09 2020

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 3. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek bo (3/7° C) deĹževno, v soboto (2/9° C) delno oblaÄ?no, v nedeljo (0/9° C) preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 5. marca 2020â€

ĹĄtevilka 9 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

UĹživaĹĄke zimske poÄ?itnice

Dan Şena – dan delovnih Şensk

Tudi otrokom, ki so ostali doma, se je v minulem tednu ogromno dogajalo – pustovali so, ustvarjali, se uÄ?ili kuhati, spoznavali so ĹĄporte, raziskovali naravo, skratka niti snega niti ĹĄole niso pogreĹĄali. Str. 13.

Karla Sitar, direktorica SaĹĄa inkubatorja

Janez JanĹĄa bo ĹĄe tretjiÄ? slovenski premier Dober mesec dni po tem, ko je Marjan Ĺ arec odstopil z mesta predsednika vlade, so poslanke in poslanci DrĹžavnega zbora glasovali o kandidatu za novega premierja, Janezu JanĹĄi. Glasovalo je 84 poslancev, 52 jih je bilo za, 31 proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Tako bo JanĹĄa Ĺže tretjiÄ? sestavljal slovensko vlado. đ&#x;”˛

Objekti odkupljeni, revizije ustavile zaÄ?etek del Dars, ki v tem mesecu priÄ?akuje gradbeno dovoljenje za prva dela v Gaberkah, je na trasi hitre ceste Velenje–Slovenj Gradec odkupil Ĺže vse objekte, ki so predvideni za ruĹĄenje, odkupil je tudi 59 odstotkov potrebnih zemljiĹĄÄ?.

Za prva gradbena dela na severnem delu tretje razvojne osi, to je na lokaciji prikljuÄ?ka Gaberke na odseku hitre ceste Velenje– Slovenj Gradec, je Dars prejel ĹĄest ponudb in na koncu sprejel ponudbi Pomgrada in Gorenjske gradbene druĹžbe ter ponudbo

cena 1,90 â‚Ź

druĹžb Kolektor CPG, novomeĹĄke CGP in VOC Celje.

Na odloÄ?itev so prejeli pritoĹžbi, drĹžavna revizijska komisija pa je razveljavila Darsovo odloÄ?itev. Dars zdaj sporni prijavi ponovno pregleduje. đ&#x;”˛

PribliĹžuje se 8. marec, dan, ki je posveÄ?en praznovanju in spominu na priborjeno politiÄ?no, druĹžbeno in ekonomsko enakopravnost Ĺžensk. Dan Ĺžena praznujemo v sto drĹžavah in se je prvotno imenoval dan delovnih Ĺžena. Vsako leto se ob tem spomnimo na pravice, ki smo jih Ĺženske pridobile. In Ä?eprav gre za veÄ? kot stoletje dolgo tradicijo, je vsebina ĹĄe vedno aktualna. Situacije nas mnogokrat opomnijo, da tudi danes, Ĺžal, niÄ? ni samoumevno.

Po podatkih OECD smo Slovenke med najbolj delovnimi Ĺženskami v Evropi. A v podjetniĹĄtvu smo daleÄ? od vrha. Statistika kaĹže, da je moĹĄkih podjetnikov veÄ? kot dvakrat toliko kot Ĺžensk.

Zakaj? Razlogov je veÄ?. Ĺ˝enejo nas drugaÄ?ni motivi kot moĹĄke, zahtevnejĹĄe je usklajevanje odgovornosti v sluĹžbi in druĹžini, potrebnega je veÄ? Ä?asa, da se dokaĹžemo ali da nas investitorji jemljejo resno, in ĹĄe bi lahko naĹĄtevala. Menim, da smo si ĹĄe vedno ogromna ovira me same: s tem, ko si same postavimo okvire ali dovolimo, da nas okolje prepriÄ?a, da podjetniĹĄtvo ni za nas, da nismo sposobne, dovolj pogumne, da je tveganje preveliko.

Najbolj uÄ?inkovit ukrep je, da si Ĺženske med sabo pomagamo, da promoviramo uspeĹĄne (podjetniĹĄke) zgodbe in s tem dokazujemo, da se vse da, Ä?e je Ĺželja dovolj velika. Da razbijamo stereotipe na vseh podroÄ?jih, tudi glede poklicev, da ne skuĹĄamo postati enake moĹĄkim kolegom in da se zavedamo svojih prednosti. Saj enakopravnost ne pomeni enakost.

Zadnje Ä?ase v podjetniĹĄkem inkubatorju z zadovoljstvom opaĹžam, da se situacija izboljĹĄuje. Da prihaja k nam po nasvete vedno veÄ? Ĺžensk, da se jih je nekaj razvilo v Ĺže zelo uspeĹĄne mlade podjetnice. Ĺ e vedno je moĹĄkih podjetnikov veÄ?, a Ä?e Ĺženske nimajo Ĺželje, da bi to postale, je Ä?isto prav, da svoje poslanstvo opravljajo v podjetjih, organizacijah. Prav pa je tudi, da imajo vsi, Ĺženske in moĹĄki, enake moĹžnosti za uspeh, Ä?e se za podjetniĹĄtvo odloÄ?ijo. Za zagotavljanje tega pa moramo ĹĄe veliko postoriti.

Pravi napredek v druĹžbi bo, ko ne bomo veÄ? ĹĄteli, koliko Ĺžensk je nastopilo v kaĹĄnem promocijskem videu, kolikokrat so bile ĹĄportnice zastopane na TV programih, koliko imamo podjetnic, ko ne bomo imeli kvot na nobenem podroÄ?ju, saj bo samoumevno, da enostavno smo.

Nekje sem prebrala, da samo moÄ?na Ĺženska sprejme pohvale in kritike z milino, saj ve, da sta tudi za rast cvetlice potrebna tako deĹž kot sonce. Bodimo moÄ?ne, pogumne in vztrajne. ÄŒestitke vsem Ĺženskam ob prazniku! đ&#x;”˛

Poskrbite za samozaĹĄÄ?ito Sosvet za izboljĹĄanje varnosti obÄ?anov Mestne obÄ?ine Velenje je pregledal, kako smo v tukajĹĄnjem okolju pripravljeni na morebitni izbruh korona virusa. Predstavniki Zdravstvenega doma Velenje, Lekarne Velenje in Civilne zaĹĄÄ?ite Mestne obÄ?ine Velenje so zagotovili, da so sprejeli vrsto preventivnih ukrepov, sprejeli pa so tudi program aktivnosti ob morebitnem izbruhu epidemije. Vse obÄ?anke in obÄ?ane prosijo, da sledijo navodilom, se samozaĹĄÄ?itno obnaĹĄajo in tako prepreÄ?ijo tudi okuĹžbe z drugimi virusi, ki v tem Ä?asu razsajajo.

Vse tiste, ki so bili na kriznih obmoÄ?jih, kjer se koronavirus hitro ĹĄiri (recimo na takĹĄnih obmoÄ?jih v Italiji ali na HrvaĹĄkem), prosijo, da ne hodijo na delovna mesta, v vrtce in ĹĄole ali na razna druĹženja, Ä?e kaĹžejo kakrĹĄnekoli znake okuĹžbe. ÄŒe pa kaĹžete znake, znaÄ?ilne za koronavirus, pokliÄ?ite ambulanto osebnega zdravnika. ÄŒe ga ne morete priklicati, lahko pokliÄ?ite deĹžurno sluĹžbo vaĹĄih zdravstvenih domov. Zdravstveni dom Velenje ima telefonsko ĹĄtevilko 03 8995 445. Na to ĹĄtevilko kliÄ?ite, tudi Ä?e ste obÄ?ani obÄ?in Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Brez predhodnega dovoljenja pa v tem primeru ne vstopajte tudi v objekt zdravstvenega doma niti k svojim osebnim zdravnikom! đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 3. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Danes, v Ä?etrtek, 5. marca, bo zasedal 30. MedobÄ?inski otroĹĄki parlament osnovnih ĹĄol Ĺ aleĹĄke doline

Nagrada DrĹžavljan Evrope 2020 Evropski parlament vabi evropske drĹžavljane, skupine, zdruĹženja in organizacije k prijavi (bodisi sebe bodisi drugih) za nagrado DrĹžavljan Evrope 2020. Nagrado Parlament podeljuje za projekte, ki spodbujajo tesnejĹĄe povezovanje in sodelovanje, pa tudi vrednote Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Prijaviti je mogoÄ?e nacionalne, Ä?ezmejne in vseevropske projekte, ki spodbujajo tesnejĹĄe povezovanje in sodelovanje, pa tudi vrednote Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, kot so dostojanstvo, enakost, solidarnost, praviÄ?nost ter drĹžavljanske pravice in svoboĹĄÄ?ine.

Med doslej nagrajenimi projekti so tudi takĹĄni, ki so poudarjali socialne storitve in integracijo, izobraĹževanje, medkulturni dialog, umetnost in kulturo, varstvo okolja ter zgodovinski spomin.

Rok za (samo)prijavo oziroma nominacijo je 20. april 2020 do 12. ure po bruseljskem Ä?asu.

Zmagovalci bodo znani julija, ko bodo prejeli tudi povabilo na slovesnost ob podelitvi nagrade, ki bo novembra v Evropskem parlamentu. đ&#x;”˛

Za mladinske programe 63 tisoÄ? evrov Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje bo z javnim razpisom razdelila letos za mladinske programe 63 tisoÄ? evrov. Sofinancirali bodo projektne aktivnosti in projekte mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih. Razpisa sta odprta do konca marca. đ&#x;”˛

mz

Denar za socialno in zdravstvo Velenje – Za socialne in zdravstvene programe bo Mestna obÄ?ina Velenje namenila letos trideset tisoÄ? evrov, in sicer 24 tisoÄ? za programe prepreÄ?evanja nasilja in zasvojenosti, za projekte nudenja materialne pomoÄ?i in odpravljanja socialnih stisk ljudi pa 6 tisoÄ? evrov. Sredstva bodo razdelili z javnim razpisom. đ&#x;”˛

mz

Bodimo 40 dni brez alkohola Slovenska karitas med 26. februarjem in 11. aprilom skupaj s soorganizatorji pripravlja 15. preventivno akcijo 40 dni brez alkohola v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja v druĹžinah, prometnih nesreÄ? in bolezni, ki so posledica alkohola.

Akcija je namenjena ozaveĹĄÄ?anju o negativnih posledicah prekomernega uĹživanja alkohola in spreminjanju odnosa naĹĄe druĹžbe do alkohola. Letos akcija nosi podnaslov Za zdravje in zdrave odnose. Geslo vsakega od nas nagovarja k skrbi za zdravje in zdravo medÄ?loveĹĄko povezanost. đ&#x;”˛

Sodelujte pri oblikovanju predloga Velenje – Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje se bodo zbrali 10. marca na 9. seji v tem mandatu. Med drugim bodo spreminjali pravilnik za sprejem otrok v vrtec. Predlog tega dokumenta je objavljen na obÄ?inski spletni strani, obÄ?ane pa vabijo, da s svojimi predlogi in pripombami konstruktivno sodelujejo pri njegovem preoblikovanju. đ&#x;”˛

mz

Peljali so jih na letovanje Ĺ aleĹĄka dolina – V poÄ?itniĹĄkem tednu je ObmoÄ?no zdruĹženje RdeÄ?ega kriĹža Velenje omogoÄ?ilo brezplaÄ?no letovanje 16 otrokom z obmoÄ?ja Ĺ aleĹĄke doline v letoviĹĄÄ?u RdeÄ?ega kriĹža na Debelem RtiÄ?u. Lani so na to letovanje napotili 44 otrok in 9 starostnikov. VeÄ?inoma gre za otroke starĹĄev, ki jim zaradi nizkih dohodkov ne morejo omogoÄ?iti letovanja. Med starostniki pa je vsako leto nekaj takĹĄnih, ki prviÄ? vidijo morje. đ&#x;”˛

tf

DrĹžavno prvenstvo v robotiki Velenje – Junija bo v Velenju potekalo drĹžavno prvenstvo v robotiki. VzorÄ?no mesto Velenje je namreÄ? licenÄ?ni nacionalni organizator tega prvenstva, na katerem se bodo mladi med 6. in 26. letom lahko pomerili v znanjih in veĹĄÄ?inah programiranja, mehatronike, reĹĄevanja problemov in timskega sodelovanja.

Zmagovalne ekipe bodo nastopile na prestiĹžni svetovni olimpijadi, ki bo novembra 2020 na temo Izzivi klimatskih sprememb potekala v kanadskem Montrealu. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

5. marca 2020

Mladi bodo razmiĹĄljali o svoji poklicni prihodnosti

LOKALNE novice

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Ĺ˝e 30 let imajo osnovnoĹĄolci po zaslugi Zveze prijateljev mladine Slovenije moĹžnost, da glasno razmiĹĄljajo o aktualni temi, ki jo izberejo sami, starejĹĄi pa jim prisluhnejo in poskuĹĄajo pomagati, da se njihove Ĺželje in sklepi uresniÄ?ijo. Letos jubilejni 30. OtroĹĄki parlament poteka na temo Moja poklicna prihodnost.

Lani so jo na nacionalnem otroĹĄkem parlamentu v drĹžavnem zboru RS izbrali slovenski osnovnoĹĄolci sami.

Na osnovnih ĹĄolah Ĺ aleĹĄke doline so na ĹĄolskih parlamentih o svoji poklicni prihodnosti mladi razmiĹĄljali Ĺže pred zimskimi poÄ?itnicami. Tema ni lahka, mladi pa pri odloÄ?anju o svoji prihodnosti potrebujejo podporo in pomoÄ? odraslih. Po 8

predstavnikov 9 osnovnih ĹĄol iz Ĺ aleĹĄke doline, torej 72 mladih parlamentarcev in parlamentark, bo preko svojih predstavnikov svoja razmiĹĄljanja, ugotovitve in sklepe strnilo na MedobÄ?inskem otroĹĄkem parlamentu, ki bo v Ä?etrtek, 5. marca 2020, potekal v skupĹĄÄ?inski dvorani Mestne obÄ?ine Velenje. Gostitelj mladih parlamentarcev je namreÄ? Ĺžupan MO Velenje Bojan KontiÄ?.

Tema parlamenta letos ne bo izpeta

Letos se bodo mladi parlamentarci v sejni dvorani MO Velenje zbrali ob 10. uri. Najprej jih Ä?aka delo v ĹĄtirih skupinah, pri Ä?emer jim bodo sklepe pomagali oblikovati prostovoljci MZPM Velenje.

Ob 11.30 se bo zaÄ?el plenarni del

zasedanja, na katerega organizatorji vabijo tudi odrasle, predvsem ravnatelje osnovnih in srednjih ĹĄol, predstavnike vseh treh obÄ?in, Zavoda za zaposlovanje RS in ĹĄtevilne druge, saj Ĺželijo, da glas mladih o letoĹĄnji temi, izbiri poklicev, sliĹĄi Ä?im veÄ? odraslih. Le tako namreÄ? lahko priÄ?akujejo, da se bodo njihove ideje in Ĺželje tudi uresniÄ?ile. Ob koncu plenarnega dela zasedanja, ki ga bo vodila lutkarica in ĹĄtudentka igre na ljubljanski AGRFT Vanja Iva KretiÄ?, bodo besedo dobili tudi odrasli.

30. MedobÄ?inski otroĹĄki parlament pripravlja MZPM Velenje v sodelovanju z mentorji iz vseh sodelujoÄ?ih osnovnih ĹĄol. Mladi bodo na njem izbrali 8 predstavnikov Ĺ aleĹĄke doline, ki se bodo 12.

Delovna Ä?istilna akcija zadnjo soboto v marcu Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki bo tudi letos pripravila delovno Ä?istilno akcijo. Ta bo v soboto, 28. marca, zaÄ?eli jo bodo 8., konÄ?ali ob 12. uri pri tamkajĹĄnjem javnem zavodu Mladinski center z manjĹĄo pogostitvijo udeleĹžencev.

Na obÄ?inski upravi so povedali, da so akcijo zasnovali tako kot minula leta. V vseh 10 vaĹĄkih skupnostih (VS) so doloÄ?ili zbirna mesta, kjer bodo predsedniki VS ali njihovi

namestniki udeleĹžencem razdelili nekaj vreÄ? za pobrane odpadke. Organizator priÄ?akuje, da se bodo VS pridruĹžili tudi Ä?lani ĹĄtevilnih druĹĄtev, ki delujejo v lokalni skupnosti. ÂťGre za obiÄ?ajno delovno Ä?istilno akcijo, kar pomeni, da bomo Ä?istili ob poteh, cestah, ob ĹželezniĹĄki progi, odstranjevali morebitna divja odlagaliĹĄÄ?a. Nikakor pa akcija ni namenjena Ä?iĹĄÄ?enju domov. Za to je predvideno kosovno zbiranje odpadkov po posameznih

marca v velenjski vili RoĹžle sreÄ?ali z vrstniki iz Spodnje in Zgornje Savinjske doline na 30. Regijskem otroĹĄkem parlamentu. Nacionalni parlament bo tudi letos v dvorani drĹžavnega zbora RS v Ljubljani, kjer bodo predstavniki mladih iz vse Slovenije o ĹĄtevilnih faktorjih, ki vplivajo na njihovo izbiro poklicne poti, razpravljali v ponedeljek, 6. aprila. NaĹĄo regijo bo zastopalo 6 osnovnoĹĄolcev, ki jih bodo mladi izbrali na regijskem otroĹĄkem parlamentu. Tema parlamenta letos ne bo izpeta, saj jo bodo mladi nadaljevali tudi prihodnje leto, ko bodo zagotovo Ĺže lahko povedali, koliko so jim pri uresniÄ?itvi Ĺželja in sklepov letoĹĄnjih parlamentov Ĺže pomagali tisti, ki to lahko – odrasli. đ&#x;”˛

-b

gospodinjstvih, ki poteka celo leto na klic oziroma naroÄ?ilnico ter odprtje zbirnega mesta vsako prvo in tretjo soboto v mesecu,ÂŤ ĹĄe poudarjajo na obÄ?inski upravi.

Ob morebitni neprimerni vremenski napovedi bodo Ä?istilno akcijo predstavili na naslednjo soboto (4. aprila).

Po navedbah obÄ?inske uprave je bila lanska delovna Ä?istilna akcija zelo uspeĹĄna. Na njej je sodelovalo veÄ? kot 150 obÄ?anov, zbrali pa so 2.840 kilogramov odpadkov, ki ne sodijo đ&#x;”˛ tp v naravo. â€

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Res niÄ? veÄ? ne bo, kot je bilo!?

Novi koraki – Ĺ˝elezna cesta – Prenovljeno Celje – Mladi v Dvorec – Po muÄ?encih komedije Kar s(m)o Ĺželeli – s(m)o dobili! TĂĄko je paÄ? Ĺživljenje! Veliko se je obraÄ?alo in obrnilo se je, kot se paÄ? je. Pa kaj bi nergali – pustimo se presenetiti! ÄŒeprav je snovanje nove drĹžavne oblasti pomembno, je seveda ĹĄe kako pomembno tudi vse drugo, kar se pri nas dogaja. In je v precejĹĄnji meri tudi odvisno od drĹžavnega vodstva. Saj gospodarstvo in druge dejavnosti vedno poudarjajo, da sta njihovo delo in razvoj v dobrĹĄni meri odvisna tudi od ÂťdrĹžaveÂŤ! Zagotovo pa so od vrhov drĹžav odvisni tudi odnosi med Slovenijo in HrvaĹĄko. Kaj bo prineslo prvo sreÄ?anje naĹĄega dolgoletnega predsednika Pahorja in novega hrvaĹĄkega Milanovića, ki je za prvi obisk izbral Slovenijo, bomo ĹĄele videli.

Kljub pomembnemu dogajanju na drĹžavni in meddrĹžavni ravni teÄ?e Ĺživljenje po drĹžavi in regiji naprej. ZaÄ?enjamo nove projekte, druge dokonÄ?ujemo. Tako so pred kratkim konÄ?ali nadgranjo ĹželezniĹĄkih odsekov Rimske Toplice–LaĹĄko ter LaĹĄko–Celje. Gre za pomembno obnovo na sicer celoviti relaciji Zidani Most–Celje. Dela na teh dveh odsekih sta veljala skoraj 54 milijonov evrov. Za ponazoritev: zamenjali so dobrih 27 kilometrov tirov, skoraj 30 km vozne mreĹže, sanirali so 7 mostov, zgradili 4 podhode in 10 podvozov ter veliko podpornih zidov in propustov. Pomembno je tudi novo izvennivojsko kriĹžanje v Marija Gradcu ter drugi objekti. V sklopu nadgradnje med Zidanim Mostom in Celjem so Ĺže pred Ä?asom obnovili in poveÄ?ali ĹželezniĹĄki postaji v LaĹĄkem in Celju. Ta Ä?as ĹĄe urejajo odsek Zidani Most–Rimske Toplice, ob tem bodo obnovili tudi ÂťrimskoÂŤ postajo. In tudi v tem kraju bodo uredili izvennivojsko kriĹžanje. V Marija Gradcu pa ĹĄe gradijo nov most. Celotni projekt nadgradnje ĹželezniĹĄke proge Zidani Most Celje, ki ga bodo po naÄ?rtih konÄ?ali ĹĄe letos, bo veljal 282,4 milijona evrov; skoraj 91 milijonov bo evropskih sredstev. ÂťDelajoÂŤ ĹĄe vedno tudi v Celju. Novo in prenavljajo. Ne le ceste, kolesarske steze, Ĺže nekaj Ä?asa prenavljajo Âťmalo celjsko klinikoÂŤ, kot so nekateri poimenovali novo poslopje na Glaziji. Vendar iz zaÄ?etnih naÄ?rtov zaradi teĹžav gradbincev ni bilo niÄ?, zdaj bodo to sicer ĹĄe neuporabljeno poslopje povsem predelali. Po ŞegnuÂŤ svetnikov, ki so potrdili spremembo zazidalnega naÄ?rta, bo poslopje zdaj veÄ?namensko. V

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

njem bodo razni lokali, tudi stanovanja – no, pa tudi zdravstvena dejavnost. Ĺ e bolj v srediĹĄÄ?u mesta bo novo vsebino dobila propadajoÄ?a vila. DruĹžba NepremiÄ?nine bo v njej in prizidku uredila oskrbovana stanovanja. Povsem na novo bodo uredili tudi okolico objekta. Tudi za ta poseg so morali spremeniti zazidalni naÄ?rt; ta zajema ĹĄirĹĄe obmoÄ?je, tudi proti objektu, kjer v starejĹĄem objektu Ĺže urejajo dodatne prostore zdravstvenega doma. Pridobili bodo precej parkirnih mest.

V Slovenskih Konjicah pa ĹĄe kar urejajo Dvorec Trebnik. Tudi ta dobiva veÄ? novih ÂťvsebinÂŤ. Tako naj bi v njem ĹĄe letos zaĹživelo nekaj oddelkov konjiĹĄke glasbene ĹĄole. V sedanji namreÄ? zaradi vse veÄ?jega zanimanja mladih za glasbo zmanjkuje prostorov. In vsaj delno bodo teĹžave reĹĄili s prostori v dvorcu. Vanj naj bi se nekateri oddelki preselili ĹĄe letos. To je v jubilejnem letu, saj letos mineva 70 let od zaÄ?etka delovanja konjiĹĄke glasbene ĹĄole. ÂťNa novoÂŤ naj bi ĹĄli letos tudi konjiĹĄki ljubitelji kopanja. Pisali smo Ĺže o njihovih teĹžavah zaradi dotrajanega starega bazena in iskanju ustreznih reĹĄitev. OdloÄ?ili so se za nov bazen in tega naj bi do kopalne sezone Ĺže konÄ?ali. Potem pa pljusk v vodo!

S povsem drugaÄ?nimi opravili pa se ukvarjajo v Kozjanskem parku.

Tam nimajo le teĹžav z Ĺžabami, tako da so te dni Ĺže zaÄ?eli postavljati varovalne ograje, ceste so nevarne tudi za nekatere druge Ĺživali. PonoÄ?i tudi za sove, lesne sove. Ranjene ptice delavci parka peljejo v azil za divje Ĺživali, ko se pozdravijo in opomorejo, jih spet spustijo v naravo. Prav prejĹĄnji teden po so dve spustili na Lisci in pri Podsredi.

Pa ĹĄe to: po muÄ?encih komedije – bi lahko rekli za dogajanje, ki se je vÄ?eraj zaÄ?elo v Celju. V Ä?asu, ko (tudi) v Celju nekateri pravijo, da je Ä?as bolj podoben tragedijam kot komedijam, so se vÄ?eraj, dan po ÂťpraznikuÂŤ 40 muÄ?encev, v kneĹžjem mestu zaÄ?eli Dnevi komedije. Do 22. marca se bo zvrstilo 8 komedij. Med njimi tudi najbolj aktualna za letoĹĄnji (ne)volilni Ä?as – Vsak glas ĹĄteje! Sicer pa sta povedna tudi naslova Popolni tujci in Razbiti vrÄ?.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 3. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

POGOVOR

5. marca 2020

ÂťNimamo likvidnostnih teĹžav in jih ne priÄ?akujemoÂŤ Pogovor s podĹžupanom Mestne obÄ?ine Velenje Petrom Dermolom Mira ZakoĹĄek

Glede na to, da ste sprejeli proraÄ?un za letoĹĄnje leto Ĺže v decembru, se prehod na novo leto verjetno ni Ä?util. So aktivnosti normalno napredovale? ÂťTo je bil tudi namen. UravnoteĹžen proraÄ?un smo sprejeli skladno s finanÄ?nimi zmoĹžnostmi, vanj pa vkljuÄ?ili vse tiste projekte, programe in aktivnosti, ki so za naĹĄo lokalno skupnost pomembni. Delo je teklo kontinuirano, zaÄ?asnega financiranja nismo potrebovali. Nimamo likvidnostnih teĹžav, niti jih ne priÄ?akujemo, zato ni bilo treba sprejemati interventnih ukrepov.ÂŤ To velja tudi za vse kohezijske projekte. Vreme vam je to zimo dobro sluĹžilo in prireditveni oder dobro napreduje? ÂťDrĹži. Sam bi si sicer Ĺželel veÄ? zimskih radosti, po drugi strani pa je res, da je bila to odliÄ?na priloĹžnost za gradbince in so jo dobro izkoristili tudi pri gradnji prireditvenega prostora z odrom.

V tem trenutku Ĺže lahko tudi vidimo doloÄ?ene obrise prireditvenega odra in prostora. KonÄ?no podobo dobiva pomoĹžni objekt, na katerem so v preteklih dneh zabetonirali streho. Izvajalci pospeĹĄeno gradijo tudi komunalno infrastrukturo in dela teÄ?ejo tako, kot si Ĺželimo, Ä?eprav so imeli izvajalci v preteklih tednih nekaj teĹžav, ko se je med betoniranjem podrl opaĹž.ÂŤ KonÄ?no je stekla tudi obnova Starega Velenja. ÂťStaro Velenje je bilo res treba obnoviti, predvsem pa iz varnostnih razlogov poruĹĄiti stavbo Stari trg 11, ki je bila zgrajena leta 1876. Ĺ˝e leta 2016 smo pridobili vsa soglasja za poruĹĄitev

objekta, potem pa je kar nekaj Ä?asa trajalo, da smo se prebili skozi vse birokratske drĹžavne postopke. V zaÄ?etku leta je prenova vendarle stekla, stavba je poruĹĄena, izvajalec Ĺže koplje gradbeno jamo in naÄ?rtujemo, da bo nov objekt zgrajen ĹĄe pred koncem leta. Prav tako upam, da bo lahko Ä?im hitreje stekla tudi druga faza obnove, ki obsega poruĹĄitev objekta stare pekarne, izgradnjo novega objekta in ureditev trga.ÂŤ Nadaljuje se tudi urejanje kolesarskih poti. Te pa med obÄ?ani vzbujajo kar nekaj nezadovoljstva, tako zaradi zarisov teh poti na prometnih povrĹĄinah kot zaradi zmanjĹĄanja parkiriĹĄÄ? (to velja ĹĄe posebej za Ĺ alek). ÂťDejstvo je, da bomo morali zaĹživeti ĹĄe bolj zeleno, bolj okolju prijazno. Pot do tega je tudi ureditev kolesarskih poti, ki jih v tem trenutku intenzivno gradimo v Velenju. Vzporedno s tem moramo sprejeti v prometu hierarhijo, ki postavlja v ospredje peĹĄca, kolesarja in lokalni promet in ĹĄele potem vse ostalo. To smo ne nazadnje potrdili s celostno prometno strategijo. Veliko je riziÄ?nih skupin, ki se s teĹžavo vkljuÄ?ujejo v prometne tokove, saj moramo biti na njih ĹĄe posebej pozorni. Res smo se trudili (pripravili tudi ĹĄtevilne javne razprave), da bi kolesarske steze umestili kar najbolj sprejemljivo.

MogoÄ?e to po mnenju obÄ?anov kje ni optimalno izvedeno. To velja za Ĺ alek, kjer se z etaĹžnimi lastniki nismo uspeli dogovoriti, da bi nam odstopili zemljiĹĄÄ?e, zato smo morali kolesarsko stezo speljati po cestiĹĄÄ?u. Na obmoÄ?ju ob reki Paki bomo, Ä?e bo takĹĄna Ĺželja krajevne skupnosti, uredili obmoÄ?je mirujoÄ?ega prometa.

V sklopu te ureditve pa se lahko poiĹĄÄ?e ĹĄe kakĹĄna reĹĄitev.ÂŤ

Nadaljujete tudi ĹĄiritev poslovne cone. Zanjo ste znova pridobili nepovratna sredstva? ÂťDrĹži, nepovratna sredstva so pridobljena, v zakljuÄ?ni fazi je tudi razpis za izvajalca za izgradnjo komunalne infrastrukture.

Dve zemljiĹĄÄ?i smo Ĺže prodali, dve sta ĹĄe na voljo. Ĺ˝elim si, da bo v roku dveh let poslovna cona priÄ?ela dobivati Ĺželeno podobo. Nove izzive na tem podroÄ?ju bo prinesla tudi prestavitev daljnovoda, ki bo izveden v okviru izgradnje tretje razvojne osi. Sprostil se bo nov prostor in upam, da bomo vanj pritegnili nove investitorje.ÂŤ Kako pa je z zamenjavo zemljiĹĄÄ? na Kersnikovi z zelenico pri poĹĄti? ÂťZamenjava je opravljena in novi lastnik je Ĺže pripravil projektna izhodiĹĄÄ?a. Mi smo svojo obljubo izpolnili in za zainteresirane krajane pripravili predstavitev projekta izgradnje novih stanovanj. Tako smo vzpostavili tudi komunikacijo med krajani in investitorjem. Nova stanovanja pa so v Velenju nujno potrebna.ÂŤ ÄŒeprav smo si v zadnjih letih kar nekajkrat oddahnili, da bo hitra cesta vendarle stekla, se vedno znova in znova zapleta in temu ni videti konca. ÂťSeveda bomo ĹĄe naprej vztrajni in odloÄ?ni. Po eni strani smo bili res zelo blizu zaÄ?etku gradnje, saj je bil izbor izvajalcev v drugem krogu zakljuÄ?en. Po drugi strani pa smo ĹĄe daleÄ?, saj so se neizbrani izvajalci pritoĹžili in je vse skupaj na drĹžavni revizijski komisiji. Mi si Ĺželimo, da bi bili ti postopki Ä?im prej konÄ?ani,

ĹĄe posebej, ker junija poteÄ?ejo soglasja, brez katerih gradnje ni mogoÄ?e zaÄ?eti.ÂŤ OÄ?itno pa smo to vpraĹĄanje zapletli tudi sami v obÄ?ini. Civilna iniciativa Stare vasi ostaja nezadovoljna zaradi prekratkega vkopa ceste? ÂťCivilno iniciativo smo sprejeli in jih tudi povezali z drĹžavo in Darsom, pa tudi podprli njihova prizadevanja. Ta zgodba ĹĄe ni zakljuÄ?ena, na zadnjem sestanku

ĹĄitev so zato projektanti naĹĄli v viaduktu in to tudi predstavili na skupnem sestanku s predstavniki Darsa, Civilne iniciative – odbora za Ä?isto in zdravo okolje, Krajevne skupnosti Stara vas in MOV. Na tem sestanku oktobra lani krajevna skupnost in Civilna iniciativa nista izrazili nestrinjanja s predlagano reĹĄitvijo. ReĹĄitev bo projektant predstavil tudi na zboru krajanov.ÂŤ

Aktualen pa je ĹĄe soseĹžig odpadkov v TEĹ . KakĹĄno je vaĹĄe staliĹĄÄ?e? ÂťMoje osebno?

Sem bolj proti kot za, razlogov za to je veÄ?. Najprej je razlog ta, da si Ĺželimo razvijati turizem na obmoÄ?ju jezera in da je treba najprej razÄ?istiti, kaj to pomeni za ta razvoj in na sploĹĄno za lokalno skupnost. Menim, da je naloga tistih, ki so si tole zamislili, da nas z argumenti prepriÄ?ajo, mi pa jim bomo Peter Dermol prisluhnili. Rezultate oz. izsledke je bilo dogovorjeno, da bo Dars bomo morali znati strokovno in poiskal ustrezne reĹĄitve, in ko kritiÄ?no oceniti. Ob tem pa ne bodo te znane, bomo sklicali moremo mimo dejstva, da je bilo zbor krajanov in jim te reĹĄitve v preteklosti Ĺže veliko dogovorjetudi predstavili. To je bil naĹĄ do- nega, tudi podpisanega, pa se to govor in ĹĄe vedno velja, tako da ni realiziralo. Zato bo treba ĹĄe mislim, da je slaba volja v Stari zelo veliko delati za medsebojvasi prehitra.ÂŤ no zaupanje. Vsakdo, ki Ĺželi v naĹĄem okolju voditi projekte, se Nezadovoljstvo pa je veliko tudi mora zavedati, da bomo podprli zaradi naÄ?rtovanega viadukta, ki zgolj tiste projekte, ki ne kvarijo bo dolino ÂťpresekalÂŤ na dva dela? naĹĄega Ĺživljenjskega okolja.ÂŤ ÂťÄŒe sem iskren, velikega neNedogovorjena je ĹĄe tudi cena tozadovoljstva do tega trenutka plotnega ogrevanja, kako kaĹže? nisem zaznal, Ä?eprav sem se pogovarjal z mnogimi. Dejstvo je, ÂťNapredek je doseĹžen, in sicer da je to projekt drĹžave, njihov v tem, kako je oblikovan fiksni argument pa je, da geologija ne del cene. O finanÄ?nih uÄ?inkih dovoljuje pokritega vkopa. Re- ĹĄe ne moremo govoriti, ker je ĹĄe

ÂťUpam, da se bodo zastavljeni projekti nadaljevaliÂŤ V torek je parlament izvolil novega mandatarja Janeza JanĹĄo, nova vlada bi lahko bila izvoljena Ĺže prihodnji teden Mira ZakoĹĄek

VelenjÄ?anka, socialna demokratka Andreja KatiÄ?, je bila ministrica za pravosodje v vladi Marjana Ĺ arca, ki je odstopil. VÄ?eraj je parlament Ĺže izvolil novega mandatarja Janeza JanĹĄo, tako da je izvolitev nove vlade moĹžna Ĺže sredi tega meseca. KatiÄ?eva se torej od ministrovanja poslavlja.

S kakĹĄnimi obÄ?utki? ÂťPravzaprav z dobrimi. Ponosna sem na opravljeno delo, mi je pa Ĺžal, da ĹĄtevilni projekti, ki so Ĺže zastavljeni, morda ne bodo udejanjeni. Za letoĹĄnje leto smo namreÄ? zastavili ĹĄtevilne projekte, ki so Ĺže ÂťpripeljaniÂŤ do te faze, da bi jih lahko sprejeli.ÂŤ Na kaj pa ste najbolj ponosni? ÂťÄŒe izpostavim samo nekaj zadev: na prenovo kazenskega postopka, v katerem smo postavili interese Ĺžrtve v ospredje, kar pomeni, da Ĺžrtev ni veÄ? postranska kolaterantna ĹĄkoda, s katero nihÄ?e od organov, ki se z njimi sreÄ?uje, ne ve, kaj bi.

Pripravili smo nov zakon o nepravdnem postopku, ki pomeni tudi izvrĹĄitev druĹžinskega zakonika, se pravi prenos doloÄ?enih pristojnosti s Centrov za socialno delo na sodiĹĄÄ?a, umirili smo stanje v zaporih ‌ Verjetno se spomnite lanskega pobega iz zaporov in vseh poroÄ?anj v medijih, ko je bilo stanje napeto, tudi v razmerju do pravosodnih policistov in vsega ostalega strokovnega osebja.

Naj pa omenim ĹĄe obletnico sluĹžbe za probacijo, ki je presegla vse priÄ?akovane rezultate. Res lahko reÄ?em, da sem z delom svojih sodelavcev zelo zadovoljna, da pa smo se zelo usmerili Andreja KatiÄ? v letoĹĄnje leto.

Seveda pa upam, da bo Ä?im veÄ? zastavljenih projektov tudi v novi politiÄ?ni opciji zaĹživelo.ÂŤ Kateri pa so tisti, za katere vam bo najbolj Ĺžal, Ä?e ne bodo udejanjeni? ÂťEna najbolj odmevnih je sprememba kazenske zakonodaje, po kateri bi odpravili pridrĹžke k istanbulski konvenciji in s tem bolje uresniÄ?ili pravice Ĺženske. Predvsem imam v mislih spremembo definicije kaznivega dejanja posilstva in modernizacijo poglavja o spolni nedotakljivosti.

Danes bomo v drĹžavnem zboru glasovali o stvarnopravnem zakonik u. Pri njem je bila medijsko najbolj odmevna opredelitev, da so Ĺživali Ä?uteÄ?a bitja. Ĺ˝al

vedno nejasna cena emisijskih CO2 kuponov, ki pa ima zelo velik vpliv na konÄ?no ceno. S HSE smo dogovorjeni, da bomo medsebojno sodelovali in se usklajevali pri nakupu kuponov ter da bomo poskuĹĄali kupiti kupone takrat, ko bo cena na trgu Ä?im bolj ugodna. Tako bo znan tudi variabilni deleĹž cene.ÂŤ Dogovoriti se bo treba tudi o vpraĹĄanju prehoda v brezogljiÄ?no druĹžbo. Na potezi je seveda vlada, ki bo morala doloÄ?iti, do kdaj bosta tukajĹĄnja energetska objekta delovala. SliĹĄi se, da bi lahko bilo to leto 2040. Kaj bi to pomenilo za to okolje? ÂťKar nekaj razprav je bilo v zadnjem obdobju na to temo, predvsem po zaslugi priprave nacionalnega energetskega podnebnega naÄ?rta. Nikakor ne morem reÄ?i, da je ta dober za naĹĄo druĹžbo. Favorizira namreÄ? draĹžjo proizvodnjo elektriÄ?ne energije (EE), niso pa predvideni finanÄ?ni uÄ?inki na ceno EE. Zato obstaja velika nevarnost, da bo cena EE izrazito poskoÄ?ila, to pa bi lahko zelo negativno vplivalo na konkurenÄ?nost gospodarstva in ceno EE, ki jo plaÄ?ujejo gospodinjstva. To lahko privede do energetske revĹĄÄ?ine. Ĺ e vedno tudi ni nobenih odgovorov, do kdaj naj bi v Ĺ aleĹĄki dolini odkopavali premog, ni sprejetega zakona o postopnem zapiranju premogovnika, niso predvideni finanÄ?ni viri za njegovo zaprtje ipd. Te odgovore bomo v letoĹĄnjem letu vsekakor potrebovali tudi zaradi priprave strategije preoblikovanja premogovnih regij, ki bo osnova za Ä?rpanje nepovratnih sredstev za te namene.

Samo tako bomo lahko uspeĹĄno in pravoÄ?asno prestrukturirali dolino, odpirali nova delovna mesta in skrbeli za socialno varnost tukajĹĄnjih obÄ?anov.ÂŤ đ&#x;”˛

Breda Kolar izstopila iz SMC

ministrstvo za kmetijstvo v svoji zakonodaji ni sledilo tej dikciji, kar me zelo Ĺžalosti. Mi smo namreÄ? v nadaljevanju tega pripravili tudi Ĺže zakon, da Ĺživali naj ne bi bile predmet izvrĹĄb. Pripravljali pa smo tudi spremembe na podroÄ?ju dedovanja, naÄ?rtovali smo prenovo sodstva, nov zakon o sodiĹĄÄ?ih. NaÄ?rtovali smo prenovo plaÄ?nega sistema (po trenutnem imajo nekateri strokovni delavci viĹĄje plaÄ?e od sodnikov). Pripravljen imamo nov zakon o toĹžilstvih, zakon o mladoletnih prestopnikih, pa o insolvenÄ?ni zakonodaji ‌ Boste vse to predali novemu ministru? ÂťSeveda, to bi lahko bilo Ĺže v nekaj dneh, zasliĹĄanja bi lahko opravili Ĺže prihodnji teden. Si pa Ĺže zaradi varovanja Ä?lovekovih pravic, ki je ena najbolj obÄ?utljivih tem, Ĺželim, da bi priĹĄel na pravosodno ministrstvo kdo, ki ne bo posegal v to podroÄ?je, prav tako pa ne v sistem neodvisnega sodstva.ÂŤ Pa vaĹĄi nadaljnji naÄ?rti? ÂťNajprej si vsekakor Ĺželim malo dopusta, seveda pa bom napisala pismo Ĺžupanu, Ä?e me ĹĄe Ä?aka delo v velenjski obÄ?inski upravi.ÂŤ đ&#x;”˛

Dolgoletna predsednica tukajĹĄnjega odbora stranke SMC Velenje (vodila jo je do aprila letos) Breda Kolar je izstopila iz stranke in tudi iz Kroga seniorjev.

Bila je tudi njihova predstavnica v Svetu Mestne obÄ?ine Velenje. Kot je zapisala ob izstopu, se je tako odloÄ?ila zaradi razhajanj v pogledih. ÂťPot, po kateri naj bi ta stranka v prihodnje stopala v povezavi z JanĹĄevo SDS, je v nasprotju z mojimi prepriÄ?anji,ÂŤ je zapisala v odstopni izjavi.

Kolarjeva je tudi Ĺže izbrala svojo nadaljnjo Breda Kolar politiÄ?no pot, to je stranka Socialnih demokratov.

Predsednica obÄ?inske organizacije SD Andreja KatiÄ? in predsednik obmoÄ?ne organizacije SD Peter Dermol sta pridruĹžitev pozdravila. đ&#x;”˛

Mz

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 3. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Kmetijstvu in podeĹželju 35.000 evrov

GOSPODARSKE novice Koronavirus ogroĹža svetovno gospodarstvo

Letos malo veÄ? kot lani, zanimanja pa vedno veliko Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 26. februarja – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila razpis za dodelitev nepovratnih finanÄ?nih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeĹželja za leto 2002. Vloge morajo zainteresirani oddati najpozneje 3. aprila, razen za ukrep ÂťzavarovanjeÂŤ, za katero imajo Ä?as do 14. avgusta. Kmetijstvu in podeĹželju namenjajo 35.000 evrov, kar je za 3.000 evrov veÄ? kot lani. Znesek se poÄ?asi sicer dviguje, na Ĺžalost pa je ĹĄe vedno

manjĹĄi, kot ga temu podroÄ?ju namenjajo v sosednjem Velenju.

Razpis so sestavili tako kot lani, kar pomeni, da je najveÄ?ji poudarek oziroma najveÄ? sredstev namenjenih naloĹžbam. Poleg njih pa bodo sredstva namenili tudi dopolnilni dejavnosti, gozdarstvu, za zavarovalne premije, izobraĹževanje in pomoÄ? druĹĄtvom.

Razpis, obrazci in priloge so zainteresiranim na voljo na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, kjer lahko vlagatelji dobijo tudi vse potrebne informacije in pomoÄ?. Seveda pa jih lahko tudi sami

natisnejo s spletne strani ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, kjer je objavljen.

Sredstva, namenjena finanÄ?nim spodbudam, obiÄ?ajno med upraviÄ?ence tudi razdelijo. Lani je Ĺžal ostalo 2.500 evrov, ker sta dva vlagatelja med letom ugotovila, da se jima predvidena naloĹžba ne bo izĹĄla, zato zahtevka nista podala. Ĺ˝al pa je bilo Ĺže prepozno, da bi denar lahko namenili komu drugemu. đ&#x;”˛

TehnoloĹĄko dovrĹĄeni in dopadljivi DomaÄ?inka Veronika BoĹžiÄ? nam je predstavila gozdarski stroj, ki je za svoje razmerje med uÄ?inkovitostjo in videzom nedavno dobil prestiĹžno nagrado German Design Award Tina Felicijan

oblikovalcem Ernestom Bevcem, ki je poenotil videz strojev in praktiÄ?ni vrednosti dodal ĹĄe estetsko. Podjetje je leta 2016 prviÄ? sodelovalo na mednarodnem nateÄ?aju nemĹĄke zbornice za industrijsko oblikovanje German Design Award in dobilo nagrado za poseben oblikovalski doseĹžek za linijo cepilnikov. Letos so za nove kleĹĄÄ?e za hlodovino z izvrstnimi lastnostmi dobili zma-

Podjetje Uniforest iz Prebolda proizvaja gozdarsko mehanizacijo od leta 1994. Najprej so razvili gozdarske vitle, nato ĹĄe cepilnike drv, kleĹĄÄ?e in prijemala za hlodovino. Danes nudijo stroje za spravilo lesa iz gozda in za pripravo drv, ki so cenjeni tako med obÄ?asnimi kot med profesionalnimi uporabniki, ĹĄe posebno pa v tujini. Odlikujejo jih enostavna, uÄ?inkovita in varna uporaba, pa tudi skladna podoba, Ä?emur pritrjujejo tako uporabniki po vsem svetu kot Ä?lani komisije prestiĹžne nagrade German Design Award.

DomaÄ?e na tujem

Gozdarska mehanizacija podjetja Uniforest, ki zaposluje okrog sto ljudi, v zadnjih letih pa se je ĹĄtevilo zaposlenih poveÄ?alo za 30 odstotkov, je v celoti slovenski proizvod. Razvija jo ĹĄest domaÄ?ih strojnih inĹženirjev. Vodja marketinga Veronika BoĹžiÄ?, ki ima korenine v Podgorju nad Pesjem, meni, da je to med kljuÄ?nimi konkurenÄ?nimi prednostmi. ÂťImamo svoj razvoj, svoj dizajn in svojo proizvodnjo. Stremimo k temu, da naĹĄi stroji odgovarjajo na trenutne potrebe uporabnikov in so njim prijazni, zato pri razvoju novih upoĹĄtevamo njihove pripombe in Ĺželje. Na drugi strani sledimo razvoju tehnologije v tej panogi in naÄ?inom proizvodnje.

Vsemu dobremu, kar prihaja s trga, dodajamo ĹĄe svoje reĹĄitve.

V stroje vgrajujemo visoko kakovostne in certificirane vgradne elemente. Tako lahko zagotovimo dolgo Ĺživljenjsko dobo in minimalne stroĹĄke vzdrĹževanja,ÂŤ naĹĄteje ĹĄe druge.

Proizvodni obrat s prodajalno je v Preboldu. Okrog 85 odstotkov prodaje pa predstavlja tujina, najveÄ? v Avstriji, NemÄ?iji, Italiji, Franciji, Veliki Britaniji, pa tudi v prekomorskih deĹželah, kot so ÄŒile, ZDA in Avstralija. ÂťV tujini veljamo nenemĹĄka podjetja za cenovno ugodnejĹĄa. Da ponujamo visoko kakovost za potrebe uporabnikov po bolj dostopni ceni, je prednost.ÂŤ Naravne neprilike, kot sta Ĺžledolom ali vetrolom, ki je nedavno prizadel Slovenijo, Avstrijo in NemÄ?ijo, vplivajo na poveÄ?anje prodaje gozdarske mehanizacije.

Sicer so lani Ĺže zaznali ohlajanje gospodarstva na nemĹĄkem trgu, Ä?eprav njihove panoge to ĹĄe ni

Veronika BoĹžiÄ? z lastnikom in direktorjem Uniforesta Dragom Pintarjem

Uniforest kleĹĄÄ?e za hlodovino so dobile prestiĹžno nemĹĄko nagrado za industrijsko oblikovanje, ker so njihove linije skladne z asortimajem in celostno podobo blagovne znamke, stroj je tehnoloĹĄko izpopolnjen tako, da je varen za uporabo – je uporabniku prijazen in zaĹĄÄ?iten pred okvarami. Je tudi bolj ojaÄ?an, bolj zmogljiv, praktiÄ?en in agilen ter omogoÄ?a uporabo dodatne opreme, je komisija obrazloĹžila nagrado.

obÄ?utno pretreslo. Kljub temu so prav leta 2018 dosegli moÄ?no rast in jo lani uspeli zadrĹžati.

delamo, je normalno, da se obrablja. ÄŒe bi stroje moÄ?no digitalizirali, to ne bi bilo moĹžno.ÂŤ

Digitalizacije si uporabniki ne Ĺželijo

Tehnologija in dizajn

Izdelujejo povsem mehanske stroje, po katerih posegajo bolj obÄ?asni uporabniki z manjĹĄimi povrĹĄinami gozda, saj so laĹžji za upravljanje in vzdrĹževanje. Proizvajajo pa tudi stroje z elektro hidravliÄ?nim upravljanjem, ki so primerni za pogosto uporabo in zahtevnejĹĄe delovne razmere, a potrebujejo veÄ? pozornosti serviserjev, Ä?eprav so dodelani s kakovostnimi vgradnimi elementi in vzdrĹžljivi, pravi sogovornica in dodaja: ÂťNaĹĄi uporabniki imajo radi stroje, ki jih znajo upravljati in sami popraviti. Tudi mi si Ĺželimo, da lahko uporabniki stroj v Ä?im veÄ?ji meri vzdrĹžujejo in popravijo sami – Ä?e s strojem veliko

5. marca 2020

Gozdarski stroji znamke Uniforest so leta 2007 zaÄ?eli dobivati prepoznavno podobo, saj je podjetje zaÄ?elo sodelovati s priznanim slovenskim industrijskim

Koronavirus je kljub nekaterim drugaÄ?nim mnenjem Ĺže zaÄ?el ogroĹžati svetovno gospodarstvo. ÄŒe bo Kitajcem dokaj hitro uspelo zaustaviti ĹĄirjenje virusa, bodo teĹžave ĹĄe obvladljive, drugaÄ?e pa bo poleg njih tudi celotno svetovno gospodarstvo zajela recesija. Ĺ kodo v svetovnem gospodarstvu zaradi sarsa, ki je leta 2003 prav tako izbruhnil na Kitajskem, so takrat ocenili na 40 milijard dolarjev. Zdaj je ĹĄkoda Ĺže nekajkrat veÄ?ja, prizadela pa je tudi Ĺže nekatera slovenska podjetja. Prve negativne uÄ?inke za zdaj obÄ?uti zlasti svetovni turizem.

Gospodarsko razpoloĹženje poraslo Gospodarsko razpoloĹženje je bilo v Sloveniji kljub vsem zapletom boljĹĄe Ĺže tretji mesec zapored. Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila februarja pri 5,1 odstotne toÄ?ke, kar je 1,1 odstotne toÄ?ke viĹĄje kot januarja, je sporoÄ?il drĹžavni statistiÄ?ni urad. Na zviĹĄanje kazalnika gospodarske klime sta na meseÄ?ni ravni vplivala kazalnika zaupanja v trgovini na drobno (ta je bil viĹĄji za eno odstotno toÄ?ko) in v predelovalnih dejavnostih (za 0,7 odstotne toÄ?ke).

Negativno pa so na meseÄ?no vrednost tega kazalnika vplivali kazalniki zaupanja med potroĹĄniki, ta je bil niĹžji za 0,4 odstotne toÄ?ke, kot tudi v storitvenih dejavnostih in gradbeniĹĄtvu (vsak za po 0,1 odstotne toÄ?ke). Naglo spremembo lahko prinesejo teĹžave s koronavirusom.

Za promocijo turizma 370.000 evrov Slovenska turistiÄ?na organizacija (STO) je objavila drugi rok za oddajo vlog na javni razpis za sofinanciranje promocije slovenske turistiÄ?ne ponudbe na tujih trgih v letu 2020, namenjen turistiÄ?nim podjetjem. V prvem roku so razdelili slabo polovico razpoloĹžljivih sredstev, in sicer skoraj 370.000 evrov.

Z javnim razpisom Ĺželi STO za turistiÄ?na podjetja okrepiti promocijo turistiÄ?nih produktov Slovenije na tujih trgih.

BrezplaÄ?no poslovno usposabljanje SPOT svetovanje Savinjska – Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica, organizira brezplaÄ?no usposabljanje ÂťPoslovna komunikacija v angleĹĄkem jezikuÂŤ s priÄ?etkom v ponedeljek, 2. marca 2020, ob 9.30 v prostorih Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice, Rudarska 6a, Velenje. Program je zasnovan tako, da bodo udeleĹženci aktivno sodelovali vseh 21 ĹĄolskih ur. Razdeljen bo na 7 sreÄ?anj: ob ponedeljkih od 9.30 do 11.45 in Ä?etrtkih od 14.30 do 16.45.

Dober produkt se prodaja tudi v kriznih Ä?asih, razmiĹĄljajo v Uniforestu. ÂťVsako ohlajanje gospodarstva je lahko precejĹĄen izziv. Vendar ne nameravamo omejevati svojega dela. Letos naÄ?rtujemo razĹĄiritev proizvodnih kapacitet in zaposlovanje. PoveÄ?ujemo trĹžne deleĹže na trgih, kjer smo bili manj prisotni, in ĹĄirimo svojo prodajno mreĹžo na nove.ÂŤ

Želja po cesti ima Şe dolgo brado

govalno nagrado German Design Award. ÂťPri podeljevanju te nagrade komisija ne ocenjuje le oblikovnega dela stroja, ampak tudi tehnoloĹĄko izpopolnjenost, varnost njegove uporabe in prijaznost uporabniku in okolju. Da je lahko stroj nominiran za nagrado, mora imeti vse te prvine.

Ker je nemĹĄko govoreÄ?i trg, na katerem je ta nagrada posebej cenjena, za nas zelo pomemben, nam ta nagrada lahko omogoÄ?i ĹĄe veÄ?ji prodor,ÂŤ je Veronika BoĹžiÄ?, ki je vodila zahtevno pripravo prijavne dokumentacije in promocijskega gradiva, pojasnila pomen te nagrade. Ne nazadnje pa je sam podatek, da se je za nagrado potegovalo veÄ? kot 7.000 podjetij iz 51 drĹžav, dovolj zgovoren o izjemnem doseĹžku tega slovenskega podjetja. đ&#x;”˛

Odprli mednarodni sejem Dom Ljubljana – Na Gospodarskem razstaviĹĄÄ?u so vÄ?eraj odprli 59. mednarodni sejem Dom. Do nedelje bo veÄ? kot 500 podjetij iz 29 drĹžav predstavljalo storitve in izdelke, sistemske reĹĄitve in napredne tehnologije za dom in gradbeniĹĄtvo. Razstavljavci so iz Slovenije, Avstrije in HrvaĹĄke, medtem ko je nastop sporazumno odpovedalo pet podjetij iz Italije.

V luÄ?i razmer v zvezi s koronavirusom so organizatorji zagotovili, da so namestili razkuĹževalne toÄ?ke in ĹĄe posebej poskrbeli za zraÄ?enje đ&#x;”˛ dvoran. â€

ÄŒeprav je bilo predvideno, da se bo gradnja tretje razvojne osi na treh odsekih med Velenjem in Slovenj Gradcem zaÄ?ela Ĺže lani, se to ni zgodilo, in kot kaĹže, se ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo. Neizbrani izvajalci so se namreÄ? pritoĹžili, postopki pa bodo teĹžko razreĹĄeni pred poletjem.

Seveda tudi aktivnosti na odseku Velenje–Šentrupert ne potekajo po zastavljeni dinamiki, upoÄ?asnil pa jih bo tudi padec vlade.

Za prva dela v Podgorju pri Slovenj Gradcu pa bo Dars javni razpis za izbiro izvajalca del objavil predvidoma aprila. Dars je sicer na odseku hitre ceste Velenje–Slovenj Gradec doslej Ĺže odkupil 53 odstotkov vseh potrebnih zemljiĹĄÄ?, od 13 objektov, ki so predvideni za ruĹĄenje, so pogodbe sklenjene z lastniki 11 objektov.

Pri vseh teh in podobnih zgodbah pa ljudje postajajo vse bolj prepriÄ?ani, da se niti vleÄ?ejo predvsem iz ozadja, kjer iz takĹĄnih ali drugaÄ?nih razlogov zapletajo postopke, kar pa ustreza predvsem posameznim ozkim krogom. đ&#x;”˛

mz

V PV lani zaradi nezgod odsotnih 110 delavcev Velenje – V Premogovniku Velenje je bilo lani zaradi nezgod pri delu odsotnih 110 delavcev, v letu pred njim 94. Kot laĹžja nezgoda je bilo opredeljenih 108 poĹĄkodb, dve pa kot hujĹĄa. Ĺ tevilo izgubljenih dnin (9.296) se je v primerjavi z letom 2018 poveÄ?alo skoraj za petino.

Pri obravnavah nezgod je bilo opredeljenih 167 vzrokov nastanka.

Nekatere imajo namreÄ? lahko veÄ? vzrokov. Kar polovico, ugotavljajo v Letnem poroÄ?ilu varnosti in zdravja pri delu, pa predstavlja nepazljivo delo pri razliÄ?nih delovnih opravilih, in to v vseh enotah. đ&#x;”˛

mkp

Pet tisoÄ? evrov za spodbudo pri zaposlitvi mladih Velenje – Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je sredi februarja objavil novo javno povabilo delodajalcem za izvedbo projekta v okviru programa Spodbude za trajno zaposlovanje mladih v Vzhodni regiji. V okviru javnega povabila lahko delodajalci pridobijo subvencijo za zaposlitev brezposelne osebe za nedoloÄ?en Ä?as, Ä?e je prijavljena v evidenci brezposelnih s stalnim bivanjem na vzhodu drĹžave in je stara do vkljuÄ?no 29 let.

ViĹĄina subvencije je 5.000 evrov. IzplaÄ?a se v dveh delih, prvi del ob zaposlitvi in drugi del po izplaÄ?ilu plaÄ?e za 24. mesec zaposlitve. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 3. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

5. marca 2020

5

Skrbimo za dobrobit in Ĺželje obrtnikov Lansko poslovno leto konÄ?ali pozitivno in izvedli reorganizacijo – Pred poletjem zabavni dogodek – Ĺ e bolj Ĺželijo prisluhnilti Ä?lanom Jasmina Ĺ karja

ObmoÄ?no obrtno-podjetniĹĄka zbornica Velenje, ki zdruĹžuje obrtnike in podjetnike iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, tudi v letu 2020 nudi servis svojim Ä?lanom in si prizadeva k zniĹžanju stroĹĄkov in poveÄ?anju uspeĹĄnosti poslovanja svojih Ä?lanov, nam pojasni sekretarka zbornice MaĹĄa Ipavic, ki izpostavi, da so osnovne naloge ObmoÄ?no obrtno-podjetniĹĄke zbornice Velenje v povezovanju obrtnikov, dajanju strokovne pomoÄ?i in skupnem nastopanju na trgu ter gospodarskih prireditvah tako na lokalni kot drĹžavni ravni.

Veseli so, ker tudi letos ostaja ĹĄtevilo Ä?lanov podobno lanskemu, okrog tristo, le nekaj starih Ä?lanov je nadomestilo nekaj noMed bolj prelomne trenutke zbornice sodi leto 2013, ko je zbornica morala preiti z obveznega na prostovoljno Ä?lanstvo. Takrat smo tudi zabeleĹžili najveÄ?ji upad Ä?lanstva, ki se je prepolovil.

vih, kar je za delovanje zbornice najpomembnejĹĄe.

V kakĹĄnih razmerah je podjetniĹĄtvo danes?

MaĹĄa Ipavic: ÂťTrudimo se, da bi Ä?lani imeli nekaj od Ä?lanstva.ÂŤ

ÂťTeĹžave so raznolike, saj vseh podjetnikov ne moremo metati v isti koĹĄ, ker ima vsaka panoga svoje teĹžave. Precej je nelojalne konkurence, ki je ena veÄ?jih teĹžav. Pomembno je, da vse ugodnosti, za katere se borimo z zakonodajnega vidika, veljajo za vse obrtnike. Vendar se zavedamo, da brez Ä?lanov tega ne bi mogli poÄ?eti.ÂŤ

KakĹĄna je struktura Ä?lanov?

ÂťV preteklih letih je bila struktura Ä?lanov starejĹĄa, zadnja leta se Ä?lanstvo pomlajuje tudi drugje po Sloveniji, kar se je pokazalo na volitvah, saj imamo zelo mlado skupĹĄÄ?ino. Tisti, ki so na novo ustanovili podjetje, se vedno bolj odloÄ?ajo za Ä?lanstvo, tudi zato, ker smo se digitalizirali in modernizirali, pa tudi zato, ker starejĹĄi svoja podjetja predajajo mladim. Od lanskega leta imamo tudi novo vodstvo.

Predsednik obmoÄ?ne zbornice,

predsednik skupĹĄÄ?ine in upravnega odbora je Dejan Vodovnik iz obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, ki je vodenje in program dela za letoĹĄnje leto zastavil projektno.

NaĹĄe glavne naloge bodo obiskovanje Ä?lanov, promoviranje Ä?lanstva na prijazen naÄ?in in nudenje Ä?im veÄ? ugodnosti. Na upravnem odboru februarja smo si zastavili smele cilje za leto 2020 in se

dogovorili, da bo veÄ?ina virov ĹĄla nazaj k Ä?lanom.ÂŤ

PrviÄ? bodo organizirali veÄ?ji druĹžbeno-zabavni dogodek

ÂťVesela sem, da bomo pred poletjem organizirali dogodek, na katerem bomo podelili priznanja dolgoletnim obrtnikom ob obletnicah delovanja. Trudili se bomo

tudi razĹĄiriti Ä?lanske ugodnosti na lokalni ravni in stkati ĹĄe tesnejĹĄe vezi. Vse leto se vsakodnevno trudimo razĹĄiriti Ä?lanske ugodnosti, ki jih Ä?lani dobijo preko kartice Mozaik podjetnih, tudi na lokalni ravni, v katera se vkljuÄ?ijo tudi lokalna podjetja (od masaĹžnih salonov do vstopnic za koncert).

TakĹĄnega sodelovanja si Ĺželimo Ä?im veÄ?. Tudi trĹženje obrtnikov je preko revije Obrtnik podjetnik za Ä?lane zelo ugodno. Poleg tega lahko oglaĹĄujejo preko spletnega portala Moj obrtnik. Sproti obveĹĄÄ?amo tako Ä?lane kot ĹĄirĹĄo javnost o aktualnih in strokovnih zadevah, zakonskih novostih in spremembah, pomembnih za obrt in podjetniĹĄtvo. Preko naĹĄe nove spletne strani www.ooz-velenje.com so vse novice in dogodki javno objavljeni. Na vse moĹžne naÄ?ine skuĹĄamo pomagati obrtnikom in podjetnikom, da bi ti laĹžje Ĺživeli in delali.ÂŤ

Reorganizacija na vseh podroÄ?jih

ÂťS podjetniki Ĺželimo negovati odnose tudi z obiski na domu.

Zato imamo letos uradne ure za neÄ?lane ob ponedeljkih in sredah, medtem ko ostale dni namenimo Ä?lanom, ob Ä?etrtkih tudi obiskom Ä?lanov. Zavedamo se, da je to projekt, ki je dolgotrajen,

saj je osebni stik zelo pomemben, in opaĹžamo, da so obiski zelo uspeĹĄni. Osebno sem zadovoljna, Ä?eprav vzamejo kar nekaj Ä?asa. Tudi odzivi so dobri, zato gremo pozitivno v letoĹĄnje leto.

Smo pa v preteklem letu izvedli tudi reorganizacijo, ker zbornica ni bila vzdrĹžna poslovanja z veÄ? zaposlenimi, pa tudi zbornice z okoliĹĄkih krajev, z veÄ? Ä?lani, poslujejo samo z enim zaposlenim. ObÄ?asno pomoÄ? poiĹĄÄ?emo preko javnih del. Neodgovorno bi bilo, da bi Ä?lanski denar izrabljali, tu smo za Ä?lane in njim smo namenjeni. To se pozna tudi v poslovanju, ki je bilo po mnogih letih pozitivno, in s to Ĺželjo gremo tudi v letoĹĄnje leto,ÂŤ ponosno izpostavi MaĹĄa Ipavic, ki ĹĄe poudari dobro sodelovanje z MO Velenje, ki s podjetniĹĄkim svetovanjem omogoÄ?a prvi stik bodoÄ?ega podjetnika z obrtno zbornico, ki se lahko sam odloÄ?i, ali so bile storitve zadovoljive, jih potrebuje tudi v prihodnje ali ne. MaĹĄa Ipavic ob koncu ĹĄe pove, da se bodo tudi v prihodnje trudili obveĹĄÄ?ati Ä?lane in ĹĄirĹĄo javnost o aktualnih in strokovnih zadevah, zakonskih novostih in spremembah, pomembnih za obrt in podjetniĹĄtvo. đ&#x;”˛

Brez izobraĹževanja ni kakovostnega pridelka ÄŒlani DruĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki utrjujejo svoj poloĹžaj v druĹžbi najboljĹĄih – LetoĹĄnja programska novost silvestrovanje v Martinovi vasi Tatjana PodgorĹĄek

DruĹĄtvo vinogradnikov Ĺ martno ob Paki, ki deluje veÄ? kot 20 let in zdruĹžuje 125 ljubiteljskih vinogradnikov iz 7 obÄ?in Ĺ aleĹĄke, Zgornje in Spodnje Savinjske doline, utrjujejo svoje zavidanja vredno mesto med tovrstnimi druĹĄtvi v vinorodni deĹželi Podravje.

Ritem narekujejo vremenske spremembe in smernice kletarjenja

Mojca Praprotnik, predsednica druĹĄtva, je na nedavnem obÄ?nem zboru zapisano potrdila z oceno opravljenega dela v lanskem letu. ÂťVse od ustanovitve druĹĄtva namenjamo najveÄ? pozornosti izobraĹževanju Ä?lanov s podro-

Ä?ja vzgoje, izobraĹževanja in nege vina. Kljub trudu, volji in zagnanosti vinogradnika brez tega ni kakovostnega pridelka. Treba je slediti spremembam, ki jih je zaradi vremenskih sprememb ter smernic kletarjenja kar precej,ÂŤ nam je pojasnila Praprotnikova.

Potrebna znanja so pridobivali na razliÄ?nih oblikah izobraĹževanja: od delovne pokuĹĄine vin, reza vinske trte, predavanj o zelenem delu v vinogradu do smernic in posebnosti v kletarjenju.

Aprila so pripravili najbolj priÄ?akovan dogodek – ocenjevanje vin letnika 2018. Skupna ocena omenjenega letnika je bila 18,11 toÄ?ke, kar je sicer nekaj manj kot predhodno leto, a kljub temu uvrĹĄÄ?a ĹĄmarĹĄke vinogradnike med najboljĹĄe v vinorodni de-

Mladi Ĺže predstavljajo svoje raziskovalne naloge V Gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline je bilo v tem ĹĄolskem letu 2019/2020 izdelanih 46 raziskovalnih nalog (24 osnovnoĹĄolskih in 22 srednjeĹĄolskih). Njihova predstavitev bo potekala med 4. in 10. marcem na Ĺ C Velenje, MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru in v SaĹĄa Inkubatorju.

ZakljuÄ?na prireditev z razglasitvijo rezultatov pa bo v Ä?etrtek, 26. marca, v glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega. đ&#x;”˛

www.nascas.si

Ĺželi Podravje. Izneverili se niso ĹĄe druĹĄtvenim tradicionalnim aktivnostim, kot so rez in trgatev potomke stare vinske trte na ploĹĄÄ?adi pred obÄ?ino, postavitev klopotca, prireditev Gospodarjev krst vina na ĹĄestih kleteh, sodelovali so na Veseli Martinovi soboti ob prazniku ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki, se vkljuÄ?ili v dogajanja na vinski turistiÄ?no poti, organizirali tridnevno boĹžiÄ?no druĹženje v Martinovi vasi, bili gostje na nekaterih prireditvah v domaÄ?em okolju in zunaj njega.

Sicer pa nam je Praprotnikova ĹĄe dejala, da jih je lani narava znova opozorila, da se bo treba prilagajati ekstremnim vremenskim razmeram. O letini pa: ÂťKo-

Z letoĹĄnje delovne pokuĹĄine vin z namenom odkrivanja napak in bolezni vina (foto: arhiv druĹĄtva)

liÄ?ine so bile podobne predhodnemu letu, sladkorne stopnje so bile nekoliko niĹžje, kisline viĹĄje, PH pa prav tako niĹžji. Je bilo pa zaradi tega kletarjenje laĹžje.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali lahko prodajo Ä?lani druĹĄtva pridelane koliÄ?ine vina, je sogovornica odgovorila. ÂťPri prodaji ni teĹžav, Ä?e je Ä?lovek dosleden in Ä?e pridela dobro vino.

Ker so naĹĄi Ä?lani med slednjimi, v zadnjem Ä?asu namenjamo precej truda marketingu.ÂŤ

Mojca Praprotnik zagotavlja, da Ä?lanom druĹĄtva ne zmanjkuje volje za delo v vinogradih, kleteh in poslediÄ?no ne v samem druĹĄtvu. Zato je tudi letoĹĄnji delovni program poln aktivnosti. Znova bodo v ospredju razliÄ?ne oblike izobraĹževanja, tradicionalne prireditve, programska novost pa bo silvestrovanje v Martinovi vasi v srediĹĄÄ?u Ĺ martnega ob Paki. Organizirali ga bodo skupaj s tamkajĹĄnjim planinskim druĹĄtvom.

Po zagotovilih sogovornice ga bodo popestrili s preseneÄ?enjem. ÂťVsekakor pa si Ĺželimo nadaljnjega tvornega sodelovanja z obÄ?inami Ĺ martno ob Paki, Velenje in Ĺ oĹĄtanj, druĹĄtvi, javnim zavodom Mladinski center Ĺ martno ob Paki. ÄŒe bomo imeli veÄ? posluha drug za drugega, delali ĹĄe bolj povezano, bomo moÄ?nejĹĄi in uspeĹĄnejĹĄi na zaÄ?rtani poti,ÂŤ je sklenila Mojca Praprotnik. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 3. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 26. februarja Predsednik republike Borut Pahor je DrĹžavnemu zboru za mandatarja za sestavo vlade predlagal predsednika SDS Janeza JanĹĄo.

Medtem se je v javnosti pojavila vsebina koalicijske pogodbe in informacija, da naj bi jo SDS, SMC, NSi in DeSUS Ĺže podpisali. Kot smo izvedeli, vkljuÄ?uje postopno uvedbo naborniĹĄtva, dvig sredstev za obÄ?ine, uÄ?inkovito varovanje drĹžavne meje, brezplaÄ?en vrtec za drugega otroka in uvedbo univerzalnega otroĹĄkega dodatka.

Britanska vlada je v predstavitvi pogajalskih izhodiĹĄÄ? o prihodnjih odnosih z Evropsko unijo zagrozila, da bo junija odstopila od pogajanj, Ä?e ne bo napredka v pogovorih oziroma Ä?e bo kazalo, da moĹžnosti za dogovor ni.

V GrÄ?iji je bilo v protestih proti novim centrom za prebeĹžnike poĹĄkodovanih veÄ? kot 60 ljudi, veÄ?inoma policistov.

V indijskem glavnem mestu New Delhi so potekali protesti proti novemu zakonu o drĹžavljanstvu.

Petek, 28. februarja

Novi hrvaĹĄki predsednik se je odpravil na prvo pot v tujino in priĹĄel na OtoÄ?ec. Tam se je sreÄ?al s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjev, pri Ä?emer je imelo sreÄ?anje predvsem simbolni pomen, predsednika pa naj bi govorila tudi o arbitraĹži.

DomaÄ?e politiÄ?no prizoriĹĄÄ?e je bilo vse bolj napeto. V Levici so tako dejali, da bo nastajajoÄ?a nova vlada za Slovenijo ĹĄkodljiva, v SAB pa so ĹĄe enkrat izrazili razoÄ?aranje, ker se levici ni uspelo zdruĹžiti.

proti koaliciji sovraĹĄtvaÂŤ.

pozivalo poslance SMC in DeSUS, naj zavrnejo sodelovanje v koaliciji s stranko SDS. Svetovna zdravstvena organizacija je tveganje ĹĄirjenja novega koronavirusa poviĹĄala z visokega na zelo visoko, saj da lahko virus doseĹže veÄ?ino, Ä?e ne vseh drĹžav na svetu.

Kosovo je po pritisku Evropske unije in ZDA sporoÄ?ilo, da je pripravljeno na postopno odpravo kosovskih carin na izdelke iz Bosne in Hercegovine in Srbije, a da mora Beograd v zameno ustaviti kampanjo proti priznanju Kosova.

Sobota, 29. februarja

EU je odloÄ?ila, da zaradi novega virusa ne bo onemogoÄ?ila prostega Ä?ezmejnega gibanja ljudi znotraj povezave.

Evropska unija je sporoÄ?ila, da zaradi novega koronavirusa ne bo onemogoÄ?ala Ä?ezmejnega gibanja ljudi znotraj povezave, saj bi bilo to pri zajezitvi okuĹžbe neuÄ?inkovito.

Prek luĹže je svoj 21. rojstni dan praznoval Luka DonÄ?ić, ki se je prav ta dan v tekmi spopadel s prijateljem in kolegom iz zlate reprezentance Goranom Dragićem. A Ä?eprav si je Luka zaĹželel zmago, se ni izĹĄlo po njegovih Ĺželjah.

Malo je manjkalo tudi, da bi se izĹĄlo povsem po Ĺželjah slovenskih smuÄ?arskih skakalcev. Na ekipni preizkuĹĄnji v Lahtiju so namreÄ? veÄ?ino tekme vodili, na koncu pa osvojili drugo mesto.

ZDA in talibani so podpisali mirovni dogovor za Afganistan,

5. marca 2020

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

Ob koncu meseca so upokojenci na raÄ?une prejeli pokojnine za februar, ki so bile skladno z uskladitvijo za 3,2 odstotka viĹĄje kot mesec prej.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter JoĹžef ÄŒesnik je napovedal, da se po prenehanju funkcije ne Pahor je vse pozval: ÂťVzdrĹžite se dejanj ali bo vrnil med poslance, besed, ki so Ĺžaljive.ÂŤ kar pomeni, da bo v DrĹžavnem zboru ostaPredsednik republike Borut la vodja poslanske skupine SAB Pahor je na slovesnosti v pred- MaĹĄa Kociper. sedniĹĄki palaÄ?i podelil drĹžavna Izvedeli smo, da bodo poslanci odlikovanja: srebrni red za zaslu- o kandidatu za novega predsege je prejel nekdanji pravosodni dnika vlade Janezu JanĹĄi glasovaminister Lovro Ĺ turm, reda za li v torek za tem. Kot so opozorizasluge pa nekdanji ljubljanski li predstavniki medijev, potrebuje Ĺžupan JoĹže Strgar in Kulturno- novi premier za izvolitev najmanj -prosvetno druĹĄtvo Slovenski 46 glasov, glasovanje pa je tajno. dom Zagreb.

V Ljubljani je potekal ÂťShod Predstavniki ĹĄpanskih in ka- proti koaliciji sovraĹĄtvaÂŤ, na katalonskih oblasti so v Madridu terem je okrog tisoÄ? udeleĹžencev zaÄ?eli pogovore za reĹĄitev katalonske krize. Po svetu se je ĹĄe naprej ĹĄirila epidemija novega koronavirusa; v JuĹžni Koreji je ĹĄtevil okuĹžb preseglo tisoÄ? primerov, o prvem primeru okuĹžbe so poroÄ?ali tudi iz AlĹžirije in Brazilije.

Zaradi novih spopadov je s severozahoda Sirije beĹžalo vse veÄ? ljudi.

V Ljubljani je potekal ÂťShod

ÄŒetrtek, 27. februarja

Cerar, ki je sporoÄ?il, da izstopa iz Stranke modernega centra, ki jo je leta 2014 sam ustanovil. Dejal je, da je stranka ostala brez Ä?asti in ne sledi veÄ? ustanovnim vrednotam.

Tekmo v Miamiju, na kateri sta se pomerili ekipi DonÄ?ića in Dragića, so si ogledali tudi ĹĄtevilni Slovenci.

ki naj bi prinesel konec 18-letne vojne. V skladu z dogovorom naj bi se v tej drĹžavi bistveno zmanjĹĄala ameriĹĄka vojaĹĄka navzoÄ?nost v zameno za varnostna zagotovila talibanov.

V ZDA so v zvezni drĹžavi Washington potrdili prvo smrtno Ĺžrtev novega koronavirusa. NajveÄ?ji porast okuĹžb se je sicer zgodil v JuĹžni Koreji.

V prestolnici ÄŒrne gore se je veÄ? tisoÄ? ljudi zbralo na protestih proti zakonu o svobodi veroizpovedi, na njem pa so izrazili podporo Srbski pravoslavni cerkvi (SPC), ki jo novi zakon namerava razlastiti.

TurĹĄki predsednik Recep Tayyip Erdogan je sporoÄ?il, da bodo v TurÄ?iji prebeĹžnikom Âťodprli vrataÂŤ za pot proti Evropi, saj drĹžava ne zmore veÄ? pritiska prihodov novih prebeĹžnikov iz Sirije.

Nedelja, 1. marca Izvedeli smo, da so organizatorji petkovega shoda Brez strahu kazensko ovadili neznanca, ki je na shodu vzklikal ÂťUbi JanĹĄoÂŤ.

V veÄ?jih ruskih mestih so potekali shodi v spomin na pred petimi leti ubitega opozicijskega politika Borisa Nemcova. Shod je bil tudi protest proti spremembam ruske ustave, ki jih je napovedal predsednik Vladimir Putin.

V italijanski deĹželi Furlanija Julijska krajina so potrdili prvi primer okuĹžbe z novim koronavirusom. Kot smo izvedeli, se je okuĹžil 50-letnik iz Gorice, ki nima hujĹĄih zdravstvenih teĹžav in je v domaÄ?i karanteni.

Na parlamentarnih volitvah na SlovaĹĄkem je glede na izide vzporednih volitev najveÄ? podpore prejela opozicijska desnosredinska stranka ObiÄ?ajni ljudje in neodvisne osebnosti.

Iz SMC je izstopil ustanovitelj stranke, Miro Cerar.

Znova smo posluĹĄali o koronavirusu. Izvedeli smo, da se je do tega dne razĹĄiril v 66 drĹžav, skupno je zbolelo veÄ? kot 89 tisoÄ? ljudi, veÄ? kot tri tisoÄ? jih je umrlo. NajveÄ? okuĹženih v Evropi je bilo v Italiji. Predstavniki Evropske unije so glede na razmere oceno tveganja dvignili z zmerne na visoko.

Izraelski volivci so Ĺže tretjiÄ? v enem letu volili Ä?lane parlamenta. Prvi vzporedni izidi so pokazali na zmago stranke premierja Benjamina Netanjahuja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v parlament poslal predlog vrste ustavnih sprememb, med drugim dopolnilo, ki omenja Boga, in dopolnilo, ki doloÄ?a, da je zakon zveza med moĹĄkim in Ĺžensko.

Torek, 3. marca Poslanci DrĹžavnega zbora so na tajnem glasovanju z 52 glasovi za izvolili Janeza JanĹĄo za predsednika nove vlade. Pred izvolitvijo se je sicer v parlamentu vila dolga razprava z medseboj-

Novega premierja je podprlo 52 poslancev.

nim obtoĹževanjem o tem, kdo je prihajajoÄ?emu premierju omogoÄ?il vladanje.

V Izraelu je premier Benjamin Netanjahu razglasil zmago svoje stranke Likud na tretjih parlamentarnih volitvah v Izraelu v letu dni, vendar je Ĺže bilo jasno, da tudi skupaj z zavezniki verjetno ne bo imel dovolj poProti Evropi se je v le nekaj dneh podalo slanskih sedeĹžev za preko 76 tisoÄ? ljudi. absolutno veÄ?ino.

TurĹĄka vojska je Potem ko je TurÄ?ija potrdila, potrdila, da je njeno vojaĹĄko leda ne bo veÄ? zadrĹževala begun- talo sestrelilo letalo sirske vojske, cev, ki Ĺželijo v Evropo, je turĹĄki kar je potrdila tudi sirska drĹžavnotranji minister dejal, da je v na tiskovna agencija. le nekaj dneh proti Evropi kreIran, ki je eno od ĹžariĹĄÄ? novenilo veÄ? kot 76.000 migrantov. ga koronavirusa, je, da bi zajezil Predsednica Evropske komisije ĹĄirjenje virusa, zaÄ?asno izpustil Ursula von der Leyen je izrazila 54 tisoÄ? zapornikov, potem ko zaskrbljenost. so bili negativni na bolezen coNad Idlibom je bilo sestreljeno vid-19. letalo, zato je Sirija zaprla zraÄ?ni Evropska unija se je ukvarjala z prostor nad tem delom. novim prebeĹžniĹĄkim valom. Med ukrepi, ki so jih obljubili GrÄ?iji za pomoÄ? pri spoprijemanju s teĹžavo se je omenjalo 700 milijonov evrov in gmotno pomoÄ?.

Na domaÄ?em politiÄ?nem prizoriĹĄÄ?u je nekaj prahu dvignil Miro

Ponedeljek, 2. marca

Kalima “Torej boĹĄ letos za pusta gusar, kot sva se pogovarjala?â€? “Ne! Bom spajdermen!â€? Ga bom vpraĹĄala ĹĄe jutri in po potrebi tudi pojutriĹĄnjem. Morda si ĹĄe premisli, Ä?e mu natanÄ?no razloĹžim, kako straĹĄni in pokvarjeni so gusarji, da jim manjka po ena noga, po ena roka in po eno oko. Ne premisli si, ĹĄe pomisleka nima. Zanimivo, skoraj vsi mali fantki, ki jih poznam, hoÄ?ejo biti spajdermen. MogoÄ?e zato, ker je majhen in 'nikakav,' pajkove mreĹže meÄ?e in malih fantkov je malo strah pajkov, no, in seveda – reĹĄuje ljudi. “Te bom ujel v mreĹžo in potem boĹĄ moja princesa, mami!â€? No, tako, kajpada.

Odpravim se na pohod po kitajskih trgovinah, zaloĹženih z mnogovrstnim pustnim materialom. Tu nimajo veÄ? prave velikosti, tudi tam ne, zaskrbi me, da so mali navduĹĄenci nad Kaja AvberĹĄek Ä?lovekom-pajkom pokupili kar vse kostimÄ?ke.

KonÄ?no najdem, kar sem iskala. Le o velikosti nisem prepriÄ?ana. V trgovino kasneje s sabo pripeljem ĹĄe malega preizkuĹĄevalca, saj morajo biti vataste miĹĄice stisnjene dovolj ob Ĺživotek, spodnji del oblaÄ?il pa se mora pajkasto oprijeti nog.

PreizkuĹĄevalec je navduĹĄen, njegovo robustno telesce se zadovoljno in ponosno giblje v rdeÄ?em, zelo oprijetem in zelo miĹĄiÄ?astem najlonu. Maska mu Ĺžal ni prav, Ĺže ob rojstvu je imel veliko glavo, kot jo imamo vsi v oĹžji druĹžini. Mu jo pa nariĹĄem – masko, ne glave in glede na relativno brezveznost motiva prav fino izpade.

Pustna sobota je, dan za rajanje. Jutro je modro in sonÄ?no. Spajdermen, gozdni privid in balkanski Elvis se odpravimo na feĹĄto.

Smo najÄ?udovitejĹĄa in najbolj neskladna skupinska maska na svetu. “Poglej, kakĹĄna kalima, od kod in kdaj se je pa ta vzela, ĹĄe malo prej je bilo nebo popolnoma jasno!â€? Kalima je vremenski pojav, znaÄ?ilen za Kanarske otoke. Gre za puĹĄÄ?avsko nevihto, ki jo moÄ?ni vetrovi prinesejo iz Sahare. Takrat se ozraÄ?je napolni z zelo drobnim peskom, vidljivost je zaradi peĹĄÄ?ene meglice zmanjĹĄana, svetloba je zamolklo oranĹžasta, dihanje oteĹženo. Kalima na ljudi z dihalnimi teĹžavami slabo vpliva, pri majhnih otrocih in tistih obÄ?utljivejĹĄih lahko povzroÄ?i ĹĄÄ?emenje v oÄ?eh, suh kaĹĄelj, vroÄ?ino, glavobol, boleÄ?ine v zgornjem delu trebuha, izgubo apetita, bruhanje. Kalima naj bi otoÄ?je zajela enkrat do dvakrat na leto in trajala par dni, niÄ? posebnega; tega se spomnim iz turistiÄ?nega vodnika po Kanarcih, ki sem ga dobila v roke, ĹĄe preden sem na kanarsko zemljo poloĹžila noĹžico tudi sama. No, kolikor sem tukaj, ga zajema precej pogosteje in vedno silneje.

Vse polno maĹĄkar sreÄ?amo, vseh starosti in velikosti, pa vendar je v zraku nekaj neveselega in negibnega. Razmazani spajdermen teka naokoli z malim nindĹžo in malim gasilcem, sonce se skozi zgoĹĄÄ?en zrak ne vidi, vroÄ?e je. S teĹžavo ga premakneva v – glede na zunanje okoliĹĄÄ?ine – sveĹžino in hlad labirintaste restavracije.

Dobre volje smo, s polnimi Ĺželodci cenenih suĹĄijev pozabimo, da v gostilno nismo vstopili le zaradi lakote. Ta Ä?as zunaj zapade toliko prĹĄca, da je tanka plast oranĹžne Ĺže dobro vidna. “Kaj takega pa ĹĄe ne,â€? reÄ?e taksist, ki nas pelje proti dolgi mestni plaĹži, kjer si imamo, vremenskim pogojem navkljub, namen ogledati enega od pisanih in bobneÄ?ih pustnih sprevodov. Ne vidimo morja, ne vidimo ladij, niÄ?esar ne vidimo! Vidimo pa vedno veÄ? ljudi z maskami. Ne pustnimi. Takimi grdimi. “Ojej, doma imamo vse odprto ‌â€? Res, zaradi potrebe po neprekinjenem dotoku sveĹžega zraka puĹĄÄ?amo veÄ?ino oken naĹĄe bele hiĹĄe odprta na “oberlihtâ€?, okno na stopniĹĄÄ?u pa kar na steĹžaj. Vse je zapraĹĄeno. “Ne splaÄ?a se globinsko Ä?istiti.

Zaenkrat obriĹĄimo le tadebelo.â€? Dokler kalima ne mine, pesek vdira tudi skozi zaprta okna. V nedeljo otok izgleda kot Mars, za kratek izhod si tudi sama nadenem masko in sonÄ?na oÄ?ala, okoli mene je mesto duhov. ObÄ?utek je nenavaden – meĹĄanica Ä?udne intimnosti in nedomaÄ?e brezizhodnosti. V notranjosti otoka se ĹĄiri poĹžar. Las Palmas ima uradno z delci najbolj zasiÄ?en zrak na svetu. Na merilu, ki gre do sto, kaĹže stoĹĄestdeset. Zaprte so vse plaĹže, vsi parki in vsa igriĹĄÄ?a, pustni dogodki odpovedani. Zaprta so tudi vsa letaliĹĄÄ?a. OtoÄ?je izgine iz satelitske slike. V ponedeljek zaprejo tudi ĹĄole in vrtce, zaradi zaprtih oken je zrak v hiĹĄi vse bolj smrdeÄ?.

Na pustni torek se stanje rahlo izboljĹĄa, popoldne se pustna zabava nadaljuje, mora se. Letala za gaĹĄenje poĹžara nizko preletavajo.

V parku vidim roje kaÄ?jih pastirjev, veter jih je skupaj s peskom prinesel iz Afrike. Pred nekaj desetletji je prinesel kobilice, ki so poĹžrle ves otok. Z rastlinjem se mastijo volnate uĹĄi, palme razĹžirajo palmovi lubadarji, da obnemogle popadajo. Vizija raja, mati narava. Tema se gosti, z ostrim noĹžem zareĹžimo vanjo in iz rane naj se pocedi svetloba. đ&#x;”˛

Zmanjkuje zaĹĄÄ?itne opreme za zdravstvene delavce Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da zaradi paniÄ?nih nakupov po vseh koncih sveta zaÄ?enja primanjkovati ustrezne zaĹĄÄ?itne opreme za zdravstvene delavce, ki so najbolj izpostavljeni novemu koronavirusu. Zato vodja WHO-ja Tedros Adhanom Ghebreyesus poziva svetovno javnost, naj zaĹĄÄ?itne opreme ne kupuje po nepotrebnem, saj jo bo zmanjkalo za tiste, ki jo dejansko potrebujejo đ&#x;”˛ zaradi narave svojega dela. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 3. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

MED VAMI

5. marca 2020

OS Velenje letos za javna dela kar 2 milijona evrov Sprva je slabo kazalo, zdaj je vpraĹĄanje, Ä?e bodo sredstva sploh porabljena – Zavod se delodajalce trudi motivirati za javna dela – Z njimi najbolj ranljivim skupinam brezposelnih oseb omogoÄ?ajo socialno in delovno vkljuÄ?enost ter jim tako pomagajo do zaposlitve Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 28. februarja – Javna dela so del Aktivne politike zaposlovanja. Namenjena so predvsem spodbujanju socialne in delovne vkljuÄ?enosti ranljivih skupin brezposelnih oseb, izboljĹĄanju njihovih veĹĄÄ?in in zaposlitvenih moĹžnosti. Neprofitnim delodajalcem pa javna dela omogoÄ?ajo sofinanciranje stroĹĄkov zaposlitve, razloĹži Darinka SoviÄ?

PeÄ?nik iz ObmoÄ?ne sluĹžbe (OS) Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje.

Na zaÄ?etku letoĹĄnjega leta so bila OS Velenje sredstva, namenjena javnim delom, zelo piÄ?lo odmerjena. Po spremembi javnega povabila v februarju, ki jih bistveno poveÄ?uje, pa se pojavlja vpraĹĄanje, Ä?e bodo ta sploh porabljena. KakĹĄna razlika od tistih let, ko so poĹĄla praktiÄ?no v sekundi!

Za OS Velenje je bilo sprva za javna dela letos na voljo le 585.000 evrov, 60 odstotkov tega, kar ste imeli na voljo lani. Zdaj pa kaĹže,

brezposelnih oseb, ki se vkljuÄ?ujejo v posamezen sklop. V javna dela s socialnega podroÄ?ja lahko vkljuÄ?ujemo vse brezposelne osebe, ki so na zavodu prijavljene veÄ? kot 12 mesecev, medtem ko v druge programe javnih del lahko vkljuÄ?ujemo izkljuÄ?no dolgotrajno brezposelne osebe, ki so prejemniki denarne socialne pomoÄ?i.ÂŤ

da so se vaĹĄa priÄ?akovanja, da se bo to spremenilo, uresniÄ?ila. Koliko denarja vam je po novem na voljo?

â?ą

ÂťOkoli 2 milijona evrov. To je enkrat toliko, kot smo jih za javna dela imeli na voljo lani.ÂŤ

Kvota za javna dela v OS Velenje je 2 milijona evrov.

Koliko oseb lahko za ta denar vkljuÄ?ite? ÂťOd 250 do 300 oseb. Ĺ tevilo vkljuÄ?itev je namreÄ? odvisno od tega, kakĹĄno raven izobrazbe imajo osebe, ki jih bodo izvajalci prijavljali za javna dela. ViĹĄje, ko so ravni izobrazbe, veÄ?ja je poraba sredstev.ÂŤ Denarja je veliko. Javno povabilo je odprto do porabe sredstev. Jih boste porabili? ÂťVse kaĹže na to, da ne.ÂŤ To pa je povsem nekaj drugega, kot je bilo pred leti, ko so bila sredstva za javna dela porabljena dobesedno v eni sekundi. Pa ĹĄe zmanjkalo jih je za vse. ÂťTako za nas kot delodajalce je to popolnoma nova situacija.

Darinka SoviÄ? PeÄ?nik: ÂťJavna dela omogoÄ?ajo neprofitnim delodajalcem sofinanciranje stroĹĄkov zaposlitve.ÂŤ

Izvajalci se lahko predhodno pri nas pozanimajo, kakĹĄne brezposelne osebe so prijavljene v evidencah brezposelnih, in konkretno zanje ustvarijo javno delo ter oddajo ponudbo.ÂŤ Je v javnem povabilu tudi kaj novosti ali sprememb pri pogojih?

ÂťEna od sprememb je, da so bila lani javna dela razdeljena v tri sklope, letos so v dva, in sicer so to programi javnih del v sploĹĄno druĹžbeno korist s podroÄ?ja socialnega varstva in programi javnih del v sploĹĄno druĹžbeno korist z ostalih podroÄ?ij.

Sprememba je v ciljni skupini

Za Ĺ aleĹĄko dolino v Beogradu veliko zanimanja Ĺ aleĹĄka dolina se je predstavljala na Mednarodnem sejmu turizma v Beogradu. Atraktivno turistiÄ?no ponudbo regije je predstavil Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline v sodelovanju z Muzejem Velenje, Gorenjem Gostinstvom in ostalimi partnerji.

Med srbskimi turisti je bilo sicer najveÄ? zanimanja za doĹživetja, ki vkljuÄ?ujejo terme in zdraviliĹĄÄ?a, kulturni turizem, gastronomijo, rekreacijo, smuÄ?anje in ostalo preĹživljanje prostega Ä?asa.

Obiskovalci so najbolj posegali po novem prodajnem katalogu paketnih programov in doĹživetjih, ki ga je Zavod za turizem pripravil na zaÄ?etku letoĹĄnjega leta in je na voljo tudi v srbskem jeziku. Katalog z atraktivno vse-

Koliko je ta razlika zanimanja za javna dela med letoĹĄnjim letom

ÂťPrejeli smo manj ponudb za izvajanje programov javnih del, na drugi strani pa je tudi brezposelnih oseb v evidenci prijavljenih manj. Zelo veliko je potreb po zaposlitvah. Ta razkorak je veÄ?ji, kot je bil v preteklem letu.

Za brezposelne osebe, gre za teĹžje zaposljive, ki ostajajo v naĹĄih evidencah, se zelo trudimo pridobiti izvajalce, jih motivirati, da bi oddali ponudbe za javna dela in najbolj ranljivim skupinam brezposelnih oseb omogoÄ?ili socialno in delovno vkljuÄ?enost ter jim tako pomagali do zaposlitve.ÂŤ đ&#x;”˛

Za javna dela drĹžava letos namenja 22 milijonov evrov

Javno povabilo, objavljeno konec lanskega leta, je bilo spremenjeno februarja letos. Spremembe se nanaĹĄajo na poveÄ?anje okvirne viĹĄine sredstev iz 9 milijonov evrov na dobrih 22 milijonov evrov za celotno Slovenijo.

Sestala se bo neorganizirana mladina Velenje, 7. marec – Velenjske mladinske organizacije bodo letos pripravile Ĺže 3. lokalni program razvoja delovanja mladih oziroma mladinsko strategijo, ki bo narekovala mladinske programe in projekte v mestni obÄ?ini Velenje v naslednjih petih letih. Mladinska strategija bo nastala na osnovi posvetov z osnovnoĹĄolci, srednjeĹĄolci, mladimi s posebnimi potrebami, organizirano in neorganizirano mladino.

Mladinski delavci bodo prve delavnice izvedli Ĺže ta konec tedna. V soboto, 7. marca, bo potekala delavnica za neorganizirano mladino, na katero so vabljeni prav vsi mladi, ne glede na status ali interes, zaradi laĹžje organizacije in pogostitve pa so Ĺželene prijave na spela. verdev@mc-velenje.si. đ&#x;”˛

S predstavitve ĹĄaleĹĄke doline na sejmu v Beogradu

bino in strateĹĄko naÄ?rtovano strukturo predstavi Velenje, Ĺ oĹĄtanj in TopolĹĄico kot pomembno turistiÄ?no destinacijo. Katalog je namenjen prodaji turistiÄ?nih paketov in s tem privabljanju turistov v to okolje. Poskrbeli so tudi za digitalno predstavitev destinacije, saj so si obiskovalci na video

steni z veseljem ogledali kratke promocijske videe destinacij in ponudbo vsakega turistiÄ?nega ponudnika posebej.

Od predstavitve v Beogradu si po besedah direktorja Zavoda za turizem Francija Lenarta veliko obetajo. Ĺ˝e lani so zabeleĹžili poveÄ?an obisk srbskih gostov (veÄ?ji

je bil kar za 50 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom). ÂťZasluga za takĹĄno rast gre zagotovo tudi aktivnostim na srbskem trgu v obliki workshopov in sejmov, na katerih Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline redno sodeluje, pravi Lenart. đ&#x;”˛

mz

Bright Future v Velenju Velenje, 26. februar – Velenje so v sklopu mednarodnega projekta Bright Future obiskali znanstvenice in znanstveniki iz evropskih drĹžav. PriĹĄli so, ker prouÄ?ujejo inovativnost v industrijskih mestih in uporabo industrijske kulture ter njenih vrednot v razvojnih strategijah. Glavna tema tokratnega obiska je bila Velenje kot eno od petih pilotnih obmoÄ?ij v tem projektu, poleg mest iz Finske, Nizozemske, Romunije in ZdruĹženega kraljestva.

Danes veliko Evropejcev ĹĄe vedno Ĺživi in dela v malih mestih, ki so odvisna od industrijske proizvodnje ali rudarstva. Projekt Bright Future te okoliĹĄÄ?ine

Ali so znotraj sredstev, ki so OS Velenje na voljo za javna dela, doloÄ?ene tudi kvote za posamezen urad za delo? ÂťNe, takega razreza ni. Sredstva so namenjena celotni OS Velenje, kar pomeni vsem ĹĄestim uradom za delo (Velenje, Mozirje, Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na KoroĹĄkem), razdeljena pa so po sklopih. Za podroÄ?je socialnega varstva je na razpolago pribliĹžno 800.000 evrov, za druga podroÄ?ja 1.200.000 evrov.ÂŤ

in tistim, ko so ta poĹĄla v nekaj sekundah, povezana s sliko brezposelnosti na obmoÄ?ju?

sprejema kot priloĹžnost, saj se ta mesta ponaĹĄajo z zanimivimi objekti industrijske kulturne dediĹĄÄ?ine, njihovo prebivalstvo ima dragocena znanja, izjemna pa

so tudi zaradi edinstvenih druĹžbenih odnosov med prebivalci.

Mestna obÄ?ina Velenje je v mednarodni projekt Bright Future s pismom podpore stopila

leta 2016. Zadnja tri leta so partnerji v okviru projekta skupaj z lokalno skupnostjo preuÄ?evali razvojne moĹžnosti Velenja in skuĹĄali prepoznati prednosti, ki so lahko gonilo novega razvoja.

V sklopu projekta je nastal tudi zbornik Velenje, industrijsko mesto v preobrazbi, ki govori o razvoju Velenja in v katerem so poleg rezultatov raziskovalnega dela objavljena tudi razmiĹĄljanja VelenjÄ?ank in VelenjÄ?anov.

Znanstvenike in znanstvenice je v Mladinskem centru Velenje sprejel tudi podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol. đ&#x;”˛

mz

tf

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 3. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE, KULTURA

Ko uÄ?enje postane igra in ko je igra lahko uÄ?enje Z NTC uÄ?enjem uÄ?enci pridobijo uÄ?inkovito in dolgotrajno znanje – Gre za miselne preskoke Jasmina Ĺ karja

VpraĹĄanja, kako se lahko posameznik danes uÄ?i na zanimiv, motivacijski in uÄ?inkovit naÄ?in, so vedno dobrodoĹĄla, kot tudi reĹĄitve, ki so primerne za danaĹĄnjo generacijo otrok, ki imajo po raziskavah bistveno veÄ? teĹžav z motoriko, pozornostjo in koncentracijo v primerjavi s prejĹĄnjimi generacijami otrok. Tudi zato klasiÄ?no – reproduktivno uÄ?enje na pamet, ki v slovenskem prostoru ĹĄe vedno zavzema velik del ĹĄolskega dela, Ä?eprav je za otroka nemotivacijsko in stresno, dobiva konkurenco, z njim lahko obogatimo program uÄ?enja, ki ima tako zagovornike kot tudi nasprotnike, ki so mnenja, da so metode NTC ĹĄe premalo raziskane in bodo le teĹžko izrinile tradicionalno uÄ?enje. Je pa znanstveno dokazano, da se otroci najveÄ? nauÄ?ijo, Ä?e zraven vpeljujemo tudi gibanje. ÂťTakrat se otrok najveÄ? nauÄ?i, saj je sproĹĄÄ?en, laĹžje se osredotoÄ?i na delo, si zapomni informacije, dlje je motiviran in tako se simbioza nadgrajuje v uÄ?inkovito uÄ?enje,ÂŤ razloĹžita Petra TerĹžan, uÄ?iteljica razrednega pouka, ki je tudi koordinatorica NTC Centra Velenje, ter ravna-

telj OĹ Mihe Pintarja Toleda Sebastjan Kukovec. ÂťTukaj gre za kompleksnejĹĄe miselne procese, tako kot delujejo naĹĄi moĹžgani. Pri klasiÄ?nem uÄ?enju gre za uÄ?enje na pamet, za pisno in ustno preverjanje znanja, tako pa znanje ostane obstojnejĹĄe. Mladi tak naÄ?in uÄ?enja sprejemajo.

Na delavnicah jim ponujamo kombinacijo NTC iger, gibanja in miselnih nalog,ÂŤ razloĹži TerĹžanova. Za ravnatelja Kukovca je pomembno, da s temi pristopi uÄ?enci osvajajo strategijo uÄ?enja, Si jo lahko uporabijo pri ĹĄolskem delu, da se lahko kasneje uÄ?ijo uÄ?inkovito in trajno, saj gre za

drugaÄ?en naÄ?in, podatki ne izpuhtijo Ä?ez noÄ?. ÂťTo je znanje, ki ostane,ÂŤ poudari Kukovec.

ZdruĹževanje igre, ki prinaĹĄa otroku veselje in zadovoljstva z znanjem

V zadnjih letih je nevroznanost potrdila domneve, da se otrok najbolje uÄ?i in nauÄ?i, ko to poÄ?ne na nezavedni ravni, med tem, ko se igra. ÂťZato je najbolje z uÄ?enjem zaÄ?eti takoj, pri najmlajĹĄih, vendar ni nikoli prepozno. Razvoj in oblikovanje moĹžganov je najobseĹžnejĹĄi do dvanajstega leta starosti. Trenutno imamo ĹĄest delavnic, zaÄ?enjajo se spomladanske,

tudi za vrtÄ?evske otroke, ne samo za osnovnoĹĄolske. Namenjene so vsem, povratne informacije so odliÄ?ne,ÂŤ izpostavi TerĹžanova, ki poudarja, da je eden kazalcev tudi zadovoljstvo starĹĄev, ki se aktivno vkljuÄ?ujejo v aktivnosti na skupnih sreÄ?anjih.

Veselje do obiskovanja ĹĄole in ĹĄolskega dela drastiÄ?no pade, iz 100 % navduĹĄenih v prvem razredu na 58Â % v petem razredu vse do 8 % navduĹĄencev v devetem razredu, kar ni ravno spodbuden podatek. Zato je treba poiskati naÄ?in, da bo pouk postal bolj zanimiv, otroci bolj motivirani, brez strahu pred neuspehom in poslediÄ?no se bo uÄ?inek dvignil.ÂŤ

â?ą

UÄ?itelj organizira, usmerja, sodeluje in vpliva na aktivnost v razredu. UÄ?enci z NTC uÄ?enjem pridobivajo uÄ?inkovito in dolgotrajno znanje.

UÄ?enje lahko postane igra in igra je uÄ?enje.

Bistvo ĹĄole ne sme veÄ? biti uÄ?enje informacij faktografsko, ampak povezovanje znanj

Ravnatelj OĹ MPT Velenje Sebastian Kukovec pritrjuje strokovnjakom, ki ugotavljajo, da so uÄ?ni programi prenatrpani, da je v uÄ?nih naÄ?rtih preveÄ? balasta in da Ĺželimo otroke nauÄ?iti vsega. ÂťDejstvo je, da je vstop v ĹĄolo za vsakega otroka zelo razburljivo doĹživetje, ampak tudi, da se otrok ob vstopu v ĹĄolo poÄ?uti pomemben. Toda kaj se v ĹĄoli zgodi kasneje, Ĺže ob koncu prve triade?

Vloga uÄ?itelja, ki dela po NTC sistemu uÄ?enja, je spremenjena

ÂťUÄ?itelj ni veÄ? predavatelj, izvor informacij in spraĹĄevalec. Otroci danes z enim klikom pridejo do kakrĹĄne koli informacije, mi pa jih v veliki meri ĹĄe vedno uÄ?imo faktografskih podatkov, ki jih prej dobimo na internetu kot pobrskamo po moĹžganih. Bistvo ĹĄole ne sme veÄ? biti uÄ?enje informacij faktografsko, ampak povezovanje znanj, tega, Ä?esar mobiteli ne morejo, Âťnadaljuje Kukovec in ĹĄe izpostavi, da je bistvo delovanja

Rob Greenfield v Velenju SenzomotoriÄ?no uÄ?enje drĹžav

Je NTC metoda uÄ?inkovita dopolnitev tradicionalnemu uÄ?enju ali alternativa tradicionalnemu pouÄ?evanju?

Inovativne uÄ?ne metode imajo tudi nasprotnike, tako med uÄ?itelji kot starĹĄi, ki so igranje s simboli, miselne uganke, glasbo, gibanje Ĺže testirali in menijo, da je to le ĹĄe ena slepa ulica, ki ne nauÄ?i niÄ? novega, in ostajajo pri tradicionalnem

uÄ?enju, saj rezultati ĹĄe niso Âťotipljivi in dokazljiviÂŤ, alternativna oblika uÄ?enja pa naj bi bila samo dobrodoĹĄel vir zasluĹžka, ki lahko prinese dobrĹĄno mero prihodkov. Prav je, da se vsakdo odloÄ?i sam, stvari preizkusi in potem presodi, ali so dobre ali ne in ali je s pomoÄ?jo tovrstnega uÄ?enja moĹžno postavljanje dobrih temeljev za uspeĹĄno kasnejĹĄe Ĺživljenje.

Vznesena sproĹĄÄ?enost Velenje, 14. februarja – Razstavo JoĹžice Vidmar Iz obÄ?utenj do domaÄ?nosti, ki je postavljena v vili Bianca od minulega petka, Ä?udovito opisujejo besede akademskega slikarja Denisa SenegaÄ?nika, ki jih je napisal razstavi na pot. ÂťJoĹžica Vidmar je fenomen kontrastov med vihravostjo, odloÄ?nostjo in neĹžno doslednostjo. Konkretnost njene osebnosti je Ä?isto enostavno vidna iz njenih

likovnikov, opazovalka in akterka mnogih dogodkov v obÄ?ini Velenje in veÄ?na iskalka vsega, kar je zanimivega. Predvsem pa je JoĹžica Vidmar tudi s to razstavo dokazala, da nikakor ni samo upokojenka, ki si krajĹĄa dneve z oblikovanjem in vezenjem in vmes ĹĄe kam potuje. ÂťJoĹžica Vidmar je z neskonÄ?nih cest, Ä?e razumete ali ne, trdno v svoji ustvarjalni

del, pa naj bo keramika ali vezenina (‌) Ti neskonÄ?ni preskoki nam ponujajo obÄ?utke vznesenosti ustvarjalke, ki ustvarja tam, kjer ji ustreza, in takrat, ko ji ustreza, pa se ve, da to poÄ?ne takrat, ko ona to Ĺželi. Ni prisile, je le sproĹĄÄ?enost.ÂŤ Kdor pozna to zanimivo avtorico, z lahkoto izluĹĄÄ?i iz mestoma igrive ocene vse bistvo JoĹžice Vidmar kot osebe in JoĹžice kot ustvarjalke. Na odprtju razstave je bilo veliko, res veliko ljudi, tudi obiskovalce je pritegnila veÄ?plastnost njene pojavnosti. Avtorica je pritegnila kot oseba in kot ustvarjalka, Ä?lanica druĹĄtva Ĺ aleĹĄkih

poti naĹĄla izpoved in poslanstvo. V delu, ki se ga loti, je dosledno konkretna, ve, kdaj je dovolj in do kam ĹĄe lahko, da ne bo preveÄ? ali premalo.(‌) Torej je posoda, vaza, kamor ne bi niti upal niti Ĺželel vstaviti niÄ?, in je prt, na katerega ne bi Ĺželel postaviti niÄ?, saj Ĺže ima vse za obÄ?udovanje in ogledÂŤ.

In Ä?e se je SenegaÄ?niku na koncu recenzije zapisalo S spoĹĄtovanjem, to mirno zapiĹĄemo tudi mi, s spoĹĄtovanjem do nje in do njenih darov. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej Foto osebni arhiv

5. marca 2020

Velenje – Ekologi brez meja in Visoka ĹĄola za varstvo okolja Velenje bodo v zaÄ?etku aprila v Sloveniji prviÄ? gostili enega najbolj znanih okoljskih aktivistov, Roba Greenfielda, ki se bo na svetovni turneji “Bodi spremembaâ€?

8. aprila ustavil v Velenju, dan za tem pa v Ljubljani. Prijave za brezplaÄ?ne vstopnice se odprejo to nedeljo ob 20. uri.

Eden najprepoznavnejĹĄih ameriĹĄkih okoljskih aktivistov bo obiskal

28 drĹžav, med njimi prviÄ? tudi Slovenijo, da nam pokaĹže, da je lahko prav vsak od nas sprememba, ki jo Ĺželimo videti v svetu.

V Velenju bo predavanje v sredo, 8. aprila, ob 17.00 na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja (Trg mladosti 7). Omejeno ĹĄtevilo vstopnic pa bo od 1. marca od 20. ure na voljo na Eventbritu. Predavanje v Ljubljani bo naslednji dan, v Ä?etrtek, 9. april, ob 18.00 na FuĹžinskem gradu.

NTC centra v treh vidikih; otroku prijazno dvigati uÄ?inkovitost ĹĄole in hkrati ne zanemarjati dejstva, da ĹĄola ni ĹĄala. DobrodoĹĄle so brezplaÄ?ne delavnice za nadarjene, ki jih omogoÄ?a NTC organizacija, in obisk delavnic, na katerih lahko kdorkoli oblikuje strategije na prijazen in igriv naÄ?in.

Zakaj didaktiÄ?en pristop nadarjenim?

Dr. Ranko Rajović je organizator in ustanovitelj NTC centra, doktor interne medicine iz Novega Sada, magister nevrofiziologije, doktor ĹĄportnih znanosti, avtor NTC uÄ?nega sistema. PodroÄ?je, s katerim se ukvarja, je nevrofiziologija in njena uporaba v pedagogiki. Je predsednik Odbora za nadarjene Mednarodnega zdruĹženja Mensa in UNICEFov sodelavec v projektu zgodnjega spodbujanja otrokovega intelektualnega razvoja. ÂťZaÄ?eli so preizkuĹĄati delavnice na nadarjenih in kasneje ugotovili, da deluje tudi na vseh ostalih uÄ?encih. Ker gre za miselne preskoke, ki so pri nadarjenih uÄ?encih bolj pogosti, so bolj usposobljeni in jih laĹžje osvojijo. Velika prednost je tudi, da so nadarjeni uÄ?enci lahko vzor in model za ostale uÄ?ence,ÂŤ đ&#x;”˛ ĹĄe zakljuÄ?ita sogovornika.â€

Na obeh brezplaÄ?nih predavanjih bo mogoÄ?e spoznati ĹĄtevilne ekstravagantne projekte, s katerimi okoljski aktivist in humanitarec odpira oÄ?i ljudi. Med drugimi se je zakopal v veÄ? kot 2000 zabojnikov trgovin, polnih ĹĄe uporabne hrane, se otovoril z vsemi odpadki, ki jih je ustvaril v 30 dneh, in prekriĹžaril Ameriko na kolesu iz bambusa. ÄŒeprav se je lotil ekstremov, da bi pokazal na ves potroĹĄniĹĄki nesmisel moderne dobe, pa je njegovo sporoÄ?ilo jasno: Bodi sprememba! đ&#x;”˛

V Muzeju Vrbovec o splavarjenju Marko Jeraj je obnovil zgodbo svojega oÄ?eta Alojza, znanega lesnega trgovca iz ReÄ?ice Nazarje – Muzej gozdarstva in lesar- nja z lesom po vodnih poteh je Jeraj tudi trgovci, so nudile priloĹžnost vÄ?lastva Vrbovec je pred kratkim pripravil dokumentiral dogajanje med obema njevanja in dober nadzor pri celotni narodopisno predavanje, na katerem vojnama in ĹĄe krajĹĄe obdobje po dru- verigi tovrstne dejavnosti. Veljalo je, sta poleg psihologa Marka Jeraja iz gi svetovni vojni, ko so to dejavnost da so bili lesni trgovci in vodje splaVelenja, po rodu iz ReÄ?ice ob Savinji, opustili. Predstavili so pripravo lesa, vov (krmaniĹž) dobro plaÄ?ani ljudje, sodelovala ĹĄe sokrajaki so v Zgornji Savinjna iz obÄ?ine ReÄ?ica, ski dolini uĹživali velik sin lesnega trgovca in ugled. Zanimivo predsplavarja Franc Kolenc stavitev so dopolnili s ÂťBrinovcÂŤ ter Marjan kopico tehnik, pojmov Ĺ inkar, simpatizer in ĹĄeg in navad, poveobujanja starih ĹĄeg ter zanih s splavarjenjem, flosarije. Vsi trije so ob s primerki orodja in dobrem obisku zaintecelo modelom splava. resiranih domaÄ?inov in Jeraj je dobil navdih za gostov obudili spomine narodopisno predstavina Ä?as med 19. in 20. tev Ĺže lani v domaÄ?em stoletjem, ko so iz gozkraju ReÄ?ica, ko je ob dov Zgornje Savinjske pogostem pregledovadoline lastniki in lesni nju oÄ?etove zapuĹĄÄ?ine, trgovci spravljali hlodorazliÄ?ne opreme, orovino do Ĺžag, les razĹžadij in dokumentacije gali ter ga povezanega v O splavarjenju po Savinji in Dreti so govorili (od leve) Franc Kolenc ocenil, da je treba to splave splavljali po DreÂťBrinovcÂŤ, Marjan Ĺ inkar in Marko Jeraj zgodovino skrbno neti do Nazarij, po Savinji govati. Muzej Vrbovec ter od Zidanega Mosta po Savi vse do vezanje splavov (po ljubensko flosov) mu je prisluhnil, strokovni sodelavki, MadĹžarske. Na predstavitvi so prika- in splavljanje ter vodno ÂťrajĹžoÂŤ do ki skrbno zbirata gradivo in vse, kar zali naÄ?in transporta in prodaje lesa prodajnih mest in kupcev v Posavju je povezano z gozdarskim izroÄ?ilom kot takrat skoraj edini najpomembnej- (primer Alojza Jeraja, ki je imel svoje in lesom, pa sta zelo hvaleĹžni za tak ĹĄi vir dohodkov za kmetije in lesarsko lesno skladiĹĄÄ?e in trgovino v PoĹžarev- prispevek, je ob dogodku dejala vodja obrt. Ob pomoÄ?i obeh poznavalcev cu). Posebne zadruge, ki so jih ustana- Brabara Ĺ oster Rutar. đ&#x;”˛ JoĹže Miklavc takratne splavarske zadruge in trgova- vljali oblast ter napredni Ä?lani, kasneje

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 3. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

KULTURA

5. marca 2020

Odmeven teden jazza 15 vrhunskih mentorjev in 65 udeleĹžencev iz osmih evropskih drĹžav je ves teden ustvarjalo na Kreativni jazz kliniki – Vsak veÄ?er so se vrstili koncerti – Max klub Jazz festival ima ĹĄe tri dejanja Tina Felicijan

V zavezniĹĄtvu umetniĹĄkega vodje Jureta Pukla, pobudnika velenjskega jazzovskega dogajanja Marka KolĹĄka in domaÄ?ega glasbenika Miha Korena, Mestne obÄ?ine Velenje, Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega, Festivala Velenje in Max kluba je znova potekal sklop glasbenih seminarjev in koncertov Kreativna jazz klinika – Ĺže peti v drugem krogu projekta, ki se je zaÄ?el na prelomu tisoÄ?letja. Gre za eno najboljĹĄih priloĹžnosti za izobraĹževanje glasbenikov vseh generacij, ki se navduĹĄujejo nad razliÄ?nimi slogi jazzovskega razigravanja.

Ne le v slovenskem, tudi evropskem merilu. ÂťVsako leto naredimo nekaj zanimivega. Sicer se ne trudimo tekmovati sami s sabo, da bi vsako leto presegli lprogram prejĹĄnjega leta, ki je vedno kakovosten, se pa trudimo zagotavljati vedno boljĹĄe pogoje, boljĹĄo logistiko. Letos izstopa to, da so bili z nami trije vrhunski bobnarji svetovnega kova: legendarni ameriĹĄki bobnar Doug Hammond je s svojim ustvarjanjem in mentorstvom moÄ?no vplival na glasbene kolege, ki trenutno krojijo svetovno sceno, prviÄ? je bil z nami zelo priznani Nasheet Waits, stalni gost klinike pa je Gregory Hutchinson. Letos smo povabili

tudi ameriĹĄkega basista Reggiea Washingtona, ki je v zasedbi RH Factory igral z nedavno preminulim zvezdniĹĄkim trobentaÄ?em Royem Hargroveom. Ponovno so

predavala Japonka Rio Sakairi, o glasbeni teoriji Ĺ˝an TetiÄ?koviÄ?, za jam sessione pa je skrbel basist Miha Koren.

Zaradi kakovostne in priznane

glasbene ĹĄole je Velenje zibelka ĹĄtevilnih izjemnih instrumentalistov. Zaradi entuziastiÄ?nega prirejanja koncertnih veÄ?erov, posveÄ?enih jazzu, je vse bolj vro-

ÂťDa sem bila nominirana za grammya, ni ravno bistveno spremenilo moje kariere, je pa bil to dober potisk naprej in me je postavil na zemljevid. Za to sem delala leta. Ne toliko za kariero kot za naÄ?in igranja, napredovanja, oblikovanja zasedbe,ÂŤ je povedala Melissa Aldana Pukl.

ÂťPacientiÂŤ jazz klinike so se predstavili na zakljuÄ?nem koncertu. Letos je bilo posebno veliko uÄ?encev jazz petja.

bili z nami basist Joe Sanders, pianistka Kaja Draksler, vokalist Sachal Vasandani, trobentaÄ?

Peter Evans in vibrafonist Joel Ross, moja soproga Melissa Aldana, jaz in Seamus Blake smo predavali saksofon,ÂŤ je povedal Jure Pukl. Klinika je letos gostila ĹĄe britanskega kitarista Femi Temowo, o glasbenem poslu je

ÂťKakĹĄen program! Velenje pa ne bo dobilo nagrade za drzen, aktualen in zelo kakovosten program?ÂŤ se je slovenski bobnar GaĹĄper Bertoncelj spraĹĄeval na druĹžbenih omreĹžjih ob plakatu Kreativne jazz klinike. TakĹĄno nagrado je namreÄ? dobil Jazz festival Ljubljana. ÂťTakĹĄne opazke mi dajejo samozavest, da v Velenju dobro delamo na najviĹĄji umetniĹĄki in organizacijski ravni. Pa tudi to, da se mentorji svetovnega kova vraÄ?ajo k nam,ÂŤ komentira Pukl.

Velenjska raperja Mrigo in Ghet sta za lanskim albumom Vse pravkar izdala album Ĺ e, vendar tudi to ĹĄe ni vse

VeÄ?stranska ustvarjalca hip-hop kulture Mrigo in Ghet sta s prvim albumom v tandemu Mrigz 'N' Ghet Hitz iz leta 2011 med lokalne ljubitelje rap glasbe in posluĹĄalce po vsej Sloveniji poslala nekaj hitov, s katerimi sta uveljavila sebe in domaÄ?e Velenje kot pomembne igralce na slovenski sceni. Lani sta izdala album z naslovom Vse, na letoĹĄnji kulturni praznik je izĹĄel njun tretji album z naslovom Ĺ e, oba pa tudi samostojno delujeta na veÄ? podroÄ?jih glasbenega udejstvovanja. Njuna glasba nastaja tudi v sodelovanju z lokalnimi instrumentalisti, vokalisti ter ĹĄtevilnimi slovenskimi in tujimi glasbeniki. Ima prepoznaven zvok in brez izbire besed tudi o najveÄ?krat glasbeno obdelanih temah pove, kar drugi zamolÄ?ijo.

ÄŒas je pokazal ‌

Obdobje med ustvarjanjem za prvi album in nastajanjem drugih dveh je bilo daljĹĄe od desetletja. Se pravi, zgodilo se je veliko stvari, pravi Mrigo. ÂťTakrat sem bil ĹĄtudent. Danes sem poroÄ?en, dva otroka imam. Moj svet se je povsem spremenil. Ghet se je preselil v Ljubljano, veliko veÄ? producira kot prej. Ljudje pravijo, da je ta nova glasba bolj odrasla. Jaz sicer temu ne pravim

mo v slovenski, pa tudi evropski vrh primerljivih izobraĹževanj.

SluĹĄatelji so iz cele Evrope, gostili smo Ĺže tudi udeleĹžence iz Tunizije in Portorika,ÂŤ je ĹĄe povedal Pukl.

Kako pa kliniko doĹživljajo udeleĹženci? Vsako leto so navduĹĄeni.

Ko jih obiĹĄÄ?emo med seminarji in na zakljuÄ?nem koncertu, ne sliĹĄimo ene pripombe. Da je udeleĹžba na teh izobraĹževanjih najboljĹĄa poteza, kar so jih naredili na svoji karierni poti, sliĹĄimo.

Da se vraÄ?ajo na kliniko, ker jih en teden druĹženja s Âťpripadniki istega plemenaÂŤ napolni z ustvarjalno energijo za celo leto. Da je tako ugodno izobraĹževanje s tako kakovostnimi mentorji neverjeten privilegij. Pa tudi, da je takĹĄen projekt v tako Âťzakotnem in zaspanem mestuÂŤ nekaj nepredstavljivega, dokler ga ne doĹživiĹĄ in se prepriÄ?aĹĄ, da gre zares.

Predana glasbi

Ni za otroke Tina Felicijan

Ä?e ĹžariĹĄÄ?e tega Ĺžanra v vse ĹĄirĹĄem prostoru. Pa vendar – kako zavezniĹĄtvu Kreativne jazz klinike uspe vsako leto za ves teden privabiti toliko zvezdniĹĄkih umetnikov? Z medsebojnim sodelovanjem, pravi Pukl, pa tudi z uspeĹĄnim trĹženjem seminarjev, po katerih je vsako leto dovolj povpraĹĄevanja, Ä?eprav se klinika ne oglaĹĄuje drugaÄ?e kot iz ust do ust. V evropskem merilu so te delavnice zelo poceni in so cenejĹĄe tudi od slovenskega povpreÄ?ja. ÂťMislim, da s programom seĹže-

9

tako. Lanski album je mogoÄ?e bil malo bolj zrel, Ä?eprav nimam rad tega izraza pri glasbi. Pri letoĹĄnjem pa je spet udaril ven tisti raperski slog, ki mogoÄ?e ni tako zrel,ÂŤ je primerjal albume in do-

dal, da gre v vsakem primeru za glasbo, ki se ne podreja vplivom, je dodelana, pa vendar nekako surova in pristna, kot hip-hop klasike. Je tudi osebno pripovedna, nekatera besedila pa v zgod-

Njuna glasba obravnava teme iz vsakdanjega Ĺživljenja, ki mladostnike vznemirjajo, a o njih druge glasbene zvrsti ali umetnosti ne govorijo na takĹĄen naÄ?in kot onadva. Torej Âťpovedati

â?ą

ÂťÄŒas je pokazal, kje sva, koga se dotakneva, kaj sva naredila in kam sodiva.ÂŤ

Mrigo in Ghet sta novi album predstavila v eMCe placu, kjer sta nastopila tako z DJ-jem kot z bendom. Foto: Ana Bahor

Na lokalni hip hop sceni je izjemno Şivahno. Že uveljavljeni ustvarjalci nenehno izdajajo novo glasbo in nastopajo, mlajťi pa vztrajajo pri ustvarjanju in se prebijajo na odre. Za velenjski hip-hop ni nobene panike, za slovenski pa sploh ne, zagotavlja Mrigo.

bah pripovedujejo o Ĺživljenju, kakor ga vidita okrog sebe. ÂťOd desetih najinih komadov jih osem ni za otroke,ÂŤ v prispodobi pove Mrigo in nadaljuje stvarno: ÂťSo pa to zgodbe, ki jih bodo naĹĄi otroci prej ali slej sliĹĄali ali jih doĹživeli. Zato imamo ogromno mladih posluĹĄalcev.

Ker se lahko poistovetijo z nami, saj teh zgodb v drugih Ĺžanrih niti od drugih raperjev ne sliĹĄijo.ÂŤ

neko zgodbo, Ä?eprav mogoÄ?e ni nova, Ä?im bolj realno in po neki drugi poti.ÂŤ S tem sta ustvarila prepoznavno glasbeno niĹĄo, ki tudi ostaja zvesta koreninam Ĺžanra, medtem ko veliko sodobnih ustvarjalcev v hip-hopu v glasbo vnaĹĄa novejĹĄe zvoke in vplive sodobne elektronske glasbe.

Na slovenski sceni kotirata visoko, ocenjuje Mrigo, ki po Sloveniji redno prireja hip-hop dogodke in na mnogih gostuje. ÂťSkorajda ne obstaja mesto v Sloveniji, v katerem nisva nastopila. Najbolje sva sprejeta v Ljubljani, kjer sva prviÄ? razprodala koncert, doma pa ĹĄe ne,ÂŤ je ĹĄe povedal Mrigo tik pred premiero albuma Ĺ e v domaÄ?em eMCe placu, ki je bil – konÄ?no – razprodan. Kaj bo sledilo Vse-ju in Ĺ e-ju, pa bo spet pokazal Ä?as. đ&#x;”˛

Jure Pukl, v New Yorku ĹživeÄ?i saksofonist in nagrajenec PreĹĄernovega sklada iz Velenja, je pomemben Ä?len v pogonu velenjske jazzovske scene. Je umetniĹĄki in programski vodja Kreativne jazz klinike in koncertnih ciklov ter nastopa ob skorajda vsaki priloĹžnosti, ko z Ĺženo, prav tako saksofonistko Melisso Aldano Pukl, obiĹĄÄ?eta Velenje. Jure je prejĹĄnji Ä?etrtek igral na koncertu z Big bandom RTV Slovenija v kulturnem domu, na katerem je Meliso zaradi njenega prenatrpanega urnika nadomestil saksofonist Seamus Blake. Nato pa je v nedeljo v okviru Max klub Jazz festivala predstavil februarja izdani album Broken Circles. ÂťZanj mi doloÄ?eni mediji dajejo pet zvezdic. Januarja sem nastopal na Winter Jazz festivalu v New Yorku, enem najpomembnejĹĄih ameriĹĄkih festivalov, na katerem sem nastopil kot prvi Slovenec, ki je vodja zasedbe, kar me je ĹĄe bolj izpostavilo pred stroko in kritiki. Za kliniko in koncertom v Kinu Ĺ iĹĄka potujemo v Moskvo in v Ĺ panijo, nato se vrnemo v New York, za tem pa s triom potujemo na Japonsko turnejo,ÂŤ je povzel najbolj aktualno karierno dogajanje. Na nekajdnevnem postanku na kliniki pa smo nekaj besed spregovorili tudi s soprogo Melisso, letoĹĄnjo nominiranko za glasbeno nagrado grammy. ÂťDa nekdo, kot je Jure, ki se je preselil v drugo mesto, srediĹĄÄ?e jazza, prinaĹĄa nazaj v mesto, kot je Velenje, svoje izkuĹĄnje in zveze, je nekaj Ä?udovitega in s tem izjemno prispeva k izobrazbi nove generacije glasbenikov. S svojo energijo jih spodbuja, da igrajo na ĹĄe viĹĄji ravni in zaznamujejo sceno,ÂŤ je povedala umetnica, ki veÄ?inoma nastopa in snema, vendar svoje glasbeno poslanstvo izpolnjuje tudi s pouÄ?evanjem. ÂťNimam rednih uÄ?encev, ker moram za to, da zorim kot glasbenica, veliko potovati in pridobivati izkuĹĄnje z nastopanjem. Mislim, da bom s tem v prihodnosti postala boljĹĄa uÄ?iteljica. UĹživam pa v pouÄ?evanju in redno izvajam seminarje med gostovanji po svetu.ÂŤ Ali z Juretom teĹžko usklajujeta karierne obveznosti, skupne projekte in partnersko Ĺživljenje? ÂťV tem je veliko izzivov. No, razmerja so polna izzivov. Kot glasbenika si oba prizadevava za iste cilje v posamiÄ?nih karierah. Kot partnerja sva se nauÄ?ila Ĺživeti drug z drugim, si deliti, kar imava rada, ves Ä?as pa se morava ukvarjati z logistiko, da v najinem natrpanem urniku najdeva Ä?as drug za drugega,ÂŤ odgovarja glasbenica, ki na odru doĹživlja tiste redke trenutke v Ĺživljenju, ko ima povsem prazne in mirne misli – ko lahko odmisli ves balast vsakdanjika, se olajĹĄa in sprosti, posveti trenutku in obÄ?instvu. ÂťTo je danes zaradi mobitelov kot nekih posrednikov pri komunikaciji in socialnih omreĹžij kot nadomestki druĹženja teĹžko. Zame je to z glasbo laĹžje. Lahko đ&#x;”˛ se osvobodim in zabavam.ÂŤ â€

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 3. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

5. marca 2020

Pesem povezuje 2020 Velik koncert pevskih sestavov ĹĄolskih centrov iz Celja in Velenja ter Gimnazije Celje – Center 4. marca v cerkvi sv. Martina na Ponikvi Ponikva – Kako zelo lahko pesem povezuje, so s tradicionalnim skupnim zgodnjepomladnim koncertom dokazali tudi srednjeĹĄolci iz vse regije. V sredo, 4. 3., so v cerkvi sv. Martina na Ponikvi to pokazali na skupnem koncertu, na katerem so nastopili DekliĹĄki pevski zbor Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Davida PreloĹžnika, MeĹĄani mladinski pevski zbor Ĺ olskega centra Celje pod vodstvom Andreje Ocvirk in MeMPZ Ĺ olskega centra Velenje pod vodstvom Alenke PodpeÄ?an.

Vsi trije zbori glede na veÄ?desetletno bogato koncertno dejavnost ter ĹĄtevilna priznanja z mednarodnih in domaÄ?ih tekmovanj sodijo v sam vrh slovenske mladinske zborovske piramide. Na koncertu na Ponikvi so predsta-

Kurilna vrednost ZP AleĹĄ OjsterĹĄek

MeMPZ ĹĄolskih centrov iz Celja in Velenja ter DPZ GCC

vili zanimive programe, ki jih pripravljajo za pomladanska tekmovanja in letne koncerte, skupni nastop pa sklenili s SlomĹĄkovo VeÄ?ernico, kot se spodobi za koncert v kraju, kjer

se je pred 220 leti rodil narodni buditelj, ĹĄkof, pesnik in pisatelj Anton Martin SlomĹĄek. đ&#x;”˛

Ljudske pevke GaberĹĄki cvet Ohranjajo prelepe slovenske ljudske pesmi in ĹĄirijo glas o Gaberkah in tamkajĹĄnjih ljudeh Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – ZaÄ?etki GaberĹĄkega cveta, Ĺženske vokalne skupine, segajo v leto 1998, ko so Milica PodvinĹĄek, Mihaela Kotnik in JoĹžica JevĹĄnik v kuhinji gasilskega doma v Gaberkah pripravljale veÄ?erjo za starejĹĄe krajane. ÄŒas so si krajĹĄale s petjem ljudskih pesmi. SliĹĄal jih je predsednik krajevne organizacije RdeÄ?ega kriĹža Rafko Blatnik in jih povabil na oder.

Spomin na njihov nastop je ĹĄe danes Ĺživ. Zapele so pesem Sem slovenska deklica. Ĺ e danes je tista, brez katere ne mine skoraj noben njihov nastop.

Tri leta za tem sta se trem pevkam pridruĹžili Anica JevĹĄnik in Alenka Napotnik. Pevsko skupino pa je pod svoje okrilje vzela Kulturnica Gaberke, ki jim od takrat pri delovanju nudi vso podporo. GaberĹĄki cvet danes sestavljajo: Alenka Napotnik, Bojana Planina, Anka Perger, Milica PodvinĹĄek, JoĹžica JevĹĄnik in Anica JevĹĄnik. ÂťSkupino je vseskozi spremljal mlad harmonikar, domaÄ?in BoĹĄtjan JevĹĄnik, potem pa je po devetnajstih letih zaradi obilice dela prenehal. Iskale smo novega. ÄŒeprav ljudsko petje ne potrebuje spremljave, je zelo lepo sliĹĄati, Ä?e harmonika popestri kakĹĄno pesem. NaĹĄle smo odliÄ?nega harmonikarja JoĹžeta Ĺ umaha.

Z nami je od lanskega poletja,ÂŤ pripoveduje Marica KovaÄ?, ki zadnji dve leti vodi skupino.

Od kod pa ime skupine? ÂťTudi to se je porodilo spontano. Ko so pevke spet kuhale za neko

Marica KovaÄ?: ÂťNastopamo v sredinah, kjer je ljudska pesem priÄ?akovana in zaĹželena.ÂŤ

prireditev, so se pogovarjale o tem, kakĹĄno ime bi si nadele. Ob pogledu na cvetove, ki jim jih je na predpasnike izvezla Mihaela Kotnik, je bilo takoj jasno.ÂŤ Nastopi so se vrstili. Krog prireditev, na katerih so pele, se je iz domaÄ?ih Gaberk ĹĄiril. Danes nastopajo po vsej Sloveniji. ÂťV glavnem na prireditvah ljudskih pevskih zborov in sestavov. Z veseljem se odzovemo vsakemu povabilu,ÂŤ pravi KovaÄ?eva. ObÄ?instvo jih ima rado. ÂťNastopamo v sredinah, kjer je ljudska pesem priÄ?akovana in zanimiva. Ne gremo na prireditve, kamor pridejo tisti, ki radi posluĹĄajo druge zvrsti glasbe. Ponosne smo na to, da dobivamo vedno veÄ? povabil.ÂŤ Lani so sodelovale na petindvaj-

setih dogodkih, tudi v letu pred njim jih je bilo toliko. Z nastopi s ponosom ĹĄirijo dober glas o domaÄ?ih Gaberkah in tamkajĹĄnjih ljudeh in pomagajo ohranjati prelepe ljudske pesmi. Pred dvema letoma so ob prazniku obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj za to prejele posebno Ĺžupanovo priznanje. Ĺ e posebej rade pa nastopajo v domovih za varstvo odraslih. ÂťStanovalci poznajo ljudske pesmi in zapojejo z nami. To so prav posebni obÄ?utki. S seboj pripeljemo Ä?lana Kulturnice, da obisk popestrita s kakĹĄnim skeÄ?em, in se imamo prav lepo.ÂŤ Na vajah se sreÄ?ujejo enkrat na teden. ÄŒe se bliĹža kak pomembnejĹĄi nastop, pa tudi veÄ?krat. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Z enega od nastopov v domaÄ?ih Gaberkah. (foto: Aleksander Grudnik)

GrafiÄ?ni nateÄ?aj ob jubileju prenovljene Vile Mayer Rok za oddajo del je 1. april 2020 Ĺ oĹĄtanj – Vila Mayer, zgrajena kot bivaliĹĄÄ?e druĹžine Mayer, z odvetniĹĄko pisarno in obdana z nekdaj obseĹžnim vrtom je znaÄ?ilen primer meĹĄÄ?anske arhitekture s preloma 19. v 20. stoletje. Od nje-

VeÄ? premikov ali pa ogledov minulega tedna bi lahko poimenoval mejniki. Na okopih se je sreÄ?evalo civilno druĹžbo - lokalno v obliki Ĺ aleĹĄkega eko gibanja; gospodarstvo v obliki protesta na sprejetje nacionalnega energetskega in podnebnega naÄ?rta; na okope se je postavilo duh Kajuha, ki bi, Ä?e parafraziram, za kar je umrl, bil pripravljen ĹĄe enkrat umreti.

Seveda pa na okopih ob postavljanju vladarja ĹĄe celoten parlament. VeÄ?ini naĹĄtetih podroÄ?ij so skupne etiÄ?ne dileme, kjer se morajo junaki v danih situacijah odloÄ?iti o slabem in manj slabem. In ĹĄe druga stran - ker mi je v svoj filmski izbor tega tedna uspelo nanizati film Parazit – ki se dileme slabo-slabĹĄe loteva ultimativno; je prestopni februarski teden lahko postal mejnik tudi meni samemu. ‌ ÄŒe ne bi imel na mizi poziv v nov krog razprav o izzivih digitalne prihodnosti, dviga kompetenc in znanj, digitalizacije druĹžbe, viĹĄanja etiÄ?nih standardov rabe podatkov, kibernetske varnosti, visokih ambicij skupnega evropskega politiÄ?nega in gospodarskega prostora, kot tistega, ki je naslednji veliki globalni igralec in ta, ki bo uveljavil svoje standarde, zaradi Ä?esar bo tudi Ĺžel prihodnje koristi. ÄŒe naj bi sporoÄ?ilo Kajuha za danaĹĄnji Ä?as res bil poziv ÂťNazaj v gozdove!ÂŤ, je vendarle absurdno ultimativen. Je mogoÄ?e ĹĄe kako drugaÄ?e oceniti tudi staliĹĄÄ?e, da je odpadke mogoÄ?e soseĹžigati neĹĄkodljivo, da ne uporabim ocene koristno? Nekaj malega argumentov v razpravah o reĹĄitvah za kratek rok zagotovo ostaja tudi podpornikom soseĹžiga, a ob prisotnosti Ä?ustvenega naboja, se ti zdijo ĹĄe ĹĄibkejĹĄi. Dejstvo, ki pa lahko meji na absurd pa je stanje, da se je dolina v Ä?asu sprejetja novih zelenih politik, dolĹžna ukvarjati z energenti, njihovo Ä?istostjo, hkrati pa ĹĄe vedno ni mogoÄ?e razpravljati o elementih prihodnje preobrazbe doline. ÄŒeravno so zanjo na dvoru Ĺže odmerili viĹĄino neposrednih denarnih sredstev in formulo za dostop do dodatnih razvojnih.

Nevednost, pomanjkanje zdrave pameti (ZP), priprava terena (glej film Parazit)?

Ena od ÂťpredalskihÂŤ alternativ je predvidela pot, po kateri bi ravno dolinski energetiki predstavljali potreben steber znanja njene preobrazbe. Do danes je mogoÄ?e videti, da znanje imajo, a tudi to, da ga strokovno odgovorno skrbno Ä?uvajo zase. MogoÄ?e je slutiti pomanjkanje humanega, etiÄ?nega pogleda, ki bi dal jasno vedeti, da se poleg ÂťteĹžkoindustrijskihÂŤ odloÄ?itev vendarle skrbno naÄ?rtuje tudi ukrepe mehkega prehoda, kjer bodo v ospredju Ä?lovek, druĹžina, druĹžbeno in naravno okolje. Da je reĹĄitev veÄ?disciplinskost naĹĄim kolegom menda ne bo potrebno povratno sporoÄ?ati preko dimnih signalov. Dovolj spretna strojnik in humanist naredita to Ĺže za krajĹĄo seminarsko.

Po svoje zanimiv dejavnik ostajata ĹĄe oba obÄ?inska sveta. ÄŒas dilem in absurdov je namreÄ? edini pravi Ä?as, ko je mogoÄ?e res aktivno ukrepati in izpolnjevati poslanstvo voljenega svetnika.

Pristajanje na dilemo slabo-slabĹĄe ne more biti edini del, smiselno jo je potrebno razĹĄiriti z dimenzijo naÄ?rtovanja, odloÄ?anja o ĹĄirĹĄih ukrepih prihodnjega razvoja doline. Z novodoĹĄlim globalnim igralcem, kot ga premore, Ä?e le gre.

ne prenove pred desetimi leti je danes stavba protokolarni objekt ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj s ĹĄtirimi stalnimi zbirkami kulturne dediĹĄÄ?ine.

Ob jubileju prenove je Vila Mayer objavila priloĹžnostni nagradni grafiÄ?ni nateÄ?aj za odrasle. Z njim Ĺželijo zaznamovati ta doseĹžek, predvsem pa izvedeti, kako vilo kot stavbo (lahko je umeĹĄÄ?e-

na v okolico ali pa je izpostavljen samo posamezni dekorativni element zunanjĹĄÄ?ine) vidijo in lahko upodobijo grafiÄ?ni ustvarjalci in ustvarjalke.

Tri izbrana grafiÄ?na dela bodo nagrajena, vsako s finanÄ?no nagrado 150 evrov. Razglasili jih bodo ob odprtju priloĹžnostne razstave, ki jo maja pripravljajo

v okviru slovesnosti ob 10. obletnici odprtja prenovljene vile.

Razstava bo potem na ogled do oktobra. Rok za oddajo del na priloĹžnostni nagradni grafiÄ?ni nateÄ?aj za odrasle je 1. april 2020. đ&#x;”˛

mkp

Pozdrav pomladi 2020 V Velenju pevci tradicionalno pozdravljajo pomlad s pesmijo seveda. LetoĹĄnja revija otroĹĄkih in mladinskih pevskih zborov Ĺ aleĹĄke doline bo v petek, 13. marca, v veliki dvorani Doma kulture v Velenju. Zborov je veliko, tako da se bodo predstavili na dveh koncertih. MlajĹĄi bodo prepevali ob 16.30, starejĹĄi pa ob 19. uri.

Fotografska razstava del Miroslava BreĹĄarja Velenje – V avli Mestne obÄ?ine Velenje je na ogled fotografska razstava ljubiteljskega fotografa Miroslava BreĹĄarja z naslovom Dan na velenjski plaĹži. Razstava bo na ogled do 30. marca. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 3. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

5. marca 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Izbiramo naj smuÄ?iĹĄÄ?e Radio Velenje se vkljuÄ?uje v vseslovensko akcijo Izbiramo naj smuÄ?iĹĄÄ?e 2019/2020, ki poteka v okviru oddaje Dobro jutro Slovenija Radia.si. Vsako soboto zjutraj tako lahko prisluhnete javljanjem s slovenskih smuÄ?iĹĄÄ? ter jih tako tudi zelo podrobno spoznate. Slovenski kljub vse bolj milim zimam ĹĄe vedno ostajamo smuÄ?arski narod.

To zimo je in v glavnem ĹĄe vedno obratuje kar sedem velikih, 25 srednjih in 8 malih smuÄ?iĹĄÄ?. Med njimi sta seveda tudi nam najbliĹžja in tudi najbolj obiskana Rogla, ki sodi med velika smuÄ?iĹĄÄ?a in Golte, ki sodijo med srednja. V lanskoletni akciji so dobila najveÄ? glasov med velikimi smuÄ?iĹĄÄ?i Cerkno, srednjimi Golte in malimi RTC Jakec Trije kralji.

V tej sezoni sta pred nami ĹĄe dve javljanji, in sicer 7. in 14. marca, ko bomo akcijo sklenili in tudi razglasili, kdo je bil najboljĹĄi v tej sezoni, ki pa je bila Ĺžal po vremenskih razmerah ĹĄe veliko slabĹĄa od lanske, saj naravnega snega do pred nedavnim skorajda ni bilo. Vse do 14. marca torej lahko glasujete in se na ta naÄ?in vkljuÄ?ite v izbor naj

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. GAJA PRESTOR – Verjamem vase 2. ANA SOKLIÄŒ – Voda 3. NUĹ A ROJS – Dvojka

smuÄ?iĹĄÄ? letoĹĄnje zimske sezone. Glasujete lahko na portalu najsmuÄ?iĹĄÄ?e.si. Ĺ˝e sedaj pa napovedujemo tudi sodelovanje v poletni akciji, ko bomo skupaj z

oddajo Dobro jutro Slovenija in seveda vaĹĄim sodelovanjem izbirali najboljĹĄe slovensko kopaliĹĄÄ?e. đ&#x;”˛

mz

GLASBENE novice

Bon Jovi maja z novim albumom AmeriĹĄki rockerji Bon Jovi bodo maja izdali nov album Bon Jovi: 2020, ki bo sledil zadnjemu iz leta 2016 This House Is Not for Sale. Med drugim se album loteva tudi druĹžbenopolitiÄ?nih tem, kot sta problematika vojnih veteranov in nadzor nad oroĹžjem. Na albumu bo deset skladb, med njimi tudi Unbroken, ki jo je skupina posnela lani novembra za dokumentarec Josha Aronsona To Be of Service, ki tematizira problematiko vojnih veteranov s posttrav-

je bil star 26 let. Na vrh ameriĹĄke lestvice se je Bieber prviÄ? prebil leta 2010 pri svojih 16 letih z debitantskim albumom My World 2.0. Prvo mesto lestvice so dosegli tudi njegovi nadaljnji ĹĄtirje studijski albumi, poleg tega pa ĹĄe dva od treh remixov.

na Emi vraÄ?ajo zadovoljni, saj jim je v veliki meri uspel nastop, kakrĹĄnega so si Ĺželeli. Tako so lahko na najboljĹĄi moĹžni naÄ?in predstavili novo skladbo The Salt, s katero napovedujejo svoj peti album, ki bo izĹĄel v zaÄ?etku prihodnjega leta. Kot pravijo, je bila konkurenca na Emi letos bistveno moÄ?nejĹĄa kot lani, saj bi lahko prav vsak od dvanajstih nastopajoÄ?ih priĹĄel v finale. VraÄ?ajo se bogatejĹĄi za novo izkuĹĄnjo, ki jim daje nov zagon za nadaljnje ustvarjanje, in Ä?e bo sreÄ?a na njihovi strani, mogoÄ?e kdaj v prihodnosti spet zasedejo oder Eme.

NemÄ?ijo bo na Evroviziji predstavljal Slovenec

ro se bo predstavil neposredno v evrovizijskem finalu, saj NemÄ?ija sodi med peterico velikih – to je drĹžav, ki najveÄ? prispevajo v evrovizijsko blagajno. V Ljubljani rojeni pevec je z dvanajstimi leti nastopil v ĹĄovu Slovenija ima talent in se uvrstil v polfinale. Leta 2016 se je preizkusil tudi na Emi s skupino D Base.

Pri18-ih se je z druĹžino preselil v Ĺ vico, leta 2018 pa v Berlin, kjer se je udeleĹžil nemĹĄkega glasbenega ĹĄova The Voice in osvojil drugo mesto.

HrvaĹĄka v Rotterdam poĹĄilja Damirja KedĹža Sosednja HrvaĹĄka je na sobotnem izboru za predstavnico Evrovizije Dora 2020 za zmagovalca izbrala Damirja KedĹža, ki

Gaja Prestor je v dveh letih od izida debitantskega singla priĹĄla do uresniÄ?itve Ĺželje iz otroĹĄtva – nastopa na slovenskem izboru pesmi za Evrovizijo. Na letoĹĄnji Emi se je predstavila s skladbo Verjamem vase in marsikoga navduĹĄila. Z novo skladbo za jesen napoveduje izid albuma, na katerem bo ob Ĺže izdanih singlih tudi nekaj popolnoma novih skladb.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Glas – Gasilec prostovoljc Ansambel Poziv – Odkar sva skupaj Ansambel Naveza – Lunca sije Ansambel Dolenjski veseljaki – Barabe Ansambel Izvirni muzikanti – Neznano dekle Ansambel Jarica – Najlepťe je doma Ansambel Koroťki kvintet – Modri encijan Ansambel Slovenski zvoki – Planiťka polka Ansambel Žurerji – Vsaka punca rada vidi muzikanta Peklenski muzikantje – Peklenski stas, peklenski glas

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO SAN DI EGO San Di Ego, ĹĄtirje stari maÄ?ki domaÄ?e rock scene z dolgo kilometrino in ĹĄtevilnimi sodelovanji v razliÄ?nih skupinah, s Ä?etrtim singlom Na rob sveta napovedujejo izid novega albuma. Ta bo uradno izĹĄel 20. marca.

matsko stresno motnjo. Skupina bo album, katerega izid je napovedan za 15. maj, predstavljala na poletni ameriĹĄki turneji, na kateri bo na veÄ?ini koncertov za uvod nastopil Bryan Adams.

Justin Bieber po 59 letih zruĹĄil rekord Elvisa Presleyja Kanadski pop zvezdnik Justin Bieber je pri 25 letih postal najmlajĹĄi glasbenik, ki je s sedmimi albumi zasedel vrh ameriĹĄke lestvice najbolj priljubljenih ploĹĄÄ?.

S tem je poruĹĄil 59 let star rekord kralja rock'n'rolla Elvisa Presleyja. Bieber se je na ĹĄtevilko ena ameriĹĄke lestvice povzpel z nedavno izdanim albumom Changes in tako premagal Presleyja, ki je svoj sedmi album Blue Hawaii izdal leta 1961, ko

Inmate zadovoljni z nastopom na Emi 2020 Velenjski metalci Inmate se z drugega zaporednega nastopa

URBAN VIDMAR NemÄ?ijo bo na Evroviziji zastopal 22-letni slovenski pevec Benjamin Dolić z umetniĹĄkim imenom Ben Dolic. Nastopil bo s skladbo Violent Thing, s kate-

se bo predstavil s pesmijo Divlji vjetre. Izbor je potekal v Opatiji, odprl pa ga je lanski predstavnik HrvaĹĄke Roko BlaĹžević, ki je ĹĄe enkrat zapel pesem Dream. Nato se je predstavilo 16 tekmovalcev, temu pa je sledilo 10-minutno glasovanje, ki se je sprevrglo v pravo dramo. NajveÄ? simpatij petih Ĺžirij iz veÄ?jih hrvaĹĄkih mest in gledalcev ter posluĹĄalcev sta prejela Damir KedĹžo in Mija Negovetić, ki je nastopila s pesmijo When it Comes to You. Po koncu glasovanja sta imela enako ĹĄtevilo glasov, odloÄ?ilni pa so bili glasovi obÄ?instva, tako da v Rotterdam potuje Damir KedĹžo.

Priljubljen primorski glasbenik Urban Vidmar predstavlja novo skladbo Prekrokana noÄ?, ki je njegov Ĺže sedmi single.

Novo pesem je tudi tokrat ustvaril s prijatelji. Avtor besedila je Rok LunaÄ?ek, pod glasbo se podpisuje prijatelj iz otroĹĄkih dni in Ä?lan skupine Zvita feltna, Theo ÄŒebron, produkcija in aranĹžma pa sta delo BlaĹža Hribarja.

ZMELKOOW Zmelkoow predstavljajo svoj novi single in video Forenzik.

Gre za pesem, ki prikazuje Ĺživljenje in delo teh Ä?islanih Ä?lanov sodobne druĹžbe,

brez katerih bi na TV ekranih lahko gledali samo ĹĄport in sitne politike. Producentsko delo je opravil Andrea Effe, video, v katerem kot trupla blestijo Ä?lani skupine, pa je plod predanega dela MatjaĹža UÄ?akarja.

VLADO KRESLIN Vlado Kreslin bo jutri (6. marca) nastopil na tradicionalnem koncertu ob dnevu Ĺžena v velenjski RdeÄ?i dvorani. Skupaj z Malimi bogovi in BeltinĹĄko bando bo predstavil najveÄ?je uspeĹĄnice iz bogate glasbene kariere. Na koncertu, ki se bo priÄ?el ob 20. uri, bo nastopil tudi Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet.

LUSTERDAM Po uspeĹĄnem letu 2019, v katerem so predstavili svoj prvi album Lepo mi godrnjaĹĄ, Ä?lani skupine Lusterdam v novem letu predstavljajo novi single in videospot z naslovom Tam drevesa rastejo poÄ?asi, ki ga bodo umestil na njihov naslednji album.

Naš ­čas, 5. 3. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏪

Več robcev, ko zbere kurent, bolj je zaželen med dekleti.

Kurenti so vendar nekoč bili le mladi neporočeni fantje, njihovi plesi z dekleti pa nekakšno vasovanje. Tudi z ježevke kurenta Dimitrija Amona je plapolalo že precej robcev, pa še so mu jih dekleta vezala. Dimitriju se je sicer smejalo, sinu Galu za njim pa ne. »Ati, poročen si že, pa tudi najmlajši nisi več in tale punca nikakor ni primerna zate, ampak zame,« je protestiral za njegovim hrbtom. Dimitrij pa se ni pustil odgnati. »Le v vrsto, fant, le v vrsto. Tudi izkušnje nekaj štejejo.«

⏬

V Ravnah pri Šoštanju živijo pridni in delovni ljudje, ki se znajo veseliti uspehov, radi pokažejo, kako gostoljubni so, kako radi se družijo in spoštujejo drug drugega. Njihove prireditve in obeleženja dogodkov, ki zaznamujejo kraj, so vedno dobro obiskane. Nanje prihajajo tudi ljudje od drugod.

Vsakega sprejmejo s posebno toplino. Predsednik Sveta KS Ravne Jože Sovič in predsednik krajevne borčevske organizacije Ivan Stvarnik sta vse in vsakega posebej po spominskem dogodku v Osreških pečeh, posvečenem Štirinajsti, povabila na pogostitev. »Pa menda ne boste šli kar mimo …?«, sta ustavljala udeležence.

5. marca 2020

frkanje » Levo & desno «

Še drži Še vedno drži: čeprav ne mara desnice, bo imel odstopli premier novega mandatarja vedno v sebi. MarJAN ŠArec!

Manj in več Letošnjo zimo smo pri nas porabili veliko manj soli. Bomo videli, če bo zaradi tega tudi manj neslanih ljudi.

Zmaga!

Ne, naši knapi še niso zmagali. A priznajte, vzeti vodilnemu moštvu iz metropole točko – je kot zmaga. No, pa ni to le tolažba.

⏬

Zakonca Oštir, Vera in Janez iz Velenja, sta že po naravi vedno dobre volje in nasmejana. Taka sta bila tudi na karnevalu v Šoštanju. Še posebej prešerno pa sta se nasmejala, ko je Čvekov fotograf prekinil Francu Krevzlu, podpredsedniku Pihalnega orkestra Zarja, lovljenje slikovnih utrinkov v njegov mobilni telefon. »Hahaha … Pa tako se je pripravljal.

Zdaj pa ne bo imel posnetka, kako njegov godbenik na čelu orkestra koraka golih nog in skoraj bos, in ne bo mu mogel dokazati, zakaj bo prehlajen.«

Tako in tako Že dolgo poslušamo, da bo hitra cesta, ki jo že tako dolgo pričakujemo, »pripeljala« nove razvojne možnosti v našo dolino. Je pa tudi res, da bo lažje odpeljala »razvojne« ljudi s tega območja v druge kraje.

Nič ne pomaga Marsikje nič ne pomaga, če kakšne seje ali drugačna srečanja politikov ali drugačnih »interesnih skupin« pripravljajo v kulturnih domovih.

Hitre spremembe ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Umrl pri poskusu dokazovanja, da je Zemlja ploščata Pri poskusu dokazovanja, da je Zemlja ploščata, se je nedavno smrtno ponesrečil razvpiti ameriški drznež »Nori« Mike Hughes. 64-letnik se je skušal z doma zgrajeno raketo sredi kalifornijske puščave izstreliti 1525 metrov visoko in upal, da bo s

tem dokazal svojo teorijo o ploščatem planetu. Za svoj projekt je imel zelo omejen proračun, zato je s pomočjo asistentov raketo zgradil kar na domačem dvorišču, zanjo pa porabil okoli 18 tisoč dolarjev. Dogajanje na dan izstrelitve je bilo posneto, z namenom uporabe gradiva v novi televizijski seriji Homemade Astronauts (Domači astronavti). Hughes je kmalu po vzletu z raketo strmoglavil. »Mike je tragično preminil med poskusom izstrelitve svoje doma narejene rakete. V tem težkem času moli-

mo za njegove svojce in prijatelje.

Vedno je sanjal o tej izstrelitvi,« so ob dogodku dejali producenti televizijske serije.

Oglobljena zaradi papirnate vrečke izpred desetih let Pred več kot desetimi leti je Britanka Grace Firth v pekarni kupila prigrizek, ki so ji ga postregli v papirnati vrečki. Namesto v smetnjaku, je ta pristala na tleh. Po desetih letih so danes 32-letno Grace poklicali na sodišče. Tam so ji pojasnili, da so ji kazen za prekršek dosodili že pred desetimi leti. Poleti 2009 so jo v njeni odsotnosti obsodili zaradi smetenja in ji naložili kazen

v višini 180 funtov (214 evrov).

Firthova trdi, da o tem ni vedela nič. Pravi, da o postopku sploh ni bila obveščena in ugotavlja, da je bila vsa pošta poslana na naslov njene mame. »Vsa pošta zame je bila ali vrnjena ali pa so jo vrgli stran,« je dejala na sodišču. Sodišče je njeno razlago sprejelo in razveljavilo prvotno kazen. Ker je bila po oceni so-

dnika iskrena, ji je znižal kazen na 55 funtov.

Shujšala za 50 kilogramov in postala mis Velike Britanije Svetlolasa Jen Atkins je pred kratkim postala nova mis Velike Britanije - naziv, o kakršnem je 26-letnica nekoč le sanjala. Dolga leta se je namreč bojevala z odvečnimi kilogrami, po veliki spremembi in izgubljenih 50 kilogramih pa se je iz nesamoza-

vestne ženske vendarle razvila v novo mis. »Ne morem verjeti. Če bi mi nekdo pred tremi leti dejal, da bom mis, bi mu rekla, da je nor,« je povedala po zmagi in priznala, da je pred leti živela le od dostavljene hrane. Za spremembo življenjskega sloga sta bili, kot pravi, pomembni želja po spremembi in močna volja.

Z novim načinom življenja so

Dojenčica zdravnici pokazala, kaj si Škotinje brezplačno misli o ploskanju po ritki do sanitarnih Spletno javnost te dni navduizdelkov šuje dojenčica Isabela, ki se je se odvečni kilogrami hitro začeli topiti.

Kot kaže, bo na Škotskem ženskam odslej omogočen brezplačen dostop do tamponov, vložkov in preostalih sanitarnih izdelkov. Že leta 2018 so Škoti sicer sprejeli zakon, ki zagotavlja brezplačne sanitarne izdelke šolarkam, dijakinjam in študentkam, tokrat pa nameravajo brezplačne sanitarne izdelke zagoto-

viti vsem ženskam.

Zakon, ki ga je predlagala članica laburistične stranke Monica Lennon, bo Škotsko predvidoma stal dobrih 24 milijonov funtov letno (28 milijonov evrov). »To so nujne potrebščine, do katerih nihče ne sme biti prikrajšan,« meni Lennonova, ki je uspešno prepričala člane škotskega parlamenta.

v Riu de Janeiru rodila se je s pomočjo carskega reza. Ker so se želeli zdravniki prepričati, ali ima zdrava, normalno delujoča pljuča, jo je zdravnica nekajkrat plosknila po ritki, da bi zajokala. A kot kaže v objektiv ujet trenutek, dojenčici to ni bilo niti najmanj všeč. Isabela je namreč - namesto, da bi zajokala - zdravnico vsa namrščena grdo pogledala. Posrečen trenutek je v objektiv ujel profesionalni fotograf Rodrigo Kunstmann, ki ga je dekličina mama Diana najela za fotografiranje rojstva otroka.

Fotografija je kmalu postala pravi spletni hit. Kot pravi ponosna mama, fotografija prikazuje le dejstvo, kako pogumna je njena dojenčica. »Tudi ko ji menjavam plenice ali jo dojim, zmeraj guba čelo in se mršči,« še pravi Diana.

Letos nas ne spremljajo le hitre spremembe vremena, tudi politike. Po odstopu prejšnje vlade in snovanju nove smo slišali odločno: ne za sodelovanje z Janšo. Ob koncu pa preračunljivo: gremo z Janšo.

Usoda Nekateri pri nas so še vedno prepričani, da so za Slovenijo bolj usodne politične spremembe kot pa podnebne.

Nova himna Glede na to, kakšen obraz nam zadnja leta kažejo zime, se lahko že kar pripravimo na novo zimsko himno.

Zvončki in trobentice, mačice …

Korajža Ob nekaterih izjavah okoljskega ministra o zahtevi Šalečanov, da bi zadržali uredbo o sežiganju odpadkov in sosežigu odpadkov, nekateri menijo, da Zajec sploh ni kaka plašna žival.

Gradnja Nekateri se čudijo, kako da bodo v Gorenju v sedanjem položaju gradili še cesto. Seveda se lahko čudijo le tisti, ki so nekaj pomešali. Cesto bodo gradili v kraju Gorenje.

Ljuba zemlja Pravijo, da se bomo morali še bolj klanjati. K zemlji – in jo obdelovati ter kaj pridelovati, če želimo uživati bolj zdrave pridelke. Seveda, če bomo to res lahko delali. Če (še) bomo imeli zdravo zemljo.

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2020, barve: CMYK, stran 13

Dan za tem, ko sem prebrala knjigo Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 85 let, s podnaslovom Do konca se Ĺživi, sem dobila v branje knjigo Tanje Skaza z naslovom Spremembe vredna. Zanimivo nakljuÄ?je.

Prva govori o tem, da se da z zdruĹženimi moÄ?mi z Ĺživljenjem tudi v poznih letih narediti ĹĄe kaj. Druga o tem, da je vsa moÄ? v nas samih, le dovoliti si moramo, da si jo priznamo in pokaĹžemo. Obe poudarjata pozitivno. Tisto, kar osmiĹĄlja Ĺživljenje, kar pa je treba najprej odkriti v sebi, se s tem spoprijateljiti, se spremeniti in se odloÄ?iti, ali hoÄ?emo biti Ĺžrtve ali zmagovalci. Tanja s svojo knjigo k razmisleku spodbuja Ĺženske.

V drugi osebi ednine, ker si ji pomembna ti.

Ker si tudi ti spremembe vredna. ÂťVse se da,ÂŤ pravi Skazova. Kot uspeĹĄna menedĹžerka, podjetnica, solastnica podjetja Plastika Skaza, prenaĹĄalka izkuĹĄenj, znanja in motivatorka to v knjigi pokaĹže z lastno Ĺživljenjsko izkuĹĄnjo. Na osnovbi te spodbuja Ĺženske, da spoznajo svoje vrednosti, strasti in sledijo klicu srca tako zasebno kot poslovno.

S pogovorom o knjigi, ki je v 3.000 izvodih izĹĄla lani, zaloĹžnik je InĹĄtitut Skaza, sem namenoma odlaĹĄala. Zelo primeren Ä?as za to se mi je zdel marec, Ä?as prebujanja narave in mesec, v katerem sta dan Ĺžena in materinski dan.

PriĹĄla je urejena od nog do glave. Tega se je nauÄ?ila. Ker se je hotela. Pozdravu so sledili objemi. Teh si je Ĺželela Ĺže kot deklica. Dobivati jih je zaÄ?ela, ko se jih je sama nauÄ?ila dajati. S samozavestjo je napolnila prostor. Zgradila jo je z znanjem, empatijo, notranjo lepoto, obnaĹĄanjem, urejenostjo.

Ona samozavesti reÄ?e steber. Da ga je lahko zaÄ?ela graditi, je morala najprej spoznati tisto, kar bi rada dopovedala tudi tebi, spremeniti sebe. ÂťVÄ?asih sem mislila, da moram spremeniti druge, svoje zaposlene, partnerja ‌ Kako sem se motila!ÂŤ Pogovor sva zaÄ?eli z vpraĹĄanjem, Ä?e je pri

Kot otrok je bila razbojnica, pravi. Niso je zanimale punÄ?ke in ĹĄminke. ÄŒeprav je bila doma v MetleÄ?ah, je z mlajĹĄo sestro, s katero sta tesno povezni, vsak dan obiskovala kmetijo oÄ?etovih starĹĄev pod Ĺ˝lebnikovo domaÄ?ijo na Lomu – kmetijo Bank, kjer danes Ĺživi s svojo druĹžino. Tam je vzljubila Ĺživali in naravo, v mestu pa odbojko, ki jo je zaÄ?ela igrati, ker so jo takrat v MetleÄ?ah in TopolĹĄici paÄ? vsi. Zaradi druĹžinskih okoliĹĄÄ?in je v odbojki naĹĄla varno zatoÄ?iĹĄÄ?e, bila je njena prva ljubezen in postala je njeno Ĺživljenje. Diplomirala je iz teologije, ker jo je zanimala druĹžinska psihoterapija, a ji je edini resen zasluĹžek prinesla odbojka. Med ĹĄtudijem je nekaj sezon igrala na viĹĄji ravni v Ĺ empetru. Ko jo je pri 26 letih kupil klub iz ZreÄ?, da bi ekipi pomagala v prvo ligo, je nepriÄ?akovano zanosila.

Igrala je skoraj do ĹĄestega meseca noseÄ?nosti in je pri 35 je ĹĄe aktivna igralka. Da gre na trening, je zanjo darilo sami sebi, pravi. Vsako jutro gre v fitnes, kar ji da zagon za ves dan. Sicer pa v Ĺ˝enskem odbojkarskem klubu Kajuh Ĺ oĹĄtanj in v odbojkarskem klubu Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica trenira deklice in deÄ?ke.

Ĺ portnica, (samska) mama, kmetovalka, podjetnica Splet okoliĹĄÄ?in je nanesel, da se je mlada druĹžina preselila na kmetijo Jasnine babice in se spoprijela z vzdrĹževanjem domaÄ?ije in kmetovanjem. ÂťPreseneÄ?ena sem, da me tako navduĹĄuje vrtnarjenje. Zelenjave ne maram, jo pa rada pridelujem. Delo na zemlji v soncu me sproĹĄÄ?a. Ĺ˝elim si, da bi bili samooskrbni, a imamo premalo Ä?asa za pridelovanje.ÂŤ KokoĹĄi in race krmi za jajca, doÄ?akajo pa naravno smrt, saj se ji klanje Ĺživali upira. Ko ji bo Ä?as dopuĹĄÄ?al, bo imela ĹĄe kozo ali kravo, da bo lahko pridelovala sir, Ĺželi si tudi konja. Sprva je karierno priloĹžnost videla v ekoloĹĄkem kmetovanju, a se je izkazalo, da ima v ĹĄportu veÄ? priloĹžnosti.

Samozaposlila se je kot odbojkarska trenerka ter vlogi ĹĄportnice, mame in kmetovalke dodala ĹĄe vlogo podjetnice, kar ji je odprlo nove poglede nase in nove priloĹžnosti za osebnostno rast in ĹĄportni razvoj. ÄŒeprav ima dolgoletnega partnerja, je iz-

13

OB DNEVU ŽENA

5. marca 2020

Tanja Skaza je obÄ?udovanja vredna UspeĹĄna menedĹžerka v knjigi z naslovom Spremembe vredna in v motivacijskih delavnicah, skozi lastno Ĺživljenjsko izkuĹĄnjo spodbuja Ĺženske, da spoznajo svoje vrednosti in strasti ter sledijo klicu srca tako na poslovnem kot zasebnem podroÄ?ju slovenskem jeziku dobila kdaj oceno pet.

UÄ?iteljica ji je menda v petem razredu napovedala, da je nikoli ne bo. Res je ni. Pisala se je Halilović, z mehkim ÂťÄ?ÂŤ na koncu. Ta pa vÄ?asih pri izgovarjavi slovenskih besed zveni hudo trdo. ÂťSkuĹĄala sem sicer spremeniti stavke ‌ Ampak za oceno pet je bilo to premalo.ÂŤ Kako je knjiga nastala? ÂťKo sem se odloÄ?ila, da bi zapustila podjetje Skaza, ker bi rada tudi drugim ljudem pomagala pri iskanju njihovega poslanstva, in to razloĹžila

zavedala, da je treba rasti, da niÄ? ne pade v naroÄ?je samo od sebe, da je vsaka ovira, ki se ti postavi na pot, izziv.ÂŤ Knjiga nagovarja Ĺženske. Berejo pa jo tudi moĹĄki. ÂťPrvi odzivi na knjigo so priĹĄli prav od moĹĄkih. Zakaj mislim, da oni ne bi potrebovali Ä?esa podobnega? Saj veste, Ĺženske se znamo potoĹžiti sodelavki, prijateljici, mami ... MoĹĄki pa ne. Vzgajani so tako, da ne jokajo, da so moÄ?ni, samozavestni ‌ A taki so samo na zunaj.ÂŤ Uspeh? Je to denar? Si uspeĹĄen, ko ga imaĹĄ veliko? ÂťSeveda ne. Absolutno ne. O tem govorim iz osebne izkuĹĄnje. Mami sem

â?ą

â?ą

ÂťOdloÄ?iti se moraĹĄ. BoĹĄ Ĺžrtev ali zmagovalka?ÂŤ

moĹžu Igorju, me je zaÄ?udeno pogledal in vpraĹĄal: ÂťKako to misliĹĄ? Kar ĹĄla boĹĄ nekam in ljudem rekla, da bi jim rada pomagala? Brez dokazov, kaj si ustvarila, naredila ‌?ÂŤ me je izzval in predlagal, da spremembe, ki sem jih naredila v Ĺživljenju, zapiĹĄem in objavim.ÂŤ V knjigi tako s svojimi izkuĹĄnjami nakaĹžem, kako lahko postanemo drugaÄ?ni, da lahko sanjam dodamo cilje in jih uresniÄ?imo.ÂŤ Pa jo izzovem ĹĄe jaz. Pri tem naj povem, da sva se sreÄ?ali prej, preden sem njeno knjigo prebrala. ÄŒeĹĄ, lahko je njej biti pametna, ko ima vse in ĹĄe veÄ? ‌ ÂťSaj je res.

A da sem priĹĄla do sem, da lahko Ĺživim takĹĄno Ĺživljenje, kot ga, sem trdo delala, se

ÂťÄŒe se ukvarjaĹĄ z vsem, ti zmanjka Ä?asa in energije za podroÄ?je, na katerem si najboljĹĄa.ÂŤ

Tanja Skaza: ÂťVsa moÄ? je v nas samih.

Samo dovoliti si moramo, da si jo priznamo in jo pokaĹžemo.ÂŤ (foto: arhiv Tanja Skaza)

prinesla roĹžo z Ĺželjo, da bi ji podarila tisto, kar ji najveÄ? pomeni, in jo vpraĹĄala, kaj njej.

Odgovorila mi je, da to, da se spoĹĄtujemo, smo iskreni drug do drugega in se imamo radi. Torej je ta roĹža bogastvo, ji reÄ?em.

Ona pa zmaje z glavo in pravi: ÂťNe, ne ...

Bogastvo je denar.ÂŤ Veliko ljudi tako misli.

Pa ne drĹži. Bogastvo se meri po tem, koliko ljudi si poboĹžal, koliko ljudem si pomagal, kaj si dobrega naredil, kolikim si rekel hvala, koliko si jih pohvalil ... Ni nujno, da je bogat tisti, ki vozi drag avto, ima nekaj hiĹĄ

Ženske smo same sebi najveÄ?je sovraĹžniceÂŤ Tako pravi naĹĄa letoĹĄnja gostja pogovora ob dnevu Ĺžena, Ĺ oĹĄtanjÄ?anka Jasna Ĺ umnik, ki si uspeĹĄne Ĺženske raje vzame za zgled kot za konkurenco kusila tudi Ĺživljenje samske mamice. Eno leto je sama skrbela za otroka, kmetijo in kariero. ÂťV tem letu sem spoznala, kako moÄ?na sem, kaj vse lahko naredim sama.

Tudi to, kdo so moji pravi prijatelji. Da imata otroka Ä?udovite stare starĹĄe, ki so nam bili v veliko pomoÄ?. Bilo mi je lepo ĹĄe enkrat odkriti moÄ?, ki izhaja iz odnosa mene, mami in sestre. NauÄ?ila sem se, da lahko v Ĺživljenju najdeĹĄ tisoÄ? izgovorov. Ampak Ä?e namesto tega iĹĄÄ?eĹĄ reĹĄitve, postane Ĺživljenje veliko laĹžje.ÂŤ

â?ą

Ĺžalosti, ker sama rada vidim Ĺžensko, ki ji uspe imeti dobre odnose, ki je uspeĹĄna v sluĹžbi, je urejena, razgledana. Mislim, da se lahko od takĹĄnih Ĺžensk samo uÄ?im. Ĺ˝al pa so velikokrat tarÄ?e zavisti, opravljanja.ÂŤ Tudi sama ima takĹĄne izkuĹĄnje.

â?ą

ÂťVedno manj je pristnih, trdnih odnosov.

PovrĹĄinski so. Sploh med dekleti.ÂŤ

Ženska naj bo urejena zaradi sebe, ne zato, da jo bodo obÄ?udovali drugi.ÂŤ

Kljub naporom, ki jih ima v vsakdanjem Ĺživljenju, se ne boji izgorelosti. ÂťVeÄ? ko imaĹĄ opravil, bolj si osredotoÄ?en in veÄ? narediĹĄ.

VeÄ? ko imaĹĄ Ä?asa, bolj se razprĹĄiĹĄ in manj si storilen,ÂŤ ugotavlja in dodaja, da izgorelost ni posledica prezaposlenosti, temveÄ? poÄ?enjanja stvari v okolju slabih odnosov, ki te ne zadovoljujejo. In obremenjevanja s tem, da moraĹĄ veÄ?, kot zmoreĹĄ. ÂťJaz si vzamem Ä?as za poÄ?itek, ko ga potrebujem. Zdavnaj sem se nehala sekirati, Ä?e ni vse pospravljeno. Tudi otrokoma znam reÄ?i 'ne, zdaj ne morem, zdaj moram spiti kavo'. In zaradi tega nimam veÄ? slabe vesti.ÂŤ

Stereotipi o ĹĄportnicah ÂťOdbojka je bolj Ĺženstven ĹĄport. Je pa res, da so veliko bolj uspeĹĄna dekleta, ki imajo v sebi veÄ? stereotipno moĹĄkega karakter-

Potrjuje tudi stereotip, da je ĹĄport svet moĹĄkih. Kot trenerka, sploh pa kot trenerka deklic, se mora nenehno dokazovati pred kolegi, da jo jemljejo resno in enakovredno.

Jasna Šumnik: Želim si, da bi bile Şenske prijateljice druge drugim, ne sovraŞnice.

ja. Se pravi, da so agresivne, tekmovalne, vztrajne. To ne pomeni, da so moĹžaÄ?e, kakor pravi stereotip. OpaĹžam, da karakterno bolj mile in neĹžne deklice prej opustijo odbojko, Ä?etudi imajo telesne predispozicije za dobre igralke.ÂŤ Dinamika v Ĺženskih in moĹĄkih ekipah se zelo razlikuje. Deklice so veliko bolj povezane, fantje pa so rivalski. Medtem ko se med puberteto ta tekmovalnost pri deÄ?kih razvije v bolj zdravo, pravi sogovornica, se zna pri deklicah prav takrat ta tekmovalnost obrniti v zavist, ka slabo vpliva na ekipo. ÂťNasploh smo Ĺženske same sebi najveÄ?je sovraĹžnice. TeĹžko oprostimo drugi Ĺženski uspeh. ÄŒe ĹĄe dobro izgleda, pa sploh. TakĹĄne so moje izkuĹĄnje, kar me

Kaj je Ĺženstveno? ÂťZame to, da sem skrbna, Ä?uteÄ?a, neĹžna.

To imam. Imam pa tudi tekmovalnost, ki je stereotipno moĹĄka lastnost. Ĺ˝enstvenost v smislu, da moram biti top mama, uspeĹĄna v karieri, skrbna gospodinja, urejena barbika, mi gre na Ĺživce. Sicer nimam niÄ? proti temu – tudi sama sem rada lepa, rada imam pospravljeno. Na Ĺživce pa mi gre, da je to tisto, kar naj bi naredilo Ĺžensko Ĺženstveno.

Zaskrbljena sem, ker deklice zamujajo najlepĹĄa leta otroĹĄtva, tisto nedolĹžnost zaradi izpostavljenosti lepotnim idealom. Prehitro hoÄ?ejo biti Ĺženske z dolgimi nalakiranimi nohti, visoko potegnjenimi kratkimi hlaÄ?ami, da se jim vidijo zadnjice, prekratkimi majÄ?kami, napudranimi obrazi. HoÄ?ejo biti objekt privlaÄ?nosti, kar me Ĺžalosti, ker to ni najbolj pomembno za Ĺžensko. Pa za to niso

in hodi na luksuzna potovanja. Seveda za Ĺživljenje potrebujeĹĄ denar. MoraĹĄ ga zasluĹžiti, pri trem pa biti uÄ?inkovita. Ne pridna!ÂŤ poudari. ÂťTaka pa si lahko le, Ä?e delaĹĄ tisto, kar imaĹĄ rada, Ä?e pri tem uĹživaĹĄ. Spoznati moraĹĄ svoje vrednote, ugotoviti, kaj bi rada delala, da boĹĄ uspeĹĄna. SreÄ?na moraĹĄ biti navznoter. Ko boĹĄ taka, boĹĄ dober zgled svojim otrokom, sorodnikom, sodelavcem ‌ Ĺ˝elim, da bi bila zadovoljna na delovnem mestu, da ne bi hodila v sluĹžbo zato, ker moraĹĄ plaÄ?ati poloĹžnice, se dobro obleÄ?i in na zunaj pokazati, kaj si. Tudi za vsakega podjetnika ali podjetnico je najhuje, kar se lahko v podjetju zgodi, da zaposleni komaj Ä?akajo petek in z naporom pridejo v ponedeljek v sluĹžbo. Vsaka je vredna tega, da se zaÄ?uti, spozna, kdo je, in najde svoje poslanstvo. Lahko kot gospodinja, lahko kot Ä?istilka, Ä?e jo to plemeniti, osreÄ?uje.

Saj ni treba biti vsaka podjetnica, zvezda.ÂŤ Kako priti do tega? Z dejanji? Takoj ali po korakih? ÂťNajprej se je za spremembo treba odloÄ?iti, se zahvaliti starĹĄem za vse, kar smo dobili dobrega od njih, in jim odpustiti tisto, kar ni bilo tako. Potem pa zaÄ?eti delati na sebi. Bill Gates je nekoÄ? dejal: ÂťÄŒe se rodiĹĄ reven, ti je oproĹĄÄ?eno, ker nisi kriv sam. ÄŒe pa umreĹĄ reven, pa si za to kriv sam.ÂŤ NaÄ?in, da zasluĹžimo veÄ?, vedno obstaja. Potem je treba razmisliti o tem, kakĹĄne misli vnaĹĄaĹĄ v svoje Ĺživljenje?

95 odstotkov tistih, ki smo jih v misli spustili vÄ?eraj, bomo ponovili danes. ÄŒe smo bili vÄ?eraj jezni na nekoga, bomo tudi danes. ÄŒe smo vÄ?eraj izrekli grdo besedo, jo bomo tudi danes. ÄŒe smo vÄ?eraj mislili, da so vsi drugi krivi za naĹĄe teĹžave, bomo tako misli tudi danes ... VnaĹĄati je treba nove besede. Takoj, ko pomislimo na nekaj slabega, moramo to takoj tudi pokriti s trikrat veÄ? lepimi besedami, da slabih ne bomo jutri spet ponovili. To je proces.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

kriva samo socialna omreĹžja in drugi mediji, ampak tudi starĹĄi, ki jim to dovolijo.ÂŤ

KakĹĄna naj bo Ĺženska? ÂťSamozavestna. V smislu, da se pozna in se zaveda svojih lastnosti, da ve, v Ä?em je dobra in se trudi biti vedno boljĹĄa. Naslednja lastnost, ki se mi zdi za Ĺžensko pomembna, je, da se ne pusti zafkavati. Zdi se mi, da nam je prirojeno, da smo bolj neĹžne, popustljive, skrbne, kar znajo drugi izkoriĹĄÄ?ati. Ĺ˝enska mora znati reÄ?i ne.

Tega sem se sama teĹžko nauÄ?ila, pa ĹĄe mi

â?ą

ÂťNe da sem lena. Ampak teĹžko delam, kar me ne veseli.ÂŤ

je teĹžko. Mislim, da je za sodobno Ĺžensko najveÄ?ji pritisk ta zahteva, da je vse – mama, ljubimka, gospodinja, uspeĹĄna v sluĹžbi, fit. Ne more biti zadovoljna, Ä?e se mora ves Ä?as razdajati – dajati vse od sebe doma, v sluĹžbi, prijateljicam. Zadovoljna je lahko, Ä?e brez slabe vesti poskrbi zase. Ĺ˝enska se mora imeti rada, kar pomeni, da moram imeti do sebe takĹĄen odnos, kot ga ima do ostalih, ki jih ima rada. Se spoĹĄtovati, negovati, skrbeti zase, biti do sebe ljubeÄ?a, prizanesljiva. Potem lahko vse to ponudi drugim.ÂŤ

Enakopravni, ne enaki ÂťNa Ĺživce mi gre, da skuĹĄamo izenaÄ?iti moĹĄke in Ĺženske. ÄŒeĹĄ da moramo Ĺženske narediti vse, kar zmorejo moĹĄki, in obratno.

Morali bi se vpraĹĄati, kaj lahko damo Ĺženske, Ä?esar ne morejo dati moĹĄki, in obratno.

Enakopravnost ne pomeni enakost. MoĹĄki in Ĺženska morata drug drugemu pustiti, da sta, kar sta po naravi, in znati sodelovati.

Pokopalo nas bo, da vsi od vseh priÄ?akujemo vse. In najboljĹĄe. Ne glede na spol ali katere koli druge okoliĹĄÄ?ine bi si morali vsi prizadevati graditi druĹžbo, v kateri bomo pozorni drug na drugega in si skupaj prizadevali, da bo vsem dobro.ÂŤ đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

MNENJA

5. marca 2020

Ambiciozno zakoraÄ?ili v drugo desetletje V druĹĄtvu Revivas sta lansko leto zaznamovala desetletnica druĹĄtva in naziv naj prostovoljne organizacije v Mestni obÄ?ini Velenje Ĺ kale, 21. februarja – Pregled preteklega leta, ki so ga Ä?lani druĹĄtva REVIVAS Ĺ kale izvedli na 11. skupĹĄÄ?ini, je pokazal ĹĄest veÄ?jih prireditev v domaÄ?em kraju in sodelovanje na veÄ? kot tridesetih prireditvah drugih organizatorjev tako v domaÄ?i obÄ?ini kot drugje. Izvedli so tri vodenja veÄ?jih skupin okoli Ĺ kalskega jezera, sodelovali tako z domaÄ?o krajevno skupnostjo in druĹĄtvi kot s TuristiÄ?no zvezo Velenje, skrbeli so za izobraĹževanje Ä?lanov, za mlade turiste ter za promocijo kraja in druĹĄtva, poroÄ?a predsednica Vera PogaÄ?ar.

Ponosni so na aktiven podmladek, ki je v sklopu projekta NoÄ? pravljic izdelal ilustrirano pravljico Mastodontka Iva, Ä?lani pa so poskrbeli tudi za dva nova

V upravi MO Velenje smo razoÄ?arani nad staliĹĄÄ?i in nivojem pisanja DruĹĄtva CI – odbora za Ä?isto in zdravo okolje (v nadaljevanju DCI), ki so ga priobÄ?ili v prispevku prejĹĄnje ĹĄtevilke tega tednika. Kljub vzpostavljeni komunikaciji (sestankom, pojasnilom, argumentom in pismom) z DCI v upravi MO Velenje na Ĺžalost nikakor ne uspemo prebiti zidu nezaupanja.

Na naĹĄo pobudo smo oktobra in novembra lani organizirali skupni sestanek s predstavniki Darsa, investitorja DRI, KS Stara vas in predstavniki civilne iniciative. Vodja projekta HC3RO iz DRI, je pojasnila, da so spremenjene reĹĄitve na sklopu A-Velenje nastale kot posledica rezultatov hidrogeoloĹĄkih raziskav na obmoÄ?ju Stare vasi. Hkrati pa so bile preuÄ?ene in upoĹĄtevane tudi pripombe in zahteve DCI, ki so jih z dopisom posredovali Darsu. Podporo predlaganim reĹĄitvam s strani DCI pa smo podali tudi v Mestni obÄ?ini Velenje. S strani projektanta je bila predstavljena in strokovno utemeljena spremenjena reĹĄitev, kjer so upoĹĄtevani omilitveni ukrepi (protihrupne zaĹĄÄ?ite in protihrupne obloge), delno podaljĹĄan vkop, prav tako pa se v veÄ?ji meri ohranja gozd, kar je bila ena izmed zahtev DCI. Vse spremembe so znotraj mej drĹžavnega prostorskega naÄ?rta in v okviru dovoljenih odstopanj. Investitor je poudaril, da morajo predlagane reĹĄitve temeljiti na strokovnih podlagah in ne zgolj na sploĹĄnih pripombah. Na sestanku so se predstavniki DCI strinjali, da se je naredil korak naprej pri ohranitvi gozda in podaljĹĄanju vkopa, ĹĄe vedno pa so zahtevali, da se preveri moĹžnost ĹĄe dodatnega podaljĹĄanja pokritega vkopa na obmoÄ?ju Stare vasi. Na sestanku je bila predstavljena tudi reĹĄitev z izgradnjo viadukta namesto pokritega vkopa na relaciji Hofer – Stara elektrarna. Predstavniki DCI takrat niso izrazili nestrinjanja ali nasprotovanja predlagani reĹĄitvi. Dogovorjeni smo bili, da bo projektant zakljuÄ?il s projektiranjem predlagane reĹĄitve in jo bo predstavil na zdruĹženem zboru krajanov krajevnih skupnosti Stara vas in Pesje. To smo se s predsednikoma krajevnih skupnosti Pesje in Stara vas dogovorili tudi letos, 29. januarja, na sestanku v prostorih MOV. Zato nas je pismo DCI negativno presenetilo, saj je bilo zapisano z namenom blatenja strokovnosti slovenske gradbene stroke (obÄ?inske ali/in ĹĄirĹĄe). Ĺ˝al vse pripombe in zahteve DCI niso bile konstruktivne ali izvedljive, vsekakor pa morajo priznati, da smo jim prisluhnili in jih podprli v njihovih prizadevanjih v delih, ki imajo strokovno in tehniÄ?no podlago. Velikokrat smo se prepriÄ?ali, da jemljejo kolegi na ministrstvih projekt HC3RO zelo resno, da so oddana dela v

spominka iz Ĺ kal – ĹĄkalski keks in gline- posodobljen zemljevid in nadgrajena ni magnetek, ki nosita podobo nekdan- oglasna tabla pri RibiĹĄkem domu ob je ĹĄkalske cerkve sv. Jurija. Ta je bila Ĺ kalskem jezeru. deleĹžna posebne pozornosti v dvodneTudi za prihodnji dve leti so si zastavivnem projektu Ĺ kalska pravljica, ko so li ambicioznen program. Ob svetovnem med drugim postavili dnevu knjige podmladek razstavo o potopljeni Tudi v prihodnje druĹĄtva napoveduje prirecerkvi in sveÄ?anost ob ditev z naslovom Pozojeva ambiciozno umestitvi oltarne slike noÄ?. Glavna tema letoĹĄnje naprej sv. Jurija v novo ĹĄkalsko Ĺ kalske pravljice bo obucerkev. Svojo dejavnost janje spomina na izgubljeje z novo predstavitveno zgibanko okre- ne kraje, prireditev Jesen na vasi pa pila sekcija izdelovalk roĹž iz krep papir- se bo vrtela okoli grozdja. Nadaljevali ja, ki je lani tudi samostojno razstavlja- bodo tudi priprave na 200. obletnico la na Pragerskem in Vranskem. Med rojstva dr. JoĹžefa Krajnca, ki jo bodo pomembnejĹĄimi pridobitvami druĹĄtva zaznamovali februarja naslednje leto. đ&#x;”˛ tf REVIVAS pa so lutki Fane in Jurija,

â?ą

Predsednica Vera PogaÄ?ar (levo) je priznanja za pomemben prispevek k uspehom druĹĄtva podelila JoĹžici BreĹĄar, SaĹĄi MiklavĹžina in Zvonetu Kodrunu.

(Foto: Eva Kumer)

Mnenja in odmevi ODGOVOR DruĹĄtvu Civilna iniciativa – odbor za Ä?isto in zdravo okolje

Bronasti znak TuristiÄ?ne zveze Slovenije je sekretarka zveze Karmen Grebenc Burger podelila sedmim Ä?lanom druĹĄtva. Predsednica druĹĄtva Vera PogaÄ?ar pa je 17 Ä?lanov nagradila s priznanjem za deset let dela v druĹĄtvu ter dvajset Ä?lanov s pohvalo za opravljenih veÄ? kot sto prostovoljnih ur.

Posebna priznanja za pomemben prispevek k uspehom druĹĄtva v letu 2019 so prejeli Zvone Kodrun, SaĹĄa MiklavĹžina in JoĹžica BreĹĄar.

rokah najboljĹĄih projektantskih podjetij in da se drĹžijo veljavne zakonodaje. Vsem skupaj pa nam mora biti v interesu, da Ä?im hitreje pridemo do HC3RO, za kar je potrebno iskanje kompromisov, sodelovanje, medsebojna podpora in zaupanje vseh sodelujoÄ?ih. đ&#x;”˛ SluĹžba za odnose z javnostmi MOV

Prikrita dejstva V dosedanjih poskusih pridobitve dokumentov investicijskega programa za traso Velenje jug–Šentrupert nismo bili uspeťni.

Na seji ob sprejemu poroĹĄtvenega zakona je bilo povedano, da bo vlada izdelala investicijski program v decembru 2019 in sprejela poroĹĄtveni zakon skupaj z delom hitre ceste na Dolenjskem. Ta odloÄ?itev DZ je pravno sporna, saj poslancem ne omogoÄ?a glasu podpore ali zavrnitve po projektu samem.

Investicijski program je zelo pomemben dokument za vse drĹžavljane, saj mora drĹžava izkazati dejstva, da bo gradila ekonomsko vzdrĹžno ter druĹžbeno in okoljsko manj ĹĄkodljivo prometno povezavo med Slovenj Gradcem in A1. To ne izkljuÄ?uje dejstva, ki ga je nujno treba upoĹĄtevati, da sta Ĺ oĹĄtanj in Velenje tako z regijo kot tudi ĹĄirĹĄe Ĺže povezana z Ĺželeznico. ÄŒe Ĺželimo KoroĹĄko resniÄ?no povezati z osrednjo Slovenijo, je to treba storiti tako z Ĺželeznico kot s cesto, ki bo ustrezno dimenzionirana na osnovi dejanske prometne obremenitve. Dnevni promet na cesti od Velenja do KoroĹĄke ne presega 12000 vozil, kar upraviÄ?uje gradnjo sodobne dvopasovnice.

Neprimerno je, da naÄ?rtovane ceste zaradi odmaknjenosti ne bo moglo uporabljati kar pribl. 5000 ljudi, ki Ĺživijo med Slovenj Gradcem in Gaberkami, saj naj bi bila to edina uvoza na hitro cesto. Hkrati preseneÄ?a tudi dejstvo, da bi na Dolenjskem za 18000 vozil gradili dvopasovnico, na KoroĹĄkem pa za 12000 vozil ĹĄtiripasovnico!

O neprimerni umestitvi hitre ceste govorijo zadnja dogajanja, ki so vezana na bistveno spremembo trase Velenje Podkraj–Velenje Gaberke. Zaradi posedanja rudniĹĄkega prostora je pri naÄ?rtovanju tega odseka nujna bistvena sprememba, in sicer cesta se iz pokritega vkopa dviguje na viadukt. Zaradi bliĹžine mesta in tam ĹživeÄ?ih je naÄ?rtovana pokrita cesta, ki je vkopana, hitrost pa zmanjĹĄana na 80 km na uro. To je dodatna Ä?asovna obremenitev za pot iz KoroĹĄke in pomeni tudi gospodarski uvoz v tovarno Gorenje Velenje in iz nje!

Naj izpostavimo ĹĄe, da se cesta nadaljuje neposredno ob velenjskem pokopaliĹĄÄ?u in se povzpne skozi Goro Oljko. Dvig trase za pribl. 180 m viĹĄinske razlike je okoljsko in ekonomsko nevzdrĹžna reĹĄitev, ki ni niti v skladu z EU-direktivami o hrupu in emisijah ter vplivih na Ĺživalske ter rastlinske vrste, niti ne spoĹĄtuje zadnjih usmeritev NEPN do 2030. V Spodnji Savinjski dolini bi bilo treba zgraditi 5 km protihrupnih ograj in hkrati

preÄ?kati dolino po diagonali. S tem posegom bo uniÄ?ena celovitost kulturne krajine kot enotnega predalpskega prostora, ki seĹže vse do Logarske doline. Prav tako Ministrstvo za kmetijstvo ne soglaĹĄa s posegi na najboljĹĄo kmetijsko zemljo v Sloveniji. S tem posegom ni bila upoĹĄtevana Uredba o obmoÄ?jih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateĹĄkega pomena za RS, Uradni list RS, ĹĄt. 71/16.

V veliki ravninski kompleks A, spada osrednji del Savinjske doline – Celjska kotlina.

Etnocidu Spodnje Savinjske doline sledi ĹĄe preizkus o Ä?loveÄ?nosti in razsodnosti Slovenije, saj na obmoÄ?ju Ĺže poteka preselitev 40 druĹžin in razselitev 150 ljudi. NaÄ?rtovani posegi in ves promet bodo v Podkraju spremenili vlogo in pomen prostora pokopaliĹĄÄ?a. Tu poÄ?iva veÄ?ina naĹĄih rudarjev, ki so to veliko mesto Velenje gradili, zvok "TiĹĄine" pa z naÄ?rtovanimi posegi za veÄ?no izgubili.

NaĹĄi argumenti in boljĹĄi predlogi sledijo umestitvi hitre ceste v Ĺže obstojeÄ?i koridor, ki pomeni cenejĹĄo in hitreje izvedljivo gradnjo po obstojeÄ?i trasi. Hitrost, s katero je moĹžno projekt umestiti in zgraditi, je bila izkazana v primeru Magna.

Vse navedbe o druĹžbeno in ekonomski sprejemljivi varianti Arja vas–Velenje so bile zajete Ĺže v izvornih dokumentih ĹĄtudije variant in se navezujejo na idejno reĹĄitev ĹĄt. PND-242/03, PNG, d. o. o., maj 2006. Idejna reĹĄitev podjetja PNZ iz aprila 2008 je ta prava dejstva prekrila. Potvorjena je tudi veljavna resnica, da je bila F2-2 obravnavana v ĹĄtudiji variant (Ĺ V) in izbrana na osnovi primerjav z ostalimi trasami. Ni bila! Sprememba lege trase iz doline na Goro Oljko je prinesla bistvene razlike med obravnavano traso F2 v Ĺ V in izbrano F2-2. Trasa F2-2 je druga trasa, ker so razlike bistvene in dejstva dokazljiva. đ&#x;”˛ Mateja KriÄ?ej

Trenutek resnice ÄŒlovek je nevedno bitje, prepriÄ?ano, da je edino razumno bitje na planetu Zemlji. Vse stavi na znanja, ki jih v svojo zavest prejema iz fiziÄ?ne dimenzije, in zato za pravo vedo ĹĄteje le znanost, ki temelji na znanjih, pridobljenih iz fiziÄ?ne dimenzije, in lahko svoj prav dokazuje s preizkusi v fiziÄ?ni dimenziji.

Ko Ä?lovek odpre logiko razuma ega in sprejme vedenje, da je bitje duhovne in fiziÄ?ne dimenzije, spozna svojo nevednost. To bi sicer lahko spoznal Ĺže prej, Ä?e bi recimo iskal odgovor, od kod naĹĄim celicam znanje, da ustvarjajo hormone in vitamine, kako postane bakterija odporna na antibiotike, od kod znanje Ä?loveĹĄki ribici, da ustvari nov ud, ali pa bi se vpraĹĄal, kaj je Ä?lovekov obrambni mehanizem in od kod to znanje in moÄ?.

Vse, kar je v tem vesolju, je struktura vibracije izvorne energije (bioenergije), je znanje, informacija in je energija hkrati. Zato tudi znanost ne more najti najmanjĹĄega fiziÄ?nega delca, ki ga iĹĄÄ?e, da bi dokazala svojo teorijo o nastanku vesolja in Ĺživljenju.

Vse strukture, od najmanjĹĄega Higgsovega bozona, ki naj bi bil ta trdni fiziÄ?ni delec, elektronov, atomov, celic, bitij vseh vrst, planetov,

osonÄ?ij in vesolja, sestavlja duh, ki je neusahljiva energija; duĹĄa, ki je neskonÄ?no znanje in zavest, ki predstavlja tista znanje, ki doloÄ?ajo namen posamiÄ?ne strukture in je povezava med duhovnim (ki je brez Ä?asa in prostora) in fiziÄ?nim vsake strukture.

Tudi naĹĄ planet Zemlja ima duĹĄo, duha, zavest in telo. Ima tudi svoj obrambni mehanizem, ki je znanje in zagotavlja, da vseh teh milijarde let ohranja skladnost in harmonijo v svojem nenehnem razvoju in spreminjanju. ÄŒlovek je bitje, ki ima svobodno voljo, in dokler njegova zavest vibrira na nizkih vibracijah fiziÄ?ne dimenzije, lahko sprejema le znanja fiziÄ?ne dimenzije in je polna neharmoniÄ?nega znanja, ustvarja neharmoniÄ?ne misli in z njimi neharmoniÄ?en razvoj. Zato je Ä?lovek danes v telesu planeta Zemlje nekaj takega kot rakova celica v Ä?loveĹĄkem organizmu. Te zna Ä?lovekov obrambni mehanizem ÂťpohrustatiÂŤ, Ä?e jih Ä?lovek s svojimi neharmoniÄ?nimi mislimi ne ustvarja preveÄ?. Ta pojav pozna tudi medicina. Ne ve pa, kako se to odvija. Tako, kot ustvarja Ä?lovek s svojimi neharmoniÄ?nimi mislimi neharmoniÄ?en razvoj celic v svojem telesu in s tem bolezni, tako tudi z istimi neharmoniÄ?nimi mislimi (jeza, strah, stres, zamera, pohlep ‌) ustvarja neharmoniÄ?en razvoj na planetu Zemlja.

Kako se Zemlja brani tega nevednega in neharmoniÄ?nega ustvarjanja Ä?loveka?

Podnebne spremembe in pojavi novih virusov, kar je ta Ä?as osrednja tema, so mehanizmi, so informacije in energije, ki jih ustvarja obrambni sistem Zemlje. Prav s tem nam sporoÄ?a: ÂťÄŒlovek, ovedi se, kdo si, in kaj je Ĺživljenje, vedi, da si le delÄ?ek celote, celica v organizmu enosti, spoznaj svojo nevednost, dvigni svojo zavest in se osvobodi balasta zmot in ideologij, ki jih v nevednosti ustvarja razum tvojega ega in v katere si ujet, da ustvarjaĹĄ slabo zase in za vse na Zemlji. ÄŒe se ne boĹĄ obrnil vase in zaÄ?el spreminjati v sebi, boĹĄ paÄ? kot nevedno bitje odstranjen z obliÄ?ja Zemlje in vrnjen v Ĺživljenje planeta niĹžjih vibracijÂŤ.

Vse, kar se dogaja v fiziÄ?ni dimenziji Ĺživljenja, vedno izhaja izkljuÄ?no iz duhovne dimenzije. Tudi Ä?loveĹĄko telo nam vedno pove z vroÄ?ino, obÄ?utki in tudi drugaÄ?e, da v sebi z neharmoniÄ?nimi slabimi mislimi ustvarjamo bolezni. Tako kot zastoj srca nima vzroka v sladkorni bolezni, kar trdi medicinska stroka, tudi podnebne spremembe nimajo vzroka v toplogrednih plinih. Zastoj srca in sladkorna bolezen imata izvor v pomanjkanju izvorne energije (bioenergije), kar povzroÄ?ajo neharmoniÄ?ne misli, ki s svojo energijo zapirajo energijske kanale, da bi se naĹĄe telo polnilo z Ĺživljenjsko izvorno energijo. Prav tako ta slaba energija, ki jo Ä?loveĹĄtvo zaradi ujetosti v ideologije in sisteme vladavine strahu ustvarja vedno veÄ?, vodi v neharmoniÄ?en razvoj planeta. Zavejmo se, da vedno, kadar ustvarjamo neharmoniÄ?ne misli, naĹĄ notranji duhovni Jaz ustvarja v nas slabe obÄ?utke.

Slabi virusi Ĺživijo le v okolju slabih vibracij in energij. Zato Ä?lovek, ki v sebi ne goji jeze, zamer, nevoĹĄÄ?ljivosti, strahu in sprejema se-

be takega, kot je, in enako druge, ne more zboleti za nobeno gripo. Sem prepriÄ?an, da noben tak Ä?lovek tudi ni in ne bo zbolel za koronavirusom.

Taka je paÄ? tehnologija Ĺživljenja naĹĄega vesolja. Deluje vedno in neodvisno od tega, ali jo poznamo ali ne, jo priznavamo ali ne.

Ko jo spoznamo, lahko zaÄ?nemo spreminjati sebe. Le tako pa lahko spreminjamo svet. Ni ga mogoÄ?e spreminjati na bolje tako, da bi spreminjali druge po svoji podobi.

To je trenutek resnice, ki ga Ä?aka Zemlja. đ&#x;”˛ Silvester Koprivnikar

DeÄ?ek z belim psiÄ?kom Na sobotno dopoldne je bilo na trĹžnici in v srediĹĄÄ?u Velenja precej Ĺživahno. MeĹĄÄ?ani so nakupovali ali se sprehajali, drugi samo pili kavo ali Ä?aj.

Tudi sam sem bil v mestu. ZasliĹĄal sem prijeten glas harmonike, ki me je zvabila v podhod pri poĹĄti. Ko sem poÄ?asi in previdno stopal po stopnicah navzdol, sem se prijel za ograjo in malo obstal. K meni je nenadoma pritekel bel psiÄ?ek, za njim pa deÄ?ek, ki me je vpraĹĄal: ÂťGospod, ali potrebujete pomoÄ??ÂŤ Bil sem zelo prijetno preseneÄ?en, celo ganjen, in sem ĹĄele Ä?ez Ä?as dejal, da sem dobro.

DeÄ?ek s psiÄ?kom je odĹĄel naprej.

Za prijazno gesto in izkazano pozornost do starejĹĄih, vse bolj redko med odtujenimi ljudmi, se deÄ?ku najlepĹĄe zahvaljujem. đ&#x;”˛ Hinko JerÄ?iÄ?

ViĹĄki hrane V odboru invalidov MO Velenje Ĺže dalj Ä?asa razdeljujemo viĹĄka hrane, ki nam jo podarjajo velenjske trgovine, za kar se jim najlepĹĄe zahvaljujemo. V odboru imamo ustrezno urejen prostor za delitev te hrane.

Vsi, ki delajo pri prevozu ali razdeljevanju hrane, imajo tudi ustrezno izobraĹževanje s podroÄ?ja osnovnih higienskih predpisov za delo s to hrano. Za prevoz pokvarljivih artiklov smo nabavili veÄ?je hladilne torbe. Tudi razdeljevalci so predpisano opremljeni za delitev hrane. Hrano razdeljujemo dvakrat tedensko, ob Ä?etrtkih in sobotah. Pri vsaki delitvi razdelimo hrano za veÄ? kot 45 naĹĄih invalidov oziroma njihovih svojcev. Pri prevozu in delitvi hrane sodeluje v povpreÄ?ju sedem naĹĄih Ä?lanov, tako da meseÄ?no opravimo veÄ? kot 150 prostovoljnih ur. Ĺ˝elimo si, da bi po hrano priĹĄlo Ä?im veÄ? naĹĄih Ä?lanov, ki to pomoÄ? potrebujejo, in da se tej pomoÄ?i zaradi morebitnega sramu ne odpovedujejo. Ĺ˝elimo si tudi, da bi ob pomoÄ?i ustreznih socialnih sluĹžb dobili podatke, kateri invalidi oziroma obÄ?ani takĹĄno pomoÄ? najbolj potrebujejo. Tako se dogaja, da nekateri to hrano prejemajo pri nas in ĹĄe pri drugih delilcih viĹĄkov hrane, pa do nje niso najbolj upraviÄ?eni. Ob koncu naj se ĹĄe enkrat zahvalim vsem trgovskim organizacijam, ki hrano podarjajo, in vsem prostovoljcem, ki hrano dostavljajo in razdeljujejo. đ&#x;”˛ Franc Kos, predsednik Odbora invalidov MO Velenje

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2020, barve: CMYK, stran 15

15

BISERI, MED VAMI

5. marca 2020

BISERI maturantskega plesa

Naj zasijejo tudi starĹĄi OÄ?etje ne potrebujejo veÄ? kravate ali metuljÄ?ka – Mame lahko posegajo po neonskih barvah, retro vzorcih in usnju Pa smo konÄ?no doÄ?akali svoje maturante. Sedaj se moramo ĹĄe mi obleÄ?i tako, da naĹĄ podmladek ne bo sedel pri sosednji mizi. ObiÄ?ajno si tudi starĹĄi privoĹĄÄ?imo nov kos oblaÄ?ila ali pa poseĹžemo po sveÄ?anem oblaÄ?ilu, ki ga imamo v omari. Paziti moramo le, da nam ni preozko, saj se bomo slabo poÄ?utili in spomini na ples ne bodo najlepĹĄi.

Za moĹĄke je prip o r o Ä? lj i v a t e mnejĹĄa dvodelna ali trodelna obleka s telovnikom, v kombinaciji s srajco z dolgimi rokavi. Da, dolgimi rokavi. Srajca s kratkimi rokavi ni sveÄ?ana, tudi poslovna ne. Sraj-

co s kratkimi rokavi nosijo zgolj in le uradne osebe (policisti, vojaki, gasilci ‌) na razliÄ?nih prireditvah oziroma na delovnem mestu. Kravata ali metuljÄ?ek nista veÄ? obvezna, dovolj so manĹĄetni gumbi in robÄ?ek.

Obvezen je pas, ki se mora barvno ujemati s Ä?evlji.

Ve Ä? j e t e Ĺž a v e imamo mame, saj redkokatera obleÄ?e Âťstar gvantÂŤ, pa naj bo ĹĄe tako lep.

Danes je teĹžko v poplavi cenenih oblaÄ?il najti kvalitetno, modno in cenovno ugodno oblaÄ?ilo (ne poceni, temveÄ? ugodno, drago oblaÄ?ilo pa tudi ni veÄ? sinonim

za kakovost) ter pri tem moliti, da ne bo polovica mam v dvorani enako obleÄ?enih. Kakorkoli, ĹĄe vedno imamo razliÄ?ne krojaÄ?e in ĹĄivilje, ki nam lahko priskoÄ?ijo na pomoÄ?, saj modna ozaveĹĄÄ?enost in pripravljenost na eksperimentiranje ne poznata starostnih omejitev.

Posezite bo barvah, kombinirajte pred ogledalom, dodajajte in odvzemajte dodatke ter se prepustite navdihu. ÄŒeprav slepo sledenje modnim trendom ubija dober stil, je vseeno dobro kdaj preveriti, kaj in kako. VÄ?asih nas kaj spomni na Ĺže pozabljeno modno idejo, ki pa se je vrnila v prenovljeni podobi.

Torej, trendi za 2020:

• neonske barve (naj bodo v manjĹĄini, denimo le torbica, nakit, ĹĄal ali Ä?evlji, saj vas bodo v nasprotnem primeru vsi imeli ves Ä?as na oÄ?eh); • Ä?rte in pike (prisotne so lahko na vseh kosih, pazite le, kako so Ä?rte obrnjene, da ne boste v njih videti

majhne in okrogle); • predimenzionirani puf rokavi (bluzice in obleke s puf rokavi, ki so posebni, malce chic ter dajejo videz romantiÄ?nosti, so bile glavne zvezde tega trenda Ĺže lani); • tako imenovani hoop uhani, to so predimenzionirani veliki okrogli uhani z biseri in kamenÄ?ki ali brez njih; • bermude (tem se na maturantskem plesu raje odrecite); • retro printi (roĹže, printi tapet iz 60. in 70. let, Ĺživalski vzorci, geometrijski vzorci – vse lahko kombiniramo in damo domiĹĄljiji prosto pot); • hlaÄ?ni kostimi (vedno v trendu, funkcionalen, eleganten in atraktiven s pravimi modnimi dodatki, kot so nakit, Ä?evlji in torba);

Zimo popestrile s ĹĄivanjem Zima je Ä?as, ko si ljudje odpoÄ?ijejo od zunanjih opravil, ko popoldneve preĹživijo ob branju knjig, pouÄ?nih gradiv in obiskovanju raznih dejavnosti v notranjih prostorih. To je Ä?as, ko si tudi ljudje na podeĹželju malo napolnijo baterije ter odvrnejo misli od vsakdanjih delovnih obveznosti. A kaj se zgodi, ko zime ni in ni? To pomeni, da tudi prostega Ä?asa nekako ni in ni moÄ? najti. Kar ĹĄe posebej velja za Ĺžene, od katerih danaĹĄnja druĹžba in Ä?as zahtevata pravzaprav vsestransko vkljuÄ?enost – po domaÄ?e reÄ?eno, danes mora biti Ĺženska tako rekoÄ? multipraktik. VÄ?asih so dobrĹĄen del takĹĄnega znanja dekleta pridobila Ĺže v osnovnih in srednjih ĹĄolah, danes pa vsesploĹĄni ĹĄolski kurikulum poveÄ?ini obsega teorijo in veliko manj praktiÄ?nega pouka kot nekoÄ?.

Pa so se krajanke PleĹĄivca s pomoÄ?jo predsednice KS odloÄ?ile, da dolgoÄ?asna meseca januar in februar kljub pomanjkanju zimskega vzduĹĄja namenijo pridobivanju novih znanj. Dogovorile so se, da v PleĹĄivcu organizirajo ĹĄiviljski teÄ?aj.

Zanimanje je bilo veliko, prav takĹĄna je bila tudi udeleĹžba in kaj kmalu so izpod ĹĄivalnih strojev vztrajnih, poveÄ?ini mlajĹĄih udeleĹženk, zaÄ?eli nastajati prvi izdelki. Dandanes najdeĹĄ vse na Youtubu, to Ĺže drĹži, a ni ga Ä?ez teÄ?aj, na katerem ti izuÄ?ene ĹĄivilje znova in znova pokaĹžejo, na kaj je treba paziti. Osnovno ĹĄiviljsko znanje so kandidatke po mnenju mentoric uspeĹĄno osvojile, zato lahko naslednjo zimo priÄ?akujemo kakĹĄen teÄ?aj kuhe, peke ali Ä?esa podobnega, kar vedno pride prav v vsakdanjem Ĺživljenju. đ&#x;”˛

8.

Predavanje o metodah marec zdravilca Bruna 2020 GrĂśninga 18.00 C

M

Y

CM

Velenje – V hotelu Paka v Velenju bo 7. marca ob 10. uri ponovno zanimivo druĹženje tistih, ki iĹĄÄ?ejo pot do telesnega in duĹĄevnega zdravja s pomoÄ?jo uÄ?enja Bruna GrĂśninga. Tokrat so organizatorji pripravili informativno predavanje z zdravnikom.

Predavanje je namenjeno ĹĄirđ&#x;”˛ ĹĄemu obÄ?instvu.

MY

CY

CMY

Koncert z gosti ob dnevu Ĺžena

K

Ĺ portna dvorana OĹ KDK

Ĺ oĹĄtanj

Polona Ĺ˝lebnik ArliÄ?

Pokop Pusta Pepija Ĺ alek, 26. februarja – TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ alek je tudi letos poskrbelo za zadnje dejanje letoĹĄnjega pustovanja – Pokop Pusta Pepija. Od njega so se poslovili na pepelniÄ?no sredo na ĹĄaleĹĄkem trgu, ob ĹĄtevilnih maskah, tudi kurentih in ĹžalujoÄ?ih najbliĹžjih, ter ob ĹĄe bolj ĹĄtevilnih firbcih, ki bi jih bilo gotovo ĹĄe precej veÄ?, Ä?e ne bi Pepi teti Zimi naroÄ?il, da ga na njegov zadnji dan vsaj malo ĹĄe oplazi s snegom. Od Pusta Ĺ oĹĄtanjskega so se poslovili tudi ÂťtamkajĹĄnji domaÄ?iÂŤ. Na đ&#x;”˛ mz krivem mostu so mu ĹĄe zadnjiÄ? pomahali v slovo.

• usnje (usnjeni oblaÄ?ilni kosi ali detajli so veÄ?ni in nam dajejo samozavest, simbolizirajo moÄ?no in samosvojo Ĺžensko, ki se ne boji stopiti iz vsakdanjega okvirja); ÄŒe ĹĄe vedno ne veste, kaj in kako, pa priporoÄ?am brskanje po Instagramu, n katerem lahko najdete vse najnovejĹĄe trende in kombinacije.

PovpraĹĄajte svoje otroke, ki so veĹĄÄ?i brskanja, in uĹživajte. đ&#x;”˛

Petra Meh

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

5. marca 2020

Dokler bodo matematiÄ?ne moĹžnosti ...

Neverjetni trinajstminutni delni rezultat 10 : 1

Rudarji proti Olimpiji izkopali toÄ?ko, a ĹĄe vedno brez zmage – VÄ?eraj gostovali pri Muri, v nedeljo ob jezeru s Taborom

Velenjske rokometne ose tudi na povratni tekmi prestrupene za drugo najboljĹĄe ĹĄpansko moĹĄtvo

Nogomet se igra za gole, pravimo. Toda 24. krog v prvi ligi bo gotovo ostal zapisan v nogometnih kronikah aktualnega prvenstva kot najbolj siromaĹĄen po golih, ki paÄ? privabljajo njegove ljubitelje ob igriĹĄÄ?a. Na nobenem od petih dvobojev ni bilo zmagovalca, mreĹže pa so se tresle samo ĹĄtirikrat.

Na dveh je bil rezultat 1 : 1, na preostalih treh pa 0 : 0.

Olimpija je vsaj do torkovega oziroma vÄ?erajĹĄnjega 24. kroga ostala na vrhu lestvice s toÄ?ko prednosti pred Mariborom, ker je paÄ? tudi njenemu spodletelo. Na Rudarjevo igriĹĄÄ?e je priĹĄla celit rane po porazu v StoĹžicah s Triglavom, a se je morala sprijazniti s toÄ?ko.

Nje so bili bolj veseli v domaÄ?em taboru, Ä?e sklepamo po besedah trenerja Andreja Panadića: ÂťV tem trenutku nam toÄ?ka veliko pomeni. Ĺ˝al mi je, da se to ni zgodilo Ĺže na prejĹĄnjih dveh tekmah. Ĺ˝e na njih smo si zasluĹžili boljĹĄi rezultat. Olimpija je izredno dobra ekipa, hitra, tehniÄ?no moÄ?na ‌ Dobro smo se ji upirali in tudi mi smo imeli priloĹžnosti iz protinapadov.ÂŤ ÄŒeprav se ĹĄe vedno ni zgodila njihova prva zmaga, po besedah enega najizkuĹĄenejĹĄih igralcev AljaĹža Krefla ĹĄe upajo: Živelo bo v nas toliko Ä?asa, dokler bodo matematiÄ?ne moĹžnosti. Moramo pa Ä?im prej zaÄ?eti zbirati po tri toÄ?ke. Le zmage nas lahko pribliĹžajo obstanku.ÂŤ O tekmi pa: Že na prejĹĄnji proti Aluminiju smo dobro igrali. V njenih izdihljajih pa nesreÄ?no ostali brez najmanj zasluĹžene toÄ?ke. Danes nam sreÄ?a le ni obrnila hrbta. Lahko bi bilo boljĹĄe, tudi slabĹĄe. ZasluĹženo smo dobili toÄ?ko.ÂŤ LjubljanÄ?ani so imeli od prve minute pobudo, saj se je domaÄ?i trener odloÄ?il za bolj zaprto igro z upanjem, da bodo njegovi igral-

ci skuĹĄali s kaĹĄnim hitrim nasprotnim napadom preseneti vratarja Nejca Vidmarja. Gostje so veliko poskuĹĄali z udarci z razdalje, vendar je bil vratar Matej Radan dober. Rudarjeve priloĹžnosti so bile zrelejĹĄe. Prvo, ki je bila hkra-

Odbojka

Kegljanje

Poraz in zmaga V 1. drĹžavni odbojkarski ligi v zeleni skupini so HoÄ?e doma premagale Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄico z rezultatom 3 : 0.

V 3. odbojkarski ligi vzhod pa so igralke Ĺ oĹĄtanja TopolĹĄice zmagale v gosteh in z 1 : 3 premagale Muranio Lendava. đ&#x;”˛

radio velenje com

Velikokrat je paÄ? tako, Ä?e gola ne zabijeĹĄ, ga dobiĹĄ in v 39. minuti je bil vratar Radan nemoÄ?en. Stefan Savić je uĹĄel po desni kotni Ä?rti in podal Ĺžogo v bliĹžino toÄ?ke enajstmetrovke, kjer jo je dobro zadel Endri ÄŒekiÄ?i ter z

RokometaĹĄi Gorenja so v 20. krogu drĹžavnega prvenstva sredi prejĹĄnjega tedna v Trebnjem doĹživeli peti letoĹĄnji poraz. Nadvse motivirani Dolenjci, ki jih vodi nekdanji igralec in tudi trener Gorenja Ivo Vajdl, so bili prepriÄ?ljivo boljĹĄi s 30 : 25 in prekinili niz trinajstih tekem VelenjÄ?anov brez poraza. NajviĹĄja prednost domaÄ?ih je slabih deset minut pred koncem znaĹĄala Ĺže osem golov. Gostje niso niti enkrat vo-

da iz prekrĹĄkov razvijajo igro, v drugem smo zaklenili gol, zato smo lahko v napadu laĹžje zaigrali in ustvarili lepo razliko. PrejĹĄnji teden smo izgubili v Trebnjem.

Osebno sem mislil, da bomo pokleknili Ĺže kdaj prej. Ta ritem je resniÄ?no neizprosen. Proti Ĺ pancem je bila Ĺže deseta tekma v ritmu sreda – sobota: potovanja, obolenja ‌ Skorajda ni Ä?asa, da se pripravimo za naslednjega nasprotnika. Po dolgem Ä?asu se je

mo z izvajanjem sedemmetrovk.

Zadel je vseh ĹĄest in bil s sedmimi goli drugi strelec tekme.

DomaÄ?i rokometaĹĄi so v nadaljevanju z odliÄ?no igro povsem razblinili morebitne sanje Ĺ pancev, da bi se jim oddolĹžili za domaÄ?i poraz. Igralci Ademarja so bili povsem nemoÄ?ni proti njihovi izredni igri v obrambi. V slabih trinajstih minutah so zadeli le enkrat(!), VelenjÄ?ani desetkrat ter z delnim rezultatom 10 : 1 povedli

dili, le v prvih desetih minutah je bil rezultat dvakrat izenaÄ?en. Po tej zmagi Dolenci na Ä?etrtem mestu za ĹĄe vedno tretjimi VelenjÄ?ani zaostajajo le ĹĄe za dve toÄ?ki.

OÄ?itno so bili v Trebnjem oslabljeni gostje z mislimi Ĺže na sobotni povratni tekmi 4. kroga skupine C pokala Evropske rokometne zveze z Ademarjem v domaÄ?i RdeÄ?i dvorani. V prvi so v gosteh zmagali s tremi goli razlike. Kljub slabi predstavi na tekmi v domaÄ?em prvenstvu pa so bili njihovi navijaÄ?i prepriÄ?ani, da bo moĹĄtvo Ademarja 'padlo' prav zaradi uspeha v gosteh tudi v srediĹĄÄ?u Ĺ aleĹĄke doline.

Tudi trener Zoran JoviÄ?ić je verjel to: ÂťRes je. Kapo dol fantom za prikazano igro. V prvem polÄ?asu smo Ĺ pancem dopuĹĄÄ?ali,

zgodilo, da pred nami ni tekme v sredini tedna in bomo lahko igralcem dali vsaj dva dni prosto.

Morajo si nekoliko oddahniti in nabrati moÄ?i. Pozna se jim utrujenost, moÄ?i Ä?rpajo iz nemogoÄ?ega. ResniÄ?no dajejo trenutno svoj maksimum.ÂŤ VeÄ?ino prvega polÄ?asa je bila tekma izenaÄ?ena. Na odmor so Ĺ panci odĹĄli s prednostjo zadetka (14 : 13), domaÄ?i pa so ostali brez Vlada Matanovića in tudi Matica Verdineka. Prvi je po oceni poljskih sodnikov storil prekrĹĄek za takojĹĄnjo izkljuÄ?itev, njihov najboljĹĄi strelec domaÄ?ega prvenstva pa je dobil udarec v telo, zaÄ?util boleÄ?ine ‌ Vendar se ni odrekel igri in stisnil zobe.

Trener ga sicer v nadaljevanju ni obremenjeval z igro, ampak sa-

z osmimi goli razlike (23 : 15) in tekma je bila odloÄ?ena.

Najbolj uÄ?inkovit pri domaÄ?ih in sploh na tem dvoboju je bil Miha KavÄ?iÄ?: ÂťEnkrat se ti poklopi, drugiÄ? ne. Danes smo znova potrdili, da smo prava ekipa.

Igralci so me odliÄ?no odkrivali na Ä?rti in mi z natanÄ?nimi podajami omogoÄ?ali, da sem tolikokrat zadel. Brez njih mojih golov ne bi bilo.ÂŤ Trimo? ÂťNe vem!? Zgodi se tudi tekma, ko ti niÄ? ne gre. Pomembno je, da smo se hitro pobrali in proti Ĺ pancem znova pokazali, da smo prava ekipa. Gremo naprej. Po dveh zaporednih zmagah nad Ademarjem je znova zaĹživelo upanje na uvrstitev v Ä?etrtfinale.ÂŤ

Sanjin Lelić – novi igralec

ti najveÄ?ja, so si priigrali Ĺže v 14. minuti. Po hitri akciji Naceta Koprivnika, Mića Kuzmanovića in Roberta PuĹĄauerja je vratar s pomoÄ?jo branilca Erica Boakyeja s skrajnimi moÄ?mi odbil Ĺžogo v kot. Po domaÄ?em zadetku je zadiĹĄalo tudi v 28. minuti. Kuzmanović je poslal Ĺžogo na desni rob kazenskega prostora povsem osamljenemu PuĹĄaverju. Sledila je moÄ?na podaja po tleh proti Dominiku Radiću, ki jo je z nogo preusmeril proti vratom. Vidmar je bil spet sreÄ?nejĹĄi od strelca. Tudi ti dve lepi priloĹžnosti je gotovo imel v mislih domaÄ?i trener, ko je po tekmi ĹĄe dejal: ÂťÄŒe bi nekatere akcije bolje konÄ?ali, bi bil morda rezultat drugaÄ?en.ÂŤ

moÄ?nim udarcem po tleh premagal pokritega Radana. Gostje so po vodstvu pritisnili, vendar domaÄ?a obramba skupaj z vratarjem ni veÄ? popustila. ÄŒe ne daĹĄ ‌ V 65. minuti se je obrestovala taktika trenerja Panadića. Skoraj s sredine igriĹĄÄ?a je eden od njegovih igralcev poslal Ĺžogo pred ĹĄestmetrsko Ä?rto. Po nespretnem posredovanju Mackyja Bagnacka in Mirala SamardĹžića, pa tudi Vidmarja, jo je Marko Ćosić poslal v mreĹžo za konÄ?ni rezultat tega vendarle zanimivega dvoboja med vodilnim in zadnjim moĹĄtvom. đ&#x;”˛

S. Vovk

Proti Olimpiji je zadnje pol ure priloĹžnost v domaÄ?i vrsti dobil tudi 23-letni Sanjin Lelić, rojeni SarajevÄ?an (BiH). Konec prejĹĄnjega meseca je podpisal pogodbo z Rudarjem do konca sezone 2021/22. Pred prihodom v Velenje je bil prost igralec, pred tem pa nekaj mesecev Ä?lan belgijskega kluba Roeselare (druga liga), ĹĄe prej pa tudi Sarajeva, zeniĹĄkega ÄŒelika ‌

Za zmago je tekmovalec premalo Bodo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani do konca sezone ĹĄe osvojili kakĹĄno toÄ?ko?

Na to vpraĹĄanje je teĹžko odgovoriti, saj je vnema tekmovalcev povsem na dnu. Da so res v globoki krizi, so dokazali tudi v zadnjem krogu na gostovanju v Dravogradu. Edina svetla toÄ?ka pri gostih je bil regijski prvak HasiÄ?iÄ?, ki je sicer dvoboj izgubil, a le za kegelj. ZaÄ?etek sreÄ?anja je pripadal gostom, potem pa so domaÄ?ini zaÄ?eli svoj pohod proti visoki zmagi. Na zaÄ?etku je ĹĄe kazalo, da se bo igra prvega para konÄ?ala z delitvijo toÄ?k, a so gostitelji priĹĄli do prednosti in do dveh toÄ?k.

Prednost 80 kegljev pa je praktiÄ?no Ĺže zapeÄ?atila poraz Ĺ oĹĄ-

tanjÄ?anov. Igra drugega para je dokazala, da so domaÄ?ini premoÄ?an nasprotnik za nerazpoloĹžene goste. Vodstvo domaÄ?ih se je pri rezultatu 4 : 0 poveÄ?alo na 122 kegljev. Edino toÄ?ko so gostje osvojili v tretjem paru ter tako nekoliko ublaĹžili visok poraz. Igra obeh tekmovalcev pa mora hitro v pozabo, saj nista igrala na ravni svoje forme. So pa imeli gostje igralca v moĹĄtvu kroga – zunaj. S Ä?etrtim rezultatom 570 podrtih kegljev se je izkazal HasiÄ?iÄ?. Ĺ˝e v soboto bodo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani imeli priloĹžnost osvojiti prve toÄ?ke. Na domaÄ?ih stezah priÄ?akujejo drugo ekipo Litije 2001.

SreÄ?anje, na katerega vodstvo kluba vabi vse ljubitelje kegljanja, se bo zaÄ?elo ob 17. uri. đ&#x;”˛

G. F.

đ&#x;”˛

Stane Vovk

TAKO so igrali Pokal EHF, Skupina C, 4. krog Gorenje Velenje – Ademar Leon 30:25 (13:14)

Gorenje: Husejnović, Taletović (9 obramb) 1, CelminĹĄ 2, Mazej, Tajnik 2, Matanović 1, Levc, Ĺ ol, MiklavÄ?iÄ? 1, Verdinek 7 (6), GrmĹĄek 1, M. KavÄ?iÄ? 9, A. KavÄ?iÄ? 6, OkleĹĄÄ?en, Bojanić; trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: 6 (6), 4 (4); izkljuÄ?itve: Gorenje, Ademar po 8 minut.

RdeÄ?i karton: Matanović 29. minuta.

Magdeburg – Nantes 29:28 (16:12).

Vrstni red: 1. Magdeburg 8, 2. Nantes 4, 3. Gorenje 4, 4. Ademar 0.

5. krog: Gorenje – Magdeburg (18. marca).

Liga NLB, 20. krog: Trimo Trebnje - Gorenje Velenje 30:25 (15:11)

Gorenje: Taletović (13 obramb), Panjtar, Husejnović, Matanović 6 (1), KavÄ?iÄ?

A. 5, Verdinek 4 (4), Tajnik 3, MiklavÄ?iÄ? 2, CelminĹĄ 2, Mazej 2, Bojanić 1, OkleĹĄÄ?en, Levc, DrobeĹž, Ĺ ol, GrmĹĄek; trener: Zoran JoviÄ?ić.

Drugi rezultati: Slovenj Gradec 2011 - Koper 23:28 (12:14), Riko Ribnica – Urbanscape Loka 30:28 (17:13), Dobova –

Krka Novo mesto 29:31 (16:19), Butan plin Izola – Maribor Branik 23:28 (9:14), Jeruzalem OrmoŞ - Celje Pivovarna Laťko 25:32 (15:12).

Vrstni red: Celje 39, 2. Ribnica 33, 3. Velenje 29, 4. Trebnje 27, 5. Dobova 19, 6.

Jeruzalem-OrmoĹž 19, 7. Koper 17, 8. Krka 17, 9. Loka 15, 10. Slovenje Gradec 13, 11.

Maribor 9, 12. Izola 3.

21. krog: Gorenje – Izola (7. 3., 19.00)

Prva A drĹžavna rokometna liga - Ĺženske, 16. krog: Krka - Velenje 25:13 (9:9)

Velenje: SimiÄ?, HadĹžić; Smonkar 6, TomiÄ?, Brcar 0, Ferenc 3, Ĺ˝ekiÄ? 0, PriterĹžnik 1, Pikl 0, Ĺ˝ager 0, MeĹža 0, Tabaković 3, Rotovnik 0; trenerka: SneĹžana Rodić Sedemmetrovke: Krka 0 (0), Velenje 2 (2); izkljuÄ?itve: Krka 6 minut, Velenje 6.

Drugi rezultati: Izola - Ptuj 26:26 (13:16), Z'deĹžele – (Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 19:23 (9:9) Zelene doline Ĺ˝alec - Ĺ˝.U.R.D. Koper 29:19 (16:11), Litija - Krim Mercator 20:39 (7:20).

Vrstni red: 1. Krim 15 - 30, 2. AjdovĹĄÄ?ina 15 – 30, 3. Ĺ˝alec 16 - 24, 4. Krka 15 - 18, 5.

Celje 13 - 16, 6. Koper 16 - 14, 7. Velenje 16 - 10, 8. Izola 16 - 7, 9. Litija 16 - 3, 10.

Ptuj 14 - 2.

17. krog: Velenje - Litija (8. 3.)

Prva liga Telekom Slovenije, 23. krog Rudar Olimpija 1:1 (0:1)

Strelca: 0:1 ÄŒekiÄ?i (39.), 1:1 Ćosić (65).

Rudar: Radan, Krefl, J. Pavlović, Ćosić, DĹžinić, PuĹĄaver, Kuzmanović, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 55.

Filipović), AndŞelković, Koprivnik (od 62.

Lelić), Radić (od 90. Panadić). Trener: Andrej Panadić.

Drugi rezultati: Bravo - Aluminij 0:0, Maribor - Tabor 0:0, Triglav - Mura 1:1 (1:1), DomŞale – Celje 1:1 (0:1).

Vrstni red: 1. Olimpija 44, 2. Maribor 43, 3. Aluminij 42, 4. Celje 39, 5. Mura 37, 6.

Triglav 27, 7. DomĹžale 26, 8. Tabor 23, 9.

Bravo 22, 10. Rudar 9.

24. krog: Mura – Rudar (vÄ?eraj, 4. 3.)

25. krog: Rudar – Tabor (8. 3., 17.00)

Kegljanje, 2. liga – vzhod – 15. krog Dravograd - Šoťtanj 7:1 (3365 : 3183)

Ĺ oĹĄtanj: HasiÄ?iÄ? – 570 (0), Ĺ ehiÄ? – 515 (0), Jug – 525 (0), SeÄ?ki – 533 (0), ArnuĹĄ – 526 (1), PetroviÄ? – 514 (0).

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2020, barve: CMYK, stran 17

POÄŒITNICE, Ĺ PORT

5. marca 2020

17

Niso se dolgoÄ?asili Zimske poÄ?itnice so popestrile ustvarjalne, ĹĄportne, izobraĹževalne in razne druĹžabne aktivnosti, pustovanje, pa tudi sneg Tina Felicijan

PoÄ?itniĹĄki teden vedno mine hitreje od delovnega. Sploh Ä?e je poln zanimivih aktivnosti, igrivosti in norÄ?avosti. Tako je bilo pretekli teden, ko so mnogi otroci obiskovali razne poÄ?itniĹĄke programe, Ä?as preĹživljali s starĹĄi, pustovali in celo naredili sneĹžaka ali dva, saj je sredi tedna zapadlo nekaj centimetrov snega.

Dovolj, da so zimske poÄ?itnice dobile pravo zimsko vzduĹĄje.

Za ĹĄportno obarvane poÄ?itnice je poskrbela Ĺ portna zveza Velenje v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje, Ĺ RZ RdeÄ?a dvorana Velenje in lokalnimi ĹĄportnimi klubi. Izvedli so veÄ? poÄ?itniĹĄkih programov. Med zimskim ĹĄportnim taborom Zmaga KuĹĄtrina so otroci spoznali nove dvoranske, pa tudi vodne, sneĹžene in ledene ĹĄporte. Na smuÄ?arskem in deskarskem teÄ?aju na Golteh, ki ga je izvedlo druĹĄtvo Dabaneja, so nekateri naredili prve zavoje po belih strminah.

Tabora in teÄ?aja se je udeleĹžilo okrog 35 otrok. Ĺ e nekaj jih je samostojno obiskovalo igriĹĄÄ?a za brezplaÄ?no igranje tenisa, namiznega tenisa in badmintona, velenjski bazen, preizkusili pa so se lahko tudi v streljanju z zraÄ?no puĹĄko. ÂťOdziv je bil dober, kar nas veseli, saj to ka-

Ĺže, da se otroci lahko zabavajo v ĹĄportnem duhu in preprosto gibajo, kar veÄ?ini otrok v tej tehnoloĹĄki dobi primanjkuje. Ocenjujemo pa, da so velenjski otroci zaradi pestre ponudbe aktivnosti lokalnih ĹĄportnih klubov dobro ĹĄportno ozaveĹĄÄ?eni, se veÄ? igra-

jo in gibajo na prostem ter se vkljuÄ?ujejo v klubske dejavnosti,ÂŤ je povedal sodelavec Ĺ ZV Nik LemeĹž.

V poÄ?itniĹĄkem tednu je 150 obiskovalcev, od tega veÄ? kot 100 otrok, sprejela vila RoĹžle, v kateri je MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje izvajala raznolike ustvarjalne in

PoÄ?itniĹĄko tudi v Ĺ oĹĄtanju V Medgeneracijskem srediĹĄÄ?u SAĹ A so se imeli lepo

izobraĹževalne aktivnosti. Sedem deklic je na celotedenski brezplaÄ?ni delavnici GledaliĹĄÄ?e za poredne mulÄ?ke, ki jo je vodil BoĹĄtjan Oder, spoznavalo gledaliĹĄko igro in zakulisje odra ter ustvarilo predstavo na temo Eko je kul, katere rdeÄ?a nit je bila re-

ciklaĹža besed. Vsako dopoldne so potekale ustvarjalnice, ki so bile ĹĄe posebno obiskane med pripravami na pustno rajanje.

PoÄ?itnikarji so se lahko pomerili v igranju druĹžabnih igric. Veliko zanimanja je poĹžela delavnica Legorobotika, prav tako pa kuharska delavnica z Danilom IvanuĹĄo, ki je otroke navduĹĄil za

pripravo zdravih sladic. 16 malih kuharjev in kuharic je pripravilo rulado velikanko iz prosa in hruĹĄk, v peÄ?ena jabolka pa so skrili roĹžiÄ?ev nadev.

Otroci so lahko poÄ?itniĹĄke dni preĹživljali tudi v VeÄ?generacijskem centru Planet generacij

Ljudske univerze, v katerem so ustvarjali, kuhali, se igrali druĹžabne igre in gibali na prostem.

DruĹžili pa so se tudi v centru za druĹžine Harmonija pod okriljem druĹĄtva Novus, ki je prav tako pripravil raznolik in brezplaÄ?en program aktivnega varstva za osnovnoĹĄolce.

Velenje, 27. februar – V poÄ?itniĹĄkem tednu je vilo RoĹžle biksal predstavnik ljubljanskega podjetja Aparati, d. o. o., ki je MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje med drugim doniralo predpasnike za male kuharje in sredstva za izvedbo kuharskih delavnic za otroke v tekoÄ?em letu. V svojih prodajnih salonih GA+ kuhinje so namreÄ? novembra in decembra del sredstev od vsake prodane kuhinje namenili prav MZPM Velenje. Zveza je januarja z njihovo donacijo Ĺže osreÄ?ila 40 otrok iz Ĺ aleĹĄke doline, ki so si lahko kupili nova zimska oblaÄ?ila, nekaj otrokom pa so poravnali tudi stroĹĄke obiska ĹĄole v naravi in drugih obĹĄolskih aktivnosti. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

tf

Zanimanje podobno lanskemu Ĺ martno ob Paki – Zanimanje za zimske poÄ?itniĹĄke dejavnosti, ki jih je pripravil javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki, je bilo podobno lanskemu. OtroĹĄke ustvarjalne delavnice, ki jih je prvo polovico poÄ?itnic zaznamoval pust, je obiskovalo vsak dan od 8 do 12 otrok. Zabavali so se ob izdelovanju mask, okraskov za dekoracijo tamkajĹĄnje dvorane Marof, ki so jo sredi tedna spremenili v prostor za pustno zabavo. Ob izdelovanju ptiÄ?jih krmilnic pod mentorstvom Ä?lanov druĹĄtva Novus so spoznavali poklice, povezane z izdelavo krmilnic in pripravo hrane za ptice. SliĹĄali so marsikaj zanimivega o tesarju, mizarju, kmetovalcu, oskrbniku Ĺživali, biologu ‌ Ĺ˝e po tradiciji je bila najbolje obiskana delavnica LEGO robotike v sodelovanju z

Tudi letos je bila najbolj obiskana LEGO delavnica (foto: arhiv MC)

Malimi ustvarjalci. Pod spretnimi prsti udeleĹžencev v dveh starostnih skupinah so nastajale razliÄ?ne premikajoÄ?e se skulpture: po dvorani so vijugali avtomobili prihodnosti, okrog svoje osi so se vrteli in Ä?ivkali ptiÄ?ki, z repom je migal ĹĄkorpijon. Delavnica je znova navduĹĄila tiste, ki so se je udeleĹžili Ĺže veÄ?krat, in tudi tiste, ki so preizkuĹĄali svoje spretnosti pri ustvarjanju s kockami prviÄ?, kar sta med drugim potrdila Nejc in Benjamin.

Mirjam Povh, direktorica javnega zavoda, je povedala, da so ustvarjalne vodene delavnice ĹĄe zanimive, druĹžabne igre, ki so jih pred Ä?asom prav tako vkljuÄ?evali v ponudbo, pa precej manj. To obliko druĹženja so namreÄ? zamenjali raÄ?unalniki oziroma tablice. Zelo dobro so obiskane tudi aktivnosti pred boĹžiÄ?no-novoletnimi prazniki. đ&#x;”˛

tp

Takole so uĹživali na zadnji poÄ?itniĹĄki dan, v petek.

Ĺ oĹĄtanj, 28. februarja – V petek, zadnji dan poÄ?itnic, je bilo v Medgeneracijskem srediĹĄÄ?u SAĹ A v Ĺ oĹĄtanju zelo veselo. Pa ne zato, ker je bilo konec poÄ?itnic, ampak zato, ker je tam potekal Ĺže peti zabavni in veseli dan prejĹĄnjega tedna.

Otroci so se imeli s Tino in Katjo ves teden lepo. ÄŒesa vse niso poÄ?eli! Izdelovali so pustne maske, se oblekli v maĹĄkare in ĹĄli po mestu, obiskali tudi ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj in se tam posladkali, izdelovali so cofke, peresa iz volne ... Za zakljuÄ?ek so si ogledali animirano druĹžinsko komedijo pri Addamsovih.

Vsak dan je na poÄ?itniĹĄke aktivnosti priĹĄlo od dvanajst do petnajst otrok. VÄ?asih jim je bil prostor Ĺže kar malo tesen. Ob prigrizkih in napitkih jim je Ä?as hitro, prehitro mineval. Eni so bili navduĹĄeni nad vsemi aktivnostmi, druge je prevzelo, ko so se oblekli v maĹĄkare. Kdo pa jih je napotil v srediĹĄÄ?e? VeÄ?ina se jih je odloÄ?ila za pot tja, eden pa je ob naĹĄem obisku odkritosrÄ?no priznal: ÂťMama me je poslala.ÂŤ A mu ni Ĺžal, ker je dobro izbrala, je zatrdil. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

V Ĺ oĹĄtanju tudi finanÄ?no spodbujajo ĹĄport Letos za programe druĹĄtev namenjajo 124.000 evrov, NK Ĺ oĹĄtanj pa bodo ob okroglem jubileju prenovili garderobe Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj se radi pohvalijo, da podpirajo ĹĄport. Pa ne samo z besedo.

V praksi to pokaĹžejo tako, da klubom in druĹĄtvom za njihovo dejavnost in programe namenjajo znatna proraÄ?unska sredstva. V obÄ?ini deluje 29 klubov in druĹĄtev, med katere bodo letos, Ä?e bodo prijavili na razpis za sofinanciranje ĹĄporta, razdelili 124.450 evrov.

Razpis je Ĺže objavljen. Odprt bo do 3. aprila. Pogoji za pridobitev sredstev so enaki, kot so bili lani. NajpomembnejĹĄa pa sta, da ima klub ali druĹĄtvo sedeĹž v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in da na njihovem obmoÄ?ju deluje najmanj dve leti.

Lani so sredstva, bilo je toliko, kot jih bo letos, dodelili 25 klubom in druťtvom ter Osnovni ťoli Karla Destovnika – Kajuha in Vrtcu Šoťtanj.

To pa ne bodo edina proraÄ?unska sredstva,

ki jih bodo za ĹĄport namenili letos. ÂťNogometni klub Ĺ oĹĄtanj praznuje 100-letnico delovanja. Poleg sredstev iz razpisa, gotovo se bodo nanj prijavili, saj jim jubilej prinaĹĄa tudi dodatne toÄ?ke, bo ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj poskrbela za prenovo res zelo starih garderob na nogometnem igriĹĄÄ?u,ÂŤ napoveduje Ĺžupan Darko Menih. Za ta namen so v proraÄ?unu za letos Ĺže predvideli 50.000 evrov. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

GASILCI, KRONIKA

5. marca 2020

ÄŒlanstvo PGD Ĺ oĹĄtanj opravilo 141. zbor

Koronavirus nevidna tveganja in nevarnosti

Ozrli so se v lansko leto, malo pa pogledali tudi naprej Milena KrstiÄ? - Planinc

UdeleĹženci so bili deleĹžni toplega sprejema vodstvenih kadrov Ĺže ob prihodu v gasilski dom (z desne proti levi): Vojko Bricman, Boris GoliÄ?nik, Klemen MeĹžnar.

Ĺ oĹĄtanj, 29. februarja – V soboto so se v gasilskem domu v Ĺ oĹĄtanju zbrali Ä?lani in Ä?lanice PGD Ĺ oĹĄtanj - mesto in se na njem najprej ozrli v lansko leto, ki je bilo za druĹĄtvo v marsiÄ?em posebno. Praznovali so 140 let delovanja in bili vse leto zelo aktivni.

V druĹĄtvo je vÄ?lanjenih 140 aktivnih Ä?lanic in Ä?lanov, poleg njih pa ĹĄe skoraj 60 otrok.

Ĺ e enkrat so se ozrli v jubilejno leto

ÂťV zaÄ?etku leta smo pripravljali gradivo za film o 140-letnici druĹĄtva, v njem pa prikazali delovanje druĹĄtva vse od zaÄ?etka do danes.

Zelo smo ponosni na mlade. Ker se zavedamo, kako pomembno je delo z njimi, smo jim lani nad ĹĄesto garaĹžo uredili prostor, namenjen usposabljanju in druĹženju. NaĹĄa ĹĄtevilna mladina je ponovno dosegala odliÄ?ne rezultate na vseh ravneh, krona pa je bila ponovna uvrstitev ekip pionirk in pionirjev na drĹžavno tekmovanje. Po veÄ?letnem trudi nam je s pomoÄ?jo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj uspelo urediti parkiriĹĄÄ?e pred gasilskim domom. S tem smo reĹĄili teĹžavo odvodnjavanja, druĹĄtvo pa je pridobilo tudi veÄ?ji prostor, ki ga lahko uporabljamo za vaje, usposabljanja in naĹĄa tradicionalna tekmovanja,ÂŤ je med drugim povedal predsednik Klemen MeĹžnar. Seveda se je dotaknil vseh prireditev, ki so jih pripravili za jubilej, pri Ä?emer ni pozabil slavnostnega prevzema novega gasilskega vozila GVM-1 za prevoz moĹĄtva, ki je zamenjalo 12 let starega.

Kot predsednik druĹĄtva je zelo ponosen, da je druĹĄtvo zelo dobro opremljeno. ÂťZa to iskrena zahvala ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj in Krajevni skupnosti Ĺ oĹĄtanj,ÂŤ lda ahko tako dobro delujejo.

Po ĹĄtevilu intervencij je bilo dokaj mirno

Vojko Bricman, poveljnik PGD Ĺ oĹĄtanj mesto, pa bi si Ĺželel ĹĄe veÄ? takih let, kot je bilo lansko. ÂťImeli smo 18 intervencij. Petkrat smo posredovali zaradi poĹžara, trikrat zaradi poplav in neurij, osem je bilo tehniÄ?nih intervencij, dvakrat pa smo nudili pomoÄ? pri iskanju pogreĹĄane osebe.ÂŤ Na intervencijah je sodelovalo 219 gasilcev in gasilk, ki so skupaj opravili 393 ur. ÂťVse intervencije smo izvedli zelo uspeĹĄno, predvsem pa so se vse konÄ?ale brez poĹĄkodb.ÂŤ Poleg intervencij pa so izvedli ĹĄe 19 poĹžarnih straĹž, 22-krat pa so nudili prevoz pitne vode.

ObÄ?ni zbor je potekal 29. februarja. Je bil Ĺže kakĹĄen na ta dan, so se spraĹĄevali.

Imajo 57 operativnih Ä?lanov, od tega so jih lani 7 dobili na novo, ko so opravili zahtevna izobraĹževanja na ravni gasilske zveze Slovenije. ÂťÄŒe zatuli, nas je 20 ali 30 vedno takoj tukaj.ÂŤ Lani (2019) so opravili 3.250 udarniĹĄkih ur pri Ä?iĹĄÄ?enju in urejanju prostorov gasilskega doma, pregledu in vzdrĹževanju vozil, tehnike in opreme, operativnih ogledih in delovnih akcijah. V termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj pa so dvakrat pregledali celotno hidrantno omreĹžje, opravili servis vseh gasilnih aparatov ter vsak mesec opravili operativno taktiÄ?ni ogled, je ĹĄe povedal poveljnik.

Konec marca lani so s TEĹ podpisali novo dveletno pogodbo o opravljanju storitev za poĹžarno varnost. ÂťPogodba pomeni za druĹĄtvo doloÄ?en prihodek, a tudi veliko obveznost, ki se je v druĹĄtvu ĹĄe kako zavedamo, pa je povedal predsednik Klemen MeĹžnar.

Pa za naprej? V prvi vrsti si Şelijo, da ostane leto takťno, kot je bilo lani – torej kar se

Rekli so â?ą Boris GoliÄ?nik, poveljnik gasilskega poveljstva ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj: ÂťVsa ĹĄtiri gasilskega druĹĄtva so imela lani 38 intervencij, kar je relativno malo, glede na to, kar smo v preteklosti v naĹĄi obÄ?ini Ĺže doĹživeli – hude nesreÄ?e, velike poĹžare, poplave, plazove, Ĺžledolom. Seveda pa se gasilci izobraĹžujemo, usposabljamo, opremljamo in smo pripravljeni tudi na najhujĹĄe.ÂŤ intervencij tiÄ?e, mirno. KakĹĄnih posebnih ciljev pa za letos nimajo. Zadali so si le, da bodo obnovili tla v garaĹžah in prepleskali prostore. Letua 2022 pa si Ĺželijo zamenjati vozilo GVC 16-25, ki se mu po tipizaciji izteÄ?e 25-letna Ĺživljenjska doba. Priprave na zamenjavo bodo zaÄ?eli Ĺže letos.

ÄŒastni znak Zveze slovenskih Ä?astnikov

V Ĺ oĹĄtanju prvi posredovalci ĹĄe letos

Zveza slovenskih Ä?astnikov (ZSÄŒ) je na predlog ObmoÄ?nega zdruĹženja slovenskih Ä?astnikov Velenje na redni letni programski konferenci predsedstva ObmoÄ?nega zdruĹženja slovenskih Ä?astnikov Velenje, ki je potekala v vili Bianci, Mestni obÄ?ini Velenje podelila priznanje za sodelovanje – Ä?astni znak ZSÄŒ. S priznanjem so se Mestni obÄ?ini Velenje zahvalili za dolgoletno sodelovanje in podporo pri delovanju.

V ĹĄtirih gasilskih druĹĄtvih 92 kandidatov

đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

Priznanje je v imenu Mestne obÄ?ine Velenje in Ĺžupana Bojana KontiÄ?a prevzel podĹžupan Peter Dermol. Zvezi slovenskih Ä?astnikov se je za prejeto priznanje zahvalil, pohvalil njihovo dosedanje delo in dobro sodelovanje z Mestno obÄ?ino Velenje.

Ĺ oĹĄtanj – V mestni obÄ?ini Velenje Ĺže dve leti zelo uspeĹĄno delujejo prvi posredovalci. To so gasilci, ki lahko na pomoÄ? pri sumu nenadnega srÄ?nega zastoja, veÄ?je krvavitve ali tujka v dihalni poti pridejo na kraj prej, preden lahko prispe ekipa Nujne medicinske pomoÄ?i.

V Ĺ oĹĄtanju so si ĹĄe lani neuspeĹĄno prizadevali, da bi bil tak sistem uveden tudi tam. Ĺ e letos pa bo drugaÄ?e, pravi poveljnik obÄ?inskega gasilskega poveljstva Boris GoliÄ?nik. ÂťZelo sem vesel, da smo z ObÄ?ino dosegli dogovor, da ĹĄe letos vzpostavimo sistem prvih posredovalcev. Dogovorili smo se za usposabljanje in nabavo potrebne opreme.

Sestavili smo tudi Ĺže seznam kandidatov za prve posredovalce. Zanimanja je veliko. Leta 2017, ko smo prviÄ? poskuĹĄali ta sistem vzpostaviti tudi v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, jih je bilo na seznamu 78, danes pa jih je 92 iz vseh ĹĄtirih gasilskih druĹĄtev.ÂŤ Zdaj se je treba samo ĹĄe operativno dogovoriti, kako bo potekalo izobraĹževanje in usposabljanje. Prvi posredovalci se ukvarjajo z reĹĄevanjem, vendar pa po osnovni izobrazbi niso zdravstveni delavci.

Trenutno na gasilski zvezi Slovenije poteka teÄ?aj za bolniÄ?arje, ko bo zakljuÄ?en, se zaÄ?no teÄ?aji za prve posredovalce.

V ĹĄoĹĄtanjskih gasilskih druĹĄtvih so prepriÄ?ani, da se jih bo za prve posredovalce ĹĄe letos usposobila vsaj polovica, Ä?e Ĺže ne vsi.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Od prve objave kitajskih oblasti 31. 12.

2019, da so v mestu Wuhan v bolniĹĄnice sprejeli veÄ?je ĹĄtevilo ljudi, obolelih za pljuÄ?nico, pa do danes smo bolj ali manj ÂťprisiljeniÂŤ brati, posluĹĄati in gledati novice o koronavirusu. Izvor oziroma ĹžariĹĄÄ?e naj bi bila trĹžnica z Ĺživimi divjimi Ĺživalmi, kjer naj bi se virus prenesel z Ĺživali na Ä?loveka.

Adil Huselja Potem se je virus nezadrĹžno in hitro razĹĄiril med prebivalci 10-milijonskega Wuhana in varnostno od tam po ostalih mestih in regijah Kitajske. ogledalo Virus se je kljub obseĹžnim ukrepom razĹĄiril na vse celine razen na Antarktiko, kjer je veliko manj ljudi, klimatske razmere pa so ĹĄirjenju virusa najmanj naklonjene.

V Ä?asu izida te ĹĄtevilke Ä?asopisa (4. 3. 2020) je bilo okuĹženih 93.211 ljudi, od tega najveÄ? na Kitajskem – 80.822, v JuĹžni Koreji – 5.328, Italiji – 2.502, Iranu – 2.336, Japonski – 299, v preostalih drĹžavah sveta, kjer so evidentirali prisotnost virusa, pa je bilo okuĹženih okrog 700 ljudi. Ko boste brali te vrstice, lahko preko spleta preverite stanje in ugotovite trenutno ĹĄtevilo okuĹženih. Glede na to, da so okuĹžbo potrdili pri prebivalcih italijanske Gorice, Vidma in Trsta, je velika verjetnost, da bodo do izdaje Ä?asopisa prvega pacienta z okuĹžbo obravnavali tudi v naĹĄi drĹžavi. ÄŒe se to ne zgodi, toliko bolje, Ä?e pa do tega pride, ni razloga za paniko.

Zakaj je koronavirus dobil takĹĄno publiciteto, Ä?eprav strokovnjaki zatrjujejo, da vendarle ni tako nevaren? Koronavirus naj ne bi bil niÄ? bolj nevaren od ostalih virusnih okuĹžb in gripe, ki vsako leto terja smrtne Ĺžrtve med starejĹĄimi in kroniÄ?nimi bolniki. Razlogov za vznemirjenje, ponekod pa za pravo paniko med ljudmi, je veÄ?. Prvi v vrsti je zagotovo senzacionalistiÄ?no poroÄ?anje medijev in preobseĹžna medijska pozornost. Izpostavljeni smo nenehnemu branju, posluĹĄanju in gledanju novic iz bliĹžnjih ali oddaljenih ĹžariĹĄÄ? virusa, kar vpliva tako na presojo kot dejanja ljudi. Ko so po televiziji in spletu zaokroĹžile fotografije in posnetki izpraznjenih trgovskih polic, so tudi v naĹĄih trgovinah zaznali poveÄ?an obisk in nakup nekaterih artiklov, pa Ä?eprav pri nas ĹĄe ni bil evidentiran niti en bolnik. Med ostalimi razlogi je naraĹĄÄ?ajoÄ?e ĹĄtevilo prebivalstva, gostota poseljenosti in s tem veÄ?je moĹžnosti za hitro ĹĄirjenje bolezni. Ta razlog vpliva na krÄ?enje naravnega okolja in uniÄ?evanje Ĺživljenjskega okolja Ĺživali, ki je dodatno izpostavljeno podnebnim spremembam.

Med temi je dvig povpreÄ?ne temperature, izmenjava dolgih suĹĄnih obdobij, zaradi Ä?esar prihaja do (obseĹžnih) poĹžarov, in dodatnega uniÄ?evanja flore in favne. Globalizacija omogoÄ?a hiter prenos informacij in novic z enega konca sveta na drugi, tako kot globalizirani turizem in potovanje ljudi po vsem svetu. Vse to so razlogi, ki vplivajo na naĹĄe poÄ?utje, obÄ?utke, razmiĹĄljanje in dejanja, ko govorimo o koronavirusu.

Zaradi zaÄ?etnega pomanjkanja informacij o virusu so se med ljudmi ĹĄirile tako dezinformacije kot strah, kar je spodbudilo ljudi k uporabi zaĹĄÄ?itnih sredstev. Strokovnjaki zatrjujejo, da noĹĄenje obiÄ?ajnih kirurĹĄkih mask pri nas ni potrebno, ker so preohlapne, brez zraÄ?nega filtra in ne zaĹĄÄ?itijo oÄ?i. Te maske zagotavljajo nekaj zaĹĄÄ?ite pri kihanju in kaĹĄljanju v masko ter pri prenosu virusa z roke na usta, saj se (ne)zavedno dotikamo obraza oziroma ust, nosu in oÄ?i. Za ustrezno zaĹĄÄ?ito pred tem in drugimi virusi so uÄ?inkovite le tiste maske s certifikatom FFP3 ali N95. Sicer pa je pogosto in temeljito umivanje rok z uporabo mila najmanj eno minuto ali uporaba kvalitetnega razkuĹžila preprost, a uÄ?inkovit naÄ?in, da zmanjĹĄamo tveganje za okuĹžbo.

Nevidni virus in tveganja, ki jih prinaĹĄa, vplivajo na poÄ?utje in zdravje vseh nas, podobno kot ostali (ne)vidni dejavniki v svetu, ki ne ogroĹžajo le zdravja, ampak tudi varnost in Ĺživljenja ljudi.

Prihodnji tedni in meseci bodo razkrili, koliko je bil strah upraviÄ?en in kaj se je dogajalo v svetu, ko smo pred oÄ?mi imeli le koronavirus. Slednji ni edini, ki ogroĹža Ä?loveka in obenem cel svet. đ&#x;”˛

Policisti predstavljajo svoj poklic Velenje – Velenjski policisti bodo v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje in Ĺ olskim centrom Velenje 11. marca ob 10. uri na MIC-u Velenje pripravili zanimivo predstavitev poklica policist. Celotno dogajanje bodo popestrili s predstavitvijo opreme z razliÄ?nih delovnih podroÄ?ij znotraj policije. Predstavila se bo tudi elitna specialna enota, bombni tehniki, obiskovalci bodo lahko videli vodni top policije, konjenico, tu bodo prometna policija, vodniki sluĹžbenih psov s sluĹžbenimi psi, posebna enota policije, maskota PIKA, mobilna policijska pisarna, na ogled pa bo tudi helikopter Slovenske policije. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2020, barve: CMYK, stran 19

KRONIKA, UTRIP

5. marca 2020

19

POLICIJSKA kronika

Tatico kolesa bodo ovadili Ob velikem ĹĄtevilu koles, ki izginjajo, policisti svetujejo samozaĹĄÄ?itno ravnanje – Dobro je svoje kolo fotografirati Velenje, 25. februarja – Velenjski policisti iz tedna v teden poroÄ?ajo o krajah koles. Toliko, kot jih je bilo v zadnjih mesecih ukradenih v Velenju, najbrĹž ni bilo ĹĄe nikoli. V torek je bilo ukradeno ĹĄe eno. K sreÄ?i pa vsaj to ni za dolgo menjalo lastnika. Ukradeno je bilo s stopniĹĄÄ?a stanovanjskega bloka v Ĺ aleku. Kmalu po obvestilu o tatvini so policisti na Kardeljevem trgu v Velenju izsledili 43-letno Ĺžensko, ki ga je odtujila. Kolo so ji zasegli, ga vrnili lastnici, 43-letnico pa bodo tudi kazensko ovadili.

Niso pa ĹĄe naĹĄli tistega, ki je istega dne na Ĺ ercerjevi v Velenju ukradel gorsko kolo znamke X fact oranĹžne barve, in ne tistega, ki je naslednji dan, v sredo, 26. februarja, ukradel moĹĄko gorsko kolo znamke Fuji rdeÄ?e barve iz kleti na GoriĹĄki cesti, in tudi ne tistega, ki je v ponedeljek, 2. marca, v Ĺ oĹĄtanju vlomil v klet stanovanjskega bloka in ukradel moĹĄko gorsko kolo znamke Wheeler, na katerem je bil nameĹĄÄ?en otroĹĄki sedeĹž.

Policisti, ki v zadnjem Ä?asu obravnavajo veliko tatvin koles, obÄ?anom svetujejo, da za kolesa ustrezno poskrbijo, najmanj s tem, da jih imajo Âťpod kljuÄ?emÂŤ oziroma zaklenjena. Obenem pa jim svetujejo tudi, da svoje kolo fotografirajo, popiĹĄejo ĹĄtevilko okvirja in morebitne posebnosti na njem. Tako bodo odtuje-

no kolo lahko laĹžje naĹĄli in ob najdbi laĹžje ugotovili tudi pravega lastnika.

IĹĄÄ?ejo neznanca, ki je napadel moĹĄkega Velenje, 24. februarja – V ponedeljek popoldan so iz Zdravstvenega doma Velenje policistom sporoÄ?ili, da je pri njih iskala zdravniĹĄko pomoÄ? oseba, ki jo je napadel neznanec. Po pogovoru z napadeno osebo so zvedeli, da se je napad zgodil na peĹĄpoti v bliĹžini OĹ Livada.

Napadel naj bi ga moĹĄki, visok 180 centimetrov, moÄ?nejĹĄe postave. Nosil je pleteno kapo in temno sivo vetrovko ter nahrbtnik. Star je okoli 50 let, bil je vinjen. Policisti o dejanju zbirajo obvestila.

VeÄ? manjĹĄih prometnih nesreÄ?

Velenje, 26. februarja – Policisti Policijske postaje Velenje so prejĹĄnji teden poroÄ?ali o ĹĄtirih prometnih nesreÄ?ah, ki so se konÄ?ale z laĹžjimi telesnimi poĹĄkodbami udeleĹžencev in z bolj ali manj zvito ploÄ?evino.

V prometni nesreÄ?i, ki se je zgodila v sredo zjutraj na odseku ceste Ĺ kale–Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, so bili laĹžje poĹĄkodovani trije ljudje. NesreÄ?i je botrovala neprilagojena hitrost.

V Ä?etrtek, 27. februarja, pozno popoldne so bili policisti obveĹĄÄ?eni o prometni nesreÄ?i na obmoÄ?ju Velenja. UdeleĹženec nesreÄ?e je zdravniĹĄko pomoÄ? iskal naknadno, Ä?eprav sta se udeleĹženca pred tem Ĺže sporazumela o krivdi in ĹĄkodi. Policisti so potem opravili ogled in ugotovili, da je do nesreÄ?e priĹĄlo zaradi prekratke varnostne razdalje, za-

Iz POLICISTOVE beleŞke Prostovoljne prispevke pobirala Ukrajinca Velenje, 24. februarja – Moťka, ki sta konec minulega tedna na relaciji Velenje-Lokovica pobirala prostovoljne prispevke, so policisti izsledili. Ukrajinca za to nista imela dovoljenja, zato so ju oglobili.

Policisti svetujejo, da jih v takĹĄnih in podobnih dogodkih obveĹĄÄ?ate. Obstaja namreÄ? verjetnost, da takĹĄne osebe (po veÄ?ini so to drĹžavljani drugih drĹžav) izvajajo tudi kazniva dejanja, kot so vlomi in tatvine.

Preglasno Velenje, 25. februarja – V torek ponoÄ?i so policisti miren spanec stanovalcev na Jenkovi zagotovili tako, da so krĹĄitelju, ki je predvajal glasbo preveÄ? glasno, napisali plaÄ?ilni nalog. V petek, 28. februarja, so zaradi glasne glasbe ĹĄli v Vinsko Goro v tamkajĹĄnji dom in z enakim razlogom napisali ĹĄe en plaÄ?ilni nalog.

Kradel v trgovini Ĺ oĹĄtanj, 25. februarja – V torek dopoldan so v trgovini v Ĺ oĹĄtanju obravnavali tatvino. Storilca bodo skuĹĄali izslediti s pomoÄ?jo posnetkov video nadzora.

Pozabila torbico Velenje, 26. februarja – V sredo popoldan je VelenjÄ?anka v sanitarijah na bencinskem servisu pozabila torbico z vsebino. Neznanec, ki jo je naĹĄel, jo je odtujil.

Znanec ga je Šoťtanj, 28. februarja – V Ravnah je znanec napadel in pretepel znanca. Poli-

cisti se bodo sreÄ?ali s krĹĄiteljem, se pogovorili tudi z njim in najbrĹž odloÄ?ili, da mu napiĹĄejo plaÄ?ilni nalog.

Malo neznane snovi spet pri policistih Velenje, 28. februarja – V petek zveÄ?er so v Velenju dvema osebama zasegli snovi, za katere so posumili, da so prepovedana droga. ÄŒe se bo z analizo pokazalo, da je sum upraviÄ?en, bodo zoper obe osebi uvedli prekrĹĄkovni postopek.

Nekaj malega snovi, ki bi lahko bila tudi prepovedana, pa so zasegli tudi v soboto popoldne, in sicer pri Ä?lanu navijaĹĄke skupine gostujoÄ?e ekipe na nogometni tekmi z velenjskim Rudarjem.

Avto polit z barvo Velenje, 29. februarja – V soboto popoldne so policisti na Gorici opravili ogled poťkodovanega vozila, ki ga je neznanec polil z barvo.

Niste veÄ? navajeni lenariti. Zato boste naslednje Ĺže po pomladi diĹĄeÄ?e dni, sploh Ä?e bodo obsijani s soncem, teĹžko preĹživljali kot medved med zimskim spanjem.

A vas bo morda v to prisililo zdravje. ÄŒe ne drugega, se boste morali zamisliti nad svojim poÄ?etjem in poÄ?utjem tudi zato, ker se Ĺže nekaj Ä?asa zavedate, da se preveÄ? razdajate drugim, zase pa storite veliko premalo. Ker imate oslabljen imunski sistem, ni dvakrat za reÄ?i, da poÄ?utje ĹĄe nekaj dni ne bo najboljĹĄe. Kaplja Ä?ez rob bo, da bodo vaĹĄi najbliĹžji od vas priÄ?akovali, da boste vseeno postorili vse, kar ste jim obljubili. Postavite se zase, njih pa na svoje mesto.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Na glavo ste si spet nakopali celo kopico dela. UĹživali boste v njem, vendar se vam bo vsak dan ĹĄe malo nakopiÄ?ilo in nikakor ne boste znali iz nastale situacije.

Niti to ne bo pomagalo, da boste vstajali bolj zgodaj in vsak dan delali ĹĄe kakĹĄno uro veÄ? kot po navadi. ÄŒe boste poskrbeli, da se boste lahko nekaj dni izkljuÄ?no namenili delu, nase in na domaÄ?e pa boste morali malo pozabiti, se bo dobro izĹĄlo. Ko boste spet laĹžje zadihali, vas Ä?aka novo preseneÄ?enje. Novica, povezana z vaĹĄim srÄ?nim prijateljem, ne bo najboljĹĄa, najslabĹĄa pa tudi ne. Ne bo vam Ĺžal niti minute, ki mu jo boste posvetili. Skupaj bosta moÄ?nejĹĄa in tudi bolj sreÄ?na.

Deloval tudi na obmoÄ?ju Velenja Celje, Mozirje, 25. februarja – V torek opoldne so celjski policisti in kriminalisti izvedli postopek identifikacije na Ljubljanski cesti, s 36-letnim drĹžavljanom Gruzije, ki je za voĹžnjo uporabljal ĹĄpansko vozilo. Ob postopku je bilo ugotovljeno, da ima pri sebi kleĹĄÄ?e in izvijaÄ?, podobni orodji, s kakrĹĄnima so storilci na obmoÄ?ju Celja izvedli veÄ?je ĹĄtevilo vlomov v stanovanja. Zaradi tega je bilo zoper njega odrejeno pridrĹžanje. V nadaljevanju je bilo ugotovljeno, da je bil neposredno pred tem z istovrstnim orodjem izvrĹĄen vlom v stanovanje v Celju, kjer je bilo odtujeno 1.500 evrov in zlatnina. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno ĹĄe, da se je osumljeni 36-letnik prijavil skupaj s 33- in 34-letnima drĹžavljanoma Gruzije na obmoÄ?ju Mozirja, ki sta bila izsledena v veÄ?ernem Ä?asu in je bilo tudi zoper njiju odrejeno pridrĹžanje.

Za 33-letnega drĹžavljana Gruzije je bilo ugotovljeno, da je Ĺže lani avgusta, vlomil na podoben naÄ?in v dve stanovanji na obmoÄ?ju Velenja, kjer je odtujil denar in zlatnino.

Vse tri osumljene so s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper 33-letnika odredil pripor, druga dva osumljenca pa sta bila po zasliĹĄanju izpuĹĄÄ?ena.

33-letni storilec je v preteklosti Ĺže vlamljal v organiziranih skupinah, ki so delovale v razliÄ?nih drĹžavah po Evropi, Italija pa mu je tudi izrekla ukrep prepovedi vstopa v schengensko obmoÄ?je, vendar se je z menjavami identitete kljub temu gibal po Evropi.

Za vse osumljene ĹĄe obstaja sum, da so bili vpleteni tudi v druge vlome v stanovanja na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske uprave Celje in tudi na drugih obmoÄ?jih po Sloveniji.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

VaĹĄe poÄ?utje bo v naslednjih dneh moÄ?no odvisno od psihiÄ?nih naporov. Ker veste, da se jim ne boste mogli izogniti, boste pripravljeni na vse. V nedeljo, ko boste Ä?isto odklopili, boste spoznali, da ste skrenili iz Ĺželene poti. Ĺ e bolj jasno vam bo, da si Ĺželite v Ĺživljenju veliko sprememb. Trenutno ĹĄe nimate volje in ne moÄ?i, da bi z njimi zaÄ?eli spreminjati svoj svet. Sploh, ker vas bo v teh dneh zaÄ?ela muÄ?iti ĹĄe spomladanska utrujenost. Enostavno se ne boste mogli in znali spoÄ?iti. Najraje bi spali in poÄ?ivali. Ĺ˝al ne bo ĹĄlo. Tokrat boste ostali sami, saj vas v vaĹĄih Ĺželjah po spremembah ne bo podprl niti partner.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

ÄŒeprav je v deĹželo priĹĄla le meteoroloĹĄko, boste pomlad Ä?utili v vseh porah telesa. Tudi razpoloĹženje bo vsak dan bolj pomladno. Ja, ljubezen bo v zraku, sploh tistem okoli vas. UĹživali boste v vsakem trenutku, ki ga boste lahko preĹživeli z osebo, ki vam pomeni najveÄ? na svetu. PrepriÄ?ani boste, da vama vajine sreÄ?e nihÄ?e ne more odvzeti. Tudi v naravi boste veÄ? kot sicer, kar bo odliÄ?no vplivalo na vaĹĄe poÄ?utje. Se pa zna zgoditi, da se boste ravno zato, ker se boste sprostili in po nekaj napetih tednih laĹžje zadihali, imeli nekaj teĹžav z zdravjem. Adrenalin bo popustil, telo pa klonilo. A ne bo dolgo trajalo, zdravila vas bo ljubezen.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Bodite bolj prizanesljivi do sebe. PreveÄ? se Ĺženete, pa ĹĄe sami ne veste, zakaj to poÄ?nete. Vsem ste Ĺže dokazali, da znate in zmorete. Zato ustavite konje. Od tega, kar sedaj poÄ?nete, ne boste imeli veÄ? denarja, pa Ä?eprav bi ga krvavo potrebovali.

Predvsem zato, ker so vaĹĄe Ĺželje zelo velike. Nakup, ki ga naÄ?rtujete, zato dobro premislite. Kupujete namreÄ? maÄ?ka v Ĺžaklju, saj ĹĄe sami ne veste, zakaj si Ĺželite stvari, ki niso v stilu z vaĹĄim Ĺživljenjem. Zato se znajo tudi vaĹĄi najbliĹžji obrniti proti vam. ÄŒe boste vztrajali pri svoji odloÄ?itvi, boste izgubili njihovo podporo. In to le zato, da bi vas spodbudili k nujnim spremembam razmiĹĄljanja in poÄ?etja.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

đ&#x;”˛

to bodo zoper povzroÄ?itelja uvedli prekrĹĄkovni postopek.

V soboto, 29. februarja, dopoldne je priĹĄlo do prometne nesree v neposredni bliĹžini bencinskega servisa Petrol na Celjski cesti v Velenju. Do nesreÄ?e je priĹĄlo zaradi izsiljevanja prednosti, povzroÄ?itelj pa je bil tudi pod vplivom alkohola. Zaradi

nevarne voĹžnje ga Ä?aka kazenska ovadba.

V nedeljo, 1. marca, pa so okoli poldneva prometno nesreÄ?o zaradi nepravilne smeri oziroma strani voĹžnje obravnavali v Ĺ martnem ob Paki. PovzroÄ?itelju so napisali plaÄ?ilni nalog.

V teh dneh se boste spet zaÄ?eli zavedati, kako hitro teÄ?e Ä?as. Vzrok bo v tem, da ĹĄe niste postorili niti tistega, kar ste naÄ?rtovali takoj po vstopu v leto 2020, na dolgu pa imate tudi nekaj februarskih zaobljub. OdloÄ?itev, da boste svoj Ä?as bolj koristno izrabljali, bo vsekakor pametna, a kaj, ko se je ne znate lotiti. V teh dneh se Ĺže zavedate, da se hitro lahko zgodi, da bo ostalo le pri odloÄ?itvi. Zato o njej molÄ?ite, sicer se vam bodo ĹĄe posmehovali. V naslednjem tednu boste urejali muÄ?ne birokratske zadeve. Vzele vam bodo veliko Ä?asa in energije, a ko bodo konÄ?ane, poste ponosni sami nase.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Pred vami je dobro, uspeĹĄno obdobje. Izkoristite ga. Bolje bo, da stvari, ki vam gredo na Ĺživce, ne zaostrujete, ampak pustite, da Ä?as opravi svoje. Tudi ta bo na vaĹĄi strani, saj se bo z nekimi zamenjavami vse zavrtelo v vaĹĄokorist. Da bi se izognili pomladanski utrujenosti, ki si jo v tem trenutku teĹžko privoĹĄÄ?ite, se boste odrekli neki razvadi, ki ste jo imeli dolgo za svojo. ÄŒeprav vam ni koristila, ste se prepriÄ?evali, da vam ne ĹĄkodi pretirano. V nekaj dneh boste spoznali, da ste se motili. S tem boste tudi privarÄ?evali, znesek pa boste namenili sebi. OdliÄ?na odloÄ?itev, saj ste prav vi tisti, ki mu zadnje Ä?ase najmanj privoĹĄÄ?ite.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

AnĹže Jelen s pritoĹžbo na viĹĄje sodiĹĄÄ?e VelenjÄ?an AnĹže Jelen, ki je bil novembra lani zaradi vpletenosti v ĹĄtiri nasilne rope pri premoĹžnejĹĄih druĹžinah na Celjskem obsojen na enotno kazen 17 let in ĹĄest mesecev zapora, se je pritoĹžil na viĹĄje sodiĹĄÄ?e. ViĹĄji sodniki bodo o pritoĹžbi, ki so jo prejeli v zaÄ?etku prejĹĄnjega tedna, odloÄ?ili predvidoma v treh mesecih.

S toŞilstvom so sporazum o priznanju krivde podpisali Denis Mihalić, ki je bil obsojen na 14 let in devet mesecev zaporne kazni, njegov brat Leon, ki bo v zaporu na Dobu ťtiri leta in devet mesecev, Aleksander Levec, ki je obsojen na devet let in deset mesecev, Simeun Filipović, ki je dobil dve leti in dva meseca, in Tim Lampret, ki bo odsedel dve leti in tri mesece.

KakĹĄna kazen je bila izreÄ?ena Klavdiji Jeraj, ni znano, saj je bila obsojena kot mladoletnica. đ&#x;”˛

So Ĺželeli proslaviti prestopno leto?

Velenje, 29. februarja – Nekaj minut Ä?ez polnoÄ? so policisti v soboto na anonimno ĹĄtevilko policije dobili obvestilo, da lokal na KoroĹĄki cesti v Velenju ĹĄe vedno obratuje, Ä?eprav ima dovoljenje za to samo do 22. ure. Izkazalo se je, da je bilo res tako. S tem so seznanili pristojne sluĹžbe, ki bodo ukrepale naprej. So pa ob obisku lokala dvema osebama zasegli tudi sumljive snovi. Poslali so jih v analizo.

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Priprli Gruzijca, osumljenega storitve veÄ? kaznivih dejanj vlomov v stanovanjske objekte

Ĺ˝al vam bo za marsikaj, kar ste naredili v bliĹžnji preteklosti. Predvsem zato, ker se bodo v naslednjih dneh vrstili dogodki, povezani z ljudmi in dejanji iz nje. ÄŒeprav ne boste Ä?isto niÄ? krivi, in toka dogodkov ne boste mogli spremeniti, boste nemirni. Ĺ e nekaj dni vas bo skrbelo, kako se bo vse skupaj izteklo, saj si ne Ĺželite, da se v vaĹĄe Ĺživljenje vrne obĹžalovanje. Po drugi strani pa si ne Ĺželite, da vam energijo kradejo ljudje, ki si tega ne zasluĹžijo. To sem vam bo ves Ä?as dogajalo, saj ne znate prekiniti stikov z njimi. A boste morali storiti prav to. Ne Mislite na to, kdo vse vam bo zameril, naredite, kar morate!

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

FinanÄ?no stanje vam ĹĄe nekaj tednov ne bo dopuĹĄÄ?alo, da bi se igrali z denarjem.

Tvegane naloĹžbe boste morali kar pozabiti, saj vam ĹĄe ni uspelo nadomestiti izpada dohodka, povezanega z izgubo nekega obÄ?asnega dela. Doslej se s tem niste obremenjevali, sedaj se boste zaÄ?eli, saj bo vaĹĄ raÄ?un vse tanjĹĄi. Potruditi se boste morali, da najdete novo dodatno delo, sicer boste morali precej spremeniti Ĺživljenjski slog.

Partner vam ne bo niÄ? oÄ?ital, a vsega ni veÄ? pripravljen prevzeti nase. Poleg tega od vas priÄ?akuje, da boste sedaj doma naredili veÄ?, kot ste. To vam ne bo diĹĄalo, zato bodo napetosti tudi med vama vse pogostejĹĄe.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

DomiĹĄljijski svet, ki se vam zadnje Ä?ase vse pogosteje podi po glavi, je vaĹĄ pobeg od resniÄ?nosti. O njem molÄ?ite, saj si ne Ĺželite, da bo kdo sploh vedel, kako se sproĹĄÄ?ate v trenutkih, ko si Ĺželite spremembe v vaĹĄem vsakdanu. Tovrstnih Ĺželja boste imeli v teh dneh veliko, saj boste naveliÄ?ani. Delali boste stvari, ki so obiÄ?ajne v tem delu leta, a letos vam bodo ĹĄle zelo na Ĺživce. Ĺ˝eleli si boste, da se vam nikoli veÄ? ne bi bilo treba ukvarjati z njimi.

Partner bo vedel, da ste vse bolj nesreÄ?ni, zato se bo ĹĄe toliko bolj trudil, da najdete reĹĄitev, ki bo dobra za oba. BoleÄ?ine v sklepih bodo posledica sedenja. Poskrbite za svojo hrbtenico.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Zategnimo varnostni pas V ponedeljek se je zaÄ?ela nova preventivna akcija v cestnem prometu. Tokrat je spet namenjena uporabi varnostnega pasu. Akcija bo trajala 14 dni. Javni agenciji RS za varnost prometa se je pridruĹžila Policija, ki v tem Ä?asu izvaja poostren nadzor, sodeluje pa tudi 76 Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki delujejo v okviru lokalnih skupnosti po Sloveniji.

Kljub temu da je zavedanje, da uporaba varnostnega pasu reĹĄuje Ĺživljenja, veliko, ĹĄe vedno precej ljudi, posebej sopotnikov v avtomobilih, odklanja njihovo uporabo. Leta 2019 je umrlo 18 sopotnikov v osebnih avtomobilih, kar je kar 64 % veÄ? kot leto poprej. Med umrlimi v osebnih avtomobilih v letu 2019 (voznik in potniki) jih je samo dobra polovica (57 %) uporabljala varnostni pas. đ&#x;”˛

Ĺ˝eleli si boste, da vse ostane vsaj tako, kot je trenutno. Strah vas bo, da se vam Ĺživljenje ĹĄe bolj zagreni, saj v njem le ĹĄe redko najdete pravi vzrok za veselje. To postaja nevarno, saj se vam Ä?rne misli vse prepogosto podijo po glavi. Opazili boste, da se vam tudi med ljudi ne da veÄ?. Najraje boste doma, kjer pravzaprav ne boste poÄ?eli niÄ?esar posebnega in sploh niÄ?esar kreativnega. Partner se bo trudil, da to spremeni, a veÄ? kot predlagati in vas vabiti k skupnim aktivnostim ne bo uspel. Zato si bo zaÄ?el urejati Ĺživljenje mimo vas, po svoje, kar pa vam tudi ne bo vĹĄeÄ?. Ko bodo na vrsti druĹžinski dogodki, ki se jim boste, hoÄ?ete, ali noÄ?ete, morali posvetiti, za vami, si boste oddahnili. Tudi poÄ?utje se bo moÄ?no izboljĹĄalo.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Dnevi vam bodo spet prehitro minevali, saj vas Ä?aka veliko dela, ki ga z veseljem opravljate, a vas vse bolj utruja. Ĺ˝al vam bo, da ste nekomu obljubili, da mu boste pomagali, saj vam bo primanjkovalo Ä?asa. Besede ne boste poĹžrli, delo boste opravili pravoÄ?asno in dobro. Tudi v sluĹžbi ne bo Ä?asa za lenarjenje, zato boste vsak veÄ?er zelo utrujeni, a zadovoljni. Partner vas bo opozoril, da pretiravate in da pozabljate nanj. Tokrat mu ne boste oporekali, saj veste, da ima prav. Po drugi strani pa si boste Ĺželeli, da bi se vam veÄ?krat pridruĹžil pri delu, ki ga opravljate, saj zanj ne pokaĹže nobenega zanimanja. Verjetno ste ta vlak Ĺže zamudili.

Naš čas, 5. 3. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

5. marca

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 11.50 13.00 13.35 14.25 14.40 15.10 15.40 15.55 16.00 16.05 16.15 16.25 16.35 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.55 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.25 00.50 01.20 02.15

04.00 06.00 09.10 10.15 11.00 12.30 13.25 14.15 15.30 16.20 17.25 18.55 20.00 20.55 21.25 21.55 22.25 22.35 22.45 23.20 00.15 01.40

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Prišla je sreča (I.), it. nad., 4/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje: Digitalna prihodnost je tu. Ali smo pripravljeni nanjo?

TV-izložba Slovenci v Italiji: Odnos do staranja Moj gost/Moja gostja, port. odd.

TV-izložba Penelopa, risanka Manja, risanka Timi gre, risanka Čudogozd: V trgovini Mladički: Premikanje, dok. ser.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko: Risoroman Sovice, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme EkstraVisor: Kdo rabi in kdo dobi?

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Victor Hugo - državni sovražnik, fr. nad., 2/4 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Naravni parki Slovenije: Geopark Karavanke, 1. del, dok. odd.

Dobro jutro Dober dan Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Ana Soklič Čuki legende, koncert ob 30-letnici skupine, 2. del Joker, kviz Prišla je sreča (I.), it. nad., 4/24 Biatlon - SP: sprint (Ž), prenos iz Novega Mesta Videotrak Rusija iz zraka: Evropska dediščina Rusije - od Sankt Peterburga do Volgine delte, dok. ser., 1/3 Avtomobilnost Circom Regional: Preživela v pokolu na Utoyi, kopr. odd.

Ambienti M. Šparemblek: Klošarji, tv balet R. Wagner-M. Šparemblek: Somrak bogov, tv balet Slovenska jazz scena: Jumbo Big band, gostovanje Big banda RTV Slovenija v Novem Sadu, 2018 Videotrak Biatlon - SP: sprint (Ž), posnetek iz Novega Mesta Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Ruby Mavrica, ris.

07.50 Ghost Mecard žogice, ris.

08.05 Reka ljubezni, 2. sez., 61. del 09.00 Sreča najde pot, 1. sez., 158. del 09.55 Jutranja ptica, 1. sez., 63., 64. del 11.45 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 71., 72. del 13.35 Reka ljubezni, 2. sez., 62. del 14.35 Sreča najde pot, 1. sez., 159. del 15.35 Moja boš, 2. sez., 33. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 65., 66. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi 21.05 Dobri zdravnik, 3. sez., 4. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Pogumni, 1. sez., 4. del 23.30 Lucifer, 3. sez., 5. del 00.25 Hiša iz kart, 5. sez., 1. del 01.30 Dobri zdravnik, 3. sez., 4. del 02.20 24UR zvečer, ponovitev 02.55 Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.10 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.00 22.45 23.00

Lestvica zab. in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Na obisku… pri Rajku Pintarju z Ljubnega ob Savinji Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zab. in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zab. in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program O deklici, ki je sovražila knjige, gled. predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ema Hliš Mastnak, harmonika Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Jesen življenja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ema Hliš Mastnak, harmonika Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

5. marca 2020

Sobota,

6. marca

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 11.55 13.00 13.30 15.20 15.55 16.10 16.25 17.00 17.25 18.00 18.15 18.20 18.50 18.55 20.00 21.25 21.55 22.00 23.05 01.15 01.45 02.40

04.00 06.00 09.50 10.35 11.00 13.35 14.35 14.45

15.15 15.45 16.10 17.20 18.45 19.25 20.50 22.50 23.40 00.20 00.50 02.15

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Prišla je sreča (I.), it. nad., 5/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme EkstraVisor: Kdo rabi in kdo dobi?

Mostovi - Hidak, infor. odd.

TV-izložba Rjotaro: težko je priznati poraz, kratki dok. film Osvežilna fronta: Ekipa Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Infodrom Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Življenje kurtizane Oharu, japonski film, 1952 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Alpe-Donava-Jadran Dobro jutro Dober dan Sapa ljubezni in čarovnija izdiha, Irena Grafenauer in Mate Bekavac s prijatelji Simfonični orkester RTV Slovenija, Stefan Milenković in Mihail Agafita (J. S. Bach, D. Lončar Petrović) O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Prišla je sreča (I.), it. nad., 5/24 Biatlon - SP: sprint (M), prenos iz Novega Mesta Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), kvalifikacije, prenos iz Osla Trumbo, ameriški film, 2015 Televizijski klub: Prazno gnezdo Zadnja beseda!

Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), kvalifikacije, posnetek iz Osla Info kanal

7. marca

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Infodrom: Moje življenje Infodromova misija 07.15 Lojzek, risanka 07.20 Rija in Krokodil, risanka 07.25 Mišo in Robi, risanka 07.30 Ernest in Celestinca, risanka 07.45 Marcelino Kruh in vino, ris.

08.05 Čudogozd: Za mizo 08.20 Mladički: Ribolov, dok. ser.

08.30 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

09.00 Smrtonosni dinozavri, ang. dok. ser. za otroke, 4/10 09.30 Male sive celice: OŠ Škofja LokaMesto in OŠ Kajetana Koviča Poljčane 10.15 Infodrom 10.30 Varuška nindža: Kdo si?, niz. nad. za mlade, 2/10 10.55 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 11.25 TV-izložba 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.50 TV-izložba 14.05 Zadnja beseda! - izbor 15.00 Od Eldorada do pekla, potopis 15.55 Ekipa Bled, slov.a nad., 7/18 16.30 Na vrtu, izob. odd.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Duhovni utrip 17.35 Slovenski magazin 18.00 Ozare 18.10 Ambienti 18.40 Hej, hej, Šapice!, risanka 18.45 Mandi, risanka 18.50 Vreme 18.55 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom 21.20 Prevara (V.), am. nad., 2/11 22.25 Poročila, Šport, Vreme 22.50 Sedmi pečat: Žarek v srcu, fran.belgijski film, 2017 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 01.45 Napovedujemo

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.40 11.05 11.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.25 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.15 22.20 23.05 23.30

Lestvica zab. in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Kmetijski razgledi Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Miš maš, otroška oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Urban Verboten, tuba Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Galapaški otoki Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Urban Verboten, tuba Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

8. marca

07.00 07.00 07.05 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15 08.25 08.35 08.40 08.50

03.20

Info kanal Videotrak Najboljše jutro Dokumentarna oddaja Alpski magazin Alpsko smučanje - SP: smuk (M), prenos iz Kvitfjella Dokumentarna oddaja Avtomobilnost Iz studia 22: Lasse Passage, glasbena odd.

Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), ekipna tekma, prenos iz Osla Nogomet - DP: Maribor : Bravo, 25. kolo, prenos iz Maribora Biatlon - SP: štafeta (M), posnetek iz Novega Mesta Paslika, poljski film, 2016 Zvezdana »Dokler se spet ne srečamo«, koncert v spomin Katarini Avbar Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), ekipna tekma, posnetek iz Osla Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.05 08.15 08.40 09.05 09.15 09.30 09.45 10.00 10.50 11.45 12.15 14.00 15.55 17.55 18.50 18.55 20.00 22.20 00.55 03.00

24UR, pon.

OTO čira čara Robocar Poli , ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Wissper – šepetalka živalim , ris.

Mala miška Mia, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Ruby Mavrica, ris. Čebelica Maja, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Viking Viki, ris.

Dirka Monkart, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Jaz sem Luna , 3. sez., 5. del Ekstremno hujšanje, 1. sez.

Vrtičkanje Lepo je biti sosed 3. sez., 1., 2. del Willy 4, ameriški film Poletje v školjki 2, slovenski film Preverjeno, pon.

24UR vreme 24UR Dojenček Bridget Jones, am. film Erin Brockovich, ameriški film Billy Elliot, angleški film Zvoki noči

12.30 13.40 14.20 15.10 17.00 20.35 22.15 23.05 00.40 01.40

08.30 08.55 09.00 09.40 11.10 12.10 12.15 12.40 13.10 15.30 16.00 17.30 17.35 17.55 18.00 18.25 18.45 18.50 19.10 19.20 19.25 19.55 20.00 20.30 21.30 21.35 22.35 23.05

Lestvica zab. in narodnozbavnih Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Jutranji pogovori 1 Aktualno Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zab. in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zab. in narodnozabavnih Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Sara Golčman, harm.

Videostrani, obvestila Napovedujemo O deklici, ki je sovražila knjige, gled. predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice, otroška odd.

Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jernej Šadl, orgle Dotiki gora: Ojstrica - Kopinškova pot Vrtnarski kotiček Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2737. VTV magazin, inf. oddaja Valentinovo z Erosi, 1. del posnetka koncerta Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tinkara Krt, Maja Kedačič, klavir Popotniške razglednice Lestvica zab. in narodnozabavnih Nočni program

Ponedeljek,

06.30 07.00 10.05 11.00 11.15 11.50 13.00 13.35

18.45

03.05

Info kanal Napovedujemo, Videotrak Duhovni utrip Koda Glasbena oddaja Slov. ljudski plesi: Bela Krajina Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Ofterschwanga Alpsko smučanje - SP: supervel.

(M), prenos iz Kvitfjella Biatlon - SP: skupinski start (Ž), prenos iz Novega Mesta Od Rusije do Irana - prečkanje divje meje, potopis, 2/5 Biatlon - SP: skupinski start (M), prenos iz Novega Mesta Nordijsko smučanje - SP: smuč. skoki (M), prenos iz Osla Rokomet - liga NLB: Koper : Trimo Trebnje, 21. kolo, prenos iz Kopra Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos iz Osla Videotrak Žrebanje Lota Dinastije, kopr. dok. ser., 2018, 4/5 Josephine Baker: prva temnopolta ikona, fr. dok. odd.

Vikend paket Zvezdana Kaj dogaja? Z Jonasom Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), posn. iz Osla Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.05 08.15 08.40 09.10 09.25 09.40 10.10 11.05 12.00 13.40 15.25 18.00 18.50 18.55 20.00 22.15 23.10 01.05 02.50 03.50

24UR, pon.

OTO čira čara Robocar Poli, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Mala miška Mia, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Ruby Mavrica, ris. Čebelica Maja, ris.

Viking Viki, ris.

Dirka Monkart, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Jaz sem Luna, 3. sez., 6. del Ekstremno hujšanje, 1. sez.

Lepo je biti sosed 3. sez., 3., 4. del Nezvesta v predmestju, kan. film Erin Brockovich, ameriški film Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Mali šef Slovenije Popoln moški, ameriški film Poletje v školjki 2, slovenski film Preverjeno, pon.

Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50

Lestvica zab. in narodnozabavnih Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja 2736. VTV magazin, inf. oddaja Vrtnarski kotiček 2737. VTV magazin, inf. oddaja Na obisku… pri Rajku Pintarju z Ljubnega ob Savinji Lestvica zab. in narodnozabavnih Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Lestvica zab. in narodnozabavnih Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ema Hliš Mastnak, harm.

Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z nar.-zab. glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Urban Verboten, tuba Jutranji pogovori 2 Lestvica zab. in narodnozabavnih Nočni program

09.05 09.15 09.25 09.35 09.50 10.00 10.10 10.35 10.50 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 14.45 15.15 15.30 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 20.00 21.00 21.50 22.20 23.10 23.10 23.15 00.10 00.35

04.00 06.00 07.10 07.25 08.00 08.50 09.25 10.25 11.35 12.25 13.35 14.25 16.25 18.00 18.45 19.50 20.00 20.50 21.45 23.00 23.50 00.20 01.20

11.50 12.20 13.50 14.30 17.30 17.55 18.00 18.40 18.45 19.55 20.00 21.15 21.25 22.55 23.20

Torek,

9. marca

Živ žav Milana, risanka Biba se giba, risanka Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Timi gre, risanka Malčki, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Žanov svet, risanka Sovice, risanka Trobka in Skok, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Reaktivčki: Veliki kitajski zid, Kitajska, risanka Reaktivčki: Poševni stolp v Pisi, Italija, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Muk, risanka Pri Pajkovih, risanka Bacek Jon, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Žogomet, avstral. nad., 12/13 TV-izložba Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Ženske iz Zimbabveja Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše TV-izložba Kikboksarka, niz. film, 2018 Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Muk, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme V imenu ljudstva, slov. nad., 6/8 Intervju: dr. Ignacija Fridl Jarc Poročila, Šport, Vreme Ljudje z bregov reke, dok. film Za lahko noč Operne arije: Sopranistka Milena Morača (G. Verdi: Trubadur) Vokalna skupina Plamen iz Toronta Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

01.30 04.00 06.00 07.00 09.10 10.15 10.55

19.15 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Ruby Mavrica, ris.

07.50 Ghost Mecard žogice, ris.

08.05 Reka ljubezni, 2. sez., 62. del 09.00 Sreča najde pot, 1. sez., 159. del 09.55 Jutranja ptica, 1. sez., 65. del 10.50 Jutranja ptica, 1. sez., 66. del 11.45 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 73. del 12.40 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 74. del 13.35 Reka ljubezni, 2. sez., 63. del 14.35 Sreča najde pot, 1. sez., 160. del 15.35 Moja boš, 2. sez., 34. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 67. del 17.55 Jutranja ptica, 1. sez., 68. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi 21.00 Tašča, da te kap, ameriški film 22.55 24UR zvečer 23.30 Eurojackpot 23.35 50 prvih poljubov, ameriški film 01.25 Nezvesta v predmestju, kanadski film 03.10 24UR zvečer, ponovitev 03.45 Zvoki noči

Nedelja,

14.25 14.40 15.10 15.20 15.50 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 18.10 18.20 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.20 00.45 01.40

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Prišla je sreča (I.), it. nad., 6/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Panoptikum: Evropska prestolnica kulture TV-izložba S-prehodi: Igralec Matija Rupel Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška TV-izložba Oblakov kruhek, risanka Zmajči zmaj, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetni raj Glasbeni večer: Posebni koncert Dunajskih filharmonikov 2019, Macao, Kitajska Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

10. marca

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 11.50 13.00 13.35 14.30 14.45 15.00 15.15 15.45 15.50 16.00 16.10 16.25 17.00 17.30 18.05 18.20 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.00 23.05 01.10 01.40 02.35

04.00 06.00 08.30 09.30 09.45 10.25 11.00 13.15 14.00 14.25 15.35 16.15 17.25

19.10 20.00 20.50 21.50 22.45 00.35 01.25 02.50

Info kanal Napovedujemo Videotrak Infodrom: Moje življenje Infodromova misija Zlatko Zakladko: Frtalja iz Brd Obzorja duha: Ženske iz Zimbabveja Dobro jutro Dober dan Na lepše Na koncu ceste, dok. film, 2013 Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prišla je sreča (I.), it. nad., 6/24 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), kvalifikacije, prenos iz Lillehammerja Nogomet - evropska liga: napoved kola Videotrak Od Rusije do Irana - prečkanje divje meje, potopis, 3/5 Victor Hugo - državni sovražnik, fr. nad., 2018, 3/4 Putin - novo carstvo, fr. dok. odd.

Platonov, prir. gled. predstave SNG Drama Ljubljana, 2/2 Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), kvalifikacije, posnetek iz Lillehammerja Info kanal

04.00 06.00 08.45 09.30 10.15 11.00 12.00 12.55 14.15 14.45 15.50 16.55 18.50 19.55 21.30 22.10 23.30 23.45 00.30 01.00 02.45

06.00 24UR, pon.

07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Ruby Mavrica, ris.

07.50 Ghost Mecard žogice, ris.

08.05 Reka ljubezni, 2. sez., 63. del 09.00 Sreča najde pot 1. sez., 160. del 09.55 Jutranja ptica, 1. sez., 67. del 10.50 Jutranja ptica, 1. sez., 68. del 11.45 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 75. del 12.40 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 76. del 13.35 Reka ljubezni, 2. sez., 64. del 14.35 Sreča najde pot 1. sez., 161. del 15.35 Moja boš, 2. sez., 35. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 69. del 17.55 Jutranja ptica, 1. sez., 70. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi 21.00 Dobri zdravnik, 3. sez., 5. del 21.55 24UR zvečer 22.30 Gospod, odpusti mi, 1. sez., 8. del 00.00 Hiša iz kart, 5. sez., 2. del 01.00 Dobri zdravnik, 3. sez., 5. del 01.50 24UR zvečer, pon.

02.25 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09.05 Dobro jutro, razvedrilna oddaja 10.15 2737. VTV magazin, inf. oddaja 10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Lestvica zab. in narodnozabavnih 12.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Regionalne novice, inf. program 16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18.05 Lepote sveta: Avstralija, 1. del 18.40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ema Hliš Mastnak, harmonika 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21.05 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 22.20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ema Hliš Mastnak, harmonika 22.40 Videospot dneva 22.45 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Lestvica zab. in narodnozabavnih 23.55 Nočni program

Sreda,

06.00 07.00 07.01 07.25 07.50 08.05 09.00 09.55 11.45 13.35 14.35 15.35 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.55 23.30 00.25 01.25 02.15 02.50

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 20.30 20.50 21.50 21.55 22.00 22.45 23.15

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Prišla je sreča (I.), it. nad., 7/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Potepanja - Barangolások Simfonorije, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Mili in Moli, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Smrtonosni dinozavri, ang. dok. ser., 2018, 4/10 Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Joker, kviz Kitajska - otroci sramote, fr. dok. odd., 2014 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Ivan Brodnik Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Umetni raj Slovenski magazin Dobro jutro Joker, kviz Deskanje na snegu - SP: paralelni slalom, prenos iz Livigna Avtomobilnost Prišla je sreča (I.), it. nad., 7/24 Judo: SP, posnetek iz Rabata Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Lillehammerja Deskanje na snegu - SP: paralelni slalom, posnetek iz Livigna Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos iz Lillehammerja Prava ideja!: Saša Božič, coachinja 9 mesecev šoka, fran. film, 2013 Kaj govoriš? = So vakeres?

Zadnja beseda!

Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), posn. iz Lillehammerja Info kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Moj mali poni, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Reka ljubezni, 2. sez., 64. del Sreča najde pot 1. sez., 161. del Jutranja ptica, 1. sez., 69., 70. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 77., 78. del Reka ljubezni, 2. sez., 65. del Sreča najde pot 1. sez., 162. del Moja boš, 2. sez., 36. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 71., 72. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi Dobri zdravnik, 3. sez., 6. del Preverjeno 24UR zvečer Lucifer, 3. sez., 6. del Hiša iz kart, 5. sez., 3. del Dobri zdravnik, 3. sez., 6. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zab. in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Aktualno Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zab. in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Kmetijski razgledi Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Klara Kuhar, orgle Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2738. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Dotiki gora: Črni vrh na Pohorju Valentinovo z Erosi, 1. del posnetka koncerta Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Klara Kuhar, orgle Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zab. in narodnozabavnih Nočni program

11. marca

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 11.50 13.00 13.35 14.20 14.35 15.10 15.40 15.50 16.05 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.55 20.05 21.55 22.00 22.50 23.40 00.05 00.30 01.25

04.00 06.00 10.00 10.45 11.20 14.00 15.00 16.15 17.25 18.50 19.15 19.50 20.00 20.00 20.50 21.00 22.00 23.05 00.00 00.35 01.55

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Prišla je sreča (I.), it. nad., 8/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju: dr. Ignacija Fridl Jarc TV-izložba Osmi dan Mostovi - Hidak, inf. odd.

Rojaki, odd. o zamejcih TV-izložba Male sive celice: OŠ Škofja LokaMesto in OŠ Kajetana Koviča Poljčane Poročila ob petih, Šport, Vreme Naravni parki Slovenije: Geopark Karavanke, 2. del, dok. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Janez Vajkard Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Na obali Chesil, angleški film, 2017 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil: dr. Mira Omerzel Mirit Naravni parki Slovenije: Geopark Karavanke, 2. del, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Koda Dobro jutro Dober dan Vikend paket Prišla je sreča (I.), it. nad., 8/24 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), kvalifikacije, prenos iz Trondheima Ribič Pepe: O pretepačih, odd. za otroke Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca Preuoske so stazice - Od ljudske do narodnozabavne glasbe Pesmi iz Beneške Slovenije: Nediški puobi in Barski oktet Moje mnenje Deklina zgodba (I.), am. nad., 10/10 Stratifikacija lune, dok. film Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), kvalifikacije, posnetek iz Trondheima Info kanal

06.00 24UR, pon.

07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Ruby Mavrica, ris.

07.50 Ghost Mecard žogice, ris.

08.05 Reka ljubezni, 2. sez., 65. del 09.00 Sreča najde pot 1. sez., 162. del 09.55 Jutranja ptica, 1. sez., 71. del 10.50 Jutranja ptica, 1. sez., 72. del 11.45 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 79. del 12.40 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 80. del 13.35 Reka ljubezni, 2. sez., 66. del 14.35 Sreča najde pot 1. sez., 163. del 15.35 Moja boš, 2. sez., 37. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 73. del 17.55 Jutranja ptica, 1. sez., 74. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi 21.00 Dobri zdravnik, 3. sez., 7. del 21.55 24UR zvečer 22.30 Pogumni, 1. sez., 5. del 23.25 Lucifer, 3. sez., 7. del 00.20 Hiša iz kart, 5. sez., 4. del 01.15 Dobri zdravnik, 3. sez., 7. del 02.05 24UR zvečer, pon.

02.40 Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.40 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.25 18.30 18.55 19.00 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.00 23.25

Lestvica zab. in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2738. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zab. in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zab. in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Ustvarjalne iskrice, otroška oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ula Aurelija Gams, Neža Auberšek, klavir Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Dober večer, g. predsednik Veterinarske zbornice Slovenije, izr. prof. dr. Ožbalt Podpečan Regionalne novice POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ula Aurelija Gams, Neža Auberšek, klavir Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zab. in narodnozabavnih Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2020, barve: CMYK, stran 21

RADINGER, Elli H.: Modrost starih psov od – Odrasli 636.7 – Psi Vir: www.bukla.si

Knjiga Modrost starih psov Elli H. Radinger, avtorice uspeĹĄnice Modrost volkov, je iskrena in ganljiva zgodba o tem, kaj je pomembno v Ĺživljenju - Ä?esar se lahko nauÄ?imo od starih psov. Ker je Ĺželela svojo psiÄ?ko spremljati v zadnjih letih njenega Ĺživljenja, je prekinila raziskovanje volkov in se vrnila k njej.

Staranja svojih psov se zavemo prej kot lastnega. Ne vemo, kdaj bo priĹĄla smrt,

preteklih dogodkih in sanjarimo o tem, kaj nas ĹĄe Ä?aka. Pes je zadovoljen tam, kjer je, in si ne Ĺželi drugam. Ne sanja o tem, kako na obali lovi frizbi, medtem ko preganja veverice po gozdu. Pes preprosto JE. V celoti in neposredno diha s svetom okrog sebe.

PINE, Emilie: Piťem sebi. Eseji od – Odrasli 821-94 – Spomini Vir: www.dobreknjige.si

Nabirka esejev nam dovoli vpogled v Ĺživljenje avtorice in nas skuĹĄa predramiti iz leĹžernosti, s katero sprejemamo kliĹĄeje, ki nam grenijo naĹĄe bivanje. DruĹžbene zapovedi o Ĺženskem telesu, kako se sme odzivati in kakĹĄno je edino sprejemljivo za oko druĹžbenih

VELENJE ÄŒetrtek, 5. marec 8.00 13.30 19.00 19.19 19.30

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu KroĹžna pot Geos (UNI 3 - I) Dom za varstvo odraslih Bralne urice Galerija Velenje Metka KavÄ?iÄ?: Simulakrum tradicije, odprtje razstave KnjiĹžnica Velenje, preddverje Peter Rezman: Mesto na vodi Dom kulture Velenje, vel. dvorana Sex nasveti od A do Ĺ˝, romantiÄ?na komedija Ĺ pas teatra

Petek, 6. marec 17.00 eMCe plac Mamo Ä?ez varno spolnost, delavnica 19.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Kriza srednjih let, komedija Ranka Babića 20.00 RdeÄ?a dvorana Vlado Kreslin, Mali bogovi in BeltinĹĄka banda ter Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet, tradicionalni koncert ob dnevu Ĺžena

Sobota, 7. marec 5.00 7.00 8.00 10.00 10.00

in nimamo vpliva na to. Lahko pa kljub temu polno uĹživamo Ĺživljenje, iz vsake sekunde naredimo najdragocenejĹĄi trenutek naĹĄega Ĺživljenja. Kajti ta trenutek je vse, kar ĹĄteje. Ĺ˝ivljenje s starim psom in sreÄ?a; da ga lahko spremljamo v zadnjih letih njegovega Ĺživljenja, nam odpre oÄ?i in srce. Psi Ĺživijo za danes. Od njih se lahko nauÄ?imo, da ne obĹžalujemo preteklosti, da je treba skrbeti za svoje bliĹžnje, sprejeti tisto, Ä?esar ne moremo spremeniti, in odpuĹĄÄ?ati, dokler smo Ĺživi, da nikoli nismo prestari za uÄ?enje.

Psi Ĺživijo tukaj in zdaj, ne v preteklih petih minutah in ne jutri. Zdaj. Njihova najljubĹĄa Ĺžoga lahko postane srediĹĄÄ?e vesolja, a ko se odkotali, je Ä?ez nekaj sekund popolnoma pozabljena in posvetijo se neÄ?emu drugemu. Zakaj?

Psi ne Ĺživijo v glavi, ljudje pa smo v mislih nenehno nekje drugje, tuhtamo o

21

PRIREDITVE

5. marca 2020

10.00 10.00

norm, Ĺžalijo Ĺžensko bit. Ĺ˝enska je ves Ä?as v zadregi zaradi svojega telesa. V dneh menstruacije se mora Ä?utiti neÄ?isto, neplodnost je hiba. Njena dlakavost je neestetska, ginekoloĹĄki pregledi so lahko boleÄ?i. Newagovski aksiomi in ostala modna navlaka jo silijo k zanikanju svojega telesa. Avtorica upor vsemu temu izliva vi poglavjih o svojem zapitem narcisoidnem oÄ?etu, loÄ?itvi starĹĄev, pripoveduje o svojem neuspeĹĄnem poskusu, da bi postala mama, mladostnih blodnih poteh in ugrizne ĹĄe v okostenel ĹĄolski sistem. „V samotnem Ĺživljenju ni najhujĹĄi Ä?as, ki ga preĹživljaĹĄ sam, temveÄ? tisti, ki ga z nesprejetostjo preĹživljaĹĄ v mnoĹžici.“ Izbor pripravila: Stanka Ledinek

Mariborska c. 7, 3000 Celje Svet zavoda Regijskega ĹĄtudijskega srediĹĄÄ?a na podlagi 12. Ä?lena Akta o ustanovitvi Visoke ĹĄole za varstvo okolja razpisuje prosto delovno mesto:

DIREKTORICE / DIREKTORJA VISOKE Ĺ OLE ZA VARSTVO OKOLJA Kandidatka / kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: • najmanj univerzitetna izobrazba (prejĹĄnja), specializacija po visokoĹĄolski izobrazbi (prejĹĄnja) ali magistrska izobrazba 2. stopnje (bolonjski sistem) ekonomske, pravne, tehniÄ?ne ali naravoslovne smeri; • najmanj 5 let delovnih izkuĹĄenj ter strokovne, vodstvene in organizacijske sposobnosti; • poleg slovenskega jezika, aktivno obvlada ĹĄe najmanj en svetovni jezik.

Kandidat / kandidatka mora k prijavi predloĹžiti tudi program vodenja in razvoja visokoĹĄolskega zavoda za mandatno obdobje.

Direktorica / direktor bo imenovan za mandatno dobo ĹĄtirih let.

Pisne prijave z Ĺživljenjepisom, dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in programom vodenja in razvoja visokoĹĄolskega zavoda za mandatno obdobje naj kandidatke in kandidati poĹĄljejo v zaprti pisemski ovojnici v 15 dneh od datuma objave razpisa, to je do vkljuÄ?no 20. 3. 2020 na naslov: Javni zavod Regijsko ĹĄtudijsko srediĹĄÄ?e, Mariborska c. 7, 3000 Celje, s pripisom: ÂťRazpis za direktorico / direktorja Visoke ĹĄole za varstvo okoljaÂŤ.

Svet zavoda Regijskega ĹĄtudijskega srediĹĄÄ?a bo, kot organ ustanovitelja visoke ĹĄole, izmed kandidatk / kandidatov, ki bodo predloĹžili pravoÄ?asne in popolne prijave ter izpolnjujejo razpisne pogoje, imenoval direktorico / direktorja Visoke ĹĄole za varstvo okolja.

10.30 19.00 19.30

Avtobusna postaja Velenje Tatre - turna smuka ( PD Velenje) PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Avtobusna postaja Velenje Limbarska gora ( Lepi Ä?eveljc - I) Hotel Paka Pot do telesnega in duĹĄevnega zdravja, informativno predavanje Vila Bianca 5. PoroÄ?ni sejem Velenje PloĹĄÄ?ad pred Centrom Nova Razvajaj se v mestu, modna revija Dvorana Centra Nova Akcija v telesu, gledaliĹĄka delavnica z Markom Mandićem Dom kulture Velenje, velika dvor.

BibaMica na koncertu, koncertna predstava RdeÄ?a dvorana Gorenje Velenje : Butan plin Izola, rokometna tekma Lige NLB eMCe plac Gordana Stojiljković: Sama si si kriva, predstavitev knjige

Nedelja, 8. marec 10.00 Muzej Velenje in HiĹĄa Mineralov

Prost vstop za Ĺženske 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Stand up veÄ?er ob dnevu Ĺžena: GaĹĄper Bergant & SaĹĄo Stare

Ponedeljek, 9. marec 08.00 Restavracija Pod Jakcem Krvodajalska akcija 15.00 Ĺ olski center Velenje, MIC Velenje Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline, predstavitev raziskovalnih nalog 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek OtroĹĄka ustvarjalna delavnica: Znanilci pomladi 17.30 Vila RoĹžle Ĺ ola za starĹĄe: OdraĹĄÄ?anje - usoda ali izziv, predavanje 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Navadna ljubezen, romantiÄ?na drama

Torek, 10. marec 07.00 Restavracija Pod Jakcem Krvodajalska akcija 15.00 SaĹĄa Inkubator d. o. o.

Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline, predstavitev raziskovalnih nalog 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Slikanje mandal, delavnica 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: ObeĹĄalo za nakit, ustvarjalnica za otroke in starĹĄe 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 18.00 Galerija Velenje Predstavitev pedagogike Montessori 18.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS BrezplaÄ?na joga smeha, delavnica 18.00 Velenjski grad Grad Velenje in njegovi lastniki v srednjem in zgodnjem novem veku, predavanje dr. Toneta Ravnikarja 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Jaz in ti, drugi in mi: resniÄ?nostni pogovor AleĹĄa ÄŒrniÄ?a z Juretom Puklom

Sreda, 11. marec 6.00

Avtobusna postaja Velenje Mala Osojnica ( Potepanje ob sredah) 7.00 Restavracija Pod Jakcem Krvodajalska akcija 16.30 Center za druĹžine Harmonija

DruĹĄtva NOVUS Vpliv energije na naĹĄe Ĺživljenje, predavanje 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica SreÄ?anje Ä?lanov LIKUS-a 19.30 Dom kulture, velika dvorana Hej partizan!, koncert Partizanskega pevskega zbora z orkestrom

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 5. marec 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku

Torek, 10. marca 18.00 HiĹĄa mladih – sejna soba SvetniĹĄka pisarna SDS 19.30 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Valovi Dalmacije, koncert ob dnevu Ĺžena s Klapo Kampanel in MePZ Ĺ martno ob Paki (vstopnina v predprodaji: 12 â‚Ź, CvetliÄ?arna Geli)

Sreda, 11. marca 17.00 Marof – dvorana PodstreĹĄje BrezplaÄ?ni poskusni trening Pole dance fitness za otroke (6–8 in 10–12 let) 18.00 Mladinski center – dvorana Marof Ĺ marĹĄka akademija: Kako napisati privlaÄ?no vsebino?

20.00 Marof – dvorana PodstreĹĄje BrezplaÄ?ni poskusni trening Pole dance fitness za odrasle (18 +)

Sobota, 7. marec 19.00 MC Ĺ oĹĄtanj Karaoke Night – VeÄ?er lepih glasov

Nedelja, 8. marec 18.00 Ĺ portna dvorana OĹ Karla Destovnika - Kajuha Koncert ob dnevu Ĺžena: Nina PuĹĄlar z gosti

Ponedeljek, 9. marec X

Pohod na Gozdnik (1090 m) in KoteÄ?nik (722 m) Odhod z AP Ĺ oĹĄtanj

Torek, 10. marec 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Milan Rutar: Do Gibraltarja in nazaj

Ĺ MARTNO OB PAKI Nedelja, 8. marca 16.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki GledaliĹĄki veÄ?eri z GPK: ADAMSOVI

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 8. 3. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – V GOZDU JE PROSTORA ZA VSE • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb • 29.3. KLJUKEC v izvedbi OtroĹĄkega gledaliĹĄÄ?a Marindolus Celje • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki.

Lunine mene

Ponedeljek, 9. marca 18.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Ta vesela urica: Vesele majÄ?ke (ustvarjalna delavnica za otroke od 4. leta dalje), vodi: Darinka Bizjak 18.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Delavnica Zavoda KROG: Vesele majÄ?ke (ustvarjalna delavnica za odrasle), vodi: Admira Robin 19.00 HiĹĄa mladih – sejna soba SvetniĹĄka pisarna SD

9.

marca, ob 18:48, polna luna (ĹĄÄ?ip)

KINO spored

Sama si si kriva z Gordano Stojiljković, Zvezdano Mlakar in Majo Plazl

NAPREJ

MOJ NAJBOLJĹ I PROFIL

Velenje, 7. marec – Na predveÄ?er dneva Ĺžena bo VelenjÄ?anka Gordana Stojiljković v mladinskem kulturnem klubu eMCe plac predstavila svojo knjigo z naslovom Sama si si kriva. V njej je popisala zgodbe treh pogumnih Ĺžensk, ki so Ĺživele v svetu. polnem zlorab, nasilja in trenutkov, ki mejijo na blaznost. Gostja predstavitve knjige bo predsednica druĹĄtva SOS Maja Plaz, povezovala pa jo bo igralka Zvezdna Mlakar. Predstavitev bo pospremila etno zasedba Getonka, ob razstavi VelenjÄ?anke Maje Lesjak Gavriloske pa se bo odprl ĹĄe bazar roÄ?nih del. Prireditev se bo zaÄ?ela v soboto ob 19.30.

Onward, sinhronizirana druĹžinska animirana avantura, 103 minute, (ZDA) ReĹžija: Dan Scanlon Slovenski glasovi: Miha Rodman, Rok Kunaver, Mojca Funkl, PrimoĹž Pirnat, Damjana ÄŒerne Petek, 6. 3., ob 17.00 Sobota, 7. 3., ob 17.00 Nedelja, 8. 3., ob 16.00, 3D / otroĹĄka matineja

Celle que vous croyez, romantiÄ?na drama, 101 minuta (Francija, Belgija) ReĹžija: Safy Nebbou Igrajo: Juliette Binoche, Nicole Garcia, François Civil, Marie-Ange Casta, Guillaume Gouix Petek, 6. 3., ob 18.00 – mala dvor.

Sobota, 7. 3., ob 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 8. 3., ob 19.00 – mala dvor.

đ&#x;”˛

tf

JoĹže MoĹžina v KnjiĹžnici Velenje Velenje, 12. marca – V KnjiĹžnici Velenje bo ob 19.19 dr. JoĹže MoĹžina predstavil svojo doktorsko disertacijo, v kateri odstre drugo, doslej zamolÄ?ano plat druge svetovne vojne. Razkriva razloge in krivdo za slovenski narodni razkol. Skozi raziskavo je zbiral gradiva iz arhivov in priÄ?evanj, ki doslej ĹĄe ni bilo objavljeno. Z avtorjem se đ&#x;”˛ bo pogovarjala mag. Alenka Gortan.

NEVIDNI ÄŒLOVEK The Invisible Man, grozljivka, 110 minut (ZDA) ReĹžija: Leigh Whannell Igrajo: Elisabeth Moss, Aldis Hodge, Storm Reid Petek, 6. 3., ob 21.00 Sobota, 7. 3., ob 19.00

ÄŒAS DEKLIĹ TVA Little Woman, romantiÄ?na drama, 134 minut (ZDA) ReĹžija: Greta Gerwig Igrajo: Saoirse Ronan, Eliza Scanlen, Meryl Streep, Emma Watson, TimothĂŠe Chalamet, Florence Pugh, Nedelja, 8. 3., ob 18.00

RITEM UDARCEV Beats, KomiÄ?na kriminalna drama, 96 minuti (VB) ReĹžija: Brian Welsh Igrajo: Martin Donaghy, Brian Ferguson, Ryan Fletcher, Laura Fraser Petek, 6. 3., ob 20.00 – mala dvor.

Sobota, 7. 3., ob 18.00 – mala dvor.

21 MOSTOV 21 Bridges, akcijski triler, 99 minut (ZDA) ReĹžija: Brian Kirk Igrajo: Chadwick Boseman, JK Simmons, Sienna Miller, Taylor Kitsch, Keith David Petek, 6. 3., ob 19.00 Sobota, 7. 3., ob 21.10

ONE SO BOMBE Bombshell, biografska drama, 108 minut (ZDA) ReĹžija: Jay Roach Igrajo: Margot Robbie, Charlize Theron, Nicole Kidman, Brooke Smith, Alice Eve Nedelja, 8. 3., ob 20.30

PTICE ROPARICE IN FANTASTIÄŒNA OSAMOSVOJITEV HARLEY GUINN Birds of Prey: And the Fantabulous Emancipation of One Harley Quinn, akcijska kriminalna pustolovĹĄÄ?ćina, 108 minut (ZDA) ReĹžija: Cathy Yan Igrajo: Mary Elizabeth Winstead, Margot Robbie, Ewan McGregor, Jurnee Smollett, Rosie Perez, Charlene, Amoia, Ella Jay Basco, David Bianchi Ponedeljek, 9. 3., ob 17.30

NAVADNA LJUBEZEN Ordinary Love, romantiÄ?na drama, 91 minut (VB) ReĹžija: Lisa Barros D'Sa, Glenn Leyburn Igrajo: Liam Neeson, Amit Shah, Lesley Manville Ponedeljek, 9. 3., ob 20.00

Naš čas, 5. 3. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

5. marca 2020

Nagradna križanka »Hiška zdravja Velenje«

RADIO VELENJE

Katja Pevec s.p. Šaleška cesta 21, 3320 Velenje hiska.zdravja@gmail.com Delovni čas: Ponedeljek – petek: 9.00 – 18.00 Sobota: 9.00 – 12.00 Nedelje in prazniki: zaprto

Tel.: 064 226 966

VSE ZA VAŠE ZDRAVJE NA ENEM MESTU Potrebujete naravno podporo vašemu imunskemu sistemu, imate prebavne težave?

IZDELKI, ki so primerni za vas: VIRIDIAN, PEGASO, ZELIŠČARSTVO MARŠIČ.

Vse to in še več najdete v HIŠKI ZDRAVJA, kjer se zavedajo, da je zdravje naša največja vrednota. Prisegajo na visoko kakovostne izdelke od zaupanja vrednih dobaviteljev. Glavni poudarek je na izboru naravnih sestavin in strokovnem svetovanju.

UKREPAJTE PRAVOČASNO IN OKREPITE IMUNSKI SISTEM NA NARAVEN NAČIN Z EHINACEJO. Vitamini in minerali / široka paleta zeliščnih čajev in tinktur / naravna mazila in mila / super živila / prehranski dodatki / knjige za duhovno rast Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Hiška zdravja«, najkasneje do ponedeljka 16. marca. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

Koronavirusi na ekranih telefonov preživijo do 96 ur Rudra Channappanavar, imunologinja, ki je preučevala koronaviruse na Univerzi Tennessee, pravi, da virus Covid-19 lahko določen čas preživi tudi na površinah, na katerih se najdejo kapljice ob zgoraj izpostavljenih pojavih – kašelj, smrkanje, kihanje ... Posebej primerno za gostiteljstvo virusa je steklo – kot je steklo vašega pametnega telefona, na katerem prebirate ta članek. Koronavirusi na takšnih ekranih lahko preživijo do 96 ur ali celo štiri dni na sobni temperaturi.

Te ocene temeljijo na podatkih, zbranih med izbruhom SARS-a leta 2003, ko je svetovna zdravstvena organizacija izvedla obsežno analizo. Oba virusa, torej SARS in Covid-19, sta genetsko gledano bratranca: oba okužita naše dihalne poti, sestavljena sta iz enojne verige genetskega materiala, ki se imenuje RNA, oba pa imata zaščitni sloj iz beljakovin. Virus, ki je bil odgovoren za izbruh SARS epidemije, se imenuje SARS-CoV; novi virus pa se imenuje SARS-CoV-2.

V teoriji bi se bilo zelo enostavno okužiti z novim koronavirusom preko ekrana pametnega telefona. Če bi recimo nekdo, ki je okužen, zjutraj med prevozom v službo zakašljal ali kihnil v vaši bližini in bi te kapljice pristale na vašem telefonu, bi za okužbo bilo dovolj že to, da se s tem dotaknete nosu ali ust.

ODKUP

Večina se nas s telefon pogosto dotika obraza: študija raziskovalnega podjetja Dscout je ugotovila, da se v povprečju ljudje dotaknemo telefona 2.600-krat na dan. Ugotovili si tudi to, da kar 76-krat porabimo več časa za drsanje in recimo prebiranje elektronske pošte. V Avstraliji so izvedli raziskavo, v kateri so ugotovili, da se ljudje dotaknemo obraza 23-krat na uro, ali

LESA IN HLODOVINE

DARILA

041 843 276

za Dan žena, 40 mučenikov, rojstne dneve in druge priložnosti PERSONALIZIRANE BRISAČE IN COPATI

DOMAČI IZDELKI

BONBONIERE

LONČNICE IN CVETJE

VAZE IN KRISTAL

PRI NAS VAM DARILA IN SVEČE TUDI ARANŽIRAMO / ZAVIJEMO!

368-krat v času, ko se zbujamo.

Ta študija je sicer zajela zgolj 23 študentov, vendar vseeno: gre za precej normalno početje, ki se ga v večini primerov sploh ne zavedamo in ga izvajamo popolnoma podzavestno.

Umazanija na telefonih in ostalih površinah ni nič novega. Vsi smo konstantno izpostavljeni virusom in bakterijam, ki na nas prežijo povsod – in v večini primerov ne zbolimo in nam ne morejo nič. Še vedno pa si velja zapomniti, kje ti mikrobi živijo, še posebej v času množičnih okužb, gripe in prehladov. Channappanavar pravi, da če se kdo slučajno okuži z virusom Covid-19, ne da bi bili izpostavljen komu, ki je okužen, je virus staknil preko telefona ali ostalih površin.

Zdravniški nasveti: Koronavirus in ukrepi.

ČETRTEK, 5. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 6. marca

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 7. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 8. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 9. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 10. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 11. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 25. februarja do 2. marca koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 25. februarja do 2. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 25. februarja do 2. marca (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 25. februarja do 2. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 5. 3. 2020, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

5. marca 2020

mali OGLASI

KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a.

Gsm: 031 878 200.

ULEŽAN HLEVSKI GNOJ, listnati in silaŞne bale, prodam. Gsm: 041 942 898.

CISTERNA za olje, letnik 1996, ampak nikoli nerabljena, 2000 litrov.

Prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 554 121 GUMIJASTI tepihi za Nissan Pathfinder, model 2013. Dobro ohranjeni, originalni, prodam za 20 evr.

Gsm: O4I 692 995 DVE STROPNI okrogli viseÄ?i luÄ?i, nemĹĄka znamka Koziol, moderen retro izgled, grla E27, prodam za 30 â‚Ź. Gsm: O41 692 995 SUHO KRMO v refuzi, prodam.

Gsm: 031 455 214.

RAZNO

ŽIVALI

DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

NEPREMIÄŒNINE

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

TELIÄŒKO LIMUZIN, staro 10 dni, prodam. Gsm: 031 726 558.

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO -ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 7. 3. in 8. 3. 2020, DuĹĄan NemaniÄ?, dr. dent. med.;

•

od 13. 2. do 19. 2. • v Ĺ oĹĄtanju je 6. marca 1875 umrl Peter Musi, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjiĹžniÄ?ar, sadjar, zaÄ?etnik ĹĄolskega hranilniĹĄtva in predvsem uÄ?itelj, ki je v Ĺ oĹĄtanju preĹživel veÄ?ino svojega ustvarjalnega Ĺživljenja; • 6. marca 1971 je Franc LeskoĹĄek – Luka sveÄ?ano odprl pokriti plavalni bazen v Velenju; • 6. marca 1981 so delegati zbora zdruĹženega dela skupĹĄÄ?ine obÄ?ine Velenje sklenili, da se bo V. osnovna ĹĄola v Velenju imenovala po bratih DuĹĄanu in BoĹžu Mravljaku iz Ĺ oĹĄtanja; ĹĄola se danes imenuje Osnovna ĹĄola Gorica; • 7. marca 1975 se je v Mariboru rodil ĹĄportnik Sergej Ĺ alamon, ki je leta 2000 postal prvi moĹĄki olimpijec na poletnih olimpijskih igrah iz obÄ?ine Velenje; • brata UroĹĄ in Jure SlatinĹĄek

IvÄ? Kotnik in Franc Verko leta 1976 (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

sta 7. marca 1999 na drĹžavnem prvenstvu v namiznem tenisu, ki je bilo v velenjski RdeÄ?i dvorani, osvojila tretje mesto in s tem prvo medaljo v Ä?lanski konkurenci v zgodovini velenjskega namiznega tenisa; • dan Ĺžena se praznuje 8. marca v spomin na velike Ĺženske demonstracije leta 1909 v ZDA, ko so demonstrantke zahtevale sploĹĄno volilno pravico; kot dan mednarodne solidarnosti Ĺžensk v boju za politiÄ?no in ekonomsko enakopravnost je bil sprejet na predlog Klare Zetkin na 2. mednarodni konferenci socialistk v Kobenhavnu avgusta leta 1910; • 8. marca 1940 je bil v PleĹĄivcu pri Velenju rojen pedagog, Ä?ebelar in literarni ustvarjalec Martin PustatiÄ?nik iz Velenja, ki Ĺže vrsto let objavlja literarne prispevke

•

•

•

• •

•

v ĹĄtevilnih revijah in samostojnih knjigah; 8. marca 1977 je bil v Velenju prvi mednarodni pouliÄ?ni tek Ĺžena, ki pa Ĺžal Ĺže vrsto let ne obstaja veÄ?; v Ĺ entilju pri Velenju so 8. marca 1983 za Ĺženske organizirali prvi Âťbeli tek na smuÄ?ehÂŤ, ki ga Ĺžal tudi ni veÄ?; 9. marca 1940 se je v Mariboru rodil Janez Basle, ki je bil od leta 1982 do leta 1986 velenjski Ĺžupan; umrl je 30. maja 2015; 9. marca 1966 je bila ukinjena ĹželezniĹĄka proga od Pesja do Ĺ kal; 10. marca 1978 je zaÄ?ela v Ĺ oĹĄtanju obratovati nova avtomatska telefonska centrala s 400 prikljuÄ?ki; 10. marca 1981 je ĹĄaleĹĄki alpinist IvÄ? Kotnik kot Ä?lan jugoslovanske alpinistiÄ?ne odprave odpotoval v Hima-

• •

•

• •

lajo; cilj odprave je bil Ä?etrti najviĹĄji vrh sveta, 8501 meter visoki Lhotse; 10. marca 1986 so v velenjskem Veplasu uvedli ukrep druĹžbenega varstva, predsednik kolegijskega poslovodnega odbora pa je postal Franc Vedenik; 10. marca 2001 so v Ĺ oĹĄtanju odprli prostore nove poĹĄte; 10. marca 2006 so v Galeriji Velenje in v Narodni galeriji v Ljubljani odprli razstavo del kiparja Ivana Napotnika iz Ĺ oĹĄtanja; v Galeriji Velenje so predstavili 70 del iz javnih zbirk kiparja Ivana Napotnika, v Narodni galeriji v Ljubljani pa 63 del iz zasebnih zbirk; 10. marca 2015 je v TopolĹĄici umrl strokovnjak za zgodovino slovenskega in velenjskega premogovniĹĄtva rudarski inĹženir Anton Seher; 12. marca 1989 so v Velenju organizirali 34. balkansko prvenstvo v krosu; 12. marca 1981 je bila rojena velenjska teniĹĄka igralka Katarina Srebotnik, ki je s svojimi ĹĄportnimi uspehi odliÄ?en ambasador Velenja in Slovenije po svetu. đ&#x;”˛

Pripravlja: Damijan KljajiÄ?

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, TOMĹ IÄŒEVA, 69 m2, adaptirano l. 2010, 1/5 nad., ER: F (150 210 kWh/m2a). Cena: 95.000 â‚Ź.

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

Nagrajenci nagradne kriĹžanke Manualna terapija, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 20. februarja 2020 so:

GIBANJE prebivalstva

• Irena Ĺ krobar, TopolĹĄica 49, 3326 TopolĹĄica • Irena Tovornik, Kardeljev trg 3, 3320 Velenje • Jelka Zajc, Gaberke 10 a, 3325 Ĺ oĹĄtanj Nagrajenci bodo obvestila s praktiÄ?no nagrado prejeli po poĹĄti. ReĹĄitev kriĹžanke: MANUALNA TERAPIJA.

Podjetniki, seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, DESNI BREG, 80,4 m2, zgrajeno l. 2010, 1/2 nad., 2 garaĹžni parkiriĹĄÄ?i, atraktivna lokacija.

ER: EI v izdelavi. Cena: 139.000 â‚Ź.

Upravna enota Velenje

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI • Rajh Rudolf, roj. 1929, Velenje, ArnaÄ?e 15A • ZorÄ?iÄ? Mirjana, roj. 1952, Velenje, Hrastovec 28B • Hrustel JoĹžef, roj. 1940, Velenje, KidriÄ?eva cesta 17 • BoĹžić Grozda, roj. 1952, Velenje, Kersnikova cesta 13 • DragiÄ?ević Vojislav, roj. 1944, Velenje, Partizanska cesta 42 • Praprotnik Franc, roj. 1945, Velenje, Partizanska cesta 67

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

ZAHVALA

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Poslovila se je naĹĄa draga mama, babica, prababica, sestra, teta in soseda

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

EMA HRIBERĹ EK Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

1. 3. 1936 – 22. 2. 2020

Dolgost Ĺživljenja naĹĄega je kratka.

Kaj znancev je zasula Ĺže lopata!

Odprta noÄ? in dan so grĂ´ba vrata, al’ dneva ne pove nobena prat’ka.

Pred smrtjo ne obvårje koŞa gladka, od nje nas ne odkup’jo kupi zlåta; ne odpodi od nas Şivljenja tata veselja hrup, ne pevcev pesem sladka.

MEMENTO MORI (F. PreĹĄeren)

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Iskrena hvala vsem, ki ste jo v belini snega pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom za njihovo razumevanje njene bolezni.

Ĺ˝alujoÄ?i sin Darko in sin Ivan z druĹžinama

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 3. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 24

PovpraĹĄevanje po razkuĹžilih, maskah in prehranskih dodatkih je veliko

Center za socialno delo poplavljen

Tudi v velenjskih lekarnah se je moÄ?no poveÄ?alo povpraĹĄevanje po zaĹĄÄ?itnih maskah in razkuĹžilih – Stroka miri, da sta strah in panika odveÄ?

Na Centru za socialno delo Velenje se zaradi okvare in vremenskih razmer od prejĹĄnje srede naprej ukvarjajo z zalitimi prostori, zaradi Ä?esar ne morejo delovati in so nedostopni za svoje uporabnike. Direktorica CSD Savinjsko-Ĺ aleĹĄka Helena Bezjak Burjak je v ponedeljek upala, da bodo nevĹĄeÄ?nosti odpravljene do vÄ?eraj. Za uporabnike v teh dneh niso bili dosegljivi, so pa organizirali deĹžurno sluĹžbo za nujne primere.

Enota Velenje in skupne strokovne in sploĹĄne sluĹžbe so v poslovni stavbi, na kateri je prejĹĄnji teden popustila streha, posledica so zaliti pro-

Kupovanje razkuĹžilnih sredstev in mask se je zaÄ?elo Ĺže v Ä?asu veÄ?jega pojava gripe in prehladnih obolenj, naraslo pa je v zadnji dneh, kar opaĹžajo tudi v velenjskih lekarnah, kjer se prav tako kot drugod po Sloveniji sooÄ?ajo s pomanjkanjem zaĹĄÄ?itnih mask in razkuĹžil. Zaloge so poĹĄle Ĺže pred dnevi, nekateri izdelki tudi niso dobavljivi, nam zaupa Marko PotoÄ?nik, mag. farm., iz Lekarne Velenje, ki opaĹža ĹĄe, da je v teh dneh tudi precej povpraĹĄevanja po prehranskih dodatkih za obrambo imunskega sistema.

Dezinfekcija ali razkuĹževanje

Na vpraĹĄanje, kaj so razkuĹžila in Ä?emu so namenjena, Marko PotoÄ?nik pravi: ÂťRazkuĹževanje ali dezinfekcija je postopek, pri katerem zmanjĹĄamo ĹĄtevilo mikroorganizmov za 99 %. Z razkuĹževanjem Ĺželimo odstraniti tiste mikroorganizme, ki povzroÄ?ajo okuĹžbo pri Ä?loveku. RazkuĹžujemo lahko s toploto ali s kemijskimi razkuĹžili. Slednja so v zadnjih dneh zelo aktualna.ÂŤ

Pravilna uporaba razkuĹžil

ÂťPri razkuĹževanju je najpomembnejĹĄe pravilno umivanje rok in ĹĄele nato uporaba razkuĹžila. Roke najprej umijemo pod tekoÄ?o toplo vodo z milom, ki ga nanesemo po celotni povrĹĄini rok, nato si drgnemo roke pribliĹžno eno minuto (izpostaviti velja dlani, hrbtiĹĄÄ?a, med prsti, palca in pod nohti obeh rok), sledi spiranje in brisanje s papirnato brisaÄ?o za enkratno uporabo.

RazkuĹžila pa uporabimo glede na izpostavljenost. Pri novejĹĄih, ki niso tako agresivna, gre za sestavine, ki koĹže ne izsuĹĄijo preveÄ?, veÄ?ina jih ima 60 % etanol, dodani so derivati propanola, nekatera imajo dodan vodikov peroksid, ki je zelo dober antiseptik.ÂŤ

Pomembna je preventiva

ÂťV pomembno preventivo sodi tudi pravilno kaĹĄljanje v rokav, izogibanje zaprtim prostorom, kjer se zadrĹžuje velikoi ljudi, in redno prezraÄ?evanje prostorov. Glede na trenutno epidemioloĹĄko situacijo sploĹĄna uporaba zaĹĄÄ?itnih mask ni potrebna. V zadnjih dneh beleĹžimo tudi precej klicev, obiskov v lekarni, kjer ljudje spraĹĄujejo po preventivnih nasvetih. Farmacevti jim lahko podamo sploĹĄno veljavne napotke in navodila Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje, in sicer da bolniki, pri katerih se pojavijo vroÄ?ina, kaĹĄelj in teĹžko dihanje, o svojem stanju obvestijo zdravnika po telefonu in od njega tudi dobijo vsa dodatna potrebna navodila. Izpostaviti velja dosledno higieno, redno umivanje in razkuĹževanje rok, sploĹĄna uporaba mask pa ni potrebna,ÂŤ ĹĄe ob koncu poudari sogovornik mag. farm. Marko PotoÄ?nik. đ&#x;”˛

Pomembna je higiena in pravilno razkuĹževanje rok.

Vas skrbi, da ste okuĹženi? ÄŒe ste se zadrĹževali na obmoÄ?jih z izbruhom koronavirusa oziroma ste bili v stiku z nekom, ki prihaja s takĹĄnega obmoÄ?ja, in ste zboleli (kaĹĄelj, vroÄ?ina, teĹžko dihanje), svetujemo, da: • ostanete doma in se izogibajte stikom z drugimi ljudmi, • pokliÄ?ete izbranega ali deĹžurnega zdravnika in mu razloĹžite svojo situacijo, • upoĹĄtevate higieno kaĹĄljanja. ÄŒe bolezenskih znakov ne opazite, ukrepi niso potrebni. ÄŒe vam ne uspe priklicati ambulante osebnega zdravnika, pokliÄ?ite deĹžurno sluĹžbo Zdravstvenega doma Velenje.

PokliÄ?ite 03 8995 445 Tudi Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje je vzpostavil posebno telefonsko ĹĄtevilko, na kateri lahko dobite veÄ? informacij. Ĺ tevilka je dosegljiva vsak dan od 9. do 17. ure.

PokliÄ?ite 031 646 617

Jasmina Ĺ karja

7., 9. in 25. marca 20% popust na fen frizuro.

NedelujoÄ? sistem jim bo predstavljal zamik reĹĄevanja pravic iz javnih sredstev – OteĹženo bo delo z uporabniki, ki jim bodo skuĹĄali pomagati – TeĹžavo skuĹĄajo Ä?im prej odpraviti stori, zato velik del pisarn ni bil uporaben in niso mogli delovati. Odklopljeno so imeli elektriÄ?no napeljavo, zaradi Ä?esar so bili nedostopni za uporabnike.

Na pomoÄ? so jim priskoÄ?ili tudi velenjski gasilci, nastalo stanje pa so reĹĄevali z lastniki in upravitelji. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

OblaÄ?il trenutno ne zbirajo Pred skladiĹĄÄ?em RdeÄ?ega kriĹža na PreĹĄernovi ni veÄ? zbiralnika za donirana oblaÄ?ila Tina Felicijan

Ena od socialnih dejavnosti ObmoÄ?nega zdruĹženja RdeÄ?i kriĹž Velenje je tudi zbiranje (rabljenih) oblaÄ?il za upraviÄ?ence do materialne pomoÄ?i. Ta dejavnost je ĹĄe posebno zahtevna, pravi sekretarka Darja Lipnikar. Pa ne zato, ker bi bile potrebe socialno ogroĹženih ljudi po oblaÄ?ilih tako velike, da jih ne bi dohajali. Ampak zato, ker RdeÄ?i kriĹž prejema velike koliÄ?ine oblaÄ?il, med katerimi je velik deleĹž pravzaprav odpadnega tekstila – znoĹĄenih, umazanih, raztrganih oblaÄ?il, celih garderob pokojnih starostnikov, ki ne ustrezajo veÄ? potrebam sodobnega oblaÄ?enja, in podob-

nih kupov. Tako prostovoljci ne dohajajo sortirati uporabnih oblaÄ?il in jih pripraviti za posredovanje, medtem ko je odpadni tekstil za organizacijo nepotrebno breme.

TeĹžave s tem so se zaÄ?ele pojavljati v zadnjih letih, posebno izrazite pa so postale lani in letos. Zato so se pred kratkim odloÄ?ili, da zbiralnik za oblaÄ?ila, ki je bil nameĹĄÄ?en pred skladiĹĄÄ?em na PreĹĄernovi 9 b, umaknejo. ÂťV preteklosti smo uvedli sistem pregledovanja oblaÄ?il in sortiranja, ko so

â?ą

jih ljudje prinesli. Kar ni bilo uporabno, smo zavrnili. Vendar smo bili zaradi tega deleĹžni precejĹĄnje kritike. Vsak ima svoj pogled na to, kakĹĄno je ĹĄe sprejemljivo stanje oblaÄ?il, da so ĹĄe uporabna,ÂŤ je dejala Lipnikarjeva in poudarila, da nikakor ne priÄ?akujejo oblaÄ?il iz trgovine ali kemiÄ?ne Ä?istilnice. ÂťMorajo pa to biti oblaÄ?ila, ki bi jih ĹĄe nekdo z veseljem oblekel.ÂŤ

Zbiralnik so umaknili, ker so ga mnogi uporabljali kot keson za odpadni tekstil.

OblaÄ?ila zdaj v skladiĹĄÄ?u zbirajo prvo in drugo sredo v mesecu med 12. in 16. uro.

đ&#x;”˛