09 2021

Naš ­čas, 11. 3. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (1/15 °C) možnost dežja, v soboto (0/13 °C) oblačno, v nedeljo (-1/8 °C) dež.

Četrtek, 11. marca 2021

številka 9 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

V šoli sedaj izmenično vsi srednješolci

Pouk za zdaj poteka deljeno – Za cepljenje se je prijavilo 630 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju Velenje – Srednješolci so dodobra razgibali središče Velenja in vrnili vanj tako značilen mladostni utrip. Tokrat je ta še prav poseben, saj si je večina neznansko želela vrnitve v učilnice. Maturantom se je tako pridružilo še kakšnih 600 dijakov prvih treh letnikov.

To je polovica, druga polovica pa bo delala na daljavo. Vsak teden bodo ta način dela zamenjali. Veselje je bilo res veliko, mnogi sošolci se niso videli že več mesecev, in čeprav se jim v tem času ni veliko dogajalo, so si imeli vseeno povedati marsikaj zanimivega.

Seveda jim privoščimo, da bi tako tudi ostalo oziroma da bi se razmere čim prej še izboljšale in da bi pouk v normalno stekel.

Zagotovo bodo k temu prispevala tudi cepljenja, ki so jih v vzgoji in izobraževanju Šaleške doline začeli ta teden. Za zdaj je prijavljenih 524 zaposlenih, so sporočili iz cepilnega centra Zdravstvenega doma Velenje. Nekaj zaposlenih v šolstvu (CVIU sodi v posebno kategorijo) so cepili že konec preteklega tedna, čakajo še na prijave Visoke šole za varstvo okolja in Ljudske univerze. Ti bodo prišli

na vrsto po cepljenju zaposlenih v vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah. Mag. Aleksander Vališer, ravnatelj Centra za vzgojo izobraževanje in usposabljanje, je bil z odzivom njihovih zaposlenih zadovoljen, saj je delež cepljenih po podatkih in primerjavah preostalih šol s prilagojenim programom med večjimi. Za cepljenje se je namreč odločilo osemintrideset zaposlenih, kar predstavlja dvainpetdeset odstotkov. Vsem, ki so Covid-19 v roku meseca dni preboleli (oziroma so bili pozitivni), so cepljenje v prvem roku odsvetovali.

Zaposleni, ki se ne bodo cepili, se bodo morali še naprej redno testirati vsak teden. 🔲

Na čakalni listi še 4000 starejših od 60 let V Šaleški dolini trenutno cepijo starejše od 75 let, ob tem pa v tem tednu še vedno tudi kronične bolnike in od včeraj tudi šolnike in vzgojitelje. Cepili so že okoli 2000 starejših od 75 let, na čakalnih listah pa je še okoli 4000 starejših od 60 let. Računajo, da bodo starejše od 70 let lahko začeli cepiti čez 14 dni, če bodo seveda prejeli dodatne obljubljene odmerke cepiva družb Pfizer in BioNTech ali Moderna.

V tem tednu bodo cepili z vsemi tremi vrstami cepiva, tako z Moderninim (prvi odmerek za starejše od 75 let) kot tudi s Pfizerjevim (drugi odmerek za starejše od 80 let) in AstraZenecinim, s katerim cepijo posebej ranljive bolnike in zaposlene v šolstvu. 🔲

mz

Ženske v statistiki in resničnosti Tina Felicijan

Mednarodni dan žena vsako leto pospremijo statistični podatki o predstavnicah ženskega spola. Njihov namen ni podiranje ali utrjevanje spolnih stereotipov, temveč predstavitev zbranih in obdelanih informacij o položaju ali značilnostih enega spola v primerjavi z drugim, s tem pa preverjanje uresničevanja načela enakopravnosti spolov ali raziskovanje njihovih različnosti. Pa vendar velikokrat izhajajo iz stereotipa in izzvenijo kot obramba tradicionalno diskriminiranega ženskega spola s predstavitvijo oprijemljivih dokazov proti moškim. Za primer lahko vzamemo stereotip, da so ženske slabše voznice od moških, medtem ko raziskave Zavoda Vozim in Javne agencije za varnost prometa kažejo, da ženske povzročijo le vsako četrto prometno nesrečo in vsako deseto s smrtnim izidom, moški pa tudi pogosteje sedejo za volan pod vplivom alkohola. Ali pa da so slabše izobražene kot moški, čeprav podatki statističnega urada kažejo, da ima terciarno izobrazbo skoraj polovica delovno aktivnih žensk in dobra četrtina delovno aktivnih moških. Čeprav ima največ žensk v Sloveniji srednješolsko izobrazbo (45 %), ima 29 % žensk vsaj višješolsko stopnjo izobrazbe, medtem ko je med sto moškimi v Sloveniji povprečno 20 diplomantov). Vsako leto diplomira več študentk kot študentov. Torej s statističnimi podatki lahko preverimo, kaj o spolih mislimo in kaj vemo.

Marčevska statistika se običajno ukvarja tudi z nesorazmerji med ženskami in moškimi pri kariernem uresničevanju. Ženske v Sloveniji tvorijo malo manj kot polovico delovno aktivnega prebivalstva. Torej dela skoraj enako število žensk kot moških, kar izpodbija stereotip, da so ženske večinoma vzdrževane članice gospodinjstva. Večinski delež ženskega prebivalstva pri nas (39 %) predstavljajo zaposlene in samozaposlene (teh je 10 % delovno aktivnih žensk), 29 % je upokojenk, brezposelnih žensk je 4 % (brezposelnosti je med ženskami za dober odstotek več kot med moškimi), kako drugače neaktivnih pa 6 %. Med starejšimi od 19 let so tri od štirih mame, med njimi večina dvema otrokoma.

Slovenija je po stopnji delovne aktivnosti žensk z dvema otrokoma z 88 % v vrhu Evropske unije, sledi ji Švedska z odstotkom manj. Na vodilnih mestih so ženske še vedno v manjšini, a se njihov delež počasi povečuje. Po podatkih mednarodno primerljivega raziskovanja je bilo v Sloveniji leta 2019 na menedžerskih delovnih mestih 40 % žensk, kar Slovenijo za Latvijo, Poljsko in Švedsko uvršča na četrto mesto med EU članicami. Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih žensk v Sloveniji je prav tako še veno nekoliko nižja od plače moških, ženske pa so tudi nekoliko bolj izpostavljene revščini.

Ja, s statističnimi podatki lahko preverimo, kaj o spolih mislimo in kaj vemo ter kakšna je stopnja enakopravnosti in enakosti med njimi. Vendar to, kar vemo, zelo omejeno vpliva na to, kar mislimo. Stereotipi lahko ostanejo, če veljavnosti statistike ne občutimo na svoji koži ali s preverjanjem v realnem okolju, kolikor ga pač lahko zajamemo z neposrednim opazovanjem in interpretiramo z neizogibno subjektivnim pristopom. Če se ozremo po lokalnem okolju, v gospodarstvu (vsaj na čelu in drugih vodstvenih delovnih mestih večjih podjetij) ne zasledimo veliko žensk. Lahko pa srečujemo ženske na številnih vodstvenih položajih v javni upravi, a prav tako ne na samem čelu. Tik pod njim že, v podporo njemu tudi, vendar ne na samem vrhu. Seveda je dejavnikov na to statistično sliko veliko, zato tudi razlogov, ki jim podobo lahko pripišemo. Ključno vprašanje pa je, ali je takšna zaradi vsega, kar o spolih vemo, ali tistega, kar si mislimo. 🔲

Premogovnik do leta 2042, CO2 kuponi predragi 5

Naš ­čas, 11. 3. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Ljudje, ki darujejo kri, čutijo, da naredijo nekaj dobrega za druge

LOKALNE novice

Brezplačno podjetniško svetovanje Velenje – Mestna občina Velenje je z Območno obrtno-podjetniško zbornico Velenje tudi letos podpisala pogodbo o svetovanju v podjetništvu, ki je namenjeno občankam in občanom ter potencialnim in obstoječim samostojnim podjetnikom, obrtnikom ter gospodarskim družbam iz mestne občine Velenje, tudi če niso člani Območne obrtne zbornice Velenje. Brezplačno podjetniško svetovanje, predvsem pri razvoju podjetniške ideje in poslovnega modela za potencialne podjetnike, izvajajo za mlada podjetja tudi v SAŠA inkubatorju. Za izvajanje svetovanja in informiranja so lani namenili 14.560 evrov, letos pa so v proračunu za to predvideli 20 tisoč evrov.

Bicy predstavljajo na Cankarjevi Velenje – Na 16 izposojevalnih postajah v Velenju je občanom na voljo 158 koles, od tega je polovica električnih.

Za dostop do storitve sistema Bicy sklene uporabnik pogodbo in ob tem pridobi uporabniško kartico. Registracija je možna tako v prostorih Občine Šoštanj kot tudi v vili Bianci v Velenju, kjer uporabnikom omogočajo tudi testno vožnjo električnega kolesa. Prav tako pa testno vožnjo (pa tudi vpis) omogočajo vsako marčevsko soboto dopoldne na Cankarjevi ulici.

Talenti dvigujejo konkurenčnost Velenje – Mestna občina Velenje je partner projekta TalentMagnet. Na videokonferenci prejšnji teden so predstavili nekaj dobrih praks in dodatno povabili k sodelovanju mlade talente.

Zaradi vse večje globalizacije pretok talentov postaja vse bolj intenziven. Medtem ko so si pred nekaj desetletji mladi, ki so na novo diplomirali na univerzah, običajno izbirali kraj za življenje med domačim in univerzitetnim mestom, je lahko danes njihova izbira skoraj vsako mesto na svetu.

Zato uspešna mesta v svoje delovanje vgrajujejo dejavnosti zadrževanja in privabljanja talentov in to dela tudi Velenje. Ana Anžej, v. d. direktorice Saša inkubatorja, je poudarila njihove aktivnosti na tem področju. Doslej so pomagali že pri nastanku 86 novih podjetij, ki so ustvarila 120 novih delovnih mest.

V Velenju so ponosni na krvodajalce, tudi mlajše, ki uspešno nadomeščajo starejše – Krvodajalci tudi spremenjen način organizacije odvzema krvi dobro sprejeli V tednu od 8. do 12. marca po- uspešno nadomeščajo starejše, teka v Velenju tradicionalna kr- tako da pomanjkanja ne zaznajo. vodajalska akcija (podobne bodo letos tri). Štiri dni bo potekala v Ljudje se dobro sodelovanju z Zavodom RS za odzivajo na vabila na transfuzijsko medicino Ljublja- krvodajalske akcije na, zadnji dan pa še s Centrom Po besedah zdravnice Slavice za transfuzijsko medicino UKC Stanišić, specialistke transfuzijMaribor. Da zaradi epidemije po- ske medicine Zavoda RS za transteka malo drugače kot običajno, fuzijsko medicino Ljubljana, so pojasni predsednik Območnega prijetno presenečeni, ker se ljudje združenja Rdečega križa Velenje dobro odzivajo na njihove pozive Jože Kožar. » Kriv je koronavirus, in so tudi drugačen način orgaki je spremenil tudi način prija- nizacije odvzemov dobro sprejevljanja krvodajalcev. Našim kr- li, saj jih naročajo na uro, da bi vodajalcem smo poslali približno dva tisoč sms »Dolga leta smo bili v sporočil in jih naročislovenskem vrhu po li po krvnih skupinah. številu odvzemov na Darovalci morajo tudi število prebivalcev in povedati, ali so bolezen še vedno ostajamo nad preboleli in ali lahko njihovo plazmo uporabijo republiškim povprečjem. pri zdravljenju najtežjih Ljudje radi dajejo kri in bolnikov s Covidom-19. tako pomagajo drugim.

Tudi naročeni so po Nanje smo zelo ponosni.« urah, zato da ni prevelike gneče,« še razloži Kožar, ki se zahvaljuje vsem kr- preprečili zbiranje večjega števila vodajalcem, ogromno je namreč krvodajalcev v manjšem prostoru tudi takih, ki so kri darovali več in s tem možnost prenosa okužkot stokrat. Velik poudarek dajejo be. Ali je krvi za slovenske potretudi pridobivanju mlajših krvoda- be dovolj? »Nihanja so podobna jalcev – za zdaj jih je dovolj in kot do zdaj, včasih primanjkuje

❱

Prijavilo se je več kot 50 kandidatov Velenje – Na razpis Mestne občine Velenje, ki je povabila k sodelovanju pripravnike in jim dala možnost, da se uveljavijo pri pripravi projektov in črpanju nepovratnih evropskih in državnih sredstev, se je prijavilo več kot 50 mladih. Izbrali so jih pet.

Velenjski svetniki bodo zasedali Velenje – Svetniki Mestne občine Velenje bodo pozornost na svoji seji 16. marca usmerili predvsem obravnavi poročil o opravljenem delu javnih zavodov v preteklem letu. Razrešili bodo nekaj kadrovskih vprašanj, med drugim naj bi dali soglasje k imenovanju direktorja Knjižnice Velenje. Kandidat je Drago Martinšek, dosedanji vodja Urada za družbene dejavnosti. Pregledali bodo prečiščeno besedilo novega odloka o ureditvenem načrtu centralnih predelov mesta, izdali soglasje k ceni socialnovarstvene storitve pomoč družinam na domu in ocenili stanje varnosti v občini.

Hitro testiranje tudi ta teden Velenje – Zdravstveni dom Velenje v Rdeči dvorani tudi ta teden nadaljuje brezplačna hitra testiranja, in sicer med 7. in 14. uro. Zanimanje za hitro testiranje je še vedno veliko, v prejšnjem tednu so izvedli 2.166 testov, od tega je bilo 37 pozitivnih. 🔲

mz

Za razvoj kmetijstva in ohranjanje podeželja 19 tisoč evrov Šmartno ob Paki – Občina Šmartno ob Paki je zadnja leta namenila za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v tamkajšnjem okolju iz občinskega proračuna 19 tisoč evrov na leto. Na zadnji seji tamkajšnjega občinskega sveta so svetniki potrdili predlog občinske uprave, da ostaja znesek enak tudi za naslednja tri leta.

Razpis za dodelitev denarja za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v lokalni skupnosti je občina že objavila na svoji spletni strani, v njem pa je predvidela možnost pridobitve denarja za šest ukrepov. Razpis traja do 24. marca za večino ukrepov, le za ukrep 2 – zavarovalne premije, do 27. avgusta.

Lani so bila razdeljena in porabljena vsa sredstva, in sicer dvajsetim prijaviteljem. 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

11. marca 2021

tp

Darovanje krvi je zelo plemenito dobrodelno dejanje. Krvodajalci se zavedajo, da lahko z dobrodelno gesto pomagajo drugim ljudem.

Slavica Stanišić

ene, drugič druge krvne skupine. Odvisno od odziva krvodajalcev, tudi operacij, transplantacij in prometnih nesreč,« pojasni Stanišićeva, ki še doda, da je tudi prebolevniška plazma dostopna

vsem tistim pacientom s Covidom-19, ki jo potrebujejo in izpolnjujejo kriterije za terapijo s covid plazmo. »V katerikoli bolnišnici v Sloveniji potrebujejo plazmo, jo pripravimo in pošljemo, ta pa se transfundira pacientu, saj je tudi v tujini dokazana kot učinkovit način zdravljenja pri pacientih, ki se ne odzivajo na druge načine zdravljenja. Tudi naši rezultati so pozitivni, s tem da se podatki še analizirajo, zbirajo in bomo o njenih učinkih vedeli kaj več v prihodnje,« zaključi specialistka transfuzijske medicine. 🔲

jš

Savinjsko-šaleška naveza

Bo po nas res pljusknil še tretji val?

KV ni edino zlo – Novi škof – »Okroglo« Celje – »Nazaj« v naravo! – Iz kraja v trg Tako čudno se obračajo stvari po našem svetu: če ne moremo oziroma ne smemo mi na morje, prihajajo valovi k nam. Res ne pravi morski, približeval naj bi se tretji koronavirusni val. Ob tem lahko le upamo, da nas le strašijo, da bo ta še hujši od dosedanjih dveh.

Pa smo že z dosedanjima imeli veliko težav in preveč žrtev. Razmere so še resne, zdaj naj bi prišlo še do medgeneracijskega konflikta: država je »vezi« malo popustila in vsem mladim dovolila pouk. Ni pa še ugodila starejšim. Ti še vedno ne smejo v lokale! O nesrečnem KV tudi veliko beremo po časopisih in drugih medijih, pa čeprav naj bi naša vlada poskušala medije utišati. In zato je padla tudi v »oko« Evrope. In če se je proti KV moč cepiti, je vprašanje, kakšno »cepivo« je moč uporabiti za drugačne »bolezni« pri nas.

Celjski župan se je komaj poslovil od veleposlanika Švedske, ki je prišel v knežje mesto na vljudnostni obisk, že je dobil novega »obiskovalca. Ta ostaja v Celju. Celje je namreč »končno« dobilo novega škofa – Maksimiljana Matjaža. Zadnji celjski škof Stanislav Lipovšek je namreč leta 2018 odstopil, ker je dopolnil 75 let. Ker je Celje ta čas ostalo brez škofa, je bilo slišati, da Celje škofa sploh ne bo več dočakalo. Še posebej, ker so se pojavile »ideje« o zmanjšanju števila škofij v Sloveniji. V Celje pa ljudje ne le prihajajo, iz njega tudi odhajajo. Vsaj na delo. Tako se je zdaj v Ljubljano odpravil Franc Vindišar, dosedanji poslovni direktor Splošne bolnišnice Celje. Postal je državni sekretar na Ministrstvu za zdravje. Ne vem, če bo v prestolnici delal kaj promocije za Celje, pričakujejo pa Celjani veliko promocije za svoje mesto zaradi nogometa.

Po mestu že vozi »nogometni« CLEBUS, mestni avtobus na stisnjen plin in v barvah prvenstva, ki naznanja, da je tudi Celje eno od štirih slovenskih mest, v katerih bodo med 24. in 30. marcem letos tekme evropskega nogometnega prvenstva za mlade do 21 let. Tekme bodo na stadionu Z'dežele; nad stadionom bodo zasadili tudi drevesa, značilna na države, od koder prihajajo gostujoči igralci v Celje – to je iz Španije, Italije in Češke. Dogajanja ob prvenstvu pa je še veliko več.

Nič kaj odveč pa ne bi bilo, če bi pri nas pripravili še kakšno tekmovanje v pobiranju odpadkov. V tem času so bile sicer običajno čistilne

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec).

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

akcije, zaradi koronavirusa jih v večini ne bo. Pa čeprav je veliko odpadkov v naravi prav zaradi te nadloge. In seveda brezbrižnosti ljudi.

Nič kaj nenaravno se jim ne zdi, če embalažo za malico ali kosilo enostavno vržejo v naravo. Zelo priročno se jim zdi to vreči kar iz avtomobila. Zaradi KV tako ne trpijo le ljudje, tudi okolje. Zaradi ljudi. Čeprav mnogih čistilnih akcij ne bo, bodo v Celju vseeno čistili. In to s pomočjo države. Ministrstvo za okolje in prostor bo namreč v dogovoru z Mestno občino Celje letos nadaljevalo sanacijo onesnažene zemljine na območju igrišč celjskih javnih vrtcev. Celjska občina je z zamenjavo onesnažene zemlje ob vrtcih začela že pred petimi leti, leta 2019 pa je tovrstna dela prevzelo ministrstvo za okolje in prostor. V nekaterih vrtcih so zemljino že »pozdravili«, v treh naj bi jo letos, v ostalih še naslednje leto. Tako bodo najmlajšim končno zagotovili zdravo okolje. Tudi v Podčetrtku bodo pomagali mladim – mladim in mladim družinam pri gradnji stanovanj ali drugačnem zagotavljanju boljših pogojev bivanja. Pa tudi, da ostanejo v občini. Pomagali naj bi jim s subvencioniranjem del komunalnega prispevka.

V Šmarju pri Jelšah pa so v ponedeljek, na dan žena, slavili svojo posebno obletnico. Vsi za to sicer niso niti vedeli, pa vendar. Minilo je namreč 150 let, odkar je ta kraj postal trg. S tem je Šmarje postalo upravno središče Obsotelja in Kozjanskega. So pa v tej občini menda zdaj tudi malo zaskrbljeni: pisali smo že, da so se lotili izgradnje novih povezovalnih cest, da bi se rešili številnih nivojskih železniških prehodov. Inšpektorji jim zdaj očitajo, da se del niso lotili prav, in grozi jim celo, da bodo morali cesto odstraniti. Upajo, da jim tega ne bo treba storiti.

Pa še to: občanom Bistrice ob Sotli, ki so se po nekajletnem »gostovanju« odločili, da se bodo iz posavske regije znova vrnili v celjsko, je zdaj to za konec vendarle prineslo nekaj dobrega. Ta teden so lahko sedli na vrtove ali terase lokalov. Če bi že bili v celjski pokrajini, tega ne bi mogli.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-pošta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

🔲

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 11. 3. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

11. marca 2021

»Na nadstandardne programe smo lahko ponosni« Z letošnjim letom imenovana podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević je vesela inovativnosti, ki je prispevala, da se je tudi v najhujši korona krizi veliko dogajalo v družbenih dejavnostih Mira Zakošek

Aleksandra Vasiljevič je odgovorna medicinska sestra splošnih ambulant velenjskega Zdravstvenega doma, od novega leta pa je tudi podžupanja Mestne občine Velenje, zadolžena za družbene dejavnosti. Povabili smo jo na pogovor.

Kako bi se predstavili? »Težko govorim o sebi, ocenjujem se kot osebo, ki je predana svojemu poklicu, kot humanitarko, sem dobrosrčna in dobrovoljna, pripravljena prisluhniti drugim in iskati najboljše rešitve.« Od kdaj ste aktivni v politiki? »Aktivno sem vključena v lokalno politično dogajanje od leta 2014, ko sem prvič kandidirala za svetnico v svetu Mestne občine Velenje in bila tudi izvoljena. Ključna prelomnica v moji politični karieri je bila potem moja kandidatura za državnozborske volitve leta 2018. To mi je prineslo veliko dodatnih političnih izkušenj.« Časi, ki jih preživljamo, so za vse nas zelo zahtevni in težki. Posebej to velja za zdravstvene delavce, še zlasti v zadnjih tednih, ko se je začelo množično testiranje in tudi že cepljenje? »Drži, februarja smo opravili nekaj več kot 6000 testiranj in hkrati tudi cepili proti Covidu-19. Moj delovni dan je

resnično zelo pester, na osemurni delovnik sem že zdavnaj pozabila, največkrat tudi na proste sobote in nedelje. Delo se mi najpogosteje zavleče preko celega dne. A je delo dinamično in ga opravljam z največjim veseljem. To velja tudi za moje sodelavce in ves kolektiv Zdravstvenega doma Velenje. Potrebne je zelo veliko koordinacije, hitrih odločitev in ukrepanj. Če ne bi bili takšen kolektiv, kot smo, vsemu temu ne bi bili kos. Vse težave z optimizmom premagujemo, saj si vsi skupaj želimo, da to krizo, ki je tako hudo prizadela naša življenja, čim hitreje in čim uspešneje premagamo. Naj pa še dodam, da smo se iz vsega tega tudi zelo veliko naučili.« Ob tem seveda opravljate tudi naloge podžupanje, predvsem ste pristojni za družbene dejavnosti. V kakšni kondiciji so te? »Epidemija je močno zaznamovala vsa področja družbenih dejavnosti, zlasti zdravstvo izobraževanje, šport, kulturo … Sprejeti smo morali zelo rigorozne ukrepe, če smo želeli epidemijo zajeziti. A smo se dobro organizirali in ves

čas iskali rešitve, da so bile družbene dejavnosti kljub vsem omejitvam nekako ves čas aktivne. Naj posebej izpostavim našo socialno noto in udarnike, ki

Aleksandra Vasiljevič

so šli naproti občankam in občanom in jim ves čas dostavljali tople obroke, ki jih je zagotavljala Mestna občina Velenje. Poskrbeli pa tudi za druge potrebe starostnikov (nakupe, dvig zdravil …).

Z veseljem lahko tudi ugotavljam, da so bolj ali manj neovirano potekali v Velenju tudi vsi investicijski projekti.

Prireditveni prostor in oder smo zaključili po terminskem planu in ga občani že lahko obiščemo. Vesela sem, da je dobro sprejet in poln sprehajalcev. Tam smo za nekaj mrzlih zimskih dni uredili tudi tekaško progo, ki je bila prav tako dobro sprejeta. Prav veselim se časov, ko bo življenje spet potekalo normalno in se bomo srečevali na tem vse lepšem predelu Velenja. Seveda se veselim tudi vsega, kar se bo tam dogajalo.« Kolikor toliko normalno pa so zaživela tudi vsa druga področja družbenih dejavnosti? »Mislim, da smo s preventivo in hitrimi testi veliko postorili, je pa res, da moramo biti še naprej zelo zelo previdni in dosledno upoštevati vse preventivne ukrepe. Hitro se lahko vse spremeni!

Sem pa seveda vesela, da je življenje dokaj normalno v vrtcih in osnovnih šolah. Upam, da bodo šli v šolske klopi čim prej tudi dijaki. Odprte so tudi knjižnice, galerije, muzejske zbirke, vse seveda pod strogimi ukrepi, ampak vendarle … Pohvalno pa je vsekakor tudi dejstvo, koliko inovativnosti in ustvarjalne energije je bilo izražene v tem obdobju, ko nam je uspelo marsikaj postoriti po spletu. Tudi občinske proslave, medgeneracijski forumi …«

večino, zato pa je njena odgovornost še toliko večja? »Res je. Občinski svet sestavlja 33 svetnikov, od tega pripada kar 18 sedežev naši stranki. V koalicijo je vključena tudi stranka DeSUS s tremi svetniki, tako da smo res močni. Se pa tudi zavedamo odgovornosti, ki jo imamo, in jo tudi jemljemo zelo resno. Na seje delovnih teles in sveta se pripravljamo zelo poglobljeno, pregledamo gradiva in organiziramo sestanke. V najbolj zaostrenih razmerah smo za to uporabili družbena omrežja, zdaj pa se že srečujemo in oblikujemo skupna stališča, ki jih potem tudi predstavimo na sejah sveta. Veliko sodelujemo, se povezujemo, tako da nismo le kolegi, ampak tudi prijatelji, tovarišice in tovariši.« Mestna občina Velenje se je do zdaj lahko pohvalila z nadstandardnimi programi kar v vseh družbenih dejavnostih. Boste uspeli to ohraniti? »Prepričana sen, da bomo doseženo še izpopolnjevali. Sicer pa smo na standard, ki ga imamo v tukajšnjem okolju, resnično lahko ponosni. V vrtce sprejemamo vse otroke, ki jih starši vpišejo, pohvalimo se lahko s celo kopico brezplačnih ugodnosti za naše občane, vrsto brezplačnih kulturnih prireditev … Pa ne le to, tudi objekti, v katerih se vse to dogaja, so lepi in dobro vzdrževani.« 🔲

Ste tudi vodja svetniške skupine Socialnih demokratov, ki je zelo močna, predstavlja

Šoštanj za pokrajino SAŠA Šoštanjske svetnice in svetniki so na zadnji seji največ pozornosti namenili osnutkom pokrajinske zakonodaje in predstavitvi idejnih zasnov energetske prenove in dozidave objekta OŠ KDK Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 3. marca – Svetniki Občine Šoštanj so na sredini seji, potekala je v kulturnem domu, osrednjo pozornost namenili predstavitvi osnutkov pokrajinske zakonodaje, ki jo je svetnicam in svetnikom preko Zooma zelo nazorno in – kot so ga kasneje v razpravi pohvalili – zelo dobro predstavil predsednik Državnega sveta, ki vodi postopke pokrajinske zakonodaje, Alojz Kovšca.

Neposredno pa je na seji prisostvoval državni svetnik, predstavnik lokalnih interesov Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter ljubenski župan Franjo Naraločnik.

Občine že delujejo povezano

In kakšna stališča so zavzeli? Interes tako županov Občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline kot svetnic in svetnikov Občine Šoštanj je enak – ne v Koroško-šaleško pokrajino s sedežem v Slovenj Gradcu, temveč v pokrajino SAŠA s sedežem v Velenju, odprti tudi za druge. »Občine območij Zgornje Savinjske in Šaleške doline smo se, čeprav pokrajine še niso ustanovljene, povezale in delujemo kot regija.

Ustanovljena je Skupna občinska uprava SAŠA regije za izvajanje nalog, kot so urejanje in varstvo okolja, redarstvo in inšpekcija, odvetništvo, pravna služba, računovodstvo …, Razvojna agencija SAŠA regije, območno razvojno

Preko Zooma jim je pokrajinsko zakonodajo predstavil predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.

Tudi marčna seja je potekala v kulturnem domu v Šoštanju.

partnerstvo; Evropska komisija prepoznava to območje kot premogovniško regijo. Pripravljamo Območni razvojni program SAŠA regije,« je bilo pojasnjeno.

Med stališči pa je bil izražen tudi predlog, da se za prioriteto pri ustanavljanju pokrajin najprej izpostavijo naloge, ki naj bi jih pokrajine izvajale s ciljem decentralizacije države, skladnega regionalnega razvoja in izboljšanja storitev za ljudi. Posebej so poudarili, da ne soglašajo z ustanovitvijo pokrajin na način postopnega določanja in prenašanja nalog ter njihovega financiranja, temveč so se zavzeli za sočasen prenos in predlagali, da se takoj začne selitev posameznih

institucij državne uprave iz glavnega mesta v druga središča po Sloveniji (ministrstva, agencije in zavodi, sedeži gospodarskih družb …).

Seznanitev z IDZ energetske prenove in širitve šole

Svetniki in svetnice so se seznanili tudi z Idejno zasnovo (IDZ) energetske prenove in širitve objekta Osnovne šole Karla Destovnika – Kajuha. IDZ. Izdelali so jih v EFEKT arhitekturi Ljubljana.

IDZ predvideva energetsko obnovo fasade celotnega objekta, prenovo elektro inštalacij, strojnih inštalacij, celovito

rekonstrukcijo prezračevalnega sistema, menjavo stavbnega pohištva (oken), povečanje knjižnice, kuhinje, jedilnice, zagotovitev osmih novih učilnic, nov ločen vhod za učence prve triade, ločen dostop do telovadnice za učence druge in tretje triade, preureditev upravnih prostorov in večnamenski prostor.

Za uporabnike pomoči na domu bo še naprej dobro poskrbljeno

Od 1. aprila letos storitve Pomoč družini na domu za Občino Šoštanj ne bo več izvajal Center za socialno delo Savinjsko-Šaleška, enota Velenje, ampak Dom za varstvo odraslih Velenje. Za

več kot 40 njihovih uporabnikov, v poprečju so starejši od 81 let, bo tako še naprej dobro poskrbljeno.

Gre za socialnovarstveno storitev, ki je namenjena najbolj ranljivim skupinam občank in občanov, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso več v celoti sposobni poskrbeti zase, želijo pa še naprej bivati doma.

Ekonomska cena ure storitve se ne bo spremenila in tudi

uporabnikom se cena storitve ne spreminja. Soglasje k ceni, ki so ga dali, je bilo bolj pravnoformalne narave, potrebne zato, da bo imel nov izvajalec osnovo za obračunavanje. Občina Šoštanj plača upravičencem polovico plačila stroškov neposredne oskrbe na domu. Cena je za različne upravičence različna, odvisna je od tega, v katerem dohodninskem razredu je upravičenec. 🔲

V najem prostori v Kreativnem centru Čuk Velenje – Stavba v Starem Velenju, Stari trg 11, v kateri je bil nekoč znani lokal Čuk. Mestna občina Velenje sedaj zbira ponudbe za oddajo poslovnih prostorov v najem. Stavbo so poimenovali Kreativni center Čuk, saj želijo, da bi se v njem rojevale številne nove kreativne ideje ter projekti. Ponudbe sprejemamo do 29. marca do 10. ure.

Nova stavba ima pritličje, nadstropje in mansardo. Pritličje je prehodno s sekundarno notranjo izložbo, notranja prehodna loža deluje kot pokriti del ulice z dvema poslovnima prostoroma za namen obrtniške dejavnosti, v prvem nadstropju je šest pisarniških prostorov.

V mansardi je velik odprt prostor, namenjen tako imenovanemu 🔲 »coworkingu«.

Naš ­čas, 11. 3. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Stanje v malem gospodarstvu je alarmantno

GOSPODARSKE novice TEŠ ne bo izvajal sosežiga

Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, o težavah obrtnikov, podjetnikov zaradi covid krize – Potrebni vsaj dve leti, da bo slovensko gospodarstvo tam, kot je bilo pred krizo Tatjana Podgoršek

Po nekaterih podatkih slovensko gospodarstvo po epidemiji Covida-19 počasi okreva. »Stanje v malem gospodarstvu je alarmantno,« pa je na vprašanje, ali je tako tudi na področju obrti in malega gospodarstva, dejal Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, in nadaljeval: »Kriza zaradi Covida-19, ki se je začela marca lani, je pustila globoke rane. V prvem valu so obrtniki, podjetniki za to, da so obdržali delovna mesta in svoja podjetja, porabili prihranke, v drugem teh ni več. Država in NIJZ sta z ukrepi mnogim v celoti prepovedala dejavnost, nekateri delajo v tem času s polovično zmogljivostjo. Podatkov o tem, koliko obrtnikov, podjetnikov je zgolj zaradi korone zaprlo svoje obratovalnice, nimamo. Lahko pa povem, da je leta 2019 prenehalo delovati 19 tisoč gospodarskih subjektov, lani pa nekaj več kot 20 tisoč.« Na še nekatera vprašanja o razmerah v malem gospodarstvu in podjetništvu je Meh takole odgovoril: Kateri vladni ukrepi so bili za obrtnike najbolj koristni in katere bi si še želeli uveljaviti? »Najbolj koristni ukrepi so čakanje na delo, subvencioniranje krajšega delovnega časa, po zaslugi naše zbornice so dobili temeljni osebni dohodek samozaposleni. Zelo pa sem bil razočaran, da so nekateri tudi temu nasprotovali. V začetku krize sta za tiste, ki so se želeli prijavljati za pridobitev pomoči, predstavljala težavo ukrepa o plačanih davkih in prispevkih. To je sedaj urejeno. Želeli pa bi si uveljaviti to, kar smo predlagali za osmi protikoronski zakon, in sicer, da bi najbolj prizadeti zaradi ukrepov Covida-19 dobili povrnjenih 80 % prihodkov prometa glede na leto 2019. Upamo, da bo to upoštevano v devetem svežnju pomoči države. Z vlado

RS smo se dogovorili še o bančnih kreditih in lizingih, a smo bili nato manj uspešni pri zagotavljanju bančnega poroštva. Banke zahtevajo boniteto, dobre bilance, ki pa v tem času ne morejo biti dobre, garancija vlade pri tem pa je premajhna.

Branko Meh: »Obrtniki in podjetniki so na robu preživetja, ukvarjajo se z likvidnostjo podjetij, sprašujejo se, kako bodo obdržali zaposlene, poslovne partnerje doma in v tujini.«

Nekateri obrtniki, ki so prejeli pomoč države, ugotavljajo, da jo bodo morali vrniti. »To je težava. Pozivamo vlado, da obrtniki, ki so v kriznem času delali ves čas, a kljub temu utrpeli škodo, za to iskali državno pomoč, se po tem nekako znašli, ne smejo biti kaznovani za boljše delo. Vračanje pomoči se nam zdi nepravično. Predlog naše zbornice je, da bi podjetja ta denar raje namenilo za razvoj ali nagrade zaposlenim.«

Posledice korona krize bodo kratkoročne in dolgoročne. V katerih dejavnostih bodo najbolj izrazite? »Najbolj izrazite bodo v najbolj »udarjenih« - storitvenih dejavnostih. Teh je več kot tretjina ob dejstvu, da slovensko gospodarstvo predstavlja 99 % malih podjetij in obrtnikov in da je med njimi 83 % družinskih podjetij, zaposlujejo pa 250 tisoč ljudi. Najbolj na udaru so gostinci, ki imajo še vedno zaprte lokale, tin dejavnost s področja turizma. Gospodarski minister Počivalšek je tem obljubil posebno finančno pomoč. Kratkoročne posledice so že vidne: obrtniki in podjetniki so na robu preživetja, ukvarjajo se z likvidnostjo podjetij, sprašujejo se, kako bodo obdržali zaposlene, poslovne partnerje doma in v tujini.« Kako komentirate dvomljiva navodila v zvezi z odprtjem lokalov za deljenje malic? » Vse državne pomoči predstavljajo blaženje posledic, nikakor pa ne morejo nadomestiti vsega, če bi bili lokali odprti. Če pa je prisotna še napačna interpretacija vladnih odlokov, je težava še toliko večja. Naša zbornica se zavzema za to, da se gostincem povrne škodo, ki so jo imeli zaradi tega. Za deveti protikoronski sveženj predlagamo kritje izpada prometa po vzoru Avstrije in kritje fiksnih stroškov.« Kakšne so vaše napovedi o možnosti okrevanja malega gospodarstva? »Verjamem v slovenske obrtnike in podjetniki, da bomo iz krize izšli kot zmagovalci. So trdoživi, v krizi so spoznali, da ni nič samo po sebi umevno. Kljub temu pa bo lahko slovensko gospodarstvo v taki kondiciji kot pred covid krizo le ob pomoči države. Se pa bojim, da bosta za to potrebni vsaj 2 leti.« 🔲

Hisense kupuje PLP doniral za Petrinjo japonski Sanden V okviru humanitarne akcije Slolesa so sodelujoči Družba Hisense Home Appliances namerava kupiti več kot 83,6 milijona delnic korporacije Sanden, vodilnega svetovnega proizvajalca in dobavitelja avtomobilskih klimatskih kompresorjev in avtomobilskih klimatskih sistemov. Za nakup bodo odšteli nekaj manj kot 167 milijonov evrov ter pridobili približno 75 odstotkov vseh glasovalnih pravic.

V Hisense ocenjujejo, da postajajo z aktualnim razvojem avtomobilov v smeri elektrifikacije, intelektualizacije, mreženja in skupne rabe čedalje bolj priljubljene nove energetske klimatske naprave s toplotno črpalko za električna vozila, prav tako pa tudi tehnologija hitrega polnjenja akumulatorjev.

V zadnjih letih je Hisense pospešil postopek internacionalizacije in ima dolgoletne izkušnje uspešnega sodelovanja z japonskimi podjetji. Leta 2003 sta Hisense in Hitachi na Kitajskem ustanovila skupno podjetje, ki izdeluje komercialne klimatske naprave, in dosegla največji tržni delež na kitajskem trgu komercialnih inverterskih klimatskih sistemov. Od Hisensovega prevzema tovarne Sharp v Mehiki leta 2015 je tovarna potrojila velikost in zmogljivost. Leta 2018 je Hisense prevzel podjetje Toshiba Visual Solutions, ki je že 18 mesecev po integraciji prvič v zadnjih 8 letih leta izkazal dobiček in še naprej povečuje svojo donosnost. Istega leta je Hisense prevzel prvo evropsko podjetje – Gorenje, ki je izgube po 15 mesecih integracije spremenilo v dobiček. 🔲

mz

11. marca 2021

donatorji zbrali približno 300 m3 polizdelkov in izdelkov

Velenje, 3. marca – Pomoč potresnemu območju Petrinja je v okviru humanitarne akcije Slovenskega lesnega združenja Sloles dala tudi hčerinska družba Premogovnika Velenje PLP – lesna industrija. Odzvala se je z donacijo žaganega lesa.

Vsi sodelujoči donatorji so zbrali približno 300 m3 polizdelkov in izdelkov v obliki gradbenega žaganega lesa in drugih končnih lesenih izdelDonacija bo pomagala, da bodo lahko prenovili več kot dvajset kov, kar zadostuje za ostrešij. prenovo ostrešij na več kot 20 stanovanjskih hišah.

Družba PLP – Lesna industrija bo letos Pomoč Slolesa in podjetja Slovenski državni zaznamovala 30 let delovanja. Premogovnik gozdovi s hčerinskim podjetjem Snežnik je bila oskrbuje z vsemi potrebnimi lesnimi izdelki, v sredo na parkirišču v kompleksu nekdanjega del prihodkov pa ustvari tudi na ostalih trgih, Novolesa v Straži pri Novem mestu simbolič- doma in na tujem. Zadnja pridobitev v letu no predana veleposlaniku Republike Hrvaške 2020 je platinasta odličnost AAA, s čimer v Republiki Sloveniji Borisu Grigiću. V imenu se uvršča med najbolj zanesljive slovenske slovenske gozdno-lesne verige sta jo predala poslovne subjekte. 🔲 mkp minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.

Termoelektrarna Šoštanj je pisno obvestila občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, da v šestem bloku zaradi izraženega nasprotovanja šoštanjskega občinskega sveta ne bo izvajala sosežiga odpadkov. Prav tako Teš ne bo nadaljeval postopka spremembe okoljevarstvenega dovoljenja. V Tešu so sicer prepričani, da je bila to dobra zgodba, ki ne bi bistveno vplivala na okolje. Drugačnega mnenja so v Šaleškem ekološkem gibanju in v skupini za civilni nadzor, v katerih projekta niso podpirali in so bili po dostopnih dokumentih prepričani, da sosežig dodatno onesnažuje okolje.

Evropska sredstva so velika priložnost Državni zbor je na izredni seji razpravljal o nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, ki bo osnova za črpanje sredstev iz instrumenta za okrevanje EU po koronski krizi. Koalicija in opozicija se strinjata, da so evropska sredstva, ki bodo na voljo, velika priložnost za državo, vsaksebi pa ostajata pri vsebini samega načrta.

Skoraj 15,7 milijona brezposelnih V Evropski uniji je bilo januarja skoraj 15,7 milijona brezposelnih, od tega 13,3 milijona na območju z evrom, kažejo podatki Eurostata. Stopnja brezposelnosti je v EU znašala 7,3 odstotka, na evrskem območju pa 8,1 odstotka. V Sloveniji se je sicer stopnja brezposelnosti januarja medletno zvišala za 0,6 odstotne točke, a je bila s 4,7 odstotka med najnižjimi v Evropi. Za Slovenijo so sicer znani že februarski podatki, število brezposelnih je po treh mesecih rasti na mesečni ravni spet nekoliko upadlo. Registriranih je bilo 88.051 brezposelnih, kar je 3,8 odstotka manj kot januarja, še vedno pa 13,6 odstotka več kot februarja lani. Število registriranih brezposelnih se je februarja na mesečni ravni znižalo v vseh območnih službah zavoda za zaposlovanje, najbolj v Velenju, Kranju in Murski Soboti. Tudi na letni ravni se je znižalo v območnih službah Velenje in Murska Sobota, v ostalih pa se je zvišalo, najbolj v Kopru.

Zmanjšati davčno vrzel Članice EU skušajo sprejeti direktivo, s katero bi v uniji zmanjšali davčno vrzel, ki v precejšnji meri nastaja zaradi selitve dobičkov v države z ugodnejšo obdavčitvijo. Članice namreč vsako leto izgubijo celo do 70 milijard davčnih prihodkov zaradi prakse multinacionalnih korporacij, ki z agresivnim davčnim načrtovanjem davka na dobiček ne plačujejo tam, kjer ga ustvarijo, pač pa tam, kjer je to zanje davčno ugodneje.

Znova odprti gostinski lokali S ponedeljkom so v posavski in jugovzhodni statistični regiji gostinski lokali odprli terase in vrtove. Vendar, če bodo okužbe zaradi tega narasle, bo ponujanje gostinskih storitev na terasah v rumeni fazi prepovedano. 🔲

mz

V PV manj nezgod, resnost pa večja Velenje – V Premogovniku Velenje je bilo v lanskem letu zaradi nezgod pri delu odsotnih z dela 109 delavcev, eden manj kot leta 2019.

Po teži poškodb je bilo 107 nezgod opredeljenih kot lažja nezgoda, dve pa kot hujša. Število izgubljenih dnin zaradi nezgod se je v primerjavi z letom poprej povečala za skoraj 13 odstotkov, kar pove, da je bila resnost poškodb lani večja kot v letu pred tem.

Popravili silos za klasiranje premoga Velenje – V Premogovniku Velenje so ob koncu leta, med decembrskimi prazniki, izvedli delno obnovo armiranobetonskega silosa premoga v Pesju, ki mu pravijo bunker. Sodi k tehnološkemu procesu drobljenja in klasiranja premoga ter predstavlja zadnjo stopnjo pred oddajo tega v Termoelektrarno Šoštanj. Kapaciteta silosa premera 12,3 metra v cilindričnem delu je 1.000 ton premoga.

Kljub velikim izzivom tako pri načrtovanju projekta delne sanacije kot izvajanju del so le-ta potekala gladko. Delavci OUTN (Oskrba in urejanje transportnih naprav) so ustrezno izpraznili in pripravili silos, prenovo bunkerja pa izvajali v treh izmenah.

Dela so zaključili pred predvidenim rokom, tako da je bil za uporabo pripravljen že 2. januarja. Prenov preostalega dela pa načrtujejo aprila letos, so sporočili iz Službe za odnose z javnostjo. 🔲

mkp

Naš ­čas, 11. 3. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

V ŽARIŠČU

11. marca 2021

Razumna odločitev: Premogovnik do 2042, cena CO2 kuponov nesprejemljiva Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je potem, ko je aktivnosti v zvezi s prestrukturiranjem premogovnih regij predstavil ministru Andreju Vizjaku, napisal odprto pismo predsedniku vlade Janezu Janši, pristojnim ministrstvom ter HSE, TEŠ in Premogovniku Velenje Mira Zakošek

Premogovnik Velenje zaprli, upoštevali tudi voljo sveta Mestne občine Velenje, ki se je že lani opredelil, da naj bi to bilo najprej leto 2042 (in nikakor prej), pri tem pa je treba upoštevati tudi petletno prehodno obdobje. Dejstvo je, da Premogovnika ni mogoče enostavno »zakleniti«, ampak je treba pred tem

Mestni občini Velenje ne moremo dovoliti,« pravi Dermol in dodaja, da bi bilo odgovorno, da se ob naraščanju potreb po električni energiji opusti raba koriščenja premoga šele v trenutku, ko se njegova proizvodnja ustrezno nadomesti in ko bo skupna cena nadomestne ener-

Velenje – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je bil po sestanku z ministrom za okolje in prostor Andrejem Vizjakom optimističen, saj »smo od ministrstva pridobili usmeritve in stališča do določenih projektov, ki jih bo država v prihodnje podpirala. Bila pa je to tudi dobra priložnost, da smo ministra seznanili z vsemi težavami, ki nas pestijo pri iskanju alternativnega vira oskrbe za toplotno energijo (v to bomo očitno prisiljeni, saj je cena CO2 kupov zletela Prekupčevalci s CO2 v nebo. Odprto pa ostakuponi dosegajo velike ja seveda tudi vprašanje, dobičke in to tudi na kaj bo s trenutno lokacijo Termoelektrarne Šoštanj plečih šaleške energetike, po zaprtju Premogovnika, zato je nesprejemljivo, da določitev njegova zaprse vsaj del teh sredstev v tja pa je ključna pri vseh Šaleško dolino ne vrača za nadaljnjih aktivnostih,« pravi Dermol. energetsko učinkovite in

❱

Najoptimialnejši rok zaprtja Premogovnika 2042

okolju prijazen projekte.

V Mestni občini Velenje pričakujejo od vlade in vseh drugih odgovornih, da bodo pri opredelitvi, kdaj naj bi

❱

TEŠ in PV prispevata desetine milijonov v podnebni sklad, ki je namenjen financiranju, inovativnih, razvojnih in okoljskih projektov.

Župan Peter Dermol: »Na obisk v Velenje sem povabil predsednika vlade Janeza Janšo in upam, da se bomo o vsem tem pogovorili.«

poskrbeti za zelo obsežne varnostne ukrepe in seveda najti delovna mesta zaposlenim, ki jih bo za to treba tudi usposobiti. »Prekratek rok bi omogočil

prehod, ki ne bi bil v skladu z načeli pravilnega prehoda ter posledično nedokončano socialno, ekološko in gospodarsko prestrukturiranje regije, česar v

gije ugodnejša od tiste, ki jo zagotavlja TEŠ. O vsem tem piše v odprtem pismu.

O bolj zgodnjem roku zapiranja pa se je mogoče pogovarjati samo, če bi prej zagotovili stabilen vir toplotne energije za Šaleško dolino in tudi ustrezen nivo oskrbe Slovenije z električno energijo.

Več za kupone kot za premog

Še do nedavnega za toplotno ogrevanje ni bilo treba plačevati okoljskih kuponov, zdaj pa bi moralo Komunalno podjetje Velenje zanje zagotoviti okoli

5

TEŠ in Premogovnik pomembno vplivata na energetsko samooskrbo

Peter Dermol opozarja odgovorne v državi, da pri sprejemanju odločitev ne smemo pozabiti, kako pomembno vlogo imata TEŠ in PV pri zagotavljanju zanesljive in varne oskrbe z električno energijo, predvsem pa njene samooskrbe, kar je zelo pomembno. kadar pride do izpada evropskega energetskega omrežja.

4 milijone evrov (za toplotni vir pa 3 milijone evrov). »To je podražitev, ki je ni mogoče sprejeti,« pravi Dermol, ki je seveda razočaran, da daljinski sistem toplovodnega ogrevanja v tej dolini ni bil prepoznaven za ekološkega, pa čeprav je dejstvo, da je dolina prav zaradi njega manj onesnažena.

Poiskati alternativne modele ogrevanja

Dermol tudi opozarja, da mora tukajšnje okolje s podporo podnebnega sklada, v katerega plačuje Termoelektrarna Šoštanj visoke »davke«, najti alternativne vire toplotnemu ogrevanju. To vsekakor mora biti eden od projektov iz prestrukturiranja premogovnih regij.

Računajo na podporo pri vpeljavi vodika

Velenjski župan pričakuje podporo tudi pri vpeljati vodikovih tehnologij v transportni mestni prevoz. Gre za projekt, ki je v veliki meri že pripravljen, a ga niso začeli izvajati, ker Evropa lan ni objavila razpisa za pridobitev nepovratnih sredstev za te namene. 🔲

Ponosni na ljudi, ki v lokalni skupnosti pomagajo sočloveku Bronasti znak Civilne zaščite prejela Bojan Brcar, poveljnik PGD Velenje in člani skupine prostovoljcev Udarnik – S prijetno gesto jim je tudi župan izrazil hvaležnost Jasmina Škarja

Ob svetovnem dnevu civilne zaščite je Civilna zaščita Republike Slovenije razglasila prejemnike priznanj in nagrad na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Med prejemniki bronastega znaka Civilne zaščite je tudi poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Velenje Bojan Brcar in člani skupine prostovoljcev Udarnik Mladinskega centra Velenje.

Pomembno je, da znamo videti stiske ljudi in jim pomagati

Manjši sprejem jim je 4. marca v vili Bianca namenil tudi Peter Dermol, ki je povedal, da gre za zelo laskajoče in hvaležno priznanje, ki dokazuje, da so v lokalni skupnosti prisotni ljudje, ki nenehno pomagajo sočloveku.

Ko je to prepoznano širše in zunaj meja naše lokalne skupnosti, to dokazuje, da opravljajo zelo pomembno delo. »Zato je prav, da se ob tovrstnih priložnostih zahvalimo vsem, ki pomembno vplivajo na naše družbeno dogajanje, predvsem pa je pomembno tudi, da znamo videti stiske ljudi in prostovoljce, ki znajo s svojimi dejanji odgovarjati različnim potrebam. Lokalna skupnost se jim lahko s prijetno gesto samo pokloni in pokaže hvaležnost.

Vesel in ponosen sem, da živim med takšnimi ljudmi in delujem v takšnem okolju,« je ponosno

»Medsebojno sodelovanje, različna dejanja, povezovanje in iskanje ljudi, ki potrebujejo našo pomoč, je največ, kar lahko damo občankam in občanom.«

izpostavil župan MO Velenje Peter Dermol, ki se zaveda, da je dobrodošla vsakršna pomoč.

Iz izkušenj februarskega generacijskega foruma s starejšimi je bilo izpostavljeno nekaj zelo pomembnega, da je med nami veliko ljudi, ki nimajo niti psihofizičnih zmožnosti, da se izpostavijo in opozorijo na težave, ker jim je bodisi nerodno, ne znajo in ne zmorejo sami. »Gotovo je med nami kar nekaj ljudi, ki so zaprti med štiri stene in potrebujejo pomoč. Zato se mi zdi prav, da se spomnimo tudi nanje in jih skušamo poiskati. Drugače je s tistimi, ki imajo pogum, možnost, sposobnost, da glasno povedo,

kaj jih tare, in jim lahko pomagamo. So pa med nami tudi ljudje, ki te možnosti nimajo, zato se moramo ozirati tudi nanje.«

Prostovoljstvo je eno poglavitnih tem človekovega razmišljanja

Člani skupine prostovoljcev Udarnik Mladinskega centra Velenje so veseli, da so med prejemniki nagrad in da so tudi ljudje zunaj lokalnega okolja prepoznali njihov prispevek prostovoljstva.

Andrej Cvernjak: »Nagrada Civilne zaščite je dokaz, da v Velenju obstajajo organizacije, društva in ostali, ki so zelo povezane v

želji pomagati drugim. Ponosni smo na to, da smo skorajda med prvimi v Sloveniji, ki se nam je uspelo povezati z občino, društvi upokojencev in prostovoljci. Uspelo nam je začrtati smernice, opravljamo dobro delo, kar nas izpopolnjuje in razveseljuje.

Vsem našim članom namreč prostovoljstvo pomeni neke vrste način življenja, po drugi strani pa vidimo, kako zelo so ljudje, ki prejmejo brezplačno pomoč, hvaležni in dostikrat presenečeni, da so neke storitve brezplačne,« je strnil misli Cvernjak, ki vidi Velenje v svojih očeh zelo pozitivno, saj MO Velenje zagotavlja pogoje za prostovoljno delo. »Upamo še

sem kot operativni član, kasneje sem prevzel tudi določene funkcije v društvu. Sam pravim, ko si enkrat gasilec, si vedno gasilec.

Ko si enkrat gasilec, si To je način življenja, s tem prevedno gasilec prosto živimo. V gasilskem domu Poveljnik PGD Velenje Bojan imamo ogromno prijateljev, s kaBrcar, ki je prejel nagrado za terimi se družimo in rešujemo svoje dolgoletno delo in preda- življenja, pomagamo sočloveku nost, se je na sprejemu zahvalil in občanom MO Velenje. Velivsem, ki sodelujejo in pomagajo ko zgodb in intervencij nas sprepri reševanju stisk občanov: »To mlja. Vsako leto smo prisotni na bronasto priznanje je namenjeno več kot tristo intervencijah (med tudi matičnemu društvu in vsem sedemdeset in osemdeset je pročlanom, brez katerih tega prizna- metnih nesreč, približno toliko nja ne bi dobil. Zato je to nagrada požarov, ostalo so druge interza vse operativne in ostale čla- vencije), tako da se jih je v vseh letih nabralo precej.

Res pa je, da smo v Nagrade so dokaz in spodbuda, da prostovoljcem času epidemije zaznali malenkosten upad v MO Velenje ni vseeno, pri prometnih nesreda pomagajo v čemerkoli čah, smo pa imeli več intervencij, povein kolikor lahko, varujejo zanih s Covidom-19 človeška življenja, skrbijo in razkuževanjem.« za naše premoženje in Kaj vam nagrada popreprečujejo usodne meni? »To, da sem posledice za okolje. Vsem na pravi poti, in to, skupaj in vsakomur posebej, da bom tudi v prihodnje skušal prispevati ki se znajde v zgodbi kar največ tako v druprostovoljstva – hvala. štvu kot drugje, saj za nami prihajajo mlajne PGD Velenje, tudi gasilce v še generacije, ki jim predajamo naši občini, s katerimi zgledno znanje. Z veseljem sprejmemo sodelujemo, saj se zavedamo, da vsakogar, ki se vidi v tem,« je še smo le kot enota lahko močni. izpostavil Brcar, ki upa, da proZahvala za dobro sodelovanje gre stovoljstvo nikoli ne bo zamrlo, tudi MO Velenje in občinskemu čeprav živimo v zelo negotovih štabu Civilne zaščite,« je pouda- časih, ki prostovoljstvu niso najril Bojan Brcar, ki nosi gasilsko bolj naklonjeni. »Gasilci smo douniformo že skoraj štirideset let. bri ljudje in jih bomo z veseljem »Že v najstniških letih sem vsto- sprejeli medse.« 🔲 pil v gasilsko društvo in od takrat sem povezan z društvom. Začel samo, da se bo tudi stanje, povezano z epidemijo, umirilo in življenje vrnilo v stare tirnice.«

❱

Naš čas, 11. 3. 2021, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

11. marca 2021

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka Sreda, 3. marca S prvim odmerkom cepiva proti Covidu-19 je bilo v Sloveniji doslej cepljenih 125.429 oseb oziroma šest odstotkov prebivalcev, z drugim pa 51.505 oseb oziroma 2,5 odstotka prebivalcev Slovenije.

DZ je v drugi obravnavi podprl zakon o Nacionalnem demografskem skladu, ki naj bi v prihodnje prevzel del bremen pokojninske blagajne.

Zaradi sprememb poslovnika politične skupine EPP v Evropskem parlamentu je madžarski Fidesz izstopil iz skupine.

Osrednji del Grčije je stresel močan potres z magnitudo 6,3.

V potresu je bilo ranjenih okoli deset oseb, o smrtnih žrtvah niso poročali. Materialna škoda je precejšnja.

Nika Križnar je postala prva Slovenka z medaljo na veliki skakalnici.

Preiskovalci NPU so na Štajerskem in Primorskem opravili 28 hišnih preiskav, ki sodijo v okvir obsežne mednarodne kriminalistične preiskave. Po navedbah medijev naj bi bili med preiskovanci nekateri člani družine Vuk in podjetnik ter davčni svetovalec Rok Snežič.

Na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu je na premierni tekmi deklet na veliki skakalnici za novo slovensko veselje z bronom poskrbela Nika Križnar.

Četrtek, 4. marca Mineva leto dni, odkar so v Sloveniji potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom. Odtlej je bilo potrjenih že več kot 191.000 okužb, več kot 4000 bolnikov s Covidom-19 je umrlo.

DZ je na izredni seji, sklicani na zahtevo LMŠ, SD, Levice in SAB, razpravljal o nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, ki bo osnova za črpanje sredstev iz instrumenta za okrevanje EU po koronski krizi. Koalicija in opozicija se strinjata, da so razpo-

skem uradu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in države pozvali, naj namenijo več pozornosti novim različicam virusa.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval k novemu zavezništvu desnih strank v Evropi, potem ko je njegova stranka Fidesz izstopila iz največje politične skupine v Evropskem parlamentu, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP).

Petek, 5. marca V skupini Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije so se v javnem spletnem pogovoru seznanili z razmerami v medijski svobodi v Sloveniji.

V Državnem izpitnem centru kljub nasprotovanju večine ravnateljev vztrajajo pri izvedbi letošnjega nacionalnega preverjanja znanja.

Papež Frančišek je začel zgodovinski obisk Iraka, na katerem je v prvem nagovoru pozval h končanju nasilja, ekstremizma, ločevanju ter nestrpnosti v državi.

Papež Frančišek je za novega celjskega škofa imenoval duhovnika mariborske nadškofije Maksimilijana Matjaža, ki je bil doslej profesor Svetega pisma na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Minister za notranje zadeve Aleš

Tina Šutej je na dvoranskem evropskem prvenstvu osvojila srebrno medaljo v skoku s palico.

Papež Frančišek se je v šiitskem svetem mestu Nadžaf sestal z najpomembnejšim šiitskim verskim voditeljem v državi, velikim ajatolo Alijem al Sistanijem.

Oba sta se zavzela za mir in sožitje med verami.

Atletinja Tina Šutej je osvojila srebrno medaljo v skoku s palico predzadnji dan dvoranskega evropskega prvenstva v poljskem Torunu, slovenski deskar Žan Košir pa je na Rogli dobil paralelni veleslalom svetovnega pokala.

Nedelja, 7. marca Slovenski center PEN in ženski odbor Mira sta pred 8. marcem, mednarodnim dnevom žensk, v izjavi opozorila na nasilje nad ženskami. Na vlado, državni zbor ter državljanke in državljane sta naslovila osem zahtev, med njimi pobudo po čimprejšnji redefiniciji kaznivega dejanja posilstva.

Januarja se je v Sloveniji po začasnih podatkih rodilo 1498 otrok, umrlo pa je 2617 prebivalcev, piše

Novi celjski škof je postal Maksimilijan Matjaž.

Hojs vztraja, da predlog novele zakona o tujcih sledi odločbi ustavnega sodišča. Nevladne organizacije so medtem do predlaganih novel izjemno kritične, če bodo sprejete, bo nujna ponovna ustavna presoja zakona o tujcih.

V Pekingu se je začelo letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa. Kitajski premier Li Keqiang je v govoru ob začetku zasedanja za letos napovedal več kot šestodstotno gospodarsko rast.

Evropska komisija je pred mednarodnim dnevom žensk 8. marca objavila poročilo o enakosti spolov v EU, iz katerega je razvidno, da je pandemija dodatno zaostrila obstoječe neenakosti med ženskami in moškimi na skoraj vseh področjih življenja.

Sobota, 6. marca Dogajanje v zvezi z odnosom do medijev v Sloveniji spremljajo tudi v ZDA. Vlada predsednika Josepha Bidna je Minilo je eno leto od prvega primera v zvezi s tem poudarila, da je okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji. svoboda medijev temeljno načelo demokracije. ložljiva evropska sredstva velika Indici kažejo, da so bile določepriložnost za državo, narazen pa ne preiskave v policiji motivirane ostajata pri vsebini samega načrta. politično, je v pogovoru za SoboDruštvo državnih tožilcev Slo- tno prilogo Dela dejal generalni venije (DDTS) je obvestilo Svet direktor policije Anton Olaj. Pri Evrope o "številnih nedopustnih delu policije sicer Olaj napoveduje pritiskih" na tožilce, ki jih premier prednost opozoril pred globami Janez Janša izvaja neposredno ali pri prometnih prekrških.

Pobudnik koalicije KUL Jože P. preko njemu podrejenih medijev.

Več kot polovica evropskih držav Damijan je za Dnevnikov Objekje v minulem tednu beležila porast tiv poudaril, da je treba politično števila novih okužb z novim koro- sredino okrepiti z jasno vsebino, navirusom, so opozorili v evrop- ki je zdaj ni.

Švicarji so prepovedali pokrivala, ki zakrivajo obraz.

tudi pogoji predčasne prekinitve karantene ob vstopu v Slovenijo.

Gostinski lokali v posavski regiji in Jugovzhodni Sloveniji so lahko odprli terase in vrtove. Zaradi boljše epidemiološke slike – obe regiji sta v rumeni fazi, bodo lahko v enotedenskem poskusnem obdobju stregli na zunanjih površinah.

V Sloveniji so odkrili prve primere brazilske različice novega koronavirusa.

Slovaška, ki je v pandemiji Covida-19 močno prizadeta, je poslala prve kovidne bolnike na zdravljenje na Poljsko in v Nemčijo.

Papež Frančišek je zaključil zgodovinski obisk Iraka.

Papež Frančišek je sklenil zgodovinski obisk Iraka. Temeljno sporočilo obiska je sožitje med verami, mir in odprava revščine za vse ljudi sveta.

Vojvodinja Susseška in princ Harry sta v intervjuju z Oprah Winfrey, objavljenem v nedeljo na ameriški televiziji CBS, razkrila marsikatero podrobnost o britanski kraljevi družini.

Torek, 9. marca Šole so odlično začele pouk v spremenjenih razmerah, je ocenenila v. d. generalne direktorice direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih Nataša Kranjc.

Predsednik vlade Janez Janša je direktorja Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojana Veselinovića pozval k odstopu.

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so bili v zadnjem lanskem četrtletju po začasnih podatkih statističnega urada v primerjavi z zadnjim predlanskim četrtletjem povprečno višji za 3,5 odstotka.

Prek februarja vzpostavljenega spletnega portala e-dražbe, ki na enem mestu združuje aktualne dražbe slovenskih sodišč, je bilo danes prodano prvo stanovanje.

na svoji spletni strani Surs. Rodilo se je za štiri odstotke manj, umrlo pa za 32,8 odstotka več oseb kot v istem mesecu leta 2020. Švicarji so na referendumu s tesno večino podprli uvedbo prepovedi uporabe pokrival, ki zakrivajo obraz. Prepoved, ki je uperjena predvsem v prepoved nošnje muslimanskih burk in nikabov, je podprlo 51 odstotkov udeležencev referenduma.

Velika Britanija je postala prva država, ki bo zdrave prostovoljce v okviru t. i. študiIz Buckinghamske palače so na intervju je o človeških izzivih Megan in Harryja odgovorili spravljivo. namenoma okužila s koronavirusom.

Epidemiološke razmere se v jugovzhodni regiji počasi slabšajo, tako da ne izpolnjuje več pogojev za rumeno fazo.

Aktiv ravnateljev podravskih srePo skoraj petih mesecih pou- dnjih šol in dijaških domov je izka na daljavo se je v šole vrnila razil podpro kaznovanim dijakom še približno polovica dijakov od na protestu 9. februarja v Maribo1. do 3. letnika. Začel se je pouk ru. Podporo dijakom je naslovil na za srednješolce po modelu C, kar ministrico za izobraževanje Simopomeni, da se bodo dijaki v šoli no Kustec. tedensko izmenjevali.

Britanska kraljica Elizabeta II. in Vlada je zaradi grožnje, ki jo preostali člani kraljeve družine so predstavljajo nove različice sars- v skupni izjavi sporočili, da jih iz-cov-2, zaostrila pogoje za preha- kušnja princa Harryja in Meghan janje meje. Znova so uvedli kon- žalosti, ter zagotovili, da se bodo trolne točke na notranjih schen- pogovorili o očitkih glede rasističgenskih mejah. Spremenili so se nega ozračja.

Ponedeljek, 8. marca

Gledališče Sobota je in precej močno piha. Razmišljam, da bi pekla palačinke, premislim si, vse skupaj bi se preveč zavleklo in navsezadnje se ne bi nikamor spravili. Palačinke bom pekla jutri. Namazala jih bom s podravkino šipkovo marmelado (od importa sta ostali še dve žlički in to je po vsej verjetnosti najboljša industrijsko izdelana marmelada na svetu), z Kaja Avberšek romunskima višnjevo in kutinovo, s kanarsko kaktusovo figo, s francosko kislo smetano – posuto s španskim kakavom, z nemškim čokoladno-lešnikovim namazom (ki zagotavlja vsebnost zdravega in prijaznega palmovega olja), s palmovim sirupom iz La Gomere – pokapljanim s sokom kanarske limone, pridala bom koščke lokalnih jagod in banan in zraven ponudila doma pridelan kefir (pred tem pa še doma pridelano kombučo); vse to bom naredila – jutri. Zdaj pa gremo v mesto.

Kalin si zamisli, da se oblečemo po rockersko, vsak v svoji maniri; edini pogoj je, da smo “strašni”, kar v kalinščini pomeni “nadvse kul”. Skombiniramo jeans, lobanje ne podlagi iz rož in ptičev, usnje, leopardje vzorce, temno modro, črno in rdeče, sončna očala, uhane v obliki kladiv in nazaj obrnjene šilt kapice. Gremo na igrišče z gusarsko ladjo, za malega šolarja na razprodaji kupimo nove bele teniske s pisanimi črtami ob straneh (bele teniske so del obvezne uniforme in za široko, visoko, potečo se hobitsko nogo jih ni prav nič enostavno najti), jemo pico margarito (srečo imamo, da dobimo mizo), se sprehodimo mimo katedrale in pobožamo bronaste zelene pse, ki jo čuvajo. Po kosilu se ulice izpraznijo – čisto po špansko, zdaj pa še posebej, ko ni turistov.

Usedemo se na klopco pred zgradbo iz petnajstega stoletja z lepo izrezljanimi lesenimi naoknicami, v naprsni žep jakne imam zataknjeno rožo subtropskega videza, po njenih rožnatih lističih lazi majcen rjav hrošček, sončna svetloba postaja oranžna, sence se daljšajo.

Brat Lev mi piše, če bi šla v gledališče. Lev je v Ljubljani, jaz na Gran Canarii. Huh, ne vem, če bom pravi čas doma, nimam vstopnice, morda bodo pa razprodane – kako se jih sploh kupi in itak mi bo zdajle crknil telefon. Že pred kakim tednom zasledim najavo “zoom predstave v živo” Mandićstroj in zadevščina mi nekako ne da miru, špika me po drobovju, pa kljub temu odlašam z rezervacijo vstopnice. “Evo, imam vstopnico!”, piše Lev. Ojej, ura se bliža uri, skoraj smo že doma, Lev, daj mi kar ti kupi karto, ti vrnem denar, šibam, še računalnik moram priključit na elektriko, karto ti podarim za dan žena, ooo, kako lepo, po sporočilih letijo srčki, skoraj sem že pripravljena, tale naslonjač takole in drugi naslonjač za noge, kako pa se priključim, vse imaš na mejlu, klik in klik, na ekranu se pojavi govoreči Marko z očali, če klikneš tri črtice, se ekran napolni z ekrančki z ljudmi iz publike, katerih imena se kažejo ob vsakem posamezniku, nekateri se odločijo pokazati se, drugi ne, nekateri imajo vključen zvok, drugi ne, nekatere poznam, drugih ne; vsak za svojim računalnikom, v svoji dnevni sobi, pisarni ali kuhinji, eni kadijo, drugi so v pižami, tretji pijejo pivo, četrti grizljajo pistacije, vsi pa smo v ljubljanski Drami. Še dobro, da sem se uredila že dopoldan za v mesto, v gledališče se namreč ne spodobi iti neurejen.

Predstava se začne, zdaj je dobro klikniti eno črtico, da ekrančki publike izginejo, ostane pa tisti, zaradi katerega smo se tukaj zbrali – Mandićev. Mandić je pač – stroj, vrhunski stroj. In tovrstna gledališka izkušnja je zame povsem nova, nadvse zanimiva in nepričakovano intenzivna. Tako daleč in tako blizzzu, si mislim. V Drami nisem bila deset, petnajst (?!) let, zdaj pa sem sredi oceana, bogu-iza-nogu in hkrati v Drami, Markov obraz pa pol metra stran od mojega. Snemalec Borut opravi izvrstno delo – v Marka vstopa in izstopa, je z njim v interakciji in preko njegove kamere sem v interakciji z igralcem tudi sama; interakcija je seveda virtualna, pa vendar skoraj … telesna, saj pravim, čudim se še sama, temu prečudnemu zmiksu oddaljenosti in ultra intimnosti, vse skupaj je kot neke vrste v živo igrani film. Začne me zebsti, lahko bi si šla po jopico, vendar ne grem, tudi v “pravem” (in kaj je sploh pravo?) gledališču ne bi sredi predstave kar vstala s sedeža. Predstave je konec, po kliku na tri črtice smo ponovno vsi skupaj – ekrančki znotraj ekrana, ploskamo, z zvokom ali ne, s sliko ali ne. Ostalo je še nekaj časa za pogovor – nekateri se rade volje izpostavijo, drugi čisto potiho in čisto počasi ugasnemo aplikacijo. Kar nekako … pretreseni.

Na nov teater, ja, pa na starega – tudi; telo potrebuje telo bolj kot kdajkoli. 🔲

Otrok manj, smrti več Šmartno ob Paki – Po podatkih Ivana Napreta, dekana Župnije svetega Martina Šmartno ob Paki, so lani v tamkajšnji cerkvi krstili 24 otrok, od tega 11 dečkov in 13 deklic. Leto pred tem 33. Lani se je poročil le en par, leto prej 4. Cerkveno so pokopali 44 občanov, od tega 20 moških in 24 žensk, leta 2019 pa 33. 🔲

tp

Naš ­čas, 11. 3. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

Največ za najmlajše V Občini Šoštanj bodo letos za družbene dejavnosti namenili dobrih pet milijonov evrov Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Občina Šoštanj programom družbenih dejavnosti, posledično pa tudi financiranju, namenja precejšnja sredstva. V letošnjem proračunu je za to področje namenjenih dobrih pet milijonov evrov, od tega največ za predšolsko vzgojo. Za plačilo razlike med ekonomsko ceno in plačilom staršev bodo namenili blizu 1,5 milijona evrov, 600 tisoč evrov pa še za koncesijo izgradnje novega vrtca, ki so ga zgradili po sistemu javno-zasebnega partnerstva.

7

MED VAMI

11. marca 2021

podružnične šole, za investicijske stroške šole in športne dvorane, varstvo vozačev, sofinanciranje šol s prilagojenim programom in energetsko prenovo šole. Za

slednje v proračunu za letošnje leto namenjamo 180 tisoč evrov, in sicer za projektno dokumentacijo,« pravi župan Darko Menih. Del sredstev je namenjenih

Za socialno varstvo sedem odstotkov več kot lani

Pol milijona evrov samo za šolske prevoze

»Za osnovnošolsko izobraževanje bomo letos namenili skoraj 550 tisoč evrov. V to so zajeti materialni stroški osnovne in podružnične šole ter športne dvorane, plače za zaposlene nad normativom, za sanacijo

Župan Darko Menih: »Največ sredstev je namenjenih vzgoji in izobraževanju.«

Pediater predvsem za izvajanje preventivne dejavnosti Mladi starši nezadovoljni z občasno prisotnostjo pediatra na zdravstveni postaji Šmartno ob Paki – Peticija za zagotovitev stalnega – V naslednjih tednih poskus izvajanja kurativne dejavnosti dvakrat na teden Tatjana Podgoršek

Občasna odsotnost pediatra v zdravstveni postaji v Šmartnem ob Paki je v preteklosti že povzročala med mladimi starši iz tamkajšnjega okolja slabo voljo. V zadnjem času je ta znova prisotna. »Ob ponovnem neprijetnem presenečenju, da pediatra v ambulanti v Šmartnem ob Paki do nadaljnjega ni, se sprašujem, kaj naj starši storimo. Glede na to, da imam doma otroka z življenjsko ogrožajočim zdravstvenim stanjem, si resnično težko privoščim, da pediatra ni v bližini,« je med drugim zapisala na družbenem omrežju ena od ogorčenih mladih mamic. Dodala je še, da so prostori v šmarški zdravstveni postaji za delo pediatra lepo urejeni, a prazni. Njenemu mnenju so se pridružili še mnogi, na nedavni seji občinskega sveta je o nezadovoljstvu zaradi odsotnosti pediatra svetnike seznanil šmarški župan Janko Kopušar, ki ga je ogorčena mamica pozvala k ureditvi osnovnega zdravstvenega varstva za najmlajše. Na družbenih omrežjih se je v minulih dneh pojavila še peticija za zagotovitev stalnega pediatra v Šmartnem ob Paki. Klic na to temo smo zabeležili tudi mi. Po odgovore na vprašanja: kako s to dejavnostjo v omenjeni občini, je možno zagotoviti stalno prisotnost pediatra, bo ta izvajal od zdaj le sistematiko, smo se obrnili na vodstvo javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje (ZD). Prejeli smo odgovor Katarine Rednak Paradiž, strokovne direktorice omenjenega javnega zavoda.

Zdravstvena obravnava naših najmlajših je kakovostna

še delovanju Središča za samostojno učenje in materialnim stroškom za delovanje nove glasbene šole.

Dodatnega nekaj več kot pol milijona evrov pa letno namenijo za izvajanje šolskih prevozov, saj je Občina Šoštanj zelo razvejana, več kot 60 odstotkov šolarjev pa je vozačev.

Vsa leta podpirajo tudi gibanje mladih raziskovalcev, letos z 10.000 evri, ter nagrajujejo zlate maturante (splošne in poklicne mature), ki so doma v šoštanjski občini.

V odgovoru je med drugim zapisala, da v skladu z navodili pristojnega ministrstva, NIJZ ter RSK za pediatrijo ves čas varno in kakovostno izvajajo vse pediatrične dejavnosti za njihove najmlajše paciente.

Ves čas deluje (in bo še naprej) Akutna infekcijska pediatrična ambulanta v ZD Velenje, kjer so ob upoštevanju ustreznih varnostnih ukrepov obravnavani vsi otroci z infekcijskimi obolenji iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. »Infekcijska obolenja pri otroku so akutna in zahtevajo uporabo vsega »orožja« za postavitev diagnoze in to nam lokacija v ZD Velenje z delujočim laboratorijem omogoča cel delovni dan, zato je zdravstvena obravnava naših najmlajših lahko še bolj kvalitetna.«

Preventivna dejavnost kot zelo pomemben del obravnave pediatrične populacije ves čas teče kontinuirano, posebej tudi prostorsko ločeno na 4 lokacijah: predšolska preventiva ZD Velenje, šolska preventiva ZD Velenje, preventiva ZP Šoštanj, preventiva ZP Šmarno ob Paki. Vso ostalo kurativno dejavnost izvajajo po potrebah, redno in sprotno.

Predvsem administrativni del kurativne dejavnosti so z izboljšanjem telekomunikacijskih možnosti preko spletnega obrazca na www.zd-velenje.si (kontakt z zdravstvenim osebjem) in klicnega centra (541) zelo približali svojim uporabnikom. V skladu z bolj varno zdravstveno obravnavo so te možnosti prispevale velik napredek, sploh za lokacijsko bolj oddaljene kraje od ZD Velenje, kot je Šmartno ob Paki. Ob vsem tem redno teče delovanje Centra za zgodnjo obravnavo otrok ter specialistična alergološka ambulanta in UZ kolkov. »Ponosni smo, da smo kljub majhnemu številu delujočih pediatrov in ostalemu zdravstvenemu osebju ob ustreznih organizacijskih spremembah uspeli zagotoviti opravljanje vseh zdravstvenih dejavnosti za otroke iz naše regije. Naše delo bo do nadaljnjega organizirano enako. V šmarški zdravstveni postaji bo redno tekla preventivna dejavnost, ostali del pa bomo izvajali v prostorih ZD Velenje. V naslednjih tednih bomo dvakrat na teden poskušali organizirati del kurativnih dejavnosti tudi v Zdravstveni postaji Šmartno ob Paki. Vsi akutno bolni otroci pa bodo do nadaljnjega obravnavani še naprej v prostorih Akutne infekcijske pediatrične ambulante,« je sklenila svoj zapis Katarina Rednak Paradiž.

Občina v zadnjih treh letih vložila 35 tisoč evrov

Janko Kopušar nam je zagotovil, da se v lokalni skupnosti zavedajo potrebe po zagotavljanju kakovostne zdravstvene oskrbe tudi za najmlajše in si zanjo prizadevajo po svojih najboljših močeh. Skupaj z vodstvom ZD Velenje iščejo ustrezne rešitve. V zadnjih treh letih je občina samo za ureditev zdravstvene postaje vložila 35 tisoč evrov, od tega 10 tisoč evrov za pediatrično ambulanto. Tudi pred omenjenim časom vlaganj v opremo in prostore ni bilo malo. »Razumemo skrb in jezo staršev otrok, zato bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi zagotovili stalno prisotno pediatra,« je poudaril Janko Kopušar. 🔲

Za to področje je letos namenjenih 633.000 evrov, kar je skoraj 7 odstotkov več kot lani. Dobra polovica teh sredstev oziroma 375.000 evrov je namenjenih izvajanju programov socialnega varstva starejših (domska oskrba odraslih, sofinanciranje pomoči na domu).

Za socialno varstvo materialno ogroženih (subvencioniranje najemnin za stanovanja, izredno denarno pomoč, plačilo pogrebnih stroškov nepremožnim, pomoč ob naravnih nesrečah, prehrambne pakete, brezplačno ali subvencionirano kosilo starejšim, materialno ogroženim) je v proračunu namenjenih 174.800 evrov. Za socialno varstvo drugih ranljivih skupin (sofinanciranje delovanja OZRK Velenje, društva gluhih in naglušnih ter drugih humanitarnih društev in organizacij, ki se prijavijo na javni razpis, in za sofinanciranje letnih srečanj starejših občanov) je namenjenih 28.000 evrov, programom in delovanju

v Medgeneracijskem središču Šoštanj vključno s fiksnimi stroški prostora 10.000 evrov, za družinskega pomočnika ter pomoč staršem ob rojstvu otroka 45.000 evrov. Za materialne stroške delovanja pisarne CSD Občina Šoštanj letno namenja 800 evrov, za Aktivno politiko zaposlovanja – sofinanciranje javnih del v socialnem varstvu pa 5.500 evrov.

Tri četrtine sredstev za kulturo namenjajo programom

Kulturi je namenjenih 634.500 evrov. Največji delež teh sredstev, tri četrtine, bo porabljenih za programe v kulturi, in sicer za delovanje šoštanjske knjižnice, vključno z nakupi knjig, Zavoda za kulturo in Muzeja usnjarstva na Slovenskem.

Za ljubiteljsko kulturo sredstva razdelijo na osnovi javnega razpisa in namenjajo 60.000 evrov, za delovanje Vile Mayer 46.000 evrov, vzdrževanje in ohranjanje kulturne dediščine 37.000 evrov (Kavčnikova domačija, Kajuhov spominski objekt pri Žlebniku, vzdrževanje dvorca Gutenbuchel). Za upravljanje in vzdrževanje kulturnih objektov je letos rezerviranih 10.000 evrov (kulturni dom in drugi kulturni objekti), za premično kulturno dediščino 4.000 evrov, javnemu skladu za kulturne dejavnosti pa bodo namenili 2.500 evrov.

Zdravstveno zavarovanje brezposelnih letos prevzela država

Za zdravstvo je v letošnjem proračunu Občine Šoštanj zagotovljenih 124.500 evrov. »Sredstva

bomo porabili za plačilo dežurne zobozdravstvene službe, nakup defibrilatorjev, obnovo in vzdrževanje Zdravstvene postaje Šoštanj, plačilo mrliških ogledov in sanitarnih obdukcij ter za dejavnost prvih posredovalcev,« našteva župan.

V proračunu pa so rezervirali tudi sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje brezposelnih. Ker pa je s 1. januarjem letošnjega leta to obveznost prevzela država, bodo z rebalansom ta sredstva prerazporedili v tiste programe, v katerih bodo sredstva najbolj potrebna.

Športu 400.000 evrov

Za programe športa namenjajo slabih 400 tisoč evrov. »Sredstva so namenjena za delovanje društev in upravljanje ter vzdrževanje športne dvorane, telovadnice Partizan, rokometnega in nogometnega igrišča, kegljišča, športnih igrišč v Pohrastniku, Lajšah, Tresimirjevega športnega igrišča v Šoštanju ter Smučišče v Zavodnjah,« našteva župan Darko Menih.

Letos je v postavko za šport vključena tudi zamenjava razsvetljave v Športni dvorani Šoštanj in TVD Partizan.

Programi za mladino

Za programe mladih imajo v proračunu namenjenih 64 tisoč evrov, od tega 30 tisoč za delovanje MZPM za prosti čas otrok, zdravstveno letovanje otrok in financiranje programa in obdarovanja otrok v času veselega decembra, 26 tisoč za delovanje vile Lučka in 8 tisoč za razpis za mlade, na katerega pa sta se v zadnjih dveh letih prijavili le dve društvi. 🔲

Naš ­čas, 11. 3. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

11. marca 2021

Kuharski podvigi v času šolanja na daljavo razveseljevali družinske člane Pred velikimi preizkušnjami so bili dijaki in učitelji vseh programov pri praktičnem pouku, ki sicer v šoli poteka v specializiranih učilnicah – Teoretični del so učitelji brez večjih zapletov izpeljali po videokonferencah, drugače pa je bilo s praktičnim delom

v biotehniki in oskrbi so bila prva težava dela na daljavo pri izvajanju praktičnih modulov s področja tekstila delovna sredstva, saj večina dijakov doma nima šivalnih strojev. Druga težava je bila Jasmina Škarja naši šoli je pri vsakem od šestih nabava materiala (blaga, izobraževalnih programov s poprejic …), saj so neživilV času, ko je v Sloveniji zaradi dročja ekonomije, gastronomije, ske trgovine zaprle svokoronavirusa pouk potekal na da- turizma, trgovine in oskrbe del ja vrata. Pouk in vsebine ljavo, je bil za nekatere – poleg kurikula namenjen pridobivanju so učiteljice prilagodile, aktivne udeležbe staršev, precej- praktičnih znanj. Praktični pouk tako so dijaki reciklirali šnjega prizadevanja učiteljev in je pomembna sestavina učnega in ustvarjali izdelke s tehše kako pomembne tehnologije procesa, saj dijaki teoretična sponiko ročnih vbodov in iz – pouk na daljavo zahtevnejši kot znanja prenašajo neposredno v materialov, ki so jih imeli v razredu, spet za druge pa za- prakso, pri tem pa razvijajo svoje doma. Lotili so se pranja, nimivejši in bolj ustvarjalen. Po- spretnosti, psihomotorične spoodstranjevanja madežev, trebno je bilo sodelovanje, spod- sobnosti, delovne navade in tehsušenja, likanja in šivanja bujanje in podpora vseh. Težava nično kulturo, da se bodo znašli gumbov. Pri praktičnem je nastala pri praktičnem pouku, in znali prilagoditi v poklicnem pouku turizma so dijaki ker dijaki ročnih spretnosti, po- okolju,« razloži ravnateljica šole, na domačih računalnikih stopkov in praktičnega znanja na ki poudarja, da so bili v letošnjem pripravljali turistične ledaljavo na videokonferencah niso šolskem letu na pouk na daljavo, Pri praktičnem pouku kuharstva in strežbe je bilo treba delo in vsebine take, kataloge in semimogli usvojiti. tj. na izzive tehnične, logistične, prilagoditi živilom in pripomočkom v domačih kuhinjah. Da bi dijakom narske naloge. Nekoliko komunikacijske ter vsebinske lažje prikazali delovne procese, so učitelji snemali tudi kratke video vodiče. več težav je bilo pri prakPraktični pouk je narave, zelo dobro pripravljeni Kljub vsem težavam pa so pod veščimi rokami dijakinj in dijakov nastajale tični predstavitvi turističpomembna sestavina tako učitelji kot tudi dijaki. »Čemojstrovine, ki so bile prava paša za oči. Mladostniki so s svojimi kuharskimi nega vodenja na terenu. učnega procesa prav smo se zavedali, da izobrapodvigi v največji meri zadovoljevali in razveseljevali svoje družine. V običajnih razmerah Kako se vračajo v šolske de- ževanje na daljavo ni in ne more gredo dijaki na teren in lavnice, smo povprašali ravna- biti zamenjava za klasični pouk in zagnanosti potrudili, da bi ga učitelji prilagajali pogojem doma, na posameznih točkah v Veleteljico Šole za storitvene dejav- v šolskih klopeh, smo se z veliko izpeljali čim bolje. Pred velikimi je bilo aktivnosti brez ustrezne nju opravijo turistično vodenje. nosti ŠVC Heleno Zupanc. »Na mero optimizma, potrpežljivosti preizkušnjami so bili v času od opreme precej težavno izvajati.« Tokrat so odšli na teren skupaj 19. oktobra 2020 dalje dijaki in s svojimi družinskimi člani, ki učitelji vseh programov pri prak- Pomanjkanje delovnih so jih na določeni točki posnetičnem pouku, ki sicer v šoli po- sredstev in materiala li, posnetke pa so potem poslali V programu Pomočnik v biotehniki in oskrbi so bila prva težateka v specializiranih učilnicah.

Pri praktičnem pouku kuhar- učitelju. va dela na daljavo pri izvajanju praktičnih modulov s področja Teoretični del so učitelji brez ve- stva in strežbe je bilo treba delo tekstila delovna sredstva, saj večina dijakov doma nima šivalnih čjih zapletov izpeljali po video- in vsebine prilagoditi živilom in Praktični pouk dijaki strojev. Druga težava je bila nabava materiala (blaga, prejic …), konferencah, drugače pa je bilo pripomočkom v domačih kuhi- v veliki meri izvajajo v ker so bile neživilske trgovine zaprte. s praktičnim delom. Čeprav so ga njah. Tudi v programu Pomočnik specializiranih učilnicah Da so dijaki, ko zapuščajo šolo, dodobra opremljeni tudi s specifičnimi praktičnimi znanji in strokovnimi kompetencami, imajo zasluge delodajalci, ki dijakom vsako leto omogočajo pridobivanje konkretnih delovnih izkušenj v realnem delovnem okolju.

Učenci in dijaki šol v SAŠA regiji so letos ustvarjali na temo slovenskega reka »Če kruhek Kako ste lahko izpeljali praktično

Na natečaj Evropa v šoli prispelo 108 del pade ti na tla, poberi in poljubi ga.«

❱

Tina Felicijan

Nacionalni odbor natečaja Evropa v šoli, ki ga vodi Zveza prijateljev mladine Slovenije, je lani jeseni razpisal temo za novo ustvarjalno sezono, ki se je zaključila 12. februarja, ko so regijski koordinatorji, med katerimi je tudi Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, zbrali likovna, literarna, fotografska in video dela, s katerimi so učenci osnovnih šol vseh triad in v manjšem številu tudi dijaki izrazili svoja razmišljanja o izgubah hrane in odpadni hrani. »Temo natečaja v nacionalnem odboru, v katerem sem tudi sama, običajno vsebinsko prilagodimo temi evropskega leta ali ciljem trajnostnega razvoja, pri tem pa smo pozorni, da bo tema blizu osnovnošolcem in dijakom,« pojasni sekretarka MZPM Velenje Bojana Špegel in utemelji letošnjo temo s sloganom Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga. »Po podatkih OZN za prehrano in kmetijstvo po vsem svetu vsako leto zavržemo približno 1,3 milijarde ton hrane, kar je tretjina vse

Razmere v svetu nas vedno bolj silijo k razmisleku in zavedanju, kako zelo pomembna je hrana za naše življenje, kako neenakomerno je razporejena, koliko je zavržemo in kako bi lahko izkoreninili lakoto.

hrane, proizvedene za prehrano ljudi. Količina odpadne ali zavržene hrane sta 2,2 bilijona evrov letno, kar je štirikrat več, kot je potrebno za prehrano vseh 815 milijonov ljudi na svetu, ki so še vedno vsak dan lačni.«

Regijska komisija bo likovna, literarna, video in fotografska dela izbrala do 12. marca, nacionalna komisija pa bo svoje delo opravila do 19. aprila. Če bo le mogoče, bo v petek, 14. maja, podelitev nacionalnih nagrad potekala v Festivalni dvorani Pionirskega doma v Ljubljani, sicer pa virtualno.

108 del 102 avtorjev

MZPM Velenje je lani jeseni pozvala k sodelovanju na ustvarjalnem natečaju vse osnovne in srednje šole iz Šaleške, Spodnje in Zgornje Savinjske doline. Ker se osnovnošolci in dijaki po jesenskih počitnicah niso vrnili v šole in je pouk potekal na daljavo, odziv ni bil tako množičen kot običajno. »Če smo v prejšnjih letih imeli 21 ali 22 sodelujočih šol, se je tokrat na natečaj prijavilo le 12 šol. Do 12. februarja, ko se je iztekel rok za oddajo del,

smo v vili Rožle zbrali dela iz 9 šol, izkupiček pa je bil precej nižji kot prejšnja leta. Prejeli smo 39 literarnih del 39 avtorjev, 53 likovnih del 53 avtorjev, 15 foto del 9 avtorjev in eno video delo.

Skupaj smo torej prejeli 108 del, ki sta jih ustvarila 102 avtorja. Pri delu jim je pomagalo 43 mentorjev. Naj poudarimo, da se učenci, razen prve triade in CVIU, do roka za oddajo del še niso vrnili v šole, kar je zagotovo povzročilo manjše število del in sodelujočih šol,« poroča Špeglova, ki upa, da bodo udeleženci natečaja iz naše regije, ki so vedno uspešni tudi na nacionalni ravni, tudi letos prejeli najvišje nagrade. 🔲

usposabljanje pri delodajalcih?

Ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti odgovarja: »V začetku šolskega leta smo optimistično poslali na PUD dijake treh oddelkov. Dijakinje in dijaki programa Gastronomske in hotelske storitve ter Pomočnik v biotehniki in oskrbi, ki so v času razglasitve epidemije opravljali praktično usposabljanje v gostinskih in hotelskih obratih, so ga zaradi njihovega zaprtja morali prekiniti in so se nemudoma vključili v pouk. Več sreče so imeli dijaki programa Trgovec, ki so PUD v živilskih trgovinah uspeli uspešno pripeljati do konca. Upamo, da se bodo postopoma sproščale tudi gostinsko-turistične dejavnosti in bodo naši dijaki uspeli opraviti še manjkajoče tedne PUD do konca šolskega leta. V marcu odhajajo na PUD dijaki programa Ekonomski tehnik, za katere smo s skupnimi močmi uspeli zagotoviti ustrezna delovna mesta,« pove Zupančeva, ki še zaključi, da je sedaj, ko pouk praktičnega pouka ponovno v veliki meri izvajajo v specializiranih učilnicah in so se v šolske klopi vrnili tudi dijaki zaključnih letnikov ter nižjega poklicnega izobraževanja, vzdušje na šoli prijetno in sproščeno. »Tako dijaki kot učitelji dosledno skrbijo za upoštevanje vseh ukrepov, saj si vsi želijo šolsko leto zaključiti v živo in ne na daljavo. Delo je že prvi dan vrnitve v šolo steklo nemoteno, dijaki pa so zelo motivirani, ker imajo spet pristen stik s sošolci in učitelji. V tem trenutku si želimo le še tega, da bi se v šolo v celoti vrnili tudi dijaki nižjih letnikov, za katere pouk en teden teče v šoli, en pa na daljavo.« 🔲

Vžigalnik Moj stari oče je bil železničar na ljubljanski postaji. Kakor mnogi v tistem času je tudi on vlekel fajfo. Danes je prava redkost, če kje srečaš kakšnega fajfarja. Bolj si jo prižiga, da bi vzbujal pozornost, čeprav lahko sčasoma postane njen odvisnik. Fajfarji so tu in tam med sabo tekmovali, kdo bo imel bolj dragoceno fajfo, obloženo z različnimi okraski. Večkrat je bila dragoceno darilo.

Fajfarji in tisti, ki so jim bile cigarete njihov vsakdan, so seveda potrebovali ogenj, da je začel rekvizit služiti svojemu namenu. V tistem času je bil v stari Jugoslaviji vžigalnik na strogem udaru financarjev. Teh so se ljudje pogosto bolj bali kot žandarjev, sicer pa so skrbeli, da so v državi finance tekle po zakonih in država ni bila oškodovana. Financarji v zelenih uniformah so bili strah in trepet za tiste, ki so si cigarete in pipe prižigali z vžigalnikom, kajti država je hotela služiti s prodajo vžigalic, nad katerimi je imela monopol. Nekdanji vžigalniki so potrebovali kresilni kamen, izdelan iz kremena, današnji imajo po večini električni vžig, precej dražji pa so elektronski. Dragocene kresilne kamne so skrivaj prinašali čez mejo in z njimi barantali. Cvetela je tiha trgovina, ki ji financarji niso bili kos.

Moj stari oče si jo je prižigal z mesingastim vžigalnikom, skritim v notranjem žepu. Prižiganje je trajalo dalj časa, zato je bila nevarnost pred zelencem tem večja. Nekega dne si jo je na peronu napolnil z izbranim tobakom in izvlekel vžigalnik. Komaj se je malo pokadilo, ga je iznenada zgrabil financar za roko, v kateri ga je držal, in zaslišal se je glas Zdaj te pa imam. Stari oče je že imel pred očmi, kako bo moral preštevati denarce, ko ga nenadoma prešine odrešilna misel. Z desnico zgrabi za vžigalnik in ga zaluča čez železniške kompozicije onkraj tirov. Presenečeni financar ni imel dokaza o prekršku, samo skozi zobe je zamomljal Zdaj te pa nimam več, grdo preklinjal in odkorakal.

Ljubljanski fajfar, ki nam je ob obisku v Velenju zasmradil stanovanje, a smo bili spoštljivo tiho, je mnogim podrobno pripovedoval o dogodku in požel veliko pohvale, financar pa je svojim nadrejenim najbrž zamolčal, kaj se mu je pripetilo. 🔲

Bojan Glavač

Naš ­čas, 11. 3. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

POLITIKA

11. marca 2021

Kako se v svetu Mestne občine Dan žena kot spoznanje moralne vrednosti in človeške dobrine Velenje sliši glas opozicije?

K sodelovanju smo povabili vodje svetniških skupin in samostojne svetnike, ki niso povezani v koalicijo, ki jo v svetu Mestne občine Velenje sestavljajo Socialni demokrati, ki imajo osemnajst svetnikov, in DeSUS s tremi svetniki Mira Zakošek

Vodjem svetniških skupin in samostojnim svetnikom, ki niso sestavni del koalicije velenjskega občinskega sveta, smo poslali pet vprašanj. Nekaj odgovorov smo že objavili. Danes objavljamo mnenje Brigite Tretjak.

»Mlade spodbuditi, da ostanejo na kmetiji«

Brigita Tretjak, SLS: »Ker sem v svetu Mestne občine Velenje slabo leto, so moje pobude še nerealizirane, želim pa si postavitev tabel za označevanje kmetij po vseh poteh kmetij in čimprejšnjo razširitev trase Lokalca tudi na podeželje.« Vse svoje člane aktivno informiram, jim svetujem in pomagam. Izpostavila sem vse kanale obveščanja, prav tako nudim brezplačna svetovanja in pomoč na različnih področjih. Mestni svetniki smo poleg občine in drugih občinskih organov tukaj prav zaradi občanov, naša naloga pa je, da jih slišimo, jim pomagamo pri izboljšanju njihovega življenja v naši občini.

Okolje vpliva na življenjske pogoje človeka in s tem tudi na zdravje in kvaliteto življenja. Menim, da do dodatne obremenitve okolja ne sme prihajati.

Dobro je, da je dovolj časa za prestrukturiranje. Naloga je zelo obsežna. Skupno angažiranje v tej smeri in aktivno sodelovanje ter

Zanimalo nas je • Katere vaše pobude v občinskem svetu so se slišale in bile upoštevane?

• Del mandatnega obdobja je za vami. Kaj ste vi osebno naredili za občino oziroma občane?

• Kot kaže, do sosežiga v TEŠ ne bo prišlo. Kako gledate na to?

• Dva razvojna projekta, namenjena prestrukturiranju gospodarstva, sta vam bila že predstavljena. Kako ju ocenjujete?

• Kaj bi radi postorili, pa svoje pobude še niste podali ali ni bila uslišana?

Brigita Tretjak

nadziranje ukrepov je potrebno za dobro regije. Le tako lahko aktivno vplivamo na kakovost življenja za vse.

Pobud imamo še veliko, se pa zavedam dejstva, da ne morejo biti vse

uslišane naenkrat. Mladim v Velenju po nekaterih raziskavah zelo pada zanimanje za delo na kmetiji, zato bi jih bilo nujno spodbuditi k temu poklicu in jim na tej poti pomagati. Vsi vemo, da je pridelava hrane, še posebej zdrave hrane, strateškega pomena tako za mesto kot državo, vendar pa je premalo posluha za težave, ki uničujejo naše kmetijstvo. Le eden od mnogih vzrokov je tudi neobvladljivo povečevanje nastanka škod po divjadi, pri čemer so kmetje ostali sami in nihče nima posluha za njihove težave. Tudi občina Velenje bi morala pokazati večjo skrb za oškodovane in pozvati vse pristojne, da se čim prej usmerijo v dolgotrajno rešitev tega vprašanja. Kmetje morajo imeti na svoji lastnini pogoje za nemoteno delo.« 🔲

Priprave na letošnji dan žena so se v Šaleški dolini začele že v soboto, 6. marca. Z zagnanostjo in veseljem so članice in člani Mladega foruma Šaleške doline in Ženskega foruma SD Velenje pod okriljem Občinske organizacije SD Velenje v Velenju, Šmartnem ob Paki in Mozirju razdelili nageljne. »Rdeči nageljni so že več kot stoletje simbol socialdemokratskega in delavskega boja za svobodo, enakost, e m a n c i p a c ij o i n pravično plačilo za pošteno delo, ne glede na spol, vero ali barvo kože. Enake možnosti ost ajajo središče socialdemokratskega boja tudi danes. Rdeči nagelj, ki ga podarjata Mladi in Ženski forum SD, tako ni le simbolična gesta občasne prijaznosti, je zahteva za dostojno plačilo, je boj proti nasilju v družini in je zahteva po osvoboditvi in emancipaciji vseh žensk, ki ne smejo biti odvisne od samovolje delodajalcev ali partnerjev. Prišel je čas, da uveljavimo dejansko enakost žensk in moških. Prišel je čas, da se osvobodimo stereotipov in tradicionalnih okvirov, ki omejujejo žensko sposobnost, ustvarjalnost in možnost, da v družbi nastopajo kot enakopravne odločevalke in voditeljice prihodnosti,« pravijo predsednica Območne SD Andreja Katič in člani mladega foruma SD Velenje s Tjašo Oderlap na čelu.

Dodajajo, da ima letošnji rdeči nagelj še poseben pomen. Je del socialdemokratskega boja za zaščito najbolj temeljne pravice žensk, da same odločajo o svojem telesu in svojem življenju.

»Ne gre le za pravico do splava, ne gre le za pravico samostojno razpolagati s svojimi ekonomskimi viri, gre tudi za odločitev družbe, da absolutno in dokončno zavrne kakršnokoli nasilje nad ženskami. Rdeč nagelj zato letos sporoča, da v 21. stoletju ni več nobenega opravičila za prikrito toleranco posilstev in družinskega nasilja. Le JA pomeni JA in o svojem življenju lahko in mora vsaka ženska odločati

sama. Sporočilo je jasno, enakost zdaj. Naj bo 8. marec vsak dan.« Socialni demokrati so zato že tradicionalno vsem ženskam ob prazniku podarili stand-up predstavo – Uroš Kuzman z učenci. Dan po predstavi pa nadaljujejo boj za enakost.

Nakupovalni kotički v »stari Nami« in ob njej vedno vabljivi Ste že preizkusili PS PAKETOMAT? Sedaj vam ni več treba skrbeti in gledati na uro, da boste ujeli dostavljača paketa.

Preprosto lahko naročite prevzem pošiljke v izbran paketomat Pošte Slovenije. Nudijo vam 24 paketomatov v 15 slovenskih krajih.

Vaš najbližji pa je pri STARI NAMI. Prednost paketomata je, da niste obvezani, da paket prevzamete do določene ure, saj je storitev na voljo 24 ur na dan in vse

dni v tednu. Svojemu paketu lahko sledite na vsakem koraku s pomočjo SMS-ov in e-obvestil, ki jih boste prejeli. Potrebujete le svoj telefon, kamor so poslani vsi podatki za prevzem paketa. Vaš paket vas bo na izbranem paketomatu čakal 72 ur. V kolikor ne boste v tem času uspeli prevzeti paketa, pa vas bo ta čakal na najbližji pošti še pet dni.

Kako deluje paketomat? Preprosto!

Ob spletnem nakupu za mesto dostave paketa izberite paketomat v vaši bližini oziroma naslovite:

Janez Vzorec PS Paketomat Kidričeva c. 45 (lokacija paketomata) 3703 Velenje

Potrebujete perilo, nogavice, pižamo, posteljnino ali brisače? In prisegate na kakovost, ki ni pregrešno draga? Potem brž obiščite Galeb svet perila, Tekstilno hišo Velenje, v stari Nami!

Priznane znamke Galeb, Lisca, Triumph, Snelly, Polzela in še druge, so razlog več, da obiščete Galeb svet perila, v stari Nami na Kidričevi 12 v Velenju!

Velenje je precej drugačno od drugih mest, saj tukaj ostaja trgovska ponudba razpršena po vsem mestu, pa tudi na obrobju. Skoncentriranih nakupovalnih središč, ki jih poznajo v večini drugih krajev po svetu in doma, nimamo.

So pa zato privlačni nakupovalni kotički še toliko bolj vabljivi.

Tokrat smo se ustavili v severozahodnem delu Velenja pri »stari Nami« – tako večina starih Velenjčanov še vedno imenuje trgovine v tem delu Kidričeve ceste v Velenju. Gre za eno najstarejših trgovin v mestu, ki je stara toliko kot mesto samo. Vedno je bila priljubljena in prav tako tudi mnogi lokali v njeni bližnji okolici. 🔲

Pralnica in šivalnica Regem Kersnikova 2 041 440 707

Če spletni trgovec ne ponuja možnosti dostave v PS Paketomat, si to zagotovite sami. Izberite Pošto Slovenije za dostavo vašega paketa, za vaš naslov izpišite lokacijo izbranega paketomata, dodajte vašo mobilno številko in prevzemite paket.

S storitvijo PS Paketomat, je dostava paketov hitra, diskretna in priročna.

Več preverite na www.posta.si/paketomat ali pokličite 080 14 00.

🔲

Vedno vredno obiska!

Pranje zaves, odej, posteljnine in drugih tekstilnih izdelkov Šivanje in popravila zaves, prtov, oblačil po meri | Likanje Daliborka Vladušić s.p., Velenje

Naš ­čas, 11. 3. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

11. marca 2021

Podobe iz sanj Dijaki umetniških smeri Gimnazije Velenje tudi letos prirejajo večere, na katerih predstavljajo svojo likovno in glasbeno ustvarjalnost, vendar razstave in koncerti potekajo na spletu

Viva pozitiva …

Bojan Pavšek

Tina Felicijan

Velenje, 5. marca – Na prvem letošnjem umetniškem večeru dijakov likovne in glasbene smeri Gimnazije Velenje so se predstavili maturanti, sledili pa bodo še 3. in 2. letniki. Večer z naslovom Podobe iz sanj so izvedli na daljavo v video konferenci, na kateri so obiskovalce usmerjali k spletnemu ogledu likovnih del in koncerta, sklenili pa so ga z druženjem pred malimi ekrani.

Umetniški večeri likovnikov in glasbenikov so prikaz njihovega dela in napredovanja ne le kot posameznih ustvarjalcev, temveč tudi kot kolektiva. V obeh vlogah

imajo svobodo umetniškega izražanja, ustvarjajo pa pod mentorstvom profesorjev inštrumentov in mentorja za pripravo glasbenega programa oziroma profesorja strokovnega predmeta likovne smeri, vendar vsako leto drugega. Letos je maturante pri ustvarjanju usmerjala profesorica Aleksandra Dolenec Gojević, ki predava teme iz bivalne kulture in predstavitvenih tehnik. »Letos so ustvarjali na temo arhitekture in odnosa do okolja. Izhajali so iz načela ohranjanja virov in reciklaže, ki je pri ustvarjanju v času epidemije, ko so lahko uporabljali le to, kar so našli doma, dobila dodaten pomen. Predstavili pa

Festival Velenje (Galerija Velenje) in Osrednja Knjižnica Mozirje organizirata dobrodelno akcijo, katere izkupiček bodo namenili obnovi pred nedavnim pogorele Mozirske koče. Vse do 12. aprila bodo zbirali dela umetnikov, ki jih bodo prodali na dobrodelni internetni javni dražbi. Umetnike, ki se bodo odločili za sodelovanje, prosijo, da jim pošljejo fotografijo umetniškega dela in seveda vse svoje podatke.

… tokrat ni v navezi z dojemanjem rezultatov covid testiranj, ki že leto dni zaposlujejo zaskrbljeno in napetosti polno lockdownersko ljudstvo tako doma kot po svetu. V duhu epidemiološkega časa doživljamo preverjanje okuženosti predvsem skozi bolj ali manj zanesljive nosno-palične obrede. Po opravljenih sinusnih vrtinah upamo, da nas čez dan ali dva predstavniki NIJZ-ja z znanimi diagnozami vseeno ne popredalčkajo med pozitivne.

Negativni rezultat nam namreč omogoči, da si za trenutek oddahnemo in jo nato brez protiteles spet mahnemo novim okužbam naproti. Cepljenim bo ta riziko izzivanja usode, vsaj upam, prizanešen. No, poglej si tole korono, ki me že v uvodniku želi oddaljiti od tokratnega bistva. Žal ji v tej kolumni, kljub temu da nam je prebrisano zlezla pod kožo, ne bo uspelo.

Nekako smo že navajeni, da se ob vsaki informaciji, ki prileti v eter, del populacije nanjo javno odzove.

To počnejo/mo zaradi različnih razlogov in na zelo različne načine. Pogosto “artikuliramo” svoj takojšnji odziv skozi podobe emojijev oz. sličic, ki preprosto grafično odslikavajo naša trenutna čustva, razpoloženja in so nadvse popularen komunikacijski pripomoček v digitalnem svetu. Spet drugič smo se pripravljeni pošteno razpisati. Pri tej obliki sporazumevanja je mogoče kaj hitro opaziti, kdaj gre za komentiranje v stanju afekta, saj so po navadi razlage zaradi bliskovitosti, ki jih spremlja enosmerno razmišljanje, polne zatipkov in slovničnih napak. Tudi (ne)hotenih nebuloz. Ni pa to intenzivno kratkotrajno čustvo nujno razlog za komentatorska skropucala. Če je teren neke novice rodovitno pripravljen, potem se pod njo ali spontano ali zelo premišljeno razbohoti vzdušje, ki izziva udeležence na visokih obratih. Kdo se bo hitreje odzval, kdo se (kao) bolj spozna na vse skupaj in kdo bo koga bolj diskreditiral, so ponavadi izzivi, ki diktirajo tempo razprave. Na dan privrejo sočnosti, ki pogosto uidejo iz kontrole in so v širšem kontekstu sporne tako z vidika žalitve, predvsem pa netenja negativne energije. Priznam, da se do določene stopnje tudi sam, večinoma kot stranski opazovalec, hihitajoče naslajam ob razkazovanju intelektualnih bicepsov vpletenih komentatorjev. To doživljam kot nekakšen intimni digitalni adrenalin. Je izoliran, lebdi nekje med mano in zaslonom.

Je samo moj. Ampak le dokler ne prevlada želja, da bi ga spustil v svetovni splet. Se postavil z njim, udaril po mizi interneta, ga vpisal v digitalno zgodovino. Takrat je na vrsti ročna zavora, ki sem si jo dal vgraditi pred precej leti. Pobudo o vgradnji je sprožil zaplet v komentatorsko petelinjenje brez zmagovalca. In to s človekom, ki ga sploh nisem poznal.

Fenomen nekontroliranih izbruhov v spletnih diskusijah je v času epidemije še dodatno eskaliral in se, na žalost, zelo globoko zakoreninil tudi v slovensko komunikacijsko folkloro. Že bežen pregled nad komentarji, ki spremljajo vsakodnevne objave, prižiga rdeče alarme humanosti. Skrit za psevdonimi in lažnimi profili je človek ubral stranpota iskrene komunikacije. Kot neustrašni anonimnež je pripravljen vsakodnevno rušiti temelje kulturnega dialoga. To lahko počne, ker je prevzemanje odgovornosti za blatenje in mainstreamovsko hipokrizijo postalo nekaj imaginarnega. Celo pravljičnega. Tam nekje za devetimi gorami in devetimi vodami nas čaka kazen za nebodigatreba početje. Predaleč, da bi posledice svojih dejanj sploh jemali resno. Za streznjenje pred tovrstnim početjem je vedno potreben sprožilec, ki pa ga internet ponavadi (mnogokrat namerno) zelo dobro skriva. Pred kratkim sem, skoraj po naključju, odkril enega od njih. Gre za fotografski forum na enem od družbenih omrežij, ki povezuje ljubitelje fotografiranja z mobilnimi telefoni. Že na začetku so me presenetila pravila igre, ki ne dovoljujejo destrukcije ustvarjalnih energij. Nad “obnašanjem” članov bdijo administratorji, ki s sofisticirano retoriko elegantno usmerjajo tokove objav, da sprožajo pri vseh uporabnikih motivacijske učinke, ki navdihujejo. Z uporabo pogosto ignorirane vloge vživljanja v kožo drugih uporabnikov, ustvarjalci portala začutijo želje in potrebe ostalih udeležencev. Obenem pa se suvereno izogibajo senc in tlakujejo pot, obsijano s svetlobo, ki je (ne samo simbolično) tudi nepogrešljiv fotografski element. Ustvarja se kolektivna digitalna zavest, ki skozi visoko stopnjo empatije spodbuja uporabnike, da vsako objavljeno fotografijo obravnavajo s pozitivne plati. Dilemo, kdo je boljši in kdo slabši fotograf, je skupina opredelila za nepomembno. Namesto tega je v ospredje postavila inspirativno kritiko ali argumentirano pohvalo, začinjeno s spodbudo po aktivnem sodelovanju. Ozračje, popolnoma imuno na neumestne, egoistično zafrustrirane vložke, je skozi estetiko fotografije postalo plodno okolje za razrast pristne ustvarjalnosti. To je prava oaza sinergij, ki vliva upanje, da se cel svet vendarle še ne bo preselil za devet gora in devet voda.

mz

🔲

so tudi izdelke, ki so jih ustvarili iz osebnih izhodišč. Slednji pogosto nakažejo, na katero področje likovnega ustvarjanja se bodo usmerili po maturi.« Tudi glasbeniki pri izoblikovanju vsebine in sestavi programa sodelujejo, mentorstvo pa je prevzel profesor Tilen Slakan. »Pri tem se spletejo strokovna, glasbena, pa tudi osebna prijateljstva.

Dijaki se izmojstrijo v usklajevanju mnenj, okusov, prilaganju, skratka – priprava na ta umetniški večer je unikatna popotnica za življenje vseh, ki so vanj vpleteni,« je sogovornica poudarila pomen skupnega ustvarjanja v samem izobraževalnem procesu, ki

S spletnim umetniškim večerom so poustvarili obisk in sprejem v živo. Zvesti svečani dramaturgiji so vodili obiskovalce po spletnem okolju in jih po bučnem aplavzu privedli do neformalnega druženja na daljavo.

se je v korona dobi še bolj izrazil.

Glasbeniki so namreč koncertne točke pripravljali na video konferencah, ki močno vplivajo na kakovost zvoka, kar je delo precej otežilo. Vseeno pa jim je uspelo posneti tudi skupno skladbo. 🔲

Kino na spletu Kino Velenje bo skupaj z dvajsetimi kinematografi v Art kino mreži Slovenije na svoji spletni platformi omogočil ogled skrbno izbranega filmskega programa Velenje, 8. marca – Pred sko- stik s svojim občinstvom in israj enim letom, 4. marca 2020, kali nove poti za posredovanje je Art kino mreža Slovenije vsebin. V času drugega zaprtja (AKMS) obeležila desetletnico kinodvoran pa je bila zasnovasvojega delovanja. Člani zdru- na kar se da preprosta in varna ženja so bili upravičeno pono- (glede plačila in uporabe) spletna sni na svoje dosežke in naraščajoče število Filmski program bo obiskovalcev, ki je redostopen na spletni strani kord doseglo prav v Kina Velenje pod zavihkom letu 2019 s 486.000 Kino na spletu. Gledalci gledalci. Tudi za Kino Velenje je bilo to eno lahko filme predvajajo na najuspešnejših let – zaosebnem ali prenosnem beležili so 29.333 obiračunalniku, tablici, skovalcev, poročajo s pametnem telefonu in Festivala Velenje.

Kmalu za praznovatelevizorju. Po nakupu njem so se zaprli vsi ki»vstopnice« bodo dobili nematografi. Zato so 7-dnevni dostop do filma. se člani AKMS še bolj povezali in se v izmenjavi izkušenj s kolegi doma in platforma za legalen ogled filmov po svetu kar najbolje prilagajali z enotnim kuriranim programom in pripravili na spremenjene po- in cenikom. goje delovanja. Že v prvem valu Platforma deluje od 8. marca, epidemije so kinematografi sku- program pa bodo osvežili vsak šali na različne načine ohranjati teden. En dogodek – predstavitev

❱

Zbirajo stare pesmi o Šoštanju Šoštanj – Letos Šoštanj praznuje 110 let, odkar je postal mesto.

Jubileju bodo namenili veliko pozornosti. Med drugim na pobudo Romane Sevčnikar v Vili Mayer zbirajo stare pesmi, ki so jih včasih prepevali v Šoštanju in okolici ter opevajo ta del doline. Špela Poles iz Vile Mayer pravi, da ima Šoštanj bogato in raznoliko glasbeno, zlasti pevsko tradicijo. »Gotovo se kdo še spomni starih pesmi, ki so jih nekdaj prepevali ob družabnih dogodkih, morda hrani kak star zapis v zveščiču ali na lističu, morda pa hrani celo stare fotografije šoštanjskih pevcev? Če je tako, ga vabimo, da nam to prinese ali pokliče, da se dogovorimo za obisk.« 🔲

mkp

novega filma – bodo priredili za splošno občinstvo (vsak četrtek ob 19. uri), enega pa za mlada občinstva (vsako soboto ob 17. uri). »S spremljevalnimi dogodki in vsebinami želijo v AKMS približati gledalcem občutek skupnostne izkušnje tudi pri spletnem ogledu in s tem oblikovati nove gledalske navade,« pojasnjujejo na Festivalu Velenje dodano vrednost nove spletne platforme, ki Posledice koronavirusa in zaprtje kinodvoran pa so člane združenja AKMS, ki so bili že pred epidemijo naklonjeni razvoju spletne platforme za ponudbo filmskih vsebin iz kino perspektive na daljavo, le še utrdile v prepričanju, da je storitev, ki omogoča spletni dostop do filmov, pomembna za kinematografe in njihove obiskovalce.

Danes, 11. marca, bo ob 19. uri na sporedu film Poletje ‚85 (Été 85) režiserja Françoisa Ozona, v soboto, 13. marca, pa ob 17. uri sledijo filmi za mlajše občinstvo – Rocca spreminja svet, Kolonija: mularija in Loti in izgubljeni zmaji. dopolnjuje ponudbo kinematografskih storitev. »Programska shema pa temelji na poznavanju občinstva, ki ceni priporočila in vsebine, ki jih ne izbira algoritem, ampak kino, ki ga poznajo in mu zaupajo.« Spletna platforma v času zaprtja kinematografov ponuja gledalcem spletni ogled filmov. Ko so dvorane odprte, pa omogoča dostop do filmskega programa vsem tistim, ki zaradi katerega koli razloga ne morejo v kino. Ponudba spletne platforme AKMS se bo zato razvijala in dopolnjevala. 🔲

Umetniki, pomagajte obnoviti Mozirsko kočo

🔲

tf

Naš čas, 11. 3. 2021, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

11. marca 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Za Nejca Pačnika uspešno leto Na Radiu Velenje lahko poslušate tudi narodnozabavno glasbo. Namenjamo ji nedeljske popoldneve, v sklopu katerih vrtimo tudi oddajo Minute z narodnozabavnimi ansambli, ki jo pripravlja in vodi glasbenik in dvakratni svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko Nejc Pačnik. Korona je tako kot vse glasbenike prizadela tudi njega, tako da je zadnje leto preživljal v glavnem doma v krogu svojih domačih. »Kot vsi glasbeniki sem tudi jaz ostal brez vseh nastopov, na srečo pa imamo na voljo ogromno možnosti z raznimi socialnimi omrežji in tako smo bili z učenci ves čas v stiku in z večino smo vaje izvajali preko videoklicev. Sem pa imel več časa za ustvarjanje in nastalo je že nekaj novih skladb, ki bodo v tem letu izšle na novem CD-ju,« pravi Nejc.

11

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Seveda je zelo vesel, da se počasi že vrača k poučevanju svojih učencev v živo. Tudi ti so nad tem zelo navdušeni in si želijo, da bi se stanje čim prej normaliziralo. V naslednjih mesecih jih namreč čaka vrsta tekmovanj, od katerih si veliko obetajo, saj so bili prejšnja leta na njih zelo uspešni.

Med najbolj obetavnimi je Natalia Jakop iz Škal, ki je letos sodelovala na tekmovanju Naj harmonika Golice, na katerem se je za ta laskavi naziv potegovalo več kot 50 tekmovalcev. Natalia se je tudi v finalni oddaji najbolj izkazala in osvojila laskavi naziv.

Natalia je 14-letno dekle, ki igra harmoniko že 6 let. Pod mentorstvom dvakratnega svetovnega prvaka Nejca Pačnika je svojo nadarjenost v preteklosti že dokazala na različnih tekmovanjih, najbolj odmevni pa sta zagotovo zlati priznanji na Avsenikovem tekmovanju in državnem prvenstvu, ki ga organizira Zveza diatonične harmonike Slovenije. 🔲

mz

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. NATALIJA VERBOTEN – Ljubim 2. ANJA HRASTOVŠEK & THE OAKLEYS – Tja bi šla 3. ANA SOKLIČ – Amen Natalija Verboten vstopa v pomlad z novo ljubezensko skladbo Ljubim. Besedilo zanjo je napisala Karmen Stavec, glasbo in aranžma pa Martin Štibernik. Videospot je delo vsestranskega umetnika Igorja Jelena Iggyja, ki je zgodbo spota postavil v prelepo okolje Pirana.

Nejc Pačnik je tudi uspešen pedagog, saj njegovi učenci posegajo po visokih priznanjih.

Na sliki je z Natalio Jakop.

GLASBENE novice 1987. Glasbeni prvenec skupine Catch a Fire je izšel leta 1973 in je The Wailers ponesel na pot mednarodne slave. Med največjimi uspešnicami skupine sta

V Sanremu slavila rokovska skupina Maneskin Na finalu 71. festivala italijanske popevke v San Remu je v soboto zmagala rokovska zasedba Maneskin s pesmijo Zitti e buoni (Tiho in pridni). Na festivalu, ki je zaradi epidemije Covida-19 prvič potekal brez občinstva, sta drugo mesto zasedla Francesca Michielin in reper Fedez s skladbo Chiamami per nome (Pokliči me po imenu). Veliki favorit Ermal Meta je zasedel tretje mesto s skladbo Un milione di cose da dirti (Milijon stvari, ki ti jih moram povedati).

Letošnji festival je zaradi številnih omejitev v zvezi s Covidom-19 minil precej manj glamurozno, v praznem gledališču Ariston in brez prisotnosti odmevnih gostov iz glasbenega in filmskega sveta.

David Crosby prodal avtorske pravice

Ameriški folk glasbenik David Crosby je svoje posnetke in avtorske pravice za svoj celoten katalog pesmi, vključno z deli zasedb Byrds, Crosby & Nash, Crosby, Stills & Nash ter Crosby, Stills, Nash & Young prodal družbi Iconic Artists Group Irvinga Azoffa. Za kak znesek jih je prodal, ni znano, za razlog pa je navedel epidemijo Covida-19.

Crosby je že decembra lani ob valu prodaje katalogov odmevnih glasbenikov, kot sta Bob Dylan in Lindsey Buckingham, povedal, da namerava prodati svoje pravice od snemanj in izdaj. Dodal je, da tega gotovo ne bi storil, če bi lahko snemal in nastopal v živo.

skladbi Simmer Down in One Love. Za svoje glasbeno udejstvovanje je Wailer prejel tri grammyje za najboljši reggae album, leta 2017 pa so ga nagradili z jamajškim redom časti.

Dare Kaurič z aktualno novo skladbo V času številnih omejitev, ki so še posebej prizadele glasbenike, saj so jim popolnoma onemogo-

Umrl je velikan reggaeja Bunny Wailer V torek, 2. marca, je v 74. letu starosti umrl Bunny Wailer, ki velja za ikono reggaeja. Wailer je v prvi polovici 60. letih minulega stoletja z legendarnim Bobom Marleyjem soustanovil skupino The Wailers, skupaj pa so pripomogli k temu, da je jamajški reggae postal globalni fenomen. Bunny Wailer, ki je bil rastafarijanec, je bil zadnji še živeči član izvirne postave skupine The Wailers. Marley je namreč zaradi raka umrl leta 1981, Peter Tosh pa je bil umorjen leta

čile koncertne nastope, Dare Kaurič ni počival. Avtor številnih uspešnic za različne izvajalce

je neumorno ustvarjal in rezultat tega je tudi skladba Nekoč (ko se bodo gostilne odprle) z nadvse aktualno problematiko, ki se dotika pravzaprav vsakega, ki pogreša družbo in spontano druženje. Glasba in besedilo sta Daretovo delo, za aranžma pa je poleg Dareta poskrbel tudi Krešimir Tomec, ki je tudi producent skladbe. Za harmoniko je poprijel Luka Krof, na kitari pa je Robert Pikl (Manouche).

Videospot je nastal pod režisersko taktirko Daretovega hišnega režiserja Janija Pavca, v glavni vlogi pa je nastopil Sašo Đukić.

BTS najbolje prodajani glasbeniki v 2020 Južnokorejska fantovska K-pop skupina BTS je po podatkih Mednarodne zveze fonografske industrije (IFPI) najbolje prodajani glasbeni izvajalec leta 2020. BTS so z uvrstitvijo v vrh najbolje prodajanih glasbenikov postali prvi nezahodni izvajalci, ki jim je to uspelo, prav tako so prvi, ki so se na prvo mesto prebili kljub temu, da svojih skladb ne izvajajo zgolj v angleščini.

BTS delujejo od leta 2013, skupino pa sestavlja sedem fantov iz Južne Koreje. Fantje tudi med pandemijo niso mirovali in so se ob odpovedi koncertov zaprli v studio ter po albumu Map of the Soul: 7 konec leta izdali še album Be. V letu 2019 je na vrhu lestvice kraljevala Taylor Swift, ki je lani zdrsnila na drugo mesto. Tretje mesto je zasedel Drake, četrto The Weeknd, peto pa Billie Eilish.

LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. ANSAMBEL ZADETEK - Zadnji poljub 2. MLADI KORENJAKI - Štajerc in Primorka 3. ANSAMBEL VESELI SAVINJČANI - Naj ne gre v pozabo 4. POLKAHOLIKI - Bela roža 5. ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE - V tvojem objemu se pomirim 6. ANSAMBEL FOKSNERJI - Kuga mi je tega trejba 7. ANSAMBEL PRVA LIGA - Enkrat ni nobenkrat 8. ANSAMBEL RAUBARJI - Tako posebna 9. GORENJSKI KVINTET - Ruševine življenja 10. VESELI SVATJE - Zakaj si pustil me

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO REBEKA DREMELJ Rebeka Dremelj je s skupino Bepop, katere članice ostajajo Ana, Tinkara in Alenka, posnela novo pesem, ki jo namenjajo vsem ženskam. Skladba nosi naslov Ženska, napisala pa sta jo Rok Lunaček in Krešimir Tomec.

SAMUEL LUCAS Samuel Lucas, ki letos praznuje 30-letnico glasbene kariere, januarja pa se je srečal še z abrahamom, predstavlja novo skladbo z naslovom Narod moj. Besedilo zanjo je napisala nekdanja evropska komisarka Violeta Bulc, govori pa o slovenskem narodu, ki vedno znova dvomi o sebi.

TRETJI KANU Novomeška zasedba Tretji kanu je nedavni mednarodni dan žensk izkoristila za predstavitev nove pesmi z naslovom Daješ mi rože in videospota zanjo. Gre za prvo skladbo z njihovega novega albuma, katerega izid pa načrtujejo šele prihodnjo pomlad.

JURE LESAR Primorski glasbenik Jure Lesar je približno tri leta po samostojnem prvencu Zemljin sin izdal drugi samostojni album Je kaj novega. Na njem je osem skladb, ki večinoma govorijo o ljubezni in odnosih med spoloma. Album je nastal še pred pandemijo, napovedal ga je single Parfum, v teh dneh pa je izšel tudi single Si kaj utrujena.

NOCTIFERIA Legende ljubljanskega undergrounda Noctiferia predstavljajo nov video in skladbo Now You Will Pay, ki so jo posneli v sodelovanju z metalsko legendo Davidom Vincentom (ex-Morbid Angel, Vltimas). Skladba je del prihajajočega albuma Reforma (tribute to Laibach), ki izide 28. maja.

Naš čas, 11. 3. 2021, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

11. marca 2021

frkanje » Levo & desno «

Malo več časa Po mnenju Velenjčanov država preveč hiti pri načrtovanju zaprtja Teša in Premogovnika. Pri izgradnji hitre ceste 3. razvojne osi se ji nikakor ni tako mudilo. Razen pri obljubah.

Ne za SLO Prebral sem na veliko napisan naslov: Tako hudo še ni bilo! Na srečo vsaj v tem primeru to ni veljalo za Slovenijo.

⏫

Ekipa Urada župana Mestne občine Velenje je zelo odzivna na vseh področjih. Takole je Vesna Jeličič hitro po predpisih »pomagala urediti« župana Šoštanja Darka Meniha, preden je sedel na električno kolo sistema Bicy, šefica Saša Sevčnikar pa je iz ozadja dogajanje skrbno nadzirala. Župan je nasvete, hočeš – nočeš, moral upoštevati. Sicer pa je Čvek slišal, da to vseeno ni tako težko.

Prepoznavnost Zaradi različnega dogajanja in govoričenja nas bo Evropa končno le malo bolj spoznala in prepoznala. Škoda, da bolj v slabem.

⏫

Nova direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline Alenka Kikec je dobro izkoristila prisotnost novinarke RTV Vesne Deržek Sovinek in ji skušala v nekaj minutah predstaviti bogato ponudbo Šaleške doline. Ni je pa uspela prepričati, da bi preizkusila novo električno kolo, pa čeprav je na to v ozadju nestrpno čakala tudi televizijska ekipa.

⏩

Drago Koren, direktor šoštanjske občinske uprave, je kontroliral in dajal navodila, ko je odgovorna za stike z javnostjo občine Šoštanja Tjaša Rehar fotografirala na velenjskem prireditvenem prostoru. »Pa kaj vendar dela! Če meri tja, pa res ne more slikati Šoštanja!« je razmišljal. A Tjaša je ravnala po svoje, Čvek pa ve, da je čakala, kako se bo na vožnji z električnim kolesom odrezal njen župan.

Razmerje med starostjo in optimizmom Večina ljudi je večji del svojega življenja optimistična, tudi če se sooča z resnimi življenjskimi izzivi, kažejo podatki ameriških znanstvenikov z Michiganske državne univerze, pridobljeni od približno 75.000 ljudi.

Odgovore so zbrali med anketiranci, starimi od 16. do 101. leta v ZDA, Nemčiji in na Nizozemskem, ugotovitve pa so objavili v Journal of Research in Personality. Dokazali so, da se optimizem povečuje v mladosti in večino življenja ostaja na doseženih ravneh, upadati pa začne, ko se približujemo starosti. Raziskovalci so dodali, da na optimizem večine vprašanih niso vplivali niti dogodki, kot je smrt v družini.

Že letos leteči avtomobili Leteči avtomobili niso več oddaljena prihodnost, ampak postajajo sedanjost. Poteka že prava tekma, kateri avtomobil bo v zgodovino zapisan kot prvi komercialni leteči avtomobil. Eden tistih, ki so nomi-

95 in Euro 98) dovolj, da v zraku prevozi razdaljo 500, po tleh pa 1315 kilometrov. Za vzlet potrebuje čiščenje približno 180 metrov in le 30 za pristanek. PAL-V je narejen iz ogljikovih vlaken, titana in aluminija in tehta 664 kilogramov. Na voljo je le za dve osebi. Seveda boste za vožnjo z njim potrebovali vozniško in pilotsko dovoljenje. Proizvajalec trdi, da za obvladovanje osnov vožnje potrebujete le 30–40 ur usposabljanja. In cena? ‘Samo’ 600.000 dolarjev. Bo pa tudi cenejša različica, za katero boste morali nameniti 335.000 USD.

Prihaja bolj udobno spodnje perilo se. Avto se v 10 minutah spremeni v letalo. PAL-V Liberty je videti kot nekakšna kombinacija tricikla in žirokopterja, v cestni izvedbi je dolg štiri metre in širok dva. Iz avtomobila v zračno plovilo se spremeni v 10 minutah, v manj kot devetih sekundah pa doseže hitrost 100 kilometrov na uro. Sicer lahko v zraku doseže kakšnih 180, na tleh pa 160 kilometrov na uro. Njegova največja višina leta je 3.500 metrov, v zraku pa lahko s povprečno porabo ostane 4 ure in 18 minut. Poganjata ga dva motorja 200 konjskih moči. Po specifikacijah bi moral biti 100-litrski rezervoar (uporablja bencin Euro

Ob ponedeljkovem prazniku dnevu žena so imeli marsikje stvaren izgovor, da niso pripravljali posebnih slovesnosti za žene. Koronavirus. Saj sicer bi pripravili in kupili in obdarili …

Za nekatere Pa smo le dobili eno stvar, ki ni udarila po siromakih, ampak tistih, ki imajo kaj več pod palcem. Oziroma v bankah. Za varovanje denarja v njih bodo namreč morali plačati ležarino. Več denarja ko jim bo ležalo v banki, več bodo plačali. Če ga imajo dovolj, bodo kljub ležarini vseeno bolje spali!?

Vstop prepovedan

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI naciji najbliže, je nizozemski 'leteči čudež', imenovan PAL-V (Pioneer Personal Air Landing Vehicle) Liberty, ki je bil pred dnevi predstavljen v Miamiju. Po poročanju svetovnih medijev obstaja že 70 prednaročil zanj, prihodnji lastniki pa bodo ključe prejeli še v tem letu. »Po letih trdega dela smo uspeli premagati tehnične ovire, naši ekipi je uspelo izdelati inovativen leteči avtomobil, ki ustreza vsem obstoječim varnostnim standardom, ki so jih določili regulativni organi po vsem svetu,« je poudaril Dingeman-

Prav pride

Je neudobnemu spodnjemu perilu spisala konec epidemija? Spremembe so se sicer napovedovale že nekaj časa, a sedaj očitno po raziskavah skokovito narašča povpraševanje po bombažnih izdelkih in granny pants trendu, kot so hlačke, ki so proslavile Bridget Jones. Torej materiali iz satena, svile ali bombaža,

bolj udobno malo retro look, a vseeno seksi in bolj zdravo.Romantični primeri modrcev brez žice, svilene spalne srajce, spodnjice z visokim pasom. Zelo udobni izdelki, ki jih dopolnjujejo športni modrčki in praktični bodiji. Da ta trend dobiva vse več pozornosti, dokazujejo tudi high street modne hiše, kot sta recimo Zara in Mango, ki že ponujata vrsto takšnih modelov.

»Bomba« v Buckinghamski palači Meghan Markle, vojvodinja sussekška, in princ Harry sta v intervjuju z Oprah Winfrey, objavljenem v nedeljo na ameriški televiziji CBS, razkrila marsikatero podrobnost o britanski kraljevi družini, ki doslej ni bila znana. Razkrila sta, da v drugo pričakujeta hčerko in da je vojvodinja susseška zaradi rasizma kraljeve družine razmišljala celo o samomoru. Harry in Meghan sta v pogovoru z legendarno voditeljico spregovorila o rasizmu, duševnem zdravju, medijih in kraljevi družini. Meghan je med drugim podala tudi šokantno priznanje o tem, da so jo med prvo nosečnostjo pogosto spremljala vprašanja o polti še nerojenega otroka, ki so razkrivala določeno stopnjo zaskrbljenosti za temnejšo barvo dojenčk-

ove kože, zaradi česar mu niso dali naziva princ. Vojvodinja Susseška je priznala tudi, da so jo med nosečnostjo obdajale najtemačnejše misli.

Spogledovala naj bi se tudi s samomorom in samopoškodovanjem. »Šele po poroki so se začele stvari slabšati in sem ugotovila ne le to, da me ne bodo ščitili, ampak so pripravljeni lagati, da ščitijo druge člane družine. Eno je družina in drugo so ljudje, ki vodijo ustanovo,« je dejala vojvodinja, a tudi zagotovila, da je bila kraljica vedno čudovita do nje.

Harry in Meghan sta še vedno princ in vojvodinja, česar jima ne morejo odvzeti. Odvzeli so jima denar, ker ne opravljata več kraljevskih dolžnosti, Harryju so pobrali tudi vse častne vojaške nazive. Živita od

Čudno, da nas vse bolj ogroža tudi angleški tip virusa! Se Evropa ni povsem odcepila od Anglije oziroma Velike Britanije?!

Ogrevanje Postavljajo se resna vprašanja, s čim bomo v prihodnje ogrevali našo dolino. Nekateri menijo, da bo zaradi tega še zelo vroče. A to pri ogrevanju stanovanj ne bo nič pomagalo.

Brez posluha Med takimi, ki so zaradi pandemije močno prizadeti, so tudi glasbeniki. A država za njihove težave nima kaj dosti posluha.

Množično »Proslavili« smo obletnico napada koronavirusa. Proslavili smo ga zelo delovno; in še preveč množično.

Testi Pri nas že dolgo časa govorimo o različnih testih in testiranjih. Pasti na njih ni nikomur prijetno – še najmanj na testih na KV. denarja iz sklada, ki ga je za oba sinova, Williama in Harryja, ustanovila princesa Diana. V intervjuju, v katerem je bila še vrsta drugih zanimivosti in je bil za zdaj objavljen le v ZDA, je seveda dvignil ogromno prahu, zato marsikdo nestrpno pričakuje odziv Buckinghamske palače. Ta najverjetneje ne bo hitela, bo pa gotovo pripravila sporočilo za javnost.

Vprašanje Bi morali dvoličneži nositi dve maski hkrati?!

Vijuganje Mnogi vozniki se pritožujejo, da je na naših cestah preveč ovinkov. A ob tem je veliko tudi voznikov, ki tudi po ravnih cestah močno vijugajo.

Naš ­čas, 11. 3. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

SREČANJE

11. marca 2021

13

Najvišje priznanje za penečo medico v New Yorku Čebelarja Anica in Franc Čanč iz Plešivca sta za svoje čebelje pridelke na slovenskih in mednarodnih sodelovanjih prejela že več nagrad – Tradicija čebelarstva je zelo pomembna Jasmina Škarja

Le kdo ne pozna znamenite misli, ki jo številni pripisujejo svetovno znanemu fiziku in matematiku Albertu Einsteinu: »Ko bo z obličja Zemlje izginila čebela, bo človek preživel le še štiri leta; ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi …« Ja, ko bo izginila čebela, bo ogroženo tudi človeštvo.

Zato je pomen zdravja čebel in čebeljih pridelkov bistveno večji, kot se mnogi zavedajo. Čebele so ključne za povečanje pridelka rastlin, od čebeljega opraševanja je odvisna tretjina svetovnega pridelka hrane. Da je še kako pomembna krepitev zavedanja o pomenu čebel za človeka, poudarita tudi Franc in Anica Čanč, ki se s čebelarstvom v vasi Plešivec pri Velenju ukvarjata že vrsto let – Franc se je tako rekoč rodil s čebelami. Po številu čebeljih družin se uvrščajo med srednje velika čebelarstva v Sloveniji. So že tretja generacija, ki jim čebele veliko pomenijo. Letos sta bila nagrajena še z najvišjim priznanjem na najuglednejšem ameriškem ocenjevanju vin v New Yorku.

Za podporo čebeljim družinam posadil 271 sadik divje češnje

Njihovo čebelarstvo ima v dolini tudi najdaljšo tradicijo, od leta 1903 zaznamujejo rojstvo domačinskega čebelarstva, ko je s čebelarstvom začel njegov dedek.

Nadaljeval je oče, ki mu je tudi dal pogum in veselje do čebel. »Sam sem rojen s čebelami, zato se tudi zavedam pomena čebel v naravi, razlaga Franc in še enkrat pouči, da so čebele najpomembnejše opraševalke rastlin, saj oprašijo kar 80 odstotkov vseh rastlin in 90 odstotkov sadnih dreves. »Sadimo medovite rastline in medovita

drevesa, ki so nenadomestljiv vir paše za čebele. Sam sem v času, ko so potekale priprave na praznovanje prvega svetovnega dne čebel 20. maja 2018, posadil v podporo čebeljim družinam 271 sadik divje češnje,« ponosno pove Franc Čanč. Kakšne pogoje imate za gojenje čebel na Plešivcu in kaj je pogoj za dober pridelek? »Kljub

čebele prej naberejo za svoj razvoj.

V kvaliteti medu pa smo odvisni od gozdnih paš, te pa dosegajo vrhunske rezultate. Čebele nam dajejo zdravo hrano.« Žena Anica pa izpostavi, da se je čebelarstvo v zadnjih desetih letih srečalo s pogostejšimi slabimi letinami. »Vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo postaja vedno očitnejši.

Najzahtevnejši čas za čebelarja je, kako pripraviti čebele, da bodo prezimile

Njuno delo, povezano s čebelarstvom, poteka vse leto, tudi ko čebele počivajo. Takrat potrošniki največ posegajo po čebeljih pridelkih. Drugače pa se za čebelarja čebelarsko leto prične takoj po

Med je izrednega okusa, ki ustreza skoraj vsakemu. Midva ga uporabljava po potrebi. Pozimi uživava gozdni med. Tudi kupcem svetujeva in priporočava vrsto medu glede na njihove težave in potrebe. Veliko ljudi pa točno ve, kaj želi oziroma potrebuje.

❱

Veselje ob nagradi na mednarodnem ocenjevanju vin za penečo medico je bilo nepopisno. Se je pa stalno treba dokazovati, da si dober in najboljši.

zadnjem točenju medu. »To pa je pri nas običajno po paši na kostanju sredi julija. Najzahtevnejši čas za vsakega čebelarja je torej, kako pripraviti čebele, da dobro prezimijo.

To pa je seveda odvisno od vsakega čebelarja posamezno. Ves trud, ki ga čebelar vloži v prezimovanje čebel, je vedno poplačan. Tako spomladi z veseljem pogleda po panjih, iz katerih izletavajo čebele.« Ali je izdelava čebeljih pridelkov zahtevna? Takole odgovarjata: »Če govorimo o čebeljih pridelkih,

Peneča medica mi je v tem trenutku najbolj pri srcu, so pa ostali pridelki takoj za njo. Ena najbolj zdravilnih je kombinacija cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa, kar potrošniki najpogosteje iščejo za različne podpore organizmu.

težkim pogojem v zadnjih letih, slabim vremenskim razmeram smo zadovoljni. Živimo na območju, kjer nas obdajajo gozdovi, travniki, sadno drevje. Kljub intenziteti imamo sorazmerno ugodne pogoje za čebelarjenje, saj so odvisni od podrastja in tega, kar

Izrazito slabe vremenske razmere so ogrozile tudi preživetje čebel, saj je paša odpovedala do te mere, da čebele brez čebelarjeve pomoči ne bi mogle preživeti. Čebelarji kljub vsem težavam, ki se pojavljajo, vztrajamo in pomagamo našim pridnim čebelicam, da preživijo.«

moramo najprej upoštevati visoko produktno odgovornost.

Zato morajo vsi pridelki zagotavljati standarde – pravilnik o kakovosti medu. Torej pridelati je potrebno najkakovostnejši med, da lahko pridelamo tudi ostale kvalitetne produktne. To velja tudi za cvetni prah, propolis, matični mleček, čebelji strup in tudi čebelji vosek,« naštevata in se pohvalita, da sta najponosnejša na penečo medico, za katero so prejeli na mednarodnem

tekmovanju v New Yorku zlato medaljo. »Prav tako smo ponosni na ostale izdelke, za katere smo lani na ocenjevanju medenih pijač na Pomurskem sejmu AGRA Gornja Radgona prejeli za penečo medico in medico zlato medaljo in za medeni liker in medeno žganje srebrno medaljo.«

Na ocenjevanju v New Yorku je tekmovalo 745 vin in medenih vin

Ali se vama zdi, da so začeli ljudje v času koronavirusa kaj bolj ceniti domače pridelke? »V zimskem in času koronavirusa ljudje

radi sežejo po domačih pridelkih.

Zavedajo se, da nam čebele dajejo zdravo hrano, ki je tudi zdravilo. Najbolj sladek pridelek iz panja je med, lahko ga uživamo tudi kot samostojno jed. Pri nas medu dodamo še cvetni prah, propolis in matični mleček. Tako dobimo odlično mešanico, ki smo jo imenovali Apimix. To pa je odlično zdravilo za odpornost in krepitev imunskega sistema. Pri rednem uživanju ohranja človeka v dobri kondiciji, ga varuje pred raznimi prehladi, infekcijami in obolenji. Ustvarja ugodno počutje in tako podaljšuje človekovo življenje. Naše pridelke si ljudje lahko priskrbijo vsako soboto na tržnici v Velenju ali kar pri nas v Plešivcu. Starejšim občanom, ki so nas v času epidemije poklicali, pa smo izdelke pripeljali tudi na dom.« Za penečo medico sta prejela zlato priznanje tudi v tujini. Kako to, da sta se odločila tekmovati? »Ja res je. Z našo penečo medico sva sodelovala na najuglednejšem ameriškem ocenjevanju vin »Great American International Wine Competition 2020« v Rochestru, v državi New York.

V slovensko reprezentanco sva bila povabljena na osnovi odmevnih rezultatov, ki sva jih dosegala na državnih in mednarodnih ocenjevanjih. Ocenjevanje naj bi potekalo od 1. do 3. avgusta 2020. Zaradi Covida-19 je ocenjevanje potekalo v dveh delih septembra. Naša peneča medica je bila nagrajena z zlato medaljo. Zaradi epidemije je medalja prispela v prave roke šele sredi februarja. In ja, nanjo sva zelo ponosna,« povesta iskreno in še zaključita, da je na ocenjevanju sodelovalo 745 vin in medenih vin. »Slovenci smo sodelovali s 77 izbranimi vini in medenimi vini z 29 udeleženci. Občutki so vsekakor fenomenalni. Če naju bodo še kdaj povabili, bova z veseljem še sodelovala, tudi idejo za naslednje tekmovanje že imava.« 🔲

Polnoletni invalidi s statusom dijaka ali študenta upravičeni do nadomestila za invalidnost Zakon o socialnem vključevanju invalidov določa, da so invalidi upravičeni do nadomestila ne glede na šolanje – Osebe z invalidnostjo, ki so bile oškodovane za nadomestilo, ga bodo prejele za nazaj

status) je običajno veljalo za nekaj dokončnega. Zato so se zanj odločali šele potem, ko so raziskali in preizkusili druge možnosti.

Jasmina Škarja

Pojmovanje invalidnosti se spreminja

Invalidi, ki zaradi vključenosti v izobraževanje kljub upravičenosti več let niso prejemali nadomestila za invalidnost, ga bodo prejeli za nazaj. Vrsto let je po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveta Uršiča prihajalo do napačnega tolmačenja zakona o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih, resda v majhnem številu pred uveljavitvijo zakona o socialnem vključevanju invalidov v letu 2019.

Ministrstvo se zdaj zavezuje, da bo pripravilo zakonske spremembe za odpravo nastalega zapleta.

Gre za polnoletne invalide, ki jim je bila pravica odrečena zaradi napačnega branja zakonodaje

oziroma zgolj zaradi dejstva, da so bili vključeni v izobraževanje. Ker so imeli ti invalidi status dijaka ali študenta, niso prejeli nadomestila za invalidnost, čeprav zakonodaja takega izključitvenega pogoja nikoli ni določala. Zakon o socialnem vključevanju invalidov določa, da so invalidi upravičeni do nadomestila ne glede na šolanje, ureja pravice in postopek pridobitve statusa invalida polnoletnim osebam s trajnimi prirojenimi ali pridobljenimi okvarami in širi krog upravičencev do denarnih prejemkov in možnosti, ki jim jih zagotavlja država za njihovo enakovredno vključevanje v družbo. Ne gre več zato, da so invalidne osebe nesposobne za samostojno življenje in delo, ampak predvsem za to, da se jih usposobi za samostojno življenje,

da se jim omogočijo pogoji za čim boljše vključevanje v širšo družbo, izobraževanje in usposabljanje ter vključevanje v zaposlitvene programe.

Gibalno ovirane osebe brez intelektualne oviranosti se niso odločale za uveljavljanje pravic

V zadnjem času se pojavljajo vprašanja, povezana z invalidi in neizplačanimi nadomestili za invalidnost. Za nekaj pojasnil o pravici do nadomestila za invalidnost smo se obrnili tudi na Center za socialno delo Savinjsko-Šaleška.

Direktorica Helena Bezjak Burjak odgovarja: »Vprašanje je povezano z zakonom o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih

prizadetosti ne morejo vključiti v usposabljanje za delo in potrebujejo pomoč druge osebe pri oskrbi ter varstvu svojih pravic in koristi.

Zakon je opredeljeval pravico do nadomestila za invalidnost, dooseb (v nadaljevanju ZDVDTP), datka za tujo nego in pomoč ter ki je veljal od leta 1984 do decem- do varstva v splošnih in posebnih bra 2018 in je urejal oblike družbe- socialnih zavodih. Imajo tudi možnega varstva oseb z zmerno, težjo nost vključitve v varstveno-delovin težko motnjo v duševnem ra- ne centre, ki zanje opravljajo naloge vodenja in varstva ter jim Na CSD Savinjsko-Šaleška sta organizirajo zabili za priznanje do nadomestila poslitev pod poza nazaj posredovani dve vlogi, sebnimi pogoji,« razloži Bezjak pove direktorica Helena Bezjak Burjakova, ki poBurjak. udari še, da takratni zakonski zvoju ter najtežje telesno oviranih okvir ni omogočal prehajanja v (prizadetih) oseb, ki se ne morejo zaposlitev in nazaj. Iz vseh teh in usposobiti za samostojno življe- drugih razlogov se gibalno ovirane nje in delo in pri katerih je ovira- osebe brez intelektualne oviranonost nastala v otroštvu oziroma v sti oziroma njihovi zakoniti zastočasu rednega šolanja. Veljalo je, pniki niso odločali za uveljavljanje da so upravičenci osebe, ki so pri- pravic po tem zakonu. Biti imedobitno nesposobne in se zaradi tnik pravic po ZDVDTP (imeti

❱

V tem času je prišlo do bistvenih družbenih sprememb in povečanih zahtev civilne družbe.

Pojmovanje invalidnosti se je spreminjalo, kar se je odražalo v različni praksi centrov za socialno delo. To je ugotovil tudi Varuh človekovih pravic, ko je po centrih za socialno delo preverjal uporabo določb zakona, in sicer, ali so vlagatelju status invalida (in s tem nadomestilo za invalidnost) priznali od polnoletnosti dalje ali šele po koncu šolanja.

Velika večina centrov je status invalida po ZDVDTP priznavala od polnoletnosti dalje. Z uveljavitvijo Zakona o socialnem vključevanju invalidov 1. januarja 2019 je stari zakon prenehal veljati. 🔲

Naš ­čas, 11. 3. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

ZDRAVSTVO

Epilepsija se lahko pojavi v katerem koli starostnem obdobju Če se epileptični napad pojavi le enkrat, to še ne pomeni, da ima človek epilepsijo – Poleg šestih generaliziranih tipov ločimo skupaj preko trideset vrst epilepsije Jasmina Škarja

Mesec februar tradicionalno zaznamuje tudi mednarodni dan epilepsije, ki je ena pogostejših nevroloških bolezni. Ob mednarodnem dnevu strokovnjaki opozarjajo na stigmo in ostale težave epileptikov. O ključnih težavah, terapevtskih ukrepih, o tej strah zbujajoči bolezni in zakaj je strokovnjakov s tega področja v nekaterih regijah manj, smo se pogovarjali z mag. Metodom Glavnikom, dr. med., iz Nevromed Diagnostičnega centra Velenje.

V razvitem svetu se epilepsija pojavi pri enem odstotku prebivalstva

Pri epilepsiji gre za bolezen, pri kateri se zaradi nenadne nepravilne dejavnosti možganskih celic (nevronov) pojavi električni fokus, ki se sproži oz. sprosti in posledično nastane epileptični napad. Ti se navzven kažejo na različne načine, odvisno od tega, kje v možganih je prišlo do nepravilne dejavnosti možganskih celic. »Če se epileptični napad pojavi le enkrat, to še ne pomeni, da ima človek epilepsijo. Za epilepsijo je značilno, da se epileptični napadi ponavljajo. V razvitem svetu se epilepsija pojavi pri enem odstotku prebivalstva.

V svetu naj bi jo imelo šestdeset

milijonov ljudi, od tega šest milijonov Evropejcev. Po oceni je danes v Sloveniji okoli dvajset tisoč bolnikov z epilepsijo, na leto jih na novo zboli okoli tisoč,« oceni specialist nevrologije mag. Metod Glavnik.

največkrat napad z izgubo zavesti, krči, ugrizom jezika in nato krajša zamračenost po napadu.

Epilepsija ima v resnici več obrazov oz. kliničnih slik, tako da jih glede tega poleg šestih generali-

Epilepsija ima več obrazov

Za kakšne vrste napadov gre in od česa je odvisna pogostost? »Grobo deljeno so epileptični napadi lahko generalizirani ali fokalni – žariščni. Pri generaliziranih napadih je delovanje možganov moteno v celoti in jih zaradi tega spremlja tudi izguba zavesti, pogosto pa prihaja pri tem tudi do krčev okončin. Pri delnih – žariščnih – pa je moteno delovanje le dela možganov, zavest pa je lahko ohranjena (enostavni delni napadi) ali motena (kompleksni delni napadi). Krči so pri tej obliki lahko le lokalno (Jackson napad) oziroma lahko prihaja v fazi t. i. epileptične avre le do motenj zaznavanja in čutenja, spremembe okusa, vonja določenih avtonomnih fenomenov ali psihičnih motenj, možni so tudi avtomatizmi. Delni napadi se lahko tudi sekundarno razširijo in postanejo generalizirani. Klasična epilepsija v predstavah ljudi je

učinek,« pojasnjuje mag. Glavnik, ki dodaja, da je pogostost pojavljanja odvisna od več faktorjev: ustrezne in pravilne terapije, rednega jemanja antiepileptičnih zdravil, morebitnih drugih zdravil, ki lahko znižujejo nivo antiepileptika, neugodno na pogostnost napadov pa lahko delujejo tudi zunanji faktorji – izčrpanost, premalo spanja, kava, kofeinske pijače, zloraba alkohola, drog, vizualno svetlobne obremenitve (tv, računalnik, neon) in podobno.

Najpogosteje za epilepsijo zbolijo mladi, pogosto se razvije tudi po 60. letu

Epilepsija se lahko pojavi v katerem koli starostnem Metod Glavnik: »Primarne epilepsije, pri obdobju, pogostost pri mokaterih ni vidnega vzroka, se pogosteje ških in ženskah je enaka. pojavljajo že v obdobju adolescence in pri mlajših ljudeh, sekundarne ali Najpogosteje za epilepsijo simptomatske epilepsije z ugotovljenim zbolijo mladi, pri več kot vzrokom pa so razporejene enakomerno polovici bolnikov se bolev poznejšem obdobju življenja in jih je v zen razvije do 18. leta stastarosti celo več.« rosti. »Bolezen se pogosto pojavi tudi šele po 60. letu ziranih tipov ločimo skupaj pre- starosti, pri tej pa so pogosto orko trideset vrst. Od vrste napada ganski vzroki, kot so cirkulatorne in EEG izvida odvisno se odredi motnje možganov z lakunarnitudi ustrezna terapija, ki se na- mi spremembami po možganski knadno še dodatno prilagodi in kapi, možganskimi tumorji, cistapriredi tudi glede na prenašanje mi, udarci v glavo s poškodbami terapije pri pacientu, da je dose- možganov in fokalnimi atrofijami žen čim optimalnejši terapevtski možganov itd. Takrat govorimo

Letos zaznamujemo že 38. slovenski teden boja proti raku Letošnje geslo je Obvladovanje raka s cepljenjem, saj so okužbe pomemben in med ljudmi premalo poznan povzročitelj raka – Med prejemniki priznanj tudi direktorica Lekarne Velenje mag. Sabina Grm in diplomirana fizioterapevtka Svjetlana Pejkunović Jasmina Škarja

V tednu boja proti raku od 1. do 7. marca se z ozaveščanjem in preventivnimi dejavnostmi bolj kot sicer seznanja slovensko javnost z vedno večjim bremenom raka in z delom Zveze in regijskih društev za boj proti raku na področju obvladovanja te bolezni. Letošnja poslanica je namenjena Obvladovanju raka s cepljenjem, saj se v času pandemije Covida-19 vsak zase in skupaj kot družba soočamo z negotovostjo na skoraj vseh področjih svojega življenja. »Zato je toliko bolj pomembno, da ne dopustimo, da se negotovost prikrade na področja, ki jih znamo in zmoremo obvladovati,« pravi Karmen Petek, mag. zdr. nege Centra za krepitev zdravja Velenje, ki posebej izpostavi cepljenje proti HPV in Hepatitisu B, kajti globalno gledano, okužbe povzročajo okoli petnajst odstotkov vseh rakov. »Obe okužbi sta spolno prenosljivi, zato je cepljenje smiselno opraviti pred prvim spolnim odnosom. V Sloveniji je obvezno za vse otroke pred vstopom v osnovno

sporočila Evropskega kodeksa proti raku, s katerim lahko preprečimo od trideset do petdeset odstotkov vseh rakov. »Gre za preventivno aplikacijo, ki vsebuje videoposnetke, praktične nasvete preprečevanja raka in interaktivne kvize. Prvotno pa je namenjena mlajši populaciji,« še doda Karmen Petek, ki našteje še nekaj nasvetov Evropskega kodeksa

Karmen Petek: »Ne samo marca, vse leto in vse dni življenja je prav, da del časa in razmišljanja posvetimo tudi tej temi. Poleg upoštevanja priporočil se naučimo prepoznavati in spoznavati tudi stres.«

šolo, medtem ko so deklice cepljene proti HPV v 6. razredu. Upamo, da bomo kmalu dobili zeleno luč tudi za cepljenje dečkov,« razlaga Petkova, ki povabi k ogledu spletne aplikacije WASABY, ki pomaga uporabnikom razumeti

vzdrževanju telesne teže, telesni dejavnosti in aktivnosti, k previdnosti pri sončenju itd.«

Med nagrajenci tudi mag. Sabina Grm in Svjetlana Pejkunović, dipl. fizioterapevtka

Vsako leto ob tem tednu Zveza slovenskih društev za boj proti raku in Onkološki inštitut Ljubljana podeli tudi priznanja zvestim sode»Tudi v času epidemije poskrbite za zdrav življenjski lavcem zveze. Letos prejmeta priznanji slog in se ne prepustite tudi direktorica Lezdravju škodljivim razvadam, karne Velenje mag.

Sabina Grm – kot odzivajte se vabilom v večletni donatorski presejalne programe za partner, in diplomiraka ter bodite pozorni na rana fizioterapevtka zgodnje znake raka.« Svjetlana Pejkunović, ki že vrsto let skrbi proti raku, ki se osredotočajo na za kakovostno telesno aktivnost nasvete, za katere lahko rečemo, članov društva za boj proti raku. da sledijo zdravemu načinu življe- »Letos je bilo podeljenih osem nja. »Gre za dvanajst priporočil, ki priznanj, da sta kar dve romali v govorijo o spodbujanju dojenja, ce- naše kraje, pa smo lahko upravipljenju proti HPV in hepatitisu B, čeno veseli in ponosni,« zaključi pozivajo k udeležbi na presejalne Petkova. 🔲 programe, preprečevanju kajenja,

❱

o simptomatski epilepsiji, ki ima morfološko viden vzrok oz. fokalno lezijo možganov, za razliko od primarne epilepsije, pri kateri praviloma morfološkega vzroka s preiskavami (MRI možganov) ne vidimo, funkcionalno pa el. fokus zaznavamo (EEG). Takšnih primerov potrjene simptomatske epilepsije je danes ob sodobnih diagnostičnih metodah in preiskavah, v primerjavi s prejšnjimi časi, seveda bistveno več. Primarne epilepsije, t. i. tiste brez znanega morfološkega vzroka in ki predstavljajo šestdeset odstotkov vseh epileptični bolnikov, pa so ob boljših diagnostičnih preiskavah in modernejših tretmajih tudi bolje vodene in kopirane tako, da je napadov čim manj. Seveda obstajajo tudi terapevtsko rezistentne epilepsije, pri katerih so potrebne dvo- in celo trotirne terapije, občasno pa tudi tretmaji z nevrostimulacijo ali morebitni nevrokirurški ukrepi oz. posegi,« razloži sam postopek diagnosticiranja specialist nevrologije mag.

Metod Glavnik.

Strokovnjakov za epilepsijo je v posameznih regijah manj

Zakaj je specialistov na tem področju pri nas malo, kako pomagati bolnikom iz lokalnega okolja, kako ste strokovnjaki s tega področja organizirani in kje lahko bolniki poiščejo pomoč? Mag. Metod Glavnik: »Epilepsija sodi v domeno nevrologije, nevrologi pa so oz. naj bi bili razporejeni v t. i. specialistični državni mreži

11. marca 2021 nevroloških ambulant. Nevrološka ambulanta naj bi oskrbela populacijski bazen okoli sedemdeset tisoč ljudi, kar bi v grobem lahko zadostovalo za ustrezno strokovno in časovno pokrivanje tovrstnih potreb pacientov. Seveda je v posameznih regijah pokritost lahko nekoliko manjša, saj je zlasti v zadnjem času prišlo do dodatne specialistične koncentracije v posameznih zdravstvenih centrih. Vsak nov bolnik mora biti po prvem epileptičnem napadu takoj diagnostično obdelan s preiskavami, ugotoviti se mora vzrok in vrsta napada ter uvesti ustrezna terapija, pogosto pa so bolniki obravnavani že v urgentni ambulanti in napoteni v bolnišnico za dodatno nevrološko obdelavo. Kronični epileptični bolniki imajo redne kontrole v zvezi s pogostostjo napadov, pri katerih se lahko kontrolira nivo antiepileptika, EEG, periodično tudi CT oz. MRI možganov, glede na izvide pa se terapija tudi ustrezno korigira in prilagaja do optimizacije stanja,« še pojasni mag. Metod Glavnik in zaključi, da imajo bolniki možnost izmenjave osebnih izkušenj in medsebojnih pogovorov tudi v okviru Lige proti epilepsiji v t. i. epileptičnih društvih, v katerih lahko na različnih seminarjih ali predavanjih izvedo tudi kakšne praktične novosti iz epileptologije, dobijo knjižice z nasveti za življenje z epilepsijo itd., obstaja pa tudi EPITEL za hitre telefonske nasvete. 🔲

Nevrološka ambulanta naj bi zajemala populacijski bazen okoli sedemdeset tisoč ljudi, kar bi v grobem lahko zadostovalo za ustrezno strokovno in časovno oskrbo tovrstnih potreb pacientov.

Seveda je v posameznih regijah pokritost lahko nekoliko manjša, saj je zlasti v zadnjem času prišlo v posameznih zdravstvenih centrih do dodatne specialistične koncentracije.

Sodelovanje v programu Svit modra odločitev Rak na debelem črevesu in danki je ena redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s presejanjem populacije.

Ljubljana – Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, ki opozarja na pomen preprečevanja in zgodnjega odkrivanja bolezni. Podatki kažejo, da je v Sloveniji rak debelega črevesa in danke med petimi najpogostejšimi raki pri obeh spolih skupaj.

Za rakom debelega črevesa in danke povprečno vsako leto zboli več kot 1.300 ljudi, čeprav je rak na debelem črevesu in danki ena redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s presejanjem. V Sloveniji za to skrbi Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. S Programom Svit zmanjšujejo število na novo zbolelih ljudi ter raka odkrivajo v zgodnejših stadijih, kar bolniku omogoči lažje in učinkovitejše spopadanje z boleznijo ter posledično izboljša kakovost bolnikovega življenja.

Leta 2020 je bilo presejanih 176.731 oseb oziroma 60,05 % povabljene populacije, kar je primerljivo z letom 2019, ko je bilo presejanih 180.685 oseb oziroma 61,30 % povabljene populacije. 🔲

mkp

Naš ­čas, 11. 3. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

15

TURIZEM

11. marca 2021

»Ko te turizem ujame, te ne izpusti« Kako je TD Vinska Gora delovalo v prvem letu predsedovanja Ane Žerdoner, smo se pozanimali ob minulem občnem zboru, na katerem so si zastavili nov projekt Tina Felicijan

»Turizem je kot droga, ki te zasvoji in te ne zapusti,« so prve besede, ki jih ponosna domačinka Ana Žerdoner iz »najlepšega kraja na svetu, Vinske Gore, predela Lipje,« izreče v pogovoru po prvem letu predsedovanja Turističnemu društvu Vinska Dora, ki ga je, malo preden je udarila korona, prevzela od Franca Špegla.

V turizmu deluje že več kot 15 let. Opravljala je delo turistične spremljevalke v agenciji, prodajala turistične aranžmaje, zdaj pa ponovno deluje predvsem v lokalnem turizmu. »Ko te ta enkrat ujame, te ne izpusti. Ampak to je tista prijetna zasvojitev, ki mnogim lepša življenje,« pravi mama dveh najstnikov, ki v korona dobi najbolj pogreša prepevanje v pevskem zboru, dala pa ji je ljubezen do branja. Od novega leta je prebrala že tri knjige.

❱

Na učni poti Škrata Bisera je zelo živahno.

Na domačiji pri Vovkovem mlinu, pri Blažišu in pri Lamperčku poročajo o povečanem obisku.

Polno svežih idej za delo z mladimi je Ano Žerdoner, ki je pravkar opravila pedagoško-andragoške izpite, povabilo domače turistično društvo leta 2009, ko so želeli ustanoviti mladinski krožek. S prvo generacijo Biserove druščine so ustvarili danes prepoznavno znamko Škrat Biser in prvi mladinski turistično informacijski center, ki je pod okriljem Anice Drev s Škratom

Napovedujejo Biserov vikend

Lani zaradi epidemije tradicionalnega programa niso mogli izvesti v celoti. Sodelovali so na prireditvi Veselo v Poletje.

Osrednjo prireditev, Mlinarsko nedeljo, ki jo že več kot desetletje pripravljajo vsako prvo nedeljo septembra skupaj s sosednjim

❱

Letos bodo začeli ponujati tudi spominke. Prav zdaj sprejemajo idejne predloge.

Ana Žerdoner

Biserom seznanil vse otroke in mladino iz domačega kraja. Nato so po njem poimenovali tudi leta 2018 odprto Učno pot Škrata Bisera, ki je nosilka nacionalnega naziva najboljša tematska pot

2019. Tako s tem zaščitnim znakom Vinsko Goro predstavljajo tudi širše, osredotočajo pa se predvsem na otroke in družine, čeprav je zanimiva in primerna za vse starostne skupine.

V TD Vinska Gora se zavzemajo za trajnostni turizem. Med drugim krepijo promocijo krajevnih kolesarskih poti, ki povezujejo vse turistično zanimive točke.

V načrtu je kolesarska steza proti Lamperčku, želijo pa si tudi postaje Bicy.

TD Dobrna, so izvedli na daljavo z izdelavo razstave plakatov o preteklih prireditvah in kratkim dokumentarnim filmom o dolini mlinov, mlinarstvu in kruhu, ki so ju objavili na spletu. Aktivnosti pa so izvajali kar pet dni. »Tako bo tudi letos. Po Mlinarski nedelji, ko bomo omogočili večdnevni brezplačni ogled Vovkovega mlina, bomo priredili še Biserov vikend, ko bomo za naše domače otroke iz vrtca in šole priredili lončarske delavnice in delavnico pletenja iz ličja,« napoveduje in našteje še nekaj načrtovanih aktivnosti, posvečenih predvsem mladim, da se bodo spoznali in se tesneje povezali z domačim krajem ter se skupaj zavzemali zanj.

Sprejeli so tudi pobudo Turistične zveze Velenje, da bi od maja do oktobra organizirali dežurstva na domačiji Lamperček, ki jih bodo izvajali domači dijaki, študenti in upokojenci, zanje pa bodo izvedli izobraževanje turistični ponudbi kraja in dela z gosti ter pripravili publikacijo, ki bo objavljena tudi na spletu. 🔲

Prepoznavnost »gradijo« na kakovosti izdelkov Med članicami Društva podeželskih žena Šaleške doline tudi žene, dekleta, gospodinje, ki želijo spoznati podeželje in življenje na kmetijah – Želijo si sodelovanja mladih Tatjana Podgoršek

Spodbuda za dopolnilno dejavnost na kmetiji

ki je v minulih letih z ubranim petjem in skeči popestril marsikatero druženje, dogodke v bližnji in širši okolici, lani pa je zaradi omenjene epidemije imel le eno priložnost za nastop v javnosti. »Ob tej priložnosti se moram zahvaliti občinam Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki in Kmetijski zadrugi Šaleška dolina za podporo pri izvedbi aktivnosti, turistični kmetiji Apat v Gaberkah pri Šoštanju pa za možnost izvedbe kuharskih tečajev.«

»Plakete smo članice res vesele, je nagrada za opraDobrodošel bi bil vljeno delo, ki ga ni bilo podmladek tako malo. Predvsem pa Letos so bile članice že v smo vesele tega, da so nas »akciji«. V prvi polovici februopazili in za plaketo prearja so spekle pecivo za zapodlagali,« pojasnjuje predslene v Bolnišnici Topolšica, sednica društva Sonja Kučesar v delovnem programu, har. Sogovornica zatrjuje, ki je podoben lanskemu, niso da prepoznavnost društva predvidele. So pa za priho»gradijo« na kakovosti prodnji mesec predvidele veliduktov. Z njimi sodelujejo konočno delavnico, aprila je na raznih sejmih, priredina programu kuharski tečaj, tvah, raznih drugih oblimaja pohod in znova kakšno kah druženja, na tekmo- Sonja Kuhar: »Nekatere članice so priznanja strokovno predavanje, pred vanju Dobrote slovenskih in pridobivanje novih znanj v kulinariki poletjem še strokovna ekskurkmetij na Ptuju, na kate- spodbudile k odprtju dopolnilne dejavnosti zija. Do konca leta je v načrtu rem dosegajo članice za na kmetiji.« organizacija izobraževalnih svoje izdelke zavidanja vsebin ter že lani načrtovana vredna priznanja. Kar nekaj med Lani uresničile le del tridnevna strokovna ekskurzija v njimi se jih lahko pohvali z naj- programa sosednjo Hrvaško. »Več kot 100 višjim – s kipcem oziroma certiZaradi epidemije Covida-19 in članic šteje naše društvo. Svoje fikatom kakovosti, kar pomeni, ukrepov za preprečevanje širjenja vrste bi rade še razširile, predda je dobrota trikrat zapored pre- bolezni vseh za lani načrtovanih vsem z mladimi. Zato jih vabimo jela zlato priznanje. Lani sta ga nalog niso uresničile, nekaj aktiv- k sodelovanju. Nas pa veseli, da Marta Štumpfl in Tatjana Štancer nosti pa jim je vendarle uspelo. društvo ne združuje le žena, maPoprask.« Zagotovo bi bilo teh Izkoristile so – pravi Kuharjeva – ter, deklet s kmetij, ampak tudi kar nekaj manj, če ne bi toliko prve tri mesece leta, ko je bilo še take, ki želijo spoznati podeželje pozornosti namenjale izobraže- mogoče organizirati kuharski te- in življenje na kmetijah,« je sklevanju. Društvo vsako leto orga- čaj, velikonočno delavnico, občni nila Sonja Kuhar. 🔲 nizira precej tega, od predavanj, zbor, junija strokovno ekskurzidelavnic, seminarjev do tečajev, jo, v začetku septembra pa druizmenjave mnenj s članicami dru- žinski pohod na Goro Oljko. V gih tovrstnih društev. Praviloma okviru društva deluje pevski zbor,

Velenje – Tudi letos bodo v Velenju pripravili tradicionalno spomladansko akcijo čiščenja mesta. Ta bo potekala v petek, 26. marca, od 9. do 14. ure. Akcijo Čisto Vele‘je bodo letos organizirali tako, da bo vsak sodelujoči

čistil okolje, v katerem živi, torej v svoji krajevni skupnosti oz. mestni četrti, kjer bodo organizirani tudi zbori sodelujočih. Letos bodo k očiščevalni akciji poleg sodelavcev iz občinske uprave ter krajevnih skupnosti in mestnih

četrti povabili vse javne zavode in podjetja, vrtec, osnovne šole, društva, organizacije in zveze s področja kulture in športa, svetnice in svetnike ter politične stranke. Prijave zbirajo na spletnem obrazcu, objavljenem na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Prijavnica). 🔲

EUROMARKT CENTER d.o.o., Šmartinska cesta 152g, 1000 Ljubljana

Društvo podeželskih žena Šaleške doline bo letos »polnoletno«.

V 18 letih delovanja postaja vse bolj prepoznavno tudi v širšem okolju. To med drugim potrjuje Plaketa Občine Šoštanj, ki jo je prejelo konec lanskega septembra.

so izobraževalne vsebine dobro obiskane, na vseh pa dajemo osrednji poudarek domači kulinariki. Zanemarljivo tudi ni, da so priznanja in pridobivanje novih znanj v kulinariki spodbudile nekatere članice k odprtju dopolnilne dejavnosti na kmetiji.«

Akcija za bolj čisto Velenje

Povrnemo nakupe od 10. - 20. marca.

MO PODARI 3.000 € KOV DESETA

Naš ­čas, 11. 3. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

ŠPORT IN REKREACIJA

11. marca 2021

Plavalci so brez treningov kot ribe na suhem Plavalci Plavalnega kluba Velenje so bili veseli ponovnega srečanja v živo, skoka v vodo … A pozna se, da je bilo obdobje brez treningov (pre)dolgo

avtomatsko nas spodbuja, da smo bolj zagnani in bolj pridni.«

Milena Krstič - Planinc

Velenje – »Ni enostavno. Ko se je epidemija polegla do tolikšne mere, da so za športe dovolili treninge, smo se morali prilagajati navodilom, ki so se spreminjala in dopolnjevala. Težko je bilo odgovarjati staršem na vprašanja, kdaj bodo plavalci lahko spet plavali … Na različne načine smo se trudili ohranjati stike. Sproti smo skrbeli za obvestila o navodilih in priporočilih NIJZ, še posebej o tem, kaj moramo upoštevati pri treningih v bazenih,« pravi predsednik Plavalnega kluba Velenje Marko Primožič.

Plavanje je specifičen šport

lahko sem šel v mehurček v Ljubljano, kjer sem bil brez svojega trenerja in edini iz Velenja. Ne Tehnike ni mogoče samo, da je bila vrnitev v vodo vaditi zunaj vode zaradi slabe kondicije fizično Državnemu kadetskemu rekor- zelo naporna, bilo je tudi psihičderju Maticu Bizjaku Jambroviću no breme, saj sem bil tam sam. so virus in ukrepi prinesli v trenin- Čutil sem, da imam veliko luknjo ge precej sprev tehniki in memb. Že po moči, padati Skrbi jih, da se bodo mi je začela prvem valu epizačele v generacijah volja, imel demije in manku treningov sta se sem občutek, pojavljati »luknje«. s trenerjem Vlada nikoli več dom Stjepićem ne bom tako zelo dolgo trudila nadoknaditi dober, kot sem bil. Moj trener se izpad kondicije in tehnike. »Zla- je vsak dan slišal s trenerjem v sti pa tehnike, ki se je ne da va- Ljubljani, skupaj sta planirala in diti zunaj vode. Določeni gibalni nadzirala moje fizično stanje in odziv telesa. Da sem dobil nazaj občutek za vodo, sem potreboval dva tedna. Ob koncu smo imeli tekmo. Rezultat je bil pod pričakovanji. Poznalo se je, da na njej ni bilo mojega trenerja, njegovih napotkov, opozoril in spodbud.«

❱

Nuša Erjavec.

Matic Bizjak Jambrović in Dane Šibanc (prvenstvo Slovenije za dečke).

Predpisi še ne

Tako kot drugi bazeni v Slove- omogočajo vsem vrnitve niji je bil tudi bazen v Velenju od v bazen 23. oktobra lani do 15. februarja »Plavalce smo obvestili o novih letos zaprt za tiste plavalce, ki terminih in pogojih treniranja in niso v kategoriji članov. Vsi osta- prišli so. Želeli so priti tudi druli, mladinci in mlajši, so morali gi, a jim tega predpisi žal še ne trenirati sami. omogočajo. Morali smo zmanjšaTrenerji Jure Primožič, Denis ti število in čas treningov, a smo Dobelšek in Vlado Stjepić so se vseeno veseli in upamo, da bomo trudili s sestavo in izvajanjem in- kmalu začeli delati po starem urdividualnih programov in trenin- niku. Trenerji so povedali, da so gov preko Zooma, da so plavalci bili plavalci resnično veseli ponekako ohranjali telesno pripra- novnega srečanja v živo, skoka v vljenost, toda plavanje je specifi- vodo …, a pozna se, da je bilo občen šport zaradi vode in njenih dobje brez treningov (pre)dolgo,« značilnosti, v vodi plavalčevo telo pravi predsednik kluba. lebdi in plavalec se od vode odriva. Tega občutka ni možno nadoObčutka za vodo ni možno mestiti z nobeno vajo nadomestiti z nobeno vajo ali napravo, pravijo. ali napravo. Člani so lahko trenirali v bazenu od sredine novembra, kadetski in mladinski reprezentanti pa v "me»Odsotnost plavalne vadbe se hurčkih" od sredine januarja, a le odraža predvsem v njihovi slabv Ljubljani in na Ravnah na Ko- ši telesni pripravljenosti, fizični roškem, kjer sta bila "mehurčka". moči, mišice niso več to, kar so Šele od začetka februarja lahko bile … Zato starejši plavalci težje ob doslednem upoštevanju vseh prihajajo nazaj v staro formo. Pri zaščitnih ukrepov trenirajo v ba- njih je vidno upadla tudi motivazenu vsi plavalci, ki so registrirani cija za vadbo, postali so nekako pri Plavalni zvezi Slovenije. Med apatični. Ker ni tekmovanj, potemi ukrepi je tudi obvezno (en- sledično ni ciljev in nekateri ne krat tedensko) testiranje trenerjev vedo več, zakaj trenirajo.« s PCR testi.

Najmlajši plavalci v tem obdobju niso mogli nadgrajevati svojih

❱

gibalnih sposobnosti. Izgubili so občutek za vodo, poslabšale so se plavalne tehnike, skoki, obrati v vodi, pogostost pojavljanja napak je večja. Pozna se, da nimajo preplavanih »dolžin bazena«.

Upajo, da sedanje razmere slovenskega plavanja ne bodo pahnile v še večje težave. Skrbi jih, da se bodo začele v generacijah pojavljati »luknje«, če bodo plavalci zaradi stagnacije prenehali plavati. Ker trenutno novih otrok ne smejo sprejemati v klubske programe, lahko to dejstvo še dodatno privede do izpada generacij.

V mehurčku na Ravnah na Koroškem

Ker ni tekmovanj, tudi ni ciljev.

Po mehurčku v Ljubljani se je Plavalni klub Velenje odločil odpreti mikro mehurček na Ravnah na Koroškem. »Ker še vedno ne treniramo tako, kot smo prej, ni pričakova-

Čeprav je plavanje individualni šport, treningi potrebujejo kolektivnega duha

Plavalka Nuša Erjavec pravi, da je bilo treniranje zadnje mesece bolj psihično kot fizično naporno. Plavalci so navajeni trenirati tudi trikrat na dan, tako da ji en trening dnevno ni predstavljal nobenega napora. »Težje je bilo, ker sem bila v svoji tekmovalni skupini edina, ki sem trenirala. To me je pripeljalo do več vprašanj, med drugimi, ali naj sploh še treniram. Tekem ni bilo in tudi zdaj, po sproščanju nekaterih ukrepov, so še vedno vprašljive. Prišlo je do velikega padca motivacije in volje do

Bazen Velenje, pogled s tribune.

treniranja. Še lani v začetku maja sem bila odločena, tako kot še nikoli, da treniranje nadaljujem. A zadeve so se spremenile. To, v kolikšni meri ostali plavalci podzavestno vplivajo name, sem sprevidela šele pred tednom dni, ko so lahko začeli trenirati mlajši. Čeprav je plavanje individualni šport, potrebujemo med treningi ekipo. Ekipni duh je zelo močan,

vzorci so na suhem neizvedljivi, pa tudi treningov se ne da nadoknaditi tako, da ob povratku v vodo treniraš dvakrat dlje, saj bi to povsem izčrpalo telo.« Januarja pa je še sam zbolel za Covidom-19. »Preboleval sem lažjo obliko s šibkimi simptomi, a ravno takrat, ko so omogočili mladinskim in kadetskim reprezentantom treninge v mehurčkih.

S trenerjem bi morala v Kranj. Po preteku karantene mi je zdravnica naredila obširno krvno sliko in

ti, da bomo kmalu spet na ravni za doseganje vrhunskih rezultatov v državi. Vsekakor pa bomo izkoristili prav vse možnosti, ki se bodo v sklopu odpiranja države pokazale, da pridemo vsi v klubu spet na prejšnjo ali še višjo raven.

Pazimo na vse ukrepe, se jih držimo in treniramo. Nihče od nas si ne želi ponovnega zaprtja. Mi smo brez treningov pač "ribe na suhem",« zaključi Matic Bizjak Jambrović. 🔲

Pohod po ravenski poti Slovenska krajevna imena so pomembna sestavina našega jezika, prek njega pa tudi kulture in narodove identitete. Mnogo krajevnih imen na Slovenskem je poimenovanih po značilni legi na zemeljskem površju. V Sloveniji je kar 24 naselij, ki nosijo ime Ravne, še 6 naselij s tem imenom pa je na avstrijskem Koroškem.

Ravne pri Šoštanju so razgibano naselje v občini Šoštanj. Na začetku vasi se nahaja dvorec Gutenbichl iz 16. stoletja, ki ga obdaja lep baročni park in katerega zadnji lastniki so bili usnjarska družina Vošnjak iz Šoštanja. Na vzpetini zaselka Pristava stojijo ruševine gradu Forhtenek iz 14. stoletja. Prebivalci Raven so večinoma hribovski kmetje. V spodnjem delu kraja je nastalo novo strnjeno naselje, v katerem so si svoja domovanja uredili predvsem prebivalci iz sosednje, zaradi rudarjenja poplavljene vasi

Družmirje.

Od leta 2010 se krajani ponašajo z večnamenskim Rekreacijsko-kulturnim središčem, v katerem potekajo različne dejavnosti in kjer je tudi začetek Ravenske poti.

No, po tej poti smo se planinci Univerze za tretje življenjsko obdobje odpravili prejšnji četrtek.

Po izvoru krajevnega imena bi lahko sklepali, da ležijo Ravne pri Šoštanju na ravnini in da je obhodna pot, ki so jo Ravenčani lepo uredili in označili, speljana po ravnem polju, morda ob potoku ali kvečjemu po delu ne preveč strmega gozda. Pa ni tako. Pot smo začeli pri gostišču Kotnik, ker je na cesti, ki pelje do REKSA, zapora. Najprej smo se po lepi gozdni poti povzpeli na Pristavo in se počasi sprehodili do ruševin gradu Forhtenek.

Nato se je pričel vzpon na Vrholanov vrh, kjer smo se razgledali

Celje v pričakovanju nogometnega spektakla

po okolici in si privoščili zasluženo malico. Mislili smo, da je z vzponi konec, a čakal nas je še Podvelanški vrh. Pri kmetiji Abidnik pa se je pot vendarle pričela polagoma spuščati nazaj proti športnemu igrišču. Krožna pot je dolga 16 km in večinoma poteka po kolovozih in gozdnih stezah, nekaj časa pa tudi po lokalnih cestah. Najvišji vrh poti je Vrholanov vrh (710 m), ki je

hkrati zelo lepa razgledna točka na celotno Šaleško dolino.

Za pot smo porabili nekaj več kot 5 ur. Vreme je bilo lepo, in ker smo po dolgem premoru zaradi epidemije komaj čakali, da se spet lahko podamo na hojo, smo hitro pozabili na klance in napore ter res uživali.

Upoštevali smo vsa priporočila NIJZ za varno gibanje v naravi. 🔲

Anka Pugelj

Celje – Celje je eno od štirih slovenskih mest, ki bodo gostila Evropsko nogometno prvenstvo U21. Ker gre za največji športni dogodek v zgodovini samostojne Slovenije, so zelo ponosni, da so bili poleg Ljubljane, Maribora in Kopra izbrani za gostitelja.

Igrišče na stadionu Z' dežele bo za tekme, ki jih bodo gostili od 24. do 30. marca, vrhunsko pripravljeno, zagotavljajo in obljubljajo, da bodo upravičili zaupanje organizatorjev prvenstva, gostje pa se bodo pri njih dobro počutili.

Prvenstvo so Celjani prepoznali tudi kot veliko priložnost za promocijo mesta. Čeprav bodo tekme zaradi epidemije potekale brez navijačev, ki bi seveda na tribune stadiona in tudi na mestne ulice prinesli živahen utrip in pozitivno energijo, se še kako zavedajo, da bo dogodek medijsko zelo odmeven. Vse tri tekme, ki bodo odigrane v Celju, bodo predvajane na številnih evropskih televizijah in objavljene v tiskanih ter spletnih medijih, velik pomen pa bodo imela tudi socialna omrežja. Po mnenju Nogometne zveze Slovenije, ki je Celje zaradi primerne športne infrastrukture povabila k sodelovanju, kar si štejejo v veliko čast, bo dogodek dosegel približno 40 milijonov ljudi v Evropi. 🔲

mkp

Naš ­čas, 11. 3. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

11. marca 2021

ŠPORT

17

Panjtarjevi obrambi je v 44. minuti je zadel še za prvo vodstvo s prednostjo petih golov (22 : 17).

Tri minute zatem je Miha Kavčič ponovil to razliko (23 : 18). Nato Dolenjci proti Šalečanom, ki so vseh šestdeset minut odigrali v visokem ritmu in brez nihanja v igri, bliže kot na tri gole zaostanka niso mogli.

treniral, samo nekaj dni vadbe je za mano. Naredili smo dobro delo. Pri njih smo izgubili za gol, danes zmagali za tri in izboljšali medsebojno razliko v golih ter povečali prednost pred njimi na štiri gole. Vsi smo vse iztisnili iz sebe. Takšne predstave moramo nadaljevati do konca.«

Oddolžili so se jim za jesenski poraz Rokometaši Gorenja na zanimivem derbiju 19. kroga boljši od Trima s 30 : 27 in se utrdili na drugem mestu Stane Vovk

Ritem igre so vseskozi dajali gostitelji, a se gostje do konca niso predali in upali, da bodo tudi na drugem medsebojnem dvoboju dobili vsaj točko, jeseni so v svoji dvorani srečno zmagali z golom razlike.

Domači trener Zoran Jovičić je bil do zadnjega na trnih, ali bo imel za dvoboj na voljo popolno zasedbo. V napovedi zanj je celo menil, da ni prišel v pravem času. Vprašljiv je bil nastop kar peterice igralcev in do zadnjega ni vedel, ali bo kdo od njih lahko zaigral. Neposredno pred njim si je vendarle oddahnil.

Razen Timoteja Grmška (težave z gležnjem) je imel na voljo vse.

Miha Kavčič, krožni napadalec, je na enem od treningov pred slabima dvema mesecema dobil močan udarec žoge v oko, dobil pretres možganov in od takrat ni smel trenirati. Kazalo je, da tudi proti Trimu še ne bo v postavi.

A je želel igrati. »Nisem ga mislil uvrstiti v ekipo, vendar sem to storil na njegovo željo. Komaj je čakal, da se vrne na parket. Danes so vsi hoteli igrati. Čestitam jim za izvrstno predstavo. Z velikim garanjem so zasluženo zmagali. Upam, da se ljudje zadevajo, kako mlada je ta ekipa. Ko smo vsi zdravi, smo lahko zelo nevarni,« je Jovičić pojasnil vrnitev na

parket tega igralca, ki je bil po naši oceni celo najboljši igralec te dokaj napete osrednje tekme 19. kroga. Zobe je stisnil tudi Aleks Kavčič, ki si je poškodoval ramo v dvoboju s Škofjeločani. Izpustil je gostovanje v Dobovi, proti

si ga je ogledal tudi slovenski selektor Ljubomir Vranješ, gostje niso bili niti enkrat v prednosti. Na začetku je bilo v igri obojih nekoliko nezbranosti, po zapravljenih napadih na vsaki strani je za začetno vodstvo

dvema goloma Matica Verdineka in obrambi Aljaža Panjtarja odšli na glavni odmor z minimalno prednostjo – 13 : 12. Gostje so že v prvi minuti nadaljevanja izenačili in morda verjeli v popoln preobrat. Toda Velenjčani

Po že sedemnajsti zmagi in ob enakem številu tekem so goste za sabo pustili za štiri točke. Toda trener opozarja: »To v boju za visoko uvrstitev še nič ne pomeni.

To je samo ena bitka, do konca jih bo še veliko. Ob upoštevanju dveh zaostalih tekem je pred nami še devet krogov. Tekmujemo še v evropskem pokalu.

Potovanja nam poberejo veliko energije. Toda gremo tekmo za tekmo. Ko smo zdravi, smo zelo nevarni.«

Dali s(m)o vse od sebe

Trebanjcem pa je prav tako kot njegov soimenjak stisnil zobe in bil skupaj z njim (oba po sedem golov) najboljši strelec dvoboja.

Na klopi sta bila tudi dalj časa zaradi poškodbe rame odsotni Dragan Predović in vratar Emir Taletović.

Med zelo zanimivim in na trenutke živčnim dvobojem, ki

zadel Ibrahim Haseljić. Sledile so izenačene minute, v katerih so gostje vseskozi lovili zaostanek enega gola. V 20. minuti pa prva večja prednost domačih. S Haseljićevim zadetkom in dvema Tilna Sokoliča so naredili delni izid 3 : 0 in prvič povedli s tremi goli razlike (9 : 6). Sledilo je izenačenje na 11 : 11, vendar so z

so bili v obrambi odlični. Po dveh zaporednih golih Tilna Sokoliča in enem Miha Kavčiča so v 39. minuti ob izključenem Jerneju Drobežu ponovili najvišje vodstvo treh golov iz prvega dela (19 : 16). Pri rezultatu (20 : 17) je Taletović ubranil sedemmetrovko, Aleks Kavčič pa poskrbel za prvo vodstvo s +4 (21 : 17). Po dobri

Po maratonu v Novem mestu konec sanj o četrtfinalu Kedačič: »Za nami je odlična sezona, a s črno piko, saj glavnega cilja nismo dosegli.«

Miha Kavčič: »Nadvse sem si želel po dolgem času spet zaigrati. Dolgo sem moral mirovati. Posledic poškodbe ni več, le moči še nimam toliko kot drugi igralci, ker sem pač veliko manj

Pred njimi je še veliko dela

Uroš Zorman, trener Trima: »Videli smo dobro rokometno predstavo, v kateri so bili Velenjčani boljši. V drugem polčasu smo naredili nekaj napak, po katerih so se domači odlepili na pet golov razlike. Potem smo jih lovili, lovili, vendar jih nismo mogli ujeti. Na lestvici so se na drugem mestu oddaljili od nas, toda do konca je še veliko tekem.

Res pa je, da so izkušenejša ekipa, dalj časa skupaj in to so danes unovčili, izkoristili. Mi smo prvo leto skupaj in se učimo. Če je bila današnja šola za nekaj dobra, je v redu. Je pa pred nami še veliko dela. Gorenje je pokazalo karakter, pravo igro in zasluženo zmagalo.« 🔲

TAKO so igrali Liga NLB, 19. krog Gorenje Velenje - Trimo Trebnje 30:27 (13:12)

Gorenje: Panjtar (12 obramb), Taletović (1 obramba), Aleks Kavčič 7, Miha Kavčič 7, Sokolič 6 (3), Verdinek 3, Haseljić 2, Miklavčič 2, Tajnik 1, Pajt 1 (1), Drobež 1, Starc, Jovičić, Mlivić, Predović, Ravnikar; trener: Zoran Jovičić.

Trimo: Tomić, Brana; Rašo 7 (4), Kotar 4, Potočnik 3, Sarak 2 (1), Cirar 2, Radojković 2, Cingesar 1, Hamidović 1, Didovič 1, Grbić 1, Grojzdek, Dobovičnik, Florjančič, Udovič; trener: Uroš Zorman.

Sedemmetrovke: Gorenje 4 (4), Trimo 8 (5); izključitve: Gorenje 10

minut, Trimo 8.

Drugi rezultati: LL Grosist Slovan Koper 29:25 (15:13),Gorenje Velenje - Trimo Trebnje 30:27 (13:12), Ljubljana - Slovenj Gradec 2011 34:33 (19:12), Maribor Branik - Urbanscape, Loka 20:27 (6:16), Butan Plin Izola - Dobova 22:32 (11:15), Celje Pivovarna Laško Jeruzalem Ormož 34:27 (18:16), Krka - Riko Ribnica 25:25 (11:12).

Vrstni red: 1. Celje 17 tekem - 34 točk, 2.

Velenje 17 - 31, 3. Trebnje 17 - 27, 4. Koper 18 - 21, 5. Ribnica 19 - 21, 6. Jeruzalem Ormož 18 - 20, 7. Slovenj Gradec 2011 19 - 18, 8. Loka 18 - 14, 9. Maribor 17 - 13, 10. Slovan 19 - 13, 11. Dobova 17 - 12, 12. Ljubljana 17 - 10, 13. Krka 18 - 8, 14.

Izola 17 - 6.

Pomembna zmaga v gosteh

Milena Krstič - Planinc

Novo mesto, 8. marca – Odbojkarji Šoštanja Topolšice so na tretji, odločilni tekmi osmine finala Sportklub 1. A DOL, za las izgubili s Krko. Novomeščani so bili boljši s 3 : 2 (-15, 17, -22, 22, 13).

Po zmagi na prvi tekmi v Šoštanju in po porazu v Novem mestu na drugi tekmi osmine finala je o zmagovalcu in potniku v četrtfinale odločala zadnja, tretja tekma. Tudi na tej so imeli prednost domačega terena odbojkarji Krke, odbojkarji Šoštanja Topolšice pa so pokazali veliko več odločnosti in borbenosti kot na drugi tekmi. Žal to na koncu ni bilo dovolj.

Ekipi sta se izmenjevali v vodstvu, spremljati je bilo izjemno borbeno igro za vsako žogo na obeh straneh, zmage in obstanka v Sportklub 1. A DOL, pa so se veselili Novomeščani.

Trener Zoran Kedačič po tekmi ni skrival razočaranja po izgubljeni priložnosti: »Čestitke Novomeščanom. Po treh tekmah in hudem boju so bili boljši nasprotnik. Za nami je odlična sezona, a s črno piko, saj glavnega cilja nismo dosegli. A je potrebno priznati, da so fantje naredili ogromen napredek, tako individualno, da o ekipnem duhu in pristopu, ki so ga kazali celotno

Še veliko bitk bo

Litija, 6. marca – Danes so rokometašice ŽRK Velenje gostovale v Litiji. Na zahtevni tekmi so si Velenjčanke izborile zelo želeno zmago. Po izenačen prvem polčasu, so uspele v drugem domačinkam odščipnite vse točke in se zavihteti na sedmo mesto na lestvici.

Litija – Velenje 27 : 29 (12 : 12).

Na drugi tekmi osmine finala je o zmagovalcu in potniku v četrtfinale odločala zadnja, tretja tekma. (foto: Simon Vesel/MOK Krka)

sezono v dresu Šoštanja-Topolšice, sploh ne izgubljam besed. Prekinitve, poškodbe, igralci, ki so prenehali igrati, nič ni vplivalo na ekipo, nemoteno, stabilno in izredno konstantno smo speljali sezono v 1. B ligi. Osvojili smo 1. mesto in zato bi čestital vsem v klubu.«

Dotaknil se je tudi tekmovalnega sistema v letošnji sezoni: »Ne morem mimo tega, milo rečeno, smešnega sistema tekmovanja, ki ne nagrajuje tistega, ki bi si to zaslužil, pač pa ravno nasprotno, deluje v korist slabšega. Ne samo, da za dosežke po koncu sezone v 1. B DOL nismo bili nagrajeni

z direktno uvrstitvijo v višji rang tekmovanja, kot je bilo to v preteklosti, za »nagrado« smo dobili igranje odločilnih dveh tekem osmine finala v gosteh. Ti fantje bodo zame vedno zmagovalci, ekipa, ki si zasluži vse spoštovanje. Zato glave gor in gremo da🔲 lje!«

🔲

Naš ­čas, 11. 3. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

Lambizer, prejemnik zlatega znaka CZ Znake civilne zaščite najzaslužnejšim pripadnikom podeljujejo od leta 1992 Milena Krstič - Planinc

Celje – 1. marca v Sloveniji zaznamujemo dan Civilne zaščite, praznik vseh, ki v Republiki Sloveniji skrbijo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter ob razmerah, ko nas te ogrožajo, poskrbijo za učinkovito ukrepanje, varujejo človeška življenja, skrbijo za naše premoženje in preprečujejo usodne posledice za okolje.

Dan Civilne zaščite, ki smo ga v Sloveniji uveljavili takoj po osamosvojitvi leta 1992, je dan, posvečen vsem poklicnim in prostovoljnim reševalcem, pripadnikom Civilne zaščite, pa tudi ostalim strukturam (policistom in vojakom), ki vlagajo napore in prizadevanja pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči. Torej vsem, ki sodelujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Ob dnevu civilne zaščite vsako leto podelijo tudi priznanja najzaslužnejšim, bronaste, srebrne in zlate znake CZ. Najvišje priznanje

Boris Lambizer: »Takšno priznanje pomeni moralno obvezo tudi za nadaljnje delo.«

– zlati znak – je v sklopu CZ Zahodna Štajerska prejel Boris Lambizer iz Savinjsko-šaleške gasilske zveze. »Vsake pohvale je človek vesel. Če dobiš takšno priznanje, pa še posebej. Vesel in ponosen sem, ko vidim, da so bila moje delo in dejanja opažena. Priznanje jemljem

Zamegljen pogled

kot potrditev, da grem v pravo smer, a tudi kot moralno obvezo za delo naprej,« pravi.

Med gasilce je vstopil leta 1976. Za svoje požrtvovalno delo je prejel številna priznanja, med drugim je nosilec odlikovanja za hrabrost, odlikovanja za posebne zasluge in prejemnik bronastega in srebrnega znaka CZ. Opravil je več tečajev za specialnosti, po vsej Sloveniji pa je znan kot tisti, ki je izdelal računalniški program za obdelavo rezultatov tekmovanj. Celih petnajst let so ga uporabljali tudi na državnih gasilskih tekmovanjih.

Borisa so kot vestnega, marljivega, natančnega in požrtvovalnega gasilca z vizijo razvoja in rasti gasilske organizacije, kot odličnega organizatorja in motivatorja kmalu predlagali za poveljnika PGD Lokovica, leta 1991 je postal sektorski poveljnik, leta 1993 podpoveljnik GZ in leta 1995 poveljnik občinskega poveljstva občine Šoštanj. V letih 1996–1998 in 2013–2018 je bil poveljnik Gasilske zveze Velenje. Od leta 2018 je regijski poveljnik Savinjsko-šaleške regije, danes pa predsednik GZ ŠD in regijski poveljnik Savinjsko-šaleške regije. Lani je po nadomestnih volitvah prevzel funkcijo predsednika GZ Šaleške doline. 🔲

POLICIJSKA kronika Avto odklenjen, v njem pa denarnica Velenje, 4. marca – V četrtek je neznanec iz odklenjenega avtomobila, parkiranega na Cesti pod parkom, odtujil denarnico. Lastnik je imel v njej osebne dokumente in 120 evrov gotovine. Policisti za storilcem poizvedujejo.

Dve prometni nesreči Velenje, 5. marca – Prejšnji teden sta se na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje pripetili dve prometni nesreči. V petek je zaradi prekratke varnostne razdalje voznice počilo na Celjski cesti. Na udeleženih vozilih je nastala gmotna škoda.

V nedeljo, 7. marca zvečer, pa je na Tomšičevi cesti v Velenju voznik kolesa z motorjem, ki je vozil preblizu desnemu robu vozišča, padel.

Zasegli telefon, računalnik in marihuano Velenje, 5. marca – V petek zjutraj so policisti Policijske postaje Velenje opravili hišno preiskavo v stanovanju na cesti Borisa Kraigherja v Velenju. Pri osumljenemu so zasegli mobilni telefon in prenosni računalnik ter manjšo količino prepovedane droge marihuane. Za najdeno prepovedano drogo bodo po opravljeni analizi zoper osumljenega uvedli prekrškovni postopek, medtem ko najdene predmete povezujejo s kaznivimi dejanji, zato bo sledila kazenska ovadba.

V Šaleku skupina mladih napadla občana Velenje, 6. marca – V soboto zvečer je v Šaleku skupina mlajših fantov napadla in poškodovala občana. Eden od njih ga je z nogo brcnil v glavo. Na kraju so se zadrževali v skupini in kršili zakon o nalezljivih boleznih, za kar jim je bil izdan plačilni nalog. Osumljenega povzročitve hude telesne poškodbe

pa bodo policisti ovadili na pristojno tožilstvo.

Dan za tem, v nedeljo, pa je krajan Šaleka obvestil policiste, da mu je neznanec v balkonska vrata vrgel opeko in jih poškodoval. Dogodek policisti povezujejo s sobotnim dogodkom in ga raziskujejo v to smer.

V mestu neznanec zastruplja drevo Velenje, 8. marca – Komisija za urejanje drevnine, zelenic in nasadov v Mestni občini Velenje je pri drevesu, ki stoji med Tomšičevo cesto 21 in glasbeno šolo, odkrila, da ga neznanec načrtno zastruplja.

Po vznožju debla ga namreč poliva z naftnimi derivati oziroma naftne derivate vliva v dupline na razvejanih krošnjah. Sklepajo, da je cilj početja krajšanje življenjske dobe drevesa. Za takšna ravnanja je z Odlokom o splošnem redu v mestni občini Velenje predpisana globa za fizično osebo v višini 200 evrov.

Na Mestni občini Velenje se zavedajo, pišejo v sporočilu za javnost, da imajo ljudje različne poglede na zelenje v naši okolici in zato prihaja do konfliktnih situacij. Naloga Komisije za urejanje drevnine, zelenic in nasadov je, da posamezne zadeve preuči in zanje najde ustrezne rešitve. Občanke in občani nimajo dovoljenja, da bi se reševanja konfliktov lotili na svojo pest. Tudi ne v primeru, ko drevo raste na zemljišču, ki pripada lastnikom stanovanj.

V skladu z odlokom je brez soglasja lastnika prepovedano izlivati odpadne snovi na javne površine ali izvajati posege na drevnini ali drugih zasaditvah na javnih zelenih površinah. Prav tako je za primere poškodovanja tuje lastnine ali obremenjevanja in uničevanja okolja v kazenskem zakoniku predvidena zaporna kazen.

Velenjčani uporabljajo varnostni pas Agencija za varnost v prometu, ki ta teden izvaja preventivno akcijo Varnostni pas, je pred tem preverjala uporabo varnostnega pasu na vpadnicah v mestnih občinah Ljubljana, Velenje, 8. marca – Agencija za varnost v prometu je v ponedeljek – trajala pa bo do nedelje, 14. marca – začela izvajati nacionalno preventivno akcijo Varnostni pas. Namenjena je opozarjanju na pomembnost pripetosti z varnostnim pasom vseh potnikov v vozilu na vsaki, tudi najkrajši poti, ter povečanju deleža pripetosti z varnostnim pasom.

Agencija za varnost v prometu je namreč z nedavno terensko raziskavo z opazovanjem stopnje pripetosti voznikov motornih vozil ugotovila, da še vedno preveč voznikov ne uporablja varnostnega pasu.

Z raziskavo na terenu je Agencija preverjala, kakšno je stanje uporabe varnostnega pasu pri voznikih motornih vozil na vpadnicah v enajstih mestnih občinah. V dveh intervalih, jutranjem in popoldanskem, so v času zgolj štirih ur zabeležili kar 2.184 voznikov, ki med vožnjo niso bili pripeti. Največ kršiteljev v obeh intervalih skupaj je bilo v Kopru, kjer je bila zabeležena več kot četrtina (586) vseh ugotovljenih kršiteljev na vseh lokacijah skupaj. Sledita občini Celje (351) in Novo mesto (331). V jutranji konici je bilo skupaj 1.247 kršitev, nominalno največ na območju lokacij Koper (379), Celje (233) in Ptuj (172). V popoldanski konici je bilo skupaj 937 kršitev, največ na območju lokacij Koper (207), Novo mesto (166) in Ljubljana (154).

Najmanj kršitev v obeh intervalih skupaj je bilo na območju lokacij Velenje (20), Slovenj Gradec (27) in Murska Sobota (56).

Iz POLICISTOVE beležke Mladoletnik z marihuano Z grdimi besedami nad Velenje, 4. marca – V četrtek zvečer so poli- znanko cisti mladoletniku na ulici Dušana Kvedra zasegli posodo z neznano zeleno snovjo.

Ker so posumili, da gre za marihuano, so snov poslali v analizo. Ukrepali bodo, ko bodo znani izsledki.

Pismo z grozilno vsebino Velenje, 4. marca – V četrtek je Velenjčan naznanil policistom, da je prejel pismo z grozilno vsebino. Policisti o tem zbirajo obvestila, da bodo lahko zoper osumljenega podali kazensko ovadbo.

Porisan avtomobil Velenje, 7. marca – V nedeljo zjutraj je Velenjčan obvestil policiste, da se je neznanec na Kardeljevem trgu lotil njegovega avtomobila in ga porisal. Opravili so ogled, za vandalom pa še poizvedujejo.

11. marca 2021

Topolšica, 7. marca – V nedeljo popoldan je v Topolšici znanka verbalno napadla in ozmerjala znanko. Policisti bodo zoper kršiteljico uvedli prekrškovni postopek.

Opogumila se je in moža prijavila zaradi nasilja Šmartno ob Paki, 8. marca – V ponedeljek popoldne, na dan žena, je prišla na Policijsko postajo v Velenje žrtev nasilja v družini z območja Šmartnega ob Paki. Mož je nad njo že dalj časa vršil psihično nasilje, v zadnjih dneh pa je bil do nje tudi fizično nasilen. Vrgel jo je na posteljo in davil z rokama. Policisti so zanj odredili ukrep prepovedi približevanja, podali pa bodo tudi kazensko ovadbo za kaznivo dejanje.

Alkoholizem je nedvomno eden največjih problemov v družbi.

Toda posledice niso prisotne zgolj v zdravja in javnem zdravstvenem sistemua, tam se sicer najbolj soočajo s posledicami prekomernega uživanja alkoholnih pijač. Ravno v teh ustanovah namreč poskrbijo za tiste, ki so se znašli v globinah alkoholnega vrtinca, iz katerega ni moč najti izhoda brez strokovne pomoči. Tam poskrbijo tudi za tiste, ki zaradi alkoholiziranosti oziroma, po domače, opitosti in pijanosti omedlijo in izgubijo zavest, da jih je treba oživljati. Tam oskrbijo tudi vse poškodovance zaradi poškodb, ki so posledica padcev, poškodb pri domačih opravilih, prometnih in drugih nesreč, ki v veliki meri nastanejo zaradi posledic alkoholiziranosti, in kot sem naslovil kolumno, zamegljenega pogleda. Že manjše količine alkohola v krvi, ne glede na starost, izobrazbo, poklic, spol, težo … zmanjšajo in negativno vlivajo na psihofizične sposobnosti. Če to prenesemo na eno naših vsakdanjih opravil, upravljanje oziroma vožnjo vozila, ne glede,, ali gre za osebni ali tovorni avto, motorno kolo, moped ali kolo, traktor …, se to pozna, in sicer: • vidno polje je zoženo in je manjše; • pozornost se zmanjša in ni takšna kot pri nekom, ki je spočit in trezen; • dojemanje in ocenjevanje hitrosti vožnje glede na konfiguracijo in stanje ceste je moteno, kar velja tudi za ocenjevanje razdalje; • odzivni čas se podaljša, kar pomeni, da je čas od zaznave okoliščine ali dogodka do reakcije (bistveno) daljši, s čimer se podaljša pot ustavljanja; • pogosto je prisotno precenjevanje lastnih sposobnosti; • zaradi zmanjšane razsodnosti je večja verjetnost in pripravljenost za tveganje.

Strokovnjakom, ki se ukvarjajo s to problematiko, je po dosedanjih raziskavah in ugotovitvah jasno, da se vozniške sposobnosti voznikov razlikujejo po količini zaužitega alkohola. To ponazarjajo tudi naslednji podatki: 1. 0,10 mg/l (0,2 g/kg oz. promila) • težave pri zaznavanju premikajočih se luči, • sposobnost ocenjevanja razdalje je slabša kot običajno oziroma pred uživanjem alkohola; 2. 0,14 mg/l (0,3 g/kg oz. promila) • zmanjša se sposobnost globinskega opazovanja (vožnja na prekratki varnostni razdalji, tvegana prehitevanja), • zmanjšata se samokontrola in samokritičnost do lastnega ravnanja, zato se poveča pripravljenost za tveganje, nemalokrat tudi agresivnost in objestnost pri vožnji; 3. 0,24 mg/l (0,5 g/kg oz. promila) • sposobnost ocenjevanja razdalje se dodatna poslabša, npr. objekti, ki jih voznik vidi, se zdijo bolj oddaljeni, kot so v resnici, • presojanje se dodatno poslabša, npr. voznik se pri prehitevanju prehitro vrne na vozni pas ali v ovinek zapelje prehitro ali prepozno, • zapoznele reakcije pri spreminjanju smeri, kar vpliva na stabilnost vožnje in zanašanje vozila, • pojav rdeče slepote (slabše zaznavanje rdeče luči na semaforju in zavornih luči drugih vozil), • počasnejše preusmerjanje pogleda z enega objekta na drugega, kar vpliva na smer vožnje, • počasnejše odzivanje na svetlobne spremembe, kar lahko voznika začasno oslepi, • dodatno se podaljša reakcijski čas, večja kot je hitrost vožnje, daljša je pot ustavljanja, • pojavijo se motnje ravnotežja, kar je še posebej nevarno in ogrožujoče za voznike enoslednih vozil; 4. 0,48 mg/l (1,0 g/kg oz. promila) • znatno zmanjšano prilagajanje hitrim svetlobnim spremembam, • vidno polje so dodatno zmanjša, na t. i. tunelski vid; voznik težje zaznava in ločuje druga vozila, kar je problematično zlasti v križiščih, • zaznavanje in ocenjevanje globine in pozornost se zmanjša kar za polovico; to je razlog, da so reakcije skoraj v celoti prepozne in napačne.

Neizpodbitno dejstvo je, da zmanjšane in motene psihofizične sposobnosti alkoholiziranega voznika vplivajo na njegovo varnost in varnost ostalih udeležencev, ki so v tistem času in na relaciji vožnje prisotni na cesti. Zato je dobro ohraniti trezen pogled tako skozi vetrobransko steklo vozila kot nasploh v življenju.

Adil Huselja varnostno ogledalo

🔲

Naš čas, 11. 3. 2021 barve: CMYK, stran 19

UTRIP

11. marca 2021

Policisti so dolžni izvajati naloge, ki so jim naložene

dela močno povečal, saj število teh kršitev krepko presega letno povprečje vseh ostalih kršitev.« Z vidika prometnih nesreč pa je bilo lansko leto eno najbolj varnih tudi na cestah na tem območju. Nobena oseba ni izgubila življenja v prometni nesreči, manj je bilo v prometnih nesrečah tudi telesno poškodovanih. »Glede na to, da so ukrepi, določeni z odloki, pri ljudeh vse manj priljubljeni, smo jeze ljudi deležni tudi policisti, ki te odloke nadziramo. V veliki večini so policisti kršitelje opozarjali in se v manjšem delu zatekali k strožjim sankcijam.

Kljub vsemu se je treba zavedati, da gre za ukrepe, ki so pomembni za zdravje nas vseh. Poleg tega se moramo tudi zavedati, da smo policisti dolžni izvajati naloge, ki so nam naložene, ter da ne moremo presojati in odločati, ali bomo nek predpis nadzirali ali ne.« Podrobneje so o delu Policijske postaje Velenje med drugim govorili na torkovi seji Sosveta za izboljšanje varnosti občanov 🔲 mestne občine Velenje.

V veliki večini so kršitelje opozarjali – Le v manjšem delu so se zatekali k strožjim sankcijam Milena Krstič - Planinc

Velenje – Policija je ena od služb, ki mora tudi v času Covida-19 zagotavljati nemoten potek dela. Razmere so tudi od njih zahtevale prilagoditve dela. »Tako smo nekoliko spremenili poslovanje s strankami, prilagoditi smo se morali zaščitnim ukrepom zaradi Covida-19, tako kot vsi ostali, hkrati pa smo pridobili nova pooblastila po Zakonu o nalezljivih boleznih oziroma pooblastilo za izvajanje odlokov, izdanih na osnovi tega zakona,« pravi komandir Policijske postaje Velenje Boštjan Debelak.

Ob tem poudarja, da pa se jim

❱

Z vidika prometnih nesreč je bilo lansko leto eno najbolj varnih.

obseg dela po ostalih področjih, za katera so bili pristojni že prej, ni bistveno zmanjšal. Na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje so tako kljub omejitvam zaradi kovida obravnavali podobno število kaznivih dejanj kot v preteklih letih in le v manjšem deležu manj prekrškov v javnem redu in prometni varnosti. »Če na področju javnega reda zajamemo tudi kršitve odlokov, sprejetih v zvezi s kovidom, pa se nam je obseg

Boštjan Debelak: »Glede na to, da so ukrepi pri ljudeh vse manj priljubljeni, smo njihove jeze deležni tudi policisti.«

Skozi tančice ženskega pogleda

Deluješ sodelovalno?

Kaj imajo skupnega praznik dan žena in sočutje ter sodelovanje? Zgodovinska razlaga praznika nosi v sebi močno vsebino.

Praznik naj bi skozi čas pridobil in se zavzemal za 10 ključnih vrednot: pravičnost, dostojanstvo, upanje, enakost, sodelovanje, vztrajnost, hvaležnost, spoštovanje, sočutje, odpuščanje.

Ob pisanju kolumne na 8. marec želim dati prostor sočutju in sodelovalnosti med ženskami. Center Sinergije ženskih moči namreč leži prav v tem – sodelovanju in sočutju ženske do ženske.

Se najdemo na skupni točki naših raznolikosti ali si ravno našo različnost »mečemo pod noge«? Kakšne besede si namenjamo?

od 12. do 18. marca • 12. marca 1989 so v Velenju organizirali 34. balkansko prvenstvo v krosu; • 12. marca 1981 je bila rojena velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik, ki je s svojimi športnimi uspehi odličen ambasador Velenja in Slovenije v svetu; • 12. marca 2015 se je tednik Naš čas predstavil z novo grafično podobo; • 13. marca 1925 je bil v Šoštanju rojen Viktor Kojc, ki je 2. avgusta leta 2000 v Šoštanju tudi umrl; Viktor Kojc je po smrti postal častni občan mesta Šoštanj; • marca 1943 so tudi v parku pri Velenjskem gradu uredili gaj junakov kot simbolno pokopališče z lesenimi pomniki za tiste Velenjčane, ki so padli v nemški vojski ali na Spodnjem Štajerskem v boju s partizani; • od marca leta 1942 je bilo za prebivalce Spodnje Štajerske članstvo v Štajerski domovinski zvezi povezano s

•

•

•

•

Prijazne ali pasivno agresivne? Imamo dlani odprte za sprejemanje novih izzivov med seboj ali pa stiskamo dlani, da obdržimo zase tisto, kar menimo, da je v naši lasti? Še pred nekaj leti sem imela kot študentka razgovor za študentsko delo v vlogi asistentke gospe, ki je vodila razne projekte. Ustanovila je svojo podjetno pot, jo utrjevala in bila zelo predana svoji karieri. Ko sva se pogovarjali, me je prestrelila z opombo: »Veš, kot ženska ženski vam povem. V poslovnosti ni milosti. Okoli nas so ‹morski psi› in ti so navadno ženskega spola.« Uh, stavek mi je ostal v spominu, še danes ga slišim.

Je res tako, mora tako biti? Če ni milosti, kje je potem prostor povezovanja? Je

podelitvijo nemškega državljanstva, ki ga je okupator, ki je vse povprek kršil mednarodno vojno pravo, podelil članom te zveze; člani so postali dokončni nemški državljani, začasni člani pa državljani na preklic; 15. marca 1972 so ob 15. uri in 7 minut vključili v obratovanje tretji blok šoštanjske termoelektrarne; 15. marca 1938 se je v Gornjem Ribniku v Bosni in Hercegovini rodil direktor in politik Todor Tošo Dmitrović; diplomiral je iz strojništva na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani; v letih 1965–1997 je delal v Gorenju, 1974–1997 je bil direktor Gorenja Servis; leta 1968 je bil soustanovitelj Karate kluba Velenje in leta 1969 Ženskega rokometnega kluba Velenje; od 19. junija 1990 do 31. decembra 1990 je bil predsednik Izvršnega sveta občine Velenje, a je zaradi spora s sindikati nepreklicno odstopil; 15. marca 2007 je v Ljubljani umrl pisatelj Smiljan Rozman, ki je v šolskem letu 1938/39 in 1939/40 v Šoštanju obiskoval prvi in drugi razred Državne meščanske šole Mihaela Vošnjaka; 16. marca 1940 se je

nemogoče biti empatičen in hkrati poslovno uspešen? Je to kontradiktorno? Ženske se najdemo ravno tam, kjer nas nekaj celostno zadeva, najdemo se v skupnih srčnih ciljih, v skupnem zavzemanju za klimo vrednot in ustvarjanju premikov k še večji širini naših medosebnih odnosov. Če se kdaj zataknemo v miselnosti, da si lastimo ali prisvajamo nek monopol nadmoči, pomislimo, koliko prednic pred nami je utiralo pot in se zavzemalo za prostor, kjer smo lahko danes ravno me ustvarjalne, kreativne in sodelovalne. Vsaka med nami žari s svojo toplino in karizmo, in če izhajamo iz drže hvaležnosti, ne moremo »ne čutiti« želje po pristnih vezeh med nami.

rodil pravnik in politik dr.

Vladimir Korun iz Velenja; • 16. marca 2001 so na vhodu v kompleks Gorenja ob petdesetletnici podjetja odkrili skulpturo akademskih kiparjev Stojana Batiča in Matjaža Počivalška; • 16. marca 1984 je bil v Velenju 9. festival amaterskega filma;

Vladimir Korun (Arhiv Muzeja Velenje)

• 16. marca leta 1986 so se krajani Šaleka na referendumu odločili za samostojno krajevno skupnost, ki je bila že 27. krajevna skupnost v nekdanji velenjski občini; • 18. marca 1933 je v Zagrebu umrl Vendelin Vošnjak, ki je bil rojen 13. septembra leta 1861 na Konovem

🔲

Ines Vugrinec (Društvo SŽM)

pri Velenju; Vošnjak je bil provincial frančiškanskega reda na Hrvaškem ter profesor filozofije v Zagrebu in Varaždinu; leta 1963 se je začel postopek za njegovo razglasitev za blaženega; • 18. marca 1963 so na seji Republiškega zbora skupščine Ljudske republike Slovenije po 6. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji sprejeli sklep o preimenovanju občine Šoštanj v občino Velenje in preselitvi občinske uprave v Velenje; • 18. marca 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding splavili linijsko ladjo Splošne plovbe Piran z imenom Velenje; ladja Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bližini pristanišča Kandla v Indiji; reševanje ladje se je končalo šele 11. avgusta 1998, ko so jo vlačilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje. Z zavarovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da se ladje ne popravlja, zato je bila prodana za staro železo in razrezana v Alangu v Indiji. 🔲

Pripravlja: Damijan Kljajič

19

Oven, 21. 3. – 21. 4.

Meteorološka pomlad že kaže svojo moč, vi pa ne boste niti malo pomladno razpoloženi. Ne boste je čutili ne v zraku ne v počutju. Pravo soočenje s hitrostjo minevanja dni in letnih časov bo letos zamujalo, saj se vam zadnje dni zdi, da gre vse prepočasi. Malo je že kriva epidemija, vse krivde pa ne morete zvaliti nanjo. Priznajte si, da gre zasluga bolj dejstvu, da je nekdo, ki vam je bil zelo blizu, v teh dneh izgubil vaše zaupanje. Povsem ga boste odrezali iz svojega življenja.

Najprej vam bo hudo, po nekaj dneh pa vam bo odleglo. Odložili boste težko breme, ki vas je bremenilo dolgo vrsto let. Telesno se boste počutili vsak dan bolje.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Pred vami je uspešen teden. Končno boste lahko uresničili svoje želje, ki jih ni malo in tudi majhne niso. Življenje bo takoj postalo lepše in prijaznejše.

V prostih dneh boste znali dvojno uživati. Znano je sicer, da ste zelo iznajdljivi, kar boste dokazali tudi v naslednjih dneh. Tokrat boste presenetili celo svoje najbližje, saj jim s svojim vedenjem pogosto povzročate skrbi. Sedaj bodo ponosni na vas, kar vam bodo tudi dokazali. Dogajalo pa se vam bo, da boste čutili čudno utrujenost. Če že dolgo niste bili pri zdravniku, nikar ne odlašajte. Če drugega ne, boste preverili, kaj je vzrok utrujenosti, kar lahko pove že preprost pregled krvi.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Hiteli boste iz dneva v dan, dnevi pa vam bodo spret prekratki. Več časa si želite zase, ob tem pa pozabljate, da morate prosti čas deliti tudi s partnerjem. Odkrit pogovor, ki vam ga bo to v teh dneh očital na glas, ne bo rešil težav. Nujno morate v vajino zvezo vložiti več truda, predvsem pa z dejanji dokazati, da se spreminjate. Poleg tega partnerju ne bo ušlo neko nedolžno spogledovanje z vašim sodelavcem, ki vam bo zelo godilo. Ob prebujenju pomladi boste potrebovali dokaz, da ste še atraktivni. Denar? O tem se res ne boste mogli pritoževati. Imeli ga boste več kot sicer, tudi zato, ker zadnje mesece niste skoraj nič zapravljali.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Pod vplivom razburljivih dogodkov boste spoznali, da je nastopil čas za streznitev in soočenje z realnostjo. Dobro veste, kje delate napake, pa se doslej niste nič naučili iz njih. Prevečkrat popustite, tudi takrat, ko dobro veste, da s tem delate škodo predvsem sebi. Ob tem vas gloda še slaba vest, ker ne zmorete postoriti čisto vsega, kar si želite. Dnevi so preprosto prekratki. Žal to počnete v škodo vašega dobrega počutja in skrbi zase. Kar malce ste se zapustili, kar seveda ni opazil le partner, ampak tudi vaši najbližji. Zato takoj prekinite sedanje vzorce in nekaj denarja vložite v svoj videz in počutje. Obresti bodo dvojne.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Konec tedna ne bo takšen, kot ste si želeli. Bo namreč še lepši! Vrnil vam bo upanje, v to, da se vračamo v normalnost. Zato bodite še malo potrpežljivi, pa čeprav ste po dolgem letu, polnem ukrepov, ki vam niso bili niti najmanj po srcu, vendarle stvari obračajo na bolje. Sedaj boste prepričani, da vam bo uspel projekt, ki ga želite izvesti to poletje, vsaj nadaljevati. In če bo vse po sreči, ga boste tudi uresničili. Naleteli pa boste na manjšo težavo, ki je vsekakor niste pričakovali, saj ne bo povezana s časom, ki ga živimo. Partner se vam bo uprl. Strah ga bo, da rinete z glavo skozi zid. Prisluhnite mu, saj njegovi strahovi niso brez osnove. Najdita kompromis.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

S partnerjem bosta združila moči in nekomu, ki tega ne bo pričakoval od vaju, pomagala po svojih zmožnostih. To vama bo dalo tudi nov polet, spet bosta našla skupna zanimanja in veselje do časa, ki ga bosta preživljala skupaj. Večina okoli vas bo tarnala, da so zaradi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa utrujeni in brezvoljni, vi pa boste vsak dan bolj delavni in uspešni. Vaše najmočnejše orožje bo dobra volja. Ta vas ta teden ne bo zapustila. Imate veliko idej in znanja, zato vam bo tokrat res uspelo čisto vse, česar se boste lotili. Najbolj srečni pa boste, ker bo vaše počutje odlično.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

V naslednjih dneh se ne boste mogli znebiti občutka, da vam nekdo želi slabo. In to zato, ker vam bo ves čas tiho sporočal, da mu to, kar počnete, ni všeč. Začnite brati med vrsticami. Morda vam hoče povedati kaj čisto drugega. Da si morate privoščiti več stvari, ki vam bodo dale novo energijo za delo in pomirile tudi vaše načete živce, pa tako veste že sami. Vse kaže, da boste v naslednjih dneh doživeli nekaj zelo lepega. Osebno darilo vas bo povsem raznežilo, predvsem pa vam bo dalo misliti, kaj je v življenju res pomembno. Bodite iskreni do sebe in drugih, saj točno veste, kaj v zadnjem letu postavljate na prvo mesto. Naj tako tudi ostane.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Z vsakim sončnim dnem, ki jih bo marca še veliko, se boste počutili bolj osamljeno. Nekdo, ki je bil v preteklosti del vašega vsakdana, se bo vse pogosteje vračal v vaše misli. Tudi zato, ker nikoli nista razčistila, zakaj sta se razšla. Zdi se vam, da se na nasprotni strani bijejo iste bitke, a koraka naprej pa ne upa narediti nihče. Možno je, da zato enostavno še ni bilo prave priložnosti, saj se ob vseh ukrepih, ki še vedno močno omejujejo družabno življenje, nimata kje srečati. Dobro pa bo to, da se bo vrnila želja, da v prihodnost stopate v dvoje. Zdravje bo bolj rahlo, kot je bilo, zato pazite, s kom in kje se družite.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Večinoma ste mirni in ne pokažete, ko vas kaj vrže iz tira. Včasih pa vas jeza zanese in poveste več, kot bi bilo treba. Le z nekaj besedami znate prizadeti bolj, kot si mislite. In ravno to vam bo uspelo v naslednjih dneh, ko vas bo partner prosil za pomoč. Odreagirali boste kot ranjena žival, ob tem pa niti pomislili ne boste, kaj trenutno doživlja partner. Zelo vam bo zameril, zato se pripravite na nekaj neprijetnih dni. Bežali boste od doma, a tudi to ne bo izboljšalo vajinega odnosa.

Tokrat se partner ne bo pripravljen niti pogovarjati o tem, kaj se je zgodilo. Pustite času čas, da vsaj malo preboli in pozabi. Pokažite pa mu, da vam veliko pomeni.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Za vami je nekaj napornih dni, a zdi se vam, da je najhujše minilo. Ko se boste odločili, da boste začeli bolj skrbno načrtovati svoje življenje, bodo načrti žal hitro padli v vodo. Zdelo se vam bo, kot da se je vse zaklelo proti vam, a ne bo tako. Niste izbrali dobrega časa za projekt, ki vas zelo bremeni. Malo bi morali še počakati, saj se trenutno v poslovnem svetu stvari gibljejo bolj počasi, kot so se.

Oddahniti si še nekaj tednov ne boste mogli, se bodo pa v ponedeljek začeli kazati znaki, da se vendarle premika. Zvezde vam svetujejo, da ne zaspite. Zato v popolnosti izkoristite vsak dan. Poskrbite, da boste čim manj nujnih del prelagali v prihodnost.

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

Včasih pomaga, če težave zanikamo. Tudi zato si že nekaj časa zatiskate oči pred resnico. V teh dneh pa si jih ne boste mogli več. Nekdo od vaših bližnjih vas bo močno potreboval, vi pa ne boste zbrali ne moči in ne poguma, da mu nesebično pomagate. Preprosto se boste umaknili in od strani opazovali, kako se bo vse skupaj izšlo. Vmes vas bo glodala slaba vest, ki bo zelo načela vaše počutje. Spali boste slabo, čez dan boste nemirni in utrujeni. Zbirali boste pogum, da vendarle poskušate spremeniti tok dogodkov. Težko bo spremeniti rutino v svojem življenju, saj vam je v njej udobno. Če boste poskušali pomagati, pa boste morali stopiti iz cone udobja. Poleg tega boste ob tem tvegali svoje zdravje. Čakajo vas težke odločitve.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

Načrti se vam bodo iz dneva v dan rušili kot hišica iz kart. Ne boste več vedeli, ali ste utrujeni zaradi ljudi, ki vas obdajajo, ali se vas morda loteva kakšna bolezen.

Počutje vsekakor ne bo takšno, kot si ga želite. Boste pa zato še vedno uspešni pri delu, pri katerem boste uspeli vse opraviti pravočasno, pa čeprav boste ob tem izgubili veliko energije in časa. Tudi odzivi na vaše delo bodo dobri, kar vas bo močno razveselilo.

Pohvale pa ne bodo dovolj, da bi obnovili zaloge energije. Kadar ste preveč utrujeni, ste naporni in precej tečni. To pa gre vedno bolj na živce vašemu partnerju. Potrudite se, da se vsaj doma bolj sprostite.

Naš čas, 11. 3. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

11. marca

06.20 06.25 07.00 10.10 10.50 11.25 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.05 15.45 16.10 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.35 01.10 01.40 02.05 02.35 02.45 02.55 03.00

04.00 10.15 11.25 14.10 15.05 16.50 17.25 20.00 20.55 22.50 23.30 00.00 00.40 01.45

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 11.00 12.10 13.10 13.25 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.30 02.00

Kultura Odmevi Dobro jutro Res sprejeti?, Transspolne osebe, dokumentarna oddaja Strasti 1. sezona Vem!, kviz Moje mnenje, Demografski sklad na tnalu referenduma Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (II.), Vojna in mir, 2. sezona Slovenski utrinki Težišče - Sulypont, pogovorna oddaja Z kot Zofka Sobotni krompir Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost, Reševanje ogroženih vrst Na kratko, Biodiverziteta Dinotačke, Kar je bilo napoti, Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Globus Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Rafael, princ slikarjev, italijanski dok.-igrani film Ugriznimo znanost Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Dobro jutro Profil, Renato Zanella Noč Modrijanov 2018: poklon Sloveniji in njenim ljudem Robanov Joža, dok. feljton Biatlon - SP, sprint (M), prenos iz Novega Mesta Avtomobilnost Nogomet - evropska liga, Tottenham : Dinamo Zagreb, osmina finala, prenos iz Londona Ambienti Nogomet - evropska liga, vrhunci osmine finala Zoran Škrinjar International Jazz Connection Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 60. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 61. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 6. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 7. del Komisar Rex, 7. sez., 8. del TV prodaja Budva na morski peni, 1. sez., 7. del Šverc komerc, 2. sez., 34. del Komisar Rex, 7. sez., 9. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 62. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 63. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 9. del Šverc komerc, 2. sez., 35. del 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 4. del Vohun v nemilosti, 5. sez., 4. del Budva na morski peni, 1. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2830. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Na obisku … pri Metki Klevišar 11:50 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:45 Iz oddaje Dobro jutro 13:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Zverinice iz Rezije, Gledališka predstava Vrtca Velenje 18:35 Iz našega arhiva: LAHKO NOČ, OTROCI! Medvedek hoče obiskati Mesec 18:40 Spoznajmo jih … Tinkara Krt, Maja Kedačič, klavir, GŠ Velenje 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, oddaja o narodnozabavni glasbi 8 21:05 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:10 Spoznajmo jih … Tinkara Krt, Maja Kedačič, klavir, GŠ Velenje 21:15 Alfi in Slovenci v Severni Ameriki 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:35 Nočni program

11. marca 2021

Sobota,

Nedelja,

06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, To sem jaz, Senri 07.05 Lojzek, Lojzek, nariši mi kočijo 07.10 Malčki, Zabava presenečenja 07.15 Ava, Riko, Teo, Sladkorni oblaki 07.25 Kalimero, Strašanski nered 07.35 Hej, hej, Šapice!, Narite težave, 1. sezona 07.45 Ernest in Celestinca, Leon 07.55 Z kot Zofka 08.20 Studio Kriškraš, Šala s šalom 08.40 Buck, Botoks in rojstni dan 08.55 Buck, Barva za lase in domotožje 09.05 Sobotni krompir 09.45 Športniki, Smučarski vaditelji 09.50 Male sive celicem OŠ Franceta Bevka Ljubljana in OŠ Vojnik 10.30 Infodrom 10.45 Osvežilna fronta, Bratje in sestre 11.40 Slovenija - 30, Naslednjih 30 let 12.40 Kaj govoriš? So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Mestne promenade, Škofja Loka, dokumentarna serija 15.05 Črne solze morja - smrtonosna zapuščina, ladijskih razbitin, nemška dok. oddaja 15.55 Na sončni strani, dok.

16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Ambienti 17.45 Zadnja beseda!

18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, Odpuščena sta!

18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni Dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kaj dogaja?

21.25 Tanek led, koprodukcijska nadaljevanka 22.15 Poročila 22.25 Šport 22.35 Vreme 22.40 Sedmi pečat: Osebna vojna, angleško-ameriški film 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik 01.15 Sobotni Dnevnikov izbor 01.25 Utrip 01.35 Šport 01.45 Vreme 01.50 Napovedujemo

07.00 Milan, Milan in kuža 07.05 Lojzek, Lojzek, nariši mi podmornico 07.10 Ava, Riko, Teo, Umetniki 07.20 Tinka in Žverca, Skrivališče za Tinko in Žverco, 07.25 Mandi, Haski, 3. sezona 07.30 Timi gre, Album 07.40 Jurij in Pavel, Zmaj 07.45 Niko, Ledene sveče 07.50 Mucika, Veliki mehurčki 08.00 Svetovalka Hana, Ne šopiri se kot pav 08.10 Pujsa Pepa, Primožev kašelj, 3. sez.

08.15 Mali Timotej, Sijoči planet 08.20 Knjiga o džungli, Most, 1. sezona 08.30 Kalimero, Darilo 08.40 Šola za pošasti, Zelo pomembna pošast, 1. sezona 08.50 Dinotačke, Kar nas je popeljalo na pustolovščino, 09.00 Nejko, Nejko se našemi 09.10 Vrtne prigode, Kraljičino darilo 09.20 Bacek Jon, Petelinček, 2. sezona 09.30 Danin dinosvet, Dinozavrski tekmeci - Dinozavrski rolkar, kanadska otroška nanizanka 10.00 Evangeličansko bogoslužje, prenos iz Murske Sobote 11.15 Ozare 11.20 Obzorja duha 11.55 Ljudje in zemlja 12.45 #Zelena generacija/Young Village Folk, Klemen 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 V petek zvečer 14.40 Na lepše 15.10 Bille, latvijski film 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Šola za pošasti, Hopla, 1. sezona 18.50 Frfra in Cufek, Kostumi za maškarado 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Politično s Tanjo Gobec 19.25 Zrcalo tedna 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Genialna prijateljica (II.), italijanska nadaljevanka, 2. sezona 21.10 Intervju 22.00 Poročila, šport, vreme 22.25 Vmesni čas, dok. film 23.15 C. Debussy: Morje, Simfoniki RTV Slovenija 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.20 Dnevnik 00.35 Politično s Tanjo Gobec 00.45 Zrcalo tedna 01.00 Šport 01.10 Vreme 01.15 Napovedujemo

12. marca

06.20 06.25 07.00 10.10 10.50 11.25 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.10 15.55 16.15 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.10 00.45 01.15 01.45 01.55 02.05 02.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Ugriznimo znanost, Reševanje ogroženih vrst Strasti, TV-nadaljevanka, 1. sezona Vem!, kviz Slovenija - 30, Gospodarski izzivi za naslednjih 30 let Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (II.), Počasni ples, ameriška nadaljevanka, 2. sezona Prisluhnimo tišini, Poškodbe, ki za vedno spremenijo življenje Mostovi - Hidak Danin dinosvet, Starša z okli Holly Hobbie, Nehvaležna navijačica Infodrom Poročila ob petih Šport Vreme Alpe-Donava-Jadran Duhovni utrip Bacek Jon, Veveričje vragolije, , 6. sezona Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme V petek zvečer Na lepše Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Vsi drugi se imenujejo Ali, nemški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.05 Dobro jutro 13.25 Alpsko smučanje - SP slalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Åreja 14.25 O živalih in ljudeh 14.50 Na vrtu 15.20 Baron iz province Žiga Zois, začetnik razsvetljenstva na Slovenskem, dok. film 16.25 Alpsko smučanje - SP, slalom (Ž), 2. vožnja 17.35 Rokomet (M) - kvalifiakcije za OI Slovenija : Alžirij 20.05 Potres, norveški film 21.55 Zadnja beseda!

22.45 Mesojedec pred odločitvijo, francoska dok. oddaja 01.15 Videotrak 02.15 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 08.00 08.15 09.05 10.10 11.05 12.10 13.10 13.25 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 22.45 00.30 02.15 02.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 62. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 63. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 8. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 9. del Komisar Rex, 7. sez., 9. del TV prodaja Budva na morski peni, 1. sez., 8. del Šverc komerc, 2. sez., 35. del Komisar Rex, 7. sez., 10. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 64. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 65. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 10. del Šverc komerc, 2. sez., 36. del 24UR zvečer Eurojackpot Dekleta iz visoke družbe, ameriški film Kvartet, angleški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Izbrano iz arhiva: Skrbimo za zdravje: Bioresonančna terapija 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11:40 Iz oddaje Dobro jutro 13:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 18:45 Spoznajmo jih … Ema Hliš Mastnak, harmonika, GŠ Velenje 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Izbrano iz arhiva, Popotniške razglednice: Provansa (2008) 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Izbrano iz arhiva: Country folk blues festival: Yesterday band, 2008 21:55 Spoznajmo jih … Ema Hliš Mastnak, harmonika, GŠ Velenje 22:00 Izbrano iz arhiva: Večerni gost: Izidor Pečovnik Dori 22:30 Videospot dneva 22:35 Iz oddaje Dobro jutro 23:25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:55 Nočni program

13. marca

04.00 Info kanal 06.15 Pričevalci, dr. Ernest Petrič, 1. del 09.05 Alpsko smučanje - SP, veleslalom (M), 1. vožnja 10.25 Alpsko smučanje - SP, slalom (Ž), 1. vožnja 12.05 Alpsko smučanje - SP, veleslalom (M), 2. vožnja 13.40 Alpsko smučanje - SP, slalom (Ž), 2. vožnja 14.40 Biatlon - SP, zasledovalna tekma (M) 15.25 Rokomet (M) - kvalifiakcije za OI, Nemčija : Slovenija 17.25 Biatlon - SP, zasledovalna tekma (Ž) 18.15 Avtomobilnost 20.05 Borg in McEnroe, koprodukcijski film 21.55 Zvezdana 22.55 Gal Gjurin - Moč jeseni, 1. del koncerta 01.40 Videotrak 02.40 Info kanal 04.00 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.15 08.30 08.55 09.10 09.35 11.05 12.40 12.55 14.40 14.55 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 22.20 00.30 02.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Leo in Tig, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Tri mucke, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Heidi, ris.

Kravica Liska, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Ribbit, sinhronizirani risani film Nočna dostava, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Dekleta iz visoke družbe, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Francoski poljub, ameriški film Posel mojega življenja, 8. sez.

Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Pa ne že spet ti!, ameriški film Tamara Drewe, angleški film Tatič, ameriški film Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 09:40 Ob dnevu civilne zaščite 10:40 Jutranji pogovori 1 12:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:35 Izbrano iz arhiva: Informativni program 21 13:20 Izbrano iz arhiva: Slovenec leta 2008, 1. del 14:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Klara Klinc, klarinet, GŠ Velenje 17:40 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Zverinice iz Rezije, Gledališka predstava Vrtca Velenje 18:30 Iz našega arhiva: LAHKO NOČ, OTROCI! Medvedek hoče obiskati Mesec 18:35 Spoznajmo jih … Sara Golčman, harmonika, GŠ Velenje 18:40 Dotiki gora: Pršivec 19:00 Vrtnarski kotiček 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2831. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jernej Šadl, orgle, GŠ Velenje 20:35 Izbrano iz arhiva: Revija narodnozabavnih ansamblov v Starem Velenju, 2003 22:05 Izbrano iz arhiva, Popotniške razglednice: Provansa (2008) 22:05 Izbrano iz arhiva, Minute za klasično glasbo: koncert trobilne zasedbe 23:35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:55 Nočni program

14. marca

04.00 06.30 06.45 07.15 07.40 08.30 09.05 10.20 12.05 13.40 14.30 17.15 18.05 19.50 20.00 20.55 23.00 23.55 01.20 01.45 02.35

Info kanal Duhovni utrip Koda Tanja Činč, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao (Camille Saint-Saëns: Koncert za klavir št. 2) Življenje na strehi sveta, Superžito in nadljudje, potopis Ambienti Alpsko smučanje - SP slalom (M), 1. vožnja Biatlon - SP. mešane štafete Alpsko smučanje - SP, slalom (M), 2. vožnja Biatlon - SP, mešane štafete dvojic Nogomet - državno prvenstvo Mura : Maribor, 27. kolo Slovene's dok. feljton Rokomet (M) - kvalifiakcije za OI Švedska : Slovenija Žrebanje Lota Odnos z naravo povezanost človeka in narave, avstrijska dokumentarna oddaja Amy, britanski dok. film Zvezdana Vikend paket Kaj dogaja?

Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.15 08.30 08.55 09.10 09.15 09.40 10.40 11.40 12.40 12.55 14.45 15.00 17.00 17.50 18.45 18.50 18.55 20.00 21.10 22.05 00.30 02.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Leo in Tig, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Tri mucke, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Heidi, ris.

Kravica Liska, ris.

Domače živalice, 1. sez., 5. del Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Ljubezen po domače Ljubezen po domače Pavza!

Vaše zdravje, naša skrb Kvartet, angleški film Vaše zdravje, naša skrb Tamara Drewe, angleški film Takle mamo, 1. sez., 26. del Mali šef Slovenije Pleši s Katarino!

24UR vreme 24UR Delovna akcija Mali šef Slovenije Daj naprej , ameriški film Nočna dostava, ameriški film Pavza!

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:50 11:20 12:50 14:10

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 2830. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2831. VTV magazin Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Izbrano iz arhiva: Slovenec leta 2008, 2. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo ROBO TV 9 Polž Vladimir gre na štop, Gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Tinkara Krt, Maja Kedačič, klavir, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Večerni gost: Izidor Pečovnik Dori Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, oddaja o narodnozabavni glasbi 8 Spoznajmo jih … Ema Hliš Mastnak, harmonika, GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 Izbrano iz arhiva, Minute za klasično glasbo: orgelski koncert Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

15:10 17:30 17:55 18:00 18:10 18:30 18:35 19:00 19:55 20:00 21:05 21:10 22:40 23:15 23:45

Ponedeljek,

Torek,

15. marca

06.30 06.45 07.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.25 16.00 16.05 16.10 16.20 16.30 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 23.55 00.45 01.10 01.40 01.55 02.00 02.05

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Obzorja duha Strasti, TV-nadaljevanka, 1. sezona Vem!, kviz Intervju Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (II.), Jules in Joel, ameriška nadaljevanka, 2. sezona S-prehodi, Naši možgani - dr. Uroš Marušič Dober dan, Koroška Milan, Dirka z vrečami Niko, Veter Šola za pošasti, Hopla, 1. sezona Muk, Glasbila rastejo na drevesih Studio Kriškraš, Šala s šalom Poročila ob petih Šport Vreme Mestne promenade, Maribor, dokumentarna serija Na kratko, Socialna mobilnost Nejko, Izguba spomina Simon, Jaz sem glavni Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Podoba podobe, Ljubljana – arhitektura in urbanizem 2025+ Ensemble 4SAXESS (I. Leitinger, J. Gregorc, G. Gershwin, W. A. Mozart) Festival Radovljica: Kvartet čembalov Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.40 Dobro jutro 13.25 Prisluhnimo tišini, Poklon mamam, izobraževalnosvetovalna oddaja 14.00 Tihotapci identitete, dok. film 14.50 Na lepše 15.35 Zadnja beseda!

16.40 Ljudje in zemlja 17.30 #Zelena generacija/Young Village Folk, Klemen 18.00 Kraški kamnolomi, dok. film 20.00 Življenje na strehi sveta, Življenje v preriji, potopis 21.00 Dediščina Evrope: Aktivisti, finska nadaljevanka 21.55 Južna Afrika konec sanj Nelsona Mandele?, francoska dokumentarna oddaja 22.55 Trst je naš!, kratki igrani film AGRFT 01.05 Videotrak 04.00 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.45 08.00 08.15 09.05 10.05 11.00 12.05 13.05 13.20 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.30 00.25 01.30 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 64. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 65. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 10. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 11. del Komisar Rex, 7. sez., 10. del TV prodaja Preverjeno, ponovitev Šverc komerc, 2. sez., 36. del Komisar Rex, 7. sez., 11. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 66. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 67. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 11. del Šverc komerc, 2. sez., 37. del 24UR zvečer Takle mamo, 1. sez., 27. del Vohun v nemilosti, 5. sez., 5. del Budva na morski peni, 1. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2831. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:00 Izbrano iz arhiva: Informativni program 22 13:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Alfi med prijatelji 19:00 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Urban Verboten, tuba, GŠ Velenje 19:05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:30 Videospot dneva 19:35 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 EU ob kavi s poslanci: Pogovor o aktualnem dogajanju v EU 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Izbrano iz arhiva: Informativni program 23 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Urban Verboten, tuba, GŠ Velenje 21:55 Izbrano iz arhiva: Vocaldente, Festival Sredi zvezd, 2008 22:35 Videospot dneva 22:40 Iz oddaje Dobro jutro 23:35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00:05 Nočni program

Sreda,

16. marca

06.20 06.25 07.00 10.05 10.50 11.25 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.15 15.50 15.55 16.00 16.15 16.30 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.10 01.50 02.15 02.45 03.00 03.05 03.10

04.00 10.40 13.30 14.10 14.45 15.50 16.40 17.50 20.00 21.00 23.00 00.50 01.50

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.50 08.05 08.20 09.10 10.10 11.05 12.10 13.10 13.25 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.35 01.45 02.15

Kultura Odmevi Dobro jutro Podoba podobe, Ljubljana – arhitektura in urbanizem 2025+ Strasti, TV-nadaljevanka, 1. sezona Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (III.), Živahna pot do ljubezni, ameriška nadaljevanka, 3. sezona Duhovni utrip Kanape - Kanape, oddaja za mlade Milan, Držimo se skupine Malčki, Portret Ernest in Celestinca, Leon Buck, Botoks in rojstni da Buck, Barva za lase in domotožje Poročila ob petih Šport Vreme Koda Kalimero, Strašanski nered Bacek Jon, Petelinček, 2. sezona Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Bolnišnica dobre karme (I.), britanska nad., 1. sezona Spolnost, revolucija in islam, norveška dok. oddaja Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pričevalci, dr. Ernest Petrič, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran Avtomobilnost Šamanka Branka, dok. portret Kaj dogaja?

Joker, kviz Nočemo belega kruha, dok. film Rešite Amazonijo: deževni gozd gori, nemška dokumentarna oddaja Jaz sem Gilda, argentinski biografski film Kaj govoriš? So vakeres?

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 66. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 67. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 12. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 13. del Komisar Rex, 7. sez., 11. del TV prodaja Budva na morski peni, 1. sez., 9. del Šverc komerc, 2. sez., 37. del Komisar Rex, 7. sez., 12. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 68. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 69. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 12. del Šverc komerc, 2. sez., 38. del Preverjeno 24UR zvečer Vohun v nemilosti, 5. sez., 6. del Budva na morski peni, 1. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 EU ob kavi s poslanci: Pogovor o aktualnem dogajanju v EU 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:15 Iz oddaje Dobro jutro 13:05 Izbrano iz arhiva: Informativni program 23 13:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Izbrano iz arhiva: Informativni program 24 18:45 Spoznajmo jih … Ema Hliš Mastnak, harmonika, GŠ Velenje 18:50 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2832. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Bezovec na Dobrovljah 20:50 Izbrano iz arhiva: Revija narodnozabavnih ansamblov v Starem Velenju, 2003 22:20 Spoznajmo jih … Ema Hliš Mastnak, harmonika, GŠ Velenje 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:55 Nočni program

17. marca

06.20 06.25 07.00 10.05 10.50 11.25 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.15 15.30 16.00 16.15 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.50 00.25 00.50 01.20 01.35 01.40 01.45

Kultura Odmevi Dobro jutro Koda Strasti, TV-nadaljevanka, 1. sezona Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (III.), Samo ti, ameriška nad., 3. sezona Osmi dan Rojaki Mostovi - Hidak TV-izložba Male sive celice, OŠ Franceta Bevka Ljubljana in OŠ Vojnik Poročila ob petih Šport Vreme Varuhi narave, dokumentarna oddaja 50 knjig, ki so nas napisale, Anton Trstenjak: Hoja za človekom Zmedi gre v Zakajzato, Koristni deževniki, 1. sezona Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Sreča v jeseni, danski film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Sveto in svet Varuhi narave, dokumentarna oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 07.00 Videotrak 07.50 Kanape - Kanape, oddaja za mlade 08.20 Evangeličansko bogoslužje, posnetek iz Murske Sobote 09.25 Alpsko smučanje - SP, smuk (M) 10.55 Alpsko smučanje - SP, smuk (Ž) 12.05 Dobro jutro 14.35 Ambienti 15.20 Vikend paket 16.55 Alpsko smučanje - SP smuk (M) 17.50 Alpsko smučanje - SP smuk (Ž) 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Zveneči gozd, estonski glasbeni dok. film 21.10 Moje mnenje 22.00 Umori na podeželju (XX.), Dokler naju smrt ne loči, 01.15 Videotrak 02.15 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.50 08.05 08.20 09.10 10.10 11.05 12.05 13.05 13.20 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.30 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 68. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 69. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 14. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 15. del Komisar Rex, 7. sez., 12. del TV prodaja Budva na morski peni, 1. sez., 10. del Šverc komerc, 2. sez., 38. del Komisar Rex, 7. sez., 13. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 70. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 71. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 13. del Šverc komerc, 2. sez., 39. del 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 5. del Vohun v nemilosti, 5. sez., 7. del Budva na morski peni, 1. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2832. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Izbrano iz arhiva: Informativni program 24 11:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:30 Iz oddaje Dobro jutro 13:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 ROBO TV 10 18:15 Iz našega arhiva: Hišica iz kock, Gledališka predstava Vrtca Velenje 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Klara Kuhar, orgle, GŠ Velenje 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Iz našega arhiva: Na obisku … pri mag. Ivanu Marinu, 2001 20:50 Iz našega arhiva: S slavnostnega koncerta Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, 2004 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Izbrano iz arhiva: Country folk blues festival: Bluegrass Hoppers, 2008 21:55 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Klara Kuhar, orgle, GŠ Velenje 22:00 Videospot dneva 22:05 Iz oddaje Dobro jutro 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:45 Nočni program

Naš ­čas, 11. 3. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

V slovo mag. Ivanu Marinu Vrtim besede. Pišem jih in brišem, iščem tiste, ki lahko ponudijo uteho ali zmanjšajo žalost; iščem predvsem tiste, ki so dostojne velikega učenja in modrosti, ki sem jih prejel od tebe, dragi Ivan.

Spoznal sem te pred več kot 35 leti, ko sem prvič vstopil v staro glasbeno šolo. V resnici takrat nisem vedel, zakaj sem izbral prav klarinet. To je bil preprosto nepojasnjen navdih. Še zdaleč se nisem zavedal, da bo moja ljubezen do klarineta in glasbe zrasla do te mere, da bo postala moj poklic, moje življenje in da me bo tako tesno povezala s tabo. Na svoji poti dozorevanja sem spoznal veliko zanimivih in navdihujočih ljudi, ki so me tako ali drugače vsak posebej zaznamovali, me podpirali in mi pomagali postati to, kar danes sem. Pri tem si prav ti odigral eno najbolj pomembnih vlog zame.

Kljub temu da si zagnano in vztrajno sledil svoji veliki intuiciji in vidno ustvarjal svoje sanje, si bil sposoben razumeti druge ideje, se jim prilagoditi, sploh, če so vzbudile tvojo radovednost in zanimanje. To je močno vplivalo na mojo samozavest in osebno rast.

Spomnim se trenutkov, ko bi mi, poleg obveznega gradiva seveda, dodal še kakšen »krajši preizkus o igranju«, kot si se rad sam izrazil. Bil si radoveden in vedno si iskal kakšen nov izziv, in kot se za odličnega pedagoga spodobi, si s tem v meni hitro hitro zanetil ljubezen do pihalnega

LAINŠČEK, FERI: Kurji pastir od – Odrasli 821-312.6 – Biografski roman Vir: www.bukla.si Feri Lainšček z romanom Kurji pastir odstira dolgo potlačene spomine in doživeto piše o dogodkih, ki jim je bil priča na neki nedoumljivi način, kot je na primer odločanje staršev o tem, kako ga bosta poimenovala, pa o tem, kako je potekalo njegovo rojstvo ali kakšne težave je imela mama pri začetnem dojenju. »Prepričan sem, da v zgodnjem otroštvu dobimo nekakšna nevidna očala, ki nam potem celo življenje barvajo pogled na svet. V tem oziru je morda veliko tistega, kar sem doslej ustvaril, že zaznamovano z mojimi izkušnjami v daljni preteklosti. A Kurji pastir je ob vsem tem gotovo knjiga, ki jo pisatelj piše le enkrat v življenju. V tem romanu sem se namreč namenoma vračal v svoje zgodnje otroštvo. Zanimalo me je, kaj vse se mi je takrat res dogajalo, kako je morda vplivalo name in kakšna so torej lahko ta nevidna očala, ki sem jih takrat dobil,« pojasnjuje avtor, ki se je uveljavil z deli, kot so Petelinji zajtrk, Ločil bom peno od valov, Ki jo je megla prinesla in Muriša, tokrat pa se podpisuje pod presenetljivo knjigo, ki jo je ustvaril s prav posebno tehniko. »Pomagal sem si z metodo aktivne imaginacije, ki jo je C. G. Jung sicer razvijal v psihoterapevtske namene, sam pa sem jo sčasoma preoblikoval v svoj ustvarjalni postopek. To mi je omogočilo, da sem med snovanjem tega romana v sanjah veliko časa preživel z očetom in mamo, ki sta seveda že pokojna. Pa tudi z mnogimi drugimi protagonisti sem se pravzaprav družil tako. Znašel sem se na nekakšnih sprehajališčih za vračanje, na

21

UTRIP

11. marca 2021

Cirilu Vertačniku v spomin

orkestra. Zelo ponosen sem bil, ko si mi prvič zaupal vodenje mladinskega pihalnega orkestra glasbene šole, tega svojega briljantnega projekta, s katerimi si pokazal posvečenost vzgoji in izobraževanju najmlajših, da bi nadaljevali tam, kjer bi starejši nekega dne obstali. Zaradi tvoje neusahljive energije in jasne vizije se tudi ''tvoj'' Pihalni orkester Premogovnika Velenje nikoli ni ustavil. Vesel sem bil, da si po štirih desetletjih svojo dirigentsko palico predal prav meni in mi tako zaupal svoje veliko življenjsko delo.

Bil si moj vzornik, moj profesor, moj ravnatelj, moj mentor in moj prijatelj. Včasih je bilo tvoje učenje zame tudi trdo in boleče, ko si od mene zahteval visoko in kakovostno kulturo.

Nesebično si me naučil, kako dosegati moč, da slediš svojim ciljem. »Samo z izzivi v sedanjosti lahko postavimo temelje za prihodnost« si mi pogosto dejal, ko si me vztrajno in zagnano podpiral na moji poti.

Pravijo, da je čas, ki da, in je čas, ki vzame. Je tudi čas, ki celi rane, in čas, ki nikoli ne mine.

In ko takole razmišljam, to je ta, moj čas, ki sem ga lahko preživel s tabo. Poln je bogatih spominov, ki učijo, kako živeti naprej. Zato mi dovoli, da ti rečem samo »Hvala«. »Včasih se zazrem v svoj klarinet in pomislim, le kaj se bo oglasilo nocoj? In tega nikoli ne veš …« (A. Bilk, klarinetist)

katerih se mi je postopoma razkrivalo tudi veliko tistega, česar se doslej nisem spominjal ali pa sem morda potlačil. Tudi zato je roman Kurji pastir dobil podnaslov Prva knjiga, saj nameravam napisati še Drugo in Tretjo.« »Dvignila se je in s pogledom mrzlično iskala ranljivo mesto, kjer so stene popustile, nato je opazila vodo tudi na klopi, s katere je bila vstala. Potipala se je, si obrala krilo in zaprepadena ugotovila, da je tudi po nogah mokra. Nobenega dvoma torej ni bilo, da ji je odtekala plodovnica. Obstala je sredi kuhinje, držeč se z obema rokama med nogami, in mrzlično premišljala, kaj lahko to pomeni in kaj mora zdaj napraviti. Ko je Pištek zjutraj odhajal na cesto, še ni čutila po-

padkov in ga je mirno pospremila do praga, zdaj pa je bilo na mah vse drugače.« – odlomek iz knjige Kurji pastir Roman Kurji pastir tako ni spominska proza, ampak proza spomina, tistega najglobljega, ki se nam podi po podzavesti in ga je težko zbezati na plano, kaj šele s takim občutkom ujeti na papir, kot to počne Feri Lainšček,. Z značilno avtorsko govorico, ki je tokrat še posebej zaznamovana z osebno izkušnjo, ustvari vzdušje bivanja in odraščanja v hiši iz ilovice in pokrite s slamo, ki je imela »le tri bivalne prostore, s spodnje strani pa se je nanjo naslanjal še lesen napušč z drvarnico, svinjakom in kurnikom.« Način, kako se vživi v mater in očeta, ki rojstvo otroka doživljata vsak po svoje, je

🔲

Matjaž Emeršič

neverjeten in priča o globoki povezavi s preteklostjo, ki bo zdaj za vedno ostala živa med platnicami Kurjega pastirja.

ŠTEFAN, ANJA: Zajčkova hišica ml - Mladina C-Sz – Cicibani – Slikanice zaboji Vir: www.Igl.si Zajčkova hišica je zgodba o tem, kako se lahko vsak od nas kdaj znajde v stiski in brez strehe nad glavo, in o tem, kako lepo in pomembno je, da si takrat pomagamo. Žaba, veverica, jazbec in medved v naši zgodbi pomagajo zajčku, ki izgubi svoj dom. S svojo naklonjenostjo, veseljem, odločnostjo in dobrodušnostjo mu odženejo črne misli in skupaj z njim postavijo novo hišico. Lisica pa se medtem skriva za grmovjem.

Pomagati se ji ne ljubi, ker je fina gospa, je pa vseeno najprej radovedna in nato zavistna. Tudi sama bi imela novo hišico. Zakaj so jo zgradili zajcu in ne njej? Kako bi jo lahko dobila? Morda z zvijačo? Lisica je bistra in se domisli hudo nenavadne poti. A k sreči tudi tisti okoli nje niso čisto neumni. V svoji goljufiji ostane sama in nazadnje ji ne ostane drugega, kot da odkida blato, s katerim si je postlala. Vsi si želimo varen in prijeten kot, v katerem bi živeli mirno in brez skrbi.

Nekateri ga imamo, drugi ne. Tudi tistim, ki ga imamo, se včasih zgodi, da gre kaj narobe, da ga izgubimo ali pa naš dom naenkrat ni več varen. In v nesreči je največja sreča, če ti kdo priskoči na pomoč.

Odlična slikanica o prijateljstvu je delo dveh izjemnih umetnic – Anje Štefan in ilustratorke Hane Stupica. 🔲

Konec letošnjega februarja nas je zapustil glasbeni pedagog, zborovodja, vsestranski glasbenik in učitelj Ciril Vertačnik. Ciril Vertačnik je bil rojen 3. maja 1935 v Vojniku v učiteljski družini. Dve leti pred začetkom vojne se je z družino preselil v Celje, kjer je oče dobil mesto šolskega upravitelja na okoliški osnovni šoli. Med vojno mu je oče umrl, mama pa je preživljala štiri otroke kot pisarniška močnica. Po vojni je obiskoval celjsko gimnazijo (tu je med drugim pel v gimnazijskem zboru pod vodstom Egona Kuneja) in leta 1953 maturiral. Vpisal se je na pravno fakulteto in hkrati obiskoval Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, čez dve leti pa se je prepisal na študij glasbene zgodovine na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Med študijem se je v glavnem preživljal s honorarnim delom pri osnovnošolskem pevskem zboru in s sodelovanjem v zabavnem instrumentalnem ansamblu. Diplomiral je leta 1967 z diplomsko nalogo o Glasbeni dejavnosti v Združenih državah Amerike.

Od leta 1965 do 1973 je bil profesor na celjski gimnaziji, nato do leta 1976 ravnatelj Glasbene šole Celje. Tu je zelo uspešno vodil več pevskih zborov.

Največ priznanj je dobil s Komornim moškim zborom Celje (1974–1976 in 1994–1999) ter z Mešanim mladinskim zborom Gimnazije Celje, s katerima je veliko nastopal in tekmoval. S celjskim gimnazijskim zborom je dobil dve zlati plaketi na celjskem mladinskem pevskem tekmovanju ter prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v Neerpeltu, s Komornim moškim zborom Celje pa zlato plaketo na Naši pesmi v Mariboru. Z obema zboroma je tudi snemal. V tem času je pogosto sodeloval tudi s celjskim gledališčem. Bil je med ustanovitelji ansambla Dobri znanci in sedem let njegov vodja. Kot harmonikar je (so)avtor več pesmi, med njimi O Celje, mesto belo, in (skupaj z Marjanom Roblekom) ponarodele Šumijo gozdovi domači. Z ansamblom je leta 1964 izdal LP ploščo.

Leta 1976 se je preselil v Velenje. Tu se je najprej

V slovo Viktor – Viki Potočnik 25. junij 1934 – 3. marec 2021 Smrt je del našega življenja, in vendar potujemo skozi njega, kot da je ni. Polni upanja, načrtov, dela in zanosa ob ustvarjenem, v prepričanju, da dajemo sebi in ljudem okoli nas tisto, kar zmoremo in kar je najboljše.

Takšen človek je bil gospod Viktor Potočnik, za domačine in prijatelje Tonetov Viki iz Raven. Življenje ga je preizkušalo od rojstva pa do smrti, a če verjamemo, kar je verjel tudi on, da Bog naloži vsakemu takšno breme, kot ga je ta zmožen nositi, potem je to breme nosil pokončno in ponosno. Leta so prispevala in tudi kratkotrajna, a usodna bolezen, da je srce upehano obstalo.

Poslovil se je mož in oče, dedi in pradedi, prijatelj in sosed, človek, ki je življenje izpolnil z delom in ustvarjanjem.

Rojen je bil mami Heleni Potočnik in očetu Francu Mehu. Otroštvo in mladost je preživljal pri stari mami in stricu Falentu pri spodnjem Meglu v Ravnah. Ob trdem delu so se v njem izoblikovale trdne človeške vrednote. Poštenje, delavnost in čut za sočloveka. Do vpoklica v vojsko se je doma naučil marsikaterega opravila. Po vojaščini se je zaposlil, najprej pri podjetju Gradis, nato pa v Tovarni usnja, v kateri je lahko ob delu razvijal svoje sposobnosti v taki meri, da je bil vodja proizvodnje do upokojitve leta 1992.

kot glasbeni pedagog zaposlil na Osnovni šoli Antona Aškerca (1976-1979), nato pa je do upokojitve deloval na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje kot profesor teoretičnih predmetov, glasbene zgodovine in kot pomočnik ravnatelja.

Tudi v Velenju se je vsestransko angažiral. Takoj po prihodu je bil soustanovitelj mešanega zbora Gorenje Velenje, ki ga je vodil prvih dvanajst let (1976– 1988). Z njim je na Naši pesmi v Mariboru osvojil dve bronasti plaketi. V letih 1985–1999 je vodil tudi Rudarski oktet, s katerim je izdal ploščo So knapje skup' zbrani. Večkrat je predaval na seminarjih za zborovodje in sodeloval v glasbenih žirijah. Bil je član različnih strokovnih sestavov: sveta Akademije za glasbo, Slovenske filharmonije in Jugoslovanskih zborovskih slavnosti v Nišu. Organizacijsko je deloval v Glasbeni mladini, Zvezi društev glasbenih pedagogov, Skupnosti glasbenih šol in Zvezi kulturnih organizacij. Po letu 1991 je bil prvi predstavnik glasbenih šol Slovenije v Evropski uniji glasbenih šol EMU. Bil je aktiven organizator glasbenih dogodkov, med drugim koncertov za mladino, uspešno pa je vrsto let vodil tudi znamenito mednarodno poletno violinsko šolo prof. Igorja Ozima.

Za svoje vsestransko delovanje je prejel več priznanj: dvakrat priznanje Glasbene mladine Slovenje, Gallusovo plaketo za življensko delo na področju glasbe, priznanje župana MO Velenje in MO Celje, jubilejno priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in srebrni znak ZKO Slovenije.

Ciril Vertačnik - Cic nam bo v spominu ostal kot veder in priljuden človek, ki je na poseben način širil svojo dobro voljo in prijateljsko tovarištvo. Moja generacija se ga v prvi vrsti spominja kot krasnega učitelja glasbene pripravnice, v kateri je kot pravi muzik veliko igral na klavir in pel, tako da nam, ob spominu nanj, še vedno zazveni tista Z zakrivljeno palico v roki … Od njega se poslavljamo s tiho hvaležnostjo za vso njegovo nesebično delo in angažiranost ter za njegov pomemben prispevek pri širjenju in odnosu do glasbe v našem mestu. 🔲

Urška Šramel Vučina

Maja leta 1959 je s svojo ženo Katarino postavil temelje družinskega življenja. Ker je žena podedovala staro domačijo pri Tonetu, sta zaživela na njej. V trudu, s pridnimi rokami ter v odrekanju sta jo obnovila in ustvarila lep dom tudi svojima otrokoma Srečku in Danici. Veliko je naredil Viktor sam, skoraj ni bilo dela pri hiši, ki se ga ne bi lotil, tesarska in mizarska dela pa je opravljal tudi za sosede in znance.

Ponosen je bil na svoj kraj. Na Ravne ga ni vezal samo dom, vezali so ga številni krajani in vezale so ga številne funkcije, ki so mu bile zaupane. Bil je večletni predsednik krajevne skupnosti, prvi delegat skupščine Občine Velenje, večletni svetnik Občine Šoštanj, predsednik Zveze borcev, aktivist Rdečega križa, član Kulturno-umetniškega društva Ravne in soustanovitelj ravenskih Štrajherjev. Prav z njimi je poskrbel, da stare ljudske pesmi niso zamrle. Bil je tudi dolgoletni čebelar in kot tak varuh narave.

Za vso to prizadevnost je prejel številna priznanja in odlikovanja, med njimi tudi plaketo Občine Šoštanj. Vesel je bil, da so korenine, ki sta jih v ravensko zemljo vrasla z ženo Katico, tako trdne. Na drevesu Potočnikove družine so zrasle nove veje, vnuki in pravnuki so vedrili njegove dni.

Vrednote, ki jih je gojil celo življenje, zdaj živijo v njegovih potomcih in gotovo je to eden največjih življenjskih uspehov Viktorja Potočnika.

Od njega so se v soboto, 6. marca, poslovili mnogi. V spoštovanju do življenja, ki se je poslovilo iz tega sveta, da v miru in duhu večnosti biva v trajnem spominu tistih, ki so ga imeli radi, ga spoštovali in z njim sobivali. 🔲

Naš ­čas, 11. 3. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka Makom

11. marca 2021

RADIO VELENJE

ČETRTEK, 11. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti (govorili bomo o duševni kondiciji v času izrednih razmer – naša gostja bo specialistka klinične psihologije mag. Danica Veternik Dražnik).; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 12. marca

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 13. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 18.00 Dijaška oddaja (pripravljajo jo dijaki Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Makom«, najkasneje do ponedeljka, 22. marca. Izžrebali bomo tri praktične nagrade! Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Nagrajenci križanke »Železnina Hudovernik«, objavljene v tedniku Naš čas dne 25.2.2021, so:

• Majda Martinc, Gornji Dolič 52/B, 2382 Mislinja; • Herman Majerič, Gaberke 233, 3325 Šoštanj; • Ajda Osojnik, Sončni grič 18, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za unovčenje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: PRENOVA DOMA

VELENJE Do 19. marca

Ko se mama na ogled postavi, otroški likovni natečaj Festivala Velenje

Do 22. marca

»Vse najboljše, Slovenija!«, likovni natečaj za vrtce in šole Šaleške in Zgornje Savinjske doline Muzeja Velenje

Četrtek, 11. marec x

pred Domom kulture Velenje in spletne platforme Festivala Velenje Genialnost pod krinko; ženski dosežki, podpisani z moškim imenom, razstava ob mednarodnem dnevu žena 19.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje: Poletje ‚85, drama

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek BIO TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Potujoča fotografska razstava društva Hospic do 14. 3.

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www. city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Petek, 12. marec x x

Ploščad pred Domom kulture Velenje: Ta cvet je zate, prostorska inštalacija ob prihodu pomladi Travnik ob Domu kulture Velenje Ptički se ženijo, prostorska inštalacija za gregorjevo

Sobota, 13. marec 10.00 Muzej Velenje Fotografska delavnica z Aljošo Videtičem (obvezne prijave: info@muzej-velenje.si) 17.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Rocca spreminja svet, mladinska pustolovščina/Kolonija: mularija, mladinska drama/Loti in izgubljeni zmaji, sinhronizirana pustolovščina

Ponedeljek, 15. marec 10.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Podkast z Mileno Koren Božiček: O prvi akademski slikarki iz Šaleške doline

Lunine mene

13. marca, ob 11.21,

prazna luna ali mlaj

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

Bogata izbira semenskega krompirja in koruze!

Zdrave in močne sadike vrtin in sadnega drevja!

ekodar. si

21,00 €/kg

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 15. marca 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna

minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Dijaška oddaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 16. marca

VSE ZA USPEŠNO VRTNARSKO SEZONO!

AKCIJA od 10. 3. do 9. 4. Telečji hrbet

NEDELJA, 14. marca

Mleto meso 8,50 €/kg

Osso buco 8,90 €/kg

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 17. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio.velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje (govorili bomo o prenovi Starega Velenja in novi spletni strani – naš gost bo Bojan Pavšek)); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE PM10

V tednu od 1. do 7. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

V tednu od 1. do 7. marca koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, v Škalah, v Pesju in na mobilni postaji Šoštanj - Aškerčeva, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 1. do 7. marca (v mikro-g/m3) Op.: Mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Naš ­čas, 11. 3. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

11. marca 2021

mali OGLASI

DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995 478, dežurno službo pa na 8995 445.

ZOBOZDRAVSTVO V soboto, 13. 3. in nedeljo, 14.

3. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 588 24 79, Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje.

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko

številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo, telefon 898-1880.

VETERINA Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm 031 688 600 Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

• Prodaja, vikend, zidan: VELENJE, LIPJE, 18 m2, zgrajen l. 2007, 1.879 m2 zemljišča vinograd, vrt, sadovnjak. ER: EI ni potrebna. Cena: 45.000 €.

prodam. Gsm: 051 388 874.

SENO in otavo, prodam.

Gsm: 031 646 357.

ULEŽAN hlevski gnoj, prodam.

Gsm: 041 942 898.

KOLE (javor) in zajle za pastirja ter macesnov opaž prodam.

Gsm: 031 539 051. ČISTA BUKOVA DRVA, prodam.

Možen razred in prevoz.

Gsm: 041 786 154.

KOCKE SENA, prodam. Cena je 2,00 €/kom. Gsm: 040 508 273.

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

RAZNO KOCKE sena, silažne bale in žganje, • Prodaja, posest, zazidljiva: FLORJAN, 3.000 m2, stavbno zemljišče, na čudoviti sončni lokaciji, ob krajevni asfaltni cesti.

Cena: 29 € / m2.

SUHO KRMO (seno, otavo), prodam.

Gsm: 031 455 214.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, starost 20 tednov, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 14. 3. 2021, od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši na Koroškem: 7,50 €/kom.

Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 25 let POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

GIBANJE prebivalstva POROKE: Kahrimanović Almir, Velenje, Prešernova c. 12 in Junuzović Mirela, BIH, Sapna, Vitinica b.b.

SMRTI: Grubešić Mladenko, roj. 1950, Šoštanj, Aškerčeva cesta 5G; Potočnik Marija, roj. 1934, Šmartno ob Paki, Paška vas, 7A; Marin Ivan, roj. 1938, Velenje, Splitska ulica 54; Potočnik Viktor, roj.1934, Šoštanj, Ravne 97

ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož in oče

V SLOVO

IVAN MARIN

Zapustil nas je

MIHAEL BOLHA

Iskreno se zahvaljujemo županu g. Petru Dermolu ter Svetu in Upravi Mestne občine Velenje, ravnatelju g. Borisu Štihu ter kolektivu Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje, dirigentu g. Antonu Vrzelaku ter članicam in članom Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje za izkazano spoštovanje in poslovilne besede, osebni zdravnici Marti Brunšek Strašek, dr. med., in Jožetu Zupančiču, dr. med., za skrb in požrtvovalnost, naši Sanji za poslovilno pesem ter vsem, ki ste v naših najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje in nas tolažili.

17. 9. 1935 – 5. 3. 2021 Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu.

Vsi njegovi

Žena Špela, hči Katja in sin Janez Marin

ZAHVALA

V SPOMIN

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 77. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast in brat

VIKTOR POTOČNIK 25. 6. 1934 – 3. 3. 2021

FRANC PAVEL KORELC

Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek.

A vsak človek je zase svet – čuden, svetal in lep. Kot zvezda na nebu …

3. 4. 1944 – 10. 2. 2021 Zapel je zvon, tebi v slovo, poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk, tišina...

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno pisno ali ustno sožalje, besede tolažbe, pomoč, darovane svete mašne darove.

Iskrena hvala g. župniku Luki Mihevcu za opravljen obred, praporščakom, pevcem za čutno petje in igranje, ganljive besede slovesa g. Dragu Kolarju ter g. Francu Vedeniku, predstavniku KS Podkraj, mestni občini Velenje in pogrebni službi Tišina.

Posebna zahvala osebju Splošne bolnišnice Celje za vso skrb in prijaznost.

Hvala Vam, ohranite ga v lepem spominu. Žalujoča žena Fani in sin Marko z družino

Ko vzame človek poslednje slovo, vase ga skrijeta zemlja, nebo.

Srce, trpeče od bridke bolečine, pa za zmeraj ohrani brezmejno ljubezen ter nepozabne spomine.

Neskončno praznino zadnje dni čutimo v srcu, ker smo se morali posloviti od našega ljubljenega moža, očeta, dedija in pradedija.

Ostajajo pa nam spomini, ki se zdijo vedno bolj živi, in ostaja upanje na trenutek, ko se spet srečamo na drugi strani mavrice.

Do takrat pa boš (boste) vedno v naših mislih.

Svojci se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, Moškemu pevskemu zboru KUD Ravne, kvartetu Pihalnega orkestra Zarja, praporščakom, gospe govornici Sandri Sovič in dekanu Jožetu Pribožiču. Žena Katarina, sin Srečko z družino in hči Danica z družino

ZAHVALA

ZAHVALA

Zapustil nas je oče, dedi, pradedi in prapradedi

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila draga mama, babica in prababica

MARIJA POTOČNIK

FRANC PATERNEŠ Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je …

17. 9. 1927 – 24. 2. 2021 Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, stali ob strani in ste ga skupaj z nami pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi

iz Paške vasi 22. 6. 1934 – 27. 2. 2021 V življenju le skrb in delo si imela, sedaj od vsega truda si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večen bo ostal spomin.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izkazano pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in svete maše. Posebna zahvala osebni zdravnici ga. Sušek, dr. med., patronažni službi ZD Šmarno ob Paki, ga. Teji in ga.

Nataliji. Zahvaljujemo se g. župniku Ivanu Napretu za obiske na domu in opravljen obred, pogrebni službi Usar, govorniku g. Fužirju in pevcem Oljka.

Vsem še enkrat iskrena hvala.

Vsi njeni

Naš ­čas, 11. 3. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 24

Starejši si želijo več povezovanja in sodelovanje organizacij, ki delujejo na tem področju Na pobudo župana Mestne občine Velenje Petra Dermola je prejšnji teden v Velenju potekal virtualni generacijski forum s starejšimi – Na srečanju je beseda tekla predvsem o potrebah po starejšim prilagojeni infrastrukturi in dostopnosti do zdravstvene oskrbe in storitev Urška Kljajič

Na Žarovi nova stanovanja za starejše

Župan Peter Dermol je v uvodu povedal, da na območju MO Velenje predvidevajo izgradnjo varovanih stanovanj na Žarovi cesti v Velenju, kjer bodo preuredili staro stavbo, ki je v lasti MO Velenje, projekt pa bo sofinanciral Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Alenka Rednjak, vodja Urada za premoženje in investicije, je predstavila potrebe po tovrstnih stanovanjih, ki jih zaznavajo na MO Velenje, hkrati pa dodala, da so leta 2019 že predali namenu prvi blok s 15 oskrbovanimi stanovanji. V pripravi je tudi izgradnja tovrstnih stanovanj za

starejše v Stari vasi na območju vrtnarije PUP. Idejni projekt je predstavila mag. Branka Gradišnik, vodja Urada za urejanje prostora. Takrat so predvideli približno 200 postelj, realizacija pa bo možna po prestavitvi podjetja PUP na drugo lokacijo.

Prenova Doma za varstvo odraslih Velenje že letos

Vse pa je pripravljeno tudi za prenovo oziroma rekonstrukcijo Doma za varstvo odraslih Velenje, kjer bi s prenovo imeli prostor za 220 uporabnikov. Direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc je povedala, da naj bi se prenova doma, ki bo stala okrog 14 milijonov evrov, začela že letos. Čakajo

Franc Vedenik, predsednik Društva upokojencev Velenje: »Med nami je verjetno premalo sodelovanja, saj bi se s pravo koordinacijo dalo marsikaj lažje in bolj učinkovito reševati, kot pa če težave rešuje posameznik in jih poizkuša reševati sam.« Peter Dermol, župan MO Velenje: »Lahko povem, da smo na MO Velenje podprli projekt prenove Doma za varstvo odraslih Velenje tudi z oprostitvijo plačila komunalnega prispevka in vsi skupaj stiskamo pesti ter vsak po svojih močeh poizkušamo pozvati pristojno ministrstvo, da se ta projekt resnično začne izvajati.«

samo še na zeleno luč ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, saj MO Velenje že nekaj časa v celoti podpira projekt prenove.

❱

Dostop do zdravstvene oskrbe za starejše

in da v zadnjem času v zvezi s tem niso prejeli nobenih pritožb.

Starejši pozdravili nov razpis za sofinanciranje programov organizacij upokojencev

Vodja urada za družbeObiskovalce foruma je ne dejavnosti Drago Marnagovoril tudi direktor Mestna občina tinšek je predstavil nov Zdravstvenega doma Verazpis za sofinanciranje Velenje je programov organizacij lenje mag. Janko Šteharpredstavila nik, ki je povedal, da se v upokojencev v mestni obtudi nov Zdravstvenem domu Večini Velenje, v teh dneh pa razpis za lenje resnično trudijo in bo objavljen tudi razpis za še posebno pozornost nasofinanciranje sofinanciranje socialnih in menjajo starejšim. V sodezdravstvenih programov za programov lovanju z Mestno občino letošnje leto. Predsednik društev Velenje so po izbruhu epiDruštva upokojencev Veupokojencev. demije s številnimi ukrepi, lenje Franc Vedenik je nov jasno označitvijo vhodov razpis pohvalil, vendar je in natančnimi navodili, ki predlagal nekatere spreso jih vsi občani prejeli v nabiralnike, ob- membe pri višini lastnega deleža sredčanom olajšali dostop do osebnih zdrav- stev, saj imajo majhna društva zelo malo nikov in storitev zdravstvenega doma. sredstev.

Vodja splošnih ambulant Zdravstvenega doma Velenje Vesna Lah, pa je Starejši izpostavili tudi druge dodala, da so v Zdravstvenem domu aktualne težave Velenje vzpostavili sistem, tako da je Pod točko razno pa so predstavniki dostopnost do zdravstvene oskrbe kljub društev izpostavili še nekatere druge teepidemiji zagotovljena vsem generacijam žave, s katerimi se srečujejo starostniki

in so v času epidemije še bolj vidne in so drugačne v mestu kot pa na podeželju.

Po besedah predsednika Društva upokojencev Velenje Franca Vedenika se starostniki srečujejo predvsem z osamljenostjo, potrebujejo pomoč pri različnih opravilih in opravkih. Želijo si, da bi na MO Velenje že začeli pripravljati projekt dolgotrajne oskrbe, še preden bo ministrstvo, pristojno za to, zakon dokončno pripravilo, in ko bo zakon v veljavi, bo MO Velenje na to že pripravljena.

Hkrati pa si želijo, da bi v MO Velenje vzpostavili Dnevni center za starejše in bi imeli starejši na MO Velenje svojega predstavnika. Kot je po končani točki v sklepu povedal župan Peter Dermol, se bodo dogovorili in jih obvestili, kdo bo na MO Velenje njihov predstavnik, s katerim bodo lahko komunicirali, oddali pobude in reševali težave.

Predstavniki posameznih društev pa so opozorili na težave pri delu s pametnimi telefoni in sodobnimi tehnologijami.

Svoje programe sta zato predstavili direktorica Duštva Novus Selma Filipančič Jenko in direktorica Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje Brigita Kropušek Ranzinger; pri slednjih za starejše izvajajo veliko programov, tudi takšnih, ki jim bodo pomagali pri sodobnih tehnologijah. Vrata obeh instituciji so za starejše vedno odprta in z veseljem jim bodo pomagali.

Takšno zgodbo si kraj in železnica zaslužita

Zelena in urejena območja so prijaznejša

V počastitev 130-letnice savinjske proge, 30-letnice samostojne Slovenije in 20-letnice izletov z vlakom več dogodkov, ki bodo povezali občine ob savinjski progi – Osrednji dogodek 27. decembra

Občina Šoštanj namerava ob 110-letnici mesta posaditi 110 medonosnih dreves

🔲

Milena Krstič – Planinc Tatjana Podgoršek

Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je pred nedavnim podpisal pismo o nameri z občinami Celje, Žalec, Polzela, Šoštanj in Velenje o sodelovanju pri izvedbi aktivnosti, s katerimi bodo zaznamovali 130-letnico savinjske železniške proge, 30-letnico samostojne Slovenije, 20 let pa mineva od izletov z vlakom po domovini, soseščini in po Evropi. Te je organiziralo šmarško turistično društvo, med udeleženci pa so bili občani regije Saša in iz njenega širšega okolja. V projektu praznovanja sodelujejo tudi Slovenske železnice.

povezovalne note. »Menim, da si Šmartno ob Paki kot edini kraj s tem imenom ob železniški progi v državi, kraj, ki je s prihodom železnice postal okno v svet za celotno Zgornjo Savinjsko doli-

srečanje. Predstavniki Slovenskih železnic so nam sicer dali malo upanja, da bi bila vožnja z muzejskim vlakom mogoča. Se je pa na zadnjem delovnem srečanju porodila ideja, da bi ob tem dogodku pozvali ministrstvo za infrastrukturo oziroma nanj naslovili pobudo, naj se muzejski vlak kot del nacionalne tehnične kulture ohrani in usposobi.

Z njim bi bilo mogoče v bodoče izvajati promocijske vožnje in bi služil kot turistična atrakcija. S tem bi ohranili spomin na pomen železnice našim zanamcem. Nenazadnje pa imajo kraji ob progah turistom, potnikom marsikaj zanimivega pokazati, jim predstaviti dobre zgodbe.«

Marjan Knez: »Stvar želimo izpeljati tako, kot se za jubileje šika. Leto 2021 je tudi evropsko leto železnic.«

no, tudi zaradi soseščine s kraji s tradicijo usnjarstva in premogovništva takšno zgodbo zasluži.

Hkrati pa železnica dobi mesto, ki ji pripada. Ne smemo pozabiti, da je ta dajala kruh mnogim družinam.«

Zbornik, razstava, prireditve …

Skupini, ki pripravlja program praznovanja, ne manjka idej ter predlogov. K sodelovanju so

Po besedah Marjana Kneza so na izlete z avtobusom ali vlakom vedno potovali z razlogom: Plečnikovo leto, Maistrovo leto, 550 let Trubarja, svetovno prvenstvo v nogometu v Berlinu ... V povprečju je bilo na vsakem po 150 udeležencev. Največ jih je bilo 500, najmanj pa 40. občinskem glasilu objavljajo prispevke na to temo. »Med idejami je organizacija Martinovega vlaka, ki naj bi tokrat pripeljal potnike v Šmartno ob Paki iz Kočevja in tudi ostalih krajev z imenom Šmartno po državi. Za zaključek projekta 27. decembra pa naj bi po savinjski progi peljal muzejski vlak iz Celja v Velenje in nato nazaj do Šmartnega ob Paki, kjer bi potekalo tudi družabno

Šoštanj - Občina Šoštanj se je v Celostni prometni strategiji (CPS) med drugim zavezala, da v obdobju do leta 2021 zazeleni nekaj parkirišč ter peš in kolesarskih povezav v občini. »Ne le, da so zelena in urejena območja prijaznejša pešcem, kolesarjem in meščanom ter obiskovalcem na splošno, pač pa več dreves in manj motornega prometa prispeva k čistejšemu zraku in s tem h kvalitetnejšemu bivalnemu okolju, kar spet spodbuja ljudi, da več pešačijo in kolesarijo,« pravi Verona Hajnrihar, višja svetovalka za urejanje prostora na Občini Šoštanj.

Trenutno se ukvarjajo z zasaditvijo že obstoječe kolesarske poti v Topolšici.

Na izletih povprečno 150 udeležencev

Jubileji z veliko simbolike Kaj imajo omenjeni dogodki poleg okroglih obletnic skupnega? »Če drugega ne, veliko simbolike,« odgovarja Marjan Knez, koordinator zgodb o vlaku in pobudnik praznovanja jubilejev. Vlak – še pojasnjuje sogovornik – je v okolje prinesel dodaten veter v jadra razvoju, tudi z osamosvojitvijo države si tega njeni državljani želijo, na izletih z vlakom pa so udeleženci s spoznavanjem kultur, ogledom znamenitosti krajev po domovini in tujini, s spoznavanjem navad tamkajšnjih ljudi širili svoja obzorja. Pri tem ne smemo prezreti

povabili društva v domačem kraju, v projektu sodelujoče občine, turistično informacijske centre, osnovne šole … Pri vseh upajo na odziva. Aktivnosti naj bi se dogajale tako rekoč celo leto, osrednjo slovesnost pa za zdaj predvidevajo 27. decembra, prav na dan, ko je leta 1891 po savinjski progi iz Celja po nekaj urah prisopihal v Velenje prvi vlak. Člani skupine se dobijo od konca letošnjega januarja vsakega 27. v mesecu na delovnih srečanjih in »pilijo« program. Načrtujejo pripravo razstave v sodelovanju z Muzejem Velenje, izdajo zbornika, lepšo podobo bo dobila lokomotiva, ki stoji ob železniški postaji v Šmartnem ob Paki, v šmarškem

Epidemija Covida-19 in ukrepi … »so sestavni del projekta,« zagotavlja Marjan Knez. Kot poudarja, se organizatorji zavedajo resnosti bolezni in nikakor ne nameravajo zaobiti ukrepov.

Prilagodili se jim bodo pri prav vsakem dogodku. 🔲

Trenutno se ukvarjajo z zasaditvijo že obstoječe kolesarske poti v Topolšici, za kar pripravljajo natančen zasaditveni načrt. Gre za poplavno ogroženo območje ob Toplici, kjer je locirano tudi počivališče in za območje in za največji turistični predel občine. »O zasaditvah in ozelenitvah razmišljamo tudi v sklopu 110-letnice mesta Šoštanj. Želja je, da bi ob tej priložnosti v občini posadili 110 medonosnih drevesnih vrst, za katere moramo najprej skrbno izbrati primerne lokacije,« pravi.

V okviru predvidenih zasaditev bodo v občini Šoštanj uporabili tudi sadiko smreke, ki je bila s strani Zavoda GEA donirana kot živo drevo, s keramičnimi okraski lokalnih umetnic pa je decembra lani postala božično drevesce. V zahvalo zdravstvenim delavcem je krasila lokacijo pred zdravstveno postajo v Šoštanju. »Ta smreka bo postala samo eno izmed mnogih dreves v občini, ki pa bo v sebi nosilo prav posebno zgodbo. A če bomo znali pozorno prisluhniti, nam bo svojo zgodbo sporočalo prav vsako izmed dreves,« dodaja. 🔲