09 2022 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 1

Četrtek, 3. marca 2022

številka 9 | leto 69

www.nascas.com

naročnine 03 898 17 50

TAKO mislim

Prvi begunci iz Ukrajine so že v Velenju

Povezani v eno smo vsemogočni Lara Oprešnik

Častni konzul Ukrajine v Sloveniji Robert Hudournik poziva k aktivni pomoči

Robert Hudournik, častni konzul Ukrajine v Sloveniji, ki je hkrati tudi direktor Predstavništva Esotech, d. d., v Kijevu, poziva: »Zaščitimo demokratični način življenja in aktivno pomagajmo Ukrajini v vsiljeni agresorski vojni. K temu moramo prispevati vsi in delovati takoj!« Esotech, d. d., je evakuiral družine svojih ukrajinskih sodelavcev, zaposlenih v Predstavništvu Esotecha v Kijevu. Po 55 urah tveganega potovanja so jih pričakali na poljskem mejnem prehodu Dolhodyczow in v nedeljo ponoči pripeljali v Velenje. Moški ne smejo zapustiti Ukrajine, a Yaroslav, ki vodi gradbišča Esotecha, vsaj ne bo več trepetal za življenje svojega leto in pol starega sina Dmytra. Esotech sicer izvaja projekte projektiranja in gradnje čistilne naprave v Žitomirju. Mesto napadajo z balističnimi raketami in ni varno za bivanje.

»Aktivnosti koordiniramo z Vlado RS, Ambasado Ukrajine v Sloveniji. Ukrajinskim beguncem bomo pomagali z nastanitvijo, s prehrano in z oblačili, organizacijo oskrbe in šolanja, vključevanjem v družbo in s potencialno zaposlitvijo. Ustanovili bomo sklad in poseben račun za donacije. Kolege iz poslovodstev pozivam, da donirajo svoje proizvode in storitve,« je povedal Robert Hudournik, in še poudaril, da gre za njihove sodelavce, saj Esotech v Ukrajini deluje že pet let in v tem času so napletli precej prijateljskih stikov. »Naša dolžnost je, da jim pomagamo. Gre za ponosne ljudje, ki nočejo zapuščati svojih domov. Čeprav je dom zapustilo že pol milijona ljudi, gre za državo, v kateri živi 46 milijonov ljudi, kar predstavlja manj kot odstotek tistih, ki bežijo pred vojno agresijo.« Kaj pravijo, pričakujejo, da bo takšno stanje kmalu preteklost? »Zdi se, da imajo informacij celo manj kot mi. Domači in ruski mediji so propagandno usmerjeni,« še dodaja Hudournik in pove, da so zaenkrat v Velenje pripeljali tri družine, pričakujejo še nekaj družin poslovnih partnerjev, povabili so nekaj tistih, s katerimi sodelujejo. »Tisti, ki imajo možnosti, da se umaknejo na ruralno področje, kjer so zaenkrat še sorazmerno varni, se odločajo za to možnost, da na varnejših področjih nastanijo svoje družine.« 🔲

jš

Humanitarna akcija zbiranja pomoči

za prebivalce Ukrajine Mestna občina Velenje do sobote, 5. marca, organizira Mestna občina Velenje humanitarno akcijo zbiranja pomoči za prebivalce Ukrajine. Svoj prispevek oddate med in 18. uro 5. v prostorih od jutri,lahko 2. marca, do10.sobote, marca, Mladinskega centra Velenje (Efenkova 61a). organizira humanitarno akcijo zbiranja pomoči za prebivalce Ukrajine.

Zbiramo: Vaš prispevek lahkoinoddate med 10. in 18. uro • zdravila, medicinske pripomočke osnovne higienske potrebščine, v prostorih Mladinskega centra Velenje (Efenkova 61a). • kakovostna zimska oblačila in zelo dobro ohranjena zimska obutev, • ostali tekstil za dom (odeje, posteljnina, brisače), Zbiramo: • spalne vreče, šotore, - zdravila, pripomočke in osnovne higienske potrebščine, • nepokvarljiva živila in pitnomedicinske vodo, - kvalitetna zimska oblačila in zelo dobro ohranjeno zimsko obutev, • baterijske svetilke, generatorje.

- ostali tekstilmožnem za dom posteljnina, Zbrano pomoč bomo v najkrajšem času(odeje, dostavili najbolj ogroženimbrisače), mestom v Ukrajini glede na usmeritve in navodila Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. - spalne vreče, šotore,

Prebivalke in prebivalci Ukrajine nujno potrebujejo našo pomoč. - nepokvarljiva živila in pitno vodo,Dokažimo, da znamo pomagati, kot smo že večkrat doslej.

- baterijske svetilke, generatorje.

Zbrano pomoč bomo v najkrajšem možnem času dostavili najbolj ogroženim mestom v Ukrajini, glede na usmeritve in navodila Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Prebivalke in prebivalci Ukrajine nujno potrebujejo našo pomoč. Dokažimo, da znamo pomagati, kot smo že večkrat doslej.

cena 2,20 €

Danes svoj zapis posvečam ženskam. Pa ne samo zaradi prihajajočega 8. marca. Tudi kar tako, ker si zaslužimo. Ko ženska bitja odstranimo sloje, ki jih je ustvarila reka življenja, smo si zelo podobna. Ko se združimo in si pomagamo, pa smo vsemogočne. Na svetu je toliko avtonomnih, izjemnih, uspešnih, dobrosrčnih, inteligentnih žensk. Samo v Velenju se v vsakdanjem življenju srečujem z ženskami, ki so mi lahko vzor. Hvaležna sem za vse ženske avtoritete, s katerimi sem kot mlada ženska obdana v svojem življenju. Ob 8. marcu si želim, da so prav vse resnično srečne. Ker ravno takrat, ko ženska živi svoje poslanstvo – takrat je najbolj srečna. Da ne govorim o neverjetnem materinskem čutu, visoki stopnji empatije, sočutju, pa potem neverjetni energiji, ki jo lahko izraža srečna ženska. Ta je namreč noro nalezljiva. Želim si, da bi lahko to močno povezavo med nami izkoristile v prid in ne usmerile v tekmovalnost ter ljubosumje, ki sta pogosto prisotna. Pri svojih 25 letih moram priznati, da imam tudi kar nekaj izkušenj s sovraštvom in seksizmom. Pa ne želim obsojati nasprotnega spola, a vendar marsikatera ženska to doživlja dnevno. Sama sem v zadnjem letu prišla do zaključka, da bodo, ne glede na stoletje in leto, v katerem bomo živeli, vedno izjeme oz. osebki z nižjo stopnjo inteligence, ki jih je treba zaradi podobnih izjav obravnavati kot tiste, ki so potrebni pomoči. Tudi za vojno smo mislili, da je naša generacija ne bo doživela, pa še sama ne dojamem, kako je možno, da jo trenutno vsi kar konkretno doživljamo, gledamo nekaj sto kilometrov stran. Ob vseh katastrofah, ki si jih sicer nihče ne želi, pa se pogosto zgodi tudi en čudovit pojav, ki mi veliko pomeni. Da ne bo kdo narobe razumel, seveda si ne želim, da bi do svetovnih katastrof sploh prišlo. To, kar se dogaja, strogo obsojam – je grozovito in nesprejemljivo. Pa vendar je paradoks, da se posledično zgodi tudi nekaj tako lepega. Večina človeštva se združi in stopi skupaj. Takrat se povežemo v eno. Takrat se zgodi magičen pojav, ko ni pomembno, ali si ženska ali moški. Vsi smo eno. Res je, da sta ženska in moška energija tako drugačni. A ko sta povezani, sta magični. Moška in ženska energija začneta ustvarjati ravnovesje in harmonijo. Ne duha ne sluha ni o igranju vlog, izkoriščanju ali manipulaciji. Skupaj – združeni – smo močnejši. In to danes potrebujemo. Sprejemanje, sočutje, podporo. Naj se ta magičen pojav ne zgodi le kot izjema ob velikih svetovnih katastrofah, temveč prav vsak dan. Zato ob 8. marcu – hvala ženskam in hvala moškim. Eden brez drugega namreč ne moremo ter tudi ne smemo! Povezani v eno smo namreč vsemogočni. In to vsemogočnost danes potrebujemo bolj kot vse ostalo. 🔲

Ti in jaz Tovariš si mi in ostaneš za vselej tovariš. Oba sva človeka slabosti in kadar je ura trpljenja dvanajst, takrat še močneje začutiva svoje človeštvo, takrat je med nama vse polno vezi. Karel Destovnik Kajuh (odlomek)

Vsem ženskam čestitamo ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena 🔲

Uredništvo

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

3. marca 2022

V Šoštanju o turizmu in ceni vrtca Preizkus drugačne prometne ureditve Rudarske ceste Velenje – Mestno občino Velenje je IPoP – Inštitut za politike prostora izbral za sodelovanje pri projektu Odprta ulica. V sodelovanju z inštitutom bodo preizkusili novo prometno ureditev s poudarkom na izboljšanju pogojev za hojo in kolesarjenje ter v skladu s pričakovanji različnih uporabnikov prostora. Analize in učinki odprte ulice bodo podlaga za pripravo idejne zasnove bodoče prometne ureditve Rudarske ceste. Rudarsko cesto naj bi uredili v skladu s pričakovanji večine uporabnikov, saj gre za pomembno cestno povezavo šolarjev, srednješolcev in stanovalcev, ki po njej predvsem hodijo peš, pa tudi tistih, ki sedejo v avtomobil in se po cesti raje peljejo. 🔲

Cilji turizma so aktivni družinski, zdraviliški, kulturni, gastronomski in festivalski produkti – Svetniki so predlog za zvišanje cene vrtca potrdili Jasmina Škarja

V sredo, 23. februarja, so se na 21. redni seji, ki jo je vodil župan Darko Menih, zbrali svetnice in svetniki Občine Šoštanj. Obravnavali so deset točk, med drugim tudi osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Od-

podporna produkta – kulturni in gastronomski turizem. Osnutek je bil potrjen decembra na mestnem svetu v Velenju, zdaj je bil dobro sprejet tudi v Občini Šoštanj,« je povedala Kikčeva. Dr. Ljubica Knežević Cvelbar, ki je na daljavo predstavila osnutek, je dodala, da je ključni cilji po-

vsem promoviranih aktivnosti in dogodkov, ki bi se navezovali na naravne znamenitosti. Kulturni turizem v Šoštanju je zanimiv in unikaten, a slabo razvit in neizkoriščen. Skriti in spregledani zakladi Šoštanja so Družmirsko jezero, vile, dvorci in kulturna dediščina. Najbolj bi obiskovalce pritegnili

večal za 27 evrov. S ceno, ki smo jo določili na začetku leta 2020, ne moremo več operirati. Razmišljali smo, kako izkoristiti notranje rezerve, žal ni šlo drugače, kot da povečamo ceno,« je pojasnila ravnateljica, ki je spomnila tudi, da je trenutna ekonomska cena Vrtca Šoštanj med najnižjimi v

Javni razpis za socialne in zdravstvene programe in projekte Velenje – Mestna občina Velenje je 25. februarja na svoji spletni strani velenje.si (Javne objave) objavila razpis za sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov in/ali projektov. V letu 2022 za to področje namenjajo 30 tisoč evrov, prijavitelji pa morajo vloge oddati do 25. marca 2022. Razpisana so tri področja: Sklop A – socialni in zdravstveni programi in/ali projekti organizacij s sedežem v Mestni občini Velenje, Sklop A1 – socialni in zdravstveni programi in/ali projekti organizacij, ki sedeža nimajo v Mestni občini Velenje, in Sklop B – programi in/ali projekti za nudenje materialne pomoči in odpravljanje socialnih stisk ljudi v Mestni občini Velenje. 🔲

Javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo MKČN na območju občine Šoštanj Šoštanj – Občina Šoštanj je objavila javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za gradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Iz proračuna občine bodo za sofinanciranje skupaj namenili 15 tisoč evrov. Višina sofinanciranja za posamezno stanovanjsko hišo se zaradi skromnega odziva leta 2020 in 2021, ko so prejeli le po pet vlog, povišuje in znaša 1500 evrov. Višina sofinanciranja za povezovanje več stanovanjskih hiš na eno čistilno napravo prav tako znaša 1500 evrov na eno stanovanjsko hišo. Po mnenju župana Darka Meniha je na območju občine okrog 700 takšnih objektov, za katere bo treba čiščenje odpadnih voda urediti z malo komunalno čistilno napravo. 🔲

jš

Za mlade preko dveh razpisov 73 tisoč evrov Velenje – Mestna občina Velenje je na spletni strani velenje. si objavila dva javna razpisa s področja mladine, in sicer Javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti ter Javni razpis za sofinanciranje in financiranje projektov mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v Mestni občini Velenje v letu 2022. Za javna razpisa občina namenja 73 tisoč evrov, trajala pa bosta do 31. marca. 🔲

Vendarle možnost za gradnjo kanalizacije Rečica? Šmartno ob Paki – V občini Šmartno ob Paki gradijo javno kanalizacijsko omrežje tam, kjer je to predvideno, glede na razpoložljiva sredstva. Na možnost priključitve na omrežje čakajo tudi gospodinjstva na desnem bregu reke Pake. Na občinski upravi imajo že nekaj časa pripravljeno vso dokumentacijo za gradnjo kanalizacijskega omrežja tudi na tem območju, vendar v zadnjih letih ni bilo razpisov za pridobitev nepovratnih sredstev, na katere bi se lahko prijavili. Letos pa je ministrstvo za okolje in prostor (v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost) predvidelo sredstva tudi za manjše aglomeracije. Na razpisu je možno pridobiti za posamezen projekt do milijon evrov oziroma do 50 % upravičenih stroškov. Občina Šmartno ob Paki se je na razpis prijavila skupaj z občino Braslovče, saj projekt pokriva celotno območje med rekama Pako in Savinjo. Ocenjena vrednost investicije znaša dobre tri milijone evrov. Če bo prijava na razpis uspešna, bo prihodnje leto zgradila najprej vakuumsko postajo, leto kasneje pa bi zgradili kanalizacijsko omrežje in nanj sproti priključevali nove uporabnike. 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 2,10 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Podžupan Viktor Drev je ponovno izpostavil nekaj večjih investicij, ki čakajo občino: »Razpis za gradnjo garažne hiše bo objavljen v teh dneh, v pripravi je razpis za rekonstrukcijo cest Matije Gubca in Heroja Gašperja, kjer je predvidena obnova celotne komunalne infrastrukture. Planiramo še nekaj manjših investicij in sanacij plazov.«

loka o ustanovitvi javnega vzgoj- stati prva izbira za družine, ki si no- izobraževalnega zavoda Vrtec želijo aktivnega oddiha v naravi, Šoštanj, osnutek Odloka o spre- razvoj prepoznavne znamke in membah in dopolnitvah Odloka prepoznane prireditve za družio ustanovitvi javnega vzgojno-iz- ne. »Med cilje je treba uvrstiti poobraževalnega zavoda Osnovna večanje števila stalnih ležišč. To šola KDK, osnutek Odloka o se je močno povečalo v letih 2011 dopolnitvi Odloka o ustanovitvi in 2012, predvsem zaradi obratoskupne občinske uprave SAŠA vanja Kampa Jezero. Kamp v letu regije, predlog Sklepa o določitvi 2021 ni obratoval, kar predstavlja cen programov v Vrtcu Šoštanj, znatno znižanje razpoložljivih lepredlog Sklepa o ukinitvi statusa žišč. Prednosti javno dobro in predlog okvirnega so predvsem programa dela Občinskega sveta v naravnih daObčine Šoštanj za leto 2022. nostih, prebiUvodoma je župan pojasnil, da v letu 2022 predvidevajo en rebalans proračuna za leto 2022. »Pripravo in sprejetje proračuna za leto 2023 predvidevamo v oktobru, saj so novembra volitve in s tem zaključek mandata tega sklica. S sprejetim proračunom za leto 2023 želimo županu in Svetu novega sklica omogočiti normalno finančno poslovanje ob Milena Brusnjak: »V času epidemije začetku mandata,« je dejal smo se soočali tako s kadrovskimi kot župan. finančnimi težavami, zaradi karanten,

Nadgradnja kulturnega turizma, izziv gastronomije in kulinarike

izolacij in obolenj. Pomagali smo si s študenti in pogodbenim delom. Ker se življenjski standard draži, bomo povečali ekonomsko ceno vrtca, ki tudi po novem ne bo izstopala.«

Ena izmed točk je bila tudi seznanitev svetnikov z Osnutkom Strategije razvoja in trženja turizma v Velenju in Šoštanju za obdobje 2022–2027. Direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline Alenka Kikec je pojasnila, da so v sodelovanju z Mestno občino Velenje, Občino Šoštanj, deležniki v turizmu in izvajalcem Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete pripravili strategijo, ki temelji na prepoznanih prednostih, ki najbolje opisujejo destinacijo oz. obe mesti ter predstavljajo temelj za vizijo razvoja turizma. »Potencial je velik, osnovni cilj pa, da bo to destinacija, prijazna družinam, nosilni produkti bodo aktivni družinski oddih, festivalski in zdraviliški turizem ter dva

Uredništvo: Maja Oderlap, direktorica in odgovorna urednica, Diana Janežič, v. d. odgovorne urednice. Novinarke: Tatjana Podgoršek, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Tea Rednak. Tehnična urednica: Janja Košuta Špegel. Oblikovalec: Tomaž Geršak. Lektoriranje: Zarja Gošnik. Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

valstvu, kulturni dediščini in prestrukturiranju,« je še dodala Knežević Cvelbarjeva, ki vidi Šaleško dolino kot družinam najbolj prijazno destinacijo v Sloveniji. »Šoštanj nudi predvsem kulturne znamenitosti. Tu je doma zdraviliški turizem, ki je edini nosilni produkt, zaenkrat preveč izoliran in potreben prenove. Glede na potencial in naravne in kulturne danosti (Muzej usnjarstva, Vila Mayer, turistična društva in prireditve) je aktivna ponudba in promocija podpornih produktov za obiskovalce, goste term v Šoštanju, zelo skromna. Nekateri elementi aktivnega turizma (kolesarske in pohodne poti) so skupni z Velenjem, manjka pa specifičnih in bolje razvitih ter pred-

Cilji turizma so aktivni družinski, zdraviliški, kulturni, gastronomski in festivalski produkti ter aktivacija in razvoj turistične ponudbe na Družmirskem jezeru. Vsebina razvoja Šoštanja naj bo drugačna kot na Velenjskem jezeru in usmerjena v bolj adrenalinsko ponudbo. Glavni elementi pa zip line, adrenalinski park, ureditev kampa, plaže, umestitev gostinske ponudbe, s poudarkom na višji kakovosti ponudbe, ureditev parkirišča in sprehajališča. otroško-družinski in kulinarični dogodki, športne prireditve. Šaleška dolina mora razviti ponudbo in produkte za aktivne družine in s promocijo postati prva asociacija za družinski oddih v Sloveniji,« je sklenila Knežević Cvelbarjeva.

Cene energentov, hrane in višje plače javnih uslužbencev višajo cene programov v vrtcih

Ena od morda najbolj perečih točk dnevnega reda seje je bila dvig cene programov v Vrtcu Šoštanj. Višja cena za devet odstotkov je posledica porasta cen energentov pa tudi povišanja plač ter cen hrane in nekaterih drugih storitev v zadnjih dveh letih, je pojasnila ravnateljica vrtca mag. Milena Brusnjak. »Življenjski standard se draži, zato bomo povečali ekonomsko ceno vrtca. Staršem se to ne bo bistveno poznalo. Tistim, ki imajo dohodek na družinskega člana 191 evrov, se bo strošek povečal za 4 evre, tistim, ki imajo znesek na člana družine 1.052 evrov, pa se bo po-

Sloveniji, uveljavljena od 1. januarja 2020 dalje. Svetniki so predlog zvišanja cene vrtca potrdili.

Predstavitev dejavnosti ob Kajuhovem letu

Posebno točko so namenili tudi Kajuhovemu letu ob 100-letnici rojstva tega pomembnega šoštanjskega rojaka. Načrtovane prireditvene dejavnosti, marketinško oglaševalske aktivnosti in sodelovanja z ustanovami izven občine Šoštanj je predstavil vodja odbora in direktor Zavoda za kulturo Šoštanj Kajetan Čop in poudaril, da želijo na kulturen način izpostaviti temeljne človeške vrednote, ki jih je Kajuh utelešal s svojim delom in življenjem. Odgovorili so tudi na nekaj pobud in vprašanj svetnikov. Boris Goličnik je opozoril na neurejenost mostu pri Gasilskem domu. Kontejnerski plato pred TEŠ so na pobudo Mladih za Šoštanj uredili skupaj. Urška Kurnik je dala pobudo, da bi znesek za novorojence dvignili in poenotili z Velenj 🔲 em.

Petra Lipičnik, Lista Viktorja Dreva: »Biti ženska je bilo v zgodovini kot tudi v današnjem času velikokrat vse prej kot lahko. Biti ljubljena, slišana, spoštovana in sprejeta, so želje vsake ženske ali dekleta. Zato je svetovni dan žena priložnost, da se vsaj enkrat na leto posvetimo misli o mestu in vlogi ženske v družbi, družini in okolju, saj je to tudi praznik enakopravnosti. Prav je, da se možje, partnerji ali prijatelji ta dan spomnijo na nas in nas z lepo besedo ali s cvetom opomnijo, da nas spoštujejo.« Urška Kurnik, Lista Borisa Goličnika: »Že od otroštva naprej se spominjam, da sem kot majhna deklica po poti iz šole domov nabrala šopek noric ali zvončkov in jih nesla k babici in materi. Osmi marec me spomni na praznik žensk – samostojnih in močnih oseb. Takšni sta bili tudi obe meni ljubi osebi. Moji veliki vzornici, zato me 8. marec najbolj spomni na to.« Deja Božič, Mladi za Šoštanj: »8. marca si vzamem čas, da povem in zapišem lepe misli, želje in hvaležna sporočila izjemnim damam, ki so del mojega življenja. Da jih spomnim, da so pomembne. Prav je, da imamo svoj dan. Praznujmo 🔲 ga, bodimo povezane.«

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje SI56 0242 6002 0133 854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

3. marca 2022

HTZ Velenje gradi dve veliki sončni elektrarni Včasih geslo Za soncem greje najceneje velenjski lignit, danes sije sonce na sončne elektrarne HTZ Velenje – Izvajajo zahtevne projekte za trg Diana Janežič

Invalidsko podjetje HTZ je jeseni spremenilo celostno grafično podobo. Pomen kratic je že pred leti iz prvotnega 'higiena, tehnika, zaščita' spremenilo v 'harmonija znanja in tehnologije'. »Barvno podobo smo usmerili v zeleno in modro barvo. Obe barvi predstavljata nekaj svežega in dajeta simbolno sporočilo, kam se želi HTZ usmeriti v prihodnje. Nismo pa se odločili spremeniti imena podjetja, kajti s tem ohranjamo tradicijo,« je uvodoma povedala direktorica Nina Mauhler, ki je vodenje podjetja prevzela junija leta 2020. HTZ se počasi odmika od svoje »matere« Premogovnika Velenje in se čedalje bolj utrjuje na trgu. Z razpravami o opuščanju premoga in končanju aktivne življenjske dobe Premogovnika Velenje je, po mnenju direktorice, za HTZ prišel skrajni čas, da poiščejo nove tržno zanimive in uspešne programe.

Pestra paleta proizvodnih in storitvenih programov

HTZ združuje 12 programskih področij, ki so grobo razdeljena v dva glavna sklopa. V prvem so programi, ki so usmerjeni v podporo osnovnemu procesu pridobivanja premoga v Premogovniku Velenje. Nina Mauhler razlaga: »To so standardne dejavnosti, kot so strojne in elektro delavnice, kjer skrbimo predvsem za vzdrževanje osnovnih sredstev, potrebnih v pridobivalnem procesu, ter transport premoga iz jame do TEŠ. Del teh dejavnosti – elektro in strojne storitve – se že preliva tudi na trg. Tega smo najprej poiskali znotraj skupine HSE z remonti v TEŠ, HE na Savi in Dravskih elektrarnah. Nekaj dejavnosti znotraj HTZ opravljamo delno za trg delno za Premogovnik Velenje. To so

teh projektih, so nadpovprečno obremenjeni in se jim tako javno zahvaljujem za odlično izvedbo. Projektiranje sončnih elektrarn je tudi sicer zelo zahtevno delo, potrebna so specifična znanja, in če jih v sedanji ekipi nimamo dovolj, jih poiščemo pri nekdanjih zaposlenih ali na trgu,« je zadovoljna Nina Mauhler.

Status invalidskega podjetja kot konkurenčna prednost

HTZ ima že od ustanovitve leta (HTZ še javi podatek!) status invalidskega podjetja in je bilo ustanovljeno prav z namenom obliko-

žavi peremo za različne hotele, bolnišnice … Status invalidskega podjetja pomeni ohranjanje delovnih mest, primernih za invalide oziroma dejavnosti, četudi te ne prinašajo dobička. To tudi ni cilj in glavni razlog ustanovitve invalidskega podjetja, temveč nudenje dela invalidom. Lani smo zaposlili osem invalidov s trga,« predstavi invalidsko podjetja direktorica.

Usmerjeni v velike projekte

V HTZ je zaposlenih 783 delavcev različnih strok in nivojev znanja. Cilj vodstva podjetja je,

dodaja: »Konkurenca na tem področju je ogromna. Na razpise se prijavlja do 6 podjetij v Sloveniji. HTZ je konkurenčen predvsem z ustreznimi znanji, saj ponujamo celotno storitev od projektiranja in nabave komponent do montaže in zagona elektrarne. Tako kompletnih ponudnikov na trgu ni veliko. Povpraševanje je največje pri malih sončnih elektrarnah, torej pri zasebnih investitorjih, medtem ko je HTZ izključno ponudnik za večje investitorje oziroma večje sončne elektrarne na industrijskih objektih. Poleg sončnih elektrarn začenjamo ponujati še druge pomembne

Nina Mauhler, direktorica HTZ Velenje: »Zgodovinsko dejstvo, da so kovinsko-predelovalno industrijo, premogovnike, vedno vodili moški, se čuti. Osebno s tem nimam nobenih težav, če jih imajo moški, pa morajo to sami pri sebi razrešiti. Ženske smo popolnoma enakovredno sposobne voditi podjetja, ne glede na panogo. Če se nasprotnemu razmišljanju podredimo, smo krive same.« dejavnosti varovanja premoženja in ljudi, čiščenja prostorov, kopalnice in pralnica.« Programi, ki so že na trgu, nekateri že tudi dalj časa, pa so grafična dejavnost, filtracijske tehnike (Aquavallis), šivanje delovnih in zaščitnih oblačil, lakiranje kovinskih izdelkov ter program, na katerega v zadnjem času največ stavijo, to so sončne elektrarne.

Velika priložnost so sončne elektrarne

Sončne elektrarne je HTZ začel graditi že pred desetimi leti. »Prve reference so bile dobre; naredili smo sončne elektrarne za lokacije Merkur Naklo, Dravograd HE Formin, Andrejc, Pišek, Agraria Koper, Energetika Ljubljana. Sledil je upad te dejavnosti, pred dobrim letom in pol

pa smo dobili priložnost znotraj skupine, ko sta nam investitorja HSE in Dravske elektrarne zaupala gradnjo dveh največjih sončnih elektrarn, ki se trenutno gradita v Sloveniji. To sta elektrarni Prapretno 3 MW in HE Zlatoličje,« je zadovoljna direktorica. Sončno elektrarno Prapretno bodo v začetku aprila predali v obratovanje, nekoliko kasneje pa še Zlatoličje. Objekta gradijo istočasno, kar je za izvajalce velik zalogaj. »Za zdaj gre vse po načrtih in brez težav. Zelo sem ponosna na ekipo, ki vodi in izvaja ta projekta. Vsi smo še posebej zadovoljni, saj je bila vmes epidemija kovida, nastopila je kriza s surovinami, transportom, a smo kljub temu uspeli pridobiti vse materiale, vse module s Kitajske. Sodelavci, ki delajo na

Sončna elektrarna Prapretno

vanja delovnih mest, primernih za invalide, v prvi vrsti tistih, ki to postanejo na delovnih mestih v Premogovniku Velenje. Ta status pomeni, da je 51 odstotkov zaposlenih s statusom delovnega invalida, kar prinese državne pomoči in je tudi konkurenčna prednost v smislu ponujanja svojih storitev na trgu podjetjem, ki s svojimi zdravimi zaposlenimi ne dosegajo invalidskih kvot. »Tako smo pridobili precej kupcev iz vse Slovenije za naše tržne programe. Opravljamo varovanje za Dravske elektrarne in na različnih prireditvah po vsej dr-

Od 1. marca Mestna blagajna v prostorih Pošte Slovenije

da povečajo delež gradenj sončnih elektrarn v celotni dejavnosti HTZ in ga razširijo na celo Slovenijo, dolgoročno pa tudi na republike bivše skupne države. S tem ciljem iščejo kadre za montažo pa tudi projektante, komercialiste. »Pritegniti jih je treba z zanimivimi projekti ter seveda ustrezno plačati,« se zaveda direktorica in

komponente, to so hranilniki sončne energije, polnilnice za električna vozila in vzdrževanje sončnih elektrarn,« sklene Nina Mauhler, ki je prepričana, da bo podjetje z omenjenima velikima projektoma sončnih elektrarn postalo bolj prepoznavno v državi, medtem ko je v lokalnem okolju dobro prepoznavno.

Nina Mauhler je Korošica in svoj prihod v HTZ oziroma Šaleško dolino iz povsem drugega okolja ocenjuje kot svojo prednost, saj ni bila obremenjena s povezavami ali preteklimi zgodbami. Po poklicu je ekonomistka. Ima bogate delovne izkušnje z zelo različnih področij: delala je na velikih in tudi mednarodnih projektih v Železarni Ravne, v avtomobilski industriji v Preventu, farmacevtski industriji v Leku, javni upravi na ministrstvu za infrastrukturo – direktoratu za železnice in žičnice, na Slovenskih železnicah, v invalidskem podjetju Lesna Jelka in v Tamu. Je navdušena kolesarka in oboževalka Primoža Rogliča, ki je s svojimi lastnostmi njen vzornik. Tudi to veliko pove o njej.

Mestna blagajna Mestne občine Velenje od 1. marca letos deluje v obeh poslovalnicah Pošte Slovenije v Velenju – Omogočeno plačevanje položnic brez provizije Občani Mestne občine Velenje lahko brez provizije z gotovino poravnavajo položnice do višine 1000 evrov pravnih oseb, ki so podprle projekt, na vseh poslovalnicah Pošte Slovenije v delovnem času poslovalnic. V Velenju je to možno v poslovalnici na Kidričevi cesti 2a vsak delovni dan od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure, v poslovalnici na Partizanski cesti 2a ob ponedeljkih, sredah in petkih v dopoldanskem času od 9. do 12. ure ter v popoldanskem času od 13. do 16. ure, ob torkih in četrtkih pa od 9. do 11. ure in od 15. do 18. ure. Gibalno ovirane osebe lahko znesek položnic poravnajo tudi pri pismonoši. Storitev Pošta Slovenije opravlja v imenu in za račun Nove KBM. Sprememba izvajalca prinaša tudi določene novosti. Oprosti-

tev plačila provizije je možna le za položnice, ki imajo navedeno številko pogodbe (v desnem delu polja »ime, ulica in kraj prejemnika« ali v zgornjem delu polja »podpis plačnika«). Če na položnici še ni vidne številke pogodbe, mora občan sam plačati provizijo. Izdajatelji položnic se morajo prilagoditi zahtevam Pošte Slovenije. Trenutno so projekt Mestne

blagajne Mestne občine Velenje podprle te pravne osebe: Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje, Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, Festival Velenje, Ferdom, d. o. o., Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje, Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., krajevne skupnosti Bevče, Pesje, Plešivec, Šentilj in Vinska Gora, Medobčinska zveza prijateljev mladine Vele-

nje, Mestna občina Velenje, Mladinski center Velenje, Naš čas, d. o. o., osnovne šole Antona Aškerca, Gorica, Gustava Šiliha, Livada, Miha Pintarja Toleda in Šalek, Premogovnik Velenje, d. o. o. (pripojen PV Invest, d. o. o.), PUP – Saubermacher, d. o. o., Šolski center Velenje, Vesta dom, d. o. o. in Vrtec Velenje. Seznam sodelujočih bodo sproti posodabljali in objavljali. Finančna uprava pa je Mestno občino Velenje obvestila, da jim sistem ne dovoli novih prilagoditev, zato žal nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni več možno plačati brez provizije. Je pa možno plačati položnice, ki jih izdaja Mestna občina Velenje za najemnine garaž, najemnine vrtičkov, letovanje, odvoz zapuščenih vozil in kazni. 🔲

Vse najlepše ob dnevu žena, vam želi Eurons Erico Slovenija d.o.o.

"Z vami je svet prijaznejši.“

🔲

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

3. marca 2022

Celjska bolnišnica z začasno vodjo

Izzivi turizma v Šaleški dolini Razvoj turizma je ena izmed razvojnih priložnosti Velenja – Kje naj gostje prespijo, kdo jim bo postregel?

Direktorica tretje največje bolnišnice v državi odstopila – Primanjkljaj v letu 2021 slabe 4 milijone evrov

Diana Janežič

Kakšne vrste turizma si želimo – množičnega ali butičnega, kaj iščejo ljudje v (po)koronskih časih, kakšne so možnosti in ideje v Šaleški dolini ter kaj mora država zagotoviti za uspešen razvoj turizma, je bilo le nekaj vprašanj, ki so krojila razpravo na okrogli mizi z naslovom Izzivi turizma v Šaleški dolini. 22. februarja jo je v Centru Nova vodila Andreja Katič, predsednica SD Velenje. Svoje poglede in ideje so predstavljali Eva Štravs Podlogar, direktorica Razvojne agencije Zgornje Gorenjske in izkušena turistična delavka, dr. Franc Žerdin, nekdanji direktor Premogovnika Velenje in pobudnik projektov na področju izobraževanja, turizma in prestrukturiranja, Alenka Kikec, direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline, ki vodi vse aktivnosti, vezane na strategijo razvoja turizma v Šaleški dolini, ter Silvija Pirtovšek, zaposlena na Festivalu Velenje na področju prireditvenega turizma. »Danes turisti v Sloveniji iščejo doživetja, pristne stike z domačini, za razliko od preteklosti, ko so iskali blišč in »all inclusive«. V ta, nov trend, spada vse od kulinarike do kulturne in naravne dediščine. Vse to turistom ponuja Slovenija in tudi Šaleška dolina. Pri tem je najpomembneje, da se

zavedamo, kako smo prepleteni in povezani. V realnosti imamo 212 občin, a turistični ponudniki si teh in dodatnih mej v glavi ne smejo delati, ker turista te meje ne zanimajo. Podoba Slovenije, ki smo jo ustvarili v svetu in jo turisti tudi pridejo doživljat, je, da tukaj živijo prijazni, razgledani ljudje, da je dežela z dobro kulinariko in tako imenovana 'outdoor destinacija. To pomeni odkrivanje narave na številne načine,« je na vprašanje, kakšna so pričakovanja sodobnega popotnika, odgovorila Eva Štravs Podlogar.

Velenje je na turističnem zemljevidu Slovenije

V tokratni razpravi je sogovornica prepoznala povezanost ponudnikov v Šaleški dolini oz. SAŠA regiji ter ambicijo, da bi

turizem postal razvojna priložnost tega območja. »Navadno smo lokalni organizatorji turizma bolj samokritični kot naši obiskovalci. Pomembno je, da to samokritičnost usmerimo v rast in nekaj boljšega,« je še dodala. Razpravljalci so soglašali, da turizem ni nosilna gospodarska panoga, je pa pomembna podporna panoga. V Velenju ne želimo razvijati množičnega turizma, imamo pa veliko možnosti, da Velenje postane privlačno mesto za družine, za atrakcije na osnovi rudarjenja, za festivalski in kulturni turizem v kombinaciji z gastronomijo, saj beležimo samooskrbnost s hrano in pijačo. Dodana vrednost je tudi bogata društvena dejavnost, ki prispeva z domačnostjo, s tradicijo in kulturno dediščino.

Alenka Kikec: »Vista ni namenjena le za koncertne prireditve, lahko postane center dogajanja za družine, sejme, družabne dogodke.« Dr. Franc Žerdin: »Premogovnik Velenje po končanju odkopavanja Velenju prepušča tri urejena jezera, s sanirano vodo in z najmanj 25 km obalnih površin. To je velika dediščina za razvoj turizma.« Vsem načrtovanim vsebinam pa stoji na poti pomanjkanje dveh ključnih stvari: namestitvenih kapacitet in kadrov. Razpisi EU za investicije v turizem z višjo dodano vrednostjo dajejo na voljo 69 milijonov evrov. »Reševanje težav s kadri pa je na nas vseh: na starših, šolah, družbi, delodajalcih, da prepričamo mlade, da se odločijo za poklice v turizmu, ki so zahtevni, a tudi lepi,« je sklenila Eva Štravs Podlogar. 🔲

Kot se je izkazalo po skoraj treh letih sodnih postopkov, je bilo njeno imenovanje nezakonito. Razpisna komisija bolnišnice je namreč leta 2018 izločila kandidaturo Branka Gabrovca, ker naj ne bi izpolnjeval razpisnih pogojev, Gabrovec pa je vložil tožbo zoper bolnišnico in z njo uspel. Sodišče je hkrati razsodilo, da mora svet zavoda ponovno odločati o imenovanju, ta pa je Guček Zakoškovo lani znova potrdil. Naposled je odstopila sama. Kot je zapisala, odhaja v zasebni zdravstveni sektor. Tretja največja bolnišnica v državi je lansko leto sklenila s 3,9 milijona evrov minusa, kar je 2,7 % celotnih prihodkov. V letošnjem finančnem načrtu predvidevajo uravnoteženo poslovanje. Če bo vlada ugodila zahtevam sindikatov, pa se lahko stanje spremeni. 🔲

Tatjana Podgoršek

GOSPODARSKE novice Državna pomoč bo ublažila negativne učinke v gospodarstvu Ljubljana – Na Gospodarski zbornici Slovenije so zadovoljni, da so njihova več kot štirimesečna prizadevanja za pomoč podjetjem zaradi enormnih dvigov cen obrodila sadove. 22. februarja so poslanci prižgali zeleno luč Zakonu o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu, po katerem bo okrog 45.500 prizadetih podjetij upravičenih do državne pomoči. Na GZS ocenjujejo, da je ukrep ustrezno oblikovan, saj so zneski pomoči vezani na velikost prihodkov in pomen stroškov energije v poslovnih odhodkih. Ukrep tudi ne diskriminira podjetij po dejavnosti ali velikosti. Tudi nekateri drugi ukrepi (oprostitev omrežnine in prispevkov) bodo imeli ugoden vpliv na znižanje bremena za gospodarstvo. Stroški za energijo so že v letu 2021 porasli za blizu 18 odstotkov, po anketi med podjetji pa naj bi ocenjeni stroški za energijo v letu 2022 za skoraj 128 odstotkov presegli stroške energije iz leta 2021.

Bi se znali vrniti v sedanjost? Interaktiven voden ogled Velenja je udeležence vrnil v preteklost, iz katere so morali z reševanjem izzivov najti pot nazaj v sedanjost Tina Felicijan

Velenje, 21. februar – Mednarodni dan turističnih vodnikov je zaznamovalo več brezplačnih vodenih ogledov lokalnih znamenitosti in drugih aktivnosti Zavoda za turizem Šaleške doline, ki se je povezal tudi s Šolskim centrom Velenje. Študenti Višje strokovne šole programa gostinstvo in turizem so namreč za dijake Šole za storitvene dejavnosti programa gastronomija in turizem, pa tudi za druge obiskovalce, izvedli interaktiven voden ogled središča Velenja. Znamenitosti so jim predstavili tako, da so jih morali poiskati kar sami. »Gre za interaktivno raziskovanje Velenja, pri katerem udeleženci vodenja iz namigov poiščejo točke ogleda, kjer rešujejo naloge, tematsko povezane z lokacijo,« je pojasnil mentor projekta, profesor Marko Gams. Študenti so dijake razdelili v dve skupini in vsako pospremili na krožno pot od šolskega centra mimo promenade na Titov trg in nazaj. Prvi so preverili svoje veščine turističnega vodenja, drugi pa svoje znanje o velenjskih znamenitostih. Na začetku poti so se vrnili v čas, ko je ob Paki začelo rasti sodobno mesto. Nato pa so se

Minuli petek so se na izredni seji sešli člani sveta javnega zavoda Splošne bolnišnice Celje. Razlog zanjo je bil odstop Margarete Gućek Zakošek z mesta direktorice, s katerim je člane sveta pod točko razno seznanila na redni seji sveta zavoda v začetku prejšnjega tedna. Sprejeti sklep o razrešitvi Guček Zakoškove bo začel veljati z dnem, ko bo z razrešitvijo soglašala vlada. Za vršilko dolžnosti direktorice so imenovali pravnico Damjano Medved Arbeiter, razpis za novega direktorja bolnišnice pa bo objavljen v teh dneh. Guček Zakoškova je s prebrano odstopno izjavo presenetila vse člane sveta zavoda, saj je nihče ni pričakoval glede na to, da je odstopila le leto po tem, ko je bila znova imenovana za direktorico, in glede na dogajanja ob njenem imenovanju. Prvič je bila na to mesto imenovana leta 2018. Za to je bilo potrebnih nekaj poskusov izrednih sej sveta.

🔲

Razpis za inovacije SŠGZ Velenje – Gospodarska zbornica Slovenije in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica nadaljujeta s projektom Podelitve priznanj inovacijam v regiji. Cilj projekta je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva. S tem namenom objavljajo razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj inovacijam v Savinjsko-šaleški regiji za leto 2022. Na razpis se lahko prijavijo gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki, posamezniki, samostojni inovatorji in druge organizacijske oblike z območja SŠGZ. Prijavijo lahko inovacijo, ki je bila prvič vpeljana na trg oz. prvič uporabljena v proizvodnem/poslovnem procesu v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. marca 2022. Na vsaki točki interaktivnega ogleda, ki jih je vrnil v čas gradnje Velenja, so bili bližje sedanjosti.

s skupnim reševanjem izzivov pomikali prosti sedanjosti. Ob skulpturi Ob knjigi v središču šolskega centra so iskali avtorje knjižnih naslovov. Ko so našli ženo ob reki, so dobili ključ

do strumno korakajočih silhuet. Prepoznavali so muze umetnosti, skicirali predlog za prenovo mestne hiše, šestkrat obkrožili očeta mesta, razvozlavali knapovski žargon in sestavili rudarski

»Zakaj si turistični vodniki tako želimo vašega obiska Šaleške doline? Ker se nikoli ne naveličamo raziskovanja te neverjetne doline, ki je naš dom, pripovedovanja zgodb, ki so nas ustvarile, in naših upov za prihodnost. Bodite njen del in obiščite Šaleško dolino,« so lokalni turistični vodniki v spletni kampanji ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov nagovorili obiskovalce. V Šaleški dolini je 56 lokalnih turističnih

pozdrav. Ko so rešili vse uganke, premagali gibalne izzive in našli pravilne odgovore, pa so morali poiskati le še simbol slovenstva.

vodnikov, ki domače obiskovalce vodijo v maternem jeziku, tuje pa v angleškem, nemškem, italijanskem, francoskem, španskem, ruskem, ukrajinskem jeziku, balkanskih jezikih in nekaterih drugih. Lani so pod okriljem Zavoda za turizem Šaleške doline na več kot 20 lokalnih turističnih vodenjih nad Šaleško dolino navdušili več kot 380 obiskovalcev.

🔲

jš

Skoraj 80 tisoč evrov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja Velenje – Mestna občina Velenje je na svoji spletni strani objavila Javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Mestni občini Velenje v letu 2022. Tudi letos z višjim deležem sofinanciranja spodbujajo k prvi prijavi nove prijavitelje. Za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja namenjajo 78.200 evrov. Do sredstev so upravičena kmetijska gospodarstva, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji oz. tista, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, imajo sedež, del obdelovalnih kmetijskih površin v občini in opravljajo dejavnost primarne kmetijske proizvodnje na najmanj 1 ha obdelovalnih kmetijskih površin, imajo v lasti gozdne površine, nadalje kmetijska gospodarstva, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji ali so v postopku registracije, registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine. Rok za oddajo vlog je 1. april 2022. 🔲

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 5

Na začetku večjega investicijskega obdobja Splošna bolnišnica Slovenj Gradec za letos načrtuje blizu 62 milijonov evrov prihodkov, od tega namenja za naložbe 7,4 milijona evrov – Junija gradbeno dovoljenje za nadomestno gradnjo objekta 'klošter' Tatjana Podgoršek

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so konec lanskega leta za letos napovedali začetek večjega investicijskega obdobja. Napovedi uresničujejo, nam je pred nedavnimi dejal direktor bolnišnice Janez Lavre. Od načrtovanih blizu 62 milijonov prihodkov naj bi za letošnje naložbe namenili 7,4 milijone evrov.

Prizidek za novo gama kamero, nadomestna gradnja

Po zagotovilih Lavreta so v polnem zamahu aktivnosti za gradnjo 150 kvadratnih metrov velikega prizidka med internim oddelkom in upravno stavbo. Namenili ga bodo za umestitev nove gama kamere. Ta bo nadomestila 32 let staro kamero, ki ji junija letos poteče obratovalno dovoljenje, zato je naložba nujna. Vrednost naložbe je

GOSPODARSTVO

3. marca 2022

4,4 milijona evrov, financirali jo bodo sami. Stroške bodo poravnali v 60 mesečnih obrokih. Hkrati se pripravljajo na še precej večjo investicijo – na gradnjo nadomestnega objekta na lokaciji, kjer danes stoji

k izvedbi tretje velike naložbe – k rušitvi povsem dotrajanega kirurškega bloka. Na njegovem mestu bodo zgradili širšo in nekoliko nižjo stavbo od sedanje.

Nadomestni objekt, ki bo nasledil sedanji 'klošter', bo imel sedem etaž, po idejni zasnovi bo vreden blizu 15 milijonov evrov.

Pred približno štirimi leti so v bolnišnici napovedali uvedbo robota za prevoz hrane in zdravil za bolnike. Pred nekaj dnevi so enega že poskusno uporabili in za zdaj opravlja svoje delo brez napak. Trenutno vozi zdravila na relaciji med centralno lekarno in oddelkom za covid-19 v tretjem nadstropju starega kirurškega bloka. Izdelali so ga v Južni Koreji, tehnološko znanje pa sta mu dodali podjetje iz Avstrije in Viptronik z Raven na Koroškem. Po besedah Lavreta bodo novost, ki bo razbremenila zaposlene v transportu, predstavili javnosti v bližnji prihodnosti. Nabaviti nameravajo še enega robota.

❱

tako imenovani 'klošter'. Tega želijo letos porušiti in na njegovem mestu zgraditi objekt, ki bo imel sedem etaž, od tega dve podzemni, kjer bo 230 parkirnih mest. Pritličje bo povezano z garažno hišo, ki jo namerava zgraditi Mestna občina Slovenj Gradec, skupaj naj bi bilo ta-

Robot za prevoz hrane in zdravil za bolnike

Janez Lavre. »Z investicijami in nakupom opreme želimo v korak s potrebami in zahtevami današnjega časa.«

ko na voljo 450 parkirnih mest. V višjih etažah bodo prostori dveh laboratorijev, ambulante, kabineti in paliativni oddelek. Gradbeno dovoljenje za 15.400 kvadratnih metrov velik nado-

mestni objekt pričakujejo letos junija. Po idejni zasnovi je vreden blizu 15 milijonov evrov, za naložbo pa pričakujejo državna sredstva. Ko bo nov objekt končan, bodo lahko pristopili

Opravili skoraj 200 manj operacij kolkov in kolen

Lansko poslovno leto je bolnišnica sklenila z 920 tisoč evri minusa, od tega – pojasnjuje Lavre – je za blizu 780 tisoč evrov manj prihodkov iz naslova povečanja plač, ki sta ga dogovorila Vlada RS in sindikati. Vzrok za primanjkljaj je tudi precej nižja cena za refundacijo zdravljenja covid bolnikov. »Zaradi znanih razmer smo lani opravili skoraj 200 operacij kolkov in kolen manj, kot smo načrtovali, ter več kot 100 operacij prekomerne debelosti. Omenjene operacije naši bolnišnici prinašajo največji priliv denarja.« Za letos načrtujejo uravnoteženo poslovanje v višini 61,3 milijona evrov ob predpostavki, da bodo opravili vse pogodbene programe do zdravstvene zavarovalnice ter da se epidemiološke razmere v drugi polovici leta ne bodo zaostrile. Zagotovo, še dodaja Janez Lavre, bo treba zagotoviti vse dogovorjene dodatne stroške dela iz državnega proračuna ali pa dvigniti ceno zdravstvene storitve. 🔲

Šport ga je naučil vztrajnosti in discipline Kot bivši športnik čuti, da mora nekaj vrniti družbi, okolici, ki mu je omogočila pot – Tudi nagrade in nominacije so pokazatelj, da nekaj delajo dobro Jasmina Škarja

Ukvarjanje s športom je za mnoge način življenja, ki človeka nauči discipline, vztrajnosti in tega, da moramo za dober rezultat delati dosledno in prizadevno. Tudi takrat, ko nastopijo kriza in težave. Tudi Mirana Rauterja je športni način življenja naučil vrednot, ki ga danes, ko je direktor podjetja Hermi, nekdaj pa vrhunski smučar, ohranjajo optimističnega in uspešnega. Povabili smo ga na pogovor. Če začneva pri športu. Za nami so olimpijske igre. Kako jih ocenjujete in kako se spominjate svojih v Lillehammerju? »Zame so olimpijske igre izjemen dogodek. Doma v času tako letnih kot zimskih iger spremljam veliko športov, še posebej tistih, ki drugače niso toliko zastopani na televiziji. Ob vrhunskih rezultatih slovenskih športnikov letos v Pekingu sem se veselil, prelil tudi kakšno solzo sreče. Še posebej sem bil navdušen nad Velenjčanko Glorio Kotnik … Uf, to je res prava olimpijska zgodba. Kot smučar pa sem bil najbolj vesel medalje Žana Kranjca, saj daje zelo potrebno vzpodbudo temu športu. Mojih olimpijskih iger leta 1994 v Lillehammerju se spominjam kot izjemnih. Prava zimska pravljica sredi zasnežene Norveške, ogromno gledalcev v tradicionalnih norveških puloverjih, slovenske medalje, moj zelo lep uspeh.« Kako ste izkušnje iz športa prenesli v poslovni svet, kaj vam je dal šport? »Šport me je naučil vztrajnosti in discipline. Predvsem sem se

naučil – da, nemalokrat tudi na trd način – da nas padci delajo močnejše. Kako se potem pobereš in kaj odneseš od padca, je zelo pomembno v nadaljevanju življenja. Morda sem se naučil, da se je treba z izzivi in s preprekami soočiti. Športnik ima na tekmi samo eno priložnost, dostikrat je tako tudi v življenju. Potreben je pogum. Tako kot za smučanje po najzahtevnejši smukaški progi na svetu – na progi Streif v Kitzbühlu.«

spodarska zbornica Slovenije je podjetju, predvsem pa inovativni ekipi strokovnjakov, podelila zlato regionalno in srebrno državno priznanje za rešitev Hermi Fast Joint. Prav tako smo bili povabljeni k sodelovanju in smo se lani prijavili na razpis Tovarna leta. Izpostavili smo primere svoje dobre prakse v proizvodnji, rezultate vlaganj v napredne tehno-

obdobje vzeli kot priložnost. Za podjetje Hermi je to pomenilo spremembo načina poslovanja, saj smo bili v preteklosti precej vezani na osebni stik s stranko. Veliko postopkov smo digitalizirali, vzpostavili smo nove načine komuniciranja in odzivanja na situacije, modernizirali smo proizvodnjo, zgradili nov proizvodni objekt, dodatno smo v treh letih zaposlili 20 ljudi, širiti smo se začeli na vzhodne in zahodne evropske trge … Da, mnogo izzivov smo uspešno rešili in dosegli zastavljene cilje. Zato optimistično načrtuje-

Vaše podjetje je bilo lani nominirano za gazelo savinjsko-zasavske regije. Kaj vam nagrade pomenijo? »Vesel sem, da nagrade veliko pomenijo sodelavcem, ki s svojo pozitivno energijo in pristopom gradijo zgodbo Hermi že vrsto let. Nagrade in nominacije so tudi pokazatelj, da nekaj delamo dobro. Na eni strani sledimo,

❱

Miran Rauter: »Športnik ima na tekmi samo eno priložnost, dostikrat je tako tudi v življenju. Potreben je pogum.«

na drugi strani narekujemo razvoj tehnologije. Lani smo bili nominirani za gazelo savinjsko-zasavske regije kot eno izmed najhitreje rastočih podjetij v regiji. Že nekaj let zapored beležimo rast podjetja – tako po volumnu proizvedenih izdelkov kot po širitvi tržnega deleža na obstoječih trgih in širitvi na tuje trge. Poleg gazele smo lani sodelovali v natečaju za Inovacije leta. Go-

logije, načine, kako povečujemo dodano vrednost in hkrati skrbimo za okolje in svoje zaposlene.« Kako ste krmarili v času epidemije, ste dosegli zastavljene cilje? »Epidemija je tako nas kot tudi druge gospodarske subjekte presenetila. Meni je tako z osebnega kot s poslovnega vidika prinesla precej negotovosti. Odzvati smo se morali hitro in prilagoditi razmeram, predvsem pa smo to

mo naše prihodnje korake in zastavljamo pogumne cilje: nadaljnja posodobitev proizvodnega parka, avtomatizacija in digitalizacija proizvodnih procesov ter skladno tudi dodatno povečanje proizvodnih kapacitet. Vstopamo na nove izvozne trge in želimo povečati prodajo ter zagotoviti stalnost naročil na teh trgih.« Za katere vaše izdelke je največ zanimanja, koliko jih prodate v tujino?

»Hermi proizvaja štiri prodajne segmente. Na različnih trgih se deleži prodaje razlikujejo. Če res posplošimo: največji delež predstavlja strelovodna zaščita, tik za njo pa segment kabelskih polic in lestev, ostalo predstavljata programa prenapetostne zaščite in nosilnih konstrukcij za sončne elektrarne. Delež prodaje doma je približno polovica, a pričakujemo, da se bo v prihodnosti tehtnica obrnila na stran izvoznih trgov.« Precej zaposlenih imate, kako sodelujete, nadgrajujete znanje? »Doma in v tujini je skupaj zaposlenih že skoraj 130 ljudi. Za ohranjanje konkurenčnosti in poslovne uspešnosti je potrebno nenehno nadgrajevanje znanja vseh zaposlenih. Sodelavci se zato lahko udeležijo različnih internih in eksternih izobraževanj. Nekatere organiziramo sami, pri drugih nam pomagajo različni zunanji izvajalci. Verjamemo v interni prenos znanja, zato spodbujamo medgeneracijsko sodelovanje, izmenjavo znanj in mentorstva.« Podelili ste športne štipendije mladim, ki jih podpirate na njihovi poti. Kdo so mladi, ki se prijavijo? »Podeljujemo kadrovske štipendije in od lani tudi športne štipendije. Kot bivši športnik čutim, da moram nekaj vrniti družbi, okolici, ki mi je omogočila pot. Zavedamo se, kako pomembna sta prenos znanja in ustrezna, s prakso podkrepljena poklicna pot. Spodbujamo zanimanje za poklice in na drugi strani s strokovnim znanjem in z usmerjenim izobraževanjem pomagamo pri oblikovanju in izobraževanju bodočih strokovnjakov. Šolarje izobrazimo in oblikujemo po svojih preferencah, prenašamo znanje ter po zaključku šolanja in ob zaposli-

tvi tudi pomlajujemo kolektiv. Dolgoročno pripomoremo tudi k temu, da ima mlad in perspektiven kader večjo afiniteto do slovenskih podjetij in večjo željo, da ostane v Sloveniji. Razpis za športne štipendije smo sicer omejili na savinjsko in šaleško regijo ter na srednješolsko izobraževanje, a smo dobili veliko prijav: smučarji, tekači, triatlonci, košarkarji … prednjačile so prošnje za sofinanciranje zimskih športov. Mladi so vztrajni, pogumni, trdo delajo in večinoma imajo jasne želje in cilje – biti vrhunski v svojem športu, v svoji disciplini.« Zagnali ste nov proizvodni obrat, ki je eden večjih mejnikov. Zakaj? »Podjetje je v več kot 35-letni zgodovini poslovanja že večkrat preselilo svoje proizvodne linije in povečalo zmogljivost. Ker so bili proizvodni obrati na različnih lokacijah, je bil eden od razlogov želja po vzpostavitvi

❱

Lani je bilo podjetje Hermi kot eno izmed najhitreje rastočih podjetij v regiji nominirano za gazelo savinjskozasavske regije.

enotne in večje proizvodne hale. Drugi razlog je povečano povpraševanje na obstoječih trgih in vstopi na nove trge. Jeziček na tehtnici pa je prevesil razvoj. Tehnološki razvoj izdelkov je oblikoval potrebo po najsodobnejšem proizvodnem obratu, ki bo omogočal hitrejše odzivne čase, večjo produktivnost, boljši nadzor kakovosti na vsakem proizvodnem koraku in digitalizacijo procesov.« 🔲

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 6

PRAZNIK

3. marca 2022

Zakaj ju ne bi praznovali, če sta nam bila dana? V marcu, prvem pomladnem mesecu, ko se narava prebuja iz zimskega spanca in vse oživi, ženske v Sloveniji praznujemo dva praznika. 8. marec, mednarodni praznik žensk, praznujemo že od leta 1911, ob koncu meseca pa še 25. marec, materinski dan. Zato marec nekateri upravičeno imenujejo mesec žensk.

Mag. Zdravka Vasiljević Rudonić je pravnica in občinska odvetnica, hči, žena in mama dveh osnovnošolk. Za to predstavitev sva imeli pravo žensko debato. Seveda o ženskah in seveda o moških. O enakopravnosti, vseh vlogah in nalogah žensk, tako doma kot v službi, družbi, politiki. O stereotipih, ki še vedno veljajo – kako naj bi ženska izgledala, bila vedno primerno urejena, kako naj bi se obnašala, kje je njeno mesto, s čim naj bi se ukvarjala in predvsem s čim ne. A prvo vprašanje je bilo: ali praznuje dan žena in če ga, kako? Praznuje ga, in kaj pomeni za ženske, pogosto pove tudi svojima hčerkama Alekseji in Juliji. »Povem jima, da gre pri tem dnevu za pridobivanje pravic žensk oziroma ohranjanje tistih pravic, ki smo si jih ženske skozi zgodovino priborile. Tega dneva v naši družini posebej ne obeležujemo z rožami. V tem ne vidim kakšne posebne pozornosti, ker menim, da gre bolj za komercialno potezo. Ta dan naj bo namenjen pogovoru o ženskih pravicah, še bolj pa je pomembno, da osmi marec živimo vsak dan.« Prepričana je, da je za srečo ženske v partnerski zvezi pomembna skrbna in racionalna izbira partnerja, ki naj bi temeljila na ljubezni. Poiskala in našla je partnerja, ki razume žensko enakopravnost, v zakonu oba veliko dasta na razporeditev dela doma, oba vzgajata dve deklici. »Za njiju

Alenka Seher je upokojena diplomirana biologinja, ki je bila 40 let zaposlena v Splošni bolnišnici Celje. A njen poklic ne opredeljuje njenega življenja. Bolj kot karkoli je strastna popotnica, ki je v skoraj pol stoletja obredla skoraj cel svet. Njeno prvo potovanje je bilo v Mehiko, danes njeni neizpolnjeni želji ostajata še obisk Avstralije ter skrajni sever in jug Zemlje. Njene poti – ko je svet odkrivala v družbi popotniških avanturistov ali pa sama – je niso vodile v razkošne hotele, turistična naselja, kjer teden dni ležiš ob bazenu in srkaš koktajle. Njene večtedenske poti so bile po južnoameriških vaseh ob zelenih poljih, skromna naselja visoko v Nepalu, gneča indijskih mest, afriške puščave, savane. Zato je ta portret Alenke Seher zgodba o njej kot ženski, ki je zorela in oblikovala svoj pogled na svet, tudi moške, skozi vsakdanje življenje tujih ljudi – predvsem žensk. »Večini žensk, ki sem jih doživela, je cilj, da preživijo sebe in svojo družino. Temu cilju je podrejeno vse, in mnogokrat so v tej vlogi – sužnje. To so ženske, ki ne živijo v takšnem zakonu, kot si ga mi predstavljamo oziroma ga poznamo. Njihov zakon določajo kultura, vera, tradicija, dogme, norme, kakorkoli že to imenujemo, pa naj bo to Indija, islamski svet, Južna Amerika … Podvržene

Enkratno se počutim v svoji koži Smo ženske šibkejši, nežnejši spol? – Zakaj je ženska s kariero slaba mama, moški pa ni slab oče? – Je bolje delati v moškem ali ženskem kolektivu? je še toliko bolj pomembno, da imata doma zgled, da je ženska vredna, ima svoj položaj v družbi in da mora biti pri vseh izbirah enakovredno obravnavana. Pri enakopravnosti ne gre za biološko enakost žensk in moških, pa tudi ne za to, da bi ženske lahko opravljale enako težke poklice kot moški. Gre za to, da kadar za določeno delovno mesto, funkcijo kandidirata moški in ženska, ju je treba obravnavati po enakih kriterijih sposobnosti, znanja, izkušenj in še česa, pri čemer spol ni pomemben kot tudi ne pri plačilu za delo.« Na položaj ženske, dekleta, imajo velik vpliv mediji, zlasti družabna omrežja. »Prav zdaj je zaokrožilo na facebooku razmišljanje, da ženske v vrhunskem športu nimajo kaj iskati … To je zelo žalostno. Žal mi je, da je slaba medijska pokritost ženskih individualnih in kolektivnih športov zlasti zato, ker je ženska v športu zanimiva in atraktivna takrat, ko je oblečena privlačno za moški del občinstva – gimnastika, odbojka na mivki, drsanje …« Smo torej ženske šibkejši in nežnejši spol? »Ne, oboje ne,« je odločna Zdravka. »V svojem ka-

Julija, Zdravka in Aleksija – ženske nismo ne šibkejši, ne nežnejši spol. Da preživimo, moramo biti zelo močne.

riernem razvoju ne bi rekla, da k reševanju nekaterih problemov pristopamo bolj emocionalno, morda bolj sočutno. Ženske znamo čedalje bolj prevzemati odgovornost za odločitve, se pa v mnogih primerih odločimo drugače, kot bi se moški.« Zaposlena v občinski upravi ima nekoliko več sodelavk kot sodelavcev, a oba vodja – direk-

tor uprave in župan – sta moška. Njen ožji delovni kolektiv pa je pravna služba, kjer so zgolj ženske. Eden od stereotipov je tudi, da ženske druga drugo spotikamo. Kakšne so njene izkušnje? »Strinjam se, da je to v naši naravi – (ne)privoščljivost, nečimrnost. A v svoji službi nimam takšnih izkušenj. Med nami je visoka stopnja kolegialnosti, sodelova-

nja, zaupanja, pomagamo si, si dajemo usmeritve. Na drugi strani imam izkušnjo sodelovanja v skupini s samimi moškimi, in sicer v upravi NK Rudar. Bila sem dobro sprejeta, spoznala sem, da znajo moški zelo potegniti skupaj, se zavzeti za stvar. Nasploh menim, da te stvari niso stvar spola, temveč osebnostnih lastnosti ljudi, ki sodelujejo v neki skupini, pri nekem delu; od njihovega karakterja, sorodnih razmišljanj. Za je uspeh pomembna energija v skupini.« In potem so tu še ženske, ki imajo kariero, visok položaj in so hkrati mame. Kako to, da se oceni, da je takšna ženska slaba mama, namesto da bi se ji dalo priznanje, ker kljub materinstvu uspešno opravlja še svoj poklic. Ali je moški na visokem položaju torej slab oče? Kaj lahko ženske naredimo, da takšna razmišljanja presežemo, odpravimo? »Da vzgajamo svoje otroke na pravi način. Da damo hčerkam zgled. Če bodo hčerke gledale doma mamo, ki je v podrejenem položaju, ki nima pravice do glasu, kjer mama v celem letu od moža dobi rožico le na osmi marec, v življenju nič drugega ne bodo is-

Mnoge ženske po svetu še vedno iščejo svoj prostor pod soncem Manjvredne, nevidne, ponižane, a tako močne in glasne v tišini so moškemu, ker je vloga moškega vloga gospodarja, ženske pa so marsikje – predpražniki. V nekaterih kulturah so ženske stroji za rojevanje, še več, če rodijo zgolj ali v večini deklice, so preklete,« je s to težko temo začela Alenka.

namreč družini, pri kateri dobi ženo, plačati zanjo odškodnino, saj ženska velja za delovno silo.«

Ženska je močna

Indija, Afrika, Južna Amerika

Potem sva 'odpotovali' v Indijo. »Tipični primer ničvrednosti žensk je bilo obredno zažiganje vdov v Indiji, ki je bilo po odhodu Velike Britanije iz Indije prepovedano. Vdova, sati, je bila brez pravic, nehala je obstajati kot ženska in za večino od njih je bila ta grozna smrt, pravzaprav rešitev, saj tako ali tako niso imele možnosti preživetja. Lahko bi šle na cesto, s čimer bi osramotile družino, ali umrle.« V mnogih kulturah je spoznala, da tradicija ne podpira ženske, ki se želi osamosvojiti, s svojim delom zaslužiti, saj s tem postane neodvisna, moški izgubi oblast nad njo, ko ženska bolj ali manj sama odloča o svoji usodi. Življenje žensk v Južni Ameriki

Povsod po svetu živijo močne, vztrajne ženske. Kljub skromnosti so rade lepe, urejene, so nasmejane in ponosne. (Foto: Alenka Seher)

je skozi zgodovino krojila vera. »Vera Indijancev je bila posebna in odraz okolja, ljudstva so živela z naravo in po naravnih ciklih. Ženske so bile spoštovane članice družine. Veliko pa se je spremenilo, ko so na to celino prišli Evropejci, prinesli katoliško vero in pohodili star način življenja. Pomešale so se kulture, kar se je dobro izteklo za moške, slabo pa za ženske.«

Zgodb o življenju afriških žensk ima Alenka veliko. Ob jezeru Bonjoni na tromeji med Ruando, Ugando in Kongom, na primer, so skupnosti, v katerih so ženske, ki so zanosile izven zakona, izgnali na otok brez vode in hrane. Zapisane gotovi smrti. Edina rešitev je lahko bila, da je takšno žensko z otoka odpeljal moški, ki ni imel denarja, da bi ženo 'kupil'. »Moški, ki se hoče poročiti, mora

Kakorkoli se čudno sliši ob takšnih zgodbah, je Alenka občudovala te ženske, saj je spoznala, kako močne so. Kljub vsem togim pravilom, strogim zakonom, nasilju, brezpravnosti vztrajajo, rojevajo in vzgajajo otroke, skrbijo za vse družinske člane in mnoge vendarle preživijo. So zelo iznajdljive, znajo zaslužiti denar, če ga le smejo. Šivajo, čistijo, na ulici kuhajo in prodajajo hrano, na tržnici prodajajo pridelke, so kmetovalke, odlične maserke. In vedno znova najdejo moč, da pomagajo tudi drugim ženskam. Zato povsod po svetu vznikajo oziroma že delujejo številne organizacije za pomoč ženskam, ki jih opolnomočajo, jim pomagajo do izobrazbe, dela, zdravstvene in socialne zaščite, pomoči pri ločitvi od moža, osamosvojitvi. »Pri tem je zanimivo, da so se v marsikaterem okolju spremenili tudi moški, začeli več ostajati doma

kale,« preprosto pove Zdravka. »Urejenost ženske kaže spoštovanje do same sebe. Prav gotovo se vsaka ženska počuti bolje, če je urejena, lepa in prav je, da si to tudi pove. Pa pri tem niso pomembna leta, kilogrami in druge številke, ki nas omejujejo. Prepričana sem, da je življenje lažje in gre v pravo smer, ko se vsaka pri sebi notranje naravna, da je pametna, sposobna, lepa vsak dan, tudi ko ni vse rožnato, in ima pozitiven odnos do življenja, predvsem pa do sebe. Ta odnos prenese tudi na družinske člane in takrat je malo možnosti, da gre otrok na slabo pot. Pomembna je primarna družinska socializacija, kajti to bodo naši otroci živeli kot odrasli.« Zdravka se zaveda, da življenje le ni tako preprosto, če si ujet v slabe odnose, slab materialni položaj, v nasilje … Kje najti moč, kam uiti? Zaveda se tudi, da je idealistka. A to tudi zato, ker izžareva moč, se spoštuje, je energična, iskrena, v vsaki družbi se dobro počuti. Pravi, da tako drugim ljudem sploh ne da možnosti, da o njej razmišljajo drugače kot tako, kot se jim sama predstavi: »Sem močna, samozavestna ženska, z izjemnim strokovnim znanjem.« Verjame, da jo vsi ne gledajo in sprejemajo tako, kot je povedala. Pa saj je to niti ne zanima. Če pa je močna! 🔲

in skrbeti za družino. Pred tem se je dogajalo tudi, da so zapustili družino na vasi, odšli v mesto, kjer so se zapili, namesto da bi privarčevani ali prisluženi denar dali družini,« pripoveduje Alenka.

Med sebe in moške je postavila zid

Tudi Alenka je trmasta, samosvoja, močna ženska, a na drugačen način. Moški so lahko in so njeni prijatelji, sicer pa je v sebi pred moškimi postavila zid. Nikoli se ni poročila in v sebi ni nikoli začutila materinskega čuta, čeprav ima rada otroke, posebej nečaka in nečakinji ter zdaj že njihove otroke. Celo življenje je živela skupaj s staršema in v njuni starosti skrbela zanju. Ne zna povedati, zakaj ima pogosto slabo mnenje o moških. Doma je imela hkrati dober in slab zgled. »Dneva žena nista oče in mama nikoli 'praznovala', a oče je večkrat v letu mami prinesel rožico in je mamo spoštoval. Na drugi strani pa ji ni dovolil, da bi se na kakšnem področju uveljavila. Ko smo se kot družina ustalili v Velenju, je mama imela možnost, da bi se zaposlila pri Rdečem križu. Oče pa je dejal, da se je poročil zato, da bi imel dom. Mama se temu ni uprla. Morda je bilo tudi to krivo, da je moje razmišljanje takšno, kot sem ga predstavila,« je bila za konec samokritična in odkritosrčna Alenka. 🔲

Diana Janežič

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 7

»Kaj ti misliš, v čem je moč ženske?« me je pred leti vprašala Ines Vugrinec, ko sem jo intervjuvala o delu društva Sinergija ženskih moči, v katerem deluje skupaj z Nives Hudej in Renato Podlinšek Knez. Zakaj je to zapleteno vprašanje? Ker se v odgovor nenehno vpletajo stereotipi in druge družbene percepcije spolov, odvisne od kulturnega konteksta in zapisane globoko v podzavest tako žensk kot moških. Da bi našla res svoj odgovor na to, bi se jih morala znebiti in izhajati le iz sebe. Zato Ines v pogovoru ob dnevu žena najprej vprašam prav to – kako išče svojo moč? V čem jo je našla? »Včasih te nekaj najde. Ko ne pričakuješ, te zadane in transformira. Včasih pa moraš nekaj iskati v poglobljenih pogovorih s sabo,« odgovori na prvo vprašanje. »Mene je našlo materinstvo. Vedela sem, da želim biti mama, a materinstva nisem načrtovala celo življenje. Ko me je zadelo in sem začela obvladovati nov način življenja, sem začela neizmerno uživati. Materinstvo je odgovornost. A zame je v prvi vrsti privilegij. Moj sin je moj enakovreden sogovornik. Sodelujeva pri reševanju izzivov. Uči me, kako videti svet v tem trenutku.« Njegov klic, 'mama', jo vselej osredotoči na tukaj in

PRAZNIK

3. marca 2022

»Moje poslanstvo je biti jaz« Znati reči drugim 'ne' in sebi 'ja' – Iskati kreativne poti do tega, da si v redu – Preverjati svojo moč – To so za žensko s sodobnim načinom življenja pomembne veščine

»Če se česa v življenju bojim, je to obžalovanje, da nečesa nisem storila, ker si nisem upala. To me najbolj straši. Da bom enkrat stara in bom premišljevala o življenju in si rekla 'oprosti, Ines, da si nisi upala'. Ta strah me motivira, potiska me iz cone udobja in mi omogoča, da se uresničujem.« Na moj komentar, da morda zato živi tako aktivno življenje, se hipoma odzove. »Jaz se ne doživljam kot zelo aktivna oseba. Včasih se mi zdi, da ne skrbim dovolj za sebe. Želim si še veliko več.« zdaj, pravi. »Prej sem vedno razmišljala vnaprej. Nisem znala biti prisotna v trenutku. Zdaj sem se tega naučila. In v tem čutim svojo moč – v samozavedanju.«

Dovolj je, v redu si

Mag. Ines Vugrinec je strokovna sodelavka Društva Novus

Ines Vugrinec: »Iščem kreativne poti do tega, da sem v redu. Samozavest je posledica samozavedanja in samospoštovanja.«

za individualna in skupinska svetovanja ob raznih stiskah, ki potekajo v sklopu projekta Center za družine Harmonija. V službi uživa, pravi. Rada prisluhne različnim ženskam, primerja njihove poglede na svet in nase. Težko sliši mamo reči, da je slaba mama. "Mama vsak dan opravi sto in eno nalogo, da

Lepo je biti ženska, če … Srečanje s podjetnico, ženo, mamo treh otrok Mojco Rožič Polak iz Gorenja v občini Šmartno ob Paki Mojca Polak Rožič, uspešna podjetnica, žena, potrebna odrekanja, usklajevanja. Znati si moraš mati treh otrok iz Gorenja v občini Šmartno ob razporediti čas, se dobro organizirati, razmišlja Paki, pravi, da ju praznuje. »Če sta nam bila že na glas. Za zdaj ji uspeva, čeprav ji zaradi tega dana, zakaj ju ne bi. Prav je, da si vsaj takrat vza- včasih ostane za naslednje dni kakšno nenujno memo čas povsem zase. Ženske v družbi igramo delo v podjetju ali gospodinjsko opravilo. različne vloge in se mimogrede iz poslovne ženske prelevimo v kulturnico, športnico, zaupnico, nego- Položaj žensk relativno dober valko, vrtnarko, slaščičarko … Ob menjavanju vlog Položaj žensk v današnji družbi ocenjuje kot reje prav, da se znamo tudi sprostiti in razvajati še lativno dober. Se zgodi, da gledajo nanje v kakšnih kakšne druge dni v letu, saj če se sprostimo, bolje poklicih z drugačnimi očmi kot moške. Slišala je delujemo.« tudi, da pri plačilu za delo 8. marec je že nekajkrat povsod ženske niso enapraznovala v družbi prijakopravne z moškimi, kar teljic na smučanju ter tudi seveda ni prav. Ima pa obna klepetu z njimi ob kačutek, da postaja nežnejši kšni kavici. Praznika nikospol vse bolj enakopraven li ne mineta brez pozornočlen družbe, da imajo žensti njenih najdražjih. Mož ske priložnosti, da se doji običajno podari rož'co, kažejo. od dveh sinov in hčere pa O časih korona krize dobi kakšno malenkost. Mojca ne razmišlja tako »Da ne bom krivična, tudi kot morda mnogi. Zanjo kakšen drugi dan v letu so niso bili slabi, pojasni, saj pozorni, a na omenjena je bilo več časa za družidneva kaj takega naredijo no. Kar naenkrat ni bilo še s posebnim veseljem,« ljubiteljskih 'obveznosti', je pojasnila in pri tem z prevozov otrok v glasbeno enim očesom 'poškilila' šolo, hitenja na telovadbo, na ekran računalnika, za razmišljanja na popoldankaterim smo jo našli ob Mojca Polak Rožič: »Z dobro voljo in s složnostjo skih sprehodih, kaj vse je našem prihodu. Zanjo sta se da premagati marsikatero težavo.« še treba postoriti. Ob večeoba praznika pomembna; rih so našli čas za igranje materinski dan zato, ker ji otroci znajo reči 'Ma- družabnih iger, skupno gledanje televizije. mi, rad te imam'. S tem ji poplačajo vložen trud Časi so se precej spremenili, priznava, a se je trezanje. 8. marec pa je – po njenem mnenju – 'dal' ba razmeram prilagoditi, ne samo 'jamrati'. Želi si, ženskam precej pravic, a hkrati tudi dolžnosti. da bi bili nošenje mask in nekateri drugi ukrepi zaŠe drži, da ženske pokrivajo tri vogale pri hiši? Z radi covida čim prej preteklost, da bi se vrnili časi nasmehom in po tiho je ustrelila kot iz topa: »Tri pred korono. »Ko smo bili ljudje bolj odprti in ne vogale in pol. No, ob tem moram priznati, da moj tičali vsak zase, kar ni dobro. Se bomo pa morali mož poprime za vsako delo v gospodinjstvu, kadar vsi malo potruditi, potegniti iz petnih žil vse, da je to potrebno. Z dobro voljo in s složnostjo se da ne bomo preveč gledali samo nase, ampak tudi na narediti marsikaj. Moraš pa to tudi znati. Lepo je skupnost, da pridejo znova v ospredje vrednote, biti ženska, če ti to v veliki meri uspe.« na katere smo morda že pozabili,« je z iskrivimi Poleg omenjenih vlog bogatijo njeno življenje mislimi sklenila pogovor Mojca Polak Rožič. 🔲 Tatjana Podgoršek tudi druge dejavnosti. Med drugim plesne, ki so trenutno v mirovanju, pa delo v šmarškem in gorenjskem kulturnem društvu, dragoceni so ji trenutki s prijateljicami … A tudi za to so

poskrbi za otroka. Vseeno ima včasih občutek, da ni dovolj in jo krivda spremlja kot zvesti spremljevalec.« So mame, ženske nasploh prestroge do sebe? »Alenka Rebula, ki je moja inspiracija, govori o neizprosnem programu do sebe. Prevzemamo razne neizogibne naloge, dodajamo jim tiste, ki bi se jim lahko odrekle, nato pa si postavimo še standard, da moramo biti vedno urejene, prijazne, vljudne, se odzvati na povabilo, iti na telovadbo, si privoščiti masažo … Ko sama zapadem v to, se vprašam, kaj si hočem dokazati. Ne morem imeti vedno urejenih nohtov in ne morem biti povsod. Treba je zavihati rokave in ugotoviti, kaj je v našem življenju

brezkompromisno, resnično bistveno, kaj pa lahko žrtvujemo, da pridobimo nekaj drugega. Kako pomembno je to drugo?« Opustila je 'iskanje sreče' v doseganju. Začela se je poslušati in si odgovarjati z opuščanjem tistega, za kar ve, da je ne osrečuje. »Znati večkrat reči drugim 'ne' in sebi večkrat 'ja' – to je veščina, ki jo razvijam.« Ves čas preverja, ali počne, kar nekdo pričakuje, da bo ugajala, ali je pristna in pokončna. »Iščem način, da nisem zlagana do sebe in drugih. To si dolgujem, ker bi me nasprotno ravnanje utrujalo.« Pri tem se zanaša na intuicijo. »Poskušam biti v stiku s sabo. Poznati svoje prioritete in vse početi v podporo tem prioritetam.«

Iskati in nuditi

Ženske lahko najdejo moč tudi druga v drugi. Zato Ines Vugrinec s prijateljicami ustvarja čuječno skupnost, ki naslavlja

potrebo po povezovanju in medsebojni podpori žensk pri soočanju z raznimi izzivi. »Od nekdaj je v meni občutek, da zaznam najšibkejši člen in ga želim podpreti. Kdor je močan, suveren, lahko poskrbi za sebe. Kdor potrebuje podporo, pa jo mora dobiti. Treba je spodbuditi senzibilnost in empatijo. Se povezovati, da se navdihujemo in skupaj razvijamo nekaj kreativnega.«

Biti inspiracija

Se v vsakdanjem življenju v sodobni družbi počuti enakopravno? »Da,« odgovori, čeprav v svetu opaža grožnje enakopravnosti žensk. »Vse izhaja iz mene. Sveta ne morem spremeniti. Če delam na sebi, pa se lahko marsikoga dotaknem in sprožim spremembo pri njem. Vzbudim moralni kompas. Od žensk, s katerimi delam, velikokrat dobim odziv, da sem v njih nekaj premaknila.« Ne poskuša biti zgled in s tem izvajati pritisk. Poskuša biti inspiracija in s tem nuditi podporo. »Človeka pa se lahko dotakneš, če si, kar si. Zato je moje poslanstvo biti jaz.« 🔲

Tina Felicijan

Katera stereotipna družbena pričakovanja od žensk zaznava? »Da so vse. Popolne mame, poslovno uspešne, najdene, uresničene na vseh področjih. Povsod in vsem na razpolago. Spodobne. Zakaj, kako?« se sprašuje Ines Vugrinec. »Sama se sproti preverjam, kako sem, in to zapišem. Kdo bo to vedel, če ne jaz sama? To mi pomaga strukturirati misli, ko imam polno glavo.« »Z nikomer ne tekmujem. Kvečjemu sama s sabo. Občutek ljudi, da morajo tekmovati, se dokazovati, me žalosti. Želim si, da bi namesto tega preverjali svojo moč. Vsi jo imamo, samo obiskati jo moramo.«

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 8

AKTUALNO

3. marca 2022

»Desus se še vedno ukvarja sam s sabo«

Žabja perspektiva

Člani velenjskega odbora DeSUS so prestopili k stranki SAB Alenke Bratušek v prepričanju, da bo v njihovem programu več posluha za upokojence

Brez pravil

Velenjski predstavniki, s predsednico Darinko Mravljak na čelu, so celo sodelovali pri pisanju programa za seniorje. »V stranko SAB smo iz DeSUS-a, ki se še vedno ukvarja sam s sabo in kje bo kdo zasedel kakšen stolček, prestopili ravno zato, ker želimo dobro poskrbeti za sedanje in bodoče upokojence, invalide, pa tudi druge socialno šibke skupine in ne zaradi osebnih in parcialnih interesov. Po ustavi smo demokratična, pravna in socialna država, a dejansko smo daleč od tega, zato bomo v stranki SAB naredili, kar je treba, da to postanemo. Pri pripravi programa, ki smo ga že potrdili na seji sveta stranke SAB, je sodelovalo več kot 500 članov SAB. Velenjski odbor je sodeloval pri oblikovanju vseh področji, najbolj pa pri programu, ki nam je najbolj blizu – upokojenci, sociala in gospodarstvo, brez katerega ni dobro delujočih družbenih podsistemov, pa tudi ne stabilnega pokojninskega siste-

Konec pandemije se že vsaj teden dni zdi nova realnost. Čeprav v resnici koronavirusa še ne moremo povsem odpisati, odsotnost pogoja PCT daje nasproten vtis in vrača optimizem. Prejšnji vikend so kot v predpandemičnih časih zaživeli žuri po Ljubljani. Bliža se pomlad, ob 8. marcu bomo čez nekaj dni veliko poslušali o trenutnem položaju žensk. Tjaša Zajc Potem, ko smo po dveh izjemno izčrpavajočih letih že upali, da bo mogoče malo zadihati, je vsak optimizem zasenčila ruska invazija Ukrajine. Tradicionalne medije so najprej preplavile fotografije posnetkov protestov proti rusko-ukrajinski vojni. Protestirali so tudi v Rusiji. Zdi se, da si razen Putina nihče ne želi te vojne. Hlastamo po novicah, v upanju, da bo tega spopada čim prej konec. Tudi če je nismo doživeli, so oživele slike začetkov druge svetovne vojne. Kako to razumeti? V poplavi vsebin na družabnih omrežjih, katere uporabnikom ponujajo veliko fotografij, videev, mnenj in kritik, ni poglobljenih analiz. Te lahko spišejo le dolgoletni spremljevalci politike in dogajanja po svetu. Tisti, ki dneve in mesece preživijo v iskanju odgovorov na družbena dogajanja. Tisti, ki to počno leta, čeprav je novinarstvo kot poklic že davno izgubilo svoj sijaj. K sreči so takšni novinarji še med nami, zmožni zgodovinske refleksije, da lažje razumemo naš vse manj razumljiv in vse bolj nepredvidljiv svet. Bolj kot kadarkoli se mi zdi pomembno, da v tem času - času, ko je kakovostnega novinarstva vse manj, podpiramo tradicionalne medije. Le s pomočjo tega lahko poslušamo javljanja dopisnikov in svetovnih prestolnic, in se zanesemo, da povedano ni slučajno izrečeno mnenje naključno posnetega mimoidočega. Morda v času miru ne opazimo, kako zelo pomembno je delo poročevalcev. Vsak posameznik ima svoje skrbi, globalna politika je daleč od tega, da bi bila vsakdanje zanimiva tema. Pogosto je frustrirajoča do mere, ko se ji je v poplavi življenjskih tegob najlažje odpovedati zavoljo kratkoročnega boljšega lastnega počutja. Ko pa pride do zapletene vojne, kot je rusko-ukrajinska, za katero se je do zadnjega upalo, da se ne bo zgodila, ker smo vendarle je 21. stoletju, je situacija drugačna. Potrebujemo karseda relevantne informacije, da si osmislimo dogajanje, ob tem ko panično iščemo ideje in poročila, ki bi nas lahko pomirila. Poročila, iz katerih bi bilo razvidno, da bo vse vredu. To je v tem desetletju vse težje - ob trenutnih geopolitičnih težavah bodo v ozadje ponovno stopila prizadevanja za militev podnebnih sprememb, vsaj dokler nas spet ne presenetijo smrti zaradi vročine ali poplav ter temu sledeča gospodarska škoda. Če se bo vojna zavlekla, bo za sabo potegnila negativne politično ekonomske posledice povsod po svetu. Trenutno med ljudmi še obstaja naklonjenost sprejemu beguncev iz Ukrajine, glede na preteklost pa je precej predvidljivo, kakšen bo sentiment po določenem času. Če bo vojna postala naveličana tema, bo otežila življenje povsod in spodbudila nove teorije zarot, novo hujskaštvo in delitev družbe. Če smo se včasih še lahko zanašali na mednarodne pogodbe in mednarodno pravo, se je Putin od Donalda Trumpa naučil, da je mogoče živeti in preživeti z ignoriranjem vsakih pravil, z lažmi z najvišjih državnih vrhov. Laganje, lažne novice, korupcija, odsotnost vsake samokritike ter aroganca pri vodenju vlad ali ministrstev je nova bizarnost realnosti tudi v Sloveniji. Ministri ne odstopajo več, četudi bi morali. Ena stvar je v trenutni situaciji dobra: Donalda Trumpa ni na ameriški oblasti. Upam, da se njegovi nasprotniki na ameriške volitve leta 2024 pripravljajo vsaj tako dobro kot on.

Delovnega sestanka v Velenju, na katerem so potrdili volilni program, se je udeležila tudi predsednica stranke SAB Alenka Bratušek.

ma in socialne države,« pravi Mravljakova. Zahteva tudi sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi, redno usklajevanje pokojnin in letni dodatek, ureditev vdovskih in invalidskih pokojnin, ustanovitev sklada za pomoč lju-

dem v stiski, sprejem zakona o brezplačnem javnem mestnem prevozu za upokojence in uzakonitev pogrebnin za vse zavarovance.

Mladi forum se predstavi Mladinski svet Velenje predstavlja organizacije, ki delujejo pod njegovim okriljem – Med njimi je Mladi forum Socialnih demokratov Šaleške doline Forumaši in forumašice smo v leto 2022 zakorakali s pozitivno energijo, saj smo s koncem leta 2021 izpeljali dva projekta, in sicer Zbiranje daril za socialno ogrožene slovenske in velenjske otroke ter Ozaveščanje mladih ob dnevu boja proti AIDS-u. 19. februarja pa smo znova obiskali Žlebnikovo domačijo, kjer smo se poklonili borcu junaške XIV. divizije ter obujali spomine na tradicionalne Kajuhove pohode iz preteklosti. Prav vseh pohodov smo se udeležili tudi člani MF SD Šaleške doline.

Predstava ob dnevu žena

Vsako leto 8. marca praznujemo mednarodni dan žena in imamo v zavesti družbeno odgovornost. Od začetkov ženskega gibanja je prešlo veliko časa. Dandanes ženska išče neodvisno in individualno pot vključitve v okolje ter uveljavitve svoje edin-

Tradicionalna predstava ob dnevu žena 2021 – Uroš Kuzman z učenci in maskami (Tjaša Oderlap)

stvenosti. Že zdavnaj smo postale aktiven sestavni del skupnosti. O tem pričajo tudi izjemni dosežki žensk na vseh ravneh življenja, med drugim v znanosti, politiki, kulturi in športu. Začetek marca nas opominja na dejstvo, da so ženske v boju za svoje pravice skozi čas dosegle

veliko, vsekakor pa naj bo praznik tudi spodbuda za nadaljnji boj v prihodnosti. Tradicionalno, brezplačno predstavo ob dnevu žena je MF SD ŠD prvič organiziral leta 2000, takrat je nastopila Tina Gorenjak s predstavo Muca Maca. Med drugimi smo v preteklih

🔲

letih gostili tudi Deso Muck, Gašperja Berganta, Saša Stareta, Uroša Kuzmana, kulturna društva iz bližnje okolice in mnoge druge. V Mladem forumu Šaleške doline želimo letos na ta dan tradicionalno krepiti kulturno zavest občank in drugih obiskovalk. Letos v goste prihaja Vid Valič s predstavo Seks po slovensko. Kot vsa pretekla leta, bo tudi letos predstava za obiskovalke brezplačna. Brez presenečenja ne gre, zato smo prepričani, da bodo ženske v naši družbi preživele čudovit večer. Predstavo mlade socialdemokratke in socialdemokrati tradicionalno organiziramo z namenom ozaveščanja mladih – pridobljene ženske pravice namreč niso samoumevne. Samoumevno ni več niti spoštovanje in uglajeno obnašanje voditeljev države. Še znamo stisniti roko – tudi nasprotniku? Si lahko drznemo od voditeljev pričakovati diplomatsko urejenost? Modrost? Uglajene manire? Resnico? In ravno zdaj je čas, ko moramo mladi razmisliti – kakšna je družba, v kateri želimo živeti? O tem bomo vsi, tudi mladi, odločali že v aprilu. 🔲

Tjaša Oderlap, predsednica

🔲

Hisense Europe vabi nove sodelavce

Letos več kot 1,3 milijona evrov za delovanje gasilcev Mestna občina Velenje bo letos za izvajanje javne gasilske službe namenila 1.360.000 evrov; 415 tisoč evrov za nakup novih gasilskih vozil, 100 tisoč evrov za pripravo projektne in investicijske dokumentacije Satelitskega urgentnega centra ter centra za reševanje. V želji po profesionalizaciji delovanja gasilske službe so v teku postopki za ustanovitev javnega zavoda. Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je skupaj s predsedniki gasilskih društev in z namestnico predsednika Gasilske zveze Šaleške doline Renato Rupreht podpisal pogodbe o javni gasilski službi za redno delovanje sedmih prostovoljnih gasilskih društev in gasilske zveze. Župan se je gasil-

cem zahvalil za odlično sodelovanje in predstavil izzive, s katerimi se bomo soočali v prihodnosti. Pred nami je ustanovitev javnega zavoda, saj je treba dodatno profesionalizirati delovanje gasilske službe. Ne bomo pa pozabili tudi na pomembno vlogo prostovoljcev in bomo tudi v prihodnje veliko pozornosti namenjali enotnemu delovanju. Izpostavil je tudi projekt Satelitsko urgentni center in center za reševanje, za katerega smo v proračunu zagotovili 100 tisoč evrov za pripravo projektne in investicijske dokumentacije, saj želimo čim prej začeti s potrebnimi postopki. Za izvedbo projekta pričakujemo večji delež državnih sredstev. Renata Rupreht, namestnica predsednika Gasilske

zveze Šaleške doline, je predstavila lansko delovanje gasilcev in izpostavila, da so kljub epidemiji opravili približno enako število intervencij. Opozorila je, da so bili predvsem mladi prikrajšani za izobraževanje in usposabljanje, zaradi česar se še posebej veselijo sproščanja ukrepov. Letos bomo sofinancirali nakup kar treh gasilskih vozil. Dve vozili sta bili naročeni že lani, prevzeti bosta letos. Gre za vozili za tehnično reševanje HTRV-1 za PGD Velenje ter vozilo za prevoz moštva GVM-1 za PGD Škale. V letošnjem letu pa načrtujemo tudi nakup vozila s cisterno GVC-2 za potrebe PGD Pesje. Za vzdrževanje gasilskih domov letos namenjamo 60.000 evrov, in sicer za asfaltno

podlago v Šentilju, adaptacijo sanitarij v Škalah, menjavo stavbnega pohištva v Pesju ter pridobivanje dokumentacije treh objektov v Vinski Gori, Šaleku in Bevčah. Gasilci so ves čas epidemije opravljali vse operativne naloge, poleg tega pa jim je uspelo izvesti tudi nekaj drugih aktivnosti. Opravili so 450 intervencij, v katerih je sodelovalo več kot 2.529 gasilcev. Še naprej uspešno sodelujejo v projektu Prvi posredovalec in skupaj z reševalci nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Velenje posredujejo ob srčnih zastojih, hujših krvavitvah ter zaporah dihalnih poti. Lani so imeli 7 takšnih posredovanj. 🔲

Velenje – Sloveniji ima Hisense Europe trenutno 5.800 zaposlenih, v zadnjem letu so zaposlili v Hisense Gorenje Europe, Gorenju in IPC okrog 700 dodatnih delavcev. Trenutno na lokaciji podjetja Gorenje v Velenju, z enotami v Ljubljani in Mariboru, za delo v novoustanovljenem Inovacijskem centru Hiesense Europe iščejo okrog 80 inženirjev tehniške stroke: strojništva, elektrotehnike, mehatronike in računalništva, pa tudi več inženirjev strojništva ali elektrotehnike za tehnologijo in operativni razvoj ter inženirjev računalništva in informatike za delo v IT oddelku, ki jih zanima dinamično delo v interdisciplinarnih multikulturnih timih, so ambiciozni in usmerjeni k doseganju rezultatov. Zaradi povečanih proizvodnih potreb zaposlijo tudi večje število sodelavcev v proizvodnji v podjetju Gorenje, kjer v novem centru za usposabljanje vsak kandidat že pred nastopom dela v proizvodnji spozna osnovne postopke dela. V proizvodnji bodo zaposlili med 250 in 400 novih sodelavcev, če jih v Sloveniji ne bodo dobili, bodo zagotovo zaposlovali tudi iz tujine, ob tem pa v Gorenjevih tovarnah zaposlili še 60 tehnologov, strojnikov, vzdrževalcev in blagovnih manipulantov. Novim sodelavcem iz drugih držav pomagajo pri pridobivanju delovnih dovoljenj in jim omogočajo tudi brezplačne tečaje slovenščine. 🔲

jš

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 9

Ob nedeljah in torkih zjutraj je v prostorih Društva upokojencev Velenje na Kidričevi cesti posebno živahno. Poteka namreč delitev hrane, ki jo prostovoljci zbirajo v okviru projekta Donirana hrana. Zgodaj jo pripeljejo iz zbirnega centra v Domu za varstvo odraslih Velenje, skupina prostovoljk pa se takoj loti prebiranja in pripravljanja paketov. »Rade se imamo, razumemo se, iskrene smo, vedno z dobro voljo delamo, pa še zapojemo. Fajn nam je,« med vezanjem vrečke z zelenjavo pove Pavla Jagodič, ki kot prostovoljka v društvu upokojencev prevzema različne naloge in je aktivna, že odkar je šla v pokoj. Duška Vešligaj, ki je zadnja tri leta glavna organizatorka dela, kar ji leži, saj je bila zaposlena kot ekonomska tehnica, pa doda: »Treba je imeti red, delati dosledno, skrbeti za čistočo, organizacijo dela, pošteno razdeliti vso hrano.« Pripravljajo namreč pakete za okrog 80 odjemalcev in s tem oskrbujejo približno 170 ljudi. Usposobljenih je 25 prostovoljcev in vsi so opravili izobraževanje o HACCP predpisih, saj delitve hrane redno obiskujejo inšpektorji.

Hrane je dovolj

Eli Kališnik se je prostovoljcem društva upokojencev pridružila pred tremi leti. Srčno pomaga pri delitvah donirane hrane. »Solidarnost, humanost – to me motivira. Prijetno mi je pri srcu, da sem lahko koristna in lahko nekomu pomagam,« pravi. Zadolžena je za pakiranje kruha. »Ob nedeljah ga je običajno zelo veliko, ob torkih pa včasih praktično nič. Vedno je dovolj drobnega peciva. Ljudje niso izbirčni. Radi vzamejo kruh. Kadar je izbira bogata, jim damo, kar želijo. Kadar izbire ni, vzamejo, kar imamo.«

MED VAMI

3. marca 2022

Hrano delijo pošteno in dobrovoljno V zadnjem delu reportaže o projektu Donirana hrana smo obiskali delitev hrane, spoznali prostovoljce in srečali ljudi, ki si z donirano hrano lajšajo stiske

Žalostno, da drugače ne gre

»Sadja danes nimamo,« prostovoljka prinese paket hrane upokojencu. »Bogu hvala, da je, kar je,« prevzame polno vrečko. »Žalostno, da donirano hrano sploh potrebujemo. Imam 40 let delovne dobe. Dal sem mladost, zdravje, vse, zdaj pa nimam za osnovno preživetje. Tolaži me samo to, da je lahko še veliko huje. Presrečen sem, da imam podporo,« pove gospod, ki hodi tudi po

❱ Pavla Jagodič in Helena Klančnik pravično pakirata zelenjavo in sadje.

Tudi Helena Klančnik v projektu Donirana hrana sodeluje tri leta. »Z veseljem sem se odzvala povabilu k delu, saj rada pomagam, če le lahko. Nikoli mi ni odveč, saj poznam veliko ljudi,

❱

»Žalostno, da donirano hrano sploh potrebujemo. Imam 40 let delovne dobe. Dal sem mladost, zdravje, vse, zdaj pa nimam za osnovno preživetje. «

ki jim pomoč zelo prav pride,« pove in pokaže torkovo pošiljko doniranega sadja in zelenjave. »Dobivamo od pomaranč do avokadov, razne solate, krompir – včasih je vsega zelo veliko,

»Črn kruh bi, prosim,« reče gospa, ki po donirano hrano hodi že dve leti. Običajno ji paket zadostuje za en teden. Zelo je zadovoljna. »Za vsakega je nekaj.«

Duška Vešligaj in Eli Kališnik sta največ v stiku z odjemalci hrane.

Vanda Zajc je projekt Donirana hrana spoznala iz medijev, prijateljica pa jo je povabila med prostovoljce, ki delijo hrano. Ob torkih prevzema hrano za tri osebe in jim jo odpelje v Šoštanj na dom. »Za te ljudi še kaj postorim, grem v trgovino in lekarno, skuham kosilo ter poklepetam z njimi,« pove z zadovoljstvom. Prostovoljka je že štiri leta. »Aktivnost mi veliko pomeni. Čeprav sem v pokoju, nisem doma, ampak med ljudmi. Želim delati in nekomu pomagati, dokler lahko. Ljudem to ogromno pomeni.« So z donirano hrano zadovoljni? »Ne glede na to, kaj prinesem, nikoli ne kritizirajo.« Milan Ugovšek s svojim avtom zjutraj prevzema donirano hrano v trgovinah in jo iz zbirnega centra prepelje v prostore DU Velenje. Vozi štiri dni v mesecu. »Nikoli ni naporno. Dokler bom zdrav, bom pomagal.« V projektu Donirana hrana sodeluje že od začetka, ko je sam stopil med upokojence. »Pomagamo tistim, ki si sami ne morejo, ker nimajo dovolj sredstev ali svojcev.«

Jan se bo na dvorišče peljal z dvigalom

včasih pa manj.« Pavla Jagodič pa doda, da morajo zelenjavo in sadje skrbno prebrati. V nasprotju s kruhom, ki je praktično svež, je namreč zelenjava že precej uvela. Kar je nagnito, gre na kompost. Kar je še užitno, pa pošteno razdelijo. Duška Vešligaj sortira pripravljeno hrano in pripravi pakete pečenega mesa in rib ter drugih jedi, ki so bile še prejšnji večer v ponudbi toplotek velenjskih trgovskih centrov. Poskrbi, da na vsaki delitvi okrog 40 ljudi dobi pestre pakete hrane. »Vsi, ki prihajajo po hrano, so zadovoljni. Nihče ne dobi več kot drug. Če si do ljudi prijazen, so tudi oni do tebe. Tako dobimo vsi prostovoljci veliko od svojega dela – zadovoljstvo.«

brezplačen topel obrok. Z vso donirano hrano in ljudmi, ki jo posredujejo, je zelo zadovoljen. »Upokojencem pri teh nizkih pokojninah vse prav pride,« pove gospa, ki je za projekt Donirana hrana izvedela iz medijev in na delitve hodi že leto in pol. »S tem, kar dobim, sem zelo zadovoljna. Nekateri imajo pripombe, jaz pa nisem izbirčna. Skromnost je lepa čednost. Paket mi zadostuje za cel teden. Moram pa še v trgovino po meso.« Pravi, da je prijaznost vseh prostovoljcev več kot na nivoju in je hrane dovolj za vse. 🔲

Tina Felicijan

Kdaj poteka delitev hrane? Delitev donirane hrane poteka zjutraj v prostorih društev DU Velenje (nedelja in torek), Invalid Konovo (sreda in petek) in MDI Šaleške doline (četrtek in sobota). Pristopite in prostovoljci vas bodo vključili. Ne potrebujete nobenih dokazil o svojem socialnem stanju. Kdor zaprosi za donirano hrano, jo dobiva, dokler obiskuje delitve.

Krajevna organizacija Rdečega križa Šentilj z dobrodelno akcijo zbrala 31.615 evrov – Družini olajšali življenje Diana Janežič

Dvigalo je 23. februarja v imenu Mestne občine Velenje družini simbolično predala podžupanja Aleksandra Vasiljević, ki se je vsem sodelujočim zahvalila za denarno in vsakršno drugo pomoč ter družini zaželela predvsem zdravja.

V življenje družine Berložnik iz Silove v KS Šentilj sta pred petimi leti posijala dva sončka naenkrat. Rodila sta se Jan in Tine. Kmalu pa se je pokazalo, da je Jan otrok s posebnimi potrebami. Zdravstvene težave so se nalagale, Jan je prestal več operacij, zdaj zdravljenje Hvala vsem dobrim ljudem nadaljuje v tujini. Hoditi ne zmore, zato Oče Rok in mama Katja sta dejala, da sta ga starša iz nadstropja v nadstropje je dvigalo za družino velika pridobitev, prenašala, kar je pustilo posledice tudi za katero si verjetno še niti ne predstana materinem zdravju. vljajo, koliko jim bo olajšala življenje. Lani poleti so se obrnili na Odbor za »Živimo v tretji etaži hiše in prenašanje pomoč občanom in občankam Mestne Jana po stopnicah je bilo zelo naporobčine Velenje in aktivnosti za dobrono. Dvigalo nam bo zelo spremenilo delno akcijo zbiranja denarja za gradnjo vsakdan,« je dejala Katja Berložnik in dvigala so hitro stekle. Kot je povedal dodala, da je tako že v februarju dopredsednik odbora Drago Kolar, še vebila darilo za dan žena in materinski dno velja pregovor ’kdor hitro da, dvadan: »Za našo družino je bil manjši krat da.’ »Zbranih je bilo 31.615 evrov. šok že rojstvo dvojčkov. Ko pa se je potem zapletlo še z zdravjem enega Od tega je Odbor za pomoč občankam od otrok, je postalo to še večja težava. in občanom Mestne občine Velenje daKot mati, ženska pač to sprejmeš in roval 10 tisoč evrov. V dobrodelni akciji so sodelovali in darovali še: RKS OZ se boriš – zase, za otroka s posebnimi Rdeči križ Velenje 1.600 evrov, Aktiv potrebami, za otroka, ki je zdrav, za Rdečega križa Premogovnika Velenje Dvigalo bo vsem v družini Berložnik olajšajo vsak dan in celo družino. Iščeš rešitve in možnosti 200 evrov, Aktiv delovnih invalidov skudalo Janu možnost, da bo večkrat na dvorišču. za lažje življenje. To iskanje nas je pripine Premogovnik Velenje 200 evrov, vedlo do dobrih ljudi, takšnih, ki znajo Sindikat delavcev prometa in zvez 1000 tje RGP, d. o. o., je doniralo beton. Zbrani pomagati in so za akcijo.« evrov ter podjetje iz Ljubljane, ki ne želi znesek je bil porabljen za gradnjo dvigala, Vsem, ki so pomagali z delom, denarjem, biti imenovano, 18.615 evrov. Vsa gradbena 888,88 evrov, ki so ostali, pa smo podari- s spodbudo ali na kakršenkoli drug način, dela je prostovoljno izvedlo podjetje Nizke li družini za zdravljenje Jana,« je povedal se Berložnikovi iz srca zahvaljujejo. 🔲 gradnje Rošer, Viljem Rošer, s. p., podje- Drago Kolar.

Brezplačen odvoz kosovnih odpadkov

od 25. 2. do 15. 7. in 17. 8. do 15.

11.

Brezplačno naročilo odvoza kosovnih odpadkov (pohištvo, električna in elektronska oprema, vzmetnice, sedežne garniture, kovinska korita, radiatorji, hladilniki, zamrzovalniki, športni rekviziti, vrtna oprema, svetila, senčila) do 2 m3. Obrazec za individualna gospodinjstva je priložen k računu v mesecu februarju oz. je objavljen na spletni strani: pup-saubermacher.si/ index.php/domov/obrazci. Za blokovno gradnjo naročilo odvoza kosovnih odpadkov naroči upravnik bloka.

Zbirni center Velenje

Delovni čas od oktobra do konca marca: ponedeljek-petek od 8.00 do 17.00, sobota od 8.00 do 12.00, dan pred praznikom od 8.00 do 14.00, nedelja in prazniki zaprto. Delovni čas od aprila do konca septembra: ponedeljek-petek od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 12.00, dan pred praznikom od 8.00 do 14.00, nedelja in prazniki zaprto. Vse komunalne odpadke, ki nastanejo v gospodinjstvu v občinah Šaleške doline, je možno v ZC Velenje oddati brezplačno tudi gradbene do 300 kg/ gosp./leto (brez azbesta). Vstop s položnico PUP-Saubermacher, osebnim dokumentom, masko in upoštevanjem PCT pogojev. Povzročitelj, ki pripelje odpadke v zbirni center jih sam razvrsti v za to namenjene kontejnerje. Biorazgradljivi odpadki Odvoz biorazgradljivih odpadkov v Šaleški dolini (rjav zabojnik) bo od 1. 3. do 30. 11. potekal tedensko, po urniku. Individualna gospodinjstva imajo urnike pripisane na položnici. Prijavijo se lahko na SMS obveščanje. Obrazec je objavljen na spletni strani podjetja.

Zbiralnice oziroma ekološki otoki so namenjeni iztočeni in stisnjeni embalaži (papir in kartonska embalaža, steklena embalaže, mešana embalaža kot je plastična in kovinska in tetrapaki). Ostali odpadki sodijo v ostale zabojnike oz. v zbirni center.

www.pup-saubermacher.si

T 03 896 87 11 | podjetje@pup-saubermacher.si

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

3. marca 2022

Pravljica za vse generacije Današnji svet je nekoliko skrenil – Želja vsakega resnega pisca je napisati roman Milojka B. Komprej je delavka v kulturi, pisateljica, tudi pesnica, pooblaščenka za poroke, sodnica porotnica, včasih komu kaj lepega prebere v zadnje slovo, urednikuje, dela kot redaktorica, tudi dopisnica nekaterih medijev. Sama pravi, da je z dušo in s srcem pri … »… literaturi. Vanjo me posrka beseda, tudi slog pisanja. V gledališče me vleče igra, v opero način petja. Skratka, kulturna živost – ta se me najbolj dotakne.« Kadar bere, odpotuje v svoj svet. V svoji glavi si riše različne podobe, se poistoveti z glavnimi junaki … kajti knjiga je zanjo poseben, fantastični svet, v katerem si bralec lahko sam nariše glavne junake. Zato ne gleda filmov, posnetih po knjigah. »Imam namreč svoje junake v svoji glavi, s svojo podobo, in bi bila ob gledanju filma enostavno preveč razočarana.«

Otroci – junaki sveta

V vseh letih kulturnega ustvarjanja je spisala več knjižnih del, njeno še povsem sveže pa je pravljica Kako se je svet dolgočasil. Čas, v katerem smo se zdaj znašli oziroma čas, v kakršnem živimo, jo je nagovoril, da moramo vedno iskati nekaj pozitivnega v sebi, nekaj, kar je blizu našemu bistvu. »To so gotovo otroci. So blizu naravi in vsemu tistemu, iz česar izhajamo,« pojasnjuje Milojka in izpostavi, da je pravljica namenjena tudi odraslim, saj je delno ekološko usmerjena – kritizira

grobe posege človeka v naravo in prikaže, kako smo ljudje na nek način uničili svet. Sporoča nam, »da se moramo vedno ozreti vase, na otroka v sebi, ki je bil srčen, iskren, poln želja in optimizma … imel je hrepenenje in ogromno empatije …,« še doda. Otroci so se

ljati v vseh generacijah.

Risbe, ki nagovarjajo k dobrim občutkom

Tu in tam ima Komprejeva občutek, da je današnji svet nekoliko skrenil. »Mislim, da ta občutek lahko delim z mnogimi izmed nas. Vrednote življenja so izginile. Družba se je malo izgubila. Mislim, da bi se na tej točki morali učiti iz zgodovine. Če jo beremo

Pravljica, ki je tudi ekološko usmerjena.

Milojka Bačovnik Komprej: »Slovenci smo pri izdajanju knjig nad povprečjem, kar se mi ne zdi v redu. Ni namreč nobene strokovne kritičnosti do vsebin, saj se knjige izdajajo v samozaložbah. Tako se zgodi, da papir včasih resnično dobesedno vse prenese. Zato so knjige na nek način tudi razvrednotene.« (Foto: Dejan Tonkli)

❱

Slovenci smo pod evropskim povprečjem, kar se tiče branja, a kljub temu več kot 50 odstotkov ljudi prebere vsaj eno knjigo na leto.

namreč v pravljici zavzeli, da so pregnali skriteža, ki je uničeval človeštvo. Na nek način so torej otroci junaki sveta. Zato bi moral star, sicer že nekoliko prežvečen pregovor Na mladih svet stoji ve-

pravilno, potem ugotovimo, da smo ljudje pravzaprav zelo prilagodljivi, ampak moramo ohraniti tisto, zaradi česar smo ljudje, torej bitja z zavestjo. Ker sem optimistka, verjamem, da nam bo

Dan žena skozi zgodovino V času, ko se narava prebuja in ptički ženijo, imamo Slovenci nekaj prazničnih dni, ki nas opominjajo na vlogo mater in žena ter v zvezi s tem na dogajanja v preteklosti. Pri nas je najbolj cenjen 8. marec, mednarodni dan žena. Moška moč, ženska spretnost

Zazrimo se v preteklost prvih ljudi na naši zemeljski obli – v kameno dobo. To obdobje nam zgodovina opisuje kot prvotni matriarhat ali prakomunizem. Poznavalci trdijo, da so si takrat ženske izbirale najuspešnejšega lovca, ob katerem so občutile varnost, skrbele za naraščaj in bile vodje takratne skupnosti. Skozi čas se je orožje in orodje izpopolnjevalo in zato so pridobljene dobrine sčasoma presegale nujne potrebe po preživetju. V tem 'razkošju' pa so vzniknili pogoji za rojstvo suženjstva. Razlike med revnimi in bogatimi so se v vsej nadaljnji zgodovini večale in vlogo oblasti so prevzeli moški. Od nekdaj velja, da so moški v povprečju fizično močnejši, ženske pa so bolj spretne pri drobnih opravilih. To žensko vrlino so delodajalci tudi v poznejši zgodovini, v času industrijske revolucije, s pridom uporabili. Celodnevno naporno delo je ženske izčrpavalo in jih prisililo k uporu.

Kruh in vrtnice – delo in boljše življenje

8. marca 1857 so delavke, zaposlene v tekstilnih tovarnah v New Yorku, organizirale protest. Uprle so se nečloveškim delovnim razmeram in premajhnim plačam. Policija je protestnice napadla in pridržala. Dve leti kasneje, prav tako v marcu, so te ženske ustanovile prvi delavski sindikat, da bi se zavarovale in si na delovnem mestu pridobile nekaj osnovnih pravic. 8. marca 1908 se je na ulicah New Yorka zbralo 15 tisoč žensk in zahtevalo krajši delovni dan, boljšo plačo in volilno pravico. Njihov slogan se je glasil: "Kruh in vrtnice". Kruh je simboliziral ekonomsko varnost, rdeče vrtnice pa boljšo kvaliteto življenja. Leta 1910 je na mednarodni socialistični konferenci v Kopenhagnu nemška feministka in socialistka Clara Zetkin predlagala priznanje mednarodnega praznika žensk. Njen predlog so sprejeli in dan žena namenili počastitvi boja za ženske pravice, vključujoč volilno pravico.

Leta 1917 so na zadnjo nedeljo v februarju ženske v Petrogradu (kasneje Leningradu) pričele s protestom, ki je bil podkrepljen s sloganom: "Kruh in mir". S tem so hotele vlado opozoriti na več kot 2 milijona preminulih ruskih vojakov v prvi svetovni vojni. Kljub vsem pritiskom vlade ženske s protestom niso prenehale vse dotlej, dokler ni car odstopil, in takrat je začasna vlada ženskam odobrila volilno pravico. To se je zgodilo 8. marca po našem, gregorijanskem koledarju. Ti protestni zbori žena so bili tudi povod za oktobrsko revolucijo.

Ne enake, enakopravne

Tudi v Sloveniji so bile v preteklosti aktivistke. Znana je Marija Urbas, ki je bila uspešna v borbi za pravice žena, vendar je vse njene uspehe Kraljevina Jugoslavija leta 1921 žal izničila in je prepovedala tudi volilno pravico žensk. Po osvoboditvi leta 1945 so v novi Jugoslaviji in v državah nekdanjega vzhodnega bloka dobile volilno pravico tudi ženske, in

uspelo tudi tokrat.« Pravljico je ilustrirala mlada študentka Sara Irman Kolar, ki je likovno izjemno dobro ujela tekste, jih znala primerno upodobiti in s tem dala pravljici dodano vrednost – barve so svetle, pozitivne, risbe pa kar nagovarjajo k dobrim občutkom.

Odpotujmo v pravljični svet …

»Nekoč je bilo na svetu tako, da so vsa živa bitja živela v slogi. In vsaka v svojem življenjskem okolju. Po zraku so letali Zrakobilci, v vodah so plavali Vodobilci, na zemlji bivali Zemljebilci. Ampak to je bilo res pred davnimi, davnimi časi, ko je bil človek enak vsem drugim živim bitjem in v svetu je prebival med Zemljebilci. V tistem svetu je vladal čudoviti red. Vsi so spoštovali drug drugega. Živeli so svobodno in vendar skupaj …« Tako se bere začetek pravljice, ki je hkrati namig, da zapremo oči in se povrnemo v čas, ko ni bilo toliko svetlobnega smoga … si zvečer stal sredi travnika in opazoval zvezde …

Želja vsakega resnega pisca – spisati roman

Poleg tega Milojka veliko objavlja v različnih zbornikih in revijah, dostikrat pa se loteva tudi erotičnih vsebin. »Te zelo potegnejo bralce, kajti erotika je lepa, tega se moramo zavedati,« pravi Milojka in hkrati še namigne: »Želja vsakega resnega pisca je napisati roman. Tega bi se rada lotila v prihodnosti.« In mi ga že komaj čakamo. 🔲

Vesna Glinšek

uzakonjen je bil 8. marec – dan žena, ki je predstavljal ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Prva leta po vojni so ta praznik spoštovali predvsem politični aktivisti, enakopravnost žena pa so enačili z enakostjo mož in žena. Pomembna je bila politična aktivnost žena. Skrb za svoje otroke pa so, po sovjetskem vzoru, zaupale strokovno usposobljenim ustanovam. V 70-tih letih prejšnjega stoletja je praznovanje dneva žena preraslo v pravo evforijo. Na ta dan so rdeči nageljni postali standardna oprema mož, ki so jih poklanjali ženskam, in gostilne so bile tega dne nabite pozno v noč. Nekatere ženske so prevzele dobre in slabe značilnosti, ki so prej veljale le za moške. V naslednjih letih pa se je ta praznik postopoma umiril in tak ostal vse do današnjega dne. V tem času praznuje dan žena približno sto držav sveta. Prav je, da s tem praznikom obujamo spomine, ko so si ženske priborile politično, socialno in ekonomsko enakopravnost, čeprav slednja še do danes ni zagotovljena v celoti. Ženske si predvsem na delovnih mestih še vedno prizadevajo, da bi bila enaka dela med moškimi in ženskami tudi enako ovrednotena. Kljub temu ta praznik radostno praznujmo, saj s tem prinašamo tudi toplino v naše domove. 🔲

Jože Lekše

Svetloba v senci Bojan Pavšek

Spočetje te kolumne se je odvijalo v času, ko je vzhod Evrope čez noč postal orožarski poligon za vnovični prikaz sprevrženih zmogljivosti človeškega uma, globalnega merjenja političnih bicepsov ter poti v pogubo za milijone nedolžnih ljudi. Medijska poplava šokantnih vojnih utrinkov je zameglila naš pogled na ostali svet. Celo omikron je hipoma postal drugorazredna novica. Prav zato se želi tokratno razmišljanje, ki je povod doživelo že davno pred t. i. “posebno operacijo za zaščito ruskega naroda”, na svojstven način distancirati od aktualnega dogajanja nedaleč stran. Ste morda že kdaj slišali za temni turizem? Pod tem terminom se skrivajo nenavadna popotniška doživetja izven con udobja. Njihovi privrženci namreč obiskujejo kraje, ki so zgodovinsko povezani s smrtjo ali tragedijo. Pri tem nikakor ne gre za naslajanje nad trpljenjem, ampak ima takšno poimenovanje izkušnje predvsem metaforičen predznak. Popotnike namreč zanimajo temačna poglavja preteklosti in sedanjosti. Ljubitelje tovrstnih avantur boste na primer srečali na različnih območjih naravnih, jedrskih ali človeških katastrof. V Mehiki se jim lahko pridružite pri vodenih ilegalnih prečkanjih ameriške meje, poskusite kri v družbi samooklicanih vampirjev iz New Orleansa ali pa se v neobljudenem gozdu Aokigahara sprehodite skozi raj za samomorilce. Tudi ruševine nekdanjih zloglasnih zaporov ali pa ostanki vulkanskih Pompejev se kaj hitro znajdejo na spisku simpatizerjev temačnega turizma. Nedavno tega smo bili na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu priča krajinsko-arhitekturni provokaciji, ki žarči karakter temačnega turističnega potenciala. Smučarjem prostega sloga so namreč pripravili tekmovanje na območju nekdanje jeklarne v industrijskem parku Shougang. V osrčje treh velikih dimnikov, ki ponujajo svojevrsten betonski pejsaž, je kitajski arhitekturni studio Teamminus umestil šestdesetmetrsko Big Air skakalnico. A scenografska kulisa ostankov največje tovarne jekla v regiji, ki je ugasnila proizvodnjo pred desetimi leti, je tako med tekmovalci kot obiskovalci vzbujala mešane občutke. Na tem mestu ni odveč pojasnilo, da gre za tip prvenstva, ki ga stimulira visoka doza adrenalina ter akrobatska neustrašnost tekmovalcev. Njihov športni duh ljubi kontraste. Radi imajo drugačnost. Ljubijo izzive in vmes skokovito premagujejo še zakone gravitacije. Takšna športna mentaliteta je vsekakor zrela za arhitekturni test, ki so jim ga servirali Kitajci. V želji, da bi “odpičenim” olimpijcem lokacija nudila ambientalni serotonin, se je zavoljo brutalne industrijske scenografije sprevrgla v pravo nasprotje. Kljub odličnemu tehnološkemu in konstrukcijskemu presežku moderne skakalnice je ambient pustil grenak priokus cone, ki je pred tem desetletja brezkompromisno hranila globalno onesnaženje in skrbela za destrukcijo krajine. Jeklarno so zaprli leta 2008, saj so želeli po hitrem postopku izboljšati stanje ozračja v mestu. Bližale so se namreč poletne olimpijske igre v Pekingu. Rušitev ni prišla v upoštev, saj so želeli skozi prespektivo industrijske revitalizacije ustvariti vtis novonastalega zelenega in ekološkega območja. Na tem mestu postane zgodba toliko bolj privlačna, saj na podobne gradnike naletimo tudi v naših revirjih. Šaleška dolina je namreč prav tako bogata z mega strukturami, ki s svojo pojavnostjo kontrirajo zeleni pokrajini. Pravzaprav je pristno fotografijo iz naših koncev težko ovekovečiti, ne da bi se vanjo prikradel vsaj eden izmed prepoznavnih industrijskih atributov. Pa najsi gre za pejsaž degradirane krajine, sivino hladilniških vneboidov ali pa kondenzirano paro, ki ji lahko pomahamo celo z vrha vulkanskega Smrekovca. Zaznati je, da se retorika v pripravljalnih fazah prestrukturiranja naše premogovniške regije dotika tudi potencialov, ki bi dolino lahko utrdili na različnih turističnih zemljevidih. Zato je morda vredno razmisliti, ali bo aktualna industrijska dediščina vključno s precej dolgoletno nestabilnostjo degradirane krajine (p)ostala naš plus ali minus. Za stimuliranje regijske privlačnosti ne bo dovolj zgolj dejstvo, da je okolje začinjeno s težkokategornimi industrijskimi strukturami. Postaviti jih v nov kontekst, temelječ predvsem na učinku prostorske dediščinske fascinacije, bi znala biti tvegana poteza. V civilizacijski mentaliteti se namreč vse bolj prebuja trajnostna ekološka zavest. Prihaja čas, ki bo od nas zahteval tudi kesanje za preteklo raniranje matere Zemlje. Če bomo v šaleško reindustrijsko strategijo implementirali tudi moralni kompas, ki bo črpal navdih iz napak, storjenih v preteklosti, lahko “naše” megastrukture postanejo poučni pričevalci padca in predvidenega vzpona degradiranega ekosistema. 🔲

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

3. marca 2022

Radijski in časopisni MOZAIK

Razdelili smo 100 slastnih krofov! Na Radiu Velenje so akcije in nagradne igre, s katerimi razveseljujemo poslušalce, vse pogostejše, kajti radi smo vam, poslušalcem, blizu. Program ustvarjamo za vas, informiramo vas o vseh pomembnih zadevah, ki se zgodijo v naši okolici, pripravljamo posebne, tematske oddaje, radi pa vas tudi razvajamo. V valentinovem tednu smo poslušalce ob sodelovanju s pokrovitelji pocrkljali z različnimi oddihi, na pustni torek pa smo podelili kar 100 slastnih pustnih krofov. V uredništvu smo se odločili, da jih bomo 50 poklonili velenjskemu centru za brezdomne osebe, društvu HIŠA, saj ne smemo pozabiti na šibkejše skupine v naši okolici. 50 krofov pa je dobila poslušalka z okolice Holmca, ki je bila izžrebana v naši zabavni

ČETRTEK, 3. marca

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev

PETEK, 4. marca

pustni akciji. Oba nagrajenca sta obiskala voditeljica Karolina Destovnik ter producent Dragan Berkenjačevič in krofe dostavila v prave roke. Vas zanima, če tudi marec prinaša kakšne nagradne igre? Seveda, jih že pripravljamo. Bliža se 8. marec, ko bomo razvajali dekle-

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

ta, dva dni kasneje pridejo na vrsto fantje, v marcu bomo delili tudi Desetake – darilne bone celjskega City centra. Poslušajte Radio Velenje, to pomlad bo še posebej zabavno! 🔲

Maja Oderlap

GLASBENE novice

Spet razpiram krila

SOBOTA, 5. marca

Sanja Mlinar Marin, profesorica klavirja in korepetitorka na velenjski glasbeni šoli, pevka, aranžerka, avtorica, pianistka in članica različnih glasbenih zasedb, v prvi vrsti pa mamica treh otrok, z avtorskim projektom spet razpira krila za svojo solo pot. Tea Rednak

Sanjo Mlinar Marin glasba spremlja že od malih nog. Najprej je prepevala v zborčku v glasbeni šoli, pri šestih letih se je začela učiti klavir, že kot deklica pa je stopila tudi na festivalske odre. »Moja pot se je začela z letom primerno glasbo, z otroškimi pesmicami, ki so se potem transformirale v mladinsko glasbo, konec najstniških let pa sem začela ustvarjati že svojo prvo avtorsko glasbo. Samostojno kariero sem po vpisu na akademijo za glasbo, ko sem se tudi poklicno odločila za glasbeno pot, pustila za sabo. V tem času je nastala vokalna zasedba Bit, v kateri sem delovala kar nekaj let, hkrati pa sem začela prepevati tudi v skupini Katrinas. Tako se je moje ustvarjanje iz samostojne kariere preusmerilo v skupinsko ustvarjanje.« Na svoji glasbeni poti je spoznala ogromno glasbenikov, s katerimi se tako na glasbenem kot na prijateljskem nivoju povezuje še danes. Na glasbeni sceni je že več kot 30 let, v zadnjih dveh desetletjih pa kot pianistka, pevka in spremljevalna vokalistka sodeluje z različnimi glasbeniki, v različnih zasedbah in raznolikih glasbenih projektih. Njeno pevsko pot sta najprej zaznamovala predvsem njena starša, mama Darja Mlinar je tudi avtorica njenih prvih skladb. Na svoji poti pa je Sanja med drugimi sodelovala tudi z Edvinom Fliserjem in Martinom Lesjakom. Deset let je bila članica ansambla Fantje treh dolin, leto manj pa članica vokalne skupine Bit. Še vedno deluje v zasedbah Katrinas, ReCover in Rojotango Orchestra. Je občasna spremljevalna vokalistka Tedija Spalata, občasno sodeluje tudi s skupino Skorband, priložnostno pa še z mnogimi drugimi izvajalci in zasedbami. Na svoji dolgoletni in pestri glasbeni poti je ves čas nekaj dodajala in svoje delo nadgrajevala, a rdeča nit njenega ustvarjanja je vedno ostajala ista – glasba, petje in igranje.

Čas za avtorski projekt

V obdobju koronakrize, ko je bilo nastopanje in druženje omejeno in oteženo, se je Sanja končno posvetila tudi ustvarjanju lastnega avtorskega projekta. Na račun sicer žal mnogih odpovedi in omejitev je dobila tisto, kar je potrebovala – čas. »Korona je botrovala temu, da smo se morali zapreti vsak na svoje in da se nismo mogli več toliko povezovati, zato je napočil trenutek, ko sem jaz iz naftalina potegnila svojo glasbo in jo nadgradila. Predvsem

na pobudo svojega zelo dobrega prijatelja Gorana Rukavine in njegove žene Mojce, pa tudi s spodbudo Katarine Habe, Mateja Jevniška in vseh ostalih prijateljev, s katerimi še vedno sodelujemo v različnih zasedbah.« Glasba za avtorski projekt je v velenjski akademski glasbenici tlela in dozorevala že več let. »To glasbo sem imela ves čas v sebi. To je ena taka stvar, ki raste v tebi, in če predolgo ostaja, te začne malce dušiti, zato jo je treba

dati iz sebe. Pri tem ni toliko pomembno, da jo daš naprej širšemu občinstvu, to je potem samo nadgradnja. Bistveno je, da to, kar imaš v sebi, narediš, in da ideje iz duše, srca in glave realiziraš.« Doma si je ustvarila manjši studio, da je lahko ustvarjala, a brez spodbude njenih najbližjih glasbenih prijateljev in družine, poudarja Sanja, ne bi šlo. »Imam res veliko podporo doma, ker sva oba z možem glasbenika, pa tudi starša mi ves čas stojita ob strani in sta zaslužna, da sem v zgodnji otroški dobi sploh začela z glasbo,« pove Sanja.

Sporoča to, kar čuti

S skladbo Spet razpiram krila Sanja Mlinar Marin ponovno stopa na samostojno pot. »S to skladbo se simbolično vračam in na neki način opisujem, kaj se mi je dogajalo, zakaj sem pred dvajsetimi leti odnehala z avtorsko glasbo, predvsem pa opisujem, kaj doživljam

in si želim zdaj.« Ko je pred leti začela z avtorsko glasbo, je spoznavala, da na glasbeni sceni glasba zelo pogosto ni bistvenega pomena. »Stvari je treba zapakirati na takšen način, da so všečne, ampak jaz sem si želela delati to, kar sem sama čutila. Zdaj v zrelejšem obdobju, ko imam službo in se mi ni treba toliko ukvarjati s prihodkom samo od nastopanja in svoje glasbe, imam ta privilegij, da lahko res sporočim tisto, kar čutim, in se pri tem ne oziram na to, ali se bo prodalo.« Pri svojem glasbenem ustvarjanju izhaja iz sebe, pri čemer pa se ne omejuje in se ne želi umeščati v zgolj eno zvrst ali kategorijo. V življenju namreč počne veliko različnih stvari, aktivna je na več področjih, kar se odraža in občuti tudi v njeni glasbi. »Delam, pišem in pojem tisto, kar čutim. Sama sebe doživljam kot večplastno osebo, življenje doživljam zelo pestro, skozi paleto svojih čustev, ki je zelo raznolika. Takšne so tudi skladbe – od zelo živahnih do zelo umirjenih balad.« Pri avtorskem projektu sodelujejo basist Goran Rukavina, bobnar Žiga Kožar, saksofonist Miha Hawlina, kitarist Miha Meglič ter spremljevalna vokala Katarina Habe in Matej Jevnišek. Pred Sanjo je tako kot pred mnogimi ustvarjalci končno pestra pomlad, saj ima z različnimi zasedbami in glasbeniki že dogovorjenih nekaj terminov za nastope. »Pomlad bo v znamenju truda, da končno pridemo do ljudi, kar nam je bilo dve leti onemogočeno,« doda. Nadaljuje s snemanjem skladb za avtorski projekt, kmalu pa želi izdati tudi svoj album. Točno določenega načrta nima, saj dela predvsem v skladu s časom in z možnostmi, ki jih ima, ob čemer skrbi, da je to še vedno udobno tudi za njeno družinsko življenje, saj je v prvi vrsti mamica treh otrok. Sanja ustvarja s srcem in vztraja na poti, ki se sklada z njenimi načeli, zato ničesar ne počne na silo, temveč sledi občutku in, kot pravi sama, plava s tokom. A njena samostojna pot, poudarja, se ne ločuje od glasbenega ustvarjanja z glasbenimi prijatelji v različnih zasedbah. »Bolj pomembno mi je, da smo vsi skupaj glasbena družina. Ta moja avtorska pot pa pomeni neko novo vejo tega družinskega drevesa, ki je nekaj lepega, nekaj novega,« sklene Sanja Mlinar Marin. 🔲

6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 6. marca

6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLDNE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 7. marca

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 8. marca

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 9. marca

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

3. marca 2022

frkanje

⏩

Mozirskega Pepija izpod Pirgla je porajsal korant Demon s Ptujskega polja, a je minilo brez bolniške. Važno je, da so zdrave njegove slike in sta oba nasmejana. No, mislimo si, da je tudi korant. (foto Marija Miklavc)

» Levo & desno «

Komunikacije in razumevanje Včasih je bilo komunikacij malo, danes jih je veliko, včasih smo marsikaj razumeli, danes bolj malo.

Napredovanje

⏫

V politiki nekateri kadri zelo uspešno napredujejo, ker se tudi zelo radi strinjajo.

Peter Klepetec alias Pero Radoja, mednarodni predstavnik Pusta Šoštanjskega v Združenju karnevalskih mest Evrope, je zgolj slučajno obiskal Šoštanj in pogledal, če kaj dajo na tradicijo. Dajo! (foto Jože Miklavc)

Prizadevni politiki Ko vam politiki govorijo, da neutrudno delajo za domovino, poglejte, če vas niso slučajno prodali.

Ničesar nočemo

⏩

Nočemo lastovk, ker ser...jo. Nočemo čebel, ker pikajo. Nočemo psov, ker grizejo. Nočemo mačk, ker mijavkajo. Nočemo krtov, ker rijejo. Nočemo črvov, ker so kot kače. Nočemo … ljudi, ker lajajo. Konec.

Organizatorji pustnega dogajanja so hitro pograbili vladno sproščanje ukrepov in stopili v stare čevlje: Pust Mozirski je bratsko sodeloval na nekarnevalu v Šoštanju, avtor fotografije Jože Miklavc pa je »našemil« tudi njihovo poziranje.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

V osrednjem Londonu je bil odkrit 2000 let star rimski mozaik V

Londonu so arheologi naleteli na odmev starodavne preteklosti mesta. V središču mesta so odkrili osupljiv rimski mozaik, ki sega v pozno drugo ali zgodnje tretje stoletje. "To je enkratna najdba v Londonu," je navdušena Antonietta Lerz, nadzornica lokacije Muzeja londonske arheologije (MOLA). Ta mozaik, sestavljen iz dveh osupljivo

dveh plošč, ki se raztezata več kot 26 metrov. Večja plošča vključuje lotosove cvetove, vzorec "Salomonov vozel" in prepletene pramene, imenovane giljoša. Manjša plošča je enostavnejša, vendar vključuje nekaj istih modelov z rdečimi in s črnimi ploščicami. Podobne mozaike so zgodovinarji videli tudi drugod. Oba mozaika sta po vsej verjetnosti sestavljala triklinij, nekakšno formalno jedilnico, kjer bi stari Rimljani višjega razreda ležali na kavčih, klepetali in občudovali čudovita tla. Triklinij sam je verjetno sestavljal

pljive mozaike. "Dolgoročno gledano upamo, da bodo na ogled javnosti. Posvetujemo se s svetom Southwark, da bi našli ustrezno stavbo, v katero bi jih lahko postavili, da bodo lahko uživali vsi," je pojasnila.

Maketa kranjske čebele oblikovalke Nine Oman na razstavi EXPO navdušila tudi emiratskega šejka Oblikovalka in ustvarjalka Nina Oman ustvarja že od otroštva. V zadnjih letih se je posvetila 3D-oblikovanju. Njena produkcija makete kranjske čebele je Slovenijo ponesla v svet. Kranjska čebela je že mesec dni razstavljena na Expu 2020 v Dubaju, potem se seli še v druge države. Že maja naj bi gostovala na Dunaju, septembra pa bo na svetovnem čebelarskem kongresu v Rusiji. Gre torej za maketo 100-krat večje čebele kranjske sivke, kot je ta žival sicer velika v naravi. Koliko dela in truda je v po-

zapletenih plošč, je največji mozaik v Londonu, odkrit v zadnjem stoletju. Arheologi MOLA so ga odkrili med izkopavanjem novega stanovanjskega in maloprodajnega kompleksa na območju Liberty of Southwark blizu londonskega mostu. Ko so prebirali umazanijo, je nenadoma nekaj pritegnilo njihovo pozornost. Ko so se skozi zemljo začeli pojavljati prvi barvni odtenki, so bili vsi na mestu odkritja navdušeni. Arheologi so namreč odkrili rimski mozaik iz

en del mansija, vrste gostilne za rimske uradnike, ki so potovali po državnih službah, kjer so lahko počivali, hlevili svoje konje in pojedli. Arheologi sumijo, da je bil del večjega kompleksa, a teren še preiskujejo. Presrečni so zaradi odkritja dediščine. Sijajno je, da jim je uspelo odkriti čudovit in kulturno pomemben primerek v središču Londona, ki bo zdaj ohranjen, da ga bodo lahko uživale naslednje generacije. Lerz in njena ekipa si prizadevata ohraniti in prikazati osu-

dobne projekte vloženega, si laiki težko predstavljamo. Na kaj vse mora oblikovalec misliti, kaj vse mora narediti, da nastane iz-

delek, denimo maketa čebele, gradu, mesta, kliničnega centra, zapora … Ravno ta vrhunski izdelek pa je izjemno navdušil Šejka Abdulah Bin Zajed Al Nahjana, ki je sicer minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Združenih arabskih emiratov. Slovenski paviljon je obiskal pred nekaj dnevi, najbolj pa je občudoval našo čebelo velikanko, ki je tudi sicer med obiskovalci požela ogromno zanimanja. Lahko smo ponosni na izjemen izdelek oblikovalke Nine Oman.

Možganska aktivnost umirajočega pacienta kaže, da se nam tik pred smrtjo pred očmi res odvrti življenje Znanstveniki z vsega sveta so se poglobili v zadnje trenutke življenja 87-letnega moškega. Na podlagi preučevanja so oblikovali novo študijo. Kot je objavljeno v reviji Frontiers in Aging Neuroscience, je bolnik med zdravljenjem zaradi epileptičnih napadov umrl zaradi srčnega napada, njegovi zdravniki v splošni bolnišnici Vancouver v Britanski Kolumbiji pa so med tem posneli njegove možgane. Raziskovalci so posebej preučevali 30-sekundne intervale pred in po ustavitvi bolnikovega srca. Odkrili so, da mu je njegovo življenje morda dobesedno utripalo pred očmi, saj so njegovi možgani proizvajali nevronske oscilacije, ki se običajno pojavijo, ko človek sanja ali raziskuje stare spomine. »Z generiranjem nihanj,

ki sodelujejo pri pridobivanju spomina, možgani morda predvajajo zadnji tako imenovani 'film' pomembnih življenjskih dogodkov tik pred našo smrtjo, podoben tistemu, o katerem poročajo v izkušnjah ob smrti,« je dejal dr. Ajmal Zemmar z Univerze v Louisvilleu. Na srečo znanstvenikov je družina zdravnikom dala tudi soglasje za objavo podatkov o električni aktivnosti njegovih možganov. Po besedah Zemmarja je 15 neprekinjenih minut informacij raziskovalcem omogočilo, da se osredotočijo na prehodno obdobje med življenjem in smrtjo. Ta študija je prva te vrste, saj živa možganska aktivnost umirajočega človeka še nikoli ni bila tako izmerjena. Po drugi strani pa so bila ta nihanja predhodno

spremljana pri podganah, kar kaže, da bi možgani lahko sprožili enak biološki odziv na smrt pri več vrstah. Študija vključuje tudi nekaj pomislekov, na primer možnost, da so bili pacientovi možgani medtem ko je bila zabeležena omenjena aktivnost, travmatizirani zaradi krvavitve, otekline in epileptičnih napadov. Moškemu so dajali tudi znatne odmerke zdravil proti napadom in posledično ni imel možnosti za normalno možgansko aktivnost. Vsekakor je študija velik prispevek k znanosti in en korak bližje k vedenju, kaj se zgodi tik pred smrtjo.

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 13

Lastovke so ptice, ki oznanijo, da v našo deželo prihaja pomlad. Popravijo si gnezda, v katerih so živele, preden so se pred zimo umaknile v toplejše kraje, ali pa zgradijo nova. Mestni in kmečki lastovki, ki živita čisto blizu človeka, so všeč predvsem vogali pod strehami, balkoni in oporniki. Čeprav je čudovita zgodba Ivana Sivca Kjer lastovke gnezdijo prepričala mnoge ljubitelje glasbe, pa ponovni prihod lastovk, ki naznanjajo toplejšo polovico leta, ni vedno všečen človeku, čeprav jih večina sprejema z naklonjenostjo. Se pa najdejo tudi takšni, ki jih vitke, spretne in dolgorepe ptice motijo, kar se je zgodilo prejšnji teden.

Kjer lastovke gnezdijo, so dobri ljudje doma Uničena gnezda lastovk niso le protizakonito dejanje, so tudi izkaz pomanjkanja sočutja do živih bitij in popolne brezbrižnosti odgovornih – Razsežnost problema se kaže dan za dnem, saj narašča tudi število zabeleženih primerov

Odstranjevanje gnezd je nehumano dejanje

Zaradi onesnaževanja fasade in okolice ter ogrožanja zdravja ljudi je na pobudo stanovalcev upravnik večstanovanjske stavbe na Kosovelovi ulici od ministrstva za okolje in prostor oktobra 2021 pridobil dovoljenje za odstranitev gnezd oziroma postavitev polic na mestih, kjer je to mogoče. To je dvignilo precej prahu med ljubitelji živali, še posebej, ker naj bi odstranili več gnezd od dovoljenih. Dovoljenje naj bi pridobili za pet gnezd, vendar so po besedah varstvene ornitologinje Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Tjaše Zagoršek odstranili dvanajst gnezd. Kaj pravi zakon? »V Sloveniji so vse vrste ptic in njihova gnezda zavarovana z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Pri tem je šest vrst ptic izjema – raca mlakarica, fazan, šoja, sraka, siva vrana in gojeni osebki prepelice, saj spadajo pod zaščito Zakona o divjadi in lovstvu. Vse zavarovane vrste ptic je glede na 5. člen Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah prepovedano zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, lovi-

»Okrog devete zvečer, ko sva počivala vsak v svoji sobi, je žena prišla k meni in vprašala, kaj tako poka. Šel sem gledat v peč, pa ni bilo več veliko žara v njej. Ko sem stopil ven, pa sem videl ogenj v strehi. To je bil strašen prizor,« je Danilo Vodovnik obudil boleč spomin. »Še sreča, da sem imel pri sebi mobitel in sem takoj poklical gasilce. Spomnil sem se, da moram izklopiti elektriko in umakniti avto iz garaže. Za vse ostalo je bilo že prepozno.« Žena Danijela je v sami bluzi stekla ven. Vzela ni niti dokumentov. Gasilci in policisti so prišli takoj. »Potem se nisem več zavedal, kaj se dogaja.

nam povedali na ZRSVN, je bilo soglasje izdano le za odstranitev petih gnezd, in še to samo za tista gnezda, ko pod gnezdo ni mogoče namestiti zaščitne police – za gnezda ob ali na lučeh, na oknih, na ceveh ipd. Pod vsa ostala gnezda pa se naj za zaščito stanovalcev pred padajočimi iztrebki namesti polica, ki bo spodaj ležeče površine in fasado zaščitila. Prav tako smo na Inšpektorat RS za okolje in prostor, OE Celje, poslali urgentno prijavo in prosili za nadzor in preverjanje, ali izvajalci del upoštevajo zapisano v strokovnem mnenju. Glede na stanje, ko so odstranili že najmanj 12 gnezd, je jasno, da se tega ne držijo. Upamo, da bo inšpekcija ustrezno ukrepala. Zaenkrat nimamo nobene povratne informacije,« razloži varstvena ornitologinja.

Ali lastovke res ogrožajo zdravje ljudi in uničujejo fasade? Na DOPPS se že tri leta ukvarjajo s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic v Sloveniji. Razsežnost problema se kaže dan za dnem, saj narašča tudi število zabeleženih primerov.

Jolanda Martinjak, Linea, odgovarja: »Kot upravnik večstanovanjske stavbe Kosovelova 2d Velenje, obveščam, da se odstranjevanje lastovičjih gnezd na tej stavbi izvaja na pobudo stanovalcev stavbe, in sicer zaradi onesnaževanja fasade in okolice ter ogrožanja zdravja ljudi. Za odstranitev gnezd je bilo pridobljeno dovoljenje za to pristojnega organa – ministrstva za okolje in prostor z dne 27. 10. 2021. Prav tako je bilo pridobljeno večinsko soglasje lastnikov stavbe za odstranitev gnezd in izbiro izvajalca – Plamen skupina, d. o. o.« ti, ujeti ali vznemirjati. Zavarovanih vrst ptic tako v nobenem primeru v Sloveniji ni dovoljeno loviti s pastmi, z limanicami ali drugimi lovnimi pripravami, jih zadrževati v ujetništvu (jih imeti doma za hišnega ljubljenčka), jim nastavljati strupe ali jih vznemirjati,« razlaga.

Za odstranitev gnezd je treba pridobiti posebno dovoljenje Agencije RS za okolje

V Sloveniji so vse vrste lastovk zavarovane z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Zavarovana so tudi njihova gnezda, kar pomeni, da jih

Vsako leto na društvu zabeležimo vse več primerov odstranjevanja gnezd mestnih lastovk. V obdobju 2000–2021 smo zabeležili 27 večjih primerov odstranjevanja gnezd, kjer je bilo prizadetih vsaj 850 gnezd mestnih lastovk. Če ljudje opazijo uničevanje gnezd lastovk, lahko podajo prijavo na DOPPS. Seveda pa lahko prijavo oddajo tudi na Inšpektorat RS za okolje in prostor. Smo pa do zdaj za vsak recenten primer oddali prijavo za to pristojno službo. A žal je ukrepanje inšpektorata v več primerih zelo počasno.

je prepovedano odstranjevati in uničevati. To je mogoče le v izjemnih primerih, če izvajalec pred tem pridobi posebno dovoljenje, ki ga izda Agencija RS za okolje in prostor, kjer je natančno opredeljeno, koliko gnezd se lahko odstrani in kdaj oziroma ali obstajajo tudi druge možnosti, ki lahko nadomestijo odstranitev gnezd. Gnezda je dovoljeno odstraniti tudi v primeru, če ima izvajalec gradbeno dovoljenje (npr. za rekonstrukcijo hiše). A tudi v primeru naštetih izjem poskrbimo, da gnezd ne odstranjujemo v času, ko lastovke gnez-

dijo, torej od spomladi do jeseni. Na koliko takšnih primerov opozarjajo vaši člani? »Vsako leto na društvu zabeležimo vse več primerov odstranjevanja gnezd mestnih lastovk. V obdobju 2000–2021 smo zabeležili 27 večjih primerov odstranjevanja gnezd, kjer je bilo prizadetih vsaj 850 gnezd mestnih lastovk.« Na DOPPS povedo, da so za velenjski primer izvedeli preko svojega člana, ki jim je posredoval objavo na Facebooku. »Na Zavodu RS za varstvo narave smo preverili, ali je bilo res izdano soglasje glede odstranitve gnezd. Kot so

Ko zapiha, peč ostane hladna Zakonca Vodovnik se po požaru v začetku januarja še nista povsem pobrala in še vedno s strahom zakurita v peči – Hvaležna sta vsem, ki so pomagali, da sta spet pod svojo streho »Tisto noč je bil grozen veter. Ko sem slišala, da je začelo ropotati, sem se spomnila na žled, ko so se lomila drevesa. Kaj žled – ko sem šla v kuhinjo in skozi okno videla iskre, sem rekla možu: 'Midva ja goriva'!« se spominja Danijela. »Nisva si mogla predstavljati, da bi se lahko zgodilo kaj takega, saj je bil dimnik obložen s pločevino. Kriminalist je ugotovil, da je bil dimnik dobro vzdrževan. Veter je moral biti tisti, ki je povzročil, da se je iskra nekje razžarila. Gasilci so se bali, da se bo vžgal še gozd,« pokaže na očrnjena drevesa za hišo. »Še vedno naju je strah. Ko zvečer zapiha veter, si sploh ne upava zakuriti za čez noč. Kar nekaj časa bo trajalo, da bova lahko živela kot prej. Pozabiti pa ne bova mogla nikoli. Ponoči težko spiva, imava toliko skrbi … Upam, da se bova pobrala.«

❱

Danijela Vodovnik: »Še vedno naju je strah. Ko zvečer zapiha veter, si sploh ne upava zakuriti za čez noč.«

Policisti so naju odpeljali k sosedu v klet, da ne bi gledala, kako hiša gori. Okrog tretje ure zjutraj je gasilec prišel po naju, da sva lahko šla po najnujnejše stvari. Ko sva vstopila v stanovanje, sva zagledala katastrofo. Vse je bilo uničeno.« Škoda je bila ocenjena na 70 tisoč evrov. Gasilci so se

REPORTAŽA

3. marca 2022

»Ko bi lahko začela uživati, bova morala spet graditi. Ampak bova prebolela. Najhuje je za nama,« pravita zakonca Vodovnik, ki požara ne bosta nikoli pozabila. Prav tako pa pomoči mnogih, brez katere ne bi zmogla.

uspešno spopadli s požarom, saj so pred ognjem rešili del hiše in ta ni pogorela do tal. Veliko je uničila voda, vendar nista ostala brez vsega.

Že naslednji dan je zakonca Vodovnik, ki sta kot mlad par začela graditi hišo na prisojni strmini v Podgorju, kjer je odraščala Danijela, obiskal župan

Peter Dermol in jima ponudil pomoč Mestne občine Velenje. »Hiša ni bila zavarovana. Nekaj časa sem nizko pokojnino prejemal le jaz. Hči, ki zdaj ne živi več doma, se je še šolala. Z mojo odpravnino sva leta 2010 zamenjala strešno kritino. Potem je pokojnino začela prejemati tudi žena. Kazalo je, da bo šlo na bolje. No, pa se nama je zgodila ta katastrofa. Še sreča, da nama je toliko ljudi pomagalo, saj sama ne bi zmogla. Sploh ne morem

našteti vseh, ki so ponudili pomoč s hrano, z gradbenim materialom, delom, s podporo. Toliko prijateljev, znancev, vsi sosedi, celo Podgorje. Vsem bova poslala zahvalno pismo.« Po mesecu in pol je pogoreli del hiše na novo pozidan, vgrajena so okna, zgrajeno je ostrešje in hiša je pod streho. Sledi požara razen gradbišča navzven ni več videti. »Tu je bilo vse polno stekla. Saj še lahko tu in tam vidite, kako se lesketa,« Danijela

»Lastovke so že od nekdaj tesno povezane z ljudmi. Izjemno pomembno je, da preprečimo uničevanje njihovih gnezd, tudi če pustijo za seboj nekaj umazanije in iztrebkov. Za razliko od kmečke lastovke, ki si svoje gnezdo zgradi v notranjosti stavb, mestne pogosto gnezdijo na zunanjih fasadah stavb, zato se pod njihovimi gnezdi nabirajo iztrebki mladičev. In pogosto je to za ljudi moteče, zato lahko 80 centimetrov pod gnezdo namestijo varovalno polico, ki bo prestrezala njihove iztrebke in tako preprečevala onesnaženje fasade,« opiše Zagorškova, ki ljudi poziva, da poskrbijo za svoje leteče sostanovalce, ki bodo vzdrževali ravnovesje v njihovem okolju z lovom žuželk in jim tudi popestrili vsakdanjik. Od njih bo to zahtevalo le nekaj malega potrpljenja in dobre volje, za ptice pa to pomeni preživetje v čedalje bolj zahtevnem okolju. 🔲

Jasmina Škarja

pokaže na urejene gredice okrog hiše, iz katerih poganjajo narcise in tulipani. Vsak čas bo vse zacvetelo. Navznoter pa hiša ni več dom, kakršen je bil. Vse do kleti je tekla sajasta voda in pustila sledi na stenah. Parket v srednjem nadstropju je uničen, velik del pohištva ni preživel ognja in vode, vrat med sobami še nimata. Mansardni del hiše, kjer je bilo prej vse pripravljeno, da bi se hčerka lahko vrnila do-

❱

Danilo Vodovnik: »Jaz sem srčni bolnik, žena je sladkorna bolnica – hvala bogu, da sva vse to prestala. Da naju ni pobralo.«

mov in se vselila v svoje stanovanje, je zdaj v zidakih. Streha je brez oken. Je zdaj ta hiša sploh še dom? »Ni, se pa trudiva, da bi spet postala. Kakor je bilo, ne bo nikoli več. A niti tako, kot je zdaj, ne bi bilo, če nama ne bi pomagalo toliko ljudi. Veliko so nama darovali. Sama ne bi mogla vsega plačati. Veliko je še za postoriti, vendar je to, da sva že na svojem in pod streho, neprecenljivo. Hvala vsem!« 🔲

Tina Felicijan

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 14

21. januarja 2022

za šege in navade

Dobrodošel marec, dobrodošla pomlad Marec je ime dobil po rimskem bogu pomladi in poznejšem bogu vojne Marsu. Rimljani so prvega marca praznovali novo leto ter rojstva dneva boga Marta in njegove božanske matere Junone, ki je po neki pripovedki spočela svojega sina z vonjem neke pomladne cvetice. Marec srečamo že v rokopisu Martina iz Loke, uporabil ga je tudi Primož Trubar. Staro slovensko ime za marec je sušec, saj naj bi bil mesec z najmanjšo količino padavin. V rabi zanj so še druga imena: brezen, breznik, ebehtnik, vetrnik, sušnik, postnik, ceplenjak, brstnik, ranoživen, spomladanjec in tretnik. Marca se ne le meteorološko, ampak tudi koledarsko začenja pomlad.

8. marca praznujejo dekleta, 10. marca pa fantje

folklornega društva Koleda in Folklorne skupine OŠ Gustava Šiliha. Plesalci in godci bodo predstavili ljudske plese in šege, ki slavijo prihod pomladi. Morda pa se z ljudsko pesmijo in v narodnih nošah sprehodijo po vsej Cankarjevi ulici. Ne zamudite jih!

Dan žena (originalno "Dan delovnih žena") je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujemo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk, ki jim v tej številki posvečamo veliko pozornosti. Dva dneva po največjem prazniku žena pa pridejo na vrsto moški. 10. marec je dan, ki ga krščanska cerkev beleži kot dan mučenikov zaradi dogodka iz časa vladavine cesarja Licinija (308324), ki je v kristjanih videl sovražnike. Svojim vojakom je z odlokom naročil, da se krščanstvu odpovejo, pri tem pa ga je presenetil upor štiridesetih vojakov, ki jih je zato obsodil na smrt. Skozi čas se je izoblikovala navada, da Igrajo moški tradicionalno na v marcu se dan mučenikov prejmemušice, v jo za darilo suhe slive, aprilu vzemi trnje in klobaso, ki naj rokavice. bi služili kot nek simboličen opomin, da se mučeništvo v njihovem življenju še vedno dogaja.

Dnevi, ki napovedujejo vreme Bodite pozorni na vreme, ki ga prinašajo mučeniki 10. marca: Če na 40 mučenikov dan zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje. Eden izmed znanih pregovorov pred godom Gregorja pravi: Če breskve pred Gregorjem cveto, trije eno pojedo. 19. marca goduje sv. Jožef, zavetnik delavcev, predvsem rokodelcev, ki delajo z lesom. Je patron vseh slovenskih pokrajin. Za zaščitnika so ga ja Marca traan izbrali tudi zaročenci svetel d brih in zakonci. Če je Jožef o d dneva žeur. lep in jasen, je dobre 12 letine prerok glasen. Marca tudi nič ni narobe, če kateri dan zagrmi. Znana vraža namreč pravi: Če sušca grmi, dobra letina sledi. Z vrtnimi opravili pa nikar ne hitite: Če se sušca da orati, bo treba aprila jokati in pa Če vodi sušec na paše zelene, april jih nazaj v hleve požene.

Prihaja slovensko valentinovo V soboto, 12. marca, goduje Gregor Veliki, znan kot prinašalec luči. Na ta dan praznujemo slovensko valentinovo ali, bolje rečeno, gregorjevo – dan, ko se ptički ženijo in ko pozdravljamo pomlad. Šega ima korenine v predkrščanski dobi, vendar se je pri ljudeh uveljavilo prepričanje, da predstavlja prihod pomladi, saj se je po starem koledarju praznovalo na prvi spomladanski dan, ko je svetli del dneva postal daljši. Takrat naj bi čevljarji, kovači in drugi rokodelci, predvsem v krajih na Gorenjskem, prenehali delati ob umetni svetlobi. Na predvečer gregorjevega vsako leto po nekaterih slovenskih rekah znova zaplavajo raznobarvne hišice z lučkami. Šega spuščanja gregorčkov oz. barčic je značilna za kraje z bogato rokodelsko tradicijo, med katerimi so Kropa, Kamna Gorica in Tržič, oživljajo pa jo tudi drugod. Nekoč je veljalo, da se morajo dekleta na ta dan ozirati v nebo, kajti prva ptica, ki jo je dekle na ta dan videlo, je naznanjala, kakšnega moža bo dobila. Otroci so mislili, da se na ta dan ptički ne le ženijo, ampak tudi gostijo, zato so po drevju in grmičevju iskali pogače. Odrasli so jim tako ponekod začeli sčasoma tudi skrivati priboljške v grme, da so jih razveselili.

Gregorjevo v mestu V Velenju bodo prihod pomladi in razcvet ljubezni pozdravili prav na gregorjevo soboto ob 10. uri pred Domom kulture z nastopoma Šaleškega

Konec marca prestavimo urine kazalce Zadnji vikend v marcu ne pozabite prestaviti urinih kazalcev na poletni čas – ob 2. uri prestavimo urin kazalec eno uro naprej. Ureditev poletnega časa na ravni EU velja od leta 1980 in zagotavlja enotno premikanje ure na enotnem trgu. Države EU so neodvisno od ureditve poletnega časa razvrščene v tri različne časovne pasove. In ja, še vedno velja.

Ne pozabite razveseliti svojih mam Če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila.

Slovenci smo edinstveni – kot edini narod na svetu namreč praznujemo materinski dan 25. marca, na isti dan kot Marijino oznanjenje. Materinski dan je bil po drugi svetovni vojni pri nas ukinjen zaradi dneva žena, 8. marca, danes pa praznujemo oba praznika. Svet glede praznovanja materinskega dneva sicer ni poenoten, največ držav pa materinski dan praznuje drugo nedeljo v maju. Praznik ima korenine v Angliji, kjer so na ta dan odseljeni otroci obiskali domačo hišo in cerkev ter na nedeljo sredi posta obdarili matere. Če le še imate to možnost, se ob tem dnevu s kakšnim cvetom spomnite svoje ljube mame. 🔲

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 15

21. januarja 2022

za lepo okolico

Za lepo trato zavihajmo rokave!

Meteorološka pomlad se je že začela. Narava se prebuja, dnevi postajajo daljši in vse toplejši. Po zimskem mirovanju je treba trato primerno oskrbeti, prezračiti, očistiti, odstraniti zeli, mah in nekje tudi dosejati. Tisti, ki želite imeti lepo, mehko in bogato trato, se morate lotiti dela. Sanjska trata, ki jo vidimo na fotografijah, potrebuje veliko oskrbe. Kaj vse je treba narediti, je odvisno od več dejavnikov. Ali je na njej veliko mahu in premočno razraščenega vrhnjega sloja? Ali leži na tleh veliko odmrlih travnih bilk? Ali je trata zbita in jo bo treba tudi prezračiti? Za lepo travnato površino so ključni dobra priprava tal, setev in redno vzdrževanje s košnjo, z dognojevanjem, namakanjem in s prezračevanjem.

Je že pravi čas? Kako vemo, kdaj pričeti z delom? Dober pokazatelj so črvi. Ja, prav ste prebrali. Ti se pozimi zakopljejo globoko pod zemljo in dokler je ta zmrznjena, jih ne bo na površje. Ko se temperatura zemlje ustrezno dvigne, prilezejo na plan. Pazite tudi na slano, ki se v teh dneh še pojavlja. Preventiva je enostavna: preden stopite na trato, počakajte, da sončni žarki travo spet obarvajo zeleno oz. da se temperatura toliko dvigne, da se zamrznjena rosa stopi. Nasploh bodite pri vseh delih na trati potrpežljivi – ne vzdržujte in ne kosite, ko je zemlja še razmočena. Naredili boste več škode kot koristi! Kateregakoli dela se torej lotite, delajte le ob suhem vremenu in po suhi površini.

Kako jo prezračimo?

Gnojimo zgodaj spomladi in pozno poleti

boljšo in učinkovitejšo rast travnih korenin.

Dosejevanje in zalivanje Če se je čez zimo razraslo preveč plevela ali je trata preveč uničena, v zelenici pa so nastale luknje oziroma predeli brez trave, jo moramo obnoviti. Težavo rešimo tako, da te dele spet zasejemo. Tudi za dosejevanje je na trgu veliko semen in mešanic. Strokovnjaki priporočajo mešanico za dosejavanje z obloženim semenom. Mešanica lahko poleg obloženega semena vsebuje tudi gnojilo, ki prehrani travne rastline. Prednost obloženega semena je hitrejša kalitev, obloga pa vsebuje je tudi gnojilo in izboljšu lja rahlja m e dz o se m in absorber poveča Z zračenje edično se sl o P . li ra z ra vode, ki semine stlin. Za oskrba z pi rast ra re k o : e in ik e menu zagotohn od tekanje v ljajo tri te se uporab vi dovolj vlage. čenje trate esavanje Ko smo zelenje, prečje a v e č a r z «. re p nico obnovili in »aerificiran in jo želimo takšno tudi ohraniti, jo moramo primerno zalivati. Zalivamo toliko, da površina ni suha in da vedno daje videz malce mokre trate. Kako pogosto je to potrebno, je odvisno od vremenskih razmer. Pomanjkanje vlage je namreč glavni razlog za slabšo kakovost trate, kar se najbolj vidi v sušnih mesecih.

Zelo ta odporna traž zrak ve potrebuje se snovi. in hraniln

Običajno pričnemo s temeljitim čiščenjem trate, z grabljami brez težav odstranimo staro listje in odpadle veje, nato sledi izravnava neravnin, to najlažje naredimo z lopato ali grabljami. Preden se lotimo obdelave zemlje, uničimo tudi mah. Najbolj primeren je naravni način z ročnim odstranjevanjem, na večjih površinah pa lahko proti mahu uporabimo apno ali modro galico, za odstranjevanje plevela pa ustrezna škropiva. Po potrebi travo dosejemo. To lahko uspešno naredimo šele, ko so tla povsem suha. Kjer so tla zbita, jih dodatno zrahljamo. Plevel lahko odstranimo tudi s strojem za prezračevanje oziroObičajno je najprimernejši čas ma vertikuliranje trate, ki poleg za prvo košnjo od sredine martega iz zgornje povrhnjice v ze- ca do sredine aprila. Če zaradi lenici odstrani ostanke odmrle tople zime trava raste hitreje, jo trate, mah in širokolistne trave. pokosimo že prej. Tako bomo S prezračevanjem bomo ime- spodbudili rast in zagotovili boli trato brez plevela, maha in gato razraščeno trato. Ko se tla zaraščenih predelov. S preče- dovolj ogrejejo in je temperatusavanjem odstranimo odmrli ra stalno nekje 10 °C, pa nastopi rastlinski material in plevel z čas za redno tedensko košnjo. ruše, s tem pospešimo rast Pri košnji moramo biti pozortrave. Z aerificiranjem ni tudi na višino kospomladi tla prešnje, optimalna viMah šina je nekje med zračimo in odo it v o k in štirimi in šestivedemo vodo č u s o im n a tr mi centimetri. iz trate v tla. s d o snovi o a n i k v V senci pod grPoleg prezraa r prip na, kar p a in mičevjem pa je čevanja lahko a z le že – če priporočeno, da t ra v n o r u š o dviguje PkHisla. tudi peskamo. To višina ni nižja od so tla lahko opravimo s petih centimetrov. strojnim peskalniV zgodnji spomlakom. Kremenčevo mivko di je torej dobro zavihav tanki plasti posujemo po trati ti rokave in trati posvetiti vein jo s peskalnikom zadelamo v liko pozornosti. V poletju vas tla. Če tega pripomočka nima- bo nagradila s svojo mehkobo mo, lahko le v tanki plasti po- in čudovito zeleno barvo. Vaša sujemo kremenčevo mivko, ki zelenica pa bo tako lahko zgled nato ob dežju pronica v tla in jih sosedom in prijateljem. razrahlja. Rahla tla omogočajo

Kdaj prvič kosimo?

Gnojimo dvakrat letno. Spomladi z dušikom. Pozno poleti s kalijem.

Valjanje je pomembno, saj tako zgladimo površino travne ruše, ki jo bomo pozneje lažje kosili. Za to opravilo uporabimo ročni valjar, ki pa ne sme biti pretežak. Najbolje je, da ima največ 80 kilogramov. Opravila se ne smemo lotiti, ko so tla mokra, saj jih tako še bolj zbijemo in izničimo prezračevanje. Prav tako bomo z valjanjem naredili veliko škode, če so tla težka, ilovnata. Najbolj preprosto je trato pogojiti s »pametnimi membranskimi gnojili«, iz katerih se hranila sproščajo postopoma v odvisnosti od temperature in vlage, kar pomeni, da ima rastlina na voljo hranila točno takrat, ko jih potrebuje. Z gnojenjem in apnenjem lahko močno izboljšamo rast trave. Z apnenjem bo kisla zemlja ponovno v ravnovesju. A z njim ne smemo pretiravati, prav tako pa ga ne smemo posuti premalo. Raztresemo ga kar ročno. Petdesetkilogramska vreča apna zadostuje za približno 200 kvadratnih metrov površine. Gnojenje je priporočeno dvakrat letno. Spomladi v začetku rasti z gnojilom, ki vsebuje veliko dušika (spodbuja rast in regeneracijo), pozno poleti je treba trato oskrbeti še s kalijem (povečuje odpornost proti vročini, mrazu in boleznim). Kjer so tla bolj siromašna s hranili, se priporoča tudi vmesno gnojenje, ob koncu Sanjska pomladi s kalijem in trata še sredi poletja z dupotrebujebe. šikovim gnojilom. veliko oskordaj Razbarvana trata in Sploh zg di. neenakomerna rast spomla s praznimi območji je običajno pokazatelj pomanjkanja hranilnih snovi. 🔲

TAKO BOSTE KOS VSEM OPRAVILOM Največja izbira vrtnih strojev in drobne kmetijske mehanizacije Vse od vrtnih kos, kosilnic, prezračevalnikov trate do motornih žag in zaščitne opreme.

Za vse kupljeno vam zagotovijo – servis in podporo pri zagonu, dobavo rezervnih delov in potrošnega materiala.

Anton Melavc s.p., Ljubija 33, Mozirje in Mariborska 204, Celje

03 / 839 48 08 | 031 853 622

Za spomladansko nego trate izberite prezračevalnik STIHL

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

3. marca 2022

Velenjčani pustili srce na parketu in ostali v igri za osmino finala Na obračunu predzadnjega, 9. kroga Evropske lige, so rokometaši Gorenja po napetem dvoboju z rezultatom 33:32 premagali francoski Pauc Torkova tekma za biti ali ne biti Velenjčanov je bila polna preobratov, a v izdihljajih tekme so si domačini pred približno 500 gledalci vendarle priigrali zmago in ohranili možnosti za preboj v izločilne boje. Izbranci Zorana Jovičića so tekmo začeli zelo odločno in napadalno. Že v osmi minuti so vodili s petimi goli prednosti (7:2). Gosti so se vztrajno približevali in v 13. minuti so prvič izenačili (9:9). Še nekajkrat so prišli do izenačenja, dve minuti pred koncem prvega polčasa pa so prvič tudi povedli (17:18). Velenjčani so rezultat izenačili z golom Domna Tajnika, ki je tik pred koncem prvega polčasa v hitrem protinapadu dosegel tudi zadetek za vodstvo domačih (19:18). Gosti so v začetku drugega polčasa hitro izenačili, nato pa prevzeli pobudo. V 42. minuti so prišli do treh zadetkov prednosti (24:27), prednost gola ali dveh pa so držali vse do 52. minute. Po dveh ključnih obrambah Emirja Taletovića je sledil preobrat. Domačini so s tremi goli s sedmih metrov Tilna Sokoliča rezultat izenačevali. Dve minuti pred koncem pa so končno tudi povedli z golom Domna Tajnika, ki je v izdihljajih tekme dosegel še odločilni zadetek za 33:31. V zadnjih sekundah vzne-

mirljivega drugega polčasa so zadeli tudi Francozi, a zmage z rezultatom 33:32 so se pred navijaško razpoloženim domačim občinstvom razveselili aktualni slovenski prvaki. Velenjčani tako še naprej ostajajo v igri za uvrstitev med najboljših 16. Končna odločitev bo znana v torek, ko jih čaka tekma s Švedskim Sävehofom. Njihova usoda bo odvisna tudi od razpleta tekme španske La Rioje proti že izločenemu francoskemu Paucu. Španci so po točkah na lestvici skupine C izenačeni z Velenjčani, vendar imajo v primerjavi z njimi boljši medsebojni izkupiček. Napredovanje iz te skupine so si že zagotovili nemški Magdeburg, švedski Sävehof in hrvaški Nexe.

Klub Rusalka Velenje je prvi samostoječi klub, ki sta ga ob deseti obletnici delovanja prevzeli Suzana in Pia Katarina Kremžar, sodnica in plavalka sinhronega plavanja, mati in hči, ki nadaljujeta tradicijo Velenjskih vodnih vil. Z 19-letno Pio Katarino Krežmar smo se pogovarjali tudi o tem, kako dobro je sinhrono plavanje poznano v našem okolju in kakšno je zanimanje za tovrstno rekreacijo. Pojasnila je, da je sinhrono ali z drugo besedo skladnostno plavanje vodni šport, ki vključuje ples, plavanje in tudi elemente gimnastike. Prav tako gre za olimpijski šport, ki je v Sloveniji malo manj poznan.

V Sloveniji več kot sto tekmovalk sinhronega plavanja

Pia Katarina Kremžar ni samo umetnostna plavalka, temveč tudi novinka na slovenski glasbeni sceni, ki se je lansko leto predstavila na Slovenski noti. Mlada umetnica obožuje tudi ples. Tako kot plavanje ji tudi glasba pomeni ogromno. Za kakšno športno aktivnost gre pri sinhronem plavanju? »Sinhrono oziroma po novem imenovano umetnostno plavanje je šport, pri katerem se prelivajo balet, gimnastika, akrobatika in glasba. Je poseben in eden najtežjih ter najlepših športov. Kljub temu da se v Sloveniji šele zares razvija, imamo že pet klubov in več kot sto tekmovalk,« pove mlada Velenjčanka, ki jo veseli, da danes teče že trinajsto leto od prvega zbora Velenjskih vil. Kako potekajo treningi in kako pomembni sta koreografi-

🔲

Evropska liga, skupina C, 9. krog: Gorenje Velenje - PAUC 33:32 (19:18)

Gorenje: Panjtar (5 obramb), Taletović (6); Haseljić 5, Tajnik 4, Pajt 1 (1), Miklavčič, Velić, Starc, Drobež 1, Sokolič 8 (5), Verdinek 2, Šiško 2, Grmšek 4, Slatinek Jovičič 2, Mlivić, Predović 4 Pauc: Romero, Zahaf; Kristjánsson 9, Ong 2 (1), Lagarde, Pecina Tome 2, Loesch 3, Barthelemy, Accambray 4, Konan 3, Tarrafeta 5, Clarac 2, Claire 2, Brasseleur. Izključitve: Gorenje 8 minut, Pauc 2 minuti. Preostala rezultata: Logrono La Rioja - Nexe Našice 31:30 (14:15), Magdeburg – Sävehof 31:25 (17:13). Vrstni red: 1. Magdeburg 9 - 17, 2. Sävehof 9 - 12, 3. Nexe 9 - 10, 4. La Rioja 9 – 7, 5. Gorenje 9 – 5, 6. PAUC (Pays d'Aix) 9 - 1. 10. krog: 8. marca (20:45): Sävehof – Gorenje, PAUC – La Rioja, Nexe – Magdebrug

tr, foto: vos

Gledali smo ogromen koktajl čustev Stena – vzpon do zlata je dokumentarni film, ki je bil v velenjski kinodvorani premierno predstavljen minuli petek. V obdobju dveh let spremlja štiri vrhunske plezalke: Janjo Garnbret, Shauno Coxsey, Brooke Raboutou in Miho Nonaka, ki se borijo za olimpijsko vozovnico v Tokio, nato pa je olimpijada zaradi epidemije covida-19 prestavljena za eno leto … Bilo je naravnost fantastično. dna. A sem se hitro navadila. Bili ob koncu vstali in ploskali in ploV petek zvečer v Kinu Velenje. so res spoštljivi, držali so primer- skali in ploskali … Ja, aplavz je Po vsem koronskem času konč- no distanco in kaj kmalu sploh res dolgo odmeval po vsej dvorano spet nabito polna dvorana nisem več vedela, da snemajo. ni. Objokana ob velikem koktejlu obiskovalcev, ki so se spraševali, Lahko rečem, da smo spletli celo občutkov je povedala: »Film sem kaj vse bo odkrila Stena. Goto- prijateljske vezi in ne bom rekla, videla vsaj šestkrat in še vedno vo na koncu več, kot si je mar- da je to moj zadnji film.« Vanj jokam na koncu … Moje roke so sikdo sploh upal sanjati. Gre je vključila tudi svoje bližnje in še vedno popolnoma potne, kot namreč za čudovit in realen vse ostale, ki so ji ves čas stali da ne bi vedela, kaj se bo v njem prikaz trdega boja štizgodilo. Vedno znova se rih mladih športnic za spominjam vseh težkih uvrstitev na olimpijske trenutkov, vem, čemu igre v Tokiu. Le redkovse sem se morala odrekdo si je pred ogledom či, kaj vse žrtvovati, da filma znal predstavljati, sem dosegla vse uspehe s kakšnimi psihičnimi in … Še posebej pa sem fizičnimi napori ter tudi vesela, da sem lahko pritiski se soočajo dekledanes tu, v Velenju, kajta, kajti film zares razti to je moj drugi dom. kriva osupljiv vpogled v Tukaj sem hodila v šoživljenje in delo olimpijk lo, tu sem trenirala od v vsej svoji širini – od osmega leta. In zdaj, ko trdega dela, treningov, so vsi vstali in ploskali poškodb, uspehov in … Preprosto ne morem, neuspehov, do veselja, da ne bi zajokala, kajti razočaranja, obupa in čutim izjemno podporo solz. »Ja, to pomeni biti od vsakega posebej, in človek. Tudi jaz sem. In to mi res veliko pomeni. niti slučajno ni vse tako Zlata Janja Garnbret: »Tudi jaz sem samo človek. Neverjetno.« rožnato, kot mnogi mi- Ni bilo vedno vse tako rožnato, kot mnogi mislijo.« Iskreno ji čestitamo, slijo,« je tako v filmu kot (Foto: Vid Ponikvar) film vsakemu posebej tudi v pogovoru po njem priporočamo in hkrati povedala naša zlata olimpijka, ob strani, tako v veselih kot v tež- že stiskamo pesti za Janjo, ki prva olimpijska prvakinja špor- kih trenutkih. Film tako odstira kmalu začenja novo sezono tako tnega plezanja v zgodovini Janja tudi del njihovega zasebnega ži- v balvanskem kot tudi težavnoGarnbret. vljenja, prepojenega z različnimi stnem plezanju. Kot še dodaja, Sprva sicer nad snemanjem čustvi, tudi zabavnimi in komič- je pritiskov zdaj manj. »Z glavo ni bila najbolj navdušena. »Ne. nimi situacijami. sem že nazaj, kjer moram biti, Res ne. Najprej sem bila zelo A vsi, ki ste bili v petek z Janjo in na polno treniram. Z olimpijskeptična. Navajena sem in ra- v dvorani in ste si film ogledali, sko medaljo sem dosegla vse, kar da imam na treningih mir, kajti ste se lahko prepričali, da Janja sem si vedno želela, in zdaj sem le tako sem lahko osredotočena kljub neverjetnim uspehom osta- lahko bolj sproščena in manj nase in na trening. Zato je bila ja izjemno preprosto dekle. Ve- obremenjena. Delam, treniram, prisotnost snemalne ekipe zame sela in predvsem ganjena ob dej- tekmujem za dušo.« Bravo. 🔲 Vesna Glinšek najprej nekoliko nenavadna, ču- stvu, da so prav vsi obiskovalci

V preteklosti je umetnostno plavanje veljalo za ženski šport Sinhrono oziroma po novem imenovano umetnostno plavanje je šport, pri katerem se prelivajo balet, gimnastika, akrobatika in glasba – Pred epidemijo je bilo zanimanje za umetnostno plavanje precejšnje ja, glasbena spremljava ...? »Treningi potekajo trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah, v prostorih Bazena Velenje. Če povem po pravici, je bilo pred kovidom precej več zanimanja kot sedaj. Pred epidemijo je treniralo več kot trideset deklic in en deček, trenutno pa pridno trenira pet vztrajnih in pridnih deklet, ki trenirajo tako rekreativno kot tudi tekmovalno,« pripoveduje Kremžarjeva.

Sodniška ocena zajema veliko elementov

»Delo sodnice zajema ocenjevanje obveznih prvin in ocenjevanje prostih sestav (solo, suo, tim, kombo). Treningi potekajo trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih od 16.30 do 18.00, ob sredah od 17.30 do 19.00 in ob sobotah od 10.00 do 12.00 v prostorih Bazena Velenje.

Če naštejem, se ocenjuje vse od izvedbe elementov, artističnost, višina izvedenih elementov, obrazna mimika, usklajenost z glasbo, raztegljivost in še veliko več. Plavalci in plavalke morajo biti gibčni, umetniški, ustvarjalni, močni, delovni in - kar je najbolj pomembno - timski, saj večino časa sodelujejo kot ekipa. V preteklosti je umetnostno plavanje veljalo za ženski šport, vendar nikjer v pravilih ni zapisano, da se moški ne smejo udeležiti tekmovanj. Tudi na olimpijskih igrah danes tekmuje že veliko parov,« razlaga umetnostna plavalka.

Koreografije so velik del umetnostnega plavanja

Po besedah Pie Katarine je umetnostno plavanje eden najtežjih olimpijskih športov. Kako uspešni so slovenski klubi? »Slovenija v tem trenutku potrebuje še nekaj stopničk, da pride Pia Katarina Kremžar: »Plavalci in plavalke do praga olimpijskih vrat, vendar se morajo biti gibčni, umetniški, ustvarjalni, močni, jim v zadnjih nekaj letih precej hitro delovni in – kar je najbolj pomembno – timski.« približujemo. Udeležili smo se že evropskih in tudi svetovnega prven-

stva. Treningi po navadi potekajo tako, da se najprej na suhem ogrejemo, raztegnemo mišice, naredimo vaje za moč in raztegljivost, nato pa sledi razplavanje in trening kondicije oziroma trening elementov ali koreografij. Koreografije so velik del umetnostnega plavanja, saj je ravno to tisti del, ki se predstavi in kar ljudje najbolj gledajo. Koreografije dekleta tudi najbolj zabavajo in spodbujajo,« doda Kremžarjeva in izpostavi

❱

Klub sinhronega plavanja Rusalka je kot prvi klub novega športa v Sloveniji ustanovila Ana Matjaž leta 2009. Za zdaj so Rusalke tudi najštevilčnejše v Sloveniji. Udeležujejo se številnih nastopov in tekmovanj v tujini in doma.

tudi najuspešnejše države. »Po mojem mnenju so svetovno najuspešnejše države Rusija, Belorusija in Ukrajina, za njimi pa še vrsta drugih zelo uspešnih držav. V teh državah poznajo ta šport že več 100 let in so precej bolj profesionalne. Imajo tudi več trenerjev sinhronega plavanja kot Slovenija«. 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 17

»Pravo izhodišče za vlaganja v športno infrastrukturo so želje in potrebe uporabnikov, bodisi rekreativcev bodisi vrhunskih športnikov za njihove treninge in tekmovanja,« pravi Dimitrij Amon, direktor zavoda Rdeča dvorana. V nadaljevanju predstavi, kako daleč so nekateri že konec lanskega leta napovedani projekti v Velenju.

Urbani park – nova velika športna površina v centru mesta

Največji projekt letošnjega leta je gradnja urbanega parka, ki je v zaključni fazi pridobivanja gradbene dokumentacije, v teku je razpis za izvajalca, v maju naj bi že začeli z gradnjo. Dimitrij Amon pravi: »Urbani park bo na območju nekdanjega letnega bazena in bo obsegal 2000 m2 velik skate poligon, dve igrišči za ulično košarko in balvansko dvorano v velikosti 700 m2. Slednja bo v celoti opremljena šele čez leto dni. V parku bo tudi servisni objekt z garderobami in s sanitarijami, uredili bomo klančino pri bazenu in dodatni pločnik med temi objekti ter garažno hišo na avtobusnem postajališču. V njej je parkiranje za uporabnike Bazena Velenje brezplačno. Bazen in urbani park bosta med seboj povezana, kar pomeni, da dobi-

Karate Velenjski karateisti uspešni na državnem prvenstvu v karateju 26. februarja je v organizaciji Karate zveze Slovenije na Polzeli potekalo Državno prvenstvo v karateju za članice in člane, veterane in para-karateiste. Udeležilo se ga je 83 tekmovalcev iz štiriindvajsetih klubov. Tekmovanja so se udeležili tudi velenjski karateisti, ki svoje znanje predajajo oz. nadgrajujejo v klubih po Sloveniji, in sicer v Karate klubu Seki, Društvu za karate Celje in v Karate klubu Shotokan Radenci. Slovenska kata trenerka Šefka Golać - Šeki, ki že vrsto let svoje znanje predaja mlajši generaciji, se je v katego-

Kegljanje Praznih rok iz Brežic Šoštanjčani se z gostovanja vračajo praznih rok, čeprav so bili ponovno blizu točke. Tokrat so v Brežicah kljub dobri igri izgubili proti tretje uvrščeni ekipi. Po prvem bloku igralcev so domačini povedli z 2:0 s prednostjo kar 108 kegljev. Drugi gostujoči par je začel veliko bolje in po 120 lučajih rezultat izenačil na 2:2 in nekoliko znižal razliko v kegljih. Prava drama se je odvijala v zadnjih lučajih tretjega igralnega para. Še nekaj lučajev pred koncem so Šoštanjčani imeli v rokah veliko točko, potem pa sta oba igralca napravila nepotrebni napaki in ekipni točki sta bili

ŠPORT

3. marca 2022

Športno infrastrukturo gradimo zato, ker si je želijo uporabniki Urbani park v center mesta prinaša še več športnih vsebin – Mestni stadion je potreben obnove in posodobitve vamo novo veliko športno površino z več športnimi vsebinami v centru mesta.« Zavod Rdeča dvorana bo v upravljanje dobil tudi obnovljen mali bazen na centralnem otroškem igrišču, na katerem se bodo otroci v poletnih mesecih znova

❱

Maketa urbanega parka

Velenje je že gostilo velika športna tekmovanja

Fitnes na Bazenu Velenje je od 1. marca odprt že ob 6. uri.

lahko, kot že pred mnogimi leti, vozili z električnimi čolnički. Zagotovljena bo stalna prisotnost reševalca iz vode.

Mestni stadion kliče po prenovi

Prenove in posodobitve so potrebni objekti na Mestnem stadionu, ki so v prvi vrsti namenjeni NK Rudar in Atletskemu klubu

riji veteranke +50 let okitila z naslovom državne prvakinje. V športnih borbah si je Niklas Tamše v kategoriji člani -60 kg podredil konkurenco in se veselil prvega mesta ter naziva državnega prvaka. Tomaž Hudales se je v kategoriji člani -67 kg zavihtel na tretje mesto. Oba borca ne bosta spala na lovorikah, temveč se pripravljata na tekmovalno sezono. Oba sta že potrjena potnika za Evropsko mladinsko in U21 prvenstvo, ki bo junija na Češkem. Pred njima pa je niz pripravljalnih in izbornih tekem za zagotovitev mesta med potniki na Evropsko člansko prvenstvo, ki bo maja v Turčiji. Niklasa Tamšeta v aprilu znova čaka priložnost, da se na borišču v svoji kategoriji pomeri z najboljšimi svetovnimi borci, saj odhaja na svojo prvo K1 ligo na Portugalsko. 🔲

izgubljeni. Da so si Šoštanjčani zaslužili vsaj točko, pove podatek, da so kar trije igralci (Petrovič, Kompari, Hasičič) uvrščeni v ekipo kroga – v gosteh. Šoštanjčani po dveh zaporednih porazih v soboto pričakujejo nekoliko lažje delo. V goste prihaja zadnje uvrščena ekipa Miklavža, ki je v tem krogu odščipnila točko drugouvrščenem Dravogradu. Šoštanjčani ostajajo na 6. mestu. Presenetljivo vodi Lokomotiva, ki ima tri točke prednosti pred Dravogradom in štiri pred Brežicam. 🔲

T .F.

Kegljanje, 2. liga, vzh. 15. kr. Brežice : Šoštanj 5,5 : 2,5 (3324 : 3231)

Šoštanj : Fidej – 243 – Šehič -217460 (0), Jug – 556 (0), Kompari – 558 (1), Hasičič – 557 (1), Pintarič – 539 (0), Petrovič – 561 (0,5).

parku, ki je zaščiten kot naravna dediščina,« je izpostavil Amon.

Velenje. Na skupnem sestanku bodo predstavniki Zavoda Rdeča dvorana obema športnima kluboma predstavili idejne zasnove. Te zajemajo ureditev objekta, v katerem so garderobe in pisarne, obnovo razsvetljave stadiona, menjavo travnate površine, postavitev dodatnih pokritih površin za atletsko opremo in atletsko dvorano. Letos bo dokončana lani začeta investici-

ja v zamenjavo umetne trave na malem pomožnem igrišču pred mestnim stadionom. Na balinišču Balinarskega kluba Velenje je predvidena namestitev šotora. »Balinarji tekmujejo v super ligi in jim želimo omogočiti izvedbo tega tekmovanja tudi na domačem terenu. Nekaj dela je s pridobivanjem dokumentacije za postavitev šotora, kajti balinišče stoji v Sončnem

Za večja državna in mednarodna športna prvenstva kandidirajo športne panožne zveze in iščejo primerna prizorišča. Amon: »V Velenju smo se leta 2003 dokazali z organizacijo evropskega prvenstva v rokometu in tudi zato smo dobili soorganizacijo letošnjega svetovnega prvenstva v rokometu za ženske do 20 let, ki bo potekalo med 22. junijem in 3. julijem, poleg Velenja še v Celju in Laškem. Pri nas bomo gostili predvidoma dve skupini, to je osem ekip v skupinskem delu, nato pa še enega od malih final. Najavljeno imamo že tudi evropsko prvenstvo za fante do 19 let v letu 2025. Naša infrastruktura omogoča izvedbo večjih tekmovanj do

določenega nivoja, so se pa v zadnjih letih spremenila pravila v nekaterih športih, na primer košarki in odbojki, in višina naše dvorane za mednarodne tekme ne ustreza več.« Vsi veliki projekti zahtevajo velika finančna sredstva. Za nekatere od njih bo denar prišel iz občinskega proračuna – delno urbani park in šotor za balinišče – denar pa si obetajo tudi z različnih razpisov pri ministrstvih, Fundaciji za šport in tudi iz Evropske unije. 🔲

Diana Janežič

V parku Vista je bila zadnji dan leta 2021 odprta 560 metrov dolga smučarska tekaška proga ter urejena manjše sankališče in smučišče. Kljub drugačnim načrtom so zaradi neugodnega vremena tekaško progo morali zapreti 19. februarja. Na dan jo je obiskalo med 50 in 60 tekačev, ki so si tekaške smuči lahko tudi izposodili, odprta pa je bila 46 dni. Zelo zadovoljni obiskovalci so prihajali iz šaleško-savinjske in koroške regije.

Ameriški nogomet na velenjskih tleh Čeprav ameriški nogomet onkraj luže že desetletja velja za najbolj popularen šport, je v Sloveniji precej nepoznan – V našem okolju so se nekoč že ukvarjali z njegovo brezkontaktno različico – Skupina mladih fantov začenja novo zgodbo Lazar Stojanov, ki ima z ameriškim nogometom kot igralec in trener že večletne izkušnje, je skupaj s prijatelji, sodelavci in ostalimi navdušenci v želji, da bi ta šport zaživel tudi pri nas, lani novembra ustanovil društvo Klub ameriškega nogometa Črni rudarji. Klub je tako šele na začetku svoje poti, vendar so cilji in načrti že od samega začetka postavljeni visoko. V klubu si želijo ameriški nogomet približati lokalnemu okolju, vzbuditi zanimanje in privabiti čim več ljudi, predvsem mladih, a »v družino ameriškega nogometa so vabljeni prav vsi,« pravi Lazar Stojanov, igralec, trener in predsednik društva.

Brez mladih ni prihodnosti

Ker na mladih svet stoji in ker brez njih prihodnost kluba ugasne, je eden izmed ciljev Črnih rudarjev vzpostavitev mlajših selekcij. Mlajši bi igrali brezkontaktno različico, pri kateri ni naletov v telo, ki so značilni za ameriški nogomet. Namesto tega imajo igralci na pasu pritrjene zastavice, ki jih nasprotniki poskušajo izpuliti – s tem se izognejo fizičnemu kontaktu. Ko nasprotniku to uspe, se igralec ustavi. Pri igri tako

ne prihaja do hujših poškodb in je primerna tudi za otroke. Lazar Stojanov pa ob tem poudarja, da sta ameriški nogomet in njegova brezkontaktna različica primerna prav za vsakega, ne glede na spol, velikost in moč – za vsakega se najde mesto, saj različni položaji zahtevajo tudi različne telesne predispozicije, za fizično pripravljenost in vse ostalo pa poskrbijo na treningih. Člani kluba se trenutno pripravljajo na balkansko prvenstvo, ker pa je med njimi še premalo tako dobrih igralcev, ki bi lahko sodelovali na takšnem tekmovanju, so moči združili z ekipo iz Murske Sobote. Pred kratkim pa jim je na pomoč priskočil tudi trener Graham Reggie, ki prihaja iz ZDA,

dežele ameriškega nogometa, in s sabo prinaša ogromno izkušenj in znanja. Velenjski klub ima trenutno 30 članov, a zanimanje raste, pravi Lazar Stojanov, ki upa, da se jim kmalu pridružijo tudi dekleta.

Veliko kontakta, še več taktike

»Bistvo igre je osvajanje ozemlja – igralci morajo žogo prenesti na drugo stran. Da pa ni vse tako enostavno, mora moštvo osvojiti deset jardov v največ štirih poskusih, pri čemer jih nasprotniki ustavljajo s 'podiranjem',« Lazar Stojanov na kratko opiše ameriški nogomet. Slednji je na splošno znan kot grob in kontakten šport, a še zdaleč ne gre zgolj za pretepanje na igrišču, kot si to mnogi predstavljajo. Igra je namreč mnogo bolj kompleksna. Vse akcije so natančno načrtovane vnaprej, vsak posameznik na igrišču pa ima točno določeno vlogo. Da akcija lahko uspe, mora svojo nalogo izpolniti vsak izmed igralcev, ob čemer mora ekipa delovati kot eno. Da je ameriški nogomet izredno taktičen šport, poudarja tudi igralec kluba Sid Sarač: »Treniral sem že veliko

športov, a toliko teorije ni bilo še nikjer. Vsak mora točno vedeti, kaj je njegova naloga.« Gre za ekipni šport v pravem pomenu besede – za zmago je pomemben prav vsak posameznik na igrišču, odločilna pa je moštvena kohezivnost. »Vsak, ki se pridruži družini ameriškega nogometa, bo v njem ostal do konca življenja. Ameriški nogomet ni samo šport, je način življenja,« pravijo v klubu, kjer upajo, da jim bo uspelo navdušiti čim več mladih in dvigniti raven ameriškega nogometa v našem okolju in širše. V bodoče so njihovi cilji vzpostavitev več različnih selekcij, udeleževanje na različnih tekmovanjih v državi in širše, predvsem pa si želijo razviti in spodbuditi zanimanje in ljubezen do športa nasploh. Igralec Črnih rudarjev Aleksandar Nastić pravi, da o klubu, čeprav je šele v svojih začetkih, ne dvomi. »To je skupina nekaj fantov, ki so sami začeli z vso organizacijo, vodenjem, iskanjem sponzorjev, nameščanjem treningov … Vse prevzemajo nase in vse počnejo tako, kot je treba, zato verjamem, da nam bo uspelo.« 🔲

Tea Rednak

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 18

KRONIKA

3. marca 2022

POLICIJSKA kronika Dvojni umor v Šmarju pri Jelšah

bo in spoštovanje cestno prometnih predpisov. Upoštevajo naj, da je e-skiro, sploh pri višjih hitrostih, ob zaviranju nestabilen. Kolesa e-skiroja so namreč majhna in občutljiva na razne razpoke na vozni površini, na dvignjene dele površin ter na razne ovire, kot je na primer kamenje in podobno. Pri vožnji e-skiroja je priporočljivo postopno zaviranje, odsvetovana je uporaba na mokrem vozišču, izjemno priporočena pa je uporaba zaščitne čelade.

Šmarje pri Jelšah, 24. februarja – Okoli 18. ure so bili policisti obveščeni, da je na območju Šmarja pri Jelšah moški streljal na dve osebi. O streljanju jih je obvestila partnerka osumljenega. 27-letni moški in 42-letna ženska sta na naslovu bivanja 66-letnega osumljenca po odredbi sodišča nameravala opraviti rubež osebnega vozila, kar je 66-letnika razjezilo. Med pogovorom je odšel v hišo, se vrnil oborožen s pištolo in streljal nanju. 27-letni moški je poškodbam podlegel na kraju, hudo poškodovano 42-letno žensko pa so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je umrla v poznih večernih urah. Osumljenemu 66-letniku so kmalu po dejanju odvzeli prostost in ga pridržali. Orožje, ki ga je po dejanju odvrgel, so našli in zasegli.

Trčenje štirih vozil Velenje, 22. februarja – Okoli 13. ure so policisti posredovali v Vinski Gori, kjer je prišlo do naletnega trčenja štirih vozil. V prometni nesreči se je lažje poškodoval povzročitelj, ki so mu zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo izdali plačilni nalog.

Zagorelo v poslovnih prostorih

Umrl voznik električnega skiroja

Šmartno ob Paki, 22. februarja – Nekaj minut po 13. uri so policisti prejeli obvestilo o požaru v poslovnih prostorih v Šmartnem ob Paki. Zagorelo je v elektro omarici transformatorske postaje v manjšem objektu. Do požara je najverjetneje prišlo zaradi napake na kondenzatorju.

Celje, 1. marca – Nekaj minut čez polnoč so policisti prejeli obvestilo o prometni nesreči na območju Ljubnega ob Savinji, v kateri je umrl 52-letni voznik električnega skiroja. 52-letnik, ki je vozil iz smeri bencinskega servisa proti centru Ljubnega, je z desnim bočnim delom skiroja trčil v robnik hodnika za pešce, padel in trčil v leseno ograjo. V prometni nesreči se je tako hudo poškodoval, da je poškodbam podlegel na kraju.

poškodovanega moškega, ki je pri delu uporabljal vso predpisano zaščitno opremo, so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico. Tuja krivda je izključena.

Vozil brez dovoljenja Velenje, 24. februarja – V četrtek popoldan je velenjska patrulja v Skornem ustavila voznika, za katerega je ugotovila, da ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja. Vozilo so mu policisti na kraju zasegli, zanj pa so podali obdolžilni predlog.

Kradel v garderobi Velenje, 24. februarja – V popoldanskih urah so bili policisti obveščeni o tatvini denarnice z gotovino v višini 265 evrov. Tatvino je neznani storilec izvršil po vsej verjetnosti v garderobi rudarjev na Premogovniku. Za storilcem poizvedujejo.

Preglasna glasba Velenje, 25. februarja – V petek pozno popoldan so policisti intervenirali na Aškerčevi cesti, kjer je občan vrtel preglasno glasbo. Na kraju so mu izrekli opozorilo in ga seznanili s pravili večernega časa, ko bi lahko bil moten nočni mir in počitek.

Poškodoval se je pri podiranju drevesa Konflikt zaradi Velenje, 23. februarja – V Hra- covid ukrepov stovcu, na območju Velenja, se je pri podiranju drevja v gozdu huje poškodoval 53-letni moški. Nanj je padla večja veja. Na kraju so ga oskrbeli reševalci, gasilci pa so mu pomagali do reševalnega vozila, oddaljenega približno kilometer od kraja nesreče. Hudo

Policisti opozarjajo na previdnost Voznike električnih skirojev opozarjajo na odgovorno upora-

od 4. 3. do 10. 3. -4. marca 1847 se je v kraju Bielsko-Biała na Poljskem rodil dr. Carl Josef Bayer, ki je leta 1896 v Rečici ob Paki kupil zemljišče, na katerem si je dal postaviti vilo, kemijski laboratorij in tovarno kemičnih proizvodov. Izumil je za proizvodnjo aluminija pomemben Bayerjev postopek, s katerim se iz boksita pridobiva glinica. Umrl je v Rečici ob Paki, 22. oktobra 1904; - 4. marca 1875 se je na Konovem pri Velenju rodil pravnik dr. Ljudevit Brence, ki je bil med drugim od leta 1919 prvi predsednik mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva; - 4. marca 1975 so v Družmirju zaradi izkopavanja premoga dokončno porušili cerkev sv. Mihaela. Namesto te cerkve so v Skornem pri Šoštanju zgradili novo cerkev, posvečeno istemu svetniku; - 4. marca leta 2011 v družbi Veplas začnejo s proizvodnjo izdelkov za letalsko industrijo; - 5. marca 1904 je bila v Šoštanju ustanovljena Šaleška podružnica Slovenskega planinskega društva, in sicer na pobudo Frana Kocbeka, načelnika Savinjske podružni-

ce SPD. Ustanovni shod le–te je bil v hotelu Avstrija (danes Kajuhov dom). Fran Kocbek je že na ustanovnem zboru Šaleške podružnice orisal smer delovanja: »Podružnica naj goji planinsko misel in planinsko obdela pripadajočo pokrajino.«; - 5. marca 1977 je bil v velenjski Rdeči dvorani boksarski dvoboj med takratnim evropskim prvakom Matejem Parlovim in Francozom Christianom Ponceletom, v katerem je prepričljivo slavil Mate Parlov; - leta 1985 je bila 5. marca na Golteh prva smučarska tekma za evropski pokal, ki jo je med 95 tekmovalci dobil Šved Jonas Walldner; - v Šoštanju je 6. marca 1875 umrl Peter Musi, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjižničar, sadjar, začetnik šolskega hranilništva in predvsem učitelj, ki je v Šoštanju preživel večino svojega ustvarjalnega življenja; - 6. marca 1942 so v Mariboru Nemci kot talca ustrelili študenta medicine Ivana Blaža Rőcka - Bibo, doma iz Šoštanja; - 6. marca 1971 je Franc Leskošek - Luka svečano odprl pokriti plavalni bazen v Velenju; - 13. avgusta 1944 se je v Škalah rodil politik Ivan Verzolak (vzdevek Ivo). Leta 1990 je bil soustanovitelj in prvi predsednik Neodvisnega sindikata Slovenije, leta 1992 je v Velenju ustanovil od-

Velenje, 26. februarja – Okoli 13. ure so policisti posredovali v trgovskem centru Interspar, kjer je občan prišel v konflikt z varnostnikom, ker ni nosil maske. V postopku se je tudi neprimerno vedel do varnostnika, zato mu je bil izdan plačilni nalog.

Izsiljevanje preko Facebooka Velenje, 26. februarja – V soboto zjutraj se je na enoti zglasil občan, ki je prijavil kaznivo dejanje izsiljevanja. Preko spletne platforme Facebook se je povezal z neznanko, ki ga je nagovorila, da ji je posredoval fotografije golega telesa, kasneje pa izsiljevala za denar. Če ji denarja ne bi poslal, bi njegove fotografije preko Facebooka delila njegovim prijateljem in družini. Za neznanko poizvedujejo. Velja pa opozorilo za tovrstne dogodke, saj imajo policisti v zadnjem času vse več opravka s primeri spletnih goljufij in izsiljevanj.

Bivša partnerja sta se sprla Velenje, 26. februarja – V soboto zvečer je policijska enota obravnavala še eno kršitev javnega reda in miru. Bivša partnerja sta se pri predaji otroka sprla, pri čemer je partnerica s plosko roko po obrazu udarila bivšega partnerja. Omenjeni je dogajanje posnel. Zoper kršiteljico bodo podali odločbo o prekršku.

Čelno trčenje na odcepu za Dobrno Velenje, 27. februarja – V jutranjih urah so policisti obravnavali prometno nesrečo pri odcepu za Dobrno, kjer je prišlo do čelnega trčenja dveh vozil. Povzročitelj je bil pozitiven pri preverjanju z alkotestom. Oba udeleženca sta utrpela lažje telesne poškodbe. Zoper kršitelja bodo policisti podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu.

Mate Parlov na obisku Nestla Žganka (avtor Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje) bor Slovenske nacionalne stranke. V mandatu 1992–1996 je bil izvoljen za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije. Umrl je v Topolšici, 6. marca 2020; - 7. marca 1975 se je v Mariboru rodil atlet Sergej Šalamon, ki je leta 2000 postal prvi moški olimpijec na poletnih olimpijskih igrah iz občine Velenje; - brata Uroš in Jure Slatinšek sta 7. marca 1999 na državnem prvenstvu v namiznem tenisu, ki je potekalo v velenjski Rdeči dvorani, osvojila tretje mesto in s tem prvo medaljo v članski konkurenci v zgodovini velenjskega namiznega tenisa; - dan žena se praznuje 8. marca v spomin na velike ženske demonstracije leta 1909 v ZDA, ko so demonstrantke zahtevale splošno volilno pravico. Kot dan mednarodne solidarnosti žensk v boju za politično in ekonomsko enakopravnost je bil sprejet na predlog Klare Zetkin na 2. mednarodni konferenci socialistk v

Kobenhavnu avgusta leta 1910; - 8. marca 1940 je bil v Plešivcu pri Velenju rojen pedagog, čebelar in literarni ustvarjalec Martin Pustatičnik iz Velenja, ki že vrsto let literarne prispevke objavlja v številnih revijah in samostojnih knjigah; - 9. marca 1940 se je v Mariboru rodil Janez Basle, ki je bil od leta 1982 do leta 1986 velenjski župan. Umrl je 30. maja 2015; - 9. marca 1966 je bila ukinjena železniška proga od Pesja do Škal; - 10. marca 1939 se je rodil družbenopolitični delavec, gobar, ljubiteljski kulturnik, inovator in literat Jože Lekše iz Velenja; - 10. marca 2001 so v Šoštanju odprli prostore nove pošte; - 10. marca 2015 je v Topolšici umrl strokovnjak za zgodovino slovenskega in velenjskega premogovništva, rudarski inženir Anton Seher. 🔲 Damijan Kljajič

Zavedanje in odnos do nasilja Ob pisanju zadnje kolumne z naslovom Tragične družinske zgodbe se mi je dozdevalo, da bo nasilje v družini tematika tudi te kolumne, saj je problematika kompleksna in večplastna. Od sprejetja Zakona o preprečevanju nasilja v družini v letu 2008 in podzakonskih aktov v naslednjih letih se je delo pri odkrivanju, obravnavanju ter preprečevanju tovrstnega nasilja bistveno izboljšalo. To velja tudi za medinstitucionalno sodelovanje med pristojnimi državnimi organi, institucijami in nevladnimi organizacijami, kar pravzaprav ustvarja temeljne pogoje za celovit pristop in učinkovito obravnavo. A ob vseh institucionalnih ukrepih ne smemo prezreti ene od bistvenih postavk. To je naše zavedanje. Najprej zavedanje, da živimo v državi, kjer so nam zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine. Navedene so v drugem poglavju Ustave Republike Slovenije kot temeljnem in najvišjem splošnem pravnem aktu. Izpostavljam vsebino 34. člena, kjer je določeno, da ima vsakdo med nami pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Vsako dodatno vprašanje ali pomislek je povsem odveč. V 53. členu je določeno, da zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Tega bi se morali zavedati tako ženske kot moški, ki se odločajo za partnerstvo in zakonsko zvezo. Dobesedno! V 54. členu je določeno, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Poleg zavedanja pravic je pomembno tudi zavedanje dolžnosti, ki jo imamo do svojih otrok. Otroci uživajo posebno varstvo in skrb, človekove pravice in temeljne svoboščine pa otroci uživajo v skladu s svojo starostjo in z zrelostjo, kar je določeno v 56. členu, vključno s tem, da se otrokom zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim in drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Predvsem ne bi smeli prezreti zavedanja, da nasilje ni niti dovoljeno niti sprejemljivo. Še najbolj v družini in družinskem okolju, kjer nasilje doživljajo praviloma ženske, otroci, v zadnjih letih pa tudi starejši. Institucionalni ukrepi od sprejetja temeljnega zakona so prinesli številne in večplastne pozitivne učinke. A ne glede na to je treba tej tematiki še vedno namenjati pozornost. Najprej zaradi krepitve zavedanja tako tistih, ki so doživeli ali doživljajo nasilje, kot tistih, ki predstavljajo potencialne žrtve. V nadaljevanju pa fokus pozornosti in aktivnosti usmeriti še na (obravnavane in potencialne) povzročitelje nasilja. Številnim dejavnikom nasilja v družini so se v zadnjih dveh letih pridružili še tisti, ki so posledica pandemije koronavirusa, zato bo treba tej problematiki posvetiti še dodatno pozornost. Morda se sliši oziroma bere iluzorno, vendar menim, da bi bilo dobro, da imamo vsi ničelno toleranco do nasilja v družini, kar pomeni, da ga niti ne toleriramo niti ga ne izvajamo. Vsako nasilno dejanje poleg fizične bolečine namreč ustvarja paleto duševnih stisk in motenj, ki lahko pustijo nepopravljive in večplastne posledice. V tem primeru ne gre zgolj za člane posamezne družine, gre za člane naše družbe, za vse nas. Vsak človek začenja življenje kot otrok v družini in ne glede na to, koliko članov ima, ali je v ruralnem ali urbanem okolju, v nižjem ali višjem dohodkovnem razredu … je družinsko okolje zanj najbolj pomembno. Prva štiri leta so čas za ključna spoznanja o tem, kdo smo, kdo so naši bližnji, kako se odzivamo do njih pa tudi vseh ostalih ljudi, ki jih spoznavamo. Če odraščamo v dobri in zdravi družini, je naš pogled nase, na druge in življenje praviloma dober. Človek, ki je odraščal v nasilnem okolju, pogostokrat ne vidi v življenju nič dobrega. Druge lahko doživlja kot slabe in hudobne, lahko pa takšen postane tudi sam. Zato je družina pomembna, ne glede na njeno obliko, velikost in umeščenost v prostoru, kajti varnost družbe se vselej začne z varnostjo v družini. Krepitev tega zavedanja je ključnega pomena tako za institucije kot za vse nas. Vprašanje pa je, ali se tega tudi zavedamo.

Adil Huselja varnostno ogledalo

🔲

Iz POLICISTOVE beležke Kradel v župnišču Mozirje, 23. februarja – Na mozirskem območju so policisti obravnavali vlom v župnišče, od koder je storilec ukradel kuverto z manjšo vsoto gotovine in nekaj sakralnih predmetov.

Žena mu je poslala dve grozilni pismi Velenje, 24. februarja – V četrtek zvečer je na policijsko enoto prišel občan, ki je povedal, da mu je tega dne bivša žena

v nabiralniku pustila dve na roke napisani pismi z žaljivo in grozilno vsebino. Po zbranih obvestilih bodo osumljenko ovadili za kaznivo dejanje groženj.

Gost v lokalu Max se je neprimerno obnašal Velenje, 27. februarja – V nedeljo okoli 1. ure so policisti posredovali v lokalu Max, kjer se je gost nespodobno vedel in kričal na varnostnika. Zanj bodo policisti uvedli prekrškovni postopek.

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

3. marca 2022

Z upravniki večstanovanjskih stavb o možnih energetskih prihrankih

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Poziv k razmisleku o energetski sanaciji objektov – Po statistiki je v Velenju poraba toplote v povprečju dvakrat večja kot v ostalih mestih Na pobudo župana Mestne občine Velenje Petra Dermola so se konec februarja sestali vodstvo Komunalnega podjetja Velenje in predstavniki vseh osmih upravnikov večstanovanjskih stavb v Velenju. Čeprav občini Velenje in Šoštanj dodatno subvencionirata ceno toplotne energije, sanitarne tople vode in omrežnino vode in je cena ogrevanja v Šaleški dolini v primerjavi z drugimi mesti med najnižjimi v Sloveniji, je finančni pritisk

vgradnja termostatskih ventilov na vseh grelnih telesih v stanovanju in optimalna nastavitev za zagotovitev normalnih temperatur.

Z zaprtimi radiatorji ne varčujemo

Prezračevanje stanovanja je priporočljivo za največ 5 minut in potem zatesnitev oken. Ni racionalno imeti ves dan odprta okna ob odprtih radiatorjih. Z zapiranjem radiatorjev uporab-

litev stroška toplote, ki vključuje upoštevanje korekcijskih faktorjev posameznih stanovanj, dejanske odčitke enot in ne upoštevanje povprečnih preteklih porab, pravočasno zagotavljanje pravilnega delovanja delilnikov, ki zajema menjave baterij (če baterija ni zamenjana, se zgodi, da dobi določeno stanovanje obračunano tudi več kot 50 % celotne porabe). Izvajalci delitev morajo v skladu z zakonom zagotoviti kakovostno posredovanje delitev in rešitve prejetih reklamacij. Splošno je priporočljivo racionalnejše vedenje uporabnikov. Povprečna temperatura v stano-

vanju naj bo od 20 do 21 stopinj Celzija, v spalnih prostorih še manj. Temperatura v prostoru 25 stopinj in odprta okna je navada iz obdobij, ko je bila cena toplotne energije ugodnejša. Po statistiki je v Velenju poraba toplote v povprečju 2-krat večja kot v ostalih mestih. Upravniki so se z vsemi predlogi racionalizacije porabe energije strinjali. Zaradi možnih energetskih prihrankov bodo etažnim lastnikom večstanovanjskih stavb predlagali, da se ob njihovem soglasju stavbe čimprej energetsko obnovi.

Uporabnikom komunalnih storitev smo na voljo: za svetovanje o možnih energetskih prihrankih, za pojasnila o obračunu postavk na položnici ali obračunu porabe za posameznega uporabnika. PISARNA ZA SVETOVANJE vsak ponedeljek, sredo in petek med 8. in 13. uro na sedežu Komunalnega podjetja Velenje (Koroška cesta 37b)

na gospodinjstva velik. Upravnike je župan pozval k razmisleku o energetski sanaciji objektov, h kontroli meritev komunalnih dobrin in k dodatnemu ozaveščanju glede porabe, obračunov.

Spodbuditi energetsko sanacijo objektov

Poraba toplotne energije v večstanovanjski stavbi je po energetski sanaciji lahko manjša tudi od 25 do 30 %. Prav tako bodo na izvajalce delitev apelirali, da zagotavljajo optimalen način delitve stroška toplote z upoštevanjem korekcijskih faktorjev, k čemur jih lahko še dodatno spodbudijo tudi stanovalci večstanovanjskih stavb. Za racionalnejše ogrevanje in porabo vode v večstanovanjskih stavbah lahko upravniki na rednih sestankih z etažnimi lastniki spodbudijo celovi te energetske sanacije objektov, za katere lahko dobijo tudi ustrezne subvencije (Eko sklada ali podobne institucije). Na ta način se zmanjša strošek investicije, hkrati pa tudi dolgoročno poraba toplote pri posameznih uporabnikih. Primerjava porabe toplotne energije v večstanovanjski stavbi pred energetsko sanacijo in po njej kaže, da so lahko prihranki tudi od 25 do 30 %. Priporočljivo je, da se skupaj z energetsko sanacijo stavb uvede tudi hidravlično uravnoteženje objekta (zamenjajo se stare obtočne črpalke s frekvenčno reguliranimi črpalkami), saj s tem zagotovimo enako kakovost toplote vsem etažnim lastnikom, ne glede na lego stanovanja (uporabniki to bolj poznajo kot piskanje in pokanje v radiatorjih). Prav tako se za znižanje porabe toplote v etažnih enotah svetuje

niki dejansko ne prihranijo, saj objekt nadpovprečno ohladijo, kar povzroči tudi pojav plesni v objektu. Uporabnikom se še vedno obračuna fiksna poraba 40 % kvadrature v variabilnem delu stroška, tudi če imajo radiatorje zaprte. Racionalneje je, da so radiatorji priprti, saj je poraba toplote ob enakomerni uporabi nižja, kot bi bila v primeru vsakodnevnega zapiranja in odpiranja radiatorjev. Vsi objekti imajo izvajalce delitev, ki izvedejo razrez stroška po posameznih etažnih enotah. Tudi upravniki naj apelirajo na izvajalce delitev, da zagotovijo pravilen in optimalen način de-

SPLETNI PORTAL na spletni strani Komunalnega podjetja Velenje https://kp-velenje.si/ je na voljo portal (https://velenje.3tav.si/Prijava? ReturnUrl=%2f), kjer lahko uporabniki sami spremljajo vse podatke, ki so vezani na njihovo odjemno mesto (tudi porabo za zadnjih deset let) PREKO TELEFONA na brezplačni telefonski številki 080 80 34 (izbor številka 4) in telefonski številki 03 89 61 100 - vsak ponedeljek, sredo in petek med 8. in 13. uro PREKO ELEKTRONSKE POŠTE prodaja@kp-velenje.si Lahko pa odgovor poiščete na spletni strani Komunalnega podjetja Velenje https://kpvelenje.si/, (Uporabniški center/Pogosta vprašanja)

Pametno energetsko varčevanje v večstanovanjskih stavbah Zdaj je čas za energetske sanacije večstanovanjskih stavb. Poraba toplotne energije v večstanovanjski stavbi je po energetski sanaciji manjša od 25 do 30 %. Upravnike smo pozvali h kontroli meritev komunalnih dobrin in k dodatnemu osveščanju glede porabe, obračunov. Izvajalci delitev so dolžni zagotavljati optimalen način delitve stroška toplote z upoštevanjem korekcijskih faktorjev, k čemur jih lahko še dodatno spodbudite tudi stanovalci večstanovanjskih stavb.

Možni načini za energijske prihranke: celovita energetska sanacija objekta in hidravlično uravnoteženje objekta, vgradnja termostatskih ventilov na vseh grelnih telesih v stanovanju, prezračevanje stanovanja za največ 5 minut in potem zaprtje oken, popolno zapiranje radiatorjev ni smiselno, ampak naj bodo priprti na nekem konstantnem nivoju.

Vsi moramo začeti z energijo ravnati racionalnejše!

🔲

Pred samskimi je romantično razpoloženo obdobje, v katerem lahko srečo poskusite z novimi simpatijami. Tisti v zvezi pa se boste v tem obdobju še bolj povezali s svojim partnerjem in ljubezen bo spet zacvetela. Okrepila se bo tudi želja po izboljšanju počutja. Bolj boste v stiku s svojo notranjo močjo, zaradi česar boste še bolj kreativni kot po navadi. Izkoristite dobro počutje in kreativnost za uresničitev načrtov in idej, o katerih razmišljate že nekaj časa. Opustite pa tiste dejavnosti, ki vas že dalj časa ne osrečujejo več in vam preprečujejo, da bi se lotili nečesa novega.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Ne bodite preveč nestrpni do sebe in do drugih. Zavedajte se, da je za vse dovolj časa in da si sami določate svoj tempo. Ne hitite, temveč se prepustite toku življenja, sprejmite novosti in se ne oklepajte preteklosti. Opustite dejavnosti, ki vam jemljejo energijo in svoj čas posvetite ljudem, ki vas podpirajo. Počutje bo močno vezano na vaš način razmišljanja, zato poskušajte ostati mirni in se ne predajajte negativnim mislim. Če boste ostali umirjeni, boste z lahkoto prepoznali tiste stvari, ki jih morate spremeniti za pozitiven preobrat.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Ne pustite, da vas stara čustva zavedejo. Osredotočite se na dogajanje v sedanjosti in razmišljajte raje o prihodnosti. Če ste v razmerju nezadovoljni, je pravi čas, da se iskreno pogovorite s partnerjem in poskušate preusmeriti vašo zvezo na pravo pot. V službi boste na trenutke nezadovoljni, saj boste preobremenjeni, a trdo delo vam lahko prinese dobre rezultate in možnost za napredovanje, zato ne obupajte. Ne prepustite se malodušju ali depresiji, ki se v tem času še posebej razbohoti.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Nakopičilo se vam bo precej dela, zato je pomembno, da se dobro organizirate, da boste lahko ponovno vzpostavili red. V tem času boste bolj občutljivi za zdravstvene tegobe, ki pa ne bodo resnejše narave. Na ljubezenskem področju tako za samske kot za vezane ne bo večjih sprememb, zato se lahko za nekaj časa sprostite in se osredotočite na reševanje službenih obveznosti. Če boste ostali sproščeni in umirjeni, se bo kmalu vse postavilo na svoje mesto. V nasprotnem primeru se bodo problemi sami kopičili in vas dodatno obremenjevali.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Poskusite se vsaj malo odmakniti od svojega ustaljenega načina delovanja in preizkusite nekaj novega. Nove dogodivščine bodo pozitivno vplivale na vaš pogled na življenje, odprli se boste za nove ideje in ljudi. Tudi počutje se bo na daljši rok izboljšalo, čeprav bo zaradi sprememb na začetku rahlo nestabilno. Ljudje vas bodo videli v drugačni luči, kar se bo poznalo tudi na vaši samozavesti, zato je pred vami idealno obdobje, da na zmenek povabite svojo simpatijo. Tudi vezani lahko popestrite svoje razmerje in si privoščite zmenek s svojim partnerjem.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Številne osebne in poslovne stvari lahko začnete povsem na novo, kar vam bo dalo dodaten zagon in motivacijo. Na poslovnem področju boste vzpostavili dobre odnose, kar vam bo pomagalo pri nadaljnjem delu in novih ciljih. Tudi odnosi s prijatelji in partnerjem bodo sproščeni. Zdelo se vam bo, da vam ljudje zaupajo še bolj kot po navadi. Samski boste zaradi sproščene energije pritegnili veliko pozornosti, zato je morda pravi čas, da se ponovno prepustite ljubezni.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Ljubezen do sebe bo v tem obdobju ključnega pomena. Le če boste vzpostavili dober odnos do samih sebe, se boste lahko sprostili tudi v drugih okoliščinah. Negotovost in neodločnost vas zadržujeta, zato ne prepoznate potenciala, ki se skriva v vas in posledično ne izkoriščate vseh svojih sposobnosti, ki bi vas lahko pripeljale k napredku tako na poslovni kot zasebni poti. Vzemite si čas zase, preberite kakšno knjigo in bodite aktivni. Predvsem pa počnite vse tisto, kar vas polni z energijo in krepi vašo samozavest.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Pazite komu namenjate pozornost, saj vam v zadnjih dneh energijo jemljejo ljudje, ki tega niso vredni. Raje se obrnite k tistim, ki vam stojijo ob strani tudi v najtežjih trenutkih. Opustite željo, da pomagate prav vsem, saj pri tem pozabljate nase. Začnite uresničevati tudi lastne želje in načrte, ki jih zapostavljate. Le tako se boste znebili občutka, da nikamor ne spadate in se osvobodili miselnih vzorcev, ki vas zadržujejo na poti do sreče. Lahko se zgodi, da se bo vse postavilo na glavo, a včasih je to dobro, saj se s tem ponudi priložnost, da se stvari končno obrnejo v pravo smer.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Premagati boste morali nekatere strahove, ki vas mučijo že nekaj časa. Ko boste ugotovili, da so neutemeljeni, se bo v vas sprožil val nove energije, ki vam bo omogočila, da se lotite projektov, ki ste se jih prej zaradi strahu in dvomov izogibali. Pazite le, da vas pri tem ne ustavijo čustva. Ohranite zbranost, pomislite na svoje prioritete in se usmerjajte v to, kar je za vas najpomembnejše. Ko se boste razbremenili strahu in se osredotočili na nove projekte, vam bo služilo tudi zdravje.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Pred vami je pestro in naporno obdobje, ko se boste morali soočiti z vsem, kar je potrebno postaviti na svoje mesto. Ne bežite od problemov, saj vam bo njihova razrešitev prinesla sproščenost in novo moč za izpolnjevanje vaših želja na poslovnem in osebnem področju. Postavite si jasne prioritete in jih ne skrivajte pred drugimi. Začnite jasno in iskreno komunicirati, da se na dolgi rok izognete problemom, ki so v preteklosti nastali ravno zaradi vašega oklevanja pri izražanju lastnega mnenja.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Vedno bolj jasno boste čutili svoje poslanstvo. Ob tem si boste zastavili dobre cilje, a boste pri njih težje vztrajali, saj bo motivacija iz dneva v dan nihala. Vzpostavite dobre odnose v službi in vse bo šlo veliko lažje. Ne odlašajte s skrbjo za počutje in opustite slabe navade. Dlje kot boste odlašali, slabše bo na dolgi rok, zato se čim prej ponovno vzemite v roke in okrepite svoje zdravje. Sestavite si načrt aktivnosti in se ga držite. Pri tem se naslonite na vaše najbližje, saj vam bodo v večjo oporo, kot se morda sami sploh zavedate.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Manjšim nesporazumom na delovnem mestu ne posvečajte posebne pozornosti, saj s tem ne boste ničesar dosegli. Raje se odmaknite od praznih prepirov in pogovorov ter se veselite tistih dogodkov in ljudi, ki vam dajejo energijo. Če boste uspeli ostati umirjeni, sledi dobro počutje in obdobje sproščenosti. Odnosi z najbližjimi se bodo razvijali v dobro smer. Samski boste imeli ogromno priložnosti za nova razmerja, a jih ne boste jemali preveč resno, saj zanja trenutno niste odprti.

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

3. marca

06:25 07:00 09:00 09:10 09:15 09:20 09:45 10:15 10:35 11:50 12:05 12:40 13:00 13:25 14:20 14:35 15:10 15:50 16:35 17:00 17:20 17:50 18:05 18:25 19:00 20:00 20:55 21:55 22:00 22:30 22:40 23:20 00:15 00:45 01:10 02:00

Odmevi Dobro jutro A veš, koliko te imam rad, ris. Športniki, risanka Kepice, risanka Sibila, risani film Skoraj nikoli I., ang. nad., 11/13 Kapucar, belg. nad., 32/52 A je to 2, češki lutkovni anim. f. TV-izložba Vem!, kviz TV-izložba Prvi dnevnik, Šport, Vreme Nepal – blizu neba, nemška dok. ser., 1/2 TV-izložba Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja Vendégem, portretna oddaja Krompir, razv. oddaja za mlade TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost: Elektrika v telesu, oddaja o znanosti Reaktivčki, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Tarča Raj – neukročeni planet, kopr. dok. ser., 3/6 Vreme Odmevi Šport Osmi dan Stonehenge, brit.-fr. dok. oddaja Ugriznimo znanost: Elektrika v telesu, oddaja o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

14:25 15:55 17:50 19:30 21:00 21:30 22:05 22:15 23:30 01:00

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Panoptikum Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, sprint, prenos iz Drammna Biatlon - svetovni pokal: štafeta (Ž), prenos iz Kontiolahtija Nordijsko smučanje - svetovni pokal: norveška skakalna turneja (M), prenos iz Lillehammerja Rokomet (Ž): evropski pokal Slovenija : Severna Makedonija, prenos iz Celja Nordijsko smučanje - svetovni pokal: norveška skakalna turneja (Ž), prenos iz Lillehammerja Avtomobilnost Ambienti Nova evropska pesmarica – Ponovno skupaj, evrovizijska glasbena koprodukcija Slovenska jazz scena: Slavnostni koncert ob 60-letnici Lojzeta Krajnčana Devet krogov, dok. film Videonoč

06:25 07:00 09:00 09:10 09:15 09:40 10:10 10:50 12:05 12:20 13:00 13:25 14:15 14:30 14:45 15:00 15:40 15:55 16:10 16:20 16:35 17:00 17:20 17:50 18:05 18:25 19:00 20:00 21:25 21:55 22:00 22:40 00:15 00:40

07.25 07.40 07.50 08.40 08.55 10.00 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 21.55 23.00 00.10 01.05 02.00 02.50

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.30 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.45 22.10 22.15 23.05 23.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, risanka Kidi Kids: Navihane malčice, risanka Kaja, risanka Tika taka, risanka Heidi, risanka Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 4. sez., 4. del Podaj mi roko, 2. sez., 6. del Zlata kletka, 1. sez., 104. del Zlata kletka, 1. sez., 105. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 13. del Popolna preobrazba doma, resničnostna oddaja Gorski zdravnik, 4. sez., 5. del Zlata kletka, 1. sez., 106. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 107. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 28. de 24UR zvečer Ljubezen na vasi, 5. sez., 20. del Morilci mojega očeta, 4. sez., 7. del Strelec, 1. sez., 10. del Strelec, 2. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Popotniške razglednice: Baskija Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Janko in Metka, gledališka predstava za otroke Lahko noč, otroci! Lisjak iz teme Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ... Iz arhiva informativnega programa (30) Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Odmevi Dobro jutro A veš, koliko te imam rad, ris. Kepice: Fotografija z vrha, ris. Uka in Čiv gresta v širni svet, ris. Skoraj nikoli I., ang. nad., 12/13 Kapucar, belg. nad., 33/52 Sova in miška, nizozemski film TV-izložba Vem!, kviz Prvi dnevnik, Šport, Vreme Nepal – blizu neba, nemška dok. ser., 2/2 TV-izložba Prisluhnimo tišini, izob. oddaja TV-izložba Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Izzivalci, EBU dok. film: Jaka: Vedno na dveh kolesih Izzivalci, EBU dok. film: Deskar Jonas Slovar spolne vzgoje, oddaja o spolnosti za mlade Infodrom, tednik za mlade TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Ah, ta leta!, oddaja za starejše Družina Jazbečjak, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Zimski pozdrav Na lepše Vreme Odmevi, Šport Kinoteka: Konec dolgega dne, britanski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

06:00 07:00 07:55 08:20 09:00 10:10 10:40 11:25 13:00 14:25 15:55

17:50 18:55 20:00 22:05 23:30

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.40 08.55 10.00 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.10 22.00 23.15 23.20 01.05 03.00 03.50

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.50 10.55 11.20 11.50 12.40 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.10 22.15 23.05 23.35

Napovedujemo Videotrak O živalih in ljudeh, izob. oddaja Na vrtu, izob. oddaja Tarča Ugriznimo znanost: Elektrika v telesu, oddaja o znanosti Šef doma, kuharska oddaja Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), prenos iz Kvitfjella Zimske paraolimpijske igre Peking 2022: otvoritvena slovesnost, prenos Biatlon - svetovni pokal: štafeta (M), prenos iz Kontiolahtija Nordijsko smučanje - svetovni pokal: norveška skakalna turneja, tekma mešanih ekip, prenos iz Osla V kamen, v vodo, dok. film Temna stran razkošja, francoska dok. oddaja Pod zadnjo zastavo, am. film Sramota, dok. film Grunge, zgodba o glasbi in besu, francoska dok. oddaja Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, risanka Kidi Kids: Navihane malčice, risanka Kaja, risanka Tika taka, risanka Heidi, risanka Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 4. sez., 5. del Podaj mi roko, 2. sez., 7. del Zlata kletka, 1. sez., 106. del Zlata kletka, 1. sez., 107. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 14. del Popolna preobrazba doma, resničnostna oddaja Gorski zdravnik, 4. sez., 6. del Zlata kletka, 1. sez., 108. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 109. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 29. del 24UR zvečer Ljubezen na vasi, 5. sez., 21. del Eurojackpot Nevarni pogled, ameriški film Stanovanje, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Iz arhiva informativnega programa (30) Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš maš, oddaja za otroke Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Bolgarija Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ... Pop corn, zabavnoglasbena odd. Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Nedelja,

5. marca

06:25 07:00 07:10 07:15 07:30 07:30 07:45 08:00 08:10 08:35 09:00 09:20 09:35 10:15 10:35 11:00 11:20 11:45 12:15 12:30 12:35 13:00 13:25 13:50 14:10 14:40 15:00 15:30 16:00 16:30 17:00 17:20 17:30 19:00 20:00 21:00 21:30 22:40 23:10 01:00 01:25 02:15

00:35 06.00 07.00 07.01 07.15

Sobota,

4. marca

01:30 06:00 08:00 09:10 11:20 12:25

3. marca 2022

Odmevi Čudogozd: Na obisku Trala trali, risanka Vrtne prigode, risanka Tib in Tamtam, risanka Pujsa Pepa, risanka Bela in Sebastijan, risanka Gudrun, vikinška kraljična, ser. Ribič Pepe: Sreča v nesreči Z kot Zofka, oddaja za otroke Martin Krpan, kratki anim. film Izzivalci, EBU dok. film: Adrian: Namizni tenis je zakon Male sive celice: OŠ Toneta Pavčka, Mirna peč in OŠ Videm pri Ptuju, kviz Infodrom, tednik za mlade Skoraj nikoli I., ang. nad., 13/13 Kapucar, belg. nad., 34/52 TV-izložba Ah, ta leta!, oddaja za starejše Duhovni utrip Ozare NaGlas! Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. oddaja TV-izložba Podjetno naprej: EKWB, vodno hlajenje računalnikov Prisluhnimo tišini, izob. oddaja Ekipa Bled, slovenska nad., 2/18 Rojaki, oddaja o zamejcih Ambienti Na vrtu, izob. oddaja Poročila ob petih, Šport, Vreme Luka in Lučka, risanka Sobotno popoldne Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja? River, britanska nad., 5/6 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Zbeži!, am.-jap. f. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

06:00 Napovedujemo 07:00 Najboljše jutro 08:00 Pričevalci: Jože Pižent in Marijan Premrl 09:15 Katar 2022, Fifina mag. oddaja 09:55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), prenos iz Lenzerheideja 11:25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), prenos iz Kvitfjella 12:55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: norveška skakalna turneja (Ž), prenos iz Osla 14:30 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), posnetek iz Kontiolahtija 15:25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: norveška skakalna turneja (M), kvalifikacije, prenos iz Osla 16:55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: norveška skakalna turneja (M), prenos iz Osla 18:50 Košarka - liga ABA: Mornar Cedevita Olimpija, prenos iz Bara 20:50 Utrip 21:10 Zrcalo tedna 21:30 Intervju: Lado Ambrožič 22:30 Koncert skupine Manouche, Stisn Se K men 00:15 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.15 08.30 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.15 09.25 09.30 09.55 10.20 11.15 12.35 13.35 13.50 16.35 16.50 17.50 18.50 18.55 20.00 22.05 00.15 02.15

08.30 08.55 09.00 09.40 10.40 12.10 12.35 13.05 15.30 16.00 17.10 17.55 18.00 18.25 18.35 18.40 19.05 19.15 19.55 20.00 20.30 21.55 22.00 23.00 23.30

24UR, pon. OTO čira čara Kidi Kids: Navihane malčice, ris. Male opice Mončiči, ris. 44 mačk, ris. Wissper - šepetalka živalim, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Super krila, ris. Čebelica Maja, ris. Super krila, ris. Kravica Liska, ris. Monsiji, ris. Mini mojstri, ris. Domače živalice, otroška serija Zdravnica Maruška, otroška serija Super poklici, otroška serija Skrivnostni ranč, ris. Mia in jaz, ris. Kally’s Mashup – Pot do zvezde, mladinska serija Gimnazija K-popa, mladinska serija Malčki na obisku, dokumentarna serija Vaše zdravje, naša skrb Semenj ničevosti, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno Ena na ena 24UR vreme 24UR Samo tebe si želim, ameriški film Prihod, ameriški film Namenjena sva si, belgijski film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke Poslanska pisarna: Jani Prednik, poslanec SD v DZ Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Janko in Metka, gledališka predstava za otroke Lahko noč, otroci! Lisjak iz teme Spoznajmo jih ... Dotiki gora: Storžič Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2920. VTV magazin, reg. inf. odd. Večer glasbe Lojzeta Slaka, 2. del Spoznajmo jih ... Jutranji pogovori 3 Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

6. marca

07:00 07:05 07:15 07:20 07:30 07:40 07:50 07:55 08:00 08:10 08:25 08:35 08:45 09:00 09:10 09:20 09:30 09:40 10:00 10:55 11:20 11:25 12:00 13:00 13:25 14:50 15:20 17:00 17:20 17:30 19:00 20:00 21:10 22:50 23:20 00:35 00:45 01:20 01:45 02:35

Sara in Raček, risanka Svetovalka Hana, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris. Simon, risanka Kalimero, risanka Kepice, risanka Kepice, risanka Čarli in Lola, risanka Družina Jazbečjak, risanka Reaktivčki, risanka Tib in Tamtam, risanka Niki Vrum, risanka Bela in Sebastijan, risanka Kuhar Štef, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Nezmotljivi detektivi, nad., 3/40 Nedeljsko bogoslužje, prenos iz župnijske cerkve sv. Ane v Cerknem TV-izložba Ozare Obzorja duha: Poklicanost v Cerkvi Ljudje in zemlja, izob. oddaja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Zimski pozdrav Na lepše Poletje z mamo, angleški film Poročila ob petih, Šport, Vreme Bacek Jon, risanka Nedeljsko popoldne Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme V imenu ljudstva 2, sl. nad., 3/8 Pomen Hitlerja, ameriški dokumentarni film Poročila, Šport, Vreme Slaba mama, argen. dok. film Za lahko noč - Mladi slovenski balet: Gusar, pas de deux, plešeta Alena Medič in Yujin Muraishi Ensemble 4SAXESS Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Ponedeljek, 7. marca

06:20 06:35 07:00 10:05 10:40 10:55 11:10 11:40 12:00 13:00 13:20 13:25 14:30 15:05 15:45 16:10 16:35 17:00 17:20 17:50 18:05 18:25 19:00 20:00 21:00 21:55 22:00 22:40 23:15

00:55 01:20 02:10

06:00 Napovedujemo 06:30 Duhovni utrip 06:45 Ugriznimo znanost: Elektrika v telesu, oddaja o znanosti 07:15 Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona 07:50 Po Sredozemlju s Simonom Reevom, potopis, 2/4 09:00 Ambienti 09:55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Lenzerheideja 10:55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), prenos iz Kvitfjella 12:40 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (Ž), prenos iz Kontiolahtija 13:25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Lenzerheideja 14:25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: norveška skakalna turneja (M), kvalifikacije, vključitev v prenos iz Osla 15:10 Katar 2022, Fifina mag. oddaja 15:40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: norveška skakalna turneja (M), prenos iz Osla 17:40 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), posnetek iz Kontiolahtija 18:30 Himalajski vrhovi treh Slovenk, dok. feljton 19:10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: norveška skakalna turneja (Ž), prenos iz Osla 20:50 Žrebanje Lota 21:05 Arena 22:05 V žarišču, ameriški film 00:15 Nedeljsko popoldne 01:45 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.15 08.30 08.40 08.50 09.00 09.15 09.20 09.30 09.35 09.45 10.10 10.35 11.30 12.45 13.00 14.20 15.20 15.35 18.00 18.50 18.55 20.00 22.30 23.20 01.35

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.50 12.20 13.50 15.50 16.20 17.30 17.55 18.00 18.30 18.40 18.45 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.30

24UR, pon. OTO čira čara Kidi Kids: Navihane malčice, ris. Male opice Mončiči, ris. 44 mačk, ris. Wissper - šepetalka živalim, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Super krila, ris. Čebelica Maja, ris. Kravica Liska, ris. Monsiji , ris. Mini mojstri, ris. Domače živalice, otroška serija Zdravnica Maruška, otroška serija Super poklici, otroška serija Princeske v čarovniški šoli, ris. Skrivnostni ranč, ris. Mia in jaz, ris. Kally’s Mashup – Pot do zvezde, mladinska serija Gimnazija K-popa, mladinska serija Vaše zdravje, naša skrb Ena na ena Malčki na obisku, dokumentarna serija Vaše zdravje, naša skrb Zvezdni prah(Stardust), ameriški film Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Mali šef Slovenije Uspavanka, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke 2919. VTV magazin, reg. inf. odd. Vrtnarski kotiček 2920. VTV magazin, reg. inf. odd. Studio Evropa: Prihodnost evra in skupnega trga EU Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Korenčkov palček, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Boter petelin Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Jutranji pogovori 3 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Kurentovanje na Ptuju, dok. film Nočni program

Torek,

06:00 10:40 11:50 14:50 15:20 16:10 17:20 18:55 19:55 20:30 20:55 21:45 22:00 23:10 23:40 00:10

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 07.45 08.30 08.45 09.50 10.55 11.55 12.55 13.10 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.10 21.40 22.20 23.35 00.30 01.25 02.05

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00

21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Zrcalo tedna Utrip Dobro jutro, Poročila Obzorja duha: Poklicanost v Cerkvi TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz TV-izložba Intervju: Lado Ambrožič Prvi dnevnik, Šport Vreme Dok. oddaja S-prehodi: Fabrizio Polojac, ustanovitelj satirične skupine Vile & Vampi Dober dan, Koroška Ribič Pepe: Sreča v nesreči Z kot Zofka, oddaja za otroke TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Podjetno naprej Kuhar Štef: Školjke, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmev, Šport Opus Mozartine: Brina Nataša Zupančič in Irena Rovtar, Simfonični orkester RTV Slovenija in Alpaslan Ertüngealp Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini, izob. oddaja Na lepše Ljudje in zemlja, izob. oddaja Sobotno popoldne V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 1/251 Panorama Črna kronika Panorama Magnet Po Sredozemlju s Simonom Reevom, potopis, 3/4 Podjetno naprej Prespana pomlad, kratki igrani film AGRFT Videonoč

24UR, pon. OTO čira čara Dibo, ris. Kidi Kids: Navihane malčice, ris. Kaja, ris. Tika taka, ris. Heidi, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 4. sez., 6. del Podaj mi roko, 2. sez., 8. del Zlata kletka, 1. sez., 108. del Zlata kletka, 1. sez., 109. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 15. del Popolna preobrazba doma, resničnostna oddaja Gorski zdravnik, 4. sez., 7. del Zlata kletka, 1. sez., 110. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 111. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 4. sez., 8. del Strelec, 2. sez., 2. del Strelec, 2. sez., 3. del 24UR zvečer, pon. Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2921. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Lepote sveta: Skandinavija, 3. del Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Dober večer, ga. predsednica: Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev Regionalne novice, inf. program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Sreda,

8. marca

06:25 07:00 10:05 10:35 10:50 11:10 11:40 11:55 13:00 13:25 14:20 14:40 15:00 15:35 15:50 16:05 16:35 17:00 17:20 17:50 18:05 18:25 19:00 20:00 21:00 21:55 22:00 22:40 00:05 00:40 01:30

06:00 10:20 11:30 14:30 15:15 16:10 17:20 18:20 18:55 19:55 20:30 20:55 21:45 22:00 23:00 00:30 00:55

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.25 07.40 07.50 08.40 08.55 10.00 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.15 21.45 22.45 23.15 00.30 01.25 01.55

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 20.30 21.05 22.30 22.35 22.40 23.30

Odmevi Dobro jutro, Poročila Opus TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz TV-izložba Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Michael Palin v Severni Koreji, brit. dok. ser., 1/2 Duhovni utrip TV-izložba Potepanja - Barangolások Tib in Tamtam, risanka Nezmotljivi detektivi, avstralska nad., 3/40 Skoraj nikoli I., ang. nad., 13/13 TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Slovenski magazin Tib in Tamtam, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Kukavici, češka nad., 9/13 Biti ženska, biti Zofka Kveder, igrano-dok. film Vreme Odmevi, Šport Pričevalci: Peter Hribar Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro City folk - Obrazi mest, dok. odd. Avtomobilnost Kaj pa Mojca?, dok. film Joker, kviz Kaj dogaja? V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 2/251 Panorama Koda Panorama Magnet Korak pred drugimi, portret: dr. Jože Pučnik, dok. film Konec dolgega dne, brit. film NaGlas! Videonoč

24UR, pon. OTO čira čara Tri mucke, ris. Maša in medved, ris. Kidi Kids: Navihane malčice, ris. Kaja, ris. Tika taka, ris. Heidi, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 4. sez., 7. del Podaj mi roko, 2. sez., 9. del Zlata kletka, 1. sez., 110. del Zlata kletka, 1. sez., 111. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 16. del Popolna preobrazba doma, resničnostna oddaja Gorski zdravnik, 4. sez., 8. del Zlata kletka, 1. sez., 112. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 113. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Preverjeno 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 4. sez., 9. del Strelec, 2. sez., 4. del 24UR zvečer, pon. Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Dober večer, ga. predsednica: Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Letalstvo v Šaleški dolini, dok. f. Spoznajmo jih … Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2921. VTV magazin, reg. inf. odd. Dotiki gora: Lovrenška jezera Večer glasbe Lojzeta Slaka, 2. del Spoznajmo jih ... Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Nočni program

9. marca

06:25 07:00 10:05 10:30 10:45 11:10 11:40 11:55 13:00 13:25 14:15 14:50 15:15 15:50 16:35 17:00 17:20 17:50 18:05 18:25 19:00 20:00 21:30 21:55 22:00 22:40 23:35 00:10 00:35 01:25

06:00 09:20 10:35 13:30 14:20 15:00 15:45 17:40 18:45 19:45 19:55 20:25 20:40 21:45 22:05 23:05 00:25 05:30

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.25 07.40 07.50 08.40 08.55 10.00 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.20 23.00 00.15 01.10 02.05 02.45

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.35 10.40 11.05 11.30 12.00 12.50 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.30 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Odmevi Dobro jutro, Poročila Slovenski magazin TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz TV-izložba Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Michael Palin v Severni Koreji, brit. dok. ser., 2/2 Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Male sive celice: OŠ Toneta Pavčka, Mirna peč in OŠ Videm pri Ptuju, kviz TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Posebne zgodbe, dok. oddaja Bela in Sebastijan, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Film tedna: Uspavanka za megafon, madžarski film Moderne kunst, kratki igrani f. Vreme Odmevi, Šport Profil Posebne zgodbe, dok. oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Letni časi - Mate Bekavac, godalni orkester in gosti Kvartet violončel Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Ambienti Nedeljsko popoldne Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Flachaua V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 3/251 Žrebanje Lota Panorama Zdravje Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Flachaua Magnet Na utrip srca: Beethovnova Deveta, glasbena dok. oddaja Neboa, španska nad., 4/8 Videonoč Zimske paraolimpijske igre Peking 2022

24UR, pon. OTO čira čara Tri mucke , ris. Maša in medved, ris. Kidi Kids: Navihane malčice, ris. Kaja, ris. Tika taka, ris. Heidi, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 4. sez., 8. del Podaj mi roko, 2. sez., 10. del Zlata kletka, 1. sez., 112. del Zlata kletka, 1. sez., 113. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 17. del Popolna preobrazba doma, resničnostna oddaja Gorski zdravnik, 4. sez., 9. del Zlata kletka, 1. sez., 114. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 115. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 30. del Ljubezen na vasi, 5. sez., 22. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 4. sez., 10. del Strelec, 2. sez., 5. del Strelec, 2. sez., 6. del 24UR zvečer, pon. Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2921. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Lepote sveta: Skandinavija, 3. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Cesarjeva nova oblačila, gledal. predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Lan Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Enotnost Evropske unije kot pogoj za boljšo prihodnost Regionalne novice, inf. program Pop corn, zabavnoglasbena odd. Spoznajmo jih ... Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 21

STROUT, Elizabeth: Olive Kitteridge

od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni romani Vir: dobre knjige.si

Roman sestavlja trinajst zgodb, katerih glavna vez je upokojena učiteljica Olive Kitteridge, ki s svojo družino živi v obalnem mestecu Crosby. Včasih stroga, drugič potrpežljiva, v določenem trenutku dojemljiva, v naslednjem žalostno zatiska oči pred resnico. Vse to je Olive, ki se vedno bolj zgraža nad spremembami, ki se dogajajo v svetu, ne opazi pa sprememb pri ljudeh, ki jo obdajajo. V času, ko se meščani s

ki ga spremembe prinašajo. Leta 2014 je po knjižni predlogi nastala še mini televizijska serija, ki je prejela Emmyjevo nagrado.

JOSSE, Gaëlle: Poslednji varuh otoka Ellis

od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni romani Vir: biblos.si New York, 3. novembra 1954. V nekaj dnevih bo imigracijski center na otoku Ellis, skozi katerega so šle množice priseljencev, zaprt. Njegovemu direktorju se v zadnjih dneh na tem opustelem kraju vračajo spomini, ki jih

VELENJE Četrtek, 3. 3. 7.00 7.00 9.00 9.00 10.00

10.00 10.00

10.00

Društvo Novus (do 16.00) Aktivne zimske počitnice za otroke Rdeča dvorana Velenje (do 16.00) Zimske športne počitnice Zmaga Kuštrina Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Zimske Robo počitnice: ko Lego kocke oživijo Mladinski center Velenje (do 17.00) Središče mladih in otrok, zabavne počitniške aktivnosti Večgeneracijski center – Planet generacij (do 14.00) Juhu, počitnice so tu!, počitniške aktivnosti Vila Bianca Počitniško ustvarjanje - poslikava ptičjih hišic Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane (do 12.00) Igrajmo se senčno gledališče!, ustvarjalna delavnica za otroke Vila Rožle (do 13.00) Zimski počitniški živ-žav v Vili Rožle, delavnice ob svetovnem dnevu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst

Petek, 4. 3. 7.00 7.00 9.00

svojimi težavami spopadajo vsak po svoje, Olive spoznava sebe in svoje življenje, ki ji včasih prinaša boleče, a iskreno spoznanje. Roman je kot razburkano morje čustev, ki nas z vsebino zgodbe o življenju običajne ženske dodobra nasmeje, z odobravanjem ji celo kimamo, začutimo pa tudi bolečino in globok vpogled v človeka; v notranje razkole, tragedije, veselje in potrpežljivost, ki jo od nas zahteva življenje. Bralec v branju doživlja strahove, ki spremljajo spremembe, doživlja pa tudi strahovito upanje,

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA • 8. marec – sejem za Dan žena – izberite najlepše darilo • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City Centra

KONCERT

PRIREDITVE

3. marca 2022

9.00

je vestno beležil v dnevnik: o pokojni ženi Liz, o Nelli, izseljenki s Sardinije z nenavadno preteklostjo, ter o drugih usodnih in tragičnih dogodkih. V trenutku resnice doživi svoje neuspehe in občutke krivde, čeprav se zaveda, da človek ne zmore obvladovati svoje usode. Skozi pripoved zadnjega človeka na otoku Ellis odmevajo zgodbe o izgnanstvu, ljubezni in strasti ter zapletenosti najusodnejših človekovih odločitev.

• Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Povabilo na FB, IG profil Citycentra in na city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

DAN D ZA DRUŽENJE BREZ OMEJITEV DAN D ZA ODPRTE DOGODKE

DAN D ZA SPROŠČENO ZABAVO

TRG V VELENJU SOBOTA, 12. 3. 2022, 19.00 | TITOV

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Središče mladih in otrok, zabavne počitniške aktivnosti 10.00 Večgeneracijski center – Planet generacij (do 14.00) Juhu, počitnice so tu!, počitniške aktivnosti 10.00 Vila Bianca (do 12.00) Lov na svetilko skrivnosti, vodena pustolovščina skozi zanimive lokacije Velenja 10.00 Vila Rožle (do 13.00) Zimski počitniški živ-žav v Vili Rožle, ustvarjalna delavnica za otroke

Sobota, 5. 3. 9.00

Cankarjeva ulica (do 11.00) Nagelj na Cankarjevi, deljenje rož mimoidočim damam 19.00 eMCe plac Evropsko leto mladih: Pogovor z novo ŠŠK ekipo, okrogla miza

Ponedeljek, 7. 3. 17.00 Avla Doma kulture Velenje Andreja Katič osebno - političarka, mama, ljubiteljica živali in vetra v laseh, pogovor 18.00 Vila Bianca konS modul = Pametna mesta in skupnosti, okrogla miza

Torek, 8. 3. 9.00

Društvo Novus (do 16.00) Aktivne zimske počitnice za otroke Rdeča dvorana Velenje (do 16.00) Zimske športne počitnice Zmaga Kuštrina Knjižnica Velenje, študijska čitalnica (do 13.00) Zimske Robo počitnice: ko Lego kocke oživijo Mladinski center Velenje (do 17.00)

9.00

Ploščad pred Domom kulture Velenje (do 16.00) Genialnost pod krinko; ženski dosežki, podpisani z moškim imenom, razstava ob dnevu žena AZ Ljudska univerza, Večgeneracijski center Planet generacij (do 12.00) Delavnica prostoročnega oblikovanja gline, ustvarjalna delavnica za odrasle

Torek, 8. 3.

10.00 Velenjski grad (do 18.00) Ogled razstav na Velenjskem gradu, prost vstop za ženske ob mednarodnem dnevu žena 10.00 Vila Bianca (do 16.00) Dan odprtih vrat in brezplačen voden ogled Vile Bianca za vse dame 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna 18.00 Velenjski grad Odprtje razstave Olge Ulokina in koncert Melodije cvetja 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Seks po slovensko, avtorska komedija Vida Valiča, predstava Mladega foruma SD ob dnevu žena 17.00 Vista Osvetljena Vista ob svetovnem dnevu žensk

18.30 Mestna knjižnica Šoštanj David Vidmar Čeru: Nova Zelandija – Dežela prijaznih Maorov, kuštravih ovac in skrivnostnih hóbitov

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 3. 3. 10:00 MC Šmartno ob Paki – dvor. Marof Otroški počitniški živžav: taborniški dan (do 12.00)

Petek, 4. 4. 10:00 MC Šmartno ob Paki – dvor. Marof Otroški počitniški živžav: delavnica LEGO robotike (do 13.00)

Ponedeljek, 7. 3. 16:30 Knjižnica Šmartno ob Paki Lego robotika (do 18:00)

ŠOŠTANJ

Sreda, 9. 3.

Četrtek, 3. 3.

18:00 MC Šmartno ob Paki – dvor. Marof Čisto po žensko (do 20.00)

18.00 Mestna galerija Šoštanj Razstava ob 100-letnici šolskih sester

Petek, 4. 3. 18.00 Gasilski dom Šoštanj Občni zbor PD Šoštanj

Lunine mene

Sobota, 5. 3. X

Smrekovec in okolica Planinsko orientacijsko tekmovanje Lige Smrekovec v Šoštanju

Nedelja, 6. 3. X

Čemšeniška planina (1205 m)

10. marca, ob 11:45, prvi

Ponedeljek, 7. 3. 10.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem

krajec

Krvodajalska akcija

KINO spored BELI BOJEVNIK V ČRNI OBLEKI Dokumentarec, 88 min (Slovenija) Režiserka: Maja Weiss Nastopajo: Ivan Kramberger ml., Marijan Bauer, Igor E. Bergant, Ivan Bukovnik, Zlatan Čordić - Zlatko, Marko Demšar, Zlatan Dežman, Andrej Fišinger, Petra Greiner, Janez Janša, Boris Jaušovec, Jelko Kacin, Franc Kangler, Ninna Kozorog, Boris Krabonja, Jože In Ludvik Kramberger, Boris In Bogdan Kramberger, Tomo Križnar, Igor Kršinar, Milan Kučan, Bojan Labovič, Feri Lainšček, Jernej Letnar Černič, Boris Marčič, Marijan Močivnik, Elena Pečarič, Lojze Peterle, Ernest Petrič, Jože Pirman, Dimitrij Rupel, Karolina Starovasnik, Marcel Štefančič Jr., Lojze Veberič, Vlado Paveo, Maja Weiss, Dušan Zagorc, Ali Žerdin, Joco Žnidaršič, poslanke in poslanci Državnega zbora RS ter sopotnice in sopotniki Ivana Krambergerja Petek, 4. 3., ob 20.00

BATMAN The Batman, akcijski film, 175 min (ZDA) Režiser: Matt Reeves. Igrajo: Robert Pattinson, Zoe Kravitz, Paul Dano, Colin Farrell, Barry Keoghan, Peter Sarsgaard ... Sobota, 5. 3., ob 20. uri

PETER ZAJEC: SKOK V PUSTOLOVŠČINO Peter Rabbit 2: The Runaway Sinhronizirana družinska pustolovščina, 93 min (ZDA, Avstralija). Režiser: Will Gluck. Glasovi: Voranc Boh, Maja Kunšič, Matevž Mueller, Jan Bučar, Nina Kaludjerović, Saša Pavlin Stošić, Nika Rozman Nedelja, 6. 3., ob 16. uri

UNCHARTED Uncharted, pustolovščina, 116 min (ZDA) Režiser: Ruben Fleischer. Igrajo: Tom Holland, Mark Wahlberg, Sophia Ali, Tati Gabriell, Antonio Banderas Nedelja, 6. 3., ob 19. uri

STENA – VZPON DO ZLATA

UPANJE

The wall, režiser: Nick Hardie Sobota, 5. 3., ob 17.00

Håp, drama, 127 min (Norveška) Režiser: Maria Sødahl. Igrata: Andrea

Bræin Hovig, Stellan Skarsgård Ponedeljek, 7. 3., ob 19. uri

Rdeči križ Velenje vabi na krvodajalsko akcijo, ki bo potekala od 7. do 11. marca 2022 v prostorih Mladinskega centra Velenje, Efenkova 61A (vhod, ki gleda na Šaleški grad). Krvodajalci morajo pred prihodom na akcijo svoj prihod obvezno najaviti.

POČITNIŠKI KINO: VELIKI RDEČI PES CLIFFORD Clifford the Big Red Dog Sinhronizirana družinska pustolovščina, 96 min (ZDA, Kanada). Režiser: Walt Becker Sreda, 2. 3., ob 17. uri

ZAPOJ 2

Nagrajenci nagradne križanke »Kmetija Plaskan«, objavljene v tedniku Naš čas, 7. februarja 2022 so:

Sing 2, sinhronizirana glasbena pustolovščina, 112 min (ZDA). Režiser: Garth Jennings Četrtek, 4. 3., ob 17. uri

•

Karli Privšek, Jenkova 15, 3320 Velenje • Anica Bevc, Podgorje 20, 3320 Velenje • Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestilo za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: DOMAČI IZDELKI.

SPIDER MAN: NI POTI DOMOV Spider Man: No Way Home, znanstvenofantastična akcija, 159 min (ZDA) Režija: Jon Watts Igrajo: Tom Holland, Zendaya, Benedict Cumberbatch, Jon Favreau, Jacob Batalon Petek, 4. 3., ob 17. uri

Skozi tančice ženskega pogleda

Super moč Ekran. Slika. Zvok. In jaz, nemo zazrta vanj. Moje telo otopi, misel zamrzne, obrvi se povesijo, v mene pa se naseli občutek, ki nima imena. Praznina. Kot da bi slika iz mene iztrgala vse, kar poznam. A ne traja dolgo. Kot puščica se v mene naseli polno poznanih čustev, le da so potencirana v tolikšni meri, da ne vem, kaj bi z njimi. Boli me. Res me boli. Zaradi nemoči otrpne telo, ne morem ne naprej ne nazaj. Razmišljam, kaj lahko storim, pa pravzaprav ne morem veliko, ne morem nič. A se kmalu zavem, da ni tako. Da obstaja nekaj tako preprostega, s čimer lahko doprinesem tudi tam, kjer mislim, da se moja moč raztrešči na koščke. Se vrnem k temu kasneje. Ne vem zakaj, a ob teh občutkih nemoči, ki v meni zbujajo jezo, strah, občutek, da sem

pripravljena na boj, na vse ali nič, se mi poraja vprašanje, kje je tu ženska, kje sem tu jaz in moja ženstvenost? Ne spomnim se, da bi v mladosti vedela, kaj to pomeni. Mislim, da je bila zame ženstvena tista ženska, ki je bila privlačna, lepa, samozavestna. Vse tisto, kar je bolj vezano na zunanjo vrednost. Vem, da sem dostikrat rekla, kako drugače, kako ženstveno se počutim, če imam nalakirane nohte. Danes se sprašujem, ali je res to ženstvenost. Danes na to gledam drugače. Ženstvena je zame ženska takrat, ko je tisto, kdor je. Ženska. Z vsemi pridevniki, ki ji s tem pripadajo. Samozavestna, nežna, čuteča, skrbna, skromna, ljubeča, ranljiva … in mislim, da je njena glavna super moč ranljivost. Čeprav na prvi pogled ali dosedanje razumevanje ta beseda prinaša bolečino, a iz te bolečine zmore rojevati nekaj tako lepega.

In zato se, ko gledam v ekran, ko moje telo obnemi ob slikah in zvoku, zavedam svoje ranljivosti. Čutim strah, žalost in vsako solzo tisočerih ljudi. Nehote pomislim, kaj če se meni kaj takega godi. Kdo mi bo pomagal? Kdo bi me varoval v moji ranljivosti? Danes vem. Dobra misel, iskrena molitev, usmerjanje energije, tiste dobre, srčne in iskrene, z velikim zaupanjem štejejo in pomagajo. Tako vsak večer, ko je čas za moj reiki, namenim nekaj misli in besed, molitve ali usmerjanja dobre energije, imenuj, kakor ti je bližje, na vse kotičke, kjer je to potrebno. Vsem otrokom in mamicam šepetam na uho, da bo vse dobro, vsem tistim, ki povzročajo stisko, pa na uho šepetam: »Izberi ljubezen«. Spodbujam te, da uporabiš svojo misel, svojo super moč, in iz nje napraviš čarobno molitev, ki jo pošlješ širom sveta. Tvoja super moč šteje. Zate in za druge. 🔲

Renata P. Knez (Društvo SŽM)

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

3. marca 2022

Defibrilatorji na 63 lokacijah Poleti defibrilator tudi na Velenjski plaži, stalno mesto ima pri Ribiškem domu Velenje – Stisi prsnega koša so tisti, ki bodo poganjali kri po telesu in s tem povečevali možnost preživetja in kvalitete preživetja pacienta Jasmina Škarja

V Mestni občini Velenje je trenutno 63 lokacij, opremljenih z 62 defibrilatorji, ki so nameščeni na vidnih mestih, večina jih je dostopnih 24 ur na dan, na objektih v ogrevanih omaricah, z usmerjevalnimi oznakami, da jih ljudje lahko najdejo.

Razmisliti velja o dodatnih lokacijah, ki so bolj oddaljene od centra mesta

Andrej Rupreht, univ. dipl. pol. obramboslovec iz Urada za razvoj in investicije Mestne občine Velenje, je uvodoma pojasnil, da vsi AED aparati, kot je uradno ime defibrilatorjev, niso last občine, saj se je tudi veliko zavodov in ostalih subjektov odločilo za njihovo nameščanje, da so na voljo vsem ljudem. Kje stojijo? »Enega imamo tudi v občinski stavbi, skrbimo pa za več kot 20 aparatov. Natančne lokacije so opisane na zemljevidu na naši spletni strani, ki jo sproti ažuriramo, saj se tedensko pojavljajo novi aparati. Zadnjih nekaj let jih uporabljajo prvi posredovalci – gasilci kot pomoč reševalcem zdravstvenega doma,« je dodal Rupreht, ki se mu zdi številka nameščenih aparatov zadostna, bi pa bilo vredno razmisliti o dodatnih lokacijah, ki so bolj oddaljene od centra mesta. »Poleti je defibrilator na Velenjski plaži, stalno mesto ima pri

Ribiškem domu Velenje,« je povedal sogovornik, ki je hkrati tudi prvi posredovalec.

Prvi posredovalci pomagajo pri zastoju srca, hujših krvavitvah in tujku v dihalnih poteh

številko 112, izvajanje zunanje masaže srca in umetnega dihanja, uporabo avtomatičnega defibrilatorja ter ukrepanje pri zapori dihalne poti s tujkom. Postopke oživljanja je predstavil Matjaž Andrejc iz podjetja Medicum, ki z ekipo prvih posredovalcev poučuje gasilce in prostovoljce, da znajo pravilno izvajati postopke. Opravlja tudi delo prvega posredovalca, ki se oglasi iz Dispečerskega Uporaba AED aparata je pomembna v prvih centra Ljubljana.

Že od leta 2018 v Mestni občini Velenje deluje sistem prvih posredovalcev, ki so v pomoč ekipam nujne medicinske pomoči. V sistem je vključenih vseh sedem prostovoljnih gasilskih druminutah; če smo peš od lokacije aparata štev z okoli 120 operativci. oddaljeni nekaj kilometrov, je iskanje aparata Kako ravnati? Kaj pomeni vzpostavitev »Najprej moramo ponesmiselno. Takrat je pomembneje izvajanje sistema? »V našem primeostalih postopkov oživljanja. skrbeti za varnost samega ru gre za operativne gasilsebe, šele nato pristopimo ce, ki smo jih usposobili, do negibno ležeče osebe, Zaenkrat je v skupino vključenih 120 opremili in zanje pripravili jo rahlo potresemo za ragasilcev iz vseh sedmih prostovoljnih gaposeben načrt aktiviranja, mena, da ocenimo stanje silskih društev. Organiziramo letna obnokadar je to potrebno. Njihozavesti. Če zavesti ni, če se vitvena usposabljanja, prvi posredovalci se va naloga je, da pomagajo oseba ne odzove, ne odpiudeležujejo tudi državnega preverjanja. Za v treh kritičnih situacijah: ra oči, ne premika rok, sistem je pomembno, da se vključijo tudi zastoj srca, hujša krvavitev preverimo dihanje. Pokleostali gasilci, za občane pa velja, da lahko in tujek v dihalnih poteh. knemo, osebo obrnemo na znanje pridobijo na enodnevnih srečanjih, Za aktiviranje prvih posrehrbet in razpremo zgornji organiziranih s pomočjo Rdečega križa dovalcev poskrbi pristojni del oblačil, sprostimo diVelenje, Zdravstvenega doma Velenje in zdravnik, ki se odloči, da halno pot tako, da zvrprvih posredovalcev, ki imajo znanje. mu v danem trenutku ponemo glavo nazaj in dvisredovalci lahko nudijo pognemo brado, opazujemo moč. Zgodi se, da so prvi gibanje prsnega koša, pri posredovalci na kraju nesreče tudi Nudimo sočloveku ustih poslušamo dihalne šume, že v prvi minuti po aktiviranju, možnost preživetja na svojem licu poskušamo občuodvisno od lokacije obolele osebe. Temeljni postopki oživljanja titi izdihani zrak prizadetega. Do Vsi aktivirani prejmejo lokacijo vključujejo zgodnjo prepoznavo 10 sekund opazujemo, poslušaobolele osebe, tako so lahko bolj stanj, ki lahko hitro privedejo do mo in čutimo, preden se odločiodzivni,« je še dodal Rupreht. nenadne smrti, klic na telefonsko mo, da prizadeti ne diha; če smo

Nagradna križanka papirnice »Moja Pentlja« Valentina Kovač s.p. Koroška cesta 2, 3325 Šoštanj 03 588 16 30 | m.pentlja@gmail.com

v dvomih, ravnamo, kot da ne te osebe. Je pa res, da preživetje diha. V tem času mora negibna ni odvisno samo od stisov prsneoseba vsaj dvakrat zadihati. ga koša, pomembno je tudi sicerČe ne ali nismo prepričani, bo- šnje zdravstveno stanje človeka, mo morali nadaljevati s temelj- ki je doživel srčni zastoj. Težave s nimi postopki oživljanja. Preden srcem, z dihanjem, ostale bolezni, začnemo s stisi prsnega koša, kli- ki so pripeljale do takšne situacičemo na številko 112. Ko se do- je, so lahko tiste, zaradi katerih govorimo, nas z navodili peljejo je lahko pacient v brezizhodnem skozi postopek. Začnemo z oži- položaju, ne glede na to da smo vljanjem, zunanjo masažo srca. mi naredili vse in pomagali. Smo Z iztegnjenimi rokami pričnemo mu pa dali možnost preživetja.« močno in globoko pritiskati na prsni koš, frekvenca stisov mo- V okviru Rdečega križa ra biti od 100 do 120 na minu- izvajajo različne tečaje to. Prsni koš se mora pogrezati prve pomoči pri odrasli osebi od 5 do 6 cm,« Darja Lipnikar z Območnega našteva Andrejc. »To je treba po- združenja RK Velenje je povečeti kontinuirano, dobro je, da si dala, da organizirajo tečaje prnajdete pomoč koga iz okolice ve pomoči za voznike motornih in se izmenjujete vozil (večinoma za na 2 minuti. Če dijake), tečaje prve je možno, pridopomoči za zapobimo avtomatični slene in tečaje za defibrilator. Če se bolničarje. »Izvajanahaja v bližini, če mo tudi brezplačne vemo, da je oddadelavnice temeljljen 100 metrov, nih postopkov ožibomo šli ponj, če vljanja in uporabe je oddaljen več kot defibrilatorja. Te minuto, pa bomo delavnice izvajamo izvajali ta postov okviru Krajevnih pek, dokler ne priorganizacij Rdečede pomoč. Stisi prMatjaž Andrejc: Če je ga križa, kjer imajo snega koša so tisti, človek paničen in ne vsi udeleženci moki bodo poganjali posluša navodil, bo zelo žnost poskusiti ožislabo pomagal. Če bo vljanje na lutkah. kri po telesu in s sledil, želel pomagati, bo Običajno maja ob tem povečevali moveliko uspešnejši. Ribiškem domu žnost preživetja in kvalitete preživetja Velenje izvajamo pacienta.« tudi prikaz temeljnih postopkov oživljanja in uporabo defibrilaKatere so najpogostejše torja za učence OŠ v Velenju. Že napake temeljnih nekaj let izvajamo delavnico prve postopkov oživljanja? pomoči za učence 8. razredov OŠ »Zavedamo se, da gre za stresno KDK Šoštanj. Lani je naš prostosituacijo, a če je človek paničen in voljec bolničar s prikazom temeljne posluša navodil, bo zelo slabo nih postopkov oživljanja in upopomagal. Če bo sledil, želel porabe defibrilatorja sodeloval tudi magati, bo veliko uspešnejši in je na prireditvi tabornikov v Pesju.« 🔲 velika možnost preživetja prizade-

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od od 21. do 27. februarja. do niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne Praznična in občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. poslovna darila Skupna občinska uprava SAŠA regije • Pisarniški material obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana • šolske potrebščine • fotokopiranje MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 • tiskanje od 21. februarja do 27. februarja (v mikro-g SO /m3 zraka) 2

moja Pentlja

mejna 350 mikro-g SO2/m3 zraka DOvrednost: 30 % POPUST na šolske torbe!

NOVO – POSEBNI FLOMASTRI ZA USTVARJANJE IN RISANJE • •

• • • •

PISARNIŠKI MATERIAL ŠOLSKE POTREBŠČINE: zvezki, mape, peresnice, pisalni, likovni in tehnični pribor, šolske torbe, nahrbtniki ... FOTOKOPIRANJE PRINTANJE IZ KLJUČKA PLASTIFICIRANJE DARILNI PROGRAM

Izdelki priznanih blagovnih znamk: Kaos, faber-Castell, Uni, Pulse ... Delovni čas: Ponedeljek – četrtek: 9:00 – 15:45 Petek: 9.00 – 14.00 Rešitev križanke oz. izrezano geslo pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »moja Pentlja«, najkasneje do ponedeljka 14. marca. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

KONCENTRACIJE PM10 V dneh od 21. do 27. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 21. do 27. februarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

PRIDELKI KRMNO PESO, tračni obračalnik SIP200 in tehnico 300 kg Libela, prodam. Gsm: 041 261 676. BUKOVA DRVA, prodam. Možen razred in prevoz. Gsm: 041 786 154,21) ŽGANJE, več vrst in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI NESNICE, rjave, črne, grahaste, cepljene, pred nesnostjo, stare 19 tednov in peteline po zelo ugodni ceni 7,90 €/kom, prodaja v Šaleku, naslednjo nedeljo 13. 3. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi

v Pameče, Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202. TELIČKO Simentalko, težko 260 kg, prodam. Gsm: 031 640 369.

STIKI-POZNANSTVA UPOKOJENKA, preskrbljena in preprosta, želim spoznati upokojenca brez cigaret in alkohola. (Velenje-Koroška) Gsm: 031 621 155. IŠČEM dobro družino, ki bi bila pripravljena za pomoč starejši še pokretni osebi. Da bi poskrbeli za njo in ko bo prišel čas za njen pogreb in pokop. Potem mora 10 let skrbeti za grob, vedno mora goreti svečka. V zameno nudim novo hišo na lepi lokaciji v Velenju. Gsm: 070 666 131.

DEŽURSTVA ZD VELENJE

LEKARNA VELENJE

Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Tel. št. 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

VETERINA

V soboto, 5. 3. 2022 in nedeljo, 6. 3. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 483 - Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje.

Šaleška Veterina, d.o.o., tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200040. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

GIBANJE preb., UE Velenje POROK ni bilo za objavo. SMRTI • Pirnat Avguštin, roj. 1936, Velenje, Župančičeva ulica 21 • Kmetič Marija, roj. 1931, Velenje, Ljubljanska cesta 49A • Zimšek Jože, roj. 1936, Velenje,

OBVEŠČEVALEC

3. marca 2022

Šmarška cesta 7 • Zeba Juro, roj. 1939, Velenje, Koroška cesta 8 C • Mahne Marjeta, roj,1933, Šoštanj, Topolšica, Topolšica 78A • Godec Marija, roj. 1924, Šoštanj, Topolšica, Topolšica 99 • Podjaveršek Ivanka, roj. 1933, Šmartno ob Paki, Paška vas 13

Imel je rad vso pomlad … * Francu Avberšku v spomin Januar siv obzorje je skril, predmestni sneg pobelil je breg. Svinec z neba je legel na tla, na naju dva je padla tema. Ja, januar zna biti teman in siv … Marsikdo pravi, da mu je ravno prvi mesec leta od vseh dvanajstih najmanj ljub. Januarski dnevi so še vedno kratki in dostikrat hladni, turobni; skrivnostnosti pričakovanj, ki bi nas polnila z veseljem in optimizmom, pa ni več. Seveda drži, da je januar čas za nove začetke, a je tudi čas za slovesa. Sredi letošnjega januarja smo se na Pokopališču Podkraj poslovili od enega bolj prepoznavnih velenjskih obrazov, mag. Franca Avberška. Taubija za prijatelje, Pubija za sorodnike. Poznala sem ta dva in še kakšnega od njegovih vzdevkov. Ampak zame je bil vedno – direktor. Bil je namreč moj prvi direktor in – saj veste – prvega ne pozabiš nikoli. Od direktorja Avberška smo se lahko njegovi sodelavci veliko naučili in vedno se ga bom spominjala z naklonjenostjo, s spoštovanjem.Tako sem ga le ob najinih nedavnih, čisto zadnjih srečanjih, nekajkrat nagovorila s “Franci”. Kot sem mu rekla tudi v pogovorih z njegovo ženo Alenko. Največkrat: “Kako je Franci?” In seveda: “Pa Francija lepo pozdravi!” Čeprav je bilo dostikrat tudi kar: “Kako sta?” in “Bodita dobro!” Letošnje leto bi vendarle bilo že njuno devetinštirideseto skupno leto. Skorajda pol stoletja dvojine je s številnimi skupnimi službenimi izzivi, prostočasnimi veselji in intimnimi doživljanji, s tremi otroki, sedmimi vnuki in z nadvse zahtevnimi življenjskimi preizkušnjami, še posebej v zadnjih šestih letih in pol, spletlo res trdno vez. Utrjevala sta jo včasih glasno, včasih brez besed; kdaj z velikimi, kdaj z majhnimi dejanji, a vedno – od njunih prvih srečanj do njunih zadnjih dni – sta znala skupaj graditi in ohranjati neko prav posebno radoživost. To si lahko, tudi ko se ti je zdelo brezupno hudo, videl in čutil v Francijevih očeh. Radoživost! In pogum, voljo, odločnost. Tudi radove-

dnost in angažirano zanimanje za dogajanje doma in po svetu ga nista nikoli zapustila. Zadnje novo leto, ki sta ga Alenka in Franci skupaj preživela v slovenjgraški bolnišnici, je bilo zanju eno redkih, v katerega sta vstopila brez drobnega šopka belih rož. Franci je namreč vse odtlej, ko sta z Alenko postala par, na novega leta dan prinesel domov nekaj prvih telohov z Radojča. Tistih belih, zvezdastih cvetov, ki nam govore: “Bo prišla, pomlad, bo!” Ko sam ni več mogel ponje, jih je prinašala Alenka.

Padlo drevo več raslo ne bo. Pozabil bi, srce ne pusti. V sanjah živim, zgubljen hrepenim, kot ptič ujet, kličem te spet: “Pobegniva v najlepši letni čas!”

Približno pred letom dni smo pripravljali razstavo Francijevih del, naslikanih z usti. Pospremili smo jih z zgodbo njegovega življenja ter z nekaj pesmimi in citati, ki jih je sam izbral. Ob odprtju razstave smo zapisali: “V Podhodu Pošta pomlad pozdravljamo z navdihujočo razstavo mag. Franca Avberška!” Naslov razstave, ki je po odzivih sodeč iskreno nagovorila številne in se jih globoko dotaknila, se je nekako spisal kar sam: Podobe narave in volje duha. Četudi je bilo drevo tisto, ki je usodno preokrenilo življenjsko pot Franca Avberška, je imel drevesa še naprej neskončno rad. Občudoval in slikal je podobe dreves v vseh letnih časih ter se kot tetraplegik pogosto primerjal z njimi: “Kot jaz so. Ne morejo se premakniti z mesta, a vseeno ves čas rastejo. Tudi, ko jim skrajšamo veje, se upirajo viharjem, segajo visoko v zrak, proti soncu.”

V SPOMIN

Prav lahko bi se primerjal tudi s telohom, simbolom trdoživosti, glasnikom vztrajnega, znova in znova prebujajočega se življenja. Tako zelo lepi in dragoceni so v svoji skromnosti njegovi cvetovi in tudi zimzeleni listi, ki v sušnem obdobju sicer ovenijo, a že ob prvi vlagi spet pridejo k sebi in … ko mladi poženejo, stari odmro.

Franci je v svojih zadnjih dneh vedel, da je prišel njegov čas, da mu ne bodo več zmogli dovolj pomagati v njegovi bitki za zdravje, za življenje. Seveda bi rad še bil, se še naprej družil s svojimi najbližjimi. In rad bi dokončal vsaj še tri »projekte«. Predvsem si je želel zapisati spomine na otroštvo, da bi z njimi predstavil Velenje, kakršno je bilo nekoč. Pa spisati knjigo o tem, kako je sam videl obdobje hitre rasti in razvoja mesta ter čas zavedanja o škodljivih vplivih premogovništva, proizvodnje električne energije in industrije na okolje, ki mu je sledil. »Za dolino se je bilo treba vedno boriti. Tega ne smemo pozabiti. In ne smemo se nehati boriti,« nam sporoča za popotnico. Mag. Franc Avberšek je bil marsikaj; med drugim minister Republike Slovenije za energetiko, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, direktor Premogovnika Velenje, direktor Inštituta za ekološke raziskave ERICo Velenje, direktor Rudnika urana Žirovski Vrh v zapiranju, predsednik teniškega in veslaškega kluba, predsednik domače lovske družine in Lovske zveze Slovenije, planinec, prijatelj »Ježkov«, ljubitelj umetnosti in ljubiteljski umetnik. Tudi lionist. »Ker pač rad pomagam,« je povedal. A morda je bil Franc Avberšek še najbolj in najraje – knap med svojimi knapi. Zato: ne nasvidenje ali na snidenje ali zbogom ali adijo … Srečno, direktor! 🔲

Mojca Ževart,

foto: zasebni arhiv družine Avberšek *Naslov zapisa je prirejen po verzu iz popevke Zelene livade s teboj (izvajalec: glasbena skupina 12. nadstropje; avtor besedila: Dušan Velkavrh), katere del so tudi drugi v besedilu uporabljeni verzi.

ZAHVALA Žalostni sporočamo, da nas je zapustil dragi oče, dedi in tast

JOŽE - PEPI POLAK

ALOJZ NAPOTNIK

2. 3. 1928 – 3. 3. 2011

s Konovega

5. 6. 1937 – 13. 2. 2022 Kogar imamo radi nikoli ne umre, le zelo, zelo daleč je.

Čas beži, a ti si vedno z nami, v naših srcih. Pogrešamo te …

Žena Štefka in hčerka Mojca z družino

Pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho spiš, bolečin več ne trpiš a v srcih naših še živiš.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje ali kakorkoli drugače pomagali v teh težkih trenutkih. Hvala tudi govorniku, trobilnemu kvartetu rudarske godbe Premogovnik ter zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica. Pogreb je bil 18. 2. 2022 v ožjem družinskem krogu. Hčerka Ida z družino

ZAHVALA

IVAN JOVAN

V SPOMIN

Podkraj 23b, Velenje

8. 5. 1927 – 3. 2. 2022 Ob boleči izgubi dragega Ivana Jovana, našega Hanzija – moža, očeta, tasta, dedka, pradedka – naj naše hvaležne misli dosežejo V tihi spomin človeku, sorodnike, sosede, prijatelje in znance, ki ste nam dajali podporo ob ki smo ga imeli radi. težkih trenutkih slovesa. V mislih in srcu bo Iskreno se zahvaljujemo zdravnici Katarini Lahovnik, dr. med. vedno z nami. spec., ter zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica in Splošne bolnice Celje, pevcem, Pogrebni službi Tišina, govorcu Dragu Kolarju za sočutne besede slovesa. Posebno zahvalo izrekamo Združenju borcev za vrednote NOB Velenje in Žalec, KO Zveza borcev Vinska Gora, Združenju šoferjev in avtomehanikov Velenje in njihovi častni straži, Društvu vojnih invalidov Celje, Krajevnim skupnostim Ponikva pri Žalcu, Vinska Gora, Šentilj, vsem praporščakom in drugim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi

Na pragu lanskoletne pomladi je tvoj dom postalo tebi, mami, vedno ljubo in osupljivo vesolje

MARICA KNEZ 24. 5. 1932 – 5. 3. 2021

Najine zaveznice so postale zvezdne noči. Vedno prideš, mami, po neskončni zvezdni stezi … in mi podariš nasmeh in ljubeznive besede. Iščem te, mami, povsod. Tvoja Tani

Naš čas, 3. 3. 2022, barve: CMYK, stran 24

P kot pust in počitnice Pust se rad združi z zanimivimi dnevi; kakšno leto je padel na 8. februar, drugič spet na 8. marec, večkrat pa se je združil z zimskimi šolskimi počitnicami. Tudi letos. Združil pa se je letos tudi s sprostitvijo ukrepov proti covidu, zato se je v polni meri pokazalo, kako dovolj imamo medicinskih mask, želimo pa si pustnih mask, druženja in veseljačenja. Še posebej otroci. Društva prijateljev mladine v krajevnih skupnostih Ravne, Skorno Florjan, Paka … so pričakovala veliko otrok, a jih je prišlo tudi po 200! Bogat počitniški program je zajemal ustvarjalne delavnice, športne aktivnosti, vse pa je bilo prepleteno s pustom in maškarami. Fotografije govorijo same zase. 🔲

dj, tr

Na centralnem otroškem igrišču je nazadnje toliko otrok in staršev zbrala le Pika Nogavička, letos pa veliko pustno rajanje, brezplačni krofi, zabavna glasba in lepe nagrade za pet najbolj izvirnih mask. Pust je v celoti zmagal!

Ustvarjalni so bili tudi v Galeriji Velenje, kjer so izdelovali izvirne in zabavne pustne maske.

Na Glavnem trgu v Šoštanju so izbrali najlepšo pustno maškaro - dvojno Miki Miško. (Foto J. Miklavc)

Na pustno nedeljo je Turistično društvo Vinska Gora s Skupino Vingosi priredilo rajanje za vse Vinskogorčane, ki so se v velikem številu v pustnih maskah odzvali vabilu na zabavo. Za gostinsko ponudbo je poskrbela domača gostinka, za otroke Škrat Biser. Ponujali so krofe, s kredami so otroci polepšali športno igrišče.

Mladi muzealci so na Velenjskem gradu spoznavali pustne običaje in izdelovali pustne maske v ustvarjalni delavnici.

Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je v vili Rožle pripravila različne delavnice. V ponedeljek so izdelovali zimske figurice, ribiške palice in se preizkusili v zimskem ribolovu. V torek so se posladkali s krofi, izdelali pisane živalske maske in se prelevili v čarovnice, kralje, princeske ... V sredo so se udeležili počitniške delavnice Lego robotika.

V Vili Bianca so otroci iz naravnih materialov ustvarjali pisane ptičje hišice.