Naš čas 10/2010

107,8 MHz

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 1

za za konec konectedna tedna

Jutri se bo delno zjasnilo.

V soboto popoldne kratkotrajne padavine.

www.nascas.com številka 10

četrtek, 11. marca 2010

1,50 EVR

RADIO VELENJE

Ni sodobne demokracije brez enakosti spolov Zdravka Vasiljević

Avgusta bo minilo 100 let, odkar je bila na mednarodni konferenci žensk v Kopenhagnu na predlog nemške socialdemokratke Clare Zetkin sprejeta resolucija o praznovanju mednarodnega dneva žensk. Smisel tega dne je videla predvsem v boju za žensko volilno pravico ter za odpravljanje vseh oblik diskriminacije žensk.

Tako mislim

Bravo rokomet!

Sto let! Dolga doba. Pa vendarle ne tako. Sploh če ta čas povežemo z dejstvom, da so ženske na Slovenskem pridobile volilno pravico šele leta 1942 (pravno-formalno celo šele leta 1945). Naše angleške kolegice pač nekoliko prej, leta 1918, vendar so lahko volile le, če so bile stare čez 30 let, če so redno plačevale najemnino ter imele diplomo. Šele z letom 1928 so znižali starost volilnih upravičenk in upravičencev na 21 let.

9

Foto: Stanislav Vovk

O bloku 6 odbor za gospodarstvo DZ Jutri bo v Šaleški dolini zasedal odbor za gospodarstvo državnega zbora (DZ) – Med drugim bodo obravnavali podporo GZS bloku 6 in drugim načrtovanim energetkim naložbam Mira Zakošek

Jutri dopoldan bo v Šaleški dolini o izgradnji 6. bloka TEŠ razpravljal tudi Odbor za gospodarstvo državnega zbora. Obravnavali bodo stališče Strateškega sveta za politiko energije in podnebne spremembe GZS do izgradnje TEŠ Bloka 6, izgradnje HE in nujnosti odločitve o pripravi dokumentacije za čim hitrejšo izgradnjo JEK 2. Osnovni okvir strokovne ocene je, da Slovenija potrebuje zanesljivo, trajnostno, cenovno konkurenčno in ekološko sprejemljivo oskrbo slovenskega

gospodarstva z električno energijo in temu primerno infrastrukturo ter da je za njihovo načrtovanje in realizacijo nujna sinergija med sistemi hidro, termo in jedrske energije. Edino to bo zagotavljalo visoko zanesljivost, ekonomiko in manjšo odvisnost dobav in proizvodnih stroškov od nihanja cen energentov na svetovnih trgih ter zagotavljanje varnega delovanja elektroenergetskega sistema.

Poglavitni del slovenskega elektroenergetskega sistema je bil zgrajen v letih od 1970 do 80 in takrat je bil tudi povezan z Evropo. Jasno je, da je ta sistem po 40 letih

vsekakor potreben temeljite prenove. To naj bi zagotovili z izgradnjo TEŠ 6, JEK 2, HE in OVE, kar predstavlja dolgoročno tudi najboljšo raznolikost virov. Zato Strateški svet za politiko energije in podnebne spremembe GZS podpira gradnjo TEŠ 6 kot enega od stebrov delovanja slovenskega EES. Prihodnost in restrukturiranje gospodarstva v smeri višje dodane vrednosti zahteva namreč višjo kakovost električne energije. Brez temeljnih objektov, ki omogočajo sistemske storitve, bo kakovost električne energije slabša.

Blok 6 TEŠ je nadomestna okoljska naložba za izrabo domačih primarnih virov energije (35 % manj CO2, 50 % manj SO2, 75 % manj NOx, manj hrupa), ki omogoča varno in zanesljivo preskrbo z električno energijo.

Napoved o ničelni rasti električne energije je nerealna. Njen delež v

Ravnanje z odpadki je tudi kultura Pravilno ravnanje z odpadki ni pomembno samo z ekološkega ampak tudi s finančnega vidika Šoštanj, 3. marca – Velika količina komunalnih odpadkov postaja vse večje vprašanje. Slovenija sodi med tiste članice EU, ki predelajo najmanj teh odpadkov. Pravilno ravnanje z njimi ni pomembno samo z ekološkega vidika, temveč

tudi s finančnega. Z ločenim zbira njem, stiska njem emba la že, umno porabo … lahko v precejšnji meri vplivamo tudi na stroške. »Nujno je, da se vsi občani trudimo zmanjšati količino odpadkov, saj bo cena rav na nja komu nal nih odpadkov odvisna od skupne količi ne odpad kov iz naše obči ne.

Manjša kot bo skupna masa odpadkov, nižji bodo stroški vsakega posameznika,« so opozorili na predavanju, ki ga je Občina Šoštanj pripravila v sredo v kultur nem domu, tema pa je bila ločeno zbiranje odpadkov. Alenka Centrih, zunanja sodelavka občin Velenje,

Šoštanj in Šmartno ob Paki, je upravnikom, predstavnikom blokov, hišnikom in drugim predstavila, pojasnila, kako pomembno je ločevanje odpadkov.

Ponovila je, da od 1. januarja odpadke iz vseh treh občin odvažajo v Regijski center za ravnanje z odpadki, CERO Celje. V Velenju ostaja zbirni center, kjer odpadke stehtajo, stisnejo in prekladajo v kontejnerje, v Celju pa vse mešane komunalne odpadke mehansko in biološko obdelajo, tako da za odlaganje ostane le približno 35 odstotkov pripeljanih odpadkov.

Občani Šoštanja so imeli precej

končni rabi energije pri nas zaostaja za stanjem in trendi v EU. V začetku 90-ih let se je že zaradi zgrešene napovedi o ničelni rasti rabe energije povsem zaustavil investicijski ciklus v Sloveniji.

Strateški svet podpira tudi intenzivno pripravljanje dokumentacije in odločitve za čim hitrejšo izgradnjo JEK 2. In seveda za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Tako podpira tudi nadaljnjo izgradnjo hidroelektrarn, saj je energetski potencial slovenskih rek najpomembnejši obnovljivi vir energije. To je pomembno zlasti iz razloga, da bodo nove hidroelektrarne proizvedle več kot polovico dodatno proizvedene električne energije iz obnovljivih virov v letu 2020 ter s tem odločilno vplivale na doseganje ciljnega deleža OVE v končni rabi energije.

In kakšno je stanje danes? Menim, da za 21. stoletje ne najbolj razveseljivo. Moški imajo še vedno vodilno vlogo.

Ne samo v politiki, temveč tudi v gospodarstvu. Ženske smo torej v organih političnega, sindikalnega in gospodarskega odločanja še vedno, in to skoraj povsod v Evropski uniji, v veliki manjšini. Zato ne moremo enakopravno vplivati na določanje prednostnih nalog družbenega in gospodarskega razvoja. Nenazadnje še vedno niso odpravljeni stereotipi o ženskih in moških poklicih, prav tako so prikrite oblike diskriminacije še vedno prisotne.

S pojmom »enakost med spoloma« pa je tesno povezan tudi odklonski pojav nasilja v sodobni družbi in njeni najožji celici – družini. Kot pravijo v Organizaciji združenih narodov, naj bi bila vsaj ena od treh žensk fizično napadena, prisiljena v spolni odnos ali drugače zlorabljena. Tudi podatki Sveta Evrope kažejo podobno sliko, saj nasilje nad ženskami v družini narašča. Znan podatek je, da je v kar 90 odstotkih primerov povzročitelj nasilja moški. V sodobnih demokracijah, kakršna je tudi slovenska, se proti družinskemu in drugim oblikam nasilja bojujemo z zakoni. Tako je bil pri nas leta 2008 sprejet zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki omogoča učinkovitejše odkrivanje, preprečevanje in ukrepanje v primerih nasilnih dejanj v družinskem okolju.

Tudi v Mestni občini Velenje se pojava nasilja v družini zelo dobro zavedamo. Zato smo se lotili projekta Celovito reševanje nasilnih dejanj pod vodstvom Belega obroča in podjetja Sirius.si. Avtorja in nosilca projekta Vlasta Nussdorfer in Milan Krajnc bosta v mestni občini Velenje vodila brezplačne delavnice in okrogle mize na temo preprečevanja nasilja in preventivnega ozaveščanja za različne ciljne skupine. Pripravili pa bodo tudi številne brošure in promocijsko gradivo ter delavnice in okrogle mize za dvig samozavesti občanov, ki so bili žrtve kakršnekoli oblike nasilnega dejanja.

Naj končam z mislijo, da ni sodobne demokracije brez enakosti spolov. Ponotranjimo to misel, verjemimo vanjo. Enaki smo!

Zelena priloga

vprašanj predvsem za predstavnika podjetja PUP Saubermacher in komunalnega inšpektorja. Nepravilno ravnanje z odpadki bo v prihodnje namreč tudi kaznovano.

mkp

Prijava do 22. 3. 2010 www.mlekarna-celeia.si

13 - 17

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 2

2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

11. marca 2010

Večletna gradnja športno-rekreacijskega parka Brezposelnost še gor Velenje, Mozirje – Lani se je število brezposelnih na območju upravnih enot Velenje in Mozirje povečalo za dobro polovico, povpraševanja po delavcih je bilo za tretjino manj, stopnja registrirane brezposelnosti pa se je povečala za 3,6 odstotka.

Januarja je bilo na Uradu za delo Velenje registrirano brezposelnih 2.489 oseb, na Uradu za delo Mozirje pa 840 oseb. mkp

Drkovi zlato priznanje zveze Ljubljana - Vsako leto Zveza društev za boj proti raku Slovenije v tednu boja proti raku pripravi tudi slavnostno sejo. Ta je bila prejšnji torek na ministrstvu za zdravje v Ljubljani, na njej pa so nekaterim zaslužnim posameznikom podelili priznanja zveze.

Med dobitniki sta bila tudi dva Velenjčana, in sicer Lado Planko, ki je prejel srebrni znak zveze, ter predsednica velenjskega društva za boj proti raku Branka Drk. Ta je prejela zlati znak zveze.

Bila je edina dobitnica najvišjega priznanja Zveze društev za boj proti raku Slovenije.

V Velenju dobili 87 tisoč evrov za nov športno-rekreacijski park med šolama Antona Aškerca in Gustava Šiliha – Konec meseca razpis za izbiro izvajalca dela – Gradnja bo tekla več let, že letos odprtje prvih objektov Velenje, 8. marca – Mestna občina Velenje je na osnovi lanskoletne prijave na Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov v letih 2010, 2011 in 2012 konec letošnjega februarja od Fundacije za šport prejela sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev v višini 87.000 evrov. Obči-

ga otroškega igrišča. Dela naj bi se pričela takoj, ko bodo preko javnega razpisa, ki ga bo občina objavila konec marca, izbrali izvajalca del.

Na vprašanje, ali so na občini veseli pridobitve nepovratnih sredstev za objekt, katerega predračunska vrednost je kar 1 milijon 122

morali še pred začetkom del urediti novo zaklonišče. Igrišča bomo začeli graditi kmalu, takoj po izbiri izvajalca del. Delali bomo fazno. Naš namen je, da letos zgradimo vsaj četr tino predvidenega športnega parka. V prvi fazi bomo uredili igrišča za rokomet, košarko in odbojko, morda tudi za tenis.

tp

Srebrni znak CZ za lokoviške gasilce Zreče, Šoštanj, 4. marca – Ob 1. marcu, svetovnem dnevu civilne zaščite, so na celjskem pripravili slovesnost, ki je bila tokrat v Zrečah. Na njej so posebej poudarili, kako pomemben je usposobljen sistem zaščite in reševanja, ki se je izkazal tudi pri vrsti naravnih nesreč po Sloveniji.

Na tem območju so bili ena večjih katastrof plazovi v Lokovici, kjer so se posebej izkazali gasilci občinskega poveljstva Šoštanj. Člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Lokovica so se prvi odzvali na pomoč, z reševanjem in evakuacijo ogroženih prebivalcev, zato jih je Občinski štab civilne zaščite Šoštanj predlagal za priznanje srebrni znak Civilne zaščite, ki ga je v imenu društva na proslavi v Zrečah prevzel poveljnik PGD Lokovica Andrej Jurič. »PGD Lokovica je s svojimi člani požrtvovalno delovalo ob katastrofalnih plazovih 10. julija, ti so se sprožili na območju celotnega kraja. S premišljenimi ukrepi v jutru, ko so se pričeli eden za drugim sprožati plazovi izrednih razsežnosti, so izvajali reševanje, evakuacijo in obveščanje ogrožene javnosti. Vseskozi so delovali v času intervencije in pri odpravi začetnih sanacij, ki so bile potrebne za vzpostavitev normalnih pogojev po evakuaciji prebivalcev. Hitro ukrepanje v začetni fazi katastrof je pomagalo, da ni prišlo do žrtev med ogroženimi prebivalci. Pomembni so bili tudi psihološki učinki, ki so jih člani PGD Lokovica s štabom CZ občine Šoštanj izvajali kot potrebno pomoč ljudem v stiski. Zaradi njihovega množično požrtvovalnega dela ob teh ujmah in zaradi njihovega dobrega dela nasploh jih predlagamo za srebrni znak CZ,« so Šoštanjčani zapisali v obrazložitvi za visoko priznanje lokoviškim gasilcem. mkp

Začetek prenove kulturnega doma Šoštanj, 4. marca - V Šoštanju so v četrtek začeli prenavljati notranjost kulturnega doma.

Investitor približno 121.000 evrov vredne prenove je Občina Šoštanj.

Projekt je izdelalo sežansko podjetje Elita IB, d. o. o., izvajalec del pa je prav tako iz Sežane, in sicer Gorup Audio – Stojan Gorup, s. p.. Dela naj bi končali do konca aprila. V tem času bo velika dvorana kulturnega doma zaprta za vse aktivnosti. mkp

Ježovnik novi predsednik MDI Šoštanj Šoštanj - Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Šaleške doline Velenje, območni odbor Šoštanj, bo po novem vodil Milan Ježovnik. Dosedanji predsednik Stane Mlakar bo opravljal delo podpredsednika. mkp

Namesto Kovačičeve Vališer Velenje – Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje bo še pred iztekom tega šolskega leta dobil novega ravnatelja.

Po 27 letih vodenja centra odhaja namreč v pokoj dosedanja ravnateljica Marija Kovačič. Namesto nje bo 14. aprila na njeno mesto sedel magister defektologije Aleksander Vališer iz Raven na Koroškem, ki je trenutno zaposlen na osnovni šoli v Škofji Loki. Vališer je bil eden od petih kandidatov, ki so se prijavili na razpis za ravnatelja centra.

Sedanje mestno otroško igrišče bo aktualno še nekaj let. Razmišljanja o selitvi pa vseeno so, tudi prostor za novo igrišče je rezerviran.

na je na razpis prijavila projekt izgradnje športno-rekreacijskega parka na zelenici med osnovnima šolama Gustava Šiliha in Antona Aškerca ter Šolskim centrom Velenje. Prostor in prostorski dokumenti tam omogočajo izgradnjo načrtovane športne infrastrukture, kasneje pa tudi novega mestne-

tisoč evrov, je župan Srečko Meh odgovoril. »Veseli smo, čeprav se je sedaj pojavil še zaplet z ureditvijo novega zaklonišča še pred začet kom del na šport no -rekreacijskem parku, ki bo nadomestil igrišča, ki smo jih v mestu izgubili z izgradnjo novega avtobusnega postajališča. Tako bomo

Uredili bomo začasne garderobe, parkirišča in dohodne poti in osvetlitev. Na novo moramo urediti tudi dostop do glasbene šole in OŠ Antona Aškerca ter bodočega Gaudeamusa, da bomo tako omogočili, da bodo nove športne površine lahko občani in občanke začelo uporabljati že letos.«

V letošnjem letu naj bi za izgradnjo novega športno-rekreacijskega parka pora bi li oko li 500 tisoč evrov. Po županovih besedah so ta sredstva že zagotovljena. Gradnja novega športnega parka pa bo tekla še v letih 2011 in 2012.

Prostor za otroško igrišče le rezerviran Veliko smo že slišali o prestavitvi mestnega otroškega igrišča s sedanje lokacije ob Šaleški cesti na področ je nove ga šport no -rekreacijskega parka. Kdaj, če sploh, naj bi do tega prišlo, je bilo naslednje vprašanje, ki smo ga postavili županu. »Mislim, da bi bilo pametno in prav, če bi otroško igrišče res preselili. Prostor za to smo na področju med osnovnima šolama in Pako zaenkrat le rezervirali. Ko bomo dosegli soglasje v lokalni skupnosti, ga bomo tudi prestavili. V času izgradnje športno-rekreacijskega parka zagotovo še ne. Razlog, da bi bilo igrišče dobro preseliti, je, da je sicer lepo in dobro vzdrževano, a je na Šaleški cesti vse večji promet, blizu pa je tudi avtobusna postaja. To sta morda dovolj velika razloga za selitev igrišča. Nimamo še projektov, pa tudi denarja ne.« bš

Slovenske kure še ne bodo razkosali Enkrat so za pokrajine eni, drugič drugi – Slab praznik prvih regijskih gradbink - Vzroki za praznovanje bodo še dolgo – Iz zime v pomlad polno težav Za celovitost slovenske kure, kakršno podobo nekateri pripisujejo Sloveniji, se tudi po zadnji parlamentarni razpravi o pokrajinski zakonodaji ni bati. Razprava je bila sicer razgibana, glasovanje kot utečen stroj.

Tokrat je zakone podpirala opozicija, vodilna opozicijska stranka SDS je zakone v parlament tudi vložila, vladajoča stran je bila proti. Pomisleki so bili znani že prej, glasovanje že vnaprej obsojeno v neuspeh. Oziroma uspeh, s katere strani pač presojamo zadevo. V bistvu je predlog iste strani padel že drugič, saj te zakonodaje večina ni podprla niti v prejšnjem mandatu, ko je bila SDS vladna stranka.

Za to razpravo je zanimivo, da se tako močno zatika, čeprav vsi poudarjajo, kako pomembna bi bila »pokrajinizacija« Slovenije, kako lažje bi izvajali enakomernejši razvoj, tudi lažje črpali evropske sredstva, pa tako tudi lažje uresničili pomembna projekta tretje in tudi četrte razvojne osi. A različne strani poudarjajo različne pomanjkljivosti. Eni opozarjajo na financiranje pokrajin, tudi na način izvolitve predsednika pokrajinskega sveta, za druge je sporen prenos pristojnosti z države na pokrajine, za mnoge vendarle tudi število pokrajin, pa čeprav to naj ne bi bilo prvotnega pomena. A za nekatera območja je. Predlog, ki je bil zdaj v obravnavi, je sicer »naklonjen« Saši, saj predlaga 13 pokrajin in posebno ljubljansko »enoto«. Vlada meni, da je to preveč, da je dovolj šest do osem pokrajin. Jelinčič se še vedno zavzema le za pet pokrajin, kot pravi, »zgodovinskih pokrajin«: Kranjska, Štajerska, Primorska, Pomurska in Koroška. So tudi taki, ki menijo, da bi bilo dovolj, če bi »deželico« razdelili le na tri pokrajine. Nekateri so prepričani, da bi večjo decentralizacijo dosegli z uvedbo čim večjega števila pokrajin, drugi menijo nasprotno; da je preveliko število takih enot v nasprotju s tem ciljem. Če k vsemu temu prištejemo še mnenje vlade, da uvedba pokrajin ni med prednostnimi nalogami (izhodne strategije) ter da za oživitev tega projekta ni denarja, je jasno, da je bilo to glasovanje v parlamentu obsoje-

no na neuspeh. Pa tudi zaradi tega, na kar so tudi opozarjali nekateri poslanci, da prihaja do resnega razkoraka med tem, kar nekateri župani poslanci ali čisti poslanci zagovarjajo na terenu, kaj pa kot del strankarske »mašinerije« v parlamentu.

Isti dan, ko so poslanci o teh pokrajinskih zakonih glasovali v parlamentu, so slavile žene. Vsaj za dve z našega območja vem, ki gotovo nista imeli nič kaj veselega praznovanja. To velja za obe največji regijski gradbinki - Vegradovo Hildo Tovšak in Gradisovo Lidijo Žagar. Ti sta zadnji čas precej zagrenili tudi življenje svojih sodelavcev. Več kot 250 Vegradovih je na čakanju, okoli 200 Gradisovih lačnih čaka na plačo in grozi s stavko. Ne bi ponavljal vzrokov, ki so privedli ti gradbeni družbi v tako hude težave, saj so se o tem mediji dodobra razpisali in razgovorili.

O napihnjenem balonu in prevelikih apetitih in še čem. A zdaj je najpomembneje, kako premagati te težave in poravnate račune tistim, ki so pošteno delali.

Tudi sicer je praznik žena opozoril na še mnoge težave, s katerimi se še vedno srečuje »nežnejši spol«. Nekaj časa je že kazalo, da ta »socialistični« praznik sploh ni več potreben, saj so se žene vse bolj emancipirale, a kaže, da se stvari spet zaostrujejo, pa čeprav smo sprejeli tudi nekaj odločitev, ki naj bi preprečevale, da ne bi bilo tako. Je že tako, da s predpisi pogosto ne dosežemo vsega. Da tudi tu papir veliko prenese.

Mraz pa je poskrbel, da so imeli za praznik rože tudi tisti, ki nimajo denarja. Vsaj take na šipah avtomobilov, če so ga imeli na prostem.

Zima nas očitno še ni zapustila, zato nekateri še tem bolj težko pričakujejo pomlad. Predvsem vzdrževalci cest tudi s strahom. Pozimi so po cestah »posuli« veliko denarja, da so bile prevozne, spomladi bodo po njih trgali rože, saj bodo močno zacvetele. k

tp

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 3

SEJA, POGOVOR

11. marca 2010

3

Nove modre cone in zapornice pred parkirišči?

Center Velenja bo kmalu v celoti zajet v modre cone – V modri coni C, ki bo zajemala območje Kardeljevega trga in okolice, verjetno možno dobiti le en abonma za parkiranje – Kam z drugim ali tretjim avtom, ostaja vprašanje Velenje, 9. marca – 30 velenjskih svetnikov in svetnic je v torek prišlo na 29. zaporedno sejo velenjskega mestnega sveta. Na začetku so z dnevnega reda umaknili obravnavo Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v MO Velenje, z dnevnim redom, na katerem je bilo skupno 21 točk, pa so opravili hitro in tekoče.

Največ časa in razprav so po tem, ko so nanizali vrsto zanimivih vprašanj in pobud (skupaj z odgovori jih bomo pred stavi li v eni od naslednjih številk) posvetili področju parkiranja v pokritih garažah in uvedbi novih modrih con v mestu. Te napovedujejo že nekaj časa, sprememb na tem področju pa bo precej, saj je parkirišč povsod premalo. Čeprav je občina pri blokih, kjer je lastnica zemljišč, marsikje dovolila ureditev dodatnih parkirišč, je avtomobilov še vedno več, kot je prostih mest za parkiranje.

Zato bo urejanje mirujočega prometa proces, pri katerem bodo uva-

jali spremembe na osnovi ugotovitev na terenu.

Modra cona C z novim letom Razprava o parkiranju se je začela pri obravnavi Pravilnika o oddajanju parkirišč v garažah v najem; ta bo uredil pravila parkiranja v vseh pokritih garažah in parkirnih hišah v lasti Mestne občine Velenje.

To velja tudi za tista, ki še niso zgrajena, saj bo še letos končana garažna hiša pri Rdeči dvorani, kjer bo skoraj 700 parkirnih mest.

Pravilnik so oblikovali predvsem zato, da bi čim prej naredili več reda pri parkiranju na območju Karde lje ve ga trga. Tam se je namreč v preteklosti že dogajalo, da so najemniki parkirišč v pokritih garažah te preprodajali, čeprav pravnoformalno sploh niso bile v njihovi lasti. Ko bodo uvedli modro cono C in s tem plačljivo parkiranje, kar naj bi se zgodilo 1. januarja 2011, bodo morali vsi, ki takšna parkirišča pod Kardeljevim trgom že uporabljajo, skleniti nove najemne pogodbe. Tistim stanovalcem, ki bodo imeli parkirišče v podzemnih garažah, tudi ne bodo izdali abonmajev za parkiranje na odprtih površinah na tem območju.

Vprašanje parkiranja je na Kardeljevem trgu in Stantetovi ulici tako pereče, ob koncu tedna velikokrat celo nevzdržno, da nihče od tamkajšnjih lastnikov ali uporabnikov stanovanj verjetno ne bo dobil več kot en abonma za parkiranje, drugi ali tretji avto pa bodo morali umakniti s tega območja. Od tu naj bi umaknili tudi službena in tovorna vozila. Analiza je namreč pokazala, da je parkirišč premalo,

da bi lahko tudi na tem območju stanovalcem v nakup ponudili sicer dražji drugi abonma, saj je na eno stanovanje prostora le za eno parkirišče. Zato bodo v coni C modre cone veljale 24 ur vse dni v tednu.

Na vprašanje svetnika Roberta Baha, kam bodo stanovalci prestavili drugi ali tretji avto, na seji še

ga prometa in varstva prometnih površin, so obravnavali prav spremembe pri modrih conah. Te se bodo v strogem centru širile tako po Tomšičevi kot Vodnikovi, pa tudi Prešernovi. V osnutku odloka je predvidena tudi možnost postavitve zapornic pred parkirišči, kjer je lastnina le-teh znana.

Pred postavit vijo bodo mora li

Spet smučanje v Šaleku?

niso imeli pravih odgovorov, jih bodo pa pripravili do aprilske seje.

Smo pa ob tem slišali, da bodo spet razmislili o gradnji garažne hiše sredi naselja, kjer so jo pred leti že hoteli zgraditi, pa ni bilo interesa za najem parkirnih prostorov v njej.

Zato so tam uredili parkirišče.

Ob tem je župan Srečko Meh poudaril, da se bodo kmalu lotili temeljite prenove Kardeljeve ploščadi in okolice, ki naj bi stala kar 2 milijona evrov. Zato čez noč ne bodo uspeli.

Kmalu tudi mesečne karte Ko so svetniki obravnavali spremembe odloka o ureditvi cestne-

Za bolj čist zrak v mestu Velenjski mestni svet je soglasno podprl pobudo, da Mestna občina Velenje pristopi k podpisu tako imenovane Konvencije županom evropskih mest, s čimer se zavežejo, da bodo do leta 2020 zmanjšali emisije žveplovega dioksida v mestu za 20 %.V Evropi je konvencijo podpisalo že več kot 1000 večinoma večjih mest, v Sloveniji pa doslej le Ljubljana. Velenje bo torej drugo mesto, ki se bo s podpisom konvencije resno lotilo ukrepov za izboljšanje zraka v mestu.

Načrte, kako to doseči, bodo izdelali v javnem zavodu Kssena.

Darja Medved, direktorica uprave Občine Šoštanj: »Samo pravočasno in kakovostno pripravljeni projekti pritegnejo denar.«

V Šoštanju je bilo, vidno je že na pogled, da je v zadnjih letih narejenega veliko. Za to imajo, kot pravi direktorica uprave Darja Medved, zasluge mnogi. Pri tem pa posebej izpostavlja župana, svetnike in zaposlene v občinski upravi.

Občinska uprava ima velike zasluge, da ste uspeli lani v Šoštanj pritegniti precej sredstev iz razpisov? »Ne samo občinska uprava, k temu so veliko prispevali tudi svetniki. Vsak projekt, vsaka naložba, ki se odvija, je pogojena s proračunom, o njem pa določajo svetniki. Gre za medsebojno sodelovanje župana, uprave in svetnikov.« Da so projekti uspešni, pa morajo biti pravi in dobro pripravljeni. »To pa gotovo. Za to se res lahko zahvalim predvsem sodelavcem, ki pripravljajo dokumentacijo. Zelo pomembna je prti tem pravočasnost in ažurnost. Samo s pravočasno in kakovostno pripravljenimi projekti se lahko prijavljamo na razpise, ki jih objavljajo ministrstva.« Pomeni, da imate ta hip v predalu spet kakšen dober projekt, ki

čaka, da doživi razpis? »Seveda. Ne samo, da imamo projekte v predalu, imamo že tudi

Darja Medved: »Pri nas vsak zaposlen opravlja pet različnih dejavnosti, v večjih občinah pa je za vsako dejavnost pet zaposlenih.«

konkretne podatke o morebitnih razpisih. Tako z določenimi projekti res samo še čakamo razpis.« V katero smer gredo? »Kot veste, je občina Šoštanj po površini zelo velika, prepletena s številnimi cestami, zato je veliko

da bodo s prodajo občinskih zemljišč in nepremičnin v proračun dobili 2 milijona 61 tisoč evrov, za nakupe zemljišč in nepremičnin pa naj bi letos namenili 2 milijona 64 tisoč evrov. Med drugim bodo odkupili nepremičnino in zemljišče v Šaleku, ki vodi proti smučišču, trudijo pa se, da bi odkupili tudi celotno področje že nekaj let nedelujočega smučišča. Šele ko bo to območje v celoti v lasti MO Velenje, bodo smučišče ponovno uredili. Franc Sever je dal pobudo, da bi razmislili o novi lokaciji zanj. Predlagal je področje sedanjih skakalnic, kjer je lega severna in zato sneg ne kopni tako hitro. Takih zim, kot je bila letošnja, je namreč bilo v zadnjih letih premalo, v zelenih zimah pa bi smučišče v Šaleku spet samevalo.

Mestni svet je sprejel sklep o načrtu pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem MO Velenje v letošnjem letu. Računa,

Novi projekti čakajo nove razpise Milena Krstič - Planinc

zaprositi za dovoljenje tudi na MO Velenje.

Svetniki so imeli ob tem kar nekaj pomislekov, a dejstvo je, da mnogi želijo zaščititi svoja parkirišča in si zagotoviti, da bo prosto, ko se bodo vrnili domov. Na občini računajo, da bodo za označitev novih modrih con in postavitev novih parkomatov porabili 40 tisoč evrov.

Poleg tega naj bi poleg letnih kart za parkiranje v conah A in B, kjer bo še naprej omejitev parkiranja veljala od 7. do 15.30, polurno parkiranje pa bo ostalo brezplačno, kma lu v nakup ponu di li tudi meseč ne kar te. Sta le naj bi 50 evrov.

projektov povezanih s cestno infrastrukturo. Pripravljamo se na drugo fazo izgradnje Muzeja usnjarstva na Slovenskem, pripravljeno pa imamo tudi dokumentacijo za drugo fazo Vile Mayer. V zvezi z njo smo že bili že na pogovorih na ministrstvih, tako da znova pričakujemo sredstva sofinanciranja.« Prav ta dva projekta, ki ju omenjate, sta že doslej dobila precej denarja iz razpisov. »Za Muzej usnjarstva na Slovenskem s približno vrednostjo 1,4 milijona evrov smo dobili 513.000 evrov nepovratnih sredstev, za vilo Mayer pa kar 95 odstotkov nepovratnih sredstev ali okoli 400.000 evrov. Smo pa že v končni fazi priprave dokumentacije za obnovo zunanjega dela vile, nabave opreme … Raču nam, da bomo do poletja to fazo končali. Vključno s parkirišči.«

Cenijo preteklost Zanimivo, kako veliko pozornosti namenjate preteklosti. »Ta dva projekta morda res najbolj nazorno kažeta na to, da nismo pozabili preteklosti, da jo povezujemo s sedanjostjo in prihodnost-

jo. S tem skušamo doseči tudi medgeneracijsko sodelovanje.

V Šoštanju imamo številne imenitne rojake, znane osebnosti. Naj ome nim ene ga, aka dem skega kiparja Napotnika. Leta 2008 smo nje govo raz stavo pri pravi li na Dunaju, njegovo stalno zbirko bomo umestili v Vilo Mayer, naš namen pa je tudi, da bi s to zbirko potovali po Sloveniji in mogoče šli z njo ponovno kam v tujino. Zakaj ne bi Napotnika spoznala tudi širša javnost? Šoštanjčanom smo lani namenili knjigo Pozdrav iz Šoštanja, mesto na starih razglednicah. Knjigo so ljudje z velikim veseljem sprejeli. Čeprav je bila natisnjena v 1.400 izvodih, je hitro pošla. Odločili smo se namreč, da Šoštanjčanom poklonimo brezplačni izvod. Ko bo ponatis, bodo vsi, ki knjige še nimajo, pa bi jo želeli, dobili svoj izvod.« Idej, kaj vse bi se še dalo narediti, je najbrž veliko. Kako pa tehtate … »Gre za sodelovanje. Za vsak projekt je imenovana ožja skupina, ki zelo hitro preide od ideje h konkretnim dejanjem v soglasju z županom, svetniki. Operativni del pa je stvar sodelavcev v upravi, ki so res odlični.«

Veliko zanimanja za TEŠ Šoštanj - tudi drugi dan odprtih vrat je v Termoelektrarni Šoštanj dobro uspel, obiskali pa so jih občani tudi iz drugih krajev Slovenije. Tudi tokrat so jim podrobno predstavili razvojno strategijo elektrarne in s tem povezano gradnjo bloka 6 ter odgovorili na postavljena vprašanja. Ogledali so si lahko tudi termoelektrarno.

Poleg običajnih vprašanj, kot so možnost zaposlitve v TEŠ, o tem, katere vrste kadrov bodo v prihodnosti zaposlovali in kako potekajo aktivnosti v zvezi s projektom Blok 6, je bilo veliko zanimanja tudi za »Center odličnosti nizkoogljične tehnologije, katerega soustanovitelj je tudi Termoelektrarna Šoštanj in v okviru katerega se razvija demonstracijski projekt »Vodikove tehnologije v napredni energijski oskrbi«. Gre za postavitev eksperimentalne vodikarne na območju Termoelektrarne Šoštanj, kjer bodo potekale raziskovalne dejavnosti in optimizacija delovanja energetskih sistemov.

Znotraj raziskovalnih aktivnosti bodo simulirani različni viri okolju prijazne energije in njihov prispevek k pridobivanju vodika. mz

Župan je seznanjen z vsem Kot direktorica občinske uprave ste zadolženi za koordinacijo in organizacijo dela. Rekli ste, da ste zadovoljni z zaposlenimi. Kako jih usmerjate? »Uprava Občine Šoštanj je po številu zaposlenih zelo majhna, sodelavci pa so pri opravljanju svojega dela zelo samostojni. Dejstvo je, da morajo v primerjavi z zaposlenimi v večjih občinah opravljati številne zelo različne naloge. Če povem preprosto, en sodelavec mora opravljati pet različnih dejavnosti, medtem ko je v večjih občinah za vsako aktivnost pet delavcev.

Tako da so naši ljudje res strokovni, usposobljeni … Vča sih jim zmanjkuje časa, a se tudi to uredi.« Koliko je pomembno to, kakšen vodja je župan, koliko se vmešava v njihovo delo, koliko jih usmerja in koliko jim da prav, jih podpira, pušča proste roke? »Župan kot odgovorna oseba vsake lokalne skupnosti - in tako je tudi pri nas - želi biti seznanjen z vsemi aktivnostmi. Nobena stvar ni prepuščena slučaju. Župan, podžupani in direktor vodimo upravo.

Sodelavci so pri delu samostojni, kljub vsemu pa je župan seznanjen prav z v sem, kar se dogaja, čeprav je tudi poslanec v državnem zboru in velikokrat tam. Naj povem primer: ko se je nedavno tega seja državnega zbora zavlekla čez polnoč, je župan ob drugi uri zjutraj v Šoštanju podpisoval papirje, da je

zadeve spravil na tekoče, meni in sodelavcem pa pustil navodila za naslednji dan.«

Nad vandalizem z aktivnostmi Zdaj si močno prizadevate, da Šoštanj dobi nov, lep, primeren vrtec. »Vsekakor si naši otroci zaslužijo, da čas, ko so ločeni od staršev, preživijo v kakovostnih ustanovah.

Radi bi jim zagotovili varen, logistično cenejši, na sploh pa prijaznejši vrtec. Zanje in za njihove starše.« Drsališče pa je nekaj, na kar ste posebej ponosni. »Postalo je stičišče, središče in zbirališče vseh generacij. Prav lepo je pogledati, ko pripeljeta babica in dedek vnuka na drsanje, vmes se pridružijo starši in skupaj preživljajo prijetne urice na tem drsališču. Podatek, da se je drsališče prijelo, je to, da je bilo letos bistveno manj oranžnih drsalk na njem.

Take barve so tiste, ki so ji drsalci lahko izposodili. Veliko otrok ima že svoje drsalke.

Kaj pa vandalizem v Šoštanju. Je tega (še) veliko? »Šoštanj, žal, pri tem ni nobena izjema. Poskušamo pa stvari urejati. Čeprav vandalizma ne bomo nikoli mogli povsem preprečiti, ga lahko z izvajanjem številnih aktivnosti, športnih, kulturnih …, omilimo.« Po novem ima Šoštanj redarja? »Ja. Ljudje se ga že navajajo.«

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 4

4

DOGODKI

11. marca 2010

Gorenje letos brez subvencij

Premieru predstavili težave in pričakovanja Borut Pahor med obiskom Gorenja priznal, da je strošek države v bruto plači previsok – Trg dela naj bi postal bolj fleksibilen – V Gorenju najnižja plača ostaja 600 evrov neto, zvišali naj bi tudi ostale Vele nje, 3. marca - Velenjsko Gorenje je prejšnjo sredo dopoldne obiskal premier Borut Pahor.

Ogledu proizvodnje v hladilno-zamrzovalnih aparatih logističnega centra, enega najmodernejših v Evropi, je sledil ogled oblikovalskih dosežkov in prodajnega programa izdelkov za dom v razstavno-prodajnem salonu. Uprava Gorenja je premieru predstavila položaj v podjetju, ki je z 8 tisoč zaposlenimi in 4 % ustvarjenega državnega družbenega proizvoda zagotovo pomembno podjetje.

Zato je premierja zanimalo, kaj konkretno si želijo v Gorenju in kako jim pri tem lahko pomagata on osebno in vlada.

Preden je predsednik vlade Borut Pahor zaključil obisk v Gorenju, sta s predsednikom uprave Franjom Bobincem namen in pomen

obiska predstavila tudi novinarjem.

Bobinac je v uvodu povedal: »Veseli smo, da ste si vzeli čas za obisk pri nas. Lansko leto je bilo za Gorenje težko, sedaj pa lahko rečem, da smo okrepili prisotnost na mnogih trgih, ustvarili denarni tok in razvijali nove izdelke. Zagotovo smo najbolj internacionalizirano slovensko podjetje; 85 % prodamo pod lastnimi blagovnimi znamkami, letos pa načrtujemo novo rast in dobiček.« Premier je njprej napovedal, da bo Slovenija ob koncu leta v boljši gospodarski in politični kondiciji, kot je bila lani. Dodal je, da smo kljub težkim časom v prvih dveh mese cih letos le dose gli gospodarsko rast, čeprav bo ta nizka, kar je po pričakovanjih vlade.

Po njegovem bo v naslednjih letih največja težava zaposlovanje. Ob

Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je pohvalil vladne ukrepe v lanskem letu, premier Borut Pahor pa je prisluhnil, kaj si v Gorenju še želijo.

predlogih, ki jih je slišal od uprave Gorenja, je napovedal, da bo nova delovna zakonodaja prinesla flek-

Časa za strateško razmišljanje in odločanje je bilo več kot dovolj

sibilizacijo trga dela, omejevanje pri spev kov pri pla čah naj bolj izobraženim kadrom in ponoven

Zamik nekaterih naložb

Pismo podpore sta v zvezi z izgradnjo 6. bloka Teš izrazila tudi Grozd daljinske energetike Slovenije in Inštitut za daljinsko energetiko

V občini Ljubno tudi letos načrtujejo, da bodo tudi nekatere prednostne naložbe uresničili s pomočjo evropskih sredstev Tatjana Podgoršek

Tatjana Podgoršek

S pismom podpore za izgradnjo bloka 6 v Teš sta se pred nedavnim oglasila tudi Grozd daljinske energetike Slovenije in Inštitut za daljinsko energetiko Velenje. Naslovila sta ga na predsednika vlade RS, ministrstvo za gospodarstvo, strateški svet za energetiko in vsem skeptikom ter oportunistom izgradnje bloka 6 v Teš. V njem sta izrazila odločno podporo vodstvu in nadaljnjemu strokovnemu delu Teša, Premogovnika Velenje in vodstva Holdinga slovenskih elektrarn.

Kot navaja direktor obeh omenjenih institucij Miran Zager, so na osnovah do sedaj predstavljenih argumentov strokovnjakov Teša in uglednih poznavalcev energetske stroke v Sloveniji in 50-letnih energetskih izkušenj prepričani, da je

izgradnja bloka 6 časovno primerna in najustreznejša strateška rešitev za kratkoročno, srednjeročno in tudi dolgoročno zanesljivo ter ekološko primerno zagotavljanje oskrbe z električno energijo v Republiki Sloveniji in s toploto v Šaleški dolini. Svoje prepričanje v pismu utemeljujeta z argumenti, med katerimi ni mogoče zanemariti, da se iz termoenergetskega sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline oskrbujejo tudi nacionalno zelo pomembne gospodarske družbe, kot so Gorenje Velenje, Premogovnik Velenje, Esotech, Veplas, veliko nakupovalnih centrov, poslovnih objektov v občinah Velenje in Šoštanj, »torej več kot 33.000 odjemalcev toplote, ki jim je potrebno tudi srednjeročno in dolgoročno zagotavljati ustrezno energetsko oskrbo s toploto iz Teša.

V končni fazi pa je potrebno vsem oportunistom povedati, da gre poleg pomembnih gospodarskih družb Slovenije tudi za življenjsko in socialno eksistenco več tisoč zaposlenih v teh gospodarskih družbah Šaleške doline in Republike Slovenije. » Za grozd in inštitut je nadaljevanje izgradnje 600 MW novega bloka 6 v TEŠ nedvomno pomembna nacionalna strateška naložba za zagotavljanje zadostne, varne, okolju prijazne in zanesljive dolgoročne oskrbe Slovenije z električno energijo in za zagotavljanje zadostne, varne, okolju prijazne in zanesljive dolgoročne oskrbe Šaleške doline s toploto. Kot sta še zapisala v podpori, je bilo časa za strateško razmišljanje in odločanje več kot dovolj.

V občini Ljubno leta 2010 niso začeli takom, kot so predvidevali.

Po načr tih naj bi namreč konec decembra že uredili četrti oddelek vrtca in s tem pokrili potrebe po vzgojno-varstveni dejavnosti, a se to ni zgodilo. »Stvari so se nam zamaknile, ker nismo predvideli, da bi za ureditev oddelka potrebovali gradbeno dovoljenje, pet revizijskih pregledov načrtov. Smo pa v teh prizadevanjih tako daleč, da verjamemo, da bomo zadevo uredili do konca letošnjega maja, v skrajnem primeru do letošnjega občinskega praznika konec julija,« je pojasnila ljubenska županja Anka Rakun.

Prav tako so odložili vlaganja v obnovo ljubenske osnovne šole v višini blizu milijon evrov. Prenovo prostorov prve triade, pročelja, strehe na starem delu šole so pomaknili v leto 2011. »Zdi se nam

Iz občine Šmartno ob Paki Defibrilator za Golte Zimska služba Vodja služ be za reševa nje na Rekreacijsko-turističnem centru Gol te nad Mozir jem Damjan Ločičnik je pred nedavnim naslovil na predsednika sveta županov Saša regije Alojza Podgorška pobudo za nakup defibrilatorja za potrebe reševalne službe na Golteh. V obrazložitvi je opisal delovanje službe, težave, s katerimi se srečujejo reševalci pri svojem delu, ter razloge za pobudo. Defibrilator naj bi stal približno 4000 evrov. Predsednik sveta in hkrati šmarški župan Alojz Podgoršek je pobudo podprl in obljubil, da bo potrebo po nakupu medicinskega pripomočka predstavil tudi ostalim devetim županom občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Pričakuje, da bi s sorazmerno porazdelitvijo stroška za nakup lahko opremili reševalno službo na Golteh tudi z defibrilatorjem.

Čeprav se zima še ni poslovila, nas je zanimalo, kako zadovoljni so bili občani z dosedanjim delom zimske službe. Kot so povedali na občinski upravi, podrobne analize še niso opravili, glede na odzivnost občanov pa menijo, da so izvajalci dobro opravili svoje delo. Nekaj težav se je sicer pojavljalo v Malem Vrhu in delu Velikega Vrha. Pojasnili so tudi, da so se izvajalci odzvali praktično na vsako poslabšanje stanja na cestah, tudi če zakonodaja pravi drugače.

Da bo letošnja zima bolj obremenila proračun, kot so predvideli, pa kažejo podatki. Do sedaj so namreč porabili že približno 75 ton soli (običajno v povprečje doslej ne več kot 35 ton) ter več kot 200 ton posipnega materiala. Toliko materiala so porabili le za odpravljanje zimskih nevšečnosti na občinskih cestah in lokalnih poteh, podatkov o porabi

premislek vladnega stališča o načinu delitve dobička zaposlenim. Ob tem je poudaril, da Slovenija ni atraktivna za tuje investitorje, saj je več kot 20-odstotni davek na dobiček prevelik.

Pahor je ob napovedi zmanjšanja pravic zaposlenih dodal, da naj se tega ljudje ne bojijo, saj »ne gre samo za ukrepe, ki bodo pomenili možnost za hitrejše odpuščanje.

Rad bi poudaril, da gre tudi za možnost, da se bo lahko hitreje zaposlovalo, ko bodo trendi na trgu taki, da bodo delodajalci želeli hitro in učinkovito zaposlovati in delavce boljše plačali. Država bo tistim, ki bodo morda izgubili delo, pomagala z možnostjo doizobrazbe. Zato naj zaposleni tega ne razumejo kot grožnjo, ampak kot priložnost.«

pri drugih izvajalcih pa v tem trenutku še nimajo.

Za boljšo prepoznavnost V lokalni skupnosti so se odločili, da bodo za večjo prepoznavnost in lažjo dosegljivost postavili velik pano. Postavili naj bi ga na najbolj obiskanem in »prometnem« mestu.

Na njem naj bi bil zemljevid občine in njene znamenitosti, priložnost za večjo prepoznavnost in lažjo dosegljivost pa so ponudili tudi tamkajšnjim podjetnikom in obrtnikom.

Kadrovska sprememba Po neuradnih informacijah naj bi v naslednjih mesecih prišlo da kadrovske spremembe v občinski upravi. Svoje delovno mesto naj bi zapustil dosedanji tajnik oziroma direktor občinske uprave Gregor Petrovič.

Pojasnila o tem, kaj bi naj bil raz-

log za njegovo odpoved, zaenkrat še nismo dobili. Bo pa menda kaj več znanega do konca tega meseca.

Prostori stare pošte Prostori stare pošte so za zdaj še prazni. Njihova lastnica je Pošta Slovenije, ki je že izvedla licitacijo, vendar ji lokacije še ni uspelo prodati.

Javni zavod Zdravstveni dom Velenje in Občina Šmartno ob Paki izražata zanimanje za pridobitvi teh prostorov, saj bi se s tem odprle možnosti še nadaljnjo širitev dejavnosti Zdravstvene postaje Šmartno ob Paki. Žal pa v tem trenutku nimata na voljo finančnih sredstev. Vodstvo lokalne skupnosti je že stopilo v stik s Pošto Slovenije, da bi ta začasno ustavila prodajo. Upajo namreč, da bi se občina prihodnje leto skupaj z Zdravstvenim domom Velenje prijavila na ustrezne razpise in tako lahko pridobila del denarja za nakup prostorov. tp

pomembnejše zagotoviti prostorske možnosti za četrti oddelek vrtca.« Ena od prednostnih naložb v minulem letu je bila razširitev in posodobitev povezovalne ceste na Golte, a se naložba pomika v leto 2012. Kot

Franjo Bobinac je med drugim povedal tudi, da Gorenje letos ni več med prejemniki državne subvencije za ohranjanje delovnih mest in za nadomestila delavcem na čakanju. V matični družbi torej teh ukrepov ne izvajajo več, imajo pa še nekaj delavcev na čakanju na delo v diviziji pohištva. Pohvalil je vladne ukrepe za ohranjanje delovnih mest in prizadevanja diplomacije za stabilizacijo zahodnega Balkana. »To je za Gorenje, ki je velik izvoznik na te trge, zelo pomembno,« je dodal.

Povedal je še, da najnižja neto plača za poln delovni čas v Gorenju ostaja 600 evrov, da pa bodo sedaj poskušali zvišati tudi druge plače, saj se je ob dvigu plač najbolj ogroženim vzpostavil nekakšen sistem uravnilovke, kar za zaposlene ni stimulativno.

Bojana Špegel

v najbolj sušnih dneh. Z ministrstvom za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo bodo obnovili trško jedro na drugi terasi. »Odločbo o nepovratnih sredstvih smo že dobili, z njimi in lastnim denarjem pa bomo v celoti na novo uredili komunalno infrastrukturo, kmečko tržnico, obnovili zdravstveni, zadružni in kulturni dom. Prav tako bomo našo sprehajalno pot povezali z avtobusno postajo. To pa uredili tako, da bo ločena od parkirišča, kar sedaj ni. Za projekte pričakujemo približno 800 tisoč evrov nepovratnih sredstev.« V letošnjem skoraj 3,3 milijone evrov težkem občinskem proračunu so predvideli za vlaganja 1,8 milijona evrov, med drugim tudi za ureditev otroškega igrišča pri gasilskem domu v središču Okonine.

Občina presežkov

Anka Rakun

je povedala Rakunova, je povezovalna cesta v fazi projektiranja, vendar so morali dati prednost drugim vlaganjem – izgradnji povezovalnega kanalizacijskega omrežja v krajih Radmirje, Okonina, Juvanje in Meliše. Projekt so prijavili na razpis za pridobitev sredstev za razvoj podeželja.

Po zagotovili Anke Rakunje je občina Ljubno občina presežkov. Iz rezultatov analiz, ki jo je opravila agencija Sirius, je po seštevku točk na področju ekonomičnosti, človeških virov in gospodarnosti na 23. mestu med 210 slovenskimi občinami, najvišje med občinami Zgornje Savinjske doline. »To navdaja z optimizmom, sploh dejstvo, da smo po gospodarskih kazalcih na četrtem mestu v Sloveniji, po razmerju prihodkov in stroškov za delovanje občinske uprave pa smo na 19. mestu. Zakonske naloge uresničujemo torej z zelo majhnimi stroški, z razpoložljivim denarjem pa gospodarimo zelo umno,« je zadovoljna Anka Rakun.

Čas je za drugo Letos oskrba s pitno vodo, obnova metlo Na vprašanje, ali bo na letošnjih trškega jedra … lokalnih volitvah znova kandidiraSo pa zato med letošnje prednostne naloge uvrstili nekatere druge aktivnosti. Med drugim s pomočjo evropskih sredstev zaključujejo komunalno opremljanje industrijsko-poslovne cone Loke. Širitev slednje se je pokazala kot naložba v nova delovna mesta. Po informacijah naj bi namreč družba KLS kupila del zemljišča za nadaljnjo širitev proizvodnje. Skupaj z Evropo končujejo izgradnjo povezovalnega vodovodnega sistema, s katerim so povezali vse zaselke in kraje v lokalni skupnosti in tako poskrbeli, da težav z oskrbo z zdravo pitno vodo ne bo več tudi

la za županjo, je Anka Rakun odgovorila: “Izredno rada sem županja.

Sem pa tudi že povedala, da ko bo nastopil čas za upokojitev, bom prepustila županski stolček drugemu.

Ta čas je napočil, čeprav sem že večkrat v šali dejala: če bi si občani zelo zelo želeli, bi županovanje nadaljevala. Pa vendarle menim, da je po 16 letih čas za drugo metlo. Želim pustiti občino v dobri kondiciji, brez kakšnih okostnjakov iz omar …

Lokalna skupnost ima razvojni program in praktično se za naslednja štiri leta ve, kaj naj bi delali.«

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 5

AKTUALNO

11. marca 2010

Zima uradno do 15. marca Na MO Velenje zbirajo informacije o okvarah infrastrukture in urbane opreme med hudo zimo - Posledice že odpravljajo Velenje, 8. marca – Letošnja zima se kar noče posloviti. Prav ta teden je spet pokazala svojo moč, ki letos traja in traja. Za zimsko službo zato dela še ne bo zmanjkalo. Vseeno pa se bliža pomlad in v mestu, parkih, na pločnikih, cestah, javni razsvetljavi, označevalnem siste-

mu in morda še kje se bodo pokazale različne okvare oziroma poškodbe, ki jih je povzročila prav huda zima.

Na MO Velenje so se odločili, da bodo tudi zato, da posledice zime čim prej odpravijo, k sodelovanju povabili tudi občanke in občane.

Pozivajo jih, da o poškodbah na cestah, bankinah, tudi nevšečnostih, ki jih je pustila zima, pišejo na spletni naslov: info@velenje.si.

Vse prijavljene okvare in poškodbe bodo skušali v najkrajšem možnem času odpraviti. Koncesionar za izvajanje zimske službe, podjet-

Kanalizacija ne bo poceni V Bevčah in Črnovi stekla prva faza izgradnje kanalizacijskega omrežja – Priključili bodo 40 hiš – Prispevek občanov precejšen Velenje, 5. marca - Lani oktobra so velenjski svetniki sprejeli Odlok o programu opremljanja in merila za odmero komunalnega prispevka za gradnjo kanalizacije dela območja Bevč in Črnove v Velenju. Z opremljanjem s kanalizacijo za odvod komunalne odpadne vode na tem območju so pripravljalna dela že stekla, na kanalizacijo pa se bo v 1. fazi lahko priključilo 40 objektov. Vsi lastniki stanovanjskih objektov bodo morali pred priključitvijo plačati precejšen komunalni prispevek in zgraditi hišni priključek ter opustiti greznico. Na februarski seji MO Velenje je svetnika Franca Severja zani-

malo, zakaj se je predvidena cena komunalnega prispevka od osnutka do predloga programa opremljanja močno znižala.

V odgovoru, ki so ga pripravili na MO Velenje, pojasnjujejo, da je bil predviden strošek za določitev cene komunalnega prispevka za objekt velikosti 150 m2, ki stoji na parceli velikosti 500 m2, v višini 676.340 evrov in je znašal za omenjeni objekt 1.448 evrov, kar je manj, kot je odlok predvideval v osnutku. Takrat so za enako veliko hišo izračunali, da bo prispevek lastnika nepremičnine kar 3 tisoč evrov. K temu dodajajo, da so skupni stroški za kanalizacijo Bevče-

-Črnova vsi stroški potrebni za zgraditev javnega kanalizacijskega omrežja obravnavanega območja.

V skupne stroške so všteti stroški projektne, investicijske in tehnične dokumentacije in stroški odškodnin. V osnutku programa opremljanja so bili k skupnim stroškom prišteti tudi stroški gradnje hišnih priključkov, zato je bil prvotni prispevek občanov tako visok. Ko so svetniki sprejemali končno besedilo odloka, pa so vanj zajeli le stroške brez hišnih priključkov, ki jih bodo morali občani urediti sami.

Delno bodo izgradnjo kanalizacije financirali tudi z nepovratnimi sredstvi iz kohezijskih skladov,

V znak spoštovanja in priznanja Na ponedeljkovem sprejemu za predstavnike velenjskih športnih klubov, ki so sodelovali na zimskih olimpijskih igrah, le Glorija Kotnik Velenje, 8. marca – V ponedeljek dopoldne je v sejni sobi mestne hiše župan Srečko Meh s sodelavci pripravil sprejem za predstavnike velenjskih športnih klubov, ki so bili udeleženci zimskih olimpijskih iger. Na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Kanadi je sodelovalo kar pet članov velenjskih športnih klubov – alpska smučarja Bernard Vajdič in Ana Drev, deskarja Rok Marguč in Glorija Kotnik ter nordijski kombinatorec Gašper Berlot. Žal pa se je sprejema udeležila le Glorija Kotnik (vsi ostali so se zjutraj opravičili), ki je v mestno hišo prišla naravnost z

Rogle, kjer je zjutraj opravila redni trening.

20-letna deskarka, članica velenjskega kluba Deska, ki s svojim nastopom na olimpijskih igrah ni bila zadovoljna, nam je povedala, da sta pred njo še dve pomembni tekmi v svetovnem pokalu, kjer je v tej sezoni dvakrat zasedla 14. mesto. Zato jo toliko bolj boli, da v Kanadi ni dosegla boljšega rezultata. Dodala je: »Sedaj sem že prespala slabo tekmo na olimpijadi, kjer me je povozila trema. Zato nisem mogla pokazati tega, kar znam. Tekma je bila slaba, ker je bil sneg mehak, deževalo je, zaradi

megle je bila vidljivost slaba. Vendar mi že to, da sem bila 27., sedaj veliko pomeni. Ker sem še mlada, si želim le to, da bom lahko sodelovala tudi na naslednjih olimpijskih igrah in da bodo te zame res uspešne.« Župan Srečko Meh je poudaril, da je že uvrstitev na olimpijske igre

5 je PUP, d. d., že sedaj redno pregleduje ceste in udarne jame sproti krpa z zimsko maso. Po končanem zimskem obdobju – uradno je to 15. marca, letos pa zna trajati še dlje - bodo te poškodbe skladno s koncesijsko pogodbo tudi sanirali. V preteklem tednu so že začeli tudi pometati mestno središče in druge predele mesta, sanirajo zelenice, ki so bile poškodovane pri izvajanju zimske službe, čistijo mulde in koritnice ter izvajajo redna dela na vzdrževanju signalizacije.

Takoj, ko se bo vreme umirilo, bodo dela nadaljevali. bš

delno s proračunskim denarjem, komunalno podjetje pa bo dodalo še sredstva, ki so pridobljena iz koriščenja takse za obremenjevanje voda.

Iz programa opremljanja znašajo skupni stroški investicije gradnje kana li za cija Bev če-Črnova 676.340 evrov. Prva faza izgradnje predstavlja približno 40 % investicije, kar po pridobljenih ponudbah za izved bo in nad zor zna ša 251.766,95 evrov in to predstavlja 37 % od ocenjene vrednosti celotne investicije. Komunalni prispevek je preračunan na površine vseh parcel obravnavanega območja in vseh neto tlorisnih površin obstoje čih in pred vi de nih objek tov obravnavanega območja. Dejansko izračunan komunalni prispevek je za vsak objekt različen, tako kot so parcele in hiše različnih velikosti. Vse cene v programu opremljanja pa so povzete po projektantski oceni stroškov. bš

velik uspeh in da si športniki zaslužijo vse čestitke za svoje nastope na njih. S prejemom pa jim je želel pokazati, kako pomembni so, in se jim hkrati zahvaliti za ves njihov trud. »Pripadnost lokalni skupnosti je pri tem zelo pomembna,« je dodal, kot tudi, da bodo vsem petim športnikom zagotovo izkazali pozornost tudi na letošnji prireditvi Športnik leta. Preko matičnih klubov jim bodo poslali skulpturo Nabiralka zvest velenjskega umetnika Črta Valenčaka, Gloria Kotnik pa jo je prejela že v ponedeljek. bš

Glorija Kotnik je v dar prejela skulpturo Nabiralka zvezd.

Tudi športniki na vsaki tekmi segajo po zvezdah, je k temu dodal župan Srečko Meh.

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 6

UTRIP

6

11. marca 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 3. marec

Petek, 5. marec

V medijih je odjeknila novica, da je ŠOU Ljubljana za svetovanje o smotrnosti nakupa kluba Bachus in ljubljanskega kopališča Laguna porabil 85 tisoč evrov. Mnogi so se vprašali, zakaj ŠOU z denarjem raje ne štipendira študentov.

Borut Pahor, Jadranka Kosor in Boris Tadić so se dogovorili za oblikovanje »personalne trilaterale«, ki naj bi prispevala h krepitvi zaupanja treh držav in pomagala pri hitrejšem reševanju pomembnih vprašanj. Voditelji so se sestali na Ptujskem gradu, po srečanju pa so se odpravili še proti mestni hiši in se sprehodili po starem mestnem jedru Ptuja. V en glas so zatrdili,

ri neresnice o stvareh, ki ga ne zadevajo. To se tudi v meni nabira in me moti.« Samuel Žbogar je napovedal, da namerava Slovenija umakniti zadržke v hrvaških pogajanjih z EU, tako da bi bila lahko ta končana do konca letošnjega leta.

Islandski volilci so na referendumu odločali o tem, ali naj namesto propadle banke Icesave britanskim in nizozemskim varčevalcem vrnejo nekaj manj kot štiri milijarde evrov vlog.

Nedelja, 7. marec

V ŠOU so za svetovanje odšteli 85 tisoč evrov.

Borut Pahor je obiskal Gorenje in znova zagotovil, da bo Slovenija ob koncu leta v boljši gospodarski in politični kondiciji, kot je bila lani. Kot je dejal, bo osrednja težava v prihodnjih letih težava zaposlovanja.

Evropska komisija je prvič po letu 1998 odobrila pridelovanje gensko spremenjenega krompirja, težava pa je v tem, da vsebuje krompir gen, ki daje odpornost proti določenim antibiotikom.

Ukrajinski poslanci so izglasovali nezaupnico vladi Timošenkove.

Predsednik Viktor Janukovič je tako dobil 60 dni časa za sestavo nove koalicije, sicer bodo razpisane predčasne volitve.

Četrtek, 4. marec Po novici, da ministra za zdravje spet muči osebno zdravstveno stanje, je Miklavčič dejal, da bo odstopil po tem, ko bo premier Borut Pahor, tudi v sodelovanju z njim, našel primer nega kandidata za položaj. Povedal je še, da je nekaj imen premierju že posre-

Ministra muči (lastno) zdravje.

doval.

Enajst delavcev kočevske Prenove, ki jim delodajalec več kot leto ni nakazoval plač, je na prostem gladovno stavkalo že četr ti dan.

Ponujeno hrano so zavrnili. Kot so pojasnili, želijo z vztrajanjem nadzorne organe spodbuditi k hitrejšemu ukrepanju proti delodajalcu.

Pred mikrofone je stopil minister Križanič. Dejal je, da so bili proračunski prihodki v prvih dveh mesecih za 0,4 odstotka višji kot lani, a 18 odstotkov nižji kot v prvih dveh mesecih leta 2008. Dodal je, da »pričakujemo izboljšanje«.

Vegrad je odločil, da bo na čakanje na delo napotil 229 zaposlenih.

Spet se je zapletlo pri gradnji Športnega parka Stožice. Kot smo slišali, naj bi delavci delali po 270 ur za minimalno plačo, lastnik enega od podizvajalcev, podjetja Varkos, pa je storil samomor.

Tajvan je ponoči stresel potres z močjo 6,4 stopnje po Richterjevi lestvici, dva močna popotresna sunka pa sta znova stresla Čile.

V naših gorah je ugas ni lo še eno življe nje: z vrha Krna je zdrsnil italijanski državljan in umrl na kra ju nesreče.

V Švici so izvedli refe ren dum in Oblikovali so »personalno trilateralo«. odločili, da zlorabda so se dogovorili o tesnejšem ljene živali ne bodo dobile pravice gospodarskem sodelovanju, ki ga do odvetnika. Proti predlogu, da je okrnila svetovna gospodarska bi ga, je glasovalo 71 odstotkov udekriza. ležencev.

Glasni so bili dijaki. Opozorili so Na ulice Madrida in drugih španna nekaj dejstev, ki jih, po njiho- skih mest se je zgrnilo na tisoče vih besedah, vodijo v nesprejem- nasprotnikov spremembe zakonoljiv položaj: ukinitev štipendij za daje, ki bo dovoljevala splav, tudi če mladoletne in otroških dodatkov ne gre za izredne primere. za polnoletne; slovo brezplačnih malic; omejitev dijaškega dela; slabo subvenciniran prevoz.

Nadzor ni svet Dela je razrešil Darijana Koširja z mesta odgovornega urednika in sprejel sklep o začetku postopka za imenovanje njegovega namestnika.

V Pekingu se je začelo letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa, na katerem je premier Ven Džjabao predstavil prednostne naloge kitajske vlade za letos.

Vatikan je pretresel spolni škanIračani so volili. In umirali. dal. Vatikanskega zborovodjo so odpustili, ker je - domnevno - t. i.

V Iraku so potekale papeževega džentelmena preskr- druge parlamentarne boval z moškimi prostitutkami. volit ve od pad ca Sada ma Huse i na.

Sobota, 6. marec Mini le so v sen ci Na notranjem ministrstvu so potr- napadov, ki so zahtedili, da je Policija odpovedala raz- vali 25 smrtnih žrtev.

Volilci na Islandiji pis za nakup novega vodnega topa, - prednost bo imel nakup opreme so na refe ren du mu zavr ni li dogovor o za nadzor prometa.

Ljubljanski kriminalisti naj bi poplačilu dolga nizozačeli predkazenski postopek gle- zem skim in bri tan skim varčevalcem propadle spletne banke Icesave.

Sin azerbajdžanskega predsednika (star 12 let) si je v Dubaju privoščil nakupovalni pohod, na katerem je za nepremičnine zapravil 44 milijonov ameriških dolarjev.

Ponedeljek, 8. marec Samuel Žbogar napoveduje umik zadržkov do Hrvaške.

de sklepanja zavarovalnih poslov na Slovenskih železnicah. Policija naj bi preiskovala več v posle vpletenih pravnih oseb in posameznikov, pozor nost pa naj bi zbudil velik skok provizij za posredovanje pri sklepanju zavarovanj.

Tina Maze na smuku v Crans Montani ni nastopila, ker »zaradi pritiskov, ki jih ekipa doživlja v zadnjem času, ni bila osredotočena na težak in zahteven smuk«. Pojasnila je: »Enostavno od prihoda z olimpijskih iger v Kanadi se me preveč izposojajo in dajejo o meni vse mogoče izjave, ki niso na mestu. Tu mislim predvsem na Toneta Vogrinca, ki se je šel najprej 'mirovnika', potem pa medijem govo-

Minister za zdravje Borut Miklavčič se je vrnil v službo, in sicer dobre volje. Kot so poročali njegovi sodelavci, se je dela lotil s polno paro.

Opozarjali so nas, da slovenski kapitalski trg še naprej trpi v spirali nelikvidnosti in padajočih tečajev, slovenski borzni indeks pa je padel že osmič zapored.

Državni zbor je končal razpravo o zakonu o izbrisanih. Koalicija ga podpira, opozicija pa je opozarjala na odškodnine in zagovarjala izključitev špekulantov in agresorjev.

Hrvaški kmetijski minister in predstavniki kmetov iz štirih slavonskih županij so dosegli dogovor, po katerem so kmetje začeli umikati traktorje z lokalnih cest. Španija se je znašla v bikoborski areni. V Madridu so želeli bikoborbe razglasiti za kulturno dediščino, medtem ko so si v katalonskem parlamentu prizadevali, da bi jih prepovedali.

Po podelitvi Oskarjev je bilo znano: Bombna misija je pometla z Avatarjem, Kathryn Bigelow pa je postala prva ženska z oskarjem za režijo.

Zahod Turčije je ponoči stresel močan potres z močjo 6,0 stopnje po Richterjevi lestvici, zahteval pa je najmanj 57 žrtev.

Torek, 9. marec: Odločno je nastopilo vreme: na Primorskem so se zato za naslednji dan odločili zapreti vrtce in šole.

Doslej takšne odločitve niso sprejeli še nikoli, a tudi sunki vetra že dolgo niso bili tolikšni.

Izvedeli smo, da so kriminalisti obiskali kmetijskega ministra Milana Pogačnika ter poslanca SNS Zmaga Jelinčiča in Srečka Prijatelja. Kot so poročali neuradni viri, naj bi bili vsi trije vpleteni v korupcijo v zvezi z zemljišči za golf

Z burjo se ni bilo šaliti.

igrišča.

Generalna državna tožilka se je na svojo pobudo sestala s Pahorjem. Po njenem mnenju je bil pogovor nujen zaradi zaščite neodvisnosti tožilstva. Pahor je po pogovoru Brezigarjevo pozval, naj mu pojasnila poda tudi pisno, kar je generalna tožilka sprejela.

Hrvaško je pretresal nov škandal.

Tokrat ga je zakuhal varnostnik veleposlaništva v ZDA, ki je snemal moža veleposlanice, kako s službenim avtomobilom vozi otroke v šolo.

Ameriški podpredsednik Joe Biden, ki se mudi na Bližnjem vzhodu, je dejal, da je pred Izraelci in Palestinci trenutek prave priložnosti za nadaljevanje mirovnega procesa.

Premikanje meja, razbijanje predsodkov Tjaša Zajc

Že v gimnaziji smo imeli med vrstniki nekaj parov, ki niso bili sestavljeni po klasični formuli fant in dekle, temveč po principu dekle in dekle. In kaj potem? Ne spomnim se, da bi takrat kdo kakorkoli nasprotoval tem zvezam, saj smo jih vsi jemali bolj kot srednješolsko muho ali pa do njih nismo zavzemali posebnega stališča. V končni fazi – srednješolskih ljubezni navadno ne gre jemati pretirano resno, tudi prevelikih obveznosti ne predstavljajo. Kaj pa tisti, ki v istospolni zvezi ostanejo dlje časa, ki ugotovijo, da zanje to ni modna muha? Tiste nekateri še danes gledajo postrani in tisti se morajo še danes boriti za svoje pravice ali se vsaj zagovarjati.

Glasno ali tiho, javno ali zasebno.

V tretjem letniku sem se udeležila parade ponosa v Ljubljani. Vav, Ljubljana, vav, odprtost, vav, polno zanimivih ljudi! Sploh na paradi ponosa. V Velenju pač ne srečaš z mavričnimi zastavami oboroženih podpornikov istospolne usmerjenosti. Parada je bila v Ljubljani v času, ko so se že začele poletne počitnice. Vseeno me je presenetilo, ko sem tam srečala naše gimnazijske pare, med drugim tudi gimnazijsko profesorico. Pa nas je bilo tudi Velenjčanov nekaj. V množici, kjer se lahko izgubiš, se pač lažje izpostaviš. Po svoje tako ali tako računaš, da te ne bo videl kdo od znancev lastnega kraja ... Parada ponosa je v Ljubljani vsako leto, geji in lejzbike pripravijo protest, s katerim opozorijo nase in na pomanjkanje lastnih pravic. Nekateri heteroseksualci pa pridejo zato, da podprejo različnost. Žalostno je, da po paradi vedno prebiramo novice o napadih na udeležence shoda. Napadih, ki nimajo realne osnove, izhajajo iz neosnovane negativne nastrojenosti proti drugačnim, mogoče iz strahu. Prejšnji teden so tako poslanci v državnem zboru odločili, da je predlog družinskega zakonika primeren za nadaljnjo obravnavo. Družinski zakonik predpostavlja pravico istospolnih do posvojitve otrok. Vsak njegov napredek k uveljavitvi zbuja novo upanje za istospolne partnerje. Z vsakim korakom so bliže pravicam heteroseksualnih partnerjev.

Prva luč upanja se je zasvetila. Drugo upanje je prinesla novica, da sta istospolna partnerja s slovenskim in ameriškim državljanstvom posvojila deklico, posvojitev pa jima je priznalo tudi slovensko sodišče. Pri tem je seveda treba poudariti, da je sodišče le priznalo tujo odločbo – tisto, ki sta jo partnerja predhodno pridobila v Ameriki. Pa vendar. Upanje za slovenske pare ostaja. In če se vrnem k družinskemu zakoniku. Predlog glede spremembe pojma družina je že lani sprožil plaz polemik. Nasprotovanja homoseksualnosti so seveda pričakovana. Ne glede na vse, še vedno govorimo o družbeni temi, ki so jo še pred pol stoletja videli kot duševno motnjo. Tudi cerkev, kot eden ključnih nasprotnikov spreminjanju pojma družina, je vse prej kot nepomemben glas, ki vpliva na javnost. Mnenja o zakoniku so različna. To je razumljivo.

Prepričana pa sem, da se človek vsega navadi. Vedno je ob uvedbi sprememb izrazito proti, ker spremembe zahtevajo prilagajanje.

Počasi pa te spremembe postanejo nekaj vsakdanjega. In kaj drugega kot vsakdanje življenje, brez predsodkov in obsojanja, si želijo istospolni partnerji?

Na tisti paradi pred štirimi leti sem s sabo vzela tudi fotoaparat.

Kasneje je bila v publikaciji Kaj pravijo mladi – o medkulturnem dialogu, človekovih pravicah, participaciji, informiranju, Evropski uniji, ki jo je leta 2008 izdala organizacija Movit – Euro<26, objavljena tudi moja fotografija s transparenti “Lepo je biti lezbijka” “Odvrzimo maske” in “Različnost bogati”. In s tem se strinjam – različnost bogati. Sploh pa homoseksualci niso tako zelo drugačni kot heteroseksualci. Razen spolne usmeritve so čisto enaki – navadni ljudje, ki se razlikujejo po poklicih, prepričanjih, hobijih, barvi nogavic, ki jih zjutraj oblečejo, če hočete.

(Po dolgih letih ustvarjanja Žabje perspektive je prišlo do menjave v ekipi piscev. Od Žabe se je poslovila Katja Ošljak, njeno mesto pa je zasedla Tjaša Zajc, ki v tej številki objavlja tudi svoj prvi prispevek.)

V ZZZS vztrajajo, da so poslovali zakonito.

Računsko sodišče je ugotovilo, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2008 izplačal za 125.552 evrov preveč plač.

A tam so ugotovitve že zavrnili: »Ni res, poslovali smo zakonito.«

107,8 MHz GOOD VIBRATIONS

tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263

RADIO VELENJE Na{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, Velenje

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 7

ZDRAVSTVO

11. marca 2010

Povečati prispevek za zdravstvo ali zmanjšati pravice bolnikov?

V Splošni bolnišnici Celje lani za manj denarja naredili več – Težave pri izdelavi letošnjega finančnega programa – Primanjkuje prostora in osebja Tatjana Podgoršek

Celje, 4. marca - Splošna bolnišnica Celje je lansko poslovno leto sklenila pozitivno. Prihodkov je bilo za slabih 177 tisoč evrov več kot odhodkov. Na novinarski konferenci je direktor bolnišnice mag. Marjan Ferjanc dejal, da bi poslovali še uspešneje, če jim ministrstvo za zdravje in zdravstvena zavarovalnica ne bi zmanjšala dogovorjenega priliva sredstev za 7 odstotkov. »Obseg pogodbenih programov se ni znižal, ampak se je v naši bolnišnici še povečal, kar pomeni, da smo z manj denarja naredili več. Pozitiven rezultat je plod izjemnih napo-

rov pri zmanjševanju stroškov.« Poleg dogovorjene obveznosti do zavoda za zdravstveno zavarovanje so v bolnišnici presegli število akutnih bolnišničnih obravnav za odstotek, za 1,3 odstotka so pregledali več bolnikov v specialističnih ambulantah. Čakalne dobe so ponekod zmanjšali do načr tovanih, vendar so še vedno dolge vrste tam, kjer se število bolnikov nenehno veča: za operacije žil, endoproteze kolena, koronografije, magnetne resonance. Razlog za to je staranje prebivalstva. Kljub krizi so lani namenili za posodobitev medicinske in nemedicinske opreme blizu 4 milijone evrov.

»Bistve no bolj nas skrbi leto 2010. Finančni načrt smo pripravili z veliko težavo. Poskušali bomo prihraniti pri materialnih stroških in obsegu dela.« Kot je še dejal Ferjanc, finančni načrt ne upošteva dodatnih zmanjševanj, ki jih je sprejela skupščina zdravstvene zavarovalnice. Ta predvideva za 30 odstotkov manj dežurstev in skrajšanje ležalnih dob. Izrazil je upanje, da ti ukrepi v praksi ne bodo zaživeli, saj bi to pomenilo 50 milijonov izgube za vsako slovensko bolnišnico. Hkrati pa je opozoril, da že zaznavajo povečanje stroškov nekaterih zdravil, proizvajalci napovedujejo podražitev antibiotikov, zaradi dviga minimalnih plač jim čistilni ser vis napoveduje za petino višjo ceno. »Občutek imam, da imamo – po mnenju nekaterih - bolnišnice neizčrpen vir notranjih rezerv. Vendar opozarjamo oblast ter javnost, da bo treba razmisliti o tem, ali povečati prispevek za zdravstveno zavaro-

7 in zdravstvenih domovih. Pogovarjamo se z Zdravstvenim domom Velenje, s katerim zelo dobro sodeluje mo. Tudi mi pokli če mo na pomoč anastezista iz Murske Sobote, ker jih nimamo dovolj.«

Negovalni oddelek v Topolšici

»Starost prinaša vse več bolezni, družba pa na to še v celoti ni pripravljena,« sta med drugim dejala na novinarski konferenci Marjan Ferjanc in Frančiška Škrabl Močnik.

vanje ali pa zmanjšati pravice bolnikov.«

Manjka prostorov, osebja Po prepričanju strokovne direktorice mag. Frančiške Škrabl Močnik se stroka zelo pozorno odziva na dogajanja. Stisnili so tam, kjer je bilo racionalno. Povečali so učinkovitost z večjo izrabo aparatur, izboljšali so izrabo operacijskih dvoran, uvedli koordinatorja primera, ki na nekaterih oddelkih izvaja individualno obravnavo in pripravo pacienta na operacijo.

Lani so izvajali vrsto novih operativnih in zahtevnih posegov. Čeprav celjska bolnišnica ni dobila nekaterih novih programov v onkološki dejavnosti, so program

internistične onkologije lani v primerjavi z letom 2008 podvojili. Število onkoloških bolnikov, zlasti kolorektalnega raka, raka prostate in hematoloških bolezni, narašča.

Zaradi povečanega obsega del se srečujejo s prostorsko stisko, zlasti na ortopediji, nevrologiji, travmatologiji in pediatriji. Primanjkuje jim tudi medicinskih sester, tehničnega kadra in specialistov, predvsem radiologov in anesteziologov. »V bolnišnici, ki je izrazito akutna bolnišnica, ne bomo zmanjšali dežurne službe. Imamo 18 dežurstev in za tem stoji delo. Mi moramo ponujati ljudem var nost. K nam prihajajo bolniki z območja, na katerem živi blizu 350 tisoč ljudi. Svojim zdravnikom bomo dovolili, da po opravljenem delu pri nas delajo tudi po drugih bolnišnicah

V celjski bolnišnici so lani zdravili 300 bolnikov več kot leto prej. »Staranje prebivalstva najprej občutimo v zdravstvu. Povečuje se število kapi, rakavih obolenj, vse več je težkih kroničnih bolnikov.« Škrabl Močnikova je še poudarila, da se bo ta trend nadaljeval, družba pa še ni pripravljena na to demografsko težavo. Kljub temu v bolnišnici ne načrtujejo negovalnega oddelka, ker za to nimajo prostorskih pogojev.

Skrb za bolnike, potrebne nege, naj bi – glede na nacionalni program prevzela Bolnišnica Topolšica.

Na kirurgiji kmalu robot Poleg dviga kakovosti obravnave bolnikov, nadaljnjega zmanjševanja stroškov bodo letos nadaljevali priprave na gradnjo nadomestne bolnišnice. Izbrali so že izvajalca projekta. Prav tako nadaljujejo delo na urgenci, pri posodabljanju informatike, okrepili bodo dializni oddelek. Še letos naj bi uvedli tudi robotsko kirurgijo.

Nihče ne sme umreti zaradi nevednosti

Tu smo zate

Preživetje pri moških, obolelih za rakom, komaj 51-odstotna –Konec meseca v Velejaparku dvodnevna predstavitev možnih sprememb v črevesju v podporo programu Svit

Svetovalnica za prvo psihološko pomoč, namenjena odraslim, poslej tudi v celjski regiji – Za storitev pet evrov

Tatjana Podgoršek

Minuli teden je bil namenjen tednu boja proti raku. Geslo letošnjega je bilo: moški, naredite nekaj zase. Po mnenju Branke Drk, predsednice velenjskega društva za boj proti raku, kratko sporočilo letošnjega tedna ni bilo naključno. »Preži vet je pri moških, obolelih za rakom, je 14 odstotkov manjše kot pri ženskah oziroma je pri ženskah je preživetje v povprečju 65-, pri moških pa le 51-odstotno. Ob tem je treba poudariti, da Slovenija še vedno sodi med države, kjer je umrljivost za rakom za 10 odstotkov višja kot v drugih evropskih državah.

Moški še vedno prihajajo prepozno na pregled, ko je bolezen že vzela svoj zamah, in žal zdravljenje ni več tako učinkovito, kot bi bilo, če bi

bila bolezen pravočasno odkrita.« V velenjskem društvu tedna boja proti raku ne zaznamujejo posebej, saj, pravi Drkova, dejavnosti organizirajo celo leto. So pa ta mesec že pripravili učno delavnico, predavanje za mlade in učno delavnico o samopregledovanju mod. Večjo aktivnost pa pripravljajo konec meseca v Velejaparku, kjer bodo posebno skrb namenili presejalnemu programu Svit. Ob tej priložnosti bodo predstavili model črevesja, strokovnjaki pa spremembe, ki se lahko pojavijo v njem. »Pri vodenju bodo še posebej izpostavili znake, ki opozarjajo na morebitno hujšo bolezen. Tako bomo podprli program Svit, saj je dosedanja odzivnost vabljenih vanj zelo slaba - le 37-odstotna. Naše društvo si prizadeva za čim večjo osveščenost in

Za Vegrad še ni odločitve V Vegradu nadaljujejo pripravo in izvajanje ukrepov prestrukturiranja družbe. Eden od sprejetih kratkoročnih ukrepov, ki se nanaša na kadrovsko prestrukturiranje družbe, je koriščenje vladnega ukrepa začasnega čakanja, kar so uskladili s sindikatom družbe Vegrad. Tako je na čakanju na delo 229 zaposlenih. »Poudarjamo, da gre za enega od ukrepov, nujnih za obstoj Vegrada na dolgi rok. Poleg kadrovske reorganizacije intenzivno pripravljamo tudi finančno in organizacijsko reorganizacijo družbe,« pravijo v vodstvu družbe in dodajajo, da potekajo intenzivni pogovori tudi z bankami in upniki. »Zaenkrat so vse opcije še odprte« pravi predsednik nadzornega sveta Klemen Boštjančič.

Za rešitev likvidnostne stiske Vegrada je nadzorni svet družbe pred dvema tednoma potrdil kratkoročne ukrepe, ki jih načrtuje uprava. Med nujne kratkoročne poleg kadrovske reorganizacije spodijo tudi dokončanje gradnje Celovških dvorov, deblokada bančnih računov in dogovori z bankami o kreditiranju, začetek gradnje študentskega naselja v Ljubljani in odprodaja nepotrebnega premoženja. mz

obveščenost ljudi o bolezni rak, o tem, kako ga je mogoče preprečiti in kako zdraviti. Zveza društev za boj proti raku Slovenije in s tem tudi naše društvo opozarjamo ljudi, da v naši državi nihče ne sme umreti zaradi nevednosti.«

Program Svit Za rakom na debelem črevesu in danki zboli vsako leto v Sloveniji skoraj 1300 ljudi, približno 700 pa jih zaradi te bolezni umre predvsem zato, ker večino primerov odkrijejo prepozno. Osnovni cilj programa Svit je zgodnje in pravočasno odkrivanje te oblike raka. Namenjen je ženskam in moškim, starim od 50 do 69 let. Vsak prebivalec Slovenije v tej starostni skupini prejme vsaki dve leti vabilo za sodelovanje v programu Svit. Udeležba je brezplačna za vse, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje.

Posameznik se v program vključi s pisnim soglasjem za sodelovanje, nakar prejme po pošti dva kompleta za odkrivanje prikrite krvavitve v blatu. Dva vzorca blata odvzame sam in ju v zapr tih kompletih odpošlje na naslov programa Svit.

Strokovnjaki v centralnem laboratoriju programa Svit opravijo analizo blata, s katero ugotavljajo morebitne prikrite krvavitve. O izvidu laboratorijske preiskave prejme posameznik pisno obvestilo. Če je izvid negativen, prejme posameznik ponovno vabilo v program čez dve leti. Če je izvid preiskave pozitiven, opozarja na ugotovljeno prikrito krvavitev v vzorcih blata in pomeni možnost raka na debelem črevesu ali danki. Pozitiven izvid na prikrito krvavitev še ne pomeni črevesnega raka. Končno in zaneslji-

vo diagnozo ugotovijo zdravniki specialisti z natančnim pregledom debelega črevesa oziroma s preiskavo, ki se imenuje kolonoskopija.

Program Svit je izredno pomemben predvsem zato, ker omogoča, da črevesnega raka odkrijejo dovolj zgodaj tudi pri ljudeh, ki še nimajo očitnih zdravstvenih težav. V lanskih devetih mesecih, od aprila do konca decembra, so v okviru programa Svit opravili 1592 kolonoskopij in s pomočjo teh preiskav ugotovili enega ali več polipov pri 763 posameznikih, pri 112 pa so odkrili raka.

Program izvajajo z mrežo kolonoskopskih centrov, ki so v vseh slovenskih regijah. Presejalne kolonoskopije lahko izvajajo le najbolj izkušeni gastroenterologi. Na Celjskem je pet kolonoskopskih centrov, in sicer v Splošnih bolnišnicah Celje in Brežice, v Bolnišnici Topolšica ter v centrih Endomed in Abakus Medico.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih iz Registra raka RS je v letu 2007 v desetih upravnih enotah celjske regije (med njimi sta tudi velenjska in mozirska) živelo 266 bolnikov z rakom na debelem črevesu (152 moških in 114 žensk) ter 242 bolnikov z rakom na danki (146 moških in 96 žensk). Število bolnikov v regiji, ki na novo zbolijo za rakom debelega črevesa, se od leta 2003 do 2007 giblje od 79 do 118 na leto. Za rakom debelega črevesa je v petih letih na Celjskem zbolelo 488 ljudi (272 moških in 216 žensk). Število bolnikov, ki na novo zbolijo za rakom danke, se v regiji giblje od 80 do 102 na leto.

Za to vrsto raka je v petih letih na Celjskem na novo zbolelo 444 ljudi (261 moških in 183 žensk).

Tatjana Podgoršek

Pred tednom dni je v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo v Celju prvič odprla vrata psihološka sve toval ni ca Tu smo zate.

Namenjena je odraslim prebivalcem celjskega območja, ki želijo prvo psihološko pomoč v stiski in stro kov no opo ro v raz lič nih življenjskih preizkušnjah.

Vodja pilotskega projekta Nuša Konec Juričič, predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na zavodu in vodja regijske skupine za preprečevanje samomora, je povedala, da je celjska psihološka svetovalnica Tu smo zate nastala iz realnih potreb v regiji po novih virih pomoči odraslim, kadar se znajdejo v kriznih trenutkih in svojim težavam niso več sami kos. »Prva psihološka pomoč ni namenjena zdravljenju ali dolgotrajni terapevtski obravnavi, pisanju receptov za zdravila. Če bi bilo tudi to potrebno, bodo svetovalci klienta napotili v ustrezno zdravstveno obravnavo. Psihološko svetovanje je znanstveno utemeljena oblika psihološke pomoči. Usmerjena je v klientovo osebnost, v krepitev njegovih sposobnosti za sprejemanje in premagovanje težav.

Svetovalni proces lahko vključuje učenje veščin, ki posamezniku poma ga jo, da se laž je soo ča z življenjskimi obremenitvami, obvladuje stres, rešuje težave, vzpostavlja kakovostne odnose z drugimi.« Kot je še dodala, se ranljivost posameznika danes vse bolj povečuje, prav tako pa tudi možnost za še večje duševne stiske.

Projekt bosta v prvem polletnem delovanju financirala ministrstvo

za zdravje in Zavod za zdravstveno varstvo Celje, potem pa upajo, da bodo svetovalnice delovale še naprej kot redno dostopne oblike prve psihološke pomoči ob finanč-

Nuša Konec Juričič

ni podpori lokalnih skupnosti.

V svetovalnici dela 10 visoko strokovno usposobljenih in izkušenih svetovalcev, od tega osem psihologov in 2 psihiatra.

Svetovalnica deluje v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje v Ipavčevi ulici vsak ponedeljek, torek in četrtek od 15. do 18. ure. Za svetovalni pogovor s strokovnjakom bodo uporabniki plačali pet evrov, svetovalni pogovor traja 45 minut. Prva psihološka pomoč v svetovalnici predvideva svetovalni proces, sestavljen iz največ štirih do šestih srečanj.

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 8

OBJAVA, DRUŠTVA

8

11. marca 2010

Kakršni so ljudje, takšna je organizacija Čebelarska zveza Saša izpolnila postavljene cilje - Rezultati prizadevanj vidni – Prvega predsednika zveze Marka Purnata zamenjal Franc Šmerc

zdravstvenem varstvu čebel, tudi glede tehnologije čebelarjenja. »V minulih 4 letih je namreč zveza organizirala blizu 15 predavanj in približno 10 delavnic na različne teme, rezultati prizadevanj pa so tu. Kar tri četrtine članov se je vključilo v sistem sledljivosti kakovosti in neoporečnosti čebeljega pridelka od panjev do potrošnikove mize.« Zane-

temeljnih nalog zveze tudi v prihodnje.

Poleg tega bodo v ospredju delovanja še pridobivanje in usposabljanje predvsem mladih članov, aktivnosti pri zdravstvenem varstvu čebel, še bolj zavzeto kot v minulih letih naj bi razvijali čebelarski turizem ter s sodelovanjem na različnih sejmih ter prireditvah promovirali čebelarstvo in čebelje pridelke.

Tatjana Podgoršek

Pred štirimi leti so člani enajstih čebelarskih društev iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline ustanovili Čebelarsko zvezo Saša zato,«da bi povezala čebelarje obeh dolin v močno zvezo, ki bo zagotavljala razvoj čebelarstva v tukajšnjem okolju,« so utemeljevali razloge za ustanovitev. Njen prvi predsednik Marko Purnat je na nedavnem občnem zboru zveze menil, da so v celoti dosegli zastavljene cilje.

V našem pogovoru je njegovo trditev podkrepil Franc Šmerc - novi predsednik zveze (izvolili so ga na omenjenem občnem zboru): »Društva so različno velika. Manjša veliko težje uresničujejo zadane naloge, sledijo novostim in zahtevam, ki jih prednje postavlja sodobno čebelarjenje. Pod okriljem zveze, ki jim nudi potrebno oporo in pomoč pri tem, je to lažje.« Zgovoren je – po mnenju Šmerca – tudi podatek, da se je v zadnjih treh letih število čebelarjev na območju regije Saša povečalo za 3 odstotke, članstvo se je precej pomladilo, število čebeljih družin pa je sicer nekoliko manjše, a ne toliko, da bi bili plat zvona. »Pričakujemo, da bo prihodnja leta, ko se bodo mladi čebelarji naučili veščin, se izobrazili, teh več. Obe dolini imata lepe možnosti za izkoriščanje čebelje paše.« V prid uspešnosti zveze govorijo še druga dejstva: zavidanja vreden dvig kakovosti čebeljih pridelkov članov, več kot le opazni rezultati pri

Gasilci v Šaleku imajo novo predsednico Velenje, 27. februarja - Redni letni občni zbori prostovoljnih gasilskih društev se v Šaleški dolini počasi iztekajo. Prejšnjo soboto so ga pripravili tudi gasilci iz PGD Šalek. Zbor je bil poseben tudi zato, ker so na njem izvedli nadomestne volitve za predsednika društva. Po petih letih predsedovanja PGD Šalek se je namreč na svojo željo poslovil Darko Oder. Na nadomestnih volitvah pa so člani in članice za predsednico izvolili dolgoletno stanovsko kolegico Ido Krašovec.

Kot vsako leto so člani PGD Šalek svoj občni zbor začeli s kulturnim programom, nadaljevali pa s pregledom dela v letu 2009. Predsednik društva Darko Oder je v poročilu o delu poudaril, da so bili člani društva zelo aktivni v

Gasilske avtomobile perejo z novim, zmogljivejšim wapom, na novo so uredili in opremili garderobe. V njih visijo nove gasilske delovne obleke, kupili pa so tudi nekaj novih svečanih uniform. Proti koncu leta so opremo posodobili še z novo moderno in zmogljivejšo črpalko.

Poveljnik PGD Šalek Rafael Goršek pa je v poročilu o delu poudaril, da so bili lani zelo aktivni. Največji poudarek so posvetili usposabljanju operativne enote društva, ki so jo močno pomladili. 13 članov je z izobraževanjem dobilo nove čine in specializirana znanja.

Sicer pa so lani opravili 7 intervencij; pogasili so trav niški požar na smu čiš ču, poma ga li odstraniti plaz na Trebeliškem, posredovali pri vdoru vode v Lokah, poleti so še enkrat gasili

Prvega predsednika Čebelarske zveze regije Saša Marka Purnata (prvi z leve) je nasledil Franc Šmerc.

marljivo ob omenjenem pa ni tudi, da kar sedem predstavnikov zveze deluje v različnih organih Čebelarske zveze Slovenije. »Kakršni so ljudje, takšna je organizacija,« je dodal sogovornik. Šmerc je izrazil zadovoljstvo, ker se za čebelarjenje zanima vsako leto več mladih. Trenutno deluje v regiji Saša pet čebelarskih krožkov. Upajo, da se bosta tem pridružila vsaj dva na šolsko leto.

Poleg promocijskih aktivnosti je zelo velik projekt, ki so se ga lotili in s katerim bodo poskušali ohraniti pasemsko čistost čebele kranjske sivke alpskega eko tipa, izgradnja čebelarskega centra in vzrejališča matic v Lučah. Objekt so zgradili z veliko prostovoljnega dela do tretje gradbene faze, lani v njem že uredili šolski čebelnjak. Letos naj bi objekt zaprli, nato pa po krajšem odmoru predvidena dela nadaljevali.

Izobraževanje članov ostaja ena od

Maja v Velenju srečanje slovenskih čebelarjev V tem času se čebelarji regije Saša zavzeto pripravljajo na zelo zahteven projekt – 8. srečanje slovenski čebelarjev. To bo 22. maja v Velenju, organizirali pa ga bodo v sodelovanju z Mestno občino Velenje. Obisk jim je že obljubil predsednik vlade Borut Pahor, pričakujejo pa blizu 1500 čebelarjev iz cele Slovenije. Ob tej priložnosti bo Čebelarska zveza regije Saša razvila svoj prapor, na stojnicah na Titovem trgu pa bodo čebelarji obeh dolin postavili stojnice in širši javnosti predstavili svoje čebelje pridelke.

V obnovljeni dvorani gasilskega doma v Šaleku je bila tudi na letošnjem občnem zboru udeležba odlična.

številnih akcijah po neurjih, ki so lansko leto prizadela več koncev Slovenije.

Povedal je, da je ponosen, da so uspeli tako lepo obnoviti in vzdrževati gasilski dom v središču starega Šaleka. Lansko leto so namestili nova garažna vrata in krepko posodobili notranjost doma. Večnamensko dvorano so opremili z novimi mizami in stoli, pridobili pa so tudi nov prapor društva.

Leto 2009 si bodo zapomnili tudi po veliki pridobitvi v njihovi garaži; kupili so namreč novo orodno vozilo in orodno prikolico za potrebe tekmovalnih enot članov in veteranov.

travniški požar na smučišču, pomagali pogasiti požar na gospodarskem poslopju v Cirkovcah. Novembra so pogasili dimniški požar v Šaleku. V intervencijah je lani sodelovalo 71 članov društva ter 11 vozil. Ponosni so tudi na čas izvoza na intervencije; v povprečju so za izvoz iz garaže potrebovali le 3 minute.

Ob koncu letošnjega občnega zbora so sprejeli še načrt dela za leto 2010, ki je bogat tako kar se tiče nadaljnjih posodobitev gasilskega doma kot prireditev, veliko pozornosti pa bodo še naprej posvečali izobraževanju. bš

Skrb za zdravstveno ustreznost pitne vode v Šaleški dolini Varna in zdravstveno ustrezna pitna voda je tema, ki zanima prav vsakega. Od pitne vode smo odvisno vsi. Če priznamo ali ne, s pripravo in dobavo vode posegamo v vaše organizme. Zato je dobro, da potrošniki vedo, da je pitna voda pod nadzorom v vsaki točki vodovodnega sistem v Šaleški dolini - od varstveni pasov do njihove pipe, ter da se pri tem upoštevajo zakonodajne zahteve sistema kakovosti HACCP Izvajanje sistema HACPP je v Sloveniji zakonsko predpisano. V Komunalnem podjetju Velenje ga izvajamo od leta 2002 zaradi varovanja zdravja potrošnikov, zagotavljanja zdrave in varne pitne vode ter zaradi zadostne in redne oskrbe z vodo. Kaj je sistem HACCP? Sistem, ki omogoča prepoznavanje vseh tveganj, ki lahko ogrozijo kakovost pitne vode, in določi mesta, kjer se ta tveganja pojavljajo. S programi in metodami dela, ki predpisujejo postopke za zajem, pripravo, hranjenje in dobavo pitne vode, ta tveganja obvladujemo ter jih nadziramo. S programi dobre higienske, operativne ter laboratorijske prakse izvajamo varno vodooskrbo in zagotavljamo zdravstveno ustrezno pitno vodo.

Komunalno podjetje oskrbuje s pitno vodo 95 odstotkov uporabnikov Šaleške doline. Zdravstveno ustreznost zagotavljamo in ugotavljamo tako na hladni kot ogreti pitni vodi. Mikrobiološke in fizikalno-kemijske analize vode izvajamo vsak teden po celotnem vodovodnem omrežju na vodnih virih, pred priprvo in po njej, na vodohranih, po popravilu okvar in spiranjih vodovodnega omrežja ter na pipah uporabnikov.

Pri rednih kontrolah pitne vode analiziramo številne mikrobiološke in fizikalno-kemijske parametre.

Redne analize pitne vode izvajamo v lastnem laboratoriju, zato imamo fizikalno-kemijske rezultate analiz na voljo praktično takoj, prve mikrobiološke rezultate pa že po 18 urah. S tem se tveganje za dis-

tribucijo neustrezne vode zmanjša na minimum, saj obstaja možnost takojšnjega ukrepanja in obveščanja uporabnikov.

Poleg teh kon trol izva ja mo sta len (on -line) nadzor nad kakovostjo vode na omrežju. Z daljinskim prenosom podatkov iz bistvenih točk vodovodnega sistema v vsakem trenutku poznamo stanje vodovodnega sistema in lahko ob pomanjkljivosti takoj ukrepamo. Tako stalno spremljamo preko 1500 podatkov, pomembnih za delovanje vodovodov.

V letu 2009 smo v lastnem laboratoriju analizirali 1071 mikrobioloških in 859 fizikalno-kemijskih vzorcev. Vsi mikrobiološki vzorci so bili ustrezni in le 0,55 odstotka fizikalno-kemijskih neustreznih.

Zunanji zakonsko predpisan nadzor izvaja Inštitut za varovanje zdravja RS, ki je v letu 2009 izvedel 54 vzorčenj, med katerimi je bil neustrezen le en vzorec.

Poleg teh kontrol izvajamo še redne preglede vodovarstvenih pasov, čiščenje, vzdrževanje in preglede vodovodnih objektov in naprav, izpiranje in vzdrževanje vodovodnih omrežij, popravila okvar, kalibracije merilne in nadzorne opreme ter nadzor nad pripravo pitne vode. V postopkih vodooskrbe sodeluje le strokovno usposobljeno in zdravo osebje. Uspešnost teh programov preverjamo z notranjimi presojami po sistemu HACCP, uradne presoje pa izvaja Zdravstvena inšpekcija RS. V letu 2009 smo izved-

li 8 notranjih presoj, zdravstvena inšpekcija pa 40.

Notranje in zunanje presoje kažejo, da se programi uspešno izvajajo in da so tveganja obvladana. Na osnovi rezultatov analiz in izvedenih spremljajočih programov trdimo in dokazujemo, da je pitna voda v Šaleški dolini zdravstveno ustrezna, vodooskrba pa varna.

V sistemu HACCP smo predvideli tudi delovanje v izrednih razmerah. Za vse situacije imamo predpisane načine reagiranja in obveščanja uporabnikov preko sredstev javnega obveščanja. O morebitnih odstopanjih glede kakovosti vode vedno obveščamo tudi Inštitut za varovanje zdravja in inšpekcijske službe ter ravnamo v skladu z njihovimi priporočili. Če bi morebiti šlo za hujšo ogroženost vodooskrbe, bi se v reševanje vključila tudi Civilna zaščita, Center za obveščanje in gasilci, reševanje pa bi potekalo v skladu z varnostnim načrtom.

V zadnjih letih smo na področju vodooskrbe naredili kar nekaj korakov k boljši varnosti pitne vode.

Vpeljali smo sodoben način obvladovanja neskladij in reklamacij uporabnikov, poostrili nadzor nad kritičnimi kontrolnimi točkami vodovoda, pridobili dovoljenje za izvajanje DDD dejavnosti (dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija) ter začeli izvajati analize v lastnem tehnološkem laboratoriju.

V naslednjih letih predvidevamo posodabljanje zastarele opreme in uvedbo sodobnih postopkov priprave vode, pri čemer kandidiramo tudi za sred-

stva EU. Najpomembnejši projekt prihodnosti je rekonstrukcija naprave za pripravo pitne vode na Grmovem vrhu, kjer želimo obstoječo tehnologijo obnoviti ter jo nadgraditi s sistemom ultrafiltracije.

S tem bomo uspeli tudi v prihodnosti zagotavljati zdravstveno ustrezno pitno vodo v skladu z zahtevami standardov in zakonodaje.

Tudi pri oskrbi z ogreto pitno vodo imamo vpeljan sistem HACCP. S stalnim nadzorom ogrevanja in priprave ogrete pitne vode ter monitoringi legionel zagotavljamo, da je tudi ogreta voda, ki priteče iz pip, zdravstveno ustrezna.

Danes lahko s zadovoljstvom rečemo, da imamo v Šaleški dolini dobro urejeno in varno oskrbo s hladno in ogreto pitno vodo, ki ustreza standardom EU. Zavedamo se, da noben sistem ni idealen, zato obstaja možnost, da lahko prihaja do neskladij v kakovosti in zadostni oskrbi. Uporabnikom v teh primerih nudimo 24-urno pomoč, zato tudi pričakujemo, da se bodo ob morebitnih reklamacijah najprej obrnili na nas, na telefonsko številko 89-89-420.

Uvedba sistema HACCP za oskrbo s pitno in ogrevano vodo povzroča višje stroške komunalnih dobrin in storitev. Obstoječe cene pa žal ne zadostujejo za plačilo vseh stroškov obratovanja in vzdrževanja obstoječih sistemov.

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 9

ŠPORT IN REKREACIJA

11. marca 2010

V osmini finala s Ciudad Realom Slovenski prvaki, rokometaši Gorenja, še drugič med šestnajstimi najboljšimi moštvi prestižne lige prvakov – V tekmi za 'biti ali ne biti' so se oddolžili Francozom za poraz v njihovi dvorani Po razburljivih in napetih zadnjih minutah tekme so si priborili veliko zmago in se uvrstili med velikane evropskega rokometa. To bo njihov tretji nastop med šestnajstimi najboljšimi moštvi v Ligi prvakov, sicer pa letos v njej nastopajo tretjič. Slavili so z 28 : 24. Skratka, zmagali so z enako razliko, kot so izgubili v gosteh. S tem so se uvrstili na četrto mesto in si zagotovili napredovanje v osmino finala tega prestižnega tekmovanja. Trener Chamberyja, moštva iz dežele svetovnih, evropskih in olimpijskih prvakov, je bil po tekmi zelo razočaran, kar je povedal tudi na novinarski konferenci, hkrati pa je mlademu trenerju Branku Tamšetu športno priznal: »Bili ste boljši.« Velenjčani so blesteli z igro v prvem polčasu, ko so povedli že z osmimi goli razlike, na odmor pa odšli s sedmimi. Težko je vseh šestdeset minut vzdržati v takšnem silovitem ritmu na tako pomembni, na tekmi leta, ko so jo poimenovali nekateri, vseh šestdeset minut. Po visokem vodstvu gotovo nihče, ali pač, ni razmišljalo, da bi se nad domače igralce lahko zgrnili črni oblaki. Pa so se. Začeli so popuščati, igrali vse bolj nezbrano, nasprotno pa so Francozi začeli potrjevati, da so vendarle odlična ekipa. Prednost Gorenja se je začela topiti in gostje so se jim dvakrat približali na gol zaostanka (23 : 24, 24 : 25). K temu so gotovo pripomogle nerazumljive napake pri menjavah igralcev, zaradi katerih so imeli kar dvakrat po dva igralca manj na igrišču, pa tudi tri zgrešene sedemmetrovke (Ivan Čupić 2-krat in Adnan Harmandić).

A so domači igralci še enkrat prekosili sami sebe. Tudi v teh kri-

tičnih in stresnih trenutkih za gledalce je znova zablestel vratar Ivan Gajić (skupaj je zadržal kar 20 žog), kar je znova dalo krila njegovim soigralcem, ki so spet zaigrali silovito, tako kot večji del prvega polčasa. Po treh zapravljenih sedemmetrovkah je odgovornost prevzel Momir Rnić in zadel, tudi na veselje svojih staršev, ki sta ga obiskala v Velenju in bila med 2000 gledalcev v dvorani. V

aprilom v Španiji. Slovenski prvaki so dobili enega najbolj zahtevnih nasprotnikov, branilca lanskega 1. mesta v tem najbolj imenitnem klubskem tekmovanju na stari celini.

Bravo rokomet Te besede smo nekajkrat slišali v dvorani med velikim slavjem. Prenesli smo jih tudi trenerju Branku Tamšetu, ki je na novinarski kon-

Trener Branko Tamše Adnanu Harmandiču: Pa smo med elito!

zadnji minuti in pol so bili Francozi nemočni, domači pa so spet blesteli. Rnić je zadel še dvakrat, v zadnji sekundi tekme pa je veliko zmago s svojim tretjim golom na tekmi potrdil Rok Šimič. In začel se je zaslužen ples igralcev ter njihovih 'Šaleških graščakov' na sredini igrišča. Skupaj z Veszpremom, Loewenom in Kielcami so se uvrstili v osmino finala, kjer bo njihov nasprotnik Ciudad Real.

Prva tekma bo na sporedu med 24. in 28. marcem v Sloveniji, povratna med 31. marcem in 4.

ferenci komaj govoril. Hripavega glasu pa ni imel zaradi glasnega vodenje tekme, ampak ga je že nekaj dni mučila vročina. Zobe je stisnil tudi prav tako 'temperaturni' Jure Natek, skratka, zmago so si tako ali drugače prigarali vsi. Branku pa smo takoj po tekmi omenili tudi, da je gotovo najmlajši trener, ki je popeljal moštvo med šestnajst najboljših v tem za mnoge sanjskem klubskem tekmovanju na stari celini. »Vse, kar ste našteli, gotovo drži.

Vsekakor pa tega velikega uspeha ne bi bilo brez čudovitih igralcev,

Konec domače razprodaje?

Rudarji še tretjič boljši od Celjanov – Po 8. krogu prva domača zmaga Tako Celjani kot Velenjčani so v spomladanski del prvenstva začeli s porazoma, od lokalnega derbija pa so oboji veliko pričakovali. Gostje so želeli prekiniti niz dveh porazov z Rudarjem v letošnji sezoni, Velenjčani pa končati slabe predstave pred svojimi navijači.

Domači so hitro povedli. David Tomažič Šeruga je pobegnil po sredini igrišča, poslal žogo na desno stran do Brazilca Renata De Moraesa, ki jo je vrnil pred gol,

Tudi Šmartno in Šoštanj Nogometaši Šmartna 1928 bodo v prvi spomladanski tekmi 3. lige–vzhod v nedeljo (14. marca) gostili Zreče, Šoštanjčani pa v štajerski ligi dan prej Peco. Začetek obeh tekem bo ob 15. uri.

polje. Le dve minuti kasneje je imel srečo domači vratar Boban Savić, ki ga je rešila prečka, ko je z glavo udaril Roman Bezjak.

V 28. minuti je na 2 : 0 z glavo povišal Nedzbedin Selimi, potem ko je Kronaveter izvajal tretji kot za domače. Domači so se prehitro zadovoljili z vodstvom in gostje so v 36. minuti znižali. Anej Lovrečič je močno streljal, žoga je zadela Aleša Jeseničnika v hrbet, se zatem odbila v vratnico, od nje Takole je Sebatjan Gobec (v rumenem) v Savićev podplat in “ukleščil” najboljšega igralca tekme zletela v mrežo.

Renata De Moraesa Po znižanju vodstva so gostje zaigrali kjer je že pritekel Tomažič Šeruga po načelu ‘nimamo kaj izgubiti, in jo s sedmih metrov poslal v lahko samo dobimo’. Najbrž bi bili mrežo Celjanov. Takoj po zadetku zadovoljni že s točko. V 41. minubi domači skorajda povišali vodst- ti so se hudovali na sodnika, ker vo s pomočjo Domagoja Duspare, ni pokazal na belo točko, ko je Jespotem ko so izvedli kot z leve ničnika žoga udarila v roko. Njistrani, od celjskega napadalca pa se hove akcije niso prinesle spreje žoga nesrečno odbila proti last- membe izida, pa čeprav je trener nemu golu, kjer jo je vratar izbil v okrepil napadalno vrsto. V napad

v katere sem v verjel, in verjeli so tudi sami, da zmorejo. V letošnji ligi smo v štirih tekmah osvojili kar pet točk, skupno sedem, kar je glede na vse, kar se je dogajalo v klubu v dneh novega leta, izjemen uspeh. Malokdo je verjel v nas, da bomo po odhodu nekaterih igralcev in trenerja uspeli. Toda mi smo verjeli in zasluženo smo priborili, na zadnji tekmi tako rekoč prigarali dragoceno vstopnico za osmino finala.« Opazno je, da igralci pod vašim vodstvom igrajo veliko bolj sproščeno!? »Nad fanti je že tako ali tako dovolj pritiskov v sami igri. Č bi še mi nanje pritiskali, bi bilo še slabše.

Kar se dogovorimo, se spoštuje, če je tako, je nato tudi naša igra takšna, kot mora biti. Ne vidim razloga, da bi kot trener še dodatno pritiskal nanje, jih živciral. Vemo, da so vsi športniki, s tem tudi rokometaši, stalno pod velikim pritiskom, zahtevami, drobnogledom; to so za igralce resnično hudi stresi, ki pa jih naši fantje za zdaj dobro prenašajo.« Da sedaj igrajo veliko bolj sproščeno, kot so prej, lahko sklepamo tudi iz besed Miha Žvižeja, ki je bil skupaj z Rnićem najboljši strelec domače vrste. Oba sta zadela po petkrat. Žvižej ni nobenkrat zgrešil, Rnić pa le enkrat: “To je bila prva tekma, ko so res prav vsi uživali v igri. Branko nas je v dneh pred tekmo znal tako pomiriti, da je to bila res ena 'uživancija', in če tako uživaš v igri, je ne moreš slabo igrati.»

Stane Ostrelič, direktor kluba: Skrite želje, sanje, vse, kar smo si želeli, je prinesla ta sijajna zmaga.

Gorenje je na pragu srečanja z rokometnimi velikani Evrope. To je najlepše darilo naši čudoviti publiki, ki je bila tudi danes neverjetna.

Danes se je znova pokazalo, da je rokomet kolektivna igra. Vsi so garali. Pokazali so veliko srce in zasluženo slavili.« vos

je poslal še branilca in proti koncu so Celjani igrali s tremi, štirimi napadalci. S tem so seveda puščali domačim veliko prostora za hitre nasprotne napade. V zadnji minuti rednega dela tekme je sledila kazen za takšno gostujočo igro.

Slovak Marijan Tomčak je presekal celjski napad, pretekel skoraj polovico igrišča in podal žogo De Moraesu, ki si je privoščil za gledalce navdušujočo potezo. S peto je žogo podal nazaj do Alema Mujakovića, ta pa je z natančnim strelom žogo poslal v mrežo.

V soboto Interblock V prvi slovenski nogometni ligi bi morali včeraj igrati tekme 25. prvenstvenega kroga. Zaradi močnega sneženja po državi in burje so vse včerajšnje tekme preložili na sredo, 31. marca. V soboto, ob. 14. uri pa bo v Velenju gostoval Interblock. vos

Pri domačih sta se v ekipo vrnila Aleš Jeseničnik in Rok Kronaveter, ki sta manjkala v Novi Gorici. Med gledalce pa sta se zaradi rumenih kartonov preselila Miha Golob in Nikola Tolimir.

9

Lokalni derbi Hopsom Srečanja Elektre Esotecha in Hopsov so praviloma zelo zanimiva in napeta. Niti tokratno ni bilo izjema, čeprav je na začetku kazalo na gladko zmago gostov. Tekma je bila za obe ekipi pomembna – za Hopse v boju za ligo za prvaka, za Elektro Esotech pa zaradi čim boljšega izhodišča v ligi za obstanek.

Začetek lokalnega derbija v Šoštanju je bil popolnoma v znamenju Hopsov, pri katerih je bil izjemno razpoložen Primož Kobale. Polzeljani so tako povedli že z 20 : 4 v 8. minuti. Že do konca prve četrtine so se varovanci Boruta Cerarja uspeli zbrati in zaostanek znižali na znosnih 10 točk – 25 : 15. Tudi v nadaljevanju so Šoštanjčani igrali bolje in se v 24. minuti že povsem približali, saj so zaostajali le še tri točke, a so se polzelski košarkarji ponovno zbrali in ušli na 46 : 32. Tudi ta prednost pa gostom ni zadostovala za miren zaključek srečanja. Razigral se je Salih Nuhanovič, ki je imel največ zaslug, da so košarkarji Elektre Esotecha uspeli izenačiti na 53 : 53 in nato celo prevzeli pobudo. Po koših Horvata in Miljkoviča so povedli z 62 : 59, v dramatičnem zaključku pa so nato imeli več športne sreče Polzeljani, ki so se veselili zmage s 64 : 62. Do konca rednega dela Elektro Esotech v soboto čaka le še gostovanje v Kopru na Bonifiki.

Lubnik premočen Odbojkarji Šoštanja Topolšice so pomladanski del prvenstva odlično začeli, v zadnjih tekmah pa jim do zmage zmanjka tudi kakšen kanček sreče. Tudi sobotna tekma proti Lubniku iz Škofje Loke bi se lahko obrnila drugače, ob koncu so se zmage s 3 : 1 veselili gostje iz Škofje Loke.

Ekipi sta zelo izenačeni, kar pokaže že pogled na lestvico, to pa je bilo opaziti tudi na igrišču. Že prvo srečanje teh dveh ekip je bilo zelo napeto, ob koncu pa so v Škofji Loki slavili Šoštanjčani s 3 : 2.

V soboto odbojkarji Šoštanja Topolšice gostujejo v Črni, do konca pa so le še trije krogi.

Ostajajo pri eni zmagi Odbojkarice Kajuha Šoštanja so tudi v 19. krogu druge odbojkarske lige za ženske izgubile in tako v letošnjem prvenstvu ostajajo pri eni sami zmagi. Šoštanjske odbojkarice so v soboto v svoji dvorani gostile ekipo Partizana iz Škofje Loke, ki je slavila s 3 : 0.

Sprijazniti se bodo morale z vrnitvijo v tretjo ligo, ki bo dobra priložnost za kaljenje mladih domačih igralk. Do konca so še trije krogi; v soboto gostujejo odbojkarice Kajuha Šoštanja v Benediktu.

Starejši Tabaković in Golaćeva državna prvaka V Velenju je v soboto potekalo državno karate prvenstvo za člane in veterane, na katerem je nastopilo 87 tekmovalcev v članski konkurenci ter 17 veteranov iz 42 klubov. Med štirimi tekmovalci iz Karate kluba Tiger Velenje sta se najbolje odrezala Zekerija Tabaković med člani in Šefka Golać med veterankami. Prvi je v kategoriji nad 84 kg stopil na prvo stopničko ter postal aktualni državni prvak, v katah pa je bila zlata Golaćeva.

Uspeh Karate kluba Tiger je izjemen. Vsi tekmovalci so se povzpeli na zmagovalne stopničke, skupno so osvojili dve zlati, eno srebrno in eno bronasto medaljo. V športnih borbah sta se v finalni dvoboj v kategoriji nad 84 kg uvrstila brata Tabaković, a gledalci vrhunca tekmovanja niso dočakali, saj se je v predhodni borbi poškodoval mlajši Omer in zadnjo tekmo predal odlično pripravljenemu Zekeriji. Tako sta reprezentanta s prvim in drugim mestom nadgradila lanskoletni uspeh (oba sta bila tretja) in tudi tokrat potrdila letošnje vladanje v najtežji kategoriji.

V kategoriji do 84 kg je Domen Mihelič (KK Tiger) osvojil 3. mesto.

Liga prvakov, Skupina B 10.

551 (0), Novak 234 Jug 258 492 (0), Petrovič 527 (0), Arnuš 536 (0).

(zadnji) krog predtekmovanja

Liga Telemach, 20. krog

Gorenje - Chambery 28:24 (18:11) Gorenje: Gajić (20 obramb), Skok, Bezjak 2, Cehte 1, Natek 4, Rutar, Rnić 4 (1), Žvižej 5, Štefanič, Golčar, Harmandić 4 (1), Ferkulj, Čupić 5 (2), Bajram, Nosan, Šimič 3. Trener: Branko Tamše 7-metrovke: Gorenje 7 (4), Chambery 5 (5).

Izključitve: Gorenje 12 minut, Chambery 6 minut.

Rdeča kartona (3-krat po 2 minuti): Štefanič (50), Bajram (56. minut) Druga izida: Vive Kielce - Veszprem 29:32 (14:14), Rhein-Neckar Löwen - Bosna Sarajevo 30:24 (13:11).

Vrstni red: 1. Veszprem 16, 2. Rhein-Neckar Löwen 16, 3. Vive Kielce 9, 4. Gorenje Velenje 7, 5. Chambery 5, 6. Bosna 5

Prva SNL, 24. k.

Rudar Velenje - CM Celje 3:1 (2:1) Strelci: 1:0 Tomažič Šeruga (9.), 2:0 Selimi (28.), 2:1 Savić (36., avtogol), 3:1 Mujaković (90).

Rudar: Savić, Jeseničnik, Dedič, Cipot, Sulejmanovič, Tomažič Šeruga, Metelka, Trifkovič (od 66. Mujaković), Selimi (od 46.

Tomcak), De Moraes, Kronaveter (od 90.

Jelečevič).

Kegljanje, 1 B liga, 15. k. Šoštanj – Ljubelj 1 : 7 (3211 : 3425) Šoštanj: Hasičič 555 (0), Fidej 550 (1), Sečki

Elektra Esotech – Hopsi Polzela 62 : 64 (46 : 50, 31 : 39, 15:25) ElektraEsotech: Golež, Horvat 5 (2-2), Koštomaj 11 (4-4), Podvršnik 2, Bilič, Lelić 2, Ćup 19 (34), Miljkovič 9 (3-6), Nuhanović 14 (2-6) Vrstni red: 1. Helios Domžale (+1) 36, 2. PROTEK Zasavje 35, 3. Krka 34, 5. Zlatorog Laško 32, 6. Parklji, 7. Hopsi Polzela oba 31, 8. Šentjur 30, 9. LTHcast Mercator 29, 10. Elektra Esotech (+1) 28, 11. Luka Koper 24, 12. Šenčur CP KR

2. DOL moški, 15. k. Šoštanj Topolšica – Lubnik 1 : 3 (-24, 24, -22, -16) Šoštanj Topolšica: Bevc, Globačnik, Žnider, Krajnc, Golob, Ledinek, Klobučar, Ačimovič, Sovinek, Kugonič, Sečki Vrstni red: 1. Fram 35, 2. Hoče 30, 3. Salonit Anhovo II 28, 4. Lubnik 26, 5. Črna 24, 6. Šoštanj Topolšica 23, 7. Kekooprema Žužemberk 22, 8. TAB Mežica 19, 9. Fužinar Metal Ravne 18, 10. MOK Kočevje

2. DOL ženske, 19. k.

Kajuh Šoštanj – ŽOK Partizan Škofja Loka 0 : 3 (-22, -16, -20) Vrstnired: 1. Prevalje 48, 2. ŽOK Kema Puconci, 3. Formis Bell oba 39, 4. ŽOK Partizan Škofja Loka, 5. Nova KBM Branik II oba 35, 6. MZG Grosuplje 31, 7. Lakolit Ankaran 29, 8. KostakElmont 28, 9. Comet Zreče 24, 10. Benedikt 17, 11. ŽOK Kočevje 9, 12. Kajuh Šoštanj 8

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

11. marca 2010

Film (spet) v vsako slovensko mesto Nova Art kino mreža ustanovljena tudi zato, ker želijo kvalitetno filmsko umetnost približati čim več Slovencem Velenje, 5. marca - Na ustanovni skupščini Art kino mreže - združenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije, ki je v petek potekala v velenjskem kinu v Hotelu Paka, je na presenečenje iniciatorjev ustanovitve k združenju pris-

topilo kar 19 slovenskih kinematografov. V nekaj dneh pričakujejo še nekaj pristopnih članov.

Predsednica združenja je postala Marija Štalekar, ki ob dejstvu, da se je vabilu na ustanovitev združenja odzvalo toliko slovenskih kinematografov, povedala: »To nam

pove, da imajo slovenski kinematografi veliko nerešenih zadev in težav, saj se vsi bojimo, kaj pomeni počasna digitalizacija naših kinodvoran. Na tem področju zelo zaostajamo. Evropa je daleč pred nami, distributerji pa nas že nekaj časa opozarjajo, da se lahko čez

noč zgodi, da filmov ne bomo več dobivali na 35 milimetrskih trakih.

Zato je zadnji čas, da se odpravljanja te težave lptimo na ravni države, ob pomoči ministrstva za kulturo.« Sekretar združenja Marjan Geohelli je poudaril, da si želijo, da filmska umetnost, sploh kvalitetni filmi, spet postanejo dostopni vsem v Sloveniji, zato se bo združe nje zavze ma lo za odpi ra nje novih kinodvoran v manjših slovenskih mestih. Člani združenja so prepričani, da je pred njimi lepa prihodnost tudi zato, ker v ogled ponujajo tudi kvalitetne filme, ki jih v multikinih ne boste videli.

Radi bi, da bi se ljudje spet zavedali, da je ogled filma v kinodvorani družabni dogodek, ki nudi posebno ugodje. Tega doma nikoli ne boste doživeli.

Bojana Špegel

Vodstvo novoustanovljene Art kino mreže so imenovali za dve leti. Že takoj jih čaka veliko dela, sploh pri hitrejši digitalizaciji kinodvoran.

Študentski filmi v kinu Velenje - v petek in soboto bodo v velenjskem kinu predstavili filme študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Gre za kratke igrane in dokumentarne igrane in dokumentarne filme študentov drugega, tretjega in četrtega letnika filmske in televizijske režije, ki bodo predstavili prave filmske stvaritve, ki se lahko v marsičem kosajo s profesionalno produkcijo.

V petek ob 19. uri bodo v mali dvorani kina zavrteli štiri filme: kratek dokumentarni film Dotik, študenta režije Blaža Završnika, kratek igran film Darilo, bodočega režiserja Borisa

Eeej, lejga!

Pretekli vikend smo ŠŠK-jevci preživeli na tridnevnem oddihu v Nassfeldu, kjer smo se za vikend umaknili iz mestnega trušča in se še zadnjič v tej sezoni spustili po belih strminah. Nastanjeni smo bili v mladinskem hotelu tik ob smučišču, na naši strani pa so bile tudi vremenske razmere. Tako smo si na smučeh ali bordu napolnili baterije in se vrnili v svoja študijska mesta.

V slednjih naši člani preživijo

Bezića, kratek igrani film Lov na race v režiji Roka Bička in kratek dokumentarni film Vasi pod vodo v režiji Jaka Šuligoja. Sploh slednji bo za Šalečane zanimiv, saj govori o Družmirju, režiser pa je domačin.

V soboto ob 19. uri bodo zavrteli še tri filme; kratek dokumentarni film Kralj Matjaž v režiji Milana Urbajsa, kratek igrani film Moški v režiji Mine Bergant in kratek igrani film Trst je naš! v režiji Žiga Virca. Režiserka in režiserji nam bodo tako tudi v Velenju predstavili svojo vizijo sveta.

največ časa, saj tam obiskujemo fakultete, delamo, se družimo, manjkati pa ne sme tudi zabava.

Tokrat bomo na svoj račun prišli Ljubljančani, saj organiziramo »Ej lejga« žur. Gre za tradicionalen in prepoznaven žur, ki ga v Ljubljani organiziramo Velenjčani. Ko Ljubljano polepimo z »Ej, lejga« plakati, njeni prebivalci vedo, da zabave ne smejo zamuditi, po njem pa nam priznajo žurersko premoč.

Kot vsako leto bomo tudi letos zapolnili prostore Bachus centra.

Koncert bo v torek, 16. marca, s pričetkom ob 21.30. Ogreli nas bodo lokalni rockerji Komunala, večer pa pri pa da vsem dobro poznanim MI2. Pripravili smo vam tudi nagradno igro, v kateri se boste lahko potegovali za posebej za vas pripravljene bogate

bš

Razstava del Olge Seitl Velenje, 2. marec – V avli Mestne občine Velenje si lahko do petka, 19. marca 2010, ogledate slikarsko razstavo ljubiteljske ustvarjalke Velenjčanke Olge Seitl, ki kot samouk ustvarja že vrsto let.

Njene prve slike so bile narisane z ogljem, na njih pa je upodabljala predvsem svoje domače.

Z vodenimi barvami je pogosto risala tihožitja.

V zadnjih letih jo navdušujejo akrilne barve, s katerimi je ustvarila tudi slike, razstavljene v avli Mestne občine Velenje.

nagrade. Da pa ne pozabimo na naše mariborske študente, smo jim organizirali avtobusni prevoz, za katerega najdete informacije na naši spletni strani. Kar te si zagotovite na uradnih urah ali na dan koncerta v Bachus centru.

Tisti ki še niste postali člani našega kluba, ki skrbi, da je vaše študentsko ali dijaško življenje bolj razgibano, se nam lahko pridružite in ste tako deležni tudi vseh ugodnosti. Včlanite se lahko na uradnih urah, v petek med 18.00 in 19.00 ter v soboto med 16.30 in 17.30, tako da prinesete potrdilo o šolanju in svojo sliko, če še nimate ŠŠK izkaznice. Potrdila lahko prinesete prav tako na vse dogodke, ki jih organiziramo v Velenju.

Prav tako smo se že začeli s polno paro pripravljati na letošnje

jubilejne 20. Dneve mladih in kulture. V tem sklopu ŠŠK organizira fotografski natečaj, v katerem lahko sodelujejo vsi profesionalni, amaterski in potencialni fotografi. Natečaj smo imenovali »Velenje – mesto priložnosti« in vas pozivamo, da pokažete svojo kreativnost, izraženo skozi fotografski objektiv z družbenega, umetniškega, vsakdanjega, pa vse do arhitekturnega vidika. Avtor najboljše fotografije bo prejel nagrado, ki se bo podelila na otvoritvi , kjer bo ob nagrajeni fotografiji razstavljenih še sedem tistih, ki so se po mnenju komisije uvrstile v ožji izbor. Več podatkov o razstavi najdete na naši spletni strani, želimo pa vam veliko veselja pri fotografiranju.

Nika Penšek

Prebijanje meja Nataša Tajnik Stupar

Ob prijaznih napovedih slovenske ekonomske inteligence, da se bo gospodarska kriza še poglobila, je mogoče v tem trenutku absurdno razmišljati o umetnosti in kulturi, saj sta to dve dobrini, ki sta v fiziološkem smislu najmanj potrebni za preživetje. Na eni strani je lakota in na drugi bogatija, ki veselo skrbi za svoj »rezime izbire« kulture in umetnosti . In potem … vsesplošno zgražanje; kaj se je zgodilo z našo umetnostjo, zakaj so umetniki postali pravi morbidneži in zakaj nam »filajo to sranje«. Mi jim plačujemo drage vstopnine, namenimo svoj dragoceni čas in oni nam prodajajo neke svoje frustracije, resnično jih ne moremo razumeti, ali pa je umetnost mogoče postala neka nova varianta stare, neki novi slogovni izrazi in odrazi. Te misli pogosto slišim izgovorjene iz marsikaterih ust aktualnih konzumentov umetniških dogodkov. Umetnost ne more biti danes lepa in zasanjana kurtizana, nekje na nekem odru vzporedne realnosti, ki jo živi človeški blagor naše domovine. Kako napisati en dober roman, če ti vedno kruli v želodcu in kako odplesati eno vrhunsko koreografijo, če nimaš za zobozdravnika. In kako sploh ustvarjati nek presežek pozitivne energije, če je tudi v okolju iz katerega izviraš ni.

Lahko postaneš dober »glumac« in vlečeš ljudi za nos, jim razlagaš, kako si uspešen, kje vse v tujini si delal in kakšne nagrade si dobival, nihče te ne bo preverjal, ali res obstaja tista nagrada in tisti plac, ki si ga tako genialno namislil. Ali pa tudi ti, kot ustvarjalec zapadeš v sistemsko krizo tvojega ustvarjanja in se dobesedno izklopiš, počakaš, da hudi časi minejo in potem akcija naprej. Lahko pa si kot Terminator in ženeš naprej, postaneš eden izmed najbolj doslednih postavljavcev velikega ogledala družbi. Se smeješ z bogatijo, hodiš na sprejeme, kimaš in skupaj z njimi razglabljaš o trenutni gospodarski situaciji. Po drugi strani pa ob nategu svojega občinstva ne moreš skriti zadovoljstva. Ni važno, kaj jim prodaš, ali je to ena prekrasna romantična krajina ali pa gola masturbacija na odru. Ploskali bodo, saj ploska tudi gospod direktor, in on ploska ker ploska tudi njegov znanec, ki se menda resnično spozna na najbolj avantgardne umetniške tokove v umetnosti. In potem buren aplavz, ki je tako buren, da lahko oslepi še tako ostrovidnega. Ne razumite me narobe, umetnost ni v krizi, umetnost ga »piči sto na uro«, samo ni več tista stara, lepa, umetnost zaradi umetnosti. Umetnost kaže krizo, ki jo je ustvaril pohlep in ostali grehi. In mi jo gledamo, poslušamo in beremo. In si ne pridemo na čisto. Krivi so pa seveda umetniki, ki nam »filajo to sranje«, svoje frustracije in šizofrene konstrukte prihodnosti.

Resnično, obstaja več načinov, kako prebroditi gospodarsko krizo. Vsaka kriza ima podobne simptome. Ustvarjalna kriza je zelo blagodejna, če se ji ne predamo popolnoma. V času ustvarjalne krize smo umetniki (če ne pokleknemo in se ne zapijemo ali zadrogiramo) najbolj produktivni, saj neumorno iščemo izhod iz zelo nelagodnega stanja. Smo razdražljivi, zajedljivi in tečni. Navadno ne preusmerjamo pozornosti na neke obskurne pasje teme in smo točno fokusirani na nastali problem. Preizkušamo vse odprte možnosti in črpamo zaloge (tudi finančne) iz virov in časa, ko je šlo vse po maslu. V času ustvarjalne krize začne nastajati nek nov ustvarjali kontekst, ki ga potem na poti proti novem kreativnem vrhu razvijemo, izvedemo, nadgradimo, raziskujemo. Seveda se absolutno ne smemo obnašati razsipno in objestno, kajti hitro nas potegne na dno, kjer sami sebe privežemo za velik, nepremakljiv kamen. Potem ko smo na vrhu, spet začnemo počasi padati v novo ustvarjalno krizo, ki se v nekem trenutku poglobi do svoje najbolj negativne točke in potem se spet izkopavamo in vlečemo navzgor.

In kje bo najbolj negativna točka naše krize? Ali bo to vsestranski punt ali pa ena nova osladna nadaljevanka o fiktivnemu uspehu in dobičku, ki bo obstajal samo na papirju?

Umetnost je vedno prebijala meje. Vsega tistega lepega, še lepšega, gnusnega, nemogočega, sprejemljivega. Sproti je kazala meje še tako bizarnemu obrobju, a vendar danes je postala tako vsakodnevna.

Naj živi umetnost preživetja!

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

11. marca 2010

11

Glasbene novičke

Zelena priloga Zime imamo dovolj. Vsaj v naši medijski hiši.

Nestrpno čakamo pomladi, prvih spomladanskih cvetic, toplejših sončnih žarkov,… pa čeprav se bodo vsakdanjim obveznosti pridružila že prva opravila v naravi: na vrtu, pri urejanju okolice in podobno.

Pri prebiranju današnje številke tednika Naš čas vsem, ki jih zanima, kakšna opravila nas čakajo še do konca tega meseca in seveda vse naslednje, toplo priporočamo Zeleno prilogo. Poleg koledarja biološkega vrtnarjenja, ki ji je priložen, bodo zagotovo opazili nasvet našega priznanega florista Simona Ogrizka, ki zatrjuje, da nam rastline dajo moč in energijo. Njegovi “nasveti” za notranjo in zunanjo ureditev je že vredno prebrati. Zelo »uporabno« branje je prispevek z naslovom Razpored dobrega in slabega soseda (v vrtu).

Era Kop las iz Vele nja se predstavlja z bogatim izborom semen Agrina, za katere zatrjuje, da so dobra vila rasti. Prav tako v Zeleni prilogi pišemo o tem, zakaj je najbolje po sadike zaviti v

drevesnico in zakaj je pomembna analiza tal, kar poudarjajo v velenjskem ERIC-u. Opozorimo naj vas še na dve vabili, in sicer za obisk Jožefovega sejma v Petrovčah in sejemske prireditve Poroka, Flora in Altermed na celjskem sejmišču. »Skratka.

V Zeleni prilogi je veliko uporabnih nasvetov in zanimiva ponudba oglaševalcev. Oboje, seveda pa tudi malo dobre volje, je porok za bogato letino,« še poudarja Nina (vodja naše propagandne službe).

Tp

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

E.V.A. Skupina E.V.A., Electric Venom Agency, zbrana okrog pevke Eve Moškon, predstavlja novi single z romantičnih naslovom Misel nate. Z drugim singlom skupina napoveduje izid težko pričakovanega prvenca z naslovom Pridi greva.

CHORCHYP

1. ET - Nisam za ljubav rođena 2. NICKELBACK - Never Gonna Be Alone 3. PITBULL feat. AKON - Shut It Down Skladba Nisam za ljubav rođjena, ki ste jo minulo soboto izbrali za pesem tedna na Radiu Velenje, je napovedni single novega albuma znane zagrebške zasedbe ET (Electro Team). Osmi studijski album zasedbe, ki sicer deluje že od leta 1987, vključuje štirinajst skladb, med katerimi so tudi uspešnice Prazan stan, Varat ću te, Soba 202 in Svirajte mi tužne.

Lady Gaga slavila tudi v Berlinu

Britanski glasbenik Sting, ustanovitelj in frontman skupine Police, je za letošnje poletje napovedal novo svetovno turnejo. To bo po načrtih začel 2. junija v Vancouvru, nato pa bodo sledili koncerti po Evropi. Na nizu koncertov pod skupnim naslovom An Evening With Sting bo svoje največje uspešnice izvajal ob spremljavi Royal Philharmonic Concert Orchestra pod dirigentskim vodstvom Stevena Mercuria.

V Berlinu so podelili glasbene nagrade echo. Tako kot na podelitvi britanskih glasbenih nagrad je tudi tokrat največ žlahtnih kipcev odnesla 23-letna Američanka Lady Gaga, ki je zmagala kar v treh kategorijah - za najboljšo novinko, za najboljšo mednarodno pop-rock izvajalko in za uspešnico leta.

Med nemškimi izvajalci sta se po dveh nagrad veselila skupina Sil-

U2 zaslužili največ

bermond in Jan Delay. Silbermond so bili izbrani za najboljšo pop-rock skupino, prejeli so tudi nagrado za najboljši nastop v živo. Jan Delay je prejel nagrado v kategoriji hip-hop/urban in nagrado kritikov.

Nagrado za najboljšo mednarodno pop-rock skupino so prejeli Depeche Mode, Robie Williams pa je prejel nagrado za najboljšega pop-rock mednarodnega izvajalca.

Za najboljšega pop-rock domačega glasbenika je obveljal Xavier Naidoo, med izvajalkami pa je nagrado v tej kategoriji prejela Cassandra Steen. Za življenjsko delo je bil nagrajen Peter Maffay.

hrvaško pevko Danijelo. Danijela se je tokrat preizkusila v petju v slovenskem jeziku, kljub začetnim zadr žkom pri izgovor javi pa je končni rezultat odličen in zvezdnica je s svojim znanjem našega jezika nav dušila čla ne skupine

Po podatkih ameriške glasbene revije Billboard so v letu 2009 s prodajo albumov, vstopnic za koncerte in drugega materiala v ZDA največ zaslužili člani skupine U2. Njihov zaslužek znaša okrog 71 milijonov dolarjev, največ pa jim je pri tem navrgla turneja 360°. Na dru-

Kingston. Do sodelovanja je sicer prišlo, ko so se glasbeniki večkrat srečevali na različnih nastopih in beseda je dala besedo. Ko so Kingstoni imeli primerno skladbo, so jo poslali v Split in Danijela je bila takoj navdušena. V kratkem bodo za skladbo Original posneli tudi zanimiv videospot.

go mesto največjih zaslužkarjev se je uvrstil Bruce Springsteen, ki je lani zaslužil 58 milijonov dolarjev, na tretje pa Madonna ( 48). Sledijo AC/DC s 43 in Britney Spears z 38 milijoni dolarjev, ponovno pa lahko ugotovimo, da vrh lestvice čvrsto držijo starejši izvajalci, ki so se že srečali z abrahamom.

Vlado Kreslin v ZDA

Denis Porčič, bolj znan kot Chorchyp, stopa na samostojno pot. Član skupine Kocka predstavlja prvi single Za vse, za katerega je sam prispeval besedilo, avtor glasbe in aranžmaja pa je Anže Langus Petrovič.

Za skladbo je že posnet videospot, v katerem se pojavlja tudi nekaj znanih obrazov – hokejist Anže Kopitar, košarkar Marko Milič in najmočnejši Slovenec Gregor Stegnar.

Vlado Kreslin na radijske postaje pošilja novi single s ponovne izdaje albuma Cesta z naslovom Novo, novejše, najnovejše. Za omenjeno skladbo je Vlado pred časom

Metal v Mladinskem centru

MARS Tudi letos bo 27. in 28. maja potekal festival Mars Ljubljana – Zagreb Trans Europe festival, ki pa bo letos poleg slovenskih in hrvaških glasbenikov gostil tudi tuje izvajalce.

Prvo ime festivala bodo Skunk Anansie, ki se na turnejo vračajo po več kot osmih letih premora.

DORA Predstavnika za nastop na Eurosongu v Oslu so izbrali tudi naši južni sosedje. Na festivalu Dora v Opatiji je minulo soboto slavila dekliška skupina Feminnem, ki je gledalce in strokovno žirijo prepričala z balado Lako je sve. Dekleta so leta 2005 že nastopila na Evroviziji, takrat so zastopale Bosno in Hercegovino.

GIBONNI Prav na dan žena je izšel njegov najnovejši album Toleranca. Nastajal je v številnih studijih po svetu (tudi pri nas), na njem pa je deset novih skladb. Po avtorjevi oceni je album boljši od njegovega predhodnika Unca fibre.

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

1. Ansambel Mladi odmev - Tvoje srce 2. Ansambel Rosa - Se spominjaš 3. Boštjan Konečnik - Brez izpita sem ostal 4. Ansambel Braneta Klavžarja - Imej me rada 5. Ansambel Vihar - Skrita simpatija 6. Šmarški muzikanti - Jagerček 7. Ansambel Štrk - Zame najlepša si moja dežela 8. Ansambel Navdih - Pisan šal 9. Prleški kvintet - Mursko polje 10. Ansambel Dinamika - Najlepše romance

… več na: www.radiovelenje.com

posnel tudi videospot, katerega ražiser je Klemen Dvornik, in ga že lahko vidite na slovenskih televizijah in spletnih por talih. V tem mesecu se Vlado odpravlja na krajšo turnejo po ZDA, kjer bo obiskal New York, Washington ter Milwaukee. Najdlje se bo zadržal prav v slednjem, saj sodeluje v predstavi Three Other Sisters gledališča Theatre Gigante, kjer bo poskrbel za večino zvočne podlage predstave.

Kingstoni z Danijelo Po skoraj enoletnem medijskem pre mo ru bo sku pi na King ston postregla z novo glasbeno poslastico - skladbo z naslovom Original, ki je nastala v sodelovanju z znano

Sting na turnejo z orkestrom

V Mladinskem centru Velenje jutri, v petek, 12. marca, pripravljajo metal koncert, na katerem bosta nastopili skupini Scourge in Extinction.

The Scourge je mlada skupina iz Rečice ob Savinji, ki je nastala leta 2005 še pod imenom Necromancer ter vodstvom ustanovnih članov Matjaža Parfanta, Primoža Brezovnika in Blaža Prusnika.

Sledilo je obdobje koncertov, nekaj menjav članov in preimenovanje v The Scourge. V nekaj letih so obredli številne slovenske odre, na katerih so sprva preigravali znane metal in hard rock skladbe, kasneje pa vse več avtorskih pesmi. Avgusta lani so predstavili svoj prvi demo CD From the Ashes, na katerem je devet skladb, trenutno pa ustvarjajo nov izdelek.

Kot predskupina bo jutri v velenjskem MC-ju nastopila celjska zasedba Extinction, ki preigrava death metal. Koncert se bo pričel ob 21. uri.

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 12

11. marca 2010

12

Težko za moške Moški s(m)o ta teden preživeli dva težka dneva. Včeraj praznik mučenikov, v ponedeljek dan žena.

Ne še bio V Šaleški dolini še nimamo bio odvoza odpadkov. Oziroma nimamo še odvoza bioloških odpadkov. Nekateri ugibajo, ali zamuja ministrstvo, ki naj bi soglasja izdalo, ali je zamujal izvajalec, ki je zanje zaprosil. Dejstvo pa je, da zamuja odvoz.

Ženske imajo rade rože ob vsaki priložnosti. Mag. Milena Koren Božiček, kustosinja galerije Velenje, jih dobi večkrat. Ne samo od moža Bojana. Nasmejani Štefan Szabo (šoštanjski svetnik) dodaja, da jih tudi njegova Lina dobi večkrat. Včasih jo s kakim šopkom kar tako, za lepo popoldne, razveseli tudi sam.

Karmen Čas je zelo aktivna v šentiljskem turističnem društvu, ki ga vodi njena mama Olga. Za vse, kar naredi med letom, so se ji zahvalili z lepo orhidejo. Čeprav se zaradi lepote in velikosti rože podeljevalec sploh ne vidi, naj ga pohvalimo tudi v čveku. Rože damam vedno dobro denejo, takole podarjene pa ponavadi tudi lepo uspevajo.

Žalostna resnica Še dobro, da je pri nas toliko brezposelnih. Saj mnogi pravijo, da je položaj delavcev katastrofalen.

Ni padel Spomenik v Lučah jo je odnesel malo bolje od tistih, v spomin na katere stoji. Le prestavili so ga.

Vaze, polne lepih rož, v sejnih klopeh ne vidimo prav pogosto. V torek pa je krasila mesto ob svetnici Marjani Koren. Še preden so se mestni svetniki lotili dela, ji je šopek izročil župan Srečko Meh in ji iskreno čestital. Pa ne za pravkar minuli dan žena – na ta dan je župan damam delil rdeče nageljne, ampak za rojstni dan. Čeprav ga je lep del preživela delavno, je pogled na šopek pomladanskega cvetja, medtem ko je zunaj naletaval sneg, Marjano zagotovo ne le osrečeval, ampak tudi grel.

Enostranske resnice Veliko govorov lahko poslušamo vsak dan na različnih mestih. A vsi kažejo le po eno plat zgodbe.

Potrebna operacija

Daleč, daleč je za naju pomlad …

Ocepkova, Gustl in Pepca s Konovega, sta praznovala biserno poroko – Ženin je šel po nevesto v sosednjo vas, iz Konovega v Hrastovec Milena Krstič - Planinc

Vsake tri leta mora Avguštin Ocepek iz Velenja - Gustl ga kličejo - na zdravniški pregled, da podaljša vozniško dovoljenje. Ko je bil lani nazadnje pri zdravnici medicine dela, ga je hotela preizkusiti: »Bova sedla v avto, pa me boste malo peljali …« Nista se peljala prav daleč. Samo kakšnih dvesto, tristo metrov. »Ustavite,« je rekla. »Bolje vozite kot jaz. Nazaj me peljite.« Najbrž ni vedela, da je bil Avguštin dobrih 40 let šofer tovornjaka in da je bil že februarja leta 1950, ko se je ženil z Jožico – Pepca jo kličejo - kar sam šofer na svoji poroki. »Saj ne, da se zdaj veliko vozi.

Pelje pa se. Po kruh do Vodončnika, pa položnice plačat,« razloži žena. Šest desetletij je bilo, kar ju je v Društvenem domu v Škalah – cerkev se je takrat že pogrezala, zdaj pa je že dolgo ni več – poročil kaplan Prah. Spomini pa, kot bi bilo včeraj ... Šest let prej, leta 1944, se je Gustl iz Konovega, takrat par tizan, zagledal v brhko Karničnikovo Pepco iz Hrastovca, eno od hčera, ki

so znale tako lepo prepevati. »Ja, prepevali smo pa pri nas vedno radi,« potrdi Pepca, katere družino, Karničnikove, je vojna vihra

bej ji je pri srcu tista »Le predi, dekle predi, prav lepo nit naredi, da se ne bo kro ti či la in tud ' ne tkalcu trgala …«. Kdo ve, če je

za naju pomlad …« Ganila ju je do solz.

Gustl je po vojni služil JLA, Pepca je udarniško gradila progo Brčko–Banoviči. Po končani šoli se je zaposlila kot trgovka, Gustl pa je postal šofer na rudniku, potem je nekaj desetletij vozil tovornjak pri Eri. Začel je, ko je bila ta še Bazen.

Po poroki sta začela spletati gnezdo na stari Falentekovi domačiji na Konovem, na njegovem domu.

Tu se jima je rodila prvorojenka Mirica. Potem sta zavihala rokave

Šopek Ocepkovih, oče, mama in njuni trije otroci.

privedla v internacijo. Prav čudež je bil, da so se po vojni spet vsi znašli na izropani domačiji.

Prepeva še danes rada. On pa posluša. Pravi, da za petje ni. Pose-

niso zapeli tudi na njuni ohceti? Časa je bilo dovolj. Tri dni je trajala, meh pa sta tistikrat vlekla Menihov Franc in Oštirjev Maks …

Tokrat so peli tisto »Daleč, daleč je

in začela graditi hišo. Svojo. Prav tisto, v kateri smo se pred dobrim tednom srečali. Ni bilo lahko. Hiša je bila lepa, majhna, topla. Gustl je potem dozidaval, prizidaval, spre-

minjal, večal … Vmes pa s Pepco poskrbel, da je Mira dobila družbo, bratca Milana in Jožeta. »Križem rok ni nikoli stal,« pritrdi Pepca in ga ljubeče pogleda. Še danes ne stoji. Najbrž tudi zdajle nekaj brklja naokoli. Pepca, ki je pred dvema letoma zaradi bolezni sedla na invalidski voziček, pa pogleduje - zdaj skozi eno, zdaj skozi drugo okno, kje je in kaj počne.

Prvi avtomobil daleč naokoli je imel. Topolinota. Da ga je lahko vozil, je cesto mimo hiše zgradil sam. »Še danes se mi kdaj sanja, kako jo gradim ...« Njej – rada jo je tudi čez gozd peš mahni la domov v Hrastovec - in njunim pa, kako so se s topolinotom, potem pa olimpio peljali na kak izlet.

Pa bik. Bik. Ta je bil vedo pri hiši.

Zdaj ga že od leta 1991 ni. Pa kaj bi to? Kaj bi danes z bikom, s travo, senom?

Ljubezen je pri Ocepkovih dveh in vseh nju nih, nju nih kore nin sadov, ostala. V izobilju je je. Preteka se med njima, gre do njunih treh otrok, se dotakne sedmih vnukov, naseli v petih pravnukinjah … Če ta dva nista bogata, kdo potem je? Vprašanje, ki si ga je, ko sta praznovala šestdesetletnico in pristala, da bosta skupaj še naprej, zastavila matičarka. Saj res, kdo potem je? Bogata sta! Spletla sta nekaj, kar jima ne more nihče vzeti. A za to se je bilo treba truditi. Še danes, ko se ljubeče zazreta eden drugemu v oči, si po tihem rečeta, da je bilo vredno.

Mnogi opozarjajo, da bodo morali v Zdravstveni postaji Šoštanj narediti velik operacijski rez. Porezati bodo morali grmovje okoli postaje.

Brez škode Pravijo, da preveč soli škoduje rožam. A klub močno soljenim cestam bodo te spomladi močno zacvetele.

Čudno onesnaževanje Čeprav bo iz novega šoštanjskega termoenergetskega bloka 6 šlo v ozračje veliko manj nesnage, gre ta blok mnogim močno v nos. Najbolj tistim, ki ozračja v okolici Teša sploh ne bodo vohali.

1 proti 264 Menda se bodo kar vse slovenske občine vključile v vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Bomo videli, če res lahko množica v enem dnevu počisti, kar drugi zasvinjajo v 264 dneh.

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 13

ZELENA PRILOGA

11. marca 2010

13

Prebujanje pomladi Po letošnji dolgi zimi, ki je bila letos res zima z veliko začet ni co, mno gi že tež ko čakate, da boste lahko pričeli izvajati prvai vrtna opravila.

Prvi sončni žarki nas kar vabijo na vrt. Topel in sončen dan že lahko izkoristite za pripravo tal na vrtu in gnojenje vrtne trate.

Nikoli ne obdelujte mokrih tal, počakajte, da se zemlja osuši. Raje opravite še kakšno delo na toplem, v rastlinjaku ali na okenskih policah.

Cvetoča pomlad se običajno začne s trobenticami, zvončki, narcisami, hijacintami, ki vsa ko leto znova oča ra jo s pomladnimi svežimi barvami.

Krajši čas so lahko v stanovanju, v hladnem prostoru ali na okenski polici pa jim čas cvetenja lahko podaljšamo.

V današnji prilogi lahko najdete nekaj nasvetov in koledar biološkega vrtnarjenja, ki vam bo v pomoč pri saje nju. V ponudbi naših oglaševalcev boste gotovo našli marsikaj, kar je potrebno za uspešno vrtnarjenje. Po nakupih sadik se raje odpravite v specializirane vrtnarije in drevesnice, kjer je izbira večja, strokovnjaki vam znajo svetovati in zato najlažje izberete najprimernejše.

Pomlad v sadnem vrtu Zima se letos kar noče posloviti, pa kljub temu vrtičkarji in sadjarji ne počivamo. Če želimo, da sadno drevje služi svojemu namenu, potre buje nego. To zaje ma predvsem ustrezna prehrana – gnojenje, obrezovanje in varstvo pred boleznimi in škodljivci.

Pa se najprej ustavimo pri gnojenju. Če predvidevamo, da imamo tla primerno založena s hranili in primerne kislosti, je osnovno pravilo, da pognojimo toliko, kolikor smo odnesli s pridelkom iz sadovnjaka. Osnovni elementi za gnojenje so N – dušik, P – fosfor in K – kalij.

P in K sta elementa, ki sta zelo počasi mobilna, zato se z njima priporoča gnojiti že jeseni, takoj po odpadanju listja – novembra. Če smo to zamudili, pa to opravimo čimprej spomladi. Dušik pa je element, ki je zelo mobilen in se z njim na zalogo ne da gnojiti. Zato ga uporabimo

večkrat od cvetenja do najkasneje sredine junija, glede na pričakovan pridelek. Obstajajo že kombinirana sadjarska gnojila, ki vsebujejo vse te elemente v primernem razmerju. Priporočljivo pa je, da damo zemljo v analizo in potem gnojimo resnično po potrebi, saj imamo velikokrat zemljišča pregnojena in je to razlog za neuspehe.

Sedaj se lotimo rezov. Rez je nujen ukrep, saj s tem poleg tega, da oblikujemo krošnjo, opravimo že prvo redčenje, če imamo obilen cvetni nastavek. Hkrati poskrbimo tudi za zrač nost kroš nje, ki je pogoj, da ima mo manj težav z boleznimi in škodljivci.

Najprej obrežemo jablane in hruške, breskve in nektarine pa režemo nekoliko kasneje, saj se tako izognemo kakšni zgodnejši pozebi. Med rezjo skrbno opazujemo zdravstveno stanje našega drevja. Na jablanah odstra ni mo vse ples ni ve poganjke, da preprečimo zgodnje okužbe ob odpiranju brstov. Odstranimo tudi vse plodove – mumije (breskev), ki so ostali na drevesu in so vir novih okužb. Pozorni smo tudi na prisotnost ameriškega kaparja in jajčeca rdeče sadne pršice, ki so odložena na poganjkih. Če smo

vse to opazili, je v času brstenja sadnega drevja (od vrste do vrste je zelo različno – marelica že na začetku marca, jablana pa sredi aprila) čas za spomladansko škropljenje sadnega drevja (ne prezgodaj!). Vsako prehitro škropljenje je stran vržen čas in denar, saj je v času mirovanja rastlin učinek škropljenja zelo slab ali celo ničen. Proti rastlinskim boleznim, med katere sodijo razne plesni, škrlup in hrušev ožig, zelo dobro delujejo bakreni pripravki, ki so zelo dobro razkužilo. Pri nizkih temperaturah lahko povzro čijo oži ge, v pol nem odmerku pa jih lahko uporabimo le v času brstenja. Proti rastlinskim škodljivcem – predvsem zimskim jajčecem, je v času brstenja priporočljiva uporaba raznih mineralnih ali rastlinskih olj. Baker se z olji običajno meša, če pa smo negotovi, opravimo test z manjšo količino. Če se ne »sesiri«, je mešanica uporabna. Za pomladansko škropljenje lahko uporabimo tudi žveplenoapneno brozgo, ki je primerna tudi za ekološko pridelavo.

Spomladansko škropljenje je priporočljivo opraviti temeljito – drevesa dobro oblijemo, da škropilna brozga doseže vse kotičke na lub-

ju. To počnemo v mir nem delu dneva, kadar ne piha, najbolje zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, ko so čebele v panju. To škropljenje je zelo priporočljivo tudi zato, ker je na vrtu velikokrat to edino škropljenje, ki ga opravimo v vsem letu.

Z vsem, kar boste potrebovali za svoje aktivnosti na vrtu ali v

Na pragu pomladi

Obisk sejma Flora predstavlja pravo pašo za oči z največjo razstavo vzorčnih vrtov, zunanjih ureditev, tekmovalnih izdelkov,

Na sejmu Poroka si bodo bodoči mladoporočenci lahko na kar štirih modnih revijah izbrali oblačila za poročni dan. Na sejmu pa bodo lahko izbirali tudi med ponudbo ostalih izdelkov in storitev, brez katerih ni pravljične poroke. Poročni prsta-

Foto: Arhiv Celjski sejem

ni, šopki, pogrinjki in sanjski kraji za poročno slovesnost, poročno ličenje, fotografske storitve, poročna potovanja … so le del bogate sejemske ponudbe. Tudi dogajanje na poročnem odru bo letos še posebej pes-

tro, saj si bodo najbolj spretni lahko ulovili poročni šopek, največji srečnež ali srečnica med obiskovalci pa bo v nagradni igri lahko pridobila še brezplačni najem poročnega šotora za 80 oseb.

univ. dipl. inž. agr.

Sejem Altermed bo dihal v znamenju predavanj in predstavitev, ki so že v preteklosti zaznamovala sejemsko dogajanje. Na sejmu bo med drugim mogoče izvedeti, kakšna je skrivna moč barv, kako ohraniti vitalnosti in odpornost organizma, kakšen je naravni lifting obraza. Obiskovalci se bodo lahko udeležili joge smeha, prisluhnili zdravilnemu zvoku gongov ali zaplesali v ritmih indijskega klasičnega plesa. Predavatelji pa se bodo posvetili tudi podnebnim spremembam, o vplivu katerih na čebelarstvo bodo z Lučko Kajfež Bogataj v nedeljo razpravljali tudi slovenski čebelarji. Letos pričakujejo, da jih bodo na seminarju in prodajni razstavi obiskali tudi stanovski kolegi iz Srbije, Bosne in Hercegovine in Hrvaške.

Obiskovalcem sejmov bo podrobnejši pregled dnevnega dogajanja na sejmišču na voljo na spletni strani www.ce-sejem.si.

RECEPT ZA NA HITRO PR MAZ, KI JE IPRAVLJ SKUTA Z EN:

DODATK

BUČNIM OLJEM, Z OM SES EKLJAN E ČEBULE IN KUM INE.

:

thypu lrêÆêthypu lr

Floristični showi ter nasveti za urejen dom in vrt na FLORI

bonsajev, pa tudi žalne floristike. Hkrati ponuja odlično priložnost za nakup izdelkov in storitev za urejanje okolja ter aktualnih sezonskih rastlin po ugodnih cenah ter vse potrebne informacije o vzgoji rastlin in urejanju okolice doma pred začetkom spomladanskih opravil. Tudi letos bo na Flori mogoče prisluhniti številnim poučnim predavanjem ter poklepetati in pridobiti koristne nasvete priznanih floristov, ki bosta čez vikend ustvarjala cvetlične mojstrovine.

Ulovite poročni šopek na POROKI

Anica Jurkovnik,

Zdrava prehrana in nega, sonaravno bivanje in blagodejna duhovnost na ALTERMEDU

Edini, prvi in največji sejmi Flora, Poroka in Altermed Marca v Celju tradicionalno potekajo trije sejmi, ki pospremijo prihod pomladi.

Sejem vrtnarstva, cvetličarstva in krajinske arhitekture FLORA, sejem POROKA, sejem zdravega načina življenja, zdravilstva, zeliš čar stva in zdrave pre hra ne ALTERMED se bodo odvijali v štirih sejemskih dvoranah od petka do nedelje, od 19. do 21. marca. V soboto in nedeljo pa bodo sejemsko dogajanje popestrili še čebelarji, ki se bodo letos zbrali že na 33. državnem čebelarskem posvetu in mednarodni prodajni razstavi. Letos se bo v Celju predstavilo več kot 450 razstavljavcev.

sadovnjaku, se lahko oskrbite v prodajalnah KZ Šaleška dolina, kjer vam bomo postregli tudi s strokovnimi nasveti. Želimo vam veliko zadovoljstva in uspehov z rastlinami in prijazno vreme!

z z ê ê ê ê ê ê ê ê ê lrz{yh·

ê ê ê ê ê ê

­ ¾ ­

­ ¾ ­

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 14

14

ZELENA PRILOGA

11. marca 2010

Agrina – dobra vila rasti Zima se poslavlja, na vrata trka pomlad … Vsi, posebno pa še tisti, ki imate radi vrt, ste jo prav gotovo že težko čakali, saj je bila letošnja zima zelo dolga in je začetek vrtnarjenja prestavila na poznejše mesece kot pretekla leta. Zemlja se še ni pošteno ogrela, razen na zelo prisojnih legah. Ko pa bo sonce spet dobilo svojo moč, nas bo kar hitro potegnilo v naravo.

Ste ljubitelji cvetja, želite uživati

svežo zelenjavo ali zelišča z lastnega vrta? Če ste odgovorili z da, potem odločitev ne bo težka. Poiščite v najbližji prodajalni semena blagovne znamke Agrina. To ime je v Sloveniji že več kot 20 let sinonim za kakovostno seme visoke kalivosti, ki ob pravilni negi zagotavlja bogat pridelek.

In kako se pravilno pripravimo na setev?

Najprej naredimo načrt svojega

vrta in napišemo seznam rastlin, ki jih želimo gojiti. Če nam je ostalo od prejšnje sezone nekaj vrst semen, lahko naredimo test kaljivosti. Posebno še, če vrečke niso več originalno zaprte.

Od manjših semen zberemo 50 zrnc, od večjih 20 (grah, fižol, bob) in jih razporedimo na papirno brisačo v plitvem krožniku. Brisačo navlažimo in jo postavimo na zaprto okensko polico v toplem prosto-

ru. Skrbimo, da je ves čas vlažna.

Opa zuje mo seme in ugo tovi li bomo, koliko časa potrebuje, da vzkali. To nam bo v korist tudi pri nadaljnji vzgoji, hkrati pa se bomo prepričali, koliko semena je živega. Če so semena slabo vzklila, jih raje zavrzimo.

Najbolje bo, da kupimo novo seme. Pri tem bodimo pozorni, saj vsi proizvajalci na semensko vrečko ne napišejo roka, do kdaj so kaljiva. Vsekakor velja bolj zaupati semenskim vrečkam, na katerih je rok kaljivosti jasno naveden. Na semenskih vrečkah Agrina boste

našli ta podatek na hrbtni strani vsake vrečke.

Pri nakupu semena ne primerjajte samo cene vrečke, ampak se prepričajte tudi, koliko semena vsebujejo. Razlike so lahko večkratne.

Zaupajte le proizvajalcem, ki tega podatka ne zamolčijo in si prihranite presenečenja. Če prisegate na popolnoma naravne pridelke, se boste verjetno odločili za bio semena. Teh je na razpolago vsako leto več sort.

Letošnji začetek sezone vrtnarjenja žal res zamuja, vendar pa ponuja tudi priložnost, da setev na

vrtu dobro načrtujete in se nanjo pripravite.

Semena Agrina in vrsta drugih izdelkov za vrt in polje, ki jih ponujamo v podjetju ERA KOPLAS, d. o. o., naj vam bodo pri tem v pomoč in korist. Od 19. do 21. marca si jih lahko ogledate in priskrbite tudi na sejmu Flora v Celju.

Lepo vabljeni.

Naj Agrina, dobra vila rasti, tudi v vaš vrt pričara obilen pridelek!

ERA Koplas, d. o. o.

Kakšna opravila nas čakajo v marcu?

Zelenjavni vrt

Tudi v težkih časih mirno plujejo naprej Muta je lep majhen kraj ob meji z Avstrijo. Tu je svoje korenine pognal Adolf Struc, ki se je kot uspešen podjetnik vrnil iz Nemčije in v Sloveniji ustanovil številna podjetja, med njimi tudi podjetje Struc Muta, kmetijska mehanizacija, d. o. o., ki vam ga bomo nekoliko podrobneje predstavili. Čeprav je to še mlado podjetje, pa je zato, ker imajo na Muti že dolgoletno tradicijo v izdelovanju orodja in male kmetijske mehaniza cije, dokaj zlah ka pri do bi lo ustrezno usposobljene delavce. V podjetju tako zelo kakovostno izdelujejo predvsem enoosne traktorje in široko paleto priključkov tako za košnjo, zemeljska dela kot za čiščenje snega. Z univerzalnostjo so dosegli, da kupcem stroji koristno služijo v vseh letnih obdobjih.

Naredili pa so še korak več in izdelke naredili ne le funkcionalne,

ampak tudi lepo oblikovane, odlikujeta pa jih še kakovostna izdelava in lahko rokovanje. Trudijo se, da bi bili na svojem področju najboljši, zato vsako leto predstavijo kakšno novost, njihovo kakovost pa potrjujejo tudi številne medalje in priznanja, ki so jih prejeli na sejmih v Gornji Radgoni. V lanskem letu so tako predstavili nov »motokultivator MINI«, ki je takoj postal prodajni hit. Prednost stroja je predvsem v tem, da je dosti lažji od ostalih, zato ga je tudi lažje obvladovati. Za stroj so razvili paleto priključkov in mu s tem razširili uporabnost. Kljub temu da je to stroj iz programa Hobi, niso varčevali pri kakovosti, saj se dobro zavedajo, da se bodo k njim ponovno vračali le zadovoljni kupci. Ti pa so tudi njihova najboljša reklama.

Kljub krizi, ki še vedno pesti ves svet, se vlaganjem v nove izdelke

niso odrekli. Tako v sodelovanju z mariborsko strojno fakulteto že razvijajo novo družino strojev, ki bo namenjena samo za košnjo v gorskih predelih, in stroj za zemeljska dela. Oba stroja bosta na tržišču

predvidoma že naslednje leto. Če vas pot zanese na Muto, bodo zelo veseli, če jih obiščete. Radi vam bodo predstavili podjetje in njihove zanimive in koristne izdelke.

•Korenje, pastinake, gadnjake in redkev posejemo v vrste.

•Na prosto posejemo prve letne solate, predvsem mehkolistne sorte.

•Krompir, ki smo ga nakalili februarja, lahko sadimo in pokrijemo z debelejšo agrokopreno.

•Grah znova posejemo na isto mesto šele po štirih letih.

•Zgodnje setve zaščitimo pred pozno zmrzaljo z mrežo za zaščito.

•Čebulčke posadimo le tako globoko, da so konice še vidne.

•Konec meseca prevzgojimo paradižnik za pridelovanje na prostem.

•Marca prekopljemo kompostni kup.

•Posadimo lahko nekatera trajna zelišča.

in koleraba.

•Redkvice, rukolo, krebuljico in koper sejemo neposredno na gredo.

Balkonske rastline •Balkonske rože, ki smo jih posejali sami, moramo redno zračiti, da preprečimo gnitje.

•V sončnih dneh lahko zimsko zaščito odgrnemo, a zvečer znova zaprimo, ker še vedno traja nevarnost pred zmrzaljo.

•Zimzelene in poleti cvetoče grme v loncih po potrebi obrežemo.

•Sadna drevesa v loncih presadimo v večje posode in pognojimo.

•Plezalke, ki so v sadnih koritih preveč zrasle, močno obrežemo.

Okrasni vrt Sadovnjak •V marcu opravimo zimsko rez in potem opravimo zimsko škropljenje.

•Češnje in slive cepimo v začetku marca, koščičasto sadje pa do konca meseca.

•Jagode, ki jih je dvignil mraz, dobro pritisnemo in zalijemo.

•Mesečne jagode posejemo v sklede, ko imajo pet listov, pa jih presadimo v lonce.

•Leske zredčimo in pognojimo s kompostom in humusom iz lubja.

•Pri vinskih trtah na špalirju skrajšajmo vse enoletne stranske poganjke na glavnih šibah na popek ali dva.

•Trajnice, okrasno grmičevje in trave obrežemo in pognojimo.

Prvič obrežemo živo mejo.

•Pripravimo si tla za setev nove zelenice.

•Enoletne poletne rože predvzgojimo na okenski polici.

•Drevnine, trajnice in prezimne dvoletnice pognojimo s preperelim kompostom, hlevskim gnojem ali kupljenimi gnojili.

•Ovenela socvetja čebulnic odstranimo, listje pustimo na rastlinah.

•Posadimo listnate grme in trajnice.

•Zimzelene drevnine po zimi z malo padvinami zalijemo.

Sobne rastline V rastlinjaku •V rastlinjaku redno prezračujemo, da se izognemo temperaturi nad 25 stopinj C. •Če oljke odvržejo veliko listov, so na suhem, zato jih redno zalivajmo.

•Potreba po vodi niha dnevno in močno: vsako rastlino zalijmo posebej.

•Zdaj je pravi čas za sajenje zgodnje zelenjave, kot je solata

•V tem času jih najprej presadimo in začnemo redno dognojevati.

•Če so korenine povsem napolnile star lonec, jih presadimo v večji lonec.

•Pozimi cvetoče kalanhoje, božične zvezde in ciklame se pripravljajo k počitku, zato zmanjšamo zalivanje in prenehamo gnojiti.

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 15

ZELENA PRILOGA

11. marca 2010

15

Ne dovolimo si vzeti rastlin Dajejo nam moč in energijo ter so tako nepogrešljivi del našega vsakdanjika Premišljeno zasnovano zunanje in notranje bivalno okolje je velikega pomena za dobro počutje in kvalitetno bivanje, saj v našem domu, na terasi, balkonu, vrtu in tudi delovnem okolju preživimo pomemben del aktivnega življenja, to je torej čas, ko se sproščamo in pravzaprav tudi ustvarjamo.

“Težavno” obdobje, v katerem smo se znašli, pa ne bi smelo vplivati na prikrajševanje cvetja in ostalih drobnarij, s katerimi si z malo finančnega vložka pričaramo domiselno spremembo.

Mogoče si res ne moremo privošči ti veli kih inve sti cij pre nove doma, kupiti novega prevoznega sredstva ali oditi na drago potovanje, zagotovo pa si lahko privoščimo šopek cvetja ali novo lončnico, ki bo tako ali drugače obogatila prostor, privoščimo si lahko nov

grm in drevo, ki bosta naredila veliko spremembo v vrtu, novo dekorativno posodo za teraso ali pa kakšen set svečnikov, s katerimi bomo na poletno teraso vnesli čar živega ognja ter z malo aromatičnimi rastlinami in bujno domišljijo odplavali v Toskano ali Provanso oziroma se vzpodbudili za potep po domačem Krasu.

Skromen del letošnjih sredstev za dopustovanje lahko letos name-

nimo za ureditev vrta, saj vendar ni lepšega kot po napornem delovnem dnevu v službi ali ob koncu tedna sesti na teraso ali počivališče v vrtu ter se ob osvežilnem

napitku sproščati v rastlinski harmoniji in vsem tistem, kar smo v vrtu ustvarili sami.

ustrez no pod rast jo in dru gi mi potrebnimi materiali ustvarile zanimivo celoto.

Rastline v posodah so pogosta dopolnitev vhodov, teras in balkonov, z njimi pa ustvarjamo špalirje in dela mo raz lič ne bari e re povsod tam, kjer ni možnosti, da bi rasle iz talne površine.

Pri tem pa ne smemo pozabiti na ustrezen izbor posod, ki se morajo absolutno navezovati na osnovno arhitekturo in seveda materiale, ki so ob tem uporabljeni.

Sezonsko cvetje ureditev našega doma spremlja vse leto, pomladi so to čebulnice, kot so narcise, hijacinte tulipani, ter seveda tudi mačehe, ciklame, jegliči ter številne druge pomladne rastline, kasneje pa vse ostale in zelo številne vrste rož, ki nas spremljajo od pozno pomladne zasaditve pa vse do prve slane.

Zunanja ureditev Zelo pomembno je, da se izbor rastlin, ki rastejo zunaj, navezuje na podobo okolice in klimatski pas, zato se morajo rastline in drugi materiali v veliki meri navezovati na okoliško naravo.

Mesta zasaditve rastlin morajo biti skrbno izbrana, rastline pa morajo skupaj z ostalo arhitekturo ustvariti konglomerat celote.

Zmotno je mišljenje, da le velika količina rastlin ustvari pravi učinek ureditve, bolje je razmišljati o izboru manjšega števila efektivnih solitrnih rastlin, ki bodo v dopolnilu z

Notranja ureditev Tudi v notranjosti gre vedno za premišljen izbor posod in rastlin ter ustrezno količino rastlinja v prostoru.

Manj je več, je načelo, ki ga je potrebno upoštevati in tisti manj seveda narediti dovolj opazen in funkcionalen ter prostoru primeren.

Del notranje ureditve je seveda tudi sveže cvetje, ki je lahko bodisi nabrano na vrtu, v naravi ali pa so v naravi nabrane rastline dopolnjene s tistimi, ki jih kupimo v cvetličarni.

Opredelitev leta na obdobja (velika noč, poletni čas, jesenski čas, advent ...), pa je seveda čas, ko se lahko poigravamo s svojo domišljijo in ustvarjalnostjo ter dom spreminjamo v všečno celoto, povezano s skrbno izbranim rastlinjem ter dekorativnimi materiali.

Ne pozabimo, da si bom s cvetjem, kančkom domišljije in svojo ustvarjalnostjo lahko naredili dan lepši, teden prijetnejši, mesec bo v takem ugodju hitro minil. Leto pa bo naokoli kot bi mignili; in takrat bomo rekli: »PRAV JE BILO, DA SI RASTLIN NISMO PUSTILI VZETI«.

Vodja PE Vrtnarstvo Simon OGRIZEK, dipl. inž. agr. in hort.

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 16

16

ZELENA PRILOGA

Zakaj po sadike v drevesnico?

Sadike kupujemo v drevesnici, ker so tam preprosto boljše kvalitete kot v trgovskih centrih.

Sadike, ki so naprodaj v drevesnici, so v veliki meri tam tudi vzgojene. To pomeni, da so v boljši kondiciji, ker med izkopom in prodajo ni transporta, med katerim bi se lahko sadika izsušila ali se kako drugače poškodovala.

Sadike, ki so vzgojene v naši drevesnici, so prilagojene na klimo.

Klima pri nas je tako ostra, da če sadike preživijo zimo pri nas, jo bodo brez škode preživele kjer koli v Sloveniji.

Ker v drevesnicah sadike sami vzgajamo, natanko poznamo rast-

ne zahteve vsake rastline in vam ob nakupu svetujemo, kako sadiko posaditi, jo dognojevati in negovati, da vam bo lepo uspevala.

Zakaj naročiti načrt za ureditev okolja?

Zato, ker je to ceneje kot nenačrtna saditev sadik, ki smo jih izbrali iz revij ali pa smo jih nekje videli in so nam bile všeč. O tako izbranih sadikah namreč vemo zelo malo ali nič, saj ne vemo, kakšne rastne razmere zahtevajo, kako daleč narazen ali skupaj jih moramo posaditi. Prav tako ne vemo, kako velike bodo zrasle. Po nekaj letih ugotovimo, da vrt ni tak, kot

smo si ga zamislili, rastline so prevelike ali premajhne, ene preraščajo druge, nekatere sploh ne uspevajo in takrat lahko vse začnemo znova.

V primeru, da nam bo načrt ureditve okolja naredil strokovnjak, bo že na začetku izbral primerne rastline glede na rastne razmere, glede na okolje, glede na vaše želje

11. marca 2010 in glede na čas, ki ga lahko posvetite svojemu vrt.

Načrt vam omogoča, da zasajujete svojo parcelo postopoma, ko pa je sadnja končana, deluje vrt kot celota, saj se vsi njegovi deli med seboj usklajeni in se dopolnjujejo, takšen učinek pa se s stihijskim sajenjem doseže le redko.

Pripravila: Marija Herman-Planinšek, univ. dipl. ing.

Okrasne rastline v drevesnici

LANCMAN in MARKO – lastni blagovni znamki podjetja GOMARK Izdelki blagovne znamke MARKO obsegajo izdelke vrtnega programa. Sem štejemo motorne prekopalnike, s katerim lahko kvalitet no obde la mo in pri pravi mo teren za setev, kakor tudi za kas-

nejšo obdelavo. Motorni prekopalnik MARKO je večnamenski stroj, na katerega lahko namestimo različne priključke za motorne prekopalnike.

Med potrošniki je dobro pozna-

na blagovna znamka LANCMAN, pod okriljem katere nastajajo hidravlični cepilniki drv tako za domačo kot pro fe si o nal no upo ra bo.

Narejeni so iz kvalitetnih materialov in so primerni tudi za najzahtevnejše pogoje dela. Kvalitetni hidravlični sistem se zaradi pravilne izved be ne pre gre va, hkra ti Lancmanove cepilnike odlikuje velika varnost pri delu. V njihovem asor ti ma nu naj de mo tudi krožne žage.

V jesenskem času bodo zelo aktu-

alne stiskalnice za sadje Lancman.

Gre za vodne stiskalnice, ki delujejo na osnovi živilske gume, ki se širi navzven in stiska sadje. Stiskanje je preprosto in izjemno učinkovito.

Izdelke Gomarkovih lastnih blagovnih znamk MARKO in LANCMAN so na voljo v vseh bolje založenih trgovinah s kmetijsko, tehnično in vinogradniško opremo ter v večjih trgovskih centrih. Za vse njihove izdelke je zagotovljen servis in dobava rezervnih delov na območju Slovenije. Na vse njihove izdelke velja tudi garancijska doba. Za stiskalnice, cepilnike in krožne žage ta znaša 24 mesecev, za prekopalnike in priključke 12 mesecev.

Prepustite skrb za zelenico robotu V mestu je nov vrtnar: je natančen, neizčrpen, tih, varčen in inteligenten.

Ime mu je Wiper in je nova vrhunska robotska kosilnica, ki sama postori vse in vam uredi zelenico tako, da je vedno popolna in ravna kakor igrišče za golf.

Robotska kosilnica Wiper je majhen in kompakten robot, zato jo z lahkoto pospravimo kamorkoli ko je ne rabimo. Je tiha in hitra, polnimo pa jo z električnim tokom. Ima visokokakovostno elektronsko srce.

Trava na vaši zelenici bo vedno visoka toliko, kolikor boste sami želeli, tako da boste imeli gladko in urejeno zelenico skozi celo sezono.

Robot se premika in deluje v delovnem območju, ki ga zaokrožuje žica, ki je pritrjena na tla ali položena pod zemljo do globine 10 cm.

Kosilnica lahko obide ovire, cvetlične grede ali mesta, ki niso namenjena košnji.

V na[i pestri ponudbi je model Wiper-BLITZ, ki je edini robot na svetu ki nam omogoča košnjo oz.opravlja delo brez namestitve žice, kar mu omogačajo senzorji za zaznavanje trave in globine, pogon ima na vsa štiri kolesa, kar mu hkrati omogoča tudi košnjo neravnih zelenic oz. površin.

Kosilnice ne potrebujejo prisotnosti človeka, medtem ko Wiper za vas kosi, vi preživljate svoj prosti čas kot si želite. Čas uporabe je približno 3 ure, odvisno od števila in vrste baterij v robotu. Kosilnica se polni sama v svoji polnilni postaji* in ko je polnjenje končano, začne zopet kositi naokoli, neodvisno po območju, ki je določeno za košnjo.* Edini strošek, ki nastane pri košnji je letna poraba električne energije pri polnjenju ki znaša približno 12 EUR .

Kosilnica se premika po načelu naključnosti in ne sledi nobeni določeni smeri. Ko naleti na oviro ali žico območja, se ustavi, vrne in spremeni smer. Kosilnica lahko kosi tudi v strmini. Vsak model lahko z lahkoto kosi na strminah z naklonom med 27-30°. Poleg tega pa ohrani hitrost in smer košnje, ne da bi se prevrnila. Ponudba modelov glede na površino in zahtevnost košnje je zelo velika in znaša od najmanjšega modela ki zmore kositi 500m2, pa tja do največjega, ki zmore kositi 5.000 m2, tako da se za vsakega posameznika najde primeren model, glede na obseg površine . Če je območje večje od 5.000m2, lahko naenkrat delata dva ali celo več robotov, da se zagotovi popolna košnja. Kosilnico je preprosto pripraviti, deluje pa lahko podnevi in ponoči – nastaviti morate le čas in dneve, ob katerih želite, da robot deluje*. Prikazovalni display je enostaven in dobro berljiv ter omogoča hiter pregled vseh funkcij, tako programiranja kot nadzora*.

Poskrbljeno je tudi za varovanje proti kraji z alarmom in PIN kodo *.

Kosilnica in tudi njena tipkovnica na zadnji strani sta popolnoma vodotesni. V primeru, da se med delom kosilnica dvigne ali prevrne, se rezilo zaustavi, da prepreči poškodbo ljudi ali živali. Način košnje »mulčenje« omogoča hitro odstranitev trave in gnojenje zelenice na naraven način. (*) odvisno od modela

NaĹĄ Ä?as, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 17

ZELENA PRILOGA

11. marca 2010

17

Nagradna kriĹžanka ERICo ERICo Velenje, d. o. o., KoroĹĄka 58, Velenje Tel.: 898 19 30, www.erico.si Ĺ˝elja vsakega pridelovalca, od velikih kmetov do vrtiÄ?karjev, je obilen in kakovosten pridelek. Tega lahko poleg ustrezne priprave zemlje zagotovimo z optimalno zaloĹženostjo tal z rastlinam potrebnimi hranili. Katera hranila tlom dodati, ugotovimo na osnovi analize tal. Na osnovi gnojilnega naÄ?rta se doloÄ?i, koliko hranil je potrebno tlom za posamezno gojeno rastlinsko vrsto dodati. S kakĹĄne vrste gnojilom bomo potrebna hranila dodali, pa je stvar posameznika. Kmetje po veÄ?ini uporabljajo kombinacijo mineralnih in organskih â&#x20AC;&#x201C; Ĺživinskih gnojil. Vse bolj se kot organsko gnojilo uveljavlja kompost z domaÄ?ega kompostnega kupa.

Na inĹĄtitutu ERICo, d. o. o., smo usposobljeni in akreditirani za ĹĄiroko paleto okoljskih analiz, med drugim tudi za vzorÄ?enja in analize tal.

Armex armature Odstranjevanje odpadnih vod iz gospodinjstev se zdi zaradi ĹĄtevilnih uredb, zakonov in predpisov, ki se jih mora upoĹĄtevati, na prvi pogled zapleteno. S pravim partnerjem in pravilno izbranim sistemom boste trajno pridobili, saj se izognete dragi kanalĹĄÄ?ini kot tudi visokim stroĹĄkom Ä?iĹĄÄ?enja odpadnih voda

(odvoz iz greznic). Iz naĹĄega ĹĄirokega programa izdelkov za odpadne vode vam nudi mo veÄ? vrst popolnoma bioloĹĄkih malih Ä?istilnih naprav od 2 do 200 PE, greznice in ostali pribor. V naĹĄi ponudbi se ravno tako nahaja ĹĄirok izbor izdelkov za izkoriĹĄÄ?anje deĹževnice (rezer voarji, Ä?rpaliĹĄÄ?a, filtri za

Poznavanje lastnosti tal je podlaga za uravnoveĹĄeno gnojenje obdelovalnih povrĹĄin. Z ustreznim gnojenjem ne preobremenjujemo okolja. S pravilnim gnojenjem bo tudi vaĹĄ pridelek obilnejĹĄi in bolj zdrav.

Nagrade: 3x analiza vzorca vrtnih (ali kmetijskih) tal z gnojilnimi nasveti. ReĹĄeno izrezano geslo kriĹžanke poĹĄljite najkasneje do 22. 3. 2010 na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom kriĹžanka ERICo.

deĹževnico, odjemna mesta, digitalni pokazatelji nivoja, ponikalnice ...) Z izkoriĹĄÄ?anjem deĹževnice prihranite do 50 % pitne vode.

Za veÄ? informacij si oglejte bogato ponudbo proizvodov na naĹĄih spletnih straneh: www.cistilnenaprave-dezevnica.si ali nam poĹĄljite povpraĹĄevanje na e-mail: info.armex@siol.net ali nas pokli Ä?i te na tel: 01/78 69 270, 01/ 78 69 260, 051/652-192.

NajstarejĹĄa, NajveÄ?krat nagrajena, NajboljĹĄa penina v Sloveniji. : 6AMI ĂŚE OD 0REJEMNIK äAMPIONSKIH NASLOVOV IN VEĂ­ KOT ZLATIH MEDALJ NA MEDNARODNIH OCENJEVANJIH 1852 1853 1854 1855 1856 1857 1858 1859 1860 1861 1862 1863 1864 1865 1866 1867 1868 1869 1870 1871 1872 1873 1874 1875 1876 1877 1878 1879 1880 1881 1882 1883 1884 Ljubljana Gornja Radgona PreĹĄov - SlovaĹĄka Split Ptuj Zagreb London Pariz Bruxselles Bordeaux Ljubljana Gornja Radgona PreĹĄov - SlovaĹĄka Split Ptuj Zagreb London Pariz Bruxselles Bordeaux Ljubljana Gornja Radgona PreĹĄov -

1885 1886 1887 1888 1889 1890 1891 1892 1893 1894 1895 1896 1897 1898 1899 1900 1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909 1910 1911 1912 1913 1914 1915 1916 1917 SlovaĹĄka Split Ptuj Zagreb London Pariz Bruxselles Bordeaux Ljubljana Gornja Radgona PreĹĄov - SlovaĹĄka Split Ptuj Zagreb London Pariz Bruxselles Bordeaux Ljubljana Gornja Radgona PreĹĄov - SlovaĹĄka Split Ptuj Zagreb London

1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 1942 1943 1944 1945 1946 1947 1948 1949 1950 Pariz Bruxselles Bordeaux Ljubljana Gornja Radgona PreĹĄov - SlovaĹĄka Split Ptuj Zagreb London Pariz Bruxselles Bordeaux Ljubljana Gornja Radgona PreĹĄov - SlovaĹĄka Split Ptuj Zagreb London Pariz Bruxselles Bordeaux

1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 Ljubljana Gornja Radgona PreĹĄov - SlovaĹĄka Split Ptuj Zagreb London Pariz Bruxselles Bordeaux Ljubljana Gornja Radgona PreĹĄov - SlovaĹĄka Split Ptuj Zagreb London Pariz Bruxselles Bordeaux Ljubljana Gornja Radgona

1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 PreĹĄov - SlovaĹĄka Split Ptuj Zagreb London Pariz Bruxselles Bordeaux Ljubljana Gornja Radgona PreĹĄov - SlovaĹĄka Split Ptuj Zagreb London Pariz

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 18

18

MODROB E L A KRONIKA

Na nesrečni ladji tudi Šalečani Eden od njih zaradi poškodb ostal v bolnišnici v Barceloni 4. marca je pred obalo Katalonije v malteško turistično ladjo Lois Majesty treščilo več visokih valov. Dva potnika, nemški in italijanski turist, sta v nesreči umrla.

Na ladji je bilo tudi 56 Sloven-

Ste videli nesrečo?

Velenje, 6. marca - V soboto zjutraj, okoli 1.40, se je na Starem trgu v Velenju zgodila prometna nesreča, v kateri se je lažje poškodovala 28-letna peška. S kraja nesreče je odpeljal neznani voznik osebnega avtomobila renault megane ali citroen xsara, črne bar ve. Vozilo bi lahko bilo poškodovano po levi strani. Očividce policisti prosijo, da zara di raz jas nit ve oko li ščin pokličejo interventno številko 113 ali se oglasijo na policijski postaji.

Ukradel harmoniko Žalec, 6. marca - V okolici Žalca je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo, od koder je neznanec odtujil harmoniko, vredno 1.500 evrov.

Spet dva zasega prepovedanih drog Velenje – Policisti vse pogosteje nadzirajo posamezna območja v Velenju, za katere menijo, da se tam nahajajo preprodajalci prepovedanih drog. V petek, 5. marca,

cev, med njimi skupina Velenjčanov in Šoštanjčanov, trije med njimi so bili poškodovani, eden od Šoš tanj ča nov je zara di poškodb ostal na zdravljenju v Barceloni.

so v okolici Zdravstvenega doma Vele nje zase gli več jo koli či no mamil. Po opravljeni analizi bodo podali kazensko ovadbo.

V soboto, 6. marca, so prepovedane substance zasegli v Šaleku.

Tudi v tem primeru bo po opravljeni analizi podana ovadba.

11. marca 2010

Slovenski potniki so bili v času nesreče v salonu v 5. nadstropju, torej ravno tam, kamor je udaril uničujoči val. Naš čas si je prizadeval od šoštanjskih potnikov dobiti kakšno izjavo o tem, kako so nesrečo doživljali, vendar so vsi še vedno pod močnim vtisom dogodka, ki jim je pokvaril počitnice, zato so pogovor zavrnili.

mkp

Tatovi avtomobilov v Sloveniji vsako leto ukradejo blizu 1.500 avtomobilov, policiji jih uspe najti približno četrtino.

S tovornjaka padel 25 ton težak tovor

Izginila dva golfa Oba v isti noči iz garaže istega stanovanjskega bloka Žalec, 7. marca – V času vikenda, v noči na soboto, sta bila v Latkovi vasi odtujena dva osebna avtomobila. V obeh primerih je šlo za osebni avto golf, serije 5, avtomobila pa sta bila odpeljana iz garaže istega stanovanjskega bloka.

Prvi je kovinsko modre barve, registrskih oznak MB HM-704, lastnik je oškodovan za vsaj 8.200 evrov, drugi pa mišje sive barve, registrskih oznak CE ZO-11E, lastnica je oškodovana za okoli 12.500 evrov.

S ponjav so padale tudi ledene plošče Velenje – Na Policijski upravi Celje so prejšnji teden prejeli kar nekaj prijav o tem, da je na osebne avtomobile med vožnjo s streh in ponjav tovornih vozil padal sneg, ledene plošče pa so poškodovale vozila.

Policisti opozarjajo voznike, predvsem tovornih vozil, da pred odhodom na vožnjo s ponjav in streh vozil očistijo sneg in led, da ta ne bo padal z vozil in ogrožal varnosti udeležencev v cestnem prometu.

Ne pada pa samo led! Prejšnji teden so velenjski policisti obravnavali dogodek, ko je s tovor nega vozila padel tovor. Šlo je za izredni prevoz tovora, ki pa ni bil pravil-

no naložen. Tovor, ki je padel na vozišče v Paki pri Velenju, je bil težak kar 25 ton! Posledica je bila k sreči le večja gmotna škoda na vozišču. K sreči. Zoper odgovorne ose be bodo poli cis ti poda li odločbo o prekršku.

Glede na napovedano sneženje in prave zimske razmere pa naj ne bo odveč še nekaj opozoril. Zjutraj pred vožnjo obvezno očistite stekla vozil. Voznike tovornih vozil s priklopniki posebej opozarjajo na upoštevanje uredbe o omejitvi pro meta na ces tah v Slove niji.

Odredba med drugim pravi, da je vožnja s tovornimi vozili s priklopniki v zimskih razmerah prepovedana, razen na avtocestah in hitrih cestah, in to kljub temu, da imajo zimsko opremo. Predpisana globa za voznika tovornega vozila je 200 evrov, odgovorno osebo 400 evrov in pravno osebo 4.000 evrov.

Ne pozabite na pešce. Zaradi snega večkrat hodijo bolj ob vozišču, kot bi sicer. Pametno je, da pri hoji uporabljajo odsevna telesa in tudi s svetlimi oblačili povečujejo svojo vidnost.

Štirje vlomi Velenje – Velenjski policisti so prejšnji teden obravnavali štiti vlome. V noči iz nedelje na ponedeljek je bilo vlomljeno na območju Efenkove, neznanec je odnesel ročno orodje ter menjalni denar iz avtomata za kavo. Na območju Šaleka je neznanec dvakrat vlomil v isti lokal, prvič v noči na torek, drugič v noči na četrtek. Obakrat je odnesel denar. Četrti vlom pa je bil opravljan v noči na soboto, ko je neznanec vlomil v eno od garaž in iz nje odnesel radio.

Prejšnji teden sta bila pridržana dva voznika, ki sta prekomerno prekoračila dovoljeno mejo alkohola v organizmu.

Primerov, ko je bil pri voznikih prisoten alkohol, je bilo prejšnji teden še več. Zelo zaskrbljujoče je, da se število tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola, povečuje.

Stric žalil nečakinjo

v sredo, 3. marca, v Plešivcu, v zasebnem prostoru žalil nečakinjo in ji grozil s tepežem, podali kazensko ovadbo. Nanaša se na ogrožanje varnosti.

Pes ugriznil sprehajalko V četrtek, 4. marca, je v bližini velenjske glasbene šole pes ugriznil sprehajalko. Policisti lastnika večjega belega psa še niso izsledili.

Policisti bodo zoper strica, ki je

Policisti bi radi govorili s kakšnim očividcem Velenje – Policisti so prejšnji teden sprejeli prijavo kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanega v prometni nesreči.

Nesreča se je zgodila že 19. septembra v nočnem času na lokalni cesti v Lipju. Neznani voznik je povozil pešca, ki je hodil pravilno ob robu vozišča. Pešec se je v prometni nesreči huje poškodoval. Če kdo karkoli ve o tej prometni nesreči, se česa povezanega z njo spomni, ga policisti prosijo, da to sporočili na telefonsko številko 113, se oglasili na Policijski postaji Velenje ali tja pokliče, lahko pa se obrne tudi na anonimno telefonsko številko policije 080 1200.

Označena parkirna mesta za invalide Šoštanj – V Šoštanju so na trinajstih lokacijah poskrbeli za dodatno označbo parkirnih mest za invalide. Klasične modre table so dopolnili s pripisom: Zasedli ste moje mesto, prevzemate tudi mojo invalidnost?

Takšne dodatne znake so namesti li pred občin sko stav bo, pred zdravstveno postajo in lekar no, Pilon center, na Trgu bratov Mravljakov, Aškerčevi cesti in na stari bencinski črpalki.

Sredstva je zagotovila Občina Šoštanj v okviru rednega vzdrževanja cest, za postavitev ene označbe pa so namenili 150 evrov.

mkp

Redar zdaj tudi v Šoštanju Šoštanj – Za več reda na parkiriščih v Šoštanju po novem skrbi redar Medobčinskega inšpektorata Velenje (Občina Šoštanj je ena od soustanoviteljic tega organa). Redar je za zdaj v Šoštanju enkrat na teden, dogovori o njegovi pogostejši prisotnosti pa že potekajo. mkp

ONES NA ŽE NOST ZRA KA

Iz policistove beležke Dva pijana pridržana

Se morda spominjate septembrske nesreče?

Eden izgubil denarnico, drugi ključ opla V četrtek, 4. marca, je občan v bližini Super Nove v Velenju izgubil denar ni co z doku men ti in bančno kar tico. Najditelj, ki bi denarnico prinesel policistom, bi lastnika razbremenil precejšnjih skrbi, sam pa bi se izkazal za zelo poštenega.

V soboto, 6. marca, je občan naznanil policistom, da je kakšnih deset dni prej izgubil ključ

V tednu od 1. mar. 2010 do 7. mar. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

osebnega avtomobila opel meriva. Če ste ga našli, ga le prinesite policistom.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Ključ svojega mercedesa imate?

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 1. mar. 2010 do 7. mar. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

V soboto, 6. marca, je bil na parkirišču Pošte Velenje najden avtomobilski ključ vozila mercedes.

Ključ lahko lastnik dvigne pri policistih, ki ga hranijo.

70

60

50

40

Rekreacija in druženje

30

20

10

0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA

VELENJE

GORA

01.mar

02.mar

03.mar

LOKOVICA -

ŠKALE

PESJE

VELIKI VRH

04.mar

MOBILNASKORNO

05.mar

06.mar

07.mar

Letošnji program Kluba 81 podoben lanskemu

DEŽURSTVA Tatjana Podgoršek

Društvo za šport in rekreacijo Klub 81 iz Šmartnega ob Paki bo prihodnje leto dopolnil 30-letnico delovanja. Na občnem zboru pred tednom dni so člani izrazili zadovoljstvo nad opravljenim delom v preteklem letu.

Predsednik kluba Peter Podgoršek je v svojem poročilu izpostavil zimsko (ob ponedeljkih košarka, ob petkih mali nogomet) ter letno rekreacijo članov. Organizirali so tudi veteransko ligo na umetni travi - na njej je sodelovalo osem ekip, pa Žalikov memorial. Sodelovali so še na Cviklovem memorialu v Velenju, se srečali z nogometaši Hotize. Bili so tudi gostitelji ekipe nogometašev iz Beograda. Uspešno so izpeljali tradicionalno prireditev Hmeljski likof v Rečiški noči, leto pa sklenili s prav tako tradicionalno silvestrsko nogometno tekmo z

Z občnega zbora

ekipo Malega Ajaksa.

Poleg športa in rekreacije namenjajo pozornost tudi druženju, h kateremu povabijo tudi družinske člane. Poleg družinskega kosila na gori Oljki v januarju so organizirali še spomladanski in jesenski piknik ter vikend paket na morju, kjer so se ob tej priložnosti udeležili še nogometnega turnirja. Med načrtovanimi aktivnostmi niso izpeljali le izleta »s pridihom etnologije in kulinarike.« Ob koncu leta so klubsko garderobo dopolnili z novimi jaknami in kapami. Podgoršek je pozval člane, da se v aktiv-

nosti vključujejo še v večji meri, kot so se doslej.

Kakšnih novosti v letošnjem delovnem programu niso predvideli. Poleg že omenjenih zimske, letne rekreacije, veteranske lige, ki naj bi jo nadgradili, avgustovske prireditve, Žalikovega memoriala, silvestrske tekme, družinskih srečanj načrtujejo še vrnitev obiska Beograjčanom, sodelovanje na nogometnem troboju s slovensko policijo in vojsko v Šmartnem ob Paki, gostili pa naj bi tudi nogometaše iz Berlina.

Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova

1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Zobozdravniki: 13. in 14. 3. – Ivan Janežič, dr. dent. med. (v zasebni zobni ambulanti, Efenkova 61, Velenje, od 8. do 12. ure).

Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar – gsm 031/688-600.

Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 19

ZANIMIVO

11. marca 2010

Oven od 21.3.do21.4.

Polni boste načrtov o spremembi vašega doma. Denar pa ne gre lahko od vas, čeprav vendarle veste, da ga imate dovolj, da si privoščite, da dokončate, kar si želite. Privoščite si več stvari, ki vam bodo dale novo energijo za delo in pomirile tudi vaše načete živce. Zadnji tedni pred verjetno že načrtovanim kratkim pomladanskim dopustom bodo precej naporni. Pa ne po vaši krivdi, vse skupaj bo splet okoliščin. Ravno v tem času boste spoznali marsikaj odločilnega. Vse kaže, da boste na čustvenem področju doživeli nekaj zelo lepega. Že kmalu. Pobudo pa boste morali dati vi.

Bik od 22.4. do 20.5.

Tudi vreme bo krivo, da boste več doma. In zato boste s partnerjem veliko časa preživeli skupaj. Odkrili boste nekdanjo strast, ki je že skoraj umrla. Kot dva sveža zaljubljenca bosta, kar bo ugajalo obema. Kljub temu vam bodo oči in misli marsikdaj pobegnile drugam, saj si pri tem sploh ne znate pomagati. A do kaj več ne bo prišlo, preveč cenite to, kar imate trenutno doma.

Poslovno se vam obeta zelo naporen teden. Do konca meseca boste morali dokončati zelo pomemben projekt, sicer od velikonočnih praznikov v začetku aprila ne boste imeli prav veliko.

Dvojčka od 21.5. do 21.6.

Dovolj imate zime in če ta noče oditi, boste vi skušali sami najti pomlad.

Skovali boste lep načrt o bogatem koncu tedna, ki naj bi ga preživeli točno tako, kot si že dolgo želite. Žal vam ne bo uspelo. Tokrat zato, ker bo vmes posegla višja sila. Sedaj boste končno spoznali, da je zdravje res največja vrednota v življenju, ki se je zavemo šele, ko jo izgubimo. Če boste poslušali svoj notranji glas, se boste začeli razvajati. To vam bo vlilo novo samozavest, ki pa ste jo tudi potrebovali. Ker ste bili zadnje čase precej depresivni in brezvoljni. In tudi zato niste prav zgovorni, kar se bo v nekaj dneh spremenilo.

Rak od 22.6. do 22.7.

Glodal vas bo črv dvoma v partnerjeva čustva in dejanja. Vedno bolj se vam bo dozdevalo, da ste postali tretji člen v verigi njegovega življenja. Vedeli boste, da vas občutki v celoti ne morejo varati, zato boste vedno bolj sumničavi in nesrečni. Dobro bi bilo, če bi mislili tudi nase in ne le na druge. Sreče vam vsekakor ne bo nihče poklonil, resnici na ljubo pa tudi vi niste več takšni kot ste bili. Partner vas na to opozarja že nekaj časa, pa se ne znate spremeniti. Kot kaže, bo nekaj naslednjih tednov precej napornih in zoprnih. A boste zmogli, kot vedno.

Lev od 23.7. do 23.8.

Nekaj dni si boste še želeli, da bi čas tekel še hitreje, saj vam gre vse skupaj zelo na živce. Ne bo se vam lahko odločiti, a vendarle se čas izteka. Tudi, če boste vedeli, da je odločitev prava, vas bo stala veliko živcev in tudi denarja. Za vsakim dežjem pa posije sonce in tudi vam bo že kmalu posijalo. Izkazalo se bo, da ste stavili na marsikaj negotovega. Že v teh dneh pa se bo izkazalo, da ste ravnali prav. Še kako boste srečni, ko boste to ugotovili. Osrečili pa boste tudi partnerja, ki je že skoraj obupal nad vami. Sorodniki, ki so se napovedali na obisk, si bodo na vašo srečo premislili.

Devica od 24.8. do 23.9.

Po tem, ko se nikakor niste mogli odločiti, kdaj bi šli vsaj na kratek oddih, se bodo v naslednjih dneh stvari odvijale z neverjetno naglico. Ponudila se vam bo odlična priložnost, da veliko prostega časa preživite z znanci, ki bodo kmalu postali vaši prijatelji. Nekdo od njih pa morda še več kot le to. To ste tudi potrebovali, saj že nekaj časa zelo trpite, ker se nič v vašem življenju ne odvija tako kot ste želeli. Slabo obdobje je za vami, pred vami pa povsem novo, polno razburljivih doživetij. Skratka, čaka vas lepo obdobje, eno najlepših v letošnjem letu. Začelo se bo že ob koncu tega tedna.

Tehtnica od 24.9. do 23.10.

Preživljate lepe dneve, v njih resnično uživate. A novice, ki bodo do vas prišle še pred koncem tedna, vas ne bodo spravile v dobro voljo. Razmišljali boste, kaj delate narobe, da vam skoraj nič ne gre tako kot bi želeli. Morda pa bo imel znanec v svojih ugotovitvah prav. Preveč namreč poslušate partnerja, ta pa zna marsikdaj stvari videti čisto črne in jih tudi postaviti na pesimistične osnove. Več optimizma ne vam in ne vašemu partnerju ne bi škodilo.

Sploh, ker si želite že kmalu zaživeti drugače, bolj sproščeno. In bolj zdravo. Saj veste, kaj morate storiti, da se bo tok dogodkov zavrtel v pravo smer. Škorpijon od 24.10. do 22.11.

Denar, ki ga nujno potrebujete, če želite uresničiti dolgoletno željo, seveda ne bo padel z neba. Se bo pa kmalu zgodilo, da vam bo nekdo poravnal dolgove, na katere ste že skoraj pozabili. In vi boste končno lahko uresničili svoje želje. Življenje bo takoj postalo lepše in prijaznejše. Znano je, da ste zelo iznajdljivi, a tako zelo, da bi opazili eno od redkih odličnih priložnosti, ki se vam ponuja, spet ne. K sreči vas bo nanjo opozoril dober prijatelj, ki bo tudi sam imel interes, da razrešite situacijo. Nekaj dni še ne boste najbolj delavni, sicer pa vam tudi treba ne bo. Zdravje bo krhko.

Strelec od 23.11. do 21.12.

Naleteli boste na manjšo težavo, ki je vsekakor niste pričakovali. Že nekaj tednov je namreč kazalo, da se vse suče tako, da boste uspeli pripeljati zadeve do srečnega konca. S partnerjem bosta združila moči in pomagala po svoji vesti in zmožnostih. To vama bo dalo tudi nov polet, razumela se bosta, kot že dolgo ne. Na finančnem področju vas čaka večja zmaga, na poslovnem pa nekoliko manjša. Pa ne po vaši krivdi – vi boste le reševali, kar se bo rešiti dalo. No, tisti, ki partnerjev nimate, jih še nekaj časa ne boste imeli. Postali ste zelo zahtevni, poleg tega preveč uživate v samoti. Zamislite se nad tem!

Kozorog od 22.12. do 20.1.

V naslednjih dneh si boste priznali, da ste se zelo odtujili od partnerja in družine. Če se ne boste vzeli v roke, bo hudo, saj partnerju že krepko prekipeva. Saj ne, da bi bil zahteven, od vas pravzaprav pričakuje zelo malo. Težava je v vas. Več časa si želite zase in za svoja mala veselja, ob tem pa pozabljate, da je vaš partner tudi zato marsikdaj za vse sam. Odkrit pogovor ne bo rešil težav, treba bo začeti tudi z deli, ki bodo dokaz dobre volje, da se spremenite. Poleg tega partnerju ne bo ušlo neko nedolžno spogledovanje, ki vam bo zelo godilo. Bliža se čustveni vihar, kakšne bodo posledice, pa je res odvisno le od vas!

Vodnar od 21.1. do 19.2.

Okoli vas bodo v teh dneh ljudje, ki jih imate radi, zato boste res zadovoljni.

Težko pa se boste zadrževali, da ne boste prestrogi z nekom, ki vas je razočaral in izgubil vaše zaupanje. Čeprav se mu boste izogibali, se mu izogniti ne boste mogli. Srečni pa boste tudi zato, ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker ste se vzeli v roke in sami naredili več za dobro počutje.

Da se to splača, pa boste spoznali že v naslednjih dneh, ko boste potrebovali precej energije za delo, ki ga bo več, kot ste si mislili. Če ga boste opravljali z dobro voljo, pa sploh ne bo tako težko. V bližini nekoga, ki vam veliko pomeni, boste čisto spremenjeni.

Ribi od 20.2. do 20.3.

Spet boste razpeti med domom in delom. Po eni strani boste srečni, ker vam dela v teh dneh res ne bo zmanjkalo, po drugi pa si boste želeli, da bi lahko več lenarili. Tudi zato, ker opažate, da vam zmanjkuje energije. Žal pa se to dogaja tudi partnerju in če mu ne boste priskočili na pomoč, bo ogenj v domači strehi. Samo od sebe se nič ne razreši, če boste težave le pometali pod preprogo, jih bo počasi nemogoče odstraniti. Nekdo vas bo pohvalil in pri tem bo zelo iskren. Vam pa bo seveda godilo. A v glavo vam ne bo stopilo, saj ste v teh dneh zelo realni. Čas za sanjarjenje pa se hitro bliža. Prinesli ga bodo že prvi toplejši in sončni dnevi.

19

Starejši v Šaleški dolini zelo aktivni AD Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje je imela 5. 3. 2010 letni občni zbor. Pregledali so delo v preteklem letu in sprejeli program dela za leto 2010/2011.

Univerza deluje neprekinjeno že 24 let in vsako leto se program dela dopolnjuje, raste pa tudi število članov. V letu 2009 je 60 krožkov obiskovalo 738 ljudi na 20 različnih mestih. Izpopolnjevali so se v

tujih jezikih, računalništvu, glasbi, ročnih delih, rekreaciji, likovnem ustvarjanju in še v marsičem. Svoje znanje in ustvarjalnost so prikazali na različnih področjih. Priredili ali sodelovali so kar na 47 različnih prireditvah, kot so na primer: jajčerija, radijski in TV nastopi, pre-

Besedo dali mladim V petek začetek oblikovanja projekta Mladi v korak s časom – Delavnice, na katerih bodo prisluhnili mladim in njihovim željam, vse sobote v marcu Velenje, 5. marca - Mladinski svet Velenje (MSV) skupaj z Mladinskim centrom Velenje pripravlja lokalno strategijo mladih v mest-

ni občini Velenje, ki so jo poimenovali Mladi v korak s časom. V njej bodo zajeli obdobje od letošnjega leta do leta 2015. Strategijo bodo napisali po konkretnih predlogih mladih, zato bodo v marcu vsako soboto dopoldne, od 9. ure dalje, potekale delavnice in srečanja v dvorani Centra Nova. Nanje vabijo čim več mladih iz MO Velenje, saj bodo le tako lahko oblikovali strategijo, ki bo tudi njim polepšala življenje v mestu.

Prva delav ni ca se je odvi la v petek dopoldne, nanjo pa so povabili osnovnošolce. Vse preostale sobote v marcu bodo delavnico pripravili še za tako imenovano orga-

davanja, okrogle mize, razstave …

Program za naslednje obdobje je še bogatejši. Poleg obstoječega je še več poudarka na sodelovanju v širšem lokalnem okolju in s tujino. Člani univerze lahko postanejo vsi, ki jih zanima izobraževanje, druženje, organizacija, mentorstvo

ali imajo nove ideje.

Glavna naloga univerze je, da omogoči članom in okolju dvig vrednot življenja, pa naj bo to strokovno izobraževanje, izdelek, kulturna pridobitev, glasbeni nastop, izdaja knjige, rekreativno gibanje ali preprosto druženje.

nizirano in neorganizirano mladino. Iz njihovih konkretnih predlogov za različna področja dela in življenja mladih v Mestni občini Velenje bodo oblikovali konkretne projekte, ki naj bi jih uresničili v naslednjih petih letih. Pri tem bodo udeležencem delavnic pomagali trije odlično usposobljeni trenerji.

Področ ja, ki jih bodo mla di obravnavali na teh srečanjih, so prepuščena mladim. Med njimi opravljajo tudi spletno anketo, saj pravijo, da bodo strategijo lažje oblikovali, če bodo zbrali čim več pobud in želja mladih. Nanaša se na področja, katerim je v MOV pri pri pravi te stra te gije potreb no nameniti največ pozornosti.

Tri skupine mladih bodo ločeno obravnavale področja, ki bodo

izbrana. Iz teh področji bodo na uvodno predstavitev povabili institucije, zavode, gospodarske družbe, klube, društva, ki delujejo v MOV, da predstavijo, kaj konkretno že izvajajo za mlade. S tem se želijo izogniti ‘odkrivanju tople vode’. Nato bodo mladi z vrhunskimi trenerji (najboljši s področja mladinskega dela) preko različnih animiranih delavnic in s timskim duhom znotraj skupine pripravili najboljše predloge. Predstavili jih bodo - predvidoma simbolično - 25. maja letos, jeseni pa bodo projekt predstavili partnerskim mestom Mestne občine Velenje.

bš

Mladi dopisniki poročajo

Tudi to je šola Zimska idila, kakršno le redko doživiš. Zimske radosti – alpsko smučanje, tek na smučeh. Spremenljivo vreme – od žgočega višinskega sonca do tipanja v megli, snežnega meteža in ostrega vetra, ki te biča v obraz …

Vse to smo po počitnicah v enotedenski šoli v naravi doživeli šestošolci OŠ Gorica. Bohinj nas je s svojo prvinsko lepoto popolnoma prevzel. Dopoldneve smo preživljali na smučiščih bližnjega Vogla, bivali pa smo v domu CŠOD Bohinj, kjer smo v popoldnevih spoznavali lepote Triglavskega narodnega parka in se seznanjali z njegovo bogato naravno in kulturno dediščino. Nepozabno in neponovljivo.

Zgodilo se je ... ... od 12. do 18. marca - Na šoštanjskem sokolskem odru so v nedeljo, 12. sušca, zvečer pripravili že tretjo gledališko predstavo v letu 1939.

Kot so napisali na vabilo, je »v režiji gospoda Karbe oder predvajal zanimivo burko v treh dejanjih "Žene stavkajo"; - 12. marca 1989 so v Velenju organizirali 34. balkansko prvenstvo v krosu; - 13. marca 1925 je bil v Šoštanju rojen Viktor Kojc; - marca leta 1943 so tudi v parku pri Velenjskem gradu uredili gaj junakov kot simbolno pokopališče z lesenimi pomniki za tiste Velenjčane, ki so padli v nemški vojski ali na Spodnjem Štajerskem v boju s

partizani; - od marca leta 1942 je bilo za prebivalce Spodnje Štajerske članstvo v Štajerski domovinski zvezi povezano s podelitvijo nemškega državljanstva, ki ga je okupator, ki je vse povprek kršil mednarodno vojno pravo, podelil članom te zveze; dokončni člani so postali dokončni nemški državljani, začasni člani pa državljani na preklic; - 14. marca 1987 so v velenjskem domu kulture odprli prostore Stiskarne; - 15. marca 1972 ob 15. uri in 7 minut so vključili v obratovanje tretji blok šoštanjske termoelektrarne;

Napolnjeni z novo energijo in znanjem smo v ponedeljek po štirinajstih dnevih spet sedli v šolske klopi. Do naslednje šole v naravi.

Šestošolci OŠ Gorica

njegovo razglasitev za blaženega; - 18. marca 1963 so na seji Republiškega zbora skupščine Ljudske republike Slovenije Šalek (arhiv Muzeja Velenje) po 6. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zako- 16. marca 1986 so se krajani na o območjih okrajev in Šaleka na referendumu odloobčin v Ljudski republiki Sločili za samostojno krajevno veniji sprejeli sklep o preimeskupnost, ki je bila že 27. kranovanju občine Šoštanj v jevna skupnost v nekdanji občino Velenje in o preselitvi velenjski občini; občinske uprave v Velenje; - 18. marca 1933 je v Zagrebu - 18. marca 1976 so v japonski umrl Vendelin Vošnjak, ki je ladjedelnici Mitsui Shipbuilbil rojen 13. septembra leta ding splavili linijsko ladjo 1861 na Konovem pri Velenju.

Splošne plovbe Piran z imeVošnjak je bil provincial frannom Velenje. čiškanskega reda na Hrvaškem ter profesor filozofije v Pripravlja: Damijan Kljajič Zagrebu in Varaždinu. Leta 1963 se je pričel postopek za

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED

20 ČETRTEK, 11. marca

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.20 11.45 13.00 13.20 13.50 15.00 15.10 15.45 16.10 16.25 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 19.00 19.50 19.55 20.50 21.45 22.00 23.00 23.35 00.05 00.25 01.00 01.25

06.30 07.00 07.30 07.45 08.55 10.25 11.55 12.55 13.40 14.30 15.00 15.40 18.00 18.30 18.55 20.00 21.00 22.50 23.25 23.55 00.35 01.30 03.10

06.40 07.10 08.15 09.10 10.05 10.40 11.10 12.55 13.25 14.05 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.45 23.05 00.00 00.35 01.30 02.30

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski, nad.

Male sive celice, kviz Ponovna čustva, 24/27 Omizje: kako naprej?

Poročila, šport, vreme Danes dol, jutri gor, nan.

Piramida Poročila Mostovi Cofko Cof, 7/26 Presenečenje, igrani film Enajsta šola Novice, šport, vreme Gledamo naprej (Ne)pomembne stvari Žrebanje deteljice Simfonorije, risanka Pujsa Pepa, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Tednik Alahove neveste – Izrael, dok. odd.

Minute za jezik Odmevi, šport, vreme Osmi dan Globus Tv dnevnik 11.3.1992 Dnevnik Dnevnik slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 11.3.1992 Globus Finale SP v alp. smuč., VSL (Ž), 1. vožnja Finale SP v alp. smuč., SVSL (M), prenos Finale SP v alp. smuč., VSL (Ž), 2. vožnja Gospod in gospa Volk, 1/2 Gospod in gospa Volk, 2/2 Evropski magazin, tv Maribor Pomagajmo si SP v nord. smuč., smuč. teki, sprint (M+Ž), prenos Prava ideja!

Postrv s figami in mandlji, 4/12 Zobje in kremplji, 2/13 Tribute to Duke Ellington, koncert Nogomet, tekma evrop. lige, Valencia – Werder, prenos osmine finala Tranzistor, 15. del Nobomet, tekma evrop. lige, vrhunci dneva Branilke zakona, 8/13 Germanska plemena, 2/4 Obupano iščem Suzano, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponov.

Jutri je za večno, nad.

V imenu ljubezni, nad.

Zlata dekleta, nan.

Tv prodaja Družina pri roki, am. film Tv prodaja Pokončni policaji, nan.

Ricki Lake Grda račka, nan.

Ukradeno srce, nad.

24ur popoldne V imenu ljubezni, nad.

Jutri je za večno, nad.

24ur vreme 24ur Superman se vrača, am. film 24ur zvečer Vohun v nemilosti, nad.

Kaliforniciranje, nan.

Nemirna gladina, nan.

24ur, ponov.

Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Pop corn, glasbena oddaja 11.25 Odprta tema, ponovitev 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (342) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brez panike, mladinska oddaja 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 343. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Drugačen svet 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobražev. oddaja 21.30 Postaja GO, glasbena oddaja 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, pon.

00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

11. marca 2010

PETEK, 12. marca

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.50 11.15 11.40 12.10 12.40 13.00 13.15 14.05 14.25 15.00 15.10 15.50 16.00 16.10 16.25 17.00 17.20 17.40 17.50 18.05 18.35 18.45 19.00 19.55 20.00 20.30 22.00 23.00 00.15 00.30 00.50 01.20 01.45

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Skrivni svet medvedka Benjamina, 2/13 Presenečenje, igrani film Enajsta šola To bo moj poklic: mizar, 2. del To bo moj poklic: orodjar, 1. del Osmi dan Minute za jezik Poročila, šport, vreme Turbulenca: mladinske subkulture Knjiga mene briga Slovenski utrinki Poročila Mostovi Doktor pes, 32/52 Mihec in Maja: jazbec Iz popotne torbe: šport Šola Einstein, 2/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd.

Gledamo naprej Duhovni utrip Z glavo na zabavo, big father, 11/18 Vipo, risanka Jani Nani, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Danes dol, jutri gor, 15. del Na zdravje!

Odmevi, šport, vreme Polnočni klub Duhovni utrip Tv dnevnik 12.3.1992 Dnevnik, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

SOBOTA, 13. marca

06.15 06.20 07.00 07.15 sledi sledi sledi 09.20 10.45 12.00 13.00 13.15 14.10 14.20 15.55 sledi 16.10 16.30 16.35 17.00 17.15 17.20 sledi 17.40 18.05 18.05 18.35 18.55 19.00 19.50 19.55 21.05 21.20 22.30 23.05 23.45 00.15 00.35 01.00

06.35 07.15 07.35 08.40 06.30 07.00 08.30 08.35 08.55 10.25 11.20 11.55 12.45 13.40 14.10 14.25 15.25 16.20 16.55 18.45 21.30 22.00 22.45 00.40 02.05 02.50

06.35 07.05 08.10 09.05 10.00 10.35 11.05 12.55 13.25 14.05 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.55 22.50 23.10 01.20 01.55 02.55

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Tv dnevnik 17.3.1992 Finale SP v alp. smuč., VSL (M), 1. vožnja Finale SP v alp. smuč., SVSL (Ž), prenos Evropski magazin Finale SP v alp. smuč., VSL (M), 2. vožnja (Ne)pomembne stvari Šport špas, 8/8 Črno beli časi Podoba podobe Glasnik, tv Maribor Sergio Endrigo, dok. odd.

SP v nord. smuč., smuč. skoki, prenos Atletika, SP v dvorani, vključitev v prenos Bleščica, odd. o modi Zdravničin dnevnik, 1/8 Prehodno taborišče, ruski film Središče sveta, ang. film Jasnovidka, 17/22 Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponov.

Jutri je za večno, nad.

V imenu ljubezni, nad.

Zlata dekleta, nan.

Tv prodaja Dragnet, am. film Tv prodaja Pokončni policaji, nan.

Ricki Lake Grda račka, nan.

Ukradeno srce, nad.

24 ur popoldne V imenu ljubezni, nad.

Jutri je za večno, nad.

24ur vreme 24ur Hitri in drzni, am. film Brez sledu, nan.

24ur zvečer Constantine, am. film Šest modelov, nan.

24ur, ponov.

Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Drugačen svet 11.25 Postaja GO, glasbena oddaja 12.40 Videospot dneva 12.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (343) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 344. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Šaleške doline, informativna oddaja 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 Pozdrav pomladi, z laufarji, 3.

TV mreža 22.00 Zelena bratovščina, oddaja o lovcih in lovstvu, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon.

00.00 Videospot dneva

09.40 10.30 10.55 11.55 12.55 14.25 14.55 15.25 15.55 17.45 20.00 22.10 23.40 00.10 02.20 03.00

07.45 08.00 08.25 08.30 08.40 08.50 09.15 09.40 10.05 10.30 10.50 11.55 13.10 13.30 14.05 16.10 17.15 18.55 19.00 20.00 21.45 23.45 01.55 02.55

09.00 09.40 09.45 10.35 11.05 12.00 17.55 18.00 18.45 18.55 19.25 19.20 19.55 20.00 20.25 20.30 21.00 22.05 23.05 00.45 00.50

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: šport Križ kraž: Mihec in Maja Zajček Bine Ribič Pepe Einstein brez nogavic, izrael. film Polnočni klub Tednik Poročila, šport, vreme Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Pogled na … Robbov vodnjak, ponov.

Milijonar čez noč, nem. film Sobotno popoldne O živalih in ljudeh Zdravje Usoda Nasvet Poročila, šport, vreme Ozare Sobotno popoldne Zakaj pa ne Na vrtu Nagradna igra Z Damijanom Larina zvezdica, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Parada ARS 360 Hri-bar Poročila, vreme, šport Vroči Bronx, 5/8 Tv dnevnik 13.3.1992 Dnevnik, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Tv prodaja Tv dnevnik 13.3.1992 Polemika Finale SP v alp. smuč., SL (M), 1. vožnja Finale SP v alp. smuč., SL (Ž), 1. vožnja Posebna ponudba, potr. odd.

SP v nord. smuč., smuč. teki, 30 km (Ž) prosto, prenos Finale SP v alp. smuč., SL (M), 2. vožnja Finale SP v alp. smuč., SL (Ž), 2. Vožnja Circom regional Sergio Endrigo, tv Koper Planet šport, športna odd.

Rokomet (M), polfinale slov. pokala, Cimos Koper – Celje Piv. Laško, prenos Rokomite, liga prvakinj, Krim Mercator – Gyoer, prenos Domžale, nogomet, prva liga, Domžale – Koper, prenos 150. Obletnica rojstva Huga Wolfa Alpe, Donava, Jadran Sobotno popoldne Tranzistor, 15. odd.

Zabavni infokanal

Tv prodaja Poko, ris. ser.

Profesor Baltazar, ris. serija Kopalčki, ris. ser.

Mojster Miha, ris. ser.

Lazytown, otr. ser.

Ben 10, ris. ser.

Bakuganski bojevniki, ris. ser.

Kim Possible, ris. ser.

Hevreka!, izob. ser.

Opazovalki tornadov, dok. ser.

Formula 1, prenos kvalif. Za VN Bahrajna Najdrznejši videoposnetki, dok. odd.

Ljubezen skozi želodec Zajtrk pri Tiffanyju, am. film Poirot, nan.

Bes na gimnaziji, am. film 24ur vreme 24ur 40 dni in 40 noči, am. film Nepričakovani zločin, am. film Očiščenje, am. film 24ur, ponovitev Nočna panorama

Miš maš, otroška oddaja Videospot dneva Lokalni utrip Šaleške doline Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (344) Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Mladi upi, otroška oddaja Duhovni vrelec: Martin Konrad Dolamič, župnik v župniji Velenje- bl. A.M. Slomšek Mura Raba TV, infor. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1817. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Predstavitev projektov na Gimnaziji Lava ŠC Celje ABBA The show, posnetek koncerta v Ljubljani Odprta tema Jutranji pogovori Videospot dneva Videostrani, obvestila

NEDELJA, 14. marca

07.00 sledi sledi sledi 09.50 10.20 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.15 14.30 15.00 15.05 15.10 15.25 15.35 16.00 16.05 16.20 16.25 17.00 17.15 sledi 17.30 18.25 18.40 18.50 18.55 19.00 19.50 19.55 21.45 22.45 23.15 01.05 01.25 01.45 02.15

06.30 06.55 07.25 07.35 08.00 08.30 09.00 09.30 10.55 12.00 13.40 15.25 17.10 19.00 21.00 21.45 23.05 00.05 01.35

07.45 08.15 08.40 08.50 09.20 09.45 10.10 10.40 11.40 12.45 14.55 15.15 15.45 16.40 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.55 01.10 02.05 02.35 03.35

Živ žav Telebajski, 49/90 Trnovo robidovje, 7/8 Marči Hlaček, 36/39 Mulčki, 1/6 Od južne Afrike do gozdnih slonov, 19/25 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, tv Maribor Poročila, šport, vreme Na zdravje!

Prvi in drugi NLP Na naši zemlji Glasbiator Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Profil tedna Večno z Lorello Flego Športni gost Svetovno s Karmen Švegl Za prste obliznit, 40. del Poročila, šport, vreme NLP Naglas!

Fokus Žrebanje lota Prihaja Nodi, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Spet doma Večerni gost: Bogdan Žorž Poročila, vreme, šport Na mejo, nem. film Tv dnevnik 14.3.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 14.3.1992 Globus Pomagajmo si Alpe, Donava, Jadran Turbulenca: mladinske subkulture Finale SP v alp. smuč., ekipno (M+Ž), prenos Atletika, SP v dvorani, posnetek SP v nord. smuč., smuč. skoki, prenos SP v nord. smuč., smuč. teki sprint (M+Ž) prosto, prenos Rokomet (M), finale slov.

Pokala, prenos Atletika, SP v dvorani, posnetek Bratje Karamazovi, 2/12 150. Obletnica rojstva Huga Wolfa Berlin Alexanderplatz, 9/14 Nevarni dokazi: zgodba Lori Jackson, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja Poko Kopalčki, ris. ser.

Lazytown, ris. ser.

Ben 10, ris. ser.

Bakuganski bojevniki, ris. ser.

Kim Possible, ris. ser. ŠKL, mlad. odd.

Preverjeno, ponov.

Formula 1, prenos dirke za VN Bahrajna Najdrznejši videoposnetki, dok. odd. Čarovnije Derrena Browna, dok. ser.

Karen Sisco, nan.

Babe, am. film Ljubezen skozi želodec, kuhar. odd.

24 ur vreme 24ur Zgodba Susan Boyle, dok. odd.

Snaha, da te kap, am. film Skoraj popularni, am. film Tabloid, nan.

Nora šola, anim. ser.

24 ur, ponovitev Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1818. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.30 1819. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec: Martin Konrad Dolamič, župnik v župniji Velenje- bl. A.M. Slomšek 11.10 Predstavitev projektov na Gimnaziji Lava ŠC Celje 11.40 Poslanska pisarna, gost: Rudolf Petan 12.40 Vabimo k ogledu 12.45 ABBA The show, posnetek koncerta v Ljubljani 13.50 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 14.50 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Nanovo, mladinska oddaja 18.45 Pop corn, glasbena oddaja 19.40 Jutranji pogovori 21.10 Drugačen svet: Ištar Antares Stik z drugimi energijami 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Videostrani, obvestila

PONEDELJEK, 15. marca

06.30 06.40 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.05 11.30 12.00 13.00 13.15 13.40 15.00 15.10 15.45 15.55 16.05 16.25 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 21.30 22.00 23.05 23.35 01.05 01.25 01.55 02.25

06.30 07.00 08.00 09.00 11.00 11.30 14.10 14.30 15.00 15.20 15.50 16.05 16.35 17.00 17.30 18.00 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 22.30 22.50 00.25 01.15

06.55 07.25 08.30 09.25 10.20 10.55 11.25 13.00 13.30 14.10 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 22.40 23.00 23.55 00.30 01.25 02.25

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Cofko Cof, 8/26 Mulčki, 1/6 Mi znamo: postrv s figami in mandlji, 4/12 Dogodivščine Sarah Jane, 2/10 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Turjak, dok. odd.

Parada Poročila Dober dan, Koroška Plavanje in letenje, ris. nan.

Feliksova pisma, ris. nan.

Bine: bonton, lutke Ribič Pepe, 25/26 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Žrebanje 3 x 3 plus 6 Pingu, risanka Toni in Boni, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Polemika Odkar si odšla, 4/8 Na lepše Odmevi, vreme, šport Pisave Glasbeni večer: radi imamo Chopina Tv dnevnik 15.3.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Sobotno popoldne Tv dnevnik 15.3.1992 Slovenski utrinki Posebna ponudba, potroš. odd.

Osmi dan ARS 360 Alpe, Donava, Jadran Prvi in drugi Zimske paraolimpijske igre, reportaža To bo moj poklic: orodjar, 2. del Razsodnost in rahločutnost, 2/3 Rožnati panter, risanka Iz sobotnega popoldneva (zdravje, usoda, nasvet) Etiopski volk, dok. odd.

Studio city Pozdrav Afriki Knjiga mene briga Vse zastonj, hrvaški film Etiopski volk, dok. odd.

Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri je za večno, nad.

V imenu ljubezni, nad.

Zlata dekleta, nan.

Tv prodaja Zdravnikovi pacienti, am. film Tv prodaja Pokončni policaji, nan.

Ricki Lake Razočarane gospodinje, nan.

Ukradeno srce, nad.

24ur popoldne V imenu ljubezni, nad.

Jutri je za večno, nad.

24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan.

Punca ali pes?, am. film 24ur zvečer Vohun v nemilosti, nad.

Kaliforniciranje, nan.

Nemirna gladina, nan.

24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 1819. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 12.10 Dalmatinska klapa Pivači KUDa Kambi 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Aida, otroški risani film 19.20 Regionalne novice 1 19.25 Hrana in vino, kuharski nasveti, 345. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Ločeno zbiranje odpadkov v Šaleški dolini, kont. oddaja 21.05 Regionalne novice 2 21.10 ABBA The show, posnetek koncerta v Ljubljani 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, pon.

23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

SREDA, 17. marca

TOREK, 16. marca

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.25 10.40 11.05 11.25 11.50 13.00 13.15 13.35 14.05 14.20 15.00 15.10 15.45 16.10 16.25 17.00 17.20 17.30 18.00 18.25 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 22.00 23.00 00.05 00.30 01.00 01.25 02.00 02.25

06.30 07.00 08.00 08.30 09.00 09.30 10.25 13.20 13.50 14.45 15.20 15.45 16.45 17.00 17.25 18.00 19.00 20.00 20.30 21.00 21.30 23.10 00.45

06.50 07.20 08.25 09.20 10.15 10.50 11.20 12.55 13.25 14.05 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.40 23.00 23.55 00.30 01.25 02.25

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Pravljica o carju Saltanu, 4/6 Risanka Ribič Pepe, 25/26 Bine: bonton, lutke V pričakovanju božiča, 11/24 Večerni gost: Bogdan Žorž Poročila, šport, vreme ARS 360 Pisave Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Marči Hlaček, 42/52 Tečnoba, igrani film Na krilih pustolovščine, 25/25 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Naši vrtovi, Luciano Viatori, dok. ser.

Budizem na slovenskem: sočutje, dok. ser.

Minute za jezik Žrebanje Astra Fletni gaji, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Piramida Ukradeno otroštvo, dok. odd.

Odmevi, šport, vreme Rdeča nafta, dok. odd.

Prava ideja!, poslov. odd.

Naši vrtovi: Luciano viatori, dok. ser.

Tv dnevnik 16.3.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Tv prodaja Dober dan, Koroška Na lepše Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem NLP Bleščica, odd. o modi Studio city Pozdrav Afriki Tv dnevnik 16.3.1992 Prisluhnimo tišini Zimske paraolimpijske igre, reportaža Glastnik Mostovi V dobri družbi, tv Maribor Intervju: Janez Stanovnik Globus Muzikajeto: swing Prava ideja!, poslov. odd.

Gonja, franc. film Najlepša leta, nem. film Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri je za večno, nad.

V imenu ljubezni, nad.

Zlata dekleta, nan.

Tv prodaja Umor na radiu, am. film Tv prodaja Pokončni policaji, nan.

Ricki Lake Razočarane gospodinje, nan.

Ukradeno srce, nad.

24 ur popoldne V imenu ljubezni, nad.

Jutri je za večno, nad.

24ur vreme 24ur Preverjeno Vsakdanji čudeži, am. film 24ur zvečer Vohun v nemilosti, nad.

Kaliforniciranje, nan.

Nemirna gladina, nan.

24 ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 Ločeno zbiranje odpadkov v Šaleški dolini, pogovor 11.35 Videospot dneva 11.40 Hrana in vino, kuharski nasveti , ponovitev (345) 12.10 Lokalni utrip Šaleške doline 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, 346. oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1820. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 21.00 Tesar, izobraževalna oddaja o poklicih 21.30 Tihotapci besed: same babe 22.00 Mura Raba TV, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon.

00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.45 11.00 11.20 11.50 13.00 13.15 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 16.00 16.10 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 19.00 19.55 20.05 22.20 23.30 00.45 01.35 02.00 02.40 03.05

06.30 07.00 08.00 09.15 09.45 10.10 11.55 12.55 13.15 15.00 15.20

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Marči Hlaček, 29/52 Pozabljeni igrači, risanka Tečnoba, igrani film Oddaja za otroke Naši vrtovi: Luciano Viatori, dok. ser.

Ukradeno otroštvo, dok. mes.

Poročila, šport, vreme Polemika Alpe, Donava, Jadran Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Liza in neznanec, risanka Medvedek: ti boš jaz, jaz bom ti, risanka Pod klobukom Novice, šport, vreme Gledamo naprej Turbulenca: čas Žrebanje lota Bela, risanka Vale in Lajči, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Gomora, ital. film Odmevi, šport, vreme Sveto in svet: pogovor s slovenskimi škofi Turbulenca: čas Tv dnevnik 17.3.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

21.50 22.20 00.20 01.10

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 17.3.1992 Spet doma Hri-bar Knjiga mene briga Glasbeni večer, ponov. Črno beli časi Zimske paraolimpijske igre, repotraža SP v smuč. tekih, sprint (M+Ž) klasično, prenos Dedek na preizkušnji, nem. film O živalih in ljudeh, tv Maribor Na vrtu, tv Maribor Z Damijanom Velenje, nogomet, četrtfinale pokala Hervis, Rudar – Celje, prenos Platforma Izboljševalec sveta, drama Slovenska jazz scena Zabavni infokanal

07.00 07.30 08.35 09.30 10.25 11.00 11.30 13.00 13.30 14.10 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.45 22.40 23.00 00.10 23.55 00.30 01.25 02.25

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri je za večno, nad.

V imenu ljubezni, nad.

Zlata dekleta, nan.

Tv prodaja Padli idol, am. film Tv prodaja Pokončni policaji, nan.

Ricki Lake Razočarane gospodinje, nan.

Ukradeno srce, nad.

24ur popoldne V imenu ljubezni, nad.

Jutri je za večno, nad.

24ur vreme 24ur Tujev v hiši, am. film Na kraju zločina, nan.

24ur zvečer Vohun v nemilosti, nad.

Enota za posebne primer, nan.

Kaliforniciranje, nan.

Nemirna gladina, nan.

24ur, ponovitev Nočna panorama

15.40 17.10 18.40 18.55 19.20 19.55

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 1818. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Športni torek, športna informativna oddaja 11.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (346) 12.00 Aida, otroški risani film, ponovitev 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mavrica pogledov, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.55 Hrana in vino, kuharski nasveti, 347. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, glasbena oddaja 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon.

23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

11. marca 2010

Knjižne novosti Manuela Pendl Žalek: Zakaj je palčka Skakalčka bolel trebušček Palček Skakalček je s starši živel v Palčjem dolu. Zelo rad je jedel zdravo hrano. Ampak včasih sploh ni bilo tako. Ni jedel ne kosmičev, ne mleka, ne sadja, nobene zelenjave. Najraje je jedel hamburgerje, pomfri, čips, pico, sladkarije in pil sladke pijače z mehurčki, čeprav so ga starši ves čas opozarjali, da to ni zdravo. Nekoč, ko je spet jedel pico in krompirček, ga je zelo bolel

Kdaj - kje - kaj

Miha in Dare sta se odločila za krožek »športni razvoj«, a ravnateljica šole ju je dala k »ekstravagantnemu baletu«. Ves teden morata hoditi na plesne vaje, v petek pa naj bi imeli javni nastop pred celo šolo. K sreči je to velika skrivnost, saj je ravnateljica ta nastop pripravlja kot veliko presenečenje in tako noben ne ve, da sta fanta morala svoje športne drese zamenjati za baletne trikoje. Ves teden Miha in Dare kuje ta načrt, kako bi se izognila nastopu. Potem pa izvesta, da bo njihovo šolo ravno takrat obiskal največji nogometni zvezdnik in njun vzornik Pedro Manolo.

Kako bosta Miha in Dare izpeljala svoj načrt, da bi se izognila predstavi in videla Pedra pa boste izvedeli, če boste knjigo sami prebrali.

Kazumi Yumoto: Nepričakovan konec poletja

trebušček in moral je v bolnišnico.

Tam ga je obiskal njegov prijatelj palček Smejalček in ga prepričal, da je poskusil za kosilo pojesti ribo in zelenjavo. Povedal mu je, da če hočemo biti zdravi, moramo jesti veliko zdrave hrane, ki ti da veliko moči in energije. Palček Skakalček je kmalu ozdravel in ugotovil, da je jes ti zdravo prav okus no in zabavno, da se zato bolje počuti, lahko spet veliko skače, saj je vendar palček Skakalček.

Manuela Pendl Žalek je svetovalka za zdravo in aktivno življenje, ki je napisala več knjig in člankov z nasveti za gibanje in prehranjevanje.

Knjigo pa je ilustrirala mlada obetavna velenjska ilustratorka Neja Kaligaro, ki študira na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.

Kijam, Jamašita in Kavabe so trije dvanajstletniki, ki jih zelo zanima spoznanje »smrti«. Najstniki bi radi na lastne oči videli nekoga, ki je umrl. Jamašita je edini z izkušnjo saj mu je pred kratkim umrla babica na podeželju. Tako fantje začnejo opazovati starca, za katerega mislijo, da bo kmalu umrl.

Vsak dan po pouku hodijo opazovat njegovo hišo, mu sledijo na poti v trgovino in nazadnje postanejo prijatelji. Skupaj začnejo preurejati njegov zanemarjeni vrt, na vrtu posejejo rože, kozmeje, ki so simbol življenja, prebarvajo hišo …

Nenavadno prijateljstvo se iz dneva v dan poglablja in fantje že pozabijo, s kakšnim namenom so začeli opazovati starca. Dokler se ne zgodi nekaj, česar si nihče izmed njih ne želi in kar spremeni njihovo razmišljanje in dojemanje vsega.

Roman Nepri ča kovan konec poletja je več kot poletna zgodba treh radovednih najstnikov. Poleg osnovne zgodbe se v knjigi prepleta več različnih tem, bralcu pa na poseben način predstavi tudi japonsko kulturo.

Manja Žugman Širnik: Premetanke David Hill: Korak pred plameni brez zanke Zbirka ugank Premetanke brez zanke so namenjene mlajšim otrokom, otrokom iz vrtca in iz prve triade osnovne šole. Avtorica otroke na slikovit način popelje v svet živali iz domačega okolja, spoznajo pa tudi svet eksotičnih živali z drugih kontinentov. Otroci spoznajo življenjski prostor, obnašanje, prehranjevanje, telesne značilnosti posameznih živali ter njihov odnos do človeka. Uganke sploh niso zamotane zanke, so znane znanke, ki vabijo k sebi z zelo jasnim opisom značilnosti pri posameznih živali, s skrbno izbranim jezikom z rimami, slikovito ilustracijo, so iskrive, duhovite. V knjigi je zbranih blizu sto ugank. Z branjem ugank bodo otroci potovali v svet živali in bogatili svoje vedenje.

David Bedford: Mojstra nogometa Knjiga Mojstra nogometa je šesta zgodba v zbirki Nogometno moštvo.

Na ponedeljkovem zboru učencev je ravnateljica šole povedala, naj se vsak učenec odloči za en popoldanski krožek in ga potem en teden redno obiskuje vsak dan.

Korak pred plameni je napeta zgodba petih najstnikov, ki preživljajo vroče popoldneve v borovem gozdu, kjer si z redčenjem dreves služijo denar za izlet na Fidži. Njihovo delo zmoti brnenje dveh štirikolesnikov, ki divjata po požagani čistini. Druščina ju prekine in fanta začneta bežati, vendar se eden od njiju prevr ne, drugemu pa uspe zbeža ti. Maj hna iskra zane ti maj hen požar, ki bi bil obvlad ljiv, če ne bi bilo vetra.

Ogenj se širi in pride do eksplozije rezervoarja. Ogroženi v gozdu, daleč od mesta in brez mobilnih telefonov so prepuščeni sami sebi in znanju, ki ga imajo. Ne preostane jim drugega, kot da čim prej poiščejo zavetje pred ognjem, ki se naglo širi. Garth, vodja skupine, se začne spraševati, če bodo sploh lahko ušli smrti. Začne se borba za preživetje.

Roman je razburljiva zgodba o preživetju, zaznamovana s strahom, nevarnostjo in iznajdljivostjo. Primerna je za najstnike in tudi odrasle bralce.

Pripravila: BL

VELENJE

Četrtek, 11. marec 16.45 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje - Abeceda gobarjenja 3 18.00 Dom kulture Velenje Območna revija plesnih skupin Velenjski plesni oder 18.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Koncert pihalcev 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Potopisno predavanje Združene države Amerike

Petek, 12. marec 12.00 – 14.00 Ljudska univerza Velenje Svetovanje: Osnovna šola za mladostnike in odrasle 18.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Bralno - debatni krožek za najstnike Mary Hoffman: Mesto mask 19.00 Kino Velenje, mala dvorana Projekcija filmov Študentov AGRFT Ljubljana 21.00 Mladinski center Velenje Metal koncert - The Scourge, Extiction

Sobota, 13. marec 8.00 – 13.00 Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica 8.00 – 12.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 9.00 Dvorana Centra Nova Priprava strategije za mlade v MOV: Mladi v korak s časom 2010 - 2015 11.00 Ljudska univerza Velenje Delavnica Znam se učiti 19.00 Kino Velenje, mala dvorana Projekcija filmov - Študentov AGRFT Ljubljana 19.30 Dom kulture Velenje Zeleni abonma in izven - ZapufanpikaSn (Razprodano!)

22.00 Mladinski center Velenje Klubski večer DJ–jev iz Šoštanja X Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 1. SNL (26.

krog) NK Rudar Velenje : NK Interblock

Ponedeljek, 15. marec 9.00 – 18.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev središča za samostojno učenje 16.00 Mladinski center Velenje Ponedeljkove popoldanske delavnice z Gabriello

Torek, 16. marec 16.45 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje Abeceda gobarjenja 4 19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Predstavitev knjige - Jože Klančnik: Plameni srca 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Srečanje rodoslovcev

Koledar imen Sobota, 13. marca

Marec/sušec

11.00 Športna dvorana Šoštanj Veterani Elektre : Veterani Maribor 15.00 Nogometno igrišče Šoštanj Šoštanj : Peca (15. krog Štajerske nogometne lige)

11. Četrtek - Krištof 12. Petek - Gregor 13. Sobota - Kristina 14. Nedelja - Matilda 15. Ponedeljek -

Torek, 16. marca 19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Literarni večer 19.00 Kavarna Šoštanj Kavarniški večer

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 11. marca 17.30 Hiša mladih Začetni tečaj kaligrafije 19.45 Hiša mladih Pilates

Sreda, 17. marec

Petek, 12. marca

16.00 Mladinski center Velenje Multimedijske delavnice Ustvari si svoj film 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 17.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana Strokovno predavanje Apolona Marolta, dr. med. Šaleški koronarni klub 19.19 Mestna knjižnica Velenje, preddverje Predstavitev knjige Jože Klančnik: Plameni srca 19.30 Dom kulture Velenje, Gledališče Velenje Curth Flatow: Zakon je zakon X Mestni stadion Velenje Četrtfinale pokala Her vis (1. tekma) NK Rudar Velenje : NK Celje

19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Vinko Moderndor fer: NA KMETIH, režija: Franc Fužir, Kulturno društvo Gorenje 19.00 Hiša mladih Občni zbor Društva prijateljev mladine Šmartno ob Paki 20.00 Hiša mladih Brucovanje - Več na http://www.kssf.si

ŠOŠTANJ

Četrtek, 11. marec 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure 18.00 Mestna galerija Šoštanj Razstava slikarke Polone Kitak

21

Sobota, 13. marca 10.30 Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica 10.30 Hiša mladih Začetni tečaj kaligrafije 18.00 Telovadnica OŠ bratov Letonja Študentska rekreacija

Klemen

16. Torek - Hilarij 17. Sreda - Jerica Lunine mene

15., v ponedeljek, ob

22:00 prazna luna (mlaj)

Torek, 16. marca 18.00 Hiša mladih Joga 18.00 Hiša mladih Ureditev vrta in okolice hiše ter urejanje zelenih površin (predavanje)

Petek, 12. marca 18.00 Gasilski dom Šoštanj Občni zbor PD Šoštanj

Na vrtnarski sejem v Padovo Velenje, 8. marca – Turistično društvo Velenje organizira izlet na zanimiv sejem v italijansko Padovo, ki je eden največjih vrtnarskih sejmov v tem delu Evrope. Obiskovalcem nudi pravo pašo za oči in veliko idej, kako urediti vrtove, terase, balkone … je sejem za tiste, ki iščejo nove moderne in ekološko prijazne rešitve za ureditev okolja doma. Na izlet, za katerega še zbirajo prijave na sedežu društva v podhodu Mastodont, bodo odpotovali 20. marca.

CITYCENTER CELJE 11. 3. Biotržnica 13. 3. od 11. do 18. ure velikonočne delavnice pred trgovino ART 14.3. ob 11. uri pravljične ulice v Džungli - Kdo je napravil Vidku srajčico 16.3. Predstavitev Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško 18. 3. Praznujemo 4. rojstni dan ob 18. uri STAND UP KOMEDIJANTI in A CAPPELLA festival

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :

ALVIN IN VEVERIČKI 2 (Alvin and the Chipmunks 2) sinhroniziran Družinska komična pustolovščina, 88 minut Režija: Betty Thomas Igrajo: Klemen Slakonja, Predrag Lalič, Jure Godler, Tanja Ribič, Romana Šalehar, Alenka Tetičkovič, Jernej Kuntner, Jure Mastnak, idr.

Petek, 12.3. ob 18.00 Nedelja, 14.3. ob 16.00- Otroška matineja Navihane veverice Alvin, Simon in Theodore uživajo v svetovni slavi svojih pevskih dosežkov, toda njihov skrbnik David se odloči, da ne smejo zanemariti izobrazbe. Pošlje jih v šolo, kjer se morajo soočiti s številnimi nepričakovanimi izzivi, dodatne preglavice in prva ljubezenska čustva pa jim povzroči trio prebrisanih in pevsko zelo nadarjenih veveričjih spogledljivk.

Zabave in smeha polni glasbeni dvoboj se lahko prične!

KNJIGA ODREŠITVE (The Book of Eli) Akcijska pustolovska drama, 118 minut

Režija: Albert Hughes, Allen Hughes Igrajo: Denzel Washington, Mila Kunis, Gary Oldman, Michael Gambon, Malcolm McDowell, Jennifer Beals, idr.

Sobota, 13.3. ob 20.15 Nedelja, 14.3. ob 18.00 V svetu, ki ga je opustošila apokalipsa, se samotni bojevnik Eli poda na pot odrešitve človeštva. S sabo nosi knjigo znanj, s katero lahko znova zgradi civilizacijo, toda njegova pot je posejana s številnimi ovirami.

Na vsakem koraku ga pričaka nezaupanje ljudi in krvoločni roparji, simbol moči, ki ga nosi, pa zamika tudi tirana manjšega mesta. Da bi se dokopal do knjige, nad Elija pošlje vse svoje sile, a ne računa na njegovo odločnost in mojstrsko znanje vihtenja orožja.

AVATAR (Avatar) Akcijska pustolovščina,161 minut Režija: James Cameron Igrajo: Sam Worthington, Zoe Saldana, Sigourney Weaver, Michelle Rodriguez, Giovanni Ribisi, Joel David Moore, CCH Pounder, Peter Mensah, Laz Alonso, Wes Studi, Stephen Lang , idr.

Petek, 12.3. ob 20.15 Režiser legendarnega Titanika in kultnih ZF akcij Osmi potnik ter Terminator se v nepozabni 3D

pustolovščini poda na čudoviti neznani planet Pandora. Tja je namenjen tudi paralizirani vojak Jake, ki s pomočjo prenosa misli dobi novo - nezemljansko telo. V neznani pokrajini ga skoraj doleti smrt, a ga še pravočasno reši Pandorina staroselka Neytiri. Jake se zbliža s ponosno bojevnico in njenim plemenom ter ob tem spoznava pravo lepoto neukročene Pandorine narave. Toda kmalu se znajde ujet sredi epskega boja, kjer se mora odločiti med tem, kar mu veleva um, in kar mu narekuje srce. 2 ZLATA GLOBUSA – za film in za režijo, 3 oskarji – za specialne efekte, kamero in scenografijo !

COCO CHANEL IN IGOR STRAVINSKY (Coco Chanel & Igor Stravinsky) Romantična drama, 120 minut Režija: Jan Kounen Igrajo: Anna Mouglais Mads Mikkelsen, Natacha Lindiger idr.

Sobota, 13.3. ob 18.00 Nedelja, 14.3. ob 20.15 Pariz leta 1913. Coco Chanel (Anna Mouglalis) živi za svoje delo in ljubezensko zgodbo s postavnim in premožnim Boyem Capelom.

V gledališču Champs-Élysées je premiera Posvečenja pomladi, mojstrovine Igorja Stravinskega (Mads Mikkelsen). Coco, v elegantni

beli obleki, je očarana, občinstvo pa delo izžvižga. Balet in glasba se jim zdita preveč avantgardna in tuja. Igor je globoko prizadet. Čez sedem let nadvse uspešno Coco stre ljubimčeva smrt. Sergej Djagilev, impresarij Ruskega baleta, jo spozna z Igorjem, ki je po ruski revoluciji reven izgnanec v Parizu. Privlačnost je takojšnja in obojestranska. Coco mu ponudi zatočišče v svoji vili, kjer naj bi nemoteno ustvarjal. Igor se preseli tja – skupaj z ženo Katjo (Elena Morozova), ki boleha za jetiko, in štirimi otroki.

Cannes 2009! Liffe 2009!

1 nominacija za oskarja ! S podporo Ministrstva za kulturo!

REDNI PREDSTAVI (cena vstopnice 3,5 EUR)

Naslednji vikend, od 19.3. do 21.3., napovedujemo družinsko domišljijsko pustolovščino ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI, grozljivko VOLKODLAK, komedijo MOŽJE, KI STRMIJO V KOZE, vojno akcijo NESLAVNE BARABE, animirano pustolovščino V VIŠAVE Cene vstopnic Redna predstava 3,5 EUR Otroška matineja 2,5 EUR

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

11. marca 2010

Nagradna križanka »R. S. L. – RENAULT MINUTA«

RADIO

Renault MINUTA - hitri servis za vsa vozila brez naročanja Storitve hitrega servisa Minuta •vzdrževalni servisni pregledi, •kontrola pred rednim tehničnim pregledom, •kontrola in zamenjava olja v motorju in menjalniku, •kontrola in zamenjava hladilne tekočine, •kontrola in dotakanje tekočine za pranje stekel, •pregled in zamenjava svetlobnih teles svetlobne signalizacije, •menjava in nakup zimskih ali letnih pnevmatik, •menjava brisalcev in popravilo vetrobranskih ter ostalih stekel, •vgradnja audio-akustike, CD izmenjevalcev, prevlek sedežev, preprog in gumi-tepihov ...

•temeljito zunanje vodno čiščenje, tudi podvozja, •temeljito notranje čiščenje.

Delovni čas: pon - pet od 08:00 do 17:00 sob od 08:00 do 12:00

03 / 425 45 36

www.rsl.si Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna križanka RENAULT MINUTA«, najkasneje do ponedeljka 22. marca. Izžrebali bomo tri praktične nagrade.

Nagrajenci nagradne križanke MOV, objavljene v tedniku Naš čas, 11. februarja 2010 so: Aleš Škrobar, Topolšica 49, Šoštanj, Katja Župevc, Gaberke 132, Šoštanj, Matic Rek, Skorno 2 a, Šmartno ob Paki. Obvestila za prevzem nagrade dobijo nagrajenci po pošti.

Nagrajenci nagradne križanke »Dental Art«, objavljene v tedniku Naš čas, 25. februarja 2010 so: Tanja Lisac, Šalek 99, Velenje (1. nagrada: terapija VelaShape), Jelka Zajc, Gaberke 309, Šoštanj (2. nagrada: delna masaža hrbta), Peter Krepel, Linhartova 13, Velenje (3. nagrada: refleksna masaža stopal). Nagrajenci prejmejo obvestila za prevzem nagrade po pošti. Rešitev križanke: ELASHAPE TERAPIJE.

VELENJE

ČETRTEK, 11. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček, 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 12. marca: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 13. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 14. marca:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 15. marca:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 16. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 17. marca:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Citycenter praznuje 4. rojstni dan

»štiri dni, se vrti...«

5%

ŠTIRI DNI NAGRAJUJEMO NAKUPE!

KOMBINIRANI DEPOZIT NA KRATKE IN DOLGE PROGE. Novi kombinirani depozit UniCredit Bank je kratkoročna in dolgoročna naložba v vrhunski formi. Polovico depozita vežete za dobo 12 mesecev po izjemno privlačni 5-odstotni fiksni letni obrestni meri, polovica pa bo za obdobje petih let obrestovana po variabilni obrestni meri, vezani na gibanje borznega indeksa evropskih delnic DJ Euro Stoxx 50. Ob izteku petletnega depozita vam zagotavljamo 100-odstotno izplačilo drugega dela glavnice in možnost doseganja atraktivnih donosov. Minimalni znesek skupne naložbe je 1.000 EUR. Pohitite, vpis traja od 15. marca do 6. maja 2010, z možnostjo predčasnega zaključka. www.unicreditbank.si/kombinirani-depozit Kombinirani depozit je produkt UniCredit Banka Slovenija d.d., ki je edina odgovorna za le-tega, njegovo trženje in uspešnost. UEFA in njene povezane družbe, članska združenja in sponzorji (razen UniCredit in UniCredit Banka Slovenija d.d.) niso vključene v obravnavo in odobravanje produkta, ne dajejo priporočil in ne promovirajo produkta ter ne prevzemajo nobene odgovornosti, povezane z njim.

Euromarkt d.o.o. | Mariborska cesta 100 | SI - 3000 Celje

foto: Pablo Montañez

od 18. do 21. marca

ŠTIRI DNI SE DOGAJA!

Zberite 4 žige iz 4 različnih trgovin ali lokalov

Četrtek, 18. marec, ob 18. uri:

in DARILO bo vaše!

STAND UP SHOW in A CAPPELLA festival

Žig prejmete ob nakupu nad 10 eur,

Petek, 19. marca, ob 18. uri:

kupon pa vas čaka v vsaki trgovini Prišepnemo vam lahko, da vam enega izmed žigov

nastop legendarnega ANSAMBLA LOJZETA SLAKA

podari Citycenter!

Sobota, 20. marec, ob 18. uri:

Zavrtite kolo daril in si podarite nagrado!

zmagovalci EME 2010 ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE & KALAMARI s torto VELIKANKO!

ŠTIRI DNI ŽREBAMO NAGRADE!

Nedelja, 21. marec, ob 11. uri:

Vsak dan bomo izžrebali

OTROŠKO RAJANJE s PIKO FLIKO IN ČARODEJEM GUSTIJEM ter posladkom za najmlajše.

dnevno nagrado, DARILNE BONE Citycentra v vrednosti 400 eur, v soboto pa tri GLAVNE NAGRADE:

1. nagrada: darilni boni Citycentra Celje

Podrobnosti o nagradni igri najdete na

v vrednosti 1000 EUR

spletni strani www.city-center.si.

2. nagrada: izlet v London 3. nagrada: izlet na Dunaj

www.city-center.si

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

11. marca 2010

23

mali OGLASI KOSILNICO BCS ackml motor, širina 110, nizka kolesa, prvi lastnik, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/785-207 KOSILNICO diesel s sedežem prodam.

Kosa 110. Gsm: 031/774-520 KARTO za eno osebo za 8 dni bivanja v Španiji ugodno prodam. Tel.: 03/5863-393, gsm: 051/423-189 PRIKOLICO, 8 t in balirko za oglate bale prodam. Gsm: 041/521-973

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)

NUDIM AVTOMOBILE, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse osamljene v vseh starostnih obdobjih. Brezplačno za mlajše ženske, ostalim osamljenim osebam nudimo spoznavanje po dostopnih cenah. Tel.: 035726319 BREZPLAČNA spoznavanja za ženske do 46 leta vam nudimo zato, ker imamo ogromno zanimivih moških z vseh območij. Gsm: 031/505-495 28-LETNA kmečka punca s srednješolsko izobrazbo se je pripravljena preseliti na kmetijo k prijaznemu odkritosrčnemu fantu.

Gsm: 031/836-378 ali 031/505-495 52-LETNI zelo premožen, urejen, preprost, dobrosrčen moški si želi iskrene ljubezni s preprosto iskreno

žensko. Tel.: 03/5726-319, gsm: 031/836-378 39-LETNA simpatična in poštena ženska, urejena, si želi spoznati prijatelja do 55 let ali več. Lahko je tudi močnejše postave. Resna veza.

Gsm: 041/248-647, www.superalan.si 20-LETNA mamica, simpatična, si želi spoznati prijatelja do 30 let.

Resno. Gsm: 041/248-647, www.superalan.si

PRIDELKI DOMAČE vino ugodno prodam. Gsm: 051/410-968.

SADIKE vrtnic, ciprese za živo mejo, prodam. Dolinšek gsm: 041/354575, tel: 03/5870-600 VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan – Štanjel) Velenje – Konovo.

Gsm: 031/749-671 JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.

RAZNO ZAMRZOVALNO omaro, 8 predalov, dobro ohranjena, prodam. Gsm: 041/885-655

ŽIVALI KOKOŠI nesnice, stare 1 leto, prodam. Tel: 02/8858-352 BIKCA, sivorjave pasme, težkega 140 kg, prodam. Gsm: 041/852-529 KUNCE za nadaljnjo rejo ugodno prodam. Gsm: 051/410-968 BIKCA, mesnate pasme, starega do 14 dni kupim. Gsm: 031/640-369.

V globoki žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustil

OTMAR KUGOVNIK 11. 6. 1927 - 2. 3. 2010 Dne 5. 3. 2010 smo se za vedno poslovili od našega dragega očka.

Vsi tvoji Življenje mrtvih se nadaljuje v spominu živih.

(Cicero)

ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice

IVANE GRUDNIK

Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila

roj. Šoper 29. 3. 1924 – 2. 3. 2010

ROZALIJA KUGOVNIK 22. 10. 1925 - 25. 2. 2010 Dne 1. 3. 2010 smo se v najožjem družinskem krogu na pokopališču v Podkraju pri Velenju poslovili od drage mame Roze.

Vsi tvoji V naših srcih boš živela večno, kajti ljubezen presega mejnik življenja.

Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas.

So vezi močnejše.

Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.

(Mila Kačič)

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo g.

Kjer koli si zdaj – naj te sreča poišče!

Pirtovšku, dr. med., ki je zadnja leta skrbel za njeno V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče! zdravje. Zahvaljujemo se tudi Splošni bolnišnici Celje, KS Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, Plešivec in KS Gaberke, govorniku Bogdanu Lampretu za za vedno v vseh naših bo srcih ostala! ganljive besede, g. kaplanu župnijskega urada sv. Martina Velenje za opravljen obred, pevcem za čuteče zapete pesmi in Pogrebni službi Usar. Žalujoči: hčerki Cvetka in Marinka z družinama, sinovi Anton, Milan, Stane, Jože in Danijel z družinami, 14 vnukov in 9 pravnukov

ZAHVALA

ZAHVALA

Ob izgubi očeta, dedija in pradedija

V globoki žalosti nas je prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedi, pradedi, tast, brat, stric in boter

JANEZA VETERNIKA

FERDINAND ZIDAR

iz Kavč pri Velenju 27. 8. 1921 – 26. 2. 2010

26. 5. 1934 – 28. 2. 2010

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih ob njegovem odhodu stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in za svete maše. Zahvala velja tudi g. duhovnikoma za opravljen obred, Bolnišnici Topolšica in Pogrebni službi Morana.

Žalujoči: sinovi Franc in Marjan z družinama ter Herman, vnuki Bernarda, Andrej, Mateja, Renata, Andreja in Klemen ter pravnuka Loti in Gal

Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni.

Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo, hudo boli.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja zdravniku g. Ivanu Zupancu, dr. med., patronažni sestri Miroslavi Avberšek, g. župniku Tonetu Krašovcu, Pogrebni službi Usar, pevcem, gasilcem Vinske Gore in govorniku g. Dragu Kolarju. Žalujoči: žena Marija, sinova Janko in Gabrijel ter hči Marina z družinami, vnuki Maja, Barbara, Tomi, Klavdija, Aleš in Nataša ter pravnuki David, Lara in Erika

Naš čas, 11. 3. 2010, barve: CMYK, stran 24

Veličasten občutek biti Slovenec Pravzaprav se je naše potovanje v Kanado začelo že pred štirimi leti ob obisku OI v Torinu. V dobrem razpoloženju zaradi odličnega 9. mesta Ane Drev, takrat najboljše uvrščene slovenske veleslalomistke, smo seveda navdušeno kovali načrte. A kakor koli že, takrat so bila štiri leta videti svetlobno oddaljena. Naše prisege so v trenutkih evforije mogoče komu izgledale kot jajca, ki se hitro razbijejo. No, in ker menda pravijo, da denarja in gnoja nikoli ni dovolj, smo se zavedali, da bo potrebno na ta najbolj pomemben del misliti takrat, ko ga še nismo imeli. Torej, vsak si je napravil svoj finančni načrt, saj vemo, da gotovina ne trpi skrbi.

Ko nas je v tistem jutru, v petek, 19. februarja 2010, s kombijem pobiral prijatelj Feri, smo vedeli, da smo na začetku konca ali na zadnji stopnički, ki smo jo sanjali zadnja leta. Tisto, kar zapuščamo, nam je bilo seveda znano, kaj nas točno čaka, smo le slutili. Kljub obsežnim enoletnim pripravam in usklajevanjem vseh mogočih in nemogočih podrobnosti se ti seveda lahko marsikaj sfiži.

Tako smo pisana druščina zakoračili na naše osrednje letališče.

Seveda si kljub lično izdelani podobi nismo predstavljali, da smo ravno manekenski primeri, saj naše postave niso bile takšne kot kakih gardistov, kljub temu pa smo vzbujali zanimanje številnih potnikov.

Po obetavnem začetnem letu v Zuerich, kamor nas je peljal takorekoč domačin - šmarški zet, pilot Alen, smo pomirjeni sedli na velika na AIR Cana da za polet do Toronta. Točnost nas je pripeljala sredi njihovega dneva v eno večjih kanadskih mest. Kar je bilo videti iz zraka, je bilo fascinantno. Gozdovi in jezera, pa reke in divja pokrajina so nam obetali zanimivo izkušnjo. Spodaj se je Toronto kazal v čarobni luči, miren pristanek pa je v želodcu povzročil prijetne občutke. Nasmejane olimpijske hostese so odprle vso prijaznost ogromne dežele in preprečile morebitne zaplete na naši nadaljnji poti. Bogve, zakaj so si uradniki izbrali najbolj korpulentnega čla-

na Bojana Rakuna (Bajro po šmarško) za neko dodatno preverjanje dokumentov. Kar naenkrat se je znašel v dolgi vrsti ljudi, zbranih, po mojem mnenju, z vseh koncev sveta. Ko mu je slabo kazalo za nadaljevanje leta, so ga dobre olimpijske vile pravočasno vrnile v naš trop. Slabih pet ur do Vancouvra je minilo brez težav. Še preden smo imeli prtljago v rokah, nas je že identificirala naša gostiteljica ga, Judy. Njen nalezljiv smeh nas je nato spremljal vseh 9 dni.

gozdovi, jezera in potoki, venec hribov so na nas puščali močne vtise.

Hiše in naselja so se zlili z naravo, tako da jih je komaj odkrivalo oko.

Dobro razpoloženje je obetalo dobro tekmo Polni vtisov smo skozi - to je treba povedati - skoraj bolj natančne rentgenske preglede kot na letališčih, prišli na prizorišče prve tekme. Dobro razpoloženje je obetalo dobro tekmo. Mislim, da nas je kakšnih 50 slovenskih navijačev nestrpno a optimistično pričakovalo nastop Tine Maze. Iskreni izbruh veselja ob srebrni slovenski

najmlajši član Grega z odličnim znanjem angleščine. Kako veličasten občutek je bilo ‘biti Slovenec’.

Posebni občutki so nas obhajali takrat, kadar nas je za rokav pocukal kdo, ki je imel prednike v Sloveniji, in teh je bilo res veliko. Beseda ali dve v slovenščini so nam in njim veliko pomenili.

V slovenski hiši so nam zagotovili vstopnice za razglasitev dobitnikov medalj na osred njem trgu.

Sicer je bil prvi kontakt bolj uradniško hladen, vendar pa je bilo zvečer stanje povsem drugačno. Največ za to je opravil naš neformalni vodja Marjan Knez s svojo znano in prepričljivo retoriko. Slavila se je medalja, naši odpravi sta se za

način, tako da nam je dolgi spanec naslednji dan izredno prav prišel.

Za ekipno tekmo skakalcev ni preveč povedati. Našim ni šlo, kot da so imeli zalepljena krila. A nič zato, kakšen skok je pokazal, da znajo in da lahko v prihodnosti dosežejo še kaj več. Če že ni bilo pretiranega veselja s skakalci, pa smo v našem naselju odkrili Grizzli pub, hm, z dokaj markantno točajko Suzy, kar nam je ob občasnem igranju biljarda in dobrem pivu popestrilo ta in še kateri večer.

No, in če že ni biljard izpljunil tisti krogel, ga je Suzy zbrcala ali dvignila in sunkovito spuščala, dokler ga ni spravila k pameti. Tipi, ki so se tam zbirali, pa so res bili kot iz filma vzeti. Klempavi Indijanec z živahno ženico nemških korenin, invalid, ki je na vozičku igral neke igre na avtomatu, in modeli, ki so razen hokeja čakali le še na bingo

Ana Drev

Res je bilo njeno sicer veliko vozilo komaj zadostno za našo precej »močno« in s prtljago oboroženo posadko, a smo stoično prenesli uro in pol dolgo vožnjo do Squamisha (ime v indijanskem jeziku pomeni »mati vetrov«), naše postojanke. Prava blaženost nas je prevze la ob nasta nit vi v raz koš nih sobah, skoraj sobanah ge. Judy.

Prvi jutranji zajtrk, ki je pozneje doživel še sedem ponovitev, je navdušil tudi znanega gurmana, lovca Gustlna.

Zjutraj, na poti na prvo tekmo ženski SG, se nam je ob vožnji (odlično organiziran javni prevoz) odpiral popolnoma nov svet. Divja neokrnjena narava, nepregledni

Ostaja kup spominov

sreči je bilo tisto, kar smo želeli, pričakovali in dočakali. S soncem obsijane ulice Whistlerja so naše razpoloženje le še okrepile. Ne, samo ta dan, tudi vse ostale je bila naša mala posadka stalna tarča radovednih domačinov ali tujcev.

Nešteto slikanj, stiskov rok, vprašanj nas je delalo ponosne. Res smo radi razlagali, kje je ta Slovenija, ki ima tako junaške ljudi, kot je Petra Majdič ali šampione, kot jeTina Maze. Sicer pa je veliko delo pri stikih in prevajanju opravil naš

kar dolgo časa pridružila minister Igor Lukšič in Janez Kocjančič, kar nam je nekako dvignilo »rejting« še naslednje dni. Velik vtis na nas so pustili tudi zdomci, ki so že dolgo v tej deželi. Nekaj stikov smo po e-pošti sicer že imeli, srečanja tam pa so bila nekaj posebnega.

Takoj smo se zmenili za voden izlet po Vancouveru čez tri dni (hvala g.

Janezu Skumavcu) in še marsikaj.

Torej - slavje medalje Tine Maze se je zavleklo precej v noč, začinjeno seve da krep ko na sloven ski

Bog ve, kaj bi bilo ...

Obisk v Vancouvru je bil posebno doživetje. Naš vodič Skumavc je vedel veliko zanimivosti in tudi sicer je bil zanimiv sogovornik. Z vrha smo gledali panoramo največjega severnoameriškega pristanišča, poslušali zgodbe o širitvi mesta, naseljevanju bogatašev kitajskega in iranskega rodu, delu sloven-

Lojz Podgoršek

Idej jim ne manjka

Osrednja Slovenija V nič kaj dobrega obetajočem jutru smo se prejšnji četrtek planinci UNI 3 Velenje zbrali na avtobusnem postajališču in krenili proti Zasavju. Pod Trojanami smo zavili proti Izlakam in na območju Slivne izstopili.

Naše prve pozornosti je bilo ob rahlem pršenju snega deležno geometrično središče Slovenije Geoss, kjer smo prisluhnili skrbno pripravljenemu izletu naše vodnice Magde. Z zanimanjem smo si ogledali simbole naše države Slovenije, nato pa se prepeljali do Vač, saj se asfaltu radi izognemo. Tu smo si najprej ogledali notranjost cerkve sv. Andreja in prisluhnili pripovedi domačina o njeni zgodovini. Vače so tudi sicer vsem znane po prazgodovinskem najdišču železnodobnega naselja. Figuralno okrašeno vedro iz bronaste pločevine, danes svetovno znana »vaška situla«, je v mnogokratni povečavi postavljena na ogled v naselju Klenik, koder vodi planinska pot na Zasavsko sveto goro. Roko si podaja z zanimivo arheološko potjo.

Po njenem ogledu smo se tako podali naprej proti vzhodu na sicer slikovito vzpetino med reko Savo in Medijsko dolino. Čeprav je že marec, so bile vremenske razmere povsem zimske. Narava je bila oblečena v svežo, tanko snežno odejo in na slemenih nas je pozdravil pravi zimski mraz z vetrom. Previdnost na prečenju krušljivega skalovja ni bila odveč,

na nekem njihovem lotu in seveda bi od 5 milijonov dolarjev enega pustili kar v Grizzliju.

skih društev itd. Prijaznega moža smo seveda povabili, da nas v maju, ko bo v Sloveniji, obišče.

Gotovo je bil drugi vrhunec iger za nas VSL za ženske. Dva dni prej smo se dobili v slovenski hiši z našo Ano Drev. Tako razpoložene in polne optimizma je že dolgo nismo vide li. To se je nena zad nje pokazalo tudi na tekmi. Bog ve, kaj bi bilo, če ne bi bi bilo tiste hude napake v prvem teku, saj je v drugem pokazala ves svoj talent. Preklinjali smo meglo in tiste indijanske bogove, ki so nam namenili 7-urno postopanje po vlagi in snegu. Seveda pa tako pripravljeno Tino, kot je bila tokrat, tudi dvodnevna tekma ni iztirila. Vse tisto zmrzovanje smo ob novi kolajni pozabili in res so bili občutki neponovljivi.

Ker je slalom veliko obetal, nam je uspelo kupiti vstopnice tudi za to tekmo. Čeprav nam kislo vreme ni vzelo dobrega razpoloženja, je pa pokvarilo tekmovalne steze, kar Tini ni ustrezalo, predvsem zaradi neugodne številke. Ani pa je zmanjkalo le nekaj vratic in gotovo ji uvrstitev med 30 najboljših ne bi ušla. Ampak klobuk dol za borbenost.

To je bila hkrati tudi naša zadnja tekma. Sicer je bil že petek, kar je pomenilo pripravo na odhod. Zvečer smo napadli hladilnik in uspešno pospravili še zadnje zaloge hrane ter pijače.

Skoraj celo pot do letališča smo bili vsak s svojimi mislimi. Poslavljali smo se od prijazne dežele in odlične gostiteljice Judy McQuin. Topel objem ob slovesu ni zahteval besed.

Iskrena zahvala in povabilo v Slovenijo so dobri ženski orosili oči.

Pravzaprav o poti domov ni veliko povedati, če nas ne bi silovito neur je nad Frank fur tom, ki je povzročilo turbulence in tresenje velikana, trdno prikovalo na sedeže, nam zavezalo jezike in v črevesju povzročilo čudne procese.

No in po preusmeritvi poleta in pristanka v Muenchnu so si piloti zaslužili iskren in dolg aplavz.

Trdna brniška tla in domača zemlja sta zaključevali zgodbo, lepo začeto in dostojno končano. Ostaja kup spominov, ki nas bo spremljal še dolgo. Kako dolgo že? No morda do Sočija, ideja je padla.

saj zdrs ne bi obetal nič dobrega. Ob prihodu do cilja nas je pozdravilo pravo razgibano naselje z raznimi poslopji, razprostirajočimi se po pobočjih z osrednjo cerkvijo sv. Marije. Veter se je igral s snežinkami in ustvarjal zamete, kar mu je še posebej uspevalo po stopnišču.

Prijazen župnik nas je povabil v slikovito notranjost nekakšne večnamenske kapele in nam pripovedoval o zgodovini tega priljubljenega področja. V obzidju pod cerkvijo je posebnost, edinstvena v Sloveniji, vanjo je vdelanih pet obokanih lop s kovanimi obroči. Tu se domišljija sprosti, saj ni dokaznih virov, čemu so služili. Vsekakor so nanje privezovali ljudi, po vsej verjetnosti hudodelce, ali pa so se za pokoro in ogled javili kar sami, kar meni župnik.

Mraz nam je pospešil korak, da smo se podali do bližnje planinske koče, kjer nas je čakala toplota. Okusen obrok se nam je nadvse prilegel in ni se nam več mudilo, saj nas je čakal le še spust do Vidrge, kjer nas je čakal avtobus s prijaznim šoferjem in povratek domov.

Marija Lesjak

Šentilj, 6. marca - V soboto so se na rednem letnem občnem zboru zbrali člani enega najmlajših turističnih društev (TD) v Šaleški dolini – TD Šentilj. Dvorana doma krajanov je bila polna, udeležba odlična, saj skoraj nihče od članov ni manjkal. Med njimi je bilo tudi nekaj gostov, ki so jim potrdili, da so na pravi poti in da dobro delajo. Med samo razpravo je bilo povedanih tudi nekaj dobrih predlogov, ki se dotikajo problematike društva in tudi kraja kot celote. Zato jih bodo skušali čim prej uresničiti.

Pregled opravljenega dela je pokazal, da so bili izredno aktivni vse leto, da so v celoti izpolnili zastavljen program in mu dodali še kar nekaj aktivnosti na več področjih. Tudi za tekoče leto so si zastavili obsežen načrt. Prepričani so, da ga bodo z dobro voljo in zagnanostjo, ki je v društvu ne manjka, tudi izpolnili.

bš

KAM NA IZLET? Četrtek, 11. 3.: ODPRTA PLANIN. ŠOLA (orientacija, bivakiranje, vremenoslovje) – ob 17 h v ZD Velenje.

Petek, 12. 3.: GEOSS – SV. GORA (Klub upokoj. Gorenje). Sobota, 13. 3.: TRSTELJ; BOSKOVEC (Sekcija Komunalnega podjetja)

Turistično društvo Šentilj je za kraj zelo pomembno, zato želijo letos program dela še obogatiti.