10 2015

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (0/10 °C), soboto (-1/10 °C) in nedeljo (0/12 °C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 12. marca 2015

ĹĄtevilka 10 | leto 62

www.nascas.com

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

TAKO mislim

Da, za otroke gre!

Bojana Ĺ pegel

ÄŒuden teden je za nami. Eden tistih, ki v Ä?loveku, ki tako ali tako vse manj verjame v svojo drĹžavo in tiste, ki so pri koritu – pa naj gre za odloÄ?anje o za vse pomembnih stvareh ali razdeljevanju drĹžavnih sredstev – zbudi ĹĄe veÄ?ji dvom. Ponosna sem bila le en dan. Ponosna, ko je Slovenija spremenila druĹžinski zakonik in z njim izenaÄ?ila tudi istospolne manjĹĄine, ki se po novem lahko v Sloveniji tudi poroÄ?ajo. Pa ne gre le za poroko, gre za pravice, ki jih ta prinese zakoncema – pa naj gre za ÂťnormalenÂŤ moĹĄko-Ĺženski par ali pa par, ki ga sestavljata dve Ĺženski ali dva moĹĄka. Vsi s(m)o druĹžina. Tudi Ä?e v njej ni otrok.

Razvajanje je uspelo V Velenju zaznamovali dan Ĺžena Mestna obÄ?ina Velenje je od petka, 6. marca, do nedelje, 8. marca, z akcijo ÂťRazvajaj se v mestuÂŤ v sodelovanju s trgovskimi in gostinskimi lokali ter obrtniki v mestnem srediĹĄÄ?u praznovala svetovni dan Ĺžena.

Lani so akcijo 'Razvajaj se v mestu' pripravili prviÄ?, in sicer je v okviru projekta City impulses potekala v sedmih slovenskih mestih hkrati. Poleg Velenja ĹĄe na Jesenicah, v Celju, Naklem, Kranju, Ljubljani in Kopru. ÄŒeĹĄrav projekt letos ni veÄ? sofinanciran s pomoÄ?jo evropskih sredstev, so se odloÄ?ili, da ga ponovijo, saj so bili obrtniki in podjetniki po lanskoletni uspeĹĄni in zelo odmevni akciji zainteresirani, da to ponovijo vsako leto.

Tudi v partnerskih mestih so se odloÄ?ili tako.

ObÄ?anke in obÄ?ane so povabili k ogledu in obisku lokalnih trgovinic ter lokalov v mestnem jedru ter jih ob svetovnem dnevu Ĺžena spodbuditi k obdarovanju in razvajanju z izdelki in storitvami iz domaÄ?ega okolja. Osrednji dogodek je bila sobotna modna revija, na kateri so se s svojimi izdelki predstavile Alpina, butik Grazia, Mladinska knjiga, Moda La Luna, Peko, Pletenine Ĺ penko, Polzela, Sax, Univerzum trade – Proteini.si in Virus Jeans. Za urejene priÄ?eske manekenk in manekenov so poskrbeli frizerski saloni Antlej, Boom, Figaro in Frizersko-masaĹžni studio Moderna, za liÄ?enje pa Studio Jantar. Dekleta in Ĺžene so na sobotno dopoldne razveselili tudi s cvetjem. Revijo pa so s svojimi nastopi popestrile tudi glasbenica Anu in đ&#x;”˛ mz Ä?lanice plesno-navijaĹĄke skupine Zvezdice. â€

PodjetniĹĄki vikend v Velenju SaĹĄa inkubator in Mestna obÄ?ina Velenje imata velike naÄ?rte na podroÄ?ju razvoja podjetniĹĄtva. Prihodnji mesec zaÄ?enjata obnovo nekdanjega Standarda, ki so ga Ĺže odkupili za potrebe podjetniĹĄkega centra, ki naj bi zaĹživel oktobra letos. Za obnovo so pridobili milijon 300 tisoÄ? nepovratnih evropskih sredstev, iz proraÄ?una pa so jih zagotovili ĹĄe 400 tisoÄ?. Intenzivno pa so zaÄ?eli pripravljati tudi vsebine.

Med 27. in 29. marcem pripravljajo podjetniĹĄki vikend, na katerem bodo dobili bodoÄ?i podjetniki pomoÄ? za razvoj njihove poslovne ideje. K sodelovanju so povabili veÄ? kot 10 izkuĹĄenih strokovnjakov s podroÄ?ja podjetniĹĄtva, trĹženja, marketinga, informacijskih tehnologij ‌ VeÄ? na strani 3. đ&#x;”˛

Brez skrbi, tudi v svetu so opazili, kaj smo sprejeli v Sloveniji. Martina Navratilova, znana teniĹĄka igralka, ki nikoli ni skrivala istospolne usmerjenosti, je takoj tvitnila pohvalo naĹĄi drĹžavi in pripisala, da je igrala tenis v PortoroĹžu. Za ene je to lepa reklama, za druge sramota.

Predvsem za tiste, ki sedaj ÂťgrozijoÂŤ z referendumom, ki naj bi veÄ?ino vpraĹĄal, kaj mislijo o na novo priborjenih pravicah manjĹĄine. Organizirali so se v skupino, ki nastopa z geslom ÂťZa otroke greÂŤ. Pri zbiranju podpisov jim je (spet) moÄ?no pomagala katoliĹĄka cerkev, saj so podpise zbirali po maĹĄi, kar pred cerkvami. Ĺ˝upniki so nedeljsko maĹĄo moÄ?no posvetili vrednotam druĹžine. KakĹĄne so te v katoliĹĄki cerkvi, vemo. Saj besede so lepe, ni kaj, a Ĺžal so tudi licemerske. O grehih v lastnih vrstah, o nepriznanih otrocih, tudi o pedofiliji ‌ nikoli ne govorijo na glas. ÄŒe le gre, to pometajo pod preprogo. In kot boli to, boli dejstvo, da se ne cerkev in ne politiÄ?ne stranke, ki se sedaj tako goreÄ?e borijo za pravice otrok, ki po njihovem potrebujejo mamo in oÄ?eta in ne dveh mam ali dveh oÄ?etov, za njihove pravice ne borijo, ko gre za preĹživetje. Podatki o revĹĄÄ?ini v slovenskih druĹžinah so zastraĹĄujoÄ?i. Njihova najhujĹĄa Ĺžrtev so zagotovo otroci. VÄ?asih ob posluĹĄanju zgodb, ki jih javnosti razkrivajo v projektu Botrstvo, obnemim. S solzami v oÄ?eh. In se, tako kot v ĹĄtevilnih nevladnih organizacijah, kjer pomagajo vse bolj revnim druĹžinam, spraĹĄujem, kako je mogoÄ?e, da drĹžava ne poskrbi, da otroci ne bi bili laÄ?ni, goli in bosi. Da za to ne poskrbi sistemsko, ampak prepuĹĄÄ?a skrb za otroke dobrodelnosti. Kar ni prav. Kot ni prav, da je vsak dan veÄ? dobrodelnih akcij. Zato, da otroci ne bi Ä?utili vseh bremen krize, bi morala poskrbeti drĹžava! In naĹĄi politiki, ki imajo vse niti v rokah. Zato bi priÄ?akovala, da bi se tako Nova Slovenija kot stranka SDS ob vsej skrbi za otroke za to borili tudi v parlamentu. Pa se ne. Izgovor, da ni denarja, je ob razkritju podatkov o plaÄ?ilu avtorskih honorarjev, plaÄ?anih iz proraÄ?una, padel na celi Ä?rti. NihÄ?e nima veÄ? pravice opletati z njim.

Kako naj verjamem, da je najveÄ?ja skrb pobudnikov, skritih za geslom ÂťZa otroke greÂŤ ob novi pobudi za referendum, ki bi prepreÄ?ila predvsem posvojitve otrok istospolnih parov, izkljuÄ?no skrb za otroka? Ne morem jim. PrviÄ? zato, ker je zelo teĹžko dobiti otroka v posvojitev. Lahko se postavijo v vrsto skoraj 600 Ä?akajoÄ?ih parov, drĹži.

Kot drĹži tudi, da druĹžine posvojiteljev dobro preverijo. In da morajo te imeti izpolnjene ĹĄtevilne pogoje, tudi materialne in socialne, da dobijo otroka v posvojitev. Da o tem, kaj vse se otrokom v ÂťnormalnihÂŤ druĹžinah dogaja zaradi alkoholizma, nasilja, razsutih zakonov ‌, niti ne govorim. StarĹĄevstvo je zagotovo najteĹžji poklic na svetu. Marsikdo ga ne obvlada. Pade na izpitu. Ĺ˝rtve starĹĄev pa so vedno otroci. ÄŒe ti odraĹĄÄ?ajo v ljubeÄ?i druĹžini, se najveÄ?krat vse dobro konÄ?a. ÄŒe ne, se pogosto ne. In pri tem ni vaĹžno, ali imajo dve mami, dva atija, ali mamo in atija. Ne, ne gre za otroke, gre za nabiranje politiÄ?nih toÄ?k!

mz

Tanja Skaza nagrajenka GZS Ljubljana, 4. marca – Gospodarska zbornica Slovenije je podelila nagrade za gospodarske in podjetniťke doseŞke v letu 2014. Gre za priznanja tistim gospodarstvenikom, ki Şe vrsto let uspeťno vodijo svoja podjetja. Letoťnjih nagrajencev je 8, so iz 7 podjetij, ta pa prihajajo iz ťestih regij in ťestih panog. Med njimi je tudi Tanja Skaza, direktorica Plastike Skaza.

Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniĹĄke doseĹžke so slovenski gospodarski oskarji, saj so najstarejĹĄa in najprestiĹžnejĹĄa tovrstna priznanja v Sloveniji. Prejmejo jo vodilne osebe druĹžb, ki so v

preteklem letu dosegle izjemne rezultate in tako prispevale k promociji odliÄ?nosti, konkurenÄ?nosti, razvoju ter ĹĄirĹĄim in trajnejĹĄim druĹžbenim spremembam.

Pri ocenjevanju doseĹžkov se upoĹĄteva 69 razliÄ?nih kriterijev, od trĹžnih, razvojnih in izvoznih rezultatov gospodarske druĹžbe do rezultatov poslovanja ter uveljavljanja na trgu. Ocenjujejo se sposobnost hitrega in uÄ?inkovitega prilagajanja spremenjenim pogojem poslovanja, dolgoroÄ?na jasna strategija, vlaganja v razvoj in inovacije ter odgovornost do đ&#x;”˛ mz druĹžbenega okolja. â€

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 3. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Nadomestne volitve Ĺžupana Mislinja – Po smrti Ĺžupana ObÄ?ine Mislinja Franca Ĺ ilaka bodo nadomestne Ĺžupanske volitve v tej obÄ?ini izvedli 10. maja letos, je na seji prejĹĄnji ponedeljek odloÄ?ila obÄ?inska volilna komisija. Roki za volilna opravila so zaÄ?eli teÄ?i 7. marca.

Ker obÄ?ina Mislinja ni imela podĹžupana, do izvolitve novega Ĺžupana obÄ?ino vodi obÄ?inski svetnik Bojan Borovnik (SD). Njegova funkcija je omejena na opravljanje tekoÄ?ih poslov. đ&#x;”˛

mz

Manj denarja za dejavnost druĹĄtev Ljubno – Med varÄ?evalnimi ukrepi so v ObÄ?ini Ljubno predvideli manj denarja za delovanje druĹĄtev. Za sofinanciranje njihove dejavnosti je v obÄ?inskem proraÄ?unu odmerjenih za 10 odstotkov manj denarja v primerjavi z lani. Za dejavnost ĹĄportnih druĹĄtev je predvidenih slabih 28 tisoÄ? evrov, od tega 45 odstotkov za vzgojo mladine in otrok. Za kulturo pa je rezerviranih nekaj manj kot 44 tisoÄ? evrov.

VeÄ? kot dve tretjini te vsote bo prejel javni zavod KnjiĹžnica Mozirje, 3000 evrov pa so v lokalni skupnosti namenili ĹĄe za ureditev stalne likovne zbirke ljubenske rojakinje Lize Lik. đ&#x;”˛

tp

Dodatna stanovanja Ĺže letos? Ĺ oĹĄtanj – Na zadnji razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem pred dvema letoma je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj prejela 65 vlog. Dobri polovici prosilcem so lahko ugodili. Tistim, ki jim niso, bodo morali vlogo podati na novo. UpraviÄ?enci bodo lahko upali tudi na sedem stanovanj, ki jih bodo uredili v nekdanjih enotah Barbka in Brina, ki sta bili v veÄ?stanovanjskih stavbah. Priprava potrebne dokumentacije je v zakljuÄ?ni fazi, pridobiti pa bo potrebno ĹĄe gradbeno dovoljenje, ki ga zahteva sprememba namembnosti prostorov. mkp

Letos trije cestni odseki Ĺ martno ob Paki – V letoĹĄnjem proraÄ?unu je ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki predvidela 120 tisoÄ? evrov za tri veÄ?ja vlaganja v cestno infrastrukturo, to so rekonstrukcija ceste v Skornem, asfaltiranje odseka ceste v Tajni in izgradnja ploÄ?nika od Boleta do DrobniÄ?evega ovinka v Ĺ martnem ob Paki.

Projekt v Skornem zajema rekonstrukcijo ceste od lovskega doma do kmetije ŽupanÂŤ v skupni dolĹžini pribliĹžno 1,4 kilometra. FinanÄ?no bo to zajeten zalogaj, zato bo izvedba potekala v veÄ? etapah in naj bi bila konÄ?ana predvidoma do leta 2017. Trenutno je projekt v zakljuÄ?ni fazi projektiranja. PriÄ?akujejo, da bodo gradbena dela prve etape lahko stekla na zaÄ?etku poletja. V Tajni je predvideno asfaltiranje odseka javne ceste od Mazeja proti MeĹževim v dolĹžini 200 metrov. ZaÄ?etek del bo odvisen od izvedbe spodnjega ustroja ceste, ki je v domeni vaĹĄÄ?anov Gorenja. đ&#x;”˛

tp

Neprofitnih stanovanj ni na voljo Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je 37 neprofitnih stanovanj, od tega v lasti lokalne skupnosti 27, ostala so v lasti Stanovanjskega sklada RS. Lani je obÄ?ina izvedla javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, in sicer za obdobje do leta 2016, in na tej osnovi oblikovala prednostno listo.

Na razpis je prispelo 5 vlog. Stanovanja so Ĺže dodelili 3 osebam s prednostne liste, 2 pa sta ĹĄe na Ä?akalni listi, saj trenutno ni prostih stanovanj. Naslednji razpis bo lokalna skupnost izvedla ĹĄele po dodelitvi stanovanj vsem s Ä?akalne liste oziroma po poteku obdobja, za katerega je bil izveden razpis za dodelitev stanovanj. đ&#x;”˛

tp

BolniĹĄnica poslovala pozitivno Celje – V prvi polovici februarja vodstvo SploĹĄne bolniĹĄnice Celje ĹĄe ni vedelo, ali bodo poslovno leto 2014 sklenili z milijonsko izgubo ali manjĹĄim dobiÄ?kom. Takrat ĹĄe namreÄ? niso bila konÄ?ana pogajanja z zdravstveno zavarovalnico glede plaÄ?ila preseĹžnega programa opravljenih zahtevnejĹĄih in draĹžjih posegov.

Danes je Ĺže znano, da je bolniĹĄnica sklenila lansko poslovno leto z dobrimi 200 tisoÄ? evri viĹĄjimi prihodki od odhodkov. Zdravstvena zavarovalnica ji je plaÄ?ala preseĹžen program akutne obravnave v viĹĄini 1,8 milijona evrov. Ĺ e vedno pa ostaja odprtih kar nekaj vpraĹĄanj v zvezi z urgentnim centrom. Ponudbe za nakup opreme so v fazi odpiranja, ni jasno, kdaj in kako se bodo plaÄ?ala opuĹĄÄ?ena dela iz prvega razpisa ter nabava in plaÄ?ilo ostale specifiÄ?ne manjkajoÄ?e opreme. Prav tako ĹĄe ni konÄ?an razpis za sistem za digitalizacijo radioloĹĄke diagnostike, brez katere center ne more delovati. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

12. marca 2015

Sosvet se je seznanil s poroÄ?ili

LOKALNE novice

đ&#x;”˛

tp

Kar se varnosti tiÄ?e, za VelenjÄ?ani dokaj varno leto Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 2. marca – MarÄ?na seja Sosveta za izboljĹĄanje varnosti obÄ?ank in obÄ?anov Velenja je bila posveÄ?ena predvsem podajanju poroÄ?il institucij o lanskoletnem delu, tistih, iz katerih se da najbolj nazorno razbrati kako (ne)varno je bilo minulo leto.

Komandir Policijske postaje Velenje BoĹĄtjan Debelak je podal podrobno poroÄ?ilo o dogajanju na podroÄ?ju kriminalitete, javnega reda in miru ter prometa v lanskem letu. Pri tem je varnost v Velenju ocenil za dokaj visoko. Med kaznivimi dejanji skorajda ni bilo takĹĄnih s hujĹĄimi posledicami, tista, ki so bila, so veÄ?inoma preiskana. KrĹĄitev predpisov s podroÄ?ja javnega reda in miru je bilo manj kot leto pred tem in, kar je zanimivo, skoraj niÄ? na javnih prireditvah. Za petino manj kot leto pred

tem – tako po posledicah kot po ĹĄtevilu – je bilo prometnih nesreÄ?. Ĺ˝al pa je bila med njimi tudi smrtna. Sonja GlaĹžer, vodja MedobÄ?inske inĹĄpekcije, redarstva in varstva okolja, je med drugim poudarila, da

ki obÄ?inskih redarjev, v kateri so med drugim opredelili pristojnosti redarjev ter pravice in tudi dolĹžnosti obÄ?anov. Drago Seme je kot predsednik Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu naĹĄtel vse pre-

mi Ä?etrtmi. Ob njih so obravnavali razliÄ?ne teme – mobilnost v zrelih letih, zakonodajo, veÄ?pasovna kroĹžiĹĄÄ?a, pogoste vzroke nesreÄ?e ... UdeleĹžilo pa se jih je veÄ? kot 300 oseb.

Marko PritrĹžnik, predsednik Med-

ÄŒlanice in Ä?lani se redno sreÄ?ujejo.

jim je s prisotnostjo redarjev uspelo zmanjĹĄati vandalizem na velenjski promenadi in v parkirnih hiĹĄah.

Da bodo obÄ?anke in obÄ?ani delo redarjev lahko bolje spoznali, pa so izdali zgibanko z naslovom Postop-

Kdo v sosvetu?

V stalnem sestavu Sosveta za izboljĹĄanje varnosti obÄ?ank in obÄ?anov mestne obÄ?ine Velenje, ki mu predseduje Ĺžupan Bojan KontiÄ?, so: Andreja KatiÄ? (podpredsednica drĹžavnega zbora), mag. Iztok Mori (direktor uprave MO Velenje), Anton Brodnik (vodja urada za komunalne dejavnosti), Janez Vranc (sodelavec urada za komunalne dejavnosti), Sonja GlaĹžer (vodja MedobÄ?inske inĹĄpekcije, redarstva in varstva okolja), Fidel Krupić (naÄ?elnik Upravne enote), Bo-

ventivne in izobraĹževalne aktivnosti, ki so jih izvedli v lanskem letu.

Teh ni bilo malo. Med drugim ĹĄtevilne okrogle mize, ki so jih posvetili starejĹĄim in jih pripravili skupaj s krajevnimi skupnostmi in mestni-

ĹĄtjan Debelak (komandir Policijske postaje), Lidija Hartman Koletnik (direktorica Centra za socialno delo), JoĹže ZupanÄ?iÄ? (direktor Zdravstvenega doma), mag. Ivan Kotnik (direktor Ĺ olskega centra), mag.

Milena PeÄ?ovnik (direktorica Visoke ĹĄole za varstvo okolja), JoĹže DrobeĹž (poveljnik Gasilske zveze Velenje), Sebastjan Kukovec (predsednik Aktiva ravnateljev osnovnih ĹĄol), Drago Seme, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu) in Marko PritrĹžnik (direktor Mladinskega centra in predsednik MedobÄ?inske LAS).

obÄ?inske LAS, je podrobno predstavil analizo ankete, ki so jo izvedli med mladimi (vkljuÄ?ili so 1.073 devetoĹĄolcev ter dijakov 1., 2. in 3. letnika srednjih ĹĄol) o razĹĄirjenosti drog v Ĺ aleĹĄki dolini. DaleÄ? najpogosteje so kot prvo drogo, ki so jo poskusili, navajali alkohol. Na vpraĹĄanje, kje alkohole pijaÄ?e najpogosteje pijejo, pa jih je kar Ä?etrtina odgovorila, da v baru ali gostilni. Zato so se Ä?lanice in Ä?lani sosveta odloÄ?ili, da pred koncem tega ĹĄolskega leta organizirajo akcijo, v kateri bodo gostince spomnili na zakonska doloÄ?ila, povezana s toÄ?enjem in prodajo alkoholnih pijaÄ? mladoletnim osebam. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Iz ÂťprazneÂŤ malhe v Ĺže odebeljene denarnice Res prazne malhe? – ÄŒasarju se je iztekel Ä?as – Praznik brez poÄ?itka – Svetniki ÂťprodajaliÂŤ Cinkarno – Spodbujanje Âťdela na tujemÂŤ Pri nas se je znova pokazala neka posebnost.

Kjer je ĹĄe veliko premalo, kjer torej ne bi bilo kaj vzeti, je bilo mogoÄ?e na veliko deliti. Ali, kot bi lahko rekli, kjer ni, je treba vzeti. To je pokazal Âťgospod supervizorÂŤ, saj so v razliÄ?nih organizacijah, neposrednih proraÄ?unskih uporabnicah, delili nekaterim zaposlenim velike denarce. Tudi v takih, kot na primer na posameznih fakultetah, kjer so moÄ?no tarnali, da imajo tako porazne malhe, da ni denarja za razvoj in poĹĄtene plaÄ?e. Najbolj na udaru je bila, pred ministrovanjem, ministrica za izobraĹževanje Cankarjeva, ki je zaradi tega tudi izgubila ministrski stolÄ?ek. Ne le vest o nadgradnji supervizorja, s protikorupcijske komisije je priĹĄla tudi vest, da bo komisija nadaljevala delo prejĹĄnje: nadaljevala bo nadzor nad premoĹženjskim stanjem JJ. Odmevala je tudi vest, da se je ÄŒasarju iztekel Ä?as na begu. Po nekajdnevnem neprostovoljnem bivanju v Parizu (stroĹĄke za ÂťhotelÂŤ bo moral plaÄ?ati sam), kamor so ga policisti pospremili iz Dominikanske republike, se te dni vraÄ?a na domaÄ?a tla. V hotel na Dobu. A ker ni nasprotoval izroÄ?itvi Sloveniji, nekateri Ĺže pikro ĹĄpekulirajo, da je morda izvedel, da bo tudi njegova sodba na kakĹĄni instanci padla. Kot mnoge pri nas.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Ni pa padel predlog, da dobi Slovenija nov drĹžavni praznik – dan suverenosti, ko je zadnji vojak JLA zapustil naĹĄe ozemlje. Niso pa poslanci potrdili predloga, da postane 2. januar spet dela prost dan. Morda, kot viĹĄje pokojnine, kdaj ÂťdrugiÄ?ÂŤ, ko bomo drĹžavo postavili spet na trdne temelje. To pa bo ‌ Dobili smo torej dan suverenosti, dobili pa smo tudi novega ÂťosamosvojiteljaÂŤ. NaĹĄ gospodarski minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek je namreÄ? izpolnil obljubo in spet smo dobili samostojno STO, Slovensko turistiÄ?no organizacijo. Da s tem priÄ?akuje tudi boljĹĄo bero naĹĄega turizma, je poudaril tudi na turistiÄ?nem sreÄ?anju v Berlinu. In tam je bilo za naĹĄo deĹželico na juĹžni strani Alp kar veliko zanimanja.

Podobno, kot se na drĹžavni ravni meĹĄajo nekatere nove in stare stvari, se tudi v Celju. Na novo izvajajo protipoplavne ukrepe, nekateri pa izvajalcem oÄ?itajo, da pri tem niso pozorni na staro. Pa ne gre za kakĹĄne res stare ostaline preteklosti z zgodovinsko vrednostjo. Ne, ĹĄlo naj bi za ostanke (nekdanje) proizvodnje. ÂťOkoljebriĹžnikeÂŤ moti, da naplavine z obreĹžja Hudinje nekontrolirano odvaĹžajo na druga mesta v Celju. Ker gre za del okoli (stare) cinkarne, so namreÄ? prepriÄ?ani, da gre za onesnaĹženo ze-

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

mljino. Pa Ä?eprav drugi zagotavljajo, da ne, saj je to zemljo sem ob visokem vodostaju prinesla voda od drugod. TeĹžava je ĹĄe v tem, da ene preiskave kaĹžejo, da je zemlja OK, druga, da je onesnaĹžena. Dokler pristojni stvari ne uskladijo, so dela ustavili. S Cinkarno je bila povezana tudi zadnja seja mestnega sveta celjske obÄ?ine.

Na povabilo ene od levih strank so nanjo povabili tudi predstavnike te druĹžbe. Kot je znano, je ta Ĺže nekaj Ä?asa Âťna trguÂŤ, zanjo se menda resno zanimajo trije kupci. Mnogi zaposleni taki prodaji nasprotujejo; tudi mnogi drugi, nikakor pa je ne bi prodali, dokler ne bo sprejet program sanacije okolja ter seveda zagotovljen denar za vsa ta dela. Novi kupec se mora razen za nadaljevanje proizvodnje zavezati, da bo ta Ä?ista, drĹžava pa, da se bo lotila celovite sanacije Celjske kotline. Ne gre, da bi prodali dobro podjetje, zadrĹžali pa umazane stare grehe!

Ne ve pa se ĹĄe, za Ä?igav greh gre v Lembergu.

Kot smo Ĺže poroÄ?ali, se je tam ÂťodtrgaloÂŤ precej kamenja in zgrmelo proti hiĹĄam ob vznoĹžju grajskega hriba. Prva zasilna dodatna zaĹĄÄ?itna dela so Ĺže opravili, stanovalci se bojijo, da ÂťkamenjanjaÂŤ ĹĄe ne bo konec. Nekateri bi se kar izselili, drugi priÄ?akujejo takojĹĄnje ukrepe, da bodo mirno spali. In da se bo namesto od gradu njim odvalil kamen od srca.

Pa ĹĄe to: nekaterim se zdi Ä?udno, da obÄ?ina Rogatec denarno spodbuja njihove mlade za odhod v tujino. Vendar ne gre za to, da bi Ĺželeli, da gre na tuje s trebuhom za kruhom Ä?im veÄ? mladih, v proraÄ?unu so zagotovili denar, da se lahko Ä?im veÄ? ĹĄtudentov udeleĹži ĹĄtudijskih izmenjav. In se vrnejo ĹĄe bolj izobraĹženi in pripravljeni na delo. ÄŒe ga bodo dobili – pri nas! đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

12. marca 2015

Nekaj obÄ?ina, nekaj drĹžava DrĹžava se zaveda, da ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj sama vlaga ogromno sredstev v sanacije po lanskem Ĺžledu in poplavah, zato je pripravljena tudi sama prispevati precej sredstev Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 5. marca – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj letos nadaljuje odpravo plazov, ki so jih sproĹžile vremenske ujme v lanskem letu. Pozimi jo je prizadel Ĺžled, jeseni dve poplavi. Ĺ oĹĄtanj je gotovo med tistimi obÄ?inami, po katerih je narava lani najbolj neusmiljeno udarjala. To je uvidela tudi drĹžava, zato se v Ĺ oĹĄtanju nad njeno ÂťdareĹžljivostjoÂŤ ne pritoĹžujejo. Ĺ e veÄ?, tiste, ki se na ministrstvu za okolje in prostor ukvarjajo z elementarnimi nesreÄ?ami, znajo za pomoÄ? odkrito pohvaliti. OÄ?itno pa tudi drĹžava vidi, da ObÄ?ina sama s proraÄ?unskimi sredstvi veliko denarja

namenja tem sanacijam, zato je pripravljena tudi sama odpreti moĹĄnjo. Za sanacijo treh plazov in posledic lanskega Ĺžleda, ki se jih bodo lotili letos, je denar Ĺže zagotovljen.

Plazove je sproĹžala tudi voda ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj se je na drĹžavo obrnila tudi s prijavo ĹĄkode po lanskih poplavah, septembra in oktobra, pripravila in dostavila pa tudi vso potrebno dokumentacijo. ÂťZa letos je v programu odprave posledic neposredne ĹĄkode, ki ga je odobrila vlada, predvideno saniranje treh plazov iz septembra in treh iz oktobra. Vrednost sanacije je precejĹĄnja, a je ta nujna za zaĹĄÄ?ito lokalnih cest in in-

V drĹžavnem programu trije ĹĄoĹĄtanjski plazovi Ĺ oĹĄtanj, 5. marca – V zaÄ?etku februarja letos je vlada Republike Slovenije sprejela program odprave posledic neposredne ĹĄkode zaradi lanskoletnih poplav, visokega snega in Ĺžleda med 30. januarjem in 27. februarjem. Program vkljuÄ?uje sofinanciranje izvedbe geotehniÄ?nih ukrepov ter izvedbe obnovitvenih del na obÄ?inski infrastrukturi. ÂťZa ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj to pomeni, da se v program sanacije vkljuÄ?ujejo obnovitvena dela treh plazov, in sicer plaz na lokalni cesti na relaciji Bele Vode–Šentvid in gozdnih cestah KoĹželski graben–Prednik iz Strmine proti Zavodnjam ter odcep PuĹĄnik

dividualnih hiĹĄ,ÂŤ pravi Viki Drev, podĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Za odpravo posledic septembrske moÄ?e imajo naÄ?rtovano popravilo ceste Slivnik– Bele Vode, pokopaliĹĄÄ?e–Bele Vode in zelo zahteven plaz MelanĹĄek v Skornem. ÂťZa ta plaz je v pripravi projektna dokumentacija za velik zadrĹževalnik. Ĺ lo bo za sorazmerno velik poseg v naravo,ÂŤ pravi podĹžupan.

Za odpravo posledic oktobrskih poplav, ki so v obÄ?ini prav tako povzroÄ?ile precejĹĄnjo ĹĄkodo, pa so prioritete – potrjene tudi iz drĹžave – odprava plazu pri stanovanjski hiĹĄi SalmiÄ? v Gaberkah, na javni poti PrimoĹžiÄ?–Lokovica ter pri igriĹĄÄ?u Pohrastnik,

Marija AnĹžej: ÂťZa ostali dve sanaciji so v teku postopki zbiranja ponudb najugodnejĹĄega izvajalca.ÂŤ

v Ĺ oĹĄtanju, za Ĺžago Mazej,ÂŤ pravi Marija AnĹžej, viĹĄja svetovalka za investicije in projekte v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj.

Za odpravo plazu na lokalni cesti so po zakonu o javnem naroÄ?anju v Ĺ oĹĄtanju Ĺže pripravili razpis, javno odpiranje ponudb bo 12. marca.

Zagotovljena drĹžavna sredstva se nanaĹĄajo samo na obnovitvena dela. Za odpravo teh plazov po projektantski oceni, torej po oceni iz tehniÄ?ne dokumentacije, je na voljo pribliĹžno 140.000 evrov.

Lahko pa da bo ta znesek dejansko nekoliko niĹžji. To bo znano po odpiranju ponudb najugodnejĹĄih izvajalcev. Ostale stroĹĄke (DDV, nadzor, projektno in tehniÄ?no dokumentacijo) bodo poravnali iz obÄ?inskih sredstev.

Svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki – Od zdaj tudi koncesija za izvajanje programov predĹĄolske vzgoje in varstva otrok?

Tatjana PodgorĹĄek

dela.ÂŤ Pravilnik so svetniki potrdili.

Ĺ martno ob Paki, 9. marca – Za peto sejo sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki v ponedeljek je bilo predvidenih 13 toÄ?k dnevnega reda, ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar pa je na seji predlagal njegovo razĹĄiritev ĹĄe s predlogom Pravilnika o plaÄ?ah in plaÄ?ilih obÄ?inskih funkcionarjev in nagradah Ä?lanov obÄ?inskega sveta ter Ä?lanov drugih obÄ?inskih organov ter o povraÄ?ilu stroĹĄkov. O tem naj bi ĹĄmarĹĄki svetniki razpravljali Ĺže na prejĹĄnji seji sveta, a je KopuĹĄar takrat predlagal umik toÄ?ke.

Komisija delno sprejela pobudo

OdloÄ?itev za tokratno uvrstitev pravilnika na sejo obÄ?inskega sveta je pojasnil: ÂťUgotovili smo nekatera neskladja na tem podroÄ?ju s primerljivimi obÄ?inami.ÂŤ V razpravi je pritrdil pomisleku o morebitnem napaÄ?nem odzivu nekaterih obÄ?anov na to, saj trenutek res ni najprimernejĹĄi, Âť vendar zaradi tega bistvenih finanÄ?nih posledic za obÄ?inski proraÄ?un ne bo. PriÄ?akujem pa, da bo zato boljĹĄe sodelovanje vseh svetnikov na vseh ravneh delovanja (v odborih, komisijah, svetih, druĹĄtvih ‌) in da boste tudi zato Ä?utili ĹĄe veÄ?jo odgovornost pri opravljanju svojega

Na prejĹĄnji seji so svetniki obravnavali osnutek sprememb in dopolnitev statuta lokalne skupnosti, ki med drugim predvideva zmanjĹĄanje ĹĄtevila Ä?lanov obÄ?inskega sveta iz sedanjih 14 na 12 ter obÄ?inskih komisij iz 7 na 5 Ä?lanov. Predlagane spremembe so eden od varÄ?evalnih ukrepov, veljati pa naj bi zaÄ?ele v naslednjem mandatnem obdobju.

Na prehodni razpravi so se predvsem svetniki iz vrst SDS zavzeli za 10-Ä?lanski obÄ?inski svet in s tem za veÄ?inski volilni sistem. ÄŒlani statutarno pravne komisije so to pobudo obravnavali in jo zavrnili z utemeljitvijo, da bi bile s tem spremembe volilnega sistema preveÄ? drastiÄ?ne.

Podprli pa so predlagano zmanjĹĄanje ĹĄtevila Ä?lanov obÄ?inskega sveta za dva, prav tako petÄ?lansko sestavo komisij. Svetniki so tokrat predlog statutarno pravne komisije potrdili, kar pomeni, da za zdaj ostaja v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki proporcionalni volilni sistem. Ali bo pri tem ostalo, je teĹžko napovedati, saj sta svetnika iz vrst SDS in SLS menila, da si s sprejetjem niso zaprli vrat za ponovno obravnavo in s tem za prehod

na veÄ?inski volilni sistem Ĺže na naslednjih lokalnih volitvah.

Pogoji so se spremenili Za nekatere svetnike iz prejĹĄnjega sestava je bila uvrstitev predloga odloka o podelitvi in prenehanju koncesije za izvajanje programa predĹĄolske vzgoje in varstva na obmoÄ?ju lokalne skupnosti nekoliko presenetljiva. Presenetljiva zato, ker so to pobudo Ĺže obravnavali in jo takrat zavrnili. ÂťZdaj pa so se pogoji spremenili,ÂŤ je pojasnil KopuĹĄar. Pridobili so namreÄ? uporabno dovoljenje za javni vrtec pri Ĺželeznici, kamor bi radi preselili dva oddelka iz tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole, ki se tudi zaradi tega sreÄ?uje s prostorsko stisko. S podelitvijo koncesije bi izboljĹĄali pogoje za izvajanje otroĹĄkega varstva v javnem vrtcu, saj bi lahko naÄ?rtovana vlaganja vanj izvajali postopoma. S podelitvijo koncesije tudi ne bi bila ogroĹžena delovna mesta, kar je bil pri prejĹĄnji slabi obrazloĹžitvi eden od tehtnejĹĄih pomislekov. Ne nazadnje se je zasebni vrtec dokazal, da ni muha enodnevnica, starĹĄi so s kakovostjo zadovoljni. Omenjeni pravilnik so svetniki sprejeli. Da bo lahko sluĹžil kot osnova za dodelitev koncesije, pa bodo odloÄ?ali ĹĄe đ&#x;”˛ enkrat. â€

teh sredstev je namenjen plaÄ?evanju stroĹĄkov, ki jih drĹžava pri sanaciji plazov ne upoĹĄteva (priprava dokumentacije, nadzor, DDV).

ObÄ?ina bo z 48 odstotki sredstev sofinancirala tudi popravilo magistralne ceste pri TEĹ , kjer Ĺže nekaj Ä?asa zeva velik usad na ovinku proti reki Paki. Dokumentacija je Ĺže izdelana.

Sami bodo uredili kar nekaj plazov. Najprej najbolj potrebne, take, kot je denimo na cesti na Pristavi v Ravnah in stanovanjskem objektu Slamek, prav tako na tem obmoÄ?ju.

Ogromno dela pa jih Ä?aka pri zaĹĄÄ?iti lokalnih cest, po katerih po Ĺžledu ĹĄe vedno, celo vedno bolj, s strmih breĹžin in gozdov nad njimi, padajo drevesni panji in kamenje. Posebej kritiÄ?no je na obmoÄ?ju Loma v TopolĹĄici, na cestah proti Ravnam in v Belih Vodah.

Lani nadomestili ĹĄest mostov na gozdnih cestah PodĹžupan Viki Drev: ÂťZ odzivom drĹžave smo zadovoljni.ÂŤ

kjer je nujna zamenjava mostu. ÂťZa vse te projekte, ki smo jih prijavili, smo Ĺže pripravili vso potrebno tehniÄ?no dokumentacijo.ÂŤ

ObÄ?ina sama zagotavlja veliko sredstev V proraÄ?unu so letos za odpravo posledic kot lasten vir zagotovili 300.000 evrov. Del

Milena KrstiÄ? – Planinc

Za zdaj proporcionalni volilni sistem

VeÄ?ja odgovornost

3

AKTUALNO

Veliko dela bodo imeli tudi na gozdnih cestah. Lani so na obmoÄ?ju Belih Vod, Ljubije in proti KloĹĄam morali obnoviti ĹĄest mostov. Letos jih bodo ĹĄe nekaj.

100.000 evrov imajo naÄ?rtovanih za protipoplavne ukrepe, ki jih bodo v sodelovanju z ARSO izvajali na obmoÄ?ju BaÄ?ovnice in Toplice ter za Ä?iĹĄÄ?enje reke Pake, kjer obÄ?ina Ä?iĹĄÄ?enje vsako leto sofinancira. Ta lahko vodotoke uredi v veÄ?jem obsegu, kot bi jih sama drĹžava. đ&#x;”˛

Pohvala lastnikom gozdov Po pustoĹĄenju, ki ga je v gozdovih povzroÄ?il Ĺžled, sta tako ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj kot Zavod za gozdove pozvala lastnike, da odstranijo podrto drevje iz gozdov. ÂťV teh prvi toplejĹĄih dneh na terenu opaĹžamo, da lastniki izjemno intenzivno Ä?istijo gozdove in da je povsod ob cestah videti veliko lesa pripravljenega za odvoz,ÂŤ pravi Drev.

S tem lastniki skrbijo ne samo za svojo lastnino, ampak tudi za varnost uporabnikov lokalnih in krajevnih cest. ÂťZa udeleĹžence v prometu je sÄ?asoma, ko zaÄ?ne les propadati, ogroĹženost ĹĄe veÄ?ja. SproĹža se padanje kamenja in panjev. Ob vsakem veÄ?jem deĹževju nas je strah, da bo kdo poklical, ker je kakĹĄna cesta zaprta ali da bi kak kamen padel na koga ali kak avto.ÂŤ Treba je pohvaliti lastnike teh gozdov, da v zadnjem Ä?asu to bolj intenzivno izvajajo.

Ĺ˝enske v politiki â?ą Ĺ˝enski odbor SDS Ĺ oĹĄtanj pripravil ob 8. marcu okroglo mizo Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 9. marec – V Mestni galeriji je v ponedeljek na veÄ?er za okroglo mizo sedlo pet uspeĹĄnih Ĺžensk, ki so kariero naredile in jo ĹĄe delajo v politiki: podpredsednica SDS Alenka Jeraj, poslanki Nada BritovĹĄek in Jelka Godec ter Ä?lanica mestnega odbora SDS Velenje mag.

Alenka Gortan. Pogovor je organi-

Med Ä?lani SDS je v Sloveniji, kot so povedale, pribliĹžno tretjina Ä?lanic. Stranka spodbuja Ĺženske, da so dejavne Ĺže od vsega zaÄ?etka. S tem namenom je bil ustanovljen Ĺ˝enski forum, ki jim pomaga odpirati poti v politiko. Ženske velikokrat reÄ?ejo, da nimajo dovolj znanja, izkuĹĄenj, in da zato ne morejo biti kandidatke, svetnice, Ĺžupanje, poslanke ...

Trudimo se, da jim pomagamo priti

Alenka Jeraj: ÂťKo sem enkrat rekla naĹĄemu predsedniku, da Ĺženske noÄ?ejo kandidirati, ker pravijo, da ne znajo govoriti, je rekel, da tega, da Ĺženske ne znajo govoriti, pa Ĺže ne verjame.ÂŤ

ke zakoneÂŤ in ali ne bi sama sprejela boljĹĄega. To je bilo dobro izhodiĹĄÄ?e za vstop v politiko.

Pogovarjale so se tudi o Ĺženskih kvotah. ÂťTudi v naĹĄi stranki jih je nekaj, ki brez uzakonjenih kvot morda ne bi dobile svoje priloĹžnosti. Ne bi pa bilo prav, Ä?e bi na kvote gledali z vidika, da zapolnimo liste, ampak da skuĹĄamo poiskati sposobne Ĺžen-

Dobro so se razgovorile: mag. Alenka Gortan, Alenka Jeraj, Jelka Godec, Judita ÄŒas KrneĹža in Nada BrinovĹĄek.

ziral Ĺ˝enski odbor SDS Ĺ oĹĄtanj, vodila pa ga je predsednica odbora in svetnica v ĹĄoĹĄtanjskem obÄ?inskem svetu Judita ÄŒas KrneĹža.

Med obÄ?instvom je bila polovica moĹĄkih, med njimi tudi Ĺžupan Darko Menih, ki je izrazil upanje, da so moĹĄki Ĺženske vsaj na 8. marec razbremenili in v. d. predsednika ĹĄoĹĄtanjskega odbora stranke Peter Radoja, ki je ÂťpriznalÂŤ, da so Ĺženske v politiki nepogreĹĄljive, ker znajo reÄ?i bobu bob, in ko je potrebno, moĹĄke tudi prizemljiti.

do znanj, ki jih kot politiÄ?arke potrebujejo, vkljuÄ?no z veĹĄÄ?inami javnega nastopanja,ÂŤ so pripovedovale.

VÄ?asih Ĺženske tudi nimajo ambicij ali pa njihove ambicije ne segajo visoko. Nekatere so zadovoljne Ĺže, Ä?e so svetnice v kakĹĄnem obÄ?inskem svetu, so pa tudi Ĺženske, ki vidijo dlje.

Svojo izkuĹĄnjo, ki jo je pripeljala v politiko, je razloĹžila Jerajeva. Po desetih letih dela v obÄ?inski upravi, kjer je bila zadolĹžena za druĹžbene dejavnosti, sta se ji pri delu velikokrat porajali vpraĹĄanji, kdo Âťdela ta-

ske, ki si Ĺželijo delati v politiki, in jim pri tem pomagati,ÂŤ so menile.

Jerajeva pa dodala: ÂťVÄ?asih znajo biti Ĺženske bolj krute od moĹĄkih, pa ĹĄe manj kot moĹĄki pripravljene spustiti kakĹĄno kolegico naprej ... Tudi Ĺženske moramo ĹĄe kaj narediti. Nasploh pa mislim, da se v naĹĄi stranki zelo trudimo in znamo prepoznati tiste, ki imajo ambicije, ki imajo Ĺželjo kaj uresniÄ?iti, in pri tem smo jim pripravljeni pomagati.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 12. 3. 2015, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

Celjski sejem stopa v pomlad Lansko leto sklenili z dobiÄ?kom – Tokrat tudi o konoplji in njeni uporabi Celje, 2. marca – Pojdimo v pomlad, je naslov letoĹĄnje prve sejemske prireditve v Celju. Gre za sejme Flora, Poroka, Altermed in vseslovensko sreÄ?anje Ä?ebelarjev ApiSlovenija. Vrata bodo na celjskem sejmiĹĄÄ?u odprli jutri (v petek), zaprli pa v nedeljo, 15. marca. Na njem se bo predstavilo 426 razstavljalcev iz 12 drĹžav.

vsestranski konoplji in njeni uporabi za medicinske namene. Celjski sejem jo pripravlja v sodelovanju z ONEJ – DruĹĄtvom prekmurske pobude. Predstavnik druĹĄtva Zdravko PravdiÄ? je med drugim povedal, da Ĺželijo tudi s tem vzpostaviti dialog s pristojnimi in ĹĄirĹĄo javnost seznaniti, da je konoplja vsestransko uporabna tudi kot zeliĹĄÄ?e in da je zako-

12. marca 2015 kih konopljinega olja pri zdravljenju raka. Sicer se bodo obiskovalci na Altermedu lahko pouÄ?ili o zdravem kuhanju in zdravilnih tehnikah, zeliĹĄÄ?ih, zaÄ?imbah in superĹživilih.

Pomemben partner spomladanskega sejemskega trojÄ?ka je Sekcija cvetliÄ?arjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniĹĄki zbornici Slovenije.

Njen predsednik Simon Ogrizek je dejal, da bodo letos namenili pozornost soĹžitju Ä?loveka in Ä?ebele Âťskozi stiÄ?no toÄ?ko – rastlino. Zato bodo vsi dogodki, ki jih pripravljamo, povezani s to temo – od poroÄ?nih ĹĄopkov, izdelave in promocije slednjih, do tekmovanj mladih cvetliÄ?arjev.

NaĹĄe sporoÄ?ilo je, da kultura cvetja ne sme nazadovati in da je treba prepoznati pomen flore in favne za kakovostnejĹĄe Ĺživljenje Ä?loveka v okolju.ÂŤ

ViĹĄja rast

GOSPODARSKE novice

NeuspeĹĄne draĹžbe Vegradovega premoĹženja Velenje, 10. marca - Vse za torek napovedane draĹžbe premoĹženja druĹžbe Vegrad v steÄ?aju so bile neuspeĹĄne. Poleg zemljiĹĄÄ? v Mozirju in Vojniku, poslovnega prostora v Ĺ oĹĄtanju in kompleksa Kamnolom TUF v Ĺ martnem ob Paki je bil neuspeĹĄen tudi peti poskus prodaje kompleksa Cerknica v izgradnji, za katerega je bila izklicna cena doloÄ?ena pri 900.000 evrov.

Med veÄ?jimi napovedanimi draĹžbami je bila poleg kompleksa Cerknica tudi draĹžba kompleksa Kamnolom TUF v Ĺ martnem ob Paki, za katerega je bila na tokratnem tretjem poskusu prodaje izklicna cena doloÄ?ena pri 213.000 evrov.

Tudi za nekatere druge sklope Vegradovega premoĹženja se prodaje vleÄ?ejo. Tako Grilova po neuspeĹĄnih draĹžbah industrijskega kompleksa Montal v Ĺ oĹĄtanju zdaj za to premoĹženje zbira nezavezujoÄ?e ponudbe. Interesenti lahko ponudbe poĹĄljejo do 3. aprila letos.

Vegrad je v steÄ?aju od oktobra 2010.

za gospodinjstva enkrat letno brezplaÄ?en. Individualna gospodinjstva odvoz naroÄ?ijo sama, za gospodinjstva v blokovni gradnji pa upravnik. Vse kosovne odpadke je moĹžno brezplaÄ?no oddati tudi v zbirnih centrih. Pred vstopom je potrebno usluĹžbencu pokazati poloĹžnico PUP Saubermacherja in osebni dokument. đ&#x;”˛

mkp

KonÄ?ali akcijo ÂťKnap5ÂŤ Velenje, 27. februarja – Na pobudo rudarjev Premogovnika Velenje so pri MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje izvedli humanitarno akcijo za druĹžine ponesreÄ?enih rudarjev v Zenici. Preko razliÄ?nih mobilnih operaterjev so zbirali sredstva pod sklicem ÂťKnap5ÂŤ. Zbrali so nekaj veÄ? kot 5 tisoÄ? evrov, ki so jih v petek odpeljali v Zenico. ÂťZagotavljam, da bomo devetim druĹžinam, v katerih so tudi otroci, predali ta denar. Verjamem, da jim bomo s tem priĹžgali iskrico v oÄ?eh, saj so v prejĹĄnjem letu ob izgubi oÄ?etov doĹživeli hude trenutke,ÂŤ nam je tik pred odhodom v BiH povedala sekretarka MZPM Velenje Tinca KovaÄ?. đ&#x;”˛

bĹĄ

đ&#x;”˛

Na novinarski konferenci so predstavili dogajanje na spomladanskem sejmu (od leve proti desni): Simon Ogrizek, Breda Obrez Preskar in Zdravko PravdiÄ?.

Po besedah Brede Obrez Preskar, izvrĹĄne direktorice druĹžbe Celjski sejem, bodo poleg ponudbe in zadnjih trendov na omenjenih podroÄ?jih obiskovalci kot novost zaznali ĹĄe drugaÄ?no prostorsko prerazporeditev sejmov in ĹĄtevilne obsejemske dogodke. PrviÄ? bodo na sejmu Poroka pripravili modro revijo srednjeĹĄolci in na njej predstavili lastne poroÄ?ne kreacije. Glavni temi jubilejnega 20. sejma Flora bosta samooskrba in samopridelava. V ospredju Altermeda bo razprava o

nodaja do nje diskriminatorna. Ĺ e zdaleÄ? ni smrtno nevarna. Po najnovejĹĄi ameriĹĄki raziskavi je 114-krat manj nevarna od alkohola in tobaka. V goste prihaja tudi KanadÄ?an Rick Simpson, ki bo govoril o uÄ?in-

Dogajanje na najveÄ?jem sreÄ?anju Ä?ebelarjev in ljubiteljev Ä?ebel v regiji bo poleg ponudbe dopolnil ĹĄe strokovni posvet o Ä?im boljĹĄi izrabi Ä?ebeljih paĹĄ v Sloveniji ter teĹžavah đ&#x;”˛ malega panjskega hroĹĄÄ?a.

Rekli so â?ą Breda Obrez Preskar o poslovanju druĹžbe Celjski sejem v letu 2014 in morebitni novi sejemski prireditvi: ÂťLansko poslovno leto smo sklenili z blizu 100 tisoÄ? evri dobiÄ?ka. O novi sejemski ponudbi ne razmiĹĄljamo, saj je teĹžko ponuditi kakĹĄno novo sejemsko prireditev. Zato pa ves Ä?as dopolnjujemo sejemske vsebine.ÂŤ

Edamo vedno en korak naprej Ob prvem rojstnem dnevu vabijo na praznovanje

Elektro Jezernik je ZaÄ?enja se odvoz ÂťvitkoÂŤ podjetje kosovnih odpadkov Velenje – Elektro Jezernik se tako Ĺ aleĹĄka in Zgornja Savinjska dolina – PUP Saubermacher Velenje je februarja vsem gospodinjstvom v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini, kjer opravlja javno gospodarsko sluĹžbo, posredoval BroĹĄuro o pravilnem ravnanju z odpadki. V njej so navedeni tudi urniki vseh odvozov.

Odvoz kosovnih odpadkov bo potekal od 16. marca do 13. novembra po predhodnem naroÄ?ilu. Odvoz je

kot veÄ?ina tistih, ki so povezani z gradbeniĹĄtvom, otepa s teĹžavami, ki pa jih po besedah direktorja Vlada Jezernika premagujejo z dobro organiziranostjo. ÂťSmo vitko podjetje, praktiÄ?no brez reĹžije. Vsak zaposlen opravi ves postopek od zaÄ?etka do konca. Vsi zaposleni so tako usposobljeni in res naredijo delo kvalitetno od zaÄ?etka do konca,ÂŤ pravi đ&#x;”˛ Jezernik.

Ljubljana – Kljub vsem ĹĄkripanjem v drĹžavi pa vsaj mnoga podjetja poslujejo bolje. Letos naj bi se gospodarstvo v obmoÄ?ju skupne valute okrepilo za 1,5 odstotka, kar je 0,5-odstotne toÄ?ke veÄ? od zadnje decembrske napovedi. V Sloveniji pa naj bi bila ta rast 1,8-odstotna.

Morda pa bomo zmogli ĹĄe kaj veÄ?. đ&#x;”˛

Triglav za 23 odstotkov poveÄ?al dobiÄ?ek Ljubljana – Skupina Triglav je v letu 2014, zahvaljujoÄ? izjemnim razmeram na kapitalskih trgih, ki so omogoÄ?ale zelo visoke donose od finanÄ?nih naloĹžb, poveÄ?ala Ä?isti dobiÄ?ek za 23 odstotkov – na 85,7 milijona evrov. Kljub ĹĄe vedno zahtevnemu poslovnemu okolju je poveÄ?ala tudi trĹžni deleĹž za 0,3 odstotne toÄ?ke – na 36,1 odstotka. đ&#x;”˛

DUTB novo gnilo jajce Ljubljana – DruĹžba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je stara pribliĹžno 2 leti. Ustanovljena je bila, da bi nam pomagala povrniti zaupanje v naĹĄ banÄ?ni sistem.

Govorilo se je o novih standardih upravljanja, ob tem pa so, da ne bi nepouÄ?eni drezali v ta tako imenovani visoko intelektualni finanÄ?ni hazard, predvsem govorili o „poslovnih skrivnosti“. Revizija je pokazala na ĹĄe eno gnilo jajce. V naĹĄi slabi banki naj bi nepravilnosti kar mrgolelo. Danes je zaupanje javnosti v ustanovo skoraj niÄ?elno. Sedaj Ä?akamo na odziv vlade na revizijo poslovanja. Menjave na DUTB so Ĺže koalicijsko meĹĄetarjenje in tudi za to ni nujno, da bo poslovanje te ustanove od zdaj teklo drugaÄ?e. đ&#x;”˛

mz

Citycenter spet praznuje Celje, 5. marca – Citycenter Celje, ki je vodilno nakupovalno srediĹĄÄ?e v ĹĄirĹĄi celjski regiji, je lani obiskalo 5,1 milijona obiskovalcev, kar mu je prineslo 100 milijonov evrov prometa, so povedali na novinarski konferenci v Ä?etrtek.

200 dogodki Ä?ez leto, in to za vse generacije. Svoje pa dodaja tudi humanitarna akcija Citycentrovo srce.

Nena Horvat, vodja marketinga, pa je obiskovalce povabila na praznovanje 9. rojstnega dne, ko se bo od 18. do 21. marca na glasbeno-

valci se bodo potegovali tudi za lepe nagrade v vrednosti 2.100 evrov.

BoĹĄtjan BrantuĹĄa, deĹželni menedĹžer SES-ovih nakupovalnih srediĹĄÄ?, je prepriÄ?an, da je lanska uspeĹĄna prenova vzhodnega dela nakupovalnega srediĹĄÄ?a Ĺže v decem-

KidriÄ?eva 3, Velenje Delovni Ä?as: od 9. do 18., ob sobotah do 12. ure.

T 08 330 18 56

Visoka kakovost, izvrstni materiali in modni dizajn. Edamo za moĹĄke in Ĺženske.

Pred enim letom, 13. marca, je v Velenju v delu prostorov nekdanje Zibke, vrata odprla prodajalna Edamo. Ĺ˝e ob odprtju je poĹžela ĹĄtevilne simpatije. Moderni dizajni priznanih nemĹĄkih blagovnih znamk, visoka kakovost in za oboje zelo dostopne cene, vleÄ?ejo. Tisti, ki so priĹĄli enkrat, pridejo tudi drugiÄ?, tretjiÄ? ...

Skupaj z njimi in tistimi, ki bodo v prodajalno stopili morda na prvi rojstni dan prviÄ?, bodo popoldne nazdravili. Tisti, ki bodo kaj izbrali, pa bodo ob dobrem nakupu ĹĄe obdarovani. S Ä?im, naj ostane skrivnost ...

Ob naĹĄem obisku smo z lastnikom Ĺželeli ÂťrazÄ?istitiÂŤ eno. Kako je mogoÄ?e, da so enaki kosi v Vele-

nju cenejĹĄi od tistih, ki so na policah v NemÄ?iji? Odgovor je na dlani. Pardon, trgu. Priznane nemĹĄke blagovne znamke (Damo, Cabano, Isabell, Ben Green ...) zastopajo od Slovenije pa vse do Makedonije. To pa je nekaj, kar pri dobaviteljih omogoÄ?a posebne pogoje.

Velenjski Edamo pa je vabljiv ĹĄe zaradi neÄ?esa. Aktualne kolekcije so na policah in obeĹĄalnih Ĺže zelo zgodaj. Kolekcija pomlad – poletje Ĺže od februarja kliÄ?e sonce in zbuja skomine. V kotiÄ?ku z vzorci pa se vedno najdejo posebej mikavni unikatni kosi, ki razmiĹĄljajo in nakazujejo Ĺže naslednje sezone.

Nena Horvat, Darja Lesjak in BoĹĄtjan BrantuĹĄa

Darja Lesjak, centrova menedĹžerka, je prepriÄ?ana, da je ta rezultat prinesla bogata ponudba vrhunskih domaÄ?ih in tujih blagovnih znamk, nenehnih prizadevanj odliÄ?ne ekipe in osveĹžitve centra z novimi sodobnimi reĹĄitvami. PrazniÄ?ni marec bo polepĹĄala tudi otvoritev novega McDonaldsa. Priljubljenost Citycentra krepi Ĺživahno dogajanje z veÄ? kot

modnem spektaklu zvrstilo 6 modnih revij in predstavilo veÄ? kot 100 blagovnih znamk. Predstavljene bodo modne smernice za pomlad in prihajajoÄ?e poletje. Vse kolekcije so Ĺže na policah njihovih prodajaln.

Vrhunec praznovanja pa bo v Ä?etrtek, 19. marca, ko bo potekala VIP modna revija, meĹĄanica mode, glasbe in plesa v svetu kabareta. Obisko-

â?ą

Lani 5,1 milijona obiskovalcev in 100 milijonov prometa

bru prinesla kar 40 odstotkov viĹĄji obisk v primerjavi z letom poprej. ÂťStrategija postaviti merila in delati prve korake, je pot, ki nas vodi k vedno boljĹĄim rezultatom,ÂŤ je povedal.

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

12. marca 2015

Eden najveÄ?jih projektov Ljubljana, 5. marca – Podjetje BSH HiĹĄni aparati Nazarje je v prenovljenem razstavnem prostoru v Ljubljani pred tednom dni predstavilo novo generacijo peÄ?ic Bosch in Siemens. Gre za enega najveÄ?jih projektov v zgodovini koncerna BSH. Vanj so vloĹžili veÄ? kot 200 milijonov evrov.

Nove peÄ?ice odlikujejo predvsem nove inovativne funkcije, enostavne za upravljanje aparata. ZdruĹžujejo moĹžnosti klasiÄ?ne peÄ?ice, 2 v 1 kombinirane peÄ?ice ter parne in mikrovalovne peÄ?ice. Izdelujejo jih v NemÄ?iji, na voljo pa so tudi Ĺže kupcem v Sloveniji.

Podjetje BSH HiĹĄni aparati Nazarje Ĺže veÄ? kot 40 let proizvaja male hiĹĄne aparate. Pred 12 leti je postalo del mednarodne Skupine BSH in je uvrĹĄÄ?eno med tri vodilne druĹžbe v panogi, na zahodnoevropskem trgu pa prepriÄ?ljivo vodi. Razvojni center podjetja je v zadnjih petih letih vloĹžil 71 patentnih prijav. đ&#x;”˛

tp

VeÄ? raziskovalnih nalog Velenje – V letoĹĄnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline, ki deluje pod okriljem Ĺ olskega centra Velenje, so uÄ?enci zadnjih razredov osnovnih ĹĄol in dijaki srednjih ĹĄol oddajali 49 raziskovalnih nalog, kar je pet veÄ? kot lani. Pod 27 nalog so se podpisali osnovnoĹĄolci, pod 22 pa srednjeĹĄolci.

Avtorji so svoje ÂťizdelkeÂŤ predstavljali recenzentom in tudi ĹĄirĹĄi javnosti od ponedeljka, 9., do srede, 11. marca. đ&#x;”˛

Za kakovost ni denarja

malo.ÂŤ Narobe svet je poimenoval dejstvo, da gre kakovostna hlodovina Ä?ez mejo, sami pa so nato prisiljeni uvaĹžati rezan les iz slovenskih gozdov. ÂťNekateri trgovci z rezanim lesom v Avstriji imajo namreÄ? napisano poreklo blaga.ÂŤ NaĹĄ hrast, ki ga za svoje izdelke potrebujejo najveÄ?, med drugimi pokupijo Japonci. Lastniki gozdov ga raje prodajo njim po niĹžji ceni kot naĹĄim trgovcem, ker dobijo denar v dogovorjenem roku. V Sloveniji pa je plaÄ?ilna nedisciplina velika ovira.

Povezovanje skoraj nemogoÄ?e – Slab odziv drĹžave – Za veÄ?ji kos kruha izhod le tujina?

Tatjana PodgorĹĄek

Mizarstva Jurkovnik v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju ima dolgo tradicijo in vrhunske izdelke, a mu kriza kar poĹĄteno kaĹže zobe. PoloĹžaj lesnopredelovalne industrije v Sloveniji je namreÄ? kljub velikim zalogam kakovostnega lesa vse prej kot spodbuden. DrĹžava je sprejela nekatere ukrepe, obljubila zavzetejĹĄe aktivnosti, a rezultatov ni. ÂťDrĹžava ne ukrepa dovolj hitro in uÄ?inkovito, panoga pa ĹĄe kar naprej tone. Za nameÄ?ek so prisotne ĹĄe posledice gospodarske krize, ki zmanjĹĄujejo kupno

Namesto 60 do 70 le 40 stopnic na leto Erik Jurkovnik: ÂťTuji kupci nas najpogosteje najdejo na sejmih ali preko internetne strani. Pri veÄ?ini njih je kakovost izdelka pomembnejĹĄa od cene.ÂŤ

moÄ? potroĹĄnikov. Ti bi seveda radi imeli Ä?im kakovostnejĹĄe izdelke po Ä?im niĹžji ceni,ÂŤ pravi obrtnik Erik Jurkovnik iz Mizarstva Jurkovnik v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju. Erik nadaljuje Ĺže veÄ? kot 30-letno tradicijo mizarstva, pohiĹĄtva po meri, kuhinj in

tp

Zagrizi v svojo podjetniĹĄko idejo!

SaĹĄa inkubator in Mestna obÄ?ina Velenje pripravljata podjetniĹĄki vikend ImaĹĄ podjetniĹĄke ambicije? ImaĹĄ dobre Vzemi prihodnost v svoje roke! ideje? Ponujamo ti izjemno priloPohiti s prijavo, saj je rok za oddajo Ĺžnost, da spoznaĹĄ, kako poteka razvoj prijavnice 17. marec 2015! poslovne ideje in njena realizacija v PodjetniĹĄki vikend je praksi. intenziven podjetniĹĄkoZato pridi na PodjetniĹĄki vikend v -zabaven vikend, na NajboljĹĄe Velenje, ki bo potekal med 27. katerem ekipe, ki so podjetniĹĄke in 29. marcem v Mladinskem ekipe se bodo lahko Ĺže predhodno hotelu Velenje, in razvijaj potegovale za formirane ali se forveĹĄÄ?ine, ki so danes nujno ponagrade v mirajo na dogodku, trebne za tvoj karierni uspeh! vrednosti tekmujejo v tem, kdo Z udeleĹžbo boĹĄ pridobil/a: 6.000 â‚Ź. bo v izjemno kratkem Ä?asu ustvaril boljĹĄi pro• nove karierne priloĹžnosti, totip oziroma poslovni model • konkretna poslovna in podjetnipodjetja. ĹĄka znanja, Za prijavo ne potrebujeĹĄ podjetniĹĄke • druĹženje z uspeĹĄnimi ljudmi, • nova poznanstva, ideje, je pa ta zaĹželena. Sodelujete • moĹžnost realizacije lastne ideje, lahko vsi, ki ste kreativni, zagnani in • veliko zabave in druĹženja, pripravljeni delati v timu. ÄŒe nimaĹĄ po• hrano, prigrizke in noro vzduĹĄje. slovne ideje, se boĹĄ prikljuÄ?il kateriod

skupin in s svojim znanjem pomagal k njeni realizaciji.

Pridobil boĹĄ praktiÄ?ne podjetniĹĄke veĹĄÄ?ine in ĹĄe mnogo veÄ?. Vse, kar potrebujeĹĄ danes za svoj osebni in karierni razvoj.

Z nami bo veÄ? kot 10 izkuĹĄenih mentorjev s podroÄ?ja podjetniĹĄtva, trĹženja, marketinga, informacijskih tehnologij, pitchanja, dizajna, telekomunikacij ‌, ki vam bodo pomagali razviti vaĹĄe poslovne ideje.

Za prijavo pojdite na spletno stran www.startupvelenje.si in izpolnite spletno prijavnico.

Za vse dodatne informacije nas spremljajte na Facebookovi strani startupvelenje, nam piĹĄite na info@startupvelenje.si ali nas pokliÄ?ite na telefon 03 8961 718.

Ne Ä?akajte, da vam priloĹžnost pade na glavo, ampak zagrizite vanjo!

VEČ KOT

–50 %

Samo v studiih Gorenje: Nadstandardno opremo podarimo

masivnega pohiĹĄtva, njihova specialnost pa so notranje samostojeÄ?e lesene stopnice in ograje iz masivnega lesa. Zanje so dobili kar nekaj priznanj, med drugim se ponaĹĄajo z znakom slovenske kakovosti.

Prisiljeni uvaĹžati slovenski les iz tujine Po njegovih besedah domaÄ?i trg ne zna oziroma ne zmore ceniti roÄ?no izdelanih kakovostnih izdelkov, zato se vse bolj usmerjajo v tujino, predvsem Avstrijo, NemÄ?ijo in Ĺ vico. Tu kupci razumejo, zakaj so omenjeni izdelki draĹžji. V Sloveniji se razvijajo trgovine, proizvajalci pa nazadujejo. ÂťVlaganja v razvoj so nujna, stroji niso poceni, mi pa nismo konkurenÄ?ni, ker zaradi nenormalne obdavÄ?itve dela in ostalih zadev ne moremo biti. Kakovost na domaÄ?em trgu danes pomeni pre-

V preteklosti so v mizarski delavnici, v kateri sta dva redno zaposlena, Erikov oÄ?e pa po pogodbi, izdelali od 60 do 70 samostojeÄ?ih masivnih stopnic. Danes jih izdelajo pribliĹžno 40. Lahko izboljĹĄa razmere v lesnopredelovalni industriji povezovanje, na katerega stavi drĹžava? Po mnenju sogovornika ne. ÂťSodelovanje med mizarji je zelo teĹžko, ker vsak iĹĄÄ?e pri tem reĹĄitve zase. ReĹĄitev, vsaj kratkotrajna, pa je lahko tudi iskanje napak pri drugem konkurentu.ÂŤ Tako kot doslej se bodo po svojih moÄ?eh v Mizarstvu Jurkovnik trudili in prilagajali potrebam trga ter zahtevam kupcev. ÄŒe se bodo razmere ĹĄe poslabĹĄevale, pa Âťne vidim drugega izhoda kot ĹĄe veÄ?jo prisotnost v tujini, kar pa ni lahko.

Ne vemo, kaj bo na tem podroÄ?ju storila drĹžava, Ä?eprav se nanjo ne zanaĹĄamo preveÄ?,ÂŤ pravi Erik. Ĺ˝elijo pa si, da bi lesarstvo doma znova cvetelo, kot je nekoÄ?, kajti od tega bi imeli koristi vsi.

������d.o.o.ďż˝jeďż˝vodilnoďż˝slovenskoďż˝ podjetjeďż˝naďż˝podroÄ?juďż˝proizvodnjeďż˝ regulacijskihďż˝elementovďż˝ogrevalnihďż˝ sistemov.ďż˝

Zara����o���a��a����a��ost��o��a���a�o��rosto����o��o���sto

OBRATOVODJAďż˝PROIZVODNJE Naďż˝oďż˝eďż˝inďż˝odďż˝ovornosti: • vodenjeďż˝inďż˝organiziranjeďż˝proizvodnje, • vsakodnevniďż˝nadzorďż˝nadďż˝delavciďż˝inďż˝kontrolaďż˝dela,ďż˝ • skrbďż˝zaďż˝realizacijoďż˝planaďż˝proizvodnje, skrbďż˝zaďż˝skladnostďż˝delaďż˝sďż˝predpisanoďż˝tehnologijo, • skrbďż˝zaďż˝upoĹĄtevanjeďż˝predpisovďż˝varstvaďż˝priďż˝delu,ďż˝poĹžarnegaďż˝ varstvaďż˝inďż˝varstvaďż˝zdravjaďż˝zaposlenih, • skrbďż˝zaďż˝nemotenďż˝potekďż˝delaďż˝vďż˝proizvodnjiďż˝vďż˝skladuďż˝sďż˝standardi, • izdelavaďż˝dnevnihďż˝inďż˝tedenskihďż˝poroÄ?ilďż˝oďż˝stanjuďż˝vďż˝proizvodnji, • sprotno��vsakodnevnoďż˝obveĹĄÄ?anjeďż˝nadrejenegaďż˝oďż˝potekuďż˝delaďż˝vďż˝ proizvodnji, • reĹĄevanjeďż˝tekoÄ?eďż˝problematikeďż˝naďż˝izmeni, • sprotnoďż˝ocenjevanjeďż˝delovnihďż˝uÄ?inkov,ďż˝kakovostiďż˝delaďż˝inďż˝ izdelkov, • aktivnoďż˝vkljuÄ?evanjeďż˝vďż˝projekteďż˝nabaveďż˝inďż˝prodaje, • zagotavljanjeďż˝kvaliteteďż˝izdelkovďż˝poďż˝predpisanihďż˝standardih.

PriÄ?akujemo • V.ďż˝oz.ďż˝Vďż˝.ďż˝stopnjoďż˝izobrazbeďż˝tehniÄ?neďż˝smeri,��strojna,ďż˝elektro,ďż˝ mehatronika) vsajďż˝petďż˝letďż˝izkuĹĄenjďż˝zďż˝vodenjemďż˝proizvodnihďż˝procesov, • obvladovanjeďż˝vodstvenihďż˝veĹĄÄ?in, • sposobnostďż˝timskegaďż˝dela, • pripravljenostďż˝naďż˝dvoizmenskoďż˝delo, • znanjeďż˝angleĹĄkegaďż˝jezika,��pozanavanjeďż˝veÄ?ihďż˝jezikovďż˝ predstavljaďż˝prednost) • raÄ?unalniĹĄkoďż˝znanjeďż˝paketa�������ice����ad,��roďż˝,ďż˝predstavljaďż˝ prednost, • poznavanjeďż˝konceptaďż˝delaďż˝vďż˝proizvodnji,ďż˝ • poznavanjeďż˝konceptaďż˝vitkeďż˝proizvodnje, • odgovornega,ďż˝proaktivnega,ďż˝timskoďż˝naravnanegaďż˝inďż˝pozitivnegaďż˝ kandidata.ďż˝ Nudimo DolgoroÄ?noďż˝zaposlitevďż˝s���meseÄ?nimďż˝poizkusnimďż˝delom,ďż˝vďż˝zeloďż˝ uspeĹĄnemďż˝podjetju.��mogoÄ?enoďż˝jeďż˝deloďż˝vďż˝podjetju,ďż˝kiďż˝imaďż˝ vsakoletnoďż˝rast,ďż˝izvoznoďż˝usmerjenoďż˝strategijoďż˝zďż˝lastnimďż˝razvojemďż˝inďż˝ prodajo.��ravďż˝takoďż˝nudimoďż˝moĹžnostďż˝permanentnegaďż˝izobraĹževanja,ďż˝ terďż˝lepeďż˝osebneďż˝dohodke.ďż˝ ďż˝isneďż˝proĹĄnjeďż˝zďż˝dokaziliďż˝oďż˝izpolnjevanjuďż˝pogojevďż˝poĹĄljiteďż˝doďż˝ 20.3.201��naďż˝naslov�������d.o.o.,��oroĹĄkaďż˝cesta���a,ďż˝3320ďż˝ Velenje,ďż˝aliďż˝naďż˝elektronskiďż˝naslov��janez.brglez��irst.si

Predal v podnoŞju z letvijo podnoŞja • Steklene stranice na predalih • PVC proti zdrsne obloge v predalu • ALU obloga dna elementov Gorenje d.d. Prodaja kuhinj, Partizanska 12, 3320 Velenje

5

GOSPODARSTVO

www.gorenje.si

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 3. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka â€

Sreda, 4. marca Dan po sprejetju novele zakona o zakonski zvezi in druĹžinskih razmerjih so njeni nasprotniki zaÄ?eli organizirati zbiranje podpisov za razpis referenduma.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Struktura

stopno. Sklenili so tudi podaljĹĄati moratorij na ruĹĄenje Ä?rnih gradenj.

Sredi ĹĄkandala se je znaĹĄla nemĹĄka obveĹĄÄ?evalna sluĹžba, ko je v javnost pricurljala novica, da so iz njenih ĹĄe nedokonÄ?anih novih prostorov ukradli pipe.

NevĹĄeÄ?nosti je povzroÄ?alo vreme – veter je na HrvaĹĄkem divjal s hi-

SMC (Stranka Mira Cerarja) bo odslej SMC (Stranka modernega centra).

ZaÄ?elo se je zbiranje podpisov za razpis referenduma.

Poslanci so obravnavali prvi reformni sveĹženj pravosodja in sprejeli noveli zakona o sodiĹĄÄ?ih in sodniĹĄki sluĹžbi, ki naj bi prispevali k uÄ?inkovitejĹĄemu delovanju sodiĹĄÄ?.

Parlamentarne stranke so se po objavi negativnega poroÄ?ila RaÄ?unskega sodiĹĄÄ?a o ustanovitvi in delovanju DUTB zavzele za Ä?imprejĹĄnjo odpravo nepravilnosti.

V zvezi s smrtjo opozicijskega voditelja Nemcova se je prviÄ? oglasil tudi ruski predsednik. Dejal je, da gre za politiÄ?ni umor, za kar pa v Rusiji ne bi smelo biti prostora.

Na vzhodu Ukrajine je priĹĄlo do hude eksplozije v premogovniku; v njej je umrlo 8 rudarjev, 23 pa jih je ostalo ujetih pod zemljo.

AmeriĹĄki predsednik Barack Obama se je ostro odzval na govor izraelskega premierja v ameriĹĄkem kongresu in dejal, da Benjamin Netanjahu ni povedal niÄ? novega.

ÄŒetrtek, 5. marca V javnosti je odjeknila novica o viĹĄini avtorskih honorarjev na raÄ?un davkoplaÄ?evalskega denarja – veÄ?ino je posebej zbodlo, da je drugega najviĹĄjega prejela ministrica za izobraĹževanje Stanka Setnikar Cankar.

Ministrica se je zaradi prejemkov od pogodbenih in avtorskih del znaĹĄla v srediĹĄÄ?u pozornosti javnosti.

Vlada je po dolgotrajni seji zavrnila predlog treh kandidatov za nadzorni odbor drĹžavnega holdinga, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance. Je pa potrdila tri nove neizvrĹĄne direktorje DUTB-ja.

KPK se je odloÄ?ila, da bo ponovno izvedla postopek preverjanja premoĹženja Janeza JanĹĄe.

Poslanci so obravnavali novelo zakona o drĹžavnem toĹžilstvu in novelo zakona o brezplaÄ?ni pravni pomoÄ?i, ki naj bi pomoÄ? napravila bolj do-

trostjo veÄ? kot 200 kilometrov na uro, obilne padavine in moÄ?an veter pa so pustoĹĄili tudi po ÄŒrni gori in v BiH.

Petek, 6. marca Koalicijske stranke so se strinjale glede podpore zakona o izvajanju fiskalnega pravila. Podporo so zagotovili tudi v DeSUS.

Predstavil se je novi direktor uprave kriminalistiÄ?ne policije Branko Japelj, ki je poudaril, da je za boljĹĄe sodelovanje s toĹžilstvom ogromno prostora.

Nigerijska skrajna islamistiÄ?na skupina Boko Haram je prisegla zvestobo Islamski drĹžavi.

V Maliju je v priljubljeni turistiÄ?ni klub vstopil najmanj en napadalec in zaÄ?el streljati. Ubil je pet ljudi, med njimi so bili trije Evropejci.

Zvezna varnostna sluĹžba v Rusiji je aretirala Anzorja GubaĹĄeva in Zaurja Dadajeva iz Severnega Kavkaza, ki sta osumljena uboja opozicijskega voditelja Borisa Nemcova.

Nedelja, 8. marca Ob dnevu Ĺžena smo znova razmiĹĄljali o razlikah in podobnostih med spoloma.

Zaznamovali smo dan Ĺžena.

Koalicija je enotna pri podpori fiskalnemu pravilu.

Opozicijske stranke so imele drugo delo. Bile so kritiÄ?ne do novih neizvrĹĄnih direktorjev DUTB. Veliko se je javnost odzivala na razkritja prenovljenega Supervizorja o visokih avtorskih honorarjih.

Stanka Setnikar Cankar pa je po razkritju ponudila svoj odstop in predsednik vlade Miro Cerar ga je sprejel.

Vlada je na predlog kmetijskega ministra Dejana Ĺ˝idana na Ä?elo uprave za varno hrano imenovala Janeza Posedija.

NemĹĄki parlament je po veÄ?letnih razpravah uzakonil Ĺženske kvote na vodilnih neizvrĹĄilnih mestih v najveÄ?jih nemĹĄkih podjetjih.

Islamska drĹžava je nadaljevala uniÄ?evanje dragocene kulturne dediĹĄÄ?ine: tokrat se je z buldoĹžerji spravila na veÄ? tisoÄ? let staro asirsko mesto Nimrud.

Sobota, 7. marca Ljudmila Novak je bila odloÄ?na.

Ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc je dala pol leta Ä?asa, da se konÄ?no loti priprave zdravstvene reforme, in napovedala, da bodo sicer v NSi predlagali interpelacijo.

Stranka SMC je pripravila kongres. Na njem so se iz Stranke Mira Cerarja preimenovali v Stranko modernega centra.

12. marca 2015

Svetovno pozornost so pritegnili v Portoriku, kjer so se ukvarjali s predlogom zakona, po katerem bi otroĹĄko debelost oznaÄ?ili za zlorabo, starĹĄe takih otrok pa ustrezno odĹĄkodninsko kaznovali.

Predsednik Evropske komisije Juncker je dejal, da EU potrebuje svojo lastno vojsko, da bi se z njo zoperstavila Rusiji in preostalim potencialnim groĹžnjam, hkrati pa ponovno vzpostavila svoj zunanjepolitiÄ?ni poloĹžaj po svetu.

Ob prvi obletnici smo se spomnili letala druĹžbe Malaysia Airlines, ki je izginilo skupaj z 239 ljudmi na krovu.

Ob 50. obletnici pohoda za volilne pravice temnopoltih je ameriĹĄki predsednik Obama dejal, da morajo mladi ohraniti duh boja za Ä?lovekove pravice, saj pohod za svobodo ĹĄe ni konÄ?an.

Ponedeljek, 9. marca Poslance so tokrat pozivali mladi.

Ob predlogu zakona o pripravniĹĄtvu so sporoÄ?ali, da priÄ?akujejo njegov

ÂťGrÄ?ija naj ne zapravlja veÄ? Ä?asa.ÂŤ

umik, saj je v takĹĄni obliki slab.

Poslanci so s 70 glasovi za in ĹĄtirimi proti doloÄ?ili 25. oktober za nov praznik – dan suverenosti, ki pa ne bo dela prost dan.

Vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem je GrÄ?ijo na zasedanju evroskupine v Bruslju opozoril, naj ne zapravlja veÄ? Ä?asa.

Ruski predsednik Vladimir Putin je prviÄ? razkril, da se je ruska prikljuÄ?itev ukrajinskega polotoka Krim zaÄ?ela Ĺže veÄ? tednov pred tamkajĹĄnjim referendumom o samoodloÄ?itvi.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je mednarodno skupnost pozval, naj nemudoma ustavi pustoĹĄenje pripadnikov Islamske drĹžave na iraĹĄkih arheoloĹĄkih najdiĹĄÄ?ih.

NemĹĄka kanclerka Angela Merkel je med obiskom Japonske drĹžavo pozvala, naj se spoprime s preteklostjo iz druge svetovne vojne.

Torek, 10. marca V DrĹžavni zbor so prispeli podpisi za referendumsko pobudo ob sprejetju zakona o zakonski zvezi in druĹžinskih razmerjih. ÂťReferendum na to temo smo Ĺže imeli in verjamemo, da se bodo ljudje ĹĄe enkrat odzvali in zavrnili sporni zakon,ÂŤ je dejal AleĹĄ Primc.

Minister pravi, da nismo veÄ? v komunizmu, temveÄ? v trĹžni ekonomiji.

Na oÄ?itke o visokih honorarjih se je odzval finanÄ?ni minister Mramor, ki je dejal, da Âťsmo zdaj v trĹžni ekonomiji, nismo veÄ? v komunizmuÂŤ.

Zaradi medijskih razkritij je odstopil prejĹĄnji teden imenovani drĹžavni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Peter Vesenjak.

Evropski poslanci so podprli predlog niĹžjih stroĹĄkov ob nakupu s kreditno ali plaÄ?ilno kartico, ki jih mora banka trgovca ob nakupu plaÄ?ati banki, ki je kartico izdala.

FinanÄ?ni ministri EU so dosegli naÄ?elni dogovor o evropskem skladu za strateĹĄke naloĹžbe, s katerim naj bi Bruselj v prihodnjih treh letih spodbudil za najmanj 315 milijard evrov naloĹžb.

Fino sosedo v Ljubljani sem spoznala preko ameriĹĄkega prijatelja – zlatega deÄ?ka, ki sem ga spoznala preko portugalske prijateljice – duĹĄe dvojÄ?ice. Lanskega januarja mi je pisala, ker je obiskala Iana (ki sem mu za nekaj dni odstopila svoje ljubljansko gnezdo) in tako ugotovila, da Kaja AvberĹĄek sta med najinima hiĹĄama dve ĹĄtevilki razlike.

Povabila me je na kavo, jaz pa sem bila v Berlinu. Kaj kmalu mi je spet pisala, ker je izvedela, da se iz Berlina kmalu vraÄ?ava z avtom, in me prosila, Ä?e lahko na berlinski naslov naroÄ?i 60-delni komplet posebej kvalitetnega nemĹĄkega beĹĄteka – darilo za svoje starĹĄe, ki ga v Sloveniji ni mogoÄ?e kupiti, naroÄ?iti pa ga je moogÄ?e samo v NemÄ?iji. “Joj, krasno! ÄŒim se vrneta, vama skuham kosilo, moj oÄ?e pa bo od veselja in iz hvaleĹžnosti napravil najboljĹĄo baklavo na svetu!â€? Tako sva se prviÄ? sreÄ?ali – zdruĹžila naju je velika ĹĄkatla beĹĄteka, jaz sem kmalu za tem praznovala rojstni dan in od nove potencialne prijateljice dobila knjigo literarne zvezde Michela Houellebecqua Zemljevid in ozemlje (naslov sem, upam, kolikor toliko pravilno prevedla.) Kako zgovorno ‌!

Nato sva si celo leto pisali, se poskuĹĄali dogovoriti za vnoviÄ?no sreÄ?anje in se venomer zgreĹĄevali. Medtem ko sem jaz kolobarila med Slovenijo, NemÄ?ijo in Ĺ panijo (mimogrede sem dala skozi tudi Avstrijo, Italijo, HrvaĹĄko, Srbijo, Bolgarijo in Portugalsko pa sonÄ?no in bleĹĄÄ?eÄ?o Kalifornijo s koĹĄÄ?kom Utaha, Nevade in Arizone, no ‌ ojej!), je moja soseda Ĺživela med Slovenijo, Argentino, Brazilijo, ÄŒeÄ?enijo in Srbijo (gotovo se je tudi ona mimogrede ustavila ĹĄe kje, vendar se tako detajlno o tem nisva pogovarjali.) Pred mesecem mi je pisala za rojstni dan, tipkanje pa se je, kot po navadi, zakljuÄ?ilo z “dajva se no konÄ?no sreÄ?at!â€?.

Na roza namizju mojega srebrnega, obtolÄ?enega in z vsakim dnem bolj vroÄ?ega prenosnega raÄ?unalnika imam tudi dokument, katerega ime se spreminja glede na mesec, katerega dni trenutno odĹĄtevamo. Zdajle se dokument imenuje MAR in vsebuje vrstico imen ljubih mi ljudi, ki bi jih rada prav zares in prav kmalu sreÄ?ala. Med njimi je bila tudi draga soseda, do prejĹĄnjega tedna, ko sem ji za rojstni dan pisala jaz in hkrati sporoÄ?ila, da zdaj pa JA, zdaj sem pa tu! Takoj mi je odpisala, naj nujno pridem na tiramisu, in to Ĺže takoj jutri dopoldne, za sladko prebujanje. Oblekla sem si roza obleko in se tudi malo namazala po oÄ?eh. Na obisk je vendarle treba priti urejen in tako izkazati spoĹĄtovanje do gostitelja (Ä?eprav ob kakĹĄnih drugih priloĹžnostih spoĹĄtovanje izkaĹžem tudi z bogatim naborom trenirk). Za darilo sem ji nesla slasten jabolÄ?ni Ä?atni, sama sem ga vloĹžila in narejen je iz starih jabolÄ?nih sort, ki se ĹĄe kar krivenÄ?ijo po velenjskem pongradu. Pred blokom sem nabrala ĹĄopek tapravih zvonÄ?kov (zakaj pa so oni drugi netapravi – zvonÄ?ki-norice?) in severni veter bi me skoraj odnesel. Razveselili sva se ena druge, za kuhinjsko mizo je sedela ĹĄe sosedina prijetna sestriÄ?na in na vse skupaj je sijalo sonce. “Zdaj sem v Ljubljani, ampak tu ne bom mogla Ĺživeti. Pa tako lepa je! In sploh, ko se zaÄ?ne pomlad, samo sprehajati se ‌ potem pa zmanjka, samo sprehajati se, to je premalo ‌â€? “Saj! Jaz se vedno tako veselim, vrniti se v Slovenijo, potem pa, kot bi me zgrabila za vrat! ImaĹĄ podoben obÄ?utek?â€? “ToÄ?no takĹĄnega, popoln opis!â€? Saj ‌ ne bova Ĺživeli v Sloveniji, dolgoroÄ?no gledano. MogoÄ?e bova enkrat v prihodnosti spet sosedi, nekje ob sredozemskem morju, ne bi bilo slabo ‌ ko bodo pogoji optimalni!

Takole razmiĹĄlja moja gostiteljica: “Imeti otroke pomeni v razdrobljeno Ĺživljenje vnesti strukturo. Nujno je imeti otroke! Gledam svoje prijateljice, vse starejĹĄe so, nimajo otrok, vse bolj so razĹĄketljane. Pa Ĺžalostne in obupane, razpoloĹženje jim straĹĄansko niha, hkrati pa govorijo o svobodi! VeĹĄ kaj ti povem? Ni strukture, je depresija! Struktura je najmoÄ?nejĹĄi antidepresiv!â€? “Tako, tako, kako zelo smiselno zveni vse to, sploh, Ä?e pomislim na konkretne ĹživeÄ?e trpeÄ?e primere! Pa veĹĄ, kaj se mi zdaj dogaja, prviÄ?, odkar Ĺživim zunaj matiÄ?ne druĹžine, kar bo pribliĹžno 13 let? Seveda predvsem zaradi radikalnih hormonskih sprememb v mojem telesu, si mislim ‌ Najbolj na svetu mi paĹĄe biti doma, v Velenju. Opazovati rutino, biti del rutine, opazovati delovanje druĹžinske celice, biti del druĹžinske celice, opazovati strukturo, biti del strukture.â€? STRUKTURA! To je ta magiÄ?na beseda, se strinjava. Pa kako sva se borili proti strukturi. Dol s strukturo, dol z mreĹžo, dol z urniki in rutinami, hoÄ?eva svobodo! Kako narobe! KakĹĄno metanje peska v oÄ?i!

Struktura je vendarle osnova za svobodo. Osnova za “notranji mirâ€?, mir s samim sabo in mir z vesoljem. Tole opazujem in takole poÄ?nem: zjutraj gre vsak na svojo stran. Jaz vstanem Ä?isto malo pozneje. Izvajam asane, primerne posebej za takĹĄnale blaĹžena stanja. Zajtrk ob pribliĹžno isti uri. Delam, kar moram in/ali morem. Kosilo ob isti uri. Pomagam skuhat, z veseljem. Popoldne sprehod. Ne prehud, sicer postanem sopihajoÄ?a lokomotiva. Pa kakĹĄen obisk in kakĹĄen neobrmemenjujoÄ? Ä?vek. ZveÄ?er kavÄ?, s piro napolnjen in lepo diĹĄeÄ? okoli vratu ovijajoÄ? se vzglavnik in film. Knjiga pred spanjem, pred polnoÄ?jo. In tako dalje.

In kar gre. In me umirja. In zame je novo in eksotiÄ?no. Narava tako uredi, kure nesnice dobijo izostren obÄ?utek za strukturo, ki je povezana z varnostjo, ki je povezana z valjenjem. Hkrati pa vedo, da je znotraj strukture ĹĄe kako mogoÄ?e improvizirati in eksperimentirati.Celo majÄ?kene momente kaosa se da v strukturo elegantno vplesti. Vesta kaj? ZaÄ?ela bom vesti gobeline. Pisane, fluorestentne, psihedeliÄ?ne gobeline. Tako in tako se za Ĺžene v stanju, podobnem mojemu, spodobi ukvarjati se z roÄ?nimi deli. Samo ĹĄe mreĹže naroÄ?im, Ĺživele strukture! đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

12. marca 2015

7

KMETIJSTVO

Sodoben hlev ĹĄe ne pomeni manj dela LoÄ?anovi iz TopolĹĄice upajo, da ukinitev mleÄ?nih kvot ne bo premoÄ?no podrla sedanjih razmerij – Kmetje se premalo povezujejo

mu zadostiti, se pripraviti na spremembe, ki naj bi jih prinesla ukinitev mleÄ?nih kvot prihodnji mesec, smo hlev morali posodobiti. Res pa je tudi, da so k odloÄ?itvi za takĹĄen korak precej pripomogla sredstva, ki

oziroma na leto blizu 400 tisoÄ? litrov. Oddajajo ga Govedorejskemu poslovnemu zdruĹženju, ta pa v Italijo. Za zdaj ne razmiĹĄljajo za prehod k drugemu odkupovalcu mleka.

Zanesljivo bodo pri ukinitvi meÄ?nih kvot na

veva, kako bo. Kljub umnemu gospodarjenju stroĹĄki proizvodnje namreÄ? naraĹĄÄ?ajo.ÂŤ

Posodobitev ĹĄe ne pomeni manj dela Je zaradi posodobitve hleva v njem manj dela,ÂŤ nas je zanimalo. Krave pomolze robot, ta poskrbi za njihov krmni obrok, tudi krtaÄ?i jih stroj ‌ Sogovornika sta se nasmehnila in odgovorila, da je manj le fiziÄ?nega dela, je pa na drugi strani potrebnega veÄ? reda, veÄ? je drugih skrbi. ÂťV hlev moraĹĄ zjutraj, zveÄ?er, pa ĹĄe vmes.ÂŤ Glede na naloĹžbo ni teĹžko sklepati, da se bodo LoÄ?anovi ĹĄe naprej ukvarjali z mleÄ?no proizvodnjo. Nimajo drugih moĹžnosti, izvemo. Blizu 16 hektarjev velika kmetija, na kateri so predvsem travniki, kaj drugega ne omogoÄ?a. PribliĹžno 19 hektarjev povrĹĄin imajo v najemu, kljub temu kupijo nekaj koruze. RazmiĹĄljajo morda o dopolnilni dejav-

Tatjana PodgorĹĄek

Na hribu nad letaliĹĄÄ?em v LajĹĄah pri Ĺ oĹĄtanju stoji klena, lepo urejena domaÄ?ija LoÄ?anovih. NakljuÄ?nemu obiskovalcu je ob prihodu na dvoriĹĄÄ?e veÄ? kot jasno, da skrbni gospodarji sledijo zahtevam sodobnega kmetovanja. Dokaz za to je tudi nedavna pridobitev – sodoben hlev, s katerim so poskrbeli za izboljĹĄanje bivalnih razmer Ĺživali.

nosti, saj ima Mihaela Ĺže ÂťpotrdiloÂŤ za mladi sir – kipec z Dobrote slovenskih kmetij, Damjanova mama Ĺ tefka pa za krofe? ÂťV bliĹžnji prihodnosti kaj takega ni na obzorju, dolgoroÄ?no pa razmiĹĄljamo o tem.ÂŤ

Premalo se povezujemo Glede poloĹžaja kmeta v druĹžbi se Mihaela in Damjan pridruĹžujeta tistim, ki menijo, da bi bil lahko bolj cenjen. Vendar, dodajata, so za to krivi tudi kmetje sami. Premalo se povezujejo.

Damjan je Ĺže v osnovni ĹĄoli govoril, da bo kmet. Smisel za delo na kmetiji, pozitivne energije in volje ne manjka tudi Mihaeli, pa prejĹĄnjima gospodarjema Ĺ tefki ter Ivanu, ki vsakdanje obveznosti na kmetiji opravljajo z roko v roki. ÄŒe bodo obdrĹžali obstojeÄ?o proizvodnjo, kakĹĄen liter veÄ? mleka predelali doma, bodo tudi v prihodnje povsem đ&#x;”˛ zadovoljni. â€

Drzna ali ne, bila je nujna Pri prireji mleka kot osrednji dejavnosti na kmetiji so si vedno doloÄ?ili visoke cilje in teh se drĹžijo ĹĄe danes. Omenjena nekaj manj kot 500 tisoÄ? evrov vredna naloĹžba je bila glede na gospodarske razmere in napovedi o ukinitvi mleÄ?nih kvot aprila letos kar drzna, smo menili ob obisku. Mlada gospodarja – Mihaela in Damjan sta to tudi priznala. ÂťDrzna ali ne, bila je nujna. Moji starĹĄi, ki so nama pred petimi leti predali kmetijo v dobri kondiciji, so pred 25 leti zgradili nov hlev. Ta je bil sedaj premajhen, vse v njem dotrajano. Trg danes zahteva kakovostne izdelke, brez posodabljanja pa teh ne moreĹĄ priÄ?akovati. ÄŒe smo hoteli te-

ÂťÄŒe bi delili ĹĄtevilo opravljenih ur z zasluĹžkom, je lahko Ä?lovek zelo slabe volje. Ker pa si vsega ne zaraÄ?unamo, gre,ÂŤ pravijo LoÄ?anovi.

sem jih dobil kot mlad prevzemnik kmetije, in subvencija, za katero smo se prijavili,ÂŤ je povedal Damjan.

Menijo, da ne bo tako hudo, kot se napoveduje V hlevu imajo za zdaj blizu 100 glav Ĺživine, od tega 50 krav molznic, ki na dan namolzejo od 1200 do 1300 litrov mleka

boljĹĄem drĹžave z boljĹĄimi naravnimi pogoji za Ĺživinorejo, sta menila sogovornika in dodala, da so v sosednji drĹžavi z njimi zadovoljni. Mleko je kakovostno, cene konkurenÄ?ne, Italija pa ne proizvede dovolj mleka za svoje potrebe. ÂťSmo optimisti in upamo, da se stvari v mleÄ?ni proizvodnji ne bodo tako drastiÄ?no spremenile. ÄŒe pa se bodo odkupne cene mleka res precej zniĹžale, pa ne

Bolj toÄ?ili solze kot med Ne pomnijo tako slabe letine, kot je bila lani – Zanimanje za Ä?ebelarjenje v regiji raste – V centru v LuÄ?ah vzreja matic Tatjana PodgorĹĄek

slab. S sladkorno raztopino so jih morali krmiti Ĺže Ä?ez poletje, v jeseni pa sploh, zato so zimo priÄ?akale v slabi kondiciji. Zaradi bolezni varoje, ropov in premalo hranjenja med letom so Ĺže v jeseni zaznali 30-odstoten upad Ä?ebeljih druĹžin, po ocenah pa naj zime ne bi preĹživelo nadaljnjih 20 odstotkov. Konec tega meseca bodo odprli Ä?ebel-

delovali so s Ä?ebelarji iz sosednje Avstrije, ki so jim precej pomagali pri zaÄ?etnih priMozirje, 24. februarja – ÂťZa nami je pepravah za vzrejo matic. Poleg omenjenega stro leto. Zapomnili si ga bomo predvsem so se vkljuÄ?ili ĹĄe v aktivnosti ÄŒebelarske zvepo tem, da je bila letina medu in Ä?ebeljih ze Slovenije, sodelovali v vseslovenski akciji pridelkov ena najslabĹĄih, kar jih pomnijo medeni zajtrk ter pripravili dan odprtih vrat naĹĄi starejĹĄi Ä?lani. Donos je bil komaj 20-odsvojih Ä?ebelnjakov, skrbeli za obveĹĄÄ?anje stoten v primerjavi z minulimi leti, pa ĹĄe Ä?lanov in vzgojo podmladka v Ä?ebelarskih kroĹžkih na osnovnih ĹĄolah.

Po besedah Ivana ÄŒoparja bodo tudi letos nadaljevali te aktivnosti (izobraĹževanje, skrb za Ä?ebele, podmladek ‌). ÂťÄŒebelarski center v LuÄ?ah za zdaj ĹĄe ne deluje tako, kot smo naÄ?rtovali, a verjamemo, da bo v njem letos stekla vzreja matic, najprej gospodarskih, kasneje ĹĄe plemenskih za potrebe naĹĄih Ä?ebelarjev in prodajo v drĹžavi in morda tudi v tujini.ÂŤ Na obÄ?nem zboru so ugotavljali, da so obseĹžen delovni program lani v celoti uresniÄ?ili. Kot posebnost letoĹĄnjega programa pa tega so dosegli tisti, ki Ä?ebelarijo v viĹĄjih le- njake in videli, kaj je ĹĄe ostalo. ÂťV mesecih je ÄŒopar oznaÄ?il zakljuÄ?ek likovnega nategah. V niĹžinskih predelih veÄ?ina Ä?ebelarjev maj, junij in julij, ko bi morali toÄ?iti med, Ä?aja ÄŒebelarske zveze Slovenije Kar sejeĹĄ, ni dobila niÄ?,ÂŤ je na obÄ?nem zboru ÄŒebe- so namesto tega bolj toÄ?ili solze.ÂŤ to ĹžanjeĹĄ v Mozirskem gaju ter organizacijo larske zveze SaĹĄa, na katerem so pregledali Sicer pa so lani – zagotavlja ÄŒopar – v ce- teÄ?aja za Ä?ebelarje zaÄ?etnike. ÂťV tukajĹĄnjem opravljeno delo v preteklem letu, dejal njen loti uresniÄ?ili zastavljen obseĹžen program. okolju namreÄ? beleĹžimo precejĹĄnje zanimapredsednik Ivan ÄŒopar.

Poleg skrbi za Ä?ebele je med prednostnimi nje za Ä?ebelarjenje med mladimi. Vsako leKot nam je ĹĄe povedal, je bilo za to krivo nalogami zveze sodelovanje Ä?lanov 11 Ä?ebe- to se ĹĄtevilo Ä?lanov poveÄ?a za od 5 do 10 slabo vreme. Vseh posledic muhaste narave larskih druĹĄtev v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinj- odstotkov.ÂŤ pa ĹĄe ne poznajo. Bojijo se, da bo morebiti ski dolini. Najpogosteje so moÄ?i zdruĹžili v Na obÄ?nem zboru so podelili nekaterim kljub obilnim paĹĄam vpraĹĄljiva tudi letoĹĄnja izobraĹževanju. Zveza je pripravila 8 preda- Ä?lanom Ä?ebelarskih druĹžin v regiji SaĹĄa odliletina. Razvoj Ä?ebel je bil namreÄ? zaradi te- vanj in 5 delavnic. Primere dobrih praks so Ä?ja Antona JanĹĄe II. stopnje. đ&#x;”˛ ga, ker niso dobile dovolj naravne hrane, si ogledali tudi na strokovni ekskurziji. So-

V sodobno urejenem hlevu je trenutno blizu 100 glav, od tega 50 krav molznic, ki jih pomolze robot.

Lokalno pridelano je sledljivo, zdravo in kakovostno Zakaj si ne bi najboljĹĄega privoĹĄÄ?ili sami?

Zavod Center Rinka iz SolÄ?ave s partnerji (Zgornjesavinjskim ĹĄtudentskim klubom, zavodom Zlata leta ter ObÄ?ino SolÄ?ava) je v okviru projekta Mladi veter v soboto, 28. februarja, organiziral celodnevno terensko delavnico in izobraĹževanje za mlade v Bo-

polnilno dejavnostjo na kmetiji in izkuĹĄnjami prodaje na trĹžnici. Drugi del zanimivega izobraĹževalnega dne so udeleĹženci doĹživeli v HiĹĄi Raduha v LuÄ?ah, kjer jim je dolgoletne izkuĹĄnje in uspehe predstavila podjetnica Martina Breznik, ki uspeĹĄno dopolnjuje

UdeleĹženci delavnice pod BohaÄ?evim toplarjem v Nazarjah s prodajalci doma pridelanih prehrambenih artiklov (Foto: JoĹže Miklavc)

haÄ?evem toplarju v Nazarjah ter v HiĹĄi Raduha v LuÄ?ah na tematiko lokalno pridelane in lokalno porabljene hrane. UdeleĹženci so spoznavali pridelovalce in predelovalce prehrambnih pridelkov in izdelkov, ki svoje produkte ponujajo na trĹžnici in se pogovarjali o izzivih lokalne samooskrbe v naĹĄem okolju. O tej temi sta udeleĹžencem govorili Ĺ tefka Goltnik, strokovna sodelavka Kmetijskega zavoda Celje – enote Mozirje, ter NazarÄ?anka Anica Bider z registrirano do-

svojo turistiÄ?no ponudbo in v kulinariÄ?no ponudbo vkljuÄ?uje hrano, pridelano v lokalnem okolju. Tako so iz prve roke izvedeli, kako lahko v domaÄ?em okolju pridelano hrano pridobi visoko dodano vrednost ter kaj gostje pri tem najbolj cenijo. Namen delavnice, da bi se ljudje v veÄ?jem ĹĄtevilu preusmerjali v tovrstno dejavnost kot moĹžnost dopolnilne ali samozaposlitve. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Naš ­čas, 12. 3. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

SOCIALA

12. marca 2015

»Največ nevarnosti mladim preži na spletu« Tako pravi psihologinja Nina Babič – Preventiva je zelo pomembna – Potlačena jeza vodi v agresivnost – Tudi v Velenju porast nasilja med vrstniki Bojana Špegel

Velenje, 16. februarja – Mladi o temah, ki so še vedno tabu, ne spregovorijo hitro. Ena takih je tudi nasilje med vrstniki, ki naj bi naraščalo tudi v Šaleški dolini. O njem so pred kratkim spregovorili tudi v šoli za starše, ki teče v velenjski Vili Mojca. Na njem je diplomirana psihologinja Nina Babič odkrito spregovorila o temi, s katero se kot strokovna delavka vsakodnevno sooča na eni od mariborskih osnovnih šol, doživlja pa jo tudi kot prostovoljka tamkajšnje Zveze prijateljev mladine. Veliko predava, pri tem pa je tako odkrita, da včasih osupne. A to je ob temah, o katerih smo govorili z njo, še kako pomembno. Sploh, ker se je pred nedavnim zgodil primer medvrstniškega nasilja na osnovni šoli v Desklah, ki je močno odmeval tudi v medijih. »Nikoli ne dam roke v ogenj, da se podoben primer ne more zgoditi tudi na moji šoli. Lahko se zgodi na vsaki šoli, » ob tem odkrito pove Babičeva, ki upa, da se naenkrat zanimanje za medvrstniško nasilje ni povečalo le zaradi tega primera. »Nasilje med vrstniki se dogaja dnevno, a v manjših oblikah. Tisti, ki razvojno spremljajo mladostnike, to vedo. Vedno se je treba z njimi ukvarjati. Zato mi je žal, da mediji odreagirajo le na zelo odmevne primere. Škoda je, da čakamo

nanje, da začnemo glasno govoriti o medvrstniškem nasilju. Ne zdi se mi ne strašno in ne tragično, da se pojavlja, ker to ni nič novega v šolskem prostoru. Je pa res, da se oblike nasilja zelo spreminjajo.«

Več oblik medvrstniškega nasilja Izvemo, da se največ novih oblik nasilja med mladimi dogaja na svetovnem spletu. »To je za nas, ki nismo odraščali v obdobju te nove tehnologije, nekaj novega. Je pa zelo nevarno. Prihaja v otroške sobe, v varovano okolje, kjer se mladi počutijo varne.

Tudi starši menijo, da so njihovi otroci v svojem domu varni, saj niso na ulici. Vendar to ni res. Hude zlorabe

Nina Babič: »Nasilni postanejo tisti, ki se naučijo agresivnost potlačiti, ker v naši družbi velja, da jeza ni dobrodošla.«

Zdravje vam bo povrnilo, kar vanj vložite.

se že dogajajo. Nisem proti računalnikom in internetu, to je del njihovega sveta, vendar je to tako kot cesta. Ko otroka naučimo, da jo varno prečka, smo bolj mirni.

Ko ga poučimo tudi o nevarnostih, ki prihajajo iz računalnika, je prav tako.« Mladi o nasilju, ki ga doživljajo preko spleta, velikokrat ne spregovorijo, ker jih je močno strah, da bi jim starši vzeli računalnik ali pa preprečili dostop do socialnih omrežij. Raje tiho trpijo.

Sicer pa je med vrstniki še vedno prisotno fizično, verbalno, psihično in tudi ekonomsko nasilje. Slednje je tudi vse bolj opazno, saj je povezano s socialnim statusom staršev, vsi pa vemo, da revščina narašča.

znamo pravilno presoditi, otroke pa moramo, ko nas poiščejo, vedno vzeti resno.« Ob tem naša sogovornica dodaja, da mnogi o nasilju žal ne spregovorijo zlahka. »Upam, da znajo to, da so v stiski, prepoznati tako njihovi starši kot

Samospoštovanje je zelo pomembno

učitelji v šolah. A ko se to dogaja, ne gre več za preventivo, ampak za kurativo. Vedno se splača poglobiti v otroka in mu tudi ustrezno pomagati. Nikoli ni prepozno, vedno se da nekaj narediti. Najbolj pomembno pa je, da se gradi na odnosu z mladimi, ki potem, ko nam zaupajo, hitro povedo, kaj se jim dogaja. Je pa dejstvo, da je najhuje, kadar minimaliziramo njihovo težavo ali pa celo želimo odločati namesto njih. Pri tem pa ne vemo, če se ne odločimo za pogovor z njimi, kako to v resnici doživljajo sami.« Nina verjame v preventivo, ki temelji na samospoštovanju. »Če si okrepljen, verjameš vase in stojiš na trdnih teh, se boš znal upreti tu- di, ko se ti zgodijo stvari, ki niso prijetne. Zelo pomembna je krepitev empatije – doživljanje čustev drugih in nepotlačenje čustev, ki niso prijetna. Govorim o ljubosumju, zavisti, jezi, o čustvih, ki so v slovenskem prostoru pogosta. Če jih otroci in mladi ne znajo izražati in jih tlačijo v podzavest, lahko hitro pride do izbruhov nasilja.«

Nina Babič za medvrstniško nasilje nima tolerance. »Vedno mora obstajati ničelna toleranca do tovrstnih dejanj, a to ne pomeni, da ga ni. Je, tako v šoli kot drugih okoljih. Tolerance ne smemo imeti niti do osnovnih oblik nasilja, ki se včasih nam, odraslim, zdijo manj pomembne. Zato morda včasih presodimo, da otrok, ki poišče pomoč, le tožari in nič drugega.

Zaupati moramo najprej sebi, da

»Otroci niso kristalne vaze« Babičeva poudari, da so otroci v odnosu do sebe zelo ranljivi in hitro prevzamejo sodbe odraslih. »V pogovoru z otrokom moramo vedno govoriti re-

ne SpreGlejTe …

BREZPLAČNE MERITVE SLADKORJA, HOLESTEROLA in TLAKA. KDAJ? V sredo, 18. 3. 2015, med 9.00 in 12.00 uro.

KJE? V poslovalnici Vzajemne, Šmihelska cesta 2, Mozirje Vljudno vabljeni!

Več informacij na telefonskih številkah 041 673 405 in 041 395 208.

Oglas Varuh zdravja A4_(9-3-2015).indd 1

10.3.2015 14:18:26

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

12. marca 2015 snico. ÄŒe nekdo umre, ne moremo reÄ?i, da je odĹĄel. Biti moramo osebni, kratki in jedrnati. ÄŒe mu pridigamo, hitro izgubimo njegovo zaupanje. Vedno moramo upoĹĄtevati starost otroka. Ob tem pa se velikokrat ne zavedamo, da otroci niso kristalne vaze, pogosto jih podcenjujemo,ÂŤ je jasna naĹĄa sogovornica. PrepriÄ?ana je, da najveÄ? pri samozavesti otroka lahko naredijo starĹĄi. Pri tem pa mora biti vzgoja usklajena. ÄŒe ni, je lahko cela katastrofa. StarĹĄa se morata dogovoriti in vztrajati pri dogovoru, sicer otrok hitro ve, koga lahko zavrti okoli prsta. ÂťZa volanom naĹĄih Ä?ustev smo vedno mi sami. To velja tudi za otroke. In verjemite, otroci ne Ĺželijo biti nasilni. Velikokrat je dovolj, da sezujemo svoje Ä?evlje in stopimo v Ä?evlje drugega, da razumemo, kaj se jim dogaja. Mnogi ne vedo, da imata nasilje in samodestruktivnost popolnoma enako psiholoĹĄko ozadje. PotlaÄ?ena jeza botruje obema.ÂŤ PonavljajoÄ?e se nasilje pa se po njenih besedah dogaja tam, kjer ni prevzemanja odgovornosti za dejanja, ker tistega, ki je nasilen, vsi ĹĄÄ?itijo.

StarĹĄi to pogosto poÄ?nejo, ker mislijo, da ÂťnaĹĄ pa Ĺže ni takĹĄenÂŤ.

ÂťNe zatiskajmo si oÄ?iÂŤ Nekaj osnovnoĹĄolcev tudi sama vpraĹĄam, ali so se Ĺže sreÄ?ali z nasiljem. DrugoĹĄolec, recimo mu Maks, mi pove, da ga je starejĹĄi uÄ?enec le pred nekaj dnevi prisilil, da sta se s soĹĄolcem ÂťbincalaÂŤ. VpraĹĄam, Ä?e je bolelo. Je. Je komu povedal? Ni, ker so mu rekli, da ne sme. DrĹži, da je med mlajĹĄimi veÄ? fiziÄ?nega nasilja, pri starejĹĄih pa pridejo v ospredje druge oblike, ki ĹĄe bolj prizadenejo.

Potem v klepet pred eno od velenj-

SOCIALA, Ĺ OLSTVO skih ĹĄol zmamim dve sedmoĹĄolki.

Najprej nista najbolj odprti. Potem prva, recimo ji Ana, pove, kako jo je bolelo, ko so jo soĹĄolke izloÄ?ile, pa sploh ni vedela, zakaj. ÂťPreprosto se niso pogovarjale z mano. Ĺ e

danes ne vem, zakaj, a vem, da sem tudi jokala,ÂŤ mi pove. Obe pravita, da so fantje hujĹĄi kot dekleta, ko gre za vÄ?asih Ĺže ne veÄ? nedolĹžno porivanje, tudi pretepe. Poznata tudi Ĺžaljenje preko Facebooka, Ä?eprav

se njima ĹĄe ni zgodilo. Veseli me, ko izvem, da se o tem pogovarjajo tudi v razredu, da niso veÄ? tiho ‌ Potem preverim ĹĄe drugo stran.

Velenjska osnovna ĹĄola Livada ima veliko uÄ?encev iz blokovskega naselja, saj meji na Kardeljevo in Stantetovo ploĹĄÄ?ad. Na njej naj bi bilo, Ä?e verjamemo ulici, precej teĹžav z njihovim vedenjem. Zato smo ravnateljico Tatjano ZafoĹĄnik Kanduti vpraĹĄali, kako se na ĹĄoli spoprijemajo z medvrstniĹĄkim nasiljem. Povedala nam je: ÂťNa naĹĄi ĹĄoli si ne zatiskamo oÄ?i o prisotnosti medvrstniĹĄkega nasilja, ki Ä?ez Ä?as spreminja svoje pojavne oblike. Prisotno je besedno nasilje, pri Ä?emer je najveÄ? zasmehovanja in Ĺžaljenja, pa tudi fiziÄ?no nasilje

– suvanje, udarci ‌ Z novimi naÄ?ini komuniciranja med vrstniki preko mobilnih telefonov in spletnega omreĹžja se razvijejo tudi nesprejemljive nasilne oblike, kot so izmiĹĄljanje in ĹĄirjenje laĹži, groĹžnje, izsiljevanja, objavljanje fotografij, ki jih je teĹžje odkriti in dokazati, a se da.ÂŤ Izvemo, da na Livadi vedno odreagirajo na razliÄ?na neustrezna vedenja. PoskuĹĄajo tudi odkrivati vzroke za stiske otrok. ÂťNa vseh ravneh s pogovori poskuĹĄamo osvetliti dogodke, ob tem pa seveda redno vkljuÄ?ujemo starĹĄe. ÄŒe je treba, izpeljemo nadaljnje vzgojne ukrepe. Preko preventivnih programov o nasilju in krepitvi samopodobe poskuĹĄamo ozaveĹĄÄ?ati in krepiti uÄ?ence, da prepo-

ÂťVÄ?asih se je dogajalo preko listkov, danes po raÄ?unalnikuÂŤ Velenjski policist Aleksander LevpuĹĄÄ?ek je vodja policijskega okoliĹĄa Velenje-mesto. Ĺ˝e nekaj Ä?asa se ukvarja tudi z medvrstniĹĄkim nasiljem. Ocenjuje, da to naraĹĄÄ?a tako med osnovnoĹĄolci kot dijaki Ĺ olskega centra Velenje. ÂťRavno letos smo se na PP Velenje odloÄ?ili, da se bomo ĹĄe bolj intenzivno ukvarjali z nasiljem med vrstniki.

Tudi zato, ker smo Ĺže lani opazili, da je tovrstnih dogodkov veÄ?, letos pa so ĹĄe bolj v porastu. Takoj, ko bomo dobili obvestilo od ĹĄole, da moramo ukrepati, da je priĹĄlo do nasilja, ki ga lahko opredelimo kot prekrĹĄek ali celo kaznivo dejanje, bomo ukrepali. ÄŒe uÄ?enci ali dija-

ki, ki so nasilni, niso polnoletni, obvestimo tudi Center za socialno delo. V osnovnih ĹĄolah so nasilna dejanja po navadi opredeljena kot prekrĹĄki, ker niso tako hude oblike, v srednjih ĹĄolah je Ĺže huje.ÂŤ Z LevpuĹĄÄ?kom smo se pogovarjali v tednu, ko so obravnavali primer nasilja med dijakoma. Šole nas ne pokliÄ?ejo za vsako nasilniĹĄko dejanje med njihovimi uÄ?enci.

Gre tudi za njihovo kredibilnost, zato to razumemo. Nismo non-stop na ĹĄolah, posredujemo le, ko gre nasilje preko meje, ko se nasilneĹža zaÄ?nejo bati tudi uÄ?itelji in socialni delavci. StarĹĄi Ĺžal pogosto stopijo na otrokovo stran, mi

pa imamo pri teh dejanjih niÄ?elno toleranco in bomo vsako nasilje tako tudi obravnavali.ÂŤ Zakaj je ĹĄlo? ProblematiÄ?ni dijak, ki so ga policisti Ĺže obravnavali zaradi nasilja v druĹžini, je bil dvakrat nasilen do vrstnikov. ÂťObakrat je ĹĄlo za udarec, hkrati pa za dlje Ä?asa trajajoÄ?e ponavljanje dejanja. Kdor z drugim grdo ravna, ga pretepa ali poniĹžuje in se ti dogodki ponavljajo, je storil kaznivo dejanje nasilniĹĄtva. In v tem primeru je ĹĄlo za to. Naleteli smo na popolno odobravanje ĹĄole, dobro sodelovanje s socialnim delavcem. NaĹĄe sodelovanje v takih primerih je vedno vzajemno, sodelujemo.ÂŤ

Aleksander LevpuĹĄÄ?ek: ÂťLetos se nasilju med vrstniki posveÄ?amo ĹĄe veÄ? kot doslej.ÂŤ

Tudi velenjski policisti imajo Ĺže izkuĹĄnje z nasiljem po spletu. ÂťTudi sam sledim stranem, kjer to opazim. Vemo, da so v Angliji Ĺže imeli primere samomorov zaradi Ĺžalitev

Racionalizirali bodo ĹĄolske prevoze ObÄ?ino stanejo skoraj pol milijona evrov letno – Namesto sedanjih osmih izvajalcev ĹĄolskih prevozov bodo imeli enega – Dve progi bodo zdruĹžili Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 5. marca – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, ki je po velikosti najveÄ?ja med tremi ĹĄaleĹĄkimi obÄ?inami, ima temu primerno razvejano cestno omreĹžje, ki se odraĹža tudi pri precejĹĄnjih stroĹĄkih za izvajanje ĹĄolskih prevozov.

UÄ?enci iz oddaljenejĹĄih naselij,

â?ą

Ĺ olski prevozi potekajo na 14 lokacijah, dnevno avtobusi opravijo pribliĹžno 600 kilometrov.

kjer podruĹžniÄ?nih ĹĄol ni, se k pouku vozijo v matiÄ?no ĹĄolo Karla Destovnika – Kajuha v mesto. VozaÄ?ev je

V TopolĹĄici velik vpis V PodruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli Ravne manjka en prvoĹĄolec Milena KrstiÄ? - Planinc

TopolĹĄica, Ravne – LetoĹĄnji vpis prvoĹĄolcev, ki bodo v novem ĹĄolskem letu obiskovali PodruĹžniÄ?no osnovo ĹĄolo (POĹ ) TopolĹĄica in vrtec, je zelo spodbuden. Vrtec, vkljuÄ?no z vpisanimi prvoĹĄolci, bo obiskovalo kar 64 otrok, skupaj z vsemi pa bo ĹĄola zasedena z veÄ? kot 100 otroki.

Vpis v 1. razred so v Ĺ oĹĄtanju Ĺže opravili. V matiÄ?no, Osnovno ĹĄolo Karla Destovnika – Kajuha, so starĹĄi vpisali 80 otrok, 12 v POĹ TopolĹĄica, v POĹ Ravne pa enega. ÂťZanimiv je podatek, da bo iz Raven v novem ĹĄolskem letu 1. razred obiskovalo 13 otrok, starĹĄi pa so v ravensko ĹĄolo vpisali samo enega, drugi so se odloÄ?ili

â?ą

za vpis v centralno ĹĄolo v Ĺ oĹĄtanju. S tem pa se znova odpira lanskoletna teĹžava in poraja vpraĹĄanje o nadaljnji usodi podruĹžnice,ÂŤ pravi Ĺžupan Darko Menih.

V tem ĹĄolskem letu podruĹžnico Ravne obiskuje 5 uÄ?encev. Dva bosta v novem ĹĄolskem letu ÂťnapredovalaÂŤ, zaÄ?ela bosta obiskovati OĹ KDK V Ĺ oĹĄtanju, z enim na novo vpisanim pa bi, Ä?e bo ostalo pri tem, to ĹĄolo obiskovali le ĹĄtirje uÄ?enci, kar pa je po merilih ministrstva premalo, da bi podruĹžnica obstala. ÂťObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj kot ustanoviteljica bo ravnala tako, kot je lani.

StarĹĄem bodoÄ?ih prvoĹĄolcev bomo predstavili delovanje ĹĄole in njen pomen za kraj. ÄŒe si vsaj eden od starĹĄev ne bo premislil in otroka vpisal v podruĹžniÄ?no ĹĄolo, bo ta obstala, v nasprotnem pa jo bo treba zapreti.ÂŤ Obetaven vpis v POĹ TopolĹĄica pa je ustanoviteljici ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj naloĹžil nekaj dela in stroĹĄkov. Poskrbeli so za poĹžarno varnost, obnovili stopniĹĄÄ?e in namestili novo ograjo, objekt razdelili na protipoĹžarne sektorje in naroÄ?ili – vgradili jih bodo v prihodnjih dneh – protipoĹžarna vrata. ÂťStroĹĄek ni majhen. NaloĹžba nas je stala blizu 100.000 evrov, a varnost otrok nima cene, ta je na đ&#x;”˛ prvem mestu,ÂŤ pravi Ĺžupan. â€

ÂťVelika novost je Ĺže ta, da v tem Ä?asu z razpisom iĹĄÄ?emo enega izvajalca prevozov, ki bo imel na skrbi vse proge za obdobje ĹĄtirih let, do vkljuÄ?no ĹĄolskega leta 2018/2019.ÂŤ Razpis je Ĺže objavljen, zakljuÄ?en bo 15. aprila.

Eden od razlogov, da so se odloÄ?ili za nov razpis in enega prevoznika, so bila priporoÄ?ila ministrstva za infrastrukturo in prostor ter dobre prakse sosednjih obÄ?in, ki imajo

znajo medvrstniĹĄko nasilje in nanj ustrezno odreagirajo,ÂŤ ĹĄe izvemo.

In zagotovo bi podobne odgovore dobili na vseh ĹĄaleĹĄkih osnovnih ĹĄolah, saj gre oÄ?itno za pojav, pred katerim si nikjer veÄ? ne zatiskajo oÄ?i.

Kako uspeĹĄni smo kot druĹžba pri prepreÄ?evanju tovrstnih dogodkov in krepitvi samozavesti pri mladih, pa je Ĺže drugo vpraĹĄanje. UÄ?itelji in strokovni delavci namreÄ? opaĹžajo, da se kolektivno nezadovoljstvo in nezaupanje, ki sta moÄ?no prisotna med odraslimi Slovenci, vse bolj odraĹžata tudi pri mladih. ÂťVsi laĹžejo, vsi kradejo, vsi goljufajo ‌,ÂŤ so Ĺžal vse prepogosto besede, ki jih uporabljajo tudi oni. In to zagotovo ni dobro. đ&#x;”˛

na socialnih omreĹžjih, zato tovrstno nasilje jemljemo zelo resno.

Pri spletnem nasilju lahko pridobimo vse dokaze, pridemo do gesel, storilcev, dokaze, ki so trdni, pa lahko tudi natisnemo. OĹĄkodovanec nam po navadi da prve podatke, potem iĹĄÄ?emo naprej. Tudi na ĹĄolah opaĹžajo porast tovrstnega nasilja. VÄ?asih se je to dogajalo preko listkov, danes pa po raÄ?unalniku. Storilce hitro izsledimo.ÂŤ Ob tem izvemo, da bodo, Ä?e bo interes, pripravili tudi predavanja za uÄ?itelje in starĹĄe, ki se, ko pride do medvrstniĹĄkega nasilja, vÄ?asih ne znajdejo, ga tudi ne prepoznajo. ÂťOdziv je zelo dober. Na eni osnovni ĹĄoli sem Ĺže opravil predavanje, kot kaĹže, ga bom ĹĄe na nekaj ĹĄolah.ÂŤ

menda danes vsak od izvajalcev ĹĄolskih prevozov v Ĺ oĹĄtanju praktiÄ?no drugaÄ?no ceno.

Pred objavo razpisa je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj poskrbela za izdelavo naÄ?rta varnih ĹĄolskih poti, s katerimi so na novo preverili ĹĄolske poti. Po novem bodo ĹĄolski avtobusi vozili na 12 relacijah, dve progi bodo zdruĹžili.

Zakonsko je obÄ?ina dolĹžna zagotavljati brezplaÄ?en prevoz vsem osnovnoĹĄolcem, ki so od ĹĄole oddaljeni veÄ? kot 4 kilometre.

kar 440, od tega se 20 otrok vozi v Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje, kar obÄ?ino stane skoraj 500.000 evrov letno.

Prevozniki, kar osem jih imajo, v tem ĹĄolskem letu uÄ?ence v ĹĄolo in iz nje vozijo na 14 relacijah. V novem ĹĄolskem letu pa bo pri tem marsikaj drugaÄ?e. Prevoze bodo racionalizirali, stroĹĄke zmanjĹĄali, varnost ĹĄolskih prevozov pa kljub temu ohranili na najviĹĄji moĹžni meri, napoveduje Ĺžupan Darko Menih.

9

đ&#x;”˛

Darko Menih: ÂťPred objavo razpisa smo izdelali naÄ?rt varnih ĹĄolskih poti.ÂŤ

prevoze urejene na tak naÄ?in. S tem bodo tudi poenotili ceno, saj ima

Lani, ko so v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj potekala ĹĄtevilna dela na cestah, marsikje zaradi odprave posledic Ĺžledoloma, so bili ĹĄolski prevozi oteĹženi. Iz smeri Belih Vod in Skornega so bili potrebni dodatni prevozi, nastajale so zamude.

NaĹĄ Ä?as, 12. 3. 2015, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

12. marca 2015

Pestro Şivljenje vaťke skupnosti Lani organizirali kopico kulturnih dogodkov – Tudi letos predvsem druŞenje na kulturnih in ťportnih dogodkih Tatjana Podgorťek

Pred 18 leti je skupina obÄ?anov predvsem iz vaĹĄke skupnosti Gorenje v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki ustanovila kulturno druĹĄtvo, katerega prednostni cilj naj bi bila kulturna ÂťprebuditevÂŤ Gorenja in njegove okolice. V precejĹĄnji meri to Ä?lanom druĹĄtva dobro uspeva. V tamkajĹĄnjem domu krajanov poteka pestro druĹžabno Ĺživljenje in kulturne prireditve, vmes pa se ÂťzgodiÂŤ ĹĄe kakĹĄno povabilo na rekreativno prireditev. Po besedah predsednika druĹĄtva Draga TamĹĄeta so nekatere aktivnosti postale Ĺže tradicionalne: zimski pohod, prireditev ob materinskem dnevu z naslovom ÂťV priÄ?a-

kovanju pomladiÂŤ, kolesarska akcija ÂťPotepanje po okoliciÂŤ, druĹženje ob petkovih veÄ?erih in obujanje starih navad in ĹĄeg s prihodom BoĹžiÄ?ka ter obdaritev otrok. Za slednje pripravljajo ĹĄe delavnice s pravljicami, za odrasle strokovno ekskurzijo po Sloveniji ter ogled kulturnih prireditev.

Lani ni bilo niÄ? drugaÄ?e. ÂťAktivnosti so si sledile ena za drugo. Poleg tega, da smo znova poskrbeli za pester izbor kulturnih dogodkov, smo zavihali med drugim tudi rokave pri Ä?iĹĄÄ?enju prostorov in podstreĹĄja naĹĄega doma ter Ravbarske vasi pri razvalinah gradu, saj je Ĺžledolom povzroÄ?il veliko razdejanje.ÂŤ

Za nemoteno delo so nabavili tudi nekaj opreme.

LetoĹĄnji delovni program druĹĄtva je podoben lanskemu. Tudi letos bodo – zagotavlja TamĹĄe – poskrbeli za druĹženje krajanov praktiÄ?no vseh generacij na kulturnih in ĹĄportnih dogodkih, tudi v goste bodo koga povabili, dobro so se prijela druĹženja ob petkovih veÄ?erih ‌ V tem trenutku so zelo prizadevni ljubiteljski gledaliĹĄÄ?niki. Tokrat bodo postavili na oder komedijo PoroÄ?il se bom s svojo Ĺženo. Premiero predstave naÄ?rtujejo v soboto, 21. marca. đ&#x;”˛

ÂťPuklov JureÂŤ MatjaĹž Ĺ alej

Drago TomĹĄe: ÂťTrudimo se pripraviti prireditev za vse generacije.ÂŤ

Mali folkloristi zaplesali v pomlad

Letos nas je na zaÄ?etku februarja, tik pred slovenskim kulturnim praznikom, v vseh najpomembnejĹĄih nacionalnih medijih priÄ?akala zelo prijetna vest. Nagrada PreĹĄernovega sklada, eno najvidnejĹĄih drĹžavnih priznanj in nagrad na podroÄ?ju umetnosti in kulture, je bila podeljena VelenjÄ?anu, saksofonistu Juretu Puklu.

Nagrada je toliko pomembnejĹĄa iz zornega kota, ki je morda premalo poudarjen in izpostavljen, a znan med kulturniki in umetniki: nagrada PreĹĄernovega sklada je morda (in na svoj naÄ?in) najveÄ?ja nagrada, ki se podeljuje ustvarjalcem in umetnikom, ki so v nekakĹĄni v kulminaciji, na viĹĄku umetniĹĄkega ustvarjanja. Dodeli se ustvarjalcem, ki jih prepoznava tako ozka umetniĹĄka stroka, njihovo delo pa je hkrati odmevno in prepoznavno v vsakodnevnem kulturnem utripu naĹĄe drĹžave. Eno od ĹĄestih nagrad, ki so jih letos prejeli najvidnejĹĄi slovenski kulturni ustvarjalci vseh umetniĹĄkih podroÄ?ij in predstavniki veÄ?ine ÂťumetniĹĄkih muzÂŤ, je prejel Jure kot prvi VelenjÄ?an solo glasbenik.

V marcu ĹĄe revije otroĹĄkih in odraslih pevskih zborov, maja pa vrtÄ?evskih in malih vokalnih skupin – Kulturno pester tudi april Velenje, 5. marca – ÄŒeprav na koledarsko pomlad ĹĄe Ä?akamo, je meteoroloĹĄka Ĺže tu. Z njo pa se zaÄ?enjajo tudi obmoÄ?ne revije, ki jih pripravlja velenjska izpostava Javnega

vani Z igro in plesom v pomlad, se je predstavilo 7 otroĹĄkih folklornih skupin. Predstavile so se skupine iz Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline pa tudi ĹĄirĹĄega celjskega obmoÄ?ja,

Ä?e skupine: vrtec Vojnik je zastopala folklorna skupina Mavrica, Mali facki so skupina iz OĹ Frana Kocbeka iz Gornjega Grada, predstavili pa so se tudi njihovi starejĹĄi prijate-

predstavilo kar 145 plesalcev in plesalk iz sedmih skupin, ki jih vodi 6 mentoric. Njihove nastope je letos strokovno spremljal Marko PukĹĄiÄ?.

Takoj po reviji je podal ustno oceno mentoricam, ko si bo ogledal ĹĄe revijo na KoroĹĄkem, pa bo izbral skupine, ki bodo nastopile na regijskem sreÄ?anju.

Kmalu bodo pomladi tudi zapeli

Foto: Ksenija Mikor

sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Prvi so pred tednom dni pomladi v pozdrav zaplesali mali folkloristi. Tudi letos so sreÄ?anje otroĹĄkih folklornih skupin izvedli v ĹĄoĹĄtanjskem kulturnem domu.

Na letoĹĄnji obmoÄ?ni reviji, imeno-

saj so se na republiĹĄkem JSKD odloÄ?ili, da v zvrsteh, ki nimajo veliko predstavnikov, prireditve pripravlja veÄ? izpostav sklada skupaj, s tem pa poskrbijo za pestrost dogodkov.

V Ĺ oĹĄtanju so z znanjem in prisrÄ?nostjo navduĹĄile prav vse nastopajo-

lji Veliki facki. Ljubno je zastopala otroĹĄka folklorna skupina FlosarÄ?ek. Velenje so zastopale skupine iz OĹ Gustava Ĺ iliha KresniÄ?ke 2 in Ĺ mentana muha, prviÄ? pa se je predstavila tudi otroĹĄka folklorna skupina OĹ Gorica. Na odru se je

GregorÄ?ki v Ĺ oĹĄtanju Ĺ oĹĄtanj, 12. marca – V Ä?etrtek, na dan, ko se po starem ljudskem izroÄ?ilu ÂťptiÄ?ki ĹženijoÂŤ, bodo v ĹĄoĹĄtanjski enoti Muzeja Velenje, v Muzeju usnjarstva na Slovenskem, odprli razstavo tako imenovanih gregorÄ?kov. Drugo leto zapored so k sodelovanju povabili Ä?etrtoĹĄolce Osnovne ĹĄole Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj, ki bodo pod mentorstvom uÄ?iteljev izdelali majhna plovila, v muzeju pa bodo zanje pripravili pedagoĹĄki program, v okviru katerega bodo uÄ?ence seznanili s ĹĄegami in obiÄ?aji, povezanimi z gregorjevim.

Do uvedbe gregorijanskega koledarja je bilo gregorjevo prvi pomladni dan. Veljalo je, da sv. Gregor ÂťluÄ? v vodo vrĹžeÂŤ. Od gregorjevega

dalje so obrtniki, predvsem Ä?evljarji in krojaÄ?i, namreÄ? Ĺže lahko dlje delali pri dnevni svetlobi.

Tako so v nekaterih delavskih in obrtniĹĄkih krajih na predveÄ?er gregorjevega v manjĹĄe reke in potoke vrgli ÂťgregorÄ?keÂŤ - kose lesa z goreÄ?im oblanjem ali sveÄ?o. Ponekod se je obiÄ?aj obdrĹžal ves Ä?as, ponekod je za veÄ? desetletij zamrl, v zadnjih letih pa se je gregorjevo ponovno zaÄ?elo uveljavljati kot nekakĹĄen neuradni praznik pomladi, ĹĄega spuĹĄÄ?anja ÂťgregorÄ?kovÂŤ pa se je razĹĄirila po Sloveniji.

Razstava ĹĄoĹĄtanjskih ÂťgregorÄ?kovÂŤ bo na ogled do konca meseca marca. đ&#x;”˛

Le ĹĄe teden dni pa nas loÄ?i od zaÄ?etka letoĹĄnjih pevskih revij. V sredo in Ä?etrtek, 18. in 19. marca, bodo v velenjskem domu kulture nastopili otroĹĄki in mladinski pevski zbori.

Ker jih je tudi letos veliko, kar 22, bodo na JSKD program razdelili na ĹĄtiri koncerte. Tako v sredo kot Ä?etrtek bosta prva koncerta ob 16.30, druga pa ob 19. uri.

Odrasli pevski zbori bodo revijo Pozdrav pomladi izvedli v dvorani velenjske glasbene ĹĄole 28. in 29. marca. Letos bodo namreÄ? prviÄ? pripravili posebno revijo za male vokalne skupine, ki pa bo maja, ko bodo revijo Ĺže tretjiÄ? pripravili in ko bo tudi sreÄ?anje za pevske zbore vrtcev iz Ĺ aleĹĄke doline. 11. aprila bo v Velenju tudi obmoÄ?no sreÄ?anje odraslih folklornih skupin, v tem mesecu pa bodo izvedli tudi obmoÄ?no revijo plesnih skupin Velenjski plesni oder. đ&#x;”˛

bĹĄ

Pred Juretom je prejel nagrado kot posameznik tudi dramski igralec Marko Mandić, lani skupina StoP – Slovenski tolkalni projekt, katerega jedro predstavljajo glasbeniki, ki so svojo pot zaÄ?eli v Velenju (med njimi tudi Dejan, Davor, TomaĹž in Marina). Nekako si poÄ?asi prisvajamo tudi Pio ZemljiÄ?, ki je tudi zaradi Marka malo naĹĄa. Pri skoraj vseh naĹĄih nagrajencih gre za ustvarjalno generacijo iz prve polovice sedemdesetih, ki se je v ĹĄirĹĄem smislu vzpostavila prav s srednjeĹĄolsko skupino, ki se je Sloveniji pokazala z ÂťGimnazijadoÂŤ, ÂťSlovenovizijoÂŤ in drugimi kulturniĹĄkimi projekti; generacija, ki je danes svoj Ars vivendi naĹĄla v izvirnem smislu umetnosti bivanja in kulture. Ta generacija je lokalno pustila globoko sled, ki danes kaĹže svoje posledice tudi na ravni drĹžave, ustvarjalna pa je bila na veÄ? podroÄ?jih, morda ravno najbolj na glasbenem polju (ob izjemah seveda). Verjamem, da se bo v Ĺžlahtni in prepoznavni luÄ?i tudi v prihodnosti ĹĄe veÄ?krat razkrila ne samo mestu, paÄ? pa tudi vsej slovenski kulturni srenji.

Do ÂťJurÄ?aÂŤ imam kot do glasbenika malo drugaÄ?en odnos kot do drugih glasbenikov te generacije. Splet okoliĹĄÄ?in je nanesel, da so se najine poti zaÄ?ele nevidno zbliĹževati, prepleti tistih manj vidnih vezi so bili posebni in specifiÄ?ni, kot je vidno in spoznavno obiÄ?ajnim Ä?utilom. Kaj kmalu po tistem, ko je priĹĄel na svet, mi je postala razredniÄ?arka njegova mama, z njegovo sestro imam najdaljĹĄi staĹž skupnega guljenja ĹĄolskih klopi med vsemi soĹĄolci in ĹĄe kaj bi se naĹĄlo. Z bratom, ki je tudi glasbenik, sta v obdobju vzpona generacije sedemdesetih zaÄ?ela skupaj postavljati prve resnejĹĄe korake v smeri jazza. V zadnjih letih sva se sreÄ?ala pri ponovnem uveljavljanju domaÄ?ega jazz festivala. Juretova programska vloga, ki je za to glasbo in festivalski cikel zastavil svoje ime, je v tem pogledu domaÄ?i festival dvignila iz nekajletnega pepela pozabe. Svoje prve JAZZ korake je postavil ravno na odru Max kluba in Âťjazz klinikeÂŤ.

Z izvrstnim drugim koncertom v letoĹĄnjem Max klub jazz festivalu se je nekaj dni po prejetju nagrade Jure z zasedbo Bastian Stein‘s NEOgravity predstavil domaÄ?i publiki, ki je napolnila koncertno prizoriĹĄÄ?e. Koncert je izzvenel sproĹĄÄ?eno, v duhu Juretovega uspeha in njegovega prispevka glasbeni prepoznavnosti Velenja. ÄŒeprav je Juretova glasba zahtevna in – saj veste, kako je z zahtevnim jazzom v uĹĄesih povpreÄ?nega posluĹĄalca, je njegova glasba prepoznavna, dobra in iskrena; pa naj bo energiÄ?na ali ustvarjena v baladnem razpoloĹženju.

Danes, Ä?eprav razpet med New Yorkom, Dunajem, Slovenijo in ĹĄtevilnimi koncerti po vsem planetu, od ÄŒila do Japonske ..., je Jure ĹĄe vedno del velenjske kuture in glasbene tradicije. In to je zelo pomembno. Verjamemo in vemo, da bo vedno VelenjÄ?an, pa kjerkoli bo ob njegovi glasbi zasliĹĄati njegov znaÄ?ilen ton iz njegovega ÂťsaksaÂŤ. Kajti dobra glasba ne pozna meja, stilskih oznak, imen in loÄ?evanj. JurÄ?, lepo je, ker z veliko zaÄ?etnico soustvarjaĹĄ, piĹĄeĹĄ in igraĹĄ velenjske glasbene zgodbe. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

12. marca 2015

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Marjan v novi sluĹžbi Tri leta po ustanovitvi Radia Velenje je Marjan Slapnik, takrat iz Lokovice, danes pa iz Ĺ martnega ob Dreti, sedel za meĹĄalno mizo v njegovem studiu. Je najstarejĹĄi med tehniki, po staĹžu in tudi drugaÄ?e. Za meĹĄalno mizo je vztrajal sedemintrideset let. Ni le pripravljal novinarskih prispevkov za radio, radijskih reklam, prisluhnil zahtevam in Ĺželjam moderatorjev, ampak uÄ?il veĹĄÄ?in tonskega tehnika tudi tiste, ki so sedli na stol v studiu. Ĺ e vedno vztraja pri tem, a ne veÄ? kot redno zaposlen tonski tehnik. Marjan je namreÄ? na zaÄ?etku tega meseca sprejel drug izziv. Upokojil se je.

Kar nekaj Ä?asa se ni mogel odloÄ?iti, ali bi se pridruĹžil Ä?lanom klu-

11

107,8 MHz

Marjana bo na nas spominjala tudi umetniĹĄka slika, darilo ob upokojitvi. ÂťObesil jo bom v spalnicoÂŤ, je obljubil.

ba tretjega Ĺživljenjskega obdobja ali ne. Kajti je eden redkih sreÄ?neĹžev, ki jim je uspelo zdruĹžiti sluĹžbene obveznosti in konjiÄ?ek. ÂťStvari so me zanimale, zato je delo tonskega tehnika postalo zame naÄ?in

Ĺživljenja. ZaÄ?el sem s ploĹĄÄ?ami in trakovi, danes brez raÄ?unalnikov ne gre.ÂŤ Je sedaj delo laĹžje ali zahtevnejĹĄe? ÂťTeĹžko bi pritrdil, da je laĹžje ali teĹžje. Za pripravo radijskih prispevkov je sedaj nekoliko laĹžje,

glede izbira glasbe pa teĹžje. TeĹžje zato, ker moraĹĄ dogajanja na sceni budno spremljati in si stvari zapomniti. Sam sem ljubitelj rock glasbe, posluĹĄam pa tudi druge zvrsti, Ä?e so le kakovostne. Ko sem na programu, to je najveÄ?krat popoldne, izbiram glasbo za vse okuse.ÂŤ Nikoli ni bil preveÄ? zgovoren in tudi tokrat je skoparil z besedami. Po znaÄ?aju je optimist in prisega na rek: ÂťNikoli ne reci nikoliÂŤ. Ura ga poslej ne zbuja veÄ? zgodaj zjutraj. Nanjo zaradi Radia Velenje sedaj pogleduje le ob torkih in Ä?etrtkih popoldne. V teh dneh namreÄ? ostaja naĹĄ pogodbeni sodelavec. Kaj bo poÄ?el v novi sluĹžbi v preostalih dneh? ÂťJe ĹĄe prezgodaj o tem. Urnika ĹĄe nisem izdelal, je v pripravi. Tudi moji trije odrasli otroci mi ĹĄe niso povedali, kaj bom moral poÄ?eti.ÂŤ Življenje je darilo. Nikoli ne pozabite uĹživati v njemÂŤ, je njegovo modro sporoÄ?ilo. Sodelavci mu Ĺželimo, da bi tudi v novi vlogi uĹžival s kar najveÄ?jo Ĺžlico. đ&#x;”˛

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. RUDI BUÄŒAR - Ĺ altinka 2. MARAAYA - Here for you 3. I.C.E. - Vse je mogoÄ?e Rudi BuÄ?ar je na letoĹĄnji Emi poskusil sreÄ?o z etno obarvano skladbo Ĺ altinka. Strokovna komisija ga je uvrstila v superfinale, a obÄ?instvo se je med dvema finalnima predlogoma odloÄ?ilo za duet Maraaya in skladbo Here for you.

V izboru pesmi tedna na Radiu Velenje pa so se posluĹĄalci odloÄ?ili drugaÄ?e in veÄ? glasov namenili odliÄ?nemu pevcu z Obale.

Tp

LESTVICA domaÄ?e glasbe

GLASBENE novice

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

David Gilmour naÄ?rtuje album in turnejo Le nekaj mesecev po izidu zadnjega albuma skupine Pink Floyd tudi kitarist in pevec skupine David Gilmour napoveduje izid solo albuma in turnejo, ki ga bo vodila po antiÄ?nih arenah Evrope. Turneja, ki bo obsegala osem koncertov, se bo 12. septembra zaÄ?ela v hrvaĹĄkem Pulju, Gilmoura pa bo vodila ĹĄe v antiÄ?na amfiteatra v francoskem mestu Orange in italijanski Veroni. Koncertiral bo tudi v NemÄ?iji in Londonu, kjer bo nastopil v Royal Albert Hallu. Gilmour je na svoji spletni strani napovedal novi album, ni pa razkril njegovega naslova niti natanÄ?nega datuma izida. To bo za 69-letnega glasbenika Ĺže Ä?etrti solo album, pri njegovem ustvarjanju pa je sodeloval s poljskim skladateljem Zbignewom Preisnerjem ter glasbenikoma Davidom Crosbyjem in Grahamom Nashem.

Martin Gore bo aprila izdal svoj album Eden od ustanoviteljev britanske skupine Depeche Mode Martin Gore aprila napoveduje izid samostojnega albuma z naslovom MG. Na albumu bo ĹĄestnajst elektronskih instrumentalnih skladb. Kot je dejal kitarist, ki se je podpisal pod ĹĄtevilne skladbe zasedbe Depeche Mode, je ideja za instrumentalni album rasla veÄ? let. Ĺ˝elel si je elektronske glasbe, ki bi bila zelo filmska in s kakovostjo znanstvene fantastike.

Gore je s pripravo materiala za album zaÄ?el Ĺže marca leta 2013 ob

koncu turneje Depeche Mode, ko so predstavljali zadnji studijski album Delta Machine.

Shania Twain napoveduje slovo Z grammyjem nagrajena kanadska pevka Shania Twain se po veÄ? kot desetih letih odpravlja na turnejo, ki pa bo po njenih besedah zadnja v karieri. 49-letna pevka bo turnejo z naslovom Rock This Country! zaÄ?ela 5. junija v Seattlu, nato bo nadaljevala v Kanadi, po vrnitvi v ZDA pa bo nastopila ĹĄe v New Yorku, Bostonu, Dallasu, Denverju, Los Angelesu. Svoj zadnji album z novimi skladbami Up! je izdala Ĺže davnega leta 2002, dve leti pozneje pa je izĹĄla kompilacija njenih najveÄ?jih uspeĹĄnic, kot so That Don't Impress Me Much, Man I Feel Like A Woman, You're Still The One, Up!, Any Man of Mine, Forever and Form Always ... Skladbe z albuma Up! je predstavljala na istoimenski turneji leta 2003, ki je bila tudi njena zadnja. Zadnji dve leti je nastopala predvsem v slovitem lasvegaĹĄkem hotelu Caesars Palace.

Umrl je Vlada Divljan V Ä?etrtek, 5. marca, je na Dunaju po hudi bolezni umrl Vlada Divljan, srbski glasbenik in avtor, predvsem znan kot Ä?lan skupine Idoli. Rodil se je v Beogradu 10. maja 1958.

Konec sedemdesetih let prejĹĄnjega stoletja je bil Ä?lan jazz-rock zasedb Merlin in Zvuk Ulice, med letoma 1980 in 1984 pa je bil vodja legendarne zasedbe Idoli. Skupina velja za eno najvplivnejĹĄih na obmoÄ?ju

nekdanje Jugoslavije v osemdesetih letih in sodi med izvajalce takratne tako imenovane beograjske alternativne scene (BAS). Zaslovela je s skladbami Retko te viÄ‘am sa devojkama, MaljÄ?iki, Ona to zna, Jedina, ÄŒokolada ... Leta 1985 je Divljan priÄ?el samostojno kariero, hkrati pa se je zaÄ?el ukvarjati tudi s filmsko glasbo. Med letoma 1991 in 1997 je Ĺživel v Sydneyju, nato pa se je vrnil v Beograd. Od leta 1999 je Ĺživel na Dunaju, kjer je po dolgotrajni bolezni tudi umrl. Star je bil 56 let.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Stil – Le tvoj Ansambel PoljanĹĄek – Tvoja trma Vera & Originali – Kjer je harmonika pri hiĹĄi Kvintet Dori – Gustl ZreĹĄka pomlad – NajlepĹĄe ime Ansambel Petra Finka – Ni veselice brez Golice Igor in Zlati zvoki & Alfi NipiÄ? – Dnevi beĹžijo Kvintet 7 – ÄŒudeĹž ljubezni Gorenjski kvintet – PosluĹĄaj svoje srce Savinjski kvintet – Moji najdraĹžji

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO

HAMO & TRIBUTE 2 LOVE

Teens je za novo pesem v Ljubljani posnela tudi videospot, a pri tem ni imela sreÄ?e z vremenom. Med januarskim snemanjem jo je moÄ?no prezeblo.

Hamo & Tribute 2 love so v Ljubljani v Ĺživo predstavili nov material, ki so ga pripravljali eno leto. Svojim oboĹževalcem so ob tem ponudili sto lastnoroÄ?no poslikanih vinilk, ki so poĹĄle v hipu. Koncerti z novim materialom se bodo spomladi nadaljevali po vsej Sloveniji.

JERNEJ ZORAN

DAN D Dan D bodo 1. aprila s promocijskim koncertom v ljubljanskem Orto baru predstavili prvi studijski album po letu 2009. Od izida njihovega zadnjega studijskega albuma mineva Ĺže ĹĄest let, dobri dve leti pa sta minili tudi od predstavitve akustiÄ?nega projekta Tiho. Zdaj je spet Ä?as za “elektriÄ?niâ€? album.

KATJA MIHELÄŒIÄŒ Mlada pevka Katja MihelÄ?iÄ?, ki je jeseni predstavila avtorsko pesem DrugaÄ?na, se tokrat predstavlja v novih plesnih ritmih in z novim avtorskim projektom A se spomniĹĄ.

Misica in bivĹĄa Ä?lanica skupine Foxy

Kitarist in avtor Jernej Zoran tik pred izidom tretjega samostojnega studijskega albuma Romeo, Julij in tatovi sonca predstavlja singl Nov dan. Tudi tokrat je novo pesem napisal sam, napisal je glasbo in aranĹžma ter jo tudi produciral. Pri tem je k sodelovanju povabil pevko Laro Poreber, s katero je pred dvema letoma Ĺže posnel pesem Kisik.

SLOVENSKA POLKA IN VALÄŒEK Na javni razpis za sodelovanje na festivalu Slovenska polka in valÄ?ek 2015, ki se je iztekel 1. marca, je prispelo skupaj 41 skladb. Strokovna komisija je med vsemi prijavljenimi izbrala 12 tekmovalnih skladb, ĹĄest polk in ĹĄest valÄ?kov, ter dve rezervni skladbi. LetoĹĄnji jubilejni 20. festival bo v petek, 24. aprila, v Ĺ portni dvorani v PodÄ?etrtku.

Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CMYK, stran 12

12

12. marca 2015

frkanje

⏩

»Čas bi bil, da me tule malo osvežite,« je ob sliki, na kateri je upodobljen prav njen obraz, komentirala Vera Oštir, dolgoletna folkloristka Kolede. Ko je umaknila roko s slike, smo hitro ugotovili, da jo res lahko samo osvežijo in nič drugega. Vera je videti tako dobro, da sploh nismo mogli uganiti, kdaj je nastala slika. Morda je skrivnost tudi v ljubezni do petja, ki je še ena od njenih strasti (če že o možu ne govorimo). Tudi tokrat je pela, a le, ko je pritegnila Kolednicam, skupini mladih deklet, ki delujejo pod okriljem Kolede. In znala je prav vse.

» Levo & desno «

Slavje Proslavili smo dan žena. Kot običajno so tudi pri tem proslavljanju moški prevzeli glavno breme na svoja ramena.

⏬

Damjan Pirc, »kafemojster«, po katerem je največje povpraševanje, ko se kje pokvari kak kavni avtomat ali v njem zmanjka vsebine, se muza: »Kaj sprašuje? Če je v irski kavi iz avtomata pravi whisky? No, ja ... A res ne ve, da bo tisti, ki ga bo spremenil v prah, bogat ali se samo dela, da tega ne ve?«

Brez denarja V mnogih zavodih, kjer tarnajo, da nimajo denarja, ga najbolj razmetavajo. Ne v vse žepe.

Šestka šestega Vse se bo zgodilo skladno z imenom točno po planu. Blok 6 bodo priključili na omrežje junija, to je šestega meseca.

Med nami Tudi nekateri tisti, ki se križajo, pravijo: »Boga ni. Hvala bogu!«

Nič morečega Še vedno naj bi veljal pregovor, da obleka naredi človeka, menda pa ne velja, da bi ime »naredilo« razpoloženje.

To v velenjski občinski upravi naj ne bi bilo nič kaj moreče.

⏩

Pravijo, da so otroci bolj podobni starim staršem kot staršem. Nekaj od tega bo že držalo. Lara Podgoršek je navdušena športnica, tako kot njen dedi Franc Podgoršek – zagrizen planinec, vnet vinogradnik, nekdanji odličen šmarški nogometaš. Kljub 70 letom je danes med drugim spreten igralec namiznega tenisa, ki ga igra tudi Lara. Te spretnosti pa mu, po fotografiji sodeč, nekoliko manjka pri pisanju sms sporočil. »Daj, dedi, kaj »mučkaš«. Brž sporoči vsem, da sem osvojila tretje mesto in bila tokrat že boljša od tebe,« je po pogledu na telefon Čvek komentiral dogajanje skupaj s Ferijevimi teniškimi rivali.

Ukročena Krka ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI a škoda je že bila storjena. Ostanke denarja je odnesla na banko v upanju, da jih bodo zamenjali z drugimi bankovci. A upala je zaman.

Vzletelo prvo letalo na sončno energijo Moški bolj narcistični Ob nedavnih praznikih dneva žena in dneva mučenikov so mediji objavili novo ameriško raziskavo, v kateri so analizirali podatke, ki so jih v zadnjih treh desetletjih pridobili od več kot 475 tisoč ljudi. Ugotovili so, da so moški načeloma bolj narcistični in vase zagledani ter zato bolj nagnjeni k izkoriščanju drugih kot ženske. »Narcizem je načeloma povezan z različnimi medosebnimi motnjami, med drugim z nezmožnostjo vzdrževanja zdravih dolgoročnih odnosov, z neetičnim ravnanjem in agresijo,« pojasnjuje glavna avtorica raziskave Emily Grijalva.

Dodala je še, da so raziskovalci največje razlike med spoloma ugotovili pri izkoriščevalnosti oz. občutkih upravičenosti do nečesa, dokaj velike razlike pa so bile opazne tudi pri avtoritarnosti, v kateri moški v primerjavi z ženskami izkazujejo večjo odločnost in željo po moči. V

raziskavi pa ni bilo moč najti razlik med ženskami in moškimi samovšečnostmi, saj sta k njej oba spola enako nagnjena.

Praznovala najstarejša Zemljanka Minuli teden je svoj rojstni dan praznovala najstarejša Zemljanka, Japonka Misao Okawa, stara 117 let. Gospa se je torej rodila leta 1898 in ima tri otroke, tri vnuke in šest pravnukov. Do 110 leta je še lahko hodila, sedaj si pomaga z vozičkom. Predstavnik doma za ostarele v Osaki, kjer Misao prebiva, je povedal, da je v dobrem stanju, lokalne oblasti pa so slavljenki ob tej priložnosti podarile šopek rož.

Ko so jo vprašali, kaj naj bi bil razlog dolgega življenja, je odgovorila, da je pomembna dobra prehrana, spanje osem ur na dan in pravilna sprostitev.

Zažgala 27 tisočakov Če ste doslej verjeli, da je gotovino pomembno čim bolj skriti, si boste po naslednji zgodbi morda premislili. Kitajka Hao Bin je iskala skrivali-

Pred nekaj dnevi je iz Abu Dabija na pot okrog sveta poletelo solarno letalo Solar Impulse 2, ki uporablja zgolj sončno energijo. Načrt poti razkriva, da naj bi letalo na poti do Indije prečkalo Arabsko morje, nato pa pot nadaljevalo proti Mjanmaru, Kitajski, Havajem in New Yor-

šče za gotovino, s katero naj bi njen mož Wang plačal gradbenike. Domislila se je pečice v kuhinji in denar spravila vanjo. Šlo je 27 tisoč evrov.

Ko se je naslednje jutro lotila kuhanja čaja, je v pečico dala trske ter jih zanetila, da bi zavrela vodo. Pa seveda ni topla postala samo voda ...

35-letnica se je svoje nesreče zavedla šele, ko je dodala več lesa in zagledala plastično vrečko z gorečo gotovino. Nemudoma jo je zalila z vodo,

ku. Postanki, ki bodo odvisni tudi od vremena, so predvideni še na srednjem zahodu ZDA in bodisi na jugu Evrope ali severu Afrike.

Konec julija ali na začetku avgusta naj bi se letalo vrnilo v Perzijski zaliv. Na potovanju torej letalo čaka 12 postankov, pri čemer bo v zraku preživelo približno 25 dni. Najpomembnejši cilj podviga pa ni prelet razdalje, temveč osveščanje in promoviranje zelene energije.

Glasba za umiranje mačk Posebej za mačke so znanstveniki ameriške univerze Winsconsin skomponirali glasbo, ki naj bi omenjene štirinožce umirjala. Projekt so preizkusili na 47 mačkah in ugotovili, da jim je glasba všeč, tako da jo bodo odslej uporabljali v zavetiščih.

Pri skladanju »mačje« glasbe so psiholog Charles Snowdon in kolegi poskušali posnemati naravne mačje zvoke, pri čemer so uporabljali visoke tone, saj so lahko mačji glasovi tudi za oktavo višji od človeških.

Tempo melodije so raziskovalci prilagodili zvokom predenja in sesanja.

Snowdon je pojasnil, da so se za skladanje mačje glasbe odločili iz dveh razlogov. Prvi je, da številni mačji lastniki mačkam vključijo radio, ko so same doma. Drugi razlog je teorija znanstvenikov, da lahko tudi živali uživajo v glasbi, vendar mora biti ta na frekvenci, ki jo živalske vrste uporabljajo za komunikacijo in v njihovem tempu.

Krka, ki po Dolenjski rada poplavlja, je na Štajerskem prav krotka. Prejšnjo sredo so jo ukrotili celjski nogometaši, v košarki jih je odpihnil šentjurski Tajfun.

Boljši standard Zdaj se Velenju končno res obeta boljši standard. Popolno bodo obnovili poslovni center Standard.

Prosti dan Letos smo izkazali še posebno čast prazniku žena. Imeli smo prost dan. Čisto slučajno je namreč praznik padel na nedeljo. Tako so slavljenke lahko postorile le nekaj malenkosti: skuhale zajtrk, kosilo in večerjo. Ter malo pospravile. Partnerji so se jim vljudno odmaknili.

Vse le igra …

Mladi so vse bolj razgledani. Aktivni, vse bolj prodorni, inovativni - in vse to jim z veseljem priznava tudi občinska oblast. Ampak, da jih zdaj hočejo še učiti, kako naj spoznajo Velenje …

NaĹĄ Ä?as, 12. 3. 2015, barve: CMYK, stran 13

13

ZANIMIVO

12. marca 2015

Opremljeni za nabiranje idej

Sodobne legende so Ä?udaĹĄke

Takole so snovalci novega lokalnega programa razvoja delovanja mladih v velenjski obÄ?ini razmiĹĄljali o mladim prijaznem mestu

Na februarskem humanistiÄ?nem veÄ?eru v KnjiĹžnici Velenje je etnolog in kulturni antropolog dr. AmbroĹž KvartiÄ? predstavil svojo doktorsko disertacijo Sodobne povedke v Sloveniji

Mlade VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani imajo do jeseni Ä?as, da izdelajo mladinsko strategijo za obdobje 2016–2020, ki bo Ĺže druga zapored in v Sloveniji ĹĄe vedno brez primere. Da bi Ä?im veÄ? mladih lahko iz-

mladimi obÄ?ankami in obÄ?ani ter odloÄ?evalci.

Zato se je pretekli vikend deset aktivnih delavcev z mladimi usposobilo za vodenje posveta z mladostniki o njihovih potrebah ter izvedbo an-

razilo Ä?im veÄ? Ĺželja in predlogov za mladinsko delovanje in dogajanje, je treba vzpostaviti Ä?im bolj neposreden stik osnovnoĹĄolcev, srednjeĹĄolcev, mladih z manj priloĹžnostmi in organizirane mladine s snovalci strategije, ki so vezni Ä?len med

kete, s Ä?imer bodo pridobili konkretne smernice za pripravo Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v MOV. Hkrati bodo sodelujoÄ?e seznanili z obstojeÄ?o mladinsko infrastrukturo in organiziranostjo ter jih tako povabili k uporabi in sodelova-

nju. Posveti bodo potekali od konca marca do sredine aprila, nato se bodo zbrani predlogi sistematizirali in v razpravi oĹžje skupine oblikovali v strategijo. đ&#x;”˛

tf

30 let Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje

StraĹĄilo

Ob jubileju bodo izdali knjigo

Dr. Nena MijoÄ?, Marija VrtaÄ?nik, Marija SkorniĹĄek in Verena Ĺ ulek

Da bi lahko Ä?im bolj natanÄ?no in verodostojno zaznamovali preteklo delovanje Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje, je predsednica univerze Marija VrtaÄ?nik povabila k sodelovanju dr.

Neno MijoÄ?, ki bo vodila ta projekt skupaj z dr. JoĹžetom Hudalesom in drugimi, ki so pomembno zaznamovali zaÄ?etke univerze. K sodelovanju pa vabijo vse, ki lah-

ko karkoli prispevate.

NapiĹĄite kaj o tem, kako ste se prviÄ? sreÄ?ali z univerzo za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje, kakĹĄna vpraĹĄanja in morda dvomi so vas obhajali ob priÄ?etku sodelovanja?

Morda se boste spomnili kakĹĄne anekdote, kakĹĄnega prijetnega doĹživetja, uspehov vaĹĄih Ä?lanov ali skupine? Kako ste svoje uspehe predstavili drugim skupinam v

Velenje, 18. februarja – VelenjÄ?an dr. AmbroĹž Kvar- po ljubicoÂŤ je klasiÄ?na tema, o njej je pisal tudi PreĹĄetiÄ? je po konÄ?ani Ĺ kofijski klasiÄ?ni gimnaziji leta 2009 ren. Sodobna povedka pa je umeĹĄÄ?ena na Ä?isto dolodiplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti. Njegova Ä?eno cesto, to se dogaja danes. Mladi se sredi noÄ?i oddiplomska naloga z naslovom ÂťDanes burek niÄ? veÄ? pravijo na mesto, kjer se prikazuje ÂťÄ?rna babaÂŤ, samo ‌: Sodobne povedke o Velenju je bila tako dobra, da zato, da bi jo videli tudi oni,ÂŤ pripoveduje AmbroĹž, ki je zanjo dobil ĹĄtudentsko PreĹĄernovo nagrado. Ĺ tudij doda, da je takih povedk v Sloveniji zelo veliko, nenehje nadaljeval na Oddelku za primerjalno in estonsko no pa se prilagajajo in spreminjajo. Samo v Sloveniji je folkloristiko na Univerzi v Tartuju v Estoniji in na iter- naĹĄel ĹĄe 9 lokacij, kjer se pojavlja noÄ?na ĹĄtoparka, tako discliplinarnem doktorskem ĹĄtudiju Humanistika in da Ä?rna baba iz Hude Luknje sploh ni sama. druĹžboslovje na oddelku za etnologijo in kulturÂťZanimivo je, da zgodbo poznajo srednjeno antropologijo Univerze Ljubljana, kjer je ĹĄolci in ljudje do starosti 65 let, starejĹĄi in lani jeseni doktoriral. Bil je tudi asistent za mlajĹĄi pa ne. Da se je znaĹĄla tudi v Hufolkloristiko na tem oddelku Filozofske fakuldi Luknji, pripisujem dejstvu, da so leta tete, da je dober govornik, pa so spoznali vsi, 1968 ukinili ĹželezniĹĄko progo proti Koroki so priĹĄli na februarski HumanistiÄ?ni veÄ?er ĹĄki, promet na ozki in nevarni cesti skozi Hudo Luknjo pa se je moÄ?no poveÄ?al. Z v velenjsko knjiĹžnico.

Sodobne povedke so pravzaprav sodobne njim se je poveÄ?alo tudi ĹĄtevilo prometnih legende. AmbroĹž jih je v Ä?asu podiplomnesreÄ?.ÂŤ Zgodbe s tem, ko se umeĹĄÄ?ajo v skega ĹĄtudija zbiral po vsej Sloveniji. prostor, vedno dobivajo nove razliÄ?ice, saj ÂťTo so 'odbite in utrgane' zgodbe, so po KvartiÄ?evih besedah prisotne po celovelikokrat neverjetne in bizartnem zahodnem delu sveta. Mnogi so se nane, zato me tudi zanimajo,ÂŤ smihali ob njegovih legendah iz Kitajski nam je povedal in dodal: restavracij v Sloveniji. VeÄ? jih je, v kateÂťGre za zgodbe, ki so predrih naj bi ti ukradli psa in ga pripravili stavljene kot resniÄ?ne kljub v okusen obrok. Velenjska je tudi tista vsej svoji neverjetnosti in o sladoledarjih, ki si s korneti Ä?istijo Ä?udaĹĄkosti. Postavljene so uĹĄesa, kar pa ne velja za kornete v trv sodobno kulturno stvargovinah, ker imajo tam Ä?okonost; na parkiriĹĄÄ?a blagovladne konice. nih centrov, v kitajske restaDr. AmbroĹž KvartiÄ? se je vracije, na nevarne odseke prvi doslej sistematiÄ?no locest ‌ Postavljene so v sodotil zbiranja sodobnega graben koncept, a sploh niso tadiva povedk ali legend v ko zelo sodobne. Ugotovil sem, Sloveniji. Materiala, vredneda so se ĹĄtevilne starejĹĄe pripoga dodatnih raziskav, je ĹĄe vevedi le preoblikovale za sodoAmbroĹž KvartiÄ? je sodobne povedke, liko. ÂťTe zgodbe ne bi obstajale in se ben Ä?as.ÂŤ ki kroĹžijo med Slovenci, predstavil ne bi ĹĄirile, Ä?e ne bi nekaj povedale Ena od bolj klasiÄ?nih zgodb tudi s pomoÄ?jo fotografij. o ljudeh, o kater pripovedujejo, in je t. i. izginjajoÄ?a ĹĄtoparka. govorile o ljudeh, ki si jih pripoveZgodbo poznamo tudi iz Hudujejo. Pogosto komentirajo kulturde luknje, kjer naj bi ponoÄ?i mlado dekle ĹĄtopalo, ve- ne stike, razlike med kulturami, govorijo o prekinitvi z dno sedlo na zadnji sedeĹž v avtu, potem pa enostavno neko tradicijo.ÂŤ In zato so soÄ?ne in zanimive. đ&#x;”˛ Bojana Ĺ pegel izginilo. ÂťVelikokrat je dodano, da je v avtu pozabila torbico ali mobitel. Ko jo poiĹĄÄ?eĹĄ, pa izveĹĄ, da je ta oseba umrla Ĺže pred davnim Ä?asom. Zgodbe o vraÄ?anju umrlih so stare toliko, kot je staro Ä?loveĹĄtvo. ÂťMrtvec pride

svojem okolju? Kaj vas je najbolj navduťevalo, veselilo ‌?

Prispevke lahko oddate na sedeĹžu univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje ali po elektronski poĹĄti univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje info@uni-tri-velenje-drustvo.si. PriÄ?akujejo jih ĹĄe do 15. marca. đ&#x;”˛

Marija Skrt

Vsake poÄ?itnice pred drugo svetovno vojno sem iz Velenja odhajal na Kozjansko v Podsredo k moji Kosovi stari mami. Pet tet in ĹĄtiri strice sem radovedno posluĹĄal, kadar so se pogovarjali, kako je nekoÄ? pri Nahvahterjevih straĹĄilo.

Zgodba je taka: Nahvahterjeva mama je menda v mraku s farovĹĄkega kozolca odtujila verigo in jo vlekla domov. Ko so zveÄ?er priĹžgali petrolejko in zmanjĹĄali svetlobo, je zaÄ?elo nekaj na podstreĹĄju ropotati.

Naslednje dni se je ropot stopnjeval, nenadoma se je zaÄ?ela premikati miza in odpirati predali. Iz peÄ?i je puhnil plamen, sliĹĄali so se ĹĄkripajoÄ?i glasovi in na steno so se zarisovala in izginjala Ä?udna znamenja. Izpod postelje, kjer je prenoÄ?evala koklja s piĹĄÄ?anci, je ven pridrsala koĹĄara in piĹĄÄ?anci so zaÄ?eli nespoznavno Ä?ivkati. V kotu se je prebudila ÂťsingercaÂŤ in priÄ?ela ĹĄivati z veliko hitrostjo.

KakĹĄen predmet je celo poletel po prostoru, Ĺženska, ki je leĹžala v postelji, pa je ponavljala, da jo nekaj tepe. Ni vsak dan straĹĄilo z enako moÄ?jo. Bili so tudi presledki.

NajveÄ? domaÄ?inov se je zbralo ob sobotah, kakor da so priĹĄli k veÄ?ernicam. Ĺ tirje moĹĄki so poskuĹĄali umiriti mizo, a sila, ki jo je premikala, je bila moÄ?nejĹĄa. Iz Kozjega so priĹĄli gospod sodnik, a ni niÄ? pomagalo, iz

Maribora pa so se pripeljali blagoslovit celo gospod viĹĄji duhovnik, kar tudi ni zaleglo. StraĹĄilo ni odnehalo, Ä?eprav so se ga hoteli znebiti na razliÄ?ne naÄ?ine. Treba je tudi povedati, da so nekateri skrivaj simpatizirali z njim.

Poslovilo se je, ko so Nahvahtrovko pokopali.

Zgodbi o podsredĹĄkem straĹĄilu sem kasneje ĹĄe veÄ?krat prisluhnil, ko so se sorodniki pogovarjali o zagonetnem dogajanju. Vsi z mojo mamo vred so zagotavljali, da je v hiĹĄi zares straĹĄilo, in obnavljali, kaj so videli in sliĹĄali. Pri teti Milki, ki se je poroÄ?ila v danes zaĹĄÄ?iten Levstikov mlin in od koder se lepo vidi Nahvahterjeva domaÄ?ija, sem pred leti dregnil v zgodbo o straĹĄilu. Zatrdila mi je, da je bilo vse do piÄ?ice tako, in mi povrhu pokazala opazno brazgotino na nosu med oÄ?mi, kamor naj bi jo zadel leteÄ?i pljuvalnik. Posumila je celo, da morda straĹĄilo ĹĄe kdaj pa kdaj pride v goste, saj odkar imajo v Podsredi elektriko, v hiĹĄi luÄ?ka gori pogosto cele noÄ?i. Ĺ˝ivih priÄ?, ki so doĹživljale skrivnostno dogajanje, ni veÄ?. Ohranila se je zgolj njihova pripoved.

Kdo ve, morda je straĹĄilo odĹĄlo v druge kraje. Lahko straĹĄi kje v Ĺ aleĹĄki dolini ali celo v Velenju, kot je nekdo namignil, pa to ljudje prikrivajo. Pravzaprav je navsezadnje za Podsredo ĹĄkoda, da ga tam ni veÄ?. Dandanes bi zagotovo privabljalo veliko obiskovalcev v Krajinski park in polnilo njegovo malho. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

NaĹĄ Ä?as, 12. 3. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

12. marca 2015

Pestra klubska dejavnost Upokojenci odliÄ?ni ĹĄportniki Klub upokojencev Gorenje so ustanovili leta 2004 v vasi Gorenje in danes sodi med najaktivnejĹĄe upokojensko druĹĄtvo Ĺ aleĹĄke doline. V Ä?asu zimskih ĹĄolskih poÄ?itnic Ĺže po navadi pripravijo redni letni zbor Ä?lanov in letoĹĄnjega se je ponovno udeleĹžilo veÄ? kot 420 Ä?lanov ter veÄ? gostov, med katerimi je bil tudi predsednik uprave Skupine Gorenja Franjo Bobinac.

Ko so sredi dopoldneva zasedli vse razpoloĹžljive stole v Gorenjevi restavraciji „Pod Jakcem“, je upokojencem v pozdrav zaigrala veteranska godba Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje, dobrodoĹĄlico na zboru Ä?lanov pa je izrekel predsednik Kluba upokojencev Gorenje JoĹže StaniÄ?. V svojem uvodnem nagovoru je izrazil veselje nad veliko udeleĹžbo in seznanil Ä?lane o delu kluba v minulem letu. ÄŒeprav s staranjem Ä?as hitreje teÄ?e kot sicer, „smo ĹĄe vedno v dobri kondiciji“, je poudaril predsednik. In nadaljeval: „Vse naloge so bile opravljene zelo dobo, za kar se je treba zahvaliti mnoĹžici ljudi, ki sodelujejo in organizirajo vse aktivnosti.“ Dotaknil se je tudi trenutne svetovne in domaÄ?e situacije in o domaÄ?em kolektivu dejal: „Gorenju

Člani kluba upokojencev Gorenje, 19. februarja, v restavraciji „Pod Jakcem“

Ĺželimo, kljub teĹžki bitki za zunanje trge, ki jih oteĹžujejo ĹĄe vojne, na podroÄ?jih, kjer prodaja izdelke, da bi bili kljub vsemu uspeĹĄni. Mi v klubu bomo ohranjali in obnavljali vrednote, ki so nas povezovale in drĹžale skupaj“, je povedal JoĹže StaniÄ? ter se Gorenju zahvalil za finanÄ?no pomoÄ?, s katero je klubu omogoÄ?eno, da izpolnijo zastavljene cilje. „Ugotavljamo, da je naĹĄ prispevek ĹĄe vedno prepoznan in cenjen v Gorenju. Letos sta z nami predsednik uprave Franjo Bobinac in delavski

direktor Drago Bahun in mi to razumemo kot poÄ?astitev“, je ob sklepu nagovora povedal JoĹže StaniÄ?.

Sledil je deseti redni zbor Ä?lanov kluba upokojencev Gorenje, od podanih poroÄ?il o bogatem delu v letu 2014 do sprejema programa dela za 2015. Nekaj bistvenih poudarkov pa je podal tajnik DuĹĄan Jeriha. ÂťV klub je vÄ?lanjenih veÄ? kot 800 Ä?lanov, med njimi tudi 32 Ä?astnih Ä?lanov, starejĹĄih od 80 let. Ne Ĺželimo pozabiti na nikogar med njimi.

Znamo ceniti pomen sreÄ?anj, veselimo se stiska rok, obujanja spo-

Priljubljeno klekljanje Pred 17 leti se je zbrala skupinica Ĺžena, veÄ?inoma upokojenk, in ustanovila kroĹžek klekljanja pri Univerzi za tretje Ĺživljenjsko obdobje v Velenju pod vodstvom Tilke Kompare. Skoraj vsako leto razstavljajo svoje izdelke, pa tudi veliko svojih prijateljev in prijateljic razveseljujejo s svojimi umetninami. Izdelujejo vzorÄ?ke za vĹĄitke za zavese, prtiÄ?ke, roĹžice, nebesna znamenja ‌ Zanimanje za klekljanje se v Ĺ aleĹĄki dolini vsako leto poveÄ?uje in danes kroĹžek obiskuje 45 klekljaric.

Tinka Kompare vodi ĹĄtiri skupine,

Gostje so povedali: Franjo Bobinac. V imenu deset tisoÄ? Ä?lanov kolektiva Gorenja je upokojence nagovoril predsednik Franjo Bobinac in izrazil zadovoljstvo, saj je takĹĄno sreÄ?anje Ä?udovita prilika, da seznani nekdanje GorenjÄ?ane, da „Gorenju nekako kar gre“.

Nato je predsednik pojasnil, kakĹĄen je trenutni poloĹžaj Gorenja na trgu, kjer proda kar 95 % izdelkov pod lastno blagovno znamko. Med drugim je povedal, da se je zniĹžala zadolĹženost, izboljĹĄal se je denarni tok in stanje v kolektivu je ustrezno.

Okrepil se je tudi stik med direktorji programov in delavci v proizvodnji. Pomembno je, da se veliko pogovarjajo in imajo enkrat meseÄ?no zbore zaposlenih. „Konkurenca je huda, a mi gremo naprej, razvijamo nove izdelke, zmanjĹĄujemo dolg, Ä?eprav

in priznanja, ki so napolnili steklene vitrine v klubski pisarni na PreĹĄernovi 8.

Veliko zanimanje je vsako leto tudi za letovanje ob morju. Junija in septembra organizirajo letovanja za skupno sto Ä?lanov in vsako leto poiĹĄÄ?ejo tudi ugodne ponudbe ... „Vseh ĹĄportnih uspehov ne bi bilo, Ä?e ne bi bilo prizadevnih ljubiteljskih organizatorjev rekreativne dejavnosti. NajveÄ? je k uspehom pripomoglo poĹžrtvovalno delo ĹĄportnega referenta Franca TamĹĄeta, je med drugim poudaril tajnik DuĹĄan Jeriha in dodal: „Seveda pa vsega tega ne bi bilo brez pomoÄ?i in razumevanja Skupine Gorenje. S tem daje vodstvo druĹžbe priznanje nekdanjim zaposlenim, ki so soustvarjali Gorenje. In prav zaradi tega v klubu ohranjamo tradicijo plamena Gorenja na naĹĄi klubski zastavi!“ đ&#x;”˛

Hinko JerÄ?iÄ?

imamo velike teĹžave na Balkanu ...“, je ĹĄe ena od misli Franja Bobinca, ki je na zboru zaĹželel: „Trdnega zdravja, veliko energije in mislite na Gorenje. Ob letu se zopet vidimo.“ Karl Drago Seme, predsednik Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev, je Ä?estital Gorenju za uspeh in vsem ĹĄportnikom izrekel pohvale za doseĹžene rezultate. Dodal je: „Brez sodelovanja in povezovanja ne bi mogli opraviti tega poslanstva. ÄŒe si bomo pomagali, je lahko jesen naĹĄega Ĺživljenja lepa“. Ĺ˝an Zeba, predstavnik sindikata Gorenja, se rad odzove upokojenskemu vabilu. Ko si enkrat GorenjÄ?an, ostaneĹĄ GorenjÄ?an. V Gorenju se trudijo za blaginjo zaposlenih, za dobre odnose ter imajo zelo dober socialni dialog, „... saj jim je uspelo ohraniti delovna mesta.“

Idej in delovne vneme nikoli ne zmanjka

Ena od skupin, ki jih vodi Tilka Kompare

klekljanja pa uÄ?ijo ĹĄe tudi druge klekljarice. Pri urah se ob uÄ?enju tudi druĹžijo, sklepajo prijateljske vezi, praznujejo osebne praznike in posebne dogodke z izletom v kraje, kjer je klekljanje doma. Prav tako

si seveda pomagajo v teĹžavah, si medsebojno izmenjujejo vzorce in Ĺživljenjske izkuĹĄnje. đ&#x;”˛

Marija Skrt

PodjetniĹĄka delavnica Na OĹ Gustava Ĺ iliha smo 2. februarja zaÄ?eli interesno dejavnost PodjetniĹĄka delavnica, ki je namenjena uÄ?encem osmih in devetih razredov.

Delavnica poteka ob ponedeljkih od 13.45 do 15. ure. Z 20–25-urno podjetniťko delavnico Şelimo oblikovati osnovno podjetniťko kulturo med mladimi ter krepiti ustvarjalnost, podjetnost in inovativnost.

Spodbujanje podjetniĹĄkega razmiĹĄljanja in podjetniĹĄtva v ĹĄirĹĄem pomenu pomeni nauÄ?iti uÄ?ence reĹĄevati teĹžave, razvijati njihove ustvarjalne sposobnosti, spodbujati inovativnost, domiĹĄljijo, pogajalske sposobnosti in komunikacijske veĹĄÄ?ine ter spodbujati razvoj osebnih lastnosti, ki jim pravimo podjetne.

Namen delavnice je uÄ?encem pri-

minov na prehojeno delovno pot v Gorenju,“ pove DuĹĄan Jeriha, Avgust PodgorĹĄek (nekdanji tajnik druĹĄtva) pa nadaljuje: „ObiÄ?ajno ob novem letu obiĹĄÄ?emo naĹĄe Ä?lane, ki jesen Ĺživljenja preĹživljajo v domovih starostnikov. ObiĹĄÄ?emo tudi Ä?lane ob njihovem zaokroĹženem Ĺživljenjskem jubileju, ob 70-, 75- in 80-letnici Ĺživljenja. In Ä?lane pospremimo s klubskim praporom na njihovi zadnji poti.“ Sicer pa se lahko vsakdo najde v pestri dejavnosti Gorenjevega upokojenskega kluba. Program dela poteka vse leto. Lani je naĹĄ klub na Gorenjadi, ĹĄportnih igrah dvajsetih ekip druĹžb Gorenja v Sloveniji, Srbiji in na ÄŒeĹĄkem, posegel po skupni ekipni zmagi. Ekipno so na igrah zmagale Ĺženske, moĹĄki so bili tretji. To pa je zadostovalo za skupno zmago. Na drĹžavnem prvenstvu v pikadu so Ĺženske dosegle zmago, poleg tega pa so se klubovci udeleĹževali tekmovanj v ĹĄtevilnih ĹĄportnih zvrsteh in prinaĹĄali pokale

bliĹžati podjetniĹĄtvo ter jih zanimivo in s pomoÄ?jo igre seznaniti s podjetniĹĄkimi pojmi. V sklopu delavnice se bomo povezali z lokalnimi podjetniki, ki predstavljajo primere dobre prakse in mentorstva, ter jih povabili na delavnico, da predstavijo svojo podjetniĹĄko pot. Z uÄ?enci bomo tudi obiskali izbrano velenjsko

podjetje z namenom, da se bodo seznanili, kako poteka poslovanje in/ ali proizvodnja v podjetju. Prav tako bomo z uÄ?enci obiskali vodstvo SAĹ A inkubatorja, katerega namen je pomoÄ? pri nastanku novih inovativnih podjetij v regiji. đ&#x;”˛

dr. Patricija HaliloviÄ?

DruĹĄtvo Revivas, druĹĄtvo za pro- v Ĺ kalah. Prav tako so se vpisali mocijo in oĹživitev vasi Ĺ kale, je na v register Ĺžive kulturne dediĹĄÄ?ine rednem letnem obÄ?nem zboru svo- (kot nosilec izdelovanja papirnatih jim Ä?lanom in gostom predstavilo roĹž in snopov), izdali dve znamki, pester nabor aktivnosti, ki so jih uspeli izvesti lansko leto, veÄ? kot oÄ?itno pa je tudi, da bodo v tem letu prav tako veliko ÂťmigaliÂŤ, delali za promocijo svojega kraja.

Preteklo leto bo tako njim in ostalim krajanom ostalo v spominu predvsem po izdaji druge knjige, tokrat zbirke pesmi Pod vodo vas, nad vodo glas.

PoroÄ?ilo predsednice Vere PogaÄ?ar Ta bralcem ponuja ĹĄije bilo zaradi obilice aktivnosti rok izbor pesmi razobseĹžno in slikovno zelo zanimivo. liÄ?nih avtorjev, ki so v verzih slikali nekdanjo podobo Ĺ kal in Ĺ aleĹĄke doline, pripravili veÄ? razstav in se uspeĹĄno opisali posledice izkopavanja pre- vkljuÄ?ili v akcijo Mladi turist. Tramoga ter predstavili obÄ?utja in mi- dicionalno so izvedli ĹĄe JoĹžefov sesli krajanov, ki so zato izgubili svoj jem, Jesen na vasi, Likof na StrĹžedom. Eden veÄ?jih zalogajev lani je vi domaÄ?iji, razliÄ?ne delavnice ter bila tudi organizacija 16. sreÄ?anja predstavitve druĹĄtva zunaj kraja ‌ preseljenih Ĺ kalÄ?anov in tombole Pestro bo oziroma je Ĺže tudi letos.

KonÄ?ali bodo dva lani zaÄ?eta projekta StrĹževa domaÄ?ija v povezavi z mlado kmetico leta, obeleĹžili najdiĹĄÄ?a mastodonta ter izvedli dve veÄ?ji

Zahvala

Popravek

PGD Velenje je osrednja gasilska enota v mestni obÄ?ini Velenje. Vsako leto opravimo veÄ? kot 300 razliÄ?nih intervencij. Veliko skrb namenjamo tudi izobraĹževanju ter nabavi novejĹĄe in naprednejĹĄe opreme. DruĹĄtvo se financira iz sredstev proraÄ?una MOV, s sredstvi, ki jih dobimo na podlagi sklenjene pogodbe z upravo za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje, s sredstvi, ki jih sami zasluĹžimo na trgu ter seveda iz donacij. Eno takĹĄnih donacij smo prejeli tudi od treh bencinskih servisov Petrol iz Velenja, ki so se prijazno odzvali naĹĄi proĹĄnji. Za namenjena sredstva se jim lepo zahvaljujemo.

V prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa smo med pismi bralcev objavili Ä?lanek z naslovom Knjiga NoriĹĄko kraljestvo, Beli panter.

Kot avtorja prispevka pa napaÄ?no napisali Nina de Costa, namesto Martina de Costa. Za napako se opraviÄ?ujemo.

Poveljnik PGD Velenje Brcar Bojan

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

prireditvi: JoĹžefov sejem in Jesen na vasi, obe z novimi vsebinami. Seveda je to le delÄ?ek naÄ?rtovanega ... đ&#x;”˛

Vesna GlinĹĄek

Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CMYK, stran 15

15

BISERI

12. marca 2015

BISERI maturantskega plesa 2015

Več glasov za fante V prejšnji številki Našega časa smo vam predstavili 18 izbrancev za Bisere maturantskega plesa 2015. Danes smo na podlagi vašega izbora število prepolovili. Med 9 finalistov za naziv – tudi letos boste izbrali maturantko in maturanta – smo uvrstili tiste, ki so s prvim glasovalnim kuponom dobili največ vaših glasov.

Veseli smo, ker se je tekma že začela.

Največ glasov so dobili fantje, kar nas preseneča in veseli. Izstopata dva, pri katerih so se očitno tako njuni svojci kot prijatelji resnično potrudili. Kupček s kuponi zanju je tako visok kot še nikoli že po prvem krogu glasovanja. Glasovi za dekleta so bolj razpršeni, a prav vse, ki so se uvrstile med 9 najbolj všečnih, so dobile lepo podporo bralcev Našega časa.

Pred vami je drugi glasovalni kupon.

Izrežite ga in nam ga pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a 3320 Velenje. Kupončke lahko vržete tudi v nabiralnik pred vhodom v uredništvo, upoštevali pa bomo vse, ki bodo prispeli do torka do 10. ure. Tudi tokrat bomo med glasovalce razdelili tri nagrade, ki jih bo prispeval Naš čas.

Izmed tistih, ki ste glasovali s prvim kuponom, smo izžrebali tri dobitnike majic Našega časa. Prevzamejo jih lahko na sedežu družbe. Nagrajenci so: Patricija Ramšak, Aškerčeva 5 F Šoštanj, Vida Jazbec, Efenkova 15, Velenje, in Franc Koren, Gaberke 283 Šoštanj.

5

1. Andraž Roškar 2. Hana Menhart 3. Karlo Aletič 4. Patricija Forštner 5. Neja Sedovnik 6. Petra Orozel 7. Tilen Šlogar 8. Špela Grobelnik 9. Valentina Cehner

1

2

3

4

6

7

8

9

KUPON št. 2 www.nascas.com www.radiovelenje.com Modni kreatorki Jelena Stevančević, Petra Meh, vizažistka Mirela Muminović, oblikovalka Maja Lesjak in novinarka Bojana Špegel.

Fotograf: Žiga Kolšek

2

Glasujem za: ______________________________ Ime, priimek in naslov: _______________________ _______________________________________ Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri«. Med tri izžrebance bomo podelili kopalne brisače.

NaĹĄ Ä?as, 12. 3. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

12. marca 2015

Spet boljĹĄi od Ĺ vicarjev

NeodloÄ?eno z Olimpijo

V gosteh zmagali z devetimi goli, v domaÄ?i dvorani s ĹĄtirimi V soboto (ob 20.30) v RdeÄ?i dvorani s Hamburgom za prvo mesto

PrvoligaĹĄka moĹĄtva pretekli teden kar dvakrat na travnati povrĹĄini - Poraz z Radomljami

RokometaĹĄi velenjskega Gorenja so si v Ä?etrtem krogu pokala Evropske rokometne zveze v skupini A priigrali pomembno zmago. Gostili so predstavnika Ĺ vice, moĹĄtvo Winterthurja. Premagali so ga s ĹĄtirimi goli razlike, izid je bil 30 : 26. NajveÄ? golov za domaÄ?e so dosegli Niko Medved in StaĹĄ Skube po ĹĄest ter Mario Ĺ oĹĄtariÄ? in Mihal Ĺ iba po ĹĄtiri. NajboljĹĄi strelec tekme pa je bil gostujoÄ?i igralec Kevin Jud s sedmi goli.

S to zmago so si velenjski rokometaĹĄi skorajda Ĺže zagotovili uvrstitev med osem najboljĹĄih moĹĄtev v tem za ligo prvakov najmoÄ?nejĹĄem klubskem tekmovanju na Stari celini.

V Ä?etrtfinale napredujejo prvaki vseh ĹĄtirih skupin in tri najboljĹĄa drugouvrĹĄÄ?ena moĹĄtva. Pred njimi je priloĹžnost, da napredujejo celo, kot zmagovalci skupine A. To bo odvisno od zadnjih dveh krogov. V sobotnem predzadnjem bodo gostili Hamburg, v zadnjem pa gostovali pri Haslumu.

Na 'povratni' tekmi v RdeÄ?i dvorani nasprotnika nista ponovila igre s tekme v Ĺ vici. Gostje so igrali veliko bolje kot doma, domaÄ?i pa vsekakor ne tako dobro, kot so sposobni.

Gostje so vseh ĹĄestdeset minut igrali zelo poĹžrtvovalno. OÄ?itno so hoteli dokazati velenjskim gledalcem in seveda tudi igralcem, da niso za

NogometaĹĄi Rudarja so obakrat gostovali. Najprej v DomĹžalah, kjer so Radomljani nepriÄ?akovano slavili z 1 : 0, nato pa so v StoĹžicah igrali z Olimpijo le bolje - 0 : 0. To je bila Ĺže tretja tekma letos, na kateri niso dosegli zadetka. A so bili tokrat zadovoljni, saj je tudi njihova mreĹža ostala nedotaknjena. Glede na to, da so v treh dvobojih drugega dela prejela le en zadetek, in ĹĄe tega z enajstih metrov, je trenutno boljĹĄi del njihova igra v obrambi. Upati je, da se bodo Ä?im prej, morda Ĺže v soboto, na svojem igriĹĄÄ?u proti predzadnjih Krki (ob 16.00), tudi strelsko prebudili in dosegli prvi gol ter si obenem priigrali prvo letoĹĄnjo zmago.

Na prejĹĄnjih dveh tekmah, v 3. in 12. krogu, so bili 'rudarji' obakrat boljĹĄi od novinca v ligi. Njihovo upanje 'Ä?e se je nekaj zgodilo dvakrat, se bo morda tudi tretjiÄ?' se torej ni uresniÄ?ilo. DomaÄ?i so si priigrali (ĹĄele) tretjo zmago, gostje pa doĹživeli deveti poraz.

Zanimivo, edini dosedanji zmagi so si Radomljani priigrali proti Kopru.

Vse tri toÄ?ke jim je proti VelenjÄ?anom sredi drugega polÄ?asa zagotovil Enis DĹžurković, posojeni igralec Olimpije, ki je zadel z natanÄ?nim strelom z enajstih metrov.

NajstroĹžjo kazen je prav nad njim zakrivil Denis Klinar. Ker je prekrĹĄek storil kot zadnji igralec, je bilo zanj tekme konec. To je bil Ĺže ĹĄesti Rudarjev rdeÄ?i karton v letoĹĄnji sezoni, v tem delu pa drugi zaporedoma. Pred tem ga je proti DomĹžalam prejel Nemanja Stjepanović.

Po prejetem golu so velenjski nogometaĹĄi, Ä?eprav ĹĄtevilÄ?no oslabljeni, povsem stisnili domaÄ?e nogometaĹĄe pred njihov petmetrski prostor, vendar kljub temu niso mogli izenaÄ?iti. Junak zadnjih trenutkov tekme je bil domaÄ?i vratar Vekoslav Andrić.

razred slabĹĄi, kot bi morda lahko sodili po prvi tekmi, ko so bili velenjski rokometaĹĄi bojĹĄi za devet golov.

V prvih desetih minutah so imeli celo dvakrat prednost zadetka, ob polÄ?asu pa vendarle zaostajali za ĹĄtiri, kar je bilo odloÄ?ilno za domaÄ?o zmago.

Po njihovem vodstvu so nato domaÄ?i le zaigrali veliko bolje v obrambi in s hitrimi nasprotnimi napadi preobrnili potek tekme v svojo korist. Povedli so Ĺže s petimi goli razlike (15 : 10), po prvem delu

pa so imeli prednost ĹĄtirih. Po nekaj minutah v nadaljevanju so ponovili najviĹĄjo prednost iz prvega polÄ?asa (18 : 13), toda Ĺ vicarji se ĹĄe niso sprijaznili s porazom. Ĺ e naprej so bili zelo bojeviti in kar sedemkrat so prednost Gorenja zniĹžali na dva gola zaostanka, nazadnje deset minut pred koncem (23 : 25). Morebitno preseneÄ?enje pa je v pravem trenut-

ku prepreÄ?il vratar Klemen Ferlin, ki je zablestel, ko je bilo najbolj potrebno. Ubranil je dve stoodstotni priloĹžnosti in ponovno ponesel soigralce k vodstvu s petimi goli razlike (30 : 25). V zadnjih sekundah pa so gostje ublaĹžili poraz za zadetek.

Trener Ivan Vajdl se po tekmi ni veliko ukvarjal z razliko: ÂťDanes je bila najbolj pomembna zmaga. Zadovoljni smo. Vedeli smo, da bo to zelo teĹžka tekma. Bilo je ĹĄe precej nihanj v igri. Predvsem v prvem polÄ?asu bi si lahko ustvarili viĹĄjo razli-

ko, toda zapravili smo nekaj Ä?istih priloĹžnosti. Vedno ne moreĹĄ biti stoodstoten. Dvoboj je pokazal, da imamo ĹĄe veliko rezerv tako v obrambi kot napadu. Te bomo potrebovali v soboto proti Nemcem. ÄŒe bomo Hamburg premagali, potem bomo tudi v igri za prvo mesto v skupini.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

UspeĹĄna klubska sezona LetoĹĄnja zima je smuÄ?arskemu klubu Velenje zelo naklonjena, kar se tudi pozna na bogatih aktivnostih, ki se vrstijo vse zimske mesece.

Po besedah strokovnega direktorja Davida De Coste so izpeljali boĹžiÄ?ni in poÄ?itniĹĄki teÄ?aj, ki se ga je udeleĹžilo veÄ? kot 180 otrok. Vse od januarja organizirajo na Golteh tudi teÄ?aje med vikendi, ki jih obiskuje 40

cembra alpska ĹĄola – na Golteh smuÄ?ajo petkrat na teden. Otroke gredo iskat pred ĹĄole in jih po smuÄ?anju pripeljejo nazaj. Alpsko ĹĄolo obiskuje 20 otrok, spoznavajo pa Ĺže zahtevnejĹĄe smuÄ?arske veĹĄÄ?ine in voĹžnjo med koliÄ?ki.

Marca se dogajanje umiri. Na Golteh so izpeljali ĹĄe teÄ?aje za otroke iz ĹĄoĹĄtanjskega vrtca. V priho-

in tudi osvojili prve medalje. V "stari" ekipi ostaja najboljĹĄi tekmovalec kluba Filip MlinĹĄek, ki je bil letos odliÄ?en na Univerzijadi, kjer je dosegel 3. mesto v slalomu.

Aprila bodo v klubu nadaljevali kondicijske treninge v telovadnici Pesje in na jezeru. Veliko bo tudi raznih ĹĄportnih aktivnosti, od rolanja, kolesarjena, pohodniĹĄtva, gor-

Po prejĹĄnji sredi pogled na prvoligaĹĄko lestvico ni bil veÄ? takĹĄen, kot je bil do njega. Po zmagi z 1 : 0 v tako imenovanem veÄ?nem derbiju v StoĹžicah nad Olimpijo so nogometaĹĄi Maribora, aktualni prvaki, s tekmo manj in toÄ?ko veÄ? zamenjali na prvem mestu vodilne DomĹžale. Jesenski prvaki so gostovali v ZavrÄ?u, kjer so domaÄ?i nogometaĹĄi slovesno otvoritev prenovljenega igriĹĄÄ?a obogatili z zmago z 1 : 0 nad njimi.

Ĺ e tretjiÄ? brez zadetka Ljubljansko-ĹĄaleĹĄki dvoboj je bil za oboje zelo pomemben. Nogome-

ÄŒrnÄ?iÄ? najbrĹž ĹĄele jeseni Rudarjev igralec sredine Leon ÄŒrnÄ?iÄ? v tej sezoni ne bo mogel veÄ? pomagati soigralcem k boljĹĄi uvrstitvi. V sredo prejĹĄnji teden so mu na Oddelku za ortopedijo UKC Maribor operirali kolenske kriĹžne vezi, zaradi Ä?esar ne bo mogel igrati najbrĹž kakĹĄnega pol leta.

taĹĄi Olimpije so naÄ?rtovali, da bodo rane, ki jih je pustil poraz z Mariborom, delno zacelili proti Rudarju. VelenjÄ?ani pa so teĹžko preboleli poraz z novincem, zato so v StoĹžice odĹĄli zelo motivirani. Po tihem so celo upali na zmago, a so bili tudi s toÄ?ko zelo zadovoljni. Morali pa so biti tudi domaÄ?i, ki so najbolj zatrepetali po dobrih desetih minutah igre v drugem polÄ?asu, ko je Senad Jahić s prostim udarcem s pribliĹžno 25 metrov zadel preÄ?ko. Gotovo so si po tem za nekaj centimetrov nenatanÄ?nim udarcem globoko

PiranÄ?anke boljĹĄe od VelenjÄ?ank

Na odprtem prvenstvu obÄ?ine Velenje so sodelovale vse osnovne ĹĄole. Tekmovalo je preko 40 otrok.

otrok. Pestro je bilo tudi v mestu, na 'Pirglu' so letos pripravili teÄ?aje kar za 100 otrok iz vrtcev. ÂťTo je bilo enkratno doĹživetje. Vzgojiteljice so otroke pripeljale na 'Pirgel', kjer so dve uri smuÄ?ali pod vodstvom naĹĄih uÄ?iteljev. Veliko se jih je tako prviÄ? sreÄ?alo s snegom,ÂŤ pravi De Costa.

Vzporedno s tem teÄ?e Ĺže od de-

dnjih dneh jih bodo sklenili ĹĄe nekaj, prihodnji teden pa bodo organizirali ĹĄe teÄ?aj s skupino otrok iz velenjskega vrtca. Sezono bodo zakljuÄ?ili s tradicionalnim sreÄ?anjem generacij in tekmo 28. marca na Golteh. Hkrati s prej omenjenim razvijajo tudi tekmovalno ekipo. Letos so se udeleĹžili kar nekaj tekem

niĹĄtva ... Treningi bodo potekali vse do konca ĹĄolskega leta.

Konec avgusta pa priÄ?nejo priprave na morju v Savudriji, kjer je bilo lani veÄ? kot 30 otrok na petdnevnih pripravah. Jeseni pa bodo Ĺže spet narejeni prvi koraki na snegu, in sicer v Hintertuxu ali Moeltallu. đ&#x;”˛

oddahnili, kot Ĺže dobre pol ure prej, v prvem polÄ?asu. V 32. minuti je Nigerijec Henty s komolcem zadel AljaĹža Krefla, a mu je sodnik Davor DreÄ?nik pokazal le rumeni karton, Ä?eprav si je po mnenju gostov zasluĹžil rdeÄ?ega. Rudarjev trener Jernej Javornik se je ob tem vpraĹĄal, ali bi tako ravnal tudi, Ä?e bi se zgodilo nasprotno. Sicer pa ne eni ne drugi niso preveÄ? tvegali, igrali so zelo previdno, zato proti domaÄ?im oziroma gostujoÄ?im vratom ni bilo veliko nevarnih strelov. Ĺ e najbolj napeto je bilo ob koncu obeh polÄ?asov. Po prvem je Ivan Firer moÄ?no zadel Ĺžogo z glavo, a jo je poslal mi-

SreÄ?anje so bolje zaÄ?ele Primorke, ki so v 3. minuti povedle 4 : 1, nato popustile in VelenjÄ?anke so izenaÄ?ile na 4 : 4 in 5 : 5.

V drugi polovici polÄ?asa so ponovno bolje odigrale PiranÄ?anke in povedle najprej za dva zadetka, na odmor pa odĹĄle s ĹĄtirimi zadetki prednosti. Na zaÄ?etku drugega polÄ?asa so PiranÄ?anke povedle celo za 8 zadetkov, saj so velenjske rokometaĹĄice naredile kar nekaj tehniÄ?nih napak. V zadnjih minutah so slednje zmanjĹĄale razliko na ĹĄtiri zadetke (27 : 31). Zmaga PiranÄ?ank ni bila nikoli vpraĹĄljiva.

Jutri (v petek) ob 19.30 bodo VelenjÄ?anđ&#x;”˛ ke gostile AjdovĹĄÄ?ino.

mo vrat. Povsem ob koncu tekme pa je se je izkazal Rudarjev vratar Rozman z obrambo nevarne Şoge, ki jo je z glavo proti njemu poslal branilec Nemanja Mitrović.

Aktualni prvaki – nogometaťi Maribora – so gostovali v Celju.

Celjani, ki gotovo ĹĄe niso bili povsem pri moÄ?eh po virozi igralcev in strokovnega vodstva, so izgubili z 0 : 2; to je bil njihov prvi poraz po devetnajstih prvenstvenih in ĹĄtirih pokalnih tekmah. đ&#x;”˛

S. Vovk.

Le rekonstrukcija skakalnice Ljubno – Pred nedavnim so se seĹĄli predstavniki obÄ?ine Ljubno, BTC Ljubljana ter smuÄ?arsko skakalnega kluba Ljubno zaradi naÄ?rtovane ureditve smuÄ?arsko skakalnega centra Savina. Ker drĹžava ni podaljĹĄala roka za koriĹĄÄ?enje odobrenih 700 tisoÄ? evrov, so se stvari v zvezi z omenjenim projektom precej spremenile. Za ta namen bo poslej namreÄ? na voljo le denar iz ljubenskega obÄ?inskega proraÄ?una, blizu 500 tisoÄ? evrov. ÂťKljub varÄ?evalnim ukrepom od projekta ne bomo odstopili. Je pa res, da ga bomo prilagodili finanÄ?nim moĹžnostim. Te niso prav velike. Kljub veliki Ĺželji po ureditvi centra se za to naloĹžbo ne nameravamo preveÄ? zadolĹžiti. Projektante smo na omenjenem sestanku zadolĹžili, da pripravijo vse potrebno za zadostitev osnovnih pogojev skakalk ter FIS-e. To je predvsem nujno potrebna rekonstrukcija delov skakalnice ter funkcionalnih objektov za izvedbo tekem svetovnega pokala v smuÄ?arskih skokih za Ĺženske,ÂŤ je povedal ljubenski Ĺžupan Franjo NaraloÄ?nik. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 12. 3. 2015, barve: CMYK, stran 17

V zadnji Ä?etrtini zapravili moĹžnost za preseneÄ?enje Tudi po osemnajstih odigranih tekmah ostajajo koĹĄarkarji ĹĄoĹĄtanjske Elektre ĹĄe brez zmage. V petek so gostovali v LaĹĄkem pri ekipi Zlatoroga in domaÄ?inom morali priznati premoÄ?. Favorizirani LaĹĄÄ?ani so slavili s 87 : 76.

Po slabĹĄem zaÄ?etku, ko so prvo Ä?etrtino gostitelji dobili s 24 : 12, so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani zaigrali bolje in preko razigranega Cohna obrnili rezultat sebi v prid ter do polÄ?asa celo povedli za sedem – 41 : 34. Zadnjo Ä?etrtino je Elektra zaÄ?ela s trojko, ki so ji sledile ĹĄtevilne napake in nenatanÄ?ni meti, kar so koĹĄarkarji Zlatoroga kaznovali z delnim izidom

20 : 0 ter vodstvom 76 : 59, s Ä?imer dvomov o zmagovalcu ni bilo veÄ?.

Trener BoĹĄtjan Kuhar je bil po tekmi jezen na svoje koĹĄarkarje: ÂťPri 21 izgubljenih Ĺžogah in 17 skokih v napadu ne moreĹĄ premagati niti pionirske ekipe Zlatoroga, kaj ĹĄele Ä?lanske, ki je ena glavnih favoritinj Lige Telemach. Fantje bodo morali preklopiti v glavi in prenehati igrati po notah veÄ?jega dela sezone. 20 minut ĹĄe posluĹĄajo, nato pa preidejo do miselnosti Âťsaj boÂŤ. Na Ĺžalost je treba pri koĹĄarki poleg nog uporabljati tudi glavo.ÂŤ Do konca prvega dela prvenstva Ä?akata Elektro ĹĄe dve pomembni

Nordijska kombinacija

tekmi. V soboto se bodo v Ĺ oĹĄtanju pomerili s PortoroĹžem, sreÄ?anje bo ob 19. uri, nato pa v zadnjem krogu ĹĄe gostujejo v Ĺ enÄ?urju.

V drugem delu prvenstva se bo zadnjih ĹĄest ekip pomerilo po novem dvokroĹžnem sistemu, torej Ä?aka vse ekipe v nadaljevanju ĹĄe deset tekem, pri Ä?emer je potrebno poudariti, da dosedanji medsebojni rezultati ĹĄtejejo v nadaljevanju. Z zmagama v zadnjih dveh krogih bi lahko Elektra naredila velik korak k obstanku v ligi. TeĹžavo predstavlja poĹĄkodba, ki jo je Cohn staknil v zadnjih minutah tekme v LaĹĄkem.

najveÄ? odliÄ?ij v ĹĄportnih katah; med malÄ?ki je zmagal Nelis Huseinović (KK Shotokan), Seid Muharemović (KK Tiger) pa je osvojil bronasto medaljo; pri starejĹĄih deÄ?kih je zmagal TomaĹž Hudales (KK Shotokan). Pri kadetih in mladincih sta SaĹĄo Kanduti in Belmin Uzejnović (oba KK Shotokan) osvojila bronasto medaljo.

Med deklicami sta v kategoriji malÄ?ic prvo in drugo mesto zasedli Lana HliĹĄÄ? in Zoja Kanduti (obe KK Rudar Velenje) pri mlajĹĄih deklicah pa sta bili srebrni in bronasti Ajda GolaÄ? in Sara Novak (prav tako obe KK Rudar Velenje). Pri starejĹĄih deklicah je bila srebrna Kaja ÄŒeĹĄko (KK Velenje), pri kadetinjah in mladinkah pa so velenjske karateistke spet osvojile veÄ?ino medalj; zlato in srebro sta pri kadetinjah osvojili Ĺ pela Pisanec MeĹžnar in Tina ÄŒater (KK Shotokan), bronasto medaljo pa Ĺ uhra Muharemović (KK Tiger). Med mladinkami je srebrno kolajno osvojila Ivona LaÄ?ević, bronasto pa Adelisa Hankić (obe KK Tiger).

Tudi v katah ekipno so velenjske karateistke nastopile odliÄ?no; prvo mesto sta osvojili ekipi KK Rudar

Gorenje Velenje - Pfadi Winterthur 30:26 (15:11) Gorenje: Ferlin (11 obramb), B. Burić (1 obramba – 7 m), BoĹžović 3, Cehte 1, Medved 6 (3), S. Burić 2, Szyba 4, Skube 6, GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ? 4, KleÄ?

1, VreÄ?ar, DobelĹĄek, Gams, Nosan, DujmoviÄ? 3.

Trener: Ivan Vajdl Winterthur: VaskeviÄ?ius (3 obrambe), Bringolf (1 obramba - 1 x 7-m), Ott, ÄŒorović, Tynowski 1, Hess 1, Krieg 6 (1), Sidorowicz 2, Cvetković 2, Lier 1, Jud 7 (1), Scheuner 3, Freivogel, Svajlen 3.

Sedemmetrovke: Gorenje 4 (3), Winterthur 4 (2); izkljuÄ?itve: Gorenje 12 minut, Winterthur 10 minut.

Hamburg - Haslum 36:26 (17:8) Vrstni red: Gorenje in Hamburg po 6, Pfadi Winterthur in Haslum 2 toÄ?ki.

đ&#x;”˛

1. NLB leasing liga, 19. kr.

Slovan - Gorenje Velenje 25:28 (14:17) Gorenje: BoĹžović 2, Cehte 3, Medved, Szyba 3, Skube 5, Burić S., GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ? 5, KleÄ? 5, VreÄ?ar, DobelĹĄek, Gams 2, Nosan, DujmoviÄ? 1, Ferlin, ZaponĹĄek.

Trener: Ivan Vajdl Sedemmetrovke: Slovan 6 (5), Gorenje 3 (2); izkljuÄ?itve Slovan 10 minut, Gorenje 10 minut.

Drugi izidi: Sevnica - KrĹĄko 29:25 (13:10), Krka - Jeruzalem OrmoĹž 30:30 (16:16), Slovenj Gradec 2011 - Celje Pivovarna LaĹĄko 23:35 (10:16), Trimo Trebnje - Istrabenz Plini Izola 27:25 (13:14), Urbanscape Loka - SviĹĄ IvanÄ?na Gorica 33:28 (17:13), Maribor – Riko Ribnica 24:24 (12:11).

Vrstni red: 1. Celje 19 tekem - 38 toÄ?k, 2. Gorenje 19 – 36, 3. Maribor 19 – 31, 4. Trimo 19 – 28, 5. Ribnica 19 – 23, 6. Krka 19 – 19, 7. Jeruzalem

Gorica 21-18 (18:26), 9. Krka 21-15 (18:37), 10.

Radomlje 21-11 (13:49).

1. A DRL – Şenske, 16. krog

Olimpija - Rudar Velenje 0:0

Velenje: E. Amon., Simić, Tomić 1, Kamenik, Tabaković, Ferenc, M. Nakić 7 (4), NagliÄ? 4, Alekić, I. Amon I9 (3), MiÄ?ić, Halilović 6 in Smonkar.

Trenerka: SneŞana Rodić Sedemmetrovke: Piran 3 (3), Velenje 7 (8).

IzkljuÄ?itve: Piran 8 minut, Velenje 12 minut.

Drugi izidi: Ljubljana - Branik 32:29 (17:12), Zelene doline Ĺ˝alec - Ĺ˝.U.R.D. Koper 33:31 (18:17), Celje Celjske mesnine - Zagorje GEN-I 26:35 (11:18), Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina - Krka 26:17 (12:10), Krim Mercator - Naklo Peko TrĹžiÄ? 49:16 (26:7).

Vrstni red: 1. Krim 15 tekem - 30 toÄ?k, 2. Zagorje 16 – 28, 3. Celje 16 – 20, 4. Krka 16 – 19, 5.

Piran 16 – 19, 6. Ĺ˝alec 15 – 19, 7. AjdovĹĄÄ?ina 16 – 17, 8. Koper 15 – 11, 9. Velenje 15 – 9, 10. Ljubljana 15 – 6, 11. Branik 15 – 4, 12. Naklo 16 – 4.

1. liga Telekom Slovenije.

21. krog (preloĹžen krog):

Radomlje – Rudar 1:0 (0:0) Strelec: 1:0 Djurković (66., 11 m).

Rudar: Rozman, Kaťnik, Firer, Krefl (od 62. Jahić), Trifković (od 79. Plesec), Jelić (od 72. Kocić), Klinar, Bolha, DŞinić, Radujko, Babić.

Trener: Jernej Javornik RdeÄ?i karton: Klinar (66.).

Drugi izidi: Gorica – Koper 1:2, Celje – Krka 2:1, ZavrÄ? – DomĹžale 1:0, Olimpija – Maribor 0:1.

Vrstni red: 1. Maribor 20 tekem - 44 toÄ?k, 2.

DomĹžale 21-44 (27:11), 3. Celje 21-43 (35:10). 4.

Olimpija 20-35 (35:17), 5. ZavrÄ? 21-32 (21:28), 6.

Koper 21-28 (23:33), 7. Rudar 21-26 (27:24), 8.

Kegljanje

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so bili ĹĄe set pred koncem sreÄ?anja na pragu preseneÄ?enja. Ko je Ĺže kazalo, da bodo osvojili obe oziroma vsaj eno toÄ?ko, se je zgodil preobrat. DomaÄ?i igralci so podirali keglje kot za stavo. Lepo je

Judo

Uspeh na Ä?lanskem drĹžavnem prvenstvu V soboto je bilo v Mariboru v dvorani Tabor Ä?lansko drĹžavno prvenstvu v judu. Tokrat sta se prvenstva udeleĹžila tudi dva najboljĹĄa tekmovalca Judo kluba Velenje, Nik LemeĹž in Veronika MohoriÄ?. Zaradi moÄ?ne konkurence, saj veÄ?ina najboljĹĄih tekmuje na mednarodni

Vodna koĹĄarka

Drugi na MadĹžarskem Minulo soboto se je velenjska ekipa udeleĹžila mednarodnega turnirja v vodni koĹĄarki v PĂŠcsu na MadĹžarskem. Mnogim neznan ĹĄport, ki prepleta elemente plavanja in ko-

OrmoŞ 19 – 18, 8. Loka 19 – 17, 9. Slovenj Gradec 19 – 16, 10. Slovan 19 – 14, 11. Izola 19 – 9, 12.

Sviť 19 – 8, 13. Sevnica 17 – 5, 14. Krťko 19 – 2.

Piran - Veplas Velenje 31:27 (16:12)

Kombinatorci so ta vikend tekmovali v finskem Lahtiju za toÄ?ke svetovnega pokala. Slovenska dvojica Marjan Jelenko in GaĹĄper Berlot sta v ekipnem ĹĄprintu zasedla 11. mesto. Na skakalnici je bil tokrat boljĹĄi Marjan, saj je pristal pri 104,0 m, natanko deset metrov manj je skoÄ?il GaĹĄper. Svetovni pokal se nadaljuje v Ä?etrtek s predzadnjo tekmo sezone v norveĹĄkem

Za malenkost ob zmago

pri malÄ?icah in mlajĹĄih deklicah ter ekipi kadetinj in mladink KK Velenje, ekipa mlajĹĄih deÄ?kov KK Shotokan Velenje pa je osvojila bronasto medaljo.

V borbah so nastopili veÄ?inoma karateisti KK Shotokan Velenje.

Pri mlajĹĄih deÄ?kih so osvojili bronaste medalje Tijan Skaza (-35 kg) iz KK Rudar, iz KK Shotokan Velenje pa AljaĹž RogelĹĄek (-45 kg) ter AljaĹž GajĹĄek (+45 kg). Pri starejĹĄih deÄ?kih je zlato medaljo osvojil TomaĹž Hudales (-45 kg) iz KK Shotokan Velenje, ki je tokrat edini med vsemi tekmovalci zmagal v katah in v borbah in si z najveÄ? osvojenimi toÄ?kami (12) pridobil dobro izhodiĹĄÄ?e za nadaljevanje tekem za Pokal Slovenije.

Poleg navedenih medalj so ĹĄe mnogi velenjski karateisti dosegli ĹĄtevilne druge dobre rezultate, saj je na tekmovanjih, kjer ĹĄtevilo tekmovalcev v posamezni kategoriji vÄ?asih presega 20 tekmovalcev, tudi osvojeno 4., 5. ali 6. mesto lep uspeh, ki ĹĄe prinaĹĄa toÄ?ke in prispeva k dobremu klubskemu uspehu.

TAKO so igrali Pokal EHF, skup. A, 4. kr.

V ekipnem ĹĄprintu Berlot in Jelenko 11.

đ&#x;”˛

Velenjski karateisti najboljĹĄi Velenje sodi s svojimi petimi klubi, ki se ukvarjajo s ĹĄportnim karatejem, v slovenski karatejski vrh; to se je ponovno pokazalo v soboto, 7. marca, ko je bilo v Bohinjski Bistrici prvo od letoĹĄnjih treh tekmovanj za Pokal Slovenije v karateju do 18 let. Na prvi pokalni tekmi je sodelovalo 42 klubov iz vse Slovenije in 383 tekmovalcev, ki so v razliÄ?nih kategorijah opravili veÄ? kot 450 nastopov. Tudi tokrat so nastopili ĹĄtirje velenjski klubi – Karate klub Shotokan, Karate klub Rudar, Karate klub Velenje in Karate klub Tiger, in vsi so spet dosegli odliÄ?ne rezultate, tokrat celo bistveno boljĹĄe kot na lanskih pokalnih tekmah, o katerih smo poroÄ?ali. Tretje mesto v drĹžavi je osvojil KK Shotokan Velenje, ki je s ĹĄtirimi zlatimi, eno srebrno medaljo in tremi bronastimi osvojil 3. mesto, KK Rudar Velenje se je uvrstil na peto mesto s tremi zlatimi, dvema srebrnima in petimi bronastimi odliÄ?ji, KK Velenje je bil deveti z dvema zlatima ter po eno srebrno in bronasto medaljo, KK Tiger Velenje pa je z eno srebrno in tremi bronastimi medaljami osvojil 29. mesto.

Velenjski karateisti so spet osvojili

17

Ĺ PORT

12. marca 2015

23. krog: Rudar: Rozman, Krefl, Knezović, DŞinić, Dedić (od 41. Jahić), Radujko, Trifković (od 84. Stjepanović), Bolha, Babić, Kocić (od 74. Jelić), Firer.

Trener: Jernej Javornik Drugi izidi: DomĹžale – Krka 2:1, Celje – Maribor 0:2 (0:1), ZavrÄ? - Luka Koper 2:1 (1:0), Gorica – Kalcer Radomlje 0:0.

Vrstni red. 1. Maribor 22 – 50 (44:20), 2. DomŞale 23 – 48 (29:12), 3. Celje 22 - 43 (35:12), 4.

Olimpija 22 - 39 (39:16), 5. ZavrÄ? 35 - 23 (23:32), 6. Rudar 23 - 28 (27:24), 7. Koper 22 - 28 (24:35), 8. Gorica 23 - 19 (19:31), 9. Krka 23 - 18 (22:39), 10. Radomlje 23 – 12 (13:53).

Liga Telemach, 20. krog Zlatorog Laťko – Elektra Šoťtanj 87 : 76 (56 : 56, 34 : 41, 24 : 12)

Sabljanje

Velenjski sabljaÄ?i na Evropskem prvenstvu V Mariboru je med 24. 2. in 5. 3. potekalo Evropsko prvenstvo v sabljanju za kadete in mladince. Slovensko reprezentanco so v obeh kategorijah zastopali tudi Ä?lani SabljaĹĄkega kluba Rudolf Cvetko iz

med deseterico in tako dosegel najboljĹĄi rezultat v dosedanji ĹĄportni karieri. V skupnem seĹĄtevku alpskega pokala je Vid Vrhovnik zbral 81 toÄ?k in konÄ?al na 34. mestu.

Trondheimu.

Za konec sezone Vid Vrhovnik deseti v alpskem pokalu

Rok Jelen prvi na Arehu v nordijski kombinaciji

Francoski Chaux-Neuve je od 6.

3. – 8. 3. gostil zadnji tekmi v letoĹĄnji sezoni alpskega pokala v nordijski kombinaciji. Na sobotni tekmi s tekom na 10 km je Vid zasedel 36. mesto Na nedeljski tekmi s tekom na 5 km pa je Vidu uspel odliÄ?en skok in ĹĄe boljĹĄi tek. Po 9. mestu na skakalnici je s 15. Ä?asom teka zakljuÄ?il

V sredo, 4. 3., je na Arehu potekala zaostala tekma za pokal Cockta v nordijski kombinaciji za deÄ?ke do 15 let. Rok Jelen je stopil na najviĹĄjo stopniÄ?ko, OĹžbej Jelen je s prvim Ä?asom teka pritekel na 3. mesto, Jan Bombek je osvojil 8. mesto, Denis Pikelj je bil 14., Jerneja Brecl đ&#x;”˛ pa je pritekla na 18. mesto.

bilo gledati njihovo igro tako na polno kot na Ä?iĹĄÄ?enje, ĹĄtevilni gledalci pa so jih nagrajevali z aplavzi. Da je bilo sreÄ?anje zelo napeto in negotovo do zadnjega luÄ?aja, priÄ?ajo tudi osvojene set toÄ?ke – 12,5 : 11,5.

Igralci Ĺ oĹĄtanja so bili po sreÄ?anju zelo razoÄ?arani, saj s tem porazom izgubljajo boj za vrh lestvice. ÂťDo konca sezone ostajata ĹĄe dva kroga, lahko se zgodi ĹĄe marsikaj,ÂŤ je po sreÄ?anju dejal ĹĄoĹĄtanjski trener.

ÂťPoraz je sestavni del igre, zato fantje ne smejo obupati in se predati,ÂŤ je ĹĄe dodal. Kljub porazu ekipa Ĺ oĹĄtanja ostaja tretja in na tem mestu bo Ä?akala na napake vodilnih ekip.

Seveda pa ne smejo pozabiti na tiste, ki se jim pribliĹžujejo od spodaj.

Novi par toÄ?k si bodo poskuĹĄali priigrati Ĺže v soboto, ko se bodo na domaÄ?em kegljiĹĄÄ?u pomerili z ekipo De Vesta iz Maribora. SreÄ?anje se đ&#x;”˛ bo priÄ?elo ob 14. uri.

ravni, priÄ?akovanja velenjskih judoistov niso bila visoka. Toda oba sta pripravila veliko preseneÄ?enje in sta se na koncu uvrstila v zakljuÄ?ne boje za medalje in osvojila tretji mesti.

Prvo medaljo na Ä?lanskih tekmah je osvojila Veronika MohoriÄ?, ki je v polfinalu morala priznati premoÄ? le Ani VelenjĹĄek, ki je druga na svetovni lestvici in naĹĄa kandidatka za naslednjo olimpijsko medaljo. MohoriÄ?eva je v zadnji borbi premagala Ĺže uveljavljeno tekmovalko iz Olimpije in se veselila bronaste medalje.

Nik LemeĹž je tokrat pripravil prvovrstno preseneÄ?enje in se s popol-

nimi zmagami z ipponom prebil do tretjega mesta. BoljĹĄi od njega je bil le kasnejĹĄi drĹžavni prvak.

Medalji na drĹžavnem Ä?lanskem prvenstvu sta letoĹĄnji najveÄ?ji uspeh velenjskega juda, ĹĄe posebej, Ä?e upoĹĄtevamo, da so bile zadnje medalje s Ä?lanskega prvenstva osvojene pred veÄ? kot dvajsetimi leti.

Uspeh je dobra popotnica za naslednji letoĹĄnji cilj – uvrstitev LemeĹža in MohoriÄ?eve na evropsko kadetsko prvenstvo.

ĹĄarke v zanimivo igro, ima tudi v naĹĄem mestu vse veÄ? privrĹžencev. Na omenjenem turnirju je Slovenijo zastopalo 5 ekip, in sicer ekipe iz Kopra, Kamnika, Maribora in Velenja, tekmovanja pa so se udeleĹžile ĹĄe 3 madĹžarske ekipe, in sicer 2 domaÄ?i ekipi iz PĂŠcsa in ekipa iz prestolnice BudimpeĹĄte. Turnir je postregel z zanimivimi obraÄ?uni, ekipa iz Velenja pa se je odrezala zelo dobro,

saj se je z dvema zmagama v skupinskem delu proti ekipama PĂŠcsa in BudimpeĹĄte zanesljivo prebila v finale. VelenjÄ?ani so osvojili drugo mesto, potem, ko je po napetem finalu na koncu z rezultatom 16 : 21 slavila ekipa Maribora. Tako je ekipa Velenja po zmagi na Martinovem turnirju, ki je potekal jeseni v Mariboru, v vitrine dodala ĹĄe drugi đ&#x;”˛ pokal v tej sezoni.

Velenja. Pri kadetih sta v floretu nastopila Luka Mravljak, ki je dosegel 79. mesto, in Rok KovaÄ?, ki je dosegel 85. mesto. Oba sta nastopila tudi v ekipnem delu tekmovanja, v katerem so se uvrstili na 18. mesto.

Pri mladincih se je Lovro FijavĹž BaÄ?ovnik v floretu uvrstil na 73. mesto, Jure Mravljak pa je v meÄ?u dosegel 101. mesto. Oba sta nastopila tudi v ekipnem delu tekmovanja, v katerem so v floretu dosegli 15. mesto. đ&#x;”˛

Elektra Ĺ oĹĄtanj: J. Kosi, ÄŒebaĹĄek 14, Cohn III 21 (2-3), Zagorc 2 (2-2), Malus 9 (1-1), LekiÄ? 4, Fifolt 14 (4-5), U. BukoviÄ? 4 (2-2), Hasić, BrÄ?ina 8 Vrstni red: 1. Tajfun 37 (+1), 2. Zlatorog LaĹĄko 31, 3. Grosbasket 30, 4. Krka, 5. RogaĹĄka oba 28, 6. Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba, 7. Hopsi Polzela oba 27, 8. Helios Suns, 9. PortoroĹž oba 25, 10.

Maribor Nova KBM 24 (+1), 11. Elektra Ĺ oĹĄtanj 18

đ&#x;”˛

Z. Slatnar

Tenis

Maks Meh zmagovalec Ljubljana – Na igriĹĄÄ?ih Jaki ĹĄporta je od sobote, 14., do ponedeljka, 16. februarja, potekalo odprto prvenstvo v tenisu do 18 let. Na glavnem turnirju je nastopilo 32 fantov, med katerimi je zmagovalni pokal prejel Maks Meh, Ä?lan Ĺ TK Velenje.

Maks je do finala praktiÄ?no pometel s svojimi konkurenti, v finalnem sreÄ?anju pa je v zelo izenaÄ?enem in teĹžkem boju premagal 1. nosilca turnirja Jana Vehovca (Proten) iz Kopra, in sicer po treh setih 4-6, 7-5, 7-6(6) in osvojil prvo mesto na turnirju do 18 let. đ&#x;”˛

BlaĹž Weiss

Kegljanje, 2 liga – vzhod, 16. krog MiklavĹž: Ĺ oĹĄtanj 6: 2 (3176 : 3132) Ĺ oĹĄtanj: ArnuĹĄ – 539 (0), HasiÄ?iÄ? – 507 (0), Fidej – 518 (1), SeÄ?ki – 555 (1), PintariÄ? – 499 (0), Kramer – 514 (0).

Ekipa velenjskih sabljaÄ?ev

www.radiovelenje.com

8 10

NaĹĄ Ä?as, 12. 3. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

12. marca 2015

Je bojazen obÄ?anov upraviÄ?ena?

Policijska postaja Mozirje na podroÄ?ju varnosti v drĹžavnem povpreÄ?ju – Ropa uspeĹĄno raziskana predvsem zaradi pomoÄ?i obÄ?anov Tatjana PodgorĹĄek

Med obÄ?ani sedmih obÄ?in v Zgornji Savinjski dolini je vse pogosteje sliĹĄati, da se je njihova varnost z ukinitvijo noÄ?nega deĹžurstva na Policijski postaji Mozirje poslabĹĄala, ogroĹženost premoĹženja poveÄ?ala. K takĹĄnemu prepriÄ?anju sta lani gotovo prispevala dva ropa enote DeĹželne banke v Gornjem Gradu, ĹĄtevilne tatvine motornih vozil na obmoÄ?ju upravne enote Mozirje in veÄ? vlomnih tatvin. Tudi Ĺžupani tamkajĹĄnjega obmoÄ?ja so naslovili na ministrstvo za notranje zadeve pobudo o vnoviÄ?ni vzpostavitvi noÄ?ne deĹžurne sluĹžbe na omenjeni postaji. Je bojazen obÄ?anov upraviÄ?ena?

Navedbe ne drĹžijo povsem ÂťNavedbe obÄ?anov o poslabĹĄanju varnostnih razmer ne drĹžijo v celoti. Celovit pregled kaĹže na dokaj ugodne varnostne razmere, saj statistiÄ?ni podatki obmoÄ?je umeĹĄÄ?ajo v drĹžavno povpreÄ?je. Je pa res, da so v razliÄ?nih obdobjih prisotna negativna nihanja,ÂŤ se je odzval Vili Bezjak, komandir Policijske postaje Mozirje, in dodal, da je bil ukrep o ukinitvi fiziÄ?nega noÄ?nega deĹžurstva – po mnenju vodstva policijske

(za ostalih pet policisti ĹĄe zbirajo obvestila), veÄ? dela pri zbiranju in preiskovanju obvestil v zvezi s pribliĹžno 50 kaznivimi dejanji prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja drĹžave (storili so jih drĹžavljani Ukrajine, ki so z laĹžnim prikazovanjem dejstev hoteli pridobiti dovoljenje za zaÄ?asno bivanje v drĹžavah EU), ter Ĺže omenjena banÄ?na ropa v Gornjem Gradu.

Hitro in uspeĹĄno so jih raziskali predvsem zaradi kakovostnih informacij obÄ?anov. ÂťV primerjaVili Bezjak: ÂťMozirska policijska postaja vi z enakim obĹĄe vedno sodi med varnostno manj obremenjena dobjem leta 2013 obmoÄ?ja v Sloveniji.ÂŤ smo lani obravnavali manj kaTri ÂťposebnostiÂŤ znivih dejanj. Zaradi veÄ? primeminulega leta rov tatvin motornih vozil bodo poSicer pa je sogovornik izposta- trebne nove metode in ĹĄe tesnejĹĄe vil tri ÂťposebnostiÂŤ minulega leta povezovanje z obÄ?ani, saj storilci za policijsko postajo: ĹĄest tatvin delujejo kot dobro organizirane motornih vozil, od katerih je bilo zdruĹžbe, ki kazniva dejanja naÄ?reno najdeno in vrnjeno vozniku tujejo do potankosti.ÂŤ

uprave Celje – umen in uÄ?inkovit, saj deĹžurni policisti iz policijskih postaj sedaj opravljajo naloge neposredno na terenu, kar je napredek pri zagotavljanju varnosti obÄ?anom.

Drama na sodiĹĄÄ?u Velenje, 3. marca – V torek je na Okrajnem sodiĹĄÄ?u stranka v postopku med obravnavo z mobilnim telefonom neupraviÄ?eno snemala razpravo, na kar jo je sodnica opozorila.

Stranka pa je zaÄ?ela groziti s samomorom. Kovinsko sponko je hotela vtakniti v vtiÄ?nico z elektriko. Ker ji je bilo to z izklopom elektrike prepreÄ?eno, si je hotela prebosti Ĺžile.

Policisti so ji namero prepreÄ?ili. Zaradi samomorilnega nagnjenja osebe je priĹĄel na kraj zdravnik, ki je odredil prisilno hospitalizacijo v bolniĹĄnici.

Ukradli audija Velenje, 3. marca – V noÄ?i na torek je s parkiriĹĄÄ?a na Gorici izginil Audi A3, Ä?rne barve, registrskih oznak CE US-004. Lastnica je oĹĄkodovana za najmanj 7.600 evrov.

Vlomilec odnesel zlatnino Ĺ martno ob Paki, 3. marca – V torek je v stanovanjsko hiĹĄo v ReÄ?ici ob Paki vlomil neznanec. Premetal je notranjost, odnesel pa veÄ? kosov zlatnine.

Naloge ostajajo nespremenjene Kljub kadrovski podhranjenosti in zastareli opremi, s Ä?imer se sreÄ?ujejo tudi na mnogih drugih policijskih postajah po Sloveniji in ne kaĹže, da bi bilo kmalu kaj bolje, ostajajo naloge policistov mozirske postaje nespremenjene. Po zagotovilih Bezjaka se bodo ĹĄe najprej trudili zagotavljati obÄ?anom visoko stopnjo varnosti, Âťpredvsem pa Ĺželimo ostati servis obÄ?anom pri reĹĄevanju njihovih teĹžav, povezanih z varovanjem njih samih in njihovega premoĹženja. Z odliÄ?nim medsebojnim sodelovanjem so naĹĄa skupna priÄ?akovanja povsem realna,ÂŤ je ĹĄe menil Vili Bezjak. đ&#x;”˛

DrĹžavnemu toĹžilstvu so lani poslali 241 kazenskih ovadb (predhodno leto 296), preiskali so jih nekaj manj kot 54 odstotkov (leta 2013 slabih 55 odstotkov). NajveÄ? kaznivih dejanj beleĹžijo v sploĹĄni kriminaliteti (200, predlani 270). V porastu pa je druĹžinsko nasilje in gospodarska kriminaliteta (41, predlani 26).

ÄŒelno v betonski nosilec

Neznanega voznika ni bilo

Vransko, 4. marca – V sredo okoli 19.30 je v prometni nesreÄ?i na regionalni cesti zunaj naselja LoÄ?ica umrl 62-letni voznik osebnega avtomobila. Na ravnem delu ceste je zapeljal levo preko nasprotnega smernega voziĹĄÄ?a na travnik ter silovito Ä?elno trÄ?il v betonski nosilec viadukta avtoceste.

To je letoĹĄnja druga smrtna Ĺžrtev prometnih nesreÄ? na obmoÄ?ju v prstojnosti Policijske uprave Celje.

Velenje, 4. marca – Neznanec je vlomil v drogerijo in odnesel za 2.000 evrov razliÄ?nih parfumov.

Velenje, 5. marca – V petek so bili policisti obveĹĄÄ?eni, da je v zdravstveni dom priĹĄel iskat pomoÄ? mladoletnik v spremstvu matere. Zjutraj okoli 9. ure naj bi ga na KidriÄ?evi cesti na prehodu za peĹĄce zadel neznani voznik osebnega avtomobila sive barve, zaradi Ä?esar je padel po ploÄ?niku. Neznani voznik pa naj bi s kraja odpeljal. PoĹĄkodovanega fanta so prepeljali v sploĹĄno bolniĹĄnico, kjer so ugotovili, da je utrpel lahke telesne poĹĄkodbe.

Po vrnitvi iz bolniĹĄnice in dobrem premisleku mladostnika pa je bilo ugotovljeno, da je bil v dogodku udeleĹžen sam. Stekel je preko KidriÄ?eve ceste, se na drugi strani spotaknil in s kolenom udaril na rob ploÄ?nika.

Zagorela lesena objekta

Kolesa (Ĺže) izginjajo

Breg pri Polzeli, 5. marca – V petek okoli pol ene ure zjutraj je poĹžar na Bregu pri Polzeli popolnoma uniÄ?il lesen pomoĹžen objekt, v katerem je bilo starejĹĄe osebno vozilo, ki je prav tako v celoti zgorelo. PovzroÄ?eno ĹĄkodo lastniki ocenjujejo na 10.000 evrov.

Popoldne pred tem pa je zagorel lesen objekt, v katerem hranijo sekance v Mozirju. Gasilci so ta poĹžar hitro pogasili, tako da je na sreÄ?o nastala le manjĹĄa gmotna ĹĄkoda.

Odtujili 200 litrov goriva

Vlomilec bo diĹĄal

Ĺ oĹĄtanj, 8. marca – Ob letoĹĄnjih prvih toplejĹĄih dnevih se zaÄ?enja ÂťsezonaÂŤ kraj koles. To so v nedeljo izkusili trije lastniki koles s Cankarjeve v Ĺ oĹĄtanju.

Ĺ oĹĄtanj, 9. marca – V noÄ?i na ponedeljek so neznanci iz tovornega vozila, parkiranega na parkiriĹĄÄ?u v Florjanu, vlomili v rezervoar in odtujili okoli 200 litrov dizelskega goriva.

Ko pade zastor in ugasnejo luÄ?i ob dnevu Ĺžena ‌ Po osmem marcu se pozornost laiÄ?ne in strokovne javnosti do Ĺžensk in ŞenskihÂŤ vpraĹĄanj zmanjĹĄa, enako velja za pozornost moĹĄkih, vsaj kar se tiÄ?e obdarovanja z roĹžami in drugimi drobnimi darili. Tega se zavedajo tudi v trgovinah in predvsem cvetliÄ?arnah. Bogate ponudbe cvetliÄ?nih aranĹžmajev in ĹĄopkov ni veÄ?, tako kot ni vrst pred pulti cvetliÄ?ark, ki s spretnimi prsti ustvarjajo umetnije za moĹĄke in Ĺženske duĹĄe. Pozornost do Ĺžensk se tako kot roĹže posuĹĄi in izgine v povpreÄ?nem vsakdanu in rutini.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Prizadevanja karizmatiÄ?nih Ĺžensk in Ĺženskih gibanj v zadnjih dobrih stotih letih so dosegla evidenten napredek pri uveljavljenju ekonomske, politiÄ?ne in socialne enakopravnosti Ĺžensk. V nekaterih delih sveta so Ĺženske ĹĄe vedno zelo daleÄ? od tistega, za kar so se borile delavke v tekstilnih tovarnah v New Yorku, pozneje pa ĹĄe druge Ĺženske s Claro Zetkin na Ä?elu. Ĺ˝al, toda resniÄ?nost je takĹĄna. In Ä?e v teh delih sveta Ĺženske morajo igrati toÄ?no doloÄ?eno vlogo, ker druge ne smejo in ne morejo, je poloĹžaj Ĺžensk v sodobnih druĹžbah sodobnega sveta, kamor sodi tudi naĹĄa drĹžava, povsem drugaÄ?en. Toda navkljub vsem pravicam in vsemu, kar imamo v naĹĄi druĹžbi in drĹžavi, so Ĺženske ĹĄe marsikje v (moÄ?no) podrejenem poloĹžaju.

Izpostavljenost nasilju je posebna zgodba, ki si zasluĹži veÄ?jo pozornost od velikosti cvetliÄ?nih ĹĄopkov ali bombonjer. Zakon o prepreÄ?evanju nasilja v druĹžini iz leta 2008 je doloÄ?il vloge in naloge drĹžavnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih sluĹžb in nevladnih organizacij pri obravnavanju nasilja v druĹžini ter ukrepe za varstvo Ĺžrtev nasilja v druĹžini. Od takrat do danes se je v naĹĄi drĹžavi marsikaj spremenilo, toda navkljub vsem sistemskim ukrepom so Ĺženske ĹĄe vedno marsikje in marsikdaj ogroĹžene. Nedavni primer, ko sta policista med kontrolo cestnega prometa ustavila voznika, ki je v notranjosti avtomobila prevaĹžal umorjeno Ĺženo, je pokazal, da so Ĺženske, ki se odloÄ?ijo, da ne bodo veÄ? prenaĹĄale fiziÄ?nega, spolnega, psihiÄ?nega ali ekonomskega nasilja v krogu druĹžine, ĹĄe bolj ogroĹžene in potrebujejo dodatne zaĹĄÄ?itne ukrepe.

TakĹĄni tragiÄ?ni primeri kaĹžejo na potrebo po dodatni in nadaljnji obravnavi na vseh ravneh in z vseh zornih kotov. V ospredju ne bi smele biti samo Ĺženske kot Ĺžrtve, ampak tudi moĹĄki kot storilci – nasilneĹži.

Temelje za nadaljnje delo bi morala predstavljati multidisciplinarnost delovanja pristojnih institucij, nevladnih organizacij in druĹĄtev, ki delujejo na tem podroÄ?ju, ter ÂťsenzibilizacijaÂŤ institucij. Predvsem pa bi strokovnjaki morali najti in osvetliti tiste prevladujoÄ?e vzorce, ki so prisotni in tlakujejo pot razdora med zakoncema ali partnerjema, ustvarjajo spiralo nasilja, iz katere marsikatera Ĺženska ne zna ali ne upa izstopiti ter najti ustrezne odgovore, da bi lahko nasilno vedenje in tragiÄ?ne posledice tudi prepreÄ?ili.

Profili storilcev so zelo razliÄ?ni, med njimi so tako neizobraĹženi kot visoko izobraĹženi moĹĄki, zaposleni kot nezaposleni, mlajĹĄi in starejĹĄi, takĹĄni, ki ne kupujejo in ne prinaĹĄajo cvetliÄ?nih ĹĄopkov domov, kot tisti, ki svoje drage zasipavajo z vrtnicami, vse pa zaznamuje tradicionalen oziroma staromoden pogled na partnerko. Nekateri med njimi so znani nasilneĹži, nekateri pa so njihovo nasprotje in so v druĹžbi zelo priljubljeni. Tako zaradi tega kot dejstva, da se nasilje dogaja v sferi druĹžine, je tovrstno nasilje teĹžje odkrivati in obravnavati. Toda kljub temu so v letu 2014 pristojne institucije evidentirale 1.558 kaznivih dejanj, 1.504 kazenskih ovadb, 528 zavrĹženih kazenskih ovadb, 500 vloĹženih obtoĹžnic, 391 obsojenih storilcev in 3.000 prekrĹĄkov z elementi nasilja v druĹžini.

Bolj kot roĹže in Ä?okolade Ĺženske potrebujejo pristen Ä?loveĹĄki odnos in z njim tople in iskrene besede, razumevanje in ljubeÄ?o podporo, ne glede na to, ali gre za gospodinjska opravila, vzgojo otrok, podporo v karieri ali druga Ĺživljenjska podroÄ?ja. Ob takĹĄnem odnosu bi tudi 8. marec bil drugaÄ?en in bi imel povsem drug pomen. đ&#x;”˛

Iz POLICIJSKE beleĹžke Preglasno utiĹĄali s plaÄ?ilnim nalogom Velenje, 3. marca – V torek so policisti obravnavali dve krĹĄitvi z glasno glasbo, eno v Ĺ oĹĄtanju in eno v Velenju.

KrĹĄiteljem so napisali plaÄ?ilne naloge.

Pomagali pri hospitalizaciji Velenje, 3. marca – V torek so policisti nudili pomoÄ? delavcem Zdravstvenega doma Velenje pri prisilni hospitalizaciji pacienta v psihiatriÄ?no bolniĹĄnico Vojnik.

Pijana peĹĄ kroĹžila po kroĹžiĹĄÄ?u Velenje, 4. marca – V sredo je po kroĹžiĹĄÄ?u pod skakalnico hodila pijana Ĺženska in ovirala promet. VelenjÄ?anka in njena prijateljica sta jo skuĹĄali spraviti s ceste, vendar pri tem nista bili uspeĹĄni, zato sta se obrnili na policiste.

Ti so bili. Zadostoval je plaÄ?ilni nalog.

PoÄ?asnega naznanili Velenje, 4. marca – V Ä?etrtek je na interventno ĹĄtevilko 113 poklical obÄ?an in prijavil, da na relaciji Mislinja– Huda luknja voznik vozi prepoÄ?asi, zaradi Ä?esar za njim nastaja daljĹĄa kolona. Policisti so voznika ustavili in mu napisali plaÄ?ilni nalog.

Zasegli so mu vozilo Velenje, 4. marca – V Ä?etrtek so ustavili voznika osebnega avtomobila, ki ni nikoli posedoval vozniĹĄkega dovoljenja. Vozilo so mu zasegli, svoje ravnanje pa bo zagovarjal na sodiĹĄÄ?u.

OÄ?e uÄ?enca Ĺžalil uÄ?iteljico Velenje, 5. marca – V Ä?etrtek so policisti posredovali v Osnovni ĹĄoli Livada, kjer je na hodniku uÄ?ilnice uÄ?iteljico pred otroki verbalno napadel oÄ?e uÄ?enca. Ĺ˝alil jo je,

Adil Huselja

Med koruzo cigarete vpil nanjo in jo zmerjal. S krĹĄiteljem bodo opravili pogovor, izdali plaÄ?ilni nalog, svoje ravnanje pa bo moral oÄ?e uÄ?enca zagovarjati tudi na centru za socialno delo.

Vzgojiteljica je imela teĹžave Velenje, 5. marca – V noÄ?nih urah so morali posredovati v stanovanjski skupini Vzgojnega zavoda Slivnica v Velenju, kjer je imela vzgojiteljica teĹžave z mladostniki.

Po posredovanju so se umirili in ĹĄli poÄ?ivat.

Zaklenjeni v biljardnici Velenje, 7. marca – V soboto ponoÄ?i Ä?lani Biljardnega kluba Velenje niso mogli iz biljardnice, ker so se vrata ob 23. uri samodejno zaklenila. Da so lahko odĹĄli domov, so jim pomagali policisti in lastnik.

Vransko, 4. marca – Policisti so v sredo okoli 13. ure na avtocesti blizu Vranskega ustavili romunskega voznika tovornjaka, ki je prevaŞal koruzo.

Zaradi zlomljenega dela stranice priklopnika je koruza padla na voziĹĄÄ?e.

Policisti so med kontrolo nepravilno naloĹženega tovora naĹĄli veÄ?jo koliÄ?ino cigaret. 22-letnega voznika so policisti zaradi nepravilno naloĹženega tovora oglobili, zaradi krĹĄitve, povezane s prevozom cigaret, skritih med koruzo, pa so postopek prevzeli na FinanÄ?ni upravi Republike Slovenije. đ&#x;”˛ ÂťKrivaÂŤ je bila zlomljena stranica.

NaĹĄ Ä?as, 12. 3. 2015, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

12. marca 2015

“Hello, bienvenue a Bejrut�

MatematiÄ?no popotovanje v Libanon ÄŒe vas bo kdo hotel prepriÄ?ati, da se ne splaÄ?a ĹĄtudirati matematike, ker ne boste potovali po svetu, ne verjemite niti besede. To preprosto ni res! Garantiram iz lastnih izkuĹĄenj ‌ A da ne bo vse skupaj zvenelo kot blodnja neznanca, naj se vam predstavim. Sem UroĹĄ Kuzman, asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, in ta konec tedna sem v Libanonu predstavljal izsledke svojih raziskav s podroÄ?ja lepljenja pseudoholomorfnih krivulj na skoraj kompleksnih mnogoterostih, sedaj pa si s pisanjem tega Ä?lanka krajĹĄam Ä?as na istanbulskem letaliĹĄÄ?u. Ampak ne se ustraĹĄiti! Moji matematiÄ?ni hieroglifi niso bistveni za zgodbo ‌ Ĺ˝elel sem le, da dobite obÄ?utek, kako sem se poÄ?util, ko so mi v roke potisnili obrazec za vizo ‌ v arabĹĄÄ?ini.

Nisem avanturist, to je moja prva izkuĹĄnja v tem delu sveta. Zato me ni sram priznati cmoka v grlu, ki sem ga imel, ko sem ob pol ĹĄtirih zjutraj z neznancem sedel v taksi sredi Berjuta. ÄŒetudi je prevoz naroÄ?il in plaÄ?al inĹĄtitut, je moje srce zaÄ?elo biti hitreje, ko je v polomljeni angleĹĄÄ?ini vpraĹĄal: ÂťYou know where you go?ÂŤ Kaj toÄ?no je Ĺželel, ne vem, a – homofob ali ne – ti uide misel, da bi te lahko odpeljal kamorkoli in bi namesto prtljage tokrat izgubil ledvico ‌ PaÄ?, je suis Charlie press.

Skratka, bil sem iskreno vesel, ko sem zagledal Floriana, mojega gostitelja Francoza, s katerim sva se pred tremi leti spoznala na konferenci v Ljubljani in je v Bejrutu zaposlen Şe dobre pol leta. Nekoliko starejťi od mene, a ťe vedno mlad in eden takih, ki jih v Sloveniji ni mnogo ‌, ki si upajo oditi s trebuhom za kruhom, in to ne le na all inclusive Erasmus, ampak tudi v neznano. Študiral je v Marseillu, doktoriral v Ameriki, bil na post-docu v Avstriji, sedaj v Bejrutu. Lep rezime, ni kaj.

Sploh za matematika, ki sicer slovimo kot zapeÄ?karji. A pogled na sveĹže opremljeno stanovanje kaj hitro odgovori na vpraĹĄanje: ÂťZakaj?ÂŤ Vem, bilo bi tipiÄ?no slovensko, Ä?e bi ta stavek podkrepil s kvadraturo, a ker ne morem iz svoje koĹže, naj reÄ?em le, da je dva in pol krat veÄ?je od tistega, kjer v Ljubljani bivam s ĹĄtiriÄ?lansko druĹžino, Ä?eravno sta najini sluĹžbi zelo primerljivi.

Kakorkoli, kljub utrujenosti in

od 13. 3. do 19. 3.

- 13. marca 1925 je bil v Ĺ oĹĄtanju rojen Viktor Kojc; Kojc je bil med drugim ustanovitelj Napotnikove galerije v Ĺ oĹĄtanju in v njej pripravil ĹĄtevilne odmevne razstave, vrsto let je bil upravnik ĹĄoĹĄtanjskega kina, bil je predsednik ali tajnik mnogih krajevnih druĹĄtev, postavil je vrsto spomenikov v Ĺ oĹĄtanju, pisal je likovne kritike in bil dopisnik nekaterih slovenskih Ä?asopisov; dolga leta je bil poroÄ?evalec o Ĺživljenju v Ĺ oĹĄtanju in reden dopisnik tudi v NaĹĄem Ä?asu;

zgodnji jutranji uri mi ni bilo dano zaspati. Pa ne zaradi fovĹĄije. Iz bliĹžnje moĹĄeje je le hip za tem, ko sem ugasnil luÄ?, zadonela molitev in me skoraj vrgla iz postelje. No, pa tudi zloben nasmeĹĄek mi je privabila na

ustnice. Pri nas se marsikdo pritoĹžuje zaradi glasnega zvonjenja cerkva ‌ ÂťMe zanima, Ä?e se tu najdejo nergaÄ?i, ki si upajo na glas protestirati ob tem balkonskem solopetju!,ÂŤ sem si mislil ciniÄ?no, a se, kot je pokazalo jutro, precej motil.

Predstava o Libanonu kot deĹželi trdega verskega reda je zmotna in se je razblinila v hipu, ko so mimo mene prihitele punce v burkah in mini krilu ‌ pa tudi take brez njih ‌, brez burk mislim. Tistim, ki situacijo poznajo bolje, se je verjetno nasmihalo Ĺže zgoraj, ostalim pa naj povem, da je Libanon, kar zadeva religijo, najbolj pestra drĹžava BliĹžnjega vzhoda. Muslimanov je le za polovico in ĹĄe pri teh gre zaznati, da je s ĹĄÄ?epcem globalizma islam moÄ? tudi v tem delu sveta spremeniti v rekreativno religijo, podobno naĹĄemu tu-pa-tam krĹĄÄ?anstvu (ki ga mimogrede prakticiram tudi jaz), v katerem se naÄ?eloma simpatizira z vrednotami, a se bistveno veÄ? od velikonoÄ?nega in boĹžiÄ?nega mencanja v zadnjem delu cerkve ne vloĹži ‌ vsaj do poroke ali pogreba ne.

Hitro sem torej spoznal, da je bil moj strah, da lahko v kovÄ?ek spakiram potico in solni cvet, teranovega likerja pa ne, pretiran. A v zagovor naj povem, da sem ob elektronski vozovnici prejel stavek, ki je napovedoval nemalo kapric ob vstopu v drĹžavo. ÂťWe kindly ask you not to use a passport that includes Israelian stamp!ÂŤ Da vojne razmere pustijo posledice, razumem (drĹžavi imata

- marca 1943 so tudi v parku pri Velenjskem gradu uredili gaj junakov kot simbolno pokopaliĹĄÄ?e z lesenimi pomniki za tiste VelenjÄ?ane, ki so padli v nemĹĄki vojski ali na Spodnjem Ĺ tajerskem v boju s partizani; - od marca leta 1942 je bilo za prebivalce Spodnje Ĺ tajerske Ä?lanstvo v Ĺ tajerski domovinski zvezi povezano s podelitvijo nemĹĄkega drĹžavljanstva, ki ga je okupator, ki je vse povprek krĹĄil mednarodno vojno pravo, podelil Ä?lanom te zveze; dokonÄ?ni Ä?lani so postali dokonÄ?ni nemĹĄki drĹžavljani, zaÄ?asni Ä?lani pa drĹžavljani na preklic; - 15. marca 1972 ob 15. uri in 7. minut so vkljuÄ?ili v obratovanje tretji blok ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne; - 16. marca 1984 je bil v Velenju 9. festival amaterskega filma;

neporavnane raÄ?une ĹĄe iz Ä?asa arabsko-izraelske vojne v petdesetih in izraelske invazije leta 1982), pa vseeno si Ä?esa podobnega v Sloveniji ne morem predstavljati ‌ Koliko Ä?asa menite, da bi na poloĹžaju zdrĹžal zunanji minister, ki bi prepovedal vstop s srbskim Ĺžigom? PrepriÄ?an sem, da bi se tudi tak maÄ?ek, kot je

naĹĄ Karl, le teĹžko izvlekel.

In ko smo ravno pri naĹĄih bratskih republikah. Dolgujem jim globoko opraviÄ?ilo. Doslej sem namreÄ? vedno, ko je nekdo omenil slabo organizirano in neurejeno urbano okolje, pomislil nanje. A niÄ? veÄ?.

19

HOROSKOP avto, ki ni bil tehniÄ?no pregledan Ĺže od leta ’95, ter se zavedati, da boste morda med voĹžnjo pobrali ĹĄe koga in ga na Âťpoti iz centra na ÄŒrnuÄ?eÂŤ odloĹžil na ÂťViÄ?uÂŤ.

Tudi zato si ne glede na vse teĹžko predstavljam, da bi stopil v Florianove Ä?evlje. Sploh sedaj, ko imam otroke. Ĺ˝e v Franciji se mi je zdelo neskonÄ?no teĹžko zdravnici razloĹžiti, da ima otrok morda oslovski kaĹĄelj, tukaj pa bi moja punca verjetno kar omedlela, ko bi videla, kako se dojeÄ?e matere z otroki v roki prevaĹžajo na motorju. Je pa res, da je Bejrut precej fleksibilen glede jezika. AngleĹĄÄ?ina, dolarji, francoĹĄÄ?ina, evri ‌, z vsem se da preĹživeti. Pa tudi, kot se za prestolnico na stiÄ?iĹĄÄ?u sredozemskega morja in arabskega polotoka spodobi, je njegov zgodovinski peÄ?at izredno mamljiv. Omenim naj le Biblos, po nekaterih virih celo najstarejĹĄe neprekinjeno naseljeno mesto na svetu, ki sem ga obiskal zadnji dan, ter si za svoj – naj zapiĹĄem kar sam, preden me potunka kaka Eugenija Carl – javni denar iz dnevnic privoĹĄÄ?il delÄ?ek mediteranske pojedine. Precej drugaÄ?ne od tiste, ki ti jo kot pristno servirajo na instant poÄ?itnicah v TurÄ?iji. In ta okus ‌ Ta okus je tisto, kar bom

Oven od 21. marca do 20. aprila

PoloĹžaj planetov bo ĹĄe nekaj dni neugoden. Zato reĹĄevanje vaĹĄih teĹžav ne bo steklo tako, kot ste si Ĺželeli. Vzemite se v roke, ne bodite zadirÄ?ni in nestrpni, ker boste s tem vaĹĄ trenutni poloĹžaj le ĹĄe poslabĹĄali. Ko se boste sprijaznili s tem, kar se vam dogaja, bo veliko laĹžje, verjemite. Dokler se boste upirali, pa boste le ĹĄe bolj trpeli. Ko se boste sredi tedna konÄ?no umirili in pustili stvari toku, ki je paÄ? normalen, bo ĹĄlo vse laĹžje. Prepirljivost vas bo minila ĹĄele ob koncu tedna, razlog zato pa bo res lep. ToÄ?no takĹĄen, kot ste si Ĺželeli. S svojim ravnanjem boste pomorili tudi vaĹĄe najdraĹžje, ki jih je Ĺže krepko skrbelo za vas. Zdravje bo obÄ?utljivo, zato ne pretiravajte. Z niÄ?imer.

Bik od 21. aprila do 21. maja

VaĹĄe Ĺživljenje se je po prvih dneh v marcu spet umirilo in s seboj povleklo kar nekaj teĹžav, pred katerimi ste si v preteklih dneh in tednih zatiskali oÄ?i. Sedaj boste vsak dan bolj prepriÄ?ani, da ne bo veÄ? mogoÄ?e obuditi Ä?ustev, ki so dolgo umirala. Veliko vpraĹĄanje je, Ä?e si to res Ĺželite, saj Ĺže dolgo niste sreÄ?ni. Razlog je seveda v gojenju upanja, da se vaĹĄa zveza spet obnovi. Ker ste izjemno prilagodljiv Ä?lovek, vedno popustite. Tudi tokrat ne boste znali drugaÄ?e, a tokrat vsaj slabe vesti ne boste imeli. Pogovorita se, saj se je nabralo toliko nereĹĄenih teĹžav, da vas Ĺže duĹĄijo.

Potem bo obema laĹžje, pa sploh ni vaĹžno, kako se bo izĹĄlo. Zdravje? Stare teĹžave ĹĄe ne bodo izzvenele, a ste na dobri poti, da se to zgodi. Sobota bo prinesla novo upanje.

DvojÄ?ka od 22. maja do 21. junija

TeÄ?ni boste, do sebe in drugih. Vse teĹžje boste prenaĹĄali ljudi, ki so, hoÄ?ete, ali noÄ?ete, z vami veÄ?ino dneva. To velja tako za sodelavce kot vaĹĄe domaÄ?e. NiÄ? ne bo tako, kot si boste v teh dneh Ĺželeli. Tudi zato boste pogosto iskali samoto in se umikali vanjo tudi, ko si je ne boste veÄ? Ĺželeli, ker vas bo Ĺže duĹĄila. Partner vaĹĄega obnaĹĄanja in poÄ?etja ne bo najbolje prenaĹĄal. Film mu zna poÄ?iti Ĺže v nekaj dneh. Ĺ ele, ko bo priĹĄlo do tega, se boste znaĹĄli pred res velikim problemom. Kam zdaj in kako naprej? V Ĺživljenju si velikokrat stvari razlagate povsem po svoje in poenostavljeno. Dejstvo pa je, da toliko, kot dajete, tudi dobite nazaj. In zadnje Ä?ase ne dajete prav veliko, kajne? Vzemite se v roke, saj ste najveÄ?ja Ĺžrtev lastnega poÄ?etja vi sami.

Rak od 22. junija do 22. julija

Razgiban, zelo delaven teden je pred vami. ÄŒakajo vas pozitivne spremembe, zato boste iz dneva v dan bolj sreÄ?ni. Vsak dan bolje se boste poÄ?utili tudi telesno, ko bodo zaÄ?ele za vaĹĄe delo deĹževati tudi pohvale, pa sploh. ÄŒetudi tega ne boste pokazali navzven, bo v vas vse kipelo od razburjenja in navduĹĄenja. Pozabili boste na vse napore in zaÄ?eli krepko misliti na prihodnost, v kateri imate ogromno naÄ?rtov. ÄŒe doslej niste verjeli, da so uresniÄ?ljivi, boste sedaj vedeli, da so. A poti do cilja se lotite premiĹĄljeno, hitenje ne pride v poĹĄtev. PotrpeĹžljivost je paÄ? mati modrosti in tega se zavedajte, ko vam bo hudo. In ko boste mislili, da se je spet ustavilo, se hitro prepriÄ?ajte, da je to le majhen kamen na poti do cilja.

Lev od 23. julija do 23. avgusta

LetoĹĄnja zima, ki sploh ni bila huda, je bila za vas predolga. Zato pa bodo prvi dnevi, ko bo Ĺže rahlo zadiĹĄalo po pomladi, toliko lepĹĄi. Pomlad, pa Ä?eprav le meteoroloĹĄka, saj do koledarske ĹĄe manka nekaj dni, bo letos res opraviÄ?ila svoje ime. Prav zasanjano sreÄ?ni boste, kadar boste vsaj kakĹĄno uro prosti. Ne bo dolgo trajalo. Ĺ˝e Ä?ez nekaj dni se vam bo Ĺživljenje rahlo postavilo na glavo, saj boste imeli krepko veÄ? dela kot nekaj preteklih tednov. PoÄ?utili se boste Ä?udno, saj ne boste vedeli, ali energijo izgubljate ali dobivate. Vseeno je pred vami dobro obdobje, v katerem vam bo uspelo vse, kar si boste zadali. In to brez velikih naporov in odrekanj. Tega ĹĄe nekaj Ä?asa ne boste priznali sami sebi. Ko si boste, pa bo ĹĄlo le ĹĄe navzgor. Samozavest vam bo dala krila.

Devica od 24. avgusta do 22. septembra

Dobro obdobje se bo nadaljevalo. Dneve tega tedna boste ĹĄe dolgo nosili v svojem spominu. Tistem prijetnem. ObkroĹženi ste namreÄ? z ljudmi, ki jih imate najraje na svetu in to vam ogromno pomeni. V samoti le redko uĹživate in tudi v naslednjih dneh ne boste. Radi se boste druĹžili z ljudmi, radi boste v direndaju. Ĺ e najraje pa boste v naravi, tako v lepem kot slabem vremenu. PoÄ?utje bo zato odliÄ?no in to ĹĄe nekaj Ä?asa. To se bo poznalo tudi na vaĹĄi kreativnosti, ki bo dobila krila. Ideje, ki jih boste zastavili v teh dneh, ĹĄe ne bodo zrele za uresniÄ?itev.

Le nastavek bodo, ki ga boste potrebovali tudi zato, da boste laĹžje zrli naprej, v prihodnost. Jutri vas bo neko sreÄ?anje vrglo iz tira. Dalo vam bo misliti, saj se boste spet zavedali, kaj je sreÄ?a.

Bejrut je v to kategorijo dodal novo dimenzijo: Kaos! Semaforizacija je sama sebi namen, voznih redov pa preprosto ni. Avtobus odpelje, ko je dovolj poln, v vmesnem Ä?asu pa lahko sedeĹĄ, v katerega od Âťmestnih taksijevÂŤ. Ti so naÄ?eloma zelo poceni, a le, Ä?e jih znaĹĄ naroÄ?iti. ÄŒe se odzoveĹĄ na vpraĹĄanje ÂťTaksi?ÂŤ ima voznik pravico izpogajati poljuben znesek. ÄŒe pa pokaĹžeĹĄ, da veĹĄ, za kaj gre, in mu odvrneĹĄ: ÂťServiceÂŤ, pa lahko bodisi opravi ÂťjavniÂŤ prevoz za dva tisoÄ? libanonskih funtov (slab evro in pol) ali pa te – kar je v primeru daljĹĄe razdalje precej pogosto – zavrne. Kakorkoli, slej ko prej se najde nekdo, ki te odpelje tudi v najbolj oddaljene konce mesta. Le pripravljen moraĹĄ biti sesti v

Viktor Kojc (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - 16. marca 1986 so se krajani Ĺ aleka na referendumu odloÄ?ili za samostojno krajevno skupnost, ki je bila Ĺže 27. krajevna skupnost v nekdanji velenjski obÄ?ini; - 18. marca 1933 je v Zagrebu umrl Vendelin VoĹĄnjak, ki je bil

verjetno najbolj pogreĹĄal ‌ a le do naslednjiÄ?, upam, ko me bodo spet povabili v ta zanimiv matematiÄ?ni svet ‌ In morda si bom tudi zaradi te izkuĹĄnje upal iti ĹĄe malo juĹžneje. Na primer tja, od koder izvirajo arabske ĹĄtevilke.

Toliko. Prek zvoÄ?nikov nas Ĺže pozivajo na vkrcanje, zato za konec le ĹĄe ena misel. ÄŒe boste imeli priloĹžnost, da vas vaĹĄe znanje ponese preko naĹĄih meja, jo izkoristite.

Obogatila vas bo in dodatno motivirala. Morda vas zamika, da ostanete tam. Tudi prav! Ĺ e raje pa se s temi izkuĹĄnjami vrnite v domovino in jo pomagajte premakniti za nov centimeter. Cel svet se spreminja. Zakaj se ne bi na bolje ĹĄe Slovenija ‌? đ&#x;”˛

BoĹĄtjan Kuzman

rojen 13. septembra 1861 na Konovem pri Velenju; VoĹĄnjak je bil provincial franÄ?iĹĄkanskega reda na HrvaĹĄkem ter profesor filozofije v Zagrebu in VaraĹždinu; leta 1963 se je zaÄ?el postopek za njegovo razglasitev za blaĹženega; - 18. marca leta 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding splavili linijsko ladjo SploĹĄne plovbe Piran z imenom Velenje; ladja Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bliĹžini pristaniĹĄÄ?a Kandla v Indiji; reĹĄevanje ladje se je konÄ?alo ĹĄele 11. avgusta 1998, ko so jo vlaÄ?ilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje; z zavarovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da se ladje ne popravlja, zato je bila prodana za staro Ĺželezo in razrezana v Alangu v Indiji. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra

Vsako leto znova se razveselite, ko se zima poslovi in tudi letos bo tako. Ĺ˝e v teh dneh se boste lotili spomladanskih opravil, ki vas bodo napolnila z energijo tudi zato, ker boste veÄ? v naravi. To ste namreÄ? v preteklih tednih moÄ?no zanemarjali. Mir boste naĹĄli doma, tudi, ko bo dom Ĺživahen in poln. Pri delu vas namreÄ? Ä?aka precej naporno obdobje, polno stresov. Tudi zato, ker se bodo naÄ?rti nenehno spreminjali. Pa ne zaradi vas. Tako bodo Ĺželeli drugi, vi pa boste zaplete morali reĹĄevati sproti. Ne bo lahko, a boste zmogli. Sorodniki vam pripravljajo prijetno preseneÄ?enje.

PokaĹžite jim, da vam je godilo. Zdravje? Srednje obÄ?utljivo bo, zato se razvajajte.

Ĺ korpijon od 24. oktobra do 22 novembra

ZnaĹĄli se boste v precej zapleteni situaciji, ki je ravno zato ne boste mogli razreĹĄiti sami. Prej ko si boste priznali, da potrebujete pomoÄ?, prej boste spet mirni. PomoÄ? zna priti od nekoga, na katerega ĹĄe pred nekaj tedni ne bi niti pomislili. MoÄ?no boste spremenili mnenje o tej osebi. Na bolje, seveda. Ko se bodo zapleti v vaĹĄem Ĺživljenju zaÄ?eli razreĹĄevati, se boste poÄ?utili tako dobro, kot Ĺže dolgo ne. Le na nekaj morate paziti – vedno se morate zavedati, kje je meja med prijateljstvom in ljubeznijo. Ĺ˝e nekaj Ä?asa hodite po robu, ker ne znate prebrati Ä?ustev nasprotne strani. Pazite se prehladov, saj so spremembe temperatur ĹĄe vedno velike, vi pa preutrujeni, da bi se vaĹĄ imunski sistem lahko vedno odzval tako, da bi vas reĹĄil teĹžav. Sobota bo lepa.

Strelec od 23. novembra do 22. decembra

OdloÄ?ili se boste, da je prvi del meseca marca Ä?as za zabavo in druĹženje. ÄŒez dolgo zimo ste oboje zanemarjali, sedaj pa boste zaÄ?utili, da pogreĹĄate nekdanji Ĺživljenjski slog.

Zato boste veliko veÄ? Ä?asa kot sicer preĹživeli izven doma, tako v naravi kot na zasebnih sreÄ?anjih s prijatelji in znanci. Marsikaj zanimivega boste izvedeli od njih. Tudi nekaj, kar vas bo prizadelo. Pa ne preveÄ?, saj boste hitro priĹĄli do zakljuÄ?ka, da se je to, kar se je zgodilo, oÄ?itno moralo zgoditi. K sreÄ?i vam v naslednjih dneh tega ne bo nihÄ?e ne oÄ?ital in ne zameril. To, da boste spet bolj druĹžabni, bo dobro vplivalo na odnose s sodelavci in dolgoletnimi prijatelji. Sploh nekdo od njih vas bo tako vesel, da bo partner spet postal rahlo ljubosumen. Ne dajajte mu povodov, ker se igrate z ognjem. S trudom ste si spet pridobili njegovo zaupanje. Zapravite ga lahko v sekundi.

Kozorog od 23. novembra do 22. decembra

TolaĹžili se boste, in to zelo uspeĹĄno, da bi lahko bilo ĹĄe huje in da je tako tudi Ĺže bilo.

Zato, ker boste teĹžave reĹĄevali sproti in optimistiÄ?no, lahko raÄ?unate na to, da bodo Ĺže kmalu zaÄ?ele kopneti. Na zaÄ?etku prihodnjega tedna se boste zaÄ?eli odloÄ?ati za zelo pomembno naloĹžbo, ki vam bo vzela ne le prihranke, ampak tudi veliko energije. A bo vredno. Ĺ˝e v teh dneh boste zaÄ?utili, da ste na pravi poti. Vsaj ob koncu tedna pa si privoĹĄÄ?ite razvajanje, toÄ?no takĹĄno, kot si ga Ĺže nekaj Ä?asa Ĺželite. Da si ga niste privoĹĄÄ?ili, je krivo predvsem pomanjkanje volje in ne Ä?asa.

Tega boste ĹĄe nekaj dni imeli dovolj. ÄŒe ne celo preveÄ?. Energije tudi. Najti morate le ĹĄe voljo. Spodbuda bo tokrat priĹĄla nepriÄ?akovano. Veseli je boste.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja

Pred vami je precej prelomen Ä?as, poln sprememb. Ponudili vam bodo mamljivo delo, kar je v danaĹĄnjih Ä?asih prava redkost. ZaÄ?utili boste, da se morate ustaviti, premisliti in se ĹĄele potem odloÄ?iti, saj dobro veste, da ni vse zlato, kar se sveti. In tokrat bo vse kazalo tako lepo, da se boste tega kar ustraĹĄili. Ko se boste vzeli v roke in si priznali, da vas nekdo paÄ? ceni, bo laĹžje. Zvezde vam bodo konÄ?no spet naklonjene na materialnem podroÄ?ju, kjer lahko priÄ?akujete velike spremembe na bolje. Veliko breme vam bo padlo iz ramen, Ä?eprav veste, da ste doslej vse finanÄ?ne teĹžave znali reĹĄiti, brez da bi si s tem zakomplicirali Ĺživljenje. Tudi tokrat bo tako. ÄŒe boste ĹĄe bolj odkriti do partnerja, bo vse ĹĄe laĹžje. Ni sreÄ?en, ker ve, da niste iskreni.

Ribi od 19. februarja do 20. marca

Teden bo manj naporen, kot ste priÄ?akovali. In to bo dobro, saj ste Ĺže precej utrujeni od vsega, kar ste morali reĹĄevati v minulih dneh. Bilo je zasebne narave, a je vplivalo tudi na vaĹĄi delavno storilnost. Ĺ e malo, pa bo tudi za vas priĹĄel Ä?as poÄ?itka, tudi fiziÄ?no in ne le psihiÄ?no. Ne pokvarite si prostih trenutkov z napornim razmiĹĄljanjem o prihodnosti.

Resnici na ljubo v teh dneh nanjo ne morete veliko vplivati sami, tokrat imajo vse karte v rokah drugi. Ĺ˝eleli si boste, da bi spet bilo tako kot nekoÄ?. Bolj enostavno, predvidljivo. Ĺ˝elja pa se vam ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo izpolnila, zato se raje sprijaznite s tem, kar imate. In si priznajte, da imate veliko. VeÄ? kot veÄ?ina ljudi, ki jih poznate. Ni vse v denarju, kajne?

Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

12. marca

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.05 11.55 12.15 12.30 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 16.15 17.00 17.15 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.25 18.50 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35 00.30 00.50 01.45 02.05

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.50 09.40 10.15 13.00 13.35 14.15 14.40 15.35 17.00 18.45 18.55 21.00 22.50 23.40 00.10 01.00 01.45

06.00 07.00 07.10 07.25 07.40 07.50 08.15 08.45 09.00 09.30 09.45 11.20 11.35 12.30 12.45 13.50 14.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.45 23.15 00.10 01.00 01.50 02.20

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.20 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca Odprta knjiga, Christian Gailly: Večer v klubu NaGlas!

Evropski magazin Dnevnik, vreme, šport Odkrito, ponov.

Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Hidak Pim in Pom, ris.

V boju s časom (II.), 3/13 Točka preloma: Koliko za dodatno pokojninsko zavarovanje?, ponov.

Poročila ob petih Šport Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Infodrom Nuki in prijatelji, ris.

Tinka in Žverca, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja!

Odmevi, vreme, šport Osmi dan Panoptikum: Ples v temi – o sodobnem plesu Ugriznimo znanost, ponov.

Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Pri Slonovih Oblakov kruhek, ris.

Vesela kmetija, ris.

Neli in Cezar, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Tip in Top, ris.

Male sive celice, kviz Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Bleščica, odd. o modi Glasnik, izob. odd.

Vse moje matere, dokum. odd.

Pričevalci: Jožef Korošak Biatlon – sp, posamična tekma (M), prenos iz Kontiolahtija Žrebanje Deteljice Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos iz Trondheima Nogomet, el, Fiorentina – Roma, prenos iz Firenc Polbrat, 8/8 Avtomobilnost, ponov.

Seks, smrt in smisel življenja, 2/3 Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mojster Miha, ris.

Liza in Pavel, ris.

Lupdidu, ris.

Doktor Glavca, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Otroci, to smo mi, avstr. ser.

Tv prodaja Morske deklice – H20, avstr. nan.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Lepo je biti sosed, nan.

Ana kuha Dubrovniška zora, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur, vreme 24ur Epilog Vse za denar, am. film 24ur zvečer Franklin in Bash, am. nan.

Seznam strank, am. nan.

Kralji bega, am. nan.

24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Pop Corn: Elvis Jackson Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Čiv čiv čiv Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža: Navihanke Regionalne novice Kako prepoznati možgansko kap?

Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

12. marca 2015

Sobota,

13. marca

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.05 11.55 13.00 13.30 15.00 15.10 15.45 15.50 16.00 16.15 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 21.25 22.00 23.10 00.20 01.15 01.35

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 09.40 10.15 12.35 14.05 15.20 15.55 17.00 18.30 18.55 19.50 20.30 21.20 21.50 22.35 00.15 01.50 02.4

06.00 07.00 07.10 07.35 08.00 08.25 08.40 09.10 09.25 10.05 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 22.15 22.45 23.15 23.20 00.40 02.25 02.55

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 20.35

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Ugriznimo znanost Panoptikum: Ples v temi Dnevnik, vreme, šport Tarča, ponov.

Poročila Mostovi Hidak Leni in Čivka, ris.

Mala kraljična, ris.

Kapitan Sabljezobi, 24/26 Osmi dan Poročila, vreme, šport Kdo si pa ti?, 4/10 Novice Infodrom Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Na lepše Odmevi, vreme, šport Polnočni klub: Moj poklic, to sem jaz Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo,ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Pri Slonovih, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vesela kmetija, ris.

Neli in Cezar, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Tip in Top, ris.

Vetrnica: Dobro jutro Bukvožer, otr. odd.

Aktivatorji, ponov.

Infodrom, ponov.

Moja soba: Eva Zabavni kanal Dobro jutro Vzpon Angele Merkel, dokum. odd.

Londonski City, dokum. odd.

Avtomobilnost Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. vožnja Biatlon, sp, štafete (Ž), prenos iz Kontiolahtija Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), posn. iz Osla Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja Nogomet, vrhnunci evropske lige Božanske ženske: Vojna besec, 3/3 Starši v manjšini (V.), 6/6 Popravljena krivica, 3/10 Sramota, ang. film One, film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mojster Miha, ris.

Liza in Pavel, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Otroci, to smo mi, avst. ser.

Tv prodaja Morske deklice – H20, avst. nan.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Lepo je biti sosed, nan.

Ana kuha Dubrovniška zora, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur, vreme 24ur 007 – Jutro nikoli ne umre, am. film 24ur zvečer Gostja v srcu, am. film Eurojackpot Gostja v srcu, nad. filma Najeta morilka, am. film 24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Naj viža: Navihanke Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš: Spoznajmo tolkala Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Baskija Regionalne novice Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke (3) 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila

Nedelja,

14. marca

06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 07.20 Skrivnostni urad: Skrivnostni paket, otr. ser.

07.25 Timotej hodi v šolo, ris.

07.50 Tabaluga, ris. nan.

08.15 Studio Kriškraš: Pošta 08.40 Bine, nan.

09.00 Male sive celice, kviz 09.45 V boju s časom (II.), 4/13 10.10 Infodrom 10.25 Kdo pa si ti?, 4/10 11.00 Naprej h koreninam, dokum. odd.

11.45 Lepote mokrišč 11.55 Tednik, ponov.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na vrtu, izob. odd.

13.55 O živalih in ljudeh, izob. odd.

14.30 Komisar Rex (XII.), 10/12 15.30 Cesarski Trst in Slovenci: Preporod, 2/2 16.00 Čudežni aspirin, dokum. odd.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Vikend paket 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ne se hecat' 21.30 Zaprt krog, poljski film 23.30 Poročila, vreme, šport 00.05 Restavracija Raw (IV.), 5/6 01.00 Ozare, ponov.

01.05 Dnevnik, ponov.

02.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Infokanal

06.55 Formula 1, velika nagrada Melbourna, kvalif., prenos 08.30 Alp. smuč., magazin 09.00 Zima je zakon, studijska oddaja 09.30 Alp. smuč., pokal Vitranc, VSL (M), 1. vožnja, prenos iz Kranjske Gore 10.25 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja, prenos iz Areja 11.00 Smučanje prostega sloga, sp, snežni kros, finale, vključ. v prenos iz Megeva 12.25 Alp. smuč., pokal Vitranc, VSL (M), 2. vožnja, prenos iz Kranjske Gore 13.25 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. Vožnja, prenos iz Areja 14.15 Deskanje na snegu, sp, paralelni slalom, prenos z Winterberga 16.15 Biatlon, sp, štatete (M), prenos iz Kontiolahtija 17.55 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos iz Osla 20.00 Spoznala boš visokega temnega moškega, am. film 21.35 Naško, vizionar vizualnih raziskav, portret dr. Naška Križnarja 22.25 Aritmični koncert – All strings detached 23.30 Spolnost in občutljivost: Britanska mesta, 2/3 00.20 Bleščica, oddaja o modi 00.55 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.40 07.45 08.00 08.10 08.25 08.35 08.45 09.10 09.25 09.50 10.25 10.40 10.55 11.50 12.05 14.45 16.30 18.25 18.55 19.00 20.00 22.00 23.45 01.50 03.50

08.40 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05 11.05 11.30 11.35 11.55 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 21.30 22.30 00.00

24ur, ponov.

OTO čira čara Mumu, ris.

Kopalčki, ris.

Glumpki, ris.

Hobonavti, ris.

Maša in medved, ris.

Yoohoo in prijatelji, ris.

Maša in medved, ris. Želvica Lulu, ris.

Maša in medved, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Grozni Gašper, ris.

B-Daman anime, ris.

Hitri prstki, ang. ser.

Anubisova hiša, ang. nan.

Tv prodaja Zmenki milijonarjev, am. ser.

Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas, ponov.

Naključno srečanje, am. film Poletn ulov, am. film Vrtičkanje 24ur, vreme 24ur Popolna poroka Čudaški starši, am. film Vsiljivci, am. film Peklenski red, am. film Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, Spoznajmo tolkala Ustvarjalne iskrice (109), Voščilnikca za mamo Oglasi Popotniške razglednice: Kanada - Aljaska Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka: čiv,čiv, čiv Dotiki gora: Čreta – grad Žovnek Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2280. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videospot dneva 20 let Veselih Štajerk, posnetek 2. dela koncerta Skrbimo za zdravje: Multiplaskleroza Jutranji pogovori Videostrani, obvestila

15. marca

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.40 07.45 07.50 07.55 08.05 08.15 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.15 09.25 09.50 09.55 10.25 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.10 17.00 17.20 18.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.00 21.50 22.20 22.50 23.50 00.15 01.10 01.35

Živ žav Nanigugu, ris.

Svet živali, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Viki Vijak, ponov. Žanov svet, ris. Živalski čira čara, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Zajček Belko, ris.

Vesela kmetija, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Olivija, ris.

Mucika, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Muk, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Peter Zajec, ris.

Timotej hodi v šolo, ris. nan.

Tinka in Žverca, ris.

Tabaluga, ris. nan.

Danov Dinosvet, 19/26 Sledi Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, tv Maribor Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Siroti, koproduk. film Poročila, vreme, šport Točno popoldne Z vrta na mizo Mucika, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Zadnji tango v Halifaxu (I.), 5/6 Intervju: Damijan Terpin OD Soče do Sočija, dokum. odd.

Poročila, vreme, šport Oblast (I.), 5/10 Slovenski magazin Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

05.55 Formula 1, velika nagrada Melbourna, prenos 07.55 Avtomobilnost 08.20 Na lepše 09.00 Zima je zakon, studijska oddaja 09.30 Alp. smuč., pokal Vitranc, SL (M), 1. vožnja, prenos iz Kranjske Gore 11.35 Športni izziv 12.15 Alp. smuč., pokal Vitranc, SL (M), 2. vožnja, prenos iz Kranjske Gore 13.15 Biatlon, sp, skupinski start (Ž), prenos iz Kontiolahtija 14.15 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos iz Osla 16.05 Biatlon, sp, skupinski start (M), prenos iz Kontiolahtija 17.25 Nogomet, dp, Koper – Domžale, prenos iz Kopra 19.20 Alp. smuč., pokal Vitranc, SL (M), posn. iz Kranjske Gore 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Po sledeh baleta, dokum. odd.

21.00 Umori na podeželju, 4/6 22.30 Ruby Blade, dokum. odd.

23.50 Tujca, igrani film 00.15 Aritmični koncert 00.15 Zabavni kanal POP TV

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.40 07.45 08.00 08.10 08.25 08.35 08.45 09.10 09.35 09.55 10.10 10.25 11.15 11.45 12.35 12.50 14.50 16.35 18.25 18.55 19.00 20.00 22.40 00.55 03.20

24ur, ponov.

OTO čira čara Mumu, ris.

Kopalčki, ris.

Glumpki, ris.

Hobonavti, ris.

Maša in medved, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Maša in medved, ris. Želvica Lulu, ris.

Maša in medved, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Legende Chime, ris.

B-Daman anime, ris.

Hitri prstki, ang. ser.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Zmenki milijonarjev, am. ser Kozmopolitanska kuharica Rachel Khoo, ang. ser.

Rizzoli in Isles, nan.

Tv prodaja Popolna poroka Morilec med prijatelji, am. film Pod krinko, am. film Vrtičkanje 24ur vreme 24ur Znan obraz ima svoj glas Elizabeta: Zlata doba, am. film Sanjske punce, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Spoznajmo tolkala 09.40 2279. VTV magazin, regionalni informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2280. VTV magazin, regionalni informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Aktualno: Osebno dopolnilno delo 11.40 Migaj raje z nami 12.10 Kako prepoznati možgansko kap?

12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.30 Prodajno TV okno 13.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne Iskrice (108), Sladki šopek 18.20 Mladi za Veleje: Hiša bendov Velenje 18.55 Pop Corn: Elvis Jackson 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: Navihanke 21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke (3) 00.00 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

16. marca

06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.0 10.08 10.20 11.05 12.00 13.00 13.35 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 00.30 00.45 01.35 02.05

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub, ponov.

Poročila Dober dan, Koroška Maks in Rubi, ris.

Studio Kriškraš, ponov.

Duhovni utrip Odprta knjiga Poročila, vreme, šport Alpe, Donava, Jadran Novice Infodrom Čarli in Lola, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi Umetnost igre Slovenska jazz scena Duhovni utrip Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.25 08.45 10.15 12.30 13.15 13.40 14.05 14.35 15.00 16.15 16.45

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Pri Slonovih, ris.

Oblakov Kruher Vesela kmetija, ris.

Neli in Cezar, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Tip in Top, ris.

Vetrnica: Prepletene noči, ponov.

Profesor Pustolovec, ponov.

Zgodbe iz školjke Infodrom Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Na lepše Projekt Na deželi, 3/8 Rišem življenje, dok. odd.

O živalih in ljudeh, svet. odd.

Vikend paket, dokum. odd.

Dober dan, Koroška To bo moj poklic: Turistični animator in vodja cateringa, 3/30 17.15 TV-poroka 17.50 Prava ideja!

18.15 Božanske ženske, 3/3 19.05 Točka, glasb. odd.

20.00 Dediščina Evrope, 2/3 21.35 Pohlep: Izvor, 2/4 23.05 Trije, nem. film 01.00 Odprta knjiga, ponov.

01.20 Točka, glasb. odd.

02.05 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.15 07.25 07.40 08.05 08.30 08.45 09.15 09.30 10.10 11.10 11.25 12.20 12.40 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.50 23.20 00.15 01.10 02.00 02.30

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.50 12.05 17.40 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

24ur, ponov.

Kopalčki, ris.

Liza in Pavel, ris.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Legende Chime, ris.

Otroci, to smo mi, avstr. ser.

Tv prodaja Morske deklice – H20, avstr. nan.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Moški ne odidejo, am. film Dubrovniška zora, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Dan najlepših sanj Ledeni gradovi, am. film 24ur zvečer Franklin in Bash, nan.

Seznam strank, nan.

Kralji bega, nan.

24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi 2280. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo To bo moj poklic: Fizioterapevt, delovni terapevt Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Gospodarstveniki: Tanja Skaza, direktorica pojetja Plastika Skaza Velenje Regionalne novice 20 let Veselih Štajerk, posnetek 2. dela koncerta Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

17. marca

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 11.25 12.20 13.00 13.30 14.20 14.35 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 16.45 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.35 01.00 01.30 02.20 02.45

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.30 08.50 09.30 10.15 12.45 13.55 15.15 15.40 16.15 16.45 18.15 19.00 19.50 20.00 20.50 21.20 23.05 00.05 00.50

06.00 07.00 07.10 07.25 07.40 08.00 08.25 08.40 09.10 09.25 10.05 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.10 22.05 22.35 23.30 00.25 01.15 01.45

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.05 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 20.25 20.30 20.40 21.00 22.00 23.30 23.35

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Duhovni utrip Sledi, dokum. odd.

Prava ideja!

Poročila, vreme, šport Studio city, ponov.

Kaj govoriš?=So vakeres?

Evropski magazin Poročila Mostovi Hidak Viki Vijak, ponov.

Bine: Slovo Umetnost igre Eko utrinki: Odpadna embalaža Poročila, vreme, šport Posebna ponudba, izob. odd.

Novice Infodrom Olivija, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Pokličite babico (III.), 5/10 Kino, ki je preveč videl: Od Ljubljanskega dvora skozi Slogo do Kinodvora, dokum. film Odmevi, vreme, šport Globus, ponov.

Pričevalci: Marija Frlan Posebna ponudba Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Pri Slonovih, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vesela kmetija, ris.

Neli in Cezar, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Tip in Top, ris.

Studio Kriškraš: Pošta Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Na vrtu City folk: Barcelona Mostovi Hidak Ne se hecat' Čudežni aspirin, dokum. odd.

Točka, glasb. odd. Žrebanje Astra Odkrito Avtomobilnost Vsi v naši družini, nizoz. film Glasbeni večer, po sledeh baleta Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Kopalčki, ris.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Otroci, to smo mi, avstral. ser.

Tv prodaja Morske deklice – H20, avstral. nan.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Lepo je biti sosed, nan.

Ana kuha Dubrovniška zora, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Preverjeno Mentalist, nan.

24ur zvečer Franklin in Bash, am. nan.

Seznam strank, am. nan.

Kralji bega, am. nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Gospodarstveniki: Tanja Skaza, direktorica pojetja Plastika Skaza Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Čas za nas, tabornike! Zimovanje RJZ Oglasi Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2281. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja Dotiki gora: Čreta – grad Žovnek Na obisku … pri Karlu Dragu Semetu Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

18. marca

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.00 11.55 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.25 18.50 19.00 20.05 22.00 23.05 23.35 00.00 01.00 01.20

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.25 08.30 08.45 08.50 09.15 10.15 11.15 12.15 14.35 15.15 16.15 16.30 17.00 17.35 18.05 19.00 19.50 20.00 20.30 21.15 22.00 22.35 00.20 01.05

06.00 07.00 07.10 07.25 07.40 08.00 08.25 08.40 09.10 09.25 10.05 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 22.00 22.30 23.25 00.20 01.10 01.40

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.10 11.30 11.35 11.50 17.40 17.55 18.00 18.20 18.40 18,45 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Posebna ponudba Kino, ki je preveč videl: Od Ljubljanskega dvora skozi Slogo do Kinodvora, dokum. film Poročila, vreme, šport Intervju: Damijan Terpin Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Globus, ponov.

Poročila, šport, vreme Turbulenca, svet. odd.

Novice Infodrom Oblakov kruhek Minuta v muzeju Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Bolhice ni…, ital. film Odmevi, vreme, šport Točka preloma Turbulenca Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Pri Slonovih, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vesela kmetija, ris.

Neli in Cezar, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Tip in Top, ris.

Bine: Slovo Skrivnostni urad Zgodbe iz školjke Ali me poznaš: Jaz sem želod Infodrom Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos iz Meribela Točka, glasb. odd.

Alp. smuč., sp, smuk (Ž), prenos iz Meribela Dobro jutro Alpe, Donava, Jadran Točno popoldne Z vrta na mizo To bo moj poklic: Vinski svetovalec in barman, 4/30 Bukoviške točke, dokum. feljton Mostovi Hidak Dosje: Gradimo suženjstvo Točka, glasb. odd. Žrebanje Lota Športni izziv Alp. smuč., sp, smuk (M), posn.

Alp. smuč., sp, smuk (Ž), posn.

Bleščica, odd. o modi Sivi kamion rdeče barve, koprod. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Kopalčki, ris.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Otroci, to smo mi, avstral. ser.

Tv prodaja Morske deklice – H20, avstral. ser.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Lepo je biti sosed, nan.

Ana kuha Dubrovniška zora, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Greva narazen, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Seznam strank, nan.

Kralji bega, am. nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi 2281. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (110), Mavrični poletavček Otroški program Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Rejništvo Regionalne novice Pop Corn, glasbena oddaja Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 12. 3. 2015, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

21

Klepet pod arkadami s Fadilom Krupićem - Belim 19.19 KnjiĹžnica Velenje PravljiÄ?ni veÄ?er za odrasle 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Monokomedija SaĹĄe PavÄ?ek BuĹžec on, buĹĄca jst

solo petje 18. 00 Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba 19.30 Dvorana Marof Pilates

Sreda, 18. marec

19:30 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Klapa Kampanel in MePZ Ĺ martno ob Paki

12. marca 2015

kdaj • kje • kaj

KNJIĹ˝NI kotiÄ?ek Ĺ˝ERDIN, Tereza: NesreÄ?ko!

neuspeĹĄnemu prvemu treningu je zamisel, da bi z zbiranjem denarja za raziskovanje bolezni pomagala svoji sodelavki, zadostna motivacija, da se zaÄ?ne pripravljati za polmaraton. Na treningih sreÄ?uje tudi srameĹžljivega Oliverja in skrivnostnega Toma Bronteja, ki Abby dodatno zapletata Ĺživljenje ‌

ml – mladina / C – Cicibani, leposlovje za otroke do 9. leta Zbirka ĹĄtiriinĹĄtirideset zgodb je namenjena otrokom, ki ne marajo ali (ĹĄe) ne zmorejo tekoÄ?e brati in starĹĄem otrok, ki spremljajo otroka pri prvih bralnih navadah. Knjiga je nastajala veÄ? let, na osnovi avtoriÄ?inih poznavanj teĹžav, s katerimi se sreÄ?ujejo otroci s teĹžavami pri branju. Zgodbe pripoveduje fant, ki teĹžko bere, zato je zaradi tega nesreÄ?en. Vsebina odseva njegove vsakdanje dogodke in obÄ?utke z namenom, da bi take otroke laĹže razumeli in jim pomagali pri premagovanju teĹžav pri branju. Pomembno je, da otrok bere vsak dan, zato je pred zaÄ?etkom zgodbe namig za dan branja in prazno okence, kamor otrok zabeleĹži, da je nalogo za tisti dan opravil.

K besedilu so dodane enostavne naloge z ilustracijami, da otrok preveri razumevanje besedila, si pridobiva in uri bralno tehniko, imajo pa tudi motivacijski uÄ?inek. Koristno in uporabno pri uÄ?enju branja.

BAN Tatjana: Ustvarjam, ustvarjať, ustvarjamo od – odrasli / 37 – Vzgoja.

IzobraĹževanje

ÄŒetrtek, 12. marec 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Dom za varstvo odraslih Velenje Praznovanje Gregorjevega za varovance DVO Velenje 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Plesna predstava PodaljĹĄane misli 19.19 KnjiĹžnica Velenje Potopisno predavanje Damjana JevĹĄnika Poletje v Skandinaviji – Danska, Ĺ vedska in NorveĹĄka 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, orgelska dvorana Koncert dijakov harmonike 20.30 Max klub Nina Rotner Band (Max Klub jazz festival – 4. koncert)

Petek, 13. marec 7.00 18.00

GORIÄŒAN, Jolanda: Zakaj imajo Ĺžirafe dolg vrat in dolge noge

20.00

Tatjana Ban je priljubljena ustvarjalka in zbirateljica zanimivih idej, katere je objavila v knjigah Otrok ustvarja, v nekaterih drugih priroÄ?nikih in zgodbah za otroke. V zgornjem priroÄ?niku so zbrane najboljĹĄe, Ĺže objavljene ideje, k tem pa je dodala ĹĄe veliko novih. ZnaÄ?ilno za njene priroÄ?nike je, da ideje razdeli na letne Ä?ase in njim primerne priloĹžnosti, v katerih lahko nastanejo domiselni izdelki iz ĹĄtevilnih naravnih materialov.

Knjigi so dodani napotki za delo ter krojna pola z motivi, nazorne ilustracije izdelkov pa kar vabijo, da zaposlimo spretne prstke in se prepustimo ustvarjanju skupaj z otroki.

ml – mladina / C-S – CicibaniSlikanice

Mladim bralcem so bralne vile priÄ?arale zabavno zgodbico o tem, zakaj imajo Ĺžirafe tako dolg vrat in noge. Po zgodbi pa sledi zanimiva razlaga o resniÄ?nem izvoru te nenavadne afriĹĄke Ĺživali, izvemo pa tudi nekaj o vrstah Ĺžiraf, o naÄ?inu Ĺživljenja, prehranjevanja, velikosti, teĹži ‌ Knjigi so dodane Ä?udovite ilustracije Katarine Oblak in pesmica, ki bo vsakemu otroku ĹĄla hitro v uho. Med prvimi, vedoĹželjnimi mladimi bralci bo ta slikanica gotovo priljubljena.

GIER, Kerstin: Klub vraĹžjih mamic od – odrasli / 821-311.2 - DruĹžbeni romani Kdo so supermamice? Elita mamic, ki vsak dan vozijo svoje izjemno nadarjene in vzgojene otroke Ĺže od plenic dalje na uÄ?ne ure klavirja, ĹĄporta in tujih jezikov ter si znajo organizirati gospodinjstvo ter vzeti Ä?as za moĹža, otroke in seveda zase.

Sodite med to skupino mamic? Constanze se, sveĹže loÄ?ena, s ĹĄtiriletnikom in najstnico preseli v neprijazno soseĹĄÄ?ino, kjer ji popolne mamice s ĹĄtevilnimi pametnimi nasveti solijo pamet. Med postavljanjem na lastne noge in vzpostavljanjem novega odnosa do hÄ?ere in sina Constanze naredi naÄ?rt za upor proti eliti mamic ter spozna, da njihova Ĺživljenja niso tako bleĹĄÄ?eÄ?a, kot se kaĹžejo navzven. Zabavna in romantiÄ?na zgodba priljubljene nemĹĄke pisateljice.

COSTELLO, Jane: Ljubezen na dolge proge od – odrasli / 821-311.2 - DruĹžbeni romani Ĺ e en zabaven roman priljubljene pisateljice, tudi avtorice Sundey Timesa. Abby Rogers je lastnica podjetja za spletno oblikovanje, katero dobro napreduje, saj ves svoj Ä?as posveÄ?a delu v podjetju. Zanemarjanje zdravega naÄ?ina Ĺživljenja in problemi na ljubezenskem podroÄ?ju jo silijo, da sprejme povabilo svoje najboljĹĄe prijateljice in se pridruĹži tekaĹĄkemu klubu. Kljub

đ&#x;”˛

20.00 21.00 22.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Grmada – ToĹĄÄ?

KnjiĹžnica Velenje Cool knjiga, bralni kroĹžek za najstnike RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma Ĺ˝RK Velenje : Ĺ˝RK AjdovĹĄÄ?ina Kavarna Nova Stand up – Tin Vodopivec eMCe plac FuLLĹĄus elektronika Max klub St. Patricks LIVE koncert

Sobota, 14. marec 7.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod KoroĹĄka pot 8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem 8.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZeliĹĄÄ?arna: zeliĹĄÄ?na posvetovalnica, sejem z delavnicami 9.00 VeÄ?namenski dom Vinska Gora Nogometni memorial 10.00 UMstvarjalnica, trg mladosti 6

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 12.3., 14.00-19.00, BiotrĹžnica • Petek, 13.3., 14.00, KmeÄ?ka trĹžnica • do 16.3., Dobrodelna fotografska razstava Naj nasmeh, avtorice UrĹĄke KoĹĄir • Nedelja, 15.3., 11.00, PravljiÄ?ne urice, Vsi za enega, eden za vse • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki

www.nascas.com

SEMENSKA KORUZA NAJVEÄŒJA IZBIRA SORT SEMENSKEGA KROMPIRJA

15.00 20.30 21.00

Nedelja, 15. marec 7.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Peca

Ponedeljek, 16. marec 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 KAC, Efenkova 61 b Kuharska delavnica Vegetarijanski burek 17.00 KnjiĹžnica Velenje OtroĹĄka ustvarjalna delavnica Tulipan 17.00 KnjiĹžnica Velenje Z mavriÄ?nimi barvami v pomlad, brezplaÄ?na delavnica liÄ?enja 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: drama Banda punc

Torek, 17. marec 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Vila Mojca Velenje Program za otroke Bodi vesel 16.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v RdeÄ?o dvorano) Atrium arhitekturni kotiÄ?ek 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 17.00 KnjiĹžnica Velenje Teden moĹžganov 2015 – Razvoj izvrĹĄilnih funkcij otroka in mladostnika 18.00 Velenjski grad

7.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Slivnica 10.00 in 16.00 Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat SrediĹĄÄ?a za samostojno uÄ?enje Velenje 11.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev nacionalne poklicne kvalifikacije vodja projekta in viliÄ?ar 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.30 in 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pozdrav pomladi 2015, obmoÄ?na revija otroĹĄkih in mladinskih pevskih zborov 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic 18.00 KnjiĹžnica Velenje Povabilo na klepet, Vera Bandalo

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 12. marec X

Muzej usnjarstva na Slovenskem Gregorjevo 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?ne ure (Tracey Corderoy: Ne! | Pripoveduje Marjetka Blatnik)

Nedelja, 15. marec

Sobota, 14. marec

Nedelja, 15. marec 16:00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki KD in TD Ĺ martno ob Paki; TUDI BABICI SE ÄŒAS USTAVI: Predstavitev babiÄ?inih roÄ?nih del (avla) Popoldan z veselimi babicami in njihovimi gosti (dvorana)

Ponedeljek, 16. marec 16.00 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (ĹĄolska in predĹĄolska skupina) 20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba

Torek, 17. marec 14.00 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola GVIDO – kitara 18.00 Marof – zgornja dvorana Joga

Sreda, 18. marec 16.30 HiĹĄa mladih - dile Plesna ĹĄola Spin

Lunine mene

15.00 REKS Ravne Proslava ob dnevu zena in materinskem dnevu

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 12. marec 17.00 HiĹĄa mladih – sejna soba Glasbena ĹĄola GVIDO – klaviature,

Skrivnosti vode Šoťtanj – V Mestni galeriji bo jutri, v petek, 13. marca, ob 18. uri dr. Marta Weder predavala o skrivnosti vode.

Predavateljica, ki se profesionalno ukvarja z raziskavami vod, bo obiskovalce popeljala do nekaterih novih in osupljivih spoznanj o vodi. đ&#x;”˛

mkp

Predavanja o Brunu Goeringu V okviru niza mednarodnih predavanj zdravniki, psihologi in zdravilci govorijo o izcelitvah po duhovni poti s pomoÄ?jo uÄ?enja Bruna Groninga. TakĹĄni predavanji sta predvideni tudi v RogaĹĄki Slatini (14. marca ob 17. v kulturnem centru RogaĹĄka) in v Celju (15. marca ob 10. uri v dvorani Celjanka). Predavala bosta dva ugle-

20. marca, ob 10:37,

prazna luna - mlaj

dna zdravnika, in sicer M. Kolanowitch in E. Kathan.

Vstop je prost, predavanja pa trajajo pribliĹžno 90 minut. Zbirajo se prostovoljni prispevki. đ&#x;”˛

Pri babici se Ä?as ustavi Ĺ martno ob Paki – V nedeljo, 15. marca, ob 16. uri bo v kulturnem domu v Ĺ martnem ob Paki zanimiva prireditev: Pri babici se Ä?as ustavi. Pripravila jo bo glasbena skupina Vesele babice z Zdravkom, ki je ob tej priloĹžnosti povabila v goste ĹĄe ljudske pevke PuĹĄeljc, Ljudske pevke s Ponikve, mlade harmonikarje Amadeja, Roka in Timoteja. Uro prej (ob 15.) pa bodo v avli kulturnega doma Ä?lani in Ä?lanice ĹĄmarĹĄkega turistiÄ?nega druĹĄtva ter tamkajĹĄnjega upokojenskega druĹĄtva predstavili vezenje, kvaÄ?kanje, pletenje in klekljanje. đ&#x;”˛

tp

KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka DUFF: DEŽURNI BAJS The DUFF (ZDA) Komedija, 100 minut ReŞija: Ari Sandel Igrajo: Bella Thorne, Mae Whitman, Robbie Amell, Allison Janney, Skyler Samuels, Bianca A. Santos idr.

Petek, 13. 3., ob 18.00 Sobota, 14. 3., ob 19.45 Ponedeljek, 16. 3., ob 18.00

MORTDECAI

Syngenta, BC, LG, Agrosaat,Pioneer...

PREKOPALNIK TEXAS B&S 950 PRAVOÄŒASNO SI GA ZAGOTOVITE!

Z VAMI IN ZA VAS!

10.30

Ustvarjalna delavnica Mladi popotnik – Treking v Nepalu Dom kulture Velenje, velika dvorana Huda mravljica, interaktivna plesna predstava (Pikin abonma in izven) Kunigunda RMC (Gaudeamus) Delavnica Kako prijaviti evropski projekt na program Erasmus + RdeÄ?a dvorana Rokometna tekma RK Gorenje Velenje : Hamburg (D) eMCe plac Sound Arson 5.2 / The Experimental Tropic Blues Band (Bel) in NeSeBat

vgp

SADIKE VRTNIN IN DIĹ AVNIC!

472,00 â‚Ź

VELENJE

Mortdecai (ZDA) Akcijska komedija, 106 minut ReĹžija: David Koepp Igrajo: Johnny Depp, Aubrey Plaza, Olivia Munn, Gwyneth Paltrow, Ewan McGregor, Paul Bettany, Jeff Goldblum, Carly Steel, Oliver Platt, Michael Culkin idr.

Petek, 13. 3., ob 20.00 Nedelja, 15. 3., ob 18.00

STANOVANJE The Loft (Belgija, ZDA)

Triler, kriminalka, 108 minut ReĹžija: Erik Van Looy Igrajo: James Marsden, Wentworth Miller, Karl Urban, Rhona Mitra, Isabel Lucas, Rachael Taylor idr.

Petek, 13. 3., ob 20.15 – mala dvor.

Nedelja, 15. 3., ob 19.00 – mala dvor.

SODNIK The Judge (ZDA) Drama, 141 minut ReĹžija: David Dobkin Igrajo: Robert Downey Jr., Robert Duvall, Vera Farmiga, Vincent D'Onofrio idr.

Nedelja, 15. 3., ob 20.10

PETDESET ODTENKOV SIVE Fifty Shades of Gray (ZDA) RomantiÄ?na drama, 125 minut / ZDA ReĹžija: Sam Taylor-Johnson Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Jennifer Ehle, Luke Grimes, Marcia Gay Harden, Max Martini, idr.

Sobota, 14. 3., ob 21.35

ASTERIX: DOMOVANJE BOGOV

ALJAŽEV STOLP – TA PLEH IMA DUŠO (Slovenija)

AstĂŠrix - Le Domaine des Dieux (Francija) Animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 85 minut ReĹžija: Alexandre Astier, Louis Clichy Slovenski glasovi: Mirko Medved, Iztok LuĹžar, Aleksander Golja, SaĹĄo PreĹĄeren, Tina Ogrin, idr.

Sobota, 14. 3., ob 18.00 Nedelja, 15. 3., ob 16.00 – otroťka matineja

Dokumentarni film, 60 minut ReĹžija: Vojko Anzeljc Scenarij: Gorazd LemajiÄ?, Iztok LemajiÄ?, Vojko Anzeljc Ponedeljek, 16. 3., ob 19.00 – mala dvorana Premiera in pogovor s scenaristom Iztokom LemajiÄ?em

Ĺ E VEDNO ALICE

Bande de filles (Francija) Drama, 112 minuta (Francija) ReĹžija: CĂŠline Sciamma Igrajo: Karidja TourĂŠ, Assa Sylla, Lindsay Karamoh, Marietou TourĂŠ, Idrissa Diabate idr.

Ponedeljek, 16. 3., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Still Alice (ZDA) Drama, 101 minuta ReĹžija: Richard Glatzer, Wash Westmoreland Igrajo: Julianne Moore, Kristen Stewart, Kate Bosworth, Alec Baldwin, Seth Gilliam, Hunter Parrish, Victoria Cartagena, Shane McRae, Erin Darke, idr.

Sobota, 14. 3., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 15. 3., ob 17.00 – mala dvor.

BANDA PUNC

Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

12. marca 2015

Nagradna križanka Trgovine Neža

RADIO VELENJE

Delovni čas: vsak dan od 7-18 h ob sobotah od 7-12 h

Telefon: 03-62 00 848 Trgovina Neža se nahaja v bivših prostorih NLB v Šmartnem ob Paki.

V naši Neži so se odločili ponuditi tisto, kar iščejo ljudje, katerih pot vsakodnevno ne pelje v mesto, izbran asortiman izdelkov, ki sodi v takšne lokalne prodajalne.

ČETRTEK, 12. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 13. marca

V trgovini Neža ponujajo: • • • • • • • • • •

izbor časopisov, tobačne izdelke, fotokopiranje, tekstil, pozamenterija, naravna kozmetika, lep in poceni izbor sveč, žalni aranžmaji iz sveč, sveče za krst in vse kar spada zraven, darilni program.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Trgovina Neža«, najkasneje do ponedeljka 23. marca.

Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 14. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 15. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 16. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 17. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 18. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

Nagrajenci križanke »Erico«, objavljene v tedniku Naš čas dne 26. februarja 2015, so: •

Slavko Majerič, Kale 8 d, 3311 Šempeter; • Jožica Kmetec, Starše 28, 2205 Starše; • Marjan Intihar, Žlebič 27, 1310 Ribnica.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ONESNAŽENOST TAL

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 2. do 8. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 2. do 8. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

12. marca 2015

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 SIMPATIČEN in urejen 57-letni Slovenec, z dobro službo, si želi spoznati žensko do svojih let. Ti k meni ali jaz k tebi. Gsm: 041 248 647

ŽIVALI PUJSKE, domače reje, težke od 25 kg dalje, prodam. Možna dostava. Gsm: 051 387 625

PRIDELKI OKROGLE bale in kocke sena prodam.

Gsm: 051 388 874 BUKOVA cepljena drva prodam.

Gsm: 041 632 581 BEL in rumen krompir (lahko tudi dostavim) ter kocke sena prodam.

Gsm: 031 523 748

SADIKE vrtnic in ciprese ghuja smaragd od 60 do 250 cm, domača vzgoja, prodam. Dolinšek gsm: 041 354 575 ULEŽAN listnat hlevski gnoj in okrogle silažne bale prodam. Gsm: 041 942 898 KONJSKI gnoj, jabolčnik, race, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371

• 4-sobno stanovanje v Šmartnem ob Paki, duplex, 120 m2, 2/2 nad., zgrajeno 2007. ER D (60-105 kWh/m2a).

Cena 119.000 evr.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

• 2-sobno stanovanje na Tomšičevi v Velenju, 69 m2, v manjšem bloku na odlični lokaciji, 2/5 nad., adaptirano l.

2010. ER D(60-105 kWh/m2a).

Cena 69.000 evr.

DEŽURSTVA ZAHVALA

GIBANJE prebivalstva

Ob nenadomestljivi izgubi naše nam tako drage

MARIE PUC

UE Velenje

POROKE

iz Kavč pri Velenju

Porok ni bilo za objavo.

27. 3. 1938 – 4. 3. 2015

SMRTI

Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter da ste pokojno pospremili na njeno zadnjo pot, nam pa ob težkih trenutkih njene bolezni stali ob strani. Naša draga žena, mama, babica, tašča, sestra, svakinja, teta in prijateljica bo živela v naših srcih naprej. Odšla je tja, kjer ni več bolečin, z nami pa je ostala grenka bolečina in nepozaben spomin.

Mož Vlado, sin Andrej, snaha Suzana in vnuka Rok in Monika

Kladnik Frančiška, roj. 1929, Žalec, Prežihova ulica 5; Drev Anton, roj.

1926, Šoštanj, Koroška cesta 30; Fricelj Anka, roj. 1932, Velenje, Prešernova 14; Glušič Danijel, roj. 1959, Mozirje, Loke pri Mozirju 50; Turkuš Dragica , roj. 1948, Polzela, Breg pri Polzeli, Cesta v Gaj 29; Deberšek Jožef, roj. 1931, Gornji Grad , Spodnji trg 19; Virtič Jakob, roj. 1928, Velenje, Šmarška cesta 6a.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

14. in 15. 3. – Maja Šercer, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

ZAHVALA

Zapustil nas je dragi mož, oči, didi, brat in tast

Zapustila nas je draga mama, babica, prababica, tašča in teta

MILAN REMS

ANKA FRICELJ s Prešernove 14, Velenje

Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše, spremstvo na zadnji poti, govorniku, pevcem, izvajalcu »Tišine«, gospodu župniku za opravljen obred, Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje in dežurni ekipi reševalne postaje ZD Velenje za hitro pomoč. Hvala družini Šatur.

Vsi njegovi

Ne, ni me več.

A moj duh ostaja.

V poteh, ki sem jih prehodila. V pišu vetra, ki me je spremljal.

V mislih in srcih ljudi, ki so me poznali.

Tu ostanem za vedno.

10. 7. 1932 – 3. 3. 2015 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala Domu za varstvo odraslih Velenje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni

ZAHVALA

ZAHVALA

Zapustila nas je draga sestra, teta

Zapustil nas je dragi oče, stari ate in pradedi

JOZEFA TAMŠE

ANTON DREV

Koroška cesta 3, Šoštanj

17. 3. 1928 - 3. 3. 2015 Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina.

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

14.00, telefon 898-1880.

ZAHVALA

1933 – 2015

Vedno boš med nami.

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

s Koroške ceste 30, Šoštanj

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo PV Centru starejših Zimzelen, pogrebni službi Usar, kaplanu g. Rakunu za opravljen obred, pevcem in g. Dragu Kolarju za govor.

Hvala vsem,ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni

Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal, od slej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča.

31. 5. 1926 – 1. 3. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli izrazili sožalje in sočustvovanje, še posebej osebju Bolnišnice Topolšica, Domu za varstvo odraslih Velenje in Centru za socialno delo Velenje, ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Njegovi najdražji

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 3. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 24

Pri vseh pravicah veÄ? upraviÄ?encev Materialne stiske se odraĹžajo pri odnosih

Izdali odloÄ?b za 13.142 veÄ? zadev kot preteklo leto – Materialna stiska vse moÄ?neje vpliva na medsebojne odnose Tatjana PodgorĹĄek

ÄŒeprav kazalci kaĹžejo na gospodarsko rast v drĹžavi, tega na terenu ni Ä?utiti. Nasprotno. Po mnenju ljudi se kriza poglablja, stiske poveÄ?ujejo. So takĹĄno stanje na terenu zaznali tudi na Centru za socialno delo Velenje, kjer odloÄ?ajo in izdajajo odloÄ?be o pravicah iz javnih sredstev?

Blizu 800 odloÄ?b veÄ? pri denarnih socialnih pomoÄ?eh ÂťSmo. Lani smo na centru v zadevah upravnega postopka izdali odloÄ?b za 13.142 zadev veÄ? kot leta 2013. Dejansko smo pri vseh pomoÄ?eh iz javnih sredstev zaznali veÄ? upraviÄ?encev,ÂŤ se je odzvala direktorica omenjenega centra Lidija Hartman Koletnik.

Da se je kriza poglobila, stiske obÄ?anov v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki poveÄ?ale, dokazuje nekaj manj kot 800 veÄ? izdanih odloÄ?b pri denarnih socialnih pomoÄ?eh v primerjavi z letom 2013. Prejemnikov izrednih denarnih socialnih pomoÄ?i je bilo lani

enako kot v primerljivem letu, precejĹĄnja odstopanja pa beleĹžijo pri upraviÄ?encih do varstvenega dodatka. Teh je bilo lani 454 ali 137 veÄ? kot predhodno leto. ÂťTej pravici so se ob uvedbi sprememb odpovedale predvsem osebe z nepremiÄ?ninskim premoĹženjem. Ko smo strokovne delavke preverjale, zakaj tolikĹĄen porast upraviÄ?encev, smo ugotovile, da so nekateri lastniki nepremiÄ?nin sklenili s tistimi, ki so jih dolĹžni preskrbeti, fiktivne preĹživnine. Te pa pomenijo niĹžje preĹživnine.ÂŤ Seznam upraviÄ?encev do varstvenega dodatka so v precejĹĄnji meri dopolnile ĹĄe osebe, ki so jih na zavodu za zaposlovanje ocenili kot trajno nezaposljive.

Posledice vse veÄ?je materialne stiske so – dodaja sogovornica – vse bolj oÄ?itne v medsebojnih odnosih. PoveÄ?alo se je ĹĄtevilo aktivnosti pri urejanju odnosov med druĹžinskimi Ä?lani, pri dogovorih starĹĄev v loÄ?itvenem postopku o pomembnih stvareh za otroke, 70 odstotkov veÄ? dela so zabeleĹžili na podroÄ?ju preĹživnin za otroke. Ĺ tevilo upraviÄ?encev do denarnih pomoÄ?i

Lidija Hartman Koletnik: Âť Do pomoÄ?i je upraviÄ?enih vse veÄ? obÄ?anov.ÂŤ

VeÄ? upraviÄ?encev do drĹžavnih ĹĄtipendij Da so lani izdali za 1.470 veÄ? odloÄ?b o upraviÄ?enosti do drĹžavnih ĹĄtipendij, sogovornica pripisuje predvsem novostim zakona o ĹĄtipendiranju, ki veljajo od 1. januar-

ja 2014. Te omogoÄ?ajo, da oddajo vlogo za ĹĄtipendijo tudi mladoletne osebe. Poleg zapisanega so lani zaznali veÄ? upraviÄ?encev ĹĄe pri plaÄ?ilih in subvencijah, h katerim sodijo zniĹžana plaÄ?ila vrtca, subvencija najemnine, pravica do plaÄ?ila osnovnega zdravstvenega zavarovanja in pravica do kritja polne

Pravica

2013

2014

OtroĹĄki dodatek

6167

6858

Denarna socialna pomoÄ?

4470

5276

Varstveni dodatek

317

454

DrĹžavna ĹĄtipendija

1027

2497

Izredna denarna socialna pomoÄ?

Skupaj vrednosti zdravstvenega zavarovanja. ÂťSmo pa izdali za 2.247 manj odloÄ?b za subvencije malic in kosil za uÄ?ence in dijake. Manj zaradi tega, ker so imele ĹĄole od lanske-

3211

3209

15.201

18.294

ga poletja dalje potrebne podatke, prav tako vloge ni bilo potrebno oddati tistim z veljavno odloÄ?bo o upraviÄ?enosti do otroĹĄkega dodatka.ÂŤ

Sprememb za zdaj ĹĄe ni na obzorju Sprememb glede upraviÄ?enosti do pravic iz javnih sredstev za zdaj ni na obzorju. ÂťKolikor mi je znano, pristojno ministrstvo razmiĹĄlja, da bi osebam z nepremiÄ?nino niĹžje vrednosti oprostili vknjiĹžbo na premoĹženje, kar bi bilo zelo dobrodoĹĄlo. Takih, ki so se – na primer – odpovedali pravici do varstvenega dodatka zaradi majhne garsonjere in Ĺživijo s 380 evri na mesec, je namreÄ? veliko,ÂŤ je ĹĄe dejala Lidija Hartman Koletnik. đ&#x;”˛

Koncert ob dnevu Ĺžena navduĹĄil Velenje, 6. marca - V petek se je v RdeÄ?i dvorani Velenje odvil Ĺže tretji tradicionalni koncert ob dnevu Ĺžena. LetoĹĄnji koncert ÂťZ glasbo za lepĹĄi jutriÂŤ so zaznamovali odliÄ?na glasba in vrhunski izvajalci. Big Band RTV Slovenija pod taktirko Patrika Grebla, Maja Keuc, NuĹĄa Derenda, Alenka Godec, Darja Ĺ vajger in Alfi NipiÄ? so s svojimi edinstvenimi interpretacijami obudili zlate Ä?ase slovenske popevke in jih popestrili s priredbami najbolj znanih tujih skladb. Polno dvorano so dodatno ogreli Ä?lani MeĹĄanega pevskega zbora Svoboda Ĺ oĹĄtanj. V odliÄ?nem vzduĹĄju so Ĺžene, mame, hÄ?ere, sestre, prijateljice ‌ ponovno dobile priloĹžnost za prav posebno praznovanje enega najlepĹĄih praznikov - dneva Ĺžena. Pozitivna energija, ki je minuli petek preplavila RdeÄ?o dvorano, tako Ĺže glasno kliÄ?e teĹžko priÄ?akovano pomlad. đ&#x;”˛

bĹĄ, foto: Aleksander KavÄ?nik

V TopolĹĄici obujajo gregorjevo Prvo drĹžavno tekmovanje Brainobrain Zagreb, sobota 7. marec – V soboto, 7. marca, je v Zagrebu potekalo prvo drĹžavno tekmovanje Brainobrain, Brainobrainfest 2015. Tekmovalo je 126 otrok iz HrvaĹĄke in Slovenije. Otroci so tekmovali v raÄ?unanju in bili postavljeni pred velik izziv, saj so morali v 3 minutah reĹĄiti Ä?im veÄ? raÄ?unov, tisti iz niĹžjih stopenj ĹĄole s pomoÄ?jo abakusa, otroci viĹĄjih stopenj pa s pomoÄ?jo vizualizacije (abakus si predstavljajo v mislih). Glede na to, da v Sloveniji program Brainobrain poteka ĹĄele slabo leto, so se slovenski Brainobrainovci izvrstno odrezali. Na tekmovanju so osvojili 7 champion nagrad (najviĹĄje mesto), 5 zlatih medalj in 4 srebrne medalje.

Bistvo tekmovanja je druĹženje in motiviranje otrok, hkrati pa nam samo tekmovanje in rezultati dajo vpogled v razvoj kognitivnih sposobnosti pri posamezniku.

Iz Brainobrain centra Velenje je

na tekmovanju sodelovalo 8 otrok v starosti od 6 do 12 let. Naslov champion so osvojili: Lev Marjan

ĹĄkih moĹžganov in razvoj otrokove osebnosti. Celosten razvoj moĹžganov dosegajo z edinstveno kombi-

TopolĹĄica – Gregorjevo je slovenska razliÄ?ica valentinovega. Pravijo, da se na ta dan ptiÄ?ki Ĺženijo.

VÄ?asih je bil to praznik rokodelcev, ki so na svoj dan v vodo spustili kose desk ali stare cokle, nanje pa pritrdili sveÄ?e in s tem simbolno nakazali, da dodatne luÄ?i ne bo veÄ? treba in tako pregnali zimo ter priklicali pomlad.

Ponekod ĹĄe danes ohranjajo staro ĹĄego izdelovanja ladjic ali hiĹĄic iz papirja ali lesa, naravnih materialov, v katere poloĹžijo sveÄ?ke in jih spustijo po vodi. Tudi v TuristiÄ?nem druĹĄtvu TopolĹĄica-podeĹželje se trudijo to ĹĄego iztrgati iz pozabe.

Danes, na gregorjevo, 12. marca, bodo skupaj s taborniki rodu Topli vrelec pripravili delavnico,

na kateri bodo gregorÄ?ke naprej izdelali, potem pa jih spustili po Toplici. Delavnica se bo v domu krajanov zaÄ?ela ob 16.30, vabljeni so tako otroci kot starĹĄi, spuĹĄÄ?anje gregorÄ?kov po vodi pa napovedujejo za 18. uro. đ&#x;”˛

mkp

Kaj se dogaja z velenjsko industrijo?

Zierer, Zala Rauter, Eva Rauter in Lenart FrankoviÄ?. Z zlato medaljo so se vrnili Hana Majcen, Urban MaretiÄ? in Lara Zabukovnik, s srebrno pa Matija KovaÄ?.

Kaj pravzaprav je Brainobrain: Brainobrain program ima dva poglavitna cilja: celosten razvoj otro-

nacijo: raÄ?unanjem na abakus in metodologijo VAK. Razvoj osebnosti pa z doloÄ?enimi NLP tehnikami, ki so integrirane v program. đ&#x;”˛

Polona GuÄ?ek FrankoviÄ?

Velenje, 12. marca – ZdruĹžena levica bo danes ob 18. uri v prostorih Mladinskega centra Velenje na Efenkovi 61 pripravila okroglo mizo z naslovom Kaj se dogaja z velenjsko industrijo. Sodelovali bodo Ä?lani stranke Anita Tolić, Luka Mesec, BoĹĄtjan Remic in ĹĄtevilni VelenjÄ?ani ter VelenjÄ?anke, tudi sindikalisti in sindikalistke, knapi, delavci in delavke Gorenja ter drugih podjetij, upokojenci, brezposelni in ĹĄtudentje.

SpraĹĄevali se bodo, zakaj se nekoÄ? uspeĹĄna dolina

spreminja v socialni problem, kakĹĄna je pri tem odgovornost lokalne politike in tudi, ali ima velenjsko prebivalstvo dejansko moĹžnost odloÄ?anja o skupnih zadevah in upravljanju javnega dobrega. VpraĹĄali se bodo, kaj prinaĹĄa privatizacija, ali so mladi obsojeni na delo v tujini in Zavod za zaposlovanje. Iskali bodo odgovor, ali obstaja alternativa, ki bi pomenila svetlejĹĄo prihodnost Ĺ aleĹĄke doline. đ&#x;”˛

bĹĄ