10 2016

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (2/9 °C), soboto (2/10 °C) in nedeljo (2/9 °C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 10. marca 2016â€

ĹĄtevilka 10 | leto 63â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

Ženska Mira Zakoťek

Vse polno razvajanja Ĺ olarke, delavke, mame, ĹĄtudentke, vsa dekleta, gospe in dame nasploh so te dni imele veÄ? kot en razlog za dobro razpoloĹženje. To ni bil le dan Ĺžena, ko so proslavile svojo enakopravnost z moĹĄkimi. Bilo je tudi razvajanje v mestu, saj so jim ĹĄtevilni butiki pripravili ugodne ponudbe, rokometaĹĄi so jih povabili na tekmo, obÄ?ina pa jih je obdarila s cvetjem. Poleg tega jim je bil namenjen koncert dveh ĹĄarmerjev, Jana in Oliverja, ki v svojih popevkah znata zaigrati na prave strune Ĺženskega srca. Veliko jih je uĹživalo v pozornostih, marsikatera pa si Ĺželi, da bi teh bilo veÄ? vse dni v letu. đ&#x;”˛

Ob mednarodnem dnevu Ĺžensk se v druĹžbi bolj poglobimo v poloĹžaj Ĺžensk, ki so v mnogih delih tega sveta ĹĄe vedno hudo zatirane, podjarmljene in izkoriĹĄÄ?ane. Ĺ e vedno se borijo za svoje pravice, pa so pri tem velikokrat presliĹĄane. Ĺ˝enske v Sloveniji smo lahko s svojim poloĹžajem bolj, Ä?e ne celo zelo zadovoljne. V druĹžbi je dobro poskrbljeno za nas. Ĺ e pred nedavnim sem sliĹĄala, da je New York Times v Ä?lanku z naslovom Pojdite rodit v Slovenijo predstavil ĹĄtevilne ugodnosti, ki jih imamo tu. In teh je veliko: od moĹžnosti koriĹĄÄ?enja bolniĹĄkega dopusta med noseÄ?nostjo, celo leto dolge bolniĹĄke, moĹžnosti koriĹĄÄ?enja bolniĹĄkega dopusta za nego otroka, plaÄ?evanja prispevkov, Ä?e se Ĺženska odloÄ?i, da bo do ĹĄestega leta otrokove starosti delala krajĹĄi delovni Ä?as ‌ Vseh pravic, ki jih imamo, se vÄ?asih niti ne zavedamo. Drugje veÄ?inoma ni tako. Bila sem preseneÄ?ena, ko mi je vodja pisarne evropskega parlamenta v Ljubljani povedala, da je imela le ĹĄtiri mesece porodniĹĄkega dopusta, da o AmeriÄ?ankah, ki ga pravzaprav nimajo, ne govorim. Poseben privilegij je seveda tudi oÄ?etovski dopust, ki ne pomeni zgolj tega, da razbremeni mamo, ampak moĹĄkemu jasno pove, da sta vzgoja in nega otrok tudi njegova vloga.

Slovenke dosegamo tudi relativno visoko zaposlenost. Na sploĹĄno dosegamo med zaposlenimi kar 46-odstotni deleĹž, v gospodarstvu 41-odstotnega in v negospodarstvu skoraj 74-odstotnega.

V Evropi so plaÄ?e Ĺžensk na primerljivih delovnih mestih za pribliĹžno 15 odstotkov niĹžje od moĹĄkih, Slovenke smo pri tem najbolj izenaÄ?ene, zaostajamo pa zgolj za ĹĄtiri odstotke. Smo pa na malo boljĹĄem pri odmerjanju pokojnin (zanimivo, da tega skorajda nihÄ?e ne ve). Za enako delovno dobo se nam prizna nekoliko viĹĄji odmerni odstotek.

Seveda pa nas je ĹĄe vedno zelo malo na odgovornih funkcijah v gospodarstvu in politiki. Tja se le s teĹžavo prebijemo. Res je sicer, da mnoge, zaradi svoje materinske vloge, ki se ji ob delu predajajo, tega niso pripravljene sprejeti. A na tem podroÄ?ju nas vsekakor ĹĄe Ä?aka veliko dela. Dejstvo je namreÄ?, da sta moĹĄka in Ĺženska logika precej drugaÄ?ni in da je za naÄ?rtovanje druĹžbe đ&#x;”˛ prihodnosti potreben glas obojih.

tf, mz

O energetiki znova na izredni seji Ĺ˝upani vseh treh obÄ?in Ĺ aleĹĄke doline so sklicali izredno sejo zaradi nakopiÄ?enih teĹžav znotraj obeh ĹĄaleĹĄkih energetskih kolektivov – Seja bo v ponedeljek ob 17. uri v Ĺ oĹĄtanju Mira ZakoĹĄek

V Mestni obÄ?ini Velenje z veliko skrbjo spremljajo dogajanje v obeh energetskih kolektivih, Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj in Premogovniku Velenje. Še posebej nas je zaskrbelo, ko smo sliĹĄali, koliko delavcev naj bi bilo v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj preveÄ?. Sicer ĹĄe vedno mislim, da so te ĹĄtevilke pavĹĄalne, a ocenjujem, da se tako z ljudmi ne dela. Zdi se mi nesprejemljivo, da ti dobijo informacijo v petek, da odpuĹĄÄ?anj ne bo, v ponedeljek pa, da jih je 175 preveÄ? ‌,ÂŤ pravi velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je predlagal ĹĄoĹĄtanjskemu in ĹĄmarĹĄkemu kolegu, da skliÄ?ejo skupno sejo svetov. Zanjo so se Ĺže dogovorili.

Potekala bo v ponedeljek, 14. marca ob 17. uri v Kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju.

Menijo namreÄ?, da so upraviÄ?eni do odgovorov na nekatera vpraĹĄanja, prav tako pa tudi do pojasnil, zakaj tisto, kar

jim je bilo obljubljeno, ni izpolnjeno.

Tako Ĺželijo med drugim izvedeti, kakĹĄni so naÄ?rti obratovanja, kateri bloki bodo obratovali in kateri bodo hladna rezerva. Veliko vpraĹĄanj je odprtih tudi v zvezi s Premogovnikom Velenje, za katerega ocenjujejo, da ima v osnovni proizvodnji celo premalo ljudi, da bi lahko zagotavljal varno in okolju sprejemljivo izkopavanje. Zanima pa jih tudi, kako je s hÄ?erinskimi druĹžbami, ki prav tako zagotavljajo temu okolju precejĹĄnje ĹĄtevilo delovnih mest. Nikakor jih ne Ĺželijo izgubiti. ÂťRadi bi pridobili natanÄ?ne informacije, saj so nepopolne gojiĹĄÄ?e za ustvarjanje zmede v tem okolju. Mislim, da je prav, da smo lokalne skupnosti seznanjene z naÄ?rti teh dveh druĹžb, ki sta soodvisni od tega prostora, in verjetno je vsem jasno, da takĹĄnih objektov kje drugje v prostor ni mogoÄ?e umestiti,ÂŤ pravi KontiÄ?, ki Ĺželi odgovorne v HSE

in obeh tukajĹĄnjih kolektivih opomniti na dane obljube. To pa je bilo med drugim ob izgradnji bloka 6 ohranjanje delovnih mest, ohranjanje pridobivanja premoga ter proizvodnja elektriÄ?ne in toplotne energije. Z boljĹĄim tehnoloĹĄkim in ekoloĹĄkim izkoristkom pa tudi Ä?istejĹĄe okolje. ÂťTa zagotovila so bila razlog, da so v Ĺ oĹĄtanju sprejeli vse potrebne prostorske akte, mi v Mestni obÄ?ini pa smo naloĹžbo zato tudi podpirali. Zdaj pa se zdi, da se odnos do vsega tega spreminja. Zato jih kot druĹžbeno odgovorna podjetja pozivamo, da nam vse to pojasnijo,ÂŤ je odloÄ?en KontiÄ?.

Na sejo so povabili vodstvo TEĹ , Premogovnika in HSE, ministra za infrastrukturo Petra GaĹĄperĹĄiÄ?a, predsednika uprave Slovenskega drĹžavnega holdinga Marka Jazbeca ter predstavnike sindikatov in svetov delavcev. đ&#x;”˛

ÂťSobivanjeÂŤ z energetiko smo v tem okolju sprejeli, priÄ?akujemo pa druĹžbeno odgovorno ravnanje.

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

10. marca 2016

Plestenjak in DragojeviÄ? navduĹĄila polno RdeÄ?o dvorano

Odprtje razstave Moja pot v ĹĄolo Velenje – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne obÄ?ine Velenje vsako ĹĄolsko leto razpiĹĄe nagradni likovni nateÄ?aj na temo varnosti otrok v cestnem prometu. Na zadnji nateÄ?aj – na temo Moja pot v ĹĄolo, je prispelo 140 likovnih del uÄ?encev prve triade vseh velenjskih osnovnih ĹĄol, od tega je 36 del nagrajenih in razstavljenih v avli Mestne obÄ?ine Velenje. Likovna dela bodo na ogled do 6. aprila 2016. đ&#x;”˛

mz

Katarina Lahovnik nova zdravstvena koncesionarka Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je druĹžbi Kalamed, d. o. o., ambulanti druĹžinske medicine, podelila koncesijo za opravljanje javne sluĹžbe na podroÄ?ju osnovne zdravstvene dejavnosti v programu ambulante sploĹĄne oziroma druĹžinske medicine. Zdravstveno dejavnost v prostorih na PreĹĄernovi cesti 9 a v Velenju opravlja zdravnica Katarina Lahovnik. Nadomestila je zdravnico Aleksandro Ĺ˝uber, ki je zaradi upokojitve s 1. marcem vrnila koncesijo.

Zdravnica Katarina Lahovnik bo prevzela vse tiste opredeljene zavarovane osebe zdravnice Aleksandre Žuber, ki bodo to Şelele.

Mestna obÄ?ina Velenje je koncesijo za opravljanje javne sluĹžbe v osnovni zdravstveni dejavnosti podelila na osnovi javnega razpisa. Pridobili so tudi pozitivni mnenji Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ZdravniĹĄke zbornice Republike Slovenije. đ&#x;”˛

Jan Plestenjak na turneji predstavlja svoj novi album – Organizatorji koncerta poklonili JeŞku 1500 evrov Mira Zakoťek

Podjetje Anecto Velenje je v sodelovanju s ĹĄtevilnimi sponzorji, med drugim tudi Mestno obÄ?ino Velenje, pripravilo Ĺže tradicionalni Ä?etrti koncert ob dnevu Ĺžena, in ta je bil razprodan.

Na njem sta nastopila eden najbolj popularnih slovenskih pevcev Jan Plestenjak in hrvaĹĄka legenda zabavne glasbe Oliver DragojeviÄ? s svojima spremljevalnima skupinama. Koncert je imel tudi humanitarno noto, or-

ganizatorji so tisoÄ?petsto evrov namenili delovanju Varstvenodelovnega centra JeĹžek.

To je bil eden letoĹĄnjih prvih koncertov Jana Plestenjaka, naÄ?rtuje jih kar 30, na njih pa predstavlja svoj najnovejĹĄi studijski album, poimenoval ga je Dvigni krila, je pa naslednik z zlato ploĹĄÄ?o nagrajenega albuma VeÄ?ja od neba. PrepriÄ?an je, da bo ta prav tako uspeĹĄnica. Prisluhniti mu je mogoÄ?e tudi na Yutubu, kjer je imel samo v enem mesecu 400 tisoÄ? klikov. V Velenje se vedno

rad vraÄ?a, rad nastopa ali pa se tudi kar tako ustavi, saj mu je mesto priraslo k srcu Ĺže v otroĹĄtvu, ko je spremljal mamo slikarko, ki je tu razstavljala. ÂťMoja publika niso samo Ĺženske, pri tem se mi dela krivica, verjetno je zaradi takĹĄnega prepriÄ?anja kakĹĄnemu moĹĄkemu celo nerodno priti na moj koncert. A pametni pridejo, saj je na mojih koncertih vedno veliko lepih Ĺžensk,ÂŤ pravi Jan in tudi v RdeÄ?i dvorani je bilo tako.

Oliver DragojeviÄ? se Janu, s katerim sta Ĺže dolgo prijatelja,

vedno rad pridruĹži na koncertih, pa tudi on zelo rad nastopa v Velenju, kjer je, tako pravi, obÄ?instvo odliÄ?no. Tukaj ima tudi glasbene prijatelje – Rudarski oktet. Tudi sicer rad nastopa po Sloveniji, za letos pa naÄ?rtuje nekaj velikih koncertov, med drugim proti koncu leta v Zagrebu, Splitu in Osijeku, napoveduje pa tudi nov album, ki ga pripravlja skupaj z Gibonijem. Poleti pa Oliver ne nastopa, to je Ä?as, ko se predaja morju. đ&#x;”˛

mz

Izvolili predstavnike za nacionalno sreÄ?anje Velenje, 3. marec – V vili RoĹžle je potekal regijski otroĹĄki parlament, ko se je sreÄ?alo 24 mladih parlamentarcev iz Zgornje in Spodnje Savinjske doline ter Ĺ aleĹĄke doline. Razpravljali so o pasteh mladostniĹĄtva: o zasvojenosti, druĹžbi, druĹžbenih omreĹžjih in pasteh, ki jih nastavljajo sami sebi. Sekretarka MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje Kristina KovaÄ? je povedala, da je bila razprava kakovostna, otroci pa so poudarili svoje izkuĹĄnje in konkretne predloge za pomoÄ? pri reĹĄevanju pasti mladostniĹĄtva. Izvolili so ĹĄest predstavnikov za nacionalni otroĹĄki parlament, ki bo aprila potekal v Ljubljani. Glas Ĺ aleĹĄke doline bosta zastopala Nina Pohorec iz osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha in Gaj MurĹĄec iz osnovne ĹĄole Livada. đ&#x;”˛

tf

Precej vlaganj v cestno infrastrukturo Nazarje – V obÄ?ini Nazarje naÄ?rtujejo za letos kar nekaj vlaganj v posodobitev cestne infrastrukture.

Tako naj bi letos posodobili 400 metrov ceste skozi Nazarje.

Cesta je drĹžavna, zato je drĹžava nosilka projekta in je v njem predvidela tudi izgradnjo kroĹžiĹĄÄ?a. V drĹžavnem proraÄ?unu je za naloĹžbo predvidenih 600 tisoÄ?, lokalna skupnost je zanjo v svojem rezervirala 200 tisoÄ? evrov. Razpis za izvajalca del je drĹžava Ĺže objavila.

V letoĹĄnjem obÄ?inskem cestnem programu je predvidena ĹĄe ureditev parkiriĹĄÄ?a pred BohaÄ?evim toplarjem v srediĹĄÄ?u Nazarij. Na obÄ?inski upravi si prizadevajo pridobiti do konca prihodnjega meseca gradbeno dovoljenje. Za naloĹžbo je v proraÄ?unu predvidenih 114 tisoÄ? evrov. ParkiriĹĄÄ?e naj bi uredili ĹĄe v Ĺ martnem ob Dreti. Tu so lani izvedli prvo fazo, za izvedbo druge naÄ?rtujejo 27 tisoÄ? evrov. Za oba omenjena projekta lokalna skupnost priÄ?akuje sofinanciranje drĹžave. Poleg omenjenega pa bo posodobitve deleĹžnih ĹĄe nekaj lokalnih cest in javnih poti v vrednosti blizu 60 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

tp

V letu dni veÄ? kot 450 aktivnosti ReÄ?ica ob Savinji – Mineva leto dni, odkar je v srediĹĄÄ?u ReÄ?ice ob Savinji odprla vrata Medgen borza – srediĹĄÄ?e za druĹženje vseh obÄ?anov. S ponosom se ozirajo na prehojeno pot, pravijo v lokalni skupnosti, ki je objekt nekdanje Hranilnice odkupila in ga v dobrĹĄnem delu Ĺže prenovila. PrepriÄ?ani so, da je srediĹĄÄ?e v celoti izpolnilo priÄ?akovanja in opravilo svoje poslanstvo.

K temu jih vodijo nekateri podatki.

V letu dni delovanja se je v prostorih Medgen borze zvrstilo veÄ? kot 450 razliÄ?nih aktivnosti (prireditev, teÄ?ajev, delavnic, predavanj in drugih druĹžabnih oblik). Tri Ä?etrtine dogajanja je izvedla ekipa srediĹĄÄ?a oziroma organizator mreĹže, preostalo so organizirala razliÄ?na druĹĄtva. Evidentirali so veÄ? kot 5100 podpisov udeleĹžencev, brez podpisov otrok in nakljuÄ?nih obiskovalcev. Vpisan tudi ni referendumski obisk. Kot poudarjajo, je ĹĄe vedno veÄ?ina dogajanj brezplaÄ?nih. Odzivi med obiskovalci so izjemno dobri in jih utrjujejo v prepriÄ?anju, da je obÄ?ina z ustanovitvijo medgeneracijskega srediĹĄÄ?a ubrala pravo pot.†đ&#x;”˛ tp

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Ĺ˝ivljenje – splet pestrih nadaljevank V Celju o migrantih – Ministrico vabijo v LaĹĄko – Znova ĹĄmarski ne – Ĺ torska sodba – ÄŒudeĹžna terapija ÄŒeprav se je reĹĄevanje migrantske krize politiÄ?no preselilo v vrh Evropske unije, neposredno pa na boleÄ? naÄ?in na grĹĄko-makedonsko mejo, se nadaljevanka o tej temi ni prenehala, tudi pri nas ne. Kar dve razpravi na isto temo sta bili v Celju. Najprej je prvak SLS – domaÄ?in Marko ZidanĹĄek – gostil prvaka SDS Janeza JanĹĄo in prvakinjo NSi Ljudmilo Novak. Le nekaj dni kasneje je delovni posvet o begunsko-migrantski problematiki pripravila ĹĄe Stranka modernega centra. PriÄ?akovano sta se razpravi precej razlikovali: enotnost med opozicijo, da vladna migrantska politika ni prava in da ogroĹža slovensko prihodnost. Mnenje vladajoÄ?e stranke je seveda drugaÄ?no. Tudi glede referenduma o nastanitvi migrantov, ki ga predlaga SDS. ZavraÄ?ajo ga, ker da ni dovolj doreÄ?en. Sam Cerar sicer referenduma ne zavraÄ?a, a Ä?e se bodo kdaj zanj odloÄ?ili, ga morajo strokovno bolje pripraviti. Neke vrste nadaljevanka je tudi vpraĹĄanje, ali v Celju naÄ?rtujejo kak center za migrante. Na zboru SMC Âťtako konkretnoÂŤ naj ne bi razpravljali. To, da je bil na seznamu ÂťdijaĹĄki domÂŤ, je v mestu povzroÄ?ilo precej zmede, tudi lepljenje lepakov. Nekateri so namreÄ? zamenjali (sedanji) DijaĹĄki dom in (nekdanji) Kajuhov dijaĹĄki dom. V tem so begunci enkrat Ĺže bili, pa jih tu zaradi bliĹži-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

ne osnovne ĹĄole Celjani ne bi veÄ? radi imeli.

V LaĹĄkem pa zaradi svoje ÂťnadaljevankeÂŤ medse vabijo okoljsko ministrico Ireno Majcen. Radi bi, da ji na mestu samem ĹĄe enkrat predstavijo moÄ?no poplavno ogroĹženost njihove obÄ?ine. Kot Ĺže veÄ?krat tudi zdaj ponavljajo, da so z reĹĄevanjem poplavne varnosti Âťnad LaĹĄkimÂŤ, pri njih stanje le ĹĄe poslabĹĄali. Ministrica je le dan po tem pozivu LaĹĄko res obiskala, vendar se ni odzvala nanj, ampak je priĹĄla v Thermano, kjer so svoj dan proslavljali slovenski geodeti. Med ÂťzahtevanimÂŤ obiskom, Ä?e (ko) bo do njega priĹĄlo, bi lahko kakĹĄno rekli tudi o trasi hitre ceste skozi LaĹĄko. Zdaj namreÄ? pravijo, da zaradi strahu pred visoko vodo pogosto slabo spijo, Ä?e pa bi hitro cesto res umestili skozi oĹžje srediĹĄÄ?e kraja, bi bil ĹĄe to dodaten razlog za slabo spanje.

Mnoge na obmoÄ?ju Obsotelja in Kozjanskega pa zanima, kdo bo presekal gordijski vozel nadaljevanke o imenovanja nove direktorice Zdravstvenega doma Ĺ marje pri JelĹĄah. PoroÄ?ali smo Ĺže, da Ĺže v prvem krogu le ĹĄmarski svetniki (s tesnim rezultatom) niso potrdili novega mandata direktorici Ireni NunÄ?iÄ?. Tudi v drugem krogu so ga v nekaterih drugih obÄ?inah tega obmoÄ?ja Ĺže potrdili, ponekod pa z odloÄ?anjem poÄ?akali, da se prej izreÄ?ejo v Ĺ marju. In tu so res bili

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

spet (tesno) proti. Brez nasprotovanja pa so v Ljubljani v Ä?asu ÂťbrezvladjaÂŤ slovenskega RdeÄ?ega kriĹža za zakonito zastopnico te organizacije imenovali podpredsednico – KonjiÄ?anko Ireno NeÄ?emer. Kot je znano, je v sporu med generalno sekretarko Brunskoletovo in predsednico Pirc Musarjevo kratko potegnila slednja in zaradi tega odstopila.

A kot smo sliĹĄali, KonjiÄ?anka NeÄ?emerjeva naj ne bi kandidirala za izpraznjeni stolÄ?ek.

Na Celjskem se je odvrtela ĹĄe ena malo bolj Ä?rna nadaljevanka. Deset let po tem, ko naj bi se dejanja zgodila, je celjsko sodiĹĄÄ?e zaradi oÄ?itanih kaznivih dejanj izreklo sodbo nekdanjemu Ĺžupanu ObÄ?ine Ĺ tore in poslancu Francu Jazbecu ter podjetniku Stanku ZakelĹĄku. Prvemu tri leta zapora, drugemu ĹĄtiri leta in pol, nekdanji vodji ĹĄtorske obÄ?inske uprave pa pogojno zaporno kazen. Sodba ĹĄe ni pravnomoÄ?na, vsi naj bi se pritoĹžili.

ObÄ?ini, ki se zaradi obremenitev, ki naj bi ji jih zakuhali, ĹĄe zdaj ni povsem opomogla, mora trojica tudi vrniti 3,3 milijona evrov. Ĺ e vedno pa se v kneĹžjem mestu vrti gledaliĹĄka nadaljevanka: 25. Dnevi komedije. Nocoj si bodo gledalci lahko ogledali ÄŒudeĹžno terapijo; ker ĹĄe vedno drĹži, da je smeh pol zdravja, bo ta terapija komu lahko kaj pomagala. Za naĹĄo druĹžbo bi lahko bila koristna tudi jutriĹĄnja Demokracija.

Morda bo komu pomagal tudi sobotni PaĹĄjon znanega Iztoka Mlakarja, ki ima svetopisemsko osnovo. Smeh ĹĄkodovati ne more, saj (razen izjemoma) nima stranskih uÄ?inkov.

Pa ĹĄe to: na Polzeli zdaj nekateri res Ĺže verjamejo v zdravilni uÄ?inek konoplje. Izdelki iz nje naj bi tovarni nogavic pomagali, da se izkoplje iz teĹžav. In obljubljena pomoÄ?, seveda!

Slovenski drĹžavni holding naj bi odkupil terjatve, nekaj bi primaknila ĹĄe drĹžava. DruĹžba naj bi preĹživela. Ne pa vsi zaposleni. đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

10. marca 2016

Na Ä?elu v najbolj burnih Ä?asih Ferdinand Ĺ˝erak, predsednik podjetniĹĄkega sindikata SPESS v Premogovniku Velenje, se po ĹĄestih letih poslavlja s funkcije Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 2. marca – Pogovarjala sva se dan pred prvim krogom volitev za novega predsednika podjetniťkega sindikata SPESS Premogovnika Velenje.

Za to mesto se ne poteguje veÄ?.

Da je bilo ĹĄest let dovolj, pravi.

PodjetniĹĄki sindikat je vodil med najveÄ?jo krizo.

Glede na to, kako je kazalo, ste jo dobro zvozili. ÂťTudi sam menim tako. Bilo pa je pestro. Na zaÄ?etku mojega mandata ĹĄe ne, kasneje pa.

V energetiko je kriza priĹĄla z zamikom.ÂŤ Bi lahko rekli, da za seboj puĹĄÄ?ate dobro zapuĹĄÄ?ino, kar se sindikalnega dela in boja tiÄ?e? ÂťV kriznem Ä?asu ne moreĹĄ izbojevati veÄ?jih pravic. Predvsem se moraĹĄ potruditi, da obdrĹžiĹĄ stare. Pri tem pa smo bili uspeĹĄni.ÂŤ Vse se vrti okoli denarja, plaÄ?. ÂťTe niso tako slabe, ĹĄe vedno so nad povpreÄ?jem Republike Slovenije.ÂŤ VaĹĄ mandat je zaznamovala stavka, ki se je zaÄ?ela 30. junija 2014 in trajala potem deset dni. ÂťTa stavka je bila nezakonita.

Pravno mnenje, ki smo ga v zvezi z njo pridobili v odvetniĹĄki druĹžbi ÄŒeferin, govori o tem, da ni vsebovala niti enega elementa zakonitosti.ÂŤ SPESS – Sindikat Premogovnika Velenje, pa je imel stavko napovedano. ÂťNamesto napovedane stavke so nekateri dobili svojo priloĹžnost v nezakoniti. PrepriÄ?an sem, da jo bodo s svojim delom morali ĹĄe upraviÄ?iti.ÂŤ Kako ste se na pravno mnenje odzvali v SPESS? ÂťNa upravo Premogovnika in njegov nadzorni svet smo podali zahtevo, da ukrepa proti organizatorjem. Ne proti stavkajoÄ?im, ki so stavkali iz strahu za delo in plaÄ?e! Za ĹĄkodo, ki je z nezakonito stavko nastala, mora nekdo odgovarjati. Tistim, ki so jo sproĹžili, je treba izstaviti raÄ?un.ÂŤ Torej ni bila spontana? ÂťHahaha, ni mogla biti spontana ...ÂŤ V tistem Ä?asu je nastajal nov sindikat v PV? ÂťNekateri so Ĺželeli najprej zasesti oziroma prevzeti vodenje podjetniĹĄkega sindikata SPESS, pa za to niso imeli zadostne pod-

pore, pa tudi postopkov niso znali speljati. Ustanovili so nov sindikat z nekaj veÄ? kot 300 Ä?lani.

Sposobnosti vodenja pa bodo morali ĹĄe pokazati.ÂŤ Koliko Ä?lanov pa ĹĄteje SPESS v PV? ÂťPribliĹžno 1.500. Ĺ e vedno. ÄŒeprav se jih je nekaj pridruĹžilo novemu sindikatu. PribliĹžno 130 izpisov smo imeli. Ampak to na naĹĄe delo nima vpliva. Smo moÄ?an steber, eden najmoÄ?nejĹĄih v energetiki.ÂŤ Koliko Ä?lanov pa ste imeli pred ĹĄestimi leti, ko ste nastopili funkcijo predsednika, takrat je bilo tudi zaposlenih veÄ?, kot jih je danes? ÂťOkoli 1.700. Vmes se jih je veliko upokojilo. Novih ne vpisujemo agresivno. Sami morajo, ko se zaposlijo, zaÄ?utiti, ali bodo vstopili v sindikat ali ne. V tem morajo videti neko korist.ÂŤ

Sodelovanje pa je moĹžno in je odprto. A se bodo morali zaÄ?eti zavedati situacije na Premogovniku in v celotni Skupini.ÂŤ Nekateri so vkljuÄ?eni v oba? ÂťOÄ?itno ĹĄe preveÄ? zasluĹžimo, da lahko plaÄ?ujemo dve Ä?lanarini, naĹĄih 0,6 odstotka in njihov 1 odstotek. Sicer pa se sam z drugim sindikatom ne obremenjujem. Ĺ˝elel bi si, da se tudi on ne z mano.ÂŤ Prestopili pa ne boste, ostajate Ä?lan SPESS-a?

manjĹĄe plaÄ?e. To bi pomenilo, da bodo vsi dobavitelji in vse banke oĹĄkodovani. Dejansko bi se zaposleni obnaĹĄali tako, kot se tajkuni, ko na nek naÄ?in ostanejo dolĹžni, pa ne vrnejo. Mislim, da je kredite treba poplaÄ?ati, ne glede na to, kdo jih je vzel. Nadzorni sveti so naloĹžbe potrdili in mi smo to dolĹžni poravnati, ne pa pokopavati majhnih. MogoÄ?e si tega Ĺželi kdo na ravni HSE, da bi tako obraÄ?unal z lokalnimi dobavitelji in bankamiÂŤ

â?ą

ÂťKo si enkrat na funkciji, si strelovod za vse nezadovoljne.ÂŤ

Pogajanja v zvezi z novim socialnim sporazumom. Kako potekajo? ÂťRealno se lahko pogajajo samo partnerji, ki so sposobni videti tudi argumente drugih. Tisti, ki jih noÄ?ejo uvideti ali pa imajo samo svojo resnico, s takimi se ne da pogajati. Lahko pa ima to slabe posledice za vse.ÂŤ Polaganje neresnic iz ust v usta.

ObÄ?utek je, da je tega pri vas precej? ÂťTo je zdaj nacionalni ĹĄport in glavni ĹĄport tudi na Premogovniku. Saj veste, kako to gre – 'vsi kradejo, vsi laĹžejo' ... namesto da bi resnici pogledali v oÄ?i. Se kdo vpraĹĄa, kaj lahko sami naredimo, da bo boljĹĄe? Pa lahko veliko naredimo sami. Prihranimo lahko Ĺže s pravim odnosom do delavnih sredstev ali ostalega.

Neresnica tudi bistveno hitreje obkroĹži podjetje oziroma ima veÄ?ji vpliv kot resnica. TeĹžko jo je tudi demantirati.ÂŤ KakĹĄno je sodelovanje z novim sindikatov? ÂťTeĹžko je sodelovati, Ä?e ima prav samo ena stran. Brez argumentov in na temelju blatenj.

Ferdinand Žerak: Delal bom kot rudarski nadzornik. Osem ur in domov.

ÂťSeveda. Tudi Ä?e ostanem sam.ÂŤ Zadnji socialni sporazum je bil podpisan v Ä?asu, ko je bila moĹžnost steÄ?aja Premogovnika precejĹĄnja, nov nastaja v drugaÄ?nih razmerah.

â?ą

Žal se je nacionalni ťport – vsi kradejo, vsi laŞejo – prikradel tudi med nas.

ÂťÄŒe bi ĹĄli takrat v prisilno poravnavo, ta ne bi bila uspeĹĄna in priĹĄlo bi do steÄ?aja. Tega pa si ni Ĺželel nihÄ?e. Mislim, da tudi lastnik ne. Morda kakĹĄni lobiji.

Letos je situacija drugaÄ?na. ÄŒe pride do insolventnosti, prisilne poravnave, bo ta uspeĹĄna. Nekateri si tega Ĺželijo. Pa naj si ne!

Ker to ne pomeni enakih, ampak

Kaj pa lokalnimi igralci? ÂťPoslediÄ?no tudi z njimi. Ampak jaz mislim, da dolg do teh lokalnih zadev ni veÄ? tako velik, da bi jih to ĹĄe fejst bolelo. To bi bilo bolj uÄ?inkovito kdaj prej. Zakaj bi se nekdo nekomu maĹĄÄ?eval na tak naÄ?in, pa ĹĄe vse zaposlene na PV spravil v nesreÄ?o?ÂŤ Ste pa vseeno nekako na kolenih? ÂťSmo. A dolg je treba poplaÄ?ati. PoĹĄteni to naredijo. Saj poznate tisto – za poĹĄteno delo poĹĄteno plaÄ?ilo. Pa smo v preteklosti tudi pridelali toliko, kot smo dobili plaÄ?ano? Tudi to se je treba vpraĹĄati.ÂŤ Kot predsednik ste bili velikokrat izpostavljeni. Velikokrat so vas tudi blatili. Kako ste to doĹživljali? ÂťKo si enkrat na tej funkciji, si strelovod za vse nezadovoljne. Tega se morajo zavedati tudi

moji nasledniki. S krizo, slabĹĄimi finanÄ?nimi rezultati v podjetju pride nezadovoljstvo. Ljudje so zadolĹženi, nekateri prezadolĹženi. Takim 100 evrov pomeni zelo veliko. Tistim, ki se normalno zadolĹžujejo, 100 evrov ne ogroĹža

â?ą

ÂťKredite je treba poravnati ne glede na to, kdo jih je vzel.ÂŤ

preĹživetja. Pri tem nastane teĹžava. Ljudje priÄ?akujejo veÄ?, kot je v danem trenutku moĹžno.

V preteklosti smo dobivali zelo velike regrese, boĹžiÄ?nice ..., kar je bilo tudi prav. Morda smo se zadolĹževali tudi na osnovi tega.

Zdaj pa je treba to vrniti, velikih regresov in boĹžiÄ?nic pa ni.ÂŤ Ste nad Ä?im ali pa kom iz teh ĹĄestih let zelo razoÄ?arani? ÂťSploh nisem razoÄ?aran. Verjamem, da so vse uprave mislile, da delajo prav. Morda so bile zavedene in so gradile na nerealnih podatkih ali trendih v energetiki. Vidimo, da cena elektriÄ?ne energije pada, da je teĹžko zagotavljati sredstva, da je premog konkurenÄ?en samo v doloÄ?enih obdobjih. Vsa energetika, povezana s premogovno tehnologijo, je v izgubah.ÂŤ Kako pa gledate na situacijo v TEĹ , kjer je sindikat v predlogu nove sistemizacije delovnih mest razbral, da naj bi jih bilo kar 175 preveÄ??

â?ą

ÂťNeresnica bistveno hitreje obkroĹži podjetje oziroma ima veÄ?ji vpliv kot resnica.ÂŤ

ÂťTako, kot se poraba premoga v bloku 6 odraĹža v preseĹžkih delavcev v TEĹ , se bo tudi v PV. To je veriga brez prekinitve. ÄŒe bodo v TEĹ kurili manj premoga, se bo to poznalo tudi pri nas. Naloga sindikata pri tem pa je, da zmanjĹĄevanje ĹĄtevila zaposlenih doseĹže na mehak naÄ?in s stimulacijami, ki bodo sprejemljive za oba, za podjetje in zaposlenega.ÂŤ Ob gradnji bloka 6 so bile naĹĄe predstave drugaÄ?ne.

ÂťNadomestni blok je nadomestni blok. V vseh NIP-ih je bil blok 5 hladna rezerva, ki bi obratoval do leta 2028. Nekdo se je spomnil in to vrgel ven. Dejstvo pa je, da blok 6 ne porabi toliko premoga in ne potrebuje toliko kadra.

Na Premogovniku smo naÄ?rtovali upad proizvodnje in poveÄ?evanje prihodkov na eksternem trgu. Ta se je leta 2008 zruĹĄil. Nekaj ukrepov bi morali sprejeti Ĺže leta 2012. Med njimi bi morali zaÄ?eti odprodajati tisto, kar ne gre. To se ni zgodilo. Mi smo si plaÄ?e zniĹžali za 5 odstotkov, ampak uprava svojega ni oddelala, zato smo bili lani v toliko teĹžji situaciji.ÂŤ

â?ą

ÂťTako kot se manjĹĄa poraba premoga v bloku 6 odraĹža pri njih, se bo tudi pri nas.ÂŤ

Zaposlovanje. Dvanajst se jih je zaposlilo letos, a to je daleÄ? od tistega, kar je bilo. ÂťZlata doba premogovniĹĄtva je minila. PremogovniĹĄtvo gre v zaton. Ali se bo to zgodilo Ä?ez 50 ali 70 let, ne vem. Se pa bo. Obnovljivi viri ali pa lobiji v obnovljivih virih so moÄ?ni. Novo zaposlovanje pa je pravzaprav nadomestno zaposlovanje. V Premogovniku smo sredi devetdesetih letih zelo malo zaposlovali.

To se nam je kasneje zelo poznalo in to je treba nadomestiti.ÂŤ Kaj pa hÄ?erinska podjetja? ÂťPoÄ?asi bodo ĹĄla od nas. Mislim, da ne bodo nehala obratovati. Bodo pa delovala na drugaÄ?nih osnovah.ÂŤ Prodajanje premoĹženja? ÂťV prejĹĄnjem sistemu je bilo to naĹĄe premoĹženje. ÄŒasi socializma pa so minili. V kapitalizmu to ni veÄ? naĹĄe premoĹženje, ampak premoĹženje lastnika, to pa je HSE: Prilagoditi se je treba razmeram. Kapitalizem je krut.ÂŤ Mandat se izteka. Prihajajo novi. Kaj boste poÄ?eli vi? ÂťDelal kot rudarski nadzornik.

Tako kot sem prej. Osem ur in domov. Mislim, da si bom spoÄ?il.ÂŤ đ&#x;”˛

Ĺ˝upan sprejel Milana KuÄ?ana

Presejalni testi lahko reĹĄijo Ĺživljenje

Velenje, 3. marec – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je s sodelavci v mestni hiĹĄi sprejel nekdanjega predsednika Republike Slovenije Milana KuÄ?ana in mu izrekel dobrodoĹĄlico. Na sreÄ?anju je bil prisoten tudi dr. BoĹžo Repe, avtor biografije z naslovom Milan KuÄ?an, prvi predsednik.

Nekdanji predsednik si je ogledal predstavitev obÄ?ine in spoznal vse pomembnejĹĄe pridobitve in projekte v zadnjem obdobju. Beseda je tekla tudi o aktualni problematiki v Sloveniji, med drugim o hitri cesti, begunski krizi, brezposelđ&#x;”˛ nosti ‌ â€

Velenje – Ta teden je teden boja proti raku. Zveza slovenskih druťtev za boj proti raku in s tem tudi velenjsko tovrstno druťtvo ga bosta zaznamovala z aktivnostmi, ki sodijo v koncept gesla tedna: UdeleŞujte se organiziranih presejalnih programov Zora, Dora in Svit, ker vam lahko reťijo Şivljenje.

Branka Drk, predsednica velenjskega druĹĄtva za boj proti raku, je povedala, da je namen tedna ĹĄe bolj kot sicer seznanjati ĹĄirĹĄo javnost z delom druĹĄtva ter njegovim poslanstvom. ÂťTo prispeva k ustvarjanju take druĹžbe, v kateri ne bo nihÄ?e zbolel in

Bojan KontiÄ? in Milan KuÄ?an

umrl za rakom zaradi lastne nevednosti ali brezbriĹžnosti druĹžbeÂŤ. V tednu boja proti raku tako poudarjajo 12 nasvetov iz prenovljenega Evropskega kodeksa proti raku, izvajajo preventivne delavnice samopregledovanja dojk in mod ter opozarjajo na pomen presejalnih programov.

Danes (v Ä?etrtek) od 10. do 17. ure bodo v Nakupovalnem centru Velenjka postavili model debelega Ä?revesa, skozi katerega se bodo lahko obiskovalci pod strokovnim vodstvom sprehodili, si ogledali ter spoznali spremembe.

Izvedeli bodo ĹĄe, kdaj je potrebno poiskati pomoÄ?. Prav tako da-

nes ob 17. uri pa bo v KnjiĹžnici Velenje magistra zdravstvene nege Karmen Petek predstavila presejalni program Svit, njegova ambasadorka Stanka Drobnak pa bo z obiskovalci delila svojo osebno izkuĹĄnjo.

Sicer pa Branka Drk zagotavlja, da v druĹĄtvu potekajo preventivne dejavnosti celo leto, od ponedeljka do Ä?etrtka pa izvajajo aktivnosti, ki vodijo k zdravemu naÄ?inu Ĺživljenja in s tem prepreÄ?evanju bolezni. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

VeÄ? razstavljalcev, bogatejĹĄa ponudba

GOSPODARSKE novice Sindikalisti bodo tekli drugi krog

Spomladanski sejemski Ä?etvorÄ?ek na Celjskem sejmiĹĄÄ?u v znamenju vsega za vrt in dom ter sreÄ?o in zdravje – VeÄ? kot 400 razstavljalcev iz 16 drĹžav Tatjana PodgorĹĄek

Celje, 2. marca – Od jutri (petka) do nedelje, 13. marca, se bodo na celjskem sejmiĹĄÄ?u odvijali priljubljeni spomladanski sejmi z najdaljĹĄo tradicijo v Sloveniji: Flora, Poroka, Altermed, v soboto in nedeljo pa ĹĄe Ä?ebelarski ApiSlovenija. Organizator dogodka je druĹžba Celjski sejem, na njem pa se bo v petih sejemskih dvoranah in na zunanjih razstavnih povrĹĄinah predstavilo veÄ? kot 400 razstavljalcev iz 16 drĹžav.

Na novinarski konferenci je izvrĹĄni direktor druĹžbe Robert Otorepec dejal, da sejemski dogodek vsako leto raste, s tem je bogatejĹĄa tudi ponudba, ki bo tudi tokrat v znamenju vsega za vrt in dom ter sreÄ?o in zdravje. Ob tej priloĹžnosti bodo obiskovalci lahko pridobili informacije od najpomembnejĹĄih strokovnjakov.

Zelo bogato bo tudi obsejemsko dogajanje.

Novi trendi, tehnike, tekmovanja ‌

Sicer pa bo osrednji poudarek razstavnega programa sejma Flora – sejma vrtnarstva in cvetliÄ?ar-

stva – pomen samooskrbe in domaÄ?e pridelave. Simon Ogrizek, predsednik sekcije vrtnarjev in cvetliÄ?arjev pri Obrtno-podjetni-

movali v izdelavi poroÄ?nih ĹĄopkov. Na sejemskem prostoru se bo med drugim predstavila Katarina DeĹžman ZupanÄ?iÄ?, pred-

Z novinarske konference o sejemskem Ä?etvorÄ?ku, s katerim druĹžba Celjski sejem zaÄ?enja letoĹĄnjo sejemsko sezono.

ĹĄki zbornici Slovenije, je zagotovil, da bodo razstavljalci prestavili nove trende, pristope, predvsem pa kulturo cvetja. Sejemsko dogajanje bodo pomembno sooblikovala tekmovanja mladih cvetliÄ?arjev, vrtnarjev in aranĹžerjev na drĹžavnih tekmovanjih, ki bodo letos ĹĄtela (aranĹžerji in cvetliÄ?arji) za olimpijado poklicev.

Slovenski cvetliÄ?arji pa bodo tek-

stavnica Slovenije za evropsko cvetliÄ?arsko prvenstvo v Genovi prihodnji mesec.

Sejem Poroka bo namenjen mladoporoÄ?encem. Po besedah UrĹĄke Slapar, organizatorke porok, je Slovenija na tem podroÄ?ju nekaj korakov za tujino, a se tudi na vse veÄ? porokah v drĹžavi ne samo je, pije in pleĹĄe, ampak so te vse bolj razgibane. Pari jim

MiliÄ? na Premogovniku Velenje, 4. marca – Na delovnem obisku na Premogovniku Velenje je bil generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) mag. Samo Hribar MiliÄ? s sodelavci in predstavniki tukajĹĄnje gospodarske zbornice.

Predsednik uprave Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob jim je predstavil potek finanÄ?ne-

primerjavi z nekaterimi drugimi okolji tovrstnih sredstev ne prejema,ÂŤ je ĹĄe poudaril.

Na problematiko upokojevanja v Premogovniku Velenje je opozorila Ä?lanica uprave mag. Mojca Letnik, saj delovna zakonodaja ne spodbuja pravoÄ?asnega upokojevanja. Tako bo letos do konca leta kar 98 delavcev Pre-

Mag. Samo Hribar MiliÄ? je menil, da potrebujejo pomoÄ? drĹžave, ĹĄe posebej, ker trendi nakazujejo, da bodo cene elektriÄ?ne energije tudi v naslednjih letih ĹĄe vedno precej nizke. Zato za stabilno preskrbo Slovenije potrebujemo nacionalno strategijo na tem podroÄ?ju. ÂťV reĹĄevanje tega vpraĹĄanja bi morali vklju-

Med pogovorom vodstva Premogovnika s Samom MiliÄ?em in njegovo ekipo

ga in poslovnega prestrukturiranja, ki pomeni preusmeritev na osnovno dejavnost. Ob tem je poudaril, da urejajo degradirane povrĹĄine z lastnimi sredstvi, brez pomoÄ?i drĹžave, od katere priÄ?akujejo veÄ? sodelovanja. ÂťElektriÄ?na energija, proizvedena iz fosilnih goriv, v tem trenutku brez pomoÄ?i drĹžave ne more biti konkurenÄ?na. Ĺ aleĹĄka dolina v

mogovnika izpolnjevalo pogoje za upokojitev, do tega pa ne prihaja, zato tudi ne morejo zaposlovati mladih kadrov.

Govorili so tudi o podjetniĹĄkih kolektivih pogodbah, ki izhajajo iz povsem drugaÄ?nih Ä?asov, iz leta 1996, a se njihove korenite spremembe ni ĹĄe nihÄ?e lotil, kar pa bo za doseganje konkurenÄ?nosti nujno.

dajejo osebno noto in so za to pripravljeni dati nekaj veÄ?.

Na Altermedu se bodo obiskovalci seznanili z zdravo kuhinjo, zdravilnimi tehnikami, zeliĹĄÄ?i, zaÄ?imbami in superĹživili ter spremljali delavnice v Ĺživo z najveÄ?jimi mojstri zdravega Ĺživljenja.

Posebna pozornost bo v okviru tega sejma namenjena potencialu industrijske konoplje, njeni vsestranski uporabi in inovativnim izdelkom. Na Altermedu se bo zvrstilo veÄ? kot 100 predavanj in predstavitev, povezanih z zdravjem in zdravim naÄ?inom Ĺživljenja.

Sejem ApiSlovenija bo poleg strokovnih vsebin popestrila ĹĄe bogata razstava opreme in Ä?ebeljih izdelkov. V ospredju vsega bo predstavitev pobude ÄŒebelarske zveze Slovenije za razglasitev 20. maja za svetovni dan Ä?ebel. Mednarodne okrogle mize o pomenu in priloĹžnostih, ki jih ta prinaĹĄa za ĹĄtevilne gospodarske panoge, se bodo poleg slovenskega udeleĹžili ĹĄe kmetijski ministri iz ÄŒrne gore, ÄŒeĹĄke, Srbije in MadĹžarske. Vsi bodo tudi uradno podpisali podporo dani pobudi. đ&#x;”˛

Ä?iti tako pristojne zbornice kot tudi vlado in poslance. Kar se upokojevanja tiÄ?e, sistemsko reĹĄevanje ni moĹžno, poiskati bi bilo treba podobne reĹĄitve, kot so jih v javni upravi. Treba bi bilo sprejeti predpis, ki bi to urejal za Premogovnik.ÂŤ đ&#x;”˛

Velenje, 3. marca – V podjetniĹĄkem sindikatu Premogovnika Velenje SPESS so v Ä?etrtek potekale volitve sindikalnih zaupnikov in predsednika. Za predsednika so kandidirali trije, v prvem krogu nihÄ?e od njih ni dobil zadostnega ĹĄtevila glasov. V drugi krog volitev, ki bodo potekale jutri, 11. marca, se bosta za funkcijo predsednika potegovala Darko GruĹĄovnik in Simon Lamot. Sedanji predsednik Ferdinand Ĺ˝erak ni kandidiral. đ&#x;”˛

mkp

Tudi Gorenje med najboljťimi blagovnimi znamkami Ljubljana, 2. marca – Gorenje, Renault, HP, Canon, NLB, Zavarovalnica Triglav, Petrol, Cedevita, Lekadol, Nivea, Ariel, Fructal, Barcaffe, Ljubljanske mlekarne in Telekom Slovenije – to so Şe deseto leto zapored zmagovalci v svojih kategorijah v raziskavi Trusted Brand.

Slovenci tudi letos najbolj zaupamo gasilcem, najmanj pa politikom.

Premogovnik Velenje ĹĄe prodaja nepremiÄ?nine Premogovnik Velenje ĹĄe ni prodal vsega za prodajo predvidenega premoĹženja. Zato podaljĹĄujejo rok za zbiranje ponudb za hotel Oleander v Strunjanu, poslovni prostor Ĺ martno ob Paki in kompleks Vila Ĺ iroko z zemljiĹĄÄ?i v Ĺ oĹĄtanju.

Plastiki Skaza priznanje na Hrvaťkem Dubrovnik – Plastika Skaza je bila to soboto na Hrvaťkem med prejemniki nagrad ustvarjalci stoletja. Na dvodnevnem regionalnem vrhu podjetnikov Srednje in Jugovzhodne Evrope 300 najboljťih v Dubrovniku – na njem sodeluje 150 podjetnikov in menedŞerjev iz desetih drŞav – je nagrajencem priznanja podelil Mednarodni ekonomski forum Perspektive s sedeŞem v Dubrovniku.

Direktorica podjetja Plastika Skaza Tanja Skaza je ob prejemu nagrade med drugim dejala: ÂťNagrada je priznanje naĹĄemu delu, je potrditev, da dobro delamo in peljemo razvoj v pravo smer. Pri delu se drĹžimo naÄ?ela, da kar vemo in znamo, delimo z drugimi. Le tako vsi prispevamo k boljĹĄemu jutri.ÂŤ

Manj odkupljenih kmetijskih pridelkov

Citycenter rekordno

Med delovnim obiskom o zakonodaji na podroÄ?ju upokojevanja in kolektivnih pogodbah

10. marca 2016

Celje – Citycenter Celje je lani ustvaril 104,4 milijona evrov prihodkov, kar je ĹĄest odstotkov veÄ? kot leto prej, tako, da je za njimi najuspeĹĄnejĹĄe poslovno leto v 10-letnem obdobju poslovanja. Lani jih je obiskalo tudi rekordno ĹĄtevilo kupcev, in sicer 5,4 milijona.

Zlati griÄ? ima novega lastnika Slovenske Konjice – KonjiĹĄko vinarsko podjetje Zlati griÄ? je nedavno dobilo novega lastnika – Ä?eĹĄki investicijski sklad RSBC. Direktor Silvo Ĺ˝iĹžek si s tem obeta boljĹĄe Ä?ase za druĹžbo, ki je pred leti dobila eno najbolj modernih kleti, a hkrati zaradi predimenzionirane investicije tudi veliko finanÄ?nih teĹžav. Pri prodaji vina so Ĺže peto leto zapored dosegli desetodstotno rast, ob tem pa jim naraĹĄÄ?ajo tudi cene. Vendar letos ĹĄe ne naÄ?rtujejo dobiÄ?ka.

Slovenija turistiÄ?no bolj zanimiva Ljubljana – V turistiÄ?nih nastanitvenih objektih v Sloveniji so januarja naĹĄteli 14 odstotkov veÄ? turistov kot v tem mesecu lani, ti pa so ustvarili za 11 odstotkov veÄ? noÄ?itev, kaĹžejo podatki drĹžavnega statistiÄ?nega urada. Pri tem se je ĹĄtevilo domaÄ?ih gostov poveÄ?alo za 11 odstotkov, tujih đ&#x;”˛ pa za 15 odstotkov.â€

Ljubljana – V letu 2015 je bilo v Sloveniji odkupljenih za 473 milijona evrov kmetijskih pridelkov, kar je sedem odstotkov manj kot leto prej. Najbolj, za skoraj devet odstotkov, se je zmanjĹĄala vrednost odkupljenih pridelkov v skupini Ĺživinoreja, v kateri je obÄ?utno, za slabih 15 odstotkov, padla vrednost odkupljenega mleka. Razlog za tolikĹĄen padec so verjetno niĹžje odkupne cene mleka. K temu sta najveÄ? prispevala embargo Rusije na uvoz hrane iz EU in ukinitev mleÄ?nih kvot. Nizka cena mleka je tudi najveÄ?ja teĹžava, s katero se trenutno v Sloveniji ukvarjajo ĹĄtevilne kmetije in poslediÄ?no tudi zadruge. Kako reĹĄiti mleÄ?no krizo, bo verjetno tudi najveÄ?ji izziv kmetijskega ministrstva v tem letu.

Furs zadovoljen z davÄ?nimi blagajnami Ljubljana – Dobra dva meseca in pol je minilo, odkar so na FinanÄ?ni upravi Republike Slovenije (Furs) zagnali sistem davÄ?nih blagajn.

Na Fursu so z dosedanjim delovanjem sistema zadovoljni, saj deluje tekoÄ?e in brezhibno. Po zadnjih podatkih Fursa uporablja davÄ?ne blagajne skoraj 40.000 razliÄ?nih davÄ?nih zavezancev.

Eko sklad podpira vlaganja v obnovljive vire Ljubljana – Eko sklad je objavil javni poziv za dodeljevanje nepovratnih sredstev za nove naloĹžbe v rabo obnovljivih virov energije in veÄ?je energijske uÄ?inkovitosti v stanovanjskih stavbah.

Koliko so ÂťteĹžkiÂŤ najbogatejĹĄi zemljani?

Skupno premoŞenje 20 najbogatejťih ljudi sveta se je z lanskih 899 milijard dolarjev zmanjťalo za 72 milijard – na 827 milijard dolarjev, ugotavlja Revija Forbes. Zmanjťalo se je tudi skupno ťtevilo milijarderjev iz lani rekordnih 1.826 na 1.810.

Na seznamu je ĹĄe vedno prevladujejo moĹĄki. Od 1.810 milijarderjev je le 190 Ĺžensk.

NajveÄ?ji poraĹženec med milijarderji je bil Carlos Slim, mehiĹĄki telekomunikacijski tajkun, katerega premoĹženje je padlo s 77 milijard na 50 milijard.

NajbogatejĹĄi Ä?lovek na svetu je ĹĄe vedno Bill Gates Ĺže tretje leto zapored, Ä?eprav se je bogastvo ustanovitelja Microsofta zmanjĹĄalo z 79 na 75 milijard dolarjev.

V preteklem letu je najbolj napredoval Mark Zuckerberg, vodja Facebooka. Njegovo bogastvo se je poveÄ?alo za 11,2 milijarde in je zdaj vreden Ĺže 44,6 milijarde dolarjev.

Zuckerberg je ĹĄesti najbogatejĹĄi Ä?lovek na svetu, pred njim so ustanovitelji Amazona Jeff Bezos, Carlos Slim, Warren Buffett, ustanovitelj blagovne znamke Zara Amancio Ortega in Bill Gates.

Med Top 20 sta le dve Ĺženski, ki pa sta svoje bogastvo podedovali, in sicer Liliane Bettencourt, dedinja L‘Oreala, in Alice Walton, hÄ?i ustanovitelja trgovske verige Walmart. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

10. marca 2016

Ponovno uveljavljajo svoj poloĹžaj na trgu V Gorenju Keramika lani za 10 odstotkov poveÄ?ali prodajo – Lani konÄ?ana tehnoloĹĄka posodobitev proizvodnje omogoÄ?a obstoj in razvoj podjetja Tatjana PodgorĹĄek

V podjetju Gorenje Keramika v vasi Gorenje, ki zaposluje 110 delavcev, so lansko poslovno leto sklenili po priÄ?akovanjih. Najbolj ga je zaznamovalo dokonÄ?anje 1,7 milijona evrov vredne naloĹžbe v opremo za proizvodnjo keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic srednjih velikosti v tako imenovani digitalni tehnologiji. Prenova je trajala dve leti, njeni uÄ?inki pa so se lani Ĺže pokazali v prodajnih in s tem tudi poslovnih rezultatih. ÄŒeprav je posodobitev v

celoti ÂťzaĹživelaÂŤ v drugi polovici leta, so lani beleĹžili 10-odstotno rast prodaje svojih izdelkov. Direktor podjetja Boris LaubiÄ? meni, da oprema za proizvodnjo keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic srednih velikosti v digitalni tehnologiji omogoÄ?a obstoj in rast podjetja na daljĹĄi rok.

VeÄ?ja prilagodljivost zahtevam in Ĺželjam kupcev

ÂťZ naloĹžbo namreÄ? laĹžje konkuriramo na trgu, saj omogoÄ?a veÄ?jo prilagodljivost zahtevam in Ĺželjam kupcev, laĹžje sledimo tren-

dom pri proizvodnji keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic, ki so pomemben sestavni del pri opremljanju notranjih prostorov. V dveh letih smo precej prenovili proizvodni program, kolekcije obogatili tako glede velikosti kot barv keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic.ÂŤ Pri tem njihov razvojni oddelek sodeluje z dobavitelji materiala za glazure in najsodobnejĹĄimi oblikovalskimi studii v Italiji in Ĺ paniji. Konec tega meseca bodo izdali nov katalog in v njem predstavili vse novosti.

Razmeram na trgih in v gradbeniĹĄtvu, ki se ĹĄe vedno sreÄ?uje s posledicami gospodarske krize, se odzivajo ĹĄe z drugimi ukrepi. Sploh na podroÄ?ju zasebne potroĹĄnje, v kateri so po prestrukturiranju, finanÄ?ni konsolidaciji mednarodnih tehniÄ?nih trgovin zaznali poÄ?asno okrevanje. Ne samo na domaÄ?em trgu, tudi na trgih JV in osrednje Evrope, kjer je Gorenje Keramika prisotna in kjer ponovno uveljavljajo svoj poloĹžaj v prodajnih kanalih viĹĄjega cenovnega razreda. PriÄ?akujejo, da bodo z novim poslovnim modelom, spremenjenim, bolj sistematiÄ?nim nastopom na trgih, z zmanjĹĄanjem obsega prodaje na podroÄ?ju Âťnaredi samÂŤ tudi v prihodnje poveÄ?ali prodajne kazalce. Da bi pritegnili ĹĄe veÄ?jo pozornost kupcev in jih prepriÄ?ali o kakovosti izdelkov ter storitev, sodelujejo tudi s pevcem 6 pack ÄŒukurjem.

OsredotoÄ?enje na konÄ?nega potroĹĄnika

Posodobitev proizvodnje jim omogoÄ?a laĹžje razumevanje potreb in Ĺželja kupcev.

Na vpraĹĄanje, katere bodo poleg Ĺže omenjenih letoĹĄnje prednostne usmeritve, Boris LaubiÄ? odgovarja: ÂťNaĹĄ fokus je konÄ?ni potroĹĄnik. Pri njem se vse zaÄ?ne, aktivnosti pa se nadaljujejo z usmerjenostjo na trge. Za ta namen smo okrepili prodajno sluĹžbo in promocijske aktivnosti. NaĹĄa priloĹžnost, menimo, je razumevanje potreb, priÄ?akovanj kupcev, ki jim lahko ponudimo raznoliko paleto modernih in raznovrstnih kakovostnih keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic.ÂŤ V strategiji podjetja 2016– 2020 so med cilji ĹĄe krepitev prepoznavnosti blagovne znamke Gorenja in biti vodilen oblikovalec na trgih JV in srednje Evrope.†đ&#x;”˛

Dobili doktorja znanosti

Ob tem, tako Sonja Novak, je spodbudno, da zanimanje za ĹĄtudij energetike znova raste, kar je moÄ? sklepati po veÄ?jem zanimanju za njihove ĹĄtudijske programe na februarskih informativnih dnevih. Sogovornica verjame, da so dijaki prepoznali prihodnost ĹĄtudija, saj so njihovi diplomanti poleg podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo elektriÄ?ne energije,

Nujen bo sestop DruĹžbena odgovornost je paÄ? nekaj, kar novodobne Âťjapijevske struktureÂŤ enostavno smatrajo kot zgolj nepotreben in odveÄ?en stroĹĄek.

UmeĹĄÄ?anje energetskih objektov v prostor dandanes ni veÄ? mogoÄ? brez razumevanja in podpore lokalnega prebivalstva.

Prav tako je jasno, da vsaka, pa najsi bo ĹĄe tako ÂťekoloĹĄkaÂŤ proizvodnja, povzroÄ?a doloÄ?eno degradacijo okolja. Kdo bi se tega bolj zavedal kot ljudje v Ĺ aleĹĄki dolini?

Ob poplavah leta 2012 smo bili na DEM ĹĄe kako poplaÄ?ani za dober odnos z lokalnim prebivalstvom. Gasilska druĹĄtva so nesebiÄ?no pomagala reĹĄevati ÂťnaĹĄeÂŤ objekte pred najhujĹĄim.

Dandanes pa temu okolju brez Şegna iz Ljubljane ne moremo donirati niti centa. Podobno je seveda pri vas.

Ob tem se seveda postavi vpraĹĄanje, ali je naĹĄa borba za selitev sedeĹža v Maribor ter ohranitev poslovnih enot v Velenju in Novi Gorici res tako nesmiselna za lokalna okolja.

Resda so donacije in sponzorstva majhen del poslovnih aktivnosti skupine HSE, ki pa za okolja, v katerem delujemo, tudi v tem pogledu niso zanemarljiva. Tukaj so seveda tudi dobro plaÄ?ana delovna mesta, zaposlovanje mladih strokovnjakov, razvojne moĹžnosti druĹžb – zunanjih izvajalcev ‌ Dejstvo pa je, da skupina HSE v Ljubljani prav z niÄ?imer ne ÂťdegradiraÂŤ okolja. Nudi pa kar nekaj dobro plaÄ?anih delovnih mest. Tako bi se krovna druĹžba morala druĹžbeno odgovorno ravnati predvsem do okolij, kjer so proizvodni objekti. Pa seveda ni tako. Tako odvisnim druĹžbam prepreÄ?uje sponzorirati kulturne in ĹĄportne aktivnosti ali jih vsaj minimalizira.

Sredstva, ki jih kot krovna druĹžba nameni za te stvari, v glavnem razdeli v prestolnici, kar je razvidno na http://www.hse. si/si/hse/politika-vodenja.

DONACIJE HSE maj 14 – jan 16 – primerjava LJ-MB Skupaj donacije HSE................. 454.532,37 ₏ Donacije v Ljubljani..................400.250,00 ₏............... 88,06 % Donacije v Mariboru....................24.750,00 ₏..................5,45 %

Donacije ELES Skupaj donacije ELES............1.571.396,89Â â‚Ź Skupaj Ljubljana......................1.096.054,50Â â‚Ź................69,75Â % Skupaj Maribor............................. 85.050,00Â â‚Ź.................. 5,41Â % Ali je res tako vseeno, kje so sedeĹži teh druĹžb? Po mojem ne.

O tem, da krovna druĹžba odloÄ?a prav o vsem, kar je poslovnega v skupini, in kako neodgovorno to poÄ?ne, pa rajĹĄi ne bi izgubljal besed. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Zanimanje za ĹĄtudij znova raste

PREJELI smo

Žal je zgodba podobna (malenkost manj – 70 % teh sredstev ostane v prestolnici) tudi z ELES-om, ki je tudi vseslovenska druŞba.

Zanimanje za ĹĄtudij na Fakulteti za energetiko raste – Od 250 ĹĄtudentov s konÄ?anim ĹĄtudijem le ĹĄest na zavodu za zaposlovanje

Na Fakulteti za energetiko s sedeĹžem v KrĹĄkem in dislocirano enoto v Velenju so letoĹĄnji 26. februar posebej oznaÄ?ili. Tega dne je namreÄ? kandidat DuĹĄan StruĹĄnik iz DomĹžal kot prvi na fakulteti uspeĹĄno zagovarjal doktorsko disertacijo. Po besedah Sonje Novak, pomoÄ?nice tajnika za sploĹĄne zadeve, so s tem zapolnili ĹĄe zadnjo moĹžnost na celotni izobraĹževalni vertikali bolonjskega ĹĄtudija: po izdaji potrdila o uspeĹĄno opravljenem visokoĹĄolskem in univerzitetnem programu ter pridobitvi naziva diplomirani inĹženir, magister, sedaj ĹĄe doktor znanosti.

5

Vlado Ĺ ega, predsednik sveta delavcev DEM

DuĹĄan StruĹĄnik (Ä?etrti z leve) je kot prvi na fakulteti uspeĹĄno zagovarjal doktorsko disertacijo. Njen naslov je: TermodinamiÄ?na minimizacija generiranja entropije odjemne parne kondenzacijske turbine v toplarnah in predlogi izboljĹĄav v procesu.

s prenosom, upravljanjem in trgovanjem z njo ter vzdrĹževanjem energetskih sistemov zanimivi tudi za okolja, ki se zavedajo pomembnosti racionalne rabe energije in s tem povezanimi vplivi na stroĹĄke poslovanja.

Velika zaposljivost diplomantov

V Ä?asu, v katerem delovnih mest ni veliko, so pomembni tudi podatki o zaposlitvenih moĹžnostih ĹĄtudentov po konÄ?anem ĹĄtudiju. ÂťMalokatera fakulteta se lahko pohvali s tako malo iskalci zaposlitve svojih ĹĄtudentov na zavodu za zaposlovanje, kot se lahko naĹĄa fakulteta. Vse od prve generacije ĹĄtudentov, ki so konÄ?ali ĹĄtudij pri nas, se je na zavod prijavilo le 4,9 odstotka vseh diplomantov. Konec preteklega leta je bilo v celotni Sloveniji med iskalci zaposlitve prijavljenih le 6 naĹĄih diplomantov od

250, kolikor jih je uspeĹĄno konÄ?alo ĹĄtudij do danaĹĄnjega dne.

To kaĹže, kako je gospodarstvo ĹĄtudente fakultete za energetiko dobro sprejelo.ÂŤ

BogatejĹĄi za 4 milijone evrov vredno raziskovalno opremo

Sonja Novak je prepriÄ?ana, da poleg moĹžnosti za zaposlitev dijaki pri odloÄ?anju za ĹĄtudij ne spregledajo ĹĄe pogojev izobraĹževanja. Na fakulteti so ti na zavidljivi ravni. Konec lanskega leta je ustanova v okviru InĹĄtituta za energetiko v KrĹĄkem zagotovila dodatno raziskovalno infrastrukturo v vrednosti 4 milijone evrov.

Oprema zagotavlja moĹžnosti izvajanja raziskav na vseh stopnjah ĹĄtudija aero in hidro energetskih tehnologij, termomehanike in termoenergetike, spremljanje uÄ?inkovitosti energetskih pretvorb, visoko uÄ?inkovitih ele-

ktriÄ?nih strojev in pogonov, elektriÄ?nih vozil in plovil, materialov in njihove aplikativne uporabe v energetiki, samozadostnih in pametnih elektriÄ?nih omreĹžij ‌ ÂťZa ĹĄtudente so ob vstopu na trg dela zelo pomembna ĹĄe uporabna znanja. Ta so dodana vrednost, na fakulteti pa jih ĹĄtudenti pridobijo z delom v laboratorijih, kjer so v stiku z najsodobnejĹĄo tehnologijo v energetiki.ÂŤ Tudi sodelovanje ĹĄtudentov v projektih ima svojo ÂťteĹžoÂŤ, saj te aktivnosti pomenijo dopolnitev rednega uÄ?nega procesa, omogoÄ?ajo razvijanje inovativnosti, kreativno miĹĄljenje in druge kompetence, ki udeleĹžencem olajĹĄajo prehod iz izobraĹževanja do zaposlitve. Lani je bilo v projektno delo (tako Sonja Novak) predvsem v projekt Po kreativni poti do praktiÄ?nega znanja vkljuÄ?enih veliko njihovih ĹĄtudentov. đ&#x;”˛

Mestna obÄ?ina Velenje obveĹĄÄ?a vse zainteresirane osebe, da bo v Uradnem listu RS, ki bo izĹĄel v petek, 11. marca 2016, objavljen

Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov in/ali projektov, ki jih bo v letu 2016 sofinancirala Mestna obÄ?ina Velenje.

Javni razpis bo trajal do 11. aprila 2016.

Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena tudi na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (razpisi).

Vljudno vabljeni k sodelovanju.

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

10. marca 2016

OD SREDE do torka Mojca Ĺ truc

Sreda, 2. marca Zunanji minister Karl Erjavec je uspeĹĄno prestal interpelacijo, v kateri sta mu opozicijski NSi in SDS oÄ?itali ÂťzgreĹĄeno zunanjo politikoÂŤ.

SDS je predlagal razpis posvetovalnega referenduma.

Karl Erjavec je prestal interpelacijo.

Avstrija je zavrnila 231 prebeĹžnikov, ki so se pridruĹžili 326 prosilcem za azil pri nas.

Moskovska varuĹĄka, ki je dva dni pred tem obglavila deklico, nato pa z njeno glavo hodila po ulicah Moskve, je na sodiĹĄÄ?u zatrdila, da ji je obglavljenje ukazal Alah.

Kandidat socialistov za predsednika nove ĹĄpanske vlade Pedro Sanchez v 350-Ä?lanskem parlamentu ni dobil dovolj podpore, saj je zanj glasovalo le 130 poslancev. Ĺ e naprej so bile zaostrene razmere na grĹĄko-makedonski meji.

ÄŒetrtek, 3. marca VrhniĹĄki obÄ?inski svet je na izredni seji privolil v zaÄ?asni nastanitveni center, od vlade pa zahteva, da zagotovi varnost tamkajĹĄnjih prebivalcev in omejitev ĹĄtevila prebeĹžnikov.

Vlada je potrdila izhodiĹĄÄ?a za pogajanja z javnim sektorjem, ki predvidevajo postopno sproĹĄÄ?anje varÄ?evalnih ukrepov, tako da bi se do leta 2019 odpravili vsi ĹĄe veljavni varÄ?evalni ukrepi.

Poslanci so se na osemurni izredni seji o sistemski korupciji v zdravstvu strinjali, da ta v zdravstvu obstaja in da se je ne da odpraviti Ä?ez noÄ?, in konÄ?ali brez sklepov.

rem bi drĹžavljane vpraĹĄali, ali naj DZ sprejme zakonodajo, v kateri bo doloÄ?eno, da letno ĹĄtevilo prosilcev za mednarodno zaĹĄÄ?ito ne presega ĹĄtevila proĹĄenj za mednarodno zaĹĄÄ?ito v letu 2015.

DrĹžavni zbor je ob obstrukciji poslancev SDS in NSi s 45 glasovi za in ĹĄtirimi proti sprejel nov zakon o mednarodni zaĹĄÄ?iti.

Voditelji Rusije, Francije, NemÄ?ije, Velike Britanije in Italije so ugotovili, da strani v Siriji prekinitev sovraĹžnosti v glavnem spoĹĄtujejo. Ĺ panska policija je sporoÄ?ila, da je zaplenila okoli 20 tisoÄ? vojaĹĄkih uniform, ki so bile namenjene dĹžihadistiÄ?nim skupinam v Siriji in Iraku. Policija je odkrila povezave s t. i. Islamsko drĹžavo.

Sobota, 5. marca Premier Cerar je ocenil, da je predlog SDS za referendum o nastanitvi migrantov strokovno nedoreÄ?en in nepotreben.

TurĹĄka vlada je na zahtevo carigrajskega toĹžilca prevzela nadzor nad Ä?asopisom Zaman, ki ima najveÄ?jo naklado v drĹžavi, in s tem zadala nov hud udarec opozicijskim medijem.

V Pekingu se je zaÄ?elo zasedanje kitajskega ljudskega kongresa, najviĹĄjega zakonodajnega orga-

Francija je sklenila, da bo ĹĄe letos zaprla jedrsko elektrarno Fessenheim blizu nemĹĄke in ĹĄvicarske meje, ki je francoska najstarejĹĄa ĹĄe delujoÄ?a nuklearka.

SodiĹĄÄ?e v Teheranu je izreklo smrtno kazen za enega od najbogatejĹĄih Irancev Babaka ZandĹžanija, ker je drĹžavo ogoljufal za dve milijardi evrov v skupnem projektu izogibanja mednarodnim sankcijam.

Umrla je Nancy Reagan.

V eksploziji tovornjaka cisterne v mestu Hila, juĹžno od iraĹĄke prestolnice Bagdad, je bilo ubitih najmanj 60 ljudi, veÄ? kot 70 je ranjenih.

Ponedeljek, 7. marca Voditelji Ä?lanic EU so se sreÄ?ali na vrhu v Bruslju in se zavzeli za zaprtje t. i. balkanske poti, le

Angela Merkel je vztrajala pri nasprotovanju zaprtja balkanske poti.

Angela Merkel je vztrajala proti zaprtju. Turki so v zadnjem trenutku predstavili nove zahteve, in sicer, da naj za vsakega sprejetega migranta iz GrÄ?ije unija sprejme enega begunca.

Slovenski premier je ob tem poudaril, da je zaprtje balkanske poti za nezakonite migrante absolutno nujno.

V delih Srbije so razglasili izredne razmere zaradi poplav, potekale so tudi evakuacije.

V predmestju Sydneyja Ingleburnu sta umrla dva Ä?loveka: oboroĹžen moĹĄki je v industrijskem poslopju zajel talce, ubil enega, nato pa se ustrelil ĹĄe sam.

Na severozahodu Pakistana se je ob sodiĹĄÄ?u razstrelil samomorilski napadalec. Po podatkih policije je umrlo najmanj 13 ljudi, veÄ? kot 20 pa je ranjenih.

Torek, 8. marca Po zasedanju finanÄ?nih ministrov drĹžav z evrom so iz Bruslja sporoÄ?ili, da obstaja tveganje, da slovenski proraÄ?un za leto 2016 ne bo skladen s pravili. Premierja Cerarja so ob tem pozvali, da mora storiti veÄ?.

DrĹžavni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve BoĹĄtjan Ĺ efic je dejal, da po odloÄ?itvi predstavnikov EU o zaprtju balkanske poti priÄ?akuje, da se bo organiziran prehod migrantov

TurĹĄki predsednik Erdogan je ob dnevu Ĺžena poudaril, da je Ĺženska Âťpredvsem matiÂŤ.

skozi Slovenijo ustavil.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zavrnil vabilo na sreÄ?anje z ameriĹĄkim predsednikom Barackom Obamo in s tem presenetil celo Belo hiĹĄo, ki je zatrdila, da je za odpoved izvedela iz medijev.

ToĹžilstvo Bosne in Hercegovine je sporoÄ?ilo, da se nekateri dĹžihadisti iz BiH, ki so se pridruĹžili Islamski drĹžavi, Ĺželijo vrniti domov in so pripravljeni iti v zapor, samo da bi uĹĄli iz Iraka.

Kitajci ugotavljajo, da ohranjajo visoko gospodarsko rast.

Poslanci so se strinjali, da korupcija v zdravstvu obstaja.

GrĹĄke oblasti so opozarjale, da je v njihovi drĹžavi Ĺže skoraj 32 tisoÄ? prebeĹžnikov.

Nekaj ur po tem, ko je Varnostni svet ZN uvedel najstroĹžje sankcije proti Severni Koreji do zdaj, je Pjongjang s svoje vzhodne obale izstrelil ĹĄest raket kratkega dosega.

Petek, 4. marca SDS je predlagala razpis posvetovalnega referenduma, na kate-

Ženska Na celotni dolŞini traku prvega slovenskega filma ima Şenska odrezano glavo. Saj je ne potrebuje. Ženska tajnica kuha kavo. Moťki tajnik ureja pomembnosti.

Na Slovenskem so bile Ĺženske do zaÄ?etka tridesetih let prejĹĄnjega stoletja zaradi splava kaznovane z zaporno kaznijo do pet let.

V El Salvadorju so dandanaĹĄnji (!!) Ĺženske zaradi splava, Ä?etudi je spontan (!!!), kaznovane z do trideset let zapora! Predstavljaj si, draga bralka, vse preĹžemajoÄ?o boleÄ?ino ob tovrstnem telesnem zapletu, potem pa ĹĄe Kaja AvberĹĄek jeÄ?o. Lepo, ne? Ha! Zdaj pa k vaĹĄki romantiki. Zmotno je prepriÄ?anje, da so kmeÄ?ke druĹžine od vekomaj pridelale po veÄ? deset otrok. Nak! Obstajale so namreÄ? modre Ĺženske, ki so vedele, kako nadzorovati rojstva. Pred srednjim vekom, ko je bila mati Narava ĹĄe po pogansko spoĹĄtovana, so se otroci rojevali “iz ljubezniâ€?, dobesedno. Kadar je ĹživeĹža primanjkovalo, si misleÄ?i in razumni Ä?lovek paÄ? ni nakopal ĹĄe ene laÄ?ne glave. Ko je cerkveno gospostvo pridobilo moÄ?, je hotelo VEÄŒ in Ĺ E. Ozemlja! Delavcev! Slug! Hlapcev! Otrok torej! In tako so zaÄ?eli zaĹžigati Ä?arovnice. Kako kristalno jasno, kako zelo enostavno! Imenovati modro Ĺžensko, globoko povezano z naravo, poznavalko zeliĹĄÄ? in luninega razpoloĹženja, Ä?arovnico! Prve Ä?arovnice so zgorele, ker so vedele, kako nadzorovati rojstva! (Med njimi so bili tudi Ä?arovniki, vendar le v sledeh.) Hkrati se je s priĹžnic kriÄ?alo: “OtrĂłk, kolikor jih Bog dĂĄ!â€? Deset, dvanajst, Ä?e en umre, bo pa naslednji uporaben, Ä?e mati umre, bo pa njena sestra dobra!

V znoju in krvi in trpljenju boĹĄ rojevala! (Kako svinjsko drĹži, ĹĄe danes! Preverjeno! Pa ne bi bilo treba! PreuÄ?eno!) Ĺ˝enske so bile posiljevane, izposojali so si jih vsi moĹĄki Ä?lani druĹžine.

MoĹžje so se v svoje Ĺžene izpraznjevali ĹĄe istega dne, ko so rodile. Niti pomisliti ne upam na njihove boleÄ?ine, strah in sram. O Ĺženskem uĹžitku na tem mestu sploh nima smisla razpravljati.

KakĹĄen orgazem le. HudiÄ?ev fiĹžolÄ?ek, tista preÄ?udna stvar med Ĺženskimi nogami! (Skok v sedanjost: imam podatek, da od veÄ? tisoÄ? povpraĹĄanih slovenskih kmeÄ?kih ĹženĂĄ, starih okoli 80 let, v Ĺživljenju niti enkrat ni doĹživelo orgazma. Ena je menda omenila topel obÄ?utek med nogami, ko je nekoÄ? jezdila konja.) Rojevale so hlapce in dekle, masovna produkcija zastonj delovne sile. OÄ?etje mnogokrat niti imen vseh svojih otrok niso poznali. Lakota, bolezni, huda revĹĄÄ?ina. “Ti pa imaĹĄ menda Ĺže vse predolgo tisto umazano Ĺžensko stvar. Tvoj moĹž trpi, tako ne gre!

Zaradi tebe je zaÄ?el toliko piti, zato ti tudi kakĹĄno naloĹži, zasluĹžiĹĄ si!â€? Pravi duha polni cerkveni oÄ?e.

ZadnjiÄ? sem sliĹĄala tole: MoĹž se vrne iz vojne (ene izmed svetovnih) k svoji Ĺženi, na svojo slovensko kmetijo. ZaÄ?uti straĹĄansko slo, Ĺžena se mu upre, premikasti jo, namaĹže z lastnim drekom in obesi na sosedovo hruĹĄko. Ni kaznovan. Prav ji je. Lepo, ne?

Tako torej izgleda romantiÄ?na tradicionalna kmeÄ?ka druĹžina.

MoĹĄki princip je naravo posilil. Jo prekopal z ostrimi motikami in zoral s teĹžkimi plugi. Kot Ĺžensko telo. A da sem radikalna feministka? Nikakor. Govorim o Ä?loveÄ?nosti in Ä?loveĹĄkih pravicah. ÄŒLOVEK, razumeta? Pravim, kar je rekla Alma M. Karlin: Sem Ä?lovek Ĺženskega spola. In uporabljam veliko klicajev!

Za konec moram nujno omeniti visoko usposobljene kurdske bojevnice. Pripadniki islamske drĹžave se jih na smrt bojijo. Oni, ki ljubijo smrt bolj kot Ĺživljenje! Oni, ki se vendar ne bojijo (skorajda) niÄ?esar! In zakaj? ÄŒe takega Ä?loveÄ?njaka umori Ĺženska, zgrmi direktno v pekel, z glavo naprej!

Na kurdske bojevnice!

In ĹĄe: OSMI MAREC, DREK NA PALCI! đ&#x;”˛

na. Zbrani so ugotovili, da Kitajska ohranja visoko gospodarsko rast, lanska pa je bila vseeno najslabĹĄa v Ä?etrt stoletja.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je obiskal sahravijska begunska taboriĹĄÄ?a na jugu AlĹžirije.

V skladu z novimi sankcijami, ki so jih sprejeli ZdruĹženi narodi proti Severni Koreji, so na Filipinih zasegli severnokorejsko tovorno ladjo.

Nedelja, 6. marca V Kaliforniji je v 95. letu starosti umrla nekdanja prva dama ZDA Nancy Reagan, Ĺžena ameriĹĄkega predsednika Ronalda Reagana.

Avtobusna ni parkiriĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj – Ĺ oĹĄtanjska avtobusna postaja je potrebna temeljite obnove. Ne samo zato, ker je zastarela, ampak tudi zato, ker je nefunkcionalna. Avtobusi, ki jim je namenjena, vÄ?asih komaj zmorejo zapeljati vanjo. VÄ?asih pa je to celo nemogoÄ?e, kot je videti na tej fotografiji.

Treba je bilo poÄ?akati, da je voznik parkirano vozilo umaknil, kar je tokrat trajalo le nekaj minut. Ĺ e pred nedavnim pa je bilo treba na voznika parkiranega avtomobila Ä?akati menda celo pol ure. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

MED VAMI

10. marca 2016

Svetovanje odraslim v izobraĹževanju V Savinjski regiji oblikujejo regionalno mreĹžo partnerjev, namenjeno odraslim in njihovim potrebam po svetovanju, povezanim z izobraĹževanjem Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 3. marca – V MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru Velenje sta v Ä?etrtek direktor Ĺ olskega centra mag. Ivan Kotnik in direktorica Ljudske univerze Brigita KropuĹĄek Ranzinger podpisala Dogovor o oblikovanju regionalne mreĹže partnerjev v Savinjski regiji na podroÄ?ju svetovanja odraslim, povezanih v izobraĹževanju.

Gre za nadaljevanje projekta GOAL (Guidance and Orientation for Adult Learners), Svetovanje odraslim v izobraĹževanju, ki naloge in dejavnosti povezuje s sodelovanjem partnerskih institucij in podjetij v regionalnem okolju. ÂťProjekt skuĹĄa v Slovenijo vnesti smernice Evropske unije. V vseh resolucijah, strategijah je poudarjeno poveÄ?anje vkljuÄ?evanja odraslih v razliÄ?ne oblike uÄ?enja in izobraĹževanja ter priznavanje neformalno pridobljenih znanj, da bi poveÄ?ali moĹžnosti za zaposlovanje, vkljuÄ?evanje v druĹžbo in na trg dela s podporo svetovalnih dejavnosti za odrasle,ÂŤ pravi direktorica Ljudske univerze Velenje. Nosilec projekta v Sloveniji je Mini-

strstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport, ki bo izvedbo dejavnosti in delovanje partnerske mreĹže spremljalo v dveh okoljih; eno od obeh je obmoÄ?je delovanja

generacije. ÂťIzobraĹževati se je treba celo Ĺživljenje. Celo Ĺživljenje je treba iskati moĹžnosti, priloĹžnosti, uporabna znanja za to, da Ä?im bolj

Prvo sreÄ?anje partnerjev, za nove je ĹĄe odprto, so izvedli tam, kjer je most med izobraĹževanjem in delom, na MIC-u.

Alma PuÄ?nik, BSH, HiĹĄni aparati: ÂťVeseli smo vsake pobude, ki prispeva k dvigu izobraĹževalne kulture zaposlenih.ÂŤ

Pogodbo sta podpisala mag. Ivan Kotnik in Brigita KropuĹĄek Ranzinger.

Svetovalnega srediĹĄÄ?a Velenje in Ĺ olskega centra Velenje. Sicer pa poleg Slovenije v projektu sodelujejo ĹĄe partnerji iz Belgije, ÄŒeĹĄke, Islandije, Litve, Nizozemske in TurÄ?ije.

Direktor Ĺ olskega centra, sopodpisnik dogovora za Savinjsko regijo, ugotavlja, da se v izobraĹževanju vedno manj delimo na

uÄ?inkovito preĹživimo obdobje poklicnega udejstvovanja.ÂŤ Veliko priloĹžnosti za to je na MIC-u, kjer zdruĹžujejo delo in uÄ?enje in predstavljajo most med izobraĹževanjem in delom.

Pohvalil se je, da so na tem podroÄ?ju Ĺže pred leti na Ĺ olskem centru naredili Piko na i. ÂťTo je bil center, na kaerem so dijaki

preko virtualnih svetov, dobili vrsto odgovorov na vpraĹĄanja, kot so: se izobraĹžujejo za uporabna znanja, je poklic, za katerega se izobraĹžujejo, zaposljiv, se

je mogoÄ?e preĹĄolati, kam, kako ... Ljudske univerze so naredile Svetovalna srediĹĄÄ?a, Zavodi za zaposlovanje CIPZ-e ... Ampak vse je bilo loÄ?eno. Zdaj pa priÄ?akujem, da bo vsak, ki bo priĹĄel z Ĺželjo ali potrebo po izobraĹževanju, pri enih vratih dobil znanje in izobrazbo, na naslednjih se bo pa Ĺže zaposlil.ÂŤ Kaj pa priÄ?akovanja partnerjev, podjetij? Podjetje BSH, HiĹĄni aparati Nazarje, je sodelovalo Ĺže na prvem sreÄ?anju. Alma PuÄ?nik je dejala, da zaposlene

spodbujajo k pridobivanju novih znanj, spretnosti in kompetenc, zato se jim sodelovanje zdi pravĹĄnje. ÂťPri nas kulturo izobraĹževanja postavljamo zelo visoko.

Veseli smo vsake pobude, s katero bi jo lahko ĹĄe poveÄ?ali. S sodelovanjem v regionalni mreĹži, v katero so nas povabili na Ljudski univerzi, pa si Ĺželimo kot druĹžbeno odgovorno podjetje prispevati tudi k razvoju izobraĹževalne kulture v dolini in ĹĄirĹĄe.ÂŤ đ&#x;”˛

Musi zaokroĹžil Spominski park

Cilj naj bi bil ceneje in bolje

Kip znamenitega pedagoga, bibliotekarja, kmetovalca in hraniÄ?niÄ?arja je Ĺ oĹĄtanju podarila NLB

V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pomisleki ob uvajanju pilotnega projekta zbiranja odpadnega papirja pri gospodinjstvih – Na Prednosti Med prednosti zbiranja odpaekoloĹĄkih otokih od zdaj veÄ? prostora za dnega papirja pri gospodinjstvih pa so Ä?lani odbora uvrstili boljĹĄo zbiranje stekla

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 4. marca – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in Osnovna ĹĄola Karla Destovnika – Kajuha sta v petek dopoldne pripravila slovesnost ob umestitvi doprsnega

Peter Musi je bil pedagog, bibliotekar, kmetovalec, hranilniÄ?ar. Leta 1844 je v Ĺ oĹĄtanju ustanovil prvo ĹĄolsko hranilnico. Ta ni bila samo prva na slovenskih tleh, ampak na celotnem ozemlju Avstro-Ogrske monarhije.

Tatjana PodgorĹĄek

PoroÄ?ali smo Ĺže, da bo v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki prihodnji mesec stekel pilotni projekt zbiranja odpadnega papirja na izvoru, torej pri gospodinjstvih. Tako bodo ta poleg Ĺže dveh (za plastiko in za meĹĄane komunalne odpadke) dobila ĹĄe tretji zabojnik, na ekoloĹĄkih otokih, kjer so obÄ?ani odpadni papir odlagali sedaj, pa bo le zabojnik za steklo. Ko so o pilotnem projektu pred nedavnim spregovorili Ä?lani odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne sluĹžbe omenjene obÄ?ine, so ob uvedbi novosti izrazili nekaj pomislekov, s katerimi so Ĺže seznanili koncesionarja – podjetje PUP Saubermacher Velenje.

S kipom Petra Musija so zaokroĹžili zgodbo o ĹĄoĹĄtanjskih veljakih v Spominskem parku.

kipa Petra Musija v Spominski park pred ĹĄolo. Kip je obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj januarja letos podarila NLB, d. d. ÂťNjihove donacije smo zelo veseli. S postavitvijo kipa v Spominski park je ta pomembno zaokroĹžil podobo,ÂŤ je dejal Ĺžupan Darko Menih. Ravnateljica mag. Majda ZaverĹĄnik – Puc je dodala, da se je s tem zakljuÄ?ila ĹĄe ena lepa zgodba in dosegla cilj. ÂťVesela bom vsakega obiskovalca, ki se bo ustavil v Spominskem parku in si ogledal, kdo so bili naĹĄi veljaki. Park je ponos Ĺ oĹĄtanju, ĹĄoli in vsem zanamcem, ki bodo nekoÄ? hodili po teh poteh.ÂŤ

Anton Adam, direktor podruĹžnice NLB Savinjsko–koroĹĄke v Velenju, ki se je tudi udeleĹžil slovesnosti, pa je povedal, da so na Musija ponosni tudi oni. Zato so leta 1976 dali uliti njegov kip, da je krasil njihovo poslovalnico. ÂťKo pa smo zvedeli, kako zelo si kip Ĺželijo v Ĺ oĹĄtanju, smo jim ga podarili.ÂŤ đ&#x;”˛

Pomanjkljivosti

Po mnenju Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janka KopuĹĄarja ima projekt prednosti, a tudi pomanjkljivosti. ÄŒlani odbora so med njimi poudarili predvsem pomislek glede odvoza meĹĄanih komunalnih odpadkov. Po novem bodo namreÄ? Ä?rne posode praznili na tri tedne, sedaj jih na 14 dni. ÂťV toplejĹĄih dneh, ĹĄe zlasti poleti, se lahko iz Ä?rnih za-

bojnikov ĹĄiri smrad, zato v lokalni skupnosti Ĺželimo, da ostane odvoz vsebin iz teh urejen tako, kot je bil doslej. S koncesionarjem smo se dogovorili za budno spremljanje koliÄ?in zbranega odpadnega papirja in meĹĄanih komunalnih odpadkov. Upam, da bodo rezultati upraviÄ?ili takĹĄen naÄ?in zbiranja odpadkov, kajti zakonske in tehniÄ?ne omejitve pri podjetju obstajajo, doloÄ?ene obveznosti pa izhajajo ĹĄe iz koncesijske pogodbe, zato je sedaj znotraj tega treba poiskati primerne reĹĄitve.ÂŤ TeĹžave se lahko pojavijo pri gospodinjstvih tudi s prostorom za tretji zabojnik. Trije predstavljajo Ĺže manjĹĄi ekoloĹĄki otok, za katerega pa vsa gospodinjstva nimajo prostora. Tretji pomislek v zvezi z uvedbo piPodatki o tem, koliko meĹĄanih komunalnih odpadkov in papirja se je nabralo v obÄ?ini lani, bodo znani v naslednjih dneh. Leta 2014 jih je bilo – po podatkih podjetja Pup Saubermacher – meĹĄanih 390 ton, papirja pa 45 ton.

lotne novosti pa so Ä?lani odbora izrazili ĹĄe za obstojeÄ?e ekoloĹĄke otoke. Teh je v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki veÄ? kot 30. ÄŒeprav niso veliki, bodo z ukinitvijo zabojnika za zbiranje papirja postali preveliki. Po zagotovilih koncesionarja bodo stvari uredili tako, da bo na njih od zdaj veÄ? prostora za zbiranje stekla.

urejenost ekoloĹĄkih otokov in tudi okolja. Ob vremenskih nevĹĄeÄ?nostih, sploh v vetrovnih dneh, je nepravilno odloĹžen odpadni papir raznaĹĄalo po okolju. Prav tako bo nov naÄ?in zbiranja papirja ÂťskrajĹĄalÂŤ prste tistim, ki so ga odnaĹĄali z ekoloĹĄkih otokov in ga kot surovino prodajali naprej.

Nov naÄ?in zbiranja odpadnega papirja ne bo poveÄ?al zneskov na poloĹžnicah gospodinjstev. Na daljĹĄi rok naj bi se, po zagotovilih koncesionarja, storitev celo pocenila. ÂťPoleg tega si prizadevamo, da bi obÄ?ani v vseh treh obÄ?inah Ĺ aleĹĄke doline plaÄ?ali za ravnanje z odpadki enako ceno.ÂŤ Sicer pa so v obÄ?ini projekt podprli, poudarja Janko KopuĹĄar, saj je njegov osrednji cilj zmanjĹĄanje koliÄ?in meĹĄanih komunalnih odpadkov, ki predstavljajo neposredno obremenitev okolja in so tudi cenovno za uporabnike storitve manj ugodni. Po ugotovitvah koncesionarja namreÄ? nekateri uporabniki ĹĄe vedno odlagajo papir v Ä?rne zabojnike – med meĹĄane komunalne odpadke. Z novo storitvijo bodo tako pomagali tistim, ki jim je bil ekoloĹĄki otok preveÄ? od rok, in tistim, ki niso bili pripravljeni prevzeti odgovornosti za loÄ?eno zbiranje odđ&#x;”˛ padkov. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

Nagrada za Stopetkrat o Ĺ oĹĄtanju

Bogomir Veras in Ljerka Belak navduĹĄila Ĺ marÄ?ane

Ĺ oĹĄtanj v Ĺžepni monografiji, z malo besed in veliko povedanega Kropa, Ĺ oĹĄtanj, 27. februarja – V Kropi na Gorenjskem so podelili priznanja NaĹĄa Slovenija. Z njim gibanje Kultura – Natura Slovenija nagrajuje prizadevanja posameznikov, druĹĄtev in drugih civilnih pobud pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediĹĄÄ?ine ter krajine.

Priznanja podeljujejo v ĹĄtirih kategorijah – ohranjanje dediĹĄÄ?ine, raziskovanje in uveljavljanje dediĹĄÄ?ine, zasluge posameznikov in organizacij ter izobraĹževanje, usposabljanje in ozaveĹĄÄ?anje.

V kategoriji izobraĹževanje, usposabljanje in ozaveĹĄÄ?anje je priznanje prejela ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj za Stopetkrat o Ĺ oĹĄtanju v enem odstavku.

10. marca 2016

Publikacijo v Ĺžepnem formatu je oblikoval avtor Rok Poles. Z njo obeleĹžuje tri mejnike: 660. obletnico prve omembe trga Ĺ oĹĄtanj, 105. obletnico mesta Ĺ oĹĄtanj in 20-letnico nove ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Besedilo je napisano poljudno, vsaka tema je zajeta v en sam odstavek, ki je podnapis k izvirnim ilustracijam. Te so enostavne, nazorne, pogosto tudi humorne. Liki nagovarjajo in animirajo tako otroke kot odrasle obiskovalce. Ĺ oĹĄtanj v Ĺžepni monografiji, z malo besed in veliko povedanega, je bilo reÄ?eno v obrazloĹžitvi nagrade. đ&#x;”˛

Ĺ martno ob Paki, 3. marca – Jubilejno 40. leto obstoja GledaliĹĄÄ?a pod kozolcem so v Ĺ martnem ob Paki zaÄ?eli z nadvse imenitnim dogodkom – s sreÄ?anjem z dobitnico BorĹĄtnikovega prstana in JeĹžkove nagrade, gledaliĹĄko igralko Ljerko Belak, ter igralcem in reĹžiserjem Bogomirjem Verasom. V nabito polnem knjiĹžniÄ?nem prostoru sta z moderatorko veÄ?era Tatjano Vidmar prisotnim poldrugo uro nizala spomine na nepozabno sodelovanje z GledaliĹĄÄ?em pod kozolcem; spregovorila sta o svo-

drugmu ogenj dajmo,ÂŤÂŤ pravi Veras. ReĹžiser se spominja, da je tu prvi med slovenskimi teatri odpravil ĹĄepetalca: ÂťÄŒe igralec ne obvlada v celoti svojega teksta, pa tudi soigralÄ?evega, ne more v polnosti komunicirati.ÂŤ Ljerka se spominja svojega prvega obiska pri ĹĄmarĹĄkih gledaliĹĄÄ?nikih. Pri njih je naletela na temperament s Âťprav posebnim okusomÂŤ. In ko so dekleta po vaji vzela v roke ĹĄe kitaro in zapela, si je rekla: "Pa saj sem v Ä?isto drugem svetu."

jih pogledih na gledaliĹĄki profesionalizem in amaterizem, o aktualnem stanju v slovenski gledaliĹĄki produkciji, izvrstnih profesorjih Stanetu Severju in Pinu Mlakarju in ĹĄe marsiÄ?em.

Veras, ki je skupaj z nekaj navduĹĄenci iz Ĺ martnega ob Paki jeseni 1976 ustanovil ÂťkozolecÂŤ, gledaliĹĄke umetnosti nikoli ni delil na profesionalno in amatersko, ampak obstaja zanj le dobro ali slabo gledaliĹĄÄ?e. Prav veliki uspehi domaÄ?ega gledaliĹĄÄ?a (nastopi in nagrade, ne le v okviru ljubiteljskih Linhartovih sreÄ?anj, ampak tudi na profesionalnih – Teden slovenske drame, BorĹĄtnikovo sreÄ?anje, zastopanje Slovenije na mednarodnih festivalih), potrjujejo to njegovo tezo. Kot mlad igralec in reĹžiser se je od Ĺ marÄ?anov tudi sam uÄ?il. V tem kraju je naĹĄel veliko nadarjenih igralcev in pevcev in prav ta kombinacija je bila prednost te skupine. Ĺ˝e kar na zaÄ?etku so z Burnsovimi ÂťVeselimi beraÄ?iÂŤ presenetili in navduĹĄili slovensko gledaliĹĄko javnost, pa tudi in predvsem strokovno. Sledile so nove premiere in ĹĄtevilna gostovanja po domovini in tujini. ÂťPrav v tem gledaliĹĄÄ?u je, v polnosti pomena besed, zaĹživelo Linhartovo sporoÄ?ilo ÂťEden

Veras jo dopolni: "Dragi kozolÄ?ani, vi se sploh niste zavedali, kaj ste takrat pomenili v gledaliĹĄkem prostoru. Vedeli ste sicer, da ste dobri, kako zelo, tega pa ne." Ljerka ĹĄe danes, ko potuje po Sloveniji, kdaj pa kdaj komu omeni Ĺ martno ob Paki, in ko doda ĹĄe 'GledaliĹĄÄ?e pod kozolcem', ja, potem vedo vsi. ÂťIzbor repertoarja tega gledaliĹĄÄ?a je bil zahteven, a kvaliteten. V danaĹĄnjem tempu Ĺživljenja pa ljudje tudi na tem podroÄ?ju teĹžijo po instant vsebinah.

Vse mora biti hitro, hitro. Hitro je treba doseÄ?i, da se bodo ljudje smejali, in potem spet hitro domov,ÂŤ ĹĄe doda.

Predsednik ĹĄmarĹĄkega kulturnega druĹĄtva JoĹže Robida se je gostoma zahvalil z besedami: ÂťVidva sta naturalizirana Ĺ marÄ?ana. Miro je ogromno prispeval h kulturni samozavesti tako nas igralcev kot tudi kraja. Ob njem se nikoli nismo poÄ?utili 'amaterji', to pa zato, ker je v nas videl sebi enake partnerje igralce. Tudi za to smo mu ĹĄe danes hvaleĹžni.ÂŤ

mkp

Prva otroĹĄka slikanica o refleksoterapiji IzĹĄla je slikanica ÄŒudeĹžna stopala, ki prva pri nas otrokom pribliĹža temo refleksoterapije, veÄ? tisoÄ?letij stare zdravilne metode, pri kateri s pritiskanjem in masiranjem refleksnih con na stopalih vplivamo na sproĹĄÄ?anje in ravnovesje celotnega telesa.

Zgodba pripoveduje o deklici Oli in njeni babici ter knjigi ozdravitve, ki jo babica nekega dne podari Oli. Knjiga ozdravitve razkriva starodavna znanja o refleksnih toÄ?kah na stopalih, s pomoÄ?jo katerih se radovedna Oli dotika svojih oÄ?i, uĹĄes, svojega srca, pljuÄ?, hipofize ... Babica nauÄ?i Oli zaupati vase in tako Oli zaÄ?ne stopati po poti, obsijani z mavrico.

Otroci in starĹĄi v zgodbi in ilustracijah spoznavajo anatomijo Ä?loveka in Ä?udeĹžne toÄ?ke na stopalih, ki telo spodbujajo k lahkotnemu bivanju in samoozdravitvenemu procesu. Slikanica je prevedena tudi v angleĹĄÄ?ino, s Ä?imer lahko otrok pridobiva dodatno znanje.

Avtorica zgodbe in ilustra-

cij, VelenjÄ?anka Ivana Pajenk, se je za to temo odloÄ?ila v zavedanju, da v naĹĄem okolju manjka znanja o tej zdravilni metodi, in v Ĺželji, da bi Ä?im veÄ? ljudi spoznalo njene koristi in bi znali osnovne prijeme tudi izvajati pri sebi in svojih najbliĹžjih. S slikanico Ĺželi tudi spremeniti naĹĄ odnos do stopal, ki so za mnoge ĹĄe vedno nekaj umazanega, kar je treba skrivati pred svetom.

Slikanico smiselno dopolnjujejo plakati z vrisanimi refleksnimi toÄ?kami ter ninice, Ĺživobarvne mehke blazinice v obliki stopala, ki otrokom sporoÄ?ajo, da so stopala nekaj Ä?istega in prijetnega za dotikanje.

Slikanica je Ĺže ob izidu zbudila veliko zanimanje starĹĄev, vrtcev in osnovnih ĹĄol, zato so v naÄ?rtu tudi delavnice za otroke in starĹĄe ter za skupine v vrtcih ter ĹĄolah, kjer bi spoznali osnovne tehnike in refleksne toÄ?ke. đ&#x;”˛

BoteÄ?aj sprejel deset bendov Predizbori sedmega nateÄ?aja za mlade in neuveljavljene glasbene skupine BoteÄ?aj so dali tri finaliste Tina Felicijan Leta 2010, ko je Matej Voglar postal vodja koncertnega programa na festivalu Kunigunda, se je prviÄ? odprl BoteÄ?aj – nateÄ?aj, namenjen glasbenim skupinam, katerih polovica Ä?lanov je mlajĹĄa od 27 let, nimajo posnetega albuma, lani niso veÄ? kot sedemkrat nastopali zunaj domaÄ?ega kraja in izvajajo avtorsko glasbo. Tako nateÄ?aj ni namenjen promociji Ĺže uveljavljenih bendov, ampak je oder za tiste, ki ĹĄe nimajo kilometrine in obÄ?instva. Voglar je namreÄ? iskal sveĹžino na glasbeni sceni, hkrati pa je Ĺželel mladim bendom omogoÄ?iti nastopanje.

BoteÄ?aj ne poteka le v Velenju

Sprva je bil to eden prvih veÄ?jih skupnih projektov velenjskega mladinskega centra in Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba, nato pa so se pridruĹžili tudi mladinski centri iz KrĹĄkega, Slovenj Gradca in ne-

kaj drugih manjĹĄih krajev, v katerih imajo mladi glasbeniki manj priloĹžnosti; a interesa ni bilo veliko. Tako so tudi letos predizbori potekali v Velenju, koroĹĄki prestolnici in v KrĹĄkem, predstavilo pa se je deset bendov iz vse Slovenije in tudi zamejstva. ÂťGlasbene komisije, ki so sestavljene iz lokalnih glasbenikov, so upoĹĄtevale tehniÄ?no izvedbo, inova-

â?ą

Finale bo v soboto, 2. aprila, ob 21. uri v mladinskem kulturnem klubu eMCe plac v Velenju

tivnost, nastop na odru, skratka vse, kar mora bend, ki bi rad nastopal, imeti,ÂŤ je povedal pobudnik in sporoÄ?il, da se bodo za glavno nagrado – snemanje videospota v Kunigundi, regionalnem multimedijskem centru, potegovali Ĺ lagvort na kraju iz Za-

Ljubljanski bend Imperij se na predizboru v Velenju ni uvrstil v finale. (Foto Tilyen Mucik)

greba, Spotless Minds iz Celja in Rootless Treefalls iz Rovt. Vsak zmagovalec predizobra pa dobi tudi snemanje demo posnetka, najbolje uvrĹĄÄ?eni pa ĹĄe nastop na veÄ?jih festivalih: v Velenju na Kunigundi in Dnevih mladih in kulture, na Generatorju v KrĹĄkem ter na slovenjgraĹĄkem ProĹĄtoku ali Dnevih mladih.

Kdaj je glasbenik uveljavljen?

Matej Voglar, sam vsestranski glasbenik, aktiven v ĹĄtevilnih zasedbah, odgovarja: ÂťUveljavljenost je pojem, ki si ga vsak glasbenik razlaga drugaÄ?e. ÄŒe hoÄ?e glasbenik Ĺživeti in sluĹžiti z glasbo, mu ta pojem pomeni nekaj drugega, kot Ä?e glasbo delaĹĄ za

zabavo. SploĹĄno mnenje pa je, da si uveljavljen, ko si prepoznaven – da vsakdo ve zate. Torej je odvisno tudi od obÄ?instva. ÄŒe hoÄ?eĹĄ sluĹžiti z glasbo, moraĹĄ biti tehniÄ?no odliÄ?en ali pa loviti niĹĄe, kot to uspeva raznim ‚‘fredijem milerjem‘. ÄŒe hoÄ?eĹĄ biti kakovosten glasbenik, moraĹĄ delati s srcem in ustvarjati, kar Ä?utiĹĄ. Samo tako lahko doseĹžeĹĄ to neko glasbeno veliÄ?ino.ÂŤ Nobeden od sodelujoÄ?ih bendov ni postal hit, precej pa je aktivnih na alternativni sceni in veliko koncertirajo po manjĹĄih klubih in za manj obÄ?instva. Med njimi so Karma Coma, Applesauce Lorraine, Dack Janiels, velenjski metalci Carnifliate imajo za sabo precej koncertov, izdali pa so tudi album.

Sodobne glasbe je veliko

Iz leta v leto se zanimanje za nateÄ?aj spreminja. Pred Ä?asom se je prijavilo tudi 40 bendov.

Vsako leto je poudarek bolj na kitarski glasbi. ÂťImamo pa tudi drugaÄ?ne izvajalce: kak elektronski bend, raperje, tudi pop skupine in izvajalce ĹĄansonov. NajveÄ? pa je hard rocka, alter rocka, vsako leto je tudi kaka metal skupina,ÂŤ Voglar predstavlja Ĺžanrsko pestrost.

đ&#x;”˛

Slavica PeÄ?nik

Sicer pa gre slovenska glasbena scena strumno v korak s Ä?asom in trendi niso tako zadaj, kot so nedavno bili. ÂťOdkar je toliko mreĹžij, prek katerih se lahko povezujejo ljudje s podobnimi interesi, v Sloveniji veliko bolj sledimo novim, alternativnim Ĺžanrom.ÂŤ Lani, denimo, je bil priljubljen trap, ki je hitro pridobil

â?ą

V Velenju je ves Ä?as veliko glasbenih skupin, a trenutno je mladih neuveljavljenih bendov bolj malo: med njimi so Night Flight, Replika in San Serif, ki igrajo predvsem priredbe

slovensko obÄ?instvo. Sicer pa Voglar spremlja alter rock sfero, ki je pestra predvsem v Ljubljani. ÂťVÄ?asih smo po celo leto Ä?akali na en koncert, ki je bil res dober.

Zdaj jih imaĹĄ vsak mesec toliko, da se teĹžko odloÄ?iĹĄ, na katerega boĹĄ ĹĄel, in bendi so dobri, kvalitetni,ÂŤ pravi poznavalec glasbe, ki marsikateri domaÄ?i in tuji bend pripelje tudi na velenjske odre. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

10. marca 2016

Milan KuÄ?an, prvi predsednik

KuÄ?an opozoril na naraĹĄÄ?anje faĹĄizma in rasizma

Knjigo zgodovinarja dr. BoĹža Repeta so v Ä?etrtek predstavili na pogovornem veÄ?eru v KnjiĹžnici Velenje

ÂťFaĹĄizem in rasizem sta zlo, ki latentno Ĺživita po vsej Evropi.

Pred tem smo si dolgo zapirali oÄ?i. Begunska kriza pa je v ljudeh sprostila najbolj mraÄ?ne strasti. Teh niso povzroÄ?ili begunci.

Begunska kriza je samo razkrila zlo, ki biva med nami in se ne bo nehalo niti, ko bo begunski problem reĹĄen. Menim, da bomo premajhno obÄ?utljivost za to, kar se dogaja, drago plaÄ?ali.ÂŤ

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 3. marca – KnjiĹžnica Velenje je v â˜ťÄ?etrtek pripravila pogovorni veÄ?er o knjigi zgodovinarja dr. BoĹža Repeta Milan KuÄ?an, prvi predsednik. Knjiga je izĹĄla pri zaloĹžbi Modrijan in je edina, ki celovito prikaĹže KuÄ?anovo Ĺživljenje od otroĹĄtva do danes ter njegov naÄ?in razmiĹĄljanja in politiÄ?nega delovanja v posameznih obdobjih.

Z Milanom KuÄ?anom in dr. BoĹžidarjem Repetom se je pred ĹĄtevilÄ?nim obÄ?instvom pogovarjal novinar JoĹže Krajnc, ki je bil v Ä?asu razpadanja Jugoslavije VeÄ?erov dopisnik iz Srbije in Kosova.

Dr. Repe je idejo za knjigo dobil v devetdesetih letih prejĹĄnjega stoletja, ko se je veliko ukvarjal z razpadom nekdaj skupne drĹžave

Milan KuÄ?an, JoĹže Krajnc, dr. BoĹžo Repe

in osamosvojitvijo Slovenije. Na to temo je izdal kar nekaj knjig, tako doma kot v tujini. ÂťLogiÄ?no je bilo, da napiĹĄem knjigo tudi o Ä?loveku, ki je osamosvojitev koordiniral oziroma rekel bi, da kar vodil.ÂŤ

Knjiga ni gorela

Lani decembra je peĹĄÄ?ica protestnikov pred KuÄ?anovo hiĹĄo v Ljubljani poskuĹĄala knjigo zaĹžgati. Dr. BoĹžo Repe se je na to dejanje odzval z besedami: ÂťNa neki Ĺžalosten naÄ?in bi bil lahko celo poÄ?aĹĄÄ?en, ker so me uvrstili med velike osebnosti, take, kot sta Ivan Cankar ali PrimoĹž Trubar.ÂŤ Milan KuÄ?an je k temu iskrivo dodal: ÂťJaz pa sem ugotovil, da je knjiga, kakrĹĄna koli Ĺže je, negorljiva.ÂŤ

Ker je Milan KuÄ?an za predsednika kandidiral ĹĄe enkrat, je pisanje premaknil na poznejĹĄi Ä?as. ÂťKot zgodovinar nisem Ĺželel pisati o ĹĄe aktualnem politiku. Sem pa v tistem Ä?asu zbiral gradiva, intervjuval. Obdobje, ki sem ga obdeloval, pa se je podaljĹĄalo na vse predsednikovo Ĺživljenjsko oziroma delovno obdobje.ÂŤ Knjiga je bila izdana v dokaj visoki nakladi za slovenske razmere, 4.000 izvodov, in takoj razprodana. Zdaj je v prodaji Ĺže ponatis. ÂťStrokovne ocene in kritike so dobre. Tudi ljudje na razliÄ?nih predstavitvah po Slo-

Ljudje jih na predstavitvah povsod toplo sprejemajo. Tako je bilo tudi v Velenju.

veniji nas in knjigo vedno toplo sprejemajo. Zasluga za to gre v glavnem bivĹĄemu predsedniku.

So pa seveda tudi ljudje, ki KuÄ?ana satanizirajo in del satanizacije sem zdaj postal tudi jaz. ÄŒe reÄ?em malce ironiÄ?no – pa niti ne preveÄ? – prevzel sem del njegovih sovraĹžnikov in ga malce razbremenil.ÂŤ Se knjigi v prihodnje obeta ĹĄe kakĹĄna dopolnitev? Ko gre za

Harfa pa, kot bi se je bali Projekt Harfonija je poziv slovenskim skladateljem, naj veÄ? piĹĄejo za harfo Tina Felicijan

Pred enim letom je na pobudo sijajne harfistke, domaÄ?inke Tine Ĺ˝erdin, pri DruĹĄtvu slovenskih skladateljev izĹĄla zgoĹĄÄ?enka z naslovom Harfonija – harfa v delih slovenskih skladateljev. Mojstrica si je namreÄ? na neki toÄ?ki ustvarjanja zaĹželela, da bi svoje glasbene izvedbe posnela, Radio Slovenija pa ji je stopil naproti pod pogojem, da snema slovensko literaturo. Med dvoletnimi snemanji jo je ta posrkala vase, v Ä?asu usklajevanj predstavitvenih koncertov pa je projekt dobil novo razseĹžnost. Zdaj je obrnjen predvsem v prihodnost. ÂťNjegov namen je naÄ?rtno izvajanje slovenske glasbe za harfo – tako solistiÄ?ne kot komorne – s promocijo tovrstne glasbe v tujini ter spodbujanje nastanka novih del za ta instrument,ÂŤ je povedala Tina, ki se je po predstavitvi zgoĹĄÄ?enke na Ptuju in v Mariboru mudila tudi v domaÄ?em Velenju, zdaj pa se pripravlja na nastope v Ljubljani in na Dunaju. Poleg njene producentke Janje Velkavrh so v prijetni ekipi interpreti, ki so v tem Ä?asu postali krasni prijatelji: flavtistka Mateja Kremljak in violist Rostyslav Denysyuk iz SNG opere in baleta Maribor, profesor harmonike PrimoĹž Kranjc ter kanadsko-slovenska sopranistka Theresa Plut, ki izvaja sodobno literaturo in zelo teĹžka dela za vokal skladatelja Iva PetriÄ?a – tako jih je predstavila Tina.

Slovenske glasbe za harfo ni veliko

V tem Tina Ĺ˝erdin vidi teĹžavo. ÂťÄŒutim, da ima veliko slovenskih – sicer odliÄ?nih skladateljev – pred harfo neko strahospoĹĄtovanje.

A je strah nepotreben. Tako je stranski namen naťega projekta Harfonija opogumljanje slovenskih skladateljev k pisanju za ta instrument, seznanjanje s problematiko tega instrumenta, svetovanje skladateljem, kako pisati. Želim si, da bi v prihodnosti tudi

zbiranje zgodovinskega gradiva, se zgodba zlepa ne konÄ?a? Dr. Repe meni, da bi obseĹžno knjigo lahko prej skrajĹĄal kot odebelil. ÂťKnjiga je temeljno zgodovinsko delo. S tem namenom sem jo pisal. ÄŒe bi z njo hotel zaobjeti ĹĄirĹĄo publiko, bi moral pisati bolj senzacionalistiÄ?no. Ampak to seveda ni delo zgodovinarja.

Odkriti pa se da ĹĄe marsikaj, na primer v arhivih bivĹĄe Jugosla-

vije. Nekaj gradiva je tudi ĹĄe v njegovih osebnih arhivih, zlasti njegovih dnevnikih. Tu je bil zelo zadrĹžan. Uporabil sem lahko le del tega. Bo pa gotovo nekoÄ? tudi to priĹĄlo v javnost. KuÄ?an je zelo soÄ?en, duhovit Ä?lovek, ki ima tudi odliÄ?ne oznake za ljudi.

V tem trenutku pa teh pogledov in pogledov na druge aktualne politike paÄ? ĹĄe ne Ĺželi razkriti.ÂŤ đ&#x;”˛

Bele pesmi Velenje, 2. marca – Knjiga Belih pesmi, pesnika, popotnika, glasbenika in publicista Danija BedraÄ?a, ki jo je pred nedavnim izdalo Glasbeno literarno druĹĄtvo Aletheia, je zbirka 44 pesmi, zapisanih tudi na osnovi dobrih kritik prejĹĄnjih petih izdaj, predvsem zbirke Zajec v katedrali. Pesmi v knjigi so tokrat oblikovane kot klasiÄ?na poezija, najveÄ?krat urejene v trikrat po ĹĄest vrstic. Avtor je Ĺželel tudi vizualno opozoriti bralca, da gre za poezijo, pri tem pa se ni omejeval z rimami. Bele pesmi so nastajale urejeno in naÄ?rtno, tudi vsebina, ki je oÄ?iĹĄÄ?ena ljubezenske lirike, ni nastala iz trenutnega navdiha, pesnik se skozi njo dotika predvsem socialnih in drugih bivanjskih vpraĹĄanj. Bela barva, ki jo uporablja v pesmi v vseh oblikah in naÄ?inih pa mu ustvarja moĹžnost neÄ?esa svetlega, vseobsegajoÄ?ega.

Predstavitev knjige je bila v vili Bianci v Velenju, z avtorjem so se poleg Tatjane Vidmar, ki je vodila pogovor, druĹžili Ä?lani Literarnega druĹĄtva Hotenja in ostali prijatelji dobre literature. Ker je veliko

Na koncertu v Velenju so izvedli del programa z zgoĹĄÄ?enke. Da bi opozorili na svojo Ĺželjo, naj se projekt nadaljuje, pa so izvedli ĹĄe nekaj drugih del. Pri nastanku nekaterih je sodelovala Tina Ĺ˝erdin: Harficum za harfo TomaĹža BajĹžlja, Atanos za harfo in harmoniko Gregorja Pompeta ter Nokturno za violino in harfo Janija Goloba.

â?ą

ÂťHarfonija je moj identitetni projekt. Skozi ta projekt sem se na zelo lep in intimen naÄ?in povezala s svojo domovino, saj Ĺže od leta 1999 veÄ?ino Ä?asa preĹživljam v tujini.ÂŤ Tina Ĺ˝erdin

zaradi Harfonije nastalo Ä?im veÄ? solo skladb za harfo in repertoar, primeren za glasbeno ĹĄolstvo, ki ga res zelo primanjkuje.ÂŤ Harfa se predvsem pojavlja kot komorni instrument v razliÄ?nih kombinacijah, kot solistiÄ?ni pa veliko manj. Poleg tega si vedno isti skladatelji upajo pribliĹžati harfi in zanjo pisati. ÂťVelik del se jih izogiba pisanju za harfo, ker se jim zdi, da je ne razumejo,ÂŤ ugotavlja glasbenica in pojasnjuje, da je harfa tehniÄ?no nekoliko poseben instrument, a ne toliko zapleten kot

drugaÄ?en. ÂťUstvarjeni so veliki predsodki, da je harfo zaradi mehanizma pedalov teĹžko razumeti in pisati zanjo. To ni res, je pa drugaÄ?e kot za ostale instrumente. Notni zapis je podoben klavirskemu, izvajalska tehnika pa je popolnoma drugaÄ?na. Malo skladateljev je, ki se upajo poglobiti v te naĹĄe posebnosti,ÂŤ pravi in dodaja, da avtorji s Harfonijo Ĺželijo postati naslov, na katerega se skladatelji lahko obrnejo z vpraĹĄanji.

Poleg pomoÄ?i slovenskim skladateljem pa si je Tina Ĺželela okrepitve nacionalnega ponosa na dobro glasbeno izroÄ?ilo – na edicije DruĹĄtva slovenskih skladateljev, ki ga zelo spoĹĄtuje, pravi. ÂťV smislu promocije vsega tega dobrega si Ĺželim, da bi nas ta slovenska glasba zaÄ?ela povezovati doma ter posegla preko meja in nas tam uspeĹĄno in ponosno predstavljala.ÂŤ RazmiĹĄlja pa tudi o tem, da bi se na teh temeljih oblikoval kakĹĄen festival đ&#x;”˛ ali cikel koncertov za harfo. â€

Foto Dejan Tonkli

BedraÄ?eve poezije tudi uglasbene (te pesmi nastajajo posebej, loÄ?eno od ostale poezije), je Simona Kropec, vokalistka in kitaristka, spretno izbrala nekaj posebej dobrih. Zbirki, ki se zaÄ?ne s pesmijo 'Videl sem belo drevo' in konÄ?a s 'Kam si mi skrila tisto belo laneno srajco, mama?' na pot je nekaj misli zapisal dr. Ante BrstiÄ?, z voditeljico veÄ?era pa sta med drugimi Ĺživljenjskimi resnicami ugotovila tudi, da je temelj Ä?loveĹĄkega zla pohlep. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej

107,8

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

10. marca 2016

Ko zaÄ?neĹĄ plesati v folklorni skupini, postane to tvoj naÄ?in Ĺživljenja 45 let Ĺ aleĹĄkega folklornega druĹĄtva Koleda Velenje – Prihodnje leto v Ameriko Tatjana PodgorĹĄek

Jutri (v petek) in v soboto bosta ob 19.30 v domu kulture v Velenju koncerta, s katerima bo Ĺ aleĹĄko folklorno druĹĄtvo Koleda Velenje zaznamovalo 45-letnico delovanja. Fantje sreÄ?no! so naslovili celoveÄ?erna nastopa, zasnovali pa so ju kot zgodbo treh fantov, katerih rana mladost je prepletena, v kasnejĹĄih letih pa se njihove poti loÄ?ijo: eden odide v obljubljeno Ameriko, drugi k vojakom, tretji na ĹĄtudij v tujino, Ĺživljenje v domaÄ?i vasi pa teÄ?e naprej ‌ Katja Rizmal, strokovna vodja in vaditeljica pri folklorni skupini, ki velja za enega od prestiĹžnejĹĄih tovrstnih sestavov, je povedala, da so zaÄ?eli priprave na koncerta lani septembra in za to priloĹžnost postavili dva povsem nova spleta. Poleg vaj so se dobivali v garderobi, kjer so prali, likali, ĹĄivali in pripravljali kostume. Premierni plesni postavitvi bo tako zaznamovalo tudi nekaj novih belokranjskih kostumov. ÂťOcenili smo, da je jubilej vredno proslaviti iz veÄ? razlogov: 45 let ni tako kratek Ä?as. ÄŒe pa je preĹžetih ĹĄe z uspehi ter z dejstvom, da svoje poslanstvo opravljamo z odliko, je odloÄ?itev o praznovanju, kot se ĹĄika, na mestu.ÂŤ

Vsak nastop je uspeh

V tem trenutku v skupini pleĹĄe 60 plesalcev in plesalk, spremlja pa jih 10 glasbenikov. VeÄ?ina jih je iz Velenja in njegove bliĹžnje okolice. Koliko ur so preĹživeli na vajah, nastopih, koliko kilometrov poti doma in po svetu je za njimi, ne vedo. Jih pa nanje spominjajo lepi trenutki, zanimiva sreÄ?anja, ĹĄtevilna zavidanja vredna priznanja. Na vsa so ponosni, na vsak nastop, saj vsak zanje pomeni uspeh. Njihova najveÄ?ja nagrada pa so zadovoljni obiskovalci. Ti, pravi sogovornica, jih za vloĹženi trud vedno nagradijo z aplavzom, nasmehom

na obrazu. Samim 'kolednikom' pa delo v skupini pomeni? ÂťKo zaÄ?neĹĄ plesti v folklorni skupini, to postane tvoj naÄ?in Ĺživljenja.

Ne gre le za ure vaj na teden, pogostejĹĄa sreÄ?anja pred nastopi, ampak pri tem spoznaĹĄ najboljĹĄe prijatelje pod soncem, marsikdo se tudi zaljubi. Ko smo na primer lani potovali 42 ur na Portugalsko, smo v bistvu toliko Ä?asa skupaj Ĺživeli na avtobusu.ÂŤ

Znova veÄ? mladih

DruĹĄtvo sta ustanovila Mile in Neva TrampuĹĄ z namenom, da bi ohranjalo in gojilo plesno izroÄ?ilo in druge folklorne prvine.

Negostoljubni dom gradbenih delavcev Vsakdanjik nekdanjih Vegradovih delavcev je s sliko in besedo prikazal pisatelj, scenarist in reĹžiser Metod Pevec z dokumentarnim filmom Dom Tina Felicijan

ÂťSlovenija je nekoÄ? bila Slovenija,ÂŤ je dejal eden od nastopajoÄ?ih v dokumentarnem filmu o nekdanjih Vegradovih delavcih in njihovem boju z usodo. Zato je tudi priĹĄel v takrat obljubljeno deĹželo, v bodoÄ?o Ĺ vico, so ji pravili. Zdaj pa nima veÄ? vere v Slovenijo, ki ga je povsem razoÄ?arala. ÂťLjudje so nejeverni, ko vidijo film, ampak delavci imajo prav, ko za svojo situacijo krivijo Slovenijo – kriva je zakonodaja, ne le firme,ÂŤ opozarja reĹžiser Metod Pevec, ki je z dovoljenji za snemanje imel veliko teĹžav. Eno leto je potreboval, da mu je podjetje, ki loÄ?uje odpadke, dovolilo, da posname delovni proces, saj je bil tam zaÄ?asno zaposlen eden od junakov dokumentarca. ÂťNeÄ?esa se morajo bati,ÂŤ razmiĹĄlja reĹžiser, saj so vsi vedno zahtevali tudi avtorizacijo.

Film je posnel praktiÄ?no sam, saj so celotne filmske ekipe preveÄ? obremenjujoÄ?e za priÄ?evalce, ki otrpnejo pred njimi. Tako so bili pri snemanju bolj sproĹĄÄ?eni, pripovedi pa bolj pristne. Film je zaradi ĹĄtevilnih izzivov pripra-

vljal tako dolgo, da so priÄ?evalci dvomili, da bo sploh kaj iz tega.

Kdo bi jim zameril, saj so se iz izkuĹĄenj z Vegradom – Ä?eprav je bila to nekdaj dobra firma, pravijo – nauÄ?ili, da ne gre kar tako zaupati obljubam.

si mislimo. NaĹĄe Ĺživljenje se je tako spremenilo, da po dobre zgodbe ni veÄ? treba v neko eksotiÄ?no okolje, saj so na pragu ali pa za vrati.ÂŤ Vendar pa so zgodbe prikrite, saj se jih njihovi tragiÄ?ni junaki bojijo razkriti, boji-

ReĹžiserja Metoda Pevca (levo) sta spremljala tudi dva priÄ?evalca.

Kaj se je zgodilo s slovenskim proletariatom?

Pevcu se je nekdaj zdelo, da je samski dom v Ljubljani vesela hiĹĄa. Iz nje je bilo sliĹĄati razposajeno bosansko pesem, ki je nato potihnila. Veselja za golimi okni bi bilo veÄ?. ÂťV zadnjih Ä?asih so dobre, resniÄ?ne, boleÄ?e zgodbe bliĹžje, kot

jo se povedati, kaj se jim dogaja.

Ne upajo si protestirati, vÄ?laniti v sindikate, povedati naravnost.

Vsak se ukvarja samo s tem, kako kolikor toliko dostojno Ĺživeti, je opazil avtor. Ko niti dostojnega Ĺživljenja nimajo veÄ?, pa jih je preveÄ? sram, da bi o tem spregovorili. S takimi ljudmi je potem zlahka manipulirati. ÂťMislim, da je Ä?as, da nas ustvarjalce zaÄ?-

Skupina to uspeĹĄno poÄ?ne ĹĄe danes. ÂťGradivaÂŤ je na domaÄ?em ÂťvrtuÂŤ precej, a se kljub temu spogledujejo s tovrstnim izroÄ?ilom po vsej Sloveniji. Zato so v njihovem programu poleg postavitev iz tukajĹĄnjega okolja ĹĄe plesi, glasba in kostumi iz slovenske Istre, Bele krajine, Notranjske, Rezije, KoroĹĄke, Prekmurja, GoriÄ?kega. Zanimanje za delo v skupini se v zadnjem Ä?asu spet poveÄ?uje, in kar je spodbudno – med mladimi. ÂťVÄ?asih je priĹĄlo na sezono po 100 plesalcev, Ä?e pride sedaj ĹĄest parov, smo zelo veseli. Pomanjkanje kadrov je vÄ?asih kar precejĹĄnja ovira, prav tako pomanjkanje denarja.

A imamo sreÄ?o, ker nam stojijo ob strani Mestna obÄ?ina Velenje in tudi ostale ustanove.ÂŤ V zadnjih letih se namesto mednarodnih tekmovanj udeleĹžujejo bolj festivalov, se z veseljem odzovejo na povabila za gostovanja po Sloveniji, najveÄ?krat pa se predstavijo pred domaÄ?im obÄ?instvom.

Prihodnje leto Amerika

Do konca te sezone imajo dogovorjenih Ĺže nekaj nastopov, naÄ?rtujejo tudi priprave na novo sezono in na leto 2017, ko se bodo odzvali na povabilo za gostovanje v Ameriki. đ&#x;”˛

nejo bolj intenzivno in iskreno zanimati teme, ki so druĹžbeno aktualne in potrebujejo kritiÄ?en premislek tudi skozi umetnost.

Postavil sem si vpraĹĄanje, kaj se je zgodilo s slovenskim proletariatom od tistih Ä?asov, ko je bil kakor na oblasti, do danes. Izkazalo se je, da se je marsikaj spremenilo in Ĺžal za ljudi, ki Ĺživijo na spodnji stopnici, se je na slabĹĄe, seveda,ÂŤ je ugotovil.

Oseben pristop

Metod Pevec se je za to, da bi vzpostavil odnos, da bi pridobil zaupanje, preselil v samski dom za eno leto. Ko se je udomaÄ?il, je zaÄ?el snemati in zbral presunljive pripovedi tako gradbenih delavcev kot drugih stanovalcev ter tako razgrnil njihova ozadja, s Ä?imer je razoroĹžil vsakega gledalca, ki bi si mislil: ÂťSaj so si sami krivi, zakaj pa so priĹĄli, zakaj pa ne odidejo ‌ ÄŒeprav je bila Ĺžalostna hiĹĄa ob ĹželezniĹĄkih tirih tudi njegov dom, mu je odleglo vsakiÄ?, ko je za nekaj Ä?asa pobegnil iz njega. ÂťCelic, v katerih ni pravega Ĺživljenja, vedrine, se sicer navadiĹĄ, a te vseeno duĹĄijo. Z veseljem sem se jim odrekel.ÂŤ VeÄ?ina nastopajoÄ?ih v filmu Dom pa je ostala. Se je od snemanja kaj obrnilo? Razen tega, da je ĹĄe teĹžje, ne. Je pa dom od Vegrada v steÄ?aju kupila Mestna obÄ?ina Ljubljana in delavce namestila pod ugodnejĹĄimi pogoji, v katerih Ä?akajo na neizplaÄ?ane plaÄ?e, kako priloĹžnostno delo, predvsem pa na povrnitev dostojanstva. đ&#x;”˛

Medijski Hamlet AleĹĄ OjsterĹĄek

Veljavni Nacionalni program za kulturo 2014-2017 (NPK) nas na podroÄ?ju medijev zavezuje do leta 2017 opraviti celovit premislek glede urejenosti tega podroÄ?ja in pripraviti strategijo nadaljnjega razvoja podroÄ?ja. S tem namenom trenutno v Sloveniji poteka serija sreÄ?anj zainteresirane javnosti, ki po vsebinskih sklopih skuĹĄa osvetliti elemente javnega interesa, kot jih sicer poudari Ĺže sam NPK. Nekaj jih je zapisanih v sami Ustavi RS, primer je pravica do svobode izraĹžanja (kamor sodi tudi pravica do javnega obveĹĄÄ?anja in obveĹĄÄ?enosti), med ostalimi pa so obstoj kakovostnih sploĹĄno-informativnih Ä?asnikov, Ä?asopisov in revij, poveÄ?evanja dostopnosti medijskih vsebin za ranljive druĹžbene skupine in invalidno ovirane in obstoj televizijskih in radijskih programov posebnega pomena, Ä?e se iz ducata omejim in omenim le nekatere.

Prostor skupnega premiĹĄljevanja, ki se je (s fokusom na podeljevanje frekvenc in odgovornost v oglaĹĄevanju) odprl tudi v Velenju, je potrdil domnevo o obstoju ujetosti v lastno zanko, namreÄ?, da se na tem podroÄ?ju sicer kaĹžejo alternative in reĹĄitve, le da jih 15 let neuspeĹĄno naÄ?enjamo. Strategijo je zato nujno podpreti v Ä?asovnem okviru, kot ga predvideva NKP. Ĺ e posebej, ker se medijska krajina v zadnjem obdobju kritiÄ?no krÄ?i ravno na podroÄ?ju pestrosti in kakovosti. Trendi, izraĹženi v ĹĄtevilkah, potrjujejo upraviÄ?enost hitrega ukrepanja.

Primerov dobrih praks, kako se javni interes v medijski krajini kaĹže v Ĺživljenju posameznika, je veliko. VeÄ? jih je uspela pokazati tudi naĹĄa lokalna skupnost, mnenje so tako predstavili predstavniki lokalne skupnosti, poĹžarne varnosti in kulture, pravzaprav so odprli podroÄ?je zagotavljanja osnovnih Ä?lovekovih dobrin podroÄ?ja varnosti ter kakovosti in kulture bivanja. Namenoma poudarjam te sliĹĄane vidike, saj se ne morem znebiti obÄ?utka, da bo v boju legitimnih interesov, kjer se bosta v naslednji fazi ponovno udarila gospodarska pobuda in interes javnega dobrega, potrebno opreti ravno na te, ustavno zagotovljene pravice drĹžavljana Republike Slovenije. Namenoma jih izpostavljam tudi zato, ker so bile izraĹžene v okolju, za katerega v slovenskem prostoru velja sloves prepletenosti in izkazanega sodelovanja deleĹžnikov, kar se prav tako zdi kljuÄ?en element priprave Strategije. Kljub vsemu se ni mogoÄ?e izogniti zaznavi, da se javne razprave tiho udeleĹžuje tudi stran kapitala, ki ji reguliranje podroÄ?ja ne more biti v enakem, sploh pa ne javnem, interesu.

Realno se zdi, da bo Strategija morala iz javnih razprav potegniti dodatne elemente za prepoznavo in doloÄ?itev javne sluĹžbe na medijskem podroÄ?ju, in sicer za lokalna okolja in okolja posebnega pomena, pri Ä?emer je obstojeÄ?e stanje bolj razvito kot pred desetletjem, saj so elemente javnega interesa v lokalnih programih za kulturo zdaj po veÄ?ini razvile tudi obÄ?ine same.

Povezava nacionalnega programa za kulturo in lokalnih programov se tako kaĹžeta kot logiÄ?na naveza zaveznikov v cilju definicije javnega interesa na podroÄ?ju medijev in v nadaljevanju dveh, ki bi morala biti sposobna polje tudi zaĹĄÄ?ititi.

To seveda na neki naÄ?in pomeni, da si moramo predvsem in tudi sami znati jasno povedati, ali zaveze iz Lokalnega programa kulture razumemo kot obliko in kot vsebino ter ali jim nameravamo slediti. ÄŒe da, potem se zdi, da imamo pred sabo orkester, partituro in dirigenta, Ä?e ne, imamo uÄ?no uro, kot jo obiskujemo zgoraj omenjenih petnajst (15) let. Zagotovo bo zdaj prva na vrsti konsistentnost vodstva Mestne obÄ?ine Velenje in nosilcev ter deleĹžnikov Lokalnega programa za kulturo - doslednost slediti svojim zavezam in na tej podlagi zgraditi koalicijo podobno Ä?ujeÄ?ih. Od tega bo nato v pomembni meri odvisen poloĹžaj medijskih hiĹĄ VTV - VaĹĄa televizija in NaĹĄ Ä?as (Radio Velenje) ter biti ali ne biti novinar. đ&#x;”˛

Skupina, ki je tlakovala pot V torek, 1. marca, je DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov v vili Bianca pripravilo novo likovno razstavo s preprostim naslovom Skupina 83.

Na razstavi predstavlja svoja dela 19 posameznikov, ki so leta 1983 tvorili jedro druĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov. V priloĹžnostni zloĹženki je mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek o delu Skupine 83 zapisala: ÂťPosamezniki oblikujejo razliÄ?ne naÄ?ine polnosti likovnega, z oblikovanjem lastnega likovnega jezika, neposrednosti in refleksij. Avtorske Ĺželje, zmogljivosti in prizadevanja po raziskovanju in iskanju skrajnosti v mejah in zmoĹžnostih uporabljivih medijev pri vsakem zase in skupini kot celoti odstirajo nove razseĹžnosti produktov raziskovanega.ÂŤ Razstava je tudi nostalgiÄ?ni spomin na preteklost, na prehojeno pot druĹĄtva, ki danes uspeĹĄno nadaljuje zaÄ?rtano pot, ki jo je tlakođ&#x;”˛ vala tudi skupina 83.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Ob nedeljskih popoldnevih je radio njegov dom Rok Ĺ oĹĄter prihaja iz Spodnje Savinjske doline in je naĹĄ radijski sodelavec Ĺže kar nekaj let.

Je moderator in tonski tehnik v eni osebi.

O tem, kaj mu radijske aktivnosti pomenijo, pravi: ÂťVeliko.

ZaokroĹžujejo nekaj, kar rad poÄ?nem Ĺže vrsto let v svojem prostem Ä?asu. Tega bolje kot v stiku s posluĹĄalci, v druĹžbi z glasbo in vsem ostalim, res ne bi mogel bolje zapolniti. V prostem Ä?asu sem namreÄ? ĹĄe glasbenik, pevec, kitarist.ÂŤ Glasba je zanj Ĺživljenje, zagotavlja, in ta je bila tudi tista, ki ga je Âťpripeljala v radijske vodeÂŤ. Te je najprej ÂťokusilÂŤ na nekdanjem Radiu Polzela, po njegovi reorganizaciji pa je radijsko pot nadaljeval na naĹĄi ra-

dijski postaji. Tudi tu vztraja in bo vse dotlej, dokler bodo posluĹĄalci tako Ĺželeli in dokler ga bo urednica vabila k sodelova-

nju. Njegova pot in poti posluĹĄalcev in posluĹĄalk Radia Velenje se po navadi zdruĹžijo v nedeljskih popoldnevih. Takrat

1. MANUELLA - Blue and red 2. Ĺ˝AN SERÄŒIÄŒ - Summer story 3. SEBASTIJAN LUKOVNJAK - Tales of tomorrow

je studio Radia Velenje njegov dom. Takrat je glasbi odmerjenega obiÄ?ajno veÄ? Ä?asa kot v ostalih oddajah, veÄ? je stikov s posluĹĄalci. Sam oboĹžuje dalmatinsko, ĹĄe bolj pa slovensko glasbo. ÂťVeliko jo vrtim, ker menim, da je treba gojiti slovensko glasbeno kulturo, jo bolj ceniti.

Zadovoljen sem, ker to moje razmiĹĄljanje delijo z mano tudi posluĹĄalci in posluĹĄalke, kar mi ob klicih tudi povedo.ÂŤ Rok pravi, da uĹživa v trenutkih, ki diĹĄijo po lepem, kamor poleg petja ter igranja kitare uvrĹĄÄ?a tudi nedeljska sreÄ?anja s posluĹĄalci in posluĹĄalkami. Trudil se bo, da bo takih trenutkov tudi v prihodnje za vse Ä?im veÄ?. đ&#x;”˛

Pevec nekdanje fantovske skupine Westlife Brian McFadden in nekdanji Ä?lan skupine Boyzone Ketih Duffy bosta zdruĹžila moÄ?i in skupaj nastopila na turneji, na kateri bosta izvajala najveÄ?je uspeĹĄnice obeh nekoÄ? rivalskih skupin. Projekt dveh nekdanjih najstniĹĄkih idolov financira hotelska veriga Hilton, zato bosta glasbenika skupaj nastopila na dvanajstih nastopih po hotelih Hilton. Ĺ˝elita si, da bi njuno avanturo posnele televizijske kamere in da bi na koncu iz tega nastal dokumentarni film.

Ideja o vrnitvi na koncertne odre je presenetila ĹĄtevilne oboĹževalce skupine Westlife, saj je bil prav McFadden tisti, ki je leta 2004 zapustil skupino.

Stonesi na Kubi Rockerski veterani The Rolling Stones so napovedali, da bodo 25. marca v Havani odigrali brezplaÄ?en koncert na prostem. Na Kubi je tamkajĹĄnja komunistiÄ?na vlada svoj Ä?as prepovedala glasbo omenjene skupine, zato gre ne-

dvomno za prelomen dogodek.

Koncert so Stonesi dodali v sklop latinskoameriĹĄke turneje, ki bi se po prvotnem naÄ?rtu morala konÄ?ati 17. marca v mehiĹĄki prestolnici Ciudad de Mexico. Kot so sporoÄ?ili, bo brezplaÄ?ni koncert potekal na Ciudad Deportiva de la Habana in bo sploh prvi koncert kakĹĄne britanske rock skupine na prostem na Kubi. Slednja se sicer po otoplitvi odnosov z ZDA Ä?edalje bolj odpira svetu, nastop rockerskih legend pa je le ĹĄe dokaz veÄ? za to.

Prihaja Damir Avdić V soboto, 19. marca, bo v velenjskem eMCe placu nastopil bosanski glasbenik Damir Avdić.

Bosanski Psiho, kot ga tudi imenujejo, Ĺže nekaj let Ĺživi v Sloveniji, kjer je tudi poroÄ?en in velja za enega najbolj kritiÄ?nih bosanskih umetnikov. Je umetnik besede, ostre kot britev, neposredne kot strel v glavo, iskrene kot srce. Je pevec, pesnik, kitarist, bend, kantavtor oziroma antikantavor, igralec, pisec, mislec. Od izida prvega romana Na krvi ćuprija in debitantskega solo albuma ... od trnja i Ĺžaoka (SluĹĄaj Najglasnije!) si je

V tokratnem izboru pesmi tedna ste lahko izbirali med tremi skladbami z letoĹĄnje Eme. Zmagala je, tako kot na Emi, Manuella s skladbo Blue and red, s katero bo zastopala Slovenijo na letoĹĄnjem izboru evrovizijske popevke, ki bo v Stockholmu potekal od 10 do 14. maja.

Tp

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

GLASBENE novice

Westlife in Boyzone skupaj?

11

107,8 MHz

10. marca 2016

s ĹĄtevilnimi nastopi po drĹžavah bivĹĄe Jugoslavije pridobil status enega najpomembnejĹĄih avtorjev zadnjega desetletja in najostrejĹĄega pesnika Balkana. Ob njegovem velenjskem koncertu bodo zavrteli tudi dokumentarni film Pravi Ä?lovek za kapitalizem, ki prikazuje zgodbo o njem. Film reĹžiserja in scenarista DuĹĄana Moravca je potovanje med Avdićevimi knjigami, glasbenimi nastopi, gledaliĹĄko predstavo in Ĺživljenjem. Kamera ga spremlja na nastopih po Sloveniji in v mestih nekdanje Jugoslavije. Na odru stoji sam, spremljata ga le njegova kitara in glas. Poje o vojni in posledicah vojne, o kapitalizmu in ljubezni. Dogodek v eMCe placu se bo prihodnjo soboto priÄ?el ob 21. uri.

Jernej Zoran napoveduje Ĺže Ä?etrti album Slovenskih blues-rock kitarist Jernej Zoran predstavlja najnovejĹĄi singel z naslovom Bodi to, kar si. Z njim napoveduje Ĺže Ä?etrto samostojno ploĹĄÄ?o, pri nastanku katere mu pomaga spremljevalna zasedba Ministrstvo resnice – tokrat prviÄ? v postavi UrĹĄka Baković (vokal), Sebastjan Podlesnik (bas) in PrimoĹž Velikonja.

Jernej, ki je avtor glasbe, besedi-

la in aranĹžmaja, je odigral kitare in se podpisal tudi kot producent. Jernej je lani jeseni z druĹžbenokritiÄ?no skladbo Bruseljski predpraĹžniki zakljuÄ?il promocijo svojega tretjega samostojnega albuma z naslovom Romeo, Julija in tatovi sonca, v novem letu pa s skladbo 'Bodi to, kar si' napoveduje Ĺže Ä?etrti album.

Emo izkoristili za promocijo nove skladbe Hard rock skupina San Di Ego je svojo novo skladbo z naslovom Brez tebe premierno predstavila na letoĹĄnji Emi. ÄŒlane skupine je k nastopu na Emi pritegnila Ĺželja po novi izkuĹĄnji in ponujena priloĹžnost, da bi jih spoznalo ĹĄirĹĄe slovensko obÄ?instvo. Fantje lahko reÄ?ejo, da so ta cilj dosegli, Ä?eprav se v finale niso uvrstili. Tako glasbeno kot vizualno so pustili svoj peÄ?at.

MoÄ? in melodiÄ?na nota komada ni pustila ravnoduĹĄnih niti Ä?lanov Ĺžirije. Pozitivni komentarji so bili tudi na spletnem omreĹžju, mnogo ljudi je nad pesmijo izrazilo veliko navduĹĄenja. Ljubezensko rock balado Brez tebe sta napisala Nino OĹĄlak (glasba) in Igor PirkoviÄ? (besedilo), aranĹžma pa je delo benda.

1. Mladi odmev – Ne jamram, iĹĄÄ?em reĹĄitve 2. Ansambel Toneta Rusa – Vrni se domov 3. Vrisk – Muskontarska bogatija 4. Spev – Ona diĹĄi po pomladi 5. Kvintet do jutra – V naĹĄi druĹžbi 6. Toni SotoĹĄek z druĹžino – Je vaĹžno srce 7. Vikend – Mala 8. Aplavz – Ĺ tudent 9. Harmonk'n'roll – Mini kikl'ca 10. Zaka' pa ne – Pod poncami

www.radiovelenje.com

KING FOO King Foo predstavljajo novi videospot za skladbo ZaÄ?araj me, za katero so na Slovenski popevki prejeli nagradi za najboljĹĄi aranĹžma in najboljĹĄo izvedbo, kot najboljĹĄe pa so jih izbrali tudi kolegi sotekmovalci. Videospot je nastal v reĹžiji Mateja SuĹĄnika, kadri z bendom in klavirjem pa so posneti na Ljubljanskem barju.

FRENK NOVA IN KATAYA Svet je tvoj je naslov nove skladbe, ki je nastala v sodelovanju Frenka Nove in pevke Kataye. Katayo poznamo kot solistko in Ä?lanico skupine T-Angels, Frenka pa Ĺže od konca devetdesetih, ko je deloval ĹĄe v skupini Babilon. Od leta 2002 deluje tudi kot solist in v zasedbah The Frenkie's in Sopranos. Oba sta nastopila tudi v oddaji Znan obraz ima svoj glas.

ROBERT JUKIÄŒ Gomme de jour je naslov nove ploĹĄÄ?e jazz glasbenika Roberta JukiÄ?a, ki je nazadnje navduĹĄil z albumom Ĺ˝enske. Pri nastanku novega JukiÄ?evega albuma

so sodelovali kitarist Jani Moder, trobentaÄ? Igor Matković in bobnar Ĺ˝iga KoĹžar. Na albumu je enajst skladb, avtor vseh pa je Robert JukiÄ?.

RAIVEN Pevka Sara BriĹĄki Cirman, bolj znana kot Raiven, s singlom ÄŒrno bel, s katerim se je uvrstila v finale letoĹĄnje Eme, tudi napoveduje svoj prvi album, ki naj bi izĹĄel predvidoma konec leta. Pri njegovem nastanku sodelujeta tudi producent Jernej KrĹžiÄ?

(Neomi) in glasbenik Tadej KoĹĄir (Muff), sicer avtorja skladbe ÄŒrno bel.

SLOVENSKA POLKA IN VALÄŒEK Znane so skladbe 21. festivala narodnozabavne glasbe Slovenska polka in valÄ?ek 2016. Zmagovalce bomo dobili 8. aprila v Ĺ portni dvorani v PodÄ?etrtku. Na javni razpis za sodelovanje na festivalu je prispelo 57 prijav, petÄ?lanska strokovna komisija pa je izbrala 12 tekmovalnih skladb, ĹĄest polk in ĹĄest valÄ?kov ter dve rezervni skladbi.

Naš ­čas, 10. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏩

⏪

Jan Plestenjak je velik ljubitelj Vile Herberstein, zdaj, ko v njej kuha Andrej Kuhar, se njegovim dobrotam nikakor ne more upreti.

Je pa skeptičen, da želi Andrej v vilo privabiti tudi otroke. »Deset let sem imel, ko je imela moja mama razstavo v Velenju in so nas potem povabili v Vilo Herberstein. Sitnaril sem in hotel domov, in to tako močno, da sem pokvaril družbi vse razpoloženje. Tega nikoli ne bom pozabil,« je pripovedoval. Andreja vseeno ni omajal. Ta še vedno vztraja, da so otroci dobrodošli in da zna kuhati tudi zanje. Nasmeh obeh pa pove vse.

Marjanca Sreš Žerdin ni le predana otroška zdravnica ampak tudi skrbna žena in mati, pa tudi odlična kuharica. Veliko da tudi na tradicijo. Za nastop hčere Tine je napekla cel jerbas domačih dobrot.

Jerbas skrbno čuva, star je že pol stoletja, prav toliko pa tudi recept za odlično pekovsko pecivo, ki je v trenutku pošlo. A se ni bati, če ga tokrat niste poskusili, pridite na naslednji nastop.

Marjanca bo zagotovo spet pekla.

frkanje » Levo & desno «

Vroče Ne le na kakšni televiziji, tudi na najvišji državni politični ravni imajo vroči stol. Nanj je sedlo že veliko nekdanjih in sedanjih vodilnih delavcev Teša.

Kot je pri nas že v navadi, nekateri nestrpno pričakujejo, ali se bo kdo na tem vročem stolu parlamentarne komisije res tudi opekel.

Vsi ne verjamejo Slovenija se lahko še vedno ponaša s kakovostno pitno vodo. Komunalna podjetja občane o kakovosti pitne vode tudi redno obveščajo. Pa vendarle kot da vsi v neoporečnost vode ne verjamejo.

In pogosto radi segajo pa kaki drugi »dezinfekcijski« pijači.

⏩

Če je bilo rokometašu Gorenja Velenja Mariu Šoštariču na rdeči preprogi, po kateri se je po sobotni modni reviji sprehodil s soigralci, precej nerodno, se je pri obdarovanju s cvetjem in vstopnicami za rokometno tekmo povsem sprostil, pomagalo pa mu je tudi bodrenje vodje kabineta župana Saše Sevčnikar. Nageljni in vstopnice so bili namenjeni ženskam ob dnevu žena, zato je podžupan Peter Dermol le od daleč opazoval in upal, da bo soproga še zanj dobila rdeči cvet ali vstopnico. Le česa si je bolj želel …

Slavje Moški s(m)o tudi letos dobro proslavili dan žena.

Nekatere ženske pa so bile že zadovoljne, če so jih ta dan moški pustili pri miru.

Vredno posnemanja Naš Peter Prevc je vsekakor vreden posnemanja. Čeprav je »med delom« večino časa v zraku, je vendarle s svojim obnašanjem hkrati z obema nogama trdno na tleh.

Svetlo in temno

ZANIMIVOSTI

Pritožil se je, ker je dobil plačo, ne da bi delal

Nemški poslanci bodo imeli panj

Ciprčan Marios Drushiotis je v začetku lanskega leta dobil službo na ministrstvu za delo – imenovan je bil za vstopno kontaktno točko. Ker v letu dni ni dobil nobene konkretne naloge, temveč zgolj redno plačo, se je odločil napisati pismo predsed-

Na pobudo poslanke Zelenih Bärbel Höhn in socialdemokratskega kolega Martina Burkerta bodo Nemci maja na notranjem dvorišču bundestagovega poslopja postavili panj s približno 50 tisoč čebelami. Prvi manjši preizkus so sicer izvedli že lani, ko so

niku države. V njem se je pritožil, da je bil v zadnjem letu zelo lepo plačan za praktično nič dela. »Zdi se mi nesprejemljivo, da je uslužbenec v plačnem razredu A13+2 prisiljen v nedejavnost,« je zapisal in dodal, da bi država »prihranila, če bi mi naložila, da ostanem doma in bi mi zgolj pošiljala plačo. Prihranila bi tudi pri ogrevanju in razsvetljavi moje pisarne.« Javni uslužbenci v omenjenem plačnem razredu prejmejo okoli 5.000 evrov plače mesečno, na ministrstvu za trgovino pa so Drushiotisa po objavi pisma obtožili »neupravičenega blatenja javnih uslužbencev«.

10. marca 2016

na notranjem dvorišču postavili panj z 2000 čebelami – ker težav niso imeli, so se odločili, da bo panj letos sprejel več čebel. Kot so poudarili, leži notranje dvorišče bundestaga v neposredni bližini berlinskega živalskega vrta in znamenitega bulvarja Unter den Linden, kjer bodo čebele našle dovolj nektarja.

Korak k zdravljenju raka Raziskovalci londonskega University Collegea so sporočili, da so odkrili način, kako lahko pri-

pravijo imunski sistem do tega, da ubije rakave celice – takoj ob tem pa dodali, da bi bila za zdaj metoda, prilagojena posameznikom, tako draga, da je na pacientih še niso preizkusili. Težava pri iskanju zdravila je sicer v tem, da so rakavi tumorji heterogeni oziroma niso sestavljeni iz enakih celic, temveč iz mutiranih, in predstavljajo genetsko zmešnjavo. V študiji so odkrili način odkrivanja mutacij, ki spreminjajo antigene, proteine, ki štrlijo iz površine rakavih celic. »To pomeni, da

bi znanstveniki sedaj lahko ciljali na antigene, ki so v vseh celicah tumorja, Ahilove pete teh zelo kompleksnih rakov,« je povedal profesor Charles Swanton z UCL Cancer Institute. Raziskovalci predlagajo dva pristopa: po prvem bi razvili cepivo za vsakega pacienta, ki bi njihov imunski sistem urilo pri odkrivanju teh mutacij, po drugem pa bi ‚lovili‘ imunske celice, ki že napadajo te mutacije, in bi njihovo število v

laboratoriju povečali ter jih nato vrnili v telo pacienta.

Nova vrsta hobotnice

Znanstveniki sporočajo, da so med naključnim prečesavanjem morskega dna na Havajih odkrili novo vrsto hobotnice: malo hobotnico, ki zaradi bele barve spominja na malega duhca in se je je že prijel vzdevek Casper. Znanstveniki so jo odkrili v bližini havajskega otoka Necker, 4.290 metrov pod gladino.

Michael Vecchione je pojasnil, da ima novo odkrita vrsta hobotnice na vsaki lovki eno vrsto priseskov v nasprotju z ostalimi hobotnicami, ki imajo dve vrsti. Še posebej pa je nenavadna, ker nima celic s pigmentom, značilnih za večino glavonožcev, zaradi česar je videti bleda in prosojna kot duh.

Sledi pesticida v pivu Analiza 14 najbolj priljubljenih nemških piv je pokazala, da prav vsa vsebujejo sledi pesticida, za katerega sumijo, da je rakotvoren. V enem so namerili skoraj 30-krat višjo koncentracijo, kot je še dovoljena meja za to kemično snov v pitni vodi, a na nemški Upravi za varno hrano pravijo, da je tveganje zanemarljivo – spiti bi morali 1000 litrov piva na dan, da bi imel pesticid vpliv na zdravje. Nekatera od omenjenih nemških piv se prodajajo tudi v Sloveniji; v pivu znamke Krombacher so denimo odkrili 2,99

Slovenski čebelarji kljub nekaterim zadnjim težavam verjamejo v nadaljnjo svetlo prihodnost čebelarstva in medu. Čeprav bo nad njihovo organizacijo še naprej noč. Boštjan Noč.

Težko je …

Mnogi pri nas tarnajo, kako težko je živeti. Predvsem zaradi nizkih prejemkov in draginje. A težko je tudi po tem. Tudi pogrebni stroški so vse dražji.

PL kot PV Pivovarna Laško na nek način stopa po stopinjah Premogovnika Velenje.

Tudi ta se mora odpovedati vsemu, kar ne sodi v njeno osnovno dejavnost: hotelu, športni dvorani, celo laškemu gradu in še marsičemu. Le razloga sta različna.

Vedno razdeljeni

mikrograma glifosata na liter piva, v Erdingerju je bila koncentracija 2,92 mikrograma na liter piva, v pivu znamke Beck‘s pa 0,5 mikrograma pesticida na liter piva. Združenje nemških pivovarjev sicer zagotavlja, da ugotovitve inštituta niso nič drastičnega in da takšni rezultati ne pomenijo nobenega tveganja za zdravje ljudi.

Kot da se že sami ne delimo dovolj. Zdaj nas delijo še begunci. Oziroma smo mi močno razdeljeni zaradi beguncev oziroma migrantov.

Še miga Ko smo že mislili, da se je zima za to sezono dokončno poslovila, še vedno opažamo, da še miga z repom. Da le po pomladni zimi ne bomo imeli zimske pomladi.

NaĹĄ Ä?as, 10. 3. 2016, barve: CMYK, stran 13

REPORTAŽA

10. marca 2016

13

TisoÄ? rdeÄ?ih roĹž Razvajale pa se niso le s cvetjem, ampak tudi z modo – Projekt Razvajaj se v mestu uspeĹĄno privablja ljudi v center – V prihodnje si bodo ĹĄe bolj prizadevali, da bo Velenje vsem prijazno mesto Tina Felicijan

Velenje, 4.–8. marec – Da bi v mestno srediĹĄÄ?e privabili Ä?im veÄ? ljudi, hkrati pa povezali ponudnike izdelkov in storitev, je ekipa Mestne obÄ?ine Velenje Ĺže tretje leto zapored pripravila projekt Razvajaj se v mestu s posebno ponudbo za Ĺženske. Butiki, ki so pripravili razne ugodnosti, so svoja oblaÄ?ila, nakit in modne dodatke, frizure in druge izdelke predstavili na modni reviji.

â?ą

ÂťTam, kjer se razvajajo Ĺženske, smo moĹĄki vedno radi prisotni.ÂŤ Bojan KontiÄ?

Sodelovali so tudi prostovoljci Ĺ olskega centra Velenje pod mentorstvom MaĹĄe KolĹĄek, ki so predstavili reciklirana oblaÄ?ila in modne dodatke ter se tudi sami preizkusili v vlogi modelov. Po rdeÄ?i preprogi so se sprehodili tudi rokometaĹĄi kluba Gorenje Velenje, ki so dekleta, gospe in sploh vse dame obdarili z nageljnom in vstopnico za torkovo tekmo s slovenjgraĹĄko ekipo.

Cankarjeva je res zaĹživela

Tako je v soboto dopoldne, ko je v mestu navadno najveÄ? ljudi, ki se mudijo v kavarnah in ob stojnicah na kmeÄ?ki trĹžnici, res bilo vse polno razvajanja: s spomladanskimi barvami, pesmijo vokalne skupine Eros, cvetlica-

mi, pa z druĹženjem in sreÄ?evanjem znancev ter seveda nakupovanjem. To je ponudnike ĹĄe posebno razveselilo, saj obÄ?anke in obÄ?ani veÄ?ino svojih nakupov opravijo v nakupovalnih centrih. Razveselilo je tudi Ĺžupana Bojana KontiÄ?a, ki si ob zaÄ?etku projekta ni mislil, da bo ta postal tradicionalen. ÂťSprva je to bil poskus, da bi Ĺživljenju v Velenju nekaj dodali. Ĺ˝elimo si, da bi mesto vsak dan Ĺživelo kakor ob sobotah, ko ljudje radi pridejo v center. Da bi imelo duĹĄo, srce in ne bi bilo zgolj spalno

prostori v centru. ÂťS celovitim pristopom, morda tudi s sofinanciranjem najemnin, kar smo Ĺže poÄ?eli v preteklosti, bomo prispevali svoj deleĹž k ohranjanju podobe in vsebine mesta, kakrĹĄna je nekoÄ? Ĺže bila, potem pa so svoje naredili trgovski centri.ÂŤ Seveda pa ne bo ĹĄlo brez sodelovanja vseh, ki jim bo to koristilo.

Ženske nasmejane, moťki zadovoljni

Morda zaradi modne revije, morda zaradi praznika, ampak v soboto se je res razvajalo ve-

Mario Ĺ oĹĄtariÄ? je dame v soboto dopoldne razveseljeval s cvetjem in vstopnicami za rokometno tekmo.

in smo nekam ĹĄle,ÂŤ je povedala Marija Ana Centrih, ki je sluĹžbovala na zavodu za urbanizem. ÂťRazvajali so nas tudi moĹžje in to je bilo nekaj najlepĹĄega. Danes ĹĄe vedno malo praznujemo s petimi prijateljicami, ko gremo

obdarili in smo lahko odĹĄle domov. Ob prazniku so nam Ä?estitali vsi, ki so priĹĄli. Danes to pogreĹĄam. Praznik ugaĹĄa in ĹĄkoda je za to.ÂŤ Krive pa so Ĺženske same. Po njunem mnenju se mlade Ĺženske ne zavedajo veÄ? pomena praznika in ga ne upoĹĄtevajo.

VeÄ? pozornosti namenijo materinskemu dnevu.

â?ą

ÂťÄŒe bi se Ĺženske bolj organizirale in kaj veÄ? povedale, bi bilo ĹĄe marsikaj drugaÄ?e.ÂŤ Fani Pozvek

Med dopoldanskimi opravili v mestu se ljudje radi ustavijo tudi na prireditvah. Tako si je tudi modno revijo ogledalo veliko ljudi, ĹĄe posebno Ĺžensk.

naselje.ÂŤ To pa jim je s projektom tudi uspelo, meni Ĺžupan, ki je hvaleĹžen vsem, ki se ukvarjajo z oĹživitvijo mestnega jedra, Ĺželi pa si, da bi to Ĺživelo tudi med tednom. Zato se skupina ljudi s podroÄ?ja marketinga ukvarja tudi z reĹĄevanjem teĹžav s praznimi

liko Ĺžensk. Nekatere pomnijo, da so si nekdaj ob dnevu Ĺžena privoĹĄÄ?ile ĹĄe veÄ? sprostitve in radosti. ÂťNam so dali prost dan in rekli: bodite doma in praznujte, kakor Ĺželite. To je bilo darilo in naĹĄ najlepĹĄi dan. Ampak nismo bile doma, smo se organizirale

na kosilo. Sicer ne pridemo skupaj, za praznik pa si vzamemo Ä?as, da se malo pocrkljamo,ÂŤ je povedala, Fani Pozvek pa dodala, da jim ta dan ni treba kuhati. ÂťV sluĹžbo sem hodila na Premogovnik in za dan Ĺžena smo ĹĄtiri ure delale, potem pa so nas ĹĄefi

Prireditev je pozdravila tudi JoĹžica RamĹĄak, ki ji je vĹĄeÄ?, kadar se v mestu kaj dogaja. Center rada obiĹĄÄ?e za nakupe in sreÄ?anja v kavarnah. ÂťPogreĹĄam pa male trgovine v centru. Mislim, da bi mesto s tem bolj Ĺživelo. Tako pa je bolj Ĺžalostno.ÂŤ Popusti je ne premamijo, zato ne kupuje zaradi posebnih ponudb. Bolj jo privabi dogajanje.

Tudi sestri Biljana in Bojana Kosjerina radi obiskujeta center. ÂťNasploh se mi zdi, da naĹĄemu mestu manjka Ĺživljenje v srediĹĄÄ?u. Vse nekako poteka v

nakupovalnih centrih ali zunaj mesta, center pa je pogosto bolj mrtev, kar je Ĺžalostno. Zdi se mi, da je treba delati prireditve tako za starejĹĄe kot za mlajĹĄe in morda ĹĄe veÄ? narediti za promocijo.

Ljudi je treba spodbuditi, da pridejo,ÂŤ pravi Biljana, ki bi jo pot ĹĄe veÄ?krat zanesla v center, Ä?e bi podobnih prireditev, kot je Razvajajte se v mestu, bilo veÄ?. ÂťRavno zaradi te prireditve sva priĹĄli v mesto, sicer bi zagotovo odĹĄli v kak nakupovalni center ali drugo mesto,ÂŤ je dodala Bojana, ki sicer raje obiskuje nakupovalne centre, ob prireditvah pa z veseljem pride v mestno srediĹĄÄ?e.

Razvajanje pa ni nasmejalo le Ĺžensk, ampak tudi njihove moĹĄke spremljevalce. ÂťÄŒe so zadovoljne Ĺženske, smo tudi moĹĄki,ÂŤ je sklenil Ĺžupan, ki upa, da bo projekt v prihodnje obrodil ĹĄe đ&#x;”˛ veÄ? sadov.

Ker je razvajanje v mestu potekalo ravno pred dnevom Ĺžena, je Ĺžupan spomnil tudi na boj Ĺžensk za enakopravnost. Še so podroÄ?ja, na katerih so Ĺženske zapostavljene, na mnogih pa so nas, moĹĄke, Ĺže prehitele,ÂŤ je dejal v nagovoru.

VeÄ?ji in bogatejĹĄi domoznanski oddelek Na novem domoznanskem oddelku velenjske knjiĹžnice so si lansko leto zapomnili po rekordnem ĹĄtevilu tiskovin ter nosilcev zvoka in slike Tina Felicijan

V okviru domoznanske dejavnosti v KnjiĹžnici Velenje zbirajo gradivo ĹĄaleĹĄkih avtorjev in gradivo, ki je vsebinsko vezano na Ĺ aleĹĄko dolino ali njene prebivalce – tako knjige in raziskovalna, diplomska in druga ĹĄtudijska dela kot neknjiĹžno gradivo, torej plakate, letake, drobne tiske, nosilce zvoka in Lani so v zbirko dodali veÄ? kot 700 enot, veliko gradiva pa ĹĄe Ä?aka na obdelavo. Del so postavili tudi na ogled – slike iz obÄ?in Velenje, stare plakate o dogodkih, ki so zaznamovali Ĺ aleĹĄko dolino. Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Hranijo vse, od gradiva iz dela knjiĹžnice, ki je zaÄ?el pokati izposoditi pa si ga ne morejo,ÂŤ je praktiÄ?no vsa strokovna podro19. stoletja do priÄ?evalcev so- po ĹĄivih, preseliti v nov kotiÄ?ek. povedal vodja oddelka Silvo Gr- Ä?ja), knjiĹževna dela, neknjiĹžno dobnega Ä?asa. Domoznanska Nov prostor je precej veÄ?ji – movĹĄek. Pri iskanju podatkov jim gradivo (kasete, ploĹĄÄ?e), plakate, zbirka obsega okoli 8000 enot, sprejme lahko tri skrbnike domo- pomagajo svetovalke, za tistimi drobni tisk (kataloge, letake), zeki so Ĺže obdelane in imajo svoj znanske zbirke in tudi obiskoval- bolj skritimi pa pobrskajo skupaj mljevide in drugo.

Poleg tega je del domoznanske zapis v skupnem vzajemnem ka- ce, ki bodo kmalu lahko brska- s strokovnjaki za domoznanstvo. zbirke tudi digitaliziran. ÂťObseg talogu COBISS, ĹĄe veliko gradi- li med gradivom in ga skenirali. je precejĹĄen. Vsa pomembnejĹĄa va pa Ä?aka na obdelavo. Tako ni Sicer za gradivo v domoznanski Zakladnica podatkov o dela s podroÄ?ja ĹĄaleĹĄkega domoÄ?udno, da so morali zbirko po zbirki velja nekoliko drugaÄ?en re- lokalnem okolju Domoznanska zbirka je razde- znanstva so digitalizirana. Denidesetih letih, odkar je knjiĹžnica v Ĺžim. ÂťObiskovalci si lahko v nanovih prostorih, iz zastekljenega ĹĄem spremstvu ogledajo gradivo, ljena na strokovna dela (zajema mo vse ĹĄtevilke Ĺ aleĹĄkih razgle-

dov, vsi Ä?asopisi od Rudarja iz leta 1953 do izdaje ĹĄtevilke NaĹĄega Ä?asa, letos pa bomo digitalizirali tudi Ĺ oĹĄtanjski list.ÂŤ Veliko je filmskega gradiva. Odkupili so denimo celoten opus celoveÄ?ernih, dokumentarnih in drugih filmov reĹžiserja Andreja Mlakarja, hranijo opuse kinoklubov Gorenje in Paka. Tudi celotna digitalna zbirka bo kmalu na voljo obiskovalcem na posebnem raÄ?unalniku, ki zaradi ĹĄÄ?itenja avtorskih pravic ne bo imel dostopa do interneta ali USB vhodov.

Digidom bo organiziran podobno kot domoznanski oddelek, opremljen pa bo tudi z iskalnikom. DelÄ?ek je Ĺže zdaj na ogled tudi na spletni strani knjiĹžnice.

Biserov domoznanskega oddelka je veÄ?, Silvo GrmovĹĄek pa je posebej izpostavil tipkopise prve Kajuhove pesniĹĄke zbirke, roko-

pise pionirja pedagogike v Sloveniji Gustava Ĺ iliha, razglednice iz 19. stoletja in nekaj zemljevidov. ÂťZ veseljem priÄ?akujemo preostali del arhiva oÄ?eta Velenja Nestla Ĺ˝ganka, medtem ko foto albume iz Ä?asov skokovite gradnje mesta Ĺže imamo. To bo vsekakor dragocena pridobitev.ÂŤ NeskonÄ?no hvaleĹžni so, Ä?e jim obÄ?anke in obÄ?ani prinesejo kakĹĄno gradivo, ĹĄe posebej, Ä?e ga Ĺže dlje Ä?asa iĹĄÄ?ejo. Zato tudi ob tej priloĹžnosti sporoÄ?ajo, da so knjiĹžna, oblikovalska, filmska, glasbena, fotografska in druga podobna dela ĹĄaleĹĄkih avtorjev ali drugih s ĹĄaleĹĄko vsebino ĹĄe kako dobrodoĹĄla. Na domoznanskem oddelku bodo namreÄ? naĹĄla svoj prostor v Ä?asu in hkrati priÄ?ala o njem.

Lani je izĹĄlo kar 60 domoznanskih del, najveÄ? literarnih. Prevladujejo pa mladinska knjiĹževnost, poezija in romani. Med deli, ki presegajo lokalno okolje, so knjiga JoĹžeta Hudalesa z naslovom Ĺ˝ivljenje v novem mestu, zgoĹĄÄ?enka Ĺ˝enske, ki jo je posnel Robert JukiÄ?, film Mateja Nahtigala Psi BrezÄ?asja in zbornik s simpozija Usnjarstvo na Slovenskem.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 10. 3. 2016, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

10. marca 2016

S ponosom so se zazrli v preteklo leto

Do turistiÄ?ne prepoznavnosti z enotno znamko

ÄŒlani druĹĄtva Revivas za oĹživitev in promocijo vasi Ĺ kale so si zadali, da bodo nadaljevali tradicionalne prireditve, akcijo Mladi turist in okrepili promocijo

ÄŒlani TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki lani organizirali zanimive dejavnosti za vse generacije – V letoĹĄnjem delovnem programu vrsta novosti

Ĺ kale, 27. februarja – Na sedmi redni letni skupĹĄÄ?ini druĹĄtva Revivas Ĺ kale so se Ä?lani druĹĄtva s ponosom zazrli v doseĹžke in uspehe preteklega leta. Ni jih bilo malo, predvsem pa so poudarili postavitev obeleĹžja najdiĹĄÄ?

Ä?etku tega leta zdruĹžile v sekcijo, so na skupĹĄÄ?ini prejele priznanje za ohranjanje dediĹĄÄ?ine, izdelavo ĹĄtevilnih cvetov in aranĹžmajev za razstave, sejme in dogodke ter za uspeĹĄno predstavljanje kraja in druĹĄtva po Sloveniji.

Sekcija izdelovalk roĹž iz krep papirja pri druĹĄtvu REVIVAS Ĺ kale (foto Angela Jan)

mastodonta med Ĺ kalskim in Velenjskim jezerom, projekt Jesen na vasi ter nekaj drugih uspelih prireditev (JoĹžefov sejem, Pesmi za vas, velikonoÄ?ne, adventne in druge delavnice) ter predstavitve in vodenja ob Ĺ kalskem jezeru.

Zelo dobro se je prijela tudi akcija Mladi turist, namenjena najmlajĹĄim krajanom. Ti na izletih spoznavajo svoj kraj in okolico ter se uÄ?ijo biti turisti, sodelujejo pa tudi pri rednih aktivnostih druĹĄtva.

Z nekaj odliÄ?nimi predstavitvami se je v lanskem letu izkazala tudi Gabrijela Rednak ter za to prejela priznanje za prispevek k predstavljanju kraja in njegove zgodovine turistom in obÄ?anom ter za vzgojo mladih turistov.

Dejavni so Ĺže te dni

Tatjana PodgorĹĄek

DruĹĄtvo namerava v letu 2016 izvesti vse tradicionalne prireditve, nadaljevati akcijo Mladi turist ter okrepiti promocijo na sejmih in drugih dogodkih po Sloveniji. Izdelovalke roĹž Ä?aka ĹĄe sodelovanje na dveh tematskih razstavah: na zaÄ?etku aprila na Pragerskem in novembra na Vranskem.

V druĹĄtvu pa se Ĺže intenzivno pripravljajo na izvedbo treh dogodkov sredi marca: 18. marca bodo v Ĺ kalah izvedli velikonoÄ?ne delavnice, 19. sreÄ?anje godovnikov, 20. pa JoĹžefov sejem.

K sodelovanju vabijo vse, ki bi za razstavo Ĺželeli prispevati katerega od svojih posebno lepih pirhov ali pa na JoĹžefovem sejmu zamenjati semena ali Ĺže prebrane knjige. Pa tudi tiste, ki poznajo kakĹĄno JoĹžico ali JoĹžeta iz kateregakoli kraja v Sloveniji in bi ju Ĺželeli presenetiti s prav posebno voĹĄÄ?ilnico za god. Do 12. marca namreÄ? zbirajo naslove JoĹžic in JoĹžetov, nato pa bodo vsem godovnikom poslali voĹĄÄ?ilnico druĹĄtva Revivas Ĺ kale in StraĹĄnih JoĹžetov. đ&#x;”˛

Vera PogaÄ?ar

Podelili so priznanja

DruĹĄtvo se veliko predstavlja na razliÄ?nih dogodkih in sejmih v obÄ?ini in po Sloveniji, v te predstavitve pa so aktivno vkljuÄ?ene izdelovalke roĹž iz krep papirja.

DruĹĄtvo se je leta 2014 vpisalo v register Ĺžive dediĹĄÄ?ine kot nosilec izdelave papirnatih roĹž (in cvetnonedeljskih butar), od takrat pa to dejavnost hitro ĹĄiri. Izdelovalke roĹž iz krep papirja, ki so se na za-

in jih kaĹže bolje izkoristiti.

DruĹĄtvo je Ĺže lani organiziralo kar nekaj aktivnosti, zanimivih za vse generacije. NajveÄ? je bilo delavnic, izobraĹževanj, tudi promocijskih akcij, med odmevnejĹĄimi velja opozoriti na tradicionalne vaĹĄke igre, ki jih je druĹĄtvo pripravilo v sodelovanju s ĹĄmarĹĄkimi gasilci, BuÄ?ni pozdrav jeseni, ĹĄe posebej ponosni pa so na ureditev turistiÄ?ne poti po naravni in kulturni dediĹĄÄ?ini Spodnje PaĹĄke doline. Zavzeto je delovala tudi skupina za zeliĹĄÄ?a.

Letos vrsta novosti

Gabrijeli Rednak sta na skupĹĄÄ?ini druĹĄtva REVIVAS Ĺ kale priznanje izroÄ?ili Ana GlinĹĄek (podpredsednica) in Vera PogaÄ?ar (predsednica druĹĄtva). (foto Oskar Sovinc)

Letos prvi grozd Ĺ martno ob Paki, 3. marca – Maja lani so v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki zasadili cepiÄ? Ĺžametne Ä?rnine z Lenta – potomke najstarejĹĄe vinske trte na svetu.

Pred tednom dni pa sta tamkajĹĄnja druĹĄtvo vinogradnikov in turistiÄ?no druĹĄtvo pripravila na trasi pred ĹĄmarĹĄko knjiĹžnico priloĹžnostno slovesnost, na kateri je trto prviÄ? obrezal njen skrbnik in predsednik ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva vinogradnikov Peter Krajnc.

Po besedah Krajnca trta v rasti lepo napreduje, obrezal pa jo je tako, da si bo ta ĹĄe bolj opomogla. Kljub temu priÄ?akuje, da bo Ĺže letos obrodila. Upa vsaj na en grozd. Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar je pohvalil delo obeh druĹĄtev, po zaslugi katerih imajo tudi v tamkaj-

V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki med gospodarskimi dejavnostmi stavijo tudi na turizem. Predsednica tamkajĹĄnjega turistiÄ?nega druĹĄtva BoĹža Polak meni, da je moĹžnosti in priloĹžnosti na obmoÄ?ju lokalne skupnosti za to kar nekaj

V okviru tega bodo skupaj z vaĹĄko skupnostjo ReÄ?ica ob Paki uredili stalno zbirko hmeljarstva na kmetiji. Odpreti jo nameravajo avgusta na prireditvi Kluba 81 Hmeljski likof v ReÄ?iĹĄki noÄ?i.

Prireditev Ĺželijo obogatiti s ĹĄegami, ki so zaznamovale konec spravila hmelja.

koĹĄarice. Te bodo lahko sluĹžile kot protokolarno darilo obÄ?ini, javnim zavodom, druĹĄtvom, podjetjem. S tem Ĺželijo poveÄ?ati prepoznavnost tukajĹĄnjega okolja, dati proizvajalcem moĹžnost za trĹženje izdelkov. ÂťRadi bi oblikovali enotno znamko, po kateri bo Ĺ martno ob Paki prepoznavno v ĹĄirĹĄem okolju kot ena zanimivejĹĄih turistiÄ?nih destinacij.ÂŤ Razpis bodo v sodelovanju z obÄ?ino objavili prihodnji mesec, nateÄ?aj sklenili v zaÄ?etku junija, izbrane dobrote, izdelke pa predstavili na tradicionalni prireditvi BuÄ?ni pozdrav jeseni. Polakova upa, da bodo obÄ?ani, ki bodo izpolnjevali pogoje, pripravljeni sodelovati.

Novost je tudi prireditev Vino in kulinarika Spodnje PaĹĄke doline (pripravili jo bodo v sodelovanju s Ä?lani ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva vinogradnikov), nameravajo tudi nadgraditi projekt Hmelj – nekoÄ? zeleno zlato, kaj pa danes.

V splet prireditev ob letoĹĄnjem obÄ?inskem prazniku se bodo ĹĄmarĹĄki turisti in vinogradniki vkljuÄ?ili z novo prireditvijo. Dogovorili so se za simboliÄ?ni krst vina v zidanicah na Poti kulturne in naravne dediĹĄÄ?ine Spodnje PaĹĄke doline na predveÄ?er goda sv. Martina. Ob tej priloĹžnosti bodo predstavili ĹĄe tipiÄ?ne martinove jedi, znaÄ?ilne za obmoÄ?je. Trenutno pa pripravljajo tudi osnove za ocenjevanje urejenosti okolja, h katerim sodi akcija, ki je pred vrati – obÄ?anom, ki nimajo vrtov, bodo razdelili sadike balkonske zelenjave, razpisali pa bodo ĹĄe nateÄ?aj za najbolj funkcionalno urejen balkon.

Kot pravi BoĹža Polak, bodo imeli prednost pri ocenjevanju balkoni z meĹĄano zasaditvijo v koritih, v katerih bodo poleg cvetja ĹĄe balkonska zelenjava, zeliĹĄÄ?a in ĹĄe kaj. đ&#x;”˛

Invalidi bodo ĹĄe naprej pomagali

ÄŒeprav jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno, si je prvi rez najstarejĹĄe vinske trte na svetu na novo urejeni terasi pred knjiĹžnico ogledalo precej obiskovalcev.

ĹĄnjem okolju ta del naravne dediĹĄÄ?ine. Priznal je, da je sajenje trte pred letom dni pripomoglo

Idej, kako turistiÄ?no ÂťprebuditiÂŤ obÄ?ino, vrlim ĹĄmarĹĄkim turistiÄ?nim zanesenjakom ne manjka, kar dokazuje tudi zajeten letoĹĄnji delovni program druĹĄtva.

Poleg Ĺže uteÄ?enih izobraĹževalnih in promocijskih dejavnosti, teÄ?ajev, sodelovanja na prireditvah velja izpostaviti kar nekaj

novosti. Ena od teh je projekt KoĹĄarica dobrot Spodnje PaĹĄke doline. ÂťHodimo na razliÄ?ne promocijske dejavnosti, pri tem pa nimamo Ä?esa vzeti v roke.ÂŤ V tem trenutku pripravljajo razpis, na osnovi katerega bodo izbrali izdelke, dobrote in oblikovali tri tudi cenovno razliÄ?ne

k hitrejĹĄi ureditvi trase pred obÄ?insko stavbo. đ&#x;”˛

tp

Invalidi Mestne obÄ?ine (MO) Velenje so se v soboto, 20. februarja, zbrali na rednem zboru Ä?lanov invalidov, da pregledajo opravljeno delo v preteklem letu in si zastavijo cilje v tem. Odbor v MO Velenje zdruĹžuje delovne invalide, ki so preko MedobÄ?inskega druĹĄtva invalidov (MDI) Velenje vkljuÄ?eni v Zvezo delovnih invalidov Slovenije (ZDIS).

MDI ima status invalidske organizacije v javnem interesu, kar pomeni, da je osnovna naloga pomagati invalidom. Odbor vkljuÄ?uje veÄ? kot tisoÄ? invalidov v obÄ?ini. V njem skrbijo za invalide v posebnih socialnih programih. V teh programih sodeluje nad 80 % Ä?lanov in mnogim to udejstvovanje pomeni izbolj-

ĹĄanje psihofiziÄ?nih lastnosti in jim zagotavlja lepĹĄe trenutke Ĺživljenja, saj so predvsem starejĹĄi invalidi potrebni druĹženja s svojimi vrstniki.

V preteklem letu so sodelovali na vseh prireditvah, ki jih je organiziralo MDI Velenje (obiski in obdaritev teĹžkih in socialno ĹĄibkih invalidov, pomoÄ? pri pravnih zadevah, informiranje, izobraĹževanje za aktivno Ĺživljenje in delo, skrb za zdravje, ĹĄport in rekreacija, delavnice ter kulturna dejavnost). Samostojno so organizirali strokovna predavanja, oglede slovenskih znamenitosti in druĹženja Ä?lanov na sreÄ?anjih invalidov.

Njihovi prostovoljci so Ä?ez celo leto skrbeli za razdeljevanje viĹĄkov hrane in hrane, ki so jo

prejeli od slovenske banke hrane. ViĹĄke hrane so razdeljevali enkrat tedensko, hrano od banke pa, kadar je bila zanje v skladiĹĄÄ?u na Polzeli. HvaleĹžni so vsem, ki jim to hrano dajejo, da jo lahko razdelijo invalidom.

Njihova Ĺželja je, da ta prijaznost ostane tudi v prihodnje in da se skladiĹĄÄ?e banke hrane uredi tudi v Velenju.

V letu 2016 bodo ĹĄe naprej aktivno sodelovali na vseh podroÄ?jih, ki pomagajo invalidom do lepĹĄega Ĺživljenja. Vsem invalidom priporoÄ?ajo, da se pogosteje oglaĹĄajo na druĹĄtvu, kjer bodo dobili informacije o aktivnostih, razdeljevanju hrane in prireditvah za invalide na obÄ?inski in đ&#x;”˛ drĹžavni ravni.

NaĹĄ Ä?as, 10. 3. 2016, barve: CMYK, stran 15

BISERI maturantskega plesa

usklajenosti in mladostnosti. Ja, tudi slednja je zelo pomembna.

Sprejmite izziv, Ä?e vas povabijo k sodelovanju v akciji, saj boste tako k spominom na maturantski ples dodali ĹĄe enega. In tudi ta bo nepozaben in nagrajen z nagradami sponzorjev izbora.

Ko bodo vsi trije maturantski plesi konÄ?ani, bo komisija na osnovi fotografij izbrala 18 letoĹĄnjih kandidatov in kandidatk za ÂťBisere maturantskega plesaÂŤ. Njihove fotografije bodo v NaĹĄem Ä?asu prviÄ? objavljene v Ä?etrtek, 24. marca. Od takrat naprej bo izbor najbolj zanimivega maturanta in maturantke v letu 2016 prepuĹĄÄ?en bralcem in bralkam tednika. Glasovali boste lahko s kuponom iz NaĹĄega Ä?asa, sodelovanje v glasovanju pa bomo tudi letos nagrajevali. Ĺ˝e 31. marca se bo ĹĄtevilo kandidatov za naziv prepolovilo.

Kdo bodo letoĹĄnji finalisti izbora, pa bodo odloÄ?ili izkljuÄ?no glasovi na glasovalnih kuponih.

Zanje boste lahko glasovali ĹĄe enkrat, saj bo tretji kupon objavljen v Ä?etrtek, 7. aprila. Ĺ˝e teden dni kasneje, v Ä?etrtek, 14. aprila, pa bomo v Vili Binci pripravili zakljuÄ?ek letoĹĄnje akcije in razglasili letoĹĄnje ÂťBisere maturantskega plesaÂŤ.

Letos trikrat ÂťGaudeamus igiturÂŤ Jutri se zaÄ?ne zares. V velenjski RdeÄ?i dvorani bodo stekli letoĹĄnji maturantski plesi dijakov in dijakinj zakljuÄ?nih letnikov Ĺ olskega centra Velenje. Letos bodo prviÄ? kar trije; prva dva ta vikend, zadnji naslednji petek. Na vseh bo zraven tudi akcija Biseri maturantskega plesa, ki jo pripravlja Ä?asopisno-radijska hiĹĄa NaĹĄ Ä?as v sodelovanju z modnima kreatorkama Jeleno StevanÄ?ević in Petro Meh ter Ĺ olskim centrom Velenje. Preden vam razkrijemo, kako bo letos tekla akcija, pa nekaj podatkov o letoĹĄnjih maturantskih plesih.

Za koordinacijo v akciji izbora najbolj zanimivih maturantov in maturantk v letos Ĺže peti akciji ÂťBiseri maturantskega plesaÂŤ skrbi ravnateljica Ĺ ole za storitvene dejavnosti Mateja KlemenÄ?iÄ?. Kot nam je povedala, bo dvorana letos okraĹĄena v modno pinki barvo, za kar bo

15

MED VAMI

10. marca 2016

poskrbela Romana Kolenc s svojimi magiÄ?nimi baloni. Na vseh treh plesih bo za gostinsko ponudbo poskrbelo Gorenje Gostinstvo. Pripravili bodo kar 5 menijev. Za varovanje bo zadolĹženo Gorenje varovanje. Plesne veÄ?ere bosta vodila plesni mojster AleĹĄ PuĹĄnik iz plesne ĹĄole DevĹžej, ki je maturante in maturantke vse od jeseni tudi pripravljal na plesni del veÄ?erov. Moderatorka veÄ?erov bo tudi letos Suzana Kok, ki se v tej vlogi dobro znajde Ĺže dobri dve desetletji. Uradni fotograf na vseh treh veÄ?erih bo PrimoĹž PodjavorĹĄek iz Slovenj Gradca.

Letos 297 maturantov in maturantk

Jutri, v petek, 11. marca, bo v RdeÄ?i dvorani vsaj 760 gostov.

Plesali bodo maturanti in maturantke elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Ĺ CV. Skupaj jih je 74. Zabavala jih bo glasbena skupina

Slovenski Exspress. V soboto, 12. marca, bodo svoj nepozabni ples doÄ?akali maturanti in maturantke Ĺ ole za storitvene dejavnosti, kjer je 64 maturantov, strojne ĹĄole, ki ima letos 32 maturantov, in Rudarske ĹĄole, kjer je 22 maturantov. V dvorani bo skupaj z njimi veliko njihovih sorodnikov in prijateljev, priÄ?akujejo jih okoli 900. Tudi njih bo zabavala skupina Slovenski Express. Maturantski plesi se bodo nadaljevali in konÄ?ali prihodnji petek, ko bodo gala veÄ?er pripravili za maturantke in

maturantke velenjske gimnazije.

Letos jih je 105. V dvorani bo okoli 980 udeleĹžencev, zabavala pa jih bo glasbena skupina Night Life.

Sprejmite izziv!

Sedaj pa k letoĹĄnji akciji Biseri maturantskega plesa. Na vseh treh maturantskih plesih bo v dvorani komisija, ki bo za sodelovanje v letoĹĄnji akciji maturante in maturantke najprej pocukala za rokav, potem pa povabila pred fotografski objektiv. V strokovni komisiji izbora bosta

modni kreatorki Petra Meh in Jelena StevanÄ?ević, vizaĹžistka Mirela Muminović ter novinarka NaĹĄega Ä?asa Tina Felicijan.

Tako kot lansko leto bosta najbolj zanimive maturante in maturantke za akcijo Biseri maturantskega plesa fotografirala poklicna fotografa Žiga Kolťek in Bekim Lutolli.

Naj ĹĄe enkrat poudarimo, da ne gre za izbor najdraĹžjih in najbolj ÂťbogatihÂŤ maturantskih toalet. Komisija bo tudi letos poiskala tiste, ki bodo izstopali po izvirnosti, drznosti, celotni

đ&#x;”˛

RazmiĹĄlja veÄ?, kot govori Slepi zajÄ?ek na ĹĄahovskem polju Ĺ tudent fizike, ki nabira izkuĹĄnje v Bostonu – Sodeluje pri razvoju tehnologije za obsevanje rakavih celic s protoni Tina Felicijan

Ĺ˝e kot ĹĄolar je kazal zanimanje za matematiko, fiziko, logiko, manj pa za knjiĹževnost, sociologijo, filozofijo. Radoveden za izmerljiva dejstva in znanstvene dokaze ter zadrĹžan do ugibanj in ezoteriÄ?nih pristopov je izbral ĹĄtudij fizike in kmalu zaÄ?el delati na InĹĄtitutu JoĹžefa Stefana, kjer je pomagal pri raziskovanju elektronske keramike. Zdaj na magistrski stopnji ĹĄtudira raÄ?unalniĹĄko fiziko, a predavalnice in ĹĄtudijske naloge niso v njegovem prvem planu. Ob ĹĄtudiju namreÄ? dela za slovensko podjetje mednarodnih razseĹžnosti CosyLab, ki razvija krmilne sisteme za pospeĹĄevalnike delcev – programsko opremo za veÄ?je raziskovalne ustanove, ki izvajajo razne eksperimente, razvijajo tehnologijo, raziskujejo uporabnost protonskih delcev, pojasnjuje Kristijan Kuhar iz LoĹžnice, ki steĹžka najde besede za laiÄ?ne razlage, ĹĄe teĹžje pa za razmisleke o osebnih temah.

Vznemerljivo potovanje

Ko je Kristijan dobil priloĹžnost, da sodeluje pri razvoju naprave za obsevanje s protoni ameriĹĄkega podjetja Protom, ni pomiĹĄljal, ali naj se raje posveti ĹĄtudiju ali ĹĄtudentskemu delu, za kakrĹĄnega ima redko kdo priloĹžnost.

Naprava za priznano bostonsko bolniĹĄnico Massachusetts General Hospital, za katero CosyLab razvija programsko opremo, je namenjena zdravljenju z rakom obolelega tkiva s curkom protonov. NamreÄ?, ko nabiti delci pospeĹĄujejo in zavirajo, oddajajo svetlobo. Z obsevanjem z

Ĺ entiljÄ?an JoĹže BorĹĄtner je sestavil Ĺže ĹĄtevilne miselne igre in uganke ter druge zanimive izdelke. Nekaj smo jih v NaĹĄem Ä?asu Ĺže predstavili. Ima paÄ? Ĺžilico za ustvarjanje Ä?esa novega in veliko veselja do reĹĄevanja izzivov. Nekatere zriĹĄe na papir, druge izdela iz lesa. TakĹĄna je tudi najnovejĹĄa naprava za ostrenje uma – igra Slepi zajÄ?ek na ĹĄahovskem polju. Lesen okvir je namreÄ? dovolj velik, da ga lahko razdelimo na 64 kvadratkov – prav toliko, kolikor jih je na ĹĄahovskem polju. Nato na slepo pobiramo male lesene ploĹĄÄ?ice, na katerih so gravirane ĹĄtevilke od 1 do 63, in jih zlagamo v okvir, eno polje pa ostane prazno, da lahko ploĹĄÄ?ice pomikamo. Cilj igre je, da s pomikanjem ploĹĄÄ?ice sestavljamo po vrstnem redu od ena proti 63 iz zgornjega levega kota proti dnu. ÂťKo vse ploĹĄÄ?ice zloĹžimo lepo zapovrstjo, pa zajÄ?ek spregleda. To bo ugotovil vsak igralec,ÂŤ obljublja JoĹže. PrviÄ? je potreboval precej Ä?asa, da je reĹĄil igro, zdaj pa mu vsakokrat uspe nekoliko hitreje, saj Ĺže ve, katere ĹĄtevilke je treba spraviti Ä?im bliĹžje, da so Ä?im prej zloĹžene. Upa pa, da bi imel tudi kakega izzivalca, zato bo z veseljem izdelal ĹĄe kakĹĄno polje za igro, Ä?e si jo bo kdo zaĹželel. đ&#x;”˛

Kristijana Kuharja zanimajo razliÄ?na podroÄ?ja fizike, najveÄ?je veselje pa ima do reĹĄevanja vsakdanjih vpraĹĄanj modernega Ĺživljenja z znanostjo.

razliÄ?no energijo delcev, pod razliÄ?nim kotom curka in razliÄ?no dolgo lahko zdravijo rakasto tkivo. Zagotoviti morajo, da bo naprava vedno dovedla pravo dozo in bo obsevanje varno.

V prvih sedmih tednih se je ekipa v ledeno mrzlem Bostonu na inĹĄtitutu za tehnologijo Massachusetts pripravljala na naÄ?rtovanje razvoja na temeljih do sedaj opravljenega dela, sicer pa bo na tem precej dragem projektu vsaj eno leto delalo deset ljudi. Kristjan upa, da bo med njimi, saj Ĺželi izkoristiti vsako priloĹžnost za nabiranje izkuĹĄenj in znanja, projekt pa je tudi odliÄ?en zaÄ?etek kariere. NatanÄ?neje si je ĹĄe ni zamislil, saj se ĹĄe lovi med razliÄ?nimi podroÄ?ji znanosti in ĹĄe ne ve, ali bo deloval bolj razi-

skovalno ali bolj razvojno.

Sodelovanje pri mednarodnem projektu pa omogoÄ?a tudi spoznavanje razliÄ?nih kultur in navad ljudi. S prvega obiska ZDA sta Kristijanu poleg bogatih izkuĹĄenj ostala tudi dva dodatna kilograma, ki ju je pridelal s hamburgerji v najrazliÄ?nejĹĄih verzijah, presladkimi ĹĄejki in drugo hrano na ameriĹĄki naÄ?in – veliko, sladko, mastno. Presenetili so ga tudi dvakrat daljĹĄi reklamni bloki na televiziji, antireklame, radodarnost s plastiÄ?nimi vreÄ?kami, ogromna pakiranja in s Star Wars motivi potiskane embalaĹže. A tudi to je del sveta izkustev, zato ni imel niÄ? proti raziskovanju mesta in kulture v prostem Ä?asu. đ&#x;”˛

tf

Za mlade s polno paro DruĹĄtvo prijateljev mladine Ravne je februarja 2016 zaĹživelo s polno paro. V zaÄ?etku meseca je potekal obÄ?ni zbor, na katerem so izvolili novo predsedstvo, upravni in nadzorni odbor ter Ä?astno razsodiĹĄÄ?e in potrdili program za leto 2016. ÄŒlani druĹĄtva so si enotni – Ĺželijo dvigniti kakovost Ĺživljenja otrok in mladostnikov v vasi. Prizadevali si bodo za raznolik, pouÄ?en in zabaven program, ki bo zanimiv otrokom in mladostnikom.

V svoje dejavnosti bodo vkljuÄ?evali tako ĹĄport kot zabavo in umetnost, ne bodo pa pozabili na humanitarnost.

Na prvi dan zimskih poÄ?itnic so organizirali otroĹĄko Ä?ajanko, na kateri so otroci zelo uĹživali. Ob pitju Ä?aja in sladkanju s piĹĄkoti so ustvarjali v razliÄ?nih

Otroci so se vabilu mnoĹžiÄ?no odzvali.

delavnicah. Glede na to, da je bil to njihov prvi samostojni dogodek, je organizatorje skrbelo, kakĹĄen bo sploh odziv otrok, a so bili prijetno preseneÄ?eni, ko se jih je na Ä?ajanki zbralo 25.

Otroci so, ko so ponje priĹĄli starĹĄi, veseli pripovedovali, kaj vse

so naredili in kako Âťfajn je biloÂŤ, kar je organizatorjem dalo potrditev, da je zaÄ?rtana zgodba prava, in zagon za nadaljnje projekte. đ&#x;”˛

Nastja Stropnik NaverĹĄnik

NaĹĄ Ä?as, 10. 3. 2016, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

10. marca 2016

Celjani in VelenjÄ?ani ne popuĹĄÄ?ajo

Poraz z novincem preboleli z zmago v gosteh

Do konca rednega dela prvenstva v prvi moĹĄki ligi le ĹĄe pet krogov – V soboto VelenjÄ?ani v Kopru

Po porazu s Krťkim nogometaťi presenetili proti Kopru – V soboto (ob 17.00) ob jezeru Maribor

V prvi moĹĄki rokometni ligi so v preteklih sedmih dneh odigrali dva prvenstvena kroga, v soboto dvajsetega, v torek in vÄ?eraj pa enaindvajsetega. RokometaĹĄi Gorenja, ki so skupaj s Celjani ĹĄe vedno na vrhu prvenstvene lestvice, so v predprejĹĄnjem krogu (v tem so gostili Slovenj Gradec) edini zmagali v gosteh. Gostovali so v Trebnjem. DomaÄ?i rokometaĹĄi so zaÄ?eli dvoboj proti njim kot vedno zelo poĹžrtvovalno. To je tudi razumljivo, saj ĹĄe vedno lovijo ĹĄesto mesto, ki vodi v konÄ?nico za prvaka. Motiv pa jim je gotovo dalo tudi dejstvo, da kar nekaj njihovih nekdanjih igralcev, AnĹže Ratajec, StaĹĄ Skube in vratar Klemen Ferlin, ki je sicer poĹĄkodovan, nosi Gorenjev dres. Pa tudi Marko Ĺ ibila

je bil Ĺže na njihovi trenerski klopi. Po novem porazu so od njega oddaljeni za pet toÄ?k, od pete Loke pa jih loÄ?i kar osem toÄ?k.

Gotovo pa so pred tekmo tudi razmiĹĄljali, da nimajo Ä?esa izgubiti, lahko le dobijo. ZaÄ?etno vodstvo gostov z 2 : 0 jih ni omajalo. Hitro so prevzeli pobudo in po slabih dvajsetih minutah vodili z 9 : 6. VelenjÄ?ani so takrat vendarle zaigrali nekoliko bolje in ob polÄ?asu nobeno moĹĄtvo ni imelo prednosti (12 : 12). Po nekaj minutah igre v nadaljevanju so Trebanjci ĹĄe imeli spodbuden rezultat z vodstvom 21 : 20. Velika poĹžrtvovalnost domaÄ?ih proti kakovostnejĹĄemu nasprotniku pa ni bila dovolj. ZaÄ?elo jim je zmanjkovati tudi moÄ?i in njihovega upanja na

morebitno preseneÄ?enje je bilo konec. S tremi goli Marija Ĺ oĹĄtariÄ?a, ki je bil skupaj z Nikom Medvedom (ĹĄest golov) najboljĹĄi strelec, ter enim Mihaela Ĺ ibe so deset minut pred koncem pobegnili domaÄ?im za tri gole (24 : 21), to prednost pa do konca tekme dvignili na pet golov razlike.

V 20. krogu je bilo najbolj zanimivo v Ljubljani, kjer je Slovan premagal Ribnico in na predzadnjem mestu uĹĄel Sevnici za dve toÄ?ki, prav za toliko pa se je pribliĹžal dvanajsti Izoli, ki je visoko (18 : 36) izgubila s Celjani.

Do konca rednega dela prvenstva je ĹĄe pet krogov, v naslednjem bodo VelenjÄ?ani gostovali v Kopru. đ&#x;”˛

S. Vovk

PriÄ?akovano visoko zmagali

S torkovega ĹĄaleĹĄkokoroĹĄkega derbija

Velenje, 8. marca - Na torkovi uvodni tekmi 21. kroga v prvi moĹĄki ligi so rokometaĹĄi Gorenja v ĹĄaleĹĄko-koroĹĄkem derbiju premagali moĹĄtvo Slovenj Gradca s 34:23 (15:6). Druge tekme so bile vÄ?eraj.

DomaÄ?i trener Marko Ĺ ibila tekme ni zaÄ?el z najmoÄ?nejĹĄo zasedbo, v zadnjih minutah pa je na parket poslal tudi nadarjena mladinca Jana Tajnika ter Tadeja Mazeja. Slednji je Ä?isto na koncu dosegel tudi svoji prvi Ä?lanski gol. ÄŒeprav je med moĹĄtvoma precejĹĄnja kakovostna razlika, je bila tekma zanimiva. đ&#x;”˛

Rekli so â?ą Marko Ĺ ibila, trener Gorenja:

Nismo razmiĹĄljali o tem, da je to nasprotnik s spodnje polovice lestvice. Vsaka tekma ima svoje pasti, na vsako se je treba dobro pripraviti. Le tedaj lahko priÄ?akujeĹĄ tudi lepo igro. Predvsem v prvem polÄ?asu smo postavili takoj stvari na svoje mesto. Tudi Rok ZaponĹĄek je dobro branil, s tem podprl obrambo, ki se je borila in poslediÄ?no smo veliko laĹžje igrali v napadu. V prvem delu drugega polÄ?asa smo malo popustili. Gostje so se nekoliko pribliĹžali. Nato smo ponovno zaigrali zbrano ter tekmo konÄ?ali, kot je treba. Fantom Ä?estitam za dobro igro, prav tako tudi gostom.ÂŤ Sebastjan SoviÄ?, trener Slovenj Gradca: ÂťZado-

S. Vovk

voljen sem s poĹžrtvovalnostjo mojih igralcev, manj z disciplino v igri. Kar nekaj napak je bilo takĹĄnih napak, ki si jih zlasti proti takĹĄnemu nasprotniku ne bi smeli privoĹĄÄ?iti. V prvem polÄ?asu smo zelo slabo zakljuÄ?evali tako imenovane stoodstotne priloĹžnosti. Kar nekajkrat smo izigrali domaÄ?o obrambo, vendar je bil vratar Rok zelo razpoloĹžen. Kar Ĺžal mi je, da ni ostal pri nas. (VelenjÄ?ani so jim ga pred zaÄ?etkom prvenstvom posodili, po poĹĄkodbi prvega vratarja Klemna Ferlina pa so ga razumljivo vrnili – op. p.). NaĹĄa forma se dviguje in verjamem, da bomo ostali v ligi, kajti fantje zelo zavzeto trenirajo in si to zasluĹžijo.ÂŤ

Nov poraz Elektre Uprava ĹĄoĹĄtanjskega koĹĄarkarskega kluba se trudi finanÄ?no urediti klub, mladi koĹĄarkarji Elektre pa se pogumno borijo na parketu, da bi sezono odigrali do konca. Za mlade koĹĄarkarje so to dobre izkuĹĄnje na eni strani, vendar teĹžke tekme na drugi, saj ni lahko izgubljati tekem za 50 toÄ?k in veÄ?. Tokrat so bili boljĹĄi od ĹĄoĹĄtanjskih koĹĄarkarjev igralci Zlatoroga LaĹĄko, ki so ob koncu slavili s 121 : 62. Neulovljivo prednost so si priigrali Ĺže v prvi

Ä?etrtini, ki so jo dobili z 21 toÄ?kami naskoka (35 : 14). Kljub visoki razliki so gostje vseh ĹĄtirideset minut igrali resno in zavzeto, kar se je ob koncu odrazilo tudi z rezultatom. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani preprosto niso bili kos strelsko razpoloĹženim gostom, ki so zadeli 12 trojk in imeli kar 54-odstoten met iz igre. Pri Elektri je svojo najboljĹĄo v Ä?lanski ekipi prikazal Domen OmladiÄ?, ki je dosegel 17 toÄ?k, 15 jih je dodal Jan Kosi.

Trener DuĹĄko MaliÄ?eviÄ? je bil tokrat redkobeseden: ÂťFantje so se trudili po najboljĹĄih moÄ?eh. Ĺ˝al smo naleteli na izjemno strelsko razpoloĹženo ekipo Zlatoroga, ki ji Ä?estitam za zasluĹženo zmago.ÂŤ V torek so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani gostovali v PortoroĹžu. S to tekmo so tudi zakljuÄ?ili tekme v prvem delu tekmovanja. V drugem delu se bodo pomerili z ekipami spodnjega dela prvenstvene lestvice đ&#x;”˛ po dvokroĹžnem sistemu.

V prvi nogometni ligi je bil v 24. krogu v srediĹĄÄ?u pozornosti tako imenovani veÄ?ni derbi med aktualnim prvakom Mariborom in vodilno gostujoÄ?o Olimpijo. KonÄ?al se je z najmanj priljubljenim rezultatom – brez golov. S tem so LjubljanÄ?ani ohranili prednost ĹĄestih toÄ?k pred gostitelji ter se obenem ĹĄe za korak pribliĹžali zelo Ĺželenemu naslovu drĹžavnega prvaka. Do tja pa je ĹĄe daleÄ?, kar dvanajst krogov.

V Mariboru poudarjajo, da bodo naredili vse, da izpolnijo Ĺželje navijaÄ?ev in znova postanejo najboljĹĄi v drĹžavi. Ob tem se gotovo zanaĹĄajo in upajo, da bo tudi LjubljanÄ?anom v teh preostalih krogih kdaj pa kdaj spodrsnilo. LjubljanÄ?ani pa so seveda prepriÄ?ani, da bodo tudi po zadnjem krogu ostali tam, kjer so sedaj. Enako slabo kot Maribor so drugi del zaÄ?eli tudi DomĹžalÄ?ani. V dveh tekmah so prav tako osvojili le eno toÄ?ko. NajveÄ?je razoÄ?aranje pa je Koper, ki je v tem krogu doĹživel Ĺže Ä?etrti poraz zaporedoma. Nasprotno od teh moĹĄtev je najveÄ?je preseneÄ?enje uvodnih dveh spomladanskih krogov novinec KrĹĄko, ki je po hudem porazu (0 : 6) v predzadnjem jesenskem krogu nanizal tri zmage. V zadnjem jesenskem krogu so KrÄ?ani premagali Olimpijo, v uvodnem spomladanskem so vse tri toÄ?ke odnesli iz Velenja, v 24. pa so na lokalnem derbiju s 3 : 0 premagali Krko in se povzpeli na predzadnje mesto.

Po razoÄ?aranju in porazu s KrĹĄkim je skorajda obuboĹžani Rudar odpotoval v Koper z odloÄ?enostjo, da 'mora zmagati', in to Ĺželjo tudi izpolnil. Pomembne tri toÄ?ke jim je zagotovil Ĺže po dobrih dvajsetih minutah igre Klemen Bolha. DomaÄ?i so sicer po zaostanku z 0 : 1 nekajkrat ne-

varno zapretili. NajbliĹže izenaÄ?itvi so bili ob koncu prvega polÄ?asa, ko so v nekaj sekundah zadeli najprej v desno vratnico, takoj zatem ĹĄe levo. ÄŒisto ob koncu

Koper pa je po Ä?etrtem zaporednem porazu zdrknil na zadnje in ostal pri dvaindvajsetih. Ĺ esto Celje ima sedemindvajset toÄ?k.

Ob tem je zanimivo, da ima po 24. krogu vseh ĹĄest moĹĄtev spodnjega dela lestvice enako ĹĄtevilo zmag, po ĹĄest.

Skratka, obeta se zanimiv boj za prvaka, enako tudi za obstanek v ligi.

ÂťTudi mi potrebujemo toÄ?ke!ÂŤ

V naslednjem krogu bo na Rudarjevem igriĹĄÄ?u ob jezeru gostoval Maribor. Njegovi strelci so – kot smo Ĺže omenili – v prvih dveh letoĹĄnjih krogih povsem zatajili.

Velenjski nogometaĹĄi upajo, da se ne bodo prav proti njim prebudili.

Trener Jernej Javornik naEden, a vreden. poveduje: ÂťPo slabi igri v prvega dela pa je izenaÄ?enje z prvem krogu proti KrĹĄkemu so odliÄ?no obrambo prepreÄ?il vra- igralci v Kopru pokazali pravi tar Matej Radan. obraz in dokazali sebi, da zmoRudarji so tekmo konÄ?ali z rejo, pa Ä?eprav so bili po petem igralcem manj. Dobre pol ure porazu pod precejĹĄnjim psihopred njenim koncem je sodnik loĹĄkim pritiskom. ÄŒestitam jim, izkljuÄ?il branilca Davida KaĹĄni- ker so kljub igralcu manj ohraka, ker je domaÄ?ega igralca zau- nili vodstvo. stavil z nevarnim prekrĹĄkom. Z Maribor je favorit, ima boljĹĄe visoko dvignjeno nogo (podpla- moĹĄtvo. Potrebuje toÄ?ke v boju tom) se je namreÄ? neprevidno za naslov prvaka. V boju za obzaletel vanj. Kljub igralcu veÄ? do- stanek jih potrebujemo tudi mi. maÄ?im ni uspelo izenaÄ?iti, kaj Mislim, da bomo zaradi omenjeĹĄele doseÄ?i popoln preobrat. Je nega oboji pod doloÄ?enim pritipa tudi ta krog potrdil, da lahko skom. Toda vsaka tekma je zgodv tej izenaÄ?eni ligi vsakdo pre- ba zase. Upam, da bodo moji maga vsakega, igralec veÄ? pa ni fantje igrali tako srÄ?no in podjevselej prednost. tno, kot so v Kopru. PriÄ?akujem, S to zmago so velenjski nogo- da bomo imeli moÄ?no podporo metaĹĄi za mesto izboljĹĄali svoj pri gledalcih, saj jo v teh teĹžkih poloĹžaj na lestvici. Sedaj so s trenutkih zelo potrebujemo.ÂŤ đ&#x;”˛ S. Vovk petindvajsetimi toÄ?kami osmi.

Enako ĹĄtevilo toÄ?k imata tudi sedma Krka in deveto KrĹĄko, Nekdanji odliÄ?ni nogometaĹĄ Spasoje Bulajić, ki je pred zaÄ?etkom sezone ob izvolitvi novega vodstva postal Rudarjev ĹĄportni direktor, ni veÄ? na tem poloĹžaju. Iz kluba so sporoÄ?ili, da je odstopil iz osebnih razlogov.

TAKO so igrali Prva liga Telekom, 24. krog: Luka Koper - Rudar Velenje 0:1 (0:1) Strelec: 0:1 Bolha (22.).

Rudar: Radan, KaĹĄnik, Trifković (od 90. PiĹĄek), ÄŒrnÄ?iÄ?, Kocić, Bolha, Tolimir, DĹžinić, Knezović, Eterović (od 56. S. Babić), M. Babić (od 67. PraĹĄnikar). Trener: Jernej Javornik.

Drugi rezultati: KrĹĄko - Krka 3:0 (1:0), DomĹžale - Gorica 1:1 (0:0), Celje - ZavrÄ? 0:0, Luka Koper Rudar 0:1 (0:1), Maribor - Olimpija 0:0.

Vrstni red: 1. Olimpija 50 (55:18), 2. Maribor 44 (55:24), 3. DomĹžale 39 (34:18), 4. Gorica 37 (37:36), 5. ZavrÄ? 32 (27:28), 6. Celje 27 (19:36), 7.

Krka 25 (20:35), 8. Rudar 25 (19:34), 9. KrĹĄko 25 (15:37). 10. Koper 22 (25:40).

Prva NLB Leasing liga, 20. kr.

Trimo Trebnje - Gorenje Velenje 24:29 (13:13) Gorenje: ZaponĹĄek (4 obrambe), B. Burić (10 obramb); Cehte 2, Medved 6, S. Burić 3, OvniÄ?ek 1, Levc, Szyba 3, Skube 1, GolÄ?ar 2, Ĺ oĹĄtariÄ? 6, KleÄ? 1, Gams 1, Ratajec, Nosan 3. Trener: Marko Ĺ ibila.

Sedemmetrovke: Trimo 3 (3); Gorenje 6 (4); izkljuÄ?itve: Trimo 8 minut; Gorenje 4 minute.

Drugi rezultati: Celje Pivovarna Laťko - Istrabenz Plini Izola 36:18 (22:6) Slovan – Riko Ribnica 29:28 (18:15), Maribor Branik - Dobova 28:21 (14:10), Koper 2013 - Krka

31:27 (16:13), Slovenj Gradec 2011 - Sevnica 35:28 (15:13), Urbanscape Loka - Jeruzalem OrmoĹž 31:21 (15:12).

Vrstni red: 1. Celje 20 tekem - 37 toÄ?k, 2. Velenje 20 – 37, 3. Koper 2013 20 – 27, 4. Maribor 20 – 27, 5. Loka 20 – 26, 6. Krka 20 – 23, 7. Jeruzalem OrmoĹž 20 – 22, 8. Ribnica 20 – 21, 9. Trebnje 20 – 18, 10. Dobova 20 – 14, 11. Slovenj Gradec 2011 20 – 9, 12. Izola 20 – 8, 13. Slovan 20 - 6 (-1), 14.

Sevnica 20 – 4.

Celje Celjske mesnine - Zagorje 17:26 (9:14), Branik BreĹžice – DP-Logik Branik 20:28 (12:15), Zelene doline Ĺ˝alec - Velenje - preloĹženo Vrstni red: 1. Zagorje 16 tekem - 30 toÄ?k, 2. Krim 16 – 30, 3. Celje 16 – 23, 4. AjdovĹĄÄ?ina 16 – 22, 5.

Ljubljana 16 – 18, 6. Krka 16 – 17, 7. Koper 16 – 14, 8. Žalec 15 – 12, 9. Velenje 15 – 9, 10. Branik 16 – 8, 11. Jadran 16 – 4, 12. BreŞice 16 – 3.

Gorenje Velenje – Slovenj Gradec 2011 34:23 (15:6) , 21. krog

Elektra Šoťtanj – Zlatorog Laťko 62 : 121 (40 : 97, 24 : 68, 14 : 35)

Gorenje: B. Burić (3 obrambe), ZaponĹĄek (10 obramb), Mazej 1, Cehte 2, Medved 6 (1), S. Burić 4, OvniÄ?ek 4, Levc 1, Szyba 2, Skube 1, GolÄ?ar 5, Ĺ oĹĄtariÄ? 5, KleÄ? 2, Ratajec 1, Tajnik. Trener: Marko Ĺ ibila.

Slovenj Gradec: KaĹĄnik (9 obramb), Soldo (4 obrambe); Ocvirk 2, ZbiÄ?ajnik 1, Banfro 1 (1), SuholeĹžnik, DoberĹĄek 2, DujmoviÄ?, Hartman, VorĹĄiÄ?

1, Kobold 1, Ĺ ol 1, Krevs, PokliÄ? 3, Ĺ tumpfl 5, Malus 6 (1). Trener: Sebastjan SoviÄ?.

Sedemmetrovke: Gorenje 1 (1), Slovenj Gradec 3 (2); izkljuÄ?itve: Gorenje 8 minut; Slovenj Gradec 8; rdeÄ?i karton: Jure DoberĹĄek (51. minuta).

22. Krog (13. 3.): Koper – Gorenje

Prva DRL za Ĺženske, 16. krog Rezultati: Krim Mercator - Ljubljana 34:22 (16:11), Ĺ˝.U.R.D. Koper - Jadran Bluemarine 32:30 (19:15), Krka - Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 20:22 (11:13),

Liga Telemach, 17. krog Elektra Ĺ oĹĄtanj: J. Kosi 15 (3-4), OmladiÄ? 17 (4-5), Praunseis, Trap, Ĺ˝nidar PetelinĹĄek 4, T. Kosi 2 (2-4), Ä?urica 6, Hasić 14 (3-4), Purnat 2, Jurko, IvenÄ?nik 2 Vrstni red: 1. RogaĹĄka 29, 2. Helios Suns (+1) 27, 3. Zlatorog LaĹĄko 26, 4. Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba, 5. LTH Castings oba 24, 6. PortoroĹž 20, 7. Lastovka 19, 8. Hopsi Polzela 18, 9. Elektra Ĺ oĹĄtanj

Kegljanje, 2. liga – vzhod – 16. krog MiklavĹž: Ĺ oĹĄtanj 4 : 4 (3094 : 3128) Ĺ oĹĄtanj: SeÄ?ki – 522 (1), Fidej – 495 (0), Kramer – 532 (0), ArnuĹĄ – 547 (1), PetroviÄ? – 516 (0), HasiÄ?iÄ? – 516 (0).

NaĹĄ Ä?as, 10. 3. 2016, barve: CMYK, stran 17

Ĺ PORT

10. marca 2016

NK Ĺ oĹĄtanj finanÄ?no stabilen Gradili bodo na mladih Nekaj veÄ? kot pred letom dni so v Ĺ oĹĄtanju trepetali za nadaljnji obstoj tamkajĹĄnjega nogometa. Uprava kluba s predsednikom Romanom KavĹĄakom na Ä?elu je takrat na svoja pleÄ?a prevzela teĹžko nalogo – v prvi vrsti klub finanÄ?no urediti in na nogometne zelenice privabiti Ä?im veÄ? mladih.

Na redni skupĹĄÄ?ini kluba, ki so jo pripravili v soboto, so ponosno povedali, da je finanÄ?na 'sanacija' kluba uspela. Dolgove za nazaj so poravnali, klub sedaj posluje tekoÄ?e, kar je v teh Ä?asih, ko ima veÄ?ina klubov izjemno velike teĹžave, ĹĄe toliko bolj obÄ?udovanja vredno.

Veliko ciljev, zastavljenih pred enim letom, so uspeĹĄno realizirali, je na skupĹĄÄ?ini med drugim povedal predsednik KavĹĄak.

UspeĹĄno delujejo mlajĹĄe selekcije U7, U9, U11, U13 in U15, v prihodnji sezoni Ĺželijo tem selekcijam prikljuÄ?iti ĹĄe kadete. Z mladimi delajo trije trenerji: Jani VaÄ?un, David Cafuta in Matic MeĹžnar. ÄŒlansko ekipo vodi Ervin PolovĹĄak, Ĺželja je, da si v pomladanskem delu zagotovijo napredovanje v 3. drĹžavno nogometno ligo, ni pa rezultat Ä?lanske ekipe prioritetna naloga kluba.

Pri kratkem povzetku dela v preteklem letu je KavĹĄak izpostavil veÄ?je ĹĄtevilo mladih v klubu, organizacijo brcarije (nogo-

metnega kampa med zimskimi poÄ?itnicami), poletnega nogometnega kampa, organizacijo Ä?iĹĄÄ?enja klubskih povrĹĄin s Ä?lansko ekipo in nekaj drugih akcij.

Izpostavil je tudi dobre odnose z Nogometnim klubom Rudar,

postavil ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj. Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih je na skupĹĄÄ?ini izrazil v prvi vrsti zadovoljstvo, da klub po ĹĄtevilnih teĹžavah v preteklosti sedaj dobro deluje. Povedal je, da je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj v letoĹĄnjem proraÄ?unu za kakovostni ĹĄport namenila dodatnih 50.000 evrov, poleg tega pa obÄ?ina plaÄ?uje tu-

â?ą

Nogomet v Ĺ oĹĄtanju bo Ä?ez ĹĄtiri leta praznoval Ĺže 100 let, s takĹĄnim delom pa se za prihodnost kluba ni bati

Roman KavĹĄak

s katerim sodelujejo pri dobavi opreme, uporabi povrĹĄin za trening in na drugih podroÄ?jih. Na igriĹĄÄ?ih, ki jih upravlja NK Ĺ oĹĄtanj, so poleti organizirali Slovenija kamp, kar je dodatno pripomoglo k promociji nogometa v Ĺ oĹĄtanju. S skromno slovesnostjo so poÄ?astili tudi 95. obletnico delovanja kluba.

Nekaj stvari so uredili tudi na stadionu pod Vilo Ĺ iroko in ob njem, Ä?emur bodo tudi v letoĹĄnjem letu posvetili kar precej pozornosti in finanÄ?nih sredstev.

KavĹĄak se je zahvalil vsem sponzorjem in podpornikom kluba, pri Ä?emer je posebej iz-

Tenis

di materialne stroĹĄke za stadion (koĹĄnja trave, elektrika, komunalne storitve).

Podprl je tudi vizijo kluba – delo z mladimi. Njim v klubu namenjajo res veliko pozornosti.

Poleg igranja nogometa, tekem in usmerjanja v zdravo in kakovostno preĹživljanje prostega Ä?asa jim nudijo ĹĄe marsikaj. V lanskem letu so vsi otroci v klubu dobili enotno opremo (polovico stroĹĄkov so prispevali starĹĄi, polovico klub), otrokom pa se je posebej vtisnil v spomin ogled tekme slovenske reprezentance v StoĹžicah – Slovenija : Litva.

Nepozabno doĹživetje jih Ä?aka prihodnji petek, ko Nogometni klub Ĺ oĹĄtanj pelje avtobus otrok v Planico. đ&#x;”˛

Tea Laznik drĹžavna prvakinja

V soboto, 27. februarja, se je v Ljubljani v organizaciji MAX kluba zaÄ?elo teniĹĄko OP za mladince do 18 let, ki se je konÄ?alo v ponedeljek, 29. februarja. Letos Ĺže tretjiÄ? je na stopniÄ?ke stopil Ä?lan Ĺ aleĹĄkega teniĹĄkega kluba Velenje Maks Meh, ki je osvojil odliÄ?no 2. mesto.

Januarja je Maks Meh na OP do 18 let na igriĹĄÄ?ih teniĹĄkega kluba Jaki Sport v Ljubljani najprej

V soboto je v GoriĹĄnici potekalo drĹžavno prvenstvo za mlajĹĄe kadete U16. Med konkurenco veÄ? kot 140 tekmovalcev iz 34 slovenskih klubov se je tekme udeleĹžilo tudi sedem velenjskih judoistov.

V kategoriji do 60 kg so imeli kar tri predstavnike, Ĺžal pa so vsi imeli smolo Ĺže v uvodnih dvobojih in tako vsi predÄ?asno konÄ?ali tekmovanje. Malo sreÄ?e je zmanjkalo tudi Urhu, ki se je sicer odliÄ?no boril in po manjĹĄi napaki izgubil dvoboj. V borbo za medaljo se je v najteĹžji kategoriji +81 kg prebil David HostiÄ?, ki pa jo izgubil in tako osvojil peto mesto.

VzduĹĄje je popravila Tea Laznik, ki je v kategoriji mlajĹĄih kadetinj do 63 kg premagala vse nasprotnice in osvojila naslov drĹžavne prvakinje. Laznikova je prepriÄ?ljivo zmagala prvo borbo in prav tako drugo. Finale pa je zakljuÄ?ila z atraktivnim ipponom. Z naslovom drĹžavne prvakinje med mlajĹĄimi kadetinjami je potrdila, da bronasta medalja na drĹžavnem prvenstvu kadetinj ni bila nakljuÄ?je.

Prihodnji vikend bosta MohoriÄ?eva in Laznikova nastopili na evropskem kadetskem pokalu v Zagrebu.

Hokej Zmaga je ĹĄla v Celje Velenje, 5. marec – Hokejski klub Velenje in Mestna obÄ?ina Velenje sta tudi letos pripravila hokejski turnir, ki se ga je udeleĹžilo deset ekip ljubiteljskih igralcev iz Ljubljane, Celja, Maribora, Slovenskih Konjic, LuÄ?, ĹĄtiri ekipe pa so sestavili VelenjÄ?ani.

NajboljĹĄi so bili Celjski grofje, drugo mesto je zasedla ekipa

HD Jeti, tretje mesto pa je pripadlo velenjskemu moĹĄtvu HKV TGP. Priigrali so si bone ITAK Sporta za nakup opreme.

PriloĹžnost za igro na ledeni povrĹĄini pa so dobili tudi mladi udeleĹženci zimske ĹĄole hokeja na DrsaliĹĄÄ?u Velenje, ki so za popestritev turnirja pripravili revijalno tekmo.

Velenjsko drsaliĹĄÄ?e bo odprto le ĹĄe do te nedelje, 13. marca. đ&#x;”˛

tf, foto: AnĹže KovaÄ?

Po konÄ?anih tekmovanjih v svetovnem pokalu, se je nordijski kombinatorec Marjan Jelenko ta vikend odpravil na celinski pokal v francoski Chaux Neuve. Na sobotni tekmi (5. marca) je nastopil odliÄ?no. Opravil je vrhunski skok, dolg 117,5 m, in imel pred prvim zasledovalcem kar 53 sekund prednosti. Na tekaĹĄki progi, dolgi 10 kilometrov, je svoje delo prav tako opravil suvereno. Prednost je obdrĹžal in se tako iskreno veselil zmage.

Vrhovnik, Bombek, Brecl drĹžavni prvaki

V Planici je v soboto, 5. marca, potekalo drĹžavno prvenstvo v nordijski kombinaciji v kar treh kategorijah, in sicer v kategoriji mladincev do 18 let ter v kategoriji deÄ?kov in deklic do 15 let.

Mladinci so skakalni del opravili Ĺže v sredo. OĹž-

Skoki Osterc 15. v Planici

V Planici ta vikend poteka FIS pokal za smuÄ?arske skakalce. Na sobotni preizkuĹĄnji, ki je potekala v moÄ?nem sneĹženju, je nastopil tudi AljaĹž Osterc iz SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje. S skokoma, dolgima 89 m in 90,5 m, je osvojil konÄ?no 15. mesto.

Breclova 3. na pokalu Cockta

V soboto, 5. marca, je v Planici potekalo tekmovanje v smuÄ?arskih skokih za Pokal Cockta za deÄ?ke in deklice do 15 let. Zara-

Atletika

Jablonec, 6. marca – NajboljĹĄa slovenska atletinja lanskega leta Maja Mihalinec (Velenje) je na mitingu v Jabloncu na ÄŒeĹĄkem zmagala v teku na 60 m in je s Ä?a-

Maks Meh med najboljĹĄimi

osvojil 1. mesto, nato pa na OP Ä?lanov na Maks klubu 3. mesto. đ&#x;”˛

Jelenko zmagovalec celinskega pokala

Maja popravila rekord

Judo

đ&#x;”˛

17

Namizni tenis Uspeh mladih Velenjskih igralcev Na Ravnah na KoroĹĄkem je bilo prejĹĄnjo soboto in nedeljo tekmovanje osmih najboljĹĄih slovenskih kadetskih ekip v namiznem tenisu, na njem pa so zelo uspe-

bej Jelen si je priskakal 3. izhodiĹĄÄ?e, Vid Vrhovnik 4., GaĹĄper Brecl 6., Rok Jelen pa je startal kot 7.

Vid Vrhovnik je na tekaĹĄki preizkuĹĄnji pridobil tri mesta in osvojil naslov drĹžavnega prvaka. GaĹĄper Brecl je z odliÄ?nim tekom konÄ?al tik za Vidom in osvojil 2. mesto. Rok Jelen je konÄ?al na 5., OĹžbej Jelen pa na 6. mestu.

V kategoriji deÄ?kov do 15 let si je Jan Bombek Ĺže na skakalnem delu priskakal prvi izhodiĹĄÄ?ni poloĹžaj, svojo prednost pa mu je na tekaĹĄki progi v dolĹžini 5 kilometrov uspelo celo poveÄ?ati in tako se je veselil naslova drĹžavnega prvaka.

Prav tako je v kategoriji deklic do 15 let Jerneji Brecl uspel odliÄ?en tek in je z 2. mesta po skakalnem delu napredovala na 1. in osvojila naslov drđ&#x;”˛ Ĺžavne prvakinje.

di moÄ?nega sneĹženja je organizatorjem uspelo izpeljati le eno serijo. Med deklicami do 15 let se je tretjega mesta veselila Jerneja Brecl.

V konkurenci deÄ?kov do 15 let pa je Jan Bombek pristal na nehvaleĹžnem 4. mestu in stopniÄ?ke zgreĹĄil le za 1,1 toÄ?ke.

Drugi na drĹžavnem prvenstvu v skokih

V sredo, 2. marca, je v Planici potekalo drĹžavno prvenstvo v smuÄ?arskih skokih za mladince do 18 let. AljaĹž Osterc je s skokoma, dolgima 96 m in 98 m, osvojil naslov drĹžavnega podpr-

vaka, Vid Vrhovnik je bil 12., OĹžbej Jelen 14., Jan Bombek in Patril Vitez sta si razdelila 18. mesto, GaĹĄper Brecl je bil 20., Rok Jelen 23., David Strehar pa 31.

Isti dan je potekala tudi ekipna tekma. Prvo ekipo SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje so zastopali OĹžbej Jelen, Jan Bombek, Vid Vrhovnik in AljaĹž Osterc. Prikazali so odliÄ?ne skoke in se veselili 2. mesta Druga ekipa Velenja – v postavi David Strehar, Patrik Vitez, GaĹĄper Brecl, Rok Jelen – je osvojila 5. mesto. đ&#x;”˛

som 7,24 sekunde za dve stotinki popravila osebni rekord ter znova tekla bolje od norme za dvoransko svetovno prvenstvo, ki bo ta mesec v Portlandu v ZDA. "Danes sem dvakrat izboljĹĄala osebni rekord. V kvalifikacijah sem tekla 7,25, v finalu pa ĹĄe stotinko hitreje. Z rezultatom sem zato zelo zadovoljna, ĹĄe posebej, ker sem po torkovi zmagi na mitingu v

Beogradu delno Ĺže zaÄ?ela priprave na SP in opravila nekaj malo teĹžjih treningov. Veseli me, da sem v dobri formi sedaj, ko se bliĹža vrhunec te zimske sezone. Do odhoda v Portland v soboto bom naredila ĹĄe nekaj teĹžjih treningov, potem pa se bom kar najbolj spoÄ?ila in pripravila za nastop v ZDA," je napovedala MihalinÄ?eva.

ĹĄno nastopili tudi Ä?lani velenjskega namiznoteniĹĄkega kluba Tempo.

V predtekmovanju so igrali z ekipami Vesne iz Ljubljane, Ptujem in Arigonijem iz Izole ter osvojili 2 mesto.

V nedeljo pa jim je Ĺžreb namenil domaÄ?o ekipo FuĹžinarja, ki jih je premagala z rezultatom 5 : 1. Tako so se igralci iz Velenja pomerili za tretje mesto z ekipo MengĹĄa, ki

so jo na koncu premagali s 5 : 1. V finalu so se pomerili igralci Vesne in FuĹžinarja, naslov prvakov pa so na koncu osvojili igralci Vesne iz Ljubljane, drugi je bil FuĹžinar, na tretjem mestu pa so bili zasluĹženo igralci Tempa iz Velenja, za katere so nastopali Jan JevĹĄnik, Oskar Rosc in Patrik Videc.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

DK

NaĹĄ Ä?as, 10. 3. 2016, barve: CMYK, stran 18

18

Ĺ PORT

10. marca 2016

ÂťUspehi ĹĄportnikov so spodbuda tudi drugimÂŤ

Oven od 21. 3. do 20. 4.

ÄŒeprav koledarska ĹĄe ni priĹĄla, meteoroloĹĄko pa je Ĺže tu, jo Ĺže Ä?utite. Pomlad je po zaspani zimi, sploh pa mokrem februarju, tudi Ä?as za druĹženje. NiÄ? hudega, Ä?e ne boste takoj uspeli s starimi prijatelji navezati stika tako, da boste zadovoljni vi in oni. Boste pa potem, ko ga boste, toliko bolj zadovoljni. Kako malo je vÄ?asih treba, da Ä?lovek spozna, kaj je sreÄ?a, kajne? Potrudite se, da ne bo ostalo le pri Ĺželji po veÄ? druĹženja z ljudmi, ki vam imajo kaj povedati in ki jih imate radi. Na ljubezenskem podroÄ?ju pa ne ĹĄe vedno boste zadovoljni, zato so lahko obujena prijateljstva tudi zamenjava za to. VÄ?asih se upraviÄ?eno spraĹĄujete, ali sploh ĹĄe verjamete v ljubezen. In tudi, ali jo sploh potrebujete, da se poÄ?utite dobro. Odgovor morate najti sami.

Župan sprejel mlade olimpijce – Lokalna skupnost pomaga vrhunskemu ťportu – Letos bodo uredili skakalni center Tatjana Podgorťek

Velenje, 4. marca – Od 12. do 21. februarja so v Lillehammerju z okolico potekale mladinske zimske olimpijske igre, na katerih so uspeĹĄno nastopili tudi trije tukajĹĄnji ĹĄportniki: Vid Vrhovnik iz SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje je osvojil zlato medaljo v nordijski kombinaciji v ekipni preizkuĹĄnji, iz kluba Deska Velenje je bil Tit Ĺ tante tretji v deskanju na snegu, Eva Kralj pa je bila v tej disciplini 12. Vse je v protokolarni sobi mestne hiĹĄe sprejel velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?. ÄŒestital je mladim za doseĹžke in dodal, da so v lokalni skupnosti ponosni na rezultate mladih ĹĄportnikov tudi zato, ker z uspehi promovirajo rudarsko mesto, hkrati pa pripomorejo k veÄ?ji mnoĹžiÄ?nosti v ĹĄportu, spodbujajo mlade, da prosti Ä?as namenijo za kaj drugega kot le za sodobno tehnologijo. Mladi vidijo, kaj se da z voljo in energijo doseÄ?i in kaj jim okolje v teh prizadeva-

njih lahko nudi.

Po KontiÄ?evih besedah v mestni obÄ?ini Velenje poskuĹĄajo zagotavljati pogoje za dejavnost ĹĄportnih klubov, druĹĄtev, ĹĄportne zveze. Denar je vse teĹžje zagotoviti, ker Ä?as temu ni naklo-

ti ohranjamo raven financiranja ostalih ter vlagamo v infrastrukturo.ÂŤ Manj uspeĹĄni, kot bi si Ĺželeli, so pri urejanju skakalnega centra. Za to obstajajo, tako KontiÄ?, objektivni razlogi. Ĺ˝e lani bi uredili dve skakalnici, Ä?e ne

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Dnevi, ko ste bili iz le vam znanega vzroka zelo Ĺžalostni, bodo minili. Ĺ˝e ob koncu tega tedna boste zadovoljni, kot Ĺže dolgo ne. Prav niÄ? veÄ? ne boste zaskrbljeni, kar se vaĹĄe prihodnosti tiÄ?e. Prav v teh dneh boste izvedeli, da bi se vam danes slabo pisalo, Ä?e bi pred kratkim sprejeli neko ponudbo za delo. Dobro bo, Ä?e ĹĄe naprej ostanete zvesti svojim obÄ?utkom in svojim sposobnostim, ki jih odliÄ?no poznate. To je prava pot do vaĹĄe sreÄ?e. Zabava bo odliÄ?na, Ä?eprav vam ĹĄe ne bo do sklepanja novih prijateljstev. Sploh, ker veste, da boste kmalu imeli okoli sebe veliko ljudi. Pravi izziv bo, da bo veÄ?ina neznancev. Prav to potrebujete. Nov zaÄ?etek in dokonÄ?no prekinitev s starimi vzorci Ĺživljenja.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

SreÄ?ni in zadovoljni boste, ker veste, da se vendarle bliĹža pomlad. Vsak dan daljĹĄi dnevi vam bodo godili, izkoristili jih boste veliko bolje kot prejĹĄnje tedne. Pred vami so sicer delovno zelo naporni dnevi, a vam ne bo prav niÄ? teĹžko. Na to ste bili pripravljeni Ĺže nekaj Ä?asa. Veseli boste, ker boste delali veÄ?inoma le tisto, kar imate resniÄ?no radi. To je danes velika redkost in vi se tega zelo dobro zavedate. Tudi na ljubezenskem podroÄ?ju vam bodo zvezde ĹĄe naprej naklonjene. Na vas pa je, da si priznate, kaj si sploh Ĺželite. In kaj sploh lahko uresniÄ?ite. Trenutno od partnerja priÄ?akujete preveÄ?. NiÄ? Ä?udnega, Ä?e se vam rahlo izmika, saj ste ga prestraĹĄili. Ko mu boste pokazali, da niste mislili tako resno, se bo pomiril.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

njen. Mnogi sponzorji se umikajo in s tem klestijo stroĹĄke, ki ne vplivajo na njihovo dejavnost, Ä?eprav se ob tem zavedajo pomembnosti druĹžbene odgovornosti. V lokalni skupnosti denarja za ĹĄportno dejavnost ne krÄ?ijo, Âť... pravzaprav ga vrhunskemu ĹĄportu dodajamo, hkra-

bi bilo zemeljskega plazu. Posledice drsenja zemlje so odpravili, letos pa bodo uredili skakalni center, kot menijo sami in Ä?lani velenjskega skakalnega kluba, da je prav. So pa zagotovili kombi za prevoz skakalcev na treninge v druga okolja. ÂťVsa vlaganja v ĹĄportne vsebine bi bila zaman,

Telemark na Golteh Organizatorji so se izkazali, vreme manj – Jure AleĹĄ odliÄ?en peti Tekmovalna smuÄ?arska prvina telemark, ki ima kot smuÄ?arska tehnika korenine v nordijskih drĹžavah, ĹĄe posebej znan je kraj Rjukan v obÄ?ini Tinn v pokrajini (regiji) Telemark na NorveĹĄkem, je v zgodovini in razvoju tekmo-

Ä?e ne bi bilo odzivov ĹĄportnikov in ĹĄportnic ter klubskih delavcev.

Ko pridemo do rezultatov, pa nehote del zaslug pripada tudi tistim, ki zagotavljamo primerne pogoje. Kljub trdemu delu vsem ne uspe doseÄ?i dobrih rezulta-

lili tekmovalci ter poznavalci telemark sprinta, so na progi Medvedjak prejĹĄnjo sredo opravili dva teka najboljĹĄih 15 Ĺžensk ter 24 moĹĄkih tekmovalcev FIS v evropskem pokalu telemark sprinta. Ob zmagi Tobiasa Muel-

idr. V tujini imajo za ta trening bistveno boljĹĄe pogoje, veÄ? sredstev ter tekmovalno tradicijo. V okviru omenjenih razmer pri nas smo lahko na tekmovalce, ki tekmujejo v okviru SmuÄ?arske zveze Slovenije – odbora za telemark, kar ponosni.

Golte vabljive za FIS

Na Golteh so bile ob zadostni sneĹžni podlagi skoraj idealne razmere za izvedbo tekme, ki so jo pripravili v sredo, 2. marca.

Naslednji dan pa se je vreme poigralo. ÂťVarnost in regularnost tekem je pri nas prva stvar pri vseh tekmovanjih na snegu,ÂŤ nam je po odpovedi tekme dejal prvi organizator prireditev in ĹĄportnih tekmovanj na SC GolOgrevanje najboljĹĄih tekmovalk v SP telemarka pred spustom po Medvedjaku te Mitja Ĺ krabl. ÂťOb valnega smuÄ?anja pred poho- lerja iz NemÄ?ije ter v Ĺženski kon- moÄ?nem sneĹženju ter silovitem dom po Evropi dosegla razmah kurenci Amelie Reynond iz Ĺ vice vetru na startu na Medvedjaku in razvoj v ZDA. Ĺ ele v zadnjih si je zelo dobro peto mesto pri- smo bili prisiljeni v Ä?etrtek zjutraj drugo tekmo odpovedatiÂŤ, treh desetletjih je ponovno na- smuÄ?al Jure AleĹĄ za Slovenijo. ĹĄla svoje mesto v evropskih deje dodal z obĹžalovanjem. SlovenĹželah, tudi v Sloveniji. Mednaro- V Sloveniji malo ska reprezentanca je imela v modna smuÄ?arska zveza (FIS) pri- moĹžnosti ĹĄki konkurenci uvrĹĄÄ?ene tri tekznava tri tekmovalne discipline Ko smo poizvedovali o mo- movalce; poleg Ĺže omenjenega telemark smuÄ?anja, ki potekajo Ĺžnostih usposabljanja za tele- dvakratnega mladinskega svetovv okviru svetovnega pokala in na mark tehniko smuÄ?anja pri nas, nega prvaka Jureta AleĹĄa ĹĄe Rosvetovnih prvenstvih v telemark se je kaj hitro pokazalo, da je ka Ĺ mejica ter SaĹĄa AleĹĄa. Jure smuÄ?anju: telemark veleslalom najbolje usposobljen Telemark je bil zelo dober – peti, Ĺ mejic in (telemark giant slalom), klasiÄ?ni klub Kranj (deluje v okviru Za- SaĹĄa pa slabĹĄa. V Ĺženski konkutelemark- sprint (telemark sprint voda za ĹĄport Kranj), od koder renci je nastopila Katarina Maclassic) in klasiÄ?ni telemark (te- tudi prihajajo uspeĹĄni tekmoval- lenĹĄek in se uvrstila na trinajsto lemark classic). ci, ki se lahko merijo s konku- mesto. đ&#x;”˛ JoĹže Miklavc Na odliÄ?no pripravljenem smu- renco skandinavskih drĹžav, Ĺ viÄ?iĹĄÄ?u na Golteh, ki so ga pohva- ce, Francije, NemÄ?ije, Avstrije

tov. Tistim, ki uspeva, bo uspevalo tudi v prihodnje,ÂŤ je menil Bojan KontiÄ?.

Predsednik ĹĄportne zveze Velenje Bogdan Plaznik je izrazil Ĺželjo po ohranitvi tvornega sodelovanja zveze in lokalne skupnosti tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

NaÄ?rti, ki so nastajali kar nekaj Ä?asa in se tiÄ?ejo cele druĹžine, Ĺžal ĹĄe ne bodo pili vode.

Pravzaprav jih boste prisiljeni povsem spremenili Ĺže ob koncu tega tedna. Najprej bo to za vas ĹĄok, potem boste obÄ?utili razoÄ?aranje in tudi Ĺžalost. Sploh, ker vas bodo na cedilu pustili ljudje, ki ste jim vedno pomagali, zato ste vsaj tokrat priÄ?akovali protiuslugo. Ĺ ola Ĺživljenja paÄ?, ki vas bo nauÄ?ila, da ne boste veÄ? tako dobri do drugih, kot ste bili doslej. Predvsem druĹžina si Ĺželi, da bi se vam na usta Ä?im prej povrnil nekdanji nasmeh in dobra volja. A ĹĄe nekaj dni bo vaĹĄ nasmeh zlagan. PotolaĹži naj vas, da imate ĹĄe nekaj res dobrih prijateljev. Ti vas Ĺže pogreĹĄajo, saj ste vedno zabaven sogovornik. Morda pa Ĺže kmalu med njimi najdete zaveznika, ki vam bo pomagal uresniÄ?iti naÄ?rt.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

VaĹĄe Ĺživljenje se je proti vaĹĄi volji spet zavrtelo v drugaÄ?no smer, kot ste priÄ?akovali.

To pa Ĺžal kaĹže, da tudi letoĹĄnja pomlad ne bo Ä?isto niÄ? takĹĄna, kot ste si Ĺželeli. K sreÄ?i ni ĹĄlo za Ĺživljenjsko nujne Ĺželje, a bi vam res godilo, Ä?e bi po dolgem Ä?asu v vaĹĄe Ĺživljenje vnesli veÄ? novega in tako razbili vsakodnevno rutino. Ĺ e vedno je veliko v vaĹĄih rokah.

Ena vrata so se vam zaprla, na druga ĹĄe niti potrkali niste. Ne oklevajte, saj sedaj nimate veÄ? Ä?esa izgubiti.

Gre lahko le na bolje. Sploh, ker ste Ĺže nekaj Ä?asa trdno odloÄ?eni, da ne Ĺželite veÄ? Ĺživeti tako kot trenutno Ĺživite. Pazite pa, da dobljenega zaupanja vam drage osebe ne izgubite zaradi nepremiĹĄljenih besed. V ljubezni bo ĹĄe naprej vladalo manjĹĄe zatiĹĄje. Partner tokrat potrebuje veÄ? Ä?asa za premislek in odloÄ?itev, kot ste si mislili. Nikar ne silite vanj. Ko bo pripravljen, bo Ĺže povedal. Vmes pa bolj premeteno poskrbite, da bo to Ä?im prej. Zdravje? Srednje dobro.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Kegljanje Ĺ oĹĄtanjÄ?ani iz Maribora z veliko toÄ?ko Ĺ oĹĄtanjÄ?ani se vraÄ?ajo iz dvorane Tabor z veliko toÄ?ko v boju za obstanek. SreÄ?ni domaÄ?ini so tokrat toÄ?ko reĹĄili v zadnjem luÄ?aju. Za osvojitev druge toÄ?ke so Ĺ oĹĄtanjÄ?anom zmanjkali le trije keglji. SreÄ?anje je bilo zelo napeto od zaÄ?etka do konca. Ekipa Ĺ oĹĄtanja je po prvi igri izgubljala z 2 : 1, a zaostajala le za 17 kegljev. V drugi seriji treh igralcev pa so prevladali Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, predvsem v igri na Ä?iĹĄÄ?enje. Napravili so razliko 34 kegljev, in ko je Ĺže kazalo, da bodo toÄ?ke odĹĄle v Ĺ oĹĄtanj, je gostujoÄ?i igralec napravil napako, ki so jo domaÄ?ini znali izkoristiti. Tako sta se tekmeca razĹĄla z rezultatom 4 : 4, kar pa je za ekipo Ĺ oĹĄtanja pomenilo, da se je reĹĄila zadnjega mesta, saj je ekipa De Veste izgubila domaÄ?e sreÄ?anje. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so se s toÄ?kami izenaÄ?ili tudi z ekipo Pergola hiĹĄe, ki je prav tako na domaÄ?em kegljiĹĄÄ?u izgubila pomembno sreÄ?anje. Tako bo o usodi teh treh ekip odloÄ?alo sreÄ?anje v 17. in zadnjem 18. krogu. NajveÄ? moĹžnosti za obstanek imajo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani in Pergola hiĹĄe. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani v 17. krogu gostujejo v Hrastniku, med tem ko De Vesta doma gosti ekipo MiklavĹža. Vse ekipe so na lestvici uvrĹĄÄ?ene od 6. do10. mesta. Ekipa De Veste v zadnjem krogu gostuje v CerĹĄaku, ki se bori za prvo mesto, Ĺ oĹĄtanjÄ?ani doma igrajo z vodilnim Korotanom, Pergola pa na domaÄ?ih stezah gosti Litijo. Po teh razporedih imajo najteĹžje delo MariborÄ?ani in po vseh napovedih ne bi smeli veÄ? osvojiti toÄ?k. ÄŒe bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih, bo ekipa Ĺ oĹĄtanja ostala v drugoligaĹĄki konkurenci skupaj s Pergola hiĹĄami. Vse bo znano Ĺže đ&#x;”˛ to soboto.

Novega projekta ste se lotili optimistiÄ?no in tako je tudi prav. Izziv je pravi, vaĹĄe Ĺželje pa vsak dan veÄ?je. Kot kaĹže, se boste prav zato Ĺže kmalu veliko bolje poÄ?utili v svoji koĹži. Delovno boste izjemno uÄ?inkoviti, kar bo presenetilo celo vas. UĹživali boste predvsem v delu, ki bo od vas zahtevalo veliko logike in roÄ?nih spretnosti. Morda boste prav v tem tednu ugotovili, kaj si resniÄ?no Ĺželite poÄ?eti v prihodnosti. Pa Ä?etudi le v prostem Ä?asu. S partnerjem se bosta, ker boste tako navduĹĄeni nad vsem, kar se vam bo dogajalo, veliko pogovarjala. To bo dobro. Sploh, ker boste tudi tokrat v partnerju naĹĄli ne le zaveznika, ampak tudi svetovalca. Ko vas bo preveÄ? potegnilo v sanjski svet, vas bo znal postaviti na realna tla. Zdravje? Vsak dan bo prinesel kakĹĄno novo obÄ?utje. Nekatera bodo Ĺžal boleÄ?a, a hujĹĄega ne bo.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

ÄŒeprav vam bo Ä?as hitro mineval, v tem ne boste naĹĄli tolaĹžbe. Bojite se velike spremembe, ki je neizbeĹžna. Pa Ä?eprav je zaÄ?asna. ÄŒe bi ĹĄlo, bi Ä?as tokrat hitro zavrteli naprej, saj veste, da boste nekoga zelo pogreĹĄali. Najbolje bo, da delate na tem, da se sprijaznite z novo spremembo v svojem Ĺživljenju. ÄŒe se ji boste upirali, se bo upiralo tudi vaĹĄe telo. In to se bo kmalu poznalo na vaĹĄem zdravju in energiji. Vsak lep dan v tem tednu boste znali izkoristiti, tudi za tista dela, ki ste jih Ä?ez zimo nenehno prelagali. Potem, pa vedno pride Ä?as obraÄ?una in vi s svojim za pretekle tedne ne boste najbolj zadovoljni. Bolj, kot delo, vas bodo Ĺžal, v teh dneh obremenjevali osebni problemi. Ko jih boste uspeli potisniti na stran, bo tudi delo steklo tako kot si Ĺželite.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Tudi v nadaljevanju letoĹĄnjega marca niÄ? ne kaĹže, da bi lahko uresniÄ?ili vaĹĄo najbolj goreÄ?o Ĺželjo. ÄŒas je pravi, da zaÄ?nete intenzivno delati na tem, da se vam uresniÄ?i, saj tokrat rez akcije ne morete priÄ?akovati reakcije. Od nedelje dalje boste na dobri poti, pa tudi zvezde vam bodo stale ob strani. In to ĹĄe vsaj dva tedna. Predvsem pa se bo moÄ?no izboljĹĄal odnos med vami in vaĹĄim partnerjem, saj bosta oba spoznala, kje sta v preteklosti delala najveÄ?je napake. Pomagalo bo tudi to, da so finanÄ?ne teĹžave preteklost. Tudi zaradi njih je bil vajin odnos velikokrat prenapet in odtujen. Za povrhu sta oba trmasta, vÄ?asih pa se je dobro spustiti iz oblakov na trda tla. ÄŒetudi je lahko pristanek precej boleÄ?.

VaĹĄ tokrat ne bo, ker bo vmes poseglo simpatiÄ?no nakljuÄ?je. In tudi razplet bo veÄ? kot simpatiÄ?en.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

ZnaĹĄli se boste sredi ognja in spletk, ki jih niste povzroÄ?ili vi, veliko pa bo zanje kriv vaĹĄ partner. Prav zato se ne boste mogli izogniti vpletenosti vanje. MolÄ?ali boste in opazovali, kaj se bo iz precej hude godlje izcimilo tokrat. V naslednjih dneh zagotovo ne prav veliko, saj je pri takĹĄnih zapletih potreben Ä?as. In res je najbolje, da sploh ne ukrepate, ampak lepo tiho poÄ?akate. Na koncu bodo zmagovalci tisti, ki niso meĹĄali ĹĄtren. Med njimi boste tudi vi. In kot kaĹže, tudi vaĹĄ partner, ki je imel tokrat prav. Ugotovili boste, da vas je z na videz neumnim dejanjem reĹĄil hudih finanÄ?nih posledic, zato mu boste odpustili. Partner si Ĺželi, da bi bili veÄ? z njim.

Priznajte, da ima prav. Ĺ˝e nekaj tednov zelo dobro skrbite, da se mu izogibate. ÄŒe si Ĺželite dobro, se takoj spremenite. Sicer se bo spremenil partner. Tako, da vam ne bo vĹĄeÄ?.

Kozorog od 23. 12. do 22. 1.

Bolj ko se bo bliĹžala tudi koledarska pomlad, bolj paniÄ?ni boste. Ĺ˝eleli si boste zgleati bolje, bolj mladostno. Zato se boste odloÄ?ili, da veÄ? Ä?asa in tudi denarja vloĹžite vase. S Ä?asom ne boste imeli teĹžav, pri denarju pa se bo zataknilo. Rezerve so skopnele, zato ne pretiravajte pri svojem razvajanju, ki nikakor ne bo poceni. ÄŒe boste, bo ogenj v strehi, saj partner ne bo razumel vaĹĄe silne Ĺželje po spremembah. Poleg tega zna postati ljubosumen, saj bo moÄ?no dvomil, da vse, kar poÄ?nete, poÄ?nete tudi zanj. Kljub temu vztrajajte, Ä?e se vi poÄ?utite bolje. S tem si boste dvignili tudi samozavest, ki je bila vÄ?asih vaĹĄa moÄ?na toÄ?ka, sedaj pa ni veÄ?. Pa tudi partnerju boste s tem dokazali, da znate drĹžati obljubo, Ä?etudi dano sami sebi. V soboto bo veselo in to Ä?isto nepriÄ?akovano!

Godilo vam bo, zato boste Ĺželeli ponoviti. Dajte, Ä?im prej!

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

Slabo obdobje je za vami. Novice, veÄ?inoma dobre, bodo v teh dneh kar deĹževale. ResniÄ?no boste lahko spet ponosni nase in na svoje delo. TeĹžko bi si Ĺželeli kaj lepĹĄega in boljĹĄega, kot bodo dogodki naslednjih dni. Tisti, ki vas dobro poznajo, bodo tiho opazovali, drugi pa bodo Ĺže po vaĹĄem videzu in obnaĹĄanju vedeli, da ste res zadovoljni in sreÄ?ni. Ĺ˝al vam bodo to privoĹĄÄ?ili le redki, zato bodite pozorni na ljudi, ki so vam v preteklosti s svojimi besedami in dejanji Ĺže zagrenili Ĺživljenje. Ne dopustite jim, da spet zmagajo. Recept, kako jih ustaviti, dobro poznate. Ĺ˝al ni prijeten, a tudi oni niso. Ker se zavedate, da mora vsak za svojo sreÄ?o poskrbeti Ä?isto sam, ne bo tako teĹžko, kot se bo zdelo sprva. Ker ste neĹžna duĹĄa, tudi lahko ne bo. ObÄ?utek ob zmagi pa bo veÄ? kot odliÄ?en.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

V naslednjih dneh boste precej nemirni, celo nervozni. Tudi zato, ker se vse preveÄ? spuĹĄÄ?ate v razmiĹĄljanja o prihodnosti, ki res ne morejo obroditi, kaj dobrega. In to zato, ker boste videli vse Ä?rno. ÄŒe boste znali razmiĹĄljati bolj pozitivno, vam bo veliko lepĹĄe. Vsaj poskusite, saj veste, kako pomembno je dobro poÄ?utje. Tega vam Ĺže nekaj Ä?asa manjka. V dobro voljo vas bodo spravljali predvsem ljudje, ki vas bodo znali nasmejati. Dobro veste, kje jih boste naĹĄli. VaĹĄa naloga je le, da najdete moÄ? in se veÄ? druĹžite z njimi. OdloÄ?ili se boste tudi, da vsaj malo spremenite videz. Eni bodo to Ĺželjo uresniÄ?ili Ä?ez noÄ?, pri drugih pa bo trajalo nekaj tednov. A bo uspelo, zato le pogumno naprej! Sploh, ker bo tudi vaĹĄe poÄ?utje iz dneva v dan boljĹĄe. Denar? Ne skrbite, vse se bo izteklo tako kot Ĺželite. Celo bolje.

NaĹĄ Ä?as, 10. 3. 2016, barve: CMYK, stran 19

MODROBELA KRONIKA

10. marca 2016

Selitev iz organizacijskih in kadrovskih razlogov Postaja prometne policije Celje se je 1. februarja iz srediĹĄÄ?a Celja preselila v Velenje Velenje – Postaja prometne policije (PPP) Celje se je iz srediĹĄÄ?a mesta ob Savinji 1. februarja letos preselila v Velenje na KopaliĹĄko. Selitev je bila potrebna iz organizacijskih in kadrovskih razlogov. ÂťPreselili smo se zaradi reorganizacije, boljĹĄe organiziranosti, zmanjĹĄanja stroĹĄkov, materialnih sredstev in kadrovskih teĹžav, ki smo jih imeli. Prostore nam je ponudila Mestna obÄ?ina Velenje. Z njimi smo zelo zadovoljni, funkcionalni so, tudi parkiriĹĄÄ? je dovolj. Sedaj, ko smo vsi skupaj na eni lokaciji, imamo v uporabi vsa vozila, kar prej ni bilo moĹžno,ÂŤ pravi komandir.

Tudi on, tako kot vsi drugi zaposleni v PPP, se zdaj namesto v Celje v sluĹžbo vozi v Velenje. Policijsko kariero je zaÄ?el v Ljubljani kot policist takratne republiĹĄke PPP in nadaljeval na KoroĹĄkem, najprej v Slovenj Gradcu, kjer je po nekaj letih dela napredoval v pomoÄ?nika komandirja PPP Slovenj Gradec, za tem komandirja. Policijsko kariero je nadaljeval kot komandir Policijske postaje Rav-

Vinko Mlakar: ÂťObmoÄ?je, za katero smo pristojni od tu, je drugo najveÄ?je v Sloveniji.ÂŤ

ne na KoroĹĄkem, lani pa je zaradi kadrovskih potreb prevzel vodenje PPP Celje.

Postaja je prostojna za veliko obmoÄ?je, od KoroĹĄke, kjer meji z Avstrijo in mariborsko policijsko upravo, do osrednjega dela Savinjske vkljuÄ?no z avtocesto, ter juĹžnega dela vse do hrvaĹĄke meje. Njeno obmoÄ?je je drugo najveÄ?je v Sloveniji. ÂťPolicisti, ki so prej izvajali naloge v slovenjgraĹĄkem ter v celjskem delu, zdaj namesto v Celje pridejo na delo v Velenje. Pot je zdaj za vse skoraj enaka. Od tod pa gremo potem na delo na obmoÄ?je v pristojnosti celotne Policijske uprave Celje. Med drugim pa zagotavljamo tudi 24-urno prisotnost patrulje na avtocesti.ÂŤ Odkar je PPP Celje v Velenju, je prometne policiste tukaj videti veÄ?krat. ÂťÄŒe drugaÄ?e ne, smo vidni takrat, ko iz Velenja odhajamo na delo na razliÄ?ne konce policijske uprave. To pa gotovo prispeva k veÄ?ji varnosti tudi udeleĹžencev v prometu, saj se ti, ko vidijo policista, ĹĄe bolj drĹžijo prometnih pravil kot sicer.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenjskim gasilcem veÄ? kot 800 tisoÄ?akov Mestna obÄ?ina Velenje namenja letos za delovanje sedmih prostovoljnih gasilskih druĹĄtev veÄ? kot 836 tisoÄ? evrov. Znesek vkljuÄ?uje tudi del sredstev za delovanje Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline.

Konec februarja je Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? podpisal anekse k pogodbam o javni gasilski sluĹžbi, s katerimi se

podaljĹĄuje osnovna pogodba in zagotavljajo sredstva za leto 2016. Pogodbe so podpisali tudi predsedniki sedmih prostovoljnih gasilskih druĹĄtev (Velenje, Pesje, Ĺ kale, Ĺ alek, Vinska Gora, Ĺ entilj in BevÄ?e), ki delujejo v mestni obÄ?ini Velenje, in predsednik Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline. S posebno pogodbo pa so zagotovili finanÄ?na sredstva v viĹĄini

Drama na Jenkovi Velenje, 1. marca – PrejĹĄnji torek je velenjske policiste obÄ?an, ki je pred kratkim na policijski postaji Velenje prijavil, da mu je nekdo ukradel registrsko tablico, obvestil, da jo je opazil na Ä?rnem volkswagnu golfu, ki je vozil po Velenju. Policisti so se takoj odzvali in kmalu izsledili Ä?rnega golfa, za katerega pa se je izkazalo, da gre za avto, ki je bil dan prej ukraden pred Ĺ olskim centrom Velenje. Policisti so golfu sledili do Jenkove ceste, kjer se je mladoletni VelenjÄ?an, ki ga je vozil, namerno, z vso silo Ä?elno zaletel v sluĹžbeno vozilo policije. Nato je zapeljal vzvratno in trÄ?il ĹĄe v civilno sluĹžbeno vozilo policije in ob cesti parkiran osebni avto. Potem je pred roko pravice poskuĹĄal pobegniti peĹĄ.

To mu ni uspelo, saj ga je njegova pretirana samozavest izdala, ko je med begom naletel na policista, ki ga je hotel podreti na tla, pa mu to nikakor ni uspelo. Policisti so ga vendarle obvladali in pridrĹžali. PridrĹžana je bila tudi njegova mladoletna sopotnica iz Nazarij. Povzetek pohoda mladoletnika, ki spominja na neuspeĹĄno stopnjo v raÄ?unalniĹĄki igri, so tri razbita vozila, dva laĹžje poĹĄkodovana policista in kup preiskovalnih dejanj, ki se bodo zakljuÄ?ila s kazensko ovadbo na sodiĹĄÄ?u.

Iz POLICIJSKE beleĹžke Pokesal se je

Naspala se je na postaji

Velenje, 2. marca – V sredo je varnostnik v trgovini Spar prepoznal mladoletnika, ki je nekaj dni prej v isti trgovini ukradel Ä?okoladice in piĹĄkote. Policisti so se z njim pogovorili. Obljubil jim je, da ne bo veÄ? kradel. Kljub temu bodo o njegovem poÄ?etju obvestili drĹžavnega toĹžilca in Center za socialno delo.

Velenje, 3. marca – V Ä?etrtek so velenjski policisti na Kardeljevem trgu imeli opravka z gospo, ki je po tem, ko je pregloboko pogledala v kozarec, sosedi razbijala po vratih, jo Ĺžalila in se nikakor ni mogla pomiriti.

Ker je bila gospa precej razburjena, so morali policisti uporabiti tudi prisilna sredstva, da so jo pripeljali na njen zaÄ?asni naslov, kjer se je lahko v prostoru za pridrĹžanje v kletnih prostorih velenjske policijske postaje v miru naspala.

Prerezal elektriÄ?nega pastirja Ĺ martno ob Paki, 3. marca – V Ä?etrtek se je na policijski postaji Velenje oglasil Ĺ marÄ?an, ki je potoĹžil, da je zalotil soseda, ki mu je prerezal elektriÄ?nega pastirja. Najprej se bodo z neprijaznim sosedom pogovorili policisti, potem pa ĹĄe sodnik in toĹžilec.

Spor in pretep Ĺ martno ob Paki, 6. marca – V nedeljo sta se na Velikem Vrhu sprli dve osebi. Ker je ena od njiju drugo udarila po obrazu, bo morala zato plaÄ?ati precej visoko globo.

374 tisoÄ? evrov, namenjena financiranju plaÄ? zaposlenih dvanajstih poklicnih gasilcev in za zaposlitev dodatnega gasilca.

Gasilske enote Mestne obÄ?ine Velenje so v lanskem letu s 336 vozili in 1.660 gasilci posredovale 274-krat (77 poĹžarnih, 71 tehniÄ?nih ter 126 ostalih intervencij).

Dvakrat poÄ?ilo na Partizanski Velenje, 3. marca – V Ä?etrtek so policisti na Partizanski cesti obravnavali prometno nesreÄ?o s pobegom. Neznanec se je zaradi prekratke varnostne razdalje zaletel v voznika pred sabo in odpeljal s kraja nesreÄ?e. Ko ga bodo policisti naĹĄli, bodo ustrezno ukrepali. Na isti cesti je ta dan poÄ?ilo ĹĄe enkrat. UdeleĹžena so bila tri vozila. Na sreÄ?o ni bil nihÄ?e poĹĄkodovan, policisti pa so od ogleda odstopili.

Kdo je zbil opitega kolesarja?

Velenje, 5. marca – V soboto so policiste poklicali z reĹĄevalne postaje Zdravstvenega doma Velenje in jih obvestili, da je k njim po pomoÄ? priĹĄel gospod, ki naj bi ga med kolesarjenjem v kraju Gorenje zbil avto. Policisti so ugotovili, da je gospod precej pijan, saj je alkotest pokazal zelo visoko vrednost. ReĹĄevalci so ga odpeljali v bolniĹĄnico, policisti s postaje prometne policije okoliĹĄÄ?ine nesreÄ?e ĹĄe raziskujejo. Pri tem prosijo za pomoÄ? morebitne oÄ?ividce nesreÄ?e, ki se je zgodila ob 22. 30. Za zdaj policisti vedo, da je voznik avta vozil po regionalni cesti iz smeri Skornega proti PaĹĄki vasi. Ko je pripeljal v naselje Gorenje, v neposredno bliĹžino dovoza do podjetja Gorenje Keramika, je dohitel kolesarja, ki je v isti smeri kolesaril po ploÄ?niku. Kolesar naj bi v trenut-

đ&#x;”˛

mz

ku, ko ga je avto dohitel, s ploÄ?nika zapeljal na dovozno cesto.

Pri tem naj bi ga avto (policisti ĹĄe ne vedo, za kakĹĄen avto gre) oplazil, 31-letni kolesar pa je padel in se huje poĹĄkodoval. Voznika in vse, ki o nesreÄ?i karkoli vedo, policisti prosijo, da pokliÄ?ejo na telefonsko ĹĄtevilko 113.

Zbil peĹĄko in ji pomagal Velenje, 7. marca – V ponedeljek je voznik na Kersnikovi cesti izsilil prednost peĹĄki, pri tem pa jo je zbil. Ker je bila poĹĄkodovana, jo je sam odpeljal k zdravniku. Ta je ugotovil, da se je laĹžje telesno poĹĄkodovala. Vozniku so policisti zaradi povzroÄ?itve prometne nesreÄ?e napisali plaÄ?ilni nalog.

Ni umrl nasilne smrti Velenje, 7. marca – V ponedeljek so v stanovanju na Kersnikovi cesti naťli mrtvega moťkega.

Policisti so ugotovili, da ni umrl nasilne smrti.

19

Previdno ob nakupu rabljenega avtomobila Ĺ˝enevski avtomobilski salon je tudi letos oÄ?aral ljubitelje avtomobilizma. V centru pozornosti so bili tisti modeli prestiĹžnih znamk, o katerih navadni smrtniki lahko le sanjamo, saj jih tudi na naĹĄih cestah ne bo prav veliko. LetoĹĄnji najbolj Ĺžlahtni model je zagotovo Bugatti Chiron. Kljub veÄ? kot dvotonski masi z mesta do 100 km/h pospeĹĄi v manj kot 2,5 sekunde, njegova najveÄ?ja hitrost pa presega 400 km/h na uro. Tako kot so impozantni tehniÄ?ni podatki, pa je impozantna tudi cena, ki se bo vrtela okoli 2,4 milijona evrov. Izdelali bodo le 500 modelov, za tretjino pa so v podjetju Ĺže prejeli rezervacije. Ob teh podatkih lahko le zamahnemo z roko in reÄ?emo, da takĹĄen avto ni za naĹĄe prenatrpane avtoceste ter ovinkaste, slabo vzdrĹževane regionalne in lokalne ceste.

Za takĹĄne ceste bi bili najbolj primerni trendni ĹĄportni terenci, ki so zasenÄ?ili enoprostorce, kombilimuzine in karavane.

Toda novi avtomobili za marsikoga med nami niso dosegljivi.

Spomladanski Ä?as, ko se precej lastnikov odloÄ?a o zamenjavi avtomobila z novejĹĄim ali povsem novim, je pred nami. Ne glede na impresivne zmogljivosti jeklenih konjiÄ?kov z bleĹĄÄ?eÄ?im videzom, ki so jih obkroĹžale mladenke in mladeniÄ?i, se bo marsikdo pri nas odloÄ?al za nakup rabljenega avtomobila. Pri tem opravilu pa je treba biti pozoren in se ne zanaĹĄati le na zloĹĄÄ?enost in barvo avtomobila, kajti od osredotoÄ?enosti pri pregledu notranjosti vozila v potniĹĄkem delu, pod pokrovom motorja in v prtljaĹžnem delu, pregledu dokumentacije ter posluĹĄanju lastnika o lastnostih avtomobila, lastniĹĄtvu, uporabi in morebitnih okvarah in poĹĄkodbah je odvisno, ali bo nakup tudi v resnici dober. Izjava lastnika avtomobila se mora ujemati z dejanskim stanjem in vsakrĹĄno odstopanje nakazuje sum, da je nekaj narobe.

Na prvem mestu so podatki o lastniĹĄtvu avtomobila, ki jih je mogoÄ?e brezplaÄ?no preveriti na spletni strani https://e-uprava.gov.si/ javne-evidence/motorna-vozila.html, nakateri lahko pridobimo resniÄ?ne podatke o ĹĄtevilu lastnikov avtomobila. Z vnosom ĹĄtevilke prometnega dovoljenja in registrske ĹĄtevilke se nam izpiĹĄejo podatki o avtomobilu ter njegovih lastnikih in registracijah, tudi v tujini.

Ali to storimo pred ogledom avtomobila ali po njem je odvisno od okoliĹĄÄ?in. V vsakem primeru pa ugotovitev razhajanja podatkov kaĹže na nepravilnosti, kajti Ä?e nas je lastnik zavajal pri osnovnih podatkih, bo tako tudi pri vseh ostalih pomembnih lastnostih, kot so ohranjenost, vzdrĹževanje in morebitne poĹĄkodbe avtomobila.

Tako policisti kot strokovnjaki s tega podroÄ?ja svetujejo, da si pred nakupom vzamemo dovolj Ä?asa za natanÄ?en pregled avtomobila in dokumentov, kajti tako v Sloveniji kot v tujini se pogostokrat prodajajo tudi ukradeni in predelani avtomobili z deli ukradenih avtomobilov. Vsi prodajalci se trudijo biti pri prodaji Ä?im bolj prepriÄ?ljivi, zato moramo njihove navedbe preveriti z natanÄ?nim pregledom originalne dokumentacije in samega avtomobila, pri Ä?emer bodimo pozorni predvsem na naslednja dejstva: • Ä?e nekdo prodaja razmeroma nov avtomobil, pa je Ĺže tretji, Ä?etrti ali peti lastnik, je to sumljivo in je treba biti pozoren bodisi na lastniĹĄtvo ali tehniÄ?no brezhibnost; • nepopolna ali pomanjkljiva dokumentacija ob nakupu poveÄ?uje tveganje, da je nekaj narobe, sicer pa je priporoÄ?ljivo poleg prometnega dovoljenja pridobiti in pregledati zavarovalno polico, kupoprodajne pogodbe, servisno knjiĹžico in raÄ?une o servisiranju ‌; • podatke iz dokumentacije je potrebno preveriti z dejanskim stanjem vozila, pri Ä?emer smo pozorni na znamko in model avtomobila, letnik izdelave, ĹĄtevilko motorja in ĹĄasije, obliko karoserije, barvo vozila ‌; • v primeru poĹĄkodb avtomobila smo pozorni na zamenjane in popravljene dele ter Ä?e za to obstajajo raÄ?uni za popravilo in nadomestilo poĹĄkodovanih delov; • prodajalec mora imeti tudi rezervni kljuÄ?.

Nakup novega ali rabljenega avtomobila se ĹĄteje za veÄ?jo naloĹžbo, zato bodimo pri tem pozorni in previdni.

Goljufi zbirali zase Velenje, 3. marca – PrejĹĄnji teden so policisti dobili veÄ? klicev obÄ?anov Celja, Ĺ˝alca in Velenja, da so jih pred trgovinami in trgovskimi centri ogovarjali neznanci, ki so zbirali denar za gluhoneme. Pri sebi so imeli sezname, na katere so zapisali viĹĄino prispevkov dobrih ljudi. Po dosedanjih podatkih naj bi ĹĄlo za goljufe. Z njimi so imeli opravka tudi

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

velenjski policisti. Na Ĺ aleĹĄki cesti so ustavili drĹžavljana Romunije, ki je s svojimi sodelavci pobiral prispevke za gluhoneme po Velenju. Ker se je izkazalo, da so to poÄ?eli brez ustreznega dovoljenja, so tujce kaznovali. Policisti ob tem opozarjajo obÄ?ane, da vedno temeljito preverijo, Ä?e ima oseba, ki zbira denar za dobrodelne namene, vsa uradna pooblastila zato. đ&#x;”˛

Naš čas, 10. 3. 2016, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

10. marca

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.50 16.35 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.50 07.55 08.00 08.05 08.45 10.00 10.55 11.20 12.05 15.15

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.50 07.55 08.00 08.05 08.10 08.40 09.40 10.40 11.05 13.15 14.15 15.15

17.20 19.00 19.05 20.00 20.30 22.00 23.45 00.40 01.25 01.25 03.05 04.20 05.10

06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 08.00 08.05 08.15 08.30 09.25 09.55 10.55 11.10 12.05 12.20 13.25 14.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.50 23.25 00.20 01.15 02.05 02.40

24ur, ponov.

Florjan, gasilski avto, ris.

Veseli avtobuski, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Zdravnica malega mesta, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Plamen v očeh, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan.

50 prvih poljubov, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

ČETRTEK, 10.3.2016 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Pop corn: Ditka, Clemens 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 17.10 Prodajno TV okno 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Rokovanje 18.00 Mladi za Veleje, 45. let Šaleškega folklornega društva Koleda 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, ans, Gadi, ans. Poskok 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila

Sobota,

11. marca

05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.40 Turbulenca: Pravica do lenobe 12.20 Blisk, 6/15 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Ženska, 2. del, dok. film 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Težišče, tv Lendava 15.40 Jani Nani, ris.

15.45 V boju s časom (II.), 2/13 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Novo telo 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Kot 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: Malinca 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum 00.30 Ugriznimo znanost 00.55 Profil 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, ponov.

02.40 Info-kanal

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Emilija, ris.

Hrček Miha, ris.

Zgodbe iz školjke: Skrivalnice Točka, glasb. odd.

Na lepše Alpe, Donava, Jadran Halo TV Dobro jutro Biatlon, sp, posamična tekma (M), prenos iz Osla Rokomet: Slovenija – Makedonija, kvalif. za EP 2016 (Ž), prenos iz Maribora Pajkec Piko, ris.

Male sive celice, kviz Avtomobilnost Zelena prestolnica Evrope Moj najboljši sovražnik, nem. film To je bila naša vojna, 5/5 Točka, glasb. odd. Športni posnetki Rokomet: Slovenija – Makedonija, kvalif. za EP 2016 (Ž), posn.

Biatlon, sp, posam. tekma (M), posn.

Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

10. marca 2016

21.25 22.00 23.05 23.20 01.50 02.15 03.10

17.00 17.55 18.25 19.00 19.10 19.15 19.40 20.00 21.20 22.15 22.40 23.50 00.35 01.30 03.45 05.10

06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 08.00 08.05 08.15 08.30 09.25 09.55 10.55 11.10 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 23.25 23.30 00.05 02.30 03.05

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.20 12.35 12.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.00 23.30 23.35

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem! kviz Ugriznimo znanost: Novo telo Blisk, 7/15 Dnevnik, vreme, šport Tarča Globus Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Olivija, ris.

Studio kriškraš: Kuharski mojster Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom Kioka, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozabav. odd.

Na lepše Odmevi, šport, vreme Fritz Lang, pogovor z Varjo Močnik Metropolis, nem. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Emilija, ris.

Hrček Miha, ris.

Vetrnica, ponov.

Zgodbe iz školjke: Večni Rim Točka, glasb. odd.

Bleščica, odd. o modi Na obisku: Calegaria Dobro jutro Posebna ponudba Dober dan Biatlon, sp, štafeta (Ž), prenos iz Osla Halo TV Hotel poldruga zvezdica, 7/15 Hotel poldruga zvezdica, 8/15 A veš, koliko te ima rad, ris.

Bacek Jon, ris.

Firbcologi, ponov.

Infodrom Nerazdružljiva, franc. film Tv arhiv, dok. odd.

Bučke, satir. inf. parodija Polnočni klub: Copatarji Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Biatlon, sp, štafeta (Ž), posn. iz Osla Točka, glasb. odd.

24ur Florjan, gasilski avto, ris.

Veseli avtobuski, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Zdravnica malega mesta, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Plamen v očeh, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja maja kuha bolje!

24ur vreme 24ur Bitka parov Predzakonske zdrahe, am. film Eurojackpot 24ur zvečer Sanjske punce, am. film 24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža, ans, Gadi, ans. Poskok Strokovnjak svetuje: Rokovanje Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš: Ustvarjanje s perlami in Fimo maso Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Od Himalaje do Smrekovca Regionalne novice 3 Koncert ans. Biseri, posnetek 2. dela Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

12. marca

06.00 06.05 07.00 07.15 07.40 08.05 08.30 08.45 09.10 09.50 10.05 10.20 11.05 11.55 13.00 13.25 13.50 14.30 15.00 14.00 17.00 17.20 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.35 22.25 23.00 00.30 00.55 01.50

06.00 06.25 07.00 09.00 09.55 11.10 11.25 12.45 15.15 17.05 18.10 20.00 21.40 22.20 23.05 23.40 00.10 01.15 02.15 sledi 03.25 03.40 05.00

06.00 07.00 07.01 07.30 07.55 08.00 08.25 08.50 09.15 09.25 09.35 10.00 10.25 10.40 12.20 13.20 13.35 16.15 18.10 18.55 18.58 20.00 21.50 00.10 02.00

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Poklici Čebelica Maja, ris. nan.

Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

Studio kriškraš: Narobe svet Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 16/26 Male sive celic, kviz ladjo nosiš v srcu, igrani film Infodrom Kdo si pa ti?, 6/10 Tv arhiv Tednik Dnevnik, vreme, šport O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd.

Na poti, 2/3 Jezus in izginule ženske, dok. odd.

Zaljubljeni v življenje Poročila, vreme, šport Posebna ponudba Sladkanje z Rachel Allen, 10. del Ozare Zu, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Vse je mogoče Fortitude, 9/12 Poročila, vreme, šport Hardkor disko, poljski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Na lepše 10 domačih Najboljše jutro Dober dan Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), prenos iz Lenzerheideja Smučarjev dnevnik: Peter Prevc Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos iz Kvitfjella Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos iz Neustadta Biatlon, sp, štafeta (M), prenos iz Osla Slovenija danes Zelena prestolnica Evrope, ponov.

Iščem ljubezen pred koncem sveta, am. film Zvezdana Neverjetni Jonathan Goodwin, 1/5 Bleščica, odd. o modi Aritmija Aritmični koncert – Hamo & Tribute 2 love Zabavni kanal Športni posnetki Alp. smuč., sp, smuk (M), posn.

Smučarjev dnevnik: Peter Prevc Biatlon, sp, štafeta (M), posn. iz Osla Polnočni klub: Copatarji

24ur Oto čira čara Želvica Lulu, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Harold in vijolična voščenka, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Wendy, ris.

Lego mesto, ris.

Grozni Gašper, ris.

Transformerji, ris.

Lego Star Wars, ris.

Tv prodaja Nogometni pasji prvak, am. film Čista hiša, am. ser.

Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas Lahki dekleti, am. film Takle mamo, nan.

24ur vreme 24ur To je vojna!, am. film Zapiti dnevnik, am. film Skrivnostno okno, am. film Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Ustvarjanje s perlami in Fimo maso 09.40 Ustvarjalne iskrice (151) Pomladni nakit 10.00 Koncert ans. Biseri, posnetek 2. dela 10.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.20 Prodajno TV okno 11.35 Videospot dneva 11.40 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Mladi za Veleje, 45 let Šaleškega folklornega društva Koleda 18.40 Dotiki gora: Nepal, 3. del 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2371. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Folklorna skupina Maribor iz Argentine 21.25 Jutranji pogovori 22.55 Aktualno, ponovitev 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

13. marca

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.45 07.55 08.05 08.15 08.20 08.30 08.45 08.55 09.10 09.20 09.25 10.00 10.55 11.25 12.00 13.00 13.25 15.10 15.45 16.05 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.55 21.45 22.15 00.00 00.25 01.20

06.15 06.30 07.20 08.05 09.55

Živ žav Emilija, ris.

Zajček Belko, ris.

Ozi bu, ris.

Medo in Mica, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Timi gre, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Sara in Raček, ris.

Poldi, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, ris.

Zu, ris.

Frančkov Fonzek, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Nedeljska maša, prenos iz župnije Bočna v Savinjski dolini Prisluhnimo tišini Obzorja duha: Eko migranti Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, ponov.

Pasje življenje, am. film Prijeten dan, am. film Brezdelni razred, am. film Poročila, šport, vreme Vikend paket Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Broadchurch (I.), 8/8 Intervju: France Cukjati Poročila, šport, vreme Mea maxima culpa: molk v Božji hiši, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

02.55 03.35 04.50

Duhovni utrip: Milost Zaljubljeni v življenje Posebna ponudba Glasbena matineja Alp. smuč., sp, komb. SVSL (Ž), prenos Alp. smuč., sp, SVSL (M), prenos Biatlon, sp, skup. start (Ž), prenos iz Osla Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos Biatlon, sp, skup. start (M), prenos Alp. smuč., sp, kombi. SL (Ž), posn.

Tiha zmaga, dok. portret Podelitev Ježkove nagrade, reportaža Popolna družina Zvezdana, ponov. Žrebanje Lota Sedem dob v življenju zvezd, 2/2 Pohlep, 3/4 Vse je mogoče, ponov.

Vikend paket, ponov.

Avtomobilnost Športni posnetki Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn.

Biatlon, sp, skup. start (Ž), posn.

Alp. smuč., sp, SVSL (M), posn.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.30 07.55 08.00 08.25 08.50 09.15 09.25 09.35 10.00 10.25 10.40 12.30 12.45 14.30 16.15 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 22.40 00.35 02.25

24ur, ponov.

OTO čira čara Želvica Lulu, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Harold in vijolična voščilnica, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Wendy, ris.

Lego mesto, ris.

Grozni Gašper, ris.

Transformerji, ris.

Lego Star Wars, ris.

Tv prodaja Rin Tin Tin, am. film Tv prodaja Napačni obraz, am. film Ko se rodi ljubezen, am. film Bitka parov Vrtičkanje Polona ga žge 24ur vreme 24ur Znan obraz izma svoj glas, v živo Nova v mestu, am. film Športnikova mladost, am. film Zvoki noči

11.10 12.40 13.40 15.40 16.45 17.45 18.35 18.55 19.05 19.50 20.00 20.45 22.15 23.45 00.55 01.20 sledi

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Ustvarjanje s perlami in Fimo maso 09.40 2370. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 2371. VTV magazin, regionalni informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Župan z vami 11.55 Iz arhiva VTV: Mediafest Plitvice, 2. del 13.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.15 Prodajno TV okno 14.30 Videostrani, obvestila 17.10 Prodajno TV okno 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje:Rokovanje 18.00 Ustvarjalne iskrice (150), Voščilnica za mamico 18.20 Cesarjeva nova oblačila, gledališka predstava Vrtca Velenje OE Tinkara 18.50 Migaj z nami (06082015) 19.00 Pop corn: Ditka, Clemens 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža, ans, Gadi, ans. Poskok 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Vsak mora iskati sam svojo pot, - pogovor s Cirilom Zlobcem, ponovitev 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

14. marca

15. marca

06.10 06.25 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 10.35 11.05 11.50 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.45 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 00.50 01.15 02.10

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Sladkanje z Rachel Allen, 10. del 10 domačih Vem!, kviz NaGlas!

Blisk, ris.

Dnevnik, vreme, šport Panoptikum Osmi dan Poročila Dober dan, Koroška Pujsa Pepa, ris. Čebelica Maja, ris. nan.

Točka preloma, ponov.

Poročila, šport, vreme Kdo si pa ti?, 7/10 Novice eRTeVe Emilija, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Opus Glasbeni večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Info-kanal

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.50 16.25 17.00 17.30

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.50 07.55 08.00

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Biba se giba, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Emilija, ris.

Zgodbe iz školjke: Kraljična na zrnu graha Zgodbe iz školjke: Dogodivščine na ledu Točka, glasb. odd.

Tisti, ki je zgradil šolo Duhovni utrip Halo TV Dobro jutro Polnočni klub: Copatarji Ljudje in zemlja Avtomobilnost Halo TV Hotel poldruga zvezdica, 9/15 Hotel poldruga zvezdica, 10/15 A veš, koliko te imam rad, ris.

Bacek Jon, ris. Štiri ušesa sredi lesa, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Ladjo nosiš v srcu, igrani film Zakon srca, 9/14 Scott in Bailey (IV.), 7/8 Scott in Bailey (IV.), 8/8 Doba aluminija, dok. odd.

Spomini: Danica Lah Halo TV Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.10 07.20 07.40 07.45 07.50 07.55 08.00 08.35 09.50 11.00 12.10 14.30

08.05 08.40 09.30 10.20 10.35 11.35 14.05 15.30 16.20 17.00 17.55 18.30 19.05 19.15 19.20 19.30 19.40 20.00 20.45 21.30 22.20 23.15 00.50 01.50 05.10

06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 08.00 08.05 08.10 08.25 09.15 09.45 10.45 11.00 11.50 12.05 13.00 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.05 00.00 00.55 01.45 02.20

24ur, ponov.

Florjan, gasilski avto, ris.

Veseli avtobuski, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Zdravnica malega mesta, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Jezero skrite ljubezni, nan.

Plamen v očeh, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Dan najlepših sanj 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2371. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativa oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pogovor v studiu Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV: Mediafest Plitvice, 3. del Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

10.55 11.00 11.50 11.55 12.10 17.40 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.55 00.25 00.30

Sreda,

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem, kviz!

Obzorja duha: Eko migranti Blisk, 9/15 Dnevnik, šport, vreme Studio city, ponov.

Kaj govoriš?=So vakeres?

Poročila Kanape, tv Lendava Muk, ris.

Srečo kuha Cmok, ponov.

Profil: Dr. Matija Ogrin Poročila, šport, vreme Na poti: slovenske planinske poti, 3/3 17.55 Novice 18.00 Utrinek, izob. odd.

18.05 Muk, ris.

18.10 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Votla krona, 10/10 20.55 Dokumentarni film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Mira in Hugo Šekoranja, 2. del 00.50 Profil: Dr. Matija Ogrin 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, ponov.

02.35 Info-kanal

21.40 22.40 2.00 02.45 03.40 05.10

Otroški kanal Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Biba se giba, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Emilija, ris.

Hrček Miha, ris.

Vetrnica: Tek na smučeh Zgodbe iz školjke: Poklici Točka, glasb. odd.

Tv arhiv Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Dober dan Halo TV Hotel poldruga zvezdica, 11/15 Hotel poldruga zvezdica, 12/15 A veš, koliko te imam rad, ris.

Bacek Jon, ris. Štiri ušesa sredi lesa, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Studio kriškraš: Narobe svet Pomanjkanje fosforja in svetovna lakota, dok. odd.

Neverjetni Jonathan Goodwin, 1/5 Na poljih Flandrije, 6/10 George Harrison, dok. film Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabani kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 08.00 08.05 08.15 08.30 09.25 09.55 10.55 11.10 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 21.45 22.55 23.30 00.25 01.20 02.10 02.45

24ur, ponov.

Florjan, gasilski avto, ris.

Veseli avtobuski, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Zdravnica malega mesta, nan.

Tv prodaja Moja mami kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Plamen v očeh, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja maja kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Takle mamo, nan.

Preverjeno 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 11.55 12.10 12.15 17.40 17.55 18.00

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pogovor v studiu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Čas za nas tabornike, Skica minskega polja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2372. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Dotiki gora: Brana Napovedujemo Strokovnjak svetuje: Nevarne kemikalije na delovnem mestu Iz arhiva VTV, Festival OKARINA, Pepe Gambetta Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

16.05 17.00 17.50 18.25 19.00 19.10 19.15 19.25 19.30 21.00 20.50

18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.35 20.55 21.00 21.30 22.15 23.45 23.50

16. marca

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.25 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.15 18.20 18.55 19.00 20.05 21.30 22.00 23.05 01.00 01.25 01.50 02.15 03.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Opus Blisk, 10/15 Dnevnik, vreme, šport Intervju: France Cukljati Prava ideja: Malinca Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Na naši zemlji: Orehek Sara in Raček, ris.

Simfonorije, ris.

Vem! kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Leteti!, franc. film Kino Fokus Odmevi, šport, vreme Tri sestre, franc. film Turbulenca Profil, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.50 07.55 08.00 08.05 08.10 08.30 09.00 09.55

22.10 22.45 23.15 00.30 01.15 02.10 02.10 03.15 04.20 05.15

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Emilija, ris.

Vetrnica: Spust po klancu Zgodbe iz školjke: Juvi Zgodbe iz školjke: Če si žalosten Kanape, tv Lendava Točka, glasb. odd.

Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos iz St. Moritza eRTeVe Alp. smuč., sp, smuk (Ž), prenos iz St. Moritza Halo TV 10 domačih Vikend paket Dober dan Halo TV Hotel poldruga zvezdica, 13/15 Hotel poldruga zvezdica, 14/15 A veš, koliko te imam rad, ris.

Bacek Jon, ris. Štiri učesa sredi lesa, ris.

Prigode Viktor in Viktorček, ris.

Srečo kuha Cmok, ponov. Žrebanje Lota Bučke, inform. parodija Čas za Manco Košir Dmitrij Šostakovič, človek z mnogimi obrazi Bleščica, odd. o modi Aritmija Dan D – koncert, dok. film Točka, glasb. odd.

Halo TV Športni posnetki Alp. smuč., sp, smuk (M), posn.

Alp. smuč., sp, smuk (Ž), posn.

Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 08.00 08.05 08.15 08.30 09.25 09.55 10.55 11.10 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.45 23.20 00.15 01.10 02.00 02.35

24ur, ponov.

Florjan, gasilski avto, ris.

Veseli avtobuski, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Zdravnica malega mesta, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Plamen v očeh, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Medeni teden za enega, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.10

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2372. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek Strokovnjak svetuje: Nevarne kemikalije na delovnem mestu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice, (UI 152), Lutkovno gledališče v škarlji Trije prašički, gledališka preds.

Vrtca Velenje OE Najdihojca Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje Regionalne novice 3 Pop corn: Mary Rose, Čuki Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

11.00 11.25 12.45 13.55 14.40 16.05 17.00 17.50 18.25 19.00 19.10 19.15 19.25 19.30 19.50 20.00 20.20 21.15

11.40 12.05 12.20 12.25 17.40 17.55 18.00 18.20 18.45 18.50 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 10. 3. 2016, barve: CMYK, stran 21

JOHNSON, Jane: Solna pot od – Odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni roman V romanu se prepletata dve zgodbi, polni pustolovĹĄÄ?in. Odvijata se v razliÄ?nih Ä?asovnih obdobjih in se na koncu zlijeta v eno zgodbo. Isabell Ĺživi svoje ustaljeno, umirjeno Ĺživljenje v Londonu. Edino, s Ä?imer se sprosti in v Ä?emer neizmerno uĹživa, je plezanje. Ko ji umre oÄ?e, priznan arheolog, se ji ob prebiranju in odpiranju njegove zapuĹĄÄ?ine vzbudi nenavadno in skrivnostno vznemirjenje. Zapusti ji amulet in

nanj. Vampek je hotel pomagati in je letel vedno dlje. Lizi pa je iz dneva v dan ugotavljala, da je hudobije na svetu vedno veÄ?, preveÄ? za enega samega Vampka. Jima bo skupaj uspelo najti ĹĄe kakĹĄnega prijaznega vapirÄ?ka?

KOS, Gaja: Skokica in smeh ml - Mladina / C-S / Cicibani – Slikanice RilÄ?kastega skakaÄ?a Skoka je nekega novembrskega Ä?etrtka napadel nahod.

Bolezen ga je tako zdelala, da je bil v nedeljo Ĺže ves marogast in je ĹĄel vsem sorodnikom zelo na Ĺživce. Uboga njegova Ĺžena Skokica, je ves Ä?as odkar je zbolel, razmiĹĄljala, kaj storiti, da Skok hitro ozdravi.

Spomnila se je pregovora, da je smeh pol zdravja in to ji je dalo misliti. ZaÄ?ela je iskati drugo polovico zdravja, vse za svojega Skoka. Skakala je k sosedom, sorodnikom in se trudila, da je njihove nasvete, kaj je zdravo Ä?im prej posredovala bolniku. A Skok je

VELENJE ÄŒetrtek, 10. marec 9.00

Zdravstveni dom Velenje, preddverje laboratorija Svetovni dan ledvic – od otroĹĄtva naprej na svoje ledvice glej! (do 12.00) 12.00 Nakupovalni center Velenjka Predstavitev SVIT – model debelega Ä?revesa z vsemi spremembami (do 17.00)

13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje Predstavitev programa SVIT in kako pravoÄ?asno odkriti predrakave spremembe in raka na debelem Ä?revesu in danki 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Potopisno predavanje Andreja Morelja ÄŒar kriĹžarjenj 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert godalcev

Petek, 11. marec svoje zapiske, Ä?lanke, povezane z Marokom in starim puĹĄÄ?avskim ljudstvom. To ji vzbudi zanimanje, tako da se s prijateljico odpravita na dopust, gresta plezat v Maroko. S seboj Isabell vzame amulet, del oÄ?etove zapuĹĄÄ?ine. Pri plezanju zdrsne in se huje poĹĄkoduje. Ĺ˝ivljenje ji reĹĄi amulet in od tega trenutka dalje se ne loÄ?i veÄ? od njega. Najde jo domaÄ?in Taib in ji ponudi pomoÄ?. Taib jo popelje po divjini, jo seznani s starejĹĄimi domaÄ?ini, ki se ĹĄe spominjajo puĹĄÄ?avskih ljudstev. Tako Isabell spozna skrivnost, pravo vrednost amuleta in s tem razjasni svoje korenine. Isabellina zgodba se ves Ä?as prepleta z Ĺžalostno zgodbo pogumne mlade Mariate, njeni nesreÄ?ni ljubezni in izgubljenemu amuletu.

WELSH, Renate: Vampek ml – Mladina / P – Leposlovje od 10. d0 13. leta Gospa Lizi je Ä?isto prevzeta, ko pri pospravljanju svojega stanovanja najde vampirÄ?ka. Po prvem strah vzbujajoÄ?em preseneÄ?enju ugotovi, da je to Ä?isto navaden, zelo majhen netopirÄ?ek. Zanj skrbi kot za dojenÄ?ka, se z njim pogovarja in ga skriva v svojem stanovanju kljub nasprotovanju sosed. NetopirÄ?ek hitro rase, se razvija in seveda hoÄ?e letati. Ne more zdrĹžati in se zadrĹževati samo v stanovanju gospe Lizi.

Lizi kaj kmalu ugotovi, da njen vampirÄ?ek ne pije ljudem krvi, ampak iz njih izpije hudobijo. Po tem ima poln trebuĹĄÄ?ek oziroma vampek hudobije, ljudje pa so takoj bolj prijazni in strpni, nejevolje ni veÄ?! Svojega prijaznega netopirÄ?ka je Lizi poimenovala kar Vampek. In bila je sila ponosna

21

PRIREDITVE

10. marca 2016

7.00 18.00

vse nasvete trmasto zavraÄ?al. Na sreÄ?o pa se je Skok, od vseh Âťzdravja polnihÂŤ nasvetov in nemogoÄ?ih hecnih idej poÄ?asi zaÄ?el zabavati, zaÄ?el se je smejati. Pravzaprav se sploh ni mogel nehati smejati. Ozdravel je!

Postal je spet dobrovoljen in progast. Kot se za rilÄ?kaste skakaÄ?e spodobi.

AMBROSE, Jamie: Tristo petinĹĄestdeset aktivnosti na prostem ml - Mladina / 37 – Vzgoja in izobraĹževanje V priroÄ?niku, ki je pred nami, je zbranih 365 iger in aktivnosti, ob katerih lahko naĹĄi mladostniki aktivno uĹživajo in se igrajo v naravi ter na kreativen naÄ?in odkrivajo svet narave. Mladim raziskovalcem so v veliko pomoÄ? barvne fotografije, jasna in natanÄ?na navodila, namigi, kaj potrebujeĹĄ, da aktivnost lahko izpeljeĹĄ. Najde se ĹĄe veliko koristnih nasvetov in zanimivih dejstev pa tudi predlogov za druge podobne aktivnosti. Knjiga je odliÄ?no darilo za naĹĄe radovedneĹže, a starĹĄi ali vzgojitelji morajo seveda spremljati njihove aktivnosti. Otroci bodo v knjigi opozorjeni, pri katerih aktivnostih morajo biti ĹĄe posebej pazljivi, da bo v naravi zabavno, zanimivo in varno ‌ za vse udeleĹžence. đ&#x;”˛

Edita P. Ĺ .

CITY CENTER Celje

19.30

19.30 21.00

Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: StrahinjĹĄÄ?ica KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Cool knjiga, bralni kroĹžek za najstnike Dom kulture Velenje, velika dvorana Fantje, sreÄ?no!, koncert ob 45. obletnici Ĺ FD Koleda RdeÄ?a dvorana Velenje Maturantski ples Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Klub eMCe plac Klubski veÄ?er – Ski Jump Deluxe turnir

Sobota, 12. marec 6.00

Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Dolina Dragonje 8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem 10.00 Stari trg 19, nad HiĹĄo mineralov Brazilija, ustvarjalna delavnica 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana

Fantje, sreÄ?no!, koncert ob 45. obletnici Ĺ FD Koleda 19.30 RdeÄ?a dvorana Velenje Maturantski ples Ĺ ole za rudarstvo in varstvo okolja, Srednje strojne ĹĄole in Ĺ ole za storitvene dejavnosti 20.00 Klub eMCe plac Odprtje slikarske razstave Slavke Popović 21.00 Klub eMCe plac Groundation Night

Nedelja, 13. marec 14.30 Klub eMCe plac Tarok turnir 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana RomantiÄ?na komedija Trikrat da (Nedeljski abonma in izven) Ponedeljek, 14. marec 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 VoĹĄÄ?ilnice z(a) duĹĄo – 1. del, Ustvarjalna delavnica za odrasle 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek Pomlad prihaja, otroĹĄka ustvarjalna delavnica 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Teden moĹžganov 2016: spektri nor(maln)osti 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: drama Ovna

Torek, 15. marec 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice

koncert (Abonma Klasika in izven) 20.30 Max klub Velenje Jure Pukl / Daniel Nosig Quintet (Max klub jazz festival in izven)

Sreda, 16. marec 6.00

Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Ĺ avrinsko griÄ?evje 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.30 in 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pozdrav pomladi 2016, ObmoÄ?na revija otroĹĄkih in mladinskih pevskih zborov Ĺ aleĹĄke doline 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic 17.00 Vila Bianca Prehod mladih s posebnimi potrebami iz ĹĄole na trg dela, okrogla miza 17.00 Galerija Velenje Paper cut technology, delavnica izdelovanja 3D slik iz razliÄ?nih plasti papirja 18.00 Velenjski grad Ogenj, rit in kaÄ?e niso za igraÄ?e, predavanje in pogovor z Mileno MiklavÄ?iÄ?

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 10. marec X

Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Odprtje razstave Stojana KneĹževiÄ?a 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic Tim Warnes: Nevarno!

18.00 Kino dvorana TopolĹĄica GledaliĹĄka predstava - poroÄ?il se bom s svojo Ĺženo

Petek, 11. marec

17.00 Vila RoĹžle BliĹža se cvetna nedelja, Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starĹĄe 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 17.00 Galerija Velenje Paper cut technology, delavnica izdelovanja 3D slik iz razliÄ?nih plasti papirja 17.00 KAC, Efenkova 61 b Zdrave jedi s stroÄ?nicami, kuharska delavnica 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Rodoslovno sreÄ?anje 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor,

16.30 REKS Ravne Veselo ustvarjanje ob Gregorjevem 17.00 Dom Krajanov v TopolĹĄici Delavnica izdelovanja GregorÄ?kov

Elektra Ĺ oĹĄtanj - Prebold 2014 (U13)

Nedelja, 13. marec 15.00 REKS Ravne Proslava ob dnevu Ĺžena in materinskem dnevu

Torek, 15. marec 18.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Janez Bogataj, kaj nam narekuje veliko noÄ??

18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Stres in kako se spopasti z njim

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 10. marec 19.30 Marof Predavanje o zdravi prehrani, predavala bo profesionalna dietetiÄ?arka; Koronarno druĹĄtvo Velenje, Odbor Ĺ martno ob Paki

Petek, 11. marec 17.00 Marof ObÄ?ni zbor KZ ZB Ĺ oP 18.00 HiĹĄa mladih ObÄ?ni zbor DPM Ĺ oP

Sobota, 12. marec 10.00 Marof KulinariÄ?ne delavnice ''Mali kuhar'' s Tino Jan 19.30 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Nastop folklorne skupine ISKRAEMECO (v sklopu kulturnega abonmaja); KD Ĺ oP 20.00 HiĹĄa mladih Potopisno predavanje in coctail party; KĹ Ĺ F

Ponedeljek, 14. marec 18.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Ta vesela urica; vodi Darinka Bizjak 18.00 Sejna soba v HiĹĄi mladih SvetniĹĄka pisarna SD 19.00 Sejna soba v HiĹĄi mladih Poslanska pisarna SD

Sreda, 16. marec 17.00 Marof KulinariÄ?ne delavnice ''Mali kuhar'' s Tino Jan

Lunine mene 18.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Pomladni koncert Pihalnega orkestra Zarja

Sobota, 12. marec X

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj Slapovi reke Mirne (lahka pot) 9.00 Osnovna ĹĄola Ĺ oĹĄtanj Elektra Ĺ oĹĄtanj - Nazarje Input (U13) 11.30 Osnovna ĹĄola Ĺ oĹĄtanj

15. marca, ob 18:03, prvi krajec

Poklon mojstru samospevov

Pozdrav pomladi

Slovenj Gradec – ObleÄ?eni v kostume s konca 19. stoletja v teh dneh sodelavci KoroĹĄkega pokrajinskega muzeja na KoroĹĄkem in vse do Velenja ter Pliberka v Avstriji delijo dvojeziÄ?na vabila na Iskrivo modro noÄ? v Slovenj Gradcu. Ta bo prihodnji konec tedna potekala v rojstni hiĹĄi skladatelja Huga Wolfa, kjer se bodo spomnili obletnice njegovega rojstva. PoznoromantiÄ?ni skladatelj samospevov Hugo Wolf (1860–1903) se je v Slovenj Gradcu rodil 13. marca 1860.

Sam se je ĹĄtel med avstrijske oz. nemĹĄke skladatelje in je umrl na Dunaju, star 43 let. Za seboj je pustil obseĹžen glasbeni opus, v katerem je med drugim veÄ? kot 300 samospevov.

Ob letoĹĄnji obletnici rojstva KoroĹĄki pokrajinski muzej v sodelovanju z Glasbeno ĹĄolo Slovenj Gradec 12. in 13. marca pripravlja veÄ? prireditev v skladateljevi rojstni hiĹĄi ter v soboto in nedeljo tudi dva koncerta.

Na obmoÄ?nem sreÄ?anju otroĹĄkih in mladinskih pevskih zborov "Pozrdavu pomladi 2016" bo zapelo kar 25 zborov, ki delujejo v Ĺ aleĹĄki dolini.

Koncerti v organizaciji JSKD - ObmoÄ?na izpostava Velenje in ZKD Ĺ aleĹĄke doline bodo v sredo, 16. in Ä?etrtek 17. marca v Domu kulture Velenje. Obakrat ob 16.30 in 19. uri. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

• • • •

ÄŒetrtek, 10.3., BiotrĹžnica Petek, 11.3., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica Nedelja, 13.3., 11.00 PravljiÄ?ne urice Alica v Ä?udeĹžni deĹželi Nedelja, 13.3., 11.00 Citycentrov druĹžinski dan na Golteh, ujemite Citycentrova dekleta, tekmujte za lepe nagrade in se smuÄ?ajte za 58 â‚Ź (2 odrasla + 2 otroka gratis). • Sreda, 16.3., 21.30 predpremiera za posluĹĄalce Radia Antena in FB vĹĄeÄ?karje • Do 19.3. Razstava in vabilo na dneve komedije • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas www.dlib.si

ZOOTROPOLIS (ZDA) Animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 108 minut ReĹžija: Byron Howard, Rich Moore Slovenski glasovi: Lija PeÄ?nikar, Klemen Slakonja, Sebastijan Cavazza, UroĹĄ Buh, Lara JankoviÄ? idr.

Petek, 11. 3. ob 18.00 Sobota, 12. 3., ob 18.00, 3D Nedelja, 13. 3., ob 16.00, 3D – otroťka matineja

AVE, CEZAR Hail, Caesar! (ZDA) Komedija, 106 minut ReĹžija: Ethan Coen, Joel Coen Igrajo: Josh Brolin, George Clooney, Alden Ehrenreich, Ralph Fiennes, Jonah Hill,

Scarlett Johansson, Frances McDormand, Tilda Swinton, Channing Tatum idr.

Petek, 11. 3. ob 20.15 Sobota, 12. 3., ob 20.15 Ponedeljek, 14. 3., ob 18.00

DOM (Slovenija) Dokumentarni film, 82 minut ReĹžija: Metod Pevec Nastopajo: Kaja Skol, Lana Murzina, Antonija JambroĹĄić, Sabina Bohar, Ĺ pela Pintar, Ruth BraÄ?evac, Damjan Habe, Katja Bilban, Majda Zorin, Renata Ĺ toviÄ?ek, Hasib Muharemović, Ifeta Muharemović, Rasim Makalić, idr.

Sobota, 12. 3., ob 21.15 – mala dvor.

Nedelja, 13. 3., ob 17.00 – mala dvor.

Ponedeljek, 14. 3., ob 19.00 – mala dvorana

Predfilm: Pola-Pola (9 minut)

Nedelja, 13. 3., ob 18.15

NEMIRNA OBALA

CAROL

A Bigger Splash (Italija, Francija) PsiholoĹĄki triler, 125 minut ReĹžija: Luca Guadagnino Igrajo: Tilda Swinton, Ralph Fiennes, Dakota Johnson, Matthias Schoenaerts idr.

Petek, 11. 3., ob 20.00 – mala dvor.

Sobota, 12. 3., ob 19.15 – mala dvor.

Nedelja, 13. 3., ob 19.00 – mala dvor.

(VB, ZDA) Drama, 118 minut ReĹžija: Todd Haynes Igrajo: Cate Blanchett, Rooney Mara, Sarah Paulson, Kyle Chandler, Jake Lacy, Kevin Crowley, Nik Pajic, idr.

Nedelja, 13. 3., ob 20.15

OVNA

DEDEK UIDE Z VAJETI

HrĂştar, (Islandija) KomiÄ?na drama, 93 minut ReĹžija: GrĂ­mur HĂĄkonarson Igrajo: SigurĂ°ur SigurjĂłnsson, TheodĂłr JĂşlĂ­usson, Charlotte Bøving, idr.

Ponedeljek, 14. 3., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Dirty Grandpa (ZDA) Komedija, 102 minuti ReĹžija: Dan Mazer Igrajo: Robert De Niro, Zac Efron, Aubrey Plaza, Zoey Deutch, Julianne Hough, Danny Glover idr.

NaĹĄ Ä?as, 10. 3. 2016, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

10. marca 2016

Nagradna kriĹžanka Moja Harmonija

RADIO VELENJE

Moja harmonija d.o.o.

Bioresonanca in diagnostika KoroĹĄka cesta 48, Velenje info@mojaharmonija.com www.mojaharmonija.com 041 759 392 / 03 587 07 10 Delovni Ä?as: pon – pet: 8:00 – 12:00 / 15:00 – 19:00 sob: 8:00 – 12:00 Dolgoletne izkuĹĄnje pri uÄ?inkovitih terapijah za dopolnilno zdravljenje alergij, kandide, prekomerne telesne teĹže, neplodnosti, boleÄ?in v sklepih in miĹĄicah in razliÄ?nih drugih zdravstvenih teĹžav.

V marcu 50 % cenejĹĄa meritev prisotnosti periferne arterijske bolezni (PAB), ki je posledica zoĹžitve arterij v spodnjih okonÄ?inah telesa. Znaki (PAB) so predvsem boleÄ?ine v meÄ?ih ali stegnih ob obremenitvah.

ReĹĄitev kriĹžanke poĹĄljite na naslov NaĹĄ Ä?as, d.o.o., KidriÄ?eva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťMoja harmonijaÂŤ, najkasneje do 21. marca. Nagrajenci bodo prejeli darilni bon za meritev prisotnosti periferne arterijske bolezni.

od 11. 3. do 17. 3.

- na ĹĄoĹĄtanjskem sokolskem odru so v nedeljo, 12. suĹĄca, zveÄ?er, pripravili Ĺže tretjo gledaliĹĄko predstavo v letu 1939; kot so napisali na vabilo, je Âťv reĹžiji gospoda Kajbe oder predvajal zanimivo burko v treh dejanjih "Ĺ˝ene stavkajo"ÂŤ, - 12. marca 1981 je bila rojena ĹĄe vedno aktivna velenjska teniĹĄka igralka Katarina Srebotnik, ki je s svojimi ĹĄportnimi uspehi odliÄ?en ambasador Velenja in Slove-

nije po vsem svetu; - 12. marca 1989 so v Velenju organizirali 34. balkansko prvenstvo v krosu; - 13. marca 1925 je bil v Ĺ oĹĄtanju rojen Viktor Kojc, ki je za svoj prispevek obÄ?ini in mestu po smrti postal Ä?astni obÄ?an mesta Ĺ oĹĄtanj; - marca 1943 so tudi v parku pri Velenjskem gradu uredili gaj junakov kot simbolno pokopaliĹĄÄ?e z lesenimi pomniki za tiste VelenjÄ?ane, ki so padli v nemĹĄki vojski ali na Spodnjem Ĺ tajerskem v boju s partizani; - od marca leta 1942 je bilo za prebivalce Spodnje Ĺ tajerske Ä?lanstvo v Ĺ tajerski domovinski zvezi povezano s podelitvijo nemĹĄkega drĹžavljanstva, ki ga je okupator, ki je vse povprek krĹĄil

Katarina Srebotnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

mednarodno vojno pravo, podelil Ä?lanom te zveze; dokonÄ?ni Ä?lani so postali dokonÄ?ni nemĹĄki drĹžavljani, zaÄ?asni Ä?lani pa drĹžavljani na preklic; - 14. marca 1987 so v velenjskem domu kulture odprli

prostore Stiskarne, ki pa Ĺže nekaj Ä?asa ne deluje veÄ?; - 14. marca 1988 je bilo v restavraciji Nama Ĺže devetnajsto sreÄ?anje velenjskega DruĹĄtva humoristov, ki tudi ne deluje veÄ?; - 15. marca 1972 ob 15. uri in 7 minut so vkljuÄ?ili v obratovanje tretji blok ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne; - 16. marca 1984 je v Velenju potekal 9. festival amaterskega filma; - 16. marca 1986 so se krajani Ĺ aleka na referendumu odloÄ?ili za samostojno krajevno skupnost, ki je bila Ĺže 27. krajevna skupnost v nekdanji velenjski obÄ?ini. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

ÄŒETRTEK, 10. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 11. marca

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 PoroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; 18.00 Desetka (oddaja Ĺ olskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 12. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 13. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

PONEDELJEK, 14. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 15. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 16. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU

STARO ZA NOVO!

Postanite naroÄ?nik

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Informacije:

041 813 949

AKCIJA!

AKUMULATORJI TOPLA 75 Ah 82,00 € 100 Ah 105,00 € CALGOMAT FA CALGOMAT FS 12 kg 24,50 € 12 kg 24,50 €

OLJE TESTEROL, 1L 7,90 € za mazanje verige

SLODAR SADJARSTVA TURN!

Z VAMI IN ZA VAS!

Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

JABOLKA

2 + 1 BREZPLAÄŒNO!

V tednu od 29. februarja do 6. marca niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete tudi po e-poĹĄti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 29. februarja do 6. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 10. 3. 2016, barve: CMYK, stran 23

Zelena pomlad 15.qxd

12.3.2015

12:39

Page 14

23

OBVEŠČEVALEC

10. marca 2016 14

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold,

gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

NEPREMIČNINE V ŠOŠTANJU, na Cankarjevi cesti, prodam garažo št. 2, velikost 13.26 m2. Gsm: 041 878 150

ODDAM ODDAMO garsonjero v hiši na Gorici, 26 m2, nivo atrij. Gsm: 059 140 720, po 17. uri.

PRIDELKI

gsm: 041 442 162 JAJCA domače reje prodam. Gsm: 051 387 625 SILAŽNE bale, 40 kosov, 25 evrov za kos, prodam ali menjam za teleta, bikce. Gsm: 041 942 898 OKROGLE silažne bale, odlične kakovosti, prodamo. Gsm: 041 317 434 SILAŽNE bale, okrogle in hlevski gnoj prodam. Gsm: 041 570 440 HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

PRODAJA nesnic v nedeljo, 13. 3., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202,

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

14.00, telefon 898-1880.

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

12. in 13. 3. – Matej Strahovnik, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

Zelena pomlad

Razku`ilo Ecocid S v za{~iti va{ih rastlin Na{e rastline bodo najlep{e, ~e se jim bomo posve~ali skozi vse leto. Obdarile nas bodo s svojo edinstveno lepoto, v kolikor bomo znali poskrbeti za njihovo zdravo rast. V ~asu vzgoje rastlin vedno obstajajo dolo~ena tveganja, ki lahko ogrozijo optimalno rast rastline. Med dejavnike tveganja prav gotovo sodijo tudi bolezni rastlin, ki jih povzro~ajo nevarni mikroorganizmi. Zato moramo poskrbeti, da na{e rastline ne bodo prihaja v stik s povzro~itelji bolezni. Med preventivne ukrepe za{~ite rastlin prav gotovo sodi razku`evanje opreme, korit, povr{in itd.

Za u~inkovito razku`evanje je potrebno imeti tudi kakovostne proizvode s katerimi lahko u~inkovito prepre~ujemo pojav in {irjenje bakterijskih, virusnih in glivi~nih obolenj rastlin.

Osnovne in najpomembnej{e lastnosti razku`ila Ecocid S so u~inkovitost, varnost, prakti~nost in vsestranska uporabnost. Neodvisna testiranja so dokazala njegovo virucidno, baktericidno in fungicidno u~inkovitost. Sestavine, ki jih vsebuje delovna raztopina, se razgradijo v okolju ne{kodljive snovi in tako ne predstavljajo nevarnost za okolje. Izdelek je v

obliki pra{ka, ki ga je enostavno shranjevati, transportirati in natan~no red~iti, saj je hitro topen v mla~ni vodi. Omogo~a popolni nadzor, saj je primeren za razku`evanje povr{in, predmetov, opreme, zraka in vodnih sistemov.

Ecocid S je vsestransko uporaben kar dokazuje njegova uporaba v programu biolo{ke za{~ite rastlinjakov. Program je razdeljen na dva segmenta: – Zaklju~no razku`evanje in – Sprotno (kontinuirano) razku`evanje.

Zaklju~no razku`evanje rastlinjakov vr{imo takrat, ko rastlinjak izpraznimo oz. pripravimo za ponovno vselitev rastlin in ga izvr{imo v petih fazah. V prvi fazi rastlinjak grobo o~istimo organskih odpadkov (ostanki rastlin, zemlja ipd.), ki predstavljajo velik vir mo`ne ponovne oku`be. Velika koli~ina zemlje tudi zmanj{uje sam u~inek ~i{~enja in razku`evanja. V drugi fazi o~istimo in razku`imo vodni sistem v rastlinjaku, ki prav tako lahko vsebuje dolo~ene kontaminente, {e posebej v glavni vodni cisterni so lahko ostanki smeti in umazanije. Z uporabo Ecocid S bomo odstranili tudi biofilme in alge. Razku`ilo v 1 % delov-

ni koncentraciji spustimo skozi cevi in jih, po 10 minutnem delovanju razku`ila, izperemo z vodo. Prav tako je potrebno iz rastlinjaka odstraniti vso premakljivo opremo, jo o~istiti in razku`iti s prej omenjeno delovno raztopino Ecocida S. V tretji in ~etrti fazo rastlinjak o~istimo in razku`imo. Pri tem uporabljamo 1-% delovno raztopino (300 ml/m2). Po temeljitem ~i{~enju in razku`bi rastlinjaka ter vrnitvi premakljive opreme v rastlinjak, priporo~amo {e zamegljevanje (5. faza).

Predvsem zaradi tega, da razku`imo zrak in mesta, ki smo jih s prej{njimi postopki spregledali oz. so bili za nas nedosegljivi npr. strop, razpoke v stenah itd. Ecocid S lahko uporabimo za hladno ali toplo zamegljevanje. Potrebno pa je poudariti, da kon~no razku`evanje vr{imo brez prisotnosti rastlin v rastlinjaku.

Ecocid S se lahko uporablja tudi za sprotno razku`evanje vseh prostorov, povr{in, opreme, lon~kov, obutve, vozil ipd., pri tem pazimo, da delovna raztopina razku`ila ne pride v neposreden stik z rastlino.

Biocide uporabljate varno Pred uporabo izdelka natan~no preberite navodilo za uporabo

• Samostojno hišo v Pesju, K+M+1, 213 m2, adaptirano 2006, 1373 m2 zemljišča na čudoviti parceli, z vso opremo in pohištvom. ER F(150-210) kWh/m2a.

Cena 199.000 evr.

• 3-sobno stanovanje na Goriški v Velenju, 73,7 m2, zgrajeno 2015, 1/3 nad po super ceni z garažo. ER C(35-60) kWh/m2a.

Cena 95.000 evr.

GIBANJE prebivalstva UE Velenje

SMRTI Skornšek Jožefa, roj. 1930, Šmartno ob Paki, Slatina 33; Ramšak Frančiška, roj. 1927, Velenje, Lipje 3a; Trogar Ivana, roj. 1929, Mozir-

je, Brezje15; Krajcer Branko, roj.

1959, Velenje, Šalek 76; Kolenc Štefanija, roj. 1928, Rečica ob Savinji, Grušovlje, 24a.

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

Nagrajenci križanke »Erico«, objavljene v tedniku Naš čas dne 25. februarja 2016, so: • Noja Kubale, Topolšica 205 / b, 3325 Šoštanj; • Gabi Hribernik, Koroška 33, 3320 Velenje; • Ivan Jeraj, Subotiška 19, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: RODOVITNOST TAL

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

ZAHVALA

ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, dedi in pradedi

BRANKO KRAJCER

AVGUST – GUST OBLAK

1959 – 2016

iz Efenkove 56, Velenje

27. 11. 1940 – 26. 2. 2016 Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani.

Posebna zahvala osebju UKC Maribor, dr. Rezarjevi, dr. Markoševi ter sestri Jožici in vsem ostalim. Iskrena hvala za darovane sveče, cvetje in izrečeno sožalje. Žalujoči vsi njegovi

Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih jo ne bo nikdar.

Ob prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in pokojnika pospremili na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo Splošni bolnišnici Slovenj Gradec – oddelku za dializo, internemu in intenzivnemu oddelku. Hvala GZ Velenje, GD Velenje, rudarjem Premogovnika Velenje, častni straži in rudarski godbi, praporščakom, pevcem in govorniku Dragu Kolarju ter Pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste bili z nami.

Žalujoča žena Anica z družino

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 24

Spet si bo s pticami delil nebo MatevĹž LenarÄ?iÄ? namerava tokrat svet obkroĹžiti po severni polobli – 42 tisoÄ? kilometrov dolgo pot naj bi s slovaĹĄkim letalom preletel v mesecu dni – VnoviÄ? bo meril prisotnost Ä?rnega ogljika Tatjana PodgorĹĄek

jo na razvoj letalstva in so nam praktiÄ?no zaprli vrata. Morali Vse bliĹžje je 21. marec, ko naj smo v Francijo, kjer smo zadese bi se 56-letni MatevĹž Lenar- vo reĹĄili v slabih treh tednih. Se Ä?iÄ? (slovenski pilot, alpinist, fo- pa odpirajo tudi nove. Z ekipo tograf in avanturist, leta 2013 so se zdaj zavzeto ukvarjamo z odga razglasili za najboljĹĄega pilo- pravljanjem zagat z motorjem leta na svetu) z ReÄ?ice ob Savinji tala. Ta je relativno nov, za blizu vnoviÄ? podal okoli sveta. VnoviÄ? 20 odstotkov bolj ekonomiÄ?en v z ultra lahkim letalom, vnoviÄ? bo primerjavi s prejĹĄnjim letalom, na tej poti meril prisotnost Ä?rne- zato naÄ?rtujemo, da bomo z enaga ogljika. Po daljĹĄem dogovar- ko koliÄ?ino goriva naredili za 20 odstotkov daljjanju nam ga je ĹĄo pot. Je pa minulo soboto ÄŒrni ogljik letalo nekoliko dopoldan venbolj poÄ?asno. darle uspelo prispeva pribliĹžno Preglavice nam ÂťujetiÂŤ za od40 odstotkov k elekgovore na neuÄ?inku tople grede povzroÄ?a tronika. Poleg kaj naĹĄih vprain pregrevanju omenjene teĹžaĹĄanj v zvezi z planeta. ve je v tem trenovo avanturo. nutku prisotna Nanje je takole tudi, kako dobiodgovoril: ZaÄ?etek ni najbolj obetaven. S ti v severnem Pacifiku pravo gokar precej teĹžavami se sreÄ?uje- rivo, ker ga tam ni. Marshallovi otoki so glede tega trenutno najte. ÂťTe so obiÄ?ajne, je pa res ne- bolj kritiÄ?ni. ÄŒe naĹĄtevam, mokaj takih, ki jih nismo priÄ?ako- ram omeniti ĹĄe teĹžave pri pridovali. Neuspela registracija letala bivanju dovoljenj za prelete. Te v Sloveniji je Ĺže ena od teh. Bili sicer uredimo pred potjo, a Ä?e smo zelo razoÄ?arani, ko se je to zamudimo naÄ?rtovane datume, zgodilo, ampak oÄ?itno se je po- kar se zaradi morebitnih teĹžav litika na Agenciji RS za letalstvo z motorjem ali neugodnega vrev tem Ä?asu zamenjala. PriĹĄli so mena lahko zgodi, je potrebno novi ljudje, ki birokratsko gleda- celotno proceduro pridobivanja

dovoljenja ponoviti. Posamezna dovoljenja namreÄ? veljajo le 24 ur. Pa ĹĄe prelete naÄ?rtujemo preko Ä?udnih drĹžav, za katere ne vemo, ali so v vojni ali ne. Precej pestro je.ÂŤ Leta 2012 ste svet obkroĹžili po

smo predvideli, da bom letel nad ZdruĹženimi arabskimi emirati, Savdsko Arabijo in Egiptom do Krete, vendar se sedaj kuha tudi v Savdski Arabiji. Za zdaj je ĹĄe predvidena pot preko Savdske Arabije.ÂŤ VnoviÄ? boste na poti raziskovali, merili vsebnost Ä?rnega ogljika na viĹĄini blizu tri tisoÄ? metrov, kjer tudi letite. ÂťV bistvu smo leta 2012 in 2013 s podjetjem Aerosol izvajali unikatne meritve Ä?rnega ogljika, saj

ÂťNa izbiro letala je vplivalo veÄ? faktorjev, prevladal pa je prostor za namestitev merilnika, ki je precej veÄ?ji od prejĹĄnjega. V Pipistrelovem letalu bi bile potrebne konkretne modifikacije, kar bi zelo podraĹžilo konÄ?ni izdelek, zato smo se odloÄ?ili za cenejĹĄo varianto. Sicer pa ima letalo, ki stane v osnovi 80 tisoÄ? evrov, podobne lastnosti kot Pipistrelovo.ÂŤ Greste na pot sami ali s kopilotom?

â?ą

LenarÄ?iÄ? bo poletel z Brnika na novo misijo GreenLight WorldFlight, ki ima visoko zastavljene znanstvenoraziskovalne in okoljevarstvene cilje. Letel bo v ultralahkem letalu dynamic WT 9, ki so ga izdelali v podjetju Aerospool in posebej opremili z napravo za merjenje koncentracij Ä?rnega ogljika.

Rezultate meritev bodo analizirali raziskovalci pod vodstvom dr. GriĹĄe MoÄ?nika iz podjetja Aerosol ter uporabili za znanstveno ĹĄtudijo, s katero Ĺželijo Ä?lani ekipe na mednarodni ravni problematizirati zanemarjeno vlogo Ä?rnega ogljika pri globalnem onesnaĹževanju.

Ĺživljenje, Ä?eprav se tega ne zavedamo. ÄŒe pa odhajamo na neobiÄ?ajno pot, je zavedanje teh teĹžav ĹĄe toliko veÄ?je in se je treba psihiÄ?no toliko bolje pripraviti.

Ne vidim pot bistveno bolj tvegano, kot je samo Ĺživljenje, ki je smrtno nevarno. Z dobro pripravo, pozitivno energijo se zadeve reĹĄujejo.ÂŤ Je veÄ?ja teĹžava vreme ali kakĹĄne druge ovire? ÂťZa tako malo letalo je seveda veÄ?ja teĹžava vreme. Razdalje so dolge, najdaljĹĄa 4.100 kilometrov in na takĹĄni razdalji je nemogoÄ?e, da te lepo vreme spremlja ves Ä?as. KakĹĄne zasilne pristanke je treba vnaprej predvideti, Ä?e gredo stvari narobe.ÂŤ

â?ą

ÂťNa dolgih etapah, na nekaterih bo letel tudi po 18 ur.ÂŤ

MatevĹž LenarÄ?iÄ? naÄ?rtuje, da bo 21. marca znova poletel okoli sveta, tokrat s slovaĹĄkim letalom.

severni polobli, leto kasneje ste poleteli na severni teÄ?aj, kod vas bo tokrat vodila pot? ÂťTrasa bo povsem nova. Pot zaÄ?nem z letenjem na zahod preko Atlantika, v osrednji Atlantik, nato severni Pacifik, Daljni vzhod, severno do Indonezije, Malezija, Indija, Ĺ rilanka in proti BliĹžnjemu vzhodu.ÂŤ Kako dolga je?

PribliĹžno 42 tisoÄ? kilometrov oziroma odvisno od trenutnih razmer. NamreÄ? ĹĄe vedno ne vemo, ali in kje se bo zaradi nemirov dalo leteti preko BliĹžnjega vzhoda. Sprva je bila naÄ?rtovana pot preko Irana, TurÄ?ije. Potem

tega do takrat ni ĹĄe nihÄ?e poÄ?el.

Podatki so bili tako zanimivi, da je vredno nadaljevati. Za nameÄ?ek so v omenjenem podjetju ĹĄe izboljĹĄali merilec in z njim se bo lahko videla umazanija tam, kjer se je prej ni dalo. ÄŒrni ogljik dejansko postaja pomemben tudi v zavesti javnosti in politike. Pred nedavnim to ĹĄe sploh ni bila teĹžava, sedaj pa postaja velika. V resnici tudi je, saj prispeva pribliĹžno 40 odstotkov k uÄ?inku tople grede in pregrevanju planeta.ÂŤ Doslej ste svet opazovali s ptiÄ?je perspektive s Pipistrelovim ultralahkim letalom, tokrat se na misijo odpravljate s slovaĹĄkim.

ÂťKopilot je na takih poteh vedno gorivo. Tega ni nikoli preveÄ?. Na letalu je najveÄ? 300 litrov goriva. Bo pa kopilot na trdnih tleh Domen Grauf. Na dolgih etapah, na nekaterih bom letel tudi po 18 ur, je vremenskih situacij zelo veliko. V letalu, sploh na preletu Ä?ez oceane, nimam nobenih podatkov o vremenu. Domen bo imel te podatke doma in mi jih bo sporoÄ?al po satelitskem telefonu.ÂŤ Vsaka pot je povezana s tveganji. TakĹĄna pot okoli sveta ĹĄe toliko bolj. ÂťOd trenutka, ko se Ä?lovek rodi, je izpostavljen tveganju celo

Predviden odhod je 21. marca, kdaj bo konec poti?? ÂťPot naj bi predvidoma trajala mesec dni, lahko tudi plus ali minus mesec, ker se dejansko lahko zgodi marsikaj. ÄŒe se pojavijo tehniÄ?ne teĹžave, kot smo jih imeli s Pipistrelovim letalom v Avstraliji, se lahko zgodi, da se zadeva potegne za dva, tri tedne.

TeĹžko predvidimo, raÄ?unamo pa na mesec dni.ÂŤ Ste ob pristanku na brniĹĄkem letaliĹĄÄ?u pred 3 leti ĹĄe razmiĹĄljali o kakĹĄni poti okoli sveta?

Bo ta napovedani polet okoli sveta zadnji? ÂťMoj naÄ?in Ĺživljenja je takĹĄen, da v bistvu vidim le teden dni vnaprej, kaj veÄ? ne. DolgoroÄ?ni plani me ne zanimajo. Teden dni vnaprej ĹĄe lahko naÄ?rtujem, veÄ? ne, ker se mi sicer zdi, da sem preveÄ? ujet, preveÄ? v enem okviru, sistemu, urniku. To pa ni zame.ÂŤ đ&#x;”˛

Michelinove zvezdice ujete v pomladno sveŞino Kuharski mojster Andrej Kuhar dopolnjuje ponudbo Vile Herberstein – V kletnih prostorih bodo uredili show room z Askovimi aparati Mira Zakoťek

Andreja Kuharja, ki sodi v elito najboljĹĄih svetovnih kuharjev, poznamo v tem okolju Ĺže eno leto. Gorenje mu je polno priÄ?akovanj zaupalo svojo Vilo Herberstein, kjer s svojo ekipo ustvarja vedno nove in nove dobrote. Za prihajajoÄ?o pomlad je pripravil popolnoma nov jedilnik, poln domaÄ?ih, ekoloĹĄko pridelanih Ĺživil. ÂťVesel sem, da je v tem okolju veliko odliÄ?nih pridelovalcev, ki so mi znali prisluhniti,ÂŤ pravi.

Na pomladni jedilnik uvrĹĄÄ?a tudi bogastvo iz morja (vedno le prvovrstne ribe, ĹĄkoljke in rake), pa razliÄ?no meso domaÄ?e reje ‌) Seveda je zelo izbirÄ?en pri nabavi, kupi samo tisto, kar je dovolj kakovostno. ÄŒe ne najde Ĺželene kakovosti, paÄ? tega takrat ni na jedilnem listu. Prav tako zavraÄ?a zamrznjeno hrano. Podobno

zahteven je tudi pri zelenjavi, pri Ä?emer prisega na lokalno dobavo. ÂťNikakor ne kupim zelenjave neznanega izvora, ki jo mogoÄ?e vozijo veÄ? dni, preden pride do potroĹĄnika,ÂŤ poudarja.

Izvirni pa niso le kuharski recepti. Vabljiva so tudi imena jedi, prav tako pa tudi dekoracije, ki so paĹĄa za oÄ?i, in ĹĄe preden poskusiĹĄ, Ĺže razdraĹžijo brbonÄ?ice, te pa potem poskrbijo za popoln kulinariÄ?ni uĹžitek. Tako si lahko v teh pomladnih dneh v Vili Herberstein privoĹĄÄ?ite na primer peÄ?ena gosja jetra s sladoledom iz gosjih jeter, tunin tatar z mangom in avokadom, repine ĹĄpagete, velike pacifiĹĄke kozice, file smuÄ?a s panceto, divjega brancina, duĹĄene teleÄ?je liÄ?nice, pa seveda razliÄ?ne svetovno znane sladice, med katere vsekakor sodi tudi nekoliko posebna creme brulee.

pa tudi receptov ne skriva, ampak jih prav rad deli naprej.

Od jutri dalje, pa vse do prihodnje nedelje, poteka po Sloveniji teden restavracij. V to akcijo promocije kakovostnih jedi se vkljuÄ?uje tudi Vila Herberstein, ki pa je Ĺže razprodana. A podobnih kulinariÄ?nih dogodkov bo ĹĄe veliko. Po besedah mag. Jasne Petan, pomoÄ?nice direktorja Gorenja Gostinstvo, bodo nadaljevali

govor s kuharskim mojstrom. O hrani pripoveduje z velikim zanosom. Vsako Ĺživilo zna do podrobnosti opisati, predvsem pa poudariti, kako pomembno je, da ga pripraviĹĄ Ä?isto natanÄ?no po receptu. Tudi v novo okolje se je Andrej Kuhar Ĺže Ä?isto ujel. ÂťÄŒeprav sem tukaj ĹĄele eno leto, se poÄ?utim, kot da bi tu Ĺživel Ĺže desetletje. Tu je polno prijaznih ljudi. Imam ogromno novih pri-

vrhunske kulinariÄ?ne dogodke in pestro vrhunsko ponudbo, med drugim tudi z dnevnimi meniji po sprejemljivih cenah.

Posebno doĹživetje je tudi po-

jateljev, vse, kar potrebujem, je na dosegu roke, pa ljudje so zelo prijazni,ÂŤ pravi in Ĺže odhiti v kuhinjo, da pripravi nove dobrote.

Andrej Kuhar in Jasna Petan

Ponudbo Vile Herberstein bo eden najveÄ?jih svetovnih kuharskih mojstrov predstavljal na razliÄ?nih dogodkih, med drugim v Zagrebu, PortoroĹžu, na odprti kuhinji v Ljubljani in seveda na ĹĄtevilnih dogodkih v tem okolju.

Veliko se jih bo v sodelovanju s Festivalom Velenje dogajalo tudi na vrtu Vile Herberstein. Svoje bogate izkuĹĄnje pa bo delil tudi na teÄ?ajih. Andrej Kuhar namreÄ? svojega znanja,

đ&#x;”˛