10 2019

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 3. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (6/16°C) bo oblaÄ?no, v soboto (4/14°C) delno oblaÄ?no, v nedeljo (3/13°C) oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 7. marca 2019â€

ĹĄtevilka 10 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

TisoÄ?letja zatirana vrsta Brigita KropuĹĄek Ranzinger

Karnevali, maske, krofi Ĺ aleĹĄka dolina – Tudi iz naĹĄih krajev so Pust, kurenti in razno razne maĹĄkare preganjali zimo in – kot kaĹže – uspeli. Mnogi so si nadeli maske, si pobarvali obraze, oblekli kostume in se z vso dobro voljo podali na ĹĄoĹĄtanjski karneval ali se prikljuÄ?ili pustni povorki v Velenju, se zabavali v Ĺ martnem ob Paki, Mozirju ali po

krajevnih skupnostih ‌ PrivoĹĄÄ?ili so si kakĹĄen krof in kakĹĄnega preveÄ?, pa izrekli tudi kakĹĄno pikro na raÄ?un aktualnih svetovnih, drĹžavnih in predvsem lokalnih tem. VeÄ? o pustnih rajanjih pa na zadnji strani. đ&#x;”˛

tf

Gospodarstveniki o cesti in energetiki Nujna Ä?imprejĹĄnja izgradnja hitre ceste in energetska politika sta bili osrednji temi Ĺ aleĹĄkega gospodarskega foruma v organizaciji Financ. UdeleĹžili so se ga ĹĄtevilni tukajĹĄnji gospodarstveniki, ki so dobili zagotovilo, da bo gradnja na treh odsekih ceste od Velenja do KoroĹĄke stekla ĹĄe letos. Uradno bo zgrajena do leta 2024, bolj verjetno pa dve leti kasneje. Stala bo vsaj 800 milijonov, po njej bo mogoÄ?e voziti 100 kilometrov na uro ‌ Kar pa se energetike tiÄ?e, smo izvedeli, da ima lokacija Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj prihodnost, da cene elektrike ÂťkrojijoÂŤ v Evropi, da je zalog premoga v Ĺ aleĹĄki dolini dovolj, je pa vpraĹĄanje, do kdaj bo izkopavanje rentabilno ‌ đ&#x;”˛ VeÄ? na strani 3.â€

đ&#x;”˛

Prenovili obÄ?insko avlo Ĺ oĹĄtanj – V petek, 8. marca, opoldne bodo v Ĺ oĹĄtanju sveÄ?ano predali namenu prenovljeno obÄ?insko avlo. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj se je odloÄ?ila za postopno prenovo notranjosti zgradbe. V prvi fazi so prenovili vhodno avlo, sanitarije v vseh nadstropjih in v stavbo vgradili dvigalo. Za gradbena dela prve faze prenove so namenili 410.000 evrov. đ&#x;”˛

mkp

TisoÄ? nageljnov za Ĺženske

V Gorenju zaÄ?enjajo graditi tovarno televizorjev Zaseda otroĹĄki Gorenje ima Ĺže dobrega pol leta novega lastnika. V tem Ä?asu se je preoblikovalo, v proizvodni proces vse bolj vnaĹĄajo tudi novo strategijo. Za letos naÄ?rtujejo rast, ĹĄtevila zaposlenih pa pravijo, da ne bodo zmanjĹĄevali, prej poveÄ?evali. Vse je tudi Ĺže pripravljeno na zaÄ?etek gradnje nove tovarne televizorjev, ki bo konÄ?ana jeseni prihodnje leto.

V njej bo na zaÄ?etku delalo 300 delavcev, proizvedli pa bodo milijon televizorjev, do leta 2022 pa se bo ĹĄtevilo zaposlenih v tem programu poveÄ?alo na 1000,

Ĺ˝e dobrih 100 let, v pribliĹžno 100 drĹžavah sveta, 8. marca praznujemo mednarodni praznik Ĺžensk. Slavimo ekonomsko, politiÄ?no in socialno enakopravnosti ter njihove doseĹžke. V zaÄ?etku so ga praznovali 19. marca, kar je predlagala nemĹĄka feministka in socialistka Clara Zetkin.

Neverjetne korake smo naredile od takrat. PraktiÄ?no iz suĹženjstva in veÄ?tisoÄ?letnega zatiranja smo, s pomoÄ?jo preteĹžno tihe revolucije, iz deklic za vse – ali v najboljĹĄem primeru tet iz ozadja – postale doktorice, ravnateljice, direktorice, predsednice drĹžav.

Lahko si izberemo katerikoli poklic Ĺželimo, se odloÄ?amo o ĹĄtevilu otrok, zasluĹžimo veÄ? kot moĹžje, se glasno smejimo na ulici in obleÄ?emo obleko kurbe ali nune ter vse vmes. Lahko se izobraĹžujemo, poslujemo, Ĺživimo same in smo konÄ?no svoja lastnina, lahko podarimo svojo duĹĄo hudiÄ?u ali bogu ali pa, kar je najveÄ?ji doseĹžek, jo obdrĹžimo zase.

NaĹĄ tihi boj verjetno nikoli ne bo dokonÄ?an. A kdaj bomo vedele, da si lahko kak dan oddahnemo?

Ko se ne bomo veÄ? pisale po oÄ?etu ali moĹžu, ko bomo enako zagnano slavili dan razliÄ?nosti kot dan Ĺžena, ko bo moĹĄko obliko pomena Bog v slovarju nadomestila Boginja, kar bi bilo edino poĹĄteno, ker Ĺženske smo portal za Ĺživljenje in ljubezen.

Da ne bom napaÄ?no razumljena, mislim, da svet premore veliko res Ä?udovitih moĹĄkih, ki smo jim zaupale varstvo svojega telesa, svojih otrok, svojega doma, svoje drĹžave, svojega planeta in so svoje delo odliÄ?no opravili. Je pa seveda ĹĄe kar nekaj prostora za izboljĹĄave. Prihaja Ä?as, ko se bomo prijazne, ljubeÄ?e, empatiÄ?ne Ĺženske ĹĄe bolj aktivno vkljuÄ?ile in bomo soÄ?utno ter v skrbi za potomce in Zemljo, kot se to zgodi pri vsaki zatirani vrsti, zacvetele v svoji najboljĹĄi verziji.

Ne reÄ?em, da je biti Ĺženska enostavno, je pa neopisljivo Ä?udovito.

V Ä?ast mi je sodelovati v novi evoluciji Ä?loveka.

parlament

proizvedli pa bodo 4 milijone televizorjev. Pogovor z enim od

glavnih direktorjev dr. Lanom Linom objavljamo na strani 5. †đ&#x;”˛

Velenje, 7. marec – Danes bo od 10. ure dalje v sejni dvorani Mestne obÄ?ine Velenje (Titov trg 1, Velenje) potekal 29. MedobÄ?inski otroĹĄki parlament, na katerem bodo osnovnoĹĄolci drugo leto zapored spregovorili o ĹĄoli in ĹĄolskem sistemu. Na parlamentu bodo sodelovali predstavniki osmih osnovnih ĹĄol iz Ĺ aleĹĄke doline, ĹĄest iz Mestne obÄ?ine Velenje ter po ena iz obÄ?in Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Mlade parlamentarce bo pozdravil tudi Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?. đ&#x;”˛

Mestna obÄ?ina Velenje se bo tudi letos poklonila Ĺženskam s projektom Razvajaj se v mestu, v katerega se vkljuÄ?ujejo ĹĄtevilni trgovci in obrtniki, ki poslujejo v srediĹĄÄ?u mesta. Za Ĺženske bodo vse do 25. marca pripravljali posebno ponudbo. To soboto dopoldne z zaÄ?etkom ob 10. uri pa bo pred Centrom Nova tudi poseben program z modno revijo, Ĺženskam in dekletom pa bodo podarili 1000 nageljnov. ÄŒlani rokometnega kluba Gorenje bodo razdelili tudi nekaj vstopnic za tekmo Ä?etrtfinala Pokala Slovenije, ki bo v RdeÄ?i dvorani 12. marca. đ&#x;”˛

mz

Ob dnevu Şena Naťe Şivljenje, je vaťe Şivljenje – naj bo tudi zato vsak dan vsem vam v poklon.

UredniĹĄtvo

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 3. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Kaj bodo razkrili podatke o podraĹžitvi toplote?

LOKALNE novice

Bicy spet deluje Prvega marca je zaÄ?el avtomatizirani sistem brezplaÄ?ne izposoje koles BICY ponovno delovati. V zimskih mesecih so na sistemu in tudi na vseh kolesih izvedli vzdrĹževalna dela. V sistemu mestne obÄ?ine Velenje bo tako moĹžna brezplaÄ?na izposoja 57 koles na 11 izposojevalnih postajah, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pa ima v sistemu 5 izposojevalnih postaj in 25 koles.

Sistem Bicy deluje v Velenju od leta 2012, v Ĺ oĹĄtanju pa od leta 2014. Do danes je bilo registriranih Ĺže 3.391 uporabnikov, od tega 2.843 v mestni obÄ?ini Velenje in 548 uporabnikov v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. V Velenju je bilo do sedaj opravljenih Ĺže 176.364 izposoj, v Ĺ oĹĄtanju pa 25.099.

Za uporabo sistema BICY je potrebna osebna registracija uporabnika na TIC-u Velenje v vili Bianci, v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj pa na sedeĹžu obÄ?ine, v Vili Mayer, Muzeju usnjarstva na Slovenskem in v TuristiÄ?ni pisarni v TopolĹĄici (PoĹĄta TopolĹĄica) med uradnimi urami. đ&#x;”˛

mz

Bo KontiÄ?eva pobuda le razreĹĄila problem dvigal?

Na skupni seji Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj kot interesni skupini lokalnih interesov v DrĹžavnem svetu so soglasno sprejeli pobudo velenjskega Ĺžupana Bojana KontiÄ?a, da pristojna sluĹžba v sodelovanju s strokovnjaki pripravi spremembo zakona, ki bo odpravila nujnost 100 odstotnega soglasja etaĹžnih lastnikov za izgradnjo dvigal v veÄ?nadstropnih objektih. đ&#x;”˛

mz

VzdrĹževanje javnih povrĹĄin na naroÄ?ilo Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila javno naroÄ?ilo za vzdrĹževanje javnih povrĹĄin za letoĹĄnje leto. Razdelili so ga v dva sklopa, v javno snago in vzdrĹževanje zelenih povrĹĄin po mestu Ĺ oĹĄtanj ter na nogometnem igriĹĄÄ?u.

V sklopu del javne snage bo izvajalec pometal, praznil koĹĄe za odpadke, opravil manjĹĄa vzdrĹževalna dela, obrezal drevje ‌, pozimi pa skrbel za Ä?iĹĄÄ?enje snega in soljenje peĹĄpoti, stopnic, mostov, prehodov ‌ Skrbel bo tudi za izobeĹĄanje zastav ob drĹžavnih praznikih.

Izvajalec, ki bo skrbel za javne povrĹĄine po mestu Ĺ oĹĄtanj, pa bo moral med drugim opraviti najmanj ĹĄtiri koĹĄnje in vsaj dvakrat letno mestne povrĹĄine oÄ?istiti odpadlega listja ter poskrbeti, da bo trava na nogometnem igriĹĄÄ?u ves Ä?as takĹĄna, kot mora biti. đ&#x;”˛

Ljubljana, 20. februarja – Delovna skupina za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bo zmanjĹĄala stroĹĄke obÄ?in, je uradno zaÄ?ela delo. V sredo se je sestala na svoji prvi seji.

Na njej je bil udeleĹžencem predstavljen sodelavec iz kabineta ministra za javno upravo Igor Ĺ˝avbi, ki bo v prihodnje glavni koordinator vsebin s tega podroÄ?ja. Minister Rudi Medved, ki bo vodil skupino, ocenjuje, da bo zagotovo najteĹžje, a obenem najpomembnejĹĄe delo pri presoji nekaterih obveznih obÄ?inskih nalog, ki jih je zakonodaja doloÄ?ila obÄ?inam, ki pa zanje ocenjujejo, da niso tipiÄ?no lokalne. Delovna skupina mora delo zakljuÄ?iti do konca junija. đ&#x;”˛

mkp

Za nesreÄ?e veÄ? kot 81 tisoÄ? evrov Ĺ martno ob Paki – V letoĹĄnjem proraÄ?unu ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki je za varstvo pred naravnimi in drugimi nesreÄ?ami na voljo 81.740 evrov. Vsota naj bi zadoĹĄÄ?ala za plaÄ?ilo stroĹĄkov operativnega delovanja ter opremljanja enot in sluĹžbe civilne zaĹĄÄ?ite, delovanje Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina vkljuÄ?no z delovanjem prostovoljnih gasilskih druĹĄtev Ĺ martno ob Paki in PaĹĄka vas, za opazovanje, obveĹĄÄ?anje in alarmiranje, sofinanciranje vlaganj in za vlaganja v vzdrĹževanje opreme. đ&#x;”˛

Tp

IĹĄÄ?ete kmetijske subvencije?

Ljubljana, 25. februarja – Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeĹželja je v ponedeljek zaÄ?ela aktivnosti za zbiranje vlog za kmetijske subvencije, ki jih morajo kmetje oddati do 6. maja. Obvezen je elektronski vnos – samostojno ali pri kmetijskih svetovalcih oziroma pooblaĹĄÄ?encih. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Velenje – Skrivnostni podatki, s katerimi je Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj doloÄ?ala ceno toplotne energije, bodo sedaj le dostopni.

Mestna obÄ?ina Velenje je prejela OdloÄ?bo Informacijskega pooblaĹĄÄ?enca, s katero je odloÄ?il, da se odloÄ?ba Agencije za energijo odpravi ter da je Agencija za energijo dolĹžna Mestni obÄ?ini Velenje v roku 31 dni od vroÄ?itve te odloÄ?be v elektronski obliki posredovati vlogo za izdajo soglasja k izhodiĹĄÄ?ni ceni toplote za daljinsko ogrevanje.

Mestna obÄ?ina Velenje je 29. marca 2017 na Agencijo za energijo posredovala zahtevo za dostop do informacij javnega znaÄ?aja. Zah-

tevali so, da jim kot odjemalcu in druĹžbeniku javnega podjetja Komunalno podjetje Velenje, ki je distributer toplote distribucijskega sistema Daljinskega ogrevanja Ĺ aleĹĄke doline na obmoÄ?ju lokalnih skupnosti Velenje in Ĺ oĹĄtanj, posredujejo celotno vlogo z vsemi prilogami podjetja TEĹ za izdajo soglasja k izhodiĹĄÄ?ni ceni in izdano odloÄ?bo Agencije za energijo z dne 7. marca 2017 k izhodiĹĄÄ?ni ceni toplote. Agencija za energijo in po pritoĹžbi Mestne obÄ?ine Velenje tudi Informacijski pooblaĹĄÄ?enec sta naĹĄi zahtevi le delno ugodila, zato je Mestna obÄ?ina Velenje zoper odloÄ?bo Informacijskega pooblaĹĄÄ?enca

Arman Koritnik v Javni razsvetljavi Ljubljana – Arman Koritnik je po nekaj veÄ? kot treh letih vodenja Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj (TeĹĄ) prevzel vodenje druĹžbe Javna razsvetljava. Od marca 2010 do prevzema poloĹžaja direktorja TeĹĄa je bil predsednik uprave skupine Actual.

DruĹžba Javna razsvetljava je od konca leta 2016 v veÄ?inski lasti kitajskega sklada China-CEE Fund, ki, kot so dodali v sporoÄ?ilu za javnost, v celoti podpira novo razvojno strategijo druĹžbe. đ&#x;”˛

Mirko TuĹĄ po teĹžki nesreÄ?i v pokoj Po teĹžki nesreÄ?i in precej hudi poĹĄkodbi hrbtenice, ki jo je menda staknil v tujini, Mirko TuĹĄ odhaja v pokoj, vodenje Skupine TuĹĄ pa prevzema njegov sin AndraĹž TuĹĄ, ki po ĹĄtudiju na poslovni fakulteti v ZDA na razliÄ?nih funkcijah v podjetju deluje Ĺže veÄ? let.

Prva trgovina, ki sta jo odprla Mirko in Ĺžena Tanja TuĹĄ, je bila pod blagovno znamko TuĹĄ odprta Ĺže pred 30 leti. Skupina TuĹĄ je danes najveÄ?je zasebno podjetje v drĹžavi, ki ima veÄ? kot 3100

7. marca 2019

sproĹžila upravni spor, v katerem je v celoti uspela. Upravno sodiĹĄÄ?e Republike Slovenije je Informacijskemu pooblaĹĄÄ?encu zadevo vrnilo v ponovno odloÄ?anje z obrazloĹžitvijo, da v konkretni zahtevi Mestne obÄ?ine Velenje za dostop do zahtevanih informacij obstajajo moÄ?ni in konkretni argumenti za razkritje zahtevanih informacij, ki predstavljajo dodano vrednost za ĹĄirĹĄo javnost, ne samo za uporabnike toplote, temveÄ? tudi za ĹĄirĹĄo druĹžbeno skupnost, ki ji je v interesu transparentno poslovanje druĹžbe v drĹžavni lasti (TEĹ ).

Informacijski pooblaĹĄÄ?enec je Agenciji za energijo naloĹžil, da Mestni obÄ?ini Velenje v roku 31 dni od vroÄ?itve odloÄ?be posreduje zahtevane podatke. đ&#x;”˛

zaposlenih in v Sloveniji povezuje veÄ? kot 100.000 delovnih mest.

Direktorja najpomembnejĹĄih druĹžb iz skupine sta ĹĄe Tanja TuĹĄ in Janez VidemĹĄek. đ&#x;”˛

Za spodbujanje malega gospodarstva in podjetniĹĄtva Ĺ martno ob Paki – Na upravi ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki zbirajo vloge za dodelitev sredstev za spodbujanje malega gospodarstva – podjetniĹĄtva v obÄ?ini za letos do 15. marca.

V proraÄ?unu je na voljo 3500 evrov, in sicer za spodbujanje in promocijo, usposabljanje in izobraĹževanje, zaÄ?etna vlaganja in razĹĄiritev dejavnosti ali razvoj, za spodbujanje novih delovnih mest ter socialno podjetniĹĄtvo. Na obÄ?inski upravi priÄ?akujejo, da bodo razdelili ves predviden denar. Lani je bilo kar nekaj prijav, vendar vsi niso izpolnjevali potrebnih pogojev. Razdelili so 2960 evrov, najveÄ? vlog pa se je nanaĹĄalo na izobraĹževanje ter vlaganja v razĹĄiritev dejavnosti đ&#x;”˛ tp ali razvoj.â€

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Maske veliko pokaĹžejo, ĹĄe veÄ? skrijejo

mkp

Spremembe za manjĹĄe stroĹĄke obÄ?in

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

mkp

Celebus in Kolesce na pot – Prostorske stiske – Kostanj bo (ob)stal – Cestne obletnice – Izvirnost komedije Ĺ e malo, pa bomo preĹživeli tudi ta teden. RazliÄ?nih mask na razliÄ?nih tudi bolj ali manj pomembnih mestih smo sicer Ĺže navajeni, pa smo vendarle videli in doĹživeli ĹĄe kaj novega. Upajmo, da se vse, kar smo pustnega videli, ne bo tudi uresniÄ?ilo. ÄŒeprav se pri nas niÄ?esar ne ve. ÄŒudno je dogajanje v kokoĹĄki na juĹžni strani Alp. Posebno, Ä?e se vmeĹĄa ĹĄe vreme! Kurenti niso preganjali zime, upam, da niso kakĹĄne hude ĹĄe priklicali. Je pa lepo vreme letos vsaj prispevalo k ĹĄe bolj pisanim in razgaljenim pustnim dogodkom. In tudi tokrat se je pokazalo, da tem za pustna norÄ?evanja ne zmanjka.

Sicer pa smo v Ä?asu, ko zima, kakrĹĄna koli je Ĺže bila, poÄ?asi odstopa. Odstopom raznih vrst smo ĹĄe kar priÄ?a tudi na politiÄ?nem podroÄ?ju. Med volitvami je bilo veliko poklicanih, manj seveda izbranih, pa ĹĄe med izbranimi niso vsi brezmadeĹžni. Ali so taki postali. Nekateri menijo, da bi bila najboljĹĄa reĹĄitev kar nove volitve.

Kot da bi te, Ä?e bi jih bilo moÄ? izvesti, res prinesle kaj novega.

Precej novega pa sta v mesto Celje ÂťpripeljalaÂŤ projekta Celebus in Kolesce. Prvi deluje ĹĄe le malo Ä?asa, a mestni avtobus so Celjani dobro sprejeli. To kaĹže tudi prodaja vozovnic. V Celju tovrstni avtobusni promet ni brezplaÄ?en, po mnenju veÄ?ina pa tudi ni predrag.

Si pa mnogi Ĺželijo ĹĄe nekatere dodatne proge. LetoĹĄnja mila zima je bila naklonjena tudi Âťmestnemu kolesarjenjuÂŤ, saj kolesa tudi v zimskem Ä?asu ne samevajo.

Ta novost je torej lepo sprejeta, nekaj zadev na drugih podroÄ?jih pa povzroÄ?a teĹžave. Ena teh je prostorska stiska na osnovnih ĹĄolah. To se je pokazalo tudi pri konÄ?anem vpisu otrok za naslednje ĹĄolsko leto. Spet se kaĹže, da v veÄ? primerih otroci ne bodo mogli obiskovati ĹĄol, ki so jim najbliĹžje. Prekomerno je obremenjenih veÄ? ĹĄol, najhuje je na OĹ Hudinja, zato je obÄ?ina sklenila, da se gradnje prizidka loti najprej tam. In ne pri II. osnovni ĹĄoli, kot so naÄ?rtovali sprva.

Stiske se ponekod kaĹžejo tudi na niĹžji ravni. To kaĹžejo vpisi v vrtce.

V Celju so pred leti ob gradnji razĹĄirjene ceste pri ĹželezniĹĄki po-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

staji reĹĄili in zaĹĄÄ?itili znamenito platano, zdaj bodo sredi mesta na obmoÄ?ju celjske trĹžnice zaĹĄÄ?itili ĹĄe rastiĹĄÄ?e mogoÄ?nega divjega kostanja. Pobudo oziroma zahtevo za to so dobili iz centra – iz krajevne skupnosti Center. Ĺ koda bi namreÄ? bilo, da bi to mogoÄ?no drevo zaradi slabe urejenosti shiralo, ĹĄe posebej zato, ker zdaj daje ĹĄirĹĄemu obmoÄ?ju hladno senco. Po ustrezni ureditvi zemljiĹĄÄ?a okoli kostanja bodo ob njem postavili leseno ograjo, ob konÄ?ni ureditvi pa ustrezno urbano opremo, skladno z ureditvijo obmoÄ?ja trĹžnice.

Vsaj tokrat so obÄ?ani zadovoljni, sicer prepogosto nergajo, da po mestu mnoga drevesa prehitro padajo.

V RogaĹĄki Slatini pa dokazujejo, da ne stremijo le v rekordno viĹĄino, tudi v kakovost. Za izboljĹĄanje razmer v zdravstvu so obnovili zdravstveno postajo (ta sodi pod ZD Ĺ marje pri JelĹĄah). Nimajo pa zdaj dovolj le prostorov, so tudi ena redkih zdravstvenih ustanov, ki ne Ä?uti pomanjkanja zdravnikov. Kot tudi ne v PodÄ?etrtku, kjer so zdaj dobili ĹĄe pediatra.

V Ĺ entjurju pa so z delovnim sreÄ?anjem Ĺžupanov Kozjanskega in Obsotelja na poseben naÄ?in ÂťproslaviliÂŤ 15-letnico uvrstitve navezovalne ceste Dramlje–Šentjur v Nacionalni program izgradnje avtocest v Sloveniji. Sama prizadevanja za to pomembno prometno povezavo pa so starejĹĄa od dveh desetletij. Pred dvema letoma se je s podpisom protokola o sodelovanju pri izgradnji te ceste med ministrstvom in ĹĄentjursko obÄ?ino stvar le zaÄ?ela premikati; decembra lani je obÄ?ina ĹĄe sprejela sklep o potrditvi predinvesticijske zasnove, zato zdaj utemeljeno priÄ?akujejo, da se bo gradnja zaÄ?ela. Za to subregijo je ta cesta s prikljuÄ?kom na avtocesto zelo pomembna: tako proti zdraviliĹĄkim krajem in dalje proti HrvaĹĄki ter proti Planini in Sevnici v Posavje. Cesta pa bi razbremenila tudi cesto skozi sam Ĺ entjur. Zato si bodo prizadevali, da se ta navezovalna cesta uvrsti na listo za uvrstitev v naslednjo finanÄ?no perspektivo 2021–2027.

Pa ĹĄe to: vÄ?eraj so se v Celju zaÄ?eli letoĹĄnji dnevi komedije. ÄŒeprav gre za devet veselih predstav, ima tovrstna letoĹĄnja prireditev nekak niÄ? kaj veselo humorni ÂťkobalskiÂŤ pridih. Saj poznate zgodbo o plagiatorski predstavi, ki je bila ÂťsprejetaÂŤ na razpis za izvirno slovensko komedijo. Ob letoĹĄnjem razpisu za izvirno slovensko delo bodo verjetno bolj previdni.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 3. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

7. marca 2019

Uvoz premogov ni sprejemljiv, kurjenje odpadkov bodo preuÄ?ili ÄŒim prej je treba sprejeti Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, saj se morajo na to vsi pravoÄ?asno pripraviti – Premoga je v Ĺ aleĹĄki dolini dovolj za celotno Ĺživljenjsko dobo bloka 6, je pa vpraĹĄanje, kako dolgo bo izkopavanje rentabilno Mira ZakoĹĄek

Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj ima prihodnost, je zagotovil v. d. generalnega direktorja Direktorata za energijo Ministrstva za infrastrukturo mag. Hinko Ĺ olinc na Ĺ aleĹĄkem gospodarskem forumu, ki ga je pripravil Ä?asnik Finance.

Poudaril pa je, da je treba nemudoma sprejeti zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, saj je nujno, da se na to vsi, tudi lokalna skupnost, pravoÄ?asno pripravijo. ÂťTo je izjemno zahteven projekt, kar spomnimo se, kako je to potekalo v KaniĹžarici in potem v Hrastniku in Trbovljah,ÂŤ je dejal in dodal, da v Velenju zapiranje zaradi povsem drugaÄ?ne tehnologije izkopa, pa tudi cene, ne bo moglo potekati postopno.

Premoga je dovolj, je pa vpraĹĄanje, do kdaj bo cena rentabilna

Stojan NikoliÄ? je v funkciji finanÄ?nega direktorja (najverjetnejĹĄi kandidat za generalnega direktorja) Holdinga Slovenske elektrarne opozoril na velike spremembe, ki se dogajajo v poslovnem svetu. Ĺ e pred desetimi leti je bilo na primer predvideno zapiranje velenjskega Premogovnika za leto 2027, z naloĹžbo v blok 6 pa so to odmaknili na leto 2053. Zagotovil je, da je premoga kljub ĹĄtevilnim pomislekom dovolj, je pa vpraĹĄanje, kako dolgo bo izkopavanje zaradi vse teĹžjih pogojev rentabilno. O odkopavanju velikih zalog premoga pod Ĺ oĹĄtanjem namreÄ? ne razmiĹĄljajo.

VpraĹĄanje je seveda tudi, kako

se bodo o elektrarnah na fosilna goriva v prihodnjih letih odloÄ?ali v Evropi, Ä?emur bo vsekakor morala slediti tudi Slovenija. Poudaril je ĹĄe, da postopno zapiranje

najbolje zdruĹžiti in s tem razreĹĄiti mnoga vpraĹĄanja. Ampak prihranek bi bil zelo majhen, poÄ?etje pa Ä?isto nesmiselnoÂŤ. V prispodobi je dejal, da je Premogovnik umi-

Lokacija primerna za plinsko elektrarno

Tako NikoliÄ? kot Ĺ olinc sta menila, da je lokacija sedanje Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj primerna za

trenutno med 150 in 200 MW. Za takĹĄno elektrarno so izpolnjeni na tej lokaciji vsi pogoji, tudi vrhunsko usposobljeni kadri.

ProuÄ?ujejo pa tudi moĹžnost, kako bi iz tako imenovanih viĹĄkov elektriÄ?ne energije delali vodik ali kakĹĄen drug uporabni plin.

Ekologi predlagajo seĹžigalnico odpadkov

Zveza ekoloĹĄkih gibanj predlaga, da bi HSE prouÄ?il moĹžnost seĹžiganja odpadkov v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj. Pobudo o tem je v njihovem imenu na tokratnem

sreÄ?anju podal ekolog Karel LipiÄ?.

Vsekakor jo bodo preuÄ?ili.

Pomembna regulacija napetosti

Predsednik sindikata dejavnosti energetike Branko SevÄ?nikar je opozoril na pomembno vlogo, ki jo ima Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj znotraj slovenskega energetskega sistema, to pa je regulacija napetosti. Njeno tehnoloĹĄko usposobljenost, da takoj ukrepa, kadar se v sistemu karkoli zalomi, je treba upoĹĄtevati pri vseh nadaljnjih đ&#x;”˛ naÄ?rtih.â€

Trenutno sprejemljiva cena je 33 evrov

FinanÄ?ni direktor HSE Stojan NikoliÄ? je razkril, kako se izraÄ?una ekonomska cena elektrike. StroĹĄek premoga pomnoĹžijo z 9 in priĹĄtejejo stroĹĄek ekoloĹĄkih kuponov. To trenutno znaĹĄa med 32 in 33 evri. To se bo spremenilo, Ä?e se bo na evropskem trgu spremenila cena premoga ali pa Ä?e se bodo spremenile mejne tehnologije.

Mag. Hinko Ĺ olinc in Stojan NikoliÄ? menita, da bo imela Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj pomembno mesto v slovenski energetiki tudi v prihodnje.

Premogovnika Velenje ne pride v poĹĄtev, saj bi postajala cena nerentabilna (stroĹĄki bi ostajali, koliÄ?ine izkopanega premoga pa bi se manjĹĄale). Povedal je tudi, da HSE nosi vse stroĹĄke posegov v prostor in bo tudi stroĹĄke zapiranja Premogovnika (to bo edini primer v zgodovini slovenskih rudnikov).

ZdruĹževanje Premogovnika in TEĹ ne bi bilo smiselno

ÂťPremogovnik in TEĹ sta siamska dvojÄ?ka in vsakomur, ki pride mimo, se utrne, da bi ju bilo

rajoÄ?i dinozaver, za katerega zelo dobro vemo, da bo najkasneje do leta 2054 prenehal obratovati in bi ga bilo zato z neko bistveno manjĹĄo proizvodnjo enoto, ki pa ima prihodnost, nesmiselno povezovati.

postavitev kombinirane plinsko-parne elektrarne zmogljivosti med 350 in 400 megavati. To bo nujno tudi zato, da se ohrani daljinski sistem ogrevanja Ĺ aleĹĄke doline, ki je drugi najveÄ?ji v drĹžavi. Za te namene je potrebnih

Mestna obÄ?ina Velenje obveĹĄÄ?a vse zainteresirane osebe, da bo na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (Javne objave), objavljen

Uvoz premoga ne pride v poĹĄtev

Stojan NikoliÄ? v tem trenutku ne vidi nobene moĹžnosti, da bi premog uvaĹžali, saj bi s tem delali izgubo. StroĹĄke lahko krijejo s premogom, katerega cena je niĹžja od treh evrov. Danes pa je cena premoga v Luki Koper okoli 3 evre, pribliĹžno toliko pa stane tudi tovor in transport. To seveda pomeni, da bi z vsakim joulom uvoĹženega premoga poveÄ?ali izgubo.

Javni razpis za sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov in/ali projektov, ki jih bo v letu 2019 sofinancirala Mestna obÄ?ina Velenje.

Javni razpis bo trajal od 8. marca 2019 do 8. aprila 2019.

ZaÄ?etek gradnje ceste ĹĄe letos

Vljudno vabljeni k sodelovanju.

Gradnja bo izjemno zahtevna, saj niti 60 odstotkov ne bo obiÄ?ajne ceste, ampak bo potekala po viaduktih, vkopih, predorih ‌ Trenutno jo pripravlja 300 projektantov Mira ZakoĹĄek

Predsednik uprave Darsa dr. TomaĹž Vidic je na Ĺ aleĹĄkem gospodarskem forumu, ki so ga organizirale Finance, zagotovil, da potekajo aktivnosti za izgradnjo hitre ceste od Velenja do KoroĹĄke skladno z zadnjo sprejeto Ä?asovnico.

Projekt, ki ga v prostor umeĹĄÄ?ajo Ĺže od leta 2004, pripravlja 300 projektantov, na terenu pa na kar 980 lokacijah trenutno potekajo geoloĹĄka sondiranja. Intenzivno pripravljajo tri odseke, na katerih naj bi se gradnja zaÄ?ela ĹĄe pred koncem letoĹĄnjega leta. Gre za prikljuÄ?ka v Podgorju in Gaberkah ter za viadukt Jezero.

Cesta naj bi bila zgrajena leta 2024 (bolj verjetno leta 2026), po njej bo mogoÄ?e voziti 100 kilometrov na uro od Ĺ entruperta pa do Slovenj Gradca pa bo mogoÄ?e priti v dvajsetih minutah.

Aktivnosti na odseku ceste med Ĺ entrupertom pa so, kot je znano, upoÄ?asnjene, saj ĹĄe vedno Ä?akajo na ustavno presojo.

Je pa ta cesta ĹĄe pred zaÄ?etkom gradnje rekorderka po marsiÄ?em. Najprej po umeĹĄÄ?anju v prostor, ki poteka od leta 2004. Zagotovo bo tudi po ceni. Trenutno je ta ocenjena na 800 milijonov evrov, bo pa, kot je Ĺže zdaj mogoÄ?e razbrati, ĹĄe draĹžja. Njena gradnja bo namreÄ? izjemno zahtevna. Niti 60 odstotkov je namreÄ? ne bo obiÄ?ajne ceste, potekala bo po viaduktih, vkopih, predorih. Dolga bo 31,5 km, na njej pa bo kar 26 viaduktov, 8 mostov, 15 podvozov in en podhod, 11 nadvozov, 5

Mestna obÄ?ina Velenje obveĹĄÄ?a vse zainteresirane osebe, da je na spletni strani Mestni obÄ?ini Velenje www.velenje.si objavljen Javni razpis za dodelitev finanÄ?nih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeĹželja v Mestni obÄ?ini Velenje v letu 2019.

Rok za oddajo vlog je 29. marec 2019 za ukrepe 1, 3, 4, 5, 6, ter 16. avgust 2019 za ukrep 2.

Predsednik uprave DARS-a dr. TomaĹž Vidic je v pogovoru z direktorjem Financ Petrom Franklom zagotovil, da bodo ĹĄe letos zaÄ?eli graditi viadukt jezero ter dveh prikljuÄ?kov v Ravnah in Podgorju.

dvocevnih predorov, 1 enocevni predor, tri galerije, 4 pokriti vkopi ‌ V povpreÄ?ju bo teh objektov kar petkrat veÄ? kot na kateri koli doslej zgrajeni cesti v Sloveniji.

Za VelenjÄ?ane je seveda izjemno pomembno, da bi bila oba odseka ceste (od Velenja do Ĺ entruperta in od Velenja do Slovenj Gradca) zgrajena soÄ?asno. Vidic je zagotovil, da na to raÄ?unajo, seveda Ä?e z ustavno presojo ne bo kaj narobe. Na vpraĹĄanje, Ä?e lahko zagotovi, da

se bomo po celotni trasi vozili leta 2024, pa je odgovoril, da je trenutno Ä?asovnica takĹĄna in jo tudi upoĹĄtevajo, ampak glede na izkuĹĄnje pri gradnji tako zahtevnih projektov bi se gradnja lahko zavlekla za dve leti, torej do leta 2026.

Po hitri cesti, ki bo imela dva vozna pasova v vsako smer, bo mogoÄ?e voziti najveÄ? 100 km na uro (ĹĄe najbolj podobna bo ta cesta tisti med Razdrtim in Novo Gorico). đ&#x;”˛

V letu 2019 je za sofinanciranje ukrepov za razvoj kmetijstva in podeĹželja v mestni obÄ?ini Velenje namenjenih 78.200 evrov.

Razpisna dokumentacija bo dosegljiva na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (Za obÄ?ane/Javne objave in razpisi).

Vljudno vabljeni k sodelovanju.

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 3. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 4

4

GOSPODARSTVO

7. marca 2019

Nova tehnologija, novi izdelki, dobri poslovni rezultati Gorenje Keramika veÄ? kot polovico prihodkov ustvari s prodajo na tujih trgih – Zahteve novega lastnika usmerjene v prilaganje poslovnega modela druĹžbe – Tudi letos programske novosti Tatjana PodgorĹĄek

Podjetje Gorenje Keramika, ki zaposluje 120 delavcev, letos beleĹži 45-letnico obstoja. Podjetje za razvoj, proizvodnjo in distribucijo keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic je kljub moÄ?ni konkurenci preĹĄlo krizna obdobja, danes pa se ponaĹĄa z domaÄ?imi in tujini certifikati kakovosti in je eno najbolj prepoznavnih ponudnikov ploĹĄÄ?ic na trgih regije srednje in vzhodne Evrope. Direktor podjetja Boris LaubiÄ? zagotavlja, da imajo tudi za prihodnost velike naÄ?rte. Na naĹĄa vpraĹĄanja je LaubiÄ? takole odgovoril: Prodajni program nenehno dopolnjujete, nazadnje ste ga s keramiÄ?nimi ploĹĄÄ?icami veÄ?jih velikosti. Se je odloÄ?itev pokazala za pravilno? ÂťOdloÄ?itev o proizvodnji keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic veÄ?jega formata se nam je obrestovala. Z uvedbo mrazoodporne ploĹĄÄ?ice v sredini leta 2017 smo poveÄ?ali prodajo iz 2 na 26 % v letu 2018, kar vrednostno znaĹĄa 2 milijona evrov.

Letos priÄ?akujemo nadaljnjo rast tega izdelka na 35 % vrednosti prodaje. Veliko si obetamo tudi od stenskih ploĹĄÄ?ic z reliefno strukturo, ki jim pravimo tudi 3 D ploĹĄÄ?ice. To tehnologijo smo osvojili lani in odzivi pri kupcih

so zelo dobri. Do zaÄ?etka prodajne sezone, vendar ne kasneje kot aprila, bomo uvedli dve novi dimenziji veÄ?jih velikosti stenskih ploĹĄÄ?ic 25 x 75 cm in talnih mrazoodpornih ploĹĄÄ?ic velikosti 22,5 x 90 cm v imitaciji lesa.ÂŤ Ste edini proizvajalec in hkrati prodajalec keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic v Sloveniji. Ponudba teh pa je zelo velika. So za kosanje s konkurenco dovolj novi izdelki? ÂťZagotovo ne. Novih izdelkov ni brez vlaganji v nove tehnologije, v opremo, ki omogoÄ?a proizvodnjo keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic z vrhunskim dizajnom in dobro kakovostjo.

V zadnjih letih vlagamo vsaj do viĹĄine letne amortizacije. NaloĹžbe so usmerjene v dvig produktivnosti, zniĹževanje stroĹĄkov in proizvodnjo modernih ploĹĄÄ?ic z viĹĄjo dodano vrednostjo. Med letoĹĄnjimi novoletnimi prazniki smo obnovili 15 metrov peÄ?i z novo ognjeodporno opeko, posodobili smo sortirno linijo, posodobili in razĹĄirili avtomatsko vodeno medfazno skladiĹĄÄ?e, vlagali smo v nove dizajne in orodja za proizvodnjo Ĺže omenjenih novih formatov ploĹĄÄ?ic. Poleg tega krepimo prodajo na trgih, zlasti tujih. Izdelke prodajamo na trgih v kar 18 drĹžavah. NaĹĄi ciljni trgi so trgi srednje Evrope, kjer

beleĹžimo najveÄ?jo rast prodaje.

Potrebne so ĹĄe druge aktivnosti v boju s konkurenco, saj kupci ne dopuĹĄÄ?ajo zviĹĄevanja cen.ÂŤ

Boris LaubiÄ?: ÂťPoslovno okolje v panogi postaja vedno bolj nepredvidljivo zaradi nenehnih sprememb, zato bo naĹĄa letoĹĄnja glavna skrb obvladovanje stroĹĄkov.ÂŤ

GradbeniĹĄtvo cveti. Cvetijo tudi vaĹĄi poslovni rezultati? ÂťNaĹĄi prodajni naÄ?rti so usmerjeni na trge, na katerih je gradbena dejavnost najmoÄ?nejĹĄa: MadĹžarska, ÄŒeĹĄka, SlovaĹĄka, Romunija in Bolgarija. Na trgih osrednje Evrope smo lani ustvarili 60 % prihodkov, preostalih 40 %

na domaÄ?em. Pri tem naj povem, da smo na slednjem poveÄ?ali trĹžni deleĹž za 19 %. Zastavljene cilje smo lani presegli. Ustvarili smo 7,75 milijona evrov prihodkov ali za 20 % veÄ? kot predhodno leto, prodali 1,5 milijona kvadratnih metrov ploĹĄÄ?ic. Pri tem bi izpostavil, da je deleĹž novih izdelkov pri prihodkih znaĹĄal blizu 50 %.ÂŤ

â?ą

Gorenje ima novega lastnika. So morda Ĺže stekli pogovori o organiziranosti Gorenja Keramike? ÂťPodjetje je organizacijsko umeĹĄÄ?eno med tako imenovane netemeljne dejavnosti, in sicer v skupino, v kateri so ĹĄe izdelki za sanitarno opremo, klimatizacijo, kuhinje in kopalnice. Za zdaj so zahteve novega lastnika usmerjene bolj v prilagajanje poslovnega modela druĹžbe, predvsem to velja za korporativne poslovne funkcije na finanÄ?nem ter kadrovskem podroÄ?ju in pri obvladovanju tveganj. Ne glede, kdo je lastnik, se vsi zaposleni dobro zavedamo, da se moramo potruditi za dosego zastavljenih ciljev. To je kljuÄ? za ustvarjanje zaupanja lastnika, da bo podpiral razvoj podjetja v prihodnje.ÂŤ

Tatjana PodgorĹĄek

Zveza potroĹĄnikov Slovenije v delavnicah v okviru projekta VemVeÄ? potroĹĄnike seznanja s praktiÄ?nimi nasveti, kako se izogniti nevarnostim in pastem potroĹĄniĹĄkega kreditiranja

pozoren, ko najemate potroĹĄniĹĄki kredit (na voljo so vam tudi primerjalniki), ogledate na spletni strani www.vemveÄ?.

Na drugem javnem pozivu LAS-a Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline sta dobila zeleno luÄ? dva projekta s podroÄ?ja uresniÄ?evanja ciljev Strategije lokalnega razvoja na obmoÄ?jih omenjenih dolin. Gre za projekta Jejmo lokalno – poveÄ?anje stopnje prehranske samooskrbe v regiji, ozaveĹĄÄ?anje javnosti ter Jejmo lokalno, vzpostavitev trĹžnih poti. Oba med drugim lahko prispevata k izboljĹĄanju dohodkovnega poloĹžaja kmetij. ÂťCilj projekta v zvezi z ozaveĹĄÄ?anjem javnosti je izboljĹĄanje pestrosti ponudbe prehranskih izdelkov na kmetijah in motivacija kmetov za ustvarjanje zelenih delovnih mest oziroma za pridelavo pridelkov, ki jih kupci iĹĄÄ?ejo. Pri tem ne gre spregledati priloĹžnosti za dodano vrednost izdelkom s predelavo,ÂŤ je povedala vodja velenjske izpostave Kmetijskega zavoda Celje Lidija DikliÄ?. Cilj drugega projekta – vzpostavitev trĹžnih poti – pa je ustvarjanje kratkih trĹžnih verig oziroma povezovanje ponudnikov pridelkov in njihovo sodelovanje z javnimi zavodi. V okviru projekta bodo izdelali spletno stran s katalogom ponudbe izdelkov kmetij, na celotnem obmoÄ?ju regije SaĹĄa pa bodo postavljene tudi prodajne vitrine, v katerih bodo kmetje ponujali svoje produkte.

Program brezplaÄ?nih strokovnih izobraĹževanj so zasnovali v obliki predavanj in delavnic. 20 se jih bo zvrstilo od konca tega meseca do sredine aprila, od tega 10 v Ĺ aleĹĄki, preostalih 10 pa v Zgornji Savinjski dolini. Na delavnicah se bodo udeleĹženci seznanili s peko izdelkov iz kvaĹĄenega testa, odkrivali senzoriÄ?ne lastnosti kot odraz kakovosti tolkeca in jabolÄ?nega soka, senzoriko suhomesnatih izdelkov, se seznanili s pravilnim razsekom govejega mesa, s Ä?im lahko dodajo vrednost mleku. Teme predavanj bodo pridelava jagodiÄ?evja, ki ga primanjkuje v obeh dolinah, priloĹžnosti pri pridelavi zelenjave (tehnologija pridelave, skladiĹĄÄ?enje in priprava za trg) ter pridelava pozabljenih Ĺžit (ajde, prose, kamuta ...). Ob koncu usposabljanj bodo za vse udeleĹžence predavanj in delavnic organizirali oglede dobrih praks. UdeleĹženci iz Ĺ aleĹĄke doline si jih bodo ogledali v Zgornji Savinjski dolini, iz te pa v tukajĹĄnjem okolju.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

â?ą

Utrinek z delavnice, ki je bila v Ĺ oĹĄtanju. PraktiÄ?ne nasvete o nevarnostih in pasteh potroĹĄniĹĄkega kreditiranja sta delila Alina MeĹĄko in Marko Tretnjak iz ZPS.

Alina MeĹĄko: ÂťPri hitrih kreditih naj hitro ne pomeni hitre odloÄ?itve.

Tudi pred najemom hitrega kredita je nujen premislek.ÂŤ

nekod lahko postopek izvedemo kar po spletni ali mobilni banki,ÂŤ pravi Alina MeĹĄko iz ZPS, ki pa pri tem opozarja, da naj pri hitrih kreditih hitro ne velja za odloÄ?itev o najemu kredita. ÂťTa naj bo vse

Preden se odloÄ?ite:

• naredite pregled svojega finanÄ?nega stanja, • pri kreditih daljĹĄih roÄ?nosti se izognite spremenljivi obrestni meri, vezani na Euribor, • ocenite svojo zmoĹžnost odplaÄ?evanja obrokov do konca trajanja kredita, • primerjajte jih med seboj in izberite najbolj ugodnega, • dobro premislite, ali tisto, za kar se nameravate zadolĹžiti, sploh potrebujete. prej kot hiter,ÂŤ svetuje. ÄŒe nimate Ä?asa ali priloĹžnosti, da se udeleĹžite katere od teh delavnic, si lahko brezplaÄ?no nasvete o tem, na kaj je treba biti

Za veÄ?jo pestrost prehranskih izdelkov Delavnice, ki ozaveĹĄÄ?ajo javnost in motivirajo kmete za ustvarjanje zelenih delovnih mest

Hitra doloÄ?itev, dolga zadolĹženost

Ĺ oĹĄtanj, 26. februarja – Zveza potroĹĄnikov Slovenije (ZPS v okviru koncesije Republike Slovenije za opravljanje javne sluĹžbe obveĹĄÄ?anja in izobraĹževanja potroĹĄnikov na podroÄ?ju potroĹĄniĹĄkih kreditov, ki jih sofinancira Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, izvaja razliÄ?ne dejavnosti. Med drugim po vsej Sloveniji potekajo brezplaÄ?ne delavnice, povezane s premiĹĄljenim najemom potroĹĄniĹĄkega kredita.

V torek je delavnica o pasteh potroĹĄniĹĄkega kreditiranja potekala v Ĺ oĹĄtanju, danes, v Ä?etrtek, 7. marca (zaÄ?eli jo bodo ob 10. uri v prostorih Planeta generacij), bo ta v Velenju.

Na delavnicah se udeleĹženci iz praktiÄ?nih nasvetov seznanijo s tem, kako bolje upravljati svoj denarj, in s postopki najema kredita, katere so nevarnosti in pasti potroĹĄniĹĄkega kreditiranja ter kako se jim izogniti. Kreditojemalce opozarjajo in jih spodbujajo k premisleku.

Med drugim tudi pred najemom tako imenovanih hitrih kreditov. ÂťV zadnjem Ä?asu namreÄ? opaĹžamo poveÄ?ano oglaĹĄevanje teh kreditov. Od obiÄ?ajnih se razlikujejo v tem, da jih lahko kreditno sposoben posameznik dobi hitreje, v nekaterih primerih tudi po niĹžjih kreditnih standardih, manj je potrebne dokumentacije. Po-

priÄ?akujemo tudi prihodnje leto.

To za naĹĄo proizvodnjo, v kateri ÂťNaÄ?rtujemo 8-odstotno rast delamo 6 dni v treh izmenah prodaje v primerjavi s preteklim in izplaÄ?ujemo vse omenjene letom, ĹĄiritev ponudbe s keramiÄ?- dodatke, ni nezanemarljivo. Pri nimi ploĹĄÄ?icami novih formatov, nas imamo na minimalni plaÄ?i naĹĄa glavna skrb bo nadaljnje desetino sodelavcev, a Ä?e hoÄ?emo obvladovanje stroĹĄkov. Razlogov ohraniti plaÄ?na razmerja med zaza to je veÄ?. PoviĹĄala se je cena ze- poslenimi zaradi zahtevnosti dela, bomo morali dvigniti plaÄ?e vsem v podjetju, kar bo pomenilo za 10 do 15 % viĹĄje Lani so ustvarili 7, 75 milijona stroĹĄke dela. Ti Ĺže danes evrov prihodkov ali za 20 % predstavljajo 30 % cene veÄ? kot predhodno leto, izdelka. Kljub temu naÄ?rprodali 1,5 milijona kvadratnih tujemo vlaganja v posometrov ploĹĄÄ?ic. Pri tem je dobitev proizvodnje. Pred nami je naloĹžba v novo deleĹž novih izdelkov pri stiskalnico za proizvodnjo prihodkih znaĹĄal blizu 50 %. mrazoodporne keramike, ki bo omogoÄ?ila izdelavo meljskega plina kot najpomemb- ploĹĄÄ?ico ĹĄe veÄ?jih dimenzij (60 nejĹĄega energenta v naĹĄi proizvo- x 60 cm in 60 x 120 cm). ZaÄ?ednji, negotova je zakonodaja pri tek proizvodnje naÄ?rtujemo leta troĹĄarinah in okoljske takse. Vse 2020. Prav tako smo se odloÄ?ili veÄ?ji so pritiski na dvig cen strate- za odloÄ?nejĹĄi vstop na italijanski ĹĄkih surovin za glazure, ki kotirajo trg, ki poleg ĹĄpanskega velja za na borzi. Letos se je zgodil dvig domovino dizajna za keramiko.ÂŤ đ&#x;”˛ minimalne plaÄ?e, kar z izvzemom vseh dodatkov k minimalni plaÄ?i KakĹĄni so vaĹĄi letoĹĄnji naÄ?rti?

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 3. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

7. marca 2019

5

Leta 2022 iz nove tovarne 4 milijone televizorjev Gorenje ima Ĺže dobrega pol leta novega lastnika – V tem Ä?asu se je preoblikovalo, v proizvodni proces vse bolj vnaĹĄajo tudi novo strategijo – Za letos naÄ?rtujejo rast, ĹĄtevila zaposlenih ne bodo zmanjĹĄevali, prej poveÄ?evali – Franjo Bobinac je tudi podpredsednik Hisense International, zadolĹžen za paleto blagovnih znamk, Lidija PritrĹžnik, Gorenjeva direktorica dizajna, pa je postala direktorica evropskega centra za dizajn v Hisense International Mira ZakoĹĄek

Ĺ˝e veÄ? kot pol leta je lastnik Gorenja kitajska skupina Hisense. V tem Ä?asu se je veliko spremenilo. Gorenje se je preoblikovalo iz delniĹĄke druĹžbe v druĹžbo z omejeno odgovornostjo, spremembe pa se Ä?utijo tudi na vseh drugih podroÄ?jih.

Med zaposlenimi in tukajĹĄnjimi prebivalci se porajajo ĹĄtevilna vpraĹĄanja, saj je Gorenje v vsejsvoji zgodovini podjetje, ki ga imamo za svojega. Postavili smo jih enemu glavnih direktorjev Gorenja dr. Lanu Linu.

Hvala, da ste se odzvali naĹĄemu vabilu in svoj prvi intervju tukaj v Sloveniji namenili lokalnemu Ä?asopisu in radiu. Kako se poÄ?utite tukaj, med nami? ÂťPoÄ?utim se zelo dobro. Neverjetno je, kako z odprtimi rokami so mene in moje sodelavce sprejeli prebivalci Velenja. Za nas je kar sprememba, da smo priĹĄli v Velenje iz Qingdaoja, v katerem Ĺživi skoraj 10 milijonov ljudi, vendar je tu odliÄ?no. Predvsem mi je enkratno, da smo obkroĹženi s Ä?udovito naravo in prijaznimi ljudmi, kar za Slovenijo zagotovo drĹži. Tudi zato se veselim, da bom tu zdaj preĹživljal ĹĄe veÄ? Ä?asa.ÂŤ Kako pa vidite Gorenje? ÂťKot dobro proizvodno organizirano podjetje z moÄ?nim razvojem in perspektivnimi strokovnjaki. Vse to je odliÄ?na osnova, da uresniÄ?imo naĹĄo vizijo. Ĺ e hitreje Ĺželimo rasti, zato pa moramo zmanjĹĄati stroĹĄke in ĹĄe veÄ? vloĹžiti v razvoj, ĹĄe posebej na podroÄ?ju elektronike, v kateri smo bili zadnja leta v primeĹžu nekaterih dobaviteljev. Bolj moramo izkoristiti proizvodne zmogljivosti in poceniti nabavne in prodajne poti. Aparate blagovnih znamk Gorenje in Asko smo Ĺže zaÄ?eli prodajati tudi na Kitajskem, kjer priÄ?akujemo precejĹĄnjo rast.ÂŤ

Dr. Lan Lin: ÂťTukajĹĄnjo lokacijo Ĺželimo ohraniti in nadgraditi.ÂŤ

Torej blagovni znamki ohranjate. Pa vendar ste v Velenju Ĺže zaÄ?eli proizvajati izdelke z znakom Hisense. Kaj to pomeni za blagovne znamke Gorenja? ÂťGorenje je in bo kljuÄ?na blagovna znamka aparatov na tradicionalno najpomembnejĹĄih trgih za to blagovno znamko, denimo v NemÄ?iji, vzhodni Evropi, na Balkanu, v Rusiji itd. Na tistih trgih, kjer je moÄ?nejĹĄa blagovna znamka Hisense, pa bomo prodajali izdelke pod to blagovno znamko in res smo jih tudi Ĺže zaÄ?eli izdelovati v Velenju.ÂŤ Kaj je pretehtalo pri odloÄ?itvi za nakup Gorenja? ÂťZ Gorenjem smo pridobili dobro evropsko blagovno znamko in proizvodno lokacijo ter odliÄ?ne razvojnike, pa tudi ĹĄtevilne druge sinergijske uÄ?inke, ki jih vidimo tako na podroÄ?ju nabave kot prodaje. Prodajniki Gorenja Ĺže prodajajo televizorje Hisense, prodajne sluĹžbe Hisensa pa aparate Gorenja.

TukajĹĄnjo lokacijo Ĺželimo ohraniti in nadgraditi. V Gorenje smo vloĹžili veliko denarja in zdaj smo tukaj zato, da podjetje podpiramo in da skupaj z zaposlenimi doseĹžemo rast in razvoj, ki nam bosta zagotovila uspeh na globalnem trgu.ÂŤ So pa vaĹĄi delavci zaskrbljeni, da proizvodnja trenutno ni tolikĹĄna, kot so priÄ?akovali? ÂťVeÄ?ina stvari, ki se dogajajo, je priÄ?akovanih in povezanih z naĹĄo strategijo in poslovno filozofijo, ki narekujeta obvladovanje zalog in obratnega kapitala. Na proizvodnjo imajo najveÄ?ji vpliv sezonska gibanja in je zato vedno nekoliko ĹĄibkejĹĄa v zaÄ?etku leta. Manj proizvajamo tudi zato, ker Ĺželimo najprej prodati zaloge in bolj nadzirati finanÄ?ne tokove. Ravno v tem ima Gorenje velik potencial za prihranke.

DolgoroÄ?no pa bomo proizvodne zmogljivosti zagotovo zapolnili.ÂŤ Preoblikovali ste se iz javnega v zasebno podjetje. Lahko razkrijete, kakĹĄni so vaĹĄi naslednji naÄ?rti za letos?

ÂťLahko povem, da naÄ?rtujemo precejĹĄno rast. Proizvedli in prodali bomo veÄ? gospodinjskih aparatov, ĹĄe naprej bomo prodajali druĹžbe iz netemeljnih dejavnosti ter poveÄ?ali donosnost. IzboljĹĄali bomo nabavne poti in ĹĄtevilne kljuÄ?ne komponente, predvsem na podroÄ?ju elektronike, zaÄ?eli proizvajati sami. Tako bomo prepreÄ?ili teĹžave in izpade proizvodnje, ki smo jih imeli v preteklosti zaradi nekaterih dobaviteljev.ÂŤ Ob prevzemu ste napovedali gradnjo tovarne televizorjev, kdaj jo boste zaÄ?eli? ÂťTakĹĄni projekti terjajo svoj Ä?as. NaÄ?rti so pripravljeni. Opravljena so bila arheoloĹĄka izkopavanja. Zdaj Ĺže vemo, da bomo lahko gradili. RaÄ?unamo, da bomo prvo fazo gradnje zakljuÄ?ili prihodnjo jesen. V njej bomo najprej zaposlili pribliĹžno 300 delavcev in izdelali okrog milijon televizorjev na leto. Do leta 2022 pa naÄ?rtujemo poveÄ?anje proizvodnih zmogljivosti na 4 milijone televizorjev, v tovarni pa bo delalo Ĺže okoli tisoÄ? delavcev.ÂŤ Selitve proizvodnje so za delavce stresne.

TeĹžko so se poslovili od programa hladilno-zamrzovalnih aparatov, ki ste jih preselili v Valjevo. Kako je z drugimi programi, ostajajo tukaj, v Velenju? ÂťKakrĹĄenkoli strah proizvodnih delavcev, da bi izgubili delo, je povsem odveÄ?. Njihovo ĹĄtevilo se ne bo zmanjĹĄalo, prej poveÄ?alo. Je pa res, da vse procese proizvodnje optimiziramo in zagotovo bo prihajalo tudi do selitve delavcev iz enega programa v drugega.

Kot je Skupina Gorenje Ĺže pred naĹĄim prihodom zastavila v svoji strategiji, bomo v Velenju proizvajali veÄ? premijskih izdelkov, to je draĹžjih izdelkov, ki prinaĹĄajo veÄ? dobiÄ?ka, medtem ko bi se lahko proizvodnja nekaterih cenejĹĄih izdelkov tudi preselila, Ä?e bodo analize tako pokazale. Vsekakor pa lahko zagotovim, da imamo predvidene dovolj rasti in novih izdelÄ?nih skupin, kot so npr. televizorji, ki nam bodo omogoÄ?ile, da ohranimo ĹĄtevilo delavcev v proizvodnji enako ali ga celo poveÄ?amo. Vendar pa bomo morali racionalizirati podporne storitve in organizacijo, v kateri moramo postati uÄ?inkovitejĹĄi.ÂŤ

OÄ?itno tudi vodstvu Gorenja zelo zaupate, saj ste v vrhu ohranili vse Ä?lane dosedanje uprave, dosedanjega predsednika uprave pa ste imenovali za podpredsednika za marketing v Hisense International? ÂťHitro smo opazili, da ima Gorenje nakopiÄ?enega veliko znanja, zelo dobro razvit marketing in da znajo upravljati blagovne znamke. Franja Bobinca smo tako tudi imenovali za podpredsednika Hisense International, v katerem bo skrbel za upravljanje zelo ĹĄiroke palete blagovnih znamk. Lidija PritrĹžnik, Gorenjeva direktorica dizajna, pa je postala direktorica evropskega centra za dizajn v Hisense International.ÂŤ Ena od pomembnih nalog je poveÄ?anje kakovosti. Poudarjate jo na vsakem koraku, tudi proizvodne hale ste opremili s sporoÄ?ili na to temo. ÂťRes je. OsredotoÄ?enost na kakovost je poleg zmanjĹĄevanja kompleksnosti eden naĹĄih najpomembnejĹĄih strateĹĄkih ciljev.

Osebno sem prevzel odgovornost za izboljĹĄanje kakovosti naĹĄih izdelkov. Seveda bomo potrebovali nekaj Ä?asa, da se bodo rezultati pokazali, vsekakor pa smo jih nekaj v upravljanju kompleksnosti, torej zmanjĹĄevanju ĹĄtevila razliÄ?nih izdelkov, ki jih izdelujemo in prodajamo, Ĺže dosegli.ÂŤ Gorenje je tudi zelo dobro sodelovalo z lokalnim okoljem. Boste to sodelovanje nadaljevali? ÂťBiti tako pomemben delodajalec s sabo prinaĹĄa precejĹĄnjo odgovornost.

Zavedamo se, kako pomembno je Gorenje za to lokalno skupnost in ĹĄirĹĄe, ter to odgovornost jemljemo resno. S predstavniki lokalne skupnosti smo se Ĺže veÄ?krat sestali in se bomo sestajali tudi v prihodnje. Tega nimamo namena spreminjati. Enako velja tudi za zaposlene. Ohranjamo Svet delavcev, nadaljevali bomo socialni dialog s sindikati.

O naÄ?rtih in razvoju bomo delavce kot doslej obveĹĄÄ?ali na rednih zborih delavcev. Vemo, kako pomemben je vsakdo od naĹĄih zaposlenih, in s tem Ĺželimo doseÄ?i, da si bomo vsi skupaj prizadevali za naĹĄ skupni cilj, da bo Gorenje raslo in napredovalo. Od tega bomo vsi imeli đ&#x;”˛ koristi.ÂŤâ€

Dva dni za Skazo Dneva odprtih vrat sta bila priloĹžnost za boljĹĄe poznavanje podjetja, za seznanitev z morebitnimi kandidati za ĹĄtipendiste ali za zaposlitev, pa tudi za boljĹĄo komunikacijo z okoljem Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 1. marca – V podjetju Skaza so konec tedna pripravili dneva odprtih vrat. Na prvem, v petek, so gostili dijake in ĹĄtudente, na drugem, v soboto, so odprli vrata za tiste, ki jih zanima delo v podjetju ali pa so se Ĺželeli bolje seznaniti z naÄ?inom dela, vrednotami, cilji, proizvodi ...

Na dogodek so se temeljito pripravili, saj je dan odprtih vrat tudi zanje zelo pomemben: ÂťPredstavlja zelo osebno, neposredno vez z vsemi, ki si Ĺželijo biti z nami tesneje povezani, bodisi kot potencialni ĹĄtipendisti, bodoÄ?i potencialni zaposleni ali pa kot tisti, ki si tako kot mi prizadevajo spreminjati dosedanje slabe okoljske navade ter jih oblikovati v odgovoren trajnostni odnos do okolja,ÂŤ pravi direktorica Tanja Skaza.

V Skazi dela skoraj 400 ljudi. ÂťNaĹĄa vrata so odprta vsakomur, ki se poistoveti z naĹĄimi vrednotami, poslanstvom

in vizijo, na dan odprtih vrat pa smo se posebej skrbno pripravili,ÂŤ je povedala direktorica korporativnega upravljanja Tea Gasser.

Obiskovalci so si med drugim lahko na videu in v Ĺživo ogledali proizvodnjo, ki predstavlja srce tega uspeĹĄnega slo-

Med dijaki in ĹĄtudenti je bilo za dan odprtih vrat Skaze veliko zanimanja. Vse razpoloĹžljive zmogljivosti so bile zasedene Ĺže ĹĄtirinajst dni pred dogodkom.

TomaĹž MeĹĄko: ÂťPriĹĄel sem, ker me zanima, kako poteka delovni proces.ÂŤ

Peter Rozman in Tea Gasser sta se strinjala, da je tovrstno sodelovanje izjemno pomembna tako za izobraĹževalne institucije kot gospodarstvo.

venskega podjetja, zvedeli vse, kar jih v zvezi naÄ?inom dela, vrednotami, cilji, proizvodi zanima, ob koncu so jih povabili, da so v podjetju pustili trajnostno

sporoÄ?ilo in svojo sled. Nagrajeni so bili z lonÄ?kom za kavo, ki je narejen iz sladkornega trsa za veÄ?kratno uporabo, in se tako pridruĹžili vse veÄ?ji skupini

tako imenovanega Skazinega gibanja, ki si prizadeva za zamenjavo plastike za enkratno uporabo z ekoloĹĄkimi, bio materiali.

Peter Rozman, ravnatelj Ĺ ole za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje na Ĺ olskem centru Velenje, je na dan odprtih vrat Skaze pripeljal skupino dijakov in di-

jakinj, ker si ĹĄolskega dela brez dobrega sodelovanja s podjetji sploh ne zna predstavljati: ÂťVeseli me, da so tovrstna sodelovanja vse bolj konkretna, ĹĄole in gospodarstvo vse veÄ? sodelujemo in delamo z roko v roki. Za obisk smo na ĹĄoli naredili dobro promocijo, dnevu odprtih vrat Skaze pa prilagodili tudi pouk.

KljuÄ?no je, da dijaki pridejo, vpraĹĄajo, se seznanijo, preizkusijo ...ÂŤ Da dijaki v realna delovna okolja radi pridejo, je potrdil eden od njih, TomaĹž MeĹĄko: ÂťPriĹĄel sem, ker me zanima, kako v Skazi poteka delovni proces, kakĹĄni so delovni pogoji, kakĹĄne so moĹžnosti za kasnejĹĄo zaposlitev in ĹĄe prej za poÄ?itniĹĄko delo ‌ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 3. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 27. februarja Predsednik vlade Marjan Ĺ arec je sprejel odstop ministra Jureta Lebna. Ob tem je dejal, da Lebna ceni in da sta se skupaj odloÄ?ila, da bi v teh pregretih razmerah delo teĹžko opravljal ĹĄe naprej.

Predsednik republike Borut Pahor je zaÄ?el uradni obisk v ZdruĹženem kraljestvu. Najprej se je sreÄ?al s princem Edwardom, dan kasneje s kraljico Elizabeto II. SreÄ?ala sta se tudi ameriĹĄki predsednik Donald Trump in severnokorejski voditelj Kim DĹžong Un.

Premier je sprejel odstop ministra Jureta Lebna.

PredstavniĹĄki dom ameriĹĄkega kongresa je v skladu s priÄ?akovanji potrdil predlog zakona proti izrednim razmeram, ki jih je razglasil predsednik Donald Trump, da bi priĹĄel do denarja za svoj zid na meji z Mehiko. Istega dne je na odprtem zasliĹĄanju spregovoril nekdanji Trumpov odvetnik Michael Cohen.

Britanski poslanci so soglasno potrdili predlog premierke Therese May, ki predvideva, da bodo poslanci o izstopnem sporazumu glasovali do 12. marca.

verjanju morebitne kriminalne preteklosti vseh kupcev oroĹžja v ZDA. Evropsko vesoljsko podjetje Arianespace je v orbito izstrelilo prvih ĹĄest satelitov, ki bodo zagotavljali ĹĄirokopasovno medmreĹžno povezavo tudi na najodroÄ?nejĹĄih krajih na Zemlji.

Petek, 1. marca Sodelavka Mira Preka na SodiĹĄÄ?u Evropske unije v Luksemburgu, ki ga je obtoĹžila fiziÄ?ne in psihiÄ?ne zlorabe, je na sploĹĄno sodiĹĄÄ?e Evropske unije vloĹžila tudi uradno pritoĹžbo.

V AjdovĹĄÄ?ini so predali namenu novo vzletiĹĄÄ?e za helikopterje.

DrĹžavni sekretar v kabinetu predsednika vlade Peter Vilfan je premierju Marjanu Ĺ arcu poslal odstopno izjavo.

Predsednik Venezuele Nicolas Maduro je ukazal preselitev sedeĹža drĹžavnega naftnega podjetja PDVSA iz Lizbone v Moskvo.

Potem ko je predsednik ZDA Donald Trump po sreÄ?anju s severnokorejskim voditeljem Kim DĹžong Unom dejal, da Kimu verjame, da ni imel niÄ? z muÄ?enjem ameriĹĄkega ĹĄtudenta Otta Warmbierja, ki je predlani umrl po vrnitvi v ZDA, so se doma nanj usule ĹĄtevilne kritike.

odlogom brexita.

Na HrvaĹĄkem so se na protestnem shodu zbrali novinarji, ki so opozorili na cenzuro in slab poloĹžaj, v katerem so se znaĹĄli.

VeÄ? deset tisoÄ? ljudi se je zbralo tudi na ulicah mest po AlĹžiriji.

Zahtevali so, da predsednik Abdelaziz Buteflika ne kandidira ĹĄe petiÄ?.

Pestro je bilo znova tudi v Parizu. Pri Slavoloku zmage se je Ĺže 16. teden zapored zbralo veÄ? sto protestnikov gibanja rumenih jopiÄ?ev.

Tudi ulice Beograda so znova preplavili protestniki, ki so srbske oblasti predsednika Aleksandra VuÄ?ića obtoĹžili, da jim kratijo svobodo in pravice ter onemogoÄ?ajo dostojno Ĺživljenje.

V bliŞini Neaplja so aretirali Marca Di Laura – sina ťefa zloglasne italijanske Camorre Paola Di Laura, sicer drugega na italijanskem seznamu najbolj iskanih kriminalcev.

Nedelja, 3. marca ÄŒeprav smo med tednom sliĹĄali tudi drugaÄ?e, je poslanec LMĹ Darij KrajÄ?iÄ? sporoÄ?il, da ne bo umaknil odstopne izjave z mesta poslanca.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je imel dveurni govor, v

Darij KrajÄ?iÄ? je povedal, da ne bo umaknil odstopne izjave.

Trump je dejal, da verjame Unu, to pa ĹĄtevilnim ni bilo vĹĄeÄ?.

Pakistan je Indiji predal zajetega pilota vojaĹĄkega letala, ki so ga dva dni pred tem sestrelili nad pakistanskim ozemljem.

Preiskovalci ZdruĹženih narodov so izraelske vojake obtoĹžili namernega streljanja na civiliste v Gazi.

Sobota, 2. marca FinanÄ?ni minister Andrej Bertoncelj je medijem dejal, da je rebalans letoĹĄnjega proraÄ?una stabilen in razvojno naravnan. V opoziciji so ob tem opozorili na srednjeroÄ?no nestabilnost financ.

Predsednik Borut Pahor je v pogovoru za britansko televizijo dejal, da bi drĹžave Evropske unije lahko soglaĹĄale s kratkim

katerem je Ĺžalil svoje nasprotnike, se posmehoval predlogom demokratov in nekdanjim sodelavcem ter napadel preiskavo zoper njega.

ZDA in JuĹžna Koreja so sklenile, da ne bodo veÄ? izvajale dveh glavnih letnih velikih skupnih vojaĹĄkih vaj.

Pred volitvami prihodnje leto je svojo kampanjo sproĹžil ameriĹĄki neodvisni senator Bernie Sanders. Ob tem je predsednika Donalda Trumpa oznaÄ?il za ÂťnajnevarnejĹĄega predsednikaÂŤ v sodobni ameriĹĄki zgodovini.

Vrstili so se pozivi nekdanjih borcev IS ali njihovih Ĺžena po vrnitvi v domovino. Tako je tudi Yago Riedijk, 27-letni nizozemski nekdanji borec t. i. Islamske drĹžave in moĹž britanskega 19-letnega dekleta Shamim Begum, ki je leta 2015 odĹĄla v Sirijo in se pridruĹžila IS, izrazil Ĺželjo, da se oba z Ĺženo vrneta na Nizozemsko.

Pretreslo nas je dejanje oÄ?eta s hrvaĹĄkega otoka Pag.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump in severnokorejski vodja Kim DĹžong Un v Hanoju nista podpisala jedrskega dogovora.

Kljub temu je ameriĹĄka stran zatrdila, da je bil sestanek Âťzelo dober in konstruktivenÂŤ.

PredstavniĹĄki dom kongresa je sprejel predlog zakona o pre-

7. marca 2019

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

ÄŒetrtek, 28. februarja Upokojenci so zaradi redne februarske uskladitve prejeli 2,7 odstotka viĹĄje pokojnine.

DrĹžavni svet je na sredni seji sklenil, da ne podpira predloga rebalansa proraÄ?una za leto 2019 in predloga novele zakona o izvrĹĄevanju proraÄ?unov.

Ob odhodu ministra za okolje Jureta Lebna je ministrica Alenka BratuĹĄek v skladu s pozivom premierja napovedala razreĹĄitev direktorja direkcije za infrastrukturo Damirja Topolka.

HrvaĹĄko je pretresla grozljiva tragedija; 54-letni moĹĄki je Ä?ez balkon v prvem nadstropju druĹžinske hiĹĄe vrgel svoje ĹĄtiri mladoletne otroke, tri deklice in deÄ?ka.

V ĹĄtevilnih mestih so potekali protesti.

Ponedeljek, 4. marec Doma je veliko pozornosti pritegnila informacija, da bo na prvem mestu liste LMĹ za evropske volitve dosedanja novinarka informativnega programa na Pop TV Irena Joveva.

V LMĹ so razkrili, da bo nosilka liste na volitvah v evropski parlament dosedanja novinarka Irena Joveva.

ToĹžilstvo je umaknilo obtoĹžni predlog zoper duhovnika in generalnega tajnika Slovenske ĹĄkofovske konference Tadeja Strehovca, ki so mu sodili zaradi domnevnega sovraĹžnega govora.

DrĹžavni zbor je zaÄ?el marÄ?evsko sejo. V zaÄ?etku se je seznanil z odstopom poslanca Darija KrajÄ?iÄ?a, v nadaljevanju pa je premier Marjan Ĺ arec odgovarjal na vpraĹĄanja poslancev.

NemÄ?ija je sporoÄ?ila, da namerava ljudem z dvojnim drĹžavljanstvom, ki se bojujejo v teroristiÄ?nih skupinah, odvzeti nemĹĄko drĹžavljanstvo.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je napovedal, da bo Vatikan leta 2020 za raziskovalne namene odprl tajne arhive iz Ä?asa papeĹža Pija XII., ki je Cerkev vodil tudi med drugo svetovno vojno.

Torek, 5. marca V ospredju je bil predlog rebalansa proraÄ?una. Kot je dejal premier Ĺ arec, je predlog vmesna pot med zgolj in samo socialno drĹžavo ter zategovanjem pasu in varÄ?evanjem do maksimalne mogoÄ?e mere. DrĹžavni zbor je potrdil mandat poslancu LMĹ Niku Prebilu, ki bo na poslanskem mestu za preostanek mandatne Do konca mandata bo poslanec zdaj tudi Nik Prebil.

dobe nadomestil Darija KrajÄ?iÄ?a.

Pravniki Evropske komisije so Slovence, ki Ĺživijo v Veliki Britaniji, seznanili z moĹžnostmi, ki jih imajo, in postopki ureditve statusa po brexitu.

Komisija vlade za reĹĄevanje vpraĹĄanj prikritih grobiĹĄÄ? je predstavila PoroÄ?ilo 4, ki opisuje opravljeno strokovno delo in pokop Ĺžrtev iz leta 2015.

Stranka madĹžarskega premierja Viktorja Orbana je sporoÄ?ila, da ne Ĺželi zapustiti Evropske ljudske stranke, v kateri se je sicer veliko govorilo o njeni izkljuÄ?itvi.

Sirske demokratiÄ?ne sile iz zadnje utrdbe samooklicane Islamske drĹžave na vzhodu Sirije so skozi humanitarni koridor evakuirale okoli tri tisoÄ? ljudi.

Bomo kmalu gene kreirali po meri?

Novembra lani je svetovno javnost ĹĄokirala novica, da je kitajski zdravnik pri umetni oploditvi spremenil genetski zapis dvojÄ?ic.

To je storil s pomoÄ?jo mehanizma CRISPR-Cas9, enega zadnjih obetavnih odkritij v biotehnologiji. Znanstvena skupnost je poseg obsodila, saj je genski inĹženiring s CRISPR-Cas9 ĹĄe v zaÄ?etnih fazah raziskovanja. ÄŒeprav metoda slovi kot izjemno natanÄ?na, je ĹĄe preveÄ? neznank o dolgoroÄ?nih uÄ?inkih na posameznikih, pri katerih bi bila uporabljena.

V medicini genski inĹženiring obeta nove pristope k zdravljenju, predvsem na podroÄ?ju redkih bolezni. Teh je na svetu med ĹĄest in osem tisoÄ?, kot pove ime, pa mednje spadajo bolezni, ki so prisotne pri zelo majhnem ĹĄteTjaĹĄa Zajc vilu ljudi. Po evropski definiciji je redka bolezen tista, ki jo ima manj kot en posameznik na 2000 prebivalcev.

Javnosti bolj znani primeri takĹĄnih bolezni so hemofilije, cistiÄ?na fibroza, miĹĄiÄ?na distrofija, Huntingtonova bolezen.

V veÄ? kot 80 odstotkih so redke bolezni posledica prirojene genetske napake, so kroniÄ?ne in Ĺživljenjsko ogroĹžajoÄ?e. Zaradi majhnega ĹĄtevila obolelih v primerjavi z denimo ĹĄiroko razĹĄirjenimi boleznimi, kot sta sladkorna bolezen ali srÄ?no-Ĺžilna obolenja, je razvoj zdravil za redke bolezni izjemno drag – teĹžje je najti dovolj velik vzorec bolnikov za testiranje, finanÄ?no se industriji razvoj ne splaÄ?a zaradi ozkega segmenta prejemnikov in zdravila, ki pridejo na trg, imajo zato izjemno visoke cene. ObstojeÄ?e intervencije so zato pogosto namenjene zdravljenju simptomov bolezni, ne pa njihovih vzrokov. Genski inĹženiring se tako kaĹže kot potencialna luÄ? na koncu tunela, saj posega v vzroke bolezni – problematiÄ?ne genske mutacije.

Do danes je bil doseĹžen velik napredek v prenatalni diagnostiki, s katero se ĹĄe pred rojstvom otrok odkrivajo genske nepravilnosti. ÄŒe so prisotne, se starĹĄi lahko odloÄ?ijo za prekinitev noseÄ?nosti.

Statistike kaĹžejo, da se veÄ?ina starĹĄev, ki izvedo, da ima njihov zarodek Downov sindrom, odloÄ?i za prekinitev noseÄ?nosti.

Ob rojstvu kitajskih dvojÄ?ic, katerih genetski zapis je zdravnik spremenil, po njegovih besedah v Ĺželji, da bi prepreÄ?il dovzetnost deklic na virus HIV, se je tudi v ĹĄirĹĄi javnosti, ne zgolj strokovnih krogih, vnela ĹĄiroka razprava o problematiÄ?nosti posega. Izpostavljena so bila vpraĹĄanja, kako hitro lahko priÄ?akujemo nova zdravila za doslej neozdravljive bolezni? ÄŒe je CRISPR-Cas9 uporabljan za zdravljenje, je lahko uporabljen tudi za resno oroĹžje za ĹĄkodovanje politiÄ?nim nasprotnikom v avtoritarnih reĹžimih, ki se poĹžviĹžgajo na svetovne etiÄ?ne smernice? Se bo metoda prenesla v potroĹĄniĹĄtvo, v katerem bodo bogati naÄ?rtovali tudi videz svojih otrok? KakĹĄne bodo posledice metode CRISPR-Cas9 za Ä?loveĹĄtvo?

Kritike so razliÄ?ne. Od tega, da so ravno statistike, kot je tista glede Downovega sindroma, dokaz, da Ä?loveĹĄko vrsto Ĺže korenito spreminjamo. Drugi menijo, da je kitajski primer izjema, ki bo upoÄ?asnila razvoj znanosti zaradi priÄ?akujoÄ?ih stroĹžjih pravil v genetskem raziskovanju. Nekateri znanstveniki pa glede ĹĄirĹĄih posledic, sploh na podroÄ?ju spreminjanja lastnosti, kot so kognitivne sposobnosti, viĹĄina ali moÄ?, lepota, staranje, niso zaskrbljeni. Ne glede na namen uporabe nove biotehnologije, vsak poseg zahteva rigorozna testiranja na laboratorijskih modelih, Ĺživalih, ĹĄele na to na ljudeh. Traja lahko torej desetletja pred ĹĄirĹĄimi posledicami v javnosti. Preden bi se genski inĹženiring preselil v potroĹĄniĹĄki prostor, lahko tako priÄ?akujemo predvsem pozitivne aplikacije v medicini. Zgodovinsko prelomno bi bilo, Ä?e bi se incidenca redkih bolezni zaÄ?ela namesto trenda naraĹĄÄ?anja zmanjĹĄevati. đ&#x;”˛

Program ĹĄporta in druĹĄtev Ĺ martno ob Paki – Z nedavnim sprejemom proraÄ?una ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki za leto 2019 so tamkajĹĄnji svetniki priĹžgali zeleno luÄ? za objavo razpisov za sofinanciranje razliÄ?nih dejavnosti v tem letu.

Tako je lokalna skupnost konec prejĹĄnjega tedna med drugim objavila razpis za sofinanciranje programov ĹĄporta. V proraÄ?unu je za to predvidela 33.200 evrov, kar je toliko kot lani. NajveÄ? denarja (28.700 evrov) je namenjenih za kakovosten ĹĄport, ostalo za ĹĄportno vzgojo otrok in mladine, vrhunski ĹĄport in ĹĄportno rekreacijo. Poleg tega je v proraÄ?unu predvidenih ĹĄe 37.400 evrov za tekoÄ?e vzdrĹževanje ĹĄportnih objektov.

Zadnji dan za dodajo vloge je 15. marec. Prav tako je omenjeni datum zadnji dan za oddajo prijave za sofinanciranje dejavnosti in programov druĹĄtev ter organizacij v obÄ?ini. 27 jih je v lokalni skupnosti, zanje pa je v proraÄ?unu predvidenih 17.000 evrov, od tega polovica za kulturna in turistiÄ?na druĹĄtva, 10 odstotkov za humanitarna in 40 odstotkov za preostala druĹĄtva. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 3. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

OB DNEVU ŽENA

7. marca 2019

7

Ĺ˝enske meje premikajo tudi s Ä?ustvi 8. marec, dan Ĺžena, uspeĹĄni podjetnici Tanji Skaza veliko pomeni Milena KrstiÄ? - Planinc

Je perfekcionistka. HoÄ?e, da je vse, Ä?esar se loti, popolno. Tudi ona. Urejena je od nog do glave.

S tem izkazuje spoĹĄtovanje do sebe in do tistih, ki so ji blizu, tistih, s katerimi se sreÄ?uje. Vedno.

V petek, ko sva se sreÄ?ali pred prvim dnevom Skaze, ki so ga v podjetju pripravili za dijake in ĹĄtudente, je moral moĹž Igor, preden je stopila prednje, preveriti, ali je ovratnik njene bele srajce pod rdeÄ?im suknjiÄ?em poravnan tako, kot mora biti.

Tudi v njeni pisarni je vse na svojem mestu. Usklajeno. VkljuÄ?-

no s kozarcem in vrÄ?em za vodo ter tulipani na mizi. Najprej je povedala, da je pravkar prejela potrditev predsednika republike Boruta Pahorja, da bo Ä?astni pokrovitelj Skazinega teka Otrok otroku. Potem je priĹĄel na vrsto dan Ĺžena, zaradi katerega sva se sreÄ?ali.

Tanja Skaza je uspeĹĄna direktorica druĹžinskega podjetja, o Ä?emer priÄ?ajo ĹĄtevilne nagrade in priznanja, ki jih je za svoje delo doslej prejela. Med drugim je bila leta 2014 izbrana za mlado menedĹžerko v Sloveniji, leto za tem za najboljĹĄo evropsko menedĹžerko.

Danes gledaliĹĄka predstava Mladi forum Socialnih demokratov Ĺ aleĹĄke doline bo tudi letos kot mnogo let do sedaj, za vse Ĺženske organiziral brezplaÄ?no gledaliĹĄko predstavo. Tokrat bo Kulturno druĹĄtvo Avgusta Hribarja iz DoliÄ?a uprizorilo dramo z naslovom PohujĹĄanje v dolini Ĺ entflorjanski. Predstava bo za vse predstavnice neĹžnejĹĄega spola na ogled jutri v petek, 8. marca, ob 18. uri v mali dvorani Doma kulture Velenje.

Moja je pesem Ta teden bo v Muzeju Velenje posveÄ?en Ĺženskam.

Danes, 7. marca, bodo ob 18. uri na Velenjskem gradu odprli obÄ?asno razstavo z naslovom Moja je pesem!, posveÄ?eno pesnici in pisateljici Mariji

Tanja Skaza: ÂťVse premalokrat se znamo izpostaviti, opozoriti nase.ÂŤ

8. marec ji veliko pomeni. ÂťAbsolutno ... To je dan, nadgrajen s posebej izkazano in oplemeniteno pozornostjo do nas Ĺžensk.

BrenÄ?iÄ? Jelen. Letos mineva 100 let od rojstva pesnice in pisateljice Marije BrenÄ?iÄ? Jelen, ki je dobrĹĄen del Ĺživljenja preĹživela v Ĺ entilju pri Velenju.

Razstavo Moja je pesem! je pripravilo Muzejsko druĹĄtvo Vrhnika v sodelovanju s Cankarjevo knjiĹžnico Vrhnika in Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika.

Avtorica razstave je Sonja Malovrh, urednica pa dr.

Katarina Oblak. Razstava bo na ogled do 14. aprila.

Ĺ˝enske imajo prost vstop Na dan Ĺžena, v petek, 8. februarja, imajo Ĺženske prost vstop v enote Muzeja Velenje. Muzej na Velenjskem gradu in Muzej usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju si je mogoÄ?e ogledati med 10. in 17. uro, HiĹĄo mineralov v Starem Velenju pa med 13. in 17. đ&#x;”˛ uro. â€

SpoĹĄtovane in videne pa moramo biti vse leto, ne samo na ta dan,ÂŤ pravi in doda, da pa vÄ?asih za to, da bi bilo tako, tudi same naredimo premalo. ÂťVse premalokrat se znamo izpostaviti, opozoriti nase. Vse

preveÄ?krat mislimo, da je naĹĄe edino poslanstvo biti dobra mati in Ĺžena, zaradi Ä?esar poslediÄ?no velikokrat zanemarjamo svojo kariero. Ĺ˝enska mora biti Ĺženska vse leto, 8. marec pa naj bo dan, ko jo izpostavimo, ko se ji posvetimo, ko ji pokaĹžemo, da jo potrebujemo. Tudi naĹĄa raziskava, ki smo jo naredili v podjetju, je pokazala, da si Ĺženske na ta dan Ĺželijo pozornosti. Ne veÄ? toliko tiste, izkazane z razliÄ?nimi dogodki, kot tiste, izkazane s pozornostjo do tega, kar delajo in kar so.ÂŤ Veliko se giblje v poslovnem svetu, ki je ĹĄe vedno bolj moĹĄka kot Ĺženska sfera. Kako jo moĹĄki sprejemajo na poslovnih dogodkih, ko hoÄ?e povedati, predstaviti, uveljaviti svoje poglede? ÂťMoĹĄki potrebujejo Ä?as, da te sprejmejo.

Najprej hoÄ?ejo rezultate, spoznati tvoje kompetence. To me vÄ?asih

Ĺžalosti.ÂŤ Se moĹĄki danes Ĺže lahko bojijo moÄ?nih Ĺžensk? ÂťJaz bi raje rekla, naj Ĺženske sploh ne bodo moÄ?ne. Naj ostanejo Ĺženstvene, Ä?ustvene, naj premikajo meje z emocijo, moĹĄkim pa pustijo, da jih z racionalnostjo. Oboje se lepo dopolnjuje.ÂŤ Kako pa je videti njen 8. marec? ÂťMoĹž, ki me s ĹĄopkom sicer obdari vsak teden, mi za dan Ĺžena podari ĹĄe posebej lepega.

PokaĹže mi, da je ponosen, da sem njegova Ĺžena, da sem mati njegovih otrok. Ko mi to pokaĹže, sem tudi jaz bolj sladka do njega, poslediÄ?no pa v druĹžini vlada tudi veÄ?ja harmonija,ÂŤ pravi in doda, Âťvsaka Ĺženska potrebuje ob sebi moĹĄkega, ki jo obÄ?uduje in ji to tudi pokaĹže.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 3. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 8

8

ZDRAVSTVO, SOCIALA

7. marca 2019

Potrebne bi bile nekatere spremembe ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje lani na krvodajalskih akcijah zabeleĹžilo 530 manj odvzemov krvi – Izpad prihodka za financiranje dejavnosti Tatjana PodgorĹĄek

V sredo, 6. marca, bo ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje organiziralo drugo krvodajalsko akcijo letos. Ta bo v prostorih veÄ?namenskega objekta v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju. Od 11. do 15. marca pa bo pripravilo tudi prvo veÄ?jo letoĹĄnjo krvodajalsko akcijo, ki bo organizirana v prostorih restavracije Pod Jakcem v Velenju, in sicer za Zavod za transfuzijsko medicino RS Ljubljana. Prvi dan bo akcija potekala od 8. do 14. ure, naslednji dan in v sredo od 7. do 14., v Ä?etrtek od 7. do 15. in zadnji dan, 15. marca, od 7. do 14. ure.

Na leto potrebnih blizu 100.000 krvodajalcev

V Sloveniji potrebujemo v povpreÄ?ju blizu 300 do 350 krvodajalcev na dan, da lahko v zdravstvenih ustanovah zagotovijo bolnikom potrebno koliÄ?ino krvi.

Na leto ti darujejo od 42.000 do 45.000 litrov krvi, kar zadoĹĄÄ?a potrebam slovenskega zdravstva.

To pomeni, da se na leto prijavi za odvzem pribliĹžno 100.000 krvodajalcev. V Sloveniji predstavljajo tretjino vseh krvodajalcev Ĺženske, dve tretjini moĹĄki. Darovanje krvi je tako gotovo ena najplemenitejĹĄih oblik pomoÄ?i soÄ?loveku. S ĹĄtevilom krvodajal-

cev se Slovenija uvrĹĄÄ?a v evropsko povpreÄ?je, najpomembneje pa je, da je Slovenija pri preskrbi s krvjo samozadostna. Zagotovo tudi po zaslugi krvodajalcev in krvodajalk iz Ĺ aleĹĄke doline. Ti se Ĺže vrsto let uvrĹĄÄ?ajo v sam vrh v drĹžavi. Je bilo tudi lani tako glede na informacije, da se ĹĄtevilo krvodajalcev v tukajĹĄnjem okolju precej zmanjĹĄuje?

Ä?as odvzema, organizirati akcije ob sobotah. O tem smo na ustreznih ravneh Ĺže razpravljali, a so nam povedal, da za zdaj akcije ob sobotah niso mogoÄ?e zaradi postopkov predelave krvi.ÂŤ Razloge za tolikĹĄno zmanjĹĄanje

pa so odkloni na akcijah.

ManjĹĄe ĹĄtevilo krvodajalcev povzroÄ?a teĹžave pri financiranju dejavnosti obmoÄ?nega zdruĹženja. ÂťZa vsak odvzem dobimo nekaj denarja, ki ga namenimo za nakup raznih drobnih daril za

Darja Lipnikar: ÂťV zadnjem Ä?asu se temeljiteje ukvarjamo in iĹĄÄ?emo reĹĄitve v zvezi z boljĹĄo obveĹĄÄ?enostjo o krvodajalskih akcijah.ÂŤ

Zdravko Podkoritnik. ÂťNi veÄ? tiste solidarnosti med ljudmi.ÂŤ

Krvodajalci tudi preobremenjeni

ÂťV zadnjih letih res beleĹžimo upanje ĹĄtevila krvodajalcev in krvodajalk. Pred leti je bilo odvzemov Ä?ez 4000, pred dvema letoma 3878, lani samo 3352 ali 530 odvzemov manj, kar je veliko,ÂŤ je pojasnila sekretarka velenjskega obmoÄ?nega zdruĹženja RK Darja Lipnikar. Na vpraĹĄanje, v Ä?em so razlogi za to in ali morda tudi sami premalo naredijo za boljĹĄo obveĹĄÄ?enost, pa Lipnikarjeva pravi: ÂťV zadnjem Ä?asu se z vpraĹĄanjem o boljĹĄi obveĹĄÄ?enosti temeljito ukvarjamo in iĹĄÄ?emo reĹĄitve. Ena od moĹžnosti, ki jo bomo letos poskusili, je obveĹĄÄ?anje preko sms-ov. Zavzeteje bomo nadaljevali obveĹĄÄ?anje preko vas medijev, za kar se vam zahvaljujemo. Menimo tudi, da bi morali v krvodajalstvu nekatere stvari spremeniti na ravni drĹžave.

Med drugim morda podaljĹĄati

ĹĄtevila krvodajalcev sogovornica pripisuje tudi njihovi preobremenjenosti. Ti, ki se udeleĹžujejo akcij trikrat oziroma ĹĄtirikrat na leto (moĹĄki), so velikokrat utrujeni od dela, nekateri prihajajo na odvzem med samim delovnim procesom, kar je v bistvu v nasprotju s pravili. Posledica tega

darovalce in za pokritje stroĹĄkov, povezanih s krvodajalstvom, zato je izpad prihodkov precejĹĄnja teĹžava. Koliko denarja manj bomo dobili, teĹžko odgovorim, ker se pripravljajo spremembe v financiranju. ÄŒakamo na odgovor ministrstva za zdravje, s katerim se o tem pogaja vodstvo RK Slovenije.ÂŤ Zadeve je pred nekaj leti dodatno oteĹžila ĹĄe uvedba plaÄ?evanja po domicilnem principu,

kar pomeni, da za krvodajalce in krvodajalke, ki imajo stalno prebivaliĹĄÄ?e v drugih obÄ?inah kot v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, pokrijejo stroĹĄke, denarja zanje pa ne dobijo. ÂťPo oceni je na naĹĄem seznamu takih darovalcev krvi od 800 do 900.ÂŤ

â?ą

Krvodajalci darujejo na leto od 42.000 do 45.000 litrov krvi, kar zadoĹĄÄ?a potrebam slovenskega zdravstva. To pomeni, da se na leto prijavi za odvzem pribliĹžno 100.000 krvodajalcev.

Letos bo obmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje organiziralo toliko krvodajalskih akcij kot lani, 18 rednih in po potrebi tudi kakĹĄno izredno.

Krvodajalec zato, da lahko komu pomaga

VelenjÄ?an Zdravko Podkoritnik je 20. decembra leta 2017 daroval kri 120-iÄ?. Poslej je ne daruje veÄ?. ÂťSam se Ä?utim ĹĄe sposobnega, a je zgornja meja 65 let starosti,ÂŤ je povedal. Krvodajalstvu se je zapisal leta 1970, motiv za to

Evropski kodeks = manj raka

Prvi teden v marcu (od 4. do 9. marca) poteka v Sloveniji 36.

Teden boja proti raku. Organizirata ga Zveza druĹĄtev za boj proti raku v sodelovanju z regijskimi tovrstnimi druĹĄtvi in OnkoloĹĄkim inĹĄtitutom Ljubljana. Geslo letoĹĄnjega je Evropski kodeks = manj raka.

PriporoÄ?ila tudi za prepreÄ?evanje kroniÄ?nih bolezni

Branka Drk, predsednica DruĹĄtva za boj proti raku Velenje, je povedala, da v tem tednu ĹĄe bolj kot sicer Ĺželijo seznaniti slovensko javnost z vedno veÄ?jim bremenom raka, predvsem pa z moĹžnostmi obvladovanja te bolezni. ÂťEvropski kodeks nas uÄ?i, kako naj Ĺživimo, se obnaĹĄamo v Ĺživljenjskem okolju za zmanjĹĄanje tega bremena. Z upoĹĄtevanjem 12 nasvetov ne bomo prepreÄ?ili le bolezni raka, ki se ga ĹĄe vedno drĹži negativen prizvok, ampak pripomogli k zmanjĹĄanju vseh kroniÄ?nih bolezni, predvsem bolezni srca in oĹžilja, ki so na prvem mestu med vzroki umrljivosti.ÂŤ Po besedah Drkove je potreb-

no upoĹĄtevati vsa priporoÄ?ila Evropskega kodeksa, ne le tista, ki opozarjajo na zdrav Ĺživljenjski slog, h kateremu kajenje in prekomerno uĹživanje alkohola

â?ą

UpoĹĄtevanje priporoÄ?il Evropskega kodeksa proti raku bi – po ocenah – lahko breme raka zmanjĹĄalo za 30 do 50 odstotkov.

zanesljivo ne sodita. Pomembno je tudi vzdrĹževanje normalne telesne teĹže, veliko gibanja, omejiti je treba sonÄ?enje, zraÄ?iti prostore, se izogibati nevarnim snovem na delovnem mestu in v bivalnem okolju, Ĺženske naj Ä?im dlje dojijo in se izogibajo hormonskemu zdravljenju menopavznih teĹžav, starĹĄi pa naj poskrbijo, da bodo otroci cepljeni proti virusu hepatitisa B in HPV virusu. Za Ä?imprejĹĄnje odkritje morebitne bolezni je pomembna tudi udeleĹžba v presejalnih programih

online www.nascas.si

Zora, Dora in Svit. UpoĹĄtevanje priporoÄ?il Evropskega kodeksa proti raku bi – po ocenah – lahko breme raka zmanjĹĄalo za 30 do 50 odstotkov.

Posebnih aktivnosti v tednu boja proti raku velenjsko druĹĄtvo ne bo organiziralo, saj izvaja de-

javnosti celo leto. ÂťSeveda pa se v tem Ä?asu vkljuÄ?ujemo v aktivnosti ozaveĹĄÄ?anja in poudarjamo, da je pomembno govoriti o bolezni, prisluhniti svojemu telesu, in Ä?e opazimo spremembe, pravoÄ?a-

â?ą

Zakaj ni mamografije v Velenju? ÂťTudi v druĹĄtvu smo Ĺžalostni zaradi tega.

TukajĹĄnje Ĺženske si jo zasluĹžimo.ÂŤ

sno poiskati pomoÄ?. ÄŒe bolezen ulovimo na zaÄ?etku, je moĹžnost zdravljenja veliko veÄ?ja.ÂŤ

Vendarle znova moĹžnost mamografije v Velenju?

Branka Drk: ÂťUpoĹĄtevati je treba vsa priporoÄ?ila Evropskega kodeksa, ne le tista, ki opozarjajo na zdrav Ĺživljenjski slog.ÂŤ

đ&#x;”˛

Lesnjakova odstopila

V Tednu boja proti raku pozornost seznanjanju javnosti z bremenom raka in moĹžnostjo obvladovanja te bolezni – Vsako leto zboli blizu 14 tisoÄ? ljudi, pribliĹžno 6000 jih umre Tatjana PodgorĹĄek

je bilo prepriÄ?anje, da lahko z darovano krvjo komu pomaga pri ohranitvi zdravja ali reĹĄitvi Ĺživljenja. Sam za zdaj, na sreÄ?o, tovrstne pomoÄ?i ni potreboval.

Kot je ĹĄe dejal, je ponosen in hvaleĹžen, ker je bil zaposlen v Gorenju in na Premogovniku Velenje, kjer so imeli posluh za krvodajalce in so to dejavnost spodbujali.

V Ä?em vidi razloge za manjĹĄe ĹĄtevilo krvodajalcev na akcijah v tukajĹĄnjem okolju? ÂťMislim, da je prisotne vse manj humanosti in solidarnosti med ljudmi in pri delodajalcih ter da je prisotnih vse veÄ? posledic nezdravega naÄ?ina Ĺživljenja. Pri tem mislim na posledice uĹživanja drog in drugih prepovedanih substanci.

Krvodajalec pa mora biti za darovanje povsem zdrav.ÂŤ Tako kot Lipnikarjeva tudi Podkoritnik meni, da bi bile potrebne nekatere spremembe, predvsem pa bi morala drĹžava priti bolj naproti krvodajalcem. Zanesljivo bi jih motivirala za darovanje – tako Podkoritnik – z olajĹĄavami pri zdravstvenem zavarovanju, tudi pri Ä?akalnih vrstah in ĹĄe Ä?em.

Tudi mlade? ÂťTudi. Sem pa vesel, da nekateri vztrajajo, ker vedo, da delajo dobro za soljudi.ÂŤ Po besedah Zdravka Podkoritnika ga ob posluĹĄanju vabil na krvodajalsko akcijo Âťzgrabi domotoĹžjeÂŤ.

Takrat najpogosteje sede na kolo ali vzame ribiĹĄko palico.

V Sloveniji Ĺže 10 let skrbi za zdravje Ĺžensk presejalni program za zgodnje odkrivanje raka dojk Dora. Pred leti so lahko Ĺženske opravile mamografijo v Velenju

Strokovnjaki Mednarodne agencije za raziskovanje raka ocenjujejo, da je lani po svetu zbolelo za rakom 18 milijonov, umrlo pa 9,5 milijona ljudi.

Predvidevajo, da bo leta 2030 za rakom na novo zbolelo Ĺže 21,7 milijona ljudi, 13 milijonov pa jih bo zaradi raka umrlo. Podatki letnega poroÄ?ila Registra raka RS za leto 2015 kaĹžejo, da v zadnjih letih zboli za rakom veÄ? kot 14.000 Slovenk in Slovencev, blizu 8.000 moĹĄkih in veÄ? kot 6.000

v okviru dejavnosti rentgena velenjskega zdravstvenega doma, od zdaj pa le v sploĹĄnih bolniĹĄnicah v Slovenj Gradcu ali Celju. V Ä?em so razlogi? ÂťTudi v druĹĄtvu smo Ĺžalostni zaradi tega, saj Ĺženske, sploh starejĹĄe, povedo, da jim predstavlja pot do Celja ali Slovenj Gradca teĹžavo in si Ĺželijo ta program v Velenju. Moram povedati, da pravega razloga ĹĄe ne poznamo, a ne glede na to ne mirujemo. Skupaj z javnim zavodom Zdravstveni dom Velenje smo lani pisali pozive, iĹĄÄ?emo sogovornika, ki bi bil pripravljen narediti vse, da pripeljemo program znova v Velenje. TukajĹĄnje Ĺženske si to zasluĹžimo.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kakĹĄen je bil odziv na njihovo pobudo, je Branka Drk odgovorila: ÂťPisali smo na direkcijo nacionalnega programa, ministrstvo za zdravje, vsem Ĺžupanom regije SaĹĄa, vodstvu slovenjegraĹĄke bolniĹĄnice, odzive ĹĄe vedno priÄ?akujemo.

Dobili smo le odgovor programa Dora. Treba bo zdruĹžiti moÄ?i pri tem in za pomoÄ? bomo prosili tudi vas medije. PrepriÄ?ana sem, da bomo uspeli.ÂŤ

Ĺžensk, umre pa jih veÄ? kot 6.000 (pribliĹžno 3.500 moĹĄkih in 2.700 Ĺžensk). ÂťMed nami pa Ĺživi veÄ? kot 100.000 ljudi, ki smo bolezen rak sprejeli kot ovinek na poti Ĺživljenja,ÂŤ pravi Drkova. Breme raka se veÄ?a predvsem zaradi staranja prebivalstva; veÄ? kot 60 odstotkov novozbolelih je starejĹĄih od 65 let. Med moĹĄkimi je najpogostejĹĄi rak prostate, pri Ĺženskah pa rak dojke. Petletno Ä?isto preĹživetje zbolelih med leti 2011–2015 je Ĺže veÄ?je od 57 odstotkov.

đ&#x;”˛

Velenje – Brigita Mavec, predsednica sveta Regijskega varstveno-delovnega centra Saťa (sedeŞ ima Velenju, zdruŞuje pa tri enote, in sicer Velenje, Mozirje in Žalec), je potrdila informacijo, da je pred nedavnim z mesta direktorice regijskega centra odstopila Darija Lesnjak. Njegova direktorica je bila vse od ustanovitve, to je 15 let.

Njeno odstopno izjavo so Ä?lani sveta potrdili soglasno, saj menijo, da se je nabralo veliko stvari, ki jih bo potrebno reĹĄiti v dobro vseh. Dokler ne bodo potrdili zapisnika seje sveta, ne morejo imenovati vrĹĄilca dolĹžnosti direktorja. Za zdaj je Lesnjakova, ki je na bolniĹĄkem dopustu, pooblastila za opravljanje nekaterih poslov vodjo enote Varstveno delovnega centra JeĹžek Velenje Darjo FiĹĄer. đ&#x;”˛

tp

Predstavnica obÄ?ine Marjanca Rogel PerĹĄiÄ? Ĺ martno ob Paki – Nova predstavnica ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki v svetu lokalnih skupnosti Centra za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka je svetnica Marjanca Rogel PerĹĄiÄ? (Lista za napredek obÄ?ine).

Bila je edina kandidatka za to dolĹžnost.

Imenovali so jo za dobo 4 let. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 3. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

7. marca 2019

10 tisoÄ? dogodkov, milijon obiskovalcev Na pogovor smo povabili direktorico Festivala Velenje Barbaro Pokorny Mira ZakoĹĄek

V tukajĹĄnjem okolju deluje veÄ? kulturnih institucij, med veÄ?jimi pa je Festival Velenje, ki kroji kulturno podobo mesta. Kako jo vidite vi? ÂťKulturna ponudba naĹĄega mesta je pestra, razvejana in raznolika, za kar skrbi veÄ? mestnih institucij, organizacij civilne druĹžbe in ustvarjalnih posameznikov. Mestna obÄ?ina Velenje zagotavlja izjemno dobre pogoje za ustvarjanje in kulturno doĹživljanje v naĹĄem mestu in tudi veÄ?ni nergaÄ?i ne morejo veÄ? razpravljati o tem, da se v Velenju niÄ? ne dogaja.

Ker se, vÄ?asih morda celo preveÄ?! Seveda je potrebno po doloÄ?ene zvrsti umetnosti ĹĄe vedno skoÄ?iti v veÄ?ja kulturna srediĹĄÄ?a, a Velenje se je v zadnjih letih krepko zapisalo na kulturni zemljevid Slovenije, tudi z vrhunskimi projekti. Spomnimo se samo izjemnih predstav sodobnega plesa, ki nastajajo v naĹĄem mestu, na pravkar zakljuÄ?eno Kreativno jazz kliniko, ki je k nam pripeljala izjemne glasbenike, na ĹĄtevilne uspeĹĄne projekte kulturne vzgoje, vrhunske literarne in glasbene dogodke, izjemno galerijsko in muzejsko dejavnost ter filmsko produkcijo ‌ Ĺ tevilni organizatorji res poskrbimo za pester nabor kulturnih doĹživetij. Le priti je treba na dogodke in jih zauĹžiti.ÂŤ S Ä?im ste bili v preteklem letu najbolj zadovoljni? ÂťNaĹĄe preteklo leto je najbolj zaznamovalo praznovanje 10-letnice Festivala Velenje, ki se je razvleklo kar v celo leto.

Z zadovoljstvom smo ugotavljali, da smo v teh desetih letih na veÄ? kot 10.000 dogodkih in prireditvah gostili skoraj 2 milijona obiskovalcev. Te ĹĄtevilke so res visoke in za njimi stoji ekipa ustvarjalnih sodelavk in sodelavcev, ki skrbijo za izvedbo dogodkov. Ko smo snovali letno poroÄ?ilo preteklega leta, smo bili skoraj enotni, da je v lanskem letu zelo izstopala plesna predstava Zvezdica Zaspanka, ki smo jo ustvarili pod okriljem Festivala Velenje. Res je Ä?udovita, namenjena pa vsem – tako najmlajĹĄim kot odraslim. ÄŒe je ĹĄe niste videli, imate priloĹžnost za ogled Ĺže to soboto, 9. marca. Seveda smo zadovoljni tudi z drugimi podroÄ?ji dela – od kina, galerije, abonmajev, poletnih prireditev, Pikinega festivala ‌ V lanskem letu smo se zelo razveselili tudi prenovljenega atrija Galerije Velenje, ki je sedaj tudi prijeten prireditveni prostor.ÂŤ Kaj bi ĹĄe radi postorili? ÂťVeliko naÄ?rtov in idej je ĹĄe v naĹĄih mislih. Zavedamo se, da moramo v pri-

Vsako leto poskrbite tudi za kakĹĄno predstavo, ki nastane v vaĹĄi produkciji. Lani ste bili znova zelo uspeĹĄni?

Niste le kulturna ustanova, veliko tudi izobraĹžujete z organizacijo razliÄ?nih teÄ?ajev, med drugim tudi za najmlajĹĄe?

ÂťLastna produkcija je najbolj ustvarjalno podroÄ?je naĹĄega dela in prav po tem se razlikujemo od veÄ?ine kulturnih domov v Sloveniji, ki delujejo le v postprodukciji. V naĹĄem zavodu smo se v zadnjih letih usmerili zlasti v produkcijo predstav sodobnega plesa, ki so dosegle mednarodne razseĹžnosti, v platformi Balkan Dance pa smo jih snovali skupaj z uveljavljenimi koreografi in plesalci iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Lani (2018), ko smo praznovali Cankarjevo leto, smo se s plesnim projektom PohujĹĄanje v dolini ĹĄentflorjanski poklonili temu velikemu umetniku in projekt kot primer dobre prakse predstavili tudi na Kulturnem bazarju v Cankarjevem domu, predstava pa je gostovala tudi na ĹĄtevilnih poletnih festivalih – od Sarajeva, Beograda, Ĺ ibenika ‌ V letu 2018 je nastala tudi Ĺže omenjena predstava Zvezdica Zaspanka, plesna predstava Botr'ce pa je lani na festivalu plesne ustvarjalnosti mladih Ĺ˝iva prejela zlato priznanje. Izjemno plodno je bilo leto tudi na lutkovnem podroÄ?ju, na katerem smo lani pripravili kar tri premiere, naĹĄe Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje pa je praznovalo 15 let uspeĹĄnega delovanja.ÂŤ

ÂťKulturna vzgoja je pomemben del naĹĄega delovanja in poslanstva. Prav je, da je v Lokalnem programu kulture Mestne obÄ?ine Velenje postavljena med prioritete delovanja vseh kulturnih institucij. Kulturno vzgojo z razliÄ?nimi dogodki, teÄ?aji, delavnicami in pogovori razvijamo na vseh podroÄ?jih delovanja.

NajveÄ? pa smo v zadnjih letih zagotovo naredili v enoti Galerija Velenje. Tu so naĹĄi dopoldnevi resniÄ?no preplavljeni z najmlajĹĄimi obiskovalci, ki spoznavajo vizualno umetnost na nove, kreativne naÄ?ine. Pravi hit lanskega leta je bila Slikarska ĹĄola, ki smo jo izvedli tako za odrasle kot tudi otroke. UspeĹĄen je tudi naĹĄ projekt filmske vzgoje Kinozaver, ki ga izvajamo v sodelovanju z Vrtcem Velenje. No, nikakor pa ne smemo pozabiti Pikinega festivala, ki vsako leto z obseĹžnimi vsebinami preplavi in razburi tako otroĹĄko kot tudi odraslo domiĹĄljijo in ustvarjalnost. Tudi to je kulturna vzgoja.ÂŤ

hodnje pomladiti obÄ?instvo, zato nam poseben izziv predstavljajo dogodki, namenjeni mladini, ki jo najteĹžje privabimo v gledaliĹĄÄ?e ali denimo na dogodke resne glasbe. Veselimo se projektov, pri katerih smo lahko tudi sami ustvarjalni, torej lastne produkcije. Pred leti, ko muzikali na slovenskih odrih ĹĄe niso bili tako razĹĄirjeni, smo na Festivalu Velenje zaÄ?eli z njihovo produkcijo. Zagotovo se spomnite naĹĄega ÄŒarovnika iz Oza, Aladina in Ĺ˝abe Grete. Produkcijo muzikalov bomo zagotovo nadaljevali, najveÄ?ji izziv pa nam predstavlja produkcija muzikala o Piki NogaviÄ?ki. Ĺ˝elimo producirati tudi atraktivne predstave pouliÄ?nega gledaliĹĄÄ?a, v naÄ?rtu so pogovorni veÄ?eri, povezani s potovanji in kulinariko. Na Velenjskem gradu Ĺželimo skupaj z Muzejem Velenje postaviti stalno razstavo slikarke Majde Kurnik. Na Titovem trgu pa bi radi priredili ĹĄe kakĹĄen podoben projekt, kot je bila Carmina Burana v letu Evropske prestolnice kulture 2012, ki nas je vse zaÄ?aral ‌ Mislim, da je velika Ĺželja vseh, ki delujemo v kulturi, da bi bilo povpraĹĄevanje po vrhunskih umetniĹĄkih dogodkih vsaj pribliĹžno tolikĹĄno, kot je povpraĹĄevanja po lahkotnejĹĄih, komercialnih produkcijah, ki nikakor ne smejo prevladati v javnikulturi.ÂŤ

abonmajskih sklopih. Veseli smo, da se je tudi na ÄŒarobni promenadi, prazniÄ?nem projektu, ki ga pripravimo ob koncu leta, ĹĄtevilo obiskovalcev skoraj podvojilo.

Fenomen lanskega leta pa je zagotovo predstava domaÄ?ina UroĹĄa Kuzmana 'Profesor Kuzman mlajĹĄi', ki je bila v Velenju Ĺže sedemkrat razprodana, in na vidiku so ĹĄe nove predstave ‌

VaĹĄa dejavnost je vsekakor zahtevna, obÄ?instvo vedno kritiÄ?no in polno priÄ?akovanj po neÄ?em novem. Kako jim skuĹĄate slediti? ÂťVsi zaposleni skuĹĄamo kar najbolj spremljati kulturno produkcijo doma in tudi Ä?ez mejo. Treba je veliko prebrati, videti, doĹživeti, se pogovarjati in primerjati, da lahko izbereĹĄ najboljĹĄe. Okusi so seveda razliÄ?ni, a kakovost je vedno le kakovost. Veseli smo, da naĹĄe obÄ?instvo ob koncu sezone skupaj z nami sooblikuje program nove sezone in nas kritiÄ?no opomni tudi na stvari, ki bi lahko bile drugaÄ?ne.ÂŤ

Kaj pa na tem podroÄ?ju naÄ?rtujete za letos? ÂťIzjemno ponosni smo, da smo se s plesnim projektom Hrepenenje, ki Barbara Pokorny nastaja v koprodukciji z institucijo Atom Theater iz Bolgarije, uspeli uvrstiti k obstojeÄ?im dodal ĹĄe nekaj novih. Veseli v program Evropske prestolnice kulture smo, da smo v Ĺživljenje spravili mladinski 2019 v bolgarskem mestu Plovdiv. To abonma Mladost, ki nagovarja najbolj bo zagotovo naĹĄa najveÄ?ja produkcija v obÄ?utljivo in kritiÄ?no publiko med 12. tem letu. Sicer pa smo ravno vÄ?eraj na in 18. letom. Radosti nas, da bomo mo- naĹĄem odru gostili mednarodno plerali naslednje leto Mini Pikin abonma, sno predstavo ÄŒarobna gora, pri kateri ki je namenjen otrokom med 3. in 6. smo sodelovali kot koproducenti, konec letom, razĹĄiriti na dve ponovitvi. Zeleni marca pa skupaj z multimedijskim umeabonma, ki zajema lahkotnejĹĄo gledali- tnikom Stanetom Ĺ peglom ter Plesnim ĹĄko produkcijo, je praktiÄ?no razprodan studiom N in koreografinjo Nino Mavec takoj, ko ga razpiĹĄemo. VeÄ? gledalcev Krenker na oder postavljamo zanimiv pa si Ĺželimo na Belem abonmaju, ki veÄ?medijski projekt Listavci. V sodelovaponuja vrhunske gledaliĹĄke predstave, nju s Slovenskim komornim gledaliĹĄÄ?em ter na abonmaju Klasika, ki zajema bomo letos producirali komiÄ?no opero kvalitetno resno glasbo. RazmiĹĄljali Ĺ˝enitev Ä?eĹĄkega skladatelja Bohuslava smo ĹĄe o novem abonmaju Nostalgija, Martinuja, najmlajĹĄe obiskovalce pa ki bi zajemal pogovor in koncert legend razveselili z dvema novima lutkovnislovenske glasbe, a bomo najprej pokusili ma predstavama, PalÄ?ica ter O psiÄ?ku s posameznimi dogodki in morda nato in muci. Med veÄ?je projekte leta 2019 oblikovali abonmajske pakete. In morda sodi tudi postavitev obseĹžne fotografske je v naĹĄem mestu prostor ĹĄe za kakĹĄen razstave del Volfbenka Pajka, ki jo ob abonma, ki bi zaobjel humanistiko.ÂŤ 60-letnici mesta skupaj pripravljamo Galerija in Muzej Velenje.ÂŤ

Pa ĹĄe malo statistike. Koliko vsega se je lani zgodilo pod vaĹĄim okriljem? ÂťLansko leto smo sodelavke in sodelavci Festivala Velenje priredili ali sodelovali pri organizaciji in izvedbi kar 1.448 dogodkov in prireditev, ki jih je obiskalo veÄ? kot 214.000 obiskovalcev. Ta dva podatka nas zagotovo uvrĹĄÄ?ata med veÄ?je slovenske organizatorje prireditev.

NajveÄ?ji porast smo lani zabeleĹžili v enoti Kino Velenje, v katerem se je obisk v primerjavi z letom prej poveÄ?al za veÄ? kot 20 odstotkov. Rekord smo dosegli tudi pri vpisu abonmajev – v preteklem letu smo imeli kar 1.344 abonentov v 11

Abonmaji so veÄ?desetletna stalnica mesta.

Zdi se, da ste na tem podroÄ?ju Ĺže dosegli viĹĄek? ÂťAbonmaje so zelo dobro zastavili v nekdanjem kulturnem centru, Festival Ve l e nj e pa je

NajveÄ?ji otroĹĄki festival v drĹžavi se letos vraÄ?a na prostor svojega rojstva, v srediĹĄÄ?e mesta. ÂťPikin festival je zagotovo eden najbolj prepoznavnih produktov naĹĄega mesta, ki ga v Velenju ĹĄtevilni organizatorji in posamezniki uspeĹĄno ustvarjamo in razvijamo Ĺže trideset let. In prav na leto okrogle obletnice se spet vraÄ?a v srediĹĄÄ?e mesta, kjer se je leta 1990 tudi zaÄ?el.

Za organizatorje predstavlja selitev z obmoÄ?ja ob jezeru, kjer smo bili v naravi ter v varnem zavetju brez cest in hrupa, nazaj v srediĹĄÄ?e mesta kar velik izziv.

A verjamem, da mu bomo kos. Tema letoĹĄnjega festivala bo ÂťPika se po mestu potikaÂŤ in med 9. in 15. septembrom bomo obujali ali na novo spoznavali Pikine zgodbe in junake na tisoÄ? in en naÄ?in. Ĺ˝elimo si, da bi se v oblikovanje letoĹĄnjega festivala vkljuÄ?ili tudi lastniki lokalov v srediĹĄÄ?u mesta, saj se bo Pika potikala vse od RdeÄ?e dvorane preko otroĹĄkega igriĹĄÄ?a na Titov trg in tudi po Cankarjevi ulici ‌ Povsod je bo polno.ÂŤ VaĹĄi najpomembnejĹĄi naÄ?rti v letu 2019? ÂťUspeĹĄno izpeljan zaÄ?rtan program dela Festivala Velenje. Lepo praznovanje 30-letnice Pikinega festivala in 60-letnice mesta. Dovolj ustvarjalne energije za vse, ki sooblikujemo kulturno podobo mesta. Veliko vrhunskih dogodkov, ki nas bodo izpopolnili. V mojem dnevniku pa zabeleĹženih vsaj 50 prebranih dobrih knjig in odkritih vsaj 10 novih navdihujoÄ?ih krajev.ÂŤ đ&#x;”˛

Med igro in Ĺživljenjem

V Vili Bianci sejem Poroka

Kino Velenje vrti slovenski film Igram, sem, ki je poklon igralskemu poklicu in prikazuje zakulisje priprav igralca na vlogo Tina Felicijan

Velenje, 4. marec – V ponedeljek so v Kinu Velenje prviÄ? zavrteli lani predstavljeni slovenski film Igram, sem, ki je poĹžel dobre kritike slovenskih filmofilov, zavrteli so ga na Festivalu slovenskega filma v PortoroĹžu, na Mednarodnem filmskem festivalu v Kairu pa se je uvrstil v tekmovalni program.

Prikazane so zgodbe treh igralcev – SarajevÄ?anke, LjubljanÄ?ana in ZagrebÄ?ana – ki se v pripravah

na vlogo tako zlijejo z likom, da ga ÂťigrajoÂŤ tudi v resniÄ?nem Ĺživljenju.

Lokalno premiero je obiskal tudi reĹžiser in scenarist Miroslav Mandić, ki je med drugim povedal, da med igralci taka predanost svojemu poklicu, da se osebnostno zlijejo z likom in ga poskuĹĄajo Ä?im bolje upodobiti, ni redkost. Mnogi like ali nekatere njihove lastnosti prenaĹĄajo v zasebno Ĺživljenje. ÂťNimajo teĹžav z identifikacijo z likom. Bolj imajo teĹžave, da se iz lika vrnejo

v realno Ĺživljenje,ÂŤ je povedal in dodal, da mnogi nosijo lastnosti lika v sebi tudi po tem, ko ga veÄ? ne uprizarjajo. Sicer pa se v igralskem svetu neskonÄ?no dolgo vleÄ?e razprava o dveh metodah uprizarjanja lika: da mu igralec postane vizualno in karakterno Ä?im bolj podoben ter usvoji njegove veĹĄÄ?ine ali da samo odigra, interpretira njegovo podobo, je ĹĄe povedal.

Filma, ki izpostavlja kontroverzije in teĹžave igralskega poklica, so se razveselili tudi igralci sami.

Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline bo pripravil to soboto, 9. marca, med 10. in 19. uro 4. poroÄ?ni sejem na temo Okusita ÂťDaÂŤ.

Na sejmu bo predstavljena vsa đ&#x;”˛ poroÄ?na ponudba.†Miroslav Mandić (levo) priporoÄ?a ogled filma tistim, ki razmiĹĄljajo o vpisu na igralsko akademijo, da bi z drugega zornega kota pogledali na poklic, ki je sicer precej idealiziran. Zgodbe, ki jih film pripoveduje, so namreÄ? v mnogih plateh resniÄ?ne.

Zato so vloge prevzeli kljub precej manjĹĄim honorarjem. Skromen proraÄ?un je bil namreÄ? veÄ?ji

izziv pri nastajanju tega filma kot pojavi, o katerih film govori. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 3. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 10

10

KULTURA

7. marca 2019

Glasba jo razvija kot Ä?loveka Na sreÄ?anje smo povabili nekdanjo uÄ?enko velenjske glasbene ĹĄole in dijakinjo tukajĹĄnje glasbene gimnazije, pianistko in skladateljico Laro OpreĹĄnik Glasbeni pedagogi so v njej hitro prepoznali talent in jo usmerili v igranje klavirja, ki se ga je zaÄ?ela uÄ?iti pri profesorici Moniki Vehovec.

Prav njeni profesorji so odgovorni, pravi, da je namesto kateregakoli drugega poklica izbrala prav glasbeno kariero. ÂťV meni so spodbudili potrebo po glasbenem ustvarjanju – da enostavno moram z glasbo izraĹžati sebe, svoja Ä?ustva. ÄŒeprav rada poÄ?nem razliÄ?ne stvari, se mi je glasbena pot zdela prava in preprosto najlepĹĄa, kar ne pomeni, da ni teĹžka in da ne zahteva Ĺžrtev,ÂŤ pove.

Da bo glasba njena Ĺživljenjska spremljevalka, so kazali tudi njeni uspehi, ki so jo spodbudili, da je stopila na profesionalno pot.

VelenjÄ?anka Lara OpreĹĄnik je trenutno ĹĄtudentka 3. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani in Univerze za glasbo in upodabljajoÄ?o umetnost v Gradcu. Dosega izjemne uspehe.

Nazadnje je na mednarodnem klavirskem tekmovanju Janez MatiÄ?iÄ? v kategoriji do 35 let dosegla drugo nagrado, na kar je ĹĄe posebej ponosna. Veliko ji pomenijo nagrade z drĹžavnih tekmovanj, na katerih je nivo izjemno visok, pa tudi z mednarodnih tekmovanj. V klavirskem duu s Hano Bitenc je dosegla absolutno prvo nagrado na mednarodnem klavirskem tekmovanju. Zadnje Ä?ase je zaÄ?ela ustvarjati sama, zato je zelo ponosna, da je njena skladba Modrina, napisana za klavir in oboo, ki jo je izvedla z Arisom Vehovcem, dosegla prvo nagrado in absolutno zmago na mednarodnem skladateljskem tekmovanju Oscar Rieding. Veliko ji pomeni tudi, da je bila uspeĹĄna na avdiciji za solo z orkestrom ter naposled maja lani za nagrado izvajala 1. Beethovnov klavirski koncert s simfoniÄ?ÂťMislim, da smo nim orkestrom RTV Slovenija, glasbeniki zelo pri Ä?emer je izjemno uĹživala, razmiĹĄljujoÄ?i ljudje, da pravi. Za to izvedbo je prejela glasba v nas vzbuja tudi ĹĄtudentsko PreĹĄernovo vpraĹĄanja o samih sebi nagrado Akademije za glasbo. in svetu, nam pomaga ÂťDobre izkuĹĄnje pri dokazovaodkrivati same sebe in nju so mi polnile samozavest, vse okrog nas,ÂŤ pravi utrjevale vero v moje igranje, ĹĄtudentska PreĹĄernova slabe pa so me spodbudile nagrajenka. k dodatnemu delu. Tako je oboje prispevalo k mojemu razvoju.ÂŤ Po drugi strni so ÂťKlavir je instrument, s katerim lahko proizvajaĹĄ ortekmovanja z mlade glasbenikestrske zvoke, kar zahteva domiĹĄljijo, sluĹĄno predstavo. ke zelo pomembna, saj dobri Je harmonski instrument, zato lahko skladbe, izvedene rezultati potrjujejo kakovost s klavirjem, primerjaĹĄ z orkestrsko izvedbo. Medtem ko in nivo njihovega igranja in veÄ?ina drugih instrumentov lahko proizvede le eno linijo, jim gradijo prepoznavnost. ÂťA lahko klavir zaradi svoje harmonije in tudi melodije zazveni niso in ne smejo biti razlog za v vsej svoji polnosti,ÂŤ je 22-letna pianistka predstavila tako tvoje ustvarjanje,ÂŤ opozarja. v klasiÄ?ni kot v popularni glasbi nepogreĹĄljivi instrument.

Razlog mora biti Ĺželja, potreba.

Ne Ĺželi pa se ukvarjati le z glasbo, saj rada poÄ?ne veliko stvari. ÂťRada bi skladala in igrala, rada bi dala veliko glasbe ljudem. Ampak tudi piĹĄem poezijo, riĹĄem, igram tenis, obiskujem koncerte, oboĹžujem balet in raziskujem razne glasbene Ĺžanre, druĹžim se s prijatelji, preĹživljam Ä?as s svojim fantom,ÂŤ je povedala, kaj poÄ?ne, kadar ne igra klavirja.

Velenjski slikar Iztok Ĺ majs Muni se je te dni ponovno oglasil v naĹĄi redakciji.

S seboj je prinesel kopico priznanj in objav v znanih slikarskih knjigah in se ob tem pohvalil, da je za njim, kljub vsem zdravstvenim in finanÄ?nim teĹžavam, ponovno likovno izjemno plodno leto. V tem Ä?asu se je uspel s svojimi likovnimi deli predstaviti kar na trinajstih prizoriĹĄÄ?ih doma in po svetu.

Tako se je med drugim predstavil v Kranju na mednarodnem festivalu umetnosti Geometrizem in kasneje ĹĄe s samostojno predstavitvijo, v Pragi je sodeloval na skupinski razstavi slovenskih umetnikov AAMI, v Ofiji na mednarodnem print festivalu, v Galeriji Velenje s samostojno razstavo Simultanost/Heterognost no. 7, v Novem mestu pa na skupinski razstavi.

Konec leta je bil v prostorih Bryant v New Yorku na Word Art Digital Exhibition

Bojan PavĹĄek

Med interpretiranjem in ustvarjanjem

Kaj glasbenika naredi dobrega interpreta in kaj ustvarjalca? Lara OpreĹĄnik, ki je tako eno kot drugo, odgovarja: ÂťZa poustvarjanje je potrebno znanje o glasbenih obdobjih, skladateljih, njihovih znaÄ?ilnostih, hkrati pa tudi lastna doĹživetja, ki jih lahko izraziĹĄ. Gre torej tako za kombinacijo razumske in Ä?ustvene plati, hkrati pa je potreba tehniÄ?na podkovanost. Podobno je pri ustvarjanju, ki zahteva ĹĄe veliko lastne domiĹĄljije.ÂŤ Kaj pa njo motivira za ustvarjanje? ÂťMoja Ä?ustva, potreba po izraĹžanju sebe, ustvarjanju neÄ?esa lastnega. ÄŒe ljudje zaÄ?utijo, da je nekaj iskreno, Ä?e zaÄ?utijo Ä?ustva, ki jih daĹĄ v glasbo, jim je navadno vĹĄeÄ?. Za to pa mora biti tudi izvedba dobra,ÂŤ je povedala glasbenica, ki rada izvaja Bacha, ker ga Ä?uti in razume, pravi, pa tudi Brahmsa, Schumanna, Skrjabina. Na nedavnem koncertu pred domaÄ?im obÄ?instvom je izvedla Bachovo KromatiÄ?no fantazijo in fugo, Beethovnovo predzadnjo sonato v As-duru, op. 110, Chopinovo 3. balado in Schumannove Fantazijske skladbe, op. 12. Ta program namreÄ? pripravlja za marÄ?evsko drĹžavno tekmovanje.

Lani kopica priznanj za Iztoka Ĺ majsa predstavljen na skupinski predstavitvi priznanih umetnikov in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali.

Minulo leto mu je prineslo tudi vrsto mednarodnih priznanj, s katerimi je ĹĄe dopolnil Ĺže tako bogato zbirko. V Quedlinburgu je prejel certifikat Palm Art Award, v Lecce je prejel Julius Cezar Award, v Milanu Carravaggio Prize, predstavljen je bil v knjigi Inspiracional International Art Book no. 6 in tako dalje.

Iztok pravi, da bi bilo predstavitve njegovih del po svetu in domovini ĹĄe precej veÄ?, a ga zdravje, predvsem pa veliki stroĹĄki takĹĄnih projektov, ovirajo pri uresniÄ?itvi te Ĺželje. Morda pa mu letoĹĄnje leto prinese ĹĄe veÄ? ustvarjalne zagnanosti, z njo boljĹĄe zdravje in bolj polno denarnico. Tako bo gotovo laĹžje uresniÄ?il zahtevne cilje, ki si jih je postavil tudi tokrat.

đ&#x;”˛

Munija Muni z nekaj priznanji iz lanskega leta.

đ&#x;”˛

GledaliĹĄÄ?niki na izobraĹževanju Velenje, 2. marec – ÄŒlani GledaliĹĄÄ?a Velenje se redno izobraĹžujejo na razliÄ?nih podroÄ?jih gledaliĹĄkega ustvarjanja. Nazadnje so medse kot mentorico povabili dramsko in filmsko igralko Minco Lorenci, saj so ob tem, da so izobraĹževanja v preteklosti vodili predvsem moĹĄki, pogreĹĄali Ĺžensko energijo. Delavnica je potekala na temo dialoga, soi-

gre in monologa. Preizkusili in vadili so razliÄ?ne tehnike govora, samogovora in soigre oziroma dialoga. Med drugim so izvajali tudi razliÄ?ne sprostitvene tehnike in vaje, ki pomagajo pri sproĹĄÄ?anju igralcev in soigralcev, ki tako laĹžje sodelujejo in sobivajo na odru ter se zaÄ?utijo. Ta del delavnic je priĹĄel ĹĄe posebno do izraza, saj je bilo med devetimi udeleĹženci

tudi nekaj tistih, ki z gledaliĹĄÄ?em ne sodelujejo in se z igralci, ki so sicer vajeni drug drugega, sploh ne poznajo. ÄŒlani GledaliĹĄÄ?a Velenje se ob podpori velenjskega JSKD nenehno izobraĹžujejo na raznih seminarjih, sami pa izobraĹževalno delavnico priredijo vsaj enkrat letno. Naslednje izobraĹževanje, s katerim bodo zakljuÄ?ili cikel

Izpod kovtra Pri prehajanju iz enega obdobja v drugega smo neredko sooÄ?eni z nepredvidljivimi stanji. Takrat se paÄ? nekaj ne uskladi z naĹĄimi priÄ?akovanji, predvidevanji niti ne z naĹĄim ĹĄestim Ä?utom. Tudi tokratna zima ob levitvi v pomlad deluje vse prej kot obiÄ?ajno.

Za nameÄ?ek pa se je modifikacija vremena in njemu pripadajoÄ?ih ekstremov oboroĹžila ĹĄe z mnoĹžico virusov, ki jim takĹĄen klimatski cigumigu omogoÄ?a rajski razplod. Ĺ˝al kratko potegnejo tisti, ki nepridiprave na razliÄ?ne kapljiÄ?ne naÄ?ine spustijo vase. S to izkuĹĄnjo se je nedavno tega ukvarjal tudi moj organizem, ki se je izkazal kot odliÄ?en gostitelj. Poskrbel je, da so se RNA virusi iz druĹžine Ortomyxoviridae poÄ?utili kar se da udobno. Mikro nepridipravi so se poĹžviĹžgali na to, ali tritedensko najedanje dobrega poÄ?utja meni ugaja ali ne. Edina zaposlitev v horizontalnem poloĹžaju je bilo naĹžiranje z vitamini in poĹžirkovanje hektolitrov poparkov v dokaj skrhanem upanju, da bo naslednji dan Ĺže boljĹĄe. V prisiljeni izolaciji, ki odmika dogajanje zunanjega sveta nekam daleÄ? stran, se razum zaposli s tem, kar ima pri roki. Za preganjanje dnevne monotonije skrbijo razliÄ?ne vsebine v analogni kot tudi digitalni obliki. Zaradi karantene zgolj po obÄ?utku presojaĹĄ kvaliteto in obenem kredibilnost informacij, ki ti priromajo v posteljo. Bolezenska uvertura zaradi virusnega juriĹĄa na vseh telesnih frontah omogoÄ?a le kratke informacijske intervale, ko se skozi mobilca prebijaĹĄ do druĹžabnih medijev.

Za kaj veÄ? zmanjka moÄ?i. Vendar je tudi to dovolj, da si ustvariĹĄ sliko, kdo se predaja smuÄ?ariji na sonÄ?ni strani Avstrije, kdo navija za naĹĄo Ilko, kdo pogreĹĄa kuĹžka ali pa z negativnim komentiranjem uporablja ejakulacijo lastnih frustracij. Z dnevi okrevanja se Ä?as za stike z zunanjim svetom podaljĹĄuje. LeĹžanje obÄ?asno Ĺže dovoljuje celo sedenje. Takrat se oÄ?i sooÄ?ijo s kopico reklamnega gradiva. Groba ocena ĹĄtevila izdelkov, ki nam jih iz nabiralnikov ponujajo razliÄ?ni trgovci, Ĺželjni naĹĄih potroĹĄniĹĄkih apetitov, se giblje cirka-pribliĹžno-pavĹĄalno-okrog deset tisoÄ? na teden. Ob takĹĄnih tisoÄ?inah artiklov najde inspiracijo ĹĄe tako vnet nasprotnik zapravljanja. Popusti, akcije, razprodaje paÄ? ne Ä?akajo. Ko poteÄ?ejo, jih nemudoma zamenjajo naslednje. Klima v telesu prav tako napreduje. ÄŒas je za spremembo lokacije. Iz postelje na kavÄ?. Vidno polje zasedejo odmevi brez Bobovnika, tradicionalno kritiÄ?en izbor Eme, napeto spremljanje dogajanja v ĹĄvedskem Ă…re-ju, vmes uleti celo kakĹĄen nepocukran izdelek sedme umetnosti ter po dogovoru z mlajĹĄimi druĹžinskimi Ä?lani ĹĄe kopica bolj ali manj pouÄ?nih risank. Zunanji svet se v Ä?asu izolacije ĹĄe vedno vrti z nespremenjeno hitrostjo in za veÄ?ino prehitro. PreveÄ? na poskok in premalo premiĹĄljeno. Tatinski sendviÄ?i, dogovorjene makete, gorljivi odpadki, neprebavljiv kebab, zasoljene cene goriv so na primer podalpska protiuteĹž plastifikaciji oceanov, mehiĹĄkim zidovom, hladnim vojnam, venezuelskim dvopredsednikom, angleĹĄkemu breksitiranju in ĹĄe mnogim tovrstnim anomalijam civilizacije, ki niso ravno obetavna projekcija dolgoroÄ?nega obstoja naĹĄe rase. Roka poseĹže po daljincu in tipka off skrije teĹžave v temino zaslona. ÄŒas je za Ä?aj, limone, kivi, materino duĹĄico in slez. Redna doziranja so menda v pomoÄ? tudi hiranju virusa. Telo postaja glede na pretekle dni za odtenek manj utrujeno in roke seĹžejo po knjigi.

Peter Rezman piĹĄe na naslovnici. Pod njim pa TekoÄ?i trak. PaĹĄejo mi zgodbe z lokalno sceno, saj se vanje zaradi poznavanja okolja lahko bolj slikovito vĹživim, kar pa je ob Rezmanovem umetelnem pristopu ĹĄe toliko laĹžje. Odstira nam zanimive naravne, zgodovinske, industrijske in druĹžbene plasti doline, ki bi brez njega za marsikoga, tudi v lokalnem okolju, ostale neznanka.

Med njih v roman vtke emocionalne niti, ki dajejo bralcu veliko manevrskega prostora za interpretacije druĹžbenih refleksij. Prekleto dobra knjiga, sem na glas komentiral, ko sem jo prebiral.

TakĹĄna duhovna hrana je v bitki s telesnimi okupatorji vÄ?asih boljĹĄa kot tisoÄ? farmacevtskih uÄ?inkovin. Tudi poÄ?utje je temu pritrdilo. Telo se je konÄ?no otreslo domaÄ?e bolniĹĄke sobe in se z radostjo lotilo prvih korakov med zvonÄ?ki in trobenticami.

Pred gripo jih ĹĄe ni bilo. đ&#x;”˛

monologa in soigre, naÄ?rtujejo v jeseni, ko bodo prav tako povabili Minco Lorenci. Nazadnje so namreÄ? bili tako aktivni in angaĹžirani, da jim je za vse zastavljene cilje zmanjkalo Ä?asa.

Pa ĹĄe dobro so se ujeli, pravijo udeleĹženci. đ&#x;”˛

tf

6. 3. - 20. 4. 201

www.brezalkohola.si

9

odgovoren brez alkohola V znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola.

B R E Z P L AČ N A O B J AVA

Pot je zaÄ?rtana

Tina Felicijan

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 3. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

7. marca 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Novinarji se povezujemo v druĹĄtvo Novinarji se povezujemo v DruĹĄtvo novinarjev Celje in preko njega v nacionalno druĹĄtvo.

NaĹĄa najpomembnejĹĄa naloga je, da si ÂťstojimoÂŤ ob strani v primerih, ko nam kdo zapira informacije ali pa se dogajajo kakĹĄni drugi pritiski na nas in s tem na pravico do javnega poroÄ?anja. Prav tako pa skrbimo za izobraĹževanja, pripravljamo jih tako na nacionalni kot regionalni ravni na temo ĹĄtevilnih aktualnih vpraĹĄanj.

Radi pa se tudi druĹžimo, da si tako izmenjamo izkuĹĄnje in si seveda naredimo kakĹĄen prijazen trenutek. Tako je bilo tudi konec prejĹĄnjega tedna, ko smo imeli redni letni obÄ?ni zbor in ob tem tudi naĹĄe ponovoletno druĹženje.

Lansko leto nam je kar prehitro minilo, tako zelo, da nam ni uspelo izdati naĹĄega humo-

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. BQL – Ko je ni 2. SEVERINA – Fatamorgana 3. SKUPINA EROS – Pozabljena

DuĹĄka Lah bo celjsko druĹĄtvo novinarjev vodila ĹĄe en mandat. ristiÄ?nega Ä?asopisa Pipec. Bo pa zagotovo izĹĄel letos. To je za nas zelo pomembno, prviÄ? zato, ker smo po njem prepoznavni (je pa to tudi edini humoristiÄ?ni Ä?asopis, ki izhaja na Slovenskem), pa tudi zato, ker

je to naĹĄ najpomembnejĹĄi vir financiranja. Ohranili bomo tudi vse ostale dosedanje uteÄ?ene aktivnosti. Ena izobraĹževalna bo prav kmalu. Ĺ e prej, 13. aprila, gremo na izlet. Destinacije ĹĄe nismo izbrali, bo pa vsekakor

slovenska. Ohranjamo tudi pomladansko druĹženje skupaj z novinarji severovzhodne Slovenije in seveda tradicionalni jesenski gobarski piknik. đ&#x;”˛

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

GLASBENE novice

Dennis Seaton (Misical Youth) v Ĺ martnem ob Paki

najveÄ?je priljubljenosti pa je na YouTubeu beleĹžila do 25,7 milijona klikov dnevno. Trenutno ima ĹĄe vedno 2,8 milijona ogledov na dan.

Na drugo mesto se je zavihtel Ed Sheeran s pesmijo Shape of You, ki ima 4,09 milijarde ogledov, na tretje Wiz Khalifa s skladbo See You Again, ki jo je posnel s Charliejem Puthom in ima 4,02 milijarde

Prihodnjo soboto, 16. marca, bo ob 20. uri v kulturnem domu Šmartno ob Paki nastopil britansko-jamajťki reggae, soul in r'n'b glasbenik Dennis Seaton. Že pri ťtirinajstih je postal pevec najstniťke skupine Musical Youth, ki je delovala predvsem v prvi polovici osemdesetih let in postala svetovno znana po veliki uspeťnici Pass The Dutchie. Skladba je osvojila vrhove ťtevilnih evropskih lestvic in bila zelo uspeťna

tudi v Kanadi, Novi Zelandiji in ZDA. Denis Seaton je skupino zapustil leta 1985 in se posvetil samostojni karieri, dobrih petnajst let kasneje pa jo skupaj s prvotnim Ä?lanom Michaelom Grantom ponovno obudil. Dennis Seaton je v svoji bogati karieri sodeloval s ĹĄtevilnimi priznanimi glasbeniki, kot so Stevie Wonder, Steve Hackett (Genesis), Dona Summer, Irene Cara, Christopher Cross. Na koncertih poleg svojih preigrava tudi skladbe znanih reagge izvajalcev, kot so Bob Marley, John Holt, Inner Circle, UB40, Freddie McGreggor ter seveda Musical Youth.

Umrl baskitarist Belih vran Djuro PenzeĹĄ Po hudi bolezni je umrl baskitarist skupine Bele vrane in dolgoletni Ä?lan radijskega orkestra Djuro PenzeĹĄ. Bele vrane so se v zgodo-

Rok in Anej PiletiÄ?, Ä?lana dua BQL, sta izdala nov singel. Gre za priredbo stare uspeĹĄnice skupine Flirrt z naslovom Ko je ni. Skladba bo izĹĄla tudi na prihajajoÄ?em prvencu BQL, na katerem bo ĹĄe nekaj priredb slovenskega popa in bo izĹĄel v maju.

vino slovenske popularne glasbe vpisale z nepozabnimi popevkami, kot so Na vrhu nebotiÄ?nika, Mini maxi, Brez besed in Mesto mladih. Na Slovenski popevki so leta 1968 s skladbo PreseneÄ?enja osvojili tako prvo nagrado obÄ?instva kot tudi prvo nagrado strokovne Ĺžirije. Poleg PenzeĹĄa so v skupini, ki je ustvarjala med letoma 1967 in 1973, sodelovali Ditka Haberl, Tatjana Dremelj, Tadej HruĹĄovar, Bor GostiĹĄa, Doca Marolt, Sonja Pahor, Ivo Umek in Boba BraÄ?ko.

ogledov.

Prihaja biografski film o MĂśtley CrĂźe

Shout at the Devil. Leta 2014 so Ä?lani skupine napovedali svojo zadnjo mednarodno turnejo, po kateri so se "upokojili", lani pa so se spet zdruĹžili.

Evrovizija letos brez Ukrajine Evrovizija bo letos minila brez ukrajinskega predstavnika.

Ukrajinska javna radiotelevizija UA:PBC je namreÄ? od 27-letnice Maruv, ki je Ukrajince prepriÄ?ala s pesmijo Siren Song, zahtevala, da podpiĹĄe pogodbo, s katero bi se zavezala, da zaÄ?asno ne bo nastopala v Rusiji. Glasbenica jim je zagotovila, da bo odpovedala prihajajoÄ?o turnejo po Rusiji, vendar pogodbe ni Ĺželela podpi-

V kina prihaja dolgo priÄ?akovani biografski film o ameriĹĄki rock skupini MĂśtley CrĂźe z naslovom The Dirt. Film bo prikazal nekaj kljuÄ?nih dogodkov iz zgodovine ene najbolj razvpitih ameriĹĄkih glasbenih zasedb, med drugim

Skupina Gadi – Na Valentinovo Ansambel Javor – Zdaj je vse drugaÄ?e Ansambel Smeh – FraÄ?a Zaka pa ne & Klara Lorger – Ne primerjaj me z njo Gala kvintet – Zvezde ljubezni Ansambel Ĺ epet – Ranjeno srce Ansambel Vikend – VpraĹĄaj srce Modrijani & Jan Plestenjak & Coto – Dal bom besedo Slovenski zvoki & Timi Zajc – PlaniĹĄka polka VraĹžji muzikanti – Misel nate ne zaspi

www.radiovelenje.com

ANDREJ Ĺ IFRER Minilo je 40 let od izdaje prvega Ĺ ifrerjevega albuma Moj Ĺžulj. Ob obletnici je napovedal izdajo albuma s skladbami v novih preoblekah. Pri predelavah skladb so sodelovali Siddharta, Dan D, Hamo & Tribute 2 Love, Manouche, DMP, Peter LovĹĄin in Domen Holc, Eugene Hideaway Bridges in Musical Youth.

19. marca bo ob tej priloĹžnosti v Cankarjevem domu velik koncert s ĹĄtevilnimi gosti.

ZVITA FELTNA Skupina Zvita feltna po skladbah Katrina, Edina, Lunina belina in V dobrem starem Piranu predstavlja novo skladbo z naslovom Zate, za katero verjamejo, da bo to pomlad in poletje postala njihova nova uspeĹĄnica.

Pesem Despacito dosegla ĹĄest milijard ogledov PortoriĹĄki pop zvezdnik Luis Fonsi je s pesmijo Despacito, ki jo je posnel z Daddyjem Yankeejem, dosegel nov rekord na YouTubeu. Video, ki je Ĺže nekaj Ä?asa najbolj uspeĹĄen posnetek na platformi, zdaj beleĹži Ĺže veÄ? kot ĹĄest milijard ogledov. Pesem je izĹĄla pred dvema letoma, v Ä?asu

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

LEA SIRK Lea Sirk, zmagovalka lanskoletne EME in MMS-a predstavlja novo skladbo z naslovom My Moon. Kot daje slutiti Ĺže

njihov prvi nastop, smrt bobnarja Razzla, turnejo z Ozzyjem Osbourneom in predoziranja basista Nikkija Sixxa. V filmu bodo prikazali tudi odnos med kitaristom Tommyjem Leejem in njegovo Ĺženo Heather Locklear. Zasedba MĂśtley CrĂźe je nastala leta 1981. Izdali so devet albumov, ki so jih prodali v veÄ? kot 100-milijonski nakladi. Med uspeĹĄnicami velja omeniti Dr. Feelgood, Girls, Girls, Girls ter

sati, ker naj bi vsebovala ĹĄe nekaj spornih doloÄ?il. Kot je dejala, ne bo dovolila, da jo uporabljajo za politiÄ?no oroĹžje. Radiotelevizija se je takoj lotila iskanja novega predstavnika, kar pa ni obrodilo sadov, saj sta nastop v Izraelu zavrnili tudi drugo- in tretjeuvrĹĄÄ?eni skupini Freedom Jazz in Kazka.

Nato so sporoÄ?ili, da se letos Ukrajina umika iz tekmovanja.

naslov, jo je zapela v angleĹĄÄ?ini, saj z njo cilja tudi na glasbeni trg zunaj naĹĄih meja.

ANSAMBEL Ĺ EPET Strokovna komisija za izbor skladb 23. festivala Slovenska polka in valÄ?ek je med 81 skladbami izbrala dvanajst polk in dvanajst valÄ?kov, ki se potegujejo za finalni nastop prireditve. Z valÄ?kom Ranjeno srce se je med dvanajsterico uvrstil tudi ansambel Ĺ epet, ki ga vodi Robert GoliÄ?nik.

ValÄ?ek Ranjeno srce je sicer napisala Romana Cafuta.

EROS RAMAZZOTTI Med ťtevilnimi znanimi glasbeniki, ki bodo letos obiskali Slovenijo, je tudi Eros Ramazzoti. Italijanski pop zvezdnik bo v ljubljanski dvorani StoŞice nastopil 23. novembra v okviru turneje Vita ce n’è, kakrťen je tudi naslov njegovega zadnjega albuma, ki je izťel novembra lani.

Naš ­čas, 7. 3. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 12

12

7. marca 2019

frkanje » Levo & desno «

Evtanazija Nekateri se menda že ukvarjajo z rešitvijo, kako se lotiti evtanazije velenjskega premogovnika. Njegova »naravna smrt« bi bila za družbo (in menda tudi za državo) prehuda bolečina.

⏫

⏫

Prejšnji teden so v Barceloni vsi vidnejši proizvajalci na kongresu mobilne telefonije predstavljali svoje dosežke, že nekaj dni pred njimi pa so na občnem zboru v svoje pogledovali in jih testirali gasilci. Svoj mobilni – pametni seveda – telefon in njegove zmogljivosti je Leon Stropnik pokazal Danilu Čebulu: »Res je, da še ni peta generacija, a prenos podatkov je tudi na mojem hiter, zelo hiter. Kar poglej ... Tole sem fotografiral, preden sem prišel sem, pa je že tukaj. Ne bom menjal, pa če mi bodo še tako ponujali, pa peta generacija gor ali dol.«

Ko so se prejšnji teden (v petek) v Šmartnem ob Paki z vsemi častmi lotili rezi tamkajšnje trte, potomke najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, je imel glavno besedo (poleg Mojce Praprotnik, predsednice vinogradnikov iz domačega kraja) njihov mentor in »vahtar« mariborske najslavnejše trte Lojz Jenuš Slavek. Da bi se še bolj prikupil prvi vinogradnici, ki je šarmirala z nasmeškom, odličnim vinom, vinogradniškimi škarjami in v salonskih štiklih, ji je podaril vinogradniški predpasnik. Vajeno ji ga je nadel in ob tem zadovoljen snobovsko stresal vinske domislice. Te smo za zdaj cenzurirali.

⏩

Po navadi fotografij umorov ne objavljamo. Ampak tale je bil eden hujših. Pacient Martin (dohtar Joža Robida) je do smrti stresel so-pacientko Rebeko (Mijo Žerav) in ji za vedno iztisnil iz telesa ljubezen do plesa in zaljubljenost do njega. Čvek je slišal, da se dohtar do zaslišanja zdravi v domačem okolju, Mija pa se je baje pridružila skupini Živi mrtveci.

Hude stvari se dogajajo v dolini ob Paki.

Nedavno so gasilci v Nemčiji prejeli klic lokalnega društva za pomoč živalim. Klicatelji so povedali, da potrebuje pomoč podgana, ki je obtičala v eni od lukenj kanalizacijskega pokrova.

Gasilci so se na pomoč odpravili s celotnim vodom, a na mestu

samem podgane niso uspeli potegniti iz luknje. Kot so ugotovili, je žival (pre)dobro poskrbela za zimsko zalogo maščobe. Da bi jo rešili, so dvignili pokrov in jo nato potisnili ven ter osvobodili.

Posnetek reševanja so si na spletu ogledali številni ljudje, med katerimi so se nekateri pošalili, da jih je debela podgana spodbudila k telovadbi, saj se nikakor ne želijo znajti v njeni koži.

Bik, vzgojen kot konj Sabine Rouas, dreserka konjev iz Francije, je pred petimi leti izgubila konja, s katerim je preživela okrog 20 let. Ker je bila nanj zelo navezana, jo je izguba močno prizadela in bila je že pre-

V mnogih občinah za veseli dan oblast prevzame Pust.

Vendar z občin občanov ne obvestijo, kako uspešna je bila oblast pod njegovim vodstvom. Morda zato ne, ker je bila uspešnejša.

Sredi marca Čeprav je astronomska pomlad že nastopila, koledarska bo 20. oziroma 21. marca, bo za nekatere pri nas prvi pomladni dan 14. marca. Tedaj se začne pomlad na Celjskem sejmu.

Umetna zima Letošnja zima je bila res umetna. Delati smo morali umetni sneg, na drsališčih umetni led. Na srečo le poledice po cestah nismo delali umetne.

Cvetenje Nekateri se bojijo, da bo letos manj pomladanskega cvetenja. Ker ni prave zime, bodo tudi ceste manj zacvetele.

Menda.

ZANIMIVOSTI

Reševali rejeno podgano

Začasna oblast

pričana, da se ne more navezati na nobenega konja več. Pa je pri sosedovih zagledala brejo kravo, ki jo je nato redno obiskovala.

Krava je povrgla telička, ki ga je nameraval kmet (sicer se je ukvarjal s prodajo mleka) poslati v zakol. Sabine se je najprej eno leto borila proti zakolu, nato pa je telička skupaj z njegovo mamo odkupila in ju oba preselila v svoj hlev. Tam je mali teliček, ki je

dobil ime Aston, spoznal ponija z imenom Sammy. Živali sta se začeli družiti, Aston pa je spremljal tudi Sammyjevo dresuro in celo sam osvojil nekaj trikov.

Danes je težek 1,3 tone, obvlada preskakovanje ovir, prav nič pa ga ne moti niti, če kdo sede na njegov hrbet in ga jezdi. Kot pravi Sabine, postane slabe volje le, če je predolgo ločen od Sammyja.

Arheologi odkrili »eliksir nesmrtnosti« Arheologi so med izkopavanjem 2000 let stare grobnice v

kitajski provinci Henan lani oktobra v bronasti posodi naleteli na 3,5 litra nenavadne tekočine.

Sprva so menili, da gre za vrsto alkoholne pijače, seveda pa so vsebino poslali na testiranje v laboratorij. Pred kratkim so prejeli rezultate: tekočino v glavnem sestavljata kalijev nitrat in alunit.

Ta mešanica ima v kitajski literaturi posebno mesto, saj gre za sestavini eliksirja nesmrtnosti

Znanstveniki CO2 iz ozračja preoblikovali v premog

uporablja kot superkondenzator. Če bi metoda v prihodnje zaživela v množični rabi, bi lahko bil to pomemben preboj v prizadevanjih za znižanje izpustov toplogrednih plinov.

Mednarodna skupina znanstvenikov je nedavno objavila rešitev, kako zajeti CO2 iz ozračja in ga preoblikovati v premog. V snovanje tehnologije oz. naprav za zajemanje in shranjevanje CO2 kot način boja proti podnebnim spremembam v zadnjih letih različna energetska podjetja sicer vlagajo milijarde, a so bile dosedanje metode drage, saj so zajemale utekočinjenje CO2 in njegovo vbrizgavanje v podzemna skladišča. Kot se je pokazalo, je rešitev s pretvorbo CO2 v trdno obliko ekonomsko učinkovitejša.

Dosedanje različice teh poskusov

Izkopali 98,8-karatni diamant V nekem rudniku na ruskem daljnem vzhodu so pred kratkim izkopali kar 98,8-karatni diamant.

To je eden največjih diamantov, kar so jih kdaj našli v Rusiji. Diamant ima obliko osemkotnika in je popolnoma čist in prozoren, le njegov odsev je rahlo rumenkaste barve. »Najnovejša najdba dokazuje, da so bili naši načrti drzni in da ima kopanje diamantov na tem območju velik potencial,« so

Za oba Od nekaj dni pred dnevom žena do materinskega dne bo v Velenju veliko različnih prireditev. Oziroma razvajanj, ki so namenjena predvsem ženskam. S seboj bodo vzele tudi moške. Nekdo mora (gor)plačat – pravijo hudomušniki.

Kaj je res Že nekaj časa je po Velenju in okolici veliko govoric o razmerah v Gorenju. Lepih in zagrenjenih. Nekateri pravijo, da za to družbo ta čas gotovo velja: kjer je gorenje, je tudi dim.

Domače je Slišimo, da Avstrijci vse bolj kupujejo kmetijska zemljišča v Sloveniji. Tako se bodo lahko oni hvalili z reklom: pridelano v Sloveniji.

Električni donos

iz starodavnih besedil kitajskih daoističnih modrecev. Snov je bila svoj čas izredno zaželena, poleg daoističnih modrecev pa so jo iskali tudi številni cesarji. Čeprav se zdi ironično, da so eliksir nesmrtnosti postavili v grobnico, naj bi to odražalo, kako visoko so napoj cenili.

so zahtevale izjemno visoke temperature in so bile tako omejene le na nadzorovano laboratorijsko okolje, rešitev omenjene skupine strokovnjakov pa uporablja poseben katalizator iz tekoče kovine, ki vsebuje cerij. Ko ta reagira s CO2, se plin pretvori v male koščke premoga. Ti imajo tudi električni naboj, tako da se lahko tako pridobljena trdna snov

sporočili predstavniki podjetja za iskanje diamantov Alrose. Ravno lani so namreč v podjetju predstavili projekt, s katerim bodo v omenjeni rudnik diamantov do leta 2042 vložili okoli 900 milijonov evrov. Pričakujejo, da bodo do takrat vsako leto izkopali za okoli 1,8 milijona karatov diamantov.

Mnogi naši lastniki kmetijskih zemljišč močno nasprotujejo postavitvi vetrnih elektrarn. Čeprav naj bi bilo dokazano, da je najvišji hektarski donos prav na poljih – vetrnih elektrarn.

Konkurenca Ponovna uporaba? Proizvodnja novih izdelkov pa marsikje že pada.

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 3. 2019, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

13

MED VAMI

7. marca 2019

S ponosom se lahko ozrejo nazaj, pogumno naprej 50 let SoĹžitja Velenje – PoloĹžaj oseb z motnjami v duĹĄevnem razvoju bistveno boljĹĄi kot nekoÄ? – V ospredju ureditev 24-urnega institucionalnega varstva in raznolike oblike pomoÄ?i na domu Tatjana PodgorĹĄek

V sredo, 13. marca, bo ob 18. uri v kulturnem domu Velenje prireditev, ki jo bosta druĹžno pripravila Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje ter SoĹžitje Velenje – medobÄ?insko druĹĄtvo za pomoÄ? osebam z motnjami v duĹĄevnem razvoju.

Z njo bosta zaznamovala jubileja: center 60-letnico obstoja, druĹĄtvo pa 50-letnico delovanja.

Slavnostni govornik bo predsednik drĹžave Borut Pahor.

â?ą

Z zadovoljstvom navdaja ‌

SoĹžitje Velenje ĹĄteje blizu 250 Ä?lanov iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, od tega je 80 oseb z motnjami v duĹĄevnem razvoju, 16 je strokovnih delavcev – prostovoljcev, ki niso Ä?lani njihovih druĹžin, ostalo so slednji. Slobodan Petrović, predsednik, pravi, da se lahko s ponosom ozrejo na opravljeno delo in zrejo pogumno naprej.

DruĹĄtvo je pognalo Âťkorenine Âť v ĹĄolskem letu 1968/69 pod okriljem takratne posebne ĹĄole. Njegova dejavnost je bila usmerjena predvsem k nudenju socialne pomoÄ?i uÄ?encem s posebnimi potrebami iz socialno ĹĄibkih druĹžin. Pomagali so jim s prehrano, oblaÄ?ili, plaÄ?ilom ĹĄolske prehrane, sofinanciranjem stroĹĄkov poÄ?itnic. ÂťSpo-

Taborjenje iz najstniĹĄkih dni ga je zasvojilo za vse Ĺživljenje

Njegov spomin na tiste dni je neokrnjen. Z neopisljivo zavzetostjo pripoveduje, kako je okrog 20 mladih v sedmih ĹĄotorih 14 sonÄ?nih dni taborilo na severni obali Bohinjskega jezera. ÂťVsako jutro smo veslali s Ä?olnom, hodili smo, povzpeli smo se celo na Triglav,ÂŤ pripoveduje in kot iz rokava stresa imena vseh udeleĹžencev takratnega dogajanja. ÂťTam je bilo kar nekaj nosilcev prihodnjega razvoja taborniĹĄtva v Ĺ aleĹĄki dolini,ÂŤ priznava in pove, da se je imel na teh taborjenjih Ä?ast sreÄ?ati in druĹžiti tudi z zaÄ?etnikom predvojnega skavtstva pri nas, Rikom Ĺ˝eleznikom. Ĺ˝ivo se spominja sreÄ?evanj s taborniki iz drugih taborov, straĹže v noÄ?nih urah in poskusov kraje zastav. ÂťVodnik nas je zjutraj posadil v Ä?oln, nam zavezal oÄ?i in odveslal do sredine jezera. Tam je Ä?oln zavrtel in nam naroÄ?il, naj sami veslamo nazaj do obale. ÄŒe prviÄ? ni ĹĄlo, smo poskuĹĄali ĹĄe,ÂŤ pravi Sivi volk in ob teh prigodah opiĹĄe ĹĄe tisto o samostojnem postavljanju mostu prek hudournika in plezanju v previsno steno. ÂťZasvojilo me je za vse Ĺživljenje,ÂŤ pravi. In ni mu teĹžko verjeti.

Prisoten na ustanovnem zboru rodu Jezerski zmaj

Opisani dogodki izhajajo iz Ä?asov, ko rodu Jezerski zmaj ĹĄe ni bilo. ÂťNajprej smo bili del Kajuhovega rodu, ki sta ga sestavljali Ä?eta Sivi jastrebi in Ä?eta Pusti

Ä?jih, in sicer si bodo ĹĄe naprej voju. Nosilec tega projekta je bil prizadevali za koristen in zdrav Regijski varstveno-delovni center naÄ?in preĹživljanja prostega Ä?asa, SaĹĄa, a se v 15 letih praktiÄ?no se seznanjali z novostmi, veliko pri tem ni naredilo niÄ?. Kot vse pozornosti namenjajo ĹĄportni kaĹže, pa bomo letos le preĹĄli od dejavnosti, v kateri izstopa sku- besed k dejanjem. ZaÄ?eli naj bi pina DelfinÄ?ki, ki deluje v okviru gradnjo bivalne enote pri omenjenem cenPlavalnega klutru. NaĹĄa naloba Velenje in Veliko pozornosti ga bo spremljaĹžanje na drĹžavnamenjajo ĹĄportni nje gradnje in nih ter mednarodnih tekmodejavnosti, v kateri skrb za to, da bo objekt za vanjih zavidljive izstopa skupina prihodnje uporezultate. Âť1. jaDelfinÄ?ki, ki deluje r abnike Ä?im nuarja je stopil v okviru Plavalnega boj prijazen. v veljavo zakon Prav tako nereo socialnem kluba Velenje. ĹĄeno ostaja na vkljuÄ?evanju, ki drĹžavni in loje precej izboljĹĄal materialni poloĹžaj oseb z mo- kalni ravni ĹĄe vpraĹĄanje stanotnjami v razvoju. Kljub temu pa vanjskih skupnosti za osebe z naĹĄega poslanstva ĹĄe ni konec. motnjami v duĹĄevnem razvoju Na lokalni ravni ostaja odprto ter raznolike vsebine pomoÄ?i njivpraĹĄanje ureditev celodnevnega hovim uporabnikom,ÂŤ je ĹĄe dejal institucionalnega varstva za ose- Slobodan Petrović. đ&#x;”˛ be z motnjami v duĹĄevnem raz-

Z jubilejnega obÄ?nega zbora, na katerem so ugotavljali, da so lahko ponosni na opravljeno delo in da jih v prihodnje Ä?akajo novi izzivi.

znanjem, dognanjem, povezanim z razvojem oseb s teĹžavami v duĹĄevnem razvoju, je sledila tudi druĹĄtvena dejavnost, ki je postavila v ospredje organiziranje druĹžbenega varstva otrok s posebnimi potrebami in njihovo druĹžbeno sprejemljivost. Pred 50 leti so bili ti otroci stigmatizirani, skupaj z druĹžinami izloÄ?eni iz sploĹĄnega druĹžbenega Ĺživljenja. Danes ni veÄ? tako. Z zadovoljstvom me navdaja danaĹĄnji poloĹžaj oseb z motnjami v duĹĄevnem razvoju, saj je bistveno boljĹĄi, precej drugaÄ?en, kot je bil na zaÄ?etku, in to tudi

po zaslugi druĹĄtev, kot je naĹĄe.ÂŤ Sogovornik ĹĄe ugotavlja, da so v tukajĹĄnji lokalni skupnosti potrebe oseb po varstvu, vzgoji, izobraĹževanju, usposabljanju in dnevnem varstvu zagotovljene, zato danes usmerjajo prizadevanja na druga podroÄ?ja, predvsem na prosti Ä?as. ÂťV druĹĄtvu izvajamo kopico aktivnosti, s katerimi nadgrajujemo prej omenjene osnovne potrebe. Organiziramo razliÄ?ne oblike druĹženja in usposabljanja v obliki enotedenskih seminarjev, vseĹživljenjskega uÄ?enja, tedenske in vikend seminarje za vse druĹžinske Ä?la-

ne na lokalni in nacionalni ravni. Vsako leto organiziramo ĹĄtiri seminarje za druĹžine na razliÄ?nih destinacijah po Sloveniji.

Predavanja obiÄ?ajno zdruĹžimo ĹĄe z druĹžabnim sreÄ?anjem in razliÄ?nimi drugimi sprostitvenimi dejavnostmi.ÂŤ Zanemarljivo ni, dodaja Petrović, tudi njihovo vkljuÄ?evanje v druĹžbene tokove v okolju.

Pogumen pogled v prihodnost

V prihodnje bodo v SoĹžitju Velenje, zagotavlja njegov predsednik, nadaljevali na dveh podro-

Rekli so â?ą Marija Ĺ raml o pomenu druĹĄtva: ÂťV druĹžini imamo hÄ?eri dvojÄ?ici z motnjami v duĹĄevnem razvoju in smo Ä?lani SoĹžitja Velenje Ĺže vrsto let. DruĹĄtvo je precejĹĄnja opora pri skrbi zanju zaradi informacij, seznanjanja z novostmi, druĹženja in izmenjave primerov dobrih praks. V druĹĄtvu organiziramo mnoge aktivnosti, ki so dobrodoĹĄle tudi za nas starĹĄe. DruĹĄtvo poÄ?ne tisto, kar Ä?lani od njega v skrbi za osebe z motnjami v duĹĄevnem razvoju tudi priÄ?akujemo.ÂŤ

Sivega volka je taborniĹĄtvo zasvojilo za vse Ĺživljenje S taborniki se je prviÄ? sreÄ?al leta 1953, ko je bil ĹĄe dijak NiĹžje gimnazije Ĺ oĹĄtanj. ÂťLeto kasneje sem se udeleĹžil taborjenja v Bohinju in to me je povsem prevzelo,ÂŤ pravi danes Ä?astni Ä?lan rodu Jezerski zmaj Anton De Costa – Sivi volk. grad Ĺ oĹĄtanj,ÂŤ se spominja Sivi volk. Pravi, da je bil njihov prvi stareĹĄina danes pokojni pedagog iz Ĺ martnega ob Paki Drago Ĺ abac. Ko se je ta leta 1955 umaknil in je taborniĹĄtvo za hip zastalo, je iniciativo delovanja prevzel Topli vrelec TopolĹĄica in z njim Zdravko KugoniÄ?. ÂťLeta 1959 pa je bil ustanovljen rod Pusti grad Ĺ oĹĄtanj, pri Ä?emer je bil zelo aktiven moj brat, moj oÄ?e pa je bil takrat stareĹĄina,ÂŤ se spominja sogovornik. Tudi sam je v taborniĹĄtvu kmalu stopil v vodstveno strukturo. KugoniÄ? mu je vodenje ĹĄoĹĄtanjskega rodu predal leta 1962, kot predstavnik tega rodu pa je bil Sivi volk prisoten tudi na ustanovnem zboru rodu Jezerski zmaj. ÂťPrvi stareĹĄina je bil Ĺ tefan DolejĹĄi in tudi nekateri drugi so bili precej aktivni. Vendar pa niso uspeli organizirati taborjenj, zato je delovanje rodu ob njihovem odhodu na ĹĄtudij v Ljubljano nekoliko zamrlo. Ĺ ele drugi generaciji je uspelo delo bolj zagnati,ÂŤ pravi De Costa in ĹĄe enkrat z lahkoto naĹĄteje imena vseh takrat sode-

vornik. Veliko je k hitremu razvoju taborniĹĄtva v dolini pripomogla tudi uÄ?iteljska oziroma profesorska sluĹžba veÄ? vodilnih. ÂťAngaĹžirani smo bili dobesedno ves Ä?as poletnih poÄ?itnic,ÂŤ pravi Sivi volk in se spominja, da s svojimi druĹžinami obiÄ?ajno niso hodili na dopust. Otroke so vkljuÄ?ili v taborniĹĄko dogajanje, Ĺžene pa poprosili za kuho. ÂťOrganizatorji smo bili med seboj tako povezani, da smo poletno delo za taborniĹĄtvo sprejeli kot prijetno druĹženje prijateljev,ÂŤ ĹĄe pravi.

Odprta vrata v svet Anton De Costa – Sivi volk je Ä?astni Ä?lan rodu Jezerski zmaj.

lujoÄ?ih. Spominja se, kako so taborniki rodu Jezerski zmaj zaÄ?eli taboriti. V okviru Ĺ aleĹĄke zveze tabornikov so kasneje odkrili zdaj stalni lokaciji taborjenja, Ribno in Savudrijo.

TaborniĹĄtvo in ĹĄolski sistem

Kmalu so se velenjski taborniki zaÄ?eli druĹžiti tudi zunaj Ä?asa taborjenj. ÂťV drugi generaciji, ki sem jo omenjal, se je v delova-

nje tabornikov vkljuÄ?ila Herma Groznik, kar je bilo kljuÄ?no, da se je taborniĹĄtvo pri nas vpletlo v ĹĄolski sistem,ÂŤ pravi Sivi volk.

Odtlej potekajo vsa vodova sreÄ?anja ob petkih med 17. in 18. uro, kar vidi Ä?astni Ä?lan rodu Jezerski zmaj kot veliko prednost pred mnogimi drugimi kraji po Sloveniji. ÂťV Ĺ aleĹĄki dolini je lahko zaradi odliÄ?nega sodelovanja s ĹĄolami naenkrat aktivnih tudi 700 tabornikov,ÂŤ je vesel sogo-

S pomoÄ?jo druĹžine De Costa so bila velenjskim tabornikom odprta vrata tudi ĹĄirĹĄe v svet. ÂťMoja Ĺžena Tina je leta 1977 odĹĄla na podiplomski ĹĄtudij v Cambridge. Tam je Ĺživela pri druĹžini s tremi otroki, ki so bili zelo aktivni skavti,ÂŤ pripoveduje Sivi volk in dodaja, da je pogovor pripeljal tako daleÄ?, da so skavti iz Velike Britanije leta 1978 priĹĄli na taborjenje v Jugoslavijo, velenjski taborniki pa so leta 1984 prviÄ? odĹĄli v Veliko Britanijo. A to je bil ĹĄele zaÄ?etek. ÂťOni so bi-

li pri nas leta 1978, 1982, 1985, 1989, 1999, 2005, 2009 in 2014, mi pa pri njih 1984, 1987, 1990, 1994, 1998, 2007 in 2016,ÂŤ z lahkoto naĹĄteje letnice Ä?astni Ä?lan rodu Jezerski zmaj in pove, da sta bila z Ĺženo vselej vodja ekspedicij. Prek angleĹĄkih skavtov so velenjski taborniki spoznali ĹĄe nemĹĄke in nizozemske in si tako dodatno popestrili pot in Ĺživljenje. Pa ne le s taborjenji, taborniki si Ĺživljenje bogatijo z jamboree-ji, izobraĹževanji, kongresi, medsebojnimi sodelovanji, sodelovanjem s katoliĹĄkimi skavti, z aktivnim delovanjem v Zvezi tabornikov Slovenije in ĹĄe in ĹĄe. ÂťVesel sem, ko vidim, da se je ogromno nekdanjih Ä?lanov razvilo v izobraĹžene, eminentne osebe,ÂŤ pravi Sivi volk.

TaborniĹĄtvo tudi danes ĹĄe kako potrebno

ÄŒastni Ä?lan rodu Jezerski zmaj meni, da je taborniĹĄtvo danes mladim ĹĄe kako potrebno. ÂťPreobremenjeni so s sodobnimi komunikacijskimi sredstvi in ne znajo veÄ? biti aktivni od jutra do veÄ?era,ÂŤ razmiĹĄlja. Verjame, da so danes odrasli nekdanji taborniki velik dokaz, da je v tej organizaciji mogoÄ?e pridobiti vrsto pozitivnih vrednot, se uriti v sposobnosti delovanja v skupini, trenirati inovativnost, poĹĄtenost, solidarnost in odgovornost.

Po vsem, kar vemo o tabornikih in sliĹĄimo od njega, Sivemu volku ne gre oporekati. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 3. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

Smo multipraktiki Kulturno druĹĄtvo Gorenje s svojo dejavnostjo vse bolj prepoznavno v domaÄ?em okolju in tudi ĹĄirĹĄe – Priprave na novo gledaliĹĄko delo Ĺže stekle

Trudijo se, da v njihovi ponudbi dogodkov, prireditev najde vsak kaj primernega zase, smo sliĹĄali med drugim na obÄ?nem zboru.

Gorenje, 2. marca – VeÄ? kot 100 Ä?lanov ĹĄteje Kulturno druĹĄtvo Gorenje, ki so na 21. obÄ?nem zboru ocenili opravljeno delo v preteklem letu, njegov predsednik Drago TamĹĄe pa je udeleĹžence seznanil ĹĄe z letoĹĄnjim delovnim programom.

Po mnenju nekaterih druĹĄtvo s svojo dejavnostjo prekaĹĄa marsikatero druĹĄtvo z dolgoletno tradicijo in postaja

vse bolj prepoznavno v domaÄ?em okolju in tudi ĹĄirĹĄe. ÂťSe trudimo, da z raznimi dogodki popestrimo Ĺživljenje obÄ?anom od blizu in daleÄ?. ÄŒe to ljudje zaznavajo, smo tega toliko bolj veseli,ÂŤ nam je ob tej priloĹžnosti dejal TamĹĄe.

V preteklem letu so znova pripravili vrsto dogodkov in z njimi nasmejali obÄ?instvo, ki se je odzvalo na ogled gledaliĹĄkih iger ter drugih prireditev, bili

7. marca 2019

so organizatorji nekaterih proslav v lokalni skupnosti, Ä?lani druĹĄtva so sodelovali na obÄ?inskih prireditvah, veÄ?ere so zapolnili s potopisnimi predavanji, tematskim veÄ?erom. Lani so ÂťobdelaliÂŤ jabolka in hruĹĄke od A do Ĺ˝. ÂťOb koncu veÄ?era je v dvorani diĹĄalo po jabolÄ?nem zavitku, sokovih ‌ po vsem, kar se da narediti iz jabolk in hruĹĄk.ÂŤ Med tradicionalnimi prireditvami iz-

stopajo Kavarna Martinca, s katero so se vkljuÄ?ili v teden ljubiteljske kulture.

Na njej omogoÄ?ijo nastop domaÄ?im ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem, v goste pa povabijo ĹĄe kakĹĄnega bolj ÂťeminentnegaÂŤ. Pri razvalinah gradu PakenĹĄtajn so v Ä?asu boĹžiÄ?no-novoletnih praznikov znova zaigrali zgodbo Skrivnost boĹžiÄ?ne noÄ?i. V goste so povabili cerkveni pevski zbor sv. Martina iz Velenja in z dobrim obiskom znova ĹĄirili glas o predstavi in druĹĄtvu. NajmlajĹĄim pripravijo vsako leto ustvarjalne delavnice. Tako med drugim na eni od njih barvajo jajÄ?ka, izdelujejo snope, tema tiste ob koncu leta so radosti BoĹžiÄ?ka. Popestrijo jih s pravljiÄ?nimi urami ter obiskom omenjenega decembrskega dobrega moĹža. Tudi tako ÂťzastrupljajoÂŤ mlade s kulturo. ÂťV druĹĄtvu jih imamo kar nekaj, zato se ne bojimo, da bi v prihodnje imeli pri nadaljevanju tradicije druĹĄtva veÄ?je teĹžave.ÂŤ Kultura in ĹĄport se odliÄ?no dopolnjujeta, pravi TamĹĄe, zato organizirajo tudi ĹĄportno rekreativne dejavnosti, predvsem gojijo pohodniĹĄtvo in kolesarstvo. V dvorani doma krajanov oziroma kulturnega druĹĄtva negujejo igranje namiznega tenisa. ÂťSam pravim, da smo multipraktiki.ÂŤ Ponekod zaznavajo vse skromnejĹĄi obisk na prireditvah. Po zagotovilih TamĹĄeta je na njihovih obratno. ÂťObisk je vse veÄ?ji, razveseljivo pa je, da so med obiskovalci tudi ljudje od drugod.

Za letos ohranjajo Ĺže omenjene aktivnosti: ĹĄportne, proslave, prireditve z gostovanji tudi drugih skupin, teden

ljubiteljske kulture ‌ ÂťPred nami pa je ĹĄe velik izziv – nova gledaliĹĄka predstava. Po treh sezonah postavljamo na oder komedijo francoskega avtorja. Na bralnih vajah smo ugotovili, da bo kar zahtevnejĹĄa, da bo treba morda vloĹžiti ĹĄe nekaj veÄ? truda kot za preteklo. A zelo si Ĺželim, da bi na premiero povabili ljudi ĹĄe letos,ÂŤ je sklenil pogovor Drago TamĹĄe. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Rekli so � Cvetka Žunter, pr-

va predsednica druĹĄtva: ÂťOrali smo ledino, med ustanovnimi Ä?lani druĹĄtva ni imel nihÄ?e izkuĹĄenj. Bilo pa je veliko ovir in tudi polemike, zakaj v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki ĹĄe eno kulturno druĹĄtvo. Danes sem ponosna, ker smo zaÄ?rtali pravo smer delovanja, ker je druĹĄtvo prepoznavno v ĹĄirĹĄem okolju, z obiskom na prireditvah ljudje dokazujejo, da smo imeli prav. Dokazali smo, da je v slogi moÄ?. Vesela sem tudi, ker stopajo med Ä?lane mladi in ker je druĹĄtvo ÂťpodrloÂŤ navidezno mejo med zgornjim in spodnjim delom lokalne skupnosti. Le tako naprej.ÂŤ

Kljub spoĹĄtovanju prizadevanj Rajalo blizu 50 otrok in ostajajo brez strehe nad glavo njihovih starĹĄev V ÄŒebelarskem druĹĄtvu MlinĹĄek Velenje menijo, da je danes teĹžje Ä?ebelariti kot pred leti – ÄŒebelarstvo ni samo pridelava medu – Letos raÄ?unajo na zemljiĹĄÄ?a za postavitev mestnega Ä?ebelnjaka Tatjana PodgorĹĄek

V Ĺ aleĹĄki dolini delujejo ĹĄtiri Ä?ebelarska druĹĄtva. Med najstarejĹĄimi je ÄŒebelarsko druĹĄtvo Velenje, ki je lani praznovalo 90-letnico obstoja. Ĺ teje blizu 100 Ä?lanov.

terensko izobraĹževanje o reji Ä?ebel, o njihovem zdravstvenem varstvu.ÂŤ Vsako leto organizirajo ĹĄe strokovno ekskurzijo in se ob tej priloĹžnosti seznanijo s primeri dobrih praks drugih slovenskih Ä?ebelarjev.

Promocija in izobraĹževanje

Po besedah predsednika druĹĄtva Mirana GlinĹĄka so dejavnost, pomen Ä?ebel tudi v preteklem letu promovirali ob vsaki priloĹžnosti. Pripravili so dan odprtih vrat Ä?ebelnjakov, sodelovali na tradicionalnem slovenskem zajtrku, na prireditvah, delujejo v ÄŒebelarski zvezi SaĹĄa, v centru za vzrejo Ä?ebeljih matic v LuÄ?ah ‌ Lani so zaradi slabĹĄih vremenskih razmer zabeleĹžili povpreÄ?no letino medu. GlinĹĄek je ĹĄe povedal, da je Lanska letina medu je bila povpreÄ?na. ÄŒlani pridelajo od 10 do 20 kilogramov medu na AĹ˝ druĹžino, v povpreÄ?ju pa imajo od 10 do 15 panjev. tudi sicer danes teĹžje Ä?ebelariti kot pred leti predvsem zaradi izginjanja cvetnih paĹĄnikov kot posledice intenzivnega kmetijstva in s tem manjĹĄih moĹžnosti za paĹĄo Ä?ebel. ÂťZ zasaditvijo medovitih rastlin v tukajĹĄnjem okolju je priloĹžnost za urbano Ä?ebelarjenje. Vse veÄ? klicev obÄ?anov o roju Ä?ebel dokazuje, da se tudi Ä?ebele v tem okolju dobro poÄ?utijo, a za tako obliko Ä?ebelarjenja Ä?lani niso najbolje usposobljeni, Ä?eprav organiziramo veÄ?krat na leto predavanja in

zbrali veliko toÄ?k, na koncu pa so nam dodelili 13 kvadratnih metrov velik prostor, ki ni dovolj niti za seje upravnega odbora druĹĄtva, kaj ĹĄele za izvedbo kakĹĄnih delavnic in predavanj. Za zdaj reĹĄitve te teĹžave ni na obzorju. ObÄ?ina je razdelila prostore za naslednjih pet let, kar je za nas skrb vzbujajoÄ?e.ÂŤ

ÄŒebelarstvo ni samo pridelava medu

Miran GlinĹĄek: ÂťUpam, da bomo teĹžavo s prostori letos uspeĹĄno reĹĄili.ÂŤ

Za svoje dolgoletno uspeĹĄno delovanje je lani druĹĄtvo prejelo grb Mestne obÄ?ine Velenje. ÂťKljub temu da nam je lokalna skupnost s tem izkazala, da spoĹĄtuje naĹĄe delo in prizadevanja, smo ostali praktiÄ?no brez druĹĄtvenih prostorov. Doslej smo te imeli v predelanem zakloniĹĄÄ?u na Ĺ landrovi ulici v Velenju, ki so bili povsem neustrezni, saj v njih ni bilo ogrevanja, svetlobe, sanitarij. Leta 2017 smo naslovili pobudo na Mestno obÄ?ino za dodelitev drugih prostorov, lani smo se prijavili na razpis,

Kljub temu GlinĹĄek upa, da bodo letos teĹžavo reĹĄili. Prav tako se nadeja, da bodo po 5, 6 letih prizadevanj konÄ?no pridobili zemljiĹĄÄ?e za postavitev mestnega Ä?ebelnjaka, ki ga naÄ?rtujejo ob sadnem vrtu ob Velenjskem jezeru, ter ureditev Ä?ebelarske uÄ?ne poti. Še vedno Ä?akamo na pridobitev zemljiĹĄÄ?a od Sklada kmetijskih zemljiĹĄÄ? in gozdov RS. Mestni Ä?ebelnjak bi lahko koristno uporabili za veÄ? dejavnosti: za delavnice za uÄ?ence, promocijo, druĹženje in usposabljanje Ä?ebelarjev, uvajanje novih dejavnosti. ÄŒebelarstvo danes namreÄ? ni zgolj pridelava medu, ampak se pojavljajo v povezavi z njim razne dejavnost, kot je recimo api terapija.ÂŤ Sicer pa letos veÄ?jih projektov ne naÄ?rtujejo. Skrbeli pa bodo za nadaljnjo promocijo druĹĄtvene dejavnosti in Ä?ebel, izobraĹževanje Ä?lanov, za podmladek. Na 10 mladih Ä?ebelarjev, ki delujejo na osnovni ĹĄoli Gustava Ĺ iliha, so ĹĄe posebej ponosni, saj dosegajo v slovenskem merilu na tem podroÄ?ju lepe uspehe. đ&#x;”˛

Ĺ martno ob Paki, 2. marca – Animatorke DruĹĄtva prijateljev mladine Ĺ martno ob Paki so tudi letos poskrbele za kanÄ?ek pustnega razpoloĹženja v lokalni skupnosti. Minulo soboto so pripravile v dvorani ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma otroĹĄko pustovanje.

Blizu 50 otrok skupaj s starĹĄi se ga je udeleĹžilo. Nekaj je bilo med njimi simpatiÄ?nih druĹžinskih mask. Za najboljĹĄo so po teĹžkem izboru izbrali druĹžino Smrkcev.

Vse maĹĄkare so prejele drobno darilo, se najedle slastnih krofov in plesale ob zvokih energiÄ?nih deklet iz Dul Opala. ÂťVesele smo odziva, ĹĄe bolj bi bile vesele kakĹĄne maske veÄ?. PrepriÄ?ana sem, da smo pregnali zimo in da prihaja lepa pomlad. Se pa Ĺže danes veselimo prihodnjih pustnih dogodivĹĄÄ?in,ÂŤ nam je dejala predse-

dnica ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva prijateljev mladine Andreja Krajnc. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 3. 2019, bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

15

BISERI, VI PIĹ ETE

7. marca 2019

BISERI maturantskega plesa

VraÄ?a se naraven videz BliĹžajo se maturantski plesi, ko vsako dekle postane preÄ?udovita mlada dama, za kar poskrbijo lepe obleke, priÄ?eske in tudi liÄ?ila Pretiravanja pri liÄ?enju je konÄ?no konec in vraÄ?amo se k naravnemu videzu, ki zagotavlja, da boste vedno videti unikatno. Vse se zaÄ?ne pri zdravi koĹži. Kot smo Ĺže tisoÄ?krat sliĹĄale in prebrale, moramo piti veliko tekoÄ?ine in nuditi naĹĄi koĹži ustrezno nego. Posvetovanje v kozmetiÄ?nem salonu vam bo olajĹĄalo izbiro pravilne nege.

Minimalizem je bil po pravilu rezerviran za dnevno liÄ?enje, toda Ä?as je za spremembe! Kakovosten puder ali BB krema, pravi odtenek in prava koliÄ?ina (torej brez pretiravanja), korektor za prekrivanje moĹžnih nepravilnosti, kanÄ?ek rdeÄ?ila na licih za zdrav in sveĹž videz, plast maskare na trepalnicah in obvezno naravne obrvi. S tem lahko doseĹžeĹĄ popoln naraven videz.

V preteklih letih je bil moÄ?no prisoten trend senÄ?enja in svetljenja obraza (contouring), pri Ä?emer je bilo veliko pretiravanja. No, to naj bi se konÄ?alo, saj je na vrsti bolj neĹžno, naravno senÄ?enje in svetljenje. Na druĹžbenih omreĹžjih, na katerih nastaja veÄ? in veÄ? modnih trendov, smo v zadnjem Ä?asu lahko zasledili trend ‘joga skin’. Ta novi trend se osredotoÄ?a na sijaj in sveĹžino s precej bolj naravno izpeljavo. Prav zato se joga skin nahaja na samem Ä?elu trendov letoĹĄnjega leta. Joga skin zahte-

va le nekaj minut, rezultat pa je soÄ?en, navlaĹžen, sveĹž, elastiÄ?en in predvsem zdrav videz – kot da si ravnokar zakljuÄ?ila teÄ?aj joge ali umirjen fitnes trening.

Ne gre za prikrivanje nepopolnosti, temveÄ? za ohranjanje naravnega videza z dodatkom sijaja.

Kot pri priÄ?eskah se tudi pri liÄ?enju letos obetajo nianse iz 90. let. Ustnice bodo ponovno krasili rjavi in zemeljski odtenki ĹĄmink. Iz 90-ih pa nikakor ni dovoljeno kopirati obrobljanja ustnic z rjavo barvico. Njen odtenek mora biti Ä?im bolj ujemajoÄ? s ĹĄminko, da bi bila Ä?rta neopazna in bi

Mnenja in odmevi

Pred 50. leti: Prvi start elektronike v Gorenju ‌ Sredi decembra 1968 je odjeknila Ä?asopisna provokacija takratnega direktorja Ivana AtelĹĄka: ÂťGorenje bo proizvajalo barvne televizorjeÂŤ. Takoj za tem je tudi ukrepal in zaÄ?el iskati vodjo ekipe z nalogo, da poiĹĄÄ?e izdelek in partnerja ter pripravi projekt za proizvodnjo Ä?rno-belih in barvnih televizorjev v Gorenju.

Februarja, pred 50 leti, se je tako v Gorenju zbrala ekipa treh neizkuĹĄenih, naivno korajĹžnih in zagnanih inĹženirjev Marjan BorovĹĄak za razvoj, Tone Hojnik za tehnologijo in Borut Jenko kot vodja.

Projekt smo zaÄ?rtali s preprostejĹĄim Ä?rno-belim TV, saj pri nas takrat ĹĄe ni bilo RTV oddaj v barvah. Raziskovali smo domaÄ?i trg, konkurenco, iskali primerne partnerje v Evropi in odklanjali neprimerne, ki so nam jih ponujali nepouÄ?eni lobisti Gorenja.

Kjer so nam dovolili vpogled v proizvodnjo, smo si izrisali tehnoloĹĄke sheme in razporeditve proizvodnih oddelkov. Razvili in preizkuĹĄali smo nekaj lastnih prototipov Ä?rno-belih TV s sodobnimi tehniÄ?nimi reĹĄitvami in pripravili izbor za nakup celotne merilne opreme za kontrolo v proizvodnji in laboratorijih. Ĺ˝al si takrat veÄ?ina priznanih proizvajalcev v Evropi ni Ĺželela v partnerstvo z Gorenjem, manjĹĄi in manj znani pa so imeli tehniÄ?no zastarele televizorje, ki niso ustrezali naĹĄi zahtevi, da zaÄ?nemo proizvajati ÂťmercedesaÂŤ med televizorji.

Toda Ä?as je neusmiljeno tekel in sredi proizvodnih hal Gorenja je Ĺže zaÄ?ela rasti nova TV hala.

Nam pa ĹĄe vedno ni uspelo najti pravega partnerja. V Gorenju je rasla neuÄ?akanost, z njo pa tudi Ĺželja, da nas zamenjajo. KroĹžila je (malce zlobna) ĹĄala, Ä?e smo Ĺže naĹĄli Âťbarve in Ä?opiÄ?eÂŤ da bomo ÂťfarbaliÂŤ ĹĄkatle.

Izbrana ekipa pa je vztrajala pri odloÄ?itvi, da se ne ÂťpodpiĹĄeÂŤ pod noben projekt, ki bi pomenil potencialno katastrofo za trĹženje zaradi zastarele tehnologije. Tudi za ceno zamenjav in odstopa ne.

Potem pa se nam je okrog boĹžiÄ?a ÂťprikazalaÂŤ sorazmerno majhna, a dobra firma Koerting, ki je skorajda nismo poznali. Na jugu NemÄ?ije je proizvajala najsodobnejĹĄe televizorje in izdelke zabavne elektronike. V NemÄ?iji je smela trĹžiti samo za trgovca Neckermann.

Sredi januarja 1970 so nas povabili na sreÄ?anje v Grassau, kjer smo lastniku firme (brez prevajalca) uspeli razloĹžiti naĹĄe koncepte, Ĺželje in predstaviti Gorenje, oni pa so nam razkazali svojo proizvodnjo in razvoj in nas seznanili s cilji: ĹĄiriti svojo proizvodnjo na nenemĹĄka, evropska trĹžiĹĄÄ?a in Anglijo, kar je ob pomanjkanju domaÄ?ih delavcev pomenilo, da morajo zaposliti nad tisoÄ? tujcev, predvsem Jugoslovanov. Povezava z nami jim je pomenila boljĹĄo reĹĄitev. ÄŒez mesec dni so priĹĄli k nam na ogled proizvodnje bele tehnike in novih prostorov, pripravljenih za elektroniko in na ÂťÄ?rniÂŤ petek, 13. marca 1970, smo pripravili in ÂťzapiliÂŤ, ĹĄele v soboto pa sveÄ?ano podpisali pogodbo o sodelovanju – s pripombo, da Gorenjski znak ÂťplamenÂŤ ni primeren za televizorje.

V naĹĄi TV hali smo Ĺže aprila zaÄ?eli proizvajati ĹĄtiri module za barvne televizorje Koerting, nam pa so prodali know-how za razvoj in tehnologijo za lastno proizvodnjo Ä?rno-belih, Ä?ez dve

leti pa tudi barvnih televizorjev.

Jedro ekipe smo okrepili z novimi sodelavci. Organizirali smo za elektroniko specifiÄ?ne sluĹžbe ter za naĹĄe potrebe dodatno usposobili nekatere Ĺže obstojeÄ?e v Gorenju. Do decembra leta 1974 smo osvojili celotno globino proizvodnje. Vse sklope smo proizvajali doma. MeseÄ?no smo

dosegli primarno Ĺželeni uÄ?inek – veÄ?jo polnost ustnic. Trend temnih ustnic se v ltu 2019 vraÄ?a, a v mnogo bolj naravni in neĹžni obliki. Rjava barva ĹĄmink bo toplejĹĄa, v bolj zemeljskih tonih in bo tudi boljĹĄi pribliĹžek naravni barvi ustnic. Tistim, ki so se naveliÄ?ale klasiÄ?ne rdeÄ?e ĹĄminke, ne bi pa je zamenjale z bolj umirjenimi toni, predlagam, da razmislijo o oranĹžni barvi ali vsaj rdeÄ?i barvi z oranĹžnimi toni. Ob taki ĹĄminki je lahko preostali make up zelo minimalen, kljub temu pa boste videti sveĹže in prefinjene. Must have v letu 2019 je lip-

Januarja 1975 je vodstvo Gorenja brez dogovora, prisilno in nezakonito reorganiziralo TOZD Elektronika.

Iz uspeĹĄne in funkcionalne strukture TOZD so izloÄ?ili vse vodstvene, reĹžijske delavce, skupaj 68, in jih prestavili v Skupne sluĹžbe. Dodelili so jih novim ĹĄefom, ki strokovno niso bili usposobljeni, so pa po posluĹĄnosti in politiÄ?ni korektnosti ustrezali vodilni eliti.

ÂťNa zdravjeÂŤ novemu zagonu elektronike v Gorenju Hisense - po 50 letih

kupovali po 1.570 razliÄ?nih ĹĄifer materiala za obe vrsti televizorjev in jih iz skladiĹĄÄ? razporedili na okoli 5.000 mest za vstavljanje in montaĹžo na 20 proizvodnih linijah v TV hali. Najbolj obremenjen je bil oddelek uvoza, v katerem je delala in ga veÄ? kot 20 let uspeĹĄno vodila Zofija KlobÄ?ar. Ob tem so nam zelo pomagali tudi programerji v centru AOP, ki so mimo svojih ÂťuradnihÂŤ zadolĹžitev, posebej za elektroniko izdelali/dopolnili nekaj kljuÄ?nih programov za izraÄ?unavanje potreb in razporejanje materiala.

Konec leta 1974 je TOZD Elektronika s 300 zaposlenimi izdelal 40.000 Ä?rno-belih in 20.000 barvnih televizorjev in z njimi dosegel 93-odstotni trĹžni deleĹž na jugoslovanskem trgu. Za naĹĄe delo nas je ÂťgeneralniÂŤ v tem letu veÄ?krat pohvalil. Vsaka pohvala pa nam je prinesla nove nasprotnike – dokler ti niso ÂťprevagaliÂŤ.

TakĹĄni reorganizaciji se je velika veÄ?ina vodilne ekipe in delavcev v proizvodnji uprla. To je najprej prineslo doloÄ?en uspeh, a po hudih politiÄ?nih pritiskih v Gorenju in Velenju je Elektronika vendarle potegnila nekaj krajĹĄi konec.

TOZD Elektronika je po sklepu sodiĹĄÄ?a ĹĄe naprej deloval in ohranil svojo funkcionalno organiziranost. Toda prej trdna in povezana notranja struktura podjetja je bila vendar poruĹĄena.

Eden od sodelavcev iz prve ekipe je odĹĄel v sluĹžbo v TEĹ , meni so pisarno ÂťpreseliliÂŤ v mesto.

Jeseni leta 1978 je Gorenje kupilo Koerting v steÄ?aju in ob tem moÄ?no precenilo svoje sposobnosti. Le Elektronika je nasprotovala nakupu. Kmalu za tem sem se tudi sam odloÄ?il za odhod iz Gorenja.

V ĹĄtirih letih je nato Koerting pridelal izgubo 250 milijonov takratnih DEM.

gloss. Po dolgem obdobju mat ĹĄmink bodo letos zopet izstopale ustnice z neĹžnim sijajem.

V zadnjih letih je bilo veliko poudarka na obrveh. Te so bile bodisi pretirano tanke bodisi pretirano koĹĄate in v takĹĄnih in drugaÄ?nih oblikah. Letos so moderne obrvi, ki bodo kar najbolj podobne naravnim, a seveda v urejeni obliki.

Svoje veke letos obarvaj z roĹžnato, rumeno ali barvo sivke in obarvala boĹĄ svoje Ĺživljenje!

Ti veseli in drzni odtenki niso priporoÄ?ljivi za dnevno liÄ?enje, zato pa jih je prav Ä?udovito opazovati v veÄ?ernih izvedbah, seveda v kombinaciji z nude ustnicami.

Trendi liÄ?enja 2019 najavljajo, da bodo metalne sence obdrĹžale svoj pomemben poloĹžaj tudi v tej sezoni, zato ne odvrzi svetlikajoÄ?e palete, saj ti bo ob posebnih, slovesnih priloĹžnostih priĹĄla ĹĄe kako prav.

V ospredje bo stopilo Ä?rtalo.

A ne govorimo le o Ä?rni barvi! Vsaj ne o tisti klasiÄ?ni. V ospredju bodo barvna ter ble-

Novembra 1989 je bil v Gorenju izdelan milijonti barvni televizor.

Elektronika je ĹĄe naprej obÄ?asno ÂťgrenilaÂŤ Ĺživljenje naslednjim generalnim direktorjem – dokler se je niso naveliÄ?ali, ji naprtili levji deleĹž stroĹĄkov saniranja izgube v Koertingu ter ji ÂťodrezaliÂŤ ĹĄe glavni motor – pomoÄ?nico direktorja elektronike Zofijo KlobÄ?ar. Novo vodstvo, ki ni imelo dovolj Ĺžara in izkuĹĄenj, jo je pripeljalo do konÄ?nega steÄ?aja leta 1993.

Kasneje je niti druĹžina Ĺ ulek niti Indijci – zadnji lastniki, niso veÄ? mogli ali znali postaviti na trdne noge. Tako je Elektronika po skoraj 33 letih malo pred boĹžiÄ?em 2003 ugasnila. V Ä?asu delovanja je dajala kruh od 300 do 500 ljudem.

Leta 2004 sem si od blizu ogledal zapuĹĄÄ?ene prostore. Izdelani televizorji so na liniji ĹĄe Ä?akali na konÄ?no kontrolo. Bilo je kot v pravljici o ÂťTrnuljÄ?iciÂŤ.

Po 50 letih sem prvotno ekipo povabil na kosilo v odliÄ?no Kitajsko restavracijo. SimboliÄ?no.

Nazdravili smo z Ĺželjo, da bi bil Hisense morda tisti princ, ki bo speÄ?o TrnuljÄ?ico resniÄ?no obudil. đ&#x;”˛

Borut Jenko

Smeti Sem krajanka Pesja in redno vodim psa na sprehod mimo Hoferja in Elektra. Na zavoju h Gorenjevi tovorni kapiji pa me vsak dan bolj moti nesnaga, ki leĹži tukaj.

OpaĹžam, da se smeti kopiÄ?ijo, saj je tovornjakov, ki Ä?akajo pred Gorenjevim skladiĹĄÄ?em, da jih naloĹžijo, vÄ?asih celo toliko, da je vrsta dolga vse do kroĹžiĹĄÄ?a na glavni cesti. Med njimi je veÄ? takĹĄnih, ki prihajajo iz oddaljenih drĹžav. Kot vsi ljudje imajo tudi ti vozniki svoje Ä?loveĹĄke potrebe in najbliĹžja ter najpriroÄ?nejĹĄa se jim oÄ?itno kaĹže bliĹžnja njiva s koruzo ali pa grmovje ob cesti.

ĹĄÄ?eÄ?a Ä?rtala, ki jih nanaĹĄamo v nenavadnih oblikah ali pa jih uporabljamo v razliÄ?nih barvah, kot na primer Ä?rno in belo.

Modne hiĹĄe napovedujejo tudi veliko vrnitev Ä?rnega svinÄ?nika s prostorom za eksperimentiranje. ÄŒrto lahko zariĹĄete pod celo veko ali pa samo v notranjih ali zunanjih kotiÄ?kih. Obrobite lahko tudi celotne oÄ?i z zeleno ali oranĹžno barvo.

Za zakljuÄ?ek popolnega make upa bodo poskrbele zelo izrazite trepalnice. Dolge, goste, intenzivno Ä?rne, zavihane. Ni ti treba biti make up ekspert, da bi razumela pomen poudarjenih trepalnic. Delujejo nepomembno, vendar imajo moÄ?, da naĹĄ videz popolnoma spremenijo. Maskara je kot Ä?arobna paliÄ?ica za izzivalen pogled, zato z njo nikdar ne varÄ?uj. Hkrati novi trendi liÄ?enja poleg maskare zahtevajo tudi uporabo baze za trepalnice, da bodo tvoje oÄ?i lepĹĄe in privlaÄ?nejĹĄe kot kdaj koli prej. đ&#x;”˛

Mirela Muminović

VÄ?asih ti tujci Ä?akajo na nakladanje tudi Ä?ez konec tedna ali med prazniki in mnogi prespijo v svojih tovornjakih. Ob njih si kaj skuhajo in pojedo. Odpadki, ki ob tem nastajajo, velikokrat pristanejo ob cesti, na travi, v grmovju, raznaĹĄa jih veter ‌ Odgovornim v Gorenju bi priporoÄ?ila, da se kdaj sprehodijo tudi v to smer, saj tovornjaki odvaĹžajo Gorenjeve proizvode.

Menim, da bi bilo zelo nujno namestiti kakĹĄen dodaten koĹĄ za smeti in postaviti kakĹĄen montaĹžni WC. Vem, da imajo znotraj kapije v Gorenju poskrbljeno za osnovne tovrstne potrebe ĹĄoferjev, ampak ti prostori so preveÄ? oddaljeni, za uporabo veljajo tudi doloÄ?ena pravila.

Ob poti, ki je tudi sprehajalna in rekreacijska pot mnogih obÄ?anov in vodi naprej proti jezeru, je prav tako polno odpadkov – plastenk, embalaĹže od hrane, stavbnega pohiĹĄtva, polnih vreÄ?k smeti, pripeljanih in odloĹženih ob cesto, da o pasjih in tudi Ä?loveĹĄkih iztrebkih niti ne piĹĄem.

Ponekod so Ĺžal vidne tudi sledi vandalizma.

ZgroĹžena sem ob nemarnih in nevzgojenih ljudeh, ki se tako neodgovorno vedejo do narave in soljudi!

V Velenju imamo redarsko sluĹžbo, ki deluje v okviru MO Velenje. Morda bi se redarji obÄ?asno zapeljali tudi po tej poti.

Prav bi bilo, da bi bilo v njihovi pristojnosti denarno sankcioniranje tovrstnih prekrĹĄkarjev in reden nadzor na terenu. Za takĹĄne packe bi morala vsekakor biti dovolj visoka denarna kazen, pa ĹĄe kakĹĄna vzgojna zraven.

Ljudje, bodimo vendar spoĹĄtljivejĹĄi do narave, do soljudi in do svojih zanamcev. đ&#x;”˛

SaĹĄa Mravljak

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 3. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

Ĺ PORT

7. marca 2019

Kdo ĹĄe v konÄ?nico?

Vodilnima (znova) spodrsnilo – Gorenje se je povsem pribliĹžalo drugi Ribnici Dvajseti krog v prvi moĹĄki rokometni ligi je znova potrdil, da ni nepremagljivih. Zgodilo se je kar nekaj preseneÄ?enj. Spodrsnilo je obema vodilnima. Prvak Celje Pivovarna LaĹĄko je doĹživel tretji poraz na gostovanju pri Jeruzalemu-OrmoĹžu, ki

je bil neodloÄ?en 29: 29.

Spodrsljaj Ribnice so izkoristili rokometaĹĄi velenjskega Gorenja. V Trebnjem so Trimo premagali z 22 : 20. Ĺ e vedno so tretji, vendar so se drugim RibniÄ?anom pribliĹžali samo na toÄ?ko zaostanka. V trdi tekmi so

trenerja Zorana JoviÄ?ića Âťnedvomno zapravili preveÄ? Ä?istih priloĹžnosti.ÂŤ V gosteh je zmagal tudi Koper. V Novem mestu je bil z 31 : 30 boljĹĄi od Krke. S to zmago si je tako kot Celjani, RibniÄ?ani, VelenjÄ?ani in MariborÄ?ani Ĺže zagotovil igranje v

je slavil z 31 : 29. Drugo preseneÄ?enje je bilo v Dolu pri Hrastniku, kjer so domaÄ?i rokometaĹĄi, predzadnji na prvenstveni lestvici in novinci v ligi, s 26 : 25 premagali drugo Ribnico.

Na gostovanju, prav tako pri novincu – zadnjem SviĹĄu, se je opekel Ä?etrti Maribor. Rezultat

bili razen na zaÄ?etku, ko so domaÄ?i edinkrat povedli z 1 : 0, vseskozi boljĹĄi.

Njihova najviĹĄja prednost je v prvem polÄ?asu znaĹĄala ĹĄtiri gole, v drugem pa tri. Zaradi odliÄ?ne obrambne igre so v prvem delu prejeli samo osem golov, v napadu pa so po besedah

konÄ?nici za prvaka.

V 21. krogu so velenjski rokometaĹĄi vÄ?eraj gostili predzadnje Dolane, redni del prvenstva pa bodo sklenili z 22. krogom na gostovanju (16. marca) v IvanÄ?ni Gorici. đ&#x;”˛

vos, foto: Rok JoĹĄt

NOVA POMLADNA PONUDBA

Pomembna zmaga v boju za obstanek NogometaĹĄi Rudarja na derbiju moĹĄtev s konca lestvice z 1 : 0 premagali KrĹĄko Rudarji so zaÄ?eli ta pomembni dvoboj zelo napadalno. Ĺ˝e po nekaj minutah je bilo vroÄ?e pred gostujoÄ?im vratarjem gostov Markom Zalokarjem. AljaĹž Krefl je z desne strani poslal Ĺžogo proti drugi vratnici, kjer je bil v dobrem poloĹžaju Milan TuÄ?ić, vendar sta Luka Volarić in vratar prepreÄ?ila hitro domaÄ?e vodstvo. V 24. minuti po neoviranem domaÄ?em napadu po levi

nega Zalokarja za njegov hrbet.

Po tem vodstvu ne eni ne drugi niso izvedli kakĹĄne nevarnejĹĄe akcije za spremembo rezultata.

Ob koncu prvega polÄ?asa je imel sicer Ĺ koflek lepo priloĹžnost za poviĹĄanje vodstva, vendar je njegovo Ĺžogo, udarjeno z roba kazenskega prostora, vratar brez teĹžav ukrotil. Na zaÄ?etku drugega polÄ?asa pa so KrÄ?ani zaÄ?eli dokazovati, da se niso sprijaznili z

krÄ?evit boj za obstanek, domaÄ?i pa malce laĹžje dihajo.

Rudarjev trener Marijan PuĹĄnik: ÂťVesel sem te zmage. Seveda ne bi bilo dobro, Ä?e ne bi osvojili vseh treh toÄ?k ali bi celo izgubili. S tem so fantje le nekoliko dvignili svojo samozavest po visokem porazu v DomĹžalah. Upam, da bodo zaÄ?eli ĹĄe bolj verjeti vase.

Jaz vanje verjamem ves Ä?as, verjamem tudi, da se lahko dvignemo

strani Ĺ˝iga Ĺ koflek ni bil dovolj zbran oziroma natanÄ?en. Ĺ˝ogo je poslal ven z igriĹĄÄ?a tik mimo desne vratnice. Po dobre pol ure igre pa je najboljĹĄi domaÄ?i strelec TuÄ?ić dosegel to, kar mu ni uspelo na zaÄ?etku. David Arap je 'odkril' nepokritega Roberta PuĹĄaverja na desni strani v bliĹžini desne korenske zastavice.

Slednji je napravil korak, dva in poslal Ĺžogo pred vrata, kjer jo je iz prve zadel najboljĹĄi TuÄ?ić in jo z glavo posla mimo nemoÄ?-

domaÄ?im vodstvom. Zaigrali so na vso moÄ?, prvih deset, petnajst minut povsem prevzeli pobudo, imeli kar nekaj priloĹžnosti, vendar izenaÄ?iti niso mogli. Rudarji so se poÄ?asi le otresli gostujoÄ?ega pritiska in v 74. minuti je imel Dominik Radić dobro priloĹžnost za poviĹĄanje vodstva in morebitno mirnejĹĄe nadaljevanje. Njegova Ĺžoga z roba kazenskega prostorepa je za malenkost greĹĄila cilj. Rezultat se do konca ni spremenil in pred KrÄ?ani je

na lestvici. Jasno, vsaka tekma bo za nas izredno teĹžka. Danes je bil pristop pravi. TakĹĄnega priÄ?akujem tudi na naslednjih tekmah, s ĹĄe veÄ? samozavesti, agresivnosti, zbranosti pri zakljuÄ?evanju akcij.

Ta pomembna zmaga nam mora sluĹžiti za naprej.

Proti Muri moramo zaigrati ĹĄe bolj samozavestno in ĹĄe bolj verjeti vase. Ne smemo se zadovoljiti s tem, kar smo pokazali tokrat.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Zmaga je ĹĄla v Celje

Za vaĹĄ lep vsakdanji trenutek dneva, ko si zaĹželite pojesti okusno jed v prijetnem in umirjenem ambientu.

UŽIVAJTE DAN V VILI HERBERSTEIN

VILA HERBERSTEIN KopaliĹĄka cesta 1, 3320 Velenje, Slovenija T +386 (0)3 896 14 00 E vilaherberstein@gorenje.com W www.vilaherberstein.si

Velenje, 2. marec – Preteklo soboto je na velenjskem drsaliĹĄÄ?u potekal Ĺže tradicionalen hokejski turnir za amaterske rekreativne skupine, ki ga prireja Hokejski klub Velenje. UdeleĹžilo se ga je sedem ekip, v katerih so smeli nastopati le amaterji oziroma igralci, ki vsak tri leta niso veÄ? registrirani kot aktivni tekmovalci pri hokejski zvezi. Dve sta zastopali Velenje, v goste pa so priĹĄle ekipe z Jesenic, iz Ljubljane, Slovenskih Konjic, Celja in LuÄ?.

Zaradi dokaj bogatih nagrad

in nizke prijavnine, kakovostne organizacije, ki ne vkljuÄ?uje le odliÄ?no pripravljenega ledu, ampak tudi dodatno ponudbo, ter prijetnega vzduĹĄja je turnir priljubljen in cenjen. Ker je ledena ploskev precej manjĹĄa od standardnega hokejskega igriĹĄÄ?a, so ekipe igrale z enim igralcem manj in nekoliko prilagojenimi pravili. Gledalci so lahko uĹživali v lepi igri, v kateri so se Ĺže drugo leto zapored najbolj izkazali Ledeni Celjski grofje, ki so ponovno osvojili turnir. Dru-

go mesto so zasedli Yetiji iz Slovenskih Konjic, na stopniÄ?ke pa so po dolgem Ä?asu stopili tudi domaÄ?ini. Ekipa HKV Etos Pic je premagala ekipo Outwet Jesenice Allstars in turnir zakljuÄ?ila na 3. mestu.

Naslednji hokejski dogodek bo na sporedu DrsaliĹĄÄ?a Velenje jutri (v petek, 8. marca). Ĺ est ekip iz savinjske, koroĹĄke in ĹĄtajerske regije se bo pomerilo na zakljuÄ?nem turnirju velenjske hokejske lige. đ&#x;”˛

tf, foto: Jurij VoduĹĄek

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 3. 2019, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

Ĺ PORT

17

Maks Burger (od 70 do 74 let) in Marko ViĹžintin (nad 75 let), med Ĺženskami pa sta bili najboljĹĄi Franciska Pad (do 50 let) in Dragica Lapajna (nad 50 let).

Dvojica Žgank/Štor je bila prva med moťkimi dvojicami do 59 let, medtem ko je bila dvojica Voduťek/Kozjek najboljťa med dvo-

jicami nad 60 let. Pri Ĺženskah se je prvega mesta veselila dvojica Lesnik/Pad. Tekmovanja, ki ga je tokrat vodil Janez Zore (prej vrsto let Franci Bartol), se je udeleĹžilo 84 tekmovalcev iz Slovenije, MadĹžarske in HrvaĹĄke.

7. marca 2019

Zanimiv mednarodni turnir v namiznem tenisu Tradicionalni, Ĺže 20. Menihov mednarodni turnir za veterane in rekreativce, je v TopolĹĄico tudi letos privabil veliko ĹĄtevilo igralk in igralcev, ki so pred ĹĄtevilnimi gledalci prikazali odliÄ?ne boje TopolĹĄica – Tekmovali so v petih moĹĄkih in dveh Ĺženskih posamiÄ?nih kategorijah, prireditelj, NamiznoteniĹĄki klub SPIN Ĺ oĹĄtanj, pa je podelil priznanja najboljĹĄim posamezno in v dvojicah.

Turnir v TopolĹĄici se je zaÄ?el s pozdravnim govorom Mirja-

ne RamĹĄak, predsednice NamiznoteniĹĄkega kluba SPIN Ĺ oĹĄtanj, prisotne pa sta pozdravila ĹĄe Darko Menih, Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, in Majda Menih, Ĺžena pokojnega Bogdana Meniha, ki je bil velik podpornik ĹĄporta in seveda namiznega tenisa mladih in starejĹĄih v Ĺ oĹĄtanju. Velika za-

TAKO so igrali Prva Liga Telekom Slovenije, 21. krog Rudar Velenje - KrĹĄko 1:0 (1:0) Strelec: 1:0 TuÄ?ić (32.)

Rudar: Radan, KaĹĄnik, PuĹĄaver, TomaĹĄević, Arap, Ćosić, Hrubik, Krefl, Trifković (od 77. Kobiljar), Ĺ koflek (od 68. Radić), TuÄ?ić (od 84. PiĹĄek).

Trener: Marijan PuĹĄnik.

Drugi rezultati: Olimpija Ljubljana – Celje 2:0 (1:0), ÄŒrnic 45., Savić 68; Mura DomĹžale 0:0, Aluminij - Maribor 0:1 (0:0), Zahović 66; Gorica – Triglav Kranj 1:2 (1:0), 1:0 Velikonja (16. -11 m), 1:1 Majcen (39.), 1:2 Svraka (75.).

Vrstni red: 1. Maribor 49 (57:17), 2.

Olimpija 42 (47:29), 3. DomĹžale 31 (41:30), 4. Aluminij 30 (35:32), 5. Celje 29 (26:33), 6. Mura 26 (27:26) 7. Gorica 22 (26:35), 8. Triglav 22 (29:44), 9. Rudar 21 (23:47), 10. KrĹĄko 15 (15:33).

20. krog Lige NLB

Trimo Trebnje - Gorenje Velenje 20:22 (8:9) Gorenje Velenje: Taletović 14 obramb, Vujović, Logar, Mazej 1, Haseljić 2, Tajnik 1, Ĺ pelić 2, Matanović 4, Levc, Stojnić 1, MiklavÄ?iÄ? 2, Banfro, Verdinek 5, M. KavÄ?iÄ?

1, A. KavÄ?iÄ? 3, Kete. Trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Trimo 5 (4), Gorenje 8 (5); izkljuÄ?itve: Trimo 8 minut, Gorenje 2 minuti.

Drugi rezultati: Dol TKI Hrastnik – Riko Ribnica 27:26 (13:13), Urbanscape Loka – Dobova 33:29 (19:15), Sviť – Maribor Branik 29:29 (15:13), Krka – Koper 30:31 (15:16), Jeruzalem OrmoŞ – Celje Pivovarna Laťko 31:29 (17:17 Vrstni red: 1. Celje 34, 2. Ribica 31, 3.

Gorenje 30, 4. Maribor 24, 5. Koper 23, 6.

Loka 22, 7. Krka 19, 8. Trimo 18, 9. OrmoĹž 13, 10. Dobova 12, 11. Dol 9, 12. SviĹĄ 5.

Prva A drĹžavna liga – Ĺženske, 16. krog Rezultati: Ljubljana -- Krka 21:33 (7:17), Zelene Doline Ĺ˝alec - Z'deĹžele 30:17 (12:7), Ptuj -Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 24:34 (10:15), Krim Mercator – Velenje (sreda, 13. marca, 18.40).

Vrstni red: 1. Krim Mercator 13 tekem - 26 toÄ?k, 2. Krka 14 – 20, 3. Zelene doline Ĺ˝alec 13 – 19, 4. Mlinotest 14 – 17, 5.

Z'deŞele 14 – 14, 6. Ž.U.R.D. Koper 13 - 9, 7. Ptuj 13 – 9, 8. Ljubljana 14 – 5, 9. Velenje 14 – 3.

hvala velja tudi Tonetu Leberju, ki je ustanovil namiznoteniĹĄki klub Spin Ĺ oĹĄtanj, katerega Ä?lani in Ä?lanice skrbijo za tradicionalno izvedbo Menihovega memoriala.

Za popestritev turnirja je poskrbela plesna skupina Shekaya iz Celja. Turnir sta za zeleno mi-

zo pod nadzorom podpredsednika kluba Toneta Leberja odprla vnuka Majde Menih – Joťt in Bogdan.

V posameznih kategorijah so se med moťkimi prvih mest veselili MatevŞ Žgank (do 49 let), Rajko Veronik (od 50 do 59 let), Fredi Voduťek (od 60 do 69 let),

Po Ĺ ilijevih vlakah Milan PogorelÄ?nik – Ĺ ili je bil velik ljubitelj narave, planinski vodnik, turni smuÄ?ar, gozdar in eden od ustanoviteljev Naravovarstvene zveze Smrekovec. V njegov spomin se planinci iz vse Ĺ aleĹĄke doline udeleĹžujemo zimskega planinskega pohoda na Smrekovec. Pot vodi po strmih vlakah, namenjenih spravilu lesa. Idejni vodja pohoda je Marjan KarlovÄ?ec - Kara, ki skrbno vodi knjigo, v kateri so zbrani podatki o udeleĹžencih, vremenskih razmerah, opremljena pa je tudi s fotografijami. V posvetilu na prvi strani knjige je zapisal:

đ&#x;”˛

Po hribih

smo se v Belih Vodah pri Savineku, kjer so nas prijazno postregli s Ä?ajem in jutranjim okrepÄ?ilom.

Nato pa smo se odpeljali do Encija, kjer smo se zagrizli v breg.

Letos ni bilo kaj prida snega, zato smo se odpravili na pot brez smuÄ?i. Vreme je bilo sonÄ?no, Ĺže skoraj pomladansko. Pa ni bilo vedno tako. Fotografije v spominski knjigi veÄ?krat priÄ?ajo o Ä?isto drugaÄ?nih razmerah. VeÄ?inoma so se planinci odpravljali na pot s turnimi smuÄ?mi, tistih nekaj pohodnikov, ki so se ude-

leĹžili pohoda peĹĄ, pa so se muÄ?ili v globokem snegu, ki se jim je ugrezal do pasu.

Vrh Smrekovca ĹĄe nikoli do zdaj ni bil tako gol, piramida, pri kateri sledi tradicionalno skupinsko fotografiranje, pa Ĺže zelo dolgo ni bila brez bele obloge ledu in snega.

Spust do koÄ?e na Smrekovcu pa kljub temu ni bil enostaven, kajti ravno toliko je bilo poledenelo, da korak ni bil popolnoma varen. Vendar smo vsi sreÄ?no, brez nezgod priĹĄli v toplo zave-

tje koÄ?e, kjer sta nas oskrbnika priÄ?akala z okusnim smrekovĹĄkim piskrom.

Sledilo je prijetno druĹženje planinskih prijateljev dveh sosednjih planinskih druĹĄtev, Kara se je zahvalil vsem udeleĹžencem in nas pozval na sreÄ?anje tudi v naslednjem letu.

Prijetno utrujeni smo se varno vrnili do izhodiĹĄÄ?a in si obljubili, da se na Ĺ ilijevo pot ponovno vrnemo. đ&#x;”˛

Anka Pugelj

Dragi prijatelji!

Pot je, pot je vse!

Pot si ti in pot smo mi.

V tej knjigi je le ena, Morda tebi najljubťa – Šilijeva pot.

Kara Letos smo se po Ĺ ilijevih vlakah odpravili Ĺže desetiÄ?. Zbrali

NOVA

LATIĹ ÄŒIH P A N E IK NEVMAT ZIMSKE P A 500 â‚Ź GORIVO Z

RCA! A M A C N DO KO

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,3-7,9 l/100 km in 121-179 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifiÄ?na emisija duĹĄikovih oksidov (NOx): 0,0073-0,0319 g/km, trdi delci: 0,00035-0,00065 g/km, ĹĄtevilo delcev: 0,82-3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejĹĄi toplogredni plin, ki povzroÄ?a globalno segrevanje. Emisije onesnaĹževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabĹĄanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Ä?ezmerno poviĹĄanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter duĹĄikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifiÄ?ni porabi goriva in specifiÄ?nih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v PriroÄ?niku o varÄ?ni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplaÄ?no pridobite pri pooblaĹĄÄ?enem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki. si. Slike so simboliÄ?ne.

Akcija velja do 31.3.2019. Do prejema zimskih pnevmatik na platiĹĄÄ?ih so upraviÄ?eni tisti kupci novih vozil, katerim bo v obdobju akcije izstavljen raÄ?un in bo vozilo tudi registrirano.

ABC Dealership

Dealer Road Dealer City ABC 1DE

AC FRI-MOBIL, d. o. o., DeÄ?kova cesta 43 3000 Celje

NLB-Poslovni-Tiskanec_90x150_pop.indd 2

11/02/2019 14:27

Tel: xxx xxxx xxxx www.suzukidealer.com

Tel: 03 425 60 80 GSM: 031 744 048 suzuki@fri-mobil.si www.fri-mobil.si

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 3. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

GASILCI, MODROBELA KRONIKA

Narava jim je lani prizanesla Le tretjino intervencij PGD Velenje predstavljajo poĹžari – Gasilci nenehno dobivajo nove izzive – Vse veÄ? je operativk Tina Felicijan

Velenje, 2. marec – Gasilci Ĺže dolgo niso veÄ? zadolĹženi le za gaĹĄenje poĹžarov, temveÄ? se na klic na pomoÄ? odzovejo v mnogih razliÄ?nih situacijah. V lanskem letu so Ä?lani operativnega jedra PGD Velenje izvedli 305 intervencij, a le tretjino zaradi poĹžara. Drugo tretjino so predstavljale tehniÄ?ne intervencije, med katere ĹĄtejejo posredovanje v prometnih nesreÄ?ah, ravnanje z nevarnimi snovmi in podobe primere. Tretjo tretjino pa predstavljajo ostale intervencije, denimo odpiranje stanovanj, razna pomoÄ? obÄ?anom, tu in tam tudi reĹĄevanje maÄ?k z drevesa, je bolj za ĹĄalo povedal poveljnik Bojan Brcar, nadaljeval pa resneje: ÂťNalagajo nam kar veliko dela.

â?ą

ÄŒastno priznanje za 50 let prostovoljnega staĹža pri PGD Velenje sta dobila Greta Ĺ vener in Alojz Hrustelj.

Poleg obiÄ?ajnih nalog posredovanja ob naravnih in drugih nesreÄ?ah gasilci prevzemamo ĹĄe marsikatere druge. Lani smo bili kar nekajkrat aktivni kot prvi posredovalci in ob srÄ?nih zastojih reĹĄevali Ĺživljenja z avtomatskim defibrilatorjem. Te intervencije Ĺžal velikokrat niso uspeĹĄne, mi pa smo kar nekajkrat

uspeĹĄno posredovali,ÂŤ poroÄ?a in nadaljuje, da ima PGD Velenje kot gasilska enota ĹĄirĹĄega pomena tudi pogodbo z drĹžavo za reĹĄevanje v prometnih nesreÄ?ah in situacijah z nevarnimi snovmi. ÂťTudi s te strani dobivamo vedno veÄ? zadolĹžitev. V zadnjem Ä?asu smo dobili kar nekaj pripomoÄ?kov in naprav, med drugim za merjenje radiacije. Redno se izobraĹžujemo, izpopolnjujemo, nalog pa je v zadnjem Ä?asu res veliko. Zato si Ĺželimo, da bi v sodelovanju z lokalno skupnostjo razĹĄirili poklicno enoto, ki je del naĹĄega prostovoljnega druĹĄtva. ÄŒe bomo v prihodnjih letih dobili tretjo razvojno os, se bodo naĹĄe naloge po vsej verjetnosti krepko razĹĄirile.ÂŤ Gasilci se na podroÄ?ju posredovanja ob naravnih nesreÄ?ah v lanskem letu niso spopadli z veÄ?jimi izzivi. Brez zapletov so pogasili en veÄ?ji gozdni poĹžar. Nekoliko veÄ? kot prejĹĄnja leta je bilo posredovanj ob prometnih nesreÄ?ah. Sicer pa leto 2018 niti po ĹĄtevilu intervencij niti po zahtevnosti ne izstopa. Tu in tam se ĹĄe zgodi, da je klic na pomoÄ? zgolj pomota in gasilci izvozijo brez potrebe. ÂťBolje, da pridemo po nepotrebnem, kot da nas ni, pa bi nas potrebovali,ÂŤ pravi poveljnik in dodaja, da vÄ?asih ljudje, prisotni na kraju poĹžara ali nesreÄ?e, Ĺže sami pogasijo ogenj ali reĹĄijo situacijo.

Lani je bilo aktivnih 71 operativnih gasilcev, letos pa bodo sprejeli ĹĄe pet novih operativk. ÂťRade volje sprejmemo tudi Ĺženske. V zadnjem Ä?asu je kar

â?ą

305 intervencij, veÄ? kot 2000 delovnih ur, okrog 1750 aktivacij gasilcev, okrog 20 na povpreÄ?no intervencijo.

nekaj aktivnih operativk. Sicer niso 'v prvih bojnih vrstah', so pa zelo aktivne,ÂŤ pravi poveljnik.

Zaradi novih izzivov in napredka pri opremi in tehniki posredovanja se nenehno izobraĹžujejo. Lani se je veÄ? kot 150 Ä?lanov udeleĹžilo raznih izobraĹževanj, bodisi v sklopu izobraĹževalnega centra Gasilske zveze Slovenije bodisi v sklopu Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline, naĹĄteli pa so tudi nekaj internih izobra-

Mladi uspeĹĄni na kvizu Na dan obÄ?nega zbora PGD Velenje je potekal tudi obÄ?inski kviz iz znanja, ki ga je organiziralo PGD Ĺ oĹĄtanj. Mladi upi PDG Velenje so se izvrstno izkazali. Pripravnice, ki so lani bile regijske prvakinje v kvizu in orientaciji, so postale obÄ?inske prvakinje in se bodo 16. marca pomerile tudi na regijskem kvizu v Ĺ˝alcu. Mladinke pa so zasedle nehvaleĹžno 4. mesto. Mentorica mladih prostovoljnih gasilk in gasilcev Marinka Brcar je povedala, da se tudi najmlajĹĄi redno udeleĹžujejo gasilskih vaj. Prirejajo tudi razna druĹženja, na katera vabijo tudi starĹĄe. Letos ponovno naÄ?rtujejo letovanje v Fiesi. VÄ?lanjenih je 52 otrok in mladostnikov, kar je deset veÄ? kot lani. KaĹže, da jim je med gasilci lepo. Ĺževanj. Imajo kake potrebe v opremi? ÂťRaÄ?unamo, da bomo prihodnje leto zaÄ?eli iskati zamenjavo za hitro tehniÄ?no reĹĄevalno vozilo, namenjeno predvsem prometnim nesreÄ?am. Sicer pa redno obnavljamo osebno zaĹĄÄ?itno opremo.

Predsednik PGD Velenje Karli PrivĹĄek pa je na 122. obÄ?nem zboru poroÄ?al, da so aktivne prav vse skupine v druĹĄtvu. ÂťUdejstvujemo se tako pri intervencijah kot v izobraĹževalnih, rekreativnih in drugih druĹĄtvenih aktivnostih.ÂŤ ZabeleĹžili so rahel porast ĹĄtevila Ä?lanov.

pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti na nesreÄ?e, izvajanju zaĹĄÄ?ite, reĹĄevanja in pomoÄ?i ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreÄ?. Med prejemniki so bili tudi posamezniki, ekipa in druĹĄtvo iz Ĺ aleĹĄke doline. Bronasti znak CZ so prejeli

Organizirali so trimeseÄ?no izobraĹževanje za usposabljanje novih operativnih gasilcev. Ponosni so na Ä?lanice in Ä?lane, ki druĹĄtvo uspeĹĄno zastopajo na raznih tekmovanjih. Z novim poveljniĹĄkim vozilom PV-1, ki so ga v gasilski dom pripeljali proti koncu lanskega leta, so ĹĄe razĹĄirili vozni park. Za 18. maj napovedujejo izvedbo tradicionalnega gasilskega tekmovanja pionirk in pionirjev za pokal Velenja. Pa tudi sicer predsednik napoveduje pestro leto. đ&#x;”˛

Podpis

Prejemniki priznanj tudi iz Ĺ aleĹĄke doline Brdo pri Kranju – V Kongresnem centru na Brdu pri Kranju je Uprava RS za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje pripravila osrednjo slovesnost ob dnevu Civilne zaĹĄÄ?ite. Na njej so posameznikom in organizacijam podelili priznanja Civilne zaĹĄÄ?ite (CZ) za zasluge

7. marca 2019

ekipa prve pomoÄ?i ObmoÄ?nega zdruĹženja RK Velenje, Renata Rupreht in Boris Ĺ peh; srebrni znak Boris BrinovĹĄek, zlati znak pa mag. Bogdan MakovĹĄek. Plaketo CZ je prejelo Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj mesto. đ&#x;”˛ tp

Rotnik ta mesec znova na sodiĹĄÄ?e Celje, Ĺ oĹĄtanj, 1. marca – Nekdanji direktor Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj dr. UroĹĄ Rotnik bo moral ta mesec znova na celjsko okroĹžno sodiĹĄÄ?e. Kot so za STA pojasnili na sodiĹĄÄ?u, bo predvidoma za marec razpisan predobravnavni narok po drugi pravnomoÄ?ni obtoĹžnici. V njej Rotniku oÄ?itajo kaznivi dejanji prepreÄ?itve dokazovanja in krive ovadbe. Sodna preiskava veÄ? kaznivih dejanj, povezanih s ĹĄestim blokom TEĹ , pa medtem na sodiĹĄÄ?u ĹĄe poteka. đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika

Rop poslovalnice SKB na Cankarjevi Odnesel okoli 9.000 evrov gotovine Velenje, 27. februarja – V Velenju, na Cankarjevi cesti, se je v sredo dopoldan okoli 9.30 zgodil rop poslovalnice SKB banke. Neznani zamaskirani storilec, obleÄ?en v temnejĹĄa oblaÄ?ila, je sredi belega dne z noĹžem v roki vstopil v prostore banke in od usluĹžbenke zahteval denar. Ko ga je dobil, je z okoli 9.000 evrov gotovine pobegnil v smeri Ĺ aleĹĄke ceste.

Storilec je mlajĹĄi moĹĄki, visok pribliĹžno 170 centimetrov, vitke postave, na glavi je imel Ä?rno kapo, nosil je Ä?rn oziroma temen spodnji del trenirke, temno modro-Ä?rno bundo, na kateri so bile nad prsmi v diagonali sive Ä?rte, na rokah je imel Ä?rne rokavice z belimi konicami, obut pa je bil v sivo-bele ĹĄportne copate.

Iz POLICISTOVE beleĹžke

Pepelnik vrgel na avto Kunta – Kinte obiskal Šoťtanj, 27. februarja – V sredo je v vlomilec Šoťtanju na Trgu bratov Mravljakov neznanec na parkirano osebno vozilo vrgel teŞji pepelnik in poťkodoval steklo vozila.

Vozila brez dovoljenja Velenje, 27. marca – Policisti so v Velenju zasegli dve vozili. V sredo kolo z motorjem, ki ga je voznik upravljal brez vozniťkega dovoljenja in pod vplivom alkohola, v ponedeljek, 4. marca, pa osebni avtomobil, ki ga je upravljal voznik brez vozniťkega dovoljenja.

Prekratka razdalja Ĺ martno ob Paki, 28. februarja – V Ä?etrtek popoldan sta zaradi prekratke varnostne razdalje v kraju Gorenje trÄ?ili dve vozili. V nesreÄ?i se je ena oseba laĹžje telesno poĹĄkodovala.

Bivťi jo nadleguje Velenje, 1. marca – V petek je krajanka Pesja prijavila bivťega partnerja, ki kljub temu da sta se razťla, prihaja na njen dom in v sluŞbo ter jo tam nadleguje in ji grozi. Policisti bodo zoper njega napisali kazensko ovadbo.

mkp

Velenje, 2. marca – Neznanec si je v soboto ponoÄ?i za svoj vlomilski pohod izbral vrtiÄ?karsko naselje Kunta – Kinte. Tam je najprej skuĹĄal vlomiti v dva vikenda, a mu ni uspelo. Uspelo pa mu je narediti ĹĄkodo na vratih.

V tretjo hiĹĄico mu je uspelo priti, iz nje je odĹĄel z vrtalnikom in ribiĹĄko palico. Za storilcem pospeĹĄeno poizvedujejo.

Kradli gorivo GraĹĄka gora, Polzela, 4. marca – Iz dveh delovnih strojev, parkiranih na deloviĹĄÄ?u lokalne ceste GraĹĄka gora– Ĺ miklavĹž, je neznanec med vikendom ukradel dobrih 300 litrov goriva.

Tatvino goriva so policisti obravnavali tudi na Polzeli, kjer je bil storilec ĹĄe bolj pohlepen. Iz rezervoarjev dveh tovornih vozil je ukradel okoli 1.000 litrov goriva.

Audi na tleh Velenje, 4. marca – Neznanec je v ponedeljek na Gorici na osebnem avtomobilu audi porezal vse ťtiri pnevmatike. Storilca bodo, ko ga odkrijejo, ovadili za kaznivo dejanje poťkodovanja tuje stvari.

VroÄ?e na parkiriĹĄÄ?u Velenje, 27. februarja – Ĺ˝e kar zjutraj, ob 7.35, je bilo v sredo vroÄ?e na parkiriĹĄÄ?u na TomĹĄiÄ?evi. MoĹžakar se je najprej z voznico sprl zaradi parkiranja, potem pa trÄ?il v njen avto. Ko so na kraj priĹĄli policisti, pa se je pokazalo, da se je jezen voznik nedostojno vedel ĹĄe do dveh. Dogajanje bo imelo zanj ustrezne posledice.

NemĹĄki ovÄ?ar ustrahoval otroke Velenje, 28. februarja – V Ä?etrtek popoldan se je po blokovskem naselju v Ĺ aleku potikal nezavarovan pes pasme nemĹĄki ovÄ?ar, ki je med otroki vzbujal nelagodje in strah. Policisti so psa vklenili, mestni redarji pa poskrbeli za nadaljnje postopke.

V nedeljo, 3. marca zveÄ?er, pa so zaradi dveh potepuĹĄkih psov, ki sta tam ustrahovala otroke, posredovali v Ĺ entilju. Lastnico enega od psov so Ĺže naĹĄli, lastnika drugega ĹĄe iĹĄÄ?ejo. Zoper oba bodo zaradi nezavarovanih psov napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Grozila po socialnem omreĹžju Velenje, 28. februarja – V Ä?etrtek je VelenjÄ?anka policistom naznanila znanko, ki jo je vznemirjala in ji grozila na socialnem omreĹžju. Zadevo preverjajo, najverjetneje bo sledil prekrĹĄkovni postopek.

Marihuana ob Ĺ oĹĄtanjskem jezeru Ĺ oĹĄtanj, 1. marca – V petek ponoÄ?i je

policijska patrulja pri ribiĹĄkem domu v Ĺ oĹĄtanju dvema mlajĹĄima fantoma zasegla kovinska drobilca z delci neznane posuĹĄene rastline, podobne marihuani. Vsebino bodo poslali v analizo in Ä?e se pokaĹže, da je sum upraviÄ?en, bodo policisti zoper oba spisali obdolĹžilni predlog.

Najprej nad goste potem nad varnostnika Velenje, 2. marca – V soboto ponoÄ?i je v lokalu Max gost pod vplivom alkohola nadlegoval druge goste lokala, lotil pa se je tudi varnostnika. Ker so policisti priÄ?akovali, da kar tako ne bo odnehal, so ga vzeli s seboj in ga namestili v posebne prostore za pridrĹžanje, kjer se je lahko v miru treznil.

Napisali so mu tudi raÄ?un.

Namesto hvaleĹžnosti zmerljivke TopolĹĄica, 3. marca – V nedeljo okoli 7. ure zjutraj so ĹĄli policisti v BolniĹĄnico TopolĹĄica. Tam so ponoÄ?i sprejeli opitega moĹĄkega. Namesto da bi bil hvaleĹžen za pomoÄ?, ki so mu jo nudili, se je zjutraj z agresijo in zmerljivkami lotil medicinskega osebja.

Umirili so ga s plaÄ?ilnim nalogom.

Kurila, a ne bi smela Vinska Gora, 4. marca – V ponedeljek so ĹĄli policisti v Vinsko Goro, kjer je obÄ?anka kljub veliki poĹžarni ogroĹženosti naravnega okolja zakurila na travniku, velikem 20 x 10 metrov. O njenem poÄ?etju bodo v prihodnje rekli kakĹĄno prekrĹĄkovni organi.

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 3. 2019, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

UTRIP

7. marca 2019

19

LokoviĹĄki gasilci gradijo na mladih Lokovica, 9. februar – Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo Lokovica je 111. obÄ?ni zbor zaÄ?elo z minuto molka za svojim umrlim Ä?lanom Milanom Srebretom, ki je bil hkrati tudi zadnji druĹžmirski poveljnik. Zbor, ki ga je vodil Aleksander Drev, se je nadaljeval po dnevnem redu, in Ä?eprav je bilo na njem samo devet toÄ?k, so ga v dveh urah in pol dodobra izÄ?rpali. Vemo, da je leto 2018 zaznamovala 110-letnica tega druĹĄtva, ki je korenine pognalo v DruĹžmirju, a naĹĄlo nato v Lokovici plodna tla za rast, Kar 76 Ä?lanov jih je bilo prisotnih od 125, kolikor jih trenutno ĹĄteje, kar je tudi lep pokazatelj pripadnosti. Vodstvo druĹĄtva pa dokazuje, da jim gasilstvo resniÄ?no pomeni naÄ?in Ĺživljenja. Oba, poveljnik Marko JuriÄ? in predsednik Armin Lambizer, izhajata iz gasilske druĹžine, enako bi lahko rekli ĹĄe za mnoge gasilce. Vidi se, da je poudarek na vzgoji mladih, zasluge za to pa imajo tudi veterani, kar je poudaril predstavnik gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline Franc PeÄ?eÄ?nik, ki je bil skupaj z Borisom KovĹĄetom prisoten na zboru. Ker so bila vsa poroÄ?ila – predsednika, poveljnika, mladinske, veteranske in Ĺženske komisije kakor tudi nadzornega odbora in blagajne soglasno potrjena, je razbrati, da vladata zaupanje in sloga. Tudi pridni so bili, kar 1764 udarnih ur so napravili Ä?lani v letu 2018, veliko na raÄ?un praznovanja, ki

so ga izvedli, nekaj pa z ostalim delom. Pohvaliti je treba mlade, ki so lani tako z drĹžavnih kot regijskih tekmovanj prinesli kar nekaj prvih mest. Tudi za leto 2019 so si zadali veliko sodelovanj in tekmovanj, skupaj bodo obeleĹžili dan gasilca 4. maja v Ĺ oĹĄtanju in se udeleĹžili praznovanja 140-letnice najstarejĹĄega druĹĄtva v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, PGD Ĺ oĹĄtanj – mesto. Z nekaterimi spremembami, ki jih uvaja vodstvo na ravni drĹžave, predvsem glede tekmovanj, jih je seznanil

regijski poveljnik in hkrati zapriseĹžen lokoviĹĄki gasilec Boris Lambizer.

Podelili so priznanja zveze in druĹĄtva ter regijska priznanja in prisluhnili pozdravom gostov. Na zboru sta bila prisotna tudi poslanec v DZ Franc Rosec in ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih, ki je zagotovil nadaljnje dobro sodelovanje in se zahvalil gasilcem za njihovo pripravljenost pomagati, pri Ä?emer jih obÄ?inske meje ne ovirajo. đ&#x;”˛

MBK

Oven 21. 3. - 20. 4.

Nekoga boste vsak dan bolj pogreĹĄali. Ob tem se boste pogosteje kot sicer spraĹĄevali, kakĹĄen je v resnici vajin odnos – prijateljski ali gre vendarle za kaj veÄ?, kar bi lahko vodilo v ljubezen. Ugotovili boste, da ste nekaj ljudi, ki so vam v preteklosti veliko pomagali, dali na stranski tir. In da to ni bilo dobro. V naslednjih dneh bi jih potrebovali, pa vam bo nerodno, da jih poiĹĄÄ?ete le zato, ker bi jih radi prosili za pomoÄ?.

Premagajte strah, saj je ta le v vaĹĄi glavi. Veseli bodo, Ä?e spet naveĹžete stik z njimi, tudi pomagali bodo z veseljem. Pazite na svoje zdravje, saj vas zna ob poslabĹĄanju vremena presenetiti prehlad.

Bik 21. 4. - 20. 5.

Precej nemirni boste, saj so pred vami dnevi, ko ne boste imeli Ä?asa zase. TeĹža skrbi bo vplivala tudi na to, da boste teĹžko komunicirali z drugimi. Ĺ e nekaj dni boste najraje sami s seboj. Proti koncu tega tedna pa boste spoznali osebo, ki bo to spremenila. Naenkrat boste zaÄ?utili, da imate opravka s sorodno duĹĄo, kar se vam Ĺže dolgo ni zgodilo. Zato se boste vsak dan bolj trudili, da se bolj pogosto sreÄ?ata. Ni dvakrat za reÄ?i, da se ne bosta odloÄ?ila, da sreÄ?o poskusita v dvoje. Najprej ne bo ĹĄlo za romantiÄ?no razmerje, iz prijateljstva pa se lahko razvije tudi kaj veÄ?. Ne raÄ?unajte pa na veÄ?ji zasluĹžek, ker tega ta mesec ĹĄe ne bo.

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

Odmisliti vam bo uspelo vse teĹžave, ki so pri vas povezane z zaÄ?etkom pomladi, ki je meteoroloĹĄko Ĺže tu. V naslednjem tednu vas namreÄ? Ä?aka prijetno preseneÄ?enje. Pripravil vam ga bo prijatelj, s katerim zadnje Ä?ase nista veliko skupaj.

Zato pa vam bo pomenilo ĹĄe veÄ?. Partner ne bo navduĹĄen, pa Ä?eprav ga boste poskuĹĄali prepriÄ?ati v nasprotno. Ne boste se zavedali, da je z mislimi pri povsem drugih stvareh kot vi. Tega, kaj ga mori, vam ne bo zaupal, saj bosta vsak dan bolj na svojem bregu. TeĹžko se boste sprijaznili s tem, a pribliĹžati se mu tokrat ne boste znali. Dobro pa veste, kdo se mu lahko. PoiĹĄÄ?ite njegovo pomoÄ?.

Rak 22. 6. - 22. 7.

Na obÄ?nem zboru v Lokovici je bil prisoten tudi Ĺžupan Darko Menih.

Prihajajo dnevi, ko se boste morali sooÄ?iti sami s seboj. NaÄ?in ne bo ne lep in ne prijeten. Ĺ ele, ko se boste zavestno odloÄ?ili, da prekinete s staro prakso, se boste lahko sprostili in prepustili toku Ĺživljenja. DokaĹžite sami sebi, da ste odrasli in odgovorni. Ne bo lahko, bo pa nujno. Partner vam bo povedal, kaj si Ĺželi. Vzelo vam bo sapo in pogum.

Zdelo se vam bo, kot da se je vse zarotilo proti vam. Nikar se ne zlomite, saj sedaj potrebujete najveÄ? moÄ?i. Vsak dan si privoĹĄÄ?ite sprehod, na katerem razmislite, kaj bo vaĹĄ naslednji korak. Previdno z denarjem, ĹĄe nekaj Ä?asa ga ne boste imeli dovolj, da bi lahko bili na finanÄ?nem podroÄ?ju lahkomiselni.

Lev 23. 7. - 23. 8.

ÄŒe si boste nakopali preveÄ? dela, bo energija kopnela prehitro, obÄ?utek utrujenosti pa ne bo minil niti, Ä?e boste dovolj spali in poÄ?ivali. Nikar poÄ?utja ne pripisujte le vremenu, ker tokrat ne bo povezano z njim. Telo se vam upira, ker od njega zahtevate preveÄ?. ÄŒe boste tako nadaljevali, boste pregoreli. Ko se boste vpraĹĄali, kaj bi vas sprostilo in osreÄ?ilo, boste ostali brez odgovora. Ja, to je znak za alarm. Vendar ne obupajte. ÄŒe boste ukrepali, se bodo rezultati tega, da se boste vzeli v roke, hitro pokazali. Finance? Pripomb ne bo, saj boste zadovoljni s stanjem na raÄ?unu. Vseeno ne boste delali naÄ?rtov, kam z denarjem, ker si Ĺželite, da privarÄ?ujete ĹĄe veÄ?.

ÄŒastniki sprejemali letni plan Velenje – V sredo, 27. februarja, so se v prostorih vile Biance na letni konferenci zbrali Ä?lani ObmoÄ?nega zdruĹženja slovenskih Ä?astnikov Velenje. Med gosti je bil tudi mag. Iztok Mori, direktor obÄ?inske uprave Mestne obÄ?ine Velenje. Prisotne je najprej pozdravil predsednik OZSÄŒ Velenje MatjaĹž KlemenÄ?iÄ?, ki je v nadaljevanju predstavil enoletno delovanje te stanovske organizacije in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri iz-

vedbi obĹĄirnega programa. Tudi letos bo zdruĹženje organiziralo tradicionalne prireditve, kot so drĹžavno prvenstvo v smuÄ?anju in streljanju za pripadnike Slovenske vojske, Ä?astnike in veterane vojne za Slovenijo, pentatlon na Gori Oljki, sreÄ?anje Ä?lanov zdruĹženja v LajĹĄah, sodelovanje pri organizaciji dogodka v zvezi s preletom Gazele v TO Velenje, sodelovanje z domoljubnimi veteranskimi Organizacijami v obÄ?ini Velenje ‌

Devica 24. 8. - 23. 9.

V zanimivi razpravi je priĹĄlo ĹĄe ĹĄe nekaj premiĹĄljanj in predlogov, ki naj bi popestrili in izboljĹĄali delo organizacacije OZSÄŒ Velenje. Ob zakljuÄ?ku konference so podelili priznanja zasluĹžnim Ä?lanom zdruĹženja. Prejeli

so jih dr. Pavel GroĹĄelj, DuĹĄan Ajtnik, Stane TajnĹĄek, Robi Crnjac in Anton Planinc. Kot se za takĹĄna sreÄ?anja spodobi, se je tudi tokrat konferenca nadaljevala s prijetnim druĹženjem. đ&#x;”˛

MatjaĹž KlemenÄ?iÄ?

Na Konovem ĹĄe veÄ? druĹženja za starejĹĄe V pododbor DruĹĄtva upokojencev na Konovem je vkljuÄ?enih veÄ? kot 200 Ä?lanov. Predsednica je Danica Krivec. Na zadnjem sreÄ?anju so oblikovali delovni program za letos, ki bo ĹĄe bogatejĹĄi. Med drugim bodo organizirali sreÄ?anje ob 8. marcu in dnevu muÄ?enikov, pripravili bodo izlete in oglede kulturnih ustanov. V sodelovanju z drugimi druĹĄtvi bodo pripravili predavanja o zeliĹĄÄ?ih, gobah, pre-

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

V teh dneh se bo najveÄ? stvari vrtelo okoli doma. S partnerjem boste imeli precej teĹžav, saj se bodo vajina mnenja o neki pomembni druĹžinski zadevi popolnoma razhajala. ÄŒeprav ste vi pogosto tisti, ki je bolj odloÄ?en, bo tokrat partner zadeve postavil na noĹž. To vas bo sprva presenetilo, potem pa tudi razjezilo. Zato naslednji dnevi doma ne bodo najbolj prijazni. NiÄ? Ä?udnega, da boste beĹžali od doma. Iskali boste tudi izgovore, da vam le ne bo treba prenaĹĄati mrkih pogledov in tiĹĄine, ki vam tokrat ne bo godila.

Zdravje? Vse, kar se bo dogajalo, bo slabo vplivalo na vaťe Şivce. Žal se obetajo tudi teŞave s sklepi.

Ĺ korpijon 24. 10. - 22. 11.

OdloÄ?ili se boste, da boste odslej uĹžili prav vsak dan posebej. S teĹžavami, ki ne bodo povezane z vami osebno, se zato ne boste preveÄ? obremenjevali. Tudi, Ä?e vas bodo vpraĹĄali za mnenje, ga boste zadrĹžali zase. Sodelavcem to ne bo vĹĄeÄ?, saj bodo imeli obÄ?utek, da niste na njihovi strani. V resnici boste le naveliÄ?ani ene in iste zgodbe, ki pa nikoli ne pripelje do konkretnih rezultatov. Zato boste za te poskrbeli sami. In to tiho. Za vaĹĄe naÄ?rte tokrat ne bo vedel nihÄ?e. ÄŒe vam uspe, pa se boste z veseljem pohvalili. Zelo boste zadovoljni z vaĹĄim poÄ?utjem. Polni boste energije, dajal vam jo bo tudi partner.

Strelec 23. 11. - 21. 12.

preÄ?evanju padcev ‌ Ĺ e naprej se bodo ob torkih in Ä?etrtkih druĹžili ob pikadu, ĹĄahu, v poletnih mesecih ob kegljanju na vrvici, pozimi pa ob telovadbi. Tradicionalnim torkovim

pohodom bodo dodali Ä?etrtkova druĹžabna literarna. UdeleĹževali pa se bodo tudi aktivnosti DruĹĄtva upokojencev Velenje in pokrajinđ&#x;”˛ M. Skrt ske zveze, katerih del so.

Zborovali Upokojenci Podkraja Kar 11 toÄ?k je obsegal dnevni red rednega zbora Ä?lanov DruĹĄtva upokojencev Velenje, pododbora Podkraj. Bile so povezane z delovanjem v minulem letu in letoĹĄnjimi naÄ?rti.

Po potrditvi dnevnega reda, izvolitvi organov zbora, pozdravu gostov, med katerimi je bila podĹžupanja MO Velenje Darinka Mravljak, je daljĹĄe poroÄ?ilo o delu in razmerah v DU Velenje podal predsednik Franc Vedenik.

V druĹĄtvu ostajajo zvesti ĹĄtevilnim in dobro

VaĹĄe trenutne teĹžave so posledica prevelikih Ĺželja in prevelikih oÄ?i. ÄŒe bi ĹĄlo v Ĺživljenju vse tako hitro, kot si Ĺželite vi, bi bilo pravljiÄ?no. To pa je le redko. Ko boste spoznali, da vam v resnici niÄ? ne manjka, boste Ĺže na pol poti do uspeha.

ZaÄ?eli se boste veseliti majhnih stvari. Ko se boste odloÄ?ili, da tudi sami pomagate nekomu, ki pomoÄ? res potrebuje, bo vaĹĄe Ĺživljenje ĹĄe lepĹĄe. Kolikor boste dali, toliko boste dobili nazaj. Zdravje vas v naslednjih dveh tednih ne bo pustilo na cedilu. Tudi zato, ker boste polni adrenalina in telesu ne boste pustili, da bi se ustavilo. A Ä?e se ne boste zaÄ?eli ustavljati sami, se bo dobro poÄ?utje hitro spremenilo v pravo moro.

Imeli boste teĹžave z Ĺživci, zato boste zelo nemirni, noÄ?i pa bodo nemirne. Najhuje bo, da zato ne boste imeli nobenega pravega razloga. Ali pa ta ne bo tako oÄ?iten, da bi ga sami prepoznali. Nujno bo, da se sooÄ?ite s svojimi strahovi pred prihodnostjo, saj je lahko vzrok vaĹĄega poÄ?utja prav v tem, da vas skrbi, kako se bodo razreĹĄile sluĹžbene stvari. PoslediÄ?no vas skrbi tudi vaĹĄa eksistenca. A ker trenutno ĹĄe niÄ? ni narobe, je Ä?udno, da se obremenjujete Ĺže vnaprej. ÄŒisto moĹžno namreÄ? je, da se ne bo zgodilo niÄ? slabega. Bodite bolj pozitivni, pa bo nervoza minila. Pri financah bi bilo dobro, Ä?e poiĹĄÄ?ete nasvet strokovnjaka.

Kozorog 22. 12 .- 20. 1.

NiÄ? kaj pomladno ne boste razpoloĹženi, ves Ä?as boste slabe volje. ÄŒe ste v razmerju, vsaj doma brzdajte svoja negativna razpoloĹženja. ÄŒe jih ne boste, po sledil prepir. NaÄ?rtovanje majskega potovanja bo dobro vplivalo na vaĹĄe poÄ?utje, saj vam bo vzbudilo obÄ?utek priÄ?akovanja. Sicer pa boste ĹĄe nekaj dni preveÄ? Ĺželjni spanca in lenarjenja, da bi poÄ?eli kaj drugega. V sluĹžbi se bodo okoliĹĄÄ?ine nenehno spreminjale, zato se boste ves Ä?as morali prilagajati. Tokrat vam bo teĹžko, saj delo, ki vas Ä?aka, ne bo Ä?isto niÄ? ustvarjalno. Vseeno boste stisnili zobe in ga opravili tako, kot vsi priÄ?akujejo od vas. OdliÄ?no.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

Zdelo se vam bo, da ste v minulih dneh doĹživeli izjemen uspeh. DokonÄ?ali boste neko nedoreÄ?eno zgodbo, ki vam ni dala miru. Ko boste uredili vse in pritisnili zadnjo piko, pa pravega zadovoljstva ne boste Ä?utili. Ne bo vam jasno, zakaj je tako. Morda tudi zato, ker dobro veste, da ste zaprli le eno od nedokonÄ?anih poglavij v vaĹĄem Ĺživljenju, ostaja pa jih ĹĄe cel kup. Ja, predolgo ste Ä?akali. Starim teĹžavam pa se rade pridruĹžijo nove. In ko je najmanj treba, je treba reĹĄiti vse naenkrat. To vam bo ĹĄe nekaj dni vzelo veliko Ä?asa in energije. A je vredno. Zato boste stisnili zobe in garali. ÄŒas poÄ?itka bo ĹĄele po 15. marcu. Potem si boste lahko privoĹĄÄ?ili dopust in razvajanje.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

obiskanim prireditvam, od kulturnih do ĹĄportnih, razliÄ?nim drugim akcijam, izletom in druĹženjem. Z obÄ?ino je druĹĄtvu uspelo ustrezno razreĹĄiti tudi lastniĹĄtvo druĹĄtvenih prostorov. Predsednik sveta KS Podkraj JoĹže DrobeĹž pa je med drugim spregovoril o poteku

pridobivanja dokumentacije za gradnjo doma v Podkraju. ÂťZ medsebojnim razumevanjem in prijateljsko besedo se lahko veliko doseĹže, tudi izboljĹĄa bivalno okolje,ÂŤ je ob tem zatrdil predsednik DrobeĹž in nanizal ĹĄe druge usmeđ&#x;”˛ Hinko JerÄ?iÄ? ritve v tem letu.

Dobili boste pogum, da se lotite naloge, ki ne bo lahka. Le tega ne boste vedeli, Ä?e je Ĺže pravi Ä?as. Brez skrbi, ko bo napoÄ?il, boste to zaÄ?utili tudi vi, saj vam bo pri tem pomagal vaĹĄ ĹĄesti Ä?ut, ki redko zataji. Po nekem manjĹĄem uspehu si boste upali biti tudi bolj ambiciozni. Sploh, ko se bo izkazalo, da ste videli strahove tam, kjer jih ni. Tudi finance boste spravili v red, saj situacija ne bo tako kritiÄ?na, kot se je zdela na prvi pogled. Zdravje vas v teh dneh ne bo pustilo na cedilu, Ä?eprav boste ob spremembah vremena Ä?utili stare teĹžave. K sreÄ?i ne vsak dan, zato boste zmogli vse, kar vas Ä?aka. V soboto si konÄ?no vzemite Ä?as za prijatelje.

Naš ­čas, 7. 3. 2019, bar­ve: ­CMYK, ­stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

7. marca

8. marca

06.00 Kultura, Odmevi 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Dober dan 11.00 TV-izložba 11.15 Vem!, kviz 11.45 Jadransko-jonska makroregija 12.30 Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Moje mnenje 14.25 TV-izložba 14.35 Slovenci v Italiji 15.05 Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava 15.35 TV-izložba 16.05 Timi gre, ris.

16.15 Čudogozd: Zajčki praznujejo 16.25 Špasni učitelj, niz. otroška nan.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Na kratko: Migracije 18.05 Balončkovo, ris.

18.10 Mišo in Robi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Veliki slikarji na malem zaslonu: Goya - podobe iz mesa in krvi, brit. dok. ser.

00.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.10 Info kanal

06.00 Kultura, Odmevi 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Dober dan 11.00 TV-izložba 11.15 Vem!, kviz 11.45 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma 15.25 Mostovi, odd. TV Lendava 15.55 TV-izložba 16.30 Vse o Rozi, ris.

16.40 Mili in Moli, ris.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Zadnja beseda!

18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade 18.10 Rija in Krokodil, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.05 Thelma in Louise, fran.-am. film 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.35 Info kanal

06.00 10.45 11.00 13.50 14.35

Info kanal Slastna kuhinja: Ravioli karbonara Dobro jutro Dober dan Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

16.00 Biatlon - SP: mešana štafeta, prenos iz Östersunda 17.35 Čudežna Johanca, dok. feljton 18.00 Kjer bom doma (III.), avstral. nad.

18.55 Firbcologi, odd. za otroke 19.25 Videotrak 20.00 Avtomobilnost 20.50 Nogomet - evropska liga: Chelsea : Dinamo Kijev, osmina finala, prenos iz Londona 22.55 Biatlon - SP: mešana štafeta, posnetek iz Östersunda 23.30 Nogomet - evropska liga: vrhunci tekem osmine finala 00.00 Slovenska jazz scena: Ajda Stina Turek in Erik Marenče Trio 00.35 Videotrak 01.10 Zabavni kanal, Videotrak

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 08.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Oddbods, risanka Heidi, risanka Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 46. del 08.15 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 47. del 08.30 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 48. del 08.45 Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 18. del 09.15 Zmorem sama, 1. sez., 39. del 10.15 In prišla je ljubezen, 13. del 11.10 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 135. del 12.05 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 1. del 13.00 Kuharski mojster, 6. sez.

14.00 Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 19. del 14.35 In prišla je ljubezen, 14. del 15.30 Zmorem sama, 1. sez., 40. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 2. del 17.55 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 3. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Reka ljubezni, 4. sez., 8. del 21.00 Gorski zdravnik, 11. sez., 4. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Gasilci v Chicagu, 4. sez., 14. del 23.30 Policijska družina, 6. sez., 17. del 00.25 Zalezovalec, 1. sez., 15. del 01.20 Zalezovalec, 1. sez., 16. del 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Skrbimo za zdravje 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Pokukajmo v kulturni dom 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Regionalne novice 21:20 Vrtnarski kotiček 21:35 Kmetijski razgledi 22:00 Spoznajmo jih … beremo skupaj 22:05 Videospot dneva 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Videostrani, obvestila

06.00 Info kanal 10.00 Slastna kuhinja: Prepelica v medeni marinadi 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Špindlerjevega Mlina 11.30 Dobro jutro 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Špindlerjevega Mlina 15.05 Dober dan 16.00 Biatlon - SP: sprint (Ž), prenos iz Östersunda 17.30 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 17.55 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 18.25 Kjer bom doma (III.), avstralska nad.

19.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), kvalifikacije, prenos iz Osla 20.35 Judo: svetovni pokal, posnetek iz Marakeša 21.00 Izvir upanja, avstral.-am. film 22.55 Televizijski klub: (Lj)ubil te bom 23.45 Zadnja beseda!

00.25 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 08.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Oddbods, risanka Heidi, risanka Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 49. del 08.15 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 50. del 08.30 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 51. del 08.45 Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 19. del 09.15 Zmorem sama, 1. sez., 40. del 10.15 In prišla je ljubezen, 14. del 11.10 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 2. del 12.05 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 3. del 13.00 Kuharski mojster, 6. sez.

14.00 Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 20. del 14.35 In prišla je ljubezen, 15. del 15.30 Zmorem sama, 1. sez., 41. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 4. del 17.55 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 5. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.20 Vse o Stevu, ameriški film 23.15 24UR zvečer 23.50 Eurojackpot 23.55 Ljubezen v steklenički, ameriški film 02.25 24UR zvečer, ponovitev 03.00 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Kmetijski razgledi 10:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … beremo skupaj 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

7. marca 2019

Sobota,

Nedelja,

Ponedeljek, 11. marca

12. marca

13. marca

Kultura, Odmevi Martina in ptičje strašilo: Šola Telebajski, lutkovna nan. Žvenkci, ris.

Biba se giba, ris. Čudogozd: Zvezde praznujejo Sporočilo v steklenici II., norv. dok. ser. za otroke 08.30 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

09.00 Zombi Lars, norv. otr. ser.

09.30 Male sive celice: OŠ Videm in OŠ Božidarja Jakca Ljubljana 10.10 Infodrom, tednik za otroke in mlade 10.25 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 10.55 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 11.20 TV-izložba 11.40 Tednik 12.40 NaGlas!

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 TV-izložba 14.05 Zadnja beseda! - izbor 15.05 Digitalno razstrupljanje, fran. dok. odd.

16.00 Ekipa Bled, slov. nad.

16.30 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Duhovni utrip 17.35 Slovenski magazin 18.00 Ozare 18.10 Ambienti 18.40 Reaktivčki, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 21.20 Kaj dogaja? Z Jonasom 21.55 Prevara (IV.), am. nad.

23.15 Poročila, Šport, Vreme 23.45 Pokrpajmo žive, fran.-belg. film 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 02.50 Info kanal

07.00 Telebajski, lutkovna nan.

07.25 Kravica Katka, ris.

07.30 Manja, ris.

07.40 Oblakov kruhek, ris.

07.50 Jurij in Pavel, ris.

07.55 Žvenkci, ris.

08.05 Trobka in Skok, ris.

08.10 Kalimero, ris.

08.25 Mili in Moli, ris.

08.35 Reaktivčki, ris.

08.45 Knjiga o džungli, ris.

09.00 Ernest in Celestinca, ris.

09.10 Vse o Rozi, ris.

09.20 Muk, ris.

09.35 Marcelino Kruh in vino, ris.

10.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

10.10 Špasni učitelj, niz. otroška nan.

10.35 TV-izložba 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: Post 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

14.50 TV-izložba 15.05 Zabava 1, francoski film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Zmajči zmaj, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 20.00 Ekipa Bled, slov. nad.

20.30 Intervju 21.15 Šport – nogomet 21.30 Poročila, Šport, Vreme 21.50 Na njenih ramenih, am. dok. film 23.20 Za lahko noč 23.20 Nova Shakespearova pesmarica: Francija, sonet 94 23.25 R. Wagner – I. Kosi: Tristan in Izolda (Andreja Hriberšek in Tomaž Rode) 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.10 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 01.05 Info kanal

06.10 Utrip, Zrcalo tedna 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Dober dan 11.00 TV-izložba 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Post 12.25 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Sveto in svet: 100 let Univerze v Ljubljani 14.25 TV-izložba 14.35 S-prehodi 15.05 Dober dan, Koroška 15.35 TV-izložba 16.05 Manja, ris.

16.15 Kalimero, ris.

16.25 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Zadnja beseda!

18.05 Bacek Jon, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Umetnost igre 23.30 Glasbeni večer: Sax serenade: Komorni večer Akademije za glasbo v Ljubljani (P. I. Čajkovski, M. Ravel, I. Stravinski) 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.55 Info kanal

06.00 Kultura, Odmevi 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Dober dan 11.00 TV-izložba 11.15 Vem!, kviz 11.45 Umetnost igre 12.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Studio city 14.25 TV-izložba 14.35 Duhovni utrip 14.50 Potepanja, odd. TV Lendava 15.20 TV-izložba 15.55 Profesor Baltazar, ris.

16.10 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

16.20 Zombi Lars, norv. otroška ser.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Koda 18.05 Ernest in Celestinca, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Beseda na A (II.), brit. nad.

21.00 Minljivost meje, dok. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.05 Spomini: prof. dr. Stanka Krajnc Simoneti, 2. del 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.35 Info kanal

06.00 Kultura, Odmevi 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Dober dan 11.00 TV-izložba 11.15 Vem!, kviz 11.45 Koda 12.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Intervju 14.20 TV-izložba 14.30 Osmi dan 15.05 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 TV-izložba 16.10 Male sive celice: OŠ Videm in OŠ Božidarja Jakca Ljubljana 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Moj pogled na znanost, dok. odd.

17.50 Tu EU: Fabio Massimo Castaldo aktivno evropsko državljanstvo 18.00 Trobka in Skok, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.05 Film tedna: Božji red, švic. film 21.40 Ballet du temps: Jaz sem ples in ples je naš čas (Ana Klašnja, Petar Dorčevski, baletna vinjeta) 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Panoptikum 23.50 Moj pogled na znanost, dok. odd.

00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.40 Info kanal

06.15 Videotrak 06.45 Slastna kuhinja: Tatarski biftek iz tunine in štruca z zeliščnim maslom 07.00 Najboljše jutro 08.40 Na lepše 09.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Kranjske Gore 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Špindlerjevega Mlina 11.30 Avtomobilnost 12.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Kranjske Gore 13.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Špindlerjevega Mlina 14.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipna tema, prenos iz Osla 16.20 Biatlon - SP: sprint (M), prenos iz Östersunda 17.50 Judo - svetovni pokal, vključitev v prenos iz Marakeša 19.00 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, posnetek iz Scoula 20.05 Danny Collins, ameriški film 21.50 Zvezdana 22.35 »Dokler se spet ne srečamo«, koncert v spomin Katarini Avbar 00.15 Videotrak 00.45 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, posnetek iz Kranjske Gore 01.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, posnetek iz Kranjske Gore 02.20 Zabavni kanal

06.45 Videotrak 07.15 Slastna kuhinja: Jeseter 07.30 Duhovni utrip 07.45 Glasbena matineja 07.45 Folklorna skupina Podkev KTD Miklavž pri Ormožu: Na preši 07.50 Folklorna skupina Ponikve: Tango za tri 08.00 Mladinska folklorna skupina Mengeš: Frižekson 08.10 Svetovni popotnik: Oddaljeni otoki: Sveta Helena 09.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Kranjske Gore 10.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), vključitev v prenos iz Osla 11.30 Nogomet - evropska liga: vrhunci tekem osmine finala 12.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Kranjske Gore 13.30 Biatlon - SP: zasledovalna tekma (Ž), prenos iz Östersunda 14.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), prenos iz Osla 16.25 Biatlon - SP: zasledovalna tekma (M), prenos iz Östersunda 17.15 Nogomet - državno prvenstvo: Domžale : Aluminij, 22. kolo, prenos iz Domžal 19.40 Judo - svetovni pokal, posnetek iz Marakeša 20.35 Žrebanje Lota 20.40 George Michael - Freedom, brit. dok. film 22.15 Zvezdana 23.00 Kaj dogaja? Z Jonasom 23.30 Vikend paket 00.45 Videotrak 01.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, posnetek iz Kranjske Gore 02.00 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, posnetek iz Kranjske Gore 02.50 Zabavni kanal, Videotrak

9. marca

06.15 07.00 07.10 07.30 07.45 08.05 08.15

06.00 07.00 07.01 07.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.45 Tačke na patrulji, ris.

08.10 Heidi, ris.

08.55 Skrivnostni ranč, ris.

09.20 Pod košem, ris.

09.40 Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 16. del 10.10 Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 17. del 10.40 Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 18. del 11.10 21 - razpad Las Vegasa, ameriški film 13.35 Vse o Stevu, ameriški film 15.30 Gorski reševalci, 4. sez., 10. del 16.30 Ljubezen po domače 17.55 Preverjeno 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.25 Kapitan Phillips, ameriški film 23.55 Ameriški gangster , ameriški film 02.50 Downton Abbey, 6. sez., 3. del 03.50 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Pokukajmo v kulturni dom 18:40 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:45 Dotiki gora, Zima v gorah 19:05 Vrtnarski kotiček 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2645. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Ansambel Spev Po Slakovi poti 2018, 1. del 22:10 Spoznajmo jih … beremo skupaj 22:15 Videospot dneva 22:20 Popotniške razglednice 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:50 Videostrani, obvestila

10. marca

06.00 07.00 07.01 07.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.45 Heidi, ris.

08.35 Luna Petunija, ris.

08.55 PJ Masks – Pižamarji, ris.

09.15 Pirati iz soseščine, ris.

09.40 Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

10.00 Screechers Wild: Divji obrat, ris.

10.25 Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 19. del 10.55 Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 20. del 11.25 Ljubezen v steklenički, ameriški film 13.55 Količinski popust, ameriški film 15.45 Gorski reševalci, 5. sez., 1. del 16.40 Gorski reševalci, 5. sez., 2. del 17.40 Ljubezen po domače 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Zvezde plešejo 22.05 Prava nota 2, ameriški film 00.10 Downton Abbey, 6. sez., 4. del 01.15 Downton Abbey, 6. sez., 5. del 02.15 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 09:40 2644. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:25 2645. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:55 Na obisku … pri Branetu Gutu 11:55 Jutranji pogovori 1 13:25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 14:40 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Pust, širokih ust 18:40 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:45 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodno zabavno glasbo 21:15 Spoznajmo jih … beremo skupaj 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Videostrani, obvestila

06.00 Info kanal 10.20 Martina in ptičje strašilo: Šola 10.30 Zlatko Zakladko: Gobji princ v mlinu 10.45 Slastna kuhinja: Cvetačna juha s palčkami iz listnatega testa 11.00 Dobro jutro 13.45 Dober dan 14.25 Na lepše 14.50 Ljudje in zemlja 15.45 Prava ideja: Mojca Trnovec, obrtnica leta 2018 16.20 Kjer bom doma (III.)i, avstral. nad.

17.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), kvalifikacije, prenos iz Lillehammerja 18.30 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska odd.

19.00 Čudogozd: Zvezde praznujejo 19.10 Živalska uganka: Paličnjak 19.15 Skrivnostni urad, fin. otr. ser.

19.25 Videotrak 20.00 Svetovni popotnik: Delhi in Agra 21.00 Monstrum, češki film 22.40 Divje življenje, fran. belg. film 00.25 Zora, kratki igrani film 00.45 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 08.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Oddbods, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Heidi, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 52. del 08.15 Amika, 1. sez., 1. del 08.30 Amika, 1. sez., 2. del 08.45 Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 20. del 09.15 Zmorem sama, 1. sez., 41. del 10.15 In prišla je ljubezen, 15. del 11.10 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 4. del 12.05 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 5. del 13.00 Kuharski mojster, 6. sez.

14.00 Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 21. del 14.35 In prišla je ljubezen, 16. del 15.30 Zmorem sama, 1. sez., 42. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 6. del 17.55 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 7. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Reka ljubezni, 4. sez., 9. del 21.00 Gorski zdravnik, 11. sez., 5. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Smrtonosno orožje, 2. sez., 22. del 23.30 Policijska družina, 6. sez., 18. del 00.25 Zalezovalec, 1. sez., 17. del 01.20 Zalezovalec, 1. sez., 18. del 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2645. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija. Primož Čučnik 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Poslanska pisarna, Jože Lenart, poslanec LMŠ v DZ RS 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 22:20 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Primož Čučnik 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Videostrani, obvestila

Torek,

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Polnjeni jajčevci 11.10 Joker, kviz 12.30 Avtomobilnost 13.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, sprint, prenos iz Drammna 15.15 Biatlon - SP: posamična tekma (Ž), prenos iz Östersunda 17.00 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), prenos iz Lillehammerja 18.50 Megabiti energije, dok. odd.

19.15 Videotrak 19.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), prenos iz Lillehammerja 21.30 Prava ideja 22.05 Skrivnost jezera, kopr. nad.

23.10 NaGlas!

23.30 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Oddbods, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Heidi, ris.

Amika, 1. sez., 3. del Amika, 1. sez., 4. del Amika, 1. sez., 5. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 21. del 09.15 Zmorem sama, 1. sez., 42. del 10.15 In prišla je ljubezen, 16. del 11.10 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 6. del 12.05 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 7. del 13.00 Kuharski mojster, 7. sez.

14.00 Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 22. del 14.35 In prišla je ljubezen, 17. del 15.30 Zmorem sama, 1. sez., 43. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 8. del 17.55 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 9. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Reka ljubezni, 4. sez., 10. del 21.00 Gorski zdravnik, 11. sez., 6. del 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.35 Policijska družina, 6. sez., 19. del 00.30 Zalezovalec, 1. sez., 19. del 01.20 Zalezovalec, 1. sez., 20. del 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Poslanska pisarna, Jože Lenart, poslanec LMŠ v DZ RS 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:15 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mura Raba Tour 18:20 Tokrat grem volit, 2. oddaja 18:50 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Miriam Drev 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2646. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Bonton pri telefoniranju 21:00 Dotiki gora, 21:10 Ansambel Spev Po Slakovi poti 2018, 1. del 22:45 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Miriam Drev 22:50 Videospot dneva 22:55 Iz oddaje Dobro jutro 23:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:55 Videostrani, obvestila

Sreda,

06.00 Info kanal 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), prenos iz Soldeua 11.30 Slastna kuhinja: Glazirane piščančje perutničke in jagnječja rebrca z omako iz sira s plemenito plesnijo 11.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), prenos iz Soldeua 12.45 Dobro jutro 15.25 Ambienti 15.55 Biatlon - SP: posamična tekma (M), prenos iz Östersunda 17.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), kvalifikacije, vključitev v prenos iz Trondheima 18.30 Kjer bom doma (III.), avstral. nad.

19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca, glasbeno-izob. ser.

L. Bernsteina 21.00 Moje mnenje 21.55 Vojna in mir, angleška nad.

22.40 Zadnja beseda!

23.20 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Oddbods, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Heidi, ris.

Amika, 1. sez., 6. del Amika, 1. sez., 7. del Amika, 1. sez., 8. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 22. del 09.15 Zmorem sama, 1. sez., 43. del 10.15 In prišla je ljubezen, 17. del 11.10 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 8. del 12.05 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 9. del 13.00 Kuharski mojster, 7. sez.

14.00 Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 23. del 14.35 In prišla je ljubezen, 18. del 15.30 Zmorem sama, 1. sez., 44. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 10. del 17.55 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 11. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Reka ljubezni, 4. sez., 11. del 21.00 Gorski zdravnik, 11. sez., 7. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Gasilci v Chicagu, 4. sez., 15. del 23.30 Policijska družina, 6. sez., 20. del 00.25 Puščica, 4. sez., 1. del 01.20 Puščica, 4. sez., 2. del 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2646. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Bonton pri telefoniranju 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 18:25 Regionalne novice 18:30 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Andrej Hočevar 18:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Skrbimo za zdravje, Skupaj proti raku na dojki 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, 22:05 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Andrej Hočevar 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 3. 2019, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

in vere v prihodnost ter z uÄ?inki hlaLOWE, KEITH: Strah utopij dne vojne, ki je prinesla vnoviÄ?no polarizacijo sveta. V sklepnem delu nazorno prikain svoboda : kako Ĺže psiholoĹĄke travme, ki jih je vojna vtisnila nas je spremenila v ljudi po vsem svetu. druga svetovna MARĂ?AS, JAVIER: vojna Zaljubljenosti

od - Odrasli / 94"19" - Zgodovina 20. stoletja

Britanski zgodovinar, avtor uspeĹĄnice Podivjana celina, v novi veÄ?plastni monografiji Strah in svoboda osvetli vplive in posledice druge svetovne vojne, ki jih ves svet obÄ?uti od njenega zaÄ?etka vse do

od - Odrasli / 821-311.2 - DruĹžbeni romani NajnovejĹĄi roman enega najveÄ?jih ĹĄpanskih pripovednikov, dobitnika ĹĄtevilnih drĹžavnih in mednarodnih literarnih nagrad, skozi prvoosebno pripoved glavne protagonistke Marie mojstrsko osvetli najtemaÄ?nejĹĄe in najsvetlejĹĄe zorne kote zaljubljenosti. Maria se iz vsakdanje rutine zaplete v tragiÄ?en dogodek sreÄ?nega zakonskega para in se nato nesreÄ?no zaljubi v najboljĹĄega prijatelja umorjenega moĹĄkega; pozneje se izkaĹže, da je prav on naroÄ?nik umora, ker je v niÄ? hudega sluteÄ?i soprogi prepoznal ljubezen svojega Ĺživljenja; medtem ko on potrpeĹžljivo Ä?aka, da se vdova

VELENJE ÄŒetrtek, 7. marec 8.00 Pred gasilskim domom v Ĺ aleku, Velunja peÄ? - TuĹĄevo - BevÄ?e, UNI 3-II 10.00 Mestna obÄ?ina Velenje, sejna dvorana MedobÄ?inski otroĹĄki parlament: Ĺ olstvo in ĹĄolski sistem 10.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Trening starĹĄevstva – Agresivno vedenje v druĹžini 13.00 in 18.30 Muzej premogovniĹĄtva Slovenije Tesla underground, kulinariÄ?no podzemno doĹživetje z glasbenogledaliĹĄkim spektaklom 17.00 Hospic, Ĺ aleĹĄka 2d Skupina za podporo ĹžalujoÄ?im odraslim 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Iran – odkrivanje starodavne Perzije, potopisno predavanje Roka Novaka 20.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Klemen Slakonja in Big band RTV Slovenija – koncert je razprodan!

Petek, 8. marec

danaĹĄnjih dni. Ĺ est osrednjih poglavij je razdeljenih na ĹĄtiriindvajset podpoglavij, vsako pa se zaÄ?ne z osebno zgodbo priÄ?evalca; avtor na osnovi psiholoĹĄkih uvidov in poznavanja temeljnih konceptov psihoanalize, eksistencializma in drugih aktualnih miselnih tokov prikaĹže, da zgodovina ni le stvar prelomnih dogodkov in preteklosti, temveÄ? je moÄ?no vpeta v zdajĹĄnjost. V prvih poglavij nam predstavi mehanizme Ä?rno-bele metaforike titanskega spopada med dobrim in zlim, sproĹžilne uÄ?inke univerzalnih mitov, legend in arhetipov, ki se lahko kot nepredvidljivi speÄ?i vulkani aktivirajo tudi v zdajĹĄnjem svetu z drugaÄ?no konstelacijo razmerij in moÄ?i. Nadaljuje z opisom tesnobe eksistencialne praznine, ki je Ĺže v Ä?asu vznesenih praznovanj osvoboditve zajela ĹĄtevilne ljudi, s predstavitvijo

21

PRIREDITVE

7. marca 2019

izvije iz jeklenega primeĹža Ĺžalovanja in postane dovzetna za njegovo pribliĹževanje, se zaplete v neobvezno seksualno razmerje z Mario; zgodba se zaplete, ko Maria, pritajena v njegovi spalnici, sliĹĄi ljubimÄ?ev pogovor z njegovim sostorilcem ‌ bo storilca prijavila ali se bo uklonila vzviĹĄenemu imperativu ljubezni in pustila omadeĹževanemu paru prosto pot? đ&#x;”˛

Andreja AĹžber

6.00 Avtobusna postaja Velenje PD Velenje: Petrinje - Socerb Tinjan, Gorenje 18.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga 18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana PohujĹĄanje v dolini ĹĄentflorjanski, drama v izvedbi KD Avgust Hribar DoliÄ? (Mladi forum SD Ĺ aleĹĄke doline ob dnevu Ĺžena) – obvezen dvig brezplaÄ?nih vstopnic!

18.00 Kino Velenje, mala dvorana VpraĹĄanje identitete, igranodokumentarni film ob dnevu Ĺžena – obvezen dvig brezplaÄ?nih vstopnic !

19.00 DrsaliĹĄÄ?e Velenje Finale HKV Hokejske lige 2018/2019 19.00 Glasbena ĹĄola FKK Velenje, Velika dvorana Nad gladino, veÄ?er 3. U UmetniĹĄke gimnazije Velenje (razstava likovnih del in koncert) 20.00 RdeÄ?a dvorana Abba & Queen Tribute bands, tradicionalni koncert ob dnevu Ĺžena

Sobota, 9. marec 7.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica

Festival Velenje del bolgarske prestolnice kulture Festival Velenje se je uspel splesnim projektom Hrepenenje, ki nastaja v koprodukciji z institucijo Atom Theater iz Bolgarije, uvrstiti v program Evropske prestolnice kulture 2019 v bolgarskem mestu Plovdiv. To bo tudi najveÄ?ja produkcija Festivala Velenje v letoĹĄnjem letu. Bodo pa danes na svojem odru gostili mednarodno plesno predstavo ÄŒarobna gora, kjer so sodelovali kot koproducenti. đ&#x;”˛

V Mestno galerijo prihaja Irena GuÄ?ek Ĺ oĹĄtanj - V torek, 12. marca, ob 19. uri, bodo v Mestni galeriji v Ĺ oĹĄtanju odprli pregledno razstavo slikarke Irene GuÄ?ek z naslovom 30 let. Irena GuÄ?ek je Ä?lanica DruĹĄtva Ĺ aleĹĄkih likovnikov. Za svoja dela je prejela lepo ĹĄtevilo diplom in priznanj, Ĺ oĹĄtanjÄ?anom pa se ne predstavlja prviÄ?. đ&#x;”˛

Pozdrav pomladi ObmoÄ?na izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti Velenje bo tudi letos organizirala obmoÄ?no revijo pevskih zborov Pozdrav pomladi. Letos je nanjo prijavljenih 21 pevskih zborov tukajĹĄnjih osnovnih ĹĄol in Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega. Pripravili bodo ĹĄtiri predstavitve, in sicer v torek, 12. marca, in v Ä?etrtek, 14. marca, v Domu kulture Velenje, obakrat ob 17. in ob 18.30. đ&#x;”˛

mz

Pohod z rdeÄ?imi baloni Velenje, 9. marec – To soboto ob 11. uri bo izpred KnjiĹžnice Velenje krenila skupina pohodnikov z rdeÄ?imi baloni – simboli ljubezni in upanja. Gre za prvo obeleĹžitev mednarodnega dne redkih bolezni v Velenju. S pohodom bodo opozorili na stigme, ki jih nosijo osebe s posebnimi potrebami in jim izrazili podporo. Na pohod z rdeÄ?imi baloni ste vabljeni tudi vi. đ&#x;”˛

tf

8.00 Avtobusna postaja Velenje, PD: Velenje, ÄŒrepiÄ?, Lepi Ä?eveljc-I 8.00 Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem 9.00 Ĺ ivalnica za otroke, Farmin Ĺ ivamo mehko Ĺžogo 9.30 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Jaz na poti do manj odpadkov, predavanje Jane MiklavÄ?iÄ?

10.00 Vila Bianca 4. poroÄ?ni sejem Okusita ÂťDaÂŤ 10.00 PloĹĄÄ?ad pred Centrom Nova Razvajaj se v mestu, modna revija 10.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Zvezdica Zaspanka, plesna predstava po motivih Franeta MilÄ?inskega – JeĹžka v izvedbi Instituta za umetniÄ?ku igru Beograd in Festivala Velenje 11.00 KnjiĹžnica Velenje Mednarodni pohod po mestnih ulicah z rdeÄ?imi baloni ob mednarodnem dnevu redkih bolezni 21.00 Klub eMCe plac Eruption, Iamdisease, Agan, koncert

Nedelja, 10. marec 9.00

Avtobusna postaja Velenje Izlet Ĺžena, mater, deklet in muÄ?enikov, PD Velenje 15.30 Mestni stadion Tekma 1. SNL, 22. krog – NK Rudar Velenje : NK Mura 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Norci, satira v izvedbi KoroĹĄkega deĹželnega teatra Slovenj Gradec

Ponedeljek, 11. marec 8.00 Restavracija Pod Jakcem Krvodajalska akcija 16.00 Ĺ C Velenje, MIC Velenje Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline, predstavitev raziskovalnih nalog 17.00 Vila Bianca Odprtje razstave likovnih del dijakov UmetniĹĄke gimnazije likovne smeri Gimnazije Velenje

Torek, 12. marec 7.00 Restavracija Pod Jakcem Krvodajalska akcija 10.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Kako naj svojemu otroku postavljamo meje?, pogovorna delavnica 16.00 Ĺ C Velenje, MIC Velenje Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline, predstavitev raziskovalnih nalog 16.30 in 19.00 Dom kulture Velenje, velika

Demenca ni le bolezen starejĹĄih Velenje – V torek, 12. marca, bo ob 19.19 v Mestni knjiĹžnici Velenje sreÄ?anje Alzheimer Cafeja. Organizira ga DEOS Center starejĹĄih Zimzelen v sodelovanju s SpominÄ?ico, slovenskim zdruĹženjem za pomoÄ? pri demenci.

SreÄ?anje, druĹženje je namenjeno svojcem oseb z demenco. Na njem v sproĹĄÄ?enem vzduĹĄju pridobivajo informacije o poteku

VPRAĹ ANJE IDENTITETE Il dilemma dell’identitĂ Igrano-dokumentarni, zgodovinski film, 78 minut (Italija) ReĹžija: Sabrina Morena Igrajo: Ariella Reggio, LuÄ?ka PoÄ?kaj, Giustina Testa, Elena Husu, Marzia Postogna Petek, 8. 3., ob 18.00 – mala dvor.

Ob mednarodnem dnevu Ĺžensk prost vstop!

MARIA CALLAS Glasbeno dokumentarni film, 113 minut (Francija) ReŞija: Tom Volf Igrajo: Fanny Ardant, Maria Callas, Aristotle Onassis Petek, 8. 3., ob 20.00 – mala dvor.

Sobota, 9. 3., ob 17.30 – mala dvor.

STOTNICA MARVEL Captain Marvel, akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 128 minut (ZDA)

17.00

17.00

19.00

19.19

dvorana Pozdrav pomladi 2019, obmoÄ?na revija otroĹĄkih in mladinskih pevskih zborov Ĺ aleĹĄke doline Vila RoĹžle Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starĹĄe: PtiÄ?ki se Ĺženijo KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku RdeÄ?a dvorana ÄŒetrtfinale Pokala Slovenije – RK Gorenje Velenje : RD Koper 2013 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Alzheimer cafe: Demenca ni le bolezen starejĹĄih ljudi, predavanje Maje TroĹĄt

Sreda, 13. marec 7.00 Restavracija Pod Jakcem Krvodajalska akcija 7.00 avtobusna postaja Velenje BistriĹĄki jarek, PD Velenje 9.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Iz zimskega spanja v aktivno pomlad, pogovorna delavnica 10.00 Vila Bianca ÄŒas je za ukrepe! Od ciljev do ukrepov regijske celostne prometne strategije, delavnica 10.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica MoÄ? branja: bralni klub za odrasle 10.30 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba MalÄ?kova zakladnica, predavanja o otrokovem razvoju in druĹženje za mamice 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana 60 let Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje, slovesnost 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Jaz in ti, drugi in mi: resniÄ?nostni pogovor AleĹĄa ÄŒrniÄ?a z Janezom JanĹĄo, Janezom JanĹĄo in Janezom JanĹĄo

Ĺ OĹ TANJ

Torek, 12. marec 16.30 Dom krajanov TopolĹĄica Gregorjeve delavnice v domu krajanov 18.00 Dom krajanov TopolĹĄica Gregorjevo – spust GregorÄ?ka 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Kolumbija 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Likovna razstava - 30 let ustvarjanja – Irena GuÄ?ek

Sreda, 13. marec 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Komedija NajlepĹĄe, najboljĹĄe in najbolj sleÄ?ene

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 7. marec 19.30 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Koncert Valovi Dalmacije ob dnevu Ĺžena, klapa Kampanel in MePZ Ĺ martno ob Paki

Nedelja, 10. marec 17.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Komedija Diagnoza: Fotr! – KD Gornji Grad, (predstava za Ä?lanice GZ Ĺ aleĹĄke doline v poÄ?astitev dneva Ĺžena in materinskega dneva)

Ponedeljek, 11. marec 18.00

19.00

KnjiŞnica Šmartno ob Paki Ta vesela urica Hiťa mladih – sejna soba Svetniťka pisarna SD

Torek, 12. marec 18.30 KnjiŞnica Šmartno ob Paki Šmartnice – medgeneracijska pogovorna skupina

Sreda, 13. marec 18.00 HiĹĄa mladih – sejna soba TeÄ?aj pletenja in kvaÄ?kanja

Lunine mene

ÄŒetrtek, 7. marec 9.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim in piĹĄem slovensko, delavnica osnov slovenskega jezika za priseljence 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic

Sobota, 9. marec X Kras Planinski izlet Cerje (343m) – Trstelj (643 m)

14. marca, ob 11:27, prvi krajec

CITY CENTER Celje bolezni, predvidenih in nepredvidenih teĹžavah. Alzheimer Cafeji prispevajo k destigmatizaciji bolezni in socialni vkljuÄ?enosti tako svojcev kot oseb z demenco.

Gostja sreÄ?anja v Mestni knjiĹžnici Velenje bo tokrat doc. dr. Maja TroĹĄt, dr. med., spec. nevr., zaposlena na NevroloĹĄki kliniki UKC Ljubljana. Spregovorila bo o tem, da demenca ni le bolezen starejĹĄih ljudi.

ReŞija: Anna Boden, Ryan Flick Igrajo: Brie Larson, Jude Law, Samuel L. Jackson, Ben Mendelsohn, Annette Bening, Djimon Hounsou, Lee Pace Sobota, 9. 3., ob 21.15 Nedelja, 10. 3., ob 18.00 – 3D Ponedeljek, 11. 3., ob 17.30

KORGI: KRALJEVSKI KUĹ˝A Z VELIKIM SRCEM The Queen's Corgi, animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 92 minut (Belgija) ReĹžija: Ben Stassen Glasovi: UroĹĄ Bitenc Sobota, 9. 3., ob 17.00 Nedelja, 10. 3., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

đ&#x;”˛

mkp

• Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Petek, 8.3. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 10.3. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Petelinje in pavje • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 31.3.2019 na osrednjem prostoru – Muca Copatarica v izvedbi GledaliĹĄÄ?a Labirint • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Igrajo: Emily Blunt, Meryl Streep, Colin Firth, Emily Mortimer, Angela Lansbury Sobota, 9. 3., ob 18.45

Pripovedovalec: Jure Longyka Nedelja, 10. 3., ob 17.00 – mala dvorana

IGRAM, SEM

MOĹ˝ IZ OZADJA

Drama, 105 minut (Slovenija, Bosna in Hercegovina) ReĹžija: Miroslav Mandić Igrajo: Luna Zimić Mijović, Gregor Zorc, Goran Bogdan, Lana Barić, Mojca Funkl, Amar ÄŒustović, Sabrina Noack, Dario Varga, PrimoĹž Bezjak, Olga Pakalović, Senad BaĹĄić, Nina Vodopivec Sobota, 9. 3., ob 20.00 – mala dvorana Nedelja, 10. 3., ob 19.00 – mala dvorana

Vice, biografska komiÄ?na drama, 132 minut (ZDA) ReĹžija: Adam McKay Igrajo: Christian Bale, Amy Adams, Steve Carell Nedelja, 10. 3., ob 20.30

MARY POPPINS SE VRAÄŒA

PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV

Mary Poppins Returns, druĹžinski domiĹĄljijski muzikal, 130 minut (ZDA) ReĹžija: Rob Marshall

Dokumentarni film, 54 minut (Slovenija) ReĹžija, scenarij, montaĹža, fotografija: Matej VraniÄ?

KAFARNAUM CapharnaĂźm, drama, 126 minut (Libanon, Francija) ReĹžija: Nadine Labaki Igrajo: Nadine Labaki, Zain Alrafeea, Yordanos Shifera, Boluwatife Treasure Bankole Ponedeljek, 11. 3., ob 20.00 filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš ­čas, 7. 3. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka »Optika Paka«

Optika Paka, d. o. o.

7. marca 2019

RADIO VELENJE

Rudarska 1, Velenje (Hotel Paka – pri vhodu v kino­dvorano) Tel.: 03/ 588 50 91 GSM: 031 494 700 Delovni čas: Pon. – pet.: 09.00 – 18.00 Sob.: 09.00 – 12.00 Zdravniški nasveti, gost: Zdenko Kikec, dr. med., specialist interne medicine iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: bolezen rak

Tovarniška prodaja očal: • •

priznanih blagovnih znamk visokokakovostna dioptrijska stekla (Essilor Francija)

Za vse izdelke velja: • •

1-letna garancija certifikat o poreklu

Imamo koncesijo ZZZS, zato sprejemamo naročilnice in recepte!

Brezplačen pregled –

ČETRTEK, 7. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 8. marca

določitev dioptrije za Vaša očala in kontaktne leče Prijazno vabljeni!

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 9. marca

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 18. marca 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Optika Paka«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 €).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

Facebook z vsemi topovi nad prodajalce lažnih profilov so Amazon, LinkedIn, Twitter, Apple in Google. Pri tem je zanimivo to, da so nepridipravi registrirani kot podjetja, ki proizvajajo elektronske pripomočke, in proizvajalci strojne opreme kot ponudniki spletnega oglaševanja in programske opreme. Facebook želi z omenjeno tožbo seveda tovrstna podjetja prisiliti, da končajo sporno prakso in druga

NAJVEČJA IZBIRA SEMENSKEGA KROMPIRJA! PREKOPALNIK

SEMENA VRTNIN, CVETLIC IN ZALIŠČ

že od 0,60 €

VTB 370 VILLAGER - 229,99 € VTB 852 VILLAGER - 519,99 €

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 11. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 13. marca

SADIKE PETERŠILJ, SOLATA, ŠPARGLJI, JAGODE...

Z VAMI IN ZA VAS!

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 25. februarja do 3. marca koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 25. februarja do 3. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

podjetja od tega odvrniti, saj od tega nihče od nas nima nobene koristi.

Pri tem velja še omeniti, da priljubljeno družbeno omrežje Facebook za boj proti lažnim uporabniškim profilom uporabljala tudi namenski algoritem, ki je zmožen prepoznati lažen profil, ki posnema resnično osebo.

V kolikor facebookov algoritem vaš uporabniški račun prepozna kot lažnega, boste morali Facebooku dostaviti dokumente, s katerimi mu boste dokazali svojo pristnost. Če pa boste tovrstni način preverjanja odklonili, bo Facebook vaš račun seveda onemogočil.

NEDELJA, 10. marca

TOREK, 12. marca

ELITA IN SUPERELITA!

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Priljubljeno družbeno omrežje Facebook nenehno išče nove načine, kako razveseliti svoje uporabnike, saj njihovo število predvsem med mladimi hitro upada. Eden od razlogov za to so nedvomno lažni uporabniški profili, ki jih uporabniki pogosto uporabljajo za provokacijo drugih uporabnikov, žaljenje ali ustrahovanje. Podjetja pa lažne profile uporabljajo z namenom lažnega povečevanja priljubljenosti njihovih izdelkov, kar pa seveda ni po godu ne podjetju Facebook ne uporabnikom, saj so ti s tem zavedeni in se odločajo za nakup nekakovostnih izdelkov.

Ker kljub številnim pozivom podjetja še naprej tržijo lažne uporabniške profile, so pri podjetju Facebook sprejeli odločitev, da jih bodo pripeljali pred sodno vejo oblasti. Vodstvo priljubljenega družbenega omrežja je namreč pred kratkim na ameriško zvezno sodišče vložilo tožbo zoper štiri podjetja in tri posameznike, ki se nahajajo na Kitajskem. Tu gre za relativno velika in uspešna podjetja, ki ne zgolj prodajajo lažne uporabniške račune, ampak tudi lažne všečke in lažne sledilce.

Pri tem velja omeniti, da omenjena kitajska podjetja ne tržijo lažnih profilov zgolj na družbenem omrežju Facebook, ampak tudi za druga omrežja, kot

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 25. februarja do 3. marca (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 25. februarja do 3. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 3. 2019, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

mali OGLASI NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http:// www.zau.si

PRIDELKI JABOLÄŒNIK, iz neĹĄkropljenih, starih sort jabolk, prodam. Gsm: 031 774 520.

VINO, domaÄ? kraĹĄki teran in otroĹĄko kolo, prodam. Cena ugodna.

Gsm: 070 250 817.

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KOLE ZA FIĹ˝OL, ÂťuĹĄpiÄ?eneÂŤ, velikosti 3,5 m z dostavo 1,50 â‚Ź/kom, prodam.

Gsm: 070 505 626.

HLEVSKI GNOJ, uleĹžan, listnat in silaĹžne bale, prodam. Gsm: 041 942 898.

BUKOVA in meĹĄana drva, prodam.

Gsm: 031 389 780.

NEMĹ KI VARILNI APARAT na Ĺžico, prodam. Ne potrebuje jeklenke za CO2.

Gsm: 051 626 788.

GUGALNICO, jekleno ogrodje, lesena klop, prodam. Gsm: 051 626 788. Ĺ KROPILNICO na elektriko, kocke sena, okrogle bale, domaÄ?e vino in Ĺžganje, prodam. Gsm: 051 388 874.

Ĺ˝IVALI NESNICE, rjave, grahaste, Ä?rne in peteline, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 10. 3. 2019, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Za veÄ?je koliÄ?ine se lahko naroÄ?ite.

KRAVO, Simentalko, brejo drugiÄ?, 6 mesecev, prodam. Tel. 03 589 32 79.

TELIÄŒKO za zakol ali nadaljnjo rejo, staro 2 meseca, hranjena mleko-seno, teĹžko 130 kg, prodam. Cena 430 â‚Ź. Gsm: 031 727 606.

NEPREMIÄŒNINE Oddam opremljeno sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. Gsm: 031 747 520

DEĹ˝URSTVA ZD VELENJE ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i.

Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na 8995478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je

POROKE

• AljaŞ Rok, Velenje, Efenkova cesta 40 in Banić Ivjana, Velenje, Efenkova cesta 40

SMRTI

• Kodrun Ladislav, roj. 1946, Šoťtanj, Zavodnje 52 • Ban JoŞef, roj. 1943, Šoťtanj, Cesta heroja Gaťperja 6 • Špoljar Ivan, roj. 1936, Velenje, Pod-

- dan Ĺžena se praznuje 8. marca v spomin na velike Ĺženske demonstracije leta 1909 v ZDA, ko so demonstrantke zahtevale sploĹĄno volilno pravico; kot dan mednarodne solidarnosti Ĺžensk v boju za politiÄ?no in ekonomsko enakopravnost je bil sprejet na predlog Klare Zetkin na 2. mednarodni konferenci socialistk v Kobenhavnu avgusta leta 1910; - 8. marca 1977 je bil v Velenju prvi mednarodni pouliÄ?ni tek Ĺžena, ki pa ga v Velenju Ĺže dolgo ni veÄ?; - v Ĺ entilju pri Velenju so 8. marca 1983 za Ĺženske organizirali prvi Âťbeli tek na smuÄ?ehÂŤ, ki pa ga v Ĺ entilju Ĺže dolgo ni veÄ?; - 9. marca 1940 se je v Mariboru rodil Janez Basle, ki je bil od leta 1982 do leta 1986 velenjski

organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťPicadilly objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 21. februarja 2019 so:

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 9. 3. do 10. 3. 2019, Para Kamcheva, dr. dent. med.

VET. POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

od 8. 3. do 14. 3.

kraj pri Velenju 5D • Dobnik Cecilija, roj.1928, Šoťtanj, Lokovica 146 • Permanťek Milan, roj. 1938, Velenje, Šercerjeva cesta 9 • Koren Marija, Majda, roj. 1932, Šo ťtanj. Florjan 142 • Mazej Ana, roj. 1933, Šoťtanj, Topolťica, Topolťica 25A • PodrŞavnik Ingrid, roj. 1972, Velenje, Goriťka cesta 46 A • Juvan Katarina, roj. 1926, Šoťtanj, Zavodnje 56

Ĺžupan; umrl je 30. maja 2015; - 10. marca 1978 je zaÄ?ela v Ĺ oĹĄtanju obratovati nova avtomatska telefonska centrala s 400 prikljuÄ?ki; - 10. marca 1981 je ĹĄaleĹĄki alpinist IvÄ? Kotnik kot Ä?lan jugoslovanske alpinistiÄ?ne odprave odpotoval v Himalajo; cilj odprave je bil Ä?etrti najviĹĄji vrh sveta, 8501 meter visoki Lhotse; - 10. marca 1986 so v velenjskem Veplasu uvedli ukrep druĹžbenega varstva, predsednik kolegijskega poslovodnega odbora pa je postal Franc Vedenik, ki je ĹĄe danes tesno povezan z Veplasom; - 10. marca 2001 so na AĹĄkerÄ?evi cesti v Ĺ oĹĄtanju odprli prostore nove poĹĄte; - 10. marca 2006 so v Galeriji Velenje in v Narodni galeriji v Ljubljani odprli razstavo del kiparja Ivana Napotnika iz Ĺ oĹĄtanja; v Galeriji Velenje so predstavili 70 del iz javnih zbirk kiparja Ivana Napotnika, v Narodni galeriji v Ljubljani pa 63 del iz zasebnih zbirk; - 10. marca 2015 je umrl strokovnjak za zgodovino slovenskega

•

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: Ĺ OĹ TANJ, CENTER, 82 m2, dupleks, adaptirano l. 2006, 1/1 nad., ER: EI ni potrebna. Cena: 66.000 â‚Ź.

Irena Perko, Stanetova 3, 3320 Velenje • MatjaŞ Krajnc, Partizanska pot 3 a, 3325 Šoťtanj • Anica Bevc, Podgorje 20, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poťti.

Geslo kriŞanke: DAN ŽENA.

Anton Seher (Foto Arhiv Muzeja Velenje) in velenjskega premogovniĹĄtva rudarski inĹženir Anton Seher, ki je napisal dve obseĹžni knjigi o Zgodovini Premogovnika Velenje; rojen je bil 17. januarja 1918 v Borovljah na avstrijskem KoroĹĄkem; - 12. marca 1989 so v Velenju organizirali 34. balkansko prvenstvo v krosu; - 12. marca 1981 je bila rojena velenjska teniĹĄka igralka Katarina Srebotnik, ki je s svojimi ĹĄportnimi uspehi odliÄ?en ambasador Velenja in Slovenije po vsem svetu;

- 13. marca 1925 je bil v Ĺ oĹĄtanju rojen Viktor Kojc, ki je ĹĄele po smrti (umrl je 2. avgusta 2000) postal Ä?astni obÄ?an mesta Ĺ oĹĄtanj, ki mu je v Ĺživljenju pomenil skorajda vse; - marca 1943 so tudi v parku pri Velenjskem gradu uredili gaj junakov kot simbolno pokopaliĹĄÄ?e z lesenimi pomniki za tiste VelenjÄ?ane, ki so padli v nemĹĄki vojski ali na Spodnjem Ĺ tajerskem v boju s partizani; - od marca leta 1942 je bilo za prebivalce Spodnje Ĺ tajerske Ä?lanstvo v Ĺ tajerski domovinski zvezi povezano s podelitvijo nemĹĄkega drĹžavljanstva, ki ga je okupator, ki je vse povprek krĹĄil mednarodno vojno pravo, podelil Ä?lanom te zveze; dokonÄ?ni Ä?lani so postali dokonÄ?ni nemĹĄki drĹžavljani, zaÄ?asni Ä?lani pa drĹžavljani na preklic; - 14. marca 1987 so v velenjskem kulturnem domu odprli prostore Stiskarne, ki pa Ĺže dolgo ne deluje veÄ?. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Okrepite imunski sistem na naraven naÄ?in. ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;

Ä?aji in tinkture brezglutenski izdelki in moke naravna kozmetika

064 226 966 Najdete nas tudi preko facebooka.

Komunalno podjetje Velenje

Prodaja, stanovanje, 4-sobno: VELENJE, 97,1 m2, zgrajeno l.

1963, 1/4 nad., ER: EI v izd.

Cena: 100.000 â‚Ź.

radio velenje com

• • • • •

DeĹžurna

080 80 34

Ĺ TEVILKA

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

107,8 MHz

w w w. k p - v e l e n j e . s i

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaťih Şeljah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

ZAHVALA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

7. marca 2019

Zapustil nas je dragi oÄ?e, dedi in tast

IVAN Ĺ POLJAR

V SPOMIN

Podkraj pri Velenju 5/d, Velenje

18. 5. 1936 – 23. 2. 2019

JOŽE – PEPI POLAK

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, KS Podkraj pri Velenju in Prazen dom je in prijateljem za izreÄ?eno soĹžalje in sveÄ?e. Posebna zahvala Premogovniku dvoriĹĄÄ?e, Velenje, rudarski godbi in Ä?astni straĹži, praporĹĄÄ?akom, govorniku Dragu naĹĄe oko zaman te iĹĄÄ?e, Kolarju. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni sluĹžbi Komunale in gospodu solza, Ĺžalost in boleÄ?ina Ĺžupniku iz ĹžupniĹĄÄ?a Staro Velenje za opravljen cerkveni obred in sveto te zbudila ni. maĹĄo ter vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.

Ostala je praznina, ki hudo boli.

Ĺ˝alujoÄ?i sin Ivan z Romano in hÄ?erka Ivica z MiĹĄelom ter vnuki Nika, Antea in Vito

2. 3. 1928 – 3. 3. 2011

Kogar imamo radi, nikoli ne umre, le zelo zelo daleÄ? je.

ÄŒas beĹži, a ti si vedno z nami, v naĹĄih srcih.

PogreĹĄamo te ‌ Ĺ˝ena Ĺ tefka in hÄ?i Mojca z druĹžino

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 3. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 24

Toliko jih ĹĄe ni bilo Blizu 7.000 ljudi si je ogledalo sobotni karneval Pusta Ĺ oĹĄtanjskega Ĺ oĹĄtanj, 2. marca – RazpoloĹženje je bilo izjemno, organizacija dobra, potek dinamiÄ?en, sprejem obiskovalcev in mask v mestu pa topel. Tako bi lahko z enim stavkom opisali pustni karneval, ki je v Ĺ oĹĄtanju v soboto potekal 66. zapored in v mesto pritegnil blizu 7.000 ljudi, kar je najveÄ? doslej.

Organizatorji Pusta Ĺ oĹĄtanjskega – TuristiÄ?no olepĹĄevalno druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj – so bili posebej poÄ?aĹĄÄ?eni, da so lahko gostili predsednika FECC (Evropsko zdruĹženje karnevalskih mest) Ĺ veda Larsa Algella. ÂťPohvalil nas je

in obljubil, da ĹĄe pride,ÂŤ je povedal predsednik druĹĄtva Peter Radoja.

Pred karnevalom je za vse predstavnike Ĺžupan, oziroma vrĹĄilec dolĹžnosti Ĺžupana Darko Menih (oblast je do pepelniÄ?ne srede, ko so ga pokopali, prepustil Pustu Ĺ oĹĄtanjskemu), v Vili Mayer pripravil sprejem, na katerem so si ogledali tudi razstavljena dela bienalnega nateÄ?aja otroĹĄkih pustnih izdelkov.

Po karnevalu je bila v Ĺ portni dvorani maĹĄkarada. Tokrat na njej ni bilo toliko mask, kot jih je sicer, a so bile te zelo lepe in

originalne. Za najboljĹĄo se je izkazala skupina iz Skornega, ki je predstavljala kegljiĹĄÄ?e.

Za Pust Ĺ oĹĄtanjski pa ĹĄe ni konec karnevalskih aktivnosti. V soboto se bodo predstavili na Dobovi, kjer se zakljuÄ?uje zimsko obdobje karnevalov, za tem pa jih Ä?akajo gostovanja na poletnih karnevalih. Odkar so Ä?lani mednarodnega zdruĹženja, so namreÄ? dolĹžni sodelovati (vsaj) v tistih mestih, ki gostujejo pri njih. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

Pregnali so zimo Na pustni torek je v Velenju zarajalo ĹĄem, da je bilo veselje Tina Felicijan

Velenje, 5. marec – Glede na to, koliko dni so kurenti letos zvonili in koliko maĹĄkar se je zbralo na veselem rajanju, ni Ä?udno, da jih je na Titovem trgu priÄ?akalo Ĺže prav spomladansko sonce. Zima tam v hribih sicer ĹĄe miga, a pustna druĹĄÄ?ina raÄ?una na to, da je vsaj v dolino ne bo veÄ?.

Velike, male in ĹĄe manjĹĄe pustne ĹĄeme so se tokrat v velikem ĹĄtevilu zbrale na Titovem trgu, kjer so se ogrele v ritmu bobnov in zvoncev. Na Ä?elo glasne in pisane pustne povorke, ki se je napotila proti RdeÄ?i dvorani, so namreÄ? stopili tolkalci velensjke glasbene ĹĄole in velenjski kurenti.

Z vseh smeri so se jim pridruĹževale maske Ĺživali, super junakov, filmskih likov, pravljiÄ?nih bitij in razno raznih oseb, stvari, celo pojmov, ki so se v RdeÄ?i dvorani posladkale s krofi in okrepÄ?ale s Ä?ajem in direndaj se je zaÄ?el.

ZmajÄ?ek sem, levÄ?ek tja, policaj levo, dobra vila desno, kos torte gor, roj pikapolonic dol.

Ponovno so pritegnile skupinske maske, s katerimi so se druĹžine in prijatelji nadvse zabavali.

Veliko je bilo simpatiÄ?nih pliĹĄastih kostumov v majhnih in velikih izvedbah. Nekaj je bilo tudi

posebno domiselno roÄ?no izdelanih kostumov in mask. Nekatere ĹĄeme so dobile kak zaÄ?uden pogled, a so prevladovale tiste, ki so dobivale obÄ?udujoÄ?e, saj so izkazale polno mero domiĹĄljije in ustvarjalne iznajdljivosti.

Pustovanje je za marsikoga bila priloĹžnost, da vsaj za kratek Ä?as postane kdorkoli ali karkoli hoÄ?e, pobegne v svet domiĹĄljije, se sprosti in zabava. Pust je sicer Ĺže pokopan, to veselo vzduĹĄje pa le naj ĹĄe traja. Saj je vendar poml đ&#x;”˛ ad!

Takole pa so pustovali v Velenju pred 60 leti, takrat so domaÄ?ini tudi tu pripravljali karneval, ki je kasneje Ĺžal utonil v pozabo.

Posnetek nam je posodil Janez OsetiÄ?.