10 2020

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 3. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek bo (5/17 °C) rahel deĹž, v soboto (1/11 °C) preteĹžno oblaÄ?no, v nedeljo (-1/9 °C) sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 12. marca 2020â€

ĹĄtevilka 10 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Koronavirus ante portas Mira ZakoĹĄek

Virus je pred vrati, nevarnost pa precej veÄ?ja, kot si Ĺželimo priznati. Tisti, ki so se Ĺže okuĹžili in tisti, ki prestajajo dramo, kakrĹĄno si lahko predstavljamo le v Dantejevem peklu, bi nam to morda lahko povedali, nas opozorili in streznili. Vendar na takĹĄen naÄ?in ne ustvarjamo dodatne panike, a tudi ni potrebe, da smo do te bolezni podcenjujoÄ?i, nekritiÄ?ni. Pred nami vsemi in zdravstvenimi delavci ĹĄe posebej, je problem, s kakrĹĄnim se v povojnem obdobju ĹĄe nismo sreÄ?ali in samo upamo lahko, da bodo ukrepi drĹžave in drugih drĹžav dovolj uspeĹĄno zajezili nevidne sovraĹžne jezdece, ki ne napadajo le nas, naĹĄ naÄ?in Ĺživljenja, ampak preizkuĹĄajo tudi celotni svetovni zdravstveni sistem, ki pa je pri nas v zadnjih letih precej oslabel od ĹĄtevilnih poskusov njegove razgradnje.

Debata je prekinjena Velenje – Mladi parlamentarci so se minuli Ä?etrtek sreÄ?ali na MedobÄ?inskem otroĹĄkem parlamentu in izvolili osem predstavnikov za regijsko sreÄ?anje, napovedano za danes.

Zaradi ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja koronavirusa pa je

tako regijska kot nacionalna razprava mladih parlamentarcev odpovedana. Kdaj se bodo sestali v vili RoĹžle in nato v slovenskem parlamentu, bo Zveza prijateljev mladine Slovenije ĹĄe đ&#x;”˛ tf sporoÄ?ila.â€

MarÄ?evsko razvajanje

ÂťBorimo se neprekinjeno, dan in noÄ?,ÂŤ je v javnem pismu zapisal Daniele Macchini, zdravnik iz Bergama, ki dela v ĹžariĹĄÄ?u koronavirusa v Italiji in svari ljudi, da naj Ĺže nehajo govoriti, da gre le za malce hujĹĄo gripo. ÂťStanje je dobesedno eksplodiralo. Terapij in zdravil za ta virus praktiÄ?no ni. Potek bolezni je odvisen predvsem od naĹĄega organizma. Mi lahko bolnika samo podpiramo, ko sam ne zmore veÄ?. V glavnem pa upamo, da bo njegovo telo samo izkoreninilo virus – to morate vedeti.ÂŤ

đ&#x;”˛

Tudi maturantski ples za zdaj odpovedan

tf

Dodatni preventivni ukrepi v Gorenju Prepovedali so vsa nenujna sluĹžbena potovanja, delavci pa morajo uresniÄ?evati sprejete ukrepe, nad Ä?emer bdi poseben odbor – Ob vstopu vsakemu izmerijo vroÄ?ino – Poseben reĹžim tudi v jedilnici Mira ZakoĹĄek

Da bi kar se da zaĹĄÄ?itili zdravje zaposlenih in hkrati prepreÄ?ili motnje v proizvodnji in poslovanju, ki bi jih pojav korona virusa v tako velikem podjetju zagotovo povzroÄ?il, so v skupini Hisense Europe in s tem tudi v Gorenju sprejeli dodatne ukrepe za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja koronavirusa. Ĺ˝e od januarja so prepovedana vsa sluĹžbe-

Ob tem bo zelo prav, da primerno ustavimo namiĹĄljene veliÄ?ine, ki niso drugega, kot puhoglavi posamezniki, ki kvasijo neumnosti na druĹžabnih omreĹžjih, mimo vseh pravil in zahtev vdirajo v zdravstvene ustanove in neodgovorno v javnosti ĹĄirijo nepremiĹĄljene izjave in predvsem svoj ego.

Vse te besede nam morda pomenijo malo, a le do takrat, ko smrt ne pride v naĹĄo bliĹžino. Bodimo prepriÄ?ani, blizu je. Zato se obnaĹĄajmo odgovorno in upoĹĄtevajmo priporoÄ?ila drĹžave, zdravnikov, medicincev (morebitna karantena je res najmanj kar nas lahko doleti). Da se ne bomo jutri spraĹĄevali o krivdi, zamujenih priloĹžnostih in otoĹžno obiskovali prerane grobove naĹĄih bliĹžnjih.

Velenje – VelenjÄ?anke so se tudi letos veselile rdeÄ?ih nageljnov, ki so jih v imenu obÄ?ine delili nogometaĹĄi NK Rudar. Vse do konca marca pa se bodo lahko razvajale tudi same. Ĺ tevilni obrtniki in trgovci so namreÄ? pripravili mamljive akcije, popuste in darilca ob nakupih. Ĺ irjenje koronavirusa pa je ĹĄe en razlog za obisk manjĹĄih lokalov namesto velikih nakupovalnih centrov in za sprehod po srediĹĄÄ?u mesta namesto po zaprtih prostorih. đ&#x;”˛

Ko zdravniki in sestre sedaj stojijo v prvi vrsti, sami v nelagodju zaradi premalo znane bolezni, strahu zaradi svoje odgovornosti za druga in tudi za svoja Ĺživljenja, je prav, da jim z naĹĄim odgovornim ravnanjem omogoÄ?imo, da bodo kar najbolj uspeĹĄno opravljali svoje delo.

na potovanja na Kitajsko ali iz nje, prav tako so pred dvema tednoma, ko se je koronavirus zaÄ?el ĹĄiriti po Evropi, prepovedali vsa druga nenujna sluĹžbena potovanja. ÄŒe bi zaradi njihove odpovedi lahko priĹĄlo do veÄ?je gospodarske ĹĄkode, jih mora odobriti vodstvo podjetja, pri tem se morajo sodelavci, ki potujejo, strogo drĹžati navodil podjetja v zvezi s samozaĹĄÄ?itnim ravnanjem.

V skupini Hisense so ustanovili Odbor za nadzor in prepreÄ?evanje epidemije, ki zadnja dva tedna spremlja stanje po vseh Hisensovih podjetjih po Evropi, direktorji vseh poslovnih enot pa so dolĹžni aĹžurno in sproti vsak dan poroÄ?ati o zdravstvenem stanju zaposlenih, morebitnih tveganjih za pojav korona virusa v podjetjih ter poroÄ?ati o morebitnih stikih zaposlenih z obmoÄ?ij poveÄ?anega tveganja, npr. Italijo, ali z okuĹženimi osebami, pri katerih so potrdili koronavirus. Ĺ e naprej predpisujejo ukrep karantene in delo od doma za vse sodelavce, ki bi lahko bili izpostavljeni virusu v preteklih tednih po Evropi. (dalje na strani 4) â?Š

Med prireditve, ki jih je vlada z odredbo prepovedala, da bi zajezila ĹĄirjenje koronavirusa, sodijo tudi maturantski plesi 95 maturantk in maturantov Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole, 74 gimnazijk in gimnazijcev, 66 maturantk in maturantov Ĺ ole za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje ter 61 dijakinj in dijakov zakljuÄ?nih letnikov Ĺ ole za storitvene dejavnosti je razoÄ?aranih. Maturantska plesa Ĺ olskega centra Velenje, predvidena za 27. in 28. marec, bosta odpoNaĹĄo akcijo Biseri vedana, Ä?e se ĹĄirjenje nalezljive maturantskega bolezni SARS-CoV-2 (COVID plesa 2020 zaÄ?asno 19) ne bo ustavilo. prekinjamo.

Od 10. marca namreÄ? velja po vsej Sloveniji prepoved izvedbe prireditev v zaprtih prostorih, na katerih organizatorji priÄ?akujejo veÄ? kot 100 ljudi. Na maturantskem veÄ?eru, ki poteka v RdeÄ?i dvorani, pa se obiÄ?ajno zbere tudi veÄ? kot 1.300 ljudi. Ĺ olski center Velenje in zavod RdeÄ?a dvorana sta Ĺže uskladila alternativna datuma. Maturantke in maturanti bodo predvidoma zaplesali 22. in 23. maja.

â?ą

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 3. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Dva kupca za Avtokamp Jezero Velenje – Premogovnik Velenje je v okviru javnega zbiranja ponudb za nakup kompleksa Avtokamp Jezero in zemljiĹĄÄ?a Ä?olnarna prejel dve ponudbi. Premogovnik avtokamp prodaja tudi maja 2017, vendar takrat ni prejel ustrezne ponudbe.

Pri tokratni prodaji je bila izhodiĹĄÄ?na cena 870.000 evrov za avtokamp, za zemljiĹĄÄ?e Ä?olnarne pa 15.000 evrov.

Gre za ograjen prostor za kampiranje velikosti 22.259 kvadratnih metrov, ki ima prikljuÄ?ek za elektriko, vodovod in kanalizacijo. V ograjenem prostoru stojijo tudi dva objekta in recepcija. đ&#x;”˛

Gradbeno dovoljenje za prikljuÄ?ek Gaberke Ljubljana/Velenje, 7. marca – Dars je od ministrstva za okolje in prostor prejel gradbeno dovoljenje za prva dela na obmoÄ?ju prikljuÄ?ka Gaberke na odseku hitre ceste Velenje-Slovenj Gradec. To je prvo gradbeno dovoljenje na severnem delu tretje razvojne osi in tako ena ovira manj na poti do zaÄ?etka gradnje. Ĺ e vedno pa so v teku revizijski postopki pri izbiri izvajalca.

Gradbeno dovoljenje sicer ĹĄe ni pravnomoÄ?no, v 30 dneh od prejema odloÄ?be lahko stranke v postopku vloĹžijo toĹžbo na upravno sodiĹĄÄ?e.

Gradnja na severnem delu tretje razvojne osi bi se glede na protokol, podpisan julija 2017 med drĹžavo ter KoroĹĄko in Savinjsko-Ĺ aleĹĄko regijo, morala zaÄ?eti konec lanskega leta, a so se postopki zavlekli.

Nazadnje pri izbiri izvajalca del na lokaciji Gaberke. DrĹžavna revizijska komisija je namreÄ? ugodila dvema zahtevkoma za revizijo in razveljavila odloÄ?itev Darsa, da dvema prijavama gradbincev ne prizna sposobnosti sodelovanja. đ&#x;”˛

BoljĹĄa osvetljenost prehoda na Cesti talcev Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je v sklopu projekta za izboljĹĄanje osvetljenosti prehodov za peĹĄce v teh dneh uredila prehod za peĹĄce pri mostu na Cesti talcev. Dela bodo zakljuÄ?ena predvidoma do 18. marca.

Namestili bodo tri nove drogove in enega prestavili. Dva drogova bosta med sabo povezana v sistem, ki deluje tako, da ob prisotnosti peĹĄca na eni strani, sproĹži vklop utripalk in LED svetilk na obeh straneh prehoda. Tako bo prehod za peĹĄce optimalno oznaÄ?en in osvetljen, prav tako tudi peĹĄec, utripalke pa bodo voznika opozarjale na dodatno previdnost in zmanjĹĄanje hitrosti. Sistem je tudi varÄ?nejĹĄi, saj se svetilnost ponoÄ?i poveÄ?a le ob prihodu peĹĄca v bliĹžino prehoda. đ&#x;”˛

OblaÄ?ila zbirajo v skladiĹĄÄ?u ObmoÄ?no zdruĹženje RdeÄ?ega kriĹža Velenje je umaknilo zbiralnik za oblaÄ?ila izpred skladiĹĄÄ?a na PreĹĄernovi ulici. Zdaj oblaÄ?ila zbirajo le ĹĄe v delovnem Ä?asu skladiĹĄÄ?a – vsako prvo in drugo sredo v mesecu med 12. in 16. uro. Prostovoljci bodo pregledali oblaÄ?ila in sprejeli le tista, ki so ĹĄe uporabna. Ostali tekstil bodo zavrnili. đ&#x;”˛

Odstopil Mitja TerÄ?e Direktor druĹžbe Golte Mitja TerÄ?e je iz osebnih razlogov odstopil s poloĹžaja direktorja, na katerega je bil imenovan za dobo ĹĄtirih let avgusta 2018. Spomnimo: Golte so bile do leta 2017 v lasti tukajĹĄnjih podjetij in obÄ?in, takrat pa je veÄ?inski deleĹž (76 odstotkov) odkupilo podjetje Sicom Invest, ki jih je dokapitaliziralo v viĹĄini 450 tisoÄ? evrov.

Lani so Golte sklenile z izgubo, ustvarili pa so poltretji milijon prihodkov, kar je pol milijona veÄ? kot leto pred tem. đ&#x;”˛

Brezposelnost v Velenju raste V Sloveniji smo se konec februarja lahko pohvalili, da se je brezposelnost po dvomeseÄ?ni rasti spet zniĹžala. Na Zavodu za zaposlovanje je bilo registriranih 77.484 brezposelnih, kar je tri odstotke manj kot januarja in 4,1 odstotka manj kot februarja lani.

Na letni ravni, v primerjavi s februarjem lani, se je brezposelnost zviĹĄala le v velenjski obmoÄ?ni sluĹžbi (+1,1 odstotka), v preostalih pa se je zniĹžala, V prvih dveh mesecih je bilo v povpreÄ?ju prijavljenih 78.663 brezposelnih, kar je 3,8 odstotka manj kot v primerljivem obdobju leta 2019.

Po zadnjih podatkih statistiÄ?nega urada, ki so na voljo za december lani, je bilo v drĹžavi 901.537 delovno aktivnih prebivalcev, kar je 1,6 odstotka veÄ? kot decembra 2018. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

12. marca 2020

Kljub izgubi gre sanacija v pravo smer

LOKALNE novice

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

mz

SploĹĄna bolniĹĄnica Celje lansko poslovno leto sklenila s slabimi 1,9 milijona evri izgube – Razlogi za rdeÄ?e ĹĄtevilke veÄ? obravnav, viĹĄji stroĹĄki dela in materiala, neplaÄ?ana izvedba dela programa Tatjana PodgorĹĄek

SploĹĄna bolniĹĄnica Celje je lani opravila za 3,5 milijona evrov veÄ? programov kot leta 2018 ali za blizu 2 milijona evrov veÄ?, kot je naÄ?rtovala v zaÄ?etku leta, kar je veÄ? kot kadarkoli doslej. Ustvarila je 117,7 milijona evrov prihodkov in 119,6 milijona evrov odhodkov. Izguba v viĹĄini slabih 1,9 milijona evro je niĹžja od prvotno naÄ?rtovane, predstavlja pa 1,6 % celotnih prihodkov.

Lansko leto je bilo za bolniĹĄnico drugo leto izvajanja sanacijskega programa in kljub izgubi kaĹže, da gredo sprejeti ukrepi za izboljĹĄanje poslovanja tretje najveÄ?je bolniĹĄnice v drĹžavi v pravo smer, saj je rezultat boljĹĄi od tistega, ki je bil na zaÄ?etku leta prvotno narejen na predpostavkah sploĹĄnega dogovora in nepokritih viĹĄjih stroĹĄkov dela.

Razlogi za izgubo so znani: ÂťNa preseĹžek odhodkov nad prihodki je vplival novi sploĹĄni dogovor, ki v rasti cen storitev ni upoĹĄteval doloÄ?enih v pogajanjih s sindikati Ĺže dogovorjenih viĹĄjih stroĹĄkov dela ter stopnjevanje zahtev sindikatov v zvezi s kolektivnimi pogodbami, kar je privedlo do poveÄ?anja odhodkov v vrednosti

blizu 680 tisoÄ? evrov. PreseĹžek odhodkov nad prihodki pa je nastal tudi zaradi neplaÄ?anega izvedenega programa akutne obravnave, urgence in specialistiÄ?nih ambulant v skupni vrednosti 1,2 milijona evrov,ÂŤ so ĹĄe zapisali v sporoÄ?ilu.

Vpliv pomanjkanja kadra na delo v nekaterih oddelkih

Poglavitni ukrep sanacijskega programa v letu 2019 je bil doseganje pogodbenih obsegov dela in s tem poveÄ?anje prihodkov.

Glede na leto 2018 so realizacijo programa akutne obravnave lani presegli za 2 % ali za 639 primerov. Poleg tega se je lani poveÄ?ala tudi zahtevnost obravnave primerov.

V specialistiÄ?ni ambulantni dejavnosti je celjska bolniĹĄnica lani naÄ?rtovani obseg dela presegla na dermatologiji, pri dializah in v programu enotnih cen. Dosegli pa ga niso v ambulantah za bolezni ĹĄÄ?itnice, plastiÄ?no kirurgijo, otroĹĄko kirurgijo, urologijo, otorinolaringologijo, ortopedijo, kardiologijo in nevrologijo. Za glavna vzroka so navedli pomanjkanje zdravnikov specialistov in implementacijo normativov za delo zdravnikov.

Tudi v Urgentnem centru Celje so lani obravnavali veÄ?je ĹĄtevilo bolnikov kot leta 2018, in sicer za 4,4 % (3991 obravnav).

Lani je celjska bolniĹĄnica uresniÄ?ila zastavljene naÄ?rte na podroÄ?ju naloĹžb. Kupili so dve reĹĄevalni vozili, nadgradili aparat za magnetno resonanco ter nabavili veÄ? ultrazvoÄ?nih in anestezijskih aparatov. Ministrstvo za zdravje pa jim je kupilo koronarograf.

V teku so ĹĄe javna naroÄ?ila za nakup dializnih aparatov, dveh endoskopskih stolpov za potrebe gastroenterologije in urologije.

Izvedli so tudi veÄ? vzdrĹževalnih del ter preureditev delovnih prostorov v bolniĹĄnici, lani pa so z ministrstvom za zdravje in izvajalci podpisali pogodbo za gradnjo etape 1 nadomestne

novogradnje, katere izgradnja je stekla letos.

SkrajĹĄujejo Ä?akalne dobe

Lani so v bolniĹĄnici za 16 % zmanjĹĄali ĹĄtevilo pacientov s preseĹženo dopustno Ä?akalno dobo, kar so dosegli s ĹĄtevilnimi aktivnostmi za obvladovanje Ä?akalnih dob. Skupno ĹĄtevilo Ä?akajoÄ?ih na zdravstvene storitve se je v letu 2019 v celjski bolniĹĄnici poveÄ?alo za 2620 ali za 4 % in je na zadnji dan leta znaĹĄalo 64.728 pacientov. Od tega jih najveÄ? Ä?aka na kontrolni pregled (45 % vseh Ä?akajoÄ?ih), sledijo prvi pregledi (22 % vseh Ä?akajoÄ?ih), diagnostika (22 % vseh Ä?akajoÄ?ih) in operacije (12 % vseh Ä?akajoÄ?ih). ÄŒakalne dobe na prve preglede so najbolj skrajĹĄali pri pregledih ĹĄÄ?itnice, fleboloĹĄkih, nefroloĹĄkih, angioloĹĄkih in nevrokirurĹĄkih pregledih. NajveÄ?je podaljĹĄanje pa beleĹžijo pri plastiÄ?nokirurĹĄkih, revmatoloĹĄkih, kardioloĹĄkih, gastroenteroloĹĄkih, uroloĹĄkih, okulistiÄ?nih, dermatoloĹĄkih pregledih odraslih in alergoloĹĄkih pregledih otrok.

Pri operacijah so najbolj skrajĹĄali Ä?akalne dobe pri ortopedskih, maksilofacialnih in oralnih operacijah, operacijah ORL, Ĺžil in artroskopskih operacijah na travmatologiji. Najbolj pa so se podaljĹĄale za operacije discus hernije na nevrokirurgiji in operacije na okulistiki. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Virus, ki nam kroji in greni Ĺživljenje Na bolje? – Koronavirus prazni dvorane, stanovanja in uÄ?ilnice – Nove povezave ÄŒeprav je pri nas zdaj vendarle menda Ĺže vse bolj ali manj jasno, nekaterim veseeno ĹĄe ni povsem jasno, ali lahko Ĺže res preĹĄerno ali po PreĹĄernu reÄ?emo, da bodo zdaj vremena Kranjcem konÄ?no se zjasnila. Radi bi verjeli, da bo tako in da bo nova oblast res prinesla veÄ? dobrega za Slovenijo in Slovence. A Ĺže veÄ?krat smo ob menjavi oblasti tako mislili, pa so se mnoge optimistiÄ?ne napovedi ÂťsfiĹžileÂŤ. Mi pa smo ostali razoÄ?arani. Upajmo in verjemimo! Ne v Ä?udeĹže, ampak v modrost. Res pa je, da je menjavanje oblasti padlo v resniÄ?no neprimeren Ä?as. Oziroma v Âťprelomne trenutkeÂŤ, kot radi reÄ?emo. Mislim seveda na nesreÄ?ni koronavirus, ki se ni izognil niti naĹĄi Âťobljubljeni deĹželiÂŤ. Potrebna je posebna pripravljenost. Odpovedali so Ĺže mnoge prireditve, tudi pomladni sejemskega sedmerÄ?ek na celjskem sejmiĹĄÄ?u, ki bi moral biti med 13. in 15. marcem. Vendar ga niso povsem odpovedali, ampak ÂťoptimistiÄ?noÂŤ prestavili na Ä?as med 15. in 17. majem. V tem resnem Ä?asu se tudi ne bomo mogli razvedriti z zabavnimi predstavami – Celjsko GledaliĹĄÄ?e je odpovedalo Dneve komedije in tudi vse ostale prireditve v njihovi veliki dvorani. Nekatere srednje ĹĄole so Ĺže tudi odpovedale maturantske plese. Ni ĹĄale, gre zares!

V Celju gre konÄ?no zares pri gradnji nove stanovanjske soseske DeÄ?kovo naselje. Po tem, ko so v zadnjem Ä?asu Ĺže uredili vso potrebno komunalno infrastrukturo, so pred dnevi Ĺže poloĹžili tudi temeljni kamen za to novo stanovanjski sosesko. V njej bo ĹĄest blokov s 142 najemnimi stanovanji ter garaĹžna hiĹĄa s 150 parkirnimi mesti. Gradnja bo veljala 16,5 milijona evrov, 5,7 milijona bosta primaknila drĹžava in evropski sklad za regionalni razvoj. Veliko najemnih stanovanj bo namenjenih mladim, nekatera stanovanja bodo tudi prilagojena invalidom, za starejĹĄe bodo uredili tudi oskrbovana stanovanja. V kneĹžjem mestu so vse bliĹže tudi gradnji prizidka k Osnovni ĹĄoli Hudinja. Pisali smo Ĺže, da je v tej ĹĄoli Ĺže nekaj Ä?asa velika prostorska stiska, zato je imela tudi prednost pri dozidavi.

Razpis za izbor izvajalca so Ĺže objavili, kakor hitro bo izbran, bodo

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

zaÄ?eli delati, konÄ?an naj bi bil sredi prihodnjega leta. V prizidku bo 12 novih uÄ?ilnic ter pet kabinetov. Zaenkrat bodo dokonÄ?no uredili le prostore v pritliÄ?ju in prvem nadstropju, v drugem nadstropju le v grobem, povsem pa, ko bodo prostorske potrebe.

Na ĹĄirĹĄem celjskem obmoÄ?ju se po dolgotrajnih obljubah v bliĹžnji prihodnosti konÄ?no le obetata dve sodobnejĹĄi cestni povezavi. Vozniki, ki uporabljajo drĹžavno cesto Dramlje–ŽiÄ?e (torej med ĹĄentjursko in konjiĹĄko obÄ?ino) od zaÄ?etka tedna Ĺže morajo po obvozni cesti, saj se je zaÄ?ela obnova ceste med Ĺ˝iÄ?ko kartuzijo in StraĹžo na gori.

Dela naj bi konÄ?ali do sredine maja. Ĺ e veÄ? preglavic bo voznikom delala obnova ceste med RadeÄ?ami in Zidanim Mostom, ki naj bi se je tudi kmalu lotili. Ta cesta namreÄ? povezuje Posavje z Zasavjem ter celjskim obmoÄ?je. Zato so se tudi odloÄ?ili, da med obnovo ceste ne bodo povsem zaprli, ampak bo promet potekal izmeniÄ?no. ÄŒe pa bo kdaj vendarle potrebno cesto povsem zapreti, naj bi bila taka zapora le za krajĹĄi Ä?as. Mnogi na naĹĄem ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju pa ĹĄe tudi Ä?akajo, kdaj bo ÂťdozorelaÂŤ odloÄ?itev o (boljĹĄi) novi ali obnovljeni cestni povezavi med Savinjsko dolino in Zasavjem preko Prebolda. Ĺ e eno prometno zagato ta Ä?as reĹĄujejo v tej dolini: kako urediti promet do naÄ?rtovane ÂťveleĹžageÂŤ na Gomilskem. Ta objekt potrebuje namreÄ? ustrezno cestno povezavo. Ĺ koti so menda ĹĄe kar potrpeĹžljivi. PotrpeĹžljivi pa so gotovo tudi v Kozjanskem parku, kjer po Ĺže nekaj javnih razpisih ĹĄe kar ponujajo v nakup dvorec Kozje.

Za objekt, ki stoji sredi Kozjega in v katerem je nekoÄ? poslovalo znano podjetje Mont, kasneje pa so vanj Ĺželeli preseliti sedeĹž Kozjanskega parka, ni pravega zanimanja. Kljub ÂťpadajoÄ?iÂŤ ceni. Ĺ e bodo poskusili.

Pa ĹĄe to: v LaĹĄkem do nekaj novega niso priĹĄli z gradnjo, ampak z obnovo. Dobili so ÂťnovÂŤ hotel. Prvi obiskovalci pravijo, da je prenovljeni nekdaj znani Hotel Hum postal res prava ĹĄpica, kot radi reÄ?emo. A ta hotel se zdaj res tako tudi imenuje – Hotel Ĺ pica. Ime so Âťprenesli Ä?ez kriĹžiĹĄÄ?eÂŤ, tako se je namreÄ? imenovala znana picerija istega lastnika. Sprva je Ĺželel to obnoviti in razĹĄiriti, a mu zaradi strogih predpisov ni uspelo. A taki naÄ?rti menda ĹĄe obstajajo.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 3. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

12. marca 2020

Prednost otrokom z bivaliĹĄÄ?em v Mestni obÄ?ini Velenje

Peter Dermol predsednik razvojnega sveta SAĹ A regije

Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so se na marÄ?evskem zasedanju seznanili z ukrepi za zaĹĄÄ?ito pred koronavirusom, sprejeli nov pravilnik za sprejem otrok v vrtec ter se seznanili s poroÄ?ili o opravljenem delu nekaterih javnih zavodov Mira ZakoĹĄek

Velenje, 10. marca – Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so se zbrali na marÄ?evskem zasedanju sveta. V uvodu so namenili pozornost aktivnostim, ki so jih v obÄ?ini Velenje sprejeli v zvezi s korona virusom. Ugotavljali so, da poteka Ĺživljenje v tem okolju dokaj normalno. Nekatera podjetja so sprejela ĹĄe stroĹžje ukrepe, kot jih zapoveduje InĹĄtitut za javno zdravje.

Odpovedane so vse veÄ?je prireditve, med drugim tudi maturantski plesi, ki so bili naÄ?rtovani za ta in prihodnji vikend v RdeÄ?i dvorani, prav vse prireditve, ki naj bi potekale v kulturnem domu, pa je Festival Velenje prav tako odpovedal.

StroĹžji reĹžim v Zdravstvenem domu

Zdravstveni dom izvaja svoje delo pod stroĹžjim reĹžimom. Omejili so vstope, obÄ?ane pa prosijo, da dosledno upoĹĄtevajo navodila zdravstvenega osebja. Vsi tisti, ki ocenjujejo, da bi bili lahko okuĹženi s koronavirusom, naj pokliÄ?ejo svojega zdravnika ali pa deĹžurno sluĹžbo, od katere bodo dobili nadaljnja navodila.

Brez dovoljenj naj nikakor ne vstopajo v Zdravstveni dom.

Ob vstopu v Zdravstveni dom (to velja tudi v Ĺ oĹĄtanju in v Ĺ martnem ob Paki) medicinska sestra povpraĹĄa paciente po njihovem zdravstvenem stanju in jim da

Ne vstopajte brez dovoljenja! ÄŒe ste bili v stiku z osebo, ki ima potrjeno okuĹžbo s koronavirusom in imate poviĹĄano telesno temperaturo z znaki okuĹžbe dihal (kaĹĄelj in/ali teĹžko dihanje) oziroma sumite, da bi lahko bili okuĹženi s koronavirusom, pred vstopom v Zdravstveni dom obvezno pokliÄ?ite osebnega zdravnika in poÄ?akajte na nadaljnja navodila zdravstvenega osebja. ÄŒe vam ne uspe priklicati ambulante osebnega zdravnika na telefon, pokliÄ?ite deĹžurno sluĹžbo 03 8995 445.

Brez predhodnega dovoljenja ne vstopajte v objekt!

Z upoĹĄtevanjem navodil boste pripomogli k prepreÄ?itvi ĹĄirjenja okuĹžbe na ostale paciente in zdravstveno osebje v objektu.

potrebna navodila. Poskrbeli so tudi za vso potrebno opremo za zdravstveno osebje in prevoz odvzetih brisov v Ljubljano. Varnostne ukrepe so sprejeli tudi v otroĹĄkih in preventivnih ambulantah.

Postavili pa so tudi poseben zabojnik, ki je loÄ?en od vhodov v Zdravstveni dom, in ga seveda ustrezno opremili. Vsa potrebna navodila so dali po besedah direktorja mag. Janka Ĺ teharnika tudi zdravstvenemu osebju.

Dopolnili svete zavodov

Svetniki so imenovali v Svet zavoda KnjiĹžnica Velenje GaĹĄperja Koprivnikarja, TjaĹĄo Oderlap, Dimitrija Amona, Veroniko Juvan in Marijo Antonijo KovaÄ?iÄ?.

V svet Centra za vzgojo in usposabljanje pa so imenovali Janjo Rednjak.

Prednost velenjskim otrokom

Med veÄ?jimi vsebinskimi zadevami je sprememba pravilnika o sprejemu otrok v vrtec. Z njo so dali prednost otrokom s stalnim prebivaliĹĄÄ?em v Mestni obÄ?ini Velenje in otrokom starĹĄev, ki so zaposleni.

Doslej so v mestni obÄ?ini Velenje po besedah vodje Urada za druĹžbene dejavnosti Draga MartinĹĄka zagotavljali mesto v vrtcih vsem otrokom, ki so jih star-

ĹĄi vpisali, in zato tudi zadnja leta precej razĹĄirili zmogljivosti. Potrebe so varstvu pa so se v zadnjih desetih letih moÄ?no poveÄ?ale, in sicer so imeli takrat v 66 oddelkih 1.170 otrok, danes pa jih je v 86 oddelkih 1.435. Varstvo bodo skuĹĄali tudi v prihodnje zagotavljati vsem,

â?ą

Doslej je bilo v Zdravstvenem domu Velenje odvzetih 15 brisov, vsi so bili negativni.

ki bodo izkazali interes, prednost pa bodo dajali tistim s stalnim bivaliĹĄÄ?em v Velenju. Svetniki so takĹĄen pravilnik tudi potrdili. Dr. Adnan GlotiÄ? (SD) je ob tem poudaril, da je prav, da pravilnik ni izkljuÄ?ujoÄ?, da bodo torej tudi v prihodnje vrtce v Velenju lahko obiskovali tudi drugi otroci, prednost pa bodo imeli tisti z bivaliĹĄÄ?em v mestni obÄ?ini Velenje. TakĹĄnega mnenja je bila tudi Veronika Juvan (NSi), ki je pohvalila, da bo kot prednostni kriterij upoĹĄtevana tudi zaposlitev starĹĄev.

Velenje, 4. marec – Svet Ĺžupanov SAĹ A regije je 24. septembra 2019 sprejel Sklep o pripravi ObmoÄ?nega razvojnega programa SAĹ A regije za obdobje 2021–2027. V njem so predstavniki obÄ?in Matej PeÄ?ovnik, Peter Dermol in Mateja Brlec, predstavniki gospodarstva mag. Marko Mavec, Samo Mirnik in Janez Kaker ter predstavnik nevladnih organizacij Marko Slapnik.

Na konstitutivni seji so za predsednika sveta izvolili podĹžupana Mestne obÄ?ine Velenje Petera Dermola, za podpredsednika pa Ĺžupana ObÄ?ine Nazarje Mateja PeÄ?ovnika. Na seji sta bila potrjena program in Ä?asovni naÄ?rt priprave ObmoÄ?nega razvojnega programa SAĹ A regije za obdobje 2021–2027, ki opredeljuje obmoÄ?je, vsebine in naÄ?in priprave tega samostojnega razvojnega dokumenta, ki je hkrati usklajen oziroma je del Regionalnega razvojnega programa Savinjske regije. Ureja tudi postopke obravnave gradiv v strokovni in ĹĄirĹĄi javnosti, opredeljuje nosilca in vloge ostalih razvojnih organizacij v postopku priprave ter naÄ?in usklajevanja in povezovanja z ostalimi razvojnimi dokumenti v subregiji, Savinjski regiji in drĹžavi. đ&#x;”˛

mz

đ&#x;”˛

Za pravo izbiro potrebujejo veÄ? izkuĹĄenj V letoĹĄnjem ĹĄolskem letu so mladi parlamentarci odprli novo temo: Moja poklicna prihodnost – Kaj so o pomembni odloÄ?itvi izbire poklica (in izobraĹževalne poti) povedali na medobÄ?inskem sreÄ?anju?

Velenje, 5. marca – Minuli Ä?etrtek je v sejni dvorani velenjske mestne hiĹĄe potekal Ĺže 30.

MedobÄ?inski otroĹĄki parlament v organizaciji MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje.

Vsaka osnovna ĹĄola iz Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki je na zasedanje poslala osem uÄ?enk in uÄ?encev zadnje triade. SooÄ?ili so svoja mnenja o novi temi OtroĹĄkega parlamenta – Moja poklicna prihodnost –, ki jo bodo obdelovali tudi prihodnje leto. Nato so izvolili osem predstavnikov, ki bodo Ĺ aleĹĄko dolino zastopali na regijskem otroĹĄkem parlamentu. Ta naj bi bil danes, a so ga odpovedali. Nov datum bodo doloÄ?ili v dogovoru z mentorji otroĹĄkih parlamentov na ĹĄolah, od koder prihajajo izbrani parlamentarci in parlamentarke.

PoskuĹĄali ga bodo izpeljati do konca maja 2020. Nato pa bodo izvoljeni predstavniki regije odpotovali na nacionalno zasedanje v slovenski parlament.

Dve leti, veÄ? pritiska

ÂťNa OtroĹĄkem parlamentu otrokom prisluhnejo odrasli, med njimi odloÄ?evalci na lokalni in drĹžavni ravni. A so v preteklosti kaj kmalu pozabili, kaj so jim otroci sporoÄ?ili, Ä?esa vsega so si Ĺželeli. Zato zdaj v prvem letu razpravljanja o isti temi prisluhnemo mladim parlamentarcem in poskusimo do naslednjega

OtroĹĄkega parlamenta Ĺže kaj narediti na uresniÄ?evanju predlogov. Naslednje leto pa se ĹĄe bolj poglobljeno pogovarjamo o temi in opozorimo predvsem na tiste predloge, o katerih se odloÄ?evalci ĹĄe niso resno pogovorili in ĹĄe nismo zaznali premikov,ÂŤ je odloÄ?itev za dvoletno razpravljanje na isto temo utemeljila sekretarka MZPM Velenje Bojana Ĺ pegel in dodala, da bodo morali o predlogih na temo primerne izbire poklicne poti najveÄ? razmiĹĄljati tisti, ki se ukvarjajo z izobraĹževanjem, torej Ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport in slovenska vlada, ki bosta lahko predloge mladih uresniÄ?ila. Pri tem pa je Âťdvoletna obravnava iste teme dodaten pritisk na ministrstvo in vlado pri obravnavi in upoĹĄtevanju predlogov.ÂŤ

poklica. Imajo namreÄ? obÄ?utek, da so jim predvsem slednje na informativnih dnevih zamolÄ?ane. Radi bi v praksi spoznavali poklice in dobili pravico za opravljanje poÄ?itniĹĄkega dela Ĺže pred 15. letom starosti. Radi bi imeli veÄ? usmeritev pri spoznavanju samih sebe – Ä?e bodo poznali

svoje prednosti in ĹĄibkosti, bodo laĹžje ugotovili, kateri poklici so zanje primerni. Ĺ˝elijo si tudi veÄ? aktivnosti, s katerimi bi lahko raziskovali, kaj jih veseli. Ne bi imeli niÄ? proti, Ä?e bi jih tudi pedagogi, katerim zaupajo zaradi njihovih izkuĹĄenj, bolj opazovali in jih opozarjali na njihove pred-

OtroĹĄki parlament ima veÄ? poslanstev. Krepiti veĹĄÄ?ine oblikovanja in izraĹžanja svojega mnenja. Spodbujati razmislek o temah, pomembnih tako v odraĹĄÄ?anju kot odrasli dobi. Uvajati v aktivno drĹžavljanstvo. In morda najpomembneje: prisluhniti otrokom in njihove konstruktivne predloge upoĹĄtevati in uresniÄ?evati. nosti in slabosti. ÄŒe bi se Ĺže v osnovni ĹĄoli lahko bolj usmerili v naravoslovje, druĹžboslovje, umetnost ali ĹĄport, bi na podroÄ?ju, za katerega so bolj nadarjeni, laĹžje okrepili znanje in veĹĄÄ?ine za na-

VeÄ? informacij, veÄ? prakse, boljĹĄe predstave

V razpravi smo sliĹĄali nekaj pripomb na proces izbire poklica. Ĺ˝e pred zadnjimi osnovnoĹĄolskimi leti se Ĺželijo na razliÄ?ne naÄ?ine pripravljati na izbiro poklica in sproti zbirati informacije. Informativni dnevi bi morali trajati dlje, da bi lahko bodoÄ?i dijaki obiskali veÄ? ĹĄol. Radi bi veÄ? informacij iz prve roke, zato si Ĺželijo veÄ? neposrednega opazovanja opravljanja poklicev in sreÄ?anj z ljudmi, ki bi jim lahko predstavili dobre, pa tudi slabe plati

Bojana Ĺ pegel: ÂťZ OtroĹĄkim parlamentom mlade uÄ?imo, kako deluje demokracija. Odrasli vemo, da velikokrat pade na izpitu.

Zato si Ĺželim, da bi bili sklepi otroĹĄkih parlamentov med odloÄ?evalci bolj sliĹĄani in uresniÄ?eni ter bi mladi spet zaÄ?eli verjeti, da demokracija je vredna Ĺživljenja.ÂŤ

daljnje izobraĹževanje. Bili pa so kritiÄ?ni tudi do sebe. VeÄ? morajo samostojno raziskovati poklice.

Strinjajo se, da jih mora pri izbiri poklica voditi iskrena Ĺželja, ne pa vpliv starĹĄev, uÄ?iteljev, vrstnikov ali vzornikov. Zavedajo pa

se tudi, da se bodo morali celo Ĺživljenje izobraĹževati in prilagajati potrebam na trgu dela ter verjetno veÄ?krat zamenjati svoj poklic. ÂťMladi se dobro zavedajo, v kakĹĄnem Ä?asu, v kakĹĄni tekmi Ĺživijo. Zavedajo se, da so jim vrata Evrope in sveta bolj odprta kot predhodnim generacijam. Zato se mnogi odloÄ?ajo za poklice, ki so enako ali morda ĹĄe bolj cenjeni in dosegljivi v tujini. Menijo, da se zaradi naĹĄega ĹĄolskega sistema za mnoge poklice izobraĹžuje predolgo in bi se lahko dodatno izobraĹževali, ko Ĺže stopijo na trg dela. To se mi zdi izjemno zrelo razmiĹĄljanje. Ĺ˝e nekaj let posluĹĄamo o nacionalnih preizkusih znanja, ki nekako odloÄ?ajo o prihodnosti otrok. Ta sistem oÄ?itno ne deluje dobro. Otroci so ga kritizirali Ĺže v preteklih dveh letih, ko so na OtroĹĄkem parlamentu obravnavali ĹĄolo in ĹĄolski sistem, pa se ni premaknilo niÄ?.

Upam, da bo letoĹĄnji predlog usliĹĄan: da bi lahko otroci sami izbrali tretji predmet nacionalnega preizkusa – tistega, ki jih zanima,ÂŤ pa je nekaj poudarkov medobÄ?inske razprave pokomentirala Bojana Ĺ pegel. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 3. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

V Gorenju sprejeli ĹĄe dodatne preventivne ukrepe PriporoÄ?ajo Skype konference â?Š (Nadaljevanje s prve strani) Vsi zaposleni v Gorenju so dobili jasna navodila za samozaĹĄÄ?itno ravnanje.

Po podjetjih so namestili razkuĹževalna sredstva, od torka pa so zaradi velikega ĹĄtevila ljudi na lokaciji v Velenju uvedli tudi dodatne ukrepe. V Gorenju na eni lokaciji namreÄ? dela okrog 3.500 ljudi, medtem ko je drĹžava npr. Ĺže zaostrila prepoved zbiranja na javnih mestih na najveÄ? 100 ljudi. Zato so se tudi v Gorenju odloÄ?ili, da dodatno poskrbijo za prepreÄ?evanje in zgodnje odkrivanje morebitnih okuĹžb s koronavirusom znotraj podjetja.

Novi ukrepi vkljuÄ?ujejo merjenje temperature zaposlenim pred vstopom v podjetje, poseben reĹžim v jedilnici (varnostna razdalja najmanj 1 meter, le dva za isto mizo, ki si ne sedita nasproti, zaposleni v pisarnah ne hodijo v jedilnico, temveÄ? dobijo malico v pisarne, zaĹĄÄ?itna oprema za osebje itd.), znotraj varovanega obmoÄ?ja Gorenja morajo zaposleni nositi zaĹĄÄ?itne maske (priskr-

belo jih je podjetje), skrbeti za ustrezno higieno rok, kaĹĄlja in higieno delovnega mesta (razkuĹževanje delovnih povrĹĄin).

Namesto sestankov priporoÄ?ajo Skype konference in telefonske konference, odsvetujejo zbiranje veÄ?jega ĹĄtevila sodelavcev na istih mestih (npr. v jedilnici, pisarnah, mestih za kajenje ‌).

â?ą

V Gorenju dela na eni lokaciji veÄ? kot 3.500 ljudi, zato so poskrbeli za dodatne preventivne ukrepe in zgodnje odkrivanje okuĹžb.

Vsem zaposlenim priporoÄ?ajo tudi redno merjenje temperature doma, ob pojavu kakrĹĄnihkoli simptomov pa morajo takoj poroÄ?ati nadrejenemu, ta pa odboru za nadzor in prepreÄ?evanje ĹĄirjenja epidemije, ki potem svetuje o

12. marca 2020

Ukrepi v TeĹĄ in Premogovniku Dopust le tistim, ki bodo ostali doma

konkretnih ukrepih v konkretnih primerih. Poseben reĹžim so uvedli tudi za obiskovalce, Ä?eprav poslovne obiske veÄ?inoma odsvetujejo. Ĺ˝e pred Ä?asom so uvedli tudi posebni reĹžim za vstope voznikov tovornjakov (merjenje telesne temperature, obvezna zaĹĄÄ?itna maska in prednostna obravnava ter izdelava potrebne dokumentacije).

Merjenje temperature in druge preventivne ukrepe v Gorenju izvajajo Ä?lani civilne zaĹĄÄ?ite in drugi pooblaĹĄÄ?eni zaposleni v druĹžbi Gorenje, pri tem pa so tudi sami seveda ustrezno zaĹĄÄ?iteni z varovalno opremo. Ukrepi bodo veljali do nadaljnjega in jih bodo tako kot doslej prilagajali sploĹĄnemu stanju po posameznih drĹžavah Evrope. ÄŒe bi bili v kateri od drĹžav v Evropi ukrepi na drĹžavni ravni ali pa priporoÄ?ila uradnih institucij stroĹžji od priporoÄ?il in ukrepov druĹžbe Hisense, se morajo v tej poslovni enoti ravnati v skladu s tistimi ukrepi, ki so stroĹžji. đ&#x;”˛

V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj so konec februarja sprejeli Pravilnik o nalezljivih boleznih in naÄ?rt vodenja in koordinacije v primeru, Ä?e pride do izbruhov okuĹžbe. Skladno s tem naÄ?rtom dnevno dopolnjujejo in izvajamo ĹĄtevilne ukrepe.

Poslovodstvo TEĹ je s sklepom imenovalo delovno skupino, ki je pripravila operativni naÄ?rt zaĹĄÄ?ite in obvladovanja ter podrobna navodila zaposlenim in zunanjim izvajalcem oz. obiskovalcem.

Za vse zaposlene so zagotovili ustrezne zaĹĄÄ?itne maske, v prostorih TEĹ so zagotovili sredstva za razkuĹževanje rok ter zaposlene na intranetni strani in na oglasnih deskah redno obveĹĄÄ?ali o preventivnih ukrepih, ki jih je priporoÄ?ljivo upoĹĄtevati. Odpovedali so vse oglede TEĹ in ekskurzije ter dneve odprtih vrat, ki so jih sicer redno izvajali. Glede na hitro ĹĄirjenje koronavirusa so osebe, ki so se vrnile s potovanj oziroma s podroÄ?ij, kjer je poveÄ?ana moĹžnost okuĹžbe s tem virusom, obvestili, naj se samoizolirajo oziroma ne prihajajo v sluĹžbo.

Odpovedali so vse sestanke, izjema so interni sestanki. Eden od preventivnih ukrepov je bil tudi aktivacija termo ka-

mere, ki so jo namestili pri recepciji v upravni stavbi. Osebo, pri kateri bo zaznana poviĹĄana telesna temperatura, mora varnostnik namestiti v poseben kontejner, ki je stacioniran nasproti glavnega vhoda. Do preklica velja tudi poseben ukrep o dopustih, in sicer se dopust odobri le tistim zaposlenim, ki bodo v Ä?asu koriĹĄÄ?enja dopusta ostali doma oziroma v neposredni bliĹžini doma.

Odpovedali veÄ?je sestanke

Na Premogovniku Velenje so prav tako sprejeli zaĹĄÄ?itne ukrepe in z njimi seznanili vse zaposlene. Vsem tistim sodelavcem, ki so se mudili na ogroĹženih obmoÄ?jih, so svetovali, da ostanejo doma in opravljajo delo od doma. Delovne prostore pa so opremili s plakati, na katerih seznanjajo zaposlene, kako naj skrbijo za osebno higieno, na voljo pa imajo tudi razkuĹžila. Odpovedujejo tudi vse sestanke, kolegije in druge dogodke, na katerih naj bi sodelovalo veÄ?je ĹĄtevilo udeleĹžencev. đ&#x;”˛

Energije, ki jo kupiĹĄ na trĹžnici, ne merimo samo v kalorijah, ampak tudi v zaupanju in okolju NajveÄ?ja moÄ? ZdruĹženja kmeÄ?kih sirarjev je v prenosu znanja in sodelovanju – Sirarstvu se obetajo zlati Ä?asi – Prednost slovenskega sirarstva je starostna struktura Jasmina Ĺ karja

Da je sirarstvo v Sloveniji moÄ?no zastopano, ter da je Ä?lanstvo Ĺživo in aktivno pri iskanju novih znanj, redna izobraĹževanja doma in v tujini pa so stalnica, so ugotavljali na sreÄ?anju ZdruĹženja kmeÄ?kih sirarjev Slovenije na Ĺ tajerskem, 1. marca, ko so si Ä?lani zdruĹženja ogledali Kmetijo Napotnik v TopolĹĄici in TuristiÄ?no kmetijo Apat v Gaberkah, kjer so pripravili tudi obÄ?ni zbor.

Sirarstvo je v zadnjih dvajsetih letih naredilo najveÄ?ji razvojni napredek

Razvoj slovenskega sirarstva se je pospeĹĄeno zaÄ?el razvijati leta 1998, ko se je zdruĹžila skupina sirarjev in predelovalcev mleka na kmetijah in je nastalo ZdruĹženje sirarjev, ki danes zdruĹžuje okrog 120 Ä?lanov z obmoÄ?ja celotne Slovenije, ki so dejavni tudi na podroÄ?ju izobraĹževanja, spodbujanja sirarske dejavnosti na kmetijah, dviga kakovosti izdelkov, sodelovanja in skupne promocije. Izborili so si, da lahko predelujejo sire iz surovega mleka, kar je obÄ?utljiva prehrambna panoga, velik pomen pa dajejo promociji kmeÄ?kih mleÄ?nih izdelkov. Predsednik zdruĹženja Milan Brence o delovanju in aktivnosti zdruĹženja pove, da se s predelavo mleka ukvarja Ĺže ÄŒlanstvo je Ĺživo in aktivno pri iskanju novih znanj, redna izobraĹževanja doma in v tujini so stalnica, so ugotavljali tudi na sreÄ?anju na Ĺ tajerskem. Veseli so, da imajo ogromno mladih Ä?lanov, odliÄ?ne mentorje in vzornike, med sabo pa gojijo potrebno spoĹĄtovanje. Slovenski sir pa je odliÄ?en. Na to, da so si izborili, da lahko iz surovega mleka pridelujejo sire, Ä?esar nimajo niti drĹžave, kot so Ĺ vedska, Danska in Belgija, pa so najbolj ponosni.

okrog tristo kmetij, od teh jih je dobra polovica usmerjenih v izdelavo sirov. ÂťDanes je ponudba vrhunskih sirov velika in primerljiva z najboljĹĄimi na evropski ravni. Prednost slovenskega sirarstva je starostna struktura pridelovalcev. Sirarstva se lotevajo mladi ljudje, danes

je povpreÄ?na starost pod ĹĄtirideset let.

NaÄ?rtno in preudarno se ga lotevajo kmetije kot gospodarske veje, marsikje je vloĹžek v predelavo mleka in trĹženje bistveno veÄ?ji kot v osnovno pridelavo mleka. Ponosen sem, da se slovenski sirarji ponaĹĄajo z vrhunskimi izdelki, ki se

lahko postavijo ob bok evropskim. Tudi odnosi v naĹĄem zdruĹženju me navdajajo z optimizmom in mlada generacija, ki prihaja za nami, z odnosom do sirarskega poklica sporoÄ?a, da se za razvoj slovenskega sirarstva ni treba bati,ÂŤ je zadovoljen Brence.

Slovensko sirarstvo Ä?akajo zlati Ä?asi

ÂťSlovensko sirarstvo Ä?akajo zlati Ä?asi, obetajo se zlata leta v naslednjih desetletjih. Sirarstvo je branĹža, ki zadeva tradicijo, prve kmetije, ki so se zaÄ?ele ukvarjati s to panogo, so v tretjem desetletju.

Ni se bati, da bi sirarstvo propadlo, uporabnega znanja je ogromno. Problem so le akademski krogi, ki Slovensko gospodarstvo piĹĄe lepo zgodbo, kljub temu da je vÄ?asih v kmetijstvu bolj trdo, kmetje bi razvoju morali stati ob Ĺživijo za to, kar delajo. Ne gre samo za posel, ampak za veliko veÄ?. strani, pa stagnirajo. Zavedamo se, da nas na tem podroÄ?ju Ä?aka ĹĄe veliko dela.ÂŤ Kaj pa prepoznavnost v Sloveniji priRekli so â?ą delanih in predelanih kakovostnih proMajda Tumpej, sirarka s Ptuja: ÂťJe fiziÄ?no izvodov, jim zaupamo? Brence odgonaporno, potrebnega je veliko znanja, potrvori: ÂťZ dobrotami kmeÄ?kih izdelkov peĹžljivosti, natanÄ?nosti in ljubezni. PotroĹĄniki na Ptuju so se pojavljali prvi znaki, ki so vedno bolj zahtevni in od sirarjev zahtevajo so zagotavljali kvaliteto. Nabor oznak kakovost. Jaz verjamem v sire iz surovega mleje danes velik, ljudje so zaradi tega neka, saj imajo veÄ? okusa, veÄ? raznolikih okusov. odzivni. Prvi znak, ki pridobiva teĹžo, je PotroĹĄnike popeljejo nazaj v otroĹĄtvo, ko so bili Izbrana kakovost Slovenije. Pravila so Majda Tumpej in Irena vsi siri iz surovega mleka.ÂŤ dosledna, ljudje so zaÄ?utili, da ima ta OreĹĄnik Irena OreĹĄnik iz Ĺ entjoĹĄta nad Horjulom: ÂťSioznaka sporoÄ?ilno vrednost. Z rezulrarji so si manj konkurenca, bolj podpora drug drugemu. Ĺ e tati, kot so kvaliteta slovenskih sirov, vedno jih je premalo in je prostora tudi za nove. Slovenski ustvarimo zaupanje pri ljudeh, zavedajo kmeÄ?ki sir je zelo kakovosten in pridelan iz domaÄ?ega se, da gre pri delu tudi za odrekanje, da mleka. Pozivam potroĹĄnike, da poiĹĄÄ?ejo v lokalnem okolju je zraven srce, ne samo ekonomija in kmeta sirarja in poskusijo.ÂŤ razpisana sredstva.ÂŤ Marija Gams, Ĺ martno pri Slovenj Gradcu: ÂťPrednosti zdruĹženja so v tem, da imamo precej izobraĹževanj, teÄ?aPogoji za sirarstvo so eni jev, na katerih izmenjujemo izkuĹĄnje in izdelke. Tudi na boljĹĄih v Evropski uniji Marija Gams naĹĄi kmetiji razmiĹĄljamo, da bi Ä?im veÄ? mleka predelali v Na Ĺ tajerskem koncu so na podroÄ?ju izdelke. Vedno veÄ? je kmetij z novimi izdelki, naĹĄa Ĺželja je tudi pridelava sira sirarstva zelo aktivni tudi na kmetiji v prihodnje.ÂŤ Napotnik v TopolĹĄici, kjer se z mlekarstvom ukvarjajo Ĺže veÄ? kot trideset let,

ÂťRazvojno najbolj zanimivo je obmoÄ?je ĹĄaleĹĄko-koroĹĄkega konca.

Celotna Slovenija je lepo pokrita s ponudbo. So ljudje, ki jih to zanima, so strokovni, zaradi kulinarike se nam obeta gastronomska destinacija. Samo treba je biti ob pravem Ä?asu na pravem mestu. Kar se dogaja v zadnjih letih, je voda na mlin sirarjem, proizvajati in prodajati hrano je danes skoraj poslanstvo in ne samo posel. Ljudje so zaÄ?eli razumeti, da je hrana veÄ?plastna.

Energije, ki jo kupiĹĄ na trĹžnici, ne merimo samo v kalorijah, ampak tudi v zaupanju do ljudi in okolju.ÂŤ s sirarstvom pa deset let. GaĹĄper Napotnik: ÂťV tej regiji sirarstvo ni tradicija, bolj v planinskih regijah, predvsem na Gorenjskem. Se pa zavedamo, da pri promociji panoge odigra glavno vlogo ZdruĹženje kmeÄ?kih sirarjev, ki tradicionalno prireja tudi Festival sirov na Brdu pri Kranju, kjer se vsako leto predstavljamo, pa tudi sicer smo zelo aktivni.

Tudi na razstave in ocenjevanje Dobrot slovenskih kmetij vedno prijavimo GaĹĄper Napotnik precej sirov.ÂŤ Kaj pa okusi? Napotnik nadaljuje: ÂťOpaĹžam, da imajo eni raje sveĹže, neĹžnejĹĄe okuse, drugi starejĹĄe, ki imajo moÄ?nejĹĄi okus. PovpraĹĄevanje je odvisno tudi od letnega Ä?asa. Spomladi in poleti bolj povpraĹĄujejo po sirih za Ĺžar, v jesenskem in zimskem Ä?asu pa gredo bolj v promet poltrdi siri. Zelo radi imajo sire z dodatkom Ä?ilija, koprive.

Poseben okus ima sir z grĹĄkim senom, ki ima okus po orehih. Konkurenca se poÄ?asi pojavlja, ampak prostora je dovolj za vsakogar, ki se loteva sirarstva,ÂŤ ĹĄe navduĹĄeno pove Napotnik. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 3. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

12. marca 2020

5

Rudarji ĹĄe enkrat dokazali, da znajo in zmorejo Za uresniÄ?itev jasne vizije bodo potrebovali usposobljene, inovativne in zavzete zaposlene tudi v prihodnje Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 4. marca – Zahtevnemu zakljuÄ?ku lanskega leta, ko so imeli v Premogovniku Velenje precej teĹžav s proizvodnjo, zaradi Ä?esar je bil tudi poslovni rezultat nekoliko slabĹĄi, kot so priÄ?akovali, je sledil izjemno zahteven start v letoĹĄnje leto. Za Ä?im manj moten zaÄ?etek je bilo treba tudi med boĹžiÄ?no-novoletnimi prazniki izvesti ĹĄtevilne aktivnosti. TeĹžave, ki so jih pestile ĹĄe januarja in februarja, so premagane in v nadaljevanje leta lahko zrejo z veliko optimizma. ÂťNaĹĄi rudarji so ĹĄe enkrat dokazali, da znajo in zmorejo odkopavati premog tudi v najzahtevnejĹĄih pogojih, in pokazali, da so s srcem pri tem poklicu, da ne obupajo pred nobeno oviro in premorejo ogromno znanja, s katerim jo lahko preskoÄ?ijo,ÂŤ pravi generalni direktor Premogovnika mag. Marko Mavec.

Po ĹĄtevilnih teĹžavah marca startal najproduktivnejĹĄi odkop

TeĹžave pri montaĹži odkopa v Pesju so se namreÄ? iz lanskega nadaljevale v letoĹĄnje. Ogromno dodatnih del je bilo treba izvesti, da so pripravili odkopno ploĹĄÄ?o k. -95/C. ÂťTeĹžji pogoji so od nas zahtevali maksimalno pozornost, kakovostno izvajanje del in inovativen pristop. Odkop je startal 14 dni prej, kot je bilo naÄ?rtovano, in je Ĺže v polnem obratovanju. V prvih dneh marca smo imeli na njem prviÄ? po dolgem Ä?asu dnevno proizvodnjo 15.000 ton.ÂŤ TolikĹĄna proizvodnja na tem od-

kopu jim bo omogoÄ?ila, da bodo lahko poÄ?asi zaÄ?eli polniti tudi deponijo. S proizvodnjo 1,5 milijona ton premoga bo to tudi najproduktivnejĹĄi odkop.

Zamude pri startu odkopov navadno pomenijo dodatna dela pri izdelavi jamskih prog za dokonÄ?anje objektov za priÄ?etek montaĹže odkopa in poznejĹĄo pripravo jamskih objektov za nove. ÂťJamske proge je namreÄ? treba pravoÄ?asno izdelati za tekoÄ?e leto in tudi za odkope, ki bodo startali prihodnje leto, Ä?e Ĺželimo imeti nemoteno proizvodnjo.

Tudi zato smo v teh dneh toliko bolj zadovoljni,ÂŤ pravi.

â?ą

Do leta 2027 bodo v popreÄ?ju odkopali 3,5 milijona ton letno

Proizvodni plan do leta 2027 znaĹĄa popreÄ?no 3,5 milijona ton premoga.

Do leta 2030 je ĹĄe vedno nad 3 milijone ton, nato pa se poÄ?asi niĹža. Njihov cilj je celo dvig proizvodnje nad danes naÄ?rtovano, torej celo nad 3,5 milijona ton, koliÄ?ine pa so s pogodbo o prodaji premoga usklajene s porabo v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj.

Za uresniÄ?itev jasne vizije bodo potrebovali usposobljene, inovativne in zavzete zaposlene tudi v prihodnje.

Lani so zaposlovali v celotni Skupini.

V matiÄ?ni druĹžbi Premogovnik so za potrebe proizvodnega procesa zaposlili 31 pripravnikov ĹĄtipendistov in 41 novih sodelavcev, v druĹžbi HTZ 86, RGP 28, Sipotehu 5 in PLP 10 novih sodelavcev, med posameznimi druĹžbami Skupine pa so izvedli tudi nekaj prerazporeditev.

Mag. Marko Mavec, generalni direktor PV: ÂťTeĹžji pogoji so od nas zahtevali maksimalno pozornost, kakovostno izvajanje del in inovativen pristop.ÂŤ

Za zagotavljanje stabilne proizvodnje potrebujejo ustrezen kader

Trend zaposlovanja oziroma nadomeĹĄÄ?anja upokojenih sodelavcev nadaljujejo, saj za zagotavljanje stabilne proizvodnje potrebujejo ustrezen kader. V januarju in februarju so v Skupini Ĺže zaposlili 11 novih sodelavcev. Kader in potrebe po rudarskih poklicih (geostrojnik rudar, geotehnik, mehatronik operater, strojni mehanik, strojni tehnik, elektrikar in elektrotehnik) pridobivajo predvsem iz

Ĺ aleĹĄko EKO gibanje je proti UrĹĄa Menih Dokl: ÂťPovabilo TEĹ smo zavrnili, ker ne zaupamo ponujeni roki.

Njihovim iskrenim namenom ne verjamemo.ÂŤ Milena KrstiÄ? - Planinc

UrĹĄa Menih Dokl je Ä?lanica Ĺ aleĹĄkega EKO gibanja. Njegova idejna vodja.

Rada ima Ĺ aleĹĄko dolino in kraj, v katerem Ĺživi. Zato, pravi, odloÄ?no nasprotuje soseĹžigu odpadkov v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj. Povabili smo jo na pogovor.

Kako je gibanje sploh nastalo? ÂťKo so proti koncu lanskega leta mediji objavili novico, da se TEĹ pripravlja na soseĹžig odpadkov, se nas je zbralo nekaj ozaveĹĄÄ?enih in odgovornih drĹžavljanov, zelo razliÄ?nih nazorov, ki Ĺželimo to prepreÄ?iti. Ustanovili smo gibanje, saj menimo, da bi bil soseĹžig odpadkov izjemno ĹĄkodljiv za nadaljnji razvoj Ĺ aleĹĄke doline in zdravje njenih prebivalcev.

Nasprotujemo pa tudi kakrĹĄnemu koli vnaĹĄanju odpadkov v to okolje.ÂŤ Delujete kot gibanje in ne kot druĹĄtvo. ÂťNe, in to pomeni, da nismo od nikogar subvencionirani. Delujemo kot zanesenjaki, in to brez vodstva. Vsak v svojem prostem Ä?asu pomaga, kakor lahko. V naĹĄih vrstah so strokovnjaki z najrazliÄ?nejĹĄih podroÄ?ij – naravoslovja, kmetijstva, prava, arhitekture, oblikovanja prostora ‌ Zaradi tega smo uÄ?inkoviti in kredibilni.ÂŤ Podporo merite v ĹĄtevilu podpisov. ÂťKo smo takoj na zaÄ?etku odloÄ?evalcem, tako na drĹžavni kot lokalni ravni in TEĹ -u, posredovali poziv z zahtevo, da zaustavijo vse aktivnosti, povezane s soseĹžigom, je to spodbudilo razmiĹĄljanje velikega ĹĄtevila prebivalcev. PridruĹžili

so se gibanju in podpisali peticijo. Ĺ e vedno jo lahko.ÂŤ Dobivate pa tudi podporo lokalnih skupnosti. Denimo Mestne obÄ?ine Velenje.

Kaj pa ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj? ÂťS predstavniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj smo se sreÄ?ali prejĹĄnji teden. Enotni smo bili, da imamo skupen cilj, to je zagotavljanje zdravega Ĺživljenjskega okolja, pri pogledih na to pa smo ĹĄe malo vsaksebi.

V Ĺ aleĹĄkem EKO gibanju soseĹžigu nasprotujemo, predstavniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj pa pravijo, da bodo konÄ?no odloÄ?itev o tem sprejeli, ko bodo znane presoje vplivov na okolje.ÂŤ

nabora svojih ĹĄtipendistov, ki jim poleg kadrovske ĹĄtipendije nudijo tudi druge ugodnosti. V ĹĄolskem letu 2019/2020 imajo v Premogovniku 44 ĹĄtipendistov v rudarskih, strojnih in elektro programih, od tega v tem ĹĄolskem letu 15 novih, druĹžba HTZ ima 19 ĹĄtipendistov, od tega 10 novih. Ĺ tipendijo pa sta podelili tudi druĹžbi Sipoteh in RGP.

zapiranje TEĹ takoj in brez razmisleka.

Smo pa za to, da se, ko se bo izÄ?rpal in zaprl Premogovnik, zapre tudi TEĹ .

Termoelektrarna in njen blok 6 sta bila zgrajena z namenom, da v kotlih kurijo ĹĄaleĹĄki lignit in niÄ? drugega.ÂŤ Opozarjate na diskriminatornost uredbe o soseĹžigalnicah. ÂťUredba deli prebivalce na tiste, ki lahko Ĺživijo v zdravem okolju, na tiste, ki Ĺživijo v okolju, kjer so dovoljeni izpusti (seĹžigalnice), in na tiste, kjer so dovoljeni tako rekoÄ? neomejeni izpusti nevarnih in strupenih snovi, kot so soseĹžigalnice.

Zahtevamo drugaÄ?no uredbo, takĹĄno, ki bo vsebovala tudi mnenje zdravstvene stroke.ÂŤ

V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj so vas povabili, da lahko sodelujete pri vseh aktivnostih, ki se odvijajo. Ste se vabilu odzvali?

Ministru za okoÂťPovabilo smo lje in prostor ste zavrnili, ker ne izroÄ?ili zahtevo za zaupamo ponujezadrĹžanje uredbe o ni roki. Ne verjasoseĹžigalnicah in memo namreÄ? o napravah za soseĹžiskrenih namenih ig. Z odgovorom, ki TEĹ -a. ÄŒe bi si deUrĹĄa Menih Dokl: ÂťTakoj, ko dobimo vam ga je podal mijansko Ĺželeli vkljunovo vlado in novega okoljskega nister, pa niste bili Ä?iti javnost, bi to ministra, se bomo obrnili nanj.ÂŤ zadovoljni. Kaj vas storili Ĺže takrat, (Foto: osebni arhiv) je najbolj zbodlo? ko so zaÄ?eli o tem razmiĹĄljati. To pa je bilo pred kakĹĄniÂťAroganten odnos. Mislim, da si minimi tremi leti. Zdaj, ko smo mi prevzeli ster ni vzel niti toliko Ä?asa, da bi naroÄ?il pobudo ozaveĹĄÄ?anja o vplivih, se nam strokovnim sluĹžbam, naj naĹĄo zahtevo zdi to malo pozno. Rada bi poudarila, temeljito preuÄ?ijo, ampak je naĹĄe stroda v Ĺ aleĹĄkem EKO gibanju nismo za kovne navedbe kategoriÄ?no zavrnil. Iz-

ÂťV prihodnjih dvajsetih, tridesetih letih bomo bistveno predrugaÄ?ili delovanje. Zavedamo se, da v strukturi naĹĄih prihodkov ne bo veÄ? prihodkov od prodaje premoga. VeÄ?jo pozornost bomo posvetili znanju in inĹženirskemu delu, ki sta kljuÄ?na za naĹĄe prihodnje uspehe.ÂŤ

Že danes so usmerjeni v prihodnost.

ObstojeÄ?a znanja Ĺželijo oblikovati v nove programe z visoko dodano vrednostjo.

Tako bodo zagotovili delovna mesta tudi za Ä?as, ko bo Premogovnik prenehal odkopavati premog.

Trenutno je v vseh potrjenih naÄ?rtih predvideno leto zapiranja letnica 2054

Ker pa ne vedo, kakĹĄna bo dejanska odloÄ?itev, saj strateĹĄki dokument, Energetski koncept Slovenije, ki bo urejal energetsko politiko na ravni drĹžave ob Ĺže sprejetem Nacionalnem podnebnem

govarjal se je na Evropsko unijo. ÄŒe bi drĹžalo, da je uredba prenos evropske direktive, potem bi bili pogoji lahko tudi bolj ostri, vse krĹĄitve izpustov pa sankcionirane. Namigoval je tudi, da ne gre za noben lobistiÄ?ni akt. Ampak soseĹžig je komercialna dejavnost. Pri odpadkih gre za veliko denarja in s soseĹžigom se lahko bistveno izboljĹĄa poslovni rezultat tistega, ki upravlja takĹĄno napravo. Za seĹžigalnice so omejitve, tehnologija je zelo zahtevna, veliko je filtrov, izpusti pa so manjĹĄi. V soseĹžigalnicah pa so filtri takĹĄni, kot so pri seĹžiganju, v naĹĄem primeru lignita. To pa pomeni, da lahko naprave izpustijo v zrak marsikaj neprimernega.ÂŤ IzboljĹĄujejo pa se ne samo poslovni rezultati soseĹžigalnic, ampak lahko tudi rezultati kakovosti Ĺživljenja prebivalcem preko odĹĄkodnin, nadomestil ali kakorkoli bi se Ĺže temu reklo? ÂťVerjamem, da veliko prebivalcev tako razmiĹĄlja. Ampak, kako lahko na eno stran tehtnice postavite nove pridobitve v obliki asfalta in betonskih zgradb, na drugo pa zdravje otrok, starejĹĄih, vseh prebivalcev?ÂŤ Kaj bo naslednji korak? ÂťDelujemo na veliko podroÄ?jih. Eno od njih je ozaveĹĄÄ?anje javnosti. Na prvi okrogli mizi smo govorili o vplivih soseĹžigalnic na okolje, prostor, druĹžbo, gospodarstvo. Na drugi, ki bo ĹĄe ta mesec, bomo govorili o vplivih na zdravje ljudi.

Sodelovali bodo strokovnjaki iz vse Slovenije. Mislim, da se bodo lahko predstavniki lokalnih oblasti zamislili nad smiselnostjo vztrajanja pri soseĹžigu.ÂŤ Kaj pa pri spreminjanju uredb, pravil zakonov? ÂťTakoj, ko dobimo novo vlado in novega okoljskega ministra, se bomo obrnili tudi nanj.ÂŤ đ&#x;”˛

in energetskem naÄ?rtu, ĹĄe vedno ni sprejet, pa pripravljajo razliÄ?ne scenarije obratovanja. ÂťV dvajsetih, tridesetih letih bomo bistveno predrugaÄ?ili delovanje. Zavedamo se, da v strukturi naĹĄih prihodkov ne bo veÄ? prihodkov od prodaje premoga. VeÄ?jo pozornost bomo posvetili "know-howu" in inĹženirskemu delu, ki sta kljuÄ?na za prihodnje uspehe. Na pridobivanje premoga je danes neposredno vezanih okoli 2.000 delovnih mest, posredno ĹĄe enkrat toliko. Zanje vidimo prihodnost v obstojeÄ?ih znanjih z visoko dodano vrednostjo. To so znanja iz rudarstva, elektro- in strojne smeri, konstruiranje, naÄ?rtovanje, elektronika, remonti, izdelava rudarskih in gradbenih strojev ter opreme. Vsi ti programi so danes na voljo za potrebe Premogovnika, v prihodnje pa jih bomo skuĹĄali uspeĹĄno trĹžiti, tako kot smo to poÄ?eli Ĺže v preteklosti.ÂŤ

Prekvalifikacije v ĹĄtirih sklopih

Katere dejavnosti bodo za to najprimernejĹĄe, bo ugotovljeno v procesu snovanja strategije prehoda oziroma tranzicije v skladu z usmeritvami Evropske komisije, interdisciplinarnega sodelovanja udeleĹžncev iz raziskovalnih institucij, univerz, podjetij in industrije, nevladnih agencij, pristojnih ministrstev in drugih. ÂťV StrateĹĄkem naÄ?rtu prehoda na brezogljiÄ?no druĹžbo Premogovnika pa smo projektne aktivnosti, s katerimi bi omogoÄ?ili delovna mesta in prekvalifikacije zaposlenih, Ĺže razdelili v ĹĄtiri sklope. Ti so ohranjanje energetske lokacije v Ĺ aleĹĄki dolini, razvoj gradbeniĹĄtva in drugih panog, ravnanje z odpadki in turizem,ÂŤ pravi mag. Mavec. đ&#x;”˛

ÂťPrihodnost bo trajnostna ali pa je ne boÂŤ 7 sejmov, 1 vstopnica – Pomladni sejmi v Celju letos bogatejĹĄi ĹĄe za enega – Prireditev prestavljena v maj Celje – Pomlad se bliĹža, z njo pa se prebujajo tudi pomladni sejmi na Celjskem sejmiĹĄÄ?u – sejem zdravega naÄ?ina Ĺživljenja Altermed, sejem Poroka in Flora, tradicionalno sreÄ?anje Ä?ebelarjev ApiSlovenija, Festival kave Slovenija in festival hrane in pijaÄ?e Kulinart. Letos pa se bo tradicionalnemu ĹĄestorÄ?ku pridruĹžil popolnoma nov sejem, Svet ribolova, na katerem se bo naĹĄlo vse za ĹĄportni ribolov. Celjski sejem bo zato med 15. in 17. majem center pisanega pomladnega dogajanja za vsak okus.

Celjsko sejmiĹĄÄ?e se vsako leto na tridnevnem sreÄ?anju posveti ĹĄestim pomembnim in zanimivim tematikam, ki vedno znova privabljajo veliko ĹĄtevilo raznovrstnih obiskovalcev. Lani jih je v tem Ä?asu sejmiĹĄÄ?e obiskalo veÄ? kot 21 tisoÄ?. Poseben poudarek bo letos namenjen trajnostni prihodnosti, ĹĄe posebej v okviru sejmov Altermed in Flora. ÂťLetos se bo na sejmih predstavilo okoli 440 direktnih razstavljalcev, kar je malenkost veÄ? kot lani. VeÄ?ina iz Slovenije, 24 pa iz tujine,ÂŤ je povedal izvrĹĄni direktor Celjskega sejma mag.

Robert Otorepec. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 3. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 4. marca Minister za zdravje AleĹĄ Ĺ abeder je na novinarski konferenci sporoÄ?il, da imamo tudi v Sloveniji prvi primer okuĹžbe s koronavirusom. Kot je pojasnil, je pacient, star okoli 60 let, priĹĄel iz Maroka preko Italije v Slovenijo. Od prihoda domov do obiska Infekcijske klinike v Ljubljani je minilo veÄ? dni, zato so se pristojni takoj lotili raziskovanja, s kom je bil v tem Ä?asu pacient v stiku.

Koronavirus so potrdili tudi v Sloveniji.

Potem ko je postalo jasno, da bo Janez JanĹĄa tretjiÄ? v svoji politiÄ?ni karieri oblikoval vlado, so v stranki SMC za mesto predsednika DrĹžavnega zbora s podpisi 48 poslancev predlagali Igorja ZorÄ?iÄ?a.

Na seji drĹžavnega zbora so predstavniki veÄ?ine poslanskih skupin izrazili odklonilno staliĹĄÄ?e v zvezi s predlogom SDS o ponovni uvedbi naborniĹĄtva.

Levica je v primeru uvedbe napovedala celo referendum.

TurĹĄki predsednik Erdogan je opozoril, da mora Evropska unija podpreti turĹĄke pobude za reĹĄitev konflikta v sirski pokrajini Idlib v zameno za reĹĄitev migrantske krize. NaĹĄ notranji minister je ob tem sporoÄ?il, da bo Slovenija v okviru evropske skupine za hitro posredovanje na grĹĄko-turĹĄki meji v pomoÄ? GrÄ?iji pri spoprijemanju z novim mnoĹžiÄ?nim prihodom prebeĹžnikov zagotovila 35 policistov. Ĺ e drugiÄ? v dveh mesecih je odstopil predsednik ukrajinske vlade Oleksij GonÄ?aruk.

Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila, da zaradi paniÄ?nih nakupov po vseh koncih sveta zaÄ?enja primanjkovati ustrezne zaĹĄÄ?itne opreme za zdravstvene delavce, ki so najbolj izpostavljeni novemu koronavirusu.

Italija je sporoÄ?ila, da bo v izogib ĹĄirjenju novega koronavirusa do sredine marca zaprla vse ĹĄole in univerze.

ÄŒetrtek, 5. marca Igor ZorÄ?iÄ? je bil izvoljen za predsednika DrĹžavnega zbora.

Za je glasovalo 48 poslancev, 29 jih je bilo proti.

Novi predsednik DrĹžavnega zbora je postal Igor ZorÄ?iÄ?.

VeÄ? pozornosti je pritegnil drugi potrjeni primer okuĹžbe z novim koronavirusom. Kot je povedal minister za zdravje AleĹĄ Ĺ abeder, je bil novi okuĹženi v stiku s 60-letnim moĹĄkim, ki so mu okuĹženost potrdili dan prej in je v izolaciji na ljubljanski infekcijski kliniki.

Proti veÄ?eru smo izvedeli ĹĄe za tretjo, Ä?etrto, peto in ĹĄesto okuĹžbo z novim koronavirusom, pri

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

Ä?emer vse niso bile povezane.

Znanstveniki so opozorili, da je novi koronavirus mutiral v dva seva, med katerima je en mnogo agresivnejĹĄi kot drugi – okuĹžiti pa se je mogoÄ?e z obema. Ĺ e naprej je rastlo ĹĄtevilo okuĹženih za novim koronavirusom v veÄ? evropskih drĹžavah.

Pri stotih letih je umrl nekdanji generalni sekretar ZdruĹženih narodov, Perujec Javier Perez de Cuellar, ki je Svetovno organizacijo vodil dva mandata.

Po prvem pogajalskem krogu med EU in ZdruĹženim kraljestvom je po besedah glavnega pogajalca Unije Michela Barniera priĹĄlo do Âťveliko zelo resnih razhajanjÂŤ.

TurÄ?ija in Rusija sta dosegli dogovor, da bo opolnoÄ?i v pokrajini Idlib na severozahodu Sirije zaÄ?ela veljati prekinitev ognja.

Petek, 6. marca Kolegij predsednika DrĹžavnega zbora je sprejel sklep, ki spreminja sestavo nekaterih parlamentarnih delovnih teles, predlagale pa so ga stranke nove koalicije SDS, SMC, NSi in DeSUS. Vodja SDS Janez JanĹĄa je v drĹžavni zbor vloĹžil ministrsko kandidatno listo. Poslancem je v imenovanje za 16 ministrskih mest predlagal sedem kandidatov iz kvote SDS, ĹĄtiri iz kvote SMC, tri iz NSi in dva iz DeSUS. Po drĹžavi se je ĹĄe naprej ĹĄiril novi koronavirus. OkuĹžbo so potrdili pri zaposleni v Univerzitetnem kliniÄ?nem centru Maribor, o potrjenem primeru pa so poroÄ?ali tudi iz zdravstvenega doma Metlika.

Preden je zaÄ?ela veljati prekinitev ognja v Idlibu v Siriji, o kateri sta se dogovorila turĹĄki in ruski predsednik, je turĹĄka vojska z letalnikom izvedla napad na sirske vladne sile, v katerem je uniÄ?ila vojaĹĄko opremo in ubila 21 vojakov.

V strelskem napadu na spominski slovesnosti za enim od vidnih ĹĄiitskih voditeljev v Kabulu, ki se je je udeleĹžil tudi izvrĹĄni vodja drĹžave Abdulah Abdulah, je bilo ubitih najmanj 27 ljudi, najmanj 29 pa ranjenih.

AmeriĹĄki kongres je odobril 8,3 milijarde dolarjev za boj proti novemu koronavirusu. V ZDA se je ĹĄtevilo okuĹžb hitro ĹĄirilo, na Kitajskem pa so se medtem pripravljali na odprtje ĹĄol.

Na izrednem vrhu ministrov za zdravje EU je slovenski minister AleĹĄ Ĺ abeder dejal, da je oskrba z zaĹĄÄ?itnimi sredstvi in opremo motena po vsem svetu in da proizvajalci poĹĄiljajo opremo na trge, n akaterih dosegajo najviĹĄje mogoÄ?e cene.

Zunanji ministri EU so migrantom sporoÄ?ili, da zanje evropska vrata niso odprta.

Zunanji ministri drĹžav Ä?lanic unije so prebeĹžnikom v TurÄ?iji sporoÄ?ili, da meja Evropske unije ni odprta za nezakonite prehode in da je informacijo, da so jim evropska vrata odprta, laĹžna.

Sobota, 7. marca V Sloveniji je bilo potrjenih osem primerov okuĹžbe z novim

12. marca 2020

koronavirusom. Ker je bil kot zadnji potrjen zdravnik iz zdravstvenega doma Metlika, so tamkajĹĄnji zdravstveni dom zaprli in sporoÄ?ili, da bodo vse zaposlene testirali.

Minister za zdravje AleĹĄ Ĺ abeder je zaradi ĹĄirjenja novega koronavirusa izdal uredbo za prepoved zbiranja ljudi na javnih prireditvah v zaprtih prostorih, na katerih se priÄ?akuje veÄ? kot 500 ljudi. V Cankarjevem domu so odpovedali vse v kratkem napovedane prireditve, prestavljeni ali odpovedani so bili tudi ĹĄtevilni drugi dogodki.

Iz Italije, ki je bila ĹžariĹĄÄ?e ĹĄirjenja novega koronavirusa v Evropi, so sporoÄ?ili, da je tam okuĹženih Ĺže veÄ? kot 5800 ljudi.

Pristojni tam so tako odloÄ?ili, da bodo v najbolj prizadetih pokrajinah ĹĄole, smuÄ?iĹĄÄ?a, muzeji in bazeni zaprti do 3. aprila, zdravniki pa ne bodo smeli na dopust.

Ponedeljek, 9. marca Na seji Sveta za nacionalno varnost so pristojni sprejeli ukrepe glede novega koronavirusa, s katerim je bilo v Sloveniji do takrat okuĹženih 23 ljudi. Med njimi je bila prepoved obiska gledalcev na vseh ĹĄportnih prireditvah z veÄ? kot 500 potencialnimi obiskovalci, prav tako so bile prepovedane vse prireditve v zaprtih prostorih, kjer bi bilo nad 100 obiskovalcev.

Ankete so pokazale, da bi - Ä?e bi bile konec tedna parlamentarne volitve - SDS dobil slabo petino glasov, LMĹ pa 14 odstotkov.

Vodstvo Univerze na Primorskem in nekatere fakultete Univerze v Ljubljani so se glede na razmere v zvezi z novim koronavirusom odloÄ?ile, da za naslednjih 14 dni odpovejo pedagoĹĄko delo.

Minister Ĺ abeder je izdal uredbo o prepovedi zbiranja ljudi za prireditvah zaprtega tipa, kjer se priÄ?akuje preko 500 udeleĹžencev.

Ob prepovedi zbiranja v zaprtih prostorih, kjer bi bilo nad 100 obiskovalcev, so se nekatere fakultete odloÄ?ile za odpoved predavanj.

Potem, ko je pojav novega koronavirusa vplival na azijsko gospodarstvo, so se zaÄ?ele tovrstne novice kopiÄ?iti tudi pri nas.

Najprej je udarilo po turistiÄ?ni in gostinski panogi.

Na grĹĄkem otoku Lesbos je zgorel begunski center, k sreÄ?i pa do smrtnih Ĺžrtev ni priĹĄlo.

TurÄ?ija se je odzvala na besede grĹĄkega premierja Micotakisa, ki je dejal, da je migracijski dogovor med EU in TurÄ?ijo mrtev. Ankara je opozorila, da je veÄ? tisoÄ? prebeĹžnikov na meji z GrÄ?ijo ĹĄele zaÄ?etek in da jih je priÄ?akovati ĹĄe veÄ?.

Zaradi virusa so napovedali tudi skrajĹĄano plenarno zasedanje Evropskega parlamenta.

Prva primera okuĹžbe z novim koronavirusom so potrdili tudi v Albaniji. TamkajĹĄnji premier Edi Rama je napovedal dvotedensko zaprtje ĹĄol in prepoved javnih prireditev.

V Italiji je zaradi omejitev obiskov priĹĄlo do uporov v zaporih.

Nedelja, 8. marca Praznovali smo mednarodni dan Ĺžensk. Tokrat je bil poudarjen pomen povezovanja in prizadevanja vseh generacij, da bi Zaznamovali skupaj dosegli smo dan veÄ?jo enakost v Ĺžena. pravicah.

HrvaĹĄki premier Andrej Plenković je sporoÄ?il, da je naĹĄa juĹžna soseda pripravljena sprejeti del otrok, ki Ĺživijo v neÄ?loveĹĄkih razmerah v migrantskih centrih na grĹĄkih otokih.

V Zgornji Avstriji je velik sneĹžni plaz pod seboj pokopal pet ljudi.

V ZDA je senatorka Kamala Harris, sicer nesojena kandidatka za predsednico ZDA, v boju za demokratsko nominacijo podprla Joeja Bidna, Ä?eprav se je na sooÄ?enjih prav z njim spuĹĄÄ?ala v najbolj ĹžolÄ?ne spore.

V Italiji, kjer so oblasti odredile karanteno za Ä?etrtino prebivalstva, je naglo naraĹĄÄ?alo ĹĄtevilo okuĹženih – tisti dan je bilo teh Ĺže 7375. Ĺ tevilo umrlih pri naĹĄih zahodnih sosedih se je povzpelo na 366.

V glavnem mestu ÄŒila se je veÄ? kot 100 tisoÄ? ljudi udeleĹžilo protestov z zahtevo po koncu nasilja nad Ĺženskami. Med policijo in protestniki so izbruhnili spopadi.

Torek, 10. marca Izvedeli smo, da je ĹĄtevilo okuĹženih s koronavirusom v Sloveniji naraslo na 31. Veliko nejevolje sta zato povzroÄ?ila moĹĄka, ki sta z znaki okuĹžbe vstopila v dve ambulanti v Kopru. Kot se je izkazalo, nista bila okuĹžena. Zaradi naraĹĄÄ?ajoÄ?ega ĹĄtevila okuĹžb, je minister Ĺ abeder napovedal vzpostavitev nadzornih toÄ?k na meji z Italijo.

Nove ukrepe proti ĹĄirjenju koronavirusa so sprejele tudi ÄŒeĹĄka, SlovaĹĄka in Poljska. OdloÄ?ile so se za zapiranje ĹĄol, odpoved prireditev in zdravstveni nadzor na mejah.

Kitajski predsednik Ĺ i DĹžinping je prviÄ? po izbruhu nove bolezni decembra lani nenapovedano obiskal epicenter izbruha Vuhan. Dejal, da so epidemijo v ĹžariĹĄÄ?u izbruha v osnovi zajezili.

Evropsko sodiĹĄÄ?e za Ä?lovekove pravice (ESÄŒP) je glede pritoĹžbe dveh romskih druĹžin odloÄ?ilo v prid Slovenije. Romi so se na ESÄŒP pritoĹžili, Ä?eĹĄ da jim drĹžava v romskih naseljih ne omogoÄ?a dostopa do pitne vode, s tem pa po njihovem mnenju krĹĄi njihove Ä?lovekove pravice.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sporoÄ?ila, da bo pet drĹžav Ä?lanic EU sprejelo do 1500 prebeĹžniĹĄkih otrok iz prenatrpanih centrov v GrÄ?iji.

Za ukrep se je zahvalila Finski, Franciji, Luksemburgu, NemÄ?iji in Portugalski, poroÄ?a BBC.

Korona. Pivo.

Z besedo korona v teh dneh ni heca. Zato tudi ne s ĹĄalo, da bo te vrste pivo edino, ki bo kot zadnje ostalo. Jaz ga v teh dneh pijem.

Brez heca.

Kolegi z razvedrilnega programa so preteklo televizijsko satiriÄ?no oddajo Kaj dogaja? konÄ?ali z refrenom: ÂťOkuĹžila si mene, v prsih me boli, v tebi so bili kitajski virusi, dala si mi bolezen, ko muckala sva se, leĹžim v post›lji, ker okuĹžila si me.ÂŤ Pevska toÄ?ka je bila spisek navodil, razlaga o vzroku in posledici ter druĹžbenih odzivih na t. i. koronico – na satiriÄ?en naÄ?in, kakopak. A sledilo je pridiganje o spodobnosti in morali, eden izmed interpretov zdaj javno pojasnjuje, sama pa se Ä?udim, kdaj smo zagreznili?

Hja, politiÄ?na satira je nujno potrebna za introspekcijo neke druĹžbe, politiki so hoÄ?eĹĄnoĹ pela KoĹžar Ä?eĹĄ obraz volivcev, a nam v tem ne gre prav dobro. Satira bi morala biti ukoreninjena v naĹĄ medijski prostor, Ĺže zato, ker je nekdaj bila. A pri nas je Ĺže ena pesem nekajdnevni ĹĄkandal. Pri nas je ĹĄkandal povzeti zapis pesnice, ki se zahvaljuje boginji, Ä?eĹĄ da na pesniĹĄke veÄ?ere vedno pride najveÄ? 499 ljudi (ko je bila omejitev ĹĄe 500, op.). In zdaj eden izmed ljubljanskih kinooperaterjev vabi ob pojasnilu – za najveÄ? 99 ljudi.

Pri nas se iz politikov paÄ? ÂťkujeÂŤ zvezdnike, Ä?etudi drĹžava funkcionira preteĹžno na ideoloĹĄki bazi in le s kozmetiÄ?nimi popravki glede reformne zakonodaje. Morali bi jih poklicati zgolj na odgovornost, ne pa nenehno klicati pred objektive.

Kako pomembno je razumeti, kaj JE vloga politika in s tem povezana najviĹĄja stopnja odgovornosti za sodrĹžavljane, kaĹže prav izbruh novega koronavirusa.

Naposled smo namreÄ? stopili skupaj. Premier v odstopu je dal na tiskovni konferenci moĹžnost podati izjavo bodoÄ?emu premierju.

Zrelo. Neverjetno nezrelo pa je javno netenje strahu in panike s strani nekaterih zdravstvenih delavcev; kar poÄ?ne gospa z zdravniĹĄke zbornice je naravnost deplasirano. Ob vsesploĹĄni paniki, ko so ljudje zaÄ?eli prazniti police, se javno tega paÄ? ne poÄ?ne. VeÄ?ina prebivalcev, ki nismo zdravniki, lahko le slepo zaupamo slovenskemu zdravstvu, zato me je ĹĄe toliko bolj razveselila ena od izjav vedno pomirjajoÄ?e in zdravorazumske predstojnice ljubljanske infekcijske klinike, da se kljub izkuĹĄnjam sproti uÄ?i, saj se s tako boleznijo ĹĄe ni sreÄ?ala.

Seveda ne! Zato prenehajmo z druĹžbenoomreĹžnim kokodajsanjem.

Umirimo se in gremo naprej: Najprej – nehajmo kupovati razkuŞila, gotovo imamo Şe mila.

Nadalje – nehajmo brezmejno prazniti nakupovalne police.

In naposled –14 dni domaÄ?e izolacije ni smrtno nevarno!

Lahko le prikimavam zgodovinarju (imena se ne spomnim, niti imena tuje televizije, na kateri sem ujela intervju), ki se ob izbruhu koronavirusa spraĹĄuje o stanju naĹĄe civilizacije; paniÄ?no odzivanje na razmere so zanj le pika na i v trenutnem razvoju Ä?loveĹĄtva, ki je naredilo en korak naprej in dva nazaj.

Edina doba, ki ĹĄe velja za nazadnjaĹĄko, je srednji vek. Digitalni vek, torej? (ne verjamem, da ÂťpridemoÂŤ do poznega ...)

Ko gledam, posluĹĄam in berem odzive na Covid-19, ki ga bomo prihodnje leto Ĺže vajeni, tako kot smo se navadili na gripo (in za katero se tudi sama ĹĄe vedno ne cepim!), ne Ĺželim verjeti ... zdrava kmeÄ?ka pamet nas je popolnoma zapustila ... Ĺ e dobro, da bo kmalu pomlad (Ä?etudi bomo ťteliÂŤ gospodarsko ĹĄkodo).

Do takrat pa naj vrag ne odnese ĹĄe ĹĄale. Brez heca. đ&#x;”˛

Koronavirus ogroĹža gospodarstvo Kriza zaradi virusa dobiva tudi svetovne gospodarske razseĹžnosti, ki jim za zdaj ni videti konca. Borze drsijo navzdol, ponekod Ĺže propadajo podjetja, drugje so tokovi prekinjeni ali se iĹĄÄ?ejo novi dobavitelji. Turizem je zaÄ?el peĹĄati, odpovedani so mnogi ĹĄportni, kulturni in drugi mnoĹžiÄ?ni dogodki.

Mednarodni denarni sklad zato namenja 50 milijard dolarjev posojil drĹžavam za boj proti koronavirusu, od Ä?esar bo deset milijard brez obresti namenjenih najrevnejĹĄim drĹžavam. 12 milijard je za enak namen sprostila tudi Svetovna banka.

Videti je, da se zlato obdobje rasti spet konÄ?uje in da se lahko kaj kmalu znajdemo na poti nove recesije. Ob tem lahko le upamo, da nam bo virus in paniko ob njem le nekako uspelo ukrotiti. đ&#x;”˛

mz

lokalne novice

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 3. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

MED VAMI

12. marca 2020

Bo revĹĄÄ?ina ĹĄe bolj pretila?

Zaradi manjĹĄe koliÄ?ine hrane iz evropskega sklada ne bo pomanjkanja – Kaj ĹĄe bolj skrbi Ä?lane ObmoÄ?nega zdruĹženja RdeÄ?ega kriĹža Velenje in Ĺ˝upnijske Karitas Velenje?

Tina Felicijan

Preverili smo, ali bosta humanitarni organizaciji, ki na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline delita pakete hrane ljudem na socialnem robu, zaradi manjĹĄe koliÄ?ine hrane iz sklada Evropske unije za pomoÄ? najbolj ogroĹženim drĹžavam, saj prek Ministrstva za delo, druĹžino in socialne zadeve Ä?rpata zadnje zaloge, odmerjene za obdobje med leti 2014 in 2020, teĹžje zalagali upraviÄ?ence s paketi hrane in drugimi potrebĹĄÄ?inami.

Lanske delitve

ObmoÄ?no zdruĹženje RdeÄ?i kriĹž Velenje pomaga veÄ? kot 700 druĹžinam z obmoÄ?ja obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, med njimi veÄ? kot 550 druĹžinam redno, kar je neka stalnica. Vsako leto razdeli pribliĹžno enako koliÄ?ino hrane in potrebĹĄÄ?in. Lani veÄ? kot 3000 paketov – nekoliko veÄ? kot 60 ton hrane, od tega slabih 39 tisoÄ? kilogramov hrane iz sklada EU. Hrano pridobi iz evropskega sklada, kupi z namenskimi sredstvi, zbranimi v akciji Lepo je deliti, sredstvi iz Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) in zelo skromnimi drugimi donacijskimi sredstvi. Za tri od ĹĄestih delitev na leto sredstva za nakup vsebine paketov prispevajo obÄ?ine za svoje obÄ?ane. Napolnijo prehranske pakete, ki vsebujejo moko, sladkor, olje, kis, sol, nekatera druga Ĺživila in potrebĹĄÄ?ine ter hrano iz evropskega sklada. Ĺ˝upnijska Karitas Velenje pomaga socialno ogroĹženim prebi-

valcem mestne obÄ?ine Velenje ne glede na veroizpoved ali druge kulturne okoliĹĄÄ?ine, preverja pa socialni status. Lani je razdelila skoraj 32 tisoÄ? kilogramov hrane in higienskih pripomoÄ?kov. 64 odstotkov hrane je dobila iz evropskega sklada. Hrano deli dvakrat na mesec. Oskrbovala je veÄ? kot 400 oseb, med katerimi je slaba Ä?etrtina samskih, veÄ? kot 40 pa starejĹĄih od 65 let. OpaĹžajo, da se je v zadnjih desetih letih ĹĄtevilo prosilcev za pomoÄ? skoraj prepolovilo in jih obravnavajo okrog 190 meseÄ?no. Imajo pa obÄ?utek,

li, ker je ministrstvo v obdobju 2014–2020 dobivalo doloÄ?ene deleĹže iz sklada, zdaj pa porablja zadnji in res nekoliko manjĹĄi deleĹž. Vendar zato ne priÄ?akujemo veÄ?jega pomanjkanja hrane. Ministrstvo je RdeÄ?emu kriĹžu Slovenije Ĺže dalo zagotovilo, da bo ob zaostritvi socialnih razmer in poveÄ?anju stisk druĹžin poskuĹĄalo zagotoviti sredstva za nabavo sestavin paketov,ÂŤ poroÄ?a sekretarka velenjskega RdeÄ?ega kriĹža Darja Lipnikar.

Pridejo v skrajni sili

UpraviÄ?ence obiÄ?ajno napotijo usluĹžbenci Centra za socialno delo, Ä?lani krajevnih organizacij ali prostovoljci v Ĺžupnijah, vÄ?asih tudi patronaĹžne sestre. NaÄ?eloma so upraviÄ?enci prejemniki denarne socialne pomoÄ?i, ki Ĺživijo sami. Ĺ e vedno velja, da mnogi ljudje v stiski odlaĹĄajo do skrajnosti, preden zaprosijo za pomoÄ?, potr-

â?ą

Prihodki iz socialnih transferjev so vÄ?asih viĹĄji od plaÄ?.

RazliÄ?ni profili upraviÄ?encev

ÂťV zadnjem Ä?asu je med naĹĄimi upraviÄ?enci vedno veÄ? upokojencev z nizkimi pokojninami. VeÄ?inoma Ĺživijo sami in ti res s teĹžavo shajajo iz meseca v mesec,ÂŤ

â?ą

Hrana iz sklada EU vsebuje testenine, riĹž, moko, olje, mleko, pelate in fiĹžol. Ljudje so veseli dodatkov, kot so polenta, pĹĄeniÄ?ni zdrob, riÄ?et, juĹĄna osnova, poleti sveĹža zelenjava ali pozimi kislo zelje.

da se bo ĹĄtevilo zaÄ?elo znova poveÄ?evati. ÄŒe bi priĹĄlo do nenadnega ukinjanja veÄ?jega ĹĄtevila delovnih mest, bi lahko bili ponovno trikrat bolj obremenjeni, kakor so bili po steÄ?aju Vegrada, pravijo.

LetoĹĄnje delitve

ÂťLetos bomo iz sklada EU dobili pribliĹžno 15 odstotkov manj hrane v primerjavi z lanskim letom, a smo to lahko priÄ?akova-

PovpreÄ?na velenjska druĹžina. Dve delavski plaÄ?i, dva ĹĄolarja.

PoloĹžnice, krediti, avto, potrebĹĄÄ?ine, kava, sladoled. Srednji razred. Dokler en starĹĄ ne izgubi dohodka in ne najde nove zaposlitve. Ali celo oba. Ĺ˝ivljenjski standard finanÄ?no stabilne druĹžine se lahko nenadno spremeni in jo pahne v pomanjkanje.

ÂťRes je, da bomo letos dobili pribliĹžno 20 odstotkov manj hrane iz evropskega sklada.

VpraĹĄali smo se, kaj sedaj, saj sami nimamo dovolj denarja, da bi lahko kupili dovolj hrane.

Vendar se Ĺže dogovarjamo, da bomo razliko dokupili s svojimi sredstvi, ki jih na letni ravni zberemo okrog 10 tisoÄ? evrov, in sredstvi, ki jih Ĺ kofijska Karitas pridobiva na drugih javnih razpisih. Z njimi obiÄ?ajno dokupimo sezonsko hrano in priboljĹĄke, da obogatimo osnovne pakete hrane,ÂŤ pa je povedala sekretarka velenjske Karitas Milica KovaÄ?. RaÄ?unajo, da bodo prvo pomoÄ? iz evropskega

HiĹĄe mladih, poimenovali pa so ga Martinov svet. Tu lahko obiskovalci pridobijo informacije o zanimivosti okolja, o lokalnih turistiÄ?nih ponudnikih, tradicionalnih dogodkih ‌ Opremili so ga z dodatnim turistiÄ?nim promocijskim materialom, letaki tudi za Zgornjo Savinjsko in Ĺ aleĹĄko dolino ter celotno Slovenijo. Za enotno predstavitev turistiÄ?ne ponudbe obÄ?ine na enem mestu so na spletni strani uredili podstran turizem, ki se je Ĺže pokazala za dobrodoĹĄlo novost. ÂťVsemu navkljub pa naĹĄ TIC,ÂŤ pravijo v javnem zavodu, Âťne bo takĹĄen, kot ga imajo v Velenju. V njem ne bo poklicno zaposlenega. Bomo pa takrat, ko v Mladinskem centru ne bo nikogar, poskrbeli za odzivnost in za to, da bo obiskovalec pridobil informacije, ki ga zanimajo v zelo kratkem Ä?asu. Javni zavod se med drugim povezuje z ostalimi TIC-i, organizacijami

Rekli so â?ą

Milica KovaÄ?: ÂťDobili bomo pribliĹžno 20 odstotkov manj hrane iz evropskega sklada, torej okrog 18 tisoÄ? kilogramov. Upam, da prosilci tega ne bodo Ä?utili. RaÄ?unamo, da bomo razliko dokupili s svojimi sredstvi in sredstvi, ki jih Ĺ kofijska Karitas pridobiva na drugih javnih razpisih.ÂŤ Darja Lipnikar: ÂťNe priÄ?akujemo, da bomo imeli zaradi 15-odstotnega zmanjĹĄanja evropske pomoÄ?i za pripravo prehrambnih paketov teĹžave. Socialno stanje pa se lahko bistveno spremeni, Ä?e se v naĹĄem gospodarskem okolju zgodi kaj nenadnega. V tem primeru priÄ?akujemo pomoÄ? RdeÄ?ega kriĹža Slovenije.ÂŤ

pove Lipnikarjeva in nadaljuje, da je med upraviÄ?enci veliko enoÄ?lanskih druĹžin oziroma samskih oseb. KovaÄ?eva pa pove, da se je profil upraviÄ?encev do pomoÄ?i Karitas nedavno zelo spremenil, saj je Ĺže skoraj polovica prosilcev samskih oseb. ÂťImamo kar nekaj upraviÄ?encev z meseÄ?nim dohodkom okrog 300 evrov. Imamo upokojenske pare, ki Ĺživijo s 560 evri pokojnine. Invalidne osebe, mlajĹĄe od 65 let, ki ĹĄe ne prejemajo varstvenega dodatka, lahko dobijo tudi le 270 evrov meseÄ?ne invalidnine,ÂŤ navede Nizka pokojnina, malo prihrankov in visoka poloĹžnica za komunalo ali elektriko.

To je dovolj, da upokojena vdova ves mesec ali dlje ne more napolniti hladilnika. nekaj primerov.

Nekaj je ĹĄestÄ?lanskih druĹžin z visokimi stroĹĄki, nekaj samohranilk, ki se morajo pogosto boriti za preĹživnine. V zadnjem Ä?asu pa imata obe organizaciji tudi druĹžine, ki potrebujejo pomoÄ? zaradi zelo nizkih prihodkov, Ä?etudi sta zaposlena oba starĹĄa, poroÄ?ata obe sogovornici. ÂťDohodki so ravno tolikĹĄni, da izpadejo pri raznih drugih pomoÄ?eh in olajĹĄavah, ko pokrijejo Ĺživljenjske stroĹĄke, pa jim lahko ostane celo manj kot druĹžini, ki prejema socialne transferje,ÂŤ pojasnjuje Lipnikarjeva.

V zadnjih letih tako na Karitasu kot RK opaĹžajo porast tujcev med prosilci. Velikokrat prinesejo vlogo za pomoÄ? Ĺženske v spremstvu otrok, ki so sporazumevalni Ä?len, saj slovensko pogosto ne znajo. NajteĹžje se sporazumevajo z albansko govoreÄ?imi.

Med upraviÄ?enci obeh organizacij pa je tudi nekaj brezdomnih oseb in drugih z nereĹĄenim stanovanjskim vpraĹĄanjem, ki imajo stalno prebivaliĹĄÄ?e prijavljeno na Centru za socialno delo. Sicer (prikritega) brezdomstva v veÄ?ji meri ne zaznavajo niti na Karitasu niti na RK. đ&#x;”˛

Skaza podpisala Evropski pakt za plastiko

TIC, elektriÄ?na kolesa, strokovne zeliĹĄÄ?arske delavnice Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je skupaj s tamkajĹĄnjim javnim zavodom Mladinski center kot vodilnim partnerjem projekta ter partnerjema TuristiÄ?nim druĹĄtvom Ĺ martno ob Paki in EkoloĹĄko kmetijo PotoÄ?nik - Poprask lani izvajala aktivnosti v sklopu LAS projekta Martinov svet – vstopnica SaĹĄa regije. Glavni namen projekta, ki ga je z 71.000 evri podprla tudi EU, je izboljĹĄati ter okrepiti turistiÄ?no prepoznavnost lokalne skupnosti ter Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline.

Doslej najbolj opazna pridobitev je nov sanitarni objekt ob Mladinskem centru. Na drugi strani objekta je prostor za kolesarnico, kamor naj bi prihodnji mesec postavili za zdaj dve elektriÄ?ni kolesi. Prva faza projekta, ki se je iztekla konec lanskega leta, je predvidela ĹĄe ureditev turistiÄ?noinformacijskega centra (TIC). Uredili so ga v prostorih

sklada dobili konec marca ali v zaÄ?etku aprila.

juje Darja Lipnikar in dodaja, da se nanje pogosto obraÄ?ajo ljudje v iskanju denarne pomoÄ?i, ki je RdeÄ?i kriĹž ne deli. Podobne izkuĹĄnje ima Karitas, le da tam obÄ?asno glede na finanÄ?ni sklad in v skladu s kriteriji uspejo pomagati s plaÄ?ilom poloĹžnic v najviĹĄji moĹžni vrednosti 250 evrov letno.

7

in zavodi, ki se ukvarjajo s turizmom na obmoÄ?ju regije SaĹĄa.

Sadovi tega dela so vidni v veÄ? novih turistiÄ?nih katalogih, kjer je v okviru regije predstavljena obÄ?ina Ĺ martno ob Paki oziroma njene turistiÄ?ne zanimivosti ter ponudniki,ÂŤ zagotavljajo v Mladinskem centru.

Letos se bodo v okviru projekta Martinov svet lotili izvedbe druge faze in jo konÄ?ali februarja prihodnje leto. Poleg izdaje novega promocijskega turistiÄ?nega materiala in video filma vkljuÄ?uje ĹĄe izvedbo strokovnih zeliĹĄÄ?arskih delavnic. Namenjene bodo predvsem izboljĹĄanju poloĹžaja ranljivih skupin obmoÄ?ja z veÄ?anjem znanja in zaposlitvenih moĹžnosti. Delavnice bodo zaÄ?eli izvajati konec tega meseca. đ&#x;”˛

tp

Velenjsko podjetje Skaza je bilo prepoznano kot eno vodilnih evropskih podjetij na podroÄ?ju odgovornega ravnanja s plastiko in pomemben partner pri pospeĹĄitvi prehoda v kroĹžno gospodarstvo.

Minuli petek je v Bruslju potekal podpis Evropskega pakta za plastiko, ki je namenjen dodatni spodbudi in aktivnostim za zmanjĹĄanje, ponovno rabo ter predelavo plastiÄ?nih izdelkov in embalaĹže za enkratno uporabo. Pakt je podpisalo skupno 15 drĹžav ter 66 organizacij iz vse Evrope, med njimi pa je bilo tudi slovensko podjetje Skaza. Slednje je bilo s povabilom k podpisu prepoznano kot eno vodilnih na tem podroÄ?ju in pomemben partner pri pospeĹĄitvi prehoda v kroĹžno gospodarstvo.

Glavni namen pakta je usmerjanje k odgovorni uporabi plastike. Pri tem se osredotoÄ?a predvsem na ponovno uporabo in recikliranje plastiÄ?nih izdelkov in embalaĹže za enkratno uporabo ter uporabo reciklirane plastike. Obenem pa nosi tudi podporno funkcijo, saj nudi edinstveno platformo za izmenjavo idej, predstavitev dobrih praks in razprave o izzivih, potrebnih za izgradnjo nove predloge kroĹžnega gospodarjenja, ki ji bodo sledili vsi ostali. ÂťS prikljuÄ?itvijo Evropskemu paktu za plastiko sledimo naĹĄi viziji biti med 10 najboljĹĄimi ekoloĹĄkimi podjetji, ki postavljajo trende v industriji

Minister za okolje in prostor Simon Zajc in direktor podjetja Skaza Bart Stegeman

plastike. NaĹĄa zaveza ciljem pakta je pravzaprav zaveza vsem prihodnjim generacijam. Njim namreÄ? dolgujemo, da jim zapustimo lepĹĄi, Ä?istejĹĄi in bolj zdrav planet,ÂŤ je ob podpisu povedal direktor podjetja Bart Stegeman. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 3. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

12. marca 2020

Prednosti pedagogike montessori Maria Montessori je za srediĹĄÄ?e svoje vzgoje postavila opazovanje psihiÄ?nega in fiziÄ?nega razvoja otroka – Otrok svet najprej spoznava z rokami in ĹĄele potem z besedami – Pedagogika montessori ĹĄe vedno Ĺživa Jasmina Ĺ karja

Maria Montessori je z opazovanjem priĹĄla do spoznanj, na katerih temelji ves njen pristop.

Prvo takĹĄno spoznanje je, da sta gibanje in usvajanje znanja tesno povezana. Otrok svet najprej spoznava z rokami in ĹĄele potem z besedami (njene ugotovitve so potrdili tudi ĹĄtevilni drugi strokovnjaki). V svetu, v katerem otroci pri uÄ?enju veÄ?ino Ä?asa presedijo, je tak pristop gotovo prednost, pravi Ajda Hudej, ki prihaja iz Ĺ oĹĄtanja in je po srcu vzgojiteljica, na uradnih papirjih (diplomi) pa, da je profesorica teologije in slovenĹĄÄ?ine.

Globoka Ĺželja po delu z otroki jo je pripeljala na PedagoĹĄko fakulteto v Ljubljani, kjer je opravila pedagoĹĄko izpopolnjevanje iz predĹĄolske vzgoje. Ker pa ji vedoĹželjnost ni dala miru, se je odloÄ?ila za izobraĹževanje v pedagogiki montessori za vzgojitelje otrok od 2,5 do 6. let. ÂťTam se mi je odprl povsem nov svet in me popolnoma oÄ?aral in zaÄ?aral. Letos pa sem se udeleĹžila ĹĄe osnovnega izobraĹževanja po naÄ?elih pozitivne pedagogike, rahloÄ?utnega starĹĄevstva po principih relacijske druĹžinske terapije z naslovom SoÄ?utno varstvo

otrok,ÂŤ izpostavi Hudejeva, ki je trenutno v procesu pripravljanja prostora za varstvo na domu, ki bo zaĹživelo jeseni.

Je svobodna izbira otrok dobra?

Ajda Hudej pritrdi. ÂťSvobodna izbira v okolju montessori ne pomeni, da lahko otrok poÄ?ne, karkoli Ĺželi. Moja svoboda se konÄ?a, ko se zaÄ?ne svoboda drugega.

Skozi svobodno izbiro se otrok uÄ?i samostojnosti (on odloÄ?a, kaj bo delal, kako dolgo bo delal, s kom bo delal), odgovornosti in

Red zelo pomaga pri uÄ?enju in razvoju Velenjski otroci na poÄ?itniĹĄkih delavnicah

predvsem spoĹĄtovanja drugega (Ä?e z nekim materialom Ĺže dela nekdo drug, jaz ne morem in moram poÄ?akati. Prav tako ga ne smem pri njegovem delu motiti).

NajboljĹĄe uÄ?enje je tisto uÄ?enje, ki se pojavi v kontekstu interesov.

Otroci sami v sebi so nagnjeni k

uÄ?enju. Vzgojitelji sicer pripravimo okolje, usmerjamo dejavnost, spodbujamo otroke, a otrok je tisti, ki izbere dejavnost in je s pomoÄ?jo te dejavnosti motiviran, da vztraja.ÂŤ Ĺ e eno veliko prednost vidi Hudejeva v starostno meĹĄanih skupinah. ÂťPri nas so

Kako motivirati otroke danes?

Ajda Hudej: ÂťPedagogika montessori postaja tudi v Sloveniji vedno bolj prisotna.ÂŤ

zelo redki vrtci, v katerih imajo heterogene skupine. Zaradi prostorske in finanÄ?ne stiske so skupine homogene. Tako smo razbili pradavni vzorec Ĺživljenja v velikih in razĹĄirjenih druĹžinah, kjer je skupaj Ĺživelo veliko ljudi razliÄ?nih starosti, z razliÄ?nimi Ĺživljenjskimi izkuĹĄnjami. Otrok je imel moĹžnost uÄ?iti se od starejĹĄih, izkuĹĄenejĹĄih. DandanaĹĄnji pa so tudi druĹžine le redko ĹĄe razĹĄirjene, ĹĄtevilo sorojencev se je zmanjĹĄalo in otrok se skoraj nima moĹžnosti uÄ?iti v ÂťnaravnemÂŤ okolju od sovrstnikov, od starejĹĄih prijateljev, babic, dedkov.ÂŤ

MogoÄ?e bodo moje besede delovale kontradiktorno, a menim, da otroka najlaĹžje motiviramo tako, da mu damo svobodo – svobodo, da se dolgoÄ?asi, da sam raziskuje, da sam v svojem tempu spoznava svet. ÂťOtrok, ki svobodno izbira, sledi svoji notranji potrebi po uÄ?enju, rasti in preizkuĹĄanju svojih sposobnostiÂŤ (Kobal 2006, str. 4).

ÂťVsi prostori so v montessori vrtcih (in tudi ĹĄolah) natanÄ?no urejeni. Vsaka stvar ima svoje mesto in otrok vedno ve, kje lahko najde doloÄ?eno stvar. Tako otrok laĹžje ponotranji vtise in jih uredi tudi v svoji glavi. Zato je red zelo pomemben,ÂŤ odgovarja Hudejeva.

Kako vpeljati pristop tudi v domaÄ?e okolje?

ÂťNa zaÄ?etku moje poti, po poti montessori pedagogike, sem menila, da je nemogoÄ?e vpeljati ta pristop v domaÄ?e okolje. Toliko materialov ... pa tako dragi so ...

Pa sploh ni res. Bistvo pedagogike montessori sploh niso materi-

ali, ampak sam pogled na otroka. ÂťPomagaj mi, da naredim sam!ÂŤ Naj nam bo to vodilo pri naĹĄih dejavnostih z otroki. Pomivanje posode, pometanje, obeĹĄanje perila, rezanje sadja in zelenjave (s prilagojenim noĹžiÄ?kom), Ä?iĹĄÄ?enje stekla, grabljenje listov, skrb za lonÄ?nice. SpoĹĄtovanje otroka, ko pri dveh letih sedi na tleh in vreĹĄÄ?i: ÂťSam, sam!ÂŤ, ko si Ĺželi obleÄ?i hlaÄ?e (pa Ä?eprav moramo pri tem globoko poĹžreti, ker so naĹĄe predstave o tem, kako bi preĹživeli naslednjih dvajset minut, paÄ? drugaÄ?ne od otrokovih). ÄŒe zaÄ?nemo pri teh stvareh, smo na dobri poti. Je pa to proces, ki traja kar nekaj Ä?asa.

Predvsem za starĹĄe, ki smo odraĹĄÄ?ali v nekem drugem svetu in moramo najprej spremeniti sebe in svoje zakoreninjene navade in predstave, kako bi moralo biti.

Okolje (svet) nikoli ni bil prilagojen otrokom, niti ni prilagojen sedanjemu Ä?asu in ĹĄe zdaleÄ? ni bil prilagojen Ä?asu, ko je Maria Montessori postavljala temelje tej pedagogiki. In zdi se mi veliko bogastvo vse, kar nam je Maria Montessori zapustila. Njene knjige in njena zapuĹĄÄ?ina nam omogoÄ?ata, da tudi v neprijaznih okoljih ohranimo spoĹĄtovanje do otroka in se uÄ?imo pozornega opazovanja otroka in njegovega razvoja.ÂŤ đ&#x;”˛

Postani mentor interaktivnega ustvarjanja Za dober namen se Mladinski center Velenje v okviru projekta konS razpisuje brezplaÄ?no usposabljanje za bodoÄ?e mentorje delavnic interaktivnega ustvarjanja, ki bo v Velenju potekalo od 23. marca Mladinski center Velenje je od leta 2019 partner v projektu konS, ki zdruĹžuje in povezuje intermedijske umetnosti z znanostjo in tehnologijo. V nacionalnem programu za kulturo je namreÄ? posebno mesto dobila tudi intermedijska umetnost kot edenod nekonvencionalnih naÄ?inov izraĹžanja, raziskovanja sodobnih tehnologij in eksperimentiranja z njimi na robu med umetnostjo in znanostjo. UdeleĹženci na podroÄ?ju sodobne raziskovalne umetnosti so se namreÄ? zavzeli za vzpostavitev boljĹĄih pogojev za vzdrĹževanje in razvoj tega podroÄ?ja v Sloveniji. Naposled se je devet slovenskih organizacij, ki delujejo v sodobni raziskovalni umetnosti, povezalo v konzorcij, ki si bo v okviru projekta konS prizadeval spodbujati produkcijo vrhunske sodobne raziskovalne umetnosti, prevajanje daljnovidnih umetniĹĄkih idej in invencij v gospodarstvo, pa tudi vzpostavljanje sistemske povezave med snovalci idej, izumitelji in inĹženirji za ustvarjanje reĹĄitev za vkljuÄ?ujoÄ?o druĹžbo. V sklopu projekta konS v Velenju Ĺže izvajajo delavnice za otroke, kmalu pa bodo zaÄ?eli izvajati tudi delavnice za mladostnike in odrasle. Poleg tega bodo kmalu zaÄ?eli izvajati tudi usposabljanje za bodoÄ?e mentorje.

PoveĹžite, obogatite in predajte znanje

Na ĹĄirokem polju interaktivnega ustvarjanja, pri katerem se kriĹžajo umetnost, biotehnologija, robotika, elektronika, programiranje in druge atraktivne prakse, se raziskovalnim in ustvarjalnim posameznicam in posameznikom ponuja sodelovanje s strokovnjaki, moĹžnost razvoja lastnih idej,

Poslanstvo projekta konS je spodbujanje javne razprave in senzibilizacija druĹžbe za priloĹžnosti in nevarnosti, ki obstajajo ob nerazumevanju sodobnih tehnologij.

Mladinski center Velenje v seminarskih prostorih na Efenkovi 61a Ĺže izvaja interaktivne delavnice za otroke in mladostnike. 17. marca bodo izdelovali solarne robotke, 14. aprila Teensy sintetizator zvoka, 22. aprila pa muziko na ĹĄtrom.

timsko delo ter ustvarjanje na preseÄ?iĹĄÄ?u znanosti in umetnosti. S tem pa priloĹžnost za navduĹĄevanje otrok in mladih za razmiĹĄljanje zunaj okvirjev in v igrivem ustvarjanju – v spodbujanju vznemirljivih situacij, iz katerih vzplamti ustvarjalna energija umetnikov, znanstvenikov, inĹženirjev in drugih vizionarjev, ki svoje projekte raz-

stavljajo v galerijah sodobnih raziskovalnih umetnosti. ÄŒe vas zanimajo razliÄ?ne napredne tehnologije, bi radi svoje znanje povezali z razliÄ?nimi praksami, ga obogatili in predali naprej, lahko postanete mentorji in mentorice za izvajanje delavnic v projektu konS.

Kdo, kdaj in kje?

Usposabljanja za mentorje se lahko udeleĹžijo starejĹĄi od 15 let, ki bi svojo energijo radi posredovali mladim in znanja Ĺželjnim, ĹĄe posebno zaĹželeni pa so matematiki, mehatroniki, elektrotehniki, programerji, biotehnologi, umetniki, fotografi, pedagogi, znanstveniki in drugi.

Usposabljanje se bo zaÄ?elo 23. marca ob 17. uri v Regionalnem multimedijskem centru Kunigunda (Trg mladosti 7) in bo potekalo do junija. ÄŒe vam termin ne ustreza, vam bodo organizatorji ponudili alternativo. Zato se prek spletne povezave, ki je objavljena na Facebook dogodku KonS: Usposabljanje za bodoÄ?e mentorje // vabilo, prijavite vsi, ki Ĺželite postati vezni Ä?len med znanjem in ustvarjalnostjo. Usposabljanje bo izvedla ekipa Zavoda Kersnikova.

konS - Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je projekt, izbran na javnem razpisu za izbor operacij MreĹža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture. NaloĹžbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Partnerji v projektu so Kersnikova, Aksioma, Projekt Atol, Cona Zavod, @ LJUDMILA, MKC Maribor, LokalPatriot in Akademija umetnosti Univerza v Novi Gorici.

vedno najde denar

Podjetniki in obrtniki v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki donirali doslej blizu 5000 evrov za nakup treh defibrilatorjev – Sledi izobraĹževanje Tatjana PodgorĹĄek

Na zaÄ?etku tega meseca je ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki naslovila na obrtnike in podjetnike v tamkajĹĄnjem okolju dopis in jih v njem pozvala k doniranju denarja za nakup treh defibrilatorjev – medicinskih pripomoÄ?kov, ki ob zastoju srca in dovolj hitrem posredovanju lahko reĹĄi Ä?loveĹĄko Ĺživljenje.

Po zagotovilih ĹĄmarĹĄkega Ĺžupana Janka KopuĹĄarja je dobrodelna akcija uspela. Poslali so blizu 45 vlog, do konca uradnega roka so sprejeli Ĺže 26 nakazil v skupni vrednosti blizu 5000 evrov. ÂťOdziv je bil tudi tokrat dober.

PrepriÄ?an sem, da bi bil ĹĄe boljĹĄi, Ä?e bi bile naĹĄe aktivnosti v zvezi z dobrodelno akcijo veÄ?je. Tudi verjamem, da bo kljub uradnemu koncu akcije ĹĄe kdo nakazal kakĹĄen denar. Veseli nas, da so naĹĄi podjetniki, obrtniki znova pokazali svojo druĹžbeno odgovornost in Ä?ut do soÄ?loveka. V dopisu nismo navedli, koliko naj znaĹĄa njihov prispevek, ker je vsaka ĹĄe tako majhna donacija dobrodoĹĄla. Za dober namen se vedno najde denar. Vsem donatorjev velja iskrena hvala.ÂŤ KopuĹĄar je ĹĄe povedal, da so zbrali dovolj potrebnega denarja.

Pridobili so Ĺže potrebne omarice, zbirajo ponudbe za nakup apara-

tov. Svojemu namenu jih bodo predali na priloĹžnostni prireditvi marca in se na njej simboliÄ?no zahvalili donatorjem z likovnimi deli, nastalimi na vsakoletni Martinovi slikarski koloniji, ki poteka ob obÄ?inskem prazniku. Poleg tega naÄ?rtujejo zanje ĹĄe preseneÄ?enje, ki za zdaj ostaja skrivnost.

Pobudo za nakup defibrilatorjev sta dali vaĹĄki skupnosti Gorenje in ReÄ?ica ob Paki, zato bodo aparata namestili v tamkajĹĄnjem okolju, enega pa v poslovni coni v Ĺ martnem ob Paki, od koder prihaja tretji pobudnik – druĹžinsko podjetje MPT. Njegovo vodstvo je namreÄ? namesto za poslovna darila namenilo denar za nakup omenjenih medicinskih pripomoÄ?kov. Z njihovo namestitvijo bo v obÄ?ini na voljo ĹĄest defibrilatorjev. Akciji zbiranja denarja bo sedaj sledilo izobraĹževanje za pravilno uporabo defibrilatorja za vse zainteresirane obÄ?ane.

Po zagotovilih sogovornika to ni bila doslej edina donatorska aktivnost. V preteklosti se jih je zvrstilo Ĺže nekaj, vse za nakup pripomoÄ?kov za potrebe tamkajĹĄnje zdravstvene postaje. Tudi denar za nakup prvega defibrilatorja so prispevali tamkajĹĄnji podjetniki, obrtniki. Pobudo je takrat dal pokojni Ĺžupan Alojz PodgorĹĄek, leta 2013 pa jo dođ&#x;”˛ konÄ?al njegov naslednik. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 3. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

KULTURA

12. marca 2020

Tudi joÄ?e z njimi Ob predstavitvi knjige 'Sama si si kriva' smo na pogovor povabili avtorico, izkuĹĄeno novinarko Ä?rne kronike, VelenjÄ?anko Gordano Stojiljković, ki pravi: ÂťÄŒe o nasilju ne bomo govorili, se iz njega ne bomo izkopali!ÂŤ Tina Felicijan

Svoje delo oboĹžuje, pravi. Rada se sreÄ?uje z ljudmi, posluĹĄa Ĺžalostne in vesele zgodbe, piĹĄe. Od nekdaj si je Ĺželela raziskovati kriminalne zgodbe. PriloĹžnost za to je dobila, ko se je leta 1996 podala novinarstvo. Pisala je tako za resne medije, ki o kaznivih dejanjih, v katera niso vpletene javne osebnosti, praktiÄ?no ne poroÄ?ajo, kot za rumene medije, za katere je znaÄ?ilen senzacionalistiÄ?en pristop k poroÄ?anju o kaznivih dejanjih.

Zadnja leta je pri svojem delu vse bolj angaĹžirana. Tako Ĺželi s knjigo Sama si si kriva skupaj s pripovedovalkami in drugimi angaĹžiranimi pri nastajanju vplivati na spremembo kazenskega zakonika na podroÄ?ju spolnih zlorab mladoletnih oseb, da ta dejanja ne bi zastarala kot umori. Podpirajo kampanjo Le ja je ja. Prizadevajo pa si tudi za uvedbo kontinuiranega ozaveĹĄÄ?anja o nasilju in zlorabah v celoten izobraĹževalni sistem, da bodo otroci znali prepoznati, Ä?e se jim bo to dogajalo, in na to odreagirati.

Pri svojem delu se Gordana Stojiljković nenehno ukvarja z etiÄ?nimi dilemami, ki jih je pri poroÄ?anju o kaznivih dejanjih, Ĺžrtvah in (domnevnih) storilcih ĹĄe posebno veliko. ÂťKo piĹĄem, najprej ĹĄÄ?itim vir oziroma osebo, ki je doĹživela nekaj slabega. Nekateri imajo potrebo, da se razgalijo. Kadar razkrivamo osebne podatke odrasle osebe, ni niÄ? narobe.

Narobe je, Ä?e se pogovarjamo o mladoletnikih,ÂŤ je izpostavila pogosto dilemo ĹĄÄ?itenja identitete sogovornika ali Ĺžrtve.

Ä?lanku obsojena na pogojno kazen. To je bila teĹžka izkuĹĄnja, iz katere se je veliko nauÄ?ila, pravi.

Sama nasilja ni doĹživljala, pravi, se pa z zgodbami o nasilju neposredno sreÄ?uje ĹĄe veÄ? kot dvajset let. Kako globoko ji seĹžejo pripovedi Ĺžrtev, jo te grozljive zgodbe spremljajo? ÂťJa, me. Tudi joÄ?em z njimi. TeĹžko ne bi. Ĺ˝rtve v meni kot novinarki vidijo neko reĹĄitev, zadoĹĄÄ?e-

Gordana Stojiljković: Nasilje ne izbira, nikoli ni enkratno dejanje, ampak je stanje, v katerem se znajde Şrtev. (Foto: Ana Bahor)

â?ą

Prijav nasilja v druĹžini je vedno veÄ?, a po oceni policije ĹĄe vedno pol manj od samih nasilnih dejanj.

OpaĹža, da se je pisanje o Ĺžrtvah skozi leta spreminjalo. ÂťKar naenkrat smo zaÄ?eli zapisovati imena. Pomembno je, da zaĹĄÄ?itimo Ĺžrtve. Te so zelo obÄ?utljive na vsebine, ki se pojavljajo v medijih, tudi Ä?e ne gre za njihove zgodbe,ÂŤ pravi novinarka, ki je bila pred leti zaradi zlorabe osebnih podatkov v novinarskem

â?ą

Na predveÄ?er dneva Ĺžena je v mladinskem kulturnem klubu eMCe plac potekala predstavitev knjige Sama si si kriva, v kateri je avtorica Gordana Stojiljković opisala zgodbe treh pogumnih Ĺžensk, ki so bralcem odprle vrata, za katerimi so Ĺživele v svetu nasilja in zlorab. Idejo za knjigo so ji dale junakinje same, ki so nastopale v oddaji Zvezdane Mlakar. Ta Âťpogumna Ĺženska, revolucionarka po srcu in velika borkaÂŤ je naposled napisala predgovor in tudi povezovala sobotni pogovor, v katerem sta poleg avtorice sodelovali pripovedovalki svojih zgodb Simona Nina VrabiÄ? in Alenka Keber ter predsednica druĹĄtva SOS Maja Plaz. V uvodu je poudarila, da so Ĺženska vpraĹĄanja v resnici druĹžbena, 8. marec pa je dan, Âťko se

moramo spomniti svojih sester, ki so nam pred manj kot 100 leti tlakovale pot v enakopravnost, nekatere so za to svobodo dale tudi Ĺživljenje. 70 tisoÄ? let Ä?loveĹĄke zgodovine je zapisoval in kreiral moĹĄki, redke Ĺženske so se zapisale vanjo. Podrejenost in suĹženjstvo imamo zapisano v genih, tisoÄ?letij se ne da kar tako izbrisati, ĹĄe vedno si ne upamo, ne znamo, kompas konÄ?no obraÄ?amo nazaj k sebi, vase in tam bodo vzklile spremembe, ki bodo spreminjale druĹžbo,ÂŤ je sporoÄ?ila polni dvorani posluĹĄalcev, med katerimi so bile tudi nekatere najbolj prodorne Ĺženske iz Ĺ aleĹĄke doline, denimo Andreja KatiÄ?, ki se je pridruĹžila omizju in utemeljila potrebo po uvedbi modela "da je da" v kazensko zakonodajo.

V Sloveniji imamo eno boljĹĄih mreĹž nevladnih organizacij za pomoÄ? Ĺžrtvam nasilja, ki imajo zato veÄ? moĹžnosti, da se iz njega izkopljejo.

nje.ÂŤ Ne zanimajo je le zgodbe Ĺžrtev, paÄ? pa jo privlaÄ?i tudi psihologija storilcev, razseĹžnost njihove osebnosti. Intervjuvala je Silva Pluta, denimo.

Zakaj pa bi javnost sploh morala vedeti, da se je zgodil umor, kdo je kako umoril koga, kako poteka sojenje? ÂťNa to vpraĹĄanje teĹžko odgovorim. Na misel mi pride ta Ä?loveĹĄki voajerizem. Mene kazniva dejanja fascinirajo. Pa ne da me navduĹĄujejo. Ampak me zanima, kako daleÄ? gre Ä?lovek, ki ga neke norme ne omejujejo. Glede na razseĹžnosti druĹžinskega nasilja, denimo, pa nasilje za ĹĄtirimi stenami ni nekaj intimnega, ampak je druĹžbeni problem. Na to je

Z leve Maja Plaz, Simona Nina VrabiÄ?, Alenka Keber, Zvezdana Mlakar, Andreja KatiÄ? in Gordana Stojiljković (Foto: Ana Bahor)

potrebno javno opozarjati zaradi otrok, ki odraĹĄÄ?ajo v takĹĄnih druĹžinah in se razvijajo v ranjene osebnosti. Nasilje je njihova edina realnost in ne vedo, da se jim ne sme dogajati. Nosijo ga s sabo. ÄŒe o nasilju ne bomo govorili, se iz njega ne bomo izkopali.ÂŤ Torej novinarji s pisanjem o nasilju ozaveĹĄÄ?ajo druĹž-

bo? Želela bi si, da to tako vzamemo,ÂŤ pravi sogovornica in dodaja: ÂťVeÄ? ko se o nasilju pogovarjamo, bolj so Ĺžrtve ozaveĹĄÄ?ene, da se jim ne sme dogajati, in lahko nekaj storijo.ÂŤ

Njuna zgodba ostaja skrivnost Od kod sta stara klavirja prestiĹžnih znamk izpred prve polovice 20. stoletja, so se vpraĹĄali, odgovor pa ‌ Na pobudo uÄ?iteljic klavirja v Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega Velenje je kustosinja Muzeja Velenje Tanja Verboten zaÄ?ela raziskovati izvor dveh starih klavirjev, ki sta do nedavnega stala v kletnih prostorih glasbene ĹĄole. Zaradi starosti in dotrajanosti ju niso veÄ? uporabljali pri pouku, so ju pa uÄ?enci uporabljali za vajo.

svoj deleĹž in v Ameriki ustanovila podjetje Steinway&Sons, ki slovi po kakovostnih koncertnih klavirjih. Podjetje Ed. Seiler je sredi 19. stoletja v Legnici na danaĹĄnjem Poljskem ustanovil Edward Seiler. Na zaÄ?etku 20. stoletja je bilo najveÄ?ji proizvajalec klavirjev na vzhodu takratne NemÄ?ije. Obrata Grotrian-Steinweg in Ed. Selier sta bila med

egnitzu v takratni Spodnji Ĺ leziji (danes Poljska). Ker je bil arhiv podjetja Grotrian-Steinweg med drugo svetovno vojno povsem uniÄ?en, pa so lahko Ä?as izdelave klavirja le ocenili na leto 1939 ali 1940.

Niti pogovori z informatorji niti pregled razpoloĹžljive literature, Ä?asopisnih virov, ĹĄolskih kronik Velenja in Ĺ oĹĄtanja, dokumentov

Grotrian-Steinweg ostaja v velenjski glasbeni ĹĄoli, na Ed. Seilerja pa zdaj igrajo na Velenjskem gradu.

Spletna baza podatkov Piano Atlas na osnovi imen proizvajalcev in serijskih ĹĄtevilk klavirjev ni zanesljivo pokazala starosti. Zato je raziskovalka vpraĹĄanje naslovila na proizvajalca: Ed. Seiler in Grotrian-Steinweg (danes Grotrian). Podjetje Grotrian-Steinweg sta v zaÄ?etku 19. stoletja ustanovili dve nemĹĄki druĹžini. Kasneje je druĹžina Steinweg prodala

drugo svetovno vojno razruĹĄena, a sta po vojni ponovno zaÄ?ela proizvajati klavirje. Grotrian je danes v lasti podjetja Parsons Music Group s sedeĹžem v Hongkongu, Seiler pa je kupila korejska skupina Samick, vendar klavirje obeh znamk ĹĄe danes roÄ?no izdelujejo v NemÄ?iji.

Pokazalo se je, da je bil klavir Ed. Seiler izdelan leta 1935 v Li-

9

Zgodovinskega arhiva Celje in Arhiva Republike Slovenije pa niso dali odgovora na vpraĹĄanje, kako sta se ta klavirja znaĹĄla v velenjski glasbeni ĹĄoli. Je pa raziskovanje pokazalo veliko zanimivosti o razvoju pouÄ?evanja klavirja v Ĺ aleĹĄki dolini. Povzete so na panojski razstavi, ki je na ogled v velenjski glasbeni ĹĄoli. đ&#x;”˛

tf

TEDEN REST A VRACIJ POMLAD 2020 Prijazno vas vabimo v Vilo Herberstein na izvrstna menija v Tednu restavracij 20. 3. - 29. 3. 2020 PriporoÄ?amo, da si Ä?imprej rezervirate svoj termin za nepozabno kulinariÄ?no doĹživetje.

Za vas smo odp�� tudi v nedeljo 29. 3. 2020.

Rezervacije E: vilaherberstein@gorenje.com T: (03) 896 1400 www.vilaherberstein.si Cena menija je 19 â‚Ź

V E S E L I M O S E V. A Ĺ E G A O B I S K A Ekipa Vile Herberstein

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 3. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

12. marca 2020

Pregledna razstava kiparke Metke KavÄ?iÄ?

V Galeriji Velenje bo do 6. aprila na ogled razstava Simulakrum tradicije, ki prikazuje kiparska dela v razliÄ?nih tehnikah iz razliÄ?nih ciklov Velenje – Prostorom Galerije Velenje bodo marca vladali glina in kamen, ploÄ?evina in les, bron in drugi naravni materiali, iz katerih kiparka Metka KavÄ?iÄ? oblikuje bodisi drobne Ä?loveĹĄke figure bodisi monumentalne Ä?ipke. Obiskovalec dobi obÄ?utek, da njeno delo nastaja v sodelovanju z naravo in Ä?asom. Kot konservatorka in restavratorka je vzpostavila spoĹĄtljiv odnos do vsega, kar je bilo narejeno z velikim trudom in veÄ?inoma iz naravnih materialov, zato zavrĹženim starinam daje s svojo kiparsko nadgradnjo novo Ĺživljenje. V ciklusu Vrata velike formate (pravzaprav likovno obdelana starinska vrata) vpleta drobne Ä?loveĹĄke figure v glini ali bronastih odlitkih. V ciklusu MoĹĄke in Ĺženske figure v zgornjem nadstropju jih samostojne, postavljene na skrbno izbrane kamne iz umetniÄ?inega zatoÄ?iĹĄÄ?a v Veli luki na KorÄ?uli, les ali starine, postavlja v razliÄ?ne situacije. V

Doggodkki Bojan PavĹĄek

najbolj intimnih kotiÄ?kih galerije so dela iz ciklusa Perilo – na kosih osebne opreme odloĹženi bronasti odlitki rokavic, sandalov, nedrÄ?ka in tangic. V najbolj odprtem delu galerije so razstavljeni

reliefi iz valjane ploÄ?evine, ki se navdihujejo pri idrijski Ä?ipki. K ogledu razstave pa vabi zunanja postavitev pomenljive skulpture Metkino nabodalo, ki po besedah kustosinje razstave mag. Milene

Koren BoĹžiÄ?ek zdruĹžuje humornost in pikrost. Na vilice nabodeno oko strmi v mimoidoÄ?e in izzove razliÄ?ne obÄ?utke, predvsem pa vabi k obisku razstave. đ&#x;”˛

tf

Pogled v zapuĹĄÄ?ino Marije Treven Razstava o prvi redno zaposleni uÄ?iteljici klavirja pri nas se iz velenjske knjiĹžnice seli v glasbeno ĹĄolo Tina Felicijan

Ko sta zakonca MujadĹžić na domoznanski oddelek KnjiĹžnice Velenje prinesla ĹĄkatlo osebnega arhiva fotografij, Ä?asopisnih izrezkov, dokumentov, spominkov s potovanj, celo lastnih likovnih del Marije Treven, zveste bralke, ki je umrla v Ä?astitljivi starosti 91 let, je sodelavka knjiĹžnice Andreja AĹžber na osnovi tega delÄ?ka njene zapuĹĄÄ?ine zaÄ?ela raziskovati njeno Ĺživljenje in delo. Sama se je spominja ĹĄe iz glasbene ĹĄole, ki jo je obiskovala v otroĹĄtvu, saj je Trevenova tam pouÄ?evala. Tudi med glasbenimi pedagogi je spomin nanjo ĹĄe Ĺživ. Posebnega mesta pa nima le zaradi osebnosti, s katero se je oÄ?itno dotaknila uÄ?encev in kolegov, temveÄ? tudi zato, ker je bila od ĹĄolskega leta 1955/56

prva redno zaposlena uÄ?iteljica klavirja velenjske glasbene ĹĄole.

Na razstavi, ki jo je AĹžberjeva pripravila v sodelovanju z JoĹžico GrebenĹĄek, prav tako uÄ?iteljico klavirja, ki je s kolegico ohranjala stike po njeni upokojitvi, knjiĹžnico glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega in njenim bratrancem Silvom Ĺ inkovcem, je povzeto njeno Ĺživljenje, ki se je zaÄ?elo v ugledni idrijski druĹžini. Njen oÄ?e je bil Ĺžupan v Ä?asu najhujĹĄega faĹĄistiÄ?nega pritiska, posestnik in trgovec, a so vse premoĹženje v zavezniĹĄkem napadu po vojni izgubili. Marija je najprej pouÄ?evala klavir doma, nato pa je na povabilo tete, ki je Ĺže Ĺživela na Ĺ aleĹĄkem in je opazila oglas glasbene ĹĄole za uÄ?iteljico klavirja, priĹĄla v Velenje. Poleg klavirja je zaÄ?ela pouÄ?evati tudi elementarno teorijo oziroma nauk o glasbi.

ÂťBila je zanimiva oseba, ĹĄiroko razgledana, kar se vidi iz njene zapuĹĄÄ?ine in sliĹĄi iz pripovedovanj, Ä?eprav njeni znanci marsiÄ?esa, kar smo izvedeli med raziskovanjem za razstavo, niso vedeli. Bila je bolj introvertnega znaÄ?aj, samosvoja, na nek naÄ?in zelo skrivnostna. Navezala sem stik z njenim edinim ĹĄe ĹživeÄ?im bratrancem Silvom Ĺ inkovcem,

Marija Treven (2. 8. 1921–25. 4. 2012) – prva redno zaposlena uÄ?iteljica klavirja v velenjski glasbeni ĹĄoli.

ki mi je pomagal pri prepoznavanju oseb na fotografijah v albumih. Povezala pa sem se tudi z idrijskim muzejem, kjer se zanimajo za gradivo, ki ga hranimo pri nas, zato jim ga bomo z veseljem posodili,ÂŤ je ob razstavi, ki je bila najprej na ogled na domoznanskem oddelku knjiĹžnice, zdaj pa se seli v glasbeno ĹĄolo, povedala soavtorica. đ&#x;”˛

Festival Velenje odpoveduje vrsto dogodkov Po ponedeljkovi zaostritvi vladne odredbe, ki od prepoveduje javne prireditve v zaprtih javnih prostorih, kjer se zbere veÄ? kot 100 ljudi, so se na Festivalu Velenje za zdaj odloÄ?ili, da odpovejo naslednje dogodke: 12. 3.: Pozdrav pomladi 2020, obmoÄ?na revija otroĹĄkih in mladinskih pevskih zborov Ĺ aleĹĄke doline

13. 3.: Pozdrav pomladi 2020, obmoÄ?na revija otroĹĄkih in mladinskih pevskih zborov Ĺ aleĹĄke doline Torek, 17. 3., Abonma Klasika – koncert violinista Nikole Pajanovića v Glasbeni ĹĄoli Velenje Sobota, 21. 3.: Maksi in Mega Pikin abonma – predstava za otroke – La Fontainove basni v Domu kulture Velenje

V Galeriji Velenje in Kinu Velenje program dejavnosti ostaja nespremenjen, seveda ob higienskih ukrepih, ki jih tudi sicer izvajajo na Festivalu Velenje – obvestilne table o doslednem umivanju in razkuĹževanju rok, prisotnost dezinfekcijskih sredstev in opozarjanje na samozaĹĄÄ?itno ravnanje. V Kinu Velenje so dodatno spremenili reĹžim

NajdaljĹĄi februar v zadnjih ĹĄtirih letih je za letos Ĺže spakiral. V svojo prtljago je zloĹžil tudi kulturni praznik, ki je bil brez veÄ?jih odstopanj in ob dokaj redko izobeĹĄenih zastavah na proÄ?eljih hiĹĄ obelodanjen tudi letos. Kot smo Ĺže navajeni, je bila tudi tokratna koliÄ?ina dogodkov, ki so se okrancljali s hvalospevi slovenski kulturi, dokaj raznolika. In spodobi se, da je tako. Naj se ve, da si takĹĄna oblika vrednot Ä?loveĹĄke druĹžbe, ki nastajajo kot rezultat Ä?lovekovega delovanja in umetniĹĄkega ustvarjanja, vsaj enkrat na leto zasluĹži konkretno pozornost. Na ta preĹĄerni dan se Ä?utenje ustvarjalnosti duha prebudi tudi v krogih, ki kulturo iz razliÄ?nih vzrokov po navadi spregledajo ali pa jo uvrĹĄÄ?ajo med marginalne potrebe naĹĄe civilizacije. DrugaÄ?e pa smo vsi, ki nas privlaÄ?nost umetniĹĄkih stvaritev izbeza na plano tudi takrat, ko ni ravno osmi februar, lahko dokaj poteĹĄeni z repertoarji, ki nam jih na to viĹžo redno servira lokalno okolje. Akumulacija enoletnega udejstvovanja organizacij, zavodov, druĹĄtev in posameznikov nam postreĹže z zavidljivo statistiko, ki se navaja kar v tisoÄ?ih prireditvah. ÄŒe njihovo ĹĄtevilÄ?nost razporedimo preko letnih Ä?asov, ki so nam na voljo v enem krogu okrog sonca, je meseÄ?ni, tedenski, celo dnevni rezultat zelo zadovoljiv. In to je za dolino z dobrimi ĹĄtirideset tisoÄ? duĹĄami vsekakor vredno pohvale.

Ampak tako kot na drugih podroÄ?jih delovanja lahko tudi na kulturnem podroÄ?ju analitiÄ?nost podatkov zajadra v nekoliko manj plovne vode. Vsebinska privlaÄ?nost in z njo tudi obiskanost prireditev je zelo odvisna od tega, katere ciljne skupine nagovarjajo. Gre za nepogreĹĄljiv parameter pri oblikovanju programske sheme, katere merilo uspeĹĄnosti poleg kvalitete pogojuje tudi kvantiteta. Tista kvantiteta, ki se osredotoÄ?a na objektivno ĹĄtevilo obiskovalcev doloÄ?enega programa/dogodka. Odkar se na obmoÄ?ju naĹĄe kotline prireja pisana druĹĄÄ?ina dogodkov, spoÄ?etih pod okrilji razliÄ?nih organizatorjev, je med njimi zaznati asinhrone Ä?asovnice, ki veÄ?inoma nenamerno klestijo predvideno, pa tudi Ĺželjeno obiskanost posamezne prireditve. Prihaja do prekrivanja dogodkov, ki vabijo pod svoje okrilje obÄ?instvo iz enakih ciljnih skupin. Pri tem imam v mislih obiskovalce, ki jih privlaÄ?ijo sorodne umetniĹĄke zvrsti in stimulirajo podobni kulturniĹĄki impulzi.

Gre za sistemsko neusklajenost, ki bi jo, ob pomoÄ?i pametnih tehnologij, bilo mogoÄ?e odpraviti in s tem poveÄ?ati obiskanost (trenutno istoÄ?asnih) prireditev. Da dobi tehnoloĹĄka procesna intervencija nekoliko Ä?loveku razumljivejĹĄi predznak, jo bom poimenoval “pametna kulturna platformaâ€?. Z njeno pomoÄ?jo bi se mreĹženje inĹĄtitucij, ki jim je skupno ustvarjanje in poustvarjanje na podroÄ?ju kulture, optimiziralo. Obenem bi se ublaĹžila marsikatera zadrega, ki obÄ?asno meĹĄa terminske ĹĄtrene razliÄ?nim organizatorjem in je tu in tam celo pospremljena s pridihi negodovanja. Aktivno spremljanje ciljnih skupin postreĹže s podatki o aktualnosti/atraktivnosti posameznih kulturnih zvrsti.

TakĹĄni vhodni podatki pomagajo v naslednjih korakih ohranjati, nadgrajevati, ustvarjati, spreminjati ali pa eliminirati doloÄ?ene vsebine. VzorÄ?enje uporabniĹĄke izkuĹĄnje obÄ?instva s tem postane merodajno izhodiĹĄÄ?e naÄ?rtovanja programskih projekcij. Izkristalizira tudi smiselnost terminov, ki so obiÄ?ajno rezervirani za posamezne tipe prireditev. Ĺ e posebej obÄ?utljive so prireditve, ki se odvijajo v veÄ?ernih urah delavnika. ÄŒas, ki ga veÄ?ina ljudi namenja predvsem poÄ?itku, da se telo regenerira za naslednji delovni dan. In kako ljudi v tem tajmingu nagovarjati, da lahko ogled kulturnega dogodka, “pisanega njim na koĹžoâ€?, kvalitetno zamenja leĹžanje na kavÄ?u? To predstavlja svojevrsten izziv, ki bi ga s svojim doprinosom pomagala reĹĄevati tudi “pametna kulturna platformaâ€?. Zavedati se je potrebno, da je kultura ter z njo povezane aktivnosti dodana vrednost, ki plemeniti naĹĄe bivanje na Zemlji in nam na svojstven naÄ?in ves Ä?as dozira eksistencialni smisel. Zato je ĹĄe toliko bolj pomembno, da nas doseĹže pripravljene in voljne sprejemati njeno bistvo.

sedenja v dvorani – obiskovalce razvrĹĄÄ?ajo v vsako drugo vrsto in z vmesnimi prostimi sedeĹži.

V soboto, 14. marca, naÄ?rtovani BolĹĄji sejem na Cankarjevi ulici v srediĹĄÄ?u Velenja naj bi potekal nemoteno.

O morebitnih odpovedih nadaljnjih prireditev v kulturnem domu bomo sproti obveĹĄÄ?ali na njihovi spletni strani in Facebooku, za vse informacije so dosegljivi tudi na telefonskih ĹĄtevilkah 03 898 25 71 ali 03 898 25 90, piĹĄete pa jim lahko na info@festival-velenje.si.

V Muzeju Velenje so v Ĺželji po omejitvi koronavirusa in v skladu s priporoÄ?ili pristojnih institucij sprejeli nekatere ukrepe. Odpovedali oziroma prestavili so vse prireditve napovedane za marec. OdloÄ?itve glede izvedbe napovedanih pedagoĹĄkih programov Muzej Velenje za zdaj prepuĹĄÄ?a ĹĄolam, bo pa Muzej Velenje ob morebitnih izvedbah poskrbel za preventivne ukrepe, skladne s priporoÄ?ili. Ob tem poudarjajo, da sodelavci muzeja dosledno spoĹĄtujejo vsa priporoÄ?ila pristojnih institucij, za odgovorno preventivno ravnanje pa prosijo tudi vse obiskovalce in uporabnike muzejskih storitev.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

V Muzeju Velenje spoĹĄtujejo vsa priporoÄ?ila

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 3. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

12. marca 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Na Celjskem imamo novinarji svoje druĹĄtvo

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Novinarji tukajĹĄnjega obmoÄ?ja se povezujemo tako v DruĹĄtvo novinarjev Celje kot v druĹĄtvo na nacionalni ravni. To se ukvarja z organizacijo razliÄ?nih izobraĹževanj, med drugim vsako leto v jeseni pripravlja novinarske izobraĹževalne dneve. Njihova smuÄ?arska sekcija organizira skupna smuÄ?anja in tekme, upokojenska pa organizira predvsem izlete in druĹžabna sreÄ?anja.

Na Celjskem smo najbolj poznani po humoristiÄ?nem Ä?asopisu Pipec, ki je edinstven v Sloveniji, izhaja enkrat letno, v njem pa na humoren naÄ?in predstavimo dogajanje v regiji. ÄŒasopis je dostopen tudi na spletni strani DruĹĄtva novinarjev Slovenije.

Sicer pa tudi v celjskem druĹĄtvu, ki ga vodi novinarka RTV Slovenije DuĹĄka Lah, poskrbimo za kakĹĄno izobraĹževanje.

1. VLADO KALEMBER IN SREBRNA KRILA – Kopija 2. SAŠA LEŠNJEK – Pelji me nazaj 3. URBAN VIDMAR – Vse, kar rabim

Na letoĹĄnjem obÄ?nem zboru, ki je bil hkrati tudi novoletno sreÄ?anje, smo se najbolj zavzemali za seminar o izgorelosti, ki je pogost problem sodobnega Ä?asa in seveda tudi vse bolj zaostrenih razmer na medijskem trgu. Se je pa ob tem naĹĄ nedavno upokojeni kolega Brane Piano hudomuĹĄno namuznil, da bi morali obravnavati tudi stiske in Âťpritiske domaÄ?ega okoljaÂŤ, ki jih trpijo upokojenci.

Seveda ga nihÄ?e ni jemal resno, saj bi se mu veÄ?ina z veseljem pridruĹžila. In kaj vse bomo v druĹĄtvu letos ÂťpoÄ?eliÂŤ. Ponovno se bomo potrudili, da izide Pipec (in da bo vsaj tako oster), mahnili jo bomo na kakĹĄen izlet po Sloveniji (ta je tudi odliÄ?na priloĹžnost za medsebojno druĹženje in izmenjavo mnenj), v jesenskem Ä?asu pa bomo pripravili ĹĄe eno sreÄ?anje, na katero bomo povabili tudi svoje dru-

Ĺžinske Ä?lane. Seveda pa bomo bdeli tudi nad dogajanjem na medijskem podroÄ?ju in stopili v bran vsem novinarjem, ki bodo doĹživljali politiÄ?ne ali medijske pritiske. Vsako leto se zgodi kakĹĄen primer, na katerega opozorimo pristojne, pa tudi krovno novinarsko organizacijo.

Na obÄ?nem zboru nas ni bilo veliko, gotovo pa nas bo veÄ? na izletu. đ&#x;”˛

GLASBENE novice

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

San Di Ego na robu sveta

legendarne skupine bo ponovno produciral Bob Ezrin. Novo ploĹĄÄ?o bo zasedba, ki z izjemo osemletne pavze deluje Ĺže od leta 1968, predstavila na turneji po Evropi, ki jo bo zaÄ?ela 31. maja v Moskvi ter sklenila 28. oktobra v Amsterdamu. Sloveniji najbliĹžje bo 4. julija na festivalu Lovely Days v Eisenstadtu v sosednji Avstriji.

San Di Ego, ĹĄtirje stari maÄ?ki domaÄ?e rock scene, s Ä?etrtim singlom Na rob sveta napovedujejo izid novega albuma z naslovom Zdaj je Ä?as. Ta bo uradno izĹĄel 20. marca. ÄŒe je na prejĹĄnji ploĹĄÄ?i bend izpustil politiÄ?no narav-

ka in s pesmimi Zaljubljena v ta svet, Nazaj v Piran ter duetom V drobnih stvareh prinesla sveĹžino v slovenski glasbeni prostor.

SaĹĄa pa tokrat ni le pela in se preizkusila kot avtorica, ampak je v videospotu zaigrala tudi na ukulele – instrument, ki se ga je nauÄ?ila igrati kar sama.

nane skladbe, pa Na rob sveta predstavlja toÄ?no to. ÂťNa rob sveta je vabilo gledalcu, da za trenutek odloĹži internet in vse teorije zarot, fake news in nepreverljive alternativne teorije, ki so Ä?udovita potrata Ä?asa in energije.

Precej boljĹĄo zabavo in vse, kar potrebujemo, lahko najdemo v svoji neposredni okolici, vÄ?asih je potrebna le dobra druĹžba in malce na glavo obrnjen pogled,ÂŤ je novi singel pokomentiral pevec skupine Sergej Ĺ kofljanec.

San Di Ego bodo na dan uradnega izida nove ploĹĄÄ?e, 20. marca, na velikem promocijskem koncertu v ljubljanski CvetliÄ?arni prviÄ? v Ĺživo zaigrali vse skladbe z novega albuma Zdaj je Ä?as.

Amy Winehouse na londonskem ploÄ?niku slavnih Britanska pevka Amy Winehouse je na londonskem glasbenem ploÄ?niku slavnih, ki je nastal po vzoru hollywoodskega, dobila svoje granitno obeleĹžje. Amy je tretja zvezdnica – po skupinah Who in Madness – ki je prejela

obeleĹžje na njem. Njeno ime je vgravirano na obeleĹžju v severnem londonskem okroĹžju Camden, kjer je pevka Ĺživela. Amy Winehouse je nazadnje nastopila na koncertu v Beogradu 18. junija 2011, po katerem je sledila odpoved evropske turneje. Pevko so 23. julija 2011 naĹĄli mrtvo na njenem domu v Londonu. Pri 27 letih je umrla zaradi zastrupitve z alkoholom. Pevka, ki je svetovno slavo dosegla z drugim albumom Back to Black, za katerega je prejela kar pet grammyjev, se je sicer dlje Ä?asa borila z odvisnostjo od drog in alkohola.

SaĹĄa LeĹĄnjek z novo skladbo SaĹĄa LeĹĄnjek, pevka in zaroÄ?enka glasbenika Alexa Volaska, je izdala novo avtorsko pesem Pelji me nazaj. Devetnajstletna pevka in igralka, znana tudi po vlogi Sandy v muzikalu Briljantina, se tokrat predstavlja ne le kot izvajalka, ampak tudi kot avtorica besedila in glasbe. V minulih letih je na glasbeno sceno Ĺže stopila kot samostojna izvajal-

Ob dnevu Ĺžena so veÄ?ni ĹĄarmer Vlado Kalember in Srebrna krila predstavili skladbo Kopija, preÄ?udovito odo Ĺženski lepoti, tako notranji kot zunanji.

Pesem prihaja kot nadaljevanje uspeĹĄnice Jel ti Ĺžao zbog nas, za ĹĄe eno zmagovalno glasbeno kombinacijo pa so zasluĹžni avtor glasbe Vlado Kalember, avtor besedila Neno NinÄ?ević in avtor aranĹžmaja Hrvoje GrÄ?ević.

OneRepublic novembra vnoviÄ? v Sloveniji Priljubljena ameriĹĄka zasedba OneRepublic je nedavno napovedala veliko turnejo, v okviru katere bo oktobra in novembra obiskala Evropo. Turnejo bodo zaÄ?eli 10. oktobra s koncertom v Gruziji, zakljuÄ?ili pa jo bodo 20. novembra v Moskvi. V okviru

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Peklenski muzikantje – Peklenski stas, peklenski glas Ansambel Glas – Gasilec prostovoljc Ansambel Poziv – Odkar sva skupaj Ansambel Jarica – Najlepťe je doma Ansambel Naveza – Lunca sije Ansambel Slovenski zvoki – Planiťka polka Ansambel Dolenjski veseljaki – Barabe Ansambel Izvirni muzikanti – Neznano dekle Ansambel Koroťki kvintet – Modri encijan Ansambel Žurerji – Vsaka punca rada vidi muzikanta

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO ALENKA GOTAR Alenka Gotar, ki je zastopala Slovenijo na Evroviziji leta 2007, in njen moĹž AnĹže Ĺ uĹĄtar sta napisala in posnela balado z naslovom Love can win, ki govori o tem, da ljubezen premaga vse. Pesem sta prijavila tudi na Emo, a se ni uvrstila v tekmovalni del.

PRISMOJENI PROFESORJI BLUESA

Deep Purple napovedali nov album in turnejo po Evropi Britanski rokerji Deep Purple, ki veljajo za pionirje hard rocka, so napovedali nov album z naslovom Whoosh!. IzĹĄel bo 12. junija, kot je povedal pevec Ian Gillan, pa so novi studijski projekt zasnovali lani. 21. studijski album

turneje, na kateri bo promovirala svoj novi album Human, bo skupina obiskala tudi Slovenijo. To bo njihov drugi obisk naĹĄe drĹžave. Skupina je leta 2014 prviÄ? nastopila v nabito polnih StoĹžicah v okviru turneje Native World in takrat povzroÄ?ila pravo evforijo med slovenskimi oboĹževalci in predvsem oboĹževalkami. Na naĹĄem najveÄ?jem koncertnem prizoriĹĄÄ?u bodo ponovno nastopili 9. novembra.

Prismojeni profesorji bluesa so za novo pesem El Paradiso posneli svoj prvi videospot v dvanajstih letih delovanja.

S skladbo so marsikoga presenetili, saj prinaĹĄa drugaÄ?en zvok, kot smo ga bili pri njih vajeni. Z njo napovedujejo tudi novi album Prismojeni?, ki bo izĹĄel 9. aprila.

15-letne uspeťne glasbene kariere. Žal je Şe v nedeljo zaradi groŞnje okuŞb s koronavirusom odpadel njen prav za dan Şena napovedan koncert v Šoťtanju.

EUROSONG Novi koronavirus ogroĹža tudi 65. izbor za pesem Evrovizije.

Obstaja namreÄ? moĹžnost, da bi letoĹĄnji izbor potekal brez obÄ?instva. KonÄ?no odloÄ?itev naj bi sprejeli do 1. aprila, priprave na tekmovanje, ki bo maja v Rotterdamu, pa za zdaj potekajo po naÄ?rtih.

LINA KUDUZOVIĆ

Minuli petek je Nina PuĹĄlar s koncertom, enim redkih, ki ni odpadel, v ljubljanski CvetliÄ?arni praznovala dan Ĺžena in priÄ?ela praznovanje svoje

Lina Kuduzović, ki se je Sloveniji kot sedemletna deklica prviÄ? predstavila leta 2010 v ĹĄovu Slovenija ima talent, je pred kratkim predstavila avtorsko skladbo Man Like U. Z njo se je predstavila tudi na Emi in se uvrstila celo v superfinale.

Zdaj za skladbo, ki govori o izgubljeni ljubezni, predstavlja ĹĄe videospot, za katerega je scenarij napisala sama.

www.radiovelenje.com

88,9 Mhz 107,8 Mhz

NINA PUĹ LAR

Naš ­čas, 12. 3. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏪

Takšnole so si žensko razvajanje ob 8. marcu privoščile članice ženskega foruma Andreja Katič, Saška Nežmah in Saška Vasiljevič. Same samozavestne ženske. Jim pa Čvek tokrat prizanaša, ni bil malenkosten in ni razkril, kaj so počvekale in kaj so si na ta dan čisto zares privoščile!

12. marca 2020

frkanje » Levo & desno «

Praznik Preživeli smo še en dan žena. Najbolj so si oddahnili taki, ki ženskam še vedno nočejo priznavati vsega, kar jim gre.

Narazen Štajerci pa res ne znamo držati skupaj. Celjski nogometaši so premagali mariborske, ki se za naslov slovenskega prvaka borijo z »žabarji«.

⏬

Silvo Grmovšek dolgo zaposlen v domoznanstvenem oddelku velenjske knjižnice in Peter Rezman, književnik seveda nikoli ne moreta iz svoje kože. Knjige sta njuna tema in Čveku je prišlo na uho, kako je Peter pobaral Silva, če je že res dobro prebral njegovo knjigo Mesto na vodi? Seveda mu je ta prikimal, a ob nadaljnjem vsebinskem vprašanju, Peter z odgovorom ni bil najbolj zadovoljen. Zagotovo je zdaj Silvo knjigo še enkrat natančno prebral.

Podobnost?

Imamo še vedno zelo veliko takih, ki pomoč zelo potrebujejo. In žal tudi veliko takih, ki razno pomoč zlorabijo.

Praznovanje

⏫

Jože Krajnc, upokojeni novinar, gledališčnik in humorist in Ivo Avberšek-Hans, oblikovalec in fotograf sta bila nekoč naša sodelavca. To so bili lepi časi, polni humorja, s katerim sta nas vedno zabavala. Spomini so še vedno živi, predvsem pa privrejo na dan ob vsakem srečanju. »A se spomniš, kako si se v slovenščini pošalil z neznanim »Španskim« dekletom v dvigalu, ko smo bili v Barceloni,« je Hans pobaral prijatelja. »Predvsem se spomnim njenega pogleda, « je kar zamižal Jože. Dekle je bilo Slovenka in je šalo na svoj račun v celoti razumelo.

Konec prihodnjega meseca se bo Zemlji približal asteroid dimenzij, podobnih tistim gore Mount Everest. A brez skrbi: znanstveniki so z izračuni zago-

tovili, da asteroid v naš planet ne bo trčil. Premer vesoljskega telesa, imenovanega 52768, meri približno štiri kilometre. Kot pri drugih asteroidih gre tudi v tem primeru za vrsto malega planeta oziroma planetoida, ki je precej manjši od planetov. Skozi vesolje potuje s hitrostjo približno 31 tisoč kilometrov na uro. Astronomi so ga odkrili 24. julija 1998 ter ga označili za enega največjih potencialno nevarnih asteroidov, kar jih poznamo. Po izračunih bo omenjeni asteroid mimo Zemlje letel 29. aprila. Kot rečeno, ne bo trčil v naš planet, če pa bi, je dovolj velik, da bi sledile »globalne posledice«, je ocenila agencija Nasa.

Rešitelji živali Ko so kitajske oblasti v središču izbruha koronavirusa, mestu

Vuhan, uvedle karanteno, je bilo tamkajšnjim prebivalcem naročeno, da se ne smejo vrniti v kraj.

A tam so ostali številni hišni ljubljenčki. Ljudje so začeli iskati pomoč – nekoga, ki bi lahko poskrbel zanje. Čez čas je v mestu vzklilo deset skupin prostovoljcev, ki so začeli skrbeti za hišne ljubljenčke, predvsem mačke. Ye Jialin, eden od prostovoljcev, se vsak dan po praznih štiripasovnicah s kolesom odpravi na pomoč k zapuščenim mačkam. Neznanci mu pošiljajo naslove svojih stanovanj in gesla klju-

čavnic, da lahko pride v njihove domove. Lastniki ga prosijo, da njihovim ljubljenčkom nastavi hrano in svežo vodo ter očisti stranišča. Nekatere prostovoljne skupine po dogovoru z lastniki hišne ljubljenčke celo vzamejo v zavetišča. Združenje za zaščito malih živali v Vuhanu je denimo nov začasni dom priskrbelo že okoli 500 zapuščenim živalim.

Večinoma so jih za pomoč zaprosili delavci iz okoliških krajev, ki v Vuhan prihajajo na delo in imajo v mestu tudi manjša stanovanja. A zavetišča so se hitro napolnila in tako prostovoljci zdaj

Treznost Pravijo, da se iz leta v leto vse več ljudi vključuje v akcijo 40 dni brez alkohola. Žal pa ne opažamo, da je vse več ljudi res tudi treznih.

Na delo!

Po deželici se v marsikaterem kraju že pripravljajo na akcije čiščenja okolja. Letos smo imeli veliko smolo: nesnage, ki je še vedno ne zmanjka, še sneg ni mogel skriti.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Prihodnji mesec se bo Zemlji približal velik asteroid

Letošnji dan žena je »padel« na nedeljo. Zato ga je veliko slavljenk praznovalo res delovno. V trgovinah in gostinskih lokalih je pač zaposlenih največ žensk.

zapuščenim mačkam ponujajo začasne domove kar v svojih stanovanjih.

Princesin rešitelj prodaja medaljo, da bi si plačal pogreb Pred 46 leti sta se princesa Ana in njen soprog Mark Phillips z avtomobilom vračala z dobrodelne prireditve v Pall Mallu proti Buckinghamski palači, ko je pred njun avto zapeljal Ian Ball, ustavil, skočil iz svojega avtomobila

in začel streljati s pištolo. Med streljanjem je ranil princesinega detektiva in voznika. Dogajanje je videl mlad boksar Russel, ki se je na poti domov pripeljal mimo.

Tudi on je ustavil svoj avto, izstopil, močno boksnil napadalca in se nato postavil med njega in princeso kot živi ščit. Kasneje se je pokazalo, da je nameraval Ball princeso ugrabiti in zanjo zahtevati tri milijone funtov odkupnine. Ker mu je to spodletelo prav zaradi Russla, je kraljica Elizabeta še istega leta boksarja odlikovala z medaljo kralja Jurija. A odtlej je minilo že veliko časa in

danes je Ronnie Russel po več kapeh v situaciji, ko nima dovolj denarja niti za dostojen pogreb.

Pred kratkim se je tako odločil in na dražbi prodal medaljo, ki mu jo je nekoč podarila kraljica. »Občutek imam, da s tem izdajam kraljico, vendar nimam druge izbire,« je bil žalosten boksar.

Vrednost medalje je ocenjena med 15 in 20 tisoč funtov.

krize. »Ko nakupujemo stvari, radi poskrbimo, da imamo doma dovolj stvari, ki jih potrebujejo naša telesa – to so lahko hrana, pripomočki za osebno nego in tudi toaletni papir. Ko potrošnik kupi celoten paket toaletnega papirja, se mu zdi, da je opravil velik, pomemben nakup, zdi se mu, da je ukrepal pravilno, da krizo nadzoruje.«

Bitke za toaletni papir

Deklico pred streli rešila psička

Hitro razširjanje korona virusa je med drugim po vsem svetu sprožilo tudi bitke za toaletni papir. V Avstraliji so trgovine nakup toaletnega papirja omejile na en paket; na javnih straniščih na Japonskem so rolice papirja na steno pritrjene z verigo; v Hongkongu so toaletni papir iz

V prejšnjem tednu sta neko popoldne moška iskala priložnost za rop in, kot se je izkazalo, izbrala napačno hišo. Takoj po vstopu v notranjost sta tam zagledala manjšega psa in deklico, ki je ob lajanju psičke Starle

Slaba napoved Nekaterim se zdi kot slaba napoved: ravno v dneh, ko se je oblikovala nova vlada, se je začela tudi akcija »zategnimo« si (varnostni) pas.

Popravki Menda se po občinah tokrat ne bojijo morebitnih popravkov proračunov. Saj če bo država držala besedo novih politikov o višji »povprečnini«, jih bodo popravljali navzgor.

Stari – novi Tudi ob tokratni menjavi oblasti smo slišali veliko ponavljanja. Stari so zagotavljali, da so veliko naredili za dobro ljudi. Novi pa, da jih čaka veliko dela, saj bodo morali popravljati pomanjkljivosti in delati spremembe na bolje – za dobro ljudi.

Težka bo

neke trgovine odnesli oboroženi roparji. Norija za toaletnim papirjem je tako velika, da trgovci ocenjujejo, da se je prav toaletni papir znašel čisto na vrhu stvari, ki jih ljudje doma kopičijo – za rolico ali dve so se pripravljeni celo stepsti, skregati ali ga ukrasti. Psihologi ob tem pravijo, da gre za običajen odziv ljudi v času

uspela pobegniti skozi garažo.

Napadalca sta psičko dvakrat ustrelila, ta pa ju je kljub temu z laježem še vedno poskušala pregnati. »To je naš mali pes čuvaj.

Zdaj poskušamo paziti, da se ne premika preveč, ustrelili so jo v sprednjo in zadnjo tačko,« je kasneje sporočila dekličina mati.

Policisti poskus ropa še preiskujejo, kot so sporočili, pa veliko informacij o primeru za zdaj še nimajo.

Kot že dolga leta bomo v Sloveniji tudi letos izbirali »naj smučišče«. Ne bo lahko, saj je skoraj vsem ponagajal sneg. Torej bodo ocene v mejah možnega. Glasovalci pa do »urejevalcev« smučišč bolj mili.

(Ne)sreča Nesreča nikoli ne pride sama!, je vzdihnil nezadovoljnež po tem, ko smo po novi vladi dobili še koronavirus.

NaĹĄ Ä?as, 12. 3. 2020, barve: CMYK, stran 13

Velenje, 7. marca – SonÄ?ne sobote so tiste, ki v srediĹĄÄ?e mesta privabijo najveÄ? ljudi. In ponudba, seveda. Ponudba trgovskih in gostinskih lokalov ter prireditev.

Da bi bilo na Cankarjevi ulici in v okolici mestnega srediĹĄÄ?a Ä?im veÄ?krat Ä?im bolj Ĺživahno in bi se prazni lokali napolnili s Ä?im bolj privlaÄ?nimi vsebinami, ki bi ljudi pritegnile k nakupom, druĹženju ali le na sprehod, je Mestna obÄ?ina Velenje zaÄ?ela strateĹĄko naÄ?rtovati in izvajati mestni marketing. Eden najbolj prepoznavnih projektov povezovanja in promoviranja ponudnikov trgovskih in gostinskih storitev v centru je projekt Razvajaj se v mestu, ki ga je obÄ?ina v sodelovanju s tokrat rekordnim ĹĄtevilom trgovcev in obrtnikov pripravila Ĺže sedmo leto zapored.

Ves mesec razvajanja Posebno marÄ?evsko ponudbo je letos pripravilo rekordno ĹĄtevilo trgovcev in obrtnikov – Predstavili so jo na sobotni modni reviji – Ĺ˝upan je VelenjÄ?ankam poslal 1000 nageljnov

da tudi nova) oblaÄ?ila, dijaki trgovske ĹĄole jih razstavijo v prijetno urejeni trgovini, postreĹžejo obiskovalci in tako pridobivajo praktiÄ?no znanje, prostovoljne prispevke za oddana oblaÄ?ila pa spravijo v ĹĄolski sklad za pomoÄ? vrstnikom v socialni stiski.

â?ą

Z neĹžnimi pesmimi je srca vnemala glasbena skupina Eros.

Cvetje

Tudi letoĹĄnji dan Ĺžena so obarvali nageljni, s katerimi je obÄ?ina obdarila VelenjÄ?anke. Tokrat so tisoÄ? rdeÄ?ih cvetov razdelili nogometaĹĄi Nogometnega kluba Rudar Velenje.

Modna revija

Minulo soboto, ko se je akcija Razvajaj se v mestu zaÄ?ela, se je ploĹĄÄ?ad pred Centrom Nova znova prelevila v modno pisto.

Na njej so manekenke in manekeni predstavili oblaÄ?ila butikov Boutique Rock Box, Hummel trgovina, PoroÄ?ni salon Jasana Dizajn, Proteini.si Shop Velenje,

13

REPORTAŽA

12. marca 2020

Razvajanje Emma, Merot in Sax, frizure studiev Boom in Hipnotik, izdelke LonÄ?arskega centra Bahor, optike Paka, prodajalne Alpina, Studia Moderna, Top Shopa in trgovine Diva ter storitve opera-

terja A1. Posebno pozornost pa so dobili dijakinje in dijaki Ĺ olskega centra Velenje, ki so predstavili oblaÄ?ila iz DijaĹĄke trgovine Trend butik. V njej zbirajo dobro ohranjena rabljena (seve-

Projekt Razvajaj se v mestu bo letos potekal vse do 27. marca. V tem Ä?asu 36 trgovcev in obrtnikov nudi za svoje izdelke in storitve popuste, kupone, darilca, posebej pa so izpostavili izdelke in storitve za Ĺženske. đ&#x;”˛

tf

Vse za ÂťdaÂŤ Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline je priredil Ĺže 5. PoroÄ?ni sejem Velenje – Okusita ÂťDAÂŤ – Pare navduĹĄevalo trideset ponudnikov Velenje, 7. marca – Vila Bianca ni le pravi naslov za turiste, obiskovalce raznih prireditev, ljubitelje razstav in sladokusce, paÄ? pa tudi za bodoÄ?e neveste in Ĺženine, saj je njena dvorana tudi elegantna poroÄ?na lokacija. Da bi predstavili prednosti izvedbe poroÄ?nega obreda v vili Bianci, so pred petimi leti prviÄ? priredili poroÄ?ni sejem, na katerem se iz leta v leto predstavi veÄ? predvsem lokalnih ponudnikov naj-

razliÄ?nejĹĄih izdelkov in storitev, ki so na ÂťnajlepĹĄi dan v vajinem ĹživljenjuÂŤ nepogreĹĄljivi.

Tokrat je pare in tudi druge obiskovalce – marsikdo namreÄ? z veseljem obiĹĄÄ?e poroÄ?ni sejem Ĺže zaradi prijetnega vzduĹĄja in ambienta, ki je prava paĹĄa za oÄ?i – priÄ?akalo trideset ponudnikov cvetja in druge dekoracije, poroÄ?nih prstanov in drugega nakita, oblek in Ä?evljev za nevesto in Ĺženina, pa tudi za svate, poroÄ?nih

Med Unicefu prijazna mesta, v katerih Ĺžupani sprejmejo obveznost, da bodo pospeĹĄeno razvijala programe za otroke, sodi tudi Velenje. V veÄ?generacijskem centru Planet generacij so se oktobra lani pridruĹžili projektu PunÄ?ka iz cunj, ki se v Sloveniji izvaja Ĺže od leta 2003. Z veliko truda in ustvarjalnosti izpod rok prostovoljcev prihajajo unikatno izdelane punÄ?ke, ki imajo namensko vrednost. Njeni posvojitelji z nakupom prispevajo k podpori za cepljenje otrok v deĹželah v razvoju. Lidija Praprotnik, vodja projekta Planet generacij, pove, da se je vse skupaj zaÄ?elo poÄ?asi, nekaj je stalnih prostovoljk, nekatere pridejo in odidejo. ÂťZnesek od prodaje je namenjen za cepiva, saj ogromno otrok tretjega sveta nima dostopa do cepiva v prvih letih Ĺživljenja.ÂŤ

tort in vsega, kar sodi k slavnostni pogostitvi, oÄ?arljivih lokacij za svatbo, glasbe in animacije, fotografskih in raznih drugih storitev, ki jim kar ni konca. Z malo inovativnosti se namreÄ? da marsikaj prikupiti poroÄ?nim parom, svojcem in povabljencem, ali pa kar izumiti kaj novega. đ&#x;”˛

tf

Pari so z velikim zanimanjem raziskovali ponudbo velenjskega poroÄ?nega sejma, na katerem so naĹĄli vse, kar je na sanjski poroki nepogreĹĄljivo, pa tudi veliko idej za detajle, s katerimi si bodo lahko popestrili nepozabno doĹživetje.

LetoĹĄnji detajli so Ä?rno perje in barve z bisernim leskom.

Dobrodelna nota ĹĄivanja punÄ?k iz cunj

organizacije, tudi vrtci in ĹĄole. Pomembno je ĹĄe, da ima vsaka izdelana punÄ?ka osebno noto, saj ji vsakdo, ki jo zaĹĄije, da ime in nanjo napiĹĄe svoje osnovne podatke ter tako stopi v stik s posvojiteljem.ÂŤ Kje jih najdemo in kako posvojimo? ÂťNa spletu, kjer so vse objavljene, prodajajo jih tudi na sejmih,ÂŤ odgovori Praprotnikova.

Prostovoljci so srce projekta – Posameznik punÄ?ko posvoji z donacijo v viĹĄini dvajset evrov, kolikor stane cepljenje enega otroka Gre za projekt soĹžitja in druĹženja ÂťNa skupnih druĹženjih izmenjujemo ideje, zbiraproti ĹĄestim otroĹĄkim nalezljivim boleznim – mo razliÄ?ne materiale, vsakdo lahko prispeva svoj Prostovoljci so srce projekta del kreativnosti. Pomembno je, da zdruĹžujemo

Dvajset evrov pomaga, da so cepljeni proti ĹĄestim nalezljivim otroĹĄkim boleznim

V VeÄ?generacijskem centru Planet generacij so do sedaj izdelali dvajset punÄ?k, vse so unikatne, razliÄ?nih generacij in ras. ÂťDela je precej, od osem do deset ur, da nastane ena, vse pa so narejene iz ljubezni,ÂŤ poudari Praprotnikova, ki razloĹži ĹĄe, da se k Unicefovemu projektu lahko pridruĹžijo razliÄ?ne Lidija Praprotnik: ÂťZ obiskom VeÄ?generacijskega centra smo zelo zadovoljni. Lani smo imeli na letni ravni tisoÄ? ĹĄeststo razliÄ?nih obiskovalcev delavnic, ki se radi vraÄ?ajo. Dejavnostim, ki so brezplaÄ?ne, se lahko pridruĹžite tudi vi. Veseli bomo tudi novih prostovoljk pri izdelavi punÄ?k iz blaga. Lahko prispevate material, ostanke blaga ali volne in nas obiĹĄÄ?ete vsak dan do 18. ure.ÂŤ

Vabljeni so vsi, da pridejo, se preizkusijo in naredijo nekaj dobrega za svet.

ljudi, hkrati pa smo veseli, Ä?e lahko nekaj dobrega storimo za svet.ÂŤ Da je vsaka izdelana punÄ?ka iz cunj unikaten izdelek, narejen z ljubeznijo, poudarita prostovoljki Jana Pahovnik in Marina SuĹĄec, ki pri projektu sodelujeta od vsega zaÄ?etka. Kar nekaj sta jih izdelali tudi Helena Ĺ˝iĹžek in Marjana KoĹĄar.

Kako nastajajo? Jana Pahovnik: ÂťNajprej naredimo telo, jo zaĹĄijemo, napolnimo s polnilom, nariĹĄemo oÄ?i, izdelamo lase in obleÄ?emo. Delam jih, ker pri tem uĹživam in zaradi veselja do roÄ?nega dela, druĹženja in ker ima izdelava punÄ?k dobrodelen namen. Tako izraĹžamo svojo ustvarjalnost in ĹĄe nekomu pomagamo. Kaj ni to najlepĹĄe?ÂŤ Marina SuĹĄec: ÂťPridruĹžila sem se Ĺže na zaÄ?etku, sem zelo vztrajna in ponosna na vse izdelane, ki imajo zame enako vrednost. Prihajam zaradi druĹženja in veselja do roÄ?nega dela in pomoÄ?i drugim.

Tudi prostovoljke si pomagamo med sabo in sodelujemo pri timskem delu.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

NaĹĄ Ä?as, 12. 3. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

12. marca 2020

Želimo Ĺživeti v lepi in urejeni soseskiÂŤ Na svetu Mestne Ä?etrti Levi breg vzhod so na zaÄ?etku leta pripravili plan dela in izpostavili osnovne aktivnosti letoĹĄnjega leta. Predsednica Zofija Ĺ uligoj je poudarila, da se pripravljajo na Ä?istilno akcijo v okviru MO Velenje, v programu imajo ocvetliÄ?enje balkonov, v poÄ?astitev dneva zemlje bodo aprila izdelovali krogle, 1. maja organizirali budnico, septembra praznovali praznik mestne Ä?etrti, decembra pa sodelovali pri priĹžigu luÄ?i, ki je lansko lepo uspel, in pripravili ĹĄe sreÄ?anje starejĹĄih obÄ?anov. ÂťMed svoje najpomembnejĹĄe naloge sveta mestne Ä?etrti uvrĹĄÄ?amo povezovanje vseh sedmih druĹĄtev, ki v naĹĄi mestni Ä?etrti delujejo,ÂŤ razloĹži Ĺ uligojeva.

KljuÄ?no je povezovanje in informiranje stanovalcev

Ĺ˝e drugo leto izvajajo projekt OcvetliÄ?imo balkone, okenske police in okolice blokov. Projekt, ki je zastavljen kot triletni, se je zaÄ?el oktobra leta 2019 z obveĹĄÄ?anjem tisoÄ? gospodinjstev, ki Ĺživijo v tej mestni Ä?etrti. ÂťProjekt

je vseobseĹžen, zastavili smo si ambiciozen naÄ?rt, da bomo skuĹĄali obuditi miselnost, da lahko tudi krajani veÄ? storimo za lepĹĄi videz okolja in tudi za to, da ponovno ocvetliÄ?imo balkone.

Izvedli smo ĹĄtiri predavanja, s katerimi smo krajane ozaveĹĄÄ?ali

stanovalci po ugodnejĹĄih cenah nabavili rastline, povrtnine in zeliĹĄÄ?a. Osnovni namen projekta je ozavestiti in spodbuditi prebivalce mestne Ä?etrti, da tudi sami nekaj prispevajo za svoj urejeni in ocvetliÄ?eni videz bivalnega prostora. ZakljuÄ?ili bi konec pri-

tudi Ĺže teÄ?e, je igranje ĹĄaha. ÂťNa Ĺželjo in predlog stanovalcev smo nabavili uliÄ?ni ĹĄah, ĹĄahovska sekcija bo povezovala ljubitelje ĹĄaha naĹĄe mestne Ä?etrti, pripravili bomo sreÄ?anje MO Velenje in tekmovanje krajanov naĹĄih krajevnih skupnosti in mestnih Ä?etrti.

Poseben program pa je, da bi Ĺželeli zainteresirati najmlajĹĄe stanovalce s ĹĄahovskimi delavnicami,ÂŤ ĹĄe doda Hudarin.

Osnova za zdravo sadiko je kakovosten substrat

Izpeljali bomo tudi nekaj druĹžabnih dogodkov in sreÄ?anj

Da je za uspeh kljuÄ?no tudi povezovanje krajanov in da je velik izziv, kako spodbuditi Jernej Mazej, Zofija Ĺ uligoj in Slavko Hudarin so na vse projekte ponosni. vrtiÄ?karje in jih ozavestiti, da spremljajo narain seznanjali o primernosti goje- hodnjega leta, ob prazniku me- vo ter da se jim pri sajenju ne nja cvetlic, zeliĹĄÄ? in povrtnin na stne Ä?etrti, in nagradili najbolj mudi, saj je pri vzgoji sadik tembalkonih in okenskih policah blo- odzivne stanovalce. Veseli smo, peratura najpomembnejĹĄa, je izkov. Letos jih bomo ĹĄe nadgradili da smo navduĹĄili tudi uÄ?ence OĹ postavil strokovni vodja projekta z delavnicami, tako da bi prebi- Livada in otroke vrtca LuÄ?ka in Jernej Mazej. Na vpraĹĄanje, katevalci mestne Ä?etrti dobili do mar- Enci Benci. OmogoÄ?ili jim bo- re napake najpogosteje delajo vrca oziroma aprila kar najveÄ? in- mo, da postavijo visoke grede in tiÄ?karji, odgovori, da pri nakupu formacij in priporoÄ?il ter praktiÄ?- z naĹĄo pomoÄ?jo zasadijo rastline. cenenih substratov, saj je osnova nih napotkov, pridobili smo kar ÄŒe navduĹĄimo otroke, to kultu- za zdravo sadiko kakovosten subnekaj strokovnjakov iz vse Slo- ro nosijo s sabo,ÂŤ razloĹži Slavko strat. ÂťPomembno je vedeti tudi, venije. Konec marca Ĺželimo pri- Hudarin, Ä?lan organizacijskega katere rastline lahko sadimo na praviti trĹžnico, na kateri bi lahko odbora. Drugi uspeĹĄni projekt, ki sonÄ?ni strani, in katere na senÄ?-

TD Vinska Gora ima novo predsednico Zaradi ĹĄtevilnih obveznosti dosedanjega predsednika so v Vinski Gori izvolili novo predsednico turistiÄ?nega druĹĄtva Ano Ĺ˝erdoner Vinska Gora, 28. februarja – Na sobotnem obÄ?nem zboru TuristiÄ?nega druĹĄtva Vinska Gora na TuĹĄevem je dolgoletni predsednik Franc Ĺ pegel ĹĄe zadnjiÄ? v tej vlogi podal obĹĄirno poroÄ?ilo o turistiÄ?nih aktivnostih v kraju, kjer se s turizmom ukvarjajo Ĺže veÄ? kot 50 let. Po izgradnji veÄ?namenskega doma pred 34 leti so somiĹĄljeniki ustanovili turistiÄ?no druĹĄtvo in se prvo desetletje ukvarjali z organizacijo odmevnih prireditev, ki jih je predvajala tudi nacionalna televizija, v drugem desetletju pa so obnovili znamenitosti kraja in povezali turistiÄ?ne ponudnike. Zadnjih 13 let pa izvajajo tradicionalne prireditve: Ob vaĹĄkem periĹĄÄ?u, DruĹžinski vikend na TuĹĄevem, Mlinarska nedelja in sejemske prireditve. Ponosni so na aktivnosti podmladka druĹĄtva, ki je po Ĺ peglovih besedah tudi oral ledino pri mladinskih aktivnostih v TuristiÄ?ni zvezi Velenje.

Lansko leto je poleg tradicionalnih prireditev zaznamovala izvedba priljubljene Revije zma-

govalcev festivalov narodnozabavnih festivalov, podoknice Nedeljskega dnevnika na DomaÄ?iji LamperÄ?ek in pohoda po UÄ?ni poti ĹĄkrata Bisera s piknikom na DomaÄ?iji LamperÄ?ek za mlade.

Naprej z Ano Žerdoner

in pobudnici mladinske sekcije druĹĄtva Biserjeva druĹĄÄ?ina Ani Ĺ˝erdoner. Ĺ˝e letos jo Ä?aka kar nekaj izzivov. Poleg tradicionalnih prireditev in aktivnosti bodo 27. marca organizirali 4. Revijo

Ti so se Ä?ez leto zbrali na ĹĄestih delavnicah in sodelovali pri vseh aktivnostih TZV, RTZ SAĹ KA in TZ Slovenije. Najbolj pa so ponosni na UÄ?no pot ĹĄkrata Bisera, ki je lani postala naj tematska pot v Sloveniji.

jem in ĹĄiritvijo Regijske turistiÄ?ne zveze SAĹ KA, konec marca p bo prevzel ĹĄe predsedovanje DruĹĄtva revmatikov Slovenije.

Zaradi naĹĄtetih obveznosti je predsedovanje prepustil izvoljeni naslednici, aktivni Ä?lanici

zmagovalcev festivalov narodno-zabavnih festivalov, 16. maja pa bodo organizirali vseslovensko prireditev Klepet po naj uÄ?ni poti, UÄ?ni poti ĹĄkrata Bisera.

Dosedanji predsednik Franc Ĺ pegel, ki je tudi predsednik sveta za razvoj turistiÄ?nih druĹĄtvenih organizacij pri TZS, ima kot predsednik veliko dela z delovan-

ni strani, saj s tovrstnim znanjem enostavneje poskrbimo za urejen in lepĹĄi videz balkonov in okolice objektov.ÂŤ Ĺ uligojeva pogovor zakljuÄ?i s podatkom, da k uresniÄ?itvi projektov najveÄ? prispevajo predstavniki blokov in upokojenci, ki so med bolj aktivnimi prebivalci mestne Ä?etrti. Da je spreminjanje navad postopek, ki traja, pa se strinjajo vsi trije sogovorniki, ki Ĺže zdaj vabijo na dogodek ob dnevu zemlje, ki bo aprila, ko bodo ob pomoÄ?i otrok izdelovali krogle in z njimi pomagali reki Paki, da se oÄ?isti.

đ&#x;”˛

tf

Kar nekaj uspeĹĄnih projektov imajo za sabo tudi v Mestni Ä?etrti Velenje – Levi breg zahod, v kateri se trudijo pridobljeno znanje s predavanj prenaĹĄati v prakso. Med predvidene projekte, ki se bodo letos izvajali v sodelovanju z MÄŒ Levi breg – zahod, predsednik dr. Adnan Glotić uvrsti projekt Vrt na balkonu, s katerim imajo pozitivne izkuĹĄnje iz preteklega leta, saj je bil med obÄ?ankami in obÄ?ani dobro sprejet in ga bodo letos ponovili oz. izpopolnili. ÂťV pomladanskem Ä?a-

su se bomo pridruĹžili vsesploĹĄni Ä?istilni akciji MO Velenje. S poudarkom na medgeneracijskem sodelovanju bomo v organizaciji z eno od osnovnih ĹĄol in z drugimi udeleĹženci pripravili sreÄ?anje za naĹĄe najstarejĹĄe obÄ?anke in obÄ?ane ter obÄ?anke in obÄ?ane s posebnimi potrebami. NaÄ?rtujemo vrsto razliÄ?nih sreÄ?anj in dogodkov, kot je npr. sreÄ?anje s predstavniki etaĹžnih lastnikov v naĹĄi mestni Ä?etrti ter druĹženje z obÄ?ankami in obÄ?ani ob izvedbi ĹĄportnih aktivnosti ali kulturnih prireditev. Poseben poudarek bomo namenili projektu Gasilski kljuÄ?, s finanÄ?no spodbudo mestne Ä?etrti, ki bi motivirala veÄ? etaĹžnih lastnikov za vgradnjo le-tega, saj omogoÄ?a interventnim sluĹžbam, kot so npr. gasilci, reĹĄevalci in policisti, da lahko ob nujnih intervencijah, ko gre za sekunde in so ogroĹžena Ĺživljenja, vstopajo v veÄ?stanovanjske bloke v Ä?im krajĹĄem Ä?asu, sploh v noÄ?nih urah,ÂŤ razloĹži Glotić, ki ĹĄe pove, da v najaktivnejĹĄi del populacije sodijo upokojenci, ki jih zanima, kaj se dogaja v njihovem okoliĹĄu. Najpogosteje tudi prihajajo z idejami in pobudami, kaj narediti, da bi bilo bivanje v njihovi okolici Ä?im prijetnejĹĄe in udobnejĹĄe. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Carina Ko so se na zahodu meje odprle, smo tja odhajali ĹĄtevilni Jugoslovani po nakup blaga, ki ga pri nas ni bilo, saj se je drĹžava komaj dobro opomogla od vojnega zla. Na zaÄ?etku tuji trgovci dinarjev niso sprejemali, zato je bil lov na devize tako rekoÄ? vsakdanji pojav. Kasneje so trgovci zaÄ?eli sprejemati tudi jugoslovansko valuto, a prenos v tujino le-te je bil strogo odmerjen. Na meji smo dinarje skrivali, ob vraÄ?ilu pa smo skrivali blago, da bi se izognili carinjenju ali celo zaplembi.

NekoÄ? smo se odpeljali v Trst in carinik je vpraĹĄal za denar. Pokazali smo ga, kolikor smo ga smeli imeti. ÄŒeprav je slutil, da ga imamo veÄ?, se zaÄ?uda ni odloÄ?il za natanÄ?nejĹĄi pregled, in veselo smo odrajĹžali naprej. V mestu smo nakupili razna oblaÄ?ila, Ĺžena pa si je umislila skibucke, ki so bile v tistem Ä?asu dragoceno zimsko obuvalo. Moj cilj so bile kavbojke, s katerimi bi se ponaĹĄal med vrstniki in vzbujal zavidljivo pozornost. Kupil sem dvoje in jih pred mejo oblekel, da bi se izognil carini. Na meji smo imeli veliko sreÄ?o in naleteli na carinika, ki je bil dobra duĹĄa in mu je najbrĹž tisti dan delo Ĺže presedalo. Sicer je pokukal v avto in vpraĹĄal, kaj prevaĹžamo. Naredili smo nedolĹžne obraze in odvrnili, da niÄ? posebnega. A njegovo izurjeno oko je opazilo na Ĺženinih nogah ski bucke in mojo veÄ?jo zaobljenost. PriÄ?akovali smo, da nas bo odvlekel v pregledni prostor, kjer bo sledila natanÄ?na vizita. Tam so kdaj pa kdaj slekli koga tudi do golega, Ä?e so posumili, da morda skriva narkotike, pa tudi kakega, ki je preveÄ? besediÄ?il. NaĹĄ prijazni carinik pa se je samo nasmehnil in vpraĹĄal Ĺženo, Ä?e jo sredi poletja kaj mrazi v noge, meni pa priĹĄepnil, Ä?e jih imam tudi za prijatelja.

Potovanje po nakupih v Italijo in Avstrijo je bilo v tistem Ä?asu vselej razburljivo doĹživetje. Nikoli nismo vedeli, kaj se bo dogajalo ob prehodu meje, na kakĹĄnega carinika bomo naleteli in kako nas bo obravnaval. ÄŒe nam je bila sreÄ?a mila, smo jo dobro odnesli, Ä?e nam je smola ponagajala, smo bili slabe volje. O prehodih Ä?ez mejo se je spletlo neĹĄteto zgodb, kako so ljudje preslepili obmejne organe, o tem, kako so jim le-ti zagrenili Ĺživljenje, pa so rajĹĄi molÄ?ali.

Odkar smo v Evropski skupnosti, meje komaj ĹĄe zaznavamo, o obmejnih moĹžeh postave ni veÄ? ne duha ne sluha. ÄŒasi so se spremenili, zdaj vse veÄ? tujcev obiskuje naĹĄe trgovine. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

Podjetniki, seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Niso zaman Vulkan Minulo soboto so se na obÄ?nem zboru zbrali Ä?lani druĹĄtva Vulkan iz Belih Vod. UdeleĹžilo se ga je veÄ? kot 60 prizadevnih Ä?lanov. S pozdravom vsem zbranim ga je odprla predsednica druĹĄtva Marjeta Mazej in ob tem poudarila, da je za druĹĄtvom ĹĄe eno uspeĹĄno leto. Opravljene

so bile vse zastavljene naloge, pa ĹĄe kaj veÄ?, in tudi sodelovanje krajanov je bilo nadvse spodbudno. Ĺ e posebej je pohvalila otroke, ki so bili zelo aktivni vse leto.

Ker so zelo povezani in polni idej, tudi naÄ?rti za letos niso niÄ? manj ambiciozni. Ohranili bodo vse odmevne akcije in dodali ĹĄe

kakĹĄno. Ĺ˝e na tokratnem sreÄ?anju so padle nove zamisli tudi za kar najbolj zanimiv bliĹžnji spomladanski izlet.

S svojim zgledom so tudi lani dokazali, da s pridnim delom lahko vsako druĹĄtvo doseĹže visoko zaÄ?rtan cilj, zato so odloÄ?eni, da bodo nadaljevali v tem duhu.

Vsi skupaj so si imeli pokazati kar najveÄ? in ob takĹĄni vnemi bodo brez vsakega dvoma dosegli zastavljene cilje. ÄŒlane druĹĄtva je na obÄ?nem zboru in prijaznem sreÄ?anju, ki mu je sledilo, s svojim obiskom razveselil tudi Ĺžupan Darko Menih, ki jim je ob tem namenil tudi nekaj spodbudnih in pohvalnih besed. đ&#x;”˛

DruĹĄtvo Vulkan

Info: 03 898 17 50

NaĹĄ Ä?as, 12. 3. 2020, barve: CMYK, stran 15

Invalidi skrbijo za invalide

Velenjski humoristi so praznovali petdeset let

ÄŒlani druĹĄtva Invalid Konovo so zelo aktivni na ĹĄtevilnih podroÄ?jih, predvsem pa je zelo pohvalno, kako zavzeto in poĹžrtvovalno skrbijo za svoje Ä?lane Tisti, ki so ĹĄe bolj vitalni, omogoÄ?ijo udeleĹžbo na razliÄ?nih aktivnostih tudi tistim, ki se jih brez pomoÄ?i ne bi mogli udeleĹžiti.

DruĹĄtvo ima kar 317 Ä?lanov, vodi pa jih Ladislav BraÄ?iÄ?, ki so mu na zadnjem obÄ?nem zboru zaupali ĹĄe en mandat. NajveÄ? pozornosti namenjajo rekreaciji.

Veliko plavajo, organizirano pa imajo tudi terapevtsko vodenje gibalno oviranih invalidov.

Pripravljajo razliÄ?ne ustvarjalne delavnice, ĹĄportne in rekreativne aktivnosti, veliko pozornosti pa namenjajo tudi humanitarni dejavnosti. Med drugim se vkljuÄ?ujejo tudi v akcijo ViĹĄki hrane, kjer kot prostovoljci delijo hrano pomoÄ?i potrebnim.

V preteklem letu so Ä?lani druĹĄtva opravili veÄ? kot 6800 prostovoljnih ur, pri tem pa je sodelovala tretjina Ä?lanstva.

Sodelujejo z vsemi druĹĄtvi v krajevni skupnosti in druĹĄtvi invalidov po vsej Sloveniji. Sredstva za svojo dejavnost pridobivajo od fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, nekaj jim nameni Mestna obÄ?ina

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

12. marca 2020

Velenje, seveda pa pobirajo tudi Ä?lanarino.

Njihovo delo je posebej pohvalil predsednik nacionalne invalidske organizacije Silvester Skok. Ĺ e posebej ga veseli, da je v druĹĄtvu toliko humanitarnega dela in medsebojne pomoÄ?i, kar jim omogoÄ?i, da lahko sredstva, ki jih je vse teĹžje pridobiti, usme-

sprejme Vsak ima slabe trenutke, zato je potrebno, da jim takrat pomagamo, jih spodbudimo, jih ÂťpotegnemoÂŤ v aktivnosti in jih razvedrimo.ÂŤ Predsednik Ladislav BraÄ?iÄ? Ä?lane vabi vsako sredo popoldne, ko imajo uradne ure, lahko pa ga pokliÄ?ejo, kadar koli ga potrebujejo. PomoÄ? je druĹĄtvu zagotovil

Ĺ e vedno razveseljujejo z dobrodelnostjo – V soboto so se humoristi druĹžili na jubilejnem plesu – V vseh letih so zbrali veÄ? kot trideset tisoÄ? evrov Jasmina Ĺ karja

V soboto, 29. februarja, so se v Restavraciji Jezero zbrali Ä?lani in podporniki DruĹĄtva humoristov Velenje, ki jih Ĺže petdeset let povezuje prijateljstvo, in skupna misel – pomagati drugim, na kar so ves Ä?as delovanja tudi najbolj ponosni. Sobotni jubilejni ples velenjskih humoristov sta organizirala bivĹĄi in sedanji predsednik Aleksander ÄŒanÄ? in Janko SeĹĄel. Na vpraĹĄanje, kako se je njihova zgodba zaÄ?ela, Janko SeĹĄel odgovarja:

ste, ki jo potrebujejo. Leta 1971 so pripravili reli iz Velenja na KoroĹĄko, leta 1973 kolesarjenje, ki se ga je udeleĹžilo 290 ljudi, kar je bilo ogromno za tiste Ä?ase, organizirali so tekmo debeli–suhi, leta 1969 pa tudi tudi prvi ples.

Povezujejo jih srÄ?nost, razvedrilo in prijateljstvo

Aleksander ÄŒanÄ? razloĹži, da so v Ä?asu delovanja z zbranim denarjem organizirali devet dobrodelnih akcij in koncertov. Kupili so aparat za OnkoloĹĄki inĹĄtitut

ÄŒanÄ? in ĹĄe poudari, da so tudi na jubilejnem sobotnem druĹženju del denarja namenili bolnim otrokom.

ÂťLjudje so nas spoĹĄtovali in nam zaupaliÂŤ

ÂťKakĹĄno zabavo, pohod ali druĹženje bomo organizirali tudi letos, saj ne Ĺželimo, da nas ljudje pozabijo. Med nami so tudi takĹĄni, ki so hodili na naĹĄa sreÄ?anja 40, 30, 20 let. Smo kot ena velika druĹžina, teĹžko opiĹĄem z besedami. Ponosen sem, da smo v vseh letih zbrali veÄ? kot tride-

DruĹĄtvo Invalid Konovo ima kar 317 Ä?lanov.

rijo v druge aktivnosti. Njihovih uspehov se je veselila tudi podĹžupana Mestne obÄ?ine Velenje Darinka Mravljak: ÂťBrez srÄ?nih ljudi delovanje ne bi bilo mogoÄ?e. ÄŒe ne bi bilo vas, ki drug drugemu pomagate, ne bi bilo niÄ?. Invalidnost ne izbira, vsi potrebujejo pomoÄ? in najprej mora biti invalid tisti, ki to

tudi novi predsednik krajevne skupnosti Zvone Lah, ki je pohvalil delovanje druĹĄtva in izrazil upanje, da bodo do zime uredili notranje kegljiĹĄÄ?e, tako da bodo lahko kegljali tudi v zimskem Ä?asu in ob slabem vremenu. đ&#x;”˛

M. Skrt

V ospredju razliÄ?ne oblike druĹženja

Tudi na sreÄ?anjih druĹžabne narave ne pozabimo na ljudi, ki potrebujejo pomoÄ?.

ÂťZaÄ?eli smo leta 1969, bolj za ĹĄalo kot zares, saj smo ugotovili, da potrebujemo sprostitev in zabavo. Najprej smo ustanovili DruĹĄtvo ĹĄtirideset muÄ?enikov, kmalu pa postali Velenjski humoristi 40 M. Zastavili smo si naÄ?rt, da se bomo dobivali dvakrat meseÄ?no, brez Ĺžensk, ki so se nam sicer kmalu pridruĹžile, saj sveta brez Ĺžensk ni,ÂŤ nasmejano odvrne SeĹĄel in se spominja, da se je njihova glavna dejavnost kmalu usmerila v zbiranje pomoÄ?i za ti-

v Ljubljani, Zavodu za vzgojo in izobraĹževanje raÄ?unalnik in televizor, pa stopniĹĄÄ?ni vzpenjalnik, aspirator, invalidni osebi so opremili mladinsko sobo. S koncertom so pomagali velenjskemu DruĹĄtvu za boj proti raku, denar pa namenili tudi za otroke iz Loga pod Mangartom. ÂťSpomnim se, da smo organizirali tridnevni koncert, na katerem se je zbralo 6.000 ljudi. Sredstva smo namenili za igrala in otroke, ki so ostali brez vsega,ÂŤ se spominja

set tisoÄ? evrov in jih namenili v dobrodelne namene. Ĺ e vedno se radi druĹžimo in odzovemo na stiske ljudi,ÂŤ pove SeĹĄel.

PrepriÄ?ani smo, da so se na sobotnem sreÄ?anju dodobra razmigali in poveselili. Ĺ˝elimo jim, da njihova srca ĹĄe mnogo let podpirajo dobrodelnost, da ostanejo zdravi, sledijo svojemu imenu ter da se uspeĹĄno druĹžijo in delujejo ĹĄe vrsto let. đ&#x;”˛

ÄŒlani DruĹĄtva upokojencev Ĺ martno ob Paki najmnoĹžiÄ?neje v ĹĄportnih disciplinah – Socialnih teĹžav Ä?lanov ne zaznavajo Tatjana PodgorĹĄek

DruĹĄtvo upokojencev Ĺ martno ob Paki je s 430 Ä?lani med ĹĄtevilnimi druĹĄtvi v tamkajĹĄnji lokalni skupnosti najveÄ?je. Njegov predsednik Avgust ReberĹĄak meni, da je upokojencev na obmoÄ?ju spodnjega toka reke Pake ĹĄe veÄ?, in trudili se jih bodo privabiti v svoje vrste predvsem z aktivnostmi.

Teh je bilo lani najveÄ? pri razliÄ?nih oblikah druĹženja. Najbolj mnoĹžiÄ?ne so ĹĄportne dejavnosti in pohodniĹĄtvo. V okviru druĹĄtva se ukvarjajo s petimi, ĹĄestimi disciplinami, zelo priljubljeno je igranje taroka. Lani so med drugim organizirali turnir v igranju le-tega. Ĺ portniki druĹĄtva so redno sodelovali na tekmah Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev, tudi druĹĄtvo samo je pripravilo sreÄ?anja in nanje povabilo Ä?lane upokojenskih druĹĄtev iz Ĺ aleĹĄke doline in sosednjih obÄ?in. ÂťLani smo bili organizatorji tekmovanja v pikadu v okviru projekta Medgeneracijsko soĹžitje Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencevin ponosni smo, ker nam je uspelo nanj privabiti veÄ? kot

100 udeleĹžencev.ÂŤ Poleg ĹĄportnih oblik druĹženja so priljubljene ĹĄe ure roÄ?nih spretnosti ter izleta. ÂťPri teh moram poudariti, da gre za izleta Âťz vsebinoÂŤ.

TakĹĄen je spomladanski, na ka-

Avgust ReberĹĄak

terem obiĹĄÄ?emo enega od krajev z imenom Ĺ martno (doslej smo obiskali ĹĄtiri, letos rajĹžamo v Ĺ martno pod Ĺ marno gor), prav tako jesenski. Za tega se dogovarjamo sproti, je pa pot najveÄ?krat povezana z voĹžnjo z vlakom.ÂŤ

Na vpraĹĄanje, ali in kako pa pomagajo socialno ĹĄibkim obÄ?anom, je ReberĹĄak odgovoril: ÂťÄŒlanov s socialnimi teĹžavami za zdaj ne zaznavamo, pri reĹĄevanju drugih pa jim pomagamo predvsem z informacijami. Te lahko pridobijo vsako sredo v druĹĄtvenih prostorih, obveĹĄÄ?amo jih ĹĄe z objavami na oglasni deski ali v obÄ?inskem glasilu.

Ob koncu leta obiĹĄÄ?emo tudi nepokretne Ä?lane na domovih ali v domovih za varstvo odraslih in jih skromno obdarimo.ÂŤ Letos nameravajo v druĹĄtvu delovati po ustaljenih ÂťtirnicahÂŤ: ĹĄportna sreÄ?anja, razne druge oblike druĹženj, izlet, aktivnosti v okviru Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev ‌ Glede na hiter tehnoloĹĄki napredek, ki mu starejĹĄi teĹžko sledijo, so nekateri Ä?lani izrazili Ĺželjo po izvedbi teÄ?ajev za delo z raÄ?unalnikom in rokovanjem s pametnimi telefoni. ÂťO tem se bomo poskuĹĄali dogovoriti s strokovnjaki, delavnice pa Ĺželimo organizirati v naĹĄih prostorih,ÂŤ je ĹĄe dejal Avgust ReberĹĄak. đ&#x;”˛

ÄŒil devetdesetletnik Henrik Sadek V druĹžbi druĹžin ĹĄtirih otrok in ĹĄtevilnega sorodstva je Henrik Sadek iz Cirkovc veselo obeleĹžil svojo 90-letnico Vsem, ĹĄe posebej pa otrokom, osmim vnukom in 14 pravnukom, je svetal zgled. Ĺ e vedno lahko vozi in se tako odpelje na plavanje in terapije na Dobrno, vsako jutro telovadi, rad gre do vikenda ali pa na obisk h kateremu od otrok. Zelo rad tudi gobari, zato so mu hÄ?ere obljubile, da na Âťnjegovih mestihÂŤ gob ne bodo pobirale, jim je pa moral zagotoviti, da jim bo kljuÄ? od vikenda vedno na razpolago in da bo v njem tudi dovolj pijaÄ?e. Henrik se namreÄ? ĹĄe vedno zelo rad tudi poĹĄali.

Praznovanje je bilo polno lepih spominov, ĹĄe posebej na Ĺženo TonÄ?ko, ki je bila ÂťkrivaÂŤ, da

Henrikovega praznovanja so se udeleĹžili ĹĄtevilni sorodniki in prijatelji.

mladi Henrik ni ostal rudar, ampak se je posvetil kmetovanju.

Skupaj sta preĹživela 64 skupnih in zelo sreÄ?nih let. Dobro voljo pa sta vedno delila ĹĄtevilnim sorodnikom, prijateljem, pa tudi beĹžnim znancem. Vedno sta si vzela Ä?as zanje, dobrodoĹĄlico pa so na ÄŒervarjevi domaÄ?iji radi izkazovali z dobro kapljico in ĹĄe s kakĹĄno kmeÄ?ko dobroto.

Tudi danes je tako, le da so se Ä?asi spremenili in je tistih, ki peĹĄ pridejo mimo njih, veliko manj kot nekoÄ?. Ĺ e vedno pa jih radi obiskujejo sorodniki in prijatelji, ki so se tudi v velikem ĹĄtevilu zbrali na Henrikovem praznovanju. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 12. 3. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

12. marca 2020

Sijajne obrambe Mateja Radana niso bile dovolj

Pred prazno dvorano brez toÄ?k proti najslabĹĄemu

Rudar tudi po 25. krogu brez zmage in ĹĄe naprej z velikim zaostankom za predzadnjim – Drugi Mariborjev poraz zapored odnesel njihovega dolgoletnega trenerja Darka MilaniÄ?a

Nadvse motivirani in sproĹĄÄ?eni igralci Izole prizadejali igralcem Gorenja ĹĄesti poraz v sezoni

PribliĹžno stopetdeset Rudarjevih navijaÄ?ev je najbrĹž upalo, nekateri celo verjeli, da si bodo njihovi nogometaĹĄi po neodloÄ?enih rezultatih proti Muri in Olimpiji v prejĹĄnjih dveh krogih konÄ?no le priigrali prvo zmago v sezoni. Toda igralci so jih spet razoÄ?arali oziroma prikrajĹĄali za to veselje. DoĹživeli so Ĺže petnajsti poraz. Nadvse pa se je velikih treh toÄ?k skupaj s svojimi igralci

veselila peĹĄÄ?ica gostujoÄ?ih navijaÄ?ev. Zmaga je bila zanje gotovo vredna dvojno, ker so paÄ? premagali v boju za obstanek neposrednega tekmeca. To je bila prva zmaga Tabora v gosteh in osma skupaj. Z njo so se povzpeli celo na ĹĄesto mesto, rudarji pa z desetimi toÄ?kami za predzadnjim ĹĄe vedno zaostajajo za velikih ĹĄestnajst toÄ?k.

Po bolj ali manj nezanimivem prvem polÄ?asu, v katerem so domaÄ?i sproĹžili v okvir gostujoÄ?ih vrat le en strel, gostje proti domaÄ?im tri, se je igra razĹživela v nadaljevanju. Morda bi se tekma razpletla drugaÄ?e, Ä?e ‌ ÄŒe bi mariborski sodnik Slavko VinÄ?ić v 51. minuti pokazal na belo toÄ?ko. Hitri Mićo Kuzmanović je z leve strani izpred Ä?rte ĹĄestnajstmetrskega prostora poslal Ĺžogo pred gostujoÄ?ega vratarja. Tam so nanjo preĹžali kar trije Rudarjevi igralci. Ĺ˝oga je med letom zadela v roko Klemna NemaniÄ?a.

Kljub temu da roka gostujoÄ?ega

branilca ni bila ob telesu, sodnik ni dosodil enajstmetrovke. Kot da je to 'darilo' dalo Primorcem vetra v jadra. Naslednjih dvajset minut so povsem prevzeli pobudo in zbili domaÄ?e v ĹĄestnajstmetrski prostor ter si priigrali kar pet lepih priloĹžnosti za zadetek.

Vodstvo jim je dolgo Ä?asa s sijajnimi obrambami prepreÄ?eval vratar Matej Radan. V 74. minuti pa je bilo obleganje njegovih

vrat nagrajeno. Gostje so hitro izvedli nasprotni napad. Eden od SeĹžancev je ĹĄe s svoje polovice poslal Ĺžogo proti domaÄ?emu kazenskemu prostoru. Stefan Stevanović je stekel za njo in pretekel mladega Jovana Vladimirja Pavlovića. DomaÄ?i branilec ga je z obema rokama potegnil na tla.

Ker je bil zadnji obrambni igralec, mu je sodnik pokazal rdeÄ?i karton. GostujoÄ?i branilec Marko RistiÄ? pa je s pribliĹžno sedemnajstih metrov z mojstrskim strelom mimo Ĺživega zidu zagotovil gostom velike tri toÄ?ke. Ĺ ele po tem zaostanku so domaÄ?i zaigrali nekoliko pogumneje in napadalneje ter imeli celo dve lepi priloĹžnosti, da dobijo vsaj toÄ?ko.

Najprej je sreÄ?a objela gostujoÄ?ega vratarja Davida Ĺ ugića, saj je Kuzmanović po hitrem napadu z udarcem s kakĹĄnih sedmih, osmih metrov z leve strani zadel vratnico, od katere se je Ĺžogo odbila v gol avt. Nekaj minut pred koncem pa je izenaÄ?enje

prepreÄ?il vratar. MoÄ?no udarjeno Ĺžogo, ki jo je po uspeĹĄnem preigravanju po desni stran proti njemu udaril Sanjin Lelić, je Ĺ ugić v padcu izbil v kot. To je bil ĹĄele tretji neposredni udarec v okvir gostujoÄ?ih vrat, gostje so v Radanova vrata na vsej tekmi ciljali kar enajstkrat. Razmerje v strelih s kota pa je bilo 6 : 2 v njihovo korist.

Petindvajseti prvenstveni krog

v naĹĄi najmoÄ?nejĹĄi nogometni ligi je bil krog gostujoÄ?ih moĹĄtev.

Kar na petih zelenicah so gostitelji ostali brez toÄ?k. Edino domaÄ?o zmago si je priigrala Olimpija.

Z 1 : 0 je premagala Muro. Ta nenavadni krog je stresel tudi mariborsko trenersko klop. VijoliÄ?asti so v prejĹĄnjem krogu doĹživel poraz v Celju, v aktualnem krogu pa na svojem igriĹĄÄ?u z Bravom.

Zaporedna poraza sta bila kaplja Ä?ez rob za njihove navijaÄ?e, ki so z ĹžviĹžgi 'nagradili' igralce in trenerja po porazu z novincem, in Darko MilaniÄ? je odstopil s tega poloĹžaja.

Matej Radan je bil zadovoljen in obenem Ĺžalosten: ÂťKaj pomagajo moje obrambe, Ä?e na koncu izgubiĹĄ z 0 : 1. Zmaga nas noÄ?e in noÄ?e. Ĺ˝al za nazaj ne moremo niÄ? spreminjati. Glave gor in gremo naprej.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

PrestiĹžna zmaga VelenjÄ?ank V predzadnjem krogu rednega dela prve Ĺženske rokometne lige doma premagale Litijo s 25 : 24 Gostje so bile veÄ?ji del prvega polÄ?asa za odtenek boljĹĄe, nekajkrat vodile tudi z dvema goloma razlike, enkrat tudi s tremi (7 : 4). V zadnjih minutah prve polovice tekme je sledil preobrat. Po zaostanku z 10 : 11 sta po dveh obrambah Ljiljane SimiÄ? zadeli Patricija Pikl za izenaÄ?enje in Enis TabakoviÄ? za rezultat prvega polÄ?asa 12 : 11 v korist domaÄ?ih.

V nadaljevanju sta se ekipi izmenjavali v vodstvu. VelenjÄ?anke so ĹĄtiri minute pred koncem

petiÄ? in hkrati zadnjiÄ? v drugem polÄ?asu povedle s prednostjo dveh golov (23 : 21) in najbrĹž verjele, da je ta prednost dovolj za zmago, ker je bil Ä?as na njihovi strani. Gostje pa se ĹĄe niso sprijaznile s porazom, imele so tudi ĹĄtevilÄ?no prednost, ker je bila izkljuÄ?ena TabakoviÄ?eva. Sledili sta zelo zanimivi zadnji dve minuti. LitijÄ?anke so hitro izenaÄ?ile (23 : 23). Do konÄ?nega signala zapisnikarske mize so domaÄ?e zadele dvakrat, gostje enkrat in dve toÄ?ki sta ostali doma.

RokometaĹĄi Gorenja so v drĹžavnem prvenstvu znova razoÄ?arali. V 20. krogu so v Trebnjem izgubili s Trimom s 25 : 30, v predzadnjem krogu rednega dela prvenstva pa v domaÄ?i dvorani z Izolo z 28 : 25. S tem so se VelenjÄ?ani ĹĄe dodatno oddaljili od drugega mesta, na katerem so po tem krogu s ĹĄestimi toÄ?kami prednosti RibniÄ?ani, Celjani pa jim uhajajo Ĺže za neverjetnih dvanajst toÄ?k.

Zaradi nevarnosti pred koronavirusom je bila tekma brez gledalcev.

Trener Zoran JoviÄ?iÄ? zaradi poĹĄkodb ni imel na voljo Ibrahima Haseljića, Matica Verdineka, Miha KavÄ?iÄ?a, Grega OkleĹĄÄ?na ter AljaĹža Panjtarja. Kljub temu jim to ne bi smelo biti opraviÄ?ilo za spodrsljaj z moĹĄtvom, ki je do tega dvoboja le enkrat zmagalo ter imelo na zadnjem mestu le tri toÄ?ke. ÄŒeprav imajo po 21. krogu pet toÄ?k, so 'ribiÄ?i' ĹĄe vedno zadnji. Na njem bodo tudi ostali po rednem delu.

Predzadnji Maribor ima ĹĄtiri toÄ?ke veÄ? od njih, deveti Ĺ kofjeloÄ?ani in deseti SlovenjgradÄ?ani pa po osem.

Domen Tajnik, z devetimi goli najboljĹĄi strelec sreÄ?anja, je takole pojasnil ta vsekakor nepriÄ?akovani poraz: ÂťVerjetno smo Izolo, glede na to, da je zadnja na lestvici, jemali prelahko. Na tekmo smo ĹĄli katastrofalno, s slabo obrambo, zaradi tega potem tudi v napadu nismo prihajali do lahkih zadetkov. ZgreĹĄili smo ogromno stoodstotnih pri-

Streljanje Strelci so se pomerili Velenje – MDI Ĺ aleĹĄke doline Velenje je izvedla obmoÄ?no strelsko tekmovanje na streliĹĄÄ?u MroĹž Velenje. Nastopilo je 67 tekmovalcev in tekmovalk v vseh kategorijah. V moĹĄki konkurenci ekipno NAC je zmagala RogaĹĄka Slatina s 1890 krogi, druga je bila ekipa MeĹžiĹĄke doline (890) in tretja Dravograda (842 krogov).

Posamezno: 1. Ivan MatjaĹĄec, MeĹžiĹĄka dolina (323,2); 2. Silvo

Kegljanje

S ĹĄesto zmago so se igralke Velenja na sedmem mestu pribliĹžale ĹĄestim KoprÄ?ankam, ki so z devetimi goli razlike izgubile z Ajdovkami, na dve toÄ?ki razlike, LitijÄ?anke pa z dosedanjimi tremi zadrĹžale predzadnje mesto.

Imajo toÄ?ko veÄ? od zadnjih PtujÄ?ank, ki jih ni bilo v Novo mesto.

Zato so domaÄ?e tekmo dobile za zeleno mizo (10 : 0).

V zadnjem krogu rednega dela bodo VelenjÄ?anke danes gostovale pri Ĺ˝alÄ?ankah. đ&#x;”˛

Ĺ e en boleÄ? domaÄ? poraz Pred igro zadnjega para je kazalo, da bodo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani prviÄ? v tej sezoni osvojili obe toÄ?ki ali saj eno. Sijajen je bil zaÄ?etek domaÄ?ega para, a le prvih 15 luÄ?ajev na polno. Veliko teĹžav sta imela domaÄ?ina v igri na Ä?iĹĄÄ?enje, saj sta kar 14 luÄ?ajev zmetala v prazno. Napake domaÄ?inov so gostje izkoristili. Na koncu prve igre sta si tako ekipi razdelili toÄ?ki. Toda ekipa Litije je imela

loĹžnosti. Njihov vratar je blestel v vratih. Ko so zaÄ?utili, da lahko igrajo z nami, so se sprostili in igrali svojo igro. Z dolgimi napadi in zadetki ob dvignjeni roki je naĹĄa samozavest samo ĹĄe padala.

Ko pride do panike, je v zadnjih desetih minutah zelo teĹžko zmagati. Na koncu smo ĹĄe vseeno mi-

Domen Tajnik

slili, da se bomo nekako pobrali, a je Izola zasluĹženo slavila.ÂŤ GostujoÄ?i trener Fredi RadojkoviÄ? pa je po Ä?estitki Âťfantom za nepriÄ?akovano ter zasluĹženo zmagoÂŤ ta nenadejani uspeh takole razloĹžil: ÂťPriĹĄli smo sem neobremenjeno, proti favoriziranim domaÄ?inom, ki so res dobra ekipa. Ampak oÄ?itno so nas danes preveÄ? podcenjevali, kar si v Ligi NLB ne smeĹĄ privoĹĄÄ?iti. Potrebovali smo eno zmago za samo-

zavest, da je priĹĄla ravno v Velenju, pa je za nas ĹĄe toliko slajĹĄe po celotni sezoni, ki nam ni ĹĄla ravno po naÄ?rtih. Bili smo konstantni celotno sreÄ?anje in kljub teĹžavam, ki jih imamo, smo dosegli eno res lepo zmago.ÂŤ Oslabljeni domaÄ?ini so igrali premalo Ä?vrsto v obrambi, v napadu niso imeli pravih reĹĄitev in steĹžka so dosegali zadetke proti Ä?vrstim in agresivnim gostom. Kako bojeviti so bili eni ali drugi, kaĹžejo najbrĹž tudi izkljuÄ?itve. Gostje so zaradi izkljuÄ?itev na klopi presedeli kar dvajset minut, domaÄ?i le ĹĄtiri. Poleg tega sta dva izolska igralca predÄ?asno konÄ?ala tekmo. Ose so povedle le z 1 : 0 in 2 : 1, potem rezultat tudi izenaÄ?en ni bil veÄ?. Prve Ä?etrt ure so domaÄ?i rokometaĹĄi le ĹĄtirikrat premagali gostujoÄ?ega vratarja in gostujoÄ?e vodstvo je v 16. minuti znaĹĄalo pet golov (9 : 4). Po tridesetih minutah pa ĹĄe za gol viĹĄje – 15 : 10. Tudi na zaÄ?etku drugega polÄ?asa so bili ribiÄ?i zelo motivirani. Hitro so prednost poviĹĄali na +6 (16 : 10). TolikĹĄno razliko so imeli tudi v 38. minuti z rezultatom 18 : 12. Nato pa so odloÄ?no 'zaplesali' po igralni povrĹĄini domaÄ?i in se z delnim rezultatom 5 : 0 po samo petih minutah pribliĹžali gostom na gol zaostanka (17 : 18). ZaĹživelo je upanje, da bodo s takĹĄnim ritmom priĹĄli do popolnega rezultatskega preobrata. A niso imeli toliko moÄ?i in sprijazniti so se morali z boleÄ?im porazom. Ĺ˝e ĹĄestim v tej sezoni. đ&#x;”˛

S. Vovk

Lubej, RogaĹĄka Slatina (312); 3.

Henrik Strnad.

V Şenski konkurenci ekipno so zmagale MDI Žalec (928 krogov), druga je bila ekipa iz Radelj ob Dravi (318 krogov. Posamezno: 1. Karla Ferme (327 krogov), 2. Olga Krajnc (306) in 3.

Pavla GluĹĄiÄ?, vse iz MDI Ĺ˝alec. Ĺ˝enska konkurenca kategorije SH2 ekipno: 1. MDI Velenje (1035 krogov); posamezno: 1.

Vesna Inkret, MDI Celje (356); 2. Doroteja Kunst, MDI Velenje (355); 3. Andreja Zadravec, MDI Velenje (349 krogov); 4. Jerneja KoĹželjnik, MDI velenje (331).

MoĹĄka konkurenca ekipno: 1.

MDI Velenje (1085). Posamezna konkurenca: Aleksander JovanoviÄ? (377); 2. Matic GlinĹĄek (372); 3. Robi OstrovrĹĄnik (336 – vsi MDI Velenje.

S standardno zraÄ?no puĹĄko je 1. mesto osvojil Aleksander JovanoviÄ? (609,2). V moĹĄki konkurenci kategorije SH je bil prvi JoĹže Cverle (318). V posamezni konkurenci piĹĄtoljarjev je 1. mesto osvojil JoĹže RamĹĄak (489).

Vsi ti tekmovalci so izpolnili norme za udeleĹžbo na drĹžavnem strelskem prvenstvu, ki bo 4. aprila v Ljubljani.

prednost kar 112 kegljev. Veliko veÄ? so zato domaÄ?ini priÄ?akovali od drugega para. Igra, ki sta jo prikazala, je bila na ravni treningov, takoj sta prevzela vodstvo, ki ga nista izpustila do konca igre.

Tudi razliko sta nekoliko zniĹžala in domaÄ?e popeljala v toÄ?kovno vodstvo z 2 : 1. Pred zadnjo igro so domaÄ?ini zaostajali le ĹĄe za 74 kegljev. Za zmago so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani potrebovali obe toÄ?ki, z morebitno eno toÄ?ko bi se sreÄ?anje konÄ?alo z delitvijo toÄ?k.

Velika odgovornost pa domaÄ?emu paru ni prinesla dobre igre.

Oba tekmovalca sta napravila kar nekaj nepotrebnih napak, s

tem pa dala gostom veliko priloĹžnost za zmago. Gostje so osvojili obe toÄ?ki in zmaga je zasluĹženo odĹĄla v Litijo. Razlika 142 kegljev pove vse. DomaÄ?a ekipa je tokrat razoÄ?arala v igri na Ä?iĹĄÄ?enje, saj je v prazno zmetala kar 54 luÄ?ajev, gostje le 24. ÄŒe ne bi bilo teh napak, bi lahko tokrat spisali bolj veselo novico. Sedaj sledi tedenski premor. V soboto in nedeljo bo na kegljiĹĄÄ?ih v ÄŒrnomlju in Medvodah na sporedu 1. in 2. krog DP. Na tem tekmovanju bo nastopil tudi HasiÄ?iÄ?, trenutno najboljĹĄi Ĺ oĹĄtanjÄ?an.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 12. 3. 2020, barve: CMYK, stran 17

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 24. krog Mura – Rudar 1:1 (1:0)

Strelca: 1:0 KarniÄ?nik (37.), 1:1 Lelić (55.)

Rudar: Radan, KaĹĄnik, Pavlović, Ćosić, DĹžinić, Filipović, AndĹželković, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 78.

Voťnjak), Kuzmanović, Radić, Petrović (od 46. Lelić).

Drugi rezultati: Aluminij – Olimpija 1: 2 (0:2), Bravo – DomŞale 2:1 (0:0), Celje – Maribor 2:0 (0:0), Tabor – Triglav 3:1 (3:1).

Prva liga Telekom Slovenije, 25. krog Rudar - CB 24 Tabor SeĹžana 0:1 (0:0)

Strelec: 0:1 Ristić (75.).

Rudar: Radan, PuĹĄaver, Pavlović, Ćosić, DĹžinić, Filipović, AndĹželković (od 72. VoĹĄnjak), ÄŒrnÄ?iÄ?, Lelić, Kuzmanović, Radić (od 81. Panadić).

RdeÄ?i karton: Pavlović (74.).

Drugi rezultati: Maribor - Bravo 1:2 (0:2), DomŞale - Aluminij 1:3 (0:1), Triglav – Celje 0:5 (0:2), Olimpija – Mura 1:0 (0:0).

Vrstni red: 1. Olimpija 50, 2. Celje 45, 3.

Aluminij 45, 4. Maribor 43, 5. Mura 38, 6.

Tabor 29, 7. Bravo 28, 8. Triglav 27, 9. DomĹžale 26, 10. Rudar 10.

Liga NLB, 21. krog Gorenje Velenje - Butan Plin Izola 25:28 (10:15)

Gorenje: Taletović (15 obramb), Husejnović, Tajnik 7 (3), CelminĹĄ 3, Ĺ ol 3, DrobeĹž 3, KavÄ?iÄ? A. 3, Mazej 2, MiklavÄ?iÄ? 2, Bojanić 2, Matanović, Levc, Komar, GrmĹĄek, Ĺ iĹĄko.

Trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Gorenje 5 (3), Izola 3 (2); izkljuÄ?itve: Gorenje 4, Izola 20 minut;

17

Ĺ PORT, REKREACIJA

12. marca 2020

rdeÄ?a kartona: Nikolić (36.), GaÄ?ević (53.)

Drugi rezultati: Celje Pivovarna LaĹĄko Slovenj Gradec 40:29 (19:17), Jeruzalem OrmoĹž - Riko Ribnica 22:26 (11:14), Maribor Branik - Dobova 25:27 (13:10), Koper Trimo Trebnje 27:28 (12:13), Krka - Urbanscape Loka 28:26 (12:13) Vrstni red: 1. Celje Pivovarna LaĹĄko 21 tekem - 41 toÄ?k, 2. Riko Ribnica 21 – 35, 3.

Trimo 21 – 29, 4. Gorenje 21 – 29, 5. Dobova 21 – 21, 6. OrmoŞ 20 – 19, 7. Krka 21 – 19, 8. Koper 21 – 17, 9. Slovenj Gradec 21 – 13, 10. Loka 20 – 13, 11. Maribor 21 – 9, 12. Izola 21 – 5.

1. A DRL za Ä?lanice, 17. krog Velenje – Litija 25:24 (12:11)

Velenje: SimiÄ? 1, HadĹžiÄ?; Smonkar 7 (4), TomiÄ? 5, Brcar 0, Ferenc 5, Ĺ˝ekiÄ? 2, PriterĹžnik 0, Pikl 2, Ĺ˝agar 0, MeĹža 0, TabakoviÄ? 3, Rotovnik 0; trenerka: SneĹžana Rodić., Sedemmetrovke: Velenje 4 (4), Litija 6 (6), izkljuÄ?itve: Velenje 6 minut, Litija 8.

Drugi rezultati: Ptuj - Krka 0:10, Ĺ˝.U.R.D. Koper - Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 25:34 (12:18), Izola - Z'deĹžele 22:29 (9:12), Krim Mercator - Zelene doline Ĺ˝alec (prestavljena).

Vrstni red: 1. Mlinotest 17 tekem - 32 toÄ?k, 2. Krim 15 - 30, 3. Ĺ˝alec 16 - 24, 4.

Krka 16 - 20, 5. Z'deĹžele 15 - 18, 6. Koper 17 - 14, 7. Velenje 17 - 12, 8. Izola 17 - 7, 9.

Litija 17 - 3, 10. Ptuj 15 - 2.

Kegljanje. 2. liga – vzhod – 16. krog Šoťtanj - Litija 2001 3 : 5 (3125 : 3267)

Ĺ oĹĄtanj: Jug – 531 (1), Ĺ ehiÄ? – 438 (0), HasiÄ?iÄ? – 550 (1), SeÄ?ki – 539 (1), ArnuĹĄ – 554 (0), PetroviÄ? – 513 (0).

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

KroĹžna pot GEOSS GEOSS na Spodnji Slivni je teĹžiĹĄÄ?e naĹĄe drĹžave. Zasnovan je kot domoljubni vseslovenski projekt veÄ?stoletnega prizadevanja za obstoj in razvoj ter zakoreninjenost Slovencev na tem prostoru. GEOSS je Srce Slovenije in s svojimi obeleĹžji, prireditvami in drugimi dogodki predstavlja simbolno srediĹĄÄ?e slovenstva.

Da bi bolje spoznali te kraje, smo se planinci UNI 3 odloÄ?ili, da se podamo po kroĹžni poti GEOSS. Pot smo zaÄ?eli v etnoloĹĄki vasi Slivna, kjer smo si ogledali muzejsko zbirko kmeÄ?kega orodja in pripomoÄ?kov, staro kovaÄ?nico, suĹĄilnico sadja in kaĹĄÄ?o, vse to pa sestavlja muzej samooskrbnosti na prostem.

Zbirko nam je razkazal zbiratelj JoĹže Kimovec, ki je vedno vesel obiskov in rad pove, kakĹĄno je bilo Ĺživljenje v starih Ä?asih.

Zanimiv je tudi izvor imena vasi. O tem pripoveduje legenda iz Ä?asov, ko so Turki napadali naĹĄe kraje. Na enem svojih pohodov so priĹĄli v vas, sedanjo Slivno, jo poĹžgali, po opustoĹĄenju in pomoru ljudi pa so s sabo vzeli mladega fanta Marka.

V turĹĄkem ujetniĹĄtvu so mladeniÄ?a vzgojili za janiÄ?arja. Ko je odrasel, je skupaj z Marjetico, ki so jo ravno tako ugrabili, pobegnil v rodni kraj. S sabo sta vzela sadike sliv in jih posadila na domaÄ?i zemlji. Slive so obrodile in od tedaj se ta kraj imenuje Slivna.

Iz srediĹĄÄ?a vasi, ki je zanimiva tudi zaradi lesenih skulptur do-

Po hribih

maÄ?ina Toneta VrtaÄ?nika, smo se napotili proti geometrijskemu srediĹĄÄ?u Slovenije. Zapeli smo Zdravljico, se fotografirali in krenili dalje. Sledili smo oznakam na rdeÄ?ih tablicah in kmalu priĹĄli v Rove, kjer je ob cesti zanimiva, veÄ? kot 200 let stara hiĹĄa, zidana iz kamenja v

posebnosti izdelave upraviÄ?eno sodi med najlepĹĄe sakralne spomenike pri nas.

VaÄ?e so znane kot eno najpomembnejĹĄih in najbogatejĹĄih najdiĹĄÄ? prazgodovinske Ĺželeznodobne kulture na Slovenskem.

Med najdbami je najbolj znana vaĹĄka situla, ki jo je leta 1882

ti so nas opozarjale na arheoloĹĄke znamenitosti tega obmoÄ?ja, med katere sodi tudi situla z VaÄ?. Ĺ li smo mimo nekdanjih grobiĹĄÄ? in naselbin, pa mimo mesta, kjer je bila situla izkopana. Povzpeli smo se do cerkvice sv. KriĹža na SlemĹĄku, se razgledali po okolici in si vzeli Ä?as za

znaÄ?ilnem slogu, ki so ga uporabljali v teh krajih. Tu se je prviÄ? zapletlo, ker ni bilo veÄ? markacij, a nam je prijazna domaÄ?inka pokazala pot, ki se je spuĹĄÄ?ala po razmoÄ?enem kolovozu do gozda. Tam smo spet naleteli na oznaÄ?bo poti in ji sledili do VaÄ?.

VaÄ?e so manjĹĄe naselje, ki sodi v obÄ?ino Litija. LeĹžijo na prisojnem in nagnjenem obmoÄ?ju pod poboÄ?ji Zasavske gore in Slivne. V cerkvi sv. Andreja smo si ogledali BoĹžji grob, okraĹĄen z mozaikom iz bruĹĄenih steklenih kamenÄ?kov. Zaradi lepote in

naĹĄel kmet Janez Grilc. PoveÄ?an model situle smo si ogledali v vasi Klenik, original pa je shranjen v Narodnem muzeju Slovenije. Umetnina je verjetno nastala na prelomu iz 6. v 5. stoletje pr. n. ĹĄt. Na sprehodu do vasi Klenik smo si ogledali alejo ustvarjalnosti – skulpture slovenskih ustvarjalcev, ki so razstavljene po okolici. Vse od ostankov fosilne morske obale pa do poveÄ?ane situle, smo hodili po geoloĹĄki poti, v Kleniku pa se je zaÄ?ela ArheoloĹĄka pot VaÄ?e. Oznake in panoju ob po-

malico. Med nami je bila tudi slavljenka Elica, ki je prav na ta dan dopolnila sedem kriĹžev.

Seveda smo ji tu, na najviĹĄji toÄ?ki naĹĄe poti, iskreno voĹĄÄ?ili in ji zaĹželeli ĹĄe obilo zdravih let in pohodov po naĹĄih lepih hribih.

Veselo razpoloĹženi in polni novih spoznanj smo se po prijetni gozdni poti vraÄ?ali proti Slivni, kjer smo zakljuÄ?ili prelep etnoloĹĄko, arheoloĹĄko in geoloĹĄko obarvan pohod. đ&#x;”˛

Anka Pugelj

PRAZNUJEMO IN OBDARUJEMO SMO PROSTOVOLJSKA SKUPINA, KI NA OBMOÄŒJU

OD 16. DO 21. MARCA, MED 17. IN 18. URO SI PRIIGRAJ NAGRADO V CITYCENTRU CELJE!

Euromarkt Center d.o.o., Ĺ martinska cesta 152G, SI-1000 Ljubljana

NAGRADNI SKLAD: DESETAKI V VREDNOSTI

MO VELENJE NUDI BREZPLAÄŒNO POMOÄŒ: -fiziÄ?na pomoÄ? (selitve,adaptacije stanovanj,koĹĄnja,pomoÄ? na domu in okolici,...)

-druĹžabniĹĄtva starejĹĄim (pomoÄ? na domu, osebna asistenca,sprehodi,nakupi...)

-inĹĄtrukcije in mentorstva prostoÄ?asnih aktivnosti za osnovnoĹĄolce -animacije ter dobrodelni projekti -ostale aktivnosti (po dogovoru)

DELOVNI ÄŒAS IN KONTAKT: OD PONEDELJKA DO PETKA MED 9.00 IN 12.00 NA TEL. Ĺ T.: 03 898 19 22 (MCV - ANDREJ) ALI PISARNA MC VELENJE EFENKOVA 61A

3.000 â‚Ź

e-naslov: andrej.cvernjak@mc-velenje.si

Udarnik MC Velenje

NaĹĄ Ä?as, 12. 3. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

KRONIKA

12. marca 2020

Zbor ĹĄoferskega zdruĹženja sedmih obÄ?in ZGSD

Za Vizijo NIÄŒ se je vredno truditi Direktor uprave Mestne obÄ?ine Velenje Iztok Mori: ÂťÄŒaka nas ĹĄe veliko dela. ÄŒe bomo vse dobro zastavili, lahko v prihodnjih letih Velenje spremenimo v mesto, varno za vse udeleĹžence v prometu.ÂŤ Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 4. marca – Mestna obÄ?ina Velenje se je pridruĹžila sklopu aktivnosti za doseganje Vizije NIÄŒ. Gre za certificiran program s ciljem zmanjĹĄanja ĹĄtevila prometnih nesreÄ? in njihovih posledic. Deluje na temeljnih podroÄ?jih varne infrastrukture, varnih vozil, strokovnih in merljivih programov ozaveĹĄÄ?anja ter vzgoje, medsebojnih odnosov in zakonodaji ter varnem sistemskem okolju celovite druĹžbe.

V sredo je Mestna obÄ?ina Velenje v dvorani kulturnega doma pripravila predavanje z naslovom Predavanje Ĺ˝ivimo vizijo NIÄŒ je pripravila Mestna obÄ?ina Velenje v sklopu aktivnosti za doseganje Vizije NIÄŒ. Ĺ˝ivimo vizijo NIÄŒ. Predaval je Robert Ĺ taba, pobudnik, usta- da je to globalni problem, 8. najnovitelj in predsednik Zavoda veÄ?ji morilec med ljudmi. Imam Varna pot, avtor ĹĄtevilnih stro- veliko upanje, da bo Velenje pokovnih prispevkov in predavatelj magalo postaviti novo smer in na veliko mednarodnih in doma- pokazati, kaj se da narediti na Ä?ih kongresih, povezanih z var- tem podroÄ?ju na lokalni ravni.ÂŤ no mobilnostjo. Pred predava- Mori pa je izpostavil, da Vizija njem sta udeleĹžence pozdravila NIÄŒ predstavlja kakovost Ĺživljesoustvarjalka Vizije NIÄŒ v Evro- nja na ĹĄtevilnih podroÄ?jih, poleg pi mag. Violeta prometne varBulc in direktor nosti in moĹ tirje stebri Vizije obÄ?inske uprave bilnosti tudi v NIÄŒ: infrastruktura, zelenih energi- Violeta Bulc: ÂťTo je postalo tudi Mestne obÄ?ine Robert Ĺ taba: ÂťZelo me veseli, Velenje mag. Izjah. ÂťÄŒaka nas bolj varna vozila, prioriteta na ravni ZdruĹženih da si je Velenje zastavilo za izziv tok Mori. narodov.ÂŤ Vizijo NIÄŒ.ÂŤ veÄ?ja ozaveĹĄÄ?enost ĹĄe veliko dela.

BulÄ?eva je poA Ä?e bomo vse in boljĹĄe obnaĹĄanje dobro zastavili, zelo smo veseli in zelo ponosni, ge proge. Zahteva spremembo udarila, da bo v vseh v prometu ter lahko v priho- da bo mesto zaĹživelo z njo. Pre- miselnosti, treba je verjeti, da naslednjem desetletju ali dveh dnjih letih Ve- priÄ?an sem, da bo to tudi primer smo Vizijo NIÄŒ sposobni Ĺživeti. moÄ?nejĹĄi nadzor. mobilnost tista, lenje spremeni- dobre prakse drugod po Evropi.ÂŤ Po moje je to najveÄ?ja naloĹžba ki bo ĹĄla skomo v mesto, ki Izpostavil pa je, da dĂŠleĹžniki, ki v Ĺživljenje in medsebojno spozi najveÄ?je transformacije. Sre- bo varno za otroke, starejĹĄe in seĹĄtovanje,ÂŤ pravi Ĺ taba, ki o tem diĹĄÄ?e tega prestrukturiranja pa veda vse ostale udeleĹžence v prodejavno ozaveĹĄÄ?a ljudi, tako na ÂťÄŒe pomislimo, mora biti Ä?lovek. ÂťZame je ne- metu.ÂŤ V to smer v mestni obÄ?ini sreÄ?anjih v vrtcih, osnovnih in koliko druĹžin sprejemljivo, da v Evropski uniji Ĺže veliko delajo, a kot ocenjuje srednjih ĹĄolah kot strokovnih razna 25.000 ljudi izgubi Ĺživljenje direktor obÄ?inske uprave, morpravah na najviĹĄji svetovni ravni. je zaradi tega đ&#x;”˛ na cestah, 126.000 pa se jih hu- da malenkost preveÄ? parcialno. prizadetih, koliko do poĹĄkoduje. Statistike v Slove- ÂťCelotno zgodbo razvoja Ĺželimo Ĺživljenj je uniÄ?enih, niji so seveda manjĹĄe, ĹĄe vedno povezati v strategijo tako, da bose je potrebno pa beleĹžimo Ä?ez 100 smrtnih Ĺžr- mo imeli zastavljene cilje in aktev letno. ÄŒe pomislimo, koliko cijske naÄ?rte na posameznih poGlavni vzroki najteĹžjih potruditi.ÂŤ druĹžin je zaradi tega prizadetih droÄ?jih Vizije NIÄŒ tudi Ä?asovno prometnih nesreÄ?: neuporain koliko Ĺživljenj je uniÄ?enih, se opredeljene. Âť ba varnostnega pasu, predje za Vizijo NIÄŒ vredno truditi.ÂŤ Robert Ĺ taba je na predavanju ustvarjajo vizijo, niso samo tisti vsem na zadnjih sedeĹžih, alSreÄ?anje v Velenju je bilo na- poudaril prav to, umeĹĄÄ?anje Vi- v obÄ?inski upravi, ampak ĹĄteje kohol, droge, prevelika himenjeno spodbudi, da skupaj zije NIÄŒ v realno Ĺživljenje. Na sleherni posameznik. ÂťVsak motrost, vse pogosteje pa tudi razmiĹĄljajo o tem. ÂťVizija NIÄŒ Ĺ vedskem z njo Ĺživijo Ĺže od le- ra najti v njej svojo vlogo, svoj uporaba mobilnih telefonov je postala tudi prioriteta na ravni ta 1994. ÂťZelo me veseli, da si prispevek v druĹžini, kot krajan, v avtomobilu.

ZdruĹženih narodov, kar pomeni, je Velenje to zastavilo za izziv, obÄ?an, drĹžavljan. Je tek na dol-

â?ą

â?ą

ÄŒlani ZdruĹženja ĹĄoferjev in avtomehanikov (ZĹ AM) Zgornje Savinjske doline so se 1. marca seĹĄli na 64. letni redni zbor Ä?lanov, na katerem so ocenili delo v lanskem letu ter sprejeli naÄ?rt dela za letoĹĄnje, ki bo potekalo Ĺže v duhu 65-obletnice. Predsednik Janko Ĺ truclj je zbor seznanil z obseĹžnim naborom opravljenih nalog tudi v sodelovanju z vsemi sedmimi obÄ?inami. Gostje, med njimi tudi Ĺžupana ObÄ?in Mozirje Ivan SuhoverĹĄnik in Nazarje Matej PeÄ?ovnik, so izrazili zahvalo in priznanje za sodelovanje in plemenitost, s katero na obmoÄ?ju vse doline izvajajo cestno- in prometnopreventivni program dela. V razpravo sta se vkljuÄ?ila tudi predsednik Zveze neodvisnih zdruĹženj logistov in mehatronikov Slovenije (ZNZLMS) Franc Plazovnik in podpredsednik dr. Peter Pungartnik z napotki ter usmeritvami za sodelovanje v tem letu in v prihodnje. Ob tem so izkazali interes za sodelovanje v akciji prostofer (prostovoljec-ĹĄofer).

So pa tudi tokrat, kot Ĺže veÄ? let doslej, izrazili zaskrbljenost ob naravnem upadu Ä?lanstva, ker ni podmladka, ki bi osveĹžil in strokovno popestril delovanje v prihodnje. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

V Velenje srebrni in dva bronasta znaka civilne zaĹĄÄ?ite Brdo pri Kranju, 2. marca, LaĹĄko, 4. marca – Ob dnevu civilne zaĹĄÄ?ite so 2 marca na Brdu pri Kranju slovesno podelili nagrade in priznanja na podroÄ?ju varstva pred naravnimi in drugimi nesreÄ?ami.

Na slovesnosti je priznanja prejelo 33 posameznikov in organizacij, kipec civilne zaĹĄÄ?ite za Ĺživljenjsko delo je prejel dolgoletni predsednik PGD Maribor Studenci Maks LeĹĄnik. Ob svetovnem dnevu civilne zaĹĄÄ?ite je potekalo tudi 13 regijskih regijska prireditev, ena od njih je bila 4. marca v LaĹĄkem. Velenjska obÄ?ina je prejela srebrni znak in dva bronasta znaka civilne zaĹĄÄ?ite, ki so, kot pravijo na obÄ?ini, potrditev, Âťda je v obÄ?ini Velenje sistem zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja ustrezno organiziran, financiran in voden.ÂŤ Srebrni znak civilne zaĹĄÄ?ite za aktivno delo v ĹĄtabu ter za prizadevanje za enakomerni razvoj in sodobno opremo enot v sistemu zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja je prejela Ä?lanica ĹĄtaba Civilne zaĹĄÄ?ite Mestne obÄ?ine Velenje Alenka Rednjak.

Bronasti znak civilne zaĹĄÄ?ite za poĹžrtvovalno in uspeĹĄno opravljanje nalog zaĹĄÄ?ite, reĹĄevanja in pomoÄ?i sta prejela StaĹĄ Strozak, Ä?lan Podvodne reĹĄevalne sluĹžbe Slovenije, ReĹĄevalna postaja Velenje in Ivan Pohorec s Premogovnika Velenje. đ&#x;”˛

Janez MelanĹĄek, Alenka Rednjak, Ivan Pohotec, StaĹĄ Strozak, Stanislav LotriÄ?

POLICIJA NADZIRA PROMET

Zakaj posedanje terena in razpoke na Goricah?

V poostrenem nadzoru zaznali precej krĹĄitev

Celotno obmoÄ?je leĹži globoko znotraj pridobivalnega prostora – Prehod in prosto gibanje preko tega obmoÄ?ja sta prepovedana Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, Ĺ oĹĄtanj – Med prebivalci Ĺ aleĹĄke doline se pogosto pojavljajo ugibanja oziroma vpraĹĄanja, povezana z okoljem in bivanjem v prostoru, na katerem deluje Premogovnik Velenje. Eno takih je obmoÄ?je Goric v Ĺ oĹĄtanju, ki leĹži znotraj pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje. Zaradi tega se Ĺžal posledice rudarjenja kaĹžejo tudi v spremenjeni podobi.

Svetnik Damijan KonovĹĄek (LMĹ ) je na ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj naslovil pobudo, da od Premogovnika Velenje zahteva, da oznaÄ?i nevarnost obmoÄ?ja in nevarne predele na obmoÄ?ju Goric, saj

naj bi se teren spreminjal s tolikĹĄno dinamiko, da naj bi Ĺže ogroĹžal Ĺživljenja sprehajalcev, med njimi tudi najmlajĹĄih iz vrtca in ĹĄole, ki hodijo tja na sprehod.

Ob tem so na Premogovniku ĹĄe enkrat poudarili, da se zavedajo vplivov na okolje, ki jih povzroÄ?ajo s svojo dejavnostjo, in tudi tega, da so moteÄ?i, vendar pa za ljudi in okolje niso nevarni. Vplive nenehno spremljajo in obvladujejo. Tudi te na Goricah.

Na zaÄ?etku letoĹĄnjega februarja so zakljuÄ?ili odkopavanje na odkopu CD3/J, ki povzroÄ?a posedanje terena in nastajanje razpok na vzhodni strani Goric. ÂťPosledice so v priÄ?akovanih okvirih.

Vplivi odkopavanja pa ĹĄe niso za-

kljuÄ?eni v tolikĹĄni meri, da bi lahko izvedli dokonÄ?no sanacijo terena. Tega bomo predvidoma izvedli v spomladanskih mesecih,ÂŤ so pojasnili na Premogovniku.

ObmoÄ?je Goric in tudi drugi deli pridobivalnega prostora premogovnika, ki so ĹĄe vedno pod vplivom rudarjenja, niso primerni za prosto rekreacijo ali sprehode, poudarjajo. Dostopi na ta obmoÄ?ja so Ĺže vrsto let jasno oznaÄ?eni z opozorilnimi tablami in oznakami, s katerimi skladno z Zakonom o rudarstvu opozarjajo prebivalstvo, da sta prehod in prosto gibanje preko tega obmoÄ?ja prepovedana. ÂťLjudi prosimo za strpnost in razumevanje.

Predvsem starĹĄe, vzgojitelje in

uÄ?itelje pa prosimo, da otrok in uÄ?encev ne vodijo na obmoÄ?je, kjer bi se jim lahko kaj pripetilo, saj otrok brez nadzora najbrĹž tudi ne puĹĄÄ?ajo na druga deloviĹĄÄ?a, gradbiĹĄÄ?a, v delovna okolja in podobno.ÂŤ Odzvali so se tudi na pobudo, da bi si svetniki in obÄ?inska uprava skupaj z njihovimi strokovnjaki ogledali obmoÄ?je Goric. ÂťZ veseljem bomo organizirali ogled, na katerem se vam bo pridruĹžil strokovni del ekipe, ki bo odgovoril tudi na vsa vaĹĄa vpraĹĄanja,ÂŤ so zapisali na Premogovniku v odgovoru na svetniĹĄko vpraĹĄanje, s katerim so se svetnice in svetniki seznanili na seji 11. marca. đ&#x;”˛

PrejĹĄnji teden so v torek policisti na celjskem obmoÄ?ju poostreno nadzirali uporabo telefona med voĹžnjo. Zaznali so 77 krĹĄitev. 67. voznikom so izdali plaÄ?ilne naloge, sedem so jih opozorili, trije tujci so globo poravnali na kraju. Uporaba telefona med voĹžnjo zmanjĹĄuje zbranost voznika in njegovo pozornost na dogajanje na cesti in njeni okolici. Voznik lahko spregleda kljuÄ?ne informacije iz okolja. Spregleda lahko drugega udeleĹženca (peĹĄce, kolesarje, drugo vozilo) ali pomembno prometno signalizacijo, zaradi Ä?esar se ne more pravoÄ?asno odzvati na nastalo situacijo. TakĹĄne okoliĹĄÄ?ine lahko povzroÄ?ijo hudo prometno nesreÄ?o. Prav tako vozniki s takĹĄnim ravnanjem pogosto sami povzroÄ?ajo zastoje v prometu.

Tudi varnostni pasovi delajo teĹžave

V vÄ?erajĹĄnjem nadzoru so policisti zaznali tudi 98 krĹĄitev zaradi neuporabne varnostnih pasov. 85 osebam so izdali plaÄ?ilne naloge, 4 tujci so globo poravnali na kraju, ostalim smo izrekli opozorila.

Uporaba varnostnega pasu kar za polovico zmanjĹĄa tveganje za smrtno Ĺžrtev, za skoraj toliko zmanjĹĄa tudi tveganje za hude poĹĄkodbe ter za skoraj Ä?etrtino zmanjĹĄa tveganje za nastanek laĹžjih poĹĄkodb tako pri voznikih kot pri sopotnikih na sprednjih sedeĹžih.

Strokovnjaki so ugotovili, da bi bilo med vozniki in potniki v avtomobilih 40 % manj Ĺžrtev, Ä?e bi vsi uporabljali varnostne pasove. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 12. 3. 2020, barve: CMYK, stran 19

KRONIKA, UTRIP

12. marca 2020

19

POLICIJSKA kronika

Dekleta zlorabljali za prostitucijo

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Vsak lepĹĄi dan, sploh Ä?e bo diĹĄal po pomladi, vas bo napeljal na to, da boste veliko razmiĹĄljali o poletju in tistem pravem dolgem dopustu. Ĺ˝al zadnja leta o njem le razmiĹĄljate, na koncu pa naÄ?rte iz velikih spremenite v majhne in si privoĹĄÄ?ite veliko manj, kot bi si lahko. Dobro veste, da je to premalo, saj to tudi obÄ?utite.

Zato se boste v teh dneh odloÄ?ili, da boste letos poleti uresniÄ?ili svojo veliko Ĺželjo. NaÄ?rtovati pa ĹĄe ne boste zaÄ?eli, tudi zaradi trenutnih razmer v svetu, ki jih povzroÄ?ajo virusi. Teh se zelo bojite, zato boste v naslednjih dneh veÄ? doma, kjer vam bo kmalu dolg Ä?as. Zdravje? Nekaj teĹžav, ki se ponavljajo, bo spet aktualnih.

MeseÄ?no kar 250 uporabnikov spolnih radosti, ki jih je bilo prisiljeno nuditi od 10 do 12 Ĺžensk – Pri natakarici naĹĄli veÄ? kot sto tisoÄ? evrov Kriminalisti in policisti Policijske uprave Celje so v sodelovanju z Generalno policijsko upravo zakljuÄ?ili obseĹžno preiskavo kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Ĺ tiri slovenske drĹžavljane, stare od 42 do 74 let, in eno pravno osebo so kazensko ovadili zaradi storitve 25 kaznivih dejanj.

V kriminalistiÄ?ni preiskavi, ki so jo zaÄ?eli februarja lani in v kateri so uporabili tako klasiÄ?ne kot tudi prikrite preiskovalne ukrepe, so ugotovili, da so akterji kriminalne zdruĹžbe s pomoÄ?jo oglasov in z osebnimi stiki z dekleti poskrbeli za njihovo namestitev v enem od hotelov na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske uprave Celje.

Dekleta, veÄ?inoma Ukrajinke iz socialno in ekonomsko ĹĄibkih

okolij, so se bile prisiljene pod nadzorom in s pravili, ki so jih postavili osumljeni, prostituirati v hotelskih sobah in drugih prostorih. S strankami so prihajale v stik v noÄ?nem klubu, ki deluje v okviru hotela. ÄŒe so se uprle nudenju spolnih storitev, so jim delovno pogodbo prekinili in jih denarno kaznovali.

PlaÄ?ila za spolna dejanja so bila njihov edini vir zasluĹžka. Osumljeni so jih spravljali v ekonomsko podrejen poloĹžaj tudi s tem, da so morale vraÄ?ati meseÄ?na nakazila osebnih dohodkov. Svoj del nezakonite pridobljene premoĹženjske koristi so osumljeni pridobivali tudi od strank, ki so morale dekletom plaÄ?evati drage pijaÄ?e, kar je bil pogoj za koriĹĄÄ?enje spolnih uslug.

Zasegli vozili v Zelo globoko Ĺ oĹĄtanju in Velenju je pogledala v Na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja so po- kozarec licisti 3. marca zasegli tovorno vozilo vozniku, ki je vozil brez ustrezne kategorije vozniĹĄkega dovoljenja, v Velenju pa osebno vozilo vozniku, ki je vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja.

Telefoniranje med voĹžnjo je drago

Malo pred 3. uro zjutraj 5. marca so policisti v Celju ustavili voznico, ki je kazala znake vinjenosti. Preizkus z alkotestom jih je presenetil, saj je alkotest pokazal, da je imela 1,34 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (po starem veÄ? kot 2,6 promila).

Napisali so obdolĹžilni predlog.

To je spoznalo 80 tistih, ki so naleteli med 7. in 15. uro prejĹĄnji torek na poostreno policijsko kontrolo uporabe telefonov med voĹžnjo. Zaznali so 83 krĹĄitev. 73im so napisali plaÄ?ilne naloge, sedem so jih opozorili, trije tujci pa so globe poravnali na kraju dogodka. Ob tej akciji policisti opozarjajo, da uporaba telefona med voĹžnjo zmanjĹĄuje zbranost in pozornost voznika in je zato pogost vzrok za tudi zelo hude prometne nesreÄ?e.

Iz kleti v Ĺ oĹĄtanju ukradel platiĹĄÄ?a in orodje

Zapeljal v potok

PrejĹĄnji Ä?etrtek okoli 8. ure so bili policisti obveĹĄÄ?eni, da je neznanec na parkirnem prostoru na KoroĹĄki cesti v Velenju poĹĄkodoval pnevmatike na osebnem avtomobilu in s tem oĹĄkodoval podjetje, ki je lastnik vozila, za okoli 150 evrov.

PrejĹĄnji Ä?etrtek voznik, ki je vozil po cesti med AdraĹžem in Polzelo, hitrosti ni prilagodil razmeram na cestiĹĄÄ?u, zato ga je zaneslo v potok. Na sreÄ?o jo je sicer odnesel le z laĹžjimi telesnimi poĹĄkodbami, je pa povzroÄ?il, da je bila cesta zaradi vleke vozila iz potoka kar nekaj Ä?asa povsem zaprta za promet.

V Ĺ oĹĄtanju je za zdaj ĹĄe neznani storilec 5. marca vlomil v klet.

Ukradel je ĹĄtiri platiĹĄÄ?a s pnevmatikami ter dve kotni brusilki, vbodno Ĺžago in vrtalni stroj.

PoĹĄkodoval pnevmatike

Alarm ga je odgnal 6. marca je neznani storilec skozi vhodna vrata vlomil v sta-

V Ä?asu preiskave so identificirali 24 Ĺžrtev trgovine z ljudmi, poleg Ukrajink ĹĄe drĹžavljanko Romunije in drĹžavljanko Moldavije. V popreÄ?ju so osumljenci razpolagali z osmimi do dvanajstimi Ĺžrtvami, ki so imele meseÄ?no okoli 250 uporabnikov spolnih storitev.

Ob zakljuÄ?ku preiskave so po odredbi sodiĹĄÄ?a opravili ĹĄtiri hiĹĄne preiskave in trem osebam za Ä?as preiskovalnih dejanj odvzeli prostost. Pri eni od osumljenk, ki je zaposlena kot natakarica, so naĹĄli 104.000 evrov gotovine.

To so ji zaradi suma protipravne pridobitve premoĹženjske koristi zasegli. Skupno protipravno pridobljeno premoĹženjsko korist osumljencev ĹĄe ugotavljajo. đ&#x;”˛

novanjsko hiĹĄo v Velenju, a ga je na sreÄ?o odgnal alarm. ÄŒeprav mu ni uspelo niÄ?esar odnesti, je lastnik poklical policiste. Ko se je vrnil domov, so bila namreÄ? vhodna vrata priprta, kljuÄ?avnica pa poĹĄkodovana.

Ukradel elektriÄ?ni skiro S hodnika stanovanjskega bloka na Kardeljevem trgu je v soboto nekdo ukradel elektriÄ?ni skiro in s tem lastnika odĹĄkodoval za okoli 350 evrov.

Ni upoĹĄteval talnih oznaÄ?b Na Cesti talcev v Velenju voznik osebnega avtomobila ni upoĹĄteval talnih oznaÄ?b in se ni pravilno vkljuÄ?il v promet. PriĹĄlo je do trÄ?enja, pri Ä?emer se je ena oseba laĹžje telesno poĹĄkodovala.

PovzroÄ?itelju nesreÄ?e so policisti napisali plaÄ?ilni nalog.

NaĹĄli dve torbici V soboto popoldne okoli 17. ure je policiste poklicala obÄ?anka s TrebeliĹĄkega, ki je naĹĄla dve torbici. Morda bosta kljuÄ? do razreĹĄitve kraje, ki jo raziskujejo od januarja.

Dva voznika pobegnila V nedeljo zjutraj je obÄ?an Ĺ oĹĄtanj obvestil policiste, da je neznani voznik z neznanim vozilom trÄ?il v njegovo ograjo na Cesti heroja GaĹĄperja in jo poĹĄkodoval. Policisti so opravili ogled kraja prometne nesreÄ?e in zbrali vsa obvestila, da bodo voznika laĹžje izsledili. Okoli 15.30 pa sta obÄ?ana iz Velenja prijavila, da je neznani voznik z neznanim vozilom trÄ?il v njun avtomobil, ki je bil parkiran na TomĹĄiÄ?evi cesti v Velenju. Oba voznika bomo poskuĹĄali izslediti.

VnoviÄ?en rop trgovine v Celju Celje, 9. marca – ZveÄ?er, nekaj minut pred 20. uro, so policisti v trgovini na Ljubljanski cesti v Celju obravnavali rop. V isti trgovini so rop obravnavali tudi v zaÄ?etku februarja. Neznani storilec, ki je imel na glavi Ä?rno ruto in sonÄ?na oÄ?ala, obleÄ?en pa je bil v temne ĹĄirĹĄe hlaÄ?e in temno jakno, ter obut v Ä?rne Ä?evlje, je na pult pri blagajni poloĹžil izdelek, ko je blagajnik odprl predal blagajne, mu je storilec zagrozil z oroĹžjem in iz predala ukradel bankovce ter pobegnil v smeri proti Babnemu. O storilcu zbirajo obvestila

Iz POLICISTOVE beleĹžke Grozil ji je

Ukradel dve vreÄ?i krompirja

ki je pijan razgrajal v MetleÄ?ah, napisali plaÄ?ilni nalog.

V petek zjutraj je na velenjsko policijsko postajo poklicala obÄ?anka iz Ĺ aleka, ki je policistu povedala, da ji pijani partner grozi, da jo bo ubil. Policisti so krĹĄitelju izdali plaÄ?ilni nalog.

Tudi s takĹĄnimi posli se morajo ukvarjati policisti. V petek zveÄ?er so bili poklicani v Ĺ oĹĄtanj, kjer je neznani storilec vlomil v klet in ukradel obÄ?anki dve vreÄ?i krompirja.

OĹĄkodoval jo je za 10 evrov.

Divjad na cesti

Odvzeli so mu prostost

Eden pridrĹžan, drugi razgrajal v MetleÄ?ah

V petek dopoldne okoli 10. ure so policisti na Rudarski cesti v Velenju odvzeli prostost drĹžavljanu Bosne in Hercegovine, za katerega je bila razpisana mednarodna tiralica. Priveden je bil pred preiskovalnega sodnika.

Grdo se je obnaĹĄal V petek popoldne so morali policisti v KavÄ?e, kjer so obÄ?anu, ki se je grdo obnaĹĄal do Ĺžene in sina, napisali prijavo.

V noÄ?i na soboto, okoli tretje ure, so policisti iz Lokovice pripeljali na Policijsko postajo pijanega obÄ?ana, ki ga ni bilo mogoÄ?e pomiriti. Grdo se je vedel do njih in poskuĹĄal poĹĄkodovati policijsko vozilo. Ĺ˝e uro pred tem so mu zasegli avto, ki ga je vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja.

Seveda ga Ä?akajo zagovori pri sodniku, pa tudi raÄ?un Âťza prenoÄ?iĹĄÄ?eÂŤ. V nedeljo okoli 18. ure so policisti obÄ?anu,

V nedeljo ponoÄ?i sta dva voznika trÄ?ila v srni, in sicer v Podkraju in na relaciji Velenje-Celje. Policisti so obravnavali ĹĄe eno prometno nesreÄ?o, v kateri je voznica zaradi srne zapeljala s ceste in se zaletela v drevo. K sreÄ?i voznica ni bila poĹĄkodovana.

Ne uporabljajte varnostnega pasu zaradi policije V teh dneh so policisti ĹĄe posebej pozorni na uporabo varnostnega pasu. Vendar ne uporabljajte varnostnega pasu le zaradi nadzorov policije, temveÄ? zaradi svoje varnosti in varnosti ostalih udeleĹžencev v cestnem prometu.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Iskali boste sreÄ?o, pa sami ne boste vedeli, kaj pravzaprav hoÄ?ete od Ĺživljenja in kaj bi vas osreÄ?ilo. Vsakokrat, ko boste zaslutili, da bi lahko bilo kaj narobe ali da kaj ne bo ĹĄlo po vaĹĄih naÄ?rtih in Ĺželjah, se bodo vaĹĄe Ĺželje po drugaÄ?nem Ĺživljenju okrepile. Nehote se boste obremenjevali tudi s stvarmi, ki bodo komaj kaj vredne vaĹĄe pozornosti. Zato bi bilo ĹĄe najbolje, Ä?e se Ä?im bolj zaposlite. Morda je ravno v tem, da imate trenutno premalo obveznosti, vzrok vaĹĄega maloduĹĄja. Potrebujete predvsem fiziÄ?ne aktivnosti, pri miselnih vam bodo prehitro glavo zapolnile temne ideje. Tudi zabave ne bodo reĹĄile vaĹĄega razpoloĹženja.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

S partnerjem bosta lepo usklajevala obveznosti in prosti Ä?as, zato boste veÄ? kot zadovoljni s svojim Ĺživljenjem. Prihaja namreÄ? Ä?as, ki vam bo ĹĄe nekaj Ä?asa ostal v spominu. Tudi zato, ker boste razbremenjenih obveznosti, ki vam ne diĹĄijo. To vas bo skrbelo le zato, ker se boste bali, da boste morali vse zamujeno nadoknaditi poleti. Takrat si namreÄ? radi vzamete Ä?as zase. Poleg tega vas bo strah, da ste kaj pomembnega zamudili, Ä?e niste ves Ä?as z mislimi le pri delu in obveznostih, ki vam jih nalagajo tudi zato, ker ste pridni in zanesljivi. Malo vas bo skrbelo, kako bo razplet dogodkov vplival na vaĹĄe finance. Zelo se boste trudili, da ostanete zdravi.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Iz dneva v dan se vam bodo dogajale nove stvari. Zato boste en dan v oblakih, naslednjega pa bo treba pristati na tleh. Pristanki nikoli ne bodo ne lahki in ne neĹžni, ker ste tip Ä?loveka, ki se najbolje znajde, ko pride do teĹžav. Tokrat jih ne bo malo, zato boste imeli z njimi kopico dela in obveznosti. Prave akcije, ki vam dvigne adrenalin, pa ne bo. Velika sreÄ?a za vaĹĄo prihodnost bo, da se bo tisto, kar je bilo videti najbolje, na koncu izkazalo za najslabĹĄe. IzuÄ?ilo vas bo, da ne boste veÄ? delali zelo dolgoroÄ?nih naÄ?rtov. Na prvo mesto boste zavestno postavili sebe, zdravje in svoje najbliĹžje. Panika, ki bo vladala okoli vas, pa vas bo utrujala.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

ÄŒeprav boste v zaostanku s tistim, kar ste si zastavili Ĺže pred Ä?asom, bodo ideje ĹĄe kar deĹževale. Ena bo rodila drugo in vse se vam bodo zdele odliÄ?ne, pa ĹĄe izvedljive hkrati. ÄŒe Ĺželite, da tudi zaĹživijo, si morate narediti natanÄ?en plan.

Tudi tako, da boste pozabili na denarno nagrado in stroĹĄke. Tokrat se vam namreÄ? lahko odprejo neslutene moĹžnosti, a le, Ä?e ne boste ves Ä?as mislili na zasluĹžek. Partner bo vesel, Ä?e si boste, ko bosta skupaj, vzeli Ä?as zanj. V dneh, ko bo druĹženja zaradi zaostrenih razmer vse manj, imata res priloĹžnost, da zgladita nesoglasja, ki so se nabirala Ĺže nekaj Ä?asa. ÄŒe se boste lotili rekreacije, pazite, da ne boste pretiravali.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Ob vsem, kar se bo dogajalo okli vas, vas bo strah za zdravje vaĹĄih bliĹžnjih. Zato se boste zaÄ?eli obnaĹĄati bolj odgovorno tudi do sebe. Paziti boste zaÄ?eli, da v telo vnesete veÄ? vitaminov in mineralov, poskrbeli boste tudi, da boste imunsko bolj trdni. Panika vam bo ĹĄla na Ĺživce, a se boste zavedali, da ni Ä?isto brez osnove. ÄŒeprav boste veliko doma, kjer sicer teĹžko zdrĹžite, boste prav v naslednjih dneh v neki manjĹĄi druĹžbi opazili nekoga, ki ste ga Ĺže videli, a vam bo tokrat res padel v oÄ?i. Bo to dovolj za sanjarjenje? Bali ste se Ĺže, da ne znate veÄ? kazati Ä?ustev, sedaj boste spoznali, da ste morali le sreÄ?ati pravo osebo. Pomlad bo ĹĄe pestra.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

Trudili se boste kazati vesel obraz, v vas pa se bo nabirala jeza. Ne bo vam lahko. ÄŒe si boste to priznali, boste Ĺže na pol poti do uspeha. ÄŒeprav ne kaĹžete radi svojih Ä?ustev, jih tokrat dajte. Boste videli, kako dobro dene, Ä?e jih ne tiĹĄÄ?ite v sebi. VÄ?asih pomaga tudi, Ä?e jezo vrĹžete iz sebe tako, da kriÄ?ite ali objemate drevo. TolaĹžila vas bo misel, da tokrat na razplet dogodkov ne morete vplivati, lahko se le prepustite toku. K sreÄ?i pa teden, ki je pred vami, ne bo slab na poslovnem podroÄ?ju. Uspelo vam bo dokonÄ?ati neke pogovore, kar boste zapeÄ?atili tudi s podpisom, ki bo zelo pomemben. Od torka dalje boste boljĹĄe volje.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Ĺ˝eljni boste sonca in gibanja v naravi. Vreme bo kot nalaĹĄÄ? za to. Zato se boste lotili nekega dela, za katero je pomembno, da je vreme lepo. Nikar ne hitite, Ä?e ne gre.

Narava je vedno moÄ?nejĹĄa od vseh nas. Boste paÄ? malo prekinili in si vzeli Ä?as, da si naberete novih moÄ?i. Sonce in prebujajoÄ?a pomlad bosta vplivala tudi na vaĹĄa Ä?ustva.

Za samske velja, da se lahko iz simpatije, ki jo Ĺže lep Ä?as gojite do zelo prijetne osebe, Ĺže kmalu rodi kaj veÄ?.

Pravzaprav ste sami krivi, da se ni ĹĄe niÄ? zgodilo, razlog pa je verjetno v tem, da ĹĄe niste bili pripravljeni.

Sedaj ste. Ne pozabite, da zjutraj in zveÄ?er ĹĄe ni dovolj toplo, da bi lahko kar pozabili na topla oblaÄ?ila.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Za vami je razburljivo doĹživetje, ki ga niste priÄ?akovali. Zato bodo obÄ?utki ĹĄe toliko boljĹĄi. Veselite pa se Ĺže vsega novega, ki bo tudi posledica dogodkov v preteklih dneh. Ker bosta sreÄ?a in zadovoljstvo na kupu, boste neverjetno uÄ?inkoviti.

Tudi pri delu boste zbrani in marljivi, kar se vam bo obrestovalo. Malo manj sreÄ?e bo na zdravstvenem podroÄ?ju, kjer bo nekaj manjĹĄih teĹžav, a niÄ? takĹĄnega, da bi vas ustavilo na poti do novih ciljev. Za svoje poÄ?utje in dvig imunskega sistema letos ĹĄe niste naredili prav veliko, saj ste se ves Ä?as izgovarjali, da boste bolj aktivni, ko pride pomlad. Sedaj je tu, Ä?as izgovorov se je iztekel.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

ÄŒe je bil doslej marec poln dela in na trenutke kar preveÄ? naporen, boste v naslednjih dneh pravo delo prav pogreĹĄali. Upali boste, da gre za zatiĹĄje pred viharjem, saj tako sploh ne znate veÄ? Ĺživeti. In izkazalo se bo, da je res tako, saj se bodo razmere obrnile v vaĹĄo korist. PriloĹžnost, ki jo boste dobili v naslednjih dneh, ne bo majhna. ÄŒeprav ste marljivi in kreativni, pa tokrat ne bo ĹĄlo zelo zlahka. Zato pazite in se izogibajte ljudi, ki so nagnjeni k spletkarjenju. Kar se ljubezni tiÄ?e, boste v dneh, ko bo sijalo sonce, Ĺželja po bliĹžini spet bolj moÄ?na. Sanjarjenje o nekom, ki vam je trenutno ĹĄe nedosegljiv, se bo nadaljevalo.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

Ker se vam bo spet dozdevalo, da je dan preveÄ? enak dnevu, vas bo nenehno zaposlovala misel, kako to spremeniti. Zato ne bo niÄ? Ä?udnega, da boste v nekaj dneh zaÄ?utili, da se v vas spet prebuja Ĺželja po ustvarjalnosti. Nehajte tuhtati in premlevati, raje se takoj lotite dela. Obljubo bo enkrat treba izpolniti, teĹžava pa je v tem, da vam nihÄ?e ni postavil roka. ÄŒe nimate postavljene meje, radi dolĹžnosti prelagate v prihodnost. Tokrat jih boste tudi zaradi spleta dogodkov, na katere ne boste imeli vpliva. Na zasebnem, Ä?ustvenem podroÄ?ju vam bo lepo. Partner vam pripravlja prijetno preseneÄ?enje.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

Ponudba, ki jo boste dobili ob izteku tega tedna, bo mamljiva. Tudi zvenela bo odliÄ?no. Ko boste o njej temeljiteje razmislili in jo predebatirali tudi s partnerjem, pa vam sploh ne bo veÄ? vĹĄeÄ?. Tudi zato ne, ker se boste zavedali, da vam lahko to, da pristanete nanjo, popolnoma spremeni naÄ?rte. Ste Ä?lovek, ki nima rad sprememb, pa vendarle se podate vanje, Ä?e veste, da gre za spremembo na bolje. Ne le za vas, predvsem za vaĹĄe najbliĹžje, ki jih vedno postavljate na prvo mesto. Zato si vzemite kakĹĄen dan veÄ? za razmislek. VaĹĄe poÄ?utje bo nihalo skupaj z vremenom in razpletom dogodkov. ÄŒasa za poÄ?itek bo malo, zato ga dobro izkoristite.

Naš čas, 12. 3. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek, 12. marca

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 11.50 13.00 13.35 14.25 14.40 15.05 15.35 15.50 15.55 16.05 16.15 16.25 16.35 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.55 20.00 21.05 21.55 22.00 22.50 23.25 00.25 00.50 01.20 02.15

04.00 06.00 09.30 10.15 11.00 12.50 13.30 14.20 15.25 16.55 18.50 20.15 20.55 22.50 23.30 00.00 00.30 02.15

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Prišla je sreča (I.), it. nad., 9/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenski utrinki, odd. madž. »TV Težišče - Súlypont, pog. odd.

TV-izložba Penelopa, risanka Manja, risanka Timi gre, risanka Čudogozd: Za mizo Mladički: Ribolov, dok. ser.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost: Pesek, odd. o znanosti Na kratko: Antropocentrizem Sovice, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča Globus Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Victor Hugo državni sovražnik, fr. nad., 3/4 Ugriznimo znanost: Pesek, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Naravni parki Slovenije: Geopark Karavanke, 2, dok. odd.

Dobro jutro Dober dan Joker, kviz Prišla je sreča (I.), it. nad., 9/24 Biatlon - SP: sprint (M), prenos iz Kontiolahtija Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Trondheima Alpsko smučanje - SP: paralelni slalom (Ž), vključitev v prenos iz Areja Avtomobilnost Nogomet - evropska liga: Inter : Getafe, osmina finala, prenos iz Milana Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), 2. ser., posnetek iz Trondheima Nogomet - evropska liga: vrhunci osmine finala Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), posnetek iz Trondheima Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.50 08.05 09.00 09.55 10.50 11.45 12.40 13.35 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.30 23.25 00.20 01.20 02.10 02.45

24UR, pon.

OTO čira čara Moj mali poni, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Reka ljubezni, 2/66 Sreča najde pot 1/163 Jutranja ptica, 1/73 Jutranja ptica, 1/74 Pohlepna gospa Fazilet, 2/81 Pohlepna gospa Fazilet, 2/82 Reka ljubezni, 2/67 Sreča najde pot 1/164 Moja boš, 2/38 24UR popoldne Jutranja ptica, 1/75 Jutranja ptica, 1/76 24UR vreme 24UR Najini mostovi Dobri zdravnik, 3/8 24UR zvečer Pogumni, 1/6 Lucifer, 3/8 Hiša iz kart, 5/5 Dobri zdravnik, 3/8 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

Lestvica zab. in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. odd.

Dober večer, g. predsednik Veterinarske zbornice Slovenije, izr. prof. dr. Ožbalt Podpečan Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zab. in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zab. in narodnozabavnih Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Martin Plaskan Hodnik, harmonika Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z nar.-zab. glasbo Regionalne novice, inf. program Lepote sveta: Avstralija, 1. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Martin Plaskan Hodnik, harmonika Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zab. in narodnozabavnih Nočni program

11.15 11.20 11.45 12.10 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.15 21.20 21.55 22.00 22.05 22.50 23.20

12. marca 2020

Petek, 13. marca

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 11.55 13.00 13.30 14.30 15.20 15.55 16.10 16.25 17.00 17.25 18.00 18.15 18.20 18.50 18.55 20.00 21.25 21.55 22.00 23.05 00.00 00.25 01.20

04.00 06.00 09.05 09.50 10.30 11.00 13.20 13.55 14.55 15.25 16.55 17.55 19.20 20.05 22.00 00.10 00.45 01.15 02.40

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Prišla je sreča (I.), it. nad., 10/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča Globus Mostovi - Hidak, inf. odd.

TV-izložba Yeal rešuje gozd, kratki dok. film Varuška nindža: Kdo si?, niz. nad., 2/10 Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Infodrom Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: John Ford, mož, ki je iznašel Ameriko, fr. dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Slovenski magazin O živalih in ljudeh, izob. odd.

Dobro jutro Prisluhnimo tišini: Slabo slišim, kaj zdaj?

Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Areja Na vrtu, izob. odd.

Biatlon - SP: sprint (Ž), prenos iz Kontiolahtija Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Areja Nordijsko smučanje - SP: smučarski poleti, kvalifikacije, prenos iz Vikersunda Videotrak Francozinje, francoski film 160. obletnica rojstva Huga Wolfa: Corregidor, posnetek komične opere iz SNG Maribor Zadnja beseda!

Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski poleti, kvalifikacije, posnetek iz Vikersunda Info kanal

Sobota, 14. marca

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Infodrom: Moje življenje - Konci in začetki 07.15 Lojzek, risanka 07.20 Rija in Krokodil, risanka 07.25 Mišo in Robi, risanka 07.30 Ernest in Celestinca, risanka 07.45 Marcelino Kruh in vino, risanka 08.05 Čudogozd: Skrb za ljubljenčka 08.15 Mladički: Prevažanje, dok. ser.

08.25 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

09.00 Smrtonosni dinozavri: Kralji neba, ang. dok. ser., 5/10 09.30 Male sive celice: OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica in OŠ Gornja Radgona 10.10 Infodrom 10.30 Osvežilna fronta: Počeni 10.55 Ugriznimo znanost: Pesek, odd. o znanosti 11.25 TV-izložba 11.40 Tednik 12.40 NaGlas!

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.50 TV-izložba 14.05 Zadnja beseda! - izbor 15.00 Sveti prostori: Azijski templji ljudje, narava in bogovi, fran. dok. ser., 1/4 15.55 Ekipa Bled, slov. nad., 8/18 16.30 Na vrtu, izob. odd.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Duhovni utrip 17.35 Alpe-Donava-Jadran 18.00 Ozare 18.10 Ambienti 18.40 Hej, hej, Šapice!, risanka 18.45 Mandi, risanka 18.50 Vreme 18.55 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom 21.20 Prevara (V.), am. nad., 3/11 22.25 Poročila, Šport, Vreme 22.50 Sedmi pečat: Dan gneva, špan. f.

00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 01.45 Napovedujemo

04.00 06.00 07.00 08.00 08.35 09.10

03.20

Info kanal Videotrak Najboljše jutro Avtomobilnost Alpski magazin Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Kranjske Gore Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Areja Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Kranjske Gore Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Areja Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, prenos iz Veysonnaza Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), posnetek iz Nižnega Tagila Nordijsko smučanje - SP: smučarski poleti, ekipna tekma, prenos iz Vikersunda Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint, prenos iz Quebeca Nogomet - državno prvenstvo: Domžale : Maribor, 26. kolo, prenos iz Domžal Biatlon - SP: zasledovalna tekma (M), posnetek iz Kontiolahtija Circom Regional: Mrtva sezona, kopr. magazinska odd.

EPP (Ekonomsko propagandni pop), koncertni dokumentarec Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski poleti, ekipna tekma, posnetek iz Vikersunda Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.05 08.15 08.40 09.10 09.40 09.55 10.10 11.00 11.55 12.45 13.40 15.40 17.55 18.50 18.55 20.00 21.15 23.15 01.10 03.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Mala miška Mia, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Ruby Mavrica, ris. Čebelica Maja, ris.

Viking Viki, ris.

Dirka Monkart, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Jaz sem Luna, 3. sez., 7. del Ekstremno hujšanje, 1. sez.

Lepo je biti sosed, 3. sez., 5. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 6. del Kje sta Morganova?, ameriški film Zvezde plešejo Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Delovna akcija Zaljubljeni učitelj, ameriški film Vse o fantu, ameriški film Dežela Jane Austen , angleški film Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.40 11.10 12.10 12.15 12.40 13.10 15.30 16.00 17.30

Lestvica zab. in narodnozbavnih Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Jutranji pogovori 1 Aktualno Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zab. in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zab. in narodnozabavnih Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Ema Hliš Mastnak, harmonika Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja Ustvarjalne iskrice, otroška oddaja Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Klara Kuhar, orgle Dotiki gora: Črni vrh na Pohorju Vrtnarski kotiček Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2739. VTV magazin, inf. oddaja Valentinovo z Erosi, 2. del posnetka koncerta Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Ula Aurelija Gams, Neža Auberšek, klavir Popotniške razglednice: Ignacijeve poti Lestvica zab. in narodnozabavnih Nočni program

10.25 12.10 13.25 14.25 15.45 16.25 18.15 20.00 22.25

06.00 07.00 07.01 07.25 07.50 08.05 09.00 09.55 10.50 11.45 12.40 13.35 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 23.05 23.40 23.45 01.25 03.30 04.05

24UR, pon.

OTO čira čara Moj mali poni, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Reka ljubezni, 2/67 Sreča najde pot 1/164 Jutranja ptica, 1/75 Jutranja ptica, 1/76 Pohlepna gospa Fazilet, 2/83 Pohlepna gospa Fazilet, 2/84 Reka ljubezni, 2/68 Sreča najde pot 1/165 Moja boš, 2/39 24UR popoldne Jutranja ptica, 1/77 Jutranja ptica, 1/78 24UR vreme 24UR Najini mostovi Ljubezenski recept, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Sreča v zadnjem trenutku, am. f.

Kje sta Morganova?, ameriški film 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 11.15 11.20 11.45 12.15 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45

Lestvica zab. in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. odd.

Kmetijski nasveti Jesen življenja Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zab. in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zab. in narodnozabavnih Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš maš, otroška oddaja Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Eva Ledinek, orgle Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Ignacijeve poti Regionalne novice, inf. program Pop corn, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Ledinek, orgle Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zab. in narodnozabavnih Nočni program

18.50 19.25 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.15 22.20 23.05 23.30

23.00 23.40 00.50 01.45

17.35 17.55 18.00 18.25 18.45 18.50 19.10 19.20 19.25 19.55 20.00 20.30 21.20 21.25 22.25 22.55

Nedelja, 15. marca

07.00 07.05 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15 08.25 08.35 08.40 08.50 09.05 09.15 09.25 09.35 09.50 10.00 10.10 10.35 10.50 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 14.45 15.10 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 20.00 21.00 21.45 22.15 23.45 23.55 00.20 01.15

04.00 06.00 06.20 07.00 07.15 08.00 08.30 09.10 10.25 11.15 11.45 12.10 13.20 14.30 15.10 16.25 18.20 20.00 20.10 21.00 21.55 23.10 23.40 00.35 02.20

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.05 08.15 08.40 08.55 09.10 09.25 09.40 10.30 11.30 12.20 13.15 14.45 16.45 18.00 18.50 18.55 20.00 22.15 23.10 01.00 02.50 03.50

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.25 11.55 13.25 14.15 17.30 17.55 18.00 18.25 18.30 19.30 19.55 20.00 21.15 21.25 22.55 23.20

Milan, risanka Biba se giba, ris.

Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Timi gre, risanka Malčki, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Žanov svet, risanka Sovice, risanka Trobka in Skok, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Kalimero, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Reaktivčki: Jezero Titikaka, Južna Amerika, risanka Reaktivčki: Kolosej v Rimu, Italija, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Pri Pajkovih, risanka Bacek Jon, risanka Govoreči Tom in prijatelji, risanka Žogomet, avstr. nad., 13/13 TV-izložba Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in Nika Gorič Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Neverjetna zgodba poštarja Ferdinanda, belg.-fran. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Muk, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme V imenu ljudstva, slov. nad., 7/8 Intervju Poročila, Šport, Vreme iOtok, dok. film Za lahko noč: Operne arije: Basist Saša Čano Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip Od Rusije do Irana - prečkanje divje meje, potopis, 3/5 Glasbena matineja: Slovenski ljudski plesi: Bela Krajina Ambienti Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Kranjske Gore Deskanje na snegu - SP: paralelni slalom, posnetek iz Winterberga Nogomet - evropska liga: vrhunci osmine finala Vrhunci evropskega prvenstva v rokometu 2020 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Kranjske Gore Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), vključitev v prenos iz Nižnega Tagila Deskanje na snegu - SP: paralelni slalom, ekipna tekma, posnetek iz Winterberga Biatlon - SP: mešane štafete, prenos iz Kontiolahtija Nordijsko smučanje - SP: smučarski poleti, prenos iz Vikersunda Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint, vključitev v prenos iz Quebeca Žrebanje Lota Dinastije: Tigri, koprodukcijska dok. ser., 5/5 Abba za vedno, britansko-švedska dok. odd.

Vikend paket Kaj dogaja? Z Jonasom Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski poleti, posnetek iz Vikersunda Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Mala miška Mia, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Ruby Mavrica, ris. Čebelica Maja, ris.

Viking Viki, ris.

Dirka Monkart, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Jaz sem Luna, 3. sez., 8. del Ekstremno hujšanje, 1. sez.

Lepo je biti sosed, 3. sez., 7. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 8. del Sreča v zadnjem trenutku, ameriški film Zaščitnica živali, ameriški film Delovna akcija Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Mali šef Slovenije Dokler naju smrt ne loči, kanadski film Lahko noč, gospodična, slovenski film Preverjeno, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zab. in narodnozabavnih Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja 2738. VTV magazin, inf. oddaja Vrtnarski kotiček 2739. VTV magazin, inf. oddaja Lepote sveta: Avstralija, 1. del Lestvica zab. in narodnozabavnih Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izob. oddaja Videostrani, obvestila Lestvica zab. in narodnozabavnih Napovedujemo O deklici, ki je sovražila knjige, gled. predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Martin Plaskan Hodnik, harmonika Dober večer, g. predsednik Veterinarske zbornice Slovenije, izr. prof. dr. Ožbalt Podpečan Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z nar.-zab. glasbo Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Eva Ledinek, orgle Jutranji pogovori 2 Lestvica zab. in narodnozabavnih Nočni program

Ponedeljek, 16. marca

06.30 07.00 10.05 11.00 11.15 11.50 13.00 13.35 14.15 14.30 15.05 15.15 15.45 16.05 16.10 16.25 17.00 17.25 18.10 18.20 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 23.30 23.55 00.15 00.40 01.35

04.00 06.00 09.40 10.25 10.40 11.00 11.35 14.00 15.00 15.40 16.15 16.50 17.50 18.55 19.25 20.00 20.55 21.50 22.50 23.20 23.50 00.20

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Prišla je sreča (I.), it. nad., 11/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Profil: dr. Mira Omerzel Mirit TV-izložba S-prehodi: Potvarjanje zgodovine Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška TV-izložba Oblakov kruhek, risanka Zmajči zmaj, risanka Ribič Pepe: O ljubezni, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Opus: Evropska prestolnica kulture Reka 2020 Glasbeni večer Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in Urban Stanič Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Charles Dutoit Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Infodrom: Moje življenje - Konci in začetki Zlatko Zakladko: Briška omleta Obzorja duha Dobro jutro Dober dan Himalajski vrhovi treh Slovenk, dok. feljton Na lepše Prava ideja!: Saša Božič, coachinja Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prišla je sreča (I.), it. nad., 11/24 Nogomet - evropska liga: napoved kola Videotrak Od Rusije do Irana - prečkanje divje meje, potopis, 4/5 Dediščina Evrope: Victor Hugo državni sovražnik, fr. nad., 4/4 Erdogan – izvoljeni sultan, francoska dok. odd.

Zahtevam most, pripada mi!, kratki igrani film 1/2, kratki igrani film AGRFT Videotrak Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Ruby Mavrica, ris.

07.50 Ghost Mecard žogice, ris.

08.05 Reka ljubezni (Reka ljubezni), 2. sez., 68. del 09.00 Sreča najde pot, 1. sez., 165. del 09.55 Jutranja ptica, 1. sez., 77. de 10.50 Jutranja ptica, 1. sez., 78. de 11.45 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 85. de 12.40 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 86. de 13.35 Reka ljubezni, 2. sez., 69. del 14.35 Sreča najde pot, 1. sez., 166. del 15.35 Moja boš, 2. sez., 40. de 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 79. de 17.55 Jutranja ptica, 1. sez., 80. de 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi, 1. sez., 11. del 21.00 Dobri zdravnik, 3. sez., 9. del 21.55 24UR zvečer 22.30 Slab policist, 1. sez., 1. del 23.30 Lucifer, 3. sez., 9. del 00.25 Hiša iz kart, 5. sez., 6. del 01.30 Dobri zdravnik, 3. sez., 9. del 02.20 24UR zvečer, ponovitev 02.55 Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 22.30 23.15 23.55

Lestvica zab. in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2739. VTV magazin, inf. oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zab. in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zab. in narodnozabavnih Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Lepote sveta: Avstralija, 2. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Žuža Bajželj, harmonika Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Varnost ali nevarnost na dveh kolesih Regionalne novice, inf. program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Žuža Bajželj Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zab. in narodnozabavnih Nočni program

Torek, 17. marca

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 11.50 13.00 13.35 14.25 14.45 15.00 15.15 15.45 15.50 16.00 16.10 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.00 23.05 00.40 01.05 02.00

04.00 06.00 10.00 10.45 11.15 13.50 14.30 15.00 15.45 16.50 17.50 18.55 19.25 20.00 21.00 21.40 22.40 00.25 00.40 01.25 1.55

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Prišla je sreča (I.), it. nad., 12/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Kanape - Kanapé, odd. za mlade Simfonorije, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Mili in Moli, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Smrtonosni dinozavri, angleška dok. ser., 5/10 Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika Joker, kviz Libanon - država kot talka, nemška dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Cilka in Marko Modrijan Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 11.50 13.00 13.35 14.20 14.35 15.10 15.40 15.50 16.05

Info kanal Napovedujemo Videotrak Opus: Evropska prestolnica kulture Reka 2020 Dobro jutro Dober dan Alpe-Donava-Jadran Avtomobilnost Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja Joker, kviz Prišla je sreča (I.), it. nad., 12/24 Moja soba: Zadnja, resnič. odd.

Videotrak Temna stran razkošja, fran. dok. odd.

Prava ideja!

Nova Planica, dok. film Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint, prenos iz Minneapolisa NaGlas!

Zadnja beseda!

Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint, posnetek iz Minneapolisa

04.00 06.00 07.45 08.30 9.20

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Ruby Mavrica, ris.

07.50 Ghost Mecard žogice, ris.

08.05 Reka ljubezni, 2. sez., 69. del 09.00 Sreča najde pot, 1. sez., 166. del 09.55 Jutranja ptica, 1. sez., 79. de 10.50 Jutranja ptica, 1. sez., 80. de 11.45 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 87. de 12.40 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 88. de 13.35 Reka ljubezni, 2. sez., 70. del 14.35 Sreča najde pot, 1. sez., 167. del 15.35 Moja boš, 2. sez., 41. de 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 81. de 17.55 Jutranja ptica, 1. sez., 82. de 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi, 1. sez., 12. del 21.00 Dobri zdravnik, 3. sez., 10. del 21.55 Preverjeno 22.55 24UR zvečer 23.30 Lucifer, 3. sez., 10. del 00.25 Hiša iz kart, 5. sez., 7. del 01.25 Dobri zdravnik, 3. sez., 10. del 02.15 24UR zvečer, ponovitev 02.50 Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 20.30 20.55 21.50 21.55 22.00 22.45 23.15 23.45

Sreda, 18. marca

Lestvica zab. in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Aktualno: Varnost ali nevarnost na dveh kolesih Videospot dneva Kuhinjica, Izob. oddaja Lestvica zab. in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zab. in narodnozabavnih Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Kmetijski razgledi Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Amadeja Juhart, orgle Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2740. VTV magazin, inf. oddaja Dotiki gora: Gorovje Taurus in Kapadokija Valentinovo z Erosi, 2. del posnetka koncerta Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Amadeja Juhart, orgle Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Kmetijski razgledi Lestvica zab. in narodnozabavnih Nočni program

17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.55 20.05 21.55 22.00 22.50 23.50 00.20 00.45 01.40

10.10 10.50 11.40 13.55 14.40 15.05 16.25 16.50 17.35 18.15 19.15 19.50 20.00 20.35 21.15 22.05 23.10 00.05 0.40 1.30 02.25

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Prišla je sreča (I.), it. nad., 13/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju TV-izložba Osmi dan Mostovi - Hidak, inf. odd.

Rojaki, odd. o zamejcih TV-izložba Male sive celice: OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica in OŠ Gornja Radgona Poročila ob petih, Šport, Vreme Naravni parki Slovenije: Geopark Karavanke, 3, dok. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Lucia de B., niz. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet Naravni parki Slovenije: Geopark Karavanke, 3, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Kanape - Kanapé, odd. za mlade Alpsko smučanje - SP: smuk (M), prenos iz Cortine d'Ampezzo Videotrak Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), prenos iz Cortine d'Ampezzo Dobro jutro Dober dan Ambienti Vikend paket Ugriznimo znanost: Kako na smučeh skočiti čim dlje Alpsko smučanje - SP: smuk (M), posnetek iz Cortine d'Ampezzo Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), posnetek iz Cortine d'Ampezzo Prišla je sreča (I.), it. nad., 13/24 Videotrak Žrebanje Lota Planica 2020, odd. o svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih Oddajniki in (dobre) zveze, dok. feljton Moje mnenje Deklina zgodba (II.), am. nad., 1/13 Jeklene ptice nad Idrijo, dok. f.

Videotrak Alpsko smučanje - SP: smuk (M), posnetek iz Cortine d'Ampezzo Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), posnetek iz Cortine d'Ampezzo Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.25 Ruby Mavrica, ris.

07.50 Ghost Mecard žogice, ris.

08.05 Reka ljubezni, 2. sez., 70. del 09.00 Sreča najde pot, 1. sez., 167. del 09.55 Jutranja ptica, 1. sez., 81. de 10.50 Jutranja ptica, 1. sez., 82. de 11.45 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 89. de 12.40 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 90. de 13.35 Reka ljubezni, 2. sez., 71. del 14.35 Sreča najde pot, 1. sez., 168. del 15.35 Moja boš, 2. sez., 42. de 16.30 24UR popoldne 17.00 Jutranja ptica, 1. sez., 83. de 17.55 Jutranja ptica, 1. sez., 84. de 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi, 1. sez., 13. del 21.00 Dobri zdravnik, 3. sez., 11. del 21.55 24UR zvečer 22.30 Pogumni , 1. sez., 7. del 23.25 Lucifer, 3. sez., 11. del 00.20 Hiša iz kart, 5. sez., 8. del 01.15 Dobri zdravnik, 3. sez., 11. del 02.05 24UR zvečer, ponovitev 02.40 Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.40 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.40 18.45 19.10 19.00 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.00 23.25

Lestvica zab. in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2740. VTV magazin, inf. oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zab. in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zab. in narodnozabavnih Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Otroški program Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Tinkara Krt, Maja Kedačič, klavir Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje Regionalne novice Pop corn, glasbena oddaja Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Tinkara Krt, Maja Kedačič, klavir Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zab. in narodnozabavnih Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 12. 3. 2020, barve: CMYK, stran 21

RANCES, MICHELLE: Sinova punca od – Odrasli 821-312.4 – Kriminalni romani Filmska scenaristka in angleťka pisateljica Michelle Frances je s svojim prvencem Sinova punca osvojila bralce po vsem svetu. Roman, ki je po svojem Şanru napeti psiholoťki triler je zelo hitro postal mednarodna uspeťnica, ki ji bo v kratkem sledila tudi uprizoritev na filmskem platnu.

Slovenci so prevod dobro sprejeli, kar ni niÄ? Ä?udnega, saj delo odlikujejo vĹĄeÄ?en

bujna domiĹĄljija in kaj Ä?ista laĹž. Samo, da ne bo prepozno!

LONÄŒAR, SANJA: Kako do veÄ? energije od – Odrasli 613.7 – Zdravo Ĺživljenje Sanja LonÄ?ar, vodja projekta Skupaj za zdravje Ä?loveka in narave, urednica, raziskovalka, predavateljica ter uveljavljena pisateljica knjig s podroÄ?ja zdravja in prehrane, je v sodelovanju s Sandro Klemenc in Igorjem Ĺ ajnom napisala tudi knjigo Kako do veÄ? energije s podnaslovom ZmanjĹĄajte izgube. S pomoÄ?jo priroÄ?nika boste razumeli in premagali pomanjkanje energije, katere vam primanjkuje bodisi zaradi oslabelosti, Ä?ustvene negativnosti ali celo izgorelosti. Pri tem bo pomagalo 77 izboljĹĄav v obliki nasvetov in koristnih receptov, ki bodo zagotovo pripomo-

VELENJE ÄŒetrtek, 12. marec 7.00 8.00 10.00 16.00

17.00 18.00

Restavracija Pod Jakcem Krvodajalska akcija ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu Gora Oljka ( UNI 3 - II) KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica MoÄ? branja: bralni klub za odrasle Mala dvorana VeÄ?namenskega doma v Vinski gori MarÄ?evsko druĹženje Ä?lanov DU Vinska Gora Galerija Velenje Uporabni kipci, kreativna delavnica Klub eMCe plac VeÄ? kot tujci, pogovor

Petek, 13. marec 7.00

Avtobusna postaja Velenje Mozirje - Mlaka (Gorenje) 17.00 Dom KS Stara vas Proslava ob dnevu Ĺžena in materinskem dnevu 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Brane Piano: Zgodovina Celja in okolice, predstavitev knjige 21.00 Klub eMCe plac Jam session

Sobota, 14. marec 8.00 7.00 7.00 8.00 10.30 14.00

gli k dvigu osebne energije. V boj s tatovi energije se boste lahko okrepljeni podali s pomoÄ?jo opisanih naÄ?inov, znanja in spoznanj, ki segajo na vsa podroÄ?ja Ä?lovekovega Ĺživljenja; od ureditve primernega okolja, uĹživanja pravilne hrane, ustreznih telesnih vaj do uÄ?inkovitega razporejanja Ä?asa, moÄ?i uma, motivacije in energetskih terapij, vse skupaj pa bo pripomoglo k Ä?imprejĹĄnji pravilni nasiÄ?enosti energetskih polj posameznika – energiÄ?nosti na vseh podroÄ?jih Ĺživljenja v njegovi interakciji z okoljem in s samim seboj. In zapomnite si, rezervne baterije ni, zato Ä?imprej zaÄ?nite z branjem in upoĹĄtevanjem 66 nasvetov z dobrohotnimi obrobnimi namigi, ki so kljuÄ? do reĹĄitve posameznih energetskih problemov. đ&#x;”˛

Pripravila: Darinka Bizjak

19.00

21.00

Avtobusna postaja Velenje Limbarska gora (Lepi Ä?eveljc - II) Avtobusna postaja Velenje Sveta Ana nad Ribnico (Pilates) PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem Galerija Velenje Galerijska sobotnica: Montessori urice, obvezne prijave Klub eMCe plac (Re)use: ne kupuj, izdeluj – Makrame Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Dnevi saksofona, zakljuÄ?ni koncert udeleĹžencev seminarja Klub eMCe plac Damir Avdić, promocija albuma Radikalno Ĺ ik!

Nedelja, 15. marec 8.00

Avtobusna postaja Velenje Pohod Ĺžena (PD Velenje)

14.30 Klub eMCe plac Tarok turnir 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Ljubezen na predzadnji pogled, komedija KD Domovina Osp

Ponedeljek, 16. marec 17.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Pomlad je Ä?as za spoznavanje zeliĹĄÄ?, delavnica 18.15 VeÄ?generacijski center Planet generacij Spremembe v naĹĄem Ĺživljenju, delavnica 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Posebni, komiÄ?na drama

Torek, 17. marec 10.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS SonÄ?ki za(upanja) – spletimo veselje!, dobrodelna ustvarjalna delavnica 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Gregorjeve luÄ?ke 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Spoznavanje uÄ?inkov konopljinega kanaboida CBD 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Oto GradiĹĄnik 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica SreÄ?anje Rodoslovne skupine Velenje

Sreda, 18. marec 10.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Morning tea at 10am, sreÄ?anje 16.30 VeÄ?generacijski center Planet generacij Kaj je moja vrednost?, delavnica 17.00 Galerija Velenje ZaÄ?etni teÄ?aj digitalne fotografije 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga 18.30 RdeÄ?a dvorana Rokometna tekma Gorenje Velenje : SC Magdeburg 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Svetlana MakaroviÄ?: Luciferka, predstavitev knjige

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 12. marec 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj 0dprtje razstave akademske slikarke Mojce SenegaÄ?nik

Sreda, 18. marec 19.00 Kulturni dom Šoťtanj Abonma – I love Njofra

Ĺ MARTNO OB PAKI

Po nakupih namesto starostnikov Velenje - Zaradi trenutnih razmer in priporoÄ?enih omejitev gibanja, ki ĹĄe posebno veljajo za starejĹĄe, bodo prostovoljci Udarnik MC Velenje opravljali najnujnejĹĄe nakupe za starostnike ter jim hrano in potrebĹĄÄ?ine dostavljali na dom. Dosegljivi so od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro na ĹĄtevilko 03 898 19 22 (pisarna MC Velenje - Andrej).

Storitev je za upraviÄ?ene brezplaÄ?na.

ÄŒetrtek, 12. marec 17:00 HiĹĄa mladih – galerija Dile PravljiÄ?na matineja: otroĹĄka predstava LisiÄ?je zgodbe (izvedba: KUK Potovke)

Sobota, 14. marec 15:00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : NK Ĺ marje pri JelĹĄah (U-17, kadeti)

Nedelja, 15. marec X

Zbirno mesto v Martinovi vasi Pohod na Kal (985 m), Mrzlico (1122 m; lahka pot) 10:00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 – NK Ĺ ampion A (U-13, mlajĹĄi deÄ?ki)

Ponedeljek, 16. marec 14:00–15:00 HiĹĄa mladih – zeleni kotiÄ?ek BrezplaÄ?na uÄ?na pomoÄ? – angleĹĄÄ?ina za otroke 19:00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 8. 3. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – OPROSTI, Ĺ˝AL MI JE • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb • 29.3. KLJUKEC v izvedbi OtroĹĄkega gledaliĹĄÄ?a Marindolus Celje • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Lunine mene

Sreda, 18. marec 15:30 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : ND Mozirje (Ä?lani)

16. marca, ob 10:34 (zadnji krajec)

NAPREJ

RAZKRILA SEM VOHUNA

JADRALKE

NAVADNA LJUBEZEN

Onward, sinhronizirana druĹžinska animirana avantura, 103 minute, (ZDA) ReĹžija: Dan Scanlon Slovenski glasovi: Miha Rodman, Rok Kunaver, Mojca Funkl, PrimoĹž Pirnat, Damjana ÄŒerne Sobota, 14. 3., ob 17.00 , 3D Nedelja, 15. 3., ob 16.00 / otroĹĄka matineja

My Spy, druĹžinska komedija, 102 minuti (ZDA) ReĹžija: Peter Segal Igrajo: Dave Bautista, Kristen Schaal, Parisa Fitz-Henley, Chloe Coleman, Keller Viaene Sobota, 14. 3., ob 19.00 Nedelja, 15. 3., ob 18.00 Ponedeljek, 16. 3., ob 18.00

Maiden, dokumentarni film, 97 minut (VB) ReŞija: Alex Holmes Nastopajo: Tracy Edwards, Jo Gooding, Nancy Harris, Angela Heath, Marie-Claude Heys, Sally Hunter Petek, 13. 3., ob 18.00 – mala dvor.

Sobota, 14. 3., ob 20.00 – mala dvor.

Ordinary Love, romantiÄ?na drama, 91 minut (VB) ReĹžija: Lisa Barros D'Sa, Glenn Leyburn Igrajo: Liam Neeson, Amit Shah, Lesley Manville Petek, 13. 3., ob 19.00 Sobota, 14. 3., ob 21.00

JEŽEK SONIC

PRIPOVEDKE IZ ŽIVALSKEGA KRALJESTVA

Hors normes, komiÄ?na drama, 114 minut (Francija) ReĹžija: : Olivier Nakache, Éric Toledano Igrajo: Viktoria MiroĹĄniÄ?enko, Vasilisa Pereligina, Andrej Bikov, Igor Ĺ irokov, Konstantin B Vincent Cassel, Reda Kateb, HĂŠlene Vincent, Bryan Mialoundama, Alban Ivanov Ponedeljek, 16. 3., ob 20.00

IZVEN IGRIĹ ÄŒA The Way Back, ĹĄportna drama, 109 minut (ZDA) ReĹžija: Gavin O'Connor Igrajo: Ben Affleck, Michaela Watkins, Janina Gavankar Petek, 13. 3., ob 20.45 Nedelja, 15. 3., ob 20.00

Sonic the Hedgehog, druĹžinska akcijska avantura, 100 minut (Kanada, ZDA, Japonska) ReĹžija: Jeff Fowler Igrajo: Jim Carrey, James Marsden, Neal McDonough, Adam Pally, Breanna Watkins Petek, 13. 3., ob 17.00

Miriam gre na izlet k jezeru (Estonija), Kuap (Ĺ vica), Princ Ki-Ki-Do: Superdo (Slovenija), Pav (NemÄ?ija), Bela vrana (HrvaĹĄka), Zadnji dan jeseni (Ĺ vica) Petek, 13. 3., ob 17.15 – mala dvor.

Sobota, 14. 3., ob 17.30 – mala dvor.

POSEBNI

Potencialna nevarnost poĹĄkodb zaradi napake na bobnu pralnih strojev Bosch, model WAT28490BY, proizvedenih februarja 2019 MODEL NO. SS10364

slog pisanja, slikovit znaÄ?ajski prikaz literarni oseb ter izjemna psiholoĹĄka dodelanost literarnih oseb, ki se bralcu kaĹžejo na preprost in nevsiljivo domaÄ? naÄ?in.

Celotno dogajanje pri tem vseskozi ostaja napeto, saj avtorica skozi bogato ljubezensko dogajanje zgodbe le postopoma odkriva mraÄ?ne globine Ä?loveĹĄkih znaÄ?ajev, ki velikokrat ostro, mestoma celo zloveĹĄÄ?e, udarijo na plano v trenutku, ki ga nihÄ?e ne priÄ?akuje. Na eni strani prisrÄ?na, morebiti vÄ?asih resniÄ?no pretirana navezanost oziroma lastniĹĄtvo matere do sina, ki ga le steĹžka spusti od sebe v svet odraslosti, na drugi strani pa sinovo doĹživljanje strastnega ljubezensko seksualnega razmerja z lepim dekletom, ki ga hoÄ?e imeti samo zase. ZaÄ?ne se z majhno neresnico, porojeno iz obupa, kateri pa v bitki za naklonjenost sledijo vedno veÄ?je laĹži.

PriÄ?a smo mnogoterim vljudnim poskusom spreminjanja, hudim besedam, okrutnim dejanjem, nagibanju k enemu in drugemu, doĹživljanju psihiÄ?ne boleÄ?ine, neprimernemu vedenju v ljubezni, v imenu katere je ÂťbajeÂŤ vse – a res Ä?isto vse, dovoljeno? Preberite in presodite sami, kaj je v tej druĹžinski drami resnica, kaj le

21

PRIREDITVE

12. marca 2020

• • •

Prostovoljni varnostni ukrep za pribliĹžno 9 aparatov Ukrep se tiÄ?e samo pralnih strojev Bosch WAT28490BY, proizvedenih februarja 2019.

Aparate, na katere se nanaĹĄa ta ukrep, bomo brezplaÄ?no zamenjali.

Nazarje, 10.03.2020 (BSH) – BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje umika pralne stroje s sprednjim polnjenjem Bosch WAT28490BY, proizvedene februarja 2019, zaradi potencialne nevarnosti poĹĄkodb zaradi povezave notranjega bobna aparata. PotroĹĄniki naj na spletnem naslovu www.washingmachinesafety.si preverijo, ali se ta ukrep tiÄ?e njihovega aparata. Aparate, na katere se nanaĹĄa ta ukrep, bomo potroĹĄnikom brezplaÄ?no zamenjali.

Pomembno: PotroĹĄnike prosimo, da do zamenjave pralnega stroja, na katerega se nanaĹĄa ta ukrep, ne uporabljajo pri vrtljajih centrifuge, ki presegajo 800 vrtljajev na minuto, s Ä?imer bodo zelo zmanjĹĄali varnostno tveganje in prepreÄ?ili morebitne poĹĄkodbe.

PotroĹĄniki, ki imajo teĹžave pri preverjanju, ali se ta ukrep tiÄ?e njihovega aparata, nas lahko pokliÄ?ejo tudi na telefonsko ĹĄtevilko 01 5830 700.

ŽALEC | VELENJE | LJUBLJANA

NaĹĄ Ä?as, 12. 3. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

12. marca 2020

Nagradna kriĹžanka ÂťGalebÂŤ

RADIO VELENJE Prodajalna Galeb - svet perila Galeb-trade, d. o. o.

ZdravniĹĄki nasveti na Radiu Velenje: gostja Zlatka JambroviÄ?, profesorica pedagogike, predavateljica in terapevtka. Tema: celostni pristop k zdravljenju

Tekstilna hiĹĄa Velenje KidriÄ?eva 12 (v stari Nami) Tel.: 03/ 587 17 23 www.galeb-trade.si

Nudimo Vam: kopalke perilo nogavice piĹžame bluze oblaÄ?ila za prosti Ä?as posteljnino, brisaÄ?e Od vrhunskih kreacij do cenovno izredno ugodnih modelov.

Galeb * Triumph * Lisca Pounje * Snelly Prijazno vabljeni!

ÄŒETRTEK, 12. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 13. marca

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 14. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 15. marca

ReĹĄeno izrezano geslo poĹĄljite najkasneje do 23. marca 2020 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka GalebÂŤ. IzĹžrebali bomo 3 nagrade (3x darilni bon Galeb v vrednosti 20 â‚Ź). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporoÄ?eno po poĹĄti.

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

NEPREMIÄŒNINE MANJĹ O SOBO ali garaĹžni prostor, najamem. Gsm: 041 858 231

Gsm: 041 891 495.

SILAĹ˝NE BALE in seno v kockah, prodam. Gsm.: 031 453 814 DOMAÄŒE VINO (KraĹĄki teran) in kletko za hrÄ?ka, prodam. Gsm: 070 250 817.

SENO v kockah, prodam.

Gsm: 051 388 874.

Ĺ˝IVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, cena 7,40 â‚Ź/ kom, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 15. 3. 2020, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Sprejemamo tudi naroÄ?ila.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

ÄŒAS ZA PRVO VRTNARJENJE JE TU! SEMENA: AKCIJA 3 + 1 GRATIS

V marcu vam vsako Ä?etrto semensko vreÄ?ko Semenarne Ljubljana PODARIMO!

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

ULEŽAN HLEVSKI GNOJ, listnati in silaŞne bale, prodam.

Gsm: 041 942 898.

SUHO KRMO v refuzi, prodam. Gsm: 031 455 214.

BUKOVA DRVA, moĹžen razrez in prevoz, prodam. Okolica Velenja.

Gsm: 041 786 154.

SENO v kockah, prodam.

KAKOVOSTNE SADIKE:

vrtnin, okrasnega cvetja, sadnega drevja, jagodiÄ?evja

đ&#x;”˛

Nada Jurko

UNIVERZALNA ZEMLJA VrtiÄ?kar 3,99 â‚Ź za 50 kg

POZOR: V naĹĄih kmetijskih trgovinah ob nakupu izdelkov nad 70,00 â‚Ź prejmete POSEBEN KUPON za -50% POPUST pri nakupu univerzalne zemlje VrtiÄ?kar!

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: FLORJAN, 178,6 m2, zgrajena l.

1983, 1.248 m2 zemljiĹĄÄ?a, ER: EI v izdelavi. Cena: 130.000 â‚Ź.

POHVALA Nikoli si nisem predstavljala, da bi kdaj potrebovala nujno medicinsko pomoÄ?. A zgodilo se je 13. februarja 2020 po 15. uri, ko sem se zaÄ?ela slabo poÄ?utiti in se je sin Kristjan z Ĺženo Majo takoj odzval na moj telefonski klic in nemudoma odpeljal v zdravstveni dom Velenje – Urgenco.

Hvala zdravniku dr. Ivanu LaziÄ?u, medicinski sestri Maji Blatnik in celotni ekipi za takojĹĄnjo obravnavo, strokovnost in topel Ä?loveĹĄki pristop.

Hvala tudi osebju v BolniĹĄnici TopolĹĄica. Ob sprejemu dr. Borutu Rijavcu, sobnemu zdravniku BoĹĄtjanu RoĹžiÄ?u, da se tako zavzeto trudijo za vsakega pacienta, in v bolniĹĄnici Celje dr.

Andreju LipovĹĄku ter celotni ekipi pri opravljanju vseh potrebnih preiskav.

ISKRENA HVALA VSEM.

+

PONEDELJEK, 16. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 17. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 18. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťPicadilly objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 27. februarja 2020 so: • Mira VrÄ?kovnik, Florjan 289, 3325 Ĺ oĹĄtanj • Drago RibiÄ?, ErjavÄ?eva 10, 3320 Velenje • Majda KoĹželjnik, Ĺ peglova 11, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti. Geslo kriĹžanke: PRAZNIK Ĺ˝ENSK.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 2. do 8. marca koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ kalah, Pesju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 2. do 8. marca niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, KERSNIKOVA, 68,9 m2, zgrajeno l. 1965, 3/5 nad., ER: EI v izdelavi. Cena: 89.000 â‚Ź.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 2. do 8. marca (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti preseĹžena veÄ? kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 2. do 8. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 12. 3. 2020, barve: CMYK, stran 23

-

od 13. 3. do 19. 3.

13. marca 1925 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil Viktor Kojc, ki je 2. avgusta 2000 v Ĺ oĹĄtanju tudi umrl; Viktor Kojc je ĹĄele po smrti postal Ä?astni obÄ?an mesta Ĺ oĹĄtanj, ki mu je v Ĺživljenju pomenil skorajda vse; - marca 1943 so tudi v parku pri Velenjskem gradu uredili gaj junakov kot simbolno pokopaliĹĄÄ?e z lesenimi pomniki za tiste VelenjÄ?ane, ki so padli v nemĹĄki vojski ali na Spodnjem Ĺ tajerskem v boju s partizani; - 15. marca 1972 ob 15. uri in 7. minut so vkljuÄ?ili v obratovanje tretji blok ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne; - 15. marca 1938 se je v Gornjem Ribniku v Bosni in Hercegovini rodil direktor in politik Todor ToĹĄo Dmitrović; diplomiral je iz strojniĹĄtva na Fakulteti za

strojniĹĄtvo v Ljubljani; v letih 1965–1997 je delal v Gorenju, 1974–1997 je bil direktor Gorenja Servis; leta 1968 je bil soustanovitelj Karate kluba Velenje in leta 1969 Ĺ˝enskega rokometnega kluba Velenje; od 19. junija 1990 do 31. decembra 1990 je bil predsednik IzvrĹĄnega sveta obÄ?ine Velenje, a je zaradi spora s sindikati nepreklicno odstopil; - 15. marca 2007 je v Ljubljani umrl pisatelj Smiljan Rozman, ki je ĹĄolsko leto 1938/39 in 1939/40 v Ĺ oĹĄtanju obiskoval prvi in drugi razred DrĹžavne meĹĄÄ?anske ĹĄole Mihaela VoĹĄnjaka; - 16. marca 1940 se je rodil pravnik in politik dr. Vladimir Korun iz Velenja; - 16. marca 1986 so se krajani Ĺ aleka na referendumu odloÄ?ili za samostojno krajevno skupnost, ki je bila Ĺže 27. krajevna skupnost v nekdanji velenjski obÄ?ini; - 18. marca 1933 je v Zagrebu umrl Vendelin VoĹĄnjak, ki je bil rojen 13. septembra leta 1861 na Konovem pri Velenju; VoĹĄnjak je bil provincial franÄ?i-

Viktor Kojc (Foto Arhiv Muzeja Velenje) ĹĄkanskega reda na HrvaĹĄkem ter profesor filozofije v Zagrebu in VaraĹždinu; leta 1963 se je zaÄ?el postopek za njegovo razglasitev za blaĹženega; - 18. marca 1963 so na seji RepubliĹĄkega zbora skupĹĄÄ?ine Ljudske republike Slovenije po 6. Ä?lenu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o obmoÄ?jih okrajev in obÄ?in v Ljudski republiki Sloveniji sprejeli sklep o preimenovanju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v obÄ?ino Velenje in o preselitvi obÄ?inske uprave v Velenje; - 18. marca 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuil-

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i.

Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

14. 3. in 15. 3. 2020, Mojca Pusovnik, dr. dent. med.;

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

Mirno je zaspal naĹĄ

ding splavili linijsko ladjo SploĹĄne plovbe Piran z imenom Velenje; ladja Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bliĹžini pristaniĹĄÄ?a Kandla v Indiji; reĹĄevanje ladje se je konÄ?alo ĹĄele 11. avgusta 1998, ko so jo vlaÄ?ilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje; z zavarovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da se ladje ne bo popravljalo, zato je bila prodana za staro Ĺželezo in razrezana v Alangu v Indiji; - 19. suĹĄca je god sv. JoĹžefa, Kristusovega rejnika in Marijinega moĹža; sv. JoĹžef je pravi pomladanski svetnik, na njegov god pa velja tudi nekaj zanimivih vremenskih pregovorov: "Sveti JoĹžef lep in jasen, dobre letine prerok prijazen" ter "ÄŒe je lepo vreme na joĹžefovo, naj veselo bo srce kmetovo"; - 19. marca 2000 so v okviru KonjeniĹĄkega kluba Velenje ustanovili sekcijo Ĺ aleĹĄka konjenica, ki zdruĹžuje ljubitelje rekreativnega jahanja. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

GIBANJE prebivalstva UE Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI PintariÄ? Ivan, roj. 1934, Velenje, Hrastovec 42 A Lamot Friderik, roj. 1933, Velenje, Konovska cesta 50, Kremer Marko, roj. 1969, Velenje, Ulica DuĹĄana Kvedra 9 KoÄ?evar Matilda, roj. 1934, Ĺ martno ob Paki, Gavce 23

FRANC MIHAEL CESAR

V slovo - Mihael Letonje (1964–2020) Mihael Letonje je bil VelenjÄ?an, ki je imel svoje Pesje zelo rad, moĹž Ĺžene Helene, oÄ?e sina Jureta in hÄ?ere Klare. Vse od rojstva leta 1964 je Ĺživel v Velenju, kjer se je tudi ĹĄolal. Po konÄ?ani osnovni ĹĄoli je nadaljeval ĹĄolanje na velenjski srednji strojni tehniÄ?ni ĹĄoli, nato pa se je vpisal na ĹĄtudij strojniĹĄtva v Ljubljano. Njegova prva zaposlitev je bila na takratnem Rudniku lignita Velenje, kasneje pa je odprl gostinski lokal v Ĺ aleku in se odloÄ?il za samostojno podjetniĹĄko pot.

Mihael Letonje je bil aktiven na razliÄ?nih podroÄ?jih. Njegov najljubĹĄi ĹĄport je bila koĹĄarka, ki jo je v mladosti rad igral, nekaj Ä?asa je bil tudi trener koĹĄarke, kasneje pa je postal ĹĄportni direktor KoĹĄarkarskega kluba Elektra iz Ĺ oĹĄtanja, ki je vrsto let krojila vrh slovenske koĹĄarke. Leta 2008 je od KoĹĄarkarskega kluba Elektra prejel tudi zahvalo za velik prispevek k razvoju koĹĄarke v Ĺ aleĹĄki dolini. Bil je tudi predsednik zdruĹženja prve koĹĄarkarske lige in en mandat Ä?lan IzvrĹĄnega odbora KoĹĄarkarske zveze Slovenije. Ni pa bila samo koĹĄarka tista, ki ga je navduĹĄevala. Bil je tudi velik ljubitelj elektronskega pikada in je z ekipo dosegel kar nekaj lepih uspehov. Dolga leta je bil tudi lovec, Ä?lan Lovske druĹžine Oljka iz Ĺ martnega ob Paki.

Zelo pomemben del njegovega Ĺživljenja je bila politiÄ?na pot, na katero se je podal Ĺže leta 2002. Takrat je bil predsednik Slovenske nacionalne stranke v Velenju, sedaj pa je tekel Ĺže njegov peti mandat v Svetu Mestne obÄ?ine Velenje. Bil je predsednik Slovenske narodne zveze pri Slovenski ljudski stranki in predsednik obÄ?inskega odbora Slovenske ljudske stranke Velenje. Med letoma 2008 in 2010 je bil tudi podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje. Ljudje so ga sprejeli, saj je znal prisluhniti njihovim stiskam in teĹžavam. Vedno je Ĺželel pomagati in tudi je, Ä?e je le lahko. Mihael Letonje je verjel v to, kar je poÄ?el, in je deloval v skupno dobro, seveda v skladu s svojimi politiÄ?nimi prepriÄ?anji. Ker je imel rad Velenje.

Poleg vseh obveznosti, ki jih je imel, je bil tudi srÄ?en Ä?lovek, ki ni pozabil na humanitarno noto. Pred dvema letoma je v Ĺ aleĹĄko dolino pripeljal ekoloĹĄko-humanitarni projekt Manj sveÄ?k za manj grobov in ga od takrat uspeĹĄno uveljavljal. Pomagal je tudi pri projektu zbiranja denarja za varne hiĹĄe, ki ga je organizirala Slovenska Ĺženska zveza pri Slovenski ljudski stranki.

Ob vseh dejavnostih, ki jih je Mihael Letonje imel, mu ni ostajalo prav dosti Ä?asa. Rad je bil s prijatelji, toda najbolje se je poÄ?util doma, med tistimi, ki jih je imel najraje. DruĹžina je bila zanj svet ljubezni, sprostitve, poÄ?itka, razumevanja in sreÄ?e. Ĺ e posebej ga je razveseljeval in navdihoval vnuk Jalen.

Ko je pred dvema letoma zbolel, ga bolezen ni ustavila. Takoj ko se je poÄ?util bolje, je nadaljeval svoje projekte in ĹĄe naprej udejanjal svoje ideje na razliÄ?nih podroÄ?jih. Enako predano in zavzeto kot prej.

Svojcem in ĹžalujoÄ?im izrekamo iskreno ter globoko soĹžalje! đ&#x;”˛

Ĺ˝upan, Svet in uprava Mestne obÄ?ine Velenje

ZAHVALA

1934 – 2020 upokojeni profesor ťportne vzgoje

V mirnejĹĄi svet je odĹĄel

Pogreb bo na pokopaliĹĄÄ?u Podkraj pri Velenju v petek, 13. marca, ob 15. uri.

MIHAEL LETONJE – MIŠO 20. 2. 1964 – 5. 3. 2020

SveÄ?e hvaleĹžno odklanjamo.

Dragi FranÄ?ek, naĹĄi spomini bodo lepi.

Tvoje Zala, Suzana in Polona

Kar veÄ?no je, je v vseh ostalo, saj osreÄ?uje nas njih bit!

In bit je veÄ?na: v njej so sile, zaklade veÄ?ne so ohranile, ki zdaj vesolja so nakit.

Goethe

Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi.

Vsi njegovi.

ZAHVALA V svojem 80. letu Ĺživljenja se je tiho poslovila naĹĄa draga

V SPOMIN

ANTONIJA HRIBERĹ EK rojena Ĺ umah, iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju

2. 6. 1940 – 28. 2. 2020 Pomlad bo na tvoj vrt priĹĄla in Ä?akala, da prideĹĄ ti, in sedla bo na roĹžna tla in jokala, ker te ni.

(Simon GregorÄ?iÄ?)

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

12. marca 2020

MIHAELU LETONJI

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v trenutkih slovesa stali ob strani, nam pomagali, izrekli soĹžalja, darovali cvetje, sveÄ?e in za svete maĹĄe ter jo pospremili na njeni zadnji poti.

Zahvaljujemo se govornici gospe Sandri SoviÄ? za tople in ganljive besede slovesa, gospodu kaplanu za lep obred, ravenskim pevcem za odpete Ĺžalostinke, praporĹĄÄ?akom ter Pogrebni sluĹžbi Usar.

Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Ĺ˝alujoÄ?i: vsi njeni

1964–2020 Ä?lanu Sveta Mestne obÄ?ine Velenje

Ĺ˝upan, Svet in uprava Mestne obÄ?ine Velenje

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 3. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 24

Ĺ martno ob Paki, 5. marca – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je leta 2015 dobila cepiÄ? najstarejĹĄe vinske trte na svetu – modre kavÄ?ine. Raste na ploĹĄÄ?adi za obÄ?insko upravo pod budnim oÄ?esom skrbnikov – predsednikov tamkajĹĄnjega druĹĄtva vinogradnikov. Sredi minulega tedna sta gospodar in druĹĄtvo pripravila druĹžaben dogodek – 5. rez potomke. Strokovno sta jo obrezala Âťtik – takÂŤ Peter Krajc in Mojca Praprotnik, prejĹĄnji in aktualna predsednica ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva vinogradnikov.

Dogodek je pritegnil kar lepo ĹĄtevilo obiskovalcev, med katerimi je bil tudi tokrat Slavko JenuĹĄ – Hutar, vodja ÂťbraÄ?evÂŤ z MaleÄ?nika, vsakoletnih izvajalcev trgatve stare brajde na Lentu. Tako Huntar kot Mojca Praprotnik sta ugotavljala, da stari trti lokacija zelo ustreza, saj ÂťdelaÂŤ dobro in tudi dobro obrodi.

Po mnenju ťmarťkega Şupana Janka Kopuťarja tudi zato, ker ima dobre skrbnike. Ti dokazujejo, da se s sodelovanjem, povezovanjem lahko doseŞe marsikaj. Trta nas povezuje dvakrat na leto – ob rezi ter trgatvi in vedno nam je prijetno in lepo. Na dogodku so predstavili tudi prvo serijo protokolarnega vina

Protokolarna Ĺ marĹĄka kavÄ?ina Na 5. rezu potomke najstarejĹĄe vinske trte na svetu v Ĺ martnem ob Paki presenetili s protokolarnim vinom – 151 liÄ?nih steklenic ne bo za prodajo, ampak za poklon zasluĹžnim obÄ?anom

Prve steklenice protokolarnega vina ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so prejeli darovalci grozdja modre kavÄ?ine.

Ĺ marĹĄka kavÄ?ina. Grozdje zanjo so darovali Ä?lani druĹĄtva. PribliĹžno 40 jih ima doma zasajeno staro vinsko trto, za protokolarno vino pa so darovali toliko grozdja, da so iz njega stisnili blizu 80

Le tri sreÄ?anja starodobnih smuÄ?arjev od vsaj 12 naÄ?rtovanih so letos uspeli organizirati klubi in druĹĄtva, ki gojijo lepo tradicijo ohranjanja navad, tehnike uporabe prvobitne smuÄ?arske tehnike in opreme. NaÄ?rtovane prireditve so odpadale ena za drugo, smuÄ?arskotekmovalna sreÄ?anja in druĹženja so izvedli le v Ĺ kofji Loki (Rovtarji), v Cerknem (NovaĹĄki lok smuÄ?ar) ter nazadnje prejĹĄnjo soboto na Kopah.

Tekmovalno sreÄ?anje so pripravili Ä?lani TuristiÄ?no-kulturnega druĹĄtva Kulturnica Gaberke v prijateljskem sodelovanju z Gornjesavinjskim smuÄ?arskim klubom – sekcijo Veseli SavinjÄ?ani (v obeh primerih gre za smuÄ?arsko tradicijo starodobnih smuÄ?arjev). ÂťMi se ne damo, so dejali pri vodstvu Kulturnice iz Gaberk, ki so v navezi s smuÄ?arskim centrom Kope lastnika BoĹĄtjana ParadiĹža priredili 4. sreÄ?anje za memorial Ludvika Krenkerja (po preminulem Ä?lanu in podporniku Kulturnice Gaberke). Tekmovalni del s parado opreme in tehnik smuÄ?anja se je 7 slovenskih klubov smuÄ?anja po starem pomerilo Âťza leseno smuÄ?ko in palicoÂŤ Kulturnice ter za tem ĹĄe za priznanja GSK Veseli SavinjÄ?ani. Nazadnje so izvedli ĹĄe skupinsko tekmo v smuÄ?arskih skokih na sedemtisoÄ?milimetrski skakalnici konstruktorja Andreja JevĹĄenaka, potomca bolj slavnih oÄ?eta in strica JevĹĄenak. V izjemnem vremenu s sveĹžo sneĹžno oblogo se je zbralo okrog 36 tekmovalcev ter ĹĄe veliko trenerjev in spremljevalcev, ki so svoje varovance pripravili na pravi oldtimerski podvig.

V sodelovanju s smuÄ?arskim centrom Kope so ob zakljuÄ?ku tekmovanj, ki so minila brez sleherne praske, v dobrem vzduĹĄju razglasili rezultate in podelili zares posebna priznanja. Na prireditvi je bilo videti razliÄ?ne stile smuÄ?arskih

Velenje, 5. marca – Predstavniki VzorÄ?nega mesta, obÄ?ine in drugih institucij, ki bodo sodelovale pri organizaciji drĹžavnega prvenstva v robotiki – to bo potekalo 19. junija prviÄ? v Sloveniji, in sicer v velenjski RdeÄ?i dvorani, so to prestiĹžno tekmovanje predstavili na novinarski konferenci. Med njimi je bil tudi direktor Edutus Univerze in Ä?lan odbora WRO association Advisory Council Zoltan Szogi,

litrov vina. Tega je negovala, kletarila in ustekleniÄ?ila v 0,375 litrske steklenice Praprotnikova. Âť 151 buteljk Ĺ marĹĄke kavÄ?ine je rezultat lanske trgatve potomke stare trte. Ob tej priloĹžnosti mo-

Trto sta strokovno obrezala Peter Krajnc in Mojca Praprotnik.

ram pohvaliti Ĺžupana in njegove sodelavce, ki so z dizajnom ter etiketo dali vsebini steklenice piko na i. Menim, da lahko protokolarno vino s ponosom podarijo tistemu, ki si ga zasluĹži.ÂŤ Kdo bo

hranil steklenice se – po njenih besedah – ĹĄe niso dogovorili. ÄŒe bo imela zanje primerne prostore obÄ?ina, jih bo ta, sicer jih bo Praprotnikova skladiĹĄÄ?ila na svojem domaÄ?em naslovu.

Starodobni smuÄ?arji za Krenkerjev memorial Slovo od zime, a ne od starih ĹĄkij

Drago TamĹĄe, TopolĹĄica: Kot nekdanji uÄ?itelj smuÄ?anja na Golteh sem ob svojih letih kaj kmalu zaÄ?util izziv druĹžiti se s smuÄ?arji nostalgije in druĹžabnih doĹživetij ob negovanju starosvetne smuÄ?arske kulture. To podpiram z duĹĄo in preostalo ÂťopremoÂŤ, ob tem krepim duĹĄo in telo ter se vedno odliÄ?no zabavam. Na smuÄ?eh sem Ĺže od leta 1975, upam, da bom na snegu ĹĄe veliko let. Ob spominih na mladost in ĹĄport je paÄ? lepo Ĺživeti, zato Ĺže komaj Ä?akam novo, upam bolj sneĹženo zimo.

Ema Rajgl, Otok pri BoÄ?ni: Ĺ ele 5 let na starodobnih smuÄ?eh, a Ĺže prej na obiÄ?ajnih smuÄ?kah in saneh, saj mi je oÄ?e Franc nudil prvo ĹĄolo in drugo kulturo, da je ĹĄport in ĹĄe posebej sneg obet in garancija zdravega Ĺživljenja.

NajveÄ? mi pomeni uvrstitev v svetovni konkurenci za drugo in tretje mesto v Wagrainu v Avstriji. Zdaj pa smuÄ?am, Ĺžuram ‌ v veselje in zabavo, saj se druĹžimo sami prijatelji ‌ in mi, Podmeninski gadje smo najlepĹĄi ÂťoldÂŤ smuÄ?arji v deĹželi tej.

Franc Ĺ teharnik, Gaberke: Memorial Ludvika Krenkerja smo tokrat Ä?etrtiÄ? pripravili v spomin na naĹĄega sokrajana Ludvika, Ä?lana Kulturnice, smuÄ?arja, ki se je po odhodu s tekme starodobnikov na Golteh teĹžje poĹĄkodoval, kasneje je po bolezni preminil. Zdaj ga je v naĹĄih vrstah Ĺže nadomestil sin Peter, ovdovela Ĺžena JoĹžica pa z nami spoĹĄtljivo sodeluje. Sam sem na starih smuÄ?eh 5 let ali veÄ?, kosti opominjajo, da Ä?as leze v kosti, a mi se ne damo. S to prireditvijo sem zelo zadovoljen.

Zmagovalne ekipe bodo nastopile na prestiĹžni svetovni olimpijadi, ki bo novembra na temo Izzivi klimatskih sprememb potekala v kanadskem Montrealu do konca tega meseca, tekmovanje pa je namenjeno mladim od 6. do 26. leta. Merili se bodo v znanju in veĹĄÄ?inah programiranja, mehatronike, reĹĄevanja problemov in timskega sodelovanja.

Ustanovitelja VzorÄ?nega mesta Velenje in organizatorja drĹžavnega prvenstva v robotiki Erik Kapfer in Miha Cojhter verjameta, da je promocija robotike pri mladih kljuÄ?nega pomena za razvoj kri-

đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

oblaÄ?il iz razliÄ?nih obdobij in pokrajin, zelo razliÄ?no smuÄ?arsko opremo in tehnike voĹžnje ter skokov. Po isti progi med lesenimi koli so se spuĹĄÄ?ali smuÄ?arji klasike in celo z dogami od soda (BoĹĄtjan KriĹžaj), pa z lesenim velikim pleĹžuhom za stare invalide (Miha DovĹžan), z vojaĹĄko smuÄ?arsko opremo (Brane TavÄ?ar) ter novaĹĄko lok smuÄ?ko (kar 6 tekmovalcev iz Novakov pri Cerknem). Trije smuÄ?arji so se opirali na drog (med njimi tudi Mirko Verhovnik iz Gaberk). Prva dama Veselih SavinjÄ?anov, uradna svetovna prvakinja (Leogang Avstrija 2020) v hitrem vijuganju po beli strmini Mojca KriĹž kot soorganizatorica dogodka je tudi na Kopah prikazala briljantno voĹžnjo. Pravo odkritje je bil 12-letni Matija KovaÄ? iz Gaberk, 2. v veleslalomu ter prvi v skokih, ki sta ga ogroĹžala le dva brata Bevc iz BoÄ?ne. V veleslalomu so blesteli prekaljeni VelenjÄ?an Danijel Stropnik (Ĺže svetovni podprvak), za petami pa mu je vozil ĹĄe en domaÄ?in Andrej JevĹĄenak.

Par centimetrov za njima so zaostajali super veterani Frenk RezoniÄ?nik in Drago TamĹĄe. V damski kategoriji so se izkazale Mojca KriĹž, slovenska univerzalna ĹĄampionka (tudi v skokih), Ema Rajgl ter Zdenka Verhovnik. V Âťold klasiÂŤ pa je kot Ĺže dolgo in tokrat pristala z dvignjeno kiklo v ciljni areni Minka RezoniÄ?nik, prva Podmeninska gadinja.

V skokih na ÂťJevĹĄenakoviÂŤ 7 m skakalnici so najdlje ÂťpoleteliÂŤ Matija KovaÄ?, Andrej JevĹĄenak, Brane LozinĹĄek, Zdenko Purnat in Marjan Ĺ nabl ter ena in edina skakalka tega dne Ema Rajgl, ki je preskoÄ?ila (razen zmagovalca Zagorjana LozinĹĄka) vse dedce. Vredno doĹživetja in Ä?estitk prirediteljema, itak!

V Velenju junija drĹžavno tekmovanje v robotiki ki je napovedal, da bodo najuspeĹĄnejĹĄi s tega tekmovanja nastopili novembra letos na svetovni olimpijadi, ki bo v Kanadi. Na letoĹĄnjem tekmovanju priÄ?akujejo 200 ekip. Rok za prijave je

Janko KopuĹĄar nam je dejal, da so s protokolarnim vinom izpolnili obljubo, ki so jo dali na lanski trgatvi potomke. ÂťÄŒe smo njen prvi pridelek pozobali, drugega stisnili v sok in ga podarili otrokom v naĹĄem vrtcu, je redosled na vinu. Ponosni smo na izdelek, v katerega smo vsi skupaj vloĹžili kar nekaj truda in volje. Steklenice ne bodo naprodaj, ampak jih bomo namenili predvsem tistim, ki so ali ĹĄe dajejo svoj prispevek k razvoju obÄ?ine.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kako da so se odloÄ?ili za protokolarno vino iz modre kavÄ?ine, ki za tamkajĹĄnje obmoÄ?je ni znaÄ?ilna, je KopuĹĄar odgovoril: ÂťRes imajo vinogradniki v naĹĄi lokalni skupnosti odliÄ?na vina, ki jih nekateri Ĺže stekleniÄ?ijo in prodajo na trgu.

Stara vinska trta pa ima svojo zgodovino, predstavlja povezovanje, prijateljstvo. ÄŒe Ĺže ima obÄ?ina svojo trto, Ä?e je ta povezana z obÄ?inskim praznikom, je logiÄ?no, da ima tudi svoje vino.ÂŤ PriloĹžnostni kulturni program so pripravili Franc FuĹžir, skupina ljudskih pevcev Prijatelji, hamronikar Marko Juvan, za kulinariÄ?no popestritev dogodka pa so poskrbele Ä?lanice ĹĄmarĹĄkega turistiÄ?nega druĹĄtva.

tiÄ?nega miĹĄljenja, reĹĄevanja problemov in dolgoroÄ?ne razvojne vizije. Robotika bo imela kljuÄ?no vlogo pri reĹĄevanju aktualnih teĹžav planeta.

Miha Cojhter spodbuja mla-

đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

de, da se prijavijo in da za to ne potrebujejo kakĹĄnega osebnega predznanja. Seveda spodbuja tudi mentorje v tukajĹĄnjih osnovnih ĹĄolah, da spodbudijo uÄ?ence za to enkratno izkuĹĄnjo. Tekmovanja bodo potekala v veÄ? starostnih kategorijah, Ĺže sama priprava nanje pa bo velika izkuĹĄnja za vse sodelujoÄ?e. đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek