10 2021 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 18. 3. 2021, barve: CMYK, stran 1

V petek (-3/5 0C) delno oblačno, v soboto (-3/6 0C) in nedeljo (-3/8 0C) pretežno sončno.

Četrtek, 18. marca 2021

številka 10 | leto 68

www.nascas.com

naročnine 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Pomlad prihaja, ptice jo že oznanjajo ...

Ptički znova žvrgolijo svojo pesem pomladi Jasmina Škarja Konec tedna se začenja pomlad, letni čas, ki ga nestrpno pričakujemo, saj ga imamo mnogi za najlepšega. Letos si od njega obetamo še posebej veliko, ker upamo, da nas vse bolj topli sončni žarki ne bodo le prijazno razvajali, ampak tudi odgnali že več kot leto dni trajajočo epidemiološko krizo, ki je številne hudo prizadela, nam vzela prepotrebno bližino in tako želene medsebojne stike. A je priložnosti za prijetne trenutke kljub vsemu možno najti marsikje. Najmlajši jih veselo in razigrano tudi v lužah. Da nam bo lahko prijazneje še naprej, se držimo razumnih pravil in spoštujmo vsaj življenja drugih, če nam že za lastna morda ni mar.

Letnica 2033 ne more biti pravični prehod Informacija, da naj bi prišlo do zaprtja Premogovnika Velenje in posledično Termoelektrarne Šoštanj leta 2033, je neprijetno presenetila velenjsko občinsko vodstvo. »Pravzaprav nas je šokirala. Ves čas govorimo o pravičnem prehodu v brezogljično družbo, kar pa zaprtje Premogovnika in Termoelektrarne leta 2033 nikakor ne more biti. Pravičen prehod pomeni, da imaš dovolj časa

za potrebno prestrukturiranje, in dvanajst let je v našem primeru odločno premalo, še posebej, ker je treba upoštevati, da je treba pridobiti nepovratna evropska in državna sredstva in pripraviti potrebne projekte. Prav tako pa je treba upoštevati, da bi se moralo zapiranje premogovnika začeti vsaj pet let prej, torej že čez sedem let,« pravi župan Peter Dermol.

Zdaj, ko je v javni razpravi strategija razvoja premogovnih regij, bodo sklicali na to temo izredno sejo sveta Mestne občine Velenje in se opredelili do teh vprašanj. »Verjamem, da bo na koncu zmagal razum in da pet tisoč zaposlenih v teh dejavnostih ne bo talcev parcialnih interesov. Mi še vedno vztrajamo pri letnici 2042.« 🔲

Ljubezen in pomlad vedno prideta ob pravem času, pravi Dušica Kunaver, poznavalka ljudskega izročila. Pomladni preporod je pravi balzam za dušo, tople živahne barve namreč preženejo sivino in temne oblake. Mogoče bomo ob tem, ko bomo slekli težka zimska oblačila, tudi lažje zadihali, odmislili mračne mrzle dni in prepodili čas, ko smo se bili prisiljeni izogibati družabnemu življenju in oblikovati mehurčke le z bližnjimi. Nekako pred letom dni je namreč svet, kakršnega smo poznali do tedaj, obstal. Ravno te dni obeležujemo obletnico prvega zaznanega primera okužbe z novim koronavirusom. Gotovo si nismo mislili, da bo tako globoko zarezal v naša življenja. Upamo, da se s prvimi spomladanskimi sprehodi, toplimi sončnimi žarki in časom, ko se prebujata tako narava kot živalski svet, ko gorita naše telo in srce, ko ptički znova žvrgolijo svojo pesem pomladi, spet vrača tako želena vsakdanjost. Večja sproščenost pa vseeno pomeni, da moramo obdržati trezno glavo, jasne misli in razumen pogled na svet, da bomo zmogli hitreje preko ovir, ki so nam na poti. Še vedno namreč nismo pripravljeni na lahkotnost bivanja, zato so drobne radosti, ki si jih lahko pričaramo v tem pomladnem času, še kako dobrodošle. Privoščite si kaj lepega. Ob vsem skupaj pa ne pozabite na optimizem in upanje, da bo jutri morebiti že bolje. Zdi se mi, da so ptički letos še posebej glasni, kot da se še posebej veselijo toplejših mesecev in prvega spomladanskega sonca. Tudi oni pričakujejo konec epidemije? Zanimivo je, da se še vedno ženijo po starem julijanskem koledarju, torej 12. marca. Bi se lahko od njih kaj naučili? Mogoče, da se v teh časih zaščitnih ukrepov spet bolj vrnemo k naravi, jo doživimo, začutimo, kot smo to znali nekoč, ko nas ni še premamilo razsipno potrošništvo. Kar nekaj neponovljivih zgodb in šeg je v teh dneh zgolj naših pristnih, slovenskih, na katere smo lahko ponosni: prižiganje lučk, spuščanje ladjic, oponašanje ptic … Nekoč so se dekleta na gregorjevo z upanjem ozirala v nebo in prva ptica, ki so jo videle, naj bi naznanila, kakšen bo njihov mož. Verjamem, da so glineni ptički s sporočili, ki so jih ob prazniku (ustvarili so jih sodelavci Festivala Velenje) prejeli varovanci Doma za varstvo odraslih, vsaj približno tako kot mojo dušo pogreli tudi srca starejših in dosegli svoj namen, posebej v času, ko stiski rok, obiski in pogovori niso tako sproščeni in vsakdanji, kot bi si želeli. Kako zanimivo in toplo je pravzaprav tovrstno prebujanje idej, ki jih v naglici vsakdana brez neprijazne pandemije verjetno ne bi srečali. Morda pa svet, v katerem živimo, ravno zaradi tega znova dobiva svoj čar. Čar, ki ga spet začutimo v stiku z naravo, čar, ki ga osmišljajo nove, a tudi stare že skoraj pozabljene ideje. Malokdo si namreč v običajnih razmerah vzame čas za obujanje starodavnih šeg in navad, saj večini v potrošništvu čas prehitro beži. Zato ima citat Victorja Hugoja, ki sem ga s ptičkom vred prejela tudi sama »V mojem srcu je večna pomlad«, toliko večjo težo, ko se zavemo, da za svoj košček sreče lahko poskrbimo le sami. 🔲

Brezplačno testiranje tudi v Šmartnem ob Paki Šmartno ob Paki – Možnost brezplačnega testiranja s hitrimi antigenskimi testi na Covid-19 imajo poslej v svojem okolju tudi občani občine Šmartno ob Paki. Testiranje namreč izvajajo v tamkajšnji zdravstveni postaji vsako soboto od 7.30 do 10.30. Na občinski upravi pričakujejo, da bodo občani v čim večji meri izkoristili možnost, saj sodi testiranje med izjemno pomembne ukrepe, ki v času epidemije in visokih tveganj okužbe pomaga zaustavljati širitev virusa ter hkrati omogoča omejeno opravljanje določenih dejavnosti. 🔲

VELENJKA se predstavi

Naš čas, 18. 3. 2021, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

18. marca 2021

Korist sodelujočih je obojestranska Župan Dermol se ni cepil Velenje – V zadnjih tednih so se v medijih pojavile informacije, da so k cepljenju proti Covidu-19 po različnih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji vabljeni tudi precej mlajši posamezniki, ki v nobenem pogledu ne izpolnjujejo kriterija, da bi bili v skladu s sprejeto strategijo cepljenja že lahko na vrsti za cepljenje. Po drugi strani pa marsikje na vrsto za cepljenje še niso prišli 75-letniki. Inšpektorji imajo po prejetih prijavah v pregledu deset postopkov, med drugim tudi v Zdravstvenem domu Velenje. Na Mestni občini Velenje pa so se ob tem odzvali tudi na namigovanja v medijih, da so se župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in zaposleni v občinski upravi proti koronavirusu cepili mimo vrste. To, pravijo, so dezinformacije, ki jih ostro zavračajo. V zvezi s temi očitki poteka v Zdravstvenem domu Velenje izredni inšpekcijski pregled Zdravstvenega inšpektorata RS, s katerim Mestna občina Velenje aktivno sodeluje. Ob tem še dodatno poudarjajo, da se župan Mestne občine Velenje Peter Dermol ni cepil proti koronavirusu. Virus je prebolel lani jeseni in se kljub temu, da so v skladu z novo strategijo cepljenja do cepiva upravičeni tudi župani, vabilu na cepljenje ne bo odzval, saj od prebolele bolezni še ni minilo več kot 6 mesecev.

Preventivno testiranje tudi ta teden Velenje – Tudi ta teden poteka v Rdeči dvorani testiranje na SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi med 7. in 14. uro (ob ponedeljkih pa do 17. ure). Zanimanje za hitro testiranje je še vedno veliko in po priporočilih zdravstvene stroke občankam in občanom izvedbo presejalnega testiranja s hitrimi testi priporočamo, saj gre za izjemno pomemben ukrep, ki v času epidemije in visokih tveganj okužbe pomaga zaustavljati širitev virusa in hkrati omogoča omejeno opravljanje določenih dejavnosti.

V Knjižnico prihaja Drago Martinšek Svetniki so soglašali z imenovanjem Draga Martinška (dosedanjega vodjo Urada za družbene dejavnosti) za direktorja Knjižnice Velenje. V Svet Mladinskega centra Velenje so imenovali Klemna Arliča, Tjašo Oderlap, Almo Glotič, Alexa Radovanoviča in Zvonka Hranjeca, v svet Osnovne šole Šalek Velenje pa Simono Valoh.

Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič na delovnem obisku v občinah Velenje in Šmartno ob Paki pohvalila izvajalce sankcij oziroma družbeno koristnega dela Tatjana Podgoršek

Velenje, Šmartno ob Paki, 12. marca – Minuli petek se je mudila na delovnem obisku v občinah Velenje in Šmartno ob Paki ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič s sodelavci. Obisk je – po njenih navedbah – namenila predvsem ogledu in seznanitvi z delom Okrajnega sodišča v Velenju ter izvajalcev sankcij, dela v javno korist Občine Šmartno ob Paki, Mladinskega centra Velenje in Nogometnega kluba Šmartno 1928. V izjavi za javnost je Kozlovičeva med drugim dejala, da je izvajanje probacijskih nalog relativno mlada dejavnost. »Zelo pomembna je pri tem pomoč lokalne skupnosti. Ugotavljamo, da so rezultati izjemni.« Ob tem se je zahvalila Mladinskemu centru Velenje, Občinama Šmartno ob Paki in Velenje za tvorno sodelovanje s probacijsko enoto v Celju. »Dosegajo izjemne rezultate in kar je najpomembnejše – ljudi ponovno integrirajo v okolje. Korist sodelujočih je obojestranska. Si pa seveda želim, da bi imeli veliko več organizacij, ki bi bile pripravljene pomagati pri izvajanju omenjenih nalog.« Ministrica je pohvalila tudi dobro delo Okrajnega sodišča v Ve-

Pomoč za obnovo Mozirske koče Velenje - Tudi MO Velenje se je pridružila številnim posameznikom, podjetjem, občinam …, ki želijo s svojimi prispevki zagotoviti kar najhitrejšo obnovo po požaru uničene Mozirske koče. Na pobudo župana je namenila Planinskemu društvu Mozirje za obnovo 5.000 evrov proračunskih sredstev. Mestna občina Velenje po svojih močeh prispeva finančna sredstva ob različnih naravnih in drugih katastrofah. Finančno pomoč so letos že namenili mestoma Petrinja in Glina za odpravo posledic potresa.

Najem hišk ob Velenjskem jezeru Velenje – Mestna občina Velenje do 23. marca javno zbira ponudbe za oddajo lesenih hišk s funkcionalnim zemljiščem ob Velenjskem jezeru. Hiške so namenjene prodaji sadja in zelenjave, pekovskih in drugih izdelkov, hitre prehrane, pijače in sladoleda. Izhodiščna mesečna najemnina znaša skupaj s stroški 250 evrov. 🔲

Sobotni Skazin dan odprtih vrat Velenje – Velenjska Skaza z vsakoletnim dnevom odprtih vrat uresničuje svojo trajnostno zavezo in družbeno odgovorno delovanje, za katero si je med drugim prislužila tudi naziv lokalni skupnosti prijazno podjetje. Svoja vrata bodo tudi letos odprli na daljavo. Virtualni dogodek bo potekal v soboto, 20. marca. Od 10.30 dalje bo v živo predvajan na družbenih omrežjih. 🔲

mkp

Tudi KZŠ za Mozirsko kočo Šoštanj – Vodstvo Kmetijske zadruge Šaleška dolina se je takoj po novici o uničujočem požaru Mozirske koče odločilo, da bo zadruga sodelovala pri obnovi te priljubljene postojanke planincev in drugih turistov. Za to bo namenila odstotek prihodkov od prodaje blaga marca in aprila v poslovalnicah v Nazarjah in Lučah. Direktor zadruge Ivan Drev ocenjuje, da bo znašal njihov prispevek od 4000 do 5000 evrov. »Ena naših glavnih prioritet je skrb za stranke in vračanje dobrega nazaj v lokalno okolje. Hkrati se zavedamo velike simbolne vrednosti Mozirske koče in se čutimo močno povezano z njeno zgodovino in planino samo,« je še dodal Drev. 🔲

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

lenju. Skupaj s predsednico sodišča so na pogovorih namenili pozornost še novostim v zakonodaji, digitalizaciji ter vprašanjem, kako narediti pravosodje še bolj učinkovito in ga še bolj približati ljudem. Dotaknili so se tudi vpli-

konsenz stroke in kasneje tudi politike, bi lahko zaživel konec leta. Pri tem naj poudarim, da sodišč ne ukinjamo, ampak jim dodajamo dodatne vsebine, ki bi sodišča približala ljudem.« Na sodišču si je ogledala, kako

katere si občina prizadeva pridobiti na javnih razpisih države potreben denar, o težavah s kamnolomom v Podgori, predvsem pa o mnogih odprtih vprašanj v zvezi z umestitvijo hitre ceste 3. razvojne osi.

Ne zgodi se prav pogosto, da kdo iz vladne ekipe obišče Občino Šmartno ob Paki, zato je bilo zadovoljstvo šmarškega župana Janka Kopušarja na srečanju z Liljano Kozlovič razumljivo.

va morebitne spremembe mreže sodišč na samo območje Velenja. »Ministrstvo že 2 leti pripravlja spremembo sodniške mreže in smo v zaključni fazi priprave osnutka predloga zakona. Predvidevamo, da ga bomo junija letos dali v javno razpravo. Če bo odziv pozitiven, če bo dosežen

napreduje gradnja novih (arhivskih) prostorov, ki bodo nared predvidoma junija letos. Na srečanju z vodstvom Občine Šmartno ob Paki je beseda (poleg že omenjenega sodelovanja s probacijsko enoto v Celju) tekla o projektih, ki se jih lotevajo v lokalni skupnosti in za

Obisk v Šaleški dolini je Liljana Kozlovič s sodelavci sklenila v NK Šmartno 1928, ki je (pod) izvajalec družbeno koristnega dela oziroma sankcij po »nalogu« občine. 🔲

Savinjsko-šaleška naveza

Pot v normalno ali spet vračanje … Težki obletnici – Delo v Velenju? – Pozornost okolju – Slatinska »čistka« – Zreški kamen Preživeli smo dve obletnici, ob katerih ne bi vsi ravno rekli 'vse najboljše'. Predvsem ne ob prvi obletnici epidemije koronavirusa, vsi tudi ne ob obletnici tretjega vladanja Janše. A vsaj nekatere ključne stvari se spreminjajo na bolje. Oziroma spreminjajo barvo. Če ne bo kakšnega hitrega obrata, se bomo morda kmalu odeli v rumeno. To naj bi pomenilo nova sproščanja in počasno vračanje v »normalo«. A kaj ko so malo ugodnejše razmere pri nas »hitro pokvarljivo blago«, pa se lahko znova krivulja obrne v negativno smer. Seveda – nam bodo spet rekli – vse je odvisno od ljudi. Tudi o tem, kako bomo sprejeli cepljenje. Saj smo videli: navidezno majhna stvar je hitro povzročila različna mnenja o cepljenju: od strahu, da je nekaj narobe, do zatrjevanja, da je vse to le znak, da je cepivo »prijelo«. A »velenjsko cepivo« je vendarle na čakanju. Da so razmere ta čas stabilne, pravijo v celjski bolnišnici; še vedno pa delajo v popolni pripravljenosti. Nekako v »posebnih razmerah« v tej bolnišnici ne delajo le zaradi koronavirusa, tudi zaradi gradbenih del, ki jih že nekaj časa opravljajo. In ta dela so, kot smo že poročali, res velika. A po njih – potem bo vse boljše in lažje. Nič kaj lažje pa še ni našemu ministru in vodji stranke SMC Počivalšku. Zdravko zdravstvenih težav menda nima, ima pa še vedno težave v svoji stranki. In kot da to ni dovolj, rešitve je moral začeti iskati tudi ob napovedi, da bodo Italijani zaprli tovarno v Ormožu. Za nekaj delavcev naj bi se zanimalo tudi Gorenje. V Celju in okolici pa mnogi redno spremljajo podatke o poslovanju Cinkarne. Seveda, saj je ena največjih zaposlovalcev v regiji, Celjane pa zanima tudi njen vpliv na okolje. Z rezultati poslovanja v lanskem težkem letu so v tej družbi zadovoljni: tako glede prihodkov (172 milijonov) kot čistega dobička; tega je bilo za 19 milijonov, kar je sicer 12 odst. manj kot leto poprej, a tretjina več od pričakovanega. Velik del vlaganj pa so namenili prav odgovornemu ravnanju z okoljem, kar seveda močno zanima tudi krajane. Taka zaveza velja tudi za naprej, saj se lotevajo veliko novosti. S pilotno napravo že razvijajo postopek za zmanjšanje porabe čiste vode, dograjujejo čistilne naprave, postavili bodo še en elektrofilter za čišče-

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek Mojca Štruc, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

nje dimnih plinov. Že nekaj časa poteka sanacija odlagališča nenevarnih odpadkov. Letos bodo v Cinkarni začeli graditi tudi sončno elektrarno in s tem še povečali rabo obnovljivih virov. V tem času smo se običajno pripravljali na tradicionalne akcije čiščenja okolja. Letos so jih marsikje odpovedali, ponekod drugje jih bodo pripravili v omejenem obsegu ali v času ustrezni obliki. V Rogaški Slatini so se že odločili: čistilna akcija bo 27. marca, pripravili jo bodo v vseh krajevnih skupnostih, vaseh, naseljih in ulicah, vendar v manjših skupinah – a kljub temu učinkovito in varno. Vse bo seveda potekalo po navodilih NIJZ, ki bodo tedaj veljala. Po »predpisih« pa v slatinskem športnem parku nadaljujejo urejanje nogometnega igrišča. Trave ne bodo sejali, saj so že lani kupili umetno, zdaj jo bodo le ustrezno položili. Lepo pomladansko vreme znajo dobro izkoristiti tudi v Žalcu, kjer nadaljujejo urejanje poslovne cone južno od železnice; začeli so oktobra lani. V tem projektu bodo zgradili cesti, del lokalne ceste pa obnovili, zgradili bodo seveda tudi potrebno drugo infrastrukturo. Na tem območju so v posebnem projektu veliko del opravili že lani. V laški občini pa bodo še bolj prijazni čebelam. Nov čebelnjak bodo postavili tudi pri osnovni šoli Rimske Toplice. Tamkajšnji učenci namreč vse bolj množično obiskujejo čebelarski krožek, ki ga pripravlja laško čebelarsko društvo. To pa je bilo uspešno na javnem razpisu družbeno odgovornega projekta #PRVAčebela, katerega namen je približati čebelarstvo mladim. Na osnovi tega projekta bodo štiri čebelarska društva, ki delujejo s čebelarskimi krožki na osnovnih šolah, dobila čebelnjake s panji; med temi je tudi laško. Panj bo stal pri OŠ Antona Aškerca v Rimskih Toplicah. Pa še to: če kdo dobi kamen, ni prijetno, drugače je, če dobi Zlati kamen. Tako priznanje – za razvojno najbolj prodorne občine – je letos prejela občina Zreče. To je priznanje, da ob dobrem razvoju lokalne skupnosti tudi občanom nudi ustrezno kakovostno raven življenja. Tudi to seveda veliko velja.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

🔲

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 18. 3. 2021, barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

18. marca 2021

Velenje podpira tehnološko in razvojno napredne projekte Svetniki Mestne občine Velenje so ocenili, da projekt sosežiga v danih okoliščinah ni sprejemljiv, za nesprejemljiv pa so ocenili tudi datum, po katerem naj bi Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj prenehala obratovati leta 2033 – O tem bodo govorili na izredni seji Mira Zakošek

Velenje, 16. marca – Mnogim sicer ni bilo jasno, zakaj naj bi se na svetu MO Velenje opredeljevali do nameravanega sosežiga alternativnih goriv v TEŠ zdaj, ko so temu projektu rekli odločen NE v Šoštanju in v HSE od njega odstopili. Župan Peter Dermol je vseeno ocenil, da je prav, da se svetniki s tem seznanijo in do tega tudi opredelijo. To so tudi storili, so pa ob tem jasno poudarili, da s sklepi, ki so jih sprejeli, ne zapirajo vrat ekološko, razvojno in tehnološko naprednim projektom na dosedanjih energetskih in rudarskih lokacijah. Seveda pa bodo pri tem bdeli nad tem, da ti projekti ne bodo slabšali življenjskega okolja in ne bodo negativno vplivali na zdravje ljudi in živali. So pa po razpravi ocenili – na osnovi sklepa svetnikov Občine Šoštanj in mnenja delovne skupine za civilni nadzor nad nameravanim projektom Sosežiga SRF v Teš, da ta v trenutnih okoliščinah ni izvedljiv. Ob tem se zelo dobro zavedajo, da bo treba zaradi prehoda v brezogljično družbo poiskati nove vire toplotne energije za daljinski sistem ogrevanja. Od pristojnih ministrstev pričakujejo, da bodo podprla in sodelovala pri izbiri ter izvedbi okoljsko sprejemljive in cenovno optimalne variante daljinskega ogrevanja in ponudila podporo pri zagotavljanju

različnih finančnih virov. Seveda je vse to treba izvesti pred prenehanjem obratovanja TEŠ. Ugotavljali so tudi, da se je strošek emisijskih kuponov v zadnjem obdobju močno podražil. Opustitev plačevanja emisijskih kuponov za toploto »Še pred tremi leti za stroške teh kuponov nismo plačevali nič, po letošnjih osnovah pa naj bi 4 milijone evrov, za premog pa plačujemo 3 milijone evrov, torej je cena kuponov že presegla ceno

premoga, stanje pa naj bi se še poslabšalo. Zato predlagamo vladi, da nam opustijo plačevanje emisijskih kuponov za toplotno energijo z namenom povečanja konkurenčnosti gospodarstva, cenovne vzdržnosti daljinskega sistema ogrevanja ter zlasti ohranjanja zraka,« je poudaril Dermol in dodal, da TEŠ veliko plačuje v podnebni sklad in bi bil že skrajni čas, da to okolje iz njega, še posebej v času tranzicije, tudi nekaj dobi. 🔲

Protest ekološkega gibanja Pred sejo so pripadniki Šaleškega ekološkega gibanja pripravili »tihi protest«, svetnikom pa so poslali tudi pismo, s katerim so želeli pred odločanjem o sosežigu potrkati na njihovo vest. Opozorili so jih, da naj zapiranja energetskih objektov ne povezujejo s toplotnim ogrevanjem, in na to, da nadaljuje postopkek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja kljub njihovim drugačnim trditvam. Tudi od velenjskih svetnikov so pričakovali odločen NE sosežigu.

Komisija ni dobila odgovorov V Mestni občini Velenje so 30. septembra lani imenovali skupino za civilni nadzor nad nameravanim projektom sosežiga; sestavlja jo 15 članov z različnih področij delovanja, namen ustanovitve skupine pa je bil, da strokovno preveri, ali so informacije verodostojne, sprejemljive in ali nova spoznanja vplivajo na zdravje ljudi in okolja. S podajo končnega poročila skupine, v katerem je ta poudarila, da od TEŠ ni dobila odgovorov na dileme in vprašanja, se je delo skupine za civilni nadzor formalno zaključilo.

O prestukturiranju na izredni seji Župan Peter Dermol je svetnike seznanil s strategijo izhoda iz premogovnih regij, ki je v enomesečni javni razpravi, v njej pa je predvideno, da naj bi tukajšnja energetska kolektiva Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj prenehala obratovati leta 2033. »Šaleška dolina je v postopku prestrukturiranja premogovne regije, zato zahtevamo celovito obravnavo in odgovore na vprašanja, povezana z delovanjem in obratovanjem energetskih družb v Šaleški dolini. Na predsednika vlade Republike Slovenije Janeza Janšo smo 4. marca 2021 naslovili dopis, v katerem smo ponovno poudarili, da se je Svet Mestne občine Velenje opredelil in izrazil pričakovanje odobritve najzgodnejšega roka za prehod regije iz premogovništva v letu 2042, z možnostjo 5-letnega prehodnega obdobja, saj v krajšem obdobju zaradi zahtevnosti in obsežnosti del pri odpravi posledic rudarske dejavnosti pravičnega prehoda ni možno izvesti. Odgovora od predsednika do danes še nismo prejeli,« je povedal župan Dermol in dodal, da ob takšnih predlogih o pravičnem prehodu ne moremo govoriti. S predlagano strategijo se bodo celovito seznanili in jo razgrnili tudi svetnikom na izredni seji v kratkem. »Od pristojnih pričakujem, da upoštevajo naše predloge, ki so bili dovolj jasno in tudi zelo argumentirano že posredovani,« je poudaril.

Rekli so ❱

Dr. Franc Žerdin (SD) je menil, da bi se morali v pripravljene projekte bolj poglobiti, tudi zavrnitev sosežiga je ocenil za prenagljeno odločitev. Adnan Glotič (SD) je prav tako menil, da je bilo premalo poglobljenih razprav in analiz in da se med drugim pri vhodnih podatkih niso upoštevala ista izhodišča. Breda Kolar (SD) je predlagala bolj zavezujoč sklep o zavrnitvi sosežiga. Jože Hribar (Naše Velenje)

je ocenil, da so z razpravo predolgo čakali, sklepe je sicer podprl, a ocenil, da nimajo nobene teže. Matej Jenko (Dobra država) je ocenil, da se na nove razmere nismo pravočasno pripravili, saj smo vendar vedeli, da »prihajajo« ekološki kuponi. Sebastian Apat (SDS) je predlagal sklep, ki so ga tudi sprejeli, da vlada opusti plačevanja emisijskih kuponov za toploto. Dimitrij Amon (SD) je menil, da je treba vsaj projekt zelo skrbno in temeljito preučiti.

Kmalu bo precepljena populacija nad 75 let V Zdravstvenem domu Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki nadaljujejo cepljenje – Če bo šlo vse po načrtih, bodo z naslednjo pošiljko že cepili starejše od 70 let – Aplikacija za naročanje mlajših od 60 let že deluje Mira Zakošek

Tako kot drugje po Sloveniji tudi v Šaleški dolini intenzivno cepijo po pravilih, ki jih je določil NIJZ. Cepljenje organizira Zdravstveni dom Velenje v vseh svojih treh enotah (Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki). Do začetka tega tedna so po besedah koordinatorice za cepljenje dr. Helene Poličnik cepili že več kot 4000 občanov (starostnike in osebje domov za varstvo odraslih, zdravstvene delavce, starejše od 80 let, šolnike in vzgojitelje, rizične osebe …). Že prejšnji teden so začeli cepiti tudi že starejše od 75 let in računajo, da bodo to skupino zaključili v prihodnjih dneh. Ob prvi naslednji dobavi cepiv pa bodo začeli tudi že starostno skupino nad 70 let. Kako bo s cepljenjem mlajše rizične in prednostne skupine, trenutno ni jasno, saj je tudi Slovenija v ponedeljek začasno prekinila s

cepljenjem s cepivom AstraZeneca (v ZD Velenje so pričakovali okoli 1000 odmerkov). Doslej v tukajšnjem okolju po besedah strokovne direktorice Zdravstvenega doma Velenje dr. Katarine Rednak Paradiž kakšnih posebnih težav po cepljenju niso beležili. So pa ti možni v podobni obliki, kot če bi recimo prebolevali gripo (mišične bolečine, utrujenost, vročina, glavobol ...). Vsi ti simptomi običajno prenehajo po 48 urah, sicer pa je treba poklicati osebnega zdravnika, od katerega dobi oboleli nadaljnja navodila, zdravnik pa to tudi zabeleži v elektronski register NIJZ, kjer opravljajo tudi vse analize. V Velenju ne opažajo, da bi pri zapletih, ki jih je bilo zelo malo, katero cepivo izstopalo. Tudi v primeru Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda, kjer so v petek šolo zaprli zaradi prevelike odsotnosti učiteljev, ni bilo izraženih kakšnih po-

V petek odpovedali pouk Na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda so v petek zaradi reakcij po cepljenju zaposlenih odpovedali pouk – Stranski učinki so po dveh dneh pri večini učiteljev izzveneli »Velika večina kolektiva – štiriintrideset od sedeminpetdeset zaposlenih, se je odločila za cepljenje zaradi varovanja zdravja tako zaposlenih kot otrok in zaradi zagotavljanja nemotenega pedagoškega procesa. Stranski učinki so bili pričakovani, vendar se je kasneje izkazalo, da je kar šestindvajset učiteljev dobilo visoko temperaturo, močne glavobole, vrtoglavico, slabosti, in napovedalo bolniško,« je v petek povedal ravnatelj Sebastjan Kukovec, ki je že v četrtek zvečer pouk odpovedal. Stanje se je z novim delovnim tednom izboljšalo, vsi ki so bili cepljeni v sredo so se s ponedeljkom vrnili v šolo.

Foto: Jasmina Škarja

Prijavite se na cepljenje V Zdravstvenem domu Velenje, h kateremu sodita tudi enoti Šoštanj in Šmartno ob Paki, so že aktivirali spletno aplikacijo za prijavo na cepljenje proti Covidu-19, ki je dostopna na www. zd-velenje.si. Kdaj bodo dejansko lahko začeli cepiti zdravo populacijo, je odvisno od količine cepiva, ki ga bodo prejeli. sebnih potreb po zdravniškem varstvu (samo dva sta poklicala dežurno službo).

Paradiževa vedno znova poudarja, kako pomembno je cepljenje, saj je samo preceplje-

nost tista, ki pomeni luč na koncu tunela te krize. To utemeljuje s primerom črnih koz, ki so prizadele številne naših generacij, s cepljenjem pa smo jih povsem izkoreninili – in to moramo narediti tudi s Covidom-19. »To, da imamo cepivo, ocenjujem za izjemen znanstveni napredek in uspeh številnih znanstvenikov. Občanom svetujem, da se pustijo poučiti, da preberejo ustrezna strokovna gradiva (prepričajte se, da so to res, saj po spletu kroži tudi veliko drugega) in se odločijo za cepljenje. Le tako bomo pre-

magali to zdravstveno krizo,« pravi Paradiževa.

Redno tudi testirajo

Zdravstveni delavci poleg cepljenja tudi redno testirajo, povprečno s PCR med 80 (v Zdravstvenem domu) in še z med 400 in 500 hitrimi testi (v Rdeči dvorani), največ testov opravijo ob ponedeljkih in petkih (800). Poleg občanov, ki se za testiranje odločijo sami, testirajo tudi šolnike in druge zaposlene. Se pa to število z večjo precepljenostjo zmanjšuje. 🔲

Naš čas, 18. 3. 2021, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

18. marca 2021

Študentskega dela je vse manj

GOSPODARSKE novice

Ob ponovni podražitvi minimalne urne postavke za začasno in občasno delo dijakov in študentov smo preverili, kako na ponudbo dela in povpraševanje po njem vpliva korona kriza Tina Felicijan

19. februarja se je po povišanju minimalne plače, ki je osnova za izračun minimalne urne postavke za začasno in občasno delo dijakov in študentov, zvišala tudi slednja s prejšnje 5,40 na 5,89 evrov. Velja za delo, opravljano od 19. februarja naprej. Gre za bruto minimalno urno postavko – po odvedenem obveznem prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 odstotka je neto plača dijaka ali študenta 4,98 evra na uro. Po dodanih obveznih prispevkih, davkih in koncesiji pa je minimalni strošek delodajalca za uro dela 8,31 evra, za davčne zavezance pa 7,87. Za dijake in študente je to dobra novica, slabša pa za delodajalce, ki po občasnem in začasnem delu običajno posegajo, kadar morajo nadomestiti lastne kadre zaradi odsotnosti na delovnem mestu ali kadar se pojavi povečan obseg dela. Od reforme, ki je vpeljala dobrih 40 odstotkov dajatev na urno postavko, kar je še vedno manj kot pri rednem delovnem razmerju, je študentsko delo vse manj konkurenčno. Vendar zaradi fleksibilnosti še vedno dobra rešitev za podjetje,

ki nenadno potrebuje okrepitve v delovnem procesu, ocenjuje vodja velenjske izpostave Študentskega servisa Maribor Bojana Pocajt, ki zadnja leta opaža spremembe v trendih v ponudbi začasnega in občasnega dela dijakom in študentom ter povpra-

šem območju obratovali. Naša ponudba del je bila zelo skromna. Večinoma je šlo za razkuževanje vozičkov ali štetje strank v trgovinah. Izdali smo še nekaj napotnic za delo v mladinskih organizacijah,« poroča sogovornica in dodaja, da tudi večjega povpraševanja pri dijakih in študentih ni bilo. »V Velenju živi precej tujih dijakov in študentov. Slednji najbolj pogosto posegajo po

❱

tudi lani. V primerjavi s prejšnjimi leti pa se je zmanjšala ponudba študentskega dela otrokom zaposlenih v podjetjih, ki običajno omogočijo počitniško delo. Tudi Pikin festival, ki je vsako leto dal delo številnim študentom, je lani potekal v bistveno manjšem obsegu. V drugem valu epidemije pa je bilo povpraševanja po študentskem delu več. »V Gorenju in tudi drugih lokalnih proizvodnih podjetjih, prav tako pa v celotni celjski regiji, so imeli velike po-

Epidemija je tudi dijakom in študentom prinesla delo od doma. Nekateri so si zaslužek ustvarjali na daljavo, predvsem s spletnim oblikovanjem in prevajanjem.

priložnostnih de- trebe. Tujih študentov, ki se radi lih, saj se večinoma odzovejo na povabilo na delo, ni preživljajo sami. Ta bilo, zato je bilo kandidatov za zaslužek je prakti- delo precej manj. Študenti pa Bojana Pocajt: »Naš študentski servis čno njihov glavni so izbirali delovna mesta v podobratuje ves čas epidemije, saj so tudi potrebe vir preživetja. Ker jetjih, v katerih delovni proces po študentskem delu ves čas prisotne.« so tuji študenti po dopušča prilagajanje delovnega začetku epidemije časa študentom glede na njihoševanja po njem, vendar jih ne odpotovali domov in se večina ve študijske obveznosti.« Tako je pripisuje le podražitvam, temveč ni vrnila do začetka novega štu- iskanje primernih kandidatov za tudi načinu življenja sodobnih dijskega leta, ki je bilo prav tako delovna mesta v lokalnih podjemladostnikov. prekinjeno, je bilo povpraševa- tjih, ki potrebujejo zelo fleksiZadnje leto te podatke kroji nja po delu zelo malo. Razmere bilno delovno silo, vedno težja tudi epidemija, ki so bile namreč tako negotove, naloga. 🔲 je močno vpliva- da študenti niso mogli vedeti, la na trg dela. »V ali bodo lahko zaslužili dovolj Lani je na našem območju prvem valu, ko je za življenje pri nas, zato se niso promet študentskega dela gospodarstvo sko- vračali,« pojasnjuje. upadel v povprečju za 22 raj popolnoma Tudi med poletnimi poodstotkov v primerjavi z letom zastalo in ni bilo čitnicami se ponudba in Pod odprtju trgovskih lokalov se 2019 – marca so zabeležili nobenih potreb povpraševanje nista vrnila je povečala ponudba dela v prodaji. po dodatni de- na prejšnjo raven. Že več Nekaj je potreb v gradbeništvu, či60-odstotni, aprila 70-, maja lovni sili, je delež let je največji ponudnik ščenju, še vedno pri razkuževanju. 50- in junija 40-odstotni upad, študentskega de- počitniškega dela pri nas Redkeje se pojavljajo strokovna dejulija in avgusta je bil promet la močno upadel, Mestna občina Velenje s la. Ves čas korona krize pa prevlaprimerljiv s prejšnjim letom, čeprav so največji projektom Čisto moje Veduje ponudba v proizvodnji. nato je spet začel upadati. ponudniki na na- lenje, ki je projekt izvajala

❱

Praktično usposabljanje v Gorenju Korona kriza je korenito posegla tudi v šolski sistem, v izvajanje praktičnega pouka in praktičnega usposabljanja pri delodajalcih. Na Šolskem centru Velenje – Šoli za strojništvo, geotehniko in okolje, se v tem času vsi močno trudimo, da dijakom in dijakinjam zagotavljamo praktični pouk in praktično usposabljanje pri delodajalcih. Zavedamo se, da so to nujne in potrebne izkušnje, ki zagotovijo znanje in prakso, potrebno za nadaljnjo kakovostno karierno. Zadovoljni smo, ker nam z dobrim skupnim sodelovanjem to uspeva. Večini dijakov in dijakinj smo zagotovili mesto v okoliških podjetjih. »Gorenje Orodjarna ne glede na trenutne razmere daje možnost opravljanja usposabljanja. Potek dela se kljub epidemiji ni veliko spremenil. Vsi moramo pri delu upoštevati vse ustrezne predpise NIJZ (nošenje mask, ustrezna distanca in razkuževanje orodij po obdelavi),« pravi direktor Boštjan Menih Dokl. »Medtem ko Gorenje Gospodinjski aparati zaradi odločitve lastnikov ne sprejema dijakov

na opravljanje delovne prakse, se je podjetje Gorenje Orodjarna odločilo drugače, saj se dobro zavedamo, kako pomembno je usposabljanje v realnem

dodaja vodja kadrovske službe Rosvita Novak. »Delo v proizvodnji novih orodij je zaradi preventivnih ukrepov morda postalo malo težje,

Gorenje Orodjarna je dijakom omogočila opravljanje delovne prakse tudi v času epidemije.

delovnem okolju. Seveda pa dijake že takoj ob nastopu dela izobrazimo za varstvo pri delu kot tudi za izvajanje vseh strogih preventivnih ukrepov,«

vendar smo delavci ponosni, da je Orodjarna hitro in učinkovito postavila navodila. Ko pa je prišlo do zapiranja proizvodnje, se je začelo izvajati delo v manjših

skupinah,« pravi eden od delavcev Miha Jezernik. V operativnem razvoju, v katerem delo poteka v pisarnah, so delavce razdelili v dve skupini, ki delata izmensko.»Spoznali smo, da je korona kriza res vplivala na vse, je pa pohvalno, da so se v Orodjarni potrudili, da dijakom omogočijo pobeg od ekranov in praktično usposabljanje v realnem delovnem okolju, česar je sedaj res premalo,« pravi dijak srednjega strokovnega izobraževanja Anžej Dokl (ki je tudi opravil te pogovore), dijak tretjega letnika Matija Stropnik pa pravi: »Gorenje Orodjarna me štipendira, mi je pa tudi omogočila opravljanje delovne prakse. Tam sem se učil vsega, kar mora strojnik znati. Imel sem res dobrega mentorja, ki mi je pokazal, da je orodjarstvo zelo spoštovan in iskan poklic, če si mu predan. V tednih, ko sem delal v Orodjarni, sem ugotovil, da moraš biti za delo orodjarja ne le priden, ampak tudi natančen, in da moraš imeti za delo smisel in občutek.« Nina Gošnik Simeonović, šolska svetovalna delavka

🔲

Gospodarstveniki na skupščini 4. aprila bo zasedala skupščina Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Potekala bo po spletu, udeležence pa bo med drugim nagovoril novi generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Aleš Cantarutti. Opravili bodo nadomestne volitve, ocenili opravljeno delo in si zastavili aktivnosti za letošnje leto.

Za razvoj kmetijstva in podeželja 33.500 € Šoštanj – Občina Šoštanj je objavila javni razpis za letošnje dodeljevanje pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih proračunskih sredstev po shemi državnih pomoči v kmetijstvu. Okvirna višina razpisanih sredstev za šest ukrepov znaša skupaj 33.500 evrov. Največ, 22.000 evrov, je namenjenih pomoči za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo. S 4.800 evri pa bo Občina Šoštanj podprla letošnje delovanje društev v kmetijstvu, gozdarstvu in za razvoj podeželja. (mkp)

Evropa za dodatno ogljično dajatev Evropa je očitno odločena, da naredi konec ogljični družbi. Evropski parlament je prejšnjo sredo sprejel resolucijo o mehanizmu EU za ogljično prilagoditev na mejah unije. V njej se zavzemajo za uvedbo ogljične dajatve na določeno blago, uvoženo iz držav zunaj EU, če te države ne bodo dovolj ambiciozne v uresničevanju podnebnih zavez, so sporočili iz parlamenta. Tudi angleški bančni velikan HSBC je predstavil načrte, po katerih v prihodnjih dveh desetletjih ne bo več podpiral premogovne industrije. S tem je sledil pritisku delničarjev, da naj stori več pri omejevanju globalnega segrevanja.

Za čakanje na delo 17,6 milijona evrov Zavod RS za zaposlovanje je prejšnjo sredo delodajalcem znova nakazal pomoč na osnovi protikoronske interventne zakonodaje. Skupno je šlo za okoli 17,6 milijona evrov, večinoma za ukrep čakanja na delo.

Cono Arnovski gozd bodo še razširili Občina Žalec je zelo ponosna na poslovno cono Arnovski gozd, ki jo je v osnovi začrtala še nekdanja velenjska Era oziroma njen takratni direktor Gvido Omladič. Sedaj so na občini uredili gradbeno dovoljenje za razširitev te poslovne cone, v kateri trenutno deluje več kot 30 različnih podjetij. Za razširitev so se odločili zaradi izjemnega zanimanja. Predvideni prostor bodo začeli z ustrezno infrastrukturo pripravljati takoj, ko pridobijo odločbo o dodeljenih nepovratnih evropskih sredstvih, predvidoma sredi letošnjega leta. Projekt naj bi bil zaključen do pomladi leta 2023, ko bo zgrajenih okoli 800 metrov cest in vsa komunalna oprema. Do leta 2026 naj bi bilo nato pozidanih že 60 odstotkov novih zazidljivih zemljišč. Na celotnem območju nove cone, ki meri približno 12 hektarjev, je načrtovanih 15 parcel, namenjenih gradnji stavb in drugih objektov.

Drugi tir Kolektorju Čeprav so bila pričakovanja drugačna, je na koncu konzorcij pod vodstvom slovenskega gradbinca Kolektor CPG v sodelovanju s turškima podjetjema Yapi Merkezi in Özaltin dobil celotno gradnjo drugega tira tako med Divačo in Črnim Kalom kot tudi med Črnim Kalom in Koprom. Mnogi sicer dvomijo, da mu bo uspelo v zahtevanih rokih in predvsem v pogodbenih zneskih opraviti zahtevno nalogo, saj turški Cengiz in avstrijski Strabag tu nista videla računice.

Za 30 milijonov evrov kreditov Mala in srednja podjetja bodo lahko dobila kredite z brezplačnim jamstvom SID banke v skupni višini 30 milijonov evrov. S tem garancijskim instrumentom bo podjetjem dodatno olajšan dostop do ugodnih virov financiranja z bistveno nižjim zavarovanjem. Podjetja bodo tako lahko pri Delavski hranilnici prišla do kreditov v višini od 10.000 evrov do 10 milijonov evrov ter izkoristila ugodnejše pogoje zadolževanja.

Nogavičarski muzej Na Polzeli urejajo muzej nogavičarstva, ki naj bi zaživel prihodnje leto v nekdanjem kmetijskem skladišču pri gradu Komenda. Občina Polzela se je namreč odločila, da 91 let delovanja tamkajšnje tovarne nogavic, ki je leta 2016 pristala v stečaju, ne bo utonilo v pozabo. Za ta namen je že kupila tudi nekaj tovarniških strojev in zgradbo muzeja.

Banke so različno drage Gospodinjstva lahko vsaj kanček denarja privarčujejo na različne načine, kar pa ob koncu leta prinese kar občuten znesek. Ena od možnosti so tudi različne bančne storitve. Te ponudbe je zelo pametno preveriti, saj le kratek potep po internetu lahko prinese občuten prihranek. Samo za plačilne bančne storitve namenimo Slovenci letno povprečno 70 evrov. Razpon med najcenejšo in najdražjo banko pa sega med 28 in 96 evri. Ni ogromno, boste rekli, a takšnih možnosti je še veliko. 🔲

Naš čas, 18. 3. 2021, barve: CMYK, stran 5

TEŠ že prejel 131 milijonov evrov »poravnave« 10. marca sta Holding Slovenske elektrarne in Termoelektrarna Šoštanj že prejela prvih 131 milijonov evrov zunajsodne poravnave od General Electrica, pravnega naslednika Alstoma. Celotna vrednost poravnave pa znaša 261 milijonov evrov Mira Zakošek

Šoštanj, 10. marca – V začetku leta 2017 sta HSE in TEŠ vložita zahtevo za arbitražo gradnje bloka 6 pred Mednarodno gospodarsko zbornico, s čimer se je tudi uradno začel postopek, ki je zdaj dobil epilog. Po dobrih treh letih intenzivnega dela so namreč pogajalci dosegli dogovor o sklenitvi poravnave v višini 261 milijonov evrov. 131 milijonov so že prejeli na žiro račun. Preostanek bo General Elektric poravnal v obliki storitev, in sicer dolgoročnega vzdrževanja in digitalizacije bloka 6 z ocenjeno vrednostjo učinkov več kot 110 milijonov evrov. Dogovorjeno je napredno vzdrževanje ključne tehnološke opreme bloka 6, s čimer želijo doseči tudi pozitivne učinke dviga razpoložljivosti in izkoristka bloka 6 TEŠ. Dogovorjeno je tudi, da bosta zdaj obe družbi umaknili tožbo in se odpovedali nadaljnjim arbitražnim odškodninskim zahtevkom. Postopek arbitraže je bil zelo zahteven in obsežen. Vložili so

menti. 10. marca pa so sklenili dokončni poravnalni dogovor, TEŠ pa je 131 milijonov evrov tudi dobil.

Kakšni so bili postopki izgradnje bloka 6? •

•

ga na 180 straneh z več kot 400 prilogami in 50 pravnimi nasveti, potem ko je Računsko sodišče izdalo revizijsko poročilo, v katerem je zahtevalo preveritev odgovornosti organov upravljanja in nadzora družb HSE in TEŠ. Novembra lani je General Electric posredoval zavezujočo ponudbo za poravnavo zahtev-

kov, ki izvirajo iz ravnanj družbe Alstom Power, ter v znamenje resnosti poravnalne namere pri slovenskem notarju deponiral 2,5 milijona evrov. Februarja letos so po večletnem procesu pogajanj o poravnavi dokončno uskladili besedilo poravnalnega dogovora s pripadajočimi garancijami in izvedbenimi doku-

•

Oktober 2006 – TEŠ objavi razpis za dobavo glavne tehnološke opreme bloka 6 (vključuje kotel, turbino, generator in določene povezane tehnološke sisteme). September 2007 – TEŠ in Alstom skleneta rezervacijsko pogodbo. Na njeni osnovi je vzpostavljena obveznost plačila rezervacijskega zneska 25 milijonov evrov, začnejo pa se ekskluzivna pogajanja. Junij 2008 – TEŠ prejme ponudbo družbe Alstom Power (841 milijonov evrov ob izključeni ceni montaže), nato pa še istega meseca družbi podpišeta pogodbo o dobavi (799 milijonov evrov ob izključeni ceni montaže, spremenjeni eskalacijski formuli in podaljšanem roku za dokončanje projekta). April 2011 – Začne se izgradnja, družba Alstom Power nastopa kot dobavitelj največjega sklopa.

Kljub ukrepom je treba delo opraviti Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki v okrnjeni sestavi opravilo spomladanski rez občinske trte, modre kavčine – Lani prvič ustekleničili 100 litrov protokolarnega vina Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 11. marca – Kljub ukrepom za preprečevanje širjenja okužb s Covidom-19 so člani Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki v sodelovanju s tamkajšnjo občinsko upravo na priložnostni prireditvi opravili spomladanski rez najstarejše vinske trte na svetu – »občinske« modre kavčine. To so zasadili pred šestimi leti na ploščadi pred občinsko upravo in tamkajšnjo knjižnico. Strokovno sta trto obrezala njen prvi skrbnik Peter Krajnc in sedanja skrbnica ter predsednica omenjenega društva Mojca Praprotnik. Ta je pojasni-

GOSPODARSTVO

18. marca 2021

la: »Ne glede na epidemijo delo čaka in ga je treba opraviti. Poleg upoštevanja ukrepov smo tu le tisti vinogradniki, ki smo lani prispevali nekaj svojega grozdja modre kavčine za protokolarno vino lokalne skupnosti. 100 litrov vina smo naprešali in ga prvič ustekleničili. Z njim smo napolnili 150 ličnih buteljk in 31 litrskih steklenic, namenjenih za pokušino.«

Tudi pri rezi se je potrebno prilagoditi vremenu

Praprotnikova je še dejala, da je spomladanski rez vinske trte za vinogradnika pomemben, saj

• •

Junij 2015 – Začetek poskusnega obratovanja bloka 6. November: 2015 – General Electrics (GE) prevzame družbo Alstom Power. S prevzemom postane naslovnik potencialnih zahtevkov za škodo, ki jo je povzročila družba Alstom Power.

Aktivno vključena tudi Pečovnik in Tašler Pri postopkih arbitraže so sodelovali številni strokovnjaki TEŠ in HSE, pa tudi številni zunanji strokovnjaki. Že od vsega začetka jih je vodil izvršni direktor splošnega sektorja Uroš Podobnik, danes član poslovodstva HSE, ob pomoči Mateja Petrišiča, pomočnika vodje službe za pravne zadeve in korporativno upravljanje HSE. Sodeloval je tudi Velenjčan Miha Pečovnik, nekdanji direktor projekta TEŠ 6 (2014–2018), v sklepni fazi, od leta 2019 dalje, pa na tehničnem delu današnji direktor TEŠ Mitja Tašler in ožja ekipa tehnične podpore, predvsem Jure Grudnik in Aleš Mihelič. Javnonaročniške vidike je koordinirala samostojna pravna svetovalka HSE Tanja Boršič.

Skupna ocenjena vrednost poravnave znaša 261 milijonov evrov, in sicer iz postavk: • izplačila zneska v višini 138,7 milijona evrov. Nakazilo večinskega deleža, 131 milijonov evrov, na račun TEŠ je že bilo izvedeno. • dobave storitev dolgoročnega vzdrževanja in digitalizacije bloka 6 TEŠ z ocenjeno vrednostjo učinkov več kot 110 milijonov evrov. Cilj je napredno vzdrževanje ključne tehnološke opreme bloka 6 in doseči tudi pozitivne učinke dviga razpoložljivosti in izkoristka bloka 6 TEŠ. • za okoli 12 milijonov evrov drugih prihrankov in povračil stroškov, ki bi bili sicer potrebni za obratovanje bloka 6 TEŠ, vse že z upoštevanjem ustrezne diskontne stopnje, torej že z upoštevano časovno vrednostjo denarja.

🔲

z njim načrtuje aktualn letnik. Ob tem rezu se namreč odloča, kaj in kako bo rezal, bo obremenil trto bolj ali manj, na kakšen način. »V zadnjih letih letino kroji vreme in temu se moramo prilagajati tudi vinogradniki, zato je rez malo drugačna kot minula leta. Če smo običajno pustili na trsu en šparon, sedaj pustimo še enega. Če dva, je v rezervi tretji. Ne povežemo jih, ampak počakamo do konca morebitne zmrzali in ga šele nato odrežemo oziroma odrežemo tistega, ki je pozebel.« Na obrobju šmarško-virštanjskega vinorodnega okoliša, kjer je največ vinogradnikov članov društva, običajno spomladanski rez vinske trte opravijo do 15. marca.

Odlično sprejeto protokolarno darilo Občinsko trto sta obrezala Peter Krajnc in Mojca Praprotnik, dogodek pa so spremljali le vinogradniki, ki so darovali grozdje modre kavčine za protokolarno vino.

Takole so se dogovorili

lel, da bi bila tudi letošnja letina modre kavčine odlična. Po njegovih navedbah so ponosni na potomko najstarejše vinske trte, ponosni na lanski letnik, ki je bil kakovosten, kar se odraža tudi pri samem vinu. »Odzivi prejemnikov ličnih buteljk protokolarnega vina, ki smo jih namenili le tistim, ki so si jih zaslužili, so zelo dobri. Vsak je vesel takšnega darila, saj je unikatno, ne da se ga nikjer kupiti. Odraža pa skupno skrb naših vinogradnikov in lokalne skupnosti. Simbolizira napore in prizadevanja za skupno dobro.« Na priložnostni prireditvi so še povedali, da bodo »življenjski prostor« občinske modre kavčine, ki na prostoru zelo dobro uspeva, razširili. S tem upajo na še boljši pridelek. 🔲

Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki, se je zahvalil donatorjem grozdja in jim zaže-

V epidemiološkem prijemu tudi varnostni inženirji Varnostni inženirji DVI Velenje stopajo v 41-leto delovanja s pogumnimi načrti Korona obdobje, ki stopa v drugo leto različnih omejitev, posebnega spremenjenega vedenja družbe in posameznikov, je prizadelo tudi načrtovane dejavnosti varnostnih inženirjev, organiziranih v društvo, ter vse tiste posameznike in službe za varnost in zdravje pri delu, ki izvajajo strokovne naloge s tega

področja. Mnogi strokovnjaki so se v tem obdobju težko zanašali na različne oblike izvajanja nadzornih, svetovalnih in projektnih nalog, čeprav so se tveganja za zaposlene v času korona krize povečala v vsakem smislu. Še najbolje je bilo zaposlenim v okviru večjih družb in podjetij, ki so svoje naloge tudi že pred

tem izvajali kot službe ali referati za varnost in zdravje pri delu. Več težav je bilo v manjših kolektivih in pri samostojnih podjetnikih. Društvo je obeležitev 40-letnice delovanja prestavilo na čas po epidemiji, društveno dejavnost pa opravilo v okrnje-

nem obsegu brez prepotrebnega izobraževanja svojih članov in kadrov v podjetništvu ter širše. Toda epidemija se vleče bolj, kot so pričakovali, zato so se odločili, da izvedejo 41. redno zoom-skupščino, in to ta četrtek, 18. marca. Na njej bodo bolj obse-

žno zastavili delo, ki ga sedanji ukrepi in delovanje družbe še omogočajo. Ob prvi zanesljivi priložnosti pa nameravajo z nekaj zamude pripraviti tudi slovesnost ob 40-letnem delovanju v preventivi in humanizaciji dela na področju Zgornje Savinjske,

Koroške in Šaleške doline. Vodstvo društva bo še naprej zaupano izvršilnemu odboru, predsednik in podpredsednik pa sta aktivna podjetnika Andrej Majdak in Boštjan Brilej. 🔲

Jože Miklavc

Naš čas, čas, 18. 18. 3. 3. 2021, 2021, barve: barve: CMYK, CMYK, stran stran 66 Naš

PREGLED TEDNA TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 10. marca Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, ki ga je potrdila vlada, ponovno uvaja nadzor nad izvajanjem karantene na domu, ne glede na to, ali je osebo v karanteno na domu napotil Nacionalni inštitut za javno zdravje ali Policija. Ohranja se tudi omejitev gibanja v nočnem času. Karel Erjavec je odstopil z mesta predsednika DeSUS, člani sveta pa so za začasnega vodjo izvolili podpredsednika Antona Balažka. Karl Erjavec je izstopil tudi iz stranke z obrazložitvijo, da to ni več stranka, ki bi se zavzemala za vrednote, ki so bile postavljene na začetku njene ustanovitve.

Mariborsko višje sodišče je ponovno zavrnilo pritožbo SDS, ki je od države zahtevala 886.257 evrov odškodnine z obrestmi zaradi vpliva sojenja v aferi Patria na državnozborske volitve v letih 2011 in 2014. Evropska agencija za zdravila (Ema) je izdala pogojno dovoljenje za promet s cepivom ameriškega podjetja Johnson & Johnson za starejše od 18 let. Poljska in Madžarska sta na Sodišče EU ločeno vložili pritožbi, s katerima izpodbijata uredbo o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Kitajski ljudski kongres je potrdil načrt komunistične partije za poostritev nadzora nad Hongkongom preko sprememb volilnega sistema.

Petek, 12. marca

Karel Erjavec je odstopil z mesta predsednika DeSUS in iz stranke.

Evropska poslanka iz vrst NSi Ljudmila Novak je zavrnila ugibanja o ustanavljanju svoje stranke, kritično pa se je odzvala na napade nase. Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in portugalski premier Antonio Costa so v imenu predsedujoče Svetu EU podpisali izjavo o konferenci o prihodnosti Evrope. S tem so sprožili začetek vseevropskega procesa posvetovanj z državljani o prihodnosti EU. Guverner Teksasa Gregg Abbott je odpravil vse ukrepe proti širjenju pandemije novega koronavirusa, kot je obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih prostorih in omejitve kapacitet restavracij ter športnih, kulturnih in drugih prireditev.

Četrtek, 11. marca Svet stranke SMC je skušal poenotiti svoje vrste. Po besedah predsednika stranke Zdravka Počivalška so sprejeli dva sklepa. Prvi je, da nadaljujejo konstruktivno delo v vladi s ciljem realizirati koalicijsko pogodbo. Z drugim pa so ga zadolžili za prenovo stranke, s katero bodo šli na naslednje volitve.

Predsednik strank SMC Zdravko Počivalšek je prepričan, da so v stranki strnili vrste.

Holding Slovenske elektrarne in Termoelektrarna Šoštanj sta uradno potrdila, da sta po treh letih pogajanj s skupino General Electric v zvezi z vpletenostjo Alstoma v projekt izgradnje 6. bloka TEŠ podpisala zunajsodno poravnavo, vredno 261 milijonov evrov. Italijanska skupina Safilo je napovedala, da bo junija zaprla proizvodnjo očal v Ormožu. Brez dela bo ostalo 557 zaposlenih.

Minilo je eno leto, odkar je bila v Sloveniji prvič razglašena epidemija Covida-19. V drugem valu epidemije smo od 19. oktobra, vlada jo je v sredo podaljšala še za trideset dni. Premier Janez Janša je pred prvo obletnico dela vlade dejal, da so v tem času 80 odstotkov svoje energije namenjali spopadu z epidemijo Covida-19. Po njegovem mnenju je realno pričakovati tretji val epidemije, vlada pa se bo nanj pravočasno odzvala. Vlada je sprejela tudi posodobljeno nacionalno strategijo cepljenja proti Covidu-19. V letu dni od izbruha novega koronavirusa je Zavod za zaposlovanje delodajalcem na osnovi interventne zakonodaje izplačal

Pred letom dni je bila v Sloveniji prvič razglašena epidemija Covida-19.

že skoraj 508 milijonov evrov različnih oblik pomoči. Največ izplačil, kar 60 odstotkov, je bilo za subvencioniranje čakanja na delo. Pouk na velenjski OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje je bil odpovedan, ker je 26 učiteljev napovedalo bolniško odsotnost zaradi močne reakcije po cepljenju proti Covidu-19. Zaradi krvnih strdkov, ki jih povezujejo s cepljenjem, se vse več držav odloča prekiniti uporabo cepiva proti Covidu-19 AstroZenece. Slovenija se za ta korak še ni odločila. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je izdala izredno dovoljenje za cepivo proti Covidu-19, ki ga je razvilo ameriško podjetje Johnson & Johnson.

Sobota, 13. marca Minilo je eno leto od imenovanja 14. slovenske vlade pod vodstvom Janeza Janše, ki so jo sestavile SDS, SMC, NSi in DeSUS, ki pa je decembra iz vladne koalicije izstopil. Premier Janez Janša se je v pogovoru za Planet TV dotaknil političnih zadev, medijev in ozadij. Med drugim je dejal, da je Gregor Golobič operativec trde levice, ki sredi epidemije ruši vlado.

18. 18. marca marca 2021 2021

zaradi nejasnosti ob pojavu krvnih strdkov. To so že storile tudi nekatere druge države. Počakali bodo na odločitev Evropske agencije za zdravila (Ema) o varnosti omenjenega cepiva. Poslanke in poslanci so na izredni seji razpravljali o interpeVlada pod vodstvom Janeza Janše vodi državo že leto dni. laciji ministrice za izobraževanje Simone Kustec, ki so jo vložile Širše vodstvo SD je na posve- LMŠ, SD, Levica in SAB. Z intu o delovanju stranke odločno terpelacijo niso uspeli. podprlo predsednico Tanjo Fajon v pripravah na naslednje volitve, na katerih računajo, da lahko dosežejo zmago. Na ulicah številnih nemških mest se je danes zbralo več tisoč nasprotnikov ukrepov za preprečitev širjenja novega Interpelacija proti ministrici koronavirusa. Simoni Kustrec ni bila uspešna. Predsedniki vlad Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Češke, Bolgarije Italijanska vlada je odločila, da in Latvije so pozvali k čimprej- bodo v državi zaradi naraščanja šnjemu sklicu vrha EU zaradi ne- okužb z novim koronavirusom pravične porazdelitve cepiv proti v ponedeljek zaostrili ukrepe, ki Covidu-19. naj bi veljali do 6. aprila. Med Vodilni hrvaški časopisi, kot so velikonočnimi prazniki od 3. do 24 sata, Večernji list in nekateri 5. aprila bodo predvidoma zaprli novičarski portali, napovedujejo, celotno državo. da bodo kmalu začeli zaračunaZaznamovali smo svetovni dan vati del svojih vsebin na spletu. pravic potrošnikov. Spoštovanje Najboljša slovenska šahistka teh je v obdobju globalne pandeLaura Unuk je kot prva Sloven- mije Covida-19 večkrat na preizka prišla do mojstrskega naziva. kušnji. Potrošniki poročajo zlasti o težavah, povezanih s spletnim nakupovanjem in odpovedmi potovanj. V spomin umrlim in v izraz sočutja svojcem je bila dopoldne na ljubljanskih Žalah žalna slovesnost za 4000 umrlimi s CoviPonedeljkove številke pozitivdom-19. Umrlim so se poklonili nih primerov na testiranjih za tudi štirje predsedniki – predse- koronavirus so v Sloveniji najdnik države Borut Pahor, ki je slabše v zadnjem mesecu in pol. imel govor, premier Janez Jan- Nekateri se sprašujejo, ali je to že napoved tretjega vala. V Sloveniji doslej ni bilo zabeleženega pojava krvnega strdka po cepljenju s cepivom AstraZenece. So pa zabeležili štiri primere po cepljenju s Pfizerjevim cepivom. Mednarodni inštitut za tisk (IPI) ter še pet vodilnih organiUmrlim s Covidom-19 so se zacij za svobodo medijev in nopoklonili štirje predsedniki. vinarskih organizacij v Evropi so v pismu Evropski komisiji izrazili ša, predsednika Državnega zbo- zaskrbljenost zaradi poslabšanja ra Igor Zorčič in Državnega sve- svobode medijev v Sloveniji ta Alojz Kovšca. Ponoči objavljeni uradni rezultati so potrdili ne le poraz, ampak tudi velike izgube in do zdaj najslabši rezultat za konservativno CDU Angele Merkl na nedeljskih volitvah v nemških zveznih deželah Porenje - Pfalška in Baden-Württemberg. Tadej Pogačar je odlično začel Slovenska rokometna reprezennovo sezono. tanca je po bledih igrah in nedeljskem porazu s Švedsko ostala Britanski profesor eksperimenbrez vozovnice za olimpijske igre talne medicine z londonskega v Tokiu. Imperial Collegea opozarja, da Anamarija Lampič je prejela bi lahko začasna zaustavitev cemali kristalni globus za skupno pljenja s cepivom AstraZenece zmago v sprintih smučarskih te- povzročila katastrofo, saj bi se kačic svetovnega pokala. proces cepljenja proti Covidu-19 upočasnil. V Sloveniji doslej ni bilo zabeleženega pojava krvnega strdka po cepljenju s cepivom AstraZenece. So pa zabeležili štiri priSAZU meni, da moramo Slo- mere po cepljenju s Pfizerjevim venci doseči soglasje o temeljnih cepivom. vrednotah, na katerih temelji naVelenjski mestni svetniki so ocerodna skupnost. Ne bi smelo biti nili, da je napovedano zapiranje sporno, da je bil upor proti oku- Premogovnika Velenje leta 2033, patorju upravičen, oborožena ko- kar napoveduje infrastrukturno laboracija z okupatorjem pa ne, ministrstvo, nevarno in prezgopolastitev NOB od komunistične dnje. Bili so tudi proti sosežigu partije in revolucionarni teror ni- nenevarnih odpadkov v Teš. sta bila upravičena, odpor proti Slovenski kolesarski zvezdnik temu pa je bil, menijo. Tadej Pogačar je zmagovalec preSlovenija je začasno zaustavila stižne dirke svetovne serije od Ticepljenje s cepivom AstraZenece renskega do Jadranskega morja.

Nedelja, 14. marca

Torek, 16. marca

Ponedeljek, 15. marca

Naslov Čričričri! Na terasi lahko spiješ pivo, ne smeš pa ob tem poslušati koncerta v živo. Lahko greš v cerkev, ne smeš pa v teater. Lahko greš v šoping center, ne smeš pa v knjižnico. Kje je tu logika, vas vprašam? Vem, strokovna skupina je sprejela ... ko bomo v rumeni, zeleni fazi ... pa vendar – zakaj? Koliko bolj bi se virus širil v zgoraj navedenih primerih: če na varni razdalji od kavarniških miz nastopi nekaj glasbenikov, če so manjše zasedbe igralcev na varnostni Ime Priimek razdalji z obiskovalci kot med pridigo v cerkvi, Špela Kožar če brskamo za najboljšimi marmeladami ali za pravo knjigo. To so ti absurdi, ki jih pišejo za polje kulture in umetnosti. Nihče očitno niti ne pomisli, da bi se dalo drugače. Zato potrebuješ za pogajalsko mizo osebo z držo. A za kaj takega je res treba imeti rad. Ne nekoga, vse. Od ustvarjalcev do ustvarjenega v lastnem resorju. In zdajšnji ni edini minister, ki tega ne uresničuje. Odprite že umetnost! V ponedeljek sem nekaj časa spremljala interpelacijo zoper ministrico za izobraževanje, znanost in šport. A veste, zakaj nikoli ne bo drugače? Ker večina poslancev, ko razpravlja, pride z napisanim pildkom, kar pomeni, da ni odzivanja. Ni zastavljanja vprašanj in iskanja takojšnjih odgovorov. Tudi sicer so seje, redne in izredne, ali parlamentarni odbori precej predvidljivi: pre-malo o vsebini, pre-več o veličini lastnih prepričanj. In tako je postalo legitimno izvajati represijo nad dijaki in jih pošiljati pred sodnika, zaustaviti vpise na fakultete, slabiti javno visoko šolstvo na račun zasebnega. Povsem legitimno. Ministrica se je namreč »obdržala«. In povsem enako bo z drugima dvema ministroma. Ker argumenti niso slišani. Ker nikogar ni sram. In še manj strah (politične ali kazenske odgovornosti). Prestolnica. Ulice v središču mesta so popolnoma prazne. Nikjer nobenega. In med hojo se pred mano spuščajo ekrani; na enem zaslonu mi za nekaj sekund nekdo igra na violino, nato se spusti naslednji ekran s kolekcijo čevljev, na tretjem mi nudijo potovanje v neznano ... tako si predstavljam prihodnost. Sama, no, z ekrani. In tu pa tam morda na ulici še koga srečam. Lani spomladi nikakor nisem verjela, da ne bomo šli nazaj. Zdaj pa je ... logično. Človeška civilizacija se bo le še bolj digitalizirala, tehnicirala, umetnologizirala – ste vedeli, da so avatarji že med nami, od lani »v porastu« v digitalnem svetu?! Avatar kot naša digitalna različica, digitalna dvojčica, ki nas lahko morda celo popolnoma nadomesti, na primer pri delu? In je seveda nesmrtna? Razvijalci te nove tehnologije se soočajo tudi z vprašanjem, do kakšne mere te digitalne dvojčke oziroma dvojčice postanejo njihov predmet poželenja in s tem njihovi standardi, kako naj na primer izgledajo ženske? Jap, sliši se znanstvenofantastično, a le v naši deželi, kjer nismo sposobni niti političnega premisleka, kakšen naj bo načrt za okrevanje. Zunaj pa se že dogaja. Že nekaj časa. Epidemija je ta drugi, digitalni in svet računalniških iger le še pospešila v razvoju. In če nikoli niste gledali nobenega ZF-filma, si brž vzemite čas. Kajti noben Jelko vas ne more bolje pripraviti na družbeno spremembo. A v ZF-filmih ni umetnosti (kar ne pomeni, da sami po sebi to niso, op.). So le ekrani, lučke, signali, valovi. Odprite že umetnost! V tujih medijih berem o načrtovanju vesoljskih poletov morda že čez desetletje, okoli Zemlje ali nad njo, na Mars ali asteroid. V domačih medijih pa o posvetu SAZU-jevcev pri predsedniku države s pozivom: doseči moramo soglasje o temeljnih vrednotah okoli 2. svetovne vojne. ... kot je pred dnevi dejal filozof Mladen Dolar: Epidemija je le razgalila družbo v celoti. Jap, vse njene čire in čeri. A politiki še kar – čričričri ... 🔲🔲

Soglasna podpora Komadinu Celje – Redni profesor dr. Radko Komadina, dr. med., višji svetnik, je novi vršilec dolžnosti strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje. To dolžnost bo opravljal do imenovanja strokovnega direktorja bolnišnice, vendar največ za eno leto. Tako so na izredni seji sklenili člani sveta tretje največje bolnišnice v državi pred tednom dni. Komadino so potrdili soglasno. Komadina je na omenjenem mestu nasledil mag. Francija Vindišarja, ki mu je prenehal mandat z imenovanjem na mesto državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje v začetku marca. Vindišar je bil 🔲🔲 strokovni direktor celjske bolnišnice devet let.

Naš čas, 18. 3. 2021, barve: CMYK, stran 7

Z državnim svetnikom o pokrajinski zakonodaji Franjo Naraločnik: »Prejšnji poskusi so propadli zaradi interesov državne uprave, ki si zagotovo ne želi izgubiti primarne vloge odločanja in deljenja financ.« Milena Krstič - Planinc

Konec januarja so se v občinskih svetih po Sloveniji začele predstavitve in opredeljevanje do osnutka pokrajinske zakonodaje. Trajale bodo do 1. julija. Prva večja predstavitev med mestnimi občinami je bila 26. januarja v Velenju. V svetu Občine Šoštanj so jo obravnavali 3. marca. Obravnave se je kot državni svetnik, predstavnik lokalnih interesov Šaleške in Zgornje Savinjske doline, udeležil ljubenski župan Franjo Naraločnik. Povabili smo ga na pogovor. Interesi županov Šaleške in Zgodnje Savinjske doline so si enotni. »Pri obravnavi osnutkov pokrajinske zakonodaje zagotovo. Za nami je kar nekaj sestankov in spoznavanj s to temo. Stojimo za tem. Vidimo se povezani v Savinjsko-šaleški pokrajini. To ni zraslo čez noč. To je stalnica našega delovanja že skoraj dvaj-

set let. Že v preteklosti smo se brez vseh pritiskov odločili za sodelovanje na področjih, ki so pomembna tako s stališča družbe kot gospodarstva.«

pri tem zelo veliko vlogo interesi lokalnih skupnosti. Državni svet skozi te spoznava, kako pomembno je, da pokrajine obravnavamo od spodaj navzgor, se pravi od občanov, državljanov proti tistim, ki bodo o tem odločali. Pri svojih obiskih občinskih svetov spoznavam, da tudi odločitve županov temeljijo na mnenju občanov, kar me zelo veseli.«

Če bi izpostavili nekaj skupnih interesov, projektov … Kateri bi to bili? »Naj začnem z eno naših majhnih srčik, lokalno akcijsko skupino, ki smo jo kar sami po sebi združili v Savinjsko-šaleško in v njej povezali interese tukajšnjih

❱

»Pomembno je, da pokrajine obravnavamo od spodaj navzgor.«

ljudi. Poleg tega imamo že tudi kar nekaj skupnih institucij in organov, v gospodarstvu območno gospodarsko zbornico, klub podjetnikov, povezani smo s skupno občinsko upravo, ki že prerašča svoje običajne oblike in veliko

Franjo Naraločnik je kot državni svetnik v teh tednih pogosto prisoten na sejah občinskih svetov, na katerih zavzemajo stališča do osnutkov pokrajinske zakonodaje.

neformalnih združenj, in to je lep osnutek za pokrajino.« Državni svet je pri uveljavljanju zakonodaje koordinator, povezovalni člen. Kot državni svetnik

ste velikokrat prisotni na sejah občinskih svetov. Kaj v zvezi z osnutki pokrajinske zakonodaje najpogosteje slišite? »Najprej naj povem, da se mi ta vez zdi zelo dobra, saj imajo

V občini Mislinja si tudi letos postavljajo veliko izzivov Avstrijsko podjetje SineCura, ki je dobilo koncesijo, bo v Mislinji zagotovilo sto petdeset mest za starostnike – Manjka tudi stanovanj za invalide in mlade družine – Zelo so ponosni na smučarsko skakalko Jernejo Brecl in tekačico Jernejo Smonkar Jasmina Škarja

Župan Občine Mislinja Bojan Borovnik je po investicijah preteklih let zelo ponosen na Center za zdravje in šport in telovadnico, ki je v kraju velika moderna pridobitev in bo k športu spodbujala še naslednje generacije. Zelo se veselijo tudi hitre ceste v bližnji prihodnosti. Žal pa imajo še vedno slabo urejeno stanovanjsko problematiko mladih družin in starostnikov v občini. Kje župan vidi rešitev? »Lahko rečem, da smo zelo blizu realizaciji doma za starejše, saj je avstrijsko podjetje SineCura, ki v Sloveniji že ima in gradi še nekaj domov za starejše, dobilo koncesijo in bo v Mislinji zagotovilo sto petdeset mest za starostnike. Verjamem, da se bo konec letošnjega leta in v začetku prihodnjega začelo graditi, v najslabšem primeru pričakujemo otvoritev doma leta 2023.« Glede

spopadanja z epidemijo v času koronavirusa pove, da je stanje podobno kot v drugih občinah, da so se med najbolj prizadetimi panogami znašli gostinci in avtomehaniki. Večja podjetja, ki se v Mislinji ukvarjajo predvsem z lesarstvom, pa niso občutila večje krize, vendar vsi skupaj upajo, da bodo lahko kmalu začeli normalno življenje.«

Reševanje stanovanjske problematike med prioritetami občine

Občina Mislinja ima v lasti okrog sedemdeset stanovanj, nekaj jih tudi urejajo, vendar je to premalo, saj je prosilcev precej več. »Zavedam se, da stanovanjske problematike še nimamo dobro rešene, zato računam, da bomo ob spremembi občinskega podrobnega prostorskega načrta morda letos začeli graditi tri stolpiče in stanovanja. En manjši blok s šestimi stanovanji smo za-

predvsem ureditvi manjših hudournikov v Skornem in Gavcah, ki so lani poleti povzročali največ težav, ter potokoma Prelp in Hudi potok. Na občinski upravi so povedali, da naj bi za potok Prelp načrt vzdrževanja pripravili na direkciji za vode. Za hudournike že imajo pripravljeno projektno dokumentacijo za ureditev in protipo-

Ne ostajate pa zaprti? Deset občin in nobena več? »Zagotovo ne. Občine se moramo pri nalogah in ciljih povezati s sosedi, raziskati, katere želje so nam skupne, kako želimo skupaj nastopati, in šele potem teritorialno členiti pokrajine. SAŠA pokrajina mora biti dejansko odprta tako v smeri spodnjesavinjskih občin kot seveda tudi proti koroškim občinam.« Proces bo pa dolg? »Zagotovo in prav je tako. Gre za zelo pomembno materijo, o kateri se moramo res veliko in

čeli graditi v letošnjem letu – občina bo odkupila dve stanovanji, prilagojeni za invalide, saj jih je premalo. Verjamem, da bodo čez nekaj let na voljo stanovanja, ki bodo bolj dostopna tudi mladim družinam. Kar nekaj prošenj in želja imamo.«

Gradnja kolesarske povezave med Velenjem in Mislinjo naj bi se začela še letos

Mislinjski župan Bojan Borovnik računa, da bi lahko na trasi opuščene železniške povezave med Mislinjo in Velenjem po načrtih direkcije za infrastrukturo in občin prišlo do realizacije ene najatraktivnejših kolesarskih povezav. »Imam dobre indice, da bi se ta gradnja lahko pričela še letošnje leto. Investitorji smo Občina Mislinja, Mestna občina Velenje in Direkcija RS za infrastrukturo. Obljubljeno nam je, da naj bi bila kolesarska povezava v dolžini 9,3 kilometra na odseku med Velenjem in Gornjim Doličem vzpostavljena do konca leta 2023.«

Župan Občine Mislinja Bojan Borovnik se je pred kratkim udeležil tudi ogleda poteka gradnje hitre ceste in bil z videnim zadovoljen – tudi zaradi tega, ker bo hitra cesta v bližnji prihodnosti predstavljala velik prispevek občini. Tako se bodo namreč izognili gostemu prometu, ki vsa leta poteka skozi središče Mislinje.

Ogledali so si vodotoke Šmartno ob Paki – Pred nedavnim so si predstavniki vodstva Občine Šmartno ob Paki in vodja sektorja območja Savinja na Direkciji za vode Nataša Kovač ogledali kritične odseke vodotokov na območju lokalne skupnosti. Lanske poplave so namreč znova opozorile na nujnost rednega vzdrževanja vodotokov. Tokratni ogled je bil namenjen

POLITIKA

18. marca 2021

V Mislinji računajo na dobre športne rezultate tudi v prihodnje

V Mislinji so ponosni na dosežke športnikov. Tudi na moderno urejeno strelišče v Doliču, ki je eno najmodernejših v Sloveniji,

kvalitetno pogovarjati, spoznavati želje občanov in občin, ki jih zastopamo, in šele nato oblikovati končno stališče, ki pa je vsaj nam v SAŠA regiji že kar nekaj časa jasno.« Drugi nivo lokalne samouprave si je Slovenija začrtala že pred tridesetimi leti. Zakaj, mislite, da je toliko poskusov v preteklosti že propadlo? »Mislim, da zaradi interesov same državne uprave, ki si zagotovo ne želi izgubiti primarne vloge odločanja in tudi delitve financ. To je problem centralizma javne uprave, ki ga želimo z zakonodajo o pokrajinah razpršiti po Sloveniji, s tem pa razpršiti tudi prisojnosti in finance. Zagotovo to ni všeč vsem.« Koliko pa naj se občine bojijo tega, da bodo ob prihodke? »Občine bodo del svojih nalog in strokovnih sodelavcev prenesle na pokrajine, ker ne bo šlo samo za prenos iz države na pokrajine. S tem pa se, vsaj po besedah pripravljalcev in razlagalcev osnutkov pokrajinske zakonodaje, občinam naj ne bi zmanjšala finančna sredstva za njihovo delovanje.« 🔲

pa na smučarske uspehe članice SSK Mislinja Jerneje Brecl in tekačice Jerneje Smonkar, sicer članice AK Velenje, ki je tudi svetnica v Občini Mislinja. »Računamo in načrtujemo, da bomo letnemu programu športa lahko namenili finančna sredstva, kot smo jih do sedaj – okrog sedemdeset tisoč evrov. Želje? »Želja SSK Mislinja je, da bi se tudi naložba v triinšestdesetmetrsko

❱

... smo zelo blizu realizaciji doma za starejše, saj bo podjetje SineCura v Mislinji zagotovilo 150 mest za starostnike.

skakalnico zgodila v čim krajšem času, da bi naši obetavni športniki imeli čim boljše pogoje za treninge in doseganje vsaj takšnih rezultatov kot do sedaj,« je poudaril župan Bojan Borovnik, ki je še povzel, da imajo kljub koronavirusu, ki je prizadel tudi njihovo občino in občane, projektov in naložb, ki jih želijo izpeljati v letošnjem letu, precej. Računajo na sodelovanje vseh: tako društev, podjetnikov, občanov in občank ter sosednjih občin. 🔲

Nove zvezde Lojtr’ce domačih že v Lidlu plavno zaščito, prav tako je bil za ureditev Hudega potoka že pred leti podpisan sporazum med občino in državo, vendar se izvedba še ni začela. Zato so se dogovorili, da je potrebno čim prej pripraviti projektno dokumentacijo za celovito ureditev Hudega potoka. 🔲

Ljubljana, Velenje, 8. marca – Od ponedeljka so na Lidlovih policah novi izbrani izdelki posebnega Lidlovega programa, ki vabi k sodelovanju slovenske butične proizvajalce. V 5. generaciji se je za prostor na njihovih policah potegovalo več kot 180 dobaviteljev s skoraj 370 različnimi izdelki. Na koncu izbirnega postopka je dobilo priložnost okoli 50 prehranskih in

neprehranskih izdelkov oziroma več kot 40 butičnih proizvajalcev iz vse Slovenije. Slovenske izdelke ponujajo (v redni ali občasni akcijski ponudbi) v 27 državah, v katerih je Lidl prisoten. Samo lani je po tej poti 33 slovenskih dobaviteljev izvažalo v tujino skoraj 200 različnih izdelkov, delež izvoza pa se je v primerjavi s preteklim letom povečal za kar 30 odstotkov – na

več kot 25 milijonov evrov. Številni izdelki slovenskih dobaviteljev pa živijo tudi kot del Lidlovih blagovnih znamk. Dolgoročno in zanesljivo sodelovanje so oblikovali s številnimi slovenskimi podjetji, med njimi denimo z nam bližjima, Mlekarno Celeia in Celjskimi mesninami. 🔲

mkp

Naš čas, 18. 3. 2021, barve: CMYK, stran 8

MED VAMI

18. marca 2021

Iz Šaleka prijazna »rokodelska« novica

Rdeče zlato ima za rudarje poseben pomen Delavci v rudarstvu so se pred 46 leti med prvimi odzvali klicu po darovanju krvi – Še danes ima Premogovnik kot podjetje v tej dobrodelnosti primat – V aktivu RK SPV izkazujejo humanost in nesebično pomoč Milena Krstič - Planinc

Krvodajalci, člani RK SPV, ki so kri darovali že več kot 80-krat: Zvonko Jeraj (110-krat), Daniel Bauman (105-krat), Aleksander Oder (105-krat), Marjan Fujs (101-krat), Tomislav Vrstovšek (100-krat), Aleksander Kolar (93-krat), Janez Sevšek (93-krat), Pejo Grbić (92-krat), Robert Vinkler (85-krat), Štefan Štrucl (82-krat).

Velenje - Pridobivanje človeške krvi za vse večje potrebe v medicini je po svetu različno organizirano. V Sloveniji je zelo dobro urejeno in temelji na prostovoljnem krvodajalstvu. Delavci v rudarstvu so bili prvi, ki so se ob začetkih krvodajalstva odzvali klicem po darovanju krvi. Krog krvodajalcev se je iz leta v leto širil, število krvodajalcev je raslo in še vedno raste, pravi Damjana Kričej, ki že dvajseto leto vodi Aktiv Rdečega križa Skupine Premogovnik Velenje (RK SPV). Delavci v rudarstvu so bili prvi, pravite ... »Pred skoraj 46 leti, natančneje 7. junija 1975, je bil na prvem delovnem in hkrati slovesnem srečanju formiran zbor delegatov Osnovne organizacije Rdečega križa REK Velenje. S tem je REK Velenje postal prva delovna organizacija v Sloveni-

obletnico Rudnika lignita Velenje in RK Jugoslavije.«

Damjana Kričej: »Čeprav so krvodajalske akcije potekale po načrtovanem koledarju, je bilo število odvzemov zaradi epidemije zelo zmanjšano.«

ji in tudi v tedanji Jugoslaviji, ki je formirala svojo Osnovno organizacijo Rdečega križa. Na ta način je proslavila tudi 100.

V dolgih letih krvodajalstva so v velenjskem premogovniku krvodajalstvo vodili: Erno Rahten, Ivo Petrej, Marica Močilnik, Franc Venišnik, Karli Čretnik, Karel Koželj, Valter Golob in Drago Kremžar, že dvajseto leto pa to poslanstvo z veseljem opravlja Damjana Kričej.

Rekorder pa je bil REK tudi po darovanju krvi. »V takratnem podjetju REK Velenje je bilo 9.000 zaposlenih in kri jih je darovalo več kot 3.000, kar je bilo rekordno število v takratni celotni Jugoslaviji. Od leta 1980 dalje je bila zelo močna tudi povezava med krvodajalci s hrvaškim Splitom, s katerim so sodelovali na tradicionalnih krvodajalskih srečanjih.« Kako je danes? Koliko je krvodajalstvo prizadel koronavirus? »Ne glede na koronavirus, ki je malce omejil tudi krvodajalstvo, Premogovnik Velenje kot podjetje še vedno prevladuje na področju odvzemov krvi. Čeprav so vse krvodajalske akcije potekale po planskem koledarju za leto 2020, se je število odvzemov zaradi epidemije zelo zmanjšalo. Navkljub temu pa v našem

podjetju z darovanjem krvi še vedno izkazujemo humanost in nesebično pomoč. Krvodajalce smo intenzivno obveščali o odvzemih in jih tudi spodbujali k darovanju dragocenega rdečega

❱

-ja, ustvarjamo,« razlaga Guček Frankovičeva.

Pri tej metodi gre za učenje – vendar za učenje z igro

Gre za izobraževanje, razvito posebej za otroke od 4. do 14. leta starosti, saj so otroci v tem obdobju najdovzetnejši za učenje, pri katerem spodbujajo enakomeren celostni razvoj leve in desne polovice možganov.

»Čeprav možganske kapacitete otrok težko izmerimo, lahko povem, da so prednosti: razvijanje mentalne in vizualne sposobnosti, koncentracije, spomina, natančnosti in ostalih življenjskih veščin. Otroci postanejo bolj samozavestni, saj delajo v manjših skupinah, sčasoma se otresejo strahov in nastopov pred drugimi.« Bi lahko rekli, da gre pri tej metodi in programu za igro? »Če bi rekla, da gre samo za igro, bi

Velenjčani uspešni na mednarodnem Brainobrain tekmovanju na daljavo

Jože Miklavc

Kaj bo v ospredju letos? »Tako kot prejšnja leta bomo tudi letos poskušali pridobiti nove člane, ob pomembnejših datumih RK pa v sodelovanju z OZ RK posvetili posebno pozornost določeni tematiki.« 🔲

zavajala. Gre za učenje – vendar za učenje v igri. Učenci se zabavajo, ne čutijo pritiska učenja, doma jih čaka trening (domača naloga – trening za možgane). Ko pomislim na to, da veliko otrok ne mara matematike, sem žalostna, hkrati pa se zavedam, da je očitno nekaj narobe z našim šolskim sistemom, saj je matematika povsod okrog nas, lahko je tudi čarobna. Zato otroke pohvalimo, in čeprav ne gre za tečaje matematike, razvijamo njihove potenciale. Opažam, da so največja motivacija otrokom Polona Guček Frankovič: »Kar počnemo, je nekaj specifičnega. V vzhodnem svetu poznajo abakus že tisočletja, uporabljajo ga v šolah. Pri nas pa je nekaj novega, privlačnega. Otroci so večinoma navdušeni.«

pohvala, spodbuda, novi izzivi, ki so ravno toliko zahtevni, da jih ne morejo opraviti z lahkoto. Pomembno je, da so otroci sproščeni in razigrani, čeprav jim postavljamo omejitve, ki so drugačne kot v šoli. Nemirnemu otroku dovolimo, da računa pod mizo, v drugem prostoru. Vse to

🔲

zlata v bližnjih bolnišnicah. Lani je 785 aktivnih krvodajalcev kri darovalo 950-krat. Leta 2019 je bilo 218 odvzemov več.«

Prednosti Brainobrain izobraževanja so razvijanje mentalne in vizualne sposobnosti, koncentracije, spomina, natančnosti in ostalih življenjskih veščin – Na letošnjem on-line tekmovanju uspešni tudi velenjski otroci

V začetku januarja je potekalo najbolj množično tekmovanje otrok s celega sveta – tekmovanje Brainobrain. Običajno poteka tekmovanje v Dubaju, tokrat pa je zaradi pandemije prvič potekalo na daljavo (on-line). Udeležilo se ga je okoli 25 000 otrok iz kar 45 držav. Otroci so tekmovali v računanju na abakus in v abakus mentalni aritmetiki. Mentorica Polona Guček Frankovič razloži, da gre za mednarodni program, ki se je v osemnajstih letih obstoja po svetu precej razvil, z njim pa želijo čimbolj razvijati otrokove potenciale. »Brainobrain metoda prihaja iz Indije in se je zaradi učinkovitosti, enostavnosti in predvsem opaznih učinkov hitro razširila po vsem svetu. Temelji na starodavnem računalu, orodju za izračun abakus, s pomočjo katerega razvijamo intelekt otrok v zabavnem okolju, prilagojenem razvoju možganov, pri tem pa spodbujamo otrokove talente in odkrivamo njegove sposobnosti. Veliko računamo, dodajamo tudi otrokom prilagojene tehnike NLP-

in Justiko Arlič iz Šaleka. Ob letošnjem prazniku dneva žena so jima podarili namensko izdelane vezenine. Prejemnici sta bili darila presenečenja zelo veseli, še posebej pa Arličeva, ki je januarja letos dopolnila 90 let življenja. Praktično in spominsko darilo je prišlo zelo prav. Torijeva je ob tem dejala, da so takšne pobude in aktivnosti med starejšimi izjemnega pomena, saj ostanejo v teh težkih časih še naprej aktivni in izvajajo družbeno koristno delo ter predvsem osrečujejo svoje vrstnike v sodelovanju s kreativnimi rokodelkami in ostalimi člani društva.

Aktiv šteje danes 686 članov, zelo se trudijo, da bi pridobili še nove.

Računanje in aktiviranje domišljije s pomočjo abakusa

Jasmina Škarja

Komisija za tehnično kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je v lanskem decembru razpisala natečaj za izdelavo ročnih vezenin s ciljem, da posamezni izdelovalci in še zlasti izdelovalke do 15. februarja letos izdelane vezenine podarijo osebam iz programa Starejši za starejše (SzS) v obdobju praznovanja dneva žena, okrog 8. marca. Na natečaj so se prijavile tudi rokodelke DU Šalek (DUŠ), ki jih vodi mentorica Marija Bahun. Skupaj z njo pa so Marija Štalekar ter predsednica in koordinatorka projekta SzS Barbara Tori izbrale zaslužni članici DUŠ in SzS Heleno Melanšek

❱

Iščemo dobre osebnostne zmožnosti in jih spodbujamo, kar se kaže v samozavesti in drugih lastnostih ter drugih okoljih.

so drobni triki, ki otroke privlačijo in so zato pripravljeni narediti več. Iščemo dobra področja in jih spodbujamo, kar se kaže v samozavesti in drugih področjih ter drugih okoljih. Zaradi manjših skupin imajo več svobode in več prilagoditev.«

Tekmovanja so do sedaj potekala v živo in trajajo tri minute. Letošnje v hitrostnem računanju je potekalo on-line. Otroci so morali v štirih minutah pravilno izračunati čim več računov (minuto dlje samo zato, ker so morali vse prenesti še v računalnik). »Naši najmlajši tekmovalci štejejo komaj 5 let. Navdušena sem in ponosna, saj so dosegli lepe rezultate. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 9 otrok. Najvišjih nagrad nam letos ni uspelo osvojiti, smo pa ponosni na 4 zlate in 5 srebrnih medalj in dejstvo, da so prav vsi v svojih kategorijah osvojili nagrade. Zlate medalje so osvojili: Pavle Lekić, Mia Osredkar, Lian Obradović in Gašper Paunović. Srebrne Bor Rakun Kokalj, Patrik Blažič, Svit Djordjević, Bor Zager in Ju🔲 rij Konovšek Koren.«

Naš čas, 18. 3. 2021, barve: CMYK, stran 9

VELENJKA SE PREDSTAVI

18. marca 2021

Velenprjekdsatavi

dm UGODNOSTI

Trgovski center Velenjka se nahaja na Celjski cesti 40 v Velenju (Trebuša) in velja za največje nakupovalno središče v Šaleški dolini. Številni trgovine se ponašajo z raznoliko in izjemno pestro ponudbo. V teh časih ni nepomembno, da so v Velenjki kupcem na voljo prostorne sanitarije, pa tudi previjalnice, tekoče stopnice, dvigala, bakomat in celo defibrilator.

Omeniti velja, da je Velenjka nadvse prijazna tudi invalidom. Obiskovalci Velenjke lahko v času nakupov svoja vozila varno parkirajo v prostorni garažni hiši in se ne obremenjujejo zaradi vremenskih razmer. V Velenjko se lahko odpravite tudi z brezplačnim velenjskim avtobusom, t. i. Lokalcem, ali pa kar s kolesom z izposojevalne postaje sis-

ZA NOSEČNICE IN STARŠE

tema Bicy, ki se nahaja tudi pred samo Velenjko. Informacije o dogajanju v Velenjki lahko pridobite na različne načine: osebno na njihovi info točki, s klicem na telefonsko številko 05 90 71 360, z obiskom spletne strani www.velenjka.si … Vsekakor je nakupovalno središče Velenjka s svojo bogato izbiro raznolikega blaga pomemben dejavnik ponudbe na našem območju. 🔲

❤ Knjižici ugodnosti ZA NOSEČNICE IN STARŠE z več kot 500 kuponi*

O ST I U G O DANS TA R Š E Z

❤ Dodatni kuponi Z VEČKRATNIMI TOČKAMI na www.payback.si 10X TO

U G O D N O ST I

NO SE ČN IC E

ČK E

ke iz na izdel otrok. ma progra AJ ZD AK TIV IR

20X TO ČK E

na izdelke iz programa otro k. AKTI VIRA J ZDAJ

*Knjižica Ugodnosti za nosečnice vsebuje 207 kuponov z ugodnostmi, knjižica Ugodnosti za starše pa 330 kuponov z ugodnostmi. Več informacij o pogojih za pridobitev ugodnosti poiščite na www.dm.si/otrok.

Jure Beričnik

LEKARNA VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje www.lekarna-velenje.si

Lekarna Trebuša Velenje (NC Velenjka) Telefon: 03 897 03 78 Poslovni čas: pon. – pet. 9.00 - 20.00, sob. 8.00 - 20.00 nedelje in prazniki ZAPRTO

ai1615298195111_600K_oglas_posrednik_velenjka_90x150mm_TISK.pdf 1 9. 03. 2021 14:56:36

VELENJKA ŠIROKA PONUDBA SENDVIČEV, SOLAT, GOTOVIH JEDI IN SLADIC.

SVEŽE PRIPRAVLJENO V NAŠI TRGOVINI

, i k o r i r p o n Ved vedno sveže!

CMY

Pooblaščeni prodajalec:

GSM APARATI D.O.O.,

(nahajamo se v nakupovalnem centru Velenjka)

Celjska cesta 40, 3320 Velenje, tel. št.: 070 400 600 Akcijska ponudba »6 mesecev cena paketa 1€ na paketih ŠE VEČ in NAJVEČ« velja v obdobju od 5. 2. 2021 do 31. 3. 2021 ob sklenitvi novega naročniškega razmerja za paketa mobilnih storitev ŠE VEČ ali NAJVEČ. Pogoj za pridobitev ugodnosti je vezava novega naročniškega razmerja za 24 mesecev. Ugodnosti ni mogoče koristiti ob spremembi ali podaljšanju obstoječega naročniškega razmerja. Redna cena mesečne naročnine je cena paketov ŠE VEČ ali NAJVEČ vsakokrat veljavnega cenika, ki se prične obračunavati po poteku 6 mesecev od sklenitve naročniškega razmerja. Razlika med redno in akcijsko ceno se všteva v prejeto ugodnost ob vezavi. Ponudba se izključuje z drugimi morebitnimi popusti ali akcijami, v kolikor ni navedeno drugače. Za prodajo na daljavo veljajo Splošni pogoji poslovanja za nakupe na daljavo in izven poslovnih prostorov, dostopni na www.telemach.si.« Pred sklenitvijo naročniškega razmerja se o ponudbi in tu navedenih pogojih pozanimajte na www.telemach.si, na prodajnih mestih Telemacha ali na telefonski številki 070 700 700.

SPAR Slovenija d.o.o., Letališka 26, Ljubljana

www.spar.si

Naš čas, 18. 3. 2021, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

18. marca 2021

Gregorjevo – lep slovenski praznik Praznik pomladi živahen tudi ob kulturnem domu v Velenju – Iz odpadnim materialov izdelovali cvetje, na travniku postavili gnezdilnice, nebo pred domom pa so prekrile lastovice Jasmina Škarja

12. marca, je gregorjevo – dan, ko se po ljudskem izročilu ptički ženijo. Gregorjevemu pravimo tudi slovensko valentinovo, saj so dan v preteklosti povezovali z začetkom pomladi, prebujanjem narave in tudi ljubezni.

Čar posebnega leta je, da odkrivamo kreativnost v nas samih

Sodelavci Festivala Velenje so na gregorjevo, v petek, 12. marca pred kulturnim domom postavili na ogled nekaj zanimivih postavitev. Direktorico Festivala Velenje Barbaro Pokorny radosti, da so v času zaprtja kulturnih hramov našli vrsto produktov, s katerimi lahko kulturo ponudijo vsem, ki se sprehodijo skozi mesto in znajo opazovati in videti pomlad. »Prebujanje kulture je čas, ko vse brsti, tudi ideje. Zato smo se odločili, da ne praznujemo valentinovega, ki ga dandanes poznamo predvsem kot zelo komercialni praznik, temveč gregorjevo – lep slovenski praznik. Želeli smo pričarati košček ljubezni, lepote, pomladi, sreče v okolici doma kulture. Ker uradnih prireditev ne smemo organizirati, se pa še kako zavedamo, da so tudi v tem času različni projekti kljub vsemu dober prispevek k temu, da doživimo košček kulture, smo se odločili za tovrstne dogodke. Staknili smo glave, si razdelili naloge in poiskali vrsto izvirnih predlogov, ki jih v nenehni naglici vsakdana ne bi imeli časa izvajati,« je prepričana Pokornyjeva, ki vidi čar posebnega leta v tem, da lahko odkrivajo kreativnost in producirajo vrsto projektov, ki jih v običajnih razmerah ne bi.

sporočili, ki so jih zaposleni razdelili med svoje varovance.

Projektno delo je obrodilo sadove

»Gre za vrsto zamisli, kako izvirno zaznamovati praznike in umetnost razvijati tudi v tem času. Čisto etnološki vidik praznika smo prepustili institucijam, ki to veliko bolje poznajo. Mi smo skušali biti iskreno izvirni. Iz te izvirnosti so se rojevale ideje.

gre le za naključje, a imajo veliko skupnega. Ob markantnih drevesih, ki stojijo v našem mestu, smo postavili prostorsko inštalacijo, ki vam nekatera drevesa predstavlja tudi v besedi, med njih pa smo izobesili pesmi iz svetovne literarne zakladnice. Postojte ob njih, spoznajte jih, izberite si pesem in jo vzemite s seboj. Proslavili bomo tudi praznik lutk, saj v naši hiši domuje tudi Lutkovno gledališče Vele-

Kreativni proces je pri ustvarjanju bistven

Neža Jovan, kreativna avtorica prebujanja pomladi, je povedala, da so s sodelavci na smetišču

Neža Jovan: Nekaj idej in pobud smo našli na spletu, vendar je pri sami izdelavi ključnega pomena material, ki ga moraš sestavljati iz nabranega, in kombinirati, kar je bil precejšen izziv. Da namreč cvet iz grobih, temnih barv in povsem zarjavel zažari in zacveti v vsej svoji svetlobi

Projektno delo se je pokazalo za dobro, saj je vsakdo prispeval nekaj kreativnosti in idej k skupni zgodbi. Res pa je, da imamo nekaj kreativnih posameznikov. Tudi ekipa, ki je na smetišču preživela dva dni, se je zelo anga-

nje. Na spletu bomo predvajali predstavo, svojo poslanico bo pripravila tudi vodja gledališča Alice Čop, za otroke pa smo posneli še kratko ustvarjalno delavnico. 25. marca nas čaka še praznik mater. Že ves marec poteka

Ta cvet je zate – cvetje iz odpadnih materialov

Unikaten eko šopek cvetja iz odpadnih materialov je na ogled na velenjskem Titovem trgu. Sodelavki festivala in kreativni avtorici prebujanja pomladi s pisanimi in živahnimi izdelki sta Staša Štajnpihler in Neža Jovan. »Pohvaliti moram ekipo, ki je poiskala vrsto odpadnih materialov in jih predelala v rože. Nastal je cvetoči travnik pred domom kulture, kjer smo izobesili tudi vrsto lastovic, ki so priletele v naše mesto, in na travniku namestili ptičje hišice. Če pokukate vanje, boste našli koščke ljubezenske poezije,« je dodala direktorica Festivala, ki jo radosti tudi to, da so praznik ljubezni obeležili tudi tako, da so v Dom za varstvo odraslih Velenje na gregorjevo odnesli tristo glinenih ptičkov s

dališča ponudili muzikal Trač, ki bo na ogled preko spleta. Ob svetovnem dnevu gledališča 27. marca pa bomo pred kulturnim domom postavili gledališke kulise in pripravili nekaj presenečenj za naše občane.«

V teh časih potrebujemo predvsem srčne akcije.

žirala. Morda tega ne bi počel vsakdo, je pa ravno to dalo čudovite rezultate.« Kaj pa umetnost in kultura do konca prvega pomladnega meseca marca? »Pri pripravi programa smo pobrskali po prazničnih dneh in odkrili, da je 20. marec dan sreče, zato bodo sprehajalci v soboto ob sprehodu po Velenju lahko poiskali svoj kamenček sreče. Zdi se mi, da v teh časih potrebujemo predvsem srčne akcije. Dan kasneje, 21. marca, praznujemo dan poezije, dreves in lutk, kar smo združili v skupno zgodbo in zanimivo obeležili tudi ta praznik. »Morda

Umetniki pomagajo obnoviti Mozirsko kočo Festival Velenje (Galerija Velenje) in Osrednja Knjižnica Mozirje organizirata dobrodelno akcijo, katere izkupiček bodo namenili obnovi pred nedavnim pogorele Mozirske koče. Vse do 12. aprila bodo zbirali dela umetnikov, ki jih bodo prodali na dobrodelni internetni javni dražbi. Umetnike, ki se bodo odločili za sodelovanje, prosijo, da jim pošljejo fotografijo umetniškega dela in seveda vse svoje podatke. 🔲

likovni natečaj Ko se mama na ogled postavi. Veseli nas, da je odziv zelo dober, tudi med otroki. Dobili smo že več kot dvesto likovnih del, ki bodo razstavljena 25. marca na različnih lokacijah po našem mestu in na spletnih platformah Galerije Velenje in Festivala Velenje. Dodala bi še, da bo sodelavec Matjaž Šalej 24. marca predstavil spletno potopisno predavanje o Grčiji, na katerem bo govoril o kulturnih potepanjih. Ker smo toliko časa zaprti, smo se odločili, da bomo svojim abonentom na predvečer svetovnega dneva gle-

preživeli dva zanimiva dneva. »Zahvaljujem se zaposlenim, ki so nam prijazno svetovali, kaj nabrati in v kakšni meri. Ker vsega nismo našli naenkrat, smo smetišče obiskali večkrat in nabrali vse od cevi za sesalnike, jedilnega pribora, kablov, vrvi, žic ..., vse je bilo treba nato še očistiti in se pripraviti na delo. Sledil je namreč kreativni proces, ki je bistven korak pri ustvarjanju. Potrebno je bilo ugotoviti, kako združevati različne materiale, jih povezati v izdelek, ki govori zgodbo zase,« je razložila Jovanova, ki je poudarila, da je bil njihov namen ob gregorjevem opozoriti na varstvo narave in ohranjanje naravnih vrednot. »Rože so narejene iz odpadnih materialov, pa so vseeno lepe. Zato, ko se odpravljamo v naravo občudovat pravo cvetje, pazimo, da ob njem ne puščamo odpadkov oziroma le-te vzamemo s seboj. Drugo prostorsko inštalacijo – Ko se ptički ženijo – smo postavili na travnato površino. Gnezdilnice in lastovice govorijo o čudoviti stvari, ki jo okušamo v življenju – ljubezni. Lepo vabljeni, da pokukate vanje in si malo drugače pričarate pomlad, njen utrip in življenje, ki je še kako povezano tudi z naravo.« 🔲

Hiša mineralov bo do nadaljnjega zaprta Velenje – Zaradi spremembe prometne ureditve v Starem Velenju bo do nadaljnjega zaprta Hiša mineralov, enota Muzeja Velenje. O ponovnem odprtju Hiše mineralov bo Muzej Velenje javnost seveda pravočasno obvestil, do tedaj pa prijazno vabi na obisk v svoje druge enote – na Velenjski grad, v Muzej usnjarstva na Slovenskem, Galerijo F-bunker ter v letos še posebej aktualen Spominski center 1991. 🔲

Sinhroniciteta dobrega Nataša Tajnik Stupar

V teh dneh mineva eno leto, odkar se je začela pandemija koronavirusa. Nihče takrat ni mislil niti vedel, niti slutil v kaj in kam se bo razvijala pandemija. Zadnjič sem prebrala članek o tem, da leto 2020 sploh ni bilo tako hudo, da je bilo leto 536 v sedanji človeški zgodovini najhujše. Hkrati je izbruhnilo več vulkanov na Islandiji, ki so ozračje Evrope spremenili v velik oblak prahu, skozi katerega dolgo leto ni pronicala niti svetloba. Da ne pomislimo o hrani in o človeškem zdravju daljnega leta 536. Naša družba se je v času pandemije spremenila, razgalile so se rane in šibke točke družbe, ljudje smo odreagirali na situacije, v katerih smo se znašli, tako ali drugače. Predvsem različno. Z različnimi mnenji in pogledi. In s klasičnim prepričevanjem in vsiljevanjem svojih mnenj drugim in iskanjem svojega prav. Razmišljala sem o tem, da človeški ego ne dopusti ‘manjšemu človeškemu egu’, da bi lahko imel svoj prav, tudi če se večji moti. Ne bo priznal napake in če spremeni vsaj malo svojega obnašanja, bo zanikal vse, kar je prej trdil in pametoval drugim. Zato ne popusti. Ta čas smo preživeli različno, nekateri smo poiskali dobre priložnosti, drugi so s samorefleksijo iskali nove začetke, nekateri so se prepustili toku dogajanja, spet drugi prebrali skladovnico knjig. Ni pa bilo tako enostavno za vse, in tudi če bi sedaj pisala res vse, ‘kar ljudje rečejo in mislijo,’ bi lahko koga užalila ali prizadela, tega pa resnično nočem. Nekoč je rekla Virginia Woolf, da bi rada napisala knjigo o tišini, o tistih rečeh, ki jih ljudje po navadi ne rečejo. In točno tako se sedaj počutim tudi jaz. A vendar neizgovorjeno slej ko prej najde tiste prave besede, ki nam dolgo odzvanjajo v mislih. Ali je to neizgovorjeno mogoče le razočaranje nad družbo, v kateri si rasel in se ti je zdela dobra, potem pa si kar naenkrat ugotovil, da si bil naiven in da si verjel v utopične sanje o vrednotah in poštenju ... in resnici in pravici, celo o enakosti med ljudmi in o tem, da smo vsi enakopravni, da za nas veljajo enaka pravila, da za enako količino dela dobimo enako plačilo, da eni lahko govorijo drugi ne ... Pandemija je celo človeštvo pahnila v enak ‘zos’. Ljudje so se tega zavedali ali pa tudi ne. Po radiu sem poslušala debato, v kateri so vprašani večinoma delili z javnostjo zelo pozitivne odgovore. Nekdo je izgubil službo in je našel novo priložnost v delanju sira v Bohinjskih planinah, za kar je neizmerno hvaležen, drugi je končno našel več časa zase in svojo družino, s katero je ponovno lahko izgradil pristne družinske odnose. Potem je bilo govora tudi o mladih, ki so se lahko bolj mirno posvetili svojim obveznostim in se poglobili v snov, ki so se jo morali naučiti. Tudi mlada mamica je izrazila hvaležnost, saj je več časa lahko preživela s svojim malčkom. Neizgovorjeno bi lahko tudi bilo, da je bilo tako, kot smo gradili ves čas naše življenje. Eni tako, drugi drugače. Neizgovorjen je tudi grenak priokus tega, da ne vemo, kako se bo vse skupaj peljalo naprej. Kako bomo krmarili našo barko? Ali bomo vsi veslali, ali bomo vsi želeli biti kamenje, ki se vedno le vozi na barki in nikoli ne vesla, ali bomo kamenje zmetali iz barke, ali bomo kamenje poizkušali naučiti, kako se vesla? Ali bo kdo sploh veslal? Novi načini delovanja so pogosto izumljeni takrat, ko je kriza, ko se je treba v trenutku obrniti iz ustaljenih poti in začeti iskati nove. Način je zelo podoben ustvarjanju umetnika. Kadar umetnik uspešno ustvarja, pride do dobrih rešitev, ki jih stalno izpopolnjuje in nadgrajuje. Sčasoma ali se naveliča ali pa se, prisiljen zaradi neke nove situacije, mora osredotočiti na nov in drugačen način ustvarjanja. Temu umetniki ustvarjalci rečemo žargonsko; ‘čuj, a spet si v krizi?’ Sama sem takrat pogosto sitna, tečna, včasih jezna, iščem nove rešitve, zelo izbirčno izbiram rezultate, naredim trikrat toliko kot po navadi in si želim, da bi mi uspelo najti tisto rešitev, ki bi bila njabolj optimalna. Ne, ni prva rešitev dobra. Po navadi sem zadovoljna po vsaj približno šestih, sedmih poizkusih. Če pa je ugoden trenutek, trenutek, ko se ti vse poklopi, pa je rezultat res dober. Ne bi pa se vam mogla zlagati, da mi uspe v prvem poskusu. Ali se sprenevedati, da v drugo. In se nasploh sprenevedati, se obrniti tja, kjer bo ugodno zapihalo, in se narediti ‘nič ne vidim, nič ne slišim, nič ne govorim.’ In kot bi rekla Virginia Woolf: ‘I rise from my worst disasters. I turn. I change.’ A vendar lahko gremo pogumno z dobrim naprej, brez fige v žepu. Fige v žepih imajo opurtonisti. Čakajo na ugodno priložnost. Kot kamni, ki ne veslajo. #nesosežig 🔲

Naš čas, 18. 18. 3. 3. 2021 2021,bar barve: ve:CMYK, CMYK,stran stran11 11 Naš čas,

Radijski in in časopisni časopisni MOZAIK MOZAIK Radijski

PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Prihodnji teden priloga Dom

1. REBEKA DREMELJ IN BEPOP – Ženska 2. MARKO VOZELJ IN MOJSTRI – Spomin na naju 3. SAMUEL LUCAS – Narod moj

Za prihodnjo številko Našega časa pripravljamo eno večjih pomladih prilog Dom. Zanjo seveda še zbiramo tako vsebinsko kot propagandno gradivo in vabimo vse, ki se morda za objavo še niste odločili, da to storite čim prej. Enostavno pokličite 03 898 17 50 naša tržnika Jureta ali Bernardo. V prilogi Dom bomo zbrali veliko koristnih nasvetov na temo urejanja stanovanj, hiš in okolice ter seveda novogradenj. Manjšo prilogo objavljamo tudi tokrat, in sicer predstavljamo ponudbo nakupovalnega središča Velenjka, podobne predstavitve pa bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Naj vas spomnimo, da v našem uredništvu oglase (pa tudi druga gradiva) tudi oblikujemo, tako da vas vabimo, da se obrnete na nas tudi v teh primerih. 🔲🔲

Oblikovalec Tomaž k prilogi prispeva tudi kakšen gradbeni nasvet, saj je pred leti izkušnje pridobival iz prve roke.

GLASBENE novice Taylor Swift in Beyonce za zgodovino Taylor Swift je na 63. podelitvi glasbenih nagrad grammy, ki je potekala v nedeljo v Los Angelesu, postala prva glasbenica v zgodovini, ki je trikrat osvojila nagrado za najboljši album leta. Beyonce pa se je s skupno 28 osvojenimi grammyji v zgodovino zapisala kot dobitnica največjega števila grammyjev med izvajalkami. Taylor Swift je svoj tretji grammy za album leta osvojila za Folklore, nagrado za posnetek leta je za Everything I Wanted osvojila Billie Eilish, grammyja za pesem leta je za I Can't Breathe dobila H.E.R, nagrado za debitanta pa

so v pogodbi zahtevali, naj menedžer prizorišča skupini zagotovi vsaj dva usposobljena in trezno razmišljujoča odrska delavca, ki bosta pomagala članom tehnične ekipe zasedbe pri delu na odru.

Luis Fonsi v sodelovanje z Nicole Scherzinger Portoriški pevec Luis Fonsi po mega uspešnicah Despacito in Echame La Culpa, ki jo je posnel z Demi Lovato, glasbeno pot nadaljuje v sodelovanju s pevko

Megan Thee Stallion. V devetih kategorijah nominirana Beyonce je med drugim prejela grammyja za R&B izvedbo in za glasbeni video, dva pa za sodelovanje z Megan Thee Stallion pri pesmi Savage.

Na dražbi pogodba Oasis z zahtevo po kakovostnem pivu Na dražbi bodo skušali prodati pogodbo, ki jo je britanska skupina Oasis leta 1994, tedaj še v začetku svoje kariere, sklenila z organizatorji koncerta v Windsorju. Pogodba je zanimiva, saj je predvidevala trezno razmišljujoče odrske delavce, 24 velikih pločevink kakovostnega piva vrste ležak ter nobene hitre hrane. V pogodbi je bilo zapisano, da organizatorji koncerta članom skupine namesto hitre hrane priskrbijo kakovosten topel obrok v dveh hodih za vsaj osem ljudi, ob tem pa še čips, oreščke, piškote in vsaj osem svežih sadežev. Hkrati

107,8 MHz 107,8

18. 18.marca marca2021 2021

Nicole Scherzinger. Z nekdanjo članico Pussycat Dolls sta posnela skladbo z naslovom She’s Bingo. Refren so si izposodili pri disko uspešnici D.I.S.C.O. dua Ottawan iz 70. let prejšnjega stoletja. V videospotu vidimo oba zvezdnika na številnih lokacijah po svetu, kar jima je uspelo s pomočjo sodobne tehnologije. Nova skladba je namreč nastala v okviru oglaševalske kampanje za mobilno igrico Bingo Blitz, ki spodbuja uporabnike, da odkrivajo svet.

Umrl izumitelj avdio kasete Lou Ottens V 95. letu starosti je minuli četrtek na svojem domu v kraju Duizel umrl nizozemski inženir Lou Ottens, ki je življenje ljubiteljev glasbe leta 1963 zaznamoval z dragocenim izumom – avdio kaseto. Ottens je avdio kaseto razvil

za podjetje Philips. Izum avdio kasete je močno zaznamoval glasbeno industrijo, po svetu naj bi namreč prodali več kot 100 milijard avdio kaset. Kasete so desetletja krojile glasbeno industrijo, večina ljudi pa je imela doma tudi vsaj en predvajalnik kaset ali kasneje walkman. Zanimivo je, da je prav Ottens pripomogel k zatonu svojega priljubljenega izuma, saj je sodeloval tudi pri izumu zgoščenke, za katero je verjel, da je boljši izum od avdio kasete.

Rebeka Dremelj je s skupino Bepop, katere članice ostajajo Ana, Tinkara in Alenka, posnela novo pesem, ki jo namenjajo vsem ženskam. Skladba nosi naslov Ženska, napisala pa sta jo Rok Lunaček in Krešimir Tomec.

LESTVICA domače glasbe

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje

Vsako nedeljo obv17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek tedniku Naš čas in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Ansambel Zadetek - Zadnji poljub Mladi korenjaki - Štajerc in Primorka Ansambel Veseli Savinjčani - Naj ne gre v pozabo Polkaholiki - Bela roža Ansambel Roka Žlindre - V tvojem objemu se pomirim Ansambel Raubarji - Tako posebna Ansambel Foksnerji - Kuga mi je tega trejba Ansambel Prva liga - Enkrat ni nobenkrat Gorenjski kvintet - Ruševine življenja Veseli svatje - Zakaj si pustil me

www.radiovelenje.com

Marko Vozelj in Mojstri predstavljajo novo pesem Marko Vozelj in Mojstri tudi v korona časih ne mirujejo. Skupaj so združili moči v novi skladbi z naslovom Spomin na naju. Videospot zanjo so predstavili prav na dan žena 8. marca, izid pesmi pa pospremili tudi z besedami: »Želimo, da ženskam ta šopek not in besed polepša praznik in tudi vse ostale dni v letu.« Glasbo za novo pesem je napisal Matjaž Vlašič, besedilo pa Marko Vozelj. Poleg njiju so v zasedbi Marko Vozelj in Mojstri še Marko Lednik, Štefan Šarkezi, Samo Jezovšek in Maj Vlašič.

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO zelo NA KRATKO INMATE Velenjska metal skupina Inmate je izdala svoj peti album z naslovom The Salt. Kot pravijo sami, gre za njihov najboljši album doslej. Na njem je deset skladb, med njimi tudi naslovna, s katero so nastopili na Emi 2020. Skupina trenutno pripravlja spletni koncert, na katerem bo predstavila vse nove komade.

MI2 Skoraj sedem let po izdaji nadvse uspešnega studijskega albuma Čista jeba se Mi2 vračajo z novim, osmim studijskim izdelkom, poimenovanim Črno na Belem. Z mnogimi vmesnimi prekinitvami je album nastajal od pomladi 2017 do začetka leta 2021. Plošča prinaša 11 novih avtorskih skladb, njen izid pa napoveduje skladba Joj joj joj. Za 1. aprila napovedujejo tudi spletni koncert.

MARAAYA Duo Maraaya, ki ga sestavljata zakonca Vovk (Marjetka in Raay) predstavlja novo pesem

z naslovom Dobr‘ gre. Kot daje slutiti že naslov, je pesem vedra in pozitivna, kakršno v teh časih tudi potrebujemo. Za pesem sta seveda posnela tudi videospot.

POP DESIGN Pop design v pomlad vstopa z novo skladbo Medena, za katero že sami pravijo, da je bolj pocukrana od tega, kar smo sicer od njih vajeni. Tudi tokrat se je pod besedilo podpisal Miran Rudan, glasba je delo Matjaža Vlašiča, aranžma pa je napisal Krešimir Tomec. Videospot so posneli na Goričkem.

MMS 2021 Avditorij Portorož je objavil javni razpis za udeležbo na 40. festivalu MMS, ki bo potekal 10. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož. Štirideseto izvedbo festivala so nekoliko osvežili in prilagodili. Na festivalu bo predstavljenih 12 skladb (trije povabljeni in devet izbranih avtorjev), na odru pa bo lahko hkrati največ pet izvajalcev.

Naš čas, čas, 18. 18. 3. 3. 2021, 2021, barve: barve: CMYK, CMYK, stran stran 12 12 Naš

VRTILJAK

⏩

18. 18. marca marca 2021 2021

frkanje

Videti je, kot da se predsednik Sosveta za izboljšanje varnosti občanov Velenja in direktor občinske uprave mag. Iztok Mori (ob njem sodelavec Janez Vranc) na seji sosveta sprašuje: »Ja, kje sem se pa zdaj izgubil? Imam pravo gradivo?« Ampak je tako samo videti. Bolj verjetno je, da razmišlja, da bo moral že čez teden dni vse še enkrat skozi. Navada je namreč, da zajetna letna poročila policije, medobčinskega inšpektorata, pravnega svetovanja … še prej, preden se z njimi seznanijo občinski svetniki, obravnava sosvet.

» Levo & desno «

Delovno! »Proslavili« smo obletnico epidemije. Kot smo že navajeni pri nas – delovno. Tako vlada, ustrezne službe in neuničljivo zdravstveno osebje. Ter seveda še vedno tudi še neuničljivi – koronavirus.

Še enkrat Pri nas je (bilo) veliko vprašanj, kdo bo prej padel: koronavirus ali vlada. Ugotavljamo, da sta oba zelo trdoživa. Oba sta doslej preživela.

Plačilo Holding in Teš sta – za mnoge »nenapovedano« – dobila kar precejšnje poplačilo. Nekatere ob tem zanima, če bo zaradi vsega dogajanja ob postavitvi bloka kdo vseeno »gor plačal«.

Črno in zeleno V naših bolnišnicah je veliko covid bolnikov izgubilo bitko za življenje. A zaradi KV je tudi veliko bolnišnic zlezlo na zeleno vejo poslovanja.

Praznika

⏫

Joviša Kraljevič (svetnik SNS v Svetu MO Velenje) je poznan po svoji vljudnosti in po tem, da je vsakomur pripravljen pomagati. To je storil tudi, ko si je Franc Kos (svetnik DeSUS) na vsak način skušal pred tem posnetkom nadeti masko. Pa je treba priznati, da sta oba brez nje bolj simpatična.

⏫

Večina lahko koncerte spremlja le še na daljavo. Nekateri pa imajo srečo, da jih lahko tudi v živo, razmišlja Čvek, ko opazuje tonskega mojstra v Mladinskem centru Velenje Roka Kugoniča pri delu. Ta se le nasmehne ob misli, kako relativna je sreča, in začne naštevati dolg seznam opreme, ki jo mora s sodelavci postaviti za vsak spletni koncert. Še sreča, da jo imajo.

Preživeli smo dan žena in »praznik« mučenikov. Med prvimi je tudi veliko mučenic, saj mučeništvo pač ne pozna spola.

(Ne) razumevanje Pri nas je zelo veliko različnih narečij. O, ko bi le to bil glavni razlog, da se toliko Slovencev med sabo ne razume.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI poklicnem delu, Fotografije EveZANIMIVOSTI branju svojega Arnold s podobami teksta za vlogo v filmu, je pojasnil Marilyn Monroe Michael Arnold Petnajst še neobjavljenih fotografij priznane ameriške fotoreporterke Eve Arnold, na katerih je upodobljena zvezdnica Marilyn Monroe, bo na voljo v obliki plakatov. S tem bo družina Eve Arnold uresničila željo fotoreporterke, da so njene fotografije dostopne in obravnavane kot ljudska umetnost. Za plakat bo treba odšteti le 35 evrov.

in ob tem izpostavil kompozicijo, zaradi katere je fotografija po njegovih besedah nekaj posebnega. Fotografije bodo na plakatih na voljo za 35 evrov, kar je precej manj, kot bi sicer odšteli za kakšno od fotografij Eve Arnold, ki stanejo več kot 1000 evrov. Ameriška fotoreporterka Eve Arnold (1912–2012), ki je odraščala v revni emigrantski rusko-judovski družini devetih otrok, je pozneje v svoji karieri ustvarila pribliNa eni od fotografij je Marilyn žno 250.000 fotografij. Doslej jih Monroe v avtu, Eve Arnold pa jo je bilo digitaliziranih manj kot je v objektiv ujela pri študiju bese- 3000, še piše The Guardian. dila za film. Eve Arnold, ki se je kot prva ženska priključila sloviti fotografski agenciji Magnum, je igralko znala prikazati tako v njeStrokovnjaki so serijo lažnih poni prepoznavnosti in očarljivosti snetkov hollywoodskega zvezdnikot tudi v njeni vsakdanjosti in ka Toma Cruisa, ki jih je videlo ranljivosti, piše britanski časnik že več deset milijonov ljudi, oznaThe Guardian. čili za najbolj zaskrbljujoč primer Ta slika je po besedah fotogra- tehnologije ‚deep fake‘ doslej. Pofinjinega vnuka Michaela Arnol- snetki so se pred kratkim pojavili da, ki skrbi za arhiv svoje babice, na družbenem omrežju TikTok, posebna, saj ni posneta glamu- začenši z uporabnikom, ki trdi, rozno. Igralka je predstavljena da je 58-letni igralec, medtem ko v povsem običajni situaciji – pri trenira zamah v golfu.

Lažni Tom Cruise

programiranja in postprodukcije potrebna tudi dobra igra imitatorja. »Ta tehnologija ne bo izginila,« je dejal Ajder in opozoril, da so videoposnetki sicer zabavni, a »obstaja tudi ogromno resnično negativnih in zlonamernih primerov uporabe« tehnologije, ki se že uporablja v ‚maščevalni pornografiji‘ in ponarejenih posnetkih »Če vam je všeč tisto, kar vidite, političnih govorov. počakajte na naslednjega,« na posnetku, kjer vadi golf, pravi lažni Tom Cruise in se ob tem zasmeji v svojem prepoznavnem tonu. Isti smeh je bilo večkrat zaslediti v nadaljevalnem videu, v katerem »Cruise« pripoveduje razburljivo Francosko-norveška arheološka zgodbo o srečanju z Mihailom skupina je v zahodni egiptovski Gorbačovom, zadnjim voditeljem puščavi odkrila nove krščanske Sovjetske zveze. Nato je sledila še ruševine, ki razkrivajo samostanobjava tretjega videa, v katerem sko življenje v regiji v petem stole»Tom Cruise« predstavi čarovni- tju našega štetja, je v soboto spoški trik s kovancem, ki izgine iz njegove dlani. »Gre za resnične stvari,« še doda v zadnjem posnetku, ki ga prav tako sklene s prepoznavnim smehom. Takoj po objavi prvega posnetka so se številni začeli spraševati, ali se je zvezdnik zares pridružil omenjenemu družbenemu omrežju. TikTok se kljub vsemu ni odločil za odstranitev videoposnetkov, saj naj bi ime profila »deeptomcruise« dovolj jasno razkrivalo, da gre za uporabo tehnologije ‚deepfake‘. »Gre za posnetek, ki sodi med ročilo egiptovsko ministrstvo za pet odstotkov najboljših s po- starine. Misija je med tretjo akdročja tehnologije deefake,« je cijo izkopavanja na območju Tal za London Times dejal strokov- Ganoub Qasr al-Agouz v oazi Banjak za to področje Henry Ajder. hariya odkrila »več zgradb iz baPo njegovem mnenju gre za več zalta, druge vklesane v podlago, ur dela, saj je bila poleg dobrega nekatere pa iz opečnega blata,«

Odkrili ruševine krščanskega samostana v Egiptu

je sporočilo ministrstvo. Kompleks je sestavljen iz »šestih sektorjev, ki vsebujejo ruševine treh cerkva in celic menihov,« katerih »zidovi nosijo grafite in simbole s koptskimi konotacijami,« je povedal Osama Talaat, vodja islamskih, koptskih in judovskih starin na ministrstvu. Krščanski verski napisi in svetopisemski odlomki krasijo stene starodavne cerkve. Cerkveno obzidje je bilo tudi okrašeno z ‚verskimi napisi‘ in svetopisemskimi odlomki v grščini, ki so razkrivali naravo samostanskega življenja v regiji. Jasno je pokazalo, da so menihi tam prisotni že od petega stoletja našega štetja, je dejal in dodal, da je odkritje pomagalo razumeti razvoj stavb in oblikovanje prvih samostanskih skupnosti v tej regiji Egipta. Oddaljeno območje, ki se nahaja v puščavi jugozahodno od prestolnice Kaira, je bilo zasedeno od četrtega do osmega stoletja, po napovedih francoskega Inštituta za orientalsko a r h e o l o g ij o (IFAO) pa je bil vrh verjetno dosežen med petim in šestim stoletjem. Kairo je v zadnjih mesecih napovedal nekaj večjih novih arheoloških odkritij z upanjem, da bo to spodbudilo turizem, sektor, ki od vstaje leta 2011 do sedaj zaradi pandemije virusa močno trpi.

Slab izgovor Za policiste je pojasnilo voznika, ki med vožnjo telefonira, da želi biti seznanjen z aktualnimi podatki o koronavirusu – slab izgovor.

»Upokojenec« na delo Naš »prvi upokojenec«, dolgoletni predsednik stranke upokojencev, je zapustil svojo stranko – in odšel na delo.

Vlada nad ministra »Policijski« minister Hojs se je vsaj enkrat želel prikazali kot ljudem prijazen. Policijsko uro je želel z 21. ure prestaviti na 22. Pa je občutil, kako je, če te zavrne vlada.

Pomoč Kršitelje, ki jih policisti oglobijo, bi morali pohvaliti. Ravnajo državotvorno – saj s plačilom kazni pomagajo državi.

Kak korak? Zadnji čas že veliko govorimo o izstopu oziroma izhodu Šaleške doline iz premogovništva. Ob tem velikem koraku je »širše« čutiti še tudi precej razkorakov.

Spet dražje Šolanje se je spet podražilo. Ni več šolanja na daljavo in spet se je treba v šolo voziti. A brez tega stroška bi šolanje verjetno mlade stalo še več.

Naš čas, 18. 3. 2021, barve: CMYK, stran 13

Sopotnika v življenju, sopotnika v poslanstvu

Velenje – Malo je Velenjčanov, ki ne bi poznali ali vsaj slišali za primarijko Margareto Seher – Zupančič, specialistko pediatrije, in zdravnika specialista splošne medicine in dolgoletnega direktorja Zdravstvenega doma Velenje Jožeta Zupančiča. Vso svojo poklicno kariero sta nesebično pomagala tukajšnjim ljudem in zato žrtvovala tudi večino prostega časa. Danes sta upokojenca. Občutek, da ju ura ne priganja več, je nepopisen, pravita. Povabila sem ju na klepet. Sopotnika v življenju in sopotnika v poslanstvu. Biti zdravnik ni le poklic.

Srečanje z zakoncema Seher Zupančič

Prišla sta v dober kolektiv

Spoznala sta se v času študija na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Margareta je imela v Zdravstvenem domu Velenje kadrovsko štipendijo. K odločitvi, da se bosta v Velenju zaposlila, pa je poleg dobrih delovnih pogojev prispevalo tudi rešeno stanovanjsko vprašanje. »Bila sva polna energije, znanja in zanosa. Ko si mlad, ti delo predstavlja izziv in vse napore, ki so s tem povezani, zmoreš z dobro voljo. Toliko lažje, če prideš v dober kolektiv.« Delovnik namreč ni trajal osem ur dnevno od ponedeljka do petka, pa še to le dopoldne. Delali so v turnusu, sobote so bile delovne, veliko so dežurali tako podnevi kot ponoči, tudi ob koncih tedna, med prazniki po nekaj dni skupaj. Pogosto sta bila kolegom, če so bili v stiski, na voljo za posvet tudi v prostem času. »Kljub vsem obremenitvam smo bili s kolegi povezani, pomagali smo si, znali smo se tudi skupaj poveseliti in družiti v prostem času. Današnji individualizem nam je bil na srečo tuj. Za ponazoritev primer: večina kolegic in kolegov, ki so bili na silvestrovo v Velenju, se je ponoči oglasila v dežurni ambulanti in čestitala ekipi. Če je bil dežurni zdravnik na terenu, v čakalnici pa pacienti, je bilo samo po sebi umevno, da smo jih oskrbeli in pomagali njim in dežurnemu kolegu ali kolegici.« V največje zadovoljstvo jima je bilo, da sta pacientu lahko pomagala, bila uspešna tudi v diagnostično in terapevtsko zahtevnih primerih, pri katerih je med drugim potrebno dobro sodelovanje s kolegi v bolnišnicah in kliničnih centrih, in ko sta uspela z različnimi preventivnimi ukrepi in nasveti doseči, da so družine izboljšale kakovost življenja.

Učila sta se zvečer, ko so šli otroci spat

Ko so bili otroci še majhni, pravita, je bilo včasih zelo težko

POGOVOR

18. marca 2021

usklajevati službene in družinske obveznosti, a je bilo z dobro voljo vse izvedljivo. »Pri tem nama je bila dragocena pomoč mojih staršev in sestre, ki so ob dežurstvih poskrbeli za otroke. Vedno sva se pa trudila, da smo ves čas, ko smo lahko bili skupaj, ta čas tudi dejansko preživljali skupaj – z branjem pravljic, igranjem družabnih iger, sprehodi, kolesarjenjem, planinarjenjem … Učila sva se zvečer, ko so šli otroci spat,« pravi Margareta. Najtežje obdobje je bil čas specializacije, čeprav je bila v Ljubljani »samo« 13 mesecev, kar je malo v primerjavi s sedanjim časom kroženja na kliniki, pravi. »Takrat še ni bilo avtoceste. Vsakodnevna vožnja v službo v Ljubljano čez Trojane, nato pa še študij doma, je bila skoraj misija nemogoče. Še danes ne moremo čisto pozabiti turobnih nedeljskih popoldnevov, ko me je mož z otroki peljal v Ljubljano in so potem otroci skoraj vso pot do Velenja jokali, ker je mama ostala v Ljubljani.«

Primarni nivo je bil vseskozi finančno in kadrovsko podhranjen

Jože je bil ob delu v ordinaciji tudi direktor Zdravstvenega doma Velenje, in to z največ »dobljenimi« mandati doslej. »Zdravstveni dom je bil že do takrat eden najbolje organiziranih v Sloveniji, z močno dispanzersko in specialistično dejavnostjo. Nivo je bilo treba ohraniti, ga razširiti in nadgraditi. Delo pri nas so pričeli specialisti slovenjgraške bolnišnice. Žal je zaradi finančnih težav bolnišnice ta dejavnost usahnila. Potem smo se dogovarjali o ureditvi dializnega

Jože: »Vsakemu zdravniku se je najhuje soočiti z bolnikom, ki ima težko neozdravljivo bolezen ali poškodbo in navkljub vsemu, kar medicina zmore, ne more pomagati. Težko je sprejeti, da bo odrasla oseba umrla, še huje se je soočiti s smrtjo otroka.« Margareta: »Nikoli nisem delala razlik pri obravnavi otrok. Vedno sem naredila to, za kar sem mislila, da je dobro za otroka, in ne tistega, kar so zahtevali starši.« centra pod okriljem Bolnišnice Slovenj Gradec, vendar tudi ta zamisel ni obrodila sadov. Primarni nivo je bil vseskozi finančno in kadrovsko podhranjen. O tem smo preko Združenja zdravstvenih zavodov nenehno opozarjali Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, vendar samo delno uspešno. V tem času je bila ustanovljena tudi Zdravniška zbornica Slovenije, in to prav v Velenju – na kongresu Slovenskega zdravniškega društva. Kadrovske težave je še povečalo dejstvo, da je s pooblastilom za razpise in odobritvami števila specializacij po regijah Zdravniška zbornica Slovenije zdravstvenim domovom odvzela kadrovsko politiko,« se spominja Jože.

Prvi naročali paciente na pregled na uro, prvi uporabili defibrilator

Bili pa so tudi uspešni in so v danih pogojih poskušali zagotoviti čim bolj dostopno in kakovostno obravnavo bolnikov. Bili so prvi v Sloveniji, ki so naročali paciente na pregled na ure, prvi so uporabili defibrilator in prvi uvedli spremstvo ekipe pri prevozih življenjsko ogroženih pacientov. Skrbeli so za redno izobraževanje zaposlenih in spremljali novosti v medicini. »Kot zanimivost naj povem, da

so nas iz Bolnišnice Celje klicali, ko so naši reševalci k njim pripeljali hudo opečenega pacienta, in nas vprašali, kakšne obloge smo mu namestili, ker jih oni še niso poznali. Šlo je za Brulstop, s katerim nas je v zdravstvenem domu seznanil Jože Zapušek, vodja reševalne službe.«

❱

Priznanje za življenjsko delo v slovenski primarni pediatriji se bo v bodoče imenovalo po njej.

Ponosna na ohranitev dispanzerskega načina dela

Margareti so bile zaupane najvišje funkcije v pediatrijii tudi širše, na državni in mednarodni ravni. Najbolj pa je ponosna na ohranitev pravice otrok, mladostnic in mladostnikov, da imajo za izbranega osebnega zdravnika pediatra oziroma šolskega zdravnika. »To, da smo ohranili dispanzerski način dela in imamo dobre preventivne programe, nam marsikje v tako imenovanih razvitih evropskih državah, ki imajo bistveno slabšo organizacijo zdravstvenega varstva otrok in mladine, zavidajo.

Epidemija slabša življenjski slog prebivalstva Raziskava NIJZ o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi kaže, da velika večina še vedno upošteva predpisane ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, najnižjo podporo pa ima nočna omejitev gibanja. Med posledicami epidemije pa je poslabšanje življenjskega sloga prebivalstva, pričakuje pa se tudi rast kroničnih nenalezljivih bolezni. Raziskava, ki so jo začeli decembra lani, poteka med osebami, starimi med 18 in 74 let. Izvajajo jo enkrat na dva tedna, izvedli pa bodo 12 ponovitev. Raziskava daje vsaj delen vpogled v to, kako se prebivalci Slovenije odzivajo na tveganja, ki jih prinaša pandemija in kako se odzivajo na ukrepe za preprečevanje širjenja virusa.

V tokratnem, sedmem delu raziskave, ki je potekala od 26. februarja do 1. marca, so anketirance dodatno spraševali o spremembah v prehrani, telesni dejavnosti, spanju in telesni teži. Še vedno velika večina anketirancev navaja, da je v zadnjih sedmih dneh upoštevala ukrepe in priporočila za preprečevanje širjenja virusa. V največji meri upoštevajo uporabo zaščitne maske v javnosti (91 odstotkov), se izogibajo obiskovanju starejših, kadar imajo znake okužbe (90 odstotkov), ter vzdržujejo razdaljo v javnosti in razkužujejo roke. Najmanj, le 55 odstotkov, jih upošteva priporočilo glede razkuževanja površin. Veliki upad beležijo pri upoštevanju izogibanja zasebnemu družabnemu dogodku, ukrep ostajanje

doma se je iz 74 odstotkov znižal na 60 odstotkov v primerjavi s predhodno raziskavo. Ta upad je pričakovan glede na odprtje vrtcev in šol, a udeleževanje na zasebnih dogodkih oz. zmanjševanje tega ukrepa bi lahko predstavljal problem glede širjenja covida-19. Med veljavnimi ukrepi pa anketiranci najbolj podpirajo odprtje šol, odpravo prepovedi prehoda občinskih meja, najnižjo podporo pa ima omejitev gibanja med 21. in 6. uro, saj jo podpira le dobra četrtina vprašanih. Anketirance so spraševali tudi, v kolikšni meri zaupajo določenim osebam oz. inštitucijam, da ustrezno obvladujejo epidemijo. Visoko tovrstno zaupanje imajo osebni zdravniki, bolnišnice in delodajalci.

V času, ko sem bila predstavnica v EAP (Evropske akademije za pediatrijo), v ECPCP (Evropske konfederacije primarnih pediatrov) in EPA/UNEPSA (Zveze evropskih pediatričnih združenj), je Slovenija postala prepoznavna kot primer dobre prakse zdravstvenega varstva otrok in mladine, ki zagotavlja zelo dobre kazalce zdravja, vključno z visokim deležem precepljenosti. Sodelovali smo pri pripravi vsebin specializacije pediatrije za potrebe primarne ravni v EU in mnogih drugih mednarodnih aktivnostih in raziskavah. V Velenju je bilo leta 2017 na mojo pobudo letno srečanje ECPCP (Evropske konfederacije primarnih pediatrov) in po Velenju je poimenovano priporočilo ECPCP za dvig deleža precepljenosti otrok in mladine v Evropi – The ECPCP Velenje Statement,« pove Margareta.

V letih borbe za obstanek se je izoblikovalo jedro srčnih pediatrinj in pediatrov

Kot članica in tudi predsednica Razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo ter Združenja za pediatrijo pri SZD je uspela senzibilizirati bolnišnične pediatre za razumevanje težav, s katerimi se srečujejo pediatri na primarni ravni. »Ohranili in še utrdili smo dobro sodelovanje med pediatri vseh treh ravni zdravstvenega varstva (primarna, bolnišnica, klinika), kar je nujno za dobro obravnavo pacientov. Ob določitvi programov specializacij sem dosegla, da traja specializacija iz pediatrije 5 let in ne 6 let, kot je bilo prvotno predvideno, kar je omogočilo, da se je več mladih

Podobno kot v predhodni raziskavi dve tretjini anketirancev meni, da cepivo lahko pripomore k zajezitvi širjenja pandemije. Cepiti se namerava več kot polovica vprašanih, pri tem pa so mlajši glede cepljenja bolj skeptični v primerjavi s starejšimi Doslej je v vseh raziskavah od 31 do 35 odstotkov anketirancev navajalo, da so se izogibali osebnemu zdravniku zaradi težave, ki ni povezana s covidom-19. Še bolj skrbi podatek, da se je kar 41 oseb s kroničnimi obolenji izogibalo obisku zdravnika. Po koncu pandemije raziskovalci pričakujejo poslabšanje na področju kroničnih nenalezljivih bolezni. Podatki kažejo tudi rahel trend poslabšanja glede življenjskega sloga vprašanih. Dve tretjini vprašanih je navedlo, da so bili v zadnjih dveh tednih manj fizično aktivni kot pred pandemijo, slaba petina jih je jedla več nezdrave hrane, 16 odstotkov jih je kadilo več kot pred pandemijo in 10 odstotkov jih je

zdravnikov, ki želijo delati na primarni ravni, odločilo za pediatrijo, ob prenovi specializacij pred nekaj leti pa sem dosegla, da je več kroženja v dispanzerju, kar ponovno omogoča, da bodo mladi pediatri ostajali na primarni ravni in bodo otroci tudi v resnici imeli dostop do pediatra na primarni ravni in ne samo na papirju.« Vesela je, da se je v teh letih borbe za obstanek pediatrije na primarni ravni izoblikovalo jedro srčnih pediatrinj in pediatrov, ki bodo nadaljevali delo za ohranitev in izboljšanje zdravstvenega varstva otrok in mladine v Sloveniji, z veseljem jim po svojih močeh še naprej pomaga. Za svoje dolgoletno aktivno delo je prejela več priznanj: od leta 2013 je častna članica Slovenskega zdravniškega društva, 2018 ji je Združenje za pediatrijo podelilo priznanje Matije Ambrožiča za strokovno delo v primarnem pediatričnem zdravstvu in lani Sekcija za primarno pediatrijo priznanje za življenjsko delo v slovenski primarni pediatrije, ki se bo v bodoče imenovalo po njej.

Malo sta »potegnila«, zdaj pa imata čas zase

Kako to, da sta se odločila za upokojitev, da nista »vlekla« …? Pravita, da malo pa sta. Oba sta se upokojila po več kot 41 letih dela. Zaradi znanega pomanjkanja pediatrov in družinskih zdravnikov na primarni ravni sta se odločila, da pomagata do prihoda mlajših kolegov in kolegic. Zdaj pa imata kot upokojenca čas za mnoge stvari, za katere jima je prej zmanjkalo časa – branje knjig, poslušanje glasbe, urejanje vrta, rada kuhata, preskušata nove recepte, veliko hodita v naravo, trenutno se pripravljata za poletne izlete v hribe. V drugačnih razmerah bi z veseljem šla na daljše potovanje. To sta si želela celo življenje, pa za to ni bilo veliko možnosti. »Rada posedava tudi na terasi med rožami ter v miru kramljava in opazujeva naravo – cvetoče grmovnice, jezero, hribe v ozadju ... Občutek, da naju ura ne priganja več, je veliko vreden. Ponosna sva, da imava tri krasne otroke, ki so ohranili človeške vrednote, razmišljajo s svojo glavo in niso podlegli bleščečemu puhloglavemu potrošništvu. To nama veliko pomeni. V veliko veselje so nama tudi vnuki, vendar nas je žal zdaj pandemija prikrajšala za druženje in skupno preživljanje prostega časa.« 🔲

Milena Krstič - Planinc

pilo več alkohola kot pred pandemijo. Z namenom izboljšanja imunskega sistema je 37 odstotkov anketirancev povečalo uživanje prehranskih dopolnil, 27 odstotkom se je povečala telesna teža med pandemijo, 17 odstotkov jih pogosteje uživa nezdrave prigrizke, 14 odstotkov tudi večje količine hrane, 13 odstotkov več jih pogosteje naroča preko spleta. V sedmem delu raziskave so tudi zaznali, da ima okrog 20 odstotkov anketirancev težave v duševnem zdravju, 14 odstotkov oseb pa že ima znake depresivne motnje. Največ težav pri duševnem zdravju se pojavlja pri starih od 18 do 29 let, in sicer malo več kot 30 odstotkov. Anketiranci so odgovarjali tudi glede njihove finančne situacije. Da je ta v zadnjih treh mesecih slabša kot prej, je odgovorilo 26 odstotkov vprašanih. 🔲

Naš čas, 18. 3. 2021, barve: CMYK, stran 14

14 Ves čas epidemije lahko opazujemo, kako nesorazmerno ukrepi za preprečevanje širjenja korona virusa vplivajo na različne družbene skupine. Zaprtje javnih stranišč, denimo, ob tem, da smo tako ali tako morali ostati doma, ni prizadelo nikogar, razen tistih, ki doma nimajo. Predvsem v prestolnici so se brezdomne osebe brez zanesljive namestitve ali vključenosti v programe različnih organizacij za pomoč ranljivim skupinam znašle pred številnimi še večjimi izzivi kot sicer. Brezdomni, vključeni v program velenjskega Društva Hiša, so bili manj prizadeti, a so pritiske epidemije občutili tako uporabniki centra za brezdomne osebe kot strokovni delavci. Uporabniki sicer niso bili na cesti, vendar hiša, v kateri nekateri več let, drugi pa le kratkotrajno bivajo, ni enaka domu, kakršnega ima večina ljudi. Prav tako pa ne bivalne razmere v njej. Pod isto streho je v povprečju okrog 10 uporabnikov, ki imajo različne osebnostne in vedenjske lastnosti, čustvene stiske, težave v duševnem zdravju, zasvojenosti, a so prisiljeni sobivati. V novi realnosti, ki je močno posegla v svobodo posameznikov in vplivala na njihovo razpoloženje, je sobivanje še bolj kompleksno kot sicer. Ob tem, da morajo strokovni delavci med epidemijo izvajati nove

REPORTAŽA

Povpraševanje po namestitvah v centru za brezdomne narašča Center za brezdomne osebe Društva Hiša je lani sprejel 30 odstotkov več uporabnikov, med njimi več novih – Program je pridobil večletno sofinanciranje Ministrstva za socialne zadeve RS zavedali, da je možnost bivanja nek privilegij, čeprav je bivanje v hiši zaradi navedenih okoliščin za marsikoga lahko zahtevno. Vsak potrebuje čas zase. Uporabniki centra pa se nimajo kam umakniti, ker si dom delijo,« je povedala predsednica društva Hiša Brigita Šinigoj na začetku pogovora o delovanju velenjskega centra za brezdomne med epidemijo.

Niso vsi pod streho

Ker v lokalnem okolju skorajda ni vidnega brezdomstva, nimamo občutka, da je problematika aktualna tudi pri nas. Ne le da je veliko prikritega brezdomstva, posledice epidemije so najbrž še več ljudi pahnile v životarjenje v nezanesljivih ali nedostojnih začasnih bivališčih. Strokovni delavci velenjskega centra za brezdomne, ki lahko sprejme 12 oseb in le moške, poznajo tudi ljudi, ki so na ulicah, vendar na obro-

Epidemija je omejila dostop do programov za ljudi na socialnem robu, kar je marsikoga, ki potrebuje več podpore pri vključevanju, pahnilo čez rob, saj ne zmore učinkovito sodelovati v programih na daljavo. Tudi uporabniki programa društva Hiša so zaradi spremenjenega načina komunikacije potrebovali več podpore pri urejanju osebnih zdravstvenih in socialnih zadev. naloge in se nenehno posvečati uresničevanju ukrepov za preprečevaje širjenja okužb, je izvajanje aktivnosti za reševanje problematike vsakega posameznika (pa tudi vodenja programa nasploh) še bolj zahtevno. Veliko je novih informacij, zaostrila so se pravila bivanja, kar uporabniki s težavo razumejo in sprejemajo. »Pravila nove realnosti je nam težko pojasniti, uporabnikom pa težko razumeti in upoštevati. Nekatere aktivnosti smo morali zaradi ukrepov prekiniti ali omejiti, več je bilo konfliktov, vendar so se uporabniki tudi med samo karanteno zaradi zaznane okužbe v hiši

18. marca 2021

bju mesta. Ker jih prebivalci ne srečujemo, tega niti ne vemo. »Za nekatere preprosto ni prostora. Drugi ne zmorejo slediti osnovnim zahtevam programa, zato se vanj ne morejo vključiti. Nekateri imajo možnost kje prenočiti in so na ulici le podnevi,« razlaga sogovornica in dodaja, da v naši lokalni skupnosti nekateri mehanizmi za pomoč ranljivim skupinam še vedno delujejo bolje kot drugod. »V Velenju dobijo ljudje na socialnem robu brezplačen topel obrok. Ampak kje naj ga ljudje brez doma pojedo zdaj, ko so jedilnice zaprte, prehranjevanje v javnosti pa je zaradi ukrepov

Za letošnje leto je predvidena selitev namestitvenega programa centra za brezdomne v drug objekt bližje mestnemu središču, pri čemer računajo na strpnost in razumevanje skupnosti v okolici.

❱

Posledice epidemije so se odražale v stiskah in napetostih, zaradi katerih je bilo več potreb po kriznih intervencijah. Lani so zabeležili za 4-krat več intervencij policistov in nujne medicinske pomoči kot leta 2019 – deloma zaradi konfliktnosti, deloma zaradi težav v duševnem zdravju.

prepovedno? Zato omogočamo tudi tistim uporabnikom, ki v centru samo prenočujejo, niso pa vključeni v celodnevno namestitev, da lahko pojedo topel obrok v hiši.«

Spoznavajo nove uporabnike

Lani je bila hiša bolj zasedena kot običajno. Našteli so 21 različnih uporabnikov, kar je

30 odstotkov več kot leto prej, največji porast pa so zabeležili v starostni skupini od 40 do 50 let. Povečalo se je število uporabnikov, ki so namestitev iskali zaradi izselitve iz gospodinjstva po prejetem ukrepu prepovedi približevanja. V preteklih letih se je v programu izmenjevalo več oseb, ki so se že kdaj znašli v težkih življenjskih okoliščinah ali so dolgotrajno brezdomni in

so že iskali pomoč društva Hiša. Lani pa je prvič iskalo pomoč 10 oseb. »Porast nakazuje, da se brezdomstvo povečuje tudi v našem okolju. Polovica novih uporabnikov je brez doma ostala zaradi izrečenega ukrepa prepovedi približevanja, kar kaže tudi, da se poleg ekonomskih zaostrujejo družinske razmere. Tudi sicer lahko spremljamo podatke, da nasilje v družini narašča,« komentira podatke vodja velenjskega centra za brezdomne, ki je lani v povprečju gostil 10 uporabnikov mesečno v starosti od 22 do 66 let, vsi so moški. Precej in več kot prejšnja leta je bilo povpraševanja po namestitvah tudi med ženskami, vendar so lani morali zavrniti vse štiri prosilke zaradi omejenih prostorskih pogojev, v katerih ne morejo zagotoviti ločenega bivanja. Med njimi je bila ena tujka. Zavrniti so morali tudi gospoda, ki je iskal namestitev po hospitalizaciji, a je potreboval tudi oskrbo, ki je strokovni delavci društva Hiša ne morejo nuditi. Dva so zavrnili v času izvajanja karantene zaradi vdora virusa v hišo, dva pa zaradi popolne zasedenosti kapacitet. Trije uporabniki so zapustili program, ker so našli namestitev, dva so izključili zaradi hujših kršitev hišnega reda, predvsem nasilja, tujca, ki se je po spletu okoliščin znašel v kratkotrajni oskrbi, so prevzeli predstavniki poljskega veleposlaništva, štirje uporabniki pa so odšli v neznano, še poroča Brigita Šinigoj.

LE ŠE DO KONCA MARCA!

Kako lahko pomagamo brezdomcem?

Uporabniki centra za brezdomne osebe društva Hiša so z osnovnimi materialnimi sredstvi za bivanje v hiši preskrbljeni. Ne pa tudi z realnimi možnostmi za samostojno življenje. Te lahko zagotovijo le sistemske rešitve. »Ljudje lahko lajšajo stiske z razumevanjem, prijazno besedo, donacijami. Razveselimo se pripomočkov za vrtnarjenje in izvajanje druge delovne zaposlitve. Marsikdo ponudi pomoč, kar uporabnikom krepi občutek, da niso pozabljeni. Vendar to ne rešuje brezdomstva. Ker je težava sistemska, potrebuje dolgoročne rešitve, ki jih morajo najti odločevalci v sodelovanju z izvajalci programov in ciljnimi skupinami, splošna javnost pa lahko pri tem sodeluje predvsem z zavzemanjem za sistemske rešitve. Primanjkuje, denimo, strokovno podprtih namestitev, s katerimi bi se pritisk na zavetišča zmanjšal, pa tudi finančno dosegljivih namestitev za socialno šibkejše. Po drugi strani so delovna mesta vedno zahtevnejša, pričakovanja od delavcev vse večja, medtem ko ima večina uporabnikov programov za pomoč brezdomnim odločbe o nezaposljivosti zaradi zdravstvenih okoliščin ali druge okoliščine, zaradi katerih težko najdejo zaposlitev, s katero bi se lahko preživljali,« izpostavi Brigita Šinigoj nekaj razlogov, zakaj je izkoreninjenje brezdomstva tako kompleksna družbena naloga. Anketa o percepciji brezdomstva, ki jo je izpolnilo 95 oseb predvsem iz lokalnega okolja, je sicer pokazala, da 25 odstotkov anketirancev meni, da brezdomstvo povzroča tudi stanovanjska politika, vendar dobrih 70 odstotkov anketirancev meni, da je glavni vzrok za brezdomstvo alkoholizem, med poglavitne vzroke pa prištevajo tudi revščino, zasvojenost s prepovedanimi drogami, brezposelnost in duševne bolezni. »Ljudje torej v manjši meri zaznavajo, da brezdomstvo ni le posledica osebnih okoliščin, temveč je širši družben problem, povezan s stanovanjsko politiko, ki ne vzpostavlja pogojev za varno bivanje ljudi iz ranljivih skupin. Da družba to zaznava, je že pomemben korak k reševanju problematike.«

in podaljšano jamstvo 3+2 leti* AC FRI-MOBIL, DEČKOVA CESTA 43, CELJE TEL: 031 744 048, 03 425 60 80 suzuki@fri-mobil.sii *podaljšano jamstvo 3+2 je vključeno v Suzuki financiranje

Program ima zagotovljeno sofinanciranje

Lani je društvo Hiša uspešno izvedlo postopek strokovne verifikacije programa Center za brezdomne osebe. V postopku strokovnega ocenjevanja, s katerim se ugotavlja in potrjuje strokovnost programa po zahtevanih kriterijih za javne socialnovarstvene programe, so se izkazali in s pozitivnim verifikacijskim poročilom dobili vstopnico za kandidiranje na razpisih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za večletno sofinanciranje programa. Na razpis so se prijavili decembra in minuli teden vendarle dobili dobro novico – sklep o sofinanciranju 2021–2027 in povabilo na podpis pogodbe za leto 2021. »Bili pa smo na tankem ledu in smo morali zalagati denar za plače. Če ne bi imeli tako močne podore lokalne skupnosti (v primerjavi z nekaterimi drugimi izvajalci programov), bi naš program že ugasnil,« je poudarila sogovornica in dodala, da so v Društvu Hiša in podobnih nevladnih organizacijah, ki pa velikokrat prevzamejo skrb za ranljive skupine in pomembno dopolnjujejo delo javnih zavodov, podobnih negotovih situacij navajeni, zato ves čas spodbujajo iskanje trajnih rešitev. 🔲

Tina Felicijan

V času epidemije se je rutina delovanja centra za brezdomne podrla, kar je za uporabnike, ki so tudi sicer slabše motivirani in potrebujejo veliko podpore, da vztrajajo v programu, zelo slabo. »Zdaj se trudimo vzpostaviti novo rutino, varnost, zaupanje, intenzivno si prizadevamo za ponovno vzpostavljanje aktivnosti delovne okupacije, sodelovanj z drugimi programi, spodbujanja zdravega načina življenja, v to pa vlagamo veliko energije.«

Naš čas, 18. 3. 2021, barve: CMYK, stran 15

Mladi za bolj demokratično kulturo Mladi so apatični, asocialni, brezciljni – Pri predstavnikih velenjskega odseka Mladinske aktivistične organizacije smo preverili, ali to drži Tina Felicijan

Na vprašanje, ali sebe, svoje prijatelje in druge vrstnike povezujeta s pojmi iz uvodne teze, sta Velenjčana Bruno Šonc in Tjaš Esih odgovorila: »To je stereotip. Mladi smo družbena skupina, do katere ima skupnost vzpostavljena dvojna merila. Ko mladi nismo aktivni, se zgražajo nad nami, češ da iz nas ne bo nič. Ko smo angažirani, izrazimo svoje mnenje, izvedemo neko akcijo, pa se vsujejo pripombe, češ da nismo dovolj kompetentni, da se zavzemamo za napačne cilje in samo zapravljamo energijo.« V nadaljevanju pogovora pa sta predstavila širše poglede na stanje duha sodobne mladine, medgeneracijske prepade, družbeno vlogo mladih in program Mladinske aktivistične organizacije (MAO), ki je kot »samoorganizirano, samoiniciativno, neodvisno družbeno-politično mladinsko gibanje« nastala avgusta lani v Ljubljani. Člani so se redno udeleževali petkovih protestov – ne le proti upravljanju epidemije ali vladnim politikam, temveč »za boljši svet«.

Povzdigajo glas

Člani MAO s svojimi aktivnostmi sporočajo, da mladim ni vseeno, čeprav nosijo oznako državljanske pasivnosti, ki jo med drugim nakazuje nizka volilna udeležba tako na lokalnih kot državnih in evropskih volitvah. Pa so mladi resnično tako nezainteresirani za svet okrog sebe? Sogovornika pravita, da imajo potrebo po vključevanju v javno

življenje. »Nočemo biti le tisti člen skupnosti, ki se le prilagaja in se šele pripravlja na življenjsko obdobje, v katerem bo lahko aktiven. Že zdaj smo pomemben del javnosti in mnoge odločitve, ki bodo posledice današnjih razprav med odraslimi, bodo pomembno krojile naše odraščanje in življenje. Zato je pomembno, da se mlade vključuje tako v javne razprave kot odločanje,« pravi Bruno, Tjaš pa dodaja: »Za nizko volilno udeležbo mladih

❱

Velenjsko podružnico MAO so na pobudo Bruna Šonca ustanovili novembra lani. Ukvarjajo se predvsem z lokalnimi temami, s kolegi po Sloveniji pa podpirajo tudi prizadevanja MAO na nacionalni ravni.

je krivo splošno prepričanje, da njihov glas ni slišan in ne šteje. Da si slišan, moraš povzdigniti glas. Mladi smo v zadnjem času imeli veliko možnosti, da izrazimo svoja stališča, vendar večinoma aktivno v nekih javnih organizacijah, ki so usmerjane in vodene, zato načeloma ne dovoljujejo prosto izraženega mnenja o vseh temah,« je nakazal, zakaj so se povezali v MAO, ki je platforma za povezovanje mladih s podobnimi interesi in ambicija-

mi v družbenem udejstvovanju ter ojačevalec njihovega glasu. Med svoje želje in zahteve so uvrstili spoštovanje vseh človekovih pravic, izkoreninjenje rasizma in nacionalizma, šolsko in zdravstveno reformo, izboljšanje

❱

mladine o pomenu aktivnega družbenega udejstvovanja pomagajo izboljšati demokratično kulturo. Katere družbene teme pa mladi aktivisti obravnavajo v lokalnem okolju? Prednostne so raziskava o gospodarskem

Vizija MAO Velenje za prihodnost Šaleške doline temelji na zdravem, gospodarsko vzdržnem okolju in ponudbi za visoko kakovosti življenja prebivalcev. Člani jo želijo uresničevati v povezovanju z drugimi mladinskimi organizacijami in somišljeniki ter v sodelovanju z lokalno skupnostjo.

kar je dober znak. Ker bodo posledice tega procesa v sedanjosti vplivale na življenje naše generacije v prihodnosti, ga bomo budno spremljali. Zavračamo propagando sosežiga, ki je sodeč po zanesljivih raziskavah škodljiv za zdravje ljudi in okolja in prihodnost naše regije. Zavzemali pa se bomo tudi, da bo Velenje osta-

❱

Bruno Šonc, dijak 2. letnika velenjske gimnazije, je ustanovni član in koordinator MAO Velenje, ki v prostem času trenira tek in piše esejske razmisleke. Tjaš Esih, dijak 1. letnika Gimnazije Celje Center, se ukvarja s stand-up komedijo in glasbo.

lo mesto, ki se zaveda pomena kulture, športa in delovanja nevladnih organizacij za družbo,« povzema Šonc.

kulture javnega izražanja in komuniciranja, svobodno delovanje medijev, podpiranje kulture, razvojno naravnanost okoljske politike, pregon korupcije ter odstop aktualne vlade. Verjamejo tudi, da lahko z ozaveščanjem

Povezani na daljavo

prestrukturiranju regije, nasprotovanje sosežigu in ohranjanje sredstev za kulturo, šport in nevladne organizacije v občinskem proračunu. »Mestna občina Velenje je že vzpostavila urad za gospodarsko prestrukturiranje,

Ob zaključku ustvarjalnega natečaja na temo življenja s posledicami korona dobe velenjske mladinske organizacije z veseljem ugotavljajo, da je nova realnost močno spodbudila ustvarjalnost Tina Felicijan

sije, sestavljene iz umetnikov, mladinskih delavcev in strokovnjakov s področja psihologije, ki je dela vrednotila tako z vidika obvladovanja izbranega izraznega sredstva kot vsebinske tehtnosti: zmagovalec natečaja je Kolja Gombač z instalacijo, na drugem mestu je Urška Supej z avtorsko glasbo, na tretjem pa Vesna Petrič s kratko prozo.

Zmagovalno delo Šola, ne Zoom Kolje Gombača je prepričalo s spretno poustvarjenim vzdušjem nove realnosti.

slala več del ali celo serijo. »Zelo zadovoljni smo, da nam je uspelo vabilo k sodelovanju na natečaju Nova realnost razširiti po vsej Sloveniji in nagovoriti tako raznoliko občinstvo. Prejeli smo obilo zelo kakovostnih del. Prevladovala so likovna in literarna. Vsako delo pa je

Člani MAO so zaskrbljeni zaradi upadanja fizične in psihične kondicije vrstnikov (ki se kaže v večji porabi antidepresivov in večji hospitalizaciji zaradi poskusa samomora) v času epidemije in njenih posledic na življenje v prihodnosti. Prav tako zaradi naraščanja števila ljudi, ki živijo pod pragom revščine ali s prenizko minimalno plačo. »Za socialna vprašanja se postori premalo, da bi lahko govorili o državi blaginje, ki upošteva interese vseh družbenih skupin, resno skrbi za delavca, študenta, prekarca,« je kritičen Bruno, Tjaš pa dodaja: »Potrebujemo državo s pokončnimi ljudmi svobodnih prepričanj, ki si bodo prizadevali za skupno dobrobit in svetlo prihodnost.«

Člani MAO, čeprav so pripadniki digitalne generacije, zavračajo uradno komuniciranje vlade z državljani po družbenih omrežjih, posebno z vulgarno retoriko in sovražnimi vsebinami.

Nova realnost spodbuja ustvarjalnost

V preteklosti je mladinski kulturni klub eMCe plac v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje in Šaleškim študentskim klubom razpisal že več ustvarjalnih natečajev, namenjenih predvsem mladim in tematsko usmerjenih, v razmislek o izbrani aktualni družbeni temi. Medtem ko so bili minuli natečaji specifično usmerjeni v likovno ali literarno ustvarjanje in obravnavali predvsem porast dostopnosti in uporabe drog med mladimi ter širjenje zasvojenosti, je zadnji razpis, ki je bil odprt na prelomu minulega leta v novo, nagovoril ustvarjalce vseh področij umetniškega izražanja in jih povabil k izražanju refleksij korona dobe in razmislekov o njenih posledicah. Na natečaj z naslovom Nova realnost je likovne, literarne, fotografske, video, večmedijske in razne rokodelske izdelke poslalo natanko 100 ustvarjalcev iz vseh koncev Slovenije in vseh starosti – od predšolskih otrok do upokojencev, večina pa je po-

MLADI

18. marca 2021

razpisano temo, ki je pravzaprav zelo široka, čeprav je narekovala osredotočenje na aktualne tako globalne kot osebne bivanjske okoliščine, obravnavalo iz drugega zornega kota,« je izkupiček natečaja povzela sodelavka MC Velenje Špela Verdev in predstavila odločitev petčlanske komi-

❱

Nagradni sklad natečaja je bil vreden 600 evrov – 300 za zmagovalca, 200 za drugo mesto in 100 za tretje.

Delo Šola, ne Zoom (Kolja Gombač) je sestavljeno iz postavitve lego figuric v situacijo nekakšnega fiktivnega protesta. Figurice na fotografijah, ki protestirajo proti novi realnosti, so vanjo vpete skozi osebno duhovitost. Delo problematizira grobe posege v družbo in se tega lo-

Iz vsake generacije se na mlade usipa plaz kritik, saj se sodobni način življenja spreminja tako hitro, da je razumevanje preživljanja prostega časa mladih in njihovih potreb ob obujanju spominov

teva subverzivno. Ni le protest proti šoli na daljavo, ampak je protest proti realnosti, v kateri smo aktivni in pasivni akterji. Razbremenjenost prikaza težkih časov, ki skozi potujitev človeške izkušnje s pomočjo lego figuric spreobrača resnost položaja, v katerem smo, in tako optimistično poskuša najti rešitve. V osebni duhovitosti se vzpostavlja resnost dela in njegovega sporočila. V času, ko je težko najti svetlo točko, nas figurice, ki protestirajo, spomnijo na tisti kanček duhovitosti, optimizma in zmožnost drugačnega pogleda na problematiko korona krize ter mnogoterost načinov reševanja in spopadanja z njo. Urška Supej, avtorica besedil, glasbe in aranžmajev dveh skladb (Brighter Ways in Tommy Boy) v izvedbi zasedbe 3:rma obravnava partnerski odnos med žensko in moškim – v vzdušju hrepenenja po sinergiji problematizira pričakovane družbene vloge in stereotipe, razmerja moči in osebno rast v dvojini, ki (v novi realnosti) velikokrat ni prostor zaupanja in varnosti, temveč stiske in osamljenosti. Kljub značilni kantavtorski maniri ponavljanja verzov ali vnašanja nove vsebine v isti pripovedni kalup so besedila polna svežih pogledov in bistrih prispodob. Prav tako pa glasbena interpretacija v skladu z žanrom s skromnimi sredstvi ustvari polno zvočno podobo.

na svojo, tako drugačno mladost, precejšen izziv. Dejstvo je, da je uporaba sodobnih tehnologij, ki so med mladimi splošno razširjeno sredstvo za komunikacijo, izobraževanje, zabavo in zadovoljevanje drugih potreb, način življenja sodobne mladine. Pa je to nujno slab način življenja, ki zavira družbeni razvoj, ker posameznike odtujuje in jih izgublja v neki vzporedni realnosti? »Današnja mladina seveda množično uporablja informacijske tehnologije in je močno vpeta v ta digitalni svet. Vendar lahko ima od tega velike koristi, če se nauči ta orodja konstruktivno uporabljati,« Bruno, ki prav s tem budno spremlja aktualno družbeno-politično dogajanje, argumentira, da njegovi vrstniki niso izgubljena generacija, ki jo je prevzelinternet in mobiteli, temveč generacija, ki se lahko s sodobnimi tehnologijami opolnomoči, informira o dogajanju okrog sebe in se nanj odziva. Če se le informirajo iz verodostojnih, strokovnih virov, kar v poplavi informacij, pa tudi zaradi lukenj v znanju ni enostavno. »Učnih ur na temo državljanske vzgoje je premalo. Mladi ne poznajo dobro državnih mehanizmov, delovanja demokratičnega sistema. Morda bi dobili drugačno politično sliko v Sloveniji, če bi populacija bolj zavestno participirala v naši de🔲 mokraciji,« razmišlja.

Besedilo z naslovom Imate novo obvestilo (Vesna Petrič) pa je ohlapno sosledje sekvenc kronike na avtoričin notranji svet zreduciranega časa in prostora, ki s prepričljivim asociativnim tokom in subtilno avtosugestijo presega zgolj dnevniški zapisek doživljanja izolacije in drugih posledic nove realnosti. Junakinjo zgodbe lahko spoznamo, čeprav o njenem življenju izvemo zelo

❱

Vsa dela, ki so prispela na natečaj Nova realnost, bodo razstavljena na spletni platformi, izbor pa bo komisija predstavila tudi v Galeriji eMCe plac, ko bo klub lahko ponovno odprl vrata.

malo, duh časa pa je spretno prikazan tako z besedilnimi kot jezikovnimi sredstvi. Bralcu med nizanjem bivanjskih vprašanj ter dvomov o sebi in svetu in brez patetike ali moraliziranja naslika doživljanje duševne stiske in beg iz nje, ki se zdi jalov, dokler mu človeška bližina in razumevanje ne dasta zagona. 🔲

Naš čas, 18. 3. 2021, barve: CMYK, stran 16

ALPINISTI, PLANINCI

18. marca 2021

Težje je biti star kot dober alpinist Danes se pogosto dogaja, da se rešuje planince, ki žal sploh ne vedo, kaj so hribi – Če je človek po duši reševalec, to ostane kljub nesrečam, ki so sestavni del gorništva – Največ nepredvidljivih stvari se zgodi tam, kjer najmanj pričakuješ reševanja Jasmina Škarja

Gorski reševalci opravljajo plemenito poslanstvo. Vse življene izpopolnjujejo svoje znanje in pohodnike učijo spoštljivega odnosa do življenja, narave in ljudi. So srčni ljudje, ki pogosto rečejo »enkrat alpinist, vedno alpinist«, saj alpinizem pusti svojevrsten pečat. Gorski reševalec, alpinist, do pred kratkim tudi helikopterski reševalec, turni smučar, gorski kolesar in fotograf Hans Avberšek hodi v gore že vse svoje življenje. Več kot štirideset let je tudi gorski reševalec, ki pravi, da je alpinizem dejavnost za vse življenje. Kot plezalec je zadnje čase manj aktiven, kot starejši reševalec pa še vedno mora skrbeti za svojo kondicijsko pripravljenost in se ukvarjati s športi, ki mu to omogočajo in dajejo, predvsem gorsko kolesarstvo, ki je zanj eden najbolj elementarnih načinov doživljanja narave. »Vse vonjaš, slišiš, čutiš,« pove.

Hribi so mi dali vse

»Planine in narava (naj me ljudje ne razumejo napak) so zame edini bog, ki obstaja, z njimi sem neločljivo povezan. Hribi so mi dali vse, človek lahko postane z naravo zasvojen. V gore te vleče neka sila. Na vprašanje, zakaj, nimam odgovora. Tako preprosto je. Hribi mi dajejo moč. Še vedno se učim potrpežljivosti in vztrajnosti. Odkrivam svoje slabosti in sposobnosti,« našteva z iskrami v očeh. Na hribe gleda spoštljivo, opaža pa, da z leti postaja previdnejši. »Predvsem zato, ker sem se kot gorski in helikopterski reševalec v svoji karieri srečeval s tragedijami in videl veliko žalostih zgodb in neprijetnih dogodkov, ki me včasih še vedno

spremljajo tudi v sanjah. Zame tudi Smrekovec, ki ni dvatisočak, ni »mala malica«. Zelo spoštljiv sem, saj se zavedam, da se največ nepredvidljivih stvari zgodi tam, kjer najmanj pričakuješ. Je pa res, da v tem času, ko je pod

ski reševalci postali zato, da bi reševali nam podobne ljudi – alpiniste, moram pa žal reči, da se v sedanjem času pogosteje dogaja, da rešujemo planince, ki žal sploh ne vedo, kaj so hribi. Žal. Alpinistov, ki res hodijo plezat v visoko v gore, je vedno manj. Kar nekaj ljudi je, ki se je izobrazilo in znajo uporabljati sredstva za varno pot v hribe, ogromno, preveč pa je takih, ki se podajajo v hribe z neverjetno lahkoto. Dejstvo pa je, da je za večino nesreč skoraj vedno kriv človeški faktor. Bodisi slabo ocenijo vreme, gredo na turo prepozno, so slabo opremljeni. Zadnja leta ljudje v Hans Avberšek: »Gorski reševalci smo čudni hribe hodijo nepriljudje, v vsakem trenutku se zberemo in merno opremljeni, odhitimo na pomoč. To je v nas – naš način obuti, oblečeni. življenja. Še zdaj, čeprav sem kot helikopterski reševalec nehal pomagati, me presune, ko V sedanjem času, zaslišim zvok reševalnega helikopterja, saj se ko je turna smuka zavedam, kakšni so občutki, ko nekoga rešiš postala zelo moin si nepopisno srečen in vesel. Težko opišem, derna, jih veliko kako je to. Tako pač je.« ne zna uporabljati osnovne tehnične tisoč petsto metri malo snega opreme. Da o motornih saneh, in so se razmere višje ustalile, štirikolesnikih v naravi, ki uničuiščemo pogoje za turno smuko jejo naravo, zaščitena območja malo višje.« in motijo živalski svet, sploh ne govorim. Tega je žal vedno več,« Je biti gorski reševalec žalosti Avberška.

se vedno dodana vrednost, statusni simbol?

»Mislim, da. Je pa res, da kot je rekel moj prijatelj, alpinist, tudi gorski reševalec, s katerim sva doživela veliko stvari, Ivan Kotnik Ivč, da smo včasih gor-

Žal se tudi veliko zgodb izkušenih gorskih reševalcev konča tragično

Alpinisti so pustolovci, ki imajo potrebo po tveganju v svojih genih, enostavno sledijo notra-

Poleg planinskih poti in planinskih koč je v njem najti številne koristne informacije

Poleg najbolj priljubljenih vrhov je najti tudi skrite, a nič manj markantne

Na zemljevidu je poleg očitnih in najbolj priljubljenih vrhov najti številne druge, skrite, a zato

nič manj markantne ali razgledne vrhove: Dleskovec, Križevnik, Golte, Ramšakov vrh, Paški Kozjak, Travnik, Toplica … Čez predstavljeno območje poteka (v celoti ali deloma) več planinskih obhodnic: Koroška planinska pot, Šaleška planinska pot, Planinska pot XIV. divizije, Ravenska pot, Trška pot okoli Šoštanja, Po poteh Vinske Gore, seveda pa tudi obhodnice, ki tako ali drugače prečijo Slovenijo: Slovenska planinska pot, Slovenska turnokolesarska pot, Pot kurirjev in vezistov in Evropska pešpot E6. Na zemljevidu je poleg planinskih poti in planinskih koč najti številne ostale koristne informacije, kot so urejena parkirišča, postajališča javnih prevoznih sredstev, gostišča, turistične kmetije, naravne in kulturne znamenitost, športni objekti v naravi (plezališča, vzletišča jadralnih padalcev ...) in še kaj.

Reševalec po duši

Gorski reševalci se veliko izobražujejo, nabirajo izkušnje in so dobro tako fizično kot psihično pripravljeni. Kakšni ljudje vstopajo v ta šport? »Po moje ljudje, ki so že vrsto let aktivni plezalci in dobri alpinisti. Je pa res, da so hribi zelo nepredvidljivi. Lahko se zgodi marsikaj, sploh pri reševanju. Do zelo hudih nesreč je prihajalo – npr. na Okrešlju, kjer sam bil pri reševal-

njemu klicu. Biti morajo čustveno stabilni, racionalni in zreli. Kaj je tisto, kar jih vedno znova vodi med prepadne stene, težko dostopne vrhove? »To nas izpopolnjuje, bogati. Žal se tudi veliko zgodb izkušenih gorskih reševalcev konča tragično. Priznati moram, da sem se tudi sam kar nekajkrat znašel v težki situaciji, kar me je ogromno naučilo. Zato je z moje strani tveganja in težjih smeri manj. Zelo pazljivo tudi ocenim vreme in pogoje. Žal pa se tudi zelo dobrim gorskim reševalcem lahko zgodi kaj hudega. Delujemo namreč med življenjem in smrtjo, v hribih pa ni prostora za napake. Pred kratkim se je zgodila tragična nezgoda vrhunskega alpinista in gorskega reševalca na Storžiču, v kateri je plaz pod seboj zasul štiri planin- Včasih je potrebno na turni smuki uporabiti ce. Mislim, da so bili tudi plezalsko znanje. Takole izgleda sestop krivi človeški faktor, v graben Palenka. (foto: Hans) slaba ocena vremena, pogojev, veliko snega, zelo niz- ni vaji pred triindvajsetimi leti, v ke temperature, veter – vse to je kateri smo zgubili pet izkušenih alarm, da takrat tako visoko ne gorskih reševalcev tudi sam zraven. A sem imel srečo,« se sposmemo. Čeprav nas mnogi opredeljuje- minja in pripomni, da tragične jo kot nerazsodneže in norce, ki posledice vedno pustijo sledi. ne spoštujejo življenja, ni tako. »Po njih človek dobi varovalko, Imamo enostavno bolj izraže- da stopi previdneje v hribovske no osebnostno lastnost iskanja čevlje. Spomnim se, da smo po novih občutij in dražljajev,« se nesreči morali podpisati papirje, zdi sogovorniku, ki se je v vseh ali še želimo biti gorski reševalci letih ukvarjanja z ekstremnim in letalci zaradi tragedije in velišportom večkrat znašel v sko- kega psihičnega pritiska. Vendar rajda brezizhodnih situacijah. če je človek po duši reševalec, »Preprosto sem imel srečo, da to ostane kljub nesrečam, ki so se moja gorniška zgodba ni kon- sestavni del gorništva. Zanimi-

Izšel zemljevid Smrekovec, Raduha, Olševa, Peca, Uršlja gora, v merilu 1 : 30.000 Planinska zveza Slovenije je v sodelovanju z Geodetsko družbo, občinami Velenje, Črna na Koroškem, Ljubno ob Savinji in Šoštanj, lokalnimi društvi ter Naravovarstveno zvezo Smrekovec in Zavodom RS za varstvo narave izdala zemljevid Smrekovec, Raduha, Olševa, Peca, Uršlja gora – 1 : 30.000 – za raziskovanje priljubljenih in manj znanih vrhov in sten nad Zgornjo Savinjsko dolino (Luče, Ljubno, Mozirje), Šaleško dolino (Velenje, Šoštanj, Topolšica, Vinska Gora), Slovenj Gradcem in zahodnim delom Koroške (Kotlje, Mežica, Črna na Koroškem).

čala tragično. Še vedno rad pripomnim, da pregovor alpinistov, ki pravijo, da je težje biti star kot dober alpinist, še kako drži«.

vo je, kako blizu sta si v gorah življenje in smrt. Moram reči, da se mi ponoči dostikrat sanja o tem,« s tresočim glasom razlaga in se hkrati spominja časov, ko je v mlajših letih deloval povsem drugače. »Takrat hormoni delajo drugače, mladim ljudem ne moremo zameriti, ker tako pač je. Mladi so mladi. Ko pa se staraš, dozorevaš in drugače gledaš na vse.«

Turna smuka postaja moderna

Hoja v hribe, vzpenjanje na vrhove, povezanost z naravo dandanes navdušuje vedno več ljudi. »Mislim, da smo Slovenci narod gorništva in hribov. Veliko jih zna ceniti naravo. Opažam, da tudi planinska društva, alpinistični odseki delajo dobro, znajo vzgajati mlade. Ne samo za vrhunske plezalce, tudi za ostale, da se bodo znali vesti in uporabljati opremo v hribih, ki so nevarni. Opažam, da je v hribih zelo veliko ljudi – tudi turnih smučarjev, saj je ta smuka postala zelo moderna v časih epidemije. Ljudje so preveč korajžni, zato priporočam pazljivost. Hribi bodo počakali, tudi sami počakajte na primerne pogoje, ocenite vreme, se na turo odpravite zelo zgodaj, posebej poleti, ko je v popoldanskem času možnost neviht večja, in dobro opremljeni. V nahrbtnik pa tudi poleti zložite zimsko opremo, rokavice, bundo,« še razloži za konec Hans Avberšek, ki lepoto gorskega sveta rad ujame tudi v 🔲 fotografski objektiv.

Neveščim hribov bi v tem času priporočal Smrekovec, Krnes, Komen, Golte, Boskovec. Če se podajate v hribe sami, je dobrodošlo, da v avtu pustite listek, na katerega napišete, kam ste šli. Opažam, da kar nekaj ljudi ne ve, kaj narediti v primeru nesreče. Poklicati je potrebno številko 112.

prikazan osrednji del Šaleške doline. Pripraviti nam je uspelo natančno in pregledno karto, ki je v tako velikem merilu za to območje novost. Vsebina je izjemno raznolika in verjamem, da bodo vsi privrženci aktivnosti na prostem našli zase mnogo uporabnega in zanimivega,« pravi.

Izšel ob 15-letnici Naravovarstvene zveze Smrekovec

Ponosen je tudi Jože Melanšek, predsednik Naravovarstvene zveze Smrekovec Planinska karta je nastala na njihovo pobudo in z obilno pomočjo pri zbiranju podatkov in informacij s terena. »Po mnenju PZS je to zelo kakovosten izdelek, ki bo zelo koristil planincem in pohodnikom. Za-

Bojan Rotovnik: »Vsebina je izjemno raznolika.«

V dodatku je prikazan osrednji del Šaleške doline

Bojan Rotovnik, vodja Odbora za založništvo in informiranje v Planinski zvezi Slovenije, pravi, da želijo s kakovostnimi planinskimi kartami zajeti čim večji del

Jože Melanšek: »Izdelek bo zelo uporaben za planince in pohodnike.«

Slovenije. »Zato smo z veseljem sprejeli predlog Naravovarstvene zveze Smrekovec, da za območje Smrekovca, Raduhe, Olševe, Pece in Uršlje gore izdamo novo planinsko karto merila 1 : 30.000 skupaj z dodatkom, v katerem je

❱

Za raziskovanje priljubljenih in manj znanih vrhov in sten nad Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino, Slovenj Gradcem in zahodnim delom Koroške

Natančna in pregledna karta v merilu 1 : 30.000 je za to območje novost.

hvaljujemo se županji in županom za sodelovanje in finančni prispevek ter vsem ostalim sodelavcem, da je zemljevid lahko zagledal luč ravno ob 15-letnici Naravovarstvene zveze Smrekovec. To je bila naša najzahtevnejša naloga.« 🔲

Milena Krstič - Planinc

Naš čas, 18. 3. 2021, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT

njem delu prvenstvene lestvice. Pritisk bi bil manjši, ker pač ne bi bili več obremenjeni z obstankom. Mladi igralci bi dobili več priložnosti, nabirali izkušnje ter napredovali v svoji igri. Če bi trepetali za obstanek, bi seveda imeli ključno vlogo in več igrali izkušenejši igralci. Trenutno je na osmem mestu z enakim številom točk Fužinar, sedmi Triglav pa ima le točko več od nas, a mi tekmo manj od njiju. Moramo biti pravi, igrati kompaktno, trdno, preprečevati nasprotniku

proti Dobu, čeprav to ni bil boj za točke. Zatrjujejo, da bo tako tudi pojutrišnjem. Kot drugi tudi Rudarjev trener pred nadaljevanjem tekmovanja obžaluje: »Na žalost še vedno klubi ne bomo imeli podpore od gledalcev. Vsi si želimo, da se ta virus čim prej umiri, da se mi naučimo z njim še bolj živeti; tudi cepljenja so se začela … Če ne v tej sezoni, verjamem, da se bodo v naslednji gledalci vendarle vrnili na tribune, s tem pa tudi draž nogometa, saj vemo, da se nogomet oziroma vsak šport igra za gledalce.«

18. marca 2021

Želijo v ligo za prvaka Rudar v soboto gosti Primorje, v sredo k Nafti – Zmaga proti Dobu dober obet za nadaljevanje Po petih mesecih in nekaj dneh so ta dvoboj 12. kroga v Lendavi bodo konec tega tedna moštva preložili na sredo, 24. marca. druge lige spet nadaljevala boje Na začetku prejšnjega meseca za prvenstvene točke. Tekmova- so moštva druge lige spet lahko nje je krovna slovenska nogome- začela vaditi in Velenjčani se tna organizacija sredi lanskega od tedaj tako kot drugi zavzeoktobra po 12. jesenskem krogu to pripravljajo na nove boje za prekinila zaradi pandemije koro- točke. Razpoloženje v klubu je navirusa. zelo dobro, igralci Tekmovanje bodo so na treningih zenadaljevali po sprelo zavzeti, trener menjenem oziroma Almir Sulejmanović danim okoliščinam tudi poudarja, da prilagojenem tekso med pripravami movalnem sistemu. izpolnili vse načrtoNajprej bodo odivano in so dobro prigrali tri kroge in s pravljeni na nadaljepetnajstim sklenili vanje. Trenutno so s jesenski del aktualpetnajstimi točkami ne sezone, kar bo deveti. V vodstvu je polovica prvenstva. Kalcer Radomlje Nato bodo moštva Almir Sulejmanović (33 točk), pred Krrazdelili v ligo za ko (39) in Roltek prvaka (1 do 8) in ligo za ob- Dobom (28). Upajo, da se bostanek (9 do 16). Prvenstvo bo do po odigranih štirih dvobojih končano sredi maja po odigranih uvrstili v ligo za prvaka. V za22 krogih. dnji pripravljalni tekmi so v soVse točke iz prvih 15 krogov boto na svojem glavnem igrišču bodo prenesli v zadnji del, ki ga s požrtvovalno in odločno igro bodo odigrali po enokrožnem z goloma mladega nadarjenega sistemu. Torej je pred moštvi še Sandra Jovanovića z 2 : 1 predeset tekem, pred Nafto in Ru- magali Dob. darjem pa ena več. Zaradi okužTekma z moštvom iz naselja v be nekaterih domačih igralcev domžalski občini je bila dober

test njihove pripravljenosti za sobotni dvoboj 13. kroga s štirinajstim Primorjem (9 točk). Njihova Igra je bila dopadljiva in zmaga zaslužena, gostje so zadetek dosegli z enajstmetrovko. Gotovo bi bili zadovoljni tudi gledalci. Žal jih ni bilo na tribuni in jih zaradi koronavirusa še nekaj časa ne bo. Vsekakor pa je bila igra precej spremenjenega in pomlajenega Rudarja dober obet za sobotni dvoboj. Trener je bil s to zadnjo preizkušnjo tekmovalne sposobnosti svojih igralcev zadovoljen. Čeprav vemo, da je na prijateljskih srečanjih pri igralcih prisotna velika sproščenost, prvenstvene pa gosto potekajo pod pritiskom, so Velenjčani v soboto vsaj papirnati favoriti. »Za nami je zelo dolg premor. Razen igralcev, ki so bili v svoji karieri zaradi poškodb prisiljeni počivati daljše obdobje, ostali tako dolgega nismo nikoli doživeli. Toda – kot pravimo – nogomet je

Spomine obuja brez obžalovanja

Ker se letos nismo mogli veseliti uspehov lokalnih asov v zimskih športih, obujamo spomine na čase, ko so Velenjčani posebno zavzeto spremljali smučarijo in navijali za domačina Bernarda Vajdiča, ki je med drugim na svojih prvih olimpijskih igrah v Torinu leta 2006 dosegel 19. mesto v slalomu in na svetovnem pokalu dvakrat 5. mesto v slalomu. »Drži, da so olimpijske igre sanje vsakega aktivnega športnika, ki si že od malih nog želi doseči jasne cilje in jih poskuša uresničiti. Zelo sem ponosen, da sem bil dvakrat član odprave na olimpijskih igrah,« pravi. Je s kariero tudi zadovoljen? »Športnik je zadovoljen z rezultati, če uresniči svoje cilje. Jaz sem se stopničkam najbolj približal v svetovnem pokalu, kar je bil vedno moj cilj. Tako sem ponosen, da sem se približal najhitrejšim. Na olimpijskih igrah sicer ostane malo grenkega priokusa, če se ne dosežejo želeni rezultati, je pa nastop velika nagrada za delo, ki ga športnik vloži v kariero.« Na tekmovalno kariero gleda zelo pozitivno. »Ni mi žal niti minute napora niti enega zgodnjega vstajanja, potovanja. Resnično hvaležen sem vsem, ki so me pri tem spodbujali in mi na tekmovalni športni poti stali ob

strani. Če bi še enkrat imel to možnost, bi jo spet izkoristil.« Športnik pa se mora že na začetku profesionalne poti zavedati, da tekmovalna kariera ne bo trajala večno, o čemer je na njenem vrhuncu težko razmišljati. Bernard Vajdič se je kot tekmovalec upokojil pri 30 letih,

Bernard Vajdič: »Vsem, ki imajo možnost, polagam na srce, naj otroke navdušijo za aktivnosti v naravi in jim omogočijo, da spoznajo smučanje, ki je izjemno lep šport.«

ko so poškodbe začele vplivati na rezultate, in je moral začrtati novo pot. »Malo sem poizkušal v drugih vodah, pa sem hitro ugotovil, da ima moje delo naj-

🔲

Stane Vovk

Velika gneča v drugi polovici lestvice

Zmaga bi bila zanj prvi korak k uresničitvi želje, da bi po odigranih petnajstih krogih nastopili v ligi za prvaka. Ne le zaradi tega, da bi mešali štrene moštvom, ki se bodo oziroma se borijo za vrh. »Želimo nadaljevati v zgor-

ustvarjanje priložnosti, sami pa moramo biti v napadu kreativni, si skušati ustvariti čim več priložnosti oziroma doseči zadetek več,« je trenerjev recept za uspeh. Precej njegovih taktičnih zamisli so fantje uresničevali že

Nogometaši Šmartnega, pred katerimi je najbrž trd boj za obstanek, so do prekinitve zbrali le osem točk in bodo tekmovanje nadaljevali na predzadnjem mestu. Zadnja Brda imajo dve točki manj, neposredno pred njimi pa so dvanajsta Drava z desetimi točkami ter trinajsti Jadran Dekani in štirinajsto Primorje eMundia s po devetimi. Tekmovanje bodo nadaljevali v nedeljo. Gostili bodo Krško, ki ima na enajsterem mestu tri točke več od njih. Torej je pred njimi priložnost, da se z morebitnim polnim izkupičkom izenačijo v točkah z Dolenjci.

Drugi poraz Gorenja V naprej odigrani tekmi 20. kroga so v Ormožu ostali praznih rok – Domači boljši s 26 : 25

Dvakratni olimpijec Bernard Vajdič danes prenaša bogato smučarsko znanje in izkušnje na mlade sile, na tekmovalno kariero pa gleda le iz pozitivnega zornega kota Tina Felicijan

živ organizem, navaditi se je treba na različne razmere. Mislim, da je dolg premor pustil na ekipah posledice, kakšne, pa bomo videli na igrišču. Prvenstvo želimo nadaljevati z zmago. Fantje so proti Dobu igrali dokaj dobro. Tekma je pokazala, da smo na pravi poti. Tako moramo hoditi, delati tudi v prihodnje, da pridemo do želenega rezultata. Če bodo tako požrtvovalno in s tako veliko željo igrali tudi v soboto, lahko upamo na uspeh,« je povedal pa tekmi Rudarjev trener.

večji prispevek, če svoje športno znanje prenašam na mlade. Tako sem ostal v smučanju kot trener. Trenutno sem vodja mladinske ekipe v Smučarskem klubu Celje, ki šteje pet članov.« Kako gleda na dosedanje posledice epidemije na vrhunski šport in kakšne še predvideva? »Posledice bodo prisotne še dolgo, predvsem pri tekmovalcih v otroških kategorijah, ki niso mogli trenirati, zaradi pouka na daljavo pa se jim je zelo spremenil celoten način življenja. Treninga smučanja ne moremo izvajati na daljavo, vadbe na video konferencah ne morejo biti enako učinkovite. Tako so bili najmlajši najbolj prikrajšani. Imeli smo srečo, da smo lahko trenažni proces izvajali z mladinsko ekipo. Z drugimi bomo morali veliko nadoknaditi.« A športniki že dobro vedo, da je za uspeh potreben trud. Zato bodo še bolj stisnili zobe, je napovedal, in dodal, da bo za nove vrhunske rezultate treba trdo garati. 🔲

V podmladku celjskega kluba so tudi otroci iz Smučarskega kluba Velenje, ki so se (tako kot Bernard Vajdič) pridružili večji ekipi, s katero sledijo svojim sanjam.

Po imenitni zmagem polčasu je bilo gi na derbiju v prejnjihovo vodstvo še šnjem krogu nad Trivedno solidno (17 : mom, s čimer so se 15). Nato pa so začeli Dolenjcem oddolžili popuščati, domači pa za do tega kroga ediprevzemati pobudo. ni poraz, so se rokoV 47. minuti so dometaši Gorenja utrdimači sploh prvič poli na drugem mestu. vedli (19 : 18). Deset Zato je bilo pričakominut pred koncem vati, da se bodo po je gostom uspelo še končani torkovi tekzadnjič izenačiti (20 mi z Ormožani v nji: 20). V zadnjih mihovi dvorani Hardek nutah so nekajkrat veselili novih točk zaostajali za dva gola, oziroma devetnajste izgubili pa za enega. zmage. Domov pa so Morda so bile temu se vrnili praznih rok krive tudi tri zapravljein ponudili tretjemu ne najstrožje kazni!? Trimu priložnost, da V soboto bodo v prv soboto z zmago nad vi četrtfinalni tekmi gostujočo Izolo preevropskega pokala polovi zaostanek štigostovali na Češkem. rih točk za njimi. Niso ponovili dobre igre krog pred tem s Trimom. Njihov nasprotnik bo Prvi polčas ni nakamoštvo Robe Zubri, zoval, da se bodo domači veselili velike zmage. ki je po 21. odigranih krogih v tamkajšnji ekstraGostje so ga dobili z golom razlike. V 22. minuti ligi na sedmem mestu. Povratna tekma bo teden so imeli celo razmeroma visoko prednost štirih dni pozneje v Velenju. 🔲 vos zadetkov (11 : 7). Po dobrih petih minutah v dru-

TAKO so igrali Prva A DRL – ženske, 22. krog

nje 18 - 8, 8. Izola 17 - 7, 9. Koper 16 - 7, 10. Litija 17 - 7, 11. Ptuj 17 - 5.

Velenje - Krka 24:30 (11:13)

Lige NLB, 20. krog

Velenje: Simič, Meža, Hadžič, Fran 1, Tabakovič 2, Borišek, Tomič 4, Ferenc 9 (5), Žekič, Priteržnik 3, Rotovnik 1, Brglez 1, Pikl 3; trenerka: Snežana Rodić. Sedemmetrovke: Velenje 5 (5), Krka 4 (2); izključitve: Velenje 4 minute, Krka 6. Drugi rezultati: Zagorje - Z'dežele 22:24 (10:12), Mlinotest Ajdovščina - Izola 30:25 (16:11), Ptuj - Litija 23:23 (13:13), Vrstni red: 1. Mlinotest 19 tekem - 35 točk, 2. Krim 15 - 30, 3. Krka 19 - 30, 4. Z'dežele 17 - 22, 5. Žalec 16 - 20, 6. Zagorje 19 - 19, 7. Vele-

Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 26:25 (13:14) Gorenje: Panjtar (5 obramb), Taletović (5 obramb), Aleks Kavčič 6, David Miklavčič 5, Miha Kavčič 4, Verdinek 3 (1:0), Haseljić 2, Tajnik 2 (2:1), Pajt 1 (2:1), Sokolič 1, Slatinek Jovičić 1, Starc, Drobež, Komar, Grmšek, Predović; trener: Zoran Jovičić. Sedemmetrovke: Ormož 2 (2), Gorenje 5 (2); izključitve: Ormož 8 minut, Gorenje 10.

Naš čas, 18. 3. 2021, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA

18. marca 2021

Z menjavo zimskih pnevmatik še ni treba hiteti

Pobuda za umestitev moto parka v OPN

Prehodni pomladanski čas skriva pasti

V Racing sport klubu Šoštanj bi radi otrokom na domačem poligonu zagotovili varne treninge, hkrati pa bi si na njem lahko dali duška tisti, ki se danes vozijo vsevprek

Ljubljana, Velenje – 15. marec je zakonsko določen datum, od katerega lahko vozniki, če vremenske razmere to dopuščajo, na svojih vozilih zimske pnevmatike zamenjajo z letnimi. Na Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) svetujejo, da z menjavo zimskih pnevmatik še ni treba hiteti. Prehodni pomladanski čas skriva pasti, zato je treba tudi v tem delu leta po mnenju inštruktorja varne vožnje Braneta Legana pozorno spremljati vremenske pogoje in vožnjo prilagoditi razmeram. »Zavedati pa se je treba, da če se bomo odločili opraviti menjavo že okoli 15. marca, moramo nato v tem prehodnem času ravnati po morebitnih trenutnih poslabšanih voznih razmerah. Sneži lahko tudi še aprila. V takih primerih se z letnimi pnevmati-

kami nikakor ne odpravimo na zasneženo ali poledenelo cesto,« je dejal Legan, ki ga v sporočilu za javnost povzema AMZS. Zakon o varnosti cestnega prometa sicer določa, da so zimske pnevmatike obvezne do 15. mar-

❱

Letne pnevmatike so pri vožnji v času visokih temperatur bistveno bolj varne.

ca oziroma v zimskih razmerah tudi po tem datumu. Zimske pnevmatike je v toplejših mesecih treba zamenjati za letne, ker so te pri vožnji v času visokih temperatur bistveno bolj varne. Zimske so narejene iz mehkejših gumenih zmesi, zato je pri

visokih temperaturah zavorna pot vozila z zimskimi pnevmatikami daljša, oprijem vozišča je slabši, v ovinku pa lahko prej pride do zdrsa. Osnovno pravilo sicer voznikom narekuje štiri enake pnevmatike z ne manj kot štirimi milimetri profila, ki niso starejše od štirih let. Pnevmatike so namreč narejene iz naravnega materiala, zato se z leti starajo in tako postajajo vedno trše. Po navedbah prometnih strokovnjakov je zakonsko najnižji še dopustni profil za letne pnevmatike 1,6 milimetra, vendar je to premalo. Globe za neupoštevanje zakona znašajo od 40 do 500 evrov, za pravne osebe, samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, pa do 1000 evrov. 🔲

Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Pred devetimi leti so v Šoštanju ustanovili Racing sport klub. Povezuje ljubitelje moto športov: motokrossa, endura, extrem endura, cross-countryja, triala in štirikolesnikov. Med njimi je tudi nekaj tekmovalcev, ki dosegajo lepe rezultate tako na državni kot mednarodni ravni. Ponašajo se z državnim prvakom v cross countryju – razred endu-

več kot sto otrok,« pravi predsednik kluba Racing sport Šoštanj Boris Kodrun. Popularnost pa zadnja leta še narašča, predvsem zaradi večkratnega evropskega in dvakratnega svetovnega prvaka Tima Gajserja. V klubu menijo, da je v občini Šoštanj veliko zelo primernega prostora za poligon. »V mislih imamo predvsem degradirano območje pridobivanja premoga. Tam bi lahko brez velikih pose-

bi močno zmanjšali nenadzorovano nelegalno vožnjo v naravnem okolju. Namesto tega bi si lahko dali duška na uradnem poligonu. Lista Borisa Goličnika je njihovo pobudo za umestitev moto parka – poligona v Občinski

❱

Lokacija bi bila zelo primerna tudi zaradi hrupa.

mkp

POLICIJSKA kronika

Družinska tragedija Sin zabodel starša, mama poškodbam podlegla Žalec, 14. marca – V nedeljo okoli pol šestih zjutraj je na območju v pristojnosti Policijske postaje Žalec v Zalogu pri Šempetru sin do smrti zabodel 57-letno mamo in poškodoval 60-letnega očeta ter pobegnil s kraja dogodka. 36-letnik, ki sicer ni živel skupaj s starši, noč

V Šaleku več kršitev in kaznivih dejanj Velenje, 9. marca – Policisti so imeli v zadnjem času precej dela v Šaleku. Najprej so tam posredovali v torek zvečer, ko so imeli redarji zaradi kršitev javnega reda in miru v postopku štiri osebe. Ker se jim niso hotele izkazati z osebnim dokumentom, so poklicali policiste. Ti bodo zoper njih uvedli prekrškovni postopek, povezan s kršitvijo zakona o osebni izkaznici in zakona o nalezljivih boleznih, mestni redarji pa bodo ukrepali zaradi kršitve javnega reda in miru. Dva dni za tem, v četrtek, 11. marca, zvečer so v Šaleku obravnavali kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Neznanec je oškodovancu poškodoval varnostno kamero. V soboto, 13. marca, pa so bili policisti spet v Šaleku. Več njim znanih oseb je napadlo in telesno poškodovalo prijavitelja. Pri opravljanju postopka je eden od njih brcnil policista. Pri osumljencih so našli tudi nevarno orodje in prepovedane droge ter jih pridržali. V zvezi sumov kaznivih dejanj nasilništva, poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi ter drugih kaznivih dejanj, ki so bila v zadnjem času storjena v

pred umorom je prespal pri njima, ju je zabodel iz za zdaj še neznanega razloga. Mati je na kraju dogodka poškodbam podlegla, očeta pa so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. 36-letnik je po tragičnem dejanju pobegnil s kraja dejanja. Kmalu po dogodku so ga izsledili v bližini in mu odvzeli prostost. Osumljeni se prijetju ni upiral. 36-letnika, ki ima težave z odvisnostjo od prepoveda-

Šaleku, bodo osumljene skupaj s kazensko ovadbo privedli na sodišče. Zbiranje obvestil pa še nadaljujejo.

Brez vozniškega in pod vplivom prepovedanih substanc ... Velenje, 11. marca – V četrtek in petek so velenjski policisti zasegli tri vozila. Voznikom je bilo skupno, da niso posedovali vozniškega dovoljenja. V četrtek popoldan so v Velenju ustavili voznika, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom drog. Ponoči istega dne so vozilo zasegli voznici, ki je vozila brez vozniškega dovoljenja in vinjena. Ker je kršila tudi zakon o nalezljivih boleznih, tako imenovano »policijsko uro«, so ji napisali še plačilni nalog. V petek, 12. marca, so imeli policisti v postopku voznika, ki so ga ustavili v Škalah. Tudi ta ni posedoval vozniškega dovoljenja, na vozilu pa je imel nameščene ukradene registrske tablice. Vozilo so mu zasegli. Zvečer so imeli v Velenju v postopku voznika, ki je vozil pod vplivom drog, pri sebi pa je imel nevarno orodje. Tudi njegov sopotnik je imel pri

nih drog, policisti doslej niso obravnavali zaradi suma storitve kaznivih dejanj nasilja v družini oziroma drugih kaznivih dejanj, povezanih z nasilnim vedenjem. V preteklih letih so ga trikrat kazensko ovadili zaradi kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog ter obravnavali zaradi posameznih prekrškov s področja javnega reda in miru ter cestnega prometa. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja umora in poskusa umora mu za storjeno dejanje grozi najmanj 15 let zaporne kazni. 🔲

sebi nevarno orodje, poleg tega pa tudi prepovedno drogo. V soboto, 13. marca, pa je prišlo v Šmartnem ob Paki do prometne nesreče z gmotno škodo. Vzrok je bila vožnja po levi strani. Povzročitelj je vozil pod vplivom alkohola.

Iz POLICISTOVE beležke Pozabljeni denar na bankomatu ni najditeljev

Boris Kodrun, predsednik kluba, na tekmi v Bosni in Hercegovini.

ro, in državnim podprvakom med veterani. Klub šteje trenutno okoli 70 članov in članic iz Šaleške doline, največ jih je iz Šoštanja, od tega 40 aktivnih. Starostna struktura članov je zelo pestra. Začenja se pri šestih letih in nadaljuje vse do preko šestdeset let. »Žal pa v Šaleški dolini nimamo svojega prostora oziroma poligona, na katerem bi se lahko varno sproščali in trenirali. V Sloveniji je trenutno deset poligonov. Nam najbližji je v Slovenj Gradcu, kamor tudi najpogosteje vozimo otroke na treninge. Zanimanja za moto šport je med njimi ogromno. Ko smo imeli denimo leta 2017 v sklopu prireditve Športne zveze Šoštanj na Račjem otoku predstavitev endura in motokrosa, se ga je v treh dneh udeležilo

❱

Najmlajše člane vozijo na treninge na najbližji poligon, ki je v Slovenj Gradcu.

Degradirano območje pridobivanja premoga bi lahko brez velikih posegov uredili v motopark.

gov uredili park, ki bi nam ga zavidala vsa Slovenija. Lokacija bi bila zelo primerna tudi zaradi hrupa, ki je najbolj moteč faktor tega športa,« pravi Kodrun. Ob tem poudarja, da bi bila umestitev moto parka (moto parka zato, ker bi radi v njem zajeli čim več panog) v prostor več kot dobrodošla predvsem zaradi varnosti otrok, seveda pa tudi odraslih. Na uradnem poligonu bi otrokom zagotovili varne treninge, hkrati pa

prostorski načrt (OPN) prenesla Občini Šoštanj na marčni seji sveta Občine Šoštanj. Ljubitelji moto športa so se nanje bržkone obrnili tudi zato, ker je ta Lista v preteklosti idejo že zagovarjala, bila je tudi del njihovega programa. Vodja svetniške skupine Boris Goličnik vidi zamisel v sodelovanju dveh občin, tako Šoštanja kot Velenja. »Samo spomnite se tekem na Trebeliškem! Znane so bile daleč naokoli in odlično obiskane. Sam sem kot mulec na njih občudoval dirkanje, atraktivne skoke ... Prepričan sem, da bi se z dobro voljo in sodelovanjem v prihodnje za moto šport spet lahko uredil primeren prostor. In zakaj ne bi bil naš tudi eden najsodobnejših?« 🔲

Preventivna akcija »Varnostni pas« pred velenjskimi vrtci

Velenje, 9. marca – V torek je Velenjčan na bankomatu na Kidričevi cesti pozabil denar. Tega si je prilastil neznanec. S tem je storil kaznivo dejanje zatajitve.

Predsednik SPV Matjaž Pečovnik: »Ugotovitve dobre, lahko pa bi bile še boljše.«

Spletna goljufija

Milena Krstič - Planinc

Velenje, 10. marca – V sredo je bila policistom prijavljena še ena spletna prevara. Velenjčan je neznancu nakazal več denarja, da bi mu ta uredil nakup delnic.

Grozila redarjem Velenje, 10. marca – V sredo zvečer so mestni redarji podali policistom kazensko ovadbo zoper dve osebi, ki sta jima grozili z napadom na telo in življenje.

Ozmerjala sosedo Velenje, 13. marca – V soboto dopoldne so policisti obravnavali kršitev, do katere je prišlo v Starem Velenju, kjer je soseda ozmerjala sosedo.

Velenje, 11. marca – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje je v sodelovanju s člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Velenje in Policijsko postajo Velenje v četrtek med 6.30 in 8. uro pri vrtcih in osnovnih šolah izvedel preventivno akcijo Varnostni pas. V sklopu akcije so kontrolirali pripetost otrok in drugih sopotnikov z varnostnim pasom. Na terenu je bilo štirinajst članov ZŠAM, po dva pred vsakim

od velenjskih vrtcev. Kot je povedal Matjaž Pečovnik, se jih od 250 pregledanih vozil trije odstotki niso držali varnostnih ukrepov. »Ugotovitve so dobre, lahko pa bi bile še boljše,« pravi, »zato bo svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tudi v prihodnje izvajal preventivne akcije in opozarjal, da je varnostni pas res vez z življenjem, za najranljivejše, torej otroke, pa še posebej.« Raziskave kažejo, da bi z dosledno uporabo varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev

lahko za 50 odstotkov zmanjšali število smrtno in hudo poškodovanih voznikov in potnikov, preprečili bi lahko smrtne žrtve med sopotniki in otroki. V Sloveniji umre letno v povprečju približno 15 voznikov osebnih vozil, 1-2 voznika tovornega vozila ter v povprečju 7 potnikov, ki v času nesreče niso uporabljali varnostnega pasu. Skupni delež voznikov osebnih vozil in potnikov v njih, ki med nesrečo niso uporabljali varnostnega pasu in so utrpeli hujše poškodbe, je 🔲 40-odstoten.

Naš čas, 18. 3. 2021, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

18. marca 2021

Pohod krajanov in krajank Stare vasi na Lubelo 3. marca so se kljub korona času v krajevni skupnosti Stara vas odločili, da spet začnejo izvajati pohode. Deset krajank in krajanov se je tako odpravilo proti Lubeli. Dobili so se na novem parkirišču pred domom krajevne skupnosti, nadaljevali mimo Škalskega jezera, kjer so imeli krajši postanek, in se odpravili na Laziše do kmetije Strž, kjer jih je prijazna domačinka tudi pogostila. Ogledali so si spomenik Jožefu Krajncu – pravniku, politiku, učitelju, prevajalcu, filozofu, rojenem 17. februarja 1821 v Avstro-Ogrski na Strževi domačiji (obeležje je postavilo društvo Revivas Škale), in po cesti krenili do Lubele. »Tam smo

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Po dolgem času boste končno dobili priložnost za boljši zaslužek. Nadrejeni vas bodo razveselili z informacijo, da si želijo vašega sodelovanja pri odmevnejših projektih. Možno je napredovanje v sedanji službi ali celo menjava delovnega mesta. Vsekakor se pripravite na nove izzive, ki se vam jih bo zagotovo splačalo izkoristiti. Ne pozabite, da skupaj z novimi priložnostmi prihajajo tudi spremembe, zaradi katerih se lahko vaše življenje povsem spremeni. Čeprav boste morda zaradi njih prisiljeni zamenjati kraj bivanja ali prevzeti več delovnih odgovornosti, bo dobro plačilo odtehtalo vse stresne situacije.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Letošnji prvi pohod krajank in krajanov Stare vasi na Lubelo

pomalicali, popili kavo in se posladkali z dobrotami naših pridnih krajank ter se vrnili domov mimo Lipačeve in Grbinškove domačije, škalskega pokopališča in Ribiškega

doma,« je povedala predsednica KS Stara vas Mira Tepej, ki je pot ocenila za prijetno in nezahtevno. 🔲

Skozi tančice ženskega pogleda

Odločitve Pred nekaj dnevi sem sprejela zame ogromno odločitev. Želela sem jo že nekajkrat prej, pa se je vedno znova izkazalo, da se pravega časa pač ne da izsiliti. Ko je čas pravi, lahko vsako odločitev običajno izpeljemo z manjšim naporom kot sicer, saj se vse odvije nekako bolj spontano. Odločitve. Tiste majhne, vsakodnevne, do tistih večjih, življenjskih. Kakršna koli že je, lahko prinese veliko nemira, tudi stiske. Pogosto je že izbira okusa sladoleda prava avantura, kako je šele takrat, ko se odločamo o življenjskih stvareh, kot so poroka, nosečnost, nakup stanovanja ali hiše ... Pa se mi kljub vsemu zdi, da je ena težjih odločitev v življenju tista, ki od tebe zahteva, da se odločiš zase. Pred leti sem bila na seminarju, na katerem je predavatelj razčlenil besedo 'odločiti se' takole: od/ločiti se. Kadarkoli torej sprejemaš odločitev, to pomeni, da se ločiš od nečesa, bodisi gre za navado, razvado, mišljenje, slog življenja ... In če govorimo o tem, da se odločimo zase, verjetno to

od 19. 3. do 25. 3. - 19. sušca je god sv. Jožefa, Kristusovega rejnika in Marijinega moža; priporočajo se mu rokodelci, drvarji, mizarji, kolarji in tesarji, k njemu se zatekajo zaročenci in zakonci v družinskih težavah, v skrbeh za otroke in v stanovanjskih stiskah; sv. Jožef je pravi pomladanski svetnik, na njegov god pa velja tudi nekaj zanimivih vremenskih pregovorov: "Sveti Jožef lep in jasen, dobre letine prerok prijazen," ter "Če je lepo vreme na jožefovo, naj veselo bo srce kmetovo"; - 20. marca 1938 se je v Šoštanju rodil znani slovenski fotograf Joco Žnidaršič; na številnih razstavah doma in po svetu je prejel več kot petdeset nagrad in priznanj; nekatere najvidnejše med njimi so: nagrada Prešernovega sklada, Župančičeva nagrada, Puharjeva plaketa

lahko pomeni, da se ločimo od navade, da najprej poskrbimo za vse ostale, šele nato, če do tega pride, pomislimo in poskrbimo zase. Verjetno pomeni tudi, da kadar se žrtvujemo v smislu »v tej službi nisem srečna in zadovoljna, a bom potrpela, saj potrebujem denar,« zanemarimo sebe. Ne odločimo se zase tudi takrat, ko v odnosu, v katerem trpimo, vztrajamo zaradi otrok. Še in še je odločitev, ob katerih zavrnemo svoje prave želje ali pa se odločitve otepamo, ker nismo pripravljeni narediti spremembe. Zase lahko rečem, da sem imela že veliko idej o raznih odločitvah, sprejela sem jih že veliko, mnogih pa tudi nisem izpeljala do konca. Ampak sem se naučila (morda je to le moj izgovor, pa vseeno to zelo močno čutim), da se nič ne da izsiliti. Ne gre za to, kdaj si pripravljen, ampak za to, kdaj se je življenje odločilo zate, da si pripravljen sprejeti in do konca izpeljati neko odločitev. Zato nikar ne bodimo preveč kritični do sebe, kadar nečesa ne izpeljemo do konca ali kadar smo pri sprejemanju odločitve negotovi. Mogoče moramo le stopiti korak nazaj in pustiti času čas, da bomo lahko,

za življenjsko delo ter nagrada »Consortium veritatis« in najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo; je prvi prejemnik nagrade »World Press Photo« na Slovenskem; - 20. marca 1965 se je rodil politik in župan Šmarnega ob Paki Janko Kopušar; - 20. marca 1978 so v Velenju ustanovili Zvezo telesnokulturnih organizacij, ki se je kasneje preimenovala v Športno zvezo Velenje; - marca leta 1986 so v vseh prostorih velenjskega zdravstvenega doma prepovedali kajenje; - 21. marca 2000 je umrla pesnica, pisateljica in kmetica Marija Brenčič Jelen, doma v Šentilju pri Velenju; Marija Brenčič Jelen se je rodila 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki; - 22. marca 1970 je bil v velenjski občini referendum za prvi samoprispevek »Za napredek vasi in mesta«; za uvedbo samoprispevka je glasovalo skoraj 70 % volilnih upravičencev; - 23. marca 2001 so v velenjskem Gorenju v prisotnosti takratnega predsednika

ko bo prišel tisti dan, ko bomo globoko v sebi zares začutili, da je čas pravi, »premikali tudi gore«. Telo kar nekako samo od sebe ve. Naj povem še o svoji odločitvi. Za mano je 19 mesecev – bolečih, radostnih, skrbnih, neprespanih in kljub njihovi lepoti fizično in mentalno zelo napornih. Počasi se izteka moj čas porodniške in nekako sem si ves čas govorila, da bom z dojenjem prekinila, preden odidem v službo. Čeprav sem pričakovala, da bo ta odločitev lahka, je bila zelo velik zalogaj. Kot sem rekla: dokler čas ni pravi, se je težko v nekaj prisiliti. Če pa se že, bo ta pot zagotovo težja, kot bi sicer lahko bila. Odločitev, da preneham, je bila zame zelo čustvena. Ni bilo enostavno. Kljub temu, da vem, da je zame to prava odločitev, predvsem iz zdravstvenega vidika, je težko. Želim si, da bi ženske ob takšnih odločitvah prejele dovolj podpore in razumevanja, saj je tako zanje kot za dojenčka to zelo zahtevno obdobje. Spodbujam te, da ob sprejemanju odločitev, v kolikor ne čutiš, da je čas pravi in je ne moreš izpeljati z manjšim naporom, stopiš korak nazaj in pustiš, da te vodi življenje. 🔲

Renata Podlinšek Knez (Društvo SŽM)

Karel Drago Seme (Arhiv Muzeja Velenje)

Republike Slovenije Milana Kučana predali namenu novo tovarno hladilno-zamrzovalne tehnike in novo galvano; - 24. marca 1918 je bil deklaracijski shod v Velenju, ki se ga je udeležilo od 1500 do 2000 ljudi; ker je bila dvorana društvenega doma premajhna, je bil shod na prostem; za predsednika shoda je bil izbran velenjski župan Josip Skaza, za podpredsednike pa vsi ostali prisotni župani šoštanjskega okraja; govoril je državnozborski poslanec dr. Karel Verstovšek; udeleženci zbora so se soglasno izrekli za majniško

jš

Prednost boste dajali odnosom z ljudmi, s katerimi imate skupne interese in hobije. Ker razmišljate podobno, boste lahko z njimi produktivno preživljali svoj prosti čas, tem za pogovore pa vam kar ne bo zmanjkalo. Zelo aktivni boste v ožjem krogu prijateljev ali znancev, s katerimi vas druži želja po izobraževanju in spoznavanju novih stvari. Če ste samski, boste morda preko kakšnega izobraževalnega programa ali skupnega prijatelja spoznali nekoga, s katerim se boste takoj zelo ujeli. Sčasoma se znajo med vama razviti tudi močnejša čustva in potreba po pogostejšem skupnem preživljanju časa.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

V zadnjih mesecih ste večino prostega časa posvetili samo sebi in svojim željam, družinske člane pa ste zanemarjali. Namesto da bi se bolj posvetili otrokom in partnerju, ste svoj čas raje namenjali prijateljem in hobijem. Sedaj vam bodo jasno pokazali, da jim vaše obnašanje ne ustreza. V vsakem primeru se boste morali začeti aktivneje ukvarjati z družinsko situacijo in več časa nameniti svojcem. Če boste tudi v prihodnje gledali samo nase, bo prišlo do še večjih trenj in slabe volje. Pokažite jim, da so vam pomembni, in med vikendom preživite ves prosti čas z družino. Skupni trenutki vas bodo ponovno povezali.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Brez nihanj ta teden ne bo šlo. Še posebej bodo prisotna, ko boste negotovi v zvezi z novimi poslovnimi priložnostmi ali službenimi odgovornostmi. V trenutkih krize se zanesite na oporo družine ali prijateljev, ki vam bodo znali svetovati in vam stati ob strani takrat, ko vam bo najtežje. Ob večerih si nujno privoščite kakšno obliko sprostitve, ki vam ustreza. Vsak dan pojdite na sprehod v naravo, kjer boste zbistrili svoje misli in se umirili. Kmalu boste ugotovili, da se preveč obremenjujete in da situacija sploh ni tako alarmantna, kot se vam je sprva zdelo. Skrbelo vas bo za svoje zdravje, zato boste še naprej previdni. Kjer bo gneča, vas ne bo zraven.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

V ospredje bo spet prišla neka tema ali zamera, za katero ste mislili, da je del preteklosti. Čeprav ste vi že pozabili nanjo, nekoga od vaših bližnjih še vedno zelo muči in želi razčistiti z njo. Pripravite se torej na soočenje. Pomembno je, da iskreno poveste svoje mnenje in pogled na situacijo. Čeprav bo morda zopet prišlo do nestrinjanj, vas bo oseba na drugi strani vsaj poskušala razumeti, če ji boste jasno obrazložili svoja stališča in razloge za svoje obnašanje. Če se boste zadeve lotili mirno in preudarno, jo boste tako tudi uspeli dokončno razrešiti, stare zamere pa bodo pozabljene.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Sodelavci in nadrejeni vas bodo s svojim nestrpnim in nesramnim obnašanjem spravljali ob živce. Pri delu vas bodo priganjali in neprestano nekaj zahtevali od vas, čeprav ste v službi vestni in projekte opravljate pravočasno. Situacija vas bo povsem izčrpala, zato si boste želeli ves prosti čas preživeti v osami. Niti druženje z družinskimi člani ali prijatelji vam ne bo prijalo. Ne podlegajte trenutnim negativnim čustvom. Posvetite se kakšnemu hobiju, ki vas bo sprostil in napolnil z novo energijo. Pazite pa tudi pri financah. Zadnje čase so bile vaše potrebe večje od prihodkov. Zategnite pas.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Že nekaj časa počasi gradite svojo samozavest in ta se bo končno začela kazati tudi navzven. Morda si boste zaželeli spremeniti videz ali pa poskusiti kakšen nov slog oblačenja. Sprememba vam bo dobro dela, zato se ne bojte zamenjati svoje garderobe in spremeniti pričeske. Iz omare pospravite stara oblačila, ki jih ne nosite več, in jih zamenjajte z novimi in modernejšimi. Pozitivnejša samopodoba in samozavestnejši videz bosta v ljudeh vzbujala željo po sodelovanju z vami. Vse to lahko dobro izkoristite tako v poslovnih in družabnih stikih kot tudi v ljubezni. Partner vas bo videl v povsem novi luči.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

deklaracijo; bilo je veliko navdušenje in kot je o shodu poročal Slovenski gospodar: »živio – klici so doneli proti nemškutarskim gnezdom v dolini«; - 24. marca 1923 se je v Družmirju rodil zdravnik in profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Jože Stropnik; ukvarjal se je z rentgensko diagnostiko urotrakta, srca in ožilja ter akutnih primerov v travmatologiji; bil je tudi priznan strokovnjak za rentgensko opremo v medicini; umrl je v Ljubljani 11. junija 1982; - 24. marca 1947 je bil rojen gledališki ustvarjalec, pedagog, družbenopolitični delavec in veteran vojne za Slovenijo Karel Drago Seme iz Velenja; - 24. marca 1974 je bilo v Velenju balkansko prvenstvo v krosu; - velenjski poslanec v državnem zboru Alojz Kovše je bil 24. marca 1997 imenovan za državnega sekretarja za energetiko. 🔲

Damijan Kljajič

Razmišljate, da bi velik del prihrankov vložili v nek nov projekt ali pa se odločate za večji nakup? Nagnjeni boste k finančnim tveganjem, ki pa vam morda ne bodo prinesla nobenega dobička. Tudi sicer ste v zadnjem času pripravljeni zastaviti veliko svojega kapitala za ideje in načrte, ki niso dovolj premišljeni. Spontano ravnanje pri tem vam bo prej škodovalo kot koristilo. Ne verjemite vsega, v kar vas bo skušal prepričati nekdo, ki bi imel od vašega sodelovanja osebne koristi. Prav tako se ne smete preveč razdajati, saj obstaja nevarnost, da boste hoteli nesebično pomagati nekomu, ki ni vreden vašega zaupanja.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Okupiral vas bo nek načrt ali projekt, s katerim se ukvarjate že nekaj časa in bi ga radi čim prej dokončali. Morda gre za študijsko obveznost, prenovo stanovanja ali poslovni podvig. V vsakem primeru se boste znali pravilno odločati in stvar izpeljati uspešno do konca, če boste k sodelovanju povabiti prave ljudi. Čeprav večino dela najraje opravite sami, vam bo tokrat pomoč še kako prišla prav. Z uresničevanjem tega cilja boste tako zaposleni, da boste kar malo pozabili na druga življenjska področja. Če si ne boste vmes privoščili tudi počitka, se bo to poznalo na vašem zdravju. Že nekaj časa ni takšno, kot si želite, zato bolj pazite nase.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Ker ste se sposobni poglobiti in prisluhniti drugim, boste v tem tednu večkrat sodelovali v zaupnih pogovorih v vlogi svetovalca. Vaših nasvetov si bodo želeli tako prijatelji kot družinski člani. Ne čudite se, če se bodo celo vaši nadrejeni zatekali k vam po pomoč in nasvet. Ker se radi razdajate drugim, boste vsem takoj priskočili na pomoč. Vendar pa vas bo to tudi psihično izčrpala. Doleteti vas znajo želodčne težave, zato še posebej pazite pri prehrani. Poskrbite, da boste zaužili tudi dovolj vitaminov in mineralov. Predvsem pa se ne čutite dolžni pomagati vsem, ki si bodo to želeli. Nekaterim od njih ni pomoči, kar dobro veste.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Aktivno boste posegali v življenja drugih družinskih članov. Na vsak način jim boste skušali pomagati ali pa kako drugače vplivati nanje. Ker vas za pomoč sploh ne bodo prosili, vaši poskusi pomoči morda ne bodo naleteli na dober odziv. Nikar jih v nič ne silite in jim ne vsiljujte svoje volje ali idej. Le tako se boste izognili nepotrebnim prepirom. Če imate najstniške otroke, obstaja velika verjetnost, da bo med vami in njimi zazijal prepad zaradi različnih pričakovanj in pogledov na življenje. Čeprav morda ne bodo pokazali posebne želje po harmonični razrešitvi sporov, skušajte delovati čimbolj mirno in spravljivo.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Ste v obdobju, ko bi se lahko končno malce spočili na lovorikah svojega preteklega dela. Vendar pa boste z mislimi že pri novih projektih, saj vas uspehi še bolj motivirajo za nove izzive. Sprejeti boste morali poslovno ali študijsko odločitev, ki bo v marsičem zakoličila potek dogodkov v tem letu. Ker se zavedate svojih prednosti in si prizadevate, da jih čim bolj produktivno izkoriščate v vsakdanjem udejstvovanju, jih boste brez težav unovčili tudi v svojem poslovnem delovanju. Odločno se podajte na nove poti, z malo truda in discipline bodo tudi novi uspehi zagotovljeni. Počutje bo odlično, tudi zato, ker se boste trudili, da bo tako.

Naš čas, 18. 3. 2021, barve: barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Petek, 19. marca

Četrtek, 18. marca 1. januarja

06.20 07.00 10.10 10.35 10.50 11.25 12.00 13.00 13.35 14.20 14.40 15.05 15.40 16.05 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.40 01.05 01.30 02.25

04.00 06.00 08.00 09.25

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Varuhi narave, dok. odd. TV-izložba Strasti, TV-nad., 46/60 Vem!, kviz Moje mnenje: Posledice v športu Prvi dnevnik, Šport, Vreme Severna obzorja, am. nad., 3/22 TV-izložba Slovenci v Italiji Brez meja - Határtalan Z kot Zofka, odd. za otroke Sobotni krompir Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost: Vetrni potencial Slovenije, odd. o znanosti Na kratko: Univerzalni temeljni dohodek Dinotačke, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme EkstraVisor Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Dediščina Evrope, 1/3 Ugriznimo znanost: Vetrni potencial Slovenije, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

00.00 00.55 01.55

Info kanal Napovedujemo Videotrak Alpsko smučanje - SP: superveleslalom, prenos iz Lenzerheideja Alpsko smučanje - SP: superveleslalom, prenos iz Lenzerheideja Dobro jutro Sveto in svet: 300 let Škofjeloškega pasijona V petek zvečer Alpsko smučanje - SP: superveleslalom, posnetek iz Lenzerheideja Alpsko smučanje - SP: superveleslalom, posnetek iz Lenzerheideja Videotrak Avtomobilnost Nogomet - EL: povratna tekma osmine finala, prenos Ambienti Nogomet - EL: vrhunci povratnih tekem osmine finala Slovenska jazz scena: Hunski hrbti Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.50 08.05 08.20 10.10 12.10 13.10 13.25 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.00 22.30 23.10 00.05 01.00 02.10 02.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Divja brata Kratt, ris. Ghost Mecard žogice, ris. Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 70/71 Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 16/17 Komisar Rex, 7. sez., 13. del TV prodaja Budva na morski peni, 1. sez., 11. del Policijska družina, 9. sez., 5. del Komisar Rex, 7. sez., 14. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 72/73 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 14. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 6. del Vohun v nemilosti, 5. sez., 8. del Budva na morski peni, 1. sez., 12. 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

10.55 12.15 14.45 15.50 17.35 18.10 18.50 20.00 20.55 22.50 23.30

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.05 11.15 11.20 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.05 21.10 21.15 22.10 22.15 23.05 23.35

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Iz našega arhiva: Na obisku ... pri mag. Ivanu Marinu, 2001 Iz našega arhiva: S slavnostnega koncerta Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, 2004 Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. O polžu, ki je kupoval hišico, gled. predstava Vrtca Velenje Iz našega arhiva: Lahko noč, otroci! Lisjak iz teme Spoznajmo jih ... Ula Aurelija Gams, Neža Avberšek, klavir, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, oddaja o narodno-zabavni glasbi 9 Regionalne novice, inf. prog. Spoznajmo jih ... Ula Aurelija Gams, Neža Avberšek, klavir, GŠ Velenje Alfi med prijatelji Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.10 Ugriznimo znanost: Vetrni potencial Slovenije, odd. o znanosti 10.35 TV-izložba 10.50 Strasti, TV-nad., 47/60 11.25 Vem!, kviz 12.00 Dosje: Cena plastike 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Severna obzorja, am. nad., 4/22 14.25 TV-izložba 14.40 Prisluhnimo tišini: Poklon mamam, izob. odd. 15.00 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. 15.30 TV-izložba 15.50 Danin dinosvet, kan. nan., 15/26 16.15 Osvežilna fronta: Bratje in sestre, odd. za mladostnike 16.40 Infodrom, tednik za mlade 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Slovenski magazin 17.55 Duhovni utrip 18.10 Bacek Jon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 V petek zvečer 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.10 Kinoteka: Branjevec za štiri letne čase, nemški film 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.00 Napovedujemo

04.00 06.00 09.10 10.05 11.55

01.15 02.15

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Alpsko smučanje - SP: ekipna tekma, prenos iz Lenzerheideja O živalih in ljudeh, izob. odd. Na vrtu, izob. odd. Alpski magazin Biatlon - SP: sprint, prenos iz Östersunda Neustaljiva energija, koncert Nuše Derenda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Videotrak Konje krast, koprodukcijski film Zadnja beseda! Spolnost, revolucija in islam, norveška dok. odd. Biatlon - SP: sprint, posnetek iz Östersunda Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.50 08.05 08.20 10.10 12.10 13.10 13.25 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.00 22.25 23.05 23.10 00.50 02.25 02.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Divja brata Kratt, ris. Ghost Mecard žogice, ris. Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 72/73 Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 18/19 Komisar Rex, 7. sez., 14. del TV prodaja Budva na morski peni, 1. sez., 12. Policijska družina, 9. sez., 6. del Komisar Rex, 7. sez., 15. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 74/75 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 15. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Zamenjala bom fanta, ameriški film Naključna varuška, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

13.30 14.10 14.55 15.25 17.00 18.55 20.05 22.05 22.50 23.55

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 11.10 11.40 12.30 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 21.55 22.00 22.40 22.45 23.35 23.55

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Izbrano iz arhiva: Skrbimo za zdravje: Akupunktura Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Miš Maš, Kako lutke oživijo Spoznajmo jih ... Martin Plaskan Hodnik, harmonika, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva, Poti v neznano: Zvone Šeruga, 2006 Regionalne novice, inf. prog. Izbrano iz arhiva: Country folk blues festival: Bluegrass Hoppers, 2008 Spoznajmo jih ... Martin Plaskan Hodnik, harmonika, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Vocaldente, Festival Sredi zvezd, 2008 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

18. 18. marca marca 2021 2021

Sobota, 20. marca

06.10 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.40 09.10 09.45 09.50 10.35 10.50 11.15 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.30 14.45 15.40 15.55 16.30 17.00 17.20 17.45 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 21.25 22.15 22.40 00.40 01.10 02.00

Kultura, Odmevi To sem jaz, Sjors Milan, risanka Malčki, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Ernest in Celestinca, risanka Z kot Zofka, odd. za otroke Studio Kriškraš, odd. za otroke Buck, belgijska nad., 21,22/32 Sobotni krompir Športniki, risanka Male sive celice: OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka in OŠ Center, Novo mesto Infodrom, tednik za mlade Holly Hobbie, kan. nad., 3/10 TV-izložba Dosje: Slovenija in njene meje NaGlas! Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV-izložba Mestne promenade: Maribor, dok. ser. Prisluhnimo tišini, izob. odd. Odnos z naravo, dok. odd. TV-izložba Na sončni strani, dok. inf. odd. Na vrtu, izob. odd. Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda! Ozare Vrtne prigode, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja? Tanek led, kopr. nad., 6/8 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Neusmiljeni, kor. f. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal, Videotrak 06.10 Pričevalci: dr. Ernest Petrič, 2. del 08.55 Alpsko smučanje - SP: veleslalom, 1. vožnja, prenos iz Lenzerheideja 09.40 Angelov dotik, dok. feljton 10.25 Alpsko smučanje - SP: slalom, 1. vožnja, prenos iz Lenzerheideja 11.05 Avtomobilnost 11.55 Alpsko smučanje - SP: veleslalom, 2. vožnja, prenos iz Lenzerheideja 12.45 Nogomet - EL: vrhunci povratnih tekem osmine finala 13.25 Alpsko smučanje - SP: slalom, 2. vožnja, prenos iz Lenzerheideja 14.10 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki, posnetek iz Nižnega Tagila 15.10 Biatlon - SP: zasledovalna tekma, prenos iz Östersunda 15.50 Deskanje na snegu - SP: paralelni slalom, posnetek iz Berchtesgadna 16.40 Rokomet - liga NLB: Riko Ribnica : Celje P. L., prenos iz Ribnice 18.15 Televizija Slovenija: s Pokljuke v svet, reportaža o biatlonskem SP 18.50 Videotrak 20.05 Obsodba, ameriški film 21.55 Zvezdana 22.55 Avtorski koncert Gala Gjurina “Moč jeseni”, 2. del koncerta 00.05 Alpsko smučanje - SP: veleslalom, posnetek iz Lenzerheideja 01.40 Videotrak, Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.15 08.30 08.55 09.10 09.20 10.55 12.30 13.25 13.40 15.05 15.20 16.45 17.55 18.50 18.55 20.00 22.20 00.40 02.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, risanka Leo in Tig, risanka Wissper – šepetalka živalim, ris. Tri mucke, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Heidi, risanka Kravica Liska, risanka Domače živalice, 1. sez., 6. del Štorklje, ameriški film Zamenjala bom fanta, am. film Posel mojega življenja, 8. sez. Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Delovna akcija Preverjeno 24UR vreme 24UR Zaveznika, angleški film Ptičja kletka, ameriški film Mladostna napaka, kan. film Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.40

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš Maš, Kako lutke oživijo EU ob kavi s poslanci: Pogovor o aktualnem dogajanju v EU Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Izbrano iz arhiva: Inf. program 23 Izbrano iz arhiva: S pesmijo na vasi, kvartet Svit Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih ... Urban Verboten, tuba, GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo O polžu, ki je kupoval hišico, gledališka predstava Vrtca Velenje Iz našega arhiva: Lisjak iz teme Spoznajmo jih ... Ema Hliš Mastnak, harmonika, GŠ Velenje Dotiki gora: Bezovec na Dobrovljah Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2833. VTV magazin, reg. inf. odd. Spoznajmo jih ... Klara Kuhar, orgle, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Glasbenih 30 let Milana Kamnika, 1. del Izbrano iz arhiva, Poti v neznano: Zvone Šeruga, 2006 Izbrano iz arhiva, Klavirska šola Primoža Ramovša,1996 Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

10.40 12.10 12.35 13.20 14.00 15.30 16.00 17.30 17.40 17.55 18.00 18.30 18.40 18.45 19.05 19.15 19.55 20.00 20.30 20.35 21.35 22.20 23.00 23.30

Nedelja, 21. marca

07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.10 08.15 08.20 08.30 08.45 08.50 09.00 09.10 09.20 09.30 10.00 11.00 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 14.55 15.25 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 20.00 21.15 22.00 22.25 23.30 00.30 00.55 01.50

04.00 07.30 07.45 08.15 08.55

Milan, risanka Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Tinka in Žverca, risanka Mandi, risanka Jurij in Pavel, risanka Niko, risanka Mucika, risanka Ezopovo gledališče, risanka Svetovalka Hana, risanka Pujsa Pepa, risanka Mali Timotej, risanka Knjiga o džungli, risanka Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Dinotačke, risanka Nejko, risanka Vrtne prigode, risanka Bacek Jon, risanka Danin dinosvet, kan. nan., 16/26 Sveta maša, prenos iz mar. stolnice TV-izložba Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, izob. odd. Zelena generacija: Mitja in Matjan Prvi dnevnik, Šport, Vreme V petek zvečer Na lepše Čista desetka, britanski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Šola za pošasti, risanka Frfra in Cufek, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Genialna prijateljica, it. nad., 4/8 Intervju Poročila, Šport, Vreme Manekenka Maddy, šved. dok. f. Za lahko noč: Duo Lorenz-Šček, posnetek slavnostnega koncerta Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

18.45 19.50 20.00 20.55 22.55 23.45 01.05 01.35

Info kanal, Napovedujemo, Videotrak Duhovni utrip Koda Glasbena matineja: FS Tine Rožanc Alpsko smučanje - SP: veleslalom, 1. vožnja, prenos iz Lenzerheideja Ugriznimo znanost: Vetrni potencial Slovenije, odd. o znanosti Alpsko smučanje - SP: slalom, 1. vožnja, prenos iz Lenzerheideja Ambienti Alpsko smučanje - SP: veleslalom, 2. vožnja, prenos iz Lenzerheideja Deskanje na snegu - SP: paralelni slalom, tekma mešanih dvojic, posnetek iz Berchtesgadna Alpsko smučanje - SP: slalom, 2. vožnja, prenos iz Lenzerheideja Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki, posnetek iz Nižnega Tagila Biatlon - SP: skupinski start, prenos iz Östersunda Življenje na strehi sveta, potopis, 2/5 O, blagor tebi, veter – Pesniški poklon primorskih gledališč Videotrak Žrebanje Lota Svet miniatur, kan. dok. odd. Miles Davis - rojstvo cool jazza, dok. Zvezdana Vikend paket Kaj dogaja? Videotrak, Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.15 08.30 08.55 09.10 09.20 09.45 11.40 12.40 12.55 14.35 14.50 17.05 17.55 18.45 18.50 18.55 20.00 21.10 22.00 23.50 01.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, risanka Leo in Tig, risanka Wissper – šepetalka živalim, ris. Tri mucke, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Heidi, risanka Kravica Liska, risanka Domače živalice, 1. sez., 8. del Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Ljubezen po domače Pavza! Vaše zdravje, naša skrb Naključna varuška, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Zaveznika, angleški film Takle mamo, 1. sezona, 27. del Mali šef Slovenije Pleši s Katarino! 24UR vreme 24UR Delovna akcija Mali šef Slovenije Ko bi le ..., ameriški film Ohrani razdaljo, ameriški film Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.20 12.50 13.40

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš Maš, Kako lutke oživijo 2832. VTV magazin, reg. inf. odd. Vrtnarski kotiček 2833. VTV magazin, reg. inf. odd. Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Iz našega arhiva: Na obisku ... pri mag. Ivanu Marinu, 2001 Iz našega arhiva: poslovilni koncert mag. Ivana Marina, 2004 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo ROBO TV 10 Iz našega arhiva: Hišica iz kock, gled. predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Ula Aurelija Gams, Neža Avberšek, klavir, GŠ Velenje Skrbimo za zdravje: Akupunktura Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, oddaja o narodno-zabavni glasbi 9 Spoznajmo jih ... Martin Plaskan Hodnik, harmonika, GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 Izbrano iz arhiva, Poletna glasbena šola saksofona, 1996 Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

09.45 10.25 11.20 11.55 12.40 13.40 14.25 15.25 16.40 17.55

14.30 14.45 17.30 17.55 18.00 18.10 18.30 18.35 19.35 19.55 20.00 21.05 21.10 22.40 23.15 23.45

Ponedeljek, 22. marca

Torek, 23. marca

06.30 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Obzorja duha: Leto družine – Radost ljubezni 10.40 TV-izložba 11.00 Strasti, TV-nad., 48/60 11.30 Vem!, kviz 12.00 Intervju 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Severna obzorja, am. nad., 5/22 14.25 TV-izložba 14.40 S-prehodi: Protipoplavna zaščita 15.10 Rojaki, odd. o zamejcih 15.30 Dober dan, Koroška 16.00 Milan, risanka 16.05 Niko, risanka 16.10 Šola za pošasti, risanka 16.20 Muk, risanka 16.30 Studio Kriškraš, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Podjetno naprej 18.05 Nejko, risanka 18.10 Simon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Umetnost igre: Gledališče o posledicah koronakrize 23.30 Glasbeni večer 23.30 Ob 100. obletnici rojstva Primoža Ramovša: Klavirski trio 23.35 Nacionalni simfonični orkester RAI, Filharmonični zbor iz Brna, solisti in Juraj Valčuha 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.20 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Umetnost igre: Gledališče o posledicah koronakrize 10.35 TV-izložba 10.55 Strasti, TV-nad., 49/60 11.25 Vem!, kviz 11.55 Tednik, Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Severna obzorja (III.): Korenine, am. nad., 6/22 14.25 TV-izložba 14.40 Duhovni utrip 15.00 TV-izložba 15.15 Lučka - Pitypang, otroška odd. 15.50 Milan, risanka 15.55 Malčki, risanka 16.00 Ernest in Celestinca, risanka 16.15 Buck, belg. nad., 21,22/32 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Koda 17.55 Kalimero, risanka 18.10 Bacek Jon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Bolnišnica dobre karme, britanska nad., 4/6 20.55 Idealna mesta, dok. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.10 Pričevalci 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.10 Napovedujemo

04.00 06.00 09.50 10.45 13.30 14.00

01.30 02.30

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini, izob. odd. Kakor krogla po Evropi, zapiski k verjetni zgodbi Antona Ukmarja, dok. film Na lepše Zadnja beseda! Ljudje in zemlja, izob. odd. #Zelena generacija/Young Village Folk: Mitja in Matjan Matija Vertovec, veliki um slovenskega naroda, dok. film Videotrak Življenje na strehi sveta: Gradnja sanj, potopis, 3/5 Dediščina Evrope: Aktivisti, finska nad., 2/3 Podjetno naprej Arheo, slovenski film Alpsko smučanje - SP: veleslalom, posnetek iz Lenzerheideja Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 08.00 08.15 10.05 12.05 13.05 13.20 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.30 00.25 01.45 02.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Divja brata Kratt, risanka Ghost Mecard žogice, risanka Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 74/75 Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 20/21 Komisar Rex, 7. sez., 15. del TV prodaja Preverjeno Šverc komerc, 2. sez., 39. del Komisar Rex, 8. sez., 1. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 76/77 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 16. del Šverc komerc, 2. sez., 40. del 24UR zvečer Takle mamo, 1. sez., 28. del Vohun v nemilosti, 5. sez., 9. del Budva na morski peni, 2. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

15.10 15.40 16.40 17.30 17.55 18.55 20.00 20.55 21.55 22.40 00.00

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 13.45 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.55 19.00 19.25 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 21.50 21.55 22.30 22.35 23.25 23.55

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2833. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Izbrano iz arhiva: Informativni program 24 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Izbrano iz arhiva: Orleki v Avstraliji, 2000 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Eva Ledinek, orgle, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Dober večer, g. predsednik, Tone Partljič, 2001 Regionalne novice, inf. prog. Izbrano iz arhiva: Informativni program 25 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Eva Ledinek, orgle, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Kitarski duo Monika Krajnc Štih in Boris Štih, 1. del Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

04.00 06.00 10.15 11.15 13.55 14.20 14.55

00.55 01.55

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Slovenski magazin Avtomobilnost Slike in podoba Ludvika Vrečiča, dok. portret Kaj dogaja? Joker, kviz Vojne igre, dok. odd. Videotrak Novi ameriški guruji, fr. dok.odd. Konje krast, koprodukcijski film NaGlas! Alpsko smučanje - SP: slalom, posnetek iz Lenzerheideja Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 08.00 08.15 10.05 12.00 12.55 13.10 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.35 01.45 02.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Divja brata Kratt, risanka Ghost Mecard žogice, risanka Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 76/77 Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 22/23 Komisar Rex, 8. sez., 1. del TV prodaja Budva na morski peni, 2. sez., 1. del Šverc komerc, 2. sez., 40. del Komisar Rex, 8. sez., 2. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 78/79 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 17. del Šverc komerc, 2. sez., 41. del Preverjeno 24UR zvečer Vohun v nemilosti, 5. sez., 10. del Budva na morski peni, 2. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Izbrano iz arhiva: Dober večer, g. predsednik, Tone Partljič, 2001 Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Izbrano iz arhiva: Informativni program 25 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Informativni program 26 Spoznajmo jih ... Žuža Bajželj, harmonika, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2834. VTV magazin, reg. inf. odd. Dotiki gora: Komen Izbrano iz arhiva: Glasbenih 30 let Milana Kamnika, 1. del Spoznajmo jih ... Žuža Bajželj, harmonika, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Kitarski duo Monika Krajnc Štih in Boris Štih, 2. del Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

16.00 16.45 17.55 18.55 20.00 21.00 23.00 23.25

11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 13.50 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 20.30 20.50 21.50 21.55 22.20 22.25 23.15 23.45

Sreda, 24. marca

06.20 07.00 10.05 10.35 10.50 11.25 11.55 13.00 13.35 14.25 14.40 15.20 15.40 16.10 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.40 00.15 00.40 01.35

04.00 06.00 08.30 09.30

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Koda TV-izložba Strasti, TV-nad., 50/60 Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Severna obzorja, am. nad., 7/22 TV-izložba Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Male sive celice: OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka in OŠ Center, Novo mesto, kviz Poročila ob petih, Šport, Vreme Biotopi: Podnebna kriza in narava, izob. dok. ser. 50 knjig, ki so nas napisale: F. Kalinšek: Slovenska kuharica Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Tisti, ki delajo, fr. f. Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil Biotopi: Podnebna kriza in narava, izob.-dok. ser. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

21.30 22.20 00.05 01.35 02.35

Info kanal Napovedujemo Videotrak Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice Nordijsko smučanje - SP: smučarski poleti, kvalifikacije, prenos iz Planice Lučka - Pitypang, otroška odd. Poletni koncert iz Schönbrunna 2020, Dunajski filharmoniki, Valerij Gergijev in Jonas Kaufmnann Ambienti Vikend paket Nogomet - EP do 21 let, Slovenija : Španija, prenos iz Maribora Žrebanje Lota Na utrip srca Moj klasični hit: Iztok Mlakar Čarobni trenutki glasbe, AnneSophie Mutter in Herbert von Karajan, nemška dok. odd. Moje mnenje Umori na podeželju, brit. nan., 6/6 Šport Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 08.00 08.15 10.05 12.00 13.00 13.15 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.45 02.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Divja brata Kratt, risanka Ghost Mecard žogice, risanka Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 78/79 Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 24/25 Komisar Rex, 8. sez., 2. del TV prodaja Budva na morski peni, 2. sez., 2. del Šverc komerc, 2. sez., 41. del Komisar Rex, 8. sez., 3. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 80/81 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 18. del Šverc komerc, 2. sez., 42. del 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 7. del Vohun v nemilosti, 5. sez., 11. del Budva na morski peni, 2. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2834. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Izbrano iz arhiva: Informativni program 26 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. ROBO TV 11 Pika Nogavička v Angliji, gled. predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Amadeja Juhart, orgle, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Samomor - zakaj? 1996 Regionalne novice, inf. prog. Izbrano iz arhiva: Plava trava zaborava, 1. del koncerta, 2008 Spoznajmo jih ... Amadeja Juhart, orgle, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

10.30 12.45 13.30 15.15 16.00 17.30 20.10 20.20 20.20 20.30

11.35 12.00 12.30 13.20 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.15 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.05 21.10 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Naš čas, 18. 3. 2021, barve: CMYK, stran 21

MUSSO, Guillaime: Skrivno življenje pisateljev

od- Odrasli 821-312.4 Kriminalni roman Vir: www.zalozba-meander.si

Leta 1990 je po izidu treh kultnih romanov slavni pisatelj Nathan Fawles naznanil, da je nehal pisati, in se je umaknil na Beaumont, čudoviti divji otok v Sredozemskem morju. Jeseni 2018, Fawles že dvajset let ni dal nobenega intervjuja. Medtem ko njegovi romani še vedno privlačijo bralce,

nenavadnih dogodkov in razmišljanja o smislu in namenu pisateljevanja.

AISATO, Lisa: Knjiga tožibaba ml – Mladina C-Sz – Slikanica v zabojniku Vir: www.zalozba-meander.si

Bralca sprejme v slikanico pisana druščina, nagnetena v dvigalu. Frisi z vseh vetrov. Povzpetniški, polikani, prezrti. Med njimi ždi majhna, skoraj nevidna tožibaba. Nebodijetreba zleze v vsak kotiček zasebnega sveta (lahko si mislite, da ji uide toliko kot sosedi, ki se je malodane že skoraj zlila z zavesami). Tujci, stlačeni v dvigalo kot sardine. Ujeti v momentu vsak strumno vztraja v svoji predstavi za vse ostale. Malo pa tudi zase. Včasih je realnost težko sprejeti. Ker ni dovolj estetska. Ker se ne ujema z idealom, h kateremu stremimo. Ker ni družbeno sprejemljiva. Ker se je lažje skriti za sivo, dolgočasno povprečnostjo.

na otok pride mlada švicarska novinarka Mathilde Monney, ki je odločena, da bo odkrila pisateljevo skrivnost. V istem času na plaži odkrijejo truplo umorjene ženske. Oblasti zaprejo dostop do otoka in prepovejo odhode z njega. Roman odlikuje izredno zanimiv preplet

Četrtek, 18. 3. 19.00 Galerija Velenje Vodenje ob odprtju razstave oblikovalke Tanje Pak, prijave: info@galerijavelenje.si 19.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Oboževanje, drama; Martin Eden, drama; filmski paket Nagrada AKMS: Bog obstaja, ime ji je Petrunija, Ema, Razbijalka sistema

Sobota, 20. 3. X

Različne lokacije po mestu Drevesa podarijo pesem za na pot, prostorska inštalacija ob svetovnih dnevih gozda in poezije X Titov trg in okolica Poišči svoj kamenček sreče, iskalno-izmenjevalna pustolovščina ob mednarodnem dnevu sreče 17.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Najboljši Sune, mladinska komedija/Zverinice iz gozda Hokipoki, sinhronizirana animirana pustolovščina/Sune in Sune, družinska komedija 20.00 Spletni dogodek Kluba eMCe plac Neki čarobnega z Astrid, koncert v živo

Lunine mene

Stanje v univerzitetnem prostoru je zgolj odraz stanja v družbi Rezultati ankete kažejo na razpršenost in vseprisotnost spolnega nasilja v akademskem prostoru – Spolna interakcija temelji na soglasju vseh udeleženih, predvsem pa varuje in uresničuje človekovo pravico do nedotakljivosti telesa Raziskovalno-aktivistična skupina Rezistenca se ukvarja z raziskovanjem spolnega nadlegovanja in nasilja v visokošolskem prostoru. Spolno nasilje ni problem posameznih oseb, ampak celotne družbe, ki takšne pojave dopušča. Primer igralke Mie Skrbinac, ki je v slovenskem prostoru spregovorila o spolnem nadlegovanju, je dvignil precej prahu. Nekateri se sprašujejo, ali je prav, da se tovrstno nasilje izpostavlja, da žrtve prekinejo molk in spregovorijo o doživetem nasilju ali nadlegovanju, drugi to zelo zagovarjajo. »Je pa še kako res, da lahko vsak od nas po svoji moči prispeva k reševanju in preprečevanju nasilja,« pravijo člani raziskovalne skupine Rezistenca, ki o spolnem nasilju govorijo glasno.

Spremenilo se je temeljno doživljanje nasilja

KDAJ • KJE • KAJ VELENJE

Nedelja, 21. 3. 10.00 Muzej Velenje Nedeljsko druženje z otroki: Obisk pri fotografu Pajku, prijave: info@ muzej-velenje.si 10.00 Spletni dogodek Festivala Velenje in Lutkovnega gledališča Velenje Praznujemo svetovni dan lutk: poslanica Alice Čop, predstava Kako se kuha pravljica o Rdeči kapici, ustvarjalna delavnica

Torek, 23. 3.

8. marca je na spletu potekal dogodek #univerzatudi, s katerim so želeli dati študentom in študentkam v roke orodja, s katerimi si lahko pomagajo; naslove, na katere se lahko obrnejo, in zagotovilo, da v svojem boju niso sami/e. Do kakšnih zaključkov ste prišli na spletnem dogodku? Rezistenca: »Na dogodku se nam je potrdilo prepričanje, da je potrebno temo spolnega nasilja v akademskem prostoru nasloviti celostno. Namreč rezultati ankete kažejo na razpršenost

in vseprisotnost spolnega nasilja v akademskem prostoru. Izbrane izkušnje in pričevanja opozarjajo na kompleksnost situacij, v katerih pride do nasilja, naučeno nemoč preživelih in pomanjkanje struktur podpore osebam z izkušnjo nasilja, predvsem pa pomanjkanje razumevanja ljudi, odgovornih za spremembe

manjši meri) ženske vedele že v preteklosti, so dobile v dobi gibanja #metoo tudi "soglasje", da lahko spregovorijo o svojih izkušnjah nasilja. Z drugimi besedami: nastal je nov prostor, v katerem se (predvsem) mlade ženske počutijo dovolj varne in opolnomočene, da se zoperstavijo nasilnežu in s tem obvarujejo mlajše generacije pred enako ali podobno izkušnjo. Pri tem ne smemo zanemariti tudi dejstva, da ženskam dolgo ni bil omogočen vstop v univerzitetno polje, posledično zaradi odsotnosti žensk tudi ni bilo nasilja nad njimi,« odgovarja raziskovalna skupina Rezistenca.

Model soglasja je pomemben civilizacijski napredek

položaja, v katerem se osebe s spolnim nadlegovanjem znajdejo.« Je zadnje čase spolnega nadlegovanja med študenti več kot nekoč? »Težko govorimo, da je nasilja v akademskem prostoru več, kot ga je bilo. Spremenilo se je predvsem temeljno doživljanje nasilja oz. s porastom ozaveščanja se je tudi pogled na situacije, v katerih se nasilje dogaja, spremenil. Predvsem ženske znajo bolje prepoznati različne oblike nasilja, vedo, kaj je sprejemljivo in kaj se jim ne bi smelo dogajati. Čeprav so za to (sicer v

Sprememba modela prisile v model soglasja je tudi ena njihovih zahtev. »Model soglasja je pomemben civilizacijski napredek, tako za ženske kot tudi za vse druge spole, saj vključuje zavedanje, da reakcija na posilstvo ni zgolj aktivna fizična obramba, temveč gre za povzročeno travmo, na katero se ljudje različno odzivamo. Torej govorimo o spolni interakciji, ki temelji na soglasju vseh udeleženih, predvsem pa varuje in uresničuje človekovo pravico do nedotakljivosti telesa. Seveda je za tak paradigmat-

10.00 Spletni dogodek Galerije Velenje Naprej v preteklost – Slovenija skozi oči slikarjev

Sreda, 24. 3. 18.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Kulturna potepanja po celinski Grčiji, predavanje Matjaža Šaleja preko Zoom aplikacije

________________________ Do 19. 3.: Ko se mama na ogled postavi, otroški likovni natečaj Festivala Velenje Do 22. 3: »Vse najboljše, Slovenija!«, likovni natečaj za vrtce in šole Šaleške in Zgornje Savinjske doline Muzeja Velenje Do 31. 3.: Ptički se ženijo/Ta cvet je zate, prostorski inštalaciji Festivala Velenje pri Domu kulture Velenje

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek BIO TRŽNICA; od 8.00 do 16.00

Spominčice »so stare« že 25 let V študijskem letu 1995/1996 je bil na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje na pobudo Nene Mijoč ustanovljen krožek, ki ga je takratna prva mentorica Jožica Grobelnik poimenovala Slovenske ljudske vezenine »Spominčice«. Tudi letos krožek še vedno poteka pod njenim vodstvom. Članice imajo ob sredinih popoldnevih rezerviran prostor na sedežu univerze, kjer vezejo v dveh skupinah. Jožico Grobelnik smo, potem ko so za novo leto vezle prikupne prtičke,

povprašali, kako kljubujejo tem časom velikih omejitev. »Lani naj bi bili organizirali Festival vezenja, kar pa seveda ni bilo mogoče. Zato smo pripravile spletno razstavo Vezene in glinene torbice iz babičine skrinje. Ta mesec je na ogled na gradu Komenda na Polzeli,« pravi Grobelnikova. Sodelujejo tudi z Zvezo društev upokojencev Slovenije in tako so več izdelkov dali za razstavo v Ljubljani na Kebetovo z naslovom Da nam bo toplo.

prvi krajec

Zdaj, ko se ne morejo dobivati, se slišijo po telefonu in si izmenjujejo fotografije ustvarjenih del preko interneta. Bodo pa v prihodnjih dneh odprle razstavo v Galeriji Šoštanj z naslovom Velikonočne vezenine in okraski. Zelo si želijo, da bi lahko jeseni izvedle za lani načrtovani Festival vezenja in tako prispevale k obeležitvi tako 25-letnice krožka kot 35-letnice Univerze za tretje življenjsko obdobje v Velenju. 🔲

M. Skrt

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

584 odvzemov krvi Velenje – Minuli teden je Območno združenje Rdečega križa Velenje izvedlo 5-dnevno krvodajalsko akcijo za potrebe zavoda za transfuzijsko medicino in mariborskega kliničnega centra. Od začetka epidemije se morajo krvodajalci na odvzem naročiti in zaradi preprečevanja širjenja korona virusa obiskati krvodajalski center v točno določenem terminu. Kljub zaostrenim pogojem darovanja krvi pa število krvodajalcev na območju delovanja velenjskega Rdečega križa, ki je že dolga leta v samem vrhu po številu krvodajalcev na 🔲 tf število prebivalcev, ne upada. Zabeležili so 584 odvzemov.

ski preobrat poleg spremembe zakonodaje potrebno tudi izobraževanje, naprej strokovnega osebja in poklicev, ki pridejo v stik z osebami, ki imajo izkušnjo posilstva, nato se moramo osredotočiti na izobraževanje v nižjih izobraževalnih programih (osnovnih šolah, srednjih šolah itd.). Tovrstni družbeni premiki vselej potrebujejo določeno mero časa, da se nove družbene norme in vzorci ponotranjijo.« 🔲

Jasmina Škarja

V Rezistenci so oblikovali deset zahtev, za katere verjamejo, da so ključne pri naslavljanju spolnega nasilja v akademskem prostoru. Pri tem so med drugim velik poudarek namenili tovrstnemu izobraževanju študentov in pedagogov, postavitvi jasnih pravil in sankcij, oblikovanju ustreznih komisij, na katere bi bilo možno nasloviti takšne prekrške, možnostim izbire drugega profesorja ali komisijskega opravljanja izpitov, če bi bilo zaznano tovrstno nadlegovanje. Predlagajo tudi spremembe na zakonski ravni, ki bi definirale odnos med študenti/kami in profesorji/icami.

Očistimo mesto

• Vsak petek KMEČKA TRŽNICA; od 8.00 do 16.00

21. marca, ob 15:40,

UTRIP

18. marca 2021

Velenje - Letos bodo akcijo čiščenja mesta Velenje pripravili v petek, 26. marca, od 9. do 14. ure. Akcijo Čisto Vele'je bodo letos izpeljali na način, da bo vsak sodelujoči čistil okolje, v katerem živi. Kar pomeni, da se npr. zaposleni v organizacijah ne bi zbirali v središču mesta, ampak bi vsak čistil v svoji krajevni skupnosti oz. mestni četrti, kjer bodo organizirani tudi zbori sodelujočih. Letos bodo k očiščevalni akciji, poleg sodelavcev iz občinske uprave ter krajevnih skupnosti in mestnih četrti, povabili vse javne zavode in podjetja, vrtec, osnovne šole, društva, organizacije in zveze s področja kulture in športa, svetnice in svetnike ter politične stranke. Prijave zbirajo na spletnem obrazcu, ki je objavljen na naslovni spletni strani Mestne občine Velenje. Zadnji rok za prijavo je petek, 19. marca. Udeležencem očiščevalnih akcij bo Mestna občina Velenje priskrbela zaščitne rokavice in vreče za odpadke, uredili pa bodo tudi odvoz zbranih odpadkov. 🔲

Najbolj pogrešajo druženje. Na sliki del skupine vezilj pri pripravi razstave vezenih torbic.

Naš čas, 18. 3. 2021, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

18. marca 2021

Nagradna križanka Grushka

RADIO VELENJE Kreiranje in šivanje unikatnih oblačil Renata Meh s.p. Rečica ob Paki 53, Šmartno ob Paki

051 614 309 Šivanje po meri za vsak okus • • • •

Recikliranje starega jeansa, starih plaščev Šivanje unikatnih oblačil Šivanje po karakterju Izdelava jakne

Biti drugačen je le korak stran od povprečnosti recikliranje, oblikovanje, izdelovanje oblačil vse je v ljubezni do dela, narave, ljudi

ČETRTEK, 18. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 19. marca

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 20. marca

Rešitev križanke »izrezano geslo ali križanko« pošljite na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »GRUSHKA DESIGN«, najkasneje do ponedeljka, 29. marca. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Izžrebali bomo tri praktične nagrade!

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

DHL dostavlja tudi na luno DHL bo prvo kurirsko podjetje na svetu, ki bo dostavilo paket na naš najbližji naravni satelit. In to že letos. Njihov slogan je, da dostavljajo kamorkoli, tudi v Severno Korejo.

Do sedaj je bila omejitev nebo, kmalu pa bodo dostavili prvi paket kar 384.400 km od površja Zemlje. Podjetje bo prav tako vsem pomagalo uresničiti največjo zaobljubo.Tudi vi lahko postanete del te zgodovine s svojim/svojo najdražjim/najdražjo – in to popolnoma brezplačno. Vse, kar morate narediti, je, da obiščete spletno stran inmotion.dhl/en/ moon/ in oddate svojo fotografijo s sporočilom. Vse ostalo bodo naredili oni v sodelovanju z ameriško agencijo NASA.

V Malagi vozijo prvi avtonomni avtobusi v Evropi Špansko mesto Malaga je zagnalo projekt avtonomnega električnega mestnega avtobusa. Gre za prvi tovrstni projekt v Evropi in enega redkih na svetu. 60-sedežni avtobus prevozi osemkilometrski krog šestkrat na dan. Opremljen je z umetno inteli-

gentnimi kamerami in senzorji, ki pomagajo avtobusu pri sprejemanju odločitev med vožnjo. Za vsak primer je v vozilu voznik, ki bi po potrebi lahko prevzel nadzor, saj Španija trenutno še ne dovoljuje avtonomno vožnjo brez prisotnosti voznika. Podobne testne projekte je izvajala le peščica evropskih mest, recimo Kopenhagen in Hamburg, vendar so v obeh primerih uporabili zgolj osemsedežne električne kombije. Malaga je tako prvo mesto v Evropi, ki uporablja velike električne avtobuse. Projekt je del pilotnega programa AutoMost, ki ga financira španski Center za industrijski tehnološki razvoj (CDTI), agencija, katere cilj je

razvoj tehnologij za avtomatizirana vozila. Avanza pri tem projektu sodeluje z 11 partnerji, med katerimi so gospodarske družbe in univerze.

Singapur je bil prvi na svetu z avtonomnimi avtobusi Marca 2019 je singapurska Tehnološka univerza Nanyang skupaj s partnerjem Volvo Buses izvedla prvi projekt električnih avtonomnih avtobusov na svetu, prejšnji mesec so naznanili prvo komercialno avtonomno avtobusno storitev.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 18.00 Dijaška oddaja (pripravljajo jo dijaki Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 21. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 22. marca

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

www.radiovelenje.com

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Dijaška oddaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 23. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti (z nami bo Simon Ogrizek) 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 24. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio.velenje@ nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje (govorili bomo o prenovi Starega Velenja in njegovi novi spletni strani – naš gost bo Bojan Pavšek); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 8. marca do 14. marca so bile predpisane dnevne mejne vrednosti 50 mikro-g/m3 za PM10, presežene na naslednjih lokac ijah: AMP Škale - 10. marca in sicer 1.52 mikro-g/m3, vendar na lokaciji ni prekoračeno skupno dovoljeno število preseganj v koledarskem letu po Uredbi o kakovos ti zunanjega zraka.

V tednu od 8. do 14. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 8. do 14. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 18. 3. 2021, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

RAZNO KOCKE SENA (60 kom), prodam. Gsm: 070 478 802. ŽGANJE, silažne bale in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874. SENO in otavo, prodam. Gsm: 031 646 357.

KOCKE SENA, prodam. Cena je 2,00 €/kom. Gsm: 040 508 273. KUPIM zazidljivo parcelo ali hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča. Gsm: 031 878 200

meče, Mislinjska Dobrava in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši na Koroškem: 7,50 €/kom Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202. PUJSKE težke od 25 do 60 kg, prodam. Gsm: 041 445 315

ŽIVALI

NUDIM

NEPREMIČNINE

NESNICE, rjave, cepljene, starost 20 tednov, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 21. 3. 2021, od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pa-

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 20. 3. in nedeljo, 21. 3. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 54 83 Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje: Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

GIBANJE prebivalstva UE Velenje

• Prodaja, posest, zazidljiva: LIPJE, 458 m2, stavbno zemljišče, čudovit razgled, sončna lega. Na parceli je vrtna uta, elektro omarica, vodovod gre skozi parcelo. Cena: 30.000 €.

(1936 - 2021) Ivan Miklavžina je bil ustanovni član Lovskega pevskega zbora Lovske družine Škale in njegov trdni in nepogrešljivi člen vse do jeseni leta 2018, ko je zaradi pomoči bolni ženi, tudi članici našega zbora, moral najprej začasno, pozneje pa se je izkazalo da za vedno končati svojo 32-letno aktivno sodelovanje v zboru. Bil je odličen pevec – basist – in še boljši tovariš, vedno dobre volje in pripravljen pomagati sočloveku, še posebej pa je bil rad v družbi, v kateri se je slišala lepa slovenska pesem, pa naj je bila to narodna ali pa njemu še posebej mila – lovska. Za svoje dolgoletno delo v ljubiteljski kulturi na področju vokalne glasbe je od Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti prejel bronasto, srebrno, zlato in častno Gallusovo značko, Lovska zveza Slovenije pa ga je za delo v lovski kulturi odlikovala s srebrno plaketo za lovsko kulturo, za njegov prispevek pri organizaciji lovstva v LD Škale pa z Redom za lovske zasluge I. stopnje. Člani LPZ LD Škale se mu za njegov prispevek v 35-letni zgodovini zbora, katerega obletnico praznujemo letos, iskreno zahvaljujemo in se žalostimo, da tega jubileja ne bo praznoval skupaj z nami. Po lovski tradiciji se bomo od njega poslovili z lovskimi žalostinkami, ki jih je ob slovesu od lovskih tovarišev tolikokrat tudi sam prepeval z nami. Naj mu bo lahka domača zemlja, vetrc pa mu naj tudi onkraj večnosti še vedno prinaša žlahtne melodije lovskih pesmi.

• Prodaja, posest, zazidljiva: FLORJAN, 3.000 m2, stavbno zemljišče, na čudoviti sončni lokaciji, ob krajevni asfaltni cesti. Cena: 29 € / m2.

POROKE Porok ni bilo.

SMRTI • Marija Knez, roj. 1932, Velenje, Konovska cesta 8 • Frančiška Pirh, roj. 1926, Velenje, Arnače 36 • B Mihael olha, roj. 1935, Šoštanj, Gaberke 137 • Silvestra Sirše, roj. 1929, Velenje, Cesta na Jezero 4 • Ivan Miklavžina, roj. 1936, Velenje, Škale 37 • Henrik Valenci, roj. 1934, Velenje, Graškogorska cesta 42 • Marija Svetina, roj. 1946, Velenje, Stantetova ulica 19 • Marija Mršnjak, roj. 1949, Velenje, Goriška cesta 61

107,8 MHz

Do 8 številk zastonj!

In memoriam Ivan Miklavžina Vanč

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

OBVEŠČEVALEC

18. marca 2021

vsak dan

Nagrajenci nagradne križanke »Wellness Korošec«, objavljene v Našem času, 4. marca, so: •

Irena Tovornik, Kardeljev trg 3, 3320 Velenje • Gregor Fidej, Goriška 40, 3320 Velenje • Franc Topolšek, Cankarjeva 23, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: SAVNE, MASAŽE.

🔲

Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

Pokličite 03/ 898 17 51.

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

LPZ LD Škale - M. T.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

V SLOVO

ZAHVALA

Čisto potiho je zaspala moja ljuba mami

V 86. letu starosti nas je zapustil naš dragi ati in dedi

MARICA KNEZ HINKO VALENCI

24. 5. 1932 – 5. 3. 2021

1934 – 2021

Ker si, mami, vedno občudovala oblake vseh sort, nežne, puhaste in one druge: temačne, zamolkle, dih jemajoče, zdaj potuješ z njimi. In nasmeh, mami, kje naj med njimi zdaj iščem Tvoj nasmeh?

Iskreno se ti zahvaljujemo za vse, kar si nam dobrega naredil. Za vedno te bomo ohranili v naših srcih.

Tvoja Tani

Hčeri Renata in Mateja z družinama

Naš čas, 18. 3. 2021, barve: CMYK, stran 24

Tudi delo civilne zaščite, ki je v letu dni opravila veliko nalog, je zadnje leto zelo zaznamovala epidemija, ki je močno zarezala v naš vsakdan. Kljub rahlemu sproščanju ukrepov nič ne kaže, da bi se pandemija s Covidom-19 letos končala. Civilna zaščita (v kateri so predstavniki Gasilske zveze Šaleške doline in poveljstva MO Velenje, predstavnica Rdečega križa, gradbeni inženir, zdravnik, strokovnjak za nevarne snovi, vodja enega od uradov Mestne občine Velenje in uslužbenec občinske uprave, zadolžen za premoženje občine) je ves čas pomagala pri razdeljevanju zaščitne opreme najbolj ranljivim skupinam, starostnikom in zdravstvenemu osebju, pri vzpostavitvah rdečih con, dejavna je tudi pri organizaciji množičnih testiranj. Pomembno vlogo so odigrali še gasilci, ki so me drugim izvajali tudi razkuževanje prostorov in opravljali intervencije, ki pa so bile zaradi posebnih pogojev epidemije precej zahtevnejše.

Zadnje leto dni je bilo težko predvsem za ljudi

Tega, da so v tem letu dni opravili pomembno delo, se najbolj zaveda poveljnik štaba Civilne zaščite Mestne občine Velenje

Delo civilne zaščite je močno zaznamovala epidemija Nič ne kaže, da bi se pandemija s Covid-19 letos končala – Civilna zaščita opravila pomembno delo in dokazala, da je v slogi še vedno moč in da lahko združenim uspe nemogoče Bojan Škarja, ki pravi, da je bilo to obdobje težko predvsem za zdravstvene delavce in vse, ki skrbijo za zdravje ljudi, še posebej zahtevno. Med njimi je bila tudi Civilna zaščita, ki je svoje naloge opravila dobro. »Za nami je težko leto, vendar v slogi je moč, kar se je pokazalo tudi v tej situaciji, saj nam je uspelo. 'Združenim uspe' je naš slogan,« še spomni Škarja, ki se zaveda, da sta pi njih največje breme nosila uprava in namestnik ter načelnik štaba Civilne zaščite Bojan Prelovšek. Škarja pravi, da je bilo najtežje na začetku epidemije. »Zdaj so se stvari bolje uredile. Po začetnih težavah pri sodelovanju z vlado in nasprotujočimi, netočnimi informacijami in različnimi odloki (kaj se sme in kaj ne), kar je še vedno težava in kar ljudi še vedno

najbolj bega, je danes organizacija in izvajanje aktivnosti lažje. Samo upamo lahko, da ne pride do ponovnega poslabšanja stanja.«

Spomnili so se prve obletnice okužbe

Bojan Prelovšek: »Nekaj časa za počitek in oddih je bilo med prvim in drugim valom, smo pa vsi skupaj morali prilagoditi svoje življenje tudi temu virusu.«

Bojan Škarja: »Čeprav je zaradi pandemije, ki je ohromila svet, za nami težko leto, nam je uspelo. Dokazali smo, da je v slogi moč.«

Namestnik poveljnika Civilne zaščite mestne občine Velenje in vodja službe za ODO, ZIR in premoženje MO Velenje Bojan Prelovšek se spominja, kako smo prejšnji teden zaznamovali prvo obletnico prvega zaznanega primera okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji in tega, kako so pred letom dni aktivirali štab Civilne zaščite MO Velenje ter pripravili načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oz. pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh. »Takoj po aktiviranju državnega načrta smo razglasili naš občinski – 13. marca – in bili zelo hitro soočeni

O zlorabah drog, vandalizmu, povečanem smetenju

Velenje, 9. marca – V torek je v Velenju potekala seja Sosveta za izboljšanje varnosti občanov, ki ga vodi mag. Iztok Mori, direktor občinske uprave Mestne občine Velenje. Člani sosveta so na tokratni seji obravnavali letna poročila policijske postaje, medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, medobčinske LAS, brezplačnega pravnega svetovanja, izpostavili pa tudi dogajanje, povezano z vandalizmom in povečanim smetenjem v mestu.

Prejšnji teden so se v Velenju na seji sestali člani in članice Sosveta za izboljšanje varnosti občank in občanov Mestne občine Velenje

Brez nočnega posedanja tudi manj zlorab drog

Velenje, so poudarili ob obravnavi zlorab drog, v primerjavi z drugimi večjimi mesti v Sloveniji ne izstopa. Se pa v tem času v zvezi s tem vprašanjem pozna »učinek policijske ure.« Kot je povedal direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik, se to še posebej pozna v okolici srednjih šol. »Ker se ljudje ponoči ne zadržujejo na klopeh, je posledično tudi manj zlorab drog.« Očitno pa se ne pozna na vandalizmu, ki ga je v mestu vse več – poškodovana javna stranišča, ograje, fasade. Zato bodo za ta namen morali povečati nadzor. Ponovno pa so se na vse občanke in občane obrnili s pozivom, da obvestijo redarsko službo ali policijsko postajo, če bodo priča dejanjem vandalizma.

Razmere boljše od poprečja petih let

Komandir Policijske postaje Velenje Boštjan Debelak, ki je

z izzivi. 26. marca je v velenjski hotel Paka prispelo v karanteno 42 potnikov iz Španije. Veliko težav smo imeli na začetku tudi z nabavo zaščitnih sredstev in mask, ki smo jih iskali po vsej Sloveniji in jih ni bilo možno dobiti nikjer. No, nekako smo reševali zadeve. Hvaležen sem, da smo že kar na začetku zaradi nameščenih v hotelu Paka dobro sodelovali z vsemi službami, tudi z Ministrstvom za zdravje in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Večkrat dnevno smo bili povezani tudi z Upravo za zaščito in reševanje RS in izpostavo Celje,« je pojasnil Prelovšek, ki se zaveda, da bo naša prihodnost še nekaj časa povezana z epidemijo in spremenjenim načinom življenja. Kako naprej? »Predvidevamo, da bo vse skupaj vplivalo na naša življenja in spremenilo naše navade. Z epidemijo bomo morali živeti še nekaj časa. Mi bomo pomagali po svojih najboljših močeh, ko bo to potrebno. Ljudem pa priporočam, da poslušajo sredstva javnega obveščanja in skrbijo za osebno higieno, svoje zdravje in nošenje mask,« je še dodal Prelovšek, ki je tudi priznal, da je moral sam osebno zaradi virusa in zahtevnega dela, ki ga opravlja, prila🔲 goditi tudi svoje življenje.

činske lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti z drogami; ta deluje v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Povedal je, da so lani izvedli več preventivnih aktivnosti: program Neodvisen.si, v sklopu katerega so izvedli dogodek Izzivalec ulice za mlade, srečanja staršev v programu Otroci so naše največje bogastvo oziroma t. i. Šola za starše, družinsko rekreacijo v Vrtcu Velenje, treningi starševstva Neverjetna leta. Finančno so podprli tudi delovanje terapevtske skupine za zdravljene alkoholikov Breza, ki deluje v Zdravstvenem domu Velenje.

Pravno svetovanje je potrebovalo 900 Velenjčank in Velenjčanov Fotografijo s pripisom, da tole ni ravno v ponos najlepšemu mestu v Sloveniji, nam je poslala bralka P. B.

predstavil varnostne razmere v lanskem letu, je med drugim povedal, da je bilo lani zaznati manjši porast kaznivih dejanj v primerjavi s povprečjem zadnjih pet let, kršitve javnega reda so bile v okviru povprečja, pripetilo se je manj prometnih nesreč, tudi tistih s hujšimi posledicami in k sreči brez smrtne žrtve. V poročilu je posebej izpostavil problematiko, povezano h kršitvami voznikov koles z motorjem in motornih koles. Zaznali so kar 164 kršitev ali

Članice in člani sosveta so se seznanili z letnimi poročili.

45 odstotkov več od poprečja zadnjih petih let.

Med drugim je vodja Sonja Glažer povedala tudi, da bodo še ta mesec na pobudo občank in občanov v Velenju postavili tri dodatna ohišja za stacionarni radar za umirjanje prometa.

Velenje dobi tri dodatna ohišja za radar

V Skupni upravi SAŠA regije, v kateri je lani deset občin izvajalo skupne naloge v medobčinski inšpekciji, medobčinskem redarstvu, pravni službi, občinskem odvetništvu, proračunskem računovodstvu, varstvu okolja in urejanja prostora v petih medobčinskih službah, je bilo lani zaposlenih 33 javnih uslužbencev.

Virus prekinil preventivne akcije SPV

S poročilom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je člane sveta seznanil predsednik Matjaž Pečovnik. Svet se je pri svojem delu tesno povezoval tako z vladnimi kot nevladnimi organizacijami. Lani so zaradi

Razstava planinskih fotografij Velenje – PD Velenje je v letu 2020, v času prve koronske zapore pohodov, pripravilo fotografski natečaj Utrinki z naših potepanj. Na razpis je prispelo 98 krasnih in zanimivih fotografij, iz katerih se vidi, da planinci na svojih pohodih dobro opazujejo naravo, lepe utrinke pa želijo deliti še z drugimi. Komisija, ki so jo sestavljali Marko Pogačnik, Emil Movh, Alenka Es in

Franci Maršnjak, je izbrala 48 najbolj zanimivih posnetkov, ki so bili nato predstavljeni na spletni strani PD Velenje. Člani društva so med vsemi objavljenimi fotografijami izglasovali pet najlepših. Po zaključku glasovanja je komisija dodala še svoje strokovne točke in dobili smo vrstni red treh najboljših, katerih avtorji so Jože Vogrin, Barbara Žlender in Vinko Slatinšek.

Nagrajeni bodo s knjižnimi nagradami. Najlepše fotografije so razstavljene v galeriji Vile Bianca in si jih ljubitelji narave lahko ogledate še do 25. marca. 🔲

Franci Maršnjak

Jože Vogrin, avtor prvonagrajene fotografije.

epidemije morali prekiniti vse preventivne akcije na terenu. Kljub temu so želeli ostati aktivni in delovati v skladu s cilji, ki so si jih zadali. Izvedli so kolesarske izpite za petošolce in aktivnosti ob prvem in zadnjem šolskem dnevu.

LAS finančno pomaga tudi skupini za zdravljenje alkoholikov

Marko Pritržnik, direktor Mladinskega centra Velenje in predsednik Medobčinske LAS, je predstavil delovanje Medob-

Člani sosveta so se seznanili tudi s poročilom o brezplačnem pravnem svetovanju, ki ga občankam in občanom omogoča Mestna občina Velenje. Čeprav so morali zaradi epidemije spremeniti način izvedbe svetovanj, pa, kot je povedala pravna svetovalka Polona Kramer, zanimanja ni bilo nič manj. Pravno svetovanje je iskalo okoli 900 občank in občanov, starih med 16 in 95 let. Pravni problemi, ki jih rešujejo, so si iz leta v leto zelo podobni. Največ je še vedno vprašanj o dednem, družinskem, stvarnem, obligacijskem, delovnem in kazenskem pravu. 🔲

Milena Krstič - Planinc