10 2022

Naš ­čas, 10. 3. 2022 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek bo pretežno jasno (-4/5 °C), v soboto (-5/6 °C) in nedeljo (-5/8 °C) pa jasno.

Četrtek, 10. marca 2022

številka 10 | leto 69

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,20 €

TAKO mislim

»Specialna vojaška operacija« in mir Tea Rednak

Humanitarna akcija za pomoč Ukrajini Vse naše skrbi je 24. februarja zasenčila in v drugi plan potisnila ruska vojaška operacija v Ukrajini. Dva tedna spremljamo neverjetne novice in žalostne prizore iz te države in smo ob tem vsak dan v pričakovanju boljših novic. Teh pa noče biti. Kljub protestom več tisoč prebivalcev v mnogih evropskih državah in tudi v Rusiji za končanje bombardiranja in smrti nedolžnih civilistov ukrajinska mesta še vedno gorijo in se rušijo, reke žensk in otrok pa se stekajo v sosednje države.

V Sloveniji se je hitro znova izkazala naša pregovorna solidarnost z ljudmi, ki trpijo, so v nesreči, bežijo pred nasiljem in smrtjo. Tudi

Mestna občina Velenje je takoj organizirala humanitarno akcijo zbiranja pomoči za prebivalce Ukrajine. »Zbrano pomoč smo v skladu z usmeritvami in navodili Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje že dostavili najbolj ogroženim mestom v Ukrajini. Smo v stalnem kontaktu z Uradom Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, kamor smo že posredovali število nastanitvenih možnostih za begunce. Čakamo pa tudi usmeritve Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki bo po predvidevanjih koordinirala zbiralne akcije za pomoč Ukrajini in dostavo tja,« je povedal župan Peter Dermol.

Rekordne cene pogonskih goriv

Cvet v sobotnem dopoldnevu

Ljubljana, 8. marca – Cene naftnih derivatov so se, v skladu s pričakovanji, na številnih bencinskih servisih v Sloveniji močno dvignile. Tako cene 95-oktanskega bencina kot dizla so s tem dosegle nove rekordne vrednosti.

Na bencinskih servisih Petrola izven avtocest je bilo treba 8. marca za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,563 evra, za liter dizla pa 1,670 evra. Pri trgovcu OMV Slovenija je cena 95-oktanskega bencina 1,555 evra na liter, za liter dizla pa je treba odšteti 1,662 evra.

MOL Slovenija medtem liter bencina ponuja za 1,564 evra, dizla pa za 1,669 evra.

Cene na bencinskih servisih ob avtocestah so še višje.

Cene dizla in bencina postopno naraščajo že nekaj tednov in so bile do ponedeljka na bencinskih servisih Petrola med 1,45 in 1,50 evra na liter, pri OMV Slovenije je liter 95-oktanskega bencina stal skoraj 1,53 evra, liter dizla pa nekaj nad 1,58 evra. Sedanje cene so rekordne.

Novica o podražitvi pogonskih goriv je v ponedeljek poskrbela za kaos na marsikaterem bencinskem servisu. Marsikje so poročali o veliki gneči, ponekod je dizelskega goriva začasno zmanjkalo.

Nadaljevanje na strani 2

Običajno sobotno dopoldne je bilo 5. marca, ko so ženske prihajale na tržnico po zelenjavo in druge dobrote, na klepet, kavo, srečanje z znanci, v knjižnico ali le skozi mestno središče drugim opravkom naproti. Pa ni bilo čisto običajno, saj sta se vsaki približala nasmejana fanta z naročjem rdečih nageljnov. Prijazno sta vsaki voščila dobro jutro, dober dan, in ji podarila cvet s čestitko Mestne občine Velenje ob 8. marcu.

Kako drobna pozornost prižge iskre v očeh in nariše nasmeh na obraz! »To je bila dvojna čestitka, ker mi je cvet podaril tako simpatičen mlad fant,« je bil komentar ene od njih. Vse pa so bile pozornosti vesele.

Poleg cveta za praznik je Mestna občina Velenje že osmo leto zapored pripravila promocijsko akcijo ponudnikov, ki poslujejo v mestnem središču. Privlačna ponudba 15 gostincev in trgovcev bo veljala do 25. marca. Njihovo vabilo objavljamo na strani 7. Letos so se povezali še z dijaki

Srednje elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje, ki so v okviru praktičnega pouka pripravili promocijske spote lokalnih ponudnikov – vrtijo jih na 🔲 družbenih omrežjih.

Maske so padle. Dobesedno. Tudi koronavirusa, vsaj sodeč po naslovnicah, ni več. Vmes je ob potresu, ki je prizadel naše najbližje sosede, za sicer zgolj dan ali dva malce poniknil. Za kratek čas se je skril tudi pod grozotami izraelsko-palestinskih spopadov.

Pred kratkim so ga zasenčili uspehi slovenskih olimpijcev. Očitno pa je dokončno ugasnil skupaj z olimpijskim ognjem, ko je vzplamtela »nova« katastrofa.

Iz ene skrajnosti smo šli v drugo, a vzorec iz koronskih (in predkoronskih) časov se ponavlja. Vsevedi so ostali vsevedi, le da so se iz samooklicanih znanstvenikov prelevili v vojne analitike, stratege in zgodovinarje. Razprava o cepivu, če lahko prepričevanju drug drugega v lasten prav sploh tako rečemo, je poniknila.

A vzniknila je nova, še bolj burna. Negotove razmere so pri mnogih ponovno povzročile občutke tesnobe in strahu. Nekateri spet kopičijo zaloge, le da sta kvas in toaletni papir zamenjala olje in moka. Tablete kalijevega jodida so postale novi vitamin D. So pa po drugi strani na priljubljenosti pridobile bencinske črpalke.

Tudi fotografije na družbenih omrežjih so dobile nov, modro-rumen pridih. Po novem se lahko udeležimo shodov, s katerih se tokrat vračamo s suhimi oblačili in brez položnice v žepu. Študentje pred vhodi trgovin in bank pa končno niso več najhujše zlo. Četudi nas na to ne opozarjajo naslovnice, ljudje »tam nekje«, dovolj daleč stran od nas, že leta živijo v vojnih razmerah. Miru in varnosti, ki sta za mnoge izmed nas samoumevna, ne poznajo. A tokrat so grozote preblizu, da bi lahko ostali ravnodušni. »Le par sto kilometrov stran,« beremo na naslovnicah, ki nas preplavljajo z grozljivimi podobami in s strašljivimi naslovi. Podobe uničenih mest, čustveni nagovori, zgodbe ljudi, ki so izgubili najbližje, in fotografije otrok, ki so primorani bežati iz svojih domov.

Obdajajo nas glasni, srce parajoči posnetki. Med njimi se, kot v večini sodobnih kriznih situacij, najdejo tudi prirejeni in lažni, a mnogi so žal še preveč resnični. Težko jih je doumeti, še težje razumeti, nemogoče pa je v njih najti smisel. In prav je tako. Osmisliti vojno pomeni z njo tudi nadaljevati.

Zato se ne morem in nočem sprijazniti s tem, da jo določeni celo zagovarjajo. Da jo zbanalizirajo in zreducirajo zgolj na dogodek, kjer so ljudje kolateralna škoda v »boju za mir«. Sama, na srečo, nisem doživela vojne. A sem ob neskončnih stvareh, o katerih dvomim, in ob zagotovo omejenem znanju o kompleksnem dogajanju v svetu, prepričana v to, da ne prinaša miru. Pa naj se na pohodu interesov peščice še tako trudijo, da jo upravičujejo. Pa naj ji nadenejo še tisoč drugih imen in prepovejo njeno omembo.

Ljudje še vedno bežijo, trpijo in umirajo, pa pod kakršnimkoli argumentom in imenom že. 🔲

Naš ­čas, 10. 3. 2022, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

10. marca 2022

Kaj pomeni podražitev surovin za gospodarske panoge?

LOKALNE novice

Stanovanjski sklad poziva k oddaji stanovanj v javni najem Ljubljana, Velenje – Stanovanjski sklad Republike Slovenije vabi vse zainteresirane lastnike stanovanj (fizične osebe, pravne osebe javnega in zasebnega prava) k oddaji ponudb za oddajo dokončanih in za uporabo primernih stanovanj, večstanovanjskih stavb ali hiš v najem in nadaljnji podnajem za določen čas najmanj treh let od sklenitve pogodbe o najemu. Javni razpis je objavljen na spletni strani sklada www.ssrs.si, dodatne informacije pa lahko zainteresirani dobijo na telefonski številki 01 47 10 500 in e-naslovu javninajem@ssrs.si.

Stanovanjski sklad poziva vse lastnike stanovanj ali stanovanjskih hiš, ki imajo prazne stanovanjske enote in bi jih radi varno oddali v najem, da se prijavijo na Javni razpis Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in s tem pripomorejo k zagotavljanju najemnih stanovanj tudi v Mestni občini Velenje. Lastnik v ponudbi poda predlog višine najemnine za ponujeno stanovanje, ki ga preuči strokovna komisija sklada. Višina najemnine, po kateri je sklad pripravljen najeti stanovanje za podnajem, se določi v postopku obravnave popolne ponudbe glede na merila za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb na podlagi točkovalnega zapisnika, ki ga pripravi za to strokovno usposobljena oseba po izvedenem ogledu stanovanja in ne more biti višja od 1,3 kratnika neprofitne najemnine za posamezno stanovanje. Če je stanovanje opremljeno ali delno opremljeno, se pri ugotavljanju vrednosti stanovanja v točkovalnem zapisniku za potrebe določitve višine najemnine skladno s Pravilnikom o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 127/04 in 69/05) upošteva tudi oprema v stanovanju. 🔲

Dj

Protipoplavna zaščita Šmartno ob Paki – Že pred več kot 10 leti je država sprejela državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti za območje ob reki Savinji, od Ločice pri Polzeli do Letuša ter za del območja ob reki Paki pred izlivom v reko Savinjo v občini Šmartno ob Paki. V tako imenovanem spodnjem delu vaške skupnosti Rečica ob Paki v šmarški občini država kot odgovorna vse od sprejetja prostorskega načrta do danes ni za izboljšanje poplavne varnosti naredila ničesar.

Pred nedavnim pa sta Direkcija RS za vode in občina Braslovče, ki v tem primeru zastopa tudi občini Polzela in Šmartno ob Paki, sklenili sporazum oziroma dogovor, ki med drugim predvideva skupen nastop pri reševanju težav, povezanih z zagotavljanjem večje poplavne varnosti. Občine so se zavezale, da bodo v roku 15 mesecev pripravili dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja ter gradbeno dovoljenje, država pa bo zagotovila sredstva za financiranje celotnega projekta izvedbe protipoplavne zaščite.

Sankcije lahko vplivajo na zmanjšanje naročil, kar pa bi pomembno poslabšalo poslovanje slovenskih podjetij – Negativen vpliv je možen pri specifičnih verigah, kot so oljnice Jasmina Škarja

Trenutne razmere in dogajanje v Ukrajini niso naklonjene gospodarstvu in pri izvozno naravnanih podjetjih vplivajo na trg. Žal se v tem trenutku slovenska podjetja izogibajo vprašanjem, kakšne bodo posledice za naše gospodarstvo in kaj vojna pomeni za podjetja, ki poslujejo z Rusijo, saj je ta tema za mnoga podjetja zelo občutljiva. Pod velikim vprašanjem je tudi oskrba z uvoženimi energetskimi viri in določenimi surovinami.

Slovenska industrija je izvozno naravnana Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, pojasni, da je dvig cen surovin in energentov običajno negativno vplival na poslovanje slovenskega gospodarstva, še posebej industrije in tudi številnih storitvenih dejavnosti. Kaj predstavlja največjo težavo? »Ključna težava je, da surovine in derivate uvažamo ter plačujemo svetovno ceno, ki je zdaj pri številnih surovinah rekordna ali blizu najvišjih ravni (aluminij, baker, pšenica, nafta,

zemeljski plin). Slovenska industrija je izvozno naravnana (80 odstotkov) in mora višje cene upravičiti pred svojimi kupci, kar je na kratek rok, ob tako velikih dvigih cen, nemogoče. V letih visoke rasti cen surovin in energentov se je tako bruto marža v slovenskem gospodarstvu znižala za okoli 1 do 1,5 odstotne točke. V tem trenutku je to nekoliko manjši izziv, ker je knjiga naročil polna in so podjetja relativno uspešna pri prevalitvi cen na končne kupce (najpogosteje podjetja v tujini, delno tudi potrošniki v Sloveniji in tujini),« pojasni Plankelj, ki opozarja na težave aktualnih razmer v Ukrajini.

Kako se bodo sankcije proti Rusiji poznale v poslovnem okolju?

Rok Plankelj odgovarja: »Sankcije lahko vplivajo na zmanjšanje naročil, kar pa bi pomembno poslabšalo poslovanje slovenskih podjetij. Februarski indikatorji razpoloženja so bili še presenetljivo dobri, marčevski pa bodo že nakazali na padec zaupanja in bodo verjetno vodili do premisleka o smiselnosti investicij,

kar bi zavrlo našo gospodarsko rast. Želeli bi, da bi se situacija v Ukrajini umirila, predvsem pa, da bi se cene surovin stabilizirale na nižjih ravneh, saj denimo cena nafte pri 120 USD vključuje tudi del pričakovanj o embargu na rusko nafto.«

Dogajanje v Ukrajini je močno vplivalo tudi na kmetijstvo Ker ima Ukrajina zelo dobro razvito kmetijstvo in je velika izvoznica različnih surovin, bi lahko izpadi dobav teh surovin zamajali evropski trg, negativen vpliv pa je možen pri specifičnih pridelkih, kot so oljnice. Dosega namreč okoli 80 odstotkov uvoza oljnic v Evropsko unijo. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist in profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, je prepričan, da bo vojna posredno in neposredno vplivala tudi na kmetijski del. »Gre za sončnične in repične komponente, druge države, kot so Nizozemska, Španija in Poljska, pa so velike uvoznice krmnih žit ravno iz Ukrajine. Če bo torej prišlo do trajnejših prekinitev distribucijskih kanalov, se bodo

viri uvažanja žit preko morja, ki so v Evropi zelo močni, omejili.

Vsaka omejitev pa vedno pomeni stroškovne pritiske.

Nič kaj pozitivnega torej dogajanje v Ukrajini ni prineslo kmetijstvu, saj je na kmetijskih trgih veliko uničenega in poškodovanega. Kako bodo razmere v Ukrajini vplivale na oskrbo verige s hrano v Evropi, je še preuranjeno govoriti, prav tako ne moremo govoriti o pomanjkanju določenih surovin v Evropi, saj je veliko odvisno tudi od tega, koliko časa bo vse skupaj trajalo. Zavedati se moramo, da ima Ukrajina velike proizvodne potenciale. Če bo torej prišlo do popolne okupacije države, se bodo lahko kmetijski viri preusmerili, kar pa zagotovo pomeni, da evropski trgi do določenih surovin ne bodo mogli dostopati,« doda Kuhar in ob koncu postreže s podatki, da so cene pšenice na evropskem trgu takoj po začetku vojne v Ukrajini poskočile na 330 evrov na tono, pred tem so bile nekaj pod 290 evrov na tono, podobno je stanje tudi pri koruzi, ki dosega ceno 300 evrov na tono. 🔲

Številni razpisi Šmartno ob Paki – Uprava občine Šmartno ob Paki je na svoji spletni strani objavila nekaj javnih razpisov za sofinanciranje v letu 2022, med drugim razpis za sofinanciranje dejavnosti in programov društev ter organizacij. Za ta namen je v občinskem proračunu na voljo 17 tisoč evrov. Zadnji dan za oddajo prijave je 20. marec.

Tega dne se izteče tudi razpis za oddajo prijave za sofinanciranje izvajalcev letnih programov športa. Od 33.200 evrov proračunskega denarja je 1500 evrov predvidenih za športno vzgojo otrok in mladine, 29.700 evrov za kakovostni šport ter 2000 evrov za športno rekreacijo. Prvič je lokalna skupnost objavila razpis za sofinanciranje dejavnosti društev upokojencev. Za ta namen je rezerviranih 3000 evrov, zadnji dan za oddajo prijave je prav tako 20. marec.

Do 17. marca pa imajo občani možnost prijave na razpis za pridobitev nepovratnega denarja za gradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za obstoječe stanovanjske objekte v občini. Tako kot lani je za to predvidenih 10 tisoč evrov. Toliko proračunskega denarja je namenjenega še za spodbujanje malega gospodarstva – podjetništva v tamkajšnjem okolju. Do 17. marca je možno oddati prijavo še na razpis za dodelitev sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini. Lokalna skupnost bo za ukrepe tega razpisa zagotovila 19 tisoč evrov. 🔲

tp

Popravek V 9. številki Našega časa, ki je izšla 3. marca 2022, je v članku HTZ Velenje gradi dve veliki sončni elektrarni manjkal podatek o njegovi ustanovitvi. Stavek bi se moral glasiti: »HTZ Velenje ima že od ustanovitve leta 1999 status invalidskega podjetja in je bilo ustanovljeno prav z namenom oblikovanja delovnih mest, primernih za invalide, v prvi vrsti tistih, ki to postanejo na delovnih mestih v Premogovniku Velenje.« Vodstvu HTZ in bralcem se za napako opravičujemo. 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o., Velenje

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 2,10 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Uredništvo

Rekordne cene pogonskih goriv Nadaljevanje s 1. strani

Ko je cene pogonskih goriv regulirala vlada, je bila najvišja cena dizla oktobra 2018, ko je bilo treba za liter plačati 1,464 evra. Najbolj prodajani 95-oktanski bencin pa je bil v času regulacije rekorden septembra 2012, ko je bilo treba za liter plačati 1,576 evra.

Cene naftnih derivatov so liberalizirane od 1. oktobra 2020 in se prosto določajo na trgu. V času, ko je vlada opustila regulacijo, je bila cena bencina in dizla v izrednih razmerah koronske krize postavljena pri enem evru na liter.

Vlada je sicer zaradi naraščajočih cen pred kurilno sezono ponovno določila reguliranje cene kurilnega olja (KOEL) od 9. novembra 2021.

V sedanjih razmerah sicer vlada in naftni trgovci zagotavljajo, da so dobave in zaloge naftnih derivatov zadostne, da bo oskrba

Uredništvo: Maja Oderlap, direktorica in odgovorna urednica, Diana Janežič, v. d. odgovorne urednice. Novinarke: Tatjana Podgoršek, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Tea Rednak. Tehnična urednica: Janja Košuta Špegel. Oblikovalec: Tomaž Geršak.

Lektoriranje: Zarja Gošnik.

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

tudi v prihodnjih dneh nemotena. Vlada je na Twitterju v torek zapisala, da je premier Janez Janša z ministroma za gospodarstvo in za infrastrukturo Zdravkom Počivalškom in Jernejem Vrtovcem v ponedeljek zvečer opravil sestanek z vodilnimi v Petrolu, MOL in OMV o zalogah in dobavah naftnih derivatov v prihodnjih tednih ter ukrepih za nemoteno oskrbo tudi v primeru prekinitev dobav iz Ruske federacije. »Slovenija ima dovolj zalog naftnih derivatov, zato goriva ne bo zmanjkalo. Poleg tega bo vlada v primeru radikalne rasti maloprodajnih cen sprejela dodatne ukrepe za ublažitev. Nobenega razloga ni za kakršnokoli paniko,« pa je na Twitterju v ponedeljek zapisal Janša.

Glede gibanja cen so pri Petrolu za STA v ponedeljek sicer pojasnili, da so bile razmere

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje SI56 0242 6002 0133 854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

na svetovnih trgih energentov že doslej volatilne in nepredvidljive, dodatno veliko negotovost pa vnašajo aktualne vojaške aktivnosti Rusije v Ukrajini in politične posledice. Aktualno dogajanje je tako že privedlo do dviga cen pogonskih goriv na svetovnih trgih, kar bomo po njihovih napovedih predvidoma občutili vsi.

V OMV Slovenija so prav tako navedli, da trenutno zagotavljajo nemoteno oskrbo s pogonskimi gorivi in da so njihove zaloge za ponudbo na slovenskem trgu zadostne.

Obenem navajajo, da »smo v zadnjem času priča izdatnemu višanju cen surove nafte na svetovnih trgih, kar se bo odražalo tudi v spremembah maloprodajnih cen pogonskih goriv na bencinskih servisih«. 🔲

STA

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 10. 3. 2022 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

10. marca 2022

3

Šaleška dolina in Dubaj imata svoje presežke Zelena Slovenija na Expo 2020 v Dubaju – Velenje ponuja 5-zvezdično doživetje pod zemljo – V Dubaju se vse lahko zgradi čez noč Diana Janežič

V Dubaju je še do 31. marca odprta svetovna razstava Expo 2020, ki je bila sprva načrtovana za čas od 20. oktobra 2020 do 10. aprila 2021, a je bila zaradi epidemije covida-19 preložena za eno leto. Na njej se je v marcu predstavila tudi turistična destinacija Šaleška dolina v okviru predstavitve Termalno-panonske Slovenije. V Dubaju, kjer sicer stoji najvišja restavracija na svetu, 828 metrov visoko, so navdušili z zgodbo kulinaričnega doživetja Velenje Underground v najgloblji restavraciji v Evropi – 160 metrov globoko.

Zavod za turizem Šaleške doline je v sodelovanju z Mestno občino Velenje predstavljal Šaleško dolino kot zeleno destinacijo za 5-zvezdična doživetja. Poleg ekskluzivnega produkta Velenje Underground so predstavili zgodbo medaljonov, izdelanih iz dva milijona let starega ksilita.

Franci Lenart z Zavoda za turizem Šaleške doline pojasni: »Obiskovalci so bili navdušeni nad tako dragocenim darilom – dva milijona let starim kosom lesa, ki ni hotel postati premog.

To so navdihujoče zgodbe, ki dokazujejo, da smo lahko del tega zahtevnega tržišča ne glede na to da nam včasih manjka kakšen del infrastrukture. Slovenija je za turiste iz velikih držav majhna, in to, da bivajo v Ljubljani, nato pa odkrivajo našo državo skozi doživetja 100 kilometrov daleč, ni nobena težava.« Naši predstavniki so se seznanili tudi s konceptom turizma in z njihovim pristopom k tej panogi.

Franci Lenart: »Združeni arabski emirati so se pred 30 leti, glede na to da so se zavedali, da bo nafte nekoč zmanjkalo, odločili za nov izziv. Pričeli so z načrtnim izvajanjem aktivnosti za razvoj turizma.

zeleno srce Evrope, ki obiskovalce nagovarja z naravnimi danostmi. Slovenski paviljon je bil tudi zaradi lokacije tik ob vhodu na prizorišče razstave deležen velike pozornosti obiskovalcev. Slogan naše države je bil »Slovenia.

Green and Smart Experience« (Slovenija. Zelena in pametna izkušnja), s čimer smo želeli svetu sporočiti, da smo država, ki spoštuje in varuje tradicionalne vrednote, ter družba, ki daje poudarek znanju in njegovi moči na področju povezovanja.

❱ Zavod za turizem Šaleške doline je v sodelovanju z Mestno občino Velenje predstavljal Šaleško dolino kot zeleno destinacijo za 5-zvezdična doživetja.

Velenje Underground – Vabljeni na večerjo 160 metrov pod zemljo, v originalno okolje premogovnika, kamor vas pripelje dvigalo, ki je bilo narejeno istega leta kot Eifflov stolp.

❱

Na Francija Lenarta je največji vtis naredil paviljon Nove Zelandije, kjer so predstavljali vodo. Pri njih je reka pravni subjekt, kar pomeni, da lahko tistega, ki jo onesnaži, toži za odškodnino.

Foto Patrik Vašl

Odločili so se, da bodo najboljši na svetu, in ti presežki se kažejo v vsem: v infrastrukturi, v doživetjih, arhitekturi, storitvah … Priznam, da nisem ljubitelj turizma v slogu Las Vegasa, a Dubaj me je navdušil, predvsem, ker vsi spoštujejo usmeritve. Pri tem se me

je dotaknila tudi naša sedanja situacija v Šaleški dolini pravičnega prehoda iz premogovništva, kjer na podoben način postavljamo izhodišča, kaj se bo dogajalo v prihodnosti v naši dolini. Zmanjkalo bo premoga, ki je bil temelj za razvoj gospodarstva, kot je bila

v ZAR nafta. Tudi v našem okolju bi se morali zelo strateško odločiti za nove programe, in turizem je ena od priložnosti.«

Zeleno srce Evrope Slovenija se je na svetovni razstavi Expo predstavljala kot

Velik vtis je paviljon naredil tudi na Francija Lenarta: »Predstavitev Slovenije na Expo je navdihujoča in vse pohvale gredo organizatorju, Slovenski turistični organizaciji in ekipi v Dubaju, ker so izvrstno pripravili naš paviljon. Je med desetimi najbolj všečkanimi paviljonu na razstavi. Izraža zeleno politiko Slovenije, odnos do okolja.«

Na Expo so v sodelovanju z RTV Slovenija posneli tudi prispevek s poudarkom na 5-zvezdičnih doživetjih, o produktu Velenju Underground in zgodbah velenjskega ksilita ter zelenega podeželja. Obiskovalce Expa so z virtualnim potopom z VR-očali popeljali v Velenjsko jezero in jih navdušili za odkrivanje potopljenih vasi. Sodelovali so na delavnici Termalno-panonske regije, na okrogli mizi o zelenem in butičnem turizmu, dvodnevno zelo aktivno dogajanje pa so zaključili s poslovno borzo, ki se je je udeležilo okoli 35 predstavnikov agencij, ki vozijo obiskovalce iz arabskega sveta v Evropo.

Turistična razglednica Dubaja Predstavniki Šaleške doline so bili v Dubaju tudi kot turisti. »Dubaj me je navdušil,« je dejal Franci Lenart. »Tu se res stekajo vsi presežki – ogromno letališče, največje križanje potnikov, urejenost je izredna, vse poteka organizirano, nobenih zastojev, nobene slabe volje, vse teče mirno, mesto je navdihujoče. Arhitekti imajo proste roke, tam tudi nebo ni omejitev.

Na arabski svet morda gledamo kot zaprt in tog, posebej na odnos do žensk. Res padejo v oči njihova posebna oblačila in tradicionalno obnašanje, kar je vse treba spoštovati, a turist je sprejet kot tak, saj se zavedajo, da živijo od turizma, in so tudi naše navade, drugačne od njihovih, že sprejete.

Zavedam se, da je verjetno to tako v Dubaju, izven njega pa je drugače. Prostor diha z evropsko noto.

Ogledali smo si tudi stari del Dubaja s tržnico zlata in začimb. Ta del je bližje arabskemu svetu, kot si ga predstavljamo, urejenost je drugačna, vidiš pa lahko tudi domačine, kajti v Dubaju živi 90 odstotkov tujcev in le 10 odstotkov domačinov,« je svoja doživetja povzel Lenart. 🔲

V Bruselj po odgovore glede prestrukturiranja Mednarodna konferenca prestrukturiranja premogovnih regij bo v Bruslju od 10. do 12. maja – Teritorialne načrte mora Evropska komisija potrditi do konca leta Konec februarja so predstavniki Mestne občine Velenje obiskali Bruselj, kjer so se srečali s predstavniki evropskih institucij z namenom, da bi pridobili več informacij glede oblikovanja in priprave novega mehanizma Sklada za pravičen prehod (SPP).

Predstavnikom generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko (DG REGIO) so predstavili strateške projekte, med katerimi so kot prioritetni projekt za direktno financiranje

izpostavili projekt Preobrazba daljinskega ogrevanja Šaleške doline. Prav tako so vzpostavili dialog s pristojnimi na generalnem direktoratu za energijo (DG ENER) pri Evropski komisiji, kjer potrjujejo programske dokumente. Mestno občino Velenje so povabili k aktivni participaciji v platformi SPP ter k sodelovanju na mednarodni konferenci glede prestrukturiranja premogovnih regij, ki bo v Bruslju potekala od 10. do 12. maja.

V sredo, 9. marca, je v Vili Bianca osem županov in direktorja razvojnih agencij podpisalo sporazum o ustanovitvi Sveta županov premogovnih regij SAŠA in Zasavje, ki jih poleg rudarske tradicije združuje tudi skupni interes za uspešno izvedbo pravičnega in družbeno sprejemljivega izstopa iz premoga. Skupna stališča in zahteve bodo v prihodnje podajali in zastopali v imenu Sveta županov premogovnih regij SAŠA in Zasavje.

Več o tem bomo poročali v naslednji številki Našega časa.

Sredstva za dve premogovni regiji Na DG REGIO, ki je pristojen za politiko Evropske komisije na področju regij in mest, se zavedajo zahtevnosti prehoda iz premoga v brezogljično družbo, čemur se je zavezala Evropa. Nobena država še ni pričela s črpanjem sredstev iz mehanizma SPP, ki bo del programa nove finančne perspektive in bo sestavljen iz več stebrov. Prioritetno bodo sredstva namenjena reševanju socialno-gospodarskih vprašanj in profitnim projektom gospodarstva. V Sloveniji bodo sredstva iz sklada namenjena za dve premogovni regiji, Zasavje in SAŠA regijo. Trenutno so v pripravi teritorialni načrti, ki jih mora Evropska komisija potrditi do konca leta. V SAŠA regiji je projekt Preobrazba daljinskega ogrevanja Šaleške doline prioritetnega in strateškega pomena, zato predlagajo, da bi se financiranje

zanj potrdilo direktno iz EU sredstev kot del teritorialnega načrta.

Na DG ENER, kjer so na voljo za svetovanje, pomoč in podporo, so nam pripravljeni pomagati pri izvedbi prijave in podpore glede financiranja projekta Preobrazba daljinskega ogrevanja Šaleške doline.

Pomoč pri iskanju finančnih virov Mestna občina Velenje se je odzvala vabilu DG REGIO in postala članica evropske platforme Sklada za pravičen prehod, kjer bomo lahko pravočasno pridobili kakovostne informacije, smernice, svetovanja in podporo Evropske komisije ter generalnih direktoratov glede prestrukturiranja, ki bodo pripomogli k učinkovitejši pripravi projektov v sklopu izstopa iz premoga.

Z namenom svetovanja in podpore pri iskanju virov financiranja projektov so

se sestali tudi s predstavniki Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja v Bruslju (SBRA). Zagotovili so podporo in pomoč pri direktnemu iskanju finančnih virov.

Z vodstvom svetovalne družbe Ecorys, ki je vodilna evropska svetovalna in raziskovalna družba ter izvajalka mednarodnega programa za premogovne regije, so izmenjali stališča glede naših ključnih projektov in pridobili koristne informacije glede izvedbe. Svetovalna družba Ecorys je pristojna izvajalka mednarodnega programa za premogovne regije, Sklad za pravičen prehod pa vir za črpanje evropskih sredstev iz naslova prestrukturiranje premogovnih regij in izstop iz premoga.

Mestno občino Velenje so v Bruslju predstavljali direktor občinske uprave mag. Iztok Mori, vodja Urada za prestrukturiranje in gospodarski razvoj Karla Sitar, direktor Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško Boštjan Krajnc ter vodja projektov s KSSENE Niko Natek. 🔲

dj

Naš ­čas, 10. 3. 2022, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

AKTUALNO

10. marca 2022

Praznik vseh, ki v državi skrbijo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Vsako leto Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje razpiše kriterije za posamezna priznanja, ki jih morajo posamezniki izpolnjevati Jasmina Škarja

V Sloveniji od leta 1992 1. marca praznujemo dan Civilne zaščite. Ta dan je namenjen vsem silam zaščite, reševanja in pomoči, ki poklicno in prostovoljno izkazujejo solidarnost soljudem in so vselej pripravljeni, da se odzovejo, ko je njihova pomoč potrebna.

Velik pomen ima tudi mednarodno sodelovanje Poveljnik Civilne zaščite za Zahodno Štajersko Janez Melanšek poudari, da gre za praznik vseh, ki v državi skrbijo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. »To je tudi priložnost, da izrazimo priznanje najzaslužnejšim in se hkrati zahvalimo vsem poklicnim in prostovoljnim reševalcem, pripadnikom Civilne zaščite, pa tudi ostalim, za napore in prizadevanja pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči. Z dnevom Civilne zaščite želimo krepiti zavest javnosti. Želimo poudariti pomen mednarodnega sodelovanja pri razvoju zaščite človeka, njegovega okolja in premoženja,« našteva Melanšek, ki se zaveda humanitarnega poslanstva. »V Civilni zaščiti so

združene vse organizacije, tako prostovoljne kot poklicne in dolžnostne, ki skrbijo za varstvo pred nesrečo. Gre za poklicne in prostovoljne gasilce, organizacije, kot so rdeči križ, taborniki, skavti, jamarji, kinologi, radioamaterji, potapljači, ki so vključeni v celotni sistem in zaščito prebivalstva pred naravnimi nesrečami.«

Regijska prireditev bo 10. marca v Celju Državna slovesnost je bila 1. marca na Brdu pri Kranju, kjer so podelili priznanja na državnem nivoju. Letošnjo regijsko prireditev v Zahodno Štajerski regiji bodo izvedli 10. marca v Celju.

Priznanja so prejeli: srebrno Bojan Špiler, predsednik PGD Laško, plaketo pa Vladimir Fijavž, poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Občine Slovenske Konjice.

10. marca bodo bronasto priznanje prejeli Darja Lipnikar, sekretarka RKS OZ Velenje, bronasti znak Matjaž Kroflič, operativni gasilec PGD Vinska Gora, ki je samoiniciativno priskočil na pomoč in s pravilnimi postopki oživljanja in uporabe AED do prihoda nujne medicinske pomoči osebi rešil življenje,

in Urban Koprivnikar, ekipa prve pomoči Civilne zaščite Mestne občine Velenje, bolničar, ki je na izletu priskočil na pomoč moškemu, ki je doživel zastoj srca, ga oživljal, oskrbel in poklical 112.

Kakšni so kriteriji za najzaslužnejše? »Vsako leto Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje razpiše kriterije za posamezna priznanja, ki jih morajo izpolnjevati posamezniki.

Poveljniki in župani 33 občin predlagajo najzaslužnejše na teh področjih,« razloži Janez Melanšek.

zabeležil 442 požarov, 294 nesreč v cestnem prometu, 286 neurij (poplava, močan veter), 62 sproščanj nevarnih plinov, 32 težjih delovnih nesreč, 79 reševanj obolelih oseb, od tega 39 HNMP, 21 nesreč pri športnih aktivnostih, 11 zemeljskih plazov, 1179 nesreč iz ostalih kategorij. Opravljenih je bilo 39 helikopterskih prevozov, zabeležili pa so tudi 5 dogodkov velikega obsega.

Bistvo sistema so ljudje, prostovoljci, pripadniki, ki sočloveku pomagajo, da ob nesrečah bistveno lažje preživijo najtežje trenutke, ki si prizadevajo, da iz nesreč izidemo s čim manj posledicami in čim manjšo škodo na premoženju. Vse pa odlikujejo velike človeške lastnosti: pripravljenost pomagati, solidarnost in ljubezen do bližnjega. Zaradi tega in zaradi visoke strokovne usposobljenosti se zato vsi počutimo varne. To je za našo skupnost izjemen doprinos.

vprašanji obračajo tudi na farmacevte, smo povprašali v Lekarni Velenje. Veronika Rebernik, mag. farm., razloži, da se ljudje tudi na velenjske lekarne obračajo z vprašanji glede nabave in uporabe tablet s kalijevim jodidom. »Ne gre pa za množično povpraševanje. Za Pri izvajanju aktualno probleukrepov matiko v zvezi z so aktivno uporabo tablet je sodelovali pristojno ministrpripadniki vseh Tablet kalijevega jodida je v Sloveniji dovolj in se jih ne stvo za zdravje, ki struktur v 33 naroča dodatno. je na svoji spletni občinah strani že objavilo Obdobje od lanskega praznika Ljudje iščejo informacije priporočila glede uporabe tablet do danes je v Zahodno Štajerski glede uporabe s kalijevim jodidom,« razloži regiji žal zaznamovalo nezadržno kalijevega jodida tudi v Rebernikova. širjenje in spopadanje z virusom lekarnah Na spletni strani ministrstva za covid-19 ter več naravnih in druV zadnjem času se ljudje pogo- zdravje piše, da je ukrep jodne gih nesreč. V naši regiji so pri iz- varjajo tudi o uporabi tablet ka- profilakse pripravljen na podlavajanju ukrepov in nalog aktivno lijevega jodida v primeru jedrske gi smernic Svetovne zdravstvene sodelovali pripadniki vseh struk- nesreče, saj naj bi med zaščitne organizacije in je namenjen za tur v 33 občinah. ReCO Celje je ukrepe v primeru nesreče med zaščito prebivalcev, mlajših od v letu 2021 na telefonski št. 112 drugim sodilo tudi to. Ali se z 40 let, saj je nevarnost kopičenja

radioaktivnega joda v ščitnici pri starejših bistveno manjša. Le-to je zelo nevarno pri dojenčkih in majhnih otrocih, zmanjšuje pa se postopoma do 20. leta in naj bi popolnoma prenehalo do 40. leta starosti.

Tablete kalijevega jodida lahko povzročijo resne stranske učinke, zato je uporaba priporočena samo, če so predvidene doze sevanja na ščitnico zelo visoke.

Zato osebe, ki mogoče že imajo tablete doma, teh nikakor ne smejo zaužiti na lastno pest, temveč samo po priporočilu strokovnjakov. Tudi preventivno in nenadzorovano jemanje škodi zdravju, so zapisali na spletni strani ministrstva za zdravje, kjer tudi piše, da Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve skrbi za skladiščenje zalog kalijevega jodida, ki jih je dovolj. Zaloge tablet so regijsko porazdeljene in se shranjujejo v določenih bolnišnicah. 🔲

Najprej moramo poskrbeti za lastno varnost Pomembna vloga in naloge enot civilne zaščite – Lastniki stanovanj so tudi solastniki zaklonišča Diana Janežič

Naša regijska izpostava zajema 33 občin

Najdragocenejših stvari za človeka ni mogoče otipati in prešteti, njihove vrednosti pa se zavemo, ko jih izgubimo ali so ogrožene. Zdravje, mir, svoboda, na primer. Za vse našteto moramo najprej poskrbeti ali si za to prizadevati sami, šele nato lahko računamo na pomoč drugih. Ena od institucij, ki v primerih, ko naštete stvari izgubimo, priskoči na pomoč, je civilna zaščita.

Enote in službe Civilne zaščite (CZ) se praviloma organizirajo, kadar nalog zaščite, reševanja in pomoči ni mogoče opravljati s poklicnimi ali prostovoljnimi reševalnimi službami. Sodelovanje v enotah, organih in službah CZ Republike Slovenije je organizirano po načelu državljanske dolžnosti.

Za opravljanje različnih nalog zaščite, reševanja in pomoči so v 13 regijah organizirane te enote in službe CZ: enote za prvo pomoč, prvo veterinarsko pomoč, tehnične reševalne enote, enote za radiološko, kemijsko in biološko zaščito, za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, za uporabo zaklonišč, služba za proženje snežnih plazov, službe za podporo, informacijski centri, logistični centri ter druge enote in službe.

Ena od teh regij je Zahodna Štajerska, ki ima izpostavo v Celju ter zajema 33 občin, od Logarske doline do Bistrice ob Sotli. Poveljnik CZ za to regijo je Janez Melanšek, ki pri tem opozori, da bi bila bolj smiselna in racionalna organizacija po pokrajinah, saj nekatere regije zdaj zajemajo le 3 občine, druge pa precej več. »Največ težav zaradi tega se je pokazalo v

❱

imenuje župan, štab in določeno število enot, v skladu z merili. »To so lahko prostovoljne enote, kar jih je večina. V naši regiji imamo več kot 5500 prostovoljcev, večinoma gasilcev, združenih v 146 gasilskih društev. Poleg tega je 3715 pripadnikov CZ, to so člani po dolžnosti v občini, iz različnih organizacij, podjetij, zavodov …

Regija ima štab, poleg tega pa še 153 posameznikov v enotah in službah, ki jih občine nimajo. To

Na nivoju države deluje Zavod RS za blagovne rezerve, kjer mora biti zalog živilskih potrebščin, goriv, maziv in zdravil za 90 dni. Zaloge redno obnavljajo in skrbijo, da so v roku uporabe.

minulih dveh letih dela in življenja s covidom-19, saj smo v naši regiji morali vsak dan koordinirati delo s 33 občinskimi štabi civilne zaščite in poveljniki, pripravljati dnevna poročila ... Za delo na področju epidemije smo imeli aktiviranih 40.000 pripadnikov, vsak dan 160, ob tem da so za covidom zboleli tudi naši sodelavci,« je dejal.

Po zakonu o lokalni samoupravi mora imeti vsaka občina na svojem območju organizirano CZ. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami pa določa, da mora imeti poveljnika, ki ga

so, na primer, enote za tehnično reševanje, prečrpavanje večjih količin vode, reševanje iz vode in na vodi, RKB zaščito …,« predstavi Melanšek.

Sicer pa je Zahodno Štajerska regija najbolj ogrožena zaradi poplav, v zadnjih dveh letih pa so imeli več aktivnosti pri odpravljanju in ugotavljanju škode iz različnih vzrokov. Melanšek našteva: »Večji dogodki, kjer je bilo aktiviranih več enot in ocenjena večja škoda: ob potresu v Petrinji na Hrvaškem je bilo v naši regiji na sakralnih in zgodovinskih

objektih ocenjene za skoraj 2 milijona evrov škode, ob pozebi 3,8 milijona evra, v neurju s poplavami 3,3 milijona evra.«

Ali veste, kje je vaše zaklonišče – in kakšno je?

V ogrožajočih situacijah, kot je na primer vojna, se ljudje zavemo svoje ranljivosti. Tako smo leta 1991, v času osamosvojitvene vojne, preverjali in vedeli, kje so zaklonišča, ter se zavedli njihove pomembnosti. V tridesetih letih pa smo jih marsikje zanemarili. Kakšna so danes, se marsikdo sprašuje, ko znova govorimo o vojni v Evropi.

V Sloveniji gradimo zaklonišča od leta 1973. Število zaklonišč osnovne in dopolnilne zaščite v Sloveniji je 2.244 in v njih je skupaj skoraj 350.000 zakloniščnih mest. Večina zaklonišč je v urbanih središčih. Praviloma se v Sloveniji zaklonišča gradijo v urbanih območjih z več kot 10.000 prebivalci. Obveznost graditve je zavezujoča za zdravstvene, vzgojno-varstvene, izobraževalne ustanove, javne telekomunikacije, nacionalno televizijo in radio, javni potniški promet, pomembno energetsko industrijsko dejavnost, za potrebe obrambe in delovanje

Izdelan je državni načrt za primer nuklearne nesreče, vsaka občina pa ima tudi načrt, po katerem bi v primeru jedrske nesreče v Krškem naša regija sprejemala prebivalce s tistega območja.

V skladu s tem načrtom so zagotovljene tudi tablete kalijevega jodida, ki jih za potrebe naše regije hranijo v bolnišnicah v Topolšici in Vojniku. Tablete v primeru sevanja dobijo vse regijske enote za svoje reševalce; torej niso v prosti prodaji in niso namenjene vsem prebivalcem. državnih organov. Za vse ostale objekte v teh naseljih velja ojačitev stropne konstrukcije nad kletjo.

Zaklonišča kot depoje se gradi v muzejih, galerijah in arhivih ter knjižnicah nacionalnega pomena.

Kot pojasni Janez Melanšek, je večina zaklonišč dvonamenskih, kar pomeni, da so v mirnodobnem času uporabljena za druge namene, kot so skladišča, garderobe, kleti. »Poudariti je treba, da je v večstanovanjskih objektih, kjer so stanovanja lastniška, vsak lastnik stanovanja tudi solastnik zaklonišča in kot tak dolžan skrbeti, da je zaklonišče urejeno in vzdrževano. Občani se večkrat obrnejo na občino in terjajo ureditev zaklonišča, a občina ne more vzdrževati objekta, ki ni v njeni lasti. Vsi lastniki bi se torej morali zavedati in zavzemati, da bi bila zaklonišča urejena, primerno pospravljena in pripravljena, da se iz sedanje funkcije, torej kleti ali shrambe, v 24 urah spremenijo v dejansko zaklonišče, kot predpisuje zakonodaja,« pojasni

Melanšek področje, ki je z vojno v Ukrajini spet prišlo v ospredje.

Zbiranje humanitarne pomoči Regijski centri CZ so aktivirani tudi v primerih organizirane humanitarne pomoči. Slovenija se je hitro vključila v evropsko akcijo zbiranja humanitarne pomoči za Ukrajino. »Akcijo vodijo državni organi s svojimi institucijami in prostovoljskimi organizacijami, predvsem z Rdečim križem in s Karitasom, ki lahko po dogovoru edina nakažeta finančna sredstva v Ukrajino. Druga pomoč pa se zbira v občinah, te jo tedensko dostavijo v naše regijske enote, mi pa jo bomo dostavili v državni logistični center, od koder bo prek evropske civilne zaščite poslana v Ukrajino. Ločeno se zbirajo oblačila in obutev, higienski pripomočki, zdravila, odeje in posteljnina, hrana ter gasilska reševalna oprema,« je sistem te pomoči razložil Melanšek. 🔲

Naš ­čas, 10. 3. 2022 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

Ženske v statistiki Ženske v Sloveniji v povprečju stare dobrih 45 let, skoraj tretjina jih ima terciarno izobrazbo, največ je strokovnjakinj – Še vedno je najpogostejše ime Marija Slovenija je imela 1. oktobra lani 2.108.708 prebivalcev. Žensk je bilo 49,8 odstotka, moških pa 50,2 odstotka. Slovenija je med štirimi članicami EU, kjer je žensk manj kot moških, navaja državni statistični urad. V letu 2020 so bile v EU le še tri države, v katerih je bilo moških več kot žensk, in sicer Malta, Luksemburg in Švedska. Med poklicnimi skupinami je bilo leta 2020 med ženskami največ strokovnjakinj, in sicer skoraj 30 odstotkov.

Indeks feminitete, ki kaže, koliko žensk statistično prebiva na nekem območju na 100 moških, je bil sredi leta 2021 najvišji v osrednjeslovenski statistični regiji, kjer je znašal 101,7 ženske na 100 moških, najnižji pa v

5

GOSPODARSTVO

10. marca 2022

primorsko-notranjski statistični regiji, kjer je znašal 95,2 ženske na 100 moških.

Prebivalke Slovenije so imele leta 2021 30.650 različnih ženskih imen. Najpogostejše žensko ime je bilo, kot že vrsto let, Marija, sledili sta Ana in Maja.

Deklice, rojene leta 2020, so bile poimenovane s 1331 različnimi imeni. Najpogostejša imena so bila Ema, Zala in Mia. Prebivalke Slovenije so bile v letu 2021 v povprečju stare 45,1 leta, kar je skoraj tri leta več od povprečne starosti moških in skoraj dve leti več od povprečne starosti žensk v letu 2011. Pričakovana življenjska doba deklic, rojenih v letu 2020, je 83,4 leta, dečkov pa 77,8 leta.

Mater, ki so v družini živele same z otrokom oz. otroki, je bilo lani 109.303, medtem ko je bilo takšnih očetov 26.918. Zakonskih parov je bilo lani 348.746, v zunajzakonski skupnosti je živelo 102.226 parov, v istospolni partnerski zvezi pa 255.

Sklenitev zakonskih zvez je bilo leta 2020 5214. Največ oz. skoraj tretjina nevest je bila starih od 25 do 29 let, največ oz. več kot četrtina ženinov pa je padla v skupino od 30 do 34 let.

Razvez je bilo leta 2020 1774, največ v starostni skupini od 40 do 44 let, kar velja tako za ženske kot za moške. V tej starostni skupini je bilo 17,5 odstotka vseh razvezanih moških in 19,4 odstotka vseh razvezanih žensk.

Med ženskami v starosti vsaj 15 let jih je bilo lani 26,1 odstotka s končano največ osnovnošolsko izobrazbo, 44,6 odstotka jih je končalo srednjo šolo, 29,2 odstotka pa jih je imelo terciarno izobrazbo. Od leta

klasifikaciji, ki jo uporablja državni statistični urad, tista poklicna skupina, ki s svojim delom povečuje obstoječi obseg znanja, razvija znanstvene in umetniške zamisli in teorije, te sistematično poučuje, lahko pa so pripadniki te skupine zaposleni v kakršnikoli kombinaciji teh treh aktivnosti, piše na spletni strani urada.

Po začasnih podatkih je povprečna mesečna bruto plača leta 2020 za ženske znašala 1912 evrov, za moške pa 1955 evrov. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat, v katerih so zajeta samo podjetja z vsaj desetimi zaposlenimi in ne vključujejo vseh dejavnosti, je bila v Sloveniji plačna vrzel med spoloma v letu 2020 med najmanjšimi v EU-27, in je znašala 3,1 odstotka. Podatki za večino držav so sicer začasni. Še manjšo vrzel od Slovenije so imeli le v Luksemburgu, kjer je znašala 0,7 odstotka, in Romuniji, kjer je bila 2,4-odstotna. 🔲

Pitna voda v Šaleški dolini je bila v letu 2021 zdravstveno ustrezna in varna za pitje.

V Komunalnem podjetju Velenje izvajamo kontrolo kakovosti pitne vode po celotni Šaleški dolini. V letu 2021 je bilo po celotnem vodovodnem omrežju odvzetih 1143 vzorcev pitne vode. V 926 vzorcih so bile opravljene redne mikrobiološke in fizikalno-kemijske analize vode.

Za ostale nadzore je bilo odvzetih 217 vzorcev vode, med njimi tudi 5 vzorcev za razširjene preiskave. Podatki o

koncentracijah analiziranih parametrov v pitni vodi so prikazani v Tabeli 1. Republiški nadzor nad pitno vodo je izvajal Nacionalni laboratorij (NLZOH Maribor).

Vsi vzorci pitne vode, ki so bili odvzeti na pipah uporabnikov, so bili zdravstveno ustrezni in skladni z zakonodajnimi zahtevami.

Povprečni rezultati analiz pitne vode v Šaleški dolini, januar - december 2021

Velenje – Poslovna akademija Finance spomladi začenja s serijo regionalnih podjetniških srečanj in z regijskim razvojnim forumom, ki so ga naslovili Šaleška prihodnost (brez) TEŠ 2033, s podnaslovom Kakšna naj bosta pot za izstop iz premoga in prestrukturiranje SAŠA regije, in bo 29. marca v Velenju. Kaj pomeni nacionalna strategija za Šaleško dolino in kaj bo za sabo potegnila zelena preobrazba, ali je strah pred veliko brezposelnostjo upravičen, kaj lahko naredita občina in država, v kateri smeri razvijati regijo in kako bosta TEŠ in Holding Slovenske elektrarne aktivno sodelovala pri pripravi projektov, je le nekaj aktualnih tem za okroglo mizo.

Vrh slovenskega gospodarstva Ljubljana – V Kongresnem centru Brdo pri Kranju bo 23. marca potekal 16. Vrh slovenskega gospodarstva, ki bo posvečen horizontom prihodnosti. Gospodarstveniki bodo razpravljali o nujno potrebnih ukrepih na štirih ključnih področjih kratkoročnega in srednjeročnega razvoja Slovenije, in sicer Zeleni načrt in digitalna transformacija, Reindustrializacija – z raziskavami, kadri in viri, Povezljivost – družbena, transportna, mednarodna ter Vloga države in finančnega sistema.

Nove priložnosti za podjetja za začetne investicije Ljubljana – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je 4. marca objavilo štiri razpise v skupni vrednosti nekaj več kot 55 milijonov evrov – dva od njih v sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom. V gospodarstvu težko pričakovana sredstva so namenjena tako večjim investicijam z namenom povečanja produktivnosti na obmejnih problemskih območjih in spodbujanju začetnih investicij na manj razvitih območjih kot tudi projektom raziskovalne-razvojne narave ter za zagon inovativnih podjetij. V prihodnjih mesecih so napovedani še razpisi s področja digitalizacije, razvoja in raziskav, krožnega gospodarstva in turizma. Gospodarska zbornica Slovenije bo za podrobnejšo seznanitev podjetij s pogoji in merili razpisov v kratkem organizirala informativni dan.

Gospodarska rast v 2021 nad pričakovanji, tako tudi tekoča rast cen Ljubljana – Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije se je BDP v Sloveniji v zadnjem četrtletju leta 2021 povečal za 5,4 % glede na predhodno četrtletje, kar je bilo 10-krat več kot v EU-27 (0,4 %) ali v območju evra (0,3 %). Glede na 4. četrtletje 2020 je bil BDP v Sloveniji večji za desetino, kar pomeni visoko rast. Potrošnja gospodinjstev je porasla za 11,6 %, države za 3,9 % in bruto investicij v osnovna sredstva za 12,3 %. Izvoz blaga in storitev je bil realno višji za 13,2 %. Uvoz je bil višji za 17,4 % in je odražal tako večji uvoz polproizvodov za predelovalno dejavnosti, ki 80 % le-te izvozi, kot večjo potrošnjo gospodinjstev, države in investicij. K celotni rasti BDP je tako prispevala predvsem višja potrošnja gospodinjstev (70 % rasti). Ta je bila glede na leto 2019 realno višja za 4,3 %. Slovenski BDP je bil konec leta 2021 glede na leto 2019 realno višji za 3,5 %, mediana med državami EU-27 pa je bila pri 0,8 %. 🔲

dj

STA

Letno poročilo o kakovosti pitne vode v Šaleški dolini v letu 2021

GOSPODARSKE novice Regijski razvojni forum

2011 sta bila deleža žensk s končano največ osnovnošolsko izobrazbo in s terciarno izobrazbo večja od deležev moških s takšnima stopnjama izobrazbe. Manjši pa je bil delež srednješolsko izobraženih žensk.

Med poklicnimi skupinami je bilo v letu 2020 med ženskami največ strokovnjakinj, in sicer 29,7 odstotka vseh delovno aktivnih žensk. Strokovnjakinje so po standardni

Tabela 1: Povprečne vrednosti posameznih parametrov v pitni vodi v letu 2021 Parameter

Enota

Mejna vrednost

Oskrbovalno območje OO1 R1 Velenje

OO2 Bele Vode

OO3 Paški Kozjak

OO4 Grmov vrh

OO5 Mazej

Redne mikrobiološke preiskave Koliformne bakterije

0/100 ml

0

0

0

0

0

0

E.coli

0/100 ml

0

0

0

0

0

0

Enterokoki

0/100 ml

0

0

0

0

0

0

Skupno št. mikroorganizmov pri 22ºC

100/ml

<100

3,8

0,0

0,0

0,1

0,0

Skupno št. mikroorganizmov pri 37ºC

100/ml

<100

0,8

0,0

0,0

0,1

0,0

Clostridium perfringens s sporami

0/100 ml

0

0

0

0

0

0

°C

25

14,9

13,4

9,9

13,3

12,6

Redne fizikalno-kemične preiskave Temperatura

/

6,5-9,5

7,61

7,96

8,05

8,08

7,72

Prosti klor

pH

mg Cl2/l

0,5

0,05

0,14

0,02

0,06

0,11

Motnost

NTU

1 NTU

0,10

0,19

0,30

0,10

0,11

Elektroprevodnost

µS/cm

<2500

488

389

450

226

314

Celotni organski ogljik (TOC)

mg/l

4,00

0,34

0,82

1,30

0,81

0,38

Vonj

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

Okus

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

sprejemljiv

m-1

0,5

0,00

0,00

0,04

0,02

0,00

0/100 ml

0

0

0

0

0

0

Obarvanost (436nm) Redne mikrobiološke preiskave Koliformne bakterije E.coli

0/100 ml

0

0

0

0

0

0

Enterokoki

0/100 ml

0

0

0

0

0

0

Skupno št. mikroorganizmov pri 22ºC

100/ml

<100

0,1

0,1

2,8

0,1

0,1

Skupno št. mikroorganizmov pri 37ºC

100/ml

<100

0,4

0,1

2,6

0,2

0,1

Clostridium perfringens s sporami

0/100 ml

0

0

0

0

0

0

THM

µg/l

100

1,63

0,25

6,97

6,17

1,67

Klorati

mg/l

0,7

0,03

0,03

0,03

0,03

0,03

Kloriti

mg/l

0,7

0,03

0,03

0,03

0,03

0,03

Klorid

mg/l

250

3,56

1,84

3,85

1,23

1,58

Nitrat

mg/l

50

2,50

4,72

6,06

3,89

3,24

Nitrit

mg/l

0,5

0,03

0,03

0,03

0,03

0,03

0

0,5

0,01

0,01

0,01

0,01

0,01

Celokupna trdota

°dH

/

14,65

11,35

13,90

6,29

9,27

Sulfat

µg/l

250

20,50

4,00

3,00

2,50

4,50

Železo

µg/l

200

5,35

5,80

7,40

4,85

5,85

Mangan

µg/l

50

2,50

2,50

2,50

2,50

2,50

Aluminij

µg/l

200

10,0

10,0

10,0

10,0

10,0

Natrij

mg/l

200

5,05

1,65

2,65

1,75

2,45

Bromat

µg/l

10

2,00

1,50

1,50

1,50

1,50

Ostale preiskave

Amonij

Naš ­čas, 10. 3. 2022, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

IZOBRAŽEVANJE, SOCIALA

10. marca 2022

Ljudje imajo v tretjem življenjskem obdobju več svobode

Žabja perspektiva

Od pandemije do vojne

Tudi v tretjem življenjskem obdobju je treba biti aktiven – Sodelovanje, raziskovanje in učenje omogočajo druženje, medsebojno pomoč in povezovanje – Sedemintrideset odstotkov študentov obiskuje gibalne krožke Jasmina Škarja

Člani Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje so v prostorih Mestne občine Velenje februarja pripravili volilni občni zbor. Vodenje univerze je od Zdenke Uršnik, ki jo je vodila od leta 2018, prevzel Rajmund Valcl, in bil potrjen za novega predsednika UNI3 za obdobje 2022–2026. Trudil se bo, da bo univerza še naprej uspešna, prepoznavna po svojih aktivnostih in učeča ustanova, kjer lahko upokojenci in drugi najdejo prostor za vseživljenjsko izobraževanje in druženje.

gotovo tudi nove izzive. Kakšne? »Celo življenje se učimo, temu se starejši ne morejo izogniti. Pomembno je tudi vedeti, da tretje življenjsko obdobje ne traja samo kratek čas, lahko tudi trideset ali štirideset let. Tako tehnologija kot vse ostalo pa gre s hitrim tempom naprej, kar pomeni, da ne gre brez učenja mlajših in starejših generacij ter odzivanja na spremembe. Te morajo biti in tukaj vidim napredek, da je starejša

krožkov, ki so delovali različno, večinoma preko Zooma. Starejši ljudje si primarno želijo neposrednega stika z mentorjem. Zato so nekateri odpovedali sodelovanje oziroma se na daljavo krožkov niso udeleževali. Covid-19 je v naše vrste prinesel precejšen osip članov. Trenutno imamo tristo štiriindvajset članov društva in štiristo dvainštirideset študentov. Razlika v številki kaže na to, da nekateri člani obiskujejo

Tudi v tretjem življenjskem obdobju je treba biti aktiven Univerza za tretje življenjsko obdobje je namenjena učenju, pridobivanju novih znanj in spretnosti ter prijetnemu druženju, program pa je prilagojen željam in interesom posameznikov, ki v času najbolj aktivnega življenja nekaterih želja niso mogli uresničiti. S kakšnimi izzivi in željami prevzema predsedniško funkcijo bivši ravnatelj velenjske gimnazije? »Glede na to da sem mlad upokojenec, ki je v pokoju dobri dve leti, sem se odločil za sodelovanje, kajti menim, da je treba biti aktiven tudi v tretjem življenjskem obdobju. Takšno sodelovanje, raziskovanje in učenje omogoča druženje, medsebojno pomoč in povezovanje. Četudi nam ta čas prinaša velike socialne, psihološke in ekonomske spremembe, gre hkrati za obdobje, v katerem imajo ljudje več svobode, ko lahko nekaj več storijo tudi za svojo dušo. Saj veste, da radi rečemo, tega se bom lotil takrat, ko bom v pokoju. To je bil verjetno tudi razlog, da sem se odločil, da prevzamem mesto predsednika,« je svojo kandidaturo pojasnil Valcl.

Starejša generacija je željna novih znanj Vseživljenjsko izobraževanje je v 21. stoletju nujnost, saj to prinaša nov način življenja. Prav

Vodenje univerze je od Zdenke Uršnik, ki jo je vodila od leta 2018, prevzel Rajmund Valcl, in bil potrjen za novega predsednika UNI3 za obdobje 2022–2026

generacija tista, ki je željna, da se izobražuje tudi v tem starostnem obdobju. Potruditi se moramo samo, da dejavnosti približamo ljudem.«

Razpisali štiriinpetdeset krožkov Študijski krožki izhajajo iz potreb skupnosti, njihov namen pa je tudi, da ljudje uresničujejo neizpolnjene želje ali kvalitetno preživljajo svoj prosti čas. »Ponujamo različne krožke. V letošnjem šolskem letu je bilo razpisanih štiriinpetdeset krožkov, enajst je novih, vendar je zaradi situacije, ki traja že dve leti, oktobra 2021 začelo delovati štiriinštirideset

dva krožka ali več. Računamo, da bomo lahko zdaj, ko se bo situacija umirila, prišli na prvotno stanje članstva in delovanja vseh krožkov,« ostaja optimističen predsednik UNI3.

Gibalni krožki in digitalno izobraževanje »Glede na to da je krožkov veliko, lahko vsakdo najde kaj zase.

Pokrivamo devet različnih področij in različne prostočasne aktivnosti. Od učenja tujih jezikov, likovnega in glasbenega ustvarjanja, računalništva in programa ročnega dela do gibalnega krožka in skrbi za lastno zdravje. Kar sedemintrideset odstotkov naših

študentov obiskuje gibalne krožke – pohodništvo, plavanje, jogo, planinarjenje in podobne aktivnosti. Gre za krožke, ki so zelo zanimivi, in take, ki jih v času aktivnega življenja niso mogli obiskovati. Zaenkrat so potekali preko aplikacije Zoom, počasi se bodo vsi preselili v športne dvorane in naravo.

❱

»Pomembno je tudi vedeti, da tretje življenjsko obdobje ne traja samo kratek čas, lahko tudi trideset ali štirideset let.«

Velik poudarek moramo v tem času nameniti digitalnemu izobraževanju, glede na to da smo v projektu Digitalni fitnes dolgožive družbe in glede na to da tudi ministrstvo ponuja digitalne bone za osmošolce, srednješolce in starejše od 55 let. Projekt je zasnovan na utripu današnjega časa, ki se kaže predvsem v napredku razvoja sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki prinašajo velike koristi na vseh področjih življenja in dela. Z uporabniškega vidika pa za starejše pomenijo velik izziv, saj se vrzel med digitalno pismenimi in nepismenimi povečuje. Več poudarka bomo namenili digitalnemu izobraževanju, tako začetnemu kot nadaljevalnemu, saj živimo v času, ko brez teh znanj težko uspevamo,« zaključi Valcl, ki povabi vse željne novih znanj in pridobivanja novih izkušenj, da se jim pridružijo. 🔲

Pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje so pripravili dve razstavi, ki sta na ogled v Knjižnici Velenje. V osrednjem razstavišču si lahko ogledate odlomke Kajuhovih pesmi v različnih kaligrafskih pisavah in prevodih v tuje jezike. Na sončni steni pa so na ogled postavljene čipke, ki so nastale na srečanjih klekljaric.

Kovid je izginil. Čez noč. Eno tragedijo je zamenjala druga. Brez miru. Najprej v vojni z virusom – kot bi nas z militantnim žargonom nevedoč »pripravljali« – zdaj v vojni ... Kaj sledi? Nekdo je tvitnil: Naj se vrne leto 2021. Nekdo drug mi je rekel: Naj nas meteorit izbriše z obličja Zemlje. Človeška vrsta, quo vadis? V teh dneh, ko bežijo iz Ukrajine, poslušamo pacifistično himno, Lennonove verze: - pomisli, da ni držav, - da ni ničesar, za kar bi ubijal ali umrl, - da ni več religij, - pomisli, da vsi živimo v miru, v bratstvu, Špela Kožar - da ni pohlepa ne lakote, - predstavljaj si, da si vsi delimo ves svet.

Zakaj smo se nekje v zgodovini odločili drugače? Da moramo posedovati lastno ozemlje, ga ograditi od soseda, nato pa s tem istim sosedom vzdrževati čim bolj tople odnose? Kakšen absurd.

Na youtube najdete nekajminutni video spreminjanja meja v Evropi zadnjih tisoč let – kako nepotrebno. Koliko življenj je bilo pokončanih na nesmiselnih frontah, da si je nek kralj, car, cesar, sultan, predsednik prisvojil del (nekoč sosedovega) ozemlja? A ko pride do vojne, je vladajoča klika tista, ki se prva poskrije, zato se ne gre čuditi navdušenju evropske politične elite nad ukrajinskim predsednikom; ameriški mu je že pred časom ponudil »prevoz«.

Kje ste Aleksandri Veliki, da greste v prve bojne vrste?

Sodobno vojskovanje je do obisti perverzno, kot da igrate računalniško igrico. No, tu je še jedrska oborožitev, da lahko fantki, ki so medtem zrasli v može in se gredo politiko, ustrahujejo drug drugega. Jaz bom prvi. – Ne, jaz bom!

Zaprite zračni prostor, kričijo redki. To lahko pomeni jedrski spopad, torej tretjo svetovno vojno, torej konec človeštva, kričijo drugi nazaj! Kako ubrisan politik moraš biti, da ti nekaj takega sploh pade na pamet? Zato je treba ovekovečiti besede nekega drugega politika: Prav zaradi invazije na Ukrajino je napočil skrajni čas, da se začnemo resno pogovarjati o opustitvi jedrskega orožja, o trajnem miru in ne, kot je napovedala Nemčija ali kot napovedujemo tudi pri nas, o dodatnemu oboroževanju držav.

Ko sem obiskala Hirošimo, te pot v tamkajšnjem muzeju na koncu privede do pozivov po odpravi vseh jedrskih konic. Politični pozivi? Kje pa. Ko hodiš do poslednje sobe, je povsem jasno, da se stalna postavitev drugače ne more niti ne sme zaključiti. Kajti pred tem zreš v vse, kar je ostalo od ameriškega jedrskega napada, od fotografij obrazov vseh poginulih, kosov oblačil, njihovih zadnjih pisem, življenjskih zgodb do travmatiziranih otroških risb, rakavih bolnikov – čutenje je premočno, prostori muzeja so večinoma temačni, smrkaš in jokaš skupaj z ostalimi obiskovalci.

In zdaj nekdo iz toplega naslanjača nekje na varnem razmišlja ... to je to, joystick vojskovodje – iz bunkerja z ljubeznijo.

Demokrat, avtokrat – ni bistvene razlike; sprožati vojno zaradi bogatenja in lobistične podpore vojaške industrije, zaradi bolehnega uma, nacionalističnih teženj ali geostrateških ciljev, vse to se prepleta, ko nekdo dojema svet kot sod smodnika.

Na primer, Balkan. Težko je v medijih poslušati o invaziji, kot je po drugi svetovni vojni v Evropi ne pomnimo. Razumem, gre za toliko večje geografsko območje, pa vendar, ta vojna in tista na našem polotoku sta neprimerljivi. Kot vsaka druga. Ker vsakokratna vojna s seboj nosi nešteto povsem lastnih krvavih zgodb.

Vse vojne človeštva si »zaslužijo« le eno skupno točko, to je pravo poimenovanje – organiziran umor! (kot je vojno poimenoval zadnji preživeli britanski vojak iz prve svetovne vojne Harry Patch) 🔲

Unikaten stenski dekor za skupne prostore Doma za varstvo odraslih Velenje Bojana Jug iz Izotima je s pomočjo MOV realizirala idejo o izdelavi unikatnega stenskega dekorja za skupne prostore Doma za varstvo odraslih. Ideja se je porodila iz preproste želje ustvariti za varovance DVO nekaj lepega, edinstvenega, nekaj, kar jim bo pričaralo nasmeh na obraz, polepšalo dan, mogoče prebudilo

lepe spomine iz mladosti. Ustvariti nekaj, kar bo njihov skupni prostor napolnilo z lepo in prijetno energijo.

Vedno, ko povežeš les in besede, nastane nekaj lepega. Ko ustvarjaš za ranljive skupine, je to nekaj neprecenljivega, pravi Bojana Jug. V lesenih tablicah različnih oblik in vsebin vidi

ogromno možnosti in že snuje ideje za izpeljavo različnih projektov in delavnic v prihodnosti, v katerih nastajajo čudovite kreacije z lokalnim in trajnostnim značajem.

Projekt podpira in sofinancira Mestna občina Velenje. 🔲

Naš ­čas, 10. 3. 2022 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

IZOBRAŽEVANJE

10. marca 2022

V marcu poteka vpis v Vrtec Velenje Vpis poteka od 7. do 18. marca med 7. in 16. uro v enoti Vrtiljak – Vpisno dokumentacijo pobirajo osebno – Vse, kar morajo starši predložiti, je zabeleženo na spletni strani vrtca Jasmina Škarja

Vsako leto v marcu poteka redni vpis za otroke, ki bodo obiskovali vrtec v prihodnjem šolskem letu. Ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler pojasni, da vpis poteka od 7. do 18. marca med 7. in 16. uro v enoti Vrtiljak.

Starše, ki želijo otroke vpisati v vrtec in ga bodo začeli obiskovati septembra ali oktobra, pozove, da se udeležijo vpisa.

Letos bodo dokumentacijo sprejemali osebno »Mogoče je letos pri vpisu v primerjavi z lani le ta sprememba, da bomo vpisno dokumentacijo zbirali osebno, kajti večinoma po pošti prejemamo nepopolno dokumentacijo, če pa jo starši

prinesejo osebno, jo lažje sproti dopolnjujemo. Vsa dokumentacija, ki jo morajo starši predložiti, je zabeležena na spletni strani vrtca. Priložiti morajo potrdilo o stalnem prebivališču, potrdilo delodajalca o zaposlitvi, potrdilo o opravljanju dejavnosti, šolanju, v primeru, da se starš šola.

Enostarševske družine morajo

lista za vse otroke in člane družine. Tukaj velja še ena izjema – če želijo imeti starši otroka vpisanega v izmenski program, morajo prinesti potrdilo delodajalca, da

Tudi letos računajo na podoben vpis kot pretekla leta Po navadi vsako leto na novo vpišejo med 250 in 300 otrok.

❱

Če želijo imeti starši otroka vpisanega v izmenski program, morajo prinesti potrdilo delodajalca, da je delo starša izmensko, kar velja za oba starša.

Izjemen uspeh dijakinje Maše Strmec Dijakinja 1. letnika Gimnazije Šolskega centra Velenje Maša Strmec se je na 9. mednarodnem citrarskem tekmovanju na Visoki šoli za glasbo v Münchnu izvrstno izkazala. V svoji kategoriji si je priigrala prvo nagrado. Njen mentor Peter Napret pove, da je nivo citranja v Sloveniji zelo visok, kar se je pokazalo tudi na tokratnem tekmovanju. »Od 11 podeljenih nagrad v Maša Strmec vseh kategorijah so jih kar 7 prejeli slovenski citrarji. Tekmovanje redno poteka od leta 2004, na Hochschule für Musik und Theater München. Maša je nastopila v starostni kategoriji Nachwuchsförderpreis I (od 16 do 18 let) kot ena izmed 6 tekmovalk iz Avstrije, Nemčije, Italije in Slovenije.« 🔲

Zlata in srebrn na tekmovanju za Cankarjevo priznanje

Nives Gošnjak

priložiti kopijo potrdila o preživnini, prejemanju pokojnine ali dokazila o vložitvi zahtevka o dodelitvi otroka in določitvi višine preživnine ter kopijo rojstnega

oba starša delata izmensko,« našteva Dolerjeva, ki prosi starše, da se za pridobivanje potrdil o stalnem prebivališču pravočasno naročijo na upravni enoti, saj bo potrdilo v tem času iskalo veliko staršev.

Endis Aletić

25. februarja so bili objavljeni uradni rezultati z državnega tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki je potekalo na daljavo. Nanj sta se uvrstila dva dijaka Gimnazije Velenje, in sicer Endis Aletić v kategoriji 3. in 4. letnikov, in Nives Gošnjak v kategoriji 1. in 2. letnikov. Endis je za točko zaostal za zlatim priznanjem – osvojil je torej srebro, Nives Gošnjak pa je že drugo leto zapored prejemnica zlatega priznanja. Obema tekmovalcema in mentorjema prof. Jelki Kvartič in Jožetu Volku iskreno čestitamo. 🔲

7 Kakšen bo približno letošnji vpis? »Težko postrežem s točnimi številkami. Na podlagi izkušenj preteklih let se vpis številčno ponavlja. Vsako leto pa lahko prinese kaj novega in čez mesec dni bomo lahko postregli z bolj točnimi informacijami,« doda ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler in poudari, da so v času stavke, 9. marca, poskrbeli tudi za otroke staršev, ki so potrebovali varstvo. Odprte so bile enote Tinkara, Lučka, Vrtiljak in Najdihojca. Sproščanje ukrepov zaradi covida-19 se v vrtcih ne pozna veliko in se nič bistveno ne spreminja, saj so »tudi pred obdobjem covida-19 skrbeli za varno okolje otrok, kamor spadajo stalno prezračevanje prostorov (na pravilen način), umivanje rok, skrb za osebno higieno.« 🔲

S pridobitvijo koncesije se bo izboljšala dostopnost do študija v regiji Potrebe po kadrih, ki jih izvajajo visokošolski zavodi, so že zdaj velike – Prvi prijavni rok za vpis je 18. marec Jasmina Škarja

Regijsko študijsko središče, javni zavod, katerega ustanoviteljice so 25 občin Savinjske (statistične) regije, regijski gospodarski zbornici ter območne obrtno-podjetniške zbornice v regiji, je ustanovitelj treh visokošolskih zavodov, in sicer Visoke šole za varstvo okolja s sedežem v Velenju (visoka šola je v postopku preoblikovanja v Fakulteto za varstvo okolja), Visoke zdravstvene šole in Visoke šole za proizvodno inženirstvo (obe s sedežem v Celju).

Vsi visokošolski zavodi so bili na razpisu uspešni Direktorica Katja Esih, univ. dipl. ekon., pojasni, da so vsi njihovi visokošolski zavodi

samostojni visokošolski zavodi, ki za izvajanje rednega (brezplačnega) študija potrebujejo koncesijo Vlade Republike Slovenije. »Do zdaj je imela koncesijo za izvajanje rednega študija na dodiplomski stopnji samo Visoka šola za varstvo okolja, prvi visokošolski zavod, ki smo ga ustanovili v Regijskem študijskem središču, ostala visokošolska zavoda pa sta izvajala samo izredni študij, saj vlada od leta 2007 dalje ni objavljala razpisov za koncesije v visokem šolstvu.

Konec novembra 2021 pa je bil objavljen razpis za koncesije, na katerega so se prijavili vsi naši visokošolski zavodi, in sicer Visoka zdravstvena šola za visokošolski strokovni študijski program Zdravstvena nega, Visoka

šola za proizvodno inženirstvo za visokošolski strokovni program Sodobno proizvodno inženirstvo in Visoka šola za varstvo okolja za magistrski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije.

Vsi visokošolski zavodi so bili na razpisu uspešni, kar pomeni, da bodo lahko z izvajanjem rednega študija pričeli že v naslednjem študijskem letu 2022/23,« doda Esihova, ki je prepričana, da se bo s pridobitvijo koncesije izboljšala dostopnost študija v regiji na perspektivnih programih, katerih diplomanti so zelo dobro zaposljivi.

Potrebe po kadrih so velike in bodo naraščale »Potrebe po kadrih, ki jih izvajajo naši visokošolski zavodi, so

že v tem trenutku velike, gotovo pa bodo v prihodnosti še naraščale. Za visokošolske zavode to pomeni večjo finančno stabilnost delovanja, več možnosti zaposlovanja visokošolskih učiteljev, kar bo gotovo še nadgradilo kakovost njihovega delovanja ter pospešilo razvojno-raziskovalno ter mednarodno dejavnost,« še doda direktorica Regijskega višje in visokošolskega središča Katja Esih in pozove vse zainteresirane, da se prijavijo, saj poteka prvi prijavni rok za vpis do 18. marca 2022, in sicer preko sistema eVŠ pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, za vse dodatne informacije pa so interesentom z veseljem na voljo na vseh visokošolskih zavodih. 🔲

Naš ­čas, 10. 3. 2022, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

ZA ZDRAVJE, KULTURA

10. marca 2022

Nekatere bolezni so dokaj pogoste redke bolezni Do zdaj je poznanih že okrog osem tisoč redkih bolezni – Z razvojem sodobnih in učinkovitih terapevtskih možnosti bolezni obvladujemo tudi pri nas Jasmina Škarja

Ob svetovnem dnevu redkih bolezni, ki smo ga obeležili 28. februarja, opozarjajo na to, da gre za kronične, napredujoče bolezni, ki povzročajo okvare in so pogosto življenjsko ogrožajoče ter večinoma neozdravljive in doživljenjske. Do zdaj je poznanih že okrog osem tisoč redkih bolezni in glede na ocene ima od pet do osem odstotkov ljudi v populaciji vsaj eno redko bolezen.

Geslo letošnjega dneva je Deli svoje barve, ki poziva, da vsi prispevamo k zavedanju o redkih boleznih, boljši dostopnosti do obravnave in spodbujanju enakosti med zdravimi in bolnimi. O načinih zdravljenja, težavah in negativnih posledicah smo se pogovarjali z dr. med. Majdo Kočar, specialistko internistko Bolnišnice Topolšica.

Kaj so redke bolezni, katere se najpogosteje pojavljajo? »Definicija redkih bolezni ni jasno dorečena, čeprav obstajajo številke, ena na dva tisoč ali po drugih definicijah ena na deset tisoč prebivalcev. V glavnem gre za bolezni z vseh področij medicine, se pa v vsaki skupini bolezni pojavlja kakšna, ki jo uvrščamo med redke.«

Kje so vzroki in kaj značilnosti redkih bolezni? Kako uspešna sta lahko potek diagnosticiranja in zdravljenje? »Z vidika bolezni pljuč so štete genetske predispozicije, nekatere se pojavljajo že pri pediatrih. Z dobrim vodenjem lahko mladega pacienta uspešno pripeljejo do odrasle dobe. Druge so npr. družinsko vezane, nekatere bolj pogoste pa lahko imajo razlog v zunanjih dejavnikih. Če, na primer, nekaj vdihujemo ali jemljemo zdravila, pa se pojavi zaplet na pljučih – kadar prebolevamo kakšen infekt. Smo pa v času koronavirusnih infekcij opažali, da je bilo vsakdanje in pogosto, da se je po preboleli pljučnici pojavil imunski odgovor – čemur rečemo organizirajoča pljučnica. S tem smo se pogosto srečevali. Pojavljale so se revmatske bolezni, ki so zelo pogoste, in takšne, za katere še ne najdemo vzroka. Gre za zelo veliko vrečo, v kateri so najrazličnejše bolezni.

Od takih, ki niso napredujoče in hude, do kroničnih, doživljenjskih, hitro potekajočih, s slabim zdravljenjem.« Izjemno pomembno je zgodnje prepoznavanje in zdravljenje bolezni. Kako poteka diagnosticiranje? »Tu nastane problem, saj gre za redke bolezni. Z njimi se zdravniki ne

srečujemo vsakodnevno in imamo manj izkušenj z njimi, posledično je težja tudi diagnostika. Najbolj pogosti znaki, po katerih bi lahko prepoznali, da gre za redke bolezni, so pokašljevanje, ki se sto-

o redkejšem vzroku. Sicer pa je naš protokol običajen. Pacienta najprej poslušamo, pregledamo, izmerimo meritve pljučne funkcije, kjer se kažejo znaki.

Naše glavno pomagalo je CT preiskava, dodatno pa bronhoskopija.« Ali naše lokalno okolje po katerih boleznih še posebej izstopa?

Majda Kočar: »Enkrat mesečno na konziliju skupaj z zdravniki z Golnika pregledamo izvide in slike in se odločimo, kako zdraviti in kako pristopiti h kakšni bolezni.«

pnjuje, težje dihanje, tudi izkašljevanje krvi. S takimi znaki se pojavljajo pogoste bolezni, zato najprej pomislimo na pogostejše bolezni. Na podlagi poteka in okoliščin, v katerih je pacient, lahko posumimo in nadaljujemo z razmišljanjem

Šolske sestre

»Nekatere bolezni so dokaj pogoste redke bolezni. Tak je ekstrinzični alergijski bronhoalveolitis pljuč poljedelcev zaradi vdihavanja plesnivega senenega ali žitnega prahu, ki se v akutnem stadiju kaže v slabem počutju, vročini, dispneji.

Večkratno izpostavljanje prahu povzroči pljučno fibrozo z emfizemom. Kadar so ljudje v stiku z večkratnim vdihovanjem organskega prahu, naj gre za delce ptičjega perja, plesni, iztrebkov, ki so pri kmetovalcih pogoste, se lahko to kaže s kroničnimi težavami, kot so kašelj, napredujoča težka sapa in ponavljajoči se infekti.

Tudi sarkoidoza ali pljučna granolonomatoza je dokaj pogosta redka bolezen, ki lahko prizadene samo pljuča ali pa več organskih sistemov. Verjetno je posledica izpostavljenosti genetsko občutljivih oseb specifičnim dejavnikom iz okolja ali pa je avtoimunska bolezen. Z omenjenimi boleznimi se srečujemo kar

pogosto, kar pomeni deset do petnajst primerov letno. V zadnjem času so na voljo tudi zdravila, zato je pomembno, da se uvedejo v način zdravljenja. Resda so draga, ampak pomembno je, da so na voljo.« Kako uspešno lahko redke bolezni zdravimo pri nas? Ali se bolniki odpravljajo v tujino? »Z razvojem sodobnih in učinkovitih terapevtskih možnosti redke bolezni obvladujemo tudi pri nas. Vsako leto imamo s strokovnjaki s tega področja izobraževanja, zelo dobro imamo razvito tudi sodelovanje. Pri nas imamo enkrat mesečno konzilij, na katerem skupaj z zdravniki z Golnika, ki imajo na tem področju veliko izkušenj, pregledamo izvide in slike ter se odločimo, kako naprej, kar je zelo koristno. Skupaj torej pregledamo slike in podatke o pacientih in se odločamo, kako zdraviti in pristopiti h kakšni bolezni.« Kakšne so čakalne dobe? »Ljudje pridejo z napotnico kot na prvi pulmološki pregled. Je pa odvisno, kakšno napotnico imajo in kako je označena. Po navadi s takimi težavami prihajajo do nas pod zelo hitro in so na vrsti v roku dveh do treh tednov. V primeru hujših težav (izkašljevanje krvi, hitro napredovanje) pacienta naročimo prej.« 🔲

Zgodbe šoštanjske preteklosti V Vili Mayer je na ogled prenovljeni del domoznanske zbirke zbiratelja Zvoneta A. Čebula – Nova postavitev predstavlja del šoštanjske preteklosti in dediščine lokalnega okolja Tea Rednak

Levo sedita s. Veronika in avtorica razstave Liljana Urlep. (Foto mbk)

Šoštanj, 3. marec – Razstava Sto let gospodovih milosti bom na veke opeval, ki je postavljena v Mestno galerijo Šoštanj, je bogat vpogled v zgodovino šolskih sester province sv. Frančiška Kristusa kralja Maribor. Avtorica razstave mag. Liljane Urlep jo je oblikovala ob 100. obletnici delovanja te province in ob 50-letnici izhajanja glasila Glasovi.

Na odprtju je Urlepova, ki sicer izhaja iz naših krajev, predstavila koncept razstave, kronološko razdeljene na obdobje časa obilja in rasti od ustanovitve do druge svetovne vojne, na obdobje preizkušenj, v katerega je umestila čas druge svetovne vojne in po njej, ter po osamosvojitvi Slovenije na obdobje novih iskanj.

Prve šolske sestre so bile na našem ozemlju leta 1869, leta 1922, ko so iz skromnih začetkov zrasle v veliko skupnost, pa so se razdelile na štiri province, med katerimi je tudi samostojna

provinca Maribor. Kljub nacionalizaciji njihovega premoženja po drugi svetovni vojni in že prej delni ukinitvi reda s strani nemškega okupatorja, niso prenehale z delovanjem. Po vrnitvi premoženja v samostojni Sloveniji, so se po dolgih desetletjih vrnile v matično hišo v Mariboru. Ves čas so ohranjale svoje pastoralno poslanstvo, ki ga zdaj krepijo in širijo.

Razstavo je odprl šoštanjski župan Darko Menih. Izpostavil je tisti del zgodovine, ki se dotika njihove prisotnosti v Bolnišnici Topolšica, kjer so pomagale bolnikom. V Topolšici so bile do leta 1948, ko so jo morale zapustiti.

Zaželel jim je vse dobro, zbrane pa spomnil na tri stvari, ki dajejo človeku upanje in pogum – to so vera, resnica in prijaznost.

Na pomembno sporočilo razstave je opozoril tudi šoštanjski župnik Jože Pribožič, saj se je ohranil glas dobrega dela teh

sester, ne glede na to da so bile preganjane. »Kar je dobrega, ne moreš zakriti,« je bilo njegovo sporočilo in čestitke vsem, ki so prispevali, da je ta razstava pripotovala tudi v Šoštanj. Čestital je tudi Zavodu za kulturo Šoštanj, v imenu katerega je spregovorila mag. Milojka B. Komprej. Zahvalila se je provincialni predstojnici s. Veroniki Verbič in s. Polonci za lepo sodelovanje, izrazila veselje nad umestitvijo razstave v ta prostor ter poudarila izjemno moč in pomen žensk, katerih praznike praznujemo v marcu.

Razstava bo na ogled do 25. marca, organizator vabi na ogled tudi dopoldan. 🔲

MBK

vsak dan

V šoštanjski Vili Mayer so od prenove leta 2010 poleg spominske sobe družine Mayer na ogled štiri stalne zbirke kulturne dediščine: kiparska zbirka akademskega kiparja Ivana Napotnika, hortikulturna zbirka vrtnarskega mojstra Alojza Kojca, izbor likovnih del Napotnikove galerije in domoznanska zbirka šoštanjskega zbiratelja Zvoneta A. Čebula.

V slednji je razstavljen le majhen del sicer ogromne in raznovrstne zasebne zbirke zbiratelja, ki starine zbira že od malih nog. »Vse od starih znamk, razglednic, dokumentov, podobic, fotografij do motorjev, kovancev, kipov …« našteva Špela Poles iz Vile Mayer.

Lokalne zgodbe Šoštanja in okolice Pred kratkim so del stalne domoznanske zbirke Zvoneta A. Čebula preuredili in predstavili vidnejše poudarke iz bogate preteklosti Šoštanja in okoliških krajev. »Starine smo povezali z lokalnim okoljem. Naš namen je namreč bil, da predstavimo lokalne zgodbe Šoštanja in okolice.

Zaenkrat smo predstavili zgodbo Družmirja – potopljene vasi, zgodbo Belih vod, predstavili smo Topolšico, ki je že od nekdaj znana po termalnem vrelcu,« o prenovljenem delu zbirke pove Špela Poles.

V sklopu predstavitve nekdaj slovitega romarskega kraja Bele

Vode predstavljajo tudi zgodbo čudodelnega razpela. »Vsak, ki ga je odnesel z gore, naj ne bi imel miru in se mu je pripetila nesreča, zato ga je moral na goro vrniti,« pripoveduje Špela Poles.

V okviru zgodbe o Belih Vodah razstavljajo več kot dva ducata podobic s Svetega Križa, na katerih je motiv čudodelnega križa, »ki je edini ikonografski motiv, ki je bil oblikovan v Šaleški dolini,« še pove Špela Poles.

Del postavitve je namenjen Topolšici, kjer je okoli termalnega vrelca iz majhnega kopališča zraslo sodobno zdravilišče. »Termalni vrelec so morda uporabljali že Rimljani, a prvi zapis o tem vrelcu je iz leta 1617. Prispeval ga je škof Tomaž Hren, ki naj bi si v Topolšici lajšal telesne bolečine.« Razstavljenih je tudi več kot 70 starih razglednic iz zbirke zbiratelja Čebula. V okviru predstavitve Topolšice pa je prikazana

še ena posebnost, in sicer ohranjena freska Živi križ, ki so jo pred kratkim našli na steni podružnične cerkve svetega Jakoba v Topolšici. Gre za »edino ohranjeno fresko s tem motivom na Slovenskem,« doda Špela Poles.

Poudarek prenovljenega dela domoznanske zbirke pa je na zgodbi potopljene vasi Družmirje. »To je bila obcestna vas z bogatimi kmetijami in z najrodovitnejšimi obdelovalnimi površinami v Šaleški dolini,« pove Špela Poles. Intenziven odkop premoga je pripeljal do uničenja celotne vasi, na katero danes spominja najgloblje od treh Šaleških jezer – Družmirsko jezero. Potopljene vasi se spominjajo tudi v Vili Mayer, kjer v sklopu domoznanske zbirke prikazujejo videoposnetke, shematske prikaze, materialne ostanke in stare fotografije vasi, cerkve ter nekdanjih domačij. 🔲

Naš ­čas, 10. 3. 2022 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

10. marca 2022

Prepoznate te ljudi?

V Galeriji Mozirje je do 18. marca na ogled razstava portretov, ki jih je ustvaril velenjski fotograf Volbenk Pajk v obdobju, ko je deloval v Mozirju Tina Felicijan

Mozirje – Z zapuščino znamenitega velenjskega fotografa Volbenka Pajka je Muzej Velenje prevzel zajeten del njegovega fotografskega opusa, zapisanega na različnih nosilcih. Med gradivom je tudi velika zbirka steklenih plošč. Poplava v Pajkovi hiši v Velenju je del gradiva poškodovala. Te steklene plošče so se zlepile, na njih se je razvila plesen. Ko sta jih sodelavca muzejske konservatorsko restavratorske delavnice očistila in so jih muzealci lahko začeli digitalizirati, se je izkazalo, da so na njih portreti, ki jih je Pajk posnel v obdobju, ko je imel fotografski studio v Mozirju. V njem, pa tudi na terenu, je fotografiral številne ljudi iz Zgornje Savinjske doline.

Zato so želeli izvedeti tudi, koga ti portreti predstavljajo. Že ko je sodelavka Muzeja Velenje Andželina Jukić pripravljala občasno razstavo o Volbenku Pajku na Velenjskem gradu, se je povezala z Osrednjo knjižnico Mozirje, v okviru katere deluje Galerija Mozirje. Ta je razstavo o Pajku, pri kateri je sodeloval tudi fotograf, pripravila že leta 2001. Prepričala se je, da so fotografije, posnete izven dobro prepoznavnega mozirskega ateljeja, res iz mozirskega okolja, saj je direktorica knjižnice Petra Širko Poljanšek na njih prepoznala svoje sorodnike. Med nadaljnjo obdelavo portretov na steklenih ploščah se je izkazalo tudi, da

nekateri niso z Mozirskega. Ponekod je lokacija še neznana. Našli pa so tudi fotografijo velenjskih osnovnošolcev pred Vilo Mojca, kjer je nekdaj bila šola. »Pajk je namreč v Mozirju deloval med letoma 1935 in 1952, že leta 1948 pa je v Velenju pri kolodvorski restavraciji odprl podružnico in nato svojo prakso leta 1952 dokončno preselil,« pojasnjuje Andželina Jukić, ki je iz fotografove zapuščine iz mozirskega obdobja pripravila razstavo (Ne)znanci

lokalnih informatorjev. Ti so na fotografijah marsikoga prepoznali. »Ko smo gradivo dokaj dobro obdelali, smo se odločili, da ga predstavimo ljudem. Nastala je razstava (Ne)znanci naše doline:

❱

Razstava, ki jo je Muzej Velenje v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje odprl ob zaključku digitalizacije steklenih plošč iz bogate zbirke Volbenka Pajka, bo v Galeriji Mozirje na ogled do 18. marca.

Leta 2018 je Majda Pajk Muzeju Velenje podarila velik del soprogove zapuščine. Odtlej so bile javnosti predstavljene predvsem Pajkove fotografije rastočega Velenja in njegove arhitekture. Občasno razstavo, ki jo je Andželina Jukić postavila lani in z njo predstavila ne le Pajkovo kariero, temveč fotografsko opremo in tehnike, ki jih je uporabljal, bo zdaj predelala v stalno. V arhivu pa je še veliko negativ trakov, katerih obdelava zahteva veliko časa. »Govorimo o več tisoč posnetkih Velenja v 50. letih prejšnjega stoletja. Digitalizacija bo večletni projekt, med katerim se bodo zagotovo porodile ideje, kako novo gradivo predstaviti,« napoveduje, da se bomo s Pajkom še srečevali. »Pritegnilo me je raziskovanje gospodarstva v Šaleški dolini nekoč, saj je veliko fotografij iz premogovnika, Gorenja, termoelektrarne in drugih podjetij. S sodelavkami želimo skozi Pajkove fotografije predstaviti otroštvo v Šaleški dolini. Ta arhiv je res neizčrpen vir informacij in nadaljnjega raziskovanja.«

❱

Digitalizirali so okrog 1200 portretov, posnetih na steklene plošče. Natisnjene so v album, ki spremlja razstavo in vabi obiskovalce, da fotografijam dopišejo lokacije, imena portretirancev in priložnosti, ob katerih so bile posnete.

naše doline: portretne fotografije iz Zgornje Savinjske doline fotografa Volbenka Pajka.

Kdo so (ne)znanci?

Digitalizirane fotografije je Andželina Jukić pošiljala sodelavcu mozirske knjižnice Matiji Blagojeviču, ki ima širok krog

portretne fotografije iz Zgornje Savinjske doline fotografa Volbenka Pajka, ki v enem delu predstavlja potrete iz ateljeja, v drugem pa s terena. Na odprtju je bila zelo dobro sprejeta.« S to razstavo si obetajo, da bodo s pomočjo obiskovalcev, ki imajo dober spomin, razvozlali neznanke o

lokacijah in portretirancih. Spremlja jo namreč album natisnjenih fotografij, v katerega lahko ljudje vpisujejo informacije. »Že na odprtju je bilo veliko zanimanja in kar nekaj fotografij je že popisanih. Posebno dragoceno je, da ljudje pripisujejo tudi domača imena lokacij in portretirancev,

LPS – zmagovalci Eme 2022 »Nameravamo posneti še več pesmi, v bližnji prihodnosti pa prihaja tudi album« Nuša Bohak

LPS (Last pizza slice) je skupina, ki je nastala konec leta 2018 na Gimnaziji Celje Center. Štirje fantje – Filip, Gašper, Žiga in Mark – ter eno dekle – Zala.

Vsak izmed njih igra več inštrumentov, svoje glasbeno znanje pa bodo lahko kot eni izmed najmlajših tekmovalcev pokazali tudi 10. maja 2022 na evrovizijskem odru v Torinu.

Kdo je tisti, ki se mu ne da vaditi?

Gašper: "Večinoma s tem nimamo problemov, vendar če že, pa sem oseba, ki se ji ne da vaditi, jaz(smeh)."

Kdo je največji fan Evrovizije? Žiga: "Definitivno jaz."

Kdo je v času korone najbolj pogrešal diskoteke?

Zala, ti edina ne obiskuješ Gimnazije Celje Center. Si morala zato prestati kakšne posebne teste, da si se lahko priključila bendu?

Filip in Gašper, kaj bo imelo prednost, matura ali Evrovizija?

Oba: "Časovno sicer Evrovizija, ampak bo oboje prišlo na vrsto."

Kaj so po vaši zmagi rekli sošolci in učitelji?

Žiga: "Kar se fizične mase tiče, jaz (smeh)."

Žiga: "Recimo, da jaz, saj sem tudi bil pobudnik, da smo se prijavili na Emo Freš."

Gašper: "Zaenkrat so nam, saj se še tudi količinsko ni nabralo veliko stvari, za naprej pa upamo, da bomo s profesorji še vedno ostali v dobrih odnosih."

Zala: "Sem mislila, da me bo kaj 'čakalo', ampak mislim, da so bili ostali člani benda dovolj zadovoljni z mano, da me ni (smeh)."

Kdo med vami poje zadnji kos pice?

Kdo je tisti, ki najbolj teži, da morate vaditi?

kar je z etnološkega vidika zelo pomembno.« Zato so razstavo v Galeriji Mozirje z veseljem sprejeli, pravi direktorica Knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek. »Nagovorili bomo čim več ljudi ne le iz Mozirja, ampak s širšega

Vsi: "Vsi so bili zelo veseli, zelo so navijali za nas in se jim res zahvaljujemo za vso podporo."

Gašper: "Mislim, da jaz, saj mi je zelo veliko pomenilo socialno življenje pred epidemijo."

Kaj je najboljša stvar na GCC-ju?

Gašper: "Definitivno ravnatelj (smeh)."

Filip: "Pa tudi španščina je kul."

Kdo izmed vas je glavni pri pisanju besedil?

Filip: "Jaz sem tisti, ki za to dobiva navdih."

Kako pa je potem prišlo do navdiha za besedilo pesmi Disko? Si imel 'broken heart'?

Filip: "Moram priznati, da niti ne (smeh vseh nas)."

Vlada je odprtje diskotek napovedala isti večer, kot ste vi na Emi zmagali s komadom Disko. Zdaj ostane samo še vprašanje – kdaj boste s komadom Disko nastopili v kakšni diskoteki?

Kako pa so se odzvali starši?

Vsi: "Tudi oni so bili zelo veseli in ponosni na nas."

Večini pevcev se v celotni karieri ne uspe prebiti na Evrovizijo, vam pa je to uspelo že v srednješolskih letih. Kakšen občutek je to?

Žiga: "Prijave zbiramo na našem mailu (smeh). Zala: "Upamo, da zelo kmalu."

Mark: "Takoj, ko bo čas!"

Filip: "Občutek je nenormalen, ker zmage na Emi res nismo pričakovali."

Na gimnaziji imate veliko podpore. Vam pogledajo tudi skozi prste, če manjkate pri pouku zaradi glasbenega ustvarjanja?

Že imate kakšne ideje, kako bo videti vaš nastop na velikem evrovizijskem odru v Torinu?

zgornjesavinjskega območja, naj si ogledajo razstavo in prelistajo album, da bomo skupaj to fotografsko gradivo čim bolje obdelali in tako dopolnili domoznansko zakladnico,« pove in doda, da je to odlična priložnost, da koga ‚na 🔲 novo odkrijejo‘.«

Mark: "Nastop bo v glavnini ostal zelo podoben. Mogoče bo prišlo do kakšne manjše nadgradnje ..."

Gašper: "Dražje obleke ... " Žiga: "Ne dražje, ampak boljše."

Zala: "To si Gašper želi (smeh)." Žiga, ti naj bi bil velik oboževalec Evrovizije. Kateri je tvoj najljubši evrovizijski komad vseh časov in zakaj? Žiga: "Da, res sem velik oboževalec.

Definitivno je to Rise like a Phoenix avstrijske pevke Conchite Wurst, ki je s to pesmijo zmagala na Evroviziji leta 2014.

Zelo pa mi je bil všeč tudi portugalski zmagovalec Evrovizije 2017 Salvador Sobral s pesmijo Amar Pelos Dois, saj sem velik ljubitelj jazza."

Ste že poslušali kakšno izmed pesmi, ki se bodo tako kot Disko predstavile na letošnji Evroviziji?

Filip: "Zaenkrat smo poslušali pesmi Hrvaške in Italije."

Zala: "In tudi pesem latvijskih predstavnikov. Si še moramo vzeti čas, da bomo lahko vse v miru poslušali."

Kje se vidite čez 5 let?

Zala: "Na še več in še večjih odrih." Žiga: "Nameravamo posneti tudi še več pesmi, trenutno jih je kar nekaj v procesu snemanja. V bližnji prihodnosti pa prihaja tudi album, ki se ga že zelo veselimo." 🔲

Naš ­čas, 10. 3. 2022, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

10. marca 2022

Nov lokalni program kulture je pisal duh časa Predstavili so strateški dokument, ki zastavlja vizijo za prihodnost kulture v Mestni občini Velenje, pripombe pa še sprejemajo

PSSST,….

Tina Felicijan

Mestna občina Velenje je v februarju priredila javno razpravo o osnutku Lokalnega programa kulture 2022–2028, ga objavila tudi na spletu, in vse zainteresirane povabila, da posredujejo pripombe, ki jih bodo smiselno upoštevali v zaključni fazi priprave tega strateškega dokumenta in ga nato posredovali občinskemu svetu v potrditev na marčevski seji.

Pripombe bodo zbirali še do sredine marca.

Pod streho drugega Lokalnega programa kulture MOV so tri nadstropja – kulturni turizem, kreativne in kulturne industrije ter kulturna vzgoja za vse generacije. Slonijo na temeljih vizualnih, glasbenih in uprizoritvenih umetnosti, knjigi in založništvu, filmu in avdio-vizualnih umetnostih, kulturni dediščini, ljubiteljski in izven institucionalni kulturi ter medijih. S pomočjo slednjih se namreč vzgaja senzibilno in kritično občinstvo, je pojasnil vodja urada za družbene dejavnosti MOV Marko Pritržnik, ki je na predstavitvi pred Marko Pritržnik v tem času prejema številne pobude društev, ki želijo po epidemiji obuditi javno razpravo naštel ključne cilje LPK. Med ali okrepiti delovanje. Mnoga potrebujejo prostore. Tudi predsednica KD Paka film Lijana njimi je izpostavil rehabilitacijo in ponovno Martinc je izrazila potrebo po podpori pri širjenju filmskega ustvarjanja med mlade in predstavila ideje za projekte. opolnomočenje kulturnega sektorja po koroni, nadaljnje povezovanje vseh akterjev na področjih kulturne vzgoje za vse genePredsednik Pihalnega orkestra Premogovnika racije, kreativnih inMarko Pritržnik: »Če bomo vsi stopili Velenje Gregor Jeromel je pozval k čim večji dustrij in kulturnega skupaj, si zaupali in šli v isto smer, lahko spodbudi profesionalnim in ljubiteljskim turizma pri snovanju naredimo temeljne premike in dosežeustvarjalcem k ponovni aktivnosti in in realizaciji skupnih mo, kar smo si zadali.« projektov ter aktivno ustvarjanju prireditev, ki so zaradi razmer vpetost in produktivzamrle. »Ne smemo se ustrašiti, moramo no sodelovanje kuldelati načrte ne glede na tveganje, da jih ne Ustvarjalka mozaikov iz turnega sektorja pri bomo mogli uresničiti.« Dodal je, da je treba Mozirja je predstavila pravičnem prehodu poskrbeti, da bo rudarska godba obstala tudi svojo idejo za opremljanje in prestrukturiranju po prestrukturiranju, saj je pomemben del regije. »Prestruktubodočega Urbanega parka, riranje je izziv tudi lokalne kulturne dediščine. Podprl je pobudo kjer se bo zadrževala za kulturo. Naj bo za dvorano, večjo od kulturnega doma in bolj predvsem mladina, z mozaiki obenem priložnost, akustično primerno od Rdeče dvorane. silhuet urbanih športnikov da povzdignemo kulv akciji. Na delavnicah turno udejstvovanje. skupinskega ustvarjanja bi Pred nami je možnost, da okrepimo kvartarni zasebnimi akterji, da lahko njihove ideje, ki gospodarski sektor, kamor sodi kultura, in so v skladu s strategijo, dobijo težo in s tem mladim rada približala to omogočimo več zaposlitev v njem,« je poko- možnost za uspeh na razpisih – občinskih, likovno zvrst. mentiral slednji cilj. nacionalnih in evropskih.« Poudaril je, da ta strateški dokument ne Kaj pa pomeni, da je novo strategijo pisal opredeljuje načina sofinanciranja kulturno- duh časa? »Lokalni program kulture smo ukrepi kljub sproščanju v gospodarstvu in -umetniškega ustvarjanja in ne zagotavlja sred- začeli pisati ravno na začetku epidemije, ka- izobraževanju v kulturi ostajajo. Zavedali stev. »Postavlja smernice in opredeljuje cilje, tere posledice so bile za kulturo zelo velike. smo se, da v novem strateškem obdobju ne ki jih želimo zasledovati skupaj z javnimi in Med pripravo programa smo opazovali, da moremo pričakovati nadgradnje nivoja kulturno-umetniškega ustvarjanja in uprizarjanja, kakršnega smo v naši občini poznali pred epidemijo. Kot cilj smo si zastavili povratek V obdobju veljave prvega LPK je velenjska kultura pridobila veliko nove infrastrukna tedanjo raven. Ljudem moramo pokazature – galerijo F-bunker, Spominski center 1999, razstavišča v podhodih Pošta in Pesti, da mesto brez kulturnega dogajanja nima je, Visto in Novo pekarno. Zdaj je velenjska izpostava JSKD podala predlog za »hišo duše,« odgovarja Marko Pritržnik, da je zdaj kulturnikov« – prostore, dostopne glasbenim sestavom, likovnikom in drugim ustvarprioriteta obujanje in ohranjanje kulturnega jalcem, ki pripravljajo razne produkcije. Hiša kulturnikov in akustična dvorana za 800 utripa občine. obiskovalcev sta dva strateška cilja nove strategije.

❱

❱

🔲

Muzej Velenje vabi V soboto, 12. marca, Muzej Velenje ob 10. uri vabi v Galerijo F-bunker na odprtje razstave 16 mladih slovenskih fotografov z mladinskega svetovnega bienala 2021 v Belgiji. Razstava državne kolekcije fotografij mladih v starosti do 16 let je konec leta 2021 na Svetovnem mladinskem bienalu v Belgiji dosegla izjemen uspeh: skupinsko bronasto medaljo in eno posamično srebrno medaljo. Z nagrajenimi

fotografijami se bo predstavilo šestnajst mladih fotografov. Na dogodku bo spregovoril in mladim fotografom podelil nagrade predsednik Fotografske zveze Slovenije. Omenjena razstava je že druga, ki jo Galerija F-bunker pripravlja v sodelovanju s fotografsko revijo Digitalna kamera.

Muzej Velenje je ob letošnji 65. obletnici delovanja v Podhodu Pošta pripravil novo občasno razstavo, ki nosi naslov »65

Tiho, da se ne zbudijo otroci, še bolj tiho, da jim ne osujete sanj; ne loputajte z vrati, sezujte si škornje, ne rožljajte z bajoneti, odpeljite na odpad topove; nič bomb, nič zgodovinskih premikov, nič škripanja s pohištvom, bodite tiho, otroci spijo!

(Alojz Ihan, Otroci spijo, zbirka Srebrnik) Nataša Tajnik Stupar

Ko sva z dijakinjo umetniške gimnazije, likovnico Saro, pred dobrim mesecem dni pripravljali dijaško točko za prireditev ob kulturnem prazniku (Sara je naredila 'time-lapse' svoje risbe z naslovom Golob miru), si nisem niti v sanjah predstavljala dogodkov, ki so se zgodili v zadnjem času. Želeli smo si zadihati brezskrbno, odložiti maske in se vrniti v stari tir normalnosti, a vendar je globalni tok posrkal vase tudi Evropo. Vojna vihra/ iskra se je razplamtela in iz Ukrajine pognala v beg milijon žensk z otroki. In danes, ko pišem to kolumno, je 8. marec, moje vzhodne sestre pa z otroki bežijo pred kroglami moške nesposobnosti dialoga, ki je privedla v vojno.

Leta 1971, v oktobru, je bil v občini Velenje postavljen spomenik žrtvam fašizma druge svetovne vojne; dveh slovenskih umetnikov; arhitekta in urbanista Vladimirja Mušiča in kiparja Stojana Batiča z naslovom Onemele puške (to je 'fontana' na Titovem trgu, da boste lažje prepoznali). Spomenik Onemele puške predstavlja simbol miru. Navzdol, v tla obrnjeno trojstvo pušk, je varno shranjeno v trdno sklenjen ljudski/človeški obroč. Človeške figure stojijo pokončno, ponosno in zaenkrat nič ne kaže, da bi nameravale spremeniti svoj namen. Figuralna kompozicija, ki je sestavljena iz otrok, žensk in moških, je branik miru. To smo vendar mi, naši otroci, naši bodoči vnuki in pravnuki. Pokončnost in fokus človeških figur ne dovoli dostopa do v tla obrnjenih pušk, ne dopušča odsotnosti besed. Človeške figure so v kiparski kompoziciji Onemelih pušk prepreka do vojne, do nasilja, do agresije. Naša dolžnost je, da je krog sklenjen in da se figure trdno držijo za roke, ne popustijo. Njihova pozornost je neomajna, pokončnih glav zro v prihodnost.

Koronski čas je s sabo prinesel obilico nestrpnosti, slabega dialoga in težkih besed iz ust tistih, za katere smo dali svoj glas.

Enotnost je vedno tlak za mir. Spomenik miru Onemele puške je eden izmed mojih najljubših spomenikov, ne le zato, ker ga dobro poznam in ker je iz domačega mesta, temveč zato, ker s sabo nosi to močno in plemenito sporočilo.

Mir je za slovenske generacije zadnjega petdesetletja in več samoumeven, ne predstavljamo si, da bi lahko bilo drugače, ne zavemo se, kako je ravnovesje krhko. Zgodovina popisuje civilizacijski tok človeškega nasilja, nesposobnost dialoga pa pogosto privede do nasilja in do njegove najvišje stopnje – vojne. Prvi dialog se začne za domačo mizo. Vsi sodelujemo z vsemi, naj bo to vodilo naše druščine. Vedno poiščimo način, kako bomo sodelovali drug z drugim, četudi razmišljamo drugače, delimo drugačne poglede na svet. Diverziteta razmišljanj je naše bogastvo.

Papež Frančišek je v poslanici za mir 2022 ob začetku leta zapisal: »Dialog med generacijami za graditev miru, izobraževanje in vzgoja kot motor miru, spodbujanje in zagotavljanje dela gradi mir.« Ko slišimo te besede, se nam zdi sila preprosto, a vendar se mir začne predvsem v tebi in v meni. »Preprečevanje vojn je delo politikov, vzpostavljanje miru je delo izobraževanja,« je dejala Maria Montesorri, in ti dve nalogi moramo vzeti skrajno resno. Prvi naj očistijo jezik, komunikacijo in srce, drugi pa bomo še bolj zavzeto odpirali nove horizonte in gradili misel prihodnosti. Tiho in nežno vezivo naše druščine – solidarnost – naj še naprej sije v tej prihajajoči temi.

In tako kot vsako leto, je tudi letos nežno potrkala pomlad na naše duri. Rožice znanilke so že odprte. Pojdite na kakšen lep sprehod. Saj veste … veter v laseh. Pa lep začetek pomladi vam želim, dragi bralci. 🔲

stvari, ki jih morate vedeti o Muzeju Velenje«. Z bogatim slikovnim gradivom je predstavljena raznolika in obsežna dejavnost muzeja v Šaleški dolini. Gre za prvo izmed številnih obeležitev

letošnje obletnice delovanja muzeja. Avtorji razstave so sodelavci Muzeja Velenje, uredila pa jo je Andželina Jukić. 🔲

očg

lokalne novice

Naš ­čas, 10. 3. 2022 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

107,8 MHz

10. marca 2022

11

Radijski in časopisni MOZAIK

Presenečenje za dekleta uspelo!

Na Radiu Velenje in tedniku Naš čas je bilo na dan žena že zjutraj veselo. Fantovska zasedba v sestavi Jure Beričnik, Tomaž Geršak, Mitja Čretnik in Dragan Berkenjačevič je že navsezgodaj z rožicami in s sladkimi dobrotami razveselila sodelavke. Presenečenje je več kot uspelo, saj so punce ostale odprtih ust! Sledil je prijeten klepet ob kavi in čaju ob prazniku, 8. marcu, ter o novih izzivih, ki nas v bodoče čakajo. Na praznični dan pa smo razvajali tudi poslušalke Radia Velenje. Izjemen frizer Marko Hriberšek, ki ga bomo to pomlad spremljali tudi v kuharskem šovu Masterchef, je eno izmed njih povabil v svoj frizerski studio, kjer jo čaka nov 'pomladni look'.

No, spoštovani gospodje, danes, 10. marca, pa je vaš dan. Dan mučenikov. Tradicionalno naj bi moški na ta dan prejeli simbolično darilo – suhe slive, trnje in klobaso.

To naj bi jih opominjalo, da se mučeništvo v njihovem življenju še vedno dogaja. Vsekakor si moški poleg takšnega nagajivega opomina zaslužijo tudi malce ženske pozornosti, enako kot jo ženske prejmemo 8. marca, na dan žena, zato brez dvoma pride v poštev tudi kako slastno kosilo ali romantično razvajanje. Fantje se ne enega ne drugega gotovo ne bodo branili.

ČETRTEK, 10. marca

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev

PETEK, 11. marca

Dragi moški, iskrene čestitke ob vašem prazniku! Privoščite si ga, saj bo že jutri spet vse po starem. Kako pa je bilo v naši redakciji? Kakšno presenečenje smo dekleta pripravila fantom? Podrobnosti so zabeležene. Izveste jih prihodnji četrtek.

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

vsak dan

🔲

SOBOTA, 12. marca

6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

GLASBENE novice

Ansambel Šepet gre »s polno paro naprej«

NEDELJA, 13. marca

Pogovarjali smo se z Robertom Goličnikom, vedno nasmejanim harmonikarjem, pevcem in vodjo ansambla Šepet Tea Rednak

PONEDELJEK, 14. marca

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

Roberta Goličnika poznamo predvsem kot muzikanta in ustanovitelja glasbene šole Goličnik, kjer svoje znanje že več kot 20 let prenaša na mlajše generacije.

Pred kratkim so učenci njegove šole na Avsenikovem tekmovanju harmonikarjev osvojili šest zlatih in dve srebrni priznanji. »Bolj sem star, boljši smo. Nekaj štejejo tudi izkušnje,« pove Robert Goličnik, od katerega znanje so črpali mnogi, danes samostojni in uspešni glasbeniki. Na vsakega izmed njih je izredno ponosen, v velik ponos pa sta mu predvsem njegova sinova Aljaž in Ambrož, ki ju je uspešno vpeljal v glasbo.

Pred desetimi leti bi se vse skupaj skoraj končalo drugače, kot bi si želel Dobrovoljni glasbenik se je rodil s srčno napako, kar ga je zaznamovalo že kot otroka. Po številnih pregledih in preiskavah je sledilo nekaj let zatišja, vse do takrat, ko ga je oče učenca spodbudil k dodatnemu pregledu. Ob nezavidljivih izvidih je sledila operacija, ki je Robertu omogočila nadaljevanje ustvarjalnega življenja. »Pred desetimi leti bi se vse skupaj skoraj končalo drugače, kot bi si želel, ampak sem naletel na prave ljudi, ki so mi pomagali. Danes se dobro počutim.

Moje življenje je pestro in delovno. Pred enim letom smo dobili še novo družinsko članico, Kim, ki mi daje dodatno energijo.«

6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLDNE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

TOREK, 15. marca

Najlepši par narodnozabavne glasbe Robert Goličnik skupaj s sinom Aljažem prepeva in igra v Ansamblu Šepet, kjer poje tudi Aljaževa izbranka Lara Voler. Simpatičen par je leta 2017 pridobil naziv ‚najlepši par narodnozabavne glasbe‘.

Poleg basista in pevca Aljaža, harmonikarja in bobnarja Roberta ter pevke Lare sta v ansamblu Šepet še kitarist Nace Grudnik ter harmonikar in klaviaturist Rok Sedovnik. Ansambel ima za sabo številne nastope in več festivalskih nagrad. Leta 2017 so s skladbo Sedem petkov dosegli drugo mesto na festivalu Slovenska polka in valček, na kar so še posebej ponosni. »Sedem petkov nas je malo izstrelila, in to nas je kar precej zaznamovalo. Od takrat naprej so

nam ljudje začeli slediti in nas še bolj spodbujati k delu. V tem času smo nanizali nekaj uspešnic, Sedem petkov pa je še danes najbolj poslušana skladba vseh festivalov Slovenske polke in valčka,« pove Robert Goličnik.

Njegova vloga v ansamblu, poleg petja in igranja, je tudi skrb za zvočno podobo ansambla in umetniško vodenje oziroma vtis, kar, kot pravi sam, zahteva precej priprav. »Verjetno bi mi kdo od glasbenikov rekel, da sem obseden s tem. Ampak jaz želim vedeti vsako podrobnost,« doda vodja ansambla.

V času koronakrize niso spali Ansambel Šepet je lansko in predlansko sezono kot večina

ostalih glasbenikov moral prilagoditi razmeram. »Bolj aktivni bomo v tem letu, za katerega trenutno kaže, da bo boljše.

Smo pa v teh dveh letih posneli dve skladbi, Kako bi ti povedala in priredbo pesmi Pesek in dotik skupine Tabu. Še dve drugi skladbi pa imamo posneti, ampak čakamo na spomladanski čas, ko bomo lahko posneli tudi videospota. Od te sezone si obetamo precej več kot od zadnjih dveh, ki sta bili izgubljeni tako za nas kot za vse ostale ansamble. Nismo bili tako zelo ustvarjalni, ampak nismo spali. Smo vadili, delali, si nabirali novo energijo. V tem letu pripravljamo polno stvari, tako da zdaj gremo s polno paro naprej,« sklene Robert Goličnik. 🔲

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 16. marca

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Naš ­čas, 10. 3. 2022, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

10. marca 2022

⏪

Slavko Hudarin (desno) je na okrogli mizi o turizmu Jožeta Kandolfa pobaral: »A še hraniš kakšno številko v telefonu?« Prekaljena mačka v turizmu sta obujala spomine na čase, ko so turisti hodili v Velenje občudovat njegovo arhitekturo in cvetlične grede, na kotalkarska prvenstva, prireditev Evropa pleše, gledat striptiz v Hotel Paka …

⏬

Ime je znamenje (Nomen est omen) je star latinski pregovor – in nekateri imajo res 'srečo' s priimkom. Boštjan Oder zaživi in se znajde na vsakem odru in tudi v vsaki preobleki. Rojen za nastopanje, pardon, za oder.

frkanje » Levo & desno «

Ni lahko biti šolar Šolarji so res prilagodljivi.

Dve leti so veliko ostajali doma in malo hodili v šolo, potem se je stanje normaliziralo, pa so že morali na zimske počitnice. Komaj so sedli v klopi, že je prišla stavka. Pa še maske so jim ukinili, ko so se nanje že (skoraj) navadili.

Obratovalno dovoljenje Zanesi se nase in na svojega konja, je prosti prevod znanega hrvaškega pregovora, ki bi se ga veljalo držati v sedanji politični in gospodarski (energetski) situaciji.

Konj je pri tem Premogovnik Velenje.

⏪

»Franci, vroče ti bo v rudarski uniformi!« so kolegi z Zavoda za turizem Šaleške doline podučili Francija Lenarta, ko so odpotovali v Dubaj na Expo 2020 predstavljat lepote naše doline. »Niti slučajno,« jih je potolažil. »Kaj ste pozabili, da rudarji praznujemo dan rudarjev 3. julija, in takrat je ponavadi 30 stopinj!« Kot v Dubaju te dni.

Nič nas ne sme presenetiti Akcijo NNNP smo se šli pred desetletji, veljalo bi jo ponoviti. Ker nas je nekaj, kar nas ne bi smelo presenetiti, presenetilo. Namreč, da ne gre verjeti besedam, obljubam, dogovorom, stiskom rok, pogovorom za dolgo mizo.

vsak dan

ZANIMIVOSTI

Kaj pomeni nesmrtna meduza za človeštvo?

Turritopsis Dohrnii, znana kot nesmrtna meduza, lahko živi večno – in znanstveniki si prizadevajo ugotoviti, ali lahko njene lastnosti uporabijo tudi pri ljudeh.

Torej je res – večnost na našem planetu obstaja. Drobno vrsto meduz lahko najdemo v večnih vodah.

No, ne ravno. Nevretenčar, ki je sposoben nesmrtnosti, sicer obstaja, vendar ne dosega neskončnega življenja s svojo plavalno lokacijo, temveč s svojo edinstveno biološko sestavo.

Majhen nevretenčar Turritopsis dohrnii, ki ga najdemo v vodah Sredozemskega morja in Japonske, je edina žival, za katero je znano, da se je po odrasli dobi biološko sposobna vrniti v spolno nezrelost. Ker ni omejitve, kolikokrat se vrne v stanje skoraj dojenčka, lahko postopek domnevno ponavlja v nedogled, in to ga naredi nesmrtnega.

Nesmrtno meduzo, prej znano pod imenom Turritopsis nutricula, so znanstveniki prvič odkrili leta 1883, ko so ugotovili, da plava v toplih vodah Sredozemlja.

Toda trajalo bi še eno stoletje, da bi znanstveniki odkrili edinstvene sposobnosti te vrste. Do zdaj so

sicer odkrili, da dolgo življenje nesmrtne meduze ni bil nekakšen blagoslov z drugega sveta, ampak poskus, da se reši pred nevarnostmi globokega morja. Kako torej deluje njena nesmrtnost? Na celični ravni to pomeni, da bo nesmrtna meduza učinkovito reciklirala svoje obstoječe celice, da bi oblikovala novi jaz v procesu, znanem kot »transdiferenciacija«. V smislu fizičnega procesa to pomeni, da bo meduza umaknila svoje lovke in skrčila svoje

telo, nato pa se spustila na dno oceana. Od tam se meduza vrne v spolno nezrelo ličinko in tvori nove polipe, dokler ponovno ne doseže odrasle starosti.

Kakor je ta proces osupljiv, to ne pomeni nujno, da je meduza tehnično »nesmrtna« v vsakem pomenu besede. Turritopsis lahko na primer ubije plenilec. Sicer imajo raziskovalci še dolgo pot do razumevanja, kako lahko proces nesmrtnosti pri meduzah deluje v korist ljudem. Vsekakor pa

delovanje korak za korakom predstavlja velik korak za človeštvo.

100 let čokolade Gorenjka Adolf Zavrtanik je bil človek, ki je leta 1922 v Lescah zagnal čokoladni obrat. Čokolada je bila pred drugo svetovno vojno sploh redka dobrina, prvo čokoladnico na Slovenskem sta šele leta 1896 zagnala francoska patra na gradu Rajhenburg pri Brestanici, ki je

sčasoma za svoje kakovostne izdelke prejela častni naslov imperial, tega pa je tamkajšnja tovarna čokolade obdržala še dolgo v povojnem socialističnem času. Zavrtanik je ob vzponu fašizma in preganjanju Slovencev leta 1921 z ženo Gemmo in s petimi otroki pobegnil v Kraljevino Jugoslavijo, najprej na Bled, nato pa so se leto pozneje preselili v Lesce k družini Dobrila, pri kateri so v spodnjih prostorih stanovanja začeli izdelovati čokolado. V letih

po 1. svetovni vojni je prišlo prav marsikaj, kar je ostalo od nje.

Očitno iznajdljivi Zavrtanik je v tulcih topovskih granat prepoznal potencialno orodje za proizvodnjo čokoladnih izdelkov, saj je iz njih izdelal valjčni stroj, s katerim so drobili kakavovo maso, mehčali pa so jo z lesenim tolkalom. Njihove prve čokolade so bile majhne in različnih oblik, med drugim ribice in srčke pa so prodajali tako v trgovinah kot po sejmih. Zavrtanikova obrtna

delavnica naj bi, kot navajajo viri, domovala še na dveh lokacijah, preden je družina, tudi s prodajo premoženja v Trstu, leta 1928 v Lescah zgradila vilo, v pritličju pa uredila proizvodne prostore z novimi stroji. Leta 1958 se je takrat že ogromna proizvodnja čokolade preimenovala v Gorenjko (takšno čokolado poznamo danes). Ob 100. obletnici čokolade Gorenjka v Mestnem muzeju Radovljica pripravljajo razstavo.

Majhen otok ob obali Anglije je pravkar objavil razpis za novega monarha Otok Piel se razprostira na le 50 hektarjih in je dom razpadajočega gradu ter 300 let stare pivnice – zdaj pa potrebuje novega 'monarha'. Ste vedno sanjali, da bi bili kraljevi člani? Zdaj je vaša priložnost. Majhen otok Piel ob severozahodni obali Anglije išče 'kralja' za polni delovni čas – in na to mesto se je prijavilo že 190 ljudi. Tehnično gledano otok išče lastnika, ki bi nadzoroval svojih

50 hektarjev zemlje in vodil otoško pivnico, stoletja staro gostilno Ship. Toda lastnik otoka dobi tudi častno krono in naziv.

Tradicija pravi, da je vsak nov lastnik na slovesnosti negotovega izvora okronan za 'kralja Piela', na katerem sedi na starodavnem stolu, nosi čelado in drži meč, medtem ko mu polivajo alkohol po glavi, je pojasnil občinski svet.

Na slovesnosti zapriseže tudi novi 'kralj' (ali 'kraljica', položaj je odprt za vsakogar). Zaobljubiti se mora, da bo dober kadilec, dober pivec in da bo vsem, ki jih najde »mrtvo pijane«, dal brezplačno zatočišče v pubu.

Lo

Naš čas, 10. 3. 2022, barve: CMYK, stran 13

13

AKTUALNO

10. marca 2022

Vrtičkarji so najraje v Bevčah Vrtnarjem na voljo 179 'mestnih' vrtičkov – Najemnike pritegneta mir in tišina – Cena najema vključuje tudi urejenost prostora Ko se začne s toplejšim vremenom prebujati narava, se tudi v ljudeh prebudi želja po delu na zemlji. Kdor že ima svoj košček narave, že nabavlja semena in na toplem vzgaja sadike, marsikdo pa se začne spogledovati z idejo, da bi se lotil vrtnarjenja. »Ker pri tem ne gre le za koristno, prijetno, aktivno preživljanje prostega časa v naravi, ampak tudi za samooskrbo z zelenjavo,« pravi Mojca Kodrič, svetovalka Urada za urejanje prostora Mestne občine Velenje, kamor spadajo območja vrtičkov na zemljiščih v občinski lasti. Urejeni sta dve območji, in sicer ob železnici in v Bevčah, kjer je skupno na voljo 179 vrtov, vsak pa meri 8 krat 4 metre.

Na spletni strani Mestne ob-

čine Velenje interesenti najdejo vlogo za najem vrta ali pa lahko vlogo oddajo v vložišču na občini. Pred spomladanskimi opravili na vrtovih je čas, ko bodo na občini pregledali vloge in interesentom dodelili neoddane vrtove. Trenutno imajo 30 vlog.

Ali je v novi vrtnarski sezoni na voljo kaj vrtov?

Mojca Kodrič pravi, da je brez najemnika trenutno nekaj več vrtov ob železnici, v Bevčah pa šest. »Povpraševanje po vrtovih

je večje v Bevčah. To območje je lepo urejeno, tam sta mir in tišina. Postavljen je skupni objekt, uredili smo sanitarije, električno napeljavo, nadstre-

šnico. Območje vrtov ob železnici pa je v bolj urbanem delu mesta, mimo bo kmalu stekla gradnja hitre ceste in bo to območje treba ukiniti.

V kratkem nove lokacije niso predvidene. S projektom vrtov v Bevčah sta bili predvideni dve fazi. V prvi je bilo urejenih 81 vrtov, za drugo fazo pa čakamo na evropska sredstva oziroma sredstva v občinskem proračunu, da bi na tem območju povečali število vrtov.«

Najemniki sprejeli povišanje cene najema

Kot je še pojasnila Mojca Kodrič, cena za najem vrta ne zajema samo najema, ampak na obeh območjih skrbijo za odvoz in ločeno zbiranje odpadkov, urejen je vodovod, na območju ob železnici so urejene kemične sanitarije, v Bevčah pa so sanitarije znotraj objekta. Od leta 2009 do leta 2020 je bila cena letnega najema vrta 20 evrov. »V tem času so se stroški odvoza smeti, vode in zagotavljanja sanitarij povišali, in tako smo sprejeli odločitev za povišanje cene najema na 30 evrov na leto. Ob tem nekega negodova-

Iz Celja do Velenja z najsodobnejšim potniškim lepotcem Modri vlak nudi več udobja in varnosti, saj gre za sodoben in prostoren vlak, ki omogoča enostavnejši vstop in izstop tudi gibalno oviranim osebam 28. februarja je pričel na železniški progi med Celjem in Velenjem voziti novi vlak švicarske proizvodnje Stadler Flirt. Modri potniški vlak tako visokega standarda je prvič poizkusno pripeljal na velenjsko železniško postajo sredi lanskega leta. Konec leta je s promocijsko vožnjo ob 130-letnici Savinjske železnice opravil že svojo krstno vožnjo. Ob tem do-

godku je vozil kot izredni prevoz slavnostne goste iz Celja v Žalec in skozi Polzelo. Ustavljal se je tudi v Šmartnem ob Paki, Šoštanju in Velenju. Po krajših postankih in srečanju z železniškimi delavci pa tudi nazaj do Šmartnega ob Paki, kjer je bila osrednja prireditev v čast obletnici.

Takrat so omenjali, da bo v Sloveniji že do konca letošnjega leta

vozilo do 52 kompozicij te firme, od tega le nekaj na dieselski pogon. Začetek marca pa je po svoje že kar zgodovinski dogodek, saj je bil vlak vključen v redni potniški promet. Po voznem redu prometna služba razporeja termine za ta vlak in zaenkrat bodo vozili tudi še stari vlaki, ki jih prepoznamo po posebni 'umetniški' poslikavi. V pogovo-

ru s potniki smo izvedeli, da je vožnja izjemno udobna, vstop je brez posebnega vzpenjanja, občutek na potovanju pa je že kar romantičen.

Odlični v vseh pogledih

Gre za sodobne in prostorne vlake, ki omogočajo enostavnej-

vstveni dom? »S ciljem zavarovanja zdravja in preprečitve širjenja bolezni se na vstopni točki v zdravstveni dom še vedno preveri osebe, kam so napotene, ter ali kažejo kakšne klinične znake. PCT pogoj za vstop v zdravstveni dom ni več obvezen.

Vsem tistim, ki imajo znake bolezni in so bolni, svetujemo, da ostanejo doma, se testirajo in po pozitivnem hitrem testu opravijo še pravi hitri test pri pooblaščenih izvajalcih testi-

Tradicionalna krvodajalska akcija V tednu od 7. do 11. marca v Velenju v Mladinskem centru Velenju poteka tradicionalna krvodajalska akcija.

Da se čas epidemije pozna tudi na tem področju, pritrdi predsednik Območnega združenja Rdečega križa Velenje Jože Kožar: »Dolga leta smo bili v slovenskem vrhu po številu odvzemov na število prebivalcev, zadnja leta se obisk zmanjšuje. Če smo v zlatih časih našteli okrog 1.500 krvodajalcev, jih v tem času okrog 500. Smo pa veseli vsakega krvodajalca, saj mnogi še vedno darujejo kri in tako pomagajo drugim.« 🔲

🔲

Diana Janežič

z vtičnicami za polnjenje elektronskih naprav, na voljo je brezplačen Wi-Fi signal,« so odgovorili pri SŽ. Sodoben model vlaka nudi tudi več prostora za prevoz koles in ima prostorne toaletne prostore, ki so prav tako prilagojeni gibalno oviranim osebam.

Poudarjajo, da je pomemben tudi okoljevarstveni vidik, saj so ti vlaki energetsko varčni.

Od dežurnega odpravnika vlakov na postaji v Velenju smo izvedeli, da je že zadnji čas, da se železniški promet posodobi tudi pri nas, da bo vožnja udobna in varna. Tako se bo vrnilo na progo veliko potnikov, kar je nuja, saj je takšna vožnja tudi cenejša, nekoliko hitrejša in vredna potnikov sodobnega časa. 🔲

Jože Miklavc

Rojstni dan

Testiranje vsak dan, cepljenje ob sredah V zadnjem tednu so v Zdravstvenem domu Velenje opravili približno 220 testiranj na Covid-19, od tega je bilo 83 oseb pozitivnih. Amadeja Lemež Jeseničnik pove, da brezplačno testiranje še vedno ostaja za vse osebe, ki jih napoti zdravnik, tiste s simptomi in vse, ki želijo prekiniti izolacijo po pozitivnem testu med sedmim in desetim dnem. Testiranja izvajajo vsak delovni dan med 8. in 10. uro v Rdeči dvorani. Kaj pa vstop v zdra-

ši vstop in izstop tudi gibalno oviranim osebam, saj imajo vsi izvlečno stopnico in dodatno mobilno klančino za invalidski voziček. Prav tako nudi sodoben potniški informacijski sistem, ki je prilagojen tudi slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim potnikom. »Sedeži so opremljeni

nja najemnikov nismo zaznali.

Pri določanju cene nas vodi predvsem ideja, da bi ljudem omogočili prijetno preživljanje prostega časa v naravi v prizadevanju za samooskrbo z zelenjavo. Največji strošek predstavlja odvoz smeti zlasti na območju ob železnici, v Bevčah pa smo skupaj s hišnikom uredili nekaj kompostnikov in s tem bistveno zmanjšali strošek odvoza bioloških odpadkov,« je pojasnila Kodričeva.

ranja,« še doda Lemež Jeseničnikova, ki pojasni tudi, da še vedno izvajajo tudi cepljenje, ki poteka vsako sredo med 8. in 10. uro. Osebam starejšim od 12 let se ni treba naročiti, otroci od 5 do 11 let pa se morajo preko spletnega obrazca na spletni strani Zdravstvenega doma Velenje. »Na voljo so vsa cepiva, ki so odobrena v Sloveniji. Oseba, ki pride na cepljenje, ima torej možnost izbire cepiva.« 🔲

jš

Zgodilo se je globoko v prejšnjem stoletju. Na velenjski osnovni šoli so poučevali pretežno mladi učitelji, ki so komaj dobro končali študij. Stavba še ni bila dokončana, zato je bila zbornica v enem od razredov. Tudi toplovodnega ogrevanja v začetku še ni bilo, razrede so ogrevali z rudniškim lignitom.

Nekega dne je povabila brhka kolegica vrstnike na proslavljanje svojega rojstnega dne.

Gostje so prinesli cvetje in pijačo, gostiteljica pa je poskrbela za prigrizek in slaščico.

Miza je bila sicer času ustrezno skromno pogrnjena, zato pa je bilo tem več dobre volje in veselja. Bilo je vse bolj glasno, zapeli so, in ko so ga imeli vse več pod kapo, se je pokazalo, da zmorejo tudi vzgojitelji pretiravati. Stanovalci v bloku so legli k počitku, a glasni živžav v garsonjeri je bil kriv, da niso mogli zatisniti očesa. Eden se je razjarjen odločil, da jih gre utišat, in je hotel razbijati po vhodnih vratih, ko je opazil, da je v njih lastnica pozabila ključ. Malo je zastal, se umiril, jezen zaklenil vrata in odkorakal. Razgrajači so kmalu po polnoči prenehali z žuriranjem, in ko so hoteli domov, so z grozo ugotovili, da so ujetniki.

Večkrat so pokljukali, duri niso popustile, stopnjevala se je panika in zdelo se je, da je alkoholu pojenjala moč. Začeli so tuhtati, kaj storiti, saj ni bilo hišnega telefona in mobitel se še ni rodil, da bi poklicali milico ali gasilce. Nekaj se jih je že oziralo, kam bodo lahko legli in dočakali jutro, ko bodo slišali koga hoditi po stopnišču, ki bi jih lahko rešil ujetništva. Potem pa je eden stopil na balkon, pogledal v temo in se domislil, da lahko z nogami doseže balkonsko ograjo pritlične garsonjere. Previdno se je oprijel kovine, malce zanihal in stopil nanjo. Sledil je še en spust in dober športnik je doskočil na trdna tla.

Grozila je še ena nevarnost, hišna vhodna vrata bi lahko bila zaklenjena, a k sreči je bilo odprto, saj so menda v tistem času v Velenju tatovi lenarili. Rešeni razgrajači so potihoma zapustili kraj dogodka in zjutraj pravočasno prestopili šolski prag, pozorni učenci pa bi lahko zaznali, da govorijo z razglašenimi glasilkami. 🔲

Bojan Glavač

Naš čas, 10. 3. 2022, barve: CMYK, stran 14

14

10. marca 2022

za naše zdravje Človek, ki je v transu, se počuti zelo sproščeno Hipnoterapija je uporaba hipnoze v terapevtske namene, za razliko od odrske hipnoze, kjer gre za zabavo publike – Hipnoze ali hipnoterapije se ni treba bati, ker oseba, ki je v transu oz. hipnotizirana, ni pod vplivom terapevta ljubi … skratka, veliko znakov je, da je v transu. Zaveda se okolice, lahko pa gre tudi tako globoko, da je pozoren le na terapevtov glas, ostalo pa izključi.«

Jasmina Škarja Vas zanima, kako poteka hipnoza, stanje globoke sproščenosti, kako učinkovita je terapija in ali drži, da v stanju hipnoze pridejo na plano vse skrivnosti in vsi spomini?

Odgovore smo poiskali pri strokovnjaku mag. Janiju Prgiću, ki je NLP Master Trainer in NLP Master Coach. Je vodilni strokovnjak za uporabno znanost v Sloveniji in v Grižah vodi Svetovalno-izobraževalni Center MI. Mag. Prgić izvaja izobraževanja za podjetja, javne organizacije s področja zdravstva, šolstva, sociale itd. ter individualna svetovanja. Ob končani formalni izobrazbi na treh različnih fakultetah je ves čas pridobival znanje in izkušnje s področja nevrolingvističnega programiranja, psihoterapije družinske terapije in mediacije. Je avtor številnih priročnikov in izobraževalnih programov, ki so vsi avtorsko zaščiteni. »Zadnjih 10 let se intenzivno ukvarjam s področjem nevroznanosti, kjer sem razvil edinstven program specialističnega usposabljanja s področja delovanja možganov in zdravljenja/preventive pri različnih psiholoških težavah. Ta program danes ljudje uporabljajo tudi kot obliko samopomoči tako za preventivo kot zdravljenje pri številnih psiholoških stanjih, kot so izgorelost, depresija, anksioznost, panični napadi idr.,« je povedal mag. Prgić.

Kakšna znanja mora imeti terapevt? »Žal ni ustrezne regulacije tega področja,« pojasni mag. Prgič. »Veliko jih opravi kar nekajdnevni seminar, tudi spletni, pa se že tržijo kot hipnoterapevti. Stranka pride k takemu 'terapevtu' in pričakuje čudežno ozdravitev, ki jo 'terapevt' tudi reklamira. V večini primerov sledi razočaranje. Moje strokovno mnenje je, da bi vsak, ki reklamira hipnoterapijo, moral to ponuditi kot dodatno metodo, ki jo vnaša v svoje terapevtko delo, kar pomeni, da mora imeti tudi drugo znanje – psihoterapija, coaching ipd.

Psihološka priprava je zelo pomembna predvsem za športnike, in ti uporabljajo različne tehnike: vizualizacijo, tehniko NLP in tudi hipnozo. Vendar je to dodatek k njihovi osnovni pripravljenosti. Vrhunski športniki imajo že toliko veščin, zavzetosti, vztrajnosti, da se tega ne da nadoknaditi kar z neko terapijo.«

Ali lahko hipnoterapijo izvajamo tudi sami?

Od kod izvira hipnoterapija?

Hipnoza je prisotna že od nekdaj in se je povezovala z nečim mističnim. V 18. stoletju pa se je Franz Mesmer lotil opisa hipnoze in njene uporabe na bolj znanstven način. Hipnoza in kasneje hipnoterapija se je potem hitro razvijala, danes pa za enega od velikanov hipnoterapije velja Milton Erickson.

Hipnoterapija je uporaba hipnoze v terapevtske namene, za razliko od odrske hipnoze, kjer gre bolj za zabavo publike. V zadnjem času se je zanimanje ljudi za hipnoterapijo povečalo.

Nekateri se je bojijo, drugi so prepričani, da nosi v sebi posebno moč. Kaj sploh je in kako jo človek doživlja?

Mag. Prgić pojasnjuje: »Ne eno ne drugo ne drži. Hipnoze ali hipnoterapije se ni treba bati, ker oseba, ki je v transu oziroma hipnotizirana, ni pod vplivom terapevta oziroma hipnotizerja, kot misli večina ljudi. Človek v hipnozi nikoli ne naredi nečesa, česar si ne želi narediti. Hipnotizer ne more ukazati hipnotizirani osebi, da stori kakšno dejanje, na katero oseba ni pripravljena in ni v skladu z njenimi vrednotami. Zato je strah odveč. Na drugi strani pa je zmotno prepričanje, da lahko hipnoza čudežno spremeni težave oz. neke simptome stranke. To je le ena od metod, ki se jo lahko uporablja znotraj obsežnejšega svetovalnega ali terapevtskega pristopa. Ker imamo danes poplavo različnih terapij in s tem ogromno ljudi, ki želijo na hitro priti do samostojne službe, se dogaja, da se nekdo brez kakršnegakoli znanja s področja psihoterapije, coachinga ipd., vpiše na tečaj hipnoze in začne tržiti hipnoterapijo. V klinični hipnoterapiji pa jasno povemo, da gre za resno delo. S stranko, ki ima določene težave, izberemo ustrezno

terapevtsko sodelovanje in znotraj tega lahko uporabljamo tudi hipnoterapijo.«

stanj, umirjanju, zmanjševanju stresa, izgorelosti, tudi pri odpravi nekoristnih vedenjskih ali drugih vzorcih, izboljšanju samozavesti, samopodobe idr.«

S pomočjo hipnoze vstopamo do podzavesti Hipnoza je naravno stanje globoke fizične in mentalne sprostitve telesa in uma, ki nam omogoča najiskrenejši in neokrnjen stik s samim seboj in z našo podzavestjo. Z njo vstopamo do podzavesti, kjer s sugestijami in pozitivnimi afirmacijami komuniciramo z njo in spreminjamo svoje navade, vzorce obnašanja ter odpravljamo blokade na naraven in varen način.

Ali se lahko zgodi, da se hipnotiziran človek ne zbudi več?

Mag. Jani Prgić: »Zmeraj bo na koncu stranka tista, ki bo naredila spremembo, mi smo samo sopotniki v tem procesu, da ga podpiramo z različnimi pristopi.«

Kdo prihaja na hipnoterapije, komu jo posebej priporočajo in kakšne so koristi?

Mag. Prgić: »Za hipnoterapijo običajno kličejo le stranke, ki so zamenjale že več terapevtov, in so nekje slišale še za to možnost. Stranke te vrste pogosto

»izkoriščajo« neresni terapevti, ki jim utrjujejo prepričanje, da določena terapija pomaga. Vedeti moramo, da nobena terapija sama po sebi ne pomaga.

Zato sta pomembna svetovalni odnos in zelo transparentna predstavitev, kaj lahko hipnoterapija prinese. Uporabna bo v svetovalnem procesu na področju rahljanja omejujočih prepričanj, pomoči pri boljši samoregulaciji notranjih

»Vsi ljudje dnevno prehajamo v trans, smo hipnotizirani. Vprašanje je le, kako globoko je posameznik sposoben iti.

Tukaj se razlikujemo. Če nekdo ne želi biti hipnotiziran, ga ne boste hipnotizirali tako, da mu boste rekli: »Zdaj bova šla v hipnozo.« Pri takšni stranki boste prej dosegli neko lažjo obliko transa kot sprostitveno, indirektno hipnotično indukcijo, kamor spadajo na primer sprostitvene hipnotične tehnike. »Oseba pride iz hipnoze,« potolaži mag. Prgić. »Je pa res, da če je nekdo sposoben iti zelo globoko v trans (ljudi s takimi sposobnostmi je le okoli 20 odstotkov v populaciji), je potrebnih malo več izkušenj, da nam lepo sledi pri dviganju iz transa. Ker oseba tako uživa v transu, bi še malo ostala v njem. Če je terapevt neizkušen, se lahko v takem primeru ustraši in misli, da klient ne bo prišel iz hipnoze. Človek, ki je v transu, se počuti zelo sproščeno. Lahko ima občutek teže v udih ali pa jih ne čuti, lahko ima suha usta, lahko začuti željo po tem, da bi se popraskal, pa se mu ne

»Izvajamo lahko samohipnozo, ki je podobna meditaciji. Podobno hipnoterapiji bi bilo, če bi posneli določene sugestije, šli v trans s samohipnozo in potem poslušali vnaprej posnete sugestije. Vendar to še zmeraj ni hipnoterapija, kjer je pomemben terapevt, ki dela z nami,« poudari mag. Prgić, in omeni, da se ljudje po terapiji običajno počutijo sproščeno in spočito. »Vsak naredi spremembo sam, vendar jo naredi nezavedno. Bivši kadilci mislijo, da so nehali kaditi, ker so imeli močno voljo, in potem drugim radi pametujejo s stavki: »Samo odločiti se moraš, pa je.« Vendar to ni res. Vsak bivši kadilec je nekaj časa razmišljal ali se celo trudil nehati kaditi. Ko je nezavedno v njem dozorela odločitev, da bo nehal, pa je nehal. Zato misli, da je nehal v tistem trenutku, ko se je tako odločil. Zanemari vso zgodovino tega procesa, ki ga je pripeljal do prenehanja kajenja.

In tako je na vsakem področju. Če je oseba že dozorela za spremembo, jo lahko naredi v trenutku. Če ne, bo svetovalni proces trajal dlje časa. In če oseba misli, da so terapije tiste, ki jo bodo rešile, začne menjavati terapije, ker ni takojšnjega učinka. Ko pride čas, ko naredi spremembo in je takrat slučajno pri nekem terapevtu, misli, da mu je pomagala točno tista terapija. In potem se dogaja, da nekdo prisega na hipnoterapijo, drugi na kognitivno vedenjsko terapijo, tretji na meditacijo,« zaključi licenciran trener nevrolingvističnega programiranja mag. Jani Prgič, ki prisega zmeraj le na stranko, ki ji je to treba tudi povedati. 🔲

Naš ­čas, 10. 3. 2022 bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

15

10. marca 2022

za naše zdravje

Post: škoda ali korist?

Po pustu, za katerega je sploh nekdaj veljajo, da je masten okrog ust, je sledila pepelnična sreda, dan, ko se začne 40-dnevni post, ki traja vse do velike noči, letos bo to 17. aprila. V tem času naj bi se odpovedali slabim prehranjevalnim navadam in razvadam, ki smo si jih v prekomernih količinah privoščili. Ljudje se postijo od različnih jedi, nekateri uživajo samo sokove, spet drugi se odpovedo le sladkemu … Kdo se posta lahko poslužuje? Si lahko z njim povzročimo tudi škodo? Preverili smo.

Za postenje mora biti oseba zdrava Post je star kot človeštvo, saj so se ljudje že od nekdaj odpovedovali hrani, da bi si očistili telo in duha. Posta se lahko loti vsaka zdrava oseba, o daljšem postenju, pri katerem uživate le navadno vodo ali v redkih primerih zelenjavne juhe ali sadne sokove, pa se je treba posvetovati z zdravnikom. Ljudje se postijo že tisoče let, saj je post učinkovito sredstvo zdravljenja telesa in duha. Postiti se je najbolje na prehodu letnih časov, ko se dogajajo spremembe tako v naravi kot v našem telesu. Najbolj razširjeno postenje traja od 24 do 72 ur, ko pijemo samo vodo, nesladkan čaj in črno kavo, in ga izvajamo bodisi enkrat tedensko bodisi enkrat mesečno.

Prehranski strokovnjaki pravijo, da s postom pripomoremo k bolj zdravemu črevesju, boljšemu uravnavanju sladkorja in holesterola v krvi, umirjanju krvnega pritiska in močnejšemu imunskemu sistemu, obenem pa si lahko obetamo tudi izgubo telesne teže in maščobe.

Najpogostejše oblike postenja Popoln post

V tem primeru ne uživamo nobene hrane in tudi vode ne.

Res je, da telo dehidrira, toda na tak način celice iztisnejo toksine, ki bi sicer ostali v vodi v celici. Kljub temu zdravniki takšno postenje odsvetujejo, saj je voda pri razstrupljanju ključnega pomena.

Postenje samo z vodo

Pri takšne vrste postu morate paziti, da ste nanj dobro pripravljeni, tako fizično kot psihično, in da ga pravilno izvajate. Res, da je primernejši od popolnega posta, toda kljub temu telesu primanjkuje določenih hranilnih snovi, zato ga ne izvajajte pogosto ali preveč dni zapored.

glavobol, omotičnost • pri ljudeh z nizkim tlakom, • mogoča sprememba menstrualnega cikla.

skoraj nemogoče, poskusite vsaj omejiti količino in uživati alkohol z glavo in le ob posebnih priložnostih.

Koristi posta

• Odstranjevanje toksinov iz telesa.

• Post je ena najuspešnejših naravnih metod razstrupljanja.

• Obnavljajo se tkiva, tudi koža postane gladka in sijoča, predvsem deluje mlajša.

• Povrnila se vam bo tudi življenjska energija.

• Odpornost proti infekcijam se bo občutno povečala.

Začnite počasi, da ne boste prehitro odnehali in da ne bo prevelikega šoka za telo. Najprej preverite način življenja, obveznosti, urnike, in jih prilagodite po zmožnostih.

Pomembno je, da s postenjem ne pretiravate, najtežje oblike posta ne prakticirajte več kot dva do tri dni. Ko zaključite s postenjem, je nujno, da ne nadaljujete z nezdravimi prehranjevalnimi navadami, saj boste izničili pozitivne rezultate, ki ste jih s postom dosegli. Nikoli ga ne prekinite naenkrat, temveč jedilnik širite počasi in normal-

Ženske, s postenjem previdno! razbremenjena in si lahko za nekaj časa odpočijejo, telo pa ima možnost, da se temeljito očisti, razstrupi in razkisa.

Postenje z juhami

Dovoljeno je uživanje pretlačenih zelenjavnih juh, zjutraj pa si lahko privoščite tudi juho z ovsenimi kosmiči. Takšen post je primeren za ljudi, ki jih mučijo vnetni procesi v želodcu in črevesju, ter za tiste, ki so bolj dovzetni za razne okužbe, izogibajte pa se ga tisti, ki se spopadate s pretirano prekomerno težo.

Alkoholni post

V času 40-dnevnega posta po Sloveniji potekajo akcije, ki spodbujajo, da bi se vsaj v tem obdobju odpovedali vsem alkoholnim pijačam. Tem se je priporočljivo v velikem loku izogibati v vseh dneh leta, saj imajo veliko negativnih učinkov na naše zdravje, ker pa je to za večino

Pred postenjem se posvetujte z zdravnikom tiste, ki • ste se v preteklosti spopadale z motnjami prehranjevanja, • imate sladkorno bolezen, • ste podhranjene • ste noseče, dojite ali skušate zanositi.

Ob pojavu zdravstvenih težav, kot je denimo izguba menstruacije, je treba s postom takoj prenehati.

Možni stranski učinki posta: • mrzle noge, • znižanje notranjega očesnega tlaka lahko povzroči tudi blage motnje vida, • slabše izločanje sline – suha usta, • neprijeten zadah in obložen jezik,

no, polnovredno hrano pa začnite uživati šele po nekaj dneh.

Med postom uživajte veliko tekočine, najbolje vode, lahko tudi nesladkan čaj in črno kavo.

Hkrati poskrbite za kakovosten spanec in redno telovadite, saj se spočiti lažje soočamo z vsemi izzivi, ob telovadbi pa se sproščajo še hormoni sreče in veselja. 🔲

Vse za razstrupljanje telesa in čiščenje jeter • Prehranska dopolnila • Čaji, tinkture • Mazila • Kadila (dišeče palčke)

Postenje s sokovi in čaji

Takšnemu postu naj se izogibajo zelo vitki ljudje in tisti, ki imajo občutljiv želodec, sicer pa je to ena najbolj priljubljenih in učinkovitih oblik postenja. Gre namreč za uživanje izključno surovih ali prekuhanih sadnih ali zelenjavnih sokov, nesladkanega čaja ter velike količine navadne vode. Zaradi tekoče hrane so prebavila zelo

Poslušajte svoje telo

064 226 966

Najdete nas tudi preko facebooka.

Pon, sre, pet: 9 -18, tor, čet: 9 -18, sob: 9 -12

sz

Naš čas, 10. 3. 2022, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT

10. marca 2022

Velenjčani med najboljših šestnajst NK Rudar nadaljevanje Rokometaši Gorenja Velenja so se po tesni zmagi nad švedskim Sävehofom veselili sezone začel z zmago preboja v izločilne boje Evropske lige Pregovor »slab začetek, dober konec,« se zadnje čase na evropskem parketu drži rokometašev Gorenja, ki so na torkovem odločilnem obračunu Evropske lige gostovali pri švedskem Sävehofu.

Skupinski del so Velenjčani začeli z dvema porazoma, končali pa s tremi zaporednimi zmagami – vse tri so dobili v končnici tekem in zgolj z golom prednosti. Do zadnjega, 10. kroga, so se za četrto mesto v skupini C, ki vodi v osmino finala, borili s špansko La Riojo, ki je imela boljši medsebojni izkupiček. Ose so na torkovi tekmi opravile svoje in z 28:27 ugnale ekipo Savehofa, a njihova usoda je bila tudi v rokah Špancev, ki so gostovali pri zadnjeuvrščenemu Paucu. Tokrat se je francoska ekipa, ki do zadnje tekme skupinskega dela ni zabeležila niti ene zmage, pred domačimi navijači končno izkazala in s 37:31 premagala goste, ki so s tem izpadli iz tekmovanja.

Tudi tokrat so Velenjčani tekmo začeli slabše. Rokometaši Savehofa so hitro povedli in že v deveti

Velenjčani so na prvi tekmi spomladanskega dela z 2:1 premagali ekipo Jadran Dekani – Z mesta predsednika odstopil Seudin Softić

minuti vodili s štirimi goli prednosti (6:2). Aktualni državni prvaki so zapravili kar nekaj odprtih strelov. Na polovici prvega polčasa so vodstvo domačinov znižali na 8:7, a Švedi so jim s tremi goli prednosti ponovno ušli, v 29. minuti pa so vodili že za štiri (14:10).

Tik pred koncem prvega polčasa je zadel kapetan David Miklavčič (14:11).

V začetku drugega polčasa so domačini izenačili najvišjo prednost na tekmi (15:11). Prednost so držali do 38. minute, ko je Do-

men Tajnik z dvema zaporednima goloma poskrbel za izenačenje (16:16), z zadetkom Ibrahima Haseljića pa so ose prvič na tekmi povedle (17:16). Kratek čas so vodili z dvema zadetkoma prednosti, a Švedi niso popustili, slabih 10 minut pred koncem so prišli do prednosti štirih golov (25:21), a ponovno je sledil preobrat. Pet minut pred koncem tekme je rezultat izenačil Matic Verdinek (26:26), kapetan David Miklavčič pa je v 58. minuti zadel za novo minimalno vodstvo Velenjčanov (26:27).

Pol minute pred koncem je za zvišanje vodstva poskrbel Domen Tajnik (28:26). V zadnjih sekundah so zadeli še Švedi, a zmaga je šla v roke Velenjčanov (28:27).

Varovanci Zorana Jovičića so po zmagi nestrpno čakali še na razplet tekme v Franciji, nato pa se zasluženo veselili vstopnice v izločilne boje, kjer bo njihov tekmec francoski USAM Nimes Gard. Prva tekma osmine finala bo 29. marca v Rdeči dvorani. 🔲

Knapi so se v zimskem prestopnem roku okrepili, zato sezono nadaljujejo v rahlo spremenjeni podobi. Od prejšnje trenerske ekipe je ostal le Američan Zef Joseph Kabashi, strokovnemu štabu pa sta se pridružila Almir Hukić in Željko Mitraković.

Okrepila se je tudi ekipa igralcev. Klubu so se pridružili Nikola Pejovič, Vincent Borden, Andre Đođ, Drilon Kryeziu, Boško Boškovič in Filip Kosič.

Domačini so v sobotnem dvoboju na stadionu ob jezeru prvič zaigrali pod taktirko Željka Mitrakoviča. V prvem polčasu so

Primorci sicer pokazali nekaj več živahnosti, a pravih priložnosti za zadetek ni bilo na nobeni strani. V drugem polčasu so domači zaigrali bolj pogumno in se v 54. minuti veselili zadetka nove okrepitve Filipa Kosića. Vodstvo je le nekaj minut po vstopu v igro podvojil mladinec Urh Gaber Majcenovič. Rudarji so nadaljevali z napadalno igro in prihajali do priložnosti, a se izkazal tudi gostujoči vratar. V izdihljajih sodnikovega podaljška je domačo mrežo zatresel Vanja Panič in vodstvo znižal na končnih 2:1. 🔲

tr, foto: S. Vovk

tr

Ose prepričljivo zmagale Z ekipo z dna lestvice lige NLB niso imele težav Velenjčani so v soboto gostili ekipo Sviša iz Ivančne Gorice.

Prvi gol na tekmi so navijači dočakali šele v 4. minuti, ko je zadel Domen Tajnik. Velenjčani so kmalu povedli z dvema zadetkoma in ves čas držali prednost,

ki pa je naraščala. V 21. minuti so vodili že za 6 golov (13:6). V izdihljajih prvega polčasa je za novo najvišjo prednost na tekmi zadel Kenan Pajt (21:12), na odmor pa ste ekipi odšli z pri rezultatu 21:13. Gostje tudi v 2. polčasu niso imeli priložnosti, da bi vodstvo os znižali. Peter Šiško je v 32. minuti poskrbel za dvomestno prednost (23:13). Trener Zoran Jovičić je dal priložnost tudi mladincem, ki so zaupa-

nje trenerja izkoristili in skupaj prispevali 11 zadetkov (Mlivić, Ravnikar in Velić). Priložnost je dobil tudi vratar Aljaž Verboten.

Velenjčani ekipi iz Ivančne Gorice niso pustili blizu, na koncu so slavili z rezultatom 40:25.

Aktualni državni prvaki so tako v 17. krogu zabeležili že peto zaporedno zmago v prvenstvu, kar je bila izredno dobra popotnica za torkovo odločilno tekmo v Evropski ligi.

četrtič, pa je komisija za posebne dosežke podelila ekstremnemu kolesarju Eriku Rossensteinu iz Rečice ob Savinji, ki je dosegal vidne uspehe tako v Sloveniji kot v tujini.

Pečovnika ter še zlasti Osnovne šole Nazarje je prireditev uspela v vseh pogledih. Lepo in slovesno vzdušje v zadovoljstvo okoli 400 gledalcev ter 50 športnikov, športnih delavcev in gostov so pripravili pevka Irena Vrčkovnik, glasbenik – harmonikar Amadej Kolenc ter pevski zbor osnovne šole pod vodstvom Katje Gruber in Katarine Drobež.

Največ pozornosti je ponovno požel para olimpionik, športni strelec Franček Gorazd Tiršek iz Gornjega Grada, za katerega je župan te občine Toni Špeh dejal, da so nanj zelo ponosni, saj v domačem kraju, v vsej dolini in v Sloveniji širi kulturo strelskega

🔲

Mnoge je presenetil tudi odstop predsednika velenjskega kluba, ki pa v tej vlogi ostaja do prve skupščine, ki naj bi bila še ta mesec. Dan po tekmi so na družbenih omrežjih kluba zapisali: »Sporočamo, da se dosedanji predsednik Seudin Softić umika s položaja predsednika kluba NK Rudar Velenje zaradi osebnih razlogov. Seudinu Softiću se zahvaljujemo za velik doprinos klubu in mu želimo veliko sreče še naprej. Vsekakor se bomo še videvali na stadionu Ob jezeru.«

tr, foto: S. Vovk

Na vrhu znova Franček Gorazd Tiršek - Nani, prvič Monika Hrastnik Športniki leta Zgornje Savinjske doline 2021 V Športni dvorani v Nazarjah so 25. februarja razglasili rezultate projekta Športnik leta Zgornje Savinjske doline 21. Prireditev je bila tokrat že petič, zmagovalca sta bila športnica leta 2021, gorska kolesarka Monika Hrastnik iz Mozirja, in para športnik strelec Franček Gorazd Tiršek iz Gornjega Grada. Naziv mlada športnika leta 21 sta prejela odbojkarica Maja Marolt iz OK Mozirje ter športni plezalec Gregor Verbuč, oba iz občine Mozirje.

Priznanja s pokali so vročili tudi najboljšim trem ekipam; najboljša je bila ekipa Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC,

na drugo mesto so uvrstili Namiznoteniški klub Savinja Luče in na tretje mesto Odbojkarski klub Mozirje.

Za življenjsko organizacijsko in mentorsko delo na področju občine Rečica ob Savinji in širše je prejel priznanje in nagrado Andrej Weiss. Od lani naprej se nagrada te vrste imenuje po pokojni športnici, športni pedagoginji in vsestransko aktivni aktivistki iz Mozirja Pavli Trogar.

Trogarjeva je v svojem življenju storila zelo veliko za mladino in ozaveščanje o pomenu športa in rekreacije, Zgornjo Savinjsko dolino pa je zastopala tudi na ravni Slovenije. Izredno priznanje, že

Športniki imajo premalo sredstev za razvoj

Do nekaj let nazaj znani športni reporter nacionalne televizije Ivo Milovanovič iz Ljubije, ki je s svojo ekipo prostovoljcev, poznavalcev športa, že 5. leto organiziral prireditev, je bil vesel, da se je prireditev z nekaj zamude le zgodila, tokrat v športnih Nazarjah. Ob sodelovanju Občine Nazarje, župana Mateja

športa ter olimpijsko slavo deli z invalidno populacijo in daje zgled ter motivacijo za populariziranje tega zanimivega športa.

Kot še meni župan, se za športnike in šport namenja premalo sredstev ter prepočasi ustvarja razmere za vadbo in izražanje javnih priznanj tudi drugim športnim zvrstem. Nenazadnje je prireditev povezala medobčinske interese, župane ter športno javnost. »Na našega Gorazda smo zares ponosni, želimo mu vse dobro in veliko uspehov tudi v prihodnje.« Prireditelj in vodja strokovne ekipe športnika leta Milovanovič pa je ob 5. letniku prireditve dejal, da je projekt pri-

peljal v dolino, ker je opazil nepovezanost športnih dejavnikov, za nekatere športe premajhno angažiranost lokalnega okolja ter skromno vlaganje namenskih sredstev v šport in zdravje. »Ja, navsezadnje sem zadovoljen z vidnim napredkom tudi med že uveljavljenimi športniki in posamezniki, s povezanostjo predstavnikov za šport vseh občin ter finančno in organizacijsko pomočjo, ki postopoma raste. Zavedanje, da je dober športnik tudi odličen delavec, aktiven član naše družbe, je še preskromno,« je dejal Milovanovič. 🔲

Jože Miklavc

Naš čas, 10. 3. 2022, barve: CMYK, stran 17

17

ŠPORT, REKREACIJA

10. marca 2022

Volilni občni zbor Planinskega društva Velenje

ski dom odstraniti ter spraviti pod streho do konca jubileja, 75-letnice društva, bi bil to velik dosežek za vse in tudi za lokalno skupnost, na katere odločilno pomoč računajo.

Bo do 75. obletnice društva čez dve leti nov dom na Paškem Kozjaku pod streho? – Alenka Es nova stara predsednica Lep čas je bilo čutiti nelagodje v vrstah članov Planinskega društva Velenje, saj so se po dveh letih zmanjšanih aktivnosti zaradi epidemije in ukrepov (lani je zbor s planinskim plesom odpadel) bližale volitve in programska osvežitev delovanja po covidnem obdobju. Predvsem je visela v zraku odločitev in morebitni začetek gradnje novega planinskega doma na Paškem Kozjaku. Čeprav v času vodenja predsednice Alenke Es v društvu ni bilo slabih odnosov in je bilo nasprotno kljub zmanjšanim možnostim v delovanju storjenega veliko, so se morali člani in organi društva odločiti, kako v prihodnje. Ob konsolidaciji med članstvom in poenotenju pogledov na reševanje perečega stanja v zvezi z zaprtim planinskim domom ter želji po hitrejšem ukrepanju pri projektu »Paški Kozjak« so v vodstvu društva zbrali pogum in na čelu z Esovo pristali na kandidiranje za še naslednji mandat. Tako se je volilni občni zbor 24. novembra pričel v dobrem vzdušju ter obetih, da bi pomlajeni upravni odbor le naredil odločnejše korake v novo obdobje.

Gradnjo doma na Kozjaku podpira tudi župan

Projektna podoba bodočega planinskega doma na Paškem Kozjaku

V letu 2021 kljub omejitvam uspešni

Podana poročila so izkazala solidno poslovanje v zadnjih letih ter uresničitev glavnih vsebin programa. Neuresničen je bil planinski ples iz lanskega leta, ki ga želijo izvesti v aprilu letos, sekcije, odbori in aktivni posamezniki pa so naredili veliko.

Med osrednjimi dogodki v letu 2021 so omenili izvedbo etape Savinjske meddruštvene zveze z etapo po poteh 14. divizije Z Graške Gore do Slemena z za-

Kegljanje Miklavž presenetil v Šoštanju Potem ko so v preteklem krogu odščipnili točko Dravogradu, je ekipa Miklavža presenetila tudi Šoštanjčane, ki so bili pred tekmo favoriti za zmago. Ne samo točko, domačinom so odvzeli kar obe točki. S tem so pripravili največje presenečenje 16. kroga. Da so domačini nerazpoloženi za igro, se je videlo že v igri prvega para. Mariborčani so se borili za vsak kegelj, bili boljši tako na polno kot pri čiščenju, in po 120 lučajih povedli z 0 : 2, s prednostjo 84 kegljev. Domačini so v drugi igri od svojih tekmovalcev pričako-

ključkom v Gaberkah, odlično organizirano osvajanje »dalmatinskih skalnih krtin na polotoku Pelješac« ter nadaljevanje serije pohodov Varno v gore (tokrat na vzpon iz treh smeri na skalni vrh Rogatec med Lučami in Gornjim Gradom). Tretjič so uspešno izvedli tudi obisk Uršlje gore s Karovo zamislijo, da bi po vzoru 100 žensk na Triglav izvedli pohod in sveto mašo ob prazniku svete Uršule 100 planink s tem imenom na »Urško«. Članstvo se je odzvalo tudi na klic k

vali bolj napadalno in borbeno igro. Kljub nerazpoloženju za igro jim je uspelo odščipniti točko in znižati zaostanek. Pred igro zadnjega para so gostje vodili že z 1 : 3 in s prednostjo 56 kegljev. Za morebitne točke bi morala domačina zmagati z razliko 57 kegljev. Po slabi predstavi sta osvojila samo točko in presenetljiva zmaga je zasluženo odšla v Maribor. Zmaga ekipi Miklavža ne pomaga v boju za obstanek in se praktično že selijo v tretjo ligo. Šoštanjčani še vedno ostajajo na 6. mestu, na vrhu pa ni prišlo do sprememb. Zdaj imajo tekmovalci teden dni premora. V 17. krogu se bo ekipa Šoštanja v celjski dvorani Golovec pomerila s trenutno predzadnjo Pivovarno Laško. 🔲

T. F.

TAKO so igrali Evropska liga, skupina C, 10. krog RK Gorenje Velenje - IK Sävehof 28:27

Gorenje: Panjtar (9 obramb), Taletović (2);Haseljić 4, Tajnik 6, Pajt, Velić, Miklavčič 2, Drobež 1, Sokolič 4, Verdinek 3, Šiško 2, Grmšek 2, Statinek Jovičić 1, Mlivić, Predović 3, Ravnikar Izključitve: Gorenje 8 minut, IK Sävehof 4 minute Preostala rezultata: PAUC Handball – BM Logrono La Rioja 37:31 (19:16),RK Nexe Našice – SC Magdeburg 24:28 (11:11) Vrstni red: 1. Magdeburg 17, 2. IK Sävehof 12, 3. RK Nexe 10,4. RK Gorenje Velenje 9, 5. BM Logrono La Rioja 7, 6. PAUC Handball 3

Liga NLB, 17. krog Gorenje Velenje - SVIŠ Ivančna Gorica 40:25 (21:13

Gorenje: Panjtar 7 obramb, Taletović 4 obrambe, Verboten 1 obramba; Haseljić, Tajnik 3, Pajt 9 (3:3), Velić 2 (1:1), Miklavčič, Drobež 1, Sokolič 1, Verdinek 4, Šiško 4, Slatinek Jovičič 5, Mlivić 6, Predović 2, Ravnikar 3; trener: Zoran Jovičić.

Sedemmetrovke: Gorenje 4 (4), SVIŠ 3 (2); izključitve: Gorenje12 minut, Sviš 0. Rdeči kartoni: Pirnat (40.)

Drugi rezultati: Trimo Trebnje - Maribor Branik 30:24 (15:11), Dobova - Urbanscape Loka 26:17 (15:6), Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 41:28 (21:12), Gorenje - Sviš Ivančna Gorica 40:25 (21:13), Slovenj Gradec - Herz Šmartno 36:26 (19:10), Ljubljana - Koper 26:30 (10:13), Riko Ribnica - Slovan 27:24 (13:9).

Vrstni red: 1. Celje 17 tekem - 33 točk, 2. Trimo 15 28, 3. Gorenje 16 - 23, 4. Riko Ribnica 17 - 23, 5. Loka 17 - 20, 6. Koper 17 - 17, 7. Slovenj Gradec 2011 17 - 17,

8. Slovan 16 - 15, 9. Maribor 17 - 15, 10. Dobova 17 13, 11. J. Ormož 16 - 12, 12. SVIŠ 17 - 8, 13. Ljubljana 17 - 5, 14. Šmartno 16 - 3.

2. slovenska liga, 19. krog Rudar Velenje - Jadran Dekani 2:1 (0:0)

Strelci: 1:0 Filip Kosić (54.), 2:0 Urh Gaber Majcenovič (77.), 2:1 Vanja Panić (94.)

Rudar: Žiger, Tubić, Kosić, Saramago (od 70. Štrakl), Spudić, Kočar (od 75. Pejović), Jovan (od 70. Am. Vošnjak), Hrovat (od 70. Majcenovič), Jovanović, Rudonja (od 82. Kryeziu), Bošković; trener: Željko Mitraković.

Drugi rezultati: Triglav - Beltinci K. Tratnjek 2:0 (1:0), Primorje - Nafta 1903 1:1 (1:1), Ilirija 1911 - Krško 2:0 (1:0), Fužinar Vzajemci - Gorica 1:2 (0:2), Drava Ptuj - Roltek Dob 1:6 (1:1), Vitanest Bilje - Rogaška 1:1 (0:1), Brežice Terme Čatež - Krka 0:1 (0:1); zaostala tekma 17. kroga: Roltek Dob - Nafta 1903 0:5 (0:2) Vrstni red: 1. Gorica 19 tekem - 49 točk (35:9), 2.

Triglav 19 - 44 (36:12), 3. Nafta 19 - 33 (46:21), 4. Rogaška 19 - 32 (28:24), 5. Dob 19 - 28 (33:29), 6. Rudar 19 - 28 (34:31) 7. Fužinar 19 - 26 (30:30), 8. Primorje 19 - 25 (27:25), 9. Beltinci 19 - 25 (23:25), 10. Krka 19 - 24 (28:25), 11. Bilje 19 - 22 (27:31),12. Ilirija 19 - 20 (20:25), 13. Jadran 19 - 19, (23:24), 14. Krško 19 - 18 (19:37), 15. Drava 19 - 14 (21:59), 16. Brežice 19 - 12 (14:37).

Kegljanje, 2. liga – vzhod – 16. Krog Šoštanj : Miklavž 2:6 (3059 : 3126)

Šoštanj: Fidej – 514 (0), Jug – 487 (0), Hasičič – 523 (0), Šehič – 518 (1), Sečki – 519 (0), Petrovič – 498 (1).

pomoči pri gradnji upepeljenih gorskih postojank v savinjskih planinah, društvo pa je pridobilo tudi projekt odstranitve in gradnje pred tremi leti zaprtega dotrajanega planinskega doma na Paškem Kozjaku, ki je v lasti prav PD Velenje.

Esova še en mandat »z nahrbtnikom« na čelu PD Velenje

Na volitvah je bilo soglasno izkazano zaupanje istemu vodstvu. Predstavnica MO Velenje

Alenka Es

Alenka Rednjak je napovedala, da se bo prav ob podpori MO Velenje in nekaterih posameznikov, prijateljskih društev in možnosti pridobivanja sredstev po etapni gradnji doma na Paškem Kozjaku zavzela, da svoj 4-letni mandat s podpredsednikoma Marjanom Karlovčecem Karo in Huseinom Djuherićem Mihom ter člani UO in NO ob podpori članstva nameni predvsem temu projektu, funkcionalnemu izobraževanju ter planinarjenju. Če bi jim uspelo sedanji planin-

Sodelovanje pri tem podvigu so izrazili tudi predstavniki planinskih društev, še zlasti iz PD Vinska Gora, Škale, Rečica ob Savinji, Ljubno ter KS Paka. Sodelovanje bo še naprej potekalo s Savinjsko zvezo PD Celje, kot je poročala predsednica, velika prijateljica velenjskih planincev Manja Rajh. Letošnjo etapo planinskih poti Štirinajste bodo izvedli v organizaciji PD Šoštanj od Slemena do Ljubenskih Rastk. Med zborom so starosti planinstva in varovanja gora Jožetu Melanšku čestitali ob njegovi skorajšnji 90-letnici življenja in mu podelili priznanje. Slednji se je odzval z navdušujočim, poučnim nagovorom o nujnosti nekaterih potez in načinu delovanja, ki jih naj sedanja ekipa z novoizvoljenim vodstvom odločno izpelje, saj da je to njihovo zavezujoče poslanstvo. Poučen in šegav program sta ob koncu predstavila oče in sin Maks in Tomo Praprotnik. 🔲

Jože Miklavc

Rdeč krogec, belo oko te varno pripelje gor na goro!

Organizirano planinstvo ima v Sloveniji 129-letno tradicijo, znamenita Knafelčeva markacija pa letos praznuje 100 let – Krovna planinska organizacija je med najbolj množičnimi nevladnimi in prostovoljskimi organizacijami v Sloveniji in najbolj množična športna organizacija Slovensko planinsko društvo (SPD), predhodnik Planinske zveze Slovenije (PZS), je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893, krovna planinska organizacija pa 129 let pozneje v 293 društvih in klubih združuje skoraj 52 tisoč članov. Ob tem jubileju je pri Planinski založbi izšla monografija Slovensko planinstvo skozi čas, ki skozi oči zgodovinarjev Petra Mikše in Kornelije Ajlec ponuja pregled zgodovine planinstva na Slovenskem. Že z ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva se je začela poglavitna dejavnost markiranja planinskih poti, da bi zavarovali slovenske poti pred tujim poseganjem, po prvi svetovni vojni pa so v SPD začeli razmišljati o drugačnem enotnem načinu označevanja planinskih poti.

Za očeta slovenske markacije velja Alojz Knafelc, ki je bil 4. marca 1922 na občnem zboru SPD izvoljen v osrednji odbor kot načelnik markacijskega odbora. Knafelc je na podlagi številnih poskusov in predlogov oblikoval enotni oznaki za označevanje planinskih poti: markacijo, belo piko z rdečim kolobarjem, ki jo danes imenujemo Knafelčeva markacija, njegov izum pa je tudi smerna tabla v rdeči barvi z belim napisom. Knafelčeva markacija je likovno izčiščen in popoln znak, ki je obenem izviren, udomačen, funkcionalen, preprost, opazen in razpoznaven. V toku desetletij je kot nepogrešljiva spremljevalka na planinskih poteh postala

simbol slovenskega planinstva. Od leta 2007 je zaščitena z zakonom o planinskih poteh, s pomočjo katerega so planinske poti postale del javne infrastrukture, od leta 2016 pa je tudi zaščitena blagovna znamka. »Pogled na našo markacijo pri obiskovalcih gora zbuja zaupanje, saj vedo, da se podajajo na dobro vzdrževa-

no in primerno opremljeno planinsko pot. Knafelčevo poslanstvo danes uresničuje okrog tisoč prostovoljcev markacistov, ki skrbijo za gosto omrežje okoli 10.000 kilometrov planinskih in okoli 2.000 kilometrov turno kolesarskih poti. Finančno breme vzdrževanja poti, ki jih uporabljamo vsi, tako domačini kot tujci, pa je vse do zdaj pretežno na plečih Planinske zveze Slovenije in planinskih društev. Novi zakon o planinskih poteh sicer obeta znatno pomoč države, toda njegova realizacija se je žal spet odmaknila v prihodnost,« ob dvojnem jubileju

poudarja predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, tudi dolgoletni markacist, pobudnik strojne nadelave planinskih poti in vodja tehnične skupine markacistov PZS. »Markacija daje turistu gotovost, da bo po izbrani poti dospel na cilj. Vsak znak ga utrjuje v zavesti, da je na pravi poti. Zato mora biti vsaka markacija lahko in dobro vidna, včasih bolj gosta, včasih bolj redka. Na dobro izhojeni poti, npr. cesti, kolovozu, so znamenja lahko bolj redka; tu so markacije le pomirjujoče. Izdatno je treba markirati pri vsakem razpotju; tam je treba na pravi poti naslikati najmanj tri znake, tako da se z razpotja nedvomno vidijo,« je Knafelc začel Navodila za markiranje potov pred sto leti, ko je izraz turizem označeval planinstvo, gorništvo, turist pa je bila oseba, ki se je odpravila na turo v gore. Markacijo se še danes riše po njegovih navodilih, tako da je vidna v smeri hoje in nas s tem vodi po pravi poti. Običajno je narisana v višini oči na desni strani na drevesih, skalah, včasih tudi na drugih objektih. Takoj za razpotjem je navadno vidna naslednja markacija, ki potrdi, da smo na pravi poti. 🔲

Povzeto po PZS

Naš čas, 10. 3. 2022, barve: CMYK, stran 18

18

KRONIKA

10. marca 2022

POLICIJSKA kronika Nesreča zaradi prekratke varnostne razdalje Velenje, 3. marca – V četrtek popoldan so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je pripetila v bližini trgovine Hofer na Selu. V prometni nesreči sta bili udeleženi dve vozili. Do prometne nesreče je prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje.

Povzročiteljici je bil izdan plačilni nalog.

Ni upošteval covid ukrepov Velenje, 4. marca – V petek okoli 15. ure so policisti ukrepali v trgovini Interspar na Selu. Obiskovalec ob vstopu ni uporabljal zaščitne maske, zato ga je varnostnik na to opozoril. Opozorila ta ni upošteval in je kljub temu odšel v trgovino. Na kraju so bila zbrana obvestila varnostnika. Kasneje je bil občanu izdan plačilni nalog po Zakonu o zasebnem varovanju.

Uničil stroj za stiskanje papirja Pesje, 4. marca – V popoldanskih urah so policisti prejeli informacije iz trgovine Hofer v Pesju.

Obveščeni so bili o poškodbi stiskalnice za papir. Neznani storilec je ponoči poškodoval stroj za stiskanje papirja in s tem podjetje Hofer oškodoval za okoli 500 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Preprečila mu je stik z otrokoma Velenje, 4. marca – V petek popoldan je na enoto prišel občan in povedal, da mu njegova bivša žena tega dne ni omogočila stika z otrokoma, kar bi mu po sklepu sodišča morala. V zvezi s tem dogodkom bodo od nje zbrali obvestila in podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe.

Iz bankomata ukradel 150 evrov Velenje, 4. marca – V popoldanskih urah se je na policijski enoti zglasila občanka in povedala, da je tega dne na bankomatu v Intersparu opravila dvig 150 evrov, ki jih je nato pozabila v reži bankomata.

Neznani storilec si je omenjeno gotovino protipravno prilastil. Za njim poizvedujejo.

Kradla v Lidlu Velenje, 5. marca – V soboto zjutraj so policisti posredovali v trgovini Lidl. Tam je varnostnik pri tatvini zalotil občanko, ki so jo zadržali na kraju. Odtujila je kozmetiko v vrednosti manjšega denarnega zneska. Zanjo bodo podali kazensko ovadbo.

Poslušala preglasno glasbo Velenje, 5. marca – V soboto popoldan je velenjske policiste občanka s Kidričeve ceste obve-

stila o glasni glasbi v sosednjem stanovanju. Večkrat je sosedo sicer opozorila že sama, vendar ta ni upoštevala njenih opozoril.

Na kraju je bila kršiteljici izrečena globa in izdan plačilni nalog.

S kamnom poškodoval okno Velenje, 5. marca – V soboto ob 20.30. je policiste občan s Kardeljevega trga obvestil, da mu je znanec vrgel kamen v okno in ga razbil. S tem ga je oškodoval za okoli 200 evrov. Po zaslišanju bodo zoper osumljenega podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari.

Moten nočni mir Velenje, 5. marca – V sobotnih večernih urah so policisti posredovali na Tomšičevi cesti, kjer je občanka z glasno glasbo po 23. uri motila nočni mir in počitek.

Na kraju so tudi velenjski policisti zaznali prekomerno jakost predvajane glasbe. Zoper kršiteljico bodo uvedli prekrškovni postopek.

Iz Jagra ukradel radio Velenje, 7. marca – V ponedeljek zjutraj so policisti obravnavali tatvino radia v vrednosti 70 evrov, ki je bil odtujen v trgovini Jager. Preko videonadzornega sistema bodo skušali storilca izslediti in zanj podati kazensko ovadbo.

- 12. marca 1989 so v Velenju organizirali 34. balkansko prvenstvo v krosu; - 12. marca 1981 je bila rojena velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik, ki je s svojimi športnimi uspehi odličen ambasador Velenja in Slovenije širom sveta; - 12. marca 2015 se je tednik Naš čas predstavil z novo grafično podobo; - 13. marca 1925 je bil v Šoštanju rojen Viktor Kojc, ki je šele po smrti (2. avgusta 2000) postal častni občan mesta Šoštanj, ki mu je v življenju pomenil skorajda vse; - marca 1943 so v parku pri Velenjskem gradu uredili gaj junakov kot simbolno pokopališče z lesenimi pomniki za tiste Velenjčane, ki so padli v nemški vojski ali na Spodnjem Štajerskem v boju s partizani; - od marca leta 1942 je bilo za prebivalce Spodnje Štajerske članstvo v Štajerski domovinski zvezi povezano s podelitvijo nemškega državljanstva, ki ga je okupator, ki je vse povprek kršil mednarodno vojno pravo, podelil članom te zveze.

Pogled na Šalek (avtor Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje)

Dokončni člani so postali dokončni nemški državljani, začasni člani pa državljani na preklic; - 14. marca 1987 so v velenjskem Domu kulture odprli prostore Stiskarne; - 14. marca 1988 je bilo v restavraciji Nama že devetnajsto srečanje velenjskega Društva humoristov; - 15. marca 1972 ob 15. uri in 7 minut so v obratovanje vključili tretji blok šoštanjske termoelektrarne; - 15. marca 1938 se je v Gornjem Ribniku v Bosni in Hercegovini rodil direktor in politik Todor Tošo Dmitrović. Diplomiral je iz strojništva na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani.

V obdobju 1965–1997 je delal v Gorenju, med 1974 in 1997 je bil direktor Gorenja Servis. Leta 1968 je bil soustanovitelj Karate kluba Velenje in leta 1969 Ženskega rokometnega kluba Velenje. Od 19. junija 1990 do 31. decembra 1990 je bil predsednik Izvršnega sveta občine Velenje, a je zaradi spora s sindikati nepreklicno odstopil; - 15. marca 2007 je v Lju-

tvoj svet s tabo že 16 let

Že veš, kje nadaljevati šolanje?

Da bo tvoja odločitev lažja, se nam že danes pridruži pod mavrico znanja.

Višja strokovna šola Velenje vabi k vpisu v programe: Informatika, Elektrotehnika, Mehatronika, Gostinstvo in turizem ter Geotehnologija in rudarstvo.

Rok za oddajo prijave je 18. marec.

Pričakujemo te na

https://vpisvss.scv.si/infdan

bljani umrl pisatelj Smiljan Rozman, ki je v šolskih letih 1938/39 in 1939/40 v Šoštanju obiskoval prvi in drugi razred Državne meščanske šole Mihaela Vošnjaka; - 15. marca 2013 se je v Šaleški dolini zaključil mesec dni trajajoč projekt E-odpadke ločuj in okolje varuj.

Prebivalci so v enem mesecu zbrali za 1.250 kilogramov monitorjev, 5.500 kilogramov druge elektronike in 520 kilogramov baterij; - 16. marca 1940 se je rodil pravnik in politik dr. Vladimir Korun iz Velenja; - 16. marca 1984 je bil v Velenju 9. festival amaterskega filma; - 16. marca 1986 so se krajani Šaleka na referendumu odločili za samostojno krajevno skupnost, ki je bila že 27. krajevna skupnost v nekdanji velenjski občini; - 16. marca 2001 so na vhodu v kompleks Gorenja ob petdesetletnici podjetja odkrili skulpturo akademskih kiparjev Stojana Batiča in Matjaža Počivalška.

EUROMARKT CENTER d.o.o., Moskovska ulica 4, 1000 Ljubljana

Virtualni informativni ogled 2022

od 11. 3. do 17. 3.

MO PODARI UR 3.000 E KOV IN DESETA . URI, 18 1 6. 3. , O B RT KONC E E S KU P I N LPS

🔲

Damijan Kljajič

Naš čas, 10. 3. 2022, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

10. marca 2022

19

Sveti Gregor in gregorčki Svetnikov z imenom Gregor je več kot 40. Najbolj znan je Gregor l. ali Gregor Veliki, ki se je rodil v Rimu okoli leta 540 v patricijski (plemiški) družini. Šolal se je pod vodstvom družine in učenih sorodnikov. Njegova kasnejša dela in spisi pričajo, da si je pridobil vsesplošno visoko izobrazbo. Med letoma 572 in 574 je služboval na visokem mestu z naslovom rimski prefekt. Bil je načelnik mestne uprave in o svojem delu poročal cesarskemu namestniku v Raveni. Že leta 575 se je odpovedal službi in svetu. S podedovanim premoženjem je ustanovil šest benediktinskih samostanov na Siciliji in enega v mogočni stavbi svoje rojstne hiše v Rimu.

Preostalo premoženje je razdelil med reveže in se pridružil menihom v domači hiši, vendar ni maral biti predstojnik. Po petih ali šestih letih bivanja v samostanu ga je tedanji papež Pelagij II. posvetil v diakona in ga kot zastopnika poslal na carigrajski dvor. To zahtevno službo je Gregor uspešno opravljal šest let, leta 586 pa se je vrnil v Rim.

zato je benediktinskemu redu naložil dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi.

Gregor I. ali Gregor Veliki je bil edini papež, ki sta mu cerkev in zgodovina prisodila naslov 'Veliki'. Zaslužil si ga je, saj je zapustil globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in cerkveno petje, ki je imelo veljavo

god. S pokoncilsko preureditvijo koledarja pa odslej obhajamo njegov god 3. septembra, ki je spomin na dan njegove posvetitve za papeža Rimskokatoliške cerkve.

Gregorčki

Današnje dni ohranjamo obrede ob gregorjevem na predvečer 12. marca, ko v številnih krajih

Nasledil je papeža

Po smrti papeža Pelagija leta 590 so Gregorja soglasno izvolili za njegovega naslednika. Gregor se je otepal tega bremena, toda zaman. 3. septembra leta 590 so ga posvetili za rimskega škofa in obenem tudi kot papeža rimokatoliške cerkve. Takoj po nastopu papeške službe je Gregor vse kristjane opozoril, naj se ne zanašajo na njegovo, ampak na božjo pomoč. Papeževo zaupanje v božjo pomoč je dopolnjevala skrb in pozornost za dobra dela, ljubezen in usmiljenje do trpečih.

V štirinajstih letih svojega papeževanja je znal modro voditi krmilo Kristusove Cerkve v času, ko je stari vek prehajal v srednjega. Razumno je povzel pridobitve dotedanjih krščanskih stoletij in jih kot skrbno urejeno dediščino izročil prihodnjim rodovom. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva,

še stoletja. Gregor Veliki je s sodelavci izpopolnil tudi takrat veljaven julijanski koledar, ki ga je leta 46 pred Kristusom ustoličil Julij Cezar, in nastal je nov, gregorijanski koledar. Ta koledar se je z ustreznimi prestopnimi leti zelo natančno približal času vrtenja Zemlje okoli Sonca in ga danes uradno uporabljamo po vsem svetu. Izjeme so le nekatera verstva. Pravoslavci, na primer, praznujejo verske praznike 13 dni pozneje, kot jih beleži gregorijanski koledar.

Gregor Veliki je bil res božji 'konzul', kot je zapisano na njegovem grobu. Njegovo življenje se je izteklo 12. marca 604, zato so ta dan obeležili tudi njegov

goreče predmete spuščajo po vodi. Obred ima korenine še v času pred prihodom krščanstva v naše kraje. Takratni prebivalci so s spuščanjem plavajočih predmetov po vodi darovali naravi moč novega rojevanja.

Krščanstvo je ta obred kasneje

povezovalo z različnimi datumi, in razširil se je po vsej Evropi.

Na Slovenskem se je ta šega razvila v 15. in v 16. stoletju, ko so na predvečer godu sv. Gregorja, 12. marca, rokodelci takratne goreče luči postavili na deske in jih spuščali po vodi.

Govorili so: »Vrgli smo luč v vodo.« Te lučke so oznanjale, da bodo rokodelci od tega dne naprej in vse do jeseni delali le pri dnevni svetlobi – brez luči. Šega spuščanja luči v vodo se je skozi stoletja ohranjala vse do današnjih dni. Ponekod na Gorenjskem in v okolici Ljubljane na predvečer Gregorjevega spuščajo po vodi gregorčke. To so: hišice, cerkvice, barčice in drugi predmeti, v katerih gori sveča ali ogenj. Najbolj znani kraji na Gorenjskem, kjer je tradicija še posebej živa, so Tržič, Kropa, Kamna Gorica in Železniki – kraji, kjer so se v preteklosti razvili številni rokodelski poklici, predvsem čevljarji, krojači in kovači.

Na Slovenskem velja rek: »Na gregorjevo se ptički ženijo.« Po julijanskem koledarju je bil včasih to prvi spomladanski dan.

V današnjem času se spuščanje gregorčkov obnavlja predvsem v turističnih krajih na Gorenjskem.

Naj nam gregorčki otoplijo naša srca in osvetlijo misli na naših poteh. 🔲

Jože Lekše

Projektna skupina Ocvetličimo balkone v Mestni četrti Velenje – Levi breg vzhod pripravlja v soboto, 12. marca, med 10. in 12. uro na Kardeljevi ploščadi dva dogodka: odrasle vabijo k izmenjavi semen in sadik, otroke pa v gregorjevo delavnico, v kateri bodo pod vodstvom mentorjev izdelovali različne izdelke, značilne za ta praznik. Poskrbljeno bo za material, otroci pa bodo izdelke lahko odnesli s seboj.

Postanite naročnik

jo druga poslanstva. Dragocene ste, ker zaradi vas teče življenje na drugih mestih.

Ste žile družbe, ki skrbite, da življenje nikoli zares ne ugasne, ampak kroži in nas povezuje v celoto. Naslednji poklon namenjam materam na onkoloških in drugih bolnišničnih oddelkih, ki večino dni preživljate ob bolniških posteljah, v čakalnicah in v pogovorih z zdravniki. Zdi se, da zamujate svet tam zunaj, v resnici pa ga ustvarjate znotraj zidov. Znate živeti v trenutku, ustvarjati globoke vezi, premikati meje mogočega in brezpogojno ljubiti. Poklon ženskam, ki zaradi svoje bolezni ali poškodbe ne morejo videti, slišati, hoditi, govoriti, se družiti, ampak si življenje upajo živeti. S tem ko ste našle druge kanale povezovanja in predajanja ljubezni, ste do-

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Če boste sledili svojim občutkom, boste svoje zamisli in cilje uresničevali bolj uspešno kot običajno. Novih izzivov se boste lotili s polnim zagonom in z ogromno mero motivacije. Pomagale vam bodo tudi pretekle izkušnje, a le, če jih boste znali pametno izkoristiti. Odnosi z najbližjimi se bodo razvijali v dobro smer. Samski boste imeli ogromno priložnosti za nova razmerja. Tudi vezani boste romantično razpoloženi, zato imate dobro priložnost, da se še bolj zbližate s partnerjem.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Čustveno boste zelo odprti in po dolgem času bo iz vas sevala samozavest. Bolj boste zaupali sami vase in v svoje sposobnosti, zato boste polni energije, kar lahko izkoristite tako na službenem področju kot v zasebnih odnosih. Z lahkoto boste prepoznali tiste stvari, ki jih morate spremeniti za pozitiven preobrat. Samski boste zaradi sproščene energije pritegnili veliko pozornosti, zato je morda pravi čas, da se ponovno prepustite ljubezni.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

V nepredvidljivih okoliščinah se boste znali mirno in diplomatsko odzvati. Tudi na splošno boste bolj pomirjeni, saj boste končno našli neko ravnovesje. Dobrih idej vam ne bo primanjkovalo, kar vas bo še dodatno motiviralo, hkrati pa se lahko zgodi, da boste ravno zaradi obilice novih domislic obremenjeni. Po pestrem tednu vas čaka nekaj sproščenih dni, ki jih izkoristite za okrepitev svojega počutja in nabiranje novih moči. Le tako boste lahko učinkoviti tudi v prihodnosti.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Zadnje čase ste nezaupljivi tako do samih sebe kot do ljudi okoli vas.

Otresite se bremen in negativnih misli, ki vas ovirajo pri napredku.

Znebite se prepričanja, da nečesa ne zmorete, in se spomnite na vse vaše pretekle dosežke in uspehe, ki dokazujejo, da ste veliko bolj sposobni, kot se trenutno počutite. Na ljubezenskem področju ne bo večjih sprememb, zato se tokrat raje osredotočite na vzpostavljanje bolj pozitivnega odnosa do samih sebe in poskrbite predvsem za svoj notranji mir, ki bo odgnal tudi tesnobo.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Znašli ste se v negotovi situaciji, ki vam povzroča ogromno skrbi in slabega počutja. Pokazati boste morali večjo mero odločnosti in vztrajnosti, da se boste izvili iz krča, v katerem ste obstali. Zdelo se vam bo, da ob vsem tem nimate dovolj časa zase, a če boste dovolj preudarni, boste v svojem življenju ponovno vzpostavili pravo ravnovesje. Zberite se in poskušajte reševati težave po razumni poti. Ko se boste prebili skozi najtežje ovire, boste lažje zadihali in se dokončno sprostili. Nadaljevanje bo veliko lažje.

Pred vami je prepirljivo in nervozno obdobje, zato bodite še posebej pozorni, da se izognete nesoglasjem, ki lahko hitro prerastejo v hude prepire. Nervoza bo močno vplivala tudi na vaše počutje, zato poskrbite, da si vzamete dovolj časa zase in se posvetite dejavnostim, ki vas sproščajo. Lahko se obrnete tudi na ljudi, ki vas dobro poznajo in bodo vaše počutje brez obsojanja razumeli. Če se boste uspeli izogniti konfliktom, se bo tudi nervoza proti koncu naslednjega tedna pomirila.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Tokrat se boste stvari lotevali bolj razumsko in premišljeno. Ne bodo vas prevzemala čustva, zato boste lažje reševali nesoglasja in spore.

Bolj prepričljivi boste, hkrati pa boste veliko lažje razumeli drugo stran, ker vam tokrat čustva ne bodo zameglila pogleda na situacijo. Tudi na službenem področju boste ponovno vzpostavili dobre odnose in boste izzive ter zaplete reševali veliko bolj učinkovito kot običajno. Nekoliko manj premišljeni boste le pri zapravljanju, zato pazite, da ne prestopite meje.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Skozi tančice ženskega pogleda

Danes svojo kolumno namenjam ženskam, ki nikoli ne bodo predstavljene na televiziji, o katerih ne bomo brali v časopisih, ki ne bodo razglašene za fatalne in ki o svojih življenjih ne bodo pisale na socialnih omrežjih. Pa ne zato, ker ne bi bile imele kaj povedati, ker ne bi bile navdihujoče ali posebne, ampak ker svoje bitke bijejo v ozadju, daleč od oči javnosti.

Vrstice v nadaljevanju namenjam ženskam, ki imajo vse prevečkrat občutek, da živijo nepomembna ali nesmiselna življenja, in ženskam, ki pomembne premike ustvarjajo v popolni anonimnosti.

Začenjam z ženskami, ki niso imele možnosti postati matere ali pa so to bile nekaj dni, mesecev ali let in so klub težki preizkušnji v sebi razvile moč, da opravlja-

V naslednjih dneh boste še posebej občutljivi na ljudi in na dogajanje v okolici, zato se boste hitro vznemirili, kar lahko pripelje tudi do več nesoglasij in prepirov. Sicer boste dobro vedeli, da se obremenjujete s stvarmi, na katere nimate vpliva, a iz tega se boste težko izvili. Tudi nepredvidljivo dogajanje skozi teden bo povzročalo zmešnjavo, zato si vzemite nekaj časa zase, da se pomirite in sprostite. Z denarjem ravnajte previdno, saj bodo izdatki večji, kot ste računali.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Gregorjevo na Kardeljevi ploščadi

Glas tisočerih žensk

Oven, 21. 3. – 20. 4.

kazale, da življenje ni enoplastno in da se vedno odzove klicu duše. Poklon močnim ženskam, ki živite v tujini ali tja bežite, ker so vam vzeli dom oz. odhajate po življenje, ki vam ga doma ne dovolijo živeti, izjemne ste. Ker rešujete življenja, ker zmorete znova poganjati korenine, ustvariti varno gnezdo v neznanem, odpuščati.

Predvsem pa, ker ste varuhinje in nosilke življenja. Poklon tudi ženskam, ki prelamljate z vzorci, s stereotipi ter škodljivimi tradicijami, in ustvarjate nove možnosti za svoje hčere, sestre, sorojakinje.

Na koncu, draga bralka, poklon tudi tebi. Če bi te imela priložnost srečati, bi v tebi zagotovo prepoznala dragoceno sopotnico, o kateri(h) danes pišem. Veš, poslanstva, ki ti je dano, ti ne more nihče vzeti, v tem si nenadomestljiva in zato edinstvena. 🔲

Nives Hudej, društvo SŽM

Vaše splošno počutje bo iz dneva v dan nihalo, zato boste težje uresničevali načrte, ki ste si jih zadali. Kljub temu pa ne obupajte, temveč po svojih zmožnostih sledite svojim ciljem in se ne obremenjujte, če nekaj dni ne bo šlo vse tako, kot ste si zamislili. Ob tem ne odlašajte s skrbjo za počutje. Dlje ko boste odlašali, slabše bo na dolgi rok, zato se čim prej ponovno vzemite v roke in okrepite svoje zdravje. Predvsem pa počnite vse tisto, kar vas polni z energijo in krepi vašo samozavest, da se boste lažje soočili z napornim obdobjem, ki je pred vami.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Polni boste odličnih idej, ki bodo krepile vašo samozavest in odločnost, zato je pred vami optimalen čas, da jih realizirate. Tudi na ljubezenskem področju se bodo vrstili pozitivni premiki, a bodite pozorni, da vas čustva in strast ne ustavijo pri uresničevanju drugih ciljev. Premislite o svojih prioritetah in vzpostavite ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Ne pozabite svojega časa nameniti tudi fizični aktivnosti na svežem zraku, da okrepite svoje počutje in se izognete posledicam natrpanega urnika.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Ne posvečajte pozornosti manjšim nesporazumom, saj si boste s tem nakopali zgolj dodatne skrbi, ki vas bodo ustavljale in omejevale tudi na drugih področjih in vam onemogočale, da se polno posvetite tistim stvarem, ki so za vas najpomembnejše. Če boste uspeli ostati zbrani in mirni, se bo kmalu vse postavilo na svoje mesto. Vzemite si dovolj časa zase, da se lahko sprostite in razbremenite. Počutje bo močno vezano na vaš način razmišljanja, zato poskušajte ostati mirni in se ne predajajte negativnim mislim.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

03 898 17 50 | narocila@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj!

Poskušajte nekoliko brzdati tista pričakovanja, ki niso najbolj realna, da ne boste preveč razočarani, če se stvari ne bodo obrnile v pričakovano smer. Pustite dogodkom, da stečejo v svojem ritmu, in jih ne poskušajte ves čas nadzorovati. Bodite bolj potrpežljivi in se ne obremenjujte z malenkostmi, saj bo to vplivalo tudi na vaše počutje, ki vam v začetku naslednjega tedna ne bo naklonjeno. Začnite uresničevati tudi lastne želje in načrte, ki jih zapostavljate.

Naš čas, 10. 3. 2022, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

10. marca

05.25 07.00 09.05 10.05 10.30 10.45 11.05 11.35 11.55 13.00 13.25 14.20 14.35 15.00 15.35 15.55 16.15 16.35 17.00 17.20 17.50 18.05 18.25 19.00 20.00 21.05 21.10 22.50 23.30 00.40 01.10 01.35 02.25

Odmevi Plus Dobro jutro, Poročila Dobro jutro Posebne zgodbe, dok. oddaja TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz TV-izložba Arena: Čigavo je sodstvo Prvi dnevnik, Šport, Vreme Maroko iz zraka, fr. dok. ser., 1/2 TV-izložba Slovenski utrinki Težišče - Súlypont, pogov. odd.

TV-izložba Martin Krpan, kratki anim. film Izzivalci, EBU dok. film: Adrian: Namizni tenis je zakon TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti Reaktivčki, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Tarča Vreme Odmevi Plus, Šport Osmi dan Mož, ki je preveč videl, br. dok. f.

Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

06.00 Napovedujemo 06.50 Zimske paraolimpijske igre Peking 2022. Alpsko smučanje veleslalom (M), 1. vožnja, posn.

07.25 Zimske paraolimpijske igre Peking 2022. Alpsko smučanje veleslalom (M), 2. vožnja, prenos 08.30 Videotrak 09.10 Profil: Drago Mislej Mef 10.05 Dobro jutro 12.50 Zimski pozdrav 14.25 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), prenos iz Otepääja 15.45 Smučarski poleti - svetovno prvenstvo: kvalifikacije, prenos iz Vikersunda 17.05 Zimske paraolimpijske igre Peking 2022. veleslalom (M), posnetek 18.05 Družbeni fenomeni, izob. oddaja 18.40 City folk - Obrazi mest, dok. odd.

19.10 Nepal – blizu neba, nemška dok. ser., 2/2 20.00 Trenerjeva hči, poljski film 21.35 Avtomobilnost 22.05 Ambienti 22.40 Nova evropska pesmarica – Ponovno skupaj: Francija, evrovizijska glasbena kopr.

22.45 Slovenska jazz scena: Dan žena v jazz klubu 23.40 Obljubljena dežela, polj. ser., 3/4 00.40 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.25 07.40 07.50 08.40 08.55 10.00 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.10 22.00 23.20 01.10 02.05 03.00 03.50

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:15 13:05 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:25 18:40 18:45 19:10 19:15 19:55 20:00 21:00 21:05 21:10 21:45 22:10 22:15 23:05 23:35

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Kidi Kids: Navihane malčice, ris.

Kaja, ris.

Tika taka, ris.

Heidi, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 4. sez., 17. del Podaj mi roko, 2. sez., 11. del Zlata kletka, 1. sez., 114. del Zlata kletka, 1. sez., 115. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 18. del Popolna preobrazba doma, resničnostna oddaja Gorski zdravnik, 4. sez., 10. del Zlata kletka, 1. sez., 116. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 117. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 31. del 24UR zvečer Ljubezen na vasi, 5. sez., 23. del Sence nad Balkanom, 1. sez., 1. del Strelec, 2. sez., 7. del Strelec, 2. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Aktualno: Enotnost Evropske unije kot pogoj za boljšo prihodnost Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Hišica iz kock, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Maks in rumeni traktor Spoznajmo jih …

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, dnevno informativni program Spoznajmo jih …

IZ ARHIVA INFORMATIVNEGA PROGRAMA (31) Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

10. marca 2022

Sobota,

11. marca

05.25 Odmevi Plus 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti 10.30 TV-izložba 10.45 Šef doma, kuharska oddaja 11.10 Vem!, kviz 11.40 TV-izložba 12.00 Tarča 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Maroko iz zraka, fr. dok. ser., 2/2 14.10 TV-izložba 14.30 Prisluhnimo tišini, izob. oddaja 14.50 TV-izložba 15.05 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.40 Tib in Tamtam, risanka 15.55 Kapucar, belg. nad., 34/52 16.10 Slovar spolne vzgoje, oddaja o spolnosti za mlade 16.20 Infodrom, tednik za mlade 16.35 TV-izložba 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Ah, ta leta!, oddaja za starejše 17.50 Družina Jazbečjak, risanka 18.05 Šef doma, kuharska oddaja 18.25 Vem!, kviz 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20.00 Zimski pozdrav 21.05 Vreme 21.10 Odmevi Plus, Šport 22.50 Na lepše 23.20 Kinoteka: Igra solz, kopr. film 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 02.35 Napovedujemo

12. marca

05.25 07.00 07.10 07.15 07.25 07.40 07.45 07.55 08.05 08.30 09.00 09.40 10.20 10.40 10.50 11.20 11.45 12.15 12.30 12.35 13.00 13.25 13.50 14.10 14.45 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.20 17.30 19.00 20.00 20.55 21.30 22.40 23.10 01.50 02.15 03.05

06.00 08.50 10.00 12.10 13.55 14.20 14.55 16.25 18.25 19.05 20.05 22.40 23.35

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.25 07.40 07.50 08.40 08.55 10.00 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.15 22.05 23.30 23.35 01.00 02.45 03.35

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, sprint, prenos iz Faluna O živalih in ljudeh, izob. oddaja Na vrtu, izob. oddaja Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Åreja Smučarski poleti - svetovno prvenstvo: posamična tekma, 1. in 2. ser., prenos iz Vikersunda Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, vključitev v prenos iz Åreja Kraljica Elizabeta II., am. dok. odd.

Izdajalec, koprodukcijski film Obljubljena dežela, polj. ser., 4/4 Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Kidi Kids: Navihane malčice, ris.

Kaja, ris.

Tika taka, ris.

Heidi, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 4. sez., 17. del Podaj mi roko, 2. sez., 12. del Zlata kletka, 1. sez., 116. del Zlata kletka, 1. sez., 117. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 19. del Popolna preobrazba doma, resničnostna oddaja Gorski zdravnik, 4. sez., 11. del Zlata kletka, 1. sez., 118. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 119. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 32. del 24UR zvečer Ljubezen na vasi, 5. sez., 24. del Eurojackpot Ljubezen na vasi, 5. sez., 25. del Knjižničarka, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

8:55 9:00 9:05 10:15 10:50 10:55 11:20 11:50 12:40 15:30 16:00 16:05 17:30 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 21:10 22:10 22:15 23:05 23:35

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja IZ ARHIVA INFORMATIVNEGA PROGRAMA (31) Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Miš maš, oddaja za otroke Spoznajmo jih …

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Gambija Regionalne novice, dnevno informativni program Spoznajmo jih …

POP CORN, zabavnoglasbena oddaja Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

Odmevi Plus Čudogozd: Med knjigami Trala trali, risanka Dinotačke, risanka Vrtne prigode, risanka Pujsa Pepa, risanka Bela in Sebastijan, risanka Gudrun, vikinška kraljična, ser.

Ribič Pepe: Žabja selitev Z kot Zofka: Smetar, odd. za otroke Krompir, razv. oddaja za mlade Male sive celice: OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana in OŠ Vodice, kviz Infodrom, tednik za mlade Kapucar, belg. nad., 35/52 Osvežilna fronta: Motivacija TV-izložba Ah, ta leta!, oddaja za starejše Duhovni utrip: Pogovor s škofom evangeličanske cerkve AV Ozare Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. oddaja TV-izložba Podjetno naprej: Ladeja Godina Košir, krožno gospodarstvo Prisluhnimo tišini, izob. oddaja Ekipa Bled, slovenska nad., 3/18 Rojaki, oddaja o zamejcih Ambienti Na vrtu, izob. oddaja Poročila ob petih, Šport, Vreme Luka in Lučka, risanka Sobotno popoldne Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

River, britanska nad., 6/6 Poročila, Šport, Vreme Oskarjevci: Povratnik, kopr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.15 08.30 08.40 08.50 09.00 09.15 09.20 09.30 09.35 09.40 09.55 10.20 10.45

16.35 16.50 17.50 18.50 18.55 20.00 21.20 23.00 00.50 02.35

8:30 8:55 9:00 9:40 10:40 12:10 12:35 13:05 15:30 16:00 17:10 17:55 18:00 18:20 18:35 18:40 19:05 19:15 19:55 20:00 20:30 22:00 22:05 23:05 23:35

24UR, ponovitev OTO čira čara Kidi Kids: Navihane malčice, ris.

Male opice Mončiči, ris.

44 mačk, ris.

Wissper - šepetalka živalim, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Super krila, ris. Čebelica Maja, ris.

Kravica Liska, ris.

Monsiji, ris.

Mini mojstri, ris.

Domače živalice Zdravnica Maruška, otroška serija Super poklici Vsevedi Princeske v čarovniški šoli, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Mia in jaz, ris.

Kally’s Mashup – Pot do zvezde, mladinska serija Znan obraz ima svoj glas Vaše zdravje, naša skrb Prijaznost neznancev, kanadski film Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno Ena na ena 24UR vreme 24UR Delovna akcija Zadnje ljubezensko zatočišče, ameriški film Skrita lepota, ameriški film Preizkušnje Cate McCall, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozbavnih Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke Popotniške razglednice: Bolgarija Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Hišica iz kock, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Maks in rumeni traktor Spoznajmo jih …

Dotiki gora: Lovrenška jezera Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2922. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Športnik leta Zgornje Savinjske doline, posnetek prireditve Spoznajmo jih …

Jutranji pogovori 3 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

Ponedeljek,

13. marca

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 07.55 08.05 08.10 08.35 08.45 08.55 09.10 09.20 09.30 09.45 09.55 10.10 10.15 10.20 10.35 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 15.25 17.00 17.20 17.30 19.00 20.00 21.10 22.00 22.25 23.35 23.35 23.40 00.35 01.00 01.50

06.00 Napovedujemo 06.20 Zimske paraolimpijske igre Peking 2022. Alpsko smučanje - slalom (M), 1. vožnja, posnetek 06.55 Zimske paraolimpijske igre Peking 2022. Alpsko smučanje - slalom (M), 2. vožnja, prenos 08.10 Avtomobilnost 09.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Kranjske Gore 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Åreja 11.25 Zimske paraolimpijske igre Peking 2022. Alpsko smučanje - slalom (M), posnetek 12.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Kranjske Gore 13.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Åreja 14.45 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, vključitev v prenos iz Piancavalla 15.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), posnetek iz Oberhofa 16.25 Smučarski poleti - svetovno prvenstvo: posamična tekma, 3. in 4. ser., prenos iz Vikersunda 18.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, 10 km (Ž), posnetek iz Faluna 19.00 Na dolžnosti (VI.), brit. nad., 3/7 20.10 Utrip 20.30 Zrcalo tedna 20.45 Starec in pištola, ameriški film 22.25 Big Foot Mama - Tist' dan v tednu, dok. film 00.35 Videonoč

11.40 14.10 14.25 8:30

Nedelja,

Ava, Riko, Teo, risanka Slastni prigrizki, risanka Mandi, risanka Trala trali, risanka Zajček Belko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Sara in Raček, risanka Svetovalka Hana, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Simon, risanka Kalimero, risanka Kepice, risanka Čarli in Lola, risanka Družina Jazbečjak, risanka Reaktivčki, risanka Tib in Tamtam, risanka Niki Vrum, risanka Bela in Sebastijan, risanka Kuhar Štef, risanka Vila Mila, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Nezmotljivi detektivi, avstralska otroška nad., 4/40 TV-izložba Ozare Obzorja duha: Mladi iz Želimljega Ljudje in zemlja, izob. oddaja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Zimski pozdrav Na lepše Ples v učilnici, bolgarski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Bacek Jon, risanka Nedeljsko popoldne Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme V imenu ljudstva 2, slo. nad., 4/8 Intervju: Jevgenij Gorešnik Poročila, Šport, Vreme Zakulisje vojne v Jemnu, francoska dok. oddaja Za lahko noč Violončelistka Zala Vidic in pianist Urban Stanič Duo Lorenz-Šček, posnetek slavnostnega koncerta Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

06.00 Napovedujemo 06.30 Duhovni utrip: Pogovor s škofom evangeličanske cerkve AV 06.45 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti 07.10 Koncert Orkestra Mandolina Ljubljana, dirigent Andrej Zupan 07.45 Po Sredozemlju s Simonom Reevom, potopis, 3/4 09.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Kranjske Gore 10.50 Ambienti 11.20 Free spirits - Samosvoji, dok. odd.

12.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Kranjske Gore 13.30 Deskanje na snegu - svetovni pokal: tekma mešanih dvojic, vključitev v prenos iz Piancavalla 14.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), prenos iz Oberhofa 16.25 Smučarski poleti - svetovno prvenstvo: ekipna tekma, prenos iz Vikersunda 18.20 Košarka - liga ABA: Cedevita Olimpija - Mega, vključitev v prenos iz Ljubljane 18.55 Na dolžnosti (VI.), brit. nad., 4/7 20.05 Žrebanje Lota 20.15 Arena 21.15 Avstralija v barvah, dok. ser., 2/4 22.10 Oskarjevci: Fantomska nit, ameriško-angleški film 00.20 Nedeljsko popoldne 01.50 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.15 08.30 08.40 08.50 09.00 09.15 09.20 09.30 09.35 09.45 10.10 10.35 11.30 12.45 13.00 14.45 15.00 16.50 18.00 18.50 18.55 20.00 22.30 23.20 01.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Kidi Kids: Navihane malčice, ris.

Male opice Mončiči, ris.

44 mačk, ris.

Wissper - šepetalka živalim, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Super krila, ris. Čebelica Maja, ris.

Kravica Liska, ris.

Monsiji, ris.

Mini mojstri, ris.

Domače živalice Zdravnica Maruška, otroška serija Super poklici Princeske v čarovniški šoli, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Mia in jaz, ris.

Kally’s Mashup – Pot do zvezde, mladinska serija Gimnazija K-popa, mladinska serija Vaše zdravje, naša skrb Ena na ena Vaše zdravje, naša skrb Naš avto, slovenski film Delovna akcija Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Mali šef Slovenije Sanjam o Afriki, ameriški film Pavza!

14. marca

06.20 06.35 07.00 10.05 10.45 11.00 11.20 12.00 13.00 13.25 14.25 14.40 15.10 15.45 16.10 16.35 17.00 17.20 17.50 18.05 18.25 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.40 23.15 00.10 00.50 01.15 02.05

06.00 11.10 12.20 15.15 15.30 16.15 17.25 18.55 20.00 21.15

22.10 22.45 23.15

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.35 07.45 08.30 08.45 09.50 10.55 11.55 12.55 13.10 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.20 21.50 22.30 23.50 00.45 01.40 02.20

11:50 12:20 13:50 15:50 16:20 17:30 17:55 18:00 18:25 18:35 18:40 19:30 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:30 23:05 23:35

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke 2921. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2922. VTV magazin Dober večer, ga. predsednica: Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Cesarjeva nova oblačila, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Lan Spoznajmo jih …

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih …

Jutranji pogovori 3 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Letalstvo v Šaleški dolini, dokumentarni film Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

Sreda,

15. marca

Zrcalo tedna Utrip Dobro jutro, Poročila Obzorja duha: Mladi iz Želimljega TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Intervju: Jevgenij Gorešnik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Izumi, ki so spremenili svet: Letalo, britanska dok. ser., 2/6 TV-izložba S-prehodi Dober dan, Koroška Ribič Pepe: Žabja selitev Z kot Zofka: Smetar, odd. za otroke TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Podjetno naprej: V.P.C., tiskarstvo Kuhar Štef, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Šport Podoba podobe Imago Sloveniae: Slovanska rapsodija, posnetek s Kongresnega trga v Ljubljani 16. Festival Slowind 2014. Glasba iz Japonske – Drevored Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

06.25 07.00 10.05 10.35 10.50 11.10 11.40 11.55 13.00 13.25

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini, izob. oddaja Na lepše Ljudje in zemlja, izob. oddaja Sobotno popoldne Kriptoutopija – bitcoin in prihodnost interneta, avstralskonemška dokumentarna oddaja Po Sredozemlju s Simonom Reevom, potopis, 4/4 Dediščina Evrope: Zgodovinski miti in skrivnosti: Marija Antoaneta, tragična kraljica, britanska dok. oddaja, ponovitev Podjetno naprej: V.P.C., tiskarstvo Kratki igrani film Videonoč

06.00 11.15 12.30 15.20 16.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Waybuloo, ris.

Tika taka, ris.

Heidi, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 4. sez., 11. del Podaj mi roko, 2. sez., 13. del Zlata kletka, 1. sez., 118. del Zlata kletka, 1. sez., 119. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 20. del Popolna preobrazba doma, 8. sez.

Gorski zdravnik, 4. sez., 12. del Zlata kletka, 1. sez., 120. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 121. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču 24UR zvečer Sence nad Balkanom, 1. sez., 2. del Strelec, 3. sez., 1. del Strelec, 3. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.35 07.50 08.40 08.55 10.00 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.15 21.45 22.45 23.15

14.20 14.45 15.00 15.35 15.50 16.00 16.05 16.20 16.35 17.00 17.20 17.50 18.00 18.25 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.40 00.55 01.20 02.10

17.25 18.25 19.10 20.10 21.40 23.40 00.05 00.55

Odmevi Dobro jutro, Poročila Podoba podobe TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz TV-izložba Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Urbana divjina: Prebivalci, britansko-kitajska dok. ser., 1/3 Duhovni utrip: Pogovor s škofom evangeličanske cerkve AV TV-izložba Potepanja - Barangolások Vrtne prigode, risanka Tib in Tamtam, risanka Pujsa Pepa, risanka Nezmotljivi detektivi, nad., 4/40 Kapucar, belg. nad., 35/52 TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Alpe-Donava-Jadran Tib in Tamtam, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Kukavici, češka nad., 9/13 Biti ženska, biti Zofka Kveder, igrano-dok. film Vreme Odmevi, Šport Pričevalci: Magda Rodman Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Avtomobilnost Vsa življenja Toneta Mlakarja, dok. film Joker, kviz Kaj dogaja?

Internet vsega, kanadska dokumentarna oddaja, ponovitev Mož, ki ga Putinu ni uspelo ubiti, britanski dokumentarni film, ponovitev Igra solz, koprodukcijski film Kaj govoriš? = So vakeres?

Pozabljeni Slovenci: Karel Destovnik Kajuh, dokumentarni film, ponovitev Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Waybuloo, ris.

Tika taka, ris.

Heidi, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 4. sez., 12. del Podaj mi roko, 2. sez., 14. del Zlata kletka, 1. sez., 120. del Zlata kletka, 1. sez., 121. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 21. del Popolna preobrazba doma, 8. sez.

Gorski zdravnik, 4. sez., 13. del Zlata kletka, 1. sez., 122. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 123. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Preverjeno 24UR zvečer Sence nad Balkanom, 1. sez., 3. del 00.40 Strelec, 3. sez., 3. del 01.35 24UR zvečer, ponovitev 02.05 Pavza!

16. marca

06.25 07.00 10.05 10.30 10.45 11.05 11.40 11.55 13.00 13.25 14.20 14.50 15.15 15.50 16.35 17.00 17.20 17.50 18.00 18.25 19.00 20.00 21.55 22.00 22.40 23.40 00.15 00.40 01.30

8:30 8:55 9:00 9:05

10:45 10:50 11:40 12:10 13:00 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 22:15 23:05 23:35

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2922. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Lepote sveta: Islandija, 1. del Spoznajmo jih …

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo AKTUALNO: Volilno leto 2022 Regionalne novice, dnevno informativni program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih …

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:15 13:05 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 20:30 21:00 22:35 22:40 22:45 23:33

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja AKTUALNO: Volilno leto 2022 Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Sonce mojega življenja: prof.

Vinko Šmajs, literat, publicist, pedagog Spoznajmo jih …

Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2923. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje Športnik leta Zgornje Savinjske doline, posnetek prireditve Spoznajmo jih …

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Nočni program

Odmevi Dobro jutro, Poročila Alpe-Donava-Jadran TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz TV-izložba Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Urbana divjina: Obiskovalci, britansko-kitajska dok. ser., 2/3 Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice: OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana in OŠ Vodice, kviz TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Posebne zgodbe, dok. oddaja Bela in Sebastijan, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Film tedna: Albanska devica, albanski film Vreme Odmevi, Šport Sveto in svet Posebne zgodbe, dok. oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

06.00 Napovedujemo 08.45 Videotrak 09.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), prenos iz Courchevela 10.45 Ambienti 11.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), prenos iz Courchevela 12.45 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, prenos z Rogle 14.45 Čarli Novak in Čarlijevi angeli, posnetek koncerta iz Mokronoga 15.40 Nedeljsko popoldne 17.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), posnetek iz Courchevela 17.45 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), posnetek iz Courchevela 18.20 Rokomet (M) - kvalifikacije za SP 2023. Italija - Slovenija, prenos iz Padove 20.05 Žrebanje Lota 20.15 Čarobni trenutki glasbe: Arthur Rubinstein, slovo od Chopina, nemški glasbeni dok. film 21.05 Neboa, španska nad., 5/8 22.25 Bila so Titova mesta, 1. del, dokumentarni film, ponovitev 23.30 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.25 07.35 07.50 08.40 08.55 10.00 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 21.35 22.05 22.45 23.55 00.50 01.45 02.25

8:30

10:15 8:30 8:55 9:00 9:40 10:10 10:20 10:50

Torek,

8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 11:15 11:20 11:35 12:00 12:30 13:20 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:25 18:40 18:45 19:10 19:15 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 22:15 23:05 23:35

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Waybuloo, ris.

Tika taka, ris.

Heidi, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 4. sez., 13. del Podaj mi roko, 2. sez., 15. del Zlata kletka, 1. sez., 122. del Zlata kletka, 1. sez., 123. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 22. del Popolna preobrazba doma, 8. sez.

Gorski zdravnik, 4. sez., 14. del Zlata kletka, 1. sez., 124. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 125. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 33. del Vse punce mojega brata, 1. sez., 1. del Vse punce mojega brata, 1. sez., 2. del 24UR zvečer Sence nad Balkanom, 1. sez., 4. del Strelec, 3. sez., 4. del Strelec, 3. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2923. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje Videospot dneva Lepote sveta: Islandija, 1. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program In prišel je, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Čudežni vrt Spoznajmo jih …

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Splošna bolnišnica Slovenj Gradec začenja z investicijami Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN, zabavnoglasbena oddaja Spoznajmo jih …

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Nočni program

Naš čas, 10. 3. 2022, barve: CMYK, stran 21

BALLERINI, LUIGI: Mira vse ve

ml – Mladina M – Leposlovne knjige od 13. leta dalje Vir: www.dobreknjige.si V pričujočem mladinskem romanu vstopimo v svet bližnje prihodnosti, ki si ga zlahka predstavljamo – tehnologija je povsod, pametne naprave so v domovih, avtomobilih, uporabniki so ves čas povezani z družbenimi omrežji, vsi imajo pametne ure,

njen mladim bralcem, je pa zanimivo branje tudi za odrasle in starše, ki lahko pri svojih otrocih vidijo, kako se je večina njihovega življenja preselila na splet in v digitalne naprave.

Odlomek iz knjige: S pomočjo vseh izbir na spletu, vseh všečkov, s katerimi je opremil slike svojih stikov, vseh anket, v katerih je sodeloval v zameno za točke zvestobe za spletne nakupe, vseh videov, ki si jih je prenesel, in televizijskih nadaljevank, ki jih je gledal, je Mira izdelala njegov profil s tolikšno točnostjo in natančnostjo, da tega še sam ne bi znal bolje. Miri se vedno posreči, da najde najprimernejši stik, ker ve vse o vseh. (str. 9)

MAV HROVAT, Nina: O kraljeviču, ki ni maral brati ml – Mladina C-S – Cicibani – Slikanice Vir: www.bukla.si

ki beležijo njihove podatke, nekateri imajo tudi možganske vsadke, ki jih neposredno povežejo s sistemom.

Obraz te tehnologije pa je asistentka Mira, ki obvladuje vse vidike življenja. Glavni junaki Aleks, Vera, Tom in Pam imajo tipične najstniške težave, so pa tudi člani Fronte, ki organizira upor proti vladajočemu sistemu, Vladi. Italijanskega avtorja Luigija Ballerinija v slovenščini poznamo po knjigah za otroke Gospodična Evforbija in znanstvenofantastičnem romanu za mlade Šifra 2.0. V romanu Mira ve vse nastavi ogledalo digitalni družbi, katere del smo že kar nekaj časa. Ob branju se zamislimo, koliko informacij vsakodnevno delimo s svetom in v kakšno distopično, totalitarno družbo lahko to vodi. Avtor pa poudari tudi ključno vlogo, ki jo ima literatura pri vzgajanju razmišljajočih in kritičnih posameznikov. Glavni junaki se namreč opolnomočijo z branjem klasikov, medtem ko njihovi vrstniki in preostanek družbe pregledujejo samo družbena omrežja. Dostopa do prave literature niti nimajo, saj je vladajoči režim tiskane knjige odstranil, elektronske pa cenzuriral in priredil. Roman je primarno name-

Nekoč je živel kraljevič, ki je rad brcal žogo, plezal po drevesih in kopal luknje v pesek. Knjig pa ni maral, niti najlepših slikanic. Ker se ni maral učiti branja! Kralj in kraljica sta

obljubila gore zlata tistemu, ki ga nauči brati, pa ni uspelo nikomur. Dokler ni kraljevič nekega dne zagledal deklice s knjigo. Sedela je pod drevesom, zatopljena v branje. O čem pripoveduje njena knjiga, da se ne zmeni za kraljeviča? Kakšno čudovito zgodbo bi izvedel, če bi znal brati?

Nina Mav Hrovat in ilustratorka Suzi Bricelj vabita v svet branja igrivo in navihano humorno. Slikanica nadaljuje »kroniko« kraljeve družine, ki sta jo ustvarjalki pričeli z zgodbo O kralju, ki ni maral pospravljati. Zanjo sta leta 2009 prejeli nagrado za izvirno slovensko slikanico. 🔲

OŠ Gustava Šiliha 10.00 Galerija F-bunker 16 mladih slovenskih fotografov s Svetovnega mladinskega bienala 2021 v Belgiji, odprtje fotografske razstave 19.00 Titov trg Dan D, koncert 21.00 eMCe plac Železni aktivizem – Madness of the fall, koncert

VELENJE Četrtek, 10. 3.

19.00 Galerija Velenje Paola Korošec, Zazri se, odprtje razstave 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Miha Šalehar: Pustolovec zmote, predstavitev knjige

Petek, 11. 3.

Nedelja, 13. 3.

22.00 eMCe plac ŠŠKoncert, eMCe plac spet BANGA: Mirko, Ivč, Ajda in Dj Mrigo

Sobota, 12. 3.

8.00

Cankarjeva ulica Bolšji sejem 10.00 Vila Bianca, zbirno mesto Začutite utrip Šaleške doline v družbi lokalnega vodnika, voden ogled mesta 10.00 Vila Bianca, zbirno mesto Brezplačno vodenje ob mednarodnem dnevu žensk, voden ogled mesta 10.00 Pred Domom kulture Velenje in Cankarjeva ulica Prihod pomladi na gregorjevo, nastop Šaleškega folklornega društva Koleda in folklorne skupine

17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Talija velenjska - ljubezen moja, predstava Gledališča Velenje, Nedeljski gledališki abonma

Torek, 15. 3.

19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Vsakdanje in praznično v starotrškem Velenju med obema vojnama, predavanje

Sreda, 16. 3.

15.00 Društvo Novus Izdelovanje izdelkov iz Hama perlic, delavnica za otroke 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga 19.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Pliš, koncert

ŠOŠTANJ

Lunine mene

Četrtek, 10. 3.

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Četrtkova peta 17.30 Kulturni dom-mala dvorana Pomladni ciklus vadbe Razgibajmo telo in um

Sreda, 16. 3.

9.00

LU Velenje Planet generacij - VGC Polepšajmo si dan s pogovorom (Bojan Krevh)

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 10. 3.

16:30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke

Ponedeljek, 14. 3.

16:30 Knjižnica Šmartno ob Paki Lego robotika

Sreda, 16. 3.

10:00 MC Šmartno ob Paki – dvor. Marof Delavnica uporabe pametnih telefonov

BATMAN

JAZ, RDEČA PANDA

The Batman, akcijski film, 175 min (ZDA) Režija: Matt Reeves Igrajo: Robert Pattinson, Zoe Kravitz, Paul Dano, Colin Farrell, Barry Keoghan, Peter Sarsgaard, Andy Serkis Petek, 11. 3., ob 19. uri

Turning Red, sinhronizirana animirana družinska komedija (ZDA) Režija: Domee Shi Glasovi: Vita Renko, Mojca Funkl, Zoja Trbovc Mihajlović, Toja Tetičković Oman, Ela Đurić Ribič, Maja Končar, Tanja Đurić Ribič, Iztok Valič Nedelja, 13. 3., ob 16. uri

Peter Rabbit 2: The Runaway, sinhronizirana družinska pustolovščina, 93 min (ZDA, Avstralija) Režija: Will Gluck Glasovi: Voranc Boh, Maja Kunšič, Matevž Mueller, Jan Bučar, Nina Kaludjerović, Saša Pavlin Stošić, Nika Rozman Sobota, 12. 3., ob 17. uri

ZLATI FANT Zlatni dečko, drama, 98 min (Srbija) Režija: Ognjen Janković Igrajo: Denis Murić, Andrija Kuzmanović, Igor Benčina, Petar Strugar, Ljubomir Bulajić, Jovana Gavrilović, Alisa Radaković, Vladimir Kovačević, Tihomir Stanić, Strahinja Blažić Sobota, 12. 3., ob 20. uri

20 pustnih maškar vseh starosti in polno norosti se nas je zbralo na pustno soboto pri Počivalniku ob 10. uri in odpravili smo se od vrat do vrat proti šoli v Belih Vodah. Potrkali smo na vsa vrata ob poti ter v en glas zavpili: »Imate kaj za pusta hrusta?« Nato se je oglasila še Čarovnica Mica: »Odganjamo zimo, prinašamo pomlad!« Lastnikom hiš, ki so nam odprli vrata, smo pričarali širok nasmeh na usta, ko so videli naše nasmejane pustne obraze! V zahvalo za obisk so nam ponudili polne sklede bombonov, lizik, krofov,

pogostili so nas s sokom in podarili tudi nekaj cekinov za na pot. Druženje smo zaključili v OŠ Bele Vode, kjer je Društvo Vulkan pripra-

prvi krajec

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

vilo pogostitev za vse lačne in žejne pustne maškare. Kaj pravite, nam je uspelo odgnati 🔲 zimo? Ste že našli pomladne cvetlice?

naročiš, CD dobiš! narocila@nascas.si | 03 898 17 50

TITAN Titane, drama, 108 min (Francija) Režija: Julia Ducournau Igrajo: Agathe Rousselle, Vincent Lindon, Garance Marillier, Laïs Salameh, Bertrand Bonello, Dominique Frot Nedelja, 13. 3., ob 19. uri

IZGUBLJENE ILUZIJE Les illusions perdues, zgodovinska drama, 141 min (Francija) Režija: Xavier Giannoli Igrajo: Benjamin Voisin, Cécile de France, Vincent Lacoste, Xavier Dolan, Salomé Dewaels, Jeanne Balibar, Gérard Depardieu, André Marcon, Louis-Do de Lencquesaing, Jean-François Stévenin Ponedeljek, 14. 3., ob 19. uri

10. marca, ob 11:45,

Imate kaj za pusta hrusta?

KINO spored

PETER ZAJEC: SKOK V PUSTOLOVŠČINO

21

PRIREDITVE

10. marca 2022

Izberite svojega iz naše bogate zbirke. *Samo za prvih 20 naročnikov letnih naročnin.

*

Naš čas, 10. 3. 2022, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

10. marca 2022

Nagradna križanka Osmica

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

Trgovina Osmica, PE Velenje, Koroška 44 GSM: 041 869 832 prodajavelenje@osmicacenter.si

pon. – sob.: 7.– 20.

NOVO:

BISTRO FRANČEK Velenje, Koroška 44 GSM naročila: 070 556 556 francek.velenje@gmail.com

FRANČKOVA ZGODBA

RAZNO DVOBRAZDNI PLUG, voz - železni za konje ali traktor, opremo za konje in mesoreznico št. 32, prodam. Gsm: 031 539 051 HLEVSKI GNOJ uležan (listnati), prodam. Gsm: 041 942 898.

ŽIVALI NESNICE, rjave, črne, grahaste, cepljene, pred nesnostjo, stare 19 tednov in peteline po zelo ugodni ceni 7,90 € / kom, prodaja v Šaleku, v nedeljo 13. 3. 2022 od 8.00 do 8.30.

Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo

Prijazno osebje Vas vabi v čudovit retro-muzejskomoderen ambient!

• • • • • • • • • •

sočni BURGER okusni ŠPAGETI slastne PALAČINKE okusne PRIPRAVLJENE JEDI dišeča BARCAFFE KAVA na 1 stopinjo ohlajeno LAŠKO PIVO virtualen BOWLING sončna TERASA otroški IGRALNI kotiček in še in še …

Prijazno vabljeni!

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 21. marca 2022 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Osmica«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 15 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

Matis – občuti razliko!

Matis pohištvo d.o.o. je mlado podjetje, nastalo leta 2012. Podrejeno je evropskim standardom tako v organizacijskem kot tehnološkem pogledu. Proizvodni program je sestavljen iz serijske proizvodnje pohištva oplemenitenih ivernih plošč.

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 28. februarja do 6. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 28. februarja do 6. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Kvaliteta - Sodoben dizajn - Možna dostava in montaža - Izjemno ugodne cene – Nakup na obroke PE Matis Polzela Savinjsko nabrežje 138, telefon: 08 205 38 48 www.matis-pohistvo.si | info@matis-pohistvo.si

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

PRIDELKI KRMNO PESO, tračni obračalnik SIP200 in tehnico 300 kg Libela, prodam. Gsm: 041 261 676. ŽGANJE, več vrst in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 12 3. 2022 in nedeljo, 13.

3. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 583 - Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

Mnenja in odmevi

Kuhinje - Dnevne sobe - Sedežne garniture - Spalnice - Vzmetnice Otroške sobe - Predsobe – Postelje - Pisarne

Zakaj Matis?

NUDIM

DEŽURSTVA

Odlična izbira pohištva in opreme za Vaš dom – po SUPER cenah:

Osnovne karakteristike pohištva Matis so: kvaliteta, sodoben design in izredno ugodne cene.

Proizvodni program zajema: kuhinje, spalnice, predsobe, otroške sobe, dnevne sobe, pisarniško pohištvo, sedežno pohištvo, vzmetnice, oblazinjena ležišča in del programa iz masivnega lesa.

Prijazno vas bodo sprejeli na več kot 1.000 m2 površine v obnovljenem salonu na Polzeli, kjer si boste lahko ogledali bogato ponudbo razstavljenih eksponatov kakovostnega in modernega pohištva, ugodne cene pa vas bodo še dodatno prepričale v nakup.

Lahko obiščite povsem prenovljeno spletno stran www.matis-pohistvo.si in se seznanite z izjemno izbiro pohištva Matis, kjer je možen tudi spletni nakup.

najcenejši v Sloveniji. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

TELIČKO Simentalko, težko 260 kg, prodam. Gsm: 031 640 369.

BIKCE RJ IN ČB, težke okoli 150 kg, prodam Cena po dogovoru.

Gsm: 041 462 931.

PUJSKE težke od 25 do 50 kg prodam. Gsm: 041 445 315.

KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 28. februarja do 6. marca koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

V salonu pohištva Matis lahko opravite tudi obročno plačilo do 48 mesecev, ne da bi obiskali banko, in to le v nekaj minutah, in sicer v višini kar do 5.000 evrov. Poleg tega vam nudijo tudi prevoz in montažo pohištva.

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 28. februarja do 6. marca (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Velika zahvala zdravnikom in zdravstvenim delavcem!

Sem v 89. letu starosti in seveda nisem zdrava. Od novega leta (2022 ) dalje sem bila deležna več natančnih zdravniških pregledov, ki jih je zaradi nujnosti organizirala moja osebna zdravnica Janja Fišter. Zaradi njene hitre intervencije ob novem letu še danes živim, in zato se ji iskreno zahvaljujem.

Bolezen gre pač svojo pot, in tako sem morala v Bolnišnico Slovenj Gradec. Prepričala sem se lahko, da so se za moje življenje, kljub moji starosti, trudili po svojih najboljših močeh.

Res sem stara, vendar se za vsak dan življenja posebej zahvaljujem zdravnikom in ob tem še posebej vsemu zdravstvenemu osebju.

Dali ste vrednost mojemu življenju, hvala! 🔲

Marija Ana Štumberger

Naš čas, 10. 3. 2022, barve: CMYK, stran 23

Metki Mahne

GIBANJE prebivalstva POROKE

Porok ni bilo za objavo

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

SMRTI

• • •

v spomin

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

UE Velenje

•

23

OBVEŠČEVALEC

10. marca 2022

Žnidar Friderika Emilija , roj. 1938, Velenje, Jenkova cesta 29 Korenič Ivana, roj. 1925, Velenje, Cesta pod Parkom 8 Aristovnik Marija, roj. 1926, Velenje, Škale 22 Kumer Angela, roj. 1930, Šoštanj, Ravne 176

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Nagrajenci nagradne križanke »Trgovine Sax«, objavljene v tedniku Naš čas, 24. februarja 2022 so: • Antonija Šolinc, Stantetova 24, 3320 Velenje • Zdenka Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje • Mihaela Jelen, Heroja Šercerja 2, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Praktično nagrado prevzamejo v Trgovini Sax – NC Velenje. Rešitev križanke: MATURANTSKI PLES.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Metka Mahne, takrat še s priimkom Pocajt, je v moje življenje prvič stopila kot osnovnošolska učiteljica telovadbe v začetku 70. let prejšnjega stoletja. Še danes jo vidim in imam v spominu kot postavno, urejeno, odločno, tudi hudo učiteljico. Do nas, deklet, ki smo včasih iskale izgovore, da bi se izmaknile telovadbi, je bila stroga in nam pogosto dajala tudi življenjske nasvete o tem, kako pomembno je gibanje, o pravilni drži telesa in tudi skrbi za osebno higieno.

Potem so se naše poti razšle, postale smo dijakinje, mnoge študentke, jaz sem našo učiteljico Pocajtovo srečevala na ulicah in kmalu izvedela, da se zdaj piše Mahne in da je našla sorodno dušo. Da, res sta z gospodom hodila pokončno, ponosno, z roko pod roko, in izžarevala mir, ljubezen, spoštovanje.

Mnogo mnogo let kasneje, ko se je gospod Branko Mahne že poslovil, je Metka znova stopila v moje življenje. Zaposlena sem bila v centru starejših Zimzelen, ona pa je k nam prihajala na obisk k svojim prijateljicam, tudi nekdanjim učiteljicam. Pa je minilo še kakšno leto in je tudi Metka postala stanovalka Zimzelena. Neverjetno je bilo, da je od najinega prvega srečanja minilo slabega pol stoletja, ona pa je bila še vedno ista, le starejša: postavna, urejena, odločna, ponosna. V domu je zaživela res kot doma. Redno, vsako jutro, je telovadila, največkrat na dvorišču, veliko se je sprehajala in v domu našla družbo. Svojo življenjsko energijo, optimizem in vitalnost je nudila stanovalcem, jim pomagala, delala družbo, jih spremljala na sprehodih.

Najboljša družba pa je bila sebi. Njena soba je bila kulturni hram. Zgoščenke s klasično glasbo, knjige vseh vrst, slike. Glasbo je v njeno življenje z vso intenzivnostjo prinesel mož Branko, ki je bil dirigent, glasbenik. Skupaj sta obiskovala koncerte klasične glasbe, zelo veliko pa

sta zahajala tudi v hribe in potovala. »Prvi mož mi je dal dve čudoviti hčerki, drugi pa vse, kar potrebuje duša, da polno živi,« mi je rekla, ko sva skupaj sestavljali ljubezensko zgodbo njenega življenja za razpis Slovenske filantropije na to temo. Izbrana je bila med deset finalistov. Pa še eno pismo sva pisali skupaj. Metka je bila strastna ljubiteljica poezije, a je ni prebirala le zase, temveč tudi na prireditvah v Zimzelenu ob različnih priložnostih. Pesmi se je učila na pamet in tako telovadila tudi z možgani. Najljubši ji je bil Ciril Zlobec. Več kot 30 njegovih pesmi se je naučila. Pa sva mu skupaj napisali pismo, da bi nas obiskal v Zimzelenu. Žal mu zdravje tega ni več dopuščalo, Metki pa se je očaran in prijetno presenečen zahvalil, da tako občuduje njegovo poezijo.

In zdaj sva se z Metko srečali znova. Izvedela sem, da se je njena vitalnost iztrošila, da je prišel čas za slovo. Pridružila se je svojemu ljubemu Branku – in tudi Cirilu. Katero njegovo naj ji pošljem v slovo, ko pa so ji bile pri srcu vse?

Naj bo ta:

Razlogi so Čeprav nam jih življenje sproti ruši, razlogi so: ko tonemo v temo, v obup, se nam na temnem nebu v duši kot severnica v kažipot prižgo.

Preveč teme se v nas je usedlo z leti, prekrilo naš otroški kam in kod, samo nazaj je treba se ozreti, do svojih bosih nog spet najti pot.

Razlogi so, čeprav oko morda jih več ne uzre, ne ujame več uho, čeprav ob njih srce, od lepih sanj utrujeno, nič več ne vztrepeta.

Razlogi za življenje so!

Celo ko je življenja v nas vse manj in manj. 🔲

ZAHVALA

V SLOVO

Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi brat, dober stric, boter in izvenzakonski partner

Draga družinska prijateljica in sodelavka

Diana Janežič

METKA MAHNE

ANDREJ BAČOVNIK

1933–2022

iz Belih Vod

9. 12. 1958 – 23. 2. 2022 Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi

Življenje se včasih drži veselo na smeh, a včasih le stežka taji solze v očeh.

Najlepše je, ko se razsipa z žarom na vse strani in vse do poslednjega hipa z visokim plamenom gori.

Metka, najina srečanja v času, ki si ga preživela v Domu Zimzelen, so bila zame pravi kulturni dogodki.

Zagotovo ostajaš nenadomestljiva pri podajanju slovenske poezije (samo meni – ali širšemu krogu poslušalcev).

Hvala Ti za Tvoja in moja globoka doživetja!

Milica Dolejši s hčerkama Natašo in Sašo

(Niko Grafenauer)

ZAHVALA

ZAHVALA

Za vedno nas je zapustila naša draga mama in stara mama

ANGELA KUMER

Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.

(T.Pavček)

Za vedno nas je zapustila

iz Raven pri Šoštanju

MARIJA DREV

27. 5. 1930 – 24. 2. 2022

iz Topolšice

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovane sveče, cvetje in svete maše.

Posebej hvala za poslovilne besede Sandri Sovič, gospodu župniku msgr. Jožetu Pribožiču, kvartetu pihalnega orkestra Zarja, pevcem MPZ Ravne, praporščakom ter pogrebni službi KP Velenje za pripravo in izvedbo pogrebne slovesnosti.

Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčere Vera, Vida in Majda z družinami

19. 2. 1939 – 2. 3. 2022 Tiho in mirno so zaspale tvoje oči, tvojega glasa z nami več ni.

A vendar spomini nate kot iskre tlijo, vedno znova zažarijo.

Iskrena hvala za izraze sožalja in sočutja ob boleči izgubi drage mame, naše ome. Hvala vam za tolažbo in oporo, ki nam je bila v teh trenutkih slovesa v veliko pomoč. Hvala za cvetje, sveče in darovane maše. Hvala Sandri za čutno izrečene besede slovesa, paru Pečnik za zapete žalostinke, hvala gospodu Jožetu Pribožiču za pogrebni obred ter praporščakom za zadnji pozdrav. Žalujoči: vsi njeni

Naš ­čas, 10. 3. 2022, barve: ­CMYK, ­stran 24

Molim, da bi šli otroci spat v tišini

Ukrajinke pomagajo svojim ljudem Sofya Markovych (v sredini) živi v Velenju 10 let. »V Ukrajini imam družino, prijatelje, očeta, babico, dedija, strica.

Imam stik z njimi in hvala Telekomu in Telemachu, da sta nam omogočila brezplačne klice v Ukrajino, kajti pogovor prek interneta je

Mlada Ukrajinka Daria povezala ljudi v pomoči za svoje rojake – Vojaki so pogumni, odločni in drugim vlivajo upanje Diana Janežič

fantje pogumni in nam, ki smo tukaj, vlivajo upanje. Mi jih kličemo s solzami v očeh, s tremo in strahom, ker ne vemo, kaj se dogaja, oni pa nas podpirajo. Pozitivni so, nasmejani, se zahvaljujejo za vso materialno in moralno podporo. Pošiljamo jim fotografije, kaj delamo za njih. Nas skrbi za sorodnike, ki se morajo skrivati v zakloniščih oziroma ne vemo, kaj je z njimi in kakšna je situacija, saj smo v slabših stikih.

Paniko in sentimentalnost moramo dati na stran, lahko se le zberemo in pomagamo. Pomoč bo šla otrokom, mamam, v vojašnice – vsem,« hiti pripovedovati črnolaska.

Po uradnih podatkih naj bi v Sloveniji pred sedanjo situacijo živelo okoli 2400 Ukrajincev, povezuje pa jih Društvo Ukrajincev – Karpati, ki deluje v Ljubljani. V Velenju jih je v dneh, ko je potekala humanitarna akcija, Daria Tlyna srečala okoli 40. Ve, da živijo še v Ljubljani, Kamniku, Mozirju, Kočevju in Kopru.

Vse jih je povezala z besedami, apelom na pomoč. Odzvali so se in v Velenje prinesli veliko stvari.

Ponosna Ukrajinka

Daria je iz Krivonoga, sorodnike ima tudi v Kijevu. Z mamo je v Slovenijo prišla pred osmimi leti. Tudi takrat sta pobegnili pred vojno, saj Rusija na Ukrajince izvaja pritisk že dolgo. Dariin brat je bil vojak v Donjecku in ju je, po Dariinih besedah, skoraj prisilil, da sta zapustili Ukrajino, saj bi morala v vojsko kot zdravstvena delavka stopiti tudi Dariina mama. »Več je vredno življenje kot mnenje drugih, ki vaju bodo obsojali,« je dejal brat. Urejanje dokumentov, da sta lahko zapustili Ukrajino, je trajalo eno leto, nato pa sta prišli v Slovenijo. V Nazarjah je Daria končala osnovno šolo, zdaj pa je dijakinja srednje zdravstvene šole v Celju.

Z neverjetno energijo, pogumom in odločnostjo, ki jih je vložila v organizacijo humanitarne pomoči za rojake, se je več kot oddolžila za 'pobeg' pred osmimi leti. A ona ne meni tako. »Nimam slabe vesti, da sem zapustila domovino. Vedno sem s ponosom trdila, da sem Ukrajinka, da je moja domovina Ukrajina, da jo imam najraje. Ne oziram se

Polne roke dela, veliko prostovoljcev

Daria Tylna: »Moja domovina je Ukrajina, in imam jo najraje.«

na stereotipe. Prepričana sem, da bi vsak Slovenec, ki dela v Avstriji ali Nemčiji, prišel pomagat domovini, če bi bila v vojni. Za mene je ta pomoč samoumevna, ne gre za to, da se moram oddolžiti. Če ne morem pomagati s tem, da ustavim vojno, ker nisem politik, lahko pomagam ljudem, ki niso nič krivi in so v stiski.«

Pomagajte, pošljite pomoč!

Da se je res aktivirala iz ljubezni do domovine in čuta, sočutja do rojakov, priča njena pripoved o tem, kako je sploh začela z organizacijo pomoči. »Pisala sem na Mestno občino Velenje – vsakemu, ki ga poznam, isti sta-

vek: Pomagajte, pošljite pomoč!

Odziv je bil neverjeten, občina je uredila prostor, organizirala ekipe, vsi so bili zelo prijazni in pripravljeni začeti z akcijo. Zbrali smo prostovoljce, vključil se je Mladinski center. Prvi ljudje, ki so prinesli stvari, so ostali kot prostovoljci, in še danes so z nami. Nikogar nisem poznala, sploh nisem vedela za Mladinski center in skupino Udarnikov, upala sem samo na pomoč občine in civilne zaščite. Potem pa smo čez noč s skupnimi močmi naredili čudež. Fotografije o naši akciji sem poslala tudi fantom v Ukrajino, bratu, in niso mogli verjeti, kaj se dogaja.

Stanje je napeto, strašno, a so

Humanitarna akcija je stekla skoraj v trenutku. Največ so dobili ženskih in otroških oblačil, higienskih pripomočkov, plenic, nikoli pa ne bo, pravi Daria, dovolj zdravil in pripomočkov za prvo pomoč, potrebovali bi več otroške hrane za novorojenčke, baterije in svetilke, šotore, spalne vreče.

Njihova pomoč se osredotoča na eni strani na ženske in otroke, ki bežijo oz. se skrivajo v zakloniščih, na drugi strani pa na moške, vojake. Zato so povezani z vojašnicami v Kijevu in jim bodo oziroma so jim že zbrano pomoč dostavili s transportom, ki so ga sami organizirali. Daria skrbi za logistiko. »Našla sem prostovoljce in prevoz, sem v stiku z vojašnico v Kijevu, kamor prepeljemo zbrane izdelke.

Pomoč za mame in otroke bodo v mesto dostavili vojaki, ker je to bolj varno. Prvi transport, ki je peljal na Slovaško, je organiziral

Larisa, ki v Sloveniji živi že 19 let, je s hčerkama Sofijo in Laro zadnje dni preživela v Mladinskem centru.

slab. S sorodniki smo se nazadnje videli maja lani, urejala pa sem si vozovnico za 19. marec, a zdaj to ni mogoče. Priključila sem se humanitarni akciji, ker pomoč potrebujejo vsi prebivalci Ukrajine.

Takšnega odziva Velenjčanov in vseh Slovencev nismo pričakovali in hvala Olga z mamo Eleno vsem, ki ste z nami.« Olga, ki živi v Sloveniji 14 let, je srečna objela svojo mamo Eleno, ki je brez vse prtljage z vnukinjo prestopila mejo iz Ukrajine na Madžarsko, nato pa je prek Poljske prišla do Slovenije.

Starejša hči je ostala v Ukrajini, eno hčerko ima na Poljskem, sina pa v Nemčiji.

Esotech, v soboto pa je zasebnik peljal drugi transport, ki ga v Ukrajini prevzamejo vojaki,« kot strokovnjakinja za logistiko razlaga Daria.

Vsi prostovoljci v Mladinskem centru so bili pozitivno presenečeni nad izjemnim odzivov Velenjčanov, ki so vsak dan prinašali stvari, prav tako so se hitro organizirali – našli prostor, prostovoljce – tudi v Mozirju in prav tako zbrali veliko pomoči. »Ponosni smo na Velenje, na okoliške kraje, pravzaprav na vse Slovence, ki so nam pomagali.

Hvala je preskromna beseda!« odločno pove Daria.

Molim za naše in vaše otroke

Kaj si Daria želi v življenju? »Mir. Nisem zelo verna, a zdaj molim za naše otroke in tudi za vaše, da bi nikoli ne bilo vojne in da bi šli otroci v tišini spat in se zbudili v sončen dan. Hočem, da vsak človek ostane človek in da vsa ta jeza, zamere, ostanejo daleč v zgodovini. Čim večkrat povejmo našim dragim, da jih imamo radi, da jih podpiramo, da smo z njimi, ker nikoli ne vemo, kdaj se bomo zbudili in ugotovili, da jih ni več.« Bi verjeli, da je Daria stara šele 18 let? 🔲

Nadaljujemo z akcijo zbiranja pomoči za Ukrajino

Higienski pripomočki, kompleti prve pomoči …

Mestna občina Velenje je prejšnji teden izvedla humanitarno akcijo zbiranja pomoči za Ukrajino. Odziv je bil res dober, saj smo zbrali 117 škatel hrane, 72 škatel plenic, 359 škatel oblačil, 44 škatel čevljev, 196 paketov vode, 209 škatel z odejami, spalnimi vrečami in brisačami, 75 škatel pripomočkov za prvo pomoč, 105 škatel higienskih pripomočkov, 35 paketov toaletnega papirja, 40 paketov tehnične opreme, 6 paketov papirnatih brisač, 3 šotore, 2 invalidska vozička, 4 prenosne postelje, 1 škatlo igrač, 1 škatlo stekleničk za otroke, 2 paketa mleka in 1 škatlo plastičnih kozarcev. Že v soboto zvečer so humanitarno pomoč odpeljali do mejnega prehoda Zahony-Chop, kjer jo je sprejela vojska iz vojašnice Kiev. Oni so poskrbeli, da bo zbrana pomoč prišla v prave roke po zakloniščih.

Z Uradom Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je občina ves čas v stiku in usklajuje namestitev mi-

Šmartno ob Paki – Občani Šmartna ob Paki so že večkrat dokazali, da jim humanost, pomoč sočloveku v stiski, ni nekaj tujega. »Niti za trenutek nismo pomišljali, ali naj se odzovemo na pozive prostovoljcev iz prizadete države in Civilne zaščite Republike Slovenije o vključitvi zbiranja pomoči za državljane Ukrajine ali ne, ampak takoj začeli z akcijo,« je povedal v začetku tedna šmarški župan Janko Kopušar.

Humanitarno akcijo vodi tamkajšnji javni zavod Mladinski center, za begunce ter za tiste, ki kljub vojnim razmeram ostajajo doma, pa zbirajo higienske pripomočke, komplete prve pomoči in material za prvo pomoč (nepoškodovan in z veljavnim rokom uporabe) ter prehrano (zapakirano v originalni embalaži ter z vsaj polletnim rokom uporabe).

Občani lahko pomoč oddajo vsak dan od 10. do 20. ure v prostorih javnega zavoda. Akcija zbiranja pomoči bo potekala še jutri (v petek). V objavah na socialnih omrežjih, plakatih ter v nekaterih medijih pozivajo občane tudi k nudenju finančne pomoči po zmožnostih. To lahko storijo z

Akcijo bodo ponovili grantov v Velenju. V velenjski občini je nastanjenih 11 oseb: v Hotelu Razgoršek dve mamici z dvema otrokoma, v Mladinskem hotelu Velenje pa so nastanjeni dve mamici z dvema otrokoma, mladostnik ter dve odrasli osebi. Poznajo tudi nekaj primerov, ko so migrante iz Ukrajine namestili sorodniki in prijatelji, ki 🔲 živijo v Velenju.

Zaradi izjemnega odziva občanov ter velike potrebe pomoči potrebnim v Ukrajini bodo akcijo v naslednjih dneh ponovili, in sicer bodo v prostorih Mladinskega hotela Velenje (Efenkova 61a) do sobote, 12. marca, med 10. in 18. uro zbirali: zdravila, medicinske pripomočke in osnovne higienske potrebščine, nepokvarljiva živila in pitno vodo ter baterijske svetilke in generatorje. Tekstilnih izdelkov ne zbirajo več, saj so jih zbrali dovolj.

Organizatorji humanitarne akcije se ob tej priložnosti vsem zahvaljujejo za izkazano pripravljenost pomagati sočloveku v stiski. Tudi tokrat so ljudje dokazali, da imamo Slovenci res veliko srce, še dodajajo.

nakazilom na javno objavljene namenske transakcijske račune, odprte pri RK Slovenija in Slovenski Karitas.

Od minule sobote do torka dopoldan so svojo akcijo zbiranja pomoči za prizadete v Ukrajini organizirali tudi člani Prostovoljnega gasilskega društva Paška vas. Zbirali so star papir in

V PGD Paška vas so zbirali papir, kartonsko embalažo in denarne prispevke. V dobrih treh dneh so zbrali 1520 kilogramov papirja, 1200 kilogramov kartonske embalaže (v precejšnji meri jo je prispevalo podjetje Gorenje Keramika) ter 600 evrov prostovoljnih prispevkov vaščanov, članov gasilskega društva in prijateljev znanke Elene iz Ukrajine. Po zagotovilih Mojce Kumar, koordinatorke akcije v okviru omenjenega društva in šmarške svetnice, bodo denar namenili evakuiranim otrokom (bolnim, ranjenim in onkološkim bolnikom) v Ukrajini za nakup zdravil, plenic in hrane za otroke. kartonsko embalažo, ki so jo nato odpeljali na Dinos. Izkupiček bodo nakazali prostovoljcem v 🔲 tp Ukrajini.