Naš čas 11/2010 by Naš čas, d.o.o.

107,8 MHz

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 1

za za konec konectedna tedna

Jutri in v soboto v zahodni Sloveniji pretežno oblačno, drugod še povečini sončno

www.nascas.com številka 11

četrtek, 18. marca 2010

1,50 EVR

RADIO VELENJE

Čisti prijatelji Milena Krstič - Planinc

Tako mislim

Ko je poprečen Slovenec že mislil, da so afere in aferice, neljubi in neprijetni dogodki, tragedije »par excellence«, ki smo jim bili priče v zadnjih mesecih, dosegle dno, da jih bo zdaj naposled konec, da nižje, kot je s politično in drugo kulturo šlo, ne more več iti, da se bo država naposled le začela ukvarjati s pravimi težavami, s pravo vsebino … Spet! V priporu se je znašel poslanec. Prijatelj. Utemeljeno naj bi bil osumljen kaznivega dejanja izsiljevanja in nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem in eksplozivom. Slovenija je z njim dobila prvega poslanskega pripornika. Kako dolgo bo njegov pripor trajal, se ne ve. Ve pa se, da lahko pripor traja največ šest mesecev. V tem času mora tožilstvo napisati in vložiti obtožnico. Vprašanje, ki se ob tem poraja: ali bo priprti poslanec ostal poslanec? Ali bo priprti lahko še naprej odgovorno opravljal delo člana protikorupcijske komisije državnega zbora ...? Predsedniku parlamenta ni prav lahko. Ugled je načet. Načel ga ni samo priprti poslanec, načele so ga tudi izjave nekaterih njegovih poslanskih kolegov o načinu dela, iskanju podpore in glasov, češ, kaj pa je to takega … Ti meni, jaz tebi? Tudi predsednik vlade se je znašel v zagati. V kratkem bo moral poiskati dva nova ministra. Poleg zdravstvenega, ki mu zdravje na dopušča ministrskega tempa, tudi kmetijskega, ki je po sumu trgovanja s podporo pri interpelaciji, vloženi zaradi bulmastifov, odstopil. Vse pogosteje se govori, da utegne biti že v kratkem v novi zagati, ko bo moral odločiti, ali generalna državna tožilka ali minister za pravosodje … Kaj ima od vseh teh afer povprečen Slovenec? Prav nič. Čisto nič. Morda le občutek, da se za iskanje odgovorov na vprašanja, kako, s kakšnimi prijemi povrniti zaupanje, da se bo počutil eksistenčno varnega, da bo verjel vase, v delo, prihodnost, politiko, državo … ukvarjajo le še redki. Kaj ima od tega država? Nič. Tudi nič. Še o arbitraži se ne govori več. Politika v očeh javnosti dobiva še en nečasten predznak. Da je lažniva. Brez sramu. Berem, da je stanje duha v Sloveniji ta čas v nekakšnem križišču. Še dobro, da ne krožišču. Z voznikom, ki kroži in kroži, pa ne zna ven.

Tehnični dnevi za devetošolce Velenje, 16. marca – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine je v torek začel aktivnosti Tehničnih dnevov za devetošolce velenjskih osnovnih šol. Končali jih bodo danes. V treh dneh se devetošolci preizkušajo v znanju varne vožnje, sodelujejo v prometni delavnici in pri prikazu reševalne akcije na Titovem

trgu. Mladim se zdi tak pristop svež, nov, zanimiv, v njem pa lahko imajo neposredna vprašanja tudi za tiste, ki v prometnih nesrečah prvi prihitijo na kraj, da pomagajo ponesrečencem: gasilci, policisti, reševalci. mkp

Danes vladna zelena luč šestki? Na današnji seji vlade naj bi prižgali zeleno luč šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj Ljubljana - Po mnenju ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahovnika je to skrajni rok. Vendar pa je devet od petnajstih članov strateškega sveta (med njimi ni dr. Milana Medveda, dr. Evgena Dervariča, Franca Dolerja, dr. Jožeta Zagožna, Janeza Paklenika in

Mojce Kert) naslovilo na premiera Boruta Pahorja zahtevo, da pred dokončno odločitvijo še enkrat prisluhne svojemu strateškemu svetu za energetiko. Na zadnji seji sta se nekako oblikovala dva tabora in večina sedanjih podpisnikov zahteve po sklicu strateškega sveta je

bila kritična do te investicije. Na seji vlade prejšnji teden je Borut Pahor izjavil, da premagajo argumenti za nadaljevanje projekta, torej je upanje, da bodo danes vendarle prižgali zeleno luč za ta tako pomemben projekt. mz

S 1. aprilom odvoz bioloških odpadkov Velenje – Aprila bodo v Šaleški dolini začeli odvažati biološke odpadke. Kot je znano, so rjave posode za njihovo zbiranje prebivalcem razdelili že pred časom, saj naj bi jih začeli odvažati 1. marca. Do zamika je prišlo, ker izvajalec PUP-Saubermacher od Ministrstva za okolje in prostor še ni pridobil vseh potrebnih soglasij. 1. aprila se bo spremenil tudi urnik odvažanja mešanih komunalnih odpadkov, ki jih občani odlagamo v črne posode. V blokovni gradnji jih bodo odvažali 1-krat tedensko, pri individualnih hišah pa na 14 dni. Biološke odpadke bodo povsod odvažali enkrat tedensko. Spremenil pa se bo tudi delovni čas zbirnega centra za ravnanje z odpadki v Velenju. Odprt bo dlje kot doslej, vsak delavnik od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Ob predložitvi osebnega dokumenta in odrezka plačane položnice za komunalne storitve bo ločeno odlaganje zbranih odpadkov v zbirnem centru za Šalečane še naprej brezplačno.

Kako socialne so občine Velenje, Celje in Slovenj Gradec?

bš

107,8 MHz Prijava do 22. 3. 2010 www.mlekarna-celeia.si

Oblak zamenjal Pušnika

GOOD VIBRATIONS

tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263

RADIO VELENJE Na{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, Velenje

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

18. marca 2010

Nerešenih še 17 odstotkov denacionalizacijskih zahtevkov

Zimska služba ponovno na terenu Velenje, 11. marca – Ob zadnjem sneženju v sredo popoldne in v noči na četrtek je v Velenju zapadlo približno 20 centimetrov snega. Zimska služba je svoje delo tudi tokrat dobro opravila. Vse ekipe koncesionarja za izvajanje zimske službe v mestni občini Velenje PUP, d. d., so na terenu najprej posipale glavne in stranske poti, kasneje pa plužile sneg s cestišča. Na manj dostopnih predelih so ekipe sneg odstranjevale ročno. Vse ceste v občini so bile v četrtek zjutraj normalno prevozne.

V pomlad s tremi sejmi Celje – Od jutri, petka, 19. marca, do nedelje, 21. marca, bo celjsko sejmišče v znamenju treh spomladanskih sejmov: 15. sejma Flora s ponudbo izdelkov in storitev za dom in vrt, 9. sejem Poroka, s katerim bodo poskušali pomagati pri izbiri oblačil in vsega ostalega mladoporočencem, in 6. sejem Altermed s ponudbo napotkov za zdravo prehrano, nego, za sobivanje z naravo in ohranjanje duševnega in telesnega zdravja. Zadnja sejemska dneva, v soboto in nedeljo, se bodo v Celju zbrali na 33. čebelarskem posvetu in mednarodni prodajni razstavi še slovenski čebelarji. Na pogovoru z ugledno slovensko strokovnjakinjo Lučko Kajfež Bogataj bodo pozornost namenili vplivom podnebnih sprememb na čebelarstvo. Na 15 tisoč 200 kvadratnih metrih razstavnih površin se bo skupaj z zastopniki predstavljalo 450 domačih in tujih razstavljalcev ali za osem odstotkov več kot na lanskem sejemskem trojčku. V okviru sejmov bo organizator prireditve – družba Celjski sejem – pripravil še številna predavanja in predstavitve. tp

Premogovnik s predstavniki izobraževalnih ustanov Velenje, Šoštanj 9. marca – Direktor Premogovnika dr. Milan Medved, je v torek v Vili Široko pripravil sprejem za ravnatelje in predstavnike izobraževalnih institucij Šaleške doline. Predstavil jim je delovanje družbe v lanskem letu in načrte za prihodnost. Sprejema sta se udeležila tudi vodja Kadrovsko-splošnega področja Sonja Kugonič in vodja Izobraževalnega centra Skupine PV Boris Potrč. »Prepričan sem, da bo energetska dejavnost v Šaleški dolini tekla še prihodnjih 50 let in veliko generacij šolajoče se mladine bo še sedelo v vaših šolskih klopeh. Med njimi bo veliko tistih, ki se bodo zaposlili v Skupini Premogovnik Velenje in ustvarjali naprej. Zato je sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in gospodarskimi panogami za Šaleško dolino izjemno pomembno. Za razvoj doline in celotne regije je ključnega pomena, da visoko izobražen kader ostane v dolini, zato jim moramo zagotoviti zanimiva delovna mesta,« je med drugim poudaril dr. Medved.

Andrejc bo še tri leta skrbel za šoštanjske ceste Šoštanj, 16. marca – Župan Šoštanja Darko Menih in direktor podjetja Andrejc, d. o. o., iz Topolšice Miroslav Andrejc sta v torek podpisala pogodbo za redno letno in zimsko vzdrževanje občinskih cest za naslednja tri leta. Ocenjujejo, da je tak način bolj gospodaren, kakovost vzdrževanja večja, večji je tudi pregled nad opravljenim delom, manj pa bo najbrž tudi birokratskih težav. Doslej so v Šoštanju pripravljali razpise in pogodbe ločeno za letno in zimsko vzdrževanje. V Občini Šoštanj, ki skrbi za 212 kilometrov cest, - polovica je lokalnih, polovica javnih poti, so za vzdrževanje prejeli štiri ponudbe, najugodnejšo, pogodbena vrednost je 1.835.000 evrov, je dalo podjetje Andrejc. V letu 2009 so za letno in zimsko vzdrževanje namenili približno 950.000 evrov. Obenem so s samostojnim podjetnikom Aleksandrom Kneževičem - Grand, projektiranje in nadzor, iz Velenja podpisali pogodbo za nadzor nad izvajanjem storitev letnega in zimskega vzdrževanja cest. mkp

Prvo druženje v novem domu Paka pri Velenju – V krajevni skupnosti Paka bodo jutri upravičeno veseli. Obnova nekdanjega objekta šole je namreč končana, jutri ob 16. uri pa pripravljajo slovesno odprtje doma krajanov, ki bo prostore dobil v spodnji etaži stavbe. »Krajani smo na naš dom krajanov težko čakali. Pridobili smo lepe nove prostore, ki bodo omogočali številne in raznolike dejavnosti v našem kraju. Veselijo se jih tudi predstavniki naših društev, ki so v času gradnje gostovali na različnih lokacijah po kraju, sedaj pa bomo spet vsi pod isto streho,« pravi predsednik KS Paka Srečko Avberšek. Zahvala za ureditev prostorov velja tudi MO Velenje, zato jutri skupaj z županom Srečkom Mehom vabi krajane in sosede na prvo veselo druženje v novih prostorih doma krajanov.

Nerešeni ostajajo zahtevki družin Herberstein in Jeschounig Velenje - Na marčevski seji sveta je Mestna občina (MO) Velenje svetnikom in svetnicam predstavila potek denacionalizacijskih postopkov na območju MO Velenje. Na občini so poročilo pripravili glede na stanje, ki izhaja iz obstoječe dokumentacije v arhivu MO Velenje, pri čemer so večino podatkov dobili iz Upravne enote Velenje, upoštevali pa so tudi sklepe in

odločbe sodišč na prvi in drugi stopnji ter sodbe upravnega sodišča. Na območju Mestne občine Velenje je bilo v vseh denacionalizacijskih postopkih evidentiranih 1989 parcel, od tega je ostalo nerešenih oz. obremenjenih parcel v letu 2010 še 318 ali 17 %. Nerešeni so predvsem postopki v denacio na li za cij ski zade vi dru žin

Jeschounig in Herbestein. Pri zahtevi naslednikov družine Herberstein – gre za kar 77 parcel - je bila izdana odločba o zavrnitvi celotnega zahtevka, denacionalizacijski upravičenci pa so se na to pritožili. Zadeva se nahaja na Upravnem sodišču. Pritožila pa se je tudi družina Jeschounig, ki je imela v lasti kar 525 parcel, večinoma na Gorici,

od tega so jim jih v naravi vrnili 47, pri zna li pa so jim tudi dve odškodnini za lastnino, kjer vračilo v naravi ni bilo mogoče. Gre za parcele nad stanovanjskimi bloki in individualnimi hišami na Gorici. Družina pa še čaka na razsodbo zahtevkov po vračilu ali odškodnini za okoli 50 parcel. V vseh osta lih pos top kih so odločbe o denacionalizaciji že izvedene v zemljiški knjigi oz. je Slovenska odškodninska družba upravičencem odškodnine že izplačala. Tako so že zaključeni denacionalizacijski postopki družin Skaza, Tischler, Detiček, Valenčak, Goll, Kos-Majerhold, Rak in zahtevki, ki jih je vložilo Rimskokatoliško župnijstvo Svetega Martina. bš

Na obisku francoska veleposlanica Vele nje, 12. marec – V petek dopoldan sta župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in direktorica uprave Mestne občine Velenje Andreja Katič sprejela veleposlanico Republike Francije v Sloveniji Nicole Michelangeli. Veleposlanica, ki je na tem položaju dobrih pet mesecev, je tokrat Velenje obiskala prvič, kot je omenila tudi zato, ker je eno največjih in najpomembnejših gospodarskih središč v državi. Zato je želela spoznati mesto Velenje, delovanje lokalne skupnosti in načrte mesta za prihodnost. Predvsem so jo zanimale gospodarske razmere v občini, položaj podjetja Gorenje, delovanje Premogovnika Velenje ter izgradnja bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. Župan je gost jo med dru gim

seznanil tudi z oblikami sodelovanja občine s partnerskimi mesti, še zlasti s francoskim mestom Vienne, ki uspešno teče že dolga leta. Veleposlanica ga je povabila, da mesto čim prej obišče. Deja la je tudi, da ji je Vele nje zelo všeč, saj je moder no, gostoljubno ter prijazno mesto. Zaželela je tudi veliko sreče Rokometnemu klubu Gorenje v nadaljevanju evropskega tekmovanja in hudo muš no napove da la fina le med francoskim rokometnim klubom Montpellier in velenjskim klubom. Obisk je nadaljevala v Gorenju, ki je močno prisotno tudi na francoskem trgu. Sprejel jo je predsednik uprave Franjo Bobinac. Pred slovesom je župan Srečko Meh francoski veleposlanici v Sloveniji Nicole Michelangeli izročil darilo.

Bš

Vzdihovanje za nerojeno Sašo Odborniki in poslanci v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini – Dvakratna podpora bloku 6, enkratna Saši in 3. razvojni osi – Afere poimenujemo za »čiste«, čeprav so zelo umazane – Priljubljenost politikov pada – Jaz bi kar izstopil – Na odru komedije, v življenju tragedije Območje nerojene Saše so zadnje dni prečesali parlamentarni odborniki za gospodarstvo ter poslanci naše največje opozicijske stranke. Odbor za gospodarstvo je zasedal v Velenju in podprl gradnjo bloka 6 termoelektrarne v sosednji šoštanjski občini. Večina od teh je stvari, ki so jim jih »odgovorni« znova predstavili, že dobro poznala, ker so bili v »vplivnem« območju termoelektrarne, si – pravijo zlobneži – nihče niti ni upal kaj glasno dvomiti v upravičenost naložbe. So pa na tej seji tudi konkretno dokazali, kar so privrženci bloka 6 poudarjali že prej, da niso proti Nek2, drugemu delu krške nuklearke, in so podprli tudi to naložbo. Prisluhnili so celo Andreju Vizjaku, naj odbor dregne vlado, da zagotovi pogoje za nemoteno nadaljevanje gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi. Tako so lepo vse podprli in vse je bilo ‘lepo in prav’. Gradnjo bloka 6 so podprli tudi udeleženci različnih pogovorov in posvetov, ki so jih pripravili na območjih Šaleške in Zgornje Savinjske doline ob obisku poslanske skupine SDS. Pa tudi ostala dva »otroka« prejšnje vlade, tretjo razvojno os in pokrajino Saša. Če bi obveljale besede prvaka te stranke Janeza Janše, ko je še bil premier, bi cesto te tretje razvojne osi morali že dve leti graditi, a je tudi ob sedanjem obisku dejal, da so bili krivi tisti, ki so traso umeščali v prostor. Saša pa ni šla skozi, ko so jo predlagali v »njihovem« času in ne zdaj, ko so zakone o regionalizaciji Slovenije vložili kot opozicijska stranka. Prav po njihovi formuli 13 plus ena bi bilo mesto tudi na Sašo. Ker se oboje odmika, se od tega območja odmika tudi hitrejši razvoj. Zdaj niti vsi poslanci niso več tako strumni zagovorniki take delitve države, da bi bilo mesto tudi za to savinjsko-šaleško dete. Čeprav si na tem območju večina obojega želi, to, da tega še ni, po mnenju mnogih še zdaleč ni tako velik problem kot marsikaj

drugega, kar se zadnji čas dogaja pri nas. Od A do A – od afere do afere. Čeprav jih mnoge imenujemo za čiste – čista lopata, čista zemljišča, še psi naj bi bili čisti (kar pa ne velja za vse, ki so imeli opravka z njimi) – so zadeve zelo zelo umazane. In ni čudno, da nekateri menijo, da smo z maralo in še z marsičem močno na psu. Človeka je že kar sram, kaj vse se pri nas dogaja. Sploh niso pri nas več vsi plemeniti niti prijatelji. Čudne stvari se dogajajo med Slovenci, čudne in žalostne stvari počenjajo Slovenci s tujci, ki so si prišli k nam iskat delo. Po osamosvojitvi smo prisegali, da bomo postali zgledna država, država sodobne ureditve in odnosov, pa nekatera dejanja posameznikov kažejo, da nismo prestopili naprej, ampak nazaj. V pravi sodobni suženjski red. Kot da se iz razmer, v kakršnih smo nekoč bili mi, nismo nič naučili. Ali pa prav iz tega, le da posamezniki želijo prevzeti mesto takih, ki so nas tlačili. Zaradi vsega, kar se pri nas dogaja, ni čudno, da priljubljenost politikov pada. Enemu bolj, drugemu manj, domala vsi pa korakajo po stopnicah priljubljenosti navzdol. Ob vsem tem igračkanju z ugledom – ne le osebnim, tudi z ugledom države - bi si človek res kar želel, da bi bil v igri. Če si v igri, namreč lahko izstopiš. Rečeš enostavno: ne grem se več. A življenje je seveda nekaj drugega. Tudi če »izstopiš«, se ne moreš izogniti kolesju, v katerem si se znašel. Tisti, ki so si zadnje tedne v celjskem gledališču ogledovali predstave komedij, so spoznali, koliko tega ali podobnega se dogaja v našem vsakdanjem življenju. In marsikdaj spoznali, da med predstavi in stvarnim življenjem sploh ni tako veliko razlike. Le da se komedijsko dogajanje v stvarnem življenju vse preveč spreminja v tragedijo. k

bš NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 3

V SREDIŠČU

18. marca 2010

Podprli gradnjo v Šoštanju in Krškem Odbor DZ za gospodarstvo soglasno za gradnjo šestega bloka TEŠ in drugega bloka jedrske elektrarne – Obe naložbi pomembni za stabilno domačo preskrbo z električno energijo Tatjana Podgoršek

Velenje, 12. marca - Člani Odbora za gospodarstvo v Državnem zboru so na seji v prostorih Medpodjetniškega izobraževanega centra v Velenju soglasno podprli izgradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj in drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško. Po njihovem prepričanju sta obe naložbi v energetiki ključni za dolgoročno stabilno oskrbo Slovenije z elektriko. Ob tem so še ugotavljali, da so bila vlaganja v preteklosti premajhna, poraba električne energije pa se po lanskem padcu znova zvišuje. Na pobudo bivšega gospodarskega ministra Andreja Vizjaka so pozvali ministrstvo za okolje in prostor oziroma vlado, da zagotovi pogoje za nemoteno nadaljevanje gradnje hidroelektrarne na spodnji Savi.

Šesti blok je nadomesten, ne dodaten blok

V razpravi o aktualnih naložbah v energetiki s poudarkom na šestem bloku TEŠ in drugem bloku nuklearke je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik pouda ril pomen obeh omenjenih projektov, osvetlil pa je tudi pomembnost projekta v Šoštanju za slovensko energetiko in za Šaleško dolino. “Šesti šoštanjski blok je nadomesten, ne dodaten blok, saj obstoječe postopoma izklapljajo. Projekt je ekonomičen in odločilen za razvoj Teša in Premogovnika Velenje. Nesmiselno bi bilo, da bi projekt, ki že teče, ustavili, zaradi česar bi izgubilo delo veliko ljudi, pod zemljo bi pustili zaloge premoga za nadaljnjih 43 let, iz tujine pa uvažali drago električno energijo in s tem pomagali do zaslužka trgovcem.” »Blok 6 TEŠ ima veliko plusov, nekaj ničel, nima pa nobenega minusa,« je označil naložbo v Šoštanju Janez Kopač, direktor direktorata za energetiko. Opozoril je, da je bilo vlaganj v energetiko v minulih desetih letih v Sloveniji več, kot je bilo načr tovanih, v prenosno

omrežje pa nekaj manj. Po njegovih besedah bo poraba električne energije v Sloveniji leta 2016 znova tako visoka, kot je bila leta 2008 in se bo nato samo še povečevala. Dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje, je zagotovil, da je zalog premoga dovolj. Med drugim je povedal, da je lani poraba električne energije upadla zaradi recesije v gospodarstvu, v letošnjih prvih dveh mesecih pa je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem narasla za štiri odstotke. »Naložbe v energetiki so se ustavile zaradi slabih ocen, da bo poraba električne energije v prihodnje padla,« pa je pojasnil kot predsednik Energetske zbornice Slovenije. Po besedah direktorja Teša dr. Uroša Rotnika bodo z naložbo v blok 6 uresničili vse evropske cilje v energetiki. Danes so za projekt že plačali 141 milijonov evrov, ceno zanj pa jim je z 1,343 uspelo znižati na 1,103 milijarde evrov. Da bo blok 6 s 600 megavati moči nadomestil sedanje zastarele bloke s 755 megavati, zmanjšali se

bodo vsi negativni vplivi na okolje, nižji bodo zato stroški za kupone in cena proizvodnje električne energije sta poleg Rotnika naglasila še poslanca v državnem zboru, šoštanjski župan Darko Menih ter podžupan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Menih je še povedal, da so šoštanjski svetniki ne le podprli,

Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je dejal, da je dilema o tem, ali zgraditi blok 6 ali drugi blok nuklearke, umetna. V HSE je nikoli ni bilo. Zdi pa se mu žalostno, da je nastala znotraj energetike. Po njegovem mnenju lobirajo proti bloku 6 predvsem trgovci, ki bi radi, da bi bilo v Sloveniji manj energetskih

Matjaž Han, ki je poudaril, da ne gre za različno obravnavo, temveč za dejstvo: “Blok 6 se že gradi, JEK 2 pa šele načrtujejo.” Razmišljanja v zvezi z načrti za izgradnjo JEK 2 je med drugim predstavil predsednik uprave nuklearke Stane Rožman. Povedal je, da so pri tem pomembne tudi izkuš-

»Domači« so poudarili pomen naložbe v Šoštanju za Slovenijo in za Šaleško dolino.

ampak zahtevali izgradnjo 6. bloka. Po mnenju Kontiča pa je razprava o vlaganjih v Tešu dobrodošla, a nekoliko pozna, saj je naložba že v teku. Ker je tudi pogodba podpisana, je razmišljanje o referendumu - milo rečeno - neokusno. Prepričan je tudi, da bloka 6 ne bi bilo, če se ne bi zamenja la vla da. Pomembno se mu zdi, da naložba ne bo dodatno obremenila okolja, da je zanjo doseženo tako visoko soglasje lokalnih skupnostih, ki pa od lastnika objektov pričakujeta razvoj in nova delovna mesta, tudi z višjo dodano vrednostjo. Borut Meh, generalni direktor

Razprava o bloku 6 in drugem bloku nuklearke je bila na trenutke burna, ob koncu pa so menili, da je naložbo v TEŠ treba zgraditi v predvidenem roku, torej do leta 2014.

Jasen pogled v razvoj usmerjeni v razvoj in nove naložbe, ki so vse naravnane v konkurenčnost dejavnosti. Verifikacija obstoječih zalog premoga je pokazala, da je v Premogovniku Velenje na voljo še 127 milijonov ton odkopnih zalog in ga je več kot dovolj za celotno življenjsko dobo bloka 6. Tudi sicer so nadaljnje usmeritve za delovanje Premogovnika v veliki meri odvisne od nadaljevanja gradnje bloka 6 v TEŠ. Ob nepričakovani zaustavitvi tega projekta bi se morali takoj naravnati v zapiranje Premogovnika Velenje, kar pa bi bilo z narodnogospodarskega vidika neprimerno. Potrdili so nekoliko spremenjene strateške cilje Premogovnika. Prvega so usmerili predvsem v prilagajanje razmeram na konkurenčnem trgu, drugi ostaja

nje, ki jih imajo z obratovanjem objekta. Po seji odbora je v pogovoru z nami Matjaž Han izrazil prepričanje, da bo odbor z raz pravo in soglasno podporo pomembno vplival na odločitev vlade v zvezi z vlaganji v TEŠ. Gospodarski minister Matej Lahovnik pa, da je sicer vesel velike podpore projektu bloka 6, »... vendar so sedanje izkušnje pokazale, da ko so politični veljaki prihajali v Šaleško dolino, so imeli ena stališča, v Ljubljani pa se je pogosto v zvezi z njimi marsikaj spremenilo.«

Bloke 1,2,3 bodo zmleli Koordinacijski odbor v postopku rušitve in izgradnje bloka 6 TEŠ zadovoljen z načrtom rušenja, ki je tak, da na okolju ne bo puščal nepotrebnih ekoloških obremenitev – Začetek del 1. aprila

13. strateška konferenca Skupine Premogovnika Velenje usmerjena v razvoj Velenje, 16. marec - »Vemo, kaj so naše naloge. Vezane so na projekt gradnje bloka 6, na konkurenčno ceno premoga, na ustvarjanje novih delovnih mest, zmanjšanje delovnih mest pri pridobivanju premoga ter v ustvarjanje prihodka na tujih trgih, kjer smo bili v letih 2008 in 2009 zelo uspešni,« je dejal dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje, ob koncu 13. strateške konference Skupine Premogovnika Velenje (PV), ki je bila 11. in 12. marca v Medpodjetniškem izobraževalnem centru v Velenju. Prvi dan je bil namenjen razvojnim načrtom družb v Skupini PV, drugi dan pa prodajnim programom, ki prinašajo prihodke na trgih izven prodaje premoga. V uvodu je Milan Medved dejal, da so vsi načrti Skupine PV

zmogljivosti in bi tako imeli več prostora za trgovanje. Po prepričanju prejšnjega gospodarskega ministra in člana odbora za gospodarjenje Andreja Vizjaka je prav razdelitev na dva energetska stebra omogočila obširno in polemično razpravo o energetskih naložbah. “Take diskusije so zame dodana vrednost.” Menil je še, da oba osrednja aktualna energetska projekta nista obravnavana enakopravno, saj vlada za blok 6 ne odobrava referenduma, za drugi blok nuklearke pa ga celo koalicijska pogodba dopušča. Odzval se je predsednik odbora

enak: zagotavljati varnost in humanost pri izvajanju delovnega procesa. Tretji se še vedno nanaša na ravnanje z okoljem in se po novem glasi: zagotavljati družbeno odgovorno ravnanje Premogovnika v skladu z okoljskimi zahtevami. Najbolj spremenjen je četrti, ki je do zdaj govoril o prestrukturiranju družb, zdaj pa pravi, da je treba zagotavljati rast Skupine Premogovnik Velenje s prodajo znanj in storitev na trgih izven osnovne dejavnosti in s tem posledično ustvarjanje novih delovnih mest v regiji. Predstavitev načrtov hčerinskih družb HTZ Velenje, RGP, PV Invest in GOST je potekala prav v smislu tega cilja.

Šoštanj – Člani koordinacijskega odbora v postopku rušitve in izgradnje bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, ki ga sestavljajo predstavniki občanov, TEŠ in predstavniki Občine Šoštanj, so se na marčni seji podrobno seznanili s postopki rušenja prvega, drugega in tretjega bloka, ki jih bodo po terminskem planu začeli rušiti 1. aprila. Odbor je bil ustanovljen na pobudo Franca Druksa z namenom, da v načrtovanje, rušitev in gradnjo predvidenih objektov TEŠ vključijo čim širšo javnost. Branko Debeljak iz TEŠ je člane odbora podrobno seznanil s postopki rušenja prvih treh blokov. Kot je povedal Marjan Mevc, predsednik odbora, so bili s predstavitvijo zadovoljni. Na osnovi razpisa je bilo za rušenje izbra no podjet je Pri mor je Ajdovščina, ki ima za klasično rušenje (ki je tudi ekološko sprejemljivo) dobre reference. “Rušenje bo potekalo postopo-

ma, z drobljenjem. Klešče, pritrjene na žerjav, bodo beton začele drobiti od vrha navzdol, na višini 40 m bo rušenje nadaljeval bager z daljšo roko, na dnu objekta pa še bager s kraj šo roko. Drob ci materiala bodo padali v notranjost objekta, na samem kraju rušitve pa bo med upravno stavbo TEŠ in hribom proti Lokovici potekalo tudi drobljenje odpadnega betona. Tega bo približno osem do deset tisoč kubičnih metrov, uporabljen pa bo v procesu novogradnje. Drobilna naprava bo sproti ločevala beton in železno konstrukcijo v njem,« pripoveduje Mevc in pri tem dodaja, da pa bo samo mletje povzročalo nekaj hrupa. Dogovorjeno je, da bodo ta dela – mletje – izvajali 12 ur na dan, in sicer od 7. do 19. ure. Samo rušenje bo potekalo tako, da bo čim manj ekološko obremenjeval okolje. Negativne vplive prašenja bodo zmanjševali s pršenjem vode po drobljenem betonu. Poleg

tega bo med rušitvijo na zahtevo TEŠ potekal monitoring. Ustrezno bodo poskrbeli tudi za odpadke v materialu (TEŠ bo izvedla demontažo azbesta takoj po ustavitvi drugega bloka). Izvajalci pa se bodo morali držati vseh strogih določil zakonodaje v zvezi z vplivi rušenja na okolje. Vzporedno je v pripravi projekt za krožišče z nastavkom za obvoznico Šoštanj. Prva faza krožišča je uvoz tik ob hladilnem stolpu bloka 4, ki je mak si mal no mož no odmaknjen od obstoječih hiš in bo služil prevozu materiala že od 1. aprila dalje. Sicer pa bo krožišče zasnovano tudi za prevoz najtežjih elementov. Materiala takšne teže doslej v Sloveniji še ni nihče prevažal. Do Celja bo material najverjetneje dostavljen po železnici, naprej pa po cesti, pojasnjuje Tjaša Rehar, svetovalka za odnose z javnostjo Občine Šoštanj. mkp

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 4

DOGODKI

18. marca 2010

Boj proti krizi je boj za delovna mesta Poslanska skupina SDS na obisku v Savinjsko-šaleški regiji - Brezposelnost narašča, ni razvojnih projektov – Prepočasna izgradnja tretja razvojne osi – Vladni ukrepi so nekonkretni - ‘Da’ bloku 6, o ceni pa bi bilo treba še razpravljati Poslanci največje opozicijske poslanske skupine SDS so se sestali s predstavniki tukajšnje območne gospodarske zbornice, obiskali Gorenje, Premogovnik in Erico ter pripravili dve okrogli mizi (v Velenju in Nazarjah) na temo boja za delovna mesta. Predsednik stranke Janez Janša, ki je bil tudi gost Radia Velenje, je poudaril, da finančni krč v državi še vedno ni popustil in da tisti, ki bi lahko nudili nova delovna mesta, ne morejo dobiti posojil. O predlogu ukrepov, ki so jih pripravili v opoziciji, je med drugim dejal: »Boljši so tudi zato, ker nimajo konkurence. Vlada je ponudila nek teoretični koncept protikrizne strategije, vendar pa iz te teorije še ni predložila konkretnih ukrepov. Naš paket pa je konkreten, vsebuje 72 ukrepov, kako razbremeniti gospodarstvo. Denar, s katerim se zadolžujemo in ga jemljemo prihodnjim generacijam, bi morali uporabiti za ustvarjanje novih delovnih mest. Mislim, da je to ključno vprašanje. Če je bilo v prvi fazi krize vprašanje padec gospodarske rasti, je zdaj naraščanje brezposelnosti.« Primerjal je zadnji obisk v času njegove vlade v Savinjsko-šaleški regiji in menil, da se gospodarska situacija ni izbolj-

šala. Predvsem ga je motilo, da ni videti novih projektov, pa tudi tretja razvoja os, ki je za to okolje življenjskega pomena, je po njegovem mnenju zelo vprašljiva. »Takšne projekte bi morali v času krize pospešiti. Zgradili bi nekaj, kar je pomembno za sedanje generacije, uporabljale pa bi jih lahko tudi bodoče. S temi investicijami bi spodbudili gospodarsko aktivnost, saj s takšnimi deli ne služijo le tisti, ki imajo buldožerje, ampak vsi, ki so s temi posli povezani,« je dejal Janša in opozoril, da so aktivnosti za izgradnjo te ceste mnogo premalo agresivne. Umestitev trase v prostor je zagotovo težka naloga, a bi morala biti, če bi bilo iz tukajšnjega okolja več pritiska, že udejanjena. Na naše vprašanje ali so v stranki sedaj, ko so v opoziciji, spremenili mnenje o potrebnosti gradnje šestega bloka, za katerega je energetsko soglasje podpisal takratni minister Andrej Vizjak, pa je odgovoril: »Mi teh stališč nismo spreminjali, saj je dejansko ta projekt skupaj s 35 drugimi ključnimi razvojnimi projekti v resoluciji, ki smo jo sprejeli v našem mandatu. Ne gre samo za to, da je nekdo podpisal dovoljenje, to je bila že posledica, pred tem smo naredili

Nekdanji minister za gospodarstvo mag.Andrej Vizjak je poudaril, da bi bilo za spopad z recesijo nujno, da bi država podprla gospodarske družbe, ki bi lahko ponudile nova delovna mesta. Prepričan je, da država preko državne birokracije teh delovnih mest ne more ustvarjati, pričakuje pa tudi, da se bo ta zmanjšala. Po njegovem mnenju bi bilo treba gospodarstvo razbremeniti tako davčno kot birokratsko, poudaril pa je tudi, da je

SDS predlagala številne davčne razbremenitve. Zavzel se je za pospe ši tev ures ni čit ve naci o nal no pomembnih infrastrukturnih projektov tako v energetiki kot tudi v informacijski tehnologiji in cestnem prometu. Zofija Mazej Kukovič, bodoča poslanka iz vrst SDS v Evropskem parlamentu, je poudarila, da Slovenija nima druge možnosti, kot da ustvarja nova delovna mesta. "Ta pa se ustvarjajo s prepoznava-

Dejavniki varnosti v cestnem prometu

Vrtec Vrtiljak povečan z bivalnikom

Na strokovnem posvetu so sodelovali strokovnjaki z različnih področij

Vele nje, 15. mar ca – Število otrok, ki jih starši želijo vključiti v Vrtec Velenje, se že nekaj let povečuje. V začetku šolskega leta 2009/2010 so zato v Velenju odprli kar tri nove oddelke vrtca, a so zdaj vsi oddelki že polno zasedeni. Zato bodo prostorsko stisko reše-

vali s pomočjo montažne bivalne enote, ki ne bo prva. Izkazalo se namreč je, da dve, ki ju v Vrtcu Velenje že imajo, prav dobro služita svojemu namenu. V teh dneh so gradbinci končali montažo nove mobilne bivalne enote pri vrtcu Vrtiljak, kjer ena že stoji. Tako so v vrtcu pridobili prostor za še eno skupino najmlajših otrok, kjer so potrebe največje, saj številni starši porodniški dopust zaključujejo tudi med letom in zato malčkov ne morejo vpisati že ob začetku novega šolskega leta. Da bodo lahko tudi tem star-

Celje, 15. marca - Celjska interdisciplinarna akcijska skupina za varnost v cestnem prometu (CIASVCP) je v sodelovanju z Mestno občino Celje organizirala strokovni simpozij »Dejavniki varnosti v cestnem prometu.«

in Robert Štaba, vodja Zavoda varna pot. Prvi se je dotaknil usposabljanja voznikov – od spretnosti do vozniške zrelosti, drugi pa poudaril pomen sodelovanja več različnih subjektov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu.

celovito študijo, na osnovi katere je bil ta projekt umeščen med ključne razvojne projekte, in tam je z vso upravičenostjo še vedno. In tudi ni dileme, ki se sedaj pojavlja, ali graditi drugi blok NUK ali blok 6. Ta dilema je bila razrešena že v študijah. Oba projekta sta v resoluciji, Slovenija ju potrebuje za energetsko varnost. Dilema, ki pa je legitimna in o kateri govorimo, je cena izgradnje šestega bloka, ki se je močno povečala.«

mag. Roman Krajnc, sta o vplivu cestnih elementov in zagotavljanju kakovostne cestne strukture spregovorila dr. ing. Iztok Ciglarič in Stane Zotlar z Direkcije republike Slovenije za ceste. Tretji sklop je nosil naziv Vloga

njem priložnosti in z zavedanjem, da moramo najprej ustvarjati, potem pa deliti. Veliko je delovnih mest tako na področju zelenih tehnologij kot tudi na podeželju. Sploh nihče ne opazi, kaj Sloveniji pomeni podeželje in kako velik potencial je na tem področju. Moramo znati pogledati malo širše in se prilagajati svetovnim standardom," je dejala med drugim. Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik je opozoril na slab položaj gradbeništva in vseh, ki so z njim povezani. Predstavniki regijskega gospodarstva pa so ponovno poudarili, da soglasno podpirajo izgradnjo bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, ki bo pripomogel k ohranitvi delovnih mest, in zahtevajo čim hitrejšo izgradnjo hitre ceste Velenje-Šentrupert. Nezadovoljstvo z dosedanjimi vladnimi ukrepi so izrazili tudi predstavniki območnih obrtnih zbornic Mozirje in Velenje, še posebej zato, ker vladi ni uspelo odpraviti finančne nediscipline v malem gospodarstvu. Menijo tudi, da je obdavčitev dela previsoka, delo na črno pa se še naprej nekonktrolirano razrašča. mz,bš

šem ugodili s sprejemom malčka v vrtec, so se na MO Velenje odločili, da bodo dodaten prostor omogočili z nakupom mobilne bivalne enote s pripadajočimi sanitarijami in garderobo. Prostorsko stisko bo dolgoročno odpravila šele dozidava vrtca Vrtiljak; ta naj bi stekla letos. Štirinajst v vrtec novo sprejetih otrok je pričelo obiskovati vrtec že v ponedeljek, 15. marca. Celotna naložba v novo mobilno enoto bo mestni proračun stala 40 tisoč evrov. bš

Pod Pustim gradom Po zimskem premoru spet na mostu

zapreti. Dela izvaja podjetje Slemenšek, naložba pa bo Občino Šoštanj stala približno 462.000 evrov.

Simpozij je potekal v znamenju priprav na prihajajoče spremembe zakonodaje s področja varnosti v cestnem prometu. Strokovnjaki s področij varnosti v cestnem prometu, zdravja, gradnje in vzdrževanja infrastrukture, izobraževanje kandidatov voznikov in prometnega prava so predstavili svoja razmišljanja ter predloge in pobude za večjo varnost v cestnem prometu. Na začetku simpozija sta zbranim referata predstavila prof. dr. Marko Polič iz filozofske fakultete

Simpozij je potekal v štirih vsebinskih sklopih. Prvega je vodila Barbara Fidler Vilč, psihiatrinja z oddelka za zdravljenje bolezni odvisnosti V Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Z referati sta sodelovala prim. prof. doc. Marjan Bilban in Vesna Kerstin Petrič z Direktorata za javno zdravje Ministrstva za zdravje. V referatih sta spregovorila o vplivu prepovedanih substanc na vedenje udeležencev v cestnem prometu. V drugem sklopu, ki ga je vodil

izobraževanja za varnost v cestnem prometu. Vodila ga je Nuša Konec Juričič, dr. med. Z referati sta sodelovala še mag. Andrej Justinek in mag. Brane Lotrič. V zadnjem sklopu, ki ga je vodil mag. Elvis A. Herbaj, so govorili o pravni regulativi v cestnem prometu. V tem sklopu je sodeloval tudi odvetnik Rafael Mohorko. Referati in ugotovitve bodo zbrani v zborniku.

Prenova mostu čez potok Toplica v Florjanu na cesti Metleče–Pohrastnik se nadaljuje. Družba CM Celje je že lani porušila stari dotrajani most in zgradila novega, širšega in brez naklona. Promet po njem je stekel konec decembra. Po zimskem premoru pa se v Šoštanju dela na tem mostu nadaljujejo. Uredili bodo še hidroizolacijo, položili fini asfalt, obenem pa uredili strugo Toplice. Dela, stala bodo 100.000 evrov, bodo končana do konca meseca.

Krožišče bo končano do konec marca Krožišče v Metlečah, na glavni cesti Šoštanj–Topolšica bo do konca marca dobilo končno podobo. Delati so začeli jeseni, čez zimo pa so dela ustavili. V krožišču bodo uredili še pločnike s kolesarsko stezo, javno razsvetljavo, odvodnjavanje in postavili prometno signalizacijo. Promet bo v času del nekoliko oviran, proti koncu meseca pa bodo morali cesto tudi začasno

Nove smerne table na planinskih razpotjih Markacisti Planinskega društva Šoštanj so v lanskem letu udejanjili večletno idejo o postavitvi novih smernih tabel na vseh 120 kilometrih planinskih poti, ki jih v društvu vzdržujejo. Postavili so 49 drogov in privili 114 smernih tabel, v to pa vložili 350 ur prostovoljnega dela. Poleg tega so na planinskih poteh opravili tudi druga dela, košnjo trave, čiščenje grmovja in vej ter obnovili markacije.

Uradne ure KS Šoštanj Krajevna skupnost Šoštanj, ki že dve leti uporablja nove prostore v občinski zgradbi, ima enkrat tedensko, ob sredah od 15. do 16. ure, uradne ure. V tem času so predstavniki s veta krajevne skupnosti pripravljeni prisluhniti kakršnim koli predlogom, pobudam in tudi težavam krajanov. mkp

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 5

AKTUALNO

18. marca 2010

»Tretja razvojna os ni črtana« Na marčevski seji sveta MO Velenje sta kar dva svetnika vprašala, ali je vlada iz razvojnih načrtov res črtala tretjo razvojno os in s tem hitro cesto do Velenja – Poslanec v DZ Bojan Kontič pravi, da to ne drži in da aktivnosti tečejo Velenje, 9. marca – Med pobudami in vprašanji, ki so jih prejšnji torek na marčevski seji velenjskega mestnega sveta izrekli svetniki in svetnice, je kar dva svetnika glasno skrbelo, kaj se dogaja s t. i. tretjo razvojno osjo in gradnjo hitre ceste do Šaleške doline in naprej proti Koroški. Tako Mihael Letonje (SNS) kot Mar jan Hir šelj (Desus) sta namreč v medijih zasledila, da naj bi vlada iz razvojnih načrtov črtala tretjo razvojno os, zato sta želela, da MO Velenje o tem pridobi več informacij. Nam jih je že med sejo dal poslanec v Državnem zboru RS Bojan Kontič, ki je zatrdil: »Predvsem je bila v javnosti prisotna izjava, ki jo je izrekel bivši predsednik vlade, da je vlada iz razvojnih načr tov črtala razvojne osi. Ta informacija pa ni točna. Pogovori o razvojnih poteh na vladi so potekali, res

pa je, da še niso sprejeli nobene odločitve. Če odgovorim zgolj na vprašanje o tretji razvojni osi, postopki za umeščanje ceste v prostor in priprava na začetek gradnje nemo te no pote ka jo. Niti naj manjšega dvoma ni, da je ta cesta usodnega pomena za gospodarstvo v tem delu Slovenije in da brez nje nadaljnji razvoj ni mogoč. Zato bi rad zanikal informacije, da se projekt tretje razvojne osi in gradnja hitre ceste od Šentruperta do Velenja in naprej proti Koroški ustavlja. Ravno nasprotno; lotili smo se intenzivnejšega ukrepanja. Na trasi se že odvijajo konkretne aktivnosti, raziskave terena … Poleg tega je predsednik nadzornega sveta DARS-a dr. Milan Medved, ki se zaveda pomena te ceste.« Na MO Velenje so se odločili, da bodo o tretji razvojni osi in poteku

priprav na gradnjo odseka hitre ceste od Šentruper ta do Velenja ravno zaradi mnogih vprašanj in pomislekov govorili na aprilski seji sveta.

Nabrežine končno očiščene Med pobudami in vprašanji svetnikov smo slišali tudi pohvalo; končno so odgovorni poskrbeli in očistili nabrežine reke Pake v Pesju, kjer so se dolgo izgovarjali, da tega ne morejo narediti, dokler v grmovju gnezdijo ptice. Zaraščene nabrežine pa so lahko zelo nevarne v času večjih padavin, ki v zadnjih letih ne prizanašajo tudi Šaleški dolini. O ostalih zanimivejših vprašanjih in pobudah pa bomo poročali, ko bomo prejeli tudi odgovore.

Akcija »Očistimo Slovenijo v enem dnevu!« bo množična V njej bodo sodelovali tudi velenjski vrtci, osnovne, srednje in visoke šole – Informacije o div jih odlagališčih še zbirajo Vele nje, 10. mar ca Prejšnjo sredo sta v mestni hiši župan Mestne občine Velenje Sre čko Meh in predstavnik društva »Ekologi brez meja« v Mestni občini Velenje Milorad Šikman podpisala dogovore o sodelovanju v akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu!« z ravnatelji in ravnateljicami vseh velenjskih osnovnih šol in vrtca Velenje, ŠCV ter Visoke šole za varstvo okolja. Pogodbo Direktor podjetja PUP-Saubermacher Janez Herodež in župan Srečko sta podpisala tudi Janez Meh med podpisom dogovora o sodelovanju pri projektu »Očistimo Karo, vodja tehnične Slovenijo v enem dnevu«. službe v podjetju Simbio, d. o. o., ter Janez Herodež, direk- ne skupnosti in mestne četrti ter četrtih in da so se v akcijo vključitor podjetja PUP-Saubermacher. seveda številni posamezniki. V la že številna društva ter posamezS podpisom dogovora o sodelova- poletnih mesecih pa že od leta niki. Do 17. aprila 2010 se bo zvrsnju pri projektu so se vsi podpisni- 2002 organiziramo projekt Čisto tilo še več dogodkov, s katerimi ki tudi uradno zavezali k sodelo- moje Velenje. Dijaki in študentje bodo občanke in občane mestne v sklopu počitniškega dela oprav- občine Velenje seznanili s potekom vanju pri akciji. V MO Velenje dajejo področju ljajo različna dela, ki pripomorejo očiščevalne akcije. Več o akciji si varovanja okolja velik poudarek. k večji urejenosti Velenja. Lani je lahko preberete na spletni strani »Vsako leto ob dnevu Zemlje orga- v projektu sodelovalo več kot 500 MO Vele nje www.vele nje. si in niziramo obsežno čistilno akcijo, v mladih. Tako je Velenje urejeno in www.ocistimo.si, kjer se lahko tudi prijavite, če želite sodelovati v akcikateri sodelujejo društva, krajev- čisto mesto,« je poudaril župan. Aktivnosti, ki potekajo v okviru ji. Mestna občina Velenje je odprakcije »Očistimo Slovenijo v enem la tudi brezplačno telefonsko števildnevu!«, je predstavil Milorad Šik- ko 080 88 09, kamor lahko prijavman. Povedal je, da je v pripravi ljate informacije o divjih odlagalioperativni načrt poteka akcije v ščih v mestni občini Velenje. krajevnih skupnostih in mestnih bš

Nad odlagališča tudi »strojno« V MO Velenje je evidentiranih 55 divjih odlagališč, na katerih bodo v tednu pred 17. aprilom sanirali in strojno odstranili odpadke, ki jih ni možno odstraniti drugače. Na dan akcije, 17. aprila, pa bodo odlagališča do konca počistile še skupine posameznikov. Že med samo akcijo bodo odpadke zbirali ločeno in tako ljudi spodbudili k pravilnemu ravnanju z odpadki.

Biološko tudi v Podkraju Mestni svet je potrdil spremembo t. i. pra vil ni ka rav na nja z odpadki v Mestni občini Velenje, Obči ni Šoš tanj in Šmart no ob Paki. Pravzaprav so ga dopolnili, saj po njem velja, da bodo biološke odpadke morali v posebnih rjavih posodah zbirati tudi v Krajevni skupnosti Podkraj, ki prej ni bila zajeta. Kdaj bodo biološke odpadke sploh začeli zbirati, na seji še ni bilo povedano, je pa svet nik Dimitrij Amon ( SD) menil, da koncesionar o tem, da s 1. marcem teh odpadkov še ne bodo zbirali, precej slabo obvestil uporabnike. Predlagal je, da čim prej jasno povedo, kdaj jih bodo začeli zbirati, in obvestijo vse uporabnike.

Pojasnilo V prejšnji številki Našega časa smo poročali o gradnji kanalizacijskega omrežja v Črnovi in Bevčah. Po objavi članka nas je svetnik Franc Sever opozoril, da bi morda lahko bralci njegova vprašanja na seji sveta, ki so se nanašala na izračun cene investicije in smo jih povzeli v članku, razumeli kot nasprotovanje gradnji. Zato naj pojasnimo, da to ne drži: Franc Sever je na 24. zaporedni seji predlagal, da iz investicije črtajo gradnje hišnih priključkov, ki naj si jih občani uredijo sami. S tem se je mestni svet strinjal in tako se je investicija za investitorje (KP Velenje in MO Velenje) močno znižala. Komunalni prispevek znaša za objekt velikosti 150 m2 , ki stoji na parceli, veliki 500 m2 sedaj znaša 1.448,00. Pred spremembo, ki jo je predlagal Sever, pa je komunalni prispevek za isti objekt, z upoštevanjem gradnje hišnih priključkov, znašal 4.427 evrov.

Občina bo skrbela za več cest S sprejemom Odloka o kategorizaciji občinskih cest v MO Velenje je mestni svet poskrbel, da bo občina skrbela za več cest. V odloku je natančno usklajen potek kategoriziranih občinskih cest z gozdnimi cestami, potek in dolžina cest, ki potekajo med sosednjimi občinami; določena je tudi točka, v kateri cesta prehaja iz ene občine v drugo; usklajena pa je dolžina cest v skladu s ponovnim snemanjem konec leta 2009. Pri pri pravi odlo ka, ki zelo

natančno opisuje vse ceste v občini, so upoštevali mnenja Direkcije Republike Slovenije za ceste, krajevne skupnosti glede imen cest in vse pripombe, podane k osnutku odloka. Z novim odlokom se je povečalo število cest s 311 na 331 in dolžina cest z 208.614 m na 210.512 m. Sprejeli so tudi plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest za obdobje štirih let. bš

Strokovno zanimivo in koristno predavanje Topolšica, 10. marca – Po uspešno organiziranem strokovnem izobraževanju na temo ‘Sprednji minimalno invaziven pristop pri artroplastiki kolka’ novembra lani so fizioterapevti Term Topolšica v sodelovanju z ortopedoma slovenjgraške bolnišnice Ivom Bricmanom in Stanislavom Ovničem prejšnji teden pripravili še eno strokovno predavanje, tokrat o okvarah v ramenskem sklepu. Namenili so ga zdravnikom, fizioterapevtom in delovnim terapevtom Koroške, Savinjske in Šaleške doline. Klub slabemu vremenu se ga je udeležilo blizu 100 omenjenih zdravstvenih delavcev. Pobud ni ca stro kovno zanimivega in koristnega predavanja ter vodja fizi-

oterapije v naravnem zdravilišču v Topolšici Vanica Petrovič je povedala, da so se za organizacijo predavanja odločili zato, »ker medicina napreduje z veliko hitrostjo, z novostmi, spremembami pa se mora mo sezna ni ti, če hoče mo uspešno sodelovati v procesu rehabilitacije bolnika. Vsakemu novemu načinu operacije bi moral sle-

diti nov način fizioterapevtskih postopkov. Le z dobrim strokovnim delom je moč doseči dobre rezultate zdravljenja.« Udeleženci strokovnega izobraževanja so si med drugim ogledali prostore fizioterapije v zdravilišču ter center multiple skleroze Mladika. Tp

Med ogledom fizioterapije

Bojan Škarja prejel bronasti znak CZ Velenje, Zreče – 1. marec je svetovni dan Civilne zaščite. Tudi letos so nekaj dni zatem v Zrečah pripravili svečano prireditev, na njej pa so posameznikom, prostovoljnim gasilskim društvom in drugim organizacijam, vključenim v sistem zaščite in reševanja, za njihove dosežke pri reševanju ob naravnih in drugih nesrečah v preteklem obdobju podelili bronaste, srebrne in zlate znake ter plakete Civilne zaščite. Dobitnik bronastega znaka Civilne zaščite za leto 2009 je bil tudi povelj nik Šta ba civil ne zašči te Mestne občine Velenje Bojan Škarja. V obrazložitvi nagrade so zapisali: »Njegovo delo označuje mirnost, preudarnost, analitičnost ter odločnost. Kot poveljnik skrbi za nenehno pripravljenost sistema zaščite in reševanja v mestni obči-

Bojan Škarja med prejemanjem bronastega znaka Civilne zaščite.

ni Velenje, za povezanost vseh elementov tega sistema ter vodi aktivnosti štaba, ob nesrečah pa vodi delo štaba.« Priznanje je dobil za

učinkovito vodenje štaba CZ v zadnjih desetih letih. bš

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 6

UTRIP

18. marca 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 10. marec Odsto pil je Milan Pogač nik, minister za kmetijstvo, ki so ga zara di suma kaz ni ve ga deja nja korupcije preiskovali kriminalisti. Dejal je, da se nanj in tudi na njegovo družino v zadnjem mesecu in pol »konstatno pritiska«, v povezavi z očitki, povezanimi z zemlji-

ki mu nasprotujejo. Poslanci SDS in SNS so vložili zahtevo za začetek postopka zakonodajnega referenduma o noveli zakona o urejanju statusa izbrisanih, ki ga je na začetku tedna sprejel državni zbor. Poslanec SDS Branko Grims je na tiskovni konferenci dejal, da je zakon, kot je bil sprejet, utemeljen na neresnici, in kot sporno izpostavil to, da je tudi zelo nejasen. V policiji so končali del preiskave v primeru napada bulmastifov na njihovega lastnika Saša Baričeviča in zaključili, da ni utemeljene-

poraz stranke predsednika Nicolasa Sarkozyja. Predsednika ZDA in Rusije sta naredila korak bliže k dogovoru o jedrski razorožitvi, ki bi zmanjšal zaloge jedr skega orožja v obeh državah za več kot četrtino. Izraelska vojska je aretirala vodilnega člana palestinskega gibanja Hamas, potem ko ga je njihova vojska iskala več kot deset let, saj naj bi bil odgovoren za več najhujših napadov v Izraelu. V Gruziji pa je zavladala panika. Njihova televizija je namreč poročala: »Rusija je poslala nad Tbilisi

Odstopil je Milan Pogačnik.

šči v občini Murska Sobota, pa je zagotovil, da je »ta zgodba čista«. To pa ni bil edini minister dne v medijski pozornosti; minister za zdravje Borut Miklavčič je premierju Borutu Pahorju predlagal svoje ga nasled ni ka Raj ka Ken do, direktorja Pediatrične klinike v Ljubljani. Predsednik Danilo Türk je z delegacijo 26 predstavnikov slovenskih podjetij obiskal Litvo, kjer se je ude ležil Litov sko-sloven ske ga poslovnega foruma. Notranja ministrica in predsednica LDS Katarina Kresal je zavrnila očitke o političnem vplivu na policijo in od Zmaga Jelinčiča zahtevala opravičilo.

Četrtek, 11. marec Izvedeli smo, da bo Milana M. Cvikla na mestu generalnega sekretarja vlade zamenjala dosedanja državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar. Na ministrstvu za promet pa so se ukvarjali z govoricami. Ostro so zanikali, da naj bi bil v zgodbo o domnevnem izsiljevanju Srečka Prijatelja vpleten tudi njihov državni sekretar Igor Jakomin. Preiskovalni sodnik je poslanca SNS Srečka Prijatelja po štiriurnem zaslišanju izpustil na prostost, čeprav je tožilec predlagal pripor. Prijatelj je pred sodnikom izjavil, da podkupnine ni vzel, in zatrdil, da gre za velik konstrukt. Policisti so skupaj z davčnim uradom in delovno inšpekcijo preiskovali kočevsko Prenovo in lastnika Zorana Perkovića. Podali so tudi več kazenskih ovadb. Grški delavci javnega sektorja so

Grki se ne dajo.

znova protestirali proti varčevalnim ukrepom, ki jih je napovedala grška vla da. Jav ne služ be in transport niso delovali, protestom so se pridružili tudi novinarji, policisti, gasilci in cariniki.

Petek, 12. marec Katarina Kresal je zatrdila, da je predpogodbo o najemu prostorov na Litostrojski Računsko sodišče razglasilo za nično, a Igor Šoltes je dejal, da se o tem niso izrekali. Politična sfera se je zgražala nad izjavo Zmaga Jelinčiča, ki je dejal, da je »celotno politično delo v Sloveniji korupcija.« Celotna koalicija in SLS sta se od izjave distancirala in jo označila za posploševanje,

bo zdravstveni minister. Premier Pahor se je sicer o vodenju zdravstvenega resorja pogovarjal tudi z Dorijanom Marušičem, o vodenju kmetijskega pa s poslancem Jankom Vebrom. Koalicijske stranke so državni zbor pozvale, naj vloži zahtevo za presojo ustavnosti referenduma o izbrisanih. Papež Benedikt XVI. je za novega celjskega škofa imenoval dosedanjega župnika mariborske stolne župnije Stanislava Lipovška. Na Hrvaškem so se za 15 minut ustavili vsi vlaki, saj so zaradi številnih težav stavkali predstavniki vseh štirih sindikatov Hrvaških železnic.

Torek, 16. marec

Televizijska potegavščina je ljudi prestrašila. Policija je sklenila, da zlorabe ni mogoče ne potrditi ne ovreči.

ga suma za kaznivo dejanje umora. Študentje so opozarjali na vladni predlog sprememb zakona o malem delu, v katerem piše, da bodo lahko delali 728 ur letno, za najmanj 3,5 evra in največ 8 evrov bruto na uro. Med obiskom ruskega premierja Vladimirja Putina v New Delhiju je Moskva sporočila, da bo zgradila 16 jedrskih reaktorjev za jedrske elektrarne v Indiji.

Sobota, 13. marec Koprski preiskovalni sodnik je odločil, da gre Srečko Prijatelj v pripor. Tik pred zaslišanjem je poslanec SNS zatrdil: »Sem žrtveno jagnje. Pravi lopov je Marjan Mikuž.« Poslanec bo v priporu

tanke, gruzijski predsednik Sakašvili je mrtev.« Ljudje so v strahu za življenje zbežali na ulice, a nič od tega ni bilo res. Stotisočglava množica protestnikov je preplavila ulice Bangkoka z jasnim ciljem: podpora nekdanjemu premierju Šinavatri, odstop Vedžadživove vlade in razpis predčasnih volitev.

Ponedeljek, 15. marec Državni zbor je bil tudi uradno obveščen o priporu Srečka Prijatelja. Po ugibanjih, ali se bo poslovil minister Zalar ali Barbara Brezigar, se je premier Pahor odločil in za petek sklical sestanek z obema zaradi nesoglasij. Rajko Kenda je zagotovil, da ne

Kenda se je odločil, da ne bo novi minister za zdravje. Srečko Prijatelj je moral v pripor.

mesec dni, bivanje v priporu pa se lahko tudi podaljša ali predčasno prekine. Rim je bil zavit v vijolično barvo, saj se je tja steklo približno 200 tisoč ljudi, ki so protestirali za demokracijo in proti premierju Silviu Berlusconiju. Shod je potekal pod geslom »Da pravilom, ne trikom.« To pa ni bilo edino dogajanje v Italiji. Nad Vatikan so se namreč zgrnili temni oblaki dokazov o pedofiliji v več kot tri tisoč primerih. V pojasnilo je tožilec Scicluna dejal: »To je preveč primerov, a treba je priznati, da težava ni tako razširjena, kot jo nekateri prikazujejo. Upoštevati je treba, da je na svetu 400 tisoč duhovnikov.« Delni izidi iraških parlamentarnih volitev so pokazali, da koalicija premierja Nurija Al Malikija močno vodi v pomembni volilni enoti, prestolnici Bagdad. Zagrebško sodišče je Mladena Šlogarja nepravnomočno obsodilo na 30 let zapora zaradi umora odvet niš ke pri prav ni ce Iva ne Hodak oktobra 2008 v Zagrebu.

Nedelja, 14. marec V Franciji so volivlci odločali o sestavi regionalnih parlamentov. Vzporedni izidi so pokazali hud

Javnost se je ukvarjala z morebitnima novima ministroma za zdravje in kmetijstvo. In tako smo slišali o Janku Vebru in o Dorjanu Marušiču, vendar je Pahor dejal, da se z obema še vedno le pogovarja.

V javnosti se je razkrila vsebina sporočil Prijatelja Mikužu.

Morda še bolj so bili državljani obremenjeni z vsebino sms sporočil Srečka Prijatelja, ki jih je pošiljal Marjanu Mikužu. Med drugim je pisal takole: »Čas ni tvoj zaveznik tik tak, tik tak ... pridemo... ekipa je zbrana, se vidimo, svinja, ko boš najmanj pričakoval ...« Hčerinska družba Gradisa, Gradis Hiše, je 36 delavcem poslala obvestila o izredni odpovedi delovnega razmerja. Razlog: Prvi teden marca niso hoteli delati, ker niso prejeli januarske plače. Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor je podprl slovenskega kandidata Milana M. Cvikla za člana Evropskega računskega sodišča.

Zgodba iz domačega kraja Jure Trampuš

Že dolgo se nisem počutil tako nemočnega kot pred dnevi, ko sem strmel v televizor in gledal, kako so na delavce iz nekdanjih republik tiho padale snežinke, oni pa so, ujeti v nepoznavanje domorodcev, njihovih spužvastih zakonov in šefov brez morale, poskušali slepečim kameram razložiti, kako dolgo že niso dobili plače in kdo je tisti, ki jih je mnogo mesecev vlekel za nos. »Prišli smo, ker je tukaj Evropa«, je dejal eden od njih. Njegov prijatelj pa je pokazal na roko napisan listek, na katerem so bile z modro pisavo napisane evrske številke. Deset, dvajset, pet. Trideset. In tako naprej. Nekaj vrstic. »Že mesece nisem dobil plače, sedaj pa čakam, ne jemo, ne vemo, kaj se bo zgodilo«. Gladovna stavka delavcev brez pravic je pokazala na tisto, kar radi pozabljamo. Na preprosto dejstvo, da so naša visoka gospodarska rast, naš potrošniki raj in neonska sreča zgrajeni na žuljih tistih, ki jih nikoli ne vidimo, in četudi bi jih videli, bi jih raje spregledali. Še pred nekaj leti so se tukajšnji politiki trkali po prsih in govorili o evropskih uspehih. Seveda so bili, statistični uspehi, a za te uspehe je bilo potrebno vsaj malo izkoriščanja. Dokler je bil ekonomski svet naklonjen politični samohvali, so tudi male, pozabljene delavce, skrite po gradbiščih in za šivalnimi stroji, izkoriščali toliko, da so lahko vsaj upali na boljšo prihodnost. A ko se je ekonomski raj zrušil, ko so idoli neoliberalne sreče strmoglavili na tla, ni bilo več prostora za drobtinice, izginilo je upanje na boljšo prihodnost. Laž o obljubljeni Sloveniji se je začela razkrajati. Laž o "zemlji obećani". Pretiravam? Ne. Zgolj en primer. Gradbeni inšpektorji so imeli pred časom velike težave, ko so po gradbiščih lovili delavce, ki so delali na črno, in njihove šefe, ki so jim to omogočali. Med podjetniki in poceni tujo gradbeno silo se je stkala simbioza. Stockholmski sindrom. Inšpektorji kršitev delovne zakonodaje niso mogli popisati, ker žrtve niso želele govoriti. A sedaj, ko je prišlo drugo leto krize, te simbioze ni več. Vedno več je prijav. Izkoriščani ne morejo izgubiti ničesar več. V krizi velja pravilo, da najbolj nastradajo tisti, ki so na repu prehranjevalne verige. Tako je tudi v vojni, generali praviloma dočakajo konec spopadov, pehota iz prvih vrst ne. In zato bodo v tej krizi najbolj izgubili tisti z dna lestvice. V Kočevju je udarilo delavce migrante, nevidne ljudi brez papirjev, ki jim je na koncu zmanjkalo denarja, da bi se lahko vrnili v kraj, od koder so odšli v lepšo prihodnost. In kaj lahko naredi država? Morala bi veliko. Besede velenjskega ministra o tem, da naj se izkoriščani pač obrnejo na sodišče, izrekel jih je na televiziji, so bile cinične, neosebne, žaljive. Četudi ne obstaja prava zakonodaja, četudi tistim, ki so delali ali pa bili prisiljeni, da so delali na črno, pravna in socialna država na prvi pogled ne more pomagati, je ravno država tista, ki bi morala najprej rešiti lačne in razočarane, potem pa ustvariti okolje, ki bi onemogočalo ponavljanje podobnih zgodb. Naj država okrepi inšpekcijo, spremeni zakon o stečajih, rešuje življenjske usode delavcev, ne pa da najprej reši podjetje, njihove lastnike in šele potem, čisto na koncu, tiste, ki so za ta podjetja delali. Bojim se, da se to ne bo zgodilo. Zgodba iz Kočevja ne bo edina in prezebli delavci bodo vedno znova in znova mežikali v televizijske kamere ter nejeverno razlagali, kako so jih njihovi šefi pustili na cedilu. Pa ne gre samo zanje. Kako že gre tista slovenska narodna? Nekoč so bili begunci in pribežniki, potem so prišli izbrisani in azilanti, danes je tukaj tuja delovna sila in brezposelni domačini. In jutri? Ti, pa jaz.

NaĹĄ Ä?as, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 7

POGOVOR, AKTUALNO

18. marca 2010

Dejavnost negovalnega oddelka le ena od dejavnosti bolniĹĄnice V BolniĹĄnici TopolĹĄica za zdaj na negovalnem oddelku predvidenih 8 postelj na dan, v prihodnje naj bi jih bilo veÄ? â&#x20AC;&#x201C; RaÄ?unajo, da se bodo letos jeseni lotili obnove objekta SmreÄ?ina Tatjana PodgorĹĄek

Informacija, da naj bi bila BolniĹĄnica TopolĹĄica predvidena v nacionalnem programu zdravstva kot edina negovalna bolniĹĄnica v celjski regiji, je vznemirila tukajĹĄnjo javnost. Po mnenju nekaterih se s tem vraÄ?a v Ä?ase, ko so jo ÂťoznaÄ?evaliÂŤ kot hiralnico, ki pa, med drugim, v turistiÄ?no razvijajoÄ?e se okolje ĹĄe zdaleÄ? ne sodi. Prav tako je to v nasprotju z napovedmi njenega vodstva, da naj bi postala regijska bolniĹĄnica za zdravljenje srÄ?nih in pljuÄ?nih bolezni. V zvezi s tem smo zastavili direktorju bolniĹĄnice Damjanu Justineku nekaj vpraĹĄanj, nanje pa je takole odgovoril: Ali drĹži, da je BolniĹĄnica TopolĹĄica predvidena kot edina negovalna bolniĹĄnica za celjsko regijo? ÂťDrĹži, vendar je ob tem treba poudariti, da govorimo o negovalnem oddelku, ne o negovalni bolniĹĄnici, in da je dejavnost oddelka le ena od dejavnosti bolniĹĄnice. Neakutna obravnava bolnika, kar je primernejĹĄi izraz kot nega, pri nas vkljuÄ?uje rehabilitacijo bolnikov z boleznimi pljuÄ? in srca ter seveda paliativna oskrba. V bolniĹĄnici zdravimo na leto od 80 do 100 rakavih bolnikov, ki potrebujejo

strokovno terapijo, s katero jim v najveÄ?ji moĹžni meri lajĹĄamo boleÄ?ine.ÂŤ Koliko postelj imate na negovalnem oddelku? ÂťSprva smo se z zdravstveno zavarovalnico dogovorili za 6, v arbitraĹžnem postopku pa za 8 postelj na dan. Da bi oddelek res priĹĄel do izraza, da bi ga v celoti izkoristili za akutno obravnavo, rehabilitacijo in paliativno oskrbo, bi potrebovali od 25 do 30 postelj na dan.ÂŤ Nameravate torej ĹĄiriti negovalni oddelek? ÂťDa. Letos se bomo prijavili na razpis za pridobitev evropskih nepovratnih sredstev za energetsko sanacijo bol niĹĄ ni ce. RaÄ?u na mo, da bomo na razpisu uspeli in da se bomo lahko Ĺže letos jeseni lotili obnove nekaterih zgradb. Najprej nameravamo obnoviti spodnji del objekta SmreÄ?ina, ki je prazen Ĺže 15 let. Tu nameravamo urediti prosto re za medi cin sko dejav nost. Zaenkrat najverjetneje za ambulante, laboratorij, lekarno, del pa tudi za rehabilitacijo bolnikov. V zgornjem objektu Planika pa namerava-

mo ohraniti bolniĹĄniÄ?no dejavnost - dnevni in obiÄ?ajni oddelek intenzive ter negovalni oddelek.ÂŤ Je bojazen, da bo s ĹĄiritvijo negovalnega oddelka postala bolniĹĄnica bolj negovalna kot diagnostiÄ?na - kar bi lahko pomenilo tudi nazadovanje stroke, odveÄ?? ÂťJe. Ni poĹĄteno do prebivalcev, da bi gledali le na diagnostiko. Ta je najpomembnejĹĄa za vsakega zdravnika, vendar je dejstvo, da postaja pre bi val stvo vse sta rej ĹĄe in da petdnevna hospitalizacija marsikomu ne zadoĹĄÄ?a. Po petih dneh skoraj polovica bolnikov ni sposobnih za bivanje doma. Na naĹĄem negovalnem oddelku skrbimo za ĹĄtiri cilje: stabilizacija in stalna terapija bolnika, uÄ?enje uporabe vseh medicin sko teh niÄ? nih pri po mo Ä?kov (inzulina, inhalatorjev, zdravljenje s kisikom na domu), boljĹĄi stik s svojci bolnikov in bistveno veÄ? fizikalne terapije. Za zdaj ĹĄe nismo prejeli nobene pritoĹžbe. K temu bi rad dodal ĹĄe nekaj: lani smo se prijavili na razpis za obravnavo tako imenovanega nemirnega bolnika. Sistem za nego sedaj

Damjan Justinek: â&#x20AC;?Ä&#x152;eprav ima nega v Sloveniji negativen prizvok, kljub temu da dejavnost negovalnega oddelka ni naĹĄa primarna naloga, menim, da je ta v regiji potrebna.â&#x20AC;?

pripravljamo tudi za druge bolniĹĄnice in domove za varstvo odraslih. Skupaj z raÄ?unalniĹĄko firmo ustanavljamo kompetenÄ?ni center za nego bolnika, v katerem bomo zdruĹžili medicinsko in nemedicinsko tehnologijo. Gre za poseben prenos znanja. Po letu, dveh delovanja slednjega bi se Ĺže lahko prijavili za pridobitev ISO standardov kakovosti in s tem dobili moĹžnost za ustanovitev centra odliÄ?nosti za nego bolnika, kar bi pomenilo sodelovanje s tujimi partnerji, pridobitev republiĹĄkih sredstev, raziskovalno dejavnost na tem podroÄ?ju in tudi razvoj nege. S tem bi zmanjĹĄali invalidnost, izboljĹĄali poÄ?utje pri ljudeh, samo bivanje v bolniĹĄnici in tudi kasneje v domaÄ?em okolju.ÂŤ Je bolniĹĄnica leto 2009 zakljuÄ?ila pozitivno? ÂťJe, vendar smo zato Ä?rpali lastno rezervo iz amortizacije in rezervacije iz preteklih let. Ä&#x152;e bi vlagali denar drugam, karkoli obnavljali, poskuĹĄali uveljavljati pospeĹĄeno amortizacijo, bi konÄ?ali v rdeÄ?ih ĹĄtevilkah. Trudili smo se tudi, da bi Ä?im manj presegli plan, za katerega smo se dogovorili z zdravstveno zavarovalnico.ÂŤ KakĹĄni so naÄ?rti za letos? ÂťKar nekaj izboljĹĄav, novosti smo predvideli. Med drugim nameravamo poostriti nadzor nad stroĹĄki, trudili se bomo za kakovostno obravnavo bolnikov, nadaljevali aktivnosti na oddelkih pulmologije in internistike. NaÄ?rtujemo prvo nadgradnjo CT aparata, ĹĄe nekatere izboljĹĄave na njem. NaÄ?rtovali smo 1100 preiskav; lahko bi jih naredili ĹĄe veÄ?, vendar prevelikega odstopanja od naÄ?r tov ne more biti.ÂŤ

E-zaposlovanje

Otoplitve na trgu dela ĹĄe ne bo

VeĹĄÄ?i interneta se lahko izognejo vrstam na zavodu, vlogo pa oddajo kadarkoli

Najbolj kritiÄ?na skupina v ObmoÄ?ni sluĹžbi Velenje so mladi, ki so stari do 26 let, iskalci prve zaposlitve Milena KrstiÄ? - Planinc

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje â&#x20AC;&#x201C; ÂťElektronske storitve so na voljo tako delodajalcem kot iskalcem zaposlitve. Iskalci zaposlitve se lahko preko elektronskih storitev na zavod prijavijo in vloĹžijo tudi zahtevek za denarno nadomestilo,ÂŤ pravi Branka Ĺ kulj Nussdorfer z ObmoÄ?ne sluĹžne Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje. Prednosti so ĹĄtevilne. Tako se, med drugim, lahko brezposelni, veĹĄÄ?i uporabe interneta, izognejo vrstam na zavodu, vlogo pa lahko oddajo kadarkoli. To je novost, ki je bila uvedena 1. februarja. ÂťZa zdaj dobivamo posamiÄ?ne prijave. Ljudje smo nekako vajeni in tudi najraje pridemo v stik s Ä?lovekom in te zadeve urejamo na uradih. Vemo pa, da prihajajo nove generacije, ki se bodo moĹžnosti, ki jih ponuja raÄ?unalnik, vse bolj poslu Ĺže va le. Ĺ e ved no pa so pomembni stiki s svetovalcem. To ĹĄe ostaja, seveda,ÂŤ pravi Nussdorferjeva. E-svetovanja, ki je tudi na voljo, lahko uportabijo tako delodajalci, brezposelni kot zaposleni. Sestavljeno je iz ĹĄtirih modulov. Prvi je samoocena. ÂťTu se oseba na podlagi vpraĹĄalnikov oceni, preveri svoje lastnosti, znanja ...ÂŤ Drugi zavihek predstavljajo zaposlitveni cilji. ÂťVemo, kako teĹžko je, Ä?e izgubiĹĄ zaposlitev. Pot si je treba zastaviti na novo, pri tem pa najprej preveriti prejĹĄnje zaposlitvene cilje.ÂŤ Tret-

ji modul pomaga pri predstavitvi pri delodajalcu. ÂťZajema veĹĄÄ?ine pri iskanju zaposlitve, to, kako se napiĹĄe prijava na prosto delovno mesto oziroma ponudba, in to kako se telefonsko ali osebno prijavimo pri delodajalcu, kako z njim sploh komu ni ci ra mo.ÂŤ Ä&#x152;etr ti modul je trg dela. ÂťGre za povezavo med poklicem in izobrazbo. Pregledamo lahko potrebe glede na naĹĄo izobrazbo oziroma poklic, ki smo ga opravljali ali ga Ĺželimo opravljati. Predstavljene so tudi vse potrebe in tudi delodajalci, ki so

te potrebe podali. Elektronske storitve Ĺže kar dolgo razvijamo, letos prenavljamo tudi spletno stran (www.ess.gov.si), na kateri imate dostop do teh storitev.ÂŤ Prijavite se lahko z digitalnim potrdilom ali pa z e-naslovom in geslom. ÂťS pomoÄ?jo e-poslovanja izdajamo tudi razna potrdila, samoprijavo prostih delovnih mest imamo urejeno v 70 odstotkih. Delodajalec lahko odda potrebo po avtorskem podjemnem delu in tako prijavi tudi podjemno pogodbo in avtorsko delo.ÂŤ

Velenje â&#x20AC;&#x201C; Osnovna znaÄ?ilnost trga dela, ki je v pristojnosti ObmoÄ?ne sluĹžbe Velenje, v lanskem letu je bila izjemno poveÄ?anje ĹĄtevila brezposelnih. Ĺ tevilo brezposelnih se je poveÄ?alo za kar 42 odstotkov. ÂťPodatek, ki nazorno pokaĹže situacijo na trgu dela, pa je upad zaposlenih za 5,4 odstotka, Ä?eprav je to manj od upada gospodarske rasti, ki je znaĹĄala 7,8 odstotka. ManjĹĄi padec zaposlenosti si razlagamo z ukrepi, ki so bili uvedeni za ohra-

/(1-8 ( 9 9 ( 7 ( ' 2 3 ,0$0 HMÄ&#x201E;H REUHVWL JRGQ 3ULSDGDMR PL QDMX

Y TFNCMNRSLH /NRKNUMH Q@Ä&#x153;TM H GDMD SUYH SODÄŚLOQ s AQDYOK@Ä&#x153;M@ L] V 9LVD %XVLQHV NDUWLFH $FWLYD (OHFWURQ YOK@Ä&#x153;MDF@ s PHVHFHY AQD DNFLMVNHJD YRGHQMD WUDQV UDÄŚXQD

VORYDQMD L]EHULWH =D SUYR OHWR SR SR WL RV GQ WQLK XJR xH HQR RG GRGD QD LWH LxÄŚ SR L VW QR YDxL PHUL 8JRG OMH ZZZ EDQND FH QL UD VW L WQ OH VS QL UD L]E Y MWH ]DQMH VL DOL SRYSUDxD N QU O WH UH EH L] RUGD SRVORYDOQLFL 0 H @K H YHS@ U CNL@Ä&#x153; RJKDMHSDU CDON Ĺ?H DI CM FN ON M@IT U STIHG U@KTS@G

ON U H DQ L RSMH MNLHM@KMH NAQD IDĹŠ DK " JD @M H ! MTCA OMH VL

ZZZ EDQND FH

nitev delovnih mest. Gre za dva krizna ukrepa, s tem da so bila podjetja navkljub vsemu previdna pri odpuĹĄÄ?anju. Dobrega delavca je teĹžko dobiti in usposobiti,ÂŤ pravi direktor ObmoÄ?ne sluĹžbe VelenjeRobert RajĹĄter. Tudi v letoĹĄ njem janu ar ju so poveÄ?an priliv v brezposelnost beleĹžili praktiÄ?no na vseh uradih za delo na KoroĹĄkem in v Velenju. DrugaÄ?e je bilo v Mozirju. ÂťTam

LetoĹĄnji januar je bil v zaposlovanju nekoliko boljĹĄi od lanskega. Bilo je nekaj veÄ? potreb po delavcih in nekaj manj priliva v brezposelnost

smo beleĹžili manjĹĄi upada. Povsod drugod pa znaĹĄa priliv od 3 do 5 odstotkov, v Velenju je bil priliv 3,3 odstotke. Februarja se je trend nadaljeval, v Velenju beleĹžimo Ĺže 4,1 odstotka veÄ? brezposelnih oseb kot ob koncu prejĹĄnjega leta. Na otoplitev na trgu dela ĹĄe Ä?akamo.ÂŤ PriÄ?akovanja? ÂťNa podlagi podatkov in napovedi, ki smo jih pridobili iz posameznih podjetij, sklepamo, da bi se lahko brezposelnost letos dvignila za ĹĄe pribliĹžno 20 odstotkov. Ta napoved se ujema tudi z vlad ni mi napoved mi.ÂŤ Med brezposelnimi na Uradu za delo Velenje in Mozirje, podobno

pa je tudi na uradih na KoroĹĄkem, nadpopreÄ?no izstopajo mladi, stari do 26 let. ÂťV Velenju jih je 25 odstotkov, medtem ko je ta deleĹž v Sloveniji 15-odstoten.ÂŤ Po drugi strani pa imajo tukaj med brezposelnimi manj starih 50 let in veÄ?,

Zaposlujejo manjĹĄi delodajalci, zaposlitve so posamiÄ?ne

manj je tudi trajno preseĹžnih delavcev in steÄ?ajnikov. ÂťV tme se tudi skriva razlog, da je mladih veÄ?, starejĹĄih pa manj. V preteklosti je bilo na naĹĄem obmoÄ?ju manj steÄ?ajev. SteÄ?aji so tisti dogodek, po katerem dobimo v priliv veÄ?je ĹĄtevilo starejĹĄih delavcev, medtem ko mladi v naĹĄe evidence prihajajo sveĹži, novi, iz ĹĄol. Lansko leto je bilo posebno tudi po tem, da so imeli mladi izjemno malo moĹžnosti za zaposlitev. Delodajalci veÄ?inoma pri razpisih zahtevajo delovne izkuĹĄnje, ki jih mladi ne morejo ponuditi. Poleg tega je bilo lani tudi veliko na novo prijavljenih brezposelnih, ki so izkuĹĄnje imeli in so imeli tudi prednost pri zaposlovanju. Dejansko bi kot najbolj kritiÄ?no skupino v tem trenutku opredelil mlade do 26 let, posebej pa iskalce prve zaposlitve.ÂŤ

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 8

SOCIALA

18. marca 2010

Kako socialne so občine Velenje, Celje in Slovenj Gradec? V vseh treh mestnih občinah pričakujejo, da bodo letos za pomoč občanom namenile še več denarja in storitev, saj število upravičencev povsod raste – Velenje po oblikah pomoči izstopa, čeprav ima vsako mesto kaj, kar drugo nima Velenje, 15. marca - Velenjska občina se rada pohvali, da je socialna občina. Oblik pomoči občanom, pa ne le tistim, ki se v teh težkih časih soočajo z vsak dan večjo socialno stisko, je več. Mnoge zagotovo opazimo šele, če jo sami potrebujemo ali če jo potrebuje kdo od naših znancev. Nekaterih morda ne opazimo nikoli. Ravno zato smo si postavili vprašanje, kako socialne so tri mestne občine na našem območju; odgovore smo poiskali na Mestni občini Velenje, Mestni občini Celje in Mestni občini Slovenj Gradec.

Kaj imajo eni, drugi pa ne? V pogovorih s kolegi novinarji, ki niso iz Velenja, za svoje medije pa poročajo o dogodkih v Šaleški doli ni, sem več krat sli ša la, da velenjska občina močno izstopa po različnih aktivnostih in oblikah pomoči svojim občanom in občankam. Že hitra primerjava med tremi občinami pokaže, da je MO Velenje edina od treh, ki ima brezplačen mestni promet (Lokalc), ki so ga občani odlično sprejeli, brezplačen pa bo vsaj do konca letošnjega leta. Občanom nudijo tudi brezplačno pravno pomoč, ki jo je do konca januarja letos koristilo že 1111 občanov. MO Celje pa je med vsemi tremi občinami edina, ki ima tako imenovano mestno blagajno, kjer lahko občani brez provizije plačujejo položnice javnih zavodov in nekaterih koncesionarjev. Po napovedih velenjskega župana Srečka Meha naj bi jo že letos spomladi odprli tudi na MO Velenje, katere položnice pa bo mogoče na njej plačevati brez provizij, pa še ni znano. Prostore bodo uredili v kletnih prostorih po tem, ko se bo iz zgradbe izselil Davčni urad. Ob tem je treba vedeti še to, da je po številu prebivalcev na prvem mestu Celje, drugem Velenje in tretjem Slovenj Gradec, kjer, če smo iskreni, verjetno tudi zaradi velikosti mesta, mestnega prometa sploh ne potrebujejo. V Celju, ki

je seveda večje kot Velenje, pa pravijo, da ga še nimajo, da pa bodo verjetno še letos naredili kaj več na tem področju. Velenje je edino, ki v času šolskih počitnic s čiščenjem mesta poskrbi za počitniško delo mnogih mladih. Lani je 444 mladih v poletnem času opravilo kar 31585 delovnih ur, večinoma so urejali in čistili mesto in primestje. Ob tem, da je vsako poletje težje najti počitniško delo, je to zagotovo nemajhna finančna pomoč velenjskim družinam. Župan pa je prepričan, da mladi ob tem dobivajo tudi pozitiven odnos do mesta in varovanja okolja. V lanskem letu je velenjska občina vsem devetošolkam omogočila brezplačno cepljenje proti virusu HPV, ki povzroča raka na materničnem ustju. Zanj so plačali 42 tisoč evrov. V Celju in Slovenj Gradcu se zato niso odločili.

MO Velenje v lanskem letu zagotavljala sredstva za 19 družinskih pomočnikov, ki so pomagali osebam s težko motnjo v duševnem razvoju in gibalno oviranim osebam. Iz proračuna so za ta namen zagotovili dobrih 62 tisoč evrov. Subvencionirali pa so tudi pomoč na domu, kjer je bilo uporabnikov lani 56, le eden od njih je sam plačal celotne stroške storitve. K temu naj dodamo še, da je mestna občina Velenje lani iz proračunskih

bo letos s pomočjo javnih delavcev uredila zavetišče za brezdomce. Hišo je kupila MO Velenje, projekt ureditve in namestitve pa bo vodil Center za socialno delo Velenje,« še izvemo.

sredstev za osnovno zdravstveno zavarovanje za brezposelne osebe plačala kar 480 tisoč evrov, saj je bilo v povprečju v Velenju takih oseb 1400 mesečno. Občina pa podpira tudi delovanje stanovanjske skupnosti za mladoletne otroke, ki sicer deluje pod okriljem Vzgoj ne ga zavo da Sliv ni ca pri Mariboru. Dodelili so jim prostor za delovanje, za katerega ne plačujejo najemnine, saj je to donacija občine.

dobiti enkratne denarne socialne pomoči, ki bi bila namenjena tistim obča nom, ki tre nut no nima jo zadostnih sredstev za preživljanje, izkoristili pa so že vse zakonske možnosti. V proračunskih postavkah namreč nimajo zagotovljenih sredstev za nudenje takšne vrste pomo či: Obča nom v stiski pa pomagajo s subvencijami šolske prehrane, plačilom pogrebnih stroškov, s subvencijami najemnin, sofinanciranjem društev, kjer potekajo projekti, ki nudijo podporo pomoči potrebnim, z vzpostavitvijo javne kuhinje … Sofinancirajo tudi socialnovarstvene storitve v okviru Javnega zavoda Socio Celje, v okviru katerega deluje Materinski dom, Zavetišče za brezdomce … Veliko sredstev namenijo tudi za doplačilo institucionalnega varstva z zagotavljanjem pomoči na domu. V proračunu za leto 2010 je občina zagotovila tudi sredstva za sofinanciranje bivanja njihovih občanov s težavami v duševnem zdravju v stanovanjskih skupinah Šenta in Ozare. Kar se občinskih stanovanj tiče, so letoš nji raz pis za dode li tev zaključili 23. februarja. Prijavljenih je bilo 505 prosilcev, na prednostne liste so uvrstili 421 upravičencev. Rešili so že 52 stanovanjskih vprašanj. Trenutno imajo v Celju 17 bivalnih enot, v letu 2009 je bilo oddanih 21, nerešenih je še 28 primerov. V lanskem letu je bilo v Celju 591 prejemnikov subvencij stanarine, povprečen znesek subvencije na mesec je skoraj 85 evrov. Pravica do izbire družinskega pomočnika je pravica, ki jo ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Tovrstno pomoč finančno podpira-

V Celju tudi »Halo, pomoč« Za razliko od Velenja in Slovenj Gradca na MO Celje ni možno

jo tudi v Celju. Lani je bilo plačilo porav na no 16 dru žin skim pomočnikom. Center za pomoč na domu je v letu 2009 nudil številne organizirane storitve socialne oskrbe na domu, ki tako lahko kvalitetno bivajo v svojem domačem okolju, zaradi invalidnosti, starosti in bolezni pa potrebujejo občasno organizirano pomoč, ki jim omogoča ohranjanje zadovoljivega duševnega in telesnega počutja. V lanskem letu

Pomoč potrebuje vse več ljudi Da gre, ko povprašamo po različnih oblikah socialne pomoči, občanom za res obširno področje, nam je razkril že pogovor z velenj skim župa nom Sre čkom Mehom. V uvodu je zatrdil, da se že od svojega prvega dne županovanja trudi, da bi bilo Velenje vsem prebivalcem prijazno in socialno mes to, zato neneh no uva ja jo novosti na teh področjih. »Pomoči našim občanom in občankam so vtkane na številna področja, zato bo pregled kratek. Lani smo občanom razdelili 195 enkratnih denarnih pomoči, za kar smo namenili skoraj 29 tisoč evrov. Leto prej je bilo teh pomoči 55, indeks povečanja je kar 356. Zagotovili smo tudi denar za 1200 (od skupaj razdeljenih 4327) prehranskih paketov, ki jih je razdelil Rdeči križ, za kar smo namenili skoraj 16 tisoč evrov. Velik socialni korektor so subvencije najemnin tistim, ki jih ne zmorejo plačati. Lani smo imeli 232 upravičencev, leto prej 184. Za to smo namenili 138 tisoč evrov.« K temu naj dodam še to, da je

Nazivi, ki dvigajo kvaliteto življenja Slovenj Gradec je edina občina od treh, ki ima naziv Glasnik miru. Poleg tega so Mesto po meri invalidov in Zdravo mesto. Vsi nazivi, ki jih pridobijo občine, pa pomenijo tudi številne aktivnosti, ki jih občani zagotovo občutijo tudi v vsakdanjem življenju. MO Celje pa ima edina odprto Projektno pisarno pod nazivom Celje - zdravo mesto, ki že vrsto let deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije. Lani so v okviru projekta izvajali veliko aktivnosti, ki so prispevale k promociji zdravja in dale odgovor na zdravstvene in socialne potrebe prebivalstva. Prav zaradi tega je vloga Projektne pisarne Celje zdravo mesto, kot edine odprte pisarne za ljudi v slovenskem prostoru, toliko večja. Ostalih nazivov v Celju nimajo. Mesto Velenje je doslej pridobilo več nazivov; smo občina po meri invalidov in starosti prijazno mesto, pa Unicefovo otrokom prijazno mesto. Vsi ti nazivi so prinesli številne zadolžitve za lokalno skupnosti, s tem pa res veliko boljše pogoje za življenje in delo prebivalcev. V okviru projekta Unicefovo otrokom prijazno mesto so recimo v Velenju lani namenili kar dobrih 85 tisoč evrov za ureditev otroških igrišč pri vseh enotah vrtca Velenje, v mestu pa je zaživelo tudi 15 varnih točk. Kot pilotni projekt za celotno državo v mestu teče projekt celovitega reševanja nasilnih dejanj, ki ga vodi državna tožilka Vlasta Nussdorfer.

V Velenju uradno 8 brezdomcev »Zdelo se nam je prav in pošteno, da za tiste, ki s svojimi prihodki ne morejo preživeti, odpremo javno kuhinjo, ki deluje na cesti Simona Blatnika. Lani so v njej razdelili 13.300 toplih obrokov, leto prej 9.625. V povprečju javno kuhinjo obišče 60 naših občanov dnevno, za delovanje pa smo odšteli sko raj 33 tisoč evrov,« pravi župan Srečko Meh. In doda, da je to še eno od področij, na katerem se jasno vidi, da se število ljudi v stiski povečuje. Leta 2008 so v MO Velenje kot eni redkih v Sloveniji ustanovili delovno skupino za reševanje problematike družin; ta je sestavljena interdisciplinarno. V njej sodelujejo vse pomembnejše institucije. »Oblikovanje te skupine se je izkazalo za zelo učinkovito in potrebno. Samo lani so rešili 32 vprašanj, od urejanja namestitve v materinskem domu zaradi nasilja v družini pa do pomoči mamici, ki ji je pogorelo stanovanje, in urejanju brezdomstva,« doda župan. Zanimiv je podatek, da imamo v Velenju uradno 8 brezdomcev; pet jih trenutno biva pri znancih in prijateljih, trem so uredili bivanje v Zavetišču Želva v Žalcu. »Občina

je bilo z delovanjem Informacijsko koordinacijskega centra »Halo, pomoč!« realiziranih okoli 7.300 storitev v smislu pozitivne socialne kontrole, informiranja, svetovanja, sprejemanja naročil in koordinacije. Ekonomska cena storitve pomoči na domu ob upoštevanem doseganju 110 efektivnih ur je znašala lani dobrih 15 evrov na uro. Uporabniki so prispevali 3,6 evra. Lani so zagotavljali dostavo kosil iz kuhinje Doma ob Savinji Celje v povprečju mesečno 156 upravičencem na območju mestne občine Celje. 75 upravičencem na območju širše celjske regije so zagotavljali tudi 24-ur no varova nje na domu s pomočjo telefonov lifeline. Zabeleži li so 834 kli cev upo rab ni kov pomoči na daljavo, od katerih je bilo 29 nujnih klicev, ki so zahtevali organiziranje ustrezne pomoči z alarmiranjem socialne mreže uporabnika in ustrezne zdravstvene službe.

Celjska mestna blagajna odlično sprejeta MO Celje je t. i. mestno blagajno odprla 1. mar ca 2007. Od samega začetka njenega delovanja je pri uporabnikih naletela na zelo pozitiven odziv. Ideja vodstva Mestne občine Celje je bila, da se na enem mestu omogoči plačevanje položnic občanom brez provizije za javna podjetja in nekatere koncesionarje in posredne proračunske uporabnike. Danes veliko število Celjanov plačuje položnice prav na mestni blagajni, ki ne zaračunava provizije. V času enega meseca je plačanih približno 28.000 položnic, kar pomeni, da to storitev upo rab lja pri bliž no 7.000 občank in občanov.

Na Koroškem še brez javne kuhinje V MO Slovenj Gradec večino zadev s področja sociale ureja Javni zavod Vetrnica. V lanskem letu so med občane razdelil 135 enkratnih denar nih pomoči v skupni vrednosti skoraj 20 tisoč evrov; od tega 112 sploš nih denar nih pomoči posamezniku oziroma družinam v stiski v vrednosti 18 tisoč evrov in 23 denarnih pomoči, ki so namenjene šolski pomoči, in sicer v vrednosti skoraj 2 milijona evrov. Za slednje bodo letos namenili enako vsoto, za denarne pomoči občanom v stiski pa bodo namenili 25 tisoč evrov. Javni zavod Vetrnica Slovenj Gradec upravlja tudi Zavetišče za brezdomce, v katerem je lani v povprečju bivalo 5 ljudi, pomagali pa so 10 posameznikom. Nekateri imajo urejeno denarno socialno pomoč, vsi pa še te ne. Pri tem v zadnjem času vse bolj opažajo, da gre za ljudi, ki so na nek način »povratniki« in se v zavetišče vračajo vedno znova in znova. Uporabnikom zavetišče omogoča (najmanj) minimalni bivalni standard. Odprto je 24 ur na dan, v njem pa so uporabnikom na voljo 4 sobe z devetimi posteljami. Razdelilnice prehrane v zavetišču zaenkrat še nimajo organizirane, saj so sanitarni pogoji zanjo prestrogi. So se pa v smislu pomoči pri pridobivanju najnujnejše hrane povezali z Rdečim Križem Slovenj Gradec. Tudi javne kuhinje nimajo. Pri socialni oskrbi na domu so lani 3,5 oskrbovalke obiskovale 13 uporabnikov. Pozimi in poleti že nekaj let opažajo večje povpraševanje po omenjeni storitvi. Javno službo pomoč družini na domu financira Mestna občina Slovenj Gradec, pri čemer pa je potrebno odšteti prispevke uporabnikov, ki so v letu 2009 znašali skupaj 17,5 tisoč evrov. V osnovno zdravstveno zavarovanje, ki ga krije mestni proračun, je bilo povprečno letno vključenih 530 oseb, iz proračuna so zanje namenili dobrih 177 tisoč evrov. Bojana Špegel Foto: S. Vovk

Povsod veseli novorojencev V vseh treh občinah so veseli vsakega novega prebivalca, staršem novorojencev pa dodelijo enkratno denarno pomoč. V Velenju je lani 100 evrov pomoči prejelo 336 staršev novorojencev. Mestna občina Slovenj Gradec vsakemu novorojencu prav tako podari 100 evrov. Lani so razveselili starše 188 dojenčkov. V Celju za prvega novorojenca dodelijo 104 evre, za drugega 125, za tretjega in vsakega naslednjega v družini pa 167 evrov. Lani so pomoč izplačali staršem 503 novorojencev.

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 9

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

18. marca 2010

Ne le denar, tudi volja in pripravljenost V 10 vaških skupnostih občine Šmartno ob Paki letos prednost predvsem cestam – Oskrba z vodo ’ja’, izgradnja kanalizacijskega omrežja ‘ne’ Tatjana Podgoršek

Občine Šmartno ob Paki.

V Občini Šmartno ob Paki je 10 vaških skupnosti (VS) in v marsikateri med njimi s prstom kažejo na občinsko vodstvo in trdijo, da zaradi premalo denarja, ki jim ga odmerja, nazadujejo pri zadovoljevanju potreb krajanov. »Res se marsikaj začne in konča pri denarju, ker tega primanjkuje. Kljub temu pa menim, da razvoj vaških skupnosti ni ogrožen ali da bi bila infrastruktura v slabšem stanju, kot je bila. V vaških skupnostih, kjer pokažejo voljo in pripravljenost za delo, se vsako leto kaj zgodi. Tako je bilo minula leta in tako se bodo urejale zadeve tudi letos,« se je odzval Janko Avberšek, predsednik odbora za delo z vaškimi skupnostmi in podžupan

Letos v ospredju ceste Avberšek je povedal, da so se na sestanku s predsedniki VS prejšnji teden dogovorili o letošnjih prednostnih nalogah. Največ težav je v komunalni infrastrukturi, zato bo letos v ospredju obnova občinskih cest ter javnih poti, ki jih je letošnja zima še dodatno poškodovala. Letos so že dokončali asfaltna dela na 200 metrov dolgem odseku ceste v Gavcah, v izdelavi je projekt za sanacijo ceste od nekdanjega podjetja Era Vino do Dušiča v VS Veliki Vrh. »Načrtujemo, da bomo cesto temeljito obnovili v dveh letih. Letos naj bi posodobili približno 2

kilometra dolg odsek Romih-Dušič. Imenovan je gradbeni odbor, aktivnosti v zvezi z odstopom zemljišč v javno dobro so v polnem zamahu, čez dva meseca naj bi stekla dela na terenu. Za to cesto je v letošnjem občinskem proračunu predvidenih 160 tisoč evrov. »V programu prednostnih del so še večja vzdrževalna dela na cesti v spodnjem delu VS Skorno ter sanacija večjih udar nih jam na vseh občinskih cestah in javnih poteh. Kot je povedal Avberšek, so se na sestanku dogovorili, da bodo takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere, popisali vse udarne jame ter z vodstvi VS izdelali načrt sanacije. »Izvajalca smo že izbrali, pričakujemo pa tudi izdatno pomoč kra ja nov. Če bo tako, bomo odpravili udarne jame v glavnem

V ospredju socialni programi Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline Velenje ocenjuje, da so se v veliki meri odzivali na potrebe članov – Nakup društvenih prostorov možnost za dodatne vsebine

Na opravljeno delo društva v preteklem letu niso imeli pripomb.

Lani 14 intervencij Vinska Gora, 13. marca - Med zadnjimi so letošnji redni letni občni zbor v soboto pripravili člani PGD Vinska Gora, za katere je bilo leto 2009 zelo aktiv no in uspešno, predvsem na operativnem področju dela. Poveljnik društva Danilo Sedovšek je svoje poročilo začel z besedami: »Lanski številni izzivi niso načeli naše volje in pripravljenosti do dela in pomoči ostalim. Zaradi dob re opre me, vozil in tudi ustrezne pripravljenosti smo znali odgovoriti na vse to, kar je od nas zahtevala naša skupnost.« Poudaril je, da imajo odlično opremljeno enoto zs 31 kompleti osebne zaščitne opreme, 6 dihal-

nih aparatov in ostalo opremo, ki jo potrebujejo za svoje delo. Vse to jim lajša delo ob požarih, plazovih, poplavah in ostalih nesrečah. V letu 2009 so izvedli 14 intervencij; enkrat so pogasili požar na gospodarskem poslopju, enkrat na gostinskem objektu in obrtniškem objektu, trikrat v naravnem okolju in prav tolikokrat na stanovanjskih objektih. Pomagali so odpraviti posledice dveh plazov, enkrat so jih na pomoč pokli ca li zara di poplave in prometne nesreče. V inter vencijah je sodelovalo 114 gasilcev z 17 vozili. Še posebej jim je ostalo v spominu neurje 6. julija lani, ko so deroče vode celo

odnesle dele dveh cest. Takrat je tudi občina reagirala hitro in obe cesti sta bili prevozni že naslednji dan. Opravili so tudi 9 prevozov pitne vode. Veliko pozornost so lani posvetili preventivi in tudi sami pripravili več vaj na objektih v kraju in zunaj nje ga. Lani so na teča je poslali 42 gasilcev. Ponosni so, da imajo sedaj v njihovi enoti štiri bolničarje in tudi dobro opremo za prvo pomoč. Bogatejši so tudi za nekaj kompletov zaščitnih oblek, tlačnih cevi, sesalnih cevi … bš Da so gasilci kar najbolje pripravljeni za intervencvije, med letom pripravljajo vaje na različnih objektih v kraju. Fotografija je z ene od vaj.

Mali Vrh, nekaj denar ja pa so rezervirali za nepredvidljivo dogajanje v naravi. Izkušnje zadnjih dveh let so slabe, zato so letos predvideli nekaj denarja tudi za sanacijo manjših plazov ali kakšnega udora cestišča.

Odlaganje odpadkov

do sredine prihodnjega meseca.« Po Avberškovih besedah naj bi letos končali že pred tremi leti izdelan projekt odvodnjavanja v VS

Že lani je odbor kar precej časa namenil odlaganju odpadkov. Če so lani sodelovali pri pripravi odloka in odvozu smeti, čaka vodstvo VS letos konkretno delo na terenu. »Na zadnjem sestanku smo se dogovorili, da bomo v tem mesecu, v katerem je prišlo do sprememb pri odlaganju odpadkov, spremljali, kaj se dogaja na zbiralnicah. V

Šoštanj, 13. marca – Medobčinsko društvo invalidov Šaleška dolina Velenje je s skoraj 3000 člani drugo največje v Zvezi delovnih invalidov Slovenije, ki združuje 69 društev z več kot 60 tisoč člani. »Naša dejavnost v Šaleški dolini je prepoznavna, kar dokazuje lani prejeti zlati grb Mestne občine Velenje. Ocenjujemo, da smo se po svojih močeh glede na finančna sredstva in dobro voljo naših pro sto volj cev, tudi lani uspešno odzivali na potrebe članov. Iz stiske smo jim pomagali z dodelitvijo prehrambnega paketa, z nudenjem pravne pomoči, komu tudi z denarjem. Je pa res, da smo zaradi nakupa društvenih prostorov pri nekaterih programih, ki niso socialni, malo ‘stiskali’,« je na kratko označil minulo leto na občnem zbo ru druš tva nje gov predsednik Valter Golob. Golob se je zahvalil prostovoljcem društva, občinam Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, Zvezi delovnih invalidov Slovenije, donatorjem in dobrim ljudem, ki so jim pri uresničevanju zastavljenega programa stali ob strani. Opozoril je na težave, s katerimi se srečujejo invalidi zaradi posledic gospo dar ske kri ze, kar sta izpostavila tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije

Drago Novak in predsednik Aktiva invalidov Premogovnika Velenje Drago Kolar. Poleg športnih in družabnih aktivnosti – po zagotovilih Goloba - niso pozabili na negibljive člane. Izrazil je zadovoljstvo, ker si poleg Mestne občine Velenje tudi občini Šoštanj in Šmartno ob Paki prizadevata za to, da bi bili po meri invalidov. »Veseli smo, da smo na razpisu Fiha s pomočjo omenjene zveze pri do bi li glav ni no denar ja za nakup novih društvenih prostorov. Vsega seveda ne in nekatere obveznosti bomo morali poravnati še letos, kar ne bo enostavno. Prostori so v primerjavi s prejšnjimi enkrat večji in bodo omogočali poleg druženja še izvajanje nekaterih novih programov, kot so razne ustvarjalne delavnice in podobno.« Viktorija Travner, podpredsednica društva, je povedala, da so več kot polovico denarja, ki so ga pridobili za delovanje društva, namenili za uresničevanje petih posebnih socialnih programov. Največ invalidom, več kot 400, so nudili pomoč za ohranjanje zdravja po težkih operativnih posegih ali po nastanku invalidnosti, nekoliko manj v programu prva osebna in socialna pomoč ter informiranje. V program skrbi za neod-

Janko Avberšek

9 začetku aprila načrtujemo analizo stanja, da bomo videli, kje je kakšna zbiralnica morebiti odveč, premalo. Načrtujemo zbore krajanov, na katerih bomo občanom predstavili nov način odlaganja smeti. Prizadevamo si tudi, da bi imela vsaka zbiralnica svojega lastnika, ki bo skrbel za pravilno odlaganje frakcij in za urejenost otoka. Korist od tega bodo imela predvsem gospodinjstva.« Proučili pa bodo tudi pobudo VS Šmartno ob Paki o rjavih kantah za biološke odpadke. Kot še poudarja Avberšek, jih vese li, da se bodo na območ ju spodnjega toka reke Pake letos vendarle lotili reševanja nemotene oskrbe gospodinjstev s kakovostno pitno vodo. Vsaj takšna imajo zagotovila. Manj spodbudne pa so napovedi o širitvi kanalizacijskega omrežja, kar je tudi eno od perečih vprašanj. Po zadnjih informacijah naj bi namreč občina izpadla iz programa celovite oskrbe na tem področju. V letošnjem občinskem proračunu je denar za delovanje VS predviden predvsem v postavki komunalne dejavnosti, in sicer 350 tisoč evrov.

visno življenje težkih in negibljivih invalidov je bilo vključenih 285 članov, nekaj manj v program ohranjanja psihofizičnih sposobnosti invalidov z rekreacijo in športom, 60 invalidom pa so omogočili sodelovanje v različnih kulturnih ter ustvarjalnih dejavnostih, prilagojenih njihovim potrebam. Za dobro opravljeno delo v preteklem letu so jih pohvalili tudi predstavniki vseh treh lokalnih skupnosti. Kaj bodo delali letos, so v Medob čin skem druš tvu inva li dov Šaleška dolina Velenje strnili v 11 točkah. Med drugim bodo članom še naprej nudili svetovanje, informi ra nje in brez plač no prav no pomoč, pomoč pri urejanju invalidske dokumentacije, tistim, ki se bodo znašli zaradi invalidnosti v hudi stiski, mate ri al no ali finanč no pomoč, s šport norekreacijskimi aktivnosti društva in zveze v kar 12 panogah bodo skrbeli za ohranjanje psihofizičnih sposobnosti članov ter se še z drugimi aktivnostmi (izleti, srečanja, možnost letovanja …) trudili za boljše življenjske pogoje invalidov v Šaleški dolini. Tatjana Podgoršek

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

18. marca 2010

118 plesalcev na velenjskem odru Velenje, 11. marca – V četrtek je velenjska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pripravila letošnjo območno plesno revijo, ki poteka že tradicionalno pod nazivom »Velenjski plesni

oder«. Tudi tokrat se je na odru velenjskega doma kulture zvrstilo veliko plesalk in plesalcev, od najmlajših do starejših, obiskovalci pa so si lahko ogledali 10 plesnih točk, v katerih je skupaj nastopilo

118 plesalcev. Na plesni reviji so se predstavili plesalci oddelka za sodobni ples iz glasbene šole Frana Koruna Koželjskega z dvema koreografijama, Plesni studio N je pripravil šest koreografij, Plesna šola Spin je

sodelovala z eno, prav tako skupina iz Gimnazije Slovenj Gradec. Njihove nastope je skrbno spremljala državna selektorica Kristina Pojbič Champagne, ki bo izbrala skupine za udeležbo na regijski plesni reviji, ki bo 27. maja v Rogaški Slatini. bš

Pitbull stereotip Pes je človekov najboljši prijatelj. »A ko je pes človekov najboljši prijatelj, ima ta človek težavo« (iz filma »The dog problem«/Scott Caan). Če pa ima človek kar tri najboljše prijatelje v pasji podobi, ima ta človek velike težave. Takšne je imel verjetno tudi g(a). Baričevič. Ker zadnja uradna dognanja ne potrjujejo zlorabo psov, ni naš namen prejudicirati dognanja kriminalistov, je pa dejstvo, da so jih posredno prav gotovo zlorabljali že leta prej iz drugačnih vzgibov. Morali bi jih evtanazirati zaradi agresivnosti, a so »politično« preživeli zavoljo zvez in poznanstev. Pa ni namen teh vrstic nadaljnje zgražanje in moraliziranje o eni najbolj razvpitih letošnjih afer in tragedij, ki sama za sebe govori dovolj zgovorno. O tem mediji pišejo preveč in stvari na meji okusa prejudicira tudi rumeni tisk. V svojih skečih se pasjega vprašanja niso mogli izogniti niti najboljši domači stand-up komedijanti.

Na letošnji območni plesni reviji so obiskovalci videli 10 plesnih koreografij.

Ljudsko izročilo iz roda v rod

Obrnil bom stvar kar na domačo pasjo zelenico. Pse ljudje moramo imeti in z njimi sobivati, saj so poleg mačk najbolj priljubljeni domači ljubljenci. Morajo jih imeti osamljeni ljudje, da začutijo svojo normalnost v zvestobi svojih hišnih ljubljencev, morajo jih imeti otroci in odraščati v ljubezni in odgovornosti do živali. Moti pa me nekaj drugega, velika naklonjenost do živali, ki imajo borilni karakter, kar prav gotovo drži za pasmo pitbul mastif. Moti me tudi socializacija določenih mladostnih subkultur, ki svojo agresivnost in uporništvo izkazujejo s posedovanjem teh borilnih in nevarnih psov in se ob njih na nek način sami socializirajo. Nikoli namreč ne smemo pozabiti, da je pes zver in hkrati domača žival in da je lahko v krdelu ali ob nesocializiranih lastnikih zelo nevarna igrača. Da med pasmami po nevarnosti izstopajo tudi pitbuli, menda danes ni novost. Krdelo takšnih psov je lahko zelo nevarno. Tudi v mojem mestu sem že nekajkrat opazil skupaj dva ali tri pse te nevarne pasme, brez nagobčnikov in brez povodcev. Krdelo pa sta že dva takšna »ljubljenca«. Včasih,

Prejšnji torek je na šoštanjski osnovni šoli potekalo območno srečanje otroških folklornih skupin "Z igro in plesom v pomlad" Šoštanj, 9. marca - Številnim gledalcem so se predstavile štiri otroške skupine iz Šaleške doline (OFS "Lepi kamen" iz OŠ Šoštanj, dve OFS iz OŠ Gustava Šiliha iz Velenja - Kresničke in Šmentana muha in OFS OŠ Bratov Letonja iz Šmartna ob Paki) in OFS "Jurij in Marjetica" iz OŠ Ob Dravinji iz Slovenskih Konjic. Na srečanju je bilo mogoče videti veliko dobrega programa, ki je sad dela in prizadevanj otrok in njihovih mentoric. Srečanje, ki sta ga pripravila JSKD - Območna izpostava Velenje, in Osnovna šola Šoštanj, je strokovno spremljala Mojca Lepej. Nastopajoči, tudi mlajša otroška folklorna skupina "Kresničke" OŠ Gustava Šiliha iz Velenja, so navdušili številne gledalce. (Foto: Dejan Tonkli)

‘Ka pa potica’ Mladinska skupina Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki pred drugo premiero Tatjana Podgoršek

V kulturnem domu v Šmartnem ob Paki se bo jutri (v petek) ob 18. uri ljubiteljem odrskih desk predstavila mladinska skupina tamkajšnjega Gledališča pod kozolcem. Pod režijskim vodstvom Andreje Konovšek bo premierno uprizorila »Zgodbo na tri obroke: Ka pa potica«. »To je naša resnejša druga predstava. Glede na specifiko skupine smo se težko odločili, kaj bi postavili na oder. Nazadnje smo se odločili za lastno besedilo. Napisala sem ga sama, pri tem sem upoštevala specifiko skupine in tisto, kar radi delamo,« je povedala Konovškova. Čeprav ima igra nenavaden naslov, pa je njena vsebina povsem vsakdanja. Po besedah Konovškove pripoveduje o ljudeh, ki se zaradi strasti do nakupovanja in pri tem prevečkrat precenjenih finančnih sposobnosti znajdejo v nenavadnih položajih. Zaradi tega prihaja

do raznih zapletov. »Želimo, da bi imela igra neko sporočilno vrednost. Ni pa nujno, da sporočilo

vsak sprejme. Nekdo se bo v igri prepoznal, drugi malo manj, tretji pa bo mogoče videl koga drugega. Mislim, da bo za vse zanimivo.« Na odru bo nastopilo pet mladih gledališčnikov, ki se na predstavo pripravljajo praktično celo leto. Bolj zavzeto v zadnjih dveh mesecih. Toliko časa zato, je pojasnila Andreja Konovšek, ker je tudi besedilo nastajalo sproti, vaje pa so se zavlekle. Na vprašanje, ali gre

za komedijo, parodijo, je Konovškova odgovorila: »Na prvi pogled za komedijo, zrcalo današnje družbe. Če pa kdo želi videti v njej še kaj več, bo tudi našel.« Igralci in režiserka si želijo, da bi z »Zgodbo na obroke: Ka pa potica« nastopili na različnih odrih čim večkrat.

ko opazujem someščane, lastnike takšnih in podobnih nevarnih borilnih psov, ne morem namreč mimo površne karakterne analize lastnikov, ki se mi zdijo, ko da imajo po vrsti kakšne težave. Njihove »težave« so, če že ne splošno znane, vsaj posredni vzrok za lastništvo takšnih borilnih in agresivnih psov. Gre sicer za močan stereotip o zakompleksanih in problematičnih lastnikih pitbulov, ampak takšno je pač moje mnenje, takšnega zapisujem. Pametni in presodni ljudje namreč zelo dobro vedo, kakšnega psa potrebujejo, lahko je to čuvaj, lovski pes, ovčar, družabni pes, športni ali zimskošportni ljubljenec… In ker vedo, si psa izberejo po svojih socialnih potrebah ali pa morda čisto praktično in funkcionalno. Nekoč sem po spletu dobil montirano in zelo simpatično multimedijsko predstavitev vizualne podobnosti lastnikov psov in njihovih ljubljencev, ki so si lahko celo fizično podobni. Zelo simpatično! Moje skromne izkušnje z nekaj lastniki takšnih psov me neposredno asociirajo na stereotip (teorijo), da si ljudje zbirajo pasmo psa predvsem na karakter, svoj in pasji. Športniki imajo športne pse, zapečkarji si kupijo majhne kosmate kepice, ki jih sam včasih pasemsko ne ločujem dovolj dobro, vsi se mi zdijo kar nekakšne »pucvole«. In žal imajo agresivni in (avto)destruktivni ljudje po navadi agresivne in problematične pasje pasme, kar samo govori v prid nekakšnega pitbul stereotipa. Če ga posplošimo, velja takšen stereotip praktično za vse podobne pasme. Pred tednom dni me je na vrhu domačega Smrekovca v prekrasni zimski idili presenetil droben psiček mešanček, ki je veselo skakljal naokoli ob lastnici in po pasje markiral, kar je vredno markirati. Ob moji nepozornosti se je malce polulal tudi na moj nahrbtnik, a sva ga z lastnico hitro odgnala s smučarsko palico. No, takšnega značilnega (normalnega) pasjega vedenja sem bil pravzaprav celo vesel. Obstajajo namreč tudi prijazni psi in njihovi lastniki, zaradi katerih še drži pregovor, da je pes človekov najboljši prijatelj. Prijazna lastnica se mi je še dolgo opravičevala, jaz pa sem se tolažil s tem, da tudi če bi bilo na vrhu deset nahrbtnikov ali smuči, bi ob tej moji pasji kritičnosti katerikoli psiček verjetno intuitivno še enkrat izbral in markiral prav mojo opremo. Ampak takšen stereotip imam v glavi samo jaz. V koči smo se seveda vsi smejali priložnostnem pripetljaju, kajti prijazni socializirani psi v glavnem razveseljujejo. Matjaž Šalej

Z ene od zadnjih vaj

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

18. marca 2010

Glasbene novičke

Rekorden junij, pičel september Sicer pa pogled na seznam »rojstni dnevi 2010« Rojstni dan je enkrat na leto. Zato ga nekateri praznujejo skupaj z domačimi in najožjimi prija- zgovorno priča, da največ naših sodelavcev praztelji, drugi ob tem zamahnejo z roko, tretji si dajo nuje v juniju (16), v marcu 11, decembra 10, najduška zato, ker je to zanje poseben dan. Na rojst- skromnejši pa je glede tega september – le 3. ne dneve smo v naši medijski hiši pozorni. Ne tp samo za zaposlene, ampak tudi naše zunanje sodelavce. Nekateri najdejo svoje mesto v koledarju spominov, ki ga za Radio Velenje pripravlja naš sodelavec Damjan Kljajič, naša tajnica Nadja Blatnik pa skrbi zato, da slavljenec ali slavljenka prejme tudi čestitko, delo naše oblikovalca Tomaža. Na Nadjinem seznamu je za leto 2010 skoraj 110 imen in priimkov, ki jim ob rojstnem dnevu sežemo v roke (v manjšini) ali pa se jih spomnimo s čestitko. Ta mesec (marec) jih je – na primer 11. Med drugim novinarka Milena Krstič Planinc, Janja Radijska urednica in direktor Našega časa Mira in Boris Košuta Špegel, Gregor Bevc, Zakošek sta v marcu uživala ob obisku hčerine družine, ki je naš zunanji tonski tehnik, malo v Velenje, malo v Ljubljano, malo v Novo Gorico, prišla povsem na koncu seznama na obisk iz Amerike. Glavna zvezda je bila njuna vnukinja za mesec marec pa naša upoTaja, ki pa se v nedeljo že vrača v Philadelfijo. S Tajo bodo kojena snažilka Lidija Kurpotovale tudi kitke, nova pridobitev, ki jo bodo čez lužo spominjale na Piko Nogavičko. nik. Vse lepo vsem!

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

VIKTORJI To soboto, 20. februarja, bodo spet podeljevali viktorje za dosežke na medijskem področju. Med številnimi žlahtnimi kipci bo tudi viktor popularnosti za dosežke v glasbi. Letošnji nominiranci zanj so Jan Plestenjak, Marko Vozelj in skupina Siddharta.

Srbijo bo na Evrosongu v Oslu predstavljal mladi zvezdnik Milan Stanković, sicer znan po svojem precej nenavadnem videzu in prepoznavnem glasu. V posebnem televizijskem šovu je gledalce prepričal z Bregovićevo skladbo Ovo je Balkan. V izboru, ki se je precej razlikoval od dosedanjih, so se predstavili trije izvajalci, vsak pa je svojo skladbo zapel po dvakrat. Avtor vseh treh skladb je sicer Goran Bregović. Poleg Stankoviča sta se za vozovnico v Oslo potegovala še Emina Jahović in Oliver Katić. Na koncu je zmagal ljubljenec občinstva in zvezdnik šova Zvezde Granda Milan Stanković, ki je v zelo kratkem času postal ena največjih zvezd srbske estrade.

Pink Floydi dobili tožbo Pink Floyd so uspeli v tožbi proti založbi EMI, ki sedaj ne sme prodajati njihovih posameznih skladb preko spleta. Leta 1999 so Pink Floyd in EMI podpisa-

Plavci navdušili tudi Zagreb Po dveh razprodanih koncertih v ljubljanski Hali Tivoli je zasedba Plavi orkestar nastopila še v zagrebški Areni. Legendarna sarajevska zasedba je hrvaškim oboževalcem priredila nepozaben koncert, toda, za razliko od Hale Tivoli, ki jo je Plavi orkestar napolnil kar dvakrat, Arena ni bila čisto polna. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da dvorana sprejme več kot 20.000 obiskovalcev. Koncert se je začel s pesmijo Amerika s prihajajočega novega albuma, sledile pa so uspešnice, kot so Suada, Sava tiho teče, Bolje biti pijan nego star in Ako su to samo bile laži. Plavci so po desetih letih spet združili oboževalce vseh generacij in upravičili svoj sloves kulturološkega fenomena 80. in 90. let prejšnjega stoletja. Zdaj sledi še nastop v Beogradu.

Inmate zmagali na predizboru za Rock Otočec

li pogodbo, v kateri je tudi člen, ki določa, da lahko založba albume prodaja le v celoti. Odvetnik založbe EMI se je sicer skliceval na dejstvo, da pogodba velja le za fizične nosilce, a je londonsko sodišče razsodilo, da nosilec zvoka ni pomemben in da mora založba EMI prodajati albume Pink Floydov v celoti tudi preko spleta. Pritožba na odločbo ni mogoča, založba pa mora skupini plačati 90.000 dolarjev sodnih stroškov.

Anahi pred napol prazno dvorano

1. SHAKIRA - Gypsy 2. BON JOVI-When We Are Beautiful 3. DJ BOBO - Superstar

Potem, ko je mehiška skupina RBD pred časom v Sloveniji povzročila pravo evforijo in večkrat razprodala ljubljansko dvorano Tivoli, kaj podobnega ni uspelo njihovi nekdanji članici Anahi. Mehiška lepotička je v Ljubljani nastopila minuli teden v okviru svoje svetovne turneje, na kateri predstavlja svoj novi studijski album Mi Delirio. Že pred koncertom so se pojavile govorice, da naj bi ta zaradi preslabe proda-

33-letna kolmubijska pevka Shakira velja za eno najuspešnejših izvajalk. Ponaša se z več kot 50 milijoni prodanih albumov in številnimi nagradami, med katerimi sta tudi dva grammyja in kar sedem latino grammyjev. Lani je izdala svoj osmi studijski album (tretji v angleščini) z naslovom She Wolf. Po prvem naslovnem singlu in skladbi Did It Again je Gypsy tretji single zadnjega albuma te uspešne Kolumbijke.

BILLYSI V ponedeljek je izšel njihov novi album Bite Me, čigar naslov napoveduje, da so na njem skladbe večinoma v angleškem jeziku. Zakaj v angleščini? Billysi pravijo, da ima glasba enoten jezik, hkrati pa želijo, da jih razume širša javnost.

POLKA IN VALČEK 9. aprila bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal že 16. festival Slovenska polka in valček. Strokovna komisija v sestavi Smiljan Greif, Janez Dolinar, Jani Lipičnik, Alfi Nipič in Anka Jazbec je izbrala štirinajst skladb (in dve rezervi), ki se bodo pomerile na letošnjem festivalu. Voditelj bo Andrej Hofer.

OMAR NABER Pospešeno pripravlja nov album. Skladbe večinoma piše sam, nekaj pa bo na albumu tudi gostujočih glasbenikov. Kdaj naj bi plošča izšla, še ni potrjeno, medtem pa se Omar še vedno sooča tudi s sodno bitko. Primer domnevnega spolnega napada na študentko namreč še ni zaključen.

ATOMIK HARMONIK V naši prvi turbo folk zasedbi je prišlo do resnih sprememb. Skupino sta namreč zapustili obe dekleti, Špela Grošelj in Mateja Vuk, kot je povedal vodja skupine Jani Pavec, pa naj bi jih nadomestili novi blondinki. Tokrat sta to Štajerki, 20-letna Darja in 19-letna Petra.

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

1. Ans. Mladi odmev - Tvoje srce 2. Ans. Rosa - Se spominjaš 3. Boštjan Konečnik - Brez izpita sem ostal 4. Ans. Braneta Klavžarja - Imej me rada 5. Ans. Vihar - Skrita simpatija 6. Prleški kvintet - Mursko polje 7. Ans. Štrk - Zame najlepša si moja dežela 8. Šmarški muzikanti - Jagerček 9. Ans. Dinamika - Najlepše romance 10. Ans. Navdih - Pisan šal

… več na: www.radiovelenje.com

Velenjska metal skupina Inmate je v petek, 12. marca, zmagala na predizboru natečaja Rock Otočec na Ravnah na Koroškem. S tem so se uvrstili v finale predizbora, ki bo potekal v Kinu Šiška v Ljubljani. Prav tako so preskočili prvo stopničko z zmago na predizboru natečaja EPIC Rockline contest, ki poteka v Postojni. V aprilu skupina napoveduje dolgo pričakovani odhod v studio. Tik pred odhodom se bodo udeležili še priznanega mednarodnega glasbenega natečaja Newcomer festival v avstrijskem Gradcu.

Srbija na Evrosong z Balkanom

je vstopnic odpadel, a se to na srečo njenih oboževalcev ni zgodilo. Je pa Anahi morala nastopiti pred napol prazno malo dvorano Tivoli, kljub temu da se je v prvih vrstah gnetlo nekaj njenih najbolj razgretih oboževalk. Morda je bil to tudi razlog za relativno kratek koncert, ki je trajal le eno uro.

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 12

18. marca 2010

bolj pogosto, ne le enkrat tedensko. Večkrat ko bo prišel, več listkov za brisalci vozil bo pričakalo voznike.

Misel kar tako Odločanje in odločitev Načrtovani projekt gradnje bloka 6 so člani odbora državnega zbora za gospodarstvo »sprejemali« na terenu, v Velenju. Odločitev bo vendarle padla v centru.

Tudi to je kultura! Srečni upokojenec, velik ljubitelj in zaprisežen član zelene bratovščine mag. Franc Avberšek ter nekdanji podžupan, prvi velenjski LDS-ovec, eden prvih »birtov«, prvi v košarkarskem klubu Velenje, Drago Martinšek, sta se zapletla v pogovor o kruhu. Prvi zna tega menda ne samo odlično umesiti, ampak tudi speči. Slednje je že ničkolikokrat potrdila njegova žena Alenka, ki se že nekaj časa na delo vozi v Ljubljano.

Šmarški župan, Rečičan Alojz Podgoršek (prvi z leve) in šmarški svetnik, Slatinčan Jani Kopušar, sicer pa sekretar Območne obrtno-podjetniške zbornice Mozirje, sta športna, klubovska prijatelja, na letošnjih lokalnih volitvah pa naj bi bila menda – tako se sliši – znova vsak na svojem bregu. Oba naj bi menda kandidirala za župana. Zato čvek ugiba, kaj »tako zanimivega« govori Jani Alojzu? Morda: »Čuj, Lojz, eden od naju bo na volitvah »pogorel«. Upam, da ne znova jaz.«

Darko Menih, župan in poslanec iz Šoštanja, ter Anica Zajc, pravnica iz Velenja in predsednica občinske volilne komisije v Šoštanju, lahko da sta, lahko pa tudi da nista tokrat rekla kakšno o letošnjih lokalnih volitvah. Oba bosta vanje neposredno vpeta. Zanj namreč nihče ne dvomi, da ne bo kandidiral, zanjo pa, da ne bo natančno in dosledno preverila, ali so vsi glasovi prav sešteti.

Ne le zaradi vse dražjih odvozov odpadkov in ravnanja z njimi, nasploh zadnji čas vedno več govorimo o odpadkih. Vse bolj namreč spoznavamo, da sploh ni kaka postranska stvar. Je kar del kulture. Kak odnos imajo mnogi do kulture, pa tudi vemo.

Včasih je veljalo, da je treba koga, ki je res dober, zapisati kot človeka z veliko začetnico. Za prijatelja to menda več ne velja.

Bobinac nagradil Celjane Nekateri so bili presenečeni, ko so slišali, da je Franjo Bobinac »nagradil« celjske rokometaše. Pa jim je v Mariboru le predal pokal. In le kot predsednik rokometne zveze Slovenije.

Težko se nam piše Le kako bomo še naprej gradili državo, ko pa se nam sesipa gradbeništvo.

Ne bi bilo dobro

Vse bolj modro

Vse več je zagovornikov enakosti spolov. Če bi bili vsi enakega spola, pa spet ne bi bilo dobro, kajne?!

Velenje postaja vse bolj modro. Promet stoji, modra cona pa se brez zastoja širi po cestah in ulicah.

Nikar hiteti

Čas za razmišljanje

Medtem ko nekateri želijo, da potekajo dogovarjanja čim bolj hitro in učinkovito, nekateri Šoštanjčani menijo, da pri dogovarjanju njihovim občinarjem ni treba nič kaj hiteti. Mislijo seveda na dogovarjanje, da bi v prihodnje redar medobčinskega inšpektorata k njim prihajal

Spomladi je pravi čas za razmišljanje o smučanju. V Velenju znova razmišljajo o postopnem odkupu zemljišča za smučanje v Šaleku. Čeprav mnogi pričakujejo, da ne bo šlo lahko, drugi menijo, da se bo lažje zmeniti z lastniki za zemljišče kot z onimi zgoraj za zimsko vreme.

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 13

LJUDJE

18. marca 2010

Hladilnik za varno hišo

To je konkretna pomoč posamezniku

Velenjski Rotary klub vse leto pomaga varovankam velenjske varne hiše – Ob koncu tedna v Velenju predsedniška konferenca Rotary klubov Slovenije

Samo v treh mesecih dela koordinatorke je vključenih v obravnavo skupnosti za duševno zdrav je 12 oseb iz Šaleške doline – Pomoč je brezplačna Tatjana Podgoršek

Zakon o duševnem zdravju, začel je veljati v drugi polovici lanskega leta, je med drugim na novo predvidel obravnavo v skupnosti za osebe, ki ne potrebujejo več zdravljenja v psihiatrični bolnišnici ali nadzorovani ustanovi, potrebujejo pa pomoč pri psihosocialni rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih razmer in vključevanju v vsakdanje življenje. Na Centru za socialno delo Velenje so kot koordi na torko obrav nave v skupnosti za duševno zdravje zaposlili Jasmino Čuvažić, deluje pa na območju upravnih enot Velenje, Mozirje in Slovenske Konjice. Čuvažićeva je povedala, da je od decembra do danes v obravnavo vklju če nih 12 oseb iz uprav ne eno te Vele nje, 2 iz mozirske in ena iz upravne enote Slovenske Konjice. Večina se je odločila za to obliko pomoči na pobudo Psihiatrične bolnišnici Vojnik, nekaj pa se jih je vključilo na last no željo. »To je kon kret na pomoč posamezniku. Poteka tako, da koordinator in udeleženec izdelata načrt obravnave v skupnosti. V njem so zapi sa ni življenj ska

pa in je zato potrebna pri uresničevanju načrta. »Delo poteka predvsem na terenu. Za lažjo predstavitev: v obravnavi je sodelovala oseba, ki jo je bilo strah iti na govorilne ure za otroka, ker se je bala, da se ji bo kaj zgodilo na cesti, ali zaradi slabih ocen. Moja naloga je, da takšno osebo spodbujam k premagovanju teh ovir, tudi tako, da jo spremljam na govorilne ure, da sem ji tam v oporo,« je pojasnila sogovornica. Neredki so primeri, ko nekdo potrebuje pomoč pri vključevanju v družbo, spodbudo za opravljanje osebne higiene, za zapolnitev prostega časa, tudi za plačevanje stroškov za preživetje, iskanje dodatnega dela zaradi minimalnega dohodka, nizke invalidnine, spodbudo pri urejanju družinskih, bivalJasmina Ćuvažić: “Srečujem se s nih razmer kot posledica boleztežavami, ki so majhne za stroko, ni iz preteklosti. Pomoč je za zdaj brezplačna, velike pa za uporabnika.” koliko časa lahko traja, pa zakon koordinator in obravnavana ose- ne predvideva. Predvideva pa, kdaj ba predstavita multidisciplinarne- obravnava za osebo preneha: če mu timu, ki ga sestavljajo psihia- koordinator in udeleženec ugototer, strokovna delavka Centra za vita, da obravnava ni več potrebsocialno delo in koordinator, ki na, če oseba pisno izjavi, da je ne obravnavo vodi. Lahko pa sodelu- želi več, ali če ne sodeluje pri izvajeta še patronažna sestra ter ose- janju načrta. ba, ki ji udeleženec obravnave zau zgodba obravnavane osebe, kronologija dogodkov, njegove potrebe, cilji, ukrepi za njihovo dosego, ovrednoten je tudi finančno.« Kot je še dejala, izdelan načrt

Humanitarno Citycentrovo srce Lani za odstotek več prometa kot v letu pred tem Celje, 9. marca – V Citycentru Celje se lahko pohvalijo z lanskimi dobrimi poslovnimi rezultati. V več kot 84 prodajalnah in lokalih, v katerih je zaposlenih preko 500 ljudi, je kupovalo pet milijonov ljudi, ki so ustvarili za odstotek več prometa kot v letu pred tem. Podobne rezultate pričakujejo tudi

letos. K uspešnemu poslovanju so pripomogli tudi številni dogodki in delavnice. Letos jih bodo pripravili vsaj 70. Sodelovanje in dober odziv obiskovalcev pri humanitarnih akcijah pa sodita med poglavitne razloge za ustanovitev humanitarnega sklada Citycentrovo srce.

Od vsakega nakupa darilnega bona bodo odstotek vrednosti namenili skladu. Z zbranimi sredstvi bodo pomagali družinam, ki pomoč najbolj potrebujejo. V sodelovanju s pristojnimi institucijami bodo poskrbeli, da bodo sredstva prišla v prave roke. mkp

»Saj vendar dela, je rekla ena … Eni bi še reveže preganjali Opazovala sem ga že pred časom. Pritekel je, z opravo pod pazduho, z zlatorumeno barvo premazan po obrazu. Malo kasneje ga je bilo že videti v podhodu na Kidričevi v Velenju. Nepremično je stal na podstavku, pred njim je bil peharček … Pripovedoval je, da je s Slovaške. Da doma zelo težko živijo. Da ni dela. Ni denarja. Da upa, da ne moti nikogar ... Da daš, če daš, če ne daš, pač ne daš … Da ljudje dajo. Ne veliko. Po nekaj centov. Dajo pa. Kakšnih deset evrov se nabere v enem dnevu. Če je vztrajen. In da mu tu in tam kdo prine-

se tudi kaj za pod zob. Sendvič. Žemljico. Da ne dela za nikogar ... Le zase in za svojo družino na Slovaškem. Gospa, ki je prišla mimo in sem jo pobarala, ali kdaj kaj »vrže«, ali jo to, kar ta fant počne moti (ker nekatere menda zelooo, zelo …), je preprosto rekla: »Prav nič me ne moti. Saj fant vendar dela …«. Nekaj drugega je, kot so bili tisti reveži, ki so sede, kleče, s pogledom zazrtim v tla, po Velenju prosjačili pred časom. Zdaj jih ni več videti. Vsaj toliko ne, kot jih je bilo včasih. Sem naj bi jih vozil »delodajalec«, ki jim je tudi pobral ves zaslužek. V ljudeh so zbujali trpkost. »Hud« je bil pogled nanje, na njihovo poteptano dostojanstvo, na njihov položaj. Dobesedno na tleh. Veliko nelagodja je bilo v mimoidočih.

Marsikdo se je spraševal, ali je tako prosjačenje dovoljeno? Dovoljeno? Zakaj policija ne ukrepa?

Velenje, 15. marca – V ponedeljek pozno popoldne so velenjski rotarijci v velenjski Hotel Paka prinesli nov hladilnik. Nanju so namestili še veliko rdečo pentljo, saj je bilo to darilo, ki so ga predali strokovni delavki velenjske varne hiše Aleksandri Mulej, dogodek pa sta spremljali tudi dve varovanki. Mag.

pomagali tudi športniku invalidu Enesu Mušiču, ki je potreboval nov invalidski voziček. Je namreč član državne invalidske košarkarske reprezentance. Pomagali so tudi mladim umetnikom in drugim športnikom, ki z dotacijami radi kaj prispevajo na poti do uspeha. Veliko pozornosti pa posvečajo

je še avstrijske, madžarske, hrvaške in bosanske rotarijce,« je še dodal Lajlar. Aleksandra Mulej nam je povedala, da je velenjska varna hiša trenutno polna; v njej živijo štiri ženske in en otrok. »Takih pomoči smo res veseli, ker niso pogoste, res pa je, da rotarijci dobro skrbi-

Velenjski rotarijci so strokovni delavki velenjske varne hiše predali lepo darilo – nov hladilnik.

Bojan Lajlar, ki je v letošnjem letu prevzel vodenje velenjskega Rotary kluba, nam je ob tem povedal: »V letošnjem letu je naš delovni načrt pogumno zastavljen. Nadaljujemo aktivnosti iz preteklosti, dodajamo pa tudi nove. Naša prioritetna naloga je skrb za velenjsko varno hišo. Pogosto obiščemo varovanke in njihove otroke, jih obdarimo ob novem letu, poskrbimo pa tudi za priboljške med letom. Pred časom so nam povedale, da bi potrebovale hladilnik, zato smo se odločili, da jim ga kupimo. Danes smo jim ga tudi uradno predali.« Seveda so hladilnik po predaji, ki so ji prisostvovali številni člani kluba, peljali v varno hišo, predsednik kluba pa je napovedal, da ga bodo po potrebi tudi napolnili. Velenjski Rotary klub ima 22 aktivnih članov; dobivajo se vsak ponedeljek in sproti načrtujejo akcije za pomoči potrebnim. Člani kluba so ponosni, da so pred kratkim

tudi mladim članom. »V Velenju smo lani julija gostili skupino mladih v sklopu poletnega mladinskega tabora, saj smo člani klubov iz vsega sveta zelo povezani. Tabor se imenuje Na sončni strani Alp. Mladi iz 12 držav sveta so tako lani obiskali Muzej premogovništva, ERICo, mesto Velenje in se za konec pozabavali še na paintballu. Bili so navdušeni nad lepoto naše doline, pa tudi možnostmi, ki jih ponuja.« Ob koncu tedna, jutri in v soboto, bo v velenjskem hotelu Paka potekala predsedniška konferenca Rotary klubov Slovenije, ki ji bo sledil izobraževalni seminar. »K nam prihajajo predsedniki in tajniki Rotary klubov iz vse države. Trenutno je klubov 42, na takih srečanjih pa se posvetimo aktivnostim, ki nas čakajo v prihodnje. Med drugim si v letu 2011 želimo pridobiti lastni Districkt, saj slovenski klubi spadajo v Rotary Distrikt 1910, ki poleg slovenskih združu-

Prvi slovenski Rotary klub je bil ustanovljen leta 1930 v Mariboru, kmalu pa so mu sledili tudi drugi klubi. Vsak slovenski Rotary klub je v svojem lokalnem okolju vpet v različne programe. Velenjski bo maja obeležil peto obletnico uspešnega delovanja, ponosni pa so tudi na uspeh akcije za pomoč otrokom s cerebralno paralizo. Šlo je za akcijo, v kateri so klubi iz vsega sveta prodajali semena sončnic in tako zbrali kar 700 tisoč dolarjev v ta namen. jo za nas. Trenutno bi potrebovali sedežno garnituro, ker je stara že zelo dotrajana. Čeprav je lokacija varne hiše strogo varovana, pa nas lahko tisti, ki bi želeli pomagati, pokličejo po telefonu. Številka ni tajna,« nam je povedala strokovna delavka velenjske varne hiše.

Zakaj kdo ne ukrepa? Pojasnilo, ki smo ga v zvezi s tem dobili pred časom, je bilo: dokler ne kršijo javnega rede in miru, dokler ne silijo v ljudi in niso moteči s tega stališča, ni nobene osnove za to, da bi jih kdo preganjal. mkp

Cent, pet centov … Tokrat tudi evro.

»Prav nič ni moteč. Saj vendar dela …,« je rekla ena od gospa, ki je prišla mimo.

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 14

VI PIŠETE

18. marca 2010

Zimska šola v naravi V času od 1. do 5. marca smo se petošolci in šestošolci udeležili zimske šole v naravi, ki je potekala na najlepši strani Pohorja na nadmorski višini 1180 metrov. Bivali smo v planinskem domu Jakec RTC Trije Kralji, smučarsko znanje pa smo pri-

dobivali na smučiščih Črno jezero in Veliki vrh. Dnevi so bili polni zimske idile. Doživeli smo vse; sijalo je sonce, bril veter, snežilo je in spet sijalo sonce. Mi pa smo bili neugnani tako podnevi kot ponoči. Učenje smučanja smo proti večeru zame-

njali z drugimi dejavnostmi. Še dolgo ne bomo pozabili spoznavnega večera, večernega pohoda z baklami do Črnega jezera pa obiska partizanske bolnišnice Jesen, ki se nahaja globoko v gozdu na Planini pod Šumikom. O lepotah Pohorja nam je ob slikah in glasbi spregovoril domačin iz vasi Tinje. O svojih doživetjih smo staršem pisali pismo. Učitelj Tomo pa je demon-

striral pravilno pripravo smuči pred smučanjem. Zadnji večer smo skupaj zaplesali ob različnih zvrsteh glasbe. Ni bilo več pomembno, kaj je komu všeč, kdo stoji ob kom. Postali smo prijatelji in še bolje smo se spoznali. Zadnji dan smo dokazali, da smo v smučanju napredovali prav vsi – nekateri od prvih korakov na smučeh, drugi že v pogumnih spustih. Kar pa je

najpomembneje, je to, da smo vsi premagali strmino na smučišču Črno jezero, se udeležili tekme in glasno vzpodbujali vsakega tekmovalca. Domov smo se vrnili bogatejši – pa ne samo zaradi smučarskega znanja; predvsem zaradi vrednot, ki smo jih pridobili. Postali smo spoštljivi in strpnejši drug do drugega. R. Š.

Utrinki s pevskih priprav OPZ Gorica Tudi letos se je otroški pevski zbor OŠ Gorica podal na intenziven pevski vikend. Šestinštirideset pevk in pevcev se je pod vodstvom zborovodkinje Mihaele Britovšek in učiteljev Darka Rotovnika, Barbare Trebižan in Nevenke Bre šar odpe lja lo v Zgor nji Zavratnik v Savinjski dolini. Polni pričakovanj smo se odpravili na pot. Ko smo prispeli na cilj, smo si takoj uredili sobe in že pričeli delati. Na pripravah smo se v celoti posvetili petju, poskrbeli pa smo tudi za zabavo in druženje. Poleg samih pevskih vaj smo doživeli še veliko lepega in zanimivega. Pre pe va li smo v sku pi nah, v katerih smo vadili tehniko petja, into nan čno čis tost, rit mič no

natančnost … Naučili pa smo se tudi nekaj novih pesmi, ki smo jih že predstavili v ponedeljek ob prazniku dneva žena. Pri prave so bile za nas zelo pomembne, saj se bomo v mesecu marcu predstavili na glasbeni prireditvi Pozdrav pomladi in se udeležili državnega tekmovanja pevskih zborov v Zagorju. Pravijo, da kdor poje, slabo ne misli, in res je, da nas je pesem pod Raduho družila. V teh dneh smo se napolnili s pozitivno energijo, ki nas je povezovala v pravem prijateljstvu. Želimo si, da se bomo lahko tudi prihodnje leto podali na pot novim glasbenim doživetjem naproti. Zapisala: Nevenka Brešar

Na pripravah je bilo lepo. Kuharica je kuhala zelo dobro. Veliko smo peli. V soboto pa smo šli tudi ven. Sankali smo se, a ne z navadnimi sankami. Bile so vreče, napolnjene s senom. Na pripravah smo se naučili nekaj novih pesmic. Bilo je lepo. Vita

Zgornji Zavratnik: SUPER Pevske vaje: SUUPER Uči te lji ce in uči telj: SUU U PER Delavnice: Kuuuuuul Hrana: Najboljša Viktorija

Imela sem se zelo lepo, saj smo veliko peli. Najbolj všeč pa mi je bilo izdelovanje obeskov za mam-

Citycenter praznuje 4. rojstni dan od 18. do 21. marca

»štiri dni, se vrti...«

Euromarkt d.o.o. | Mariborska cesta 100 | SI - 3000 Celje

ŠTIRI DNI NAGRAJUJEMO NAKUPE!

ŠTIRI DNI SE DOGAJA!

Zberite 4 žige iz 4 različnih trgovin ali lokalov

Četrtek, 18. marec, ob 18. uri:

in DARILO bo vaše!

STAND UP SHOW in A CAPPELLA festival

Žig prejmete ob nakupu nad 10 eur,

Petek, 19. marca, ob 18. uri:

kupon pa vas čaka v vsaki trgovini Prišepnemo vam lahko, da vam enega izmed žigov

nastop legendarnega ANSAMBLA LOJZETA SLAKA

podari Citycenter!

Sobota, 20. marec, ob 18. uri:

Zavrtite kolo daril in si podarite nagrado!

zmagovalci EME 2010 ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE & KALAMARI s torto VELIKANKO!

ŠTIRI DNI ŽREBAMO NAGRADE!

Nedelja, 21. marec, ob 11. uri:

Vsak dan bomo izžrebali

OTROŠKO RAJANJE s PIKO FLIKO IN ČARODEJEM GUSTIJEM ter posladkom za najmlajše.

dnevno nagrado, DARILNE BONE Citycentra v vrednosti 400 eur, v soboto pa tri GLAVNE NAGRADE:

1. nagrada: darilni boni Citycentra Celje

Podrobnosti o nagradni igri najdete na

v vrednosti 1000 EUR

spletni strani www.city-center.si.

2. nagrada: izlet v London 3. nagrada: izlet na Dunaj

www.city-center.si

ice. Všeč mi je bilo tudi to, da je zvečer učiteljica brala pravljice.

Na pripravah sem spoznala nove prijatelje. Spoznala sem tudi, kako

je živeti na kmetiji. Imela sem se zelo lepo. Teja

Šoštanjski planinci so zborovali Letos bodo poleg že utečenih dejavnosti skrbeli za izobraževanje in ureditev društvenih prostorov v občinski zgradbi Šoštanj, 12. marca - V petek so se v gasilskem domu, na rednem občnem zboru, zbrali šoštanjski planinci. Lani je bilo v društvo včlanjenih 340 planincev. Ocenili so delo preteklega leta in sprejeli načrte za letos. Po besedah predsednika Jurija Dreva in drugih poročevalcev je bilo lani zaznati živahno aktivnost tako samega društva kot njenih treh sekcij. Uspešno delujeta tudi dve planinski skupini na Osnovni šoli Šoštanj. Mladi so sodelovali na orientacijski tekmovanjih, tekmovanju Mladina in gore, akcijah Mladinske komisije PZS, seminarju družabnosti in seminarju o orientaciji.

Uspešno je potekalo izletništvo, z nekaj izjemami, ki pa jih je zakrivilo slabo vreme. Že tradicionalna akcija Gremo varno skupaj v gore, Šaleških planinskih društev, Velenja, Vinske Gore in Šoštanja, je bila lani na Gorenjskem. Udeleženci planinskega tabora za odrasle pa so odkrivali lepote planinskega sveta v Bosni. Uveljavljeni so že planinski tabori, pozimi na Snežkovanju in poletni za nižjo in starejšo skupino učencev osnovne šole. Na osnovi uspešnega kandidiranja za sredstva v višini petdesetih odstotkov pri projektu LAS (evropski projekt LEADER) je bila udejanjena večletna ideja o postavitvi

novih smernih tabel na 120 kilometrih planinskih poti, za katere skrbi društvo. Za uspešno delo je društvu čestital župan Občine Šoštanj Darko Menih. »Zavedamo se, da je planinstvo pomemben dejavnik v današnjem času, še zlasti med mladimi, zato se bomo še naprej trudili za prepoznavnost in širjenje planinstva,« je poudaril predsednik. Pogumno pa so zastavili tudi letošnje delo. Poleg utečenih dejavnosti bodo skrbeli za strokovno izobraževanje članov in dokončno ureditev društvenih prostorov v stavbi Občine Šoštanj.

lizi nazaj domov. Gospa Štefka nas je s svojo pozi tiv no ener gijo, opti miz mom, humorjem in pogumom popolnoma prevzela. Menimo, da smo ji

dan lepo popestrili, zato smo ob slovesu obljubili, da bomo zagotovo še prišli na kakšen klepet.

Na obisku Čla ni uprav ne ga odbo ra DU Velenje Pododbor MČ Levi breg zahod smo na domu obiskali našo dolgoletno članico, gospo Štefko Kitak. Srečanje je bilo prijetno in nepozabno. Gospa Štefka je bila kljub težavam zaradi težke bolezni izjemno dobre volje. Nasmejati smo se mora li nje nim šalji vim anekdotam, ki nam jih je povedala. Potožila nam je tudi, s kakšnimi vsakodnevnimi težavami se srečujejo »dializni« bolniki. Njihova velika želja je, da bi se nadaljevale aktivnosti za odprtje dializnega oddelka v Velenju, saj bi jim bila tako prihranjena naporna vožnja v Slovenj Gradec in po večurni dia-

UO DU Velenje PO MČ Levi breg - zahod

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 15

VI PIŠETE

18. marca 2010

Najbolj priljubljena tabor in ustvarjalne delavnice Društvo prijateljev mladine Šmartno ob Paki med najprizadevnejšimi tovrstnimi društvi v zvezi – Namesto Podgorškove Jožica Malus Nova predsednica društva Jožica Malus

Z občnega zbora

Tatjan Podgoršek

Šmartno ob Paki, 13. marca – V galeriji Dile javnega zavoda Mladinski center v Šmartnem ob Paki so na občnem zboru ocenile opravljeno delo v preteklem letu ter se dogovorile o letošnjem delovnem programu članice tamkajšnjega društva prijateljev mladine. »Ena velika hvala. Marsikaj ste postorile v dobro otrok,« je označila delo društva Tinca Kovač, sekretarka Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, in podkrepila

besede dosedanje predsednice društva Dominike Podgoršek. Ta je med drugim povedala, da sta med najbolj priljubljenimi njihovimi akcijami tabor in ustvarjalne delavnice. Tridnevni tabor, ki so ga tudi lani organizirale takoj po končanem šolskem letu, je bil največji organizacijski in finančni zalogaj . Udeležilo se ga je 27 otrok, ki so s pomočjo članov Čebelarske zveze Saša izvedeli marsikaj koristnega o čebelah in njihovih pridelkih. Poleg tega je

društvo organiziralo še otroško maškarado, pohod na goro Oljko, ustvarjalne delavnice, disko na prostem, mini martinovanje, ki je pritegnilo 80 najmlajših občanov, prednovoletne aktivnosti. Podgorškova se je zahvalila članicam društva za tvorno sodelovanje, pohvalila pa je tudi medobčinsko zvezo in lokalno skupnost, ki sta imeli razumevanje za potrebe društva. Bistvenih sprememb v letošnjem delovnem programu

društva ni. Poleg že utečenih aktivnosti so nanj dodale praznovanje rojstnih dni, vendar morajo pred tem poskrbeti za izobraževanje animatorjev. Ob koncu občnega zbora so poleg sprejetja novih članic društva izvolili še novo predsednico. Dominiko Podgoršek je na predsedniškem mestu zamenjala Jožica Malus.

stojnico z vrsto materialov, ki naj bi poučili mimoidoče o ledvičnih boleznih, ogroženosti in možnostih zdravljenja. Ob tem so merile krvni sladkor in tlak. Udeležba je bila kar zadovoljiva: izmerile so 45 KS in opravile 21 meritev tlaka. Vseeno pa smo razočarani, ker vemo, da je v tem času šlo mimo stojnice vsaj enkrat toliko ljudi. Nekako težko razumem,

da ljudje ne izkoristijo take brezplačne možnosti kontrole svojih krvnih vrednosti, po drugi strani pa je toliko kritike, kaj vse moramo plačati sami. Kontrola in redno gibanje sta za nas diabetike pravilo številka ena. Društvo diabetikov Velenje od nedavnega ponuja svojim članom nadvse prijeten način gibanja: telovadbo in kopanje v Topolšici. Dobimo se vsako sredo

ob 8.30 v avli hotela. Če ste dovolj pogumni, boste zaplavali v zunanji bazen in doživeli morda nekaj nenavadnega: zasneženo plavalno kapo. Hkrati je to odlična prilika za izmenjavo izkušenj in informacij ter za krasen klepet v topli vodi. Pridite, ne bo vam žal.

Akcija ob svetovnem dnevu ledvic Velenje, 11. marca - Tudi Društvo diabetikov Velenje se je pridružilo akciji ob svetovnem dnevu ledvic, ki ga zaznamujejo 11. marca. Letošnji je dal poseben poudarek ogroženosti diabetikov. Na pobudo Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije so v velenjskem zdravstvenem domu združile moči medicinske sestre iz diabetične ambulante Marina Cerjak in Danica Homan, predstavnica organizacije CINDI Tanja Kontič, predstavnica firme Roche Samanta Kuder in predsednica društva Romana Praprotnik ter pripravile

Spomin na Rozalijo in Otmarja Kugovnika ostaja Marčevo nebo se nenehno spreminja. Grozi in se smeji. Kot človek! Hoče še živeti, pa mora umreti … Tako je tudi v mladem mestu ob Paki moralo kloniti življenje dveh šolnikov Rozalije in Otmarja Kugovnika. Oba, žena in mož, upokojena, sta večino življenja preživela med šolsko mladežjo. Ona v osnovni šoli, on v Šolskem centru Velenje. Že v poznih, zrelih letih, sta se prežihovsko zgrabila z zemljo in jo skrbno obdelovala, tam, v Podvrhu pod Dobrovljami. Tokrat je troje njunih otrok, šolanih, že dolgo bilo na službenih mestih. Mati Rozalija je do zadnjega s svojimi otroki gradila novo bio točko v Savinjski dolini. Skrbi za danes in jutri niti za trenutek ni spustila iz trdnih rok. Mož Otmar se je še pred leti z nasmehom na licih podil s traktorjem po nezorani ledini. Šola je bila za oba njun drugi dom. Rozalija je bila priljubljena učiteljica. Predvsem v urah zgodovine. Otmar, profesor telesne vzgoje, se je kot enak z enakimi podil za žogo v telovadnici ŠC; bil je tudi v telovadnem društvu Partizan orodni telovadec in lahkoatlet, ki je v začudenje znancev opravil salto, kot bi mignil. Mnogokrat so pota življenja nenavadna. Kljub hotenjem in upanju sta oba 80-letnika odšla. Samo dva dneva narazen. Rozalijo so na pokopališču v Podkraju hranili v sredo. Ko so vest, da je žena bolna, povedali Otmarju, je njegove oči zalila solza … Sedaj se pomlad še izvija iz zimskih krčev. Oba šolnika, katerih prispevek k razvoju Velenja ni bil majhen, mirno počivata v domači zemlji. Narava pa zeleni dalje … V. Šmajs

Ingeborg Čas

Obiskali smo Naš čas V sredo, 10. 3. , smo se učenci 7. in 8. razredov OŠ Gustava Šiliha Velenje v okviru izbirnega predmeta vzgoja za medije odpravili na Naš čas. Tam nas je prijazno sprejel odgovorni urednik časopisa Stane Vovk. Najprej nam je razložil, kako so včasih nastajali časopisi. Nato nam je s svojima sodelavcema, ki oblikujeta časopis, pokazal, kako danes nastajajo časopisne strani, kako se vstavijo slike in besedilo. Urednik nam je opisal tudi nekaj zanimivih pripetljajev s svoje poklicne poti in odgovarjal na naša vprašanja, povezana z novinarstvom. Ob koncu našega obiska smo si ogledali še ostale prostore Našega časa, zatem pa se polni lepih vtisov vrnili v šolo. Amela Šehić, Alma Dorić

Problematika razumevanja davčne zakonodaje Pri računovodenju se v praksi srečujemo z vprašanjem tolmačenja davčne zakonodaje. Večkrat se sprašujemo, zakaj niso zakoni bolj jasno napisani, da bi imeli davčni zavezanci oziroma računovodje manj težav z razumevanjem napisanega. Največ težav je, ko se pojavijo spremembe zakonov in je vsem še nejasno kljub večkratnemu poslušanju pojasnjevanja na seminarjih. Zato sem se odločila, da o tem vprašanju napišem nekaj stavkov.

Vsak, ki se ukvarja z računovodenjem, je ciljno usmerjen k spoštovanju računovodskih predpisov in davčne zakonodaje. To delo pa močno otežujejo davčni zakoni, ki so mnogokrat napisani dvoumno oziroma nejasni, zato se pojavljajo dileme, kako razumeti, da bo pravilno oziroma v skladu z davčno zakonodajo. Ko se soočimo s kakšnim vprašanjem, velikokrat iščemo informacije pri davčnih svetovalcih in med pojasnili na spletni strani Dursa, ki pa se tudi večkrat spremenijo. Glede na to, da bi moral pravilnik o izvajanju zakona pojasniti dileme zakonskega predpisa, tega največkrat v vsebini pravilnika ni. Razne založbe ponujajo strokovno literaturo s področ-

ja računovodstva, ki pa nedvomno služijo prav s problematiko nerazumevanja zakonov, to povečuje stroške računovodenja, kar pa ne bi bilo potrebno, če bi si lahko tisti, ki bere zakon, postavil jasno stališče o določeni zadevi. Težava je lahko zelo velika, če si dva davčna svetovalca razlagata isto stvar različno, saj to pomeni, da je davčni zavezanec v dilemi, kaj je prav, da bo v skladu z davčno zakonodajo. Poleg negotovosti pa se pojavi še časovna stiska, saj porabimo za iskanje informacij in pojasnil preveč nepotrebnega časa. Če povzamemo, bi v primeru bolj jasno napisanih zakonov prihranili čas in denar, kar je v današnjem času zelo dobrodo-

šlo. Ob napisanem bi rada še poudarila, da bi se v praksi verjetno pojavljalo manj napak, če bi si vsi bralci zakona tolmačili tako, kot si ga je zamislil zakonodajalec. Marjana Novak dipl. ekon.

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

18. marca 2010

Oblak zamenjal Pušnika

Predsednik zadovoljen

Po sedmem domačem porazu na svojem igrišču se je vodstvo Rudarja v torek razšlo z dosedanjim trenerjem »Vodstvo nogometnega kluba NK Rudar in trener članske ekipe Marijan Pušnik so se sporazumno in pošteno razšli. Razlogi so v določenih različnih pogledih in slabših rezultatih v zadnjem obdobju.« To sporočilo smo od velenjskega prvoligaša dobili v torek. To, kar so nekateri že nekaj časa napovedali, se je zgodilo. Sedaj že stari trener tudi s številnimi okrepitvami ni mogel popeljati moštva do boljših iger. Rudarjev začetek v tem prvenstvu je bil skorajda sanjski. V šestih krogih so jih od možnih 18 točk osvojili kar šestnajst. Le z vodilnim Koprom so igrali na Bonifiki neodločeno, ob jezeru so premagali tudi Maribor. Nato pa nadaljevali veliko slabše. sploh na svojem igrišču, kjer so v 8. krogu premagali Interblock, nato pa so ljubitelji na naslednjo domačo zmagali čakali kar 16 krogov. Ko so v 24. krogu doma premagali Celje, so mnogi verjeli, da je konec razprodaj domačih točk. A so se ušteli. Novo klofuto so rudarji s trenerjem Marijanom Pušnikom dobili v zadnjem, 26. krogu, prav z Interblockom ob jezeru (vmes je bil 25. krog zaradi

Z novima trenerjema Prejšnji konec tedna bi morali igrati uvodne tekme spomladanskega kroga v obeh tretjih ligah ter v šta jer ski nogo met ni ligi. Zaradi slabega stanja igralnih površin, ki ga je povzročil sneg, so prvenstvo prestavili za teden

slabih vremenskih razmer preložen). Letos zelo pomlajeno ljubljansko moštvo se veliko bolj izkušenih rudarjev ni ustrašilo in jih premagalo, zanimivo, z 2 : 1, torej z enakim izidom, kot je bil na začetku, vmes, v 17. krogu, pa

Franc Oblak

so Ljubljančani slavili s 3 : 1. Razočaranje po tem porazu je bilo veliko, vodstvo kluba pa seveda nezadovoljno, kajti v zimskem času se je odreklo kar štirim igralcem (najboljšemu jeseni Niku Omladiču, Luki Prašnikarju, Timu Lo Duci, Marku Pokleki in Boštdni. Šmarčani bodo v soboto gostovali pri Malečniku, Šoštanjčani pa na Vranskem. v 3. LIGI so prvem mrestu prezimili nogometaši Simer Šampiona z 28. točkami, nato pa sledi velika gneča, saj sta med vodilnimi Celjani in petimi Šmarčani le tri točke razlike. Z novim trenerjem Bojanom Žurejem želijo prvo mesto in napredovati v 2. ligo.

janu Kreftu), pripeljalo pa nekaj 'močnih' okrepitev, ki pa doslej tega še niso potrdile. Poraz proti Ljubljančanom nje bil že 12. v tem prvestvu. Prav tolikokrat so doslej izgubili nogometaši Interblocka, več porazov od njiju pa ima trenutno le ptujska Drava. Resda so rudarji tudi po sobotni izgubi obeh točk še vedno na dokaj visokem četrtem mestu. Imajo 35 točk. Toda Interblock (29) za njimi zaostaja le za šest, peta Olimpija, sedma Hit Gorica in sedmo CM Celje pa le za dve. Torej še dva poraza in Velenjčani bi se znašli v nevarni vodi. Očitno se tega zaveda tudi vodstvo kluba, zato se je odločilo za sporazumno prekinitev sodelovanja z dosedanjim trenerjem, ki je pred dobrima dvema letoma (v jesenskem delu sezone 2007/2008 na trenerski klopi zamenjal tedaj zelo uspešnega Branka Oblaka). Zamenjal ga je vodja mladinskih selekcij Franc Oblak. Če se bo izkazal, pa bo besedah predsednika kluba Dejana Radovanoviča to ne bo zgolj začasna rešitev. vos

Šoštanjčani so prvi del prvenstva končali šele na desetem mestu, njihov jutrišnji nasprotnik, KIV Vransko v gosteh, pa z devetimi točkami več od njih na šestem. Najboljši jeseni so bili Bistričani, ki so si priigrali 30 točk; torej 17 več od Šoštanjčanov, ki jih bo k boljšim spomladanskim igram skušal popeljati novi trener, Ervin Polovšak.

redsednik rokometnega kluba Gorenje Velenje Franjo Bobinac je zelo zadovoljen z zadnjimi rezultati ekipe. Kako tudi ne, saj je z uvrstitvijo med šestnajst najboljših moštev v prestižni ligi prvakov presegla prvotna pričakova nja. Nji hov nasled nji nasprotnik bo Ciudad Real, dvakratni zaporedni evropski prvak. Ekipa deluje dobro in prepričljivo, pod vodstvom novega trenerja Branka Tamšeta tudi veliko bolj sproščeno: »Rezultati pomlajene ekipe so odlični, krono pa predstavlja uvrstitev med šestnajst najboljših ekip stare celine. Žreb nam je naklo nil naj bolj atrak tiv ne ga nasprotnika. Motivirani rokometaši so se odlično ujeli z mladim trenerjem Brankom Tamšetom,

Želijo v prvo ligo Rokometašice velenjskega Veplasa so na domačem parketu v 3. krogu končnice za prvakinje 1. B državne lige premagale prvouvrščeno ekipo iz Ajdovščine in s tem pokazale, da resno ciljajo na uvrstitev v 1. A državno ligo. Po enakovredni začetni igri so le izkoristile luknje v globoko postavljeni ajdovski obrambi in si do odmora priigrale prednost 2 zade-

Franjo Bobinac

njihovo igro pa odlikuje neustrašen in zmagovit ekipni duh in prepričan sem, da jih bo ta vodil tudi v obeh spopadih z aktualnim evropskim prvakom.«

Zanimiva pa je bila tudio izjava Luisa Miguela Lopeza, menedžerja Ciudad Reala: »Spoštujemo ekipo Gorenja in na njihovem terenu bomo morali igrati zelo zbrano, smo pa izraziti favoriti. Zmagati v Velenju ni lahko, saj je pritisk občinstva velik. Gre za ekipo, ki je v domači dvorani zelo močna. Kljub temu nas preveva optimizem. Zmagali smo deset tekem v skupini in upam, da bomo ta niz nadaljevali. Smo tudi še ved no nepo ra že ni v domačem prvenstvu. Naš cilj je priti na sklepni turnir četverice, kjer želimo obraniti naslov evropskih klub skih prva kov; torej moramo premagati vse nasprotnike.« vos

tkov (16:14). V 2. polčasu so prestavile v višjo prestavo in povsem nadigrale Ajdovke. Po izključitvi Stresove v 44. minuti so gostje ostale brez idej v napadu, v obrambi pa niso bile kos razigranim nasprotnicam, ki so si s to zmago dvignile samozavest in bodo tako poskušale ustvariti zadani cilj, to je uvrstitev v 1. A DRL. Do konca razigravanja je še 6 zelo težkih tekem, zato bo boj še zahteven in tudi zanimiv. Trenerka Snežana Rodić: ''Čestitam dekletom za resen pristop in borbenost. Ajdovščina nas je hotela presenetiti z globoko obrambo skozi celo tekmo. Na začetku so

zato imele malo težav v napadu, v 2. polčasu pa smo vzele tekmo v svoje roke in napad je stekel. Vse so bile zelo razpoložene, upoštevale so vsa moja navodila in jih tudi uspešno uresničile. Na koncu jim lahko samo še enkrat rečem: Punce, čestitam!'' Igralke Veplasa bodo v naslednjem krogu doma (Šolski center Velenje, sobota, 20. marca ob 17. uri) gostile trenutno drugouvrščeno ekipo iz Naklega, ki je njihov neposredni tekmec za osvojitev 2. mesta, ki še vodi v 1. A ligo. Trenutna lestvica: 1. Ajdovščina 32 točk, 2. Naklo 29 točk, 3. Velenje 26 točk, 4. Kozina 19 točk, 5. Sežana 19 točk.

ri so bili tudi pri začetnih udarcih, tudi v polju so pobrali nekaj točk, kar se je seveda moralo odraziti tudi na rezultatu. Odbojkarjem Črne so namreč oddali le 15 in 14 točk v začetnih nizih. Visoko vodstvo in gladka zmaga v prvih dveh nizih pa sta odbojkarje Šoštanja Topolšice nekoliko uspavala, kar se je poznalo predvsem na številu napak. Odbojkarji niso bili več tako natančni pri začetnih udarcih, delali so napake v napadu, blok ni več deloval, kot

bi moral, kar se je seveda odrazilo tudi na rezultatu, tako da so naslednja dva niza gladko (na 19 in 15) dobili odbojkarji Črne. V petem nizu, v katerem je precej odvisno tudi od kančka sreče, so je imeli več odbojkarji Črne, ki so se tako veselili svoje devete letošnje zmage, Šoštanjčani pa ostajajo pri sedmih, saj je tekmovalna komisija zavrnila pritožbo Šoštanja Topolšice zaradi odvzema točk. V soboto čaka Šoštanjčane še eno gostovanje, tokrat v Mežici.

Zmaga za konec prvega dela Košarkarji Elektre Esotecha so v soboto s srečanjem 21. kroga proti Luki Koper zaključili prvi del tekmovanja v 1. državni košarkarski ligi. Že pred časom so namreč vnaprej odigrali srečanje zadnjega kroga z domžalskim Heliosom Tokratno srečanje v Kopru je bilo za šoš tanj ske košarkar je zelo pomembno, saj imajo s to zmago zelo dobro izhodišče pred nadaljevanjem prvenstva v ligi za obstanek. Rezultati vseh do sedaj odigranih tekem se namreč v ligi za obstanek upoštevajo. Elektra Esotech je na desetem mestu, ima pa kar štiri zmage več kot enajstouvrščena ekipa Kopra. Tekma je bila do polčasa še zelo izenačena, saj si nobena od ekip ni uspela priigrati prednosti, rahlo pobudo pa so ves čas imeli šoštanjski košarkarji. Odlo čil ne pa so bile začet ne minute tretje četrtine, ko so varovanci Boruta Cerarja po vodstvu z 52 : 45 z delnim izidom 11 : 0 ušli na visokih osemnajst točk naskoka, kar je bilo dovolj za varen zaključek tekme. Izjemno razpoložen je bil v tem obdobju Tadej Hor vat, ki je zadel tri od svojih skupno šestih trojk na srečanju. Poleg njega so bili na tej tekmi dobro razpoloženi tudi ostali igralci – Dejan Ćup, Miloš Miljković in predvsem Salih Nuhanovič, ki je dosegel 15 točk in pod obročema pobral kar 16 žog. Odlično pa

so košarkarji Elektre Esotecha izvajali proste mete, saj so od enaindvajsetih poskusov zgrešili le enega. Elek tra Eso tech se je tako v Kopru veselila povsem zaslužene osme prvenstvene zmage, saj gostitelji na srečanju niso niti enkrat vodili. Sinoči so bile odigrane še ostale tekme zadnjega kroga prvega dela prvenstva, zanimiv je bil boj za

uvrstitev v ligo za prvaka – za dve prosti mesti so se pomerili Parklji, Šentjur in Hopsi. Že v soboto se prvenstvo v ligi za obstanek nadaljuje. Košarkarji Elektre Esotecha gostujejo v Šenčurju, v drugem krogu, ki bo že v sredo, 24. marca, pa Šoštanjčani gostujejo še v Kopru. Tjaša Rehar, foto: D. Tonkli

Brez možnosti za uspeh Odbojkarice Kajuha Šoštanja so v soboto po slabi predstavi morale priznati premoč tudi na gostovanju Benediktu, ki je na lestvici le dve mesti pred Šoštanjčankami. Kljub temu pa so gos ti te lji ce povsem zasenčile šoštanjske igralke. Odbojkarice Kajuha Šoštanja so se še najbolje upirale v prvem nizu, ki so ga izgubile s 25 : 17, v drugem so nato dosegle vsega 12 točk, v tretjem pa le dve točki več. V soboto v predzadnjem krogu gostijo šoštanjske odbojkarice ob 18. uri v svoji dvorani OŠ Šoštanj drugouvrščeno ekipo Formis Bell.

Dober začetek dovolj le za točko V soboto so odbojkarji Šoštanja Topolšice na gostovanju v Črni iztržili le točko, saj so izgubili z 2 : 3. Začetek tekme je bil povsem v znamenju šoštanjskih odbojkarjev, ki so gladko dobili uvodna dva niza. Zelo dobro so igrali v napadu, dob-

KNJIGOVODSKE STORITVE Golob Milena s.p. Z vami že 10 let. Trubarjeva 1, 3320 Velenje milena.golob@siol.net Tel: 03 897 57 40, Gsm: 041 462 930

IZKORISTITE PREDNOST MALEGA RAČUNOVODSKEGA SERVISA, KJER DAJEMO POUDAREK OSEBNEMU STIKU IN VAŠIM POSEBNOSTIM. Zagotavljamo strokovnost, diskretnost in dosegljivost ob vsakem času. Vodimo poslovne knjige za samostojne podj., družbe, zasebne zavode in društva. Nudimo vam tudi davčno svetovanje. Za začetnike in nove stranke vodimo poslovne knjige prve mesece brezplačno. Na vašo željo vložimo tudi elektronske izvršbe za vaše neplačnike.

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

18. marca 2010

Stari novi načrti Za konec dve zmagi Slovenska namiznoteniška prva liga se je v soboto z 18. krogom zaključila, prva ekipa NTK Tempa iz Velenja jo je končala na solidnem 5. mestu. Z zadnjima dvema zmagama so se tam le še utrdili in tako dosegli cilj, ki so si ga zadali pred začetkom sezone. V sredo, 10. 3., so najprej igrali v gosteh pri osmouvrščenem Mengšu, kjer so zmagali s 5 : 3. Za Tempo je tri zmage dosegel Jure Slatinšek, ki je premagal Andraža Avblja in Klemna Jazbiča s 3 : 1 ter gladko Davida Orešnika s 3 : 0. Dve zmagi je dosegel trener in igralec Žiga Jazbec proti Orešniku s 3 : 1 in Avblju 3 : 0, medtem ko je Patrik Rosc oba dvoboja najprej proti Jazbiču in drugega proti Avblju izgubil s 3 : 0. V soboto je bila tekma nekoliko manj izenačena, a po besedah Jazbeca nič manj napeta. Končala se je z rezultatom 5 : 2 za domačine iz Velenja. V goste so na zadnjo tekmo v sezoni prišli Petrol Olimpija iz Ljubljane, ki so v prvem delu doma s Tempom izgubili s 5 : 0. Dve zmagi je za goste dosegel najmlajši Tom Šviligoj, ki je premagal Rosca s 3 : 1 in Kljajiča s 3 : 0. Njegov starejši brat Tim pa je oba dvoboja izgubil. Najprej je bil zanj premočan Kljajič s 3 : 1 in na koncu Slatinšek s 3 : 0. Vse tri tekme je prav tako izgubil njihov prvi igralec Robert Boldin, od katerega so bili boljši Slatinšek 3 : 1, Rosc s 3 : 2 in z enakim rezultatom na koncu za 5 : 2 v zmagah še Kljajič. Slednja je bila še posebej napeta vse do konca in prava poslastica za nekaj deset gledalcev na OŠ Gustava Šiliha. Olimpija je s tem porazom končala na repu razpredelnice in tako izpadla iz prve lige. Tekmovalna sezona pa še ni končana. Čez mesec dni jo bodo nadaljevali do s pokalnim tekmovanjem, na katerem bodo, kot pravi Jazbec, dali priložnost mlajšima igralcema Kljajiču in Roscu, da pridobita nekaj več izkušenj.

DP v otroškem alpskem smučanju Minuli konec tedna je bilo na mariborskem Pohorju in Krvavcu državno prvenstvo v otroškem alpskem smučanju. Članica Smučarskega kluba Velenje Eva Zimšek je bila v super veleslalomu četrta, v veleslalomu in slalomu pa peta.

Skvoš – dobro so igrali Na mladinskem državnem prvenstvu v Vogu centru v Kranju so se izkazali tudi tekmovalci Squash kluba Velenje. Žiga Lorger je bil drugi, Tilen Kadliček tretji, Damjan Oblak pa osmi v skupini do 13 let in peti v skupini do 15 let.

Za pokal mesta Žalec V soboto je bilo v Športni dvorani v Žalcu tekmovanje v karateju za 8. pokal mesta Žalec. Iz Karate kluba Velenje se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. V kategoriji kata jih je tekmovalo 11. V kategoriji borba pa 3. Njihove uvrstitve - kate: 3. Maja Strmčnik, Sebastjan Kauzar in Silvo Lah; 2. Alena Musić; borbe: 3. Jaka Miklavc, David Gojkovič in Tomaž Žižek.

Šoštanjski kegljači nemočni v Litiji Šoštanjčani so tako kot v predhodnem krogu doživeli nov polom. V Litiji jih je domača Litija 2001 premagala z visokih 7 : 1, razlika pa je znašala kar 320 kegljev. Razpoloženim domačinom je uspevalo vse, kar so si zaželeli. Nemočni Šoštanjčani so se lahko samo učili, kako je potrebno igrati s srcem in dušo za barve svojega kluba. Z izjemo dveh, treh igralcev so bili povsem nerazpoloženi za igro. V 17. krogu se bodo Šoštanjčani na domačih stezah pomerila z ekipo Gašper Korotan.

Dober nastop mladih judoistov Na 34. mednarodnem pokalu Murske Sobote so se ob udeležbi tekmovalcev iz Avstrije, Hrvaške, Srbije, z Madžarske in iz Sloveni med mlajšimi dečki in deklicami z dobrimi uvrstitvami izkazali tudi velenjski judoisti. Nik Lemež je bil drugi, Tanja Javornik in Veronika Mohorič pa tretje.

Hrgota v odlični formi pred Planico Člani Smučarsko skakalnega kluba nadaljujejo tekmovanja na mednarodnih in domačih prireditvah. Robert Hrgota je minuli konec tedna nastopil na novi skakalnici v norveškem Oslu, kjer sta bili dve tekmi celinskega pokala. Bil je 4. in 8. Nastopil je tudi v finskem Kuusamu (7. in 2., skupno 4. mesto v zadnji periodi). Marjan Jelenko (skupno 42., po skokih 12.) in Gašper Berlot (47.) sta nastopila na finalu svetovnega pokala v nordijski kombinaciji v norveškem Oslu. Ekipno je bila Slovenija 9. Na Pokljuki je bilo državno prvenstvo absolutne kategorije v nordijski kombinaciji, kjer sta se v finišu teka za naslov prvaka borila Marjan Jelenko in Gašper Berlot. Jelenko je z zmago dokazal, zakaj je na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojil srebrno medaljo. V Kranju je bilo državno prvenstvo v absolutni kategoriji. Posamična tekma: Jelenko 15., Klemen Omladič 27. Hrgota je bil zaradi napačne startne številke diskvalificiran. Ekipa SSK Velenje (Hrgota, Jelenko, Omladič, Berlot) je bila četrta. Pokljuka – pokalno tekmovanje: 3. Vid Vrhovnik, 5. Matevž Samec, 13. Ožbej Jelen, 18. Gašper Brecl, 20. Aljaž Oster, 21. Blaž Sluga, 23. David Strehar in 24. Patrik Vitez. Kisovcu pri Zagorju - ekipno državno prvenstvo v kategoriji dečkov do 12 let, kjer so skakalci SSK Velenje nastopili z kar dvema ekipama. Prepričljivo je naslov državnih prvakov osvojila prva ekipa SSK Velenje (Vrhovnik, Osterc ter Rok, Ožbej Jelen), druga (Jerneja in Gašper Brecl, Domen Oblak, Denis Pikel) je bila šesta. Pokala štajersko-koroške regije za dečke do 13 let: 2. Samec; dečki do 12 let: 3. Strehar, 6. Vitez in 8. Sluga. V klub vabijo vse mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki. Začetniki lahko začnejo vaditi z alpskimi smučmi.

Nagrajenci nagradne križanke Term Olimia objavljene v tedniku Naš čas, 4. marca 2010 so: 1. nagrada: Sanja Guček, Višnja Vas 10 a, 3312 Vojnik (razvajanje za 1 osebo v sodobnem termalnem centru Wellness Orhidelia z inovativno ponudbo bazenov in savn) 2. nagrada: Barbara Telič, Cesta pod parkom 13, 3320 Velenje (kopanje in vstop v savna svet za 1 osebo v Wellness centru Termalija) 3. nagrada: Ivan Žohar, Pod smrekami 15, 3311 Šempeter (kopanje za 1 osebo v Wellness centru Termalija) Rešitev nagradene križanke: WELLNESS ORHIDELIA. Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

Občni zbor Športnega društva Škale-Hrastovec – Pregledali opravljeno delo v letu 2009 - Letošnje aktivnosti ostajajo podobne lanskim Vesna Glinšek

»Vesel sem, da se bomo danes še enkrat povrnili v leto 2009, ki je bilo za nas jubilejno. Minilo je namreč 70 let organizirane športne dejavnosti v našem kraju. Zato še enkrat ponavljam, da smo lahko ponosni na prehojeno pot na športno-rekreativnem področju, kljub temu da se usodi kraja niso pisali vedno le dobri časi. Rudarjenje je od nas zahtevalo veliko tegob, a je bila volja ljudi močnejša. Ostali smo na območju doline s pogledom proti jezerom, vse večjimi

dimniki in visokimi poslopji. Zdaj čakamo samo še hitro cesto,« je svoj pozdravni nagovor v soboto na občnem zboru v Škalah začel predsednik tamkajšnjega športnega društva, ki združuje 224 članov, Stane Jevševar. Poleg obletnice, ki je v njihovem kraju najbolj zaznamovala leto 2009, so pripravili za svoje člane večino od njihovih stalnih aktivnosti: nočni pohod na Lubelo, kresovanje, kolesarjenje okrog jezer, organiziranje Vaške olimpijade, turistični pohod … Program za letošnje leto je podoben, a so mu dodali nekaj novosti: »Rad

Najboljši športniki v letu 2009

bi, da bi organizirali pohod po meji krajevne skupnosti, in sicer v dveh etapah. Poleg tega pa se nam letos ponuja priložnost, da naredimo tek okoli jezer na državni, nacionalni ravni. A o tem bomo morali še razmisliti, kako in kaj. In sploh, če se bomo tega lotili,« ni popolnoma prepričan Jevševar. Poleg obravnavanja vseh poročil so imeli

na občnem zboru še dve nalogi; zamenjali so člana upravnega odbora (Sebastjana Korošca je zamenjala Alenka Hudournik) in razglasili najboljše športnike v kraju. To so postali Sara Jambrovič, Vid Vrhovnik in ženska ekipa odbojkaric.

Četrti občinski namiznoteniški turnir Šmartno ob Paki - Poleg nogometa so bili športniki na območju občine Šmartno ob Paki znani tudi kot dobri igralci namiznega tenisa. Da bi ta oblika rekreacije znova zaživela med občani, so člani Športnega društva Gavce - Veliki Vrh ob podpori lokalne skupnosti pripravili občinski namiznoteniški turnir. Letošnji, pred nedavnim, je bil četrti po vrsti, na njem pa je nastopilo 20 rekreativnih igralcev namiznega tenisa s področja spodnjega toka reke Pake. Zmagal je Vlado Mandelc iz Rečice ob Paki pred Petrom

Na Pokljuki in Voglu Slovenski novinarji, združeni v mednarodnem smučarskem klubu novinarjev (SCIJ Slovenija), so se minuli teden družili na Voglu. Med stotnijo Slovencev je bilo na 43. zimskem srečanju SCIJ Slovenija več gostov iz Hrvaške, Srbije, Makedonije, Slovaške in Poljske. Snežne razmere sprva niso bile najboljše, vendar so uspešno izpeljali smučarski tek na Pokljuki ter ob koncu tedna še veleslalom na Voglu in preostali čas namenili za kar nekaj dejavnosti. Na volilnem občnem zboru so pregledali uspešno dejavnost društva, saj imajo v programu poleg smučarskih tekmovanj še druge aktivnosti (kar

1. SNL, 26. krog Rudar Velenje : Interblock 1:2 (0:2) Strelci: 0:1 Iličić (4.), 0:2 Berić (45.), 1:2 Grbič (79.). Rudar Velenje: Savič, Jeseničnik, Jelečević, Cipot, Sulejmanović, Tomažič Šeruga, Metelka, Trifkovič (od 54. Tolimir), Tomčak (od 54. Golob), De Moraes (od 73. Grbič), Kronaveter. Rdeč karton: Jeseničnik (43.).

Liga Telemach, 21. krog Luka Koper – Elektra Esotech 66 : 82 (13 : 15, 36 : 40, 48 : 67)

Zadovoljni organizatorji in udeleženci turnirja

Gavce – Veliki Vrh Bojan Voglar je izrazil zadovoljstvo glede udeležbe, prikazanih iger, obljubil pa je še, da

bodo turnir organizirali tudi prihodnje leto.

stvo na Koroškem …). Slovenski novinarji so uspešni tudi na svetovnih novinarskih srečanjih v tujini. Na zboru so izvolili novo vodstvo in za predsednika je bil znova izvoljen Vlado Krejač. Letošnjega srečanja se je znova udeležil Hinko Jerčič, upokojeni novinar Gorenja in naš dopisnik, ter presenetil v smučarskem teku na novem biatlonskem stadionu na Pokljuki. Hinko Jerčič s priznanjem Potem ko je sredi proge odstopil Tone državna prvenstva) v ostalih špor- Fornezzi, ki je sicer poskrbel za tih (tek v Izoli, balinanje v Velen- vzorno pripravljeno tekmo na ju, kolesarstvo v Bohinju, lokostrel- Pokljuki, se je Jerčič dobro pogan-

jal po 2 km dolgi progi proti cilju (starti so bili posamezni), in na koncu se je izkazalo, da je za zmagovalcem zaostal le za pičlo sekundo. Marjan Rombo na prvem mestu je imel čas 0:10:37, Hinko Jerčič na drugem 0:10,38 in Lado Stružnik na tretjem 0:10:48. V veleslomu je bil med kombinatorci Rombo znova prvi, Jerčič drugi in Stružnik tretji. Takšen je bil tudi končni vrstni red kombinacije in s tem si je Jerčič po več letih znova pritekel dvojne stopničke, to pot za dvoje drugih mest. Najboljšim so podelili bohinjske zvonce, kar je bilo še eno presenečenje več na novinarskem državnem prvenstvu v smučanju.

Polovšakom iz Malega Vrha in Rafaelom Rihtarjem iz Gavc. Predsednik Športnega društva

Elektra Esotech: Horvat 20, Koštomaj 4, Podvršnik, Bilič 4, Lelić 5 (1-2), Ćup 20 (66), Miljkovič 14 (6-6), Nuhanović 15 (7-7) Vrstni red: 1. Helios Domžale (+1) 38, 2. Krka, 3. PRO-TEK Zasavje oba 36, 4. Geoplin Slovan, 5. Zlatorog Laško oba 34, 6. Parklji 33, 7. Hopsi Polzela, 8. Šentjur oba 32, 9. LTHcast Mercator, 10. Elektra Esotech (+1) oba 30, 11. Luka Koper 25, 12. Šenčur CP KR 21

2. DOL moški, 16. krog Črna – Šoštanj Topolšica 3 : 2 (-15, -14, 19, 15, 9) Šoštanj Topolšica: Bevc, Globačnik, Žnider, Lipovac, Krajnc, Golob, Nastič, Pokleka, Klobučar, Sovinek, Kugonič, Sečki Vrstni red: 1. Fram 38, 2. Salonit Anhovo II 31, 3. Hoče 30, 4. Lubnik 29, 5. Črna 26,

6. Šoštanj Topolšica 24, 7. Kekooprema Žužemberk, 8. TAB Mežica oba 22, 9. Fužinar Metal Ravne 18, 10. MOK Kočevje 0

2. DOL ženske, 20. krog Benedikt – Kajuh Šoštanj 3 : 0 (17, 12, 14) Vrstni red: 1. Prevalje 51, 2. Formis Bell 42, 3. ŽOK Kema Puconci 39, 4. ŽOK Partizan Škofja Loka, 5. Nova KBM Branik II oba 38, 6. MZG Grosuplje 34, 7. Lakolit Ankaran 29, 8. Kostak-Elmont 28, 9. Comet Zreče 24, 10. Benedikt 20, 11. ŽOK Kočevje 9, 12. Kajuh Šoštanj 8 Kegljanje, 1B liga – 16. krog Litija - Šoštanj 7 : 1 (3548 : 3229) Šoštanj : Križovnik 503 (0), Sečki 557 (0), Fidej 509 (0), Jug 594 (1), Arnuš 550 (0), Petrovič 516 (0).

1. B državne lige, 3. krog končnice za prvakinje ŽRK Veplas Velenje : ŽRK Ajdovščina 36 : 27 (16:14) ŽRK Veplas Velenje: Lakić 1 (12 obramb), Crnobrnja (2 obrambi), Halilović 8, Vajdl 7, Fatkić 9 (3), Nakić, Hrnčič 8, Perše, Melavc, Oberžan, Hofinger 2, Čater 1, Herlah, Žontar. Trener: Snežana Rodić. Sedemmetrovke: Veplas Velenje 3 (3), Ajdovščina 7 (9). Izključitve: Veplas Velenje 16 minut, Ajdovščina 10 minut.

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 18

MODROB E L A KRONIKA

18. marca 2010

Odvetnik del krivde za nesrečo prelaga na voznika avtobusa! Nadaljevanje sojenja Vasji Niegehellu, ki je konec aprila lani povzročil hudo prometno nesrečo na avtocesti na Ljubečni pri Celju, ko je od zadaj trčil v mini avtobus Gordana Possnig

Pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča se je minulo sredo z zaslišanjem prič nadaljevalo sojenje 32-letnemu Vasji Niegelhellu iz Pake pri Velenju, ki je 26. aprila lani v zgodnjih urah na štajerski avtocesti v bližini odcepa Ljubečna pri Celju zaradi prehitre vožnje in pod vplivom alkohola s svojim golfom povzročil hudo prometno nesrečo, ko je od zadaj silovito trčil v mini avtobus s 14 potnicami. Avtobus se je prevrnil in padel v jarek ob cesti. V nesreči je življenje izgubila 26-letna Damjana Hribar, ki je ostala pokopana pod prevrnjenim avtobusom in je umrla zaradi zadušitve, ob njej pa je bilo 13 potnikov poškodovanih: pet huje, ostali pa lažje. Niegelhell je obtožen kaznivega dejanja predrzne vožnje v cestnem prometu in kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči. Vse to je storil – kot

piše v obtožnici – v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, saj je vozil pod vplivom alkohola. Obtoženi prihaja na sojenje iz pripora, ker je nesrečo povzročil v času pogojne kazni. Leta 2004 je namreč že povzročil smrtno prometno nesrečo na Primorskem. Precej burno je minilo zaslišanje obeh psihiatričnih izvedenk dr. Maje Rus Makovec in dr. Martine Tomori. Predvsem zaslišanje Makovčeve je precej razburilo obtoženčevega odvetnika Petra Žnidaršiča, saj je slednja v treh izvedenskih mnenjih o njegovem klientu svoje mnenje trikrat spremenila. V prvem je tako zapisala, da je kaznivi dejanji storil v neprištevnem stanju, v zadnjem pa, da je obe kaznivi dejanji storil bistveno zmanjšano prišteven. Zato je Žnidaršič menil, da je takšen odnos do izvedenstva neprimeren. Izvedenka Martina Tomori je v svojih izvedenskih mnenjih vseskozi vztrajala pri stališču, da je obtoženi obe kaznivi dejanji storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Obe izvedenki pa sta bili enotni glede obtoženčeve odvisnosti od alkohola in s tem povezanimi duševnimi težavami. Strokovna pomoč pri zdravljenju odvisnosti mu ne bi kaj prida pomagala, če sam ne bi imel dovolj močne motivacije. Možno je, da ima zaradi nesreče obtoženi spominske luknje, česar strokovnjaki ne morejo ugotoviti, zagotovo pa ob trčenju ni dobil pretresa možganov. Damir Radovič, sicer poklicni reševalec, ki se je s svojim vozilom prvi

Voznik skuterja umrl Ravne pri Šoštanju, 13. marca – V soboto popoldne, okoli 15. ure, se je na lokalni cesti Ravne pri Šoštanju, zgodila tragična prometna nesreča. V njej je umrl 44-letni voznik skuterja, ki je vozil po lokalni cesti iz smeri Gaberk proti Šoštanju. V desnem nepreglednem ovinku ga je zaneslo na nasprotno stran vozišča v trenutku, ko je po svoji strani pravilno pripeljala 25-letna voznica osebnega avtomobila. Ta se je motoristu hotela izogniti, vendar ji ni uspelo. Trčenje je bilo tako silovito, da je voznik skuterja zaradi poškodb med prevozom v celjsko bolnišnico umrl. Voznik skuterja ni imel vozniškega dovoljenja.

Shranite ICE še danes Velenje – Vozniki reševalnih vozil so v primeru nesreč opazili, da ima večina poškodovancev pri sebi mobilni telefon. Pri poškodovancih, ki so nezavestni, reševalci na osnovi dolgega seznama številk na mobilnem telefonu, ne vedo, koga poklicati in s kom kontaktirati. Zato so reševalci in zdravniki predlagali, da vsak v svoj imenik mobilnega telefona, za primer nesreče, vstavi kontaktno osebo pod enakim psev-

pripeljal na kraj nesreče, je povedal, da je najprej zavaroval kraj nesreče, nato pa poklical Operativno komunikacijski center in reševalce, ki jim je tudi dejal, da naj pošljejo na kraj nesreče več reševalnih vozil,

Vasja Niegelhell v sodni dvorani celjskega sodišča

saj se je avtobus, poln deklet, prevrnil v jarek in da je v njem večje število poškodovanih potnic. Nato je začel iz avtobusa reševati potnice, ob prihodu policistov pa je enemu od njih omenil, da dekleta pogrešajo svojo prijateljico in da je možno, da se ta nahaja pod prevrženim avtobusom. Ob tem je še dejal, da na kraju ni videl nobenega moškega, oblečenega v oranžen pulover. Precej razburjenja pa je v dvorani povzročil ogled videoposnetka s kraja nesreče. Po njem je Niegelhellov odvetnik opozoril, da se iz posnetkov ne vidi, kakšne poškodbe na zadnjem delu ima prevrnjeni avtobus in da to potrjuje njegovo

donimom, ki jo je potrebno poklicati v primeru, če je to potrebno. Taka številka lahko reši življenje ali pomiri vaše bližnje. Prošnjo Mednarodnega rdečega križa in reševalnih organizacij, da z njo seznani javnost, je prejela Policijska postaja Velenje, kjer so nas zaprosili, da vas s prošnjo, da vnesete tako številko, seznanimo. Tako imenovani Mednarodno priznani psevdonim ICE (In Case Emergency, iz angl. v primeru nesreče), se je marsikje že prijel. Je preprost in pomembna metoda kontaktiranja v kritičnih okoliščinah. Zadeva deluje tako, da v svoj mobilni telefon preprosto vnesete eno kontaktno ime pod ICE1, drugo pod ICE2, tretje pod ICE3 … in reševalci, gasilci ali policisti bodo vedeli, koga poklicati ob nesreči. Shranite ICE še danes. Nič vas ne stane.

Žalec, 13. marca - V soboto okoli 1.30 je zagorela lesena uta na Šlandrovem trgu. Gasilcem je uspelo preprečiti, da se požar ni razširil na stanovanjsko hišo. Policisti ugotavljajo, da je bil požar, ki je povzročil za blizu 2.000 evrov gmotne škode, podtaknjen.

Velenje – Prejšnji teden so policisti obravnavali kaznivo dejanje tatvine goriva iz tovornega vozila. Dva storilca so prijeli pri dejanju in jima odvzeli prostost. Prejšnji teden je bilo zabeleženih tudi več prijav kaznivih dejanj tatvin registrskih tablic.

nadaljujejo poizvedivanje. Po zbranih obvestilih bodo zoper storilca podali kazensko ovadbo.

Šoštanj, 14. marca – Velenjski policisti so v nedeljo preiskovali kaznivo dejanje nezakonitega lova. Nad šoštanjsko graščino je bil najden obglavljen divji prašič, ki naj bi smrt storil – bil naj bi povožen – na območju Žalca, potem pa prepeljan v Šoštanj očitno nekomu, ki bi lahko vedel, kako se ga da pripraviti, njegova glava pa bi lahko služila kot trofeja, s katero bi se pohvalil. Očitno pa ni šlo vse gladko. Šlo je namreč za divjo svinjo. Divji lovci so ji najprej odsekali glavo, potem pa očitno truplo hoteli razkosati. Ko pa so ugotovili, da divja svinja nosi v sebi šest mladičkov, so na kraju pustili tako truplo kot glavo. Policisti v zvezi s kaznivim dejanjem

Ženska nad mučenika V sredo, 10. marca, na dan mučenikov, so bili policisti obveščeni o dveh dogodkih, kjer sta bila »mučena« moška. Dopoldan je v zasebnem prostoru v centru mesta padel udarec, v Vinski Gori pa sta se sprla mož in žena. Zaradi kršitev javnega reda in miru sta obe ženski od policistov prejeli plačilni nalog.

Nedostojno se je vedel V sredo, 10. marca, se je pred Mc Donaldsom v Velenju občan v vinjenem

Po neuradnih, a zanesljivih informacijah pa bo neposreden ogled avtobusa neizvedljiv. Lani poleti naj bi ga zaradi hudih poškodb ob trčenju in posledično nevoznega stanja na odpadu že razrezali.

Podtaknjen požar uničil uto

Kradla gorivo

Obglavljena breja divja svinja

trditev, da do trčenja ni prišlo tako, kot trdi cestnoprometni izvedence Željko Leskovšek, ki po njegovem ni natančno ugotovil, kako sta vozili trčili. To po njegovem tudi potrjuje njegove ugotovitve, da se je njegov klient umikal avtobusu zaradi njegovega nepredvidljivega ravnanja. Del krivde za nesrečo skuša torej odvetnik prevaliti na voznika avtobusa Damjana Intiharja. To, kar je dejal, ne vpliva na krivdo obtoženca, na odmero njegove kazni pa. Na njegove izjave o vrsti poškodb na avtobusu so se oglasili svojci in oškodovanci v dvorani. Ob tem je ena od potnic, Manca Sikošek, tudi povedala, da je tudi sama fotografirala poškodovani avtobus. Zato bo sodišču tudi predložila te slike. Odvetnik Peter Žnidaršič je zahteval, da se preveri, kaj je z avtobusom in osebnim vozilom Niegelhella, kje se nahajata in če sta še vedno v istem stanju kot po nesreči. Nato pa si bo moral izvedenec Leskovšek, kar je sprejel tudi senat, vozili tudi ogledati, ob tem da si mora ogledati tudi nove fotografije, nato pa svoje mnenje tudi ustrezno dopolniti. Na predlog okrožne državne tožilke Marije Sladič bodo zaslišali tudi policista Saša Beriševiča, ki je bil na kraju dogodka in je tudi prijel in zaslišal povzročitelja nesreče, ki je sicer pobegnil in so ga našli nekaj sto metrov proč od kraja nesreče. Sojenje so bo nadaljevalo 29. marca.

Iz policistove beležke

V tujo klet po tujo hrano V noči na sredo, 10. marca, je bilo v Velenju vlomljeno v štiri kleti enega od stanovanjskih blokov. Vlomilec je iz kleti odnesel hrano.

V avtomat po denar V noči na petek, 12. marca, je neznanec vlomil v kavni avtomat v Zdravstvenem domu Velenje. Iz njega je odnesel menjalni denar.

stanju nedostojno vedel. Ker se kljub večkratnim opozorilom ni umiril, so bili policisti prisiljeni uporabiti ukrep pridržanja do iztreznitve. Dobil pa je tudi plačilni nalog.

Posušena konoplja pri policistih V četrtek, 11. marca, so policisti občanu zasegli aluminijast zavitek z neznano posušeno rastlino. Policisti sumijo, da gre za konopljo.

Fant udaril dekle V soboto, 13. marca, sta se v Šoštanju sprla fant in dekle. Medtem ko sta si izmenjevala žaljivke, je fant dekle udaril, od policistov pa za kazen dobil plačilni nalog.

Spomladanske ceste Piše: Adil Huselja

Le malo ljudi si še želi snega in da bi zima stisnila še kakšen dan ali teden. S sončnimi dnevi si je oddahnilo kar precej ljudi. Morda ste tudi vi med njimi. Seveda, razlogov je lahko veliko. Morda sploh ne marate zime ali snega; morda ste se naveličali »drsenja« po parkirnih prostorih in čakanja na prost parkirni boks, ste se naveličali »polžje« vožnje po središčih mest ali pa vas od lopate in kidanja že pošteno boli hrbet? Ni kaj, pomlad je tu, čeprav so v dneh, ko pišem te vrstice, jutra pošteno mrzla in temperature bolj zimske kot pomladne. Čeprav so spomladanske razmere veliko bolj prijazne za vožnjo kot zimske, tudi spomladanske ceste skrivajo pasti in nevarnosti, na katere moramo biti kot vozniki oziroma udeleženci v prometu pripravljeni. Prva nevšečnost so zagotovo poškodbe vozišča, ki so posledica zimskih vremenskih razmer in vzdrževanja cest za vožnjo oziroma posipanja (s peskom, soljo in še s čim) in pluženja, zaradi česar so nekateri deli cest pošteno »zdelani«. Na glavni cestni povezavi med Šaleško dolino in celjsko regijo ter avtocesto je potok uničil obcestno škarpo, tako da je promet na dokaj obremenjeni cesti še dodatno oviran. Nevarnost predstavljajo ustavljena vozila pred semaforjem, ki zaradi konfiguracije ceste niso vidna od daleč, zato moramo hitrost vožnje prilagoditi, da lahko po potrebi varno ustavimo. Toda vozniki moramo biti previdni predvsem na jame ali luknje, zaradi katerih lahko poškodujemo pnevmatiko ali platišče. In ne samo to, če je hitrost našega vozila višja, lahko izgubimo nadzor nad vozilom, kar pomeni, da zapeljemo z vozišča ali se celo zaletimo v drugo vozilo. Vzdrževalci so dolžni luknje »zakrpati« in vozišče vzpostaviti v brezhibno oziroma takšno stanje, da je vožnja po njem varna. Če se vsak dan vozite po cesti, bolj ali manj točno veste, kje so poškodbe vozišča, tako da brez dodatne prometne signalizacije upočasnite vožnjo in preprečite poškodbo svojega avta ali se izognete še kakšni nevšečnosti ali celo nevarnosti. Zato priporočam, da ob vožnji na relaciji, ki jo ne poznate tako dobro, hitrost prilagodite razmeram in ste pozorni na stanje vozišča. Prilagoditev hitrosti velja zlasti za jutranji čas, ne glede na to, ali so temperature pod ničlo ali ne, saj se lahko še vedno pojavlja poledica ali spolzko vozišče. Spolzko vozišče lahko pričakujemo na mostovih, cestah, ki vodijo skozi gozdove, ali ob rekah in senčnih pobočjih. Druga nevšečnost je pesek na vozišču ali še posebej ob robovih. Letos ga je še posebej veliko, čeprav so ga ponekod že začeli pospravljati, so ga pa zaradi zadnjega obilnega sneženja morali ponovno nasuti. Zato moramo voziti po sredini vozišča, če pa nas slučajno zanese na površino, prekrito s peskom, naj bodo manevri z vozilom bolj umirjeni, nežni in čim manj sunkoviti, sicer bo vozilo »odneslo« podobno kot na zasneženem ali poledenelem vozišču. Tudi vidljivost je eden od pomembnih elementov varne vožnje. Zato ob močnejšem pomladnem soncu imejmo pri sebi tudi sončna očala. Predvsem pa poskrbimo, da bodo stekla na vozilu (ne le prednje) čista in da nam bodo omogočala pogled na vse strani. Morebitne poškodovane metlice brisalcev raje zamenjajmo, kot pa da jih imamo zgolj za okras. Prihajajoče obdobje je deloma tudi deževno obdobje, zato so »učinkoviti« brisalci zelo pomembni. Seveda naj dodam le še opozorilo za zimske pnevmatike, ki jih od 15. marca lahko zamenjamo z letnimi. Glede na nizke jutranje temperature in možnost še kakšnega sneženja pa je primerneje počakati še kakšen dan ali teden in jih šele potem zamenjati. Saj poznate stari rek, da »prva lastovka še ne prinese pomladi«. Prijetno in predvsem varno spomladansko vožnjo vam želim!

ONE SNAŽENOST ZRA KA Niso mogli spati V soboto, 13. marca, se je nad glasno glasbo pri policistih pritožil Šoštanjčan. Zaradi nje njegovi otroci niso imeli mirnega sna. Policisti so poskrbeli, da so lahko zaspali. Kršitelju so napisali plačilni nalog.

Ste morda našli? Voznica osebnega avtomobila je na relaciji Topolšica-Velenje izgubila registrsko tablico CE A8-255, z enega od s službenih vozil pa je »padla« registrska tablica CE MOV-03. Če ste katero od tablic našili, vas prosijo, da jo prinesete na policijo. V soboto, 13. marca, pa je občan na klopi pri restavraciji Jezero našel ključ stanovanja. Ta je zdaj pri policistih, kjer ga lahko pozabljivi občan prevzame.

V tednu od 8. mar. 2010 do 14. mar. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 8. mar. 2010 do 14. mar. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) 70

0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA GORA

08.mar

09.mar

10.mar

VELENJE

LOKOVICA -

ŠKALE

VELIKI VRH

11.mar

PESJE

MOBILNASKORNO

12.mar

13.mar

14.mar

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

18. marca 2010

Oven od 21.3.do21.4. Dobro veste, kaj vam najbolj manjka. Potrebni ste spremembe okolja. To čutite že nekaj časa, a se ne morete odločiti, da bi tudi ukrepali. Družina vas bo podprla v vsem, kar si boste zaželeli, in vam stala ob strani. Malo manj razumevanja bodo imeli v službi. Kar se zdravja tiče, boste lahko srečni, saj se spet dobro počutite. Sicer pa ste v zadnjih tednih spoznali, kaj vas spravlja v slabo počutje. Če se boste držali navodil in poslušali notranji glas, bodo naslednji tedni res lepi. Pa tudi energije boste imeli vsak dan več. Ljubezen že v prvih dneh uradne pomladi? Žal bo ostala le pobožna želja. Bik od 22.4. do 20.5. Lepši dnevi vam ne bodo po godu, saj dobro veste, da ne boste imeli kaj veliko od njih. Čaka vas namreč ogromno dela, za štirimi stenami pa lažje zdržite, če je zunaj slabo vreme. Ko boste opravili z glavnino dela, boste imeli spet čas, da se posvetite partnerju in sebi. Da je bil čas za to res že skrajni, pa tako veste. Doživljala bosta novo osvežitev vajine zveze, ki se bo začela že te dni. Imela se bosta tako lepo, da ne bosta potrebovala družbe. Pa čeprav si bodo drugi želeli vajino in vaju bodo vabili na vse konce. Najbolj srečni boste doma in naravi. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Marec vam bo, čeprav se izteka, vedno bolj všeč. Kar verjeti ne boste mogli, kaj se dogaja z vami. Postali boste pravi mali zapravljivec, nakupi pa bodo precej nekontrolirani. Enostavno se vam bo zdelo, da je nakup nujno potreben in že kmalu se bo izkazalo, da je res. Ujeli boste izjemno ugoden trenutek in veliko privarčevali. To vas bo seveda osrečilo. Kar se dela tiče, pa naslednji teden ne bo najboljši. Ustvarjalni boste krepko manj kot sicer, kar vam bo že kmalu začelo iti na živce. Kje je vzrok le slutite, priznati pa si še ne boste hoteli. Rak od 22.6. do 22.7. Zdelo se vam bo, da čas kruto hiti. Zavedati ste se začeli, da boste morali vložiti zelo veliko truda, če boste želeli uresničiti vse želje, ki ste si jih zadali že v začetku letošnjega leta. Če ne boste začeli takoj, tudi letos ne bo šlo po željah in načrtih. Čeprav radi tudi počivate in uživate v brezdelju, se bo to v naslednjih tednih moralo spremeniti. Ker čutite, da vam res lahko uspe, to tudi ne bo ne vem kako težko in hudo. A največ boste morali narediti za svoje zdravje. Če ne boste poskrbeli zanj, pozabite na vse drugo. Težave, ki se oglašajo, niso od včeraj. Lev od 23.7. do 23.8. Želeli si boste, da čim prej pride topla pomlad. Mraza in dolge zime, z njima pa kislih obrazov ljudi, ki vas obdajajo, ste se že krepko naveličali, poleg tega pomlad vedno povezujete tudi z lenarjenjem na soncu in v naravi. Tega si res že želite. Pa ne le poležavanja, želite si spet najti čas za svoje prijatelje in družino, saj dobro veste, da se zaradi preveč obveznosti preveč oddaljujete od njih. To čutite vsak dan bolj intenzivno. Športne aktivnosti vam bodo pomagale prebroditi čudne občutke, s katerimi se borite zadnje čase. Le voljo, da se jih začnete res lotevati, morate končno zbrati. Ljubezensko področje ne bo prav nič razburljivo. Lahko bi rekli, da se z njim tudi ne obremenjujete. Devica od 24.8. do 23.9. Tudi v naslednjih dneh boste imeli veliko dela, kot ponavadi, a vendarle si boste priznali, da vas to tudi osrečuje. Zato boste vse opravljali z nasmehom na obrazu. Tudi zato, ker veste, kako nesrečni ste, kadar nimate kaj početi. Za vas je to zagotovo ena najhujših kazni. Sorodniki bodo v teh dneh zelo prijazni, prav razvajali vas bodo. Kar vam bo godilo. Partner pa bo tako ljubeč in pozoren, da bo to presenetilo tudi vas. Če še niste določili, kam na kratke spomladanske počitnice ali izlet ob koncu tedna, počasi začnite vsaj malo planirati. Tudi zato, da boste imeli s seboj pravo družbo. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Ustvarjalni boste kot že dolgo ne. Tega ne boste občutili le vi, odkrito vam bo to priznavala tudi okolica. Ker ste zadnje mesece precej energije vlagali v svoj izgled in počutje, boste imeli energije dovolj prav za vse, kar vam bo v naslednjih dneh prinesel vsakdanjik. Med dogodki, ki se vam obetajo, bo dišalo tako po rožicah kot pelinu. Je pač tako, da življenje ni vedno prijazno. Dobra prijateljica vas bo pravočasno opozorila na neko zadevo, ki vam že nekaj časa ne pusti mirno spati. Ukrepali boste pravilno. Če pa vendarle ne boste sigurni o vaši odločitvi, pojdite raje po nasvet k strokovnjaku. Neko slovo bo zelo težko. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Do konca meseca marca vam bodo dobri prijatelji, s katerimi ste se že nekaj časa bolj malo videli, polepšali kar nekaj dni. Najprej, ker se bodo sploh javili, in potem še z obiskom v živo. A prihodnji teden ne bo v celoti lep. Največ težav boste pravzaprav imeli s poslovnimi partnerji. Zato ukrepajte, preden se boste začeli utapljati v nedokončanih poslih, ker dobro veste, kako muči vas, če delo ne teče po vaših željah. Kar se čustev tiče, bo teden prijeten in topel. Tudi zato boste precej sanjarili, kar vam bo v teh dneh res dovoljeno. Nekatere sanje pa se bodo uresničile prej kot si predstavljate. Sreča vam bo sijala že iz obraza. Strelec od 23.11. do 21.12. Zadnje čase imate spet radi svoje življenje, zato boste znali uživati v prav vsakem dnevu naslednjega tedna. Manjše zdravstvene težave vam bodo sicer malce pokvarile počutje, ki pa bo na splošno prav dobro. Zakaj ste tako zadovoljni, veste vi in le še nekdo, ki pa zaenkrat ostaja malce zadržan. Razumite ga, njemu je tokrat težje kot vam, saj lahko tudi izgubi več kot vi. Čeprav se ne bo zgodilo čez noč, se boste kmalu spet imeli česa veseliti. Sreča bo na vaši strani tudi kar se financ tiče. Višek dajte na kupček, saj veste, da se lahko stanje na računu že kmalu spremeni. Krepko navzdol. Kozorog od 22.12. do 20.1. V veliki dilemi boste, saj ne boste vedeli, ali naj požrete veliko žalitev in projekt, ki je nastajal kar nekaj mesecev, speljete do konca, ali ostanete ponosni in načelni. Zadeva je tako vroča, da bo najbolje, če jo dobro prespite. Včasih se dan ne pozna po jutru in tokrat zna to držati kot pribito. Bodite bolj zviti kot nasprotna stran, ki vas očitno podcenjuje. Če boste znali začutiti pravi trenutek, ko bo res treba odreagirati, boste vi glavni zmagovalec. Če ne, vam zna biti žal. Partner vam bo ves čas stal ob strani. Kakorkoli se boste odločili, mu bo prav. Pomagal vam bo bolj kot bi mu bilo treba. A temu se še vedno reče ljubezen. Vodnar od 21.1. do 19.2. Če v naslednjih dneh ne boste na dopustu, vas bodo zagotovo zasuli z delom. Ker bo večina takega, ki vam prinaša tudi radost, ne bo hudo. Tudi zato ne, ker boste znali poskrbeti, da si v redkih prostih urah naberete novo energijo. Tisti, ki pa uživate zgodnje pomladanske počitnice, jih boste užili z veliko žlico. Nekdo, ki vam je blizu, se bo začel umikati, česar si ne boste znali razložiti. Odgovor je jasen in enostaven, a ga nočete videti. Tudi zato, ker nikoli niste marali velikih sprememb v življenju. Raje ste malo trpeli, kot da bi tvegali v iskanju nove sreče. Sedaj res nimate več veliko časa, saj bodo čustva na nasprotni strani počasi začela kopneti. Saj veste, če ni iskric, tudi ogenj ugasne. Ribi od 20.2. do 20.3. Tudi tisti, ki vas dobro poznajo, bodo opazili, da se z vami dogaja nekaj čudnega. Ko začutite, da vam kdo postaja resnično všeč, se namreč začnete umikati iz njegove družbe. Tega pač ne morejo vsi požreti in tudi sprejeti ne, zato ste na dobri poti, da tudi tokrat dlje od simpatije in globokih pogledov zadeve ne bodo šle. Pa čeprav si zelo želite več. Ob tem imate ves čas občutek krivde, ki pa je varljiv. Premalo namreč mislite nase in na svojo srečo. Ne bežite v osamo, tudi s čustvi se je treba znati soočiti. Resnici na ljubo v tem nikoli niste bili najboljši, saj vas je vedno bolj skrbelo za druge kot zase.

Vse za študente, toda nič s študenti Tekoči teden je za naše študente primerno naporen. V ponedeljek smo protestirali pred parlamentom, saj je v javni obravnavi osnutek Zakona o malem delu, s katerim naj bi se drastično omejilo in obdavčilo študentsko delo. S sprejetjem pa bi propadlo tudi ogromno mladinskega in študentskega lokalnega dogajanja, saj je ta osnutek za študentsko organiziranje poguben. Na tem mestu tudi pozivamo vse naše člane, da zastopajo in branijo svoje pravice ter se zanje zavzamejo. Po tem smo se v torek udeležili tradicionalnega in prepoznavnega »Ej lejga« žura, ki ga Velenjčani organiziramo v Ljubljani. Tudi tokrat smo preživeli odličen večer, Ljubljančani pa so nam priznali žurersko premoč. Poleg prepoznavnih MI2, katerim je pripadal večer, so lokalni Komunala ogreli publiko. Danes pa so vse misli in moči naših čla nov dija kov usmerjene v jutrišnji oziroma sobotni veliki dogodek – maturantski ples. Želimo jim lep in nepozaben večer, saj ta res pomeni nekakšno prelomnico, ki se potrdi z opravljeno maturo in jih izstreli v študentske vrste, kar zares spremeni in obrne življenje – na dobro stran! V soboto organiziramo seminar o javnem nastopanju, retoriki. Ta je edina vrsta umetnosti, ki se je da naučiti, in vsakdo lahko z učenjem postane dober govorec. V tej vlogi pa se prej kot slej znajdemo vsi. Zato se nam pridružite v soboto ob 9.00 uri v Kunigundi Vele nje. Vodi la ga bo Edi ta Gabrič, trenerka zavoda ZA in PROTI. Poudarek bo na praktičnem delu, kar pomeni, da se udeleženci sami soočijo z nastopom v javnosti, vključeno je tudi sne-

manje s kamero, ker s tem dobijo nove napotke ter koristne izkušnje. Prav tako bodo dobili gradivo s prosojnicami in dodatnimi nasveti, h katerim se bodo lahko vračali v prihodnje. Ker k javnemu nas to pu so di tudi dobro poznavanje protokola, bodo predstav lje ne tudi zani mi vos ti s področja poslovnega protokola. Želim vas pa opomniti še na en pomemben dogodek, ki ga organiziramo prihodnji petek. Tokrat vas vabimo na okroglo mizo z uspešnimi Velenjčani, ki jo organiziramo na temo »proaktivnosti«. Pripravljamo jo skupaj s SAŠA inkubatorjem v okviru skupnega projekta Zmagovalni izziv, ki smo ga razvili z namenom povezovanja študentov in drugih mladih z regijskim gospodarstvom. S projektom skušamo spodbuditi podjetja, organizacije in mlade k izvajanju skupnih projektov, hkrati pa bi s takšnim sodelovanjem želeli mladim odpreti pot do pridobitve praktičnih izkušenj in tudi zaposlitve po opravljeni diplomi. Potekala bo 26. marca 2010 ob 18. uri v konferenčni dvorani Centra Nova. Po uvodni predstavitvi Zmagovalnega izziva, boste lahko izvedeli, kako so uspeli: dr. Uroš Rotnik, direktor TEŠ, Maja Ferme, modna oblikovalka, Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS, ter Sanja Mlinar Marin,

glasbenica, članica skupine Katrinas. Gostje vam bodo predstavili različna področja, s katerih prihajajo, kako so prišli do njih in kako delo dejansko poteka, ter odgovorili na vsa vaša vprašanja. Nika Penšek

Tradiciolno brucovanje ... Pomladni sončni dnevi so čedalje daljši in dostojno zamenjujejo dolge mrzle zimske večere. Upajmo, da se je sneg dokončno poslovil do naslednje sezone. Snežne radosti pa smo okušali zadnjo soboto v februarju, ko smo se podali na Kanin. Študente je na smučišču pričakal sončen dan brez oblačka, zato smo se na snežni plaži raje predajali sončnim žarkom in ubra nim zvo kom Rok'n'banda, kot pa da bi se spuščali po slabo urejenih progah. Posledice močnega sonca so še nekaj dni žarele z naših obrazov. Pretekli petek smo organizirali tradicionalno brucovanje. Novince in občinstvo sta zabavala Pungartnikov Karl in Stanč, na koncu pa nam je Karl zapel tudi svoj največji hit. V zabavno šaljivih igrah je največ iznajdljivosti in domišljije pokazal Jernej Remic, ki je bil okitan z naslovom naj

19 šmarški bruc 2009/10. Vsi bruci so pokazali interes za sodelovanje, tako da se nam za študentsko prihodnost v Šmartnem ni bati. Košarkarji in nogometaši so se v soboto udeležili finalnega turnirja ŠkisKoš oz. ŠkisGol, ki ga je ŠKIS zveza organizirala v Nazarjih in Mozirju. Fantom je za izenačitev lanskih rezultatov, ko so bili drugi oz. četr ti, zmanjkalo nekaj športne sreče. Kljub temu pa smo nanje lahko ponosni, saj smo glede na velikost kluba dosegli daleč najboljša rezultata v Sloveniji. Začeli smo pobirati prijave za turnir nogometnih trojk na male gole, ki bo 27. marca v telovadnici OŠ Šmartno ob Paki. Več informacij na www.kssf.si. Vsi, ki še niste oddali potrdila o vpisu za tekoče študijsko leto, vabljeni, da to storite na katerem od prihodnjih dogodkov. Blaž Šmerc

Zgodilo se je ... ... od 19. do 25. marca - 19. sušca je god sv. Jožefa, Kristusovega rejnika in Marijinega moža; sv. Jožef je pravi pomladanski svetnik, na njegov god pa velja tudi nekaj zanimivih vremenskih pregovorov: "Sveti Jožef lep in jasen, dobre letine prerok prijazen" ter "Če je lepo vreme na jožefovo, naj veselo bo srce kmetovo." Jože oziroma Jožica pa je tudi eno najbolj pogostih slovenskih imen; - 19. marca 2000 so v okviru Konjeniškega kluba Velenje ustanovili sekcijo Šaleška konjenica, ki združuje ljubitelje rekreativnega jahanja; - 20. marca 1978 so v Velenju ustanovili Zvezo telesnokulturnih organizacij, ki se je kasneje preimenovala v Športno zvezo Velenje; - marca leta 1986 so v vseh prostorih velenjskega zdravstvenega doma prepovedali kajenje;

- 21. marca 1990 je bil na Temeljnem sodišču v Celju sprejet sklep o stečaju delovne organizacije Gorenje EKO; delavcem je delovno razmerje prenehalo 26. marca 1990; - 22. marca 1970 je bil v velenjski občini referendum za prvi samoprispevek »Za napredek vasi in mesta«; za uvedbo samoprispevka je glasovalo skoraj 70 % volilnih upravičencev; - 23. marca 2001 so v velenjskem Gorenju v prisotnosti takratnega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana predali namenu novo tovarno hladilno-zamrzovalne tehnike in novo halo Galvanike; - 24. marca 1918 je bil v Šmartnem pri Velenju deklaracijski shod v podporo majniški deklaraciji, na katerem je govoril državnozborski poslanec, Velenjčan dr. Karel Ver-

Gorenje Velenje (arhiv Muzeja Velenje)

stovšek; več kot 1500 udeležencev shoda se je soglasno izreklo za majniško deklaracijo in izrazilo zaupanje dr. Antonu Korošcu in svojemu poslancu dr. Verstovšku; v enem od časopisnih poročil o shodu v Velenju je pisalo: »Živio – klici so doneli proti nemškutarskim gnezdom v dolini«; - 24. marca 1974 je bilo v Velenju balkansko prvenstvo v krosu; - marca leta 1981 so se zaposleni v Gostinstvu Velenje in v

Rdeči dvorani na referendumu odločili za združitev v novo delovno organizacijo Turizem, gostinstvo in propaganda Velenje; - velenjski poslanec v državnem zboru Alojz Kovše je bil 24. marca leta 1997 imenovan za državnega sekretarja za energetiko. Pripravlja: Damijan Kljajič

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED

ČETRTEK, 18. marca

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.15 11.40 13.00 13.20 13.50 15.00 15.10 15.45 16.10 16.25 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 19.00 19.50 19.55 20.50 21.45 22.00 23.00 23.35 00.05 00.30 01.05 01.30

06.30 07.00 08.00 08.30 09.00 09.30 09.55 13.00 13.45 14.35 15.45 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.25 18.50 19.55 21.00 22.50 23.25 00.10 00.40 01.30 03.00

07.00 07.30 08.35 09.30 10.25 11.00 11.30 13.00 13.30 14.10 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.15 22.35 23.30 00.25 01.00 01.55 02.55

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski, nad. Pod klobukom Pogovorna oddaja, 25/27 Sveto in svet: pogovor s slovenskimi škofi Poročila, šport, vreme Danes dol, jutri gor, nan. Piramida Poročila Mostovi Cofko Cof, 9/26 Poroka, igrani film Enajsta šola Novice, šport, vreme Gledamo naprej (Ne)pomembne stvari Žrebanje deteljice Simfonorije, risanka Pujsa Pepa, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Tednik Vojna proti drogam, dok. odd. Minute za jezik Odmevi, šport, vreme Osmi dan Globus Tv dnevnik 18.3.1992 Dnevnik Dnevnik slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Tv prodaja Globus Tv dnevnik 18.3.1992 SP v smuč. poletih, studio v Planici SP v smuč. poletih, kvalif., prenos Slovenska jazz scena Etiopski volk, dok. odd. Na lepše Zimske paraolim. igre, povzetki Evropski magazin Med valovi Mostovi To bo moj poklic: tesar, 1. del Prava ideja! Chateaubriand, 5/12 Snidenje v šoli, 3/13 Večerja pri Rogerju, ang. film Nogomet, evrop. liga, osmina finala, prenos Tranzistor, 16. del Branilke zakona, 9/13 Nogomet, evrop. liga, vrhunci dneva Germanska plemena, 3/4 Več kot dolžnost, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponov. Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Tujčevo srce, am. film Tv prodaja Pokončni policaji, nan. Ricki Lake Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Vsota vseh strahov, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Enota za posebne primere, nan. Kaliforniciranje, nan. Nemirna gladina, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Pop corn, glasbena oddaja 11.25 Odpr ta tema, ponovitev 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (347) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroka ddaja, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 348. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobraževalna oddaja 21.30 Naj viža: kontaktna oddaja z narodnozabavno glasbo, 3. TV mreža, gostje: Novi spomini, Robert Goter 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

18. marca 2010

PETEK, 19. marca

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.50 11.20 11.45 12.10 12.40 13.0 13.15 14.05 14.25 15.00 15.10 15.45 16.00 16.05 16.25 17.00 17.20 17.40 17.50 18.05 18.35 18.45 19.00 19.55 20.00 20.30 22.00 23.00 00.15 00.30 00.55 01.25 01.50

06.30 07.00 08.00 08.45 09.15 09.40 10.10 10.25 11.25 11.55 12.20 13.25

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Skrivni svet medvedka Benjamina, 3/13 Poroka, igrani film Enajsta šola To bo moj poklic: orodjar, 2. del To bo moj poklic: tesar, 1. del Osmi dan Minute za jezik Poročila, šport, vreme Turbulenca: čas Knjiga mene briga Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Kaj govoriš?=So vakeres? Mihec in Maja: palček skakalček Iz popotne torbe: konj Šola Einstein, 3/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd. Gledamo naprej Duhovni utrip Z glavo na zabavo, big father, 12/18 Vipo, risanka Jani Nani, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Danes dol, jutri gor, 15. del Na zdravje! Odmevi, šport, vreme Polnočni klub Duhovni utrip Tv dnevnik 19.3.1992 Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

20.00 20.50 21.40 23.10 00.40 01.25

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Tv prodaja Glasnik Evropski magazin Črno beli časi (Ne)pomembne stvari: alkohol Mulčki, 1/6 Tv dnevnik 19.3.1992 Pisave Zimske paraolimpijske igre, povzetki SP v smuč. poletih, studio v Planici SP v smuč. poletih, prenos iz Planice Circom regional, tv Maribor V dobri družbi, tv Maribor Legende velikega in malega ekrana: Franček Jauk NLP-ji: ameriška skrivnost, 1/2 Zdravničin dnevnik, 2/8 Možje v senci, franc. film Kmalu ozdravi, am. film Jasnovidka, 18/22 Zabavni infokanal

06.50 07.20 08.25 09.20 10.15 10.50 11.20 13.00 13.30 14.05 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.55 22.50 23.10 01.05 01.40 02.40

Tv prodaja 24ur, ponov. Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Radbijaš v modrem, avstr. film Tv prodaja Pokončni policaji, nan. Ricki Lake Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24 ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Prehitri in predrzni, am. film Brez sledu, nan. 24ur zvečer Daredevil, am. film Šest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

13.45 14.10 17.20 17.50 18.50

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja 11.25 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: Novi spomini, Robert Goter 12.40 Videospot dneva 12.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (348) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 349. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: 22.000 km s kolesom 20.05 Regionalne novice 2 21.10 Zgodbe o volji in moči: Pavel Križmančič 21.20 Videospot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 V Tomovi dnevni sobi, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Videospot dneva

SOBOTA, 20. marca

06.15 06.20 07.00 07.20 sledi sledi 08.55 10.40 11.55 13.00 13.15 14.10 14.20 15.55 sledi 16.10 16.30 16.35 17.00 17.15 17.20 sledi 17.40 18.05 18.10 18.40 18.55 19.00 19.50 19.55 21.05 21.25 22.30 23.05 23.50 00.15 00.35 01.00

06.25 06.55 07.05 07.25 08.30 05.55 12.20 12.40 13.10 14.10 15.55 18.00 18.15 18.40 19.10 20.00 22.10 22.40 23.05 00.15 01.55

07.45 08.00 08.30 08.35 08.45 09.10 09.35 10.00 10.25 10.40 10.55 11.30 12.35 13.15 15.10 16.15 17.10 18.55 19.00 20.00 22.10 01.15 02.50 03.50

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: konj Križ kraž: Mihec in Maja Ribič Pepe Divje kokoške in ljubezen, nemški film Polnočni klub Tednik Poročila, šport, vreme Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Pogled na … Jožef Tominc: portret očeta Rada te imam, Eugenio, ital. film Sobotno popoldne O živalih in ljudeh Zdravje Usoda Alternativa Poročila, šport, vreme Ozare Sobotno popoldne Zakaj pa ne Na vrtu Nagradna igra Z Damijanom Larina zvezdica, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Parada ARS 360 Hri-bar Poročila, vreme, šport Vroči Bronx, 6/8 Tv dnevnik 20.3.1992 Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 20.3.1992 Polemika SP v smuč. poletih, studio v Planici SP v smuč. poletih, prenos iz Planice Posebna ponudba, potr. odd. Circom regional Primorski mozaik Rokomet, liga prvakinj, Larvik – Krim Mercator, prenos Nogomet, ang. liga, Stoke city – Tottenham, prenos Zimske paraolimpijske igre, povzetki Magazin v alp. smuč. Planet šport, športna odd. SP v smuč. poletih, posnetek iz Planice Nogomet, prva liga, Hit Gorica – Rudar, prenos Bleščica, odd. o modi Slovenski magazin Sobotno popoldne Tranzistor, 16. odd. Zabavni infokanal

Tv prodaja Poko, ris. ser. Profesor Baltazar, ris. serija Kopalčki, ris. ser. Lazytown, otr. ser. Ben 10, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Kim Possible, ris. ser. Hevreka!, izob. ser. Tom in Jerry, ris. ser. Angie, nan. Opazovalki tornadov, dok. ser. Ljubezen skozi želodec Dotik krzna, am. film Poirot, nan. Monk, nan. Srčna sprememba, am. film 24ur vreme 24ur Viktorji 2009, prenos Dobri pastir, am. film Umor v vojaški utrdbi, am. film 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Videospot dneva 09.45 Popotniške razglednice: 22.000 km s kolesom 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (349) 11.05 Videospot dneva 11.15 Zgodbe o volji in moči: Pavel Križmančič 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše 18.45 Duhovni vrelec: Mar tin Konrad Dolamič, župnik v župniji Velenje- bl. A.M. Slomšek 18.55 Tesar -1. del, izobraževalna oddaja o poklicih 19.25 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1821. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Izza zavese: Aleksander Mežek in sir Cliff Richard, dokumentarna oddaja 21.45 Odpr ta tema 22.45 Jutranji pogovori 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila

NEDELJA, 21. marca

07.00 sledi sledi sledi 09.50 10.20 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.15 14.30 15.00 15.05 15.10 15.25 15.35 16.00 16.05 16.20 16.25 17.00 17.15 sledi 17.30 18.25 18.40 18.50 18.55 19.00 19.50 19.55 21.45 22.40 23.10 00.40 01.05 01.25 01.55

06.30 07.00 07.10 07.30 08.00 08.30 08.55 12.20 13.10 14.25 16.20 17.20 17.45 18.00 19.25 20.00 20.50 21.35 22.45 23.45 01.25

07.45 08.00 08.15 08.40 08.45 08.55 09.10 09.35 10.00 10.30 11.30 12.35 14.50 15.15 15.45 16.40 18.20 18.55 19.00 20.00 21.45 22.40 00.40 01.30 02.00 03.00

Živ žav Telebajski, 50/90 Trnovo robidovje, 8/8 Marči Hlaček, 37/39 Mulčki, 2/6 Od Kilimandžara do goril, 20/25 Na obisku Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, tv Maribor Poročila, šport, vreme Na zdravje! Prvi in drugi NLP Na naši zemlji Glasbiator Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Profil tedna Večno z Lorello Flego Športni gost Svetovno s Karmen Švegl Za prste obliznit, 41. del Poročila, šport, vreme NLP Naglas! Fokus Žrebanje lota Prihaja Nodi, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Spet doma Družinske zgodbe: Prešernovi potomci Poročila, vreme, šport Bančni račun, 1/2 Tv dnevnik 21.3.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 21.3.1992 Globus Slovenski magazin SP v smuč. poletih, studo v Planici SP v smuč. poletih, ekipno, prenos iz Planice Turbulenca: čas SP v nord. smuč., smuč. teki 10 km (Ž), prostop prenos Nogomet, ang. liga, Manchester united – Liverpool, prenos SP v nord. smuč., smuč. teki 15 km (M) prosto, posnetek Nogometni magazine Fifa Zimske paraolimpijske igre, povzetki Prave ženske imajo obline, am. film S poti po Maleziji, tv Maribor Med nebom in zemljo, 1/4 Bratje Karamazovi, 3/12 Na utrip srca: 200-letnica rojstva Frederica Chopina Berlin Alexanderplatz, 10/14 Hudičevo jezero, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja Radovedni George, ris. ser. Poko, ris. ser. Profesor Baltazar, ris. ser. Kopalčki, ris. ser. Florjan, gasilski avto, ris. serija Lazytown, ris. ser. Ben 10, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. ŠKL, mlad. odd. Preverjeno, ponov. Viktorji 2009, ponov. Najbolj odbite reklame, dok. odd. Čarovnije Derrena Browna, dok. ser. Monk, nan. Pujsek v mestu, am. film Ljubezen skozi želodec, kuhar. odd. 24 ur vreme 24ur Slovenija ima talent Zvezde na sodišču, nan. Hitri in mrtvi, am. film Tabloid, nan. Nora šola, anim. ser. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev 09.40 1820. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.30 1821. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec: Mar tin Konrad Dolamič, župnik v župniji Velenje- bl. A.M. Slomšek 11.10 Ločeno zbiranje odpadkov v Šaleški dolini, kontaktna oddaja 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: Novi spomini, Robert Goter 13.30 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 14.30 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mladi upi, otroška oddaja 18.45 Pop corn, glasbena oddaja 19.40 Jutranji pogovori 21.10 Popotniške razglednice: 22.000 km s kolesom 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Videostrani, obvestila

PONEDELJEK, 22. marca

06.30 06.40 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.40 11.05 11.30 12.00 13.00 13.15 13.40 15.00 15.10 15.45 16.00 16.10 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 21.30 22.00 23.05 23.30 00.45 01.05 01.40 02.10

06.30 07.00 08.00 09.00 10.30 11.00 13.40 13.55 14.25 14.45 15.05 15.35 15.50 16.15 16.40 17.15 17.30 18.00 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 22.30 22.50 01.00 01.50

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Cofko Cof, 9/26 Mulčki, 2/6 Mi znamo: Chateaubriand, 5/12 Dogodivščine Sarah Jane, 3/10 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Budizem na slovenskem Parada Poročila Dober dan, Koroška Daleč onkraj mavrice, ris. nan. Feliksova pisma, ris. nan. Ribič Pepe, 26/26 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Žrebanje 3 x 3 plus 6 Pingu, risanka Toni in Boni, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Polemika Odkar si odšla, 5/8 Na lepše Odmevi, vreme, šport Opus Glasbeni večer: Deva Premal, Miten in Manose Tv dnevnik 22.3.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Sobotno popoldne Kaj govoriš?=So vakeres? Slovenci v Italiji Posebna ponudba, potroš. odd. Tv dnevnik 22.3.1992 Osmi dan ARS 360 Slovenski magazin Prvi in drugi Platforma: Helmut Newton Zimske paraolimpijske igre, povzetki To bo moj poklic: tesar, 2. del Razsodnost in rahločutnost, 3/3 Rožnati panter, risanka Iz sobotnega popoldneva Junaki Jane Goodall, dok. odd. Studio city Pozdrav Afriki Knjiga mene briga Belle Epoque, jugoslov. film Junaki Jane Goodall, dok. odd. Zabavni infokanal

06.45 07.15 08.20 09.15 10.10 10.45 11.15 12.55 13.25 14.05 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.40 23.00 23.35

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Angel pod krinko, am. film Tv prodaja Pokončni policaji, nan. Ricki Lake Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan. Kremenčkovi, am. film 24ur zvečer Kaliforniciranje, nan. Enota za posebne primere, nan. 00.30 Nemirna gladina, nan. 01.25 24ur, ponovitev 02.25 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, oledar dogodkov 10.35 1812. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 12.10 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brodolomčki, otroški risani film 19.20 Regionalne novice 1 19.25 Hrana in vino, kuharski nasveti, 350. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, kontaktna oddaja, gost: Bojan Šrot, župan MO Celje 21.05 Regionalne novice 2 21.10 Posnetek tekme 22.40 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila

SREDA, 24. marca

TOREK, 23. marca

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.25 10.35 11.10 11.30 12.00 13.00 13.25 13.40 14.05 14.20 15.00 15.10 15.50 16.15 17.00 17.20 17.30 18.00 18.25 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 22.00 23.00 00.00 00.25 00.55 01.20 01.55 02.20

06.30 07.00 08.10 08.40 09.10 09.40 10.35 13.30 14.05 15.05 15.35 16.00 17.00 17.25 18.00 19.00 20.00 20.30 21.00 21.30 23.15 00.50

06.50 07.20 08.25 09.20 10.15 10.50 11.20 13.00 13.30 14.05 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.40 23.00 23.35 00.30 01.25 02.25

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Pravljica o carju Saltanu, 5/6 Risanka Ribič Pepe, 26/26 Bine: sreča V pričakovanju božiča, 12/24 Družinske zgodbe: Prešernovi potomci Poročila, šport, vreme ARS 360 Opus Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Marči Hlaček, 43/52 Tianina preizkušnja, igrani film Novice, šport, vreme Gledamo naprej Naši vrtovi: Karlina Treinen, dok. ser. Budizem na slovenskem: praznina Minute za jezik Žrebanje Astra Fletni gaji, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Piramida Ukrajina – vilice Ane Jaroslavne Odmevi, šport, vreme Kokain, strahovlada in inkovska vstaja, dok. odd. Prava ideja!, poslov. odd. Naši vrtovi: Karlina Treinen Tv dnevnik 23.3.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Tv prodaja Dober dan, Koroška Na lepše Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem NLP Bleščica, odd. o modi Studio city Pozdrav Afriki Tv dnevnik 23.3.1992 Na obisku, tv Koper Glastnik Mostovi V dobri družbi, tv Maribor Intervju: dr. Janez Arnež Globus Muzikajeto: citre Prava ideja!, poslov. odd. Stavka – junakinja iz Gdanska, nem. film Težki časi, franc. film Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Terry, kanad. film Tv prodaja Gospod Bean, nan. Ricki Lake Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24 ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Preverjeno Prekinjeno življenje, kanad. film 24ur zvečer Kaliforniciranje, nan. Enota za posebne primere, nan. Nemirna gladina, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 Župan z vami, pogovor, gost: Bojan Šrot, župan MO Celje 11.35 Videospot dneva 11.40 Hrana in vino, kuharski nasveti , ponovitev (350) 12.10 Posnetek tekme 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, 351. oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1822. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 21.00 Tesar - 2. del, izobraževalna oddaja o poklicih 21.30 Mura Raba TV, 3. TV mreža 22.00 Šu kham – za soncem, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.50 11.25 11.55 13.00 13.15 14.25 15.00 15.10 15.45 15.50 15.55 16.05 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 19.00 19.55 20.05 21.30 22.20 23.10 00.25 01.15 01.40 02.20 02.45

06.30 07.00 08.10 08.40 09.05 10.55 11.15 13.00 14.30 14.55 16.35 17.05 18.35 18.50 19.15 19.55 22.20 23.55 00.40

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Marči Hlaček, 30/52 Pozabljeni igrači, risanka Tianina preizkušnja, igrani film Naši vrtovi: Karlina Treinen Ukrajina – vilice Ane Jaroslavne Poročila, šport, vreme Polemika Slovenski magazin Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Jedi sveta, risanka Medvedek: materinski dan, risanka Male sive celice, kviz Novice, šport, vreme Gledamo naprej Turbulenca: negativna čustva Žrebanje lota Bela, risanka Vale in Lajči, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Malena, ital. film Pokaži mi sonce, igrani film Odmevi, šport, vreme Omizje Turbulenca: negativna čustva Tv dnevnik 24.3.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 24.3.1992 Radi imamo Chopina, glas. večer Knjiga mene briga Spet doma Hri-bar Črno beli časi Seja državnega zbora, prenos Mostovi Služba ali otrok, franc. film O živalih in ljudeh, tv Maribor Na vrtu, tv Maribor Z Damijanom SP v umet. drsanju, športni pari, prosti program, prenos Gospodična Mary, telev. igra Slovenska jazz scena Zabavni infokanal

06.55 07.25 08.30 09.25 10.20 10.55 11.25 13.05 13.35 14.10 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.40 22.35 22.55 23.30

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Rojen za kralja, tajski film Tv prodaja Gospod Bean, nan. Ricki Lake Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Hudodelski naklep, kanad. film Na kraju zločina, nan. 24ur zvečer Kaliforniciranje, nan. Enota za posebne primere, nan. 00.25 Nemirna gladina, nan. 01.20 24ur, ponovitev 02.20 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 1822. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Športni torek, športna informativna oddaja 11.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (351) 12.00 Brodolomčki, otroški risani film, ponovitev 13.20 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Maja in čarobna skrinja, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.35 Lahko noč, otroci, otroški glasbeni videospoti 18.45 Regionalne novice 1 18.55 Hrana in vino, kuharski nasveti, 352. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, glasbena oddaja 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Odpr ta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

18. marca 2010

Knjižne novosti Carlos Ruiz Zafón: Senca vetra Prvenec španskega pisatelja Carlosa Ruiza Zafóna je izšel leta 2001 in postal mednarodna uspešnica. Prodal se je v več kot 10 milijonih izvodih po vsem svetu in bil preveden v več kot 30 jezikov. Več kot leto dni je bil tudi vodilni na lestvici najbolj branih španskih knjig. Senca vetra je pripoved o bralcu in romanu, je zgodba o odraščajočem dečku Danielu Sempere in Barceloni, v času po španski državljanski vojni. Nekega dne se njegov oče odloči, da je čas za nadaljevanje družinske tradicije in Danijelu zaupa skrivnost o Pokopališču pozabljenih knjig. Izbere si lahko eno izmed zavrženih zgodb, ki se grmadijo na neskončnih policah temačnega skladišča. Med vsemi si Daniel izbere Senco vetra, roman skoraj neznanega avtorja Juliána Caraxa. Zgodba ga obsede, zato se odloči, da bo našel še druge pisateljeve romane. Caraxove romane pa nekdo sistematično uničuje in Daniel ima v rokah morda še edino obstoječo knjigo. Prevzet s skrivnostjo postane tarča knjigarnarjev in ljudi sumljivega slovesa. Radovednost se sprevrže v iskanje resnice o življenju, delu in smrti Juliana Caraxa. Mrzlično začne iskati avtorja in delček za delčkom odkriva mračne skrivnosti iz njegovega življenja in še preden se zave, odpre vrata eni najtemnejših skrivnosti v Barceloni.

Bob Dylan: Za zmeraj mlad Za vedno mlad (Forever young) je ena najbolj priljubljenih pesmi Boba Dylana. Posvetil jo je svojemu sinu.Tokrat jo predstavljamo v nekoliko drugačni obliki - kot slikanico. Ilustratorja Paula Rogersa so navdihnili Dylanova glasba in poezija, njegovi vzorniki in drobci iz življenja, pa tudi nemirna šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Slikanica Za zmeraj mlad je poklon pesmi, ljudem in času, v katerem je nastala. Gre za dvojezično izdajo v slovenskem in angleškem jeziku. Knjigi dajejo posebno vrednost ilustratorjevi komentarji lastnih slikovnih upodobitev, ki jih je črpal iz Dylanovega življenja in njegovih klasičnih pesmi. V njih razkriva nekatere skrite namige, kot je recimo knjižna polica na strani 17., na kateri so dela, ki bi jih morali prebrati vsi mladi. Bob Dylan je eden najbolj hvaljenih in priljubljenih piscev pesmi in izvajalcev vseh časov. Njegova samosvoja glasba je pozornost javnosti najprej pritegnila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je postal nekakšen kronist ameriške zavesti in kulturnega nemira. Njegova izjemna glasba in poezija nas plemenitita še danes, sporočilo pesmi Forever Young, pa je aktualno za zmeraj.

Kevin Brooks: Bitje Fantastični triler, ki pripoveduje o 16-letnem fantu Robert Smithu, ki je sirota in se svojega otroštva ne spominja. Nekega dne gre na endoskopijo, pregled želodca, kjer odkrijejo Robertovo ''notranjo drugačnost''. V njem ni ničesar človeškega, le razni kristali, plastika, žice, vse v

njem je tuje. Morda je robot, bitje, ki ne ve kaj je, od kod prihaja in kaj se z njim dogaja. Rešiti se iz krempljev zdravnikov in zbeži k svoji prijateljici Eddi, ki se ukvarja s ponarejanjem osebnih dokumentov. Skupaj pobegneta v Španijo, kjer se zaljubita, vendar nekdo ju zasleduje, morda kakšna tajna služba, morda zdravniki, morda celo Možje v črnem. Vsekakor pa možje, pred katerimi se morata skriti in pobegniti. Bitje je drugi roman angleškega pisatelja Kevina Brooksa, ki je pisan na neposreden način brez olepševanj in sprenevedanj, zaradi česar zna najti stik z mlajšo generacijo bralcev.

Kdaj - kje - kaj VELENJE

Četrtek, 18. marec 16.00 Knjižnica Šoštanj Ura pravljic 17.00 in 19.00 Dom kulture Velenje Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Pozdrav pomladi 2010 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Branje je žur, reading is cool 18.30 Hotel Razgoršek Velenje Razmigajte svoje možgane Šaleški bridge klub Velenje 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave skulptur Jane Mihelj in Majka Mulačka - Izbrane zgodbe 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Pogovor iz cikla Slovenci v svetu, Dr. Dragan Petrovec

Scott Smith: Ruševine

Petek, 19. marec

V mehiškem počitniškem središču počitnikujeta dva mlada zaljubljena para. Zdi se, da so pred njimi zgolj običajne počitnice na eni najbolj turističnih mehiških rivier. V mladinskem hotelu se med mladimi popotniki stke novo prijateljstva s karizmatičnim nemškim turistom Mathiasom, ki jih povabi s seboj do nedavno odkritih ruševin, kjer kot arheolog sodeluje tudi njegov brat Heinrich. Ta je skrivnostno izginil in za seboj pustil le nenavadno skico zemljevida. Ko v pragozdu najdejo omenjeni grič z ruševinami, ni o Heinrichu ali drugih arheologih ne duha ne sluha. Na poti naletijo na tihotno majevsko vasico in na videz ravnodušne prebivalce, ki pa kmalu zatem, ko se obiskovalci dotaknejo plezalke, ki prerašča grič, postanejo zelo agresivni. Prijateljem se hitro posveti, da so stopili na pot groze, zato se v obupu zatečejo na vrh griča. Tam pa se prava borba za preživetje šele začne. Počitnice so lahko nevar ne in skrivnostne, čeprav se začnejo z lenobnim poležavanjem na mehiški plaži. Grozljivka, ki je po mnenju mojstra tovrstne literature Stephena Kinga, "najboljša grozljivka 21. stoletja."

7.00 – 18.00 Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem - Turistično društvo Velenje 16.30 in 18.30 Dom kulture Velenje Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Pozdrav pomladi 2010 18.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Bralno – debatni krožek za najstnike Lucija Rejc: Dilema 19.30 Rdeča dvorana Velenje Maturantski ples Gimnazije Velenje 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer

Miha Mazzini: Telesni čuvaj Roman je pripoved brezimnega junaka, ki samega sebe opiše kot spako, z nadpovprečnim razumom. Telo po moči in postavi spominja na gorilo, obraz po dlakavosti in močnih čekanih na glavo divjega prašiča. A kaj naj človek, katerega razum je nadpovprečen, stori s takim telesom, kmalu se zave, da je zanj edini izhod umik v samoto, daleč proč od radoved nih oči. Pomaga mu lahko edino mafijski boter, ki ga izolira in zaščiti pred svetom. A nič ni zastonj. Prišel je trenutek, ko mora spaka odplačati svoj dolg. Vrniti se mora med ljudi in za en teden postati telesni čuvaj Hane Woyczik, priče pobega enega od članov nasprotne mafijske tolpe s kraja zločina. Dogajanje v tednu, ki ga junak preživlja s Hano, je zelo napeto in skrivnostno. Med njima se stke tudi globoka vez Konca zgodbe sta dva, prvi, kot ga ponuja roman v knjižni obliki sam in pa kot ga ponuja spletna verzija romana. Pripravila: Metka Pivk Srdič

Sobota, 20. marec 7.00 – 13.00 Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem - Turistično društvo Velenje 8.00 – 13.00 Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica 9.00 Dvorana Centra Nova Priprava strategije za mlade v MOV: Mladi v korak s časom 2010 - 2015 10.30 Dom kulture Velenje Pikin abonma in izven

Nevsakdanje kiparstvo Velenje, 18. marca - Kiparstvo, ki ga že desetletja razvijata koprska umetnika Jana Mihelj in Majk Mulaček, je gotovo nevsakdanje, saj se neobremenjeno z običajno prakso vseskozi odvija kot svojstvena izvedbena zvrst, ki pa odraža določeno karakteristiko klasičnega kiparskega posega. Izvedbeni material – v njunem primeru je to keramika - ima bogato historično ozadje, kiparja pa izstopata po barvah, ki so zelo izrazite. Kiparska dela Jane Mihalj in Majka Mulačka bodo v Galeriji Velenje na ogled od danes do 10. aprila. Razstavo bodo odprli danes ob 19. uri, umetnika pa sta jo naslovila Izbrane zgodbe. bš

Kmečka tržnica vsako tretjo soboto Šmartno ob Paki - Na prireditvenem prostoru ob Hiši mladih v Šmartnem ob Paki bo v soboto, 20. marca, od 9. do 13. ure ponovno zaživela kmečka tržnica. Svoje izdelke domače obrti in seveda kmečke dobrote ter izdelke bo ponujalo več kot deset prodajalcev oziroma ponudnikov z

Prireditev ob svetovnem dnevu lutk, Svetlana Makarovič: Sapramiška 18.00 Podhod Mastodont Potopisno predavanje: Islandija 20.00 Rdeča dvorana Velenje Maturantski ples, Šolskega centra Velenje 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer

Nedelja, 21. marec 17.00 Dom kulture Velenje Abonma ljubiteljskih gledališč in izven Georges Feydeau: Odlikovanje Ponedeljek, 22. marec 9.30 Dvorana centra Nova Mednarodni festival, Medgeneracijsko sodelovanje učeče se skupnosti Velenje 2010 12.00 – 14.00 Ljudska univerza Velenje Testiranje tujih jezikov 15.00 Sejna dvorana MO Velenje Prireditev ob odprtju razstave Kljekljarske mojstrovine Velenja 16.00 Mladinski center Velenje Ponedeljkove popoldanske delavnice z Gabriello 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Ustvarjalno skozi pokrajine sveta: Jamajka 17.00 Vila Mojca Velenje Predavanje: Otroci so naše največje bogastvo Postavljanje meja

Torek, 23. marec 9.30 Dvorana centra Nova Mednarodni festival Medgeneracijsko sodelovanje učeče se skupnosti Velenje 2010 17.00Knjigarna Kulturnica Pogovorni večer z gostjo Viktorijo Kovačič 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Abonma klasika in izven. Koncert: Jerko Novak in Žarko Ignjatovič

Sreda, 24. marec 16.00 Mladinski center Velenje Multimedijske delavnice Ustvari si svoj film 17.00 Knjižnica Velenje , pravljična soba Ura pravljic 17.30 Galerija Velenje, pravljična soba

različnih okoliških kmetij in domačih društev. Kmečka tržnica bo od zdaj naprej vsako tretjo soboto v mesecu. tp

Dvodnevni festival učeče se skupnosti Velenje, 22. in 23. marca - Andragoško društvo Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje skupaj z INTEGRO, Inštitutom za razvoj človeških virov, in Mestno občino Velenje organizira mednarodni festival Medgeneracijskega sodelovanja učeče se skupnosti, Velenje 2010. Potekal bo v ponedeljek, 22. in torek, 23. marca, v dvorani Centra Nova. Festival poudarja in izpostavlja »Učečo se skupnost« kot model povezanosti in ustvarjalnosti. Poleg tega nagovarja skupnost k skupnostnim vrednotam, v letošnjem evropskem letu usmerjenih predvsem v boj preprečevanja revščine in socialne izključenosti starejših. Dvodnevni festival bo namenjen predstavitvi evropskih in domačih projektov, dobrim praksam, vodenim diskusijam in okroglim mizam s področja gerontologije, človeš-

21 Koledar imen

Pravljično – igralna urica Društvo WalVel Velenje 18.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Plesna produkcija Prodajalna punčk 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje in pogovor Anton Komat: O naravi in ljudeh Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). ežeče, ne potekajo v občini Velenje.

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 18. marca 19.30 Hiša mladih Pilates

Petek, 19. marca 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki ''Ka pa potica'', tekst in režija: Andreja Konovšek, Mladinska gledališka skupina Gledališča pod kozolcem (v počastitev dneva žena in materinskega dne)

Marec/sušec

18. četrtek - Edvard, Ciril

19. petek - Jožef 20. sobota - Feliks (Srečko)

21. nedelja - Benedikt 22. ponedeljek - Vasilij 23. torek - Jožef 24. sreda - Gabrijel Lunine mene

Sobota, 20. marca 9.00 – 12.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Kmečka tržnica 10.30 Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica 18.00 Telovadnica OŠ bratov Letonja Študentska rekreacija

Nedelja, 21. marca 16.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Evangelij po Čušinu (monodrama), avtor in izvajalec: Gregor Čušin

Torek, 23. marca 18.00 Hiša mladih Joga 19.00 Knjižnica v Šmartnem ob Pak ''O Šmarčanih malo drugače''; gostja Tatjane Vidmar bo zobozdravnica Vlasta Šterbenk, ki je v 80-prišla na začasno delo v Slovenijo in je zaradi ljubezni ostala in postala "Šmarčanka".

kih virov in medgeneracijskega povezovanja. Na festivalu bodo sodelovali priznani domači in tuji strokovnjaki in predavatelji. V vsebino pa bodo poleg medgeneracijskih vključili tudi multikulturne in multietnične povezave v okolju ter predstavili tudi projekte mladih, učencev Šolskega centra Velenje in Mladinskega centra Velenje ter slušateljev seniorjev Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje.

23. marec, prvi krajec: torek, ob 11:59 Začetek pomladi: sobota, 20. marca, 17:32, pomladansko enakonočje

CITYCENTER CELJE 18.3. ob 18. uri Stand up komedijanti in A Cappella festival 19.3. Ansambel Lojzeta Slaka s sladkim presenečenjem 20.3. zmagovalci Eme 2010: Ansambel Roka Žlindre&Kalamari in Citycentrova torta velikanka 21.3. ob 11. uri otroško rajanje s Piko Fliko in čarodejem Gustijem ter posladkom za najmlajše, pravljične urice v Džungli- Paglavček Tonko je žalosten 22.3.-5.4. Razstava velikonočnih simbolov

Svetovni dan lutk Velenje, 20. marca - Letos lutkovni ustvarjalci po vsem svetu že osmič zapored praznujejo svetovni dan lutk. Za svoj dan so si izbrali prvi pomladni dan. Svetovni dan lutk bodo praznovali tudi v Velenju. Festival Velenje pripravlja v soboto, 20. marca, ob 10.30, v domu kulture Velenje gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. V Velenje bodo pripeljali Sapramiško. V preddverju pa bodo domači lutkovni ustvarjalci pripravili razstavo o zgodovini lutk ter predstavili lutke, ki so nastale v Lutkovnem gledališču Velenje. Za vse mlade obiskovalce bodo pripravili tudi majhno presenečenje.

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D VELIKA DVORANA HOTELA PAKA:

ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI (Alice in Wonderland) Družinska domišljijska pustolovščina, 108 minut Režija: Tim Burton Igrajo: Mia Wasikowska, Johnny Depp, Helena Bonham Carter, Crispin Glover, Anne Hathaway, Stephen Fry, Christopher Lee, Michael Sheen idr. idr. Petek, 19.3. ob 21.00 - mala dvorana Sobota, 20.3. ob 18.00 Nedelja, 21.3. ob 20.15

VOLKODLAK

(The Wolfman) Grozljivka, 102 minuti Režija: Joe Johnston Igrajo: Benicio Del Toro, Anthony Hopkins, Emily Blunt, Hugo Weaving, Geraldine Chaplin, idr. Petek, 19.3. ob 20.30 Nedelja, 21.3. ob 18.00

MOŽJE, KI STRMIJO V KOZE (The Men Who Stare at Goats) Komedija, 90 minut Režija: Grant Heslov Igrajo: George Clooney, Ewan McGregor, Kevin Spacey, Jeff Bridges, Robert Patrick, Stephen Root, Stephen Lang idr.

Sobota, 20.3. ob 21.00 – mala dvorana Nedelja, 21.3. ob 20.00 – mala dvorana

NESLAVNE BARABE (Inglourious Basterds) Vojna akcija, 160 minut Režija: Quentin Tarantino Igrajo: Brad Pitt, Mélanie Laurent, Eli Roth, Christopher Waltz, Michael Fassbender, Diane Kruger, Til Schweiger, Daniel Brühl idr. Sobota, 20.3. ob 20.00

V VIŠAVE (Up) - sinhronizirano, Animirana komedija, 96 minut Režija: Pete Docter, Bob Peterson.

Slovenski glasovi: Drago K. Razboršek, Iztok Jereb, Matic Blagonić, Jernej Kuntner, Jurij Strajnar, Jan Bučar, Gregor Stavbič, Luka Per, Predrag Lalič, Klara Šmuc, Rok Kuntner, Ana Hribar, Igor Potočnik, Simon Šimat idr. Nedelja, 21.3. ob 16.00 – otroška matineja

Naslednji vikend, od 26.3. do 28.3. 2010, napovedujemo: romantično komično dramo VALENTINOVO, triler, dramo NA ROBU TEME, triler, dramo V MOJIH NEBESIH, mladinsko glasbe

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

18. marca 2010

Trgovski center Jager Velenje

Nagradna križanka Jagros d.o.o.

Cesta Simona Blatnika 7 www.trgovinejager.com Živila: 03/ 896 41 30 Tehnika: 03/ 896 41 31 Keramika: 03/ 896 41 33 Tekstil: 03/ 896 41 32 Del. čas: Pon. – sob. 7.30 – 20.00 Ned., praz. 8.00 – 12.00 Parkirajte v sodobni GARAŽNI HIŠI

Vse za gospodinjstvo, družino, dom in okolico IZJEMNO ugodna in bogata izbira: -

živila in pijače gradbeni material vse za kmetovalce in vrtičkarje keramika in tuš kabine (španski, italijanski proizvajalci) - tehnično blago - tekstil (Mustang Jeans, Kenny’s, Lisca, Svilanit...) Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 29.3.2010 na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje. Izžrebali bomo 3 nagrade (40-litrska vreča zemlje za presajanje "Moj dom; lopata za prekopavanje; 5 PVC korit za balkonsko cvetje). Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti.

RADIO

VELENJE

ČETRTEK, 18. marca:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček, 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 19. marca: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 20. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 21. marca:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 22. marca:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 23. marca:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 24. marca:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

20 let v Evropi! Praznična promocija podjetja Wood-Mizer 20 let v Evropi! Praznična promocija podjetja Wood-Mizer Wood-Mizer praznuje 20 let obratovanja v Evropi in naznanja posebne reklamne cene za šest najbolj popularnih modelov tračnih žag. V daljnem letu 1990 je priznano Ame riško podjet je Wood -Mizer sredi Poljske ustanovlilo majhno podružnico. V tistem času so se tako mobilne kot stacionarne tračne žage samo sestavljale iz dobavljenih delov, ki so bili vsi izdelani v matičnem podjetju v Ameriki.

V preteklih 20 letih od ustanovitve podružnice v Evropi je ta naredila velik korak v razvoju in se razvila v proizvodno podjetje, ki letno izdela do 2000 tračnih žag in več miljonov tračnih listov, štetih v metrih za evropski, afriški in azijski trg. Podjetje Wood-Mizer je opremljeno z najnovejšo tehnologijo in vsi izdelki so v 90 % izdelani v Evropi. Proizvodnja tračnih listov izpolnjuje tudi kvalitetne kri te rije cer ti fi ka ta ISO9000:2008. Podjetje Wood-Mizer je bilo eno prvih podjetij na Poljskem, ki je prejelo ta certifikat.

Kljub svetovni recesiji je bilo leto 2009 za podjetje Wood-Mizer zelo produktivno: opravljena je bila celotna optimizacija proizvodnje, vpeljan LEAN način vodenja, spremenjena je bila filozofija izdelave istega izdelka. Rezultat tega pa je nižji strošek proizvodnje ob vzdrževanju enake kvalitete izdelka.

YEA YEARS ARS

Za podjetje Wood-Mizer je že tradicionalno, da te prihranke deli s kupci, ki so tudi uporabniki blagovne znamke Wood-Mizer. Ob 20. obletnici ustanovitve podjetja Wood-Mizer Europa vam ta ponuja posebne paketne ponudbe šestih najbolj prodajanih modelov tračnih žag. To so najbolje prodajane tračne žage Wood-Mizer, ki izpolnjujejo zahteve uporabnika za lasten razrez kot tudi zahteve po razvoju že obstoječih žagarskih podjetij. Wood-Mizer LT10 - najmanjša tračna žaga za razrez lastnega lesa. To je najenostavnejša in najcenejša pot, da izboljšate kvaliteto lesa iz hlodovine v rezan les na vaši kmetiji ali posestvu. Ta mala tračna žaga s 5,5kW električnim motorjem je namenjena lastnikom, ki občasno razrezujejo les, ne v smislu opravljanja uslug, ampak za razrez lesa za lastne potrebe. Wood-Mizer LT15 - tračna žaga za manjša podjetja. Najbolj prodajan model žage v Evropi: ima 7,5kW električen motor, ali 15KM bencinski ali 10KM dizel motor in ogrodje, sestavljeno iz treh segmentov dolžine 1,95 m. Wood-Mizer LT20 - tračna žaga za srednja podjetja. Nova oblika

ogrodja, sestavljena iz treh masivnih segmentov dolžine 2,7 m, 11 kW električnim motorjem, digitalnim programatorjem višine SW10 in predrezilom so osnovne prednosti tračne žage, ki so jo začeli proizvajati v letu 2009 in postaja vedno bolj znana ter prodajana. Wood-Mi zer LT20, LT40 in LT70 - tračne žage za profesionalno uporabo. Ta skupina tračnih žag za profesionalno uporabo zagotavlja najvišjo možno kvaliteto reza in omogoča širok izbor pogonskih motorjev in kapacitete. Vse te žage so opremljene z elektro motorji, paketi hidravlike za manipulacijo hlodovine, digitalnim programatorjem višine reza in predrezniki. S ponudbo po posebnih znižanih cenah za zgoraj navedene mode le trač nih žag je Wood -Mizer ustvaril enkratne pogoje za tiste, ki hočejo dobiti dobiček iz trenutne ekonomske situacije, v kateri se veliko podjetij sooča s propadom, ostanejo samo najboljši, ki iščejo nove možnosti razvoja. Sedaj je pravi čas za nakup tračne žage. Preverite ceno. Pokličite generalnega zastopnika Wood-Mizer tračnih žag za SLOVENIJO Famteh, d.o.o.:

FAMTEH, d. o. o., Gacnikova pot 2, 2390 Ravne na Koroškem, Slovenia Tel: +386 262 04 232, 230, Fax: +386 262 04 231 WWW: www.famteh.si GSM: +386 (0) 31 775 999; +386 (0) 41 395 216 E-mail: info@famteh.si

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Janja Perić, Ljubljana, Jakčeva ul. 39 in Boštjan Kerin, Koper, Beblerjeva ul. 9.. Smrti: Marija Pobec, roj. 1913, Šmartno ob Paki 54; Jožef Kidrič, roj. 1943, Dol pri Laškem 9; Franc Kačičnik, roj. 1939, Galicija 59 c; Alojzija Zatler, roj. 1917, Žalec, Prežihova ul. 3; Marija Kržič, roj. 1925, Prevalje, Pod Krimom 23; Ana Pečečnik, roj. 1916, Velenje, Cesta IV/20; Milena Lukner, roj. 1955, Male Braslovče 28; Štefanija Jakhel, roj. 1921, Ljubljana, Agrokonbinatska c. št. 6 č; Robert Krivec, roj. 1973, Velenje, Kardeljev trg 4; Danica Bakulić, roj. 1946, Velenje, Stari trg 35.

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

18. marca 2010

mali OGLASI seliti tudi na kmetijo k dobrosrčnemu zvestemu gospodu. Tel.: 090-6286 /1,99 evra/minuto)

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)

ODDAM NUDIM AVTOMOBILE, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse osamljene v vseh starostnih obdobjih. Brezplačno za mlajše ženske, ostalim osamljenim osebam nudimo spoznavanje po dostopnih cenah. Tel.: 035726319, gsm: 031/836-378, 031/505-495 BREZPLAČNO vzpostavljanje stikov za ženske do 46 leta z zanimivi moškimi z vseh območij. Gsm: 031/836-378, tel.: 03/5726-319 39LETNA kmečka punca brez otrok se želi poročiti z dobrim iskrenim moškim. Tel: 090-6286 (1,99 evra/minuto) 28-LETNA punca se je pripravljena pre-

V ŠOŠTANJU oddam v najem stanovanje za delavce. Gsm: 040/551647 V GORNJEM Doliču oddamo stanovanja primerna za delavce. Tel.: 02/8856143

KUPIM VEČJO zazidljivo ali delno zazidljivo parcelo v Šentilju. Gsm: 041/726-415 NAKLADALKO sip, 19 kubično, kupim. Gsm: 031/774-520

RAZNO OSTREŠJE, kritino, okna in vrata iz objekta, ki se bo podiral prodam. Velikost objekta 7 x 14 m. Leto izdelave 2004. Gsm: 031/224-113 (Boris) ZA SIMBOLIČNO ceno prodam stilno spalnico, dnevno sobo alpos, razne lestence, zavese in počivalnik. Gsm: 041/783-909 FANTOVSKE črne čevlje št. 34 pro-

DEŽURSTVA

dam. Tel.: 03/5875-808 ROLERJE fila, št. 41, prodam. So kvalitetni in malo rabljeni. Gsm: 041/450-531 KOSILNICO z grebenom in koso gorenje muta prodam. Gsm: 031/517-415 MANJŠO zamrzovalno skrinjo in skoraj novo zamrzovalno omaro ter manjšo pasjo uto prodamo. Gsm: 051/856-033 NAVADNE vile za okrogle bale in stroj za čiščenje perutnine (skoblenik) prodam. Gsm: 041/863-141 ROTACIJSKI plug za traktor muta in platišča za opel kadet ali lanos prodam. Gsm: 041/849-474 PASJO kočo, dobro ohranjeno, oddam. Tel.: 03/5870-255

PRIDELKI SUHE smrekove deske (5 cm debeline) in domačo slivovko prodam. Gsm: 041/849-474 DOMAČE vino ugodno prodam. Gsm: 051/410-968. SADIKE vrtnic, ciprese za živo mejo, prodam. Dolinšek gsm: 041/354-575, tel: 03/5870-600

VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan – Štanjel) Velenje – Konovo. Gsm: 031/749-671 JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.

ŽIVALI PRODAJA nesnic (rjavih, grahastih, črnih) in petelinov v nedeljo, 21. 3. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02/8761-202 BIKCA, belgijsko plavi, težkega 140 kg, prodam. Gsm: 031/640-369 BIKCA, težkega 110 kg, prodam. Gsm: 064/110-515 BIKCA, čb, starega 1 mesec, prodam za nadaljnjo rejo. Gsm: 031/266-194 PRAŠIČA, težkega od 80 do 100 kg, prodam. Gsm: 031/874-813

ZD Velenje - OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995445.

Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Zobozdravniki: 13. in 14. 3. – Ivan Janežič, dr. dent. med. (v zasebni zobni ambulanti, Efenkova 61, Velenje, od 8. do 12. ure).

Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni vet. – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

ZAHVALA

V SLOVO

MARIJA VIDEMŠEK roj. STEBLOVNIK

Niti poslovil se nisi, samo tiho si odšel od nas, naš dragi sodelavec

13. 5. 1952 – 22. 2. 2010 Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si …

DEJAN MRKONJIĆ Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.

Ohranili te bomo v lepem spominu.

Hvala vsem, ki ste ji bili v oporo med njeno boleznijo in ste jo ohranili v lepem spominu.

Žalujoči: vsi njeni Sodelavci Pošte Velenje

ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre, svakinje, tašče, tete in prijateljice

ZAHVALA

NEŽKE TANŠEK

Umrl je

roj. PUNCER z Linhartove 4 v Velenju

IVAN URBANČIČ

22. 1. 1931 - 10. 3. 2010

1921 – 2010 Od dragega pokojnika smo se poslovili v torek, 9. marca, na pokopališču v Podkraju. Ob tej priložnosti se za izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje lepo zahvaljujemo širšemu sorodstvu, sodelavcem, prijateljem in znancem. Lepa hvala za celoten potek žalne slovesnosti Premogovniku Velenje, Pogrebni službi Usar, komunalnemu podjetju, Zvezi borcev Desni breg Velenje in Društvu upokojencev Velenje. Prav tako se lepo zahvaljujemo za vso skrb in pomoč pri lajšanju bolezni zdravniku g. Grošlju, dr. med., patronažnima sestrama Barbari in Špeli ZD Velenje ter osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, predstavnici združenja multiple skleroze, predstavnikom društva upokojencev, predstavnikom sveta Krajevne skupnosti Konovo, bivšim sodelavcem OŠ Miha Pintarja Toleda Velenje, Župnišču sv. Martina Velenje, vsem govorcem in pevcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrekli sožalje. Prav tako se zahvaljujemo njeni osebni zdravnici ge. Štekovičevi, dr. med., in patronažni službi ZC Velenje ter vsem, ki ste pomagali ter stali ob strani ob njeni hudi bolezni. Hvala tudi Pogrebni službi Usar za lepo opravljeni pogreb in in kaplanu Janku Rezarju za opravljeni cerkveni pogrebni obred.

Vsi njegovi

Žalujoči: mož Gustl Tanšek, otroka Božena Tanšek in Gorazd Tanšek, snaha Sonja Tanšek ter vnuka Boštjan Tanšek in Nejc Šuštaršič iz Velenja.

V SPOMIN

ZAHVALA Tja, kjer tišina šepeta, je odšel

MARŠNJAK IVAN ATELŠEK Zdaj ne trpita več, draga oče in mati. Kaj ne, sedaj vaju nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, upostošen za nas, odkar vaju ni več med nami. 17. 3. 1887 -28. 4. 1972 19. 2. 1911 – 11. 8. 1971 Delo, poštenost in dobrota bile so vajine vrline, a z vajinim odhodom ostala je praznina, ki zelo boli.

JOŽE

ŠTEFANIJA

Sinova: Jože in Tone – Tonč z otroki in vnuki

6. 6. 1935 – 5. 3. 2010 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.

Vsem se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.

Sin Jani s Tino, vnuki Gašper, Maruša, Aljaž

Naš čas, 18. 3. 2010, barve: CMYK, stran 24

udeleženke, nato pa so se vsi starodobniki, nekateri starejši, drugi mlajši, pomerili v dveh smučarskih disciplinah: kombinaciji Golte (smuk, veleslalom) in skokih. Kot prva je tekmovalno progo preizkusila njihova posebna gostja Zofija Mazej Kukovič. Nato se je po njej spustilo še okrog 90 starodobnikov, tudi predsednica kluba organizatorja, ki je po spustu povedala: »Uživam. Dvakrat ali trikrat na leto si z veseljem nadenem te smuči in po malem smučam. Je pa razlika v primerjavi z novej ši mi smuč mi zelo veli ka. Lahko si učitelj smučanja, tako kot sem sama, pa je na starih smučeh kar malo drugače.« Sicer se Veseli Savinjčani podobnih tekmovanj ude ležujejo že celot no smučarsko sezono in po besedah Pauličeve vedno posegajo po dobrih rezultatih. »Res je. Radi gremo na srečanja po vsej Sloveniji, kaj ti opa zijo nas pred vsem po dobri volji, ki jo prinašamo, in seve da tudi po dob rih rez ul ta tih.«

Smučali kot nekoč Srečanje ljubiteljev smučanje po starem – Udeleženci prišli iz cele Slovenije – Pomerili so se v kombinaciji in skokih Vesna Glinšek

Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje - sekcija starodobnikov Veseli Savinjčani popokroviteljstvom smučarskega centra Golte in obči ne Mozir je je letos že četr tič pripravil srečanje ljubiteljev smučanja po sta rem, kate re ga namen je ohranjanje kultur ne dedi šči ne, sta ro dob ne ga smu ča nja in šport no dru že nje lju di dobre volje. Zbrali so se v soboto, najprej v Mozirju, kjer so se udeležili povorke skozi trg, skupaj z zgornje sa vinj sko god bo na piha la in har mo ni kar ji. Srečanje so nato nadaljevali na Golteh. Tam so najprej pred stavi li sku pi ne

Zofija Mazej Kukovič: »To je neverjetno! Na takšnih smučeh smo se sicer učili, ampak danes je to popolnoma drugače. Kot bi plaval. Ne moreš zavirati, vse ti leti sem in tja. Nisem pričakovala, da bo tako težko. A sem vesela, da sem se tokrat le odzvala vabilu. Sestra mi je sešila tudi obleko, kot jo je nosila moja babica. Me pa veseli, da Mozirjani ohranjajo tradicijo. Na njej

lahko gradimo turizem in prihodnost.« Janez Lah, Veseli Savinjčan: »Bilo je tako težko, da nisem mogel peljati drugače kot v smuk preži. To je svetovna proga starodobnikov in treba jo je vzeti resno. Vedno pa treniramo na tekmovanjih. To, na Golteh, je letos že osmo, zadnje pa nas čaka na Kaninu. Vsekakor pa je naša proga vedno najboljša.

Damjana Paulič

Janez Lah, Veseli Savinjčan

Bolero 2010 za socialno ogrožene Zeleni nahrbtnik že potuje Dobrodelna prireditev Bolero letos že 21. po vrsti – V dveurnem programu za vsakogar nekaj Velenje, 16. marca - Tudi letos bo na materinski dan, 25. marca, Festival Velenje pripravil tokrat že 21. dobrodelno prireditev Bolero 2010. Namen letos zbranih sredstev bo socialna pomoč družinam in posameznikom v stiskah, ker sami nimajo dovolj sredstev za preživljanje. Čisti dohodek bo namreč namenjen Območnemu združenju Rdečega križa Velenje za pomoč socialno najbolj ogroženim iz našega okolja. Prireditev bo v četrtek, 25. marca, ob 19.00 v domu kulture Velenje. Pri pripravi je tudi letos pomagal Marjan Marinšek, ki nam je

povedal: »Ko smo pred enainvajsetimi leti začeli pripravljati to prireditev, je bilo podobnih dobrodelnih prireditev v Sloveniji zelo malo. Bolero se je takoj dobro prijel, kar je presenetilo tudi nas. In vsa leta dobro teče, vstopnice vedno uspemo razprodati, saj se trudimo, da pripravimo žanrsko raznolik program, ki vedno pričara topel večer vsem v dvorani.« Tudi letos so k sodelovanju povabili številne znane in priznane izvajalce, ki se bodo odrekli honorarju za nastop. Vabilu so se prijazno odzvali pevci domače in zabavne glasbe: Tanja Žagar, Andrej Šifrer,

Malčki iz vrtcev Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ’v naravi’ spoznavajo ekologijo

Manca Špik, Pero Dimitrijević, Foxy Teens, Ansambel Saše Avsenika, vnuka slavnega Slavka Avsenika, in mladi pevec David Grom. Nastopili bodo tudi odlični vokalni Kvintet Gamma iz Celja, šansonjerka Vita Mavrič, ki jo bo na klavirju spremljal mojster Mojmir Sepe, sopranistka Gordana Hleb, ki bo zapela ob klavirski spremljavi Jerneje Grebenšek. Vsa leta na prireditvi sodelujejo tudi plesalke Plesnega studia N in tudi letos bo tako. Voditelja bosta Tanja Postružnik in Boštjan Dermol. Za scenografijo bo poskrbel slikar Jože Napotnik, ki na Boleru prav tako brezplačno sodeluje že vse od začetka. Vstopnice za letošnji Bolero so že napro daj v velenj skem kulturnem domu, pričakujemo pa lahko, da bo zanimanje za dogodek tudi letos veliko. Vstopnica je namreč lahko tudi lepo darilo ob materinskem dnevu. bš

Program na letošnjem Boleru bo bogat in raznolik; med drugim bosta občinstvo zagotovo ogreli Tanja Žagar in Vita Mavrič, ki jo bo na klavirju spremljal Mojmir Sepe.

Humanitarno prireditev Bolero lahko podprete tudi z donacijo: Namen nakazila – BOLERO 2010. Podračun EZR MOV za dob ro del ne name ne št. 01333-6000000925, Sklic – 00 37531212 – 032010.

Velenje – Prejšnji teden je na pot krenil Zeleni nahrbtnik. Gre za okoljevarstveni projekt, v katerega so vključeni predšolski otroci. Zasnovan je tako, da spodbuja otrokova pozitivna čustva do okolja in narave, ob tem pa spodbuja tudi druženje otrok in postavljanje ekoloških vprašanj tako, kot jih vidijo

in razumejo najmlajši. V projekt bo letos vključenih kar 1146 malčkov. Zeleni nahrbtnik in z njim zmajček Jurček potuje po štirih poteh, od tega v Velenju po dveh; po ožjem mestnem jedru in po okoliških vrtcih. V Šoštanju potuje po eni poti; iz Šoštanja v Gaberke in Topolšico. V Šmartnem ob

Paki pa bo potoval le med obema enotama vrtca. Projekt bo končan na dan zemlje, 22. aprila. Takrat se bodo predstavniki malčkov iz Šaleške doline odpravili v Ljubljano, kjer se bodo pridružili predšolskim otrokom iz vse Slovenije. bš

Spustili luč v vodo in poklicali pomlad 11. marca so ob večer nem mraku jezer sko gla di no Velenjskega jezera razsvetlile papirnate ladjice s prižganimi svečami. Dan pred gregorjevim so želeli dijaki okoljevarstvenega tehnika opozoriti na učinkovito in varčno rabo energije. Gregorjevo je ljudski praznik, v preteklosti predvsem za obrtnike, ki po 12. marcu niso več delali pri umetni razsvetljavi. Na pomolu pred čolnarno so skupaj s predstavniki Šole za storitve-

ne dejavnosti in Strojne šole ter drugimi obiskovalci simbolično kli-

cali pomlad in vse dobro.