11 2015

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-2/13 °C) in soboto (0/14 °C) sonÄ?no, v nedeljo (3/12 °C) preteĹžno oblaÄ?no in rahel deĹž.

ÄŒetrtek, 19. marca 2015

ĹĄtevilka 11 | leto 62

www.nascas.com

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

TAKO mislim

Pomlad prihaja v deĹželo

Pijem pivo Laťko ‌ Mira Zakoťek

LaĹĄko pivo na enem koncu Slovenije in Union na drugem nista le pivo, to je Ĺže kar eden od pravih simbolov slovenstva. V LaĹĄkem varijo pivo Ĺže vse od daljnega leta 1825, v Unionu pa od leta 1864. Se ĹĄe spomnite tistih Ä?asov, bilo je na prelomu tisoÄ?letja, ko naj bi Pivovarno Union kupil Interbrew. Prava vojna se je vnela med Slovenci zanj in moÄ?no smo si oddahnili, Ä?eprav je bilo preseneÄ?enje popolno, ko je ta nakup tik pred zdajci Interbrewu ÂťsplelaÂŤ Pivovarna LaĹĄko. Do tedaj sta bila to velika konkurenta, njuni pivci pa so stavili vsak na svojo blagovno znamko in se bili pripravljeni o tem, katero je res pravo pivo, prepirati pozno v noÄ?, seveda ob vrÄ?ku najboljĹĄega!

Turobni zimski dnevi so se skoraj poslovili. Sicer pa je koledarska pomlad Ĺže tu. Na to nas med drugim opozarjajo tudi Ĺživobarvni pomladni cvetovi, pravi simboli Ĺživljenja. Ste se kdaj vpraĹĄali kolikĹĄno neverjetno Ĺživljenjsko moÄ? premorejo,

Da bi Slovenija izgubila Union, tako zelo prepoznavno podjetje, bi bila prava nacionalna sramota. To res ni ĹĄlo, treba ga je bilo obdrĹžati v naĹĄih rokah! Zelo smo si bili enotni. In nam je tudi uspelo. Ko ga je leta 2001 kupila Pivovarna LaĹĄko, je ustvarila v tistem obdobju kar milijardo in pol Ä?istega dobiÄ?ka – takratnih tolarjev seveda, Union pa je bil vreden deset milijard, kar je preraÄ?unano v ploÄ?evinke piva pomenilo 66.666.666 kosov. Sledila je zgodba o uspehu, nadaljnji nakupi in prevzemi. Vsekakor je iz tega nastal najveÄ?ji slovenski sistem ne le proizvodnje piva, ampak tudi mineralne vode, naravnih vod in brezalkoholnih pijaÄ?, ki jih prodajajo v kar 33 drĹžav po svetu.

da prodrejo skozi ĹĄe nekoliko zmrznjeno zemljo. Pogled nanje razveseljuje in bogati. Podajte se torej v naravo in prepustite soncu, Ä?rpajte pomladno energijo. Vsi jo ĹĄe kako potrebujemo.

Gorenje lovi ravnovesje Rudar ostal samo z vrĹĄilcem dolĹžnosti

Gorenje je lansko poslovno leto, kljub vsem teĹžavam, ĹĄe zlasti v Rusiji in Ukrajini, ki so zelo veliko obetale, poslovalo z dobiÄ?kom. Res ne tako velikim kot bi si Ĺželeli, a po letu 2013, ko so imeli 25 milijonov evrov izgube, je milijon in 200 tisoÄ?akov zadovoljiv rezultat. Na to so vplivale racionalizacije in optimizacije proizvodnih lokacij in prodaja aparatov viĹĄjega cenovnega razreda, katerih deleĹž v celotnem prihodku Gorenja iz leta v leto raste. Za razvoj in posodobitev so lani namenili dobrih 61 milijonov evrov.

Gospodarske razmere so ĹĄe naprej zelo negotove, zato so tudi poslovni naÄ?rt pripravili v veÄ? razliÄ?icah. Ĺ˝al so morali po desetih letih predvideti tudi niĹžjo rast prihodkov. Dosegli naj bi jih v viĹĄini milijarde 220 milijonov, kar je 20 milijonov manj kot lani. VeÄ? na strani 4. đ&#x;”˛

TRIO ALEKSANDRE ÄŒERMELJ

mz

25. marec

Aleksandra ÄŒermelj - vokal Gregor FtiÄ?ar - klavir Miha Koren - kontrabas

ob 20.00

racije e n e g e s v a Glasba z

NogometaĹĄi od novembra brez plaÄ?

NogometaĹĄem Rudarja v tem Ä?asu ni lahko. Nasprotno! Drugi del prvenstva so zaÄ?eli veliko slabĹĄe, kot so s svojimi trenerji in gledalci priÄ?akovali. Po ĹĄtirih spomladanskih prvenstvenih tekmah so ĹĄe vedno brez zmage, enako zaskrbljujoÄ?e pa je tudi finanÄ?no stanje.

Klub v zadnjih mesecih tako rekoÄ? Ĺživotari in se komajda preĹživlja iz meseca v meseca. Pri tem ne smemo pozabiti, da se poleg Ä?lanske vrste s to najbolj popularno igro na svetu v razliÄ?nih selekcijah ukvarja tudi okrog 300 mladih. Zaradi slabega gospodarskega stanja v drĹžavi in s tem tudi v Ĺ aleĹĄki dolini od Premogovnika Velenje, svojega glavnega pokrovitelja, klub od predlanske jeseni ni dobil nobene finanÄ?ne pomoÄ?i, vlaga pa v vzdrĹževanje stadiona. Da ni prvo moĹĄtvo med tem usahnilo, gre zahvala mestni obÄ?ini (sofinanciranje izvajanja letnega programa ĹĄporta mestne obÄ?ine Velenje ‌), predvsem pa prodaji treh igralcev (Elvisa Bratanovića, Rajka Rotmana in Mateja Eterovića). Zato najbrĹž ni pretirana trditev, da igralci v zadnjem Ä?asu nimajo niti za kruh. Zadnjo plaÄ?o so dobili novembra, prav tako pa so ostali (za zdaj) tudi brez nagrade za uvrstitev v predkrog kvalifikacij evropske lige. Prav pereÄ?emu finanÄ?nemu stanju so prejĹĄnji teden namenili redno skupĹĄÄ?ino kluba. (Nadaljevanje na 17. strani). đ&#x;”˛

an d i k s n i r e t a m Na OdliÄ?na glasba, okusni prigrizki in velik izbor vin....

WINE

BAR

C H O C O LA T E

Rezervacije: 041 745304

Pa je potem prevladala lakomnost. Prav zato je ta sistem, pa ĹĄe mnogi drugi, ki jih je potegnil s sabo v nepopisne teĹžave, priĹĄel tako daleÄ?, da sta LaĹĄko in Union spet naprodaj. Tokrat se zanju zanima Heineken. Le po kakĹĄni ceni? Mi pa oÄ?itno ne najdemo toliko moÄ?i, da bi z odgovornimi za vse to dokonÄ?no obraÄ?unali.

Pa ne mislite, da me skrbi, Ä?e bom ĹĄe lahko pila LaĹĄko pivo. O tem namreÄ? sploh ne dvomim, ker tako pameten gospodar, kot je Heineken, zagotovo je in tako uspeĹĄnih blagovnih znamk ne bo ukinil. Mi pa ni vseeno, da razprodajamo nekdanje gospodarske ponose in to samo zato, ker nismo sposobni najti primernih direktorjev in nadzornikov, da bi dejavnost, ki ima zagotovljen uspeh (to LaĹĄko dokazuje Ĺže 190 let) ohranili v svojih rokah. Raje bomo svoje bogastvo razprodali za res cenene denarce, kot da bi recimo ustanovili finanÄ?no policijo, uredili sodstvo, kot da bi natanÄ?neje opredelili odgovornost tistih, ki gospodarijo z drĹžavnim premoĹženjem. Pa ne le direktorjev drĹžavnih podjetij in najviĹĄjih politikov, da ne bo nesporazuma, ampak ĹĄtevilnih kadrov navzdol. Ĺ˝e ko bi vlada zmogla ta korak, bi naredila veliko. VeÄ? kot dela s stiskanjem pasov. Marsikdo, navidezno uspeĹĄen, bi paÄ? zdrsnil tja, kjer je njegov prostor mesto. Ostalo pa bi veÄ? prostora za tiste, ki Ĺže sedaj ne Ĺživijo predvsem od sesanja druĹžbenega bogastva. Toda oÄ?itno je tistih, ki se bojijo reda, tudi v najviĹĄjih vrhovih preveÄ?. In oÄ?itno je, da tudi tisti, ki do teh vrhov prilezejo kasneje, kaj hitro poteptajo svoje prejĹĄnje ideale. Ĺ elest denarja in slast manipulacije postaneta premoÄ?na. đ&#x;”˛

Velenjski kulturniki na Kulturnem bazarju Velenje, 18. marca – VÄ?eraj je v Ljubljani potekal Kulturni bazar, ki nudi bogat program strokovnega usposabljanja vsem strokovnim delavcem vzgojno-izobraĹževalnih zavodov, delavcem v kulturi ter ĹĄirĹĄi javnosti. Delo v kulturi v MO Velenje je bilo tokrat v sklopu izobraĹževalnega programa Kulturnega bazarja predstavljeno na dveh predavanjih. V sklopu predavanja Razvoj Nacionalne mreĹže koordinatorjev kulturno-umetnostne vzgoje je vodja obÄ?inskega urada za druĹžbene Drago MartinĹĄek predstavil primer dobre prakse z izhodiĹĄÄ?i v Lokalnem programu kulture. Na predavanju z naslovom Dodana vrednost medsebojnega povezovanja z vidika povezovanja kulturnih ustanov in lokalnih skupnosti pa sta Ana Godec in NeĹža Jovan iz Festivala Velenje predstavili Pikin festival. Mestna obÄ?ina Velenje je letos pozvala javne zavode, ki delujejo v kulturi, in kulturne koordinatorje velenjskih ĹĄol in vrtcev, da se udeleĹžijo Kulturnega bazarja. Odzvalo se jih đ&#x;”˛ je kar 30. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 3. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

DrĹžavne prvakinje pri Ĺžupanu Velenje, 12. marca – V Ä?etrtek popoldne je Ĺžupan MO Velenje Bojan KontiÄ? v mestni hiĹĄi sprejel pionirke prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Ĺ kale – drĹžavne prvakinje v drĹžavnem kvizu gasilske mladine, ki je konec lanskega leta potekal v ÄŒrenĹĄovcih.

Na kvizu je sodelovalo 97 ekip, od tega 33 ekip pionirjev, 33 ekip mladincev in 31 ekip pripravnikov. Ĺ aleĹĄko dolino so zastopale ĹĄtiri ekipe: pionirke iz PGD Ĺ kale, pionirke iz PGD Lokovica ter mladinci in pripravniki iz PGD Lokovica. Pionirke iz PGD Ĺ kale so takrat dosegle odliÄ?no prvo mesto, dobre rezultate pa so dosegle tudi druge ekipe iz Ĺ aleĹĄke doline. Na sprejemu je Ĺžupan gasilkam Ä?estital za odliÄ?en uspeh in se jih zahvalil, da so del ekipe Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Ĺ kale. Povedal je tudi, da se v Mestni obÄ?ini Velenje zavedajo pomembnosti gasilske sluĹžbe, civilne zaĹĄÄ?ite in vseh, ki zagotavljajo varnost, ko je to potrebno. đ&#x;”˛

Kdo bo prenavljal Trg svobode? Ĺ oĹĄtanj, 11. marca – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je v sredo na svojih spletnih straneh in portalu javnih naroÄ?il objavila razpis za ureditev Trga svobode. Javno naroÄ?ilo je bilo objavljeno Ĺže lani, vendar je bila cena, ki jo je za prenovo ponudil edini ponudnik, previsoka, da bi se lahko zanjo odloÄ?ili.

Za prenovo Trga svobode imajo v proraÄ?unu zagotovljenih 1.100.000 evrov. Trg bo precej spremenil podobo, uvedel bo enosmerni promet, manj bo na njem parkiriĹĄÄ?, podest pred obÄ?insko zgradbo bo sluĹžil kot oder za nastope, dogodke, veliko bo zelenja. V Ĺ oĹĄtanju upajo, da bodo do 25. aprila, ko bo odpiranje ponudb, uspeli dobiti ugodnega ponudnika za izvedbo del, da bo lahko trg v novi podobi zaĹživel ĹĄe letos. mkp

Asfalt v Ĺ kalah bo Velenje – Vozniki, ki se dnevno vozijo po lokalni cesti pod Oblakom v Ĺ kalah, kjer so lani zgradili nujno potrebno ĹĄkarpo, so vsakiÄ? dobro pretreseni. Kriv je 200 metrov dolg makadamski odsek, ki po konÄ?anih delih ĹĄe ni doÄ?akal asfaltne prevleke. Ta letos bo, zagotavljajo v Mestni obÄ?ini Velenje. Za to bo poskrbel koncesionar PUP najpozneje do avgusta. đ&#x;”˛

mkp

V drĹžavnem zboru tudi dva Ĺ aleÄ?ana Velenje, 13. marca – V velenjski Vili Mojca so se pred nedevanim na regijskem otroĹĄkem parlamentu zbrali osnovnoĹĄolci iz treh dolin, Ĺ aleĹĄke, Zgornje Savinjske in Spodnje Savinjske doline. Vsako je zastopalo po 8 zgovornih najstnikov, ki so razpravljali o poklicni izbiri in izobraĹževanju. Preden so se razĹĄli, so izbrali 6 predstavnikov, ki bodo 13. aprila zastopali regijo na nacionalnem otroĹĄkem parlamentu. Ta bo tudi letos potekal v veliki dvorani drĹžavnega zbora.

TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ alek bo letos ĹĄe bolj aktivno – Radi bi zaĹĄÄ?itili Ĺ aleĹĄki grad Bojana Ĺ pegel

Velenje, 14. marca – V soboto zveÄ?er so se na rednem letnem obÄ?nem zboru zbrali Ä?lani TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek. VeÄ? poudarka kot delu v lanskem letu so namenili naÄ?rtom za letos, saj se je druĹĄtvo ne le pomladilo, ampak tudi okrepilo.

Zato so v uvodu delo v lanskem letu obnovili kar preko video projekcij. ObÄ?ni zbor je bil poseben tudi zato, ker so ga tokrat vodili v staroveĹĄko gospodo napravljeni Ä?lani druĹĄtva, predstavil pa se je tudi simpatiÄ?en Ĺ aleĹĄki ĹĄkrat, ki bo letos veÄ?krat povabil obiskovalce te lepe vasice na prireditve, ki jih bo ĹĄe veÄ? kot doslej.

Predsednica TD Ĺ alek ĹĄe naprej ostaja Vladka Jan. Ocenila je, da je bilo lansko leto za druĹĄtvo uspeĹĄno. ÂťEdina prireditev, ki jo je prepreÄ?ilo vreme, je bila naĹĄa sicer najveÄ?ja prireditev StarotrĹĄki dan.

UdeleĹževali smo se ĹĄtevilnih sejmov, tako mednarodnih kot lokalnih, na katerih smo uspeĹĄno prestavljali naĹĄo lepo vasico.ÂŤ To bodo poÄ?eli tudi letos, a tokrat jim bo laĹžje. Pred kratkim so namreÄ? izdali lepo zgibanko ÂťSpoznajte Ĺ alekÂŤ, ki predstavlja kraj, tradicionalne prireditve in druĹĄtva, pa tudi najveÄ?jo znamenitost – Ĺ aleĹĄki grad. ÂťTa Ĺžal propada. NajveÄ?ja

teĹžava je zaĹĄÄ?ita okolice, saj je na delu ob previsni steni za obiskovalce nevarno. Ĺ˝alimo si tam postaviti ograjo,ÂŤ izvemo.

DruĹĄtva z roko v roki Ugotovili so, da je v Ĺ aleku veliko druĹĄtev, ki pa med seboj premalo sodelujejo. To bodo skuĹĄali letos

rejĹĄim pa bodo ĹĄe vedno poĹĄiljali vabila.

Letos bodo pripravili vse tradicionalne prireditve in jim dodali ĹĄe nekaj novih. Med tradicionalnimi omenimo pohod po mejah kraja 25. maja. KonÄ?ali ga bodo s piknikom. Prireditev O kresi se dan obesi bodo nadgradili z dogodkom na

Tudi na regijskem otroĹĄkem parlamentu so bili mladi delavni in inovativni. Sklepe bodo 13. aprila predstavili tudi v Ljubljani.

Predstavnica organizatorjev OtroĹĄkega parlamenta, sekretarka MZPM Velenje Tinca KovaÄ?, nam je po regijskem parlamentu povedala: ÂťBilo je zelo delavno, inovativno, pestro in po svoje tudi humano. Moram reÄ?i, da so bili letos z nami izredno dobri predstavniki treh medobÄ?inskih parlamentov. Bili so prijateljski drug do drugega, prisluhnili so si in dajali zanimive pobude. Te bodo sedaj predstavili tudi na nacionalnem parlamentu, na katerem bodo postavili tudi nekaj zahtev naĹĄih mladih.ÂŤ Ĺ aleĹĄko dolino bosta na nacionalnem parlamentu zastopala korajĹžna in zgovorna Eva OjsterĹĄek in Filip RadivojeviÄ?, Pina DrĹžan in Anej Butinar bosta zastopala Spodnjo Savinjsko dolino, Sara Pungartnik in Matej Zidarn pa Zgornjo Savinjsko dolino. đ&#x;”˛

bĹĄ

Meritev krvne slike Ĺ oĹĄtanj, 12. marca – Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj je v Ä?etrtek organiziralo kontrolno orientacijsko meritev krvnega tlaka in krvne slike. Zanimanja med obÄ?ani je bilo precej. Meritve so izvajale prostovoljke s Srednje zdravstvene ĹĄole Slovenj Gradec.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

mkp

Posebno pozornost bodo letos posvetili zaĹĄÄ?iti propadajoÄ?ega Ĺ aleĹĄkega gradu. ÂťPovabili bomo odgovorne iz MO Velenje in predstavnike Zavoda za zaĹĄÄ?ito kulturne dediĹĄÄ?ine iz Celja. Predlagali bomo, da vsaj nekaj naredimo za zaĹĄÄ?ito, Ä?etudi z udarniĹĄkim delom,ÂŤ je povedala Janova.

Predsedstvo druĹĄtva je na sobotnem rednem letnem obÄ?nem zboru Ĺže s svojo opravo pokazalo, da je v Ĺ aleku doma StarotrĹĄka gospoda. (foto: Mira ZakoĹĄek)

spremeniti. Da mislijo resno, bodo dokazali Ĺže to soboto, ko skupaj s KUD Dudovo drevo pripravljajo lutkovno delavnico in predstavo ob svetovnem dnevu lutk. Da bodo krajane ĹĄe bolje obveĹĄÄ?ali o dogodkih, so oblikovali tudi spletno stran, sta-

Ĺ aleĹĄkem gradu. Zagotovo bodo pripravili tudi koĹžuhanje. Lani je bilo to posebno tudi zato, ker so nanj prviÄ? povabili stanovalce Doma za varstvo odraslih, ki so zelo uĹživali.

StarotrĹĄki dan, ki bo ĹĄe bolj bogat kot doslej, bo 22. avgusta.

Delavnica ob svetovnem dnevu lutk To soboto ob 14. uri Vilenjak Ĺ alÄ?ek iz KUD Dudovo drevo, ki ima sedeĹž v Ĺ aleku, vabi v tamkajĹĄnji gasilski dom. Ob svetovnem dnevu lutk bodo pripravili delavnico, v kateri bodo udeleĹženci izdelali svojo naprstno lutko. Z njo bodo potem zaigrali v Ä?isto pravi lutkovni predstavi. V delavnici bodo najbolj uĹživali otroci prve triade osnovne ĹĄole, za udeleĹžence pa je brezplaÄ?na.

Veseli so, ker jim je v delo druĹĄtva uspelo vkljuÄ?iti uÄ?ence in uÄ?itelje osnovne ĹĄole Ĺ alek. ÂťTo sodelovanje bomo letos ĹĄe poglobili, Âť poudari Janova. Mlade bodo pouÄ?ili o turizmu, popeljali pa jih bodo tudi na izlet po Sloveniji in jim predstavili nekatere turistiÄ?ne kraje. Vsak mesec bodo na trĹžnici, ki s tremi stojnicami stoji ob Mercatorjevi trgovini sredi blokov dvakrat tedensko, pripravili prireditev. Ĺ˝elijo si, da bi popestrila Ĺživljenje prebivalcem okoliĹĄkih blokov. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Vse se okoli denarja vrti - tega pa (dovolj) ni Med preveÄ? in premalo in UTD – Celjani v Mariboru Âťv dobrem in slabemÂŤ – Cesta in denar – Vino in Ä?okolada – Do kdaj iz LaĹĄkega ĹĄe slovensko pivo

đ&#x;”˛

19. marca 2015

Vasico Ĺ alek predstavili v zgibanki

LOKALNE novice

đ&#x;”˛

Zadnji Ä?as ĹĄe vedno niso potihnile razprave o tem, kdo je preveÄ? in na kak naÄ?in zasluĹžil, manj, vsekakor pa premalo pa o tem, kdo zasluĹži premalo. In zakaj. Ob peĹĄÄ?ici, ki si polni Ĺžepe, je namreÄ? velika mnoĹžica ljudi, ki komaj ťtukaÂŤ zaÄ?etek meseca s koncem. Veliko je takih, ki jim to niti ne uspeva. Ker sploh niÄ? ne dobijo ali dobijo le drobtinice, ki hitro padejo skozi luknjiÄ?ave Ĺžepe. VeÄ?no vpraĹĄanje seveda ostaja, kaj storiti, da bi vsi imeli vsaj nekaj. In o tem te dni razpravljajo v Mariboru na posebni mednarodni konferenci. Ne ravno zaradi kakĹĄnih novih vpraĹĄanj. Zaradi starih, ki tarejo mnoge, in zaradi teĹžnje po neke vrste ÂťpraviÄ?ni delitviÂŤ nasploh. Gre za tako imenovani UTD, univerzalni temeljni dohodek. Zadeva ni nova, tudi ni naĹĄa pogruntavĹĄÄ?ina, bi jo pa menda lahko pri nas kaj hitro izvedli; temu se drugi seveda moÄ?no Ä?udijo. Toda Ä?e so po osamosvojitvi nekateri napovedovali, da bomo postali druga Ĺ vica, bi po nekaterih drugih zdaj lahko postali drugi za Ĺ vico, ki bi uvedli tak dohodek za vse; tudi za tiste, ki nimajo dela ali kakrĹĄnega koli zasluĹžka.

Le zadeve je treba preurediti in raÄ?un bi se izĹĄel.

Saj zagovorniki celo poudarjajo, da denar je.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Denarne zadeve je z upniki uredila tudi mariborska nadĹĄkofija. Pri tem naj bi se bil ĹĄe posebno izkazal ekonom, sicer jezuit Alojz Cvikl, tako da ga je papeĹž kar izbral za novega nadĹĄkofa mariborske ĹĄkofije. Tega se je razveselil tudi celjski ĹĄkof Stanislav LipovĹĄek, ki je zadnje poldrugo leto skrbel tudi za mariborsko nadĹĄkofijo. Tudi sicer sta bliĹžnja soseda, LipovĹĄek je iz Vojnika, Cvikl iz bliĹžnje Nove Cerkve. V Ä?asu, ko j bil ekonom v Mariboru, je bil Cvikl tudi duhovni pomoÄ?nik v Vitanju. LipovĹĄek bo Cvikla za ĹĄkofa tudi ustoliÄ?il. Lahko bi rekli, da Celjani po duhovni plati reĹĄujejo Maribor. Ampak tudi zadnji (ÂťodstopliÂŤ) mariborski nadĹĄkof Marjan TurnĹĄek je bil Celjan, s Celjskega tudi prejĹĄnji ekonom mariborske nadĹĄkofije Mirko KraĹĄovec, ki je ĹĄe vedno pogost gost sodiĹĄÄ?a. Ja, Ä?udna so pota gospodova.

V obÄ?ini Bistrica ob Sotli pa imajo kriĹže in teĹžave zaradi obnove ceste proti zaselku Sveti KriĹž. To so s teĹžavami uredili, pridobili evropska sredstva, zdaj jim grozi, da jih bodo morali vrniti. Zaradi tega so tudi domala vso zadnjo sejo obÄ?inskega sveta posvetili temu vpraĹĄanju, Ä?eprav bi morala biti osrednja toÄ?ka proraÄ?un.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Ta se paÄ? ne bo izĹĄel, Ä?e bodo res morali vrniti denar. Eden oÄ?itkov je, da bi projekt obnove ceste moral veljati najmanj 600 tisoÄ? evrov, sami pa so jo zaradi varÄ?evanja in ÂťpritiskaÂŤ na izvajalca zgradili za 150 tisoÄ?akov manj.

DokonÄ?na beseda menda ĹĄe ni padla, saj bo obÄ?ina poskusila vse, tudi po sodni poti, da pojasni svoj prav. ÄŒe ne, bodo imeli res teĹžave, saj bi skoraj 300 tisoÄ?akov, kolikor naj bi jih morali vrniti, pomenilo ogromno v manj kot dva milijona teĹžkem obÄ?inskem proraÄ?unu.

O bolj sladkih stvareh razmiĹĄljajo v sosednji obÄ?ini PodÄ?etrtek. Tu se namreÄ? pripravljajo na poseben festival – Festival vina in Ä?okolade. Na ogled in pokuĹĄino ne bodo le razliÄ?ne vrste vina in Ä?okolade, ampak tudi razliÄ?ne kombinacije teh dveh dobrot. Oboje v izredno Ĺžlahtni obliki pridelujejo in izdelujejo v veÄ? slovenskih krajih, tudi na Kozjanskem in Obsotelju, saj imajo tam kakovostna vina, v Olimju tudi prvovrstno Ä?okoladnico. Na tem prvem slovenskem festivalu vina in Ä?okolade naj bi se predstavilo vsaj 60 vinarjev ter kar 20 Ä?okoladnic. S to prireditvijo Ĺželijo v PodÄ?etrtku in okolici ĹĄe poĹživiti turistiÄ?ni utrip. Z vinom gotovo! Sicer pa bo ta posebni festivalski prvenec 9. maja v veÄ?namenski dvorani v PodÄ?etrtku. V Obsotelju bodo torej predstavili slovensko vino, laĹĄko pivo pa naj ne bi bilo veÄ? dolgo slovensko. Vsaj po lastniĹĄtvu ne.

Pa ĹĄe to: mnogi pravijo, da se onim v pravi Evropi cedita med in mleko. Vendar ni povsem tako, ĹĄele mi naj bi jih, vsaj mlade, nauÄ?ili, kako se jim lahko Âťcedi medÂŤ. Na pomladanskem sejemskem trojÄ?ku v Celju smo sliĹĄali, da bodo naĹĄi evropski parlamentarci skupaj s kmetijskim ministrom poskuĹĄali doseÄ?i, da bi tudi ostala Evropa ÂťposvojilaÂŤ naĹĄ medeni zajtrk. đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

19. marca 2015

3

AKTUALNO

Velenje poglablja sodelovanje z Republiko srbsko Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? in podpredsednica drĹžavnega zbora Andreja KatiÄ? na sprejemu pri predsedniku Republike srbske Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? se je v teh dneh mudil v Republiki srbski (BiH). V ponedeljek, 16. marca, je na povabilo predsednice Vlade Republike srbske Ĺ˝eljke Cvijanović obiskal Banja Luko s ciljem pospeĹĄitve gospodarskega sodelovanja med regijama.

V spremstvu poslanke in podpredsednice DrĹžavnega zbora RS Andreje KatiÄ? se je sreÄ?al z Ĺžupanom Banja Luke Slobodanom Gavranovićem. Na sreÄ?anju so se dogovorili za poglobljeno gospodarsko sodelovanje ter za sodelovanje na podroÄ?ju ĹĄporta in kulture. Projektni skupini obeh mest bosta okrepili dejavnosti za skupno pridobivanje naloĹžbenih in razvojnih sredstev iz evropskih in ruskih skladov. Prvo sreÄ?anje gospodarstvenikov obeh strani bo tako potekalo v prvi polovici meseca maja v Velenju.

Velenjskega Ĺžupana in podpredsednico DrĹžavnega zbora RS sta v nadaljevanju obiska sprejela tudi predsednik Republike srbske Milorad Dodik in predsednica Vlade Republike srbske mag. Ĺ˝eljka CvijanoviÄ?. Pogovorili so se predvsem o moĹžnostih za prodor gospodarstev obeh regij na tretje trge in o naÄ?inih za ustvarjanje novih mest ter Ä?im hitrejĹĄo integracijo BiH v Evropsko unijo.

Delegacijo Mestne obÄ?ine Velenje so sprejeli tudi v Narodni skupĹĄÄ?ini, kjer je pogovor tekel o izmenjavi idej na podroÄ?ju zmanjĹĄevanja birokratskih ovir, izboljĹĄanja davÄ?nega nadzora ter o krepitvi socialnega podjetniĹĄtva, zadruĹžniĹĄtva in spodbujanja podjetnosti mladih.

Predsednica Vlade Republike srbske mag. Željka Cvijanović je v spremstvu ministra za industrijo Petra Djokića in poslanca v

Predstavniki Velenja in Republike Srbske

Narodni skupĹĄÄ?ini Marka Vidakovića Ĺže konec januarja obiskala Velenje. Namen tedanjega sre-

Ä?anja je bil okrepiti gospodarsko, kulturno, ĹĄportno in politiÄ?no sodelovanje, poiskati moĹžnosti za

izmenjavo dijakov in ĹĄtudentov ter za skupno koriĹĄÄ?enje evropskih sredstev.

đ&#x;”˛

Alkohol mladim vse preveÄ? preprosto dostopen

Vendarle luÄ? na koncu tunela

ÄŒetrtina mladoletnikov ga brez teĹžav naroÄ?i v baru ali gostilni

Tatjana PodgorĹĄek

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – LAS, Lokalna akcijska skupina za prepreÄ?evanje zasvojenosti z drogami Velenje, ki deluje na obmoÄ?ju vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?in, je med mladimi (vkljuÄ?enih je bilo 1.073 devetoĹĄolcev ter dijakov 1., 2. in 3. letnika srednjih ĹĄol) izvedla anketo o razĹĄirjenosti drog v Ĺ aleĹĄki dolini.

â?ą

Prva droga, ki so jo poskusili, je alkohol.

Kot prva in daleÄ? najbolj pogosta droga v Ĺživljenju mladih se, kot je pokazala anketa, pojavljata alkohol (tako je odgovorilo 57 odstotkov vpraĹĄanih) in tobak (14 odstotkov), Marihuana se kot prva droga, ki so jo poskusili, pojavlja zelo redko, pri pribliĹžno 2 odstotkih vpraĹĄanih. ÄŒetrtina anketiranih pa droge ĹĄe ni poskusila.

Mladoletniki do alkohola tudi v lokalih NajveÄ? jih je Ĺže poskusilo pivo (79 odstotkov) in vino (75 odstotkov), v zelo dobri ÂťkondicijiÂŤ pa sta tudi Ĺžganje (64 odstotkov) in ÂťalkopopÂŤ pijaÄ?e, meĹĄanica alkoholnih in sladkih pijaÄ? (56 odstotkov).

Na vpraĹĄanje, kje najpogosteje pijejo alkoholne pijaÄ?e, jih Ä?etrtina odgovarja, da v baru ali gostilni. ÂťTa odgovor je zanimiv zaradi zakonske podlage, saj veÄ?ina anketiranih predstavlja ĹĄe nepolnoletno generacijo, ki v barih ali gostilnah ne bi smela dobiti alkoholnih pijaÄ?,ÂŤ pravi Marko PritrĹžnik, predsednik MedobÄ?inske LAS, ki je prav zaradi tega Sosvetu za izboljĹĄanje varnosti obÄ?ank in obÄ?anov Velenja predlagal organiziranje akcije, v okviru katere bi gostince opomnili na zakonska doloÄ?ila in jih pozvali, da

se dosledno drĹžijo prepovedi prodaje alkoholnih pijaÄ? mladoletnim osebam.

TakĹĄno akcijo, so se odloÄ?ili v sosvetu, bodo izvedli ĹĄe pred koncem ĹĄolskega leta.

Petina jih alkohol pije doma Tem z dobrimi 22 odstotki sledijo tisti, ki so alkoholno pijaÄ?o le poskusili in ne morejo odgovoriti, da obstaja prostor, kjer bi jih najpogosteje pili, skoraj petina (19 odstotkov) pa alkohol najpogosteje pije kar doma, 16 odstotkov pa se jih ob pitju znajde nekje zunaj na prostem.

Zanimivi so tudi odgovori na vpraĹĄanje, kdo jim je ponudil prvo drogo v Ĺživljenju.

NajveÄ? anketiranih je odgovorilo, da je bil to prijatelj oziroma znanec (21 odstotkov), dobrim 14 odstotkov anketiranih pa jo je ponudil eden od starĹĄev.

Zloraba prepovedanih drog Posebno pozornost so v raziskavi namenili zlorabi prepovedanih drog. Na prvo vpraťanje v tem sklopu – ali poznať ljudi, ki uŞivajo prepovedane droge, jih je 54 odstotkov odgovorilo, da jih poznajo.

â?ą

Petina jih je poskusila kanabis.

Na vpraĹĄanje, ali si kdaj sam poskusil katero od prepovedanih drog, pa jih je najveÄ? odgovorilo, da so poskusili kanabis (20 odstotkov). Amfetamine je poskusilo 4 odstotke anketiranih, kokain in ecstasy sta s 3 odstotki na tretjem mestu, LDS in heroin dosegata okoli 2 odstotka, nove vrste drog pa je poskusilo Ĺže odstotek anketirancev.

Z veliko veÄ?ino pa so odgovarjali, da v Ĺživljenju niso poskusili nobene od (nađ&#x;”˛ ĹĄtetih) prepovedanih drog.â€

BolniĹĄnica TopolĹĄica dobila 2 milijona dolgoroÄ?nega kredita za dokonÄ?anje energetske sanacije – Posodobili medicinsko opremo – Ĺ iritev programa

Leta 2012 so se v BolniĹĄnici TopolĹĄica z velikim zanosom lotili izvedbe projekta energetske sanacije – najveÄ?je naloĹžbe po odprtju objekta Planika leta 1964. Potem se je ves Ä?as moÄ?no zapletalo. Je danes, po vzponih in padcih, videti luÄ? na koncu tunela?

â?ą

Lani so povsem na novo opremili endoskopski center, v najemu imajo nov kardioloĹĄki ultrazvok.

Po skoraj dveh letih konÄ?no nadaljevanje ÂťJe,ÂŤ je vidno zadovoljen odgovoril direktor bolniĹĄnice Leopold Rezar in nadaljeval: ÂťZaÄ?etek obnove objekta Planika je bil spodbuden, v devetih oziroma 10 mesecih smo obnovili triÄ?etrt bolniĹĄnice, ostal je ĹĄe vhodni del pritliÄ?ja in klet. Potem smo se skoraj dve leti trudili pridobiti dolgoroÄ?ni kredit za nadaljevanje del in konec lanskega leta konÄ?no uspeli. Pred nedavnim smo na tekoÄ?i raÄ?un javnega zavoda dobili tudi nakazanih 2 milijona evrov. Zato sedaj pripravljamo seznam nadaljnjih del. PriÄ?akujemo, da bo objekt Planika v celoti energetsko obnovljen letoĹĄnjo jesen.ÂŤ

Del veÄ? opravljenega dela je zdravstvena zavarovalnica plaÄ?ala, ne pa v celoti. ÄŒe bi ga, bi bolniĹĄnica poslovno leto 2014 sklenila z 90 tisoÄ? evri plusa.

So pa bili veliko bolj spodbudni drugi dogodki, ki so zaznamovali minulo leto. Javni zavod je namreÄ? pridobil ISO certifikat, s katerim se jih od 28 bolniĹĄnic v Sloveniji doslej ponaĹĄa le 9. Letos so ĹĄe uspeĹĄno prestali prvo presojo. Ob tem so obnovili nekaj vitalne me-

Leopold Rezar: ÂťPonosni smo, ker smo se tako velikega zalogaja, kot je energetska obnova Planike, lotili v najgloblji krizi in ga bomo tudi uspeĹĄno konÄ?ali.ÂŤ

dicinske opreme. Povsem na novo so opremili endoskopski center za gastroskopijo, kolonoskopijo in bronhoskopijo, v najem so dobili nov kardioloĹĄki ultrazvok ‌ Koliko denarja so namenili za vlaganja, v tem trenutku ĹĄe ne vedo, ker posodobitve ĹĄe niso konÄ?ane. Tudi s kadrovskimi teĹžavami se ĹĄe sreÄ?ujejo, a so te bistveno manjĹĄe, kot so bile. Leta 2010 so imeli v bolniĹĄnici 10 zdravnikov, danes jih imajo Do jeseni naj bi posodobili ĹĄe vhodni del v pritliÄ?ju ter klet.

â?ą

Od nedavno nakazanih 2 milijonov evrov so polovico denarja namenili za poplaÄ?ilo obveznosti za energetsko obnovo.

Kot je pojasnil, pripravljajo seznam nadaljnjih del iz veÄ? razlogov: projekt je 'stal' blizu dve leti, potreben je tudi manjĹĄih popravkov.

Nekatere dejavnosti so nameravali iz objekta Planika prenesti v objekt SmreÄ?ina, saj je bil ta sestavni del projekta energetske sanacije. ÂťDanes to ni veÄ?. ÄŒlani sveta javnega zavoda so namreÄ? kljub naĹĄemu nasprotovanju ocenili, da bolniĹĄnica takega zalogaja ne zmore, in ta del izloÄ?ili iz projekta. Vsemu navkljub smo ponosni, da smo se tako velikega zalogaja lotili v najglobljem delu krize, in kot kaĹže, ga bomo tudi uspeĹĄno konÄ?ali.ÂŤ Leopold Rezar je zagotovil, da so po nakazilu kredita takoj poplaÄ?ali vse obveznosti iz postavke energetske sanacije in za to porabili milijon evrov.

Leto 2014 sicer z izgubo, a tudi s pomembnimi vlaganji Tudi sicer je bilo minulo leto za bolniĹĄnico pestro. Sklenili so ga z blizu 256 tisoÄ? evri izgube. RdeÄ?e ĹĄtevilke so posledica – pravi Leopold Rezar – precej preseĹženega programa.

Lansko leto je bilo namreÄ? vremensko izjemno in Âťte razmere so bile povzroÄ?itelj velikega ĹĄtevila dihalnih okuĹžb. Zaradi tega je bilo v bolniĹĄnici na zdravljenju mnogo bolnikov.ÂŤ

23. Kljub temu bi zaposlili ĹĄe kakĹĄnega, a ga zaradi omejitev ne morejo.

Pogumni naÄ?rti Poleg dokonÄ?anja projekta energetske obnove objekta Planike so si za letos zastavili nove pogumne poslovne in strokovne cilje. Med drugim naÄ?rtujejo ĹĄiritev programa za rehabilitacijo kroniÄ?nih pljuÄ?nih bolnikov, Ĺželijo si tudi ĹĄiritve programa neakutnih obravnav.†đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 3. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

GOSPODARSKE novice Po zaÄ?etku krize najviĹĄja gospodarska rast Ljubljana – Slovenija je leto 2014 konÄ?ala z najviĹĄjo gospodarsko rastjo po zaÄ?etku krize, bruto plaÄ?e rastejo, brezposelnost pada. Tako ugotavlja urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v novi ĹĄtevilki publikacije Ekonomsko ogledalo. Slovenski bruto domaÄ?i proizvod (BDP) se je lani poveÄ?al predvsem zaradi okrepljenega izvoza, prviÄ? po letu 2008 pa se je okrepila tudi potroĹĄnja.

Razmere na trgu dela se ĹĄe naprej popravljajo, saj se je ĹĄtevilo delovno aktivnih v zadnjem Ä?etrtletju 2014 ĹĄe poveÄ?alo. Ĺ tevilo registriranih brezposelnih se ĹĄe naprej zmanjĹĄuje, nekoliko se je poveÄ?ala tudi bruto plaÄ?a na zaposlenega. JavnofinanÄ?ni primanjkljaj pa se je lani zniĹžal za 299 milijonov evrov – na 1,259 milijarde evrov, kar predstavlja 3,4 odstotka BDP.

V TEŠne bodo kurili tujega premoga Šoťtanj – V ťestem noveliranem investicijskem programu ťestega bloka Termoelektrarne Šoťtanj ni predvideno, da bi v tem bloku kurili tuje premoge. Ta program je Holding Slovenske elektrarne Şe posredoval vladi.

Dvorjakova odhaja Polzela – Odhaja predsednica uprave Tovarne nogavic Polzela Karmen Dvorjak, tokrat po sporazumnem dogovoru o prenehanju mandata funkcije. ZaÄ?asni novi predsednik uprave Polzele naj bi priĹĄel iz vrst zaposlenih.

Med moĹžnimi kandidati se omenjata Branko SrÄ?nik in Branko KraĹĄovec.

Nadzorni svet Tovarne nogavic Polzela bo o odstopu predsednice uprave druĹžbe Karmen Dvorjak razpravljal na ponedeljkovi seji.

KakĹĄno pivo bomo pili?

LaĹĄko – Potem ko je iz igre izpadel Carlsberg, je Heineken zdaj ĹĄe edini, ki se poteguje za nakup pivovarne LaĹĄko. Heineken, ki je lani praznoval 150-letnico obstoja, je v regijo vzhodne in srednje Evrope vstopil pred 25 leti, danes je prisoten v desetih drĹžavah regije. Svoje pivovarne ima v veÄ?ini naĹĄih sosednjih drĹžav, med drugim je leta 2003 postal lastnik KarlovaÄ?ke pivovarne, ima pivovarno v Srbiji, sedem pivovarn pa v Avstriji.

Cesta je potrebna Metlika – Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko PoÄ?ivalĹĄek je na sreÄ?anju z gospodarstveniki v Metliki poudaril, da je tretja razvojna os, ki bi povezovala podjetja s skupnim letnim prihodkom pribliĹžno 17 milijard evrov (tudi Ĺ aleĹĄko dolino), enaka pomenu drugega tira primorske Ĺželeznice. đ&#x;”˛

RA IG V TI A NI OS DNI BODN RALN RE AG I V N DAR NI UP SK

0 0 15

â‚Ź

mz

19. marca 2015

Ruski in ukrajinski trg krojita usodo Gorenja Lansko leto Gorenje kljub velikim teĹžavam ustvarilo dobiÄ?ek – Na trg poslali mnoge nove izdelke – Razmere ĹĄe naprej negotove Mira ZakoĹĄek

Velenje, 12. marec – Nadzorni svet Gorenja se je seznanil z nerevidiranimi raÄ?unovodskimi izkazi Skupine Gorenje v letu 2014. Z zadovoljstvom so ugotavljali, da je Skupina kljub izrednemu poslabĹĄanju razmer v Ukrajini in Rusiji leto sklenila pozitivno in z bistveno boljĹĄimi rezultati kot leto poprej. Prihodke so poveÄ?ali za 0,4 odstotka in jih dosegli v viĹĄini 1,24 milijarde evrov. DobiÄ?ek (EBIT) je veÄ?ji za skoraj 20 odstotkov, dosegli so ga v viĹĄini 43,5 milijona evrov. ÄŒisti dobiÄ?ek pa je znaĹĄal1,2 milijona evrov, medtem ko so leto 2013 sklenili s 25 milijoni evrov izgube. Ob tem jim je tudi za dobrih 27 milijonov evrov uspelo zmanjĹĄati zadolĹženost. Za 0,4 odstotne toÄ?ke so poveÄ?ali vlaganja v razvoj (zato namenijo 2,9 odstotka vseh ustvarjenih prihodkov). Predvsem so kupcem ponudili nove izdelke, s katerimi v svetu utrjujejo ugled in svoj trĹžni poloĹžaj.

NemÄ?ija na prvem mestu Gorenje je lani doseglo rast na mnogih trgih, ĹĄe posebej v NemÄ?iji, Avstriji, na ÄŒeĹĄkem, SlovaĹĄkem, MadĹžarskem, v Sloveniji, Bosni in

lovico niĹžje prihodke kot leto prej (26,9 milijona evrov). Na to so seveda vplivale slabe politiÄ?ne razmere in rekordni padec rublja. Kljub vsemu jim je uspelo ohraniti dober

Hercegovini, Romuniji, Bolgariji, na trgih Kavkaza, v Avstraliji, Severni Ameriki in Rusiji. PoveÄ?ali so tudi prodajo aparatov viĹĄjih cenovnih razredov, ki predstavljajo v celotni

juje trĹžni poloĹžaj. Za vse naloĹžbe so porabili 61,6 milijona evro.

Verjetno niĹžji prihodki od lanskih Rusija ĹĄe naprej predstavlja negotov trg. Prav zato po desetletju neprekinjene rasti priÄ?akujejo, da se bodo tam prihodki ĹĄe zmanjĹĄali. Sprejeli so razliÄ?ne ukrepe, da bi uÄ?inke slabĹĄih makroekonomskih razmer, ki jih priÄ?akujejo predvsem v prvi polovici leta, Ä?im bolj omilili. Prilagajajo cenovno politiko, optimizirajo stroĹĄke poslovanja, produktno ponudbo so okrepili z naborom nove generacije vgradnih kuhalnih aparatov, po katerih je

Predsednik uprave Franjo Bobinac: ÂťUÄ?inki prestrukturiranja, izboljĹĄanje prodajne strukture, stroĹĄkovna optimizacija ter hiter odziv Gorenjeve ekipe na drastiÄ?no poslabĹĄanje razmer v Ukrajini in Rusiji so pripomogli, da smo v lanskem letu kljub nepriÄ?akovanim in izjemno neugodnim zunanjim okoliĹĄÄ?inam pomembno izboljĹĄali poslovanje. V letoĹĄnjem letu pospeĹĄeno nadaljujemo aktivnosti, s katerimi poskuĹĄamo Ä?im bolj omiliti negativen vpliv zunanjih okoliĹĄÄ?in in doseÄ?i zastavljene cilje. Predvsem prva polovica letoĹĄnjega leta bo zelo zahtevna, a si prizadevamo, da na trge uvajamo nove izdelke, vlagamo v lastne blagovne znamke, optimiziramo obratni kapital, zmanjĹĄujemo kompleksnost, izboljĹĄujemo uÄ?inkovitost procesov in razvijamo poslovanje na razliÄ?nih trgih v Evropi in prekomorskih drĹžavah.ÂŤ trĹžni poloĹžaj in stabilizirati tamkajĹĄnje poslovanje, kar je dobro izhodiĹĄÄ?e za Ä?as, ko se bodo politiÄ?ne napetosti umirile.

strukturi prodaje Ĺže dobrih 16 odstotkov. In ravno ta prodaja in prestrukturiranje prodajne in proizvodne mreĹže sta pomembno vplivala na skupne rezultate lanskega leta.

ZniĹžali so stroĹĄke dela, storitev, pa tudi cen surovin in materiala.

ViĹĄja vlaganja v razvoj Med drugim so lani poslali na trĹžiĹĄÄ?e novo generacijo peÄ?ic, kuhaliĹĄÄ? in drugih kuhalnih aparatov pod svojo osrednjo blagovno znamko Gorenje, pa tudi obeh globalnih visokocenovnih znamk Asko in Atag.

Nova generacija kuhalnih aparatov je tudi letos najpomembnejĹĄa produktna novost, s katero Skupina utr-

Negativen vpliv: ukrajinska kriza in zgodovinski padec vrednosti rublja Veliko si je Gorenje obetalo od Rusije in Ukrajine, a so imeli tam velike teĹžave. Ustvarili so skoraj po-

Pesek je odpadek Potem, ko ga pometejo z ulic in ploÄ?nikov, ga oddajo na odlagaliĹĄÄ?e Velenje – Da v deĹželo prihaja pomlad, ne naznanjajo samo zvonÄ?ki, trobentice in regrat, ampak tudi

pesek, ki izginja s cest in ploÄ?nikov.

Izvajalci zimske sluĹžbe ga v zimskih mesecih porabijo ogromno,

Prodaja, servis, rezervni deli!

ÄŒEBULICE ... Ĺže od 1,70 € begonije, gladiole, dalije, lilije SEMENSKE VREÄŒKE (3+1 gratis) vrtnin, cvetlic in zeliĹĄÄ?!!!

Prodaja kmetijske mehanizacije po sistemu STARO ZA NOVO! Informacije: 041 813 949 SEMENSKI KROMPIR – ELITA IN SUPERELITA

Izbirate lahko med veÄ? kot 40 razliÄ?nimi sortami. pakirano: 3 kg, 5 kg, 10 kg, 25 kg ali 100 gomoljev!

SADIKA SOLATA 9/1 1,73 € SADIKA MAČEHA 0,45 €

Z VAMI IN ZA VAS!!!

Gorenje v Rusiji tudi najbolj prepoznano. ZaĹĄÄ?itili pa so tudi denarne tokove v rubljih. Zaradi negotovosti na ruskem trgu so v Skupini pripravili razliÄ?ne scenarije poslovnega naÄ?rta za letoĹĄnje leto. Skladno z realistiÄ?nim scenarijem je prodaja naÄ?rtovana v viĹĄini 1,22 milijarde evrov, poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) v viĹĄini 92,9 milijona evrov in dobiÄ?ek iz poslovanja (EBIT) v viĹĄini 43,1 milijona evrov. ÄŒisti dobiÄ?ek letoĹĄnjega leta naj bi znaĹĄal 6,1 milijona evrov. đ&#x;”˛

da udeleĹžencem v prometu, voznikom in peĹĄcem na snegu in ledu ne bi zdrsnilo.

Letos so zaÄ?eli pometati 27. februarja, pravi Vinko MeĹža iz PUP Velenje, Gradnja in vzdrĹževanje povrĹĄin. ÂťKo zakljuÄ?imo zimsko sluĹžbo, ko so temperature nad lediĹĄÄ?em in ceste ter ploÄ?niki ne zmrzujejo veÄ?, se zaÄ?ne pometanje. Letos smo zaÄ?eli zgodaj, saj se tudi sami zavedamo, kako moteÄ? je pesek.ÂŤ Mestne povrĹĄine so do danes veÄ?inoma Ĺže oÄ?iĹĄÄ?ene, primestne in viĹĄje leĹžeÄ?e ceste in poti pa bodo oÄ?istili do konca meseca.

Ko je primerjal koliÄ?ine peska, ki so jih v primerjavi z letos uporabili pred tem, je dejal, da so ga letos uporabili veÄ? kot prejĹĄnje leto, a manj kot predpredprejĹĄnje, kar kaĹže na to, koliko padavin je bilo v kateri zimi.

Peska, ki ga odstranijo, pa ni mogoÄ?e ponovno uporabiti. ÂťV njem je preveÄ? drobnih delcev in smeti. Ko ga pometemo, ga kot odpadek Ä?iĹĄÄ?enja cest odloĹžimo na odlagaliĹĄÄ?e.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

19. marca 2015

GOSPODARSTVO

Kmetije teĹžko lovijo ravnovesje Sprememba kmetijske politike klesti pomoÄ? – V novem obdobju spodbude za vzrejo bikov in volov – Vlog pribliĹžno 590 na leto Tatjana PodgorĹĄek

postal nosilec dejavnosti 5 let pred vloĹžitvijo vloge. ÂťObljubili so, da bodo strogo preverjali, ali je ĹĄlo za dejanski ali navidezni prevzem vodenja kmetije.ÂŤ Pri vkljuÄ?itvi v shemo za male kmete pa je bistvena sprememba ta, da se viĹĄina plaÄ?il v petih letih ne bo spreminjala, obvezno pa mora kmetija ohraniti ĹĄtevilo hektarjev, na osnovi katerih je pridobila plaÄ?ilno pravico. ÂťTudi program razvoja podeĹželja 2014–2020, ki je bil sprejet konec prejĹĄnjega meseca, prinaĹĄa nekaj sprememb, nekatere med njimi so neĹživljenjske, nelogiÄ?ne. ÄŒe k temu dodamo ĹĄe dejstvo, da bo podpore za ukrepe v novem programskem

Novo programsko obdobje 2015–2020 prinaĹĄa precejĹĄnje spremembe v kmetijski politiki. Letos bo izvedena nova dodelitev plaÄ?ilnih pravic, uvedene bodo nove sheme podpor. ÂťZa Ĺživinorejo ne pomenijo niÄ? dobrega. Torej niÄ? dobrega za kmetije v Ĺ aleĹĄki dolini, ki se v preteĹžni meri ukvarjajo prav z Ĺživinorejo,ÂŤ je povzela novosti Lidija DikliÄ?, vodja velenjske izpostave Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.

Veliko novosti pri neposrednih plaÄ?ilih NajveÄ? novosti je pri neposrednih plaÄ?ilih. Nov model slednjih predvideva pet ukrepov, in sicer osnovno plaÄ?ilo oziroma plaÄ?ilne pravice, zeleno komponento, proizvodno vezano podporo, plaÄ?ilo za mlade kmete in vstop v posebno shemo za male kmete (le v letu 2015). Za njihovo izvedbo naj bi Slovenija letos prejela 138 milijonov evrov, v naslednjih letih pa se bo ta vsota denarja nekoliko zniĹžala (134 milijonov v letih 2019 in 2020), kar pomeni – pojasnjuje DikliÄ?eva, da bodo prizadeta vsa kmetijska gospodarstva.

Bistvena novost ukrepa osnovnega plaÄ?ila oziroma plaÄ?ilne pravice je izenaÄ?itev plaÄ?ila za njive in travnike; razlik po novem ni veÄ?.

â?ą

â?ą Lidija DikliÄ?: ÂťUkrepi so naravnani k spodbujanju rastlinske pridelave in so manj naklonjeni Ĺživinoreji, ki jo narekujejo naravne danosti naĹĄega obmoÄ?ja.ÂŤ

Namesto premij za dojilje premije za bike in vole NekakĹĄen blaĹžilec drastiÄ?nega padca plaÄ?ilnih pravic kmetijam je – po besedah sogovornice – ukrep zelena komponenta. Pri proizvodno vezanih plaÄ?ilih je spodbudna

V minulem programskem obdobju je oddalo vloge za pridobitev plaÄ?il kmetijske politike blizu 590 kmetij v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Za ukrepe iz programa razvoja podeĹželja pa pribliĹžno 160 (od 590).

Pridobile so za pribliĹžno 2,5 milijona evrov plaÄ?il. Po novem naj bi bilo teh (po grobih ocenah) za manj kot 2 milijona evrov.

Posledice tega ukrepa bodo najbolj prizadele kmetije, ki so imele v preteklem obdobju veliko njivskih povrĹĄin in visoko vrednost plaÄ?ilnih pravic.

podpora za pridelavo zelenjadnic in beljakovinskih rastlin, prav tako za mleko v gorskih obmoÄ?jih ter za rejo govedi. ÂťZa obmoÄ?je Ĺ aleĹĄke doline, ki je bolj Ĺživinorejsko

usmerjeno, sta od omenjenih proizvodno vezanih plaÄ?il spodbudni le podpora za mleko v gorskih obmoÄ?jih in za rejo govedi. V prejĹĄnjem programskem obdobju so podporo dobile kmetije, ki so se usmerile v vzrejo krav dojilj in pitanje govedi.

V novem programskem obdobju je to postavljeno na glavo. Premij za krave dojilje ni veÄ?, ampak so te namenjene sedaj vzreji bikov in volov. Ĺ koda za govedorejo bo kar velika, saj se bo ĹĄtevilo telet zmanjĹĄalo, cene teh bodo viĹĄje in kmetije, ki se ukvarjajo s pitanjem, bodo prisiljene teleta uvaĹžati.ÂŤ

Mladi kmeti Je pa hvalevredna – meni Lidija DikliÄ? – skrb drĹžave za boljĹĄo starostno strukturo nosilcev dejavnosti na kmetiji. V novem programskem obdobju uvaja novost – plaÄ?ilo za mlade kmete. Zanj lahko zaprosi kmet, ki ni starejĹĄi od 40 let in je prevzel kmetijo letos prviÄ? ali je

Neposredna plaÄ?ila v okviru Skupne kmetijske politike EU so dohodkovne podpore, s katerimi se uravnava ekonomski poloĹžaj kmetijstva in usmerja pridelavo v smeri trajnostnega razvoja.

obdobju manj za pribliĹžno 20 odstotkov, se bodo na nekaterih kmetijah kar morali potruditi za preĹživetje.ÂŤ Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeĹželja je na zaÄ?etku tega meseca Ĺže zaÄ?ela letoĹĄnjo kampanjo izpolnjevanja in oddaje zbirnih vlog. Trajala bo do 6. maja, zamudniki pa bodo zbirne vloge lahko oddali ĹĄe do 1. junija, a se jim bo znesek odobrenih sredstev v tem primeru po novem za vsak delovni dan zamude zniĹžal za 3 odstotke za plaÄ?ilne pravice, za ostale zahtevke pa en odstotek. đ&#x;”˛

5

Rudarski poklici imajo prihodnost Od zdaj Šola za rudarstvo in varstvo okolja – Premogovnik bo razpisal ťtipendije – Znova po sistemu 3 + 2 Tatjana Podgorťek

Rudarska ĹĄola je najstarejĹĄa ĹĄola pod okriljem Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV) in edina v Sloveniji, ki izobraĹžuje dijake za poklice v rudarstvu. Pred nedavnim se je preimenovala v Ĺ olo za rudarstvo in varstvo okolja Ĺ CV. Njen ravnatelj Albin VrabiÄ? je razloge za spremembo pojasnil: ÂťNaĹĄima tradicionalnima programoma geostrojnik rudar in geotehnik se je pred osmimi leti pridruĹžil ĹĄe program okoljevarstveni tehnik. ÄŒeprav je ĹĄola mednarodno prepoznavna, se nam je zdelo prav, da jo ÂťnaredimoÂŤ ĹĄe bolj prepoznavno in poudarimo moĹžnosti, ki jih imajo dijaki za pridobitev kakovostnih znanj. V tem ĹĄolskem letu jo obiskuje 153 dijakov, od tega se jih tretjina izobraĹžuje za geostrojnika rudarja, prav toliko za geotehnika, ostalo tretjino pa predstavljajo okoljevarstveni tehniki. Albin VrabiÄ? pravi, da ima njihova ĹĄola dobro vertikalo izobraĹževanja Ĺže v Velenju. Geostrojnik rudar in geotehnik lahko nadaljujeta poklicno pot na ViĹĄji strokovni ĹĄoli Ĺ CV, okoljevarstveni tehnik pa na tukajĹĄnji visoki ĹĄoli za varstvo okolja.

Na letoĹĄnjih informativnih dnevih, na katerih so bodoÄ?i srednjeĹĄolci izrazili svoje namere o nadaljevanju izoAlbin VrabiÄ?: ÂťMenim, da dijake braĹževalne poti, so zabeleĹžili uspeĹĄno izobraĹžujemo.ÂŤ nekoliko slabĹĄi odziv. Po VrabiÄ?evih besedah so nihanj v zanimanju za programe ĹĄole vajeni. V veliki meri so ta odvisna od razmer na Premogovniku Velenje in v TeĹĄu. ÂťNe glede na teĹžave, s katerimi se sreÄ?ujeta omenjena kolektiva, sem prepriÄ?an, da imajo poklici v rudarstvu ĹĄe dolgo prihodnost.ÂŤ Optimizem – meni VrabiÄ? – vlivajo razliÄ?na dejstva. Ĺ˝e pri izgradnji hitre ceste tretje razvojne osi bodo potrebovali strokovnjake iz poklicev, za katere izobraĹžujejo na ĹĄoli. Na Premogovniku pa so odloÄ?eni, da bodo tudi v prihodnje opravljali osnovno dejavnost, kar je pomembna usmeritev.

Proizvodnje premoga brez dobro usposobljenih kadrov, kot so geostrojnik rudar in geotehnik, ki jih zagotavljajo skupaj Ĺže vrsto let, ni. ÂťDijaki pridobivajo na Premogovniku praktiÄ?na znanja in verjamem, da bo tako ĹĄe v prihodnje.ÂŤ Vrsto let Premogovnik podeljuje tudi ĹĄtipendije za omenjena programa, niÄ? drugaÄ?e ne bo v prihodnjem ĹĄolskem letu. Ob omenjenem pa ni zanemarljiva moĹžnost izobraĹževanja dijakov po sistemu 3 + 2.

V dogovoru s pristojnim ministrstvom bodo v novem ĹĄolskem letu znova omogoÄ?ili dijakom programa geostrojnik rudar moĹžnost postati geotehnik. đ&#x;”˛

ÂťVeselja ni veÄ?!ÂŤ ... pravi o spremembah kmetijske politike gospodar kmetije Stanko GoliÄ?nih iz Belih Vod Tatjana PodgorĹĄek

Reforma kmetijske politike za obdobje 2015– 2020, program razvoja podeĹželja za naslednje programsko obdobje, so dvignili na noge kar nekaj gospodarjev na kmetijah v Sloveniji. Med drugim tudi Stanka GoliÄ?nika iz Belih Vod. Vidno razoÄ?aran nam je segel v roke. ÂťNarobe svet. Vzeli so nam ĹĄe tisto nekaj malega, kar smo imeli. Veselja ni veÄ?, zmanjkuje tudi volje. Z ukrepi naj bi ohranjali podeĹželje, skrbeli za njegov razvoj, stvari pa gredo v povsem drugo stran.ÂŤ GoliÄ?nikovi so bili med prvimi, ki so se odloÄ?ili za ekoloĹĄko kmetovanje predvsem zaradi pogojev.

Od 16 hektarjev v strmino ÂťprislonjenihÂŤ povrĹĄin so jih splanirali 10 hektarjev, poÄ?istili ‌ Preuredili so hlev, da so zadostili vzreji krav dojilj. Omenjeni dejavnosti predstavljata na kmetiji osrednji vir prihodka. ÂťKo smo priĹĄli konÄ?no do tega, da bi se nam vloĹžena trud in denar obrestovala in bi bil pri hiĹĄi kakĹĄen evro veÄ?, pa tole. Podpore za krave dojilje (teh imamo v hlevu v tem trenutku 11) ni veÄ?, zahteve za ekoloĹĄko kmetovanje so neĹživljenjske, nelogiÄ?ne. NiÄ? nimam proti, Ä?e so bolj ÂťpogledaliÂŤ na proizvajalce mleka, na pride-

Stanko GoliÄ?nik: ÂťKakorkoli se obrnemo, smo na slabĹĄem. Pozabili so na hribovce, vse so nam pobrali. ÄŒe bi bili kmetje bolj enotni in zdruĹženi, menim, da bi lahko dosegli veÄ?.ÂŤ

lovalce poljĹĄÄ?in, zelenjave. A naj poskrbijo za vse.

Tako pa so povsem pozabili na kmete hribovce.ÂŤ Po besedah sogovornika so jim pri odloÄ?anju za ekoloĹĄko kmetovanje zagotavljali, da bo to prihodnost. Te za njihovo kmetijo danes, vsaj take, kot jo je naÄ?rtoval, ne vidi. Kaj bodo storili? Tega povsem natanÄ?no ĹĄe ne vedo. Prav veliko moĹžnosti glede na pogoje nimajo. ÄŒe so bili med prvimi pri ekoloĹĄkem kmetovanju, bodo najbrĹž prvi, ki bodo iz njega izstopili in kmetovali tako, kot so pred 15 leti. GoliÄ?nikovi ne vidijo razlogov, da bi vztrajali pri dosedanjem naÄ?inu kmetovanja. ÂťSamo nadzirajo nas in komandirajo ter poĹĄiljajo poloĹžnice.ÂŤ Z Ĺženo sta nameravala predati kmetijo sinu, ki naj bi poskrbel za njen nadaljnji razvoj.

Sedaj se pridruĹžujeta njegovemu mnenju, da naj ĹĄe kar ostane v sluĹžbi, ker bo laĹžje skrbel za druĹžino. ÂťNe veva, zakaj se ob taki kmetijski politiki Ä?udijo, da ostaja toliko mladih kmeÄ?kih fantov brez druĹžin, velike kmetije brez gospodarjev ‌,ÂŤ sta s ĹĄe razmiĹĄljalakupaj z Ĺženo. Stanko je prepriÄ?an, da bi kmetje, Ä?e bi bili enotni, bolj zdruĹženi, lahko dosegli kaj veÄ?. Tako pa ‌ đ&#x;”˛

Mestna obÄ?ina Velenje obveĹĄÄ?a vse zainteresirane osebe, da bo v Uradnem listu RS, ki bo izĹĄel v petek, 20. marca 2015, objavljen

Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov in/ali projektov, ki jih bo v letu 2015 sofinancirala Mestna obÄ?ina Velenje.

Javni razpis bo trajal od 20. marca 2015 do 19. aprila 2015.

Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena tudi na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (javne objave). Vljudno vabljeni k sodelovanju.

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 3. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka â€

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 11. marca

Petek, 13. marca

PosluĹĄali smo o zasluĹžkih ministra Mramorja, ki je z avtorskimi in podjemnimi pogodbami od leta 2003 zasluĹžil dobrih 82 tisoÄ? evrov.

Po burnih odzivih je premier Cerar dejal, da Âťvlada dela dobro in rezultati so vidni, ampak oÄ?itno je, da ta vlada nekoga zelo motiÂŤ.

Na izredni seji DZ je govoril guverner Banke Slovenije BoĹĄtjan Jazbec. Dejal je, da bi ĹĄle banke brez dodatne dokapitalizacije v steÄ?aj.

Andrej Baraga je napovedal umik iz sodniĹĄkega poklica.

SliĹĄali smo, da bodo v DZ do konca leta pripravili zakonsko podlago

Goli DruĹžina. NajpomembnejĹĄa Ĺživljenjska celica. Ki lahko kmalu postane celica za vse Ĺživljenje. JeÄ?a.

Nedelja, 15. marca

Ciklon je pustil grozljivo razdejanje.

V ljubljanski stolnici je ĹĄkofovsko posveÄ?enje prejel novi ljubljanski pomoĹžni ĹĄkof Franc Ĺ uĹĄtar.

Koliko je s pogodbami zasluĹžil minister Mramor?

Kriminalisti so dan preĹživeli ob hiĹĄnih preiskavah pri Alenki BratuĹĄek zaradi domnevne zlorabe poloĹžaja.

In Ĺže so padali razliÄ?ni politiÄ?ni odzivi na dogajanje.

VeÄ?ina verskih skupnosti je na posvetu ministrstva za kulturo pozdravila idejo o ustanovitvi posebnega sveta vlade za dialog z verskimi skupnostmi.

Izvedeli smo, da naj bi ZDA v naslednjih tednih Ukrajini poslale dodatno vojaĹĄko pomoÄ?, vkljuÄ?no z neoboroĹženimi nadzornimi brezpilotnimi letali in oklepniki.

GrĹĄki premier Aleksis Cipras je NemÄ?ijo obtoĹžil, da se je z uporabo pravnih zvijaÄ? izognila plaÄ?ilu vojne odĹĄkodnine za nacistiÄ?no okupacijo med 2. svetovno vojno.

ÄŒetrtek, 12. marca

Jazbec pravi, da dokapitalizacija ni bila prevelika.

za uvedbo kvot manj zastopanega spola v upravnih in nadzornih odborih druĹžb.

Mariborski obÄ?ini je uspelo sestaviti socialno vzdrĹžen proraÄ?un, ki predvideva prihodke na ravni proraÄ?una iz leta 2013.

NemĹĄko ustavno sodiĹĄÄ?e je odloÄ?ilo, da bodo muslimanske uÄ?iteljice na ĹĄolah v NemÄ?iji lahko med poukom nosile naglavne rute.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je praznoval drugo obletnico pontifikata. ÂťImam obÄ?utek, da bo moj pontifikat kratek,ÂŤ je dejal in povedal, da ne vidi ovir za svojo upokojitev.

Na vasi v Ukrajini so naĹĄli mrtvega Ĺže petega bliĹžnjega sodelavca (v zadnjih dveh tednih) odstavljenega ukrajinskega predsednika Viktorja JanukoviÄ?a.

Sobota, 14. marca

Predsednik Pahor je v DrĹžavni zbor posredoval predlog za izvolitev kandidatke ali kandidata za sodnico ali sodnika na SodiĹĄÄ?u Evropske unije v Luksemburgu.

Parlamentarni odbor za delo je umaknil zakon o urejanju pripravniĹĄtev. Zaradi omenjene problematike sta SDS in NSi Ĺže zbrala podpise za izredno sejo.

KPK je sprejel odloÄ?itev o kandidaturi Violete Bulc za evropsko komisarko in mediji so poroÄ?ali, da niso naĹĄli nobenih nepravilnosti.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je imenoval novega mariborskega nadĹĄkofa: izbral je Alojza Cvikla. Po mnenju mnogih s tem ni prav niÄ? presenetil.

V ĹĄpanskem glavnem mestu je veÄ? tisoÄ? ljudi protestiralo proti odloÄ?itvi vlade, da umakne predlog zakona, ki je drastiÄ?no omejil pravico do splava.

V bliĹžini beograjskega letaliĹĄÄ?a SurÄ?in se je zruĹĄil vojaĹĄki helikopter, ki je iz RaĹĄke peljal hudo bolnega pet dni starega dojenÄ?ka v beograj-

19. marca 2015

Slovenska Cerkev je doĹživljala spremembe.

Na avstrijskem KoroĹĄkem so izvedli drugi krog lokalnih volitev, v katerem je stranka koroĹĄkih Slovencev Enotna lista dobila ĹĄe enega Ĺžupana: v Globasnici je Bernard Sadovnik dobil 54-odstotno podporo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da je bil med krizo v Ukrajini in na Krimu pripravljen postaviti jedrsko oroĹžje v stanje pripravljenosti.

V Braziliji se je veÄ? kot milijon ljudi udeleĹžilo protestov proti predsednici Dilmi Rousseff. Zaradi njene domnevne vpletenosti v korupcijsko afero Petrobras so pozvali k ustavni obtoĹžbi.

KrĹĄÄ?ansko Ä?etrt v pakistanskem mestu Lahore je pretresel dvojni napad, v katerem je bilo ubitih najmanj 17 ljudi, ranjenih pa 80.

Zaradi pobojev kristjanov v Siriji in Iraku je Vatikan sprejel staliĹĄÄ?e, da se v boju proti borcem Islamske drĹžave lahko uporabi vojaĹĄka sila, Ä?e ne bo sprejet politiÄ?ni konsenz.

Zbiranje podpisov za referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in druĹžinskih razmerjih se bo zaÄ?elo 23. marca in konÄ?alo 26. aprila.

sov za referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in druĹžinskih razmerjih zaÄ?elo 23. marca in konÄ?alo 26. aprila.

Predsednik vlade Miro Cerar je sporoÄ?il, da je za novo ministrico za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport predlagal poslanko SMC Klavdijo MarkeĹž.

Sirski predsednik BaĹĄar Al Asad je dejal, da od ZDA priÄ?akuje ÂťdejanjaÂŤ, ki bodo pripomogla h konÄ?anju ĹĄtiriletne drĹžavljanske vojne.

Venezuelski parlament je predsedniku Nicolasu Maduru odobril posebna pooblastila, da bo lahko samostojno sprejemal odloÄ?itve na podroÄ?ju obrambe in javne varnosti.

Torek, 17. marca Po doloÄ?itvi datuma za zbiranje podpisov za razpis referenduma, so v SMC dejali, da se referendumu ne bodo upirali, saj da je volja ljudstva pred voljo parlamentarne veÄ?ine. V ZL so bili drugaÄ?nega mnenja. Dejali so, da referenduma ne sme biti in da obstaja zadostna podpora za to, da ga prepreÄ?ijo. V gozdu nad vasjo MaÄ?e pri Preddvoru so naĹĄli

Ĺ pela KoĹžar

Ĺ la sem proti Cankarjevem domu. Ura je kazala nekaj minut Ä?ez peto popoldne, bila je sreda, zato se je blizu sodiĹĄÄ?a (spet) razlegala slovenska ÂťhimnaÂŤ. Da, narekovaji so nujni, saj se (spet) ni pela le sedma kitica. Ogledala sem si film o Golem otoku – vnukinja zapornika, scenaristka in reĹžiserka filma ga je naslovila zgolj Goli.

Goli pod koĹžo.

Tiha, kot je ime vnukinji, je spraĹĄevala mamo, dedkove prijatelje, sestro, oÄ?eta – o usodi dedka. A Goli je pravzaprav zgodba o druĹžini, za druĹžino. Za menoj je sedel gospod, ki je v presledkih komentiral: Ja, tako je bilo. Ja, temu se je reklo bojkot. Ne, vstajati je bilo treba Ĺže ob ĹĄesti in ne sedmi uri zjutraj ... TeĹžko je ob vsem tem ne spregledati. A hkrati je osvobajajoÄ?e. Ker se iluzija o dobronamernosti katerega koli politiÄ?nega sistema za vselej razblini.

Na poti domov sem se spomnila na novico Slovenske tiskovne agencije pred nekaj meseci, da bi Goli otok lahko postal sodobno evropsko srediĹĄÄ?e za skupnost LGBT. Predsednik hrvaĹĄkega druĹĄtva EkoloĹĄko-socialni forum AljoĹĄa Babić namreÄ? ugotavlja, da „HrvaĹĄka in njeni drĹžavljani ne morejo Ĺživeti samo od zgodovine in spomenikov!“ In ĹĄe, da tovrstna skupnost v ZDA prispeva nekaj deset milijonov evrov v turistiÄ?no malho. Hm, lezbijke, geji, biseksualci, transvestiti so oÄ?itno za nekatere posebna rasa?!

Goli pod koĹžo, goli pred Bogom.

Da, tudi katoliÄ?ani verjamejo v enakost, vsaj tako beremo v Bibliji. Kako naj si potemtakem razlagam dejstvo, da so se pred cerkvami zbirali podpisi proti enakosti vseh posameznikov? Dokler odtegujemo pravice neki manjĹĄini, ne moremo govoriti o enakosti pred Bogom. In to v imenu Boga poÄ?nejo kljub dvema drugima vnebovpijoÄ?ima dejstvoma – izkazani homoseksualnosti in pedofiliji znotraj Cerkve. Dvojna morala, ni kaj.

Maja 2013 smo spremenili nekaj Ä?lenov ustave, tudi tistega, ki nas je konÄ?no izenaÄ?il. Revne, Ä?rnooke, strastne, ÂťrumenoĹĄalovceÂŤ, geje, politike. Ne, gejev pa ne, ali kako?! No, smo za poroko, nikakor ne za posvojitev, pravijo Ä?lani nestrpne iniciative, namesto da bi Ĺže zdavnaj dojeli sporoÄ?ilo Sestrskega komada: Lahko ti podarim samo ljubezen ... Za TO gre!

So otroci brez starĹĄev. In so posvojitelji, katerih veÄ?ina posvoji otroka, ker ga ne more imeti po naravni poti. MoĹĄki – Ĺženska, moĹĄki – moĹĄki, Ĺženska – Ĺženska so tako v enakem poloĹžaju – Ĺželijo imeti otroka, a ga ne morejo roditi. In ko posvojiĹĄ otroka, ga posvojiĹĄ, ker si to ĹželiĹĄ, ne za-ĹželiĹĄ; odloÄ?itev je vse prej kot nenadna, torej precej drugaÄ?na kot pri marsikateri naravni zanositvi, ki ima zato nemalokrat za posledico enostarĹĄevsko druĹžino. Se torej tudi ti otroci razvijajo ÂťnenormalnoÂŤ?

Vsi smo enaki pod koĹžo. Vsi smo goli pod obleko.

Nekateri pa bi oÄ?itno najraje vse ne-hetero usmerili na Goli otok.

Tako bi se nadaljevalo tradicijo, saj je popolnoma ÂťstrpnaÂŤ zamisel g. Babića, da bi otok zaprli za (drugo) javnost. In zdaj zamahujete z roko, Ä?eĹĄ da gre za predlog hrvaĹĄkega drĹžavljana ... jaz pa Ĺže vidim g. Primca, go. Zevnik, go. Novak, kako prikimavajo.

A najbolj Ĺžalostno je dejstvo, da mediji (spet) pomagamo: ĹĄe preden je drĹžavni zbor odloÄ?il o moĹžnosti razpisa referenduma, Ĺže pripravljamo ĹĄtevilne prispevke o tem, kako bo imelo zadnjo besedo ustavno sodiĹĄÄ?e.

Namesto da bi osveĹĄÄ?ali javnost o nedopustni nestrpnosti dela slovenske druĹžbe, ki krati pravice manjĹĄini Ĺže od referenduma o umetni oploditvi. đ&#x;”˛

POMPP vabi

Jakov Fak, svetovni prvak v biatlonu na 15 km

Jakov Fak je poskrbel za novo zlato odliÄ?je za Slovenijo: postal je svetovni prvak v biatlonu na zadnji 15km tekmi najboljĹĄih 30 uvrĹĄÄ?enih na SP v Kontiolahtiju na Finskem.

Podoba Sirije Ĺže dolgo ni dostojna za Ä?loveka.

21 humanitarnih organizacij je ostro kritiziralo Varnostni svet ZdruĹženih narodov, saj mu ni uspelo realizirati resolucij, s katerimi bi zaĹĄÄ?itili in pomagali civilistom v Siriji.

Pred poslopjem policijske postaje v Fergusonu, kjer so se znova zbrali protestniki, je izbruhnilo streljanje.

Ranjena sta bila dva policista.

sko bolniĹĄnico. Umrli so vsi ljudje na krovu.

V Bosni in Hercegovini so prijeli ĹĄtiri drĹžavljane BiH in ĹĄvedskega drĹžavljana arabskega porekla, ki naj bi naÄ?rtovali teroristiÄ?no dejanje v eni od skandinavskih drĹžav.

Ciklon Pam je opustoĹĄil tihomorsko drĹžavo Vanuatu. Umrlo naj bi veÄ? deset ljudi, gmotna ĹĄkoda pa je ogromna.

Ponedeljek, 16. marca O svojem svetovanju je medijem tokrat pojasnjeval premier Cerar.

Dejal je, da je vodstvo pravne fakultete o tem obveĹĄÄ?al ustno, ter poudaril, da pisnega soglasja ni potreboval.

Predsednik DZ Milan Brglez je razglasil, da se bo zbiranje podpi-

posmrtne ostanke zadnjih lastnikov gradu Strmol, Rada in Ksenije Hribar, ki sta izginila januarja 1944.

Izvedeli smo, da se namerava vlada zadolĹžiti, saj za financiranje letoĹĄnjega proraÄ?una potrebuje najmanj 900 milijonov evrov.

OÄ?i sveta so bile uprte v Izrael.

Tam so volili. Slavila je stranka Likud premierja Benjamina Netanjahuja, ki si je, kljub delno drugaÄ?nim napovedim, tako prisluĹžil svoj Ä?etrti mandat na Ä?elu vlade.

Ukrajinski parlament je odobril osnutek zakona, ki samooklicanima regijama Doneck in Lugans, ki sta pod nadzorom proruskih upornikov, zagotovlja poseben status.

ObeleĹžitev svetovnega dneva Downovega sindroma Ĺ e danes je v druĹžbi Ĺžal zaznati stigmatizacijo oseb s posebnimi potrebami, ki izhaja iz nepouÄ?enosti in teĹžav pri razumevanju doĹživljanja sveta teh posameznikov, zato Ĺželimo prevetriti stereotipne predstave problematike s projektom POMPP – Prostovoljci za Otroke in Mladostnike s Posebnimi Potrebami. Tako smo glave Ĺže drugiÄ? staknili Ä?lani Ĺ aleĹĄkega folklornega druĹĄtva Koleda in prostovoljci Plavalnega kluba Velenje, skupine DelfinÄ?ki, in po krajĹĄi Ë?moĹžganski nevihtiË? je nastal projekt POMPP. Projekt POMPP bomo zaÄ?eli v KnjiĹžnici Velenje 21. marca ob 11. uri, ko bo odprtje razstave likovnih del, ki so jih ustvarili otroci in mladostniki z Downovim sindromom. NajveÄ? svojih likovnih izdelkov za razstavo je prispeval Nejc OvÄ?jak. Tako bomo zaznamovali tudi svetovni dan Downovega sindroma. Vsi sodelujoÄ?i prostovoljci Ĺželimo otrokom in mladostnikom polepĹĄati dneve in jim pokazati, da so sprejeti v naĹĄem svetu. Bolj kot si lahko celostno (miselno, Ä?ustveno, telesno) predstavljamo doĹživetje posameznega otroka, bolj ga bomo lahko razumeli. KrajĹĄi kulturni program ob otvoritvi bodo pripravile osebe z Downovim sindromom.

Projektna skupina mladih prostovoljcev – POMPP

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

19. marca 2015

7

MED VAMI

ÂťKapitalizem potrebuje novo usmeritevÂŤ To so besede Luke Meseca iz ZdruĹžene levice – V Velenje so jih povabili – Ustanovili lokalni odbor Iniciative za demokratiÄ?ni socializem Bojana Ĺ pegel

Velenje, 12. marca – Iniciativa za demokratiÄ?ni socializem, katere del je tudi stranka ZdruĹžena levica, je v Ä?etrtek zveÄ?er v prostorih Mladinskega centra Velenje pripravila razpravo z naslovom Kaj se dogaja z velenjsko industrijo. V uvodu so povedali, da bodo v Velenju usta-

Velenju, ki je bilo sinonim za uspeĹĄno industrijsko dolino, sedaj pa vse bolj tone, ustanavljajo odbor Iniciative za demokratiÄ?ni socializem. Stranka ZL je s 6 poslanci v parlamentu preĹĄibka, zato potrebujejo podporo ljudi, da bi prepreÄ?ili razprodajo preostalega druĹžbenega premoĹženja. V odloÄ?anje o vodenju podjetij pa si Ĺželijo ponovno vkljuÄ?iti delavce.

Zasavjem, kjer je socialna katastrofa res velika. Povsod pa opaĹžamo velik primanjkljaj razvojne politike; industrija stagnira, deloma odmira, nove kapacitete se ne vzpostavljajo, zato imamo 120 tisoÄ? brezposelnih, skoraj 300 tisoÄ? ljudi na robu revĹĄÄ?ine, zaprta vrata za trg delovne sile, sploh za mlade ...ÂŤ V Velenje jih je, izvemo, povabil Asmir BeÄ?arević, ki

podjetje zasebno, je bistveno manj vpeto v lokalno okolje, ker skrbi za svojega novega lastnika. To so prakse, ki jih je treba prepreÄ?iti,ÂŤ ĹĄe izvemo, preden vse to predstavi tudi obÄ?instvu v dvorani.

Asmir BeÄ?areviÄ? nam je povedal, da je v zadnjem Ä?asu tudi v Ĺ aleĹĄki dolini moÄ?no obÄ?utno premajhno spoĹĄtovanje delavcev. ÂťVsi se mora-

ki se ne borijo za ohranjanje pravic delavcev in ĹĄe manj, da bi jim priborili nove,ÂŤ je poudaril med drugim.

ReĹĄitev vidi v tem, da delavci spet dobijo veÄ?jo moÄ? pri odloÄ?anju o prihodnosti podjetij. Adnan AjĹĄiÄ? je povedal, da je delavce v Gorenju strah, da bo podjetje ĹĄe naprej selilo proizvodnjo v tujino, ker ne Ĺželijo, da se jim zgodi ÂťVegradÂŤ. SpraĹĄeval se je, kaj je obÄ?ina naredila, da bi podjetje ostalo v dolini. Ob tem je poudaril, da pred vsakimi volitvami sliĹĄimo, da bo boljĹĄa cestna

V uvodu so gostje spregovorili o dogajanju v dolini in Sloveniji, ki bi ga Ĺželeli preusmeriti v dobro delavcev. V razpravo so se vkljuÄ?ili tudi prisotni v dvorani.

novili odbor Iniciative za demokratiÄ?ni socializem, podobna sreÄ?anja pa bodo pripravili v ĹĄtevilnih slovenskih mestih. Velenje je bilo prvo.

Razprava, iz katere je vela skrb pred prihodnostjo, je bila dolga, vanjo so se vkljuÄ?evali tudi prisotni. ÄŒlanom stranke ZdruĹžena levica Aniti Tolić, Luku Mesecu in BoĹĄtjanu Remicu so se za dolgo mizo pred obÄ?instvom kot sogovorniki pridruĹžili trije VelenjÄ?ani; o teĹžavah v energetiki je govoril Asmir BeÄ?areviÄ?, o vpraĹĄnjih v Gorenju Adnan AjĹĄiÄ?, o problematiki mladih in stanovanjski problematiki pa Elvedin BuljubaĹĄiÄ?. V uvodu so namreÄ? vsi povedali, zakaj v

MoÄ?no proti privatizaciji Najbolj znani gost Luka Mesec nam je ĹĄe pred zaÄ?etkom razprave povedal: ÂťO Ĺ aleĹĄki dolini vemo predvsem to, kar izvemo iz medijev.

PriĹĄli smo zato, ker Ĺželimo, da nam ljudje, ki tu Ĺživijo, povedo, kaj se dogaja, kje so potrebne spremembe. Ĺ ele po tem bomo oblikovali konkretne akcije. Vemo, kaj se dogaja s TEĹ -em, delno tudi, kaj se dogaja na Premogovniku. Ĺ˝elimo izvedeti ĹĄe veÄ?. Ko hodimo po Sloveniji, ugotavljamo, da so zgodbe podobne, nekje bolj, drugje manj dramatiÄ?ne. Na sreÄ?o v Velenju ĹĄe niso tako hude, sploh Ä?e vas primerjamo z

pravi, da tudi zato, ker gre za stranko, ki je nastala iz gibanja, ki je zagovarjalo pravice ljudi, delavcev. Izvemo ĹĄe, da v stranki ZL skuĹĄajo stvari premakniti na bolje na razne naÄ?ine, Ĺže na kratek rok. ÂťZa opozicijsko stranko je naĹĄ manevrski prostor omejen. Vladi lahko predlagamo in z javnim pritiskom doseĹžemo, da se s procedurami v parlamentu pripeljejo reĹĄitve. Slovenci ne smemo Ä?akati na mesijo, ki bo priĹĄel in nas odreĹĄil. Zato skuĹĄamo ljudi spraviti na noge, najti nove reĹĄitve in udejanjati to v praksi. Smo proti privatizaciji, saj vidimo, da je ta doslej uniÄ?ila na desettisoÄ?e delovnih mest. Ko je

mo zaÄ?eti zavedati, da moramo narediti veÄ?, da ne bo v Ĺ aleĹĄki dolini na koncu ostalo le kup Ĺželeza in betona. Vemo, da je dolina bila zgrajena udarniĹĄko, da so tu doma delovni ljudje. Moramo zaÄ?eti razmiĹĄljati, kako bomo ustvarili veÄ? delovnih mest,ÂŤ je ĹĄe dodal. V dvorani pa je v dolgem nagovoru poudaril, da Ĺživimo v drĹžavi, ki so jo ugrabili lobisti in menedĹžerji. ÂťZaradi njih se je lani na Premogovniku zgodila spontana stavka, saj nas prepriÄ?ujejo, da smo v krizi. Zraven pa imamo v Sloveniji vsak dan veÄ? bogatih. DoloÄ?ene osebe so izgubile svoj kompas, kar lahko trdim za sindikaliste,

povezava kmalu zgrajena, zgodba pa ĹĄe vedno ni konÄ?ana. ÂťTo ni le zgodba za Gorenje, to je zgodba za vse nas. Tako pa en sam most na cesti Arja vas–Velenje gradijo veÄ? kot 6 mesecev.ÂŤ Poudaril je, da je proti razprodaji drĹžavnega deleĹža v Gorenju. Elvedin BuljubaĹĄiÄ? je menil, da imajo mladi v Velenju zelo slabo perspektivo. ÂťLani ni bilo niti razpisa za stanovanja, mlade druĹžine se vraÄ?ajo Ĺživet k starĹĄem, ker ne

zmorejo izkoriĹĄÄ?evalskih najemnin v zasebnih stanovanjih,ÂŤ je poudaril. Povedal je, da tudi manjĹĄi ĹĄportni klubi nimajo pravih pogojev za delo, da so mladi vse bolj depresivni, vase zaprti, ker ne vidijo svetle prihodnosti, kar ni dobro.

Živimo, da delamo?

Po tem, ko so v dolgem uvodu naĹĄteti predstavili svoja staliĹĄÄ?a, so se v razpravo vkljuÄ?ili tudi obiskovalci dogodka. Eden od njih se je spraĹĄeval, zakaj je BDP merilo razvoja druĹžbe. Mesec je menil, da bi bilo bolje, Ä?e bi ga merili z zadovoljstvom ljudi z Ĺživljenjem v drĹžavi. Zelo razhudil se je nekdanji sindikalist Rudi LeskovĹĄek, ki je povedal, da ima dovolj politiÄ?nega Âťlapati-lapatiÂŤ. ÂťPolitika mora ustvarjati pogoje, da lahko gospodarstvo laĹžje diha,ÂŤ je povedal.

Rok Bezlaj, predsednik Obrtne zbornice Velenje, je dodal, da Slovenije ni treba resetirati ampak ÂťuploudatiÂŤ, marsikaj postaviti na novo. Mesec mu je odgovoril, da Slovenija potrebuje predvsem nov razvojni program. ÂťVedno so ljudje delali za to, da so Ĺživeli. Danes pa Ĺživimo za to, da delamo,ÂŤ je dodal. Zavzel se je ĹĄe, da se bistveno bolj obdavÄ?i kapital in bogate, izkupiÄ?ek pa bi morali vrniti revnim. Kapitalizem je po njegovem treba zaÄ?eti usmerjati v razvoj in ne le v ÂťplenjenjeÂŤ dobiÄ?kov, od katerih imajo korist le kapitalisti ...

Svet drugaÄ?nih obÄ?utij ÄŒetrtek, 12. marca – Zveza druĹĄtev slepih in slabovidnih Slovenije v okviru projekta KnjiĹžnica slepih in slabovidnih organizira potujoÄ?o razstavo po izbranih slovenskih knjiĹžnicah z naslovom Svet drugaÄ?nih obÄ?utenj. Razstava se osredotoÄ?a na predstavitev tehniÄ?nih pripomoÄ?kov in gradiv, ki so dostopna slepim, slabovidnim in osebam z motnjami branja, hkrati pa na kratko, vendar zelo pouÄ?no povzame zgodovino razvoja teh pripomoÄ?kov. Razstava bo gostovala v veÄ? knjiĹžnicah, med drugim tudi v Velenju, kjer bo na ogled od 16. do 30. aprila. Obiskovalci razstave se bodo lahko seznanili z bogato zgodovino razvoja pripomoÄ?kov za branje in spoznali tiste, ki so jih in jih ĹĄe danes slepi in slabovidni uporabljajo v vsakodnevnem Ĺživljenju.

VĹ VO poudarja mednarodno sodelovanje Izmenjave dobrih praks v izobraĹževanju in raziskavah

đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 11. marca – Visoka ĹĄola za varstvo okolja (VĹ VO) je vse od ustanovitve intenzivno vpeta v mednarodno sodelovanje v izobraĹževanju in raziskavah. Namen tega je izmenjava dobrih praks. Zato je v vseh strateĹĄkih dokumentih in letnih naÄ?rtih visoke ĹĄole mednarodno sodelovanje moÄ?no poudarjeno. ÂťPomen tega sodelovanja je pridobivanje znanja iz tujine in ĹĄirjenje naĹĄega znanja v tujino. Gre za izmenjave predavanj in predavate-

Ĺ tudenti VĹ VO so se spoznali z modro tehnologijo Islandije.

ljev, s katerimi Ĺželimo ĹĄtudentom omogoÄ?iti Ä?im boljĹĄi dostop do mednarodnega znanja,ÂŤ pravi dekan doc. dr. BoĹĄtjan Pokorny. ÂťPri tem je zelo pomembna mobilnost.

Osebno sem vesel, da se zelo velik deleĹž ĹĄtudentov vkljuÄ?uje v mednarodne projekte. Lani je pet odstotkov naĹĄih ĹĄtudentk in ĹĄtudentov preĹživelo tri mesece v Skandinavi-

Kapljica kakovosti Velenje - Prednostna naloga druĹĄtva Hospic je oskrba hudo bolnih z napredovalo kroniÄ?no boleznijo v zakljuÄ?ni fazi in njihovih svojcev na domu, slednjih tudi v procesu Ĺžalovanja. ÂťGlas o naĹĄi dejavnosti se ĹĄiri, potrebo so vse veÄ?je, prostovoljcev pa malo, v tem trenutku nas je 8. V zadnjih dveh letih smo ostali brez devetih,ÂŤ je povedala predsednica Slovenskega druĹĄtva Hospic, ObmoÄ?nega odbora Velenje Tatjana

đ&#x;”˛

Ĺ uha in dodala, da zato iĹĄÄ?ejo nove sodelavce. Prijave bodo zbirali do konca tega oziroma do zaÄ?etka prihodnjega meseca (hospic.ve@ gmail.com, 03 5876300), nato pa Ä?aka prijavljene 40 -urno izobraĹževanje. Ĺ˝e v tem Ä?as obiÄ?ajno ugotovijo, ali je kandidat primeren za delo ali ne. PriloĹžnost za to je tudi na pogovoru ob koncu usposabljanja. ÂťProstovoljci so srce naĹĄega odbora. Na izobraĹževanju pridobijo nova znanja, zato tudi sami osebnostno

ji, nekaj na NorveĹĄkem in nekaj na Islandiji.ÂŤ PrejĹĄnji teden pa so na VĹ VO gostili predavatelja z islandske univerze, Fakultete za naravne vire v Akureyriju. Predstavil jim je trajnostno rabo naravnih virov v islandskem okolju, pri njih tako imenovano modro tehnologijo. Na Islandiji so najpomembnejĹĄi viri povezani z mor-

Tatjana Ĺ uha: Želimo veÄ? prostovoljcev, da bomo zmogle ponuditi oporo vsem, ki nas poiĹĄÄ?ejo.ÂŤ

rastejo. PrinaĹĄajo kapljico kakovosti v oskrbo teĹžko bolnega in kapljico pomoÄ?i njegovi druĹžini v stiski.ÂŤ Sogovornica upa, da se bodo vabilu odzvali starejĹĄi, ki so pripravljeni del prostega Ä?asa nameniti soÄ?loveku, mladi, ki vselej preseneÄ?ajo s svojimi razmiĹĄljanji o Ĺživljenju in smrti ter vsi, ki Ĺželijo nuditi podporo bolnim in njihovim druĹžinam tudi v Ä?asu Ĺžalovanja. đ&#x;”˛

tp

skim okoljem, zato tam modra tehnologija.

To pa je bilo le eno od mnogih gostujoÄ?ih predavanj, ki jih vsako leto izvedejo. V minulem ĹĄtudijskem letu so gostili deset predavateljev, v tem pa Ĺže predavatelje iz HrvaĹĄke, Srbije, Avstrije, Italije in Velike Britanije. đ&#x;”˛

ďż˝Ä?enciďż˝zakljuÄ?nihďż˝razredovďż˝ osnovne�ťole Vasďż˝zanimaďż˝podroÄ?jeďż˝rudarstva�� geotehnologije��varstvaďż˝okolja?ďż˝ ďż˝ogoÄ?eďż˝pokliciďż˝strojniĹĄtva?��i��eliteďż˝ spoznatiďż˝mehatroniko��elektrotehnikoďż˝ aliďż˝raÄ?unalniĹĄtvo?ďż˝Vamďż˝je��liďż˝eďż˝ podroÄ?jeďż˝trgovine��ekonomije�� gastronomije��turizma���iotehnikeďż˝ inďż˝oskrďż˝e?��i��eliteďż˝nadaljevatiďż˝ ĹĄolanjeďż˝vďż˝sploĹĄniďż˝gimnaziji��ťportnemďż˝ aliďż˝umetniĹĄkemďż˝oddelkuďż˝gimnazije?

Rok�za�oddajo�prijave�je��.��.���15.

www.scv.si

Tr���l������������elenje ����������������n��@scv.si

Naš ­čas, 19. 3. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

OGLAS

19. marca 2015

Pridite na obisk!

Prenovljeni in hudobri saloni ŠKODA V globalnem projektu prenove salonov vse bolj uveljavljene avtomobilske znamke ŠKODA se je v lanskem letu prenova začela tudi v Sloveniji.

Preprosto pametne in inovativne rešitve ne odlikujejo le avtomobilov ŠKODA, ampak krasijo tudi njihove salone. Več o tem nam je zaupala vodja prodaje Monika Praprotnik Konečnik iz PSC Praprotnik iz Velenja.

Foto Peter Giodani

Posodobitev prodajnega salona Škoda je bila zagotovo velik izziv. Kako ste se lotili tega zahtevnega projekta?

Za posodobitev prodajnega salona smo izvedeli na letni konferenci leta 2013, takrat se nam je zamisel zdela nemogoča. Saj imamo lep salon, smo si mislili. Naslednje leto so se

Monika Praprotnik Konečnik

začele stvari resno dogajati.

Ogromno sestankovanja z arhitekti in uvoznikom, da smo se uskladili in prišli do sklepa, »imeli bomo nov prodajni salon Škoda«. Predlog prenove je bil odobren in začel se je lov na izvajalce. Po skoraj štirih mesecih obnove in hkratnega nemotenega obratovanja se lahko pohvalimo, da smo eni prvih, ki poslujejo po novih smernicah znamke Škoda.

Navodila za prenovo salona so bila najbrž zelo jasna. Kljub temu pa ima vsak prenovljeni Škodin salon posebnosti. Katere so vaše? S čim bi se lahko še posebej pohvalili?

Naš prodajni salon stoji tik ob glavni cesti v središču mesta, ki povezuje koroško in savinjsko regijo. »Do vas res ni težko priti,« nam pravijo stranke. Do nas lahko pridejo peš, s kolesom, z avtom in tudi z brezplačnim avtobusom.

Večino leta je stekleni salon

obsijan s soncem, tako da je ozračje pri nas zelo prijetno.

Vrednote tržne znamke Škoda in prednosti Škodinih vozil, kot so inovativno oblikovanje, tehnološka dovršenost, prostornost, gospodarnost ... se v polnem sijaju kažejo tudi v prenovljenem salonu. Kako se na novo podobo odzivajo kupci? Kaj jih najbolj pritegne?

Salon je večino leta obsijan s soncem.

Zelo pozitivno, saj pogosto prejmemo pohvale s strani naših strank. Zunanja podoba salona privablja ljudi še posebej v večernih urah, ko zaide sonce. Preseneti pa

Notranjost prenovljenega salona PSC Praprotnik.

vsakogar, ki vstopi v salon, saj te ambient resnično prevzame. Ne moremo se seveda izogniti našim Škodam, ker je kombinacija novega salona z našimi vozili skoraj popolna.

Seveda kupce vselej najbolj pritegnejo vozila.

Znano je, da sodobno, prijetno in prostorno delovno okolje dobro vpliva na počutje zaposlenih, s tem pa tudi na prodajne uspehe. Si tudi vi obetate, da vam bo prenovljeni salon prinesel boljše prodajne uspehe?

Res je. Zaposleni se v novem salonu počutimo super, to pa seveda opazijo tudi stranke.

Prostor za kakšen prodan avto več gotovo imamo, a si priza-

devamo predvsem za to, da ugodimo kupcem in jim izpolnimo čim več želja in pričakovanj.

Kaj bi poleg vabila v prenovljeni prodajni salon še želeli sporočiti kupcem vozil Škoda?

V svetu avtomobilizma smo že 43 let, bili smo eni prvih na tem območju. Sedaj teče že 21. leto, odkar imamo in zastopamo blagovno znamko Škoda. V tem času smo si prislužili tri laskave naslove trgovec leta ter veliko priznanj za naš servis. Razlog, da smo prišli tako daleč, je predvsem zadovoljstvo strank in zaposlenih.

Tradicijo družinskega podjetja in dober glas želimo ohraniti tudi v prihodnje.

Oglasno sporočilo

SIMPLY CLEVER

Nova ŠKODA Fabia Combi z vpadljivim dizajnom.

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 3,4-4,8 l/100 km in 89-110 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0115-0,0538x1011 g/km, trdi delci: 0,00-0,0002 g/km, število delcev: 0,02-0,21. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. škoda.si

Porsche Slovenija, d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana.

.

E D E L G O P E KRAD

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

19. marca 2015

Spomnimo se svojih mater!

Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo je navada priĹĄla po prvi svetovni vojni. Slovenija je edina drĹžava, ki praznuje

9

MATERINSKI DAN

materinski dan na 25. marca, na isti dan kot Marijino oznanjenje.

Praznovanje ma­terinskega dne se je pri nas uveljavilo po letu 1991.

Je eden do praznikov, o ka-

terem si mnenja niso enotna. Ne glede na vse je to, pa je vsaj ena od priloĹžnosti za zahvalo materam za njihova dobra dela. Stisnite se k njim in jim povejte, kako radi jih

ÂťDo devetdesetih ĹĄe nisem bila v ĹĄpitaluÂŤ Stoletnica Fanika Andrejc iz Lokovice ĹĄe pomni zelo drugaÄ?ne Ä?ase Fanika Andrejc, ki preĹživlja svoja visoka leta v druĹžini Turinekovih v Lokovici, je na zaÄ?etku januarja preĹĄtela sto let svojega dolgega Ĺživljenja. ÂťJe minilo kot kak film, zdaj pa sem zares pri koncu zgodbe, a sem pri dobrih ljudeh, ki so me sprejeli Ä?isto za svojo. VeÄ?no jim bom hvaleĹžna ‌,ÂŤ nam je dejala Fanika, ko smo jo ob praznovanju dneva Ĺžena obiskali na Âťzadnjem, ta pravemÂŤ domu. Fanika se je rodila v Ĺ miklavĹžu pod GraĹĄka goro kot trinajsti otrok v druĹžini ArneĹžnik. 5. januarja 1915, kot druga od dveh sester ob ĹĄe dvanajstih bratih, je tudi za tiste Ä?ase pomenila za starĹĄe poleg veselja tudi veliko skrb. Po burni Ĺživljenjski zgodbi v visoki starosti kot zadnja od druĹžine preĹživlja umirjen preostanek Ĺživljenjske poti pri neÄ?akinji Ani Turinek v Lokovici. Fanika je primer posebnih genov in s tem povezanim dolgim Ĺživljenjem, saj v Lokovici Ĺživi ĹĄe bliĹžnja sorodnica Marija Strahovnik (ki bo zaokroĹžila sto let septembra letos) ter v Celju daljna sorodnica Marija Jakob, ki je v letoĹĄnjem januarju vstopila v 106. leto.

AndrejÄ?eva nam je zaupala sto let dolgo zgodbo s poudarki na skromnem, v otroĹĄtvu zares trdem Ĺživljenju, preizkuĹĄnjah ob ĹĄolanju in pridobitvi kvalifikacij za delo v kuharstvu, gostinstvu in go-

Stoletnica Fanika Andrejc je preĹživela dolgo razburljivo Ĺživljenje. ( Foto: JoĹže Miklavc)

spodinjstvu, kar ji je priĹĄlo prav vsa naslednja desetletja. Od takrat je opravljala ĹĄtevilne zaposlitve z nerazdruĹžljivo nekaj starejĹĄo sestro Mimico, s katero je v vzajemni ljubezni preĹživela najteĹžja, a

imate. PrepriÄ?ani smo, da bodo tega vesele veliko bolj kot dragih ĹĄopkov in drugih daril. In naj jim bo vsaj ta dan nekoliko drugaÄ?en od obiÄ?ajnih!

Mi smo pokramljali z nekaterimi, o njihovih Ĺživljenjskih poteh.

hkrati tudi najlepĹĄa leta Ĺživljenja. Med okupacijo Jugoslavije sta se znaĹĄli v Beogradu, kjer sta preĹživeli burne vojne Ä?ase, po vrnitvi v Slovenijo, v Ljubljano, pa je uspela opraviti izobraĹževanje ĹĄe na srednji stopnji, naĹĄla delo v zavodu za otroke brez doma ter s posebnimi potrebami v Ljubljani.

Kasneje se je zaposlila kot strokovna referentka na upravni sluĹžbi za promet na obÄ?ini Ljubljana ViÄ?. Po upokojitvi pa sta s sestro spet iskali dodatni zasluĹžek tako doma kot v NemÄ?iji in Avstriji.

Fanika, ki se pogostokrat spominja sestre in njunega skupnega, skoraj ÂťdruĹžinskegaÂŤ Ĺživljenja, brez oklevanja pove, da so bili to Ä?asi brez luksuza, v Ä?asu okupacije jugoslovanske drĹžave tudi smrtno nevarni. A ji je vsaj zdravje sluĹžilo veÄ?ji del dolge Ĺživljenjske dobe. Tudi ko je bilo teĹžko, je znala stisniti zobe, in ko je spet posijalo sonce v njeno negotovo prihodnost, se je znala veseliti malih, drobnih stvari in ljudi, ki so jo obkroĹžali. ÂťA zakaj se nisem oĹženila?! ÄŒudno vpraĹĄanje. Pravih moĹĄkih v tistem Ä?asu za vse nas Ĺženske sploh ni bilo ‌ ĹĄe danes je tako! Zdaj, ko imam ÂťcajtÂŤ, bi se kar vdala, a ĹĄe zmeraj ne najdem ta pravega,ÂŤ se je ĹĄegavo poizkuĹĄala izviti Fanika. Po smrti sestre Mimice v letu 1990, od katere je zaradi starostne slabovidnosti postala zelo odvisna, se je ĹĄe bolj povezala z druĹžino neÄ?akinje Ane Turinek iz Lokovice, saj je v tistem Ä?asu prviÄ? v Ĺživljenju zbolela in bila prisiljena iskati zdravljenje v bolniĹĄnici. Prepustila se je skrbniĹĄtvu te druĹžine, kjer je Fanika naĹĄla svoj pravi dom. V zaÄ?etku letoĹĄnjega leta je doĹživela okroglih sto let, ĹĄe vedno vitalna in obÄ?asno zelo druĹžabna. Zdrava za svoja leta, z zmanjĹĄano stopnjo sluha, s slabĹĄim vidom, a ĹĄe vedno z interesom do dogajanja okrog sebe.

V pogovoru zna biti malce humorna in prepriÄ?ljiva, da se zaveda vsega pomembnega v krogu druĹžine. Sorodniki in sosedje so ji za tako velik praznik pripravili veselo zabavo. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

MoĹžnost veÄ?je izbire v okolju Ustanovitev narekujejo potrebe – Kako pomagati tudi sebi Tatjana PodgorĹĄek

Konec tega meseca bo na Centru za socialno delo Velenje zaÄ?ela delovati skupina za pomoÄ? in samopomoÄ? Ĺženskam z izkuĹĄnjo nasilja v druĹžini. ÂťNa nacionalni ravni so Ĺžrtvam nasilja na voljo razliÄ?ne oblike pomoÄ?i, ki jih nudijo centri za socialno delo in nevladne organizacije, vendar je dostopnost do njih na lokalni ravni razporejena neenakomerno,ÂŤ je navedla razlog za ustanovitev skupine strokovna delavka na centru Irena VuÄ?ina. Kot je ĹĄe dejala, ima vsaka Ĺžrtev nasilja svojo zgodbo in vsaka se mora tudi sama odloÄ?iti, kako bo reĹĄevala teĹžave.

Zato je toliko bolj pomembna moĹžnost izbire v okolju, v katerem Ĺživi. ÂťSkupina za pomoÄ? in samopomoÄ? Ĺženskam bo predstavljala eno od moĹžnosti, ki jih te v naĹĄem okolju lahko izberejo.ÂŤ Dodaten razlog za odloÄ?itev o tovrstni ponudbi pa so ĹĄe izkazane potrebe, ki jih zaznajo v zvezi z nasiljem v druĹžinah v tukajĹĄnjem okolju. Poleg strokovne delavke bo skupino vodila ĹĄe prostovoljka.

O tem, kakĹĄne bodo posebnosti skupine v primerjavi z obstojeÄ?imi oblikami pomoÄ?i, bodo natanÄ?neje vedeli, ko bo skupina nekaj Ä?asa Ĺže delovala. Poleg strokovne podpore, svetovanja, informiranja, lahko udeleĹženke priÄ?akujejo pomoÄ? pri oblikovanju nove socialne mreĹže, uÄ?enja o odnosih, komuniciranja.

Irena VuÄ?ina: ÂťStart skupine naÄ?rtujemo konec tega meseca in upamo, da bodo Ĺžrtve nasilja zbrale pogum in se nam pridruĹžile.ÂŤ

ÂťSkupina bo lahko delovala bolj Ä?ustveno, z veÄ?jo moralno podporo, v njej bodo lahko Ĺžrtve nasilja izmenjale izkuĹĄnje, pridobile nove.

Trudimo se in se bomo, da za Ĺžrtve nasilja, za katerega izvemo, naredimo vse po najboljĹĄih moÄ?eh. Poleg pomoÄ?i jih nauÄ?imo, da si znajo pomagati tudi same.ÂŤ Leta 2013 so na centru nudili pomoÄ? blizu 100 Ĺžrtvam nasilja iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, lani 70. Irena VuÄ?ina je prepriÄ?ana, da je prikritega nasilja v druĹžinah v Ĺ aleĹĄki dolini ĹĄe precej veÄ?. Morda jih bo skupina spodbudila, da se bodo Ĺžrtve vkljuÄ?ile in ukrepale. đ&#x;”˛

Umetnica, ki oboĹžuje svoj ÂťpotujoÄ?i cirkusÂŤ Oblikovalka, slikarka in ilustratorka Maja Lesjak Gavriloska uspeĹĄno usklajuje poklicno kariero in pestro druĹžinsko Ĺživljenje – Vsak od ĹĄtirih otrok je nov navdih – Bojana Ĺ pegel

Velenje, 16. marca – Zagotovo ste jih Ĺže opazili. Mlada velenjska druĹžinica je, kjerkoli se pojavi, pravi magnet, atrakcija. Mama Maja Lesjak Gavriloska pravi, da so kot mali potujoÄ?i cirkus. Njeni trije fantje, najstarejĹĄi Lukas Kosta, ki je Ĺže drugoĹĄolec, in najmlajĹĄa, triletna dvojÄ?ka Ruben in Nando, so prave energijske bombe. Za protiuteĹž jim je prikupna sestrica Juna, ki bo jeseni postala prvoĹĄolka. PreveÄ? jih je, da bi mama Maja zmogla sama. K sreÄ?i je oÄ?ka Mitja zelo spreten z otroki, v veliko pomoÄ? pa so druĹžini tudi stari starĹĄi, ki velikokrat priskoÄ?ijo na pomoÄ?. Za njih so pravi zaklad. ÂťDanes ni supermama, otroci so spali pri starih starĹĄih,ÂŤ mi ob obisku njihovega doma pove ati Mitja. Z nasmehom seveda. Tu in tam potrebujeta tudi Ä?as zase, rada gresta na kakĹĄen koncert, rokometno tekmo, Maja pa, ko je prosta, najveÄ?krat ustvarja. Že kot otrok sem vedela, da bom umetnica. OÄ?e je ljubiteljski slikar, samouk. Rasla sem med Ä?opiÄ?i in barvami, pogosto sem posegla kar v njegovo sliko,ÂŤ se spominja. Ĺ˝e po osnovni ĹĄoli je Ĺželela na srednjo oblikovno ĹĄolo, a ni bila sprejeta. Pa je ĹĄla na velenjsko gimnazijo. Ko je prviÄ? delala sprejemne na likovni akademiji, ji na slikarstvu ni uspelo.

V drugo je bila sprejeta na smer vizualne komunikacije. ÂťZa to smer sem se odloÄ?ila, ker se mi je zdela poklicno bolj privlaÄ?na.

Med ĹĄtudijem smo imeli na gostovanju dva mentorja iz Krakova, ki sta mi pribliĹžala ilustracijo. Ta je poleg grafike ĹĄe danes moja najveÄ?ja strast,ÂŤ pripoveduje Maja. Tudi ko je poklicno delala kot grafiÄ?na oblikovalka, se je vedno znova vraÄ?ala k slikarstvu, saj je veliko platno zanjo vedno izziv, Âťmeja, preko katere greĹĄ in si s tem odpiraĹĄ nove moĹžnostiÂŤ. Tudi v ilustraciji izhaja iz slikarstva, njen glavni lik pa je ÂťMala PalaÂŤ, pravljiÄ?na deklica z velikimi oÄ?mi in navihanim obrazom, ki je pogosto avtoportretna. NajveÄ?krat ustvarja v tehniki akrila na platnu, ustvarja pa tudi grafiÄ?ne lesoreze, linoreze, kolaĹže, ki dajo ilustraciji dodatno duĹĄo.

ÂťMala PalaÂŤ ostaja glavna V Ä?asu, ko je ĹĄtudirala, raÄ?unalniki ĹĄe niso bili glavno orodje do oblikovalskega izdelka. Šele v drugem letniku smo prviÄ? poskusili oblikovati z raÄ?unalnikom. V bistvu smo delali vse na roke: rezali, lepili, kopirali. Dejansko sem se morala raÄ?unalniĹĄkega oblikovanja nauÄ?iti sama.ÂŤ PoÄ?ela je vse, od postavljanja Ä?asopisov do oblikovanja celostnih podob, scenografij, letakov ‌ ÂťV agenciji, kjer sem delala dolga leta, sem bila deklica za vse,ÂŤ doda. Sedaj je na svojem. VeÄ?inoma dela od doma, ko so njeni otroci v ĹĄoli in vrtcu. Vmes pospravi in pripravi kosilo. Kadar ni zasuta z delom za naroÄ?nike, ustvarja nove, res svojevrstne ilustracije. Njena ÂťMala PalaÂŤ je prilagodljiva; ker je za starĹĄe vsak

Mama Maja in ati Mitja imata, kadar so doma vsi ĹĄtirje otroci, polne roke prijetnega dela. Vmes najdeta tudi Ä?as zase in za svoji poklicni poti.

otrok nekaj posebnega, jo oblikuje tudi po konkretnem otroku. In tako lahko nastanejo izvirne tapete za otroĹĄko sobo, okrasne blazine, potiski na majicah. Že med ĹĄtudijem sem ustvarila prvo slikanico z Malo Palo, ki ni literarni preseĹžek. Ko sem bila prviÄ? noseÄ?a, sem spet zaÄ?ela veÄ? ilustrirati. Ĺ e nerojenega sina sem si zamislila po svoje in ga ilustrirala.ÂŤ Ko je priĹĄla ĹĄe Juna in za njo dvojÄ?ki, se je njen svet rahlo obrnil na glavo.

Slikarske materiale je umaknila v kot v upanju, da bo ĹĄe naĹĄla Ä?as za ustvarjanje. ÂťÄŒopiÄ?e in platna sem z lahkoto dala na stran, saj sem Ĺželela Ä?im veÄ? Ä?asa preĹživeti z otroki. ÄŒe imaĹĄ ĹĄtiri, te vedno nekdo od njih potrebuje; vedno je treba koga previti, mu dati piti, se igrati z barbikami in dinozavri, tekati za kolesi.ÂŤ ÄŒas zase zna Maja zato sedaj zelo ceniti. ÂťTa mi ostaja tudi zato, ker je Velenje velikim druĹžinam prijazno mesto. Vse je blizu, kar res pomaga.ÂŤ

Ker se zaveda, da mora svoja dela tudi pokazati, zadnje Ä?ase veÄ? razstavlja. Ko je bila noseÄ?a z dvojÄ?koma, je v Izoli prviÄ? pripravila samostojno razstavo ilustracij z Malo Palo. Po delÄ?kih jo je lani predstavila tudi

v Velenju, prviÄ? na skupinski razstavi velenjskih mladih umetnikov v Vili Bianca. Mala PalaÂŤ me sedaj spremlja Ĺže veÄ? kot 10 let, pa ĹĄe vedno ne vem, kaj vse bom ĹĄe poÄ?ela z njo. Vesela sem, ker se je pojavila na ploĹĄÄ?icah keramike Gorenje. Bile so sindikalno darilo za 8. marec. Ĺ˝elim si, da zaĹživi ĹĄe v kakĹĄni knjigi, da bi jo spoznalo Ä?im veÄ? otrok. Trudim se, da moje ilustracije bogatijo otroĹĄko domiĹĄljijo, da so odskoÄ?na deska v svet, ki ga nato vsak otrok oriĹĄe po svoje.ÂŤ Brez maminih velikih posegov so likovno zelo spretni tudi vsi ĹĄtirje otroci v druĹžini. Radi riĹĄejo, pacajo, Lukas pa je pravi mali inovator. Poleg Majinih slik zato dom druĹžine Gavriloski Ĺže krasijo umetniĹĄka dela vseh ĹĄtirih otrok. To mu daje svoj Ä?ar, toplino. Mitja je, pove Maja, njen najveÄ?ji oboĹževalec in najveÄ?ja opora. Sploh, kadar se tudi kaj zalomi. Njena dela zna tudi prodati, Ä?esar sama ne zna. Med tem ko se otroci igrajo na mini igriĹĄÄ?u za hiĹĄo, vpraĹĄam, ali bosta imela ĹĄe kaj otrok? Odgovor je nikalen.

Oba Ĺželita svoje potenciale razviti tudi poklicno. To jima dobro uspeva, kar velja tudi za vzgojo otrok.

Nagajivi, glasni in Ĺživahni so tudi zato, ker Ĺživijo v toplem domu. Njihov mali potujoÄ?i cirkus pa je veÄ? kot prikupen. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 3. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

19. marca 2015

Harmonikar, ki uĹživa v delu z ljudmi VeÄ?krat nagrajeni harmonikar AljaĹž Sedovnik izdal in predstavil prvo zgoĹĄÄ?enko – Na njej ĹĄe ni avtorskih skladb, a Ĺže nastajajo – ReĹĄevalec v velenjskem zdravstvenem domu Vinska Gora, 21. februarja – Ĺ˝e dolga leta skorajda ni prireditve v njegovem rojstnem kraju, na kateri ne bi nastopil s svojo diatoniÄ?no harmoniko. Da jo odliÄ?no obvlada, dokazujejo tudi priznanja iz najveÄ?jih glasbenih tekmovanj za ta instrument. V soboto je v Krstnikovem domu pripravil koncert ob izidu prve zgoĹĄÄ?enke, ki jo je naslovil ÂťOd vasi do vasiÂŤ, na kateri so skladbe, s katerimi je na tekmovanjih dosegal najveÄ?je uspehe. Z njim so bili na odru tudi ĹĄtevilni glasbeni prijatelji in folkloristi Kolede.

Zdi se, kod da mu je bila harmoni-

ka poloĹžena v zibelko. ÂťIgral jo je Ĺže moj dedek. Ko sem bil star pol leta, sem jo prviÄ? drĹžal v rokah. Pri devetih letih sem na enem od koncertov gledal harmonikarski orkester in se odloÄ?il, da bo harmonika tudi moja sopotnica.ÂŤ Nikoli ni bil pravi samouk. ÂťMama je Ĺželela, da se jo nauÄ?im igrati tako, kot je treba. ZaÄ?el sem v glasbeni ĹĄoli Roberta GoliÄ?nika, po ĹĄtirih letih pa sem se pridruĹžil glasbenemu centru Klemna RoĹĄerja, kjer sem ĹĄe danes.ÂŤ AljaĹž je za svoje ime med ljubitelji harmonike poskrbel tudi tako, da je redno tekmoval. Na razliÄ?nih tekmovanjih je

dosegal dobre rezultate, najveÄ?krat prva in druga mesta. ÂťMoj najveÄ?ji uspeh pa je kipec Slavka Avsenika z mednarodnega tekmovanja za najboljĹĄo izvedbo obvezne skladbe in 3. mesto na svetovnem prvenstvu,ÂŤ izvemo. Kot tudi, da ima rad vse zvrsti glasbe, a narodnozabavna glasba je tista, ki mu res poĹžene kri po Ĺžilah.

Zadnje Ä?ase ne tekmuje veÄ?, saj ima manj Ä?asa. Po konÄ?ani srednji zdravstveni ĹĄoli se mu je uresniÄ?ila Ĺželja, da postane reĹĄevalec, saj od nekdaj rad dela z ljudmi. ÂťDelam v velenjskem zdravstvenem domu in

Rakova goĹĄa AljaĹž Sedovnik in diatoniÄ?na harmonika sta Ĺže dolga leta najboljĹĄa prijatelja.

pri delu res uĹživam,ÂŤ prizna. VÄ?asih je po veÄ? ur dnevno vadil harmoniko, tudi zaradi tekmovanj. Sedaj je zaÄ?el ustvarjati tudi avtorsko glasbo, zaÄ?el je igrati tudi v glasbeni skupini, ki jo bodo sestavljali sami mladi Ĺ aleÄ?ani. To je bila njegova dolgoletna Ĺželja. Ĺ e ena, ki se mu je uresniÄ?ila. đ&#x;”˛

BĹĄ

Sezono zakljuÄ?uje premiera komedije GledaliĹĄka skupina Kulturnega druĹĄtva Gorenje pred premiero komedije PoroÄ?il se bom s svojo Ĺženo – Majhni otroci male skrbi, veliki otroci velike skrbi

Urban Novak Prav presunilo me je ob pogledu na Ä?istino, ki jo je nekoÄ? zapolnjeval majhen kos gozda, po domaÄ?e imenovan Rakova goĹĄa. Vsega skupaj nekaj sto dreves ali pa ĹĄe to ne. Ampak prav vsako med njimi veliÄ?astno in staro.

Vsa ta drevesa so videla rast Velenja in nemoÄ?no opazovala razraĹĄÄ?anje naselij okoli sebe. In sedaj so se ĹĄe ona umaknila napredku.

Sebe ĹĄtejem med sreÄ?neĹže, da sem lahko skozi Rakovo goĹĄo hodil v vrtec sredi enega najlepĹĄih modernih parkov pri nas. Pot ne bi bila nikoli tako zanimiva, Ä?e ne bi bilo treba skozi Rakovo goĹĄo. Ĺ˝e ime Rakova goĹĄa je burilo domiĹĄljijo. Od kod Rakova? So mar notri raki? Pa toliko je bilo videti in poÄ?eti v tistem majhnem gozdu. Pot med hrasti in smrekami je bila neponovljiva, saj je pomenila sprehod skozi gozd v samem mestu.

DrugaÄ?e je bilo treba za kaj takega iti v naravo, v pravi gozd okoli mesta.

Z leti je pot skoznjo postajala zanemarjena in je zaradi neurejenosti postala tarÄ?a vandalov, ki jim jo je uspelo spremeniti v neugledno stezo. Jasno je bilo, da se z Rakovo goĹĄo nihÄ?e ni imel namena ukvarjati do te mere, da bi postala zanimiva toÄ?ka v mestu. Pa ne, da ne bi ĹĄlo. Z nekaj majhnega finanÄ?nega vloĹžka in prepriÄ?an sem, da tudi z nekaj prostovoljnega dela, bi lahko postala urejen del mesta, kjer bi se lahko Ä?lovek v miru spoÄ?il.

MogoÄ?e poiskal senco in hlad pred poletno vroÄ?ino. Tako pa se je morala Rakova goĹĄa umakniti napredku. Ali pa razvoju. Saj je vseeno, ni je veÄ?.

Kako je ta gozd preĹĄel v zasebne roke in postal zazidalno zemljiĹĄÄ?e, je nekaj povsem nedoumljivega. Vendar je v trenutku, ko je zemljiĹĄÄ?e postalo zasebna last in se je obÄ?ina odpovedala predkupni pravici, postalo jasno, da bo novi lastnik diktiral, kaj in koliko se bo gradilo. ObÄ?inska prostorska politika je ĹĄla ponovno rakom ĹžviĹžgat. ÄŒe je seveda sploh obstajala.

Tatjana PodgorĹĄek

PribliĹžno vsaki dve leti se ljubiteljem nepoklicnih odrskih stvaritev predstavi gledaliĹĄka skupina, ki deluje pod okriljem Kulturnega druĹĄtva Gorenje v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki. Sezono 2014/2015 bo sklenila s komedijo PoroÄ?il se bom s svojo Ĺženo. Premierno bo postavila na oder novo delo jutri (v petek) ob 19. uri v dvorani tamkajĹĄnjega doma krajanov.

Utrinek z vaje

Barbara TrebiĹžan: ÂťPrviÄ? delam z odraslimi in zame je to velik izziv.ÂŤ

Doslej je najpogosteje imel reĹžisersko palico v roki Ä?lan skupine Franc FuĹžir, pri tokratni odrski postavitvi jo ima Barbara TrebiĹžan. Ta je povedala, da so se za to komedijo odloÄ?ili iz veÄ? razlogov. ÂťNi nas ravno veliko, zato smo bili pozorni na zasedbo. Tudi scene si nismo mogli privoĹĄÄ?iti razkoĹĄne. Poleg te-

ga je laĹžje v avtomobile zloĹžiti zgolj nekaj stvari. Pa ĹĄe besedilo je aktualno za danaĹĄnji Ä?as.ÂŤ Komedija pripoveduje o mladem paru, ki se stiska v majhni podstreĹĄni sobi. Zaradi takĹĄnih in drugaÄ?nih majhnih nesporazumov se odloÄ?i za loÄ?itev. V zadevo se vmeĹĄata starĹĄa zakoncev. Na koncu mlada ugotovita, da se imata ĹĄe vedno rada. SporoÄ?ilo komedije je: majhni otroci, majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi. V delu ni teĹžko prepoznati nauka zakoncem, zaljubljencem, starĹĄem, da za dober in trajen

odnos gradijo v vseh Ä?asih in vseh druĹžbenih razmerah potrpljenje, zaupanje in spoĹĄtovanje in da je tudi ljubezen tista, ki nas dviguje ali povzroÄ?a teĹžave.ÂŤ Skupina osmih ustvarjalcev vadi igro od lanskega novembra. Na vajah se sreÄ?ujejo dokaj pogosto, ker so nepoklicni igralci, vsak s svojo sluĹžbo in obveznostmi. Trudijo se, pravi TrebiĹžanova, da so presledki med vajami Ä?im krajĹĄi in da se na vajah zabavajo. Pustijo si, da vsak v sebi zgradi vlogo, zanjo dozori in se v njej dobro poÄ?uti.

Svetovni dan lutk in svetovni dan poezije Velenje, 21. marca – Na prvi pomladni dan svetovni lutkarji slavijo praznik lutk, pri Unescu pa so ga razglasili tudi za svetovni dan poezije.

Festival Velenje zato v soboto pripravlja dva dogodka, ki bosta poÄ?astila praznik. V dopol-

danskem Ä?asu bo ob 10.30 v mali dvorani doma kulture Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje za najmlajĹĄe uprizorilo brezplaÄ?no predstavo Svinjski pastir, sledilo bo druĹženje z lutkarji in lutkami ter ustvarjalnica za spretne prstke. V veÄ?ernem

Sogovornica je priznala, da je vodenje takĹĄne gledaliĹĄke skupine zanjo kot mlado reĹžiserko velik izziv.

Zelo veliko dela z otroki in ima z njimi veliko izkuĹĄenj. ÂťZ odraslimi doslej ĹĄe nisem delala. HvaleĹžna sem Francu FuĹžirju, ki je doslej vodil skupino, ker so mi njegovi napotki v veliko pomoÄ?.ÂŤ Komedijo PoroÄ?il se bom s svojo Ĺženo bodo gledaliĹĄÄ?niki iz Gorenja ponovili ĹĄe v soboto, 21. marca, ob 19. uri in dan kasneje ob 18. uri.

Ä?asu pa bo na velikem odru kulturnega doma glasbeno-gledaliĹĄka predstava Mi Ha IĹĄ – Kdo si Ä?lovek. Besedila iz psalma, ki je nastal v 11. stoletju, bosta interpretirala Polona Vetrih in SaĹĄa Tabaković, spremljali pa ju bodo glasbeniki Janez DovÄ?, BoĹĄtjan GombaÄ?, Vasilij Cenrih in Goran Krmac.

đ&#x;”˛

Na mestu Rakove goĹĄe naj bi zgradili manjĹĄe ĹĄtevilo individualnih stanovanjskih hiĹĄ. To pa se mi zdi problematiÄ?no. TakĹĄni posegi kar diĹĄijo po ustvarjanju sosesk, kamor se nato naselijo ÂťeliteÂŤ. V primeru Rakove goĹĄe verjetno raznorazni direktorji, podjetniki in lokalni ĹĄerifi. Nato pa takĹĄna soseska postane sicer zgledno urejena, vendar nikoli zares del mesta. Tukaj so bogati, spodaj v mestu pa vsi ostali. Pravi pravcati zgled enakomernega razvoja mesta. Ne razumite narobe. Ne govorim o tem, da bi morali graditi ogromne veÄ?stanovanjske bloke. Nikakor. Lahko pa bi z zmernim zgoĹĄÄ?evanjem predvidenega ĹĄtevila stanovalcev zgradili prijetno sosesko, v kateri bi se lahko prijetno bivalo. VeÄ?je ĹĄtevilo stanovalcev pomeni tudi veÄ? kvadrature, ki jo lahko zgradite in nato tudi prodate. PoslediÄ?no za bolj ugodno ceno. Tako pa bo verjetno teh osem ali kolikor hiĹĄ naj bi Ĺže tam stalo, ostalo nedosegljivih povpreÄ?nemu meĹĄÄ?anu. Povsem enostavna matematika pove, da bodo te hiĹĄe predrage.

V trendih, ki narekujejo naÄ?rtovanje mest, se je Ĺže pred leti dalo zaslediti zasuk stran od t. i. conskega planiranja. UmeĹĄÄ?anje posameznih aktivnosti v loÄ?ene cone je z nivoja organizacije mesta smiselno, a se je izkazalo velikokrat za povsem zgreĹĄeno. SocioloĹĄko je namreÄ? to pomenilo loÄ?evanje. LoÄ?evanje na revne in bogate, na bele in Ä?rne, na naĹĄe in vaĹĄe. TakĹĄno loÄ?evanje pa je poslediÄ?no uniÄ?ilo tudi skupni mestni utrip. Skoraj vsako mesto pozna soseske, zgrajene za povsem doloÄ?ene druĹžbene skupine ljudi. V Marseillu megalomanske stanovanjske bloke, namenjene delavcem in priseljencem in kamor si danes niti policija ne upa veÄ?. V Ameriki cele Ä?etrti, v katerih so nastanjeni Ä?rnci. Ali pa na obrobjih njihovih mest bogate soseske. Po navadi namenjene belcem in strogo varovane. Ĺ e hujĹĄe primere je najti v Aziji. Kitajci zidajo cela mesta, ki dostikrat ostanejo mesta duhov in kamor se na koncu nihÄ?e ne (z)more preseliti. Ali pa je loÄ?evanje med pripadniki posameznih narodov tako moÄ?no, da se nihÄ?e ne upa prestopiti praga sosednjih naselij. Pa barakarska naselja ali pa favele v deĹželah v razvoju. Popolnoma avtonomna podroÄ?ja, ki obiÄ?ajno zasedajo ogromno mestne povrĹĄine in v katerih Ĺživi preveliko ĹĄtevilo ljudi. Pa jim mestne oblasti ne morejo ne pomagati in jih ne nadzorovati.

Tudi v Velenju smo bili v preteklosti priÄ?a podobnim gradnjam. ÄŒe so bili prvi stanovanjski bloki okoli mestnega srediĹĄÄ?a ĹĄe socioloĹĄko odgovorno zasnovani, se je ta pristop povsem izgubil pri snovanju recimo sosesk na Stantetovi, Kardeljevem trgu, Gorici, Ĺ aleku. Razlika je vidna ĹĄe danes. Prvi bloki so ĹĄe vedno prijetni, medtem ko so omenjene soseske postale prave male mestne enklave. Geta.

Videti je, da se obÄ?inska prostorska politika ni uspela veliko nauÄ?iti iz preteklih grehov ter ĹĄe vedno jaĹĄe konja samozaverovanosti. Pomanjkanje zazidljivega prostora znotraj doline bo zmeraj hujĹĄe in prepuĹĄÄ?anje takĹĄnih priloĹžnosti zasebnikom se vsaj na prvi pogled zdi nepopravljiva in teĹžko razumljiva napaka. V tako prostorsko omejenem mestu, kot je Velenje, bi morala biti prostorska politika daljnovidna ter striktna pri izpolnjevanju svojih ciljev. Bi morala biti. Da pa bo mogoÄ?e kdaj takĹĄna postala, bo moralo verjetno pasti ĹĄe kar nekaj Rakovih goĹĄ. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

19. marca 2015

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Danijel Vunderl Âť24 let. Kako to mine,ÂŤ je ugotavljal pred dnevi Danijel Vunderl, naĹĄ radijski sodelavec. Pri tem je imel v mislih Ä?as, ko se nam je pridruĹžil najprej samo kot moderator, kasneje pa sta bila z bivĹĄim radijskim sodelavcem Andrejem Hoferjem prva v naĹĄi medijski hiĹĄi, ki sta poleg tega sprejela ĹĄe izziv moderatorja in tonskega tehnika v eni osebi.

Nikoli si ni mislil, da bo kdaj multimedijski Ä?lovek. ÂťZanimala sta me sicer radio in televizija, ampak danes sta moja Ĺživljenjska sluĹžbena sopotnika. Oba sta mi pisana na koĹžo. Nekaj malega sem pred leti tudi pisal, a danes za to

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

nimam Ä?asa,ÂŤ pove po koroĹĄko Danijel. Na valovnih dolĹžinah Radia Velenje se najpogosteje ÂťsreÄ?ujeÂŤ s posluĹĄalci in posluĹĄalkami ob nedeljah dopoldne. To pa zato, pojasnjuje, ker ima takrat najveÄ? Ä?asa. DaljĹĄi spanec svojih ostalih druĹžinskih Ä?lanov izkoristi za deĹžurstvo v Starem trgu v Starem Velenju, nedeljsko popoldne pa zaznamuje druĹžinsko Ĺživljenje.

Sebe uvrĹĄÄ?a med redke sreÄ?neĹže, ki jim je delo hkrati tudi konjiÄ?ek. Ker ga pri tem podpira druĹžina, je stvar ĹĄe toliko laĹžja. ÂťVesel sem, ker se nedeljski dopoldanski posluĹĄalci poistovetijo z naĹĄim programom. Klicev ne manjka.

Toliko, kot jih imam v oddajo, jih je tudi po njej. Od 6. do 8. ure zjutraj vrtimo samo slovensko glasbo in nekateri

so pripravljeni vstati tako zgodaj tudi za to, da ji prisluhnejo, z mano poklepetajo. Med njimi je sicer veÄ? starejĹĄih, a tudi mlajĹĄi niso tako redki.ÂŤ NiÄ? ne bi spreminjal nedeljskega programa.

Oddaja je ÂťpolnaÂŤ tistega, kar posluĹĄalce zanima, Ä?emur radi prisluhnejo. Na vsako se pripravi, da lahko zadovolji priÄ?akovanja vseh. In tako bo ostalo, ĹĄe dodaja. đ&#x;”˛

Ĺ ank rock vabi v KriĹžanke

Skladba Blurred Lines je plagiat

Skupina Ĺ ank rock v velikem slogu nadaljuje svoj restart. V torek, 5. maja, pripravljajo pravi ĹĄankrockerski veÄ?er v ljubljanskih KriĹžankah. Ĺ ank rock so se v lanskem letu ponovno zbrali za enkraten, ekskluziven nastop na prireditvi Pivo in cvetje, na kateri se jim je kot gost pridruĹžil Steve Stevens. Ko so se med pripravami na koncert po nekaj letih MatjaĹž Jelen, Bor Zuljan in Cveto Polak ponovno sreÄ?ali, so zaÄ?utili, da Ĺželijo zgodbo Ĺ ank rocka nadaljevati. V bend so povabili novega bobnarja (Roman Ratej) in klaviaturista (SaĹĄo GaÄ?nik – Svarogov), ki sta se z veseljem odzvala klicu. Konec preteklega leta so posneli novo skladbo Restart, v letoĹĄnjem letu pa je sledil ĹĄe videospot, ki so ga posneli na decembrskem koncertu v polni velenjski RdeÄ?i dvorani. Ĺ ank rock svoj restart nadaljujejo z napovedjo pravega rock Ĺžura v ljubljanskih KriĹžankah, kjer se bodo predstavili prviÄ?.

SodiĹĄÄ?e v Los Angelesu je odloÄ?ilo, da je skladba Blurred Lines, pod katero sta se podpisala Pharrell Williams in Robin Thicke, plagiat in jima doloÄ?ilo kazen 7,3 milijona dolarjev. Porotniki so razsodili, da je velika uspeĹĄnica kopija pesmi Got To Give It Up, ki jo je leta 1977 zapel Marvin Gaye. Slednji je sicer umrl leta 1984, v oporoki pa je avtorske pravice za svoje pesmi zapustil otrokom. Ti so se odloÄ?ili za toĹžbo, saj so bili prepriÄ?ani, da je med skladbama preveÄ? podobnosti. Po-

Madonna v petih minutah razprodala pariĹĄki koncert Vstopnice za koncert ameriĹĄke pop zvezdnice Madonne, ki bo sicer ĹĄele 9. decembra v Parizu, so razprodali v piÄ?lih petih minutah. Prodanih je bilo vseh 15.000 vstopnic, cene pa so se gibale od 51 do 205 evrov. Decembrski koncert je zaenkrat edini napovedan Madonnin postanek v Franciji, kjer je pevka nazadnje nastopila leta 2012. 56-letna ameriĹĄka zvezdnica bo 29. avgusta zaÄ?ela turnejo po Severni Ameriki in Evropi, na kateri bo predstavljala svoj zadnji album Rebel Heart. Na turneji bo ponovno oĹživila tudi ne-

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

kaj starejĹĄih uspeĹĄnic. Trenutno je napovedanih 35 koncertov.

V Velenje prihaja UroĹĄ Perić V soboto, 28. marca, bo v Domu kulture Velenje v okviru glasbenega abonmaja Pihalni orkester Premogovnika Velenje in izven nastopil UroĹĄ Perić. Celjan, ki letos praznuje deseto obletnico svojega glasbenega delovanja, se bo obÄ?instvu predstavil ob spremljavi Bluenote Quartetta.

UroĹĄ Perić – Perry, belec z glasom Ä?rnskega jazz pevca, je izjemen glasbenik, pianist, avtor, vokalist in interpret Raya Charlesa, ki glasbeno duĹĄo poteĹĄi ob igranju jazza, bluesa, gospela in countryja. S talentom, voljo, vztrajnostjo in trdim delom se je prebil tudi na ĹĄtevilne tuje odre in se lahko pohvali s sodelovanjem in nastopanjem s ĹĄtevilnimi znanimi imeni tovrstne glasbe. Bil je prvi slovenski glasbenik, ki je odigral dva solistiÄ?na koncerta v ĹĄvicarskem Montreuxu, nastopil na prestiĹžnem Opernballu v Frankfurtu, dobil prestiĹžno nagrado za jazz pevca v NemÄ?iji in nastopal na ĹĄtevilnih festivalih po Evropi, Ameriki in Afriki.

ÂťPrelepo je, ker se me VelenjÄ?ani srÄ?no razveselijoÂŤ Pred koncertom v Velenju smo se pogovarjali s Tanjo Ĺ˝agar

Tanja Ĺ˝agar Ĺže enajsto leto pouÄ?uje v glasbeni ĹĄoli Logatec, kjer uÄ?i klavir, vodi otroĹĄki pevski zbor, glasbeno pripravnico in predĹĄolsko glasbeno vzgojo. V lanskem letu je izdala svojo Ä?etrto ploĹĄÄ?o z naslovom Ĺ tevilka tri, posnela 20. videospot, s svojimi posluĹĄalci preĹživela Ĺže ĹĄesto Ĺ˝agarijo, svoje posluĹĄalce je razveselila z novo koncertno turnejo in ob koncu leta prejela peti vikendov gong popularnosti. To nedeljo bo razveseljevala obiskovalce v kulturnem domu v Velenju. Povabili smo jo na pogovor.

Tanja, velenjskemu obÄ?instvu si dobro poznana. Na dveh silvestrovanjih, ki sta bili mnoĹžiÄ?no obiskani, si jih popeljala v novo leto. KakĹĄni so tvoji spomini na velenjsko obÄ?instvo?

V Velenju sem Ĺže veÄ?krat prepevala na raznih prireditvah in res smo kar dvakrat „zaĹžagali“ skupaj tudi v novo leto. Obakrat je bilo zame nepozabno, saj so bila naĹĄa glasbena druĹženja vedno zelo sproĹĄÄ?ena.

Pred leti sem imela pri vas v kulturnem domu tudi Ĺže koncert in ker sem takrat prejela veliko lepih odzivov, sem si Ĺželela s svojim koncertnim programom spet priti k vam.

Prelepo je, ker se me VelenjÄ?ani vedno tako srÄ?no razveselijo. In tega prav niÄ? ne skrivajo!ÂŤ Tokrat prihajaĹĄ v Velenje s samostojnim koncertom. Lahko svojim obiskovalcem zaupaĹĄ, kaj pripravljaĹĄ? ÂťTo bo Ä?udovit veÄ?er, ko bomo skupaj uĹživali v mojih pesmih, od katerih jih bo tokrat kar nekaj zazvenelo ob romantiÄ?ni spremljavi Vipavskih tamburaĹĄev. Seveda bo z menoj tudi moja spremljevalna skupina Avantura, tako da tudi moje Ĺživahne pesmi ne bodo manjkale.

Z menoj bo kubanski violinist Lazaro Zumeta, s katerim bova izved-

1. Jana Ĺ uĹĄterĹĄiÄ? - Glas srca 2. Clemens - Mava to 3. Alya & Neno Belan - Misunderstandings

LESTVICA domaÄ?e glasbe

Danijel Vunderl: ÂťV nedeljo dopoldan vrtimo slovensko glasbo.ÂŤ

rotniki so jim pritrdili in jima namenili dobrih sedem milijonov dolarjev odĹĄkodnine. Zvezdnika posnemanje Gayeve skladbe zanikata. Na enem od priÄ?anj je Williams sicer priznal, da je kot mladeniÄ? rad posluĹĄal Gayeve pesmi in da skladba Blurred Lines spominja na melos iz 70. let. Nista pa enaki. UspeĹĄnica, ki si je prisluĹžila tudi nominacijo za grammyja, je s predvajanjem prisluĹžila veÄ? kot 16 milijonov dolarjev.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35.

Zmagovalno skladbo lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Tp

GLASBENE novice

Mira ZakoĹĄek

11

107,8 MHz

la nekaj mojih Ä?utnih balad.

Sama sem zaÄ?ela prepevati zelo mlada. Imela sem 14 let, ko sem postala Ä?lanica skupine Foxy teens, in dobro vem, kako pomembno je, da mladi dobijo priloĹžnost, da se lahko predstavij o .

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel PoljanĹĄek – Tvoja trma Stil – Le tvoj Vera & Originali – Kjer je harmonika pri hiĹĄi Kvintet Dori – Gustl ZreĹĄka pomlad NajlepĹĄe ime Ansambel Petra Finka – Ni veselice brez Golice Savinjski kvintet – Moji najdraĹžji Igor in Zlati zvoki & Alfi NipiÄ? – Dnevi beĹžijo Kvintet 7 – ÄŒudeĹž ljubezni Gorenjski kvintet – PosluĹĄaj svoje srce

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO REGINA Regina predstavlja novo pesem Ljubezen beĹži. Pevka se zadnja leta v glasbenem ustvarjanju spogleduje s plesnimi ritmi. Prva takĹĄna skladba je bila Ritem ulice, ki ji je kmalu sledila PokliÄ?i ljubezen in nato ĹĄe single Moje sanje. Nova pesem Ljubezen beĹži je pripravljena na video podobo, ki jo bo Regina kmalu predstavila.

KATALENA Katalena se je konec februarja mudila v novomeĹĄkem glasbenem studiu, kjer je posnela novi Ĺže ĹĄesti album. IzĹĄel bo spomladi, v celoti pa ga bodo premier-

Zato sem na svoj koncert povabila tudi otroĹĄki in mladinski pevski zbor OĹ Antona AĹĄkerca. Tako tudi prave iskrive mladostne energije ne bo manjkalo!ÂŤ Tudi sicer si zaÄ?ela tole leto zelo delovno, Ä?eprav smo ĹĄele v marcu, je za tabo Ĺže cel kup koncertov? ÂťPravzaprav sem s koncer-

tno turnejo Ĺže pri koncu, saj me Ä?aka le ĹĄe koncert pri vas v Velenju, nato pa ĹĄe v

no predstavili na Drugi godbi. Za zvoÄ?no podobo albuma sta tudi tokrat poskrbela BlaĹž Celarec in Marko Turel.

MEMENTO

Rock zasedba Momento, ki je konec minulega leta izdala drugi album Karma Reset, na ogled postavlja nov videospot.

Fantje so pred Ä?asom Ĺže predstavili videa za skladbi Novo upanje in Brezpotje, tokrat pa je na vrsti pesem Druga stran, katere videospot je nastal kar pod taktirko bobnarja zasedbe Robija DvorĹĄka, ki je dogajanje umestil v domaÄ?e KrĹĄko.

DivaÄ?i. Za tem se zaÄ?nejo razliÄ?ni nastopi na prireditvah, veselicah ...

In tako se bomo z mojo koncertno publiko pogreĹĄali do jeseni.ÂŤ S svojimi oboĹževalci se tudi veliko druĹžiĹĄ, pripravljaĹĄ piknike, letos za prvi maj pa Ĺžagarijo. Za kaj pravzaprav gre? Žagarija je izlet, na katerega se odpravim skupaj s svojimi posluĹĄalci. Do zdaj smo jih imeli Ĺže ĹĄest, Ĺže naslednji mesec pa se bo zgodila sedma. Od 27. do 30. aprila se namreÄ? odpravljamo na kar veÄ?dnevno Ĺ˝agarijo v PoreÄ?. Ker je ĹĄtevilo mest omejeno, se je potrebno prijaviti na mailu info@studio-gong.si.

Je pa to odliÄ?na priloĹžnost, da se bolje spoznamo in preĹživimo skupaj veÄ? Ä?asa.ÂŤ đ&#x;”˛

Naš ­čas, 19. 3. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏪

V rdečo dekico zaviti z rdečim nageljnom v rokah so očitno 8. marec, dan žena, praznovali velenjski podjetniki Milan Pongračič, Stojiša Aničič in Igor Centrih. Slednji je specialist za finance, zato so zagotovo kakšno rekli tudi o evrih. Morda so, če so že praznovali, drug drugemu zaupali tudi, kaj so kupili svojim najdražjim za praznik. Ali pa so le potrdili, da je 8. marec sicer res dan žena, praznujejo pa ga predvsem moški.

19. marca 2015

frkanje » Levo & desno «

Saša še poskočna?

Nekatere je strah, da Saša ne bo več tako poskočna.

Vseh ne skrbi (le) zaradi težav gospodarstva – no pa tudi. Bolj, ker imajo v obeh delih – tako na Ljubnem kot v Velenju – skrbi zaradi skakalnic.

Praksa Večkrat slišimo, da dobijo študentje med študijem premalo konkretne prakse. Zdaj, ko so jim nekateri profesorji nazorno pokazali, kako je mogoče služiti denar, je pa spet vse narobe.

⏩

Ženske kvote postajajo pomembne tudi v društvih. V Društvu vinogradnikov Šmartno ob Paki, ki sodi med najuspešnejša tovrstna društva v širši oklici, jih imajo 13. Po mnenju nekaterih premalo. Darinka Oder iz Kavč, Marija Strmšek iz Paške vasi ter »alfa in omega pri Petračevih« Fanika Pokleka iz Gavc (od leve proti desni) tega ne komentirajo glasno. Svoje si pa mislijo, je ugotovil Čvek. »Naj smo uradno članice ali ne, dejstvo je, da za vsakim moškim stoji uspešna ženska. Eni tega še pač niso »vzeli«. Pri delu smo me glavne, po vinskih zabavah dedcev tudi, pri prejemanju priznanj pa gre vsa slava njim. Pa saj so kot otroci.«

Ne po domače

⏪

Podjetniki Franc Krevzel, Vlado Jezernik in Robert Hudournik pogosto sodelujejo pri različnih delih, tako, kot bodo pri ureditvi podjetniškega centra Standard, pa še niso. Čvek jih je zalotil pri hudem tuhtanju. »Posel je res zahteven, cene je bilo treba čisto oklestiti, rok pa je zelo kratek … A kaj hočeš, pokazali bomo, da zmoremo! Še čemu bolj zahtevnemu smo bili kos, « je bil optimističen Hudournik, Krevzel mu je prikimaval. Jezernik pa je bil tiho in najbrž je že preračunaval, kako se mu bo izšlo, koliko metrov kabla bo treba, pa tudi, kako se bodo »spotikali« drug ob drugem, ko bodo hiteli, da ujamejo roke.

Nekateri vriskajo, ko dobijo evropska sredstva za razne projekte. In se križajo in sprašujejo, zakaj, če zvedo, da jih bodo morali vrniti. Res je, da smo doma v Evropi, povsem po domače pa vseeno ne smemo delati.

Zmagale prevare Na pravkar končanih Dnevih komedije v Celju je po mnenju strokovne žirije in gledalcev zmagala komedija Prevare. Kot zmagajo pogosto v vsakdanjem življenju.

Cvetenje

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI gokletnost, zato nam je žal, da smo obtoženi za stvari, ki so daleč od naših vrednot in kulture«. Posebej veliko vznemirjenja je plakat povzročil, ker v Neaplju v soboto pričakujejo obisk papeža Frančiška.

Otok mačk Se bo Mrtvo morje posušilo?

Po napovedih, da naj bi se Mrtvo morje do leta 2050 posušilo, sta Jordanija in Izrael podpisala dogovor o gradnji 180 kilometrov dolgega cevovoda, s katerim naj bi vodo iz Rdečega morja speljali v Mrtvo morje in tako preprečili katastrofo.

Zaradi visokih temperatur vse leto je namreč količina vode, ki iz Mrtvega morja izhlapi, večja od dotoka, za povrh pa je preostanek vedno bolj slan. Po ocenah nekaterih strokovnjakov gladina Mrtvega morja vsako leto upade za meter, iz česar sledi izračun, da naj bi se do leta 2050 povsem posušilo. Z načrtovanim cevovodom naj bi bila tžava rešena – prek 847 milijonov evrov vrednega projekta naj bi letno iz Rdečega morja izčrpali 300 milijonov kubičnih metrov vode, količino pa bi lahko nato sčasoma povečali na do dve milijardi kubičnih metrov letno. Več okoljevarstvenih skupin ob tem stvari, da bi lahko ta veliko-

potezni projekt Mrtvemu morju le škodil. »Kemična sestava Rdečega morja je zelo drugačna od vode v Mrtvem morju, ni ju mogoče preprosto mešati,» je poudaril eden od strokovnjakov.

Na majhnem južnojaponskem otoku Aošima kraljujejo mačke: plazijo se po zapuščenih hišah, ležijo na pomolih in skačejo po ribiških čolnih. Prav nič izbirčne niso; živijo od riževih kroglic, energetskih tablic, krompirja ali česar koli pač uspejo dobiti od turistov. Ob le

Nuna zgoraj brez

Češki predsednik brez dlake na jeziku Češki predsednik Miloš Zeman se je znašel v središču medijske pozornosti, ker naj bi na srečanju proizvajalcev vina v predsedniški palači v Pragi vzkliknil: »Smrt abstinentom in vegetarijancem!« Izjava je bila še bolj neokusna zaradi dne, ko jo je predsednik podal – le dan prej je namreč v streljanju v neki restavraciji v Pragi življenje izgubilo osem ljudi.

Predsednikov tiskovni predstavnik je pojasnil, da Zeman ni pozival k

smrti nekadilcev, nealkoholikov ali vegetarijancev, temveč se je nanašal na Adolfa Hitlerja. »Predsednik je v tem trenutku mislil na vegetarijanca in abstinenta, ki pa je bil množični morilec,« je zadevo po mnenju mnogih še poslabšal tiskovni predstavnik.

Damska psička Ko oblečena v krilce in majico, z nahrbtnikom na ramenih in klobučkom na glavi drobenclja v šolo, je videti skoraj kot šolarka – a ni, gre za samičko kodra, ki jo je lastnik naučil hoditi po zadnjih tačkah. Psička v kitajski pokrajini Sečuan privablja poglede mnogih, ki pa jih opaža tudi njena stalna družba na sprehodu – lastnik Džu. Slednji pravi, da je psičko vzravnane hoje učil dva meseca ter da je njegova ljubljenka navdušena, ko jo obleče v punčkasta oblačila in se odpravita ven. Po zadnjih tačkah lahko prehodi kar dva kilometra.

Vse več je pravih znanilcev, da je tudi k nam prišla pomlad. Zacveteli so zvončki, trobentice, žafran ... Močno so zacvetele tudi ceste.

Škodljivo in koristno Tudi za alkohol kot za mnoge druge stvari velja, da ni le škodljiv, je tudi koristen. Če je posebno škodljiv za mlade, za gostilničarje, ki jim ga točijo, še zdaleč ni.

Težko do šole Včasih so rekli, da so otroci zaradi revščine težko prišli do šole. Danes težko pridejo zaradi slabih cest. To, da se tudi peš daleč pride, namreč ne velja več.

Uravnilovka Nekateri se zavzemajo za uravnilovko tudi pri pokojninah. Da bi pristrigli najvišje in povečali najnižje.

Bojim se, da ne bo nič pomagalo, čeprav je za slednje podpora najmnožičnejša.

Razkorak Neapelj te dni razburja plakat seksi nune, ki si prsi prekriva z rokama, v katerih ima rožni venec in moli. Prebivalci so izdelek označili za »nedostojen in grd«, predstavniki modne hiše, ki ga je izobesila, pa so v zagovor in opravičilo dejali, da se zavedajo, da je »naš oglas močna marketinška poteza, ni pa nam bil cilj trivializiranje molitve ali bo-

peščici starejših Japoncev, ki še živijo na otoku, je mačk več kot 120 – prvotno so jih na otok naselili zaradi miši, ki so delale škodo na ribiških čolnih, kasneje pa so se ljudje z otoka večinoma izselili, mačke pa so se brez naravnih sovražnikov namnožile.

Med vrhom države in »terenom« je očitno še velik razkorak. Na državni ravni pravijo, da nam gre že dobro, mnogi po vsej državi pa še vedno opozarjajo, da ljudje še močno čutijo krizo. Morda pa gre prav zato državi dobro.

NaĹĄ Ä?as, 19. 3. 2015, barve: CMYK, stran 13

13

ZANIMIVO

19. marca 2015

Ĺ aleÄ?ani lani Ĺživeli dokaj varno

do uradnih oseb (61), povzroÄ?anje Promet je zaznamovala smrtna Ĺžrtev hrupa (46).

Promet je lani Ĺžal zaznamovala ZnaÄ?ilne za lansko leto na tem podroÄ?ju so ÂťselitveÂŤ krajev krĹĄi- smrtna Ĺžrtev, ĹĄlo je za peĹĄko.

Nasploh pa so podatki o stanju tev. Najpogosteje so bila to stanoprometne varnosti v lanskem letu vanja ali stanovanjski objekti (172), Med kaznivimi dejanji skorajda ni bilo takĹĄnih s hujĹĄimi najspodbudnejĹĄi v na cesti ali trgu se posledicami, tista, ki so bila, pa so veÄ?inoma preiskana zadnjih petih letih. jih je zgodilo 146 krĹĄitev predpiPoĹžiga ĹĄe nista Zgodilo se je 278 prometnih nesreÄ? sov o javnem reraziskana.

Milena KrstiÄ? – Planinc NajveÄ?ji porast tino manj kot leto pred tem, in (17 odstotkov manj du in miru in za gospodarske vlomi (198), za Ä?etrtino manj kot lani). NajveÄ? se razliko od preteVelenje – Komandir policijske kriminalitete kot leta 2013. Med prvimi je bijih je zgodilo v naseklih let ÂťleÂŤ 51 v NajveÄ?ji porast je bil v gospodar- lo 12 drznih tatvin (9 je preiskapostaje Velenje BoĹĄtjan Debelak na gostinskih lokalih (45-odstotni pa- ljih z uliÄ?nim sistemom, milejĹĄe pa podlagi statistike, ki jo je predstavil ski kriminaliteti. ÂťVeÄ?ina primerov nih), ukradenih je bilo 9 avtomodec). ÂťZanimivo, da pa je do krĹĄitev so bile tudi posledice. ÂťKljub temu tudi Ä?lanom Sosveta za izboljĹĄanje gospodarske kriminalitete se nana- bilov (ĹĄtiri kraje so preiskane), javnega reda in miru lani na javnih pa s tem ĹĄe ne moremo biti zadovarnosti obÄ?ank in obÄ?anov Vele- ĹĄa na kaznivo dejanje krĹĄitev pra- zgodilo se je 5 ropov (2 prevoljni,ÂŤ pravi BoĹĄtjan Debelak. Zato shodih priĹĄlo le sedemkrat.ÂŤ nja, ugotavlja, da je bilo Ĺživljenje v vic delavcev iz delovnega razmerja. iskana). Varnost na obbodo prometu tudi letos namenili Prisilna sredstva Ĺ aleĹĄki dolini v lanskem letu do- Pri tem smo spremenili naÄ?in dela. moÄ?ju v pristojnosti eno od osrednjih pozornosti, znouporabili manjkrat kaj varno. Podobno kot Ĺže tisto le- Ko dobimo kazensko prijavo posa- Policijske postaje traj te pa zlorabi alkohola in drog KrĹĄitev ostalih prepisov v prometu, hitrosti na odsekih, kjer to pred tem. Številke na podroÄ?ju meznega delavca, zbiramo podatke Velenje pa sta lani pa je bilo veÄ?. ÂťPri tem se je to nevarno in prihaja do promekriminalitete, javnega reda in miru tudi za vse ostale pri istem deloda- zaznamovala tudi moram znova navezati na tnih nesreÄ?. ter prometa so enake ali izkazujedva poĹžiga, ki pa đ&#x;”˛ zlorabo drog kot prekrjo celo precej boljĹĄe stanje,ÂŤ pravi. za zdaj ĹĄe nista ĹĄka. VeÄ? je bilo tudi krTo velja za vse ÂťklasiÄ?neÂŤ segmenraziskana.

Storilci kaznivih ĹĄitev zakona o prijavah te policijskega dela, kriminaliteto, ÂťPrecej pa dejanj nasilja v prebivaliĹĄÄ?a, poveÄ?ajavni red in mir ter promet. se je povedruĹžini so v veÄ?ini li so se prekrĹĄki s poÄ?alo ĹĄtevilo povratniki V prometu pa so velenjski droÄ?ja nasilja v drukaznivih dePrviÄ? primera policisti lani zaznali 4.113 krĹžini.ÂŤ janj s podrokaznivih dejanj ĹĄitev predpisov, kar je za 6 odMed ukrepi, ki so Ä?ja zlorabe BoĹĄtjan Debelak: ÂťDobri rezultati ĹĄe ne pomenijo, da smo lahko nedovoljenih snovi jalcu in ugotavljamo morebitne kr- drog. Lani stotkov manj kot leto pred tem. jih policisti poleg zadovoljni.ÂŤ Z alkotesti niso bili tako ÂťdareĹĄitve. Tudi zaradi tega je tolikĹĄen po- smo v zvezi glob uporabili zov ĹĄportu ĹžljiviÂŤ kot leto pred tem. Preizrast – za skoraj 250 odstotkov glede s tem podaper krĹĄitelje, velja kusili so le 4.837 voznikov, kar na leto poprej,ÂŤ razlaga komandir. li 47 kazenskih ovadb, leto pred Gostilne zamenjala omeniti 31 pridrĹžanih zaradi streje 60 odstotkov manj kot leto Na podroÄ?ju kriminalitete je bi- Od drugih oblik gospodarske krimi- tem 17.ÂŤ Zasegli so skoraj 7 kilo- stanovanja znitve in 8 pridrĹžanih, ki so vzbujali Manj kot leto pred tem je bilo lani sum voĹžnje pod vplivom alkohola, pred tem. Ĺ tevilo tistih, ki so lo podanih 1.109 kazenskih ovadb, nalitete pa so se policisti in krimi- gramov konoplje. Da bi prepreÄ?ili vozili pod vplivom alkohola, preiskanost je bila skoraj 58-od- nalisti ukvarjali tudi s poslovnimi preprodajo in uĹživanje prepoveda- na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske niso pa pristali na preizkus. Izrekli pa ni bilo veliko manjĹĄe. Zastotna. 13 odstotkov kaznivih de- goljufijami (24), poneverbami (19). nih drog, so opravljali poostrene postaje Velenje tudi krĹĄitev predpi- so 28 ukrepov prepovedi pribliĹževasov s podroÄ?ja javnega reda in miru nja, v 88 primerih pa uporabili priradi krĹĄitev cestnoprometnih janj so policisti odkrili sami, kar je nadzore. predpisov so zasegli 76 vozil najveÄ? po letu 2010. Ĺ koda, ki je Manj tatvin in vlomov Novo kaznivo dejanje v tem pro- (523). Najpogosteje je ĹĄlo za spod- silna sredstva (najmilejĹĄa). Po njih Med drugimi oblikami krimi- storu pa je neupraviÄ?ena proizvo- bujanje k pretepu (124), prepiranje velenjski policisti lani niso segli to(leta 2013 pa 32). nastala kot posledica kaznivih dejanj, pa je ocenjena na 2.300.000 nalitete po ĹĄtevilu izstopajo ta- dnja in promet nedovoljenih sno- in nedostojno vedenje (74), nasilje likokrat kot leto pred tem, ko so jih tvine (508), a jih je za skoraj pe- vi v ĹĄportu. Ĺ lo je za dva primera. v druĹžini (72), nedostojno vedenje uporabili v 115 primerih. evrov.

â?ą

â?ą

â?ą

Euroscola 2015 – Gimanzijci v Starsbourgu V Strasbourgu je 26. februarja potekal dogodek Euroscola, na katerem so se zbrali mladi iz vseh drĹžav Ä?lanic EU Slovenijo so zastopali dijaki 2. A gimnazije Velenje, ki so na tekmovanju v debati premagali dijake II. gimnazije Maribor in si tako pridobili vstopnico v Evropski parlament. Kar nekaj mesecev so se temeljito pripravljali na veliki do-

maternem jeziku, tako da so npr.

AngleĹži govorili nemĹĄko, Francozi angleĹĄko, Nemci francosko, Irci ĹĄpansko in Slovenci seveda angleĹĄko. Za govorca je bila to vsekakor velika preizkuĹĄnja, saj je moral govoriti v parlamentarni dvorani, kjer

so odgovarjali na vpraĹĄanja, ki so jih spraĹĄevali dijaki na zasedanju parlamenta mladih. DoloÄ?ene teme so sproĹžile burne razprave in odzive, npr. ali bi morali v Evropskem parlamentu uporabljati kot uradni jezik le en jezik, sledile so ĹĄe teme: ali je Ä?lanstvo v EU prineslo tvoji deĹželi veliko dobrega, ali dobijo mladi v ĹĄoli dovolj podatkov o delovanju EU, ali bi morala EU odigrati pomembnejĹĄo vlogo v mednarodni politiki, imigracija in stanje

godek, poglobili so se v razliÄ?na tematska podroÄ?ja, ki jih obravnava Evropski parlament. Dobro podkovani tudi v znanju angleĹĄÄ?ine, francoĹĄÄ?ine in nemĹĄÄ?ine so s svojimi sovrstniki sodelovali na razliÄ?nih aktivnostih.

Po prihodu v parlament so dijake razvrstili v razliÄ?ne tematske skupine, ki so bile sestavljene iz predstavnikov razliÄ?nih drĹžav. Pred zaÄ?etkom razprave so dijaki predstavili drĹžavo, svoje mesto in ĹĄolo; predstavitev ni smela potekati v njihovem

je sedelo 600 mladih iz vse Evrope. Mnoge od sodelujoÄ?ih ĹĄol so bile mednarodne ĹĄole s programom v angleĹĄkem jeziku in usmerjene v mednarodne projekte, evropske ĹĄtudije, nekatere tudi z veÄ?jeziÄ?nimi programi.

VpraĹĄanja, o katerih so debatirali dijaki, so zelo aktualne teme, ki jih trenutno obravnava Evropski parlament. V manjĹĄih skupinah so oblikovali svoja mnenja, naredili sklepe in jih predstavili vsem ÂťparlamentarcemÂŤ. Vodje posameznih skupin

v sredozemskih drĹžavah, mladi in brezposelnost, okolje in obnovljivi viri energije, svoboda informiranja.

Zelo zanimiva izkuĹĄnja je tudi naÄ?in glasovanja; vsak udeleĹženec je namreÄ? dobil svoj sedeĹž s ĹĄtevilko, s katerega je lahko glasoval; zelena barva pomeni glasovanje ÂťzaÂŤ, rdeÄ?a ÂťprotiÂŤ in bela ÂťneopredeljenÂŤ.

Tako so lahko glasovali po razpravi o posamezni temi in priĹĄli do zelo zanimivih rezultatov; npr. glede informiranja o EU v ĹĄolah so izglasovali 323 glasov proti in le 120 za,

kar nakazuje, da je v ĹĄolah delo v parlamentu EU zelo slabo predstavljeno.

Po veÄ?urnem zasedanju so pripravili nekoliko bolj sproĹĄÄ?en program; dijaki so sodelovali v kvizu Eurogame, v katerem so reĹĄevali precej teĹžka vpraĹĄanja s podroÄ?ja literature, glasbe, znanosti, biologije ipd.

Tekmovanje pa so pripravili tudi za sodelujoÄ?e uÄ?itelje, ki so bili razdeljeni v manjĹĄe skupine, seveda narodnostno zelo meĹĄane. Morali smo

reĹĄiti 28 vpraĹĄanj in vsako vpraĹĄanje je bilo zapisano v enem od jezikov Ä?lanic EU in na koncu so razglasili najboljĹĄo skupino.

Ob koncu sreÄ?anja so dijaki ob zvokih evropske himne nosili zastave vseh sodelujoÄ?ih drĹžav ter se nato poslovili od sovrstnikov, s katerimi so preĹživeli nepozabne trenutke skupnega razmiĹĄljanja in sodelovanja. đ&#x;”˛

Darja Joger AvberĹĄek

Hygrophorus marzuolus Ko se zima komaj dobro poslovi, vznemirijo vnete gobarje skrivnostne marÄ?nice. ObiÄ?ajno jih raste veÄ? skupaj. Dokler so pod povrĹĄjem, so bele, dalj ko so na planem, bolj jim klobuki posivijo. Imajo dobro lastnost, da pogosto rastejo na istem prostoru, kar gobarjem olajĹĄa iskanje.

Neke pomladi sva s prijateljem ĹĄla poizvedovat, Ä?e so se Ĺže prebudile.

Odkrila sva jih, a bile so drobne in nebogljene, saj brez vlage lahko le Ĺživotarijo, najveÄ?krat pa se sploh ne pojavijo. Ni kazalo, da bo kmalu deĹževalo, zato sva se domislila, da jima pomagava. Od doma sva skrivaj pripeljala dve veliki posodi vode in jih previdno zalila. Imela sva obÄ?utek, da so hvaleĹžno sprejele najino pomoÄ?. ÄŒez nekaj dni sva ĹĄla pogledat, Ä?e je prizadevanje rodilo sadove. Ĺ˝e od daleÄ? so naju pozdra-

vljale, nama pa je zastal dih in usta so se raztegnila do uĹĄes. Z brhkimi marÄ?nicami sva se bahala pred prijatelji, ki so zaman tavali po suhem gozdu.

Sklenila sva, da ne bova razkrila nenavadnega poÄ?etja, saj bi jih ne bilo malo, ki bi zavijali oÄ?i in ĹĄepetali, da z nama zgoraj ni vse v redu.

Navsezadnje res drĹži, malo Ä?udno se sliĹĄi, da greĹĄ v gozd zalivat gobe.

Po veÄ? letih molÄ?anja sva se odloÄ?ila, da vendarle razkrijeva najino skrivnost in opogumiva kakega neuÄ?akanega gobarja, da ko bo spomladi gospodarila suĹĄa, ponovi najin podvig. Za plaÄ?ilo mu bo zaigralo srce, nama pa prvenstvo ne uide. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

NaĹĄ Ä?as, 19. 3. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

19. marca 2015

StarejĹĄi so uÄ?ili Minuli petek, so dom KS Skorno – Florjan napolnili stari in mladi.

Tisti, ki so se Ĺželeli nauÄ?iti Ĺže zelo starega naÄ?ina izdelovanja butar in roĹž iz krep papirja, in tisti, ki to znajo. Delavnico je organiziralo TD Skorno. Ĺ˝eljnih ustvarjanja in uÄ?enja se jih je zbralo veÄ? kot 30. SproĹĄÄ?eno in ob prijetnem klepetu so izdelovali butare in roĹže, ki jih bodo kmalu, na cvetno nedeljo, odnesli v cerkev k blagoslovu. MlajĹĄi so predvsem opazovali starejĹĄe pri izdelavi

Na ogled postavili svoje stvaritve

in se od njih poskuĹĄali kar najveÄ? nauÄ?iti. Vsak je imel moĹžnost pokazati svoj naÄ?in dela in vsak je lahko poskusil ustvariti svoj izdelek. Ker

Sejem izmenjave semen

Pomlad se je resniÄ?no zaÄ?ela prebujati. Sonce, ptiÄ?je petje in vedno viĹĄje temperature vsak dan priÄ?ajo, da se bomo morali poÄ?asi zbuditi iz zimskega spanja, pregnati pomladansko utrujenost in se lotiti zunanjih opravil. Slednja so zaÄ?ela skrbeti tudi krajanke in krajane PleĹĄivca. Ĺ˝e kar nekaj let se je v glavah PleĹĄivÄ?ank cimila ideja o sejmu menjave semen, a do izvedbe vse do

letos ni priĹĄlo. Ob podpori novega Ĺženskega vodstva krajevne skupnosti je ideja konÄ?no padla na plodna tla. Tako se je v soboto, 14. marca, v telovadnici podruĹžniÄ?ne OĹ PleĹĄivec odvijal prvi Sejem izmenjave semen, ki bo, upamo, postal tudi tradicionalen.

Kljub solidni udeleĹžbi, za katero je priÄ?akovati, da se bo z dobrim glasom preseneÄ?enih in zadovolj-

UspeĹĄno Ä?ez preteklo leto V soboto, 7. marca, so se v Andrejevem domu na Slemenu ĹĄe v zimskih razmerah zbrali Ä?lani TuristiÄ?no razvojnega druĹĄtva Raztok iz Ĺ entvida nad Zavodnjami, da so pregledali opravljeno delo v preteklem letu in si doloÄ?ili nove naloge.

Teh pa so preteklo leto opravili veliko. Med najbolj odmevne so ĹĄteli izdelavo ledenih gradov pod Peco (grb ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj), sodelovanje z gozdnimi moĹžmi na pustnem karnevalu v Ĺ oĹĄtanju, izvedbo Salamia-

de z ocenjevanjem izdelkov, krompirjev praznik s predstavitvijo pridelanih vrtnin in strokovno ekskurzijo po Gorenjski (Lesce – Ä?okolada, Kropa – kovaĹĄtvo). Seveda pa so opravili ĹĄe kopico drugih, nekaterih Ĺže tradicionalnih, od izbire najlepĹĄe urejene okolice domov, Ä?istilne akcije, vzdrĹževanje smerokazov, raznih delavnic, do kolesarjenja na Sleme in vsakoletnega sreÄ?anja Ä?lanov TRD in njihovih druĹžin.

Skupna ugotovitev prisotnih je bi-

je bilo idej veliko, popoldan pa je hitro minil, se ponovitev delavnice obeta tudi prihodnje leto. đ&#x;”˛

Jasmina Stropnik

nih obiskovalcev z vsakim letom veÄ?ala, na sejmu ni manjkalo vseh vrst semen in sadik zelenjave, cvetlic, zeliĹĄÄ? in podobnega. Semena so z veseljem prispevale tudi starejĹĄe PleĹĄivÄ?anke, ki najbolj dobre in uporabne sorte ohranjajo Ĺže veÄ? kot 20 let. Praksa nam kaĹže, da so stare sorte ĹĄe vedno najbolj odporne ter zopet vse bolj popularne, zato je bilo na razstavi moÄ? videti in izmenjati tako navadna kot tudi eko semena lanu, tobaka, raznih starih fiĹžolov, domaÄ?ega krompirja in koruze, avtohtonih sort Ä?ebulÄ?ka in Ä?esna, totra, Ĺžafrana, solat in seveda diĹĄeÄ?ih zeliĹĄÄ? in roĹž.

Ker je videno najbolje tudi praktiÄ?no preveriti, so si udeleĹženci ob pokuĹĄnji jedi in pijaÄ? iz dotiÄ?nih domaÄ?ih pridelkov, lahko izmenjali bogate izkuĹĄnje o vzgoji, negi in spravilu rastlin na strmih peĹĄÄ?enih hribovskih povrĹĄinah. Kaj pa bo iz izmenjave zrastlo, bo kaj kmalu mogoÄ?e videti tudi na pleĹĄivĹĄkih tleh.

spatzle), manjkalo pa ni niti sladkih dobrot. Vodja delavnice se zaveda, da je v vsaki hiĹĄi dobrodoĹĄla kakĹĄna zdravilna meĹĄanica. UdeleĹženke delavnice bodo znale poskrbeti za svoje druĹžinske Ä?lane. Slabokrvnost in pomanjkanje odpornosti pri njih

si na tekmovanju v hotelu Delfin v Izoli prisluĹžili tudi strokovna naziva: Hela je postala mojstrica roÄ?nih del, Danica pa mentorica roÄ?nih del. Tega ni bilo lahko doseÄ?i, saj je bila konkurenca huda. V kroĹžku

preseneÄ?eni in navduĹĄeni nad znanjem in spretnostmi starejĹĄe generacije. Veliko so spraĹĄevali in se zanimali za posamezne izdelke. NaĹĄi upokojenci imajo res zlate roke, zato lahko le Ĺželimo, da jih bodo tako

Na razstavi roÄ?nih del je bilo moÄ? videti zelo raznolike izdelke, plod pridnih rok vinskogorskih upokojencev.

so Ä?lanice lani izdelale veÄ? kot 230 Ä?udovitih voĹĄÄ?ilnic, ki so skupaj z vabilom na sreÄ?anje pred boĹžiÄ?em razveselile starejĹĄe krajane.

Razstavo so si ogledali tudi otroci vrtca in uÄ?enci ĹĄole. Ĺ olarji so bili

spretno uporabljali tudi v prihodnje.

Z razstavo pa so gotovo spodbudili ĹĄe koga, da bo tudi sam poskusil kaj narediti in bo kmalu nastala ĹĄe kakĹĄna razstava. đ&#x;”˛

Nada Ĺ travs

8. marec na OĹ Gorica

đ&#x;”˛

la, da so opravili veÄ?ino nalog, ki so si jih zadali. Tiste, ki so ostale neuresniÄ?ene, pa so preloĹžene na letoĹĄnje leto, saj skupaj s prej omenjenimi sestavljajo osrÄ?je novega programa. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da se ĹĄtevilo Ä?lanov v TRD poveÄ?uje, na obÄ?nem zboru sta bila sprejeta dva nova Ä?lana, tako da druĹĄtvo zdaj ĹĄteje Ĺže 48 Ä?lanov.

Zadovoljni z opravljenim delom so nas v Andrejevem domu nato razvajali z domaÄ?o kmeÄ?ko juho (zimska krepka juha) in Ĺžal je lahko tistim, ki jih ni bilo. đ&#x;”˛

th

Kuharska delavnica v Belih Vodah Zgodi se, da ĹĄe najbolj pridnim in ustvarjalnim gospodinjam zmanjka idej, kaj med tednom skuhati in postaviti na pogrnjeno mizo. Tega se zavedajo tudi Ĺženske v Belih Vodah. Zato je zanje kulturno-ĹĄportno turistiÄ?no druĹĄtvo Vulkan organiziralo kuharsko delavnico. Na Kmetiji odprtih vrat pri Razpodovniku se je pretekli ponedeljek zbralo 12 udeleĹženk teÄ?aja. Pod budnim oÄ?esom gospe Irene Ĺ isernik je kuhinja diĹĄala po dobrotah, ki jih lahko pripravimo v sklopu vsakdanjega jedilnika. Irena je pokazala, da lahko z malo spretnosti, truda in domiĹĄljije iz preprostih sestavin ustvarimo zanimive in okusne jedi. UdeleĹženke so pripravljale razliÄ?ne mesne enolonÄ?nice, priloge (Ĺžlikrofe, cmoke,

V Vinski Gori imajo zelo delovno druĹĄtvo upokojencev, ki je tokrat krajane pozvalo, naj na ogled prinesejo izdelke, ki so jih ustvarili sami. Odzvalo se je 11 upokojencev, ki so upraviÄ?ili svoj slogan Âťnimam cajtaÂŤ. Res ga nimajo ravno zato, ker veliko delajo, ali pa bi lahko rekli, da ga imajo, ker si ga znajo vzeti za prave stvari, za delo, ki jih veseli, bogati in izpolnjuje.

Svoje roÄ?ne spretnosti so tokrat na tridnevni razstavi predstavili: Hela OĹĄtir, Danica Tisnikar, Danica RoĹžiÄ?, Marija Ĺ traus, Silva Rednak, JoĹžica Grobelnik, Peter Kumer, Franc Viher, Ivan Belina, Martin Pungartnik in Milan Jendrok. Prikazali so spretnosti, ki jih danaĹĄnja mladina le ĹĄe redko obvlada, saj zahtevajo veliko Ä?asa in vloĹženega truda. In ljudje so na razstavo prihajali mnoĹžiÄ?no. Ĺ˝e na Ä?etrtkovo otvoritev je priĹĄlo okrog osemdeset ljudi, tudi od daleÄ?. Obisk je bil lep vse tri dni. ÄŒlanice kroĹžka roÄ?nih del (oziroma ustvarjalnih klepetalnic) se v pisarni domaÄ?ega DU redno dobivajo vsako sredo in ustvarjajo. Vodita jih njihovi kolegici Hela OĹĄtir in Danica Tisnikar. V lanskem letu sta se obe ĹĄe posebej izkazali, saj sta

doma ne bo teĹžava.

Hvala, da je gospa Irena z udeleĹženkami delavnice nesebiÄ?no delila precej skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. đ&#x;”˛

DruĹĄtvo Vulkan

Ob osmem marcu so Ĺžene presenetili v marsikaterem kolektivu. Ponekod je bilo ĹĄe posebej prijazno, kot recimo v KS Gorica, kjer so na povabilo kra-

jevne skupnosti na prijetno druĹženje povabili vse Ĺžene v tej skupnosti. SreÄ?anje so popestrili uÄ?enci OĹ Gorica in otroci vrtca, ki so zanje pripravili

prijeten program, prisotne pa je nagovoril tudi Ĺžupan Bojan KontiÄ?. đ&#x;”˛ Jana Tkavc in Ĺ tefka Ĺ tukovnik, foto: Renata Stopar

Mnenja in odmevi Odmev na mnenje ÂťKulturni praznik v Velenju – sramotaÂŤ Zelo sem bil razoÄ?aran, ko sem v ÂťNaĹĄem Ä?asuÂŤ v rubriki Mnenja prebral zapis pod zgoraj navedenim naslovom. Avtor v njem enaÄ?i proslavo v Ä?ast drĹžavnega kulturnega praznika in koledovanja ter zabavo, ki se je dogajala po uradnem delu prireditve.

Na Konovem Ĺživim Ĺže veÄ? kot 40 let in ves ta Ä?as diham z Ĺživljenjem krajevne skupnosti. V teh letih je bilo pri izgradnji in razvoju KS Konovo narejenega ogromno, tako da spada po sploĹĄnih ocenah med najlepĹĄe, najbolj razvite in urejene KS v mestni obÄ?ini Velenje in ĹĄirĹĄe, prav tako pa krajani niso nikoli pozabili na kulturna dogajanja. V KS Konovo deluje v okviru druĹĄtva KUD Lipa Konovo veÄ? sekcij, katerih Ä?lani ure in ure prostega Ä?asa na prostovoljni osnovi porabljajo za svoje delovanje. Prav tako pa je zelo dejavna sekcija ÂťSv. trije kraljiÂŤ, ki neguje

tradicijo koledovanja Ĺže dolga leta.

Mislim, da so zelo redki koledniki, ki vse darovane dobrote porazdelijo med krajane, vse skupaj pa zdruĹžijo s praznovanjem drĹžavnega kulturnega praznika. Ta praznovanja ob kulturnem prazniku se v domu krajanov Konovo odvijajo Ĺže vrsto let in vedno so zelo skrbno in kvalitetno pripravljena. In tudi letos je bilo tako.

Po tej prireditvi pa je prosta zabava in tudi od ansambla, ki igra na prireditvi, je odvisno, katero glasbo bo igral. Seveda vedno prevladuje narodnozabavna glasba, vÄ?asih pa je vmes tudi nekaj popularno zabavne glasbe, saj je na tej prireditvi prisotnih tudi veliko mladih krajanov.

Mislim, da ni niÄ? narobe, Ä?e je vmes tudi kakĹĄna angleĹĄka, nemĹĄka ali pa srbohrvaĹĄka pesem. Zanesljivo zaradi tega ne bo propadel slovenski narod in njegov jezik, pa tudi PreĹĄeren se ne bo, kakor piĹĄe avtor zgoraj navedenega Ä?lanka, obraÄ?al v grobu, saj so mu organizatorji v uradnem delu prireditve namenili veliko Ä?asti in pozornosti. Organizatorji in vsi

nastopajoÄ?i vsako leto v to prireditev vloĹžijo ogromno truda in Ä?asa, da bi kar najbolj uspela, in to se je v najboljĹĄi luÄ?i pokazalo tudi letos.

Zato me je presenetilo takĹĄno mnenje nekoga, ki pride na to prireditev brez vseh obveznosti in je prisrÄ?no dobrodoĹĄel ter deleĹžen vseh dobrot – tako kot vsi ostali. Organizatorji pa namesto zasluĹžene zahvale za ves trud in poĹžrtvovalnost dobijo le oÄ?itke v medijih. Bolje in poĹĄteno bi bilo, da bi jim za ves njihov trud izrekel iskreno zahvalo, saj je ta prireditev edini takĹĄen primer skupne prireditve, in sicer poÄ?astitve kulturnega praznika in koledovanja daleÄ? naokoli. Zato jim jaz namesto njega ob tej priloĹžnosti izrekam iskreno zahvalo in priznanje. đ&#x;”˛ BM

Popravek V prejĹĄnji ĹĄtevilki smo pri reportaĹži "Hello, bienvenue a Bejrut" kot avtorja pomotoma podpisali BoĹĄtjana Kuzmana. Avtor je UroĹĄ Kuzman Za napako se opraviÄ?ujemo.

Naš čas, 19. 3. 2015, barve: CMYK, stran 15

15

BISERI

19. marca 2015

BISERI maturantskega plesa 2015

Tečemo še zadnji krog Letošnja akcija izbora Biserov maturantskega plesa se hitro izteka. Tekma je letos odlična, saj po številu doslej prejetih kuponov že lahko zatrdimo, da bo letos njihovo število največje doslej. Če smo vam lahko prejšnji teden zaupali, da so fantje dobili več glasov kot dekleta, to ta teden ne velja več. Očitno smo prebudili tudi tiste, ki so vam všeč naše letošnje čudovite finalistke. Med fanti se bo boj odvil med dvema, ki imata oba veliko glasov. Med dekleti se bo boj očitno bil med tremi, ki po številu glasov izstopajo, so pa precej izenačene. Vse to pa se seveda še lahko spremeni. Že v četrtek ob 18. uri bomo v Vili Bianca pripravili pestro zaključno prireditev.

Tudi tretji glasovalni kupon nam v kuverti ali na dopisnici pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2/a, 3320 Velenje. Kupončke lahko vržete tudi v nabiralnik pred vhodom v uredništvo. Tudi v zadnjem krogu bomo med glasovalce razdelili tri lepe nagrade tokratnega sponzorja.

Izmed tistih, ki ste glasovali z drugim kuponom, smo izžrebali tri dobitnike nagrad. Nagrade podarja Frizerski Studio MH, Marko Hriberšek, Kidričeva 2 b (kletna etaža Nakupovalnega centra Velenje, 031 594 451). Nagrajenci bodo po pošti prejeli kupon za striženje. Nagrajenci so: Klavdija Potočnik, Kajuhova 12, 3325 Šoštanj, Nika Holzkneht, Škale 86, Velenje, in Romana Slemenšek, Topolšica 48 e, 3326 Topolšica. Čestitamo!

5

1. Andraž Roškar 2. Hana Menhart 3. Karlo Aletič 4. Patricija Forštner 5. Neja Sedovnik 6. Petra Orozel 7. Tilen Šlogar 8. Špela Grobelnik 9. Valentina Cehner

1

2

3

4

6

7

8

9

KUPON št. 3 www.nascas.com www.radiovelenje.com Modni kreatorki Jelena Stevančević, Petra Meh, vizažistka Mirela Muminović, oblikovalka Maja Lesjak in novinarka Bojana Špegel.

Fotograf: Žiga Kolšek

3

Glasujem za: ______________________________ Ime, priimek in naslov: _______________________ _______________________________________ Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri«. Med tri izžrebance bomo podelili kupone za striženje.

NaĹĄ Ä?as, 19. 3. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

19. marca 2015

UmetniĹĄki vtis ne ĹĄteje Rudar Ä?etrtiÄ? po vrsti brez zadetka in s tem tudi zmage – Se jim bo vendarle 'odprlo' v sobotnem petem poskusu Po 24. krogu sta Rudarjev trener Jernej Javornik in njegov pomoÄ?nik Spasoje Bulajić najbrĹž med tistimi, ki po spomladanskih ĹĄtirih krogih po novi zatajitvi strelcev ne spita povsem mirno. Gostili so predzadnjo Krko in ĹĄe tretjiÄ? v tem letu so njihovi ljubitelji videli enak izid – 0 : 0. Gotovo trenerja tudi po tem dvoboju na vse kriplje iĹĄÄ?eta recept, kako prebudi igralce, da bodo konÄ?ano le kakĹĄno Ĺžogo poslali za hrbet nasprotnikovega vratarja.

Njihov neĹželeni strelski post traja Ĺže 368 minut, Ä?e k temu dodatno ĹĄe sodniĹĄke dodatke skorajda po vsaki tekmi, ĹĄe nekoliko veÄ?.

Zadnji zadetek so dosegli na koncu jesenskega dela, v 20. krogu, ko so ob jezeru gostili ZavrÄ?. Takrat so bili neverjetno uÄ?inkoviti. Zmagali so s 7 : 2; zadnji gol je v 82. dosegel branilec Elvedin DĹžinić, ki si z Ivanom Firerjem deli drugo mesto na Rudarjevi klubski strelski lestvici (oba po pet golov). Dva veÄ? je zabil Dragan Jelić, ki pa po poĹĄkodbi ĹĄe ni dosegel jesenske forme. Imajo pa v spomladanskem delu najboljĹĄo obrambo igro. Edini gol so prejeli (z enajstih metrov) na tekmi z najslabĹĄim moĹĄtvom v ligi Radomljami. Po enega veÄ? pa Maribor in Olimpija ter tudi Koper, ki jih je po zmagi z 1 : 0 nad jeseni vodilnim moĹĄtvom DomĹžalami potisnil na sedmo mesto. Trenutno ima 31 toÄ?k, dve veÄ? kot sedaj sedmi Rudar. Gorica, ki je na tekmi z Olimpijo doĹživela (1 : 3) Ĺže petnajsti poraz, za njimi na osmem mestu zaostaja za deset toÄ?k (torej toÄ?ko veÄ? kot pred tem krogom), prav za toliko pa tudi KrÄ?ani na devetem. Novinec Radomlje, ki ima najbrĹž zgolj le ĹĄe teoretiÄ?ne moĹžnosti za obstanek, pa sedemnajst. Zanimivo, tudi DomĹžale pesti strelska neuÄ?inkovitost. V tem delu so dosegli le tri gole, pa Ä?eprav so se okrepili z

Matejem Eterovićem, v lanskem prvenstvu v dresu Rudarja najboljĹĄim strelcem lige. Doslej priÄ?akovanja ĹĄe ni izpolnil, saj ĹĄe ni dosegel gola. DomĹžalÄ?ani so si v drugem delu priigrali toÄ?ko veÄ? kot Rudar (zmaga in neodloÄ?en rezultat), doĹživeli pa Ĺže dva poraza. Po porazu v prejĹĄnjem krogu z Mariborom (19 prvenstvenih tekem zapored ga niso poznali), ki vse bolj poveÄ?uje prednost pred zasledovalci, Celjani spet nadaljujejo dobre igre. V tem krogu

dve. Za nameÄ?ek so imeli rudarji kar deset kotov, KrÄ?ani le tri. Seveda umetniĹĄki vtis ne ĹĄteje, takĹĄen pa je bil pogodu gostujoÄ?emu trenerju Andreju Kastrevcu: ÂťZa naĹĄo samozavest v nadaljevanju prvenstva je zelo pomembno, da nismo izgubili. DomaÄ?i so imeli veÄ? priloĹžnosti, igrali so na vse ali niÄ?, s tem nam ponujali ogromno prostora, ki pa ga nismo izkoristili. Glede na potek igre bi najbrĹž zmagal tisti, ki bi dosegel gol. No, mi smo zadovoljni

so v gosteh premagali Radomlje in na drugem mestu za toÄ?ko prehitelo DomĹžale, ki je izgubilo v Kopru (0 : 1). Za Mariborom, ki ima tekmo manj, zaostajajo za ĹĄtiri toÄ?ke.

Aktualni prvaki so se v tem krogu morali na svojem igriĹĄÄ?u zelo potrudi za zmago (2 : 1) proti ZavrÄ?u, ki je po prvem polÄ?asu celo vodil.

Ibraimi je v nadaljevanju izenaÄ?il z enajstih metrov, zmago pa je domaÄ?im zagotovil Tavares, trenutno z dvanajstimi goli najboljĹĄi strelec lige.

V Rudarju so prepriÄ?ani, da njihova neuÄ?inkovitost ne bo trajala veÄ?no. PriloĹžnosti so. Tudi proti NovomeĹĄÄ?anom jih je bilo precej.

Neposredno proti njihovemu vratarju so poslali ĹĄest Ĺžog, gostje le

s takĹĄnim razpletom.ÂŤ Potrtost domaÄ?ih nogometaĹĄev je trener Jernej Javornik ÂťpredstavilÂŤ z naslednjimi besedami: ÂťIgralci so imeli v slaÄ?ilnici sklonjene glave.

PrepriÄ?ani so bili, da bodo zmagali. Bili smo boljĹĄi, a ĹĄtejejo paÄ? goli.

Tudi v naslednjih dneh bomo zavzeto trenirali, pozornost namenjali tehniki oziroma igri, da bi konÄ?no le zaÄ?eli tudi dosegati gole. Vemo, Ä?e tega ni, tudi ne moreĹĄ zmagovati. Upam, da se nam bo konÄ?no ÂťodprloÂŤ proti Gorici v naslednjem krogu" Vsekakor pa vedo, da se bodo morali zelo potruditi. Upajo, da se domaÄ?e vrtnice ne bodo ÂťrazcveteleÂŤ prav proti njim. đ&#x;”˛

S. Vovk

Rudar ostal samo z vrĹĄilcem dolĹžnosti Lani preĹživeli predvsem zaradi prodaje treh igralcev (Nadaljevanje s 1. strani) SkupĹĄÄ?ina bi morala biti volilna, a ni bila. Dosedanji upravni odbor, ki je skupaj s predsednikom Dejanom RadovanoviÄ?em svojo dolĹžnost opravljal dva mandata, so sicer razreĹĄili dolĹžnosti, niso pa izvolili novega. Razlog, ker paÄ? niso dobili Ä?loveka, ki bi bil v tem trenutku pripravljeni prevzeti tako zahtevno dolĹžnost. Zaradi tega je dosedanji predsednik pristal, da bo v tej vlogi ostal ĹĄe tri mesece kot vrĹĄilec dolĹžnosti, v tem Ä?asu pa naj bi se dogovorili, kako naprej. Zna se zgoditi, da bo RadovanoviÄ? vendarle ostal v tej vlogi ĹĄe naslednji mandat, Ä?e-

prav meni, da bi bilo treba ÂťpoÄ?asi osveĹžiti vodstvo kluba.ÂŤ SkupĹĄÄ?ine sta se udeleĹžila tudi predsednik skupine Premogovnika Velenje Ludvik Golob in Ĺžupan velenjske obÄ?ine Bojan KontiÄ?. Oba sta obljubila pomoÄ? pri iskanju reĹĄitev, da bi klub izplaval iz teĹžav. Ob tem Ĺžupana Ĺžalosti dejstvo, da od Premogovnika v lanskem letu ni bilo sredstev, a ob tem poudari, da se ne sme zanemariti vloĹžek, ki ga skupina namenja za vzdrĹževanje stadiona. Menil je tudi, da bo treba s skupnimi moÄ?mi prepriÄ?ati HSE, da se Âťdogovorimo za doloÄ?ena sredstvaÂŤ. Mestna obÄ?ina pa naj bi po

njegovi obljubi pribliĹžno v dvajsetih dneh uredila, da bo klub dobil predvidena sredstva predÄ?asno. Z njimi naj bi po RadanoviÄ?evih besedah do maja prebrodili finanÄ?ne teĹžave. ÂťPo koncu sezone pa raÄ?unamo na prodajo kakĹĄnega igralca, kar nam bo omogoÄ?ilo preĹživeti do konca leta.ÂŤ Vsi pa so se strinjali tudi z mnenjem Ludvika Goloba, da mora klub, ki se bo sicer ĹĄe naprej imenoval Rudar, vire financiranja iskati tudi drugje. đ&#x;”˛

Stane Vovk

Bili so blizu, a Hamburg tudi drugiÄ? boljĹĄi RokometaĹĄi Gorenja po blesteÄ?em zaÄ?etku doĹživeli tesen poraz s Hamburgom – O napredovanju v Ä?etrtfinale bo odloÄ?ala sobotna tekma s Haslumom RokometaĹĄi Gorenja niso izkoristili prednosti domaÄ?e dvorane, da bi si Ĺže pred zadnjo tekmo skupinskega dela tekmovanja pokala EHF kot zmagovalec svoje skupine zagotovili napredovanje med osem najboljĹĄih moĹĄtev. Na predzadnji tekmi so v RdeÄ?i dvorani gostili odliÄ?ni nemĹĄki Hamburg. Z morebitno zmago bi v soboto v Skandinavijo na dvoboj z norveĹĄkim Haslumom lahko odpotovali celo na izlet. Ĺ˝elje niso uresniÄ?ili, Ä?eprav so bili blizu.

ni dal priloĹžnost vsem igralcem, a tudi gostujoÄ?i trener ne, poleg tega so gostje sploh priĹĄili v Velenje ĹĄtevilÄ?no oslabljeni. V drugem polÄ?asu so Nemci pokazali svojo moÄ? in nemĹĄko nepopustljivost, domaÄ?i pa niso mogli nadaljevati v dotedanjem ritmu in tudi prepoÄ?asi so se vraÄ?ali v obrambo. ZaÄ?el je blesteti gostujoÄ?i vratar Johannes Bitter. V 35. minuti je Lindberg dosegel ĹĄele drugo izenaÄ?enje (16 : 16), takoj za tem pa drugo vodstvo (17 : 16).

svetovnem prvenstvom z golom sekundo pred koncem zagotovil Poljakom podaljĹĄek, v katerem so premagali Ĺ pance in osvojili bronasto medaljo, ta veÄ?er sreÄ?a ni bila naklonjena. Danska sodnika sta Nemcem dovolila neverjetno dolg napad, ki se je konÄ?al z Burićevo obrambo, v hitrem nasprotnem napadu pa je imel Szyba veliko priloĹžnost za izenaÄ?itev, toda 205 cm visoki vratar Hamburga se je izkazal z odliÄ?no obrambo in je bil skupaj z Alexan-

Prvi favorit tega tekmovanja se je sreÄ?no izvlekel in si pred zadnjim krogom Ĺže zagotovil prvo mesto.

V prvi tekmi je bil v svoji dvorani boljĹĄi od VelenjÄ?anov za ĹĄtiri gole, tokrat samo za enega (32 : 31), po prvem polÄ?asu pa so domaÄ?i imeli prednost dveh (15 : 13).

ZaÄ?etek je bil za velenjske rokometaĹĄe sanjski. Eden od gledalcev se je celo vpraĹĄal, ali je resniÄ?no v dvorani slavni Hamburg in ne kakĹĄno slabo domaÄ?e moĹĄtvo. Nemce je najboljĹĄe desno krilo na svetu Hans Lindberg hitro popeljal v vodstvo z 1 : 0. Za tem pa je Klemen Ferlin zaÄ?el dvigovati na noge gledalce. Po slabih desetih minutah tekme so slovenski podprvaki vodili z neverjetnih 6 : 1. Ferlin je v tem Ä?asu zbral ĹĄest obramb, od tega je dvakrat zapored ubranil sedemmetrovko prav Lindbergu. Drugi gol so Nemci dosegli ĹĄele v 10. minuti, nato pa se v dveh minutah pribliĹžali na zaostanek samo dveh golov (4 : 6). Toda domaÄ?i rokometaĹĄi so se ob veliki podpori osmega igralca, gledalcev, ki so od prve do zadnje minute huronsko navijali, nekajkrat oddaljili za ĹĄtiri gole. Zadovoljni pa so bili tudi ob polÄ?asu, pa Ä?eprav so Nemci zaostajali le ĹĄe za dva. Pri domaÄ?ih se je zaÄ?ela pojavljati utrujenost. Vajdl tudi tokrat

DomaÄ?i rokometaĹĄi so nato gostom nekajkrat uĹĄli za gol, nato pa se je zgodilo, kar so gledalci najmanj priÄ?akovali, ĹĄe manj pa trener Ivan Vajdl in njegov pomoÄ?nik Borut Plaskan. V 44. minuti sta danska sodnika odliÄ?nega francoskega reprezentanta Keitina Mahea kaznovala s tretjo izkljuÄ?itvjo, domaÄ?im pa dosodila sedemmetrovko. UspeĹĄno jo je izvedel StaĹĄ Skube, ki je bil z desetimi goli najboljĹĄi strelec veÄ?era, in Gorenje je povedlo z 22 : 21.

Okrog tisoÄ? gledalcev je priÄ?akovalo, da bodo njihovi igralci ĹĄtevilÄ?no prednost izkoristili s poveÄ?anjem vodstva, zgodilo pa se je nasprotno. V naslednjih dveh minutah so zaigrali nezbrano in Nemci so od zaostanka za gol z igralcem manj priĹĄli do prednosti dveh (24 : 22).

Kljub dobrim obrambam Benjamina Burića, ki je zamenjal Ĺže nekoliko utrujenega Ferlina, se v nadaljevanju Nemcem niso mogli pribliĹžati na veÄ? kot gol, nekajkrat pa so zaostajali za tri, nazadnje v 54. minuti (27 : 30.) Zelo napeto pa je bilo v zadnjih minutah. Gledalci so bili Ĺže nekaj Ä?asa na nogah. Sledilo je veliko navduĹĄenje, ko sta Szyba in Mario Ĺ oĹĄtariÄ? izvedla tako imenovani cepelin, tik pred koncem pa Ĺžalost na njihovih obrazih, a ne razoÄ?aranost. Szybi, ki je na januarskem

drujem Simicujem (v prvem polÄ?asu le dva gola, v drugem ĹĄest) najzasluĹžnejĹĄi, da je bila zadnja tekma skupinskega dela vÄ?eraj s Ĺ vicarji zanje zgolj formalnost.

Po zmago na NorveĹĄko V Ä?etrtfinale bodo napredovala tri najboljĹĄa druga moĹĄtva. VelenjÄ?ani imajo trenutno na drugem mestu dve toÄ?ki veÄ? od tretjih NorveĹžanov. Na njem bi ostali tudi po porazu z manj kot dvanajstimi goli razlike, saj so v Velenju slavili s trinajstimi. Po mnenju trenerja Ivana Vajdla pa ĹĄest osvojenih toÄ?k najbrĹž ne bi bilo dovolj, ker se v Ä?etrtfinale ob zmagovalcih vseh ĹĄtirih skupin uvrstijo le tri najboljĹĄa drugouvrĹĄÄ?ena moĹĄtva. Zato bodo skuĹĄali zmagati. Haslum je po stresnem porazu v Velenju zelo dvignil formo.

Najprej je pripravil veliko preseneÄ?enje z zmago v svoji dvorani nad Hamburgom, v tem krogu pa je bil v Ĺ vici boljĹĄi tudi od Winterthurja.

RokometaĹĄi Gorenja bi se z zmago kot drugi v skupini zanesljivo uvrstili med osem najboljĹĄih moĹĄtev. Glede na njihovo sobotno igro, po kateri so si zasluĹžili najmanj toÄ?ko, verjamemo, da so sposobni tudi drugiÄ? streti NorveĹžane. đ&#x;”˛

S. Vovk

Edita Amon prviÄ? za reprezentanco Tekma, v kateri so imele vseh 60 minut vajeti v rokah gostujoÄ?e rokometaĹĄice Mlinotesta, se je konÄ?ala z visoko zmago slednjih (29 : 17).

VelenjÄ?anke so zelo slabo igrale v prvem polÄ?asu, v katerem so dosegle samo ĹĄest zadetkov, gostje pa so brez teĹžav izkoriĹĄÄ?ale svojo indi-

vidualno premoÄ? nad luknjiÄ?asto obrambo. V drugem polÄ?asu so domaÄ?a dekleta zaigrala nekoliko bolj zbrano, a vendarle ne dovolj in Ajdovke so ĹĄe poveÄ?ale prednost ter na koncu slavile z dvanajstimi goli razlike. Pred rokometaĹĄicami je sedaj premor zaradi reprezentanÄ?nih

akcij. Selektorka Marta Bon je prviÄ? v reprezentanco povabila tudi velenjsko vratarko Edito Amon.

V torek, 24. marca, ob 19.30 Ä?aka VelenjÄ?anke doma zahtevna pokalna tekma s Celjem za uvrstitev na finalni turnir Ä?etverice. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 3. 2015, barve: CMYK, stran 17

Ĺ PORT

19. marca 2015

Elektra ĹĄe Ä?aka prvo zmago Pred zadnjim krogom prvega dela lige Telemach, ki je bil vÄ?eraj, ĹĄe nismo imeli dokonÄ?nega seznama ekip, ki se bodo pomerile v ligi za prvaka in ligi za obstanek. Prav veliko neznank pa ni. Ligi za prvaka se pridruĹži Union Olimpija, v prvem delu drĹžavnega prvenstva pa so si boje za najviĹĄja mesta v drĹžavi priigrali ĹĄe Tajfun, Zlatorog LaĹĄko, Grosbasket in RogaĹĄka; za zadnje mesto v eliti sta se na daljavo pomerila ĹĄe Krka in Ĺ enÄ?ur, ki je bil zadnji nasprotnik Elektre v prvem delu prvenstva.

Z Elektro bodo v boju za obstanek igrali: Helios, Hopsi, PortoroĹž, Maribor Nova KBM in ena od zgoraj omenjenih ekip – Krka ali Ĺ enÄ?ur.

V soboto je v predzadnjem krogu v Ĺ oĹĄtanju gostoval PortoroĹž, eden od tekmecev Elektre v nadaljevanju prvenstva v boju za obstanek v ligi.

To je bila za ĹĄoĹĄtanjske koĹĄarkarje izjemno pomembna tekma, vendar so morali tudi tokrat ob koncu nasprotnikom poĹĄteno stisniti dlan in jim priznati premoÄ?. Razlog za poraz z 62 : 68 je predvsem veliko ĹĄtevilo napak ĹĄoĹĄtanjskih koĹĄarkarjev.

Samo v prvem polÄ?asu so zapravili 19 Ĺžog, kar so seveda PortoroĹžani znali izkoristiti in si do polÄ?asa priigrali devet toÄ?k prednosti, ki so jo v nadaljevanju uspeli zadrĹžati do konca. Elektri se je poznala odsotnost poĹĄkodovanega novinca v ekipi Cohna, je pa tokrat prviÄ? zaigral drugi AmeriÄ?an Aaron Joseph Mo-

Nordijska kombinacija

ore in v slabih tridesetih minutah na parketu dosegel 8 toÄ?k in pobral pet Ĺžog v obrambi.

NajboljĹĄi pri Elektri je bil Jakob ÄŒebaĹĄek z 20 toÄ?kami, petimi skoki in ĹĄtirimi asistencami, Urban BukoviÄ? se je izkazal s ĹĄestimi toÄ?kami, osmimi skoki in prav toliko podajami.

BoĹĄtjan Kuhar, trener Elektre Ĺ oĹĄtanj, je bil po sreÄ?anju razoÄ?aran: ÂťTekma je bila zelo slaba za gledalce, saj so videli neverjetno veliko ĹĄtevilo izgubljenih Ĺžog, Ĺže v prvem polÄ?asu kar 19. Po dolgem Ä?asu smo spet dobili skok, toda zaradi preveliko lahko izgubljenih Ĺžog smo tekmo dobesedno podarili tekmecu.ÂŤ đ&#x;”˛

tr

OdliÄ?na igra 'rudark' Od treh nogometnihi ekip v mestih oziroma krajih ob reki Paki so konec prejĹĄnjega tedna navduĹĄile le nogometaĹĄice Rudarja Ĺ kal. Na polfinalni tekmi za slovenski pokal so gostovale v Radomljah in po odliÄ?ni igri z goli Tine Marolt v prvem polÄ?asu in Moire MuriÄ? v drugem zmagale z 2 : 0.

Trener DuĹĄan UrĹĄiÄ? je dekleta zelo dobro pripravil na pokalni obraÄ?un. Gotovo ni pozabil, da so gostiteljice v uvodnem prvenstvenem krogu na svojem igriĹĄÄ?u zmagale z 1 : 0 (v 10. krogu v Velenju so se jim rudarke oddolĹžile s 3 : 1). Njihova tokratna zmaga bi bila lahko ĹĄe izdatnejĹĄa, saj so bile ves Ä?as boljĹĄe. Ob dveh doseĹženih golih so kar petkrat zadele ĹĄe okvir vrat.

V drugem polfinalu so aktualne prvakinje, igralke Teleing Pomurja iz Beltincev, v gosteh kar s 6 : 0 premagale MariborÄ?anke in Ĺže Ä?etrtiÄ? se bodo Pomurke in Ĺ aleÄ?anke udarile v finalu. Ta bo 20. maja v Kopru kot predtekma Ä?lanov.

Ti pokalni tekmi sta bili lep uvod v drugi del prvenstva, ki se bo s tekmami 12. kroga zaÄ?el to nedeljo. V Velenju bo gostovala zadnja Jevnica (ob 15.00), ki si v dosedanjih desetih tekmah ni priigrala ĹĄe nobene toÄ?ke, igralke Rudarja Ĺ kal pa ĹĄtiriindvajset. Pred tre-

tjimi MariborÄ?ankami imajo prednost treh toÄ?k, Ä?etrtimi Radomljankami ĹĄest, za vodilnimi Pomurkami, ki imajo tekmo manj, pa zaostajajo za tri. Po trenerjevih besedah spomladanski del zaÄ?enjajo moÄ?nejĹĄe, kot so bile na zaÄ?etku prvenstva. Da je tako, je potrdila tudi pokalna tekma.

V ĹĄmarĹĄki mreĹži kar pol ducata Ĺžog S tekmami 16. kroga so zaÄ?eli spomladanski del prvenstva tudi nogometaĹĄi v drugi ligi.

Jesenski prvak KrĹĄko je nekoliko nepriÄ?akovano izgubil vse tri toÄ?ke na gostovanju v Ankaranu. DomaÄ?i so zmagali z 1 : 0. Triglav je v VerĹžeju slavil z 2 : 0 in na drugem mestu za KrÄ?ani zaostaja le ĹĄe za dve toÄ?ki.

Aktualni prvak Dob je nasul novemu trenerju Ĺ martna 1928 Simonu Oblaku in njegovim nogometaĹĄem v mreĹžo kar pol ducata Ĺžog. Zmagal je s 6 : 0. Ĺ maraÄ?ani tako ostajajo pri jesenskih sedmih toÄ?kah, kot tudi Dravinja na predzadnjem mestu pri trinajstih. Gostovala je v KidriÄ?evem in namuÄ?ila Aluminij, saj je bil boljĹĄi le z 2 : 1. Ĺ marĹĄki nogometaĹĄi bodo v nedeljo (ob 15.00) gostili VerĹžej. đ&#x;”˛

vos

1. A DRL – Şenske, 17. kr.

Gorenje Velenje - Hamburg 31:32 (15:13)

Ĺ˝RK Velenje : Ĺ˝RK Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 17:29 (6:15)

Gorenje Velenje: Ferlin 16 obramb (2 x 7 m), B. Burić (4 obrambe), BoĹžović, Cehte, Medved 3 (2), S. Burić 5, Szyba 4, Skube 10 m(4), Ferlin, GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ? 2, KleÄ? 1, DobelĹĄek, Gams, ZaponĹĄek, Nosan 1, DujmoviÄ? 4.

Trener: Ivan Vajdl.

Hamburg: Bitter 8 obramb (1 x 7 m), Schmidt 5, SchrÜder, Şimicu 8, Flohr 1, Hansen 2, Djordjić, Lindberg 4, Danielsen, Hanisch 2, Mahe 5, Hens, Pfahl 5 (3). Trener: Jens Hausler.

Sedemmetrovke: Gorenje 7 (6), Hamburg 5 (3); izkljuÄ?itve: Gorenje12 minut; Hamburg 12 minut. RdeÄ?i karton: Mahe (44 – tretji rumeni).

Druga tekma: Winterthur – Haslum 31:34 (15:17) Vrstni red: Hamburg 8, Gorenje 6, Haslum 4, Pfadi Winterthur 2 toÄ?ki.

Velenje: Edita Amon (9 obramb), Simić (4 obrambe), Tomić 1, Tabaković, Ferenc, Milka Nakić3 (2), NagliÄ? 3, Alekić -, Branka Nakić 2, Ines Amon 4 (2), MiÄ?ić 3, Halilović 1, Pajić.

Trenerka: SneŞana Rodić.

Sedemmetrovke: Velenje 4 (7), AjdovĹĄÄ?ina 6 (6). IzkljuÄ?itve: Velenje 14 minut, AjdovĹĄÄ?ina 10 minut. RdeÄ? karton: MiÄ?ić (Velenje) – 40. minuta (3x2min) Drugi izidi: Krim Mercator - Celje Celjske mesnine 42:37 (24:20), Krka - Zagorje GEN-I 26:28 (12:17), Ĺ˝.U.R.D. Koper - Piran 25:31 (13:14), Branik - Zelene doline Ĺ˝alec, Naklo Peko TrĹžiÄ? – Ljubljana (Ä?etrtek, 2. aprila).

Vrstni red: 1. Krim 16 tekem - 32 toÄ?k, 2. Zagorje 17 – 30, 3. Celje 17 – 20 4. Piran 17 – 21, 5. Krka 17 – 19, 6. Ĺ˝alec 15 – 19, 7. AjdovĹĄÄ?ina 16 – 17, 8..

Koper 16 – 11, 9. Velenje 15 – 9, 10. Ljubljana 15 – 6, 11. Branik 15 – 4, 12. Naklo 16 – 4.

Prva NLB leasing liga, 20. krog Gorenje Velenje - Trimo Trebnje 37:28 (21:17) Gorenje: BoĹžović, Cehte 3, Medved 3, B. Burić 6, S. Burić., Szyba 4, Skube 4, Ferlin, GolÄ?ar 4, Ĺ oĹĄtariÄ?, KleÄ? 2, DobelĹĄek 1, Gams, ZaponĹĄek, Nosan 2, DujmoviÄ? 8. IzkljuÄ?itve: Gorenje 4 minute, Trimo 2 minuti; sedemmetrovke: Gorenje 1 (1), Trimo 3 (2).

Drugi rezultati: Jeruzalem OrmoĹž - Celje Pivovarna LaĹĄko 24:34 (12:16), Slovenj Gradec 2011 - Sevnica 22:23 (10:13), Istrabenz Plini Izola Krka 28:25 (13:15), KrĹĄko - Maribor Branik 29:40 (12:19), Riko Ribnica - Urbanscape Loka 28:24 (13:11), SviĹĄ IvanÄ?na Gorica - Slovan 27:32 (12:16).

Vrstni red: 1. Celje 20 tekem - 40 toÄ?k, 2. Gorenje 20 – 38, 3. Maribor 20 – 33, 4. Trimo 20 – 28, 5. Ribnica 20 – 25, 6. Krka 20 – 19, 7. Jeruzalem OrmoĹž 20 – 18, 8. Loka 20 – 17, 9. Slovenj Gradec 2011 20 – 16, 10. Slovan 20 – 16, 11. Izola 20 – 11, 12. Sevnica 20 – 9, 13. SviĹĄ 20 – 8, 14.

Krťko 20 – 2.

Prva liga Telekom Slovenije, 24. krog Rudar Velenje – Krka 0:0 Rudar: Rozman, Krefl (od 76. KaĹĄnik), DĹžinić, Knezović, DediÄ? (od 49. Jahić), Bolha, Radujko, Trifković, Babić, Jelić (od 66. Kocić), Firer.

Trener: Jernej Javornik.

Drugi izidi: Maribor – ZavrÄ? 2:1 (0:1), Olimpija – Gorica 3:1 (1:0), Luke oper – DomĹžale 1:0 (0:0), Radomlje – Celje 0:1 (0:0). Zaostala tekma 22. kroga: Koper – Celje 0:1 (0:0). Vrstni red: 1. Maribor (tekma manj) 53 (46:21), 2. Celje 49 (37:12), 3.

DomĹžale 48 (29:13), 4. Olimpija (tekma manj) 42 (42:18), 5. ZavrÄ? 35 (24:34), 6. Koper 31 (25:36), 7.

Rudar 29 (27:24), 8. Gorica 19 (20:34), 9. Krka 19 (22:39), 10. Radomlje 12 (13:54).

Liga Telemach, 21. krog Elektra – PortoroŞ 62 : 68 (40 : 48, 25 : 34, 13 : 9)

V soboto, 14. marca, sta SSK Ilirija in NSG TrĹžiÄ?-FMG organizirala zadnjo tekmo v zimski sezoni 2014/2015 v smuÄ?arskih skokih in nordijski kombinaciji. Skakalni del je potekal v Planici, tekaĹĄki pa na Pokljuki.

Mladinci do 18 let so tekmovali v smuÄ?arskih skokih, ekipno in nordijski kombinaciji za naslov drĹžavnih prvakov. Potekalo pa je tudi tekmovanje

Judo Izkazali so se Murska Sobota – Na 49. Pokalu Murske Sobote, ki je bil preteklo soboto, so se velenjski mladi judoiste zopet dobro odrezali. V konkurenci preko 200 tekmovalcev iz Slovenije, MadŞarske, Avstrije, Hrvaťke in Romunije so predstavniki Judo kluba Ve-

Namizni tenis Mladi do treh medalj V ĹĄportni dvorani Cerknica je pretekli vikend potekalo 24. drĹžavno prvenstvo za mlajĹĄe kadete in kadetinje v namiznem tenisu. NamiznoteniĹĄki klub Tempo iz Velenja je na tekmovanje (74 prijavljenih tekmovalcev in tekmovalk) poslal Aljo Bevc Rampre, Oskarja Rosca in Jana JevĹĄnika. Dobro delo v zadnjih letih je obrodilo sadove, saj sta Oskar in Jan skupaj osvojila kar tri medalje. V sobotnem popoldnevu sta naskakovala finale v dvojicah, a sta jima kljub vodstvu z 2 : 0 v nizih veselje prepreÄ?ila igralca ravenskega FuĹžinarja, tako da sta se

Tenis Postali drĹžavni prvaki

TAKO so igrali Pokal EHF, 5. krog

UspeĹĄen konec

Elektra: ÄŒebaĹĄek 20 (4-4), Zagorc, Malus 10 (44), Fifolt 4 (0-2), U. BukoviÄ? 6, BajramliÄ? 6, Moore 8 (2-2), Hasić, BrÄ?ina 8 (1-2) Vrstni red: 1. Tajfun 37, 2. Zlatorog LaĹĄko (+1) 33, 3. Grosbasket 31, 4. Krka, 5. RogaĹĄka oba 30, 6. Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba, 7. Helios Suns (+1) oba 29, 8. Hopsi Polzela 28, 9. PortoroĹž 27, 10. Maribor Nova KBM (+1) 25, 11. Elektra Ĺ oĹĄtanj 19

Pokal Slovenije, polfinale, Ĺženske Radomlje - Ĺ˝NK Rudar Ĺ kale 0:2 (0:1) Strelki: Tina Marolt (28), Moira MuriÄ? (82) R. Ĺ kale: Tratar, Gomboc, Nagy, ZagajĹĄek, Bric, Jevtić, SevĹĄek, Marolt , Fetahović , MuriÄ?, Praprotnik (od 79. Lukek) Trener: DuĹĄan UrĹĄnik Druga tekma: Ĺ˝NK Maribor – Ĺ˝NK Teleing Pomurje Beltinci 0:6 (0:4) Finale: Rudar Ĺ kale - Pomurje

Druga SNL, 16. krog Roltek Dob – Ĺ martno 1928 6:0 (2:0) Strelci: Amer Krcić (25), Klemen Kunstelj (33, 72), Marko Lundero (69), KlopÄ?iÄ? (74), Jan ÄŒeĹĄnjevar (89). Ĺ martno 1928: TetiÄ?koviÄ?, BukĹĄek, Bezovnik, Martin LenoĹĄek, Dobnik (od 81. MiĹĄetiÄ?), Djokić (od 82. TajnĹĄek), Ĺ koflek, PaĹĄić (od 74. MatevĹž LenoĹĄek), Mrevlje, Maze.

Trener: Simon Oblak.

Drugi izidi: Ankaran-Hrvatini – KrĹĄko 1:0 (1:0), Ĺ enÄ?ur – TKK Tolmin 0:0, Farmtech VerĹžej – Triglav Kranj 0:2 (0:2). Aluminij - Dravinja Kostroj 2:1 (0:1) Vrstni red: 1. KrĹĄko 23 (29:18), 2. Triglav 31 (30:17), 3. Dob 28 (25:15), 4. Aluminij 27 (23:11), 5. Tolmin 26 (30:21), 6. Ankaran 23 (23:20), 7.

VerĹžej 21 (24:27), 8. Ĺ enÄ?ur 15 (14:28), Dravinja 13 (24:30), 10. Ĺ martno 7 (14:49).

Ĺ TK Velenje je postal drĹžavni prvak Slovenije v kategoriji deÄ?kov do 14 let.

V celotni ligi je v dveh skupinah tekmovalo 12 klubov iz vse Slovenije. Klub iz Ĺ aleĹĄke doline je v skupini osvojil 1. mesto in se je edini brez po-

Golf

Vasle odliÄ?en Rim – Na mladinskem amaterskem tekmovanju za deÄ?ke do 18 let na igriĹĄÄ?u Parco di Roma golf & country club je z dobro igro na dvodnevnem tekmovanju kljub teĹžkim pogojem in slabemu vremenu slavil velenjÄ?an Jure Vasle. Jure je kljub moÄ?nemu vetru in deĹžju cel drugi dan uspeĹĄno zakljuÄ?il tekmovanje z rezultatom 158 udar-

Balinanje Ĺ tajerska balinarska liga upokojencev Pred nedavnim so se v Velenju seĹĄli vodje balinarskih ekip, ki sodelujejo v Ĺ tajerski ligi upokojencev. Teh je bilo doslej 12., letos jih je 15.

Liga obstaja osem let, doslej se je imenovala Savinjsko-ĹĄaleĹĄka liga, ker so v njej delovali predvsem klubi iz

za pokal Cockta v smuÄ?arskih skokih in NK pri Ä?lanih.

V sonÄ?nem vremenu in ob hrumenju strojev, ki pripravljajo velikanko za polete, so fantje SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje uĹživali v dobri organizaciji tekmovanja in odliÄ?nih rezultatih.

Vid Vrhovnik se je veselil naslova drĹžavnega prvaka med mladinci do 18 let v nordijski kombinaciji, GaĹĄper Brecl je osvojil 6. mesto.

17 Ekipa SSK Velenja (MatevĹž Samec, Vid Vrhovnik, GaĹĄper Brecl in Patrik Vitez) se je veselila 3. mesta med M18. V smuÄ?arskih skokih je bil MatevĹž Samec najboljĹĄi med VelenjÄ?ani na 9. mestu, Vid Vrhovnik je bil 15., 26. Patrik Vitez, 28. GaĹĄper Brecl, 31.

David Strehar.

Pokal Cockta, Ä?lani: GaĹĄper Berlot je bil v smuÄ?arskih skokih 10., v nordijski kombinaciji pa je stal na najviĹĄji stopniÄ?ki, Vid Vrhovnik je osvojil 4. mesto, GaĹĄper Brecl pa 9. mesto. đ&#x;”˛

lenje pokazali odliÄ?ne borbe.

Pri mlajĹĄih deÄ?kih sta velenjski klub zastopala TjaĹž Medved in Sid SaraÄ?.

Bila sta nepremagljiva. ZabeleĹžila sta vsak po ĹĄtiri zmage in osvojila zlati medalji v konkurenci mlajĹĄih deÄ?kov U12.

Pri starejĹĄih deÄ?kih in deklicah U 14 se je vseh pet predstavnikov Velenja borilo za medalje. Do prvega mesta in zlate medalje se je s suve-

renimi zmagami prebil Miha Ciglar, srebrno medaljo je osvojila Živa Dokl. Tretji mesti v svojih kategorijah sta dosegla Urban Kuhar in Urh Štober.

Blizu medalje s petim mestom je bil tudi Vid JelaĹĄ. Ekipno je ekipa Judo kluba Velenje pri mlajĹĄih in starejĹĄih deÄ?kih osvojila drugo mesto.

morala zadovoljiti s tretjim mestom.

V posameznem delu sta oba uspeĹĄno preskoÄ?ila kvalifikacije, Ĺžreb pa je doloÄ?il, da se v polfinalu sreÄ?ata prav Oskar in Jan. UspeĹĄnejĹĄi je bil slednji, ki si je tako priigral vstopnico za finale. Kljub odliÄ?ni predstavi in dvema zakljuÄ?nima Ĺžogicama za zmago je na koncu Jan moral priznati premoÄ?

Mitji Novelu iz Izole in tako zasedel 2. mesto. Oskar je tekmovanje konÄ?al na tretjem mestu. Alja Bevc Rampre je v svoji kvalifikacijski skupini osvojila 3. mesto in se Ĺžal ni uspela uvrstiti v finalni del.

lenjskega Tempa konÄ?alo tekmovanje v 3. slovenski namiznoteniĹĄki ligi za sezono 2014/2015. Letos moÄ?no pomlajena ekipa NamiznoteniĹĄkega kluba Tempo iz Velenja pod vodstvom trenerja Ĺ˝iga Jazbeca v postavi Miha KljajiÄ?, Patrik Videc, Oskar Rosc in Jan JevĹĄnik je tako v omenjenem tekmovanju osvojila konÄ?no 3. mesto.

Omeniti velja, da je bila to najmlajĹĄa ekipa v celotni ligi, tako da tretje mesto predstavlja odliÄ?no spodbudo za nadaljnje delo. VelenjÄ?ani zatrjujejo, da bodo v naslednji sezoni ĹĄe bolje pripravljeni za naskok na prvi dve mesti, ki vodita v 2. slovensko namiznoteniĹĄko ligo.

Tretje mesto

đ&#x;”˛

Z zmago 5 : 4 proti tretji ekipi Keme iz Puconcev se je za igralce ve-

đ&#x;”˛

raza uvrstil v finalni del, ki je potekal v Ljubljani na igriĹĄÄ?ih Max kluba. V polfinalu se je pomeril z najuspeĹĄnejĹĄim klubom zadnjih 10 let v Sloveniji Ĺ˝TK Maribor. Drugi par sta bila domaÄ?i Max klub proti Braniku Maribor. Ĺ TK Velenje ter Max klub sta bila boljĹĄa in se uvrstila v veliki finale.

Finalno sreÄ?anje je bilo zelo dramatiÄ?no in izenaÄ?eno do zadnjega dvoboja dvojic. Na koncu so s skupnim rezultatom 4 : 2 slavili VelenjÄ?ani in si

tako po dolgih 14 letih zopet priborili naslov drĹžavnih prvakov. S tem podvigom so fantje kronali 4-letno delo trenerja BlaĹža Weissa in tako nakazali, da se za prihodnost tenisa v Ĺ aleĹĄki dolini ni treba bati.

Ekipo so sestavljali Rok Komac, Marko KovaÄ?eviÄ?, Tin KrstuloviÄ?, Gasper TopÄ?iÄ?, Patrik Grosman, Janez SirĹĄe, Miha Kastelec ter trenerja đ&#x;”˛ BlaĹž Weiss in Boris ÄŒosiÄ?.

cev in za en udarec premagal domaÄ?ina Schiavettija ter tretjeuvrĹĄÄ?enega Marinellija.

Rezultati zadnjih tekmovanj kaĹžejo na dobro delo v pripravljalnem zimskem obdobju in nakazujejo vrhunske rezultate ob skorajĹĄnjem zaÄ?etku tekmovalne sezone 2015. đ&#x;”˛

Ĺ aleĹĄke in Savinjske doline. Letos pa so se ji pridruĹžili trije klubi iz okolice Bistrice in Ĺ entjurja, zato se je preimenovala, pa tudi razdeliti jo je bilo treba na dva dela.

Na omenjenem sreÄ?anju v Velenju so se udeleĹženci dogovorili, da bo vodstvo lige prevzel Mitja Ocepek, ki bo skrbel, da bodo tekmovanja potekala po urniku in da bodo igrali res Ä?lani upokojencev.

V ligi vzhod bodo tekmovale ekipe: Prebold, Polzela, Dobrna, Slovenske Konjice, Šentjur, Vrbica – Vrbno, Go-

rica pri Slivnici in Slovenska Bistrica.

V ligi zahod pa: TopolĹĄica, Ĺ martno ob Paki, KavÄ?e, Vinska Gora, Gorica, Premogovnik Velenje in Gorenje Velenje.

Sistem igranja bo dvokroĹžen, zaÄ?enjajo 2. aprila. Po poÄ?itnicah bo sledilo razigravanje za skupno razvrstitev. Po konÄ?anem ligaĹĄkem tekmovanju bo ĹĄe zakljuÄ?ni turnir vseh ekip, ki ga bo letos organizirala ekipa Gorenja na baliniĹĄÄ?u v SonÄ?nem parku v Velenju. đ&#x;”˛ F. TamĹĄe

NaĹĄ Ä?as, 19. 3. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

Brez vozniĹĄkega in brez avta

sok znesek, s katerim bi si lahko privoĹĄÄ?ila lep dopust.

Velenje, 10. marca – Prejťnji torek je patrulja Policijske postaje Velenje pri kontroli prometa ustavila voznika osebnega avtomobila iz Laťkega.

Ob kontroli dokumentov so ugotovili, da njegovo vozniĹĄko dovoljenje ni veljavno. Vozilo so mu zasegli, svoje ravnanje pa bo moral zagovarjati na sodiĹĄÄ?u.

Izropali klet Velenje, 11. marca – PrejĹĄnjo sredo je obÄ?anka obvestila velenjske policiste, da ji je nekdo vlomil v klet. Ugotovili so, da je (zaenkrat ĹĄe) neznanec iz kleti prijaviteljice odnesel steklokeramiÄ?no ploĹĄÄ?o, elektriÄ?ni vrtalnik, brusilnik, 4 pnevmatike s platiĹĄÄ?i, noĹž za rezanje keramike in ĹĄtiri vreÄ?e otroĹĄkih oblaÄ?il. Lastnica kleti je oĹĄkodovana za kar okoli 1.500 evrov. Policisti so ugotovili, da je vlomilec obiskal tudi sosednjo klet. Lastnica je dejanje prijavila v petek zveÄ?er.

Partnerka huda zaradi SMS-a Velenje, 11. marca – PrejĹĄnjo sredo popoldan so policisti zaradi spora med partnerjema posredovali na Gorici. Vzrok spora je bilo sporoÄ?ilo, ki ga je partnerka poĹĄiljala z mobilnim telefonom.

Partner je Ĺželel prebrati vsebino, ki mu je partnerka ni hotela pokazati, zato ji je partner iz rok strgal telefon. Partnerko je to tako moÄ?no razburilo, da se je nad njim znesla fiziÄ?no. Policisti so obema izdali plaÄ?ilni nalog zaradi krĹĄitve javnega reda in miru, kar si bosta zagotovo zapomnila, saj gre za vi-

Prehitro proti cilju Velenje, 12. marca – V Ä?etrtek se je v Pesju zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri je bila ena od udeleĹženk lahko telesno poĹĄkodovana. Velenjski policisti so ob ogledu kraja prometne nesreÄ?e ugotovili, da je do nje priĹĄlo zaradi neprimerne hitrosti. PovzroÄ?itelju nesreÄ?e so izdali plaÄ?ilni nalog.

Dogovor je veljal le en dan Velenje, 11. marca – V Ä?etrtek so bili velenjski policisti obveĹĄÄ?eni o prometni nesreÄ?i v Gaberkah. Zgodila se je Ĺže v sredo, a sta se udeleĹženca sama dogovorila o krivdi in ĹĄkodi. Ker pa je nato eden od udeleĹžencev zaÄ?util boleÄ?ine in je tudi iskal zdravniĹĄko pomoÄ? – v nesreÄ?i se je lahko telesno poĹĄkodoval, so nesreÄ?o obravnavali tudi policisti.

Ugotovili so, da je do prometne nesreÄ?e priĹĄlo zaradi izsiljevanja prednosti. PovzroÄ?itelj je Ĺže dobil plaÄ?ilni nalog.

Zasegli sumljive snovi Velenje, 12. marca – PrejĹĄnji Ä?etrtek so velenjski policisti na TomĹĄiÄ?evi cesti obÄ?anu zasegli zavitek z zeleno posuĹĄeno rastlino, drugemu obÄ?anu pa alu zavitek z neznano rjavo grudasto snovjo. Ker sumijo, da gre za drogo, bodo zadevo poslali v analizo. ÄŒe se njihov sum izkaĹže za pravilnega, bosta krĹĄitelja deleĹžna nadaljnje policijske obravnave.

Sumljivo snov so policisti tri dni kasneje zasegli tudi v obÄ?anu v Ĺ oĹĄtanju. Ĺ lo je za posuĹĄeno zeleno ra-

19. marca 2015

stlino. Po prejeti morebitni pozitivni analizi, da je zaseĹžena snov droga, bodo ukrepali.

skladiĹĄÄ?nih vratih, iz skladiĹĄÄ?a pa je odnesel veÄ? elektriÄ?nih vodnikov v vrednosti okoli 2000 evrov.

Ne bo ostal nekaznovan

Od drv do kozmetike

Velenje, 14. marca – Policisti so v soboto na parkirnem prostoru ob Ĺ aleĹĄki cesti obravnavali prometno nesreÄ?o z materialno ĹĄkodo. Za zdaj ĹĄe neznani voznik osebnega vozila, vendar policiji znanih registrskih ĹĄtevilk avtomobila, je zaradi nepravilnega premika trÄ?il v parkirano vozilo. Ko bodo policisti ugotovili, kdo je vozil avto, ki je po trÄ?enju zbeĹžal s kraja dogodka, bo ta moral plaÄ?ati kazen.

Velenje, 13. marca – V petek se je nepridiprav, ki ga je verjetno zeblo, lotil kraje drv. Lastnik ga je pri neÄ?ednem poÄ?etju zalotil, vendar mu je tat zbeĹžal s plenom vred. Lastnika je oĹĄkodoval za okoli 100 evrov.

Isti dan so velenjski policisti obravnavali tatvino v trgovini Muller. Tu je bil tat ĹĄe bolj uspeĹĄen, saj je s seboj odnesel za 400 evrov ÂťrobeÂŤ.

Sadike konÄ?ale v Paki Velenje, 12. marca – V Ä?etrtek je na policijsko postajo poklical obÄ?an, ki je pri bivĹĄem objektu Vegrada opazil sumljive pakete. Policisti so ugotovili, da so ribiÄ?i iz reke Pake potegnili veÄ?jo kartonasto ĹĄkatlo, v kateri je bilo veÄ? cvetliÄ?nih lonÄ?kov s stebli zelene rastline. Gre za okoli 20 rastlin, za katere policisti sumijo, da so sadike konoplje. Lastnika ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

PogreĹĄanega naĹĄli poĹĄkodovanega Velenje, 13. marca – Petek trinajstega si bo zagotovo zapomnil VelenjÄ?an, ki je ta dan odĹĄel na sprehod na KoĹželj. Od doma je odĹĄel malo po 17. uri. Ker se domov ni vrnil, ura pa je bila Ĺže skoraj 21., je partnerka obvestila policiste, saj se pogreĹĄani ni oglaĹĄal niti na telefon.

Takoj je stekla iskalna akcija, a so jo kmalu prekinili, saj je obÄ?an obvestil policiste, da so pogreĹĄanega naĹĄli na obmoÄ?ju KoĹžlja. Med sprehodom si je zlomil nogo, zato so ga z reĹĄevalnim vozilom odpeljali v bolnico.

Vemont dvakrat na udaru Kolo izginilo z Velenje, 12. marca – V Ä?etrtek so policisti obravnavali vlom v balkona objekt betonarne Vemont v steÄ?aju. Neznanec je v objekt vlomil Âťna vzvodÂŤ, iz njega pa je odnesel raÄ?unalniĹĄko opremo. Materialna ĹĄkoda je velika. To pa ni bil edini vlom v ta objekt, saj so policisti ĹĄe enega obravnavali ta ponedeljek. Tokrat je neznanec odstranil obeĹĄanko na

Velenje, 16. marca – Da so tatovi res drzni, dokazuje ponedeljkov dogodek v Ĺ aleku. Gorsko kolo SCHWINN, vredno kar 750 evrov, so namreÄ? ukradli iz ograjenega balkona v pritliÄ?ju stanovanjskega bloka. DrneĹža ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Iz POLICIJSKE beleĹžke

Pridelek poĹželi policisti Velenjski policisti odkrili prostor, prirejen za gojenje konoplje – ÂťVrtiÄ?karÂŤ imel 31 sadik Velenje, 11. marca – Velenjski policisti so prejĹĄnjo sredo na osnovi odredbe sodiĹĄÄ?a opravili hiĹĄno preiskavo pri 32-letnem moĹĄkem z obmoÄ?ja Velenja. Pri hiĹĄni preiskavi so v stanovanjski hiĹĄi odkrili prostor, prilagojen za gojenje konoplje, in 31 polmetrskih sadik konoplje ter nekaj posuĹĄenih delcev rastline. Sadike, posuĹĄene delce konoplje in opremo za gojenje so policisti zasegli. Lastnika bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupraviÄ?ene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. đ&#x;”˛

32-letni VelenjÄ?an je bil pri gojenju trave oÄ?itno uspeĹĄen.

Koliko se jih ne pripenja?

Velenje, 16. marca – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je prejĹĄnji teden od ponedeljka do nedelje deseto leto zapored izvajal projekt nacionalne preventivne akcije z naslovom Varnostni pas. ÄŒlani sveta in ZdruĹženja ĹĄoferjev in avtomehanikov so pri vrtcih in osnovnih ĹĄolah kontrolirali pripetost z varnostnim pasom tako otrok kot ostalih potnikov v avtomobilu. Osnovni namen akcije je spodbujanje pravilne uporabe varnostnih otroĹĄkih sedeĹžev ter uporaba varnostnih pasov med voĹžnjo.

Sledila bo analiza, ki bo pokazala, koliko oseb se v avtomobilih dosledno pripenja in koliko je ĹĄe tistih, ki tega ne poÄ?no. đ&#x;”˛

Ukradeni tablici hitro najdeni Velenje, 10. marca – V torek je neznani nepridiprav na parkirnem prostoru na GoriĹĄki cesti s tovornega vozila ukradel obe registrski tablici. Policisti so bili uÄ?inkoviti, saj so ju kmalu naĹĄli na obmoÄ?ju Ĺ˝alca.

PoÄ?ilo zaradi izsiljevanja Velenje, 12. marca – V Ä?etrtek ob 14.23 se je pri trgovini Lidl zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri je k sreÄ?i trpela le ploÄ?evina. Da je poÄ?ilo, je bila kriva voznica, ki je izsiljevala prednost. PrekrĹĄek ji bo ostal v spominu tudi zaradi plaÄ?ilnega naloga.

Dve delovni nesreÄ?i Velenje, 12. marca – V Ä?etrtek so bili policisti obveĹĄÄ?eni, da sta se zgodili kar dve delovni nesreÄ?i, v katerih sta se de-

lavca lahko telesno poĹĄkodovala. Opravili so oglede in se pogovorili z udeleĹženimi.

Sedaj bodo napisali poroÄ?ilo oz. kazensko ovadbo.

VelenjÄ?ani pomagali Ĺ˝alÄ?anom Velenje, 13. marca – V petek zveÄ?er so velenjski policisti pomagali Ĺžalskim policistom v Preboldu, kjer je obÄ?an razbijal in motil noÄ?ni mir. Velenjska patrulja je razgrajaÄ?a umirila, ko mu je izdala plaÄ?ilni nalog.

IĹĄÄ?ejo dva nepridiprava Velenje, 13. marca – V petek popoldne so policiste poklicali iz velenjskega Mercator centra. Tam je dolgoprstneĹž ukradel tabliÄ?ni raÄ?unalnik v vrednosti 100 evrov. Kdo je, policisti ĹĄe ugotavljajo, kot tudi, kdo je sredi noÄ?i, verjetno malo pred 1. uro zjutraj, poĹĄkodoval PTT

nabiralnik pred vhodom v trgovino. Vandala bodo skuĹĄali najti s pomoÄ?jo video posnetka.

veÄ? udeleĹžencev, vendar krĹĄitev ni bilo.

Dvakrat sreÄ?anje s srno

Velenje, 16. marca – V ponedeljek so policisti na parkirnem prostoru ob Cesti FrantiĹĄka Foita posredovali v sporu med obÄ?anoma. Vzrok prepira je bil parkirni prostor. Ko so se policisti pogovorili s priÄ?ami spora, so se odloÄ?ili, da sta si oba prepirljivca prisluĹžila plaÄ?ilni nalog.

Velenje, 14. marca – Da gre v deĹželo res pomlad, pove tudi policijski podatek, da so minulo soboto obravnavali kar dva primera, ko sta voznika trÄ?ila v srno.

PrviÄ? se je zgodilo na GraĹĄki gori, drugiÄ? v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju. Obema so izdali obvestilo, zagotovo pa moramo biti vozniki v teh dneh ob cestah, ki vodijo mimo gozda, toliko bolj pozorni na te sicer ljubke gozdne Ĺživali. Trk z njimi se lahko zelo slabo konÄ?a.

Vzorni navijaÄ?i Velenje, 14. marca – V soboto so velenjski policisti opravili varovanje treh javnih prireditev, in sicer nogometne, koĹĄarkarske in na koncu ĹĄe mednarodne rokometne tekme. Na prireditvah je bilo

Prepir za parkiriĹĄÄ?e

ZadiĹĄala mu je ĹĄola Velenje, 16. marca – V ponedeljek zveÄ?er je policiste poklical varnostnik Ĺ olskega centra Velenje. Veseljak je namreÄ? pred ĹĄolo krĹĄil javni red in mir, se nespodobno vedel in ni hotel nikamor oditi. Premislil si je ĹĄele, ko so mu policisti dali v roko poloĹžnico s kaznijo za svoje obnaĹĄanje.

mkp

S prehodom bi bilo Ä?ez Industrijsko varneje Pesje – Krajani Pesja se velikokrat, tako kot drugi, odpravijo na sprehod okoli jezer, kar pa zna vÄ?asih biti nevarno. Treba je namreÄ? preÄ?kati Industrijsko cesto, po kateri vozijo vozniki s precejĹĄnjo hitrostjo, v delu, kjer jo najveÄ?krat preÄ?kajo, to je pri KinoloĹĄkem druĹĄtvu, pa nima prehoda za peĹĄce. KakĹĄne so moĹžnosti, da ga dobijo? Tone Brodnik, vodja Urada za komunalne dejavnosti, se strinja, da je prehod potreben, in obljublja, da bo urejen ĹĄe letos. Ker je na to opozarjalo tudi vodstvo Krajevne skupnosti Pesje, so projektno dokumentacijo Ĺže pripravili. Potrebna je, ker ne bo ĹĄlo samo za preprost naris belih Ä?rt, ampak tudi za ureditev ploÄ?nika za peĹĄce na obeh straneh in ustrezno prometno signalizacijo, da bo preÄ?kanje cestiĹĄÄ?a varno tudi ponoÄ?i. ÂťDogovarjamo se s Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj, ki je obljubila, da bo projekt sofinancirala glede na to, da so po Industrijski cesti v Ä?asu gradnje bloka 6 vozili opremo za montaĹžo.ÂŤ đ&#x;”˛

mkp

NemĹĄki princ boksa v Logarski Vincent Feigenbutz se bo v soboto udaril z Balaszem Ni ravno obiÄ?ajno, da hodijo v Slovenijo na boksarske treninge slavni boksarji svetovnega slovesa, kot se je to zgodilo pred dobrim tednom. V Logarski dolini, v improviziranem boksarskem ringu penziona FirĹĄt, smo lahko spremljali intenzivne priprave na ÂťzgodovinskiÂŤ boksarski dvoboj, ki bo potekal med 19-letnim nemĹĄkim boksarjem, ÂťprincemÂŤ Vincentom Feigenbutzem, ter madĹžarskim super ĹĄampionom Kelemenom Balaszem, ki je v 22 bojih brez poraza v profesionalni WBO super srednje

teĹžki kategoriji svoje nasprotnike poloĹžil z nokavtom kar 17-krat. Feigenbutz je kljub mladosti fenomenalni tehnik, ki je v 19 bojih profesionalne lige WBO in GBO spravil na tla nasprotnike kar 18-krat, od tega s 17 nokavti. Da si je nemĹĄka ekipa iz Karlsruheja poiskala mirno neboksarsko sceno v skritem kotiÄ?ku Slovenije v Logarski dolini, je splet okoliĹĄÄ?in. V SolÄ?avi se je rodila mati (Ivanka VrĹĄnik, por. Gottwald) boksarskega menedĹžerja Rainerja Gottwalda, ki si je kruh in slavo dolga leta sluĹžil tudi kot profesional-

ni boksar. Rainer je povedal, da je zrak pod Ojstrico in OlĹĄevo ravno pravi, ko pa dodaĹĄ ĹĄe zdravo hrano iz SolÄ?avskega, pa postanejo pesti in miĹĄice boksarja kar jeklene. Ob trenerju Hansu Brennerju ter sparing partnerju Petru Maukoviću iz Beograda je tako ves teden potekal izjemno naporen, a uÄ?inkovit kondicijski in taktiÄ?ni trening, dnevno tudi osem ur dolg, ki naj bi Feugenbutzu prinesel ĹĄe eno zmago, kar bi mu omogoÄ?ilo dvoboj za naziv svetovnega prvaka. A najprej bo morala solÄ?avska hrana odigrati svojo vlogo v ringu v Rostocku to soboto zveÄ?er, ko bo svoje jeklene roke postavil v drĹžo tudi madĹžarski super prvak Balasz. đ&#x;”˛ J. Miklavc

ÂťPrincÂŤ Vincent Feugenbutz si je kalil miĹĄice in bistril um v improviziranem ringu FirĹĄt v Logarski dolini.

NaĹĄ Ä?as, 19. 3. 2015, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

19. marca 2015

LokoviĹĄki gasilci opravili 14 intervencij Tudi za Ä?lane PGD Lokovica je bilo leto 2014 naporno, a uspeĹĄno. O njem so spregovorili na letos Ĺže 107. obÄ?nem zboru, na katerem so se veÄ?krat zahvalili vsem Ä?lanicam in Ä?lanom druĹĄtva za njihov prispevek pri delu. Predsednik PGD Lokovica Janko HriberĹĄek je prvi nagovoril zbrane. NajveÄ? Ä?asa so posvetili preletu dogodkov lanskega leta, ki ga je tudi v Lokovici zaznamo-

razliÄ?nim tekmovanjem. Ĺ˝e v uvodu je predsednik druĹĄtva poudaril, da so njihovi mladi gasilci pridno trenirali pod budnimi oÄ?esi mentorjev, kar je spet obrodilo sadove. Pionirji so dosegli 2. mesto na drĹžavnem tekmovanju v orientaciji, mladinci 1. mesto na drĹžavnem tekmovanju v orientaciji, pionirke pa 2. mesto na drĹžavnem tekmovanju v kvizu. Pohvalil je tudi vse ĹĄtiri Ä?lanske ekipe, ĹĄe posebej pa ekipi Ä?lanic A in Ä?lanov A, ki se zelo vneto trudita, da so police za pokale v gasilskem domu premajhne. Med stvarmi, ki jih prej Ĺže dolgo niso imeli, so bile lani poroke.

Na gasilski naÄ?in so pospremili v zakonski stan Lani so bili Ä?lani in Ä?lanice PGD Lokovica uspeĹĄni na veÄ? podroÄ?jih, tudi Ä?lana in Ä?lanico z tekmovalnih. Spomnili so se posameznikov, ki so k temu pripomogli, v njunima izvoljensvoje vrste pa so sprejeli tudi nove Ä?lane. cema.

Poveljnik druval Ĺžledolom. Sicer pa so kot vsako leto pripra- ĹĄtva Marko JuriÄ? je predstavil operativno delovili orientacijski pohod, aprila so pomagali oÄ?i- vanje. ZaÄ?el je s poudarjeno besedico hvala vsem stiti kraj, pred 1. majem so Lokovico olepĹĄali z operativcem in vsem, ki so kakorkoli pomagali, mlaji. 24. maja so se s pobratenim druĹĄtvom iz da so vaje in intervencije izvedli brezhibno in Ribnega pri Bledu odpravili na tradicionalno brez poĹĄkodb. Opravili so 14 intervencij, med meddruĹĄtveno sreÄ?anje. Tudi sicer so se med le- njimi so bila tudi gaĹĄenja veÄ? poĹžarov, ki k sreÄ?i tom veliko posveÄ?ali druĹženju, izobraĹževanju in niso veÄ? tako pogosti kot nekoÄ?. Zato pa so pre-

V Ĺ kalah 60. obÄ?ni zbor gasilcev LetoĹĄnji redni letni obÄ?ni zbor PGD Ĺ kale je bil poseben tudi zato, ker je bil ÂťokrogelÂŤ. Ĺ est desetletij gasilci in gasilke v kraju opravljajo svoje poslanstvo, vsako leto pa o svojem delu spregovorijo tudi bolj podrobno. ÄŒe je lanski obÄ?ni zbor potekal v ekstremnih razmerah po hudem Ĺžledolomu, je letoĹĄnji prinesel le ĹĄe spomin na ĹĄtevilne akcije in odpravljanje posledic te naravne nesreÄ?e, ki je trajala pozno v pomlad, Ä?lani druĹĄtva pa so po besedah predsednika Borisa Polaka pomagali Ä?istiti gozdove in odpravljati posledice na celotnem poĹžarnem rajonu.

Lani jim je uspelo dokonÄ?ati dolgoletno nalogo, pridobitev zemljiĹĄÄ?a okoli brunarice, posredno pa tudi lastniĹĄtvo brunarice. V juniju so prejeli sklep o vpisu v zemljiĹĄko knjigo in lastniĹĄtvu. ÂťRes je, da smo morali to odkupiti od KS, a smo ta sredstva neposredno porabili za vzdrĹževanje

doma in skupne investicije v obnovo kurilnice,ÂŤ je dodal Polak. V domu so lani zamenjali okna, peÄ?, toplotno Ä?rpalko in regulacijo v kurilnici ter po objektu. Po konÄ?anju investicijskih del so kurilnico ĹĄe prebelili, v teku pa je ĹĄe ureditev kleti in prostora, v katerem so cisterne za kurilno olje. Konec leta so prejeli donacijo za kuhaliĹĄÄ?e in hladilnik v kuhinji. S tem je obnova kuhinje zakljuÄ?ena. Sodelovali so tudi pri pripravi kresa s postavljanjem mlaja na Lubeli ob prazniku krajevne skupnosti in prazniku dela, pripravili pa tudi veÄ? drugih druĹžabnih dogodkov. V novembru so organizirali obÄ?inski in regijski kviz za mladino, v katerem so se njihove pionirke uvrstile na drĹžavno tekmovanje. Z veliko teoretiÄ?nega in praktiÄ?nega znanja so pometle z vso konkurenco in postale drĹžavne prvakinje ...

Poveljnik druĹĄtva Simon Ĺ umah je povedal

HOROSKOP

vladovale vse bolj zahtevne tehniÄ?ne intervencije.

V Ä?asu Ĺžledoloma je bilo na terenu 125 gasilcev z 20 vozili. Med letom so pomagali krotiti tudi plazove. Sicer pa so veliko energije in Ä?asa posveÄ?ali izobraĹževanju in gasilskim vajam. Te so potekale tudi v novozgrajenem bloku TEĹ 6, kjer so se dobro seznanili z objektom in nevarnostmi v njem. Kar 687 ur so Ä?lani druĹĄtva posvetili udarniĹĄkemu delu pri urejanju gasilskega doma in zagotavljanju brezhibne opreme. đ&#x;”˛

bĹĄ

Jubilejna skupĹĄÄ?ina ĹĄaleĹĄke gasilske zveze

Oven od 21. marca do 20. aprila

Vsak lepĹĄi dan, Ä?etudi ĹĄe ne bo pomladansko topel, vas bo napeljal na to, da boste veliko razmiĹĄljali o poletju in tistem pravem, dolgem dopustu. ÄŒe si nalijete Ä?istega vina, Ĺže nekaj let o njem le razmiĹĄljate, na koncu pa naÄ?rte spremenite v nekaj kratkih dni od doma. Dobro veste, da je to premalo, saj to tudi obÄ?utite. Ko bo pogovor med prijatelji naletel na to temo, boste dobili odliÄ?no idejo. Glejte, da ne bo ostalo le pri ideji, saj bo tokrat res vse odvisno od vas. Dela boste imeli vrh glave, vendar boste zmogli vse, kar si boste naloĹžili. Tudi s partnerjem bosta lepo usklajevala obveznosti in prosti Ä?as. Tega bosta ĹĄe vedno najraje preĹživljala skupaj. Zdravje? Nekaj teĹžav, ki se ponavljajo, bo spet aktualnih. Ukrepajte.

Bik od 21. aprila do 21. maja

Iskali boste sreÄ?o, pa sami ne boste vedeli, kaj pravzaprav hoÄ?ete od Ĺživljenja in kaj bi vas osreÄ?ilo. Vsakokrat, ko boste zaslutili, da bi lahko bilo kaj narobe ali da kaj ne bo ĹĄlo po vaĹĄih naÄ?rtih in Ĺželjah, se bodo vaĹĄe Ĺželje po drugaÄ?nem Ĺživljenju ĹĄe okrepile. Nehote se boste obremenjevali tudi s stvarmi, ki bodo komaj kaj vredne vaĹĄe pozornosti. Zato bi bilo ĹĄe najbolje, Ä?e se Ä?im bolj zaposlite. Morda je ravno v tem, da nimate pravega dela, vzrok vaĹĄega maloduĹĄja. Potrebujete predvsem fiziÄ?ne aktivnosti, pri miselnih, vam bodo prehitro v glavo spet priĹĄle temne ideje. ÄŒe se boste lotili fiziÄ?nega dela ali rekreacije, pa pazite, da ne boste pretiravali. Tudi zabave ne bodo reĹĄile vaĹĄega razpoloĹženja. V teh dneh bo vaĹĄe grlo obÄ?utljivo.

Ni ĹĄe dovolj toplo, da bi lahko kar pozabili na topla oblaÄ?ila.

DvojÄ?ka od 22. maja do 21. junija

ÄŒe boste upoĹĄtevali nasvet zvezd, boste v naslednjih dneh veÄ? kot zadovoljni s svojim Ĺživljenjem. Prihaja namreÄ? Ä?as, ki vam bo ĹĄe nekaj Ä?asa ostal v spominu.

Pa nikar ne mislite, da ste kaj pomembnega zamudili, Ä?e niste ves Ä?as z mislimi le pri delu in obveznostih, ki vam jih nalagajo tudi zato, ker vedno vse naredite.

Na zanesljive ljudi pa se vedno zgrne veÄ? dela. Ĺ e pred velikonoÄ?nimi prazniki bo dela manj, zato bo to lahko Ä?as, ko se boste konÄ?no lahko posvetili sebi. Tudi finanÄ?no stanje se bo krepko popravilo, ker boste do konca izpeljali projekt, ki bo tudi odliÄ?no finanÄ?no nagrajen. Uspeh - in z njim topel obÄ?utek v vaĹĄi duĹĄi - tudi ne bo izostal. Zdravje bo trdno.

Velenje, 20 marca – Jutri ob 18. uri bo v dvorani Gasilskega doma Velenje 60. skupĹĄÄ?ina Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline. Za svoje dolgoletno zavzeto delo so na zaÄ?etku marca dobili tudi zlati znak civilne zaĹĄÄ?ite RS. Na skupĹĄÄ?ini bodo predstavniki vseh gasilskih druĹĄtev iz Ĺ aleĹĄke doline pregledali delo v preteklem letu. PoroÄ?ila bodo podali tako Ä?lani kot mladi gasilci. V nadaljevanju bodo imenovali nadomestne Ä?lane v poveljstvo in upravni odbor gasilke zveze in sprejeli delovni in finanÄ?ni naÄ?rt dela za letoĹĄnje leto. Na koncu bodo besedo dali đ&#x;”˛ bĹĄ tudi gostom.

Rak od 22. junija do 22. julija

ÄŒe kdo, potem boste vi res lahko rekli, da se vam nenehno nekaj dogaja. Pravzaprav se vam bodo iz dneva v dan dogajale nove stvari. Kot vedno v Ĺživljenju boste en dan v oblakih, drug dan pa bo treba pristati na tleh. Pristanki nikoli ne bodo ne lahki in ne neĹžni, ker ste tip Ä?loveka, ki se najbolje znajde, ko pride do teĹžav, boste vse reĹĄevali sproti. Velika sreÄ?a za vaĹĄo prihodnost bo, ko se bo izkazalo, da se je tisto, kar je izgledalo najbolje, na koncu izkazalo za najslabĹĄe. IzuÄ?ilo vas bo namreÄ?, da ne boste veÄ? delali zelo dolgoroÄ?nih naÄ?rtov. Na prvo mesto boste zavestno postavili sebe, zdravje in svoje najbliĹžje. Ti bodo to znali ceniti. Sploh, Ä?e si boste za njih res vzeli veÄ? Ä?asa, kot jim obljubljate. Ko boste zaÄ?eli, ne bo veÄ? teĹžko.

Lev od 23. julija do 23. avgusta

Ko bo ob koncu tega tedna v deĹželo priĹĄla pomlad, ne le koledarska, ampak tudi vremenska, vas bo zaÄ?ela grabiti panika, da ste v zimskih mesecih premalo delali.

Ne le, da ste v zaostanku s tistim, kar ste si zastavili Ĺže pred Ä?asom, ideje bodo ĹĄe kar deĹževale. Ena bo rodila drugo in vse se vam bodo zdele odliÄ?ne, pa ĹĄe izvedljive hkrati. ÄŒe Ĺželite, da tudi zaĹživijo, si morate narediti natanÄ?en plan. Tudi tako, da boste pozabili na denarno nagrado in stroĹĄke. Tokrat se vam namreÄ? lahko odprejo neslutene moĹžnosti, a le, Ä?e ne boste ves Ä?as mislili na zasluĹžek. Partner bo vesel, ko boste dobre volje in si boste vzeli Ä?as tudi zanj. Vedel bo, da tega ne poÄ?nete le zato, ker je prav. Ampak zato, ker vas ima rad. Da tako Ä?uti tudi on, vam bo dvojno dokazal v nedeljo.

veÄ? o operativnem delu. Lani so opravili 18 intervencij, najveÄ? februarja v Ä?asu Ĺžledoloma, saj je ta trajal nepretrganih 7 dni. Odstranili so 650 dreves, v akciji pa je sodelovalo kar 127 gasilcev, ki so opravili 1.085 ur operativnega dela. Tudi med letom je bila veÄ?ina njihovih intervencij potrebna zaradi naravnih nesreÄ?; odstranjevali so padlo drevje, pomagali ob plazovih, zalivanju vode ‌ Med letom so tako opravili ĹĄe 1.263 ur operativnega dela. Veliko Ä?asa in energije so posveÄ?ali gasilskim vajam in treningom desetin, ki so se udeleĹževale razliÄ?nih gasilskih tekmovanj.

Sicer pa se v PGD Ĺ kale Ĺže pripravljajo na praznovanje 60. obletnice delovanja druĹĄtva, ki bo 10. in 11. julija letos. Ob tem dogodku bodo prevzeli gasilsko vozilo, ki ga bodo dobili od PGD Velenje. Malo ga bodo ĹĄe preuredili in polepĹĄali, a bo dobro nadomestilo za njihovo dotrajano vozilo. Na proÄ?elje doma bodo takrat postavili kip sv. Florjana. đ&#x;”˛

Devica od 24. avgusta do 22. septembra

Telo vam je Ĺže poĹĄiljalo signale, da morate spremeniti svoj naÄ?in Ĺživljenja in tudi prehrane, vi pa ste jih skoraj presliĹĄali. Sedaj se bodo simptomi oglaĹĄali zelo na glas in zagotovo jih ne boste veÄ? mogli ignorirati. Lahko poskusite sami, in to tako, da takoj spremenite Ĺživljenjske navade. ÄŒe ne bo niÄ? bolje, pa tako veste, kaj morate storiti. Obisk zdravnika bo zagotovo pregnal vsaj dvome in vpraĹĄanja, zato boste zagotovo laĹžje dihali.

Sicer pa boste pomlad obÄ?utili tudi drugaÄ?e. Opazili boste nekoga, ki ste ga Ĺže videli, a vam bo tokrat res padel v oÄ?i. Bo to dovolj za sanjarjenje? NiÄ? Ä?udnega ne bi bilo, Ä?e se vam bo tudi zato, ker boste spet hrepeneli in sanjarili, odvalil kamen od srca. Bali ste se Ĺže, da ne znate veÄ? kazati Ä?ustev. In da se vas niÄ? veÄ? ne dotakne. Naslednji dnevi bodo dokazali, da to ne drĹži.

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra

Trudili se boste kazati vesel obraz, a v vas se bo nabirala najprej jeza, potem pa tudi Ĺžalost. Sprememba, ki bo vzrok tem reakcijam, bo vsak dan bolj obÄ?utna. Ne bo vam lahko. ÄŒe si boste to priznali, boste Ĺže na pol poti do uspeha. ÄŒeprav ne kaĹžete radi svojih Ä?ustev, jih tokrat dajte. Brez zadrĹžkov. Boste videli, kako dobro dene, Ä?e jih ne tiĹĄÄ?ite v sebi. VÄ?asih pomaga tudi, Ä?e svoje pomisleke zaupate ĹĄe komu in se z njimi ne bojujete sami. Vsekakor pa teden ne bo slab na poslovnem podroÄ?ju. Uspelo vam bo dokonÄ?ati neke pogovore, kar boste zapeÄ?atili tudi s podpisom, ki bo zelo pomemben. Ĺ˝eleli si boste sicer, da bi lahko bili nekaj dni Ä?isti zapeÄ?kar. Ĺ˝elja se vam bo kmalu uresniÄ?ila, a mirovati ne boste znali. Namesto za sluĹžbo se boste tokrat trudili zase.

Ĺ korpijon od 24. oktobra do 22. novembra

Ste Ä?lovek, ki laĹžje prenaĹĄa vroÄ?ino kot mraz. Zato ste po dolgi zimi Ĺže moÄ?no Ĺželjni toplih dni. Tudi zato, ker ste se Ĺže lotili nekega dela, za katerega je pomembno, da je vreme lepo. Nikar ne hitite, Ä?e ne gre. Narava je vedno moÄ?nejĹĄa od vseh nas. Boste paÄ? malo prekinili in si vzeli Ä?as zase in tudi za sanjarjenje, ki vam bo v teh dneh prav godilo. Za samske velja, da se lahko iz simpatije, ki jo Ĺže lep Ä?as gojite do zelo zanimive osebe, Ĺže kmalu rodi kaj veÄ?. Pravzaprav ste sami krivi, da se ni ĹĄe niÄ? zgodilo, razlog pa je verjetno v tem, da ĹĄe niste bili pripravljeni. Sedaj ste. Vezani boste ĹĄe naprej zadovoljni in sreÄ?ni, da imate partnerja, ki vas razume.

In podpira. Tudi, ko ne gre vse gladko. VÄ?asih se sploh ne zavedate, kakĹĄno sreÄ?o imate v domaÄ?i hiĹĄi.

Strelec od 23. novembra do 22. decembra

Zbor mladih GZ Ĺ aleĹĄke doline Lokovica, 12. marca – Dvorana Doma krajanov v Lokovici je bila v Ä?etrtek popoldan skoraj pretesna, saj se je 22. zbora mladih Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline udeleĹžilo veÄ? kot 60 mladih gasilcev, njihovi mentorji in drugi gostje. Za uvod so mentorji PGD Lokovica pripravili kratko gledaliĹĄko igro, nato pa so aktivnosti mladih gasilcev v letu 2014 predstavili kar s projekcijo. In teh ni bilo malo. Tudi iz podanih poroÄ?il je bilo razbrati, da je bilo preteklo leto za mladino zelo pestro in delavno. V zaÄ?etku leta so veliko Ä?asa namenili izobraĹževanju za preventivno znaÄ?ko 'prepreÄ?ujemo poĹžare', kar je opravilo kar 110 mladih gasilcev. DruĹžili so se na memorialnem tekmovanju v Ĺ martnem ob Paki, tekmovanju za Pokal mesta Velenje in v sklopu Pikinega festi-

19

Za vami je razburljivo doĹživetje, ki ga nikakor niste priÄ?akovali. Zato so obÄ?utki ĹĄe toliko boljĹĄi. Veselite pa se Ĺže vsega novega. Marsikaj bo posledica sedanjih dogodkov. Ker bosta sreÄ?a in zadovoljstvo na kupu, boste neverjetno uÄ?inkoviti.

Tudi pri zoprnem delu, ki ga morate opraviti v nekaj dneh, boste zbrani in marljivi, kar se vam bo obrestovalo. Malo manj sreÄ?e bo na zdravstvenem podroÄ?ju, kjer bo nekaj manjĹĄih teĹžav, a niÄ? takĹĄnega, da bi vas ustavilo na poti do novih ciljev. Za svoje poÄ?utje in dvig imunskega sistema letos ĹĄe niste naredili prav veliko, saj ste se ves Ä?as izgovarjali, da boste bolj aktivni, ko pride pomlad. Sedaj je tu. Ukrepajte in prav niÄ? veÄ? ne prelagajte na jutri. Partner bo potreboval vaĹĄ nasvet. Ne odpravite ga na hitro, ker ga zadeva muÄ?i bolj kot vam je pripravljen pokazati.

Kozorog od 23. decembra do 20. januarja

Ker se vam bo spet dozdevalo, da je dan preveÄ? enak dnevu, vas bo nenehno zaposlovala misel, kako to spremeniti. Zato ne bo niÄ? Ä?udnega, da boste v nekaj dneh zaÄ?utili, da se v vas spet prebuja Ĺželja po ustvarjalnosti. Nehajte sanjariti, kar sicer zadnje Ä?ase zelo radi poÄ?nete, in se lotite dela, ki vam ne diĹĄi, je pa nujno. Obljubo bo enkrat treba izpolniti, teĹžava pa je v tem, da vam nihÄ?e ni postavil roka. ÄŒe nimate postavljene meje, pa se dela nikakor ne morete lotiti. ÄŒe boste svojo ustvarjalnost usmerili v pravo smer, izdelek pa pokazali tudi drugim, uspeh ne bo izostal. Morda boste potem bolj sreÄ?ni tudi na zasebnem, Ä?ustvenem podroÄ?ju.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja

Mladi gasilci iz Ĺ aleĹĄke doline so bili lani uspeĹĄni na veÄ? podroÄ?jih.

vala na tekmovanju za zlato Piko.

UdeleĹžili so se petih gasilskih tekmovanj na ravni zveze in regije, dve ekipi pa sta se udeleĹžili tudi drĹžavnega tekmovanja v OrmoĹžu. Mladi so svoje znanje preizkuĹĄali tudi na tekmovanjih iz orientacije in kviza ter se iz regijskih in drĹžavnih tekmovanj vedno vraÄ?ali s pokali in medaljami. Jeseni se je veÄ? kot 100 mla-

dih gasilcev udeleĹžilo izobraĹževanja iz prve pomoÄ?i, uspeĹĄno leto pa so zakljuÄ?ili z novoletnim druĹženjem in obiskom dedka Mraza.

Mladinska komisija je v preteklem letu organizirala ali sodelovala pri kar 26 razliÄ?nih aktivnostih. Vse leto so povezovali mlade gasilce posameznih druĹĄtev, da odkrivajo nova poznanstva, pridejo do novih iz-

kuĹĄenj in novih znanj. Predsednica Mladinske komisije Mateja Tepej je v poroÄ?ilu poudarila, da gre za vse opravljeno delo najveÄ?ja zahvala mentorjem, ki svoj prosti Ä?as namenjajo delu z mladimi. Zahvalila se je tudi vodstvu gasilske zveze za razumevanje, pomoÄ? in podporo. đ&#x;”˛

ÄŒe je bil doslej marec poln dela in na trenutke kar preveÄ? naporen, boste v naslednjih dneh pravo delo, ki zahteva tako fiziÄ?en kot psihiÄ?en napor, celo pogreĹĄali. Upali boste, da gre za zatiĹĄje pred viharjem, saj v brezdelju sploh ne znate veÄ? Ĺživeti. In izkazalo se bo, da je res tako. PriloĹžnost, ki jo boste dobili prihodnji teden, ne bo majhna. ÄŒeprav ste marljivi in ustvarjalni, tokrat ne bo ĹĄlo zlahka. Zato pazite in se izogibajte ljudi, ki so nagnjeni k spletkarjenju. Najmanj, kar potrebujete, je, da vas niÄ? krivega in niÄ? dolĹžnega potegnejo v kakĹĄne spletke. To velja tudi za ljubezensko podroÄ?je, kjer nekdo komaj Ä?aka na vaĹĄo najmanjĹĄo napako.

Sanjarjenje o nekom, ki je Ĺže oddan, se bo vseeno nadaljevalo. Kot da je tisto, kar imajo drugi, vredno veÄ? od tega, kar imate sami. Pazite, kaj poÄ?nete in tudi kaj govorite.

Ribi od 19. februarja do 20. marca

Ponudba bo sicer mamljiva, a ko boste o njej temeljiteje razmislili, vam sploh ne bo veÄ? tako vĹĄeÄ?. Tudi zato ne, ker se boste zavedali, da vam lahko to, da pristanete nanjo, popolnoma premeĹĄa naÄ?rte za letoĹĄnje leto. Ste Ä?lovek, ki nima rad sprememb, pa vendarle se podate vanje, Ä?e veste, da greste na boljĹĄe. Tokrat bo nemogoÄ?e vedeti, kaj bo, Ä?e reÄ?ete, da. Kot bi igrali ruleto. In tega se zavedate. Zato si vzemite kakĹĄen dan veÄ? za razmislek, predvsem pa se o vsem temeljito posvetujte s partnerjem. Sploh, ker druĹžina Ĺže nekaj Ä?asa obÄ?uti, da ste napeti in rahlo izgubljeni. VaĹĄe poÄ?utje bo nihalo skupaj z vremenom in razpletom dogodkov. En dan boste kot novi, Ĺže naslednjega pa se boste poÄ?utili zelo slabo. In tako bo vse do konca marca.

Naš čas, 19. 3. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

19. marca

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 11.55 12.15 12.30 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 16.15 17.00 17.15 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.25 18.50 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35 00.30 00.50 01.50 02.10

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.50 09.15 10.30 11.25 12.45 13.40 15.10 15.55 16.35 17.30 19.00 19.50 20.00 21.30 22.00 22.50 23.20 00.10 00.55

06.00 07.00 07.10 07.20 07.35 07.55 08.20 08.35 09.05 09.20 10.00 10.55 11.10 12.10 12.25 13.25 14.25 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.40 23.10 00.10 01.00 01.50 02.20

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.20 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca: Ko se srečamo z nasiljem, svet. odd.

Odprta knjiga, Alex Ross: Drugo je hrup Kaj govoriš?=So vakeres?

Evropski magazin Dnevnik, vreme, šport Odkrito, ponov.

Slovenski utrinki Poročila Mostovi Hidak Pim in Pom, ris.

V boju s časom (II.), 4/13 Točka preloma: Nas mora deflacija skrbeti?, ponov.

Poročila ob petih Šport Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Infodrom Nuki in prijatelji, ris.

Tinka in Žverca, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja!

Odmevi, vreme, šport Osmi dan Panoptikum: Prazni kinematografi Ugriznimo znanost, ponov.

Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Pri Slonovih Oblakov kruhek, ris.

Vesela kmetija, ris.

Neli in Cezar, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Tip in Top, ris.

Male sive celice, kviz Infodrom Alp. smuč., sp, super VSL (M), prenos iz Meribela Nord. smuč., sp, smuč. pleti, kvalif., prenos iz Planice Alp. smuč., sp, super VSL (Ž), vključ. v prenos iz Meribela Dobro jutro, ponov.

Biatlon, sp, sprint (M), prenos iz Hanti Mansijska Točka, glasb. odd.

Bleščica, odd. o modi Čudežni aspirin, dokum. odd.

Pričevalci: Marija Frlan Točka, glasb. odd. Žrebanje Deteljice Šport Sodobna družina (III.), 19/24 Harry in Charles, 1/3 Avtomobilnost, ponov.

Seks, smrt in smisel življenja, 3/3 Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Kopalčki, ris.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Otroci, to smo mi, avstr. ser.

Tv prodaja Morske deklice – H20, avstr. nan.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Lepo je biti sosed, nan.

Mala pariška kuhinja z Rachel Khoo, ang. ser.

Dubrovniška zora, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur, vreme 24ur Epilog Ti, ti lažnivec, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, am. nan.

Seznam strank, am. nan.

Kralji bega, am. nan.

24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Pop Corn, glasbena oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Nanovo: Curling Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža: Pajdaši, ans. TIK - TAK Regionalne novice Migaj raje z nami, ponovitev Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

19. marca 2015

Sobota,

20. marca

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 12.00 13.00 13.30 15.00 15.10 15.45 15.50 16.00 16.15 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.25 18.50 19.00 20.00 21.25 22.00 23.10 00.20 01.15 02.10 02.30

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 10.00 10.25 12.00 13.55 15.00 17.00 17.45 18.40 19.10 20.00 21.00 21.30 22.15 23.40 00.30

06.00 07.00 07.10 07.20 07.35 07.55 08.15 08.30 09.00 09.15 09.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.25 14.25 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 22.25 22.55 23.15 23.20 00.45 02.45 03.15

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 23.45 23.50

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Ugriznimo znanost Panoptikum: Prazni kinematografi Dnevnik, vreme, šport Tarča, ponov.

Poročila Mostovi Hidak Leni in Čivka, ris.

Mala kraljična, ris.

Kapitan Sabljezobi, 25/26 Osmi dan Poročila, vreme, šport Kdo si pa ti?, 5/10 Novice Infodrom Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Na lepše Odmevi, vreme, šport Polnočni klub: Čar otroškega nasmeha Spolnost in občutljivost: Britanska mesta, 2/3 Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo,ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Pri Slonovih, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vesela kmetija, ris.

Maksipes Fik, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Tip in Top, ris.

Vetrnica: Malica Bukvožer, otr. odd.

Aktivatorji, ponov.

Infodrom, ponov.

Moja soba: Lea - pevka Zabavni kanal Alp. smuč., sp, ekipna tekma, prenos iz Meribela Dobro jutro Biatlon, sp, sprint (Ž), prenos iz Hanti Mansijska Nord. smuč., sp, smuč. poleti, prenos iz Planice Nogomet – vrhunci evropske lige Putinove olimpijske sanje, dokum. odd.

Avtomobilnost Točka, glasb. odd.

Moje filmsko živjenje, dokum. odd.

Osiveli prijatelji, 1/6 Popravljena krivica, 4/10 Tatovi koles, ital. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Kopalčki, ris.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Otroci, to smo mi, avst. ser.

Tv prodaja Morske deklice – H20, avst. nan.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Lepo je biti sosed, nan.

Mala pariška kuhinja z Rachel Khoo, ang. ser.

Dubrovniška zora, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur, vreme 24ur 007 – Vse in še svet, am. film 24ur zvečer Prehod, am. film Eurojackpot Prehod, nad. filma Skrivnosti niso večne, am. film 24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Naj viža: Pajdaši, ans. TIK - TAK Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške Razglednice: Camino v Španiji Regionalne novice Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke (4) Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

21. marca

06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 07.15 Skrivnostni urad: Nočna skrivnost, otr. ser.

07.25 Timotej hodi v šolo, ris.

07.50 Tabaluga, ris. nan.

08.15 Studio Kriškraš: Pošta 08.35 Bine, nan.

08.50 Male sive celice, kviz 09.35 V boju s časom (II.), 5/13 10.00 Infodrom 10.15 Kdo pa si ti?, 5/10 10.55 Smaragdna reka, koprod. dok. film 11.55 Tednik 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na vrtu, izob. odd.

13.55 O živalih in ljudeh, izob. odd.

14.25 Komisar Rex (XII.), 10/12 15.20 Od Soče do Sočija – Gal Jakič, dokum. odd.

15.50 Živali v umetnosti, dokum. odd.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Vikend paket 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ne se hecat' 21.30 Gandhijevo zorenje, film 00.00 Poročila, vreme, šport 00.35 Restavracija Raw (IV.), 6/6 01.25 Ozare, ponov.

01.05 Dnevnik, ponov.

02.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.45 Infokanal

06.50 07.25 07.50 08.30 09.00 09.55 11.30 12.25 13.55 14.45 15.30 17.10 17.55 20.00 21.25 22.30 23.30 00.20 00.55

City folk: Barcelona Na lepše TV-poroka Zima je zakon, studijska oddaja Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja, prenos iz Maribela Nord. smuč., sp, smuč. poleti, ekipna tekma, prenos iz Planice Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. Vožnja, vključ. vprenos iz Meribela Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, prenos iz Meribela Biatlon - sp, zasledovalna tekma (Ž), prenos iz Hanti Mansijska Biatlon – sp, zasled. Tekma (M), posn. iz Hanti Mansijska Nogomet, evrop. liga, osmina finala, posn.

Nogomet, vrhunci evrop. lige, ponov.

Formula 1: velika nagrada Melbourna, posn.

Londonska reka, ang. film Lep pozdrav iz osemdesetih, dokum. film Aritmija Spolnost in občutljivost: Dunaj, 3/3 Bleščica, oddaja o modi Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.40 07.45 08.00 08.10 08.25 08.35 08.45 09.10 09.20 09.45 10.05 10.20 10.35 11.30 12.20 12.35 15.15 16.55 18.55 19.00 20.00 22.00 00.20

24ur, ponov.

OTO čira čara Mumu, ris.

Kopalčki, ris.

Glumpki, ris.

Hobonavti, ris.

Maša in medved, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Maša in medved, ris. Želvica Lulu, ris.

Maša in medved, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Grozni Gašper, ris.

B-Daman anime, ris.

Hitri prstki, ang. ser.

Anubisova hiša, ang. nan.

Tv prodaja Posel mojega življenja, am. ser.

Rizzoli in Isles, am. nan.

Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas, ponov.

Enid, ang. film Doc Holywood, am. film 24ur, vreme 24ur Popolna poroka Kako veš, am. film Let nad kukavičjim gnezdom, am. film 02.50 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05 11.05 11.30 11.35 11.55 17.55 18.00 18.40 18.55 19.15 19.20 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.40 22.10 23.40

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Ustvarjalne iskrice (110), Mavrični poletavček Oglasi Popotniške razglednice: Jordanija Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Nanovo, Curling Prodajno TV okno Dotiki gora: Golte - Boskovec Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2282. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Velikonočnica, dokumentarna oddaja Iz arhiva VTV: Dedci zmorejo, koncert Andreja Šifrerja, 1. del Jutranji pogovori Videostrani, obvestila

22. marca

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.40 07.45 07.50 07.55 08.05 08.15 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.15 09.25 09.50 09.55 10.20 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.10 17.00 17.20 18.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.00 21.50 22.20 22.50 23.50 00.15 01.10 01.35

Živ žav Nanigugu, ris.

Svet živali, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Viki Vijak, ponov. Žanov svet, ris. Živalski čira čara, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Zajček Belko, ris.

Vesela kmetija, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Olivija, ris.

Mucika, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Muk, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Peter Zajec, ris.

Timotej hodi v šolo, ris. nan.

Tinka in Žverca, ris.

Tabaluga, ris. nan.

Danov Dinosvet, 20/26 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, tv Maribor Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Ne dava se, am. film Poročila, vreme, šport Točno popoldne Z vrta na mizo Mucika, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Zadnji tango v Halifaxu (I.), 6/6 Intervju Nekoč je bil ledenik, dokum. film Poročila, vreme, šport Oblast (I.), 6/10 Alpe, Donava, Jadran Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.30 Glasbena matineja, mladinski pevski zbor rtv Slovenija in solisti 08.30 Zima je zakon, studijska oddaja 09.00 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja, prenos iz Meribela 09.45 Nord. smuč., sp, smuč. poleti, prenos iz Planice 10.00 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. vožnja, vključ. v prenos iz Meribela 11.30 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. Vožnja, vključ. v prenos iz Meribela 14.00 Biatlon, sp, skupinski start (M), posn. iz Hanti Mansijska 14.45 Biatlon, sp, skupinski start (Ž), prenos iz Hanti Mansijska 15.55 Nogomet, držav. Prvenstvo, Domžale – Maribor, prenos iz Domžal 18.10 Bankirke, slovenski tv film 19.15 Robanov Joža, dokum. feljton, ponov.

19.50 Žrebanje Lota 20.00 Stravinski v Hollywoodu, dokum. film 20.50 Operne arije: Basbaritonist Marcos Fink 21.00 Umori na podeželju, 5/6 22.30 Izgubljeno otroštvo, dokum. odd.

23.35 Talenti, igrani film 00.05 Aritmija 01.10 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.40 07.45 08.00 08.10 08.25 08.35 08.45 09.10 09.35 09.55 10.10 10.25 11.20 11.50 12.45 13.00 15.00 16.45 18.25 18.55 19.00 20.00 22.40 01.05 03.15

24ur, ponov.

OTO čira čara Mumu, ris.

Kopalčki, ris.

Glumpki, ris.

Hobonavti, ris.

Maša in medved, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Maša in medved, ris. Želvica Lulu, ris.

Maša in medved, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.

B-Daman anime, ris.

Hitri prstki, ang. ser.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Posel mojega življenja, am. ser.

Kozmopolitanska kuharica Rachel Khoo, ang. ser.

Rizzoli in Isles, nan.

Tv prodaja Popolna poroka Odpuščanje, am. film Nore počitnice, am. film Vrtičkanje 24ur vreme 24ur Znan obraz ima svoj glas Pokora, ang. film To je ljubezen, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 2281. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2282. VTV magazin 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Gospodarstveniki: Tanja Skaza, direktorica pojetja Plastika Skaza Velenje 11.40 20 let Veselih Štajerk, posnetek 1. dela koncerta 12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.30 Prodajno TV okno 13.45 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: čiv čiv čiv 18.40 Prodajno TV okno 18.55 Ustvarjalne Iskrice (109), Voščilnica za mamo 19.15 Pop Corn 20.15 Vabimo k ogledu 20.20 Naj viža: Pajdaši, ans. TIK - TAK 21.35 Napovedujemo 21.40 Jutranji pogovori 23.10 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke (4) 00.20 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

23. marca

06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.0 10.08 10.20 11.05 12.00 13.00 13.35 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.35 00.20 00.35 01.30 01.55

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Obzorja duha: Družina Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub, ponov.

Poročila Dober dan, Koroška Maks in Rubi, ris.

Studio Kriškraš, ponov.

Duhovni utrip Odprta knjiga Poročila, vreme, šport Alpe, Donava, Jadran Novice Infodrom Čarli in Lola, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi Platforma: Žvižgači, hekerski aktivisti ali umetniki?

Slovenska jazz scena Duhovni utrip Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Pri Slonovih, ris.

Oblakov Kruher Vesela kmetija, ris.

Maksipes Fik, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Tip in Top, ris.

Profesor Pustolovec, poučna odd.

08.25 Zgodbe iz školjke 08.45 Infodrom 10.15 Dobro jutro 12.35 Točka, glasb. odd.

13.20 Na lepše 13.55 Projekt Na deželi, 4/8 14.20 Vdih drugega, dokum. odd.

14.50 Vikend paket, dokum. odd.

16.05 O živalih in ljudeh, svet. odd.

16.30 To bo moj poklic: Naravovarstveni tehnik in ekolog, 5/30 17.05 Dober dan, Koroška 17.40 Prava ideja!

18.05 Moje filmsko življenje, dokum. odd.

19.10 Točka, glasb. odd.

20.00 Dediščina Evrope, 3/3 21.35 Pohlep: Pakt, 3/4 23.05 Red, am. film 00.40 Odprta knjiga, ponov.

01.00 Točka, glasb. odd.

01.45 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.25 07.35 08.00 08.25 08.45 09.10 09.25 10.05 11.05 11.20 12.15 12.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.50 23.20 00.15 01.10 02.00 02.30

24ur, ponov.

Kopalčki, ris.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.

Otroci, to smo mi, avstr. ser.

Tv prodaja Morske deklice – H20, avstr. nan.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Pokora, ang. film Dubrovniška zora, nan.

Barva strasti, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Dan najlepših sanj Kot v nebesih, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Seznam strank, nan.

Kralji bega, nan.

24ur zvečer Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi 2282. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Napovedujemo To bo moj poklic: Voznik Velikonočnica Prodajno TV okno Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Ministrski stol: Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve Regionalne novice Iz arhiva VTV: Dedci zmorejo, koncert Andreja Šifrerja, 1. del Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

10.55 11.00 11.50 12.05 17.55 18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 19.25 19.39 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 00.05 00.10

Sreda,

24. marca

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.20 11.35 12.25 13.00 13.30 14.20 14.35 15.00 15.10 15.45 15.55 16.10 16.40 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.35 00.45 01.10 02.05 02.25

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.05 08.25 08.45 09.45 10.15 12.45 13.45 15.05 15.30 16.05 16.35 18.05 19.00 19.50 20.00 20.50 21.20 23.00 00.30 00.15

06.00 07.00 07.10 07.25 07.40 07.50 08.15 08.30 09.00 09.15 09.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.25 14.25 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.10 22.05 22.35 23.30 00.35 01.35 02.05

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.05 17.55 18.00 18.40 18.55 19.20 19.25 19.55 20.00 20.25 20.30 20.40 21.00 22.00 23.30 23.35

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Duhovni utrip Prisluhnimo tišini, svet. odd.

Prava ideja!

Poročila, vreme, šport Studio city, ponov.

NaGlas!

Evropski magazin Poročila Mostovi Hidak Viki Vijak, ponov.

Bine: Glasbenik Platforma Eko utrinki: Inovativna reciklaža Poročila, vreme, šport Posebna ponudba, izob. odd.

Novice Infodrom Olivija, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Pokličite babico (III.), 6/10 400 let iskanja, dokum. portret goslarja Vilima Demšarja Odmevi, vreme, šport Globus, ponov.

Pričevalci: Danica Razpet Posebna ponudba Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris.

Pri Slonovih, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Maksipes Fik, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Tip in Top, ris.

Studio Kriškraš: Sankanje Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Na vrtu City folk: Atene Mostovi Hidak Ne se hecat' Živali v umetnosti, dokum. odd.

Točka, glasb. odd. Žrebanje Astra Odkrito Avtomobilnost Matere in hčere, franc. film Glasbeni večer Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Kopalčki, ris.

Mumu, ris.

Lupdidu, ris.

Doktor Glavca, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Morske deklice – H20, avstral. nan.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Barva strasti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Lepo je biti sosed, nan.

Mala pariška kuhinja z Rachel Khoo, ang. ser.

Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Preverjeno Mentalist, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, am. nan.

Hiša iz kart, am. nan.

Dexter, am. nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Ministrski stol: Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani obvestila Napovedujemo Mladi za Veleje: Hiša bandov Velenje Prodajno TV okno Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2283. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja Dotiki gora: Golte - Boskovec Pravi ključi: Mitja Bervar, predsednika Državnega sveta RS Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

25. marca

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.05 12.00 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.25 18.50 19.00 20.05 22.00 23.05 23.35 00.05 01.00 01.20

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.05 08.20 08.25 08.40 08.45 09.00 10.15 13.15 14.35 15.30 16.30 17.00 17.35 18.05 19.00 19.50 20.00 21.00 22.00 22.30 00.15 01.00

06.00 07.00 07.10 07.25 07.40 07.50 08.15 08.30 09.00 09.15 09.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.25 14.25 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.50 22.20 23.15 00.15 01.15 01.45

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.10 11.30 11.35 11.50 12.50 17.55 18.00 18.20 18.40 18.55 19.10 19.25 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Posebna ponudba 400 let iskanja, dokum. portret goslarja Vilima Demšarja Poročila, vreme, šport Intervju, ponov.

Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Globus, ponov.

Poročila, šport, vreme Turbulenca, svet. odd.

Novice Infodrom Oblakov kruhek Minuta v muzeju Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Zmenki na slepo, gruzijski film Odmevi, vreme, šport Točka preloma Turbulenca Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris.

Pri Slonovih, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Maksipes Fik, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Tip in Top, ris.

Bine: Glasbenik Skrivnostni urad Zgodbe iz školjke Ali me poznaš: Jaz sem divji kostanj s cvetovi Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Točno popoldne Z vrta na mizo To bo moj poklic: Masker, vizažist in kozmetolog, 6/30 Slovenski magazin Mostovi Hidak Dosje: Urok Depale vasi Točka, glasb. odd. Žrebanje Lota Športni izziv Šport Bleščica, odd. o modi Žalostna balada za trobento, franc. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Kopalčki, ris.

Princeska Lili, ris.

Lupdidu, ris.

Doktor Glavca, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Morske deklice – H20, avstral. ser.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Lepo je biti sosed, nan.

Mala pariška kuhinja z Rachel Khoo, ang. ser.

Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Huda učiteljica, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Hiša iz kart, nan.

Dexter, am. nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi 2283. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Pravi ključi: Mitja Bervar, predsednika Državnega sveta RS Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (111), Kozarec prijaznosti Gledališka predstava Vrtca Velenje, OE Vrtiljak: O polžu, ki je kupoval novo hišo Prodajno TV okno Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Nova strategija razvoja glavnega prometnega omrežja na Koroškem Regionalne novice Pop Corn, glasbena oddaja Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 19. 3. 2015, barve: CMYK, stran 21

21

PRIREDITVE

19. marca 2015

kdaj • kje • kaj

KNJIĹ˝NI kotiÄ?ek LENNON, John: Pisma od - Odrasli / 821-6 Pisma John Lennon, eden od Ä?etverice legendarnih Beatlov, se je izraĹžal tako z glasbo kot tudi z besedami. Kadar se je zabaval ali ko je besnel, Ä?e je bil vesel ali jezen, Ä?e se je Ä?esa bal ali kaj sovraĹžil, se je odzval tako, da je to zapisal. Hunter Davies je naredil veliko delo, ko je zbral vsa pisma, objavljena v knjigi. Povezal se je tudi z mnogimi osebami, ki so jim bila namenjena, da so sami osvetlili dogodke in povezave, ki bi jih zunanji opazovalec lahko prezrl.

John Lennon je Ĺživel v obdobju pred raÄ?u-

toliko bolj sveÄ?ano. Seveda ne manjka torta z jagodami. Na obisk pride veliko malih prijateljÄ?kov. Prinesejo darila s srÄ?nimi voĹĄÄ?ili. Ob lepih Ĺželjah delijo tudi poljube (‌ ĹĄe veÄ? kot besede povejo poljubi, se Ä?uti na licu, kdo najbolj te ljubi ‌).

Po pihanju sveÄ?k sledi zabava na vrtu.

Dan obarvajo tudi pisani baloni ter sladki bomboni. Pride noÄ? in nepozabna zabava se poÄ?asi zakljuÄ?uje. V prazniÄ?ne sanje pa so povabljeni le najljubĹĄi gostje ‌

VELENJE ÄŒetrtek, 19. marec 8.00 14.00 15.00

PALACIO, R. J.: ÄŒudo

16.30

ml - Mladina / M Leposlovne knjige od 13. leta

18.00

Prevajalec BoĹĄtjan Gorenc – PiĹžama nas Ĺže na platnici knjige opozori: ÂťNe sodi knjige po platnici. Razen te. Ta ima carsko platnico. In je carska.ÂŤ Roman pripoveduje o deÄ?ku Augustu, ki se je rodil s hudo deformacijo obraza. Pri desetih letih so za njim ĹĄtevilne operacije in zaradi dolgotrajnih okrevanj, ga vsa ta leta ĹĄolajo doma. Ob ljubeÄ?i materi, oÄ?etu

19.00 19.30

8.00 17.00

LAINĹ ÄŒEK, Feri: Medo praznuje rojstni dan ml - Mladina / C-Sv Slikanice OtroĹĄka slikanica, pisana v obliki pesmi.

Zapisano z velikimi Ä?rkami, da jo lahko prebirajo tudi zaÄ?etniki v branju.

Mali Medo s prijatelji praznuje svoj rojstni dan. Ker je ta dogodek le enkrat na leto, je

21.00 22.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Dom kulture Velenje, mala dvorana SapramiĹĄka, igrana predstava za otroke Glasbena ĹĄola Velenje, velika dvorana Akademskih 15 +, letni koncert Ĺ aleĹĄkega akademskega zbora Velenje ob 15-letnici eMCe plac NateÄ?aj BoteÄ?aj: Finale Max klub Koncert Nude

Sobota, 21. marec 6.00

in zaĹĄÄ?itniĹĄki sestri svoje drugaÄ?nosti ne obÄ?uti preveÄ? boleÄ?e. Peti razred pa zaÄ?ne z veliko spremembo, z vstopom v ĹĄolo.

Ravnatelj in uÄ?enci ga prijazno sprejmejo, vendar je prijaznost nekaterih le navidezna ter preraÄ?unljiva. Povest nas vodi skozi njegovo prvo ĹĄolsko leto z vrstniki. Ob boleÄ?ih dogodkih rastejo v sebi tudi starĹĄi, njegovi prijatelji in ÂťprijateljiÂŤ, sestra Via ter August – Auggie sam. Vsaka boleÄ?ina pa rodi bisere in tudi v tej zgodbi je tako. Ob zakljuÄ?ku romana se odnosi razÄ?istijo, prepoznajo se prave prijateljske vezi in tiste, ki to paÄ? niso. Auggijevo Ĺživljenje je zaradi njegove posebnosti teĹžje, ampak mnogo bolj polno kot Ĺživljenja nekaterih, ki jim manjka tisto bistveno, kar te naredi ÄŒloveka.Povest nosi lepo sporoÄ?ilo, zapisano tudi v knjigi: ÂťKo moraĹĄ izbirati, ali boĹĄ ravnal pravilno ali prijazno, izberi prijazno.ÂŤ đ&#x;”˛

Stanka Ledinek

Ä? e s t i t k i

10.00

10.30

11.00 14.00

17.30 20.00

Petek, 20. marec

19.30

nalniki, zato je vsako svojo zamisel, preblisk in Ĺželjo po sporazumevanju s prijatelji s peresom prelil na papir. Vsa pisma ter razglednice, zbrane v knjigi, je lastnoroÄ?no zapisal ali natipkal. PoĹĄta je bila namenjena razliÄ?nim prejemnikom: druĹžini, prijateljem, obÄ?udovalcem, popolnim tujcem, Ä?asopisom, raznoraznim organizacijam, odvetnikom ‌ Ob nekaterih od teh pisem se bralec zabava, ob drugih ga stisne pri srcu. Besedila so polna podatkov, politiÄ?no angaĹžirana, nora, zaskrbljena, zabavna, poetiÄ?na, modra – takĹĄna, kot je bil Lennon sam. ÂťPisma morajo prestati dvoje preizkuĹĄenj, preden jih lahko oznaÄ?imo za dobra,ÂŤ je zapisal E. M. Forster. ÂťZrcaliti morajo osebnost pisca, pa tudi osebnost prejemnika.ÂŤ In v resnici je John vedno ukrojil pismo po meri Ä?loveka, ki mu je bilo namenjeno.

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Celjska koÄ?a Svetina Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice Ljudska univerza Velenje, SSU Dan odprtih vrat Svetovalnega srediĹĄÄ?a Velenje Dom kulture Velenje, velika dvorana Pozdrav pomladi – 1. koncert GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir Dom kulture Velenje, velika dvorana Pozdrav pomladi – 2. koncert RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma Ĺ˝RK Velenje : Ĺ˝RK Ĺ˝alec

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Polhograjski Dolomiti 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod ÄŒemĹĄeniĹĄka planina 8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 8.00 ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem 10.00 ZbiraliĹĄÄ?e: pred glavnim vhodom

21.00

Glasbene ĹĄole Tematsko turistiÄ?no vodenje za obÄ?ane: Glasbena ĹĄola UMstvarjalnica, trg mladosti 6 Ustvarjalna delavnica Mladi popotnik – Las Fallas Festival v Valenciji Dom kulture Velenje, mala dvorana Svinjski pastir, predstava in ustvarjalnica ob svetovnem dnevu lutk KnjiĹžnica Velenje Odprtje razstave likovnih del oseb z Dawnovim sindromom Ĺ alÄ?kovo gledaliĹĄÄ?e (Gasilski dom Ĺ alek) Delavnica izdelovanja naprstnih lutk Vilenjaka Ĺ alÄ?ka ob svetovnem dnevu lutk KAC, Efenkova 61 paLAÄŒENka party Dom kulture Velenje, velika dvorana Mi Ha IĹĄ – Kdo si Ä?lovek?, glasbeno scenska predstava (Abonma Klub in izven) eMCe plac Hip hop, koncert

Nedelja, 22. marec 7.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Izlet Ĺžena 8.30 Pri cerkvi sv. JoĹžefa v Ĺ kalah 4. JoĹžefov sejem v Ĺ kalah 10.00 Velenjski grad Mladi muzealci – Velika noÄ?, nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke 14.30 eMCe plac 6. Tarok turnir 18.00 Dom kulture Velenje Koncert Tanje Ĺ˝agar z gosti

Ponedeljek, 23. marec 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 18.00 KnjiĹžnica Velenje Bralni klepet Odprimo knjige 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: komiÄ?na drama EksotiÄ?ni hotel Marigold 2

saj kar ne moremo verjet! Tudi ti? 40?! Kaj Ä?eĹĄ, tako je Ĺživljenje.

Prijatelji ti bomo z veseljem stali ob strani tudi v naslednjih desetletjih!

Praznuje 70. jubilej!

Dokler imamo spomine, obstaja preteklost.

Dokler imamo upanje, nas Ä?aka prihodnost.

Dokler smo obdani z ljubeÄ?o druĹžino in prijatelji, je lepa sedanjost!

Vse najboljĹĄe in najlepĹĄe ter ĹĄe na mnoga leta!

Z najlepĹĄimi Ĺželjami Ĺžena JulÄ?ka ter hÄ?erki z druĹžinama

15.00 16.00 19.19

Sreda, 25. marec 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje PravljiÄ?na joga 19.19 KnjiĹžnica Velenje Potopisno predavanje Barbare Kelher Vse to je Indonezija 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje Koncert ob materinskem dnevu Casta Diva (Abonma Klasika in izven) 20.00 Kavarna Lucifer Aleksandra ÄŒermelj Trio, glasbeni veÄ?er ob materinskem dnevu

ÄŒetrtek, 19. marec 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?ne ure (Mojiceja PodgorĹĄek: RaÄ?ka Bina, volk in sladoled | Pripoveduje Andreja Kolenc)

Nedelja, 22. marec X

Odhod iz AP Šoťtanj E6 Vuzenica – Mislinjska Dobrava (Evropska peťpot)

Dan poezije v Luciferju Svetovni dan poezije 21. marec bodo zaznamovali tudi v kavarni Lucifer. Skupaj s proizvajalcem kave Julius, ki jo lahko vsak dan pijete pri njih, bodo vsem tistim, ki jih boste to soboto obiskali, kavo postregli brezplaÄ?no v zameno, da boste napisali vsaj en verz in tako poÄ?astili dan poezije. V akciji sodeluje 1.100 kavarn v 23 drĹžavah đ&#x;”˛ in ena od njih je velenjski Lucifer.

Petek, 20. marec 19:00 Kulturni dom Gorenje Premiera gledaliĹĄke igre PoroÄ?il se bom s svojo Ĺženo (gledaliĹĄka skupina KD Gorenje)

Sobota, 21. marec 9.00

Dvorana Marof KmeÄ?ka trĹžnica, ustvarjalne delavnice 19:00 Kulturni dom Gorenje Ponovitev gledaliĹĄke igre PoroÄ?il se bom s svojo Ĺženo (gledaliĹĄka skupina KD Gorenje)

Nedelja, 22. marec 17:00 Kulturni dom Gorenje Prireditev ob materinskem dnevu

Ponedeljek, 23. marec 16.00 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (ťolska in predťolska skupina) 20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba 14.00 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola GVIDO – kitara 18.00 Marof – zgornja dvorana Joga

Sreda, 25. marec 16.30 HiĹĄa mladih - dile Plesna ĹĄola Spin

Lunine mene

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 19. marec 17.00 HiĹĄa mladih – sejna soba

27. marca, ob 8:43,

Velenje, 20. marca – Kulturno druĹĄtvo Ĺ kale Ĺže vrsto let pripravlja zanimive predstave za otroke. Tokrat so izbrali zelo znano delo Svetlane MakaroviÄ? SapramiĹĄka.

Predstavo bodo predstavili jutri ob 17. uri v mali dvorani velenjskega doma kulture, saj si jo bo ogledal tudi selektor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Miha Golob. Predstavo je reĹžiral Peter IrĹĄiÄ?, scenograf je Robert KlanÄ?nik, koreografinja pa Tina Jan. Glasbo za predstavo sta ustvarila Rok Sitar in Mojca IrĹĄiÄ?. V predstavi, ki traja 30 minut, igrajo Klara Jan, Tina Jan, Peter IrĹĄiÄ?, MatjaĹž Vetrih, JoĹže GrÄ?ar in Karmen KoĹželjnik.

bĹĄ

Glasbena ťola GVIDO – klaviature, solo petje 18. 00 Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba 19.30 Dvorana Marof Pilates

Torek, 24. marec

Ĺ OĹ TANJ

Velenje, 19. marca – Nocoj bosta Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani in Max Klub pripravila brezplaÄ?en koncert, na katerem se bo pod taktirko Mateja Hotka z latino programom predstavil Big band akademije. Kot vokalistka bo nastopila NuĹĄka DraĹĄÄ?ek, ena najbolj vsestranskih slovenskih pevk, ki se spogleduje z jazzom, gospelom, bluesom in kvalitetnim popom.

Znana je po izrednem interpretiranju pesmi. Za Big bandom akademije, ki deluje od leta 2011, so ĹĄtevilni nastopi. V zelo kratkem Ä?asu je orkester odliÄ?no napredoval in predstavlja danes enega najboljĹĄih Big bandov v naĹĄem prostoru. Vstop bo prost, koncert pa se bo priÄ?el ob 20.30.

prvi krajec

đ&#x;”˛

bĹĄ

V Ĺ kalah JoĹžefov sejem Ĺ kale – Revivas, druĹĄtvo za oĹživitev in promocijo vasi Ĺ kale, bo pripravilo to nedeljo, 22. marca, med 8.30 in 13. uro JoĹžefov sejem. Razstavili in prodajali bodo domaÄ?e dobrote, v bukvarni bodo menjavali stare knjige, zamenjati bo mogoÄ?e domaÄ?a semena, pripravljajo pa tudi cel kup druĹžabnih dogodkov, med drugim igre s pirhi in posebna preseneÄ?enja za JoĹžice in JoĹžete. Prireditev bo pri cerkvi sv. JoĹžefa v Ĺ kalah. đ&#x;”˛

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 19.3., 14.00-19.00 BiotrĹžnica • Petek, 20.3., 14.00 KmeÄ?ka trĹžnica • Petek, 20.3., od 20.-24., ure Late night shopping- polna noÄ? popustov • do 22. marca nagradna igra Modni kabaret • 18.3. do 21.3., 9. rojstni dan in 6 modnih revij, modne smernice pomlad-poletje • Petek, 20.3. 19.30 in 20.30 modna revija • Sobota, 21.3. 10.30.- otroĹĄka modna revija • Nedelja, 22.3. 11.00 PravljiÄ?ne urice, PriĹĄel je velikanski lev • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki

mz

KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka 7. PALÄŒEK 3D

FRANC KOVAÄŒ iz Ĺ kal

14.00

Mestna obÄ?ina Velenje 6. seja Sveta Mestne obÄ?ine Velenje Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice Vila Mojca Velenje Program za otroke Bodi vesel Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v RdeÄ?o dvorano) Atrium arhitekturni kotiÄ?ek KnjiĹžnica Velenje MagiÄ?nost gibanja, predstavitev DVD-jev

Ĺ kalska SapramiĹĄka vabi

Vse najboljťe! In seveda: 3, 4 ‌

NajdraĹžji moĹž in oÄ?e

8.00

Big band in NuĹĄka DraĹĄÄ?ek

đ&#x;”˛

Draga MARTINA,

Torek, 24. marec

Der 7bte Zwerg (NemÄ?ija) Animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 87 minut ReĹžija: Boris Aljinovic, Harald Siepermann Slovenski glasovi: Igor PotoÄ?nik, Denis VuÄ?ak, Lija PeÄ?nikar, VlaĹĄkaliÄ? Vlado, Miha Rodman, Jernej Kuntner idr.

Petek, 20. 3., ob 18.00 3D Nedelja, 22. 3., ob 16.00 3D – otroťka matineja

PEPELKA Cinderella (ZDA) Disneyeva avantura, drama, 112 minut ReĹžija: Kenneth Branagh Igrajo: Lily James, Richard Madden, Cate Blanchett, Helena Bonham Carter, Derek

Jacobi idr.

Petek, 20. 3., ob 20.00 Nedelja, 22. 3., ob 18.00

Ĺ˝ARIĹ ÄŒE Focus (ZDA) KomiÄ?na kriminalka, 104 minute ReĹžija: Glenn Ficarra, John Requa Igrajo: Margot Robbie, Will Smith, Rodrigo Santoro idr.

Sobota, 21. 3., ob 20.30 Ponedeljek, 23. 3., ob 18.00

CHAPPIE Chappie (ZDA) ZF akcijski triler, 120 minut ReĹžija: Neill Blomkamp Igrajo: Hugh Jackman, Sharlto Copley, Sigourney Weaver, Dev Patel idr.

Sobota, 21. 3., ob 18.00 Nedelja, 22. 3., ob 20.15

UGRABITEV M. HOUELLEBECQA L'enlevement de Michel Houellebecq (Francija) Igrani dokumentarec, 93 minut ReĹžija: Guillaume Nicloux Igrajo: Michel Houellebecq, Maria Bourjala, Luc Schwarz, Mathieu Nicourt, Maxime Lefrancois idr.

Petek, 20. 3., ob 20.30 – mala dvor.

Sobota, 21. 3., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 22. 3., ob 19.00 – mala dvor.

BANDA PUNC Bande de filles (Francija)

Drama, 112 minuta (Francija) ReĹžija: CĂŠline Sciamma Igrajo: Karidja TourĂŠ, Assa Sylla, Lindsay Karamoh, Marietou TourĂŠ, Idrissa Diabate idr.

Petek, 20. 3., ob 18.15 – mala dvorr Sobota, 21. 3., ob 20.00 – mala dvor.

EKSOTIÄŒNI HOTEL MARIGOLD 2 The Second Best Exotic Marigold Hotel (VB,ZDA) KomiÄ?na drama, 122 minuta ReĹžija: John Madden Igrajo: Judi Dench, Tom Wilkinson, Maggie Smith, Bill Nighy, Richard Gere idr.

Ponedeljek, 23. 3., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

NaĹĄ Ä?as, 19. 3. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

19. marca 2015

Nagradna kriĹžanka Mobtel

RADIO VELENJE ÄŒETRTEK, 19. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; Erosov kotiÄ?ek; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 20. marca Izberite enega izmed paketov Mobitel Neomejeni in si zagotovite brezskrbno komunikacijo Ĺže od 19,95 â‚Ź meseÄ?no.

Neomejeno kliÄ?ite, poĹĄiljajte SMS-/MMS-e in brskajte po spletu.

VeÄ? na www.telekom.si

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 PoroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 21. marca

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Interspar Ĺ alek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Ĺ alamon, s. p.

• sklepanje in podaljĹĄevanje naroÄ?nin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Novo: plaÄ?ilo raÄ?unov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano reĹĄeno geslo poĹĄljite najkasneje do 30. 3. 2015 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka MobtelÂŤ.

IzĹžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon, avtopolnilec in folijo za mobitel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po poĹĄti.

od 20. 3. do 26. 3.

- 20. marca 1978 so v Velenju ustanovili Zvezo telesnokulturnih organizacij, ki se je kasneje preimenovala v Ĺ portno zvezo Velenje; - 21. in 22. marca 1986 je bil v RdeÄ?i dvorani Ĺže deseti skupni maturantski ples maturantov velenjskega Centra srednjih ĹĄol; - marca leta 1986 so v vseh prostorih velenjskega zdravstvenega doma prepovedali kajenje; - 22. marca 1970 je bil v velenjski obÄ?ini referendum za prvi samoprispevek ÂťZa napredek vasi in mestaÂŤ; za uvedbo samoprispev-

ka je glasovalo skoraj 70 % volilnih upraviÄ?encev; - leta 2001 so 23. marca v velenjskem Gorenju v prisotnosti takratnega predsednika Republike Slovenije Milana KuÄ?ana predali namenu novo tovarno hladilno-zamrzovalne tehnike in novo halo Galvanike, ki je pogorela 3. septembra 2000; - 24. marca 1918 je bil v Ĺ martnem pri Velenju deklaracijski shod v podporo majniĹĄki deklaraciji, na katerem je govoril drĹžavnozborski poslanec, VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄek; veÄ? kot 1.500 udeleĹžencev shoda se je soglasno izreklo za majniĹĄko deklaracijo in izrazilo zaupanje dr. Antonu KoroĹĄcu in svojemu poslancu dr. VerstovĹĄku; v enem od Ä?asopisnih poroÄ?il o shodu v Velenju je pisalo: Živio – klici so doneli proti nemĹĄkutarskim gnezdom v doliniÂŤ;

- 24. marca 1974 je bilo v Velenju balkansko prvenstvo v krosu; - marca leta 1981 so se zaposleni v Gostinstvu Velenje in v RdeÄ?i dvorani na referendumu odloÄ?ili za zdruĹžitev v novo delovno organizacijo Turizem, gostinstvo in propaganda Velenje, ki pa je Ĺživela le kratek Ä?as; - velenjski poslanec v drĹžavnem zboru Alojz KovĹĄe je bil 24. marca leta 1997 imenovan za drĹžavnega sekretarja za energetiko; - 26. marca 1977 je Planinsko druĹĄtvo Velenje v Nami pripravilo prvi planinski ples; - 26. marca leta 2000 je v velenjskem domu kulture potekala Ĺže tradicionalna humanitarna prireditev Bolero 2000; izkupiÄ?ek prireditve so namenili slovenskemu humanitarnemu druĹĄtvu Hospic. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

STIKIPOZNANSTVA Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve, z vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

PRIDELKI SENO v kockah in Ĺžganje prodam. Gsm: 051 388 874 SENO v okroglih balah in rinfuzi ter silaĹžne bale prodam. Gsm: 040 151 004 BUKOVA drva prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 517 415

ENO nakladalko sena otave prodamo. Ĺ martno ob Paki.

Gsm: 051 429 160, popoldan.

SADIKE vrtnic in ciprese ghuja smaragd od 60 do 250 cm, domaÄ?a vzgoja, prodam. DolinĹĄek gsm: 041 354 575 ULEĹ˝AN listnat hlevski gnoj in okrogle silaĹžne bale prodam. Gsm: 041 942 898 KONJSKI gnoj, jabolÄ?nik, race, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec in veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

ODDAM ODDAM sobo v centru mesta Velenja.

Ostalo po dogovoru. Gsm: 041 969 210 VRT oddam v najem. Tel.: 03 5893 522

RAZNO SKRINJO Gorenje ugodno prodam.

Gsm: 031 650 528

NEDELJA, 22. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 23. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 24. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 25. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAĹ˝ENOST ZRAKA V tednu od od 9. do 15. marca niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2

od od 9. do 15. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

• 3-sobno stanovanje na Kardeljevi v Velenju, 73 m2, 6/8 nad.

Leta 2012 je bilo stanovanje popolnoma adaptirano. ER : C (3560kWh/m2a). Cena 79.000 evr.

• 3-sobno stanovanje v centru Velenja, na odliÄ?ni lokaciji v manjĹĄi stavbi, 71 m2, zgrajeno 1965, VP4 nad. ER:F(150-210kWh/m2a) Cena 85.000 evr.

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

Nagrajenci nagradne kriĹžanke Pizzerije Picadilly, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 5. marca, so: 1. Picadilly lojtro prejme ANDREJA RAKUN, Ĺ entjanĹž 7, ReÄ?ica ob Savinji 2. Picadilly lojtro prejme MAJDA Ĺ PEH, Dobrava 65, ZreÄ?e 3. Picadilly lojtro prejme: JOĹ˝ICA KMETEC, StarĹĄe 28, StarĹĄe Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Pizzeriji Picadilly, Stari trg 35 Velenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NOVE letne gume, 4 kom, na alu platiĹĄÄ?ih goodyear, dim. 225/45/17col, prodam. Gsm: 051 626 788

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o.

KoroĹĄka cesta 37/b 3320 Velenje

T: 03 896 11 00 F: 03 896 11 27 E: kpv@kp-velenje.si

Ĺ˝IVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 22. 3., od 8. do 8.30 v Ĺ aleku. Tel: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 PUJSKE, teĹžke od 25 kg do 40 kg in ocvirke prodam. Gsm: 041 445 315 PUJSKE, domaÄ?e reje, teĹžke od 25 kg dalje, prodam. MoĹžna dostava.

Gsm: 051 387 625

NUDIM SAMI BREZPLAÄŒNO odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

• Zazidljivo parcelo v Podkraju pri Velenju, 630 m2, na ravnini ob gozdu, z vsemi prikljuÄ?ki v bliĹžini. Cena 35.000 evr.

DERATIZACIJA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih (Ur. l. RS, ĹĄt. 33/06) bo med 17. in 24. 3. 2015 potekala redna deratizacija kanalizacijskega sistema na obmoÄ?ju obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki.

Postopki bodo izvedeni v sodelovanju s pooblaĹĄÄ?enim izvajalcem.

NaĹĄ Ä?as, 19. 3. 2015, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

19. marca 2015

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

GIBANJE prebivalstva

14.00, telefon 898-1880.

OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

ZOBOZDRAVNIKI

(DeŞurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 21. in 22. 3. – Matej Strahovnik, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni Ä?as ambulante v Ĺ oĹĄtanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, Ä?etrtek 7.30 - 9.00

Upr. enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI Korenjak Janez, roj. 1968, Ĺ oĹĄtanj, Skorno pri Ĺ oĹĄtanju 29; Mulej Ana, roj. 1938, Ĺ tore, ProĹžinska vas 52; Javornik Roza, roj. 1923, Velenje, BevÄ?e 43; Lubej Franc Marjan, roj.

1933, Celje, Ul. Cirila Debeljaka 4; Seher Anton, roj. 1918, Velenje, Cankarjeva cesta 2b; KovĹĄe Alojzija, roj.

1939, Vitanje, Brezen 41; HriberĹĄek JoĹžef , roj. 1932, Ĺ oĹĄtanj, Gaberke 130; Plesec Marija, roj. 1937, Velenje, TomĹĄiÄ?eva cesta 25; VidemĹĄek Stanislav, roj. 1944, Velenje, PireĹĄica 13.

V SLOVO

ANTON SEHER (1918)

Mestna obÄ?ina Velenje

Anton Seher - v spomin V petek 13. aprila, smo se na pokopaliĹĄÄ?u Podkraj poslovili od izjemnega strokovnjaka, kronista ter vztrajnega borca za lepo slovensko besedo Antona Seherja.

Rodil se je 19. januarja 1918 v Borovljah, koder je stoletja Ĺživel Seherjev rod. Po plebiscitu se je druĹžina z avstrijske KoroĹĄke preselila v takratni Rajhenburg, kjer je oÄ?e naĹĄel delo v bliĹžnjem premogovniku na Senovem.

Anton Seher je osnovno ĹĄolo obiskoval na Senovem, klasiÄ?no gimnazijo pa v Ljubljani. Leta 1938 se je vpisal na ĹĄtudij montanistike v Ljubljani. Leta 1942 so ga faĹĄisti ujeli in ga za veÄ? kot leto dni zaprli v taboriĹĄÄ?e Gonars.

Konec leta 1943, ko je po hudi bolezni ponovno shodil, je nadaljeval ĹĄtudij montanistiÄ?nih ved. Leta 1947 je diplomiral in se zaposlil na senovskem premogovniku. Vendar le za nekaj mesecev, saj ga je beograjska direkcija za rudarstvo premestila v Kakanj. Po ĹĄtirih letih je bil premeĹĄÄ?en v Miljevino pri FoÄ?i, kjer je bil tehniÄ?ni vodja in ravnatelj tamkajĹĄnjega premogovnika. Po 11 letih je odĹĄel v Mostar, kjer pa tamkajĹĄnja premogovnik in mesto nista bila tisto, kar je iskal. Marca 1964 se je vrnil v Slovenijo. Zaposlil se je v velenjskem premogovniku, kjer je sluĹžbovanje zakljuÄ?il z izdelano investicijsko dokumentacijo za izgradnjo nadomestnih objektov na Novih Prelogah. Upokojil se je 1. avgusta 1979.

Antona Seherja je Ĺže v Ä?asu sluĹžbovanja privlaÄ?ilo raziskovanje preteklosti, najprej, ko je iskal izvor svojih korenin. Po upokojitvi se je lotil iskanja podatkov za knjigo Zgodovina premogovnika Senovo, ki je izĹĄla leta 1986 ob 190-letnici Premo-

govnika Senovo. Leta 1975 je ob 100-letnici pripravil krajĹĄo Zgodovino Rudnika lignita Velenje. Pravi podvig je doĹživel z izidom dveh obseĹžnih knjig, v katerih je predstavil zgodovino Premogovnika Velenje.

Dela se je lotil z njemu lastno vnemo, natanÄ?nostjo in temeljitostjo, pripravljen pa ga je bil sprejeti pod pogojem, da je smel v knjigah uporabiti po njegovem pravilne strokovne izraze, kot so: premogovnik namesto rudnik, premogar in ne rudar, ravnatelj in ne direktor in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali. Seveda je razloge za takĹĄno preimenovanje tudi utemeljil.

Antona Seherja upraviÄ?eno ĹĄtejemo za najveÄ?jega kronista slovenskega premogovniĹĄtva. Bralcu njegovih knjig v iskanju informacij ni puĹĄÄ?al neznank in dvomov. Njegova Zgodovina Premogovnika Velenje ni le dragocen prispevek v beleĹženju preteklosti premogovniĹĄtva v Ĺ aleĹĄki dolini, temveÄ? je tudi pomemben prispevek k slovenjenju izrazov v premogovniĹĄtvu. Posledica pisanja njegovih knjig je, da smo v Premogovniku temeljito uredili arhiv, dosledno zapisovali kroniko tudi o navidezno nepomembnih dogodkih, in ne nazadnje, podjetju smo vrnili ime Premogovnik Velenje, ki ga je nekoÄ? imelo in v resnici odraĹža opis njegove glavne dejavnosti.

Seher je delo premogarjev izjemno spoĹĄtoval. Zavedal se je in v svojih knjigah je dokazal, da je bila veÄ?ina usod ljudi, povezanih s premogom, dobra, kot je dober kruh, ki ga ĹĄe vedno in so ga tudi nekoÄ? rezali iz premoga. Mnogo usod ljudi, povezanih s premogom, pa tudi ni dobrih, saj jih je odkopavanje premoga povezalo z boleznijo, izgubo sina, oÄ?eta, poruĹĄenjem domaÄ?i-

je in potopitvijo rodovitne zemlje. Z opravljeno analizo vseh nesreÄ?nih dogodkov, rudarskih ĹĄkod in navedbo vzrokov za vsakega smrtno ponesreÄ?enega premogarja je pomembno prispeval k trajni ohranitvi spomina na velik davek, ki ga je premogovniĹĄka dejavnost zahtevala v Ĺ aleĹĄki dolini – v opomin vsem, ki bodo odloÄ?ali oziroma Ĺže odloÄ?ajo o pogojih za delo premogarjev pri nas. Kot je veÄ?krat povedal, je bil njegov motiv pri zbiranju dokumentov iztrgati pozabi dobre in tudi manj dobre doseĹžke slovenskih premogovnikov, v katerih so si v preteklosti sluĹžili kruh tisoÄ?i zaposlenih.

TakĹĄen kot je bil, in imel sem sreÄ?o poznati ga mnogo let, nobenega podatka ni zapisal, dokler ga ni popolnoma preveril. V iskanju resnice je bil izrazit samotar, vse podatke in misli je najprej zapisal v obliki rokopisa, ga nato z enim prstom prepisal ĹĄe na pisalnem stroju – da bi tudi drugi znali brati za njim. V stanovanju Seherjevih bi teĹžko naĹĄli prostor, kjer niso bili naloĹženi takĹĄni ali drugaÄ?ni za Antona Seherja zelo pomembni dokumenti.

Za opravljeno delo je prejel veÄ? drĹžavnih in obÄ?inskih odlikovanj. Ĺ tevilna so bila tudi priznanja montanistiÄ?ne stroke. S posebnim ponosom pa se je spominjal Ä?astnega skoka Ä?ez koĹžo, s katerim smo mu premogarji povedali, kako zelo cenimo njega in njegovo delo.

Anton Seher je bil s 97 leti najstarejĹĄi med slovenskimi montanistiÄ?nimi strokovnjaki. Bil je neponovljiv na mnogih podroÄ?jih, bil je izjemen strokovnjak, kronist in nepopustljiv borec za resnico. In tak bo za vedno ostal v naĹĄem spominu.

SREÄŒNO! đ&#x;”˛

Dr. Franc Žerdin

ZAHVALA V SPOMIN

Zapustil nas je dragi moĹž, oÄ?e, brat, stric in svak

ANTON BAÄŒOVNIK

EDO KOREN

16. marec 1985 Hvala vsem, ki ga niste pozabili.

Kot da smo ĹĄe vÄ?eraj skupaj posluĹĄali ptico pomladi, sanjali iste sanje, imeli se radi.

Ĺ˝ena Helena, hÄ?erki Darinka in Milojka z druĹžinama

iz Podkraja pri Velenju 69 a

24. 3. 1942 – 11. 3. 2015 BoleÄ?ina se da skriti, solze moÄ? je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izreÄ?eno soĹžalje, darovano cvetje in sveÄ?e ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi

ZAHVALA z boleÄ?ino sporoÄ?ami, da je ĹĄel od nas dragi moĹž, oÄ?e, brat, dedi in pradedi

PAVEL GROS iz Velenja

24. 3. 1931 – 10. 3. 2015 Prazen dom in dvoriĹĄÄ?e, naĹĄe oko zaman te iĹĄÄ?e ni veÄ? tvojega smehljaja utihnil je tvoj glas, boleÄ?ina in samota sta pri nas zato pot nas vodi tja, kjer sredi tiĹĄine spiĹĄ, a v naĹĄih srcih ti ĹživiĹĄ.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izreÄ?eno soĹžalje, darovane sveÄ?e in cvetje. Posebna zahvala BolniĹĄnici TopolĹĄica (dr. Majdi KoÄ?ar in dr. Jasni DobelĹĄek Furst), Zdravstvenemu domu Velenje (dr. Ĺ tekoviÄ?), nujni medicinski pomoÄ?i Velenje, hvala Premogovniku Velenje (g. Dragu Kolarju), gospodu duhovniku Tinetu iz Mislinje za opravljeni obred, g. Jerneju za pogrebno storitev, pevcem in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Ĺ˝alujoÄ?i: Ĺžena JoĹžica, hÄ?erke JoĹžica, Angela, Irena in Ana, sin Ivan, zetje, 11 vnukov in 7 pravnukov

ZAHVALA Ob izgubi ljube mamice, tete, sestre, svakinje in botre

ROZIKA JAVORNIK BevÄ?e 43, Velenje

9. 8. 1923 – 11. 3. 2015 Iskreno se zahvaljujemo za izreÄ?ena soĹžalja, darovane sv. maĹĄe, sveÄ?e, cvetje, hrano in pijaÄ?o, pogrebcem iz BevÄ?, Ĺ entilja, pogrebni sluĹžbi Usar, g. TrebiÄ?niku iz KS BevÄ?e. Ĺ e posebej se zahvaljujemo duhovnikom g. Mazeju in g. DeÄ?manu za vodenje sv. maĹĄe in pokopa ter somaĹĄevalcema g. Jelenu in g. Zoltanu. NajlepĹĄe se zahvaljujemo g. VidemĹĄku za lep poslovilni nagovor, ĹĄentiljskim pevcem in izvajalcu poslovilne pesmi s trobento.

Posebno se zahvaljujemo g. Lojzki Jezernik za vsestransko pomoÄ?. Ĺ˝alujuÄ?a in hvaleĹžna MalÄ?ka s Francijem, Benom ter Petro in Klemenom z druĹžinama

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 3. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 24

Barviti in raznoliki

Dnevni center za osebe s teĹžavami z zasvojenostjo V velenjski Ĺ ENT prihaja veÄ? fantov kot deklet – Sprejmejo jih take, kot so Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Ĺ ENT – Slovensko zdruĹženje za duĹĄevno zdravje ima status druĹĄtva, ki deluje v javnem interesu. Ustanovljeno je bilo pred dvajsetimi leti zaradi potreb ljudi, ki so imeli teĹžave, niso pa imeli programa, v katerem bi se sreÄ?evali, bili aktivni ... ÂťBilo je bolniĹĄniÄ?no ali ambulantno zdravljenje, doma pa so bili ti ljudje prepuĹĄÄ?eni samim sebi,ÂŤ pravi Fanika LonÄ?ar, vodja velenjskega Ĺ ENT-a.

TukajĹĄnji je bil ustanovljen leta 2010. Najprej kot poskusni svetovalni center, danes pa deluje kot Dnevni center za osebe s teĹžavami z zasvojenostjo. Gostuje v prostorih mestne Ä?etrti Desni breg, vanj pa prihajajo fantje in dekleta iz KoroĹĄke, Ĺ aleĹĄke in Savinjske doline. VeÄ?ina jih je starejĹĄih od 30 let. ÂťTo je obdobje, ko se zaÄ?no sooÄ?ati z zdravstvenimi teĹžavami. Trend na podroÄ?ju uĹživanja prepovedanih drog se spreminja. Vse veÄ? je sintetiÄ?nih in te povzroÄ?ajo tudi veÄ? zdravstvenih okvar.ÂŤ

Fanika LonÄ?ar: ÂťDnevni center je namenjen uĹživalcem drog, njihovim svojcem in vsem, ki jih problematika zanima.ÂŤ

Na velenjskem gradu na ogled razstava 39 likovni del 22 Ä?lanov in Ä?lanic DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov

odvisnosti, ampak bi jih v dnevni center radi umaknili s cest in jim nudili sveĹž pribor, kopalnico, moĹžnost, da si kaj operejo, skuhajo ...

S tega vidika prostori, ki jih imajo, niso najbolj primerni, ker tega ne omogoÄ?ajo. Manko nadomeĹĄÄ?ajo drugaÄ?e: ÂťSprejmemo jih take, kot so, jim pomagamo pri urejanju zadev na centru za socialno delo, na zavodu za zaposlovanje ‌, kjer paÄ? pomoÄ? potrebujejo. Prirejamo okrogle mize, izobraĹževanja, ker ne gre samo za vpraĹĄanje uĹživanja drog, ampak tudi za z zlorabo drog povezanimi teĹžavami, tudi psihiÄ?nimi.

Organiziramo delavnice nenasilne komunikacije, veliko se gibljejo, imajo sprostitvene vaje, pogovorno skupino ‌ Eni prihajajo le tu in tam, drugi veÄ?krat, tretjih pa ni. Fanika LonÄ?ar ugotavlja, da je v tem okolju uĹživalcev prepovedanih drog precej. ÂťSploh sintetiÄ?nih drog, ki so cenejĹĄe in relativno dosegljive, vendar ze-

Kako jih je sprejela okolica?

Gostujejo v stanovanjskem bloku. ÂťZa zdaj zaradi tega ni bilo veÄ?jih pripomb. Mislim, da sta se dva malo pritoĹževala. Pa ĹĄe ta dva nista bila iz tega bloka.ÂŤ

Dnevni center je med tednom odprt vsak dan, od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. Program je nizkopraĹžen, kar pomeni, da abstinenca udeleĹžencev ni potrebna. ÂťPri nas se morajo samo drĹžati pravil. V prostorih dnevnega centra je prepovedano uĹživanje drog, pitje alkohola, kajenje in kakrĹĄnakoli agre-

Odvisniki prihajajo po igle, sanitetni material ‌

sivnost, tako verbalna kot fiziÄ?na.ÂŤ Cilj programa je zmanjĹĄevanje ĹĄkode zaradi uĹživanja drog, zdravstvene in socialne. ÂťPri nas imajo moĹžnost dobiti sterilni material, igle, alkoholne robÄ?ke, askorbinsko kislino, tudi kake povoje, kondome, ker gre za prepreÄ?evanje tako HIV-a kot razliÄ?nih oblik hepatitisa, seps in drugih zdravstvenih zapletov.ÂŤ V dnevnem centru ne reĹĄujejo teĹžav

Na turistiÄ?ni trĹžnici 9 projektov Mladi izbrskali zanimive turistiÄ?ne zgodbe – Z njimi so predstavili lokalne zgodbe in njihove junake Velenje, 10. marca – TuristiÄ?na zveza Slovenije je letos Ĺže 29. zapored pripravila festival Turizmu pomaga lastna glava. Regijska turistiÄ?na trĹžnica je prejĹĄnji torek potekala v velenjskem Mercator Centru, na njej pa se je predstavilo 9 osnovnih ĹĄol iz Savinjske, KoroĹĄke in Ĺ aleĹĄke doline. Med njimi je bila tokrat le ena iz Ĺ aleĹĄke doline. Ekipa velenjske OĹ Miha Pintarja Toleda je za svojo nalogo in predstavitev prejela srebrno priznanje.

Tema letoĹĄnjega festivala je bila Zgodbe turizma. Po besedah predsednika TuristiÄ?ne zveze Velenje, ki je bila tudi letos partner projekta, so bile vse predstavitve zelo zanimive. ÂťStrokovna komisija je podelil tri zlata priznanja, najbolje pa se je odrezala ĹĄola iz Radelj ob Dravi. Tudi velenjski predstavniki so imeli odliÄ?no nalogo in predstavitev, saj so nas popeljali z Ligijem po Ĺ aleĹĄki dolini. Poleg strokovne komisije so naloge ocenjevali tudi mladi, ki so prav tako najbolje ocenili osnovnoĹĄolce iz Radelj ob Dravi.ÂŤ NajviĹĄje ocenjene naloge, ki so prejele zlato priznanje, se bodo sedaj đ&#x;”˛ BĹĄ predstavile na zakljuÄ?ni turistiÄ?ni trĹžnici v Mariboru.

lo nevarne. Pojavljajo pa se vedno nove in nove sintetiÄ?ne droge in tudi kombinacije zdravil in alkohola.

Manj se druĹžimo, manj je pogovorov, manj medsebojne pozornosti ... Ĺ˝al nekateri nadomestek za vse to najdejo v substancah, za katere mislijo, da jim bodo lajĹĄale Ĺživljenje.ÂŤ đ&#x;”˛

Velenje, 10. marca – Na Velenjskem gradu so prejĹĄnji torek odprli razstavo del Ä?lanov DruĹĄtva ĹĄale-

na Vidmar. Poudarila je: ÂťVsa dela, ki so na razstavi, so nastala v lanskem letu na naĹĄih delavnicah, ki

skega gradu, hitro opazili tudi obiskovalci otvoritve. NavduĹĄeni so bili tako nad likovnimi deli kot glineni-

Razstavo so odprli v atriju gradu, kjer so pred ogledom slik in kiparskih izdelkov udeleĹženci uĹživali v nastopu njihove Ä?lanice, vsestranske umetnice Slavice Tesovnik. Predstavila se je kot kantavtorica, izvaja pa avtorske skladbe.

ĹĄkih likovnikov ÂťRazumevanje likovnega ustvarjanjaÂŤ. Razstavo del, ki so nastala v delavnicah pod vodstvom akademskega slikarja Darka Slavca in akademske kiparke Sabe Skaberne, si boste lahko ogledali do 12. aprila, navduĹĄuje pa z barvitostjo in raznolikostjo.

Razstavo je z besedami spodbude pri nadaljnjem ustvarjanju odprl kustos Damijan KljajiÄ?, predstavila pa jo je tajnica druĹĄtva Tatja-

so vedno zelo kakovostne, saj medse povabimo dobre mentorje. Razstavljenih je 39 likovnih del, ki jih je ustvarilo 22 avtorjev. Razstavljena dela so precej drugaÄ?na od do sedaj videnih Ĺže znanih Ä?lanov DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov. Oba mentorja sta naredila pravi Ä?udeĹž, saj so vsi udeleĹženci precej spremenili tako kolorit kot slog in motiviko.ÂŤ To so ob ogledu razstave, ki je postavljena v spodnjem delu Velenj-

mi izdelki. V kiparski delavnici so namreÄ? udeleĹženke ustvarjale poveÄ?ane plodove narave. Tako lahko obÄ?udujete veliko Ä?ebulo, Ä?esen, makov cvet, natresk in storĹž, ki ne le da so moÄ?no poveÄ?ani, dobili so tudi nove funkcije. Pri likovnih delih pa so barve tokrat zelo moÄ?ne, med motivi pa prevladujejo grafiÄ?ni in realistiÄ?ni. đ&#x;”˛

bĹĄ

Zeleni nahrbtnik Ĺže razveseljuje Velenje, 13. marca – VeÄ? kot 1.700 otrok iz vrtcev v Velenju, Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki bo sodelovalo v letoĹĄnjem ekoloĹĄkem projektu Zeleni nahrbtnik. Ta je na pot po dolini krenil v petek, potoval pa bo od skupine do skupine, od vrtca do vrtca. MalÄ?ki pri tem drug drugemu dajejo ekoloĹĄke naloge, vedno pa so veseli, ko skupaj

z nahrbtnikom k njim pripotuje tudi lutka zmajÄ?ka JurÄ?ka.

Projekt Zeleni nahrbtnik, ki ga koordinira MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje, ima tudi himno, ki se jo nauÄ?ijo zapeti vsi otroci v vrtcih. Lani so v okviru projekta predĹĄolski otroci sadili zeliĹĄÄ?a, pekli zdrave piĹĄkote, izdelovali papir, kuhali zeliĹĄÄ?ne Ä?aje, nauÄ?ili

so se loÄ?evati odpadke in poÄ?eli ĹĄe marsikaj, kar Ĺže najmlajĹĄe navaja na lep odnos do narave in okolja.

V naloge pogosto vkljuÄ?ujejo tudi starĹĄe, strokovnjake iz okolij, ki se ukvarjajo z okoljevarstvom. Zagotovo bo tako tudi letos. Zeleni nahrbtnik bo pot sklenil ob koncu ĹĄolskega leta junija. đ&#x;”˛

bĹĄ

Zgodbe rudarjenja so mladim navdih UÄ?enci Osnovne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda so tudi letos sodelovali pri projektu Turizmu pomaga lastna glava. Skupina, ki jo je vodila mentorica JoĹžica ApĹĄner, nam je povedala: ÂťTema letoĹĄnjega turistiÄ?nega produkta je bila usmerjena v iskanje moĹžnosti za organizacijo dejavnosti, ki bi naĹĄe vrstnike privabile na spoznavanje zanimivih zgodb iz naĹĄe doline.

Ker smo prepriÄ?ani, da je zgodba rudarjenja lahko danes navdih za zanimivo turistiÄ?no pot po Ĺ aleĹĄki dolini, smo pripravili zgodbo z naslovom Krtek Ligi na potepu po Ĺ aleĹĄki dolini. Glavni junak te zgodbe je tako krtek Ligi, ki je doma v Muzeju premogovniĹĄtva Slo-

Namen festivala Turizmu pomaga lastna glava je spodbujanje mladih, da raziskujejo turizem v domaÄ?em kraju. Pri tem so vedno izvirni.

venije in nas popelje po vseh sledeh rudarjenja. Pot smo si zamislili kot peĹĄpot ali kolesarsko pot, ki bi nas popeljala po stopinjah premogovniĹĄtva v dolini. Pot povezuje ĹĄest toÄ?k. IzhodiĹĄÄ?e je Vila Bianca, kjer se nahaja TuristiÄ?noinformacijski center, nato obmoÄ?je

jezer, Muzej premogovniĹĄtva Slovenije, SonÄ?ni park z energetskim igriĹĄÄ?em Rudarska vas. Postanek bi imeli tudi pri naĹĄi ĹĄoli, OĹ Mihe Pintarja Toleda, ki je prva osnovna ĹĄola v dolini in je nastala ravno zaradi razvoja premogovniĹĄtva in ima ĹĄe danes na proÄ?elju poslikavo

rudarjev in otrok. Zadnja postaja pa je mestno srediĹĄÄ?e, ki se je razvijalo skupaj z razvojem rudnika.ÂŤ UÄ?enci so za svojo idejo in izvedbo dobili srebrno priznanje, ki so ga bili zelo veseli. đ&#x;”˛