11 2016

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-2/15 ÂşC), soboto (1/14 ÂşC) in nedeljo (1/16 ÂşC) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 17. marca 2016â€

ĹĄtevilka 11 | leto 63â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

Zarota v modrem ali ‌ Tatjana Podgorťek

Zrelosti naproti Gala veÄ?er dijakinj in dijakov zakljuÄ?nih letnikov na velenjskem Ĺ olskem centru je za veÄ? kot dvesto maturantov Ĺže del (upamo, da) prijetnih spominov na srednjeĹĄolska leta, ĹĄe sto pet maturantk in

maturantov gimnazije pa se bo zavrtelo jutri. Z maturantskim plesom so se oziroma se bodo simboliÄ?no Ĺže otresli srednjeĹĄolskih muk in pomahali profesorjem, ki so jim enkrat nastavljali pasti, drugiÄ? jim

jih pomagali premagovati, se zahvalili starĹĄem, da so jim omogoÄ?ili izobrazbo, se poslovili od soĹĄolcev in pozdravili ĹĄtudentska leta, nekateri pa Ĺže delovna. A pravi mejnik – matura ali zakljuÄ?ni izpit – veÄ? kot petsto mladostnikov ĹĄe Ä?aka, preden bodo zares dokazali zrelost. đ&#x;”˛

tf

Afera facebook, ki je razkrila zreĹžirano policijsko zasedo za ministra Koprivnikarja, je prejĹĄnji teden dobila zaÄ?asen epilog.

Generalni direktor policije je za sedem neposredno vpletenih v ÂťakcijiÂŤ podpisal izredno odpoved delovnega razmerja. Vrniti so morali znaÄ?ko in piĹĄtolo, med njimi tudi predsednik enega od policijskih sindikatov. NajveÄ?ja tovrstna afera v zgodovini slovenske policije, ki jo nekateri pojmujejo zarota v modrem, je na varuhe reda v drĹžavi vrgla ogromen Ä?rni madeĹž, ki ga ne bo mogoÄ?e v celoti odpraviti, tudi Ä?e bo konÄ?ni epilog morebiti v korist policistom. Sence dvoma, ali je ĹĄlo za maĹĄÄ?evanje ali je bilo v ozadju kaj drugega, bodo obstajale tudi ob mnogih nadaljnjih akcijah policistov, pisanju kazni ‌ ÄŒe sem bila na zaÄ?etku policijske stavke bolj na strani policistov kot vlade, se danes, tako kot mnogi drugi, drĹžim za glavo ob (tako je videti) sramotnem in nedostopnem ravnanju moĹž v modrem. To, da so krepko prestopili meje dovoljenega, je iz trenutnih dejstev jasno. NaÄ?rtno izbiranje tarÄ?e zaradi tega, ker se ji Ĺželijo maĹĄÄ?evati zaradi nestrinjanja s stavko in ne zaradi tega, ker bi tarÄ?a ogroĹžala varnost v prometu, je nevarno za vse. Delo policistov je opredeljeno. Med drugim je, da ustavljajo vinjene, prehitre in objestne voznike. Ustavijo jih lahko kadarkoli in kogarkoli med njimi, tudi ministra. Ne smejo pa izbirati ÂťtarÄ?ÂŤ zaradi lastnega dokazovanja, nasprotovanja ... Je tako odveÄ? vpraĹĄanje ali bom morebiti med naslednjimi tarÄ?ami zaradi tega pisanja sama, ker izraĹženo mnenje nekomu med policisti ne bo po godu? Ali je minister osamljen ÂťtarÄ?niÂŤ primer?

Gre za nakljuÄ?je ali morebiti obiÄ?ajno prakso?

Policisti niso druĹĄtvo ali nevladna organizacija. So organ, ki, Ä?e je treba, z oroĹžjem v roki zagotavljajo zunanjo in notranjo varnost drĹžavljanov. In zato morajo zanje veljati najviĹĄji moralni in zakonski standardi. Policisti so prvi, ki morajo braniti zakonitost in enakost vseh drĹžavljanov pred zakonom ne glede na to, ali so v konfliktu z delodajalcem.

Glede na krizo vrednot, posameznike, ki ne izbirajo ciljev za to, da (za)vladajo nezadovoljnemu ustrahovanemu narodu, so tudi namigovanja o kakĹĄni drugi zaroti v ozadju vredna pomisleka.

Toda, tudi Ä?e bo aferi mogoÄ?e pripisati politiÄ?ni predznak, gre za dogodek, ki se v policiji ne bi smel zgoditi. Posledic namreÄ? ne bo Ä?utilo le sedem policistov in njihovih druĹžin. Morda le majhen madeĹž je umazal vse. đ&#x;”˛

Vodstvi HSE in SDH ignorantski do lokalnih skupnosti Za ponedeljek predvidena skupna seja svetov obÄ?in Ĺ aleĹĄke doline prestavljena zaradi odpovedi udeleĹžbe najodgovornejĹĄih Za ponedeljek popoldne napovedana izredna seja vseh treh svetov obÄ?in Ĺ aleĹĄke doline je bila prestavljena. Nanjo so Ĺžupani povabili vodstva energetskih kolektivov, resornega ministrstva in Slovenskega drĹžavnega holdinga. Pridobiti pa so Ĺželeli odgovore na ĹĄtevilna odprta vpraĹĄanja, med drugim tudi o tem, Ä?e je v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj res 175 delavcev preveÄ?.

To je namreÄ? povsem v neskladju z danimi obljubami ob daja-

nju soglasij za gradnjo ĹĄestega bloka.

Ker so iz vodstva Holdinga Slovenske elektrarne svojo udeleĹžbo opraviÄ?ili, so sejo prestavili, njihovo ravnanje pa so oznaÄ?ili za neodgovorno. Datum naslednje seje so prepustili njim. ÂťNjihovo ravnanje je neodgovorno in jasen dokaz, kakĹĄen odnos imajo do Ĺ aleĹĄke doline, predvsem pa obeh energetskih druĹžb in zaposlenih, ki terjajo odgovore. Zaposleni imajo vso

â?ą

ÂťVodstvi obeh druĹžb nista sposobni socialnega dialogaÂŤ

podporo lokalne skupnosti,ÂŤ pravi Ĺžupan Velenja Bojan KontiÄ?.

Odzval se je tudi predsednik SDE Branko SevÄ?nikar, ki je poudaril, da sta HSE in SDH z odpovedjo udeleĹžbe pokazala ignoranco do lokalnih skupno-

sti. ÂťObĹžalujemo, da niso zmogli toliko poguma, da bi se javno pogovorili o problematiki delovanja Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj in poslediÄ?no celotnega HSE. Odpoved udeleĹžbe je samo ĹĄe eden od kamenÄ?kov v mozaiku, ki potrjuje naĹĄe mnenje, da vodstvi obeh druĹžb nista sposobni socialnega dialoga in nista kompetentni za vodenje podjetij, ki sta v lasti slovenskih davkoplaÄ?evalcev in davkoplaÄ?evalk,ÂŤ je dejal SevÄ?nikar, ki je zapisal tudi, da so pre-

priÄ?ani, da odgovorni zavajajo slovensko javnost s prirejenimi podatki o katastrofalnih razmerah v energetskih druĹžbah, saj je navsezadnje njihova bonitetna ocena boljĹĄa od drĹžavne srebrnine, kot je Telekom.

Skupno sejo so podprli tudi v sindikatu SDRES Premogovnika Velenje. Njihov predsednik Bojan Zabukovnik poudarja, da niĹžanje cen elektrike pod razumno mejo ni sprejemljivo. ÂťDrĹžava bo v zameno za odpuĹĄÄ?anje dobila veÄ? sto socialnih vpraĹĄanj, zagrenjenih in propadlih druĹžin,ÂŤ

poudarja in dodaja, da bodo naredili vse, da obdrĹžijo delovna mesta. To je tudi prioriteta prizadevanj sindikata TEĹ . Njihov predsednik Danilo Tajnik, ki je vesel podpore lokalnih skupnosti, nam je v torek povedal, da so pogajanja o kolektivni pogodbi pa tudi preseĹžnih delavcev vendarle stekla. Znova se dobijo v sredo.

Informacij o tem, kdaj naj bi bila sedaj skupna seja, pa do zakljuÄ?ka redakcije nismo dobili.

Generalna stavka v energetiki?

VÄ?eraj je presenetila tudi novica, da naj bi HSE z odpovedjo posojila EIB ogrozil celotno slovensko energetiko, v sindikatu energetike pa po besedah predsednika resno razmiĹĄljajo o generalni stavki zaradi ĹĄtevilnih neodgovorjenih vpraĹĄanj. Napovedali naj bi jo jutri.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 3. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 2

2

OD SREDE DO TORKA

17. marca 2016

Kaj zanima velenjske svetnike? Ĺ e veÄ? pozornosti alkoholu in novim psihoaktivnim snovem

Kriterij za kopalne vode naj bi spremenil

Velenje – MedobÄ?inska LAS Velenje je leta 2014 izvedla raziskavo o razĹĄirjenosti uporabe drog med mladimi. Lani so najpomembnejĹĄe ugotovitve iz raziskave predstavili na veÄ? mestih.

Te kaĹžejo velik napredek pri informiranju mladih o ĹĄkodljivosti in uÄ?inkih drog. Starost se ob prvi uporabi znatno zviĹĄuje, pa je pokazala primerjava z izsledki raziskave, opravljene deset let pred to. DeleĹž tobaka se zniĹžuje, medtem ko uporaba alkohola pri mladih ostaja teĹžava.

Alkoholu in novim hitro rastoÄ?im psihoaktivnim snovem ter preventivi bo LAS v prihodnje namenila ĹĄe veÄ? pozornosti. đ&#x;”˛

mkp

Ĺ˝upan s predstavniki kulture Ĺ martno ob Paki – Ĺ˝e priprava Strategije razvoja kulture v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je med nekaterimi tamkajĹĄnjimi kulturniki povzroÄ?ila slabo voljo. NiÄ? drugaÄ?e ni bilo po sprejetju le-te na lanski decembrski seji obÄ?inskega sveta, zato se je Ĺžupan Janko KopuĹĄar v minulih dneh na to temo pogovarjal s predstavniki kulturnih druĹĄtev, javnega zavoda Mladinski center, KnjiĹžnice Velenje, tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole in ObmoÄ?ne enote Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje.

Po njegovih besedah omenjeni na sprejeto strategijo niso imeli pripomb, so pa poudarili nekatere aktualne pereÄ?e teĹžave, s katerimi se sreÄ?ujejo pri izvajanju dejavnosti. Na pogovoru so se dogovorili za oblike in organizacijo obÄ?inskih proslav ob drĹžavnih praznikih ter se dotaknili meddrĹžavnega sodelovanja druĹĄtev in lokalne skupnosti. Pri tem bo letos osrednja pozornost veljala obeleĹžitvi 40. obletnice podpisa listine o pobratenju z Novim selom iz Srbije. đ&#x;”˛

Tp

Plazovi ogroĹžajo cesto in objekte Ĺ martno ob Paki – Padavine so v zadnjih dveh mesecih na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ martno ob Paki povzroÄ?ile kar nekaj teĹžav.

Tako so se predvsem na obmoÄ?ju naselja Slatina zaÄ?eli pojavljati veÄ?ji in manjĹĄi zemeljski plazovi, ki med drugim ogroĹžajo lokalno cesto in stanovanjske objekte. Enega od plazov je lani lastnik zemljiĹĄÄ?a skupaj z lokalno skupnostjo Ĺže uredil, vendar se je drsenje zemljine ponovno pojavilo v ĹĄe veÄ?ji obliki. Razmere na terenu si je ogledal strokovnjak in dal navodila lastnikom zemljiĹĄÄ?a in obÄ?inski upravi, kako naj ukrepajo.

ObÄ?inska uprava je o pojavih obvestila Upravo za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje ter pristojne sluĹžbe ministrstva za okolje in prostor, saj Ĺželi pospeĹĄiti sanacijo. Po prvih ocenah bodo ukrepi dokaj zahtevni, predvsem pa bodo predstavljali velik finanÄ?ni zalogaj, ki ga obÄ?ina iz sredstev proraÄ?una ne bo zmogla. đ&#x;”˛

tp

Delavnice za vse generacije Šmartno ob Paki – V javnem zavodu Mladinski center Šmartno ob Paki pravijo, da so delavnice, ki jih organizirajo za vse generacije, vedno bolje obiskane.

PoÄ?itniĹĄkih ustvarjalnih delavnic se je v povpreÄ?ju udeleĹžilo 20 otrok. V enih so otroci ustvarjali le iz reciklaĹžnih materialov, v drugih so osnovnoĹĄolke in dijakinje izdelovale nakit. Tudi teh se je udeleĹžilo od 15 do 20 deklet.

V marcu potekajo kulinariÄ?ne delavnice Mali kuhar. Otroci ustvarjajo kar v dveh skupinah. Otroci z izjemnim navduĹĄenjem sami priskrbijo vse potrebne sestavine za jedi, pripravijo in okrasijo mizo, izdelajo tudi kakĹĄen dekorativni izdelek, pospravijo in pomijejo posodo. Pred nedavnim je v sejni sobi HiĹĄe mladih potekal teÄ?aj liÄ?enja, na katerem se je 17 udeleĹženk pod vodstvom poklicne vizaĹžistke lahko nauÄ?ilo, kako poudariti in polepĹĄati svoje oÄ?i, 14 udeleĹženk pa se je udeleĹžilo delavnice izdelave nakita. Prihodnji mesec bodo v dvorani Marof pripravili kulinariÄ?ne delavnice za mlade in malo starejĹĄe, morebiti tudi za upokojence. đ&#x;”˛

tp

Turizem in lokalno podjetniĹĄtvo Ljubno – ObÄ?ina Ljubno bo gostiteljica devetega posveta o delovanju skupnih obÄ?inskih uprav v Sloveniji. Posvet pripravljajo ministrstvo za javno upravo, Skupnost obÄ?in Slovenije, zdruĹženji mestnih obÄ?in in obÄ?in Slovenije, tema posveta pa bo Turizem in lokalno podjetniĹĄtvo.

Na dogodku bodo predstavili svoje izkuĹĄnje z omenjenih podroÄ?ij strokovnjaki, predstavniki obÄ?in in skupnih obÄ?inskih uprav. Posvet bo v mali dvorani kulturnega doma na Ljubnem 23. marca, zaÄ?eli pa ga bodo ob 9. uri. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

tp

Andreja Kuzmana (NSi) je na zadnji seji zanimalo, zakaj Velenjsko jezero ni uvrĹĄÄ?eno med kopalne vode. V Uradu za urejanje prostora mu odgovarjajo, da status kopalnih voda doloÄ?a drĹžava, ki Velenjskega ni uvrstila na ta seznam zaradi poviĹĄanih vsebnosti sulfata in molibdena. Ta kriterij tukajĹĄnji in ĹĄe nekateri drugi strokovnjaki ocenjujejo za neprimeren, saj je po vodni direktivi opredeljeno, da se upoĹĄteva primernost vodnih teles za rast in razvoj vodnih Ĺživali in rastlin. Zaradi neustreznosti kriterija, na katerega opozarja veÄ? pobudnikov, med njimi tudi Mestna obÄ?ina Velenje, na Ministrstvu za okolje in prostor razmiĹĄljajo o spremembi te zakonodaje. Zadnja ĹĄtiri leta je Mestna obÄ?ina Velenje sama naroÄ?ila vzorÄ?enje in spremljanje vode v Velenjskem jezeru. Vsi odvzeti vzorci, jemali so jih enkrat tedensko, pa so izkazovali, da je voda primerna za kopanje.

Nadzor nad redom pri avtobusni postaji pogostejĹĄi

Na pobudo Andreja Kuzmana (NSi) je obÄ?ina naroÄ?ila dodatno Ä?iĹĄÄ?enje in poostren nadzor na obmoÄ?ju avtobusne postaje Velenje, ĹĄe posebej med konci tedna.

Najbolj problematiÄ?en je prostor, ki je rezerviran za skate park (projekt je ĹĄe vedno v naÄ?rtu, a zanj ĹĄe niso zagotovili sredstev).

Prostor za zbiranje odpadkov morajo urediti stanovalci

Mersad DerviĹĄević (SD) je opozoril na slabo stanje ÂťekoloĹĄkega otokaÂŤ ob Ĺ aleĹĄki 19. Na Uradu za komunalne dejavnosti mu pojasnjujejo, da ne gre za ekoloĹĄki otok, ampak za zbirno mesto meĹĄanih komunalnih in bioloĹĄkih odpadkov. Zanje morajo poskrbeti stanovalci. ObÄ?ina skrbi za ekoloĹĄke otoke, na katerih se zbirajo loÄ?ene frakcije.

Dodatne toÄ?ke za WI-FI v centru

Mihael Letonje (SLS) je opozoril na teĹžave z vzpostavljanjem internetne povezave prodajalcev na trĹžnici s FinanÄ?no upravo.

Mestna obÄ?ina ima preteĹžni del mesta pokrit z brezplaÄ?nim internetom, a so ugotovili, da bo tu treba zagotoviti novo dostopno toÄ?ko in postaviti dve dodatni anteni. ReĹĄevanja so se Ĺže lotili.

PogostejĹĄi odvozi papirja

Dimitrij Amon (SD) je predlagal pogostejĹĄe odvoze papirja z ekoloĹĄkih otokov v Vinski Gori.

Ti zabojniki so namreÄ? nenehno polni. V Uradu za komunalne dejavnosti pojasnjujejo, da so se s koncesionarjem dogovorili, da bo ĹĄtiri mesece spremljal koliÄ?ino papirja v vseh ekoloĹĄkih otokih in nato tudi ustrezno ukrepal.

Sistem ÂťLokalc GUTSÂŤ nadgrajujejo

Dimitrij Amon je opozoril na teĹžave, ki so bile z aplikacijo GUTS, s katero je mogoÄ?e spremljati tudi stanje v Bicy postajah. V Uradu za razvoj in investicije pojasnjujejo, da je bilo to med letnimi vzdrĹževalnimi deli, v sistem pa tudi niso bile vkljuÄ?ene postaje na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja. Zdaj je to odpravljeno, poleg tega pa sistem nadgrajujejo, Mestna obÄ?ina Velenje je namreÄ? pridruĹženi partner in nastopa

Franc Sever (Vsi v isto smer sever) je poudaril nujnost oÄ?iĹĄÄ?enja potoka TrebuĹĄa, saj bi veÄ?ji pomladanski naliv lahko povzroÄ?il teĹžave. Na Uradu za razvoj in investicije pojasnjujejo, da bi za to morala poskrbeti Agencija za okolje in prostor, ki pa nima dovolj sredstev, zato v Mestni obÄ?ini Velenje na pobudo Ĺžupana Bojana KontiÄ?a Ĺže nekaj let organizirajo udarniĹĄko Ä?iĹĄÄ?enje vodotokov. Delno so lani oÄ?istili tudi TrebuĹĄo, kjer redno nadzirajo in Ä?istijo reĹĄetko zadrĹževalnika.

Podobne aktivnosti bodo nadaljevali tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

mz

Mestna obÄ?ina Velenje vsako leto sodeluje pri projektu Ura za Zemljo. Letos bo ta potekala v soboto, 19. marca, med 20.30 in 21.30. To je Ä?as, ko naj bi povsod po zemlji ugasnili luÄ?i. Med drugim ugasnejo tudi luÄ?i, ki osvetljujejo najveÄ?je svetovne znamenitosti. V Velenju bodo tako ugasnili luÄ?i na Velenjskem gradu, ob peĹĄpoti na Velenjski grad, v temi pa bodo tudi Ĺ aleĹĄki grad, vila Bianca, Mladinski hotel Velenje, HiĹĄa bendov ter Titov trg. PridruĹžite se Uri za zemljo in vsaj za ta kratek Ä?as tudi sami ugasnite luÄ?i in elektronđ&#x;”˛ mz ske naprave.â€

Policisti in zagovorniki – Nagrade tudi ÂťtujcemÂŤ – Tudi dan Ä?ebel – VelikonoÄ?nice mamijo

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Potok TrebuĹĄa je treba oÄ?istiti

Ura za Zemljo tudi v Velenju

Enim Ä?rna pika, drugim nagrade Mnogi ne vedo, kaj je slabĹĄe: da policisti Ĺže tako dolgo stavkajo ali da so si privoĹĄÄ?ili tako ÂťministrskoÂŤ posredovanje. Pa Ä?eprav naj bi bilo po svoje nekako povezano. Zadnje dni nismo zvedeli kaj bistveno novega, saj so se prizadeti policisti po groĹžnji z odpovedjo delovnega razmerja zavili v molk. S predsednikom enega od policijskih sindikatov, nekdanjim policistom celjske policijske uprave Zoranom PetroviÄ?em vred. Seveda, zdaj so glavno besedo prevzeli njihovi odvetniki. Mi pa lahko le priÄ?akujemo, kako se bo vsa zadeva odvila. In kako bodo nekateri vso to zadevo ĹĄe politiÄ?no obarvali.

Kot da teĹžav ne bi imeli dovolj Ĺže doma, nas je doletel ĹĄe en hladen tuĹĄ iz Bruslja.

Tam niso zadovoljni z naĹĄim proraÄ?unom, ker da smo prekrĹĄili evropska pravila. FinanÄ?ni minister sicer pravi, da vse ni tako hudo, ker da paÄ? ĹĄe nismo mogli upoĹĄtevali vseh stroĹĄkov za migrante. Za ÂťdesnicoÂŤ pa je to ĹĄe en razlog veÄ? za napad nanj, za Mramorja pa je takĹĄna reakcija Bruslja lahko ĹĄe en razlog veÄ?, da ne podpre ErjavÄ?evega predloga za uskladitev pokojnin.

Dogajale so se tudi prijetnejĹĄe stvari. Gospodarska zbornica je podelila nagrade za gospodarske in podjetniĹĄke doseĹžke, tri so odĹĄle tudi na celjsko obmoÄ?je. Med velikimi podjetji je tako priznanje prejel Andrej PokliÄ?, direktor podjetja GKN Driveline iz

kot testno mesto izdelovalcev tega sistema.

ZreÄ?. Gre za nekdanji obrat Uniorja, ki je preĹĄel kasneje v angleĹĄke roke in je znani dobavitelj delov za avtomobilsko industrijo.

Nagradi sta prejela ĹĄe Borut Triplat, direktor Ĺžalske druĹžbe Omko Fenix, ki je tudi v tuji lasti, ter Miran Rauter iz celjskega druĹžinskega podjetja Hermi.

Zadnji Ä?as mnogi kaĹžejo tudi na uspeĹĄen prodor Ĺžalske druĹžbe Mikropis na Kitajsko.

V Ĺ anghaju je namreÄ? v dveh supermarketih vpeljalo svoje samopostreĹžne blagajne, kar je za to veliko drĹžavo novost. Blagajne, po katerih so znani tudi pri nas, so prilagodili ĹĄe za kitajski trg. Na Kitajskem je Mikropis tudi ustanovil hÄ?erinsko druĹžbo, saj na ta veliki trg in druge drĹžave Daljnega vzhoda resno raÄ?unajo.

Z dejavnostmi, v katerih imajo bolj Âťpostlano z roĹžicamiÂŤ, so se zadnji vikend ukvarjali na Celjskem sejmu, na pomladanskem sejemskem trojÄ?ku. Veliko pozornost je pritegnilo tudi sreÄ?anje Ä?ebelarjev: ne le zaradi znanih zapletov z zdravljenjem Ä?ebel, ampak zaradi pomembnega mednarodnega dogodka. Predstavniki ÄŒrne gore, ÄŒeĹĄke, Srbije, MadĹžarske, Avstrije, Francije in Slovenije so namreÄ? podpisali deklaracijo o podpori slovenske pobude, da postane 20. maj svetovni dan Ä?ebel. Idejo, da Slovenija vloĹži tako pobudo ZdruĹženim narodom, je dala naĹĄa Ä?ebelarska zveza. VelikonoÄ?no

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

roĹžnato pa je Ĺže nekaj Ä?asa tudi na Boletini pri Ponikvi, najveÄ?jem od ĹĄtirih slovenskih rastiĹĄÄ? velikonoÄ?nice. V bliĹžini je ĹĄe na BoÄ?u. VelikonoÄ?nica je letos pohitela – saj je tudi ta veliki praznik letos zelo zgodaj.

Za to cvetko se ljudje zelo zanimajo, nekateri bi jo kar vzeli s sabo. Zato Ä?lani tamkajĹĄnjega turistiÄ?nega druĹĄtva kraj tudi varujejo. ÂťStalno pripravljenostÂŤ opravljajo prostovoljno.

V ĹĄmarĹĄki obÄ?ini pa se nadaljujejo kadrovske teĹžave. Pisali smo Ĺže, da tudi v drugem krogu le svetniki te obÄ?ine niso potrdili vnoviÄ?ne kandidature dosedanje direktorice zdravstvenega doma, zdaj se je zapletlo ĹĄe pri imenovanju direktorja obÄ?inske uprave.

Prijavilo se je sicer ducat kandidatov, a po mnenju komisije v pogovorih ni nihÄ?e dosegel zahtevanega ĹĄtevila toÄ?k. Sedanja vedejevka Zlatka Pilko se ni prijavila, ker odhaja v pokoj. Mandat ji poteÄ?e 1. aprila, zato bo Ĺžupan za pol leta znova imenoval vrĹĄilca dolĹžnosti direktorja. To ni prvoaprilska!

Medtem ko se v Celju pripravljajo na otvoritev posebnega paviljona na Glavnem trgu, kjer bo ob drugih izkopaninah, najdenih v bliĹžini, na ogled tudi stari mozaik – repliko so izdelali mojstri iz TurÄ?ije, je kneĹžje mesto pred dnevi obiskala skupina dijakov iz turĹĄkega mesta Gazientep, ki je od leta 2014 pobrateno s Celjem. Mladi zaradi muhaste zime niso veÄ? mogli smuÄ?ati na Celjski koÄ?i (lahko so skupine iz nekaterih drugih pobratenih mest, ki so Celje obiskale prej), so pa kolesarili in si ogledali Celje. NajboljĹĄi dijaki treh srednjih ĹĄol iz tega mesta so obiskali tudi Gimnazijo Celje – Center.

Pa ĹĄe to: marsikje si moÄ?no prizadevajo, da bi namestili ĹĄe veÄ? defibrilatorjev. Zaradi teĹžav, v kakrĹĄnih smo, so namreÄ? naĹĄa srca moÄ?no obremenjena. đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

17. marca 2016

SteÄ?ajni postopek Vegrada se konÄ?uje Postopek bo morda zakljuÄ?en do konca leta 2017 – Na rok vplivajo pravde in prodaja premoĹženja – PremoĹženja ni ostalo veÄ? veliko Tina Felicijan

Ob zaÄ?etku steÄ?ajnega postopka podjetja Vegrad je steÄ?ajna upraviteljica Alenka Gril priznala terjatve v vrednosti okoli 400 milijonov evrov. Od tega je dobrih 10 milijonov terjatev priznanih zaposlenim. ÂťBistvo tega postopka je v tem, da je bilo praktiÄ?no vse premoĹženje zastavljeno tako, da je veÄ?ina izkupiÄ?ka od prodaje premoĹženja ĹĄla za poplaÄ?ilo stroĹĄkov, preostali del pa loÄ?itvenim upnikom – predvsem so to banke. Doslej opravljenih delitev od te posebne razdelitvene mase, to se pravi mase od premoĹženja, ki je bilo zastavljeno, je bilo za pribliĹžno milijon evrov.ÂŤ

Nekaj premoĹženja prodanega, nekaj ga ĹĄe Ä?aka

Na dan zaÄ?etka steÄ?aja je bila vrednost premoĹženja ocenjena na 20 milijonov evrov, a se je med prodajo pokazalo, Âťda ta ni potekala tako, kot smo si Ĺželeli. Na to je malo vplivalo dejstvo, da za prodajo premoĹženja niso ravno najboljĹĄi Ä?asi. Vsaj po letu 2010 je ponudba premoĹženja velika, povpraĹĄevanje pa manjĹĄe. Zadevo pa je dodatno oteĹžilo dejstvo, da Vegrad ni imel ravno atraktivnih nepremiÄ?nin na nekih zanimivih lokacijah, zato smo premoĹženje, ki ga imamo, prodali na peti ali ĹĄesti draĹžbi po bistveni niĹžji ceni, kot je bilo ocenjeno,ÂŤ je povedala steÄ?ajna upraviteljica.

V Velenju je podjetje imelo ĹĄtiri lokacije. Nova uprava in kompleks Selo Paka nista bila veÄ? last steÄ?ajnega dolĹžnika, saj so bile Ĺže lizing pogodbe, sklenjene na naÄ?in 'sell and lease back' (prodaj in vzemi v najem). ÂťPlastiki Skaza pa smo prodali osrednji del Selo Paka, kjer se bo oÄ?itno odvijala proizvodna dejavnost. Veseli smo bili, da se je naĹĄel kupec iz lokalnega okolja.

Ocenjujemo, da bo podjetje na tem obmoÄ?ju ĹĄirilo svojo do sedaj uspeĹĄno dejavnost.ÂŤ Tretjino premoĹženja ĹĄe imajo.

Gre za kompleks zemljiĹĄÄ? v Ljubljani, s prodajo katerih po petih letih steÄ?aja ĹĄe ne morejo zaÄ?eti, ker za te nepremiÄ?nine Ĺže od leta 2008 poteka sodni spor. ÂťPozi-

vamo k prednostni obravnavi te zadeve, ker imamo interesente za nakup, a dokler sodni spor teÄ?e, prodaje ne moremo zaÄ?eti,ÂŤ pojasnjuje.

Delavci ĹĄe Ä?akajo na poplaÄ?ilo

V Ä?asu steÄ?aja Vegrada je bilo zaposlenih ĹĄe okrog 570 ljudi, podjetje pa je dolĹžno veÄ? kot tisoÄ? delavcem. ÂťVegrad Ĺže nekaj Ä?asa pred steÄ?ajem ni izplaÄ?eval plaÄ?. Ljudje so sicer odhajali, a svojo terjatev v steÄ?aju prijavili, zato je tudi znesek tako nenormalno visok. Gre torej za neizplaÄ?ane plaÄ?e in odpravnine tako tistim, ki so odĹĄli pred steÄ?ajem, kot tistim, ki so ĹĄli po njem, potem so ĹĄe poĹĄkodbe pri delu, materialna nado-

mestila, prevozi, potni stroĹĄki,ÂŤ naĹĄteva Grilova. Del dolga so tisti, ki so na dan zaÄ?etka steÄ?aja ĹĄe bili zaposleni, prejeli od jamstvenega in preĹživninskega sklada, ki nekako nadomesti izplaÄ?ilo, nato pa sklad stopi v poloĹžaj teh terjatev. Žal pri poplaÄ?ilu delavcev ne bo priĹĄlo do veÄ?jega zneska. PoplaÄ?evali bomo samo stroĹĄke tako zaposlenim kot dobaviteljem iz postavke prisilne poravnave, ki je trajala od 1. septembra leta 2010 do zaÄ?etka steÄ?aja 6. oktobra istega leta. PoplaÄ?ilo je predvideno letos spomladi. Ker so zaposleni preteĹžni del plaÄ?e za september leta 2010 dobili Ĺže od jamstvenega sklada, poplaÄ?ila ne bodo posebej visoka.ÂŤ StroĹĄek prisilne poravnave, vezan na plaÄ?e, je 900 tisoÄ? evrov, od tega pa 465 tisoÄ? prejme sklad, ki je zaloĹžil delavcem in jim kmalu po zaÄ?etku steÄ?aja izplaÄ?al del terjatve do Vegrada.

SteÄ?aj naj bi zakljuÄ?ili do konca prihodnjega leta

3 dnjega leta. Želim si tudi bolj aktivnega sodelovanja upnikov.

Imamo veÄ? kot 500 upnikov, ki so v steÄ?aju prijavili izloÄ?itvene zahtevke. To pomeni, da so ugotovili, da je bilo stanovanje, ki so ga kupili od Vegrada, na dan zaÄ?etka steÄ?aja v zemljiĹĄki knjigi ĹĄe vedno vpisano kot last podjetja. Dobro smo organizirali, kako je treba urediti vpis lastninske pravice v zemljiĹĄko knjigo. To se ĹĄe vedno lahko uredi pri notarki FranÄ?iĹĄki Persea Cetin v Velenju. Ugotavljamo pa, da veliko upnikov, ki jim je bil izloÄ?itveni zahtevek priznan, ni uredilo vpisa v zemljiĹĄko knjigo. Tam je ĹĄe vedno vpisan Vegrad, kar nam oteĹžuje zakljuÄ?ek steÄ?ajnega postopka. Zato upnike pozivam, naj uredijo vpis lastninske pravice za svoje nepremiÄ?nine.ÂŤ Sicer pa upniki Ä?akajo, da bodo ob zakljuÄ?ku steÄ?aja od drĹžave dobili vsaj vraÄ?ilo DDV-ja za terjatve, ki v steÄ?aju Vegrada ne bodo poplaÄ?ane.

Alenka Gril upa, da bodo pravde zakljuÄ?ili do sredine priho-

đ&#x;”˛

Sestal se je Sosvet za izboljĹĄanje varnosti obÄ?anov Tokrat so se poglobili v poroÄ?ila Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 9. marca – Mestna obÄ?ina Velenje je bila med prvimi obÄ?inami v Sloveniji, ki je ustanovila Sosvet za izboljĹĄanje varnosti obÄ?anov. Ta predstavlja posvetovalno telo razliÄ?nih udeleĹženih skupin, ki jim je skupen cilj zmanjĹĄevanje ĹĄtevila varnostnih teĹžav in veÄ?anje obÄ?utka varnosti.

Sosvet vodi Ĺžupan. V njem je poudarjeno partnersko sodelovanje pri zagotavljanju varnosti med policijo, organi lokalne skupnosti, gospodarstva, zdravstva, izobraĹževalnih ustanov, svetovalnih sluĹžb, formalnih in neformalnih organizacij in zdruĹženj ter obÄ?anov. ÄŒlani sosveta se sestajajo po potrebi, vsakiÄ? pa se na zaÄ?etku leta poglobijo v letna poroÄ?ila. Na tokratni seji, ki je bila v sredo popoldan, so obravnavali

letno poroÄ?ilo Policijske postaje Velenje, MedobÄ?inske inĹĄpekcije, redarstva in varstva okolja, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, BrezplaÄ?ne pravne svetovalne sluĹžbe ter MedobÄ?inske LAS Velenje.

Komandir Policijske postaje Velenje BoĹžidar Debelak je poudaril, da so policisti na podroÄ?ju kriminalitete zagotovili visoko stopnjo varnosti za obÄ?ane, kazniva dejanja s hujĹĄimi posledicami so bila veÄ?inoma preiskana. Sonja GlaĹžer, vodja MedobÄ?inske inĹĄpekcije, redarstva in varstva okolja, je povedala, da so najpogosteje nadzor opravili nad mirujoÄ?im prometom in s tem povezanimi krĹĄitvami, upoĹĄtevanje omejitev hitrosti s stacionarnim radarjem, nadzor nad taksi prevozi, zunanjim oglaĹĄevanjem, loÄ?enim zbiranjem in ravnanjem s komu-

nalnimi odpadki. Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Karl Drago Seme je poudaril postopno delovanje Sveta v smeri ÂťniÄ?elne vizijeÂŤ in veliko sodelovanja z obÄ?ankami in ob-

Ä?ani, od najmlajĹĄih do najstarejĹĄih. Pravna svetovalka v BrezplaÄ?nem pravnem svetovanju Polona Kramer je med drugim omenila, da se je lani brezplaÄ?nega pravnega svetovanja udeleĹžilo blizu tisoÄ?

VeÄ? bolnikov z ledviÄ?no okvaro Na preventivni akciji ob svetovnem dnevu ledvic v velenjskem zdravstvenem domu 110 obÄ?anov Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 10. marca – Tudi ob letoĹĄnjem svetovnem dnevu ledvic, katerega sporoÄ?ilo je bilo: Od otroĹĄtva najprej na svoje ledvice glej, sta Zdravstvena vzgoja Zdravstvenega doma Velenje in Oddelek za dializo SploĹĄne bolniĹĄnice Slovenj Gradec Ĺže 11. zapored izvedla v prostorih velenjskega zdravstvenega doma preventivno akcijo. Na njej so udeleĹžencem merili prisotnost beljakovin v seÄ?u ter krvi tlak. V ĹĄtirih urah je moĹžnost meritev izkoristilo kar 110 obÄ?anov.

Izjemno visoka ozaveĹĄÄ?enost prebivalstva

Predstojnik oddelka za dializo v omenjeni bolniĹĄnici, primarij

Bojan Vujkovac, je ob tej priloĹžnosti povedal, da vsakodnevna obravnava bolnikov ter udeleĹžba na akciji potrjuje visoko ozaveĹĄÄ?enost prebivalcev v koroĹĄki in SaĹĄa regiji glede bolezni ledvic.

V razvitih drĹžavah obiĹĄÄ?e zdravniĹĄko pomoÄ? pred odpovedjo ledvic prepozno 30 do 40 odstotkov bolnikov, v omenjenih regijah so ti podatki bistveno niĹžji. ÂťLjudje so danes zelo osveĹĄÄ?eni, ob vsaki najmanjĹĄi nepravilnosti delovanja ledvic nas obiĹĄÄ?ejo in nam s tem odpirajo terapevtsko okno. Zdravniki se lahko tako odzovemo veliko prej, prej lahko zaÄ?nemo zdraviti, s tem pa lahko prepreÄ?imo veÄ?ino bolezni ledvic.ÂŤ Ĺ tevilo bolnikov s teĹžavami ledvic se sicer poveÄ?uje, a predvsem zaradi staranja prebivalstva. Po

Tudi za letoĹĄnjo preventivno akcijo je bilo veliko zanimanja.

podatkih se v razvitem svetu vsaka ĹĄtiri leta podaljĹĄa Ĺživljenje za eno leto. Pri 85 letih ima tri Ä?etrtine ljudi 4 ali 5 kroniÄ?nih bolezni, med katerimi je zelo pogosta okvara ledvic.

Dializni center v Velenju le na papirju?

Po podatkih reĹĄevalne postaje velenjskega zdravstvenega doma je v Ĺ aleĹĄki dolini v tem trenutku 24 dializnih bolnikov.

Polovica se jih vozi na dializo

obÄ?ank in obÄ?anov, najveÄ?krat pa so potrebovali pomoÄ?, povezano z druĹžinsko in delovnopravno zakonodajo.

MedobÄ?inska LAS Velenje pa je lani finanÄ?no podprla tudi delo v terapevtski skupini zdravljenih alkoholikov Breza in svetovalnico za otoke, mladostnike in starĹĄe, ki deluje v sklopu InĹĄtituta Integra. Marko PritrĹžnik je povedal tudi, da ĹĄe naprej spodbujajo delovanje Dnevnega centra za zmanjĹĄevanje ĹĄkode zaradi drog, ta deluje preko Slovenskega zdruĹženja za duĹĄevno zdravje.

PrviÄ? pa je na seji sosveta sodeloval komandir Postaje prometne policije Celje v Velenju Vinko Mlakar. Prometna policija je v Velenju prisotna 24 ur na dan, kar je dobro ne samo za promet, njihova prisotnost ÂťblagodejnoÂŤ vpliva tudi na potencialne storilce kaznivih dejanj. đ&#x;”˛

Namen osveĹĄÄ?anja o kroniÄ?ni ledviÄ?ni bolezni je zaustaviti epidemijo kroniÄ?ne ledviÄ?ne bolezni in zmanjĹĄati s tem povezano veliko umrljivost. Bolezen je namreÄ? zelo pogosta, ima jo vsaj eden od 10 odraslih ljudi. VeÄ?inoma je posledica nezdravega naÄ?ina Ĺživljenja, ki privede do nastanka sladkorne bolezni, zviĹĄanega krvnega tlaka in srÄ?no-Ĺžilnih bolezni. V Sloveniji jo ima veÄ? kot 180.000 odraslih ljudi, veÄ? kot 2.000 pa se jih zaradi odpovedi ledvic zdravi z dializo ali presaditvijo ledvice. v celjsko bolniĹĄnico, preostala polovica v Slovenj Gradec, kjer je drugi najstarejĹĄi dializni center v drĹžavi. Da bi jim prihranili pot do centrov, sta pred 5 leti takratni direktor javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje JoĹže ZupanÄ?iÄ? in direktor SploĹĄne bolniĹĄnice Slovenj Gradec Janez Lavre podpisala pismo o nameri o ureditvi pogojev za opravljanje dialize v prostorih velenjskega zdravstvenega doma. Janez Lavre nam je povedal, da so projekt kmalu ustavili, saj zdravstvena zavarovalnica ni pokazala pripravljenosti za uresniÄ?itev projekta. ÂťAktivnosti v zvezi s tem ni nobenih. ÄŒe pa bi se nam uspelo dogovoriti za plaÄ?ilo za storitev (z zdravstveno zavarovalnico), tako kot se je ta z zasebnimi di-

aliznimi centri, bi bili mi zanesljivo zainteresirani za dializni center v Velenju.ÂŤ Bojan Vujkovac pa se bolj kot za strokovni prevzem dializnega centra v Velenju nagiba k ureditvi cestne povezave med Velenjem in Slovenj Gradcem. ÂťSmiselno bi se bilo pogovarjati o dializnem centru v Velenju, Ä?e pa bi se spremenila strategija na tem podroÄ?ju tako, da bi bolniki opravljali dializo ponoÄ?i ali na domu. Sicer pa menim, da je Velenje tako veliko mesto, da bi si zasluĹžilo zelo moÄ?no polikliniko oziroma ambulantni del dejavnosti, ki bi bil zelo blizu ravni bolniĹĄnice,ÂŤ je menil Bojan Vujkovac. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 3. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 4

4

GOSPODARSTVO

Velenjska obÄ?ina varÄ?uje z energijo Skladno s sprejeto lokalno zasnovo, nad katero bdi Zavod KSSENA, Mestna obÄ?ina Velenje iz leta v leto zmanjĹĄuje porabo energije. Kot pravi SaĹĄo Mozgan, so te ukrepe nadaljevali tudi lani, ko so energetsko celovito oziroma delno prenovili devet javnih stavb. Energetske obnove so bile izvedene na objektih Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje, PodruĹžniÄ?ne osnovne ĹĄole Pesje, Osnovne ĹĄole Livada, Osnovne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda, krajev-

nih skupnosti Staro Velenje in Ĺ kale ter na domu krajanov Pesje. S pomoÄ?jo evropskih sredstev so energetsko preovili tudi Vilo RoĹžle, Regijsko galerijo Velenje in PodjetniĹĄki center Standard. Pri izboljĹĄanju uÄ?inkovitosti javne razsvetljave so izvedli ĹĄtiri projekte – na obmoÄ?ju krajevne skupnosti Konovo, pri obÄ?inski upravni stavbi in pri osnovni ĹĄoli Gorica so stara potratna svetila in reflektorje zamenjali za energetsko uÄ?inkovitejĹĄa. V energetski sanaciji daljin-

skega sistema ogrevanja pa so prenavljali toplovode in vroÄ?evode.

Lani so izvedli tudi nekaj projektov pri uporabi obnovljivih virov. V Paki pri Velenju so postavili samozadostne uliÄ?ne svetilke ESUS. S pomoÄ?jo evropskih sredstev pa so izgradili energetsko igriĹĄÄ?e Rudarska vas v SonÄ?nem parku in kupili elektriÄ?no delovno vozilo za potrebe Centra ponovne uporabe. đ&#x;”˛

mz

NajveÄ?je nakupovalno srediĹĄÄ?e v regiji praznuje 10. rojstni dan – UspeĹĄno minulo leto – Ĺ tevilne prireditve za praznik

BoĹĄtjan BrantuĹĄa, direktor SES Slovenija, in Darja Lesjak, centrova menedĹžerka

ob jubileju donirali 10.000 evrov za nakup mobilnega ultrazvoÄ?nega aparata.

Nena Horvat, vodja marketinga, je dodala, da se je v tem Ä?asu pri njih zvrstilo veÄ? kot 2000

razliÄ?nih dogodkov. Posebej je ponosna na otroĹĄki park DĹžungla, ki ga vsako leto obiĹĄÄ?e veÄ? kot 60.000 otrok. Z navduĹĄenjem omenja tudi Citycentrovo srce, akcijo, s katero vsako leto ob-

darijo otroke. Do 19. marca vas prijazno vabi na razliÄ?ne rojstnodnevne prireditve. Na glasbeno-modnem spektaklu (od danes do sobote) se bo zvrstilo 6 modnih revij, predstavili bodo modne kolekcije blagovnih znamk iz nakupovalnega srediĹĄÄ?a. Dogodek bo potekal v slogu ÂťAlice v deĹželi modeÂŤ, modne smernice se bodo predstavile v najnovejĹĄi luÄ?i te pomladi in prihajajoÄ?ega poletja. Vse kolekcije so Ĺže na policah njihovih prodajaln.

BoĹĄtjan BrantuĹĄa, deĹželni menedĹžer SES-ovih nakupovalnih srediĹĄÄ?, je na Citycenter Celje ĹĄe posebej ponosen, saj je tu pred desetimi leti poloĹžil temeljni kamen in center do leta 2009 tudi vodil. Meni, da je celjski Citycenter res center z duĹĄo, ki temelji na najsodobnejĹĄem modelu upravljanja nakupovalnih srediĹĄÄ? in na vrhunsko usposobljeni in predani vodstveni ekipi.†đ&#x;”˛

V Pekarni Rednak iz LuÄ? butiÄ?na ponudba roÄ?no izdelanega kruha in pekovskega peciva – Brez povezovanja, skupnih nastopov, nabave, delitev dela dolgoroÄ?no ne bomo preĹživeli

Pekarna Rednak iz LuÄ? deluje od leta 1987 in ne glede na tolikĹĄno ponudbo kruha in pekovskega peciva ostaja zvesta butiÄ?ni proizvodnji. Z njo uspeĹĄno konkurira veÄ?jim pekarskim proizvodnim podjetjem ter trgovskim centrom. Je dolgoletna tradicija tista, ki ji to omogoÄ?a?

Tradicija, naravni izdelki, poĹĄten odnos do potroĹĄnikov

ÂťTradicija je pomembna, a je za obstoj in razvoj podjetja premalo. Na trgu je treba pozorno slediti novim trendom, potrebam potroĹĄnikov in veliki konkurenci. Ta je neizprosna in vse bolj zahtevna,ÂŤ se je odzval lastnik pekarne Miroslav Rednak.

Na vpraĹĄanje, kako se prilagajajo omenjenemu, je sogovornik odgovoril, da predvsem s poĹĄtenim odnosom do potroĹĄnikov, s kakovostnimi roÄ?no izdelanimi vrstami kruha in pekovskega peciva, pripravljenimi po klasiÄ?nih receptih. Njihovi izdelki

Miroslav Rednak

so brez aditivov, raznih drugih kemijskih dodatkov, s pomoÄ?jo katerih ti ohranjajo obstojnost in sveĹžino. Uporabljajo moko iz starih slovenskih Ĺžit v kombinaciji ĹĄe z drugimi vrstami moke, skrbijo, da so izdelki vedno sveĹži.

Vsakdanjo ponudbo ob doloÄ?enih dnevih (prazniki) obogatijo.

Po besedah sogovornika je zaradi butiÄ?ne proizvodnje nemogoÄ?e zadovoljit vse dnevne po-

trebe potroĹĄnikov ter vse trende. ÂťVse od prvega dne je naĹĄa usmeritev biti Ä?im manj industrijski, umetni, a Ä?im bolj naravni. Izdelki iz naĹĄe ponudbe so takĹĄni, kot bi jih pripravljali zase.ÂŤ

Kakovost in cena

Miroslav Rednak pravi, da ĹĄe vedno potroĹĄnika naprej zanima cena, nato kakovost izdelka, zato so najrazliÄ?nejĹĄe akcije za

Rok za prodajo Gorenja Surovine podaljĹĄali Velenje – DruĹžbi Gorenje ter Tesla Recycling sta 24. junija lani sklenili kupoprodajno pogodbo za lastniĹĄki deleĹž v druĹžbi Gorenje Surovina. Takrat sta se dogovorili, da bosta prodajne postopke sklenili najkasneje do konca marca letos. Ker pa trajajo postopki dlje, kot so naÄ?rtovali, so 4. marca sklenili dogovor, da rok prodaje podaljĹĄajo do konca maja letoĹĄnjega leta.

Med nagrajenci tudi Rauter

Kmetijstvu in podeĹželju letos veÄ?

Izdelki takĹĄni, kot bi jih delali zase Tatjana PodgorĹĄek

GOSPODARSKE novice

Ljubljana, 10. marca – Gospodarska zbornica Slovenije je na slovesnosti v Linhartovi dvorani Cankarjeva doma v Ljubljani 48-iÄ? podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniĹĄke doseĹžke gospodarstvenikom. Nagrajencev je bilo 7, prihajajo pa iz 5 slovenskih regij in 5 dejavnosti.

Nagrado za leto 2015 so med drugimi prejeli tudi VelenjÄ?an, nekdaj uspeĹĄen smuÄ?ar Miran Rauter – direktor podjetja Hermi Celje, Andrej PokliÄ?, direktor podjetja GKN Driveline Slovenija iz ZreÄ?, in Borut Triplat, direktor podjetja Omco Feniks Slovenija iz Ĺ˝alca.

Citycenter Celje ĹĄe vedno raste Celje – PrejĹĄnji teden so v Citycentru Celje sklicali tiskovno konferenco, na kateri so se lahko pohvalili z lanskoletnimi rezultati. Ustvarili so namreÄ? 104,4 milijona evrov prihodkov, kar je ĹĄest odstotkov veÄ? kot leto prej.

Kot je povedala vodja centra Darja Lesjak, je za njimi najuspeĹĄnejĹĄe poslovno leto v 10-letnem obdobju poslovanja. Lani jih je obiskalo tudi rekordno ĹĄtevilo kupcev, in sicer 5,4 milijona. Sicer pa so v desetih letih zabeleĹžili veÄ? kot 50 milijonov obiskovalcev.

Darja Lesjak je prepriÄ?ana, da je takĹĄen rezultat prinesel skrben izbor vrhunskih domaÄ?ih in tujih blagovnih znamk, nenehnih prizadevanj odliÄ?ne ekipe in osveĹžitve centra z novimi sodobnimi reĹĄitvami. V prazniÄ?nem marcu pripravljajo ob 10. rojstnem dnevu velik modni spektakel, Zdravstvenemu domu Celje pa bodo

17. marca 2016

veÄ?ino ÂťmagnetÂŤ. A je opaziti, da ta poÄ?asi izgublja svojo moÄ?.

Vse veÄ? ljudi namreÄ? kupuje Âťz glavoÂŤ in posega po izdelkih, ki so jim vĹĄeÄ? in kakovostni. To je sicer priloĹžnost za takĹĄne pekarne, kot je njihova, a na dolgi rok se malim kljub temu ne piĹĄe najbolje, razmiĹĄlja sogovornik. ÂťBrez povezovanja, skupnih nastopov, nabave, delitve dela, skupnih prodajaln ne bomo preĹživeli. Glede na uÄ?ni sistem v drĹžavi pa tudi kadra s potrebno izobrazbo ne bo.ÂŤ V prihodnje z Ĺženo Tatjano naÄ?rtujeta razĹĄiritev dejavnosti, a ne preveÄ?, kajti butiÄ?na proizvodnja ima svoje meje, teh pa ne nameravata prestopiti. Za zdaj ostajata s svojimi prodajalnami v Zgornji Savinjski dolini in v Ĺ martnem ob Paki. Nameravata pa pekovski dejavnosti in lokalu Kavarna in picerija Prpek v Mozirju dodati ĹĄe turistiÄ?no dejavnost, ki predstavlja zanju nov izziv. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila razpis za dodelitev pomoÄ?i pri ohranjanju in razvoju kmetijstva in podeĹželja v letu 2016. Pravilnik o dodeljevanju pomoÄ?i so sprejeli lani in bo veljal do leta 2020. ObÄ?ina letos spodbudam pri razvoju kmetijstva in podeĹželja namenja 10.000 evrov veÄ? kot lani – 36.000 evrov. NajveÄ? denarja si lahko obetajo tisti, ki bodo podali vloge za naloĹžbe v kmetijska gospodarstva. Rok za oddajo vlog je 4. april, izjema so vloge za zavarovalne premije, te bodo na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj sprejemali do 16. avgusta.

V Evropi deflacija Bruselj – Svet Evropske centralne banke je sprejel veÄ? pomembnih ukrepov v boju proti zelo nizki inflaciji in ĹĄibki gospodarski rasti. Inflacija v obmoÄ?ju evra je februarja znova zdrsnila v negativno obmoÄ?je. Cene Ĺživljenjskih potrebĹĄÄ?in so na letni ravni upadle za 0,2 odstotka. KljuÄ?no obrestno mero so zato zniĹžali na niÄ? odstotkov, meseÄ?ni obseg odkupovanja obveznic pa bodo aprila poveÄ?ali na 80 milijard evrov.

PoslabĹĄanje proraÄ?unske ocene Slovenije Bruselj – Potem ko sta Evropska komisija in evroskupina novembra lani ocenili, da je predlog slovenskega proraÄ?una za leto 2016 preteĹžno skladen z zahtevami v okviru pakta stabilnosti in rasti, je po zasedanju finanÄ?nih ministrov drĹžav z evrom priĹĄlo presenetljivo sporoÄ?ilo – obstaja tveganje, da slovenski proraÄ?un za leto 2016 ne bo skladen s pravili. Sicer nismo edini. To velja za skupino sedmih drĹžav, v katerih obstaja tveganje neskladnosti njihovih proraÄ?unov z evropskimi pravili. PoslabĹĄanje proraÄ?unske ocene Slovenije za strokovnjake menda ni bilo preseneÄ?enje, finanÄ?ni minister DuĹĄan Mramor pa meni, da so bruseljske zahteve po zniĹžanju proraÄ?unskega primanjkljaja pretirane. NajveÄ?ja teĹžava je po njegovih besedah dolgoroÄ?na fiskalna nevzdrĹžnost zaradi staranja prebivalstva.

Slovenija se zadolĹžuje Ljubljana – Slovenija se tudi letos dokaj pridno zadolĹžuje. PrejĹĄnji teden je prodala za 68,5 milijona evrov zakladnih menic. Gre za ĹĄestin dvanajstmeseÄ?ne zakladne menice. DraĹžba je bila druga kratkoroÄ?na zadolĹžitev v tem letu, v prvi, izvedeni pred mesecem dni, je Slovenija prodala za 62 milijonov evrov zakladnih menic. Zgolj za potrebe financiranja izvrĹĄevanja proraÄ?una se je drĹžava letos Ĺže zadolĹžila za veÄ? kot 1,6 milijarde evrov. Lanskega decembra sprejeti program financiranja drĹžavnega proraÄ?una za letos pa predvideva zadolĹžitev okoli 6,8 milijarde evrov. V plaÄ?ilo letos zapade kar za 4,6 milijarde evrov dolga, od tega za nekaj manj kot 3,6 milijarde evrov glavnic in za nekaj veÄ? kot milijardo evrov obresti. Za kriminalno vodenje drĹžave politiki ni treba odgovarjati, pa bi bilo prav, Ä?e bi se bistveno manj amaterjev in populistov prepiralo za politiÄ?ne stolÄ?ke.

Posojila malim in srednje velikim podjetjem Ljubljana – Ministrstvo za gospodarski razvoj je pripravilo ukrep, ki je pisan na koŞo malim in srednje velikim podjetjem, izvedbo ukrepa pa je zaupalo SID banki. Malim in srednje velikim podjetjem zdaj ponuja posojila za financiranje obratnega kapitala in naloŞb.

Glavne prednosti teh pa so dolga roÄ?nost, dolg moratorij na odplaÄ?ilo glavnice, laĹžje zavarovanje in ugodne obrestne mere. Tako so roÄ?nosti posojil od 8 do 12 let, moratorij za odplaÄ?ilo glavnice pa polovica roÄ?nosti posojila, vrednost posojila je lahko od 100 tisoÄ? do 5 milijonov evrov.

Vlada priÄ?akuje milijone Ljubljana – FinanÄ?na uprava je imela doslej z uvedbo informacijske podpore za delovanje davÄ?nih blagajn za 1,7 milijona evrov stroĹĄkov, dodatnih 80.000 evrov stroĹĄkov jo predvidoma ĹĄe Ä?aka. Vlada zaradi stroĹžjega nadzora nad gotovinskim poslovanjem letos priÄ?akuje 75 milijonov evrov veÄ? pobranih dajatev, po mnenju finanÄ?nega ministra morda tudi veÄ?. đ&#x;”˛

mz, tp, mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

17. marca 2016

Gorenje lani z izgubo, letos bolje

PREJELI smo Odgovor HSE SpoĹĄtovani, Odzivamo se na Ä?lanek avtorja Vlada Ĺ ege ÂťNujen bo sestopÂŤ, ki je bil objavljen v Ä?asopisu NaĹĄ Ä?as v Ä?etrtek, 10. marca 2016. Avtor v Ä?lanku nekatere podatke prikazuje zavajajoÄ?e, zato v nadaljevanju podajamo celovito sliko sponzorstev in donacij druĹžb Holding Slovenske elektrarne, d. o. o. (HSE) in Dravske elektrarne Maribor, d. o. o. (DEM).

Zanikamo trditev, da krovna druĹžba skupine HSE, torej HSE d. o. o., prepreÄ?uje sponzoriranje kulturnih in ĹĄportnih aktivnosti odvisnim druĹžbam v lokalnih okoljih. Dejstvo je, da je bil v zaÄ?etku leta 2015 ustanovljen Center za druĹžbeno odgovornost (CDO) skupine HSE, ki prejema vse sponzorske in donatorske vloge, ki jih transparentno obravnava, vrednosti posameznih sponzorstev in donacij pa odobrava na osnovi predlogov posameznih druĹžb ter v skladu s sprejetim poslovnim naÄ?rtom. Z ustanovitvijo CDO smo se Ĺželeli ogniti podvojenemu sponzoriranju in donatorstvu ter doseÄ?i, da se v lokalnem okolju pojavlja predvsem druĹžba, ki tam deluje. Spodnja tabela jasno kaĹže, da druĹžba DEM, d. o. o., v lokalno okolje letno ne nameni malo sredstev.

Sponzorstva in donacije druĹžbe DEM, d. o. o., v obdobju od maj 2014 do marec 2016 v lokalno okolje 2014

330.695 â‚Ź

2015

308.740 â‚Ź

2016

65.580 â‚Ź

705.015 â‚Ź

Skupaj

Vir: http://www.dem.si/sl-si/Informacije-javnega-znacaja

Drugo dejstvo pa je, da so nekatere druĹžbe skupine HSE zaradi razmer na trgu in drugih razlogov v situaciji, ko so prisiljene zategniti pasove na vseh podroÄ?jih delovanja, torej (Ĺžal) tudi pri sponzorstvu in donacijah.

DruĹžba HSE, d. o. o., je v okviru sponzorske in donatorske politike podpirala enega najveÄ?jih slovenskih koĹĄarkarskih klubov – KoĹĄarkarski klub Olimpija (pogodba se je v letu 2015 iztekla in ni bila podaljĹĄana), ĹĄe zdaj pa podpira Slovensko kajakaĹĄko zvezo in Olimpijski komite Slovenije – pri obeh gre za vseslovenski organizaciji, ki sta pristojni za ĹĄport na ravni drĹžave. Preostala sredstva druĹžba namenja tako ljubljanskim kot drugim organizacijam, druĹĄtvom, klubom in posameznikom, v skladu s sponzorsko in donatorsko politiko.

Sponzorstva in donacije druĹžbe HSE, d. o. o., v obdobju od maj 2014 do marec 2016 namenjena v okolje 2014

2015 2016 Skupaj

Ljubljana 20.750 â‚Ź + 505.000 â‚Ź* 29.000 â‚Ź + 325.000 â‚Ź**

Maribor 19.000 â‚Ź 10.750 â‚Ź

3.300 â‚Ź + 175.000 â‚Ź***

0,00 â‚Ź

53.050 â‚Ź + 1.005.000 â‚Ź

5

29.750 â‚Ź

Vir: http://www.hse.si/si/hse/politika-vodenja

* Od tega 300.000 â‚Ź KoĹĄarkarski klub Olimpija, 100.000 â‚Ź KajakaĹĄka zveza Slovenije, 105.000 â‚Ź Olimpijski komite Slovenije. ** Od tega 150.000 â‚Ź KoĹĄarkarski klub Olimpija, 85.000 â‚Ź KajakaĹĄka zveza Slovenije, 90.000 â‚Ź Olimpijski komite Slovenije. *** Od tega 85.000 â‚Ź KajakaĹĄka zveza Slovenije, 90.000 â‚Ź Olimpijski komite Slovenije.

Opomba: Sponzorstva in donacije, ki jih je druĹžba HSE, d. o. o., v naveden obdobju namenila organizacijam v drugih krajih Slovenije, v zgornji tabeli niso zajeta.

Naj za konec poudarimo, da nismo ena tistih druĹžb, ki bi druĹžbeno odgovornost smatrala kot nepotreben in odveÄ?en stroĹĄek, zavedamo se, in tako po najboljĹĄih moÄ?eh tudi delujemo, da je potrebno okolju, v katerem delujemo, tudi vraÄ?ati. Tudi zaradi tega je obraÄ?unavanje preko medijev ĹĄe toliko bolj nesmiselno, saj najbolj prizadene tiste, ki jim v tem trenutku zaradi situacije, v kateri smo, kot druĹžba in skupina HSE ne moremo nameniti toliko sredstev, kot bi Ĺželeli. đ&#x;”˛ Majna Ĺ ilih, Strokovna sodelavka za korporativno komuniciranje skupine HSE

Odgovor ELES

Glede objavljenih podatkov o donacijah druĹžbe ELES v Ä?lanku ÂťNujen bo sestopÂŤ (za obdobje od maja 2014 do januarja 2016, primerjava med Ljubljano in Mariborom) moramo opozoriti, da njihova predstavitev brez pojasnila, od kod ta razlika, ni verodostojna in bralce zelo zavaja.

Vse velike ĹĄportne zveze, med katere, kot je znano, sodijo npr. SmuÄ?arska zveza Slovenije, Atletska zveza Slovenije, Zveza za nordijsko hojo Slovenije, Zveza za tehniÄ?no kulturo Slovenije, Triatlonska zveza Slovenije in druge, imajo namreÄ? sedeĹž v Ljubljani, zajemajo pa seveda celotno Slovenijo. Pri donacijah, ki jih ELES podeljuje ĹĄportnim druĹĄtvom, PGD druĹĄtvom, pa tudi za humanitarne namene (neurja, poplave) itn., pa so sredstva po regijah veliko bolj razprĹĄena.

V druĹžbi ELES svojo odgovornost do druĹžbenega in naravnega okolja, kamor posegamo s svojim delovanjem, odraĹžamo tudi s strateĹĄko naÄ?rtovanim sponzoriranjem. Ker ustvarjamo dodano vrednost za druĹžbo in izboljĹĄujemo kakovost Ĺživljenja, smo dejavni tudi kot donatorji.

Tako ELES z dobrodelnimi donatorskimi prispevki podpira pomoÄ?i potrebne posameznike, organizacije in humanitarne ter okoljevarstvene projekte. Sicer pa v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega znaÄ?aja objavljamo vsa sponzorska in donatorska sredstva na spletni strani druĹžbe ELES. đ&#x;”˛ Miroslav Jakomin, po pooblastilu vodje SluĹžbe za odnose z javnostjo

Uprava Gorenja seznanila nadzorni svet z lanskimi poslovnimi rezultati – Po dolgih letih rasti prihodki niĹžji – Ruski in ukrajinski trg oklestila prodajo – Zadnje Ä?etrtletje in letoĹĄnje poslovanje ugodnejĹĄe Mira ZakoĹĄek

Velenje, 10. marca – Uprava Gorenja je nadzorni svet Şe ob koncu lanskega leta seznanila z ocenami poslovnih rezultatov, tokrat pa tudi s konkretnimi ťtevilkami. Te kaŞejo, da je Gorenje po dolgih letih nenehne rasti ustvarilo manj prihodkov kot v letu poprej. Celotni prihodki so bili tako doseŞeni v viťini milijarde 225 milijonov evrov, kar je 2,3 odstotka manj kot v predlanskem letu.

UspeĹĄnejĹĄa je bila osnovna dejavnost (izdelki za dom), ki jim v strateĹĄkem naÄ?rtu dajejo tudi prioriteto. Z njo so ustvarili dobro milijardo evrov, s Ä?imer so naÄ?rte presegli za 1,2 odstotka. A konÄ?na raÄ?unica je 8 milijonov evrov izgube.

TeÄ?ajnih razlik za 13 milijonov evrov

Na poslovanje v lanskem letu, o tem smo veliko poroÄ?ali, so moÄ?no vplivale teÄ?ajne razlike, in to tako med evrom in dolarjem kot

evrom in rubljem. Izkazali so jih v viĹĄini 13 milijonov evrov. Poleg tega pa so jim dobre obete prekriĹžale tudi zaostrene razmere na ruskem in ukrajinskem trgu, kjer so v panogi bele tehnike beleĹžili padec kar za 35 odstotkov. Brez teh vplivov bi Gorenje leto sklenilo z dobiÄ?kom in po naÄ?rtih. TeĹžave so bile tudi na nekaterih drugih trgi, a je Gorenje na njih ohranilo ali pa celo poveÄ?alo svoj trĹžni deleĹž.

8 milijonov izgube

DobiÄ?ek iz poslovanja pred amortizacijo je znaĹĄal dobrih 80 milijonov evrov in je bil za 6,4 odstotka manjĹĄi, kot so ga izkazali v letu 2014, vendar kar za 12,4 odstotka manjĹĄi od naÄ?rtov. Po obraÄ?unani amortizaciji pa so izkazali za 8 milijonov evrov izgube.

Zadnje Ä?etrtletje dobiÄ?konosno

Gospodarske razmere so se v Gorenju lani zelo spreminjale. Ĺ e posebej teĹžko je bilo na zaÄ?etku leta, potem pa so poslovali iz meseca v mesec bolje in zadnje Ä?etrtletje so Ĺže iz-

kazovali dobiÄ?konosnost. NajveÄ?jo rast so v tem obdobju dosegli zunaj Evrope s premijskimi in visokocenovnimi aparati blagovne znamke Asco. To je bilo tudi Ä?etrtletje, v katerem se lahko Gorenje pohvali z najveÄ?jim dobiÄ?kom pred amortizacijo. Ustvarili so ga v viĹĄini 29 milijonov evrov. Rekorden je bil tudi izid iz poslovanja (18 milijonov evrov).

Zadnje Ä?etrtletje so tako sklenili z dobiÄ?kom v viĹĄini 1,4 milijone evrov. V tem obdobju so ustvarili tudi pozitiven denarni tok v viĹĄini 64,7 milijona evrov. S tem so zmanjĹĄali zadolĹženost na raven iz leta 2014.

Dobri trendi zadnjega Ä?etrtletja se nadaljujejo

Uprava Gorenja pravi, da so se ugodni trendi zadnjega lanskega Ä?etrtletja prenesli v letoĹĄnje leto. Tako je bila prodaja v prvih dveh mesecih letos ugodnejĹĄa od primerljive lanske in tudi poteka po naÄ?rtovani dinamiki. đ&#x;”˛

PribliĹžuje se rok za oddajo letnih poroÄ?il!

SPESS na Premogovniku vodi Simon Lamot

Gospodarske druĹžbe, zadruge, samostojni podjetniki, druĹĄtva in politiÄ?ne stranke morajo po predpisih predloĹžiti letna poroÄ?ila za leto 2015 prek spletnega portala AJPES do konca tega meseca.

Prostovoljske organizacije predloĹžijo tudi poroÄ?ila o prostovoljstvu.

Vseh poslovnih subjektov, ki morajo AJPES-u predloĹžiti tovrstne podatke, je okrog 167.000. Podatkov iz letnih poroÄ?il za javno objavo in za drĹžavno statistiko pa ne predlagajo samostojni podjetniki, ki so obdavÄ?eni na osnovi ugotovljenega dobiÄ?ka z upoĹĄtevanjem normiranih odhodkov, ter poslovni subjekti, ki niso ustanovljeni kot pravne osebe in nimajo statusa samostojnega podjetnika (notarji, odvetniki, samostojni zdravstveni delavci, samostojni kulturni delavci, ĹĄportniki, novinarji, nekateri drugi poslovni subjekti in civilna zdruĹženja).

Pa ĹĄe novost, ki velja od letoĹĄnjega leta. Od 1. januarja morajo gospodarske druĹžbe, zadruge in samostojni podjetniki, za katere se je zaÄ?el postopek steÄ?aja ali likvidacije oziroma so bili izbrisani v letu 2016, predloĹžiti zakljuÄ?no poroÄ?ilo na dan pred zaÄ?etkom postopka oziroma na dan pred prenehanjem.

Velenje, 12. marca – Na Premogovniku Velenje je potekal drugi krog volitev za predsednika sindikata SPESS. Izbirali so med Darkom Gruťovnikom in Simonom Lamotom. Izvolili so Lamota. Dosedanji dolgoletni predsednik Ferdinand Žerak za to funkcijo ni kandidiral.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

NLB zapira poslovalnico Ljubljana – NLB nadaljuje z zapiranjem poslovalnic po drŞavi. Letos bo s 1. junijem zaprla ťe osem poslovalnic, med katerimi je tudi poslovalnica v Nakupovalnem centru v Velenju. Za prenos poslovanja bo v celoti poskrbela NLB. Kot pravijo v banki, optimizacija poslovne mreŞe spada med nujne ukrepe zniŞevanja stroťkov poslovanja, s katerim se prilagajajo razmeram na trgu. Kaj to pomeni za zaposlene niso zapisali.

mz

đ&#x;”˛

Mestna obÄ?ina Velenje obveĹĄÄ?a, da je v Uradnem listu Republike Slovenije, ki je izĹĄel 11. marca 2016, objavljen

Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti/programov/projektov/ prireditev, ki niso predmet drugih financiranj iz proraÄ?una Mestne obÄ?ine Velenje za leto 2016.

Javni razpis bo odprt do 30. novembra 2016 oziroma do porabe sredstev.

Mestna obÄ?ina Velenje bo za sofinanciranje dejavnosti/programov/projektov/prireditev izbranih preko razpisa namenila 90 tisoÄ? evrov.

Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija je objavljena tudi na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (Javne objave).

mz

Vse bralce vabimo na enkraten dogodek

v Studio Gorenje Velenje, v sredo, 23. 3. 2016 ob 15.00 uri, kjer boste lahko pozdravili svetovnega prvaka Petra Prevca in vse ostale orle. V prijetnem druĹženju, ki ga bo popestril 6pack ÄŒukur, se boste lahko z orli fotografirali in se veselili njihovih uspehov. Samo ta dan boste vsi kupci deleĹžni posebnih ugodnosti ob nakupu izdelkov Gorenje.

Pridite v Studio Gorenje in se veselite skupaj z nami.

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 3. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 6

6

PREGLED TEDNA

17. marca 2016

OD SREDE do torka Mojca Ĺ truc

Sreda, 9. marca Slovenci, ki delajo v Avstriji in morajo v Sloveniji doplaÄ?ati razliko dohodnine, ki jo plaÄ?ujejo v Avstriji, so vloĹžili pobudo za razpis referenduma o medijski noveli.

je britanski televiziji Sky News izroÄ?il USB kljuÄ?ek z imeni, naslovi in telefonskimi ĹĄtevilkami 22 tisoÄ? borcev te organizacije.

Petek, 11. marca

snost ob stoti obletnici, kar je plaz pod seboj pokopal ruske ujetnike pod VrĹĄiÄ?em, kjer je danes Ruska kapelica.

Na ulicah VarĹĄave se je zbralo veÄ? 10 tisoÄ? ljudi, ki so protestirali proti poljski vladi in od nje zahtevali spoĹĄtovanje ustave.

V Helsinkih se je zbralo okoli 3000 kmetov z veÄ? kot 600 traktorji, ki so blokirali promet v prestolnici in protestirali proti katastrofalnemu stanju v kmetijsko-predelovalni panogi in sankcijam proti Rusiji.

Nedelja, 13. marca Makedonija je zaprla meje.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar se je v Selnici ob Dravi sreÄ?al z nekaterimi Ĺžupani in jim zatrdil, da se je pripravljen dogovarjati o financiranju obÄ?in in iskati reĹĄitve.

Sindikati in ĹĄtudenti so po veÄ? francoskih mestih protestirali proti predlaganim reformam delovnopravne zakonodaje.

Iran je opravil dva nova preizkusa balistiÄ?nih raket dolgega dosega.

Makedonija je neuradno zaprla mejo z GrÄ?ijo. Po nekaterih virih povsem, po drugih pa je meja delno prepustna. Makedonska policija je sporoÄ?ila, da od zaprtja dalje v drĹžavo ni vstopil noben migrant.

Visoki komisariat ZdruĹženih narodov za begunce se je kritiÄ?no odzval na dogovor voditeljev drĹžav Evropske unije in TurÄ?ije; ta po njihovih besedah pomeni krĹĄitev Ä?lovekovih pravic.

ÄŒetrtek, 10. marca DrĹžavni svet je izglasoval odloĹžilni veto na novelo zakona o varstvu okolja, ki je sicer razburila tudi civilne iniciative, ki so ob sprejemanju novele organizirale protest pred drĹžavnim zborom.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pred sejo vlade poudaril, da zaplet s policisti ne sme vplivati na odnose vlade s sindikatom.

Predsednik vlade Miro Cerar je v intervjuju za nemĹĄki Ä?asnik Die Welt kritiziral ravnanje NemÄ?ije v prebeĹžniĹĄki krizi, Ä?eĹĄ da Berlin po eni strani trdi, da ima odprte meje, po drugi strani pa postavlja omejitve, ki jih obÄ?utita Avstrija in Slovenija. Ĺ olska ministrica Maja Makovec BrenÄ?iÄ? je pojasnila, da je trenutno v izobraĹževanje v slovenskih osnovnih ĹĄolah vkljuÄ?enih 20 otrok prosilcev za azil, 36 pa jih ĹĄe Ä?aka na vpis.

TurĹĄki predsednik Erdogan je ustavnemu sodiĹĄÄ?u zagrozil z ukinitvijo, ko je to iz pripora izpustilo dva Ä?asopisna urednika, ki sta bila zaradi poroÄ?anja obtoĹžena poskusa drĹžavnega udara.

Ĺ vica utegne postati prva drĹžava na svetu z zagotovljenim temeljnim dohodkom.

Ĺ vica je odloÄ?ila, da bo 5. junija odloÄ?ala o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka, da bi torej vsak Ä?lan skupnosti prejemal redni meseÄ?ni prejemek, s katerim bi lahko Ĺživel.

Sobota, 12. marca V Kranju je na shodu 400 udeleĹžencev nasprotovalo rasizmu in pozivalo k solidarnosti, v Mariboru pa je 50 ljudi opozarjalo na islamizacijo Slovenije.

Predsednik republike Borut Pahor je ruskega predsednika Vladimirja Putina povabil na slove-

Na volitvah v treh nemĹĄkih zveznih deĹželah je vladajoÄ?a stranka CDU kanclerke Angele Merkel doĹživela obÄ?utne izgube.

Merklova pravi, da volivci protestirajo.

V Ankari je znova odjeknila eksplozija. Umrlo je 37 ljudi, 125 je bilo ranjenih. TurĹĄki telekomunikacijski operaterji so po eksploziji na zahtevo oblasti onemogoÄ?ili dostop do Twitterja in Facebooka, potem ko so se po druĹžbenih omreĹžjih razĹĄirile fotografije, ki kaĹžejo Ĺžrtve eksplozije avtomobila bombe v Ankari.

Skupina veÄ? moÄ?no oboroĹženih moĹĄkih je napadla hotel v letoviĹĄÄ?u Grand Bassam v SlonokoĹĄÄ?eni obali. Po policijskih podatkih je umrlo 14 civilistov, 2 vojaka in 6 napadalcev.

Na beograjskem letaliĹĄÄ?u Nikola Tesla so v prtljaĹžnem prostoru letala druĹžbe Air Serbia naĹĄli raketi z eksplozivnim polnjenjem.

Ponedeljek, 14. marca PrebeĹžniki so se ĹĄe naprej skuĹĄali prebiti prek makedonske meje – trije so utonili med poskusom preÄ?kanja reke, ki odpira pot v drĹžavo. Makedonska policija je ob tem sporoÄ?ila, da bo vse, ki so nelegalno vstopili v drĹžavo, vrnila v GrÄ?ijo.

Iz Sklada ZN za otroke so sporoÄ?ili, da je vojna v Siriji prizadela okoli 8,4 milijona oziroma veÄ? kot 80 odstotkov sirskih otrok.

Predsednik egiptovske vlade Ĺ arif Ismail je odstavil pravoso-

dnega ministra Ahmeda Al Zinda, ker je v televizijskem intervjuju dejal, da bi aretiral Âťtudi prerokaÂŤ.

Tudi nova hrvaĹĄka vlada se z arbitraĹžo ne bo ukvarjala.

Severna Koreja je zatrdila, da lahko z medcelinsko raketo, na kateri bo vodikova bomba, popolnoma uniÄ?i New York.

Torek, 15. marca Predstavniki vlade in policijskih sindikatov so nadaljevali pogajanja, vendar so, kot so dejali sami, dosegli Âťle manjĹĄi premik v smeri ustrezne reĹĄitve zapadlih obveznostiÂŤ.

FinanÄ?ni minister DuĹĄan Mramor je na izredni seji drĹžavnega zbora zavrnil oÄ?itke o netransparentnem in negospodarnem upravljanju drĹžavnega premoĹženja.

Prva ruska letala so zapustila Sirijo.

Koalicijski vrh je razpravljal o reformah, s poudarkom na pokojninski.

Belgijska in francoska policija sta v Bruslju izvedli skupno akcijo, povezano z iskanjem osumljencev teroristiÄ?nega napada v Parizu. Osumljenci so pobegnili, v akciji pa so bili ĹĄtirje policisti ranjeni.

Po obljubi predsednika Putina so prva ruska letala zapustila Sirijo, Ä?eprav je bilo jasno, da bo Moskva zraÄ?ne napade nadaljevala.

Spet o beguncih?!

Kdaj to na glas poveste ali pa vsaj na to pomislite? Meni ĹĄe ni ÂťuspeloÂŤ. Nikakor ne morem na drugi strani videti ekonomskega migranta ali pa potencialnega terorista ... zgolj Ä?loveka. Kaj je narobe z menoj? Sistematizacija beguncev je iz dneva v dan bolj doreÄ?ena – ve se, kdo je kdo oziroma za koga nas sploh ne zanima, kdo je. ÄŒetudi ga Ĺ pela KoĹžar s tem poĹĄljemo nazaj v povojno, torej kaotiÄ?no domaÄ?e ĹžariĹĄÄ?e.

- Ne, vojna je predpogoj.

Samo veÄ? kot 700 milijonov nas je. V Evropi. In samo veÄ? kot 10 milijonov jih je zbeĹžalo iz Sirije. A Evropski uniji je teĹžava Ĺže milijon. Tudi tega ne razumem. Kako ne? Ta ÂťstvarÂŤ - kot je begunce pred kratkim poimenoval starosta slovenske politike, kmet Ivan – je prav tako povsem deduktivno sklepajoÄ?a: Ĺ˝e en sam je preveÄ?! Kajti ta ÂťstvarÂŤ Ĺželi Evropo islamizirat.

Evropo, ki temelji na krĹĄÄ?anskih vrednotah!

- Na spoĹĄtovanju in sprejemanju raznolikosti, torej?

Se ĹĄe spomnite, ko je prva JanĹĄeva vlada predsedovala Uniji, ravno je bilo leto medkulturnega dialoga. In v preteklih dneh njegovi strankarski kolegi stojijo, se smejijo, vzpodbujajo, skratka se druĹžijo na shodih proti prihodu beguncev. Bili so celo prva stranka, ki je dojela daljnoseĹžnost, torej nujnost Orbanove Ĺžice. Morda pa je prav to spodbodlo premierja, da je posnemal madĹžarskega kolega? Kajti tudi ta primer kaĹže primesi medkulturnega dialoga – oboji smo se na kulturen (beri: brez nasilja) naÄ?in ÂťreĹĄiliÂŤ beguncev.

- Kako pa je to zgledalo na mejnem prehodu ObreĹžje, lepo vas prosim ... Popolnoma nedostojno za neko drĹžavo v Evropski uniji. Ne, veliko bolj dostojno ravnanje slovenske vlade je, da se pohvali z zaprtjem balkanske poti. Ker nas je ÂťreĹĄilaÂŤ pred begunci, ki so od sredine septembra razmiĹĄljali o posiljevanju naĹĄih Ĺžena, nam kradli kumare z naĹĄih vrtov, v naĹĄe kraje vpeljali mnogotere nalezljive bolezni tretjega sveta – vse to, da bi nam naposled vzeli ĹĄe sluĹžbe! Hm, spet ne razumem – kaj ni bila revĹĄÄ?ina Ĺže veliko prej, kaj ne tiÄ?i izvorni greh v privatizaciji, torej v prvi slovenski vladi, njen razmah v podeljevanju tajkunskih kreditov, torej v prvi JanĹĄevi vladi, veliki pok pa se je dokonÄ?no zgodil s spremembami socialne politike, torej s Pahorjevo vlado? In ko smo Ĺže pri vladi, mar ni zaradi nesposobnosti najmanj zadnjih ĹĄtirih vlad v tujino odĹĄlo na tisoÄ?e mladih, kar pomeni, da smo tudi Slovenci (v Ä?asu begunske krize!) ekonomski migranti?

No, Ä?e Ĺže naĹĄtevam, ĹĄe nekaj me bega – nepoznavanje zgodovine, Ä?eprav smo se v ĹĄoli uÄ?ili o islamu kot o pomembnem tvorcu tudi evropske zgodovine. Ali pa ta podoba izrednih vrhov, sej, konferenc, da bi razreĹĄili begunsko vpraĹĄanje – mar ne spomni na konference, ki so v tridesetih letih prejĹĄnjega stoletja potekale zaradi judovskega vpraĹĄanja? FaĹĄizem ima najrazliÄ?nejĹĄe preobleke, nanj je treba biti nenehno pozoren, je dejal Umberto Eco. Na svetu si vedno sam, ne glede na druĹžino ali prijatelje.

Sam se rodiĹĄ, sam to zemljo zapustiĹĄ. Sam brodiĹĄ skozi Ĺživljenje, se sooÄ?aĹĄ z vzponi in s padci. Se dvigneĹĄ in greĹĄ naprej.

A ne zmoreĹĄ vedno. Zato je nekaj najlepĹĄega, Ä?e ti takrat nekdo poda roko. Da lahko zadihaĹĄ sveĹž zrak. To je v bistvu tisto najbolj Ä?loveĹĄko v nas – pomagati soÄ?loveku, ne glede na vse.

- Mi pa smo jih poslali nazaj proti morju, simbolu njihovega pogroma. đ&#x;”˛

Praznovali materinski dan in dan Ĺžena

Slovenija bo iz Italije in GrÄ?ije sprejela 567 oseb.

Vlada je sprejela izvedbeni naÄ?rt premestitve beguncev iz Italije in GrÄ?ije, v okviru katerega bodo v Slovenijo premestili 567 oseb, prve Ĺže aprila.

Predsednik Srbije Tomislav Nikolić je po pogovorih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi dejal, da bi morala Srbija ostati vojaťko nevtralna.

RazoÄ?arani borec skrajne islamske skupine Islamska drĹžava

Predsednik Pahor je v Slovenijo povabil Vladimirja Putina.

Bele Vode, 13 marca - V Ĺželji, da poÄ?astimo dva pomembna praznika, smo se zbrali v dvorani nekdanje ĹĄole. Predsednica KS Anica Pudgar je pozdravila prisotne in v uvodu namenila besede mamam, ki imajo v Ĺživljenju vsakogar najpomembnejĹĄo vlogo. Poudarila je, da ne smemo pozabiti tudi na druge sopotnike, ki nas spremljajo na naĹĄih vsakdanjih poteh. Zato smo na

praznovanje povabili kar vse krajane. Otroci so pripravili pester in izviren program. Ob tem smo se ĹĄe bolj zavedali, da so naĹĄe najveÄ?je bogastvo. UĹživali smo v njihovi dobrosrÄ?nosti, razposajenosti in preprostosti, Ĺ pela PotoÄ?nik pa je poskrbela, da so svoj nastop vzorno opravili.

Vse zbrane je Ä?akalo tudi prijetno preseneÄ?enje. Z glasbeno toÄ?ko je program popestril Ma-

tjaĹž OgrajenĹĄek. Na koncu je Ĺžupan Darko Menih prijazno nagovoril vse prisotne in Ä?estital za praznik.

Po uradnem delu je sledila bogata pogostitev. Dobre volje ni manjkalo. Tudi pete smo si lahko poĹĄteno nabrusili. Za to so poskrbeli Ä?lani ansambla Kratek stik. Prijetno druĹženje se je zavleklo v pozne popoldanske ure. đ&#x;”˛

DruĹĄtvo Vulkan

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

MED VAMI

17. marca 2016

Se bodo sporazumeli o Sporazumu?

Brez tega in denarja, ki iz tega izhaja, v Ĺ oĹĄtanju ambiciozno zastavljenega programa naloĹžb ne bodo mogli izpeljati Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Kako povezati Ĺželje obÄ?anov, potrebe ObÄ?ine, zakonsko predpisane naloge in razpoloĹžljiva sredstva, je vpraĹĄanje, s katerim se dnevno sreÄ?uje (tudi) podĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Viki Drev. Ĺ e pogosteje je to, odkar drĹžava obÄ?inam nalaga vse veÄ?je obveznosti, denarja pa je iz leta v leto manj.

V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj se tudi zato vse bolj trudijo v svoje okolje pritegniti nove podjetnike, ker vedo tudi, da bodo z njimi priĹĄla nova delovna mesta.

Kaj pa lahko lokalna skupnost naredi, da jih privabi? ÂťTo je vpraĹĄanje, ki si ga veÄ?krat zastavimo tudi sami. ObÄ?ina lahko podjetjem ponudi ugodnejĹĄe pogoje pri nakupu zemljiĹĄÄ?, plaÄ?ilu komunalnega prispevka, nadomestilu stavbnega zemljiĹĄÄ?a. Kaj veÄ? pa teĹžko.ÂŤ V zadnjem letu ste bili kar uspeĹĄni. ÂťZelo veseli smo, da podjetje Turna svojo dejavnost iz Velenja seli na obmoÄ?je bivĹĄe Notranje opreme. Opazujemo, kako obnavljajo stare prostore in pripra-

V teh dneh odpiramo ponudbe za izbor izvajalca za obnovo AĹĄkerÄ?eve ceste od Trga svobode pa vse do poĹĄte. Cesta bo ĹĄirĹĄa, imela bo ploÄ?nik in urejeno javno razsvetljavo.

Nadaljevali bomo z odpravljenjem plazov. DrĹžava nam je za te namene zagotovila dodatna sredstva za sanacijo treh veÄ?jih plazov, za ĹĄe tri pa ta sredstva

vljajo potrebno tehniÄ?no dokumentacijo za novo proizvodno halo. Tako za obÄ?ino kot celotno dolino pomeni to tudi nova delovna mesta. Vsako pa je ĹĄe kako pomembno.

â?ą

DrĹžava za sanacijo treh veÄ?jih plazov Ĺže zagotovila sredstva, za tri ga ĹĄe bo

Dobro se je razreĹĄila tudi drama, povezana z Vegradovimi opuĹĄÄ?enimi prostori v MetleÄ?ah in mestu Ĺ oĹĄtanj, kjer se Ĺže odvija dejavnost.ÂŤ Delovno mesto, ki je v neposredni bliĹžini bivanja, je tudi za delodajalca najcenejĹĄe. Seveda pa od tega nekaj kane tudi v obÄ?insko blagajno, sploh Ä?e zaposleni plaÄ?o pustijo na obmoÄ?ju obÄ?ine. Je v proraÄ?unu dovolj za naÄ?rtovane naloĹžbe? ÂťNaĹĄ proraÄ?un je letos precej ambiciozen, imamo pa nekaj teĹžav zaradi nespoĹĄtovanja sporazuma med Termoe-

â?ą

Prednost bodo imele naloĹžbe, ki jih sofinancira drĹžava.

PodĹžupan Viki Drev: ÂťZelo veseli smo prihoda Turne v Ĺ oĹĄtanj.ÂŤ

lektrarna in ObÄ?ino. O tem se bo treba ĹĄe pogovoriti.

Izdelali smo prednostni vrstni red letoĹĄnjih naloĹžb. Prednost bodo imele naloĹžbe, ki jih sofinancira drĹžava.

Mladim ne manjka idej Tatjana PodgorĹĄek

Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline Ĺže od svojih zaÄ?etkov pred veÄ? kot 30 leti dokazuje, da ni namenjeno samemu sebi, ampak je to lepa priloĹžnost za uÄ?ence zadnjih razredov osnovnih ĹĄol ter dijake srednjih ĹĄol, ki hoÄ?ejo nekaj veÄ? kot le tisto, kar lahko pridobijo pri rednem pouku. In takih je bilo v gibanju v tekoÄ?em ĹĄolskem letu 67 (od tega 25 osnovnoĹĄolcev in 42 srednjeĹĄolcev), izdelali so 42 raziskovalnih nalog (od tega je 18 osnovnoĹĄolskih), kar je primerljivo s ĹĄtevilom sodelujoÄ?ih v gibanju 2014/2015.

Ne le ĹĄtevilo raziskovalnih nalog, tudi njihova kakovost je – pravi GaĹĄper Ĺ karja, predsednik programskega sveta gibanja – povsem primerljiva z lansko bero. Na osnovi javnih predstavitev in prvih ocenah recenzentov lahko znova priÄ?akujejo, da bo kar nekaj nalog, ki se bodo uvrstile najviĹĄje tudi v drĹžavnem merilu. ÂťNiÄ? presenetljivega ne bi bilo, Ä?e se bo katera od njih uvrstila ĹĄe na mednarodno tekmovanje. Veseli nas lahko ĹĄe, da kljub ÂťstarostiÂŤ gibanja mladim ne manjka idej. Âť

Letos nobene naloge iz ĹĄol Zgornje Savinjske doline

Med sodelujoÄ?imi devetimi osnovnimi ĹĄolami jih je sedem iz obÄ?in Ĺ aleĹĄke doline, prviÄ? sodelujejo uÄ?enci Osnovne ĹĄole Ĺ empeter v Savinjski dolini, ponovno uÄ?enci polzelske ĹĄole, ni

pa tokrat niti ene raziskovalne naloge iz ĹĄol Zgornje Savinjske doline. ÂťV lokalnih skupnostih omenjene doline so prisotne teĹžave glede financiranja dejavnosti mladih raziskovalcev. Prispevek ĹĄole oziroma obÄ?ine, iz katerih prihajajo avtorji osnovnoĹĄolskih nalog, je potreben. ProraÄ?un gibanja je skromen, saj pokrivamo le osnovne stroĹĄke, stroĹĄke recenzentom, minimalne nagrade uÄ?encem in dijakom.ÂŤ Na vpraĹĄanje, koliko denarja je potrebnega za gibanje, je sogovornik odgovoril: ÂťOd 200 do 300 evrov na uÄ?enca. Pri tem pa moram poudariti in se zahvaliti glavnim donatorjem: obÄ?inam Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki in tudi ostalim sodelujoÄ?im obÄ?inam, katerih ĹĄole sodelujejo v gibanju.ÂŤ V zaÄ?etku gibanja so se vanj vkljuÄ?ili tudi ĹĄtudenti. So to moĹžnost opustili? Sogovornik ovir

ljenje. Prav tako Ä?akamo na gradbeno dovoljenje za gradnjo prizidka h glasbeni ĹĄoli. ÄŒe bo financiranje iz TEĹ urejeno, kot priÄ?akujemo, bi lahko jeseni zaÄ?eli gradnjo. Ĺ˝elja pa je ĹĄe veÄ?.

Radi bi prenovili avtobusno postajo, in ker so parkiriĹĄÄ?a v Ĺ oĹĄtanju ĹĄe vedno zelo potrebna, uredili garaĹžno hiĹĄo pri VrÄ?kovniku.ÂŤ Pripravljate celostno prometno strategijo. Kako daleÄ? ste? ÂťVeÄ?ina obÄ?in v Sloveniji, tudi naĹĄa, pripravlja razpis. Ĺ˝elimo si, da bi v prometu znotraj mesta dobili prednost peĹĄci, potem kolesarji in ĹĄele nato avtomobili. Strategija bo nekakĹĄen program, ki ga bo ObÄ?ina kasneje izvajala. S sprejeto strategijo bomo lahko kandidirali tudi za evropska sredstva, ki so v tej perspektivi predvidena za te namene.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pa je bila izbrana tudi kot tista, ki ji bo s sredstvi pri tem pomagala tudi drĹžava.ÂŤ Kaj pa ceste po obÄ?ini? ÂťKer je denarja vsako leto manj, potreb po urejenih cestah pa vse veÄ?, smo se odloÄ?ili za podelitev koncesije. Potrebni postopki za izbiro koncesionarja se zakljuÄ?ujejo. Upam, da bomo izbrali ustreznega. V zelo kratkem Ä?asu bo moral obnoviti ceste, ki so obnove nujno potrebne. Gre za pribliĹžno 44 kilometrov cest in 36 usadov oziroma manjĹĄih plazov.ÂŤ đ&#x;”˛

SrednjeĹĄolski zvonec bo kmalu odzvonil

Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline valilnica dobrih kadrov – Malo denarja ali zanimanja v obÄ?inah Zgornje Savinjske doline

Upajo na najviĹĄje uvrstitve tudi na drĹžavnem tekmovanju

odobrila. Gre za plazove, ki so se sproĹžili kot posledica Ĺžledu in poplav pred dvema letoma. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je bila doslej pri tem zelo uspeĹĄna, to se lahko pohvalimo, pohvaliti pa je treba tudi drĹžavo, ki nam pri tem pomaga.ÂŤ Kaj pa nove naloĹžbe? ÂťUredili bomo spominsko obeleĹžje pri Ĺ˝lebniku v Ĺ entvidu nad Zavodnjami, kjer je padel pesnik Karel Destovnik – Kajuh. ÄŒakamo na gradbeno dovo-

7

za to ne vidi. Je pa to tema, za katero meni, bi jo bilo smiselno znova podpreti.

Ĺ e veÄ?ja vkljuÄ?itev gospodarstva

Glavni namen gibanja je, da mladi s pomoÄ?jo raziskovalne dejavnosti pridobivajo dragocene izkuĹĄnje, se nauÄ?ijo delati v skupinah, spoznavajo metode raziskovanja, ki jim bodo koristile pri nadaljnjem ĹĄtudiju, zato bi radi vanj pritegnili ĹĄe veÄ? strokovnjakov iz gospodarstva. Ti bi lahko sodelovali kot mentorji, recenzenti ali kako drugaÄ?e. Delodajalci bi tako lahko spoznali bodoÄ?e ĹĄtipendiste, sodelavce.

Zato bodo poskuĹĄali sodelovanje z gospodarstvom ĹĄe okrepiti, naloge s trĹžno zanimivimi idejami pa predstaviti zainteresiranim vlagateljem v okviru PodjetniĹĄkega centra Standard. đ&#x;”˛

Pretekli konec tedna je 74 maturantk in maturantov elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole ter 64 dijakinj in dijakov zakljuÄ?nih letnikov ĹĄole za storitvene dejavnosti, 32 strojne in 22 rudarske ĹĄole zaplesalo na maturantskem plesu. Ta je na koledarju ravno v Ä?asu, ko so se zaÄ?ele zadnje priprave na zrelostni izpit, s katerim bodo mladenke in mladeniÄ?i trkali na vrata univerz ali delodajalcev. Tik preden so se zavrteli in vsaj za eno noÄ? pozabili na obveznosti, ki jih ĹĄe Ä?akajo, smo jih povpraĹĄali po sladkih in grenkih spominih na srednjeĹĄolska leta, obÄ?utkih pred maturantskim plesom in naÄ?rtih za prihodnost.

Mirian Jurkić, elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola: ÂťNi mi Ĺžal, da se bliĹža konec srednje ĹĄole, saj nas Ä?akajo nove stvari v Ĺživljenju, na katere se je v teh ĹĄtirih letih vsak pripravil. ÄŒaka nas celo Ĺživljenje. Najbolj si bom zapomnil naĹĄ razred, saj smo vse leta sodelovali, si pomagali in – kot to paÄ? gre v srednji ĹĄoli – malo zafrkavali profesorje s kako potegavĹĄÄ?ino. Jaz sem sodil v zlato sredino. Zdaj naÄ?rtujem zaposlitev in nato izredno nadaljevanje ĹĄtudija, Ä?e se bo dalo.

Pred plesom pa imam malo tiste pozitivne treme.ÂŤ Klara Jovan, gimnazija: ÂťPo ĹĄtirih letih se Ĺže malo veselim, da bo konec, je pa res, da bom pogreĹĄala prijatelje. Mislim, da mi bodo ekskurzije najbolj ostale v spominu. Imeli smo tudi dober razred in smo se zelo povezali med sabo. Definitivno je bila najteĹžja matematika.

Vseeno mi je vĹĄeÄ?, samo to leto ne gre, kot bi lahko ĹĄlo. Verjetno bom ĹĄtudirala na ekonomski fakulteti v Mariboru – odvisno od tega, kako bo ĹĄla matura. Pred plesom imam kar nekaj treme. Glede na to, da je moj maturantski ples naslednji teden, mislim, da bo tisti bolj poseben zame.ÂŤ Lovro Habe, turistiÄ?na ĹĄola: ÂťÄŒeprav smo tik pred maturantskim plesom, nimam niti malo treme.

Obetam si, da bom Ä?im bolje odplesal s Ä?im manj napakami in bodo tudi starĹĄi ponosni name. Da bodo vedeli, da sin zna plesati. Po eni strani mi je

Ĺžal, da gre srednja ĹĄola h koncu, saj sem s soĹĄolci Ĺže ĹĄtiri leta tu, poznam ljudi, po drugi strani pa se veselim, ker komaj Ä?akam, da grem iz Velenja. Ĺ tudiral bom v Ljubljani. Ena od srednjeĹĄolskih dogodivĹĄÄ?in, ki si jih bom najbolj zapomnil, je maturantski izlet, ko mi je padel telefon v vodo, kar Ĺže vsi vedo. V spominu pa mi bodo ostali tudi soĹĄolci, ker sem z njimi preĹživel veliko Ä?asa, zato mi bo kar Ĺžal. Neprijetnih izkuĹĄenj pa ni bilo ali pa se jih trenutno ne spomnim.ÂŤ Ivona Pavić, gimnazija: ÂťNiÄ? mi ni Ĺžal, da se srednjeĹĄolska leta iztekajo. Veselim se ĹĄtudija. V Ljubljani bom ĹĄtudirala prevajalstvo. Moj najljubĹĄi spomin na srednjo ĹĄolo bo verjetno ĹĄola v naravi v tretjem letniku, ko smo se kot razred in cela generacija zelo povezali. NajteĹžji v teh letih pa so bili testi in zame predvsem naravoslovni predmeti. Treme nimam, sem zelo sproĹĄÄ?ena in komaj Ä?akam, da zaÄ?nemo plesati, ker v tem zelo uĹživam.ÂŤ Edvin Babajić, ekonomski tehnik: ÂťPred zaÄ?etkom maturantskega plesa sem malo nervozen, ampak bom preĹživel. Obetam si lepe spomine in upam, da bo to ena najlepĹĄih noÄ?i v mojem Ĺživljenju. Ko sem zaÄ?el hoditi v srednjo ĹĄolo, sem si mislil, da bodo to dolga ĹĄtiri leta. Zdaj, ko sem Ĺže Ä?etrti letnik in gledam nazaj, pa vidim, da so minila zelo hitro. Ĺ˝al mi je, da to Ĺže zapuĹĄÄ?am, ker vem, da bo na faksu Ä?isto drugo Ĺživljenje. Nov list obraÄ?am, upam pa, da bom s soĹĄolci Ä?im dlje ostal v stiku. Rad se bom spominjal veliko stvari, verjetno pa ĹĄe posebno projektnega tedna v Rakovem Ĺ kocjanu. Posebno teĹžko pa ni đ&#x;”˛ tf bilo niÄ? – vse se je dalo reĹĄiti.ÂŤâ€

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 3. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 8

8

ZDRAVSTVO

17. marca 2016

NajveÄ? prihranili pri stroĹĄkih dela, manj pri zdravilih

Izpadanje las ne sodi na urgenco

SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec lani poslovala pozitivno – Zdravstvena zavarovalnica plaÄ?ala celo preseĹžek – Preiskave z magnetno resonanco predvidoma septembra

V celjskem urgentnem centru v prvih dveh mesecih obravnavali blizu 12.600 pacientov – TeĹžave zaradi nedokonÄ?ane gradnje – Kako reĹĄiti veliko prostorsko stisko?

Tatjana PodgorĹĄek

SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec je drugo leto zapored sklenila poslovno leto brez minusa. 166 tisoÄ? evrov veÄ? prihodkov, kot je bilo odhodkov, je rezultat – zagotavlja direktor bolniĹĄnice Janez Lavre – varÄ?evanja na vseh ravneh. NajveÄ? so prihranili pri stroĹĄkih dela, saj so zmanjĹĄali ĹĄtevilo zaposlenih za odstotek, manjĹĄi pa je bil prihranek pri zdravilih. Lavre razloge za to pripisuje centralnim razpisom, pri katerih je cena praviloma viĹĄja kot pri razpisih bolniĹĄnice. Na ugoden poslovni izid je vplivalo tudi to, da jim je zavarovalnica prviÄ? po letu 2004 plaÄ?ala vse opravljene storitve, tudi za 20 odstotkov preseĹžen predvideni program. ÂťOb tem pa moram povedati, da zaradi izgub v preteklosti nismo na zeleni veji pri dobaviteljih. Dolg do njih znaĹĄa 3,5 milijona evrov.

Odprte terjatve plaÄ?ujemo v 60 dneh, vsak mesec pa skrajĹĄamo ta rok za en dan.ÂŤ NajveÄ?ja upnika sta ustanovitelj – Ministrstvo za zdravje RS, kamor morajo odvajati amortizacijo, ter zavod za transfuzijsko medicino.

Preiskave z magnetno resonanco septembra

V bolniĹĄnici so Ĺže pred Ä?asom napovedali moĹžnost izvajanja preiskav z magnetno resonanco (sedaj jih v Mariboru), a se za zdaj to ĹĄe ni zgodilo. So pa aktivnosti, tako Lavre, v polnem zamahu, kajti najeli so kredit za nakup naprave, tudi razpis je stekel, izgradnja prizidka, v katerem bodo izvajali storitev, poteka. Po napovedih bodo prve

preiskave v bolniĹĄnici opravili septembra. ÂťTakrat bomo precej skrajĹĄali Ä?akalne dobe. Te zdaj znaĹĄajo pribliĹžno 80 dni. So pa omejitve na drugih podroÄ?jih, zato ponekod presegamo zakonsko dovoljene Ä?akalne vrste. Najbolj izstopajo operacije krÄ?nih Ĺžil, operacije kil ter pregledi v uroloĹĄki ambulanti. ÄŒe bi nam zdravstvena zavarovalnica poveÄ?ale te programe, bi tudi te Ä?akalne vrste skrajĹĄali.ÂŤ

Urgentni center brez veÄ?jih teĹžav

Poleg pridobitve obratovalnega dovoljenja za heliport je Lavre med lanske doseĹžke uvrstil

line opravljamo tudi v pediatriÄ?nem urgentnem centru, v katerem beleĹžimo pribliĹžno 20 odstotkov veÄ? napotenih otrok iz tega obmoÄ?ja kot doslej.ÂŤ

Do konca leta ÂťnaseljenaÂŤ ĹĄe dva nova objekta

Tatjana PodgorĹĄek

Celje, 8. marca – Âť900 tisoÄ? evrov veÄ? prihodkov kot odhodkov za leto 2015 je spodbudnih, a razlogov za zadovoljstvo ni. TeĹžave se porajajo pri delovanju

tretjini med delavniki. Skrb vzbujajoÄ?e je, da je bilo med napotitvami kar tretjina takih, katerih obravnava v centru ni bila nujna. ÂťIzpadanje las ne sodi med nujne primere. Med strokovno neupraviÄ?ene napotitve ne sodijo tudi

Janez Lavre je med letoĹĄnje prednostne usmeritve poleg ureditve preiskav z magnetno resonanco uvrstitev ĹĄe opremo dveh novih objektov, ki zgrajena samevata Ĺže kar nekaj Ä?asa. V tem trenutku zakljuÄ?ujejo pripravo razpisne dokumentacije za njuno opremo, v nekaj dneh priÄ?akujejo sklep ministrstva za zdravje

Dejavnost urgentnega centra je namenjena reĹĄevanju zapletenih zdravstvenih primerov, poudarjajo v celjski bolniĹĄnici.

SploĹĄna bolniĹĄnica je lani ustvarila 93 milijonov evrov prihodkov, ki so bili za dobra 2 odstotka viĹĄji od doseĹženih v letu 2014 in za 1,5 odstotka viĹĄji od naÄ?rtovanih. Odhodkov je bilo manj za 900 tisoÄ? evrov. Pri tem, pravi Marjan Ferjanc, je treba vedeti, da je preseĹžek odraz varÄ?evanja na vseh ravneh, polovico pa jim je pri tem ÂťnavrgloÂŤ priznanega veÄ? denarja za amortizacijo. Pomembno se mu zdi, da so celo leto ohranili likvidnost ter zaupanje pri pacientih in poslovnih partnerjih.

Pri delovanju urgentnega centra veÄ?jih teĹžav ne beleĹžijo.

tudi odprtje urgentnega centra.

VeÄ?jih teĹžav pri njegovem delovanju ĹĄe niso zaznali.

So med napotenimi na urgenco tudi bolniki iz regije SaĹĄa, za katere je sprva kazalo, da bodo zanje poskrbele ekipe v celjskem urgentnem centru? ÂťSeveda so, ker ostajajo stvari urejene tako, kot so bile. Storitve za obmoÄ?je Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske do-

Lani je bolniĹĄnica ustvarila 39,4 milijona evrov prihodkov, odhodki pa so presegli 39,2 milijona evrov. 52 odstotkov odhodkov so znaĹĄali stroĹĄki dela, ĹĄe pred nekaj leti so ti dosegli blizu 60 odstotkov. V bolniĹĄnici je zaposlenih 737 delavcev, od tega je 146 zdravnikov.

in objavo razpisa za nakup 9 milijonov evrov vredne opreme. Do konca leta naj bi v nove prostore preselili centralni operacijski blok, oddelek za ginekologijo, pediatrijo, porodni blok, center za dializo, centralno lekarno in centralno sterilizacijo. Od predvidenih vlaganj ostaja na ÂťdolguÂŤ ĹĄe nov kirurĹĄki blok, vreden 22 milijonov evrov. Glede tega zaÄ?enjajo, pravi Lavre, politiÄ?na dogovarjanja in argumentiranje, zakaj morajo sedanjo stavbo zamenjati za novo. đ&#x;”˛

urgentnega centra, ki jih sicer poÄ?asi odpravljamo, v ospredje pa prihaja velika prostorska stiska,ÂŤ je na novinarski konferenci med drugim dejal v. d. direktorja SploĹĄne bolniĹĄnice Celje Marjan Ferjan. Njegovim besedam je pritrdil tudi strokovni direktor bolniĹĄnice Franc VindiĹĄar.

NedokonÄ?ana gradnja in pomanjkanje potrebne opreme

V prvih dveh mesecih delovanja urgentnega centra so v njem obravnavali blizu 12.600 bolnikov ali v povpreÄ?ju 240 na dan. Tretjino vseh pregledov so opravili med konci tedna, preostali dve

primeri, v katerih poskuĹĄajo posamezniki zaobiti Ä?akalne vrste pri specialistih za bolezni, ki ne ogroĹžajo njihovega zdravja ali ker ne Ĺželijo k osebnemu zdravniku. Vse zdravstvene domove in koncesionarje smo zato dodatno seznanili z delom v urgentnem centru in napotitvami ter jim omogoÄ?ili moĹžnost konzultacije s posameznim specialistom po telefonu,ÂŤ je povedal VindiĹĄar.

Lani so v bolniĹĄnici zdravili nekaj manj kot 34 tisoÄ? bolnikov ali 490 veÄ?, kot so naÄ?rtovali.

Analiza obiska na internistiki v prvih dveh mesecih je pokazala na poveÄ?an obisk ob ponedeljkih in petkih.

Po VindiĹĄarjevih besedah v tem trenutku tudi ne zagotavljajo dosledne delitve dela po dogovorjenem triaĹžnem sistemu. ReĹĄitev vidijo, vendar bo za ustrezne pravne podlage moralo poskrbeti ministrstvo za zdravje.

Dodatne teĹžave pri delovanju centra povzroÄ?ajo nekatera gradbena dela in nameĹĄÄ?anje potrebne opreme, ki je za zdaj niso imeli. Uvajajo tudi ĹĄele elektronski sistem razvrĹĄÄ?anja in seznanjanja bolnikov ter njihovih svojcev o poteku pregledov. Dokler ta ne bo zaĹživel, bo ĹĄe vedno prihajalo do nepotrebne gneÄ?e na hodnikih. Poleg omenjenega je VindiĹĄar opozoril na nedoreÄ?eno financiranje urgentnega centra in na ĹĄe nekatera druga nereĹĄena vopraĹĄanja.

Nekateri oddelki preveÄ? zasedeni

Vse veÄ?je teĹžave povzroÄ?a bolniĹĄnici prostorska stiska. Marjan Ferjanc je povedal, da so Ĺže pred devetimi leti zaÄ?eli projekt novogradnje, ki bi danes Ĺže morala stati. Zato so manj vlagali v stare prostore, kjer pa veÄ? kot polovica bolniĹĄniÄ?nih oddelkov danes kaĹže potrebo po temeljiti posodobitvi in izpolnitvi vseh higienskih normativov. Z najveÄ?jimi prostorskimi teĹžavami se sreÄ?ujejo na internistiki, kjer so oddelki zasedeni tudi veÄ? kot 100-odstotno. V nadomestnem naÄ?rtu, ki so ga predloĹžili ministrstvu za zdravje, lastniku bolniĹĄnice, so izrazili potrebno po pridobitvi vsaj 5 milijonih evrov za ureditev najnujnejĹĄega, edina reĹĄitev pa je – po mnenju Ferjanca – novogradnja, katere vrednost je 80 do 90 đ&#x;”˛ milijonov evrov. â€

Rak lani odnesel 176 Ĺživljenj Odzivnost na presejalne programe Svit, Zora v Ĺ aleĹĄki dolini dobra – Priznanja za Ä?lane velenjskega druĹĄtva za boj proti raku Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, Ljubljana, od 7. do 11. marca – Tudi letoĹĄnji teden boja proti raku (prejĹĄnji teden) je velenjsko druĹĄtvo za boj proti raku zaznamovalo s preventivnimi dogodki, na katerih je informiralo o raku in pomenu zgodnjega odkrivanja bolezni, predvsem pa ljudi spodbujalo ter pozivalo, naj se odzovejo na preventivna vabila presejalnih programov Zora – zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materniÄ?nega vratu, Dora – zgodnje odkrivanje raka dojk, in Svit – zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem Ä?revesu ter danki. Praksa namreÄ?

kaĹže, da lahko preventivni pregledi reĹĄijo Ĺživljenje.

Podatki za Ĺ aleĹĄko dolino solidni

Po podatkih OnkoloĹĄkega inĹĄtituta je bila odzivnost v program Svit lani v Sloveniji nekaj manj kot 60-odstotna. V Ĺ aleĹĄki dolini je bila odzivnost boljĹĄa v obÄ?ini Velenje (nekaj manj kot 63-odstotna), v preostalih dveh pa slabĹĄa, in sicer v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj dobrih 56- in v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki veÄ? kot 58-odstotna.

Podatki o pregledanosti Şensk v programu Zora kaŞejo, da je bila ta v obdobju 2012–2015 v upravni enoti Velenje slabih 74-odstotna, v Sloveniji 71,5-odstotna.

Podatkov o programu Dora ni na voljo, ker celjska regija in s tem tudi obÄ?ine v Ĺ aleĹĄki dolini vanj ĹĄe ni vkljuÄ?ena.

Po zadnjih podatkih Registra raka, dostopnih za leto 2012, je za rakom na obmoÄ?ju pristojnosti upravne enote Velenje v omenjenem letu na novo zbolelo 254 prebivalcev (130 moĹĄkih in 115 Ĺžensk). Med petimi najpogostejĹĄimi raki pri moĹĄkih v velenjski upravni enoti je bil v letu 2012 na prvem mestu rak prostate, nato rak koĹže, debelega Ä?revesa in danke, rak sapnic in pljuÄ? ter rak Ĺželodca.

Pri Ĺženskah pa je bil najpogostejĹĄi rak dojke, nato rak koĹže, debelega Ä?revesa in danke, rak sapnic in pljuÄ? ter rak materniÄ?nega vratu. V omenjenem letu je

S predstavitve programa Svit v Velenjki

zaradi raka v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki umrlo 110 obÄ?anov, od tega 66 moĹĄkih.

Dobitniki priznanj

Zveza druĹĄtev za boj proti raku je tudi letos v tednu boja proti raku v sodelovanju z ministrstvom za zdravje pripravila sveÄ?ano sejo. Na njej je med drugim

nekaterim prostovoljcem, ki delujejo v druĹĄtvih za boj proti raku po Sloveniji, podelila priznanja. Med dobitniki so bili tudi Ä?lani velenjskega druĹĄtva, in sicer je srebrni znak prejela Sonja Turk, bronastega Andja DamjanoviÄ?, priznanje pa Ivan Planinc, ravnatelj osnovne ĹĄole Gorica Velenje. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

17. marca 2016

Slovenske jedi so boljĹĄe Mladi glasbeniki spet navduĹĄili 10 dijakinj 'ObrtniÄ?ke ĹĄkole' iz Koprivnice na praktiÄ?nem usposabljanju v Velenju – Nepozabna izkuĹĄnja Tatjana PodgorĹĄek

Od 29. februarja do 14. marca je Ĺ ola za storitvene dejavnosti Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV) v okviru mednarodnega projekta mobilnosti Erasmus + ÂťKuharske zgodbeÂŤ gostila na praktiÄ?nem izobraĹževanju 10 dijakinj programa kuhar, slaĹĄÄ?iÄ?ar in pomoÄ?nik kuharja 'ObrtniÄ?ke ĹĄkole' Koprivnica.

Dijakinje so se pod vodstvom mentorjev ĹĄole za storitvene dejavnosti uÄ?ile priprave razliÄ?nih slovenskih jedi, hkrati so jim uÄ?itelji praktiÄ?nega pouka predsta-

vili ĹĄe sodobne metode pri streĹžbi tradicionalnih jedi ter jih seznanili s sodobnimi trendi v kuharstvu.

Dijakinje iz HrvaĹĄke ter njihovi mentorji pa so jim predstavili nekatere svoje specialitete, vkljuÄ?ile so se ĹĄe v ostale aktivnosti na ĹĄoli in sodelovale pri samem pouku. Gostitelji so goste iz HrvaĹĄke popeljali na strokovne ekskurzije ter jim predstavili nekatere kulturnozgodovinske znamenitosti Velenja in Slovenije.

Dijakinje in njihove mentorice iz HrvaĹĄke so povedale, da je bilo praktiÄ?no usposabljanje v Ve-

lenju zanje nepozabna izkuĹĄnja.

Veliko novega so se nauÄ?ile, spoznale nove ljudi. Sploh vĹĄeÄ? jim je bila peka kruha in potic v kruĹĄni peÄ?i ter priprava velikonoÄ?nih jedi na kmetiji dijakinje Ĺ ole za storitvene dejavnosti Ĺ CV v zgornjih Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju.

Ob obisku na omejeni kmetiji nam je mentorica dijakinj Adrijana ManojloviÄ? dejala, da so recepti nekaterih slovenskih in njihovih jedi enaki, a je tehnika za pripravo drugaÄ?na. Na vpraĹĄanje, katere jedi so boljĹĄe, pa je odgovorila: ÂťSlovenskeÂŤ. đ&#x;”˛

Na kmetiji v zgornjih Ravnah so dijakinje pripravile mizo z velikonoÄ?nimi dobrotami, ki so jih pripravile same.

Hotenjevci z novim vodstvom

Prvonagrajeni: Jona Zamrnik, Rok Tadej BrunĹĄek in Loti MrĹĄnjak

V Sloveniji Ĺže od leta 1972 poteka Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki ga od leta 1992 organizira TEMSIG – Ä?lan evropskega zdruĹženja European Union of Music Competition for Youth. Gre za zelo zahtevno tekmovanje, ki poteka vsako leto, in sicer v razliÄ?nih tekmovalnih disciplinah (ki zaokroĹžijo na vsaka tri leta) in na razliÄ?nih lokacijah.

Tekmovanje je v letoĹĄnjem marcu potekalo Ĺže petinĹĄtiridesetiÄ?, tokrat na glasbenih ĹĄolah primorske regije: v Kopru, Novi Gorici, Tolminu, Idriji, Cerknem, Postojni in Cerknici. Mladi glasbeniki so letos tekmovali v klavirju, petju, pihalih (flavta, kljunasta flavta, oboa, saksofon, klarinet in fagot), diatoÄ?ni harmoniki, komornih skupinah s trobili in jazzovskih komornih skupinah. Za tekmovalce je bilo februarja organiziranih sedem regijskih predtekmovanj, ki so

potekala po vsej Sloveniji, med drugim tudi v Velenju. NajboljĹĄi so se uvrstili naprej in tako je na letoĹĄnjem drĹžavnem tekmovanju nastopilo 713 glasbenikov (571 solistov in 36 komornih skupin).

Glasbena ĹĄola Frana Koruna KoĹželjskega Velenje je na tekmovanje poslala 38 solistov in eno komorno skupino, ki so se s tekmovanja vrnili z odliÄ?nimi uspehi. Osvojili so kar 9 zlatih plaket, 17 srebrnih in 12 bronastih plaket ter 1 priznanje za udeleĹžbo.

Zlato plaketo so dobili flavtistke Nika Oder, Lara Oblak in Lara Govek, Rok Tadej BrunĹĄek (klavir), oboistke Hana Ravnak, Jona Zamrnik in Viktorija RazdevĹĄek, Loti MrĹĄnjak (fagot) in Lara RamĹĄak (klarinet). S srebrno plaketo so se vrnili pianisti Miha Unterlehner, Lara OpreĹĄnik, Matej FerleĹž, Pia Landeker, Manca Ernst, MatjaĹž ÄŒelan in NeĹža TovĹĄak, flavtistki Klara Kikec in Tara Rus, pevka Nina

KreÄ?a, saksofonista Lenart Kukovec in AnĹže Koprivec, klarinetisti Tea Zupanc, Ema KaÄ? in Katarina Dermol ter Enej Jezernik (fagot). Srebrno plaketo je dobila tudi komorna skupina v sestavi Luka OvÄ?jak, Oskar Rednak, Jure Hrovat in GaĹĄper Poprijan.

Bronaste plakete pa so prejeli pianisti Vita Hofinger MiheliÄ?, Jan PuĹĄnik, Lenart Ĺ onc in Anja VodoĹĄek, flavtistka Lara Grazer, saksofonisti MatjaĹž AuberĹĄek, Urban Vesel in Timotej Ĺ alamon ter klarinetisti Jakob Hauptman, Tia Jakob KukoviÄ?, Anej Doler ÄŒrep in BlaĹž Peter BrunĹĄek. Priznanje za udeleĹžbo je prejela Katica Zemljak (petje). Hkrati so najuspeĹĄnejĹĄi med njimi prejeli posebne nagrade – prvo nagrado so dobili Rok Tadej BrunĹĄek, Loti MrĹĄnjak in Jona Zamrnik, drugo Hana Ravnak, tretjo pa Viktorija RazdevĹĄek in Lara RamĹĄak. đ&#x;”˛

UrĹĄka Ĺ ramel VuÄ?ina

Delali roĹže in snope V TuristiÄ?nem druĹĄtvu TopolĹĄica se trudijo ohranjati ljudske ĹĄege in navade, zato so v ponedeljek, 14. marca, v prostorih Doma krajanov v TopolĹĄici organizirali 1. delavnico izdelave roĹž in

velikonoÄ?nih snopov. Odziv je bil presenetljivo velik, na delavnici je bilo veÄ? kot 40 udeleĹžencev.

S pomoÄ?jo starejĹĄih krajank in krajanov so se uÄ?ili izdelovati roĹže in snope, saj v TuristiÄ?nem

druĹĄtvu med drugim Ĺželijo prenaĹĄati ĹĄege in navade na mlajĹĄe generacije. Ĺ˝elja vseh udeleĹžencev pa je bila, da delavnico organizirajo tudi naslednje leto in tako ponovijo predprazniÄ?no druĹženje.

ob dnevu starĹĄev koncert vokalne skupine Lastovke in Ä?lanov kroĹžka kitare. V torek, 23. marca, bo redni letni zbor Ä?lanov univerze.

Na njem bo Alenka Rednjak, vodja Urada za razvoj in investicije Mestne obÄ?ine Velenje, predstavila naÄ?rtovano gradnjo varovanih stanovanj v Velenju. Predsednica Univerze Marija VrtaÄ?nik pa bo ocenila opravljeno delo in spregovorila o nadaljnjih naÄ?rtih. Vesela bo, Ä?e se bodo Ä?lani udeleĹžili sreÄ?anja v Ä?im veÄ?jem ĹĄtevilu. Prihodnji Ä?etrtek, 31. marca, bo ob 17.

uri v vili Bianci otvoritev likovne razstave kroĹžka Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje, vodi ga Danica ArzenĹĄek. Razstava bo odprta do 15. aprila. V petek, 1. aprila, pa bodo odprli ĹĄe razstavo Kaligrafija v velenjski KnjiĹžnici.

Poleg tega zbiramo tudi prijave za prostovoljca za leto 2015.

O svojem delu tudi redno poroÄ?amo na Radiu Velenje. Prisluhnete nam lahko vsak torek ob 17. uri (na frekvencah 88,9 ali pa 107,8 MHz).

Ĺ aleĹĄki literati na skupĹĄÄ?ini 7. marca v Ĺ oĹĄtanju

ÄŒlani ĹĄaleĹĄkega literarnega druĹĄtva Hotenja so se v ponedeljek, 7. marca, sestali na letni skupĹĄÄ?ini v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj. Pregledali so delo v minulem letu, sprejeli plan dela in izvolili novo vodstvo.

Leta 2015 so ĹĄaleĹĄki literati izdali dve publikaciji, in sicer 24. in 25. ĹĄtevilko Hotenj (pregledna antologija ĹĄaleĹĄkega literarnega zbornika 1981–2015). Sodelovali so na ĹĄtevilnih prireditvah in objavljali svoja literarna snovanja v ĹĄtevilnih revijah in zbornikih, izdanih pa je bilo tudi veÄ? samostojnih literarnih del Ä?lanov druĹĄtva.

Poleg sodelovanja na literarnih veÄ?erih se v druĹĄtvu najbolj veselijo izida 26. ĹĄtevilke Hotenj

septembra, oktobra pa bodo v Ĺ aleĹĄko dolino povabili krakovske literate. S tem Ĺželijo vrniti obisk in nastop Hotenjevcev na Poljskem.

Na skupĹĄÄ?ini so se za prizadevno in uspeĹĄno vodenje druĹĄtva zahvalili Milojki B. Komprej.

Izvolili so novo vodstvo: DuĹĄan Pirc (predsednik), Tatjana Vidmar (tajnica), MatjaĹž Ĺ alej (Ä?lan), Ä?lani nadzornega odbora: Stojan Ĺ pegel, Jan VoduĹĄek in BoĹžena TajnĹĄek. đ&#x;”˛

Hinko JerÄ?iÄ?

Vadili temelje igre V soboto, 5. marca, je v organizaciji JSKD – OI Velenje, ZKD Ĺ aleĹĄke doline in KD GledaliĹĄÄ?e Velenje potekal gledaliĹĄki seminar ÂťVse od A o gledaliĹĄÄ?uÂŤ, ki ga je vodil dramaturg Dejan Spasić. UdeleĹženci seminarja so se spopadali s temami igrati ali biti?, fokus, dialog, posluĹĄanje v dialogu, jasnost, obrt, posneti ali ustvariti?, opazovanje, odprtost in ĹĄirina, pogum in Ä?lovekoljubje, umetnost, Ĺžurka. đ&#x;”˛

Za Univerzo pester marec Marec se je zaÄ?el za Univerzo za tretje Ĺživljenjsko obdobje obetavno. Tako kot je Ĺže tradicionalno v navadi, ker so vezi med Ä?lani vse tesnejĹĄe, je tudi praznovanj razliÄ?nih osebnih jubilejev veliko, ĹĄe posebej takrat, ko praznujejo godbeniki. Ta ponedeljek smo pripravili za varovance Doma za varstvo odraslih praznovanje gregorjevega. Jutri, 18. marca, bo ob 18. uri

đ&#x;”˛

Marija Skrt

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 3. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 10

10

KULTURA

17. marca 2016

Manjka jim ĹĄe malo kilometrine Zanimivo sreÄ?anje otroĹĄkih folklornih skupin Ĺ oĹĄtanj, 9. marca – ObmoÄ?na izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje ter Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj sta v dvorani kulturnega doma v Ĺ oĹĄtanju pripravila obmoÄ?no sreÄ?anje otroĹĄkih folklornih skupin Ĺ aleĹĄke, Zgornje Savinjske doline ter ĹĄirĹĄega celjskega obmoÄ?ja. Na njem je nastopilo ĹĄest sestavov (med njimi dve skupini osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje), njihov nastop pa je strokovno spremljala Martina Prhaj iz Dobrepolja.

Ta nam je povedala, da je bila prireditev prijetna. Presenetila jo je polna dvorana in kulturno spremljanje nastopajoÄ?ih. Pohvalila je trud mentorjev in otrok, hkrati pa opozorila na to, kje jim ĹĄe ťkripaÂŤ. Poleg kostumov so to Âťplesni elementi, zato sem predlagala, da tem namenijo ĹĄe veÄ? pozornosti. PogreĹĄala sem tudi nastope starejĹĄih otroĹĄkih folklornih skupin, saj so bili med nastopajo-

Radirka Bojan PavĹĄek

Otroci so plesali, peli, se igrali ter s tem navduĹĄili obÄ?instvo v dvorani.

Ä?imi uÄ?enci do 12 leta starosti. Tako kot ob ogledu drugih folklornih skupin po Sloveniji v preteklih letih tudi pri teh zaznavam, da potrebujejo ĹĄe veliko spodbud, navodil, da jim manjka nekaj kilometrine. Sicer pa verjamem, da so se vsi trudili pripraviti najboljĹĄi program.ÂŤ Po njenih dosedanjih izkuĹĄnjah se najpogosteje uvrĹĄÄ?a-

jo na regijska sreÄ?anja otroĹĄke folklorne skupine iz osrednje Slovenije ter Dolenjske.

Po mnenju Prhajeve lahko folklorna dejavnost mladim veliko daje. Spodbuja jih k raziskovanju preteklosti njihovih prednikov, ohranjanju tovrstne kulturne dediĹĄÄ?ine, pomembno je druĹženje, veselje mladih, nadobudnih in

Plesalci Mdance tekmovali na Dunaju

Velenjski plesalci Mdance na Dunaju

razigranih otrok.

LetoĹĄnja prireditev v Ĺ oĹĄtanju je bila izbirna za regijsko sreÄ?anje. Ali se bo katera od nastopajoÄ?ih skupin v Ĺ oĹĄtanju uvrstila nanj, pa se bo odloÄ?ila po ogledu vseh devetih obmoÄ?nih sreÄ?anj od KoroĹĄke do Celja. đ&#x;”˛

tp

Velenjska plesna ĹĄola Mdance, ki pogosto popestri prireditve v tukajĹĄnjem okolju, je sodelovala na mednarodnem tekmovanju Vienna dance open na Dunaju.

Prijavljenih je bilo veÄ? kot 600 plesnih toÄ?k, kar pomeni, da je plesalo veÄ? kot 1.000 plesalcev iz Avstrije, HrvaĹĄke, Romunije, SlovaĹĄke, ÄŒeĹĄke in Slovenije, ki jo je zastopala Mdance. Njihova mlajĹĄa skupina je osvojila drugo mesto, v njej pa pleĹĄejo Aneja BlazinĹĄek, Rene Abram, Tina PodgorĹĄek, Ana Nastja Mastnak, Hana FijavĹž, Katarina Kladnik in Nika GluĹĄiÄ?.

Njihova druga skupina, ki je prav tako plesala v plesni zvrsti street dance style, vendar v starejĹĄi starostni kategoriji - senior, je s svojo toÄ?ko kljub zelo ostri konkurenci osvojila 4. mesto.

Prihodnji mesec se odpravljajo na tekmovanje v Sarajevo, maja đ&#x;”˛ pa v Zagreb. â€

Svet skozi objektiv dveh generacij V petek, 4. marca, je Ĺžupan ObÄ?ine Polzela JoĹže KuĹžnik na Gradu Komenda odprl prvo skupno samostojno razstavo dveh Ä?lanov likovne sekcije KUD Polzela Rudija FriĹĄkovca in mag. Tatjane Ĺ tinek, oÄ?eta in hÄ?ere. Rudi, ki je tudi dolgoletni Ä?lan DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov, pod okriljem katerih Ĺže vrsto let razstavlja likovna dela, je bil vesel udeleĹžbe VelenjÄ?anov in predsednika Saliha BiĹĄÄ?ića. VeÄ? kot 100 udeleĹžencev dogodka je Blanka BoĹžiÄ? popeljala skozi veÄ?er fotografije, glasbe in poezije skupaj z Mojco

Se zgodi, da imajo prsti kdaj poln kufer tipkovnice. Takrat mi desno dlan okupira (najraje) svinÄ?nik. PiĹĄe, riĹĄe. Na vsem mogoÄ?em papirovju, ki je na dosegu roke, se znajdejo trenutni prebliski, spiski za trgovino, ideje za predal ali pa zgolj kracarije, da si um malo spoÄ?ije. VÄ?asih se roka tudi (ne)namerno zmoti in pokliÄ?e na pomoÄ? radirko. VeÄ? jih je v stalni pripravljenosti.

In vedno poleĹžavajo nekje v okolici. Izbira med njimi je vse do zadnjega trenutka pogosto nepredvidljiva. VÄ?asih najbliĹžja, spet drugiÄ? tista z vonjem po ĹžveÄ?ilki ali pa ona, ki ne paca preveÄ?.

Vse so izbrane z istim namenom. Izbrisati zmoto, zamegliti podobo, odstraniti Ä?rto, popraviti Ä?rko. Postanejo uporabno orodje, ki skrbi, da je rezultat na koncu kolikor toliko skladen z mojimi priÄ?akovanji. Res je tudi, da njihova pretirana uporaba lahko doseĹže ravno obratni uÄ?inek. Sunkoviti gibi zmeÄ?kajo list, preveÄ? potez na enem mestu ga stanjĹĄa ali celo pretrga, da o nepopravljivih razmazih v strukturo papirja sploh ne govorim.

Podobni uÄ?inki so v zadnjem obdobju opazni v lokalnih intervencijah precej veÄ?jega merila. Po veÄ?letnih tihih in dokaj subtilnih topografskih preobrazbah, skritih predvsem pod gladinami jezer, je napoÄ?il Ä?as velikih sprememb. Namig leti na spremembe krajine zaradi izkopavanja premoga, ki ga spremljajo izraziti vertikalni in horizontalni premiki povrĹĄja predvsem na obmoÄ?ju med DruĹžmirskim jezerom in Gaberkami. Narava se skriva za obronki nasipov, medjezerskimi deponijami in nivelirnimi posredovanji bagrov, kot da bi se sramovala svoje iznakaĹženosti.

DaleÄ? od oÄ?i, daleÄ? od srca? Edini pravi upornik ravno zaradi svojega hudourniĹĄkega znaÄ?aja ostaja le ĹĄe potok Velunja. A tudi njegovo brazdanje v zemljo, ki se bliskovito spreminja v jezerski mulj, bo kmalu brez haska. Zato drĹži kot pribito, da tam, kjer vÄ?eraj ĹĄe kmetiÄ? je z voli oral, tam veliko bo mlakuĹž in poplav.

Vso to tektoniko bi samoumevno vzel v zakup, Ä?e bi imela za povraÄ?ilni rezultat blagostanje lokalnih skupnosti in v njih ĹživeÄ?ih bitij. Trenutno stanje priÄ?a ravno nasprotno. Velika energetska radirka ne riĹĄe, samo briĹĄe. BriĹĄe rodovitna polja. BriĹĄe gozdne povrĹĄine. BriĹĄe poreÄ?ja. BriĹĄe dragocena naravna zaledja industrijske krajine. BriĹĄe habitate, polne Ĺživljenja. BriĹĄe horizonte.

BriĹĄe vse z namenom vzdrĹževanja energetske neodvisnosti naĹĄe domovine. BriĹĄe lokalno, da ustvarja globalno. Njen karakter se je zaÄ?el med mnoĹžiÄ?nimi vodstvenimi testiranji v obeh ĹĄaleĹĄkih energetskih gigantih tudi zelo spreminjati. Sedaj ne izbira veÄ?, kaj vse briĹĄe. BriĹĄe skrb za okolje, v katerem giganta uradujeta in ga degradirata. BriĹĄe iskren odnos odgovornih do okoliĹĄkih skupnosti in prebivalcev. BriĹĄe mnoge obljube o ohranjevanju in poveÄ?anju delovnih mest. BriĹĄe vezi zaupanja med mesti in industrijo, ki so za svoj nastanek porabile desetletja, Ä?e ne celo stoletja. Edino, kar postaja vse bolj jasno, pa je to, da bolj, ko briĹĄe, bolj se tudi sama izrablja. In Ä?e se bo nadaljevalo s takĹĄnim enosmernim tempom, bo na koncu tukaj (po)stalo ... niÄ?. Zato je zdaj pravi Ä?as, da postane Ĺ aleĹĄka dolina ponovno dvosmerna: put-out/put-in. đ&#x;”˛

Galerijo eMCe plac 'zasedla' Slavka PopoviÄ?

Koroťec – vodjo likovne sekcije, Julijo Juhart, Stanko Kopuťar, Zdenko Kolenc in Nikito Peternel. Avtorja se predstavljata s 46 fotografijami, razdeljenimi na tematske sklope, zaokroŞe-

ne v barvo zmage in ognja, odseve v modrozelenih odtenkih, osrednjo temo pa predstavljajo motivi morja in gora.Tem sledijo arhitekturne zanimivosti ter utrinki iz sveta, ki nas obdaja.

Za fotografiranje sta se oba avtorja navduĹĄila Ĺže v otroĹĄtvu in zanimivo je bilo sliĹĄati, kako je potekal razvoj fotografije v veÄ? kot 60 letih. đ&#x;”˛

Sara Ĺ tinek

Velenje – Dijakinja aranĹžerske smeri celjske ĹĄole za hortikulturo in vizualne umetnosti, 20-letna Slavka PopoviÄ?, je za razstavo, ki bo v galeriji eMCe plac na ogled do 12. aprila, izbrala nekaj svojih slik in risb, s katerimi izraĹža svoje obÄ?utke v razliÄ?nih obdobjih. Med drugimi je na ogled postavila upodobitev marca, v katerem je rojena, zmaja, ki ji je dajal moÄ? za uÄ?enje, 3D portret oÄ?eta, ki Ĺživi na morju in ga redko videva, zato mu je naslikala tudi barko. Najraje ustvarja s Ä?opiÄ?em na platno, sicer pa vse, kar ji pride pod roke, uporabi kot izziv. S svojimi deli ljudem sporoÄ?a, da je lahko vsak svoj. ÂťVsak si lahko kroji Ĺživljenje, samo upati si mora,ÂŤ je povedala na otvoritvi, za svoje Ĺživljenje pa si Ĺželi, da bi bilo Ä?im bolj nepredvidljivo in bi bil vsak dan nov izziv. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

17. marca 2016

Javna razprava o medijih tudi v Velenju

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. NUĹ A DERENDA - Tip top 2. KVATROPIRCI - Se bova res ozrla stran 3. FRENK NOVA & KATAYA - Svet je tvoj NuĹĄa Derenda, ki si z Darjo Ĺ vajger deli najboljĹĄo slovensko uvrstitev na Evroviziji (7. mesto), se je po ĹĄestih letih letos spet vrnila na Emo. Nastopila je s skladbo Tip Top, dinamiÄ?no pesmijo, katere avtorja sta Ĺ˝iga Pirnat in AndraĹž Gliha. Ponoven preboj v evrovizijski cirkus NuĹĄi sicer ni uspel, je pa z novo skladbo gotovo spet opozorila nase.

Med razpravo o medijski zakonodaji

Ministrstvo za kulturo, pod katerega sodimo tudi mediji, se je intenzivno lotilo priprave nove medijske zakonodaje. Ministrica mag. Julijana Bizjak Mlakar je pripravo tega dokumenta zastavila tako, da potekajo po Sloveniji javne razprave, na katerih prisluhnejo pobudam, ki bodo osnova za sooblikovanje kljuÄ?nih strateĹĄkih ciljev medijske politike.

Razprava je bila prejĹĄnji teden tudi v Velenju, in sicer na temo podeljevanja radijskih in televizijskih frekvenc, oglaĹĄevanja in odgovornosti operaterjev do vsebine in kakovosti medijske ponudbe. Okroglo mizo, na kateri je bila tudi ministrica, je vodila dr.

Sandra BaĹĄiÄ? Hrvatin, ki je tudi vodja stro-

kovne komisije za pripravo predloga. UdeleĹžili pa so se je tudi predstavniki drugih slovenskih medijev.

Temo smo velenjski radijci izkoristili za predstavitev naĹĄe teĹžave, saj oddajamo kljub ĹĄtevilnim prizadevanjem in obljubam ĹĄe vedno v Âťtime sheringuÂŤ. Tudi tokrat so nas razumeli in resniÄ?no upamo, da bo priĹĄlo do te razreĹĄitve, seveda pa sodi ta tema pod AKOS, ta pa pod ministrstvo za infrastrukturo. Prav tako tudi menimo, da ni sprejemljivo, da bi morali radiji in TV z veÄ?desetletno tradicijo pod enakimi pogoji kot ostali ponovno prositi za frekvence (pojavljajo se namreÄ? tudi takĹĄni predlogi).

Zelo smo bili veseli mnoĹžiÄ?ne udeleĹžbe na tej okrogli mizi (tudi po besedah BaĹĄiÄ?eve je bila ena boljĹĄih doslej), predvsem pa podpore tukajĹĄnjega lokalnega okolja.

PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol je med drugim poudaril, da tudi s pomoÄ?jo medijev v tem multikulturnem in veÄ?nacionalnem okolju ohranjamo soĹžitje in strpnost. Boris BrinovĹĄek iz Gasilske zveze je poudaril naĹĄ pomen za promocijo njihove dejavnosti, ĹĄe bolj pa naĹĄo vlogo v izrednih razmerah. Vlado VrbiÄ? in Peter Groznik sta poudarila naĹĄ prispevek h kulturi. Vsem razpravljalcem hvala za spodđ&#x;”˛ budne misli. â€

GLASBENE novice Pevec AC/DC se poslavlja od nastopov Morda se obeta konec legendarne avstralske hard rock skupine AC/DC. Zdravniki so namreÄ? njihovemu pevcu Brianu Johnsonu svetovali, naj preneha nastopati, saj ga v nasprotnem lahko dole-

stopili v Hali Tivoli. Pevec skupine David Coverdale je dejal, da se veselijo ponovnega nastopa v Hali Tivoli v okviru svetovne turneje, ki bo najverjetneje tudi njegova poslovilna dvoranska turneja po veÄ? kot 40 letih ustvarjanja. Skupino je leta 1978 ustanovil David Coverdale, ki

sto lestvice. Glasbenik je poskrbel tudi za to, da se bo ohranila njegova dediĹĄÄ?ina. Svoj orjaĹĄki zasebni arhiv, ki obsega veÄ? kot 6000 enot, je prodal Univerzi v Tulsi v ameriĹĄki zvezni drĹžavi Oklahoma.

Odslej bo dostopen za raziskovalne namene, javnosti pa ga bodo predstavljali na razstavah.

Orianno Cevey, je zapel sedem pesmi. Med njimi tudi velike uspeĹĄnice, kot so Another Day in Paradise, Easy Lover in In The Air Tonight. Postregel je tudi z dvema priredbama, My Girl skupine Temptation in Knockin' on Heaven's Door Boba Dylana.

Pevec za zdaj ĹĄe ni razkril, ali lahko kmalu priÄ?akujemo tudi nov album. Njegov zadnji avtorski album z naslovom Testify je sicer izĹĄel Ĺže davnega leta 2002.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1. Mladi odmev – Ne jamram, iĹĄÄ?em reĹĄitve 2. Ansambel Toneta Rusa – Vrni se domov 3. Spev – Ona diĹĄi po pomladi 4. Vrisk – Muskontarska bogatija 5. Vikend – Mala 6. Kvintet do jutra – V naĹĄi druĹžbi 7. Toni SotoĹĄek z druĹžino – Je vaĹžno srce 8. Aplavz – Ĺ tudent 9. Harmonk'n'roll – Mini kikl'ca 10. Zaka' pa ne – Pod poncami

www.radiovelenje.com

Tinkara KovaÄ? in Bobby Solo

ti popolna izguba sluha. Johnson se je skupini pridruĹžil leta 1980 po smrti prejĹĄnjega pevca Bona Scotta in sodeloval pri snemanju njihovega najuspeĹĄnejĹĄega albuma Back in Black, ki je za albumom Thriller Michaela Jacksona drugi najbolje prodajani album vseh Ä?asov. Skupina AC/DC, ki je evropsko turnejo napovedala za maj in junij, je Ĺže preloĹžila deset koncertov v ZDA, a predstavniki skupine obljubljajo, da bodo koncerte nadomestili, najverjetneje z gostujoÄ?im pevcem. Skupino v zadnjih letih tare kar nekaj teĹžav. Septembra 2014 so sporoÄ?ili, da je bil kitarist Malcolm Young prisiljen zapustiti skupino zaradi demence. Tik pred izidom ploĹĄÄ?e Rock or Bust v novembru 2014 pa je bil Phil Rudd, ki je bil njihov bobnar kar 40 let, prisiljen zapustiti skupino zaradi obtoĹžbe za poskus umora, groĹžnje z umorom ter za posedovanje prepovedanih mamil.

Whitesnake zaÄ?enjajo poletno turnejo v Ljubljani Legendarni britanski rockerji Whitesnake se bodo v okviru poletne evropske turneje The Greatest Hits Tour 12. julija ustavili tudi v Ljubljani, kjer bodo na-

je takrat zapustil skupino Deep Purple. Skozi leta se je zasedba veliko menjala, nekaj vmesnih let pa tudi ni delovala. Leta 1984 so izdali album Slide It In, ki je v ZDA dosegel zlato naklado. Naslednji album Whitesnake (1987) je skupini omogoÄ?il velik preboj, za kar sta zasluĹžni predvsem uspeĹĄnici Is This Love in Here I Go Again. Album so prodali v veÄ? kot osmih milijonih izvodov. Skupaj so izdali deset studijskih albumov, zadnji, Forevermore, pa je izĹĄel leta 2011.

Bob Dylan z novim albumom na turnejo AmeriĹĄki glasbenik Bob Dylan je napovedal izid novega albuma, ki ga bo pospremil s turnejo. Njegov 37. studijski album z naslovom Fallen Angels bo izĹĄel 20. maja, ĹĄtiri dni pred njegovim 74. rojstnim dnevom. Turnejo bo Dylan zaÄ?el 4. julija v bliĹžini Seattla. Album Fallen Angels bo izĹĄel le slabo leto po glasbenikovem zadnjem albumu Shadows, v katerega je vkljuÄ?il priredbe znanih skladb. Album je sicer Ĺže v prvem tednu pristal na vrhu Billboardove lestvice, Dylan pa je pri 73 letih postal najstarejĹĄi glasbenik, ki se mu je uspelo uvrstiti na prvo me-

Phil Collins po veÄ? kot petih letih znova na odru Phil Collins, ki mu je preboj med glasbene zvezde uspel v 80. letih, je po petih letih znova stopil na oder. 65-letnik se je z nastopom v Miamiju minuli petek konÄ?no vrnil iz pokoja. Na koncertu, na katerem so zbirali sredstva za dobrodelno ustanovo Little Dreams Foundation, ki jo je ustanovil s svojo nekdanjo Ĺženo

Tinkara KovaÄ? in legenda italijanske zabavne glasbe Bobby Solo sta zdruĹžila moÄ?i in skupaj posnela skladbo z naslovom La cura Ń? vivere, ki bo v slovenski in italijanski razliÄ?ici uvrĹĄÄ?ena na nova Tinkarina albuma. Oba bosta luÄ? sveta ugledala 2. aprila. Bobby Solo, sicer znan po skladbah Una lacrima sul viso (zmagovalna pesem San Rema 1964), Zingara, ki jo je odpel s priznano Ivo Zanicchi (zmagovalna pesem San Rema 1969) in Se piangi, se ridi (Eurosong 1965), je Tinkari podaril svojo najnovejĹĄo pesem, in sicer na povabilo producenta Alberta Zeppierija, ki je v Tinkari prepoznal odliÄ?en vokal. Bobby priznava, da ga veseli sodelovanje z dobrimi vokalisti, ki lahko njegovemu delu vdahnejo nekaj sveĹžega. Po navduĹĄenju producenta Alberta Zeppierija nad italijansko razliÄ?ico skladbe Mars in Venera pa se za italijanski trg obeta ĹĄe single Marte e Venere.

ANJA RUPEL Anja Rupel je z Davorjem Gobcem, pevcem slovite hrvaĹĄke zasedbe Psihomodo Pop, posnela priredbo skladbe Kako bih volio da si tu kultne zasedbe Videosex, pri kateri je v 80-ih zaÄ?ela svojo glasbeno kariero. S skladbo Anja napoveduje izid albuma Opus.

ANAY Mlada slovenska pevka Anay, ki se uspeĹĄno prebija na glasbeno sceno s plesnimi in priljubljenimi EDM ritmi, predstavlja pesem A ne ĹĄtekaĹĄ. Avtor besedila je Igor PirkoviÄ?, kot avtor glasbe pa se podpisuje Milan LonÄ?ina.

NEISHA Skupaj z energiÄ?no rock skupino Mama rekla je posnela pesem z naslovom Nekaj naju mami.

Pesem, ki se je sicer Ĺže vsidrala v koncertni repertoar rockerske zasedbe, je zdaj dobila akustiÄ?no preobleko in ob spremljavi godal, akustiÄ?ne kitare in

klavirja drugaÄ?no glasbeno podobo.

BALLADERO Balladero predstavlja nov album z naslovom Perfect You. Njegov prihod je pred Ä?asom napovedal single Zlati Ä?asi. Snemanje novega materiala je tokrat potekalo v NemÄ?iji v studijih Achtung Music iz MĂźnchna. Snemanje je vodil priznani nemĹĄki glasbenik Uwe Bossert, sicer tudi kitarist svetovno znane skupine Reamonn.

DAMIR AVDIĆ V soboto, 19. marca, ob 21. uri bo v velenjskem eMCe placu nastopil bosanski glasbenik Damir Avdić.

Bosanski Psiho, kot ga tudi imenujejo, si je s ĹĄtevilnimi nastopi po drĹžavah bivĹĄe Jugoslavije pridobil status enega najpomembnejĹĄih avtorjev in najostrejĹĄega pesnika Balkana. Ob njegovem velenjskem koncertu bodo zavrteli tudi dokumentarni film Pravi Ä?lovek za kapitalizem, ki prikazuje zgodbo o njem.

Naš ­čas, 17. 3. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 12

12

⏩

17. marca 2016

frkanje

Zavzeti člani Društva vinogradnikov iz Šmartnega ob Paki (od desne proti levi) Stane Vodovnik, Franc Podgoršek, Franc Malus in Jože Kovačič so dojemljivi za nasvete. Seveda ne za vse in od vsakogar. Brač Slavek Januš – Houtar (prvi z leve) je pritegnil njihovo pozornost. Po izrazih na obrazih poslušalcev sodeč so ti njegove nasvete in priporočila različno razumeli. Malus in Podgoršek bolj »z rezervo«, Vodovnik in Kovačič pa bolj resno. Zakaj prvi, Čvek ne ve, Kovačiča pa je najbrž ob tem zaskrbelo bližnje praznovanje njegove 60-letnice, ki bo zanesljivo prej izpraznila sode s kakovostno modro frankinjo, kot bi si želel. Morda mu ostali »fantje« kaj primaknejo.

» Levo & desno «

Zgolj pomoč Že res, da so velenjski nogometaši izgubili proti Mariborčanom, a to je bila le pomoč temu klubu, da ulovi Ljubljančane. Celjani so mu pomagali tako, da so z Olimpijo remizirali. Vse v borbi, da ne bi šel naslov čez Trojane.

⏬

Profesorica matematike na Šolskem centru Velenje Marjetka Herodež je tako svoj razred tehnikov računalništva kot druge četice elektro in računalniške šole povedla v mnoge bitke z enačbami, krivuljami in izračuni. Na maturantskem plesu pa jih je pospremila tudi na plesišče, kjer so se morali pri štetju korakov sami znajti. Po radetskem maršu in četvorki, ko so njene dijakinje in dijaki pravilno korakali po stranicah in diagonalah geometrijskih likov, ni bila nič manj ponosna kot ob prihodu na prizorišče.

Pravi jezik Če so včasih starejši želeli, da jih otroci ne bi razumeli, so vpričo njih govorili nemško ali angleško. Zdaj to nič več ne pomaga. Mogoče bi bila rešitev taka, da bi pred otroki govorili pravilno slovensko.

Nič izrednega Sogovornikov iz vrst HSE in Slovenskega državnega holdinga ni bilo na sklicano izredno sejo vseh treh šaleških občin o problemih energetike. Nič izrednega.

⏫

Pravo in umetnost gresta skupaj? Kako da ne! Če ne drugje, vsaj na kakšnem srečanju, pravita Bogomir Brložnik, višji svetovalec za pravne zadeve v Občini Šoštanj, in kipar, ustvarjalec v lesu Franc Ravnjak, ki sta se tokrat srečala na umestitvi kipa hranilničarja Petra Musija v Spominski park pred šoštanjsko osnovno šolo. Sicer pa ju je redko videti skupaj.

Dovolj in premalo Imamo valentinovo in gregorjevo. Pa na splošno premalo ljubezenskega gruljenja in kljunčkanja.

Lastovke

ZANIMIVOSTI

Rešena skrivnost Bermudskega trikotnika?

Japonke naj na ponovno poroko čakajo vsaj 100 dni

Bermudski ali Hudičev trikotnik je že vrsto let znan kot skrivnost, ki se razteza od obale Floride do Puerto Rica in točke v Atlantskem oceanu – v tem predelu naj bi izginilo precej plovil, čeprav nekateri strokovnjaki ugotavljajo, da število v resnici ni nič večje kot na kakšnem drugem kosu oceana. Znanstveniki so

Japonska vlada je predlagala spremembe zakonodaje, po kateri bi morale japonske državljanke po ločitvi na ponovno poroko čakati sto dni (sedaj veljavna zakonodaja jim narekuje šestmesečno obdobje čakanja). Po predlogu se bodo sicer ločenke lahko znova poročile takoj, če bodo imele zdravniško potrdilo, da ni-

moške ni nikakršne omejitve,« so poudarili. Ob tem so bili predstavniki odbora kritični tudi do japonskega zakona, po katerem morajo imeti poročeni pari enak priimek. Kot so poudarili, je ta praksa do žensk diskriminatorna, saj morajo v večini one prevzeti možev priimek.

Vendarle premagal računalnik Južnokorejski velemojster igre go Lee Se Dolom, ki se je minuli teden pomeril z računalniškim programom AlphaGo in trikrat zapored izgubil, je pred dnevi le zabeležil prvo zmago. Čeprav ima 33-letni Lee kar 18 mednazdaj na tem delu morja odkrili krater, ki bi lahko razjasnil skrivnostna izginotja: pol metra široki in 45 metrov globoki kraterji namreč nastajajo zaradi kopičenja metana v komorah, ki v nekem trenutku eksplodirajo. Ko pride do eksplozije komore s plinom, bi lahko energija, ki se ob tem sprosti, ogrozila plovila, ki so na gladini.

so noseče. A odbor Združenih narodov o odpravi diskriminacije žensk v Ženevi je opozoril, da predlagane spremembe niso zadostne. »Čeprav je vrhovno sodišče predlagalo skrajšanje roka s šestih mesecev na sto dni, državljanski zakonik še vedno zgolj ženskam prepoveduje ponovno poroko v določenem roku po ločitvi, medtem ko za

rodnih naslovov v tej starodavni japonski namizni igri z belimi in črnimi kamenčki, je bil računalnik skupno boljši. »AlphaGo je igral konsistentno od začetka do konca, medtem ko je Lee, ki je vendarle človek, pokazal nekaj duševne ranljivosti,« je povedal eden od velemojstrovih nekdanjih trenerjev Kwon Kap Yong.

Po doseženi zmagi pa je bil Lee vendarle zadovoljen.

Dvojčka imata različna očeta V Vietnamu so odkrili dvojčka, ki imata različna očeta. Gre za izjemno redek primer, odkrili pa so ga, ko so na dvojčkih zaradi izjemne razlike v njunem videzu opravili genetske teste.

Genetsko testiranje dvojčkov je

zahteval domnevni oče, saj je želel ugotoviti, ali je res oče obeh.

Testi so pokazali, da je moški v sorodu le z enim otrokom, potrdili pa so tudi, da je mati dvojčkov biološka mati obeh, s čimer so ovrgli pomisleke, da so otroka zamenjali v porodnišnici. »To je redek primer ne le za Vietnam, temveč za ves svet,« je poudaril profesor Le Dinh Luong iz laboratorija za preizkuse DNK v Hanoju. Takšen pojav je posledica tega, da jajčece matere med ločenima spolnima odnosoma in med istim ciklom ovulacije oplodijo semenčice dveh moških.

Uporaba po občutku Newyorški župan Bill de Blasio je podpisal izvršni ukaz, ki dovoljuje uporabo javnih objektov, kot so stranišča, savne, bazeni ali slačilnice, po občutku. Ali povedano preprosto: oseba, ki se počuti kot ženska, lahko gre na žensko stranišče ne glede na to, če lahko malo potrebo opravi tudi stoje. Mesto naj bi po novem tudi gradilo objekte, ki bodo spolno nevtralni. Kako bo to delovalo v praksi, bo pokazal čas. Županov ukaz je sicer namenjen odpravi diskriminacije transseksualcev in ljudi, ki ne sprejemajo spola, ki jim ga je določila narava – v mestu naj bi jih bilo okrog 25 tisoč.

Lastovke se bodo kmalu vrnile v naše kraje. Po mnogih zapletih mnoge zanima, kdaj bo končno svobodno poletela tudi polzelska. Ji bo država le dala krila?

Vsaj nekaj Če že nič drugega, se Slovenija vse bolj utrjuje vsaj na turističnem zemljevidu sveta. Pri nas tujci celo vse več prenočujejo. Z vidika zaslužka upam, da tudi ponočujejo.

Ne cveti Premogovniku posli menda ne cvetijo najbolj. Bo res bolje, ko se bodo po zavetnici (hotel Barbara) poslovili še od rože (hotel Oleander)?

Pika po piki Ker so policisti dali ministra na piko, so dobili grdo črno piko.

Bo kaj pomagalo Na smučiščih na Golteh so se na smučanju zbrali duhovniki, redovnice in še nekateri podobnih dejavnosti. Ker so poudarjali, da jim je bilo tu res lepo, bodo morda temu centru oni zgoraj kaj bolj naklonjeni.

NaĹĄ Ä?as, 17. 3. 2016, barve: CMYK, stran 13

17. marca 2016

SmuÄ?anja nauÄ?ili 480 petoĹĄolcev Vsako leto veÄ? udeleĹžencev teÄ?ajev SmuÄ?arskega kluba Velenje – Vzgajajo tudi uspeĹĄne tekmovalce – SreÄ?anje generacij v soboto Mira ZakoĹĄek

LetoĹĄnjo zimo je velenjski smuÄ?arski klub zelo dobro izkoristil.

SmuÄ?ali so vse od 28. novembra, zdaj pa upajo, da bo ĹĄe kar trajalo in trajalo. Zadnje dni so smuÄ?arske razmere na Golteh sanj-

â?ą

19. marca se bodo na Golteh sreÄ?ale vse generacije SmuÄ?arskega kluba Velenje.

ske. Ĺ˝e zelo dolgo namreÄ? niso imeli moĹžnosti smuÄ?ati na veÄ? kot meter debeli sneĹžni odeji, in to iz naravnega snega. David De Costa, ĹĄportni direktor kluba, je te dni sicer Ĺže moÄ?no utrujen, saj je trenutkov, ko bi moral biti

Lidlom, odpeljejo jih na Golte in skrbijo zanje ves dan, ko jih potem pripeljejo nazaj. Ob koncu pripravijo zanje tekmovanje, pa tudi prijeten druĹžaben zakljuÄ?ek s podelitvijo priznanj.

Drugi zelo obseĹžen projekt, ki poteka vso zimo, je akcija, ki jo vodi Ĺ portna zveza Velenje in sofinancira fundacija za ĹĄport

istoÄ?asno na dveh mestih, res veliko, a obenem sreÄ?en. ÂťToliko razposajenih in sreÄ?nih otroĹĄkih oÄ?i, kot sem jih sreÄ?al to sezono, in toliko sreÄ?e, kot sem je videl tokrat, nisem ĹĄe nikoli doĹživel,ÂŤ pravi.

UspeĹĄno so izvedli dva smuÄ?arska teÄ?aja, enega med boĹžiÄ?no-novoletnimi prazniki in drugega med zimskimi poÄ?itnicami. ZaDavid De Costa nimanja za to je iz leta v leto veÄ?, letos so na Golte vozili poln na drĹžavni ravni ÂťNauÄ?imo se avtobus teÄ?ajnikov. Skupaj se je smuÄ?atiÂŤ. Vanjo vkljuÄ?ujejo prav teÄ?ajev udeleĹžilo okoli 140 mla- vse petoĹĄolce Ĺ aleĹĄke in Zgordih smuÄ?arjev. Poskrbijo za vse. nje Savinjske doline. En teden se Otroke ÂťpoberejoÂŤ zjutraj pred vsak dan vozijo na Golte. ÂťÄŒe-

prav so med njimi seveda tudi takĹĄni, ki za smuÄ?anje niso preveÄ? zainteresirani, vse navduĹĄimo za ta ĹĄport in praviloma tudi pri vseh doseĹženo, da se ob koncu tedna lepo spuĹĄÄ?ajo po strmini in znajo uporabljati tudi sedeĹžnice,ÂŤ pravi David De Costa. Njihov smuÄ?arski klub je smuÄ?anja nauÄ?il 480 petoĹĄolcev.

aprila – pa sajenje. Sicer pa je opravila bolj potrebno prilagoditi vremenu kot koledarju. ÂťDobro je, da se mlado drevje obĹĄtiha Ĺže v jeseni. Za obrezovanje pa se niÄ? ne mudi, saj lahko pride ĹĄe kaka pozeba. Drevje, ki je obrezano, je ĹĄe bolj dovzetno in lahTina Felicijan ska, tako da se je v drevesnici ko nastane ĹĄe veÄ?ja ĹĄkoda.ÂŤ Bomarsikaj dalo postoriti Ĺže prej, lje je poÄ?akati in obrezovati kaPri KlemĹĄetu, kakor domaÄ?i- tudi obrezati starejĹĄe drevje. ÂťZa sneje kot pa hiteti in tvegati, da ni imenujejo Jelenovo domaÄ?ijo to Ĺže ne sme biti pod niÄ?lo, da te pomrzne, sploh Ä?e imamo malo v ArnaÄ?ah, je drevesnica pri hi- ne zebe v uĹĄesa,ÂŤ je s ĹĄalo posva- drevja. ÂťKdor pa ima drevja toĹĄi Ĺže od dvajsetih let prejĹĄnjega ril, da drevja ne gre obrezovati, liko, da ne more vsega postoriti stoletja, ko je prva drevesa za- ko temperature ĹĄe ne zdrĹžijo nad v enem mesecu, pa mora zaÄ?eti Ĺže v jeseni.ÂŤ sadil njegov takrat ĹĄe Mile zime, kakrĹĄna mladoletni oÄ?e, je zaje letoĹĄnja, drevja ne Ä?el pripovedovati daprizadenejo, le nekolinaĹĄnji gospodar Florko prej zaÄ?ne poganjajan Jelen. Drevesnica ti. VeÄ? tveganja je aprije bila vÄ?asih pri skola, vÄ?asih ĹĄe maja, Ä?e se raj vsaki hiĹĄi v Ĺ entilju, temperatura spusti pod zato se je oÄ?e pri druminus ĹĄtiri, saj cveti in gih kaj nauÄ?il, potem popki sploh na izpostapa se sam zaÄ?el peÄ?avljenih legah pozebejo. ti s tem. ÂťPred vojno ÂťDrevje, ki raste ob steje imel precej lepo dreni, bolje preĹživi pozebo. vesnico. Zasadil je po Pokrijemo ga lahko s ko15 ali 20 tisoÄ? drevesc. preno, ĹĄe najbolj pa zaZdaj pa je ostala majhleĹže, Ä?e je pod streho.ÂŤ na. Imam dva do tri tiSicer pa narava naredi soÄ? sadik.ÂŤ Spomladi svoje. ponujajo mlada dreSo opravila v drevesnivesca, jeseni pa zrelo ci zahtevna, je potrebnesadje. Sicer zadnja lega veliko znanja? ÂťZnata od pridelkov ponunja Ĺže ni potrebnega ne jajo le jabolka in hruvem koliko, bolj je vaĹĄke, Ä?eĹĄpelj pa Ĺže nekaj Ĺžen dober kriĹž, da te ne let ni bilo. V drevesnici pa vzgajajo jablane, Florjan Jelen posebnih naÄ?rtov za letoĹĄnjo sezono boli preveÄ?, ko se pri dehruĹĄke, slive, marelice, nima, razen tega, da bo sadil nekoliko manj, ker lu pripogibaĹĄ ali veliko breskve, nektarine, Ä?eje tudi parcela manjĹĄa. Upa pa, da bo pridelkov Ä?epiĹĄ,ÂŤ odgovarja v ĹĄali. ĹĄnje, viĹĄnje, ribez, nejeseni veliko. Predvsem je treba znati kaj je neĹĄpelj in kutin, prepoznati dobra dreveki se jo da dobiti jeseni. lediĹĄÄ?em. Staro drevje je v glav- sca, da lahko kaj priÄ?akujemo od nem Ĺže obrezal, a je dela ĹĄe ve- njega, ko ga posadimo, ter izbraMila zima jim ni pustila liko. ÂťV drevesnici je treba pore- ti pravi Ä?as za sajenje. ÂťÄŒe bo nepoÄ?ivati zati divjino in na novo cepiti, kar halo deĹževati in bo vlaga toliko usahnila, da se zemlja ne paca, Pomlad je Ä?as, ko se kmeto- se avgusta ni prijelo.ÂŤ valci, vrtnarji, sadjarji ponovno Te dni je v drevesnici aktualno lahko zaÄ?nemo saditi vse sorte. spravijo v poln pogon. Letos pa cepljenje. Ko se zemlja osuĹĄi – Tiste v lonÄ?kih pa lahko sadimo je Ĺže zima bila tako spomladan- proti koncu marca in v zaÄ?etku celo leto.ÂŤ NaÄ?eloma pa ves ma-

13

volj snega. Zato so se odloÄ?ili, da tudi te otroke za en dan peljejo na Golte. Ta program so izvajali ravno v teh dneh, ko je zima na planini res lepa in so otroci seveda navduĹĄeni nam vsem in z njimi tudi zelo radi odhajajo.

Vse leto izvajajo v klubu tudi Alpsko smuÄ?arsko ĹĄolo, ki je pravzaprav nekakĹĄna pripravljalnica za bodoÄ?e tekmovalce. ZaÄ?nejo septembra s suhimi treningi. Tudi za to ĹĄolo je iz leta v leto veÄ? zanimanja. ZaÄ?eli so z enim kombijem, s katerim so prevaĹža-

pa bodo do konca junija nadaljevali s suhimi treningi. V tej ĹĄoli mlade smuÄ?arje pripravljajo tudi Ĺže na tekmovanja.

Nadgradnja tega je tekmovalna skupina, v kateri imajo Ĺže kar nekaj dobrih tekmovalk in tekmovalcev. Letos so se udeleĹžili tudi mednarodnih iger ĹĄolarjev v In-

Otroci so nad smuÄ?anjem navduĹĄeni.

Tradicionalno so prve korake na smuÄ?eh ÂťomogoÄ?aliÂŤ tukaj v dolini tudi najstarejĹĄim skupinam velenjskih vrtÄ?evskih otrok. Vendar pa letos v dolini ni bilo do-

Za sajenje drevja je ĹĄe Ä?as Z drevesnico pri hiĹĄi je dela dovolj v vseh letnih Ä?asih – Jelenovi bodo v teh dneh zaÄ?eli cepiti – ÄŒe bi ljudje sadili, kot so po Ĺžledu, bi bilo posla veÄ?

MED VAMI

rec in do sredine aprila. NamreÄ?, ko sadike enkrat poĹženejo liste, lahko zaÄ?nejo veneti, zato je takrat Ĺže prepozno za sajenje.

Ĺ kropiti je treba po navodilih

Ko drevje poĹžene in zaÄ?ne razvijati plodove, se zaÄ?ne zmerno ĹĄkropljenje. ÂťPravijo, da starih sort ne bi bilo potrebno ĹĄkropiti, jaz pa pravim, da ĹĄkoduje Ĺže ne. Je pa treba ĹĄkropiti pred sonÄ?nim vzhodom ali po njem, ko Ä?ebele Ĺže gredo v panje. V Ä?asu cvetenja ne smemo ĹĄkropiti z insekticidi, kajti Ä?e Ä?ebele ne opraĹĄijo cvetov, tudi pridelka

li mlade smuÄ?arje na smuÄ?iĹĄÄ?a (najveÄ? na Golte, obÄ?asno pa tudi drugam), zdaj pa potrebujejo Ĺže tri. Ko so smuÄ?arske razmere ugodne, seveda smuÄ?ajo, potem

â?ą

V dveh smuÄ?arskih teÄ?ajih so letos smuÄ?anja nauÄ?ili 100 osnovnoĹĄolcev, v akciji ÂťNauÄ?imo se smuÄ?atiÂŤ pa 480 petoĹĄolcev.

nsbrucku, kjer je njihov tekmovalec Jakob Jurjevec dobil zlato medaljo v skicrossu, veliko pa stavijo tudi na Lano PuĹĄnik. David upa, da bodo njihovi tekmovalci kmalu zaznamovali mnoga tekmovanja.

Sezono bodo zaokroĹžili s tradicionalnim sreÄ?anjem generacij smuÄ?arskega kluba v soboto, 19. marca, na Golteh. K sodelovanju vabijo vse nekdanje tekmovalce in Ä?lane kluba. Kot se za smuÄ?arje spodobi, bodo zaÄ?eli ob 10.30 s smuÄ?arsko tekmo, nadaljevali pa s smuÄ?arskim pikniđ&#x;”˛ kom za vse udeleĹžence.

Kjer sadimo, zemlja ne sme biti zbita, steptana, saj drevo ne bo raslo. Dobro je saditi v vrtno zemljo, dodamo lahko kompost. ÄŒe ne moremo izbrati lege, ki je vrsti primerna, raje izberimo vrsto, ki bo na doloÄ?eni legi bolje uspevala. Za nizke temperature so bolj obÄ?utljivi koĹĄÄ?iÄ?arji – breskve in marelice, ki zgodaj cvetijo in so bolj izpostavljene poznim pozebam, Ä?e so na izpostavljeni legi. Zato jih je bolj zasaditi na zahodno ali juĹžno lego. Jablane in hruĹĄke pa so lahko tudi na severni, a ne preveÄ? senÄ?ni legi. ni,ÂŤ opozarja Florjan.

Sicer pa je ĹĄkropljenje vedno bolj zapleteno, saj lahko uporablja le registrirane pripravke in za skoraj vsako vrsto kaj drugega. Še jaz, ki sem vÄ?asih Ĺže znal ĹĄkropiti, zdaj pa oÄ?itno ne veÄ?, moram iskati nasvete,ÂŤ pravi in dodaja, da posebnega trika ali skrivnosti za zdravo drevje ni. Ĺ˝eli si, da bi ljudje zasadili veÄ?

drevesc. NamreÄ? po Ĺžledu je bilo povpraĹĄevanja veliko, zdaj pa spet upada. Sadike ĹĄe ima na zalogi in so krepke. ÂťTu so Ĺže navajene slabega, ker rastejo v teĹžki zemlji. Tudi okolje je pri nas takĹĄno, kot je na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline in KoroĹĄke, tako da so prilagojene pogojem,ÂŤ je ĹĄe naĹĄtel prednosti svojih drevesc. đ&#x;”˛

Znova zmagali Ĺ mihelÄ?ani Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, 12. marca – DruĹĄtvo podeĹželske mladine Ĺ aleĹĄka dolina je v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Celje organiziralo regijski kviz Mladi in kmetijstvo. Kviz je potekal v dvorani veÄ?namenskega objekta Reks v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju.

Na njem je sodelovalo osem ekip iz celjske regije. NajveÄ? znanja je pokazala ekipa DruĹĄtva podeĹželske mladine Ĺ mihel nad Mozirjem, ki bo sedaj zastopala celjsko regijo na drĹžavnem tekmovanju Mladi in kmetijstvo. Ĺ mihelÄ?ani so na drĹžavnem tekmovanju doslej tekmovali Ĺže veÄ?krat.

GaĹĄper Kuhar, predsednik DruĹĄtva podeĹželske mladine Ĺ aleĹĄke doline, je povedal, da je kviz tekmovanje odliÄ?na priloĹžnost za druĹženje mladih s kmetij, hkrati pa omogoÄ?a, da pridobljeno znanje tekmovalci in tudi obiskovalci kviza uporabijo pri opravljanju vsakodnevnih opravil v hlevu, na polju, pri spravilu pridelkov in podobno. Dejavnost ĹĄaleĹĄkega druĹĄtva, je ĹĄe povedal sogovornik, je po daljĹĄem Ä?asu znova zaĹživela, zato sedaj namenjajo pozornost pridobivanju novih Ä?lanov, se udeleĹžujejo aktivnosti zveze podeĹželske mladine Slovenije, veliko pa đ&#x;”˛ Tp se tudi druĹžijo.

Ekipa DruĹĄtva podeĹželske mladine Ĺ aleĹĄka dolina je osvojila peto mesto.

NaĹĄ Ä?as, 17. 3. 2016, barve: CMYK, stran 14

14

VELENJKA SE PREDSTAVI

17. marca 2016

i v a t s d e r p e s a k j n e l e V Trgovski center Velenjka je najveÄ?je tovrstno nakupovalno srediĹĄÄ?e v Velenju in Ĺ aleĹĄki dolini. PonaĹĄa se ĹĄtevilnimi privlaÄ?nimi trgovskimi in gostinskimi lokali ter izjemno pestro ponudbo. Piko na i predstavlja velika odprta garaĹža, kjer lahko kupci v Ä?asu nakupovanja ne glede na vremenske vplive udobno parkirajo svoja vozila.

Obisk Velenjke je moĹžen tudi z brezplaÄ?nim velenjskim avtobusom, tako imenovanim Lokalcem. V kratkem pa se obeta tudi izposojevalna postaja sistema Bicy, ki je brezplaÄ?en avtomatiziran sistem za izposojo koles v Velenju. Vsekakor je trgovski center Velenjka s svojo bogato izbiro blaga Âťod A do Ž veÄ? kot pomemben dejavnik ponudbe na naĹĄem obmoÄ?ju.

Velenjka – nakupovanje, druĹženje, zabava NajveÄ?ji nakupovalni center v Ĺ aleĹĄki dolini iz leta v leto raste Velenje – Velenjka je najveÄ?ji nakupovalni center v Ĺ aleĹĄki dolini. Zadnja leta postaja tudi vse bolj priljubljeno zbiraliĹĄÄ?e, primerno za druĹženje. Obiskujejo ga kupci iz Ĺ aleĹĄke ter Spodnje in Zgornje Savinjske doline ter KoroĹĄke.

Vse pogosteje pa v Velenjki opaĹžajo tudi kupce iz celjskega obmoÄ?ja.

Nakupovalni center so kot Veleja park odprli septembra leta 2009. ÄŒeprav zaÄ?etki niso bili lahki, so vztrajali in to se jim je obrestovalo. Iz leta v leto beleĹžijo veÄ?ji obisk, ta pa se odraĹža

â?ą

Trud in vztrajnost se Ĺže obrestujeta

tudi v zakljuÄ?nih raÄ?unih. ÂťTega smo zelo veseli, zahvaljujemo se obiskovalcem in obljubljamo, da bomo tudi v bodoÄ?e skrbeli za to, da se bodo pri nas poÄ?utili kot doma,ÂŤ pravi Janez KorpiÄ?, Centrov menedĹžer.

Velenjka, ime, ki ga nosi danes, je nastala pred dobrimi tremi leti z zamenja-

Janez KorpiÄ?, Center manager: ÂťPonosni smo, da Velenjka iz leta v leto raste.ÂŤ

deĹžjem, pozimi pa pred snegom. ÂťMed najemniki trgovin in lokalov vo lastnikov in strategije, novimi pristopi ter spremembo imena. Veliko vlaga- v Velenjki so sama zveneÄ?a imena.

Pokrivamo srednji razred blagovnih jo v podobo in vsebino.

Nakupovalni center Velenjka se raz- znamk, s temu primernim cenovnim prostira na 33 tisoÄ? kvadratnih metrih, razredom. Tudi nekaj malega praznih od tega je v njem kar 18 tisoÄ? kvadra- prostorov si Ĺželimo zapolniti z atraktnih metrov Ä?istih prodajnih povrĹĄin. tivnimi znamkami, takimi, s katerimi PonaĹĄa se z velikim, urejenim in po- bomo ponudbo v Velenjki ĹĄe dopolnikritim parkiriĹĄÄ?em, ki vozila poleti ĹĄÄ?iti li. PovpraĹĄevanje je. Zelo pomembno nam je, da se ponudba navezuje pred vroÄ?ino, spomladi in jeseni pred mass-velenjka-185x150mm.pdf 1 4.3.2016 12:40:59 ena na

ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;

sklepanje in podaljĹĄevanje naroÄ?nin prodaja akcijskih mobitelov prodaja paketov Mobi in kartic Mobi PlaÄ?ilo raÄ?unov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije!

Irscom Romeo Ĺ alamon, s. p.

Prodajalna MOBTEL VELENJKA prodajalne mobtel GSM: 051 344 244

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

LEKARNA VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje www.lekarna-velenje.si

Lekarna TrebuĹĄa Velenje (NC Velenjka) Telefon: 03 897 03 78

Poslovni Ä?as: pon. – pet. 9.00 - 21.00, sob. 8.00 - 21.00 nedelje in prazniki ZAPRTO

drugo. S tem ohranjamo kakovostni in cenovni nivo,ÂŤ poudarja Janez KorpiÄ?.

V zadnjem obdobju so ponudbo popestrili z novimi 'shoping' partnerji, odprli so prenovljeno restavracijo, ugledno trgovino z avdio in video tehniko, trgovino s Ä?evlji ĹĄe razĹĄirili, pred kratkim so ponudbo nadgradili ĹĄe s trgovino z otroĹĄkim tekstilom priznane blagovne znamke ... To bodo poÄ?eli tudi v prihodnje. Kmalu bodo odprli no-

vo kavarno, potekajo pa tudi pogovori o umestitvi pekarne.

Obiskovalce privabljajo tudi s ĹĄtevilnimi dogodki, ki jih pripravljajo, vkljuÄ?no z obÄ?asnimi razstavami. ÂťGotovo smo edini nakupovalni center v Sloveniji, ki se ponaĹĄa z umetnostno galerijo,ÂŤ pravi Centovr menedĹžer. đ&#x;”˛

mkp

Promocijsko besedilo

Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CMYK, stran 15

15

VELENJKA SE PREDSTAVI

17. marca 2016

Nagradna križanka Mobtel

Hiša žganja in daril Velenjka – 2. nadstropje GSM: 070 375 774

Simpatična in izvirna darila – predvsem SLOVENSKEGA porekla:       

Izberite enega izmed paketov Mobitel Brezskrbni in si zagotovite brezskrbno komunikacijo že od 19,95 € mesečno.

Neomejeno kličite, pošiljajte SMS-/MMS-e in brskajte po spletu.

Več na www.telekom.si

Rojstni dnevi Poroke Obletnice Rojstva Obhajila, birme Krsti Za vsako priložnost

Lahko zavijemo in lično aranžiramo!

Doživite pridih Italije a

istal Rogašk

i Kr Novo: izdelk

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003

i

www.caffe-positano.s a Positano, Celjska c,

Positano d.o.o. , PE Kavarn

40, Velenje

SPAR SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana, Letališka cesta 26

Romana Plantosar s.p.

v Velenjki!

Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 28. 3. 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«.

Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za spar-25-let_oglas-90x80.indd dvig nagrade prejeli po pošti.

Cvetlièarna Orhideja 1

11.3.2016 9:09:52

Velenjka - GSM: 041/ 208 719

Odlièna izbira – super cene:

Teja Sotler, s.p.

Kupon za 3 €

Pri plačilu za opravljeno storitev (velja do vklj. 22.4.2016)

www.radiovelenje.com

88,9 Mhz 107,8 Mhz

NOVO: »Willow Tree« angelèki (figurice) Ponudba velja od 16. 03. do 22. 03. 2016 oz. do razprodaje zalog.

Samo v trgovini Hervis Velenje Velenjka.

O M A E V R O I N E R P P I A D Z ZARA * DO 0% A K J N −6 ENJE VELE L E V S I HERV

MUDITE! LE

NE ZAMUD

! • NE ZA S A Č K E T A R K ITE! LE ZA

DITE! LE ZA

E ZAMU N • !

S A Č K E T ZA KRA

www.nascas.si • www.issuu.com/nascas • www.dlib.si

Nadja Brezovnik, s.p.

Frizerski salon Simple Velenjka

sveže rezano cvetje lonèki in lonènice aranžiranje daril šopki za vsako priložnost žalni aranžmaji, venci, ikebane  poroèni aranžmaji  nagrobne sveèe     

NaĹĄ Ä?as, 17. 3. 2016, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

17. marca 2016

Jezili so se na sodnika Rudar tekmo z Mariborom konÄ?al z dvema igralcema manj – V nedeljo v Ljubljano brez treh igralcev zadnje vrste Aktualni prvaki so v Velenju zmagali s 3 : 0. Imeli so moÄ?no podporo tudi pri svojih navijaÄ?ih in po vsakem golu je med njihovimi violami zagorela tudi kakĹĄna bakla. VelenjÄ?ani so tekmo konÄ?ali z dvema igralcema manj. Ĺ˝e v 29. minuti je moral v slaÄ?ilnico zaradi drugega rumenega kartona Jaka Ihbeisheh, v 87. pa ĹĄe Elvedin DĹžinić. Gostje so tekmo zaÄ?eli zelo napadalno, a se je ob nevarnih strelih Gregorja Bajdeta in Milivoja Novakovića zelo izkazal domaÄ?i vratar Matej Radan.

Nedvomno je zgodnja Ishbeihejeva izkljuÄ?itev aktualnim prvakom olajĹĄala pot do zmage. Samo ugibamo lahko, kaj bi bilo, Ä?e ne bi storil nespametnega prekrĹĄka za drugi rumeni karton daleÄ? od svojih vrat, ko ni bilo nobene nevarnosti

za gol. Ta karton je bil upraviÄ?en, vpraĹĄljiv pa je prvi v 15. minuti, ki ga je dobil zaradi po sodnikovem mnenju igranja z roko. Ihbeisheh ga je prepriÄ?eval, da ga je Ĺžoga nesreÄ?no udarila v roko. Tako je trdil tudi po tekmi. Samo nekaj minut po izkljuÄ?itvi je Amir DerviĹĄević popeljal goste v vodstvo. Nema pa je ostala sodnikova piĹĄÄ?alka v obetajoÄ?em domaÄ?em napadu. Leon ÄŒrnÄ?iÄ? je prejel Ĺžogo pred robom kazenskega prostora in stekel z njo vanj. ZnaĹĄel se je v sendviÄ?u Marka Ĺ ulerja in Ĺ˝eljka Filipovića, ki sta ga tako moÄ?no ovirala (vleÄ?enje z rokama), da je izgubil ravnoteĹžje in padel po tleh. Mnogi so bili ob tem prepriÄ?ani, da bi videli najstroĹžjo kazen, Ä?e bi bili vlogi zamenjani. Seveda je to samo novo

So trenutki ‌ Rudarjev trener ob vpraĹĄanju na novinarski konferenci, kako igralci prenaĹĄanja zamudo s plaÄ?ami; menda jih niso dobili Ĺže od septembra. ÂťNi nam lahko. So trenutki, ko je vse dobro, pridejo takĹĄni, ko je teĹžko igralcem, nam vsem. Upam, da se bo vse uredilo. Rudar ima tradicijo, Rudar se bo kljub zahtevnemu poloĹžaju, v katerem je, pobral. ReĹĄevanje finanÄ?nih zadev ni naĹĄa naloga. To ni naĹĄe delo, to je naloga drugih.

NaĹĄe delo je na igriĹĄÄ?u, kjer se trudimo Ä?im bolje igrati.ÂŤ

ugibanje. Drugi polÄ?as so oslabljeni domaÄ?i nogometaĹĄi zaÄ?eli zelo spodbudno in v 48. sproĹžili prvo nevarno Ĺžogo proti vratom Jasmina HandanoviÄ?a. Po podaji ÄŒrnÄ?iÄ?a je s slabih 20 m moÄ?no streljal Nikola Tolimir, gostujoÄ?i vratar pa se je izkazal z odliÄ?no obrambo in Ĺžogo izbil v kot. Po rahli domaÄ?i premoÄ?i je nepriÄ?akovano sledila nova kazen. Gregor Bajde se je po prodoru NovakoviÄ?a najbolje znaĹĄel v gneÄ?i pred Radanom in sledilo je poviĹĄanje rezultata. Isti igralec je v 73. minuti dosegel ĹĄe svoj drugi gol in konÄ?ni rezultat te tekme. Na tribu-

Visoka zmaga Gorenja

ni je bilo sliĹĄati negodovanje, Ä?eĹĄ da je bil trenutno najboljĹĄi gostujoÄ?i strelec v prehitku. V 80. minuti so domaÄ?i imeli ĹĄe drugo veliko priloĹžnost vsaj za Ä?astni gol. Milan Kocić je po podaji ÄŒrnÄ?iÄ?a, ki je zaÄ?el napad na sredini igriĹĄÄ?a, v bliĹžini leve zastavice kota preigral Ĺ˝eljka Filipovića, nato poslal Ĺžogo pred vrata, kjer jo je z razdalje pribliĹžno ĹĄestih metrov z vso moÄ?jo iz prve udaril Luka PraĹĄnikar. HandanoviÄ? pa je znova posredoval izjemno, Ĺžogo odbil z roko ter prepreÄ?il, da doseĹže visoki Ĺ marÄ?an svoj peti gol v tem prvenstvu. S ĹĄtirimi je ĹĄe ve-

Celjani in VelenjÄ?ani ĹĄe vedno z ramo ob rami – V soboto v 'RdeÄ?i' njihov prejĹĄnji trener Gregor Cvijić s Slovanom (ob 18.00) V 22. krogu drĹžavnega rokometnega prvenstva za moĹĄke so v derbiju kroga Celjani z 29 : 23 premagali MariborÄ?ane in se jim s tem oddolĹžili za doslej edini poraz. VelenjÄ?ani so gostovali v Kopru in imeli veliko laĹžje delo kot aktualni prvaki. Zmagali so z rezultatom 38 : 24.

V prejĹĄnjih sezonah so medsebojni dvoboji teh dveh nasprotnikov veljali za derbi kroga. V nedeljo od tega ni bila niti Ä?rka d, saj so bili gostje tako rekoÄ? za razred boljĹĄi. Razlog? Tudi na ta dvoboj so se zelo dobro pripravili, in kot je dejal po prepriÄ?ljivi zmagi kapetan StaĹĄ Skube: ÂťNasprotnika smo vzeli resnoÂŤ. NajbrĹž pa tudi niso pozabili, da so v RdeÄ?i dvorani zmagali 'samo' s sedmi goli razlike.

ZaÄ?eli so silovito. Z golom Nika Medveda ter po dvema StaĹĄa Skubeta in Maria Ĺ oĹĄtariÄ?a so povedli s 5 : 1. Po dobrih dvajsetih minutah igre so z dvema zaporednima goloma Michala Sczybe, ki bo po konÄ?ani sezoni po vsej verjetnosti rokometno pot nadaljeval v Ĺ vici, prednost dvignili na +6 (13 : 7), nato je bilo nekaj minut domaÄ?ih, ti so se jim pribliĹžali na 13 : 15. Zadnji gol v prvem delu je dosegel Skube za vodstvo s 16 : 13. Podprvaki so se povsem razigrali v drugem polÄ?asu.

Proti koncu so domaÄ?im nekajkrat uhajali za petnajst golov, zmagali pa z razliko ĹĄtirinajstih.

Po takĹĄni igri je bil trener Marko Ĺ ibila upraviÄ?eno zelo zadovoljen:

ÂťKoper je kakovostno moĹĄtvo, polno mladinskih reprezentantov. Doma so ĹĄe posebej nevarni. Konec koncev so tukaj premagali tudi Maribor. TakĹĄna naĹĄa zmaga je za nas pomembna spodbuda. V nobenem

trenutku tekme nismo dovolili domaÄ?im, da bi prevladali na igriĹĄÄ?u. V obrambi smo bili dobri in zato moram Ä?estitati svojim fantom.ÂŤ V korist gostujoÄ?ih moĹĄtev je bil rezultat ĹĄe v dveh dvoranah. NovomeĹĄÄ?ani so bili v OrmoĹžu boljĹĄi od domaÄ?ih z 29 : 26, Ribnica pa v Ĺ kofji Loki od Loke s 37 : 24. V boju za obstanek in v derbiju tekmecev z

prvaka. Do konca rednega dela so le ĹĄe ĹĄtirje krogi. Nasprotniki Gorenja pa bodo: v soboto v RdeÄ?i dvorani Slovan, nato ĹĄe v gosteh (24. krog) J. OrmoĹž in Krka (26.), vmes (25.) pa bodo gostili ĹĄe Ribnico. Celjani bodo doma igrali ĹĄe z Loko in Slovenj Gradcem, gostovali pa v Trebnjem in (zadnji krog) Kopru. đ&#x;”˛ S. Vovk

igranja na dveh tekmah), poÄ?ivati tudi Ihbeisheh in DĹžinić.

Se bodo zbrali do Olimpije?

Jernej Javornik, Rudarjev trener Ob vljudnostni Ä?estitki gostujoÄ?emu trenerju za vrnitev v slovenski nogomet in za zmago je povedal: ÂťNiti v sanjah nismo priÄ?akovali, da bo imela tekma takĹĄen razplet. Fantom ne zamerim niÄ?. Igrali so agresivno, borbeno. PokuĹĄali smo, nismo uspeli. Ĺ˝al smo Ĺže po slabe pol ure ostali z igralcem manj, v zadnjih minutah z dvema. TeĹžko je igrati brez enega igralca, kaj ĹĄele brez dveh. Ĺ e zlasti, Ä?e se to zgodi v tekmi z Mariborom. Zgodnja izkljuÄ?itev je zanesljivo vplivala na naĹĄo igro. Ĺ˝al mi je, da je rezultat takĹĄen, kot je. Na to so vplivale tudi nekatere drugi stvari, ki pa jih raje ne bom omenjal. Poraz in dogajanje na njem moramo Ä?im prej pozabiti, se zbrati in se Ä?im bolje pripraviti na gostovanje pri OlimpijiÂŤ

Pravi pristop Darko MilaniÄ?, trener gostov: ÂťTekmo so zaÄ?eli zelo dobro, zbrano. Bili smo bistveno boljĹĄi od nasprotnika in imeli vseskozi ves njen potek pod nadzorom. Bili smo zelo nevarni pred vrati Ĺže do izkljuÄ?itve domaÄ?ega igralca. Po prvem zadetku smo se nekoliko umirili in nismo imeli veÄ? takĹĄne pobude kot do tedaj. Na zaÄ?etku drugega polÄ?asa smo zelo hitro spet vse vzeli v svoje roke.

Spet smo bili pravi in popolnoma zasluĹženo zmagali. Igralci so pokazali pravi pristop do igre in to je zelo pozitivnoÂŤ đ&#x;”˛ S. Vovk

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 25. krog Rudar - Maribor 0:3 (0:1)

dna lestvice je Slovenj Gradec proti Izoli gotovo naÄ?rtoval zmago, zadovoljiti pa se je moral le s toÄ?ko.

Po 22. krogu so v vodstvu s po 41 toÄ?kami Celjani in VelenjÄ?ani, Koper na tretjem in Maribor na Ä?etrtem za njima zaostajajta za dvanajst toÄ?k, peta Krka za ĹĄtirinajst in ĹĄesta Loka za petnajst toÄ?k. Ta moĹĄtva (pa morda ĹĄe sedma Ribnica, za Loko zaostaja le za toÄ?ko) so trenutno tudi najbliĹže uvrstitvi v konÄ?nico za

dno najboljťi Rudarjev strelec, dosegel pa jih je v uvodnih krogih, ko je priloŞnost dobival od prve minute. Nekaj minut pred koncem tekme je Novaković prejel dolgo Şogo.

Stekel je z njo v domaÄ?i kazenski prostor. Tesno (vzporedno) z njim je tekel DĹžiniÄ?. Zdi se, da se je gostujoÄ?i napadalec spotaknil na Ĺžogi, sodnik pa je menil drugaÄ?e. To se je zgodilo v bliĹžini bele toÄ?ke, s katere se izvaja najstroĹžja kazen. PriÄ?akovati je bilo, da bo ob rdeÄ?em kartonu domaÄ?emu branilcu pokazal tudi na belo toÄ?ko, vendar je prekrĹĄek 'potegnil' na rob kazenskega prostora. Je spoznal, da je bil prestrog? Tudi mariborski napadalec mu je menda dejal, da ni bilo niÄ?.

Po dvoboju je bilo na domaÄ?i strani tako med gledalci kot navijaÄ?i sliĹĄati besede Maribor je bil boljĹĄi, zato mu ni bila potrebna pomoÄ? sodnik(a)ov. Predvsem so jim zamerili, da pri presojanju prekrĹĄkov v dvoboju, v katerem je aktualni prvak zaradi razoÄ?aranja v obeh uvodnih letoĹĄnjih tekmah 'moral' zmagati, niso imeli enakega kriterija.

To je bila prva letoĹĄnja zmaga Maribora, Rudar pa doĹživel drugi poraz. Ker je Olimpija v StoĹžicah igrala samo neodloÄ?eno s Celjani, ki so v prvem spomladanskem krogu odnesli vse tri toÄ?ke iz Ljudskega vrata, so aktualni prvaki zaostanek za Olimpijo zmanjĹĄali na ĹĄtiri toÄ?ke. Celjani pa so si priigrali Ĺže peto toÄ?ko v drugem delu.

V nedeljo bodo rudarji gostovali v StoĹžicah pri Olimpiji. Trener Javornik bo imel precej skrbi s sestavo moĹĄtva, saj bosta morala ob Davidu KaĹĄniku, ki je bil izkljuÄ?en v prejĹĄnjem krogu v Kopru (prepoved

Strelci: 0:1 Derviťević (33.), 0:2 Bajde (57.), 0:3 Bajde (73.).

Rudar: Radan, Kocić, Knezović, DĹžinić, Ihbeisheh, Bolha, ÄŒrnÄ?iÄ?, Trifković, Tolimir (od 76. PraĹĄnikar), M. Babić (od 69. PiĹĄek), Eterović (od 36. S. Babić). Trener: Jernej Javornik.

Maribor: Handanović, JanĹža, Ĺ uler, Filipović, Mertelj, DerviĹĄević, VrĹĄiÄ? (od 89.

Rahmanović), Bajde (od 81. Bohar), Ibraimi, Tavares (od 77. Mendy), Novaković.

Trener: Darko MilaniÄ?.

Rumeni kartoni: Ihbeisheh (15, 29.), S. Babić (57), ÄŒrnÄ?iÄ? (80); rdeÄ?a kartona: Ihbeisheh (29.), DĹžinić (87.).

Vrstni red: 1. Olimpija 51 (55:18), 2. Maribor 47 (58:24), 3. DomĹžale 42 (35:18), 4. Gorica 40 (38:36), 5. ZavrÄ? 32 (27:29), 6. Celje 28 (19:36), 7. Koper 25 (26:40), 8.

Krka 25 (26:40), 9. Rudar 25 (19:37), 10.

KrĹĄko 25 (15:38).

26. krog (20. 3. ob 14.55): Olimpija – Rudar

1. NLB Leasing liga, 22. krog Koper 2013 - Gorenje Velenje 24:38 (13:16) Gorenje: ZaponĹĄek (4 obrambe), B. Burić (11 obramb); Cehte 4, Medved 6, S. Burić 3, OvniÄ?ek 3, Levc, Szyba 4, Skube 4, GolÄ?ar 1, Ĺ oĹĄtariÄ? 7, KleÄ? 3, Ratajec 2, Nosan 1.

Trener: Marko Ĺ ibila.

Sedemmetrovke: Koper 3 (1), Gorenje 5 (5); izkljuÄ?itve: Koper 4 minute, Gorenje 8 minut.

Drugi rezultati: Celje Pivovarna Laťko –: Maribor Branik 29:23 (14:14), Slovenj Gradec 2011– Istrabenz Plini Izola 30:30 (16:14), Jeruzalem OrmoŞ – Krka 26:29 (12:12), Trimo Trebnje – Dobova 28:22 (11:11), Urbanscape Loka – Riko Ribnica 24:37 (12:17), Slovan – Sevnica 36:24 (16:14).

Vrstni red: 1. Celje 22 – 41, 2. Velenje V 22 – 41, 3. Koper 2013 22 – 29, 4. Maribor 22 – 29, 5. Krka 22 – 27, 6. Loka 22 – 26, 7. Ribnica 22 – 25, 8. Jeruzalem-OrmoŞ 22 – 22, 9. Trebnje 22 – 20, 10. Dobova 22 – 14, 11. Izola 22 – 11, 12. Slovenj Gradec 2011 22 – 10, 13. Slovan 22 - 8 (-1), 14.

Sevnica 22 – 4.

23. krog (19. 3., ob 18.00): Gorenje – Slovan

Liga Telemach, zadnji krog PortoroĹž – Elektra Ĺ oĹĄtanj 87 : 67 (67 : 49, 39: 34, 21 : 18) Elektra Ĺ oĹĄtanj: J. Kosi 17 (3-4), OmladiÄ?

2, Praunseis 8 (1-2), T. Kosi, BukoviÄ? 4, Ä?urica 19 (10-12), HasiÄ? 13 (3-3), Purnat 4 Vrstni red: 1. RogaĹĄka 31, 2. Zlatorog LaĹĄko 28, 3. Helios Suns 27, 4. Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba 26, 5. LTH Castings 25, 6. PortoroĹž 22, 7. Lastovka 20, 8. Hopsi 19, 9. Elektra Ĺ oĹĄtanj 17

Kegljanje, 2. liga – vzhod 17. krog Hrastnik: Ĺ oĹĄtanj 5 : 3 (3262: 3225) Ĺ oĹĄtanj: SeÄ?ki – 528 (0), Ĺ ehiÄ? – 222 – Fidej – 260 – 482 (0), Jug – 527 (0), HasiÄ?iÄ? – 581 (1), ArnuĹĄ – 557 (1), PetroviÄ? – 550 (1).

NaĹĄ Ä?as, 17. 3. 2016, barve: CMYK, stran 17

V pomlad tudi rudarke Z nedeljskim 12. krogom bodo zaÄ?ele boje za prvenstvene toÄ?ke tudi nogometaĹĄice – Igralke Rudarja Ĺ kale v nedeljo na Gorenjsko PrejĹĄnjo nedeljo sta bili odigrani polfinalni tekmi za slovenski Ĺženski pokal. V finalu, ki bo tudi letos 25. maja v Kopru kot predtekma moĹĄkega sklepnega pokalnega dejanja, se bodo pomerile aktualne drĹžavne prvakinje, igralke Teleing Pomurja in Radomelj. BeltinÄ?anke so v Velesovem zmagale s 5 : 1, Radomljanke pa so bile v Ankaranu boljĹĄe od domaÄ?ih nogometaĹĄic s 5 : 3. Zmagovalke je odloÄ?ilo ĹĄele izvajanje enajstmetrovk. Po rednem delu je bilo 1 : 1.

Branilke naslova, nogometaĹĄice Rudarja Ĺ kal, so izpadle v Ä?etrtfinalu. Ĺ˝reb se je poigral z njimi, saj jim je za nasprotnice namenil Pomurke, ki so jih izloÄ?ile z rezultatom 3 : 2.

V prejĹĄnji sezoni sta se ti ekipi udarili ĹĄele v finalu, v katerem so bile VelenjÄ?anke boljĹĄe s 6 : 4 in osvojile pokal.

S polfinalnima pokalnima tekmama se je zaÄ?el tudi drugi del sezone in v nedeljo bodo nogometaĹĄice v prvi ligi s tekmami 12. kroga zaÄ?ele boje za prvenstvene toÄ?ke. Po jesenskem delu so v prepriÄ?ljivem vodstvu Pomurke, ki seveda naÄ?rtujejo, da bodo na vrhu tudi na koncu prvenstva. Med drugim bodo moÄ?nejĹĄe za dve makedonski reprezentantki, igralke Rudarja Ĺ kal pa bodo sezono nadaljevale v enaki zasedbi. V klubu poudarjajo, da Ĺželijo ohraniti vsaj drugo mesto. Ali so njihove Ĺželje stvarne, bosta delno pokazali Ĺže uvodni tekmi, torej nedeljska v Cerkljah na Gorenjskem pri igralkah Velesovega (po jeseni Ä?etrte) in v Mariboru, ĹĄele v 14. krogu pa bodo v tem delu prviÄ? igrale doma. Gostile bodo po jeseni Ä?etrte nogometaĹĄice Radomelj. Z zelo velikimi ambicijami bo drugi del gotovo zaÄ?ela tudi Olimpija. So klub, v katerem menda nimajo finanÄ?nih teĹžav, ĹĄe zdaleÄ? pa ne takĹĄnih kot v Velenju. Ljubljanski

V PortoroĹžu so koĹĄarkarji Elektre zakljuÄ?ili prvi del tekmovanja. Mladi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so prikazali solidno igro, predvsem v prvem delu so se enakovredno borili z izkuĹĄenejĹĄimi gostitelji, ob koncu pa so jim vendarle morali priznati premoÄ?. PortoroĹž je slavil s 87 : 67.

Pri Elektri sta bila najbolj razpoloĹžena Ä?urica, ki je dosegel 19 toÄ?k in tem dodal ĹĄe 9 skokov, in Jan Kosi, ki je poleg 17 toÄ?k pobral 7 Ĺžog pod obroÄ?ema.

Do polÄ?asa je bilo sreÄ?anje izenaÄ?eno, ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, nobena pa si ni priigrala obÄ?u-

Velenje – SabljaĹĄki klub Rudolf Cvetko Velenje bo to soboto, 19. marca, po veÄ? kot 15-letnem premoru v prostorih Ĺ olskega centra Velenje organiziral mednarodni turnir v sabljanju z naslovom ÂťPokal Velenja 2016ÂŤ. Turnir se bo zaÄ?el ob 9. uri s sabljanjem v skupinah. Po skupinskem delu bodo eliminacijski dvoboji, finalni dvoboji za najviĹĄja mesta pa se bodo zaÄ?eli okoli 15. ure. Vljudno vabijo, da si sabljanje, ki je bilo v preteklosti pomembno za preĹživetje, danes pa je to borilni ĹĄport, ki je na programu olimpijskih đ&#x;”˛ mz iger Ĺže od samega zaÄ?etka, tudi pobliĹžje pogledate.

Osterc 8. na DP, ekipa 4.

klub se je pred nadaljevanjem zelo okrepil. NajresnejĹĄe kandidatinje za naslov so ĹĄe vedno Pomurke. Pred drugimi VelenjÄ?ankami imajo osem toÄ?k prednosti, tretjo Olimpijo pa deset. ÄŒetrte za njimi, Radomljanke, zaostajajo za enajst toÄ?k, pete Velesovke pa Ĺže sedemnajst.

V pripravljalnem obdobju so rudarke odigrale ĹĄest tekem, trener DuĹĄan UrĹĄnik pa poudarja: ÂťDelamo kvalitetno in ob takĹĄnem odnosu je uspeh navadno tu. V spomladanskem delu si Ĺželimo ĹĄe malo ĹĄportne sreÄ?e in seveda nobene poĹĄkodbe.ÂŤ

Prvi reprezentanÄ?ni gol PraĹĄnikarjeve Slovenska Ä?lanska Ĺženska A reprezentanca je v sklopu priprav za nadaljevanje kvalifikacij za evropsko

V torek, 8. marca, so se v Planici smuÄ?arski skakalci pomerili za naslov drĹžavnega prvaka v smuÄ?arskih skokih v kategoriji mladincev do 20 let. AljaĹž Osterc je dosegel najviĹĄjo uvrstitev med Ä?lani SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje. Uvrstil se je na 8. mesto. Vid Vrhovnik je bil 24., MatevĹž Samec 28., GaĹĄper Brecl 33., David Strehar pa 44.

Organizatorji so izpeljali tudi ekipno tekmo. Za ekipo Velenja so nastopili AljaĹž Osterc, Vid Vrhovnik, MatevĹž Samec in GaĹĄper Brecl ter osvojili 4. mesto.

Za nekatere 'Ä?lanice' Rudarja Ĺ kal se je drugi del sezone zaÄ?el Ĺže prejĹĄnjo nedeljo, za tiste igralke, ki lahko igrajo ĹĄe za kadetinje oziroma v ligi deklet U-17. Na na igriĹĄÄ?e z umetno travo ob jezeru so s 4 : 1 premagale vrstnice iz AjdovĹĄÄ?ine.

Strelke za domaÄ?e so bile Sara AgreĹž, Eva VoduĹĄek, Lara PraĹĄnikar in Loti Lukek.

Rok Jelen drĹžavni prvak

prvenstvo v zaÄ?etku tega meseca sodelovala na mednarodnem turnirju v hrvaĹĄkem Umagu. Selektor Damir Rob je v reprezentanco povabil tudi rudarke Laro PraĹĄnikar (17), MaruĹĄo SevĹĄek (21) in Larisso Ĺ oronda (20). Po porazih proti reprezentancama ZDA do 23 let (0 : 3) in Franciji B (0 : 2) so Slovenke v zadnji tekmi s premiernim reprezentanÄ?nim Ä?lanskim golom PraĹĄnikarjeve z 1 : 0 premagale Poljakinje. đ&#x;”˛ S. Vovk

tnejĹĄe prednosti. V tretji Ä?etrtini so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani popustili, dovolili domaÄ?im, da se razigrajo in si priigrajo veÄ? kot deset toÄ?k prednosti, ki je do konca sreÄ?anja niso veÄ? spustili z rok. Kljub porazu je bil po tekmi ĹĄoĹĄtanjski trener MaliÄ?eviÄ? zadovoljen: ÂťMorda bo zvenelo Ä?udno, a fante moram pohvaliti. Zelo dobro smo igrali v prvem polÄ?asu, v tretji Ä?etrtini so sicer nekoliko padli, a se v zadnji Ä?etrtini spet dobro kosali s tekmeci. NaĹĄi mladi fantje na teh tekmah pridobivajo prepotrebne izkuĹĄnje. Dojeli so, da te tekme niso muÄ?enje, ampak priloĹžnost za njihov napredek in razvoj. V preostanku drĹžavnega prvenstva moramo ĹĄe naprej igrati poĹĄteno. PoÄ?asi se tudi Ĺže pripravljamo na mladinsko ligo.ÂŤ

V drugem delu tekmovanja se prva liga razdeli na dve skupini. V prvi so prve tri ekipe rednega dela, ki so se jim pridruĹžili ĹĄe Tajfun, Olimpija in Krka, ostalih ĹĄest ekip igra ligo za obstanek. Prvi dve ekipi drugega dela se bosta po koncu dvokroĹžnega sistema prikljuÄ?ili prvi skupini v izloÄ?ilnih bojih za naslov drĹžavnega prvaka.

Liga za obstanek se je zaÄ?ela Ĺže sinoÄ?i, ko je Elektra ponovno gostovala v PortoroĹžu. Tekme si sedaj sledijo v ritmu sreda – sobota. V soboto tako prihaja v Ĺ oĹĄtanj LTH Castings, v sredo, 23. marca, pa Elektra gostuje pri Lastovki v DomĹžalah.

Ĺže na zunanjih povrĹĄinah. ToplejĹĄi meseci so tudi priloĹžnost za rekreacijo na prostem.

Nogometni klub Ĺ oĹĄtanj omogoÄ?a najem igriĹĄÄ?a z umetno travo, in sicer za ceno 15 EUR na uro oz. 25

V sredo, 9. marca, so v Planici izvedli drĹžavno prvenstvo v smuÄ?arskih skokih in nordijski kombinaciji za mladince in mladinke do 16 let.

Med mladinkami v smuÄ?arskih skokih je Jerneja Brecl osvojila odliÄ?no 3. mesto. Med mladinci je OĹžbej

Tekvondo Spet med najboljĹĄimi V soboto, 12. marca, je v Prnjavorju v BIH potekalo mednarodno odprto prvenstvo v tekvondoju verzije ITF. Tekmovanja so se udeleĹžili tudi tekmovalci Taekwon-do kluba Skala skupaj s trenerjem Petrom Landekerjem in sodnikom Petrom RozoniÄ?nikom. Na prvenstvu se je pomerilo 34 ekip s preko 400 tekmovalci iz desetih drĹžav. SkalÄ?ki so slab mesec pred evropskim prvenstvom znova

Kegljanje Za obstanek v ligi s Korotanom SreÄ?anje v Hrastniku je odloÄ?alo, kdo si bo krog pred koncem Ĺže zagotovil obstanek v ligi. DomaÄ?ini so tekmo zaÄ?eli v najmoÄ?nejĹĄi postavi in si priigrali neulovljivih 134 kegljev. GostujoÄ?i strateg je Ĺže po 60 luÄ?ajih moral napraviti menjavo. ÄŒeprav so domaÄ?ini povedli z 2 : 0, Ĺ o-

Jelen osvojil 8. mesto, Jan Bombek je bil 15., Denis Pikelj 21., Rok Jelen pa 22.

Ekipa SSK Velenje, za katero so nastopili OĹžbej, Jan, Denis in Rok, je osvojila 3. mesto.

V nordijski kombinaciji pa so VelenjÄ?ani zopet dominirali. Rok Jelen je s 5. mesta, ki ga je zasedal po skakalnem delu, pritekel na 1. mesto in osvojil naslov drĹžavnega prvaka.

OĹžbej Jelen je vodstvo po skokih izgubil in zasedel odliÄ?no 2. mesto.

Jan Bombek je s 7. mesta pritekel na nehvaleĹžno 4. mesto.

V sredo, 9. marca, so se v Planici za naslov drĹžavnega prvaka pomerili tudi nordijski kombinatorci v kategoriji mladincev do 20 let. Po skakalnem delu, ki so ga opravili dan prej, je Vid Vrhovnik zasedal 3. mesto, GaĹĄper Brecl pa 6. Na tekaĹĄki progi, dolgi 5 kilometrov, je Vid z najboljĹĄim Ä?asom teka pridobil eno mesto in osvojil 2. mesto. Ga-

ĹĄper je konÄ?al na 6. mestu.

FIS pokal V Planici je v nedeljo, 6. marca, potekala ĹĄe druga preizkuĹĄnja smuÄ?arjev skakalcev za toÄ?ke FIS pokala. AljaĹž Osterc je po prvi seriji zasedal 11. mesto. V drugi seriji je izhodiĹĄÄ?e nekoliko pokvaril in konÄ?al na 14. mestu.

Jelenko na celinskem pokalu V nedeljo, 6. marca, je v francoskem Chaux Neuvu potekala ĹĄe druga preizkuĹĄnja za celinski pokal za nordijske kombinatorce. Marjan Jelenko je po sobotni zmagi ponovno nastopil dobro. Po skakalnem delu je s skokom, dolgim 106 metrov, zasedal 5. mesto. Za vodilnim je zaostajal 56 sekund. Na tekaĹĄki progi, dolgi 10 kilometrov, je s 13. Ä?asom teka konÄ?al na zelo dobrem 4. mestu. đ&#x;”˛

potrdili svojo dobro pripravljenost.

Vsi slovenski klubi so nastopili kot Team Slovenia in v skupnem seĹĄtevku z dvakrat veÄ?jim ĹĄtevilom toÄ?k zanesljivo osvojili naziv najboljĹĄe ekipe prvenstva. Uspeh sta dopolnila ĹĄe VelenjÄ?ana Jerneja JenĹĄterle, ki je postala najboljĹĄa mladinka, in Klemen Vogler, ki je postal najboljĹĄi mladinec tekmovanja.

Na najviĹĄjo stopniÄ?ko so se povzpeli: Domen Zabukovnik (mladinci, borbe Ä?rni pas, I. dan), Klemen Vogler (mladinci, forme Ä?rni pas, II. dan), Jerneja JenĹĄterle (mladinke, forme Ä?rni pas, II. dan in borbe -64 kg), Dean VukanÄ?iÄ? (mladinci, bor-

be -57 kg), Nejc RakuĹĄa (mladinci, borbe -51 kg), Srebrne medalje so si priborili: Patrick PasariÄ? (mladinci, forme rdeÄ?i pas), Nejc Rupreht (mladinci, forme Ä?rni pas, I. dan) in Renato Vogler (mladinci, borbe -51 kg).

Tretja mesta pa so osvojili: Erazem RozoniÄ?nik (deÄ?ki, forme modri pas), Nejc RakuĹĄa (mladinci, forme Ä?rni pas, II. dan), Luka Krel (mladinci, borbe +75 kg), Patrick PasariÄ? (mladinci, borbe -51kg) in Klemen Vogler (mladinci, borbe -63 kg).

ĹĄtanjÄ?ani niso obupali, ampak so se zbrali in zaigrali tako, kot znajo. Po dveh igrah so domaÄ?ini vodili s 3 : 1 s prednostjo le 79 kegljev. O zmagovalcu sreÄ?anja je tako odloÄ?ala igra tretjega para. Za domaÄ?e je nastopil nekoliko slabĹĄi par, gostje pa so nastopili s trenutno najmoÄ?nejĹĄim parom. Ĺ oĹĄtanjÄ?ana sta zaÄ?ela odliÄ?no, a na koncu nekoliko popustila in prav ti keglji so zmanjkali za zmago.

Tako bodo o svoji usodi in o prvaku odloÄ?ali v soboto, ko se bodo na domaÄ?ih stezah pomerili s trenutno

vodilnim Korotanom. Tako Ĺ oĹĄtanjÄ?ani kot KoroĹĄci nujno potrebujejo obe toÄ?ki. NavijaÄ?i lahko priÄ?akujejo odliÄ?no tekmo, zato so vabljeni na sreÄ?anje, ki se bo zaÄ?ela ob 14. uri.

Pred zadnjim krogom vodi Korotan z 22 toÄ?kami, pred CerĹĄakom z 21 in Dravogradom z 20 toÄ?kami. Na dnu razpredelnice pa bije boj za obstanek. 8. mesto pripada Pergoli hiĹĄe s 14 toÄ?kami, sledijo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani s 13 in De Vesta z 12 toÄ?kami.

uspeha so dosegli velenjski invalidi.

V moĹĄki konkurenci v streljanju s serijsko zraÄ?no puĹĄko v kategoriji SH2 je zmagal Viktor Hrast s 359 krogi, 2. Bojan Lesnika 346, 3. Rafael Rednak 340, vsi Velenje. V konkurenci Ĺžensk je zmagala Doroteja Kunst iz Velenja s 359 krogi. V skupini SH1 je zmagal Vlado Homan s 306 krogi, MeĹžiĹĄka dolina, 2. JoĹže Cverle 269, LaĹĄko, 3. Ljubo Ä?urÄ‘ević 212, MeĹžiĹĄka dolina. V streljanju s standardno zraÄ?no puĹĄko je zma-

gal Mitja RibiÄ?iÄ? s 343 krogi, Ĺ˝alec.

V skupini NAC med moĹĄkimi je bil 1. Franjo Ĺ˝uÄ?ko, 339, 2. Miran Svetina, 333, oba Velenje, in 3. Leon Pesman, 313 Ĺ˝alec. V Ĺženski konkurenci 1. Mihaela SuĹĄec, 338, 2. Lilijana Brodej, 338, obe Slovenj Gradec, 3.

Marija 316, Velenje. Normo za drĹžavno prvenstvo je izpolnilo 17 tekmovalcev, prvenstvo pa bo 9. aprila v Ljubljani. đ&#x;”˛ Franjo Ĺ˝uÄ?ko

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Streljanje Invalidi dobri strelci

Živahno na stadionu pod vilo Široko Z daljťimi in nekoliko toplejťimi dnevi so oŞivele tudi zelenice pod vilo Široko. Vse selekcije ťoťtanjskega nogometnega kluba se zavzeto pripravljajo na novo sezono – najmlajťi ťe sicer v dvorani, ostali pa

Mednarodni sabljaĹĄki turnir

Nordijska kombinacija

Elektra se bori za obstanek V sredo drugi del prvenstva

17

Ĺ PORT

17. marca 2016

EUR na uro, kadar bi potrebovali tudi reflektorje. Za najem za daljĹĄi Ä?as omogoÄ?ajo tudi popust. Vse zainteresirane vabijo, da jih pokliÄ?ejo. đ&#x;”˛

MedobÄ?insko druĹĄtvo invalidov Ĺ aleĹĄke doline Velenje je izvedlo ObmoÄ?no strelsko prvenstvo invalidov.

Nastopilo je kar 43 tekmovalcev iz Slovenj Gradca, MeĹžice, Raven, LaĹĄkega, Ĺ˝alca, Dravograda, Mozirja, Radelj in domaÄ?ini Velenja. NajveÄ?

NaĹĄ Ä?as, 17. 3. 2016, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

17. marca 2016

ReĹĄevalci ogorÄ?eni nad anonimko

UdarniĹĄki boj proti nasilju Prostovoljci skupine Udarnik smo ob dnevu Ĺžena s kampanjo proti nasilju nad Ĺženskami Ĺželeli opogumiti Ĺžrtve, naj poiĹĄÄ?ejo izhod

Ostro obsojajo tiste, ki manipulirajo z imeni in priimki brez njihove vednosti Velenje, 6. marca – Na pismo, podpisano z ÂťAnonimni delavci ReĹĄevalne postaje Zdravstvenega doma VelenjeÂŤ, vsebino katerega je direktor primarij Zdenko Kikec tudi v NaĹĄem Ä?asu Ĺže zavrnil, so se zdaj z imeni in priimki in dvajsetimi podpisi odzvali tudi zaposleni v reĹĄevalni sluĹžbi, ki vsebino anonimke ne samo da zavraÄ?ajo, ampak tudi obsojajo.

Spomnimo – anonimneĹži (veÄ? ali eden?) so v pismu namigovali, da naj bi se v zvezi z vzdrĹževa-

njem interventnih vozil v Zdravstvenem domu Velenje dogajale nepravilnosti, kar bi bilo nesprejemljivo in neodgovorno. Res bi bilo, Ä?e bi drĹžalo.

Vodja reĹĄevalne sluĹžbe Damijan LoÄ?iÄ?nik v imenu reĹĄevalcev zagotavlja, da reĹĄevalna sluĹžba Zdravstvenega doma Velenje sodi v sam vrh pri vzdrĹževanju in ohranjenosti voznega parka tako reĹĄevalnih kot patronaĹžnih vozil in obsoja tiste, ki Ĺželijo reĹĄevalcem ĹĄkoditi in na njihovo delo

metati slabo luÄ?. V pismu pravijo, da so odprti, da lahko vsak trenutek pokaĹžejo, kakĹĄna so njihova vozila in kako so vzdrĹževana, ter dodajajo, da se uporabnikom njihovih storitev in njihovim svojcem niti za trenutek ni treba bati, da svojega poslanstva ne bi opravljali strokovno in ĹĄe najprej tako odliÄ?no kot doslej. đ&#x;”˛

mkp

Dobro obiskane okrogle mize Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Velenje – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne obÄ?ine Velenje je lani skupaj s krajevnimi skupnostmi in mestnimi Ä?etrtmi pripravil veÄ? okroglih miz. Obravnavali so razliÄ?ne teme, od mobil-

nosti v zrelih letih, zakonodaje, veÄ?pasovnih kroĹžiĹĄÄ?, varnosti v cestnem prometu do pogostih vzrokov prometnih nesreÄ?.

Okroglih miz se je udeleĹžilo veÄ? kot 300 oseb.

Posebej dobro obiskana pa je

bila akcija StarejĹĄi voznik. TeoretiÄ?nega dela se je udeleĹžilo 95, v praktiÄ?nem delu pa preizkusilo kar 205 starejĹĄih voznikov.

Nepravilno prehiteval

VĹĄeÄ? jim je bilo zlato

ĹĄtevilk CE KK 127. Policisti avto in novega ÂťlastnikaÂŤ ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Velenje, 10. marca – PrejĹĄnji Ä?etrtek ob 16.15 so velenjski policisti obravnavali prometno nesreÄ?o v bliĹžini kriĹžiĹĄÄ?a ceste za Dobrno. PovzroÄ?il jo je voznik osebnega avtomobila, ki je nepravilno prehiteval. Nastala je materialna ĹĄkoda, povzroÄ?itelj pa bo plaÄ?al tudi kazen.

BraslovÄ?e, 11. marca – Tudi v minulem tednu dolgoprsti nepridipravi niso poÄ?ivali. V petek so vlomili v stanovanjski hiĹĄi v KamenÄ?ah in Podvrhu pri BraslovÄ?ah. V obeh primerih niso imeli preveÄ? teĹžkega dela, saj so v hiĹĄi priĹĄli skozi odprta okna. Odnesli so veÄ? kosov zlatnine.

mkp

Neznanec ga je zabodel v vrat

Mozirje, 12. marca – V soboto so neznanci vlomili v gospodarsko poslopje ob stanovanjski hiĹĄi v Ĺ˝laborju. Ukradli so kompresor in starejĹĄo zraÄ?no puĹĄko.

Velenje, 9. marca – V sredo ob 08.30, so policiste poklicali iz deĹžurne ambulante ZD Velenje. Povedali so jim, da je pri njih obÄ?an, ki ga je napadel neznanec. V napadu ga je z noĹžem zabodel v predel vratu in ga pri tem laĹžje poĹĄkodoval. Policisti so ugotovili, da je bil obÄ?an iz Pesja okoli 05.30 zjutraj na sprehodu po Uriskovi ulici v Pesju.

Do njega naj bi stopil neznanec in ga zabodel v vrat, potem pa pobegnil. OkoliĹĄÄ?ine prav srhljivega kaznivega dejanja policisti ĹĄe preverjajo.

Izginil golf

Pretep zaradi dolga

Po nesreÄ?i pobegnil Tudi hlevi niso Ĺ martno ob Paki, 12. marca – varni V soboto ob 9.30 je na velenjsko policijsko postajo poklical domaÄ?in in policistom povedal, da je na mostu pri Hudem potoku na voziĹĄÄ?u poĹĄkodovano vozilo, ki ovira promet. Ko so tja priĹĄli policisti, avta ni bilo veÄ? na mostu.

So pa lastnika vseeno naĹĄli, saj je v nesreÄ?i, ki jo je sam zakrivil, poĹĄkodoval zaĹĄÄ?itno ograjo.

Napisali so mu zajeten plaÄ?ilni nalog.

đ&#x;”˛

Velenje, 9. marca – PrejĹĄnjo sredo je s parkiriĹĄÄ?a KoĹželjskega ulice na Gorici izginil avto VW Golf, svetlo modre barve, serije VI, letnik 2009, registrskih

Velenje, 10. marca – V Ä?etrtek zjutraj je na velenjsko Policijsko postajo priĹĄel domaÄ?in in policistom povedal, da ga je pretepel znanec. Policisti so takoj za-

Ideja za projekt UdarniĹĄki boj proti nasilju je nastala, ker menimo, da je nasilje ĹĄe vedno tabu tema, ki ostaja za ĹĄtirimi stenami. Ĺ e vedno je ĹĄtevilo Ĺžrtev nasilja po svetu grozljivo – tudi v Sloveniji in tudi v naĹĄem mestu, v Velenju. S projektom Ĺželimo dati Ĺžrtvam kakrĹĄnegakoli nasilja (psihiÄ?nega, fiziÄ?nega, spolnega, ekonomskega ‌) upanje, pogum in moÄ?, da izstopijo iz zaÄ?aranega kroga trpljenja, krivde in Ĺžalosti, ki se nikoli ne konÄ?a sreÄ?no.

HoÄ?emo zelo glasno povedati, da smo odloÄ?no proti nasilju, in pozivamo vse, ki poznajo Ĺžrtve nasilja, naj jim pomagajo, ukrepajo, predvsem pa nasilje prijavijo. Ne zatiskajmo si oÄ?i, ne obraÄ?ajmo se stran, to je vaĹĄa stvar, to je naĹĄa stvar, to je stvar celotne druĹžbe.

NoÄ?emo Ĺživeti v svetu, v katerem si ne pomagamo, ne pazimo drug na drugega. Ne samo na ljudi, ki so nam blizu, ampak na

Ä?eli preiskavo, v kateri so ugotovili, da je bil znanec pretepenemu obÄ?anu Ĺže dlje Ä?asa dolĹžan 3.600 evrov. Dogovarjala sta se, da dolĹžnik opravi prepis vozila na upnika in tako zakljuÄ?ita z dolĹžniĹĄko-upniĹĄkim razmerjem.

A med dogovarjanjem sta se sprla Ĺže po telefonu. Potem sta se sreÄ?ala v bliĹžini bivĹĄega GostiĹĄÄ?a Obirc, kjer je dolĹžnik pretepel upnika. Policisti obravnavajo kaznivo dejanje nasilniĹĄtva, dolĹžnik pa bo sedaj denar dolĹžen ĹĄe drĹžavi.

Dobrota je sirota Ĺ martno ob Paki, 11. marca – V petek opoldne so velenjski policisti prejeli obvestilo starejĹĄega obÄ?ana iz Ĺ martnega ob Paki o drzni tatvini. Bil je na poĹĄti v Ĺ martnem ob Paki, kjer je do njega pristopil neznanec, ki je pobiral prostovoljne prispevke.

ObÄ?an mu je Ĺželel dati 20 evrov, v tistem trenutku pa je osumljeni iz njegovih rok iztrgal denarnico in pobegnil. Pri drzni tatvini ga

Iz POLICIJSKE beleĹžke TeĹžave z oÄ?imom Velenje, 9. marca – PrejĹĄnjo sredo ob 18.50 je na velenjsko policijsko postajo priĹĄla obÄ?anka, ki je policistom zaupala, da ima teĹžave z oÄ?imom, ki naj bi bil do nje psihiÄ?no nasilen. Policisti preverjajo, kaj se dogaja za ĹĄtirimi stenami njihovega doma, saj se je obÄ?anka prviÄ? odloÄ?ila, da jim pove, kaj doĹživlja. ÄŒe se bodo njene besede potrdile, bodo ukrepali.

Vrstniki so ga nadlegovali Ĺ martno ob Paki, 10. marca – PrejĹĄnji Ä?etrtek sta na velenjsko policijsko postajo priĹĄla zaskrbljena mama in njen sin iz Malega Vrha. Povedala sta, da se fant vozi v ĹĄolo v Velenje z vlakom. Med vo-

Ĺžnjo naj bi ga nadlegovali trije sovrstniki.

Policisti so v jutranjem Ä?asu opravili kontrolo vlaka, z nasilnimi najstniki in njihovimi starĹĄi so opravili razgovor. Upajo, da bo to zaleglo, Ä?e ne bo, pa bodo ukrepali.

Preglasni za noÄ?ni mir Velenje, 11. marca – V petek okoli 23. ure so policisti posredovali v lokalu VIP caffe na Selu pri Velenju. Tam je soseda motila glasna glasba in glasni gostje lokala. Policisti so ob prihodu v lokal ugotovili, da ni pretiraval, zato bo najemnik lokala plaÄ?al kazen, ker je motil noÄ?ni mir.

Kdo je tu nor? Šoťtanj, 11. marca – V petek popoldne so policisti mirili medsosedski spor v

Florjanu. Eden od sosedov je drugemu s prstom, usmerjenim proti svoji glavi, ponazoril, da naj bi bil zmeĹĄan. Drugi sosed si je gesto predstavljal drugaÄ?e. Policisti so soseda, ki se prepirata zaradi meje, s pogovorom umirili.

Sin jezil mamo Velenje, 13. marca – V nedeljo popoldne sta se v BevÄ?ah sprla mati in sin. Sin je posluĹĄal glasno glasbo, nakar ga je mati veÄ?krat opozorila. Ker besede niso zalegle, mu je vzela telefon. Sin se ni pomiril, to ga je oÄ?itno ĹĄe bolj razjezilo, saj je napadel mamo, v spor pa je posegel ĹĄe njen sedanji partner. Ta je jeznoritega sina napodil iz hiĹĄe. Policisti so se o njegovih odnosih s starĹĄi z njim pogovorili,

ker je krĹĄil javni red in mir, pa so mu napisali tudi globo.

Ne sme ji veÄ? blizu Velenje, 14. marca – V ponedeljek ob 17.30 je na velenjsko policijsko postajo priĹĄla obÄ?anka, ki je policistom povedala, da se je sprla s partnerjem. Med prepirom ji je ta zvijal roki, ona pa ga je v samoobrambi udarila. Policisti so hitro ugotovili, da se prepir med partnerjema ni zgodil prviÄ?, saj so v preteklosti v tej druĹžini Ĺže ukrepali zaradi nasilja. Zato so nasilnemu partnerju izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja. Napisali bodo tudi kazensko ovadbo, zato bo moral svoje ravnanje pojasniti na sodiĹĄÄ?u.

Poleg fotografij, ki smo jih Udarniki razĹĄirili po spletu, smo posneli tudi tri videe, s katerimi Ĺželimo ljudi motivirati, naj pomagajo Ĺžrtvam nasilja, Ĺžrtve pa opogumiti, naj pomoÄ? poiĹĄÄ?ejo.

kogarkoli, ki potrebuje pomoÄ?.

Ne moremo spremeniti miĹĄljenja vseh ljudi, ne moremo vplivati na njihove odloÄ?itve, lahko pa smo dober zgled. Ĺ˝elimo varen in boljĹĄi svet, v katerem ne

pozabljamo drug na drugega. V katerem Ä?lovek pomaga Ä?loveku. V katerem se Ä?lovek nikoli ne utrudi pomagati Ä?loveku.

je oĹĄkodoval za 520 evrov. Neznanec je bil obleÄ?en v modro obleko, veÄ? pa za zdaj policisti ne vedo. Zato bi jim pri preiskavi priĹĄlo zelo prav, Ä?e bi se pri njih oglasil kakĹĄen morebiten oÄ?ividec, saj drznega tatu ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

rili strasti razgretih gostov. Vse pretepaÄ?e so zasliĹĄali, ogledali pa si bodo tudi posnetek videonadzora v lokalu. Ta jim bo v pomoÄ?, ko bodo razreĹĄevali kaznivo dejanje z elementi nasilja.

Skoraj filmski pretep v Pit Stopu Velenje, 12. marca – V soboto zjutraj okoli 7.50 so velenjski policisti posredovali v lokalu Pit Stop, kjer se je sprlo kar 5 gostov. ZaÄ?elo se je z izzivanjem, nadaljevalo pa s pretepom. Pri tem je eden od gostov dobil udarec s steklenico po glavi, drugega pa je preteplo veÄ? oseb. Eden od oĹĄkodovancev je ĹĄel po delovno sekiro in se z njo v roki vrnil v lokal. K sreÄ?i so policisti v lokal priĹĄli pravoÄ?asno in s tem pomi-

đ&#x;”˛

Ĺ pela Verdev, Udarnik MC Velenje

Nezgoda na Premogovniku Velenje, 15. marca - Na Premogovniku se je danes zgodila delovna nesreÄ?a. Kot so potrdili v Premogovniku Velenje, je okrog 12.30 na odkopu B na koti-80 v jami Pesje priĹĄlo do nezgode, v kateri je bil poĹĄkodovan rudar. Pri rezu kombajna je utrpel udarec potezne naprave v predel med prsnim koĹĄem in desno ramo. Pri tem se je laĹžje poĹĄkodoval, ni pa ĹĄlo za hujĹĄo nesreÄ?o, so zatrdili. Delavec je ostal v bolniĹĄnici na opazovanju.

ÂťGluhonemiÂŤ prevaranti beraÄ?ijo Tudi v naĹĄi dolini se je pred leti, v zadnjem Ä?asu pa spet pojavilo beraÄ?enje pred trgovskimi centri. Gre za goljufe, ki pod pretvezo dobrodelnosti preĹžijo na dobrosrÄ?ne ljudi in jih prosijo za denar, ki naj bi ga zbirali za gluhe, druĹĄtva ali druge invalidske organizacije. Gluhota je ena izmed najteĹžjih invalidnosti, ker pa je oÄ?em nevidna se je prevarantom najlaĹžje izdajati za gluhe oz. celo gluhoneme.

Kot MedobÄ?insko druĹĄtvo gluhih in nagluĹĄnih Velenje, ki imamo status druĹĄtva, ki deluje v javnem interesu in status invalidske organizacije, za osebe z okvaro sluha izvajamo posebne socialne programe. Sredstev nikakor ne pridobivamo preko beraÄ?enja, na nezakonit naÄ?in. Tovrstni dogodki tako meÄ?ejo slabo luÄ? na druĹĄtva gluhih in nagluĹĄnih in na osebe z okvaro sluha.

Zato javnost opozarjamo, da gre v teh situacijah za prevaro in, da osebe nikakor niso gluhe in denarja ne zbirajo za druĹĄtvo. V kolikor ste priÄ?a takĹĄnemu dogodku, o tem prosim obvestite policijo. đ&#x;”˛

MedobÄ?insko druĹĄtvo gluhih in nagluĹĄnih Velenje

NaĹĄ Ä?as, 17. 3. 2016, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

17. marca 2016

19

ÂťVrtnarjevihÂŤ osem kriĹžev 80 let JoĹžeta SkornĹĄka, ÂťoÄ?etaÂŤ Mozirskega gaja V petek (11. marca) se je list koledarja za en dan ustavil na Ĺ mihelski cesti v Mozirju, na domu druĹžine SkornĹĄek. Tam je pred pol stoletja postavil hiĹĄo moĹž (z Ĺženo Milico), ki je vse Ĺživljenje posvetil vzgoji roĹž. Njihovo malo posestvo je postalo veliko ugledno vrtnarstvo, ki ga ĹĄe danes uspeĹĄno vodi druĹžina sina JoĹžeta ml. ÂťVrtnarÂŤ, kot kliÄ?ejo priljubljenega sokrajana JoĹžeta SkornĹĄka Mozirjani – brez izjeme, pa je Ĺže kmalu odkril ĹĄe drugo ÂťdomovanjeÂŤ. S prijatelji je poprijel za idejo, da bi na obÄ?inski zemlji, kjer je bil krajevni odpad – zamoÄ?virjena gmajna ob Savinji, oÄ?istili zemljiĹĄÄ?e ter naredili mali cvetliÄ?ni park. Zaorali so in 'z rokami roĹžcam prst postlali, da je danes tam sveti kraj, daleÄ?

JoĹže SkornĹĄek ÂťVrtnarÂŤ ĹĄe vedno neumorno plete vrbove figure za Mozirje in njegov gaj. (Foto: JoĹže Miklavc)

naokrog znamenit Mozirski gaj'.

Vrli Mozirjan, ki se je najprej izĹĄolal za vrtnarja in nabiral prakso v Ljubljani, se je tako najlepĹĄe vrnil v rojstni kraj ter vanj pognal svoje delo z vsemi ÂťkoreninamiÂŤ. Med Mozirjani je sÄ?asoma postal eden

najbolj zaupanja vrednih ljudi, prijazen in nasmejan sogovornik in prvi Ä?lovek, oÄ?e Mozirskega gaja. To ni bilo samoumevno, saj so park cvetja in hortikulture pestile naravne nesreÄ?e, uniÄ?enje, odnaĹĄanje zemlje ter skrb za tisoÄ?e sadik

cvetja. JoĹže SkornĹĄek pa je z gajem rastel in ÂťcvetelÂŤ ob ĹĄtevilnih uspehih, razstavah, prireditvah ter druĹženjem s slovenskimi vrtnarji. Ob sebi je vzgajal sodelavce in skupaj z nekaterimi ljudmi iz lokalne skupnosti, vrtnarji in podporniki ĹĄiril in sadil gredice s sto tisoÄ?i cvetovi, grmovnicami, urejal stezice in objekte neprecenljive etnografske vrednosti. Zasluge za obetaven turistiÄ?ni razvoj Mozirja in doline gotovo lahko v veliki meri pripisujemo prav ÂťprvemuÂŤ slovenskemu vrtnarju, ki raste in cveti s Savinjskim gajem. Slavljenec je klen in dovolj zdrav doÄ?akal lepo starost, da se lahko veseli Ĺžuljev in idej ter uspehov svojega dela. V sodelovanju z uradnim upraviteljem in vzdrĹževalcem Mozirskega gaja, EkoloĹĄko hortikulturnim druĹĄtvom Mozirski gaj, druĹĄtvom Mlajevci, svojo vrtnarsko druĹžino ter ĹĄe mnogimi drugimi je v teh dneh nedvomno deleĹžen pozornosti, ki je je vreden. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Ĺ oĹĄtanjski veterani podeljevali priznanja ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj v letoĹĄnjem letu praznuje 6 let samostojnega delovanja. V tem Ä?asu je druĹĄtvo izvajalo predvsem aktivnosti, povezane z ohranjanjem spomina na osamosvojitveno vojno. NajvidnejĹĄi znak teh aktivnosti je spominsko obeleĹžje vojni za Slovenijo v Kajuhovem parku v Ĺ oĹĄtanju.

Na pobudo Ä?lanov vsako leto organizira tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puĹĄko ter ribiĹĄko tekmovanje. ÄŒlani se aktivno udeleĹžujejo prireditev in druĹžabnih dogodkov, ki jih organizirajo ZVVS Slovenije ter druga obmoÄ?na zdruĹženja. DruĹĄtvo trenutno ĹĄteje 193 Ä?lanov, od katerih je skoraj polovica aktivno udeleĹženih pri dejavnostih in delovanju druĹĄtva.

V soboto, 5. marca, je potekal redni letni obÄ?ni zbor druĹĄtva, na katerem so Ä?lani potrdili poroÄ?ila o delovanju druĹĄtva v preteklem letu in sprejeli program dela za letoĹĄnje leto.

od 18. 3. do 24. 3.

- 18. marca 1933 je v Zagrebu umrl Vendelin VoĹĄnjak, ki je bil rojen 13. septembra leta 1861 na Konovem pri Velenju; VoĹĄnjak je bil provincial franÄ?iĹĄkanskega reda na HrvaĹĄkem ter profesor filozofije v Zagrebu in VaraĹždinu; leta 1963 se je zaÄ?el postopek za njegovo razglasitev za blaĹženega; - 18. marca 1963 so na seji RepubliĹĄkega zbora skupĹĄÄ?ine Ljudske republike Slovenije po 6. Ä?lenu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o obmoÄ?jih okrajev in obÄ?in v Ljudski republiki Sloveniji sprejeli sklep o preimenovanju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v obÄ?ino

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Zvezde vam redko napovejo zatiĹĄje ali celo dolgÄ?as. Tudi v naslednjih dneh bo tako, saj vas Ä?aka ne le veliko dela, ampak tudi veliko razburljivih dogodkov, ki vam bodo vraÄ?ali energijo. Planeti vam napovedujejo velike premike na podroÄ?ju ljubezni. Zna se zgoditi, da boste zaÄ?eli novo razmerje ali pa se bo v obstojeÄ?em dogajalo, kaj zelo dramatiÄ?nega, vendar po vaĹĄih Ĺželjah in priÄ?akovanjih. Boste pa vseeno nekoliko zmedeni. Ne boste namreÄ? vedeli, ali delate prav ali narobe. ÄŒeprav vztrajnost za vas ni ravno prirojena znaÄ?ilnost, boste tokrat trmasto vztrajali pri nekaterih odloÄ?itvah. Uspelo vam bo dokonÄ?ati vse planirano in zaÄ?eto. V naslednjih dneh boste doĹživeli toliko sprememb, kot Ĺže dolgo ne. VeÄ?ina bo dobrih in lepih. Zato bo tudi poÄ?utje odliÄ?no.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Veliko truda boste vlagali v dom, saj vas bo grizla slaba vest. Glavnina dogajanja se bo Ĺžal spet vrtela okoli denarja, ki vam zadnje Ä?ase res veliko pomeni. Tudi zato, ker sploh ne veste, zakaj vam tako moÄ?no polzi skozi prste. Pa to ne bo edini problem. ÄŒaka vas nekaj zelo napornih dni in nujnih obveznosti, ki se jim tokrat res ne boste mogli izogniti.

Vse bo ĹĄlo kot po maslu, zato bodo napori hitro pozabljeni. Prihodnji teden se boste pomirili in zaÄ?eli skrbeti ĹĄe za druga podroÄ?ja v Ĺživljenju. Na ljubezenskem bo manj nemira, ker se ne bo dogajalo niÄ? novega. Posvetili se boste bolj odnosom doma kot pa prijateljem in znancem. Tudi zato, ker v zadnjem Ä?asu niste spoznali nikogar, ki bi vam pognal kri po Ĺžilah. PriĹĄel bo, ko boste najmanj priÄ?akovali. In vas popolnoma oÄ?aral. A Ä?as zato ĹĄe ni zrel.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Do konca meseca marca bodo vse naravne sile na vaĹĄi strani. Ne mencajte, izkoristite njihovo moÄ?. Poskrbeli boste, da vam ne bo dolgÄ?as in da boste uĹžili prav vsak dan posebej. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni sami s seboj, s svojimi zahtevami, Ĺželjami in idejami. Drugi bodo v tem Ä?asu predvsem vaĹĄi spremljevalci, z njimi se ne boste imeli ne Ä?asa ne volje ukvarjati.

V tem Ä?asu boste od zaÄ?etka precej uporniĹĄki, kasneje pa boste spoznali, da je zadevo bolje speljati nekoliko bolj diplomatsko. Naslednji dnevi bodo za vas polni odliÄ?nih idej. Naenkrat boste vedeli tudi, kako izboljĹĄati svoj poloĹžaj. ÄŒe ne boste naredili niÄ?esar konkretnega, se paÄ? niÄ? ne bo spremenilo. Zato le pogumno naprej, nekaj idej je namreÄ? resniÄ?no izvedljivih. Med njimi je ena, povezana z vaĹĄo kariero, ki ne sme Ä?akati. Ukrepajte.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Najraje vse delate sami, saj se teĹžko zanesete na druge. Ĺ˝al, pa tokrat vsega ne boste mogli opraviti sami. Dela bo namreÄ? krepko preveÄ?. V tem tednu se boste bolj kot s seboj in s svojimi potrebami ukvarjali z drugimi, zato bo teden za vas precej naporen. Jezilo vas bo, ker se prav niÄ? ne bo premaknilo iz mrtve toÄ?ke. Tudi vaĹĄe delo bo zato zastalo in ravno zato boste tokrat morali prositi za pomoÄ?. ÄŒe boste ĹĄe tako jezni, spremeniti ne boste mogli prav niÄ?. ZaÄ?elo pa se vam bo odpirati tudi na drugih pomembnih Ĺživljenjskih podroÄ?jih. Nerodno bo, ker boste tudi tokrat marsikdaj prehitri, zato lahko to gre krepko v nos vaĹĄemu najveÄ?jemu tekmecu. Da boste to diplomatsko reĹĄili, se bo treba kar potruditi. A vi to znate. Na finanÄ?nem podroÄ?ju bo vse dobro. Celo bolje, kot ste raÄ?unali. Zato se boste nagradili in si kupili nekaj, kar si Ĺže dolgo Ĺželite.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Pred vami je dokaj miren, niÄ? kaj poseben teden. ZatiĹĄje, ki je po velikem projektu zavelo v vaĹĄem Ĺživljenju, pa Ĺžal ne bo veÄ? dolgo trajalo. Veliko skrbi boste ĹĄe vedno imeli na finanÄ?nem podroÄ?ju, saj obeti ne bodo dobri. Ne bo ne prviÄ?, pa tudi zadnjiÄ? ne, zato ne boste preveÄ? Ä?rnogledi. Si boste pa zato naredili plan, da konÄ?no pospravite in dokonÄ?ate stare, zanemarjene in nedokonÄ?ane zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri naÄ?rtih, ampak se boste dela dejansko tudi lotili. To vam bo prineslo dober obÄ?utek in veselje, potem pa tudi dovolj ustvarjalne energije, da boste preostanek meseca speljali v veliki meri po svojih Ĺželjah. Pazite pa, da ne spregledate datuma neke zelo pomembne uradne zadeve. ÄŒe ga boste, bo udarec po Ĺžepu moÄ?an. Tega si trenutno ne morete privoĹĄÄ?iti, saj imate svoje prihranke Ĺže razporejene za nekaj mesecev vnaprej. Ljubezen? Ĺ˝eleli si je boste veÄ?.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

V teh dneh vam energije res ne bo manjkalo. Zato ste seveda poskrbeli sami, saj ste se Ĺže pred Ä?asom zaÄ?eli veÄ? ukvarjati s svojim telesom in zdravjem. ÄŒe boste dobro premislili in upoĹĄtevali navdih, lahko tja do konca marca doseĹžete res veliko. Zvezde vas opozarjajo, da pri tem pazite, komu se boste zamerili, ker bo vaĹĄ tempo hitrejĹĄi, kot ga bo imela veÄ?ina tistih, s katerimi delate. Dejstvo je, da boste na veÄ? podroÄ?jih uÄ?inkoviti kot Ĺže dolgo ne. VaĹĄe najmoÄ?nejĹĄe oroĹžje bo dobro planiranje in dobra izbira ljudi, s katerimi boste naÄ?rte izpeljali do konca. Imate veliko Ĺželja, a tudi dosti volje, idej in znanja, zato le pogumno naprej. ÄŒe bodo Ĺželje le prehude, vam jih ne bo teĹžko zmanjĹĄati. Z denarjem pa ravnajte zelo previdno. Kot kaĹže, bo zamudnikov s plaÄ?ili vsak dan veÄ?. ÄŒe ne boste previdni, se boste morali zadolĹžiti. To pa moÄ?no sovraĹžite.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

NajpomembnejĹĄi del obÄ?nega zbora je bila podelitev bronastih plaket OZVVS Ĺ oĹĄtanj Ä?lanom, ki aktivno sodelujejo v druĹĄtvu od njegove ustanovitve, ter Ä?lanom, ki prispevajo k prepoznavnosti druĹĄtva z dobrimi rezultati na strelskih tekmovanjih. Priznanje so prejeli: Leon Stropnik, Franc

Velenje in preselitvi obÄ?inske uprave v Velenje; - 18. marca 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding splavili linijsko ladjo SploĹĄne plovbe Piran z imenom Velenje; ladja Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bliĹžini pristaniĹĄÄ?a Kandla v Indiji; reĹĄevanje se je konÄ?alo ĹĄele 11. avgusta 1998, ko so jo vlaÄ?ilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje; z zavarovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da se ladje ne popravlja, zato je bila prodana za staro Ĺželezo in razrezana v Alangu v Indiji; - 18. marca 1989 je bilo v velenjski RdeÄ?i dvorani drĹžavno prvenstvo v latinskoameriĹĄkih plesih; - 20. marca 1938 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil znan slovenski fotograf Joco Ĺ˝nidarĹĄiÄ?, ki je poleg nagrade ÂťWorld Press PhotoÂŤ dobil ĹĄe Puharjevo plaketo za Ĺživljenjsko delo in nagrado

Ravnjak, ÄŒrtomir UrbaĹĄek, Stanislav RajĹĄter, Zdenko Slatnar, Roman Dreu, Alojz KonovĹĄek, Vanda Zajc, Zdenko Zajc, Klemen MiklavĹžina, Ivan Juvan, Darko Menih, Franc OĹĄtir, Robert Borovnik in JoĹže ÄŒanÄ?.

ObÄ?ni zbor so zaznamovali tudi gosti – Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj ter

Vendelin VoĹĄnjak (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

ÂťConsortium veritatisÂŤ – najviĹĄje slovensko priznanje za novinarsko delo; - 20. marca 1978 so v Velenju ustanovili Zvezo telesnokulturnih organizacij, ki se je kasneje preimenovala v Ĺ portno zvezo Velenje; - marca leta 1986 so v vseh prostorih velenjskega zdravstvenega doma prepovedali kajenje; - 22. marca 1970 je bil v velenjski obÄ?ini referendum za prvi

predstavniki sosednjih obmoÄ?nih zdruĹženj. Vsi so poudarili dosedanje dobro medsebojno sodelovanje ter izrazili Ĺželjo po dobrem delovanju druĹĄtva tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

Alenka Slatnar

Tudi, ko bo Ä?ez nekaj dni v deĹželo tudi uradno priĹĄla pomlad, boste ostali odloÄ?ni kot Ĺže dolgo ne. OdloÄ?itev, da se boste tokrat ĹĄli zares, in to do konca, boste zaÄ?eli uresniÄ?evati Ĺže danes. Vse, kar boste zaÄ?eli v teh dneh, boste tudi uspeĹĄno dokonÄ?ali. In to prej kot sami verjamete. NajveÄ? teĹžav boste imeli s tem, da se dnevno umirite, poiĹĄÄ?ete ravnovesje v sebi in si priznate, da vam pravzaprav niÄ? ne manjka. Tudi Ä?e vam kdo reÄ?e, da si vzemite urico Ä?asa zase ali za nabiranje energije s sedenjem na kavÄ?u ali kakĹĄnim podobnim brezdeljem, si tega ne boste privoĹĄÄ?ili. Ker se tako ne znate iti. To je trenutno najveÄ?ja napaka, ki jo delate. Telo vam bo kmalu sporoÄ?ilo, da ste Ĺže predolgo napeti. Slej kot prej se to odrazi prav pri zdravju. Ne zatiskajte si oÄ?i, ko se telo oglasi z boleÄ?ino. Ukrepajte, preden se to zgodi, Ä?e boste zamudili, pa tudi ne zatiskajte oÄ?i pred resnico.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Pred vami je eden lepĹĄih tednov v letoĹĄnjem letu. Kar se tiÄ?e uspeha pri delu, kariere in vaĹĄega statusa v druĹžbi, bo vse odliÄ?no. Pravzaprav ĹĄe bolje, kot si lahko Ĺželite. Pa Ä?eprav ste bili ĹĄe pred nekaj dnevi zelo skeptiÄ?ni do tega. Ker ni vse zlato, kar se sveti, vaĹĄi dnevi ne bodo ne enoliÄ?ni in ne enostavni. A sedaj veste, da se bo trud vendarle poplaÄ?al, zato boste brez teĹžav vztrajali. ÄŒe vam bo ta teden uĹĄla kakĹĄna neprijetna beseda, ne bo niÄ? Ä?udnega. PreveÄ? boste namreÄ? delali, da bi se lahko sprijaznili s tem, da nekateri ne izpolnijo svojih nalog. Vsako prosto minuto izkoristite za delo v naravi, ĹĄe bolje pa bo, Ä?e poskrbite tudi za redno telesno aktivnost. Hrbtenica in sklepi vam bodo hvaleĹžni.

VaĹĄi Ĺživci tudi, saj boste prav tako sprostili vso telesno napetost. ÄŒe boste pazili ĹĄe, kdaj in koliko jeste, se boste v svoji koĹži poÄ?utili vsak dan boljĹĄe. To pa je vaĹĄa najveÄ?ja Ĺželja, kajne?

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

samoprispevek ÂťZa napredek vasi in mestaÂŤ; - 23. marca 2001 so v velenjskem Gorenju v prisotnosti takratnega predsednika Republike Slovenije Milana KuÄ?ana predali namenu novo tovarno hladilno-zamrzovalne tehnike in novo galvano; - 24. marca 1918 je bil v Ĺ martnem pri Velenju deklaracijski shod v podporo majniĹĄki deklaraciji, na katerem je govoril drĹžavnozborski poslanec, VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄek; veÄ? kot 1500 udeleĹžencev shoda se je soglasno izreklo za majniĹĄko deklaracijo in izrazilo zaupanje dr. Antonu KoroĹĄcu in svojemu poslancu dr.

VerstovĹĄku; v enem od Ä?asopisnih poroÄ?il o shodu v Velenju je pisalo: Živio – klici so doneli proti nemĹĄkutarskim gnezdom v doliniÂŤ; - 24. marca 1974 je bilo v Velenju balkansko prvenstvo v krosu. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

Prihaja Ä?as, ko boste morali priznati, da nimate vedno prav. ÄŒeprav ste vse doslej mislili, da so vaĹĄe finanÄ?ne teĹžave preteklost in da ste vse postavili na zdrave temelje, boste ta teden spoznali, da je vaĹĄ raÄ?un vse tanjĹĄi. Vsekakor bo pretanek za vse vaĹĄe Ĺželje in potrebe, saj ste jih zadnje Ä?ase precej poveÄ?ali. In to ne zaradi sebe, ampak zaradi sorodnika. Treba bo zategniti pas, brez oklevanja. ÄŒe ga ne boste, boste spet imeli teĹžave z glavoboli, ki so vas nekaj Ä?asa pustili povsem na miru. ÄŒe razmiĹĄljate o kreditu, bodite previdni. Dobro se pozanimajte, preden se odloÄ?ite zanj. Poskrbite tudi, da bo viĹĄina takĹĄna, da ne bo preveÄ? vplivala na vaĹĄ Ĺživljenjski slog. Kar se ljubezni tiÄ?e, bo najlepĹĄe tisto, kar boste sanjali. Realnost bo precej pusta. Tokrat ste krivi tudi vi, ne le partner. In to prav dobro veste, a nimate Ĺželje, da bi se potrudili, da to spremenite.

Kozorog od 23. 12. do 22. 1.

Naslednji dnevi vam Ĺžal ne bodo preveÄ? vĹĄeÄ?. Pa ne bo tako po vaĹĄi krivdi. Tudi vi se boste namreÄ? bolj kot s sabo morali ukvarjati z drugimi in njihovimi teĹžavami, v katere se boste teĹžko vĹživeli, saj podobnih sami ĹĄe nikoli niste imeli. Zato ni izkljuÄ?eno, da boste tokrat krepko jezni sami nase. Zdelo se vam bo, da ste do vseh preveÄ? dobri, da preveÄ? popuĹĄÄ?ate.

Pravzaprav bo to kar drĹžalo, saj se zgodba nenehno ponavlja. Morda vas v to, da nenehno pomagate drugim Ĺžene obÄ?utek, da vas bodo imeli ljudje raje, Ä?e boste dovolj pridni, skrbni in solidarni. ÄŒeprav pregovor pravi, da se dobro z dobrim vraÄ?a, v tem primeru to ne bo ĹĄlo skozi. Prej bo ĹĄlo za to, da nekdo odkrito izkoriĹĄÄ?a vaĹĄo dobroto.

Odprite oÄ?i in temu naredite konec. Bolelo bo tako vas kot njega, a Ĺže Ä?ez nekaj dni se boste poÄ?utili bolje. Zdravje bo ves teden precej obÄ?utljivo. NajveÄ? teĹžav boste imeli kroniÄ?ni bolniki.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

Zaljubljeni boste v naslednjih dneh sreÄ?ni, kot Ĺže dolgo ne. Tudi zato, ker ste Ä?ustva dolgo skrivali, kot vse kaĹže pa je priĹĄel Ä?as, ko bo to spregledal tisti, ki se mota po vaĹĄi glavi Ĺže nekaj dolgih tednov. Dobesedno se vam bo zdelo, da se vam odpira nebo. Pa Ä?eprav na poti do sreÄ?nega konca ne manjka ovir, saj se boste za nekaj Ä?asa verjetno znaĹĄli v ljubezenskem trikotniku. Ne po svoji krivdi. Tega si nikoli niste Ĺželeli, a tokrat boste pripravljeni tudi na to, da vaĹĄ izbranec konÄ?a prejĹĄnjo zvezo, preden jo resno zaÄ?neta vidva. Slabe vesti za Ä?uda tokrat ne boste imeli. To bo znak veÄ?, da si novega partnerja res Ĺželite. Strah vas bo le, da ste vse skupaj preveÄ? idealizirali, dokler ste si zvezo samo moÄ?no Ĺželeli. A kaĹže, da bo tokrat ĹĄlo za tisto pravo, iskreno ljubezen. Polno bo zaĹživela, ko bo v deĹželo tudi uradno priĹĄla pomlad.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

Rekli si boste, da se morate spremeniti. PoskuĹĄali se boste drĹžati vseh dogovorov in obljub, tako starih kot novih. Ĺ˝al pa se jih drugi ne bodo, zato spanec v naslednjih dneh vseeno ne bo najbolj miren. Strah vas bo, da boste kaj zamudili in da ne boste pravoÄ?asno konÄ?ali dela, ki vam veliko pomeni. Tudi zato, ker gre za preizkus, ki lahko moÄ?no spremeni vaĹĄo prihodnost. ÄŒeprav veÄ?jih sprememb v Ĺživljenju nimate radi, so vÄ?asih te nujno potrebne. In prav to obÄ?utite v teh dneh. Predolgo ste odlaĹĄali, sedaj morate ukrepati, Ä?e si Ĺželite, da boste Ĺživeli bolje in bolj mirno. OdliÄ?ne ideje o tem, kako se lahko izvleÄ?ete iz tega, v teh dneh ĹĄe ne bo, Ä?eprav se reĹĄitev Ĺže kaĹže. In to tam, kjer si Ĺželite. Ali se bo izĹĄlo, je ĹĄe prezgodaj reÄ?i. Ljubezen? PogreĹĄali boste neĹžnosti in dolge pogovore. Partner bo Ä?isto odsoten. Tako psihiÄ?no kot fiziÄ?no. Preden ga Ä?esa obtoĹžite, previdno poskuĹĄajte ugotoviti, kaj ga Ĺžre.

Potem boste laĹžje ukrepali.

Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

17. marca

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.450

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.45 09.55

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.15

10.45 12.05 12.50 14.10 15.35 16.05 17.00 17.55 18.30 19.00 19.10 20.00 20.30 21.25 23.15 01.10 01.55 02.55 sledi 04.15 05.10

06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 08.00 08.05 08.15 08.30 09.25 09.55 10.55 11.10 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.50 00.45 01.35 02.10

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.20 17.10 17.25 17.30 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

24ur, ponov.

Florjan, gasilski avto, ris.

Veseli avtobuski, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Zdravnica malega mesta, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Plamen v očeh, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan.

MasterChef Slovenija 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop corn: Mary Rose, Čuki Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Strokovnjak svetuje: Poljubljanje, vikanje, tikanje Mojca in medvedek Jaka, Mami rad te imam Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, ans. Nemir in Srčni muzikanti Regionalne novice 3 Jesen življenja, dr. Metka Klevišar, Dom Sv. Jožefa Celje Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sobota,

18. marca

05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.40 Turbulenca: Kam po osnovni šoli?

12.20 Blisk, 11/15 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Nova Planica, dok. film 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Brez meja, tv Lendava 15.40 Jani Nani, ris.

15.45 V boju s časom (II.), 3/13 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Električna letala 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Sodevci 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: GH Holding 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum 00.30 Ugriznimo znanost 00.55 Profil 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, ponov.

02.40 Info-kanal

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Emilija, ris.

Zgodbe iz školjke: Vrt Točka, glasb. odd.

Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), prenos iz St. Moritza Nord. smuč., sp, smuč. poleti, kvalif., prenos iz Planice Alp. smuč., sp, SVSL (M), posn. iz St. Moritza Halo TV Biatlon, sp, sprint (Ž), prenos iz Hanti-Mansijska Kino Fokus Čas za Manco Košir: Zavist Halo TV Hotel poldruga zvezdica, 15/15 Hotel poldruga zvezdica, 1/10 Pajkec Piko, ris.

Male sive celice, kviz Avtomobilnost Diagonala norcev – telo na preizkušnji, dok. odd.

Razsodba, belg. film Hladna vojna in njena zapuščina, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Halo TV Športni posnetki Nord. smuč., sp, smuč. poleti, kvalif., posn. iz Planice Alp. smuč., sp, SVSL (M), posn.

Točka, glasb. odd.

17. marca 2016

12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.50 16.35 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 01.05 01.30 02.25

08.45 09.40 10.40 11.05 11.55 13.20 14.10 15.15 17.45 18.25 19.00 19.10 19.15 19.40 20.00 21.40 22.40 23.00 00.15 01.00 02.15 05.10

06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 08.00 08.05 08.15 08.30 09.25 09.55 10.55 11.10 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 22.05 22.10 00.25 02.45 03.20

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.20 12.35 12.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 23.45 23.50

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem! kviz Ugriznimo znanost: Električna letala Blisk, 12/15 Dnevnik, vreme, šport Tarča Globus Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Olivija, ris.

Studio kriškraš: Narobe svet Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Alpe, Donava, Jadran Novice Infodrom Kioka, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozabav. odd.

Na lepše Odmevi, šport, vreme M – mesto išče morilca, nem. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Emilija, ris.

Hrček Miha, ris.

Vetrnica, ponov.

Zgodbe iz školjke: Vznemirljiva Turčija Točka, glasb. odd.

Prisluhnimo tišini O živalih in ljudeh Na vrtu Alp. smuč., sp, ekipna tekma, prenos iz St. Moritza Posebna ponudba Biatlon, sp, sprint (M), prenos iz Hanti-Mansijska Nord. smuč., sp, smuč. poleti, prenos iz Planice Hotel poldruga zvezdica, 2/10 Hotel poldruga zvezdica, 3/10 A veš, koliko te ima rad, ris.

Bacek Jon, ris.

Firbcologi, ponov.

Infodrom Dva dni v Parizu, koprod. film Tv arhiv, dok. odd.

Bučke, satir. inf. parodija Polnočni klub: Črni oblak nad zemljo Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal Športni posnetki Točka, glasb. odd.

24ur Florjan, gasilski avto, ris.

Veseli avtobuski, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Obtoženi dijakinji, nad.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Plamen v očeh, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja maja kuha bolje!

24ur vreme 24ur Bitka parov 24ur zvečer Eurojackpot Ljubezen je slepa, am. film Generacija X, am. film 24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža, ans. Nemir in Srčni muzikanti Strokovnjak svetuje: Poljubljanje, vikanje, tikanje Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV : Še pomnite prijatelji, 1. del Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

19. marca

06.00 06.05 07.00 07.15 07.40 08.00 08.25 08.45 09.05 09.50 10.05 10.20 11.00 11.55 13.00 13.25 13.50 14.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.35 22.25 23.00 00.35 01.00 01.55

06.00 06.25 07.00 08.20 08.25 09.25 09.45 12.00 12.40 13.30 14.25 15.25 16.45 17.30 19.20 19.30 20.00 21.35 22.20 23.05 23.40 00.10 01.10 sledi 02.40 03.25 04.15 04.45

06.00 07.00 07.01 07.30 07.55 08.00 08.25 08.50 09.15 09.20 09.45 10.10 10.25 12.15 13.15 13.30 16.10 18.10 18.55 18.58 20.00 22.15 00.30 02.40

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Lahko noč Čebelica Maja, ris. nan.

Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

Studio kriškraš: Materinski dan Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 17/26 Male sive celic, kviz Guin in zmajevka, igrani film Infodrom Kdo si pa ti?, 7/10 Tv arhiv Tednik Dnevnik, vreme, šport O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd.

Ambienti Generacija Zemlja, 1/3 Zaljubljeni v življenje Poročila, vreme, šport Posebna ponudba Sladkanje z Rachel Allen, 11. del Ozare Zu, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Vse je mogoče Fortitude, 10/12 Poročila, vreme, šport Izgubljena ura, danski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Na lepše 10 domačih Najboljše jutro Nord. smuč., sp, Planica, vrhunci včerajšnjega dne Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja, prenos iz St. Moritza Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja, prenos iz St. Moritza Nord. smuč., sp, smuč. poleti, ekipno, prenos iz Planice Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, prenos iz St. Moritza Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž), prenos iz Hanti-Mansijska Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja, posn. iz St. Moritza Biatlon, sp, zasled. tekma (M), prenos iz Hanti-Mansijska Slovenija danes Avtomobilnost Nord. smuč., sp, smuč. poleti, ekipno, posn. iz Planice Infodrom Kdo si pa ti?, 7/10 Zgodilo se je v Saint-Tropezu, franc. film Zvezdana Neverjetni Jonathan Goodwin, razved. odd.

Bleščica, odd. o modi Aritmija Dan D – koncert DNA D, dok. film Športni posnetki Nord. smuč., sp, smuč. poleti, ekipno, posn.

Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž), posn.

Biatlon, sp, zasled. tekma (M), posn.

10 domačih, ponov.

Polnočni klub: Črni oblak nad zemljo, ponov.

24ur Oto čira čara Želvica Lulu, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Harold in vijolična voščenka, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Wendy, ris.

Lego mesto, ris.

Lego Star Wars, ris.

Transformerji, ris.

Tv prodaja Dnevnik nabritega mulca: Pasji dnevi, am. film Čista hiša, am. ser.

Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas Popolna slika, am. film Takle mamo, nan.

24ur vreme 24ur Dobrodošli doma, Roscoe Jenkins, am. film Veliki padec, am. film V zraku, am. film Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Ustvarjajmo s fimo maso in perlicami, otroška oddaja 09.40 Ustvarjalne iskrice (152), Lutkovno gledališče v škatli 10.00 Folklorna skupina Maribor iz Argentine 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Prodajno TV okno 11.40 Videospot dneva 11.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Mojca in medvedek jaka, Čiv čiv čiv 18.40 Dotiki gora: Brana 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2373. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Koncert Big banda Orkestra Slovenske vojske z gostom Vlatkom Stefanovskim 22.15 Jutranji pogovori 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

20. marca

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.45 07.55 08.05 08.15 08.20 08.30 08.45 08.55 09.05 09.20 09.40 09.45 10.10 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.05 15.55 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 21.45 22.10 23.45 00.10 01.05

06.00 06.10 07.00 07.50 08.20 08.25 09.25 09.45 12.30 12.55 13.45 14.15 15.10 15.40 16.30 17.15 18.30 18.55 19.50 20.00 20.45 22.10 23.40 00.50 05.30

06.00 07.00 07.01 07.30 08.00 08.25 08.50 09.00 09.05 09.30 09.45 11.30 13.15 13.30 14.30 16.15 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 22.40 00.40 02.20

Ponedeljek, 21. marca

Živ žav Emilija, ris.

Zajček Belko, ris.

Ozi bu, ris.

Poldi, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Timi gre, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Sara in Raček, ris.

Medo in Mica, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, ris.

Zu, ris.

Frančkov Fonzek, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Moj prijatelj Zajec, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Pika Nogavička, ris. nan.

Sledi: Ana Wambrechtsamer, dok. odd.

Ozre, ponov.

Obzorja duha: Slovenci in usmiljenje Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, ponov.

Pobič, am. nemi film Romar, am. film Poročila, šport, vreme Vikend paket Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Broadchurch (II), 2/8 Intervju: Irena Šumi Poročila, šport, vreme Ali pred sodiščem, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

06.10 06.25 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 10.35 11.05 11.50 12.20 13.00 13.30

Duhovni utrip Posebna ponudba Zaljubljeni v življenje Glasbena matineja Nord. smuč., sp, Planica, vrhunci včerajšnjega dne Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja, prenos iz St. Moritza Alp. smuč., sp, VSL (Ž), prenos iz St. Moritza Nord. smuč., sp, smuč. poleti, prenos iz Planice Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja, vključ. vprenos Biatlon, sp, skup. start (M), prenos Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, prenos Biatlon, sp, skup. start (Ž), posn.

Na poti, 3/3 Zvezdana Ambienti Zaključni večer slov. izora za Evrovizijske mlade glasbenike 2016, posn.

Slovenija danes Nord. smuč., sp, smuč. poleti, posn. iz Planice Žrebanje Lota V divjini z Benom Foglom: Avstralija Pohlep, 4/4 Vse je mogoče, ponov.

Vikend paket, ponov. Športni posnetki Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.45 10.00 11.20 11.35 14.05

24ur, ponov.

OTO čira čara Želvica Lulu, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Harold in vijolična voščilnica, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Lego mesto, ris.

Lego Star Wars, ris.

Tv prodaja Črni lepotec, am. film Ubežnikovo maščevanje, am. film Tv prodaja Čista hiša, am. ser.

Družinska preizkušnja, am. film Bitka parov Vrtičkanje Polona ga žge 24ur vreme 24ur Znan obraz izma svoj glas Glasba in besedilo, am. film Ločena ob rojstvu, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Ustvarjajmo s fimo maso in perlicami, otroška oddaja 09.40 2372. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 Strokovnjak svetuje: Nevarne kemikalije na delovnem mestu 10.55 2373. VTV magazin, regionalni informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Urgentni center Slovenj Gradec 11.55 Iz arhiva VTV: Mediafest Plitvice, 3. del 13.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.35 Prodajno TV okno 14.50 Videostrani, obvestila 17.10 Prodajno TV okno 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Poljubljanje, vikanje, tikanje 18.00 Ustvarjalne iskrice (151), Pomladni nakit 18.20 Mladi za Veleje: 45 let Folklornega društva Koleda 19.00 Pop corn: Mary Rose, Čuki 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža, ans. Nemir, Srčni muzikanti 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Skrbimo za zdravje: Bolezni ožilja 23.50 Videostrani, obvestila

Torek,

14.20 15.00 15.10 15.40 15.45 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 00.45 01.10 02.05

15.30 16.20 17.00 18.00 18.30 19.10 19.20 19.30 19.35 20.00 20.45 22.20 23.05 00.15 01.15 02.00 05.10

06.00 07.00 07.05 07.30 08.00 08.05 08.15 08.30 09.25 09.55 10.55 11.10 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.05 00.00 00.55 01.45 02.20

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.50 11.55 12.10 17.40 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.55 00.25 00.30

22. marca

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Sladkanje z Rachel Allen, 11. del 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš?=So vakeres?

Blisk, ris.

Dnevnik, vreme, šport Panoptikum: Nove medijske politike Osmi dan Poročila Dober dan, Koroška Pujsa Pepa, ris. Čebelica Maja, ris. nan.

Točka preloma, ponov.

Poročila, šport, vreme Kdo si pa ti?, 8/10 Novice eRTeVe Emilija, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Pisave Glasbeni večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Info-kanal

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Emilija, ris.

Zgodbe iz školjke: Eva in kozel Zgodbe iz školjke: Igrajmo se Točka, glasb. odd. Živeti kamen, dok. film Duhovni utrip Dobro jutro Polnočni klub: Črni oblak nad zemljo Ljudje in zemlja Avtomobilnost Halo TV Hotel poldruga zvezdica, 4/10 Hotel poldruga zvezdica, 5/10 A veš, koliko te imam rad, ris.

Bacek Jon, ris. Štiri ušesa sredi lesa, ris.

Guin in zmajevka, igrani film Zakon srca, 10/14 Če bi midva se kdaj srečala, dobrodelni koncert ob svetovnem dnevu Downovega sindroma V soju uličnih svetilk, dok. odd.

Spomini: Slava Dolenc Halo TV Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 07.10 08.15 08.45 10.00 11.00 12.15 14.40

24ur, ponov.

Veseli avtobuski, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Obtoženi dijakinji, nad.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Trdoglavci, nan.

Plamen v očeh, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Dan najlepših sanj 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2373. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativa oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo SVIT: Enostavno in hitro testiranje Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami Regionalne novice 3 Koncert Big banda Orkestra Slovenske vojske z gostom Vlatkom Stefanovskim Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem, kviz!

Obzorja duha: Slovenci in usmiljenje 12.30 Blisk, 14/15 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city, ponov.

14.20 NaGlas!

15.00 Poročila 15.10 Lučka, tv Lendava 15.40 Muk, ris.

15.50 Srečo kuha Cmok, ponov.

16.25 Profil: Maja Gal Štromar 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Zgodbe izza obrazov: Sabina Dermota, 1/3 17.55 Novice 18.00 Utrinek, izob. odd.

18.05 Muk, ris.

18.10 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Anno Domini, 1/12 20.55 Skrivni načrti Radovana Karadžića, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Franc Kvaternik 00.50 Profil: Maja Gal Štromar 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, ponov.

02.35 Info-kanal

21.45 22.45 23.20 00.00 00.45 02.15 05.10

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Emilija, ris.

Hrček Miha, ris.

Vetrnica: Badminton Zgodbe iz školjke: Lahko noč Točka, glasb. odd.

Tv arhiv Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Dober dan Slovenija danes Sprejem športnikov zime, prenos iz Ljubljane A veš, koliko te imam rad, ris.

Bacek Jon, ris. Štiri ušesa sredi lesa, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Studio kriškraš: Materinski dan Nenavadne ganske krste, dok. o.

Neverjetni Jonathan Goodwin, 2/5 Na poljih Flandrije, 7/10 Ambienti, ponov.

Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd.

Sprejem športnikov zime, posn.

Zabani kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.05 07.30 08.00 08.05 08.15 08.30 09.25 09.55 10.55 11.10 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.40 23.15 00.10 01.05 01.55 02.30

24ur, ponov.

Veseli avtobuski, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Obtoženi dijakinji, nad.

Tv prodaja Moja mami kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja maja kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Preverjeno Takle mamo, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 11.55 12.10 12.15 17.40 17.55 18.00

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Cesarjeva nova oblačila, gledališka predstava Vrtca Velenje, OE Tinkara Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2374. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek Dotiki gora: Planina Blekova Napovedujemo Jesen življenja, dr. Metka Klevišar, Dom Sv. Jožefa Celje Iz arhiva VTV, Festival Okarina, Decouter Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

16.10 17.05 17.30 19.00 19.10 19.15 19.25 19.30 20.00 20.55

18.25 18.50 18.55 19.55 20.00 20.20 20.25 20.35 20.55 21.00 21.30 22.10 23.40 23.45

23. marca

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 14.15 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.15 18.20 18.55 19.00 20.05 21.40 22.00 23.05 00.35 01.00 01.25 01.50 02.45

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.15

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Pisave: Saša Vuga, Milan Dekleva Blisk, 15/15 Dnevnik, vreme, šport Intervju: Irena Šumi Prava ideja: GH Holding Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Na naši zemlji: Dane Sara in Raček, ris.

Simfonorije, ris.

Vem! kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Gospodična pri šestdesetih, nem. film Kino Fokus Odmevi, šport, vreme Ermesinda, 1/2 Turbulenca Profil, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

02.50 05.10

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Emilija, ris.

Vetrnica: Na rolki Zgodbe iz školjke: Juvi Zgodbe iz školjke: Zakaj modrovanje ni modre barve Lučka, tv Lendava Točka, glasb. odd.

10 domačih eRTeVe Dobro jutro Vikend paket Dober dan Za pogledom, dok. film Nogomet, prijat. tekma, Slovenija : Makedonija, prenos iz Kopra Žrebanje Lota Bučke, inform. parodija Čas za Manco Košir Ko je Bjoerk srečala Attenborougha, dok. fim Operne arije Bleščica, odd. o modi Aritmija Aritmični koncert Točka, glasb. odd.

Nogomet, prijat. tekma, Slovenija : Makedonija, posnetek Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 08.00 08.05 08.15 08.30 09.25 09.55 10.55 11.10 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.15 22.50 23.45 00.40 01.30 02.05

24ur, ponov.

Veseli avtobuski, ris.

Pixi in čarobni zid, ris. Želvica Lulu, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

MasterChef Slovenija 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.10 11.35 11.50 11.55 17.40 17.55 18.00

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2374. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice, (UI 153), Velikonočni pirh Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje, OE Najdihojca Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Dober večer, gospod predsednik - Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev Regionalne novice 3 Pop corn: Pop dizajni, Gušti Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.35 09.20 10.20 10.50 11.10 13.30 15.05 16.10 17.30 19.50 20.00 20.20 21.15 22.00 22.05 22.40 23.10 00.05 00.50

18.15 18.45 18.50 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 17. 3. 2016, barve: CMYK, stran 21

ISOL: DruĹžinska skrivnost ml – mladina / C-S – Cicibanislikanice Kaj se zgodi, Ä?e nekega jutra vstaneĹĄ bolj zgodaj kot po navadi in po nakljuÄ?ju ugotoviĹĄ, da tvoja mama nekaj skriva pred tabo?

Kaj, Ä?e je nekdo drug? HudomuĹĄna zgodba o deklici, ki je prepriÄ?ana, da je odkrila veliko druĹžinsko skrivnost, vas bo nasme-

in priporoÄ?il naĹĄih prednikov. Zakladnica znanja, ki je preizkuĹĄena in se je prenaĹĄala iz roda v rod, je v praksi najbolj preverjena, hkrati pa uglaĹĄena z naravo in preprostimi, naravnimi metodami za vzgojo domaÄ?ega pridelka. Sprehod skozi setev in sajenje, gnojenje in nego, zaĹĄÄ?ito rastlin ter shrambo izdelkov je poln pouÄ?nih nasvetov in starih kmeÄ?kih modrosti, knjigi pa so dodane nazorne fotografije in skice, ki vabijo, da primere preizkusimo tudi v naravi.

PRVIÄŒ ml – mladina / M – leposlovne knjige od 13. leta dalje Zbirka kratkih zgodb, uvrĹĄÄ?ena med kakovostno mladinsko branje, iz razliÄ?nih zornih kotov osvetli eno najpomembnejĹĄih

od – odrasli / 37 – Vzgoja.

IzobraĹževanje Ljubezni, ki jo izkazujete svojim otrokom, ni nikoli preveÄ?. PriroÄ?nik vam bo v pomoÄ?, kako na zanimive in ustvarjalne naÄ?ine poveste svojim otrokom, da jih imate radi. ÄŒe mislite, da boste s tem razvadili otroke, se motite; razvajenost je le posledica varovanja otrok pred izkuĹĄnjami in izzivi, ne pa obsipavanje z ljubeznijo. PrepriÄ?anje otroka, da ga imajo najbliĹžji radi, bo okrepilo njegov obÄ?utek varnosti in samozavest, to pa je ena najpomembnejĹĄih vrednot na poti skozi odraĹĄÄ?anje. Ustvarjalne zamisli so razdeljene v dve starostni skupini, branje priroÄ?nika pa bo zagotovo sproĹžilo nove ideje za izkazovanje ljubezni.

KERN, Andrea: Stare vrtnarske modrosti od – odrasli / 635 – Vrtnarstvo Strokovnjakinja za vrtnarstvo nas ob priroÄ?niku popelje v svet vrtnih dejavnosti predvsem na poudarku bogatih izkuĹĄenj

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 17. 3., BiotrĹžnica • Petek, 18. 3., od 14.00 dalje, kmeÄ?ka trĹžnica • Petek, 18. 3., 18.00 in 19.00, modna revija Alica v deĹželi mode • Sobota, 19. 3., 11.00, otr. modna revija • Nedelja, 20. 3., 11.00, dĹžungelska dogodivĹĄÄ?ina Alica iz Ä?udeĹžne deĹžele na obisku v DĹžungli • Nedelja, 20. 3., 13.00, lutkovna predstava O nenavadnem velikonoÄ?nem jajcu zajca Vilija • Do 19. 3., razstava in vabilo na dneve komedije • Vsak dan praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Zajec Vili v Citycentru

VELENJE ÄŒetrtek, 17. marec 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat Svetovalnega srediĹĄÄ?a Velenje 16.30 in 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pozdrav pomladi 2016, obmoÄ?na revija otroĹĄkih in mladinskih pevskih zborov Ĺ aleĹĄke doline 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Predavanje Meditacija: kako in zakaj se je lotiti?

Petek, 18. marec 16.00 Gasilski dom Ĺ kale VelikonoÄ?ne delavnice 18.00 PC Standard PodjetniĹĄki trampolin 2016 – DEMO DAN 18.00 Galerija velenje Predavanje Ajde Kamenik Neverbalna komunikacija in obvladovanje stresa 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Dokler naju seks ne loÄ?i, romantiÄ?na komedija SLG Celje 19.30 RdeÄ?a dvorana Velenje Maturantski ples Gimnazije Velenje 21.00 Klub eMCe plac Klubski veÄ?er – Turnir v roÄ?nem nogometu

jala in prepriÄ?ala o tem, koliko podob lahko imamo, a smo vendarle enaki. Zgodbo je napisala argentinska umetnica ISOL, ki je za svoja dela dobila Ĺže vrsto nagrad za mladinsko knjiĹževnost. Besedilo je oblikovano po priporoÄ?ilih za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo, dodana pa je tudi razliÄ?ica zgodbe v ĹĄpanskem jeziku.

JANIÄŒIĆ - Holcer, Jelena: 101 naÄ?in, kako svojemu otroku pokaĹžete, da ga imate radi

21

PRIREDITVE

17. marca 2016

Sobota, 19. marec izkuĹĄenj v obdobju vsakega mladostnika, to je izguba nedolĹžnosti. Zgodbe o tem so razliÄ?ne; nekatere s kanÄ?kom humorja, druge trpke, tudi provokativne, vse pa oriĹĄejo svet Ä?ustev, misli in notranjega doĹživljanja mladega Ä?loveka, ki se prviÄ? v Ĺživljenju sreÄ?a s to izkuĹĄnjo. Zgodbe so prispevali sodobni, Ĺže nagrajeni britanski avtorji, slovensko izdajo zbirke pa sta obogatila priznana domaÄ?a ustvarjalca Goran Vojnović in Suzana Tratnik.

KINSELLA, Sophie: Strastna zapravljivka med zvezdami od – odrasli / 821.311.2 – DruĹžbeni romani Ljubitelji serije Strastna zapravljivka ste gotovo navduĹĄeni nad sedmim delom hudomuĹĄnega romana, v katerem glavna junakinja, prikupna Rebecca Brandon, osvaja Hollywood. Becky je zdaj sreÄ?no poroÄ?ena, ima hÄ?erkico Minnie in obeta se ji Ĺživljenje v srediĹĄÄ?u hollywoodske smetane. KonÄ?no bo lahko spoznala stranko svojega moĹža, uspeĹĄno igralko Sage Seymour, obeta pa se ji nova sluĹžba stilistke znanih zvezdnikov. Sprva razburljivo Ĺživljenje pod budnimi oÄ?esi novinarjev in varnostnikov postane za mlado druĹžino vendarle naporno. Bo Becky prenesla teĹžo rdeÄ?e preproge? đ&#x;”˛

VGP

V GutenbĂźchlu cvetna nedelja in velika noÄ?

Po odliÄ?no obiskani Adventni pravljici, naĹĄteli so okli tri tisoÄ? obiskovalcev, pripravljajo na GutenbĂźchlu v Ĺ oĹĄtanju novo zgodbo.

Tokrat na temo cvetne nedelje in velike noÄ?i.

V program so vkljuÄ?ili ĹĄe veÄ? zanimivih lokalnih zgodb, vse skupaj pa je tudi tokrat popestril s Ä?udovito opremo in aranĹžmaji Simon Ogrizek s svojo ekipo iz podjetja PUP: Razstavo bodo slovesno otvorili jutri ob 18. uri, na ogled pa bo do 28. marca. Popestrili jo bodo s ĹĄtevilnimi kulturnimi, druĹžabnimi in đ&#x;”˛ mz podjetniĹĄkimi dogodki.

Celje – V nedeljo, 20. marca, ob 13. uri bo v Citycentru v Celju zanimiva lutkovna predstava O nenavadnem velikonoÄ?nem jajcu zajca Vilija v izvedbi GledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna. Predstava bo đ&#x;”˛ na osrednjem prostoru Citycentra.

5.00

Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Kanjevec 8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje s spremljevalnim programom 9.00 Ĺ portna dvorana Ĺ olskega centra Velenje Mednarodni turnir v sabljanju v oroĹžju floret – Pokal Velenja 2016 10.00 Grilova domaÄ?ija v Vinski Gori Pomlad na Grilovi domaÄ?iji in Mladi muzealci – Velika noÄ?

10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Dramsko lutkovna predstava Nina v Ä?udeĹžni deĹželi (Mini Pikin abonma)

Razprodano!

17.30 KAC, Efenkova 61 b paLAÄŒENka party 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Na gregorjevo se ptiÄ?ki Ĺženijo, koncert MePZ Gorenje 21.00 Klub eMCe plac Sound Arson 6.2 – Damir Avdić 22.00 Max klub Velenje Cubismo, koncert

Nedelja, 20. marec 8.00 8.00

Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Izlet Ĺžena pri cerkvi sv. JoĹžefa v Ĺ kalah 6. JoĹžefov sejem v Ĺ kalah

Ponedeljek, 21. marec 8.30 13.00 16.00 17.00

17.00

18.00

20.00

Visoka ĹĄola za varstvo okolja delavnica: Samopregledovanje dojk, mod in koĹže Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Ovitek za knjigo iz blaga s knjiĹžnim kazalom, Ustvarjalna delavnica za odrasle Dom kulture Velenje, mala dvorana MetuljÄ?ek CekinÄ?ek, lutkovna predstava in ustvarjalnica ob svetovnem dnevu lutk in poezije HiĹĄa mineralov in gostujoÄ?e literature, Stari trg 19 Ne, ona nima Ĺžametnih oÄ?i, recital Shakespearovih sonetov ob svetovnem dnevu poezije Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: drama DruĹžinski film

Torek, 22. marec 8.00 13.00 17.00

17.00 17.00

Mestna obÄ?ina Velenje, sejna dvorana Seja sveta Mestne obÄ?ine Velenje Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice Vila RoĹžle VelikonoÄ?na delavnica, Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starĹĄe s Simono ÄŒretnik KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku Galerija Velenje Izdelava velikonoÄ?nih zajÄ?kov, delavnica z Miho Cojhtrom

19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana PaĹĄjon, glasbeni pasjon Iztoka Mlakarja v primorĹĄÄ?ini (Beli abonma in izven)

Sreda, 23. marec 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 DruĹĄtvo Novus, DruĹžinski center Harmonija Materinski dan, ustvarjalna delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Branje je Ĺžur, reading is cool 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje PravljiÄ?ni veÄ?er za odrasle

18.00 Vila Mayer Predstavitev Zbornika pregleda razvoja slovenskega tenisa in pogovor o zgodovini tenisa v Ĺ aleĹĄki dolini

Sreda, 23. marec 9.00

Dvorec Gutenbuchel PodjetniĹĄki dan na dvorcu

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 17. marec 16.00 Marof Predavanje za Ä?ebelarje predavatelj predsednik ÄŒZS g. NoÄ?; DruĹĄtvo Ä?ebelarjev Ĺ oP 18.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki ObÄ?ni zbor KD Ĺ oP

Petek, 18. marec

Ĺ OĹ TANJ

19.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Komedija ob Dnevu Ĺžena in Materinskem dnevu: MAME;

ÄŒetrtek, 17. marec 13.00 Vila Mayer Vila PodstreĹĄnica likovna delavnica za otroke in odrasle na podstreĹĄju Vile Mayer 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic Helena KraljiÄ?: PoĹĄastozavri in jabolko spora 19.00 Vila Mayer Okrogla miza: ReÄ?i NE zasvojenost – samo kako?

Petek, 18. marec 17.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Predstava za otroke - Miki Muster: DogodivĹĄÄ?ine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika 18.00 Dvorec Gutenbuchel VelikonoÄ?na razstava

Sobota, 19. marec 10.00 Ĺ portna dvorana Ĺ oĹĄtanj Elektra Ĺ oĹĄtanj – AKK Branik (U17) 11.00 Dvorec Gutenbuchel Izdelava snopov in velikonoÄ?ne dekoracje, izmenjava semen in sadik 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Koncert Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega okteta

Torek, 22. marec

Sobota, 19. marec 9.00

Marof Predstavitev in degustacija brezglutenske prehrane ter programa SVIT, drĹžavnega programa presejanja in zgornjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem Ä?revesu in danki 9.00 ParkiriĹĄÄ?e pri Supermarketu Mercator KmeÄ?ka trĹžnica 10.00 Kulturni dom Gorenje Izdelava butar in njihova dekoracija

Torek, 22. marec 17.00 Marof Sprejem za novorojenÄ?ke v obÄ?ini Ĺ oP

Lunine mene

23. marca, ob 13:01 - polna luna - ĹĄÄ?ip

Nasmeh in aplavz nagrada za veÄ?letno delo Velenje, 11. in 12. marca – ÄŒlani ĹĄaleĹĄkega folklornega druĹĄtva Koleda Velenje si bodo praznovanja 45-letnice delovanja druĹĄtva zapomnili po veÄ? stvareh: po dobro obiskanih dveh koncertih v dvorani doma kulture v Velenju ter novih narodnih noĹĄah in plesnih postavitvah.

Na koncertu se je predstavilo 70 plesalcev in 10 glasbenikov, obÄ?instvo v dvorani pa je njihov trud nagradilo z nasmehom in toplim aplavzom. Prav nasmeh in aplavz sta, je med drugim dejal predsednik druĹĄtva Rok Vovk, zanje nagrada za veÄ?letno delo. ÂťZaradi gledalcev vztrajamo, kadar nam ne gre, kadar iĹĄÄ?emo nove poti. In vedno znova se splaÄ?a prav zaradi

KUNG FU PANDA 3 (ZDA) Animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina sinhroniziran v slovenĹĄÄ?ino, 108 minut ReĹžija: Alessandro Carloni, Jennifer Yuh Slovenski glasovi: Klemen Slakonja, Pavle Ravnohrib, Tone Kuntner, Klemen Mauhler, Pia ZemljiÄ?, Tanja RibiÄ?, Jernej Kuntner, Bojan EmerĹĄiÄ?,Valter Dragan idr.

Petek, 18. 3., ob 18.00 Sobota, 19. 3., ob 18.00 – 3D Nedelja, 20. 3., ob 16.00, 3D – otroťka matineja

TRILOGIJA RAZCEPLJENI: POVEZANI The Divergent Series: Allegiant (ZDA) Akcijska ZF avantura, 121 minut

Predsednik Kolede Rok Vovk se je zahvalil ustanoviteljici skupine Nevi TrampuĹĄ s karikaturo.

njih.ÂŤ Izrazil je upanje, da jih bodo zvesto spremljali vsaj do 100-letnice delovanja druĹĄtva. Ob tej priloĹžnosti so podelili nekaterim Ä?lanom Kolede jubilejna priznanja, s karikaturo so se zahvalili ustanoviteljici Kolede Nevi TrampuĹĄ.

Sicer pa Ä?aka folkloriste do konca leta ĹĄe kar

ReĹžija: Robert Schwentke Igrajo: Shailene Woodley, Theo James, Miles Teller, ZoĂŤ Kravitz, Naomi Watts, Ansel Elgort idr.

Sobota, 19. 3., ob 20.00 Nedelja, 20. 3., ob 18.00 Ponedeljek, 14. 3., ob 17.30

KRIĹ˝ IN KLADIVO Partizan Priest (Slovenija) Dokumentarna drama, 68 minut ReĹžija: Bojan LaboviÄ?

Nastopajo (glasovi): Jure IvanuĹĄiÄ?, Milada Kalezić, Vlado Novak, Ivo Ban, Peter TernovĹĄek, Vladimir VlaĹĄkalić idr.

Petek, 18. 3. ob 20.30 – mala dvor.

Sobota, 19. 3., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 20. 3., ob 17.00 – mala dvor.

nekaj aktivnosti. V teh dneh potekajo delavnice za otroke, v zaÄ?etku aprila revija v Ĺ oĹĄtanju ter ĹĄe nekateri drugi nastopi, pa priprave na novo sezono na morju, predvsem pa priprave na gostovanje prihodnje leto v Ameriki.

AVDIĆ-PRAVI ČLOVEK ZA KAPITALIZEM

đ&#x;”˛

Tp

TRUMBO (ZDA)

(Slovenija), dokumentarni film, 54 minut ReŞija: Duťan Moravec Igra: Damir Avdić Sobota, 19. 3., ob 21.00 – eMCe plac

Biografska drama, 124 minut (ZDA) ReĹžija: Jay Roach Igrajo: Bryan Cranston, Diane Lane, Helen Mirren, Louis C.K., Elle Fanning, John Goodman idr.

Petek, 18. 3. ob 20.00 Nedelja, 20. 3., ob 20.30

OVNA

DRUŽINSKI FILM

HrĂştar (Islandija) KomiÄ?na drama, 93 minut ReĹžija: GrĂ­mur HĂĄkonarson Igrajo: SigurĂ°ur SigurjĂłnsson, TheodĂłr JĂşlĂ­usson, Charlotte Bøving, idr.

Petek, 18. 3. ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 19. 3., ob 19.30 – mala dvor.

Nedelja, 20. 3., ob 19.00 – mala dvor.

Roddiny film (ÄŒeĹĄka, Francija, NemÄ?ija, SlovaĹĄka, Slovenija) Drama, 95 minut ReĹžija: Olmo Omerzu Igrajo: Karel Roden, Eliska KrenkovĂĄ, Jenovefa Bokova, Vanda HybnerovĂĄ, idr.

Ponedeljek, 21. 3., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

NaĹĄ Ä?as, 17. 3. 2016, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

17. marca 2016

Zborovali lastniki gozdov Ĺ aleĹĄke doline Posestnike gozdov pesti marsikaj – Kot druĹĄtvo izjemno uspeĹĄni V Ä?etrtek, 3. marca, so v prostorih KZ Ĺ aleĹĄka dolina v MetleÄ?ah Ä?lani DruĹĄtva lastnikov gozdov Ĺ aleĹĄka dolina (DLG Ĺ D) organizirali sedmi redni obÄ?ni zbor. PoroÄ?ilo o delu in problematiki Ä?lanov je podal predsednik druĹĄtva Franc SevÄ?nikar, pridruĹžil pa se mu je ĹĄe Ä?lan upravnega odbora Zveze

govorili o aktualnih vpraĹĄanjih in prisluhnili predlogom za ĹĄe boljĹĄe delovanje in povezovanje v dolini in ĹĄirĹĄe. Da je vodstvo v preteklem letu organiziralo veÄ? vsebinskih dogodkov, so pritrdi-

gozdove Nazarje (Ĺ oĹĄtanj) uspeĹĄno ter da se nadaljuje tudi sedaj.

Razprava je tekla tudi o obnovi lesnopredelovalnih zmogljivosti v Sloveniji ter prizadevanjih, da bi slovenski les postal cenejĹĄa domaÄ?a surovina za okrepitev lesarskega gospodarstva in boljĹĄega trga z lesom. VeÄ? kot dvajsetletno izÄ?rpavanje gozdov je

RADIO VELENJE

sveti preventive ter sanacije napadenih povrĹĄin gozdov spodbudil prisotne, da so se odloÄ?ili za posebne delavnice na to temo.

Predsednik SevÄ?nikar pa je izrazil veselje, da je njihov Ä?lan Janko Mazej prejel priznanje Zveze DLG Slovenije za aktivno sodelovanje ter ĹĄtevilne pobude in nasvete v zvezi z gospodarjenjem v

Gostja v oddaji ZdravniĹĄki nasveti bo Maja KipiÄ?, tema pa rak ustne votline.

ÄŒETRTEK, 17. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 18. marca

ÄŒlani DLG Ĺ D so v Ĺ oĹĄtanju

Predsednik DLG Ĺ D Franc SevÄ?nikar: ÂťMenim, da se stvari izboljĹĄujejo, k temu pa lahko z aktivnim sodelovanjem prispevamo tudi sami.ÂŤ

druĹĄtev lastnikov gozdov Janko Mazej, ki je poudaril najpomembnejĹĄe aktivnosti na ravni krovne organizacije. Po razpravi in sprejetih poroÄ?ilih so spre-

li tudi drugi navzoÄ?i. Ob pomoÄ?i druĹĄtva in strokovnega zavoda za gozdarstvo so nekateri lastniki gozdov kandidirali na razpisih za dodelitev pomoÄ?i za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeĹželja. Zaradi ÂťrdeÄ?egaÂŤ alarma po napadu podlubnikov so strokovno ekskurzijo na Primorsko k tamkajĹĄnjim kolegom DLG izvedli v jesenskem delu, poleti pa so priredili zelo uspeĹĄno regijsko tekmovanje z motornimi Ĺžagami v Gaberkah. Ugotavljali so, da je bilo sodelovanje s Ä?lani in kolegi ObmoÄ?ne enote zavoda za

prizadelo vso gozdarsko in lesno panogo, ko pa je gozdne posestnike prizadel ĹĄe Ĺžled ter najhujĹĄi napad podlubnikov, je bila mera teĹžav Ĺže zvrhana. Zato sta bili predavanji o novem programu razvoja podeĹželja, predstavitev veljavnega pravilnika za obdobje 2014–2020 (Zoran Planko iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) ter zelo podrobna osvetlitev problematike po napadih lubadarja (Marjan DenĹĄa, Zavod za gozdove OE Nazarje) veÄ? kot koristna. DenĹĄa je z analitiÄ?nim prikazom in na-

naĹĄih gozdovih in ĹĄirĹĄe. Dejal je tudi, da bi bilo dobro, Ä?e bi se sedanjim 117 Ä?lanom pridruĹžili ĹĄe novi oz. da bi vÄ?lanjeni kolegi postali ĹĄe bolj samoiniciativni in aktivni. Ob zakljuÄ?ku so prisotni sprejeli predlog programa dela za tekoÄ?e leto, ki bo prav zaradi ĹĄe vedno hudih napadov podlubnikov teĹžavno, a bo ob prizadevnih Ä?lanih lahko tudi uspeĹĄno in zanimivo. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

DEŽURSTVA 10

ALICA V DEŽELI MODE

10

Modna revija, predpremiera, sreda 16. 3., ob 21.30 uri.

Modna revija, petek, 18. 3., ob 18. in 19. uri.

OtroĹĄka modna revija, sobota, 19. 3., ob 11. uri.

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?.

Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

CITYCENTER CELJE

LEKARNA VELENJE

foto: A.Bravnicar

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI (DeŞurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 19. in 20. 3. – Robert Kralj, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

CE NE VEĹ , KAM SI NAMENJEN, POTEM TE DO TJA VODI VSAKA POT. 10

10

Ĺ aleĹĄka Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni Ä?as ambulante v Ĺ oĹĄtanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 ZaÄ?asno zaprto.

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 PoroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; 18.00 Desetka (oddaja Ĺ olskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 19. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 20. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

PONEDELJEK, 21. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8Avto moto herca; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 22. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 23. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAĹ˝ENOST ZRAKA V tednu od 7. do 13. marca niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

17. marca 2016

. GOZDARSKI VITLI . GOZDARSKE KLEŠČE . CEPILNIKI DRV . KROŽNE ŽAGE . OVIJALCI DRV

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

PRIDELKI SVEŽA orehova jedrca, hruškovo žganje in ovna za pleme prodam.

Gsm: 031 542 798 PRODAJA sadik vrtnic in ciprese.

Gsm: 041 354 575, Dolinšek DOMAČO slivovko, pripomoček za obuvanje nogavic, napravo za flaširanje vina in ruske keglje prodam.

Gsm: 041 849 474 BUKOVA suha drva prodam.

Gsm: 031 517 415 SENO, otavo in ječmen prodam.

Gsm: 041 640 077 KOCKE sena, žganje in plug motokultivator Gorenje z okroglo glavo prodam.

Gsm: 051 388 874

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

SMRTI Črešnik Rozalija, roj. 1921, Šoštanj, Metleče 50; Štih Bojan, roj. 1946, Velenje, Kersnikova cesta 11; Ramšak

Marija, roj. 1924, Mozirje, Nove Loke 60; Ana Krumpačnik, roj. 1937, Ljubno, Savina 39.

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI BREJO telico, rjave pasme, prodam.

Telitev 15. 4. 2016. Gsm: 041 632 581 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Gsm: 031 764 810

• Oddamo poslovni prostor s skladiščem v Nakupovalnem centru Velenje, 200 m2, zgrajen 1997, 2/2 nad. Odlična poslovna priložnost. ER D (60105)kWh/m2a. Cena 2,50 evr/ m2/mesečno.

T: +386 (0)3 777 14 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si

RAZNO ALU platišča z gumami kleber, dim.

195/65x15, lepo ohranjena, primerna za vozilo mazda, prodam.

Gsm: 041 776 476

OBVESTILO ČLANOM DRUŠTVA IZGNANCEV Obveščamo vas, da 30. 3. 2016 od 17.do 19. ure letos zadnjič pobiramo članarino. Članarina znaša 10 evr za leto 2016, časopis pa 6 evr. Članarino lahko poravnate v prostorih stolpnice na Kersnikovi 1.

PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU

• Samostojno hišo v Šoštanju, v neposredni bližini centra, 302 m2, zgrajeno 1960, 455 m2 zemljišča, P+1. Dobra lokacija, vredno ogleda. ER D(60-105) kWh/m2a. Cena 165.000 evr.

STARO ZA NOVO! Informacije:

041 813 949

NAJVEČJA IZBIRA SEMENSKEGA KROMPIRJA! Elita in superelita

SADIKA SOLATA 6/1 1,20

KAMNOSEŠTVO PODPEÈAN Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov,kuhinjskih in kopalniških pultov

10 %

S tem kuponom popust pri nakupu nad 5 kom granitnih okenskih polic www.kamnosestvo-podpecan.si

Sebastjan Podpečan, s. p. Šalek 20 | Velenje | 070 849 569

SADIKA MAČEHA 0,45

ČEBULICE begonije, gladiole, dalije, lilije ... že od 1,80

NA VSE OKRASNE TRAVE SEMENARNA LJUBLJANA VAM NUDIMO

10% POPUST!

Z VAMI IN ZA VAS! Nagrajenci nagradne križanke Pizzerije Picadilly, objavljene v tedniku Naš čas, 3.marca, so: 1. nagrada: steak prejme ANTON KAŠ, Gaberke 25, Velenje 2. nagrada: solata Picadilly prejme VIDA PERGOVNIK, Ravne 187 Šoštanj 3. nagrada: Picadilly lojtra prejme: SAŠA VRČKOVNIK, Topolšica 55, Topolšica Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Pizzeriji Picadilly, Stari trg 35, Velenje.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

V ponedeljek se je poslovil od tega sveta naš ljubljeni

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

VLADIMIR BAŠKOVIČ s Tavčarjeve 22 v Velenju

10. 7. 1931 – 14. 3. 2016 Pogreb bo v četrtek, 17. 3. 2016, ob 13. uri na pokopališču v Podkraju. Žara bo na dan pogreba od 10. do 13. ure v tamkajšnji mrliški vežici.

Žalujoči: žena Mara, hči Jerica, sin Matjaž s Karmen, vnuka Marko in Nina z družinama

ZAHVALA Zapustila nas je mama, babica in prababica

Svojo življenjsko pot je sklenila

MARIJA GROBELNIK

MARIJA VOVK Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.

(T. Pavček)

Škalske Cirkovce 12/a, Velenje

16. 10. 1929 – 11. 3. 2016

Od nje smo se poslovili 11. marca 2016 v krogu družine.

Vsi njeni

Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in svete maše. Hvala dr. Markoševi, Patronažni službi ZD Velenje in osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, govorniku in pevcem. Žalujoči vsi njeni

NaĹĄ Ä?as, 17. 3. 2016, barve: CMYK, stran 24

Na Golteh krasna zima, rezultati ne LetoĹĄnjo zimsko sezono bodo podaljĹĄali do nedelje 3. aprila – NaĹĄteli za 8 odstotkov manj smuÄ?arjev kot lani – Poleti bo pestro – Na skupĹĄÄ?ini izglasovali odprto dokapitalizacijo Mira ZakoĹĄek

V deĹželo prihaja pomlad, na Golteh pa je prava zimska pravljica. Toliko snega (veÄ? kot meter) v marÄ?evskem Ä?asu najbrĹž niso imeli ĹĄe nikoli. Zato so se tudi odloÄ?ili (seveda Ä?e jim vreme tega ne bo prepreÄ?ilo), da zimsko sezono podaljĹĄajo do nedelje 3. aprila. ÄŒe bo smuÄ?arjev veliko in Ä?e se bo sneg obdrĹžal, pa morda celo ĹĄe dlje. Do konca sezone lahko imetniki sezonskih kart za med tednom smuÄ?ajo tudi ob vikendih. O letoĹĄnji sezoni, naÄ?rtih za letno in seveda tudi finanÄ?ni konsolidaciji smo se pogovarjali z direktorjem Ernestom KovaÄ?em.

Vreme vam vedno dela veliko sivih las. LetoĹĄnja zima je bila ĹĄe posebej muhasta, vÄ?asih kar norÄ?ava. Najprej je ni bilo, zdaj pa se noÄ?e posloviti? ÂťSaj mi je tudi ne podimo! Je pa res, da postane za smuÄ?anje, Ä?etudi so razmere odliÄ?ne, ko je v dolini toplo in se zaÄ?no razliÄ?na vrtnarska opravila, veliko manj zanimanja. Prvotno smo nameravali smuÄ?iĹĄÄ?a zapreti za velikonoÄ?ni ponedeljek, zdaj pa jih bomo teden dni kasneje, razmere so namreÄ? ĹĄe vedno odliÄ?ne.

Se je pa letos vreme iz nas res norÄ?evalo. Najprej zime ni bilo, niti primernih temperatur, da bi lahko delali sneg. Potem nam je smuÄ?iĹĄÄ?a uspelo zasneĹžiti, pa je priĹĄlo deĹževno obdobje in to

se je kar naprej ponavljalo. No, zdaj pa je na Golteh res prava zima.ÂŤ In kakĹĄna je bila letoĹĄnja smuÄ?arska sezona? ÂťKljub vsemu zelo povpreÄ?na, od lanske beleĹžimo za 8 odstotkov slabĹĄi obisk. Predvsem nas je ÂťizdalÂŤ februar, ĹĄe posebej obdobje ĹĄtajerskih (tudi naĹĄih) zimskih poÄ?itnic. V tem Ä?asu je bil zaradi slabega vremena obisk kar 15 odstotkov niĹžji od lanskega. Predvsem beleĹžimo izpad pri dnevnih gostih, medtem ko je bil hotel v zimski sezoni malenkost bolj zaseden kot lani.

Na obisk dnevnih gostov moÄ?no vplivajo vremenske napovedi. ÄŒe so te slabe, ni obiska, Ä?etudi se vremenski pogoji spremenijo, obratno pa se praviloma to ne dogaja.ÂŤ Se je pa letos Ä?ez zimo na Golteh veliko dogajalo? ÂťSkoraj vsak konec tedna smo kaj organizirali. Pripravili smo kar nekaj tekmovanj, med njimi tudi FIS tekmovanje v telemarku. Veliko je bilo tudi zabavnih in druĹžabnih sreÄ?anj. Obisk na njih se iz leta v leto poveÄ?uje, tako pa zapolnimo tudi naĹĄe go-

stinske kapacitete.ÂŤ Ĺ˝e vsa leta je vaĹĄ smuÄ?arski center tudi podpornik akcije NauÄ?imo se smuÄ?ati, ki je v tem okolju odliÄ?no zaĹživela? ÂťRes je in ponosen sem, da smo del tega projekta, pa tudi na to, da nam je uspelo to akcijo promovirati tako, da so vanjo

ter, toliko bolj navduĹĄeni. Za njihov sprejem smo se dobro pripravili, za prve korake na snegu imajo odliÄ?ne moĹžnosti, saj smo neposredno v bliĹžino hotela uredili sneĹžni poligon.ÂŤ Kot predsednik zveze ĹžiÄ?niÄ?arjev Slovenije Ĺže nekaj Ä?asa skuĹĄate v lokalnih okoljih, seveda tudi v naĹĄem, doseÄ?i, da bi postala ĹžiÄ?niĹĄka infrastruktura del javne infrastrukture, pa je v tem okolju to za zdaj padlo v vodo? ÂťPoglejte, povsem logiÄ?no nam je, da nam obÄ?ine ÂťzagotavljajoÂŤ

di za obÄ?ane. Saj vendar gre v teh primerih tudi za telovadnice na prostem. Dejstvo pa je, da je ĹžiÄ?niĹĄka infrastruktura draga in da jo je v celoti teĹžko vkalkulirati v ceno smuÄ?arskih vozovnic.

Upam, da bomo sledili dobrim praksam Celja, Bohinja, Bovca in ĹĄe koga.ÂŤ Ĺ˝e vse, odkar ste prevzeli vodenje Golt, se pravzaprav sooÄ?ate v finanÄ?no konsolidacijo. Po zadnji skupĹĄÄ?ini je kazalo, da ste nekako Şe na konjuÂŤ, pa je potem spet vse padlo v vodo?

vkljuÄ?eni resniÄ?no vsi petoĹĄolci v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini. Letos bomo tako nauÄ?ili osnov smuÄ?anja veÄ? kot 3000 otrok. PetoĹĄolci smuÄ?ajo ves teden, po novem pa na sneg pripeljemo tudi najstarejĹĄe vrtÄ?evske otroke za en dan.ÂŤ Pravzaprav je tole res nujno, saj se otroci v dolini z zimo skorajda ne sreÄ?ajo veÄ?? ÂťPravzaprav je res tako, zato pa so, ko pridejo v naĹĄ zimski cen-

bazene, drsaliĹĄÄ?a, igriĹĄÄ?a, pa ĹĄe kaj. Mi bi radi dosegli, da bi nam subvencionirale tudi ĹžiÄ?niĹĄko infrastrukturo. V nekaterih okoljih po Sloveniji so se to Ĺže uspeli dogovoriti, pri nas pa nam za zdaj ĹĄe ni uspelo. Vsekakor upam, da bomo odgovorne v tukajĹĄnjih obÄ?inah to uspeli prepriÄ?ati. Ĺ˝e Ä?e pogledamo sam projekt NauÄ?imo se smuÄ?ati, vidimo, kako pomemben je za zdrav otrokov razvoj. To pa vsekakor velja tu-

Žal predlagana in na skupĹĄÄ?ini izglasovana dokapitalizacija, ki jo za naĹĄe nemoteno poslovanje nujno potrebujemo, ni uspela.

ObÄ?ine se zanjo niso odloÄ?ile.ÂŤ In kaj zdaj? ÂťUprava je predlagala skupĹĄÄ?ini, ki je bila v torek, odprto dokapitalizacijo, v kateri lahko sodeluje kdorkoli. V prvi fazi jo ponujajo obstojeÄ?im delniÄ?arjem.

Sklep je bil sprejet.ÂŤ Ste del skupine Premogovnika

đ&#x;”˛

Raziskovali bodo dediĹĄÄ?ino okoli nas

Grilov vinograd Ĺživi

Dnevi evropske kulturne dediĹĄÄ?ine na Velenjskem gradu – Muzaj Velenje predstavil projekt S Ä?asovnim strojem v velenjsko preteklost

V eko muzej preurejena stara viniÄ?arska hiĹĄa v Lipju pri Velenju z imenom Grilova domaÄ?ija je za obiskovalce ta Ä?as ĹĄe zaprta, za nekatera dela na domaÄ?iji pa ni zimskega poÄ?itka. Ob domaÄ?iji stoji vinograd, ki so ga na novo posadili pred nekaj leti, zanj pa skrbijo domaÄ?i vinogradniki, sicer Ä?lani DruĹĄtva vinogradnikov iz Ĺ martnega ob Paki. Trte bodo letos rodile za peto trgatev. V teh dneh so vinogradniki opravili rezanje in privez trte, junija pa bođ&#x;”˛ jok do poskrbeli za zelena dela v Grilovem vinogradu.

Kuhale so zdravo Vse od oktobra lani se je pod vodstvom Irene KoÄ?evar druĹžila skupina gurmank Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje. Ustvarjale so v kroĹžku Kuhajmo zdravo. VeÄ?meseÄ?ni trud so sklenile s pripravo odliÄ?nih jedi, ki so jih ponudile Ä?lanom upravnega

Velenje, ki prodajo svoje poslovno nepotrebno premoĹženje (pravzaprav vse, kar ni povezano z osnovno dejavnostjo). Torej prodajajo tudi vas? ÂťNe prodajajo nas kot celoto, ampak svoj poslovni deleĹž v naĹĄem podjetju, ta pa je 76-odsoten (imata ga HTZ in PV Invest).

V takĹĄnem poloĹžaju je zagotovo teĹžko delati, a se ob tem, ko zakljuÄ?ujete zimsko sezono, Ĺže pripravljate na letno? ÂťSeveda je veliko laĹžje delati v poslovnem okolju, kadar so stvari urejene, a naĹĄe poslanstvo je vseeno dovolj jasno postavljeno in tudi v takĹĄnih razmerah energije ne izgubljamo, ampak jo usmerjamo v ohranitev druĹžbe.

Vodstvo je prepriÄ?ano, da ima druĹžba vse osnove, da ob pomoÄ?i lastnikov in lokalnih skupnosti uspeĹĄno posluje. NaĹĄ poletni program, s katerim si Ĺželimo ÂťpripeljatiÂŤ na planino ĹĄe veÄ? poletnih obiskovalcev (vzorniki so nam tisti, ki v poletnem Ä?asu Ĺže beleĹžijo veÄ?ji obisk kot v zimskem, recimo Vogel). Tudi za letos napovedujemo ĹĄtevilne prireditve, med drugim bomo 17. junija gostitelji najteĹžje etape 211-kilometrske kolesarske dirke od Nove Gorice do vrha Golt. Prisotnih bo ĹĄest profesionalnih ekip. Bomo tudi gostitelji vseslovenskega planinskega sreÄ?anja (priÄ?akujemo med dva in tri tisoÄ? gostov.

Dogajalo pa se bo ĹĄe marsikaj, vsekakor pa bomo poskrbeli, da bo naĹĄa ponudba atraktivna tudi za individualne obiskovalce, hotel s svojo ponudbo pa tudi za poslovna in druĹžabna sreÄ?anja.

Tina Felicijan

Kuharice so bile ponosne, obiskovalci pa navduĹĄeni

odbora Univerze in prijateljem. ÄŒlanice kroĹžka so se izkazale, vsaka je pripravila eno ali veÄ? jedi. KroĹžek je obiskovalo 11 Ä?lanic. Zanimanja je bilo sicer ĹĄe veliko veÄ?, a prostor v kuhinji osnovne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda, kjer so jih prijazno gostili,

je omejen. Zelo vesele so bile, da jih je na kroĹžku sprejel priznani kuhar Andrej Kuhar v Vili Herberstein, obiskale pa so tudi ekoloĹĄko kmetijo v Skornem. Seveda so se predvsem veliko nauÄ?ile, kako pripraviti okusno in đ&#x;”˛ zdravo hrano.

Velenje, 8. marec – DrĹžave Evropske unije se Ĺže 26 let povezujejo tudi na podroÄ?ju kulturne dediĹĄÄ?ine. Tako bodo tudi letoĹĄnjo jesen potekali Dnevi evropske kulturne dediĹĄÄ?ine, ko si bodo razne kulturne ustanove prizadevale za spodbujanje zanimanja javnosti za varstvo kulturne in naravne dediĹĄÄ?ine in vabile k raziskovanju njihovega domaÄ?ega okolja. Muzeji, galerije in drugi bodo na ĹĄiroko odprli vrata in svojo ponudbo obogatili s posebej pripravljenimi programi, ki so namenjeni predvsem druĹžinam in mladim, da bi tako odnos do kulturne dediĹĄÄ?ine vzgojili Ĺže pri najmlajĹĄih.

Medsebojno spodbujanje in povezovanje

Letos bodo Dnevi evropske kulturne dediĹĄÄ?ine potekali z naslovom DediĹĄÄ?ina okoli nas, s tem pa Ĺželijo opozoriti na to, da nas dediĹĄÄ?ina obdaja na vsakem koraku. ÂťNavadno si predstavljamo, da so to gradovi, cer-

kve, kulturne ustanove, dejansko pa so kulturna dediĹĄÄ?ina tudi nesnovne stvari – zgodbe, ĹĄege in navade in vse, kar nam lahko pove, kako so Ĺživeli naĹĄi predniki in kaj se ohranja ĹĄe danes,ÂŤ je pojasnila kustosinja pedagoginja v Muzeju Velenje Tanja Verboten.

Na sreÄ?anju v Velenju, ki so se ga udeleĹžili predstavniki ĹĄol, vrtcev, obmoÄ?nih enot Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine ter

ve evropske kulturne dediĹĄÄ?ine. ÂťPri tem bomo veseli kakrĹĄnihkoli pobud in idej ĹĄol in vrtcev,ÂŤ je povabila k sodelovanju in navezovanju stika med kulturnimi in izobraĹževalnimi ustanovami.

Muzej Velenje se je pohvalil z dediĹĄÄ?ino na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline in s pedagoĹĄkimi programi, s katerimi jo predstavljajo najmlajĹĄim. Med njimi je tudi S Ä?asovnim strojem v velenjsko

Hkrati v Sloveniji poteka tudi medresorski projekt Teden kulturne dediĹĄÄ?ine, s katerim Ĺželijo spodbujati aktivnosti s podroÄ?ja ohranjanja kulturne in naravne dediĹĄÄ?ine v vzgojno-izobraĹževalnem procesu. ÂťS tem Ĺželimo vrtce, osnovne in srednje ĹĄole vkljuÄ?iti v spoznavanje, ohranjanje in varovanje dediĹĄÄ?ine. Tako jih Ĺželimo pouÄ?iti, kako dobiti osnovne informacije o dediĹĄÄ?ini, in jim le-to pribliĹžati za vse Ĺživljenje.ÂŤ kulturnih ustanov, so drug drugega spodbujali s poroÄ?ili o dobrih odzivih druĹžin in otrok, se motivirali za izvajanje pedagoĹĄkih programov ter predstavili moĹžnosti za sodelovanje. Predstavili so dobre prakse in iskali sveĹže ideje, ki jih bodo do maja oblikovali v aktivnosti za Dne-

preteklost, ki so ga razvili med Dnevi evropske kulturne dediĹĄÄ?ine pred dvema letoma in je uÄ?inkovit naÄ?in pouÄ?evanja o zgodovini Velenja. đ&#x;”˛