11 2019

NaĹĄ Ä?as, 14. 3. 2019 barve: CMYK, stran 1

V petek (2/ 15°C) bo preteĹžno, v soboto (5/17 °C) in nedeljo (7/17 °C) delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 14. marca 2019

ĹĄtevilka 11 | leto 66

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

Razvajanje v mestu 9

cena 1,90 â‚Ź

Enake moĹžnosti Ĺžensk in moĹĄkih Mira ZakoĹĄek

ÄŒlani Rokometnega kluba Gorenje Velenje so Ĺženskam razdelili 1000 rdeÄ?ih nagljev, ki jim jih je ob dnevu Ĺžena podaril Ĺžupan MOV Bojan KontiÄ?. Delili so tudi vstopnice za torkovo Ä?etrtfinalno tekmo Pokala Slovenije.

OtroĹĄka pesem naznanila pomlad

Velenjka se predstavi

13 14 15

Tributa bendov Abba&Queen navduĹĄila Med ĹĄtevilnimi dogodki, ki so se dogodili v mestni obÄ?ini Velenje v poÄ?astitev praznika Ĺžensk, je bil tudi tradicionalni koncert v RdeÄ?i dvorani. Zbrane v polni RdeÄ?i dvorani sta zabavala srbska tribute

benda Abba &Queen, ki sodita med najuspeĹĄnejĹĄe svetovne posnemalce teh skupin. Oba sta navduĹĄila in tudi dvignila obÄ?instvo na noge ter priÄ?arala res đ&#x;”˛ mz enkratno razpoloĹženje.

Velenje, 12. in 14. marec – Znanilci pomladi niso le vse toplejĹĄi sonÄ?ni Ĺžarki, zvonÄ?ki in trobentice ter ptiÄ?je Ĺžvrgolenje, temveÄ? tudi otroĹĄka pesem, ki ta teden zveni na tradicionalni obmoÄ?ni reviji otroĹĄkih in mladinskih pevskih zborov Ĺ aleĹĄke doline. Velenjska obmoÄ?na izpostava JSKD je prvi del revije izvedla v torek, danes ob 16.30 in ob 19. uri pa bo v Domu kulture Velenje potekal ĹĄe drugi del. Skupaj se bo na reviji Pozdrav pomladi predstavilo 21 otroĹĄkih in mladinskih pevskih zborov ĹĄaleĹĄkih osnovnih ĹĄol in glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega.

Na podlagi ocene strokovne spremljevalke Janje Dragan GombaÄ? se bodo izbrani zbori lahko prijavili na regijsko sreÄ?anje, ki bo potekalo 25. maja v Ĺ entjurju. đ&#x;”˛

tf, foto: Ksenija Mikor

Veliko smo govorili o tem prejĹĄnji teden, ko smo Ĺženske praznovale in veliko bomo govorili o tem tudi v prihodnjih mesecih, saj je Ministrstvo za javno upravo posredovalo v javno obravnavo predlog novele zakona o enakih moĹžnostih. Na ta naÄ?in naj bi poveÄ?ali deleĹž Ĺžensk pri sestavi delovnih teles vlade in ministrstev ter organov upravljanja in oseb nadzora javnega prava. Enako naj bi bilo tudi v lokalnih okoljih, deleĹž zastopanosti Ĺžensk pa naj bi dosegel 40 odstotkov.

Pa so takĹĄne deklarativne usmeritve res prava reĹĄitev? Bom dobila poloĹžaj zgolj zato, ker sem Ĺženska. Bom zgolj zato ÂťpremagalaÂŤ sposobnejĹĄega kolega? Tega nikoli in nikdar na takĹĄen naÄ?in ne bi hotela.

Zdrava druĹžba vsekakor potrebuje soupravljanje tako Ĺžensk kot moĹĄkih. Vsi zelo dobro vemo, da smo si vseeno razliÄ?ni in da sta tudi naĹĄa logika in premiĹĄljanja pogosto zelo razliÄ?na. Zato je prav, da se upoĹĄtevata obe mnenji. Vendar tega z deklarativnimi merili zagotovo ne bomo dosegli. Dejstva, da smo Ĺženske mame in da je skrb za otroke priznali ali ne, ĹĄe vedno v veÄ?ji meri naloĹžena nam, ne moremo prezreti. Tudi dejstva, da bomo praviloma dale prednost gradnje kariere partnerju. Pa tudi tega ne, da ĹĄe vedno podpiramo veÄ?ino voglov v hiĹĄi. Ĺ˝al pa ĹĄtevilne ugodnosti, da bi druĹžinska bremena laĹžje premagovale, v zadnjih letih nismo nadgradili, ampak smo jih raje celo opustili (o celodnevni ĹĄoli zdaj, ko smo zagotovili prostorske pogoje in povsod enoizmenski pouk, ni veÄ? govora, omejeno je jutranje in popoldansko varstvo otrok; otroke smo dali v ĹĄolo s ĹĄestim letom, nikogar pa ne skrbi, kdo bo skrbel zanje dolge poÄ?itniĹĄke dni, mladim druĹžinam smo vzeli starĹĄe, saj ti sedaj delajo, ali zaradi skromnih ukradenih pokojnin nejevoljno Ĺživotarijo ‌) KakĹĄno pa je pravzaprav dejansko stanje Ĺžensk v naĹĄi druĹžbi kar se tiÄ?e enakopravnosti? Dejstvo je, da nam gre ĹĄola, takĹĄna, kot jo imamo, bolje od rok in smo zato zasedle univerzitetne ĹĄtudije posebej tam, kjer je treba zbrati veÄ? toÄ?k. S tem pa smo povsem feminizirale doloÄ?ene poklice, kar za druĹžbo prav gotovo ni dobro. Dobesedno v celoti skrbimo za varstvo otrok, v osnovnih ĹĄolah se zgolj sluÄ?ajno najde kakĹĄen profesor, pa kakĹĄen veÄ? na srednjih ĹĄolah in univerzah. Vse bolj feminizirani so zdravniĹĄki, pravniĹĄki in ĹĄe mnogi drugi poklici. S feminizacijo pa smo tem dejavnostim nakopale tudi ĹĄtevilne teĹžave, ki jih prinaĹĄajo izostanki zaradi porodniĹĄkih in bolniĹĄkih dopustov, nege otrok, nege starĹĄev ‌ S feminizacijo se v te poklice prenaĹĄajo tudi zgolj (ali predvsem) naĹĄi pogledi na njihovo delovanje, s feminizacijo smo nehote tudi razvrednotile vrednost dela v teh dejavnostih.

Zato menim, da bi druĹžba, Ä?e ima resen namen izboljĹĄati sedanji poloĹžaj Ĺžensk, najveÄ? storila, Ä?e bi jim omogoÄ?ila veÄ? prostega Ä?asa, torej jih razbremenila tam, kjer jim je najteĹže, pri varstvu in vzgoji otrok in pri skrbi za druĹžino. Vsaj nekoliko razbremenjene te odgovornosti, bomo ob dobrodoĹĄlih deklarativnih spodbudah o enakih moĹžnostih Ĺže same naĹĄle pot kam Ĺželimo usmeriti korak, v gospodarstvo, druĹžbene dejavnosti, politiko ‌, ali le za domaÄ?i zapeÄ?ek. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 3. 2019, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Paka bo ĹĄe poplavljala Ljubljana – Stranka SDS je predlagala, da se v rebalansu proraÄ?una nameni 10 milijonov za protipoplavno ureditev poreÄ?ja Pake. Kljub utemeljeni obrazloĹžitvi poslanca SDS Franca Rosca je bil predlog zavrnjen. đ&#x;”˛

Vse veÄ? postopkov preverjanj bivaliĹĄÄ?

Velenje – Pred letom in pol je zaÄ?el veljati Zakon o prijavi prebivaliĹĄÄ?a, ki omogoÄ?a, da upravna enota ob prijavi posameznika na naslov ob dvomu v njegovo dejansko prebivanje na naslovu uvede po uradni dolĹžnosti postopek preverjanja resniÄ?nosti prijave prebivaliĹĄÄ?a. Ti postopki so na Upravni enoti Velenje v zadnjem letu v porastu. đ&#x;”˛

mkp

Prostovoljci pomagajo tujim dijakom Velenje – Na Ĺ oli za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje Ĺ olskega centra Velenje so se odzvali povabilu Mednarodne fakultete za druĹžbene in poslovne ĹĄtudije Celje k projektu RoMigSc. Projekt podpira vkljuÄ?evanje Romov in migrantov v izobraĹževanje s pomoÄ?jo usposobljenih uÄ?iteljev in prostovoljcev.

Prostovoljci pomagajo tujim dijakom pri uÄ?enju slovenĹĄÄ?ine in matematike ali drugih predmetov in pri vkljuÄ?evanju v kulturo.

Cilj projekta je prepreÄ?evanje in boj proti vsem oblikam diskriminacije in segregacije v izobraĹževanju, spodbujanje medsebojnega razumevanja in spoĹĄtovanja med ljudmi ter vkljuÄ?evanje mladih v prostovoljno delo. đ&#x;”˛

mkp

Eno stanovanje, proĹĄenj 6 Ĺ martno ob Paki – Danes (v Ä?etrtek) se izteÄ?e rok za oddajo vloge na javni razpis ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Na osnovi prispelih prijav bodo sicer oblikovali prednostno listo, vendar imajo trenutno na voljo le eno stanovanje, Ĺže doslej pa 6 proĹĄenj. Sicer pa obÄ?ina razpolaga s 27 neprofitnimi stanovanji, 10 neprofitnih stanovanj pa ima republiĹĄki stanovanjski sklad. đ&#x;”˛

Ĺ martno ob Paki – Ĺ˝e nekaj let ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki spodbuja obÄ?ane v lokalni skupnosti, katerih gospodinjstva niso predvidena za prikljuÄ?itev na javno kanalizacijsko omreĹžje, da pridobijo nepovratna sredstva za izgradnjo malih komunalnih Ä?istilnih naprav za obstojeÄ?e stanovanjske objekte. Letos je za ta namen v obÄ?inskem proraÄ?unu predvidenih 10.000 evrov, gospodinjstvo pa lahko pridobi za stanovanjski objekt 1.000 evrov subvencije. Vloge na obÄ?inski upravi sprejemajo ĹĄe do jutri (petka). Kot so ĹĄe povedali, je bilo lani zanimanje zelo skromno.

Prispela je le ena vloga in zanjo je bila subvencija tudi dodeljena. đ&#x;”˛

Lani so izkopali 3,22 milijona ton premoga, kar je 360 tisoÄ? ton manj, kot so naÄ?rtovali, letos naÄ?rtujejo 3 milijone 530 tisoÄ? ton premoga Lansko leto je bilo za Premogovnik Velenje zelo zahtevno. Pogoji odkopavanja so bili teĹžki, zato koliÄ?inskega naÄ?rta proizvodnje niso dosegli. Da so lahko odkopavali premog, so zgradili kar 4.289 metrov jamskih prog in 1.119 metrov pretesarb. Iz zemeljskih nederij naj bi potegnili tri milijone 580 tisoÄ?

ton premoga, uspelo pa jim je nakopati 3 milijone 220 tisoÄ? ton. PovpreÄ?no so dnevno odkopavali po 12.615 ton.

Tudi letoĹĄnji januar je bil zelo zahteven in naÄ?rtov niso izpolnili. Nakopali so 211.193 ton premoga, morali pa bi ga 218.500 ton.

PovpreÄ?ni dnevni izkop je dosegel zgolj 8.800

ton premoga. Sicer pa raÄ?unajo, da naj bi letoĹĄnja proizvodnja znaĹĄala tri milijone 530 tisoÄ? ton premoga. Zgraditi nameravajo 7.500 metrov novih jamskih prog in 520 metrov pretesarb.

So pa letoĹĄnje leto zaÄ?eli s pomembnim mejnikom. Na povrĹĄje so potegnili 250-milijonto tono premoga. S povrĹĄine so v premogovniĹĄki sloj zavrtali 700-krat v skupni dolĹžili 215 km, naredili pa so tudi 2.450 jamskih vrtin skupne dolĹžine 120 km. đ&#x;”˛

Uradnih ur krajevnega urada ne bodo spreminjali Na Upravni enoti Velenje za kaj takĹĄnega nimajo dovolj kadorov Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V Krajevnem uradu Upravne enote Velenje v Ĺ oĹĄtanju so uradne ure enkrat tedensko – ob Ä?etrtkih od 8. do 15. ure. ÄŒprav bi si obÄ?ani Ĺželeli (na seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je v njihovem imenu pobudo podal svetnik Boris GoliÄ?nik), da bi bile te do 17. ure, torej dve uri dlje, da bi lahko upravne in druge postopke

urejali tudi tisti, ki so zaposleni, jim tega na UE Velenje ne morejo zagotoviti.

Zakaj ne, je pojasnila naÄ?elnica, mag. Franja TevĹž: ÂťNa Upravni enoti se sreÄ?ujemo z vse veÄ?jim ĹĄtevilom vlog, ki jih stranke po-

Lani je bilo na sedeĹžu upravne enote izvedenih 542 upravnih zadev na uradnika in 1.065 drugih upravnih nalog na zaposlenega, v krajevnem uradu pa 375 upravnih zadev in 567 drugih upravnih nalog na zaposlenega, kar (tudi) kaĹže na to, da bi bilo drugaÄ?no razporejanje kadrov VeÄ?ino upravnih in drugih postopkov v neracionalno, posledica pa bi bile Ĺ oĹĄtanju urejajo starejĹĄi. S krajevnim uradom ĹĄe daljĹĄe Ä?akalne vrste na sedeĹžu upravne enote. jim je prihranjena pot v Velenje.

Ne puĹĄÄ?ajo pa zaprtih vrat: ÂťÄŒe bomo v prihodnje lahko zagotodajo na okencih, in nenehno primeru, da bi bil v Ĺ oĹĄtanju pri- vili ustrezen kader, bomo pobudi teĹžavo odsotnosti usluĹžbencev soten do 17. ure, bi mu bilo treba vsekakor ugodili, za zdaj pa ji ne zaradi bolezni. Samo lani je Ä?as delovni Ä?as skrajĹĄati ob sredah moremo.ÂŤ đ&#x;”˛ odsotnosti zaradi bolezni znaĹĄal popoldne. Takrat pa imamo v Vekar 24 dni na enega usluĹžbenca. lenju najveÄ?jo frekvenco strank.ÂŤ

â?ą

Zaradi tega dejstva smo se tudi odloÄ?ili, da prebivalcem obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj omogoÄ?amo urejanje zadev na Ä?etrtek, ko na sedeĹžu upravne enote nimamo uradnih ur. Takrat najlaĹže pogreĹĄamo enega uradnika za okencem. V

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Tp

Skromno zanimanje

tp

Ĺ e enkrat: ÂťZa PUP–Saubermacher dodatnih 21 tisoÄ?akov za odpadno embalaĹžoÂŤ 21. februarja ste v Ä?asopisu NaĹĄ Ä?as objavili novico z naslovom ÂťZa PUP–Saubermacher dodatnih 21 tisoÄ?akov za odpadno embalaĹžoÂŤ.

V novici je zapisano, da so bila za PUP–Saubermacher zagotovljena sredstva v viťini 21.000 evrov. Podajamo informacijo glede vsebine v prilogi, da PUP–Saubermacher za namen reťevanja vpraťanja odpadne embalaŞe ni prejel nobenih denarnih sredstev.

Podpisali smo tripartitno pogodbo, in sicer Ministrstvo za okolje in prostor, predelovalec in PUP–Saubermacher. Vse ostalo je v domeni predelovalca, ki je/bo po naĹĄem tolmaÄ?enju prejemnik sredstev v znesku, kot je zapisano v pogodbi.

Za to embalaĹžo so v doloÄ?enih Ä?lenih veljala doloÄ?ila Uredbe o ravnanju z embalaĹžo in odpadno embalaĹžo, ki so decembra prenehala veljati, ko je bil sprejet interventni zakon (ZIURKOE). Na Uredbe in podpisane tripartitne pogodbe je bilo iz naĹĄega zbirnega centra odpeljanih 180 ton odpadne embalaĹže, ostalih 282 ton je ĹĄe vedno đ&#x;”˛ na skladiĹĄÄ?enju v ZC Velenje.

lokalne novice Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

14. marca 2019

Odkopali Ĺže 250 milijonov ton premoga

LOKALNE novice

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

BodeÄ?a Ĺžica naj ostane v muzeju Odstop in nastop – ÂťPadelÂŤ bo TuĹĄ – Priznanja za prepoznavnost – Kamen med kristali – O bodeÄ?i Ĺžici Tako! TeĹžave Ĺžensk smo reĹĄili, zdaj bo ĹĄlo naprej – vse po starem.

NiÄ? kaj po starem pa ne gre naĹĄa vlada. Ker je ĹĄe mlada, bi morala biti Ä?vrsta, a se zelo hitro osipa. Nazadnje je ÂťizpadelÂŤ minister za zdravje, na naĹĄem obmoÄ?ju znan tudi kot nekdanji direktor celjske bolniĹĄnice. Ob tem odstopu se je takoj pojavilo veliko vpraĹĄanj: je res odstopil zaradi bolezni ali zaradi politiÄ?nih pritiskov. Sicer so pa tudi ti – politiÄ?ni pritiski – ena naĹĄih tradicionalnih nalezljivih bolezni. Smo pa dobili ministra za kulturo. Kot sliĹĄimo, bomo z njim dobili ĹĄe Âťkulturni evroÂŤ.

Po Celju in ĹĄirĹĄe ĹĄe vedno odmeva zamenjava v vodstvu Skupine TuĹĄ, ko je na mesto Mirka TuĹĄa stopil njegov sin. Tudi ta zaradi zdravja oziroma poĹĄkodbe. Prenos je potekal mirno, niso se pa ĹĄe povsem umirile vse drugaÄ?ne zadeve v zvezi s to druĹžbo. A vse to nima niÄ? skupnega s tem, da bo ob Ljubljanski cesti v Celju Âťpadel TuĹĄÂŤ. Tu, ob nekdanji celjski mlekarni, je bila namreÄ? ena prvih TuĹĄevih trgovin(ic) v Celju. Na to ĹĄe vedno spominja velik znak te druĹžbe, tedanje: Engro TuĹĄ s ĹĄtirimi zvezdami. To poslopje bo padlo ob gradnji novega manjĹĄega celjskega naselja s ĹĄestimi stanovanjskimi objekti, za kar je obÄ?ina Ĺže sprejela ustrezna akte. Dva bodo lahko zaÄ?eli graditi takoj, ĹĄtiri po izgradnji ustreznih objektov proti poplavam. Ker se z gradnjo suhih zadrĹževalnikov na Ĺžalskem obmoÄ?ju zatika, naj bi v Celju nad tem naseljem zaÄ?asno zgradili Âťobrambni nasipÂŤ. Sicer pa bosta, za vsak sluÄ?aj, tudi prva stanovanjska objekta imela v pritliÄ?ju Âťodprte garaĹžeÂŤ. ÄŒe bi se voda le pojavila.

V RogaĹĄki Slatini pa Ĺželijo nadaljevati projekte za ĹĄe veÄ?jo prepoznavnost kraja. Ne le z visoko leteÄ?ima naÄ?rtoma postavitve visokega stolpa, Kristala in z veliko orgelsko dvorano, tudi z manjĹĄimi in hitreje uresniÄ?ljivimi. V samem naselju bodo uredili Âťurbano naseljeÂŤ, skate park. Nadaljevali obnovo cestiĹĄÄ? ter ĹĄe veliko drugega. Pripravljeni seveda ÂťgledajoÂŤ tudi proti ponovno nastajajoÄ?emu Vonarskemu jezeru. Kot smo Ĺže pisali, so Ĺže pripravili projekt Na-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

ravovarstveni center Sotla, ki bo tudi neke vrste naravovarstvena vstopna toÄ?ka v jezero. Da sta obe obÄ?ini, ki mejita na to jezero, Ĺže zdaj dobro turistiÄ?no usmerjeni, se je pokazalo tudi na nedavni turistiÄ?ni borzi v Berlinu. Tako RogaĹĄka Slatina kot PodÄ?etrtek sta prejela priznanji za odgovorni turizem. V Ljubljani pa je posebno priznanje prejel tudi novi ĹĄmarski Ĺžupan Matija ÄŒakĹĄ – Zlati kamen. To je priznanje za najbolj prodorno obÄ?ino v regiji. V tem ÂťtekmovanjuÂŤ pa je naĹĄa regija zelo velika, saj sega od KoroĹĄke do Posavja. Podelitev takega priznanja je kar hrabro dejanje: Zlate kamne so namreÄ? podelili v BTC-ejevi Kristalni palaÄ?i.

V Celju naj bi te dni stekla obnovitvena dela ĹĄe na enem znanem objektu sredi mesta. Po tem, ko mnogi Ĺže nekaj Ä?asa vestno spremljajo popolno obnovo Celjskega doma, se te dni le malo vstran lotevajo ĹĄe obnove nekdanje blagovnice T. Obnovili bodo tri nadstropja, v prenovljenem objektu pa ne bodo veÄ? prodajalne, ampak Generator. V njem bo prostor za vzpostavljanje in delovanje ÂťmladihÂŤ podjetij, pa tudi inovativna in visokotehnoloĹĄka podjetja.

Uredili bodo ĹĄe znanstveno-zabavni tehnoloĹĄki park. Zanimivih in pouÄ?nih zadev bo ĹĄe veliko. Generator bodo ÂťpognaliÂŤ s pomoÄ?jo znatnih evropskih sredstev. Celotna naloĹžba je ocenjena na 5,5 milijona evrov, od tega jih bo 3,6 milijona primaknila Evropa.

Novost se obeta tudi na ulicah ob objektu. ObÄ?ina namreÄ? naÄ?rtuje, da se bo ĹĄe letos lotila Âťeksperimentalne ureditveÂŤ dela Lilekove in GubÄ?eve ulice. Ta del naj bi bil namenjen v glavnem peĹĄcem in kolesarjem, Ä?eprav se avtomobilom povsem ne bodo mogli izogniti.

Urejeni bosta mesti za taksije ter invalide, na tem obmoÄ?ju bodo namestili klopce ter posadili nekaj dreves. NaloĹžba bo veljala 1,3 milijona evrov, polovica bo evropskega in drĹžavnega denarja.

Pa ĹĄe to: ta Ä?as pri nas znova zaradi razliÄ?nih vzrokov veÄ? govorimo o bodeÄ?i Ĺžici in podobnih mejnih preprekah, v Celju pa sta ta Ä?as odprti dve ÂťtovrstniÂŤ razstavi, ki sta lahko v spomin in opomin. V Muzeju novejĹĄe zgodovine bosta do konca meseca na ogled gostujoÄ?i razstavi RogaĹĄka Slatina kot obmejno mesto Tretjega rajha ter Mejni kamni, bodeÄ?a Ĺžica, straĹžni stolpi in minska polja. Upajmo, da vsaj slednjih dveh skrajnih preprek na naĹĄih mejah ne bo nikoli veÄ?.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 14. 3. 2019 barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

14. marca 2019

Prenovljeno avlo uradno predali namenu Ĺ tevilni so pohvalili videz prve faze prenove – NajveÄ?ja dodana vrednost je dvigalo Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 8. marca – V petek opoldne so v Ĺ oĹĄtanju slovesno predali namenu del prenovljene obÄ?inske stavbe – vhodne avle, sanitarij in novega dvigala. Z dvigalom, pravzaprav sta dve, so uprava in podjetja, organizacije in skupnosti, ki imajo v obÄ?inski zgradbi svoje prostore, zdaj dostopna tudi ranljivejĹĄim skupinam

â?ą

(gibalno oviranim, poĹĄkodovanim, starejĹĄim, materam z otroki ‌). ÂťDvigala smo prav zaradi njih najbolj veseli,ÂŤ je na sveÄ?anosti dejal Ĺžupan Darko Menih.

Dela so potekala od septembra lani do konca letoĹĄnjega februarja (uporabno dovoljenje so dobili 28. februarja).

Med izvedbo je delo obÄ?inske uprave in najemnikov prostorov potekalo sicer ne-

Za prenovo je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj namenila 435.000 evrov, od tega 410.000 za gradbena dela, ostalo pa za dokumentacijo, nadzor, napisne table ‌

moteno, vendar v precej teĹžkih delovnih pogojih, teĹžje je bilo tudi za stranke in obiskovalce. Zato se je Ĺžupan ob odprtju avle vsem zahvalil za strpnost.

ObÄ?inska zgradba je bila zgrajena leta 1954. V njej so bila poleg upravnih prostorov v preteklosti tudi stanovanja, danes pa veÄ?ji del stavbe zaseda obÄ?inska uprava.

Prenovljeno, vĹĄeÄ?no avlo so opremili z izborom umetniĹĄkih del Napotnikove galerije. Razstavljajo umetnine avtorjev Ivana Napotnika, BoĹžidarja Jakca, Bojana Golije, Alberta Sirka, Ivana Sajevica, Jana Oeltjena in Tine Kos. Za prisrÄ?nost ob uradnem odprtju

prenovljenih prostorov (prve faze) so poskrbeli otroci Vrtca Ĺ oĹĄtanj.

â?ą

đ&#x;”˛

Gradbena dela je izvedlo ĹĄoĹĄtanjsko podjetje Krevzel instalacije, storitve; projekt so pripravili v Domino inĹženiringu, za arhitekturo je poskrbel Rok Poles.

Gibalno oviranim bo z dvigalom laĹžje.

Premogovnik prodaja tudi PLP in Ĺ portni center Jezero

Ob uradnem odprtju novih prostorov se je Ĺžupan Darko Menih vsem zahvalil za strpnost v Ä?asu izvedbe del.

Premogovnik Velenje skladno z naÄ?rtom finanÄ?nega in poslovnega prestrukturiranja prodaja poslovno nepotrebno premoĹženje Ĺže vse od leta 2017. Doslej so prodali vilo Ĺ iroko, hotela Barbara in Oleander, Center starejĹĄih Zimzelen, poslovni prostor v Ĺ martnem ob Paki, 22 stanovanj in poslovni prostor v Velenju. Prodali so tudi deleĹže v Ericu, Karbonu in

Golteh. Izvajanje gostinske dejavnosti, ki je potekala v okviru druĹžbe Gost, je prevzelo Gorenje Gostinstvo.

Prodajajo pa tudi PLP, Ĺ portni center jezero in Avto kamp jezero. Za PLP in Ĺ portni center so prejeli po eno ponudbo, za Avto kamp jezero pa doslej ĹĄe nobene. đ&#x;”˛

Novi predlogi za izboljĹĄanje ĹĄolskega sistema Ĺ ola in ĹĄolski sistem sta trenutno aktualna tema tako v strokovni javnosti kot med starĹĄi, zaradi otroĹĄkega parlamenta pa tudi med otroki Tina Felicijan

Velenje, 7. marec – VeÄ? kot 60 mladih parlamentarcev ĹĄaleĹĄkih osnovnih ĹĄol je na 29. MedobÄ?inskem otroĹĄkem parlamentu Ĺže drugo leto razpravljalo o ĹĄoli in ĹĄolskem sistemu. Snovalci otroĹĄkega parlamenta so se namreÄ? odloÄ?ili, da bodo isto temo dajali v razpravo dve leti zapored, tako pa spremljali napredek pri upoĹĄtevanju opozoril otrok, uresniÄ?evanju njihovih predlogov in prenaĹĄanju njihovih sporoÄ?il v prakso. ÂťOd lanske prve obravnave te teme do letoĹĄnje ponovne se je v ĹĄolah marsikaj zgodilo. V trikotniku odnosov med uÄ?itelji, uÄ?enci in starĹĄi so postali glasni slednji, Ä?eprav bi priÄ?akovali, da bo stroka odreagirala na to, na kar so otroci opozarjali Ĺže lani in ponovno letos.

Med drugim, da nekateri starĹĄi ne spoĹĄtujejo uÄ?iteljev, zato so otroci bolj kot starĹĄi stopili v bran stroki in ĹĄolskemu sistemu. Nekatere ĹĄole so v preteklem letu zaÄ?ele izvajati razne akcije, namenjene

utrjevanju dobrih odnosov v ĹĄoli.

UÄ?enci in uÄ?itelji na ĹĄolah so se zaÄ?eli veÄ? pogovarjati, bolj spoĹĄtovati, uvedli so pomoÄ? delavcem na ĹĄoli (kuharicam, Ä?istilkam, hiĹĄnikom), saj so otroci zaÄ?utili, da so zapostavljeni, hkrati pa so Ĺželeli veÄ? praktiÄ?nega znanja iz gospodinjskih in tehniÄ?nih opravil,ÂŤ je sekretarka Zveze prijateljev mladine Velenje Bojana Ĺ pegel povzela dogajanje v preteklem letu.

treba graditi boljĹĄe odnose med starĹĄi in uÄ?itelji. Ti so ponekod preveÄ?, drugje premalo cenjeni,ÂŤ sta povedala izvoljena poroÄ?evalca Jerneja Borovnik in Miha JevĹĄenak in dodala, da so opazili teĹžave pri pouÄ?evanju tujejeziÄ?nih otrok,

kar je v naĹĄi moÄ?i. Sicer pa je prioriteta, da se to uredi na sistemski ravni, torej na ravni drĹžave,ÂŤ jim je odgovoril.

TjaĹĄ Esih in Art Ĺ pegel sta poroÄ?ala, da pri uÄ?nih vsebinah pogreĹĄajo razlago na konkretnih

datnih razrednih ur, namenjenih pogovorom z uÄ?itelji in med uÄ?enci za reĹĄevanje konfliktov in osebnostni razvoj. Menijo, da se na nacionalne preizkuse znanja premalo pripravljajo in si Ĺželijo veÄ? ur, namenjenih utrjevanju znanja pred preizkusi. ÂťUÄ?itelji bi morali biti ĹĄe bolj kompetentni, morali bi se veÄ? izobraĹževati, da bi ĹĄli v korak s Ä?asom in novimi

Kaj so povedali letos?

Menijo, da so za dobre odnose v ĹĄoli najbolj pomembni dobri odnosi med uÄ?enci, uÄ?itelji in starĹĄi.

Ugotavljajo, da prekomerna uporaba mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav preusmerja pozornost in moti koncentracijo, kar slabo vpliva na odnose. OpaĹžajo, da premalo spoĹĄtujejo delo Ä?istilk, hiĹĄnikov in kuharic, iz katerih se nekateri norÄ?ujejo. Premalo je spoĹĄtovanja uÄ?iteljev do uÄ?encev, predvsem pa uÄ?encev do uÄ?iteljev. ÂťStarĹĄi bi morali otroke nauÄ?iti spoĹĄtovanja do uÄ?iteljev. Zato je

Rekreacijski odmori bi poveÄ?ali disciplino in koncentracijo ter pripomogli k boljĹĄim uÄ?nim uspehom. PomoÄ? starejĹĄih otrok mlajĹĄim bi zgradila boljĹĄe odnose in poveÄ?ala odgovornost prvih in samozavest drugih. Z nivojskim poukom bi lahko med sebi enakimi bolj razvijali svoje potenciale oziroma utrjevali osnovno znanje. VeÄ? izbirnih vsebin bi olajĹĄalo vpis v srednje ĹĄole in s predhodnim pridobivanjem znanja in veĹĄÄ?in poveÄ?alo uspeh. S povezovanjem ĹĄol in zdravstvenih institucij bi lahko spoznali osnove prve pomoÄ?i, saj je to ena najpomembnejĹĄih veĹĄÄ?in za Ĺživljenje.

UÄ?enci osnovnih ĹĄol Ĺ aleĹĄke doline so izglasovali osem predstavnikov, ki se bodo v petek, 15. marca, udeleĹžili regijskega otroĹĄkega parlamenta in o ĹĄoli in ĹĄolskem sistemu razpravljali skupaj s predstavniki osnovnih ĹĄol Zgornje in Spodnje Savinjske doline.

zato sta podĹžupana MOV Petra Dermola, ki je spremljal razpravo, izzvala, kako bodo odloÄ?evalci pomagali tujcem, da se bodo Ä?im prej nauÄ?ili slovenskega jezika in se Ä?im laĹžje integrirali v druĹžbo. ÂťS pomoÄ?jo raznih institucij in organizacij bomo za to storili vse,

primerih, praktiÄ?no delo, eksperimente in aktivno uÄ?enje nasploh. Ĺ˝elijo si veÄ? poklicne orientacije ter veÄ? moĹžnosti iskanja in razvijanja lastnih talentov. PogreĹĄajo sodobnejĹĄe uÄ?ne pripomoÄ?ke za naravoslovni in ĹĄportni pouk. Ĺ˝elijo si daljĹĄih odmorov in do-

uÄ?nimi vsebinami ter metodami pouÄ?evanja glede na tehnoloĹĄki in znanstveni napredek,ÂŤ sta ĹĄe povedala.

Med metode in naÄ?ine pouÄ?evanja bi otroci radi vpeljali pouk v naravi. Ĺ˝elijo se uÄ?iti prek asociacij in z izkuĹĄnjami. Radi bi veÄ?

roÄ?no pisali in tvorili besedila, hkrati pa bi radi uporabljali interaktivna sredstva. Poleg pouÄ?evanja pogreĹĄajo vzgojo. Ĺ˝elijo se veÄ? pogovarjati, ne le posluĹĄati, sta poroÄ?ali Zala Katanec in Ana Stvarnik.

Menijo, da bi jih lahko ĹĄola bolje pripravila na Ĺživljenje, Ä?e bi jim dala veÄ? kompetenc za funkcionalno in medijsko pismenost, Ä?e bi jih s praktiÄ?nim poukom bolje pripravila na samostojno vodenje gospodinjstva, odgovorno drĹžavljanstvo, reĹĄevanje konfliktov in vzdrĹževanje dobrih medosebnih odnosov. Radi bi izvedeli veÄ? o zdravi prehrani in samooskrbi ter varovanju okolja. PogreĹĄajo uÄ?enje z uporabo sodobnih elektronskih naprav in interneta. ÂťNoÄ?emo prepovedi uporabe mobitelov, ampak uÄ?enje za varno in koristno uporabo,ÂŤ sta poroÄ?ali Iza Ĺ erc in Zoja Skubic. Mladi parlamentarci pa so dodali ĹĄe, da se Ĺželijo nauÄ?iti povezovati znanje, izoblikovati lastno mnenje, ravnati prav in veÄ? izvedeti o reĹĄevanju druĹžbenih vpraĹĄanj z druĹžbenimi inovacijami.

Vseh osem poroÄ?evalcev bo zastopalo tudi vrstnike iz Ĺ aleĹĄke doline na regijskem otroĹĄkem parlamentu, izvoljenih ĹĄest predstavnikov pa se bo nato 8. aprila sreÄ?alo z vrstniki iz vse Slovenije v drĹžavnem zboru v Ljubljani na nacionalnem otroĹĄkem parlamentu. Z njimi bo tudi uÄ?enka ĹĄole KDK Ĺ oĹĄtanj Vida Volk, ki je bila na lanskem zasedanju izvoljena v predsedstvo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 3. 2019, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

Slovenski trg je precej zaprt

14. marca 2019

GOSPODARSKE novice

Eurofins ERICo Slovenija je Ĺže leto in pol v sistemu, v katerem je primarna dejavnost enaka – V lanskem letu poveÄ?ali prihodke predvsem zaradi analiz prehrane – V tujini referenÄ?ni laboratoriji izvajajo drĹžavne monitoringe ter preverjajo druge laboratorije, kar je povsem drugaÄ?e kot pri nas

FURS opozarja na 1. april

FinanÄ?na uprava RS (Furs) opozarja, da se bliĹža 1. april, ko poteÄ?e rok za oddajo davÄ?nega obraÄ?una davka od dohodkov pravnih oseb za lani ter rok za oddajo davÄ?nega obraÄ?una akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za lani. ObraÄ?un DDPO morajo do navedenega roka predloĹžiti (tudi tuji) davÄ?ni zavezanci, ki Milena KrstiÄ? – Planinc Ä?jih sistemov, Premogovnika, primarna dejavnost ERICa. Od ÂťSkupina Eurofins je v prete- imajo davÄ?no obdobje enako koledarskemu letu. ObraÄ?un akontacije Gorenja. Kot del velike svetovne tega nam je v Ĺ aleĹĄki dolini ostalo klem letu skoraj za petino pove- dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti pa so dolĹžne Velenje – Eurofins ERICo korporacije se lahko danes s si- samo ĹĄe nekaj monitoringov za Ä?ala prihodke, naredila 50 novih predloĹžiti vse fiziÄ?ne osebe, ki opravljajo dejavnost, vkljuÄ?no z noSlovenija, druĹžba z omejeno nergijami in izmenjavami veliko potrebe Premogovnika in Termo- akvizicij po svetu, kar 700 milijo- silci osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki davÄ?no odgovornostjo, je Ĺže leto in pol uÄ?imo, pridobivamo nova znanja elektrarne ter nekaj storitev za nov evrov namenila za investicije, osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali v 100-odstotni lasti skupine Eu- in nove posle, dobre prakse iz naĹĄega prejĹĄnjega lastnika Go- leto pa sklenila s 3,8 milijarde normiranih odhodkov. rofins Sceientific. Zaposluje 38 drugih podobnih laboratorijev renje. Vendar je to manjĹĄi del evrov prometa. V naslednjih dveh ljudi. Poslovno leto 2018 je bilo letih predvideva promet poveÄ?ati prvo, ki so ga v celoti konÄ?ali na kar 5 milijard evrov. V Eurokot Ä?lan te velike globalne skufins ERICo Slovenija smo lani Slovenski BDP je v preteklem letu rasel zelo spodbudno in se je pine, pravi direktor mag. Marko tudi nekoliko poveÄ?ali prihodke. zviĹĄal za okoli 4,5 odstotka. Umar je v jesenskih gibanjiih napoMavec.

Predvsem na raÄ?un analitike pre- vedoval 4,4-odstotno gospodarsko rast. Izvoz se je poveÄ?al za 7,2 Spomni, da je skupina Eurofins hrane. To je za nas novo podroÄ?je, odstotka, uvoz pa je narasel za 7,7 odstotka. ÄŒedalje pomembnejĹĄa vodilni svetovni ponudnik analitki ga ĹĄe razvijamo. Trenutno po- za rast BDP-ja je domaÄ?a potroĹĄnja. V letu 2018 se je poveÄ?ala za skih storitev, ERICo pa prviÄ? v nujamo storitve analiz drugih la- 4,6 odstotka, kar je bilo najveÄ? po letu 2007. sistemu, katerega primarna deboratorijev Eurofinsa, v prihodnje javnost je enaka. jih nameravamo veÄ? tudi sami.

Obsega mednarodno mreĹžo RazmiĹĄljamo, da bi se opremili 650 laboratorijev v 45 drĹžavah po za mikrobioloĹĄke preiskave na Slovenski BDP na prebivalca, izraĹžen v standardih kupne moÄ?i, Evropi, Severni in JuĹžni Ameriki, podroÄ?ju prehrane in nekaterih je leta 2017 dosegal 85 odstotkov povpreÄ?ja EU, kar je dve odstotni Aziji in pacifiĹĄkem obmoÄ?ju. Zaneprehranskih izdelkov. V tem toÄ?ki veÄ? kot leta 2016. Skrb vzbujajoÄ?a pa je velika razlika znotraj posluje veÄ? kot 45.000 ljudi in v vidimo prihodnost.ÂŤ Slovenije. Zahodna Slovenija je dosegla 102 odstotka povpreÄ?ja svojih laboratorijih naroÄ?nikom EU, vzhodna Slovenija pa 70 odstotkov, je razvidno iz podatkov Ali je Slovenija zahtevno trĹžiĹĄÄ?e? ponuja veÄ? kot 150.000 analitskih evropskega statistiÄ?nega urada Eurostat.

Mag. Marko Mavec: ÂťSkupna Eurofins, lastnik ERICa, je vodilni metod. Letno pa izdela veÄ? kot ÂťPrecej zahtevno. Profitabilnost Na najviĹĄje mesto med skupno 281 regijami se je tudi leta 2017 svetovni ponudnik analitskih storitev.ÂŤ 400 milijonov analiz. na podroÄ?ju okolja je relativno uvrstil zahodni oĹžji London s 626 odstotki povpreÄ?ja EU, drugi pa prenaĹĄamo v naĹĄega in ne naza- naĹĄega posla. VeÄ?ino storitev s nizka. TeĹžko je z analizami in sto- je bil Luksemburg z 253 odstotki povpreÄ?ja.

Koliko jih v laboratoriju Eurofins dnje dobivamo bonitete tudi pri tega podroÄ?ja zdaj izvajamo za ritvami ustvarjati visoke dodane Na repu lestvice se je znaĹĄla Severozahodna Bolgarija z 31 odstotki ERICo Slovenija in na katerih po- nabavi opreme in podobnem.ÂŤ industrijo, komunale, obÄ?ine in vrednosti. Trg je tudi zaprt. Na povpreÄ?ja EU, pred njo pa so se uvrstili francoski prekomorski dedroÄ?jih? druge naroÄ?nike po Sloveniji.ÂŤ njem z InĹĄtitutom za varno hrano, partma Mayotte in severno-centralna Bolgarija (oba po 34 odstotkov).

ERICo se je spremenil. Pravzaprav ÂťNajprej naj povem, da je naĹĄ krmo in okolje ter Nacionalnim se je moral. laboratorij najveÄ?ji laboratorij v laboratorijem za zdravje, okolje V Eurofins ERICo lasti gospodarstva v Sloveniji na ÂťUstanovljen je bil za sanacijo in hrano prevladuje drĹžava. V podroÄ?ju okoljske dejavnosti. V Ĺ aleĹĄke doline. Ta je konÄ?ana.

Eurofins ERICo tako recimo ne Po oceni evropske komisije vsebuje letoĹĄnji slovenski proraÄ?un v enem letu njem analiziramo veÄ? kot 8.000 Okolja, kakrĹĄnega smo imeli, ni smemo analizirati pitnih vod in elemente, ki pomenijo tveganje, da v sprejeti obliki ne bo skladen analizirajo toliko vzorcev in okoli 65.000 meritev veÄ?. Spomnimo se samo zraka. opravljati ĹĄe nekaterih drugih s pravili EU. Bruselj Slovenijo poziva, naj ustrezno ukrepa, da bo vzorcev, kot letno. To je toliko, kot jih v ne- Bil je tako slabe kakovosti, da so laboratorijskih analiz, Ä?eprav jih slovenski proraÄ?un skladen s pravili, kot so zapisana v paktu o jih v nekaterih katerih laboratorijih Eurofinsa v v Velenju v zimskih dneh zavijale znamo. Na trgu se pojavljajo tudi stabilnosti in rasti. laboratorijih enem dnevu. sirene in opozarjale prebivalce, z dampinĹĄkimi cenami, kar nam Bruselj med drugim ocenjuje, da v Sloveniji ni napredka v zdraPodroÄ?ja dela naĹĄega laborato- naj se ne zadrĹžujejo na prostem, moÄ?no oteĹžuje poslovanje. vstvenem varstvu, dolgotrajni oskrbi in pokojninskem sistemu, ki Eurofins Scientific v rija so vode, tla, odpadki, goriva, danes pa smo mestna obÄ?ina z V tujini referenÄ?ni laboratoriji jih obremenjuje staranje prebivalstva. Evropska komisija v poroÄ?ilu enem dnevu. plini, filtri, rastlinski in Ĺživalski najÄ?istejĹĄim zrakom v Sloveniji. izvajajo drĹžavne monitoringe ter pravi, da lahko postane slovensko gospodarstvo, ki trenutno doĹživlja materiali, Ĺživila, prehrana, farma- Poslanstvo, ki ga je imel ERICo preverjajo druge laboratorije. ÄŒe moÄ?no rast, ĹĄe odpornejĹĄe na prihodnje gospodarske ĹĄoke s krepitvijo cija in svetovanje.ÂŤ pri sanaciji Ĺ aleĹĄke doline, je konse pojavi sum o pravilnosti rezul- naloĹžb in reĹĄevanjem izzivov, povezanih s staranjem prebivalstva.

Kako in koliko pa ste z novim lastni- tatov v kakĹĄnem laboratoriju ali Ä?ano. Morali smo novim znanjem Pravite, da ste prviÄ? v sistemu, v ka- in izzivom naproti. Poleg tega kom prisotni na novih trgih? Ä?e pride do veÄ?je nesreÄ?e, zadeve terem je primarna dejavnost enaka je Slovenija zaÄ?ela zmanjĹĄevati ÂťPodjetje, ki deluje v neki drĹža- prevzame referenÄ?ni laboratorij. kot je vaĹĄa. Je to prednost? koliÄ?ino denarja za raziskave. vi, v njej ponuja vse storitve, ki jih Pri nas pa prihaja do tega, da ta V OECD ugotavljajo, da bo svetovno gospodarstvo letos zraslo za ÂťPrednost in povsem nove di- Sanacija Ĺ aleĹĄke doline in okolj- izvaja na globalni ravni. Eurofins referenÄ?ni laboratorij preverja 3,3 odstotka, prihodnje leto pa za 3,4. Evropa pa ne bo korakala tako menzije. V preteklosti smo bili ske raziskave pa so bili tisto, kar testira prehranske in farmacevt- druge laboratorije, hkrati pa sam uspeĹĄno. Predvideno ima le enoodstotno rast. Francija naj bi po njihovi vedno del dodatnih storitev ve- je bilo ĹĄe pred petnajstimi leti ske izdelke, izvaja okoljske analize deluje na trgu, kar je nedopustno, napovedi imela 1,3-odstotno rast, NemÄ?ija le 0,7, Italija pa bo verjetno in testiranja in je eden vodilnih neprimerno in skregano z vsako padla v recesijo. Spomnimo, petina celotnega slovenskega izvoza je neodvisnih ponudnikov testiranj logiko. Zato drĹžavljani tudi veliko- namenjena v NemÄ?ijo, malo manj kot 12 odstotkov v Italijo, veÄ? kot ter laboratorijskih storitev na krat podvomijo o izsledkih analiz. osem odstotkov na HrvaĹĄko, nekaj manj kot osem odstotkov v Avstrijo, Zaposlujejo kemike podroÄ?ju kmetijske tehnologije, Ker v Sloveniji nimamo nikogar, zadnja v peterici najveÄ?jih slovenskih izvoznih trgov pa je Francija, Po konÄ?ani sanaciji Ĺ aleĹĄke doline se je bilo treba iz okoljskih genomike, farmakologije, pod- da bi jih preveril, jih preverjajo v kamor je namenjenih nekaj manj kot ĹĄest odstotkov celotnega slovenusmeriti druga podroÄ?ja. S tem so se pokazale potrebe po drupore kliniÄ?nim ĹĄtudijam, tudi tujini. To je tipiÄ?en primer, zakaj skega izvoza. Torej je lahko naĹĄa predvidena rast – okoli 3,6 odstotka, gih profilih strokovnjakov. ÄŒe so v preteklosti zaposlovali in forenziki. Mi ves ta portfelj, ki Slovenci bolj verjamemo tujcem moÄ?no na trhlih nogah, ĹĄe posebej, ker ne vemo, kako se bo iztekla potrebovali predvsem biologe, potrebujejo danes kemike in tiste, ga nudi Eurofins, nudimo slo- kot samim sebi, Ä?eprav smo ne- zgodba z nesreÄ?nim brexitom in kakĹĄne teĹžave bo povzroÄ?ila Evropi. ki imajo znanja iz analitike in prehrane ter znajo naroÄ?nikom venskim druĹžbam.ÂŤ malokrat bolje usposobljeni kot nuditi tudi tehniÄ?no podporo in jim svetovati. tujci. Upamo, da se bo to v priV tem Ä?asu z razpisom iĹĄÄ?ejo kemijskega tehnika in kemijskega Kako uspeĹĄni ste bili, kar se poslo- hodnosti spremenilo.ÂŤ tehnologa. vanja tiÄ?e? đ&#x;”˛ Ĺ e vedno pa se kar uspeĹĄno spopadamo z brezposelnostjo. Ĺ tevilo registriranih brezposelnih v Sloveniji se je po januarski rasti, ki je bila posledica izteka zaposlitev za doloÄ?en Ä?as, februarja znova zniĹžalo.

Registriranih brezposelnih je bilo 80.755 oseb, kar je 2,5 odstotka manj kot januarja in 5,8 odstotka manj kot februarja lani. Februarja je brezposelnost na meseÄ?ni ravni porasla le v obmoÄ?ni sluĹžbi Velenje (+0,5 odstotka), v drugih pa se je zniĹžala, najbolj v Sevnici (za 4,2 odstotka), v Murski Soboti za 4,1 odstotka in v Novem mestu za 4 odstotke.

BDP je lani rasel spodbudno

Slovenski BDP 85 odstotkov evropskega

â?ą

Prevelika poraba

Evropi zastaja korak

Z brezposelnostjo se uspeĹĄno spopadamo

Za ohranjanje in razvoj Za kmetijstvo letos 32.000 evrov kmetijstva 15.000 evrov Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je v letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu predvidela za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeĹželja v lokalni skupnosti 15.000 evrov.

V javnem razpisu za zbiranje vlog je tudi opredelila, za katere ukrepe lahko obÄ?ani prosijo za pomoÄ?. Ukrepov je ĹĄest, med drugim za naloĹžbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo, za plaÄ?ilo zavarovalnih premij, za naloĹžbe v predelavo, trĹženje kmetijskih ter Ĺživilskih proizvodov, za vlaganja v nekmetijsko dejavnost na kmetiji, izobraĹževanje in usposabljanje na podroÄ?ju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter za predelave in trĹženja.

Za glavnino predvidene pomoÄ?i je zadnji dan za đ&#x;”˛ Tp oddajo vloge 26. marec.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo razpis objavila v teh dneh – NajveÄ? sredstev je namenjenih naloĹžbam Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo letos za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeĹželja iz proraÄ?una namenila 32.000 evrov. Razpis bodo na pobudo odbora za kmetijstvo, ki deluje pri svetu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, objavili v teh dneh.

Znesek ni prav visok, je pa za 2.000 evrov viĹĄji, kot so kmetijskemu gospodarstvu in razvoju podeĹželja v Ĺ oĹĄtanju namenili lani. Znotraj posameznih ukrepov je najveÄ? sredstev namenjenih za pomoÄ? pri naloĹžbah v kmetijsko gospodarstvo.

Komisija je za vsak ukrep predvidela

doloÄ?en znesek, imela pa bo moĹžnost, ko se bo odloÄ?ala o dodelitvi sredstev, da viĹĄino prilagodi vlogam.

Podaja vloge je enostavna. Obrazci bodo objavljeni na spletni strani ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, vlagatelji pa jih lahko dobijo tudi na sedeĹžu uprave. K vlogi je treba priloĹžiti mnenje kmetijsko-pospeĹĄevalne sluĹžbe in predraÄ?un za artikle, ki jih vlagatelj Ĺželi nabaviti.

Rok za prijavo na razpis je 12. april, razen za zavarovalne premije, pri katerih đ&#x;”˛ je rok 14. avgust.

Bezos ĹĄe poveÄ?al premoĹženje Ustanovitelj spletne trgovine Amazon Jeff Bezos je ĹĄe vedno najbogatejĹĄi Ä?lovek na svetu in s 131 milijardami dolarjev premoĹženja tudi prvi na Forbesovi lestvici milijarderjev. V primerjavi s prejĹĄnjim letom je premoĹženje poveÄ?al za 19 milijard dolarjev. Sledita mu ustanovitelj Microsofta Bill Gates in ameriĹĄki vlagatelj Warren Buffett.

Jeffa Bezosa sicer Ä?aka draga loÄ?itev, poleg tega pa ni svojega denarja nikoli opazno zmanjĹĄal za razliÄ?ne dobrodelne sklade, kar sta druga dva najbogatejĹĄa storila.

Med 20 najbogatejĹĄimi Zemljani sicer tudi tokrat prevladujejo AmeriÄ?ani – med prvo dvajseterico jih je letos 14. Sicer pa na svetu Ĺživi okoli 200.000 ultra bogatih ljudi. ÄŒeprav so njihova stalna bivaliĹĄÄ?a razporejena razliÄ?no, je vendar zanimivo, da jih je najveÄ? le-to naĹĄlo v Londonu, kar okoli 5.000, sledijo Tokio, Singapur in New York (vsak okoli 3700). đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 3. 2019 barve: CMYK, stran 5

5

INFRASTRUKTURA

14. marca 2019

Za 7 milijonov vlaganj v cestno in prometno infrastrukturo Lani so v mestni obÄ?ini Velenje zakljuÄ?ili obnovo vseh s koncesijo dogovorjenih cest – Ĺ˝elja in potreb v komunalni in cestni infrastrukturi ĹĄe vedno zelo veliko – KonÄ?no zaÄ?enja konkretnejĹĄe obnove na svojih cestah tudi drĹžava

PodroÄ?je komunalnih dejavnosti je zahtevno in obseĹžno; ko nekaj popraviĹĄ na enem koncu, se Ĺže pojavijo potrebe na drugem. Pa vendar se lahko Mestna obÄ?ina Velenje pohvali, da je za svoje ceste v zadnjem petletnem obdobju dobro poskrbela. O tem ter o nalogah, ki so si jih zastavili za letos in jih v obÄ?inskem proraÄ?unu tudi finanÄ?no opredelili, smo se pogovarjali z vodjo Urada za komunalne dejavnosti Tonetom Brodnikom.

Petnajstletna koncesija je bila dobra poteza? ÂťVsekakor! Zadovoljni smo, da smo konec lanskega leta uspeĹĄno sklenili obseĹžen program obnove vseh cest, ki smo jih opredelili v pogodbi. Koncesijska pogodba traja s podjetjem PUP ĹĄe dobrih sedem let, v tem Ä?asu pa so jih dolĹžni dobro vzdrĹževati.ÂŤ V koncesijo, kot pravite, niso bile zajete vse obÄ?inske ceste? ÂťTakrat, ko smo razpisovali koncesijo in podpisovali pogodbo, smo jih kategorizirali. Zdaj prihajajo na vrsto za obnovo tiste ceste, ki niso bile v tem programu. Oblikovali smo ĹĄtiriletni srednjeroÄ?ni naloĹžbeni ciklus, ki ga zaÄ?enjamo udejanjati letos. To leto bo v komunalni dejavnosti investicijsko znova zelo bogato, Ä?eprav najveÄ?ji obÄ?inski projekt poteka v druĹžbeni dejavnosti, v kateri se zaÄ?enja gradnja prireditvenega prostora z odrom.ÂŤ Pa se bo letos konÄ?no kaj bolj konkretno premaknilo tudi pri drĹžavnih cestah? ÂťZ veseljem lahko povem, da smo se z Direkcijo za ceste ven-

darle uspeli dogovoriti, da bodo obnove stekle tudi na drĹžavnih cestah. Za mesto najpomembnejĹĄi cesti – Ĺ aleĹĄka in KidriÄ?eva – prihajata na vrsto prihodnje leto in leta 2021. Za letos pa je predvidena veÄ?ja drĹžavna naloĹžba na Partizanski cesti v Pesju od glavnega kriĹžiĹĄÄ?a v Pesju do uvoza k podjetjema Esotech in Fori .

Gre za nekaj manj kot 500 metrov dolgo cestiĹĄÄ?e, ki ga bodo v celoti preplastili in zgradili ob njem tudi ploÄ?nik. Mestna obÄ?ina Velenje bo pri tej naloĹžbi sodelovala v viĹĄini stotih tisoÄ?akov.ÂŤ Kako pa je s cesto proti Polzeli. Prenova je bila obljubljena Ĺže pred leti? ÂťNo, tudi v tem lahko reÄ?em, da se vendarle premika. Po nekaterih ocenah je to drĹžavna cesta, ki je v najslabĹĄem stanju. Letos jo bo Direkcija za ceste obnovila na petih odsekih v skupni dolĹžini tri kilometre, od tega sta dva v naĹĄi obÄ?ini, in sicer pri uvozu proti KavÄ?am in naprej proti Polzeli.ÂŤ V zelo slabem stanju sta tudi Stantetova cesta in Kardeljev trg, na katerem prihaja do zamakanja.

Kdaj bo to priĹĄlo na vrsto? ÂťV proraÄ?unu imamo 35 tisoÄ? evrov za sanacijo te ceste in zamakanja, kdaj pa bomo to realizirali, ĹĄe ni jasno, saj ĹĄe vedno ni konÄ?ana kalvarija pred sodiĹĄÄ?em o tamkajĹĄnjem lastniĹĄtvu. Menda je bila vloĹžena revizija postopkov, po katerih je sicer lastniĹĄtvo garaĹž dobila obÄ?ina. Skratka, ti postopki morajo biti prej zakljuÄ?eni.ÂŤ Lani ste nameravali obnoviti tudi GoriĹĄko cesto, pa vam to ni uspelo.

Jo boste letos? ÂťRes je, predvideni zaÄ?etek del se nam je zavlekel v jesen, bliĹžala se je zima in zdelo se nam je

smotrno ta dela prestaviti v letoĹĄnje leto. To cesto bomo v celoti obnovili vse od GoriĹĄke pri tunelu pa do novozgrajenih blokov. Tu bomo zamenjali tudi meteorno in fekalno kanalizacijo, zgradili nov vodovod in kolesarske steze. Dela naj bi stekla ĹĄe ta mesec, bodo pa trajala kakĹĄna dva meseca.

S krajani se bomo dogovorili, kakĹĄne bodo zapore. Vsekakor pa raÄ?unamo na strpnost, ki

Tone Brodnik

bo potrebna, ko bo ta zahtevna gradnja potekala. Za to naloĹžbo namenjamo 250 tisoÄ? evrov. ÂŤ Na slabo cesto Ĺže kar nekaj Ä?asa opozarjajo tudi v Podkraju. Jim boste letos prisluhnili? Âť90 tisoÄ? evrov imamo rezerviranih za to. Tudi tu naj bi obnova in izgradnja ploÄ?nika stekla ĹĄe ta mesec.ÂŤ Zaradi ÂťpokvarjenihÂŤ potopnih valjev ne obvladujete prometa (ki je sicer prepovedan, a krĹĄiteljev ni malo) na promenadi. ÂťTi valji so ÂťodpovedaliÂŤ in dejansko je precej voznikov, ki ne upoĹĄteva prepovedi prometa na povrĹĄinah, ki so namenjene

Vlogo za gradbeno dovoljene za tri odseke hitre ceste naj bi vloĹžili konec maja – Ustavno sodiĹĄÄ?e ponovno pozvali, da Ä?im prej odloÄ?i o zakonitosti prostorskega naÄ?rta

Na zadnjem sestanku koordinacijskega odbora za spremljanje priprave na gradnjo tretje razvojne osi, v njem je Ä?lan tudi velenjski podĹžupan Peter Dermol, so predstavniki Direkcije za ceste potrdili, da potekajo priprave na gradnjo zelo intenzivno na vseh treh odsekih, kjer naj bi gradnja stekla ĹĄe letos. Dva od njih sta na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, in sicer prikljuÄ?ek Gaberke in viadukt Jezero. Na teh obmoÄ?jih so Ĺže konÄ?ali parcelacijo zemljiĹĄÄ?, v teku so odkupi zemljiĹĄÄ?, nekatere pogodbe so Ĺže sklenjene.

Vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja bodo vloĹžili najkasneje konec maja.

Za traso med Velenjem in Slovenj Gradcem je Ĺže v izdelavi tudi investicijski program, ki naj bi bil predstavljen konec prihodnjega

Peter Dermol: ÂťFinanÄ?no konstrukcijo je treba pripraviti za celoten odsek ceste med Ĺ entrupertom in Slovenj Gradcem.ÂŤ

meseca. Predstavniki Ministrstva za infrastrukturo so povedali, da so podali pobudo, da se projekt

Pred koncem je tudi obnova SonÄ?nega parka? ÂťNekaj let je potekala, zelo smo zadovoljni, da so ta, eden najlepĹĄih delov Velenja, ljudje vzeli za

Bo stekla tudi ureditev kanalizacije pri Oblaku v Ĺ kalah? ÂťBo. Pridobljeno je gradbeno dovoljenje. Prva faza bo opravljena letos, zanjo imamo rezerviranih 90 tisoÄ? evrov, z njo pa bomo omogoÄ?ili odvodnjavanje s cestiĹĄÄ?a. Doslej je namreÄ? to povzroÄ?alo poplave kmetijskih povrĹĄin ob tej cesti.ÂŤ

ZemljiĹĄÄ?a Ĺže odkupujejo

Mira ZakoĹĄek

izkljuÄ?no peĹĄcem. Predvidena je zamenjava, uporabili bomo najnovejĹĄi sistem, ki bo z luÄ?kami opozarjal, ali so valji spuĹĄÄ?eni ali v funkciji zapore. Za to bomo porabili 70 tisoÄ? evrov.ÂŤ

Napovedujete tudi razĹĄiritev Poslovne cone Stara vas? ÂťGre za tako imenovano drugo fazo. Prva je zasedena, investitor Eugraf proizvodne hale sicer ĹĄe ni zaÄ?el graditi zaradi potrebnih dodatnih ukrepov za utrditev terena, a aktivnosti teÄ?ejo in so tudi usklajene na drĹžavni ravni, ki ta projekt sofinancira. Z zadovoljstvom pa lahko povem, da smo pridobili sofinanciranje v viĹĄini 50 odstotkov tudi za drugo fazo, ki bo veljala veÄ? kot milijon evrov.

Za vlaganje pa je Ĺže zdaj veliko zanimanja. RaÄ?unamo, da bo naloĹžba zakljuÄ?ena ĹĄe to jesen.ÂŤ

tretje razvojne osi uvrsti v poroĹĄtveni zakon, ki je v pripravi na Ministrstvu za finance.

Ob tem je podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol poudaril: ÂťV finanÄ?no konstrukcijo mora biti zajeta celotna trasa tretje razvojne osi med Ĺ entrupertom in Velenjem, saj je nujno, da se aktivnosti tudi na tem odseku pospeĹĄijo takoj, ko bo Ustavno sodiĹĄÄ?e presodilo pravilnost umeĹĄÄ?anja v prostor.

Vsekakor je treba zagotoviti, da bo cesta na celotni trasi dograjena istoÄ?asno.ÂŤ Predstavniki Darsa so mu pritrdili, predstavniki Ministrstva za infrastrukturo pa so povedali, da so ponovno poslali poziv na Ustavno sodiĹĄÄ?e, da Ä?im prej obravnava zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o drĹžavnem prostorskem naÄ?rtu. đ&#x;”˛

svojega. Lani smo uredili ploĹĄÄ?ad za sonÄ?no uro, letos pa jo bomo tudi postavili. Zanjo namenjamo 70 tisoÄ? evrov. S tem bo obnova tudi sklenjena.ÂŤ Bodo priĹĄle na vrsto tudi ceste po krajevnih skupnostih?

Kako pa je s plazovi. Posledic vseh ĹĄe niste odpravili? ÂťVeliko je tega, ukrepamo tam, kjer je najbolj nujno. Letos prihaja na vrsto nadaljevanje sanacije plazu Postrpinjek–MlaÄ?nik v Podgorju. Gre za tako imenovano tretjo in Ä?etrto fazo (prvi dve – zaĹĄÄ?ito terena – smo Ĺže opravili).

Dela naj bi opravili maja zanje pa bomo namenili 100 tisoÄ? evrov.

Odstranili pa bomo tudi plaz Juvan–Juvanov vrh v Pleťivcu.

Ta dela naj bi opravili od aprila do junija, potrebovali pa bomo 32 tisoÄ? evrov.ÂŤ Vsako leto posodobite tudi nekaj javne razsvetljave in prehodov za peĹĄce? ÂťLetos namenjamo za to 100 tisoÄ? evrov. Prehode poÄ?asi osvetljujemo in oznaÄ?ujemo z dodatnimi smerniki modre barve.

Med veÄ?jimi posegi bo ureditev razsvetljave proti stadionu, ki je trenutno vezana na sonÄ?no energijo. Dogradili bomo ĹĄe klasiÄ?ni sistem, da bo osvetljeno tudi, kadar sonÄ?na energija ne zadoĹĄÄ?a. IzboljĹĄave razsvetljave so predvidene tudi na KidriÄ?evi, PreĹĄernovi, Cesti talcev, GoriĹĄki, Jenkovi in TomĹĄiÄ?evi cesti.ÂŤ ZaÄ?enjate pa ĹĄe eno zelo veliko naloĹžbo, ureditev kolesarskega omreĹžja? ÂťRes jo zaÄ?enjamo letos, naloĹžba je res velika, udejanjali jo bomo tri leta. Celotna naloĹžba bo stala skoraj 4 milijone evrov, Mestna obÄ?ina Velenje pa bo zanjo zagotovila milijon 350 tisoÄ? evrov. Na investicijo se intenzivno pripravljamo Ĺže nekaj Ä?asa, pravzaprav jo Ĺže izvajamo pri gradnji vseh sanacij cest in peĹĄpoti. Letos naj bi jih zgradili za milijon evrov, gre pa za 13 posameznih odsekov, ki se bodo navezali na tri sklope kolesarskih stez (proti Mislinji, Celju in Ĺ oĹĄtanju), skupaj pa jih bo za kar 19 km, ki naj bi bili zgrajeni do leta 2022.ÂŤ đ&#x;”˛

ZA DESETAKE IĹ ÄŒEMO Ĺ OPING JUNAKE OD 11. DO 17. MARCA POSLUĹ AJ JUTRANJI PROGRAM RADIA FANTASY. MED 17. IN 18. URO V CITYCENTRU CELJE UGIBAJ TER OSVOJI NAGRADE.

NAGRADNI SKLAD: DESETAKI V VREDNOSTI

3.000 â‚Ź

Euromarkt Center d.o.o., Ĺ martinska cesta 152G, SI-1000 Ljubljana

Mira ZakoĹĄek

Âť140 tisoÄ? evrov imamo rezerviranih za dva odcepa cest v Cirkovcah in enega v PleĹĄivcu.

NaĹĄ Ä?as, 14. 3. 2019, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 6. marca Kazalo je Ĺže, da morda ne bo ĹĄlo. Nekateri so celo glasno razmiĹĄljali, da bo vlada razpadla. A nato so si poslanci vzeli odmor, v tem Ä?asu pa je koalicija parafirala sporazum o sodelovanju z Levico.

In naposled so poslanci s 54 glasovi za in 26 proti sprejeli predlog rebalansa proraÄ?una.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

mnu, podaljĹĄala prepoved prodaje oroĹžja in tankov Savdski Arabiji.

MadĹžarska je sporoÄ?ila, da bo odstranila sporne plakate s protibruseljsko retoriko, ki so izzvali veliko ogorÄ?enje in zaradi katerih je vladajoÄ?i stranki Fidesz grozila izkljuÄ?itev iz vladajoÄ?e Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu.

Petek, 8. marca

Na mednarodni dan Ĺžena so k veÄ?jemu napredku v boju za enakost spolov pozvali ZdruĹženi narodi, Svet Evrope in Evropska komisija.

Minister za zdravje Samo Fakin je sporoÄ?il, da se je zaradi zdravstvenih razlogov odloÄ?il odstopiti z mesta ministra za Koalicija je parafirala sporazum zdravje. Premier Marjan Ĺ arec je o sodelovanju z Levico. njegov odstop sprejel in Ĺže napovedal, da bo za novega ministra Socialni demokrati so sporo- predlagal AleĹĄa Ĺ abedra – doseÄ?ili, da Ĺželijo poudariti pomen danjega generalnega direktorja enakopravnosti Ĺžensk in enakosti UKC Ljubljana. med spoloma, zato se zavzemajo za razglasitev mednarodnega dneva Ĺžensk 8. marca za drĹžavni praznik.

V Italiji so uvedli drĹžavljanski dohodek, ki najrevnejĹĄim zagotavlja meseÄ?ni dohodek v vrednosti 780 evrov. Predvolilna obljuba populistiÄ?nega Gibanja petih zvezd Na mednarodni dan Ĺžena je je bila s tem izpolnjena. odstopil minister za zdravje Donald Trump je bil razoÄ?aSamo Fakin. ran. Podatki so pokazali, da je trgovinski primanjkljaj ZDA s Po poroÄ?anju medijev, da so se preostalim delom sveta v letu pri nakupu ograje na meji dogajale 2018 znaĹĄal 621 milijard dolarjev, ĹĄtevilne nepravilnosti, se je odzval kar je najveÄ? po letu 2008. gospodarski minister Zdravko Venezuelska vlada pod vod- PoÄ?ivalĹĄek. Dejal je, da so bile vse stvom Nicolasa Madura je spo- nabave izvedene zakonito, gosporoÄ?ila, da bo izgnala nemĹĄkega darno in v skladu s pristojnostmi veleposlanika v drĹžavi Daniela zavoda za blagovne rezerve.

Krienerja, Ä?eĹĄ da se vmeĹĄava v DrĹžavni zbor je na tajnem glanotranje zadeve. sovanju za sodnika na SploĹĄnem sodiĹĄÄ?u Evropske unije zavrnil Mira Preka, dovolj podpore pa namenil Marku Pavlihi.

V Venezueli je priĹĄlo do izpada elektrike. Maduro je dejal, da za ZdruĹženje osnovnoĹĄolskih dogodkom gotovo stojijo ZDA ravnateljev je umaknilo poziv k in opozicija. bojkotu vpisovanja uÄ?iteljskih naNa Finskem je premier Juha SidomeĹĄÄ?anj v posebno aplikacijo. pilä ponudil odstop svoje desnoMinister Jernej Pikalo je zagoto- sredinske vlade, saj ji ni uspelo vil, da bo znova odprl razpravo sprejeti sveĹžnja reform v socialo tem delu kolektivne pogodbe. nem in zdravstvenem varstvu.

Koalicijske stranke so razpravljale o moĹžnih spremembah volilne zakonodaje v skladu z odloÄ?bo ustavnega sodiĹĄÄ?a, predvsem o moĹžnosti uvedbe absolutnega ali relativnega preferenÄ?nega glasu.

Nekatere politiÄ?ne stranke so Huawei je vloĹžil toĹžbo proti imele delovni dan. ameriĹĄki vladi, saj je Washington V trboveljskem Delavskem vladnim agencijam prepovedal domu se je tako 300 delegatov uporabo opreme omenjenega stranke zbralo na kongresu Levikitajskega podjetja, ki Washing- ce. Luka Mesec je ob tem dejal, ton obtoĹžuje tudi vdora v sistem. da postajajo ena najpomembnejZajetih je bilo okoli 400 borcev ĹĄih strank v drĹžavi.

Islamske drĹžave, ki so s pomoÄ?jo Stranka Nova Slovenija se je tihotapcev beĹžali iz zadnje utrdbe, mudila na Bledu. Tam so poÄ?astili oblegane vasi Baguz.

30-letnico obstoja in ugotavljali, NemĹĄka vlada je po razkritju, da da se danes z zadovoljstvom spose nemĹĄko oroĹžje uporablja v Je- minjajo prehojene poti.

Stranka SDS je slavnostno akademijo ob 30-letnici stranke pripravila v ljubljanskem Cankarjevem domu.

Predsednik Janez JanĹĄa je ob tem poudaril, da je bila SDS tudi v najbolj viharnih Ä?asih sposobna ravnanj, ki so omogoÄ?ila, da so nadaljevali pot zvestobe sebi, svojim Iz MadĹžarske so sporoÄ?ili, da bodo vrednotam in Sloveniji.

AmeriĹĄki predsednik Doumaknili sporne plakate. nald Trump je dejal, da bi

ÄŒetrtek, 7. marca

14. marca 2019

Bo ameriĹĄki predsednik razoÄ?aran?

bil razoÄ?aran, Ä?e bi Severna Koreja obnovila raketne poskuse, in ponovil, da verjame v svoj odnos s severnokorejskim voditeljem Kim DĹžong Unom kljub propadu vrha v Vietnamu.

Prebivalci AlĹžirije so v glavnem mestu AlĹžir in drugih mestih ponovili mnoĹžiÄ?ne proteste proti vladavini predsednika Abdelaziza Buteflike.

Nedelja, 10. marca

V Maleziji so umaknili obtoĹžnico in izpustili eno od dveh obtoĹženk za umor Kim DĹžong Nama, polbrata severnokorejskega voditelja Kim DĹžong Una, Indonezijko Siti Aisyah.

V veÄ?jem delu Venezuele je ĹĄe naprej vladal elektriÄ?ni mrk. Zaradi izpada elektriÄ?ne energije so ostala zaprta tudi vrata ĹĄol in podjetij.

Zoran PozniÄ? je prevzel posle kulturnega ministra.

Izvedeli smo, da se je turĹĄko gospodarstvo v zadnjem Ä?etrtletju lanskega leta na letni ravni skrÄ?ilo V Kopru so posvetili zemljiĹĄÄ?e za 3 odstotke, kar je najveÄ? v in kriĹž na lokaciji bodoÄ?e pravo- skoraj desetih letih in pomeni, slavne cerkve. da je zdrsnilo v recesijo.

Jugovzhodno afriĹĄko drĹžavo Malavi so prizadele moÄ?ne padavine in poplave, v katerih je umrlo najmanj 28 ljudi, ranjenih je bilo vsaj 124.

Iz Francije je priĹĄla vest, da so Britanska premierka Theresa dan prej tam potekali protesti May je ĹĄe zadnjiÄ? pred glasovanjem rumenih jopiÄ?ev – tokrat se je nagovorila poslance in jih pozvala, menda zbralo okoli 28 tisoÄ? ljudi. naj podprejo sporazum razhoda ÄŒeprav je izraelska volilna z Evropsko unijo. Toda izid je bil komisija dovolila kandidaturo negativen. Njenega naÄ?rta poslanci skrajno desnega kandidata, je niso podprli, moĹžnost za trdi brexit dvema arabskima strankama pa se je zelo poveÄ?ala. in judovskemu kandidatu tretje Doma je ĹĄe odmeval primer preteĹžno arabske stranke kandi- ĹĄtirih osumljencev, ki so pri pedaturo na volitvah prepovedala. tih zavarovalnicah sklenili zavaV osrednji NemÄ?iji so izkopali rovalne police za nezgodno in ĹĄtevilne predmete, ki so pripadali Ĺživljenjsko zavarovanje ter nato veÄ? kot 200 ljudem, ki so jih na- zahtevali odĹĄkodnino, ko si je cisti ubili marca 1945.

21-letna osumljenka s kroĹžno Tunizijo je pretresla smrt 11 Ĺžago za les namerno odrezala novorojenÄ?kov, ki so umrli v po- roko nad zapestjem. rodniĹĄnici v glavnem mestu Tunis.

Vladna ekipa in koalicijski poV Moskvi so potekali eni najve- slanci so zaÄ?eli posvet na Brdu pri Ä?jih protestov v zadnjih letih, in Kranju. A pri parafiranju sporasicer proti predlogu o omejitvah zuma z Levico se je izkazalo, da dostopa do svetovnega spleta, ki hoÄ?e SD spremembo, Levica pa so ga poslanci podprli mesec prej. Ä?imprejĹĄnji podpis.

Torek, 12. marca

Sobota, 9. marca

V strmoglavljenju letala so umrli vsi potniki na krovu.

Mediji so poroÄ?ali, da je 29-letnik stari znanec policije, ki je bil v preteklosti vpleten tudi v streljanje, ko naj bi po nesreÄ?i ustrelil dekle.

Med poletom v Nairobi je strmoglavilo letalo etiopskega prevoznika s 149 potniki in osmimi Ä?lani posadke. Letalska druĹžba je sporoÄ?ila, da so umrli vsi ljudje V UKC Ljubljana so zaradi nepona krovu. oblaĹĄÄ?enega vpogleda v zdravstveno kartoteko nekdanje ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc po njenem prihodu na urgenco izdali opomin osmim osebam.

V Italiji so se pred sodiĹĄÄ?em v Ĺ˝e zjutraj se je na gorenjski Anconi zbrali protestniki, ki so avtocesti zgodila huda prometna izrazili ogorÄ?enje nad odloÄ?itvijo nesreÄ?a, v kateri je umrl voznik sodnic prizivnega sodiĹĄÄ?a, ki so tovornjaka, ki je pred bencinskim moĹĄka, obtoĹžena posilstva, oproservisom na HruĹĄici spregledal stile, Ä?eĹĄ da je Ĺženska, domnevna kolono tovornih vozil in trÄ?il v Ĺžrtev, delovala preveÄ? moĹžato, da tovornjak, ki je zadnji stal v koloni bi bila privlaÄ?na. na voznem pasu.

AmeriĹĄki zvezni preiskovalni Potem ko je drĹžavni zbor Zo- urad FBI je obtoĹžil in aretiral veÄ? rana PozniÄ?a v petek pred tem slavnih in bogatih AmeriÄ?anov, ki potrdil za novega ministra za so s pomoÄ?jo prevar svoje otroke kulturo, je ta na ministrstvu pre- vpisali na ugledne univerze. vzel posle.

Ponedeljek, 11. marca

Prihaja nova ekoloĹĄka revolucija Aprila 1989, skoraj natanÄ?no pred 30 leti, je v Mladini izĹĄel Ä?lanek z naslovom Ĺ˝veplo na nebu in na zemlji. Spisala ga je tedanja novinarka Mladine Bojana Leskovar, spraĹĄevala pa se je o tem, kdo bo preĹživel Ĺ aleĹĄko dolino. Naslovnico tiste ĹĄtevilke je krasila straĹĄljivo podoba okostnjaka, ki je imel med zobmi stisnjeno kepo lignita. Ĺ˝e leta imam to staro naslovnico obeĹĄeno na steni nad delovnim prostorom v redakciji. Spomni me na to, od kod prihajam, spomni me tudi na to, kaj se lahko zgodi s svetom, v katerem se sreÄ?a meri zgolj v kilovatnih urah in tonah odkopanega premoga.

Jure TrampuĹĄ Pred tridesetimi in ĹĄe nekaj leti je bila Ĺ aleĹĄka dolina zelo onesnaĹžena. V jezerih ni bilo Ĺživljenja, vanje so odlagali pepel in voda je bila izredno alkalna. Ĺ oĹĄtanjski dimniki so bili takrat ĹĄe brez razĹžvepljevalnih naprav, v zrak so bruhali toliko Ĺžvepla, da je v Zavodnjah padal kisli deĹž, iglavci pa so se mnoĹžiÄ?no suĹĄili. Ĺ aleĹĄka dolina ni bila zdrav kraj, zdravniki so opozarjali, da je pojavnost dihalnih bolezni med mladimi v primerjavi z drugimi kraji po Slovenijo izredno visoka.

Veliko se je spremenilo od takrat. V dolini se je zgodila ekoloĹĄka revolucija. Dimniki so dobili oÄ?iĹĄÄ?evalne naprave, v okolico jezer so se vrnile ptice, vanje pa ribe, Ĺžabe, v zadnjih letih tudi kopalci.

Gozd na zahodnih obronkih Ĺ aleĹĄke doline se je presenetljivo hitro obnovil. ÄŒe so bili ekoloĹĄke zahteve in zelena politika pred tridesetimi leti v Ĺ aleĹĄki dolini razumljeni kot nebodigatreba, kot drĹžavna sovraĹžnika, ki ĹĄkodujeta elektrifikaciji in dobrobiti delavskega razreda, se je v zadnjih treh desetletjih miĹĄljenje radikalno spremenilo. Res je, dolina si je brez premislekov, kaj to pomeni za prihodnost, zgradila ĹĄesti blok Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, res pa je tudi, da se danes velenjska obÄ?ina ponaĹĄa s tem, da je zelena, saj je za varovanje in urejanje okolja prijela mnoĹžico nagrad in priznanj. Pri oblasti se je torej zgodil radikalni premik v dojemanju sveta.

Zato bodimo vsaj malo optimistiÄ?ni. ÄŒe je mali Ĺ aleĹĄki dolini uspelo spremeniti naÄ?in razmiĹĄljanja, zakaj to ne bi uspelo tudi drugim. V petek se bodo po vsem svetu zgodile mnoĹžiÄ?ne demonstracije, pravzaprav mnoĹžiÄ?na ĹĄolska stavka mladih, ki bodo zahtevali prehod sveta v nizkoogljiÄ?no druĹžbo. Demonstracije, ki jih je sproĹžila Greta, ĹĄestnajstletno ĹĄvedsko dekle, ki Ĺže od avgusta stavka za boljĹĄe okolje, bodo potekale v veÄ? kot 85 drĹžavah po vsem svetu. Protesti bodo tudi v Sloveniji, v Ljubljani, Novem mestu, Mariboru, na Primorskem in verjetno – glede na zgodovino zelenih bojev v naĹĄi dolini bi bilo to upraviÄ?eno in nujno – na velenjskem Titovem trgu.

Mladi imajo prav. NaĹĄa generacija in generacija pred njo ogroĹža prihodnost, prihodnost vseh Ĺživih bitji. Mi smo tisti, ki uĹživamo blaginjo neobrzdane gospodarske rasti, naĹĄa Ĺželja po ugodju ogreva zemeljsko ozraÄ?je, naĹĄa sebiÄ?nost topi ledenike. Ĺ˝ivljenje bomo morali obrniti na glavo. Ne zgolj tako, da zaÄ?nemo uporabljati javni prevoz in da pozimi po stanovanju ne hodimo veÄ? v kratkih rokavih – vse te individualne akcije so premalo, pomirijo prebujajoÄ?o se vest, v bistvu pa so le pesek v oÄ?i, blaĹžev Ĺžegen.

Sprememba bi morali priti od zgoraj. Iz drĹžave, od tistih, ki imajo v roki oblast. ÂťTemeljna vrednota je bilo potroĹĄniĹĄtvo, uspeĹĄnost posameznika se je ocenjevala po tem, kolikĹĄno je njegovo bogastvo, ne glede na druĹžbene in ekoloĹĄke posledice. Prevladala sta sebiÄ?nost in pohlep, vse to pa je povezano s pretiranim dvigom materialne blaginje. Edina reĹĄitev je nov druĹžbenoekonomski sistem, ki bi moral, Ä?e Ĺželimo kot vrsta preĹživeti, temeljiti na drugih vrednotah, na solidarnosti in sonaravnosti,ÂŤ mi je o razlogih za segrevanje Zemlje prejĹĄnji teden razlagal dr. DuĹĄan Plut, geograf, okolijski aktivist, ki je pred desetletji od blizu spremljal zeleno prebujanje Ĺ aleĹĄke doline. ÂťProtesti mladih so odraz upraviÄ?enega nezaupanja do starejĹĄih, do tistih generacij, ki so zelo prizadele temeljne oskrbne Ĺživljenjske sisteme. RazoÄ?arani so nad nami, razoÄ?arani, ker smo Ĺživeli na tem planetu, kot da bi bili na njem edini.ÂŤ A bodimo znova sebiÄ?ni. ÄŒe Ĺželimo, da bo naĹĄim otrokom in vnukom zemlja ĹĄe vedno zeleni dom, jih moramo podpreti – na ulici, volitvah, v boju za Ä?isto okolje zmeraj in vsak dan znova. Konec osemdesetih se je na shodu proti jedrskim odpadkom v Velenju zbralo veÄ? tisoÄ? ljudi, po nekaterih ocenah celo 15.000, ta protestni shod pa je socialistiÄ?ni Sloveniji pomenil pomembno stopnico na poti k demokratizaciji, na poti k osvoboditvi miĹĄljenja. Takrat so ljudje znali pokazati svojo moÄ?.

Pot do bolj zelene druĹžbe bo dolga, danes se zdi, da nemogoÄ?a.

Ker pa je alternativa preveÄ? straĹĄljiva, ne dvomim, da se bomo poÄ?asi le odpravili nanjo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 3. 2019 barve: CMYK, stran 7

Ostati trezni

Cekini, priznanje in spodbuda

Bili smo na sreÄ?anju skupine anonimnih alkoholikov, ki se v Velenju sreÄ?uje Ĺže 24 let – Alkoholizem je bolezen – NajboljĹĄe zdravilo zanj je Ä?lovek, ki te razume, ki ti zna prisluhniti, pravi JoĹže (alkoholik) Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Seveda lahko pridete.

NavzoÄ? je lahko vsak. Ne sme pa motiti dela skupine,ÂŤ mi je rekel Janez (alkoholik), eden od ustanoviteljev Skupine AA v Velenju, na katerega sem se obrnila. Predstavljajo se s svojim imenom in dodatkom – alkoholik. ÂťAmpak priĹĄla bi, da bi napisala kaj o vas, o tem, kako vaĹĄa sreÄ?anja potekajo, kdo ste, kaj poÄ?nete ‌ Lahko?ÂŤ Da to sploh ni teĹžava, da bi bili tega veseli. Ĺ˝elijo si, da javnost ve, da obstajajo, da so uspeĹĄni. Sami se ne reklamirajo, tudi vabijo ne nikogar, naj pride.

Padanje proti dnu

Hinko (alkoholik) je kot kmeÄ?ki fant z alkoholom Ĺživel od rane mladosti. ÂťPri svojih tridesetih – bil sem Ĺže poroÄ?en in imel tri otroke – sem se zaradi akutnega vnetja jeter znaĹĄel v bolniĹĄnici.

Strah pred boleznijo ali ĹĄe Ä?im hujĹĄim me je po tistem prisilil, da sem abstiniral skoraj ĹĄest let.

Potem pa se je spet zaÄ?elo ‌ Padanje proti dnu. Do svojega 46. leta sem ĹĄe nekako funkcioniral, v naslednjih ĹĄtirih letih potem sem se dnu Ĺže zelo pribliĹžal. Ko si enkrat tam, lahko tam ostaneĹĄ ali pa se poÄ?asi dvigneĹĄ, Ä?e ĹĄe imaĹĄ toliko moÄ?i, Ĺželje in volje.ÂŤ

Ne dajejo nasvetov

In to nobenih. Nasvet enega, izhajajoÄ? iz njegove izkuĹĄnje, bi bil drugaÄ?en od nasveta drugega, izhajajoÄ? iz njegove. Tisto, kar dobi posameznik v skupini, je optimizem.

ÄŒe se ne bi odloÄ?il, bi bil napis na nagrobniku

Vmes je poskuĹĄal sam. NeĹĄtetokrat se je odloÄ?il, da bo steklenica, ki jo je drĹžal v roki, zadnja. A moÄ?i za to ni bilo. ÂťZavedal sem se, da delam vse narobe. Propadala je kmetija, trpela je druĹžina, kopiÄ?ili so se dolgovi ‌ Ĺ˝ena je, da bi mi pomagala, hodila od Ruglja do

7

REPORTAŽA

14. marca 2019

RdeÄ?ega kriĹža.ÂŤ Potem je v gozdu doĹživel delovno nesreÄ?o. Ko je polomljen leĹžal v bolniĹĄnici, se je odloÄ?il za zdravljenje v Vojniku.

Bila je Ä?akalna doba. Tri mesece je bilo treba Ä?akati, da je priĹĄel zraven. ÂťKo je priĹĄel ta Ä?as, bilo je decembra 1999, sem bil jezen

â?ą

Osnovo predstavlja 12 korakov in 12 izroÄ?il. 12 korakov je kot statut. Govori o delovanju skupine, naÄ?elih ‌, 12 izroÄ?il pa predstavlja nekakĹĄen pravilnik posameznih dogodkov.

na cel svet, nase, na druĹžino ‌ Navadil sem se njihovega reda in uÄ?enja, ker ne gre za zdravljenje, ampak uÄ?enje, in tam se mi je zgodil preobrat. ZaÄ?util sem, da lahko pri svojih petdesetih letih ĹĄe Ĺživim, nadaljujem Ĺživljenje, da mi ĹĄe ni treba propasti ‌ V veliko pomoÄ? sta mi bila druĹžina in skupina AA.ÂŤ Danes jih ĹĄteje sedemdeset. ÂťSreÄ?en sem, da sem se odloÄ?il za Ĺživljenje. ÄŒe se ne bi, bi bil Ĺže kakĹĄnih osemnajst let napis na nagrobniku. Tako pa sem Ĺživ in pri svojih letih ĹĄe delaven, sposoben preĹživljati sebe in Ĺženo, pomagati druĹžini. To je moja pot, cilj pa, da ostanem trezen. ÂŤ

Pot, ki da Ĺživljenju Ĺživljenje

Pot in cilj sta bila tudi temi tokratnega sreÄ?anja. Izbral jo je JoĹže

Sprejmejo vsakogar

Nikogar pa ne vabijo. Edini pogoj je, da pride trezen.

Imeli so Şe primere, ko ni bilo tako, pa so mu vljudno povedali, naj pride, ko bo tak. Nimajo srca, da bi ga kar tako odslovili. Voljo je imel, priťel je ‌

(alkoholik), predsedujoÄ?i omizju.

V skupini ne govorijo kar poÄ?ez.

Vedno imajo temo. Nekatere se ponovijo veÄ?krat. ÂťAlkoholizem je bolezen. NajboljĹĄe zdravilo zanj je Ä?lovek, ki te razume, ki ti zna prisluhniti,ÂŤ pravi.

Delo poteka po programu 12 korakov (1. – pred alkoholom smo sami nemoÄ?ni, 12. – ko se duhovno prebudimo, skuĹĄamo

ĹĄe vztrajajo na poti, ki da Ĺživljenju Ĺživljenje,ÂŤ pravi Frenk.

Vsi so si na ÂťtiÂŤ, vsi so bili na istem

Skupina AA se v Velenju sreÄ?uje vsak ponedeljek v prostorih Doma za varstvo odraslih.

Edini pogoj za pristop k skupnosti, skupini – te delujejo v veÄ? krajih v Sloveniji –, je Ĺželja, da bi

Za spodbudo podeljujejo cekine. Videti so, kot bi bili iz pravega zlata. Pa so zlati le po vsebini. Predstavljajo priznanje za vsako leto treznosti in vztrajanja. Doslej so jih podelili Ĺže kakĹĄnih 1.200.

Ko sem bila med njimi, so podelili dva. Za Janeza (alkoholika) in Frenka (alkoholika) sta bila petindvajseta! ÄŒestitk ni manjkalo. ÄŒlanarine ni. Skupne AA se vzdrĹžujejo s prostovoljnimi prispevki. To mi je postalo jasno takoj, ko je od Ä?lana do Ä?lana ťlaÂŤ denarnica in je vsak vanjo poloĹžil kovanec.

AA tudi ni povezana z nobeno veroizpovedjo, sekto, politiÄ?no

â?ą

Janez (alkoholik), eden od treh ustanoviteljev skupine AA v Velenju pred 24 leti: ÂťNismo vedeli, kako in kaj. Iz Vojnika so nas napotili v klub zdravljenih alkoholikov ali skupino anonimnih alkoholikov. Ker slednje v Velenju ni bilo, jo je bilo treba ustanoviti.ÂŤ

Prisotnost ni obvezna

Trenutno jih je 25. Nekateri prihajajo na sreÄ?anje skupine redno, nekateri obÄ?asno.

Prisotnost ni obvezna. stranko, organizacijo ali ustanovo in vsi Ä?lani so si na ÂťtiÂŤ. Ni vaĹžno, ali so to doktorji znanosti ali cestni pometaÄ?i. Na ÂťtiÂŤ zato, ker so prijatelji.

Ne obsojajo

Ko se komu zgodi recidiv (ponovno pitje alkoholika po doloÄ?enem Ä?asu abstinence), ga ne obsojajo. V skupino se lahko vrne. Ni mu treba razlagati, kaj ga je prijelo, da se je ponovno zapil. Velikokrat pa pove sam. ÂťTako kot se lahko ponovi katerakoli bolezen, se lahko tudi alkoholizem. Res pa je, da je pri tej bolezni drugaÄ?e, kot Ä?e daĹĄ nogo v mavec ‌ TeĹžko je priti nazaj.ÂŤ to sporoÄ?ilo predati ĹĄe drugim alkoholikom). Teh dvanajst, pa ne lahkih korakov, sta prehodila Janez (alkoholik) in Frenk (alkoholik). Zase pravita, da sta soĹĄolca.

Pred Ä?etrt stoletja sta bila skupaj v Vojniku, potem v skupini. Zdaj v skupino ne prihajata veÄ? tako pogosto, kot sta vÄ?asih. Prideta zaradi sotrpinov. ÂťDa vidiva, ali

prenehali piti. Delo poteka brez strokovnjakov. NavzoÄ? je lahko vsakdo, samo da ne moti dela. Lahko pride naravnost na sestanek, ki se v Velenju zaÄ?ne ob 18. uri, lahko pa pokliÄ?e na javno objavljeno telefonsko ĹĄtevilko 041 534 261, ki jo veÄ?krat objavljamo tudi v NaĹĄem Ä?asu.

mi ne bi uspelo v skupini. Pa mu je! Prvi korak – priznati pred vsemi, da si alkoholik, je najteŞji. Danes pravi: Opravil sem ga z veliko volje in korajŞe.

A druge poti ni bilo. Tako daleÄ? sem zabredel, da sem potreboval pomoÄ?, bil tako nizko, da niĹžje

NajteŞji je prvi korak – priznati

Gvido (alkoholik) je v skupini Ĺže blizu deset let. V tem Ä?asu, razen ko je bil na dveh operacijah, ni manjkal nikoli. Je eden tistih v skupini, ki ni ĹĄel skozi zdravljenje. ÂťBil pa sem nanj pripravljen, Ä?e

Vsi so enakopravni

Zelo so vljudni. Ne govorijo drug Ä?ez drugega.

Ko Ĺželi kdo kaj povedati, dvigne roko. Besedo dobi, ko mu jo predsedujoÄ?i da.

Drug drugemu ne skaÄ?ejo v besedo. Replicirajo, Ä?e je to res potrebno. SreÄ?anje traja pribliĹžno 2 uri z odmorom. ni veÄ? ĹĄlo, brez vsake moÄ?i in energije ... Jedel nisem skoraj niÄ?, samo pil ... Ĺ e po stopnicah sem komaj ĹĄel. Skupina mi je ogromno dala. Zdaj hvaleĹžno vse moje moÄ?i, znanje, izkuĹĄnje, nevsiljivo prenaĹĄam na druge. Âť

FRANCOSKI

DNEVI KULINARIKE GO ÛT DE / G OOD FRANCE 2019

21. – 23. 3. 2019 Vila Herberstein Velenje

VeÄ? kot le lep nasmeh Ob svetovnem dnevu ustnega zdravja Svetovni dan ustnega zdravja obeleĹžujemo vsako leto 20. marca. To je mednarodni dan, ko se ĹĄe posebej ozaveĹĄÄ?a o koristi zdravih ust in spodbuja zavest o teĹžavah, ki lahko nastopijo. Pomembnost pravilne ustne higiene mora biti poglavitna skrb za vse: mlade in starejĹĄe.

Uradni slogan letoĹĄnje svetovne kampanje za dan ustnega zdravja je: ÂťRecite aaa: dejanje za ustno zdravjeÂŤ. S to kampanjo svetovno zobozdravniĹĄko zdruĹženje (FDI) poziva posameznike, da sprejmejo konkretne ukrepe, s katerimi bodo zaĹĄÄ?itili zdravje svojih ust.

Milijoni ljudi po vsem svetu ĹĄe vedno trpijo zaradi slabega ustne-

ga zdravja in naraĹĄÄ?ajoÄ?e breme zaradi bolezni zahteva ukrepanje na ravni posameznika, druĹžbe in celotne skupnosti. Slabo ustno

zdravje povzroÄ?a resne posledice za sploĹĄno zdravje in dobro poÄ?utje posameznika.

V sredo, 20. marca, ste ob svetovnem dnevu ustnega zdravja lepo povabljeni v Zdravstveni dom Velenje. Med 9. in 12. uro vam bodo v pritliÄ?ju ob telefonski centrali medicinske sestre svetovale o zobozdravstveni vzgoji in preventivi. Nudile vam bomo informacije o ustrezni in pravilni ustni higieni ter predstavile varne in uÄ?inkovite pripomoÄ?ke za vzdrĹževanje Ä?istih zob in zdravih dlesni. đ&#x;”˛

Marija PreloĹžnik

5000 CHEF OV N A 5 CEL INAH SODE LU JE P R I PR IPR AVI NAJVEÄŒJE F RANCO SKE VEÄŒERJE Francoskim gastronomskim uĹžitkom se boste predajali s 4-hodnim menijem, ob odliÄ?nih francoskih vinih in ĹĄampanjcu.

CENA MENIJA Z DDV JE 20 EUR.

UĹživajte dan v Vili Herberstein.

REZERVACIJE T (03) 896 1400 E vilaherberstein@gorenje.com ¡ Dosegljivi smo vsak dan med 12. in 22.uro, razen ob nedeljah.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 3. 2019, barve: CMYK, stran 8

8

BISERI BISERI maturantskega plesa

Potegujte se za nova televizorja Hisense!

Komisija izbora za Bisere maturantskega plesa teĹžko priÄ?akuje petek in soboto, ko bodo letoĹĄnji maturantke in maturanti zablesteli v vsem svojem sijaju Tiste dijakinje in dijaki Ĺ olskega centra Velenje, ki letos zakljuÄ?ujejo srednjeĹĄolsko izobraĹževanje, bi se verjetno strinjali, da Ä?as kar prehitro mine. ÄŒeprav so ne-

kateri v prvih dneh obiskovanja srednje ĹĄole morda upali, da jim bodo ta leta Ä?im hitreje minila in se bodo kmalu osamosvojili ali se selili na ĹĄtudij, si bodo ta petek

in soboto zagotovo zaĹželeli, da ne bi minila nikoli. Ali pa da bi vsaj maturantska noÄ? trajala veÄ?no. ÄŒaka jih namreÄ? eden tistih redkih nepozabnih veÄ?erov, polnih obujanja spominov in ustvarjanja novih, ko se skrbi umaknejo veselim trenutkom in so pomembni le ljudje in obÄ?utki tukaj in zdaj.

Ta konec tedna se bo na maturantskem plesu zavrtelo 243 dijakinj in dijakov Ĺ olskega centra Velenje. Gimnazijke in gimnazijci v petek, 15. marca, dijakinje in dijaki Ĺ ole za storitvene dejavnosti, Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole ter Ĺ ole za strojniĹĄtvo, geotehniko in okoljevarstvo pa bodo zaplesali v soboto, 16. marca.

Mi smo pripravljeni!

Zakaj se maturantskih plesov vsako leto tako veselimo tudi v uredniĹĄtvu NaĹĄega Ä?asa? Ker je to Ä?as, ko lahko v sklopu akcije Biseri maturantskega plesa spre-

mljamo naĹĄe mlade upe in opazujemo, kako se iz mladostnikov v raztrganih kavbojkah in ponoĹĄenih Ä?evljih prelevijo v prave mlade odrasle s skrbno poravnanimi ovratniki in lepo prilegajoÄ?imi se elegantnimi oblekami, ki se znajo zavrteti v klasiÄ?nih in modernih plesnih ritmih. No, ta preobrazba se sicer ne zgodi Ä?ez noÄ?, saj

â?ą

v naslednjih ĹĄtevilkah pa bomo pokazali, kako so izbrane maturantke in maturanti vse nasvete naĹĄih strokovnih sodelavk prenesli v prakso. V petek in soboto si bo namreÄ? komisija v postavi modnih oblikovalk Petre Meh in Jelene StevanÄ?eviÄ?, vizaĹžistke Mirele Muminović, novinarke Tine Felicijan in letos prviÄ? tudi

Maturantke in maturanti! Sodelujte v izboru za Bisere maturantskega plesa in se potegujte za nov pametni televizor znamke Hisense.

poteka vsaj od zaÄ?etka plesnih vaj. ÄŒustveno in umsko zorenje pa se bo kot neskonÄ?en proces ĹĄe nadaljevalo in tisti, ki bodo te dni peli Gaudeamus Igitur, bodo Ĺže naslednje leto spremenjeni mladi ljudje.

V prvih ĹĄtevilkah letoĹĄnjega leta smo pisali o modnih trendih v oblaÄ?enju, friziranju in liÄ?enju,

lanskih biserov po izboru strokovne komisije Saťe Malenković in Reneja Goriťka ogledovala maturantke in maturante ter na fotografiranje za oŞji izbor povabila najbolj nenavadno, okusno, mladostno in s svojo postavo in osebnostjo skladno urejene.

Profesionalno fotografiranje bo potekalo pred zaÄ?etkom plesa.

Staro v novo Dijaki zbirajo rabljena oblaÄ?ila, jih tudi reciklirajo v nove zanimive kose – Napovedujejo modno revijo in prodajalno – Z zbranim denarjem bodo pomagali socialno ĹĄibkejĹĄim vrstnikom Tina Felicijan

Na Ĺ olskem centru Velenje je potekala Ĺže marsikatera humanitarna akcija in tudi oblaÄ?ila za dijake v stiski so Ĺže zbirali.

Tako so dijaki tudi preteklo zimo prebrskali svoje omare in v ĹĄolo prinesli topla oblaÄ?ila za tiste, ki jim jih je primanjkovalo. Ko so se odpravljali na ekskurzijo, so namreÄ? ugotovili, da nekateri dijaki nimajo primernih zimskih oblaÄ?il, je povedala mentorica prostovoljcev Ĺ CV MaĹĄa KolĹĄek

in nadaljevala. ÂťPri pouku smo veÄ?krat ustvarjali nova oblaÄ?ila iz starih. Nekateri dijaki so predelane kose z veseljem odnesli domov, ker jim je unikatno, a brezplaÄ?no oblaÄ?ilo veliko pomenilo. Zato smo se odloÄ?ili, da zaÄ?nemo zbirati rabljena oblaÄ?ila, ki jih bomo skupaj z nekaj recikliranimi kosi predstavili na modni reviji. Nato pa bomo naĹĄo specializirano uÄ?ilnico za prodajalce preuredili v trgovino z oblaÄ?ili, obutvijo in torbicami, ki jih bomo prodajali po simboliÄ?nih cenah, denar pa

Bi radi podarili rabljena oblaÄ?ila ali vas zanima, kako jih lahko popravite, osveĹžite ali predelate? Dijaki imajo reĹĄitve za vas.

bomo dali v ĹĄolski sklad za pomoÄ? socialno ĹĄibkejĹĄim otrokom.ÂŤ

Humanitaren, prostovoljen, trajnosten

Projekt zbiranja, predelovanja in prodajanja rabljenih oblaÄ?il nima le humanitarnega znaÄ?aja. Poteka v okviru prostovoljnega dela na Ĺ CV, s katerim krepijo solidarnost

med dijaki. Z recikliranjem ponoĹĄenih kosov ali tistih, ki jim lahko z raznimi dodatki osveĹžijo videz, spodbuja bolj trajnostni naÄ?in Ĺživljenja ter kreativnost in roÄ?ne spretnosti. Dijakom iz raznih poklicnih smeri, ki lahko pridobivajo praktiÄ?ne izkuĹĄnje iz oblikovanja tekstila ali prodaje, omogoÄ?a sodelovanje. Zaradi veÄ?plastnosti

Dijaki bodo ĹĄe do 29. marca zbirali oblaÄ?ila. Zbirno mesto je pri vratarju v C stavbi, Ä?ista in ohranjena oblaÄ?ila pa lahko prinese kdorkoli. Modno revijo napovedujejo za 6. april, nato pa bodo v prodajalni, ki jo bodo uredili v specializirani uÄ?ilnici za trgovce, zaÄ?eli prodajati zbrana in reciklirana oblaÄ?ila ter zbirati denar za ĹĄolski sklad.

Kuhar m/Ĺž

IĹĄÄ?emo kuharja za pripravo hrane PriÄ?akujemo: korekten odnos, veselje do dela, vozniĹĄki izpit, samostojno delo, osnovno znanje za pripravo hrane, zanesljivost in odgovornost in vsaj 1 leto delovnih izkuĹĄenj.

Nudimo: zaposlitev za nedoloÄ?en Ä?as s poskusno dobo, zaposlitev v dobrem kolektivu, delo v 2 izmenah, znanje za pripravo hrane visoke kulinarike, moĹžnost bivanja.

Prijave in informacije: 041 352 813 nina.plesnik@plesnik.si Veselimo se sreÄ?anja z Vami!

bodo projekt kot primer dobre prakse predstavili tudi Slovenski filantropiji v sklopu vseslovenske akcije Dan za spremembe.

Ustvarjalna druĹženja

Prostovoljci in drugi, ki se radi spopadajo z izzivi predelovanja ali dopolnjevanja oblaÄ?il, se ob sobotah dobivajo v specializirani uÄ?ilnici za ĹĄiviljski pouk. Ustvarjalnosti jim ne manjka – raztrgane kavbojke krpajo z vpadljivimi naĹĄitki, iz razliÄ?nih kosov pletenin sestavljajo nove unikatne jope, tu in tam kaj prekrojijo ‌ ÂťRada ustvarjam. Tudi doma preizkusim kako idejo, ki jo dobim na druĹžbenih omreĹžjih. OblaÄ?ila si raje izdelam

14. marca 2019

ÄŒlanice komisije bodo vabile izstopajoÄ?e plesalke in plesalce pred fotografski objektiv, nato pa bodo izbrale deset fantov in deklet, ki jih bomo predstavili v naslednji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa.

Nato boste na vrsto priĹĄli vi. S priloĹženimi glasovnicami boste lahko oddali glas za maturantko in maturanta, ki vam bo najbolj vĹĄeÄ?. Na osnovi vaĹĄega glasovanja bomo izbor prepolovili, nato pa boste izglasovali zmagovalca izbora, ki ju Ä?aka ĹĄe posebno bogata nagrada – 50-inÄ?ni (127 centimetrov po diagonali) pametni televizor znamke Hisense.

Vse ostale, ki se bodo uvrstili v izbor, pa praktiÄ?ne nagrade in boni za doĹživetja in razvajanja.

Veselimo se novega druĹženja z maturantkami in maturanti, preĹĄtevanja vaĹĄih glasovnic in predvsem sveÄ?ane razglasitve biserov letoĹĄnjih maturnatskih plesov. Ta bo 16. aprila v vili Bianci. đ&#x;”˛

tf

sama, kot da bi jih kupovala – ker je to moje delo, pa ĹĄe unikat je,ÂŤ je povedala Bleona, ki raje ĹĄiva z iglo, medtem ko gre Dafini bolje s ĹĄivalnim strojem. ÂťMoja mama doma ĹĄiva in vÄ?asih ji pomagam.

Pravkar izdelujem moderne kavbojke. Pod raztrgane dele bom vĹĄila Ä?rno Ä?ipko.ÂŤ Z naĹĄitki, ki so zdaj v modi, lahko kako neĹželeno luknjo ali raztrganino na oblaÄ?ilu zlahka spremenite v modni detajl.

Uporabite pa lahko tudi vezene vzorce, s katerimi lahko prikrijete luknje ali packe, sta namignili dijakinji Ĺ ole za storitvene dejavnosti.

Ustvarjanja z rabljenimi oblaÄ?ili pa se je lotil tudi dijak likovne gimnazije Ĺ˝iga, ki se spogleduje s ĹĄtudijem modnega oblikovanja v tujini. Oblikovanje tekstila ga je zaÄ?elo zanimati lani, ko je sestri izdelal krilo za baletno predstavo.

Ne zanima ga namreÄ? le risanje modnih krojev, temveÄ? tudi izdelovanje. Je bilo prvo rokovanje s ĹĄivanko in sukancem ter ĹĄivalnim strojem zahtevno? ÂťJa, ampak se tega hitro navadiĹĄ,ÂŤ pravi in dodaja, da lahko z manjĹĄimi posegi ponovno z veseljem nosimo marsikateri kos. ÂťOblaÄ?ila starejĹĄe sestre ali brata si lahko prikrojimo, jim kaj odvzamemo ali dodamo kak detajl, kot so naĹĄitki, Ĺžepi ali kaj podobnega,ÂŤ je povedal in dodal, da si strgana oblaÄ?ila sam popravlja, preizkuĹĄa pa se tudi Ĺže đ&#x;”˛ v izdelovanju.

Razstava Moja je pesem Na Velenjskem gradu si lahko ogledate gostujoÄ?o razstavo z naslovom ÂťMoja je pesem!ÂŤ, posveÄ?eno 100-letnici rojstva pesnice in pisateljice Mariji BrenÄ?iÄ? Jelen, ki je dobrĹĄen del Ĺživljenja preĹživela v Ĺ entilju pri Velenju. Odprtje razstave na predveÄ?er mednarodnega dneva Ĺžena so pospremili z bogatim kulturnim programom, v katerem so nastopili tudi otroci, vnuki in pravnuki Marije BrenÄ?iÄ? Jelen, Ĺživljenje in delo pesnice in pisateljice pa je predstavila avtorica razstave Sonja Malovrh. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 3. 2019 barve: CMYK, stran 9

KULTURA

14. marca 2019

9

Tesla Underground – petzvezdiÄ?ni turistiÄ?ni produkt Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline, Muzej premogovniĹĄtva, Gorenje Gostinstvo in umetnik Janez DovÄ? so zdruĹžili moÄ?i in znanje ter uspeĹĄno oblikovali vrhunski turistiÄ?ni produkt Mira ZakoĹĄek

Velenje, 7. marca – Dolgo so ga naÄ?rtovali in konÄ?no udejanjili in doÄ?akali.

V druĹžbi ĹĄtevilnih gostov iz Slovenije, MadĹžarske, ÄŒeĹĄke, SlovaĹĄke ‌ Vseh niso mogli sprejeti, saj je rov v Muzeju premogovniĹĄtva, kjer je dogodek potekal, paÄ? omejen.

Vse je bilo posebno, malo skrivnostno, popolno. PreĹžeto z energijo, ki ustvarja prijateljstvo, in odliÄ?no razpoloĹženje, ki se stopnjuje iz minute v minuto. Aperitiv in predjed so postregli v dvorani pri recepciji, kjer so se rudarji nekoÄ? zbirali pred odhodom v jamo. Vanjo smo se odpeljali z najstarejĹĄim ĹĄe delujoÄ?im dvigalom, s katerim so poleg moĹĄtva vozili tudi premog iz jame in material zanjo. V slabi minuti smo bili 160 metrov pod zemljo. Ĺ tevilni prviÄ?, zato so se tudi meĹĄali obÄ?utki navduĹĄenja, strahu ‌ PreseneÄ?enja so bila na vsakem koraku. Vsi po vrsti pa smo ostrmeli, ko smo priĹĄli na kraj dogodka, kjer nas je Ä?akala vrhunsko dekorirana jedilna miza in so nam v nadaljevanju predstavniki Gorenja Gostinstvo postregli vrhunski meni. Pika na i dogajanja pa so bili utrinki iz glasbeno-gledaliĹĄke predstave TESLA. Gre za avtorsko delo vsestranskega glasbenika, fizika Janeza DovÄ?a, in je

venije nam je uspelo izvesti dogodek viĹĄjega cenovnega razreda, v katerem smo zdruĹžili vrhunsko kulinariko in tehniÄ?no dediĹĄÄ?ino ter v avtentiÄ?nem okolju izvedli hkrati ĹĄe glasbeno gledaliĹĄki performans.

Dogodek, ki je navduĹĄil obiskovalce in

160 metrov pod zemljo smo bili vrhunsko postreĹženi. (Foto A. VidetiÄ?)

poklon izumitelju Nikoli Tesla. Predstava je bila res nekaj posebnega, saj jo je avtor popestril z razliÄ?nimi elektriÄ?nimi efekti, ki so v temnem rovu priÄ?arali enkratno doĹživetje.

Posebna je bila tudi pot nazaj, tokrat nismo hodili peĹĄ, ampak smo se do

dvigala odpeljali z vlakcem, tistim iz davnih Ä?asov. Polni lepih vtisov smo se ustavili ĹĄe v Ä?rni garderobi, kjer smo ĹĄe enkrat nazdravili rojstvu petzvezdiÄ?nega turistiÄ?nega produkta. ÂťV sodelovanju z Gorenjem Gostinstvom in Muzejem premogovniĹĄtva Slo-

Vodja Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije Stojan Ĺ pegel: ÂťPrireditev Tesla Underground je tudi za muzej nekaj posebnega, Ä?eprav smo pri nas podobne dogodke Ĺže prirejali. Toda tokrat sodelujejo tri organizacije iz naĹĄega okolja in skupaj promoviramo naĹĄo destinacijo, seveda v tem primeru na visoki turistiÄ?ni, pa tudi organizacijski ravni.ÂŤ

Razvajajo Ĺženske Marca je Mestna obÄ?ina Velenje ponovno spodbudila akcijsko ponudbo trgovcev in obrtnikov z lokali v srediĹĄÄ?u mesta Tina Felicijan

Velenje, 9. marec – Zdaj je Ĺže tradicija, da ekipa za mestni marketing MOV marca poskrbi, da so lokali v srediĹĄÄ?u mesta ĹĄe posebej privlaÄ?ni. Ob mednarodnem dnevu Ĺžena namreÄ? poveĹžejo trgovce in ponudnike raznih storitev ter z akcijsko ponudbo oblaÄ?il, modnih dodatkov in oÄ?al ter frizerskih in kozmetiÄ?nih storitev na nakupovanje in druĹženje v srediĹĄÄ?u mesta privabljajo predvsem dekleta, gospe in sploh vse dame. ÄŒeprav je projekt namenjen razvajanju Ĺžensk, na svoj raÄ?un pridejo tudi gospodje.

Pa ne le tako, da uĹživajo ob zadovoljstvu svojih gospa. Na sobotni modni reviji na ploĹĄÄ?adi pred Centrom Nova so si namreÄ? lahko ogledali nekaj oblaÄ?il tako za prosti Ä?as kot za bolj formalne priloĹžnosti, dobili pa ĹĄe kakĹĄno idejo za osveĹžitev priÄ?eske ali brade.

â?ą

Razvajaj se v mestu – akcijska ponudba dvajsetih trgovin z oblaÄ?ili in nakitom, optik, frizerskih in kozmetiÄ?nih salonov v srediĹĄÄ?u Velenje bo trajala vse do 24. marca.

Z akcijo ugodnosti in modno revijo obÄ?ina izrazi pozornost Ĺženskam ob 8. marcu.

Hkrati pa se trudi, da bi Ä?im veÄ? ljudi, ki sicer veÄ?ino svojih nakupov opravijo v nakupovalnih centrih, preverilo tudi ponudbo manjĹĄih trgovcev in obrtnikov, ki lokale v srediĹĄÄ?u mesta polnijo z zanimivimi artikli in storitvami. Ĺ˝elijo si namreÄ?, da druĹženja v kavarnah, nakupovanja na kmeÄ?ki trĹžnici in obiskovanja butikov ne bi bila rezervirana le za sobotne dopoldneve, ko je srediĹĄÄ?e Velenja resniÄ?no Ĺživo, temveÄ? da bi ljudje pogosteje zahajali tja. Dogajanje na ulici,

Na tradicionalni modni reviji je oblaÄ?ila za razliÄ?ne priloĹžnosti, modne dodatke ter frizerske in kozmetiÄ?ne trende predstavilo 13 ponudnikov, ki poslujejo v srediĹĄÄ?u mesta.

Obiskovalke je s pesmijo razvajal Alen Vogrinec

spomladansko vzduĹĄje s cvetjem in pesmijo, popusti – to je oÄ?itno prava vaba. Razvajanje

v mestu namreÄ? vsako leto pritegne veliko obiskovalcev, predvsem pa obiskovalk. đ&#x;”˛

ga bomo skuĹĄali obiskovalcem ponuditi v prihodnje kot prvo petzvezdiÄ?no doĹživetje Ĺ aleĹĄke doline v skladu s strategijo Slovenske turistiÄ?ne organizacijeÂŤ, je bil navduĹĄen direktor Zavoda za turizem Franci Lenart.

Direktor Gorenja Gostinstvo Stanko BrunĹĄek je bil prav tako navduĹĄen: ÂťOgled Muzeja premogovniĹĄtva, performans Janeza DovÄ?a in veÄ?erja v vili Herberstein so vsako zase prijetno doĹživetje. Ko smo pod okriljem Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline vse tri zdruĹžili v spektaklu Tesla Underground, je nastal dogodek, ki je navduĹĄil. Ĺ e enkrat se je pokazalo, da je prava moÄ? v sodelovanju, da Velenje zna in ima kaj ponuditi.ÂŤ đ&#x;”˛

Boj za enakopravnost Ĺžensk ĹĄe ni konÄ?an Dan Ĺžena, mednarodni dan Ĺžensk po svetu, praznujemo Ĺže vse od zaÄ?etka 20. stoletja, vsako leto 8. marca. PrviÄ? so mednarodni praznik praznovali leta 1911 v Avstriji, NemÄ?iji, Ĺ vici in na Danskem. Takrat je za praznik Ĺžensk veljal ĹĄe 19. marec, mednarodni dan Ĺžena pa se na dan 8. marca praznuje od leta 1917. Pobudo za praznovanje mednarodnega dneva Ĺžena so dale ameriĹĄke socialistke in evropske socialdemokratke, ki so se borile za temeljne pravice Ĺžensk.

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost Ĺžensk. Leta 1897 je zaÄ?el izhajati Ä?asopis Slovenka, prvo Ĺžensko druĹĄtvo pa je bilo ustanovljeno leto pozneje. Leta 1906 je Marija Urbas kot prva Slovenka na grĹĄki univerzi doktorirala iz Mladi forum Socialnih demokratov Ĺ aleĹĄke doline, je tudi filozofije.

Enakopravletos, kot mnogo let do sedaj, za vse Ĺženske organiziral brezplaÄ?no gledaliĹĄko predstavo nost Ĺžensk in moĹĄkih nam je danes velikokrat samoumevna. Kljub vsem naporom naĹĄih predhodnic in dejstvu, da je bilo za pravice Ĺžensk in enakost spolov v zadnjih desetletjih storjenega veliko, boj za enakopravnost Ĺžensk ĹĄe zdaleÄ? ni konÄ?an, pravice pa niso izborjene za vselej. Ĺ e vedno se Ĺženske po svetu vsakodnevno borimo proti diskriminaciji, naj bo to pri iskanju zaposlitve, izobraĹževanju ali pa zgolj pri delitvi dela doma.

Socialni demokrati se vseskozi zavzemamo za naÄ?elo enakopravnosti tudi v politiÄ?nem smislu. Leta 1990 je bila stranka Socialnih demokratov prva stranka, ki je ustanovila Ĺženski forum, ki se zavzema za zagotavljanje enakih moĹžnosti in ustvarjanje pogojev za enakost spolov v stranki. Leta 1996 pa je kot prva stranka uvedla Ĺžensko kvoto za nastop na parlamentarnih volitvah.

Tudi v Velenju se vodstvo stranke ter predsednik Bojan KontiÄ? vseskozi zavzemata za enakost spolov – v vseh sferah Ĺživljenja. To se med drugim kaĹže tudi v zastopanosti Ĺžensk na listi Socialnih demokratov Velenje. Na lokalnih volitvah je deleĹž Ĺžensk na listi Socialnih demokratov Velenje Ĺže vrsto let 50-odstoten, torej so kandidati na listi razporejeni izmeniÄ?no po spolu – sistem zadrge. Na to smo nadvse ponosni!

V Velenju se za pravice Ĺžensk zavzema tudi Ĺ˝enski forum SD SAĹ A, ki zagotavlja stranki moĹžnost, da oblikuje dosledno politiko enakih moĹžnosti za oba spola. Posebno pozornost namenjajo uresniÄ?evanju in oblikovanju druĹžinske in socialne politike z Ĺželjo po izboljĹĄanem poloĹžaju Ĺžensk marginalnih skupin in tistih s specifiÄ?nimi potrebami. ÄŒeprav Slovenija ni drĹžava, v kateri bi bil praznik dan Ĺžena na koledarju oznaÄ?en kot dela prost dan, se Socialni demokrati zavzemamo, da se 8. marec po zgledu nekaterih drugih drĹžav, uveljavi kot drĹžavni praznik. đ&#x;”˛

TjaĹĄa Oderlap, podpredsednica Mladega foruma SD Ĺ aleĹĄke doline

NaĹĄ Ä?as, 14. 3. 2019, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

14. marca 2019

ÄŒarobna gora Sodobna plesna predstava slovensko-srbske koprodukcije je pustila meĹĄane obÄ?utke

‘Plein air’

Tina Felicijan

NataĹĄa Tajnik Stupar

Velenje, 6. marec – Na meniju abonmaja Mladost je bila tokrat sodobna plesna predstava ÄŒarobna gora, ki je nastala po motivih istoimenskega romana nemĹĄkega nobelovca Thomasa Manna. Gre za znameniti roman 20. stoletja, enega od t. i. razvojnih romanov, saj je protagonist zgodbe mladi Hans Castorp na sedem let dolgem obisku v gorskem sanatoriju pljuÄ?nih bolnikov, kjer – ironiÄ?no – spoznava svet in zakonitosti Ĺživljenja. Namesto da bi tako kot drugi junaki romanov istega tipa potoval ter se v sreÄ?anjih z razliÄ?nimi ljudmi in okoliĹĄÄ?inami preoblikoval v razsvetljenega in cvetoÄ?ega Ä?lana sodobne nemĹĄke druĹžbe, se Hans v zaprti ustanovi sreÄ?uje z od sveta odmaknjenimi osebnostmi, ki mu odpirajo poglede na politiko, filozofijo, umetnost, Ĺživljenjske nazore, ljubezen, predvsem pa na bolezen in smrt. To sta osrednji temi romana, izkuĹĄnja z njima

‘Plein air’ je mednarodna oznaka za slikarsko prakso, ki se dogaja ‘pred’ vrati umetniĹĄkega ateljeja, zunaj, na prostem.

Plenerizem (iz francoskega izraza en plein air) je umetnostna smer v slikarstvu v drugi polovici 19. stoletja. UpoĹĄteva predvsem ozraÄ?je in svetlobo na prostem. Plenerizem ni le smer, kot je zapisano, ki se je zakljuÄ?ila konec 19. stoletja in v zaÄ?etku 20. stoletja, temveÄ? je umetniĹĄka praksa, ki si je z impresionisti in kasnejĹĄim razvojem modernizma in postmodernizma utrla pot v srca umetnikov kot pomemben in nepogreĹĄljiv del individualnih umetniĹĄkih praks. UmetniĹĄka dela, ki nastajajo v povezavi z omenjeno prakso, se razlikujejo od ateljejskih, saj s sabo nosijo veÄ? informacij o upodobljenem, najveÄ?krat krajini, ki lahko prehaja tudi do abstraktnejĹĄih likovnih formulacij. Ko smo ‘plein air’, govorimo o vremenu, obÄ?utku, temperaturi, vetru, o migotajoÄ?i sonÄ?ni svetlobi, lepoti naĹĄega sveta in naravi. Ko se je slikarstvo zaÄ?elo osvobajati naroÄ?niĹĄke in sakralne podobe, so Ĺže romantiÄ?ni slikarji pred nekaj sto leti v svoja dela ulovili obÄ?utke Ä?loveka v krajini, vsega majhnega in nepomembnega v veliÄ?ini neustavljivih naravnih sil. RomantiÄ?en slikar krajine se je osvobodil svoje tesnobne majhnosti ĹĄele v pogumnem impresionizmu, ki si je vzel ustvarjalno svobodo v raziskovanju svetlobe in barve.

Ta umetniĹĄka dela so drugaÄ?na. Ob KobilÄ?inem Poletju vedno razmiĹĄljam o svetlobi, o zvoku vetriÄ?a, ki se poigrava s kodri otrok, skoraj kot bi bila tam zraven, pri diĹĄeÄ?em cvetju in od vsega zgodnjega poletja dehteÄ?em travniku in malinovju. Francoski slikar Paul Cezanne je bil raziskovalec krajine z modulacijo (pridobivanje likovnega prostora s pomoÄ?jo toplih in hladnih kontrastov), plenerist, ki je v svojih likovnih delih ulovil duha krajine francoske Provanse; vroÄ?ine, svetlobnih kontrastov in razliÄ?nih barvnih situacij letnih Ä?asov. Impresionisti in postimpresionisti, ki so danes ĹĄe vedno med bolj cenjenimi umetniĹĄkimi protagonisti, v galerije privabljajo najveÄ? obiskovalcev. Ljudje se zelo radi ‘potapljajo’ v njihova pleneristiÄ?na dela, jih obÄ?udujejo in sinestetiÄ?no doĹživljajo vsak po svoje.

V zgodbi zahodnoevropske likovne umetnosti se v Ä?asu od impresionizma/plenerizma do danes zgodi marsikaj. Strokovna javnost je v devetdesetih kriÄ?ala: ‘Slika je mrtva’. Umetniki raziskujejo polja biomedicine in genetike, lepota se umakne druĹžbeni kritiki in satiri, umetniki slikarji najdejo ponovni navdih v realistiÄ?ni podobi, ki je Ĺžal ne znajo veÄ? naslikati in si jo s pomoÄ?jo projekcijskih sredstev, kot nekoÄ? Carravaggio s prijatelji, projicirajo na svoj umetniĹĄki temeljnik, jo razplastijo v dizajnerskih raÄ?unalniĹĄkih programih in jo pobarvajo na platnu.

Tu in tam ĹĄe v galeriji lahko vidiĹĄ delo/sliko sodobnega umetnika/ slikarja, ki se te dotakne na Ä?utni ravni in te nagovori na znan naÄ?in, z neko univerzalno (vsem) razumljivo vizualno govorico.

Ta podoba je pogosto krajina, saj se ljudje zelo enostavno lahko z njo identificiramo, ker jo poznamo iz naĹĄih Ä?utov in gibanja.

Tudi Ä?e je naslikana krajina nedefinirana in neizdelana, kaĹže zametke po ponovnem zanimanju zanjo, tako med ustvarjalci kot tudi gledalci.

Ivana Kobilica je nekoÄ? rekla, da je slikarija vendar nekaj lepega. Zakaj bi umetniki zaradi tega, da bi bili popularni in izbrani pri kustosih in sistemskih zbiralcih umetnin za drĹžavne zbirke, morali ustvarjati umetnost, ki naj bi sodila v sodoben, umetno narejen in ‘skrivnostno’ opredeljujoÄ? teoretski umetnostnozgodovinski diskurz. ÄŒe pa ĹĄe vedno lahko leta 2019 ustvarim sliko, ki govori in nagovarja gledalca v smislu lepote. Umetnost mora biti danes, Ä?e hoÄ?e biti ‘strokovno’ uspeĹĄna, vedno v aktualnem kontekstu, v katerem se v imenu zatiranega bori za resnico, pravico in ilustrira druĹžbene anomalije z razliÄ?nimi pristopi, tehnoloĹĄkimi izvedbami in individualnimi performativnimi postopki. Umetnost v kontekstu je termin, ki opisuje vizualno/ likovno produkcijo od leta 2000 dalje. A brez konteksta, ki je kuratorski stroki za obdelavo umetnin nujen, so tako dela, ki s sabo nosijo navidezno preveÄ? preproste vsebine, namensko prezrta in tako ‘nepomembna’, da bi lahko izgubljali strokovno kredibilnost, Ä?e bi jih sploh preuÄ?evali.

Pod svobodnim soncem je zelo zgovoren naslov razstave likovnih del umetnikov, slikarjev Stojana KneĹževiÄ?a in Dominika MahniÄ?a, ki se na tokratni razstavi predstavljata v domaÄ?i galeriji. ToÄ?no tako, svobodni plenerizem, v iskanju lepote, ki gledalca duĹĄno nagovarja v polju znane podobe krajine in atmosferske/vremenske/ svetlobne situacije. In toÄ?no tako, da si lahko vzamemo svobodo, tako ustvarjalci pri izbiri ter ustvarjanju kot gledalci le-tega.

Pomlad in ponovno rojstvo barvite krajine naj vas povabi na kakĹĄen daljĹĄi sprehod. Mimogrede pa zavijete ĹĄe v galerijo na đ&#x;”˛ ogled zanimive razstave. Lepe pomladne dni vam Ĺželim.

Foto: Ksenija Mikor

pa predstavlja iniciacijo – prehod do viĹĄjih oblik vĂŠdenja, zdravja in Ĺživljenja, Ä?eprav je junak pravzaprav na iniciacijski poti v morijo prve svetovne vojne.

V plesno predstavo pretopljeni roman so vrhunski umetniki uprizorili s prispodobami v likih in njihovih interakcijah, gibih in scenskih elementih – neonskih luÄ?eh, ki so skupaj z masko in kostumografijo ustvarjale obÄ?utek opazovanja nekih bitij med

Ĺživljenjem in smrtjo. Obiskovalci, ki so poznali zgodbo, so lahko prepoznali njene motive, vsi drugi pa so se morali pri interpretaciji zanaĹĄati le na lastno domiĹĄljijo.

Tako so eni bolj, drugi manj uĹživali. ÂťPriÄ?akoval sem veÄ? gibanja, veÄ? interakcije med soplesalci, bilo je precej dolgoÄ?asno in duhamorno,ÂŤ je povedal eden od obiskovalcev. ÂťSicer se je videlo, da so plesalci vrhunski, prav tako produkcija, ampak ne morem

Predstava ÄŒarobna gora je nastala v ponovni koprodukciji Festivala Velenje in plesnih umetnikov beograjskega inĹĄtituta za umetniĹĄko igro, profesionalnega zdruĹženja srbskih baletnih umetnikov, koreografov in pedagogov ter kulturne ustanove Vuk KaradĹžić, v njej pa (tako kot pri prejĹĄnjih slovensko-srbskih sodelovanjih) nastopa celjska plesalka Mojca Majcen.

đ&#x;”˛

Z zvokom praznovali osmi marec

Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oli zdravja Ĺ oĹĄtanj poleg jutranje telovadbe, ko skrbijo za svoje telo in zdravje, Ĺželijo poskrbeti tudi za sprostitev duha. Tako so 7. marca v Vili Mayer v poÄ?astitev dneva Ĺžena z zvoÄ?no meditacijo skupaj z Jerico Lebar – DuĹĄni atelje iz Ĺ oĹĄtanja, spoznali uÄ?inke zvoka na telo in duha ter se sprostili ob blagodejnih zdravilnih zvokih

reÄ?i, da sem uĹživala,ÂŤ je dodala spremljevalka. ÂťPredstava je bila izjemno dobra. VĹĄeÄ? so mi bile postavitev, koreografija, tematika, tudi plesalci so bili odliÄ?ni. SporoÄ?ilo je bilo zapleteno, bilo ga je teĹžko dohajati, ampak se mi zdi, da je bilo dobro preneseno,ÂŤ je povedala dijakinja. ÂťMislim, da je ÄŒarobna gora zelo estetska predstava na vseh nivojih. Predvsem mi je bil vĹĄeÄ? njen ritem, ki je pravzaprav zelo poÄ?asen, ampak s to minimalistiÄ?no glasbo ves Ä?as drĹži neko posebno napetost, tako da sem imel prav meditativen obÄ?utek. Super,ÂŤ pa je povedal obiskovalec, ki je predstavo priporoÄ?il ljubiteljem sodobnega plesa in sodobne minimalistiÄ?ne estetike.

starodavnih instrumentov. Do zadnjega kotiÄ?ka so napolnili Mayerjev salon, kar dokazuje, da si tudi mnogi v Ĺ oĹĄtanju Ĺželijo in potrebujejo takĹĄno obliko sprostitve. Vsi so bili zelo hvaleĹžni ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in Vili Mayer, ki sta jim omogoÄ?ili, da so se lahko v tem Ä?udovitem druĹženju z zvoki napolnili đ&#x;”˛ s sveĹžo, novo energijo.

DrĹžavni uspeh plesalk Plesnega studia N Velenje, Slovenija – Pretekli konec tedna so se plesalke Plesnega studia N iz Velenja predstavile na 27. drĹžavnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1 in v kategoriji plesna miniatura prejele veÄ? priznanj. Burja Podlesnik je prejela zlato priznanje za avtorski solo v skupini B, Lara Stanković SuĹĄec pa srebrno priznanje.

Burja Podlesnik in Anja Zaverla sta prejeli srebrno priznanje za duet v skupini B. Lara Zaverla pa bronasto priznanje za avtorski solo v skupini A2. đ&#x;”˛

Skrivnosti muzejskega depoja

ÄŒasopisna drĹžala Nekdaj je bil nepogreĹĄljivi del vsakdanjika vsakogar, ki je dal kaj nase in upal, da bodo tudi drugi dali kaj nanj, prebiranje Ä?asopisov. Ti so bili glasniki dogajanja onkraj dosegljivega z lastnimi oÄ?mi in uĹĄesi. ÄŒasopisne teme so netile burne razprave med bralci, ki so se sreÄ?evali po kavarnah in gostilnah. Tam sveĹži tisk ni smel manjkati in gostje so ga tako rekoÄ? ĹĄe toplega razpeli na drĹžala, da so ga laĹžje prelistavali in medtem srkali izbrano pijaÄ?o. V sodobnih gostilnah so drĹžala za Ä?asopise in revije nadomestili bleĹĄÄ?eÄ?i ekrani in elektriÄ?ne vtiÄ?nice za polnjenje pametnih naprav. Take primerke, kot jih hranijo v muzejski gostilni na Velenjskem gradu, pa lahko vidimo le ĹĄe tu ali tam. Pa ĹĄe đ&#x;”˛ tf to bolj za okras.

tf

NaĹĄ Ä?as, 14. 3. 2019 barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

14. marca 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Duhovna iskanja dobivajo novo podobo Že vrsto let program Radia Velenje ob nedeljah bogati tudi oddaja Duhovna iskanja. Skupno jo skrbno pripravlja okrog 25 sodelavcev, ki poskrbijo, da v oddaji posluťalci vselej sliťite aktualno duhovno misel in raz-

lago doloÄ?ene duhovne vsebine.

V radijskem uredniĹĄtvu pa smo se z ustvarjalci oddaje na nedavnem sreÄ?anju dogovorili, da Ĺže doslej bogato vsebino Duhovnih iskanj ĹĄe nekoliko obogatimo. Od letoĹĄnjega praznika velike noÄ?i

dalje bo tako oddaja Duhovna iskanja sestavljena iz petih rubrik.

V prvi bo ĹĄe naprej duhovna misel, tej bo v drugi rubriki sledilo poroÄ?ilo dogajanja in napoved dogodkov iz Ĺžupnij Dekanije Ĺ aleĹĄka dolina, v tretji rubriki pa bo

mogoÄ?e sliĹĄati kratko priÄ?evanje o odloÄ?itvi za vero in Ĺživljenja po njej. V Ä?etrti rubriki bomo v srediĹĄÄ?e postavili vsebino in k njeni razlagi pozvali verouÄ?ence tukajĹĄnjih Ĺžupnij, nato pa bodo izpostavljeno vsebino predstavili ĹĄe sodelavci oddaje. Vse skupaj bo nadgradila ĹĄe skrbno izbrana glasba in obljuba, da se ustvarjalci in sodelavci oddaje odslej enkrat letno sreÄ?amo na praktiÄ?nem izobraĹževalno-druĹžabnem sreÄ?anju. đ&#x;”˛

Ustvarjalci radijske oddaje Duhovna iskanja (Cvetka Ĺ˝lof, Milena Kumer in JoĹže PriboĹžiÄ?) so z nami naÄ?rtovali obogatitev dosedanjih vsebin.

8. marca je izĹĄel Alyin novi album Iz dnevne sobe s studijsko live preobleko njenih najveÄ?jih hitov. Pri projektu so sodelovali glasbeniki, ki obetajo ĹĄtevilna preseneÄ?enja. Glasbena zasedba, ki je snemala album, je res raznolika – pri ustvarjanju je sodeloval tudi harmonikaĹĄ Jure Tori, iz

duetu. Sentimentalna je po skladbah Svoboda in Jaz bi ĹĄla naprej tretja Milina studijska skladba v slovenskem jeziku. Mila sicer prihaja iz Poljske, a Ĺže 11 let Ĺživi v Sloveniji. Lani se je predstavila na EMI in na festivalu MMS. Diplomirala je na akademiji za glasbo v VarĹĄavi, kjer je ĹĄtudirala klasiÄ?ni klavir in jazz vokal. Pri snemanju skladbe Sentimentalna

sedanjosti. Pride pa Ä?as, ko se lahko tega osvobodimo, povemoglasno, kaj nam ni prav, kdo v resnici smo, in zaĹživimo Ĺživljenje, kot si ga Ĺželimo. Spot je posnel Perica Rai, ki je posnel pravo pravcato grozljivko. Snemanje je trajalo dva dni in je potekalo na dveh lokacijah. Fantje so svoj del posneli v Parku vojaĹĄke zgodovine v Pivki, zgodbo, ki se v spotu odvija, pa so posneli v brivnici v Novem mestu. V njej je glavno vlogo odigrala Tina Mentol, fotomodel, ki je prepriÄ?ljivo odigrala serijsko morilko.

Samuel Lucas z novim singlom To sem jaz sta Mila in Rok zdruĹžila moÄ?i z avtorjem in izvajalcem Sandrom BastianÄ?ićem, ki je skladbo v hrvaĹĄkem jeziku odpel skupaj z Nikolino Tomljanović.

zasedbe Parni Valjak pa se je projektu pridruĹžil Berislav BlaĹževiÄ?. Na albumu je 13 skladb, ki so zaĹživele v novi preobleki, med njimi so Moja Pesem, Omama, A veĹĄ, Kaj naj zdej, Za naju, Srce za srce, Fluid, Zvezda veÄ?era‌ V glasbenem smislu je to Alya, ki je nismo vajeni. Na radijske postaje najprej poĹĄilja studijsko live preobleko singla Halo. Glasbo zanj je napisal Raay, besedilo sta napisala Rok LunaÄ?ek in Tina PiĹĄ. Pod produkcijo in aranĹžma se podpisuje Dejan RadiÄ?ević.

Singel Halo je prviÄ? izĹĄel aprila 2017 in je postal poletni hit.

Mila in Rok zdruĹžila moÄ?i v skladbi Sentimentalna Pevka Mila in Rok Ferengja predstavljata novi single Sentimentalna. Za Milo je to prvi duet, medtem ko je Rok takih sodelovanj Ĺže dobro vajen. Mila naj bi sprva skladbo posnela sama, a je tematika skladbe kar klicala po

San Di Ego za jesen napovedujejo album

1. PETAR GRAĹ O – Voli me 2. ZVITA FELTNA – Zate 3. PINK – Walk me home Na dan Ĺžena je eden najbolj priljubljenih hrvaĹĄkih pevcev Petar GraĹĄo svoje oboĹževalce (predvsem oboĹževalke) razveselil z novo skladbo z naslovom Voli me. Glasbo za novo GraĹĄovo uspeĹĄnico je napisal stari maÄ?ek TonÄ?i Huljić, besedilo pa njegova Ĺžena Vekoslava Huljić. Refren skladbe so uporabili tudi v ĹĄpici serije PogreĹĄan Ä?ovjek, ki jo predvaja hrvaĹĄki TV kanal RTL.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

GLASBENE novice

Alya iz dnevne sobe

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Samuel Lucas predstavlja novi single z naslovom To sem jaz.

Gre za nadaljevanje zgodbe pesmi Sebe dajem, ki je pred Ä?asom napovedala njegov prihajajoÄ?i novi album. To sem jaz je skladba z moÄ?nim osebno izpovednim sporoÄ?ilom, ki dobro povzema

bistvo albuma. Videospot zanjo je reĹžiral AljoĹĄa Rebolj iz Studia Bomba, ki je v svoj objektiv ujel Ĺže mnoge zvezde naĹĄega medijskega prostora. V spotu nastopata tudi spremljevalni vokalistki Samuelovega banda The Groove Station Lea Likar in hÄ?erka Arijana Lucas. Novi album Samuela Lucasa z naslovom Sebe dajem bo izĹĄel aprila, na njem pa bo trinajst novih avtorskih skladb. Pod glasbo se skoraj v celoti podpisuje Samuel sam, avtor veÄ?ine besedil na albumu pa je Rok LunaÄ?ek.

Morrissey se podaja na broadwayski oder Britanski rocker Morrissey je napovedal, da bo od 2. do 11. maja zasedel oder broadwayskega gledaliĹĄÄ?a Lunt-Fontanne Theater. Nekdanji frontman zasedbe The Smiths je razkril, da bo na sedmih koncertih v tem terminu izvajal skladbe iz celotne kariere, pa tudi priredbe, ki jih je vkljuÄ?il

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Skupina Gadi – Na Valentinovo Ansambel Javor – Zdaj je vse drugaÄ?e Band Zaka pa ne & Klara Lorger – Ne primerjaj me z njo Ansambel Smeh – FraÄ?a Ansambel Ĺ epet – Ranjeno srce Gala kvintet – Zvezde ljubezni Ansambel Vikend – VpraĹĄaj srce Modrijani & Jan Plestenjak & Coto – Dal bom besedo Slovenski zvoki & Timi Zajc – PlaniĹĄka polka VraĹžji muzikanti – Misel nate ne zaspi

www.radiovelenje.com

EVA BOTO Eva Boto je lani predstavila s svojo prvo avtorsko skladbo Tvoja, letoĹĄnje leto pa zaÄ?enja z ĹživahnejĹĄo pesmijo z naslovom Zavedno, ki jo je napisal Ĺ˝an SerÄ?iÄ?, s katerim sodeluje Ĺže dlje Ä?asa. Za novo pesem je skupaj z zmagovalkama pretekle sezone Ĺ tartaj, Slovenija! posnela tudi videospot.

OKUSTIÄŒNI Mate Bro in Karin ZemljiÄ?, ki sestavljata duet OkustiÄ?ni, sta se na EMI predstavila s skladbo Metulji pleĹĄejo. Zdaj sta pripravila ĹĄe malce drugaÄ?no, ljudsko razliÄ?ico te skladbe, v kateri so poleg obeh vokalov v glavni vlogi citre. V ljudski razliÄ?ici sta na strune brenkala Mike OreĹĄar (kitara) in Irena ZdolĹĄek (citre).

ÄŒeprav so San Di Ego koncertno precej aktivni, so vseeno naĹĄli Ä?as ter posneli material za novo, Ĺže tretjo ploĹĄÄ?o, ki naj bi izĹĄla letos jeseni. Zdaj je priĹĄel Ä?as za izdajo prvega singla z videospotom, ki nosi naslov Zdaj je Ä?as.

Besedilo novega singla govori o frustracijah, ki jih gojimo v sebi zaradi nezaĹželene preteklosti ali

MMS 2019 na svoj prihajajoÄ?i album California Son, ki bo izĹĄel 24. maja. Glasbenik s pravim imenom Steven Patrick Morrissey (59) je nanj uvrstil priredbe uspeĹĄnic iz 60. in 70. let minulega stoletja, ki se tematsko navezujejo na proteste.

Med avtorji skladb, ki jih je priredil, so denimo Joni Mitchell, Bob Dylan in Dionne Warwick, med gostujoÄ?imi glasbeniki na albumu pa sta pevec zasedbe Green Day Billie Joe Armstrong ter Ed Droste iz indie skupine Grizzly Bear.

Avditorij PortoroĹž je objavil javni razpis s pogoji za udeleĹžbo na 39. festivalu Melodije morja in sonca 2019.

VeÄ? informacij najdete na

spletni strani www.avditorij. si, rok za prijavo skladb pa je 17. april 2019. Na festivalu bo predstavljenih 14 skladb, med njimi devet, ki jih bo med prijavljenimi izbrala komisija.

RITEM PLANET Na glasbene odre se po dolgih letih vraÄ?a skupina Ritem planet. NajbrĹž se jih spomnite po uspeĹĄnici Kaj bi ustnice brez poljubov, ki so jo prepevali pred skoraj dvajsetimi leti. Zdaj se vraÄ?ajo z novo pesmijo Pravo sem izbral, ki jo bodo preigravali tudi na porokah, na katerih nameravajo v prihodnje veliko nastopati.

JAN PLESTENJAK Na koncertu legendarnega ĹĄpanskega tenorista Joseja Carrerasa v StoĹžicah je minulo nedeljo kot gost veÄ?era nastopil tudi Jan Plestenjak.

Ob radijskem simfoniÄ?nem orkestru je odpel uspeĹĄnici Barka iz perja in Ona sanja o Ljubljani ter navduĹĄil tako obiskovalce v areni kot samega Carrerasa.

Naš čas, 14. 3. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

⏪

Poveljnik Bojan Brcar (levo) in predsednik PGD Velenje Karli Privšek sta več kot 10 let usklajen gasilski par, pa čeprav eden dnevno »tlako« opravlja na Premogovniku, drugi pa v Gorenju. Na zadnjem zboru članov prostovoljcev PGD Velenje sta tako strumno podala raport, da bosta, kot ugotavlja Čvek, na tem pomembnem gasilskem tronu lahko kraljevala še kar nekaj let – posebej še, če bosta tako nasmejano in skrbno pazila, da jima kdo ne skoči v hrbet.

14. marca 2019

frkanje » Levo & desno «

Odstopi Nekateri naši politiki odstopajo zaradi različnih očitanih in vedno niti ne dokazanih fakinaž. Zdravstveni minister Fakin pa je odstopil zaradi slabega zdravja. Za nekatere tudi v narekovajih.

Praznično geslo

⏬

»Naj te ne skrbi. Naša firma je dvigalo vgradila tako, kot je treba. Nihče, danes pa zagotovo ne, za sveto ti to obljubim, ne bo obtičal v njem,« je pred slovesnostjo ob predaji namenu prenovljenih prostorov občinske avle in dvigala direktorju uprave Občine Šoštanj Dragu Korenu zatrdil prokurist in lastnik podjetja Krevzel instalacije iz Metleč Franc Krevzel. »Saj me ne skrbi. Le vprašal sem. Za vsak slučaj. Zelo nerodno bo, če se kaj takega zgodi županu. Že vse dopoldne se veseli, da se bo na slovesnost pripeljal z njim.«

Nagelj rdeč še ne prežene vseh težav žensk preč.

Menjava orodij

⏫

Televizijska voditeljica in moderatorka raznih prireditev Andreja Petrovič si ob dnevu žena ne bi mogla zaželeti lepše pozornosti. Znašla se je namreč v ekskluzivni družbi rokometašev in med njimi zažarela od radosti. »Moški in ženske imamo več skupnega, kot bi si mnogi mislili. Oboji uživamo v družbi in pozornosti nasprotnega spola. Gospodje lahko rečejo, da so blaženi med ženami. Kaj pa dame? Skrajni čas je, da si izmislimo enakovreden rek,« ji je šlo po glavi, ko je bila takole blažena med rokometaši.

Na območju, kjer bo stala nova velenjska tovarna televizorjev, 'žličkarji' končujejo delo. Kmalu bodo tu drugi delavci zasadili lopate.

Post Ta čas se nekateri pri nas ne postijo ravno zato, ker jim tako veleva vera. Ampak ker jim tako veleva postava.

Neenakopravnost V petek so v nekaterih trgovinah nakupovalkam delili nageljne. V nedeljo, na naš praznik, moški nis(m)o dobili nič.

ZANIMIVOSTI

Pomlad Barbie Najdražji avtomobil praznuje na svetu 60 let Pred kratkim je francoski izde-

V službo odslej lahko tudi nenaličene Letalska družba Virgin Atlantic je sklenila, da bo odslej ženskemu delu svojega osebja dovolila nekoliko več svobode. Tako stevardesam in drugim članicam osebja v službi ne bo več zapovedano nositi ličil, prav tako pa bodo imele možnost krila, ki so bila doslej del njihove uniforme, zamenjati za hlačne kostime. Stevardese so sicer v službi še vedno dobrodošle naličene, a morajo pri tem upoštevati predvideno barvno paleto ličil. V zadnjih letih je do tovrstnih sprememb prišlo pri več letalskih družbah.

Hongkonška letalska družba je npr. po pritiskih sindikata kabinskega osebja lani privolila, da lahko stevardese same izbirajo, ali bodo nosile krila ali hlače.

V tem mesecu praznuje 60 let znana modna lutka Barbie. Kljub š t e v i l n i m šk a n d a l o m zaradi svoje podobe z nerealnimi telesnimi merami ostaja ena najbolj priljubljenih igračk majhnih deklic – letno v več kot 150 državah prodajo okoli 58 milijonov lutk Barbie. Skupno je v minulih 60 letih podjetje Mattel prodalo več kot milijardo omenjenih lutk. Pri podjetju priznavajo, da je lutka vselej skušala ustrezati lepotnim idealom določenega obdobja ter da so njeno telo in podobo v preteklih desetletjih večkrat preoblikovali in prilagodili standardom in pričakovanjem.

Pri svojih 60 letih pa Barbie ostaja mladostna, aktivna in brez otrok, saj je osrednja ideja znamke, da je to mlada neodvisna ženska, ki si ustvarja kariero.

shua in Ziv Aviram, je razvilo posebno kamero, ki naj bi uporabnikom pomagala iz družabnih stisk – prepoznava namreč obraze

lovalec prestižnih avtomobilov Bugatti razkril najdražji novi avtomobil na svetu. Čeprav kupec uradno ni znan, naj bi vsaj 11 milijonov evrov za »črni avtomobil« odštel vnuk ustanovitelja Porscheja. Bugatti je avtomobil izdelal ob 110-letnici podjetja, po besedah direktorja Bugattija

Kolesarko na dirki ustavili, ker je bila prehitra Švicarska kolesarka Nicole Hanselmann se je udeležila kolesarske dirke Omloop Het Nieuwsblad, na kateri so moški startali deset minut pred tekmovalkami. Ker pa je bila 27-letna Švicarka hitra, je začela po približno 30 kilometrih na skupno 120-kilometrski preizkušnji moške kolege prehitevati. »Kolesarjem

Na celjsko sejmišče torej prihaja pomlad. Vendar ne (še) zaradi novih lastnikov, le kmalu bo tu bogat šopek pomladanskih sejmov.

Ozki ali široki Nekateri pravijo, da se je naša levica okrepila. V Ljubljani so dobili dva nova leva.

Stvarnost Kar smo že pred časom napovedovali, se bo verjetno res zgodilo. Šalečani bodo po sodobni cesti prej prišli do Avstrije kot do Ljubljane. Čeprav še tudi prvo ne bo prav kmalu.

Stephana Winkelmanna pa gre za kombinacijo »izvrstne tehnologije, estetike ter maksimalnega luksuza«. Karoserija je izdelana iz karbonskih vlaken, 16-cilindrski motor pa se ponaša z močjo neverjetnih 1100 kilovatov. Maksimalne hitrosti, ki jo je najdražji novi avto sposoben razviti, iz Bugattija niso sporočili.

Rešitev za tiste, ki pozabljajo imena znancev Izraelsko podjetje, katerega lastnika sta profesor Amnon Sha-

in uporabniku posreduje njihove ključne podatke, da se tako nikoli več ne bi znašli v situaciji, ko bi pozabili imena znancev.

Konkretno: kamera prepoznava ljudi, ki jih srečate, vas opozori, kdo so, kaj počnejo, od kod jih poznate, in še kaj koristnega. Če ste človeka že srečali in ga vnesli v osebno bazo podatkov, naprava myme njegov obraz prepozna v hipu, ključne podatke pa posreduje na vaš mobilni telefon ali pametno uro. Kaj natančno naj vam naprava posreduje, lahko določite sami, posameznike pa lahko razporedite tudi v več različnih skupin.

sem se že dobro približevala, saj sem pred seboj že videla rešilne avtomobile, ki so jim sledili,« je povedala Nicole in razočarano dodala, da so jo organizatorji ustavili. »Ustaviti sem se morala za pet ali sedem minut, ta premor pa je ubil mojo koncentracijo in možnosti za zmago,« je dodala kolesarka, ki je dirko naposled končala na 74. mestu. Organizatorji so pojasnili, da jih je v tovrsten ukrep prisilila »zelo počasna moška tekma«, vendar Nicole to ni potolažilo. »Zame je izkušnja precej žalostna, saj sem bila med tekmo sprva zelo dobro razpoložena, pa tudi v lepi prednosti sem bila. Ko so ostale tekmovalke videle, da sem se ustavila, se jim je vrnila motivacija, da me dohitijo,« je še dejala.

Resno Mladi na svojih otroških parlamentih razpravljajo res resno in dajejo dobre predloge za reševanje nekaterih težav.

Na »resnih« zasedanjih našega resnega parlamenta v Ljubljani pa se mnogi obnašajo prav otročje.

Pobuda Slišimo za pobudo, da bi bil tudi dan žena državni praznik. Mnogi menijo tudi, da bi zaradi najrazličnejših dogodkov, ki se dogajajo pri nas, morali za državni praznik proglasili tudi – 1. april.

NaĹĄ Ä?as, 14. 3. 2019, barve: CMYK, stran 13

VELENJKA SE PREDSTAVI

14. marca 2019

13

Velenjkatavi se preds

NajveÄ?je nakupovalno srediĹĄÄ?e v Velenju

Trgovski center Velenjka velja za najveÄ?je nakupovalno srediĹĄÄ?e v Velenju in seveda tudi v Ĺ aleĹĄki dolini. Ĺ tevilni trgovski, gostinski in ostali lokali se ponaĹĄajo z izjemno raznoliko in pestro ponudbo, popestritev pa predstavlja tudi umetniĹĄka galerija. S prostorno igralnico je imenitno poskrbljeno za zabavo vaĹĄih malÄ?kov, medtem pa se lahko vi v miru posvetite svojim nakupom.

Velenjka kartica

Pozornost velja nameniti kartici Velenjka, saj si z njo kupci zagotovijo ĹĄtevilne dodatne ugo-

dnosti in prijetna preseneÄ?enja.

Pridobite jo lahko preprosto, hitro in brezplaÄ?no. Prijavo oddate na info toÄ?ki in prejmete Velenjka kartico ter s tem priloĹžnost za dodatna preseneÄ?enja.

Darilni boni

ÄŒe Ĺželite obdariti svoje najdraĹžje, so za vas v Velenjki pripravili darilne bone za 10 evrov, kar je vsekakor lepo in nadvse praktiÄ?no darilo. Kupite jih lahko na info toÄ?ki v 2. nadstropju nakupovalnega centra.

OtroĹĄko praznovanje

Rojstni dan je za otroka nedvomno najpomembnejĹĄi dan v letu,

ki ga nestrpno priÄ?akuje. Da bo to nepozaben dan, obdan z njegovimi najboljĹĄimi prijatelji, najljubĹĄimi risanimi junaki in mega zabavo, v nakupovalnem centru Velenjka organizirajo rojstnodnevno praznovanje vaĹĄih malih junakov. Igre, zabave in otroĹĄkega veselja ne bo manjkalo.

IgralniĹĄki kotiÄ?ek

Nakupovalni center Velenjka nudi moĹžnost zabave tako mladim kot mladim po srcu. RoÄ?ni nogomet, biljard, fliper, pikado – to je le del zabavnih aktivnosti, ki jih boste deleĹžni, Ä?e boste obiskali Game zone v 2. nadstropju Velenjke.

Informacije

Vse informacije o dogajanju v Velenjki lahko pridobite na razliÄ?ne naÄ?ine, in sicer: • osebno na njihovi info toÄ?ki v 2. nadstropju, • s klicem na telefonsko ĹĄtevilko 05 90 71 360, • z obiskom spletne strani www.velenjka.si, • vpraĹĄanje jim lahko zastavite po elektronski poĹĄti na info@velenjka.si.

Vsekakor je trgovski center Velenjka s svojo bogato izbiro raznolikega blaga nadvse pomemben dejavnik ponudbe na naĹĄem obmoÄ?ju. đ&#x;”˛

Jure BeriÄ?nik

LEKARNA VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje www.lekarna-velenje.si

Lekarna TrebuĹĄa Velenje (NC Velenjka) Telefon: 03 897 03 78

UGODNOSTI Z A N O S E ÄŒ N I C E I N STA R Ĺ E

UGODNOST ÄŒNI ZA NOSE

CE

I

UGODN

Z A S TA RĹ

E

OSTI

★ KnjiĹžici ugodnosti za noseÄ?nice in starĹĄe ★ Nagrajevanje nakupov otroĹĄkih izdelkov VeÄ? informacij in sploĹĄne pogoje o navedenih aktivnostih si lahko ogledate v prodajalni dm ali na www.dm-drogeriemarkt.si/otrok. www.dm-drogeriemarkt.si ďż˝ www.facebook.com/dmslovenija www.instagram.com/dm_slovenija

Poslovni Ä?as: pon. – pet. 9.00 - 20.00, sob. 8.00 - 20.00 nedelje in prazniki ZAPRTO

Povezanost z lokalnim okoljem seĹže veliko dlje, saj se z razliÄ?nimi projekti vkljuÄ?ujete v okolje kot druĹžbeno odgovoren akter, kajne?

Zavedamo se svoje druĹžbeno odgovorne vloge, zato Ĺželimo prispevati k viĹĄji kakovosti bivanja. Verjamemo, da lahko s skupnimi moÄ?ni naredimo veliko dobrega, kot je Velenjkin dobrodelni pohod na KoĹželj, sponzorstvo koncertov, prireditev in podobno. Ravno sodelujemo tudi z Vrtcem Velenje, v sklopu materinskega dne, da lahko tudi najmlajĹĄi pokaĹžejo, kaj zmorejo in znajo. ÄŒe bi Velenjko opisali s tremi besedami, katere bi izbrali?

Velenjka – vsak dan zame Nakupovalni center Velenjka je najveÄ?ji tovrstni center v Velenju in regiji. V novo leto je vstopil z osveĹženo podobo in nadgrajeno zgodbo, o katerima smo se pogovarjali s center menedĹžerjem, Janezom KorpiÄ?em.

Velenjka ne sledi le modnim trendom, temveÄ? tudi trendov v komunikaciji. Je to eden izmed razlogov nadgradnje podobe in zgodbe?

Eden izmed razlogov zagotovo. Kot sodoben nakupovalni center tako ponudbo kot komunikacijo oblikujemo v skladu s trendi in s tem ohranjamo Ĺživahnost, aktualnost. Letos praznujemo Ĺže 10 let, kar pomeni ĹĄe en razlog veÄ? za osveĹžitev grafiÄ?ne podobe in zgodbe, ki podpirata naĹĄe poslanstvo, to je, da smo tukaj za naĹĄe obiskovalce vsak dan. Za vse vsakdanje in majhne ter posebne in velike Ĺželje.

Tudi v novi podobi in zgodbi ostajate zvesti lokalnim zgodbam.

Seveda, zato se vam z naĹĄih plakatov ĹĄe naprej smehljajo obrazi, ki ste jih Ĺže videli na ulici ali v Velenjki. To je tudi naĹĄa posebnost in prednost pred ostalimi nakupovalnimi srediĹĄÄ?i. Prav tako se bomo ĹĄe naprej trudili, da v Velenje pripeljemo priznane blagovne znamke tako iz sveta mode in ĹĄporta, lepote in zdravja kot prehrane in izdelkov za otroke.

Prostornost je ena prvih besed, ki lepo opiĹĄe Velenjko.

Moderna arhitektura, svetli prostori in ĹĄiroke nakupovalne ulice prispevajo k prijetnemu nakupovalnemu vzduĹĄju. Ko govorim o vsebini, ki jo ponujamo, sta besedi pestra in zabavna zagotovo na mestu. Ĺ iroka ponudba blagovnih znamk omogoÄ?a pestro izbiro za vse generacije. Z aktualnim in zabavnim dogajanjem pa se vselej trudimo priÄ?arati ĹĄe posebej zanimivo vzduĹĄje. Za nami je ravno otroĹĄko pustno rajanje, kjer so otroci uĹživali v pikasti in ustvarjalni druĹžbi ter ob sveĹžih krofih, kar je za nas najbolj pomembno.

Kaj naÄ?rtujete v prihodnje?

Vedno stremimo k temu, da ĹĄe izboljĹĄamo nakupovalno izkuĹĄnjo, kar pomeni tudi ĹĄirjenje kakovostne ponudbe.

Zato tudi letoĹĄnje poletje naÄ?rtujemo nekaj velikih novosti in prenov, ki bodo v Velenjko pripeljale nove vsebine in partnerje.

NAKUPOVANJE. DRUŽENJE. ZABAVA.

vsak dan zame

Naš čas, 14. 3. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

VELENJKA SE PREDSTAVI

14. marca 2019

Cvetličarna SUPRA Svetila za dom in poslovni prostor

VELENJKA (pri vhodu št. 2) | GSM: 070 / 777 130 | Renata Glušič s.p.

Ugodna ponudba sijalk vseh vrst Ob nakupu nad 20 € prejmete gratis kavico.

V Velenjki pri vhodu ob rondoju.

POPRAVILA OBLAČIL (krajšanje, menjava zadrg, ožanje ...)

FOTOKOPIRANJE – ugodno!

šivanje unikatnih predpasnikov

OBIŠČITE POSLOVALNICO TRIUMPH V PRITLIČJU VELENJKE

Kako do Velenjke?

Obiskovalci Velenjke v času nakupov svoja vozila udobno parkirajo v prostorni garažni hiši in se s tem ne obremenjujejo zaradi vremenskih razmer. V Velenjko se lahko odpravite tudi z brezplačnim velenjskim avtobusom, tako imenovanim Lokalcem, ali pa kar s kolesom z izposojevalne postaja sistema Bicy (nahaja se tudi pred Velenjko), ki je brezplačen avtomatiziran sistem za izposojo koles v Velenju.

Nakupovalni center VELENJKA: odpiralni čas Redni delovni čas in delovni čas lekarne

Od ponedeljka do petka: od 9.do 20. ure, trgovina Interspar od 9:00 - 21:00 ure sobota: od 9. do 20. ure, trgovina Interspar od 8. do 21. ure nedelja: od 9. do 15. ure (vse nedelje v decembru do 17. ure) Lekarna: od pon. do petka od 9. do 20. ure; sobota od 8. do 20. ure; nedelja: zaprto.

21. 4. 2019 22. 4. 2019 27. 4. 2019 1. 5. 2019 2. 5. 2019 9. 6. 2019 25. 6. 2019 15. 8. 2019 31. 10. 2019 1. 11. 2019 24. 12. 2019 25. 12. 2019 26. 12. 2019 31. 12. 2019 1. 1. 2020 2. 1. 2020

velikonočna nedelja velikonočni ponedeljek dan upora proti okupatorju praznik dela praznik dela binkoštna nedelja dan državnosti Marijino vnebovzetje dan reformacije dan spomina na mrtve sveti večer božič dan samostojnosti in enotnosti silvestrovo novo leto novo leto

ZAPRTO ZAPRTO ZAPRTO ZAPRTO ZAPRTO ZAPRTO ZAPRTO ZAPRTO ZAPRTO ZAPRTO 9. -17., Interspar od 8. ure ZAPRTO ZAPRTO 9. -17., Interspar od 8. ure ZAPRTO ZAPRTO

V prednovoletnem času od vključno 1.12 do 29.12.2019 bo nedeljski (5 nedelj) delovni čas od 9:00 do 17:00 ure.

Praznični delovni čas

Velenjka Tel.: 070 759 950

Odlična izbira – super cene! * sveže rezano cvetje * lončnice * šopki za vsako priložnost * poročni šopki in aranžmaji * žalni aranžmaji * zavijanje daril

Naš čas, 14. 3. 2019, barve: CMYK, stran 15

VELENJKA SE PREDSTAVI

14. marca 2019 oglas_Spustite_velenjka_280x200.pdf 1 8. 03. 2019 14:19:48

15

C

M

Y

CM

Spustite prihodnost v svoj dom.

MY

CY

CMY

K

APLIKACIJO ZA VAŠ PAMETNI TV NAJDETE NA Več na spletni strani: https://www.t-2.net/novice/aplikacija-t-2-tv-za-pametne-naprave.

Veljajo Splošni pogoji za uporabo storitev IPTV, dostopni na https://www.t-2.net/splosni-pogoji-podjetja.

Z VAMI TUDI V VELENJKI. OBIŠČITE NAS V 2. NADSTROPJU.

e j n i a bn r b m e č e ! i o m k k i o SUPER e t p m i a j z JUNAK z n a t r ž iz Zelenih Dolin o o i k z velikimi v k i o i koščki sadja. l r k e p a i T d v u no t o s rez t s u Upoštevaj varnostno razdaljo!

Poskrbi za varen in tekoč promet.

Prvi slovenski proizvajalec s certifikatom »Pridelano/proizvedeno Brez GSO«.

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče | www.zelenedoline.si

Celjska cesta 40, Velenje ponedeljek-petek: 9.00-20.00, sobota: 9.00-20.00, nedelja: 9.00-13.00

NaĹĄ Ä?as, 14. 3. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

14. marca 2019

Ĺ e bolj so se oddaljili od dna

Potrdili vlogo favorita

Rudarjeva druga zaporedna zmaga z enakim rezultatom – Med tekmo niso "stavili na lepoto", znova je bil v ospredju rezultat

Velenjski rokometaĹĄi po zelo zanimivi, na trenutke tudi ĹživÄ?ni predstavi, izloÄ?ili v Ä?etrtfinalu pokala Koper in se uvrstili med ĹĄtiri najboljĹĄe

Velenje – Rudarjevi navijaÄ?i so znova nadvse zadovoljni odhajali z igriĹĄÄ?a ob jezeru, manj pa Murini, ki so skorajda v enakem ĹĄtevilu napolnili domaÄ?o tribuno. Ĺ˝e drugiÄ? zapored so knapi zmagali in skoÄ?ili na osmo mesto z dvema toÄ?kama veÄ? od osme Gorice in kar osmimi veÄ? od zadnjega KrĹĄkega, ki je s Celjem igralo 1 : 1. Svoje ljubitelje so najbolj razoÄ?arali LjubljanÄ?ani, ki so po vodstvu z 1 : 0 tekmo v Kranju izgubili z 1 : 2. TakĹĄnega razpleta so bili gotovo najbolj veseli v taboru vodilnega Maribora. Po zmagi z 2 : 1 nad Gorico (to je bil njen Ĺže sedmi poraz po vrsti) pred sobotnim derbijem v StoĹžicah Olimpija za njimi zaostaja kar za deset toÄ?k. Najbolj prepriÄ?ljivo zmago so dosegli DomĹžalÄ?ani. S 3 : 0 so premagali Aluminij, preseAljaĹž Krefl neÄ?enje jeseni, ki pa si v spomladanskem delu ĹĄe ni priigral nobene toÄ?ke. vist, hitro potegnil po desni straDvoboj v Velenju je mineval po ni. Po sredini igriĹĄÄ?a je njegov 'okriljem' kar precej moÄ?nega ve- prodor spremljal Krefl. Sledila tra, ki je pihal v glavnem skoraj je natanÄ?na ÄŒrnÄ?iÄ?eva podaja vso tekmo in je seveda tudi zara- do osamljenega oziroma od godi njega vÄ?asih Ĺžoga zletela dru- stujoÄ?ih branilcev pozabljenega gam, kot so si igralci Ĺželeli. V do- Rudarjevega boÄ?nega branilca, maÄ?i vrsti zaradi kartonov ni bi- ki je odliÄ?no konÄ?al ta lep napad lo kapetana Damjana Trifkovića. domaÄ?ih. Le nekaj minut zatem Dvoboj so zlasti gostje zaÄ?eli bi si lahko rudarji zagotovili mirzelo previdno. Po nekaj minutah nejĹĄe nadaljevanje preostalega 'prilagajanja' na vetrovne razme- dela tega pomembnega dvoboja. re so tudi nogometaĹĄi Mure zai- Dominik Radić pa je zgreĹĄil, kar grali nekoliko podjetneje in tudi se skoraj zgreĹĄiti ne da. Po akciprvi nevarneje zapretili. Na za- ji Ĺ˝ige Ĺ kofleka in Krefla se je v Ä?etku 9. minute je kazalo, da bo 82. minuti znaĹĄel iz oÄ?i v oÄ?i z njihov igralec Nino Kouter s tako vratarjem gostov, vendar je Ĺžoimenovanim lob udarcem zadel, go izpred petmetrske Ä?rte poslal na njegovo smolo in na sreÄ?o do- mimo vratarja, a tudi mimo leve maÄ?ega vratarja Mateja Radana vratnice v gol avt. V zadnjih mipa je njegova Ĺžoga zadela preÄ?ko nutah je mariborski sodnik Slavz zgornje strani. V prvem polÄ?a- ko VinÄ?iÄ? tekmo podaljĹĄal za pet su so bili gostje nevarnejĹĄi. Zlasti minut. Gostje so imeli pobudo, so pretili s hitrimi nasprotnimi vendar so domaÄ?i zdrĹžali prinapadi, vendar je domaÄ?a mre- tisk in Ĺže drugiÄ? zapored ohraĹža ostala nedotaknjena. PoÄ?asi nili svojo mreĹžo nedotaknjeno. so se rudarji le otresli rahle pre- Bo tako tudi v nedeljo v KidrimoÄ?i gostov in v 29. minuti je Ä?evem?

AljaĹž Krefl z udarcem z roba kazenskega prostora nakazal, da Nadaljevanje niza? Ĺželijo veÄ? kot samo toÄ?ko. V 76. ÂťAluminij je v samem vrhu, Ä?eminuti je Leon ÄŒrnÄ?iÄ?, ki je tudi trti. Trudili se bomo nadaljevav nedeljo tekmo zaÄ?el kot rezer- ti niz z zadnjih dveh tekem, pa

RokometaĹĄi Gorenja so izpolnili priÄ?akovanje svojih ljubiteljev in se uvrstili na sklepni turnir Ä?etverice. Ta bo 11. in 12. maja. Koper, s katerim so v dosedanjem delu prvenstva po enkrat izgubili in zmagali, so na tekmi, ki je bila na trenutke zelo ĹživÄ?na, premagali s 30:26. Strelsko je po priÄ?akovanju najbolj izstopal prvi strelec prvenstva Matic Verdinek, ki je gostujoÄ?im vratarjem zabil kar deset golov, pa Ä?eprav so mu ubranili dve sedemmetrovki. Stoodstoten (pet) je bil pri njihovem izvajanju Domen Tajnik. Skupaj sta dosegla polovico domaÄ?ih golov.

Toda v torek zveÄ?er so bili igralci z Obale dokaj trd oreh za domaÄ?e. Prvi so zadeli in pribliĹžno Ä?etrt ure je bila igra povsem enakovredna, saj sta se nasprotnika izmenjavala v vodstvu. V 15. minuti je bil rezultat zadnjiÄ? izenaÄ?en (8:8). Nato so domaÄ?i

bomo videli, kaj bo. Na generalki pred nadaljevanjem prvenstva smo jih premagali (2 : 0 – op. p.), vendar so pripravljalne tekme eno, prvenstvene drugo. To bo Ä?isto nova tekma z drugaÄ?nim nabojem, je bil odgovor trenerja Marijana PuĹĄnika. O obraÄ?unu z Muro pa: ÂťVedeli smo, da moramo po zadnjih dobrih Murinih tekmah trdno stati na igriĹĄÄ?u, da ne bo veliko zadetkov, da bo treba izkoristiti vsako priloĹžnost. Eno smo, in to je bilo dovolj za nove pomembne toÄ?ke. Zadetek je sledil po lepem napadu po desni strani in – odliÄ?en Kreflov zakljuÄ?ek. ÄŒestitam mu za ta premierni gol. Mura je bila nevarna, predvsem iz prekinitev, a so moji fantje uspeĹĄno blokirali vse njihove napade, tako da izrazitih priloĹžnosti ni imela.

Po vodstvu je imel Dominik Radić ĹĄe dve, tri Ĺžoge za zakljuÄ?ek. Ĺ koda, da jih ni izkoristil. Bolj miren bi bil preostali del tekme. Vseeno sem vesel zmage. Verjamem, da lahko tako tudi nadaljujemo. KonÄ?no sedaj dobro stojimo na igriĹĄÄ?u in fantom res vse Ä?estitke.ÂŤ AljaĹž Krefl: ÂťVaĹžno je, da smo zmagali. Trdo smo delali, dobro.

Po dobri podaji z desne strani sem imel sreÄ?o, da sem dobro zadel. To je naĹĄa druga zaporedna zmaga. Upam, da bomo ta niz nadaljevali tudi na naslednji tekmi na gostovanju pri Aluminiju.ÂŤ

Ĺ tejejo le goli

Ante Ĺ imundĹža, Murin trener, po porazu ni bil prav razpoloĹžen. ÂťÄŒestitam domaÄ?im za zmago. To je bila ena teĹžka tekma, nisem zadovoljen. V polju smo dominirali. Imeli smo svoje priloĹžnosti, ki pa jih nismo uspeĹĄno izvedli. Zdi se mi, da je Rudar v prvem polÄ?asu zapretil enkrat, v drugem dvakrat in s tretjega udarca zadel. Glede na prikazano bi bil praviÄ?nejĹĄi neodloÄ?en rezultat.ÂŤ đ&#x;”˛

zaigrali bolj umirjeno, odliÄ?no v obrambi in uÄ?inkovito v napadu in po dobrih dvajsetih minutah so gostom dvakrat uĹĄli za ĹĄtiri zadetke, po prvem delu pa imeli prednost treh (15:12). KoprÄ?ani so tudi drugi del zaÄ?eli bolje od domaÄ?ih in predvsem po zaslugi ta veÄ?er svojih najboljĹĄih strelcev Adama BratkoviÄ?a (ĹĄtirje goli) in

Marka MatijaĹĄeviÄ?a (pet) so se v 43. minuti pribliĹžali samo na gol zaostanka (19:20). Nato so domaÄ?i, kot je po tekmi tudi poudaril najboljĹĄi strelec Verdinek, dali vse od sebe. Do slabih pet minut pred koncem so si priigrali razliko petih golov (29:24) in odpor KoprÄ?anov je bil dokonÄ?no zlomljen.

Trener Zoran JoviÄ?iÄ?: ÂťKoper je zelo dobra ekipa, najbolj uigrana v ligi, Ĺže izkuĹĄena, zna se postaviti. Vedeli smo, da Ä?e bomo imeli pet slabih minut, se lahko vse obrne proti nam. Zato smo se nanje dobro pripravili. VloĹžek je bil velik, zato tudi prisotna nervoza, ampak vzdrĹžali smo do konca in zasluĹženo zmagali.ÂŤ Druge tekme (SVIĹ IvanÄ?na Gorica - Riko Ribnica - Trimo, Trebnje - Celje Pivovarna LaĹĄko in Grosuplje – Krka) so bile sinoÄ?i. đ&#x;”˛

S. Vovk

V nedeljo zadnji dan za drsanje Velenjsko drsaliĹĄÄ?e bo v soboto popoldne gostilo ĹĄe prijateljsko hokejsko tekmo, v nedeljo se zakljuÄ?i drsalna sezona, 23. marca pa bo na sporedu ĹĄe turnir v kerlingu Ĺ esta sezona drsaliĹĄÄ?a Velenje se izteka. Pretekli petek se je zakljuÄ?ila velenjska hokejska liga, v kateri je nastopalo ĹĄest ekip iz savinjske, koroĹĄke in ĹĄtajerske regije, med njimi dve iz Hokejskega kluba Velenje. Na velenjskem ledu so se sestajale ob Ä?etrtkih vse od novembra, nazadnje pa so igrale za prehodni pokal.

HKV OranĹžni so s HK StopÄ?e igrali za peto mesto, HKV rumeni pa so s Fotri igrali za tretje me-

sto. V finalu sta se pomerili ekipi HK Razpoka in Savinjsko-KoroĹĄka. Prehodni pokal je Ĺže drugo leto zapored osvojila savinjsko-ĹĄtajerska ekipa HK Razpoka, pokal za najboljĹĄega strelca lige pa je prav tako drugiÄ? zapored osvojil BoĹĄtjan Kastelic iz ekipe Fotri. Slednji so ligo zakljuÄ?ili na 3. mestu, na 4., 5. in 6. mesto pa so se razvrstili HKV Rumeni, HKV OranĹžni in HK StopÄ?e.

To soboto popoldne bo velenj-

Stane Vovk

sko drsaliĹĄÄ?e ĹĄe zadnjiÄ? v tej sezoni rezervirano za hokejiste. Potekala bo prijateljska tekma postav U10 in U12, zveÄ?er pa ĹĄe tekma Ä?lanov HKV proti Jesenicam Veterani, pri katerih nastopajo nekdanji profesionalni igralci, kot sta Janez TuĹĄar in TomaĹž Razingar.

Po uradnem zakljuÄ?ku sezone pa bo 23. marca na drsaliĹĄÄ?u Velenje potekal ĹĄe vsesploĹĄni slovenski turnir v kerlingu, na katerem priÄ?akujejo ekipe iz Jesenic, Ljubljane, Maribora in od drugod.

To bo zadnje dejanje letoĹĄnje ledene sezone. đ&#x;”˛

T. Felicijan, foto: Jurij VoduĹĄek

Danes (v Ä?etrtek) bo drsaliĹĄÄ?e odprto za prosto drsanje od 9. do 13. ter od 15. do 19. ure. V petek in soboto bo odprto od 9. do 13. ure, popoldne pa bo zaradi hokejske ĹĄole in hokejske tekme zaprto. V nedeljo, ko bo zadnji dan za prosto drsanje, bo odprto od 9. do 13. ter od 14. do 18. ure.

Za konec rednega dela gostovanje pri zadnjem Ne odhajajo na izlet, ampak po novo zmago V prvi rokometni ligi bodo ta konec tedna igrali tekme 22. kroga rednega dela prvenstva. RokometaĹĄi velenjskega Gorenja so zaradi torkove Ä?etrtfinalne tekme s Koprom Ĺže med tednom gostili predzadnji Dol pri Hrastniku, saj bodo morali Ĺže v torek znova na parket.

Zasavci so krog pred tem z odliÄ?no igro zadali RibniÄ?anom tretji poraz, zato so se VelenjÄ?ani nanje zelo dobro pripravili. V prvem polÄ?asu niso igrali, kot so Ĺželeli. V njihovo igro se je prikradlo nekoliko preveÄ? napak, zato so prvi del dobili le s ĹĄtirimi goli

razlike (15 : 11). V drugem pa so bili za razred boljĹĄi in zmagali z dvoĹĄtevilÄ?no razliko 31 : 20. Njihova zmaga bi bila gotovo ĹĄe viĹĄja, vendar je trener Zoran JoviÄ?iÄ? proti koncu dvoboja na parket poslal igralce, ki dobivajo manj priloĹžnosti kot njihovi izkuĹĄenejĹĄi soigralci.

Matej Mazej s ĹĄestimi, Vlado Matanović s petimi in Aleks KavÄ?iÄ? s ĹĄtirimi zadetki so bili najuÄ?inkovitejĹĄi domaÄ?i strelci.

Gorenjev trener o gostovanju pri najslabĹĄem moĹĄtvu v ligi: ÂťRazpredelnica resda kaĹže, da bi moral biti to lahek naspro-

tnik. Na to gostovanje bomo odĹĄli vsekakor kot veliki favoriti. Toda prejĹĄnji krog je pokazal (poraz Ribnice z Dolom ‌), da Ä?e samo malo nasprotnika podceniĹĄ, sledi kazen. Da bi se izognili morebitnemu preseneÄ?enju, bomo zaigrali povsem zbrano, zavzeto, kot da bi bil na drugi strani najmoÄ?nejĹĄi nasprotnik.

Skratka, v IvanÄ?no Gorico bomo odĹĄli s polnim nabojem.ÂŤ đ&#x;”˛

vos

TAKO so igrali 21. krog lige NLB Gorenje Velenje - Dol TKI Hrastnik 31:20 (15:11) Gorenje: Taletović 1 obramba, Vujović 1 obramba, Logar 1 obramba, Mazej 6, Haseljić 3, Tajnik 2, Ĺ pelić, Matanović 5, Levc 1, Starc, MiklavÄ?iÄ? 1, Banfro, Verdinek 2, M. KavÄ?iÄ? 5, A. KavÄ?iÄ? 4, Kete 2. Trener: Zoran JoviÄ?iÄ?

Drugi rezultati: Maribor – Jeruzalem-OrmoĹž 22:20 (14:10), Riko Ribnica – SviĹĄ IvanÄ?na Gorica 30:26 (14:10), Celje pivovarna LaĹĄko – Krka 38:30 (18:14), Trimo Trebnje – Urbanscape Loka – 25:22 (16:11), Koper 2013 – Dobova 36:23 (20:14).

Vrstni red: 1. Celje 36, 2. Ribica 33, 3. Gorenje 32, 4. Maribor 26, 5. Koper 25, 6. Loka 22, 7. Trimo 20, 8. Krka 19, 9. OrmoĹž 13, 10. Dobova 12,

11. Dol 9, 12. SviĹĄ 5.

22. krog (16. 3.): SviĹĄ - Gorenje

Rokometni pokal Slovenije – Ä?etrfinale Gorenje Velenje – Koper 2013 30:26 (15:12) Gorenje: Taletović, Vujović, Logar, Haseljić 2, Tajnik 5 (5), Ĺ pelić 2, MaĹĄanović 3, Levc, Starc, MiklavÄ?iÄ?, Verdinek 10 (2), M. KavÄ?iÄ? 2, A. KavÄ?iÄ?

5, Kete 1. Trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Gorenje 9 (7), Koper 5 (4); izkljuÄ?itve: Gorenje 8 minut, Koper 12.

VÄ?erajĹĄnji pari: SVIĹ IvanÄ?na Gorica – Riko Ribnica, Trimo Trebnje – Celje, Pivovarna LaĹĄko in Grosuplje – Krka

Prva liga TS – 22. krog Rudar - Mura 1:0 (0:0)

Strelec: 1:0 Krefl (76.)

Rudar: Radan, TomaĹĄević, PuĹĄaver, KaĹĄnik, Hrubik (od 87. PiĹĄek), Ćosić, Arap, Krefl, Kobiljar (od 56. Ĺ koflek), Radić, TuÄ?ić (od 71. ÄŒrnÄ?iÄ?). Trener: Marijan PuĹĄnik.

Drugi rezultati: DomĹžale - Aluminij 3:0 (1:0), KrĹĄko - Celje 1:1 (0:0), Maribor - Gorica 2:1 (0:0), Triglav - Olimpija 2:1 (0:1).

Vrstni red: 1. Maribor 52 (59:18), 2. Olimpija 42 (48:31), 3. DomĹžale 34 (44:30), 4. Aluminij 30 (35:35), 5. Celje 30 (27:34), 6. Mura 26 (27:27) Triglav 25 (31:45), 8. Rudar 24 (24:47), 9. Gorica 22 (27:37), 10. KrĹĄko 16 (16:34).

23. krog: Aluminij – Rudar (nedelja, 17. 3, 17.00)

Kegljanje, 2. liga, vzh., 16. k.

FuĹžinar - Ĺ oĹĄtanj 2 : 6 (3285 : 3349) Ĺ oĹĄtanj: Fidej – 575 (1), PintariÄ? – 529 (1), SeÄ?ki – 575 (1), HasiÄ?iÄ? – 607 (1), ArnuĹĄ – 536 (0), PetroviÄ? – 527 (0).

NaĹĄ Ä?as, 14. 3. 2019, barve: CMYK, stran 17

Imamo ekipo za vrh

SmuÄ?arska tekma generacij na Golteh

ÄŒlanka ekipa NK Ĺ martno 1928 opravila priprave na spomladanski del tekmovanja doma – Bistvenih sprememb v ekipi ni – Denar od odĹĄkodnine za plaÄ?ilo obveznosti iz tekoÄ?ega poslovanja

To soboto SmuÄ?arski klub Velenje vabi na sreÄ?anje ob jubileju in spust po sneĹžnih strminah na Golteh Golte, 16. marec – Januarja je minilo 50 let od ustanovne skupĹĄÄ?ine SmuÄ?arskega kluba Velenje, ki danes zdruĹžuje tekmovalne in rekreativne smuÄ?arje vseh generacij. Jubilej bodo obeleĹžili to soboto, ko bodo na Golteh priredili slavnostno sreÄ?anje prav vseh ljubiteljev smuÄ?anja.

ZaÄ?elo se bo s tradicionalno Tekmo generacij, na kateri ne priÄ?akujejo le aktualnih Ä?lanov, temveÄ? tudi nekdanje tekmovalce in nasploh vse, ki si Ĺželijo spusta po progi. Ob zakljuÄ?ku prijateljske tekme bodo pred apartmajem kluba predstavili

Tatjana PodgorĹĄek

novo instalacijo, s katero se bodo ob jubileju poklonili zasluĹžnim Ä?lanom, najbolj uspeĹĄnim tekmovalcem, trenerjem in vsem predsednikom. Zabavno druĹženje s pogostitvijo pa se bo nadaljevalo na Treh plotih. Zbor udeleĹžencev tekme in drugih obiskovalcev, med katerimi si organizatorji Ĺželijo Ä?im veÄ? ljubiteljev smuÄ?anja in drugih zimskih ĹĄportov, bo ob 8. uri pri gondoli v Ĺ˝ekovcu. Tekma se bo zaÄ?ela takoj po prihodu na Golte, druĹžili pa se bodo ves dan. đ&#x;”˛

tf

VelenjÄ?anke na zakljuÄ?ni turnir pokala Slovenije Po rokometaĹĄicah Krima Mercatorja, Ĺ˝.U.R.D. Kopra in Krke so se na zakljuÄ?ni turnir pokala Slovenije uvrstile tudi rokometaĹĄice Velenja, ki so v torek v gosteh premagale Olimpijo z rezultatom 31:37 (14:19). đ&#x;”˛

Streljanje Velenjski invalidi odliÄ?no streljali MedobÄ?insko druĹĄtvo invalidov Velenje je pripravilo obmoÄ?no strelsko prvenstvo invalidov v streljanju s serijsko standardno zraÄ?no puĹĄko in standardno zraÄ?no piĹĄtolo. Tekmovanja se je udeleĹžilo 68 tekmovalcev iz enajstih druĹĄtev.

Kegljanje Pomembna zmaga na gostovanju Po tednu dni premora se je nadaljevalo prvenstvo v vseh kegljaĹĄkih ligah. Za preseneÄ?enje kroga so poskrbeli zadnjeuvrĹĄÄ?eni Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, ki so na gostovanju pri drugouvrĹĄÄ?enem FuĹžinarju dosegli pomembno zmago. Varovanci trenerja PetroviÄ?a so na Ravne odpotovali precej optimistiÄ?no razpoloĹženi, saj niso imeli Ä?esa izgubiti, ĹĄe veÄ?, lahko so samo pridobili. Ĺ˝e igra prvega para je nakazovala na preseneÄ?enje. DomaÄ?a igralca nista bila dorasla nasprotnika, saj sta gostujoÄ?a igralca prevladovala v vseh elementih kegljanja. Po 120 luÄ?ajih so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani vodili z 2 : 0 s prednostjo 27 kegljev. Ĺ e boljĹĄo igro je pokazal drugi gostujoÄ?i par, posebno se je izkazal HasiÄ?iÄ?, ki je poruĹĄil kar 607 kegljev. Z osvojenimi toÄ?kami je na semaforju pisa-

Skoki SmuÄ?arska tekma v LuÄ?ah ÄŒlani TuristiÄ?nega druĹĄtva Skorno in Ĺ portno-kulturnega druĹĄtva MaÄ?ji kamen iz Florjana so februarja organizirali smuÄ?arski dan v LuÄ?ah ob Savinji, ki so ga zaklju-

17

Ĺ PORT, REKREACIJA

14. marca 2019

NajboljĹĄi so bili VelenjÄ?ani, saj so zmagovali ekipno in posamiÄ?no v razliÄ?nih kategorijah. Zmago so si izborili Aleksander JovanoviÄ? (v dveh disciplinah), Marija SuĹĄec, in Doroteja Kunst, drugi mesti sta osvojila Andreja Zadravec in Matic GlinĹĄek, tretji mesti pa Jerneja KoĹželjnik in Robert OstrovrĹĄnik. MoĹĄka prva in druga ekipa Velenja sta zasedli prvo in drugo mesto tudi ekipno z zraÄ?no puĹĄko SH2. đ&#x;”˛

lo 4 : 0 prednost pa je narasla ne neulovljive 103 keglje. Pred igro zadnjega para je bilo vsem gledalcem jasno, da zmaga ne bo ostala doma, temveÄ? odpotuje v Ĺ oĹĄtanj. Ĺ oĹĄtanjÄ?ana sta proti trenutno najboljĹĄima domaÄ?inoma sicer izgubila obe toÄ?ki, obdrĹžala pa sta veÄ?ji del razlike v podrtih kegljih, kar je gostom prineslo dve pomembni toÄ?ki v boju za obstanek. Ĺ oĹĄtanjÄ?anom je priĹĄla prav tudi zmaga Pergole v 1B ligi, ki se tudi bori za obstanek. Z morebitno zmago v 17. krogu bi si zelo poveÄ?ali moĹžnosti za obstanek. Na domaÄ?ih stezah se bodo ponovno pomerili s KoroĹĄko ekipo, saj k njim v goste prihaja trenutno tretji Dravograd.

Razlika do predzadnje ekipe Hrastnika znaĹĄa le dve toÄ?ki. SreÄ?anje proti Dravogradu bo v soboto z zaÄ?etkom ob 14. uri. Uprava kluba vabi vse ljubitelje kegljanja na ogled sreÄ?anja ter da s poĹĄtenim navijanjem prispevajo k novi zmagi domaÄ?e ekipe. đ&#x;”˛

tf

Ä?ili z noÄ?no tekmo. Poskrbljeno je bilo za rekreacijo Ä?lanov in za veselje na snegu, bolj ambiciozni pa so se lahko dokazovali tudi na tekmovalni progi. V kategoriji moĹĄkih nad ĹĄtirideset let je bil najhitrejĹĄi Franc Korber, pri moĹĄkih do ĹĄtirideset let pa Gregor Fajdiga (oba iz Skornega), med Ĺženskami je imela najboljĹĄi Ä?as ĹĄtirinajstletna Karin đ&#x;”˛ Napotnik iz Florjana.

V soboto, 16. marca, zaÄ?enjajo spomladanski del prvenstva tudi ekipe v 3. slovenski nogometni ligi Sever. V 16. krogu se bo Ä?lanska ekipa NK Ĺ martno 1928, ki je jesenski del prvenstva prezimila na prvem mestu lestvice, v gosteh sreÄ?ala s predzadnjim Tehnotimom Pesnica.

Kakovost so obdrĹžali

Trener ĹĄmarĹĄkih vijolic Ramiz Smajlović je povedal, da so priprave za nadaljevanje prvenstva opravili doma, saj so bile vremenske razmere zelo ugodne. VeÄ?ino treningov so opravili v Velenju in izkoristili dane moĹžnosti. ÂťZimski odmor je bil dolg, priprave smo zaÄ?eli sredi januarja in opravili vse, kar smo naÄ?rtovali. Fantje so delali zelo dobro, odigrali smo kar nekaj prijateljskih tekem in mislim, da smo za nadaljevanje prvenstva povsem pripravljeni.ÂŤ ÄŒeprav je bilo po konÄ?anju jesenskega dela prvenstva sliĹĄati, da bo v ekipi priĹĄlo do veÄ?jih kadrovskih sprememb, se to ni zgodilo. V sosednje nogometne klube so odĹĄli trije igralci, trije pa so ekipo tudi okrepili. Po mnenju Smajlovića so se okrepili z igralci, ki precej obetajo, in s tem obdrĹžali kakovost, kar je bil eden od prednostnih ciljev.

Po mnenju nekaterih nogometnih poznavalcev je bila Ä?lanska ekipa NK Ĺ martno 1928 preseneÄ?enje jesenskega dela prvenstva in malokdo je verjel, da bi lahko prezimila na prvem mestu prvenstvene lestvice. Po besedah sogovornika so pred zaÄ?etkom prvenstva raÄ?unali na uvrstitev v zgornji del. ÂťKot trener sem dobro vedel, kaj imam na voljo.

ÄŒlanska ekipa NK Ĺ martno 1928, ki bo v nadaljevanju prvenstva poskuĹĄala obdrĹžati prvo mesto v svoji kategoriji.

Verjel sem v fante in ťe vedno verjamem, da imamo ekipo za vrh. Ali ga bomo dosegli, bo odvisno od nas samih. Tudi drugi imajo podobne Şelje, delajo dobro. Bo kar zanimivo, je ťe dejal Ramiz Smajlović.

Razmere v klubu so dobre

Po konÄ?anem prvem delu prvenstva je v klubu priĹĄlo do nekaterih nesoglasij, saj sta (kot smo poroÄ?ali) odstopila Ä?lana upravnega odbora kluba NataĹĄa Zabukovnik ter predsednik Bogdan Trop. Oba sta, so povedali v klubu, na prigovarjanje nekaterih odstopno izjavo preklicala. ÂťRazmere v klubu so pred nadaljevanjem prvenstva dobre. Selekcije pridno trenirajo. V pripravah nanj nam je bilo vreme naklonjeno. ÂťBitkaÂŤ za vsak evro je prisotna. Predvidevamo nekaj organizacijskih okrepitev in se pripravljamo na skupĹĄÄ?ino kluba,ÂŤ je zagotovil Trop. Vzporedno s pripravami na spomladanski del prvenstva so stekle tudi aktivnosti za licenciranje kluba, v katerem zelo velikih teĹžav ne

priÄ?akujejo.

Tudi Trop meni, da je Ä?lanska enajsterica s prihodom treh igralcev, ki so Ĺže nosili dres ĹĄmarĹĄkih vijolic, kadrovsko izpopolnjena. Ĺ˝e dolgo, ĹĄe dodaja, jedro ekipe ni sestavljalo toliko domaÄ?ih igralcev kot tokrat, na kar so zelo ponosni. ÂťIzkuĹĄnje kaĹžejo, da je to dobra odloÄ?itev, zato bomo v klubu ĹĄe bolj vneto delali v mladinskih selekcijah.ÂŤ Tropova priÄ?akovanja so podobna trenerjevim. Glede na to, da je ekipa NK Ĺ martno 1928 aktualen jesenski prvak v 3. slovenski nogometni ligi Sever, Ĺželijo to mesto obdrĹžati. Zavedajo se, da ne bo enostavno in da bo treba vloĹžiti ĹĄe veÄ? truda, a fantje so na to pripravljeni.

7300 evrov odĹĄkodnine

V zadnjem Ä?asu v tamkajĹĄnjem okolju kroĹžijo informacije, da je klubu njegov bivĹĄi igralec Lovro Bizjak namenil 10.000 evrov, ki so izginili. Bogdan Trop o tem pravi: ÂťTo ne drĹži povsem. Denarja nismo prejeli od Bizjaka, ki je zaÄ?el nogometno pot v mladinski ekipi naĹĄega kluba in

nekaj malega tudi v sosednjem NK Mozirje, ampak od njegovega trenutnega kluba Ufa iz Rusije. Prejeli smo ga kot odĹĄkodnino, ki pritiÄ?e matiÄ?nemu klubu igralca ob njegovem prestopu v veÄ?ji, evropski klub. Prejeli smo 7.300 evrov. Ta denar je bil klubu nakazan na transakcijski raÄ?un, porabili pa smo ga transparentno za plaÄ?ilo obveznosti iz tekoÄ?ega poslovanja.ÂŤ đ&#x;”˛

V okvir pri NK Ĺ martno 1928 ÄŒlanska ekipa NK Ĺ martno 1928 v spomladanskem delu sezone 2018/2019: TomaĹž Veler, MatjaĹž Trop, David Hrastnik, Damir MuĹĄiÄ?, Ĺ˝an Verdev, Nejc Zabukovnik, David Trap, Andrej GaÄ?nik, Gal Zabukovnik, Fatlind Vezaj, Kristjan Barić, Denis ZavolovĹĄek, Mario Purnat, Rok Melavc, Jan PaviÄ? Kac, Urh Justin, Tilen Kompan, Jan Bric, StaĹĄ Maze in Ĺ˝iga Mrevlje.

Klub so zapustili: Filip ZaloĹžnik ( za 6 mesec Ä?lan Nogometnega druĹĄtva Mozirje), Dejan Gegić, Tilen Celcer in AndraĹž RoĹĄkar (prestop v NK Ĺ oĹĄtanj).

Po hribih

Arihova peÄ? Ĺ˝e na zboru Ä?lanov Planinskega druĹĄtva Vinska Gora (PD VG) je njegov predsednik omenil, da je navezal stik s slovensko druĹžino, katere delovanje je usmerjeno v promocijo slovenstva na drugi, torej avstrijski strani meje. Vabilo na 41. zimski pohod ÂťArihova peÄ? 2019ÂŤ v spomin na padle borce pod Arihovo peÄ?jo je bilo zelo dobrodoĹĄlo. Na tem obmoÄ?ju stoji edina planinska koÄ?a v lasti slovenskega PD iz Celovca.

Tako se nas je osmerica na dan pohoda odpeljala proti karavanĹĄkemu predoru, saj se tik po izhodu iz njega cesta odcepi v desno proti startnemu mestu na ÄŒemernici (Tschemernitzen). Organizatorji pohoda – Slovenska ĹĄportna zveza in Slovensko planinsko druĹĄtvo Celovec ter Slovensko prosvetno druĹĄtvo ÂťRoލ Ĺ entjakob – se z organizacijo pohoda zelo potrudijo! IzhodiĹĄÄ?e pri Polancu na ÄŒemernici (Hodnina) nad Ĺ entjakobom v RoĹžu je bilo obsijano s soncem, ki nas je vseskozi spremljalo v nadvse lep dan. VzduĹĄje je bilo obojestransko zelo prijetno in v zraku se je Ä?utila naklonjenost in sreÄ?a v duĹĄah. Po zaÄ?etnih formalnostih in obveznem fotografiranju smo se po kolovozu v ĹĄe dokajĹĄnjih zimskih razmerah podali na pot. Ta nas je najprej pripeljala do partizanskega bunkerja s spominskimi obeleĹžji na 10.

Vsestranski uĹžitek vrh Arihove peÄ?i pred koÄ?o v lasti SPD Celovec.

februar l. 1945, ko so Nemci pobili sedem od devetnajstih partizanov. Tu nas je Ä?akal prvi Ĺžig in po Ĺželji ĹĄilÄ?ek kratkega. VeÄ?ina se nas je odloÄ?ila pot nadaljevati streljaj nazaj in se v nadaljevanju po zavarovani strmini podala ob mogoÄ?nem skalovju razgledne Arihove peÄ?i (Arichwand). Ta je v bliĹžini BleĹĄÄ?eÄ?e planine (Rossalm) na viĹĄini 1.084 m. Na vrhu peÄ?ine stoji prikupna lesena koÄ?a v lasti slovenskega PD Celovec, kjer smo se predali soncu in prijetnemu druĹženju. Tu smo se sreÄ?ali s ĹĄtevilnimi planinskimi prijatelji in ob kitari se je oglasila tudi pesem.

Po okrepÄ?ilu in nauĹžitih lepotah zasneĹžene planine smo se vrnili kroĹžno mimo Ressmannove lovske koÄ?e, kjer smo dobili tretji, zadnji Ĺžig pohoda. Na osnovi tega smo na cilju, ki je prav tam kot start, prejeli znaÄ?ko,

zelo lepo diplomo za opravljen pohod ter vsak malico in toplo pijaÄ?o. Poskrbljeno je bilo tudi za zdravniĹĄko sluĹžbo, ki pa je tokrat lahko le uĹživala skupaj z nami na toplem soncu. Kar teĹžko se je bilo posloviti, ampak z obljubo, da se bomo ĹĄe vraÄ?ali, je ĹĄlo laĹžje.

KroĹžno skozi nekdanje slovenske vasi smo se ob izvozu z avtoceste oglasili ĹĄe na ÂťobveznemÂŤ postanku na Trojanah. Tu se je prav vsakdo, ne glede na to, kje je bil, mastil s ĹĄe vroÄ?imi krofi, saj je bila dan pred tem pustna sobota. Natakarji v maskah so s svojimi obloĹženimi pladnji veĹĄÄ?e vijugali sem in tja in zanje to sploh ni bila ÂťgneÄ?aÂŤ! – Seveda, vsi gostje so veÄ?inoma naroÄ?ali – krofe!

Prilegli so se. đ&#x;”˛

Marija Lesjak

NaĹĄ Ä?as, 14. 3. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

KRONIKA

14. marca 2019

ÂťÄŒe kupujete droge, podpirate terorizemÂŤ KlasiÄ?ni ali Kako organiziran kriminal v daljnih deĹželah vpliva na varnost na naĹĄem domaÄ?em pragu in zakaj smo posredno sami odgovorni za naraĹĄÄ?ajoÄ?o ogroĹženost s terorizmom Tina Felicijan

Velenje, 6. marec – V sklopu mednarodnega projekta SAVE za opolnomoÄ?enje ĹĄolskih skupnosti za sooÄ?anje z nasilnimi ekstremizmi je v Velenju gostoval nosilec posebne nagrade za civilno delo Zulmay Afzali – nekdanji vodja afganistanske nacionalne vojaĹĄke enote za boj proti drogam in svetovalec ali sodelavec pri mnogih mednarodnih akcijah v boju proti organiziranemu kriminalu, predvsem narkotrafikantstvu in terorizmu. V svoji vznemirljivi karieri ni sluĹžil le rodnemu Afganistanu, temveÄ? je tesno sodeloval z Interpolom, Natom, federativnimi institucijami ZDA, kot sta FBI in DEA, in drugimi. Danes je uÄ?itelj na Ĺ vedskem, predavatelj in publicist, ki najĹĄirĹĄo javnost ozaveĹĄÄ?a o svetovnem ustroju kriminalnih zdruĹžb in povezanosti mnogih ĹĄe tako miroljubnih in poĹĄtenih posameznikov z njimi.

Dijakom Ĺ olskega centra Velenje je s svojo Ĺživljenjsko zgodbo poskuĹĄal pokazati posledice ĹĄtevilnih Âťmalih, nepomembnihÂŤ dejanj mnogih posameznikov po vsem svetu, ki nimajo in ne Ĺželijo imeti niÄ?esar s teroristi, pa vendar to imajo, Ä?e kupujejo mamila. ÂťTrgovina z mamili je gorivo terorizma.

Vsak nakup droge na Ä?rnem trgu posredno financira terorizem,ÂŤ je povedal in pojasnil, da je opij, ki je osnovna sestavina za izdelavo heroina, morfija in drugih narkotikov, glavni izvozni produkt Afganistana, ki zagotavlja opij za veÄ?ino

svetovne proizvodnje heroina. VeÄ?ino od milijarde dolarjev vredne proizvodnje si prek preprodaje prilastijo teroristiÄ?ne skupine.

Pokazal je nekaj svojih fotografij s sreÄ?anj z raznimi drĹžavniki, vodilnimi iz varnostnih organizacij, agenti in drugimi sodelavci. Zato, da bi ponazoril, na kakĹĄen upor naleti sleherni poskus zajezitve preprodaje mamil in drugih ilegalnih poslov ter terorizma. VeÄ?ine ljudi

minalnih zdruĹžb, a tudi o razlogih, zakaj nekateri nikoli ne bodo onemogoÄ?eni. Na primeru najveÄ?je mafijske organizacije na svetu – D-company, na Ä?elu katere je Dawood Ibrahim, je pojasnil, zakaj imperija, zrastlega na prostituciji in preprodaji mamil, diamantov, zlata in ljudi, kljub prizadevanjem niso mogli sesuti. ÂťZaradi zvez, ki jih ima v vseh najmoÄ?nejĹĄih varnostnih organizacijah na svetu, in Zulmay Afzali: ÂťÄŒa lahko na vaĹĄe ulice pridejo tone mamil v praĹĄkih, zakaj ne bi mogel tudi eksploziv? C4 eksploziv je prav tak prah kot heroin. Samo vpraĹĄanje Ä?asa je, kdaj se bo nekdo odloÄ?il in namesto droge prek vaĹĄih meja pretihotapil eksploziv.

O tem velja razmisliti.ÂŤ

na fotografijah namreÄ? ni veÄ? in mnoge je sam videl umreti v samomorilskih in drugih atentatih, namenjenih tudi njemu. PreĹživel jih je enajst. In v telesu ĹĄe vedno nosi kroglo, ki je najprej ubila njegovega prijatelja, preden je zadela njegovo rebro. Pokazal je tudi fotografijo ÂťspeÄ?ih celicÂŤ – otrok, ki so bili rojeni in vzgojeni v terorizem, nato pa razposlani po vsem svetu v samomorilskih napadih ubili veÄ? kot 2000 ljudi. Pripovedoval je o uspeĹĄnih aretacijah vodij kri-

tistih, ki se borijo proti kriminalu, smo bili povsem onemogoÄ?eni. Samo ĹĄepnili smo njegovo ime in Ĺže je vedel, kaj nameravamo.ÂŤ Zato je ĹĄe na prostosti.

V dvorani je ves Ä?as predavanja vladala tiĹĄina. ÄŒloveka sreÄ?anje z nekom, ki je v resnici, ne v nekem akcijskem filmu, Ĺživel Ĺživljenje, polno nemogoÄ?ih nalog, teĹžkih odloÄ?itev, nasilja, smrti in izgub, nekako zamakne. Naposled so dijaki izkoristili priloĹžnost in mu postavili nekaj vpraĹĄanj.

Kako je uspel pobegniti iz Afganistana na Ĺ vedsko?

PrepriÄ?an, da bo umrl mlad, si je Zulmay Afzali Ĺže zakupil grob, v katerega bi skoraj legel po zadnjem atentatu, ko ga je zastrupilo osebje v predsedniĹĄki palaÄ?i v Afganistanu. Po Ä?udeĹžu je preĹživel, a ĹĄe danes potrebuje zdravila za poĹĄkodovana jetra. Po tem dogodku ga je mama s klofuto prepriÄ?ala, naj se izseli. Kmalu je dobil informacijo, da ga bodo ponovno poskuĹĄali umoriti, tokrat prek njegove varnostne sluĹžbe.

Ker ni mogel veÄ? zaupati niti svojim varnostnikom, si je nadel burko in zbeĹžal iz stanovanja. Z laĹžno identiteto je pobegnil na Ĺ vedsko, kjer danes mirno Ĺživi, Ä?eprav ima slutnjo, da ga bodo nekega dne na poti od doma v pisarno ÂťpospraviliÂŤ, saj vedno veÄ? govori o stvareh, ki jih dobro pozna.

Zakaj so preprodajalci drog tako nedotakljivi? ÂťKer imajo veliko denarja. Z denarjem lahko kupiĹĄ katerikoli vir in ta te lahko zaĹĄÄ?iti pred Ä?imerkoli.ÂŤ

Kaj priporoÄ?ate naĹĄi druĹžbi? ÂťZbudite se. ÄŒe boj poteka na drugem koncu sveta, ne pomeni, da ne bo priĹĄel k vam. ÄŒe boste ustvarili konflikt z interesi teroristov, bo to neizogibno. Pri terorizmu ne more biti nihÄ?e nevtralen.

Treba je zavzeti pozicijo in se boriti proti. Sicer te tako ali drugaÄ?e dobi.ÂŤ đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika Umrla oba voznika

Vlomilci na delu

Vransko, 5. marca – V torek, nekaj minut po 18. uri, se je zunaj naselja LoÄ?ica pri Vranskem zgodila tragiÄ?na prometna nesreÄ?a. V njej sta v trÄ?enju dveh vozil umrla oba voznika. Do prometne nesreÄ?e je priĹĄlo, ko je 46-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Vranskega proti Kamniku, v dolgem desnem preglednem ovinku zapeljal Ä?ez loÄ?ilno Ä?rto na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 37-letni voznik osebnega avtomobila. V silovitem trÄ?enju sta se oba voznika tako hudo poĹĄkodovala, da sta poĹĄkodbam na kraju podlegla.

Zaradi ogleda kraja prometne nesreÄ?e in odstranjevanja posledic je bila regionalna cesta na tem odseku dobre tri ure zaprta za ves promet. Obvoz je potekal po okoliĹĄkih cestah.

Letos je v prometnih nesreÄ?ah na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske uprave Celje umrlo pet oseb, lani v enakem obdobju ena.

Velenje, 5. marca – V Velenju so policisti v torek obravnavali vlom v gostinski lokal. Storilec je ukradel prenosni raÄ?unalnik ter veÄ? razliÄ?nih pijaÄ? in cigaret. Ob jezeru v Velenju je bilo vlomljeno v poÄ?itniĹĄko hiĹĄico. Storilec ni niÄ?esar ukradel, lastnici pa je ĹĄkodo povzroÄ?il z razbitjem okenskega stekla.

V sredo, 6. marca, je bilo v Ĺ oĹĄtanju vlomljeno v RibiĹĄki dom. Storilec je ukradel dlanÄ?nik in za pribliĹžno 300 evrov menjalnega denarja. Dodatno ĹĄkodo je povzroÄ?il s poĹĄkodovanjem vrat in dveh oken.

V Ä?etrtek, 7. marca, je neznanec vlomil v kiosk Hokejskega kluba na drsaliĹĄÄ?u v Velenju. Odtujil je za okoli 200 evrov razliÄ?nih pijaÄ?.

Neprivezani niso redki Celje, 5. marca – V torek so policisti na obmoÄ?ju v pristojnosti celotne Policijske uprave Celje izvajali poostren nadzor cestnega prometa, Ugotovili so 61 krĹĄitev uporabe mobilnih telefonov med voĹžnjo, 110 voznikov ni uporabljalo varnostnih pasov, dva sta vozila pod vplivom alkohola, trem voznikom, ki niso izpolnjevali pogojev za voĹžnjo, pa so vozila zasegli.

Kraje goriva vse pogostejĹĄe Velenje, 5. marca – Vse veÄ? je primerov, ko se nepridipravi namesto za nakup goriva odloÄ?ijo za krajo.

V torek je neznanec iz rezervoarja tovornega vozila, parkiranega na parkiriĹĄÄ?u v Velenju, ukradel dobrih 400 litrov nafte.

Dan za tem, v sredo, 6. marca, je storilec iz rezervoarjev dveh tovornih vozil in dveh delovnih strojev v PaĹĄki vasi, parkiranih na deloviĹĄÄ?u, ukradel 720 litrov nafte.

Tatvine koles znanilke pomladi Velenje, 7. marca – ZvonÄ?kom in trobenticam, znanilcem pomla-

di, se ta Ä?as pridruĹžijo tatovi koles. V Velenju ob jezeru je v Ä?etrtek neznanec ukradel moĹĄko kolo znamke Lombardo, Ä?rne barve.

OĹĄkodovanec je kolo priklenil v bliĹžini objekta Oaza in ga tam pustil Ä?ez noÄ?.

V nesreÄ?i pet vozil Velenje, 7. marca – V Ä?etrtek popoldan je v bliĹžini Nakupovalnega centra Velenjka priĹĄlo do prometne nesreÄ?e z udeleĹžbo petih vozil.

NesreÄ?o je zaradi nepravilne smeri voĹžnje povzroÄ?il voznik, ki je trÄ?il v ĹĄtiri vozila. Alkotest je pokazal, da je vozil s prisotnostjo 0,75 g/kg alkohola v izdihanem zraku. V nesreÄ?i je nastala gmotna ĹĄkoda. PovzroÄ?itelja pa bodo ovadili zaradi kaznivega dejanja nevarne voĹžnje.

Prehitro je ĹĄlo Vinska Gora, 8. marca – V petek zjutraj je v bliĹžini cerkve v Vinski Gori voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti trÄ?il v oznaÄ?en parkiran traktor, nato pa ĹĄe v gospodarsko poslopje.

Ĺ tirje na enega Velenje, 8. marca – V petek okoli polnoÄ?i so ĹĄtiri osebe v zunanjih sanitarijah v bliĹžini lokala KotiÄ?ek v Starem trgu v Velenju napadle in fiziÄ?no obraÄ?unale z mlajĹĄim VelenjÄ?anom. Napadenega so pregledali v deĹžurni ambulanti in ugotovili, da je utrpel laĹžje telesne poĹĄkodbe. Policistom so storilci znani. Ovadili jih bodo za kaznivo dejanje nasilniĹĄtva.

Gasilci k sreÄ?i hitri Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, 9. marca – V soboto ponoÄ?i je pod gospodarskim poslopjem v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju zagorel traktor. Le hitri intervenciji gasilcev s lahko zahvalijo, da ni zagorelo tudi gospodarsko poslopje. Traktor je ogenj popolnoma uniÄ?il, gmotno ĹĄkodo pa ocenjujejo na 25.000 evrov. Do poĹžara je priĹĄlo zaradi kratkega stika na elektriÄ?ni napeljavi traktorja.

TrÄ?ila v divjega praĹĄiÄ?a Velenje, 10. marca – V nedeljo zveÄ?er je voznica osebnega avtomobila v bliĹžini odcepa za Dobrno trÄ?ila v divjega praĹĄiÄ?a. Ta je na kraju poginil. Voznica je v nesreÄ?i utrpela laĹžje telesne poĹĄkodbe.

Vlom v skladiĹĄÄ?e Ĺ˝alec 11. marca – V ponedeljek je na LoĹžnici pri Ĺ˝alcu neznanec vlomil v skladiĹĄÄ?ni prostor podjetja in ukradel veÄ? bakrenih elektriÄ?nih vodnikov, vrednih dobrih 15 tisoÄ?akov.

Nasilna mladoletnika Šoťtanj, 11. marca – V ponedeljek, pol ure po poldnevu, sta v bliŞini trgovine Mercator v Šoťtanju dva mladoletnika napadla in pretepla drugega mladoletnika. Po dejanju sta mu grozila. Zoper oba bodo policisti napisali kazensko ovadbo za nasilniťtvo.

elektriÄ?ni avtomobil?

V teh dneh poteka prestiĹžni mednarodni avtomobilski salon v Ĺ˝enevi, ki bo prihodnje leto praznoval jubilejno 90. izvedbo. ÄŒeprav strokovnjaki napovedu-jejo zaton tovrstnih avtomobilskih razstav, imajo tovrstni dogodki ĹĄe vedno precejĹĄnjo pu publiciteto pri strokovni javnosti. Med slednjimi so tako proizvajalci kot prodajalci avtomobilov, pomemben deleĹž pa predstavljajo predstavniki agencij in institucij, katerih delovanje je povezano s svetom avtomobilizma. Poleg so tudi predstavniki medijev, ki novice o novostih, analize in napovedi ponujajo vsem, ki svet avtomobilizma in mobilnosti spremljajo po sluĹžbeni dolĹžnosti ali zgolj ljubiteljsko. Ĺ˝enevski avtomobilski salon je v primerjavi z ostalimi po svetu eden najbolj prepoznavnih in uveljavljenih, in to je morda tudi razlog, da ni doĹživel padca ĹĄtevila razstavljalcev kot nekateri drugi v preteklih letih.

LetoĹĄnji Ĺženevski salon je ĹĄe bolj zaznamovan s trendom elektrifikacije avtomobilov, ki v zadnjih letih povzroÄ?a skrbi proizvajalcem avtomobilov, ki se zavedajo pomembnosti pravoÄ?asnega in pravilnega odloÄ?anja o spremembah na tem podroÄ?ju.

Le-to velja za eno od pomembnih gospodarskih panog, od nje pa je odvisno dogajanje na globalnem trgu. Med razstavljenimi avtomobili je veliko elektrificiranih, ki so odraz mednarodnih in nacionalnih predpisov, usmerjenih v zmanjĹĄevanje emisij in onesnaĹževanja okolja. ZaÄ?rtane smernice ter prizadevanja za Ä?im bolj Ä?isto okolje in Ä?im manjĹĄi izpust emisij radikalno vplivajo na poslovne odloÄ?itve in procese avtomobilske industrije.

Kljub temu je (v zraku) ĹĄe vedno veliko neznank.

Svetovna ekonomija namreÄ? ĹĄe vedno temelji na nafti, ki je kljuÄ?na sestavina za pogon motoriziranih vozil. Skladno z vse veÄ?jim ĹĄtevilom tovrstnih vozil naraĹĄÄ?a tudi potreba po infrastrukturi. Lastniki prikljuÄ?nih hibridov imajo manj teĹžav kot lastniki vozil z baterijsko-elektriÄ?nimi modeli, sicer pa bo dogajanje v prihodnjih letih zagotovo pokazalo potrebe, ki jih bo treba zagotoviti za vse ĹĄtevilnejĹĄe elektriÄ?ne avtomobile.

Pri tem ne bo moÄ? prezreti dejstva, da elektrika ni samoumevna dobrina oziroma vir energije in da bi ob trenutnem ali vsaj pribliĹžnem ĹĄtevilu registriranih avtomobilov v Sloveniji in Evropi teĹžko zadostili potrebam vseh lastnikov elektrificiranih vozil. Nekateri strokovnjaki opozarjajo na to teĹžavo, saj trenutno stanje v tem ne omogoÄ?a zelo hitrega prehoda na novo tehnologijo.

Zato bomo zagotovo tudi po Ĺženevskem salonu lahko ĹĄe gledali in ocenjevali avtomobile s klasiÄ?nimi bencinskimi in dizelskimi motorji, ki imajo izrazito prevlado na trenutnem avtomobilskem trgu. PriÄ?a pa bomo tudi pestremu in raznolikemu razvoju baterijskih elektriÄ?nih modelov in modelov z razliÄ?nim hibridnim pogonom. Za vse nove avtomobile pa velja, da so vse bolj opremljeni in ÂťomreĹženiÂŤ s sodobno raÄ?unalniĹĄko in informacijsko tehnologijo. Slednja igra vse pomembnejĹĄo komponento pri zagotavljanju varnosti voznika in potnikov v avtomobilu tako med voĹžnjo kot ob prometni nesreÄ?i. Vse veÄ? proizvajalcev pa se ukvarja tudi z razvojem avtonomnega upravljanja vozila ter izdelavo avtomobila, ki s pomoÄ?jo radarja, visoko loÄ?ljivih kamer, laserskih tipal in drugih senzorjev, povezanih v celovit raÄ?unalniĹĄki sistem, analizira okoliĹĄÄ?ine v prometu ter na osnovi tega vozilo samostojno upravlja po cesti. Ni dolgo tega, ko smo o takĹĄnih avtomobilih lahko le brali v znanstvenofantastiÄ?nih knjigah ali jih gledali v filmih, danes pa se prototipi takĹĄnih avtomobilov Ĺže vozijo po cestah.

KakĹĄni bodo avtomobili v prihodnosti in kakĹĄno bo razmerje med avtomobili s klasiÄ?nimi bencinskimi in dizelskimi motorji ter avtomobili s hibridnim in elektriÄ?nim pogonom, bo pokazal Ä?as. Trenutno je ĹĄe veliko dilem in vpraĹĄanj. Eno teh je, kako bo nova globalna recesija, ki jo napovedujejo Ĺže nekaj Ä?asa, vplivala na vse veÄ?jo elektrifikacijo avtomobilov? Gre za vpraĹĄanje: ÂťBiti ali ne biti?!ÂŤ

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke Ker ga je odkrivala, jo je brcnil

Med sprehodom groĹžnja z noĹžem

Velenje, 6. marca – V sredo popoldan so policisti posredovali na Kersnikovi.

Tja so ĹĄli, ker je partnerica preko noÄ?i partnerja odkrivala z odejo, on pa jo je brcnil v predel prsi. Napisali so mu plaÄ?ilni nalog.

Velenje, 8. marca – V petek popoldan je v SonÄ?nem parku znanec znanko, ki je bila na sprehodu, prijel za roko in ji grozil z noĹžem. Ko je do njiju stopil njen partner, je osumljeni pobegnil. Zaradi resne groĹžnje bodo policisti zoper njega podali kazensko ovadbo.

NaĹĄ Ä?as, 14. 3. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

14. marca 2019

19

Mnenja in odmevi

Najprej je treba hoteti Nekaj Ä?asa Ĺže se govori o poviĹĄanju cen komunalnih storitev, zlasti ogrevanja. Vsi soÄ?ustvujemo z obÄ?inskimi, ki se morajo preklati s HSE-jem za nove (nove = viĹĄje) cene. Ampak roko na srce: tudi Ä?e pustimo ob strani obÄ?insko pihanje v rog TEĹ 6, se nemoÄ? in jamranje obÄ?in kot lastnikov Komunalnega podjetja in Toplovoda oz. v vlogi zastopnikov konÄ?nih kupcev ne zdita prav prepriÄ?ljiva – vsaj do neke mere gresta tudi na njihov rovaĹĄ, in to kljub poskusu blaĹžitve ĹĄoka s proraÄ?unsko pomoÄ?jo. Konceptualno je daljinsko ogrevanje ĹĄe zmeraj tam, kjer je bilo v Ĺ˝gankovih Ä?asih, v tehnoloĹĄkem in trĹžnem monopolu. V situaciji, v kateri si odvisen od enega samega dobavitelja (v tem primeru dobavitelja toplote), si mu seveda izroÄ?en na milost in nemilost, s hrbtom proti zidu nimaĹĄ kam, lahko se z njim samo prepiraĹĄ,

lahko moledujeĹĄ in kar je ĹĄe nezdravih tehnik prepriÄ?evanja, si se pa vnaprej odpovedal realnim vzvodom za spremembe.

Tak vzvod bi bila npr. diverzifikacija ponudbe, to je razĹĄiritev ponudbe z vzporednimi moĹžnostmi ogrevanja: elektriko, toplotnimi Ä?rpalkami, sonÄ?nimi kolektorji itd. Korak bi brez dvoma dobro storil situaciji na trgu, obÄ?inska podjetja – in konÄ?ne kupce – bi razbremenil stiska okrog vratu, ki si ga HSE, zavedajoÄ? se monopolnega poloĹžaja, lahko privoĹĄÄ?i. Diverzifikacija pa bi terjala spremembo poslovne strategije ter strukturno preobrazbo podjetja, verjetno tudi nekaj dodatnih delovnih mest.

Vsak prehod s sedanje "centralne" na alternativen vir ogrevanja bi bil hkrati sporoÄ?ilo dobavitelju, da je dvigovanje cen tveganje tudi zanj; dokler ve, da je edini in nenadomestljiv, se zaradi tega ne bo kaj prida sekiral.

Ob strani puĹĄÄ?am tu kot dobrodejni stranski uÄ?inek normalizacijo odnosa do konÄ?nih kupcev,

med katerimi so se Ĺže pojavljale podobne Ĺželje, pa zanje ni bilo posluha z utemeljitvijo, da bi se potem nekdo grel na raÄ?un drugih, saj je vsaj v starejĹĄih blokih inĹĄtalacija speljana tako, da ista vertikala napaja veÄ? stanovanj.

Da ta ista vertikala, poloŞena pod ometom, greje – za denar kupcev, se ve – tudi zid in prek zidu mestno mikroklimo, je distributerju impertinenten argument.

Izsiljevanje z viĹĄjimi cenami pa skriva ĹĄe en cukrÄ?ek: tako imenovane okoljske kupone, ki jih HSE meni-niÄ?-tebi-niÄ? prelaga na ceno daljinskega ogrevanja.

A Ä?e so posluĹĄali v ĹĄoli, bi morali reagirati lokalni odloÄ?evalci: gre za star kelnerski trik, ko ti poleg pijaÄ?e in jedaÄ?e zaraÄ?unajo ĹĄe datum. Toplota, ki jo TEĹ poĹĄilja za ogrevanje obeh mest in dela njune okolice, je namreÄ? odpadna toplota – Ä?e je ne bi speljali v cevovod, bi jo morali izpustiti v zrak, kot jo paÄ? izpuĹĄÄ?ajo v veÄ?ini. Z drugimi besedami: preusmeritev dela odpadne toplote v sekundarno rabo

je Ĺže po sebi zmanjĹĄevanje izpustov, ki se jim pri tej tehnologiji sicer ne da izogniti. Z zaraÄ?unavanjem kuponov, ki naj bi sluĹžili omejevanju izpustov, pa se finanÄ?no obremeni ravno tisti del elektrarniĹĄkih izpustov, ki te izpuste definitivno zmanjĹĄuje – ĹĄvejkovĹĄÄ?ina, ladja norcev, Butale, pa ĹĄe kak izraz bi se dal najti. Po mnenju podpisanega je ta absurd dovolj jasen, da bi veljalo razmisliti o upravnem sporu. In Ä?e bi bili hudo zagrizeni v svoj prav, bi morda ustanovili ĹĄe podjetje za uvoz visokokaloriÄ?nega premoga, s katerim bi si skuĹĄali povrniti del poveÄ?anih stroĹĄkov za dobavo toplote.

V deĹželi Ä?udeĹžev, kjer cene ponekod zrastejo tudi za sto odstotkov (glede na podvojitev najemnine za grobove bi nepouÄ?eni sklepal, da najbolj zebe mrtve), stopnje inflacije se pa ne da premakniti z enega odstotka ali dveh, za ekonomijo ĹĄe kak – tokrat toplotni – Ä?udeĹž morda ne bi bil tako nemogoÄ?. đ&#x;”˛

Lado Planko

od 15. 3. do 21. 3.

- 15. marca 1972 ob 15. uri in 7. minut so vkljuÄ?ili v obratovanje tretji blok ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne; - 15. marca 2007 je v Ljubljani umrl pisatelj Smiljan Rozman, ki je ĹĄolsko leto 1938/39 in 1939/40 v Ĺ oĹĄtanju obiskoval prvi in drugi razred DrĹžavne meĹĄÄ?anske ĹĄole Mihaela VoĹĄnjaka; - 16. marca 1940 se je rodil pravnik in politik dr. Vladimir Korun iz Velenja; - 16. marca 1984 je bil v Velenju 9. festival amaterskega filma; - 16. marca 1986 so se krajani Ĺ aleka na referendumu odloÄ?i-

urejal monografije, pripravljal razstave, organiziral kulturne prireditve. Deset let je bil tudi urednik Savinjskih novic, ĹĄtiri leta predsednik Kulturnega druĹĄtva Mozirje in tajnik TuristiÄ?nega druĹĄtva Mozirje, ko je bilo to nosilec priprav in dela za ureditev Mozirskega gaja.VeÄ?ino VideÄ?nikovih del lahko uvrstimo v zgodovinopisje in narodopisje, obravnaval pa je tudi hranilniĹĄtvo, banÄ?niĹĄtvo, gasilstvo in druge teme ter dogajanje.

Njegova razprava o hranilniĹĄtvu pri Slovencih je bila objavljena v zborniku o hranilniĹĄtvu v Evropi, ki je izĹĄel v treh jezikih in je bil izdan v Parizu, Londonu in Berlinu. Aleksander VideÄ?nik

li za samostojno krajevno skupnost, ki je bila Ĺže 27. krajevna skupnost v nekdanji velenjski obÄ?ini; - 18. marca 1933 je v Zagrebu umrl Vendelin VoĹĄnjak, ki je bil rojen 13. septembra leta 1861 na Konovem pri Velenju; VoĹĄnjak je bil provincial franÄ?iĹĄkanskega reda na HrvaĹĄkem ter profesor filozofije v Zagrebu in VaraĹždinu; leta 1963 se je zaÄ?el postopek za njegovo razglasitev za blaĹženega; - 18. marca 1963 so na seji RepubliĹĄkega zbora skupĹĄÄ?ine Ljudske republike Slovenije po 6. Ä?lenu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o obmoÄ?jih okrajev in obÄ?in v Ljudski republiki Sloveniji sprejeli sklep o preimenovanju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v obÄ?ino Velenje in o preselitvi obÄ?inske uprave v Velenje; - 18. marca 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding splavili linijsko ladjo Splo-

je bil izjemen poznavalec Zgornje Savinjske in ZadreÄ?ke doline, s svojim delom pa je segel tudi v Ĺ aleĹĄko dolino. Ĺ˝e v Celju je raziskoval zadruĹžniĹĄtvo in hranilniĹĄtvo, ĹĄe posebej pa delovanje Mihaela VoĹĄnjaka, ki je v Celju ustanovil Zvezo slovenskih posojilnic in s tem omogoÄ?il gospodarsko osamosvajanje Slovencev. Tudi o dr. Josipu VoĹĄnjaku je pripravil referat, s katerim je maja 1984 sodeloval na simpoziju ob 150. obletnici VoĹĄnjakovega rojstva v Ĺ oĹĄtanju. Vrsto let je bil, tudi kot Ä?lan IzvrĹĄnega odbora, dejaven v Ĺ aleĹĄkem muzejskem in zgodovinskem druĹĄtvu, katerega Ä?lan je bil vse od njegove ustanovitve leta 1994.

Za druĹĄtvo je pripravil veÄ? predavanj in predstavitev knjig pa tudi odliÄ?no strokovno ekskurzijo po Zgornji Savinjski dolini. Svoje vedenje je z nami delil tudi na pogovornih veÄ?erih v Velenju in Ĺ oĹĄtanju. Aleksander VideÄ?nik je za svoje delo prejel vrsto priznanj; februarja 2002 tudi Ä?astni znak Republike Slovenije za sistematiÄ?no kulturno in raziskovalno delo. Za Ä?astnega Ä?lana Ĺ aleĹĄkega muzejskega in zgodovinskega druĹĄtva je bil imenovan marca 2004. V druĹĄtvu in v Muzeju Velenje smo hvaleĹžni, ker smo imeli priloĹžnost sodelovati z njim in se od njega uÄ?iti. Spominjali se ga bomo z globokim spoĹĄtovanjem!

Vendelin VoĹĄnjak (Foto Arhiv Muzeja Velenje) ĹĄne plovbe Piran z imenom Velenje; ladja Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bliĹžini pristaniĹĄÄ?a Kandla v Indiji; reĹĄevanje ladje se je konÄ?alo ĹĄele 11. avgusta 1998, ko so jo vlaÄ?ilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje; z zavarovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da naj se ladje ne popravlja, zato je bila prodana za staro Ĺželezo in razrezana v Alangu v Indiji; - 20. marca 1938 se je v Ĺ oĹĄtanju

Zvezde vas opozarjajo, da v teh dneh pazite, komu se boste zamerili. Nekdo teĹžko Ä?aka na vaĹĄe napake, saj si Ĺželi marsikaj od tistega, kar vi Ĺže imate.

Imate veliko Ĺželja, a tudi dosti volje, idej in znanja, zato le pogumno naprej. ÄŒe bodo Ĺželje le prehude, vam jih ne bo teĹžko zmanjĹĄati. Z denarjem pa ravnajte previdno, izdatki bodo veÄ?ji, kot ste raÄ?unali. Sploh, ker ste si pred kratkim Ĺže privoĹĄÄ?ili preveÄ?, a tega takrat ĹĄe niste vedeli. Ljubezen? Hormoni vam bodo delali teĹžave. Na tem podroÄ?ju boste tudi zato zelo zmedeni. A boste v tem celo uĹživali.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Pred vami je dokaj Ä?uden teden. Tokrat boste celo krepko jezni sami nase.

Zdelo se vam bo, da ste preveÄ? dobri, da preveÄ? popuĹĄÄ?ate. Pravzaprav bo to kar drĹžalo, saj se zgodba ponavlja. Vedno znova in znova. Nekdo odkrito izkoriĹĄÄ?a vaĹĄo dobroto in znanje. Odprite oÄ?i in temu naredite konec. OdloÄ?no! ÄŒe ne, boste na koncu kratko potegnili vi. Zato dobro premislite, kako naprej, pri tem pa mislite predvsem nase. Pogovor s ĹĄefi vam bo odprl oÄ?i. Zavedati se boste zaÄ?eli, da zmorete veÄ?, kot lahko trenutno pokaĹžete pri delu. To jim tudi povejte, morda se kaj premakne. ÄŒe se ne bo, morate iskati nove reĹĄitve za prihodnost.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Kot vse kaĹže bo prihodnji teden dozorel Ä?as, ko bo to, kako zanimivi ste, spregledal tisti, ki si ga Ĺže dolgo Ĺželite. Od sreÄ?e boste lebdeli Ĺže v naslednjih dneh.

Dobesedno se vam bo zdelo, da se vam odpira nebo. Pa Ä?eprav na poti do sreÄ?nega konca ne manjka ovir, vam nobena ne bo previsoka. Ĺ e slabe vesti ne boste imeli, saj veste, da bi bila tudi povsem odveÄ?. Strah vas bo le, da vse skupaj preveÄ? idealizirate.

Kot kaĹže, ni tako. Resnica je, da bo tokrat ĹĄlo za pravo, iskreno ljubezen. Zato ne skrivajte Ä?ustev!

Tisti, ki na pravo osebo in iskrice ĹĄe Ä?akate, pa boste ĹĄe Ä?akali. A ne prav dolgo. Koledarska pomlad bo letos spremembo prinesla tudi vam.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Tokrat dela, ki so vam ga naloĹžili drugi, pri tem pa niso upoĹĄtevali, da ga imate Ĺže veliko, ne boste zmogli sami. TeĹžko vam bo to povedati na glas, a boste prisiljeni, saj bo vaĹĄe telo potrebovalo veÄ? poÄ?itka. Na vaĹĄe preseneÄ?enje bodo nadrejeni to sprejeli z razumevanjem in vas razbremenili. Potem pa se poskuĹĄajte sprostiti, saj je zdravje Ĺže naÄ?eto. Kar se tiÄ?e ljubezni, vaĹĄ Ä?as ĹĄele prihaja, saj veste, da se vam svet in nasprotni spol s pomladjo zdita vedno lepĹĄa. Letos ne bo niÄ? drugaÄ?e. Oseba, ki jo imate vse pogosteje v mislih, bo kmalu vaĹĄa. Sploh, Ä?e boste veliko z njo. Potrudite se, da boste.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

V spomin - Aleksander VideÄ?nik V soboto, 9. marca, smo se na mozirskem pokopaliĹĄÄ?u poslovili od Aleksandra VideÄ?nika, Ä?astnega Ä?lana Ĺ aleĹĄkega muzejskega in zgodovinskega druĹĄtva. Ko sva ga decembra, nekako na pol poti med njegovim 98. rojstnim dnem in boĹžiÄ?no–novoletnimi prazniki, obiskala v domu starejĹĄih v Celju, je bil pogovor z njim tak kot vedno – zanimiv, pouÄ?en, Ĺživahen. Ni bilo slutiti, da bo to naĹĄe zadnje sreÄ?anje, zadnji klepet.

Aleksander VideÄ?nik je bil rojen 11. decembra 1920 v Celju. Najprej se je pri Mohorjevi druĹžbi v Celju izuÄ?il za Ä?rkostavca, nato za vinarja in sadjarja na Kozjanskem, potem pa ga je sluĹžbena pot peljala v svet banÄ?niĹĄtva. Med drugim je bil tudi direktor Celjske mestne hranilnice. Njegova strast je vedno bilo tudi raziskovanje preteklosti, ljudskega izroÄ?ila in kulturne dediĹĄÄ?ine.

Ko se je po upokojitvi leta 1975 zaradi slabega zdravja iz Celja preselil v Mozirje, se je njegova zbiralska, raziskovalna in ĹĄirĹĄe kulturna dejavnost ĹĄe posebej razmahnila. V njegovi bibliografiji se je nabralo veÄ? kot 30 samostojnih knjiĹžnih del, objavljal pa je tudi v ÄŒasopisu za zgodovino in narodopisje, BanÄ?nem vestniku, Savinjskem zborniku, Celjskem zborniku, Ĺ aleĹĄkih razgledih ter v Ä?asopisih Banka, GrafiÄ?ar in VeÄ?er. Sodeloval je na strokovnih in znanstvenih posvetih,

Oven od 21. 3. do 21. 4.

đ&#x;”˛

Mojca Ĺ˝evart in Damijan KljajiÄ?

rodil znani slovenski fotograf Joco Ĺ˝nidarĹĄiÄ?; na ĹĄtevilnih razstavah doma in po svetu je prejel veÄ? kot petdeset nagrad in priznanj; nekatere najvidnejĹĄe med njimi so: nagrada PreĹĄernovega sklada, Ĺ˝upanÄ?iÄ?eva nagrada, Puharjeva plaketa za Ĺživljenjsko delo ter nagrada ÂťConsortium veritatisÂŤ, najviĹĄje slovensko priznanje za novinarsko delo; je prvi prejemnik nagrade ÂťWorld Press PhotoÂŤ na Slovenskem; - 20. marca 1965 se je rodil politik in Ĺžupan Ĺ marnega ob Paki Janko KopuĹĄar; - 20. marca 1978 so v Velenju ustanovili Zvezo telesnokulturnih organizacij, ki se je kasneje preimenovala v Ĺ portno zvezo Velenje; - marca leta 1986 so v vseh prostorih velenjskega zdravstvenega doma prepovedali kajenje. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

ÄŒe vam bo ta teden uĹĄla kakĹĄna neprijetna beseda, ne bo niÄ? Ä?udnega. RazpoloĹženje vam bo nenehno nihalo, saj boste gasili poĹžar, ki ste ga povzroÄ?ili sami. Ĺ˝al ste tokrat slabo izbrali osebo, ki naj bi vam pomagala. V teh dneh vam je Ĺže jasno, da je delala le zase in proti vam. Kar ste skuhali, boste morali pojesti.

PoÄ?akajte, da se vsaj malo ohladi. Zagotovo naslednji dnevi ne bodo ne enoliÄ?ni in ne enostavni, zato vsako prosto minuto izkoristite za sproĹĄÄ?anje v naravi. ZveÄ?er poskuĹĄajte odmisliti vse teĹžave, sicer bodo tudi noÄ?i nemirne. LepĹĄe obdobje prihaja od torka dalje. Do takrat pa boste Ä?utili tudi svoje telo, sploh sklepe. Ne ustraĹĄite se, kriva je le napetost.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Ĺ˝elite si, da bi lahko v prihodnost gledali bolj mirno in optimistiÄ?no. Vse bolj se namreÄ? zavedate, da viri vaĹĄih dohodkov niso najbolj zanesljivi. In da se lahko Ä?ez noÄ? zgodi, da bodo usahnili. ÄŒer se ne boste potrudili, tudi ne boste vedeli, ali se sploh lahko reĹĄite iz trenutne situacije. Da se boste, bo kriv nekdo, ki vam bo ob vsakem sreÄ?anju bolj vĹĄeÄ?. Dobili boste razlog veÄ?, da se potrudite in svoje Ĺživljenje spet bolje uredite. Ne obupajte, Ä?e vam ne uspe takoj. Tokrat se splaÄ?a poskusiti veÄ?krat in na veÄ? mestih. VeÄ? energije boste imeli, Ä?e se boste odloÄ?ili za spremembo prehrane.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Vsak dan posebej se boste skuĹĄali drĹžati zaobljube, da uĹžitkov ne boste veÄ? prelagali v prihodnost. UĹživali boste v Ĺživljenju, tudi v stvareh, ki so vas ĹĄe pred kratkim spravljale v slabo voljo. Veliko skrbi boste ĹĄe vedno imeli v sluĹžbi, kjer bodo od vas zahtevali skoraj nemogoÄ?e. Ne bo prviÄ?, pa tudi zadnjiÄ? ne, zato ne boste preveÄ? Ä?rnogledi, le nekoliko bolj previdni. Sploh, ker boste zaradi obilice dela hitro naredili kakĹĄno napako. K sreÄ?i jih boste naĹĄli pred drugimi in jih uspeĹĄno odpravili. Zdravje bo obÄ?utljivo, ob ponovni ohladitvi se lahko hitro prehladite, zato pazite, da vas ne bo zeblo.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22.11.

Zavedate se, da ste vÄ?asih do partnerja nestrpni in nerazumevajoÄ?i. A spremeniti se ne znate. Veliko truda boste vlagali v dom, saj vas bo grizla slaba vest, ker ste partnerju spet naredili krivico. Od nedelje dalje vas Ä?aka vas nekaj zelo napornih dni in nujnih obveznosti. Vse bo teklo dobro, zato se vam bo samozavest poÄ?asi vrnila. Napori pa ne bodo tako hitro pozabljeni, saj vas bo vse skupaj tudi telesno utrudilo. Prihodnji teden se boste pomirili in spet poskrbeli, da bo Ĺživljenje bolj zabavno. Pri tem ne raÄ?unajte na nikogar drugega kot nase, Ä?eprav se vam bodo mnogi radi pridruĹžili. ÄŒe jih boste le povabili.

Strelec od 23. 11. do 21.12.

Mislili boste na vse, le nase ne. Zato boste to kmalu obÄ?utili tudi na svojem poÄ?utju. Novico, povezano z vaĹĄim zdravjem, boste tokrat delili le z najbliĹžjimi, ki si bodo oddahnili skupaj z vami. NajveÄ? teĹžav boste imeli s tem, da se umirite. Misli vam bodo nenehno beĹžale skozi moĹžgane, sploh jih ne boste znali izkljuÄ?iti. ÄŒe Ĺželite, da se takĹĄno stanje Ä?im prej prekine, boste morali pristati na kompromis. Predvsem pa boste tokrat morali biti vi tisti, ki bo popustil. Partner namreÄ? ne bo. Prilizovanje tokrat ne bo pomagalo, treba bo storiti kaj bolj konkretnega, da bo vedel, da se res Ĺželite spremeniti.

Kozorog od 22. 12. do 20.1.

Za tiste, ki ste si v prvi polovici marca privoĹĄÄ?ili veÄ? poÄ?itka in prostega Ä?asa kot sicer, se bo teden konÄ?al mirno in lepo. Ostali boste Ĺžal Ä?utili vse veÄ?jo utrujenost, ki ne bo izginila kar Ä?ez noÄ?. Morda Ĺže Ä?utite prve znake pomladanske utrujenosti, pa Ä?eprav se je v deĹželo vrnila zima. Planeti vam v teh dneh napovedujejo velike premike na poslovnem podroÄ?ju. Eni bodo spodbudni, drugi ne. Z njimi se sooÄ?ajte postopno, saj vas bodo slabe novice zelo bremenile. Vmes se poskuĹĄajte lotiti projekta bolj zdravo Ĺživljenje. Dobro veste, da je skrajni Ä?as, saj vam telo Ĺže sporoÄ?a, da z njim ne ravnate niÄ? kaj dobro.

Vodnar od 21.1. do 19. 2.

Nehote se boste znaĹĄli v spletki, ki bo polna govoric brez osnove. TeĹžko jo boste odnesli brez prask na duĹĄi. Vezani boste imeli veliko manj teĹžav. Samski boste morali poskrbeti, da vam ne bo dolgÄ?as in da boste uĹžili prav vsak dan posebej. Tega paÄ? nihÄ?e ne more namesto vas. Naslednji dnevi bodo tudi zato polni odliÄ?nih idej, ki bi lahko hitro zaĹživele v praksi. Zavedate se, da se niÄ? ne bo spremenilo, Ä?e ne boste sami naredili niÄ?esar konkretnega. Zato le pogumno naprej, zvezde so na vaĹĄi strani. Zaradi njih tudi teĹžav z zdravjem ne boste imeli, kar bo pravo olajĹĄanje.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

V teh dneh vas bo nenehno strah. Najpogosteje tega, da boste kaj spregledali in da ne boste pravoÄ?asno konÄ?ali dela, ki mora biti konÄ?ano do roka. ÄŒeprav boste napeti kot struna, bo vse teklo, kot mora. Do ponedeljka bo najhujĹĄe za vami, zato boste spet laĹžje zadihali. To se bo poznalo tudi pri delu. Ko bo krÄ? popustil, se boste hitro posvetili bolj kreativnim platem vaĹĄe sluĹžbe. Pri tem boste imeli sreÄ?o tudi s sodelavci. Podprli bodo vse, kar boste predlagali. Zato vam bodo tudi izdatno pomagali. Zdravje?

Obnovite energijo, zelo malo jo ĹĄe imate, zato boste imunsko obÄ?utljivi. HladnejĹĄe vreme vam zato ne bo Ä?isto niÄ? vĹĄeÄ?.

Naš čas, 14. 3. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

14. marca

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.25 00.50 01.15 02.10

06.00 10.45 11.00 13.50 14.35 16.00 17.35 18.00 18.55 19.25 20.00 20.50 22.55 23.30 00.00 00.35 01.10

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.35 8.00 8.15 8.30 8.45 9.15 10.15 11.10 12.05 13.00 14.00 14.35 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 2.10 2.45

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Jadransko-jonska makroregija Zlata dekleta (III.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava TV-izložba Timi gre, ris. Čudogozd: Zajčki praznujejo Špasni učitelj, niz. otroška nan.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko: Migracije Balončkovo, ris.

Mišo in Robi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Veliki slikarji na malem zaslonu: Goya - podobe iz mesa in krvi, brit. dok. ser.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

Info kanal Slastna kuhinja: Ravioli karbonara Dobro jutro Dober dan Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Biatlon - SP: mešana štafeta, prenos iz Östersunda Čudežna Johanca, dok. feljton Kjer bom doma (III.), avstral. nad.

Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Avtomobilnost Nogomet - evropska liga: Chelsea : Dinamo Kijev, osmina finala, prenos iz Londona Biatlon - SP: mešana štafeta, posnetek iz Östersunda Nogomet - evropska liga: vrhunci tekem osmine finala Slovenska jazz scena: Ajda Stina Turek in Erik Marenče Trio Videotrak Zabavni kanal, Videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Oddbods, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Heidi, ris.

Amika, 1. sez., 9. del Amika, 1. sez., 10. del Amika, 1. sez., 11. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 23. del Zmorem sama, 1. sez., 44. del In prišla je ljubezen, 18. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 10. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 11. del Kuharski mojster, 7. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 24. del In prišla je ljubezen, 19. del Zmorem sama, 1. sez., 45. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 12. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 13. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 12. del Gorski zdravnik, 11. sez., 8. del 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4. sez., 16. del Policijska družina, 6. sez., 21. del Puščica, 4. sez., 3. del Puščica, 4. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Skrbimo za zdravje, Skupaj proti raku na dojki 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka,Prebujanja 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Miklavž Komelj 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Regionalne novice 21:20 Vrtnarski kotiček 21:35 Tokrat grem volit, 2. oddaja 22:00 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Miklavž Komelj 22:05 Videospot dneva 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Videostrani, obvestila

14. marca 2019

Sobota,

15. marca

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.30 15.25 15.55 16.30 16.40 17.00 17.25 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.05 01.15 01.40 02.35

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Alpe-Donava-Jadran Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Vse o Rozi, ris.

Mili in Moli, ris.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Infodrom, tednik za otroke in mlade Rija in Krokodil, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Thelma in Louise, fran.-am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

06.00 Info kanal 10.00 Slastna kuhinja: Prepelica v medeni marinadi 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Špindlerjevega Mlina 11.30 Dobro jutro 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Špindlerjevega Mlina 15.05 Dober dan 16.00 Biatlon - SP: sprint (Ž), prenos iz Östersunda 17.30 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 17.55 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 18.25 Kjer bom doma (III.), avstralska nad.

19.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), kvalifikacije, prenos iz Osla 20.35 Judo: svetovni pokal, posnetek iz Marakeša 21.00 Izvir upanja, avstral.-am. film 22.55 Televizijski klub: (Lj)ubil te bom 23.45 Zadnja beseda!

00.25 Videotrak, Zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.35 8.00 8.15 8.30 8.45 9.15 10.15 11.10 12.05 13.00 14.00 14.35 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 23.05 23.40 23.45 2.05 2.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Oddbods, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Heidi, ris.

Amika, 1. sez., 12. del Amika, 1. sez., 13. del Amika, 1. sez., 14. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 24. del Zmorem sama, 1. sez., 45. del In prišla je ljubezen, 19. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 12. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 13. del Kuharski mojster, 7. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 25. del In prišla je ljubezen, 20. del Zmorem sama, 1. sez., 46. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 14. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 15. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Čenče, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Vesel hrup, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Tokrat grem volit, 2. oddaja 10:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Josip Osti 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice, Perujski Andi 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, 22:05 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Josip Osti 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

Nedelja,

16. marca

06.15 07.00 07.10 07.30 07.45 08.05 08.15 08.30 08.50 09.00 09.30 10.10 10.25 10.55 11.20 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 15.05 16.00 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 21.20 21.55 23.15 23.45 01.30 01.55 02.50

Kultura, Odmevi Martina in ptičje strašilo: Šola Telebajski, lutkovna nan. Žvenkci, ris.

Biba se giba, ris. Čudogozd: Zvezde praznujejo Sporočilo v steklenici II., norv. dok. ser. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. otr. ser.

Male sive celice: OŠ Videm in OŠ Božidarja Jakca Ljubljana Infodrom, tednik za otroke in mlade Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Ugriznimo znanost, odd. o znanosti TV-izložba Tednik NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor TV-izložba Zadnja beseda! - izbor Digitalno razstrupljanje, fran. dok. odd.

Ekipa Bled, slov. nad.

Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip Slovenski magazin Ozare Ambienti Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja? Z Jonasom Prevara (IV.), am. nad.

Poročila, Šport, Vreme Pokrpajmo žive, fran.-belg. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Info kanal

06.15 Videotrak 06.45 Slastna kuhinja: Tatarski biftek iz tunine in štruca z zeliščnim maslom 07.00 Najboljše jutro 08.40 Na lepše 09.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Kranjske Gore 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Špindlerjevega Mlina 11.30 Avtomobilnost 12.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Kranjske Gore 13.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Špindlerjevega Mlina 14.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipna tema, prenos iz Osla 16.20 Biatlon - SP: sprint (M), prenos iz Östersunda 17.50 Judo - svetovni pokal, vključitev v prenos iz Marakeša 19.00 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, posnetek iz Scoula 20.05 Danny Collins, ameriški film 21.50 Zvezdana 22.35 »Dokler se spet ne srečamo«, koncert v spomin Katarini Avbar 00.15 Videotrak 00.45 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, posnetek iz Kranjske Gore 01.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, posnetek iz Kranjske Gore 02.20 Zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.45 8.10 8.35 8.55 9.05 9.25 9.40 10.05 10.30 10.55 11.25 11.55 12.25 14.45 16.50 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 23.05 1.25 2.25

08:30 08:55 09:00 09:40 11:10 11:35 12:05 15:30 16:00 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:05 19:20 19:25 19:55 20:00 20:30 21:45 21:50 21:55 22:55 23:20

24UR, ponovitev OTO čira čara Robovlaki, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, risanka Heidi, risanka Heidi, risanka Luna Petunija, risanka PJ Masks – Pižamarji, risanka PJ Masks – Pižamarji, risanka Pirati iz soseščine, risanka Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 21. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 22. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 23. del Vesel hrup, ameriški film Zvezde plešejo Ljubezen po domače Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Teden brez pravil, ameriški film Burleska, ameriški film Downton Abbey, 6. sez., 6. del Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, otroška oddaja Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Prebujanja Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Dotiki gora, Zima v gorah Vrtnarski kotiček, Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2647. VTV magazin Ansambel Spev Po Slakovi poti 2018, 2. del Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Videospot dneva Popotniške razglednice, Perujski Andi Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

17. marca

07.00 07.25 07.30 07.40 07.50 07.55 08.05 08.10 08.25 08.35 08.45 09.00 09.10 09.20 09.35 10.00 10.10 10.35 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 15.05 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.15 21.30 21.50 23.20 23.20 23.25 23.45 00.10 01.05

06.45 07.15 07.30 07.45 07.45 07.50 08.00 08.10 09.15 10.30 11.30 12.15 13.30 14.25 16.25 17.15 19.40 20.35 20.40 22.15 23.00 23.30 00.45 01.15 02.00 02.50

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.45 8.10 8.35 8.55 9.05 9.25 9.40 10.05 10.30 11.00 11.30 13.30 14.30 15.30 17.50 18.50 18.55 20.00 22.05 0.05 1.10 2.40

Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Manja, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Jurij in Pavel, ris. Žvenkci, ris.

Trobka in Skok, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Reaktivčki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Ernest in Celestinca, ris.

Vse o Rozi, ris.

Muk, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. otroška nan.

TV-izložba Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Post Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

TV-izložba Zabava 1, francoski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Ekipa Bled, slov. nad.

Intervju Šport – nogomet Poročila, Šport, Vreme Na njenih ramenih, am. dok. film Za lahko noč Nova Shakespearova pesmarica: Francija, sonet 94 R. Wagner – I. Kosi: Tristan in Izolda (Andreja Hriberšek in Tomaž Rode) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Info kanal

Videotrak Slastna kuhinja: Jeseter Duhovni utrip Glasbena matineja Folklorna skupina Podkev KTD Miklavž pri Ormožu: Na preši Folklorna skupina Ponikve: Tango za tri Mladinska folklorna skupina Mengeš: Frižekson Svetovni popotnik: Oddaljeni otoki: Sveta Helena Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Kranjske Gore Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), vključitev v prenos iz Osla Nogomet - evropska liga: vrhunci tekem osmine finala Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Kranjske Gore Biatlon - SP: zasledovalna tekma (Ž), prenos iz Östersunda Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), prenos iz Osla Biatlon - SP: zasledovalna tekma (M), prenos iz Östersunda Nogomet - državno prvenstvo: Domžale : Aluminij, 22. kolo, prenos iz Domžal Judo - svetovni pokal, posnetek iz Marakeša Žrebanje Lota George Michael - Freedom, brit. dok. film Zvezdana Kaj dogaja? Z Jonasom Vikend paket Videotrak Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, posnetek iz Kranjske Gore Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, posnetek iz Kranjske Gore Zabavni kanal, Videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Robovlaki, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, risanka Heidi, risanka Heidi, risanka Luna Petunija, risanka PJ Masks – Pižamarji, risanka PJ Masks – Pižamarji, risanka Pirati iz soseščine, risanka Miraculous - Čarobni dragulji, risanka Screechers Wild: Divji obrat, risanka Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 24. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 25. del Čenče, ameriški film Gorski reševalci, 5. sez., 3. del Gorski reševalci, 5. sez., 4. del Burleska, ameriški film Ljubezen po domače 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Spopad na plesišču, ameriški film Downton Abbey, 6. sez., 7. del Downton Abbey, 6. sez., 8. del Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 09:40 2646. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček, 10:25 2647. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:55 Poslanska pisarna, Jože Lenart, poslanec LMŠ v DZ RS 11:55 Jutranji pogovori 1 13:25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 14:40 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Pokukajmo v Kulturni dom 18:40 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, 18:45 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodno zabavno glasbo 21:15 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Videostrani, obvestila

Torek,

18. marca

06.10 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 00.35 01.00 01.55

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Obzorja duha: Post Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Sveto in svet: 100 let Univerze v Ljubljani TV-izložba S-prehodi Dober dan, Koroška TV-izložba Manja, ris.

Kalimero, ris.

Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetnost igre Glasbeni večer: Sax serenade: Komorni večer Akademije za glasbo v Ljubljani (P. I. Čajkovski, M. Ravel, I. Stravinski) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

06.00 Info kanal 10.20 Martina in ptičje strašilo: Šola 10.30 Zlatko Zakladko: Gobji princ v mlinu 10.45 Slastna kuhinja: Cvetačna juha s palčkami iz listnatega testa 11.00 Dobro jutro 13.45 Dober dan 14.25 Na lepše 14.50 Ljudje in zemlja 15.45 Prava ideja: Mojca Trnovec, obrtnica leta 2018 16.20 Kjer bom doma (III.)i, avstral. nad.

17.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), kvalifikacije, prenos iz Lillehammerja 18.30 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska odd.

19.00 Čudogozd: Zvezde praznujejo 19.10 Živalska uganka: Paličnjak 19.15 Skrivnostni urad, fin. otr. ser.

19.25 Videotrak 20.00 Svetovni popotnik: Delhi in Agra 21.00 Monstrum, češki film 22.40 Divje življenje, fran. belg. film 00.25 Zora, kratki igrani film 00.45 Videotrak, Zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.35 8.00 8.15 8.30 8.45 9.15 10.10 11.05 12.05 13.00 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 2.10 2.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, risanka Oddbods, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Heidi, risanka Amika, 1. sez., 15. del Amika, 1. sez., 16. del Amika, 1. sez., 17. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 25. del Zmorem sama, 1. sez., 46. del In prišla je ljubezen, 20. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 14. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 15. del Kuharski mojster, 7. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 26. del In prišla je ljubezen, 21. del Zmorem sama, 1. sez., 47. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 16. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 17. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 13. del Gorski zdravnik, 11. sez., 9. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 3. sez., 1. del Policijska družina, 6. sez., 22. del Puščica, 4. sez., 5. del Puščica, 4. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2647. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Klarisa Jovanovič 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Aktualno: 10 uspešnih let programa SVIT 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, ans Tonija Verderberja 22:20 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Klarisa Jovanovič 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Videostrani, obvestila

Sreda,

19. marca

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.25 14.35 14.50 15.20 15.55 16.10 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 23.05 01.15 01.40 02.35

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Umetnost igre Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio city TV-izložba Duhovni utrip Potepanja, odd. TV Lendava TV-izložba Profesor Baltazar, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. otroška ser.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Ernest in Celestinca, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Beseda na A (II.), brit. nad.

Minljivost meje, dok. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: prof. dr. Stanka Krajnc Simoneti, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

20. marca

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.20 14.30 15.05 15.35 16.10 17.00 17.25 17.50 18.00 18.20 18.55 19.00 20.05 21.40 21.55 22.00 22.55 23.50 00.15 00.40 01.40

06.00 11.00 11.10 12.30 13.10 15.15 17.00 18.50 19.15 19.55 21.30 22.05 23.10 23.30

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.35 8.00 8.15 8.30 8.45 9.15 10.10 11.05 12.05 13.00 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.20 2.10 2.45

Info kanal Slastna kuhinja: Polnjeni jajčevci Joker, kviz Avtomobilnost Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, sprint, prenos iz Drammna Biatlon - SP: posamična tekma (Ž), prenos iz Östersunda Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), prenos iz Lillehammerja Megabiti energije, dok. odd.

Videotrak Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), prenos iz Lillehammerja Prava ideja Skrivnost jezera, kopr. nad.

NaGlas!

Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, risanka Oddbods, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Heidi, risanka Amika, 1. sez., 18. del Amika, 1. sez., 19. del Amika, 1. sez., 20. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 26. del Zmorem sama, 1. sez., 47. del In prišla je ljubezen, 21. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 16. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 17. del Kuharski mojster, 7. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 1. del In prišla je ljubezen, 22. del Zmorem sama, 1. sez., 48. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 18. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 19. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 14. del Gorski zdravnik, 11. sez., 10. del Preverjeno 24UR zvečer Američani, 2. sez., 1. del Puščica, 4. sez., 7. del Puščica, 4. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Aktualno: 10 uspešnih let programa SVIT 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:15 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Tokrat grem volit, 2. oddaja 18:30 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Petra Kolmančič 18:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2648. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Bonton pri telefoniranju z mobilnim tekefonom 21:00 Dotiki gora, Veliki vrh v Košuti 21:20 Ansambel Spev Po Slakovi poti 2018, 2. del 22:35 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Petra Kolmančič 22:40 Videospot dneva 22:45 Iz oddaje Dobro jutro 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:55 Videostrani, obvestila

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Koda Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju TV-izložba Osmi dan Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Male sive celice: OŠ Videm in OŠ Božidarja Jakca Ljubljana Poročila ob petih, Šport, Vreme Moj pogled na znanost, dok. odd.

Tu EU: Fabio Massimo Castaldo aktivno evropsko državljanstvo Trobka in Skok, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Božji red, švic. film Ballet du temps: Jaz sem ples in ples je naš čas (Ana Klašnja, Petar Dorčevski, baletna vinjeta) Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Panoptikum Moj pogled na znanost, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

06.00 Info kanal 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), prenos iz Soldeua 11.30 Slastna kuhinja: Glazirane piščančje perutničke in jagnječja rebrca z omako iz sira s plemenito plesnijo 11.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), prenos iz Soldeua 12.45 Dobro jutro 15.25 Ambienti 15.55 Biatlon - SP: posamična tekma (M), prenos iz Östersunda 17.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), kvalifikacije, vključitev v prenos iz Trondheima 18.30 Kjer bom doma (III.), avstral. nad.

19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca, glasbeno-izob. ser.

L. Bernsteina 21.00 Moje mnenje 21.55 Vojna in mir, angleška nad.

22.40 Zadnja beseda!

23.20 Videotrak, Zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.35 8.00 8.15 8.30 8.45 9.15 10.10 11.05 12.05 13.00 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 2.10 2.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, risanka Oddbods, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Heidi, risanka Amika, 1. sez., 21. del Amika, 1. sez., 22. del Amika, 1. sez., 23. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 1. del Zmorem sama, 1. sez., 48. del In prišla je ljubezen, 22. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 18. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 19. del Kuharski mojster, 7. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 2. del In prišla je ljubezen, 23. del Zmorem sama, 1. sez., 49. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 20. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 21. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 15. del Gorski zdravnik, 11. sez., 11. del 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4. sez., 17. del Američani, 2. sez., 2. del Puščica, 4. sez., 9. del Puščica, 4. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2648. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Bonton pri telefoniranju 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 18:25 Regionalne novice 18:30 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Marko Kravos 18:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Skrbimo za zdravje, Priprava na porod in babištvo 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, 22:05 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Marko Kravos 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 14. 3. 2019, barve: CMYK, stran 21

PERKOVIĆ, ANTE: Sedma republika: pop kultura in razpad Jugoslavije od – Odrasli / 31 – Sociologija

RURAR, TIBOR: Mikrotemelji in makrovzroki druĹžbenih pojavov: sodobna socioloĹĄka metateorija od – Odrasli / 31 - Sociologija Predstavljene so sodobne razprave o temeljih sociologije, pri Ä?emer avtor te razprave kritiÄ?no oceni. Med vpraĹĄanji epistemoloĹĄke narave, na katera odgovarja, so ali lahko sociologija, tako

VELENJE ÄŒetrtek, 14. marec 8.00

Avtobusna postaja Velenje Valdek, UNI3-I 16.00 VeÄ?namenski dom Vinska Gora Pa zapojmo eno po ĹĄentjanĹĄko, druĹženje Ä?lanov DU Vinska Gora 16.30 in 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pozdrav pomladi 2019, obmoÄ?na revija otroĹĄkih in mladinskih pevskih zborov Ĺ aleĹĄke doline 18.00 Galerija Velenje Na Ä?aju s Stojanom KneĹževićem in Dominikom MahniÄ?em, pogovor 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje GaĹĄper BlaĹžiÄ?, Slavko KmetiÄ?: Stavka, ki je iztirila rdeÄ?i reĹžim, predstavitev knjige 20.30 Max klub Velenje Robert JukiÄ?: Ĺ lagerji, stiskavci, ĹĄutke, koncert Max klub Jazz festivala 2019

Petek, 15. marec 8.00

Knjiga o rock glasbi v Jugoslaviji in o povezavi med razpadom nekdanje skupne drĹžave ter popularno kulturo, pri Ä?emer je poudarek na popularni glasbi.

Opisu, kako je rock v Jugoslaviji postal mnoĹžiÄ?ni druĹžbeni fenomen sledi predstavitev razcveta rock scene v osemdesetih letih 20. stoletja, nato pa iskanje odgovorov na vpraĹĄanje, kako lahko popularna glasba preĹživi v Ä?asu politiÄ?nega in vojnega terorja, ki je sledil razpadu Jugoslavije in vzpostavitvi novih nacionalnih drĹžav. Avtor torej analizira dve antagonistiÄ?ni vrsti jugoslovanskega rocka. PolitiÄ?nega in nacionalistiÄ?nega, ki je podpiral vojne spopade in nacionalistiÄ?ne izbruhe ter tistega, ki je ostal zvest nadnacionalnim in pacifistiÄ?nim koreninam rocka. UtopistiÄ?no dimenzijo slednjega poimenuje Sedma republika.

21

PRIREDITVE

14. marca 2019

10.00 13.00 19.00

kot druge znanosti, pojasnjuje pojave z vzroÄ?nimi razlagami. ÄŒe obstajajo druĹžbene zakonitosti, kaj so v vzroki v druĹžbi in kako v njej deluje vzroÄ?nost? Ali je druĹžba veÄ? kot vsota posameznikov, ki jo sestavljajo? Na tovrstna vpraĹĄanja avtor odgovarja s pomoÄ?jo analitiÄ?ne sociologije, kritiÄ?nega realizma, novega pragmatizma in novega materializma. đ&#x;”˛

19.30 21.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Vila RoĹžle Regijski otroĹĄki parlament: Ĺ olstvo in ĹĄolski sistem Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Brainbox, neformalno druĹženje Dom kulture Velenje, velika dvorana Profesor Kuzman mlajĹĄi, monokomedija UroĹĄa Kuzmana – razprodano!

RdeÄ?a dvorana Maturantski ples Gimnazije Velenje Klub eMCe plac Zaklal se z motiko, klubski veÄ?er

Sobota, 16. marec 6.00 7.00 8.00 8.00

Avtobusna postaja Velenje, GlinĹĄÄ?ica, Pilates (PD Velenje) PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Avtobusna postaja Velenje

ÄŒrepiÄ?, Lepi Ä?eveljc-II (PD Velenje) 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Peter Strah, lutkovni igrani muzikal za otroke v izvedbi GledaliĹĄÄ?a iz desnega Ĺžepka 17.00 Velenjski grad V pomlad z glasbo, glasbeno popoldne z godalci Glasbene ĹĄole Velenje 19.00 Klub eMCe plac Katja LovrenÄ?iÄ?: Didgistracije, odprtje razstave 19.30 RdeÄ?a dvorana Maturantski ples Ĺ ole za rudarstvo in varstvo okolja, Strojne ĹĄole, Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole ter Ĺ ole za storitvene dejavnosti Velenje 21.00 Space bar, Galactica Milica Pavlović, koncert

Nedelja, 17. marec

10.30 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Lidija Ĺ tefanec: Solze izpirajo boleÄ?ino; Tri ure Ĺživljenja, predstavitev knjige

Ponedeljek, 18. marec 9.00

Galerija Velenje Program za nezaposlene osebe (ogled razstave, kreativna delavnica) 20.00 Kino Velenje, velika dvorana O ljudeh in vaseh, dokumentarni film (Filmsko gledaliĹĄÄ?e)

Torek, 19. marec 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starĹĄe: Darilo za mamico 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: pogovor z Ladom Plankom 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica SreÄ?anje Rodoslovne skupine Velenje

Sreda, 20. marec 10.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Telo kot inĹĄtrument, delavnica 17.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavi Pod svobodnim soncem Dominika MahniÄ?a in Stojana KneĹževića

Sobota, 16. marec

Ĺ OĹ TANJ

9.00

ÄŒetrtek, 14. marec 9.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj Govorim in piĹĄem slovensko, delavnica osnov slovenskega jezika za priseljence 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic

Petek, 15. marec 8.00

14.30 Klub eMCe plac Tarok turnir

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj Petkova delavnica – srediĹĄÄ?e na obisku

Sobota, 16. marec 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Koncert KlinÄ?eci

Nedelja, 17. marec 15.00 REKS – Ravne pri Šoťtanju Materinski dan in dan Şena

Ponedeljek, 18. marec 8.00

17.00 HiĹĄa mladih - galerija Dile PravljiÄ?na matineja: otroĹĄka predstava Zlato seme, vstop prost, primerno za otroke od 3. leta dalje.

ZaĹželena je prisotnost starĹĄev/ skrbnikov

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtan Pohod za zdravje – generacije v gibanju

Torek, 19. marec 18.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj SreÄ?anje otroĹĄkih folklornih skupin

Sreda, 20. marec 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj Govorim in piĹĄem slovensko, delavnica osnov slovenskega jezika za priseljence 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, Muzej Velenje 115 let planinskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 14. marec

ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica 20.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Koncert Dennis Seaton

Nedelja, 17. marec X

Zbirno mesto v Martinovi vasi Pohod na Ĺ marno goro 17.00 Kulturni dom Gorenje Komedija TOC TOC v izvedbi KD Tuhinj (avtor Laurent Baffie, reĹžija UroĹĄ Bajde)

Ponedeljek, 18. marec 14.00 HiĹĄa mladih – sejna soba UÄ?na pomoÄ? za osnovnoĹĄolsko mladino (Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e SAĹ A ÂťGeneracije pod kroĹĄnjoÂŤ) 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi

Torek, 19. marec 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Predstavitev knjige Darje FiĹĄer: Biti jaz 365 dni – PomoÄ?nik pri delu na sebi

Sreda, 20. marec 15.30 Športni park Šmartno ob Paki Nogometna tekma (U19) NK Šmartno 1928 – NK Šampion Celje

Lunine mene

14. marca, ob 11:27, prvi krajec

CITY CENTER Celje – dogodki • • • • •

Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA Petek, 15.3. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica Nedelja, 17.3. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Slavna ovca Stela Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 31.3.2019 na osrednjem prostoru – Muca Copatarica v izvedbi GledaliĹĄÄ?a Labirint • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra

V Ĺ oĹĄtanj prihajajo KlinÄ?eci Ĺ oĹĄtanj – V soboto, 16. marca, bo ob 19. uri v kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju koncert tamburaĹĄke skupine KlinÄ?eci z gosti. Na odru se jim bosta pridruĹžili folklorna skupina Oglarji in vokalna skupina Vox Corde. đ&#x;”˛

mkp

Z igro in plesom v pomlad Ĺ oĹĄtanj, 19. marec – V torek, 19. marca, se bo ob 18. uri v Kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj zaÄ?elo sreÄ?anje otroĹĄkih folklornih skupin Z igro in plesom v pomlad. Predstavilo se bo ĹĄest skupin iz Ljubnega, Gornjega Grada in Velenja, v folklornih toÄ?kah pa bodo prikazale plese, ĹĄege in navade, igre, izĹĄtevanke, ljudske pesmi in pripovedke ter drugo etnoloĹĄko zapuĹĄÄ?ino. đ&#x;”˛

KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3 How to Train Your Dragon: The Hidden World, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 104 minute (ZDA) ReĹžija: Dean DeBlois Glasovi: MatevĹž Mueller, Lovro Berden, Katja Ajster, Tadej PiĹĄek, MaruĹĄa Bertoncelj Petek, 15. 3., ob 17.00 Sobota, 16. 3., ob 17.00, 3D

IZBRISANA Drama, 85 minut (Slovenija) ReĹžija: Miha Mazzini Igrajo: Judita Frankovic, Sebastian Cavazza, Izudin Bajrovic, Doroteja Nadrah, Silva ÄŒuĹĄin, Marko Mandic, Jernej Ĺ ugman, Branko ZavrĹĄan Petek, 15. 3., ob 19.00 Nedelja, 17. 3., ob 20.15

tf

Francoski kulinariÄ?ni veÄ?er Ĺ˝e petiÄ? zaporedoma bo tudi v Sloveniji 21. marca potekal kulinariÄ?ni dogodek Gout de / Good France. SodelujoÄ?e restavracije iz vsega sveta bodo na ta dan skupaj pripravile najveÄ?jo francosko veÄ?erjo, in ob tem posebno pozornost namenile odgovornemu odnosu do okolja v kulinariki. Organizatorji dogodka bodo v ospredje postavili francosko pokrajino Provanso in njene specialitete.

Na dogodku Gout de / Good France bo sodelovalo veÄ? kot 3000 restavracij iz 150 drĹžav. Med njimi je bilo tudi 13 slovenskih restavracij in turistiÄ?nih ter gostinskih ĹĄol.

Med izbranimi je tudi Vila Herberstein iz Velenja, poleg tega pa v tem kulinariÄ?nem doĹživetju iz nam bliĹžnjega okolja sodelujejo ĹĄe Planinka iz Ljubna ob Savinji,

ZELENA KNJIGA Green Book, biografska komiÄ?na drama, 130 minut (ZDA) ReĹžija: Peter Farrelly Igrajo: Viggo Mortensen, Mahershala Ali, Linda Cardellini, Sebastian Maniscalco, Mike Hatton Sobota, 16. 3., ob 19.05

KORGI: KRALJEVSKI KUĹ˝A Z VELIKIM SRCEM The Queen's Corgi, sinhronizirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 92 minut (Belgija) ReĹžija: Ben Stassen Glasovi: UroĹĄ Bitenc Nedelja, 17. 3., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

YAO Komedija, 104 minute (francija, Senegal) ReĹžija: Philippe Godeau

Hotel Evropa iz Celja ter Galerija okusov iz PetrovÄ?.

Kuharski mojstri bodo svojim gostom pripravili posebno veÄ?erjo kot preplet francoske in slovenske kuhinje. Pri inovativni pripravi jedi bodo uporabili sveĹže sezonske in lokalne sestavine, ter dali poseben poudarek dobri in zdravi hrani, z manj maĹĄÄ?obami, manj sladkorja in manj soli.

V okviru kulinariÄ?nega dogodka bo Francoski inĹĄtitut v Sloveniji tudi letos, Ĺže tretjiÄ? zapovrstjo, v sodelovanju s slovenskimi ĹĄolami, izpeljal tekmovanje v pripravi francoskih slaĹĄÄ?ic Zlati makron. Lani se je v pripravi francoskih slaĹĄÄ?ic pomerilo 32 osnovnih in srednjih ĹĄol iz Slovenije.

Igrajo: Omar Sy, Lionel Louis Basse, Fatoumata Diawara Petek, 15. 3., ob 20.45 – mala dvor.

Sobota, 16. 3., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 17. 3., ob 19.00 – mala dvor.

COLETTE Biografska zgodovinska drama, 111 minut (VB, ZDA, Francija, MadĹžarska, Nizozemska) ReĹžija: Wash Westmoreland Igrajo: Keira Knightley, Fiona Shaw, Dominic West Petek, 15. 3., ob 21.00 Nedelja, 17. 3., ob 18.00

BOHEMIAN RHAPSODY Biografska glasbena drama, 134 minut (ZDA, VB) ReĹžija: Bryan Singer Igrajo: Joseph Mazzello, Rami Malek, Mike Myers, Aidan Gillen, Lucy Boynton

đ&#x;”˛

Sobota, 16. 3., ob 21.30 Ponedeljek, 18. 3., ob 17.30

KAFARNAUM Capharnaßm, drama, 135 minut (Libanon, Francija) ReŞija: Nadine Labaki Igrajo: Nadine Labaki, Zain Alrafeea, Yordanos Shifera, Boluwatife Treasure Bankole Petek, 15. 3., ob 17.30 – mala dvor.

Sobota, 16. 3., ob 20.15 – mala dvor.

O LJUDEH IN VASEH Visages Villages, dokumentarni film, 94 minut (Francija) ReĹžija: Agnès Varda Nastopata: Agnès Varda, JR, Ponedeljek, 18. 3., ob 20.00 filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 14. 3. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

14. marca 2019

Nagradna križanka »Kemična čistilnica Polak«

RADIO VELENJE

KEMIČNO ČIŠČENJE Polak Marijana, s. p.

Koroška 44 3320 Velenje Tel.: 03/ 587 50 00

Zdravniški nasveti, gostja: Maja Pušnik Vrčkovnik, dr. med., spec. interne medicine iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

Tema: bolezni žil

Delovni čas: ponedeljek, četrtek: 8.00 – 17.00 torek, sreda, petek: 8.00 – 15.00 sobota: zaprto

ŽE 48 LET Z VAMI! Kakovostno čiščenje:

vseh vrst OBLAČIL, ODDEJ, MERINO POSTELJNINE. Ne spreglejte:

pranje in likanje moških srajc Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 25. marca 2019 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Kemična čistilnica Polak«.

Izžrebali bomo 3 nagrade (čiščenje plašča ali bunde). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.

ČETRTEK, 14. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 15. marca

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 16. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 17. marca

so pripravljene v sodelovanju VTB Novice 370 VILLAGER - 229,99 € VTB z852 VILLAGER 519,99 € revijo Računalniške novice.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

Tesla Model 3 končno nared za evropski trg! zila v vseh državah članicah. Pridobitev homologacije seveda ni bila enostavna, saj je moralo električno vozilo prestati številne zahteve evropske zakonodaje na področju prometne varnosti in okolja, zlasti za zaviranje, razsvetljavo in signalizacijo ter emisije.

Evropski trg bo podjetju Tesla Motors prinesel kar nekaj nujno potrebnega kapitala, saj na

NAJVEČJA IZBIRA SEMENSKEGA KROMPIRJA! ELITA IN SUPERELITA!

+

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Podjetje Tesla Motors že v drugi polovici leta 2016 predstavilo nadvse zanimivi električni avtomobil, ki si ga bo lahko privoščila širša skupina voznikov, saj je bila cena postavljena na preračunanih 31 tisoč evrov. Kljub relativno nizki maloprodajni ceni bo avtomobil Tesla Model 3 še vedno ponujal vse najboljše, kar lahko pričakujemo od elek-

SEMENSKE VREČKE 3 + 1 Vrtnin, cvetlic in zelišč!

AKCIJA! LOPATA PREKOPNA Ideal Pri nakupu nad 70 € vam 14,99 € podarimo 5 kgg sočnih jabolk VILE PREKOPNE Ideal Sadjarstva Turn!

16,99 € Z VAMI IN ZA VAS!

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 19. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 20. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 4. do 10. marca koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 4. do 10. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 4. do 10. marca (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

njihov električni avtomobil Tesla Model 3 nestrpno čaka že več kot 10 tisoč kupcev po vsej Evropski uniji. Ti so namreč za rezervacijo svojega električnega avtomobila že odšteli okoli 1.000 evrov, in sicer za stroške rezervacije.

PONEDELJEK, 18. marca

KONCENTRACIJE PM10 MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

tričnih avtomobilov. Doseg z novim avtomobilom bo vsaj 320 kilometrov, kar bo dovolj za tiste, ki se vsak dan odpravljajo na delo v večja mesta.

Kmalu bomo zanimiv električni avtomobil Tesla Model 3 ugledali tudi na evropskih cestah. Podjetje Tesla Motors je namreč rešilo vse zakonodajne težave s prodajo avtomobila na trgu Evropske unije, uvoz pa bo potekal preko Belgije. Avtomobil Tesla Model 3 je homologacijo za evropski trg opravil na Nizozemskem, kar pomeni, da je s tem podjetje pridobilo dovoljenje za prodajo vo-

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 4. do 10. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 14. 3. 2019, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

14. marca 2019

RAZNO

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KOLE ZA FIŽOL, »ušpičene«, velikosti 3,5 m z dostavo 1,50 €/kom, prodam.

Gsm: 070 505 626.

HLEVSKI GNOJ, uležan, listnat in silažne bale, prodam. Gsm: 041 942 898. ŠKROPILNICO na elektriko, kocke sena, okrogle bale, domače vino in žganje, prodam. Gsm: 051 388 874.

VINO, domač kraški teran in otroško kolo, cena ugodna, prodam. Gsm: 070 250 817.

DVOBRAZNI PLUG 12 col, silokombajn SK 80, nakladalko SIP 19, prodam.

Gsm: 031 799 476.

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si ODDAM opremljeno sobo z souporabo kuhinje in kopalnice. Gsm: 031 747 520.

KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča. Gsm: 031 878 200

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na

Nagrajenci križanke »Eurofins ERICo«, objavljene v tedniku Naš čas dne 28. februarja 2019, so: Peter Kobal, Ravne 150, 3325 Šoštanj; Jože Oberč, Florjan 184, 3325 Šoštanj; Milan Goršek, Bevče 28, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Rešitev gesla: ONE STOP SHOP.

041 636 939

POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

www.usar-pogrebne-storitve.com

Na voljo smo vam

24ur/dan

ONLINE: www.nascas.com

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih

NESNICE, rjave, grahaste, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 17. 3. 2019, od 8.00 do 8.30.

Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Za večje količine se lahko naročite.

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let

Prodaja, stanovanje, 4-sobno: VELENJE, 97,1 m2, zgrajeno l.

1963, 1/4 nad., EI: v izdelavi.

Cena: 100.000 €

ŽIVALI

NEPREMIČNINE

LEKARNA VELENJE

Prodaja, hiša, samostojna: STUDENCE, 242 m2, adaptirana l. 2009, 1.016 m2 zemljišča, ER: D (60 - 105 kWh/m2a).

Cena: 165.000 €

Nagrajenci nagradne križanke Pri Peku, v tedniku Naš čas, 28. februarja 2019, so: Simona Andrejc, Ravne 37, 3325 Šoštanj; Irena Kugonič, Skorno pri Šoštanju 15, 3325 Šoštanj; Marica Lednik, Praprotnikova 11, 3330 Mozirje Nagrajenci bodo obvestila s praktično nagrado prejeli po pošti.

Rešitev gesla: POSEBNA ZABAVA.

recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 16. 3. do 17. 3. 2019, Olivera Saveva, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

GIBANJE prebivalstva

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

mali OGLASI

ZAHVALA

UE Velenje

Tiho nas je zapustila draga mama, babica, prababica, teta in tašča

POROKE

• Gradaškić Almir, Velenje, Kajuhova cesta 12 in Kuduzović Sabina, Velenje, Jenkova cesta 1

IVANKA MELANŠEK 1930 – 2019

SMRTI

• Hrustelj Franc, roj. 1958, Velenje, Črnova 19 • Viher Leopold, roj. 1933, Velenje, Lipje 20A • Praprotnik Marija, roj. 1945, Velenje, Goriška cesta 40 • Melanšek Ivanka, roj. 1930, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 30 A • Drev Jožef, roj. 1950, Šmartno ob Paki, Veliki Vrh 6

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni

ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, tašča, babica, prababica

ZAHVALA

KATARINA JUVAN

Za vedno je odšel od nas dragi mož, oče in stari ata

(ŽOHARJEVA MAMA)

LEOPOLD VIHER

Zavodnje 56, Šoštanj

21. 4. 1926 – 2. 3. 2019

iz Lipja pri Velenju

28. 10. 1933 – 4. 3. 2019 Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj mirno boš v grobu spal.

Solza bo Tvoj grob rosila, dokler nas ne bo smrt združila.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in denarno pomoč.

Posebna zahvala tudi dr. Bojanu Vujkovacu, dr. med., dr. Mariji Mravljak, dr. med., Zali Plešivčnik, dr. med., in ostalemu osebju dializnega oddelka Slovenj Gradec.

Hvala tudi častni straži in pihalni godbi Premogovnika Velenje, DU Vinska Gora, govorniku g. Kolarju, vsem praporščakom, gospodu Antonu Krašovcu za opravljen obred, pevcem kameradom ter Pogrebni službi Usar.

Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in podporo v težkih trenutkih slovesa.

Hvala patronažni službi za zdravstveno oskrbo na domu, zdravniku dr. Urbancu, gospodu župniku Jožetu Pribožiču za opravljen cerkveni obred, Oktetu Zavodnje in cerkvenim pevcem, praporščakom, OZVVS Šoštanj, OZVVS Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline, predstavnikom 15. polka vojaškega letalstva SV, trobentaču za odigrano Tišino in govorniku Dragu Kolarju. Posebna zahvala pogrebni službi Usar in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.

Vsi njegovi

Žalujoči vsi njeni

ZAHVALA

ZAHVALA

V 77. letu starosti nas je po kratki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi in pradedi

Zapustila nas je draga mama, babica in prababica

HERMAN KLEMENC

ANA MAZEJ

Kavče 28 a pri Velenju

7. 8. 1933 – 26. 2. 2019

26. 8. 1942 – 24. 2. 2019 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.

So vezi močnejše.

Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.

(M.Kačič)

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso pomoč, vsa izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Zahvaljujemo se pogrebni službi Usar, pevski skupini Eros za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino, praporščakom, govornici Magdi Stvarnik in g. župniku Luki Mihevcu za lepo opravljen obred.

Hvala vsem, ki se ga boste spominjali!

Žalujoča žena Marija, sin Danilo ter hčeri Irena in Tatjana z družinami

Kje so tisti zlati časi, ko skupaj smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo med boleznijo obiskovali in nam bili v oporo. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujoča hči Andreja, sin Primož, vnuki Jan, Vito, Hana, Metod ter pravnuka Naj in Valentin

NaĹĄ Ä?as, 14. 3. 2019, barve: CMYK, stran 24

Ljubezen in upanje v zraku Ob mednarodnem dnevu redkih bolezni so rdeÄ?i baloni, ki ponazarjajo ljubezen in upanje, prviÄ? popestrili tudi velenjske ulice Tina Felicijan

Velenje, 9. marec – Ko se je pred devetimi leti rodila deklica Sofia z enim kromosomom preveÄ?, zaradi Ä?esar nikoli ne bo odrasla, si je njena mama Petra

Greiner zaÄ?ela prizadevati za povezovanje in pomoÄ? druĹžinam z otroki s posebnimi potrebami.

Ustanovila je Zavod 13, ki spodbuja sprejemanje drugaÄ?nosti.

Ob mednarodnem dnevu redkih bolezni, ki ga obeleĹžujemo

na najredkejĹĄi dan na koledarju – 29. februar –, je zavod zaÄ?el prirejati pohod z rdeÄ?imi baloni. Ti so Âťsimbol upanja sredi sivih ulic,ÂŤ je povedala sodelavka KnjiĹžnice Velenje Stanka Ledinek, ki je rdeÄ?e balone letos pr-

Redke bolezni so veÄ?inoma neozdravljive in dosmrtne. Tako kot jih morajo sprejeti bolniki in svojci, mora bolnike sprejeti ĹĄirĹĄa druĹžba. RdeÄ?i baloni pozivajo prav k temu.

â?ą

Po evropskem merilu je redka bolezen tista, za katero boleha manj kot en bolnik na 2000 prebivalcev.

viÄ? prinesla v Velenje.

Pohod z rdeÄ?imi baloni je v Velenju in 15 slovenskih mestih, prviÄ? pa tudi v tujini – v Zagrebu in Beogradu, potekal preteklo soboto. UdeleĹžilo se ga je nekaj oseb z redkimi boleznimi in posebnimi potrebami ter drugih, ki Ĺželijo spodbuditi sprejemanje drugaÄ?nosti. Tega namreÄ? naĹĄi druĹžbi ĹĄe vedno primanjkuje. ÂťVsi ljudje smo drugaÄ?ni, imamo neke svoje posebne lastnosti, s katerimi dodajamo svojo barvo mozaiku, ki sestavlja svet.

V knjiĹžnico, ki se Ĺželi odpirati tako drugaÄ?nosti kot obiÄ?ajnosti, prihajajo takĹĄni in drugaÄ?ni ljudje. Tu opaĹžamo, da vsi potrebujemo ljubezen, objem, Ä?loveĹĄki stik, obÄ?utek, da smo sprejeti,ÂŤ je Stanka povedala, zakaj je knjiĹžnica organizirala pohod z rdeÄ?imi baloni, ki so obarvali Cankarjevo ulico, promenado, park pred gimnazijo, Rudarsko cesto in Titov trg. V znak sprejemanja in solidarnosti, torej. đ&#x;”˛

V Ĺ aleku veliko slovo od pusta Ena pomembnih aktivnosti TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek so pustna praznovanja, ki postajajo vse bolj obiskana. Letos so Ä?lani pod vodstvom Zdravka PodpeÄ?ana izdelali tri pustne vozove in se z njimi predstavili v kraju, pa tudi na pustnem karnevalu v Ĺ oĹĄtanju. OdliÄ?no pa je bil obiskan tudi tradicionalni pokop Pusta. TeĹžko so se poslovili od njega in s tem tudi od pustnih norÄ?ij.

Ĺ ele 50 let je ‌ Za dobro uro smo se v torek preselili iz velenjske knjiĹžnice v razburkane Ä?ase vietnamske vojne, polne zaposlenosti ter brezplaÄ?nega zdravstva in ĹĄolstva.

'Mi' smo bili veÄ?inoma nekdanji ĹĄtudenti ljubljanske univerze iz Velenja, okrepljeni z gostoma dr. Darkom Ĺ trajnom in Vinkom Zalarjem, zaÄ?asna selitev pa se je konÄ?ala med leti 1968 in 1972,

ĹĄi rok tudi ĹĄtudijskih razmer, pa nedvoumen napredek na podroÄ?ju miĹĄljenja in ustvarjalnosti za tĂĄkole gibanje navsezadnje ni bila tako slaba bilanca. Za to, kako smo rahljali togi, katehetski

tu in tam tudi malo pozneje.

In kot se za spomine spodobi, smo bili zdaj modrejĹĄi kot takrat, Ä?eprav to ne pomeni, da za nami ni ostalo nekaj melanholije in mladostne neugnanosti. Ĺ˝e samo slednja je po okroglih petdesetih letih vredna omembe in obuditve, toliko bolj, Ä?e upoĹĄtevamo, kako smo Ĺživeli mi in kako Ĺživijo mladi danes. Ustanovitev takrat edinega ĹĄtudentskega radia v Evropi, kooptiranje dveh ĹĄtudentskih poslancev v republiĹĄko skupĹĄÄ?ino, izboljĹĄave socialnega statusa ĹĄtudentov, na dalj-

odnos do politiÄ?nih – in drugih – tem, pa tule ne bo prostora.

Pogovor je bil res pogovor, v katerem so svoj deleĹž prispevali v enaki meri 'posluĹĄalci' kot 'predavatelji'. Na neki drugi ravni smo obnovili nauÄ?eno, rekonstruirali vzorec preseganja nasprotij, podobno kot smo se pred leti s previdnostjo na obeh straneh, ĹĄtudentski in oblastni oz. policijski, izognili razbijanju izloĹžb in glav. Kdo ve, morda nam to znanje ĹĄe kdaj prav pride ‌ đ&#x;”˛

L. P.

Mladi Ĺželijo pomagati podnebju Slovenija – Mladi se bodo v petek v Ljubljani in ĹĄe po nekaterih mestih v Sloveniji zbrali na t. i. podnebnem ĹĄtrajku. S protestom bodo zahtevali takojĹĄnje razogljiÄ?enje Slovenije, ukrepe za zmanjĹĄanje rabe energije, za spodbujanje sonaravne, lokalno pridelane, polnovredne in preteĹžno rastlinske prehrane ter vkljuÄ?itev okoljskih tematik v uÄ?ne naÄ?rte.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Preden si reÄ?eta ÂťdaÂŤ BodoÄ?i Ĺženini in neveste, svatje in radovedneĹži so lahko ponovno spoznavali lokalne ponudnike produktov in storitev, ki so nepogreĹĄljivi na popolni poroki Tina Felicijan

Velenje, 9. marec – Preteklo soboto, ki je, mimogrede, bila kot nalaĹĄÄ? za zgodnje spomladansko poroko, je Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline priredil Ĺže 4. poroÄ?ni sejem Okusita ÂťdaÂŤ in v vilo Bianco privabil toliko obiskovalcev, kolikor jih je lani priĹĄlo v dveh sejemskih dneh. VeÄ?ina je priĹĄla v spremstvu izbranca oziroma izbranke, nekaj pa je bilo tudi tistih, ki so priĹĄli iz radovednosti spoznavati trende, preveriti novosti pri poroÄ?nih produktih in storitev ter si napasti oÄ?i na romantiÄ?nih podrobnostih.

NiÄ? Ä?udnega, saj se je na sejmu predstavilo najveÄ? ponudnikov do sedaj – kar 28 iz lokalnega okolja in ĹĄirĹĄe ĹĄtajerske regije.

Kaj je novega?

PoroÄ?ni sejem je odliÄ?na priloĹžnost, da vila Bianca zablesti kot poroÄ?na lokacija. Prav zato so ga zaÄ?eli prirejati – da bi parom predstavili moĹžnosti, ki jih vila Bianca nudi kot poroÄ?ni objekt, zraven pa dodali za poroko ustvarjene produkte in stori-

tve predvsem lokalnih ponudnikov. Ti se vsako leto odzovejo v veÄ?jem ĹĄtevilu, prihajajo pa tudi iz ĹĄirĹĄe regije. Nekaj je Ĺže stalnih gostov velenjskega poroÄ?nega sejma, nekaj pa se jih je letos predstavilo prviÄ?. Tako so lahko obiskovalci med drugim spoznavali tudi Eco resort Lavander Hill iz DobriÄ?a pri Polzeli, dekorativne izdelke za poroko iz slo-

venskega lesa MOI Style iz Maribora in Ĺžlahtno kapljico iz vinske kleti GoriĹĄka brda, pa unikaten nakit in tiskovine velenjskih ustvarjalk Nikki World in Mimi Petite Art, keramiÄ?ne izdelke iz delavnice Bahor iz TopolĹĄice in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali.

Posebnost letoĹĄnjega sejma pa je bil spremljevalni popoldanski program, v katerem so obi-

skovalci spoznavali instrumentalne glasbenike, ki ustvarjajo zvoÄ?ne kulise za poroÄ?ne obrede: duo harfistke in flavtistke Katje Ĺ umeÄ?nik in Neve Berke, glasbenike Katarino in Urbana MeĹža ter BoĹĄtjana BraÄ?iÄ?a, plesno toÄ?ko za popestritev svatbe pa so prikazale orientalske plesalke iz DruĹĄtva kreativnih idej Magnolija.

KakĹĄna bo poroka?

Neli in Ado, ki se pripravljata na poroko, sta si priĹĄla ogledat ponudbo razstavljalcev in preveriti, kaj se splaÄ?a. ÂťPoroko imam zamiĹĄljeno Ĺže od malih nog, a bo nekatere ideje seveda treba prilagoditi stroĹĄkom,ÂŤ pravi Neli. Ĺ˝elita si bolj ÂťnenavadneÂŤ poroke. Namesto bele obleke so ji vĹĄeÄ? temne. ÂťV gotiÄ?nem stilu,ÂŤ pojasnjuje zaroÄ?enec Ado, Nevesta Janja (v sredini) naÄ?rtuje spontano majsko poroko na prostem. Brez bodoÄ?a nevesta pa dokiÄ?a, pravi, a z detajli, ki ji bodo dali peÄ?at. Na sejmu je nabirala ideje zanje, daja, da bi namesto beprivabili pa so jo tudi sejemski popusti. lega tila pod obleko ime-

Neli iz Velenja in Ado iz Ĺ entjurja sta si pozorno ogledala sejemsko ponudbo. Nista ĹĄe izbrala lokacije za svojo poroko, razmiĹĄljata pa, da bi se poroÄ?ila v Velenju. Tudi fotografa ĹĄe izbirata.

la temno vijoliÄ?nega. Želim si, da bi izstopala z detajli,ÂŤ pravi.

Obema je najbolj pomembno, da bodo na njuni poroki uĹživali vsi gostje, v prvi vrsti pa onadva.

Zato jo z usklajevanjem Ä?aka ĹĄe kar nekaj dela.

Nastja in Bogdan imata ĹĄe leto dni Ä?asa za priprave na poroko, a sta se jih Ĺže lotila. Deloma sta si jo Ĺže zamislila. Pravita, da bo tradicionalna, po vsej verjetnosti pa jo bo zaznamovala zlatoroza barva. Želiva si, da bi cel poroÄ?ni dan vsem, predvsem pa nama, ostal v lepem spominu. Zato bova pozorna na vse, Ä?eprav bi rada Ä?im manj komplicirala in se preustila spontanosti,ÂŤ sta pove-

dala in dodala, da je sejemska ponudba zelo pestra, vseeno pa bosta obiskala ĹĄe kak sejem. ÄŒasa namreÄ? imata dovolj, idej pa đ&#x;”˛ nikoli ni preveÄ?. Ĺ e vedno so v ospredju neĹžni rumeni, mareliÄ?ni in roza barvni toni z zlatim ali bakrenim odsevom.

Svetovane so bogate priÄ?eske, a minimalistiÄ?no liÄ?enje, ki poudarja naravno lepoto. Obleke za neveste so polne detajlov iz Ä?ipk, obleke za Ĺženine so vse svetlejĹĄe. ZaĹželeni so ozki in nekoliko viĹĄji prstani iz belega zlata, posuti z dragimi kamni, medtem ko so klasiÄ?ni obroÄ?ki iz rumenega zlata skorajda v pozabi.