11 2021

Naš čas, 25. 3. 2021 barve: CMYK, stran 1

V petek (5/18 °C) pretežno sončno, v soboto (5/13 °C) in nedeljo (5/10 °C) delno oblačno. Možen dež.

Četrtek, 25. marca 2021

številka 11 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

?

2033

Slovo od velenjskega premoga že leta 2033?

Do 15. aprila bo v Sloveniji potekala javna obravnava osnutka strategije za izhod iz premogovništva in dopolnjenega okoljskega poročila, ki jo je ministrstvo za infrastrukturo začelo 15. marca. Za Savinjsko-šaleško regijo so predlagali najbolj ambiciozen scenarij izstopa, ki pomeni opustitev rabe velenjskega lignita

Milena Krstič – Planinc

5

najpozneje leta 2033. Kaj menijo o tem v Šaleški dolini? Kakšna so stališča županov, sindikata? Njihova mnenja in argumente za leto, ki ga predlagajo, smo zbrali na 5. strani. 🔲

O prestrukturiranju na izredni seji Velenje – Svetniki Mestne občine Velenje bodo, tako kot je že bilo napovedano, osnutek Nacionalne strategije za izstop iz premogovništva in prestrukturiranje premogovnih regij (v javni razpravi je do 15. aprila) obravnavali na izredni seji. Ta bo v sredo, 7. aprila, ob 16. uri v veliki dvorani kulturnega doma Velenje. »Razlog za sklic izredne seje je javna obravnava osnutka. Za Savinjsko-šaleško regijo je predlagan najbolj ambiciozen scenarij izstopa iz premoga, in sicer najkasneje do leta 2033. Prestrukturiranje je pomemben proces, ki zahteva odgovorno in usklajeno ravnanje

Odvisnost od tujine ne prinese nič dobrega

vseh udeležecev. Predvsem pa pričakujemo, da bo zagotovljen pravičen prehod za prestrukturiranje regije, na kar so svetnice in svetniki sveta Mestne občine Velenje že opozorili s sklepom, ki so ga sprejeli na oktobrski seji,« pravi župan Peter Dermol.

Na izredno sejo so povabili predstavnike ministrstva za infrastrukturo in ministrstva za okolje, pripravljalce strategije (družbo Deloitte Slovenija), vodstva energetskih družb in sindikate, predstavnike gospodarskih združenj (SŠGZ in SAŠA ORA), svetnika Državnega sveta RS in poslanca Državnega zbora RS.. 🔲 mz

mkp

Prestrukturiranje bo skladno z načeli pravičnega prehoda Ljubljana - Predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša je v torek, 23. marca, odgovoril na dopis župana Mestne občine Velenje Petra Dermola. » Tako Vlada Republike Slovenije, kot pristojno Ministrstvo za infrastrukturo bosta v zvezi s prehodom Šaleške regije iz premogovništva ravnali odgovorno, v razpravi z vsemi zainteresiranimi deležniki, posebej pa skladno z načeli pravičnega prehoda in v prid nadaljnjega zagotavljanja ustreznega nivoja oskrbe Republike Slovenije z električno energijo,« je zagotovil in dodal sta prihodnost Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje ena prioritetnih tem pogovorov ob obisku vlade v tukajšnji regiji v prihodnjih mesecih. 🔲

mz

TEŠ bo spoštoval odločitev

Mladi za Šoštanj za sklic izredne seje

Velenje – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je takoj po sprejemu sklepa o stališčih sveta Mestne občine Velenje do sosežiga oziroma uporabe drugih alternativnih goriv v Termoelektrarni Šoštanj na odgovorne naslovil dopis, v katerem je izrazil stališče, da bodo energetske družbe spoštovale željo javnosti in projekt sosežiga alternativnih goriv ne bodo nadaljevale. Pozval jih je, naj v prihodnje pri načrtovanju projektov, ki vplivajo na življenje tukaj živečih ljudi, že na samem začetku povabijo k sodelovanju lokalne skupnosti in javnost. Le tako bodo projekti transparentno vodeni

Šoštanj, 21. marca – Svetniki Žan Delopst, Deja Božič in Matic Mežnar z liste Mladi za Šoštanj so na župana Darka Meniha naslovili predlog za sklic izredne seje sveta Občine v zvezi z najbolj ambicioznim scenarijem izstopa iz premogovništva, torej leta 2033.

Določitev letnice brez posvetovanja z lokalno skupnostjo se jim ne zdi sprejemljiva. Zapiranje TEŠ in PV bo pomembno vplivalo na skupnost, prehitre odločitve brez ustreznega prestrukturiranja pa bi lahko imele katastrofalne posledice.

Pišejo, da podpirajo obnovljive vire energije in ogljično nevtralnost, menijo pa, da je treba biti pri tem realen. »Po naših informacijah celovit prehod na proizvodnjo iz obnovljivih virov v tem trenutku ni možen, saj nimamo na voljo ne ustreznih investicij niti zagotovljene zanesljive oskrbe z električno energijo iz lastne slovenske proizvodnje. Odvisnost od tujine pa še nikoli ni prinesla česa dobrega,« so zapisali.

in navsezadnje uspešno izpeljani.

Iz TEŠ so zagotovili, da bodo spoštovali odločitev lokalnih skupnosti, ki ne želijo izvajanja sosežiga alternativnega goriva SRF v bloku 6 TEŠ, čeprav so prepričani o možnosti smiselne in tudi okoljsko sprejemljive realizacije tega projekta. Zapisali so, da »po zaključku vseh pogodbenih obveznosti za ta projekt in trenutne faze v postopku ARSO za pridobitev okoljevarstvenega soglasja ne bodo nadaljevali postopka spremembe okoljevarstvenega dovoljenja in tehnične uvedbe projekta.« 🔲

mz

🔲

mkp

Sindikata pričakujeta poenotenje doline glede osnutka Nacionalne strategije za izstop iz premogovništva in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, smo na prvo stran Našega časa zapisali pred tremi tedni. Takrat se je letnica 2033, najbolj ambiciozna od vseh treh (2038, 2042), zdela nerealna, o njej se praktično ni govorilo. Samo nekaj dni za tem, ob začetku razgrnitve in javne obravnave, pa jo je ministrstvo za infrastrukturo po dopolnjenem okoljskem poročilu predlagalo za najbolj primerno za Savinjsko-šaleško regijo.

Lokalni skupnosti Velenje in Šoštanj sta si tudi v času javne razgrnitve enotni: da je letnica 2033 prezgodnja, čeprav je občina Šoštanj pred časom »rožljala« z njo. Nista pa enotni, katera od preostalih dveh bi bila primerna.

Mestna občina Velenje zagovarja leto 2042 z možnostjo 5-letnega prehodnega obdobja. V krajšem času zaradi zahtevnosti in obsežnosti del pri odpravi posledic rudarske dejavnosti pravičnega prehoda ni možno izvesti, so prepričani. Če pa bi pred tem letom ugotovili, da so zagotovljeni socialna varnost zaposlenih v šaleški energetiki, stabilen vir toplotne energije za dolino ter ustrezen nivo oskrbe Slovenije z električno energijo, bi lahko sprejeli tudi drugačne odločitve. O tem bodo govorili tudi na izredni seji čez štirinajst dni.

V Šoštanju zagovarjajo leto 2038 in sklic izredne seje se jim o tem ne zdi potreben. S to letnico bi ohranili vsaj nekaj površin, ki so ob daljšem izkopavanju premoga predvidene za pogrez in zalitje z vodo. Zaradi izkopavanja premoga namreč izgubljajo ogromne površine zemljišč, kar jih omejuje v razvoju. Poleg tega – izkušnje so grenke – ne pristajajo več na to, da so žrtve razvoja v nedogled, in to brez kakršnih koli odškodnin.

V Šoštanju so izredno sejo predlagali mladi, ker ocenjujejo, da prehiter celovit prehod na proizvodnjo iz obnovljivih virov ni možen zaradi odsotnosti ustreznih investicij in brez zagotovljene zanesljive oskrbe z električno energijo iz lastne, torej slovenske proizvodnje. Odvisnost od tujine pa še nikoli ni prinesla česa dobrega.

Prav na to pa poleg vseh drugih argumentov, povezanih s pravičnim izhodom iz premogovništva, opozarjata tudi sindikata SPESS in SDE. Da zapiranje PV in TEŠ ni in ne more biti samo savinjsko-šaleško vprašanje, ker je to vprašanje celotne Slovenije.

Državljanom je treba jasno povedati, kako draga bo predčasna tranzicija, za koliko se bo povečala cena električne energije in koliko delovnih mest se bo zaradi tega zaprlo oziroma prestavilo v okolja z manj zahtevno okoljsko zakonodajo. Zavedati se je treba, da je podnebna kriza globalna težava in da Slovenija prispeva 0,01 promile vseh svetovnih izpustov CO2. Vsakršno nepremišljeno hitenje pri doseganju ciljev iz Pariškega sporazuma bo samo povečalo revščino med državljani in ukinilo delovna mesta.

V globalnem smislu pa s tem ne bomo naredili popolnoma nobenega napredka in tudi ne bomo nobenemu od velikih onesnaževalcev za nikakršen zgled.

Za konec pa misel Aleksandra Mrvarja, direktorja ELES-a, družbe, ki je edina v Sloveniji zadolžena za zanesljivo oskrbo z električno energijo: »Smer in hitrost uvajanja elektroenergetske preobrazbe naj bosta premišljeni, temelječi na specifikah naše države, upoštevajoč narodnogospodarske učinke, konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva in zmožnost slovenskih gospodinjstev. Elektroenergetska preobrazba bo draga, v prehodnem obdobju bo povzročila znaten dvig končnih cen električne energije. Za koliko, pa bo odvisno tudi od nas samih. Enostavnega kopiranja rešitev drugih držav, še posebej Nemčije, si ne smemo in ne moremo privoščiti!« 🔲

Gradbena priloga 15 16 17 18 19 20 21

Naš čas, 25. 3. 2021, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Naj se razvoj načrtuje s čim večjim soglasjem med prebivalci Šaleške doline!

LOKALNE novice

Pripravljajo se na vpis otrok

Mnenja

Šoštanj – V Vrtcu Šoštanj se intenzivno pripravljajo na centralni vpis otrok za prihajajoče šolsko leto. Potekal bo od 1. do 15. aprila na upravi Vrtca.

1. septembra bo vrtec zapustilo 120 otrok iz najstarejših skupin (Šoštanja 94, Topolšice 16 in iz Gaberk 10). Nekateri starši pa za svojega otroka še premišljujejo o morebitnem odlogu šolanja in bodo otroka imeli v vrtcu še eno leto. Trenutno za otroke prvega starostnega obdobja nimajo več prostih mest, za starejše otroke pa se to še vedno lahko najde.

V Vrtcu Šoštanj so po splošnem odprtju vrtcev konec januarja še brez okužb (in si želijo, da tako tudi ostane). Beležijo 88-odstotno prisotnost otrok in 95-odstotno prisotnost zaposlenih.

30 odstotkov zaposlenih se je cepilo, 19 odstotkov pa je bolezen Covid-19 že prebolelo, so povedali sredi prejšnjega tedna. 🔲

mkp

Ta teden cepijo starostnike nad 75 let V Velenju ta teden nimajo odmerkov cepiva Moderne, imajo pa 500 odmerkov Pfizerja in 700 odmerkov cepiva AstraZenece.

Doslej so opravili že več kot 6.000 cepljenj, vsaj en odmerek pa je prejelo okoli 4.200 ljudi. Nad 75 let jih morajo cepiti še 500 in še 500 z drugim odmerkom. S cepivom AstraZenece cepijo (mlajše kronične bolnike in ta teden tudi še nekatere zaposlene v vzgoji in izobraževanju). Če bo cepivo ostalo, bodo cepili tudi ostale prioritetne skupine – policijo, civilno zaščito in gasilce ter sodstvo. Pomisleki o cepivu, ki so se pojavljali v minulih tednih, so nekatere odvrnili od cepljenja, tako jih je od okoli 230 naročenih na cepljenje v preteklem tednu v tem tednu prišlo 190. So pa prijeli ogromno klicev občanov, ki bi se takoj cepili kljub zapletom s cepivom.

Nov izvajalec pomoči na domu Velenje –Vodja Urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek je svetnikom predstavil Predlog Sklepa o izdaji soglasja k sklenitvi pogodbe o izvajanju socialnovarstvene storitve »pomoč družini na domu« v mestni občini Velenje z novim izvajalcem.

To je Dom za varstvo odraslih Velenje. Cene teh storitev se s tem ne bodo povečale.

Za delovne dneve znaša urna postavka 19,27 evra, ob nedeljah 23,86 in praznikih 25,01 evra, vendar pa občina to ceno uporabnikom subvencionira. Tako plačujejo upravičenci med tednom 9,19 evra, v nedeljskem času 11,49 evra, za praznične dni pa 12,06 evra. Tisti uporabniki z nižjimi dohodki pa so upravičeni še dodatnih subvencij, ki jih lahko uveljavijo na Centru za socialno delo.

5000 evrov za Mozirsko kočo Velenje – Mestna občina Velenje je namenila 5.000 evrov proračunskih sredstev za obnovo Mozirske koče na Golteh, ki jo je povsem uničil požar, zelo pogosto pa so jo obiskali tudi prebivalci mestne občine Velenje. »Mestna občina Velenje po svojih močeh prispeva finančna sredstva ob različnih naravnih in drugih katastrofah. Posebno pozornost namenjamo blaženju posledic naravnih nesreč, ki jih ne moremo preprečiti, za seboj pa puščajo veliko materialno škodo. Finančno pomoč smo letos že namenili mestoma Petrinja in Glina za odpravo posledic potresa. Pomoč in solidarnost sta namreč tisti vrednoti, ki ju moramo ohranjati in v teh časih še posebej negovati,« pravi župan Peter Dermol.

Natečaj Naj prostovoljec Velenje – Mestna občina Velenje je v sodelovanju z Mladinskim svetom Velenje, Mladinskim centrom Velenje in pod častnim pokroviteljstvom župana Petra Dermola objavila natečaj Naj prostovoljec in prostovoljna organizacija leta 2020 v mestni občini Velenje. Prijave zbirajo do 10. aprila.

Omejitev tovornega prometa Velenje – Za preprečitev povzročanja škode na občinskih cestah velja v času otoplitve začasna omejitev prometa za tovorna vozila ali skupine vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone. Omejitev je označena z ustrezno prometno signalizacijo in dopolnilno tablo, ki določa, da je prevoz dovoljen vozilom z dovolilnico Mestne občine Velenje, vozilom javnih komunalnih služb, vozilom javnega prometa in vozilom intervencijskih služb.

Začasna omejitev tovornega prometa velja na cestah Juvan–Juvanov vrh, Totovnik–Plešivec, Tone–Pusti potok, odcep Lipnikar, odcep Žlajfer–Bajdl, Tranformator–Vodušek, Sopota–Plešivec, Škalske Cirkovce–Završe, Škale–Škalske Cirkovce, Megalec–Graška gora, Konovo–Šmartinske Cirkovce, Paka–Lipje, Paka–Dobrna, Grabnar–Bošnak in Paka–Gornji Dolič. 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

25. marca 2021

mz

Otroštvo sem preživela v Šoštanju, le streljaj proč od TEŠ-a. Spomnim se, da prijateljice zaradi slabega zraka niso hotele k meni na počitnice. Ali je bil kriv TEŠ ali TUŠ ali kateri drugi onesnaževalec, niti ni več pomembno. Danes, po desetletjih prizadevanj, živimo v zdravem okolju, primerljivem z drugimi kraji v Sloveniji. Nekdaj mrtva dolina se je razvila v lepotico, ki jo odkrivajo tudi turisti.

Zakaj tudi velenjski občinski svet ni sprejel podobnega sklepa o nasprotovanju sosežigu iz odpadkov izdelanega goriva, kot

so ga sprejeli v Šoštanju in smo ga predlagali v skupini za civilni nadzor nad nameravanim projektom sosežiga, ne znam pojasniti. Pred odločanjem na seji je vodstvo energetskih družb javnosti že sporočilo, da je od namere odstopilo.

Sama sem večkrat javno izrazila nasprotovanje nameravanemu sosežigu – in pojasnila razloge.

Mnenja nisem spremenila. Podcenjujoč odnos vodstva družb, da skupini za civilni nadzor niso podali nobenega odgovora niti nam sočasno kot ARSU posredovali dopolnjene dokumentacije,

ni pripomogel k transparentnosti postopka.

Po mojih izkušnjah odločevalci, tudi lokalni, sledijo volji ljudi.

Vprašanje je, ali smo prebivalke in prebivalci tako odločno izrazili nasprotovanje kot v sosednjem Šoštanju? Na to vprašanje poiščimo odgovor pri sebi.

V tem času, ko se v Ljubljani sprejema nacionalna strategija za izstop iz premogovništva, ko dejansko govorimo o tem, katerega leta bomo zaprli premogovnik in TEŠ 6, sočasno pa dolina še nima ustreznih garancij, da bomo imeli

dovolj časa, sredstev in ustrezno infrastrukturo za prestrukturiranje oz. pravičen prehod, je o sosežigu tudi težko diskutirati.

Usoda nadaljnjega razvoja doline se načrtuje sedaj. Prav je, da se vsi angažiramo, da skupaj s čim večjim soglasjem med seboj zastavimo nadaljnji razvoj. In da nas slišijo ter nam prisluhnejo v Ljubljani. Politiki in menedžerji. 🔲

Andreja Katič

Odstopila večina članov predsedstva SD Šoštanj

gredo torej postopki naprej. V OO SD Šoštanj smo pred enim letom (16. januarja 2020) sprejeli sklep, da nasprotujemo vsakršnemu vnosu odpadkov v dolino in posledično sosežigu. Tudi druga točka našega volilnega programa na zadnjih lokalnih volitvah se je Razočarani nad sklepom sveta Mestne občine Velenje v zvezi s glasila, da ne bomo dopustili sososežigom odpadkov v TEŠ sežiga oz. sežiga, zato je tak sklep za nas nesprejemljiv.« Šoštanj, 22. marca – Vsebina predsedstva Občinske organiza- razočaral sklep sveta Mestne obPostopki za imenovanje novega sklepa, ki so ga sprejeli velenjski cije SD Šoštanj, predsednica Bo- čine Velenje 16. marca letos – da predsedstva bodo stekli po posvetniki na seji 16. marca letos jana Žnider pa je odstopila tudi je pot do sosežiga še vedno odpr- slovniku, so še sporočili iz OO v zvezi s sosežigom nenevarnih iz stranke in bo v svetu Občine ta, da trenutno ni mogoča samo SD Šoštanj. 🔲 mkp odpadkov v TEŠ, je sprožila od- Šoštanj do konca mandata de- v »danih« okoliščinah. »Ker TEŠ stop večjega dela članov predsed- lovala kot samostojna svetnica. tudi ni umaknil vloge za okoljestva in posledično razpustitev Kot je pojasnila, jih je zelo varstveno soglasje na ARSO,

Savinjsko-šaleška naveza

Vremena se Kranjcem še niso zjasnila Delo za ministra –Kultura in industrija – Razgled s cerkve – Varovana stanovanja Tako! Državni vrh smo precepili, zdaj bomo imeli zdravo vodstvo.

Upajmo, da bodo temu sledile tudi zdrave odločitve, ki nas bodo privedle v vsestransko zdravo življenje. Ko se – seveda – cepi še deset tisoč ljudi, ki na vbod še čakajo. In – še enkrat seveda – ko (če) bo manj tistih, ki se tovrstnih igel bojijo. Vsesplošne enotnosti – seveda – tudi pri tem pri nas ne bo moč doseči. Kot je ne dosegamo na mnogih drugih področjih. Pa čeprav so nekatera tudi življenjskega pomena.

Ko na tem področju upamo na zmago, izvaja opozicija akcije, ki so brez upa zmage. V zadnjih dveh interpelacijah zoper ministrico in ministra so »streljali« s številnimi očitki, a četudi so imeli prav, so se vsi »odbili« od koalicijske »preštevilčnosti«. In tako so šle, bi kdo resignirano rekel, ure in ure v nič. Ministrica in minister sta preživela. Če sta se česa morda le navzela, bomo šele videli. Ima pa še vedno veliko novega dela naš gospodarski minister Počivalšek.

Težave, ki so se začele z zaprtjem italijanske firme v Ormožu, so se približale našemu območju – v Slovenj Gradcu bodo tovarno z več kot 400 zaposlenimi zaprli tudi Američani. Tudi o tamkajšnjih težavah in pomoči države naj bi se bil v torek »na licu mesta« pogovarjal gospodarski minister Počivalšek. Šentjur nekateri še vedno imenujejo Šentjur pri Celju, zdaj je vsaj razstava ta dva kraja res spet bolj povezala. Na celjskem razstavišču na prostem na Krekovem trgu so namreč odprli celjsko – šentjursko razstavo Pop art Josip. Znano je, da je letošnje leto Leto dr.

Josipa Ipavca, šentjurskega zdravnika in skladatelja, ki je v Celju obiskoval gimnazijo. S to modernejšo obliko želijo družino Ipavcev približati mlajšim. Razstava na 15 panojih bo na ogled do 15. aprila. Na tem osrednjem trgu je na ogled še ena posebnost – cvetlična žoga. Kot celjski pozdrav pomladi in kot »znak«, da tudi Celje gosti evropsko nogometno prvenstvo za mlade, ki se ta teden začenja v štirih slovenskih mestih. Sicer bo v knežjem mestu v pozdrav pomladi na nekaterih zelenicah zacvetelo 85 tisoč narcis in tulipanov.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec).

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Vsebinsko drugačna je razstava pred knjižnico. Tu bo do 31. maja na ogled razstava Industrijsko Celje. Poudarek je predvsem na obdobju po drugi svetovni vojni do osamosvojitve Slovenije. »Dotakne« se tudi časa ob koncu 19. stoletja, ko so nastajale nekatere kasnejše znane celjske tovarne. In od katerih mnogih že dolgo časa ni več. Slišimo tudi, da naj bi prišlo (spet) do posebne celjsko-ptujske naveze. Odpadke s Ptuja naj bi vozili na sežiganje in odlaganje v Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje. Pri tem naj bi bili na boljšem predvsem občani.

V idilični Dolini svetega Janeza Krstnika v konjiški občini, kjer stoji znamenita Žička kartuzija, zadnji čas ni bilo povsem mirno. Zapletlo naj bi se bilo okoli strehe tamkajšnje cerkve Sv. Janeza Krstnika. Pisali smo že, da so jo predlani začeli obnavljati, saj so dobili za ta dela dodatna dva milijona evrov državnega denarja. Nekatere pa je zmotil načrt ureditve strehe. Uredili naj bi pomično in s tem omogočili tudi panoramski pogled na celotno območje kartuzije.

Tako odločitev naj bi bili, pravijo, končno podprli vsi »deležniki«.

Kartuzija bo s tem pridobila novo zanimivost, ki bo, ko bo čas za to, gotovo privabila še več obiskovalcev. Naokoli se bodo ozirali tudi v Rogaški Slatini. Na teraso Bobrovega centra so namestili daljnogled za opazovanje širše okolice. V okviru projekta RIDE&BIKE II bodo nadgradili še kolesarski in konjeniški turizem na tem čezmejnem območju. Gre za čezmejni projekt hrvaške in naše strani, cilj pa je še izboljšati dosedanjo turistično ponudbo.

V Šmarju pri Jelšah pa bodo zboljšali drugačno ponudbo. Po pripravah, ko so tudi že prestavili potok pod domom upokojencev, bodo kmalu začeli oskrbovana stanovanja tudi graditi. V dveh blokih bo 30 stanovanj, denar bosta prispevala občina in državni stanovanjski sklad. Ustrezno pogodbo sta obe strani pred dnevi že podpisali. Naložba bo vredna 3,5 milijona evrov, prvi stanovalci naj bi se vselili čez dve leti.

Pa še to: v Rogatcu mladi, seveda tudi s pomočjo odraslih, zbirajo pločevinke, da bi pomagali deklici pri terapijah. V akciji jim pomagajo tudi mnogi vozniki (ne le v njihovem okolju), ki pločevinke mečejo kar skozi okna vozil. Pa čeprav za to akcijo sploh ne vedo!

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

🔲

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 25. 3. 2021 barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

25. marca 2021

»Velenje so gradili ljudje, ki so tu živeli, in mesto je ob tem gradilo svoje prebivalce Drago Martinšek je dobrih 10 let vodil Urad za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje, aprila pa prevzema vodenje Knjižnice Velenje Mira Zakošek

Družbene dejavnosti so v Mestni občini Velenje v dobri kondiciji, večina se lahko pohvali z nadstandardnimi programi, ki jih ves čas dopolnjujejo. Tudi v tem času imajo veliko načrtov. Na pogovor smo povabili dosedanjega vodjo Urada za družbene dejavnosti Draga Martinška. Če se ozrete nazaj, kako je bilo pred desetimi leti, ko ste prevzeli to področje? »Že takrat so bila področja družbenih dejavnosti na zelo visoki ravni, posebej javni zavodi kulture, izobraževanja, sociale, predšolske vzgoje in športa. S prihodom takratnega novega župana Bojana Kontiča in osvežitvijo njegove ekipe, v katero sem sodil tudi sam, se mi zdi, da smo dobro zastavili kar nekaj dolgoročnih ciljev, še posebej v sociali, kulturi in športu. In te smo v glavnem uresničili. V sodelovanju tudi z javnimi zavodi smo izvedli kar nekaj investicijskih projektov, še pomembnejše pa je dejstvo, da smo ustvarili dobro, korektno, spodbujevalno in ustvarjalno klimo znotraj celotnega področja.

To obdobje smo preživeli brez konfliktov, če pa so se že pojavili, smo jih razrešili v dialogu in sporazumno.« Vsa ta področja se pohvalijo z nadstandardnimi programi, to torej verjetno pomeni, da ne izvajate le tistega, kar zahteva zakon, ampak še kar nekaj več? »Res je, tako je bilo pravzaprav že vse od nastanka modernega mesta Velenja. Ljudje, ki so ga gradili, so živeli tako, da je tudi mesto gradilo njih. To je vkodirano v rast mesta in njegove prebivalce. In vsa ta solidarnost, vsa ta zgodba, ki je nastala v Velenju, je posledično prinašala tudi to, da so ljudje vedno želeli nekaj več, in to je vplivalo tudi na vsa področja družbenih dejavnosti, ki so dobila potrebno podporo v občinskem proračunu, prejemale pa so

tudi izdatno pomoč iz gospodarstva, še posebej Premogovnika.

Te pomoči žal v zadnjem obdobju ni več, zato smo se v zadnjih letih morali nasloniti na svoje vire in na mednarodne ter državne finančne vire na razpisih.«

(atletika, nogomet, košarka …).

Skratka, sanjam o sodobnem stadionu, za katerega imamo načrte narejene, a se doslej še ni izšlo. Želim si tudi kakšno boljšo telovadnico. V kulturi pa trenutno ne vidim kakšne večje potrebe po naložbah (upam, da nam bo uspelo kakovostno vzdrževati obstoječe), enako je tudi v vzgoji in izobraževanju.«

Na kaj ste v teh desetih letih najbolj ponosni? »Na to, da smo kot ekipa družbenih dejavnosti, ki je maloštevilna, a visoko kvalitetno izobražena, delovali dejansko kot ekipa. Ustvarili smo neko ozračje, da lahko družbene dejavnosti in seveda tudi javni zavodi med seboj sodelujejo, da torej ne obdeluje vsak le svojega vrtička, čeprav tistega, za katerega so odgovorni, obdelujejo zelo kvalitetno. Rezultati enih se morajo primerjati z drugimi, tako se ustvarja zdrava tekmovalnost, ki pelje k še boljšim rešitvam in napredku. Takšen način dela se nam je pokazal za izjemno dobrega, saj so prav vsi javni zavodi (od Drago vrtca do Doma za varMartinšek stvo odraslih) delovali zelo odgovorno in povezovalno. Seveda pa lahko naveKot so potrdili svetniki na seji svedem še številne prostorske in inta občine Velenje, ste zelo skrbfrastrukturne pridobitve in te se no pripraviti načrte za letos, vsi tudi najbolj vidijo. Naj pa dodam, pa imajo tudi osnovo v že sprejeda smo vse obstoječe objekte zelo tem proračunu. Pa poglejva poskrbno vzdrževali in načrtovali samezne dejavnosti. Naj bo prvo nadaljnje aktivnosti. Tudi za prišolstvo. hodnost je infrastruktura na tem območju v dobri kondiciji.« Trudimo se pridobiti dodatna državna sredstva, letos je prioriteVerjetno pa je tudi kaj takšnega, ta nova telovadnica OŠ Gustava kar vam ni uspelo? Šiliha, vendar pa še čakamo na »Oh, želja je bilo seveda vedno odgovore z ministrstva za pridoveliko, vsekakor več od možno- bitev nepovratnih sredstev. Pristi. Morda sem na svojem podro- pravljamo vse potrebno za delno čju težko objektiven … Vsekakor prizidavo OŠ Livada, obnovo strebi si želel malo več športne in- he telovadnice na OŠ Gorica, refrastrukture. Še posebej imam konstrukcijo športnega igrišča OŠ v mislih stadion, s katerim mi- Mihe Pintarja Toleda in CVIU ... slim, da smo malo v zaostanku Kar nekaj dela nas čaka na špors trendi o nekem urejenem več- tnem igrišču pri podružnični šoli namenskem mestnem stadionu v Škalah, pa tudi na objektih v

Cirkovcah in Šentilju. Vse, kar bo možno, bomo postorili do poletja, nekaj pa med počitnicami.« Kaj pa programi sociale? Občina še dovolj skrbi za to področje? »Trenutno imamo odprtih kar nekaj razpisov za socialne in zdravstvene programe. Prvič letos tudi za programe upokojencev. Soočiti smo se morali tudi s prenosom pomoči na domu s Centra za socialno delo na Dom za varstvo odraslih. Opraviti je bilo treba kar nekaj organizacijskih in administrativnih zadev, mislim pa, da ne bo nobenih težav in bo prehod aprila nemoteno stekel. Ves čas tekoče izplačujemo vse enkratne in izredne denarne pomoči, izvajamo projekte po meri invalidov in program starosti prijazno mesto, sodelujemo s prostovoljci (Kamerad, donirana hrana, Center za družine Harmonija, spletna stran starosti prijazno mesto).

Smo tudi prostovoljstvu prijazno mesto, tudi te aktivnosti normalno potekajo, moramo pa jih tudi nenehno potrjevati, da ohranimo te naslove. Športu je v tej epidemiološki krizi tudi zelo težko. Doslej je občina že skušala blažiti težave. Bo tudi letos tako? »Ja, gre za razpis za športne klube in društva, ki je za letos zaključen in društva lahko v kratkem pričakujejo nakazila pogodbenih sredstev. Letos nam je uspelo zagotoviti nekoliko več sredstev, kar je tudi nujno, saj ocenjujem, da se bo treba po obdobju korone izjemno potruditi, da bomo otroke in mladino spet usmerili v šport in da bodo športniki čim prej spet v pravi kondiciji.« Kako pa kaže urbanemu parku na območju nekdanjega letnega bazena?

»Dokumentacija je pripravljena, bomo pa morali spremeniti gradbeno dovoljenje, saj se program nekoliko spreminja. Tako bomo zgradili velik skate park, dve streetball igrišči in plezalno steno. Računamo, da bi gradbeno dovoljenje pridobili do konca leta, izgradnjo pa začeli na začetku prihodnjega.« Za kulturo bo treba pripraviti nove srednjeročne programe. Ste že objavili razpise za sofinanciranje? »Razpis za kulturne programe, projekte, založništvo in medkulturni dialog je zaključen in je v fazi ocenjevanja pri komisiji, razpis za področje mladih za uresničevanje nove mladinske strategije bo kmalu objavljen.

Zelo obsežna naloga pa bo vsekakor priprava lokalnega programa kulture za obdobje do leta 2027. Program, ki se je iztekel z lanskim letom, je bil zelo dobro sprejet in na tej osnovi pripravljamo novega. Smo sredi javne razprave, ki bo tekla do poletja.

V zvezi z upravljanjem objektov čakamo na odgovore na razpisih ministrstva za kulturo, pri katerih računamo na sofinanciranje programske opreme za avtomatizacijo knjižnice in programe nepremične kulturne dediščine (Velenjski in Šaleški grad). Ob velenjski promenadi bi radi postavili tudi skulpturo (spiralo) našega častnega občana, kiparja Cirila Cesarja, doprsni kip dr. Jožetu Krajncu v Škalah, pa morda še kaj. Ostajamo kulturno mesto, zato se tudi trudimo, da bi bili spomeniki pravilno uravnoteženi med zgodovino in umetnostjo.« Verjetno je Velenje eno redkih, če ne edino, ki zagotavlja varstvo vsem otrokom, tudi tistim, ki se vključijo med letom? »Število otrok se povečuje in v tem šolskem letu sedaj odpiramo že drugi dodatni oddelek. Tako upam, da bomo z novim šolskim letom znova lahko sprejeli v vrtce vse vpisane otroke.

Ta vpis med šolskim letom pa je res redkost v državi. Doslej nam je to uspelo zagotavljati tudi s tem, da smo kakšen oddelek uredili v šolskih prostorih, kjer pa

bo v prihodnje te možnosti vse manj, saj prihajajo v šole nekoliko močnejše generacije. Seveda pa želimo ohraniti enoizmenski pouk. Pripravljamo gradbeno dovoljenje za prizidek k vrtcu Najdihojca, to nam sprejeti prostorski akti tudi omogočajo. Nekaj manjših vlaganj načrtujemo tudi v vrtcu Tinkara, v katerem bomo preuredili predvsem sanitarije.

Vse tole pripovedujete z zelo velikim zanosom, vam ne bo žal, da zapuščate to področje in odhajate v Knjižnico Velenje? »Človek vedno potrebuje nove izzive. Sam pri sebi sem začutil potrebo po spremembi, svoje je naredilo tudi tole obdobje korone, ki je prineslo nova spoznanja, da bi bilo dobro nekaj spremeniti.

Novi župan Peter Dermol je zelo dobro zastavil delo in zavihal rokave in zdi se mi, da je dobro, če »osveži« in pomladi tudi svojo najožjo ekipo. Pred nami je namreč izredno zahtevno obdobje – prestrukturiranje gospodarstva, ki je zagotovo najpomembnejše.

Prihaja tudi digitalizacija, projekti pametnih mest, pa nasploh nove evropske paradigme. Zdi se mi, da bom sam lahko največ prispeval v kulturi, ki bo v tem okolju zagotovo tudi v bodoče nadgrajevala razvoj tukajšnjega okolja in bo morala biti tudi v prihodnje deležna veliko pozornosti. Kultura v procesu ekonomskega prestrukturiranja doline ne sme biti ob strani. Knjižnico Velenje vidim kot center humanistične inteligence ter kot neko informacijsko središče in svetišče knjige. Pa tudi kot pomemben dejavnik oziroma udeleženec v vseh lokalnih razvojnih procesih.

To je zame nov zelo velik izziv, se ga veselim in sem prepričan, da z izjemno dobro popotnico, ki jo Knjižnica Velenje danes že ima. Ker je to dobra knjižnica, lahko samo še nadgradimo obstoječe zgodbe in nekako postavimo to knjižnico v Velenju – poleg tega, da je že kot objekt mestotvorna –, da postane tudi vsebinsko še bolj mestotvorna institucija. 🔲

Težavi: steklo na strehi in premalo učilnic Svetnice in svetniki so se seznanili z idejnimi zasnovami energetske prenove in dozidave osnovne šole Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Svetnice in svetniki Občine Šoštanj so se na marčni seji seznanili z idejnimi zasnovami energetske prenove in dozidave objekta Osnovne šole Karla Destovnika – Kajuha Šoštanj.

Te zajemajo obnovo fasade celotnega objekta, prenovo elektro in strojnih inštalacij, rekonstrukcijo prezračevalnega sistema, menjavo stavbnega pohištva, povečanje knjižnice, kuhinje, jedilnice, osmih novih učilnic, ločen vhod za učence prve triade ter ločen dostop do telovadnice za učence

druge in tretje triade, preureditev upravnih prostorov in večnamenski prostor. Širitev objekta je predvidena na treh straneh, tako da bi podaljšali enega od krakov šole, razširili območje nad glavnim vhodom, pri kolesarnici pa uredili nov vhod in garderobe za prvo triado.

V sklopu zunanje ureditve idejne zasnove predvidevajo ureditev parkirišča in nov dovoz za dostavo s ceste Heroja Gašperja.

Idejne zasnove (IDZ) so izdelali v EFEKT arhitekturi Ljubljana (Matic Lašič, Tina Mikulič), ki so jih izdelali tudi za šoštanjski vrtec

in glasbeno šolo. »V desetletje dolgem sodelovanju smo z Občino Šoštanj spletli medsebojno zaupanje in to se odraža v projektih, ki so nam zaupani,« pravi Lasič. »Pri pripravi idejnih zasnov smo analizirali obstoječe stanje, ki ni ravno bleščeče, čeprav je objekt dokaj mlad. Zgrajen je bil pred petnajstimi leti. Najprej smo se lotili energetske prenove, potem pa se je pokazalo, da šoli primanjkuje tudi prostorov. To se je posebej izrazito pokazalo med pandemijo.« Ravnateljica mag. Majda Zaveršnik – Puc je izrazila veselje,

da so s skupnimi močmi glede na dano arhitekturo šole naredili maksimalno. »Za nas so najbolj pomembne dodatne učilnice, ločitev prve triade od druge in tretje ter seveda energetska prenova.

Ves čas je težava avla, steklo na strehi in fasadnem delu. Šola je postavljena na mesto, kjer je sonce od jutra do večera. Posledica tega je topla greda, ki jo imamo v drugem in tretjem, tudi v prvem nadstropju in se razteza po celo šoli in v učilnice.« 🔲

Arhitekt Matic Lašič in ravnateljica mag. Majda Zaveršnik – Puc. Pri nastajanju idejne zasnove so šola in arhitekti tvorno sodelovali.

Naš čas, 25. 3. 2021, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

Brez podpore in pomoči države ne bo pravičnega prehoda

25. marca 2021

GOSPODARSKE novice Gorenje prejelo odličje Best Buy Award

Gorenje je prejelo prestižno mednarodno odličje Best Buy Award, ki ga prejmejo le podjetja, ki v določeni kategoriji osvojijo prvo mesto.

Best Buy Award je anonimna neodvisna raziskava med potrošniki, ki jo izvaja ugledna organizacija ICERTIAS s sedežem v Švici. Tako so anketiranci v raziskavi, opravljeni januarja letos, Gorenju namenili si prizadevajo za sprejetje Zako- največ glasov za najboljše razmerje med kakovostjo in ceno v katena o prestrukturiranju, ki bi omo- goriji bele tehnike in gospodinjskih aparatov ter na ta način potrdili, gočil pridobitev sredstev za regiji da Gorenje predstavlja pojem najboljše kakovosti za optimalno ceno. po principu Zakona o Pomurju, ki se je izkazal za zelo dobrega in daje želene rezultate. »Poleg tega smo na razvojni agenciji predlaNa zadnjem testu Zveze potrošnikov Slovenije so se pomivalni strogali pristojnim v državi, da bi zno- ji Bosch ponovno odlično odrezali. Tako je naziv »dobro razmerje traj naše regije oblikovali koordi- kakovost/cena« prejel popolnoma vgradni model Bosch SMV4Enacijski organ, ki bi kot nosilec CX14E, ki je tih in varčen ter učinkovito posuši posodo s pomočjo sistematično vodil aktivnosti sku- funkcije EfficientDry. paj z vsemi deležniki. Menimo, Pomivalni stroji Bosch pa so letos prejeli tudi laskavi naziv »šteda bi s tem pridobili kakovostne- vilka 1 na svetu.« ga sogovornika, ki bi nas zastopal pri usklajevanju aktivnosti s pristojnimi ministrstvi. Sploh, če si država res želi pravičnega prehoEpidemija kljub navideznemu miru že močno trese gospodarstvo in da in s tem čim manjših posledic počasi spreminja nekoč utečene tokove. Tudi Slovenijo verjetno čaka za regijo. Dejstvo je namreč, da težko obdobje. Nekateri se bojijo, da se po nekaterih zadnjih dogodbrez njene izdatne pomoči tega kih že napoveduje plaz stečajev, predvsem pa manjšanje proizvodnih ne bo, še toliko bolj ob trenutnem zmogljivosti. Doslej sicer še ni bilo prehudo, ukrepi vlade, ki so nas predlogu za zaprtje Premogovni- sicer močno zadolžili, pa so prispevali k ohranjanju delovnih mest. ka Velenje leta 2033.« Je to podporo morda čutiti? »Odziva na dopis, ki smo ga skupaj z Zasavjem naslovili na miVelenje - Velenjska občina bo letos prek javnega razpisa za dodelitev nistrstvo za gospodarski razvoj, sredstev za spodbujanje podjetništva namenila 100.000 evrov. Javni še nimamo. Prav tako doslej še razpis, v katerem so navedeni tudi pogoji za pridobitev sredstev in nismo bili povabljeni na seje or- merila za vrednotenje projektov, je odprt še do 19. aprila, razen za ganov, v katerih se dejansko odlo- spodbujanje zagona podjetij v inkubatorju, kjer je rok 6. julij. ča o poteku prestrukturiranja. Se Od celotnega zneska bodo 40.000 evrov namenili za spodbujanje pa pogovarjamo, dajemo pobude naložb v gospodarstvo, za spodbujanje zagona podjetij v inkubain verjamemo, da bomo vključe- torju bo zagotovljenih 30.000 evrov, za spodbujanje promocijskih ni v procese odločevanja. Je pa aktivnosti podjetij bo šlo 15.000 evrov in za spodbujanje razširjanja tudi res, da za zdaj še nismo na- dejavnosti in znanja 15.000 evrov. šli skupnega dogovora v regiji o koordinacijskem organu, kot ga je v nacionalni strategiji predvidel Deloitte, ki je pripravljalec Konec januarja je bilo v Sloveniji skoraj 882.000 delovno aktivnih omenjene študije. Za uspešen oseb, kar je 1,1 odstotka manj kot decembra lani in 1,5 odstotka manj pravični prehod moramo nujno kot januarja 2020, je objavil statistični urad. Med delovno aktivnimi je tudi sami zagotoviti dobro pod- bilo skoraj 95.000 samozaposlenih. Njihovo število se je na mesečni porno okolje, zato se trudimo pri- ravni zmanjšalo za 0,6 odstotka, medletno pa povečalo za 0,3 odstotka. dobiti denar za zaposlitev dveh, treh oseb, ki bi sistematično izvajale potrebne aktivnosti. To bi bilo pomembno ne samo za zaPredstavnik ameriške multinacionalke Adient je prejšnji teden zagotavljanje pravičnega prehoda, poslene v slovenjgraški proizvodnji avtomobilskih sedežev Adient ampak tudi za zeleni prehod regi- obvestil, da bodo do konca leta podružnico zaprli. je, saj bo na evropski ravni za te V multinacionalki pravijo, da se trg zmanjšuje, notranja preverjanja namene na voljo veliko denarja,« in pogovori s ključnimi kupci pa so pokazali, da Slovenija z vidika je še dejala Biljana Škarja. stroškov ni več najboljša država. Že lani so odpustili120 ljudi, sedaj 🔲 pa bi jih brez dela ostalo še 430. 300 delovnih mest je ogroženih tudi v Lekovem obratu na Prevaljah, vrstijo pa se tudi številna manjša odpuščanja, kar za Koroško predstavlja socialno bombo.

V ospredju obravnava Nacionalne strategije za izstop iz premogovništva in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda Tatjana Podgoršek

uveljavili svoja pričakovanja pri pravičnem prehodu regije. SeNa Razvojni agenciji Savinj- daj so v pripravi tudi območni sko–šaleške regije v tem času načrti, ki bodo osnova za črpanamenjajo osrednjo pozornost nje sredstev iz evropskih skladov. aktivnostim v okviru programske- Prvotno je bilo za obe slovenski ga obdobja 2021–2027, za kate- premogovni regiji zagotovljenih rega mag. Biljana Škarja, direk- 96 milijonov evrov nepovratnih torica omenjene agencije, meni, da predstavlja za tukajšnje okolje izziv, s kakršnim se doslej to še ni soočalo. Poleg priprave območnega razvojnega programa Saša regije sodi mednje prestrukturiranje premogovnih regij, za katere je (kot je že znano) Evropska komisija identificirala dve regiji iz Slovenije, in sicer Zasavje in regijo Saša.

352 projektnih predlogov

Sogovornica je povedala, da so za pripravo razvojnega programa Saša prejeli 352 projektnih predlogov, njihova ocenjena vrednost pa presega 2 milijardi evrov. Največ predlogov je s področja tematskega cilja Nizkoogljična, zelena in povezana Saša.

Dokument je sedaj v javni razpravi. Po njej in po potrditvi programa na organih regije, kar naj bi se zgodilo v drugi polovici aprila, ga bodo posredovali na pristojno ministrstvo.

Najprej 96, nato še dodatnih 126 milijonov evrov

Biljana Škarja: »Pred takimi izzivi, kot je regija Saša v programskem obdobju 2021– 2027, še ni bila.«

sredstev iz Sklada za pravični prehod. Nato pa je država v okviru Načrta za okrevanja in odpornosti pridobila za ta sklad dodatnih 126 milijonov evrov. Ta sredstva bodo oplemenitena še z dodatnim denarjem iz kohezijskih skladov in z njim povezanim nacionalnim sofinanciranjem. Verjamem, da bo denar namenjen

le identificiranim območjem, v katerih se zaključuje premogovna dejavnost in jo je potrebno nadomestiti.« Javna razprava strategije bo potekala do 15. aprila, območni načrti za pravičen prehod pa naj bi bili nared v začetku prihodnjega meseca.

❱

Na Razvojni agenciji Savinjskošaleške regije so prejeli za pripravo območnega razvojnega programa regije za obdobje 2021–2027 352 projektnih predlogov, katerih ocenjena vrednost presega 2 milijardi evrov.

Pobude državi

Po besedah sogovornice so v okviru prizadevanj za vzpostavitev identificiranih območij za pravični prehod skupaj z regijo Zasavje in drugimi ključnimi institucijami v regiji na ministrstvo za gospodarski razvoj naslovili pobudo, da po vzoru Evropske komisije tudi država identificira in podeli poseben status obema premogovnima regijama. Hkrati

Precej večji izziv od priprave omenjenega razvojnega programa pa je prestrukturiranje premogovnih regij. »V javni razpravi je od prejšnjega tedna Nacionalna strategija za izstop iz premogovništva in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki se pripravlja v okviru tehnične pomoči in jo koordinira ministrstvo za infrastrukturo. Pomoč smo pridobili od Evropske komisije.

Strategijo pozorno prebiramo, da bomo skupaj z udeleženimi lahko podali tehtne pripombe in

Boschev aparat svetovni prvak pomivanja

Gospodarstvo v vse večjih težavah

Denar za spodbujanje podjetništva

1,1 odstotka manj delovno aktivnih

Slovenj Gradec ob 430 delovnih mest?

Razpis za sofinanciranje začetnih naložb

Gospodarsko ministrstvo je objavilo razpis za sofinanciranje začetnih naložb in ustvarjanja novih delovnih mest, s katerim je slabih 24 milijonov evrov namenilo sofinanciranju začetnih naložb, tudi v turizmu. Z razpisom ministrstvo podpira podjetja na obmejnih problemskih območjih, med ta pa je trenutno uvrščenih 90 občin, med Velenje – Gorenje skupaj s tukajšnjo tovar- podjetje in tamkajšnjim delavcem ob vroči- kadrovsko službo, da bi delavcem Adienta njimi tudi nekatere iz Zgornje savinjske doline in s Koroške. V okviru no televizorjev Hisense, zelo uspešno prema- tvi odpovedi ponudili neposreden prehod v čim prej in čim bolje predstavili možnosti za razpisa lahko podjetja vseh velikosti pridobijo najmanj 20 tisoč in guje obdobje epidemiološke krize. Uspešno Gorenje ter organiziran prevoz na delo, ven- zaposlitev v Gorenju. Medtem ko je povpra- največ 600 tisoč evrov subvencije, in sicer za naložbe, ki bodo prineso se ubranili težav z virusom, ševanje po proizvodnih delavcih sle nova ali ohranile obstoječa delovna mesta ter za nove produkte. dosegajo pa tudi dobre poslovnasploh relativno veliko, pa bi ne rezultate. V tovarni Hisense v Gorenju predvidoma lahko Europe Electronics, kjer izdeluponudili zaposlitev tudi doloVelenje – Ker naj bi družba Adient, ki je eden največjih največjih jejo televizorje, je že 750 započenim profilom zaposlenih iz slenih, še dobrih 50 jih bodo režijskih služb, ki bodo v pri- zaposlovalcev v koroški regiji in širše, zaprla proizvodnjo v Slovenj zaposlili v aprilu, saj se količimerjavi s proizvodnimi delavci Gradcu, so odpuščenim delavcem delo, poleg Gorenja pripravljeni na naročil povečuje, prav tako verjetno težje našli novo zapo- ponuditi tudi v velenjskem podjetju Skaza. V Skazi nagovarjajo različne profile, poseben poudarek pa namenjajo proizvodnim delavcem, v marcu uvajajo na dveh linijah slitev, sploh na Koroškem. tudi triizmensko delo, preostale Naročila za prihodnje me- saj tu čutijo največji primanjkljaj, so sporočili iz podjetja. »Ob odločitvi, ki bo imela velike posledice za celotno regijo, želimo štiri linije pa so dvoizmenske. sece so v Gorenju še vedno V Gorenju še vedno zaposlujevisoka, kar je trenutni trend izpostaviti, da imajo tisti, ki iščejo nov začete,k ter si želijo z nami jo tudi v tovarnah gospodinjskih v celotni panogi bele tehnike rasti in soustvarjati prihodnost, pri nas odprte možnosti za zaposliaparatov in bodo predvidoma in izdelkov za dom, saj ljudje tev,« je povedal direktor Skaze Bart Stegeman. tudi v naslednjih mesecih še ispredčasno menjujejo aparate, kali delavce za delo v proizvoob odsotnosti drugih izdatkov dnji, predvsem strojnike in voz(npr. potovanja, turizem, restaEvropska komisija je odobrila slovenski program državne pomoči nike delovnih strojev (viličarjev) vracije, prosti čas itd.) in ob dejz ustrezno izobrazbo, usposobljenostjo in dar se za direktni prehod ni odločil nihče, stvu, da med epidemijo večino časa preživi- pridelovalcem jabolk, ki jih je prizadel izbruh koronavirusa. Skupna izkušnjami. nekaj Adientovih delavcev pa se je oglasilo mo doma, torej večinoma tudi bolj kot prej vrednost pomoči je štiri milijone evrov. 🔲 mz V prvem valu odpuščanj v slovenjgraškem pozneje. Tudi ob tokratni napovedi večjega uporabljamo domačo kuhinjo. 🔲 mz Adientu lani, so njihovi kadroviki odšli v odpuščanja so se takoj povezali z njihovo

Gorenje dela dobro in zaposluje

Gorenje in Skaza ponujata zaposlitev

Štiri milijone pridelovalcem jabolk

Naš čas, 25. 3. 2021 barve: CMYK, stran 5

V ŽARIŠČU

25. marca 2021

5

Kako izstop iz premogovništva vidi Šaleška dolina? Izstop iz premogovništva 2033?

Osnutek strategije izstopa iz premogovništva sledi najbolj ambicioznemu scenariju, letu 2033 Milena Krstič - Planinc

Ljubljana, Velenje, Šoštanj, 15. marca – Začela se je en mesec dolga javna obravnava osnutka Nacionalne strategije za izstop iz premogovništva in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda (Strategija).

Za savinjsko-šaleško regijo je predlagan najbolj ambiciozen scenarij izstopa, torej najpozneje leta 2033.

Po koncu javne razgrnitve in javne obravnave bo sledila medresorska uskladitev. Strategijo bo sprejela vlada, najverjetneje oziroma po možnosti še pred začetkom predsedovanja Svetu Evropske unije.

Zakaj najbolj ambiciozen scenarij?

Za izstop iz premogovništva najkasneje leta 2033 se je medresorska delovna skupina odločila, ker je prepričana, da bi hitrejši izstop iz te panoge imel najmanjši negativni vpliv na okolje, naravo, zdravje ljudi, kulturno dediščino, in ker da je tudi edini sprejemljivi scenarij z vidika blaženja podnebnih sprememb.

Med razlogi je naveden tudi ta, da gre vse večji obseg finančnih sredstev EU za pravičen prehod pričakovati predvsem v naslednjih dveh finančnih perspektivah, zato bi odlog izstopa preveč v prihodnost lahko ogrozil sposobnost Slovenije pri uspešnem črpanju sredstev EU, ki bodo opuščanju rabe premoga namenjena v okviru Sklada za pravičen prehod.

So pa tudi drugi razlogi, med njimi rast emisijskih kuponov za izpust CO2.

Kaj pa meni Šaleška dolina?

Za pravičen prehod je treba imeti dovolj časa za prestrukturiranje

Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje: »Ves čas govorimo o pravičnem prehodu v brezogljično družbo, kar pa zaprtje PV in TEŠ leta 2033 nikakor ne more biti. Pravičen prehod pomeni, da imaš dovolj časa za potrebno prestrukturiranje. Dvanajst let je odločno premalo, še posebej, ker je nujno upoštevati, da je treba pridobiti nepovratna evropska in državna sredstva ter pripraviti potrebne projekte. Upoštevati je treba tudi, da bi se moralo zapiranje premogovnika začeti vsaj pet let prej, torej že čez sedem let. Zato smo na predsednika vlade naslovili poziv, naj vlada prisluhne sklepom Sveta Mestne občine Velenje in za letnico zaprtja PV postavi leto 2042 z možnostjo 5-letnega prehodnega obdobja. V krajšem času zaradi zahtevnosti in obsežnosti del za odpravo posledic rudarske dejavnosti pravičnega prehoda ni možno izvesti.

Veliko breme povzročajo Šaleški dolini emisijski kuponi. Cena teh se zaradi tržnih aktivnosti v zadnjih mesecih nenehno povečuje – do oziroma preko mere, ko je strošek CO2 kuponov višji od vrednosti izkopanega premoga. Podobno je pri zagotavljanju toplotne oskrbe za daljinsko ogrevanje. Čeprav sodi to ogrevanje v ekološko, naj bi za CO2 kupone po zadnjih ocenah plačevali 4 milijone letno, kar je povsem nesprejemljiva višina, saj znaša celotni strošek toplotne energije trenutno 3 milijone evrov.

Prehitro zaprtje premogovne enote TEŠ in s tem PV bi povzročilo veliko negativnih posledic, zato vztrajamo pri

tem, da je leto 2042 tisto, ki bo omogočilo pravičen prehod. Če pa bi pred tem letom ugotovili, da so zagotovljeni socialna varnost zaposlenih v šaleški energetiki, stabilen vir toplotne energije za Šaleško dolino in ustrezen nivo oskrbe Slovenije z električno energijo, bi lahko sprejeli tudi drugačne odločitve.

V času, ko poteka javna razgrnitev in javna obravnava Strategije, bomo na to temo sklicali izredno sejo Sveta Mestne občine Velenje. Verjamem, da bo na koncu zmagal razum in da pet tisoč zaposlenih v teh dejavnostih ne bodo talci parcialnih interesov.«

Šoštanj ne more biti žrtev razvoja v nedogled

Darko Menih, župan Občine Šoštanj: »Občina Šoštanj od prejetega prvega osnutka Strategije zagovarja scenarij B – »Finančno vzdržen«, ki predvideva konec rabe premoga leta 2038. Glavni razlog je v tem, da želimo ohraniti vsaj nekaj površin, ki so ob daljšem izkopavanju premoga predvidene za pogrez in zalitje z vodo. Občina Šoštanj zaradi izkopavanja premoga izgublja ogromne površine zemljišč. Prav zaradi tega je omejen in onemogočen normalen razvoj občine, še posebej njen gospodarski razvoj. Občina Šoštanj ne more biti v nedogled žrtev razvoja, in to brez kakršnih koli odškodnin.

Ali bo prišlo do opustitve rabe premoga še prej, pa ni odvisno od Občine Šoštanj, ampak od drugih, predvsem ekonomskih vzrokov. V zadnjih treh letih se je namreč strošek emisijskih kuponov povečal z 0 na 4 milijone evrov, kar pomeni, da je to že večji strošek, kot je strošek premoga. Vsekakor pa je potrebno, da se do zaprtja premogovnika reši alternativno ogrevanje Šaleške doline. Pričakujemo, da bo pri tem aktivno sodelovala država oziroma pristojna ministrstva.

Naj spomnim še na sklep, ki ga je sprejel Svet Občine Šoštanj konec leta 2020 in se nanaša na reševanje vprašanja s smradom iz zračnega jaška v Šoštanju.

V sklepu med drugim piše, da v kolikor se problematika smradu v Šoštanju ne da rešiti v doglednem času, bo Svet Občine Šoštanj od države zahteval, da se izkopavanje premoga ustavi. Občina Šoštanj pa bo v tem primeru podprla in zagovarjala ambiciozen program iz Strategije, ki predvideva konec rabe premoga leta 2033.«

Pravičen prehod zapisan samo v naslovu

Simon Lamot, Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije, sindikat Premogovnika Velenje: »Večina sodelujočih na delavnicah delovne skupine Ministrstva za infrastrukturo (MZI) za pripravo Strategije iz SAŠA regije je bila neprijetno presenečena nad njihovim stališčem ob začetku javne razprave. Letnica 2033 je za sindikat SPESS-PV popolnoma nesprejemljiva in hkrati nerazumljiva.

Dokument, ki je posredovan v javno razpravo, napačno povzema obveznosti Slovenije v razogljičenju. Edina zaveza je Pariški sporazum, ki nas zavezuje, da

smo ogljično nevtralna družba do leta 2050. Vse morebitne ostale zaveze morajo biti del širšega družbenega konsenza, v katerem ne bo edino vodilo preseganje okoljskih zavez.

EU je navedla, da se mora pri predčasnem izstopu iz premoga še posebno velik poudarek nameniti socialnemu dialogu in najbolj prizadetim regijam omogočiti postopen in pravičen proces energetskega, okoljskega, gospodarskega in družbenega prestrukturiranja. Državljanom je potrebno jasno povedati, kako draga bo predčasna tranzicija, za koliko se bo povečala cena električne energi-

❱

Javna razgrnitev in javna obravnava bo trajala od 15. marca do 15. aprila.

je in koliko delovnih mest se bo zaradi tega zaprlo oziroma prestavilo v okolja z manj zahtevno okoljsko zakonodajo. Zavedati se je treba, da je podnebna kriza globalni problem in da Slovenija prispeva 0,01 promile vseh svetovnih izpustov CO2. Vsakršno nepremišljeno hitenje pri doseganju ciljev iz Pariškega sporazuma bo samo povečalo revščino med državljani in pregnalo delovna mesta.

V globalnem smislu pa s tem ne bomo naredili popolnoma nobenega napredka in tudi ne bomo nobenemu od velikih onesnaževalcev za nikakršen zgled.

Strategija ima 'pravičen prehod' zapisan samo v naslovu, v dokumentu pa ni niti enega poglavja, ki bi zaposlenim

Predvideni scenariji Scenarij A, najpozneje leta 2033: imel bi najmanjši negativni vpliv na okolje, naravo, zdravje ljudi in kulturno dediščino.

Scenarij B, najpozneje leta 2038: z vidika zaostrenih podnebnih ciljev je zahtevnejši. Zaradi preseženih izpustov bi bili potrebni omilitveni ukrepi, kot je prilagoditev proizvodnje. 2038 je leto, ko bodo posojila za vlaganje v šesti blok poplačana, vendar pa nenehno dvigovanje cen emisijskih kuponov predstavlja dodaten pritisk na tekoče poslovanje Teša.

Scenarij C, najpozneje leta 2042: zaradi preseženih mejnih vrednosti emisij bi omilitveni ukrepi nevzdržno vplivali na finančno stabilnost Teša in PV. Z vidika okolja in zdravja ljudi bi bila najbolj obremenjujoča pot izstopa iz premoga.

v premogovništvu to zagotavljal. Zaradi tega zahtevamo, da se v dokument doda poglavje, v katerem se bo vlada ali državni zbor nepreklicno zavezal, da nihče od zaposlenih v premogovništvu ne bo ostal brez zaposlitve oziroma socialne varnosti, ki bo zagotavljala enak življenjski standard. Posebno mero socialne note bo zahtevalo prestrukturiranje oz. prekvalifikacija delovnih invalidov, ki jih je v tem trenutku v Skupini PV preko 400 in ravno tako niso obravnavani v nobenem dokumentu.

Zaradi vsega naštetega je potrebno v Strategijo zapisati, s katerim zakonom bomo to reševali in s katerimi viri bomo to poplačali. Hkrati bomo zahtevali, da se zapiše zaveza, da se po zaprtju premogovnika v Tešu ne bo skurila niti tona uvoženega premoga. Če pristojni ne bodo začeli voditi ustreznega socialnega dialoga in pri zagotovitvi pogojev ne bomo uslišani za vsaj kolikor toliko pravičen prehod, bomo v sindikatu SPESS prisiljeni pričeti izvajati sindikalne aktivnosti.«

Izguba ekonomske suverenosti, zmaga trgovcev z električno energijo

Branko Sevčnikar, predsednik Sindikata delavcev energetike (SDE): »Zanesljiva, kvalitetna in cenovno ugodna oskrba gospodarstva in prebivalstva so bili in morajo biti tudi v prihodnje pogoj za okrevanje slovenskega gospodarstva tudi zaradi posledic pandemije. Tudi povečanje energetske revščine ni sprejemljivo. Zato je izbira scenarija 2033, ki ni podprt s celovito makroekonomsko analizo stroškov in koristi celotne družbe, ne samo dveh regij, problematično in neodgovorno ravnanje.

Scenariji s povečano uvozno odvisnostjo niso skladni z Nacionalnim energetskim podnebnim načrtom (NEPN) in vse odjemalce izpostavljajo tveganju za povišanje cen električne energije. Strategija, ki predlaga izstop iz premoga leta 2033, prav tako ne podaja rešitev za pravičen prehod zaposlenih, zato je nesprejemljiva.

Proizvodnja električne energije je v Sloveniji edina vrsta energije, v kateri smo v nekem določenem odstotku samozadostni, vse druge vrste energije (nafto, plin ...) uvažamo. Domača proizvodnja je neke vrste porok za energetsko, posledično pa tudi ekonomsko suverenost države. Že v času pred pandemijo je bila Slovenija neto uvoznik električne energije (okoli 17 odstotkov), v času epidemije

je odvisnost od uvoza sicer padla na približno 5 odstotkov, vendar se v času po pandemiji in ponovnem zagonu gospodarstva pričakuje porast porabe električne energije na raven iz leta 2019.

TEŠ razen energije zagotavlja tudi sistemske storitve, ki so potrebne za normalo delovanje domačega elektroenergetskega sistema. Že ob normalnem obratovanju Teša se bo po projekcijah NEPN uvozna odvisnost povečala za več kot 15 odstotkov, kar bo že takrat pomenilo porast cene električne energije.

Cena električne energije iz slovenske proizvodnje je za okoli 35 odstotkov nižja od povprečne cene v članicah EU, kar omogoča gospodarstvu konkurenčno prednost na globalnem evropskem trgu.

Tudi cena za gospodinjstva je v primerjavi s ceno električne energije v članicah EU v spodnji polovici.

Predlog opustitve rabe premoga za proizvodnjo električne energije leta 2033 temelji na predpostavkah, ki niso še nikjer dogovorjene oziroma zapisane.

Nedavno sprejeti cilj, znižanje izpustov za 55 odstotkov na ravni EU, še ni bil prenesen ne v sektorske ne nacionalne strategije, zato je usmeritev tistega, ki je zahteval, da se to upošteva pri celoviti presoji vplivov, milo rečeno zlonamerno oziroma neodgovorno.

Sprejetje letnice opustitve rabe premoga za potrebe proizvodnje električne energije leta 2033 bi bila po našem mnenju napačna odločitev, zato bomo v postopku javne obravnave predlagali ponoven tehtni premislek o posledicah take odločitve.«

Odločitev mora biti strateško premišljena in ovrednotena

Janko Pogorelčnik, direktor Šolskega centra Velenje: »Prepričan sem, da je treba na državni ravni enakovredno obravnavati vse tri izhodne letnice opustitve premoga in se zavedati, da bo po opustitvi premoga treba nadomestiti okoli tretjino proizvodnje električne energije. Zato mora biti odločitev strateško premišljena in ovrednotena.

Premogovnik je bil med ustanovitelji ŠCV. Smo edini, ki usposabljamo kadre za potrebe premogovnika. Ne glede na izhodno letnico bomo to tudi ostali. Pripravljamo in izvajamo veliko programov za odrasle in gotovo bomo imeli ključno vlogo tudi pri prestrukturiranju naše premogovniške regije.« 🔲

Naš čas, 25. 3. 2021, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

25. marca 2021

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka Sreda, 17. marca Vlada je sklenila, da bo 22. 3.

Obalno-kraška regija prešla iz rdeče v oranžno fazo, s čimer bo med drugim odpravljena omejitev gibanja iz in v regijo.

Predsednik opozicijske LMŠ Marjan Šarec je napovedal ustavno obtožbo predsednika vlade Janeza Janše, ker država decembra lani v drugem krogu nabave ni naročila cepiv BioNTech in Pfizer.

Računsko sodišče je v poročilu ugotovilo, da vlada, ministrstva za zdravje, za gospodarstvo in za obrambo ter zavod za blagovne rezerve pri nabavah zaščitne opreme niso bili učinkoviti. Od vlade in zavoda je zahtevalo popravljalne ukrepe.

Bodo našo mejo varovale enote policije iz sosednjih držav?

Slovenija se z Italijo, Avstrijo in Madžarsko pogovarja o sporazumu, po katerem bi bili policisti iz omenjenih držav vključeni v obmejne patrulje slovenske policije na meji s Hrvaško, je za Televizijo Slovenija povedal notranji minister Aleš Hojs.

V Mengšu je pes napadel otroka. Osemletnica se je na dvorišču ograjene stanovanjske hiše preveč približala večjemu psu, ki je bil privezan na verigo. Pes je deklico napadel in ogrizel, ta pa je kasneje zaradi poškodb na kraju umrla.

Evropska komisija je predlagala zakonodajo za uvedbo covidnega potrdila, ki naj bi državljanom EU to poletje olajšalo potovanja.

Četrtek, 18. marca Slovenija se je odločila nadaljevati s cepljenjem proti covidu-19 s cepivom AstraZeneca.

Spor med vlado in STA se poglablja. Vlada je nadzornemu svetu Slovenske tiskovne agencije (STA) predlagala razrešitev direktorja Bojana Veselinoviča, saj ugotavlja, da je pri izpolnjevanju zakonskih obveznosti STA v letu 2020 prišlo do številnih kršitev, za katere naj bi bil neposredno odgovoren direktor.

Na Koroškem in širše odmeva sredina napoved lastnika slovenjgraške družbe Adient, da bo do konca leta ukinil proizvodnjo in bo delo tako izgubilo vseh 430 zaposlenih.

Odbor Evropske agencije za zdravila Ema, pristojen za varnost, je ugotovil, da je cepivo proti covidu-19 britansko-švedskega podjetja AstraZeneca varno in učinkovito.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ostro kritiziral izjavo ameriškega kolega Joeja Bidna, ta ga je namreč označil za morilca.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je vse pravne osebe, vključene v projekt gradnje plinovoda Severni tok 2 pozval, naj se iz njega nemudoma umaknejo. V nasprotnem primeru tvegajo sankcije ZDA.

Adient, še leta 2019 Tovarna leta, sedaj zaradi stroškov zapira vrata.

začetku tretjega vala epidemije.

V središču Ljubljane in Maribora se je na mirnih protestih zbralo nekaj sto ljudi, ki so izražali nasprotovanje ukrepom za omejitev širjenja novega koronavirusa ter cepljenju.

Za katoličane so v trenutnih razmerah etično sprejemljiva vsa cepiva, so sporočili s Slovenske škofovske konference (SŠK).

Prvo srečanje novih zunanjih ministrov ZDA in Kitajske je minilo v znamenju medsebojnih očitkov.

Petek, 19. marca Minister za delo Janez Cigler Kralj je ponoči uspešno prestal interpelacijo, ki so jo vložile LMŠ, SD, Levica in SAB. Potem ko je Evropska agencija za zdravila ugotovila, da je cepivo podjetja AstraZeneca varno in učinkovito, v Sloveniji z njim nadaljujejo s cepljenjem. Med drugim so se cepili predsednik republike Borut Pahor, premier Janez Janša, predsednik DZ Igor Zorčič in predsednik DS Alojz Kovšca.

Mednarodni denarni sklad je poslabšal napoved rasti slovenskega gospodarstva v tem letu – namesto 5,2-odstotne po novem napoveduje 3,7-odstotno.

Predstavniki nevladnih in strokovnih organizacij so opozorili na predlagane spremembe zakona o vodah, s katerimi bi lahko

Dobili smo novo stranko.

V več evropskih državah so znova potekali protesti proti ukrepom za zajezitev pandemije covida-19.

Japonsko je stresel močan potres z močjo 7,2, s središčem pred severovzhodno obalo države.

Nedelja, 21. marca

Epidemiološke razmere po svetu in tudi pri nas se zaostrujejo. Številne evropske države se odločajo za nove protikoronske ukrepe in zaustavljajo javno življenje, potekajo pa tudi protesti proti tem ukrepom. Skupina petih sredozemskih držav članic EU, ki se soočajo z velikim pritiskom zaradi migrantov, je pozvala k večji solidarnosti ostalih članic pri delitvi migrantskega bremena.

V Sloveniji smo se pohvalili, da smo lani posadili skoraj dva milijona dreves tridesetih različnih vrst.

Svetovni dan lutk zaradi ukrepov za Z AstraZeneco so se cepili tudi vsi štirje zajezitev širjenja predsedniki. covida-19 že lani ni vlada dovolila izjeme pri gradnji ponudil dogodkov, vrata lutkovproizvodnih objektov, ki upora- nih gledališč pa ostajajo na ta dan bljajo nevarne snovi na vodovar- zaprta tudi letos. Na pobudo Unesca 21. marca obeležujemo tudi stvenih območjih.

Strokovnjaki Svetovne zdra- svetovni dan poezije. Oboji ponuvstvene organizacije (WHO) jajo dogodke predvsem na spletu. so podprli cepljenje proti Covidu-19 s cepivom britansko-švedskega podjetja AstraZeneca.

V ZDA so presegli cilj 100 milijonov cepljenj v prvih 100 dneh vladanja novega predsednika Joeja Bidna.

V bližini islandske prestolnice Reykjavik je v petek izbruhnil vulkan Fagradalsfjall.

Sobota, 20. marca Na pobudo nekdanje predsednice DeSUS in kmetijske ministrice Aleksandre Pivec ter njenih somišljenikov je bila na digitalnem ustanovnem kongresu ustanovljena nova politična stranka Naša dežela.

Predlog ustavne obtožbe predsednika vlade je že spisan in ima tri sklope: opustitev dolžnega ravnanja pri nakupu cepiv, uničevanje STA, ter poseganje v tožilstvo, je na Twitterju zapisal prvak največje opozicijske stranke LMŠ Marjan Šarec.

Infektologinja in vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar je ocenila, da smo na

(Emi). Dejal je tudi, da je zaostanek pri usklajevanju pokojnin iz preteklih let ob napovedanih gospodarskih razmerah mogoče dokončno nadoknaditi v prihodnjih dveh letih.

Tudi v primorsko-notranjski regiji so se lahko znova odprle terase lokalov.

Ob svetovnem dnevu voda so se vrstili pozivi k varovanju te dobrine. Številni so opozorili tudi na predlog novele zakona o vodah, ki zaradi preohlapnosti členov, lahko ogrozi naše vodno bogastvo.

Zunanji ministri EU so sprejeli odločitev o uvedbi sankcij zaradi

Poslabšujejo se gibalne sposobnosti otrok.

Zaradi epidemije se poslabšujejo gibalne sposobnosti otrok, na presenečenje številnih pa je ministrstvo šole izločilo iz razpisa za športne dejavnosti. Ravnatelji in športni strokovnjaki so ogorčeni.

Ponedeljek, 22. marca Premier Janez Janša je odgovarjal na poslanska vprašanja.

Med drugim je pojasnil, da bi se Slovenija lahko odločila, da registrira cepivo Sputnik z lastnimi regulatornimi organi, a bi tak postopek trajal dlje kot pri Evropski agenciji za zdravila

Voda postaja vse bolj strateška dobrina. Jo bomo znali ubraniti pred kapitalom?

kršenja človekovih pravic v šestih tretjih državah. Med njimi je tudi Kitajska zaradi kršenja človekovih pravic Ujgurom. Kitajci so že sprejeli povračilne ukrepe.

Zaostreni so tudi odnosi med EU in Rusijo. EU tu očitno sledi ameriški pobudi.

Torek, 23. marca Zaradi slabšanja epidemiološkega stanja so vse bolnišnice spet covidne bolnišnice. Število bolnikov spet narašča.

Ministra Zdravko Počivalšek in Janez Cigler Kralj sta se s predstavniki lastnika družbe Adient Slovenj Gradec, ki je napovedal zaprtje tovarne, virtualno pogovarjala o možnostih rešitve situacije. Oba sta po sestanku obljubila določene rešitve.

Državni zbor je podprl predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah Evropske unije od leta 2021 do leta 2024. Med ključnimi temami je izpostavil krepitev odpor-

Turizmu naj bi iz težke situacije pomagal tudi interventni zakon.

nosti EU na bodoče pandemije in kibernetske napade, zeleni prehod, digitalizacijo ter vladavino prava. Trenutni ključni problem je pandemija covida-19, je poudaril premier Janez Janša.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravlja interventni zakon za turizem, s katerim namerava panogi pomagati pri okrevanju po epidemiji covida-19.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v Bruslju na svojem prvem zasedanju zunanjih ministrov članic zveze Nato potrdil ameriško zavezanost zavezništvu ter s tem potrdil namero nove ameriške administracije, da obnovi čezatlantsko vez.

V Izraelu so potekale četrte parlamentarne volitve v manj kot dveh letih.

Bile so dovoljene sanje Ne vem, ali je res lepo biti Slovenec – kot nas je nekoč učila neka knjiga nekdanjega politika – gotovo pa je to težko. In to vedno bolj – namreč živeti v državi, v kakršno se spreminja naša. Stvari izgubljajo razumno mero, več je norosti kot pameti.

Kaj imam v mislih? Države načeloma delujejo kot tanker, počasi potujejo v eno smer, z majhJure Trampuš nimi popravki sem in tja. Do velikih sprememb, do obrata prihaja počasi, postopoma, razen v trenutkih, ko se na krovu zgodi revolucija. Takrat se stvari dogajajo zelo hitro, družba ni predvidljiva, še manj pa varna. Natančno to se dogaja v Sloveniji. Vlada, ki bi morala biti zgolj ena od struktur, ki upravljajo Slovenijo, svojo oblast širi na vse družbene podsisteme.

Od njene volje in politike postaja odvisno prav vse, od tega, kaj in kako se poučuje v šolah, pa do resničnih bizarnosti, povezanih z vprašanjem, kakšni umetniški artefakti se lahko postavljajo v galerijah, kakšni pa ne. Ne gre le za politiko, za prerivanje med levico in desnico, vladne odločitve imajo neposreden vpliv na življenja ljudi. Ta življenja so zaradi vladnih potez za večino ljudi slabša.

Ko se je Slovenija osamosvajala, takrat v tistih zlatih letih, sem bil sam na prelomu osnovne in srednje šole. Povsod, na vsakem koraku sem srečaval gesla o svobodi, demokratizaciji, odprti družbi, o pomladi, prenovi in svetli prihodnosti, ki čaka državo in njene ljudi. Ta gesla so bila res povsod in ljudje so jim verjeli. Vse se je zdelo uresničljivo, nad nami je bilo le modro nebo.

Stvari se danes zelo hitro obračajo. Res si nisem nikoli mislil, da bo ta svetla Slovenija, država prihodnosti, postala okolje, kjer policisti kaznujejo dijake, ker so javno protestirali, da želijo nazaj v šolske klopi. Pozor, država je kaznovala mlade, ki so zbrali pogum, ki so demokracijo in svobodo vzeli resno, ki se zavedajo svojih pravic. Dijake, katerih mladost pomeni biti v srcu življenja, zato so uporni, samosvoji, iskreni, državljansko odgovorni. In kaj naredijo policisti? Kaznujejo tiste, ki so povedali svoje mnenje, ki so v rokah držali transparente. Za dejstvo, da so nosili maske in da so se držali epidemioloških zapovedi, se niso brigali. Kaznovali so jih, ker so mislili z lastnimi glavami. Ta pripetljaj z mariborskih ulic je ena od najsramotnejših potez te države.

Vsak človek, vsak izmed nas, ima lasten vrednotni sistem in policist ni nikoli le orodje v rokah komandirjev, pač pa se lahko sam odloči, kako bo postopal, lahko tudi zavrne ukaz nadrejenega.

Tega policisti v Mariboru niso storili. H kaznovanju so jih pozvali nadrejeni, vodstvo policije, notranji minister in vsa politika, ki stoji za njimi. Enako se je dogajalo v času izbrisanih, še v eni izmed sramotnih epizod naše države. Res je, da so imeli na upravnih enotah uslužbenci navodila, da ljudem uničijo osebne dokumente, a res je tudi, da so nekateri to storili, drugi pač ne.

Kaznovanje mladih je v resnici posledica politične psihoze, ki se je razširila v tej družbi, posledica prepričanja, da je potrebno kaznovati vse tiste, ki se uprejo vladi, njeni politiki, mafijskemu načinu vodenja države. In policisti izvršujejo ukaze, ki jih bruha ljudomrzni minister za notranje zadeve.

Lahko je tudi drugače. Podobno kot v Mariboru se je tudi v Velenju odvila akcija branja dijakov. Bila sta sicer samo dva – dijaška skupnost Gimnazije Velenje ideje ni podprla, kar ji ne more biti v ponos – a policisti se za kaznovanje dijakov, vsaj tako kaže za zdaj, niso odločili. Zdi se, da so presodili, da ni potrebno in smiselno. Razmišljali so podobno kot miličniki, ki so v tistih zlatih časih le od daleč opazovali dogajanje na Roški.

Avtoritarnost in nesvoboda sta, kot pravi tudi Matjaž Gruden, vedno poraženi. Poraženi sta bili pred 30 leti, poraženi bosta tudi tokrat. Dijaki, ki se upirajo, imajo prav. Dokaz za to so globe, ki so jih dobili. V resnici bi se morali ukvarjati z razmislekom, zakaj se Slovenija spreminja v državo, iz katere smo pred 30 leti zbežali.

Dijaki se bodo na ulice vrnili, ti politiki pa bodo odšli. 🔲

Prenavljajo prostore uprave Šmartno ob Paki – 10 let je od tega, ko se je uprava Občine Šmartno ob Paki preselila iz prostorov tamkajšnjega kulturnega doma v preurejene prostore nekdanje trgovine. Te se je »držala« tudi restavracija, ki pa jo je najemnik, žal, pred nekaj leti zaprl. Na Občini so nato iskali drugega primernega ponudnika sveže pripravljenih obrokov, kar vsi v Šmartnem ob Paki zelo pogrešajo. Ker so bili dogovori neuspešni, se je lokalna skupnost lani lotila preureditve nekdanjega bifeja v večnamensko dvorano. Med drugim jo je predvidela tudi za seje občinskega sveta, s čimer se je ponudila priložnost, da staro sejno sobo preuredijo v tri pisarne. V minulih tednih so to že storili, v naslednjih dneh pa bodo delno posodobili še ostale pisarne. Zagotavljajo, da je cilj naložbe zagotoviti primerne delovne pogoje zaposlenim, predvsem pa omogočiti občanom, da svoje zadeve predstavijo in so obravnavani v zasebnem okolju. Trenutno so namreč v eni pisarni delali trije uradniki vsak s svojo stranko. Epidemiološka situacija in zahteve po ohranjanju razdalje so še dodatno podprle odločitev k takojšnji ureditvi pisarn. Delo s strankami 🔲 tp poteka ves čas prenove nemoteno in v enakem obsegu.

Naš čas, 25. 3. 2021 barve: CMYK, stran 7

7

DOGODKI

25. marca 2021

Predsednik državnega sveta obiskal PV in TEŠ Seznanili so ga s trenutno situacijo povezano s problematiko prestrukturiranja in zapiranja premogovnika Milena Krstič - Planinc

Velenje, 18. marca – Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca je v četrtek s sodelavci obiskal Premogovnik Velenje in Termoelektrarno Šoštanj.

Poslovodstvo PV mu je predstavilo trenutno situacijo, povezano s problematiko prestrukturiranja in zapiranja premogovnika.

V zvezi s tem je generalni direktor dr. Janez Rošer izpostavil, da se je – ne glede na to, katera letnica za prenehanje rabe premoga bo sprejeta v nacionalni strategiji za izstop iz premogovništva in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda – treba zavedati, da Premogovnik Velenje potrebuje minimalno 15 let, da lahko uspešno uredi in zapre premogovnik. »Skupaj z lastnikom bomo aktivno iskali primerne rešitve, ki bodo sprejemljive za vse strani in bodo vključevale socialni dialog ter pravičen prehod v brezogljično družbo,« je poudaril. Direktor družbe PV Aleš Logar pa je dodal, da poslovodstvo skupaj s strokovnimi službami aktivno pripravlja dokumentacijo, ki jo je potrebno oddati za podaljšanje koncesije za pridobivanje premoga v Šaleški dolini, ki poteče januarja prihodnje leto. Generalni

direktor je poudaril tudi, da je PV v vsej svoji zgodovini zgledno skrbel za okolje, v katerem deluje, in sproti urejal degradirano območje, in to iz lastne cene premoga, brez državne pomoči. »Premogovnik Velenje je v vseh skoraj 146 letih delovanja tesno povezan z lokalno skupnostjo, prav to sodelovanje pa je še posebej v tem prehodnem obdobju v brezogljično družbo ključnega pomena za nadaljnji razvoj tako

❱

gospodarstva kot širše regije.« Poslovni direktor HSE in predsednik nadzornega sveta PV mag. Marko Štrigl je ob obisku izpostavil, da v skupini proizvedejo več kot 65 odstotkov vse električne energije v Sloveniji in da je njihova strategija, da tudi v prihodnje ostajajo ključni steber oskrbe z električno energijo v državi. »Verjamemo, da bo v javni razpravi o zapiranju premogovnika na osnovi naših argumentov

Dr. Janez Rošer: »Ne glede na to, katera letnica za prenehanje rabe premoga bo sprejeta, se je treba zavedati, da Premogovnik potrebuje najmanj 15 let, da lahko premogovnik uspešno uredi in zapre.«

posluha za prepoznavanje potencialov dolgoletne krepitve rudarskega znanja, kadrov in tehnologije. »Čeprav se rudniki zapirajo, je v svetu dovolj novih priložnosti za nadaljnji razvoj in prenos tega slovenskega premogovniškega bogastva. Izvoz znanja je pravzaprav največji potencial v prihodnosti in verjamem, da bo z vizijo in cilji, ki so mi jih predstavili na tem srečanju, takšno razmišljanje lahko tudi udejanje-

sprejeta odločitev, ki bo za Slovenijo optimalna tako z vidika zelenega prehoda, kakor tudi z vidika zanesljive oskrbe z električno energijo.« Ob obisku TEŠ je direktor Mitja Tašler izpostavil, da si tako v Termoelektrarni kot Premogovniku intenzivno

❱

Mitja Tašler: »Intenzivno si prizadevamo za razvoj in iskanje novih tehnologij, ki bodo omogočale ohranitev energetske lokacije in strokovnega znanja.«

Obiskal je tudi TEŠ, kjer ga je sprejel direktor Mitja Tašler. (foto: Milan Skledar)

Alojz Kovšca s sodelavci na PV. (foto: Slobodan Mrkonjič)

prizadevajo za razvoj in iskanje novih tehnologij, ki bodo omogočale ohranitev energetske lokacije in strokovnega znanja. »Verjamemo, da je cilj strategije Šaleški regiji, elektrarni, premogovniku in njunim zaposlenim v prihodnjih letih v največji meri omogočiti nadaljnji razvoj in podporni okvir, ki bo zagotovil pravičen, ekonomsko vzdržen in socialno uravnotežen prehod.« Predsednik državnega sveta je ob obisku izrazil zadovoljstvo, da je v premogovniški regiji dovolj

no. Seveda se bo morala pri tem aktivneje vključiti tudi država z resornimi inštitucijami. Proces uvedbe pokrajin, ki ga koordinira Državni svet, se približuje sklepni fazi, in prav uvedba nove SAŠA pokrajine lahko pomeni nov korak v pravo smer uresničitve te enkratne poslovne priložnosti.« 🔲

Občinski redarji delali polno Dodatne naloge jim je naložil Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji Milena Krstič – Planinc

Velenje – V Skupni občinski upravi SAŠA regije, Službi medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja, opravlja delovne naloge osem občinskih redarjev.

V preteklem letu so opravljali naloge v desetih občinah ustanoviteljicah. Poleg občinskih redarjev so naloge redarstva v administraciji opravljali tudi štirje javni uslužbenci.

Epidemija vplivala tudi na njihovo delo

Zaradi razglašene epidemije lani marca se je njihovo delo malce spremenilo, pravi vodja Skupne občinske uprave SAŠAregije Sonja Glažer. Tako so bili med drugim vsak dan prisotni na lokaciji Zdravstvenega doma Velenje, kjer so skrbeli za pretočnost prometa v času, ko so ljudje prihajali na odvzeme brisov, in izvajali naloge po veljavnem Odloku o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji. Določene naloge s tega področja izvajajo tudi sedaj. »Delo je večinoma potekalo v dveh izmenah, občasno tudi ponoči, nekaj skupnih patrulj so izvedli tudi s policisti.

Na območju mestne občine Velenje so bili občinski redarji prisotni dnevno, v ostalih občinah ustanoviteljicah pa po predhodnem dogovoru in načrtu

nalog za posamezno občino.« Ves čas pa opravljajo nadzore nad določbami Zakona o pravilih v cestnem prometu, Zakona o varstvu javnega reda in miru, Zakona o zaščiti živali in veljavnih občinskih odlokov.

Kontrole so izvajali tudi drugod po mestu, upoštevajoč postavljeno prometno signalizacijo in problematiko določenih območij.

❱

Spomladi so jih občani velikokrat zaprosili tudi za pomoč pri iskanju njihovih živali.

Globa za opravljanje potrebe na javnem kraju

Največ kršitev na območju časovno omejenega parkiranja

V mirujočem prometu so občinski redarji lani daleč največ kršitev ugotovili na območju časovno omejenega parkiranja zaradi neoznačitve časa prihoda, sledijo pa parkiranje na mestih, kjer je to prepovedano s prometno signalizacijo, na prehodih za pešce, pločnikih ali v območjih za pešce, na površinah, ki niso namenjene prometu, na mestih za invalide.

Redno so izvajali kontrole mirujočega prometa na območju modrih con, tudi na Zidanškovi, kjer je bila ta uvedena lani in velja 24 ur vse dni v letu.

Nadzirali so območja kratkotrajnega parkiranja, parkiranja na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa ter v garažnih hišah.

28 prekoračitev hitrosti od 30 do 50 km/h, 156 prekoračitev hitrosti od 20 do 30 km/h, 1590 prekoračitev hitrosti od 10 do 20 km/h. Najvišja zabeležena hitrost je bila na Partizanski cesti, in sicer 120 km/h.

Za primerjavo: leta 2019 je radar »ujel« precej manj prehitrih, »le« 1.221.

Sonja Glažer: »Delo občinskih redarjev je lani večinoma potekalo v dveh izmenah, občasno tudi v nočnem času.«

Na radar se jih je ujelo skoraj 1.800

V Mestni občini Velenje izvajajo več ukrepov, katerih cilj je izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Med drugim že od leta 2009 meritve hitrosti izvajajo s stacionarnim radarjem, da bi zmanjšali število prometnih nesreč, katerih vzrok je prevelika hitrost.

Meritve s stacionarnim radarjem so v Velenju lani potekale na Partizanski, Šaleški in Kidričevi cesti. Skupno je bilo ugotovljenih 1.777 kršitev, od tega 3 prekoračene hitrosti nad 50 km/h,

Tudi pri nadziranju drugih zakonov in odlokov so imeli redarji lani precej dela. Včasih ni šlo drugače, kot da so kršitelje oglobili in ne le opozarjali.

Pri izvajanju nadzora po Zakonu o zaščiti živali so enemu kršitelju izdali plačilni nalog, ker

Najpogostejše kršitve, povezane z mirujočim prometom:

• neoznačen čas prihoda na območje časovno omejenega parkiranja: 1.098 • parkiranje v nasprotju z označbami ali zunaj označb za parkiranje: 162 • mestih, kjer je to prepovedano s prometno signalizacijo: 145 • prehodih za pešce, pločnikih ali v območjih za pešce: 80 • površinah, ki niso namenjene prometu: 70 • mestih za invalide: 60 • označenih intervencijskih poteh: 58 • križiščih: 13

Pri zdravstvenem domu so skrbeli za pretočnost prometa v času, ko so ljudje prihajali na odvzem brisov.

ni imel psa na povodcu. Zaradi kršitve Odloka o splošnem redu so napisali plačilni nalog zaradi opravljanja potrebe na javnem kraju, dva plačilna naloga sta bila izdana zaradi kurjenja odpadkov.

Zaradi neupoštevanja odredbe za odstranitev zapuščenega vozila je bilo odstranjenih in uničenih 9 zapuščenih vozil. Ugotovili pa so tudi 4 prekrške, za katere je pristojen drug prekrškovni organ (FURS, Policija), za kar so podali predloge za uvedbo postopka.

Poleg teh nalog so občinski redarji izvajali redne obhode na Velenjski plaži in ostalih pešpoteh ob jezerih, kontrole vodnikov

Najpogostejše prekrškovne zadeve v letu 2020

• plačilni nalogi: 2.121 • plačane globe: 1.697 • plačilo na obvestilo o prekršku: 1.043 • poizvedbe pravnim osebam: 563 • plačane globe z izterjavo: 490 • predlogi davčne izterjave – globe: 372 • odgovori, pojasnila, dopolnitve: 220 • zahteve za sodno varstvo: 158 • opozorila: 151 • odločbe: 150

psov glede uporabe povodcev in odstranjevanja pasjih iztrebkov. V spomladanskem času epidemije pa so se občani nanje obračali tudi za nudenje pomoči pri iskanju njihovih živali.

Veliko je bilo smetenja

Občinski redarji so pri svojih kontrolah evidentirali tudi odložene odpadke na mestih, ki temu niso namenjena. Predvsem gre za lokacije ob cestah, odmaknjena mesta, nekatere zbiralnice, javna parkirišča …

V preteklem letu je bilo zaznati zelo veliko odvržene embalaže za enkratno uporabo ob parkiriščih, cestah, prav tako je bilo zaznati povečano količino teh odpadkov, odloženih ob koših na javnih površinah. V teh primerih so bile obveščene pristojne službe, da so bili odpadki čim hitreje odstranjeni. 🔲

Število prehitrih, ujetih na stacionarni radar

• 2020: 1.777 • 2019: 1.221 • 2018: 1.567

Naš čas, 25. 3. 2021, barve: CMYK, stran 8

8

MODROBELA KRONIKA

Častniki in veterani na Golteh Mineva sedemindvajset let od tradicionalnega tekmovanja častnikov in veteranov na Golteh – Prva tekma namenjena povezovanju častnikov in pripadnikov Slovenske vojske Jasmina Škarja

10. marca so se na Golteh zbrali predstavniki združenja slovenskih častnikov, vojni veterani, Slovenska vojska in predstavniki Timinga ter že tradicionalno izpeljali (letos zaradi omejitev) 27. spremenjeno simbolno tekmovanje. Prišla sta tudi predstavnika krovnih organizacij – generalni sekretar ZVVS Slovenije Mitja Jankovič, generalnega sekretarja ZSČ brigadirja Martina Jugovca pa je zastopal regijski koordinator Zahodnoštajerske pokrajine Dušan Ajtnik. Udeležence simbolnega tekmovanja je pozdravil tudi stotnik Zdenko Hriberšek, predsednik organizacijskega odbora Golte 2021.

zelo zahtevna športna disciplina.

Kasneje se je uveljavil veleslalom, ki mu žlahtnost doda še strelski del tekmovanja z malokalibrsko puško,« pripoveduje Klemenčič, ki rad doda, da se je v vsem času tekmovanj in druženj nabralo kar nekaj anekdot. »Od pomanjkanja snega in tekme na »krpicah« snega, do žalostnih zgodb, ko so morali zaradi zaustavitve gondole kar nekajkrat tekmo prekiniti.

Letos nam jo je zagodla epidemija, saj zaradi nje prav tako nismo mogli izpeljati tekme tako, kot bi

Od pomanjkanja snega do žalostnih zgodb zaradi zaustavitve gondole

Predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Velenje, stotnik Matjaž Klemenčič, je obudil spomine na začetke tekmovanj na Golteh: »Leta 1992 je bila organizirana prva tekma častnikov in pripadnikov Slovenske vojske, da bi se tako povezovali, družili in poskušali utrjevati sodelovanje tudi v športu. Na začetku je bila tekmovalna panoga smuk, ki je najhitrejša in

želeli. Ker nismo želeli prekiniti tradicije, smo poskušali rešiti tekmo tako, da smo se s krovnimi organizacijami dogovorili, da tekmo izvedemo na simbolni ravni in tako zadostimo tudi zahtevam NIJZ-ja,« nadaljuje Matjaž Klemenčič, ki ga navdušuje to, da je tekma iz leta v leto po številu udeležencev rasla, tudi nihala

glede na razmere, a se vseeno ohranila do današnjih dni. »Prijavljenih smo imeli tudi že preko sto osemdeset tekmovalcev in zaradi vzporednih tekmovanj in zadržkov kakšno leto tudi samo šestdeset. Najpogosteje pa jih tekmuje med sto in sto dvajset.

Prihajajo z vseh koncev Slovenije in se radi vračajo na Golte.

Kakšno leto je zaradi vremena nekaj težav z izbiro tekmovalne proge, a na koncu vedno prijateljsko in borbeno pripeljemo tekmo do srečnega konca.«

to, da se dogaja v naravi, ki postreže tudi s presenečenji v obliki močnih vetrov. Fantje so vešči smučanja in streljanja, tekmovali duh je še vedno močan. Prve štartne številke niso vedno prednost.

Spreminjanje pogojev na progi in ostali dejavniki tudi vplivajo na končni rezultat. Spomnim se Mirana Stanovnika, »puščavskega lisjaka«, in tega, da se je kar trikrat zgodilo, da je zmagal tekmovalec ki je startal zadnji in tudi najbolje streljal. To so zanimive zgodbe,« še odnesejo spomini v preteklost predsednika Območnega združenja slovenskih častnikov Velenje Klemenčiča, Fantje ki za konec še enkrat izpostavi so vešči smučanja pomembnost druženja. »Nekatein ri prihajajo z vrhunsko opremo, streljanja, modernimi smučmi, nekateri pa tekmovalni zgolj na rekreacijo. Tudi nekaj doduh je še brih tekmovalk se je v vseh letih vedno predstavilo in uvrstilo med najmočan. bolje uvrščene.« Letos so zbrani v športnem duhu in ob upoštevanju predpisov opravili tudi Fantje so vešči smučanja spominski pohod po delu tekin streljanja, tekmovalni movalne proge Beli zajec, preko duh je še vedno močan smučišča Morava, do prostora, Hvaležni so tudi pripadnikom kjer je še nedavno stala Mozirska Slovenske vojske – 20. pehotne- planinska postojanka, ki je tudi mu polku celjske vojašnice, ki jim v času tekmovanj udeležencem že vrsto let pomaga pri organiza- nudila varno zavetje. 🔲 ciji strelskega dela tekmovanja.

Kako dobri strelci so udeleženci tekmovanja? »Kar dobri glede na

Gorelo pred domom kulture Velenje, 24. marca - V noči na sredo, malo po 2. uri zjutraj, so gasilci in policisti prejeli prijavo, da gori Dom kulture Velenje. Gasilci PGD Velenja so ob prihodu na lokacijo ugotovili, da so bili v ognju pod zunanjim stopniščem le stoli in mize, poškodovana pa je tudi elektro omarica, fasada in samo stopnišče. Prisotni so bili policisti in predstavnik kulturnega doma, ki je sodeloval pri prezračevanju notranjih prostorov. Škodo še ocenjujejo. 🔲

Foto PGD Velenje

POLICIJSKA kronika

25. marca 2021

Silhuete nasilja V preteklem tednu je Javna agencija Republike Slovenije za varnost v prometu predala policiji 16 silhuet policistk in policistov z radarjem. Vsaka policijska uprava bo preje-la po dve silhueti, tako da ju bomo zagotovo videli tudi na našem koncu. Predstavniki poli policije so izpostavili, da uporaba silhuet policistk in policistov z radarjem v rokah prispeva k večji prometni varnosti. Če ste jih do sedaj že kje videli ob cesti, ste zagotovo zmanjšali hitrost vožnje, prijeli volan z obema rokama, odložili mobilni telefon ali pozorneje spremljali dogajanje na cesti. Silhueto policistke ali policista je od daleč težko ločiti od resnične policistke ali policista, zato so omenjene reakcije povsem pričakovane in normalne. Tako sem prepričan, da bosta silhueti na celjskem območju odigrali svojo vlogo in tako prispevali k doslednejšemu upoštevanju hitrosti vožnje ter večji varnosti v prometu. Če silhuete policistk in policistov prispevajo k boljši prometni varnosti, pa nimajo nikakršnega vpliva na področju javnega reda in miru ter varovanja življenja in osebne varnosti. V zadnjih dveh tednih smo bili priča tako napadom na policistke in policiste kot nasilnim in tragičnim dejanjem, ki so se zgodila v Velenju, okoliških mestih in po drugih delih države. Med njimi so bili tako prekrški, v katerih so storilci zmerjali ali fizično napadli druge osebe, kot tudi kazniva dejanja, v katerih so žrtve utrpele poškodbe, nekatere med njimi pa so celo umrle. Tovrstna dejanja sodijo v t. i. črno kroniko, kjer so zajeti primeri kršitev javnega reda in miru, hujše prometne nesreče in odmevnejša kazniva dejanja zaradi posebnih okoliščin ali teže posledic.

Dejanja, zaradi katerih niso nastale večje ali hujše posledice, v medijih ne zavzemajo toliko prostora kot tista s hudimi, težjimi ali tragičnimi posledicami. To je razumljivo, saj nas tovrstne novice zanimajo in jih pozorno spremljamo, saj na ta način spremljamo dogajanje v našem okolju. Več kot je teh dejanj, bolj nelagodno in manj varno se počutimo. Tudi če nismo bili izpostavljeni ali neposredno ogroženi ali oškodovani zaradi poškodovanja premoženja ali tatvine, smo (lahko) zaskrbljeni in se počutimo ogroženi kot žrtve tovrstnih dejanj. Ogrožen ali zmanjšan občutek varnosti bistveno vpliva na kvaliteto življenja posameznika, pa tudi vseh prebivalcev vasi, mesta, regije in države. Brez njega se ne počutimo popolnoma svobodnega. Zato je pomembno delo policistov in ostalih institucij, ki skrbijo za varnost na določenem območju ali področju. Čeprav nam policijska represivna vloga marsikdaj ni všeč, kar je pokazala tudi ena izmed zadnjih javnomnenjskih anket, je njihovo delo zelo pomembno in je ključnega pomena za današnjo družbo in njene temeljne segmente. Če silhuete policistk in policistov niso podobe, izdelane iz temnega enobarvnega papirja na svetlem ozadju, ampak so identične podobam policistk in policistov, ki svoje delo opravljajo v uniformi, je pri silhuetah nasilja drugače. Na eni strani postajajo vse pogosteje in vse bolj vidne kot žrtve, ki obležijo pod udarci, brcami, vbodi ali streli. Na drugi pa so vidni vse temnejši obrisi potencialnih žrtev, ki jih z opuščanjem mednarodnih konvencij, nedoslednim izvajanjem zakonsko določenih nalog pristojnih institucij in predvsem z nesprejemanjem in neupoštevanjem osnovnih človeških norm in vrednot, lahko pričakujemo še več. In če se zdrznemo ob silhueti policistke ali policista ob cesti, bi se morali zdrzniti tudi ob vsaki novici o nasilnem dejanju.

Zato družba potrebuje institucionalne in zakonske ukrepe za preprečevanje nasilja, še zlasti nad otroki in ženskami. Ne zgolj 20. novembra ob svetovnem dnevu otrok, 8. marca ob mednarodnem dnevu žena ali ob današnjem materinskem dnevu, ampak prav vsak dan. Ob tem pa bi morali dosledno spoštovati in upoštevati družbene in moralne vrednote, vključno z resnico, svobodo in ljubeznijo, ki omogočajo in ustvarjajo lepo, čudovito in ljubeče življenje. Brez vsakršnih silhuet.

Adil Huselja varnostno ogledalo

🔲

Z računa poniknilo 71.500 evrov

zato, ker je nekomu dolžan denar, namesto denarja pa mu je vračal v artiklih. Ker so pri tem zaznali elemente kaznivega dejanja izsiVelenje, 19. marca – V petek popoldan so policisti obravnavali ljevanja, bodo osumljenega po zbranih obvestilih kazensko ovadili. kaznivo dejanje goljufije. Neznanec je aprila lani nagovoril oškodovanko, da je odprla trgovalni račun in nanj od aprila lani do 2. januarja letos naložila 71.500 evrov. Ves čas je bila z njim v stiku, ko pa je želela z računa vzeti denar, tega na njem ni bilo več. Za storilcem Velenje, 19. marca – V zvezi z več kaznivimi dejanji, storjenimi v poizvedujejo. Šaleku, o čemer smo na teh straneh poročali v prejšnji številki Našega časa, je preiskovalni sodnik 20-letniku in 21-letnikoma z območja Velenja zaradi kaznivih dejanj nasilništva, groženj, napada na uradno osebo, preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni Velenje, 19. marca – Policisti so v petek zvečer v Velenju obravnavali osebi odredil pripor. prometno nesrečo z lažjimi poškodbami voznika osebnega vozila. Trčil je v prometni znak in garažna vrata na Šaleški cesti. Zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola so vozniku odredili strokovni pregled. Šmartno ob Paki, 20. marca – V soboto je v Gorenji vasi na relaciji Velenje–Šmartno ob Paki voznik tovornega vozila zaradi vožnje preblizu desnemu robu, zapeljal z vozišča. Pri tem se je vozilo prevrnilo Velenje, 19. marca – V petek zvečer so policisti zaradi tatvine v na bok. Voznik se v nesreči ni poškodoval. trgovini obravnavali mlajšega moškega. Ugotovili so, da je kradel

Preiskovalni sodnik trojici odredil pripor

Trčil v prometni znak in garažna vrata

Tovornjak se je prevrnil na bok

S krajami v trgovinah vračal dolg

Iz POLICISTOVE beležke Škropil bo Velenje, 18. marca – V četrtek je neznanec iz skladišča Kmetijske zadruge Šaleška dolina v Hrastovcu ukradel tri steklenice koncentrata za škropivo.

Zadrugo je oškodoval za 370 evrov.

Na tehničnega s ponarejenimi številkami šasije Velenje, 19. marca – V petek popoldan so policisti z zbiranjem obvestil na tehničnih pregledih in avtomehanikih prišli do podatka, da je pri enem od njih

voznik z avtomobilom, na katerem so ponarejene številke na šasiji. Policisti so pri pregledu vozila sume potrdili in vozilo zasegli.

Malo marihuane Velenje, 21. marca – V nedeljo dopoldan so policisti občanu zasegli snov, za katero so posumili, da je prepovedana marihuana. Če se bo njihov sum potrdil, mu bodo napisali odločbo o prekršku.

Dan za tem, v ponedeljek, so opravili še en podoben zaseg in tudi zaseženo snov posredovali v analizo.

Naš čas, 25. 3. 2021 barve: CMYK, stran 9

9

ZDRAVSTVO

25. marca 2021

Trajanje bolniške odsotnosti je v Šaleški dolini daljše od slovenskega povprečja Zdravje v občinah Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki V vseh dosedanjih prikazanih publikacijah ‚Zdravje v občini‘ občine Šaleške doline statistično značilno odstopajo od slovenskega povprečja z daljšim trajanjem bolniške odsotnosti. Povprečna bolniška odsotnost je znašala leta 2018 v občini Velenje 18,4, v občini Šoštanj 20,3, v občini Šmartno ob Paki pa 19,1 koledarskih dni nezmožnosti za delo na delovno aktivnega prebivalca, medtem ko znaša slovensko povprečje 16,4 dni. V primerjavi s preteklimi obdobji v občinah Šaleške doline zaznavajo porast bolniške odsotnosti. V Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki povprečna bolniška odsotnost kaže slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije.

Podatki kažejo na daljše trajanje bolniške odsotnosti v primerjavi s podatkom za Slovenijo.

Delež bolniške odsotnosti v Sloveniji je pri ženskah v primerjavi z moškimi za 59 odstotkov višji

Začasna odsotnost z dela iz zdravstveno upravičenih razlogov, ki jo poimenujemo tudi bolniška odsotnost, stalež oziroma absentizem, je eden od indikatorjev zdravstvenega stanja delovno aktivnih prebivalcev. Odobritev bolniške odsotnosti je v pristojnosti osebnih zdravnikov, ki delujejo v sistemu zdravstvenega zavarovanja in imenovanih zdravnikov na ZZZS. Leta 2019

je bilo v Sloveniji pri zaposlenih delavcih zabeleženo 16.242.330 dni nezmožnosti za delo. »Delež bolniške odsotnosti je bil pri ženskah v primerjavi z moškimi za 59 odstotkov višji. Največ so k začasni odsotnosti z dela prispevale bolezni (62 odstotkov dni) in poškodbe (19 odstotkov dni), in sicer 14 odstotkov poškodbe izven dela in 5 odstotkov poškodbe pri delu. Iz podatkov izhaja, da je v Sloveniji po letu 2014 bolniška odsotnost v porastu,« je povedala Lucija Beškovnik, dr. med., specialistka javnega zdravja, zaposlena na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, v katerem že vrsto let ugotavljajo, da je delež odsotnosti z dela v Sloveniji iz zdravstvenih razlogov višji pri ženskah kot pri moških. Najpogostejši navedeni vzrok za bolniško odsotnost pri moških so poškodbe, na drugem mestu so

bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva in na tretjem mestu bolezni obtočil. Pri ženskah pa so na prvem mestu bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, na drugem poškodbe in na tretjem duševne in vedenjske motnje. »Pregled podatkov za Slovenijo kaže, da je delež bolniške odsotnosti naraščal s starostjo zaposlenih.«

Največ bolniške odsotnosti za leto 2019 v koroški statistični regiji, najmanj v osrednjeslovenski

V savinjski statistični regiji je za leto 2019 znašal odstotek bolniškega staleža 5,62, od tega 4,50 pri moških in 7,09 pri ženskah. »Pomemben z vidika delodajalca je indeks onesposabljanja (število koledarskih dni nezmožnosti za delo na enega zaposlenega delavca v enem letu), ki znaša 20,53,

NIJZ in Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem sta vzpostavila projekt »Promocija aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu – PKMO«, ki ga financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS ter Evropski socialni skladi. V okviru projekta sta izdelala spletno orodje, ki vključuje nabor ukrepov za preprečevanje novih in obvladovanje obstoječih kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj na delovnem mestu. Spletno orodje je namenjeno delodajalcem, delojemalcem, promotorjem zdravja, strokovnjakom za varnost in zdravje pri delu ter drugi zainteresirani javnosti. Spletno orodje je javno, brezplačno in do njega dostopate s klikom na povezavo https://pkmo.si/.

Doslej cepili že 60 % zaposlenih

Kreativni center Čuk ima uporabno dovoljenje

Slovenj Gradec – Tako kot marsikje drugje po Sloveniji tudi na Koroškem beležijo večja žarišča novo obolelih za virus Covida-19.

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec v tem trenutku zdravijo 11 pacientov s koronavirusno boleznijo, od teh eden potrebuje intenzivno terapijo. Zaradi aktivne okužbe s Covidom-19 tudi med zaposlenimi beležijo odsotnost dveh oseb, ki sta se okužili v domačem okolju. Na dan testirajo blizu 10 bolnikov s sumom na Covid-19. So pa zelo veseli, ker so doslej s cepljenjem že zaščitili približno 60 % zaposlenih oziroma 507 oseb.

Zaradi trenutne epidemiološke slike ostajajo še naprej covid bolnišnica. Sicer pa bi to ne bili več, ko bi število hospitaliziranih padlo pod 300. Za bolnike s Covidom-19 zagotavljajo 10 navadnih in 3 intenzivne postelje. Če se bo stanje poslabšalo, bodo to število lahko povečali na 25 običajnih in 7 intenzivnih postelj. Prav tako zaključujejo oblikovanje covid oddelka v tretjem nadstropju kirurškega bloka, kamor bodo preselili bolnike in s tem povečali nujno potrebne posteljne zmogljivosti Oddelka za interno medicino. 🔲

tp

Zaznamovali dan Downovega sindroma Šoštanj, 21. marca – Obeležitvi svetovnega dne Downovega sindroma se je z ozaveščanjem o potrebah oseb z Downovim sindromom ter njihovem enakovrednem vključevanju v družbo in vzgojno-izobraževalni sistem pridružila tudi Občina Šoštanj.

V avli občinske zgradbe so za razpoznavni znak tega dne izobesili plakate in pisane nogavice ter tako opozorili, da so ljudje, ki živijo na Zemlji, raznoliki. Mnogo njihovih potreb je univerzalnih, nekateri pa imajo tudi posebne potrebe. Mednje sodijo posamezniki z Downovim sindromom. 🔲

mkp

Velenje – Mestna občina Velenje je že pridobila pravnomočno uporabno dovoljenje za Kreativni center Čuk na naslovu Stari trg 11 v Starem Velenju.

V okviru projekta CTN Stari trg 11, ki je v zaključni fazi, so na osnovi smernic Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije staro stavbo, ki so jo mnogi poznali po gostinskem lokalu Čuk, porušili in zgradili novo. Poimenovali so jo Kreativni center Čuk in je namenjena novim podjetjem in obrtnikom za izvajanje različnih storitvenih in obrtnih dejavnosti, ki bodo spodbujale razvoj drobnega gospodarstva in obrti v starem mestnem jedru. V prihodnjih dneh bo občina stavbo tudi uradno prevzela.

Pred kratkim je bilo objavljeno tudi Javno zbiranje ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem. Prijave na razpis so možne še do 29. marca. Kreativni center Čuk bo valilnica številnih novih kreativnih idej in projektov, nove dejavnosti pa bodo spodbudile utrip revitaliziranega starega mestnega jedra.

Vrednost projekta znaša 1.559.397 evrov (DDV je zajet), sofinanciranje Evropskega sklada za regionalni razvoj je 986.936,12 evra, sofinanciranje proračuna Republike Slovenije; 246.734,03 evra in 325.726,85 evra pa je zagotovil proračun Mestne občine Velenje.

Spodbujajo k e-poslovanju Mestna občina Velenje poziva občanke in občane, da v čim večji meri poslujejo po elektronski poti in tako pomembno prispevajo k preprečevanju širjenja koronavirusne bolezni. Stranke prosijo, da vloge oddajo na e-naslov info@velenje.si oziroma preko portala eUprava. Že vse od začetka epidemije omogočajo urejanje zadev z upravo po elektronski poti. Povezave do elektronskih vlog so objavljene na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Obrazci, vloge).

Ob ustreznih zaščitnih ukrepih je možno tudi osebno urejati zadeve na sedežu občine, je pa treba obisk predhodno napovedati. 🔲

mz

od tega 16,41 pri moških in 25,86 pri ženskah. Resnost (povprečno trajanje ene odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali drugega zdravstvenega vzroka) znaša 18,25 dni, od tega 22,01 pri moških in 15,99 pri ženskah. Število

❱

Zaradi naraščanja bolniškega staleža v občinah Šaleške doline je smiselno promovirati skrb za promocijo zdravja na delovnem mestu in ta je zakonsko določena.

koledarskih dni nezmožnosti za delo na zaposlenega kaže, da so na prvem mestu bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, na drugem poškodbe in na tretjem duševne in vedenjske motnje,« je izpostavila specialistka javnega zdravja Lucija Beškovnik, ki ravno zaradi neugodnih podatkov bolniškega staleža poudarja pomembnost opozarjanja na promocijo zdravja na delovnem mestu, kar je tudi zakonsko opredeljeno. »Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) namreč nalaga delodajalcem, da morajo načrtovati in izvajati program promocije zdravja na delovnem mestu in da morajo zagotoviti potrebna sredstva in

način spremljanja izvajanja le-tega, kar pomeni, da morajo izvajati določene aktivnosti in ukrepe za ohranjanje in krepitev telesnega in duševnega zdravja delavcev. Delodajalec mora načrtovati promocijo zdravja na delovnem mestu tudi v izjavi o varnosti z oceno tveganja.«

V čem je vzrok za več absentizma v Šaleški dolini?

Vesna Lah, dr. med., specialistka družinske medicine ZD Velenje: »Mislim, da so glavni razlog odsotnosti proizvodna podjetja.

Podjetje Gorenje zaposluje več tisoč ljudi, od tega velik delež v proizvodnih procesih. Na teh delovnih mestih je zaposlenih precej več žensk kot moških. Gre za kader, ki ima nižjo stopnjo izobrazbe in se je zaposlil mlad – po končani osnovni šoli. Vrsto let delajo v prisilnih držah za tekočimi trakovi, v vsiljenem tempu, kar z leti povzroča okvare na skeletno-mišičnem sistemu in motnje v duševnem zdravju. Pogosto prihaja do utrujenosti in padca motivacije. Nižje kvalificirani delavci so slabše plačani, manj motivirani, morda nekaj prispeva tudi demografska struktura prebivalcev Šaleške doline,« je razmišljala specialistka družinske medicine Vesna Lah, ki je izpostavila tudi podjetje Premogovnik Velenje, v katerem se sicer trudijo zagotavljati varne pogoje dela za svoje zaposlene, delujejo tudi preventivno v smislu ohranjanja zdravja, a vseeno prihaja do poškodb pri delu, ki se običajno odražajo v zelo dolgih staležih. »Imam

primer pacienta, ki je v staležu s kratkotrajnimi prekinitvami deset let.« Zakaj je več absentizma med ženskami? »Prvi razlog je najbrž nosečnost in z njo povezani zapleti, drugi nega otrok (običajno nego vzame mati in ne oče), dogajajo se tudi bolniške odsotnosti zaradi družinskih konfliktov, najbrž pa ženske zasedajo v naši regiji več slabo kvalificiranih delovnih mest, ki so slabše plačana (to je le moja domneva, ki je ne morem potrditi s številkami). Menim, da se bo stalež zaradi posledic epidemije se povečal (morda zakasnelo diagnosticiranje, slabšanje ekonomskega stanja, duševne stiske, več nasilja v družini ...).« Kaj pa lokalna podjetja naredijo za zdrav način življenja na delovnem mestu za svoje zaposlene? »Žal konkretnih podatkov, če in kako podjetja izvajajo preventivne programe, nimam. Premogovnik v to vlaga kar nekaj energije, imajo preventivne fizioterapevtske programe pri fizioterapevtu zasebniku. Za ostala podjetja nimam podatkov.

Je pa skrb vsakega posameznika, da skrb za zdravje vzame v svoje roke: poskrbi za zdrav način prehranjevanja, gibanje, sprostitvene tehnike, obišče programe Centra za krepitev zdravja (ki po trenutnih zmožnostih opravlja določene programe on-line in v živo), opusti nezdrave navade in seveda pravočasno poišče pomoč pri osebnem zdravniku,« še zaključi Vesna Lah, dr. med., specialistka družinske medicine. 🔲

jš

Naš čas, 25. 3. 2021, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

25. marca 2021

Odsevi svetov v steklu V Galeriji Velenje bo do 8. maja na ogled prostorska postavitev Predih Tanje Pak – Dela povezuje misel »Ko čas zastane, tiho otrpnem do naslednjega vdiha« Tina Felicijan

najpomembnejših del v steklu.

Z razstavo Predih, ki jo je za Umetnica Tanja Pak ima ko- Galerijo Velenje načrtovala, snorenine v Rogaški Slatini. Oče vala in izdelovala dobro leto, se in ded, prvi oblikovalec, drugi mojster steklarstva, sta ji subtilni material, katerega oblikovanje je z odkrivanjem novih možnosti »pripeljala do perfekcije,« položila že v otroštvo. Po študiju industrijskega oblikovanja na ALUO v Ljubljani je magistrirala iz umetnosti na Royal College of Art v Londonu. Na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, na kateri je redna profesorica, je vodila vzpostavitev študijske smeri Unikatno oblikovanje / steklo in keramika, v čemer vzpodbuja mlade umetnike in oblikovalce, da razširijo svoje razmišljanje o materialu, ki ne nudi veliko možnosti le pri izdelovanju uporabnih predmetov, temveč je lahko tudi močan izrazni medij. Je večkrat nagrajena in v mednaro- Tanja Pak poglablja v občutenja dnem prostoru uveljavljena avto- notranjega sveta in oblik samorica in predavateljica oblikovanja sti. Izoblikovala je pripoved, »ki in umetnosti v steklu. Njeni ume- povezuje to, kar je bilo, s tem, tniški artefakti so v zasebnih in kar je in kar se lahko zgodi. Objavnih zbirkah po vsem svetu ter čutenje stanja vmes, med enim in štirikrat uvrščeni v letni izbor 100 drugim trenutkom, to navidezno

negibnost, sem na kratko poimenovala z naslovom Predih. Predih je zame čas, ko sem nam zazdi, da otrpnemo v času od enega

vabi na

SPOMLADANSKI KONCERT tokrat preko spleta

koncert.po-zarja.si

do drugega trenutka in se nam zdi, da je svet obstal, in tisti tih trenutek postane cel naš svet.

Takrat v tišini poslušamo bitje svojega srca in čakamo, da se svet spet zgane in odvrti naprej, čakamo, da naredimo naslednji vdih. Ta svoja razmišlja-

❱

lastnih svetovih, intimnih kokonih, in tudi za premislek o naši poti. Pogosto se sprašujem, kje je ta nedoločna meja med tukaj in čez – o odnosih med nami, našimi svetovi in prostorih vmes,« je povedala avtorica na otvoritvi prostorske postavitve s premišljeno dramaturgijo, ki obiskonja sem povezala z ob- izkušamo vsi. Namreč, samost valca vodi med vprašanji, kaj je čutki samote in oblikami je nekaj, kar si velikokrat izbe- med Biti in Ne-biti, kaj je Tukaj samosti, katerih razisko- remo, včasih pa smo vanjo pri- in kaj Tam, kdaj še sem in kdaj vanje je v mojih delih siljeni. Samote niso vedno samo nisem več. 🔲 Foto: Ksenija Mikor zelo prisotno, dandanes lepe in ne samo slabe. Nudijo pa jih tako ali drugače nam prostor za bivanje v naših

Tudi aktualna razstava je v sozvočju s 50-letnico stavbe, v kateri deluje Galerija Velenje, saj je skrbno koncipirana prav za ta prostor, ki je avtorici postavil vznemirljive izzive.

Vezenine in keramika Šoštanj, 19. marca – Od minulega petka naprej si lahko v Mestni galeriji Šoštanj ogledate razstavo Velikonočne vezenine in okraski, ki je postavljena v poklon največjemu krščanskemu prazniku, veliki noči. Na ogled so vezenine članic društva Spominčice, ki deluje v okviru UNI3 Velenje, pridruženi pa so jim izdelki iz keramike društva Gambatte in združenja Harmonija.

Razstava je nastala v sodelovanju

PO ZARJA ŠOŠTANJ

»Tako raziskovalka kot umetnica Tanja Pak s svojo vizijo, idejami in tehnološkim znanjem dosega vedno nove presežke mogočega in oblikovanje stekla razvija do perfekcije. Z dovršenimi prostorskimi postavitvami pa dosega res fascinantne učinke,« je dejala kustosinja razstave mag. Milena Koren Božiček in iz njih izpostavila kontrast prosojnosti in neprosojnosti, ki ima v oblikovanju stekla ključni pomen in ga avtorica proučuje znotraj svojih artefaktov kot tudi v odnosu do prostora, prav tako pa druge sorodnosti in nasprotja, izražena v steklu, »kot so svetloba in senca, prehodnost in neprehodnost, notranjost in zunanjost, odstrtost in zastrtost – in ne nazadnje krhkost in trdnost v prožnosti ter samosvoji kreativni poetiki.«

z Zavodom za kulturo Šoštanj, ki jo je uvrstil v redni program galerije.

Vezilje iz krožka Spominčice so širši javnosti dobro znane, saj krožek deluje že 25 let, predstavljajo pa se na razstavah in sejmih in sodelujejo z osnovnimi šolami. Nepogrešljive so na mednarodnem festivalu vezenja v Velenju, s svojimi izdelki pa presenečajo tudi obiskovalce Pikinega festivala. Njihova mentorica je

Jožica Grobelnik, njihovi prtički in drugi izdelki pa so izjemen primer natančnega in vztrajnega dela. Na razstavi v Šoštanju sodeluje štirinajst vezilj. Vezene izdelke dopolnjuje uporabna keramika društva Gambatte, ki beleži tri leta samostojnega delovanja.

V želji, da postane keramika del vsakega doma, izdelujejo članice uporabne predmete in okraske, celo glinene torbice. Društvo šteje sedemnajst članic, vodi pa ga

nedelja, 28. marec 2021 ob 20. uri

Pihalni orkester Zarja Šoštanj

VPIS OTROK V VRTEC ŠOŠTANJ Vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2021/2022 bo potekal

od 1. 4. do 15. 4. 2021 v Šoštanju, na upravi vrtca, Kajuhova cesta 8 in sicer:

• ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, • sreda od 7. do 17. ure • petek od 7. do 13. ure VLJUDNO VABLJENI!

Viktorija Meh. Tudi združenje Harmonija, ki sicer deluje z več dejavnostmi, od plesa, rekreacije, izobraževanj in podobno, se je tokrat odločilo za prikaz ene od dejavnosti, to je oblikovanje gline.

Združenje deluje drugo leto, vodi pa ga Sonja Bercko Einsenreich.

Projekt je koordinirala direktorica UNI III in hkrati članica vseh treh društev Zdenka Uršnik. Univerza, ki deluje že od leta 1986, združuje v svoj program triinpetdeset dejavnosti, z vsemi pa skrbijo za izobraževanje odraslih in njihov osebnostni razvoj.

Uradnega odprtja razstave zaradi znanih omejitev zbiranja ni bilo, dela pa si je mogoče ogledati v času odpiralnih ur Mestne galerije Šoštanj do 9. aprila 2021.

Vsi udeleženi v tem projektu so prepričani, da vam bo ogled lepih vezenih izdelkov in tematsko oblikovane keramike polepšal praznične dni.

Milojka B. Komprej Foto Nace Serdinšek

🔲

Z glasbo latino ritmov živi svoje sanje Saša Janjić je sedemnajstletni Velenjčan, ki ustvarja pod umetniškim imenom Thiago in zvoke Balkana združuje z ritmom latino glasbe. Njegov vzdevek je povezan s španskimi latino ritmi, ki tudi na pragu pomladi poživijo razpoloženje in zabavajo. Zanj pa se je odločil predvsem zaradi ljubezni do risank, filmov, glasbe in tega, da je od nekdaj ljubitelj afro-latino kulture in virtualnega sveta. »Želja po izvajanju mešanice balkanske in latino glasbe energičnih ritmov se je rodila že pred nekaj časa,« predstavi glasbenik svoje začetke. »Zdaj uresničujem svoje sanje. Trenutno sem edini, ki izvaja afriško glasbo v srbohrvaškem jeziku. Želim si prodreti tudi na Balkan. Moja unikatnost in pogum ter dostopnost na socialnih omrežjih mi pomagajo pri izražanju tega, kar najraje počnem,« je iskren Thiago, ki si želi več

prepoznavnosti tudi v domačem okolju.

Kadre za svoj prvi videospot za pesem Varianta je snemal v Piranu in domačem Velenju. Odziv na pesem je dober, saj si je videospot v mesecu dni ogledalo 172.000 ljudi, pred mesecem dni pa je predstavil že svojo drugo pesem podobnih ritmov z naslovom Dior. »Gre za zimsko skladbo, ki je mešanica zime in poletja. Veliko mi pomeni, da so jo pohvalili tudi nekateri znani raperji.« Mladi glasbenik se tudi v prihodnje vidi v glasbenem svetu, tudi zato vso energijo in prosti čas namenja glasbi, saj si v glasbeni industriji želi uspeti; dobre odnose goji tudi s prijatelji na Balkanu.

Goran Kužet in Peter Žagar sta zaslužna za zelo unikatne videospote, njegova desna roka je tudi dobri prijatelj Luka Radaković - Rale, prav tako glasbenik. 🔲

jš

V glasbo je vloženega veliko truda, a brez dobre volje in ljubezni do glasbe bi bilo vse zaman.

Naš čas, 25. 3. 2021 barve: CMYK, stran 11

KULTURA

11

nastajanjem materiala za tretji album z naslovom Anarthas ustvarili skladbo Atma, s katero so se leta 2019 prvič uvrstili na EMO, nastop pa lani ponovili s skladbo The Salt, ki je tudi naslovna skladba najnovejšega albuma. »Marsikdo misli, da smo se s tem želeli popularizirati. Res je, da smo s tem pridobili prepoznavThe Salt je peti album skupine nost, vendar to ni bil naš namen,« Inmate, ki napoveduje, da bo pravi Jure, Marko obdržala tempo, zastavljen pa pojasnjuje: »Žev zadnjih treh letih, ko so leli smo pokazati, vsako leto izdali album, da metal in metalci niso nič groznes katerim so odprli novo ga. Pravzaprav smo poglavje v tematsko pestri, poskušali razbiti ta a konceptualno povezani mit, podreti zadrždiskografiji. Material za nov ke in predsodke ter album namreč že nastaja. predstaviti ta žanr širšemu krogu poslušalcev, ne le priki pride iz nas naravno, in uži- padnikom subkulture.« Preprivanje v njenem nastajanju. Smo čan je, da bo tudi slovenska metal pa samokritični in od sebe vsakič glasba nekoč zazvenela na Evrozahtevamo boljši zvok. Mora pa viziji in vztraja, da morajo vsi, ne ‹švasat›.« le najbolj popularni in radijskim poslušalcem všečni žanri, imeti … in verjamejo v svojo dostop do najširše javnosti, da jih glasbo ta sploh lahko spozna in sprejV bendu se je že pred leti poro- me. »Kje pa piše, da nažiganje dila ideja, da bi ustvarili skladbo, ne more biti všeč stari mami?« s katero bi kandidirali za nastop razmišlja. na EMI in tako zastopali metal – žanr, ki praviloma ne gre v Pomembno je sporočilo uho poslušalcem raznih različic Metal sicer osvaja s svojo izrav javnem prostoru prevladujoče zito energično zvočno podobo, pop glasbe. Naposled so med Inmate pa se osredotočajo tudi

na sporočilo besedil. Tako ima vseh pet albumov svojo zgodbo.

The Salt (slov. sol) je »prispodoba za dobrega človeka, ki se trudi narediti pozitivno spremembo v svetu. Fraza, da je nekdo sol zemlje, pomeni, da je poštena in iskrena oseba. Vsak, ki se trudi za pozitivno stvar, tudi zelo hitro naleti na odpor in ovire, ki pa so priložnosti za napredek,« so fantje opisali temo najnovejšega albuma, ki se, tako kot prejšnji, navdihuje v vedskih spisih in drugih virih za reševanje bivanjskih vprašanj in osebno rast. »Posamezniki in tudi družba smo naravnani k iskanju krivcev za svoje težave, medtem ko se redko zavedamo, da smo velikokrat sami njihov vir in moramo najprej pomesti pred svojim pragom. Z besedili, ki sta jih napisala Andrej in Marko, sporočamo, da se moramo s težavami spopadati tako, da se najprej ukvarjamo s seboj.

Vendar z njimi nočemo pridigati ali pametovati, temveč predstaviti svoje poglede na življenje,« je temo predstavil Jure. »V besedilih skladb na vseh naših albumih je kar nekaj modrosti, veliko je osebnih izpovedi, samorefleksij, vseeno pa se lahko v njih marsikdo najde. Ti albumi so naša zapuščina. Ker verjamemo, da je pomembno, kaj puščamo za sabo, hočemo s tem nekaj povedati in to počnemo z veseljem,« pa je sklenil Marko.

25. marca 2021

Metal med ljudi

raziskovanju metala in ustvarjanju novega zvoka žanra, ki nas je zasvojil že kot najstnike,« pove Jure, Marko pa dodaja: »Inmate delamo s srcem, kar imamo radi.

Ne sledimo trendom, ne prilagajamo se jim, instant uspeh, všečnost množicam nas ne zanimata.

Pomembna je le energija glasbe,

Velenjski metal bend Inmate je izdal nov, že peti album, ki tako kot prejšnji temelji na izvirnem zvoku in premišljeni vsebini

❱

Tina Felicijan

Po skoraj dveh desetletjih delovanja, petih studijskih albumih in številnih nastopih na klubskih in festivalskih odrih doma in na tujem, nenazadnje pa dvakratnem nastopu na slovenskem izboru za Evrovizijo, se Inmate uvršča med najbolj aktivne in uveljavljene velenjske bende. Kljub številnim metamorfozam postave in same glasbe, ki so jih sprožili različni vplivi, predvsem pa želja članov po raziskovanju žanra in njihovo dojemanje glasbe nasploh, je Inmate postala »skupina, znana predvsem po svoji odločni drži in nepopustljivem vztrajanju na odru in zunaj njega. Močne kitare, udarna ritem sekcija in energičnost vokalista nam z vsakim Album z desetimi skladbami The Salt je že dostopen na številnih spletnih platformah, objavili so tudi.

Predstavitveni koncert bodo Inmate izvedli v spletni različici. Upajo pa, da čimprej tudi na odrih.

Jure Grudnik, Andrej Bezjak in Marko Duplišak že ustvarjajo šesti album, ki bo pozitivno presenetil marsikatero starejše uho, napovedujejo.

koncertom širijo število poslušalstva in nas uvrščajo med moderne new age metal skupine,« se predstavijo pevec Marko Duplišak, kitarist Andrej Bezjak in bobnar Jure Grudnik, ki so srce benda.

Ustvarjajo za svojo dušo …

Že na poti, ki so jo prehodili do izida prvega albuma leta 2012, so morali premagati precej

preprek. »Vedno pa nas je skupaj držala želja po ustvarjanju. Ne predstavljamo si, da bi vsak teden na vajah preigravali ene in iste komade. Zato zadnja leta nenehno ustvarjamo. Novega albuma sploh še nismo predstavili, pa že obdelujemo nove ideje in pripravljamo svež material.

To nas žene. Od svoje glasbe si ne obetamo slave ali zaslužka, temveč osebno zadovoljstvo ob

Osredotočen na vsebino

Poklon ženam in materam

Predstavljamo mladega velenjskega raperja Tomaža Dornika, ki deluje z umetniškim imenom Slick in v avtorske skladbe s premišljenim sklepanjem rim iskreno vpleta globoko osebno noto Tina Felicijan

Na lokalni kulturno-umetniški sceni pogosto zasledimo mlade ustvarjalce na vseh področjih izražanja. Nekateri se v iskanju sebe ali zgolj za zabavo in kratkočasenje preizkušajo v marsičem, drugi pa svoj hobi razvijajo tako, da ni več le v središču prostega časa, temveč prerašča v obetavno kariero. Med slednjimi je mladi velenjski ustvarjalec v hip-hopu Slick, ki je na pot producenta in izvajalca stopil v začetku srednješolskega obdobja in se odtlej vztrajno uveljavlja na lokalni sceni. Za njim je že več nastopov, sodeluje z uveljavljenimi lokalnimi avtorji in širše, deluje pa tudi pod okriljem legendarne radijske oddaje Banga Hip Hop Show.

21-letnik je že v otroštvu raziskoval hip-hop, ki ga danes razume ne le kot glasbeni žanr, temveč tudi kot orodje za družbeno ozaveščanje, saj ima zaradi v osnovi preproste kombinacije osnovnega ritma in rimane lirike velik potencial za prenos sporočil. Zaradi energije, ki jo ustvarja interpretacija zgodb, pa tudi vplivanja na poslušalce, meni. Največ navdiha za svoje ustvarjanje pa mu je dal album Božja Gamad, ki je izšel leta 2013 v velenjsko-mariborski navezi uveljavljenih avtorjev iz obeh regij Velebor. Začel je pisati besedila in si tako lajšati težje trenutke. »Ugotovil pa sem tudi, da mi dobra rima ali verz, ki ju napišem, polepšata dan,« pravi. Ko je bil maturant, si je kupil prvi mikrofon in začel tudi snemati, zdaj pa je študent avdio smeri na ljubljanski šoli za medijsko produkcijo.

Danes čuti, da je prešel ljubiteljsko fazo glasbenega ustvarjanja, saj se že več let osredotoča prav na to, pridobiva pa tudi znanje s širšega področja zvoka. »Moja vizija je, da se čim več ljudi poistoveti z mojimi besedili. Mislim, da je to največja

nagrada za umetnika. Doslej mi je že marsikdo povedal, da se najde v mojih komadih, kar mi da vedeti, da sem na pravi poti.

Za enkrat sem se osredotočil na teme, kot so moje izkušnje odraščanja, prehajanja iz najstnika v človeka, ki ima večjo odgovornost. Na albumu, ki ga zdaj ustvarjam, se bom osredotočil na to, kar živim,« je napovedal, da bo z debitantskim albumom z naslovom Prvenci, ki ga lahko pričakuje-

🔲

»Slovenska scena v tem času doživlja pravo renesanso,« ocenjuje sogovornik, ki budno spremlja dogajanje v hip hopu doma in posvetu. »Že danes je uveljavljena na Balkanu, ki je velik trg za hip-hop, lahko pa prodre tudi drugam v Evropo. Veselim se prihodnosti slovenskega hip-hopa, ker verjamem, da je svetla, saj se kali toliko novih ustvarjalcev, nastaja toliko dobre glasbe, da komaj čakam, kaj se bo iz tega

Denis Trap, mlad, a že priznan glas Šaleške doline, se je na slovenski glasbeni sceni uveljavil z zmago na Slovenski noti leta 2019. Že prej je nekajkrat opozoril nase na priložnostnih nastopih, svoj glas in glasbene veščine pa že nekaj let izpopolnjuje pri Ireni Vrčkovnik. Odkar mu je zmaga prinesla tudi prvo samostojno pesem, ki jo je zanj napisal Aleks Volasko, Dan in noč, so se mu odprla številna vrata.

Znan je po mnogih coverjih domačih in tujih pop pevcev, v zadnjih dveh letih pa je prepričal z nastopi v živo,

času je izdelal svoj prepoznavni vokal in podobo. Podal se je tudi v televizijske vode, saj nastopa v nadaljevanki Srečno samski. Med drugim ga bomo letos slišali in videli v muzikalu Najlepše pesmi iz bistroja. Z glasbo, igro ali pa pedagoškim delom se želi ukvarjati tudi poklicno, blizu mu je materni jezik, poskuša pa se tudi v dopisništvu za medije. V času korone je izšla njegova druga samostojna pesem 100, svojim oboževalcem, ki jih ima veliko, pa se je predstavil na dveh spletnih koncertih.

predvsem v Savinjski regiji. Čeprav zaključuje šele srednjo zdravstveno šolo, je zelo samostojen, tako pri organizaciji kot pri realizaciji različnih projektov. V tem času je sodeloval z glasbeno hišo Raay production ter posnel back vokale za duo BQL. Sodeloval je s pevko Stello in zaigral v njenem videospotu. S pevko Samantho Mayo in njeno ekipo pripravlja svojo naslednjo pesem. V domačem okolju smo ga najprej spoznali v muzikalu V vasi mojega dekleta, kjer je izstopal tako po glasu kot po videzu. V tem

Zadnjega, ki smo ga poslušali preko spleta, je namenil ženskam, ki jim spoštljivo priznava težko in nenadomestljivo vlogo v tem »moškem« svetu. Ker je koncert še vedno dostopen na njegovem youtube kanalu, vabljene in vabljeni, da mu prisluhnete ob prihajajočem materinskem dnevu. Denisu sta se v studiu pridružili pevki Larisa Leva in Tija, spremljal pa jih je Matic Dokler. Urica balad, ki jih Denis najraje prepeva, vam bo polepšala praznik.

❱

Kmalu lahko pričakujemo nov hip-hop album z velenjske scene, s katerim se bo predstavil avtor mlajše generacije Slick.

razvilo,« je pokomentiral širše slovensko dogajanje. Kaj pa lokalna scena? »Velenje je bilo včasih res prava velesila v hip-hopu, trenutno pa vsaj v podmladku scene ni zaslediti veliko perspektivnih ustvarjalcev. Mnogi se ukvarjajo s hip-hopom, vendar le ljubiteljsko ali z bolj komercialnimi različicami. Bolj si prizadevajo za pozornost kot za vsebino. Redki Tomaž Dornik – Slick: »Moja vizija je, da se čim več to glasbo jemljejo resno in so pri ljudi poistoveti z mojimi besedili.« ustvarjanju avtentični. Imamo pa nekaj lokalnih ustvarjalcev, ki imamo letos, podal refleksijo sebe in svojega jo veliko potenciala,« ocenjuje in dodaja, okolja. Po izidu si želi čim več priložno- da mlajšim ustvarjalcem pri razvoju posti za predstavitve, nato pa si bo vzel čas magajo starejši, ki so si nabrali že veliko za nabiranje novih izkušenj, iz katerih bo izkušenj in jih z veseljem delijo, saj se, po lahko začel ustvarjati vsebine za naslednji mnenju sogovornika, zavedajo, da s tem 🔲 album, je nakazal, da svoj umetniški razvoj krepijo sceno. vzporeja z osebnostnim.

🔲

MBK

Naš čas, 25. 3. 2021, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

25. marca 2021

Nenehna hotenja Nastaja dokumentarni film o Hotenjih – Šaleškem literarnem društvu in zbirki literarnih revij, ki izhajajo že več kot tri desetletja Tina Felicijan

Segli smo že do Maribora, na Pri- in je s spletno predstavitvijo na morsko, gostovali pa smo tudi portalu YouTube požela še več Dva dni pred letošnjim medna- na Poljskem,« je namen društva pozornosti kot na vsakoletnih rodnim dnevom poezije (21. ma- in revije predstavil predsednik in literarnih večerih, je prekrižala rec) so se v vili Široko srečali ne- član uredniškega odbora Hotenj, epidemija. Naposled je uredniški kateri ustanovni in aktualni člani pesnik Dušan M. Pirc, in dodal, odbor namesto javnega razpisa Šaleškega literarnega društva Ho- da uresničenje poslanstva društva poslal izbranim avtorjem osebna tenja, ki zadnjih 30 let redno izdaja istoimensko literarno revijo, Literati sodelujejo tudi s kamišibajkarji, ki v kateri objavljajo tako člani kot pesniškim besedilom z interpretacijo ob slikah gostje, njene korenine pa segajo dajejo novo dimenzijo. na prelom 70. v 80. leta minulega stoletja. Takrat se je namreč v vrtni lopi Borisa Kumra Boža pod vilo Široko začela srečevati skupina navdušencev za literarno ustvarjanje in kmalu izdala zbornik avtorske poezije in proze, ki je začel redno izhajati leta 1989.

Ob izidu lanske jubilejne številke so aktualni člani sklenili, da bodo zgodovino društva in revije predstavili v dokumentarnem filmu, ki pravkar nastaja, v njem pa bodo nastopali tudi začetniki Hotenj. »Pisanje je nekaj intimnega, zato avtorji svoje delo velikokrat skrivajo pred drugimi. RedUstvarjalci dokumentarnega filma o Šaleškem literarnem društvu ko kdo stopi pred občinstvo ali Hotenja bodo nekaj izvlečkov predstavili že v Tednu ljubiteljske pa šele, ko je nekoliko bolj etakulture. bliran. Hotenja kot regionalno literarno društvo povezujejo te kažejo tudi uspehi članov, med vabila za objavo. »Nad odzivom ljudi in jim dajejo priložnost za katerimi so se v slovenski književ- smo bili presenečeni. Objavili srečevanje in razpravljanje o niški srednji najbolj uveljavili Ivo smo kar 30 avtorjev. Zbornik, v ustvarjanju, nenazadnje tudi za Stropnik, Peter Rezman in Josip katerem običajno prevladuje popredstavitev in objavo. Povezu- Bačič Savski. ezija, so bogatila prozna in dramjejo pa jih tudi z ustvarjalci v širNačrte za jubilejno številko li- ska besedila. Opremili pa smo ga šem prostoru, saj sodelujejo z lite- terarne revije hotenja, ki je na- še z reprodukcijami desetih likovrarnimi društvi iz sosednjih regij. posled izšla konec lanskega leta nih del članov Društva šaleških

❱

likovnikov, s katerimi že leta sodelujemo, saj nam priskočijo na pomoč s sliko za naslovnico,« je povedal sogovornik, kako so poživili jubilejno številko. V njej je objavljenih nekaj izbranih pesmi januarja preminulega in nadvse spoštovanega člana Josipa Bačiča Savskega, ki se je zapisal med člane z najdaljšim staležem in med najbolj zveste avtorje Hotenj.

Z objavo izbranih pesmi in In

❱

Epidemija, sodeč po Hotenjih 30, ni zaznamovala vsebine literarnega ustvarjanja, ni pa ostala povsem spregledana.

Odziv nanjo je zaznati v objavljeni humoreski.

memoriama pa so počastili tudi spomina na ustanovnega člana Boža Kumra, ki je preminil prav med nastajanjem Hotenj 30. Poleg nekaterih drugih dolgoletnih avtorjev so svoje delo objavili aktualni aktivni člani, pa tudi nekaj novih, ki so se podpisali s psevdonimom, njihovo pisanje pa je uredniški odbor navdušilo. 🔲

Lutke niso obmirovale Ob mednarodnem dnevu lutk smo pokukali v zaodrje Lutkovnega gledališča Velenje in kljub epidemiji našli živahno dogajanje Tina Felicijan

Teče 18. sezona Lutkovnega gledališča Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje in z ustvarjanjem predstav oblikuje bogat repertoar, s katerim raznolikost lutkovne umetnosti širi in predstavlja otrokom po vsej Sloveniji. V doslej ustvarjenih predstavah je nastopilo več kot 25 igralcev, danes pa 8 lutkarjev uprizarja 15 aktivnih predstav, od bolj klasičnih do interaktivnih za različne starostne skupine. »Srečo imamo, da smo v teh letih pridobili sijajne sodelavce, V lanski sezoni so člani Lutkovnega gledališča Velenje predstavili ustvarjalce na najrazličnejših novo produkcijo – glasbeno, gibalno in interaktivno predstavo O področjih, ki našim predstavam majhni Anici. dajejo dodano vrednost,« je umetniška vodja, le tretjino letnega povprečja izLutkovno gledališče Velenje scenografka in vedenih nastopov. Ni pa zavrrežiserka predstav la ustvarjanja. »Vse odkar se je deluje od istega leta (2003), Alice Čop, ki se je začela epidemija, smo z lutkarji ko je mednarodna skupnost sicer izobraževala aktivni vsaj na daljavo. Ne glede začela praznovati svetovni v klasičnem glena vse omejitve, nam je uspelo dan lutk (21. marca). »Letos nas postaviti na oder dve novi preddališču, po splepraznik lutk in tudi lutkarjev še stavi. Prvo, O majhni Anici, so tu okoliščin pa se je pustila prebolj spodbuja, da se ustvarjalci vzeti lutkovnemu povezujemo in drug drugega ustvarjanju, izpoNedostopnost kulturnih spodbujamo pri ohranjanju stavila pomembno dobrin v času epidemije so lutkovne kulture,« meni Alice prednost kolektiv Lutkovnem gledališču VeČop. va. Ta se lahko polenje vsaj malo ublažili z obhvali z dovršenimi javljanjem posnetkov predavtorskimi predstavami, katerih in druge učnke, in tako ustvarjajo stav; ti so prosto dostopni na izhodišče je dobra zgodba, ki jo unikatno produkcijo. spletni strani in družbenih nato priredijo, dramatizirajo, izEpidemija je zavrla uprizaromrežjih Festivala Velenje. delajo lutke in sceno, tudi glasbo janje predstav. Lani so dosegli

❱

premiernouprizorili julija. Premiero druge, ki je nastala po avtorskem besedilu Alice Čop Hop z volkom v pravljico!, pa so decembra preložili in še vedno čakajo na priložnost za predstavitev občinstvu v živo. »Obe predstavi smo vadili na video konferencah.

Ko so razmere to dopuščale, pa smo se dobili v gledališču. Nisem

❱

353 lutkam, ki so jih doslej ustvarili v Lutkovnem gledališču Velenje za uprizarjanje predstav, se bo letos pridružilo še 30 novih za dve predstavi, ki pravkar nastajata.

si mislila, da smo česa takega sposobni. To je bila zanimiva življenjska izkušnja, ki nas je naučila, da se vse da, če se hoče,« je sklenila sogovornica in v tekoči sezoni napovedala dve novi premieri.

Prvo z naslovom Nana, mala opica bodo kmalu začeli vaditi.

Nastaja pa že podlaga za drugo z naslovom Repa velikanka, načrtovano za december. 🔲

Lisice in Unadva Matjaž Šalej

Lani sta izšli dve knjigi, katerih avtorja spremljam z njihovimi likovnimi domislicami preko družabnih omrežij že nekaj let. Gre za dela grafika, slikarja in profesorja Črtomirja Freliha, čigar razstavo v prihodnosti pričakujemo tudi v Velenju, in za dalmatinsko slikarko in ilustratorko Tisjo Kljaković Braić. Čeprav Frelih riše, s tekstom obogati in pooseblja bohinjski lisici z aktualnimi komentarji, ti se gibljejo od aktualnega političnega, socialnega, zdravstvenega ali pa kar širšega družbenega dogajanja, pa do stanja v bližnjem kokošnjaku ali gozdu, Kljaković Braićeva na drugi strani obelodanja nekaj povsem drugega, vsakodnevno življenje dalmatinskega para (praviloma) v stanovanju. A njuna dela, njuna ustvarjalnost sta si vseeno močno blizu. Predvsem pa so izjemno humorna in stilno ter estetsko dovršena.

Kljaković Braićeva je risbe zakonskega para v vsakdanjih življenjskih situacijah najprej objavljala na družabnih omrežjih.

Karikature moškega in ženske so skupaj z njunimi komentarji in dialogi postale prepoznavne in zelo priljubljene. Nastala je knjiga z naslovom (v slovenskem prevodu) Unadva. Gre za tipičen mediteranski družinski humor s specifičnim narečjem, ki popestri risbe zakonskega para. Domače podnebje in klima jima nudi, da sta večji del leta oblečena doma le v spodnje perilo. Svoja občutja izražata seveda mediteransko, v slogu dalmatinske »fjake«, ležerno in hkrati premišljujoče. Akterja – figuri – sta stereotipno moška in ženska, njuna duhovita konverzacija govori pa o intimnosti, bližini in povezanosti. Risbe in dialogi nadstandardno in odlično odsevajo duha časa, mentaliteto in duhovito obelodanjajo vsakodnevna, tudi rutinska dogajanja za stenami nekje ob morju.

Frelihove Lisice ali bolje (dve) lisici so pravzaprav živalske zgodbe na čisto človeški način. Vsakodnevne prigode so prežete s človeško-lisičjo inteligenco, ki skoraj stripovsko obravnava vsakodnevne človeške teme zagate, nebuloze. Tematika zajema široko paleto stanj. Prigode so lahko izjemno lokalne, lisičje, gozdne ali pa svetovljansko inteligentne ter seveda praviloma izjemno humorne. Lisice so prave likovne basni, ki posegajo v vsakodnevno moderno življenje, zgodbe, ki so včasih bolj zgodbe kot risbe, včasih pa je risbam že skoraj minimalistično dodan kakšen samostalnik s pridevnikom.

In čeprav sta si oba avtorja na videz precej različna in z akterji, ki si sploh niso podobni, nas znova in znova opominjata na zdravo pamet, vlogo in pomen dialoga, dvojine, če hočete, ali pa na pomen lokalne govorice in sporazumevanja, ki hkrati predstavlja tudi v drugotnem pomen zdravo kmečko pamet. Ali v primeru obeh avtorjev »gozdno in mestno« pamet, in to v dialektu. Gre za risbe in ustvarjalnost dveh avtorjev, ki drugače, komično, včasih celo stripovsko premišljujeta in komentirata naš vsakdan. Pri obeh gre seveda za resno likovno premišljanje, ki je navzven različno, pa vendar v duhu humorja, lokalni (narečni) in risarski likovni govorici močno sorodno.

Ključ vsega je humor, najpogosteje povezan z vsakdanjimi stvarmi in odlično enostavno risbo. V stvaritvah Kljakovićeve z vsakodnevnim aktualnim in partnersko brezčasno zašiljenim humorjem v dalmatinskem miljeju (zato brati originale), pri Frelihu pa bohinjščina, ki postaja svetovljanščina.

Vzemite in si oglejte Lisice in Unadva, privabili vam bodo smeh na usta, tudi v teh časih. 🔲

Ko lonci in vedra dobijo novo življenje Velenje – V teh dneh, ko že tako prijazno diši po pomladi in se ženijo ptički, ki jih iz zimskih skrivalnic, tako kot nas privabljajo sončni žarki, so na Festivalu Velenje ponovno iskali možnosti, da se dotaknejo občanov in jim vsaj malo popestrijo ta epidemični čas.

Potrudili so se in naredili šopke iz starih loncev, veder, pokrivalk, železa, kovine ter ostalih odpadnih materialov, ki jih vsakodnevno zavržemo? »Vsak cvet našega eko šopka je unikaten, skupaj pa tvorijo lepo vizualno postavitev v središču mesta,« so zapisali.

Domiselno so v teh dneh naredili tudi ljubezensko inštalacija, sestavljeno iz ptičjih hišic. Naj vam oboje popestri pot skozi središče mesta. 🔲

Naš čas, 25. 3. 2021, barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

25. marca 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Vesna ima rada radio in konje Vesna Glinšek, moderatorka torkovih in četrtkovih dopoldnevov na Radiu Velenje, se ukvarja tudi s konjeništvom, v katero je koronakriza tudi močno zarezala. Kljub temu da je bilo poučevanje jahanja prepovedano, je imela dela čez glavo. Živali namreč zahtevajo vsakodnevno nego, skrb, pozornost in delovno aktivnost. V hlevih ima 18 konj, za katere je bilo treba vsak dan posebej skrbeti. »Seveda pa pogrešam svoje osnovno delo, poučevanje in treninge, pa seveda tudi svojo ekipo, ki ji ne morem zagotavljati dela,« pravi Vesna, ki se zna dobro prilagoditi situaciji, v kateri smo se znašli, zato vsega tudi ne vidi tako zelo črno in negativno. »Prav vse moje živali - konji, mačke in psička Bea so bile pravzaprav duševna hrana zame v tem koronačasu. Z

vsakodnevnim druženjem z njimi in preživljanjem časa na svežem zraku, v naravi, vsega cirkusa okrog virusa niti nisem v tako veliki meri občutila. Mogoče še najbolj v fi-

nančnem smislu, kajti konji poleg skrbi zahtevajo tudi veliko denarnih vložkov – od hrane, opreme, zdravil ...«.

Najbolj se ji zdijo v trenutnem položaju prizadeti otroci.

Skoraj vsak dan jo je poklical kdo od staršev in povprašal, ali lahko pride otrok na uro jahanja, saj otroci pogrešajo konje in štalo. Doma pa jim je tudi že primanjkovalo idej, s čim jih še zaposliti, da bodo dnevi prijetnejši in bodo minili hitreje.

Zdaj se je življenje končno vrnilo v normalne tirnice, konji so zadovoljni, otroci nasmejani, Vesna pa se trudi, da kolikor le gre, nekako uskladi urnike in ponudi kvalitetne ure. »Sem pa vesela, da mi korona ni preprečila dela na mojem izjemno ljubem mediju Radiu Velenje. Radijsko delo je sicer popolnoma drug svet kot konjeništvo, a vendar ... V tem je čar – delati tisto, kar ti je v neizmeren užitek in dva popolnoma raz🔲 mz lična svetova združiti v enega.«

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. POP DESIGN – Medena 2. BEPOP – Verjamem v dobre ljudi 3. ERIKA – Va postolama belim Skupina Pop design v pomlad vstopa z novo skladbo Medena, za katero člani skupine sami pravijo, da je bolj »pocukrana« od tega, kar smo sicer od njih vajeni.

Besedilo nove skladbe je napisal Miran Rudan, glasba je delo Matjaža Vlašiča, aranžma pa je pripravil Krešimir Tomec. Videospot so posneli na Goričkem.

GLASBENE novice

Skupina Inmate izdala nov album The Salt The Salt je naslov petega albuma velenjske metal skupine Inmate. Album je že na voljo na znanih spletnih platformah, kot so Spotify, Apple Music, iTunes, Google Play, YouTube, Amazon, Pandora, Deezer, Tidal, itd. Fizično kopijo je mogoče dobiti na spletnih straneh Big Cartel in Bandcamp. Na albumu je deset skladb, med katerimi je tudi naslovna skladba The Salt, s katero so velenjski metalci nastopili na Emi 2020. Kot pravijo člani skupine, gre za njihov najboljši album do sedaj, vanj pa je bilo vloženega ogromno truda in časa. Velika zasluga za izdajo novega albuma gre producentu Urošu Boršiču, ki je kljub težkim razmeram zaradi koronavirusa svoje delo opravil vrhunsko. Skupina trenutno pripravlja spletni koncert, na katerem bo predstavila vse nove komade.

Po uspešnem začetku nove glasbene zgodbe Marjetka in Raay, glasbeni tandem Maraaya, izdajata že tretji singel. S skladbama Drevo in Obujem nove čevlje sta začela pisati glasbeno zgodbo v slovenščini in z njo tudi nadaljujeta. V svet pošiljata novo pesem in videospot Dobr' gre. Skladba prinaša nalezljivo melodijo ter polno dozo energije, pozitive in smeha. Marjetka, ki je ponovno napisala besedilo za njun singel, pravi, da je čas za pozitivno, nasmejano, sproščeno in plesno pesem. Tako, ki te motivira, ti dvigne razpoloženje in te spomni, da imamo veliko razlogov, da si rečemo: 'Res mi dobr' gre!'

blesti nemški zvezdnik Uwe Bossert (član superskupine Reamonn), in udarnimi ritem sekcijami nas objame brez kančka solzavosti ali osladnosti ter nas popelje na nebrzdano naelektreno avanturo. Videospot za skladbo je bil posnet v Centru Noordung v Vitanju, zasnovala pa ga je mlada režiserka Taja Košir Popovič.

Ed Sheeran s sliko pomagal fundaciji za pomoč obolelim za rakom Britanska organizacija za pomoč obolelim z rakom Cancer Campaign in Suffolk je s pomočjo slike Eda Sheerana

Mi2 s singlom Joj joj joj napovedujejo novi studijski album in koncert Skoraj sedem let po izdaji nadvse uspešnega studijskega albuma Čista jeba (prodan v zlati nakladi, prejel pa je tudi zlato piščal za najboljši album in skladbo leta) se Mi2 vračajo z novim, osmim studijskim izdel-

LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. ANSAMBEL ZADETEK – Zadnji poljub 2. ANSAMBEL VESELI SAVINJČANI – Naj ne gre v pozabo 3. MLADI KORENJAKI – Štajerc in Primorka 4. POLKAHOLIKI – Bela roža 5. ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE – V tvojem objemu se pomirim 6. ANSAMBEL RAUBARJI – Tako posebna 7. ANSAMBEL PRVA LIGA – Enkrat ni nobenkrat 8. VESELI SVATJE – Zakaj si pustil me 9. ANSAMBEL FOKSNERJI – Kuga mi je tega trejba 10. GORENJSKI KVINTET – Ruševine življenja

www.radiovelenje.com pridobila 51.000 funtov. Sliko z abstraktnimi motivi je 30-letni britanski glasbenik podaril za dobrodelno tombolo. Sheeran je dejal, da je ustvaril eno tistih

zelo NA KRATKO DITKA Koroška kantavtorica Ditka obeležuje deset let glasbene kariere, ki jo zaznamuje tudi z izdajo albuma Ditka 10 (Live & Unplugged). S svojo spremljevalno zasedbo je v studiu RTV Maribor v živo in akustično posnela 12 pesmi, ki so jo v preteklih letih najbolj zaznamovale.

Balladero predstavlja novi singel Balladero predstavlja svoj drugi koronski singel, s katerim nadaljuje pot proti svojemu tretjemu albumu. Pesem Najina je energično, zgodnje predpoletno posvetilo pravemu prijateljstvu,

TAJA

Maraaya - Dobr' gre

partnerstvu, življenjskim avanturam in vedno navdihujočemu soku neminljive ljubezni in strasti. S polnim zvokom kitar, na katerih znova

kom, poimenovanim Črno na Belem. Z vmesnimi prekinitvami je album nastajal od pomladi 2017 do začetka leta 2021. Vsebinsko se album navezuje na prejšnje izdaje skupine, na njem pa je 11 novih avtorskih skladb.

Nekatere od njih so poslušalci že lahko spoznali, album, ki bo izšel na dan norcev, pa napoveduje singel Joj joj joj. Ob izidu albuma Mi2 pripravljajo tudi predstavitveni spletni koncert, ki bo na sporedu 1. aprila ob 20. uri, s prenosom iz studia mariborske BKTV.

slik, ki delujejo, kot da bi barva pljusknila na njih. Podobna slika krasi naslovnico njegovega singla Afterglow. To ni pevčeva prva tovrstna poteza, nedavno je za dobrodelno dražbo podaril delo Dab 2, ki je bilo prodano za 40.000 funtov. Ed Sheeran je eden najbogatejših britanskih mladih glasbenikov, ki je doslej prodal več kot 150 milijonov plošč, in je tudi večkratni dobitnik prestižne nagrade grammy.

Izšla je nova skladba slovenske glasbenice Taje z naslovom Poglej me. V njej se mlada umetnica dotika teme večne in resnične ljubezni. Za glasbeno sodelovanje je izbrala že uveljavljen avtorsko producentski tandem Kevin Koradin in Clifford Goilo.

ALEX VOLASKO Alex Volasko, eden najobetavnejših mladih glasbenih ustvarjalcev, ki soustvarjajo

slovensko glasbeno sceno, bo konec marca predstavil novo skladbo z naslovom Jutri. V času, ko se zdi, da je vse brez pomena, predstavlja skladbo, v kateri hrepeni po lepšem jutri.

TILEN LOTRIČ Tilen Lotrič po uspešnici Vino, ki beleži na YouTube že pol milijona ogledov, in so jo mladi po vsej Sloveniji na veliko prepevali lansko leto, predstavlja novo, svežo pomladno-poletno skladbo z naslovom Jagoda.

KARMEN IN SEPTEMBER Karmen in September, duet, ki ga sestavljata Karmen Zinrajh in Damir Višič, predstavlja svojo četrto skladbo, naslovljeno Dobro jutro, dobri ljudje. Duo, ki ustvarja fuzijo elektronske, ambientalne in pop glasbe, tokrat predstavlja bolj umirjeno pop skladbo.

Naš čas, 25. 3. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

VRTILJAK

25. marca 2021

frkanje » Levo & desno «

Ne le številke Že nekaj časa se v Dolini skoraj vse vrti okoli številk. O tem, kdaj bi zaprli Premogovnik in Teš »po državno«, katero leto bi bil primeren čas po občinsko. Slišati je še več drugih različnih številk. Letnic in »denarnih« števil. Mnogi Velenjčani in Šoštanjčani pa opozarjajo, da bi tudi pri tem morala veljati tista: »Nismo le številke, smo ljudje!«

⏩

Župan MOV Peter Dermol je medijsko med najbolj izpostavljenimi osebnostmi Šaleške doline. Številne novinarske konference in izjave pa najraje daje kar na terenu, kjer se kaj konkretnega dogaja in je z maskami tudi za novinarje, fotografe in snemalce najbolj varno. Da je varno tudi za okolje sedma sila vzpostavi rdeči PRESS varnostni mehurček. V prvih dveh valovih covida nismo zaznali okužb med njimi, verjetno pa je to tudi zaradi zaščitnih čelad. NIJZ že tehta novo temo!

Zaščita Tudi po razkritjih računskega sodišča med mnogimi vlada prepričanje, da so ob poslih pri dobavi zaščitne opreme nekateri zelo zaščiteni.

⏫

⏩

Vodji kabineta župana Saši Sevčnikar in podžupanji Aleksandri Vasiljević je bila tokrat zaupana zelo pomembna naloga. Smeli sta preizkusiti novo testno ekološko vozilo na električni pogon. Zapeljali ste se do Vinske Gore, saj ju je zanimalo, ali takšen avto »zmore tudi klance«. Pa ni bilo težav, a ko sta se ozrli s hriba nazaj v dolino, sta vseeno malce prebledeli. Franc Špegel pa jim je vlil poguma. Kako sta se odločili, pa bomo verjetno kmalu videli.

Aleksandra Forštner iz urada župana Mestne občine Velenje je vedno urejena od pet do zadnjega lasu. Tako prikupno se je uredila tudi, ko je skupaj z županovo delegacijo obiskala gradbišče tretje razvojne osi. A časa za manekensko paradiranje ni bilo. Novinarjev, ki so se pridružili delegaciji, je bilo toliko, da je bilo treba kar naprej nekaj usklajevati in se umikati njihovi bližini.

Ni ji preostalo drugega, kot da se umakne na hrib.

Kot je pokazala raziskava, katere rezultate so objavili v reviji Human Reproduction, je skoraj eden od 40 rojenih otrok dvojček, kar je največ, odkar primerjamo te podatke. Razlog za to naj bi bilo vse več uporabe tehnike medicinsko asistirane reprodukcije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na svetu se po besedah razisko-

valcev vsako leto rodi več kot milijon in pol dvojčkov. Na povečano število rojstev dvojčkov vplivajo dvojajčni dvojčki, medtem ko število enojajčnih dvojčkov ostaja nespremenjeno. »Relativno in absolutno število rojenih dvojčkov je višje, kot je bilo kadar koli od sredine 20. stoletja, in je verjetno najvišje doslej,« je dejal profesor na univerzi Oxford in eden od avtorjev danes objavljene študije Christiaan Monden. Tehnike asistirane reprodukcije (ART), ki se od leta 1970 vedno pogosteje uporabljajo v razvitih državah sveta, po ugotovitvah raziskovalcev prispevajo k višjemu številu dvojčkov, poleg tega ženske rojevajo otroke starejše, ko se prav tako poveča možnost za rojstvo dvojčkov.

Raziskovalci so analizirali podatke iz 135 držav med letoma 2010 in 2015. Največ dvojčkov se po podatkih raziskave rodi v Afriki, kar je zaradi višje smrtnosti pri rojstvu dvojčkov in večje možnosti zapletov med porodom zaskrbljujoče. »Več pozornosti moramo posvetiti usodi dvojčkov v manj razvitih državah,« pravi avtor raziskave Jeroen Smits.

Kam je izginil ocean, ki je prekrival Mars?

Da je bil Mars nekoč prekrit z vodo, se znanstveniki v večini strinjajo, a kaj se je z njo zgodilo? Na to vprašanje doslej ni bilo ustreznega odgovora. Zdaj nekateri znanstveniki menijo, da odgovor poznajo. Verjamejo, da je voda na Marsu namočena v skorjo planeta. Številni kamni namreč postopoma reagirajo z vodo

in se spremenijo v različne minerale.

Zemlja in Mars sta si bila pred približno štirimi milijardami let zelo podobna. Današnji "Rdeči planet" je bil delno prekrit z oceanom vode, ki je bil globok do 1500 metrov. Reke so tekle po

Novi celjski Ljubljančan, novi državni sekretar Franc Vindišar pravi, da je do konca junija moč doseči 60-odstotno KV precepljenost. A le, če bo dostava cepiv tekoča. In če se bodo ljudje hoteli cepiti – bi še lahko dodali.

Kralj je ostal Naš Kralj je ostal minister! Sedemnajst ur so ga oblegali, a je njegov »grad« vzdržal.

Maske Maske še kar nosimo. Tudi o nakupu mask se še vedno kregamo!

»Veliko« morje

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Število dvojčkov raste najvišje

Mogoče je …

površju Marsa in se zlivale tudi v številna jezera, milijardo let kasneje pa je skoraj vsa voda s površja Marsa izginila. V novi študiji skupina znanstvenikov z inštituta Caltech in Nasinega Laboratorija za reaktivni pogon trdi, da je razrešila tudi to skrivnost. Do nedavnega je bila med planetologi najbolj priljubljena teorija, da je voda na Marsu preprosto izhlapela v vesolje. Ker je Mars veliko manjši od Zemlje – ima pol manjši polmer in le 15 % mase in prostornine – se je njegovo vroče jedro ohladilo in kristaliziralo veliko prej. Tako je Mars izgubil magnetno polje, ki je njegovo ozračje ščitilo pred sončnim vetrom. Sončni vetrovi so v kombinaciji z manj gravitacije – približno 38 % Zemljine – Marsovo atmosfero dobesedno odnesli v vesolje. Doktorica Eva Scheller in profesorica planetarnih znanosti Bethany Ehlman z Inštituta Keck pa sta ugotovili, da teorija ne more pojasniti izginotja tako velike količine vode. Študija podatkov iz številnih virov je namreč pokazala, da ti ne podpirajo prej omenjene teorije. Če bi sončni vetrovi spihali vodo iz ozračja, bi na Marsu ostal večji odstotek težjih molekul z devterijem, vendar je razmerje v današnji atmosferi Marsa enako kot na Zemlji.

Tako je nastala nova teorija, in sicer ta, da je voda na Marsu dejansko ujeta v njegovi skorji. Številne kamnine namreč postopoma reagirajo z vodo in se spremenijo v različne minerale, ki vsebujejo vodo – tak proces poteka tudi na Zemlji. A voda, ujeta v minerale na Zemlji, se reciklira z vulkanski-

mi aktivnostmi. Ker je tektonska aktivnost na Marsu minimalna, do tega recikliranja ne pride, večina vode pa tako ostane ujeta v mineralih. Po modelu, predstavljenem v novi raziskavi, je Marsova skorja absorbirala od 30 do 99 % vse vode, ki je bila nekoč na površju, medtem ko je izhlapevanje ozračja »krivo« za izgubo preostale vode.

Ekipa zdaj načrtuje izvedbo poskusov na mineralih na Zemlji, da bi potrdili svojo hipotezo, računajo pa tudi na podatke roverja Perseverance, ki na Marsu trenutno raziskuje jezero Crater.

vili enoten program dihalnih vaj, pri čemer k vsakemu prebolevniku pristopajo na individualen način.

Program, ki naj bi za posameznike potekal približno šest tednov, so podprli tudi hrvaški zdravniki.

Zaenkrat so v stiku z njimi prek različnih spletnih platform praviloma enkrat tedensko 30 do 40 minut. Prebolevniki morajo kupiti tudi nekatere pripomočke, kot so otroški baloni, je dejal Puškarić. »Vaje so zelo preproste. Ljudem se ni treba bati, da bi morali peti operne arije. Gre za dihalne vaje

Operne zvezde učijo pravilno dihati prebolevnike covida-19 Hrvaški operni pevci in pevke so sprožili pobudo Prodiši (Zadihaj), da bi pomagali pri rehabilitaciji ljudi, ki so preboleli covid-19, a imajo še vedno težave pri dihanju.

Operni zvezdniki jim predstavljajo dihalne vaje, ki jih tudi sami izvajajo, da bi obdržali in tudi okrepili svoje pevske zmogljivosti.

Pobudo je v začetku marca sprožil operni prvak zagrebškega narodnega gledališča (HNK) Ljubo Puškarić, v dveh tednih pa se mu je pri vodenju delavnic dihanja pridružilo še nekaj deset kolegov in kolegic z vseh koncev države.

Vzpostavili so tudi posebno skupino na Facebooku, kjer se je mogoče na vaje prijaviti.

Najprej so organizirali delavnice za inštruktorje dihanja, da bi sesta-

Kljub nekakšnemu izrednemu stanju imajo nekateri čas tudi za stvari, za katere se mnogim zdi, da niso tako pomembne. Kot tiste, kako bomo po novem pisali imena krajev, ki imajo po dve »posebni« besedi. Po novem naj bi bilo Novo Mesto, ne pa tudi Jadransko Morje. Čeprav bi bilo slednje upravičeno: če že imamo tako malo morja, naj bi ga »povečali« vsaj z veliko začetnico!

Ime veliko pove Latinski pregovor Nomen est omen ima pri nas kar precej pomenov. Tudi: v imenu je pomen. Za ministra in predsednika stranke SMC naj bi to gotovo ne veljalo. Počivalšek menda le malo počiva.

Odpuščanje

za začetnike, čeprav smo prepričani, da bodo za nekatere zaradi posledic bolezni covid-19 in zato, ker se v življenju še niso srečali s takimi vajami, lahko težke in abstraktne«, je dejal Puškarić.

Osredotočili se bodo predvsem na dejstvo, da večina ljudi diha plitvo ter zaradi tega ne more okrepiti zmogljivosti svojih pljuč.

Predstavili bodo vaje za pomirjanje, ko se prebolevniki soočijo s pomanjkanjem sape, ki lahko povzroči paniko zaradi nezmožnosti pravilnega dihanja. Dotaknili se bodo tudi pevskih vaj, predvsem uspavank, ker je petje dobra spodbuda za okrevanje.

Odpuščanje je bila beseda prejšnjega tedna v Sloveniji.

A ne v pomenu odpuščanja drug drugemu, ampak odpuščanju zaposlenih iz podjetij.

Podobnost Očitno je res neka podobnost med živalmi in ljudmi.

Ptice so klicale pomlad – in padel je sneg!

Beg tujcev Tuji investitorji zapuščajo našo deželico. Domači delavci pa ostajajo! Brez dela!

Spremembe Večkrat je z različnih strani slišati, da je čas za spremembe. A kako in kakšne – si vsak razlaga po svoje.

Naš čas, 25. 3. 2021, barve: CMYK, stran 15

15

GRADBENA PRILOGA DOM

25. marca 2021

Gradbena Priloga

Dom

Pomlad se počasi, a vztrajno že kaže v vsej svoji lepoti. Tako nas lepi dnevi kar sami vabijo k osvežitvi, čiščenju in prenovi naših bivališč, urejanju okolice in vsega ostalega, kar sodi zraven. Trgovine z gradbenim materialom, opremo, pohištvom in ostalim so znova (zaradi znanih razmer) na široko odprle svoja vrata.

Tudi različne gradbene storitve so nam ponovno na voljo, seveda s pravo mero samozaščitnega obnašanja.

Upamo, da Vas bo tokratna priloga spodbudila pri vseh naštetih opravilih. Vabljeni k prebiranju.

Partizanska 2, Velenje | www.zeleznina.si | info@zeleznina.si | 03 898 23 50

Brezplačno energetsko svetovanje za občane V okviru mreže ENSVET se za občanke in občane Mestne občine Velenje organizira brezplačno strokovno svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih. Neodvisni strokovnjaki in energetski svetovalci nudijo nasvete in pomoč pri izboru, načrtovanju in uresničevanju investicijskih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah in pri pridobivanju sredstev Eko sklada.

Teme svetovanja so ogrevanje, energetska sanacija stavb, obnovljivi viri energije, možnosti pridobitve nepovratnih finančnih spodbud Eko sklada, mobilnost in varčevanje energije.

Za razgovor v svetovalni pisarni, ki se nahaja v prostorih MČ Levi breg vzhod (Kardeljev trg 7), se lahko naročite na telefonski številki 041 232 176 ali preko

elektronskega naslova robert.spegel@ensvet.si (na kratko opišite tematiko, ki jo želite obravnavati). Na osnovi podatkov bo svetovalec analiziral rabo energije v gospodinjstvu, ocenil možne prihranke, predlagal ukrepe in preveril ekonomičnost predlaganega ukrepa z enostavno vračilno dobo investicije. Svetovalec bo pripravil tudi zapisnik, na osnovi katerega izdela pisno poročilo.

Več kot 90 % prejetih vlog za nepovratna sredstva ali posojila je rešenih pozitivno. Po izdani odločbi o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude in po predložitvi podpisane pogodbe o izplačilu nepovratne finančne spodbude se nakazilo nepovratnih sredstev izvede v pogodbenem roku. V primeru, da dokumentacija ni popolna, vlagatelj prejme poziv za dopolnitev. 🔲

salon KERAMIKE Opremite, obnovite vaš dom z novo atraktivno keramiko!

Obiščite naš salon keramike, sanitarne opreme in talnih oblog v 1. nadstropju naše prodajalne. Velik razstavni salon najboljših proizvajalcev keramike po super cenah. Prepričajte se!

NOVO v ponudbi: VELIKA IZBIRA KERAMIČNIH PLOŠČIC (novosti) in SANITARNE OPREME – po SUPER CENAH! Za ureditev vašega doma: bogata izbira keramike, kopalniškega pohištva, sanitarne opreme, armatur, 3D izris kopalnice

Poleg ostale že znane ponudbe

NOVA VELIKA IZBIRA: • • • •

Železnina Hudovernik Vas pričakuje – postrežemo z nasmehom!

Ravnanje z gradbenimi odpadki

PGH, d.o.o. http://www.pgh.si info@pgh.si

Ravnanje z gradbenimi odpadki predpisuje Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS št. 34/08) in niso komunalni odpadek, zato je oddaja plačljiva. Ta uredba določa obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor, to je občan ali pravna oseba. Gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno skladiščiti ločeno po posameznih vrstah gradbenih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da jih je v nadaljevanju možno predelati. PUP-Saubermacher ima v upravljanju zbirni center Velenje ter je vpisan v evidenco kot zbiralec gradbenih odpadkov, tako da lahko za gradbene odpadke investitorju izda predpisan elektronski evidenčni list.

PGH, d.o.o. gradnja in prenove objektov

040/989-999 Obnova, prenova ali gradnja Fasadni sistemi so sistemi proizvajalcev fasadnih materialov, ki združujejo izbor materialov glede na kompatibilnost in način izgradnje fasade. Vsak fasadni sistem ima svoje zakonitosti in svoj postopek za izdelavo fasade od premazov do izolacije ter izdelavo zaključnega sloja fasade. Fasade tako gradimo po sistemih, pri katerih je pomembno, da se držimo enega fasadnega sistema.

Pri izbiri fasadnega sistema moramo upoštevati več dejavnikov. Glavni dejavnik je vrsta gradnje. Poznamo opečno gradnjo, betonsko, montažno in gradnjo iz poro-betona. Glede na vrsto gradnje uporabljamo različne fasadne sisteme. Glede na podlago fasade (opeka, beton …) lahko različni fasadni sistemi bolje izkoristijo prednosti podlage. Drugi dejavnik, ki vpliva na

izbiro in primernost fasadnega sistema je toplotna prevodnost (ki je odvisna od vrste gradnje).

Ostali dejavniki so občutljivost na navlaženje, trajnost, trdnost, požarna varnost in specifični okoljski kriteriji.

Fasade za opečno gradnjo so pri nas najpogostejše fasade. Pri opečni gradnji gre lahko za gradnjo iz polne ali votle opeke, ali pa (pri novejših objektih) za gradnjo iz termo opeke (30 % bolj izolativna). V vseh primerih izdelave fasade za betonsko gradnjo je vgradnja izolacije nujna. Beton ima slabo toplotno izolativnost in nizko paro-prepustnost, a je bolj primeren za gradnje, kjer je obremenitev visoka, predvsem pri vogalih, kleteh oz. pri nosilnih delih hiš. Pri betonski gradnji je zelo pomembno, da je ta ustrezno zaščiten s fasadnim

vinil talne obloge laminat, parket notranja vrata tapete

sistemom, saj lahko sicer manjše napake v strukturi betona in železnih armatur povzročijo poškodbe.

Naše podjetje izvaja vse vrste adaptacij, prenov in rekonstrukcij. Adaptacije oziroma prenove so smotrne tako z energetskega kot z estetskega vidika. Izvajamo tako delne prenove kot tudi adaptacije na ključ. Prednost adaptacij je, da nam za prenovo stanovanja ni treba čakati na spomladanske dni, ampak so dela lahko opravljena tudi v zimskem času.

Smo mlado podjetje, sestavljeno iz strokovnjakov, ki so svoje znanje skoyi leta pridobivali v drugih podjetjih. Trenutno je redno zaposlenih 18 delavcev. Imamo strokovnjake s področja gradnje, toplotne izolacije, fasade ter prenove ostrešij. 🔲

Ločevanje gradbenih odpadkov je pomembno, ker imajo različni gradbeni odpadki glede na pot predelave različne cene.

Za občane Šaleške doline, ki sami pripeljejo gradbene odpadke v zbirni center Velenje, je oddaja do 300 kg/leto/gospodinjstvo brezplačna, za občane Zg. Savinjske doline pa je v celoti plačljiva.

Zaradi zaostrovanja oddaje odpadkov v predelavo je potrebno upoštevati navodila pri pripravi in oddaji gradbenih odpadkov.

Gradbeni odpadek s številko 17 01 07 z nazivom mešanice betona, opek, ploščic in keramike lahko vsebuje le tovrstne odpadke.

Gradbeni odpadek s številko 17 09 04 z nazivom mešanice gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov pa lahko vsebuje samo 5 % materialov, kot so izolirni material, les, steklo, plastika, karton, železo, kabli, mavčne plošče in bitumenske mešanice, pa še to manjše koščke, ki jih fizično ni možno izločiti.

Odpadke je potrebno že doma pripraviti tako, da se jih čim lažje ločeno odda v za to primerne kontejnerje.

Ob zaključku razvrščanja odpadkov je potrebno odpadke ponovno zapeljati na tehtnico ter podpisati tehtalni list.

Vstop v zbirni center je s položnico in osebnim dokumentom.

PUP-Saubermacher vam glede na vaše povpraševanje pripravi ponudbo za prevzem gradbenih odpadkov.

KLJUÈNI DEJAVNIK VAROVANJA IN OHRANJANJA OKOLJA JE

ODGOVORNO RAVNANJE Z ODPADKI! Gradbeni odpadek, ki vsebuje azbest je nevaren odpadek, zato mora biti pripravljen na paleti in ovit s folijo.

PUP SAUBERMACHER Koroška cesta 46, 3320 Velenje 03 896 87 11 www.pup-saubermacher.si

Mešanica gradbenih odpadkov lahko vsebuje le 5% materialov kot so izolirni material, les, plastika, mavène plošèe...

Oddaja azbesta je v celoti plaèljiva

1.

Odpadki, ki vsebujejo azbest (salonitna kritina)

2.

Mešanica betona, opek, plošèic in keramike

3.

Mešanica gradbenih odpadkov

Naš čas, 25. 3. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

GRADBENA PRILOGA DOM

25. marca 2021

Naš čas, 25. 3. 2021, barve: CMYK, stran 17

17

GRADBENA PRILOGA DOM

25. marca 2021

Smrtonosen ogljikov monoksid V prostorih s kurilnimi napravami, ki so odvisne od zraka v prostoru, morajo biti nameščeni senzorji za ogljikov monoksid (CO), ki z zvočnim ali svetlobnim signalom opozorijo, da je bil ta tihi ubijalec zaznan CO je izjemno strupen in gorljiv plin, brez barve, vonja in okusa, zato ga ne moremo zaznati. V stanovanjih uhaja zlasti iz kurilnih naprav, ki zajemajo zrak, potreben za zgorevanje, iz prostora, kjer so vgrajene. CO nastaja pri nepopolnem zgorevanju kuriva, vsebujejo pa ga tudi izpušni plini motorjev z notranjim zgorevanjem, zato je še posebej nevaren v garažah. Največjo nevarnost pomenijo sodobne energijsko učinkovite stavbe, kjer je izmenjava zraka praviloma zmanjšana in nadzorovana. Pri energijski sanaciji stavbe je do-

bro razmišljati o prezračevanju prostorov in zagotavljanju dovolj velike količine zraka za zgorevanje. Težava se rešuje s centralnimi ali lokalnimi prezračevalnimi sistemi in z dovodom zraka iz okolice direktno do kurišča kurilne naprave.

Po podatkih ZPS se zaradi zastrupitve s CO vsako leto zdravi vsaj 50 ljudi, okrog 20 pa jih umre. Največ zastrupitev se zgodi v kopalnicah, kjer so nameščeni atmosferski plinski grelniki tipa B, ki za delovanje uporabljajo zrak iz prostora, sledijo nesreče z enosobnimi kurilnimi naprava-

mi (kaminske peči, peči na petrolej oz. tehnični alkohol, odprti kamini, slabo vzdrževane lončene peči), nesreče v garažah …

Ponudba senzorjev CO je dobra, cene pa niso previsoke. Smiselno je opraviti nakup pri ponudniku, ki ima zagotovljen servis in poskrbi za vgradnjo.

Ne pozabite, da vgradnja senzorja ne rešuje problema nastajanja ogljikovega monoksida, ampak je zadnje opozorilo, da je s kurilno napravo nekaj zelo narobe. 🔲 Vir: bit.ly/30QsySy Pripravil: Jure Beričnik

Potencialni viri nastajanja ogljikovega monoksida v vašem domu GARAŽA: izpušni plini, uporaba plinskih naprav v zaprtih prostorih, uporaba agregatov DIMNIK: zamašen ali slabo prepusten dimnik, počen dimnik – uhajanje plinov skozi razpoko dimnika SPALNICA: grelnik brez izpusta izpušnih plinov v dimnik KUHINJA: nepravilno nameščen štedilnik ali pečica na plin, nepravilno dimenzionirana kuh. napa DNEVNA SOBA: kamin na trda goriva ali plin KLETNI PROSTORI: okvarjena ali nepravilno nameščena peč centralne kurjave na plin, trda goriva, okvarjen ali nepravilno nameščen grelnik vode na plin, trda kroriva ali KO

71-letna tradicija podjetja Polak cementninarstvo

Kako se znebiti vlage?

Izsuševanje stavb je nujno, saj so le tako primerne za bivanje in neoporečne za zdravje

Nezdravo bivalno okolje

Načini izsuševanja Sanacija ob poplavi, vodni ujmi ali izlivu v objektu se malenkostno razlikuje od klasičnega gradbenega izsuševanja novogradnje. V tem primeru je najprej potrebno ugotoviti kakšna je konstrukcija tal in sten namočenega objekta. To je ključen podatek, na podlagi katerega se odločimo za tehniko oz. način izsuševanja. Če v objektu, npr. v kletnih prostorih, ni toplotne izolacije (samo osnovna plošča, estrih in talna obloga - keramika), se izsuševanje opravi s kondenzacijsko metodo. V primeru, da je v objektu vgrajena talna toplotna izolacija, je potreben drugačen pristop. Potrebna

Nizke gradnje | Sanacije plazov | Rušenje objektov Možnost najema kompresorjev in manjše gradbene mehanizacije (nabijaèi - žabe, vibra plošèe, valjarji, vodne èrpalke, rezalniki za asfalte in betone, ...)

je izvedba izvrtin skozi estrih in sloj toplotne izolacije do hidroizolacije. S silikagelnimi sušilniki predhodno osušen zrak, se s pomočjo turbin tlači v sloj izolacije.

Tovrstni sušilnik deluje na principu absorbcije vlage na površini absorbenta, ki zrak osuši in takšnega s turbinami tlačimo pod estrih v sloj izolacije. Ko zrak potuje skozi izolacijo, se navlaži in v prostor izstopi na dilatacijskih režah ob stenah. Proces se ciklično ponavlja dokler materiali niso povsem osušeni.

Za zahtevnejše in občutljivejše materiale obstaja še ena metoda izsuševanja, in sicer mikrovalovna metoda (MW), kjer s pomočjo frekvenčnih generatorjev mikrovalov frekvence 3-30 GHz, molekule vode »prisilimo«, da se pričnejo premikati. Med premikanjem se molekule vode medsebojno zaletavajo. Trenje ob trkih molekul povzroča povišanje temperature celotnega materiala. S povečanjem temperature pa se prične izločanje – izparevanje vlage v okolje. Na ta način se ogreje celoten presek materialov, ki s počasnim ohlajanjem oddaja vlago v prostor. Postopek se lahko na posameznem mestu večkrat ponovi.

Pri MW metodi je najpomembnejše spremljanje in merjenje temperature površine, s čemer preprečimo toplotne poškodbe materialov.

Omenjena metoda je primerna za izsuševanje starejših, debelejših konstrukcij, občutljivejših in zahtevnejših talnih oblog - kamnitih tlakov, … predvsem

pa na mestih, kjer je potrebna hitra izsušitev, brez dodatnih posegov.

Spremljanje sušenja Izsuševanje objekta po poplavi je odvisno od namočenosti materialov in običajno traja od 10 do 14 dni.

Z meritvami vlage že med potekom sanacije spremljamo napredovanje sušenja in tako ocenimo potreben čas izsuševanja, ki se lahko skrajša ali podaljša. Primerjalne meritve se izvajajo s pomočjo elektro-uporovnega merilnika, ki deluje na principu spremembe električne upornosti materialov. Meritev je uporabna za določitev razlik pred sanacijo, med njo in po njej.

Za natančno meritev vsebnosti vlage materiala pa se uporablja t.i. karbidna metoda (CM), ki deluje na principu reakcije karbida z vlago. Posebnost pri tej metodi merjenja je, da vzamemo vzorec, ki ga stehtamo in stresemo v posodo skupaj z ampulo karbida. Karbid reagira z vlago v zdrobljenem materialu, s tem se poveča tlak v zaprti posodi. Povišanje tlaka odčitamo na merilniku in s pomočjo tabel določimo natančno vsebnost vlage v materialu. Metoda je primerna za izvedbo v zaključnem delu sanacije in pred polaganjem občutljivejših talnih oblog.

Sanacija objekta z izsuševanjem je najhitrejša in najcenejša dolgoročna rešitev, s katero povrnemo gradbene in izolacijske materiale v stanje, primerno za bivanje in neoporečno za zdravje.

Za celostno rešitev težav z vlago se obrnite na podjetje Mollier d.o.o. Celje.

je! Skr

Since 1991

IZSUŠEVANJE, OGREVANJE IN KLIMATIZACIJA ± meritve vlažnosti in izdelava poročil, ± sanacija in izsuševanje vlažnih površin, ± iskanje napak na instalacijah – diagnostika, ± meritve z IR kamero – termografija, ± razvlaževanje in ogrevanje v gradbeništvu, ± dobava, montaža in servis klimatskih naprav, ± strokovno svetovanje

b za zd

V primeru neustrezne sanacije in izsuševanje objekta, ostane vlaga ujeta v gradbeni konstrukciji in povzroča njeno propadanje. Voda prodre pod estrih v sloj izolacije, kjer se, zaradi PVC folije nad izolacijo, po naravni poti ne more osušiti. Ujeta vlaga pod estrihom je v stiku s stenami, ki absorbirajo oz. vežejo vlago nase. Temu pojavu pravimo kapilarni dvig vlage, ki na stenah povzroči izločanje solitra, odstopanje beleža, … saj se odvečna vlaga prične odvajati preko sten. Vlaga se upari v zrak in prične vezati z drugimi suhimi materiali. Masna bilanca vlage se v zaprtem objektu s tem ne spremeni, le porazdeli se na celotno konstrukcijo.

Posledica vlažne konstrukcije objekta je v kurilni sezoni tudi povečan prevod toplote skozi obod stavbe – toplotne izgube, toplotni most. Notranje površine konstrukcije se na mestu toplotnega mostu ohladijo in zaradi termodinamičnih zakonitosti povzročajo

kondenziranje, z vlago nasičenega notranjega zraka, na površini stene. S tem se vzpostavijo idealni pogoji za razvoj plesni in spor, ki negativno vplivajo na zdravstvene razmere bivalnega okolja.

Vsekakor so pomembne tudi druge negativne posledice, ki jih voda pusti na stavbnem pohištvu, talnih oblogah, notranji opremi,…

Sprejem gradbenih odpadkov (asfalt, beton) Prodaja recikliranih gradbenih odpadkov Kiper prevozi

k in o ol

Že pri gradnji se morajo materiali, zaradi zagotovitve homogenosti in kemične reakcije, mešati z vodo. S tem omogočimo ustrezne pogoje za vezavo cementa s peskom in tako ustrezno trdnost konstrukcije. Takšen vnos vode je kasneje pri gradnji objekta potrebno upoštevati in ustrezno ukrepati.

Vlaga pa se lahko v gradbene materiale vnese tudi z neželenimi dogodki, kot so: vodne ujme, poplave, izlivi iz vseh vrst strojnih inštalacij, …

Vse naštete nevšečnosti namočijo gradbeno konstrukcijo objekta, ki lahko v daljšem obdobju povzroči propadanje materialov. Pri gradnji kot veziva uporabljamo malto in ostale gradbene materiale, ki vsebujejo mineralne soli. Pri izlitju vode oz. poplavah prične voda raztapljati soli, ki se pri sušenju pojavijo na površini sten. Temu pravimo pojav solitra. Prav tako so kovinski deli armature izpostavljeni koroziji in s tem propadanju, namočena konstrukcija pa ima bistveno slabše izolativne vrednosti, povečajo se toplotne izgube, pojavijo se toplotni mostovi in neustrezne razmere za bivanje.

GP Fajdiga, prevozništvo in gradbeništvo, d.o.o.

Skorno pri Šoštanju 63b | Šoštanj | GSM: 041 650 830 e-pošta: f.fajdiga@gmail.com

ravje

EKSTRA POMLADNA AKCIJA

- barvni strešniki POLAK že od 6,80 €/m2 2 - sivi strešniki POLAK že od 5,60 €/m - zidaki in opažni zidaki AKCIJA - certificirani transportni betoni AKCIJA Ugodni prevozi z mikserji.

Družinsko podjetje Polak Cementninarstvo iz Gorenja pri Šmartnem ob Paki je eno najstarejših družinskih podjetij na območju Šaleske in Savinjske doline. Leta 1951 je ustanovitelj podjetja Jože Polak začel z izdelavo strešne kritine. Danes sodi podjetje Polak med največje proizvajalce strešnih kritin v Sloveniji. Prejeli so znak Slovenska kakovost (SQ), kar potrjuje dobro delo v podjetju. Izdelujejo še betonske zidake, opažne zidake, vogalnike, dimnike in okrasne škarpnike.

Pred šestimi leti so začeli s proizvodnjo certificiranih transportnih betonov. Leta 2015 so zmontirali popolnoma novo betonarno in s tem še dvignili kvaliteto betonov.

Strankam nudijo prevoze betonov z mikserji in črpanje s črpalkami. Za vse betone imajo Certifikat kontrole proizvodnje. Na množico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjajo s kvalitetnimi strešniki POLAK E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejša švedska tehnologija, 71-letna tradicija podjetja Polak, 50-letni preizkusi v ekstremnem skandinavskem podnebju in številni zadovoljni kupci.

Njihovo vodilo je kvaliteten strešnik po ugodni ceni ter korekten in pošten odnos s 🔲 kupci. Obiščite njihovo spletno stran www.polak-strešniki.si.

MOLLIER d.o.o. CELJE Opekarniška cesta 3 3000 Celje – Slovenija t ++386 (0)3 42 88 400 e info@mollier.si w http://www.mollier.si

Naš čas, 25. 3. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

GRADBENA PRILOGA DOM

25. marca 2021

Izračunajte, koliko bi prihranili z lastno sončno elektrarno!

Pri odločanju za sončno elektrarno je ekonomika investicije ključna komponenta. V ECE so pripravili brezplačno aplikacijo ECE sonce, ki omogoča informativni izračun takšne investicije v obnovljiv vir energije. Več informacij o aplikaciji nam je posredoval vodja razvoja pri ECE, Gašper Ravnak.

V Sloveniji lahko v zadnjih letih spremljamo pravo ekspanzijo sončnih elektrarn. Čemu pripisujete to?

Po odzivih naših kupcev lahko sklepamo, da gre za več vzrokov. Prvi je nedvomno ekonomska upravičenost takšne investicije, saj se ljudje po naravi obnašamo racionalno in sončna elektrarna je trenutno investicija, ki se izplača. Vse več ljudi postavlja zelo visoko med razloge tudi ekologijo in dejstvo, da delež električne energije v naših gospodinjstvih narašča. Dejansko so ti trije razlogi med največkrat omenjenimi pri odločitvi za svoj vir električne energije.

Pred kratkim ste v ECE predstavili posebno aplikacijo s katero si bodoči lastnik sončne elektrarne lahko izračuna veliko podrobnosti svoje bodoče investicije. Kako deluje aplikacija ECE sonce?

ECE sonce je brezplačna spletna aplikacija, ki nam omogoča hitro ugotovitev ali se nam investicija v sončno elektrarno izplača in če je predvideni objekt primeren za takšno investicijo.

Pri snovanju aplikacije smo predvideli tudi vpogled v energetske potrebe objekta na katerem bi bila postavljena sončna elektrarna. Aplikacija upošteva tudi trenutno in bodoče stanje kurilnega vira, morebitno menjavo energenta, različne višine subvencij in investicijo v nov vir ogrevanja. Investicijo v sončno elektrarno gledamo torej širše, ne samo kot vir elektrike, temveč tudi kot načrtovanje v skladu s sedanjimi in prihodnjimi potrebami gospodinjstva.

Katere podatke mora uporabnik poznati za uspešno uporabo spletne aplikacije ECE sonce?

potrebno gledati širše, tudi z vidika vira za ogrevanje. Z aplikacijo ECE sonce bo uporabnik lahko ugotovil tudi ali se mu hkrati izplača zamenjati vir ogrevanja, morda preiti na ogrevanje s toplotno črpalko ali z zemeljskim plinom.

Na spletni strani ece.si torej vnesemo podatke, ki ste jih našteli. In kaj je rezultat?

Gašper Ravnak, vodja razvoja pri ECE

Poznati mora osnovne potrebe svojega gospodinjstva, skratka kakšna je letna poraba električne energije in energenta za ogrevanje, če to ni elektrika. Poznati mora kakšne so razpoložljive strešne površine in njihovo usmerjenost glede na strani neba ter morebitne bodoče porabnike električne energije. Kot sem že omenil, je investicijo v sončno elektrarno

Na svoj elektronski naslov prejmemo poročilo na osmih straneh, kjer je opisano vse od trenutnega stanja, ocenjenih potreb v prihodnosti, vrednosti investicije, višine subvencije in povračilne dobe. Vse skupaj je pregledno in nazorno prikazano z grafi. Uporabnik dobi hitro in povsem brezplačno veliko potrebnih informacij.

Kako poteka postopek od tu naprej?

Uporabnik želi oddati povpraševanje in dobiti ponudbo za izvedbo.

Zelo preprosto. Kontaktira ECE in pripravili mu bomo informativno ponudbo, po ogledu na sami lokaciji pa tudi končno ponudbo. Potrebno je ugotoviti tudi realno stanje kritine, dostopa do električne napeljave in morebitne druge okoliščine, ki lahko vplivajo na samo izvedbo

Izračunajte, koliko bi prihranili z lastno sončno elektrarno.

Brezplačno in hitro s spletno aplikacijo ECE Sonce.

Na ece.si lahko s spletno aplikacijo ECE Sonce z nekaj kliki pridobite izčrpno poročilo s celostnim

ECE d.o.o., Vrunčeva 2 a, 3000 Celje

vpogledom v energetske potrebe svojega objekta in konkretno rešitvijo za sončno elektrarno ter ogrevalni sistem. Odgovorimo vam na vprašanja o potrebni moči elektrarne, predvideni letni proizvodnji, denarnih prihrankih, višini naložbe in njeni dobi vračanja ter višini subvencije Eko sklada.

Brezplačni informativni izračun za lastno sočno elektrarno je lahko v vašem e-nabiralniku že danes.

Dodatne informacije in pogoji za pridobitev informativnega izračuna so dosegljivi na www.ece.si.

in na končni znesek. V ECE celoten postopek vodimo »na ključ«, kar pomeni, da skrbimo za urejanje dokumentov s pristojnimi distribucijskimi operaterji in EKO skladom.

Pa je sončna elektrarna primerna za vsakogar in za vsako gospodinjstvo?

Z vidika ekologije lahko rečemo da je, saj je sončna energija okolju prijaznejša in je tudi obnovljiv vir energije. Z vidika ekonomske upravičenosti pa moramo biti realni in ločiti gospodinjstva, ki imajo večje potrebe po električni energiji od tistih z manjšimi. V stanovanjih so potrebe po električni energiji manjše kot v hiši, kjer je vir ogrevanja toplotna črpalka, način prevoza pa električni avtomobil. Seveda ima hiša tudi obvezen sestavni del, lastno streho, kjer je možno postaviti sončno elektrarno, čeprav prenovljena zakonodaja že predvideva možnosti t.i. »skupnostnih« elektrarn za stanovanjska naselja. Iz izkušenj lahko rečemo, da večino kupcev sončnih elektrarn tvorijo gospodinjstva z letno porabo nad 7.000 kWh električne energije, če to vzamemo kot izhodišče, kdaj razmišljati o lastni sončni elektrarni. 🔲

Naš čas, 25. 3. 2021, barve: CMYK, stran 19

19

GRADBENA PRILOGA DOM

25. marca 2021

Vrata Hörmann – kakovost brez kompromisov Podjetje Hörmann Slovenija je del koncerna Hörmann, ki je sinonim za prodajo kvalitetnih vrat. Ponudijo vam lahko vrata za celotno hišo. Poleg garažnih in vhodnih vrat Hörmann vam za notranjost vašega doma nudijo notranja lesena in zasteklje-

na, pa tudi kovinska krilna vrata Hörmann.

Poskrbijo tudi za zapiranje vaših dvorišč s krilnimi ali drsnimi dvoriščnimi vrati, vse skupaj pa opremijo s pogoni Hörmann.

Vabljeni, da se v pestrost ponudbe prepričate v njihovih

razstavnih salonih v Petrovčah, Ljubljani in Mariboru, kjer vam z veseljem postrežejo z nasveti glede vrat in se skupaj z vami zatopijo v vaše načrte. V kolikor vam je ljubše pa se na izmero k vam oglasi strokovnjak za vrata. 🔲 Več na www.hormann.si.

Da bi vrata tako kot jih mi, ljubili tudi vi Avtomatska garažna vrata

od 858 € *

Vhodna vrata brez obsvetlobe

od 1.275 € * * Priporočena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vključno z montažo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaščenih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2021.

Hörmann Slovenija, d.o.o.

Petrovče T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141

www.hormann.si info@hormann.si

Pred nakupom čistilne naprave TZ-AZ-EP2021-138x100mm-HOR-SL.indd 1

NAJBOLJŠE PO UGODNI CENI - ČISTILNE NAPRAVE IN SISTEMI ZA DEŽEVNICO Vse, kar potrebujete, ničesar kar ne.

Čistilna naprava One2clean Inovativna čistilna naprava nemške kakovosti, ki poskrbi za družinski proračun in okolje.

Visok učinek čiščenja, v rezervoarju ni električnih komponent. Praznjenje le enkrat na tri leta, nizka poraba energije in minimalno vzdrževanje.

Rezervoar je povozen.

Ponikalni sistemi Enostavnejši, učinkovitejši in bolj kompaktni sistemi, ki nadomeščajo navrtane betonske cevi in kamnita nasutja. Sestavite poljubno velikost ponikalnice. Vse v povozni izvedbi.

Deževnica Z uporabo deževnice lahko prihranite do 50 % pitne vode.

In denarja. Priporočamo vam uporabo brezplačne deževnice za pranje avtomobila, splakovanje WCja, pranje perila in zalivanje vrta.

Lovilci olj in maščob Uporaba povsod, kjer se v iztočnih odpadnih vodah pojavljajo masti ali olja.

www.cistilnenaprave-dezevnica.si Armex Armature d.o.o., Ivančna Gorica, info@armex-armature.si, tel.: 01 786 92 70, 051 652 192

Nakup čistilne naprave ni primerljiv z nakupom cenene »potrošne robe«, ki jo, če ne deluje, preprosto zamenjate. Čistilno napravo naj bi kupili le enkrat v življenju. Žal je med nami tudi veliko takšnih, ki so jo kupili dvakrat. Da se to ne bi dogajalo, smo vam pripravili seznam nasvetov, ki jih je dobro upoštevati pri izbiri in nakupu vaše nove čistilne naprave.

Pomembno je izbrati ustrezno velikost (izraženo v PE, populacijskih enotah) čistilne naprave.

Prevelika ali premajhna ne bo delovala v optimalnem načinu, zato lahko pričakujemo stalne in ponavljajoče se težave. Tega pa si vsekakor ne želimo.

Ponudniki čistilnih naprav naj vam predložijo vse certifikate, ki izkazujejo ustrezno moč čiščenja, stabilnost in vodotesnost rezervoarjev, hrupnost in porabo energije. Višji odstotki čiščenja pomenijo večjo varnost za investitorja. Certifikati naj zajemajo čistilno napravo in električne komponente, ki jih kupujete, ne pa neko drugo podobno čistilno napravo. Naprave z vsemi predpisanimi rezervoarji so bile testiranje v realnih pogojih najmanj 9 mesecev in ob pravilni uporabi in vzdrževanju z lahkoto zagotavljajo vse v certifikatih zapisane norme.

Na trgu so na voljo čistilne naprave z manj gibljivimi deli in električnimi komponentami v rezervoarju. To pa ne pomeni, da so zato manj učinkovite. Inženirji so našli inovativne načine za enake ali bolj učinkovite naprave

17/03/2021 10:19

z manj sestavnimi deli zaradi večje zanesljivosti in daljše življenjske dobe. Vsi zelo dobro vemo iz lastne ali tuje prakse, da manj, ko je gibljivih in električnih delov v neki napravi, manj je možnosti, da se pokvarijo ali iztrošijo. Za lastnike takšnih čistilnih naprav pa to pomeni cenejše vzdrževanje in manj ali nič nepredvidenih stroškov za popravila.

Veliko nam pove tudi garancijska doba za rezervoar in električne dele. Življenjska doba rezervoarja je najmanj dvokratnik garancijske. Vsak zna izračunati, kaj to pomeni za rezervoar s 25 letno garancijo. Za električne in elektronske komponente čistilne naprave so garancijske dobe nižje. Običajno znašajo eno leto, obstajajo pa tudi ponudniki, ki nudijo 3 leta garancije na te dele naprav. Daljša je garancija, kakovostnejše so komponente, manj potencialnih težav lahko nastopi v življenjski dobi čistilne naprave.

Ko smo že pri ponudnikih priporočamo nakup pri specializiranih ponudnikih, kot je na primer podjetje Armex Armature iz Ivančne Gorice, ki so že dlje časa prisotni na trgu, imajo več desetletne izkušnje in znajo svetovati tudi v primeru najbolj kompleksnih situacij na terenu.

Pomembno je tudi vedeti, da se poceni nakup za opremo z dolgo življenjsko dobo in dragim vzdrževanjem ob okvarah, ni izkazal za najboljšo strategijo kupcev čistilnih naprav.

Dobro je torej, da kupimo napravo, prilagojeno našim razme-

ram. Še bolj pomembno pa je, da poznamo principe delovanja čistilnih naprav, saj nam bo zaradi tega lahko prihranjenih precej stroškov in sivih las. Vožnje z avtomobilom nas naučijo v avto šoli, kjer spoznamo tudi princip delovanja avtomobila in se nam zato bolj redko zgodi, da bi namesto na zavoro pritisnili na pedal za plin ali da bi namesto dizelskega goriva na bencinski črpalki natočili bencin.

Tudi čistilne naprave so neke vrste specialen namenski "stroj", v katerega ni dobro točiti vse vrste "goriv". Njihovo delovanje je učinkovito in optimizirano na določeno sestavo človeških odpadkov v nekih dovolj širokih tolerančnih mejah. Vsako pretiravanje z olji in pralnimi praški ter agresivnimi čistili čistilne naprave težje "prebavijo". Prav tako v čistilno napravo ne sodijo zdravila in strupene učinkovine, saj je čistilna naprava "tovarna" s stotinami milijoni drobnih delavcev, ki razgrajujejo in čistijo naše odpadne vode do stopnje, da jih lahko brez škode spustimo v naravo. Razmislite tudi o nakupu ponikovalnice za prečiščeno vodo in tako zaključite celoten sistem obdelave odpadnih voda. Če vas zanima še več, kaj je pomembno vedeti pred nakupom in pri izbiri vaše nove čistilne naprave, vas vabimo, da si na spletnem naslovu go-to. si/11nasvetov preberete tudi 11 pomembnih nasvetov za izbiro in nakup čistilne naprave. 🔲

o a š a

Naš čas, 25. 3. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

GRADBENA PRILOGA DOM

Apnenec – sovražnik grelnikov vode Ureditev okolice hiše Odlaganje apnenca v grelniku vode poveča porabo energije za ogrevanje sanitarne vode V večini stavb teče topla voda iz pipe (t.i. potrošna sanitarna voda) v zbiralnik iz kovine ali zbiralnik tople vode, ki služi za ogrevanje in hranjenje tople vode.

To preprosto napravo za gretje vode imenujemo "bojler". Ne glede na velikost in delovanje imajo vsi grelniki istega "sovražnika" – apnenec. Ta nastane, ker se v hladni vodi raztopijo mineralne soli (predvsem kalcija in magnezija, ki jih potrebujemo za zdravje) in pri tem kristalizirajo, ko se voda ogreva.

Dan za dnem se apnenec nabira na stenah in na dnu grelnika vode. Te plasti se lahko tvorijo tudi na

grelnih palicah. Apnenec je slab prevodnik toplote in upočasnjuje toplotno moč grelnih elementov.

Učinek na porabljeno energijo

zato pade, vendar jo bo grelnik vode nadomestil v daljšem časovnem obdobju.

Energetska učinkovitost z apnencem obloženega grelnika vode se zmanjšuje s povečanjem apnenca – npr. 1 mm obdanega apnenca na steni cevi za vodo povzroči povečano porabo električne energije za približno 8 %, 10 mm debela plast apnenca pa poveča porabo za približno 50 %. V grelniku vode, ki se ogreva s toplotno črpalko, lahko obloga apnenca povzroči še veliko večjo porabo energije. 🔲 Vir: bit.ly/3s0srQ6 Pripravil: Jure Beričnik

Ni vsaka okolica hiše prijetna in prijazna, jo pa lahko z zanimivimi in izvirnimi idejami ter primerno zasnovo izboljšamo, da taka resnično postane Ribniki in vodni motivi

Voda da vrtu prav poseben čar, saj rahlo žuborenje vnese v prostor pridih skrivnostnosti in prijetne sprostitve. Ob mraku dobi ob primerni osvetlitvi vrt novo dimenzijo, ko s pazljivo izbiro svetil poudarimo zanimive detajle. Za vse, ki imate radi kopanje in sprostitev v naravni vodi, je plavanje v lastnem ribniku pravo doživetje. Prednost je v tem, da je to ekološko neoporečen del narave ob vašem domu, ki ga je lahko negovati in se popolnoma vključi v vrtno okolje ter tako poskrbi za lepo celostno podobo.

Gosto poraslo obrežje ribnika z zanimivimi rastlinami in žuboreča voda v potočku nam dajejo idilično sliko.

Senčnice in nadstreški 6/2

6ORYHQVNL SURL]YDMDOHF ÏLVWLOQLK QDSUDY /DKNR YRGRWHVQR LQ NRPSDNWQR RKLģMH ] GROJR ŀLYOMHQMVNR GRER

%Ζ2/2Ģ.( ÎΖ67Ζ/1( 1$35$9( 1 $35$9(

9$512

9UKXQVND QHPģND WHKQRORJLMD ÏLģÏHQMD YRGH Ȃ YJUDMHQLK VLVWHPRY

9HÏ NRW OHW WUDGLFLMH ]DQHVOMLYRVW VWURNRYQRVW LQ SRREODģÏHQL VHUYLV YQRVW LQ SRREODģÏHQL VHUYLV

9 SRQXGEL WXGL ]ELUDOQLNL ]ELUDOQLNL ]D YRGR GR / /

68%9(1&Ζ-( -

3UHELYDOFL REÏLQH ĢRģWDQMM Ģ 3UHELYDOFL REÏLQH ĢRģWDQM ĢPDUWQR RE 3DNL 1D]DUMH LQ /MXEQR SULMDYLWH VH QD W E 3 NL 1D]DUMH LQ /MXEQR SULMDYLWH VH QD M L /M E EQR SULMDYLWH LM LW LW VH QD Q ]DJRWRYLWH VXEYHQFLMR UD]SLV LQ VL RE QDNXSX ÏLVWLOQH QDSUDYH =DJRŀHQ ]DJRWRYLWH VXEYHQFLMR 3RJRMH SUHYHULWH QD YDģL REÏLQL ÏLVWLOQR QDSUDYR SD L]EHULWH SUL QDV ZZZ FLVWLOQH QDSUDYH ]DJR]HQ VL _ ZZZ HVKRS ]DJR]HQ VL _

MEŠALNICA BARV

za vsa področja uporabe

TRGOVINA BARVE-LAKI

SPLETNA TRGOVINA

www.ara-barve.si

Kadar na vrtu nimamo visokega drevesa, pod katerim bi lahko posedali, je smiselno narediti senčnico. Izbira materialov je pestra, streha pa je lahko polkrožna, enokapnica ali dvokapnica.

Naravni kamen

Naravni kamen ima svoj poseben čar, saj je del narave in se zaradi tega zlahka vključi v vsako okolje. Uporabljamo ga za utrjevanje dovozov in pohodnih poti.

V ta namen ga lahko ohranimo v naravnih oblikah ali uporabimo rezanega, ga betoniramo ali pa vgradimo v pesek ali prod.

Izdelava lesenih teras

Les je prijeten in topel naravni material, s katerim je lepo delati.

Lesene površine imajo poseben čar, saj je po njih prijetno hoditi bosonog tudi v vročini, ker se ne segreje kot npr. beton ali kamen.

30 let izkušenj

Vse na enem mestu: avto laki - laki in premazi za dom zunanje barve - notranje barve

učinkovito sredstvo proti vlagi

Levec 56, Petrovče | T: 03 547 17 18 | E: ara@ara-barve.si

Obiščitesvetsanjskihbarv

Lahko se odločite, če ga boste negovali z olji in tako ohranili njegovo barvo ali pa boste pusti-

li, da mu dež in sonce pričarata sivo patino. 🔲

Vir: bit.ly/2OK0de7 - J. Beričnik

Ali ste vedeli, da pravočasna zaščita lesa podaljša lesu življenjsko dobo tudi do 7x?

Lesene površine našemu domu dodajo pridih narave. V kolikor jih želimo ohraniti v naravnem stanju jih moramo ustrezno zaščititi.

LEDA, elektroinštalacije, d.o.o Cesta Simona Blatnika 16, Velenje GSM: 040 763 987 info@leda-elektro.com

Zaščitite vaš les z visoko kakovostnimi olji Osmo

Osmo olja so visokokakovostni premazi za les, ki temeljijo na osnovi naravnih olj in voskov in ne potrebujejo temeljnega premaza. Premazi ne rdečijo ali puščajo madežev na površinah. Olja zapolnijo lesne pore in jih ščitijo pred zadrževanjem vode, kljub temu, da ne tvorijo vodotesnega filma. Lesena površina ostane paroprepustna in še naprej vpija in izdaja vodo brez povzročanja škode. Površina ostane paroprepustna kar pomeni, da lahko diha, kar pripomore k boljši kvaliteti zraka in deluje antistatično (privlači manj prahu) - idealno za alergike.

o

z n

25. marca 2021

Dolgoročna rešitev za vaše lesene površine Zaradi naravnih sestavin – naravnih olj ter voskov, zaradi kvalitetne zaščite lesa ter z visoko prekrivnostjo tudi cenovno konkurenčnostjo se redno uporabljajo pri zaščiti lesa, tako notranjega kot zunanjega. Lesene površine premazane z Osmo oljem so enostavne za vzdrževanje.

Kako ga uporabiti?

Enostavno! Olje Osmo nanašamo samo v dveh nanosih brez brisanja in potrebnega brušenja zato je delo opravljeno dosti hitreje in bolj kvalitetno.

Premaz z OSMO oljem ni potrebno obnavljati vsako leto kot pri večini drugih olj. Zaradi naravnega izgleda lesa po oljenju ter odlične zaščite olja pogosto uporabljajo tudi pri obnovah, sanacijah in restavriranju objektov, ki so pod spomeniškim varstvom. Osmo olja so izjemno kvalitetna saj les zaščitijo od znotraj in zunaj. Se ne luščijo, ne pokajo ali mehurijo.

Osmo Olja, ker si vaš les zasluži le najboljše.

Kvalitetna zaščita lesa je zelo pomembna za dolgoročno ohranitev lesa ter svež videz lesenih površin, zato lahko v paleti izdelkov Osmo dobite praktično vse – od naravnih olj za površine, ki so v stiku s hrano, klasičnih parketarskih olj z voski (Osmo Hardwax) do izdelkov za zaščito najbolj obremenjenih zunanjih lesenih površin.

TRGOVINA in ELEKTROINŠTALACIJE • Kabli in kabelski pribor

• Oprema za industrijo

• Elektroinštalacijski material

• Delovna oblačila

• Razsvetljava

• Energetska oprema

• Orodja

• Videonadzor

Naš čas, 25. 3. 2021 barve: CMYK, stran 21

21

ŠPORT

25. marca 2021

Čehi nedorasel nasprotnik Še enkrat potrditi

Rokometaši Gorenja proti Robe Zubriju upravičili vlogo favorita – Sobotno povratno tekmo bodo začeli s prednostjo petih golov Stane Vovk

Gorenjev trener Zoran Jovičič na sobotni prvi četrtfinalni tekmi evropskega pokala ni imel na voljo vseh igralcev. Po prihodu v mesto Zubri so morali opraviti test na koronavirus. Matic Verdinek je bil pozitiven, zato je moral v samoizolacijo. Vendar se je skupaj z ekipo vrnil domov. Zaradi poškodbe noge na gostovanju v prejšnjem 20. krogu domačega prvenstva v Ormožu pa je doma ostal Tilen Sokolič. Te dni je opravil magnetno resonanco, da bi ugotovili, kakšne narave oziroma teže je poškodba. Pozitivna pa sta bila tudi ukrajinska sodnika, zato ju je zamenjal češki par.

Po nepričakovanem porazu v Ormožu, po katerem so jim prvaki ušli na pet golov razlike, tretji Trimo pa se jim je približal na dve točki zaostanka, so rokometaši Gorenja zlili jezo na gostovanju na Češkem v prvi četrtfinalni tekmi evropskega pokala.

Po poprečni predstavi v prvem polčasu so v drugem povsem nadigrali nasprotnika in ga premagali z 31 : 26. Ne glede na to, da bo žoga tudi v soboto v velenjski Rdeči dvorani okrogla, verjamemo, da so že v polfinalu. Ne gre namreč verjeti v ponovitev scenarija z zadnjega kroga domačega prvenstva, ko so po dobri predstavi v prvi polovici dvoboja

Po že sedmi zmagi v tem pokalu je Jovičić zadovoljen ugotavljal: »To je zelo pomembna zmaga. Dobro smo se pripravili nanje, dobro tudi začeli tekmo.

Nato je sledilo nekaj nezbranih trenutkov, grešili smo tudi iz čistih priložnosti, tako da so se domači rezultatsko vrnili. V drugem polčasu smo v obrambni zaigrali tako dobro kot na začetku dvoboja. Plod tega je bila naša zaslužena zmaga s petimi goli razlike. Na trenutke se je poznal primanjkljaj na levem krilu.

v nadaljevanju zaigrali nezbrano in doživeli drugi poraz.

Enajstminutni strelski mrk domačih

Velenjčani so vedeli, da so v vlogi favorita in dvoboj začeli nadvse odlično in po približno petih minutah z goli Timoteja Grmška, Nina Komarja in dvema Ibrahima Haseljića vodili s 4 : 0. Ta nalet pa domačih (še) ni dotolkel. Velenjčani so morda pomislili, da se jim v nadaljevanju ne bo treba preveč naprezati. Domači so jih prepričali o nasprotnem. Z delnim izidom 4 : 0 so jih tudi po zaslugi svojega vratarja rezultatsko ujeli, v 18. minuti pa celo prvič povedli (18 : 17). Nato sta se moštvi v vodstvu izmenjavali, vendar za več kot za gol nobeno ni vodilo.

Kazalo je, da bodo Čehi odšli na odmor z minimalno prednostjo, vendar jim je Miha Kavčič to preprečil z izenačenjem na 15 : 15.

Drugi del so začeli še siloviteje kot prvega in bili večji del za razred boljši od nasprotnika. Za dobrih deset minut so dobesedno zaklenili svoja vrata. Dosegli so kar šest zadetkov zaporedoma in skupaj z zadnjim z izenačujočim v prvem delu naredili niz 7 : 0 ter povedli z 21 : 15. Šele nato so rokometaši Zubrija prvič zadeli v tem delu igre za 16 : 21. Rokometaši Gorenja so še nekaj časa igrali v visokem ritmu.

Pokal EHF, prva četrtfinalna tekma HC Robe Zubri - RK Gorenje Velenje 26:31 (15:15)

Ibrahim Haseljić je bil z osmimi goli najbolj učinkovit pri gostih.

Slabih deset minut pred koncem so z drugim zaporednim golom Aleksa Kavčiča imeli najvišje vodstvo osmih golov (27 : 19), ki so ga še dvakrat ponovili. Nazadnje

Aleks Kavčič v 54. minuti (29 : 21). Nato so spet zaigrali nekoliko bolj sproščeno in domači so z delnim nizom 5 : 2 malce ublažili poraz.

V Velenju sodnik zaradi močnega sneženja prekinil tekmo med Rudarjem in Primorjem

Po petih mesecih in nekaj dneh so drugoligaška moštva s 13. krogom končno dočakala nadaljevanje prvenstva, ki je bilo prekinjeno oktobra lani zaradi koronavirusa. Nogometaši Rudarja so podobno kot v zadnjem lanskem krogu, ko bi morali gostovati v Lendavi, tudi v letošnjem prvem s Primorjem ostali brez tekme oziroma so bili na igrišču le približno dve minuti.

Dvoboj z Nafto je vodstvo tekmovanja zaradi okužbe nekaterih domačih igralcev preložilo na včeraj. Srečanja s Primorci pa ni prekinil virus, ampak – sneg. Odigrana naj bi bila kot še nekatere druge na sobotni prvi spomladanski dan, ostale so bile v nedeljo.

Namesto sonca pa je tega dne na območju Velenja ‚posijalo‘ močno sneženje. Ker je sneg prekril vse črte, ki označujejo igrišče, bela žoga pa je bila komajda vidna, je srečanje sodnik odpovedal. Vodstvo tekmovanja se je hitro odzvalo in novi datum določilo za sredo, 31. marca.

Kljub neigranju so Velenjčani zadržali deveto mesto. Z dvema tekmama manj samo za točko zaostajajo za osmim Fužinarjem.

Korošci so bili na gostovanju pri vodilnih Radomljah na pragu presenečanja. Povedli so v 70. minuti, domači pa so se poraza, ki bi bil njihov drugi, rešili šele v 90. minuti z izenačenjem na 1 : 1. V

14. krogu v nedeljo (ob 15.00) bodo v šaleško-koroškem derbiju moštev s sredine lestvice jih bodo gostili Velenjčani.

Po nepopolnem 13. krogu imajo nogometaši iz domžalske

🔲

TAKO so igrali

Moštva druge lige spet za točke Stane Vovk

Verdinek ni smel igrati, Sokolič je poškodovan, tako da nismo imeli zadostne širine. Lahko bi zmagali tudi z višjo razliko, a pet golov je vendarle lep uspeh. Nismo še v polfinalu, pred nami je vendarle še velenjski drugi polčas. Marsikaj se lahko do njega v zvezi s covidom in poškodbami še zgodi.

Nikoli ne veš. Upam, da se ne bo.

Tudi v soboto želimo, moramo zmagati in še enkrat potrditi, da smo res boljši.« Povratna tekma bo v soboto (ob 18.00), seveda brez gledalcev.

upali, da se bodo veselili tretje zmage in morda zapustili predzadnje mestu. Toda doživeli so že deveti poraz. Posavci so z golom z enajstih metrov po prvem polčasu vodili z 1: 0. Po nekaj

nismo izkoristili svojih dveh, treh priložnosti. Tudi v drugem polčasu se nam je ponovila malce slabša koncentracija, po drugi prekinitvi, ko smo prejeli drugi zadetek. Sam mislim, da smo si

Robe: Mizera, Malina 1, Dokoupil, Prikryl 2, Morkovsky 9, Souček, Havran 1, Fiala 13 obramb, Malina 1 obramba; Jurka 1, Palat 1, Sustaček 1, Hybner 3, Mazurek 2, Hlinka 1, Dobeš 2, Mičkal 2.

Gorenje: Panjtar 14 obramb, Taletović; Haseljić 8, Tajnik 7, Pajt 3, Starc, Miklavčič, Drobež 1, Komar 1, Grmšek 1, Slatinek Jovičić, Predovič, M. Kavčič 6, A. Kavčič 4, Ravnikar; trener: Zoran Jovičić.

Sedemmetrovke: Robe Zubri 2 (2), Gorenje Velenje 4 (3); izključitve: Zubri 10, Gorenje Velenje 4 minute.

Liga NLB (moški), 20. krog Rezultati: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 26:25 (13:14), Trimo Trebnje - Butan plin Izola 34:24 (20:13), Riko Ribnica - Celje Pivovarna Laško 25:28 (11:17), Koper - Krka 33:26 (15:13), Urbanscape Loka : Ljubljana 30:28 (16:15), Slovenj Gradec 2011 - Grosist Slovan 25:25 (12:13); prestavljeno: Dobova - Maribor Branik.

Vrstni red: 1. Celje 18 tekem - 36 točk, 2. Velenje 18 - 31, 3. Trebnje 18 - 29, 4. Koper 19 - 23, 5. Ormož 20 - 22, 6.

Ribnica 20 - 21, 7. Slovenj Gradec 2011 20 - 19, 8. Loka 20 - 18, 9. Slovan 20 14, 10. Dobova 18 - 14, 11. Maribor 17 13, 12. Ljubljana 19 - 10, 13. Krka 19 - 8, 14. Izola 18 - 6.

Prva DRL (ženske), 22. krog:

(10:12), Mlinotest Ajdovščina - Izola 30:25 (16:11), Ptuj -Litija 23:23 (13:13), Velenje - Krka 24:30 (11:13); zaostala tekma 20. kroga: Ptuj - Izola 25:30 (14:16).

Vrstni red: 1. Mlinotest 19 tekem - 35 točk, 2. Krim 15 – 30, 3. Krka 19 - 30, 4.

Z‘dežele 17 - 22, 5. Zelene doline 16 20, 6. Zagorje 19 - 19, 7. Izola 18 - 9, 8.

Velenje 18 - 8, 9. Koper 16 - 7, 10. Litija 17 - 7, 11. Ptuj 18 - 5.

2. SNL, 13. krog Šmartno 1928 – Krško 1: 2

Šmartno: Mrežar, Pesjak, Verhovšek, Kerić (od 60. Muzaferović), Trop (od 89. Sojč), Čakš, Zekhov (od 80.

Križnik), Danijel (pod 90. Vezaj), Marko, Džumhur (od 60. Vodeb), Hrastnik; trener: Igor Fenko.

Strelci: 0:1 Pranjić (34., 11 m), 0:2 Ćoza (49.), 1:2 Čakš (82.).

Drugi rezultati: Roltek Dob - Krka 2:0 (1:0), Kalcer Radomlje - Fužinar Vzajemci 1:1 (0:0), Brežice Terme Čatež - Vitanest Bilje 1:3 (0:1), Jadran Dekani - Beltinci Klima Tratnjek 1:0 (1:0), Triglav Kranj - Nafta 1:1 (0:0), Brda - Drava Ptuj 0:2 (0:1), Šmartno 1928 - Krško 1:2 (0:1), Rudar – Primorje (sreda, 31. marca).

12. krog (včeraj).

Vrstni red: 1. Radomlje 13 tekem - 34 točk, 2. Dob 13 - 31, 3. Krka 13 – 30, 4.

Brežice 13 - 26, 5. Bilje 13 - 23, 6. Nafta 12 - 22, 7. Kranj 13 - 17, 8. Fužinar 13 16, 9. Rudar 11 - 15, 10. Krško 13 - 14, 11. Beltinci 13 - 13, 12. Ptuj 13 - 13, 13.

Jadran Dekani 13 - 12, 14. Primorje 12 9, 15. Šmartno 13 - 8, 16. Brda 13 - 6.

Rezultati: Zagorje - Z‘dežele 22:24

Trije Velenjčani do naslova državnega prvaka Člansko in veteransko državno prvenstvo v karateju

občine tri točke prednosti pred moštvom velenjskega trenerja Jerneja Javornika Dobom in štiri pred tretjo Krko. Slednja sta se udarila v derbiju kroga. Dobljani so na svojem igrišču boljši od Dolenjcev z 2 : 0 ter jih zamenjali na drugem mestu.

Šmarške vijolice (še) ne cvetijo

Nogometaši Šmartna 1928 so v nedeljo gostili Krško in gotovo

minutah igre v nadaljevanju so vodstvo podvojili. Domači so poraz ublažili proti koncu tekme, strelec je bil Robert Čakš, več pa niso zmogli.

Trener Igor Fenko: »Žal poraz doma. Mislim, da je ekipa pokazala srčnost in željo, verjetno pa malo premalo poguma v samem zaključku. Malo nas je, glede na to, da smo dobro šli v tekmo, presenetila enajstmetrovka, ki je absolutno bila. Žal pa pri tem

ustvarili dovolj priložnosti, Krško se je branilo kvalitetno. Sicer smo ulovili rezultat 1 : 2, za kaj več, pa je bilo to na koncu premalo.« Tudi v naslednjem krogu bodo šmarski nogometaši gostitelji. V nedeljo (ob 15.00) bodo gostili četrto Brežice, ki je na svojem igrišču z 1 : 3 izgubilo s petim Biljem. 🔲

Polzela, 20. marca – Na Polzeli so se v soboto v katah in športnih borbah za državne naslove merili karateisti v kategoriji članov in veteranov.

V članski konkurenci je nastopilo 63 tekmovalcev iz 25 klubov, v veteranski pa 12 tekmovalcev iz 11 klubov. Kljub zaprtju telovadnic in posledičnemu pomanjkanju treningov in še zlasti tekmovanj so tekmovalci ob ponovnem vstopu na tatami pokazali veliko pripravljenost in borbenost.

Laskave naslove državnih prvakov si je po zanimivih in napetih tekmah priborilo 14 tekmovalcev in tekmovalk, od tega trije Velenjčani.

Na najvišjo stopničko se je v katah veteranke +50 let zavihtela Štefka Golač, Karate klub Seki. V športnih borbah pa sta naslov članskega državnega prvaka osvojila Tomaž Hudales, Društvo za karate Celje, v kategoriji športnih borb -67 kg, ter aktualni mladinski evropski podprvak, Niklas Tamše (Shotokan KK Radenci), ki je tri dni pred tekmovanjem dopolnil osemnajst let in se je tako prvič pomeril v članski konkurenci. Tudi tokrat je ugnal slovensko konkurenco in se zavihtel na najvišjo stopničko v kategoriji športne borbe -60 kg.

Tekmovanja se je udeležilo tudi osem tekmovalcev Karate kluba Velenje. Najbolj uspešni sta bili Pia Cesar, v kategoriji kata članice +16 in Maša Kenda v kategoriji kumite članice +68 kg. Obe sta osvojili 2. mesto in postali državni podprvakinji. 🔲

E. T.

Naš čas, 25. 3. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

ŠPORT IN REKREACIJA

Zagotovo bo potrebnega še nekaj poguma

Prvi letošnji potop v hladno vodo Velenjskega jezera

Drugoligaška ekipa NK Šmartno 1928 nadaljevanje jesenskega dela prvenstva začela s porazom – Preko spletnih aplikacij treniranje nogometa ni mogoče Tatjana Podgoršek

Po petih mesecih premora zaradi epidemije Covida-19 in povezanih ukrepov z njo so minuli vikend oživele tudi zelenice drugoligaških nogometnih ekip. Člani NK Šmartno 1928 so se v zaostali tekmi jesenskega dela prvenstva v sezoni 2020/2021 na domačem terenu srečali z ekipo Krškega in izgubili z rezultatom 2 : 1. V naslednjem kolu se bodo prav tako na domačem igrišču pomerili z enajsterico Brežic 1919. Tekmo bodo na stadionu pri šmarški osnovi šoli začeli ob 15. uri.

sodelovali z igralci preko spletnih aplikacij. Praktično smo imeli za priprave za nadaljevanje prvenstva na voljo le pet tednov, kar je mnogo premalo za nadomestitev treh mesecev, ko igralci niso imeli stika z žogo.« Zaradi odhodov in prihodov igralcev so imeli težave – je še dejal – tudi pri sestavi ekipe. »Do zadnjega dne prestopnega roka so bili na voljo le trije dnevi, kar je za

odmoru izkoristili dane možnosti najbolje, kot so lahko. Verjame v fante, ki so na treningih in pripravljalnih tekmah pokazali napredek v disciplini, odločnosti. Zagotovo bodo potrebovali še nekaj poguma in da bodo to, kar kažejo na treningih, prenesli na igrišča. »Zaupam igralcem, da so pripravljeni za nadaljevanje prvenstva, da bodo zmogli

Bogdan Trop: »Naša ekipa je najmlajša v drugoligaški konkurenci. Verjamemo, da bomo v njej ostali.«

Igor Fenko: »Pet tednov je mnogo premalo za nadomestitev treh mesecev, ko igralci niso imeli stika z žogo.«

to, da preveriš, v kakšni kondiciji je novi igralec, in za morebiten dogovor o nadaljnjem sodelovanju zelo malo.« Fenko je prepričan, da so v pet mesecev trajajočem prisilnem

preskok v glavah, da si zaslužijo igranje v drugi slovenski nogometni ligi. Naš cilj je zagotovo obstanek v njej,« je še dejal Igor Fenko.

Verjamem v fante

Trener ekipe Igor Fenko (septembra lani je na trenerskem mestu zamenjal Ramiza Smajlovića, do takrat pa je bil v klubu vodja mladinskega pogona in trener mladinske ekipe) je pred tekmo dejal, da se bosta na igrišču predstavili dve različni ekipi: Krško je izpadlo iz prve, domača enajsterica pa je novinka v drugi ligi v aktualni sezoni. Na prvenstveni lestvici so bili gostje pred nedeljsko tekmo na 11., Šmarčani pa z osvojenimi 8 točkami v 12 kolih med 16 ekipami na 15. mestu.

Sicer pa je Fenko še dejal, da so bile drugoligaške nogometne ekipe v obdobju covida v različnih položajih. Tiste, ki so imele z igralci podpisane poklicne pogodbe, so namreč lahko trenirale na igriščih v manjših skupinah, Šmarčani pa si tega »luksuza« niso mogli privoščiti, ker so vsi igralci amaterji. »Tako smo kar nekaj časa

Odšli: Fatlind Vezaj, Kristijan Barić, Filip Juak, Nik Marinšek, Jan Pavič Kac, Alen Bukšek, Mario Purnat.

Prišli: Gašper Vodeb, Domen Mreža, Valnetin Zekhov, Tomaž Marko, Matej Verstovšek, Cene Kitek.

25. marca 2021

Slovenski potapljači so sobotno dopoldne 13. marca preživljali v globinah Velenjskega jezera. Žal so bile razmere zaradi nizkih temperatur precej zahtevne. Inštruktor Boštjan Vaš iz Arje vasi je povedal, da je bila voda precej mrzla in motna, jezero pa je imelo komaj pet stopinj Celzija. Tokratni zbor potapljačev potapljaškega centra Watersports Posledice korona krize je bil tudi slabše obiskan kot običajno, ko se zberejo v precej večjem so velike Bogdan Trop, predsednik kluba, številu. »Verjetno so nekaj k slabši obiskanosti prispevale trenutne pravi, da je za vsemi ekipami v razmere, nekaj pa tudi slabe vremenske razmere. Dovolj pogumni, klubu težko covid obdobje. Bili so sicer vseskozi aktivni, »vendar treniranja nogometa na daljavo s pomočjo računalnika res ne gre.« Epidemija je prikrajšala za nogometne užitke domače gledalce in tudi gledalce iz širše okolice, saj se je zanimanje za ogled tekem s prehodom članske ekipe v višji kakovostni razred v aktualni sezoni povečalo, klubsko blagajno pa so ukrepi prikrajšali za še kako dobrodošle prihodke iz vstopnin, ki so pomembne za delovanje kluba. Prav tako zaradi ukrepov niso mogli sodelovati (tako kot so načrtovali) s sponzorji. »Posledice korona krize so velike.« Trop je priznal, da so bila priPomembno je, da smo se znova lahko podali v enkratni svet tišine. čakovanja o uvrstitvi ekipe na prvenstveni lestvici večja od tre- da smo se potopili v hladno jezersko globino, smo bili štirje – oponutne. Verjeli so v možno prese- gumila se je tudi ena potapljačica,« je razložil Vaš, ki je še povedal, nečenje, vendar jim za zdaj to še da zaradi nizke temperature tudi živali pod vodo niso bile aktivne. ni uspelo. »Naša ekipa je najmlaj- Sandi, član velenjskega Društva za podvodne dejavnosti Jezero Veša v drugoligaški konkurenci, a lenje, pa je dodal, da potapljače veseli, ker se v gladino Velenjskega smo pozitivni in verjamemo, da jezera radi potopijo tudi potapljači drugih klubov. »Pomembno je, bomo tudi pod spremenjenimi da smo ponovno lahko oblekli potapljaška oblačila in se podali v pogoji v nadaljevanju prvenstva podvodni svet tišine,« je še sklenil Boštjan Vaš, ki se je tudi zahvaostali v drugi slovenski nogome- lil velenjskim potapljačem, ki so jim omogočili, da so se v klubskih tni ligi. Tekmeci so premagljivi. prostorih velenjskih potapljačev lahko preoblekli, in obljubil, da se Večji del ekipe je ostal, sicer pa znova vrnejo, ko bodo temperature ugodnejše. 🔲 jš je dres šmarških vijolic odložilo 6 igralcev in prav toliko ga je obleklo na novo. Članske vrste smo okrepili predvsem z izposojenimi igralci prvoligaškega kluba iz Celja,« je sklenil Bogdan Trop. 🔲

Novo poslanstvo: naučiti otroke smučati

Športni plezalci vstopajo v olimpijsko leto Velika pričakovanja pred novo sezono, ki bo vrh prinesla v Tokiu

Slovenski športni plezalci visoko motivirani pričakujejo prve tekme letošnjega svetovnega pokala, potem ko so lani ostali skorajda brez David De Costa je tudi po zaključku tekmovalne kariere ostal zvest smučanju in si danes tekmovalnih preizkušenj. Leto 2021 bo nekaj posebnega za Janjo prizadeva, da bi vsi šaleški otroci znali uživati na snežnih strminah Garnbret in Mio Krampl, ki bosta slovenski tekmovalki na za športno plezanje premiernih olimpijskih igrah v Tokiu.

Tina Felicijan zabavali, jaz pa sem treniral. Vendar mi danes ko večino časa preživimo zaprti v prostore.

Prvi tekmovalni preizkus forme na najvišji kakovostni ravni bo 16. ni žal.« Tekmovalno kariero je končal, ko z Mislim, da je to neka dodana vrednost mo- in 17. aprila v Meiringenu v Švici z uvodnim tekmovanjem na balvaNa dosežke, s katerimi se sicer ni uvrstil rezultati ni več napredoval. Za tem je izpustil jega udejstvovanja v vrhunskem športu, da nih za točkovanje svetovnega pokala. med olimpijce, je pa blestel na državnih pr- nekaj smučarskih sezon. Na sneg se je vrnil, sem predan športni vzgoji,« pravi. venstvih in se uspešno kosal tudi z mednaro- ko je dobil priložnost za predajanje znanja o dno konkurenco, Velenjčan David De Costa smučanju na Fakulteti za šport, kjer je nato »S smučarijo sem spoznal, da gleda pozitivno. »Čeprav žal nisem prišel do osem let deloval kot demonstrator alpskega samega vrha, torej svetovnega pokala, imam smučanja. Ocenjuje, da je v tem času veliko je predajanje znanja mlajšim kup dosežkov, na katere sem ponosen. Na naredil za smučanje in promocijo tega ljudgeneracijam najlepše Univerzijadi v Južni Koreji leta 1997 smo skega športa, posveča pa se mu še danes, ko poslanstvo in največji užitek, z ekipo dosegli največ medalj v zgodovini kot učitelj smučanja deluje v športnem druki ga človek lahko doseže.« slovenske udeležbe na Univerzijadi, sam pa štvu Dabaneja, ki je bilo pred korona krizo sem dosegel 3. mesto v smuku. Prav tako v zelo aktivno. kombinaciji na mladinskem svetovnem mladinskem svetovnem David De Costa vsako leto vzaDavid De Costa prvenstvu na Norveškem leta 1995,« Norveškem leta 1995,« me v uk šaleške otroke in jih me v uk šaleške Letošnja rekreativna smučarska sezona je je vrhunce tekmovalne kariere, ki so tekmovalne kariere, ki so uči prvih korakov na smučeh. uči prvih korakov praktično v celoti propadla. Društvo DabaOd konca julija do začetka avgusta bodo olimpijske igre v Tokiu, mu ostali v posebnem spominu, izpoposebnem spominu, izpoZa nekatere je to edina priZa nekatere je neja je imelo zaradi epidemije povsem zve- prvi konec tedna v septembru, pa se bo karavana svetovnega pokala stavil večkratni državni mladinski in državni mladinski in ložnost za smučanje. Mnogi ložnost za smučanje. zane roke in David De Costa je moral usta- 4. in 5. septembra ustavila v Sloveniji na krstni preizkušnji v težavčlanski prvak v različnih smučarskih različnih smučarskih pa ta zimski šport vzljubijo. pa ta zimski viti posel. A ima upanje, da bo v prihodnjih nostnem plezanju v Ljubljani. disciplinah v letih med 1992 in 1996, med 1992 in 1996, »Danes je moje poslanstvo, »Danes je moje sezonah lahko nadomestil letošnje izgube.

Konec istega meseca bo še svetovno prvenstvo v vseh disciplinah član slovenske reprezentance v alpskem reprezentance v alpskem da otroke navdušim za smuda otroke navdušim »Epidemija bo zimskim športom zagotovo v Moskvi. Tekmovalno leto se bo po optimističnih načrtih končalo smučanju v letih med 1991 in 1998. med 1991 in 1998. čanje in nasploh preživljačanje in nasploh pustila posledice. Vendar moramo biti pozi- sredi oktobra na Kitajskem, če bodo razmere s pandemijo novega Dosežki, še bolj pa vse izkušnje, ki pa vse izkušnje, ki nje prostega časa v naranje prostega tivni. Dokler bo snega, kolikor ga je bilo letos, koronavirusa to dopuščale in ne bo odpovedi tekmovanj. jih je pridobil v času najbolj intenčasu najbolj intenvi, še posebno pozimi, vi, še posebno dokler bodo ljudje imeli potrebo po udejstvoZa tekmovalci so intenzivni sklopi priprav, posvečeni telesni priprazivnega posvečanja smučanju, smučanju, vanju v zimskih športih, bomo tudi otroke vi, treningom moči s simulacijami tekmovanja na postavljenih balso bili vredni odpovedoodpovedolahko navdušili za smučanje in jih vzgajali vanih. „Na Janjo in Mio zaradi OI ne bomo mogli računati celotno David De Costa: vanja, ki ga je takšen takšen v tekmovalce. Mislim, da bodo navdušenci sezono, udeležili se bosta le izbranih tekem. Na OI bosta šli dobro »Danes je moje način življenja zahte-poslanstvo nad zimskimi športi v prihodnjih sezonah pripravljeni in verjamemo v najboljše,“ je strategijo napada na za val, pravi. »Družabčim več otrok še bolj zagrizeni. Prav tako pa tekmovalci, Slovenijo premierno olimpijsko zlato v športnem plezanju predstavil no življenje je bilo navdušiti za ki se bodo gnali za čim boljšimi rezultati,« glavni trener Gorazd Hren. v tistem času preTrikratna svetovna prvakinja Garnbretova je koronski čas izkoristila zimske športe je pojasnil, zakaj verjame, da si bo smučanje cej okrnjeno. Vsi za poseben preizkus. Z Domnom Škoficem je navdušila z uspešno in gibanje brez težav opomoglo. 🔲 prijatelji so imeli izpeljanim Red Bullovim projektom plezanja na trboveljski dimnik. v naravi 🔲 prosti čas in so se nasploh.«

❱

Naš čas, 25. 3. 2021 barve: CMYK, stran 23

UTRIP

25. marca 2021

SOCIALNI podlistek DRUŠTVO HIŠA | EMCE plac | HOSPIC | ŠENT

Bolečina izgube in čustva žalosti zlita na papir nam včasih prinesejo olajšanje in pomagajo spet najti naš notranji mir.

Mozaik Življenja

Življenja mozaik sestavljen je iz raznih oblik.

So začetki in so konci.

So srečanja in so slovesa.

So trenutki, ko gradimo.

So trenutki, ko v trenutku zgrajeno izgubimo …

In so trenutki, ko življenje v srcu pusti globoko bolečino.

Ko prišel bo dan slovesa …

Ko odpravljala se bom na pot … onkraj mavrice … tja visoko, v nebesa.

Ponesla bom s seboj vse lepe spomine … na poljube, dotike in čarobne trenutke.

Življenja mozaik sestavljen je iz raznih oblik. … In zlomljene so sanje, ko na praznem platnu senca tvoje podobe izginja … Življenje bledo riše najine neuresničene zgodbe …

Zlomljene sanje …

Raztreščene po bleščečih poteh, ki nama niso bile namenjene.

Zlomljena krila, ki s teboj so si želela leteti …

Vse manj se jih je pripravljenih seliti Vse manjši delež ljudi po svetu se je zaradi zaposlitve pripravljen seliti v tujino, v Sloveniji pa je ta upad še izrazitejši od svetovnega povprečja, je pokazala raziskava družbe Boston Consulting Group in mreže zaposlitvenih portalov The Network, katere član je tudi portal mojedelo.com.

V raziskavi, ki je potekala med oktobrom in decembrom lani, je sodelovalo skoraj 209 tisoč ljudi iz 190 držav. Dobra polovica, natančneje 50,4 odstotka, jih je povedala, da so se zaradi dela pripravljeni preseliti v tujino (oziroma tam že delajo). Leta 2014, ko so pri BCG prvič opravili takšno raziskavo, je tako odgovorilo 63,8 odstotka vprašanih, leta 2018 pa 57,1 odstotka.

Med 1.617 vprašanimi iz Slovenije jih je pripravljenost za selitev v tujino tokrat izrazilo 33 odstotkov, leta 2018 je bilo takšnih 43 odstotkov, leta 2014 pa 74 odstotkov. Epidemija je očitno oklestila tudi željo po iskanju boljših služb v drugih državah.

S teboj … vso Ljubezen tega sveta doživeti. 🔲

🔲

Daria Doreni

88,9 Mhz 107,8 Mhz 88,9 Mhz 107,8 Mhz

www.radiovelenje.com www.radiovelenje.com Skozi tančice ženskega pogleda

Ženska ženski zaveznica ali nasprotnica, opora ali zid Večkrat se mi zdi, da smo ženska ženski prej nasprotnice kot zaveznice oziroma opora. Kakšne besede uporabimo, ko se želimo podpreti? Saj bo. Ne obupaj. Takšno je pač življenje. In kakšne, ko ne čutimo podpore? Sama si si kriva. Nisi se dovolj potrudila. Zagotovo je problem v tebi. Ti si tista, ki mora narediti spremembo. Ne znaš vzgajati otrok. Lahko bi malo pospravila stanovanje. Kako misliš, da greš ven, kdo bo pa poskrbel za otroke. Veliko delaj, tako te bodo opazili. Bodi tiho. Ne hodi v bolniško, lahko izgubiš službo.

•

od 26. marca do 1. aprila • 26. marca 1925 se je v Škalah rodil Adolf Lipnik (vzdevek Škalski Pepek); med letoma 1946 in 1954 je bil zaposlen kot skladiščnik na RLV, od leta 1954 do upokojitve leta 1984 pa je bil v Kovinotehni Celje vodja prodaje, vodja notranje trgovine, direktor veleprodaje in pomočnik glavnega direktorja; za DPM Škale je pripravil številne scenarije za proslave in različne druge prireditve; svoje literarne prispevke je objavljal v številnih slovenskih literarnih sekcijah in društvih; umrl je 16. februarja 2020 v Topolšici; • 26. marca 1977 je Planinsko društvo Velenje v nekdanji restavraciji v nekdanji veleblagovnici Nama pripravilo prvi planinski ples; • 27. marca 1923 je v Mariboru umrl jezikoslovec, pedagog in politik, Velenjčan dr. Karel Verstovšek; • 27. marca 1944 se je v Šmartnem ob Paki rodila pedagoginja Marija Bole, ki

•

•

•

Želim pričarati občutek razmerja med ženskami. Seveda niso vsa takšna. Obstaja veliko izjem. Izjem, ki dajejo oporo, razumevanje.

Zato me zanima, kako ti podpiraš žensko in kako bi si želela, da ženska podpira tebe.

Katere so besede, za katere bi bilo dobro, da bi si jih naklonile? Če imaš težavo in ti jaz rečem «saj bo,» ti verjetno nisem kaj veliko pomagala. Če se zavedamo ali ne, smo ženska, druga drugi, zelo podobne. Imamo iste korenine. Naše prednice so oblikovale zgodbo,

je leta 2011 postala častna občanka občine Šmartno ob Paki. Umrla je 20. februarja 2014; 27. marca 1954 se je v Šoštanju rodila zborovodkinja in pedagoginja Danica Pirečnik (roj. Supovec); po končani Srednji šoli za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani je doštudirala glasbeno pedagogiko z zborovodstvom na Akademiji za glasbo v Ljubljani; zaposlena je bila na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega, od 1995 in do upokojitve pa na Gimnaziji Velenje, kjer je poučevala glasbo in vodila zbor; je zborovodkinja številnih zborov v Šaleški dolini; kot žirantka in svetovalka za zborovsko petje sodeluje na različnih regijskih in državnih revijah in festivalih; 28. marca 1794 se je v Kapelah pri Brežicah rodil pesnik Andrej Urek, ki je kot župnik in dekan zadnjih dvajset let svojega življenja preživel v Škalah pri Velenju; tam je umrl 6. decembra 1855; 28. marca 1842 se je v Sv. Petru pri Mariboru rodil pravnik in notar Franc Rapoc; v Šoštanju je kot notar deloval od 14. avgusta 1873 do smrti 28. maja 1882; spomladi leta 1963, ko je bilo

ki jo danes živimo. Veliko razlogov, da se zavedamo svoje podobnosti in verjamem, da v tej podobnosti obe čutiva željo, da se razumeva, se bodriva in spreminjava tisto, kar je potrebno spremeniti.

Kakšne pa so tvoje misli o medsebojni izmenjavi primernih in neprimernih besed, misli? 🔲

Renata Podlinšek Knez (Društvo SŽM)

v tovarni Gorenje zaposlenih že 559 delavcev, so na bivšem nogometnem igrišču velenjskega Rudarja ob železniški postaji v Velenju začeli graditi novo proizvodno halo Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje; • 30. marca 1940 je bila rojena znana Velenjčanka, gostilničarka in turistična delavka Anica Oblak; • Rudnik boksita v Vranji peči v Ložnici pred aprilom 1941 ni deloval, okupator pa je

Oven, 21. 3. – 21. 4.

Vsak dan boste izkoristili od jutra do večera, kar bo velika sprememba za vas, saj ste čez zimo čisto preveč časa preživeli v zaprtih prostorih. Celo nekaj barve boste dobili, če boste dovolj na soncu, kar vam bo povrnilo tudi bolj zdrav videz. Žal pa prihaja obdobje, v katerem ne boste dovolj spali. Preveč skrbi? Ja, tudi to je eden od razlogov, še poglavitnejši pa je ta, da se preveč obremenjujete s težavami drugih. Kljub temu da ste začeli bolje skrbeti zase, se tega še ne boste znali otresti.

Skrbelo vas bo tudi, ker se vam bo zdelo, da zaslužite premalo. Finančno stanje se bo začelo popravljati šele v mesecu maju. Ne bodite nestrpni.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Iz tedna v teden v svoj urnik dodajate nove dogodke, kar vas po dolgi suši sicer veseli, a se bojite, da bo uresničitev težka, da so to spet računi brez krčmarja. Načrte boste verjetno morali še nekajkrat spremeniti tudi zaradi novega koronavirusa, ki, kot kaže, še ne bo izgubil svoje moči. Nekdo od bližnjih sorodnikov veliko pričakuje od vas in bo iz dneva v dan postajal bolj nestrpen, saj se ne boste držali dogovorjenega. Enostavno ne boste imeli prave volje. Zavedate se, da ste obstali, da se vaše življenje premika prepočasi. K temu dodajte še pomladansko utrujenost, pa boste razumeli, kaj se dogaja z vami.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Dobro obdobje na ustvarjalnem in poslovnem področju je steklo. V teh dneh vam bo postalo kristalno jasno, da ste na dobri poti do cilja, ki ste si ga zadali v začetku tega čudnega leta. Saj niste pretiravali v željah, a vseeno ste upali, da se bo dalo v prvih pomladnih dneh že živeti bolj svobodno. Žal ste se ušteli, a vam ne bo težko načrtov prilagoditi sedanji situaciji. Vaši dnevi še nekaj časa ne bodo polno zasedeni, saj boste spet veliko doma. Ob tem boste našli čas tudi za majhne in velike radosti.

Predajali se boste tudi sanjarjenju, a boste pri tem pazili, da vam tovrstno početje ne uide iz vajeti.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Zvezde vam svetujejo, da se ne zanašajte preveč na pomoč sorodnika, ki sicer vedno pomaga. Žal ni vsemogočen. Včasih tudi vi od svojih bližnjih zahtevate preveč, vrnete pa premalo. Na to velikokrat pozabite. Obrnite razmerje, pa se bo sorodnik tokrat še bolj potrudil. Življenje vas bo v zadnjih dneh marca postavilo na zahtevno preizkušnjo. Čim prej si priznajte pravi vzrok. Tiči v vsak dan večji odtujenosti med vami in partnerjem. To vam jemlje energijo in voljo, kar se žal že pozna tudi pri vašem delu. Tudi telesno se ne boste počutili najbolje, bolečine vas bodo spremljale skoraj vsak dan.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Vse, kar ste si že dolgo želeli, se bo uresničilo v nekaj naslednjih dneh, zato bo začetek letošnje pomladi za vas lep. Res pa je, da ste na to čakali nekaj dolgih mesecev in da se večina stvari ne bo zgodila slučajno. Veliko ste delali na tem, da se stvari spremenijo in sedaj boste lahko želi rezultate svojega dela. Pazite pa, s kom boste sklepali nove posle. Preveč zaupljivi ste, zato marsikdaj spregledate, ko vas začnejo izkoriščati. Zavedajte se tudi, da bodo nekateri zavistni, zato lahko pričakujete tudi kakšno poleno pod noge. Tudi tisti, ki vam bodo čestitali, ne bodo nujno iskreni. Ljubezen? Nič novega na tem področju. A ne bo več dolgo tako.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

V teh dneh se boste za razliko od preteklih tednov obnašali bolj odgovorno. predvsem pa boste bolj optimistično zrli v prihodnost. Rekli si boste, da je prišel čas, da končno dokažete, koliko ste vredni. Če boste še naprej le tiho in marljivo opravljali vse, kar vam bodo naložili, nihče več ne bo opazil, koliko v resnici naredite. Naučite se že enkrat, da v življenju vračate le toliko, kolikor dobite. Če bo to nič, boste pač zmanjšali spisek ljudi, ki so pomemben del vašega življenja. Bolje vam je brez njih. Skrbelo vas bo za zdravje nekoga, ki ga imate radi, ob tem pa boste spregledali znake, da tudi z vašim zdravjem ni vse tako, kot bi moralo biti.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

• •

•

Ivan Rakun (Arhiv Muzeja Velenje)

začel izkoriščati tudi zaloge boksita; delniška družba, ki je imela sedež v Berlinu, je po zakupni pogodbi začela kopati boksit v Ložnici in ga voziti na velenjsko železniško postajo; dokler je rudnik obratoval, je bilo tam zaposlenih 20 do 40 delavcev; prvo pomembno akcijo na velenjskem območju so partizani opravili v noči na 30.

23

•

marec 1942, ko so napadli rudnik v Ložnici in uničili večino rudniških naprav; okupator je proizvodnjo obnovil, vendar so partizani vseskozi preprečevali odvoz boksita in ga leta 1944 povsem onemogočili; 30. marca 1973 se je v Ljubljani rodil urednik in novinar Mladine Jure Trampuš; 31. marca 1924 se je v Plešivcu pri Velenju rodil pedagog in politik prof. Jože Marolt, ki je bil po 2. svetovni vojni učitelj v Šoštanju, ravnatelj velenjske osnovne šole, ravnatelj Muzeja novejše zgodovine v Celju, osem let župan Celja, proglašen pa je bil tudi za častnega občana Celja; umrl je 16. februarja 2009; 31. marca 1934 je na Trsatu na Hrvaškem umrl redovnik, zborovodja in skladatelj Anton Oštir (redovno Filip), ki je bil rojen 5. januarja 1871 v Šenbricu pri Velenju; 1. aprila 1939 je bil v Rečici ob Paki rojen župan, družbenopolitični delavec, gasilec in kmetovalec Ivan Rakun; dva mandata je bil župan Občine Šmartno ob Paki (1994–1998 in 1998–2002); umrl je 1. januarja 2013 v Celju 1. 🔲

Pripravlja: Damijan Kljajič

Čeprav ste se pri poslih s človekom, ki vam bo v teh dneh spet prekrižal poslovno pot, enkrat že grdo opekli, vse kaže, da vas to ni izučilo. Ali pa upate, da bo tokrat šlo bolje. Res je, da časi niso naklonjeni temu, da bi se branili novih poslov, a ne za vsako ceno. Zvezde vam svetujejo veliko previdnost, saj se za vsakim prijaznim in nasmejanim obrazom ne skriva dobra oseba. Tega se boste začeli zavedati že v teh dneh. Pred vami je nekaj težkih dni, v katerih boste iskali odgovore na vprašanja, ki teh ne bodo dobili. Ne imejte slabe vesti, vi ste naredili, kar ste lahko. Odgovornost tokrat ni vaša.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Uživali boste v vsakem dnevu posebej. Zato, ker ste se tako odločili. In zato, ker boste končno lahko. V teh dneh se bodo pokazali tudi prvi rezultati vaših prizadevanj in dela v preteklih tednih. Ne boste še čisto zadovoljni, a dobro veste, da ste tokrat na tankem ledu. Rešiti se morate pesimizma, ki je, resnici na ljubo, tudi posledica slabih izkušenj. A to še ni razlog, da sedaj dvomite v vsak predlog, ki ga dobite na mizo. Dvomili boste tudi v dobre namene ljudi, ki vam bodo križali pot in jih še ne poznate prav dobro. Zaradi prijaznosti boste prej oškodovani kot nagrajeni. Notranji mir bo zato zelo pomemben. Kako do njega, pa boste ugotavljali še nekaj dni.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Priložnost, da se vam uresniči vsaj delček vaših želja, se vam bo ponudila že v prvih dneh prihodnjega tedna. Čutili boste, da bi bilo dobro, da jo zagrabite z obema rokama, a vam bo zmanjkalo poguma. Naredite več, da se vam povrne. Premalo se namreč zavedate, da lahko hitro izgubite vse, ker bo nekdo drug vskočil na mesto, ki je sicer namenjeno vam. Če vas skrbi, kaj bo na vse rekel partner, ga preprosto vprašajte. Tudi to bo zahtevalo nekaj poguma, a vam bo po pogovoru z njim veliko lažje. Najslabše bo, če boste le čakali, kaj se bo zgodilo. Zamujene priložnosti so v teh časih huda neumnost. Zato ne cincajte.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

S prvimi pravimi pomladnimi dnevi si boste postavili nove življenjske cilje. Želeli si boste okrepiti mišice in telo, saj čutite, da vam primanjkuje energije.

Drži, da se podobno odločite vsako pomlad, a letos se boste začeli resno truditi, da ne bo ostalo le pri odločitvi za en dan. Tudi zato, ker si želite biti bolj krepki, če slučajno zbolite zaradi okužbe z novim koronavirusom. Zelo dobro bo, če se novih telesnih naporov ne boste lotevali sami. Poskušajte v dnevno rutino potegniti tudi partnerja ali katerega od dobrih prijateljev. Zvečer boste v posteljo legli prijetno utrujeni, spanje pa bo mirno in trdno.

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

Želeli si boste nekaj mirnih dni, brez slabih novic, z veliko dobre volje in več denarja. Zdelo se vam bo, da si od življenja naenkrat želite preveč, pa ne bo tako. Vse, kar si želite, si namreč tudi zaslužite. To vedo že vsi okoli vas, le vi si doslej tega niste priznali. Če boste v naslednjih dneh bolj pozitivni do sebe in vaših najbližjih, bo tudi večina skrbi, ki jih s sabo nosite že nekaj tednov, skopnela.

Sreča bo, da boste v naslednjih dneh obdani z veselimi ljudmi, ki ne bodo drezali v vas. Med njimi bodo tudi neznanci, ki lahko hitro postanejo vaši prijatelji. Denar, ki ga boste dobili v teh dneh, dajte na stran. Kmalu ga boste potrebovali.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

Slabo obdobje bo končno za vami. Čutili boste, da se vse spreminja, a ne boste še verjeli, da je najhuje za vami. Prvi resen dokaz, da bo šlo sedaj le še navzgor, boste dobili že ob koncu tedna. Lažje boste zadihali. Z ramen vam bo padel velik kamen, olajšanje pa se bo kmalu poznalo tudi na vašem počutju, razpoloženju in izgledu. Vidno se boste pomladili. Tisti, ki imate otroke, boste imeli v teh dneh še nekaj skrbi z njimi. Spustite jih iz gnezda, pa bodo postali bolj odgovorni.

Najbolj boste uživali, kadar bosta s partnerjem sama. Z drobnimi pozornostmi vam bo vsak dan pokazal, koliko mu pomenite.

Naš čas, 25. 3. 2021, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

25. marca

Spored TV Slovenija 1 06.20 Kultura 06.25 Odmevi 07.00 Dobro jutro 10.10 Biotopi, Podnebna kriza in narava 10.50 Strasti 11.25 Vem!, kviz 12.00 Moje mnenje, Druga plat kovanca 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.30 Vreme 13.35 Severna obzorja (III.), Zresni se, 3. sez.

14.40 Slovenski utrinki 15.10 Pod drobnogledom - Nagyito alatt 15.45 Z kot Zofka 16.10 Sobotni krompir 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Ugriznimo znanost, Mrazišča 17.55 Na kratko, Ogljični odtis 18.05 Dinotačke, Kar je nekam šlo, ris.

18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik 19.29 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Vreme 22.50 Osmi dan 23.35 Dediščina Evrope: Aktivisti, finska nad.

00.40 Ugriznimo znanost, Mrazišča 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik 02.00 Slovenska kronika 02.15 Šport 02.20 Vreme 02.25 Napovedujemo

00.10 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21, Slovenija : Španija, let 01.50 Videotrak 02.50 Info kanal 04.00 Info kanal 09.10 Profil, mag. Sandi Abram 10.05 Dobro jutro 12.50 V petek zvečer 14.30 Nordijsko smučanje - SP, smučarski poleti, prenos iz Planice 17.10 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21, Anglija : Švica, let 20.00 Avtomobilnost 20.30 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21, vrhunci tekme Slovenija : Španija, let 20.50 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21, Portugalska : Hrvaška, let 22.55 Ambienti 23.20 Big band RTV Slovenija, Steve Klink, Tadej Tomšič in Mia Žnidarič 00.15 Nordijsko smučanje - SP, smučarski poleti 02.10 Videotrak 03.10 Info kanal 04.00 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 08.00 08.15 09.05 10.05 10.55 12.00 12.55 13.10 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.15 22.55 23.50 00.45 01.55 02.25

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 11:20 11:25 11:50 12:20 13:10 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:30 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:05 21:10 21:15 22:10 22:15 23:05 23:35

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 80. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 81. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 26. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 27. del Komisar Rex, 8. sez., 3. del TV prodaja Budva na morski peni, 2. sez., 3. del Policijska družina, 9. sez., 7. del Komisar Rex, 8. sez., 4. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 82. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 83. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 19. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 8. del Vohun v nemilosti, 5. sez., 12. del Budva na morski peni, 2. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Izbrano iz arhiva: Samomor zakaj? 1996 Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Poldi, mojster za vse, Gledališka predstava Vrtca Velenje Iz našega arhiva: Lahko noč, otroci!Palačinkova pošta Spoznajmo jih … Tinkara Krt, Maja Kedačič, klavir, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, oddaja o narodnozabavni glasbi 10 Regionalne novice Spoznajmo jih … Tinkara Krt, Maja Kedačič, klavir, GŠ Velenje Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

25. marca 2021

Sobota,

26. marca

06.20 06.25 07.00 10.10 10.55 11.30 12.00 12.30 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.15 15.55 16.15 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.10 01.15 01.45 02.10 02.25 02.35 02.40

Kultura Odmevi Dobro jutro Ugriznimo znanost, Mrazišča Strasti, TV-nad., 1. sez.

Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (III.), Sin iz Seula, ameriška nad., 3. sez.

Prisluhnimo tišini, Hrup uničuje sluh Mostovi - Hidak Danin dinosvet, Dinozaver med policami - Dinozavrski oklep, kanadska otroška nan.

Holly Hobbie, Iznajdljiva detektivka, kanadska mladinska nad.

Infodrom, tednik za otroke in mlade Poročila ob petih Šport Vreme Alpe-Donava-Jadran Duhovni utrip, Pričakovanje pomladi Bacek Jon, Kje je kozel? ris., 6. sez.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme V petek zvečer Na lepše Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Nasilje svobode, nemški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

00.15 Nordijsko smučanje - SP, smučarski poleti 02.10 Videotrak 03.10 Info kanal 04.00 Info kanal 09.00 Na vrtu, 09.25 O živalih in ljudeh 10.05 Dobro jutro 12.55 Nordijsko smučanje - SP, smučarski skoki (Ž) 14.30 Nordijsko smučanje - SP, smučarski poleti 17.10 Migaj z nami, oddaja za razgibano življenje 17.55 Nova Planica, dokumentarni film 20.05 Tiha revolucija, nemški film 21.55 Zadnja beseda!

22.45 Naš človek v Kairu, italijanskonemška dokumentarna oddaja 23.50 Nordijsko smučanje - SP, smučarski poleti 01.45 Videotrak 02.45 Info kanal 04.00 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 08.00 08.15 09.05 10.05 11.00 12.05 13.05 13.20 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.25 22.55 23.00 00.50 02.25 02.55

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 11:25 11:50 12:20 13:10 15:30 16:00 16:05 17:05 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:15 19:55 20:00 21:00 21:05 21:55 22:00 22:50 22:55 23:45 00:15

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 82. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 83. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 28. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 29. del Komisar Rex, 8. sez., 4. del TV prodaja Budva na morski peni, 2. sez., 4. del Policijska družina, 9. sez., 8. del Komisar Rex, 8. sez., 5. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 84. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 85. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 20. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Snežna avantura, kanadski film Zbogom Ipu, belgijski film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Izbrano iz arhiva: Drugačen svet, Refleksologija, 2006 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Miš Maš, Znanilci pomladi Spoznajmo jih … Teodor Torbica, harmonika, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva, Popotniške razglednice: Malezija, Borneo, Brunej, 2007 Regionalne novice Izbrano iz arhiva: Plava trava zaborava, 1. del koncerta, 2008 Spoznajmo jih … Teodor Torbica, harmonika, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Orleki v Avstraliji, 2000 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

27. marca

28. marca

06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, To sem jaz, Sofia 07.05 Milan, Zapahnjena vrata, ris.

07.10 Malčki, Tekmovanje, ris.

07.15 Ava, Riko, Teo, Umetniki, ris.

07.25 Kalimero, Kolesarski izlet, ris.

07.35 Hej, hej, Šapice!, Rozijin hitri cirkuški tečaj, ris., 1. sez.

07.45 Ernest in Celestinca, Veliki zlobni medved, ris.

07.55 Z kot Zofka 08.20 Studio Kriškraš, Dol ali gor 08.40 Buck, Skok in Superwoman 08.55 Buck, Izkoriščanje in plazemska pištola, belgijska otroška nad.

09.10 Sobotni krompir 09.50 Športniki, Dvoboj na vrhu, ris.

09.55 Male sive celice: OŠ Poljane Ljubljana in OŠ Lucija 10.35 Infodrom 10.50 Osvežilna fronta, Odločitev 11.35 Tarča 12.40 Kaj govoriš? So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Mestne promenade, Ptuj 14.35 Na kratko, Minimalizem 15.00 Svet miniatur, kanadska. dok. odd.

15.55 Na sončni strani, dok. inf. oddaja 16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Ambienti 17.45 Zadnja beseda!

18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, Olgina preobrazba 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni Dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kaj dogaja?

21.25 Tanek led, koprodukcijska nad.

22.15 Poročila 22.25 Šport 22.35 Vreme 22.40 Sedmi pečat: Dosje 64, danskonemški film 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik 01.25 Sobotni Dnevnikov izbor 01.30 Utrip 01.45 Šport, vreme 03.00 Napovedujemo

07.00 07.05 07.10 07.20

04.00 Info kanal 06.45 Pričevalci, Gašper Rudolf, 1. del 09.30 Nordijsko smučanje - SP, smučarski poleti, ekipna tekma 12.20 Alpski magazin 12.55 Nordijsko smučanje - SP, smučarski skoki (Ž), ekipna tekma 14.50 Avtomobilnost 15.35 Poletni koncert iz Schönbrunna 2020, Dunajski filharmoniki, Valerij Gergijev in Jonas Kaufmnann 17.30 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21 let, Slovenija : Češka 20.15 Alpski magazin 20.50 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21 let, Španija : Italija 22.50 Murat & Jose - Izštekano v SiTi Teatru, koncert 00.30 Nordijsko smučanje - SP, smučarski poleti, ekipna tekma 03.25 Videotrak

04.30 Info kanal 05.10 Videotrak 06.05 Duhovni utrip, Pričakovanje pomladi 06.20 Koda 06.50 Ugriznimo znanost, Mrazišča 07.15 Musica creativa, Mladinski pihalni orkester Musica creativa in Matjaž Meden 07.55 Nordijsko smučanje - SP, smučarski skoki (Ž) 09.30 Nordijsko smučanje - SP, smučarski poleti, prenos iz Planice 12.50 Čista desetka, britanski film 14.25 Življenje na strehi sveta, Gradnja sanj, potopis 16.30 Blob genij brez možganov, francoska dokumentarna oddaja 17.50 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21 let, Hrvaška : Švica, let 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Iskanje Vinetuja, kanadska dok. o.

20.50 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21 let, Portugalska : Anglija, let, prenos iz Ljubljane 22.50 Vikend paket 00.10 Kaj dogaja?

00.50 Videotrak 01.45 Info kanal 04.00 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.15 08.30 08.55 09.10 09.20 09.40 09.55 11.50 12.45 13.00 14.10 15.35 15.50 16.55 17.55 18.25 18.50 18.55 20.00 21.50 00.10 01.55

08:30 08:55 09:00 09:40 10:40 12:10 12:35 13:20 14:30 15:30 16:00 17:30 17:40 17:55 18:00 18:25 18:40 18:45 19:05 19:15 19:55 20:00 20:30 20:35 21:40 22:40 23:15 23:45

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Leo in Tig, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Tri mucke, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Heidi, ris.

Kravica Liska, ris.

Domače živalice, 1. sez., 10. del Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Vesele nogice, ameriški film Posel mojega življenja, 8. sez.

Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Delovna akcija Preverjeno Nasmeh zdravju Dom in vrt 24UR vreme 24UR I.T. , ameriški film Beležnica, ameriški film Ljubezen na smrt, kanadski film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš, Znanilci pomladi Izbrano iz arhiva: Dober večer, g. predsednik, Tone Partljič, 2001 Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Izbrano iz arhiva: Informativni program 25 Izbrano iz arhiva: 10 let ansambla Vagabundi, 1. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Ledinek, orgle, GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Poldi, mojster za vse, Gledališka predstava Vrtca Velenje Iz našega arhiva: Lahko noč, otroci!Palačinkova pošta Spoznajmo jih … Žuža Bajželj, harmonika, GŠ Velenje Dotiki gora: Komen Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2835. VTV magazin Spoznajmo jih … Amadeja Juhart, orgle, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Glasbenih 30 let Milana Kamnika, 2. del koncerta Izbrano iz arhiva, Popotniške razglednice: Malezija, Borneo, Brunej, 2007 Izbrano iz arhiva, Mali koncert iz GŠ Velenje: Klavirski večer,1996 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.10 08.15 08.20 08.30 08.45 08.50 09.00 09.10 09.20 09.30 10.00 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 14.45 15.15 17.00 17.10 17.15 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 21.15 22.00 22.25 23.20 00.30 00.55 01.10 01.20 01.35 01.50

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.15 08.30 08.55 09.00 09.20 09.35 09.50 10.45 11.45 12.45 13.00 14.35 14.50 16.40 17.30 18.00 18.50 18.55 20.00 21.20 22.10 23.55 02.10

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:50 11:20 12:50 13:40 14:40 17:30 17:55 18:00 18:10 18:35 18:40 19:50 19:55 20:00 21:05 21:10 22:40 23:15 23:45

Milan, Milan in videoigrice, ris.

Lojzek, Lojzek, nariši mi duhca Ava, Riko, Teo, Dirkalni zajec, ris.

Tinka in Žverca, Tinka in Žverca na ribolovu, ris.

Mandi, Tekmovanje, ris., 3. sez.

Jurij in Pavel, Dirka, ris.

Niko, Zabavna škatla, ris.

Mucika, Rojstnodnevni zaklad, ris.

Ezopovo gledališče, Požrešni pujsek - Pes in njegova senca, ris.

Svetovalka Hana, Kako pregnati slabost, ris.

Pujsa Pepa, Avtodom, ris., 3. sez.

Mali Timotej, Velikanski mehurčki, ris.

Knjiga o džungli, Drevo želja, ris.

Kalimero, Junak Petrček, ris. Šola za pošasti, Dežurna, ris.

Dinotačke, Kar je bilo kaj drugega Nejko, Kdo je očka, ris.

Vrtne prigode, Obisk v panju, ris.

Bacek Jon, Kip, ris., 2. sez.

Danin dinosvet, Kako udomačiš smilodona - Naredi dinozavra, kanadska otroška nan.

Sveta maša, prenos iz mariborske, stolnice Obzorja duha Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk, Luka Prvi dnevnik, šport, vreme V petek zvečer Na lepše Gospod, indijski film Poročila ob petih Šport Vreme Vikend paket Šola za pošasti, Moj stari skiro Frfra in Cufek, Kuhinjski vrtiljak Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Genialna prijateljica (II.), italijanska nad., 2. sez.

Z Mišo Poročila, šport, vreme Stric Geza gre v Zaturce, dokumentarni film Festival Godibodi 2015: Letni vrt, Skupnosti Italijanov, Koper Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport, vreme Napovedujemo

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Leo in Tig, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Tri mucke, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Heidi, ris.

Kravica Liska, ris.

Kravica Liska, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Ljubezen po domače Ljubezen po domače Pavza!

Vaše zdravje, naša skrb Zbogom Ipu, belgijski film Vaše zdravje, naša skrb Snežna avantura, kanadski film Takle mamo, 1. sez., 28. del Zadovoljna Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Delovna akcija Mali šef Slovenije Kaj pa zdaj?, ameriški film Še en srečen dan, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš, Znanilci pomladi 2834. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2835. VTV magazin Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Izbrano iz arhiva: 10 let ansambla Vagabundi, 2. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo ROBO TV 11 Pika Nogavička v Angliji, Gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Tinkara Krt, Maja Kedačič, klavir, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Drugačen svet, Refleksologija, 2006 Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, oddaja o narodnozabavni glasbi 10 Spoznajmo jih … Teodor Torbica, harmonika, GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 Izbrano iz arhiva, Mali koncert iz GŠ Velenje: Irena Grafenauer, 1996 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

29. marca

06.30 06.45 07.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.30 16.00 16.05 16.10 16.20 16.30 17.00 17.15 17.20 17.25 18.05 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 00.45 01.10 01.40 01.55 02.00 02.05

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Obzorja duha Strasti, TV-nad., 1. sez.

Vem!, kviz Z Mišo Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (III.), Cicelyjske novice, ameriška nad., 3. sez.

S-prehodi, Zeleni viri energije Dober dan, Koroška Milan, Obnašanje na cesti, ris.

Niko, Počakaj, da boš na vrsti, ris. Šola za pošasti, Moj stari skiro, ris., 1. sez.

Muk, Lov na ptice, ris.

Studio Kriškraš, Dol ali gor Poročila ob petih Šport Vreme Podjetno naprej, Opikar, čisti prostori Nejko, Nejko nekaj izgubi, ris.

Simon, Supermojster, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Umetni raj Za njimi stojimo - Solisti, Simfonični, orkester RTV Slovenija in En Shao (K. Hrastnik, A. Dolžan, K. Leskovar, L. Mitev, J. Lampret) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.05 Dobro jutro 12.50 Prisluhnimo tišini, (Pre)živeti s stalnim zvonjenjem v ušesih, 13.20 Izgradnja verige hidroelektrarn na, spodnji Savi, dokumentarni film 14.05 Na lepše 14.35 Zadnja beseda!

15.35 Ljudje in zemlja 16.30 #Zelena generacija/Young Village Folk, Luka 16.50 Pogovori o Vitomilu Zupanu, dokumentarni portret 17.45 Sinova puščave, ameriški film 20.00 Življenje na strehi sveta, Kultura in vera, potopis 20.55 Dediščina Evrope: Aktivisti, finska nad.

21.55 Podjetno naprej, Opikar, čisti prostori 22.40 Circus Fantasticus, slovenski igrani film 00.05 Nordijsko smučanje - SP, smučarski poleti 02.00 Videotrak 03.00 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 08.00 08.15 09.05 10.10 11.10 12.10 13.05 13.20 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.30 00.25 01.40 02.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 84. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 85. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 30. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 31. del Komisar Rex, 8. sez., 5. del TV prodaja Preverjeno Šverc komerc, 2. sez., 42. del Komisar Rex, 8. sez., 6. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 86. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 87. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 21. del Šverc komerc, 2. sez., 43. del 24UR zvečer Takle mamo, 1. sez., 29. del Vohun v nemilosti, 5. sez., 13. del Budva na morski peni, 2. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2835. VTV magazin 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:00 Izbrano iz arhiva: Informativni program 26 13:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 18:05 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nika Šipek, orgle, GŠ Velenje 18:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami: Bojan Šrot, župan MO Celje 21:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 21:05 Izbrano iz arhiva: Informativni program 27 21:40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nika Šipek, orgle, GŠ Velenje 21:45 Izbrano iz arhiva: Koncert udeležencev 6. mednarodne orgelske šole, 2002, 1. del 22:20 Videospot dneva 22:25 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:45 Nočni program

Sreda,

30. marca

06.20 06.25 07.00 10.05 10.50 11.25 11.5 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.00 15.15 15.50 15.55 16.00 16.15 16.30 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.50 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.10 01.15 01.40 02.10 02.20 02.30 02.35

04.00 10.05 12.50 13.30 14.00 14.50 15.40 16.50 17.45 20.00 20.30 23.15 23.35 00.25 01.25

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 08.00 08.15 09.05 10.10 11.05 12.05 13.00 13.15 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.35 01.50 02.20

Kultura Odmevi Dobro jutro Umetni raj Strasti, TV-nad., 1. sez.

Vem!, kviz 5Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (III.), Naše pleme, ameriška nad., 3. sez.

Duhovni utrip, Pričakovanje pomladi TV-izložba Kanape - Kanape, oddaja za mlade Milan, Pokuševalni dan, ris.

Malčki, Malica, ris.

Ernest in Celestinca, Veliki zlobni medved, ris.

Buck, Skok in Superwoman, belgijska otroška nad.

Buck, Izkoriščanje in plazemska pištola, belgijska otroška nad.

Poročila ob petih Šport Vreme Koda Kalimero, Kolesarski izlet, ris.

Bacek Jon, Kip, is., 2. sez.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Bolnišnica dobre karme (I.), britanska nad., 1. sez.

Dosje, Leto dni pozneje Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pričevalci, Gašper Rudolf, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran Avtomobilnost Beograd - vinjete Slovencev. dokumentarni film Kaj dogaja?

Joker, kviz Tretja generacija, dokumentarni film Stan in Olio na Divjem zahodu, ameriški film Ribe na suhem, ameriški film Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21 let, Italija : Slovenija Kaj govoriš? So vakeres?

Privid spomina, kanadska dokumentarna oddaja Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Ruby Mavricar, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 86. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 87. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 32. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 33. del Komisar Rex, 8. sez., 6. del TV prodaja Budva na morski peni, 2. sez., 5. del Šverc komerc, 2. sez., 43. del Komisar Rex, 8. sez., 7. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 88. del Usodni diamanti, 1. sez., 1. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 22. del Šverc komerc, 2. sez., 44. del Preverjeno 24UR zvečer Vohun v nemilosti, 5. sez., 14. del Budva na morski peni, 2. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Župan z vami: Bojan Šrot, župan MO Celje 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:15 Iz oddaje Dobro jutro 13:05 Izbrano iz arhiva: Informativni program 27 13:40 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Izbrano iz arhiva: Informativni program 28 18:35 Spoznajmo jih … Nina Lipnikar, Matjaž Meža, harmonika, GŠ Velenje 18:40 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2836. VTV magazin 20:30 AKTUALNO: Križ mladih ne boli samo zaradi poškodbe 20:45 Dotiki gora: Špičasti vrh 21:05 Izbrano iz arhiva: Glasbenih 30 let Milana Kamnika, 2. del koncerta 22:10 Spoznajmo jih … Nina Lipnikar, Matjaž Meža, harmonika, GŠ Velenje 22:15 Videospot dneva 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:40 Nočni program

31. marca

06.20 06.25 07.00 10.05 10.50 11.25 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.20 15.40 16.10 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 23.55 00.30 01.00 01.15 01.20 01.25

Kultura Odmevi Dobro jutro Koda Strasti, TV-nad., 1. sez.

Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (III.), Vse izumira, ameriška nad., 3. sez.

Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak Male sive celice, OŠ Poljane Ljubljana in OŠ Lucija Poročila ob petih Šport Vreme Biotopi, Ekološki odtis 50 knjig, ki so nas napisale, Srečko Kosovel: Integrali Zmedi gre v Zakajzato, Dirka, ris., 1. sez.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Samo ženska, nemški film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Krik, dokumentarni film Biotopi, Ekološki odtis Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 08.15 Videotrak 09.10 Kanape - Kanape, oddaja za mlade 10.00 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice 11.05 Dobro jutro 13.30 Tartini Festival: Ansambel Il terzo suono z gosti 15.05 Ambienti 15.50 Vikend paket 17.10 Glasbena skrinja, ameriški film 17.50 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21 let, Hrvaška : Anglija, let 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Moj klasični hit, Peter Čeferin 20.05 Ko pop sreča klasiko, glasbenodokumentarna oddaja 21.00 Moje mnenje 21.50 Ku'damm 56, nemška nad.

22.45 Saša Vuga: Čuječi opominjevalec, portretni film 23.50 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21 let, Hrvaška : Anglija 01.35 Videotrak 02.35 Info kanal 04.00 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 08.00 08.15 09.05 10.10 11.00 12.00 12.55 13.10 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.35 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Ko potrka ljubezen, 1. sez., 88. del Usodni diamanti, 1. sez., 1. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 34. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 35. del Komisar Rex, 8. sez., 7. del TV prodaja Budva na morski peni, 2. sez., 6. del Šverc komerc, 2. sez., 44. del Komisar Rex, 8. sez., 8. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 2. del Usodni diamanti, 1. sez., 3. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 23. del Šverc komerc, 2. sez., 45. del 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 9. del Vohun v nemilosti, 5. sez., 15. del Budva na morski peni, 2. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2836. VTV magazin 10:45 Videospot dneva 10:50 Izbrano iz arhiva: Informativni program 28 11:25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:20 Iz oddaje Dobro jutro 13:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 18:05 ROBO TV 12 18:20 Iz našega arhiva: Rešimo pravljico, Gledališka predstava Vrtca Velenje 18:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ana Jurjovec, orgle, GŠ Velenje 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Dober večer, ga. predsednica: prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije 21:00 Regionalne novice, dnevnoinformativni program 21:05 Izbrano iz arhiva: Plava trava zaborava, 2. del koncerta, 2008 22:00 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ana Jurjovec, orgle, GŠ Velenje 22:05 Videospot dneva 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:30 Nočni program

Naš čas, 25. 3. 2021 barve: CMYK, stran 25

25

UTRIP

25. marca 2021

Knjiga individualizira, z njo lahko obogatimo svoja življenja Dejavnost pripovedovanja je koristno zajeti v svojo vsakodnevno rutino, saj to služi sprostitvi in socializaciji, ob tem pa tudi k razvoju naše domišljije, jezikovnih sposobnosti in občutenja empatije do drugih Jasmina Škarja

Svetovni dan pripovedništva je mednarodno praznovanje ustnega pripovedovanja zgodb, ki ga praznujemo vsako leto 20. marca oz. na marčevski ekvinokcij. Organizatorji vsakoletnemu mednarodnemu dnevu pripovedništva izberejo določeno temo. V preteklih letih so se pojavljale rdeče niti, kot so mostovi, luna, popotnik, sanje, sosedi, luč in senca, voda, drevesa, sreča in usoda, pošasti in zmaji, želje, močne ženske, miti, bajke, potovanja.

Letošnja tema je novi začetki.

Obiskali smo OŠ Šalek, na kateri sta nam učiteljica prvega razreda Zala Krajnc in učiteljica slovenščine Sanja Jazbinšek Sever povedali, za kašen dogodek gre in katere dejavnosti ga spremljajo.

Knjižničarka Maja Pirnat pa je predstavila knjige, ki jih učenci najraje vzamejo v roke.

Branje knjig z rastjo in starostjo otrok malo upada

Namen praznika je, da si ljudje pripovedujejo in poslušajo pripovedke v najrazličnejših jezikih na mnogih različnih lokacijah, ne samo na šolah. »Na naši šoli smo ob tem dnevu pripravili posebno zloženko, namenjeno učiteljem, da bodo spodbudili učence in tudi sami izvedli kakšno aktivnost. Na predmetni stopnji smo pripravili poseben

LECORNET-SOKOL E. in Caroline BalmaChaminadour: Kaj pa, če so krivi hormoni? od – Odrasli 613.7 – Zdravo življenje V tej knjigi nas bo zanimalo predvsem naslednje: Kakšni so simptomi in opozorilni znaki ter katerim boleznim jih pripisujemo? Ali so določene težave odvisne od starosti? Kakšno vlogo imajo pri tem naši geni? Ali obstaja kakšen

dogodek – pripovedovali smo si o mitih in legendah v prijetnem objemu narave. Opažamo namreč, da branje knjig z rastjo in starostjo otrok malo upada, vendar se trudimo biti tudi učitelji dober vzgled, tako z branjem kot pripovedovanjem,« razlaga Sanja

izražanje čustev, povzemanje. S pripovedovanjem dobijo povsem drugo sliko o prebranem delu.

Na tem mestu bi bilo moje priporočilo zavedanje, da te lahko branje popelje v neštete svetove. Zato svetujem učencem, da berejo karkoli. Tisti, ki ne berejo,

❱

Tam, kjer svet je iz besed,/ vlada prav poseben red. Kako stvari se tam godijo,/ razumemo le z domišljijo/, pravi Andrej Rozman Roza, ki se po priljubljenosti uvršča v vrh slovenskega pesništva za otroke in mladino.

Pripovedništvo je zelo koristno tudi za ohranjanje jezikovnih sposobnosti pri odraslih. Na šoli sodelavci med seboj zelo radi delijo bralne izkušnje. V knjižnici in zbornici imajo poseben prostor, kamor zapisujejo, kaj so prebrali, in tako sodelavce povabijo k branju. Kar nekaj zanimivih knjig se je nabralo v sklopu projekta Jaz tebi, ti meni. Učitelji si s tem predajajo bralno kulturo, saj si tako širijo obzorja in tudi kdaj pokukajo v drug svet.

Jazbinšek Sever, ki tudi sama večkrat, ko prebirajo kakšna dela, posebej, za katera je potreben poseben vložek čustev, učence povabi, da se udobno namestijo, sama pa poskuša brati in pripovedovati čim bolj doživeto. »Pri takem branju doživljajo učenci branje bistveno drugače, kot če berejo sami. Zelo radi imajo

ju ter povzročajo različne vrste rakov, deformacije zarodkov in težave z rastjo? (emka.si)

HARRIS ROBERT: Drugo spanje od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni romani Vse civilizacije mislijo, da so neranljive, zgodovina pa nas svari, da ni nobena.

1468. Mladi duhovnik Christopher Fairfax prispe v odročni Exmoor, da bi poskrbel za pogreb vaškega župnika, očeta Thomasa Lacyja, ki je umrl v nenavadnih okoliščinah. Tamkajšnja pokrajina je polna prepovedanih predmetov iz preteklosti: novcev, steklenih črepinj in človeških kosti, ki jih je stari dušni pastir zbiral. Je očeta Lacyja pahnila v smrt njegova obsedenost s preteklostjo? Odmaknjena skupnost Fairfaxa vse bolj in bolj srka vase in vse, kar mladi duhovnik verjame o sebi, Cerkvi in zgodovini sveta, je postavljeno na preizkušnjo.

žal ostajajo v suhopar suhoparnem in dolgočasnem svetu, še poudari Jazbinšek Severjeva.

Branje je brezplačna zabava in potovanje v mnoge dežele

Ali je branje knjig za mlade še vedno zanimiv pobeg v domišljijski svet? »Bi si upala pritrditi. Zelo priporočljivo je, da otrokom, ki šele usvajajo jezik, pogosto pripovedujemo. V prvem razredu, v katerem poučujem, vsak teden spodbujamo otroke, da pra pravljico, ki jo beremo ali pri pripovedujejo, kasneje pripovedujejo doma staršem, ki jim najbrž tudi doma precej berejo in pripovedujejo

Ob svetovnem dnevu pripovedništva so branju pripovedk namenile večji poudarek tudi učiteljice razrednega pouka na razredni stopnji, na kateri pri pouku književnosti velikokrat pripovedujejo pravljice. »Pripovedovale smo ob prijetnem vzdušju, ob svečkah. Smo pa učiteljice tudi mlajše otroke spodbudile k pripovedovanju pravljic,« doda Zala Krajnc in pove, da so ljudskemu izročilu v letošnjem šolskem letu namenile nekaj pozornosti že ob

spretnost, s katero razvijamo in bogatimo svojo domišljijo, svojo ustvarjalnost. Otroci tako pridobivajo besedni zaklad, kasneje v življenju zaradi branja lažje rešujejo vsakdanje situacije, težave, so bolj razgledani na različnih področjih. Knjiga individualizira – z njo bogatimo svoja življenja, kar pomeni, da si vsak izbere tisto, kar mu je všeč in kar mu je blizu,« še razmišlja učiteljica prvega razreda Zala Krajnc.

Otroci naj posegajo po knjigah, ki jih radi berejo

Knjižničarka Maja Pirnat meni, da branje ne širi le obzorja, ampak ustvari tudi kritičen pogled na svet in ima precejšen pomen za razvoj osebnosti mladega bralca. Ugotavlja, da starejši učenci manj berejo, saj so interesi in prioritete v tem obdobju velikokrat drugje, le pri knjigah ne. Učenci prve in druge triade pa so zelo zavzeti bralci. Kljub temu pa je odstotek učencev, ki vsako leto osvojijo Bralno značko, še vedno visok. »V prvi triadi so skoraj vsi učenci osvojili Bralno značko oziroma prejeli nalepko S knjigo v svet. Morda k temu, da je odstotek kar precej visok, prispevajo tudi povabila znanih slovenskih ustvarjalcev. Lani smo načrtovali obisk pesnice in pisateljice Anje Štefan, vendar smo obisk zaradi epidemije odpovedali. Nam je pa napisala prijazno pismo, v katerem je učence spodbujala k branju in poslala takrat še neobjavljeno pesem Čebela, ki je bila kasneje objavljena v njeni novi pesniški zbirki Imam zelene čeveljčke,« pripoveduje o svetu knjig Pirnatova, ki bi se strinjala s predhodnicama, da naj otroci posegajo po knjigah, ki jih radi berejo. Kaj in koliko berejo? Pirnatova odgovarja: »Mlajši še vedno posegajo po klasičnih Andersenovih in Grimmovih pravljicah in po zgodbah sodobnih avtorjev.

Anje Štefan, Ide Mlakar, Dese Muck, po zabavnih delih Andreja Rozmana - Roze. Od tujih pa Roalda Dahla, Julije Donaldson, Dava Pilkeyja – to so knjige, ki so ves čas izposojene. Radi berejo tudi stripovske zbirke. Tudi mi posebno pozornost posvečamo branju kakovostne mladinske literature. Veliko kakovostnih del nagrade Zlata hruška je uvrščenih na priporočilni seznam Bralne značke. Starejši otroci posegajo bolj po pustolovskih zgodbah, detektivkah, ljubezenskih romanih in stripovskih zbirkah,« še o domišljijskem in bralnem svetu mladih doda Pirnatova. 🔲

V knjižnici potekajo tudi ure knjižne vzgoje, ki jih obiskujejo učenci vseh razredov. Prebirajo tudi zgodbice in se pogovarjajo o knjigah.

Lunine mene VELENJE Do 31. marca Ptički se ženijo/Ta cvet je zate, prostorski inštalaciji Festivala Velenje pri Domu kulture Velenje

Do 28. marca Naprej v preteklost, spletno sodelovanje Muzeja Velenje in Galerije Velenje v vseslovenski akciji muzejev in galerij ob 30. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije (pod ključniki #naprejvpreteklost in #slovenija)

(felix.si)

Četrtek, 25. marca x

način, s katerim lahko spodbudimo ali obrzdamo svoje hormone? Ali za boljšo kakovost življenja lahko poskrbimo sami? In kateri so tisti zloglasni motilci endokrinega sistema, ki so nevarni za naše hormone? Kako prepoznati in se izogniti tem kemičnim snovem, ki jih organizem ne pozna in škodujejo zdrav-

slovenskem kulturnem prazniku. »Posebej me navdihuje ljudskost – da gredo zgodbe od ust do ust, kar otroci razumejo kot pripovedovanje pravljic, sploh ob dolgih zimskih večerih. Predstavljajo si, kako je bilo nekdaj, ko so sedeli ob peči in si pripovedovali pravljice. Otroci imajo zelo radi in tudi zelo zbrano poslušajo, če je pravljica pripovedovana, bolj kot če je brana, saj jo lahko učitelj tako tudi bolj doživeto predstavi.«

pravljice,« je prepričana Krajnčeva in poudari tudi pomen tovrstne dejavnosti. »Opažamo, da kadar se otroci učijo na zanimiv način, tudi v šoli pri učenju naletijo na manj težav. Raziskave so pokazale, da otroci, ki jim je s pripovedovanjem v zgodnjem otroštvu privzgojena sposobnost zbranega poslušanja, povezovanja in uporabe jezika, kasneje po navadi dosegajo boljše rezultate v šolah in pridobivajo višjo izobrazbo. Pomembnost branja se ne začne v prvem razredu, ampak je dobrodošla od ranega otroštva, saj se z branjem vzpostavi odnos med otrokom in bralcem, hkrati pa je branje aktivnost in

x

x

različne lokacije po mestu Drevesa podarijo pesem za na pot, prostorska inštalacija ob nedavnih svetovnih dnevih gozda in poezije Titov trg in okolica Poišči svoj kamenček sreče, iskalnoizmenjevalna pustolovščina ob preteklem medn. dnevu sreče različne lokacije po mestu in spletne platforme Galerije in Festivala Velenje Ko se mama na ogled postavi ..., razstava likovnega ustvarjanja otrok ob materinskem dnevu

10.00 Spletni dogodek Galerije Velenje Naprej v preteklost – Slovenija skozi oči slikarjev, predstavitev dela iz zbirke 10.00-17.00 Muzej Velenje, Velenjski grad Brezplačen ogled razstav na gradu za ženske in družine ob materinskem dnevu 18.00 Spletni dogodek Knjižnice Velenje Sončni žarek, srečanje spletnega bralnega kluba 19.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Švic, drama; filmski paket Sanjarjenje o povezanem svetu: dokumentarca Glej in se čudi: Sanjarjenje o povezanem svetu ter Citizenfour, drama Moj najboljši profil

Petek, 26.marca

19.30 Spletni dogodek Festivala Velenje Trač, muzikal Mestnega gledališča ljubljanskega, nagradna predstava za abonente Festivala Velenje

Sobota, 27. marca x

različne lokacije v središču mesta Ves svet je oder, prostorske inštalacije ob svetovnem dnevu gledališča

9.00-11.00 različne lokacije v središču mesta Okameneli igralci, ulična intervencija ob svetovnem dnevu gledališča 17.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Salon pri Romy, mladinska komična drama/Navihani Bram, družinska komedija/Učitelj žaba, mladinski film

Nedelja, 28. marca

10.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Srečanje mladih muzealcev ob raziskovanju velikonočnih običajev po svetu

Torek, 30. marca 17.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda konS ≡ AuDIY echo, delavnica, obvezne prijave: prijave@mc-velenje.si

Sreda, 31. marca 17.00 Galerija Velenje Pobarvano steklo, ustvarjalna delavnica, obvezne prijave: info@galerijavelenje.si

28. marca, ob 20.48, polna luna ali ščip

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek BIO TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Velikonočni sejem od 29.3. do 3.4.

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www. city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Naš čas, 25. 3. 2021, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka »Pr`pek Šoštanj«

25. marca 2021

RADIO VELENJE

Kajuhova cesta 5-7, Šoštanj T 0599 38 799 ČETRTEK, 25. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 26. marca

Potice za Veliko noč - orehova, skutina, pehtranova, potratna, ostale po naročilu Sladice | Keksi | Kruh Pekovsko pecivo Domače testenine | mlinci Delovni čas: Ponedeljek: 7.00 – 12.00 Torek – sobota: 7.00 – 19.00 Nedelja: 8.00 – 18.00 Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Pr`pek Šoštanj«, najkasneje do torka 6. aprila. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

PRODAJA

Nagrajenci nagradne križanke »Makom«, objavljene v tedniku Naš čas, 11. marca 2021 so: • Sabina Kumer, F. Foita 6, 3320 Velenje • Nataša Cerovšek, Mali vrh 28, 3327 Šmartno ob Paki • Franc Pavšek, Šalek 81, 3320 Velenje Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti..

Rešitev križanke: PETINDVAJSET LET.

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

SOBOTA, 27. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 18.00 Dijaška oddaja (pripravljajo jo dijaki Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 28. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 29. marca 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna

minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Dijaška oddaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 30. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti (z nami bo Simon Ogrizek) 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PRAZNIČNA POMLAD JE TU!

DARILNA PONUDBA OB MATERINSKEM DNEVU!

SREDA, 31. marca

KAVA BARCAFFE, 200 g 2,19 € ČOKOLADE MILKA (mlečna, z mandlji, z arašidi) 2,39 € BOMBONIERA FERRERO ROCHER, 375 g 8,29 € PRI NAS NAJDETE BOGATO IZBIRO ROŽ!

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

IGRAČE BRUDER Z 10% POPUSTA!

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio.velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje (govorili bomo o prenovi Starega Velenja in novi spletni strani – naš gost bo Bojan Pavšek)); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Popust se obračuna na blagajni

NOTAR MARKO SALMIČ Cankarjeva cesta 2c 3320 Velenje

objavlja prosto delovno mesto - NOTARSKI REFERENT. Na delovnem mestu se celovito izvaja osnovna pomožna opravila v notarski pisarni. Delovno razmerje se z možnostjo takojšnjega pričetka dela sklepa za določen čas 12 mesecev, s poskusno dobo 3 mesecev in možnostjo podaljšanja delovnega razmerja za nedoločen čas.

Od kandidata/ke pričakujemo: • predhodno nekaznovanost; • dokončano najmanj V. stopnjo primerne strokovne izobrazbe; • najmanj pet let delovnih izkušenj; • obvladanje dela z računalnikom; • odgovornost, vestnost, poštenost, sposobnost dela s strankami in poslovnega komuniciranja ter prilagodljivost delovnemu procesu.

Pisne prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi, ter navedbo kontaktne telefonske številke naj nam prosim kandidat/ka pošljejo do vključno 8. aprila 2021 na predhodno navedeni naslov.

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE PM10

V tednu od 15. do 21. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

V tednu od 15. do 21. marca koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, v Škalah, v Pesju in na mobilni postaji Šoštanj - Aškerčeva, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 15. do 21. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 15. do 21. marca (v mikro-g/m3) Op.: Mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Naš čas, 25. 3. 2021 barve: CMYK, stran 27

27

OBVEŠČEVALEC

25. marca 2021

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

RAZNO

NUDIM

OREHOVA JEDRCA, prodam.

Gsm: 031 861 865. ŽGANJE, silažne bale in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874. ČIsTA BUKOVA DRVA, prodam.

Možen razred in prevoz.

Gsm: 041 786 154 sILAŽNE BALE, suhe bale sena in uležan hlevski gnoj, prodam.

Gsm: 041 942 898.

sAmI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

NEPREMIČNINE ZEmLJIŠČE, v velikosti 1000 m2, prodam. Leži v Podvinu pri Polzeli. Na

DEŽURSTVA ZD VELENJE

LEKARNA VELENJE

Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995 478, dežurno službo pa na 8995 445.

Edu v slovo

ŽIVALI

njem je sadovnjak, vrt in vinograd.

Ves dan obsijan s soncem.

Gsm: 041 628 030

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVSTVO V soboto, 27. 3. in nedeljo, 28.

3. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 56 43, Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje.

NEsNICE, rjave, cepljene, starost 20 tednov, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 28. 3. 2021, od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši na Koroškem: 7,50 €/kom Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

PUJsKE težke od 25 do 60 kg, prodam. Gsm: 041 445 315 TELIČKO, Simentalko, težko okoli 200 kg, prodam. Gsm: 041 986 071.

BIKCA, Simentalca, težkega 190 kg, prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 041 462 931.

Edvard Kodrin 19. 7. 1947 – 21. 3. 2021

• Prodaja, posest, zazidljiva: POLZELA, 1.278 m2, parcela na sončni, ravni in mirni lokaciji v urejenem naselju.

• Cena: 68 € / m2

Edo je imel za sabo veliko gasilskih kilometrov, saj se je v delo našega Prostovoljnega gasilskega društva Vinska Gora vključil takoj po preselitvi v naš kraj. Postal je pomemben člen in ena glavnih prič hitrega in bogatega razvoja društva v zadnjih desetletjih. Priča časa, v katerem je naše društvo postalo dobro opremljeno, strokovno podkovano in zanesljivo v izvajanju svojega operativnega dela. Ob tem je veliko časa namenil delu z mladimi in delu pri vzdrževanju in obnovi gasilskega doma.

Prav na tem zadnjem področju je Edo pustil nepozaben pečat, saj je bil kot gradbenik prisoten pri vseh akcijah na našem objektu, pa naj je bila to menjava strehe ali samo vgradnja vrat. Bil je zraven, pomagal je in dobro svetoval.

Prav zaradi njega smo v društvu ob vseh teh projektih (menjava strehe, oken, garažnih vrat, polaganje ploščic, izdelava zgornje kuhinje, menjava fasade …) privarčevali veliko denarja, ki smo ga lahko potem namenili za delo operative. S svojimi znanstvi in prijateljstvi je pomagal pri pogajanjih za cene, nakup materialov, pogosto pa je prepričal vodilne svojega podjetja, da so nam tudi oni po svojih močeh priskočili na pomoč.

Učinek je bil neverjeten. Dejansko je bil boter naše operative.

Tudi potem, ko je vstopil v vrste veteranov, je vedno, kadar je bila intervencija, prišel v dom, in če drugega ne, popazil na naša vozila in stvari. Seveda je bil aktiven tudi v organih društva, en mandat je bil predsednik društva, precej časa predsednik nadzornega odbora, član upravnega odbora, predsednik komisije za veterane in še kaj. Kot mentor je vodil ekipo članic, s katero je dosegel nekaj res odličnih rezultatov.

S svojo umetniško žilico je polepšal marsikateri prostor našega doma ali s sliko razveselil katerega od naših članov. S svojimi hudomušnimi nastopi pa je popestril veliko naših gasilskih druženj. Kot tak je bil upravičen dobitnik Gasilskega odlikovanja za posebne zasluge.

Edo, hvala za vse. Ostal boš z nami – v srcu in vsakem kotičku našega doma.

• Prodaja, posest, kmetijsko zemljišče: LIPJE, 9.097 m2, na sončni legi večji travnik.

• Cena: 5 € / m2

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času).

Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINA Šaleška Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm 031 688 600 Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE: Porok ni bilo.

SMRTI:

Bačovnik Alojzij, roj. 1932, Šoštanj, Bele Vode 10 A Fliser Franc, roj. 1933, Velenje, Šaleška cesta 7 Pliberšek Marta, roj. 1936, Šoštanj, Lokovica 31 www.issuu.com/nascas Klavž Helena, roj. 1926,Velenje, Podkraj pri Velenju 68

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 25 let POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

NAŠ ČAs online www.nascas.si NAŠ ČAs online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

🔲

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 89. letu zapustil dragi mož, oče in stari oče

ZAHVALA

ALOJZIJ BAČOVNIK

Tiho se je poslovila draga mama, sestra, oma in praoma

6. 4. 1932 – 11. 3. 2021 iz Belih Vod

MARTA PLIBERŠEK

Tiho si odšel, kot lepa misel, ki ne mine in nam pustil le spomine.

Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih slovesa stali ob strani z mislimi, molitvami, pomagali, izrekali sožalje, darovali sveče, cvetje in svete maše. Iskrena hvala g. dekanu za obiske na domu in g. kaplanu za lepo opravljen obred.

Zahvaljujemo se tudi ga. Špital, dr. med. za dolgoletno zdravljenje, Albini Rajter za ganljive besede slovesa in pevcem Oljka za odpete žalostinke, praporščakom, osebju bolnišnice Topolšica, patronažni službi Velenje, negovalkam CSD Velenje in pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, ter vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu.

20. 10. 1936 - 16. 3. 2021 iz Lokovice Sklenjen je krog življenja, a ljubeč spomin živi naprej.

V grobu preranem naj v miru počiva, do snidenja spet nekoč, nekje.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, vso pomoč in darove.

Posebna hvala bolnišnici Topolšica, pogrebni službi Usar, g. kaplanu za opravljen obred, govorniku za izrečene besede, kvartetu Oljka in vsem ostalim, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujoča žena Apolonija, sinovi Slavko in Miran z družinama ter Peter in vnuki: Rok, Lara, Ožbej Vid, Oskar Bine, Ajda Klara, Ana Tinkara in Jakob Aljaž

Žalujoči vsi njeni najdražji

ZAHVALA

ZAHVALA

Sporočamo žalostno vest, da je umrl dragi oče in dedek

V 95. letu starosti nas je zapustila ljuba babica in prababica

MARJAN DREN

HELENA KLAVŽ

1948 – 2021 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.

S. Gregorčič

Iskrena hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovo zadnjo pot in ga boste ohranili v lepem spominu.

1926 – 2021 Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.

Iskrena hvala vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeno zadnjo pot.

Posebna zahvala velja Vitu za dolgoletno pomoč in oskrbo.

Vsa toplina njenega srca bo ostala vedno z nami.

Žalujoči hčerki Tatjana in Cvetka z družinama

Žalujoči vsi njeni

Naš čas, 25. 3. 2021, barve: CMYK, stran 28

Vse najboljše, Pepca!

Lepih trenutkov se ne da opisati z besedami. Naj jih bo v prihodnje še veliko.

Slavljenki Jožefi Jablanšek pomeni petje zelo veliko – Svoje življenje je posvetila družini in delu na kmetiji – Rojstni dan je preživela v krogu družine Jasmina Škarja

19. marec – jožefovo, je bil za krajanko, sovaščanko, sestro, mamo, babico, prababico, teto in sestrično Jožefo Jablanšek iz Vinske Gore in zaselek Lipje poseben dan. Praznovala je namreč visok življenjski jubilej – sto let.

Slavljenka je sicer praznik preživela v krogu svojih najdražjih, so ji pa prišli čestitat tudi podžupanja MO Velenje Aleksandra Vasiljević, predsednik KS Vinska Gora Jože Ograjenšek, župnik Anton Kraševec, predstavniki DU Vinska Gora in Društva invalidov Velenje, predstavnici župnijske Karitas, sorodniki in sosedje.

Gospa Jožefa se je kot prvorojenka rodila na Tuševi kmetiji na Lopatniku. Kot najstarejša je morala paziti na svojih pet sester in brata in že kot otrok na kmetiji opravljati različna kmečka opravila. Pepca, kot so jo klicali po domače, se je že zelo mlada priključila mešanemu pevskemu zboru Šentjanž, v katerem je pri

Gospe Jožefi je iz srca čestitala tudi podžupanja MO Velenje Aleksandra Vasiljević.

svojih osemnajstih letih spoznala tudi svojega moža Franca in pri dvajsetih rodila hčer Zorico. Vseskozi je bila tudi cerkvena pevka.

Poleg dela na kmetiji je pri kmečkih opravilih pomagala tudi sosedom in bila odlična kuharica, ki je kuhala na mnogih ohcetih daleč naokrog.

Njeno življenje je bilo težko, veliko je delala

Gospa Jožefa zelo uživa v družbi domačih, na katere je zelo ponosna. Redno jo obiskuje še edina živeča sestra Slavka. Skupaj z njo in hčerko Zorico rade obujajo spomine na stare čase, tudi tiste med drugo svetovno vojno, ko so

S svojo osebno izkušnjo se je trudila ozavščati ljudi o resnosti virusa in nujnosti upoštevanja vseh preventivnih ukrepov Milena Krstič - Planinc

hitrem postopku napotili v bolnišnico v Maribor.

Tea je v času bolezni pisala blog o tem, kako preboleva bolezen, in se trudila ozaveščati ljudi. Virus je bil pred enim letom še velika

ki so prišli za njim, pustila posledice. »Ob zaključku prve karanŠoštanj – 23-letna Tea Es iz tene mi je bilo zelo težko stopiFlorjana pri Šoštanju je dekle, ti med ljudi. Bala sem se, da bi katere ime je lani zaokrožilo po koga spravila v nevarnost. Težko vsej Sloveniji. Med prvimi je javmi je bilo pokazati tudi obraz, no spregovorila o okužbi in ki je zaokrožil po medijih. bila med prvimi, ki se je z Na srečo je bilo več dobrih deljenjem svoje osebne zgodkot slabih odzivov in sem se be trudila ozaveščati ljudi o dokaj hitro vrnila v normalresnosti virusa in nujnosti ne življenjske tire, potem pa upoštevanja vseh preventivje ta »normalnost« potekanih ukrepov. la le nekaj mesecev. V dru»Včeraj sem se počutila, gem valu sta namreč zbolela kot da imam slona na prsih, mama in njen partner. Takrat danes se počutim, kot bi se sem opazila največjo razliko mu pridružil še eden,« je 19. v sami karanteni. Medtem marca lani na straneh Našeko sem bila sama praktično ga časa svojo izkušnjo delila zaprta na podstrešje štiri doltudi z nami in vami. ge tedne, brez vseh stikov s Danes, leto dni po okužbi, komerkoli, je stroka zdaj ugopravi, da je morala velikokrat tovila, da zadostujeta dva tein marsikje biti med prvimi. dna. Pa še drug drugega sta Na žalost jo je ta »čast« doimela. Virus vsak preboleva letela tudi pri tem. Virus je po svoje, tako kot vse ostaprebolevala med prvimi v Tea Es: »Velikokrat se vprašam, ali bo le bolezni, vendar je veliko Sloveniji in bila ena od taživljenje po epidemiji še takšno, kot je lažje, če ti v tem času kdo krat redkih obolelih v Šalebilo.« ponudi roko in te objame.« ški dolini.

Prizna, da v drugem valu »Ker se je lani spomladi o viru- neznanka in osebne izkušnje lju- bolj slabo spremlja dogajanje, su vedelo precej manj kot zdaj, di, ki se jih je prijel, so bile nad- opaža pa, da ob strogih ukrepih me je bolezen na podstrešje do- vse dragocene. »Danes, po letu in karanteni ljudje postajajo vse mače hiše zaprla za dolge štiri dni življenja v korona razmerah, bolj nestrpni. »To vpliva tudi na tedne,« se spominja. Mami ji je je informacij veliko, tudi drugač- stanje v državi – na proteste, nasiz masko na obrazu in rokavicami ne so, kot so bile. Tudi stroka ima lje, na članke in teorije, ki krožijo na rokah prinašala hrano. Ko je več znanja, zato prebolevanje mi- po internetu. Sama se poskušam pojedla, je na isto stopnišče od- neva drugače, manj agresivno in izogibati opredeljevanju na eno ložila posodo, mama pa spet z manj osamljeno, kot je to poteka- ali drugo stran, ker po malem ramasko in rokavicami … Brez vsa- lo pri meni.« zumem obe.« kega stika. Ko so se ji simptomi Ker ni oseba, ki bi silila v Tako kot vsi ostali pa tudi sama poslabšali, so jo za nekaj dni po ospredje, sta blog in komentarji, komaj čaka, da spet zaživimo s polnimi pljuči. »Kot študentka urbanizma pa se velikokrat vpraRekli so ❱ šam, ali bo življenje po epidemiji Teina mama Metka pred enim letom, velja pa še danes: »Ko še enako, kot je bilo pred njo.« 🔲 bo to obdobje mimo, bomo imeli veliko priložnosti za objeme in druženje. Sedaj pa ravnajmo odgovorno do sebe in drugih ter se izogibajmo vseh nenujnih stikov.«

Njeno življenje je bilo pestro in delovno

Gospa Jožefa je do svojega petinosemdesetega leta prepevala tudi v ženskem pevskem zboru DU Velenje. Franc Špegel, predsednik Turističnega društva Vinska Gora, je o njej povedal same lepe stvari. »Bila je skromna, delovna in poštena. Posebej je vesela, kadar jo obiščejo pravnuki Dejan, Urška, Aljaž, Nejc in prapravnuk Jakob. Zadnja leta je še vedno vitalna in dokaj samostojna. Še vedno rada zapoje, o čemer smo se lahko prepričali tudi sami. V domačem kraju smo zelo ponosni

nanjo,« prizna Špegel, ki še pripomni, da bi bila slovesnost precej drugačna, če ne bi bilo ukrepov.

Tudi podžupanja MO Velenje Aleksandra Vasiljević ni skrivala navdušenja nad gospo Jožefo. »Čuti se, da je še vedno vedrega duha, optimistična, prijazna in dobrosrčna. Verjamem, da je petje tisto, ki jo še vedno drži pokonci, da je zdrava in jih tudi koronavirus ni prišel do živega.« Slavljenki tudi mi želimo še naprej trdnega zdravja, veliko prijetnih trenutkov v krogu domačih in da bi ji pesem še 🔲 naprej popestrila vsakdan.

Velika čistilna akcija Velenje - Ob upoštevanju preventivnih ukrepov bo potekala v mestni občini Velenje jutri, 26. marca, med 9. in 14. uro velika čistilna akcija. Pomladno akcijo čiščenja bodo organizirali tako, da ne bo velikih druženj, ampak bo vsakdo, ki se je prijavil, čistil svojo okolico. »Že nekaj časa opažamo, da je mesto precej zasmeteno.

Zato smo se odločili, da letos k očiščevalni akciji poleg zaposlenih v občinski upravi povabimo tudi vse javne zavode in podjetja, vrtce, osnovne šole in srednje šole, društva, organizacije in zveze iz kulture in športa ter politične stranke. K sodelovanju

prijazno vabimo tudi vse občanke in občane. S povezovanjem krajanov iz različnih organizacij bomo spodbujali spoznavanje, razumevanje, pripadnost, solidarnost in krepili sosedske odnose. Epidemija nas je med drugim naučila, da lahko tudi v največjih krizah računamo na pomoč bližnjega in da je potrebno solidarnost negovati tudi v prihodnje,« pravi župan Peter Dermol.

Nekatere krajevne skupnosti in mestne četrti so se odločile, da bodo čistilno akcijo še podaljšale in tako omogočile sodelovanje čim večjemu številu krajanov.

Jutri ob 16. uri bo čistilna akcija potekala v krajevnih skupnostih

.

28

Med prvimi prebolela Covid-19

jih obiskovali tako partizani kot Nemci. Skupaj velikokrat tudi zapojejo kakšno pesem, saj ji petje še vedno veliko pomeni. Rada se spominja tudi obiskov pevk DU Velenje. Hči Zorica pove, da je zelo ponosna na to, da je mama še vedno živahna in pozitivne narave. »Ne samo prepevanje, tudi spoštovanje je prenesla v mlajše rodove. Vsi prepevamo, tudi leto dni stari prapravnuk,« pove. Vnukinja Vlasta pa doda, da so ji v spominu najbolj ostala pevska druženja in to, da je kot otrok veliko časa preživela z njo, za kar ji je izredno hvaležna.

m

a re

c

Bevče, Gorica, Podkraj in Šmartno. V soboto, 27. marca, pa bo ob 9. uri možno čistiti v krajevnih skupnostih Cirkovce, Kavče, Konovo, Plešivec in Šentilj.

Mestna občina Velenje bo vsem krajevnim skupnostim in mestnim četrtim uredila odvoz zbranih odpadkov, udeležencem čistilne akcije pa zagotovila zaščitne rokavice in vreče za odpadke. 🔲

mz

V soboto zadnji dan čistilne akcije Šmartno ob Paki – Zaradi novega koronavirusa v občini Šmartno ob Paki lani tradicionalne čistilne akcije niso izvedli, letos pa so se kljub podobnim razmeram zanjo vseeno odločili. Tokrat pa ta ne bo potekala le en dan, ampak so jo začeli že v začetku tega tedna, končali pa jo bodo v soboto, 27. aprila.

Odločitev, kateri dan in kdaj bo akcija potekala in na katerem

območju, je občinska uprava prepustila predsednikom vaških skupnosti, sodelovanje društev, javnih zavodov in ostalih udeležencev pa koordinira javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki. Pobrane odpadke bodo lahko udeleženci odložili v za to namenjen keson zadnji dan akcije – v soboto od 10. do 12. ure na zbirnem mestu pri pokopališču v Šmartnem ob Paki.

V povabilu na akcijo je občinska uprava pozvala udeležence k doslednemu upoštevanju vseh ukrepov za preprečevanje širjenja Covida-19. Hkrati je še zapisala, da bo keson namenjen le odpadkom, zbranim v čistilni akciji, in da je akcija namenjena predvsem čiščenju javnih površin – površin ob poteh, prometnicah in vodotokih. 🔲

Jubilejni Jožefov sejem na spletu Škale, 19. marec – Po dobrem letu omejitev prirejanja raznih srečanj so se tudi turistična društva že dodobra prilagodila in tradicionalne prireditve izvajajo v spletnih različicah. Tako je društvo Revivas za 10. Jožefov sejem, s katerim vsako leto predstavi bogato ustvarjalnost prebivalcev domačega kraja, pripravilo obširen prispevek za objavo na spletni strani in družbenih omrežjih, v

katerem so svoje mesto našli vsi lokalni ponudniki kulinaričnih, rokodelskih in drugih izdelkov, ki so doslej sodelovali na sejmu.

Posebno pozornost z obširno predstavitvijo so dobile članice sekcije izdelovalk rož iz krep papirja, saj formalno delujejo že pet let, njihovi izdelki pa so vpisani tudi v register nesnovne kulturne dediščine. Glinškovi so predstavili čebelarstvo, Rednakovi

vinogradništvo, Karničniki ponudbo turistične kmetije, družina Šilc domače testenine, Darja Miklavžina pekovske izdelke in druge dobrote s Strževe domačije, Jože Ržen lične lesene izdelke, Jožica Vidmar pa ročna dela.

Opisi vseh ponudb so še vedno objavljeni na spletni strani revivas-skale.si, prav tako pa stiki za nakupe domačih mojstrovin. 🔲

tf