11 2022

Naš čas, 17. 3. 2022 barve: CMYK, stran 1

V petek (-3/12 °C) in soboto (-3/9 °C) bo delno oblačno, v nedeljo pa sončno (-2/9 °C).

Četrtek, 17. marca 2022

številka 11 | leto 69

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,20 €

TAKO mislim

Mladi so se odločili stopiti iz cone udobja Jasmina Škarja

V čigavem kampu bodo taborili turisti?

Medtem ko Mestna občina Velenje svojo razvojno priložnost vidi v razvoju turizma in je v preteklih letih pospešeno in uspešno uredila območje ob Velenjskem jezeru z

velenjsko plažo in parkom z razgledom Vista, ostaja del tega območja z neurejenim statusom. Kamp Jezero. Ki zaprt moti občane in kjer bi v toplih mesecih vsaj nekaj turistov

Pomlad prihaja Da se koledarska zima res poslavlja, je najavilo tudi sobotno dogajanje v središču Velenja. Stojnice s cvetjem, z jagodami (iz katerega rastlinjaka le!), obilo sončne toplote, kupcev in firbcev na sejmu starin na Cankarjevi cesti. Oživel je tudi Titov trg, pa ne le zato, ker so na njem pripravljali velik oder za večerni nastop skupine Dan D. Dopoldne so zvoki harmonike in tamburašev ustavili korake starih in mladih, ki so navdušeno sledili nastopoma Šaleškega folklornega društva Koleda in folklorne skupine Osnovne šole Gustava Šiliha. Plesalci in godci so predstavili ljudske plese in šege, ki so med nami zakoreninjene že dolgo, zaplesali, zapeli in zaigrali pa so v čast sv. Gregorju. Pa še ptički so se ženili.

Da bi le pomlad res prinesla otoplitev 🔲 vsega mrzlega, togega, slabega.

lahko našlo prepotrebne prenočitvene zmogljivosti, ki jih v občini zelo primanjkuje. A vedno znova se zaplete.

Nadaljevanje na strani 3

Da na mladih svet stoji, pravi že star pregovor. Da znajo vedno znova pozitivno presenetiti, videti tisto, kar drugi spregledajo, razmišljati izven okvirov ter uresničiti drzne ideje, se strinjajo vsi, ki jim na poti podjetništva pomagajo orati ledino. Kar nekaj znanih zgodb obstaja o mladih podjetnikih, ki dokazujejo, da dolgoletne izkušnje in starost niso pogoj za uspeh. Resda je uspešnih zgodb mladih podjetnikov preko luže (ki so od nekdaj simbol za mnoge priložnosti) moč zaslediti največ, podjetništvo pa mnogim predstavlja ameriške sanje. Uspevajo pa tudi mladi v Sloveniji, ki s svojo inovativnostjo zmorejo in znajo tudi v kriznih časih poiskati priložnosti.

Tudi družbena klima jim je danes bolj naklonjena. To dokazujejo številne delavnice, srečanja, tekmovanja in okrogle mize, kjer dobijo drug pogled na podjetništvo kot možnost bodoče karierne poti. Zelo pomembno je, da jih mentorji in vsi, ki na kakršenkoli način delujejo z mladimi, usmerjajo in predstavijo priložnosti. Hvaležni smo lahko za podporno okolje za pospeševanje rasti mladih inovativnih podjetij, saj mnogim pomagajo zmagovalne ideje razviti in spraviti v prakso. Do sedaj so v SAŠA inkubatorju našteli že nekaj takšnih, ki so postale tržno zanimive širšemu krogu ljudi.

Pred nekaj dnevi so premikali meje na tekmovanju severovzhodne regije POPRI, ki ga je gostil velenjski inkubator.

Mladi so znova dokazali, da imajo ideje ter da so najboljše tiste, ki se rojevajo iz problemov. Mnoge namreč nastajajo ravno zaradi poskusa reševanja vsakdanjih problemov. Zanimiva je npr. zgodba fantov, ki sta ustvarila lastno mešanico medu in masla. Problem jima je povzročala mazljivost, za katero sta našla rešitev. Tehnoloških idej, aplikacij, družabnih iger, ki jih skušajo uresničiti mladi, je veliko. Najpomembneje je, da so raznovrstne, kar je čar takšnih tekmovanj. Da razvijajo ideje na različnih področjih. Kljub vsemu pa se je treba zavedati, da gre pri delu z mladimi za tek na dolge proge.

Tistih, ki zares ustanovijo podjetje, zaposlijo ljudi in uspešno rastejo, ni veliko. Je pa veliko takšnih, ki se bodo ravno zaradi tekmovanj dolgoročno znašli in razvili lastnosti, kot so iznajdljivost, vztrajnost, timski duh, pogum, osredotočenost, samodisciplina, želja po uspehu, prilagodljivost, samozavest, organiziranost. Gre za ljudi, ki znajo razmišljati drugače, iščejo rešitve in ne problemov.

Podjetniškega potenciala mladih ne smemo spregledati. Pomembno vlogo imajo tudi podjetniški krožki, kjer otroke spodbujajo k podjetniškemu razmišljanju. Pri osnovnošolcih gre namreč za spreminjanje razmišljanja. Prva ideja mogoče ne bo prava, a če imajo podjetniško žilico in jo želijo razvijati, bodo ideje znali negovati in raziskovati. Morebiti bodo uspešni podjetniki, morebiti uspešni zaposleni. Zato je pomembno, da imajo znotraj šolskega sistema ljudi, ki verjamejo vanje.

Pomembna so podporna okolja s programi, ki jim pomagajo na poti ustvarjanja podjetniških idej.

Obstaja pa še ena pozitivna plat podjetništva. Primorani so se znajti tudi v časih, ki smo jim priča danes. Biti hiter, agilen, sposoben prilagajanja glede na potrebe kupca. Sodeč po videnem prejšnji teden v Velenju se za prihodnost mladih, našega mesta in doline ni bati. Pomembno je le, da se vsi skupaj zavedamo, da nas čaka trdo delo in da ne smemo obupati pri prvi oviri. Podjetništvo je namreč način življenja, poln tveganja in navdušenja. Vredno je poskusiti, ne glede na težavnost potovanja in trende v svetu, saj gre vendarle za vir napredka in gonilno silo gospodarskega razvoja današnjega in jutrišnjega sveta. 🔲

Velenjka

13 14 15

se predstavi

Naš čas, 17. 3. 2022, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Ustanovljen Svet županov premogovnih regij SAŠA in Zasavje

LOKALNE novice

TEŠ je ključen vir električne energije Šoštanj – Termoelektrarna Šoštanj, družba skupine HSE, se tudi v trenutnih zaostrenih razmerah na evropskih trgih z električno energijo kaže kot ključen, zanesljiv in nepogrešljiv proizvodni vir električne energije. V prvih dveh mesecih leta 2022 sta peti in šesti blok TEŠ skupaj proizvedla 606 GWh električne energije, kar predstavlja skoraj 40 odstotkov celotne proizvedene električne energije v Sloveniji za to obdobje. Zanesljivost obratovanja bloka 6 je bila v tem obdobju na visoki ravni in primerljiva z zanesljivostjo v lanskem letu.

Ker se je razlika med ceno električne energije na veleprodajnem trgu in ceno emisijskih kuponov za naslednjih nekaj let dobave bistveno povečala, so se izboljšali tudi ekonomski pogoji za proizvodnjo električne energije iz TEŠ. Dr. Matjaž Eberlinc, izvršni direktor proizvodnje HSE, poudarja: »Proizvodnja električne energije iz šoštanjske termoelektrarne se bo sproti prilagajala razmeram na trgih energentov. Naš primarni cilj pri tem ostaja zagotoviti neprekinjeno proizvodnjo, s tem pa tudi zanesljivo oskrbo države z električno energijo in s toploto, kar smo tudi doslej v celoti izpolnjevali. Glede na aktualna dogajanja v Evropi smo sprejeli tudi zaostrene varnostne ukrepe na področju kibernetske varnosti za zaščito poslovnih procesov in ključnih objektov skupine HSE.« 🔲

Jš

Brezplačni prevozi Šmartno ob Paki – Občina Šmartno ob Paki se je prijavila na razpis LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline za nakup električnega vozila za prevoz občanov, ki nimajo možnosti uporabe prevoznih sredstev. Bila je uspešna.

Do storitve brezplačnega prevoza za zagotovitev dostopa do nujnih storitev bodo upravičeni šibkejši občani oziroma starejši brez lastnega prevoza in brez možnosti uporabe javnega transporta ali če tega zaradi starosti ali bolezni niso sposobni uporabiti. Omogočen jim bo prevoz do zdravnika, lekarne, pošte, trgovine … Skratka do urbanih središč, kjer se nahajajo izvajalci željene storitve. Prevoze na bi opravljali prostovoljci iz šmarške občine.

Na občinski upravi so še pojasnili, da so se za prevoz z avtomobilom na električni pogon odločili predvsem zato, da bi tudi na takšen način spodbujali uporabo transportnih sredstev z minimalnim negativnim vplivom na okolje in da tudi z izvajanjem projekta ne obremenjujejo okolja. Zaradi daljših dobavnih rokov za nakup električnih avtomobilov na občini ocenjujejo, da bi lahko projekt zaživel v poletnem času. 🔲

tp

Svet županov bo aktivno spremljal postopke v procesu pravičnega prehoda – Le z enotnim nastopom in močno podporo države bomo lahko zagotovili, da bo prehod iz premoga pravičen Diana Janežič Župani premogovnih regij SAŠA in Zasavje so 9. marca v Vili Bianca v Velenju podpisali sporazum o ustanovitvi Sveta županov premogovnih regij SAŠA in Zasavje, ki si bo prizadeval za čimprejšnje sprejetje območnih načrtov za pravičen prehod obeh regij, za vzpostavitev sistema upravljanja pravičnega prehoda, zagotovitev finančnih virov in sprejetje zakonodaje za pravičen prehod regij, gradnjo primerne infrastrukture ter skupno vizijo za obe regiji, kot jo opredeljuje strategija, to je podpora razvoju energetike, gospodarstva, človeških virov, socialne infrastrukture in tudi sanacije degradiranih površin.

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je v imenu občin Savinjsko-šaleške regije poudaril, da so izzivi na področju energetike izjemno veliki in da so pri prestrukturiranju pomembni tvorno povezovanje, iskanje sinergij in skupni interesi. »Ključni pomen sporazuma je, da pokažemo državi, da smo premogovne regije med seboj usklajene in da bomo enotno zastopale svoje interese ne glede na to, kdo bo naš sogovornik. S tem smo tudi pokazali javnosti, da nam je mar, kaj se bo z obema regijama dogajalo v času prestrukturiranja. Želimo, da imajo ljudje zaupanje v ta proces,« je poudaril župan.

Podpis sporazuma je bilo slovesno dejanje, sicer pa imata regiji že izdelanih nekaj konkretnih zahtev. Peter Dermol: »Najbolj pomembno je, da se z aktivnim sodelovanjem vseh lokalnih skupnosti v obeh regijah sprejmeta Zakon o prestrukturiranju regij in Zakon o zaprtju Premogovnika Velenje, da

Velenju Alenka Resman. V oktobru so že pričeli s sanacijo mostu, ki jo je izvajalec del, podjetje RGP, izvedel v 21 delovnih dneh. Sanacija je obsegala izvedbo nove prekladne plošče, ureditev hidroizolacije, namestitev nove ograje, asfaltiranje mostu in ureditev enostranskega pločnika.

Odprtja so se poleg župana MO Velenje Petra Dermola udeležili številni ponosni krajani, ki so pripravili kratek glasbeni program. »Imamo pa v

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 2,10 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

država zagotovi koordinatorja za proces prestrukturiranja premogovnih regij, da bomo imeli vedno znova istega sogovornika, ki bo imel vse zbrane informacije in nam bo lahko pomagal.

Nadalje, da mora država še letos sprejeti vse ustrezne načrte in programe, ki so osnova za črpanje evropskih sredstev, saj če jih ne bo, je evropska komisija že jasno povedala, da do teh sredstev ne bomo mogli dostopati.«

pisarne za pravični prehod, kot je opredeljeno v sprejeti strategiji. Kot sta poudarila, je nujna čimprejšnja zagotovitev finančnih virov za pravični prehod regij, in sicer iz Sklada za pravični prehod, Sklada za podnebne spremembe, Načrta za okrevanje in odpornost.

Jani Medvešek je še poudaril, da morajo o projektih odločati ljudje v regiji: »Upoštevati se mora mnenja ljudi, ki v regiji

Naj se v Šaleški dolini ne ponovi zasavska zgodba

Župan občine Hrastnik Marko Funkl je v imenu občin Zasavske regije povedal, da gre za izmenjavo bogatih izkušenj regije, ki je šla skozi zapiranje rudnikov in ne prestrukturiranje, z regijo, ki se bo z vsem tem soočila v prihodnjem desetletju. »Pomembno sporočilo je, da bo imela država na drugi strani

Usklajenost in enotnost obeh regij

Sanacija mostu za krajane velikega pomena 11. marca so pri čistilni napravi Čujež, na cesti Paka–Loke–Jurk, namenu predali obnovljen most in mu nadeli ime Barbarin most. Sanacija mostu je bila za krajane izrednega pomena, saj bo posodobljen olajšal pot številnim uslužbencem, kmetom in podjetnikom. Lani poleti so ga morali zaradi poškodb, nastalih v prometni nesreči, zapreti. »Bil je dotrajan, zato smo si zelo prizadevali za njegovo obnovo,« je povedala predsednica KS Paka pri

17. marca 2022

Podpisniki sporazuma in člani Sveta županov premogovnih regij SAŠA in Zasavje

Upoštevati je treba mnenje ljudi

Sporazum sta podpisala tudi direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije mag.

Biljana Škarja in direktor Regionalne razvojne agencije Zasavje Jani Medvešek. Obema razvojnima agencijama se s sporazumom dodeli vloga izvajalskega organa in projektne

živijo. Zasavska regija se je soočala s številnimi težavami, okoljska sanacija ni bila zaključena.

Take napake se ne smejo ponoviti in izkoristiti je treba vse priložnosti, ki jih ponuja Sklad za pravični prehod.« Sodelovanje med obema regijama ni novost, in obe agenciji sta se izjemno trudili, da s skupnim ciljem pravičnega prehoda sodelujeta.

Člani Sveta županov so župani občin regije SAŠA (ožje vplivno območje): Šmartno ob Paki in Šoštanj ter Mestne občine Velenje, nadalje župani občin premogovne regije Zasavje: Hrastnik, Litija, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Član Sveta županov je tudi predstavnik občin Zgornje Savinjske doline: Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji in Solčava.

Predstavnik teh občin je eden izmed županov občin Zgornje Savinjske doline, ki ga določijo župani teh občin.

sogovorca, saj je zapiranje premogovnikov in prestrukturiranje regije v veliki meri odvisno od lokalnih skupnosti. To je bila napaka takratne politike in tega v Šaleški dolini ne želimo ponoviti. Vsa odgovorna in pristojna ministrstva morajo enotno vključevati vse lokalne skupnosti. Ključnega pomena pri privabljanju novih investitorjev je gradnja primerne infrastrukture – železniške in predvsem cestne. Potrebna je odločna drža, da ne boste imeli v Šaleški dolini nekoč podobne slike kot zdaj v Zasavju. Zasavska regija je primer, kako se ne zapira ene panoge brez predlaganih rešitev na dolgi rok, « je poudaril Funkl. 🔲

letošnjem letu še nekaj načrtov. Pričakujemo nadaljevanje gradnje vodovoda za krajane Lok, dvajset gospodinjstev še vedno ni priključenih na mestni vodovod in se zdaj oskrbujejo iz lastnih izvirov. Pospešeno poteka gradnja kolesarske steze Velenje–Dolič, ki bo ena najatraktivnejših v Sloveniji. Na igrišču pri Domu krajanov bomo letos obnovili igrala in postavili nova,« je načrte predstavila Alenka Resman, zadovoljna, ker so lahko ponovno pričeli z aktivnostmi. Med drugim se pripravljajo tudi na srečanje starejših krajanov.

Uredništvo: Maja Oderlap, direktorica in odgovorna urednica, Diana Janežič, v. d. odgovorne urednice. Novinarke: Tatjana Podgoršek, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Tea Rednak. Tehnična urednica: Janja Košuta Špegel. Oblikovalec: Tomaž Geršak.

Lektoriranje: Zarja Gošnik.

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

jš

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje SI56 0242 6002 0133 854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 17. 3. 2022 barve: CMYK, stran 3

Država in občina vsak na svojem bregu glede novele Zakona o rudarstvu Državni zbor je 11. marca opravil drugo obravnavo predloga novele Zakona o rudarstvu – Za občini Šoštanj in Velenje je sporen člen, ki ureja dajanje koncesij brez soglasja lastnikov zemljišč – Zakon gre v tretjo obravnavo Diana Janežič Opozicija je na seji Državnega zbora opozorila na pomanjkljivosti zakona in vložila več dopolnil, a jih Državni zbor ni podprl. V LMŠ, SD in Levici so predlagali tudi črtanje po njihovi oceni škodljivega 60. člena zakona. Ta med drugim ureja izjemo pri podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice posameznim skupinam koncesionarjev ter posega v lastninsko pravico lastnikov zemljišč znotraj pridobivalnega prostora. Poslanec Rudi Medved (LMŠ) je menil, da je omenjeni člen nepotreben, diskriminatoren in pomeni tveganje za naravovarstvo. »Že sedanji zakon ureja možnosti podaljšanja pretečenih pravic koncesij, ureja tudi pogoje za to in nobene potrebe ni, da ste vrnili določilo, da se podaljšuje rudarska pravica koncesionarjem, ki opravljajo rudarsko javno službo, tudi če nimajo pridobljene pravice izvajanja rudarskih del na zemljišču in nimajo pridobljenih soglasij morebitnih drugih imetnikov pravic na teh zemljiščih,« je poudaril poslanec. Na seji je bilo dopolnilo zavrnjeno s 46 glasovi proti in 23 za.

3

AKTUALNO

17. marca 2022

Poslanec SDS glasoval proti lokalni skupnosti

Predlog sprememb zakona je pred tem 8. marca na nujni seji obravnaval Odbor Državnega zbora RS za infrastrukturo, okolje in prostor. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je pred tem podala mnenje, da je ta člen sporen z vidika ustavno

varovanih načel enakopravnosti, ki se s tem členom kršijo, in tudi Mestna občina Velenje je predlagala, da bi se omenjeni člen spremenil. »Namreč s tem členom se znotraj pridobivalnega prostora avtomatsko podaljša koncesija brez soglasja lastnika zemljišča,« je komentiral mag. Iztok

Tudi Franc Rosec kot edini poslanec, ki (naj bi) zastopa(l) interese Šaleške doline v parlamentu, bi se pred tako pomembnim glasovanjem lahko pogovarjal, posvetoval z županoma obeh zainteresiranih občin, torej Velenja in Šoštanja. Iz slednje poslanec tudi izhaja in v Šoštanju je župan član iste stranke kot poslanec.

Mori, direktor uprave MO Velenje, ki je bil prisoten na seji. »Na drugačno odločitev lahko vplivajo naši poslanci, ki lahko ugotovijo, tako kot smo tudi mi, da je ta člen neskladen z ustavo in da ga zato ne sprejmejo. Žal nam ni uspelo, na odboru je bil izid glasovanja zelo tesen, kajti 10 članov odbora je bilo proti

umiku člena, 9 pa za.« Član odbora je edini poslanec iz Šaleške doline Franc Rosec (SDS), ki je glasoval proti in je na vprašanje, zakaj je s svojim glasom zaobšel interes lokalne skupnosti, odgovoril: »Če bo člen sprejet, se pa ne bo moglo

podati koncesije,« in dodal: »Župani se pogovarjajo z ministri ne s poslanci. Ko pride kaj narobe, je pa kriv poslanec. Naj pometejo pred svojim pragom.«

S Premogovnikom Velenje želimo sodelovati

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je poudaril, da si občina, kot vsa leta do zdaj, želi produktivno sodelovati s Premogovnikom Velenje. “V Upravi Mestne občine Velenje smo z vodstvom Premogovnika Velenje vsa leta iskali rešitve, s katerimi bi uredili pravice znotraj pridobivalnega prostora, in sicer, da bi zemljišča od Premogovnika zamenjali ter jih namenili nadaljnjemu razvoju občine. Kljub temu da je bilo s predstavniki Premogovnika Velenje dogovorjeno glede menjave zemljišč, do realizacije zaradi nestrinjanja s HSE ni prišlo. Novela rudarskega zakona predvideva, da lastnik zemljišč ne sodeluje pri dajanju soglasja h koncesiji, to pomeni, da bi zemljišča, ki so v lasti občine Velenje, v prihodnje degradirati brez našega soglasja. Na to ne bomo pristali. Ni namera lokalne skupnosti, da bi preprečevali podelitev koncesij ali da ne bi dajali soglasij, gre za spoštovanje, družbeno odgovornost do lokalne skupnosti in do njenih prebivalcev,” je odločen župan.

Novela ne pomeni, da lastniki ne bodo sodelovali

rudarstvu (ZRud-1) se za primere, ko je pridobivalni prostor mogoče razdeliti na več polj, ki se bodo izkoriščala v različnih časovnih obdobjih, predvideno, da se z aneksi h koncesijskim pogodbam potrjujejo rudarski projekti postopoma za takšne zaokrožene celote, pri čemer mora biti tudi pravica izvajati rudarska dela na zemljišču pridobljena vsaj za takšno celoto in pristopna zemljišča. Z novelo Zakon o rudarstvu je predvideno, da takšni koncesionarji sklepajo pravne posle z lastniki zemljišč šele neposredno pred tem, ko bodo začeli posegati na njihova zemljišča, ne pa že več let ali desetletij prej, kot je to v primeru Premogovnika Velenje.

Premogovnik Velenje vplive podzemnega odkopavanja premoga na površino in s tem poseganja v lastninsko pravico že od same ustanovitve uspešno rešuje preko rudarskih škod po predpisih, ki urejajo obligacijska razmerja.

Premogovnik Velenje je lani pri pristojnem ministrstvu vložil predlog za sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi, katerega predmet je podaljšanje rudarske pravice in koncesijskega razmerja do 21. julija 2023. Aneks je bil podpisan dne 21. 1. 2022.

Za Premogovnik Velenje bo navedena sprememba oz. dopolnitev ZRud-1 korak naprej k izpolnitvi pogoja za pridobitev koncesije za pridobivanje premoga po letu 2023 oziroma do konca odkopavanja,” so sporočili iz Premogovnika Velenje.

Kot so pojasnili iz Premogovnika Velenje, novela ne pomeni, da v prihodnje lastniki zemljišč ne bodo sodelovali pri odločitvi, kaj se počne z njihovimi zemljišči. “Z novelo Zakona o

🔲

za prodajo kompleksa ni bilo, kasneje pa se je zanimanje za nakup kompleksa začelo povečevati. Premogovnik Velenje je skladno z Zakonom o urejanju prostora nepremičnino ponudil v odkup Mestni občini Velenje kot nosilcu predkupne pravice, ta pa ni izrazila interesa za nakup in je izdala več potrdil, da predkupne pravice ne uveljavlja, Premogovnik Velenje pa je Mestno občino novembra lani

tudi obvestil, da odstopa od prodaje in da bo objavil nov razpis.

Kdo ima prav in na kateri strani je žogica? Ali bo nekoč priljubljen kamp še eno turistično sezono prazen?

V čigavem kampu bodo taborili turisti?

Občina in Premogovnik Velenje igrata pink-ponk s kampom – Je pred nami še ena zamujena sezona?

Nadaljevanje s prve strani

Občina toži Premogovnik Velenje

Mestna občina Velenje je prejšnji teden vložila tožbo zaradi nesklenitve pogodbe za nakup kampa. »Premogovnik Velenje je februarja ponovno objavil javni razpis za prodajo kampa z javnim zbiranjem ponudb (za precej višjo ceno kot lani jeseni), kljub temu da je Mestna občina Velenje kot predkupna upravičenka že lani uveljavljala svojo predkupno pravico in sprejela ponudbo za nakup kampa po ceni, ki ji je bila ponujena na podlagi lanskega razpisa (650.480 evrov). Ker ni prišlo do sklenitve pogodbe, smo vložili tožbo proti Premogovniku Velenje. Prav tako smo hkrati s tožbo vložili predlog za izdajo sklepa za začasno odredbo, s katerim se Premogovniku Velenje prepove odtujitev in obremenitev kampa,« so sporočili z občine.

Dodali so še, da če bi Mestna občina Velenje že bila lastnica kampa, bi se lahko prijavila na

Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah za pridobitev nepovratnih sredstev v višini največ do 2 milijona evrov.

Premogovnik Velenje zavrača neresnične navedbe

V odgovoru na sporočilo Mestne občine Velenje Premogovnik Velenje odgovarja, da vse nepremičnine prodaja po postopku javnega zbiranja ponudb. “Tako je bilo tudi s prejšnjim razpisom za prodajo kompleksa Kamp Jezero, ki je bil objavljen februarja 2020 v Uradnem listu RS in na spletni strani Premogovnika Velenje po izhodiščni oz. orientacijski ceni 885.000 EUR neto, in sicer tik pred pojavom pandemije covid-19. V razpisnem roku je ponudbo oddal zgolj en ponudnik, s katerim je Premogovnik Velenje izvedel več krogov pogajanj, saj je ponudbena cena odstopala od pričakovane. Razlog za to je

bil predvsem odraz negotovosti povezane s situacijo covid-19.

V prejšnjem razpisu za zbiranje ponudb je Premogovnik Velenje jasno navedel, da prodajalec lahko odstopi od postopka izbire najugodnejšega ponudnika in/ali odstopi od pogajanj

s ponudniki v vsakem trenutku brez stroškov in posledic. Izključena je obveznost prodajalca (ne glede na fazo izbirnega postopka), da sklene pogodbo s katerimkoli ponudnikom.« Kot še navajajo v Premogovniku Velenje večjega zanimanja

🔲

Diana Janežič

Naš čas, 17. 3. 2022, barve: CMYK, stran 4

4

AKTUALNO

17. marca 2022

V preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja z Elesom

GOSPODARSKE novice Žita je dovolj do prihodnje žetve

Kot družba moramo imeti cilj, da v naslednjih petih letih znižamo porabo toplotne energije za vsaj 30 % na gospodinjstvo - Sistemski finančni vir za lokalni skupnosti so sredstva iz Sklada za podnebne spremembe Diana Janežič Velenje je leta 1959 kot prvo mesto v tedanji Jugoslaviji zgradilo sistem daljinskega ogrevanja. Danes je to drugi največji takšen sistem v Sloveniji, ogreva pa 40.000 prebivalcev Velenja in Šoštanja. Danes sta obe občini pred dvema ključnim izzivoma: eden je povezan z nadomestnimi delovnimi mesti, drugi pa je preobrazba sistema daljinskega ogrevanja, ki ga narekujejo tako spremembe v družbi, tehnologiji, normativih in potrebah.

“Ključna naloga je, da poiščemo alternativne vire toplotne oskrbe, ki bodo zanesljivi, razvojno naravnani, ekonomsko vzdržni in okoljsko sprejemljivi,” je dejal župan Mestne občine Velenje Peter Dermol ob podpisu Krovnega sporazuma o sodelovanju na področju povezovanja sektorjev ogrevanja in hlajenja z elektroenergetskim sektorjem. Sopodpisnika 15. marca sta bila župan Občine Šoštanj Darko Menih in direktor področja za strateške inovacije družbe ELES mag. Uroš Salobir.

Zavezali so se, da bodo skupaj pripravili projekte, ki bodo omogočali prestrukturiranje doline v skladu z zeleno preobrazbo – izvajali nove raziskovalne projekte, podprli inovativnost, vključili lokalno gospodarstvo in izvedli preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja, ki bo najbolj ugodna za uporabnike.

Prestrukturiranje premogovnih regij velik izziv za lokalno skupnost

»Takšnega infrastrukturnega projekta v Šaleški dolini že dolgo ni bilo in se zavedamo, da na tem področju potrebujemo partnerje, strokovnjake. Zato smo stopili v partnerstvo z družbo

Eles. Svoj del naloge pa bomo morali opraviti tudi sami – znižati temperaturni režim s 120 stopinj na 60 do 80 stopinj ter zmanjšati potratno rabo toplotne energije, saj v Šaleški dolini porabimo dvakrat več toplotne energije kot drugje. Preden bomo prišli do projektnih rešitev bo treba tudi energetsko

v prihodnosti, zdaj pa smo že v tej situaciji. Zato je partnerstvo, ki ga prinaša omenjeni sporazum, varovalka, da bo lokalna skupnost imela možnost stabilne preskrbe ne glede na dogajanje v širši regiji in Evropi. Poleg tega bomo lahko pripravili nove raziskovalne projekte, podprli inovativnost ter krepili in izko-

Ajdovščina – Mlinotest se zaradi negotovosti na trgu, povečanega povpraševanja po določenih trajnih dobrinah in motenj pri dobavah sooča s težavami pri pridobivanju pogodbenih količin, a razloga za paniko ni, zatrjujejo v družbi. Pravijo tudi, da so z žitaricami preskrbljeni do nove žetve. Dodajajo, da so poleg žitaric na udaru tudi olja in maščobe. Glede na to da je Ukrajina največja pridelovalka sončnic na svetu, se tam pričakujejo še večje težave.

Dražijo se jajca, cene mlečnih izdelkov so že višje za 30 in več odstotkov. Kmetijskih surovin je na svetu dovolj, je pa zaradi ruskega napada na Ukrajino zdaj močno prisotna špekulacija. Zaradi težav z dobavo in s cenami nafte so začele rasti cene embalaže, še posebej tiste iz plastičnih mas. Menijo, da je zdaj ponovno pravi trenutek, da pogledamo, koliko hrane zavržemo, ter pospešimo prehod s plastične na kakšno drugačno, okolju prijaznejšo embalažo. /STA

Elektronska industrija čuti upočasnjevanje Ljubljana – Indeks nabavnih managerjev v svetovni elektronski industriji se je februarja znižal (s 56,3 na 54,8) na najnižjo vrednost v zadnjih 15 mesecih. Upočasnila se je tekoča rast proizvodnje in novih naročil. Indeks se je znižal zaradi nekoliko šibkejšega povpraševanja, pomanjkanja surovin in odsotnosti zaposlenih (v Aziji je bilo to bolj izrazito). Podobno kot v drugih sektorjih se zamude pri dobavah nekoliko znižujejo. Stroškovni pritiski ostajajo visoki, saj so se cene surovin na mednarodnih trgih povečale, hkrati pa so narasli stroški transporta. Februarja je tako okoli 28 % svetovnih proizvajalcev dvignilo cene (le 1 % jih je znižal), kar je bilo sicer nekoliko manj kot januarja. 🔲

Uroš Salobir, Peter Dermol in Darko Menih (od leve) so se zavezali, da bodo skupaj pripravili projekte, ki bodo omogočali prestrukturiranje doline v skladu z zeleno preobrazbo.

Na podlagi 23. in 24. člena Statuta Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., z dne 25. 8. 2016, Sklepa Sveta ustanoviteljev z dne 28. 1. 2022 in Sklepa Nadzornega sveta z dne 8. 3. 2022, Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., objavlja

JAVNI RAZPIS ZA IMENOVANJE DIREKTORJA KOMUNALNEGA PODJETJA VELENJE, d. o. o. (m/ž) Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: • da je državljan Republike Slovenije, • da ima najmanj univerzitetno izobrazbo ali specializacijo po visokošolskem strokovnem programu ali magisterij stroke po bolonjskem študijskem programu katerekoli smeri, • da ima vsaj pet let ustreznih delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, • da predloži program oz. vizijo razvoja javnega podjetja za 4-letno mandatno obdobje.

Ostala dokazila, ki jih mora kandidat priložiti k prijavi na javni razpis, so objavljena na spletni strani Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., www.kp-velenje.si Upoštevane bodo pisne prijave z zahtevanimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in programom oz. vizijo razvoja javnega podjetja (vse v slovenskem jeziku), ki bodo prispele najkasneje do 15. 4. 2022, na naslov: Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje, v zaprti ovojnici s pripisom »NE ODPIRAJ - Javni razpis za imenovanje direktorja Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o.«.

Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 45 dni po preteku roka za prijave na razpis.

Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o.

Franc Sever, predsednik

ristili lokalno gospodarstvo,” je izpostavil mag. Uroš Salobir.

Pilotni primer preobrazbe daljinskega ogrevanja

sanirati stavbe,” je poudaril velenjski župan Peter Dermol.

Po besedah župana Občine Šoštanj Darka Meniha je mesto že plačalo visok davek zaradi izkopavanja premoga in pričakujejo, da bodo s sodelovanjem pri skupnih projektih zagotovili okoljsko bolj sprejemljiv toplotni vir.

Mag. Uroš Salobir je poudaril, da sta velenjska občina in Eles začela temelje sporazuma postavljati že pred dvema letoma, ko je bila situacija povsem drugačna, zato so takrat razmišljali predvsem o kvalitetno izpeljani zeleni preobrazbi in o izstopu iz premoga. “Rešitev smo našli v medsektorskem povezovanju in pogledu na energetiko kot celoto. Takrat smo razmišljali tudi o možnosti podražitve energentov

Mag. Gašper Škarja, direktor Komunalnega podjetja Velenje, je poudaril, da tako velik projekt, kot je preobrazba daljinskega ogrevanja, ni mogoč brez strokovnih in kompetentnih partnerjev. “Ta projekt bo pilotni primer tudi za vse druge daljinske sisteme po Sloveniji in v tujini. Iščemo dobre prakse in želimo priti do rešitev, ki bodo najugodnejše za uporabnike, poleg tega pa omogočale okoljsko sprejemljive načine proizvodnje in distribucije toplote.”

Vodja Službe za relacije z inštitucijami Evropske unije družbe ELES mag. Gregor Goričar je povedal, da so na voljo evropska sredstva za prestrukturiranje in pravičen prehod. Po njegovem mnenju mora biti preobrazba daljinskega ogrevanja Šaleške doline uvrščena med prednostne projekte države. V zaključni fazi so priprave strokovnih podlag, ki so osnova za uspešno oddane podlage za prijavo na evropske razpise. Predvideva, da bomo lahko za te projekte pridobili 85 % nepovratnih sredstev. 🔲

Dj

Odloženo plačilo prispevkov za socialno varnost Ljubljana, Velenje – Z Zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) je bilo do 31. marca odloženo plačilo prispevkov za socialno varnost za samozaposlene in kmete, ki so zapadli v plačilo aprila, maja in junija 2020. Do odloga plačila so bili, ob izpolnjevanju pogojev, določenih v ZIUPPP, upravičeni samozaposleni, ki niso imeli drugih zaposlenih in je bila ta samozaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje, ter kmetje. Zadnji podatek o tem, koliko je še obveznosti plačila teh prispevkov za socialno varnost, je 10.132.034,23 evrov na ravni celotne Slovenije, s podatkom odprte obveznosti zavezancev pa na enoti FURS Velenje ne razpolagajo. Helena Selič, vodja sektorja za davke, pojasni, da je bil poleg odloga prispevkov za socialno varnost eden izmed ukrepov tudi oprostitev prispevkov za socialno varnost za samozaposlene in kmete za mesece marec (delno), april in maj 2020. »Oprostitev prispevkov je uveljavljalo 2.567 zavezancev z območja enote FURS Velenje, 171 zavezancem pa je bila na podlagi njihove izjave o neizpolnjevanju pogojev izdana odločba o vračilu upravičenj.« 🔲

jš

Prenovljena stran zeos.si Ljubljana – V sklopu projekta Life Spodbujamo e-krožno s sloganom »Še sem uporaben« je družba Zeos prenovila in nadgradila svojo spletno stran. Na njej bodo posameznike in organizacije ozaveščali o možnostih koriščenja krožnih storitev s področja e-opreme ter o okoljskih učinkih krožnega ravnanja v Sloveniji in svetu. Družba ZEOS je izvajalec skupne sheme ravnanja z e-odpadki, odpadnimi baterijami, industrijskimi baterijami in nagrobnimi svečami. Na enem spletnem zemljevidu lahko najdete zbirna mesta za oddajo starih aparatov in še delujoče opreme pa tudi lokacije serviserjev, organizacij za souporabo ali izposojo aparatov itd. Preberete lahko novičke s področja ponovne uporabe, popravila, souporabe in tudi s področja poslovnih modelov v krožnem gospodarstvu. Priskrbite si lahko aparat iz ponovne uporabe in poiščete eko dogodek v bližini (npr. izvedba izmenjevalnice aparatov ali pa obisk poučnega vozila E-transformer 2.0 v vašem kraju). Na strani si lahko ogledate informativne videoposnetke in si celo izračunate svoj ogljični odtis. 🔲

Dj

Določene cene bencina

Na področju Velenja in Šoštanja smo v sredo, 15. marca, opazili velik oblak prahu. Prah je zaradi zapolnjenih filtrov skupaj z zrakom ušel skozi dimnik v betonarni podjetja RGP. Kot so zagotovili, prah ni nevaren, filtre pa bodo očistili.

Ljubljana – Maloprodajna cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina na bencinskih servisih po državi od 15. marca ne sme preseči 1,503 evra za liter, najvišja cena za liter dizla pa je določena pri 1,541 evra. Vlada se je tako v ponedeljek odločila za regulacijo maloprodajnih cen naftnih derivatov z namenom umiritve stanja na trgu pogonskih goriv, ukrep pa bo veljal 30 dni. »Cilj je, da umirimo stanje na trgu pogonskih goriv,« je v izjavi novinarjem pojasnil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Zatrdil je, da je goriva v Sloveniji dovolj in se potrošnikom ni treba bati pomanjkanja.

🔲

🔲

Prašni oblak nad mestom

Naš čas, 17. 3. 2022 barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

17. marca 2022

V finale sta se uvrstili dve podjetniški ideji iz Velenja Regijski predizbor za severovzhodno Slovenijo je potekal v SAŠA inkubatorju – Izmed štiriindvajsetih ekip so izbrali najboljše, ki se bodo uvrstile v finale nacionalnega tekmovanja Jasmina Škarja Na nacionalno tekmovanje v podjetniških idejah POPRI se je letos prijavilo 122 ekip iz celotne Slovenije oz. več kot 340 mladih, polnih kreativnih idej. Na regijske predizbore, ki so potekali 8. marca na štirih lokacijah po Sloveniji – poleg SAŠA inkubatorja v Velenju še v Primorskem tehnološkem parku v Novi Gorici, Tehnološkem parku Ljubljana in Podjetniškem inkubatorju Podbreznik – se je uvrstilo štiriindvajset ekip iz severovzhodne regije. Gostili so jih v SAŠA inkubatorju, ki je partner projekta postal pred nekaj leti. »V finale sta se uvrstili kar dve podjetniški ideji iz Velenja,« je uvodoma povedala direktorica Ana Anžej, ponosna, da so se mladi odločili stopiti iz cone udobja in stopajo v svet podjetništva. »Mladi imajo ideje in potencial. Če imajo podjetniško žilico, ki jo želijo razvijati, bodo ideje znali negovati in raziskovati. Tako bodo postali bodisi uspešni podjetniki bodisi uspešni zaposleni. Tudi tisti, ki niso prišli do cilja, so na poti pridobili dragocene izkušnje, ki jih marsikdo pridobi šele v odrasli dobi. Pomembno je, da nadgrajujejo znanje in so ponosni nase. Podjetniške ideje

»Mladi vedno znova dokazujejo, da imajo ideje in potencial. Če imajo podjetniško žilico, ki jo želijo razvijati, bodo ideje znali negovati in raziskovati.« mladih so raznovrstne, vsaka izmed njih bi si zaslužila mesto med najboljšimi,« je povedala Anžejeva in izpostavila mlado velenjsko ekipo Gift Buddy, ki so se na tekmovanju POPRI visoko uvrstili. »Uvrstili so se med top ekipe in prejeli ogromno podpore. Danes se zanje zanimajo investitorji. So zelo dober primer tega, kaj se da.«

9 ekip je prejelo po 500 evrov nagrade

Na regijskem izboru je komisija izmed 24 ekip izbrala

najboljše, ki se bodo uvrstili v finale nacionalnega tekmovanja in se potegovali za najvišja mesta in nagrade. Teh 9 ekip je prejelo po 500 evrov nagrade, ki jih bodo lahko uporabili za nadaljnji razvoj podjetniške ideje. 5. aprila se bodo predstavili na velikem tekmovanju v Novi Gorici. Iz naše regije se je na regijsko tekmovanje uvrstilo 7 osnovnošolskih ekip, 12 dijaških ekip in 5 ekip študentov in mladih do 29. leta. V finale so se uvrstile tri ekipe iz vsake kategorije, ki bodo svoje ideje še

enkrat predstavile pred komisijo na državnem tekmovanju.

učenki OŠ Fram. Ekipo Ptujski lük je zastopalo pet osnovnošolcev, predstavili so lük z dodatkom česna in brez konzervansov, ki je zdrava izbira. Med dijaškimi ekipami je celjski dijak predstavil Spektrometer Paxia, ki je namenjen uporabi pri biomedicinskih in bioloških raziskavah, projekt Tikva pa je zastopalo pet dijakinj iz Ljutomera, ki so predstavile naravno nočno kremo za obraz z bučnim oljem.

Predstavila se je tudi ekipa Hapticool iz Velenja. »Tim Andrejc in Aneja Pirnat sta predstavila haptično odzivni jopič, na katerem so vibrirajoči motorčki, ki se sprožijo ob dogodkih na VR posnetku. Možnosti uporabe je veliko, Hapticool VR izkušnja bi muzejem ponudila izboljšano razumevanje zgodovine, tako bi lahko obiskovalec muzeja poleg vizualne izkušnje doživel tudi fizično izkušnjo, npr.: bežanja pred dinozavri, kamenjanja tatov, občutkov vojaka, ki ga oplazi naboj, ipd. Ekipa

Finalisti osnovnošolskih ekip

Precejšen dvig cene hrane je neizbežen

Tatjana Podgoršek S podražitvijo cen energentov konec lanskega leta, s težavami pri oskrbi umetnih gnojil ter z nedavno podražitvijo cen pogonskih goriv se naše življenje draži. »Vse je ušlo izpod nadzora. Pred takšnimi izzivi zadruge, posledično pridelovalci hrane ter nenazadnje tudi končni potrošniki nismo bili v Sloveniji že kar nekaj let,« je aktualne razmere na področju kmetijstva opisal direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivan Drev.

a to še ni končni dvig.« Pojasnil je, da je zadruga lani zakupila energente za daljše obdobje, in od takrat do danes so se njihove cene dvignile za 500 %, za prav

Kmetje, je razmišljal na glas, so bili doslej že večkrat pred velikimi ovirami. Vedo, da bo treba stvari ‹zagrabiti› trdo in prepričan je, da bo temu tudi tokrat

Če nisi dobro organiziran, te ni

Še bolj umno gospodarjenje kot doslej bodo za preživetje potrebovale tudi zadruge, ki so v teh časih zelo pomemben člen za kmeta pri proizvodnji

Puške v koruzo se ne meče

Trg se odziva tako, kot se, dodaja, nenormalne dvige cen energentov, pogonskih goriv in vsega ostalega pa pripisuje špekulacijam. Žal jih bo treba prenesti v realni svet, jih prišteti k ceni hrane, dvig cen slednje pa je neizbežen. Za koliko, ocenjuje, bodo poskočile cene hrane? »Mislim, da ne bom pretiraval, če rečem, da za vsaj četrtino. Lahko pa kar konkretno povem, da smo letos že dvignili ceno ekološkega mesa za 28 %,

pa se bodo najverjetneje odločili za zmanjšanje proizvodnje. »Tu moram biti kritičen do države in Evrope. Obe gledata predvsem na velike nižinske kmete, na hribovce pa žal pozabljata.

Zaradi tega bo – poleg kmetov – občutila posledice tudi država zlasti na področju turizma, ki postaja vse pomembnejša gospodarska dejavnost.«

Ivan Drev: »V Šaleški dolini imamo kmetije, ki so specializirane za proizvodnjo mleka in pitancev. Če bodo imele pravo podporo in spodbudo, bomo skupaj poskrbeli za dovolj zdravo hrano.« toliko v zadnjih dveh letih cena umetnega gnojila kan, in še bi lahko našteval. Čeprav so izzivi zelo veliki, jih bo treba rešiti, pravi sogovornik. »Puške v koruze se ob dejstvu, da je pridelava in predelava hrane poslanstvo, ne meče.«

tako. Je pa res, da je vrv zelo kratka in da bodo tako zadruga kot sami morali skorajda ‹dan in noč bedeti› nad ekonomijo gospodarjenja oziroma poslovanja. Zanesljivo se bodo upočasnili (če ne celo ustavili) investicijski ciklusi, kmetje v hribih

Ekipe v kategoriji študenti in mladi

Med tremi finalnimi ekipami v kategoriji Študenti in mladi do 29. leta so vse predstavile prehrambene izdelke. Pod imenom Tri kapljice je študentka Iris Vidovič predstavila sokove, olja, čaj in sirup z visoko vsebnostjo vitaminov. Giči čili olje s česnom, arašidi in bučnimi semeni želi na trg lansirati Gregor Dražnik.

Ekipa treh študentov iz Velenja – Enisa Bećarevića, Marka Oljače in Tilna Tićevića – je predstavila popolnoma ekološki zdrav namaz OdBEEt iz masla slovenskih kmetov in medu slovenskih čebelarjev, pakiran v reciklirani stekleni embalaži. Študenti pravijo, da jih kljub njihovim študijskim usmeritvam informatike in logistike na njihovi podjetniški poti nič ne bo ustavilo. 🔲

»Aprila bomo že tradicionalno organizirali startup vikend za dijake. Glavni cilj je, da jih prestavimo v novo okolje. Želimo jim ponuditi nekaj drugačnega. Računamo, da se bomo družili v Sončnem parku, ki je kombinacija zabave, dobrega počutja, motivacije, znanja. S pomočjo programa jim omogočamo, da razvijajo, testirajo in predstavijo podjetniške ideje.

Na zabaven način dobijo znanja, ki jih bodo potrebovali, če bodo želeli nadgrajevati podjetniško idejo. Izmed vseh, ki se prijavijo, pride nekaj ekip, ki se odločijo vstopiti v programe SAŠA inkubatorja. Pri nas dobijo mentorja, zagotovimo jim svetovanje, tudi vključitev v programe.«

Na državno tekmovanje so se med osnovnošolskimi ekipami uvrstile: Sladkotivity – gre za namizno didaktično igro osnovnošolca OŠ Janeza Kuharja iz Razkrižja, ki na zanimiv in poučen način pomaga razumeti sladkorno bolezen. Kozmetiko brez kemikalij La Natura, ki je namenjena problematični in občutljivi koži, sta predstavili

Če nisi dobro organiziran, te ni, pravijo na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina ob dvigu cen energentov in pogonskih goriv – Posledice tudi prihodnje leto – Vse bolj pomembna je samooskrba

je svojo idejo razvila pod mentorstvom prof. Islama Mušića s ŠC Velenje,« pojasni Anžejeva.

Po podatkih Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje izpostave Velenje je zbirno vlogo za izvajanje ukrepov kmetijske politike oziroma za pridobitev pomoči države pri tem v Šaleški dolini oddalo 615 kmetij, od tega je samooskrbnih dobra polovica.

in pri nastopu na trgu, ugotavlja Ivan Drev. »Da smo v naši zadrugi strokovnjaki pri tem, nam priznavajo tudi drugi.« Poleg že omenjenega nakupa energentov za daljše obdobje trditev podkrepi s tem, da se je zadruga lani odrekla marži pri odkupu živine in mleka v višini 150 tisoč evrov. Da znajo pridelke prodati in da so dobro organizirani, pa dokazuje med drugim z likvidnim poslovanjem. »Če danes nisi dobro organiziran, te ni. Nabavni tokovi so moteni, zato moraš slediti in se hitro odzivati. Za to je potreben denar. Če smo prej zagotavljali mesečne zaloge, so te zdaj trimesečne, in pri vsaki nabavi je v ospredju ekonomika. Zato naši člani lahko opravljajo svoje delo

Ne vem, kako bomo zvozili

Franci Rotnik, gospodar kmetIje iz Raven pri Šoštanju: »V hlevu imamo od 70 do 75 glav živine, ukvarjamo se s proizvodnjo mleka in nimamo možnosti za kaj drugega. Ne vem, kako bomo zvozili podražitve. Rdeča luč gori na našem semaforju že od lani, ko smo zaznali večje podražitve repromateriala. Morda še bolj kot nenormalen dvig cen pogonskih goriv skrbijo cene umetnih gnojil. Nekaterih ni mogoče kupiti. Odkupna cena mleka caplja, manjši dvigi vlivajo upanje, a to ni to, za kar se trudimo. Upamo, da nam bo vsaj narava oziroma vreme bolj naklonjeno, čeprav suša že trka na vrata.«

brez skrbi. Je pa res, da so stvari dražje, a jih vsaj dobijo.« Odkupne cene mleka in mesa so bile, po mnenju kmetov, že pred spremembami nizke. Kako lahko ob dvigih cen repromateriala in ostalega potrebnega za nemoteno proizvodnjo še vztrajajo? »Cene kmetijskih produktov rastejo počasneje, a rastejo. Ponudba in povpraševanje delata svoje in v Sloveniji že manjka živine. Kdor jo ima, jo lahko dobro trži. Nekateri imajo tudi stare zaloge voluminozne krme. Bo pa glede te hudo prihodnje leto. Če nas bo ob vseh nesmislih, ki smo jim priča, na cedilu pustilo še vreme, bo pa hudo, saj bodo kmetje prisiljeni prazniti hleve,« odgovarja Drev in nadaljuje: »Vsi v Sloveniji bomo precej bolj kot doslej morali več pozornosti nameniti samooskrbi. Ta bo v prihodnje presneto pomembna.« Kmetijstvo v industrijsko razviti Šaleški dolini po prihodkih ne predstavlja pomembnejše dejavnosti. Ti znašajo slaba 2 odstotka. »Je pa kljub temu zelo pomembno z vidika samooskrbe in urejenosti krajine,« je sklenil Ivan Drev. 🔲

Naš čas, 17. 3. 2022, barve: CMYK, stran 6

6

IZOBRAŽEVANJE

17. marca 2022

Nismo si želeli stavke, le možnost socialnega dialoga

Žabja perspektiva

Zima prihaja

Stavkovni dan po šolah in vrtcih je potekal od 7. do 13. ure – Naj se za dobro šolajočih in njihovih družin problemi rešujejo za skupno mizo in z dialogom 9. marca se je stavki učiteljev pridružilo več kot 40.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, poleg članov sindikata SVIZ še člani Sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju OSO - KS 90 in Visokošolskega sindikata Slovenije. Stavko, h kateri je pozval sindikat Sviz, je podprlo 91 odstotkov članov.

Želijo biti enakovredni partnerji v pogovoru

Predsednica SVIZ Jelka Velički je izpostavila, da je stavka potekala, kot so se dogovorili vnaprej. Vsi sindikalni zaupniki so prejeli navodila po več kot sedemsto zavodih, stavkovni dan po šolah in vrtcih pa je potekal od 7. do 13. ure. Kaj želijo doseči? »Doseči želimo socialni dialog, ki ga do zdaj nismo bili deležni, medtem ko so ga druga poklicna področja bila. Želimo biti enakovredni partnerji v pogovoru, kar Vladi narekuje Zakon o stavki. Stavke si nismo želeli, le možnost socialnega dialoga,« razloži predsednica SVIZ, ki se ji zdi nerazumljivo, da vlada ob napovedi stavke ni oblikovala skupine, ki bi zahteve reševala na miren način.

V ponedeljek se je ponovno sestal glavni stavkovni odbor, ki

ima na mizi dve možnosti – da s stavko nadaljujejo do začetka volilnih postopkov nove vlade ali pa jo zamrznejo in s pogajanji začnejo, ko bodo imeli novega sogovornika.

Stavka zaradi nejevolje nekaterih?

Se je pa dan pred stavko končno oglasila ministrica dr. Simona Kustec, ki je povedala, da so si vsi skupaj kot družba prizadevali, da v tem šolskem letu vrtci,

šole in fakultete zaradi epidemije niso niti za en dan zapirali vrat. Obžaluje, da so se ponekod v državi vrtci, šole in fakultete zapirali zaradi nejevolje nekaterih zaposlenih. »Naj se za dobro šolajočih in njihovih družin problemi rešujejo za skupno mizo in skozi dialog.« Jelka Velički: »Kdo se iz koga norčuje? Spoštovano ministrico bi želela vprašati, kje je bila mesec dni, ko smo vsak dan po napovedi stavke čakali povabi-

javnem sektorju. »Poleg tega se zavzemamo za delavce iz plačne skupine J, katerih prejemki ne dosegajo niti zakonsko predpisane minimalne plače. Ugotavljamo, da nimamo podpore vlade, kljub temu da opravljamo svoje delo odgovorno in vestno ter da smo bili v času korone nadpovprečno obremenjeni in za to nismo prejeli nobenih dodatkov.

S stavko smo opozorili na nepravilnosti v plačnem sistemu, na neizpolnjevanje dogovorov

Pionirski dom je v Ljubljani ena takšna prijazna ustanova, kjer se lahko mladi marsičesa naučijo. Denimo tujega jezika ali zakonitosti filmske produkcije, v Pionirskem domu se lahko včlanijo v kakšen kulturno-umetniški tečaj ali pa si poiščejo učno pomoč. In v Pionirskem domu poučujejo tudi instrumente, ne tako resno in strogo kot v glasbeni šoli, učijo zaradi veselja do glasbe, a to ne pomeni, da je znanje instrumenta nepomembno, tudi kakšen njihov učenec naredi sprejemne izpite za ljubljanski konzervatorij.

V nedeljo me je torej zaneslo v Pionirca, ki domuje v nedokončanem Plečnikovem Akademskem kolegiju, kjer se je v dvorani odvijal koncert mladih glasbenikov, bila je prijetna, pozna glasbena matineja. Proti koncu koncerta je na oder prišlo neko dekle, ki je ob kitari zapelo Lennonov Imagine, mirovniško himno, pesem, primerno času, ko se ruši vse, kar je nekoč obstajalo. Zelo podobno dekle bi lahko isto pesem zapelo pred mesecem dni na kakšni podobni glasbeni matineji v Harkovu, a je ne more, ker na mesto padajo bombe. Rušijo se mednarodne zaveze, kršijo se mednarodne pogodbe, dogovori ne veljajo nič, velja le moč tankov in raket.

Jure Trampuš

Pod prahom norosti umirajo nedolžni ljudje, otroci in ženske, ljudje, ki jih je pokopala tragedija vojne.

»Prepričani smo, da nas starši podpirajo, saj smo imeli v času stavke na Osnovni šoli Antona Aškerca v varstvu samo dva otroka. Poudarila bi, da ne obračamo hrbta staršem, dijakom in učencem, temveč odnosu, ki je za nas podcenjujoč. Odnos vlade, ki nas ne posluša. Zanje smo spregledani in preslišani.«

Sindikati vzgoje in izobraževanja ter visokega šolstva so bili po stavki 15. marca vabljeni k šolski ministrici Simoni Kustec na delovni pogovor o „odprtih vprašanjih“ in mogočih rešitvah plačnega sistema v javnem sektorju, ki bi jih uveljavili čim prej na začetku naslednjega mandata. Na ministrstvu so napovedali, da bodo srečanje prenašali prek Facebooka, čemur je večina vabljenih sindikatov nasprotovala, zato se sestanka niso udeležili.

lo vlade na dialog za mirno rešitev spora.

Kot je sporočila Bojana Urbanc, SVIZ ŠC Velenje, je večina zaposlenih na šolskem centru podprla stavko v vzgoji in izobraževanju. Pojasnila je, da z njo zahtevajo uskladitev višine vrednosti plačnih razredov in drugih stroškov dela v

s strani vlade in neusklajenost plačnih razredov znotraj plačne lestvice. S stavkovnimi dejavnostmi bomo nadaljevali, dokler vlada ne bo uslišala naših zahtev. Pouk bo do nadaljnjega potekal nemoteno,« je še zapisala Urbančeva. 🔲

jš

V Rusiji živi veliko ljudi, ki se ne strinjajo z Vladimirjem Putinom. V tej državi je zelo težko protestirati – kot v času najhujšega boljševizma te aretirajo takoj, ko se jim zdiš sumljiv, pa četudi po ulici nosiš prazen list papirja. Relativno veliko število Rusov podpira agresijo. Ne zato, ker so slabi ljudje, ampak zato, ker ne vedo, kaj se dogaja.

Erševci že nekaj let zlati na državnem Cankarjevem tekmovanju Tekmovanje za Cankarjevo priznanje že vrsto let poteka tudi na Elektro in računalniški šoli. Dijaki pridno prebirajo literaturo, predpisano za tekmovanje, in so vsako leto zelo uspešni tudi na državnem tekmovanju.

V tem šolskem letu so dijaki prvih in drugih letnikov prebirali sodobni roman Ferija Lainščka Kurji pastir, dijaki tretjega in četrtega letnika pa dramska dela Alenke Goljevšček Kermauner Pod Prešernovo glavo in Pigmalion ter avtorja Georgea Bernarda Shawa.

Lara Zaverla in Danaj Čebular sta se že drugo leto uvrstila tudi na državno tekmovanje, ki je bilo 12. februarja. Z odlično uvrstitvijo sta prejela zlato Cankarjevo priznanje. Obe mentorici, Nataša Meh Peer in Bojana Vrbnjak, sva ponosni na njuna dosežka in jima čestitava. Izvrstna sta.

Danaj je o svoji izkušnji povedal: »Letos smo Cankarjevo tekmovanje že drugo leto zapored pisali na daljavo. Pisanje na tak način ima svoje izzive, ki pa smo jih z lahkoto rešili. Tekmovalci in tekmovalke smo se prijavili na DMFA strežnik in pod videonadzorom pisali svoj spis. Letošnje knjige so bile Pod Prešernovo glavo, Pigmalion in Srečna draga vas domača. Državna komisija

Res je danes najlažje kritizirati Putina, češ da gre za zmešanega, neprištevnega diktatorja in agresorja. Najlažje je kritizirati generale in načrtovalce vojne v Ukrajini. A to, da »izpod šlema mozga nema«, je jasno že od nekdaj. Putin, res si nič dobrega ne mislim o njem, ni nastal sam od sebe, Putina je ustvaril Zahod, tudi Evropska unija, ki je zdaj šokirana in razočarana, leta pa je gledala, kako v Rusiji kršijo človekove pravice, kako Putin ubija in zastruplja svoje politične nasprotnike. Ni samo gledala, s Putinom, ki so ga na oblast naplavila divja, po meri Zahoda ukrojena neoliberalna devetdeseta, je mirno sodelovala, kupovala plin, veliko vplivnih evropskih politikov pa se je po politični karieri zaposlilo v kakšnem posebno bogatem ruskem energetskem podjetju. Zdaj se ti ljudje čudijo, odstopajo, se ponujajo za posrednike, prej pa so leta s polnimi žepi denarja uživali na visokih položajih. Nič humanega ni v Putinovi politiki, pomembna sta le moč in grobo nasilje, v resnici pa je Putin kot avtokrat vseskozi zelo spretno ravnal. Že leta finančno in politično spodbuja te in one evropske avtokratke, ki s pomočjo ruskega denarja razgrajujejo demokratične temelje Evropske unije. Ena izmed takšnih je Francozinja Marine Le Pen, drugi italijanski Matteo Salvini, spet tretji je, v Sloveniji ga precej cenijo, Victor Orban. Madžarski premier je bil vseskozi, prav do predvečera ukrajinske vojne, glavni evropski agent Putinove Rusije. Ko so začele padati bombe, je obrnil ploščo.

»Pri nas je vsaj polovica zombijev, tako jim pravimo, zombiji, ki ne razmišljajo, ker verjamejo le tistemu, kar slišijo na državni televiziji,« mi je pred dnevi razlagal nekdo, čigar oče je Slovenec, mati Rusinja, sam pa je dolga leta živel v Moskvi. »Pravi zombiji so, prikimavajo in sledijo.« Zombije je ustvarila državna propaganda. V Rusiji veliko ljudi živi v dvorani, polni ogledal, kjer ne veš, kaj je res, kaj ni, kjer se vse zdi navidezno in resnično hkrati. In ker si zmeden, zaupaš tistemu, ki te vodi, on zagotavlja stabilnost, on zagotavlja, res žalosten je ta paradoks, varnost. Zato ni slučaj, da je bil poleg prepovedi demonstriranja eden od prvih ukrepov, ki so ga po začetku vojne v dumi sprejeli Putinovi politični podporniki, prepoved neodvisnih medijev. Če uporabiš napačno besedo, te lahko pošljejo v zapor. Zato zapišimo v orwellovskem duhu: »Vojna v Ukrajini ne obstaja, obstaja le specialna operacija.« Kaj si o tem mislijo ljudje, ki se skrivajo v kleteh porušenih hiš, ne zanima nikogar. Kako je, če ti umrejo najbližji, je generalom čisto vseeno.

Danaj Čebular

Lara Zaverla

je tekmovanje poimenovala ''Vedre bližine med nami''. Letošnje knjige so mi bile zanimive, njihove teme in motivi pa so postavili vprašanja o oblasti, razlikah med družbenimi razredi in kapitalizmu. V spisu je bilo treba aktualizirati eno izmed knjig. Pokaže

se, da so težave, o katerih so pisali v prejšnjem stoletju, še vedno aktualne in realne v današnjem svetu.« 🔲

Nataša Meh Peer

Resnice ne moreš ustaviti nikoli. Zanjo se je treba boriti. Vsak dan. Povsod. Ne le v Rusiji, pač pa tudi v Evropski uniji, v Sloveniji, v Šaleški dolini. »Najtemnejši del pekla bo rezerviran za tiste, ki v časih moralne krize ohranjajo nevtralnost,« je nekoč zapisal Dante Alighieri. Vendar naj vas beseda nevtralnost ne zavede, nevtralnost je tudi nevednost, nevtralnost je tudi lenoba, je tudi ceneno zabavljaštvo in plehke vsebine na mestu, kjer bi morala potekati resna razprava o tem, zakaj se nam pred očmi ruši svet miru in blagostanja.

V Ukrajini umira Evropa. In mi umiramo z njo. 🔲

Naš čas, 17. 3. 2022 barve: CMYK, stran 7

ZDRAVSTVO

17. marca 2022

7

Darovanje energije za življenje!

V zadnjih dveh letih viden upad krvodajalcev – V Velenju smo bili dolga leta v slovenskem vrhu po številu odvzemov na število prebivalcev, zadnja leta se obisk zmanjšuje Jasmina Škarja V tednu od 7. do 11. marca je v Velenju potekala tradicionalna krvodajalska akcija. Štiri dni se je odvijala v sodelovanju z Zavodom RS za transfuzijsko medicino Ljubljana, zadnji dan pa še s Centrom za transfuzijsko medicino UKC Maribor. Predsednik Območnega združenja Rdečega križa Velenje Jože Kožar pojasni, da smo bili v Velenju dolga leta v slovenskem vrhu po številu odvzemov na število prebivalcev, zadnja leta pa se obisk zmanjšuje. »Če smo v zlatih časih našteli okrog tisoč petsto krvodajalcev, jih v tem času okrog petsto. Smo pa veseli vsakega krvodajalca, saj mnogi še vedno darujejo kri in tako pomagajo drugim. Žal je koronavirus spremenil način prijavljanja krvodajalcev, ki jih povabimo, da se sami naročijo na odvzem krvi, Zavod za transfuzijo krvi pa jih naroči po krvnih skupinah in glede na potrebo po krvi,« doda Kožar, prepričan, da imamo v lokalnem okolju dovolj krvodajalcev.

Povabi pa tudi na naslednjo akcijo, ki bo junija. »Če bo vse

Zvone Nagode: »Mesta, kot so Velenje, Škofja Loka in Idrija, so imela vedno največ krvodajalcev. Žal v Velenju opažamo velik upad števila krvodajalcev.«

Martina Miklavžin: »Že večkrat sem prišla in darovala kri. Trenutno sem v podaljšani porodniški. Moj namen, da darujem kri, je dobrodelen, ob tem se še dobro počutim. Tudi v prihodnje se bom takšnih akcij udeleževala.« po sreči, bomo letos izpeljali sedemnajst dni krvodajalstva.«

Število krvodajalcev bi radi povečali

Tudi po besedah Zvoneta Nagodeta, diplomiranega zdravstvenika Zavoda RS za transfuzijsko medicino Ljubljana, je v zadnjih dveh letih viden upad

krvodajalcev. »Na začetku smo resda omejevali število krvodajalcev sami, nato pa ugotovili, da lahko tudi s številčnejšim obiskom krvodajalcev akcije uspešno in varno izpeljemo. Še posebej v Velenju opažamo velik upad števila krvodajalcev.

Mogoče se pozna, da so akcije prej potekale v podjetju Gorenje,

kjer je bil odziv delavcev velik.

Pogrešamo te ljudi, saj smo navezali pristne stike z mnogimi. Postali smo znanci in moram reči, da velikokrat med samim odvzemom krvi pride do prijetnega pogovora in ljudje pozabijo, da so na krvodajalski akciji,« pripoveduje Nagode, zadovoljen, da so v zadnjih dveh tednih zapolnili

zaloge krvi. »Pred mesecec ali dvema je bilo stresno, saj so bile zaloge majhne in je krvi primanjkovalo. Če bo obisk akcij še naprej skromnejši, se lahko zgodi, da bomo čez mesec ali dva znova iskali možnosti, kako še koga privabiti, saj bi radi število krvodajalcev znova povečali. Spomnil bi rad, da so imela mesta, kot so Velenje, Škofja Loka in Idrija, vedno največ krvodajalcev,« zaključi Nagode in se zahvali vsem tistim, ki še prihajajo in darujejo energijo za življenje, saj je darovanje krvi nesebična dobrodelna gesta, ki rešuje življenja. »Mogoče se krvodajalci sploh ne zavedajo, kaj storijo s svojim dejanjem. Kakšna energija je to za ljudi, ki potrebujejo kri. Pomen je izredno velik.«

Til Prodan: »Kri darujem vsake štiri mesece, do zdaj sem jo daroval že enaindvajsetkrat.

Za obisk krvodajalske akcije sem se odločil zato, ker lahko pomagam ljudem, in zaradi dneva dopusta. Tudi občutek, da naredim nekaj koristnega, je dober.«

Ali ste vedeli, da v Sloveniji v povprečju potrebujejo dnevno okoli 300 do 350 krvodajalcev, kar pomeni, da nekdo potrebuje kri vsakih 5 minut? Trenutno smo z oskrbo krvi samozadostni in se po številu krvodajalcev uvrščamo v evropsko povprečje. Ker se potrebe po transfuziji lahko razlikujejo, poleg tega pa ima kri tudi določen rok trajanja, je pridobivanje novih krvodajalcev vedno dobrodošlo.

🔲

S prekarnostjo se stiske ljudi samo še povečujejo Več kot 41 odstotkov delavcev delo opravlja v atipičnih oblikah dela – Prekarni delavci ne vedo ali bodo podaljšali pogodbo ali bodo imeli redno plačilo Maja Oderlap Prekarizacija je proces, v katerem delo izgublja elemente varnosti, stabilnosti in socialne zaščite. Po eni strani to pomeni, da redna zaposlitev kot osnovna oblika v vse manjši meri zagotavlja pravno, socialno in ekonomsko varnost (z denimo lažjim odpuščanjem), po drugi strani pa prekarizacija pomeni, da se vse več dela opravlja pred drugih oblik, na primer prek avtorskih in podjemnih pogodb, samostojnega podjetništva, agencijskega dela in pogosto tudi študentskega dela.

Enotne definicije ni, lahko pa rečemo, da gre za oblike dela, za katere so značilni negotovost,

nizko plačilo, omejeni socialni prispevki in druge pravice, ki sicer zagotavljajo dostojno življenje (minimalna plača, plačan dopust ipd.), ki so jih ali pa jih še uživajo večinoma starejše generacije.

Po lanskih jesenskih navedbah Urada RS za mladino v Sloveniji že več kot 41 % delavcev delo opravlja v atipičnih oblikah dela, mladi pa ob prvi redni zaposlitvi dobijo pogodbo za nedoločen čas samo v 33 % primerov, kar nas uvršča na predzadnje mesto znotraj EU. Da prekarnost ni prihodnost dela, so razpravljali tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, nekdanja ministrica Andreja Katič,

svetnica SD Janja Rednjak ter podjetnik in ustanovitelj Studia Moderna Sandi Češko.

Delavci so novodobni sužnji

»Prekarnost je tista, ki izredno povečuje razdor v družbi, ker omogoča velike razlike med tistimi, ki imajo redno obliko zaposlitve, lahko vzamejo kredit, si ustvarijo družino, in med tistimi, ki iz meseca v mesec ne vedo ali bodo podaljšali pogodbo ali bodo imeli redno plačilo.

Vemo, kako pomanjkljivi so inšpekcijski nadzori in nenazadnje to vpliva na socialo, zdravstvo, na kvaliteto življenja,« je bila kritična Katičeva. »Država odgovornost in tveganje prelaga na delavce. Kar je nedopustno. Delavci so novodobni sužnji. Ljudje se bojijo, da bodo izgubili službo. Kar ni prav.

Takšnega načina včasih nismo poznali in to je nedopustno. Zakonodajo moramo spisati tako, da bodo medsebojno sodelovali država, delodajalec in sindikati.

Šele takrat bomo začeli govoriti o ukinjanju prekarnega dela,« dodaja Rednakova. »Težava je v tem, da so tisti, ki izkoriščajo prekarno delo, ki ne spoštujejo zakonov, ker naša država to tolerira, bolj konkurenčni, ko tisti, ki delujemo tako rekoč normalno. Država danes stimulira posameznike, da gredo v s.p. ureditve, da posameznik prevzame večje tveganje za kratkoročne učinke. Namesto da bi zmanjševala razlike, se nesigurnost še povečuje. Treba je sistemsko urediti zadeve, da bodo lahko podjetja na trgu tudi tistim, ki niso zaposleni, zagotovila socialno in drugo varnost, da bodo lahko normalno

funkcionirali,« pravi Češko.

Prekarne oblike dela negativno vplivajo tudi na življenje v lokalni skupnosti. »S prekarnostjo se stiske ljudi samo še povečujejo. Prisotna sta strah in negotovost. Ravno za ta namen, da ljudem omogočimo dostojnejše življenje, namenjamo preko 3 milijone evrov različnih socialnih transferjev, ki jih ne bi bilo treba, če bi bilo to urejeno. Če bi bil sistem drugačen, če bi bile plače dostojnejše, če ne bi bilo teh finančnih težav, teh sredstev ne bi rabili za ta namen,« pravi Dermol.

Je torej res že čas, da prekarnosti pomahamo v slovo? 🔲

Naš čas, 17. 3. 2022, barve: CMYK, stran 8

8

ZA ZDRAVJE

17. marca 2022

Bolnikov je vedno več zaradi hitrega tempa življenja Kronična ledvična bolezen je zelo pogosta, ima jo namreč vsaj eden od desetih odraslih ljudi – Naloge društva so druženje, obveščanje, izobraževanje, rehabilitacija in prilagajanje na nov način življenja Jasmina Škarja 10. marca smo obeležili svetovni dan ledvic, ki je letos potekal pod sloganom Spoznajte svoje ledvice. Vsi se zavedamo, da so ledvice odgovorne za čiščenje celotnega telesa in vzdrževanje primernega okolja v telesu, kar omogoča normalno in dobro delovanje vsem telesnim celicam, zato ne preseneča, da ob ledvičnih boleznih trpi celotno telo.

Širšo javnost osveščajo o ledvicah, boleznih in tem, kako bolezen preprečiti

Postopno poslabševanje ledvičnega delovanja imenujemo kronična ledvična bolezen ali s kratico – KLB. »Situacijo, do katere pride pri KLB, lahko primerjamo z onesnaženjem telesa, ob katerem se različni organi in tkiva v telesu starajo hitreje, kot bi se sicer. Najbolj so prizadeti srce in žile, zaradi česar pride do zapletov, kot so srčno popuščanje, srčni infarkt in možganska kap,« je pojasnila predsednica Društva ledvičnih bolnikov Slovenj Gradec mag. Vera Merc, katerega člani prihajajo s Koroške, Štajerske in iz Pomurja. »Vključeni so še medicinske

sestre in zdravniki Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in Splošne bolnišnice Celje. Naša naloga je druženje, obveščanje, izobraževanje, rehabilitacija in prilagajanje na nov način življenja,« nadaljuje Merčeva, ki je ponosna na to, da delujejo že več kot štirideset let. »Običajno smo vsako leto na svetovni dan ledvic s slovenjgraško bolnišnico in z zdravstvenimi domovi organizirali stojnice, na katerih so si ljudje lahko izmerili krvni sladkor in oddali urin za analizo beljakovin v njem. Ta dan nam veliko pomeni, saj želimo širšo javnost ozaveščati o ledvicah, pomenu, boleznih in tem, kako preprečiti nastanek kronične ledvične bolezni.«

privede do nastanka sladkorne bolezni, zvišanega krvnega tlaka in srčno-žilnih bolezni. »V Sloveniji jo ima več kot 180.000 odraslih ljudi, kar je več, kot je bolnikov s sladkorno boleznijo, več kot 2000 ljudi pa se zaradi odpovedi ledvic zdravi z dializo ali presaditvijo ledvice. Članstvo je vedno številčnejše, tudi bolnikov je vedno več, zaradi tega ker živimo v okolju hitrega tempa življenja. Nezdrav

bolniki, bolniki z visokim pritiskom, preveliko težo, pridruženimi boleznimi in bolniki, ki imajo v ožjem sorodstvu nekoga, ki je že zbolel za to boleznijo. Beljakovine v urinu so dober pokazatelj, da ledvice ne delajo dobro. Mnogo ljudi sploh ne ve, da imajo okvaro ledvic, saj nimajo prav nobenih težav. Ker nič ne boli, jo namreč odkrijemo samo s preiskavami seča in krvi, ki so zelo enostavne, poce-

Nezdrav način življenja pripelje do kronične ledvične odpovedi

Namen svetovnega dneva ledvic je ozaveščanje o kronični ledvični bolezni ter tako zaustaviti epidemijo kronične ledvične bolezni v razvitem svetu in zmanjšati s tem povezano veliko umrljivost. Kronična ledvična bolezen je namreč zelo pogosta, ima jo vsaj eden od desetih odraslih ljudi. Večinoma je posledica nezdravega načina življenja, ki

Na Koroškem že več kot štirideset let deluje Društvo ledvičnih bolnikov Slovenj Gradec, s prioriteto aktivnega ozaveščanja širše javnosti o načinu življenja, ki ohranja ledvice zdrave. Poleg tega njegovi člani širšo javnost informirajo tudi o boleznih ledvic. način življenja pripelje do kronične ledvične odpovedi, hkrati pa je to bolezen, ki tiho napreduje. Tega ne opazimo, dokler se res ne počutimo slabo. Kronični bolezni so podvrženi sladkorni

ni in dostopne v vsakem laboratoriju,« pripoveduje Merčeva, ki ima za bolnike tudi vzpodbudne besede. »Če jo odkrijemo dovolj zgodaj, jo lahko uspešno zdravimo,

Prehranski dodatki so postali nujni

Prehranska dopolnila so zadnjih nekaj let aktualna tema.

Proizvajalci nam obljubljajo, da bomo z njihovo pomočjo okrepili imunski sistem, ublažili stres, izboljšali prebavo, zmanjšali glavobole, lajšali vnetja itd. Od starostnikov, nosečnic, športnikov, diabetikov, veganov in vegetarijancev do staršev – vsi iščejo izdelke, ki bi uspešno dopolnjevali vsakdanjo prehrano.

Prehranski dodatki so živila oziroma pripravki, katerih namen je dopolniti običajno prehrano z dodatnimi hranljivimi snovni, kot so vitamini, minerali, maščobne kisline in aminokisline. Z Anjo Drev in Barbaro Mlakar iz podjetja Medic-UM Store smo se pogovarjali o tem, kdaj so lahko posebej dobrodošel dodatek k hrani in na kaj moramo biti pozorni pred nakupom.

Naša hrana ne vsebuje dovolj hranil

»Jeseni in pozimi smo še posebej izpostavljeni sezonskim obolenjem, ker več časa preživljamo v zaprtih prostorih.

Prav tako hrana, ki jo uživamo,

ne vsebuje več toliko vitaminov in mineralov. Zato se velikokrat že zaradi preventive obrnemo k prehranskim dodatkom,« uvodoma pojasni Drevova, ki jo skrbi, ker ljudje v hitrem tempu vsakdana vedno bolj posegajo po predelani ali hitri hrani, ki

S pravilno prehrano varujemo obrambni sistem telesa

Pri dobri skrbi za telo je najpomembneje, da imamo uravnoteženo prehrano, tako da dosežemo optimalne telesne zmogljivosti, s pravilno pre-

Ponudba prehranskih izdelkov je pestra in raznolika. Zagotovo se najde nekaj za vsak okus. ne vsebuje dovolj hranil, vitaminov in mineralov, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. »Naši predniki takšnih načinov prehranjevanja niso poznali, zato so lahko z zdravo, nepredelano in uravnoteženo prehrano telesu zagotovili vse, kar potrebuje.«

hrano pa varujemo še obrambni sistem telesa. Mlakarjeva izpostavi pestrost prehranskih dopolnil na trgu. »Kljub dobrim lastnostim je pri jemanju dopolnil potrebna določena mera previdnosti, zlasti kadar jih jemljemo sočasno z zdravili. Najbolje je, da se pred jemanjem

❱

Vsako leto v Sloveniji ledvice odpovedo okoli 250 ljudem, ki nato vse življenje potrebujejo dializno zdravljenje ali presaditev ledvice, kar v marsičem spremeni način in kvaliteto življenja.

upočasnimo slabšanje ledvičnega delovanja, preprečimo odpoved ledvic in očuvamo srce, s tem pa podaljšamo in izboljšamo kvaliteto življenja. Posledice neodkrite ali nezdravljene kronične ledvične bolezni so namreč hude, saj lahko ledvice povsem odpovedo ali pa ljudje zaradi srčno-žilnih bolezni umrejo bistveno prej od svojih vrstnikov. Vsako leto v Sloveniji ledvice odpovedo okoli dvesto petdeset ljudem, ki nato vse življenje potrebujejo dializno zdravljenje ali presaditev ledvice, kar v marsičem spremeni način in kvaliteto življenja.«

Kako živeti z boleznijo?

»Ko človek dobi diagnozo, je pomembno, da spremlja in upošteva zdravnikova navodila.

Predvsem se mora izogibati prehrani, ki je ledvicam škodljiva, slani hrani in živilom z veliko sladkorja, uživati dovolj sadja in zelenjave, poskrbeti za redno telesno dejavnost, preverjati krvni sladkor in krvni tlak. Osebam z ledvičnimi boleznimi svetujemo, da se o najbolj primerni prehrani posvetujejo s svojim zdravnikom. Vse odrasle osebe s sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom, znanimi srčno-žilnimi boleznimi ali debelostjo naj opravijo laboratorijske preiskave za preverjanje stanja ledvic (preiskave so zelo enostavne, potreben je pregled krvi z določitvijo kreatinina in pregled urina),« doda predsednica Društva ledvičnih bolnikov Slovenj Gradec Vera Merc, zadovoljna, ker jim uspeva vsako leto organizirati druženje članov v naravi in izlet, kjer izmenjujejo izkušnje in si pomagajo med seboj. 🔲

Dve leti življenja s koronavirusom

Naši predniki so lahko z zdravo, nepredelano in uravnoteženo prehrano telesu zagotovili vse, kar potrebuje – Strokovnjaki priporočajo naravna prehranska dopolnila Jasmina Škarja

Za nastanek ledvične okvare so najbolj dovzetne skupine ljudi z naslednjimi dejavniki tveganja: sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, bolezni srca ali ožilja, sečni kamni, povečana prostata, avtoimunske bolezni, dedna ledvična bolezen, ljudje s svojci, ki so jim ledvice odpovedale, posamezniki nad 50 let, tisti s prekomerno telesno težo in kadilci.

posvetujemo z osebnim zdravnikom ali nutricionistom, specialistom zdrave prehrane. Izbirajmo preverjene in kvalitetne blagovne znamke.«

Razlika med naravnimi in sintetičnimi prehranskimi dodatki

Prehranska dopolnila so lahko pridobljena z ekstrakcijo iz rastlinskih ali živalskih virov, kar uvrščamo med naravna prehranska dopolnila, lahko pa so pridelana sintetično, v laboratoriju. Seveda se zaradi svoje zgradbe priporočajo naravna prehranska dopolnila, ki jih telo lažje vsrka. Kako učinkovita so (npr. za športnike, bolnike)? »Športniki vse več posegajo po njih, saj ob odgovorni in premišljeni uporabi pogosto izboljšajo fizično zmogljivost in lahko pripomorejo tudi k hitrejši regeneraciji po športnih aktivnostih,« odgovarja Drevova, ki opaža, da se za uporabo prehranskih dopolnil odloča tudi vedno več bolnikov. »Vendar je tukaj treba upoštevati zdravstveno stanje in priporočila zdravnikov.« 🔲

12. marca smo zabeležili drugo leto življenja s koronavirusom. Ta dan leta 2020 je bila epidemija uradno razglašena tudi pri nas. Po državi so zaprli šole, vrtce, gostinske lokale in kulturne ustanove, ustavil se je javni prevoz. Do danes so pristojni potrdili že skoraj milijon primerov okužbe s koronavirusom, zaradi covida-19 pa je umrlo 6400 ljudi. Skupno je bilo s to boleznijo hospitaliziranih okoli 30.000 bolnikov. Število potrjenih primerov okužb v marcu še naprej narašča. V ponedeljek, 14. narca, sta bili ob 2113 PCR-testih in 15.884 hitrih antigenskih testih potrjenih 4202 okužbi z novim koronavirusom, kar je največ od sredine februarja. Po besedah vodje strokovne skupine Mateje Logar je razlogov za dnevni porast števila okužb več. »Najprej je to sproščanje ukrepov, drugo je pojav podskupine omikronske različicE BA2, ki je še nekoliko bolj kužna, kot je bila osnovna različica, tretji razlog pa je sorazmerno zimsko vreme, nizke temperature, kar omogoča dokaj dobro širjenje virusa.« 🔲

KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o.

03 898 49 70 • www.kz-saleskadolina.si

PRIPRAVE NA POMLAD IN NOVO SEZONO! Semenski krompir

ZEMLJA ZA SAJENJE

Na voljo strokovno svetovanje naših izkušenih svetovalcev!

Cvetal 50l že za 3,99€

VELIKA IZBIRA ORGANSKIH IN MINERALNIH GNOJIL

Akcija velja do 8. 6. 2021!

Gnojilo cvetal 25kg že za 8,90€!

ZOPET NA VOLJO KARBID!

MOČNE IN ZDRAVE SADIKE, VRTNA SEMENA ŽE OD 0,85€ DALJE

Naš čas, 17. 3. 2022 barve: CMYK, stran 9

9

KULTURA

17. marca 2022

Čisto po žensko

Plesni studio N Iza Uratnik 5. in 6. marca je bilo v Ljubljani 30. državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS I – plesna miniatura, na katerem sta plesalki Plesnega studia N Velenje (v skupini S solo), Iza Uratnik

Utrinek z dogodka

– na fotografiji – (mentorica Lucija Boruta) in Blažka Dornik (mentorica Nina Mavec Krenker) prejeli srebrno priznanje. 🔲

Hvala za odziv na anketo!

V eni od februarskih številk Našega časa smo vas povabili k izpolnjevanju ankete o časopisu.

Anketo smo objavili tudi na spletu oziroma facebooku. Vsem hvala za vaš odziv, saj smo tako dobili nekaj vaših razmišljanj, predlogov, kritik.

Večina bralcev, ki so odgovorili na anketo, je naročnikov, ali pa Naš čas berejo vsak teden. Tri četrtine jih prebere polovico časopisa ali pa prav vse. In katere vsebine so vam najbolj všeč? Pogovori, intervjuji, lokalne novice in aktualni dogodki so dobili več kot 70 odstotkov odgovorov, najmanj pa TV spored (!). Naj to pomeni, da njegovo objavo ukinemo?

Med predlogi, kaj pogrešate oziroma kaj bi spremenili, so se znašli na eni strani dogodki iz preteklosti in zgodovina Šaleške doline, na drugi strani pa več člankov o aktualnem dogajanju.

Ocenili ste tudi, da so članki preveč politično obarvani. Želeli ste tudi radijski spored, in tega že objavljamo. Približno enako število bralcev si želi tako krajše kot daljše članke, bolj poglobljene članke, premalo pišemo o dogajanju v Šoštanju, več bi želeli intervjujev, nasploh pa je največ odstotkov dobila ocena, da je vsega ravno prav.

Hvala vsem, ki ste sodelovali v anketi. Vaše mnenje je dragoceno in se ga bomo trudili upoštevati. Vaši predlogi so vedno dobrodošli, saj vsak teden sestavljamo časopis za vas, da vas informiramo, obveščamo, razvedrimo in vam ponudimo tudi vsebine za razmišljanje in ozaveščanje.

vsak dan

🔲

Uredništvo

Čipko klekljajo že triindvajset let Klekljanje je ročno izdelovanje čipk s križanjem, sukanjem in prepletanjem niti, navitih na kleklje. Krožke klekljanja organizirajo na UNI3 Velenje že od leta 1998. Na univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje se v tem študijskem letu klekljarice družijo v ponedeljkovih skupinah pri mentorici Tilki Kompare in mentorici Ivici Videmšek.

V vseh letih pa se je v UNI 3 Velenje učilo klekljanja več kot 100 ljubiteljic te veščine. »V skupinah imamo ženske in tudi moške. Osnovni pribor je punkelj,

nekje rečejo bula, potem so klekeljni, bucike, kvačka, podstavek, 'cvirn' in pridne roke.« Vzorci so od začetnega ozkega risa, posukanega, do bolj zahtevnega slinci in ribice. Kljub temu da je bilo letošnje šolsko leto posebno, so se klekljarice družile in klekljale v okrnjenih skupinah in ob upoštevanju ukrepov.

Vseeno so se naučile veliko novega in pripravile razstavo, ki so jo poimenovale »Pa bo pomlad prišla«. Razstavljale so: Dragica Jelen, Lidija Lončarič, Jelena Pečovnik, Zdenka Softič,

Renata Sincek, Monika Zorenč, Mirko Žirovnik, Nataša Majhen, Marjana Matič, Zdenka Matjaž, Jožica Stropnik in Milena Gračner. Izdelke lahko do 28. marca vidite na razstavi v Knjižnici Velenje. Pripravile so tudi prikaz klekljanja. Če želite tudi vi spoznati tehniko klekljanja, lahko delavnico obiščete še 23. marca v Knjižnici Velenje ali se nam pridružite na krožku na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje. 🔲

Marija Skrt

Šmartno ob Paki, 9. marca – Turistično društvo Šmartno ob Paki je v sodelovanju s tamkajšnjim javnim zavodom Mladinskim centrom zaznamovalo dan žena po svoje: s prireditvijo Čisto po žensko – ustvarjalni večer s sladkimi razvadami. Vabilu za sodelovanje na prireditvi v dvorani Marof se je odzvalo lepo število deklet in žena.

»Z dogodkom smo želeli širši javnosti predstaviti dela, s katerimi se v prostem času ukvarjajo šmarške ženske,« je povedala predsednica društva Boža Polak. In tega je bilo kar veliko: poleg kvačkanja, vezenja, pletenja in klekljanja so predstavile še izdelavo mazil, izdelkov iz gline, rož iz krep papirja in kulinariko. »Med predstavljenimi

dejavnostmi je tudi kakšna, ki, žal, v zadnjem času izginja v pozabo. Vsem, ki se ukvarjamo s temi opravili, je to del sprostitve po napornem delovniku, v tretjem življenjskem obdobju pa možnost aktivnega preživljanja časa. Škoda je, da med mladimi ni več zanimanja,« je še dejala Boža Polak. 🔲

Tp

Likovni krožek Perspektiva razstavlja v Vili Bianca Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje so bili v začetku trije likovni krožki. Krožek Perspektiva, kot so ga poimenovali, deluje od leta 2003. Prvih 5 let ga je vodila Marjeta Valcl, zadnjih 14 let pa Danica Arzenšek. Krožek običajno deluje v prostorih Vile Rožle enkrat tedensko, letošnje študijsko leto pa so se udeleženke dobile samo na uvodnem srečanju, potem pa so delovale na daljavo. Običajno ob koncu študijskega leta pripravijo izbor del za razstavo. Razstavljale so že v Knjižnici Velenje, na Velenjskem gradu, v občinski avli, v Domu kulture Velenje in v Vili Bianci.

Letošnja razstava del članic krožka z naslovom »Design« je v Vili Bianci na ogled do 18. marca.

Razstavljajo Margareta Atelšek, Ana Marija Pokorny, Nada Zager, Marija Hrastnik, Gordana Dimič, Zdenka Uršnik, Danica Rozman in Marjana Siter, vse članice UNI3 Velenje. Naslov

in temo so določile na prvem sestanku in glede na to izbrale tehniko.

Posebnost letošnjega ustvarjanja je bila, da je mentorica krožka svetovala na daljavo. Slušateljice so polizdelke pošiljale po elektronski pošti, nakar jim je svetovala in pošiljala popravke, se po potrebi z njimi pogovorila po telefonu ali zoomu.

Mentorica krožka Danica Arzenšek je opisala razstavo: »Dizajn, oblikovanje, nas ne sme pustiti ravnodušnih na različnih področjih življenja.

Estetika in lepota oblikovanja oblačil sta prevzeli ustvarjalke likovnega krožka, ki so na svojstven likovni način z različnimi materiali in tehnikami upodobile detajle oblačil, obutve in modnih dodatkov. Tudi tokrat njihova ustvarjalna kreativnost ni zatajila. Ustvarile so nekaj zanimivih del, ki bodo bogatila razstavo in po ogledu tudi vaše duše«. 🔲

Marija Skrt

Salve smeha med Valičevo predstavo Na praznični 8. marec je dvorana kulturnega doma gostila nasmejane predstavnice nežnejšega spola. »V Velenju si za pravice žensk prizadevamo tudi članice in člani Mladega foruma Šaleške doline. Letos smo s tradicionalno, brezplačno predstavo ob dnevu žena pričarali nepozaben dogodek in popestrili večer vsem ženskam, ki so se odzvale našemu povabilu. Tokrat smo v goste povabili Vida Valiča in njegovo avtorsko stand up komedijo Seks po slovensko. Polna dvorana nasmejanih in zadovoljnih obiskovalk je tisto, kar si forumaši in forumašice želimo videti ta dan in vse dni v letu v očeh vseh žensk,« je po predstavi povedala Tjaša Oderlap, predsednica Mladega foruma Šaleške doline. Vsako izmed deklet je po predstavi čakalo 🔲 tudi cvetoče darilo.

Naš čas, 17. 3. 2022, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

17. marca 2022

Melodije cvetja V prvem pomladnem mesecu je na dan, ko praznujemo ženske, umetnica in glasbenica Olga Ulokina na Velenjskem gradu priredila odprtje avtorske razstave slik, nastalih s šivanjem s svilenimi trakovi, ter jo popestrila s pomladno obarvanim koncertom, na katerem so nastopili tudi povabljeni glasbeniki.

Olga Ulokina je vsestranska umetnica

Olgo Ulokino marsikdo pozna predvsem kot profesorico, akademsko glasbenico, pianistko, muzikologinjo in glasbeno pedagoginjo z ruskimi koreninami ter bogatim znanjem, ki ga že več kot dvajset let nesebično predaja učencem, dijakom in vsem tistim, ki so željni učenja, v Velenju na Umetniški gimnaziji, v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega ter v Ljubljani v Glasbenem ateljeju Tartini.

Olga Ulokina pa je poleg glasbe pred nekaj leti odkrila še eno, posebno umetnost – zanimivo tehniko šivanja s svilenimi trakovi, s pomočjo katere cvetovi na slikah dobivajo tridimenzionalno podobo. Sama pravi, da je novo strast odkrila čisto slučajno pri prijateljici. Ustvarjanje je začela podrobneje raziskovati, obiskala je tudi tečaj. »V času korone sem res intenzivno

Olga Ulokina: »Takšna vrsta umetnosti je en cel svet. Svet, v katerega padeš, v njem pa lahko tudi improviziraš podobno kot na klavirju. Obstajajo dela, ki so narejena po določeni sliki, potem pa so dela, ki so moja čista improvizacija.«

Avtorica razstave Olga Ulokina je koncert odprla s klavirsko skladbo Pomlad E. Griega. ustvarjala s pomočjo interneta.

Ko si nekaj časa v tem, ugotoviš, da je takšna vrsta umetnosti en cel svet.« Olga Ulokina se je udeležila tudi nekaj tekmovanj na tem področju ustvarjanja in prejela tri mednarodne nagrade.

Ulokina, ki je skupaj z mamo Olgo zaigrala skladbo April skladatelja Čajkovskega. Sledila je rahla sprememba v programu,

ki je marsikateremu poslušalcu orosila oči. Nastopil je kitarist in pevec Fedir Halatii, Ukrajinec, ki je pribežal iz Ukrajine in trenutno živi v Mladinskem centru v Celju. Ob spremljavi violinistke je zapel pesem, ki nosi vojno tematiko, ter skladbo Imagine Johna Lennona. Sledil je nastop pevskega seksteta ANIMA VITA, ki je s posebno energijo zapel dve slovenski pesmi. Kasneje sta se na odru predstavili tudi sopranistka Marina Igritskaya, ki je navdušila s svojo barvo glasu, ter oboistka Jona Zamrnik, ki je predstavila lastno skladbo Na travniku. Sledil je še en čudovit nastop seksteta ANIMA VITA ter zaključek koncerta, ki so ga čarobno obarvale violinistka Inga Ulokina, sopranistka Marina Igritskaya in Olga Ulokina. Koncert se je zaključil s skladbo Rože iz Nice skladatelja D. Budeya. 🔲

Lara Oprešnik

Rdeča nit razstave in koncerta so bili cvetovi in narava

Pred povabilom na razstavo se je na Velenjskem gradu odvil čudovit pomladno obarvan koncert. Že ob prihodu na koncert so obiskovalci lahko začutili toplo energijo v pričakovanju barvitih melodij umetnice Olge Ulokine in njenih gostov. Koncert je povezovala avtorica sama. Odprla ga je s klavirsko skladbo E. Griega, ki nosi naslov Pomlad.

Sledil je nastop violinistke Inge

Tehnika šivanja s svilenimi trakovi, s pomočjo katere cvetovi na slikah dobivajo tridimenzionalno podobo

Za prihodnost fotografije se nam ni treba bati

V galeriji F-bunker so odprli razstavo najboljših slovenskih mladih fotografov, starih do 16 let V soboto, 12. marca, so v F-bunkerju, ki deluje pod okriljem Muzeja Velenje, razstavili 20 nagrajenih fotografij, ki so jih ustvarili mladi do 16. leta. »Kolekcijo 20 fotografij je žirija izbrala v okviru prejetih fotografij na Mladinsko pregledno fotografsko razstavo 2021, v organizaciji Digitalnega Foto Kluba oziroma revije Digitalna Kamera ter pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije,« je povedala Andreja Ravnak iz Digitalne Kamere. S to kolekcijo je bila na mednarodnem bienalu za mlade v Belgiji zastopana

tudi Slovenija, ki je v tej kategoriji – mladi do 16 let – prejela skupinsko bronasto medaljo in eno posamično srebrno medaljo.

V galeriji F-bunker se tako predstavlja 16 mladih fotografov z 20 fotografijami. Tokratni razstavljalci so: Hana Hlede, Lana Stajnko Knez, Lan Orožim, Lin Čadež, Matej Borjančič, Tim Vengust, Matic Vidmar, Patricija Rednjak, Rene Kračun, Rožle Kot, Timotej Žvikart, Urška Paska,Vid Podlesnik,Vinci Oblak,Vito Šolinc in Zala Lesjak.

Mlade fotografe in obiskovalce sta nagovorila Igor Rosina, glavni urednik revije Digitalna Kamera, in predsednik fotografske zveze Slovenije, Igor Debevec, ki je podelil tudi zaslužene nagrade. Igor Rosina je v svojem nagovoru dejal, da je na to generacijo in na vzgojo mladih fotografov izredno ponosen. »V digitalni dobi je fotografija postala zelo močno sporočilno orodje. Če pogledamo vse ustvarjene fotografije, ima vsaka izmed njih izredno sporočilnost. V Sloveniji se trudimo dvigniti fotografski nivo na še višjo raven, in s takšnimi fotografi se nam za to ni treba bati,« je dodal.

Konec aprila bodo v F-bunkerju odprli še razstavo starejših mladih (do 21 let), ki so s svojo kolekcijo prejeli zlato medaljo! 🔲 tr

»V zraku so prepovedane misli« Matjaž Šalej Citat v naslovu je del skladbe z imenom Jutranja skupine Dan D. Citat iz pesmi rock skupine, ki je minulo soboto v mrazu razveseljevala Velenjčane, zbrane na osrednjem mestnem trgu. In »dan D« je bil za vse, ali pa samo za tiste, ki jim je bil nedavni koncert morda prvi večji družabno-zabavni, glasbeni ali pa kar kulturni dogodek po skoraj točno dveh letih od razglasitve uradne epidemije covida-19. In če prvi verz refrena pesmi nadaljujemo in se v nadaljevanju poigramo z besedno igro ter interpretacijo, ga za začetek izpišimo. Sliši se takole: »V zraku so prepovedane misli, nekdo pozna naše pravo stanje.

A se ti ne zdi, da je vse manj ljudi? Nevarne igre na meji okusa, izbrani plešejo nad nami. A se ti ne zdi, da vse manj boli?« Se vam zdi refren preroški? Je in ni, kakor si ga vsak posameznik razloži. In to je čar poezije, pa naj bo lirična, sodobna ali rokovska, kot je v primeru skupine Dan D. Teksti skupine to vsekakor so (ali vsaj v večji meri). To jim priznavajo kritično radijsko poslušalstvo in ugledni radijski glasbeni uredniki, rock kritiki.

In če potegnemo vzporednice med tem refrenom in sobotnim dogodkom: da, bilo je več ljudi, kot smo pričakovali, a smo vseeno upali, da bodo prišli (»A se ti ne zdi, da je vse manj ljudi …«). Bilo jih je recimo ravno prav za takšno vreme. In na drugi strani … je vse manj ljudi v Ukrajini, ljudi, ki bežijo iz te ranjene dežele, pod krvavo agresijo njene velike sestre, vodene s svojevrstno politično in ekonomsko diktaturo. Je pa vse manj ljudi, na normalnih kulturnih dogodkih, na takšnih, za katere nas včasih ni bilo strah, da ne bodo dobro obiskani.

Ja, »nevarne igre na meji okusa« so seveda lahko tudi letala, rakete, droni nad nami ali vsaj v bližini dvournega zračnega dometa do krvaveče Ukrajine. »Izbrani pač plešejo nad nami …« In še kaj iz zgornjega citata »vse manj boli«: verjetno v prvi meri kulturna in socialna otopelost koronskega in pokoronskega obdobja, ki je bila za marsikoga uspešno presekana s sobotnim koncertom, ki je izgledal tako kot nekoč rokerski dogodek, morda skoraj kot silvestrski koncert, vsaj kar se tiče temperatur in veselega druženja med in po koncertu. In tudi družba je bila skoraj silvestrska. Vse generacije, od mladeža do pozibavajočih se srednješolcev in starih rokerjev. Ali pa samo takšnih, ki so prišli na druženje ob glasbi po dolgem času. In so na poznozimskem, hladnem zraku spili kakšno toplo pijačo, brez maske, in si naredili lep sobotni večer v družbi znancev in prijateljev.

Pravzaprav smo veseli, da je šel koncertni skok v novo normalnost zelo lepo, kajti močno smo ga potrebovali. Hkrati pa se lahko znova izprašujem po novi, drugi, še večji nenormalnosti blizu nas, ko se niti tisoč kilometrov zračne linije stran dogaja brutalna vojna. Če niti epidemija ni prav zares izzvenela, se dogaja še nekaj bolj nenormalnega, vojna v Evropi.

Bojimo in zavedamo se hkrati otopelosti ob nesrečah drugih, pa otopelosti, da bomo kaj podobnega zamudili, ker nas je že epidemija naredila otopele, zapečkarske. Otopelosti, da ne bo nič »bolelo«, če bomo zamudili kaj lepega, dobrega, vrednega pogleda, poslušanja, sodelovanja.

In če si preberete nekje na spletu celotno besedilo pesmi, boste lahko pomislili čisto nekaj drugega, svojega, in prav to je tisto, kar poezijo dela tako drugačno in enkratno. Ravno zato sta kultura in umetnost nujni, da v njiju vsakdo najde to, kar potrebuje in želi. Zato so takšni koncerti pač potrebni in nujni.

Velenjski »dan d« je bil odličen, za v nepozabo. »…V zraku so prepovedane misli, nekdo pozna naše pravo stanje. A se ti ne zdi, da je vse manj ljudi? Nevarne igre na meji okusa, izbrani plešejo nad nami. A se ti ne zdi, da vse manj boli?...« (Jutranja/ Dan D) 🔲

lokalne novice

Naš čas, 17. 3. 2022 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

17. marca 2022

11

Radijski in časopisni MOZAIK

Kaktusi za naše mučenike!

Ker obljuba dela dolg, vam v tej številki pokažemo, kako smo se na praznik mučenikov, 10. marca, na svoje sodelavce spomnila dekleta. Praznik izhaja iz časa vladavine cesarja Licinija (308–324). Ta je po sporu s cesarjem Konstantinom I. Velikim v kristjanih videl sovražnike, ki jih je bilo treba spreobrniti ali pa odstraniti. Z odlokom je tudi cesarjevim vojakom na svojem območju ukazal, naj se krščanstvu nemudoma odrečejo, saj bodo v nasprotnem primeru kaznovani s smrtjo, pri čemer pa ga je presenetil upor štiridesetih vojakov elitne legije, ki so bili pripravljeni za svojo vero umreti. Ko so bili v zaporu, so napisali še poslednje pismo, oporoko, v kateri so izrazili, da si želijo biti pokopani v vasi, ki jo danes poznamo pod imenom Kyrklar, leži pa v Mali Aziji. Na dnu oporoke se je vseh 40 vojščakov podpisalo, naslednji dan pa so se vdali usodi. Odvzeli so jim oblačila in jih 9. marca, v najhujši zimi, ki jo je bilo takrat mogoče doživeti v Armeniji, odpeljali do bližnjega zmrznjenega ribnika ter jih vrgli vanj. Kljub vsemu je Licinij mučenikom tik pred smrtjo ponudil še zadnjo priložnost in jim ob ribnik namestil toplo kopel, ki je bila namenjena spreobrnjencem. Premislil si je le eden od vojakov, ki je iz ledeno mrzlega ribnika v želji po življenju skočil v toplo kopel, vendar je zaradi nenadne spremembe temperature vseeno doživel kap in umrl. Stražar, ki je opazoval neznosno trpljenje, je odvrgel svoja oblačila in se pridružil pogumnim vojščakom v ribniku, zaradi česar je mučenikov vseeno ostalo 40.

Tradicionalno moški na dan mučenikov prejmejo za darilo suhe slive, trnje in klobaso, ki naj bi služili kot nek simboličen opomin, da se mučeništvo v njihovem življenju še vedno dogaja. Na sedežu tednika, ki ga imate pred seboj, smo bile ženske do svojih

ČETRTEK, 17. marca

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev

PETEK, 18. marca

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

moških sodelavcev mnogo prizanesljivejše. Svoje sodelavce smo že navsezgodaj »razveselile« s tradicionalnim darilom, ki zajema simbol mučeništva. S kaktusom smo jim priklicale nasmeh na obraz, a ob tem nismo pozabile niti na sladkanje. Prihodnje leto pa namesto slastne dodamo čokolado z vražjimi začimbami.

Ker pravijo, da za dobre želje ni nikoli prepozno, ob tej priložnosti čestitamo tudi vsem vam, spoštovani bralci, ob preteklem prazniku. 🔲

mo

SOBOTA, 19. marca

6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

vsak dan

GLASBENE novice

Slovenija je citrarska velesila

NEDELJA, 20. marca

Na 9. mednarodnem citrarskem tekmovanju na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu so naši citrarji dosegli izjemne dosežke – Uspehi na tekmovanjih so dokaz, da je citrarstvo v Sloveniji na zelo visokem nivoju Tea Rednak Citre imajo v slovenski kulturi posebno mesto, igranje na različnih oblikah citer pa ima v Sloveniji že dolgoletno tradicijo.

Pred 1. svetovno vojno naj bi imele dom v skoraj vsaki slovenski hiši. »Sodeč po zapisih včasih ni bilo rodbine, ki ne bi imela vsaj enega citrarja. To se vidi tudi danes, ko ljudje v starih hišah na podstrešjih med pospravljanjem najdejo citre, kar kaže, da so bile svoj čas res popularen inštrument,« pove glasbeni pedagog, violinist in citrar Peter Napret, ki je s svojim delovanjem in z udejstvovanjem na citrarski sceni skupaj z drugimi posamezniki in v društvu igral pomembno vlogo pri ponovnem uveljavljanju citer na Slovenskem. Po 2. svetovni vojni so citre namreč postale nezaželene, saj so jih povezovali z nemškim prostorom. Igranje na njih je tako usahnilo in iz glasbenih šol so se morale premakniti v zasebnost.

v Velenju neprekinjeno organizirajo od leta 1989. Pobudnik tega festivala je bil pokojni velenjski kulturnik Marjan Marinšek, zdaj pa prireditev v okviru poletnih kulturnih prireditev organizira Festival Velenje. Je pa naša dolina, kjer lahko najdemo vedno več izjemnih citrarjev, s citrami povezana tudi preko skladatelja in pisatelja Frana Koruna Koželjskega, ki je napisal prvi slovenski učbenik za citre.

Preporod citrarstva na Slovenskem

Njihova priljubljenost je ponovno začela naraščati s citrarjem Miho Dovžanom in njegovim narodno zabavnim ansamblom, pravo prelomnico v slovenskem citrarstvu pa predstavlja leto 1986, ko so v Grižah pri Žalcu pripravili prvo srečanje slovenskih citrarjev. Takrat je na citrarsko sceno stopil tudi Peter Napret. »Takrat sem na srednji glasbeni šoli v Ljubljani igral violino, potem pa sem slučajno srečal ta instrument, ki me je prevzel,« pravi. Tako se je začela 'renesansa citrarstva' na Slovenskem in citre so počasi ponovno pridobivale na svoji priljubljenosti. Leta 1999 je bilo ustanovljeno tudi Citrarsko društvo Slovenije, ki mu je Peter Napret predsedoval kar 20 let. K razvoju citrarstva pri nas je pripomogel tudi vsakoletni festival Prešmentane citre, ki ga

Maša Strmec »S pomočjo posameznikov, društev in nekaterih glasbenih šol se je citrarstvo v zadnjih desetletjih pri nas precej razvilo, citre pa so se vrnile tudi v glasbene šole. Od leta 2003 jih poučujejo na glasbenih šolah na nižji stopnji, že nekaj let pa so citre kot glavni predmet prisotne tudi na srednji stopnji glasbenega izobraževanja. Najprej so jih začeli poučevati v Celju, nato v Ljubljani, letos pa tudi v Velenju, zato smo lahko tokrat prvič na mednarodno citrarsko tekmovanje prijavili tudi našo dijakinjo Mašo Strmec.«

Izjemni rezultati mladih citrarjev

Dijakinja velenjske gimnazije Maša Strmec je na letošnjem mednarodnem tekmovanju citrarjev v Münchnu osvojila 1. nagrado v kategoriji od 16 do 18 let. S citrami, kot pravi sama, se je spoznala pri sedmih letih, ko je takrat zanjo še precej nepoznano glasbilo pritegnilo njeno pozornost. »Nisem dobro poznala tega instrumenta, ampak ravno zato mi je bil zanimiv. Poskusila sem, šla sem poslušat tudi en duet, ki mi je bil zelo všeč,« je povedala. Tako je s citrami tudi nadaljevala, že pri mladih letih pa se lahko pohvali z izjemnimi dosežki. »To je pokazatelj tega, koliko sem napredovala,« pravi talentirana glasbenica, ki se rada uči novih skladb in nastopa, razmišlja pa tudi že o prihodnosti, saj bi rada na tej poti nadaljevala.

Omenjeno citrarsko tekmovanje je »izredno zahtevno, ocenjevanje pa zelo strogo,« poudari Peter Napret. »Zanimivost tekmovanja pa je tudi ta, da je obvezna skladba, ki jo morajo v posameznih kategorijah igrati, vedno na novo napisano delo, kar je izziv tako za tekmovalca kot za nas učitelje.« Da gre za zelo zahtevno tekmovanje, potrjuje tudi dejstvo, da v kategoriji odraslih (od 19 do 35 let) pogosto ne podelijo prve nagrade, kar se je zgodilo tudi letos.

Poleg Maše Strmec sta z velenjske glasbene šole na tekmovanju odličen rezultat dosegla tudi Eva Avberšek in Ožbej Klemen, ki sta prav tako vsak v svoji kategoriji prejela najvišjo nagrado. Navdušuje tudi dejstvo, da je kar sedem od enajstih podeljenih nagrad šlo v roke slovenskih citrarjev, kar dokazuje, da je nivo citranja v Sloveniji res visok. »Zadnja leta večkrat poudarjam, da smo citrarska svetovna velesila. Glede na to da smo majhen narod, imamo veliko citrarjev, zadnje čase tudi veliko mladih, tako da smo lahko zelo zadovoljni,« sklene Peter Napret. 🔲

6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 21. marca

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 22. marca

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 23. marca

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Naš čas, 17. 3. 2022, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

17. marca 2022

⏪

»Tukaj ste zadnjikrat parkirali svoje jeklene konjičke,« je mag. Branka Gradišnik z velenjskega občinskega urada za urejanje prostora prijazno povedala županu Mislinje Bojanu Borovniku (levo). »Prihodnjič se pripeljite s kolesom,« je še pribila.

frkanje » Levo & desno «

Zaklonišča za kramo Prvi stavek zgornjega zapisa je namenjen tudi zakloniščem, ki smo se jih nenadoma spet zavedeli in ugotovili, da je to tisti prostor v kleti bloka, ki je poln navlake, starih kosov pohištva, koles ... In ki ga v 24 urah ni mogoče usposobiti za bivanje stanovalcev.

Velenjski turizem Zavod za turizem si je za zgled razvoja turizma vzel tudi Dubaj. Težka bo, saj se še okoli majhnega kampa ne moremo zmeniti.

Skakalci za zgled

⏪

Bilo je … no, pa saj ni pomembno, kje. Dva popularna, znana občanka Alenka Rednjak in prvi na športni sceni velenjske občine brez medalj Bogdan Plaznik, se nista dolgočasila, kot morda želi ponazoriti fotografija. Kaj je imel predsednik Športne zveze Velenje ''natvezit'' vodji urada MOV za premoženje in investicije, sam bog ve … Zdi se, kot bi fehtal za kakšna sredstva za športne prireditve … A smo izvedeli, da brez razpisov in na mestnem svetu sprejetih investicij ter donacij ne bo nič!

⏫

»Ziher je ziher,« sta rekli mag. Katarina Ostruh (levo), Urad za urejanje prostora, in mag. Maša Kočevar iz Kabineta župana MO Velenje. »Poglej, kakšno skalovje je nad nama!« Nasmeh je prišel, ko so jima povedali, da na tej “štrekni” vlak že desetletja ne vozi več, kolesarjem se bosta pa že znali izogniti.

Ob vrhunskih rezultatih naših smučarskih skakalk in skakalcev bi njih in njihove trenerje veljalo povabiti v vlado. Kako pripraviti zalet, visoko in daleč leteti in varno pristati. Za zlato medaljo.

Težko delo poslancev Poslanci imajo res težko delo. Pravih in napačnih informacij mrgoli, ko je treba stisniti gumb v parlamentu, pa se moraš odločiti po svoji vesti. Pri vseh zvokih v glavi je tej včasih težko prisluhniti.

ZANIMIVOSTI

So Vikingi poznali glasbo? Kako je zvenela?

Govorimo o populaciji Skandinavcev vikinške dobe (okoli leta 793–1066), ki jih danes imenujemo Vikingi. Beseda Vikingi danes sicer označuje vse Skandinavce iz tega obdobja, čeprav je bolj ustrezen izraz Nordijci ali Normani. Ta del populacije torej zaradi preseljevanj ni pustil nobenih pisnih zapisov o svoji glasbi. Arheološka izkopavanja pa so odkrila številna glasbila iz vikinške dobe, ki jih lahko kategoriziramo kot pihala, trobila, godala in tolkala. Primeri teh inštrumentov vključujejo dolge, cevaste rogove; kostne piščali, najdene v Birki na Švedskem; panpipe iz izkopavanja Coppergate; kravji rog, najden v Västerbyju na Švedskem; ropotuljice v ladji Oseberg na Norveškem; in lire, kot je anglosaška lira Sutton Hoo, najdena v Združenem kraljestvu.

Iz različnih lokacij, kjer so bili ti inštrumenti zakopani, je mogoče razbrati, da so glasbo verjetno igrali ob različnih priložnostih; glasbila pa so služila številnim funkcijam, na primer v verske, zabavne in morda trgovske namene. Medtem ko so Skandinavci pustili le malo namigov o tem, kako je morda zvenela njihova glasba, so ohranjeni sodobni zapisi v arabščini, grščini in latinščini, ki pričajo

vsaj o specifikacijah njihove glasbe. Arabski pisci, kot sta at-Tartushi in ibn Fadlān, opisujejo lastnosti in specifikacije germanskega petja. Zvenelo je torej kot ''brenčanje, ki prihaja iz njihovih grl''. Takšen način petja pa se je uporabljal predvsem med pogrebnimi obredi. Bizantinski viri opisujejo gotske plese, hkrati pa poudarjajo težnjo Skandinavcev v tujini, da so si močno želeli ohranjati tradicijo. Obstaja tudi množica zanesljivih latinskih virov, od predkrščanskih rimskih pisateljev do krščanskih menihov, ki podrobno opisujejo, kakšne teme so pela germanska plemena in na kakšne inštrumente so igrali. Iz vseh teh tujih virov vemo, da je vsaj ena vrsta nordijske vokalne glasbe zvenela legato z različnimi višinami, skandinavska glasba pa je bila po navadi konservativna. Germanska plemena so sicer pela o svoji zgodovini in zelo rada prepevala pred bitko.

Možgani glasbenikov so drugačni od možganov neglasbenikov V zadnjih dvajsetih letih se je človeško zanimanje za interakcijo med možgani in glasbo povečalo. Spoznali smo, da imajo glasbeniki različne možganske značilnosti, povezane s starostjo, pri kateri so začeli igrati določen inštrument, in s tem, kako intenzivno so to počeli. Po letih usposabljanja so možgani glasbenikov namreč sposobni oblikovati nove nevronske mreže in preurediti stare, kar je pojav, znan kot nevroplastičnost. Ker so možgani glasbenikov hkrati vključeni v več nalog, njihovo preučevanje v naravnem okolju omogoča raziskovalcem celostno razumevanje učnega procesa.

Kako se možgani torej odzovejo na glasbo? V raziskavi na Univerzi Jyväskylä so preučevali skupino 18 glasbenikov in 18 neglasbenikov. Kriterij za glasbenike je bil diplomirani glasbenik z več kot petletnim glasbenim izobraževanjem. Za merjenje in preslikavo njihove možganske aktivnosti so uporabili funkcionalno slikanje z magnetno resonanco. Ta neinvazivna tehnika zabeleži signal vsakič, ko se zaradi povečane nevronske aktivnosti spremeni pretok

Možgani glasbenikov, zlasti pianistov, so se odzvali bolj simetrično kot možgani neglasbenikov. Simetrija je bila še posebej očitna v motornem sistemu, delu možganov, ki je vključen v gibanje. Pianisti morajo med svojimi nastopi usklajeno premikati roke in tako lahko ta simetrija odraža učinkovitejšo komunikacijo po možganskih hemisferah, ki je potrebna za koordinacijo.

Kaj pa ritem? Raziskali so, kako glasbeniki in neglasbeni-

krvi v določeno področje možganov. Edina naloga udeležencev je bila poslušanje treh skladb s slušalkami, in sicer: Stream of Consciousness Dream Theatra; Adios Nonino Astorja Piazzolle; in Pomladno obredje Igorja Stravinskega. To so progresivni rock/metal komad, argentinski tango in ikonično klasično delo 20. stoletja. Gre torej za različne glasbene zvrsti in sloge.

ki obdelujejo jasnost utripa med poslušanjem glasbe. Zdi se, da so neglasbeniki, da bi spremljali utrip, bolj pozorni na akustično vsebino glasbe kot glasbeniki.

Nasprotno, zdi se, da se glasbeniki bolj zanašajo na naučena metrična pravila. Pravila in vseživljenjsko glasbeno usposabljanje jim omogočajo boljše sposobnosti merjenja časa, kar je ključna spretnost pri nastopih.

Poleg tega po letih motorične vadbe postanejo glasbeniki zelo učinkoviti pri napovedovanju prihajajočih glasbenih dogodkov. Ponavadi miselno simulirajo dejanja, ki proizvajajo zvok, kar jim olajša predvidevanje glasbe, ki jo poslušajo.

Glasbeni trening je edinstven po svoji širini in prodoru skozi živčni sistem. Obvladovanje glasbe zahteva veliko več kot poslušanje: zaznavanje in predvsem produciranje glasbe zahteva, da glasbenik obdeluje in integrira informacije iz slušne, vizualne, somatosenzorične in motorične domene, vse hkrati. Študija podpira uporabo naturalističnega pristopa za širše razumevanje tega, kaj se dogaja v možganih, ko se ukvarjamo s kompleksnimi nalogami, kot je zaznavanje ritma. Z uporabo bolj naravnega okolja (ki obsega pravo glasbo med poslušanjem brez prekinitev ali samoporočanja udeležencev) so pokazali, da lahko laboratorijski pogoji, ki spominjajo na kontekst poslušanja v resničnem življenju, prinesejo zanesljive rezultate v nevroznanosti, ki je ključnega pomena za modeliranje načina, kako možgani razumejo oz. zaznavajo svet. Prav tako študija kaže, kako lahko izkušnje v eni modalnosti (motorični trening) vplivajo na drugo modalnost (slušno zaznavanje).

Naš čas, 17. 3. 2022, barve: CMYK, stran 13

VELENJKA SE PREDSTAVI

17. marca 2022

Velenjpkreadstavi

13

V nakupovalnem centru Velenjka zdaj še več izbire na enem mestu

se

Pomlad je pravi čas za nove začetke in v nakupovalnem centru Velenjka so zimski čas res dobro izkoristili za razvoj ponudbe in še boljšo nakupovalno izkušnjo. O pestrem dogajanju in novostih smo govorili s center menedžerjem, Janezom Korpičem.

Kakšen je odziv kupcev na veliko novost – trgovino TEDi?

O Velenjki

Velenjka se nahaja na Celjski cesti 40 v Velenju (Trebuša). Trgovski center Velenjka velja za največje nakupovalno središče v Velenju in seveda tudi Šaleški dolini ter SAŠA regiji. Številni trgovine in lokali se ponašajo z izjemno raznoliko in pestro ponudbo, popestritev pa predstavlja tudi umetniška galerija.

S prostorno igralnico je imenitno poskrbljeno za zabavo vaših malčkov, medtem pa se lahko vi v miru posvetite svojim nakupom. Ni nepomembno, da so v Velenjki kupcem na voljo prostorne sanitarije, previjalnice, dvigala, bakomat in nenazadnje tudi defibrilator.

Darilni boni

Če želite obdariti svoje najdražje, so za vas v Velenjki pripravili darilne bone za 10 evrov, kar je vsekakor lepo in nadvse praktično darilo. Kupite jih lahko na info točki v 2. nadstropju nakupovalnega centra.

Otroški svet

Otroški svet je namenjen najmlajšim, od 4. do 10. leta starosti, ki lahko v otroškem svetu ostanejo sami, seveda po predhodni presoji in z dovoljenjem staršev, na lastno odgovornost.

Mlajšim od 4. leta pa je vstop dovoljen izključno v spremstvu staršev oziroma odrasle osebe.

Vabljeni v pisani svet zabave, igrač, labirintov, plezalnih sten in toboganov. Obisk Otroškega sveta je brezplačen.

Game zone – igralniški kotiček Nakupovalni center Velenjka nudi možnost zabave tako mladim kot mladim po srcu. Ročni nogomet, biljard, namizni hokej … – to je le del zabavnih aktivnosti, ki jih boste deležni, če boste obiskali Game zone v 2. nadstropju Velenjke.

Kako do Velenjke Obiskovalci Velenjke v času nakupov svoja vozila varno parkirajo v prostorni garažni hiši in se s tem ne obremenjujejo glede vremenskih razmer. V Velenjko se lahko odpravite tudi z brezplačnim velenjskim avtobusom, tako imenovanim Lokalcem, ali pa kar s kolesom z izposojevalne postaja sistema Bicy (nahaja se tudi pred Velenjko), ki je brezplačen avtomatiziran sistem za izposojo koles v Velenju.

Informacije

Vse informacije glede dogajanja v Velenjki lahko pridobite na različne načine, in sicer: osebno na njihovi info • točki v 2. nadstropju; s klicem na telefonsko šte• vilko 05 90 71 360; z obiskom spletne strani • www.velenjka.si; vprašanje jim lahko zasta• vite po elektronski pošti na info@velenjka.si .

Dodatno v Velenjki V Velenjki so vam na voljo prostorne sanitarije, kar je nadvse pomembno. Za udobje obiskovalcev in kupcev skrbijo tekoče stopnice in številna dvigala, tako da je obisk prijazen vsem. Odveč ni vedeti, da se v Velenjki nahaja tudi defibrilator.

Zakaj v Velenjko Vsekakor je nakupovalno središče Velenjka s svojo bogato izbiro raznolikega blaga nadvse pomemben dejavnik ponudbe na našem območju. Pomembno: Velenjka je nadvse prijazna tudi invalidom. 🔲

DARILO

Jure Beričnik

Z marčevskim odprtjem trgovine TEDi, ki je priljubljena ne le zaradi izjemno raznolike ponudbe, ampak tudi cenovne dostopnosti, smo gotovo dodali pomemben kamenček v mozaik naše vizije – zadovoljnega nakupa na enem mestu.

Tudi pozitivni odzivi kupcev kažejo, da je to zelo dobra dopolnitev ostalih odličnih ponudnikov našega največjega nakupovalnega centra v regiji. Ženske pa imajo zdaj še razlog ali dva več za obisk pri vas, kajne?

Res je, saj smo z izjemno cenjeno znamko Pandora zdaj še dopolnili ponudbo vrhunskega nakita, ki bo gotovo postal nepogrešljiv del naše celovite modne iz-

bire. Prav tako smo marca odprli prenovljeno in povečano prodajalno Lisca. Ob tem bi želel spomniti na res kakovostne domače in tuje blagovne znamke, med katerimi najdejo svoje najljubše kupci vseh generacij in zelo različnih interesov.

Je v centru s sproščanjem protikoronskih ukrepov postalo bolj živahno?

Seveda. Zelo smo veseli, da nas epidemija trenutno ne omejuje več v naši želji, da obiskovalce povabimo tudi na različne manjše dogodke ali zanje pripravimo posebna presenečenja. Vedno smo bili predani temu, da je naš nakupovalni center Velenjka mesto sproščenega druženja, srečevanj in zabave, zato verjamem, da bomo vse to lahko ob manjšem vplivu koronavirusa znova uresničili.

Novosti odkrijte, pomlad prehitite ŠE VEČ JA PONUD BA NA ENE M MESTU

ob vsakem nakupu v dm prodajalni v nakupovalnem centru Velenjka, Celjska cesta 40, Velenje, od 17. 3. do 24. 3. 2022.

20794064

*

www.dm.si � www.facebook.com/dmslovenija www.instagram.com/dm_slovenija

Oglasno sporočilo.

*Aktivnost velja ob predložitvi kupona in do razdelitve 500 daril.

Naš čas, 17. 3. 2022, barve: CMYK, stran 14

14

VELENJKA SE PREDSTAVI

17. marca 2022

Nakupovanje v trgovini je še vedno in Živimo v času, ko je nakupovanje preraslo vlogo oskrbovanja gospodinjstev, trgovski centri so postali objekti sprostitve, zabave in ene najbolj priljubljenih oblik preživljanja prostega časa. Pomembno je, da kupec dobi vse, kar potrebuje na enem mestu in da mu je obisk trgovine v užitek. Velikost prostora, svetloba, barvna usklajenost, čistoča, sodobna oprema in urejena zunanjost trgovine igrajo veliko vlogo pri izbiri, v katero trgovino se bomo danes šli malo sprehajat, s prijatelji na kavo in sproti še nakupili potrebno.

Kako nakupujejo ženske in kako moški?

Zabava s prijateljicami

Zakaj ne bi izleta v nakupovalni center izkoristile za druženje s prijateljicami, ki jih že dolgo časa ni'Nakupovalnai ste videle? Edinstveterapija' naj b o no priložnost imate sk povečala ženza na dosegu roke – v motivacijo in Velenjki. Dejstvo je, nadaljnje delo. da nam zaradi hiobveznosti trega tempa in številnih obveznosti pogosto zmanjka časa za druženje z ljudmi, ki jih imamo najraje.

Povabite tiste, s katerimi se boste zabavale in vam bodo znale svetovati pri nakupu. Ko se boste po nekaj urah brskanja po trgovinah utrudile, pa si vzemite odmor za kavico, poklepetajte in preglejte svoj dotedanji 'nakupovalni ulov'.

Ženske res nakupujejo z očmi? No, nekaj resnice je gotovo na tem. Nakupovanje je neke vrste terapija, ki si jo ženske privoščijo, kadar so slabe volje, pod pritiskom, morda pred kakšno prelomnico v življenju ali pa kar tako, ker si želijo v svoji omari nekaj novega. 'Nakupovalna terapija' naj bi povečala žensko motivacijo za nadaljnje delo in obveznosti, ki jih čakajo v življenju, in je dober pokazatelj osebnosti, zmanjšuje občutek žalosti in ženskam obenem daje občutek nadzora nad stvarmi. V času korone so se nakupi preselili predvsem na splet, a nadejamo se, da so časi korone minili. Kajti fizično nakupovanje je še kako prijetno, obenem pa je tudi možnost za zabavo Moški s prijateljicami.

Ženske pri nakupovanju pozabijo na skrbi

za darila p za ravijo 10%ot več denarja k ženske.

Na podlagi številnih raziskav, ki so jih izvedli v zadnjih letih, je vedno težje zanikati dejstvo, da nova obleka reši vse težave. Nakupovanje zahteva čas in koncentracijo, pa naj gre za nakupovanje po spletu ali v naši najljubši trgovini. Ženske morajo razmisliti, kaj potrebujejo, katere modne kose si želijo in katere bodo najlažje kombinirale z

oblačili, ki so že v omari. In med razmišljanjem o tem so popolnoma osredotočene na nakupovanje in pozabijo na vse skrbi, ki jih bremenijo.

Nekatere raziskave so dokazale, da se ženske bolje počutijo že zaradi same želje po določenem modnem kosu, ne da bi ga dejansko kupile, in da pozitivne občutke v njih prebudi že sama misel na to, kaj so si pred kratkim kupile.

Tudi moški radi nakupujejo – a drugače Ženske obiščejo več prodajaln, preden kupijo

Ženske opravljajo večino nakupov tako zase kot za vso družino in je zato v večini prodajaln več ženskih kot moških kupcev. Večina opravlja nakupe z užitkom in za to porabi veliko časa. Obiščejo veliko prodajaln, izbirajo, primerjajo, ocenjujejo ter hočejo videti veliko izdelkov, preden izberejo. Zaradi poudarjenega estetskega čuta se jim poleg kakovosti izdelka zdi pomembna tudi embalaža, higiena blaga, trgovine in pro-

dajalca. Imajo dobro predstavo o tem, kaj želijo kupiti, zato prodajalčeve nasvete sprejemajo z zadržki. Na splošno je znano, da je pri prodajalcih ženska kot kupec manj priljubljena kot moški.

Nekdaj je veljajo, da moški ne marajo nakupovanja, a v današnjih časih so se zadeve precej spremenile. Z drago damo res ne marajo hoditi od trgovine do trgovine, pa tudi sicer ženske raje nakupujejo v ženski družbi. A tudi moški radi pogledajo v trgovino, če le ima kaj poka-

zati. Mnoge trgovske verige vse bolj širijo ponudbo za moške, ki ponavadi že pred nakupovanjem vedo, kaj kupiti. V nasprotju z ženskami moški za nakupe porabijo manj časa, ker jim ti pomenijo breme. Pri izdelkih vsakodnevne rabe prisluhnejo nasvetom prodajalca. So neizbirčni in hvaležni kupci, zato bolj zaželeni od žensk. Pri nakupu tehničnega blaga pa so lahko tudi zahtevni in pričakujejo od prodajalca podrobno poznavanje blaga. Bolje se odrežejo tudi trgovine z urami in očali, mobilnimi telefoni, v zimskem času tudi s šali, kapami, plašči, jaknami in bundami.

Raziskave tržnega deleža za moške v Evropski uniji so pokazale, da bi večina moških oblačila kupovala več in raje, če bi bila ponudba zanje večja. V Veliki Britaniji so to poimenovali kar kompleks moškega nakupovanja. Britanska raziskava je tudi dokazala, da moški v povprečju za darila zapravijo 10 % več kot ženske.

Kako pa na nakupe vpliva starost kupca?

Otroci kot najmlajši kupci zahtevajo posebno pozornost prodajalca, saj so »veliki« potrošniki. Starši zanje veliko nakupujejo, od oblačil, ki jih hitro prerastejo, posebne prehrane in igrač do šolskih potrebščin ter sredstev za zabavo. Kadar otroci nakupujejo sami, mora biti prodajalec na to posebej pozoren in prijazen ter otroku pri nakupu pomagati. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da so

Lokali v Velenjki

LEKARNA VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje www.lekarna-velenje.si

Lekarna Trebuša Velenje (NC Velenjka) Telefon: 03 897 03 78 Poslovni čas: pon. – pet. 9.00 - 20.00, sob. 8.00 - 20.00 nedelje in prazniki ZAPRTO

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

Baby center Bags&more C&A Caffe Positano CCC Cvetličarna Supra DM Game Zone H&M Hervis Hiša daril Lekarna Velenje Lisca Lučka Mass M-Dance Mobtel New Yorker NKD Office&more Optika Clarus Premium Pet Renome Cafe s.Oliver Sensilab Simple Slowatch Spar Spekter TEDi Telemach Triumph Vitapur Po abecednem vrstnem redu vir: https://www.velenjka.si

Obiščite Telemach Velenjka Gsm aparati d. o. o. • Celjska cesta 40 • 070 400 600 • velenje1@posrednik.telemach.si

telemach.si Nagrada za najhitrejše fiksno in 5G omrežje v Sloveniji temelji na podlagi analize podatkov Ookla® Speedtest Intelligence® za obdobje 3.–4. četrtletje 2021. Blagovna znamka Ookla® je uporabljena po licenci in z dovoljenjem.

Več na www.telemach.si ali https:/ /www.speedtest.net/awards/

Naš čas, 17. 3. 2022, barve: CMYK, stran 15

VELENJKA SE PREDSTAVI

17. marca 2022 otroci veliki oboževalci reklam, kar lahko vpliva na nakup. Nenazadnje pa ne smemo pozabiti, da so otroci bodoči kupci in ima pravilna priprava in vzgoja v tej smeri koristne posledice za prodajalce.

Skrbimo zase V teh negotovih časih poiščimo moč v sebi. S skrbjo za svoje duševno ravnovesje lahko pomagamo sebi in drugim. Sprandijeva kampanja SKRBIMO ZASE spodbuja skrb za svoje neposredno okolje. Kaj za vas pomeni slogan »Skrbimo zase«?

Do nedavnega je slogan »Skrbimo zase« predstavljal kampanjo znamke Sprandi za sezono pomlad–poletje 2022. Nanašal se je predvsem na pozornost do sebe, ki ti omogoča, da poiščeš trenutek za svojo dušo v tem vsakodnevnem vrvežu.

Danes te besede zvenijo bolj močno kot

kdajkoli prej. Danes moramo poskrbeti zase, da lahko skrbimo za druge. Močnejši ko smo, več zmoremo. Le mirni, vztrajni in pomirjeni sami s seboj bomo lahko podali roko pomoči potrebnim. Skrb za harmonijo, duševno stanje in zdravje še nikoli ni bila tako pomembna.

V prihodnjih dneh lahko na profilih Sprandi in CCC ter družbenih omrežjih najdete številne nasvete in rituale, kako ravnati v današnji situaciji. S prepuščanjem tem majhnim užitkom gradimo temelje za izpolnjen »jaz«.

V kampanji Sprandi Skrbimo zase sodelujejo zvezde svetovnega kova: idol Z generacije Finn Wolfhard, znan iz serije "Stranger Things", legendarni igralec Kyle MacLachlan in Amber Valletta, supermodel iz 90-ih, ki se danes ukvarja z ekološkimi aktivnostmi. Na fotografijah nosijo oblačila in dodatke iz kolekcije pomlad–poletje 2022: udobne trenirke, oblačila za tek in retro superge.

Kolekcija Sprandi je na voljo v CCC prodajalnah in na ccc.eu . 🔲

Martina Perić, Marketing manager CCC SLO & CRO Promocijsko besedilo

goji. Starejši kupci imajo nižje dohodke in so zato bolj varčni pri nakupih. So tradicionalisti, ne preizkušajo novih izdelkov, trajnost izdelka je zanje zelo pomembna. Za nakup potrebujejo dlje časa in potrpežljivega prodajalca. Veliki nakupovalni centri so zanje prehrupni in je v njih preveč ljudi, zato si raje izbirajo manjše prodajalne in se čustveno navežejo na prodajalce. 🔲 Vir: splet, Tanja Skok, psihologija prodaje

Akcija je veljavna ob predložitvi kupona v salonu Simple Velenje od 18.3.2022 do 30.4.2022.

Popusti se med seboj ne seštevajo.

Mladina je danes med prodajalci najmanj zaželena, saj velikokrat v kabinah za seboj pusti goro pomerjenih oblačil in odide brez nakupa. V prodajalne mladi hodijo v skupinah ter s svojo razposajenostjo motijo prodajalce in druge kupce. Tudi kraje so v tej starostni skupini dokaj pogoste. Mladi nimajo veliko denarja, tako da hodijo v trgovino blago ogledovat. Ne glede na našteto pa se mora prodajalec do njih vesti spoštljivo in jih upoštevati kot ostale kupce.

Odrasli kupci so najpomembnejši za trgovce, saj so zaposleni in imajo dohodke ter potrebujejo izdelke vseh vrst zase in za svojo družino. Zanje je pomembno razmerje med kakovostjo in ceno ter ugodni plačilni po-

15

MODNI CITATI

»Tvoje obleke bi morale biti dovolj tesne, da pokažejo, da si ženska in dovolj ohlapne, da pokažejo, da si dama.« Edith Head »Nikoli ne moreš posvetiti preveč pozornosti izbiri čevljev. Preveč žensk misli, da so čevlji nepomembni, ampak pravi dokaz elegantne ženske je v tem, kar nosi na stopalih.« Christian Dior

VELENJKA Odpiralni čas VELENJKE 2022 Delovni čas

SVEŽE PRIPRAVLJENO V NAŠI TRGOVINI

Ponedeljek – sobota: od 9:00 do 20:00 Nedelje in prazniki: ZAPRTO

Lekarna delovni čas:

ponedeljek – petek: od 9:00 do 20:00, sobota od 8:00 do 20:00 Nedelje in prazniki: ZAPRTO

Trgovina Spar delovni čas:

Ponedeljek – petek: od 9:00 do 20:00, sobota od 8:00 do 20:00 Nedelje in prazniki: ZAPRTO 18. 4.

27. 4.

2. 5.

25. 6.

15. 8.

31. 10.

1. 11.

24. 12.

26. 12.

31.1 2.

pon. sre. pon. sob. pon. pon. tor. sob. pon. sob.

Velikonočni ponedeljek Dan upora proti okupatorju Praznik dela Dan državnosti Marijino vnebovzetje Dan reformacije Dan spomina na mrtve Sveti večer Dan samostojnosti in enotnosti Silvestrovo

ŠIROKA PONUDBA SENDVIČEV, SOLAT, GOTOVIH JEDI IN SLADIC.

ZAPRTO ZAPRTO ZAPRTO ZAPRTO ZAPRTO ZAPRTO ZAPRTO 9.00-17.00 ZAPRTO 9.00-17.00

, i k o r i r p o n d Ve ! e ž e v s o n d e v

Praznični delovni čas * V prednovoletnem času od vključno 6.12 do 27.12.2020 bo nedeljski (4 nedelje) delovni čas od 9:00 do 17:00 ure. * Datum za inventuro NI določen, v primeru enotnega datuma bodo kupci obveščeni. Vir: www.velenjka.si/si/o-velenjki/odpiralni-cas

SPAR Slovenija d.o.o., Letališka 26, Ljubljana

www.spar.si

Naš čas, 17. 3. 2022, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT

17. marca 2022

Knapi točke pustili v Lendavi Dvoboj nekdanjih prvoligašev pripadel Nafti – Rudar dober del drugega polčasa z igralcem manj Velenjčani so v 20. krogu 2.

Slovenske nogometne lige gostovali v Lendavi, kjer se je zbralo okoli 200 gledalcev. Po dolgem času je v lendavskem športnem parku domače spodbujala tudi navijaška skupina Gorgone, ki se je veselila zmage domačih. Slednji so se gostom maščevali za poraz iz prvega dela sezone, ko so knapi na domačih tleh s 3 : 1 premagali Lendavčane. Obračun med Nafto in Rudarjem je bil poln pričakovanj za gledalce, saj gre za ekipi, ki sta v prvem delu sezone sloveli predvsem po odprti igri in napadu.

Prvi polčas je minil brez zadetkov, čeprav sta si obe ekipi priigrali nekaj priložnosti. V izteku 6. minute so prvič resneje zapretili domači. Po podaji Daniela Nemetha je Dominik Drk že premagal gostujočega vratarja Karla Žigerja in zadel prečko, od katere se je žoga odbila tik pred gol črto. Nekaj minut kasneje je na drugi strani do obetavne situacije prišel Brian Sousa Saramago, v katerega pa je na robu kazenskega prostora trčil domači vratar Marko Galoši. Zaradi poškodb po grdem trčenju sta morala tekmo oba

predčasno zapustiti. Najboljšega strelca Rudarja je zamenjal Vito Štrakl, ki se je le nekaj minut po vstopu v igro poškodoval tudi sam, a je tekmo lahko nadaljeval. Prvi polčas se je po precej izenačeni igri in mnogih napakah na obeh straneh končal brez zadetkov, zaznamovali

pa so ga predvsem številni prekrški in poškodbe.

Nogometaši Nafte so tako svojo pot do zmage tlakovali v drugem delu tekme. V 53. minuti je po predložku Vedrana Vinka najvišje skočil Žiga Živko, ki je zadel za vodstvo domačih z 1 : 0. Le tri minute kasneje je bil na drugi strani v napadu malce prehiter Vito Štrakl, ki se je znašel v prepovedanem položaju. Dvajsetletni napadalec se

z dvignjeno zastavico očitno ni strinjal in odločitvi ugovarjal, glavni delilec pravice Damjan Novarlić pa je takoj odreagiral in iz žepa potegnil rdeč karton.

Knapi se kljub zaostanku in igralcu manj niso predali, nadaljevali so z napadalno igro, a do prave priložnosti za zadetek niso prišli. Približno dvajset minut pred koncem so po napaki zapravili žogo, kar so v hitrem protinapadu izkoristili Lendavčani. Za vodstvo in končni rezultat 2 : 0 je tako v 70. minuti zadel Vedran Vinko, ki se je z dvanajstim golom na lestvici najboljših strelcev 2. SNL povzpel na drugo mesto in se izenačil z Brianom Souso Saramagom.

Nafta z zmago na domačih tleh ostaja na tretjem mestu lestvice, kjer še vedno kraljujeta Gorica in Triglav. Knapi pa z 28 točkami ostajajo v zgornjem delu lestvice, trenutno so na 7. mestu. V nedeljo jih čaka tekma na domačih tleh, kjer se bodo pomerili z ekipo Roltek Doba, ki je po točkah izenačena z Velenjčani. 🔲

tr

Učenci CVIU odlični para karateisti POMAGAJ mi, da naredim sam, PRIPRAVI mi pot za moj najboljši razvoj, pa bom zacvetel v vsem svojem sijaju.

Velenjski rokometaši pretrd oreh za Mariborčane Na zadnjem gostovanju pred reprezentančnim premorom so ponovno slavile ose – Sledi naporen ritem tekem

V 18. krogu Lige NLB so rokometaši Gorenja Velenja gostovali v Mariboru, kamor so se odpravili brez prvega vratarja ekipe Aljaža Panjtarja. V vratih se je izkazal Emir Taletović, ki je postal igralec tekme, priložnost pa so tudi tokrat dobili mlajši rokometaši.

Velenjčani so sicer prvi povedli, a velik del prvega polčasa je bila tekma precej izenačena. Po desetih minutah prvega dela so gosti povedli z dvema zadetkoma prednosti (4 : 2), Mariborčani pa so se vrnili in v 16. minuti tekme tudi povedli (6 : 5). V 18. minuti so do prednosti ponovno prišli rokometaši Gorenja (8 : 7), ki pa vodstva do konca tekme niso izpustili iz rok. Po dveh zaporednih zadetkih Ibrahima Haseljića so v 23. minuti prišli do treh golov prednosti (11 : 8), na odmor pa so odšli s prednostjo petih zadetkov (14 : 9).

Tudi v drugem polčasu so nadaljevali odločno in v 36. minuti

vodili že za 10 golov (20 : 10).

Največjo prednost na tekmi so dosegli v 45. minuti (27 : 12).

Domačini se niso predali in so najprej s petimi zaporednimi goli zaostanek znižali na 10 golov razlike, minuto do konca pa so zaostanek znižali na 24

: 31. Za Velenjčane je nato zadel še Enej Slatinek Jovičić in postavil končni rezultat 24 : 32.

Aktualni prvaki so tako zabeležili že 6. zaporedno zmago v prvenstvu, s tekmo manj in s 25 točkami pa ostajajo na 4. mestu lestvice.

Po odigranem 18. krogu je sledil reprezentančni premor, ki

bo trajal do 20. marca. Po krajšem predahu Velenjčane čaka naporen ritem tekem. Najprej, 22. marca, se bodo v četrtini finala Pokala Slovenije pomerili proti RK Sviš Ivančna Gorica.

Sledi nadaljevanje Lige NLB, v 19. krogu bodo ose 25. marca zaigrale proti RD Herz Šmartno.

Konec meseca, 29. marca, pa jih čaka še prva tekma osmine finala Lige Evropa, kjer se bodo pomerili proti francoski ekipi USAM Nimes Gard.

Zoran Jovičić, trener Gorenja Velenja: "Odigrali smo zelo kvalitetno tekmo. V vseh pogledih. Kvalitetna obramba in discipliniran napad. V prvem polčasu smo zgrešili nekaj čistih priložnosti, a smo z dobro obrambo to nadomestili. V drugem delu smo nadaljevali z dobro igro in zasluženo povedli z višjo prednostjo. Vesel sem, da so priložnost dobili tudi mlajši igralci." 🔲

tr, foto: RK Gorenje

TAKO so igrali Liga NLB, 18. krog

To je moto Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje (CVIU), moto vseh vpletenih v vzgojno-izobraževalni proces, ki se vsakodnevno trudimo udejanjati inkluzijo v pravem pomenu besede, spreminjati prepričanja o naših učencih ter opozarjati družbo, da so tudi oni njeni vredni člani in ji lahko dajo svoj prispevek.

Anina Cesar in Danica Šumljak iz Karate kluba Velenje s svojim entuziazmom, znanjem, voljo in potrpežljivostjo učita

učence v sklopu interesne dejavnosti Karate. Z našimi učenci sta se predstavili na Državnem prvenstvu za PARA karateiste, ki je potekalo 26. februarja na Polzeli.

Dosegli so izvrstne rezultate: 1. mesto in naziv državnega prvaka je dosegel Žiga Šalamun (kata opp moški do 16 let), 2. mesto Ermin Uratnik (kata opp moški do 16 let) in Tjaša Lenko (kata opp nad 16 let – Downov sindrom), 3. mesta pa Dejan Cvijić (kata opp nad 16

let – Downov sindrom), Sara Pustinek (kata opp nad 16 let – Downov sindrom) in Sabina Cimperc (kata opp ženske nad 16 let), 4. mesto pa Josip Mijo Grbić (kata opp moški nad 16 let).

Na vse nastopajoče smo zelo ponosni, ker so zbrali pogum in se maksimalno izkazali. Največja nagrada za vloženi napor ni tisto, kar za opravljeno delo dobimo, pač pa tisto, kar ob njem postanemo. 🔲

Vernesa Pašić

Maribor Branik – Velenje Gorenje 24:32 (9:14) Gorenje: Verboten, Taletović (11 obramb), Haseljić (2), Tajnik (2), Pajt (8), Velić, Starc (1), Miklavčič, Drobež, Sokolič (4), Verdinek (6), Šiško (1), Grmšek (4), Jovičić (2), Mlivić, Predović (2); trener: Zoran Jovičić Sedemmetrovke: Maribor 3 (0), Gorenje 3 (3) Izključitve: Maribor 4 minute, Gorenje 0 Drugi rezultati: Urbanscape Loka - Riko Ribnica 26:27 (14:12), Herz Šmartno - Trimo Trebnje 28:28 (15:13), LL Grosist Slovan - Celje Pivovarna Laško 29:32 (17:19), Jeruzalem Ormož - Ljubljana 30:27 (17:15), Koper - Slovenj Gradec 35:32 (19:18), Sviš Ivančna Gorica - Dobova 27:29 (13:16), Vrstni red: 1. Celje - 36 točk, 2. Trimo Trebnje – 29 točk, 3. Riko Ribnica – 25 točk, 4. Gorenje Velenje – 25 točk, 5. Urbanscape Loka – 20 točk, 6. Koper – 19 točk, 7. Slovenj Gradec – 17 točk, 8. Grosist Slovan – 15 točk, 9. Maribor Branik – 15 točk, 10. Dobova – 15 točk, 11. J. Ormož – 14 točk, 12. SVIŠ Ivančna Gorica

– 8 točk, 13. Ljubljana – 8 točk, 14. Herz Šmartno - 4 točke.

Dekani – 20, 14. Krško – 19, 15. Drava Ptuj – 15, Brežice – 12.

2. SNL, 20. krog

3. SNL - vzhod, 15. krog

Nafta 1903 – Rudar Velenje 2:0 (0:0) Strelci: 1:0 Žiga Živko (53. minuta), 2:0 Vedran Vinko (70.) Rdeči kartoni: Štrakl (56.)

Rudar: Žiger, Tubić (od 78. Verbič.), Spudić, Kosić, Saramago (od 24. Štrakl), Jovan (od 78. Vošnjak), Hrovat, Pejović, Jovanović (od 78. Majcenović), Bošković, Kočar (od 73. Batistić); trener: Željko Mitraković.

Drugi rezultati: Krka – Fužinar Vzajemci 3:0 (2:0), Jadran Dekani – Triglav Kranj 1:1 (0:1), Rogaška – Brežice 1919 Terme Čatež 4:0 (2:0), Krško - Drava Ptuj 0:0, Roltek Dob – Primorje 0:1 (0:0), Beltinci Klima Tratnjek – Vitanest Bilje 0:1 (0:0), Gorica – Ilirija 1991 0:1 (0:0).

Vrstni red: 1. Gorica – 49 točk, 2. Triglav Kranj – 45, 3. Nafta – 36, 4. Rogaška – 35, 5. Roltek Dob – 28, 6. Primorje – 28, 7.

Rudar Velenje – 28, 8. Krka – 27, 9. Fužinar Vzajemci – 26, 10. Vitanest Bilje – 25, 11. Beltinci – 25, 12. Ilirija – 23, 13. Jadran

Šmartno 1928 – Koroška Dravograd 1:3 (1:1) Šmartno: Verdev, Turinek, Vezaj A. (od 75. Trap), Trop, Kokić (od 60. Hrastnik), Melavc, Blaj (od 75. Košušar), Danijel (od 86. Vezaj S.), Korpar, Funtek, Jakob (od 60.

Hrastnik); trener:Igor Fenko.

Strelci: 0:1 Peter Kogelnik (14.), 1:1 Marcel Blaj (20.), 1:2 Davor Rogina (49.), 1:3 Peter Kogelnik (84.)

Drugi rezultati: Premium Dobrovce – Zavrč 2:1, Šmarje pri Jelšah – Cirkulane 2:3, Šampion – Bosch Bračič Videm 1:4, Ketty Emmi Bistrica – Korotan Prevalje 7:0, Posavje Krško – Dravinja 2:0.

Vrstni red: 1. Kety Emmi Bistrica – 41 točk; 2. Koroška Dravograd – 29; 3. Šampion – 27; 4. Cirkulane – 25; 5. Dravinja – 24; 6. Šmartno 1928 – 24; 7. Zavrč – 19; 8.

Podvinci – 18; 9. Bosch Bračič Videm – 18; 10. Korotan Prevalje – 17; 11. Premium Dobrovce – 15; 12. Posavje Krško – 14; 13. Šmarje pri Jelšah – 13; 14. Zreče – 7.

Naš čas, 17. 3. 2022, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT

17. marca 2022

Nismo edini, ki ciljamo na vrh Članska ekipa NK Šmartno 1928 spomladanski del prvenstva v 3. slovenski ligi začela s porazom – Priprave specifične Tatjana Podgoršek Minuli vikend so bile na sporedu prve tekme spomladanskega kroga tekmovanja v 3. slovenski nogometni ligi – vzhod v sezoni 2021/2022. Članska ekipa NK Šmartno 1928 se je na domačem stadionu srečala z ekipo Koroška Dravograd in srečanje izgubila z 1 : 3. Tekmo so označili kot derbi 15. kroga, saj sta se srečali ekipi blizu vrha prvenstvene lestvice; po 14 odigranih tekmah so namreč Korošci s 26. točkami prezimili na tretjem, Šmarčani pa s 24. točkami na petem mestu.

meri odvisno od igralcev in od pripravljenosti ostalih ekip. »Nismo edini, ki ciljamo na vrh. Ekipa Bistrice ima pri tem lepo rednost. Žal je ekipa v prestopnem roku glede igralskega kadra več izgubila kot pridobila.

žavami. »Zaledja v našem okolju nimamo prav veliko, zato se trudimo pridobiti mlade nadebudne igralce tudi iz okoliških krajev.

Je pa treba priznati, da nudita oba sosednja večja kluba (Celje in Velenje) boljše pogoje

17

Župan čestital velenjskim olimpijcem Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je 9. marca sprejel velenjske olimpijce Roka Marguča, Tita Štanteta in Vida Vrhovnika, ki so se poleg Glorie Kotnik udeležili nedavnih olimpijskih iger v Pekingu. Čestital jim je za udeležbo in se jim zahvalil za promocijo našega mesta, regije in države.

Poudaril je, da so športniki ponovno dokazali, da so eni izmed najboljših promotorjev regije in države. Ponudil jim je pomoč in sodelovanje tudi v prihodnje, tudi pri soočanju z drugimi življenjskimi izzivi. Za sodelovanje na olimpijskih igrah bo občina vsakemu športniku namenila 1.000 evrov.

Veliko obolelih igralcev

Trener ekipe Igor Fenko nam je pred nedeljskim derbijem med drugim dejal, da so bile priprave na spomladanski del prvenstva v sezoni 2021/2022 najbolj specifične v njegovi trenerski karieri. »S pripravami smo zaradi ukrepov v času epidemije covida-19 začeli kasneje, kot smo načrtovali, veliko pa je bilo tudi obolelih igralcev. Odpadle so načrtovane pripravljalne tekme, saj so se tudi v drugih ekipah soočali s posledicami epidemije.« Kljub temu so čas od lanske zadnje do letošnje prve prvenstvene tekme izkoristili podobno kot na prejšnjih pripravah. Kot dodaja Fenko, je ekipa precej mlada, igralci pa imajo veliko možnosti za napredovanja tako v tehniki kot taktiki. »Nadejam se, da so kljub krajšemu pripravljalnemu obdobju nekaj potrebnega znanja osvojili in da bodo na zelenicah prikazali dobre igre.« Ni skrivnost, da se uprava kluba spogleduje z vrhom prvenstvene lestvice. Na to, meni sogovornik, bo vplivalo več dejavnikov. Ali je vrh tudi dosegljiv, bo v največji

Članska ekipa NK Šmartno 1928 je spomladanski del sezone 2021/2022 začela s porazom. (foto: Zoran Stojko) Generalka pred nadaljevanjem prvenstvene sezone je to potrdila, vendar smo optimisti in naš cilj na vsaki tekmi je zmaga.«

Težave s kadri pri mlajših selekcijah

Bogdan Trop, predsednik kluba, je zagotovil, da delajo po svojih najboljših zmožnostih na področju logistike, organizacije, financ in priprave infrastrukture. Ustvariti želijo dobre razmere za delovanje vseh selekcij, tudi mladinske, kadetske, kjer pa se že nekaj časa srečujejo s kadrovskimi te-

Čez hribe in doline s planinci UNI 3 Zima se letos kar ne more odločiti, da bi se poslovila od nas. Mraz stiska predvsem zjutraj, čez dan pa zaradi vetra in megle tudi ni preveč prijetno.

Planinci Univerze za tretje življenjsko obdobje z vremenom to zimo nismo imeli težav. Na prvem pohodu v tem letu smo res doživeli pravo zimsko idilo. Logarska dolina je sijala od snežne beline, hoja po novo zapadlem snegu pa je bila mehka in prijetna. Sonce je ožarjalo venec gora, ki obdajajo dolino, da je jemalo vid. Oskrbnica planinske koče nas je prijazno sprejela v tople prostore, kjer smo se okrepčali in pogreli. Kljub sončnemu vremenu nam je mraz zlezel pod rokavice in prav prijetno se je bilo pogreti v toplem zavetju koče.

Na naslednjem pohodu smo se že spogledovali s pomladanskim cvetjem. Prvi teloh je sramežljivo kukal izpod velikih listov in še ves zvit pozdravljal sonce, da bi ga ogrelo in razvilo cvet do polne lepote. Zapuščena kmetija na Ojstrem vrhu je s svojimi golimi okni in z razmajanim gospodarskim poslopjem spominjala na prizor iz kakšne grozljivke. Kdo ve, koliko rodovom je dajala zavetje in topel dom, zdaj pa ni nikogar, da bi pokrpal streho in prinesel novo življenje v to okolje. Pot nas je vodila pod Tirskimi pečmi do gostilne Tiršek, kjer smo si privoščili topel obrok. Avtobus nas je čakal pri lovski koči blizu Rečice ob Savinji.

Najlepši pa je bil februarski pohod iz Mozirja do Lepe Njive. Po prijetni gozdni poti smo se povzpeli do cerkvice svetega Roka nad Mozirjem, nato pa nadaljevali malo po travnikih, malo po gozdu, pa tudi čez globel s potočkom, ki k sreči ni bil preglobok in smo ga z lahkoto preskočili, do razgledne gorske vasice Šmihel. Sledil je spust po gozdu do počitniške hišice naše drage Helge, ki je v teh dneh slavila okrogli jubilej. V

toplem zavetju njenega vikenda in ob dobri jedači in pijači smo nazdravili in ji zaželeli še veliko lepih dni in pohodov.

Konec februarja je vedno rezerviran za pohode po poteh legendarne XIV. divizije.

Spomin na partizane in na našega rojaka Karla Destovnika - Kajuha, ki bi bil letos star 100 let, smo počastili s pohodom od

in starši se odločijo tako, kot se.« Kakšna so pričakovanja? »Še vedno zremo proti vrhu prvenstvene lestvice. Mislim, da so pričakovanja realna. Kako se nam bo izšlo, pa bomo 🔲 videli,« je sklenil Bogdan Trop.

Klub so zapustili: Nikola Daničič, Alen Martinovič in Nino Cvek. Prišli so: Žiga Korpar, Erik Štraus, Žan Luka Vasle in Sašo Križnik.

Po hribih čjega petja in sonca. Tokrat smo se odločili za pohod po Loško-Zbelovski poti od Loč do Kraberka. V Žičah smo bili gostje družine Ratajc in si ogledali staro kartuzijsko klet, kjer so nam postregli z domačim 100 % bio matičnim sokom aronije, čajem in z rogljički. Za to ima zaslugo naša Magda. Hvala.

Potem smo se povzpeli do cerkvice Ška-

Namizni tenis Zmaga igralcev Tempa V soboto, 12. marca, so igralci NTK Tempo iz Velenja nastopili na domačem parketu telovadnice osnovne šole Gustava Šiliha.

Pomerili so se z igralci Melamina iz Kočevja in igralci Ilirije iz Ljubljane. Srečanje proti Melaminu so dobili z rezultatom 5 : 0 (dve zmagi sta dosegla Tadej Vodušek in Patrik Videc, eno pa Miha Kljajič). Tekmo proti Iliriji so dobili igralci Tempa z rezultatom 5 : 1 (po dve zmagi sta dosegla Tadej Vodušek in Miha Kljajič, eno pa Patrik Videc). Na lestvici so igralci NTK Tempo po šestnajstem krogu na prvem mestu s 30 osvojenimi točkami. S tema zmagama so si igralci Tempa zagotovili prvo mesto v drugi slovenski nami-

Kegljanje Regijsko prvenstvo in kvalifikacije za DP

Graške Gore do Zarazborja. Pri spomeniku NOB smo prisluhnili Kajuhovi pesmi, nato pa smo krenili po Šaleški planinski poti do Ernežnika, kjer nas je gospodar pogostil s šilcem žganega. Pri Rdečniku smo imeli počitek in malico. Gospodinja je pripravila odlično gobovo juho z ajdovimi žganci in prav poseben, kvašen jabolčni zavitek.

Nadaljevali smo po najlepšem delu ŠPP s čudovitimi razgledi na Šaleško in Mislinjsko dolino ter na okoliško hribovje. Žal pa je marsikje zaradi pašnikov pot speljana po cesti, ki sicer ni prometna, je pa asfaltirana, kar je za utrujene noge precej naporno.

V Zarazborju nas je čakal avtobus in nam prihranil pot do Velunjskega jarka. Hvala, Roman, za razumevanje.

Pohod v marcu pa je bil že poln cvetja, pti-

pulirske Matere božje na Nunski gori. Po dokaj strmi poti, polni pomladnega cvetja in ptičjega čebljanja, smo se spustili v dolino in po zanimivi poti mimo osamljenih kmetij, čez travnike, gozdove, malo pa tudi po asfaltu, nadaljevali do turistične kmetije Pri Krošlju. Res prijetna, zanimiva in zelo razgledna pot, ki je sicer krožna, dolga okoli 22 km, a mi smo jo zaključili pri Krošljevih ob kozarcu dobrega vina.

Lepe so naše planinske poti, hoja v dobri družbi prijaznih in prijetnih ljudi pa je kot balzam za dušo. Vabljeni v naše vrste. Veliko lepih pohodov nas še čaka. Že naslednji četrtek bomo hodili po starih, skoraj pozabljenih vaških poteh, kjer so nekoč hodile in živele istrske žene Šavrinke. 🔲

Anka Pugelj

Na kegljiščih v Šoštanju in v Sl. Konjicah je potekalo regijsko prvenstvo za posameznike, ki je veljalo kot kvalifikacije za nastop na državnem prvenstvu.

Pravico nastopa je imelo 32 tekmovalcev, in sicer so 16 tekmovalcev dale ekipe, ki nastopajo v državnih ligah, 16 tekmovalcev pa po kvalifikacijah prvenstva OTS. Že prvi dan prvenstva je kazalo, da se bodo fantje borili za vsak kegelj. Presenetljivo je prvi tekmovalni dan pripadel mlademu Kranjcu – tekmovalcu iz ekipe Komcela s 586 podrtimi keglji, na drugo mesto se je

znoteniški ligi.

Zelo uspešno pa je nastopil Anej Guštin v kategoriji mlajši kadeti v nedeljo, 13. marca, na tekmovanju v Lučah. Dobro se je boril in na koncu tekmovanja v tolažilni skupini osvojil drugo mesto.

Prav tako uspešni so bili tudi veterani NTK Tempo iz Velenja, saj so nastopali na petem rekreativnem turnirju v Ravnah na Koroškem. Jure Pejovnik je tako v kategoriji do 39 let osvojil prvo mesto. Fredi Vodušek je že petič zapored zmagal v kategoriji od 65 do 69. Klavdija Grobeljšek je bila v kategoriji do 50 let tretja, prav tako tretja pa je bila v kategoriji nad 50 let Petra Majerič. Tretji sta bili v kategoriji dvojic Grobeljšek– Majerič, tretje mesto sta zasedla tudi Knez–Janez Pejovnik in Vodušek–Škerlak. 🔲

Dak

uvrstil domači tekmovalec Sečki s 577 podrtimi keglji, sledila sta člana KK Konjice – Grosman s 556 in bivši član reprezentance Kirbiš s 553 podrtimi keglji. Zelo napeto je bilo drugi dan prvenstva. Borbe za vsak kegelj so trajale do zadnjega lučaja, tako da se vrstni red ni dosti spremenil.

Zamenjava je prišla le na vrhu razpredelnice. Zmagovalec prvenstva je postal Kirbiš (KK Konjice) s skupno 1135 podrtimi keglji, drugo mesto je pripada lo Kranjcu – 1122, tretje mesto pa članu Šoštanja Sečkemu – 1110 podrtih kegljev. Pravico nastopa na DP, ki bo 3. in 4. aprila, sta si priborila Kirbiš in Kranjc.

Za Šoštanj so nastopili še Hasičič – 1065 (10. mesto), Petrovič - 1064 (11.), Jug – 1062 (12.), Križovnik – 1019 (17.), Kompari – 1008 (18.), Ognjenovič – 993 (20.) in Pintarič le z enim nastopom 522 (26.). 🔲

Naš čas, 17. 3. 2022, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

17. marca 2022

POLICIJSKA kronika Iz trgovine ukradla radio Velenje, 7. marca – Dopoldan so policisti v trgovini Jager obravnavali tatvino radia. Pri zbiranju obvestil je bilo ugotovljeno, da je omenjena ženska tatvino storila že pred dnevi in da jo je posnela tudi varnostna kamera. Ko bodo zbrali dodatna obvestila, bodo zoper osumljenko, ki je bila tudi prepoznana po pregledu posnetkov, podali kazensko ovadbo.

Našli ukradeno kolo Velenje, 7. marca – Popoldan so bili policisti obveščeni o najdbi kolesa z motorjem.

Na kraju so ugotovili, da je bilo omenjeno kolo z motorjem pred časom ukradeno. Opravili so ogled kraja in nato kolo z motorjem vrnili lastniku.

Mladoletnika v avtomobile metala storže Velenje, 9. marca – V popoldanskih urah so policisti posredovali na Kardeljevi ploščadi, kjer naj bi mladostnika metala kamne v parkirana vozila. Na kraju so ugotovili identiteto mladostnikov ter ugotovili, da sta v resnici metala storže. Pri pregledu vozil ni bilo ugotovljeno, da je nastala materialna škoda. O dejanju so obvestili njune starše, prav tako bodo obvestili tudi Center za socialno delo.

Sum spletne goljufije Velenje, 9. marca – Popoldan se je na Policijski postaji Velenje zglasila občanka, ki je prijavila kaznivo dejanje goljufije.

Pri zbiranju obvestil so polici-

Policisti opozarjajo!

Občane opozarjajo, naj bodo pri nakupovanju oz. prodaji po spletu zelo pozorni oz. naj uporabljajo preverjene spletne strani ter ne nasedajo osebam, ko od njih zahtevajo razna nakazila vnaprej. Takšnih goljufij je namreč vedno več, zato bodite še posebej previdni!

sti ugotovili, da je oškodovanka preko spletne strani prodajala artikel. Neznana oseba je od nje preko spleta zahtevala denar, ki ga je oškodovanka tudi nakazala. Ko je nato oseba zahtevala še več denarja, je sklepala, da gre za goljufijo.

osumljeni, pa bodo zoper njega uvedli tudi prekrškovni postopek, saj je nož-bodalo opredeljeno kot orožje. V dogodku ni bil nihče telesno poškodovan.

Voznik tovornega vozila povzročil Z razstave ukradel prometno nesrečo Velenje, 10. marca – Okoli 12. umetniško delo Velenje, 9. marca – Na policijski postaji Velenje je občan prijavil svojo ukradeno sliko. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je namreč oseba odtujila njegovo sliko, ki je bila razstavljena v galeriji v trgovskem centru. Z zbiranjem obvestil policisti nadaljujejo.

Moški napadel z nožem Velenje, 10. marca – Nekaj minut pred polnočjo so policisti posredovali pred Rdečo dvorano, kjer naj bi moški z nožem napadel prijavitelja. Na kraju so ugotovili, da je osumljeni z manjšim nožem, »bodalom oz. nožem, prirejenim za napad«, napadel prijavitelja in njegovega prijatelja. Osumljenega so policisti izsledili na kraju. Pri ogledu kraja kaznivega dejanja so uporabljeno sredstvo oz. nož – bodalo, ki ga je imel osumljeni, tudi našli. Za kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru bodo zoper osumljenega podali kazensko ovadbo. Spričo noža oz. bodala, ki ga je posedoval

ure so policisti na Cesti Františka Foita obravnavali prometno nesrečo z lahkimi telesnimi poškodbami, do katere je prišlo zaradi nepravilnega razvrščanja voznika tovornega vozila.

Povzročitelju so izdali plačilni nalog.

Bivši partner napadel prijaviteljico Velenje, 11. marca – V dopoldanskih urah so v Šaleku obravnavali kaznivo dejanje nasilništva, saj je bivši partner napadel prijaviteljico. Pri zbiranju obvestil je bilo ugotovljeno, da se je to že večkrat zgodilo, zaradi česar so osumljenemu izrekli ukrep prepovedi približevanja, zoper njega pa bodo policisti podali tudi kazensko ovadbo.

Nasilen partner

partnerju v Mežico, tam pa jo je partner fizično napadel. Pri zbiranju obvestil so bili podani vsi elementi kaznivega dejanja nasilja v družini. Policisti so v nadaljevanju izrekli tudi ukrep prepovedi približevanja.

Zoper osumljenega sledi kazenska ovadba.

Spor med sosedoma Velenje, 11. marca – Dopoldan so policisti ukrepali na Ljubljanski cesti, kjer je prišlo do spora med sosedoma, in sicer glede nerešenih mejnih zadev.

Na kraju so zaradi nerešenih mejnih zadev oba napotili na zasebno tožbo, zaradi kršitev javnega reda in miru pa so policisti obema izrekli opozorilo.

Oseba kršila javni red in mir Velenje, 11. marca – V večernih urah so policisti odšli do zavetišča za brezdomce, kjer je znana oseba kršila javni red in mir ter nato s kraja odšla. Ko bodo zbrali obvestila še od krive osebe, bodo zoper njo uvedli prekrškovni postopek.

Razgrajal pod vplivom alkohola Velenje, 12. marca – Nekaj minut pred 21. uro so policisti posredovali na Šercerjevi, kjer naj bi moški razgrajal in vpil po stanovanjskem bloku. Na kraju so močno alkoholiziranega moškega izsledili, vendar ni upošteval zakonitih ukazov policistov, zato so zoper njega odredili pridržanje do streznitve. Zoper njega bodo uvedli prekrškovni postopek.

Velenje, 11. marca – Ob 19. uri se je na Policijski postaji Velenje zglasila občanka, ki je prijavila, da je tega dne skupaj s hčerko odšla na obisk k

Čas za letne pnevmatike Skladno z zakonom o varnosti cestnega prometa od 15. marca zimska oprema na motornih vozilih ni več obvezna. Na AMZS voznikom priporočajo, naj z menjavo ne hitijo in naj se raje kot po koledarju ravnajo po aktualnih vremenskih in voznih razmerah, saj nas lahko tudi spomladi preseneti sneg. Vozniki naj ob poslabšanju vremena ravnajo odgovorno in se z letnimi pnevmatikami ne odpravijo na zasneženo ali poledenelo cesto. Zakon določa, da so zimske pnevmatike obvezne do 15. marca, v primeru zimskih razmer pa tudi po tem datumu. 🔲

Razglašena požarna ogroženost Na podlagi 8. člena Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14) Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje razglaša veliko požarno ogroženost naravnega okolja od 14. marca 2022 na območju celotne države. Razglas velja za območja naravnega okolja brez snežne odeje. Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti naravnega okolja je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, kuriti kresove, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, ter izvajati ognjemete.

Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in Policija bosta v času razglašene velike požarne ogroženosti na🔲 ravnega okolja izvajala poostren nadzor.

Varnost ni samoumevna Doslej sem že večkrat zapisal, da varnost ni samoumevna. Tega dejstva se dobro zavedam, kot se ga zavedajo vsi, ki se z varnostjo ukvarjajo profesionalno. Ne glede na to, ali gre za vsesplošno varnost v državi, varnost v cestnem, železniškem ali zračnem prometu, varnost v industrijskih obratih, var varnost v gorah in drugih (naravnih) okoljih …

Prav v vseh okoljih, pa če govorimo o osebAdil Huselja ni varnosti, varnosti v družinskem okolju, skupnosti, mestu, regiji, državi, kontinentu ali svetu, je varnost ključnega pomena.

Tudi te besede sem že večkrat zapisal z zavedanjem, da jih marsikdo ni dojel tako, kot jih dojemam sam in kot jih (zagotovo) dojemamo v teh dneh ob spremljanju novic iz Ukrajine.

varnostno ogledalo

Kako se (ne) zavedamo pomena varnosti in miru in kako ga različno dojemamo, bom ponazoril z odstavkom iz zadnje kolumne v letu 2021, kjer sem navedel: »Če se vam Afganistan in Južnokitajsko morje zdita zelo oddaljena, pa to ne velja za poljsko in belorusko mejo, kjer smo priča žalostnim humanitarnim in tragičnim zgodbam migrantov, ki jih beloruski režim nečloveško izrablja za svoje interese. Oči mednarodne skupnosti so uprte tudi v dogajanje na ukrajinsko-ruski meji, kjer je ravnovesje zaradi kopičenja ruskih vojaških sil v bližini meje močno porušeno. Na omenjenih območjih pozornost ni usmerjena le v covid-19 in zdravje ljudi, bolj ali manj je usmerjena v zagotovitev kolektivne varnosti, ki je ključnega pomena za varnost ljudi in njihov individualni občutek varnosti.« Se strinjate z mojo trditvijo, da je vaše dojemanje teh besed zdaj drugačno od tistega v decembru?

Prepričan sem, da je naš današnji pogled na varnost in mir popolnoma drugačen. Zdaj, ko sta varnost in mir evropskega prostora ogrožena, se še kako dobro zavedamo njunega pomena. Čeprav je svet slutil to vojno, nas je vendarle presenetila, ne glede na to, ali smo računali ali le upali na mirno rešitev in diplomatska pogajanja. Posledice vojne vihre so hude, zastrašujoče, tragične in žalostne, ne glede na to, ali se dogajajo v bližnji ali oddaljeni deželi. A bližje, kot so, bolj jih čutimo, dobesedno. Pred tednom dni je malo pred polnočjo mirno sosesko v Zagrebu stresla močna eksplozija. Preiskovalci so ugotovili, da je šlo za brezpilotni letalnik ruske izdelave, ki je priletel z območja Ukrajine. K sreči človeških žrtev ni bilo, toda dogodek je pokazal, da je še tako oddaljena vojna relativno blizu in s tem nevarna prav za vse.

Ukrajino je zapustilo več kot dva milijona žensk, starejših in otrok. Zaradi širjenja spopadov lahko pričakujemo, da bo število beguncev v prihodnjih tednih in mesecih še veliko višje.

Tako kot je negotova situacija z ubežniki z vojnega območja, je situacija negotova tudi na ekonomsko-finančnem področju.

Omejevanje poslovanja ruskih podjetij in posameznikov izven Rusije, zapiranje vrat multinacionalk v Rusiji, zaplembe premoženja ruskim oligarhom in ostali ukrepi vplivajo tako na podražitve plina in nafte kot ostale pomembne surovine, ki so pomembne tako za industrijske panoge in podjetja kot za potrošnike. Ne glede na oddaljenost, vključenost ali izključenost od dogajanja in reševanja situacije bomo bolj ali manj prav vsi čutili posledice te vojne. Podobno, kot smo čutili posledice pandemije covida-19.

Varnost in mir nista samoumevna, ne v svetu, ne v naši državi, ne v našem mestu ali vasi in ne v naši družini. Prav vsi lahko z lastnim ravnanjem prispevamo k temu, da se počutimo varno in da živimo v miru. Zorana Baković je pred dnevi zapisala: »Mir je nežna rastlinica. Treba jo je zalivati, hraniti, ji predvajati nežno glasbo in jo potrpežljivo božati, da ne bi uvenela, še preden požene popke.« Vsako, tudi najmanjše dejanje, šteje. Kar delamo danes, se bo poznalo tudi jutri. Posledice bomo čutili sami pa tudi naši otroci in generacije, ki bodo nekoč prišle za njimi. 🔲

Iz POLICISTOVE beležke Zmerjala jo je soseda Velenje, 7. marca – V popoldanskih urah se je na PP Velenje zglasila občanka, ki je prijavila oz. obvestila, da jo je soseda oz. znana oseba zmerjala in žalila z raznimi žaljivkami. Ko bodo policisti opravili razgovor še s kršiteljico ji bodo zaradi kršitve izdali plačilni nalog.

Imeli so zasebno zabavo Vinska Gora, 11. marca - Okoli 23. ure so policisti zaradi prijave kršitve oz. glasne glasbe odšli v Vinsko Goro. Na kraju je bilo ugotovljeno, da imajo zasebno zabavo.

Zaradi glasbe so policisti na kraju izrekli opozorilo.

Naš čas, 17. 3. 2022, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

17. marca 2022

Letna skupščina društva Revivas Škale Kljub težkim časom nam je v društvu Revivas v Škalah v preteklem letu uspelo opraviti veliko aktivnosti. Pregledali smo jih na redni, že 13. skupščini, in ugotovili, da smo resnično lahko ponosni na prehojeno delovno pot.

Naša poglavitna naloga je skrb za ohranitev in obujanje vasi Škale, ob tem pa številne tradicionalne dejavnosti tako za odrasle kot za otroke. Preteklo leto je bilo posvečeno postavitvi in odprtju obeležja in spomenika zavednemu Slovencu

Jožefu Krajncu. Ta evropsko znani pravnik se je rodil na Strževi domačiji v Škalah in od lanskega leta na tem mestu stoji obeležje, ob katerem je vredno posedeti in se naužiti razgleda po Šaleški dolini.

Nekatere aktivnosti so bile izvedene po spletu, tako delavnica izdelave velikonočnih snopov in barvanje pirhov. O tem je bil posnet tudi film. Po spletu sta bila speljana tudi delavnica ob Noči knjige in Jožefov sejem.

Pod naslovom Škalska pravljica smo izvedli srečanje preselje-

nih Škalčanov. Skozi celo poletje smo pripravljali aktivnosti za otroke, jeseni pa občudovali pridelke na tradicionalni prireditvi Jesen na vasi. Sodelovali

smo na raznih predstavitvah na tržnici v Velenju in ob koncu leta izdelovali adventne venčke.

Na skupščini smo podelili priznanja najbolj zaslužnim članom, tako bronaste znake TZS kot tudi priznanja za posebne dosežke, ki so jih prejele Ana Glinšek, Klara Jan in Verica Pogačar.

Na skupščini je s predsedovanjem društvu prenehala Verica Pogačar, vodenje pa je prevzel Zvone Kodrun. Člani društva se Verici zahvaljujemo za vse, kar je v teh letih naredila za kraj, saj je bila ves čas velik garač in gonilna sila, da so Škale postale znane po vsej Sloveniji. 🔲

Eva Kumer

Skozi tančice ženskega pogleda

V težkih trenutkih odkriješ sebe Predstavljaj si goro. Visoko, mogočno, strmo, raznoliko. Obstaja in se ne opravičuje za svoj obstoj. Je suverena, prisotna, nekompromisna v svoji veličini.

Ne vabi, njeno vabilo je njen obstoj. Ne zastira pogleda drugim goram, kvečjemu se dopolnjuje z drugimi lepotami, ki jo obdajajo. Kdor želi izkusiti lepoto njenega razgleda na vrhu, se je ne bo ustrašil.

Kvečjemu mu bo v navdih, motivacijo, zagon in izziv.

Predstavljaj si, da je tvoje življenje sestavljeno iz postojank do gore in njenega vrha. Pričneš z občudovanjem njene veličine. Čutiš strahospoštovanje, ki se prepleta s čustvi navdušenja in strahu.

Mi bo uspelo priti na vrh? Bom omagala med potjo? Mi bo spodrsnilo in se bom

poškodovala ter ostala nebogljena nekje na sredi poti? Bom srečala sopotnike ali pa bom povsem sama na poti? Kaj če me presenetijo neurje, nevihta, mraz, veter, poledica? Se bom znašla, bom imela dovolj moči? … Bom verjela vase?

Postojanke so obdobja v življenju. Nekatera so čudovita, lahkotna in čarobna.

Spet druga so temačna, turobna, prepletena z občutkom, da nam ne uspeva, da nismo sposobne, da nimamo varnosti, upanja, da se nam svet ruši in da je vsak dan težak za tono problemov.

Verjameš vase, ko je najbolj ključno?

Zaupaš, da bo kaos prinesel uvid, vedrino in odgovore? Čutiš, da se v stiskah rojeva »nova ti«?

Zmoreš ohraniti vero v svoje supermoči, pa četudi se zdaj počutiš superporaženo?

Hodiš v svojem tempu ali pa ugajaš in upogibaš svoj korak za prilagajanja drugim ljudem?

Preoblikuješ probleme v izzive in usmeriš pozornost v svojo moč?

Kdaj boš verjela vase, če ne takrat, ko to najbolj potrebuješ? V težkih časih odkriješ sebe. Spoznaš, da si kot gora, ki se zaveda, kako močna je prav v turbulenci vetra, groma, poledice in strel.

V težkih trenutkih odkriješ sebe.

Takrat se porajajo najbolj bistvena vprašanja, na katera tvoje življenje želi tvoje odgovore.

Ines Vugrinec

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Končno je pred vami bolj umirjen in sproščen teden. Izkoristite ga in se napolnite z energijo ter si naberite novih moči. Polni boste dobrih idej in karizme, s katero boste tudi tiste najbolj nezaupljive uspeli v marsikaj prepričati. Zaradi sproščene energije boste pritegnili veliko pozornosti, kar vam bo vlivalo dodatno samozavest. Pazite le, da vas ob vsem tem ne zanese preveč, s tem lahko namreč izzovete napačne in nepričakovane odzive. Ostanite premišljeni tudi pri ravnanju z denarjem.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Vaš trud bo prišel do izraza, kar vam bo prineslo izredno zadovoljstvo in dodaten zagon, da vztrajate še naprej. Morda boste v naslednjih dneh postavljeni na mesto, kjer se ne počutite povsem odločni, vendar boste kljub temu kos nalogam in izzivom, ki so pred vami. V veliko pomoč vam bo predvsem podpora najbližjih, ki vas bo napolnila s pozitivno energijo. Lažje boste prepoznali priložnosti za nova spoznanja in dosežke, pazite le, da si ne nakopičite preveč stvari naenkrat, saj lahko s tem pokvarite ravnovesje, ki ste ga uspeli vzpostaviti.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Določenih obveznosti in opravkov ste naveličani, a sprememb še ni na vidiku. Čeprav ste zaradi tega veliko bolj nervozni kot po navadi, vas lahko prevelika želja po nečem novem izčrpa in poslabša vaše počutje.

Začnite z majhnimi koraki in postopoma. Poskušajte nekoliko brzdati tista pričakovanja, ki niso najbolj realna, da ne boste preveč razočarani, če se stvari ne bodo obrnile v pričakovano smer. Pustite dogodkom, da stečejo v svojem ritmu in jih ne poskušajte ves čas nadzorovati.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Znali se boste prilagoditi razmeram, ki vam bodo na začetku sicer povzročale kar precej preglavic. Energije vam zagotovo ne bo primanjkovalo, boste pa zaradi določenih neprijetnosti malce zmedeni in manj odločni. Kljub temu se ne pustite odvrniti od uresničitve svojih ciljev. Ti so dosegljivi, vendar le, če boste sledili svojim občutkom in se ne boste obremenjevali z mnenji drugih. Čeprav rezultati ne bodo vidni tako hitro, kot ste pričakovali, boste kmalu dojeli, da ste na pravi poti.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Imeli boste veliko energije, kar vas bo motiviralo, da se lotite vsake naloge in vsakega izziva. Kljub energičnosti si postavite prioritete in ne se ne lotevajte vsega naenkrat, saj si boste s tem nakopali preveč bremen in se znašli v veliko bolj stresni situaciji, kot ste si predstavljali.

Delček energije prihranite za svoje najbližje, sledi namreč obdobje, ko se lahko še posebej izkažete in jim pokažete svojo naklonjenost ter s tem še okrepite vaše odnose. Ob tem pa ne pozabite tudi nase in si privoščite kakšen dan počitka in nekaj več aktivnosti v naravi.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Te dni boste bolj sanjavi in v vas se bodo porajale zamisli, ki pa v realnosti še ne bodo izvedljive. Zatekanje v fantaziranje trenutno ni najboljša rešitev, zato poskusite raje premisliti o idejah, ki so v tem trenutku bolj na dosegu roke. Ne izogibajte se soočenju s sabo, vzemite si čas in poskušajte ugotoviti, kateri vzorci in navade vas omejujejo in vam preprečujejo, da dokončno napredujete tako na zasebnem kot na poslovnem področju. Le tako se boste uspešno izvili iz začaranega kroga, v katerem ste obtičali.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Obisk sosedov ± Ćićarija Željni sprehodov v naravi po dolgotrajnem omejevanju zaradi kovida smo se po nekoliko zrahljanih ukrepih odpravili k bližnjim sosedom Hrvatom, tja čez južno mejo s Slovenijo. Skupina planincev iz Planinskega društva Vinska Gora smo z avtoceste krenili v Kastelcu in se po Podgorskem Krasu mimo istoimenskega kraja Podgorja ustavili na mejnem prehodu. Zagotovo smo na tem področju bili eni redkih potnikov, ki se tod namenijo v zelo na redko poseljeno pokrajino. Ampak brez PCT pogoja kljub temu ne bi šlo …

Vozili smo se po samotnih cestah Ćićarije, ki se razteza po obeh straneh državne meje.

Razlikuje jo le č oz. ć v imenu.

Gozdni les je sorazmeren revni plasti ruše in kamnite vasi so pripovedovale o težkem življenju njihovih prebivalcev. Le redki še vztrajajo ali pa se v njih vračajo ob vikendih, z izjemo lovcev, ki jim zaradi divjadi ta teren zelo ustreza. Že med vožnjo smo se dogovorili, da se bomo nazaj grede ustavili v njihovi »konobi Lovac«, kamor je vabil smerokaz. Že tako težke duše zaradi dogajanj v Ukrajini so nam težila še številna obeležja tukajšnjih dogodkov iz časa 2. sv. vojne. Kaj pomenita mir in svoboda!

🔲

19

Družba na vrhu Planika s hrvaškim ljubiteljem slovenskih gora.

(Foto: Tomaž Kumer) Prispeli smo v naselje Brgudac in se podali v naravo, ki nam je obetala svetlejše misli. Mračne so se takoj razblinile in že smo bili na stičišču krakov naše planinske poti, ki smo jo nato krožno zaključili iz smeri Korit. Pot se je izmenjevala z gozdno cesto in se zlagoma vzpenjala. Vseskozi nas je spremljal hladen veter in sčasoma smo se srečali s prvimi sledmi snega, ki je z vzpenjanjem postajal izrazitejši. K sreči je bil dan lep, sončen in razgled vrh Velikega Planika s 1272 m n. v. je bil prostran vse tja do morja. Nahajali smo se v bližini Učke, ki se dviguje nad Kvarnerskim zalivom. Pridružil se nam je hrvaški planinec, ki obožuje tudi naše gore in takoj je stekla prijateljska beseda.

Srečni in zadovoljni smo se poslovili in odšli v smeri Korit, kamor je sprva vodila dokaj ravninska, čeprav kamnita pot.

Nekaj časa nas je še spremljala

rahla plast snega, na nižji točki pod nami pa je bila na nekem delu zaplata snežnega zameta, v katerem sem opazila zanimiv vzorec »tri pike in ena sama«, kar se je v nadaljevanju ponovilo. Takoj sem ugotovila, da so to odtisi medvedovih stopinj, v katerih vdolbine se je ujelo jesensko listje. Seveda smo se o tem odšli prepričat in odtis krempljev je domnevo le potrdil. Z lastnikom stopinj se k sreči nismo srečali … Čez nekaj časa smo prišli na področje Korit z istoimensko, ljubko leseno planinsko kočico, v in ob njej pa je bilo ravno prav prostora za vse uživače lepega sobotnega dne. Njena toplina nam je v družbi prijaznih ljudi omogočila počitek z okrepčilom in postanek v njej nam je napolnil baterije. Streljaj od nje je naravna znamenitost, ki smo si jo spotoma z veseljem ogledali. Izpod mogočnega skalovja

izvira voda, ki je glavna osnova za življenje v teh krajih že iz pradavnih časov. Voda se izliva po travnatem pobočju v ogromna, v debla izklesana korita in na informacijskih tablah je napisan vrstni red uporabe vode. Sem se je včasih prihajalo napajat tudi po tri tisoč glav živali, naloga žensk pa je bila domača oskrba z njo. Vsekakor časi, ki si jih mi težko predstavljamo. Naši časi so težki na drugačen način …

Ob povratku smo pred proslavitvijo okrogle obletnice naše planinke Nade, ki ji je bil ob tej priložnosti posvečen pohod, najprej za naše duše razvili ukrajinsko zastavo, nato pa slavljenki nazdravili z najlepšimi željami!

Zadovoljni, kljub dokajšnjemu mrazu zaradi vetra, smo se od tod poslovili, spotoma pa izpolnili obljubo in zavili v smeri prej omenjene »konobe Lovac« v kraju Jelovice. Skeptični zaradi velikega dela hiš v ruševinah smo parkirali in z zvedavimi očmi vstopili v prostor gostilne. Naš dvom se je sproti razblinjal, saj je bilo vse v redu. V sosednjem prostoru je bila na kosilu mlajša družinica in pogled na krožnike je bil vabljiv. Po prvih okrepčilnih požirkih »obveznega« piva smo se o hrani pozanimali tudi mi – in se po njenem zelo okusnem použitju poslovili z obljubo, da se bomo ob naslednjem obisku teh koncev spet oglasili.

Tudi zato, ker je vsak gost v teh krajih dragocen in rezultat je obojestransko zadovoljstvo!

Marija Lesjak

Morda je čas, da prekinete vezi z osebami, ki vam jemljejo energijo in v vas nenehno vzbujajo občutke manjvrednosti. Raje se osredotočite na krepitev odnosov s tistimi, ki so vas na vaši poti vselej spodbujali. Ko boste svojo pozornost usmerili zgolj na tiste, ki vas podpirajo, boste veliko lažje razmišljali tudi o svojih načrtih in osredotočili na svoje cilje. Tudi na ljubezenskem področju je čas, da postavite meje in jasno izrazite dvome, ki načenjajo vaše zaupanje. Čeprav zna to na začetku prinesti nekaj zmede, boste na daljši rok občutili, da ste se končno razbremenili.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Bodite pazljivi, saj vam lahko nepredvidljive zadeve kradejo energijo.

Precej stresno zna biti predvsem v službi, zato je dobro, da poskrbite, da se znate in zmorete čim hitreje umiriti. Zaradi stresnega obdobja bo vaše splošno počutje iz dneva v dan nihalo. Dobre dneve izkoristite za izpolnjevanje delovnih obveznosti. V dnevih, ko se boste počutili slabše, pa se obrnite na ljudi, ki vas dobro poznajo in bodo vaše počutje tudi razumeli ter vam ponudili oporo. Poskrbite tudi, da vas čustva ne prevzamejo preveč, temveč se poskušajte stvari lotevati z razumom.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Ne pretiravajte v želji, da ugodite prav vsem, saj si boste s tem nakopali precejšnjo psihično utrujenost in slabo počutje. Tokrat se raje posvetite sebi, svojim ciljem in željam. Sledite svojemu občutku, pri čemer pa se ne obremenjujte, če se določene stvari ne bodo izšle tako, kot ste si predstavljali. Po pestrem tednu vas čaka nekaj sproščenih dni, ki jih izkoristite za okrepitev svojega počutja in nabiranje novih moči. Le tako boste lahko učinkoviti tudi v prihodnosti.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Morda boste rahlo bolj občutljivi in nervozni kot po navadi, a ne dopustite, da vas to vodi skozi teden. Ne posvečajte pozornosti manjšim nesporazumom in se s tem izognite nepotrebnim konfliktom. Tudi v odnosih z nadrejenimi lahko pričakujete nekaj napetosti, vendar bo razplet odvisen predvsem od vas in vaše prilagodljivosti. Vzemite si čas zase in poskrbite za dovolj sprostitve, da se boste znali v nepredvidljivih situacijah bolj mirno in razumno odzvati. Tako si ne boste nakopali dodatnih problemov oziroma boste morda celo razrešili tiste stvari, ki vas mučijo že dalj časa.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Kanček previdnosti ni odveč, a ne bodite preveč nezaupljivi do vseh in vsega okoli vas, saj se s tem zapirate pred svetom. Če želite, da nastopi sprememba, se boste morali prepustiti in stkati tudi kakšne nove vezi in poznanstva. Ne izogibajte se ljudem in ne ostajajte med štirimi stenami, saj to omejuje vašo kreativnost in slabša vaše splošno počutje. Trenutno delujete precej zadržano, kar si mnogi razlagajo po svoje. Poskušajte se sprostiti tako v odnosu do soljudi kot do samih sebe.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Vaše misli bodo nekoliko nejasne in neurejene, zato boste precej negotovi in neodločni. Težje boste uresničevali načrte, ki ste si jih zadali, kar bo rahlo zavrlo tudi vašo motiviranost. Kljub temu še ni čas, da obupate.

Obrnite se na prijatelje in poskušajte svoje misli urediti s pogovorom.

Hkrati pa si vzemite tudi nekaj časa zase, da boste lahko v miru prišli do novih zaključkov, ki vas bodo znova postavili na pravo pot. Počutje bo močno vezano na vaš način razmišljanja, zato poskušajte ostati mirni in se ne predajajte negativnim mislim.

Naš čas, 17. 3. 2022, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

17. marca

06.25 07.00 10.05 10.30 10.45 11.05 11.40 11.55 13.00 13.25 14.25 14.45 15.15 15.50 16.35 17.00 17.20 17.50 18.00 18.25 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.40 23.20 00.20 00.50 01.15 02.05

Odmevi Dobro jutro, Poročila Posebne zgodbe, dok. oddaja TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz TV-izložba Arena Prvi dnevnik, Šport, Vreme Urbana divjina, britansko-kitajska dok. ser., 3/3 TV-izložba Slovenci v Italiji Brez meja - Határtalan Krompir, razv. oddaja za mlade TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti Reaktivčki, Kitajska, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Tarča Raj – neukročeni planet, koprodukcijska dok. ser., 3/6 Vreme Odmevi, Šport Osmi dan Dediščina Evrope, brit. dok. odd.

Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

06.00 Napovedujemo 08.45 Videotrak 09.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), prenos iz Courchevela 11.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), prenos iz Courchevela 12.40 Sveto in svet 13.45 Zimski pozdrav 15.40 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), prenos iz Osla 17.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), posnetek iz Courchevela 18.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), posnetek iz Courchevela 19.05 Odraščanje v digitalni dobi, francoska dok. oddaja 20.05 Ladja, ki je spremenila svet, ameriško-francoska dok. oddaja 21.00 Avtomobilnost 21.35 Ambienti 22.10 Nova evropska pesmarica – Ponovno skupaj, evrovizijska glasbena koprodukcija 22.15 Slovenska jazz scena 22.15 Pianist in skladatelj Marko Črnčec 22.20 Marko Črnčec Trio feat. Jonathan Hoard, posnetek 23.30 Bila so Titova mesta, 2. del, dok. f.

00.30 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.35 07.50 08.40 08.55 10.00 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.15 22.55 00.10 01.05 02.00 02.30

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.45 22.10 22.15 23.05 23.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Waybuloo, ris.

Tika taka, ris.

Heidi, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 4. sez., 14. del Podaj mi roko, 2. sez., 16. del Zlata kletka, 1. sez., 124. del Zlata kletka, 1. sez., 125. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 23. del Popolna preobrazba doma, 8. sez.

Gorski zdravnik, 4. sez., 15. del Zlata kletka, 1. sez., 126. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 127. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 34. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Sence nad Balkanom, 1. sez., 5. del Strelec, 3. sez., 6. del Strelec, 3. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Popotniške razglednice: Gambija Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Mojca in medvedek Jaka, pomladno miganje Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ...

Iz arhiva informativnega programa (32) Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

17. marca 2022

Sobota,

18. marca

06.25 Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti 10.30 TV-izložba 10.45 Šef doma, kuharska oddaja 11.10 Vem!, kviz 11.40 TV-izložba 12.00 Tarča 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Pacifiški losos, rdeča riba, ruska dok. oddaja 14.25 Prisluhnimo tišini, izob. oddaja 14.40 TV-izložba 15.00 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.45 Osvežilna fronta: Motivacija 16.10 Slovar spolne vzgoje, oddaja o spolnosti za mlade 16.20 Infodrom, tednik za mlade 16.35 TV-izložba 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Ah, ta leta!, oddaja za starejše 17.50 Družina Jazbečjak, risanka 18.00 Šef doma, kuharska oddaja 18.25 Vem!, kviz 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 20.00 V petek zvečer 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport 22.40 Kinoteka: Lonec za milijon zlatnikov, japonski film 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 01.40 Napovedujemo

19. marca

06.25 07.00 07.10 07.15 07.25 07.40 07.45 08.00 08.05 08.30 09.00 09.35 10.20 10.35 11.05 11.25 11.45 12.15 12.30 12.35 13.00 13.25 13.50 14.10 14.40 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.20 17.30 19.00 20.00 20.55 21.30 22.40 23.10 01.15 01.40 02.30

06.00 08.45 10.00 11.55 14.20 14.45 15.40 17.10

18.15 21.05 23.10 00.45

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.35 07.50 08.40 08.55 10.00 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.25 23.05 23.10 00.50 02.40 03.20

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.50 10.55 11.20 11.50 12.40 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.10 22.15 23.05 23.35

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Alpsko smučanje - svetovni pokal: ekipna tekma, prenos iz Meribela O živalih in ljudeh, izob. oddaja Na vrtu, izob. oddaja Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), prenos iz Osla Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, kvalifikacije, prenos iz Oberstdorfa Atletika: svetovno dvoransko prvenstvo, vključitev v prenos iz Beograda Loganovi srečneži, ameriški film Houston, imamo problem!, igrano-dokumentarni film Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Waybuloo, ris.

Tika taka, ris.

Heidi, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 4. sez., 15. del Podaj mi roko, 2. sez., 17. del Zlata kletka, 1. sez., 126. del Zlata kletka, 1. sez., 127. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 24. del Popolna preobrazba doma, 8. sez.

Gorski zdravnik, 5. sez., 1. del Zlata kletka, 1. sez., 128. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 129. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 35. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Usodno letovišče, ameriški film Nevarni nameni, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Iz arhiva informativnega programa (32) Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš maš, oddaja za otroke Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Gana Regionalne novice, dnevno informativni program Spoznajmo jih ...

Pop corn, zabavnoglasbena odd.

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

Odmevi Čudogozd: V gledališču Trala trali, risanka Dinotačke, risanka Vrtne prigode, risanka Pujsa Pepa, risanka Bela in Sebastijan, risanka Gudrun, vikinška kraljična, ser.

Ribič Pepe: Težave z brokolijem Z kot Zofka, oddaja za otroke Krompir, razv. oddaja za mlade Male sive celice: OŠ Koroška Bela Jesenice in OŠ Dolenjske Toplice, kviz Infodrom, tednik za mlade Skoraj nikoli II., ang. nad., 1/13 Kapucar, belg. nad., 36/52 TV-izložba Ah, ta leta!, oddaja za starejše Duhovni utrip: Strah in zaupanje Ozare NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. oddaja TV-izložba Podjetno naprej: V.P.C., tiskarstvo Prisluhnimo tišini, izob. oddaja Ekipa Bled, slovenska nad. , 4/18 Rojaki, oddaja o zamejcih Ambienti Na vrtu, izob. oddaja Poročila ob petih, Šport, Vreme Luka in Lučka, risanka Sobotno popoldne Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

Vigil, brit. nad., 1/6 Poročila, Šport, Vreme Oskarjevci: Birdman ali nepričakovana odlika nevednosti, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

06.00 Napovedujemo 06.30 Pričevalci: Magda Rodman 08.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Meribela 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Meribela 11.10 Avtomobilnost 11.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Meribela 12.40 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, prenos iz Berchtesgadna 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Meribela 14.10 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, posnetek iz Berchtesgadna 14.55 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), prenos iz Osla 15.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, prenos iz Oberstdorfa 18.00 Atletika: svetovno dvoransko prvenstvo, prenos iz Beograda 21.30 Utrip 21.45 Zrcalo tedna 22.10 Sting – svoboden človek, francoska dok. oddaja 23.15 Let 25, koncert skupine Big Foot Mama 01.40 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.15 08.30 08.40 08.50 09.00 09.15 09.20 09.30 09.40 09.45 10.00 10.25 10.50 11.45 14.15 14.30 16.35 16.50 17.50 18.50 18.55 20.00 21.10 23.00 01.35

08.30 08.55 09.00 09.40 10.40 12.10 12.35 13.05 15.30 16.00 17.10 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.20 19.55 20.00 20.30 22.05 22.10 23.10 23.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris.

Male opice Mončiči, ris.

44 mačk, ris.

Wissper - šepetalka živalim, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Super krila, ris. Čebelica Maja, ris.

Kravica Liska, ris.

Monsiji, ris.

Mini mojstri, ris.

Domače živalice, slovenska otroška serija Zdravnica Maruška, otroška serija Super poklici, slovenska otroška serija Vsevedi, slovenska otroška serija Princeske v čarovniški šoli, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Mia in jaz, ris.

Kally’s Mashup – Pot do zvezde, mladinska serija Znan obraz ima svoj glas Vaše zdravje, naša skrb Gasilski pes, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno Ena na ena 24UR vreme 24UR Delovna akcija Upokojitev v stilu, ameriški film Pogrešane, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke Aktualno: Splošna bolnišnica Slovenj Gradec začenja z investicijami Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, pomladno miganje Spoznajmo jih ...

Dotiki gora: Kotečnik Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2924. VTV magazin, reg. inf. odd.

5+ band – koncert ob 10-letnici Spoznajmo jih ...

Jutranji pogovori 3 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

20. marca

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 07.55 08.05 08.15 08.35 08.45 08.55 09.10 09.20 09.30 09.45 09.55 10.10 10.15 10.20 10.35 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 17.00 17.20 17.30 19.00 20.00 21.10 22.00 22.30 00.00 00.00 00.05 00.30 00.55 01.45

Ava, Riko, Teo, risanka Slastni prigrizki, risanka Mandi, risanka Trala trali, risanka Zajček Belko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Sara in Raček, risanka Svetovalka Hana, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Simon, risanka Kalimero, risanka Kepice, risanka Čarli in Lola, risanka Družina Jazbečjak, risanka Reaktivčki, risanka Tib in Tamtam, risanka Niki Vrum, risanka Bela in Sebastijan, risanka Kuhar Štef, risanka Vila Mila, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Nezmotljivi detektivi, nad., 5/40 10.55 TV-izložba Ozare Obzorja duha: Cerkev na poti Ljudje in zemlja, izob. oddaja Prvi dnevnik, Šport, Vreme V petek zvečer Pravljice za Emo, češki film Poročila ob petih, Šport, Vreme Bacek Jon, risanka Nedeljsko popoldne Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme V imenu ljudstva 2, sl. nad., 5/8 Intervju Poročila, Šport, Vreme Skok, koprod. dok. film Za lahko noč Janez Dovč & Sounds of Slovenia: Kabinetni ljudje, glasbeni spot Operne arije: Baritonist Marko Kobal Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Ponedeljek, 21. marca

06.20 06.35 07.00 10.05 10.40 10.55 11.15 11.30 12.00 13.00 13.25 14.25 14.40 15.10 15.45 16.10 16.35 17.00 17.20 17.50 18.05 18.25 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.40 23.15 23.50 00.25 00.50 01.40

06.00 Napovedujemo 06.45 Duhovni utrip: Strah in zaupanje 07.00 Dotik t-rajanja - Prazniki pomladi: Folklorna skupina Tine Rožanc 07.30 Po Sredozemlju s Simonom Reevom, potopis, 4/4 08.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Meribela 09.45 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Meribela 11.10 Deskanje na snegu - svetovni pokal: tekma mešanih dvojic, vključitev v prenos iz Berchtesgadna 12.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, vključitev v prenos iz Meribela 12.45 Ambienti 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Meribela 14.20 Rokomet (M) - kval. za SP 2023.

Slovenija - Italija, prenos iz Celja 16.00 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, prenos iz Oberstdorfa 17.50 Atletika: svetovno dvoransko prvenstvo, prenos iz Beograda 20.05 Žrebanje Lota 20.15 Arena 21.15 Avstralija v barvah, avstralskobritanska dok. ser., 3/4 22.10 Oskarjevci: Velika poteza, am. f.

00.20 Nedeljsko popoldne 01.50 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.35 07.45 08.00 08.10 08.15 08.30 08.40 08.50 09.00 09.15 09.20 09.30 09.35 09.40 10.05 10.30 11.25 12.45 13.00 14.50 15.05 16.50 18.00 18.50 18.55 20.00 22.30 23.20 01.30

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.50 12.20 13.50 15.50 16.20 17.30 17.55 18.00 18.20 18.35 18.40 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.05 23.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Tika taka, ris.

Viking Viki, ris.

Male opice Mončiči, ris.

44 mačk, ris.

Wissper - šepetalka živalim, ris.

Tri mucke, ris.

Super krila, ris. Čebelica Maja, ris.

Kravica Liska, ris.

Monsiji, ris.

Mini mojstri, ris. Živalice, slovenska otroška serija Zdravnica Maruška, otroška serija Super poklici, slovenska otroška serija Princeske v čarovniški šoli, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Mia in jaz, ris.

Kally’s Mashup – Pot do zvezde, mladinska serija Gimnazija K-popa, mladinska serija Vaše zdravje, naša skrb Ena na ena Vaše zdravje, naša skrb Poletje v školjki, slovenski film Delovna akcija Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Mali šef Slovenije Moj razgaljeni dnevnik, češki film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke 2923. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček 2924. VTV magazin, reg. inf. odd.

Aktualno: Volilno leto 2022 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo In prišel je, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Čudežni vrt Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Jutranji pogovori 3 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Sonce mojega življenja: prof.

Vinko Šmajs, literat, publicist, pedagog Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Torek,

06.00 11.10 12.20 15.00 15.30 16.15 17.30 18.55 20.00 21.05 22.20 22.50 23.55

Zrcalo tedna Utrip Dobro jutro, Poročila Obzorja duha: Cerkev na poti TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja TV-izložba Vem!, kviz Intervju Prvi dnevnik, Šport, Vreme Izumi, ki so spremenili svet: Robot, britanska dok. ser., 3/6 TV-izložba S-prehodi Dober dan, Koroška Ribič Pepe: Težave z brokolijem Z kot Zofka, oddaja za otroke TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Podjetno naprej Kuhar Štef, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Šport Umetnost igre Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao Eva - Nina Kozmus, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini, izob. oddaja Na lepše Ljudje in zemlja, izob. oddaja Sobotno popoldne Urbana divjina, britansko-kitajska dok. ser., 1/3 Po Rusiji s Simonom Reevom, potopis, 1/3 Dediščina Evrope, brit. nad., 1/4 Podjetno naprej Naša demokracija, TV-igra AGRFT Videonoč

22. marca

06.25 07.00 10.05 10.35 10.50 11.10 11.25 11.55 13.00 13.25 14.15 14.30 14.45 15.00 15.35 15.50 16.20 16.35 17.00 17.20 17.50 18.00 18.25 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.40 00.45 01.15 02.05

06.00 11.15 12.30 15.20 16.10 17.20 18.20 18.55 20.00 20.55 22.25 22.50 00.30

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.35 07.45 08.30 08.45 09.50 10.55 11.55 12.55 13.10 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.10 21.40 22.20 23.40 00.35 01.30 02.10

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Waybuloo, ris.

Tika taka, ris.

Heidi, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 5. sez., 1. del Podaj mi roko, 2. sez., 18. del Zlata kletka, 1. sez., 128. del Zlata kletka, 1. sez., 129. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 25. del Popolna preobrazba doma, 8. sez.

Gorski zdravnik, 5. sez., 2. del Zlata kletka, 1. sez., 130. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 131. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču 24UR zvečer Sence nad Balkanom, 1. sez., 6. del Strelec, 3. sez., 8. del Strelec, 3. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2924. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Lepote sveta: Islandija, 2. del Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Volilno leto 2022, gost: Dušan Vučko Regionalne novice, inf. program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

Odmevi Dobro jutro, Poročila Umetnost igre TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja TV-izložba Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Prvinska preizkušnja (II.), brit. dok. ser., 1/6 TV-izložba Duhovni utrip: Strah in zaupanje TV-izložba Kanape - Kanapé, odd. za mlade Nezmotljivi detektivi, avstralska nad., 5/40 Skoraj nikoli II., ang. nad., 1/13 Kapucar, belg. nad., 36/52 TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Slovenski magazin Tib in Tamtam, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Kukavici, češka nad., 10/13 Varuhi demokracije, nemška dok. oddaja Vreme Odmevi, Šport Pričevalci: Antonija Marija Kofol Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Avtomobilnost Kameleoni - Beatlesi nekdanje Jugoslavije, dok. film Joker, kviz Kaj dogaja?

Urbana divjina, britansko-kitajska dok. serija, 2/3 Putin – ruska vohunska zgodba, britanska dok. serija, 1/3 Dnevnik Diane Budisavljević, koprod. igrano dok. film NaGlas!

Birdman ali nepričakovana odlika nevednosti, ameriški film, ponovitev Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.35 07.50 08.40 08.55 10.00 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.15 21.45 22.45 23.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Waybuloo, ris.

Tika taka, ris.

Heidi, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 5. sez., 2. del Podaj mi roko, 2. sez., 19. del Zlata kletka, 1. sez., 130. del Zlata kletka, 1. sez., 131. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 26. del Popolna preobrazba doma, 9. sez.

Gorski zdravnik, 5. sez., 3. del Zlata kletka, 1. sez., 132. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 133. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Preverjeno 24UR zvečer Sence nad Balkanom, 1. sez., 7. del 00.40 Strelec, 3. sez., 10. del 01.35 24UR zvečer, ponovitev 02.05 Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.55 19.00 19.25 19.30 19.55 20.00 20.30 20.50 22.35 22.40 22.45 23.33

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Aktualno: Volilno leto 2022, gost: Dušan Vučko Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Alfi po Sloveniji: jubilejna razstava, 1. del Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2925. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Martinova pot 5+ band – koncert ob 10-letnici Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Nočni program

23. marca

06.25 07.00 10.05 10.30 10.45 11.05 11.40 11.55 13.00 13.25 14.15 14.50 15.20 15.50 16.35 17.00 17.20 17.50 18.05 18.25 19.00 20.00 21.55 22.00 22.40 23.30 00.05 00.30 01.20

06.00 09.45 10.40 13.30 14.20 15.05 15.45 16.30 17.20 18.50 19.50 20.05 21.05 22.20 23.55

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.35 07.50 08.40 08.55 10.00 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 21.35 22.05 22.45 00.10 01.05 02.00 02.40

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.35 12.00 12.30 13.20 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.40 18.50 18.55 19.20 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Odmevi Dobro jutro, Poročila Slovenski magazin TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz TV-izložba Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Prvinska preizkušnja (II.), britanska dok. serija, 2/6 Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice: OŠ Koroška Bela Jesenice in OŠ Dolenjske Toplice, kviz TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Kako je v naši domovini biti mlad, dok. film Bela in Sebastijan, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Film tedna: Navzkrižja, danski f.

Vreme Odmevi, Šport Profil: Nataša Konc Lorenzutti Kako je v naši domovini biti mlad, dokumentarni film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Kanape - Kanapé, odd. za mlade Na lepše Festival Godibodi 2020. Sandra Erpe z zasedbo Pomladna sonata: Ludwig van Beethoven Ambienti Nedeljsko popoldne Urbana divjina, britansko-kitajska dok. serija, 3/3 Žrebanje Lota Nova evropska pesmarica, evrovizijska glasbena kopr.

Neboa, španska nad., 6/8 Vzorno vedenje, dok. film Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Waybuloo, ris.

Tika taka, ris.

Heidi, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 5. sez., 3. del Podaj mi roko, 2. sez., 20. del Zlata kletka, 1. sez., 132. del Zlata kletka, 1. sez., 133. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 27. del Popolna preobrazba doma, 9. sez.

Gorski zdravnik, 5. sez., 4. del Zlata kletka, 1. sez., 134. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 135. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 36. del Vse punce mojega brata, 1. sez., 3. del Vse punce mojega brata, 1. sez., 4. del 24UR zvečer Sence nad Balkanom, 1. sez., 8. del Strelec, 3. sez., 11. del Strelec, 3. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2925. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Lepote sveta: Islandija, 2. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Kresniček, otroška spevoigra Lahko noč, otroci! Pravljica o jablani Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Zgodnje odkrivanje rakov prebavil Regionalne novice, inf. program Pop corn, zabavnoglasb. oddaja Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Naš čas, 17. 3. 2022, barve: CMYK, stran 21

PERUMALMURUKAN: Delno ženska Od – Odrasli 821-311.2 Družbeni romani Vir: https://www.dobreknjige.si/ Knjiga.aspx?knjiga=9820 V delu spremljamo zgodbo zakoncev Kalija in Pone, ki kljub revščini živita polno življenje, njuno srečo pa kali le dejstvo, da Poni nikakor ne uspe zanositi. Mladi par skuša najti sre-

govarjajo, naj si vendar najde še drugo ženo, vendar Kali, ki tu in tam pomisli tudi na to možnost, ve, da ga bo Pona, če bo domov pripeljal drugo žensko, zapustila. Stvari se zasučejo, ko sorodniki Poni predlagajo, naj se udeleži zadnjega dneva tradicionalnega festivala kočij.

Na ta dan vsi moški postanejo bogovi, ženskam, ki želijo zanositi, pa je dovoljeno, da si enega izberejo in se mu prepustijo.

GRILC, Uroš: Čarovniška šola Krškočara ml – Mladina C-Sz – Slikanice zaboji Vir: https://www.galarna.si/ izdelek/26806/carovniska-solakrskocara

Četrtek, 17. 3.

Nedelja, 20. 3.

18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, bralni krožek 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Azijske raznolikosti: Med visokimi prelazi Ladakha in modrozelenimi razglednicami Indonezije, potopis

10.00 Velenjski grad Mladi muzealci: gregorjevo

Ponedeljek, 21. 3.

Petek, 18. 3.

8.00-12.00 Vila Rožle 32. Regijski otroški parlament: »Moja poklicna prihodnost« 9.00 Vila Bianca Osnovne tehnike in grafika Zlata paleta 2022, odprtje razstave 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana 40. obletnica delovanja Podkrajskih fantov, koncert 19.00 Dvorana KS Škale Klepet ob kaminu, gost Tone Partljič 21.00 eMCe plac konS = modul: konS spremljevalni glasbeni program - UNIVERSE konS edition 9.00

10.00 10.00

10.30 Zgodba Čarovniška šola Krškočara je pripoved o štirih prijateljih, ki se učijo in urijo za čarovnike. A že prvi dan šole jih čaka velika preizkušnja, saj je njihovo šolo zadel tristoletni urok. Podaj se na dogodivščino z Adamom, Jurijem, Veroniko in Valom ter odkrij skrivnosti Krškočare.

KINO spored VOJVODA

NEBESA

The Duke Biografska komična drama, 96 min (VB) Režiser: Roger Michell Igrajo: Charlotte Spencer, Helen Mirren, Jim Broadbent, Matthew Goode Petek, 18. 3., ob 19. uri

Myši patří do nebe Sinhronizirana animirana pustolovščina, 87 min (Češka, Slovaška, Poljska, Francija), 6+ Režija: Denisa Grimmová, Jan Bubeníček Glasovi: Maja Kunšič, Gašper Jarni, Primož Pirnat, Blaž Šef, Matej Puc, Vesna Pernarčič, Gašper Malnar, Asja Kahrimanovič-Babnik Nedelja, 20. 3., ob 16. uri

BADMAN Badman Komedija, 82 min (Francija) Režiser: Philippe Lacheau Igrajo: Philippe Lacheau, Julien Arruti, Tarek Boudali, Élodie Fontan, Alice Dufour, Jean-Hugues Anglade Sobota, 19. 3., ob 17. uri

SMRT NA NILU Death on the Nile Misteriozna kriminalna drama, 127 min (ZDA) Režiser: Kenneth Branagh Igrajo: Gal Gadot, Annette Bening, Armie Hammer, Kenneth Branagh, Rose Leslie Sobota, 19. 3., ob 20. uri

TUDI MIŠI GREDO V

19.00

21.00

Mali otroci, veliki problemi, Standup predstava Uroša Kuzmana in Aleša Novaka

glasbeni program: DRUM'N'BASS konS edition

VELENJE

17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Pesem za mami ob svetovnem dnevu poezije, otroška ustvarjalna delavnica 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Nana, mala opica, brezplačna lutkovna predstava ob svetovnem dnevu lutk

Center Zana Samozavest, notranja moč in stabilnost, delavnica čakra joge in meditacije Vila Bianca, zbirno mesto Brezplačno vodenje z električnimi kolesi od Velenja do Šoštanja Vila Bianca, zbirno mesto Začutite utrip Šaleške doline v družbi lokalnega vodnika, voden ogled mesta Galerija Velenje Pravljica za materinski dan, Galerijska sobotnica Knjižnica Velenje Prebiranje Kajuhove poezija v prevodih, prireditev ob svetovnim dnevu poezije eMCe plac konS = modul: konS spremljevalni

ŠOŠTANJ

Petek, 18. 3.

X

9.00

17.00 18.00

19.00

19.30

Sreda, 23. 3.

15.00-18.00 Društvo Novus Izdelovanje lovilcev sanj, ustvarjalna delavnica za otroke 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje Delavnica klekljanja 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 18.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Letni koncert tolkalcev Glasbene šole Velenje 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana

Glavni trg 7 Pomoč pri uporabi pametnega telefona

Sobota, 19. 3.

X

Tojzlov vrh na Kozjaku Tojzlov vrh na Kozjaku (703 m)

ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 19. 3.

9:00–12:00 Parkirišče pred marketom Mercator Kmečka tržnica 10:00 MC Šmartno ob Paki – družabni prostor Prva pomladna otroška delavnica (primerno za otroke od 6. leta dalje) 10:00 MC Šmartno ob Paki – dv- Marof Predavanje: Uspešno premagajmo strah in strahove (primerno za starostno skupino 16–20 let, izvaja Martina Medved, zakonska in družinska terapevtka – stažistka)

Ponedeljek, 21. 3.

16:30–18:00 Knjižnica Šmartno ob Paki Lego robotika

Torek, 22. 3.

16:30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pogovorna skupina Šmartnice 18:30 Knjižnica Šmartno ob Paki O Šmarčanih malo drugače

narocila@nascas.si | 03 898 17 50

The Batman Akcijski film, 175 min (ZDA) Režija: Matt Reeves Igrajo: Robert Pattinson, Zoe Kravitz, Paul Dano, Colin Farrell, Barry Keoghan, Peter Sarsgaard, Andy Serkis Nedelja, 20. 3., ob 19. uri

ODPUŠČANJE Reconciliation Dokumentarna drama, 82 min (SLO, SRB, ČG, Kosovo) Režija: Marija Zidar Ponedeljek, 21. 3., ob 19. uri

Naročniki imate 50 odstotni popust.

Oddaja na sedežu podjetja Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

03 898 17 50 • narocila@nascas.si

maliI

OGL A

S

18. marca, ob 8:18, polna luna (ščip)

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA • Razstava DNEVI KOMEDIJE do 26. marca • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

naročiš, CD dobiš!

BATMAN

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Lunine mene

Mestna galerija Šoštanj Sto let gospodovih milosti bom na veke opeval (do 25.3.)

Sreda, 23. 3.

17.00

18:00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Zadovoljna in iskriva! (ženski sprostitveni večer), prijave na pisarna@mcsop.si ali 064 167 940

Četrtek, 17. 3.

8.00

Mestna občina Velenje, sejna dvorana 24. seja Mestne občine Velenje Vista Velenje Osvetljena vista ob mednarodnem dnevu voda Vila Rožle Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starše Velenjski grad Tu se je smrt utrudila do smrti: slovenske žrtve Auschwitza, odprtje gostujoče razstave Glasbena šola Velenje, preddverje Predkoncertni klepet, pogovor z Juretom Smirnov Oštir in Yoojin Kim Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Jure Smirnov Oštir – violina in Yooin Kim – klavir, koncert Klasika

Sreda, 23. 3.

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična joga

Torek, 22. 3.

Sobota, 19. 3.

čo in veselje v drugih stvareh, vendar ju kar naprej obhajajo dvomi. Za njuno negotovost je kriva predvsem družba, ki ju pomiluje oziroma nikakor ne more sprejeti dejstva, da nimata otrok. Tako neznanci kot tudi prijatelji in sorodniki ju gledajo postrani, ugibajo, kdo od njiju je 'kriv', da sta še vedno brez otrok, ves čas morata prenašati takšne in drugačne opazke in nasvete, kaj vse bi morala storiti, da bosta končno postala starša. Paru ne pomagajo nobeno zdravilo, nobena molitev in noben ritual. Ljudje Kalija na-

21

PRIREDITVE

17. marca 2022

Izberite svojega iz naše bogate zbirke. *Samo za prvih 20 naročnikov letnih naročnin.

*

Naš čas, 17. 3. 2022, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

17. marca 2022

Varno z motorjem v novo sezono Do 20. marca traja nacionalna preventivna akcija za večjo varnost voznikov enoslednih motornih vozil – Kampanja »Na cesti nisi nepremagljiv. Si najbolj ranljiv.« Lani je bilo na slovenskih cestah že 136.150 enoslednih motornih vozil (EMV), skoraj 20.000 več kot pred petimi leti. Zabeleženih je bilo 1.056 prometnih nesreč z udeležbo voznikov EMV oz. 17 % več kot v letu 2020. Umrlo je 33 voznikov, vsi so bili moški. Delež med vsemi umrlimi udeleženci v prometnih nesrečah je znašal kar tretjino, največ med vsemi kategorijami udeležencev. 61 % voznikov EMV je v letu 2021 nesrečo, v kateri so izgubili življenje, tudi povzročilo, kar je sicer najmanj v zadnjem 5-letnem obdobju.

Značilno za prometne nesreče voznikov EMV je, da se pripetijo predvsem v toplih mesecih oz. v času motoristične sezone med aprilom in oktobrom, največkrat med petkom in nedeljo. V obdobju zadnjih 5 let je bilo največ povzročiteljev prometnih nesreč v starostni skupini med 35. in 44. letom. Za posledicami prometnih nesreč, ki so jih v 5-letnem obdobju povzročili vozniki EMV v starosti 45-54 let, je umrlo največ, in sicer 22 udeležencev.

Neprilagojena hitrost motoristov

Kot glavna vzroka za nastanek prometne nesreče izstopata neprilagojena hitrost in nepravilna stran/smer vožnje. Zaradi teh dveh vzrokov, ki sta med seboj pogosto tudi povezana, je v zadnjih petih letih umrlo 83 udeležencev. V letih 2020 in 2021 se je povečalo število povzročenih prometnih nesreč s smrtnim izidom voznikov EMV brez vozniškega dovoljenja ter tistimi, ki so imeli staž do 5 let. Povzročili so 21 smrtnih prometnih nesreč. Zaščitno čelado je od 55 umrlih v letih 2020 in 2021 uporabljalo 44 umrlih voznikov enoslednih motornih vo-

Letos do 28. februarja je po trenutno veljavnih začasnih podatkih v 40 prometnih nesrečah z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil 1 voznik umrl (mopedist), 8 voznikov je bilo hudo, 19 pa lažje poškodovanih. Več kot tri četrtine oziroma kar 31 od 40 prometnih nesreč so povzročili vozniki enoslednih motornih vozil sami. Policisti so v letu 2021 ugotovili 6.789 kršitev, v letu 2020 pa 7.820 kršitev cestno-prometnih predpisov.

Vodilo naj bo razsodnost

zil (80 %). Od 12 umrlih mopedistov v 2020 in 2021 so le 3 umrli uporabljali zaščitno čelado (25 %).

Lani 10 smrtnih žrtev zaradi alkohola

V letu 2021 so vozniki EMV pod vplivom alkohola povzročili 110 prometnih nesreč oz. 15 % več kot leto poprej, povzročili so 10 smrtnih žrtev. V letih 2020 in 2021 je zaradi alkoholiziranih voznikov EMV umrlo kar 22 udeležencev (večinoma vsi prav vozniki EMV), kar predstavlja 34 % med vsemi umrlimi zaradi alkoholiziranih povzročiteljev.

Jože Hribar, direktor Agencije za varnost prometa: »Kampanja nosi sporočilo, da motoristi na cesti niso nepremagljivi, temveč so najbolj ranljivi. Motoriste pozivamo, naj vožnjo prilagodijo svojim sposobnostim obvladovanja motorja, ki najverjetneje niso na ravni lanske jeseni. Zato je pred sezono priporočljiv obisk naših webinarjev in praktičnih usposabljanj, ki bodo potekala v aprilu in maju.

Motoristična sezona naj ne pomeni sproščanja adrenalina, preizkusa zmogljivosti motornega kolesa in svojih sposobnosti na cesti, ampak predvsem varno uživanje v vožnji. Motoristi in mopedisti v prometu ravnajte samozaščitno, ne precenjujte svojih motorističnih izkušenj in ne podcenjujte razmer na vozišču. Za varno prevožene kilometre na dveh kolesih naj bodo vodilo razsodnost, izkušnje, strpnost in treznost.

Vse druge voznike pozivamo k dodatni pozornosti na cesti, saj so motoristi še posebej ob lepem vremenu pogostejši udeleženci v prometu, zaradi ozke silhuete pa jih lahko spregledate. Vedno se prepričajte, da ne izsilite prednosti motoristom.« 🔲

Agencija za varnost prometa

Nagradna križanka Radio Velenje RADIO VELENJE NA KAMOT UTRIPAMO Z VAMI - na frekvenci 107,8 MHz

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 19 3. 2022 in nedeljo, 20. 3.

2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 583 Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje - Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 7. do 13. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 7. do 13. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

e-mail: radio.velenje@nasas.si Stari trg 15, 3320 Velenje Tel.: 03 / 897 50 05

Aktualne novice Lokalne informacije Tematske oddaje - podjetniški kotiček, naša kultura, frekvenca mladih, moj zdravnik, rešitev na dlani, kulturni »durhcug«, strokovnjak svetuje, na deželi, moj zdravnik, frekvenca mladih, rešitev na dlani, naše zgodbe, športni portret, dobra »muska«, digitalni svet Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Radio Velenje - 107,80 MHz«, najkasneje do ponedeljka 28. marca.

Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 7. do 13. marca koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 7. do 13. marca (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Naš čas, 17. 3. 2022, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

PRIDELKI BUKOVA DRVA, možen razrez in prevoz, prodam. Gsm: 041 786 154. ŽGANJE, več vrst in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874.

RAZNO VRTNO KOSILNICO ISKRA, popolnoma novo, prodam. Gsm: 041 323 931.

DVOBRAZDNI PLUG, voz - železni za konje ali traktor, opremo za konje in mesoreznico št. 32, prodam.

Gsm: 031 539 051 HLEVSKI GNOJ uležan (listnati), prodam. Gsm: 041 942 898.

TV LCD aparat Sony 50 col, srebrne barve, malo rabljen, z minimalno napako pri sliki, ki se ne opazi od daleč. Cena: 120 €. Gsm: O41 692 995

od 18. 3. do 24. 3.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, pred nesnostjo, stare 19 tednov po zelo ugodni ceni 7,90 € / kom, prodaja v Šaleku, v nedeljo 20. 3. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot. Tel. 02 582 14 01 ali Gsm: 031-653-250.

NESNICE, rjave, prodam. Zdrave, zaščitene proti osmim boleznim.

Dostavim v Mislinjo, Slovenj Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno. Kmetija Šraj, 031 751 675.

PUJSKE težke od 25 do 50 kg prodam. Gsm: 041 445 315.

- 18. marca 1933 je v Zagrebu umrl Vendelin Vošnjak, ki je bil rojen 13. septembra 1861 na Konovem pri Velenju. Vošnjak je bil provincial frančiškanskega reda na Hrvaškem ter profesor filozofije v Zagrebu in Varaždinu. Leta 1963 se je pričel postopek za njegovo razglasitev za blaženega; - 18. marca 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding splavili linijsko ladjo Splošne plovbe Piran z imenom Velenje. Ladja Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bližini pristanišča Kandla v Indiji.

Reševanje ladje se je končalo šele 11. avgusta 1998, ko so jo vlačilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje. Z zavarovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da se ladje ne popravlja, zato je bila prodana za staro železo in razrezana v Alangu v Indiji; - 20. marca 1908 je v Št. Andražu v Labotski dolini umrl publicist, pedagog in duhovnik Tomaž Lempl. Po končanem mariborskem bogoslovnem

Nagrajenci nagradne križanke »Moja Pentlja«, objavljene v tedniku Naš čas, 3. marca 2022 so: • Irena Škrobar, Topolšica 49, 3326 Topolšica • Agata Anžej, Ravne 100, 3325 Šoštanj • Vojko Koštomaj, Uriskova 27, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Praktično nagrado prevzamejo v Papirnici Moja pentlja. Rešitev križanke: VSE ZA PISARNO.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

•

Porok ni bilo za objavo.

•

SMRTI

•

•

Drev Marija, roj. 1939, Topolšica,

23

OBVEŠČEVALEC

17. marca 2022

Topolšica 121 Ibralić Emira, roj. 1960, Šoštanj, Cesta talcev 15 Jelenko Anton, roj. 1962, Šoštanj, Cankarjeva cesta 6 Luzar Marija, roj. 1933, Velenje, Škale 136A

učiteljišču se je pridružil jezuitom, kjer je v Bosni v jezuitskem kolegiju v Travniku deloval kot predstojnik in profesor. Rojen je bil 17. decembra 1836 v Sv. Martinu v Šaleku pri Velenju; - 20. marca leta 1938 se je v Šoštanju rodil znan slovenski fotograf Joco Žnidaršič.

Na številnih razstavah doma in po svetu je prejel več kot petdeset nagrad in priznanj.

Nekatere najvidnejše med njimi so: nagrada Prešernovega sklada, Župančičeva nagrada, Puharjeva plaketa za življenjsko delo ter nagrada »Consortium veritatis«, najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo. Je prvi prejemnik nagrade »World Press Photo« na Slovenskem; - 20. marca 1965 se je rodil politik in župan Šmartna ob Paki Janko Kopušar; - 20. marca 1978 so v Velenju ustanovili Zvezo telesnokulturnih organizacij, ki se je kasneje preimenovala v Športno zvezo Velenje; - marca 1986 so v vseh prostorih velenjskega zdravstvenega doma prepovedali kajenje; - 21. marca 2000 je umrla pesnica, pisateljica in kmetica Marija Brenčič Jelen, doma v Šentilju pri Velenju. Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki; - 22. marca 1970 je bil v ve-

Janko Kopušar (avtor Damijan Kljajič, Arhiv Muzeja Velenje) lenjski občini referendum za prvi samoprispevek »Za napredek vasi in mesta«. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo skoraj 70 % volilnih upravičencev; - 23. marca 1925 se je v Podkraju pri Velenju rodil športni delavec ing. Alojz Jevšenak. Pod njegovim vodstvom je smučarska sekcija ŠD Rudar pričela graditi skakalnice pod Velenjskim gradom (načrti inž. Stanka Bloudka). Decembra 1955 je na otvoritveni tekmi 30-metrske skakalnice nastopilo 25 skakalcev iz Šoštanja, Vojnika in Velenja.

Umrl je 2. septembra 2002; - 23. marca 2001 so v velenjskem Gorenju v prisotnosti takratnega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana predali namenu novo tovarno hladilno-zamrzovalne tehnike in novo galvano;

- 24. marca 1918 je bil deklaracijski shod v Velenju, ki se ga je udeležilo od 1500 do 2000 ljudi. Ker je bila dvorana društvenega doma premajhna, je bil shod na prostem.

Za predsednika shoda je bil izbran velenjski župan Josip Skaza, za podpredsednike pa vsi ostali prisotni župani šoštanjskega okraja. Govoril je državnozborski poslanec dr.

Karel Verstovšek. Zborovalci so se soglasno izrekli za majniško deklaracijo; - 24. marca 1923 se je v Družmirju rodil zdravnik in profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Jože Stropnik.

Ukvarjal se je z rentgensko diagnostiko urotrakta, srca in ožilja ter akutnih primerov v travmatologiji. Bil je tudi priznan strokovnjak za rentgensko opremo v medicini. Umrl je v Ljubljani, 11. junija 1982; - 24. marca 1947 je bil rojen gledališki ustvarjalec, pedagog, družbenopolitični delavec in veteran vojne za Slovenijo Karel Drago Seme iz Velenja; - 24. marca 1974 je bilo v Velenju balkansko prvenstvo v krosu; - 24. marca 1997 je bil velenjski poslanec v državnem zboru Alojz Kovše imenovan za državnega sekretarja za energetiko. 🔲

Damijan Kljajič

03 898 17 50 | narocila@nascas.si

Postanite naročnik

Za naročnike do 8 številk zastonj!

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

ZAHVALA

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

V 97. letu se je tiho poslovila naša draga mama

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

ANA ČEKON

Naročniki jih objavite ceneje.

iz Florjana pri Šoštanju

1. 5. 1925 – 8. 3. 2022 So ljudje, ki živijo v naših srcih.

Tudi takrat, ko jih več ni.

Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti.

Sin Janko z družino

ZAHVALA V SPOMIN Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je za vedno zapustil ati, dedek in brat

Danes mineva 15 let, odkar se je od nas poslovil naš dragi

GAŠPER BRGLEZ

STANE VANOVŠEK Ljubljeni nikoli ne umrejo, dokler živijo tisti, ki jih imajo radi in se jih spominjajo.

1953–2022

27. 5. 1946 – 17. 3. 2007

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.

Vsi njegovi

Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina.

Umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina.

Vsi njegovi

Naš čas, 17. 3. 2022, barve: CMYK, stran 24

Pred dvema letoma je v Velenju začel delovati zavod ONN, socialno podjetje, ki izvaja osebno asistenco. Kaj to je, pojasni Katja Oset, sodelavka zavoda ONN: »Osebna asistenca pomeni pomoč posameznikom z dolgotrajnimi duševnimi, telesnimi, intelektualnimi in/ ali senzoričnimi okvarami pri opravilih, ki jih zaradi vrste in stopnje invalidnosti ne morejo izvajati sami. To so osebna in gospodinjska pomoč, komunikacija, spremstvo, pomoč pri izobraževanju in na delovnem mestu. Tovrstno pomoč lahko potrebujejo doma in izven doma, da so enakopravno vključeni v družbo in živijo aktivno in neodvisno življenje. Namenjena je invalidnim osebam oziroma tistim, ki jih je prizadela huda bolezen in so stari med 18 in 65 let, so državljani RS s stalnim prebivališčem v RS oziroma tujci s stalnim prebivališčem, in potrebujejo pomoč najmanj 30 ur tedensko. Starejši od 65 let pa so do nje upravičeni, če so gluhi, slepi ali gluho-slepi in potrebujejo pomoč pri komunikaciji in spremstvu.«

Ob sebi imam dobre ljudi

Tak opis je suhoparen in le malo pove o tem, kaj lahko takšna pomoč pomeni za življenje invalida oziroma hudo bolnega človeka. Zato smo se povabili na obisk k uporabniku te pomoči Ekremu Babiću.

V dnevni sobi me sprejme lepo urejen, prijazen in nasmejan gospod. Okoli njega se zberemo same ženske. Poleg mene žena Hašima, osebni asistentki Vesna in Janja ter sodelavka zavoda Katja.

Ekrem predstavi svojo življenjsko zgodbo in pove, da je leta 1974 prišel v Slovenijo iz Bosne in Hercegovine, in sicer

Dekleta, ki mi pomagajo, so kot moja družina Osebna asistenca je namenjena invalidnim osebam oziroma tistim, ki jih je prizadela huda bolezen – Delo osebne asistentke je poslanstvo in ne služba

v šolo na Jesenice. Leta 1982 se je preselil v Velenje in se zaposlil kot rudar v Premogovniku Velenje. Tu je spoznal ženo in si ustvaril družino. »Vedno sem bil zdrav, nikoli nisem hodil k zdravniku,« pripoveduje. »Leta 2015 pa se je začelo moje zdravje slabšati, in še danes nimam prave diagnoze. Bil sem zelo utrujen in zaspan. Začela se je pot od zdravnika do zdravnika, bil sem na veliko pregledih, štirikrat po en mesec v bolnišnici v Ljubljani, tudi v centru Soča. Imel naj bi poškodovan živec v hrbtenici, česar se ne da pozdraviti. Pred časom sem dobil krvno plazmo in biološko zdravilo, ki naj bi pomagalo. Ne morem hoditi, nič ne morem delati z rokama.

❱

Vesna, Janja, Ekrem in Hašima (od leve) so kot družina.

»Ekren Babić: Ne mislim na slabe stvari, vedno upam na boljše. Ob sebi imam dobre ljudi.«

Glava pa je zdrava, če bi še to odpovedalo, potem je pa res konec.« Ker živi v drugem nadstropju in v bloku ni dvigala, ne more na prosto. Pol leta ni šel iz stanovanja, pa ga tudi koronavirus ni zgrešil. A Ekrem je zelo pozitiven človek: »Ne mislim na slabe stvari, vedno upam na boljše. Ob sebi imam dobre ljudi. Z ženo se imava rada, če se ne bi imela, kdo bi mi zdaj pomagal.

Tega se premalo zavedamo, ko smo zdravi. Ko si zdrav, se pehaš za denarjem. Ko zboliš, denar zapraviš, pa si brez denarja

in brez zdravja,« razmišlja.

Rad gleda televizijo, najbolj oddaje o gradnji strojev, ki ga spomnijo na njegov poklic in njegovo delo. In rad se pogovarja. »Dekleta, ki mi prihajajo v pomoč, so kot moja družina.

In če nekoga tako začutiš, potem veste, da je to dobro. Zelo sem zadovoljen. Njihova pomoč meni in tudi ženi lajša življenje.

Prej je sama skrbela zame, in to je bilo zelo naporno. Nekajkrat sva padla po tleh, zdaj pa se počutim bolj varnega. Veliko se tudi pogovarjamo, in to je vedno dobro. Z ženo se pogovar-

Zavod ONN deluje na naslovu Stari trg 35, nad CSD v Velenju, kjer interesenti dobijo vlogo in jim jo tudi pomagajo izpolniti, priložiti pa je treba zdravstveno dokumentacijo. V odločbi o upravičenosti do osebne asistence piše, kakšno in koliko ur pomoči na teden potrebuje uporabnik. Za to storitev se lahko zaposlijo tudi družinski člani, in sicer največ dva. Storitve osebne asistence financira ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za uporabnika pa je delno brezplačna, kajti uporabnik, ki prejema dodatek za pomoč in postrežbo, polovico tega zneska nakaže izvajalcu osebne asistence.

java ene stvari, z asistentkami pa druge. Vsak človek ima svoje ideje, Vesna se rada smeji in je zelo dobra negovalka,« jih vse ljubeče objame s pogledom.

Zdaj nama je predobro

Hašima Babić se je s težko moževo boleznijo pogumno spopadla. Pravi, da se moraš sprijazniti s tem, kar prinese življenje. »Mož tri leta ne hodi, in ta čas je bil zelo težek, za mene in zanj. Od avgusta lani pa imava osebno asistenco, in zdaj

Začela so se prva dela v vinogradu Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki pripravilo sedmi rez občinske trte modre kavčine – Kaže na odličen letnik 2021 Šmartno ob Paki, 10. marca – Društveno življenje v občini Šmartno ob Paki se počasi prebuja. Poleg tamkajšnjega turističnega društva je v času sproščanja ukrepov to storilo še šmarško društvo vinogradnikov. Na dan mučenikov je pripravilo sedmi rez potomke najstarejše vinske trte na svetu z mariborskega Lenta, ki jo je občina prejela leta 2015 in krasi ploščad pred knjižnico in občinsko upravo.

Rez občinske potomke modre kavčine sta tudi tokrat opravila predsednica društva vinogradnikov in skrbnica trte Mojca Praprotnik in Peter Krajnc, trtin prvi skrbnik. Dogodka se je udeležil tudi Slavko Jenuš - Hutar, vodja 'bračev' iz Malečnika, ki vsako leto opravijo trgatev na Lentu.

Ob tej priložnosti je župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar pohvalil delo društva, skrbnico trte ter kletarko in vinogradnike, ki z darovanjem pridelka modre kavčine pripomorejo k temu, da se občina že tri leta ponaša s protokolarnim vinom.

Z velikim ponosom lične stekleničke podarijo pomembnim ljudem, športnikom. Pred tremi tedni jo je podaril srebrnemu olimpijcu, smučarju Žanu Krajncu. Na prireditvi je Kopušar podelil steklenice protokolarnega vina še

tarila in ustekleničila sama.

Pred nedavnim je društvo organiziralo delovno pokušino lanskega letnika. So strokovnjaki ugotovili veliko napak? »Ne, zelo malo, pa še te niso bile velike. 12. aprila, ko imamo ocenjevanje vina letnik 2021, se lahko nadejamo znova lepe bere zlatih odličij.«

nama je predobro. Za to storitev nama je povedala patronažna sestra, nato pa so nama pri zavodu ONN pomagali urediti papirje. Vsakemu, ki ima te potrebe, in ve, da mu to pripada, priporočam, da si uredi osebno asistenco,« svetuje.

Ekrem je upravičen do 24urne pomoči in do štirih osebnih asistentk. Ena od njih, Vesna Golob, diplomirana upravna organizatorka, pove, kako je postala osebna asistentka: »Nekaj časa sem bila brezposelna in sem izvedela, da iščejo osebno asistentko. Pri tem delu ni toliko pomembna izobrazba kot pa srčnost, prijaznost, sposobnost nudenja pomoči človeku. Najbolj je pomembno, da se ljudje začutimo,« je prepričana. Zaposlena je za osem ur in dela v turnusu. Zjutraj poskrbi za jutranjo nego, gospoda obleče, posede s postelje na kavč. Čez dan sodeluje pri hranjenju, pitju, ga masira, razgibava, se z njim pogovarja in mu dela družbo. »Z delom sem zelo zadovoljna.

Smo kot družina, to je pri tem delu tudi najbolj pomembno, namreč da se razumemo in smo se ujeli. Ko vem, da lahko nekomu polepšam dan in mu pomagam, se čutim bolj koristno, kot če bi delala v pisarni za računalnikom,« je prepričana Vesna.

Tudi Janji Kotnik je delo z ljudmi zelo všeč. Opravljala ga je kot trgovka, a se k temu delu ne bi vrnila. »Delo osebne asistentke je zame poslanstvo in ne služba. Kot je rekel gospod Ekrem, smo ena družina in od te družine tudi jaz veliko dobim – več kot dam.« 🔲

Diana Janežič

Dodala je še, da bo društvo za člane tudi letos pripravilo nekaj izobraževanj, zato da bi bila kakovost grozdja, nato pa vina, še boljša. Za njimi je že praktični prikaz reza vinske trte, načrtujejo zelena dela v vinogradu, predavanja o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, pripravah na trgatev, člane redno obveščajo o dogajanjih v vinogradu ter o potrebnih ukrepih. Glede na informacije nameravajo prisluhniti tudi napotku Slavka Jenuša – Hutarja, naj društvo poišče svojega 'ovtarja' čuvaja vinske trte. Sam je za to vlogo predlagal Franca Fužirja. 🔲

Tatjana Podgoršek

Tudi letos sta občinsko trto strokovno obrezala Peter Krajnc in Mojca Praprotnik. vsem darovalcem grozdja modre kavčine. Po končanem uradnem delu so udeleženci prireditve poskusili kakovostno vino iz Špančeve zidanice, vino potomke stare trte in dobrote članic Turističnega društva Šmartno ob Paki.

Prireditev sta popestrila povezovalec programa Franc Fužir in nadobudni harmonikar Amadej Kolenc.

Cepiči modre kavčine dali 100 kilogramov grozdja

Mojca Praprotnik je povedala, da se z rezjo vinske trte začnejo prva dela

v vinogradu in da s tem vinogradnik 'nastavi' letnik za prihodnje leto. »Ob tem se namreč odloča, kaj želi doseči in na kakšen način.« Občinska trta je dobro prezimila in nadeja se, da bo tudi letos dobro obrodila, saj ji lega v bližini cerkve sv. Martina v središču Šmartna ob Paki s pogledom na Goro Oljko zelo ustreza. Veseli jo tudi, da med člani društva raste zanimanje za cepiče modre kavčine. Lani so ti darovali blizu 100 kilogramov grozdja te trte, napolnili pa so lahko 130 buteljk in 30 litrskih steklenic vina. Vino je kle-

Darovalci grozdja modre kavčine so tudi tokrat prejeli buteljko občinskega protokolarnega vina iz tega grozdja.