Naš čas 12/2010 by Naš čas, d.o.o.

107,8 MHz

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 1

za za konec konectedna tedna V noči na soboto se bo dež prehodno razširil nad večji del Slovenije in v soboto dopoldne ponehal. Popoldne bo spremenljivo oblačno s posameznimi plohami.

www.nascas.com številka 12

četrtek, 25. marca 2010

1,50 EVR

RADIO VELENJE

Laž ali resnica?! Milena Krstič - Planinc

Tako mislim

Zadnjič gledam oddajo, v kateri voditelj mladca, sedečega na rdečem stolu, sprašuje, ali je trditev zapisana na displeju – govorila naj bi o njem - laž ali resnica. Pritegne me, ker je fant, v katerega voditelj dreza, iz teh koncev.

Maturantski ples je gotovo eden od dogodkov, ki se ga še leta radi spominjajo maturanti in njihovi starši

Pred zrelostnim izpitom maturantski ples Velenje – Dijake, ki zaključujejo šolanje na srednjih šolah, čakajo v naslednjih dneh pomembne preizkušnje - poleg skrbi za uspešen zaključek letnika še zrelostni izpit. Pred napornimi dnevi je zato dobrodošel vsak prijeten dogodek. Med slednje se na posebno mesto uvršča maturantski ples. Rdeča dvorana v Velenju je bila minuli petek in v soboto polna radost-

nih obrazov in zalo oblečenih maturantov in maturant zaključnih letnikov šol Šolskega centra Velenje. Ti so skupaj s svojimi starši, povabljenimi prijatelji in sorodniki prepevali Veselimo torejse, mlada nam je duša ter zaplesali četvorko, brez katere ne mine prav noben maturantski ples. V šolskem letu 2009/2010 zaključuje izo-

braževanje na šolah Šolskega centra Velenje 632 dijakov. Od tega jih bo predvidoma 178 opravljalo zaključni izpit, 290 poklicno maturo in 164 splošno maturo. Vsem srečno po začrtani poti. tp, foto: Aljoša Videtič

Bolj ko poslušam in bolj ko gledam, bolj se čudim. Vsak odgovor, vsi do zadnjega, tistega, do katerega je prišel, ker lahko bi še nadaljeval, saj je bilo vprašanje po vsem , kar smo slišali prej, še najbolj preprosto, je bil resnica. Potem pa se je zlagal! Sam o tem ni bil prepričan, detektor laži pa. Kaj vse je bilo pred tem res? Nagrajeno z aplavzom publike? Podprto s smehom ali spodbudnim nasmehom deklet, ki so ga spremljale?

Res je, da je preprodajal mamila. Res je tudi, da je drogo ponujal pred šolo. Resnica je, da vozi brez vozniškega izpita in ga policisti pri tem niso zasačili že celo leto. Res je, da na račun kazni iz prometnih prekrškov dolguje državi kakšnih pet tisoč evrov. Čista resnica je, da je imel doma laboratorij, kjer je vzgajal »skunk«. Drži, da je vlomil v znančevo stanovanje in mu iz njega pobral drogo in denar. Res je, da je pobegnil s kraja prometne nesreče. Resnica je, da je nalašč zapeljal s ceste, ko je k sebi domov na joint povabil prijatelje, potem pa mu je nekaj šinilo v glavo … Drži, da je danes že pokojnemu očetu skorajda zlomil roko s kamnom, ki ga je zalučal vanj. Tudi to je res, da je mama, ker se je čutila ogroženo, zaradi njega na pomoč že klicala policijo. Resnica je še to, da je svojo partnerko – ne enkrat ampak trikrat zapored - prevaral z dekletom najboljšega prijatelja samo zato, da bi mu dokazal, da ni taka, za kakršno se dela … Zalomilo pa se je pri najbolj preprostem vprašanju. Ali je res, da si je psa pasme pitbul nabavil zato, da bi se počutil bolj varnega … Pa gre in se zlaže. Rekel, da to ni res. Ker mora biti laž kaznovana, je odšel domov brez denarja. Po eni strani je bilo kar prav, da je ostal praznih žepov. Saj, si mislim, kazen mora biti vzgojna. Ta pa je bila tudi poučna.

Tudi letos s petjem pozdravili pomlad

Starejši in mladi z roko v roki Velenje, 22. in 23. marca - V organizaciji Univerze za tretje življenjsko obdobje in Inštituta za razvoj človeških virov je potekal mednarodni festival medgeneracijskega sodelovanja. Na njem so predstavili številne evropske in domače projekte ter dobre prakse na področju medgeneracijskega sodelovanja. Posebej je bila predsednica Marija Vrtačnik zadovoljna, da so pritegnili k sodelovanju tudi mlade. Na številnih pogovorih in okroglih mizah s področja gerontologije, človeških virov in medgeneracijskega povezovanja so sodelovali priznani domači in tuji strokovnjaki. Direktorica inštituta za razvoj človeških virov Sonja Bercko je povedala, da festival poudarja in izpostavlja "učečo se skupnost" kot model povezanosti in ustvarjalnosti ter nagovarja k preprečevanju socialne izključenosti starejših v letošnjem evropskem letu. Sicer pa je velenjska občina med tistimi, ki namenja pozornost starejšim. Med drugim so pristopili k projektu Velenje, starosti prijazno mesto, katerega cilj je izboljšanje življenja starejših občanov. mz

Minuli četrtek in petek so v domu kulture v Velenju zapeli Pomladi v pozdrav otroški in mladinski zbori Šaleške doline. Na štirih koncertih se je predstavilo 21 pevskih zborov iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Mladi pevci in njihovi zborovodje so z ubranimi glasovi in dobro izbranim programom navdušili številno občinstvo. Vse štiri koncerte je poslušala tudi strokovna spremljevalka Mihaela Pihler, ki

je vse nastopajoče pohvalila. Še posebej je izpostavila tri zbore, in sicer otroška zbora Osnovne šole Gorica (zborovodkinja Mihaela Britovšek) in glasbene šole Frana Koruna Koželjskega (zborovodkinja Manja Gošnik Vovk) ter mladinski zbor velenjske glasbene šole (zborovodja Matjaž Vehovec). Ti bodo konec meseca nastopili v Zagorju na državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov.

Drugi del prireditve Pozdrav pomladi, na kateri bodo nastopili odrasli pevski zbori, male vokalne skupine in okteti, pa bo 9. in 10. aprila v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje. Organizatorja prireditve sta Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Velenje in Zveza kulturnih društev Šaleške doline.

Spet uro bolj zgodaj Pred nami je zadnjo nedelja v marcu (28. 3.). V noči med soboto in nedeljo bomo urina kazalca premaknili (naprej) z 2. na 3. uro.

Gradbena priloga (str. 17-25)

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

25. marca 2010

Z velikim trudom jim je uspelo Bojlerje selijo v Staro Pazovo Ljubljana - Gorenje Tiki bo začel seliti del proizvodnje bojlerjev iz Ljubljane v Staro Pazovo v Srbiji, kjer so začeli proizvodnjo pred tremi leti. Tako so se odločili zato, da bodo ohranili dolgoročno konkurenčnost svojih izdelkov, saj s tem povečujejo tudi obseg nabave v okoljih z nižjimi stroški in selijo proizvodnjo z nižjo dodano vrednostjo ven iz Slovenije. Najprej bodo preselili proizvodnjo malih, pet-, desetin 15-litrskih tlačnih električnih grelnikov, do konca leta pa še proizvodnjo netlačnih grelnikov.

V Medobčinskem društvu za pomoč osebam z motnjami v razvoju Sožitje Velenje si želijo bivalno skupnost – Med petimi programi prednost izobraževanju in usposabljanju

Energetsko varčno bivanje Vojnik – V središču Vojnika je podjetje MIK zasnovalo enega najsodobnejših energetsko varčnih stanovanjskih objektov v celjski regiji. Stanovanjski kompleks Vojniška gmajna s 50 nadstandardnimi stanovanji, velikimi od 27 do 125 kvadratnih metov, bo zaključen oktobra letos. Sama gradnja in materiali zagotavljajo kar 45 odstotkov manj toplotnih izgub, kot je standard za tovrstni tip objektov. Kljub temu da zakonska obveza še ne obstaja, bo za objekt izdelana energetska izkaznica, iz katere bodo razvidni najpomembnejši kazalci rabe energije v stavbi in kakovost toplotnih lastnosti stavbe. mkp

Nova nakazila upravičencem za telekomunikacije Velenje, 17. marca – Prejšnji teden je Mestna občina Velenje 83 upravičencem iz krajevne skupnosti Škale – Hrastovec nakazala 42.000 evrov sredstev, vloženih v telekomunikacijsko omrežje. V ta znesek je vštetih tudi devet upravičencev, ki pa jim bodo denar nakazali, ko bodo dostavili podpisane poravnave. Sredstva je Mestna občina prejela od Slovenske odškodninske družbe, ki v imenu države izvršuje vračilo vlaganj. Doslej so v Velenju sredstva izplačali že blizu 2.200 upravičencem. mkp

odraslih. V razpravi so izrazili še zaskrbljenost glede sprememb družinskega zakonika, ki spreminja status odraslih oseb s posebnimi potrebami na slabše. V letošnjem delovnem programu so prednostne naloge strnili v pet poglavij. Med njimi najbolj izstopa program izobraževanja in usposabljanja, v katerem so predvideli socialne programe na lokalni ravni in v okviru Zveze Sožitje, različna predavanja za starše in izobraževanje prostovoljcev. Poleg družabnih dejavnosti bodo obiskali osebe s posebnimi potrebami, ki niso vključeni v nobeno ustanovo, ter poskrbeli za prepoznavnost društva. Tatjana Podgoršek

Sprehod skozi debelo črevo Tudi z udeležbo na občnem zboru so potrdili dobro delo društva v minulem letu.

Velenje, 19. marca – Medobčinsko društvo za pomoč osebam z motnjami v razvoju Sožitje Velenje šteje 350 članov. Na občnem zboru v prostorih Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljaje Velenje je predsednica društva Mira Grudnik ob oceni opravljenega dela v letu 2009 z zadovoljstvom ugotavljala, da jim je z veliko truda uspelo uresničiti pogumno zastavljen delovni program. Grudnikova je med drugim dejala, da so bili tudi lani osnova za delovanje programi samopomoči, rehabilitacije, predavanja, strokovne ekskurzije, obveščanje članov ter javnosti o delovanju in težavah, s katerimi se srečujejo njihovi čla-

ni. Zanje so skupaj z Zvezo Sožitje organizirali letovanja na več krajih po Sloveniji. Udeležilo se jih je 13 družin, prav toliko jih je sodelovalo na taborih, ki so na različne teme potekali na različnih lokacijah. Tema vikend seminarja vseživljenjskega učenja je bil tokrat v Rogaški Slatini. Usposobili so pet prostovoljcev, starejših od 18 let, za vodenje oseb s posebnimi potrebami na različne tabore in letovanja. Članom so ponudili 350 kart za plavanje v bazenu v Topolšici. Z izletom na avstrijsko Koroško, s pohodom in piknikom, miklavževanjem so poskrbeli za pestro družabno življenje članov. »Sem pa razočarana nad udeležbo na srečanjih kluba staršev. Ustanovljen

je bil na dolgoletno pobudo in željo staršev.« Županom Zgornje Savinjske doline pa so predstavili potrebo po oblikovanju bivalne enote za otroke s posebnimi potrebami, ko starši ne bodo mogli več skrbeti zanje. Čeprav jih tukajšnje okolje razume, so v razpravi udeleženci znova izpostavili željo po bivalni skupnosti, po oblikah, s katerimi bi lahko razbremenili starše, ki imajo otro ke s poseb ni mi potre ba mi doma, in po nadaljnjem razvoju dejavnosti. Zato so bili toliko bolj veseli, ko jih je velenjski župan Srečko Meh seznanil z možnostjo ureditve prostorov za potrebe oseb s posebnimi potrebami po spremembah v zvezi z domom za varstvo

Velenje – Jutri (v petek) in v soboto bosta Društvo za boj proti raku Velenje in Center za preprečevanje kroničnih bolezni Cindi na Inštitutu za varovanje zdravja v Veleja parku v Velenju predstavila preventivni program Svit. Namenjen je zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu ter danki. Ob tej priložnosti si bodo lahko obiskovalci ogledali napihljiv model debelega črevesa ter ob spremstvu strokovnjaka spoznali njegovo delovanje ter morebitne bolezenske spremembe. Prav tako bodo strokovnjaki obiskovalce seznanili s priporočili za preprečevanje in pravočasno odkrivanje tovrstnega raka. tp

Konsenz za pokrajine je, razhajanja še večja Vlada obrzdala »pokrajinske« konje – S sistemskim zakonom nad neskladen regionalni razvoj – Gradbeništvo še kar v različnih krizah, steklarji še kar »lačni« - Pester slovenski vsakdan Nekdo bo morda rekel, da je le kritičnosti opozicije – tudi med nedavnim obiskom na območju, ki naj bi sestavljalo Saša regijo zaslužna, da so se na vladni strani oziroma konkretno v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko spet malo prebudili. Pa ne tako, da bi ravno napovedali pospešeno regionalizacijo. Ob tem, ko so poslanci z zavrnitvijo predlogov največje opozicijske stranke, po katerem bi bilo mesta tudi za Sašo, v parlamentu prav konkretno izrazili svoj »ne«, je minister Gjerkeš zdaj tudi na osnovi nedavnega pogovoru z župani znova zatrdil, da za ustanovitev pokrajin obstaja širok politični konsenz, a so razhajanja pri konceptu pokrajin in njihovem številu. Vlada ne podpira »drobnjakarstva«, to je velikega števila pokrajin, ampak manj in večje ter razvojno naravnane. Koalicija je dosegla tudi načelno soglasje, naj bo v Sloveniji šest pokrajin. Vemo, katere stranke so v koaliciji, vemo tudi, kaj pomeni šest pokrajin za usodo Saše. Zaradi nekaterih nujnejših nalog se je tudi nekoliko znižala dinamika procesa ustanavljanja pokrajin, tako naj bi vso potrebno zakonodajo pripravili do konca naslednjega leta. Če pa v opoziciji ne bo prevelikih nasprotovanj, pa morda že malo prej. Gjerkeševa služba pa ta čas posveča pozornost pripravi novega sistemskega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Ta naj bi uravnaval skladnost razvoja v naši deželici, da bodo razlike manjše, razvojni naboj pa višji. In ko naj bi veljajo, da z delitvijo Slovenije države ne rušimo, ampak jo dejansko dograjujemo, je še vedno v težavah naše gradbeništvo. Velenjsko najbolj v Ljubljani s projektom, ki ima »mednarodni naslov« - Celovški dvori, ki pa naj bi jim s prodajo dvignil likvidnost in jih popeljal vsaj v malo lepše čase, celjski Gradis pa v različnih mestih.

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

Za oba velja, da se morata ustrezno »renovirati in dograditi« tudi sama. Vsaj za celjsko gradbeniško družbo pa po dogajanjih v zadnjih dneh mnogi menijo, da mora še kako spremeniti odnos do zaposlenih. To pa seveda ne velja le zanje, ampak kar za vse naše gradbince, predvsem tiste, ki slonijo na tuji delovni sili. Čuden odnos do delavcev naj bi se dogajal tudi na največjem slovenskem gradbišču v Ljubljani, pri gradnji stadiona Stožice. Tu lovijo rok dokončanja, pa je treba občasno delati noč in dan, zaradi tega pa se nekaterim delavcem temni pred očimi že tudi podnevi. A prvi Ljubljančan Zoran Jankovič kljub vsemu ponosno napoveduje, da bo stadion pravočasno končan. In bodo po različnih igricah z delavci, na kar nekateri opozarjajo, v objektu res lahko športne igre. In ko nekateri pravijo, zakaj so v mnogih družbah delavci tako neučakani in »gredo na nož« že takoj, ko ne dobijo kakšnega predpisanega izplačila ali plača zamuja le za kak mesec, primer Steklarske nove iz Rogaške Slatine še kar kaže, kaj se zgodilo, če se pravočasno ne ukrepa z vsemi možnimi sredstvi. Ta družba je že dolgo v stečaju, delavci pa še zdaleč niso dobili, kar jih pripada. Zdaj so vladi dali še 30 dni časa, da popravi greh - gre namreč za državno podjetje, potem bodo stvari še zaostrili. Šli bodo pred vlado, z dopisom tudi v Bruselj. Sicer pa je pri nas še veliko težkih stvari. In pojavljajo se še nove. Nekatere, pravijo, kot da jih posamezniki ali stranke same rojevajo, da bi odstranile pozornost od prejšnjih. In ko iščemo dva nova ministra, je v nemilosti generalna državna tožilka, pa dva bolj ali manj »kriva« poslanca in še kak župan zraven. Da o direktorjih ali predsednikih uprav sploh ne govorimo. Tak je pač zdaj naš slovenski vsakdan.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 3

V SREDIŠČU

25. marca 2010

Tudi zaradi menedžerskih odkupov so podjetja prezadolžena Odločna podpora šestemu bloku, a zahteva po nižji ceni in učinkovitejšem in preglednejšem poslovanju – Gradbinci bodo morali prodati zaloge stanovanj – Zdi se, da se gospodarska kriza umirja in da bo Slovenija letos dosegla rast Mira Zakošek

Pred tednom dni je slovenska vlada vendarle prižgala zeleno luč gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Je pa zahtevala od HSE in TEŠ, da skušata doseči znižanje cene investicijske opreme, da ji četrtletno poročata o poteku investicije, vodstvo HSE pa mora zagotoviti tudi večjo transparentnost in učinkovitost družb v okviru skupine. O tem ter o drugih aktualnih vprašanjih smo se pogovarjali z ministrom za gospodarstvo dr. Matejem Lahovnikom. Minister Lahovnik, Velenje je sicer vaš dom, a v tem gospodarsko težkem času ste verjetno bolj poredko doma? »Ponavadi zjutraj odhajam v Ljubljano, potem ko pospremim otroka v šolo oziroma vrtec, in se vračam pozno domov, tako da drži, da v Velenju samo prespim - z izjemo vikendov, ki pa jih polno preživim doma v dolini.« Politbarometer vas uvršča na sam vrh slovenskih politikov, v tem mesecu je vaša popularnost še narasla, kako to komentirate? »Praviloma nikoli ne komentiram javnomnenjskih anket ne glede na to, ali so ugodne ali ne, drži pa, da če sem dobro ocenjen, tudi meni seveda godi.« Javnost je sicer na vaši strani, a gospodarstveniki niso tako zadovoljni z dosedanjimi ukrepi, ki jih je sprejela vlada za ublažitev krize? »Upoštevati je treba, zakaj se je slovensko gospodarstvo znašlo v tako veliki krizi. Je majhno, odpr to gospodarstvo, ki ustvari 70 odstotkov bruto domačega proizvoda na tujih trgih, zato je logično, da je ta največja svetovna kriza prizadela tudi naše gospodarstvo. Povedati pa je treba tudi, da je kriza v Sloveniji večja tudi zato, ker so mnogi menedžerji v zadnjih letih pomešali funkcijo lastnikov in menedžerjev v naših najpomembnejših podjetji, in ker so se namesto z razvojem in prestrukturiranjem podjetij ukvarjali z lastninjenjem. Zato je slovensko gospodarstvo to krizo dočakalo precej bolj zadolženo, kot je bilo še leta 2004. To je še toliko bolj problematično, ker sredstva iz zadolževanja niso bila usmerjena v razvoj in prestrukturiranje, ampak pogosto v lastninjenje podjetij, zato tudi marsikatero podjetje čuti to krizo bistveno bolj, kot bi jo, če bi bila podjetja manj zadolžena.« V zadnjem obdobju vam je vzelo veliko energije tudi tukajšnje gospodarstvo, posebno šesti blok je bil predmet hudih medijskih, a verjetno zadaj bolj gospodarskih interesov in političnih pritiskov. Šesti blok je z zadnjim sklepom vlade le dobil zeleno luč. »Treba je povedati, da je projekt nadomestnega bloka v Šoštanju projekt, ki je bil zastavljen že pred leti, in da ne gre za dodatni blok, ampak za nadomestni, ker ostali bloki prenehajo obratovati. To pomeni, da so se za to investicijo v TEŠ oz. v HSE odločili zato, ker so želeli posodobiti proizvodnjo električne energije, ker sedanja ni več konkurenčna, obstoječi bloki so bili tako tehnološko zastareli kot tudi ekološko nesprejemljivi. Nadomestni blok torej pomeni, da bo Šaleška dolina še naprej zagotavljala Sloveniji tretjino električne energije. Če se za nadomestni blok ne bi odločili, bi to pomenilo, da bi zaradi tehnološke in ekološke neustreznosti obstoječih blokov morali po letu 2013 bistveno zmanjševati proizvodnjo električne energije v dolini. V tem letu začenjajo veljati namreč na ravni EU nova pravila

in kupovati bo treba ekološke kupone. Če se torej ne bi odločili za nadomestni blok v Šoštanju, bi pomenilo, da bi po letu 2013 morali postopoma začeti zapirati tako TEŠ kot tudi Premogovnik Velenje. Za 43 let zalog domačega premoga bi tako ostalo neizkoriščenega, na cesto bi poslali 3.000 ljudi in posredno vsaj še dvakrat toliko. To bi bilo nesprejemljivo tako z ekonomskega kot tudi socialnega vidika. Zato mislim, da je bila odlo či tev za nad omestni blok v Šoštanju nujno potrebna tako za zagotavljanje prihodnosti energetike v Šaleški dolini kot tudi zaradi stabilnosti oskrbe z električno energijo v Sloveniji.« Vendar pa vi kot minister niste bili povsem zadovoljni z dosedanjimi aktivnostmi. Ste zato zahtevali od Holdinga slovenskih elektrarn in vodstva Termoelektrarne Šoštanj, da skušata doseči znižanje vrednosti tehnološke opreme. Mislite, da bo to, zdaj ko je pogodba že podpisala, šlo? »Pogodba za nadomestni blok TEŠ je bila podpisana 27. junija 2008 na vrhuncu gospodarske svetovne konjunkture, zato ocenjujem, da sami pogoji v pogodbi niso bili tako ugodni za TEŠ, kot bi lahko bili, če bi se denimo pogodba podpisovala danes. Vmes so se razmere na svetovnih trgih tovrstne opreme precej spremenile,

Gradnja TEŠ je sprejemljiva z ekonomskega in socialnega vidika

zato je tudi vlada sprejela sklep, da nalaga HSE in TEŠ, da poskušata v dodatnih pogajanjih izboljšati nekatera določila v pogodbi, za katera ocenjujem, da za TEŠ niso optimalna. Vse namreč skrbi, da končna vrednost te investicije, ki je ocenjena na 1,1 milijarde evrov, ne bi po zgledu nekaterih drugih neuspešno vodenih projektov, kot je denimo gradnja avtocestnega križa v Sloveniji, narasla preko vseh sprejemljivih meja. Zato, da bi vrednost investicije dejansko zadržali v začrtanih okvirjih, so bili ti ukrepi, ki se nanašajo tako na korporacijsko upravljanje kot na

dodatna pogajanja z dobaviteljem tehnološke opreme, sprejeti.« Od vodstva HSE ste tudi zahtevali, da zagotovi večjo preglednost in učinkovitost naložbe? »Temeljna težava je bila v tem, da je prejšnji direktor HSE dr. Jože Zagožen javno

Dr. Matej Lahovnik

izjavil, da ni seznanjen z določili te pogodbe in da se v to HSE ni spuščal, kar je izjemno nenavadno ob tako veliki naložbi. Iz teh njegovih izjav, kljub temu pa je parafiral pogodbo, je mogoče nekako zaznati nestrinjanje z določili pogodbe. To pomeni, da očitno sam proces korporacijskega upravljanja v okviru HSE v preteklosti ni bil niti približno optimalen, zato je tudi vlada sprejela omenjeni sklep.« Kaj pa to pomeni za tukajšnja energetska kolektiva? »V tem trenutku je prezgodaj, da bi ocenjevali. HSE mora zdaj skladno s tem sprejeti določene ukrepe. Ni pa bil namen vlade, da se neposredno vmešava v upravljanje družb, ampak predvsem ta, da poda usmeritev HSE, ki naj zagotovi preglednost upravljanja in poslovanja vseh družb v skupini.« Pravzaprav je gospodarstvo Šaleške doline na izjemno velikem prepihu. Vegrad je prav tako že nekaj časa v težavah in nekako pričakuje pomoč vašega ministrstva. Kako vidite to podjetje in ali mu boste pomagali? »Vegrad je bil pozvan, da dopolni svojo vlogo za državno pomoč, ki so jo posredovali na ministrstvo za gospodarstvo, ven-

»Ceno opreme bomo poskušali znižati« Direktor HSE Borut Meh »Vsi, ki se zavedamo, da potrebuje Slovenija zanesljiv energetski sistem, ne moremo biti proti takšnemu projektu. Zahteve, da moramo poizkusiti doseči nižjo ceno tehnološke opreme, ne jemljemo kot kaj slabega. Treba se je namreč zavedati, da je bila pogodba sklenjena v izjemno drugačnih časih, ko je bila visoka konjunktura. Cene so bile zato višje, pa še dobavitelja je bilo zelo težko dobiti. V ta pogajanja bomo seveda šli in upam, da bomo tudi kaj dosegli. Vredno je vložiti napor in poskušati doseči dodatno znižanje cen, predvsem zaradi sprememb na trgu, saj so cene investicijske opreme zdaj nižje, kot so bile takrat, ko se je sklepala pogodba.« Kaj pa zahteve po večji preglednosti in učinkovitosti HSE? »Moram povedati, da sem tudi sam ugotavljal, ko sem prišel na HSE, da je treba povečati preglednost in učinkovitost poslovanja. Sicer pa je tudi ena od zahtev OECD, da Slovenija izboljša učinkovitost in preglednost podjetij v državni lasti. Pripravili bomo celo vrsto ukrepov, ki bodo zagotovili učinkovitejše in bolj pregledno poslovanje.«

dar po mojih zadnjih informacijah tega še niso storili. Načeloma pa je treba poudariti, da se mnoga gradbena podjetja, ki so se znašla v likvidnostno težkem položaju, soočajo tudi s tem, da imajo v svojih bilancah zelo veliko neprodanih stanovanj. Morala bodo vendarle razmisliti, da ta stanovanja ponudijo na trgu po neki tržni, za njih še sprejemljivi ceni. Dejstvo je, da so se mnoga podjetja, tudi Vegrad, znašla v težavah, ker so v minulem obdobju kupovala zemljišča po zelo visokih cenah po vsej Sloveniji in zunaj nje in da je treba sedaj najti način, da izboljšajo svojo likvidnost s prodajo nepremičnin. Sami bodo torej morali najti pot za uspešno prestrukturiranje, kajti do državne pomoči marsikdo ni upravičen, vsako državno pomoč je namreč treba priglasiti pri evropski komisiji. Ta mora za tako velike družbe, kot je Vegrad, dati tudi soglasje. Ker pa očitno teče še postopek urada za varstvo konkurence proti gradbenim podjetjem, ki jim očita določene sporne prakse v preteklosti, je treba prej razčistiti tudi ta vprašanja. Poleg tega se nekateri gradbeniki pojavljajo kot izvajalci pri posameznih projektih, ki so financirani iz evropskih strukturnih skladov, in dokler niso odpravljene vse morebitne nepravilnosti, ki so povezane s temi projekti, dokler vsa dela niso ustrezno zaključena, bi bilo nelogično, da država tem podjetjem daje finančno pomoč. Zato bomo na ministrstvu za gospodarstvo dopolnjeno vlogo Vegrada skrbno proučili in preverili, ali so v vseh drugih projektih, ki jih je sofinancirala država po razpisnih pogojih, po pravilih opravili svoje delo.«

Nepošteno je, da gradnjo tretje osi zavirajo tisti, ki avtocesto že imajo

Gradbeništvo je, kot ugotavljate, v velikih težavah. Mnogi menijo, da bi bilo smiselno, da bi vlada pospešila investicije in s tem tudi gospodarsko rast. »S tem se zelo strinjam in kar se mojega resorja tiče, skušamo v energetiki kar najbolj pospešiti nekatere projekte, gradnjo hidroelektrarn na Savi, nadomestni blok v TEŠ, ravnokar so se dokončala dela pri gradnji črpalne hidroelektrarne Avče, tako da je teh projektov precej. Ravno tako nameravamo v tem mandatu dokončati nekatere pomembne infrastrukturne projekte, kot je daljnovod Beličevo-Krško, ki je ključen za oskrbo z energijo v Sloveniji, in tudi pospešiti gradnjo plinovodnega omrežja. Zato smo podpisali sporazum za tako imenovani južni tok, ki Slovenijo umešča v svetovni energetski zemljevid. Skratka, tudi tako skušamo pomagati gradbenim podjetjem, da pridejo do posla, in to je tisto, kar vlada lahko stori, sama neposredna pomoč oz. prilivanje davkoplačevalskega denarja v ta podjetja pa je po definiciji podvrženo pregledu evropske komisije, in če do tega pride, ga mora država zelo skrbno utemeljiti.« Kaj pa tretja razvojna os? Kako zelo potrebna je, vi najbrž zelo dobro čutite na lastni koži. »Ja, vsak dan zjutraj in zvečer ugotovim, da je to ključen projekt za razvoj Šaleške doline in Koroške. Na vladi sem seveda največji zagovornik tega projekta in glede na to, da je tudi predsednik nadzornega sveta DARS dr. Milan Medved, ki tudi živi

Z Alstomom se že dogovarjajo Dr. Uroš Rotnik, direktor Termoelektrarne Šoštanj, je bil odločitve vlade, ki je prižgala zeleno luč gradnji šestega bloka, seveda vesel. V tem času intenzivno potekajo vsa začrtana dela. O zahtevi po znižanju cene tehnološke opre me pa pravi: »Vsak dober gospodarstvenik si želi čim nižjo investicijsko vrednost in vsako znižanje je dobrodošlo za nas in celotno slovensko področje. Tako bo lahko tudi cena električne energije nižja. Upam, da bomo pri tem uspeli. S predstavniki Alstoma se že dogovarjamo za termine usklajevanj.«

v Velenju, verjamem, da bomo s skupnimi močmi vendarle premaknili postopke za pričetek gradnje. Vemo, da je prejšnji predsednik vlade rekel, da se bodo dela začela leta 2008, a od tega pa smo še zelo daleč. Radi bi pospešili postopke vsaj na odseku med Šentrupertom in Velenjem, vendar nastajajo veliki odpori predvsem na območju Braslovč, kar se mi zdi nepošteno. Ker v tej lokalni skupnosti že živijo ob avtocesti, verjamem, da je ne potrebujejo. Je pa ta nujna za prebivalce Šaleške doline in Koroške, pa tudi Zgor nje Savinjske doline.« Tudi Gorenje je kriza močno prizadela in bo potrebovalo čas, da ponovno doseže načrtovano rast, še posebej, ker je njihova proizvodnja delovno močno intenzivna? Bo vlada še lahko pomagala, da takšna podjetja hitreje poiščejo ustreznejše rešitve? »Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in institut čakanja na delo so v Gorenju zelo izkoristili, prav tako pa tudi povečevanje sredstev za tehnološko prestrukturiranje, pri katerem je bilo Gorenje uspešno na nekaterih razpisih. Načrtujemo, da na tem področju še okrepimo aktivnosti, kajti Gorenje je zagotovo najbolj globalizirano slovensko podjetje. Prisotno je praktično na vseh trgih, najslabše recimo na južnoameriških, in glede na to, da vlada načrtuje obisk teh trgov, Brazilije, Argentine, Venezuele, kjer Gorenje še ni prisotno, mislim, da je to tudi priložnost zanje. Ko pa govorimo o tehnološkem prestrukturiranju, bomo seveda soočeni s tem, da bodo daljnoročno v Šaleški dolini ostale dejavnosti z višjo dodano vrednostjo, ki omogočajo tudi višje plače.« Mnogi ekonomisti ocenjujejo, da se kriza v Sloveniji umirja, toda drugi napovedujejo, da najhuje še prihaja, tudi zato, ker število nezaposlenih še naprej narašča in se približuje 100 tisočim. Kaj pravite vi?

Mislim, da bomo leta 2010 zabeležili zmerno rast

»Če gledam z vidika naročil, ki jih prejemajo podjetja, potem vse več trendov kaže, da je najhujše obdobje že za nami. Res pa je, da likvidnostne težave in brezposelnost še nekaj časa naraščajo, tudi potem, ko je kriza že doseže vrhunec. Mislim, da se bo letos brezposelnost še nekaj časa povečevala, potem pa bo začela postopno padati. Ko pa govorimo o gospodarski rasti, je ocena, da bomo v letu 2010 beležili ponovno pozitivno gospodarsko rast. Zadnji podatki kažejo, da so z izjemo gradbeništva trendi ugodni, glede na to, da je Slovenija majhno odprto gospodarstvo, se tudi vrednosti izvoza zaradi ugodnejših trendov v svetu povečujejo. Po mojem mnenju bo leto 2010 v znamenju neke postopne zmer ne rasti. Najpomembnejše je, da postavimo mehanizme, da tisti, ki so ali bodo izgubili delo, ne bodo ostali brez ustreznih sredstev, da ne ostanejo trajno brezposelni in da vmesno obdobje dostojno preživijo.«

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 4

DOGODKI

25. marca 2010

Najprej rušenje, potem gradnja »Vaja« za Šoštanjčane se ob gradnji šestice začenja z rušenjem prvih treh blokov termoelektrarne – Omogočiti pogoje, da bo sobivanje tistih, ki tam živijo, in tistih, ki bodo tja prišli, čim manj zapleteno Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 22. marca – »Po vsem, kar se je v zadnjem obdobju dogajalov zvezi z blokom 6, smo si zdaj naposled oddahnili. Odtehtali so utemeljeni argumenti, ki govorijo v prid gradnji: novi blok je potreben, je ekološko varen in ekonomsko upravičen,« znova poudarja župan Šoštanja in poslanec državnega zbora Darko Menih. Tisto pravo delo, z vsemi »stranskimi učinki« take gradnje, pa se za lokalno skupnost šele začenja. Prvi večji korak bo rušenje treh blokov, prvega, drugega, tretjega, ki je pred vrati, začenja se že 1. aprila. »Rušenje bo potekalo klasično, s podiranjem in sprotnim mletjem materiala v nekakšen pesek, še prej pa seveda izločitvijo železa iz betona,« razlaga župan in dodaja, da bo treba zaradi vplivov na okolje posebej tenkočutno pri rušenju poskrbeti za azbestne plošče, ki so vgrajene v objekte. »Glede same logistike podiranja še nimamo podrobnejših podatkov. V najkrajšem možnem času se dobimo s pred-

stavniki Termoelektrarne. Skupaj z njimi bomo pripravili napotke ljudem o tem, kako pos to pa ti, da se bomo izogni li nevšečnostim. Pričakovati je precejšnjo pove ča nje fre kvenc e pro meta v delu območja elektrarne pri bencinski črpalki. Naša skupna dolžnost je, da poskrbimo za prometno in drugo varnost.«

nju že sprejeli. Na sosvetu so uskladili delovanje zdravstvene službe, pripravljeni so na to, da bo treba v sodelovanju s policijo in redarji povečati varnost tudi popoldan in ponoči, načr ti povezani s prometom, so pripravljeni. Glede tega – varnosti, signalizacije, usmerjanja prometa - bo moral veliko narediti tudi izvajalec del. »Z izvajalci se bomo srečali v teh dneh. Želimo namreč slišati tudi njihove poglede.«

Sestanki se vrstijo Dela pri rušenju prvih treh blokov bo izvajalo podjetje Primorje Ajdovščina. Posebni koordinacijski odbor spremlja priprave, o poteku pa bodo javnost seznanjali sproti. »Pričakujemo, da bodo v Termoelektrani Šoštanj, s katero lokalna skupnost odlično sodeluje, pripravili o tem tudi še kakšen dan odprtih vrat. Taki dnevi so doslej že potekali in so se izkazali za zelo koristne. Ljudje so o vsem dobili informacije iz prve roke. Za Šoštanjčane lahko rečem, da na projekt gledajo pozitivno, tako kot nanj gleda tudi celotna Šaleška dolina.« Nekatere posebne ukrepe so v Šošta-

Nekateri delavci so že v Šoštanju, drugi še pridejo

Darko Menih: »Vse podrobnosti je treba imeti dodelane, da med ljudmi ne bo nezadovoljstva.«

Rudi Sevčnikar iz Šoštanja: »Jaz sem stoodstotno proti. Pravijo: Šoštanj – mesto svetlobe? Sam bi rekel: Šoštanj – mesto smrti. Bojim se, da bo tukaj čez nekaj let kot v Mežici, da bo treba zamenjati vso

Od absolutnega za do absolutnega proti Milena Krstič – Planinc

Gradnje 6. bloka Termoelektrane Šoštanj niso podpirali vsi. Vsi je tudi zdaj ne. Prav je, da se pri tako velikih odločitvah krešejo mnenja. Narobe, predvsem pa nenaravno bi bilo, če se ne bi. Kaj pravite? Safa Poljak iz Topolšice: »Slišim, da se bo šesti blok gradil, ne vem

pa, kdaj bodo začeli. Mislim, da je to dobro in da je prav tako. Tukaj bodo ostala delovna mesta. Veliko ljudi je brez služb, predvsem mladina nima kaj početi. Kaj naj rečem drugega? Podpiram. Ljudje morajo imeti delo.«

Redarji začasno prekinili nočno delo

Velenje, Šoštanj - V Medobčinskem redarstvu, skupnem organu petnajstih občin ustanoviteljic, je trenutno zaposlenih devet redarjev, šest jih je na terenu, medtem ko so trije še na šolanju in bodo začeli delati maja. Če so jih doslej srečali najpogosteje v mestni občini Velenje, jih ljudje v zadnjem obdobju lahko srečujejo tudi drugod. Največkrat sicer še vedno v Velenju, na drugem mestu po njihovi prisotnosti je Mozirje, na tretjem pa že Šoštanj. »V Šoštanju so se letos začeli aktivno ukvarjati s prometno problematiko, zato redarji redno hodijo tudi tja,« pravi Peter Tkalec, vodja redarstva, in dodaja, da kakšnih posebnih in večjih težav ni zaznati. »Največ jih je bilo s parkiranjem na mestih za invalide, ker teh niso

Peter Tkalec: »Kdaj pridemo, ne ve niti uprava, kaj šele občani.«

imeli ustrezno označenih. To so zdaj uredili. Občina Šoštanj se je v dogovoru z nami za začetek odločila, da bodo redarji dosledno ukrepali samo na parkirnih mestih za invalide, medtem ko tiste, ki parki-

zemljo. Poglejte, imamo strokovnjake, imamo doktorje znanosti. Ti bi morali razmišljati o novem, drugačnem. Na klasiki je lahko ležati. Za to, da razmišljajo, imajo šole. Kar poglejte. Ljubljana ima toplarno, čisto majhno, pa je bil zanjo naš premog oporečen, za nas je pa »bio« … Na Primor skem so hoteli narediti vetrne elektrarne. Pa so rekli ne, ker so ptice uboge, na Muri so rekli ne hidroelektrarnam, ker so ptice uboge … Ptice. Pri nas pa ljudje umirajo za rakom. Meni sta sestra in brat umrla v šti ri de se tih dneh. Oba za rakom. Delovna mesta? Bil sem na pred-

Ne želijo si nezadovoljnih ljudi »Tudi zato želimo imeti vpogled v to, koliko novih stanovalcev bo v kakšni hiši, da bomo vedeli, koliko parkirišč zavzemajo ... V čim večji možni meri želimo preprečiti nezadovoljstvo,« dodaja. “Šoštanj se je sprijaznil s tem, vendar pa je treba imeti vse podrobnosti izdelane, da med ljudmi ne bo nezadovoljstva. Pri tem, to moram še enkrat poudariti, s TEŠ vzorno sodelujemo. Tako sodelovanje je koristno za obse strani, zlasti pa za občane.« So pa v Šoštanju že prej malo ‘vadili’, ni še daleč čas, ko so imeli odprtih več gradbišč. Zdaj sicer v Šoštanj prihaja največje. A tega so, kot pravijo, že dolgo tudi pričakovali.

stavitvi v TEŠ-u. Vprašal sem tudi za delo za sina, ki je inženir elektronike. Mi je v kadrovski rekla: ja, ta pa ni naš … Ja, vaš ni, moj pa je. To je zaključen krog. Ne prideš zraven. Poleg tega Šoštanj ni pripravljen na gradnjo. Kar se zdravstva tiče, je katastrofa. Se naročiš, po en teden čakaš. Ustanoviti bi bilo treba policijo, ne samo občasno … Več je lju di, več je kri mi na la.« Miran Kone čnik iz Velikega Vrha: »Poznam zadevo. Se mi zdi dobro, da bo Šaleška dolina in Slovenija gradila nov blok termoelektrarne. Argumentov, ki so govorili v prid gradnji, je bilo veliko in

bili so prepričljivi. Absolutno podpiram to gradnjo. Zanima pa me, kako bodo rušili prve tri bloke. Če bom vedel, kdaj bodo dela potekala, bom prišel v Šoštanj, ker me to res zanima.«

Iz občine Šmartno ob Paki Prevozi šolarjev brezplačni?

Niti uprava ne ve, kdaj redarji pridejo, kaj šele ljudje – V Šoštanju z mirujočim prometom ni večjih težav Milena Krstič - Planinc

Pri rušenju prvih treh blokov bo predvidoma sodelovalo 400 ljudi. Nekateri so že v Šoštanju, druge pričakujejo. »Občani, ki so lahko, so že uredili prostore, ki jih bodo oddajali in so še na voljo. Povezali se bomo tudi z Upravno enoto Velenje. Zelo pomemb no bo namreč, da bomo vedeli, koliko ljudi bo v Šoštanju. Upam pa tudi, da bodo ljudje, ki odda-

jajo stanovanja, človeški, da ne bodo v en majhen prostor natlačili veliko ljudi in jih oskubili za tiste evre, ki jih bodo težko zaslužili, ampak da jim bodo zagotovili kulturno bivanje. Veliko jih bo imelo avtomobile. Čeprav smo za dodatna parkirišča poskrbeli, bodo ta najbrž zelo zasedena. Zgodilo se bo, da ljudje ne bodo našli praznih parkirnim mest, zato računamo na policijski in redarski nadzor, za katerega pa želimo, da bo pošten,« pravi Darko Menih.

rajo na pločnikih, za zdaj samo opozarjamo. Če se stanje ne bo izboljšalo, pa bomo začeli seveda ukrepati in kaznovati tudi te.« Redarji ne bdijo samo nad mirujočim prometom, ampak imajo še vrsto drugih nalog. »Redarji so pozorni tudi na druge kršitve, denimo na vodenje psov brez povodcev, na pojave vandalizma … Nikoli ne gremo nikamor samo zaradi mirujočega prometa, ampak tudi zaradi drugih stvari.« Redarji so pred časom, ko so bili kadrovsko močnejši, delali tudi ponoči, trenutno pa delajo samo zjutraj in popoldne. »Ko pridejo novi, bomo z nočnim delom nadaljevali.« V Šoštanju so čez teden pogosteje, o tem, kdaj pridejo, pa ne ve niti uprava, kaj šele, da bi vedeli občani. Tako da …

Na občinski upravi skupaj z vodstvom šmarške osnovne šole resno razmišljajo, da bi zagotovili brezplačen prevoz v šolo tudi tistim učencem, ki do tega sedaj niso upravičeni. Kot utemeljujejo, jih je k temu navedla študija, ki je stvari glede prevozov postavila v drugačno luč in je obveznih plačnikov ostalo malo. Na občinski upravi so povedali, da se bodo na osnovi rezultatov študije najverjetneje odločili za drug način prevozov, podobno, kot jih imajo organizirane druge šole in lokalne skupnosti v Sloveniji. Kaj to natančno pomeni, nam sicer še niso povedali, saj materiale še pripravljajo. Po nekaterih informacijah pa naj bi ostala proga preko Velikega Vrha nespremenjena, iz Skornega (od viadukta) do osnovne šole in od Podgore do šole pa naj bi uvedli avtobusno linijo. Avtobus naj bi pobiral šolarje samo na avtobusnih postajališčih, kot je to praksa večine šol. Kdaj natančno bo ta sistem v veljavi, bomo še poročali.

Dan varnosti in obrambe Jutri (v petek) bo zelo živahno na športnem centru pri šmarški osnovni šoli. Tu bodo namreč lokalna skupnost, tukajšnji občinski štab civilne zaščite, Slovenska vojska, Slovenska policija, Gasilska zveza Šaleške doline pripravili dan varnosti in obrambe. Začeli ga bodo ob 10. uri. Ob tej priložnosti bodo predstavniki Slovenske vojske, posebne policijske enote in enote vodnikov službenih psov ter zveze, prikazali reševanje učencev iz zgor njega nadstropja šole. Učenci se bodo lahko

seznanili z vsebino izbirnega predmeta varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, učence višjih razredov pa z možnostmi šolanja, zaposlitve, služenja vojaškega roka. Od 10. do 14. ure bo na ogled tudi oprema in tehnika sodelujočih. Dan varnosti in obrambe bodo sklenili z nogometnim trobojem med Veterani Šmartnega ob Paki, Slovenske vojske in Slovenske policije.

Asfaltirali cestni odsek Uporabniki dela ceste v Gavcah, odsek Špilak-Pavčnik, se od nedavnega vozijo po asfaltirani cesti. Obnova omenjenega cestnega odseka je bila v načrtih občine že približno tri leta. Stvar se je precej zavlekla zaradi lastninskih razmerij, spremembe kategorizacije … Na približno 300 metrov dolgem odseku ceste so krajani opravili kar precej udarniškega dela.

Srečanje motoristov Marca leta 2008 ustanovljeni šmarški motoklub Packenstein in javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki bosta v nedeljo, 28. marca, organizirala tretje srečanje motoristov in ljubiteljev motociklov. Začeli ga bodo ob 10. uri pri Hiši mladih. Poleg panoramske vožnje bodo pripravili tudi pestro družabno dogajanje. Lanskega srečanja se je udeležilo blizu 800 motoristov iz vseh krajev Slovenije in tudi sosednje Hrvaške. tp

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 5

AKTUALNO

25. marca 2010

Do kdaj še z glavo nad vodo? Komunalno podjetje Velenje leto 2009 sklenilo pozitivno – »Socialne« cene storitev slaba popotnica na dolgi rok – Tudi EU zahteva, da se vsaka storitev financira sama Tatjana Podgoršek

»Program varčevanja, ki smo ga sprejeli že leta 2008 in njegovo uresničevanje nadaljevali lani, je dal želene rezultate. Kljub posledicam gospodarske krize smo namreč leto 2009 sklenili pozitivno. Prihodki so bili zaradi varčevanja (to je bilo še posebej izrazito pri industrijskih odjemalcih) sicer nižji od načrtovanih, a je bila oskrba gospodinjstev s komunalnimi dobrinami v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki kakovostna, praktično brez prekinitev, če odmislimo remont daljinskega ogrevanja,« je označil leto 2009 direktor podjetja Marijan Jedovnicki. Na nekatera naša vprašanja o aktualnih temah je takole odgovoril: Ocenjujete, da so bili tako zadovoljni tudi uporabniki storitev v Šaleški dolini? »Mislim da, saj smo se razmeram sproti prilagajali. Pritožb je bilo zelo malo. Od približno 18 milijonov evrov prihodkov smo namenili za obnove in posodobitve nekaj manj kot 3 milijone evrov, kar vsemu navkljub ni tako malo. Nenazadnje smo si v naložbah morali vzeti premor pred naslednjimi investicijskim ciklusom, saj smo v minulih 8 letih vložili v komunalne sisteme približno 72 milijonov evrov. Na vseh področjih smo pazili na vsak strošek. Strošek dela smo zmanjšali za 20 delavcev v primerjavi z letom 2008. Za takšen poslovni rezultat je bilo potrebnega ogromno truda zaposlenih

podjetja. Ni mogoče spregledati dejstva, da so komunalni sistemi stari, denarja za nujno potrebna vlaganja je odločno premalo, za nameček je prenehal eden od finančnih virov, ki smo ga predvideli za vračanje kreditov - prispevek za razširjeno reprodukcijo.« Leto 2010 bo ... “… glede na nadaljevanje gospodarske krize naporno, naložbeno pa nekoliko bolj intenzivno v primerjavi z letom 2009. V energetiki načrtujemo, da bomo lastnih sredstev vložili za blizu 2 milijona evrov, v ostale dejavnosti blizu milijon evrov. Več ni mogoče, saj stroški materiala, energije rastejo, cene storitev pa so v Šaleški dolini praktično že od leta 1990 socialne in še zdaleč ne pokrivajo vseh stroškov obratovanja, kaj šele potreb po vlaganjih. Najslabše je pri oskrbi z vodo. Infrastruktura je dotrajana, to, kar počnemo vsako leto zato, da je oskrba kakovostna in dokaj nemotena, pa je beraška torba s fliko na fliko. Na dolgi rok je to zelo slabo. Za zdaj še držimo glavo nad vodo, a če se cene ne bodo kmalu spremenile, tudi tega ne bomo več zmogli.” Kakšne bi morale biti cene, s katerimi bi pokrili dejanske stroške obratovanja sistemov? »Štiričlanska družina bi v povprečju morala plačala za komunalne storitve dobrih 20 evrov več na mesec, kot jih plača danes. Naj ob tem povem, da je na položnici za komunalne storitve vrsta vrs-

tic. Samo del stroška gre podjetju za izvajanje storitev, vse ostalo so takse, DDV in še nekateri drugi prispevki. Zadnji mesec je to prispevek za varčevanje z energijo. Obračunati ga moramo ob ceni porabljene megavatne ure daljinskega ogrevanja, taksa pa polni blagajno Ekološkega sklada RS. Iz nje naj bi ta pomagal pri izved-

Marijan Jedovnicki: »Danim razmeram smo se prilagajali sproti.«

bi ukrepov za varčevanje z energijo. Taksa se obračunava tudi pri ostalih energentih, kot sta plin in bencin.« Za koliko in kdaj nameravate dvigniti cene komunalnih storitev?

Iz tabele je razvidno, da bo skupni strošek za individualno hišo iz 33,38 EUR porastel na 58,49 evra oziroma za 25,11 evra na mesec pri premeru vodomera DN = 20 za štiri osebe, medtem ko bo strošek v večstanovanjskem objektu pri premeru vodovoda DN = 65 povišan iz 23,06 na 27,94 evra na mesec oziroma za 4,89 evra na mesec za štiri osebe.

Tip uporabnika Individualna hiša

Veþstanovanjski objekt ( 100 stanovanj )

Meseþna poraba Št. oseb v m3 18

822

231

Zmogljivost prikljuþka-dN vodomera

Meseþni strošek vodooskrbe

Meseþni strošek odvajanja

Cene so z upoštevanim davkom -DDV 8,5 % Meseþni Skupni meseþni strošek Indeks strošek þišþenja

20 - Nova cena

23,66

12,83

22,00

58,49

Obstojeþa cena

15,27

5,15

12,96

33,38

65 - Nova cena

630,84

362,00

620,98

1.613,82

Obstojeþa cena

504,46

235,28

591,76

1.331,49

1,75

1,21

Strošek Strošek / 4 /osebo þlane

Strošek / m3

14,62

58,49

3,25

8,35

33,38

1,85

6,99

27,94

1,96

5,76

23,06

1,62

Izračun omrežnine Omrežnina se izračuna tako, da se vrednost celotne omrežnine razdeli z vsoto vseh števcev na javni infrastrukturi. Tako dobimo ceno za posamezen premer števca (DN). Zaradi različnih zmogljivosti priključkov na različnih objektih bodo tudi stroški omrežnine različni. Delili se bodo na število etažnih enot posameznega objekta. Primer: za večstanovanjski objekt s priključkom DN 65 bo strošek omrežnine za vodooksrbo znašal 93,87 evra na mesec. Če je v tem objektu 100 etažnih enot, bo znašala omrežnina na posamezno etažno enoto 0,9387 evra na mesec. Za individualno hišo z DN 20 pa 7,24 evra na mesec. Za dejavnost odvajanja odplak bo – na primer - za večstanovanjski objekt s priključkom DN 65 znašala omrežnina 81,95 evra na mesec oziroma za etažno enoto 0,8195 evra na mesec. Za individualno hišo z DN 20 6,32 evra na mesec. Za dejavnost čiščenja odplak bo za večstanovanjski objekt s priključkom DN 65 bo strošek omrežnine 140,29 evra na mesec oziroma za etažno enoto 1,4029 evra na mesec. Za individualno hišo z DN 20 pa 10,81 evra na mesec.

»Težko odgovorim v enem stavku. Letos za dejavnost oskrbe s toplotno energijo ne načrtujemo dviga osnovne cene. Pri vodnih dejavnostih pa bo letos stopil v veljavo nov način obračuna. Določa ga Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki ga je izdelalo ministrstvo za okolje in prostor. Strošek za uporabnika bo sestavljen iz cene storitve ter omrežnine. Povprečna cena storitev bo letos pri dejavnosti vodooskrbe nižja za 9,5 odstotka, za čiščenja odplak za 20,8 odstotka, višja pa bo cena za odvajanje odplak, in sicer za 9,2 odstotka. Omrežnina je novi del cene, njena višina pa mora pokriti amortizacijo, stroške zavarovanja in investicijsko vzdrževanje. Tudi EU zahteva, da se vsaka storitev financira sama. Nov način obračuna bo stopil v veljavo po prejemu pozitivnega mnenja z ministrstva za okolje in prostor in po potrditvi organov upravljanja Komunalnega podjetja Velenje.« Vi trdite, da so cene komunalnih storitev torej prenizke, nekateri uporabniki pa, da so v njih še rezerve. »Vem, da se v javnosti pojavljajo te informacije, vendar so povsem brez osnove. Vse že danes vabim na dan odprtih vrat, ki ga bomo organizirali prihodnji mesec in na katerem bomo razgrnili vse stroške. Če kdo najde prihranke, bom zelo vesel. Naše poslovanje je transparentno, živimo zelo skromno. Vsak evro vložimo v obnovo infrastrukture. Sicer pa je na internetnih straneh mogoče primerjati naše cene s cenami komunalnih storitev v drugih državah. Tam gospodinjstva plačujejo za enak standard komunalne oskrbe precej več.«

Kako pa je s programoma, s katerima ste se prijavili na razpis evropskih skladov za pridobitev nepovratnih sredstev? »Vloga za sofinanciranje programa Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini v skupni vrednosti nekaj več kot 41 milijonov 500 tisoč evrov je na poti v Bruselj. Usklajena je z ministrstvom za okolje in prostor RS ter s Službo vlade za lokalno samoupravo RS. Pričakujemo, da bomo za program pridobili nekaj manj kot 24 milijonov v evrov. Odločbo o sofinanciranju naj bi komisija izdala v treh mesecih. Operativni program oskrbe s pitno vodo sledi trem strateškim ciljem: zagotoviti zanesljivo oskrbo s pitno vodo in zaščito vodnih virov, zagotoviti oskrbo s kakovostno in varno pitno vodo ter stroškovno učinkovito oskrbo s pitno vodo. Z drugimi besedami: z izvedbo programa bi še izboljšali kakovost pitne vode za 45 tisoč prebivalcev Šaleške doline, na javno vodooskrbo bi na novo lahko priključili 1730 prebivalcev, zmanjšali bi stroške obratovanja in vzdrževanja, na manj kot 25 odstotkov pa do leta 2020 zmanjšali vodne izgube (sedaj jih je več kot 30 odstotkov). Nekoliko slabše pa je s kanalizacijskim projektom. Pri njem bodo nekatere naložbe zaradi kriterijev najbrž izpadle. Kanalizacijska omrežja manjkajo predvsem na redko poseljenih območjih Šaleške doline, zato je zahtevana merila težko doseči. Ne stojimo križem rok, ampak zavzeto iščemo druge vire financiranja. Skupaj z občinami lastnicami komunalnih sistemov želimo zgraditi še manjkajočo infrastrukturo ter tako omogočiti čim širšemu krogu prebivalcev dostop do dobrin.«

Občni zbor PGD Topolšica

Prednost ekologiji V krajevni skupnosti Gaberke lani uresničili glavnino načrtovanih nalog – Za letošnje potrebe v proračunu na voljo 60 tisoč evrov Tatjana Podgoršek

V krajevni skupnosti (KS) Gaberke so v minulih letih kar dobro poskrbeli za komunalno infrastrukturo. Večina gospodinjstev se ogreva s plinom, zgradili so kabelsko omrežje, dobršen del območja je opremljen s kanalizacijskim omrežjem, posodobili so nekatere cestne odseke … Predsednik KS Pavel Župevc je povedal, da so bili – tako so menili tudi člani sveta KS – lani uspešni pri uresničevanju načrtovanih nalog. Z denarjem, ki jim ga je odmerila Občina Šoštanj, so zgradili del javne razsvetljave, v sodelovanju z lokalno skupnostjo so uredili območje pri spomeniku, načrtovano obnovo pročelja doma krajanov pa so zaradi slabega vremena prestavili na letošnje leto. Denar za ta namen imajo pripravljen. »Ni nam pa, tako kot že pred nekaj leti, uspelo zgraditi kanalizacijskega omrežja v zaselku Velunja. Tako od tam skozi cele Gaberke teče

onesnažena kanalščina. Na kanalizacijsko omrežje niso priključene tudi štiri hiše v Stari vasi. Tukaj moramo počakati, kaj bo z rudarjenjem. Hiše namreč delno stojijo na ogroženem območju.« Glede na dobro urejenost infrastrukture večjih akcij letos ne predvidevajo. Iz srednjeročnega programa ostaja na dolgu ureditev veje razsvetljave proti Ževartu, poleg tega naj bi letos posodobili še nekatere odseke cest, sicer pa nameravajo dati večji poudarek ureditvi ekoloških otokov. »Nekaj smo v zvezi s tem postorili že lani, letos bomo aktivnosti nadaljevali, vendar imamo težave z zemljišči, na katerih naj bi uredili ekološke otoke.« Po besedah Župevca je zimska služba »prebila« vse meje, zato jih v bližnji prihodnosti čaka krpanje nastale finančne luknje. Občinski upravi so že predlagali rebalans sredstev zanjo. Slednjo pa so seznanili še z eno željo krajanov. »Radi bi, da bi imeli krajani na voljo storitve lokalca, tako kot ga imajo občani mestne občine

Pavel Župevc: “Za konec mandata nam je ostalo še nekaj manjših nalog.”

Velenje. Če bo ta že vozil v Topolšico, bi se lahko na poti v Škale in v Velenje ustavil tudi v našem kraju. Upamo, da bo naša želja naletela na dovolj posluha na pravem mestu.« Poleg omenjenega bodo letos v KS pozornost namenili tudi tamkajšnjemu prostovoljnemu gasilskemu društvu, ki praznuje 80-letnico delovanja. Jubilej bodo zaznamovali z več aktivnostmi, osrednja pa bo 17. in 18. julija, ko bo društvo dobilo novo tehnično vozilo. Za delovanje KS Gaberke je v letošnjem proračunu Občine Šoštanj predvideno toliko denarja kot lani, 60 tisoč evrov.

V letošnjem letu smo imeli člani Prostovoljnega gasilskega društva Topolšica 79. letni občni zbor, mladinski občni zbor, ki je bil dan pred članskim, pa je bil že 21. po vrsti. Po pozdravnem nagovoru predsednika društva ter po nastopu »muzikantov« Trio Promil se je pričel uradni del občnega zbora. Tako kot vedno, je svoje poročilo podal najprej predsednik društva Boštjan Mikuž, ki ga je pričel nekako tako: Leto 2009 se bo v zgodovino prostovolj ne ga gasil ske ga druš tva Topolšica zapisalo kot leto, v katerem je društvo s pomočjo občine

Šoštanj, sokrajanov in z lastnim prispevkom zamenjalo dotrajano vozilo za prevoz moštva Ford Tranzit z novim gasilskim vozilom za prevoz moštva Volkswagen Transporter. Poleg priprav desetin za tekmovanje smo pomagali tudi pri izvedbi prireditve ob krajevnem prazniku, organizirali lastno prireditev s prevzemom novega vozila, pomagali raznim krajevnim društvom, uredili najnujnejša popravila v gasilskem domu ter okolici, sodelovali pri čistilni akciji in še mnogo ostalih stvari. Za vse to se je trba zahvaliti predvsem našim

članom, za katere smo organizirali društveni izlet v prleško-prekmurski konec Slovenije. Intervencije, članske vaje, izobraževanje, usposabljanja, tekmovanje ter aktivnosti v mesecu oktobru – mesecu požarne varnosti – vse to je v svojem poročilu zapisal poveljnik društva Franc Hriberšek. Predvsem je bil v preteklem letu poudarek na usposabljanju naših operativnih gasilcev. Poleg vaj smo izvedli tudi usposabljanje šoferjev, strojnikov ter novih članov za nosilce IDA. Kar nekaj članov je uspešno zaključilo izobraževanja, ki so potekala v okviru GZ Šaleške doline. Svoje poročilo je zaključil z željo, da z enakimi mislimi in uspehi nadaljujemo tudi v letu 2010, ter se zahvalil vsem za pomoč. Župan Darko Menih je v svojem govoru med drugim povedal, da se mu letos izteka mandatno obdobje. Je pa zelo zadovoljen z delom in sodelovanjem med občino in našim društvom ter ostalimi gasilskimi društvi v občini Šoštanj, kar pa ostaja želja tudi za naprej. Svoje želje in zahvale so podali tudi ostali vabljeni gostje. Na koncu smo podelili še odlikovanja ter tri člane sprejeli v operativno enoto. Tatjana Lihteneker

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 6

PO DOMOVINI IN PO SVETU

25. marca 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 17. marca Nismo še pozabili na zadevo bulmastifi. Kako tudi bi, ko pa je Janko Goršek znova javno zatrdil, da policija v dozdajšnji preiskavi ni ničesar prikrivala. In ne le to: Katarina Kresal se je razjezila, češ da ni prav, da se vsakemu ravnanju policije pripiše politično ozadje.

Katarina Kresal ne dvomi v številko 25 tisoč.

Premier Borut Pahor je bil jasen: ministru Francu Križaniču ne bo več predlagal, naj odslovi svetovalca Draga Isajloviča, saj to od njega pričakuje. Župan Murske Sobote Anton Štihec je zaradi pomanjkljivega obveščanja organov pregona, zaradi katerega se je njegovo ime povezovalo z zadevo Prijatelj, vložil tožbo zoper državo. Spor se je nadaljeval tudi med Brezigarjevo in Zalarjem. Vrhovna tožilka je na očitke ministra, da je posegala v delo policistov, dejala, da je le dajala nasvete in tako pomagala pri preiskovanju. Odločna je bil tudi Katarina Kresal. Pred preiskovalno komisijo DZ o izbrisanih je dejala, da ne dvomi, da je številka 25 tisoč prava. Vrelo je tudi pri južnih sosedih. »Ko ste postali podpredsednica vlade, ste objavili svojo telefonsko številko. Predlagam, da jo zdaj spremenite v 317-625, kolikor je bilo brezposelnih v februarju,« so bili očitki opozicije Kosorjevi.

čila, naj skuša doseči znižanje cen investicijske opreme za TEŠ 6. Medije pa je zabavala predvsem Pahorjeva izjava, da če si Križanič izbira svoje sodelavce sam, naj bo jasno, da si jih tudi on.

Petek, 19. marca Zunajobravnavni senat sodišča v Kopru je zavr nil pritožbo na sklep o priporu poslanca SNS Srečka Prijatelja. Na celjski policijski upravi so potrdili, da so njihovi kriminalisti opravljali več preiskav v zvezi s podjetjem Gradis, saj so ga sumili poslovne goljufije. Odločitev o Brezigarjevi vendarle ni padla. Vpleteni so dejali le, da bosta o njej še razpravljala le premier Pahor in minister Zalar. Ta je takoj pristavil, da dvomi v možnost, da na položajih ostaneta oba.

Brezigarjeva (še) ni padla.

Delavci v hčerinskih družbah Mure, ki jim stečajni upravitelj krovne družbe noče priznati terjatev, so sklenili, da bodo pravico iskali na sodišču. Bližnjevzhodna četverica je Izrael znova pozvala, naj prekine vse dejavnosti v zvezi z gradnjo judovskih naselbin, Ban Ki Mun pa je izrazil željo, da bi mirovni dogovor dosegli v 24 mesecih.

Sobota, 20. marca

Poslanci so s 44 glasovi za in 28 glasovi proti sklenili, da zahtevo za razpis referenduma o zakonu o izbrisanih pošljejo v presojo ustavnemu sodišču. Minister v odstopu Milan Pogačnik je pred poslanci znova zanikal nepravilna ali koruptivna dejanja. Državni zbor po pričakovanjih ni podelil imunitete poslancu Srečku Prijatelju. Kazenski pregon zoper njega je bil tako omogočen.

Postalo je jasno. Pričakovana konferenca na Brdu ni uspela, saj Srbi in Kosovci niso sedli za isto mizo. Ker torej ni bilo Tadića, so tuji mediji Pahorjevo zasedanje označili za debato. Na konferenco ni bilo niti predsednika EU Hermana Van Rompuya niti zunanjega ministra predsedujoče EU Španije Miguela Angela Moratinosa.

Tuji mediji so konferenco poimenovali »debata«.

Dravske elektrar ne so sodišču zaradi nevračila devetih milijonov evrov dolga družbe Zvon ena holding za slednjo predlagale zaseg premoženja. Sodišče je zahtevi ugodilo in Zvonu blokiralo vse račune. Kritičen je bil Janez Janša. Še enkrat je opozoril na zadolženost države, na vse večjo brezposelnost in na propadanje malih podjetij ter dejal, da je vlada pri reševanju krize še vedno neaktivna. V javnosti so se po tem, ko je bilo ime generalnega sekretarja na ministrstvu za promet Igorja Jakomina omenjano v podkupovanli aferi, pojavile govorice, da naj bi moral Jakomin oditi z ministrstva. Vlada je poslovodstvu HSE naro-

ZDA so bile na zgodovinski točki razmer v zdravstvu.

ZDA so se pripravljale na sprejet je zgo dovin ske ga zako na o zdravstveni reformi. Vodja demokratov v predstavniškem domu John Larson je dejal: »Imamo glasove. Danes bomo pisali zgodovino.« Na jugu Islandije je izbruhnil vulkan, zato so morali na varno prepeljati okoli 500 ljudi. Letala, ki so bila iz ZDA na poti v Reykjavik, so se morala obrniti.

Četrtek, 18. marca

Poslanci so odločali o referendumu, Prijatelju in se poslovili od Pogačnika.

zgrajen junija, prav tako Titova cesta, ki ga bo povezovala z rondojem Tomačevo; trgovski center pa bo odprt oktobra. Irska je priznala, da se je pridružila državam, v katerih samevajo prazne nepremičnine. Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da Grčija ne potrebuje finančne pomoči in da voditelji držav članic EU o tej temi na vrhu v Bruslju prihodnji teden ne bodo govorili.

Proti nekdanjemu predsedniku uprave Preventa Globala Jožetu Kozmusu je bila vložena že tretja ovadba, tokrat zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic. Zmago Jelinčič je dejal, da ni res, da je pri glasovanju o azbestnem zakonu s Salonitom Anhovo trgoval za svoj poslanski glas. Po Rusiji je potekal »dan jeze«, tj. okoli 50 shodov proti gospodarski politiki premierja Vladimirja Putina, demonstracije v Moskvi pa je razgnala policija. Papež Benedikt XVI. se je opravičil žrtvam spolnih zlorab duhovnikov na Irskem in zapisal, da je škandal oslabil vero in škodoval ugledu Rimskokatoliške cerkve.

Nedelja, 21. marca Zoran Jan ković je pogu mno oznanil: stadion v Stožicah bo

Ljubljanski policisti so potrdili, da na več okrožnih sodiščih vodijo predkazenski postopek v zvezi s sumi morebitnih nezakonitosti pri odme rah nagrad ste čaj nim upraviteljem. Razjezila se je kmetijsko-gozdarska zbornica, in sicer, ko je izvedela, da nekatere zavarovalnice nočejo več zavarovati kmetijske proizvodnje, saj so imele zaradi tega v zadnjih letih izgubo. Zmago Jelinčič je novinarjem Reporterja predstavil dokumente, ki naj bi dokazovali, da je policijsko akcijo 9. mar ca usmer ja la Katarina Kresal. Ministrica je to zanikala. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy se je s spremembami v vladnem kabinetu odzval na hud poraz svoje stranke v drugem krogu regionalnih volitev.

Torek, 23. marca Ustavno sodišče je odločilo, da arbitražni sporazum ni v neskladju s sloven sko ustavo. Pre mi er Pahor je dejal, da je z odločitvijo zelo zadovoljen, predsednik Türk

Ponedeljek, 22. marec Premier je sporočil, da je kandidat za ministra za zdravje Dorjan Marušič. Kot pa smo še izvedeli, ta ni imel soglasne podpore niti v poslanski skupini SD.

Novi kandidat za ministra za zdravje.

Limonadnica Zalar-Brezigar se še ni končala. Minister je dejal, da odločitev za razrešitev generalne državne tožilke še ni sprejeta, in če bo, jo bo sprejela vlada. Dilemo, ali Brezigarjeva ali koalicija, je označil za lažno.

Türk je dejal, da je bila odločitev pričakovana.

pa je odločitev označil za »pričakovano«. Koalicijske stranke so odločitev ustavnega sodišča o arbitražnem sporazumu sprejele zadovoljno, manj zadovoljni pa so bili v opoziciji. Poslanci SDS-a so predlagali razrešitev ministra Aleša Zalarja, ki je zanikal vse očitke o političnih pritiskih na Barbaro Brezigar. Tožilka pa je zatrdila, da je bilo njeno ravnanje ves čas zakonito. Po Franciji so potekali protesti proti plačni in pokojninski politiki, zaradi česar je bil ohoromljen javni promet, v nekaterih šolah pa ni bilo pouka. Na ulicah je bilo do 800 tisoč ljudi. Britanske oblasti so zaradi uporabe ponarejenih britanskih potnih listov pri umoru visokega pripadnika Hamasa januarja v Dubaju izgnale izraelskega diplomata.

Okrogla miza z uspešnimi Velenjčani Jutri organiziramo okroglo mizo z uspešnimi Velenjčani na temo proaktivnosti. Izkušnje bodo delili dr. Uroš Rotnik, direktor TEŠ, Maja Ferme, modna oblikovalka, Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS in Sanja Mlinar Marin, glasbenica in članica Katrinas. Pripravljamo jo skupaj s SAŠA inkubatorjem, v okviru skupnega projekta Zmagovalni izziv, ki smo ga razvili z namenom povezovanja študentov in drugih mladih z regijskim gospodarstvom. S projektom skušamo spodbuditi podjetja, organizacije in mlade k izvajanju skupnih projektov, s katerimi bi zadovoljili potrebe v regijskega gospodarstva po visokokvalificiranem znanju mladih, hkrati pa bi s takšnim sodelovanjem želeli mladim odpreti pot do pridobitve praktičnih izkušenj in tudi zaposlitve po opravljeni diplomi. Pridružite se nam torej, jutri, 26. 3. ob 18.00 v konferenčni dvorani centra Nova. Vse mlade mamice pa tudi očetje, člani ŠŠK-ja pa ste v okviru materinskega dneva vabljeni na naše uradne ure, kjer vam bomo v sodelovanju z Baby centrom podelili bon v vrednosti 50 evrov. Študentje in dijaki, ne pozabite nase.

21/03/2010 … Kaja Avberšek

… je hkrati svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji, svetovni dan poezije, svetovni dan strpnosti in svetovni dan lutkarjev. Zgodi se pomladno enakonočje, sonce vzide ob 06.07 in zaide ob 18.12, verjetnost, da bo dan sončen je 57.4%, verjetnost za padavine je 29.4%, verjetnost za nevihto 2.6%, minimalna temperatura 0.9 °C, maksimalna temperatura 10.4 °C (klimatološke vrednosti so izračunane za Ljubljano). Lunina mena je 29.3%, polna luna se bo zgodila čez 9 dni, novo leto čez 285 dni, zaporedna številka meseca je 3, število dni v tem mesecu je 31, dan v tednu je nedelja in se v letu nahaja pod zaporedno številko 80, kar pomeni 11. teden. Na ta dan naj se rodi otrok z imenom Benedikt, da se mu bosta praznovanje rojstnega dne in godovanje združila v eno samo veliko (lahko tudi razvratno, ni pa nujno) fešto. Si že kdaj na takle neromantičen način seciral prvi pomladni dan? Jaz ravnokar. Mogoče zato, ker se je zgodil že včeraj. Resnica pa je drugačna: Včeraj v Velenju sije sonce in piha močan veter. Na pongradu* tete Marice se pozibavajo pravi snežno beli zvončki (obstajajo namreč pravi in nepravi; pravi so tisti nežnejši, nepravi pa se imenujejo tudi kronice ali norice, mogoče zato, ker na pomlad znorijo in rastejo vsepovsod in ne da bi o tem pretirano razmišljale), drobne rumene trobentice in vijoličasti žafrani. Pongrad tete Marice je najlepši pomladni vrt: cvetice divje rastejo pod skrivenčenimi jablanami starih sort, takih, ki bi jih bilo potrebno zaščititi. (Jabolka, ki se iz njih rodijo, imajo zares okus po jabolkih in ne po mešanici deževnice, paradižnika, rib, pistacij in cenenega rožnega parfuma, kot jih imajo take, kakršne veselo kupujemo v velikih trgovinah z začetnico S ali M. Pa dosti o jabolkih, to je vendar jesenska tema.) Čez s soncem obsijani pongrad se mimo belega samojeda, ki včasih laja in včasih ne, prideva na ulico, ki vodi proti gozdu. (Pred vstopom na pongrad sicer piše “Prehod prepovedan”, vendar opozorilo ne velja za vse, je pač tako, da pravila vedno veljajo samo za določen krog uporabnikov … česarkoli.) Pred gozdom je rdečebela progasta zapornica, za njo pa bodikljavo robidovje, ki je dobra hrana za udomačene avstralske paličnjake. Včasih je bilo moderno, imeti terarij poln teh listastih živalic, morda temu dandanašnji ni več tako. (Nekega davnega dne jih je naš maček Žlajfi, ki je dobil tako ime, ker je tako dirjal, da ga je metalo iz ovinkov, ker je prepozno zažlajfal, vzel v obzir par desetin paličnjakov, da smo njihove nožice iskali po celi hiši.) Po gozdni poti kmalu prideva do manjšega divjega smetišča, takoj za tem je cesta, primerna za divjanje v smeri Škale ali obratno (čez cesto je najbolje steči kot raketa!). Nato je potrebno dvigniti eno in še drugo nogo preko ograje, stopiti skozi luknjo v zaprašeni živi meji in že sva na potki, ki naju bo peljala okrog že tolikokrat opevanega jezera. Nazadnje so bila tla še zmrznjena, za dan žena so norice poganjale ob ledenih potočkih med še vedno spečim rjavim šavjem. Zdaj pa se lahko počasti začneva veseliti regratove solate s česnom in kuhanimi jajci! Na pulfermagacinu** najdeva posekane veje mačic, ki niso več primerne za v vazo. V zraku je nedoločena mešanica vonjav: vlažna zemlja in koreninice, rahlo kiselkast vonj po premogu s pridihom smetišča. In nekakšen vonj po … hormonih. Pomlad je naporna, pomisliva. V bistvu je šok za telo in duha, naenkrat se vsa narava odloči prebuditi, oživeti in eksplodirati, midva pa sva še nekako v zimskem razpoloženju. Po obkroženju jezera na domačem vrtu nabereva repincl***. V tišini ga izrezujeva iz zemlje (in se spomniva, kako je nekdo rekel, da je zelo zelo tiho v bistvu najglasnejše.) Po dolgem času perilo obesiva ven, da se suši na pomladnem vetru. Zvečer spečeva presladke piškote v obliki ptic (prva lastovka še ne prinese pomladi), stopal (naj naju ponesejo daleč, v lepe kraje) in zvezd (zakaj ne delajo modelčkov s petimi kraki?). Takole proslaviva pomlad. Morda pa se nama celo uspe zaljubiti. Če ne v nekoga, pač v življenje samo!

*pongrad: (germanizem) sadovnjak. **pulfermagacin: (germanizem) kraj, kjer so nekoč skladiščili razstrelivo, hribček nad škalskim jezerom. ***repincl: (germanizem) motovilec.

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 7

MI IN OKOLJE

25. marca 2010

Lahko odpadki skalijo medsosedske odnose? Da je z odpadki pametno umno ravnati, marsikje že spoznavajo – Kako ravnajo stanovalci, je odvisno od njihove zavesti, pa tudi od »malih županov« blokov in hišnikov v njih - Novi standard je ponekod povzročil burne odzive, drugod veliko odobravanje Milena Krstič - Planinc

V Šaleški dolini je bilo zelo veliko narejenega za to, da bi ljudi prepričali, kako pomembno je pravilno in umno ravnanje z odpadki, kako zelo pomembno je ločevanje. Prvi večjo korak je bil narejen z brošuro, ki so jo prejela vsa gospodinjstva. Eni so jo sprejeli z navdušenjem, drugi negodovanjem, eni pozitivno, drugi negativno. Svet ni črno-bel, je pisan, take so smeti in taki smo tudi ljudje. Eni so že prej ločevali, drugi so začeli, tretji še bodo. Nič ne gre čez noč. Drugi večji korak je bil narejen s srečanjem z vsemi upravniki stanovanjskih blokov, predstavniki blokov in predsedniki krajevnih skupnosti, kjer so se ti seznanili z novim stan dardom rav na nja z odpadki. »Nekateri so se odzvali precej burno. V Velenju predvsem na postavitev novih zbiralnic. Štirideset jih je. Za zdaj še stojijo kar na zelenicah, a je ureditev otokov v teku. V Šoštanju je bilo veliko vprašanj. Bili smo jih veseli. Želje pa različne. Ponekod bi si zbiralnic želeli več, drugod jih ne bi ime-

li pod oknom … Vse pripombe, suges tije raz ume mo. Neka te re zadeve, ki so jih ljudje izpostavili kot kri tič ne, smo reše va li na samem terenu in jih usklajevali z ljudmi, ki živijo v blokih, najbližjih zbiralnicam,« pravi Alenka Centrih, zunanja sodelavka za področje ravnanja z odpadki pri Mestni občini Velenje.

embalažne družbe, ki to embalažo »podpirajo« (tovarne) in plačujejo embalažnino, tako da je predelava embalaže že plačana v ceni izdelka. Res ne vem, zakaj tega ne bi vzeli za svoje? Zakaj ne bi ločevali in s tem manj plačevali?«

vilnik zajema tudi denarne kazni za tiste, ki se jim bo »žvižgalo«. Kaznovalne politike pa ne bodo začeli izvajati takoj. Vsi potrebujemo čas, da se navadimo, nalezemo novih prijemov. V prvi fazi bodo predvsem opozarjali, kasneje pa lahko pade tudi kakšna kazen. Žal je pri nas še vedno tako, da marsikoga udarec po žepu še največ nauči. »Dejansko je eno novih področij našega dela nadzorovanje ravnanja s komunalnimi odpadki, predvsem spremljanja zbiranja, odlaganja in odvoza, to pač, kar se navezuje na delo koncesionarja,« pravi Sonja Glažer, vodja Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja. »Nalo ge inšpek tor ja bodo spremljanje predpisov. Izvajali

Marcel Hriberšek: »Nisem mislil, da bi se hišniki morali postaviti v vlogo policistov …«

morali postavljati v vlogo policistov, redarjev, inšpektorjev, da bi zaradi tega imeli konflikte z ljudmi, mislil sem na sodelovanje, na partnerski odnos,« pravi. Sonja Glažer: »Ljudje si nas predstavljajo kot neke vrste sodišče, kar pa nismo.« Alenka Centrih: “Včasih je res neprijetno komu reči, da je narobe odložil.”

Eni bodo, drugi ne … Ljudje smo različni. Eni bodo to počeli dosledno, drugi ne. To je pričakovati, kot je pričakovati tudi kakšne »nesporazume« med sosedi. »Do tega bo najbrž prihajalo,«

Mihevc, predstavnik bloka, ali kot mu nekateri v šali rečejo »mali župan našega bloka.« Vsak dan gre ničkolikokrat okoli bloka in preveri, če je vse, kot mora biti. Pa s sta-

Franc Mihevc, mali župan velikega bloka: »Dejansko ima blok toliko prebivalcev kot kakšna vas.«

Naravi vrniti, kar smo ji vzeli Dejstvo pa je, da je pametno ločevati. Prvič zato, da naravi vrnemo, kar smo ji vzeli. Tu bo kdo zamahnil z roko. A smo plastiko vzeli naravi? »Smo. Plastika je iz nafte, lahko jo recikliramo.« Drugič zato, ker je treba vse, kar v Šaleški dolini odvržemo v tako imenovane črne posode, prepeljati na deponijo v Celje in za to plačati prevoz in takso. To je tudi najdražja storitev, ki stane vse. »Najceneje je ločeno zbrati, ker te frakcije ostanejo potem tukaj, v dolini. Tako s prevozom ni dodatnih stroškov, ni pa tudi dodatnih stroškov s predelavo. Embalažo prevzamejo namreč

malo »podregnil« hišnike, češ da bi pričakovali, da bodo kdaj pa kdaj malo bolj poskrbeli za podobo teh zbiralnic, da bi malo opozarjali stanovalce, ki ne delajo tako, kot bi morali, ki ne ločijo, da je dobro, če bi … Tako bi do neke mere prispevali k večji urejenosti zbiralnic. »Nikakor pa nisem mislil, da bi se hiš ni ki ali pred stav ni ki blo kov

bomo kontrole v ločevanju odpadkov tako pri individualnih hišah kot v blokovskih naseljih. Na začetku bomo predvsem osveščali ljudi, šele v nadaljevanju kaznovali. Vsi ljudje vsega tudi ne morejo vedeti. Po določenem času, ko se o tem veliko govori, tudi mi smo vedno na razpolago za informacije, pa ne bomo več opozarjali. Globe so predpisane, upam, da jih

Ponekod bo »težka« Vejsil Fatić, hišnik s Kersnikove 1 v Desnem bregu: blok in okolica velja, kar se odpadkov tiče, za malce problematično; pravi, da smo

novalci se veliko pogovarja in tudi skozi blok se poda. »Opomnim ljudi, če recimo odlagajo vrečke pred vrata, ker odpadki ne sodijo na hodnik.« Seveda tega ne počne kot policaj ampak kot predstavnik bloka, kot sosed. »Če bi hotel biti policaj, imajo premalo denarja, da bi me plačali,« se pošali. Z njim pa so zadovoljni tudi stanovalci, sem slišala. »Če so stanovalci zadovoljni, potem je trud poplačan.« Sam pa pohvali hišnika, ki dobro dela in s katerim marsikaj postorita družno, z roko v roki Halida Kozlico. Pri bioloških odpadkih pa največjo težavo vidi v tem, kako jih

Tole pa zagotovo ne sodi sodi med komunalne odpadke …

Vejsil Fatič: »No, poglejte …«

pritrjuje Centrihova. »To se je videlo že tudi na sestanku, ki smo ga imeli v Mestni občini, a so zadeve letele bolj na to, da drug drugega ne bodo kontrolirali … Včasih je res zoprno komu reči, da je kaj nepravilno odložil, z malo dobre volje, heca, pa se tudi to da rešiti …,« je prepričana. Ker se bomo zdaj večkrat srečevali pri zbiralnicah, bodo te najbrž postale celo nekakšno zbirno mesto stanovalcev. In če bo tam kdo kakšnemu v hecu kakšno rekel, najbrž res ne bo nič narobe.

Inšpektorji bodo nadzirali Kako bomo ravnali, kako ločevali, bodo nadzirali inšpektorji. Ti imajo možnost, da skupaj z izvajalcem javno-gospodarske službe, PUP Saubermacherjem, pregledajo posode in ugotovijo, ali je ali ni pravilno ločeno, preverijo, zakaj ni, in če je povzročitelj znan, ga lahko tudi oglobijo. Tehnični pra-

bo čim manj.« Veliko klicev imajo, ljudje, prihajajo … »Res je, da tudi zaradi stvari, ki niso v pristojnosti inšpekcije. Velikokrat prihajajo zaradi medsosedskih odnosov. Ljudje si nas predstavljajo kot neke vrste sodišče, kar pa nismo.«

Na bolje gre »Odziv ljudi na ločeno zbiranje je pozitiven. Zelo pozitiven. 1. marca smo začeli pogosteje odvažati, hkrati pa opažamo, da so se količine frakcij zelo povečale, predvsem plas tenk. Seve da bi se iz komunalnih odpadkov dalo še marsikaj izločiti. Kot veste, so posode za biološke odpadke že tudi postavlje ne, z odva ža njem pa nis mo mogli začetki 1. marca, kot je bilo napovedano, bomo pa 1. aprila. Tam, kjer so posode napolnili, smo jih iz higi en skih raz lo gov tudi spraznili,« pravi vodja koncesije v PUP Saubermacherju Marcel Hriberšek. Nanj je letelo nekaj kritik, ker je

ljudje zelo različni in da bo potrebnega še veliko časa, da se bomo navadili pravilno ravnati z odpadki. Dodaja pa, da bi včasih tudi PUP Saubermacher lahko ravnal drugače, kot ravna. »Že sama postavitev otokov, pa posod za smeti … V teh otokih se nabere vse mogoče. Čistim naj pa jaz?« se sprašuje. »Ve pa se, da ta zbiralnica ni samo za en blok. Ljudje vanje vržejo vse mogoče. Marsikaj pomešajo. Med pločevinke, steklo mečejo plastenke. Da ne govorim o tem, kaj vse prinesejo in odložijo ob te zabojnike, in tem, da je vsega še vedno veliko preveč med komunalni odpadki. Od petdeset stanovanj v tem bloku jih kakšnih dvajset ločuje … Prej manj.«

Koželjskega 5 bi lahko bil zgled Seveda pa so tudi bloki, kjer so zadeve čisto drugačne. Eden takšnih je Koželjskega 5 na Gorici, blok, v katerem je sto stanovanj, vsi imajo en vhod. Ena taka mala vas. »S stanovalci sem zadovoljen. Seveda bi se lahko še malo popravili. Če so res tako ozaveščeni, kot mislim, da so, pa se bo videlo, ko se bo začelo ločevanje bioloških odpadkov, ko se bo treba še malo potru di ti« se nas meh ne Franc

bodo ljudje odlagali v rjave posode. »Ne sme se v plastičnih vrečkah, ampak v papirnatih, ali pa se vsebina kar strese v zabojnik. Seveda ta ne sme biti tekoča. S tem je bila težava že zdaj, ko so med mešane odpadke dali kakšno tekočo stvar, pa je teklo ven in je smrdelo. Če bo tega več, če se ne bodo zavedali tega, da morajo biti odpadki suhi, bo pa še več težav,« je z mislimi že naprej.

Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju jav ne služ be rav na nja s komunalnimi odpadki določa, da je potrebno zbiralnico urediti na vsakih 500 prebivalcev. V Obči ni Šoš tanj ta nor ma tiv krepko presegajo. Imajo kar 78 ekoloških mest, ki jih postopno urejajo. V Velenju so letos postavili 40 novih ekoloških otokov, v Šoštanju dva, enega v Lajšah in enega v Topolšici. V Velenju jih načrtujejo še 14 novih, v Šoštanju še 7.

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 8

LJUDJE

Rezerv nimamo več Odkupne cene mleka povzročajo težave proizvajalcem in predelovalcem – Cena odvisna od kakovosti Tatjana Podgoršek

Tako kot v nekaterih drugih okoljih se tudi proizvajalci mleka v Šaleški dolini zaradi po njihovem mnenju prenizkih odkupnih cen mleka srečujejo s precejšnjimi težavami. Sploh tisti, ki so se odločili za posodobitev proizvodnje in najeli kredite, ki jih

sednik Območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Slovenj Gradec, pravi, da je mlečna proizvodnja zahtevna že sama po sebi, če pa dobijo za liter mleka toliko, da zelo težko pokrijejo tekoče stroške, pa je kriza še veliko večja. »Konec leta 2008 smo dobili za liter mleka z najmanj 4,4 maščobe in od 3,6 do 3,7 beljakovin 35 centov, danes dobimo 27 centov. Kmetje rezerv nimamo več. Nastalo situacijo rešujemo, kot vemo in znamo najbolje. Pojavljajo se mlekomati, odpirajo se nove manjše sirarne.

Marjan Jakob: “Pri odkupnih cenah mleka smo kar med vodilnimi v Sloveniji in tudi širše.” Janko Arlič: “Položaj je težak za nas proizvajalce in verjamem, da tudi za celjsko mlekarno, katere pomembni lastniki smo.”

sedaj težko odplačujejo. Kot zatrjujejo, odkupna cena mleka ne poplača tekočih stroškov ali jih komajda poplača, kaj šele druge obveznosti.

Rešujemo se, kot vemo in znamo Arličevi iz Škal se ukvarjajo z mlečno proizvodnjo že 40 let. V hlevu imajo trenutno 50 krav, lani so oddali približno 285 tisoč litrov mleka. Gospodar Janko, sicer tudi pred-

Konkretno na naši kmetiji, kjer smo v minulih letih veliko vložili v posodabljanje proizvodnje, iščemo dodaten zaslužek s prodajo plemenskih telic. To panogo smo morali ponovno oživiti, sicer ne vem, kako bi preživeli.« Proizvodnja mleka je v Šaleški dolini prednostna kmetijska dejavnost. Z njo se ukvarjajo na več kot 100 kmetijah. Da kmetje pri njej še vztrajajo, ima – pravi Arlič – precejšnje zasluge tukajšnja Kmetijska zadruga Šaleška dolina. »Težave lažje prebrodimo, ker nam zadruga mleko redno plačuje. Če ne bi dobili denarja 25. v mesecu, ko je plačilni dan, bi ... Veliko manevrskega

25. marca 2010 prostora za ukvarjanje z drugo kmetijsko dejavnostjo v dolini z omejenimi dejavniki namreč nimamo.« Kot še pravi Arlič, je položaj proizvajalcev mleka v Šaleški dolini specifičen. Kmetijska zadruga, katere člani so, je namreč tudi ena od pomembnih lastnic celjske mlekarne. Pojavljajo se torej v vlogi proizvajalca in lastnika. Na eni strani želijo višjo odkupno ceno mleka, po drugi pa, da bi bili poslovni rezultati mlekarne čim boljši. »Kakorkoli že je, menim, da je zadnji čas za dvig odkupne cene mleka. Prihaja pomlad, ko se količine mleka povečajo, zato bo takrat težko dvigniti ceno,« je še dejal Janko Arlič.

Ceno narekuje evropski trg V celjski mlekarni, drugem največjem slovenskem mlečnem obratu, pravijo, da odkupne cene mleka narekuje evropski trg, katerega del je tudi Slovenija. Čeprav kmetje pravijo, da so prenizke, so te - tako direktor mlekarne Celeia Marjan Jakob – pri njih višje kot na Barvarskem in v Avstriji. “Primerjava odkupne cene mleka v letih 2008 in 2009 kaže, da so te lani v povprečju padle za dobrih 20 odstotkov. Je pa res, da se cena med letom spreminja. Pozimi je višja kot spomladi in poleti. Na višino cene zelo vpliva kakovost mleka. Od 1. januarja letos, ko smo dvignili odkupno ceno za en cent, lahko proizvajalec dobi za kakovostno mleko z davkom vred več kot 30 centov za liter.« Po informacijah, ki jih ima Jakob, si kmetje želijo za liter mleka 30 centov. Ali bodo to dosegli letos, bi težko napovedal. »Po izkušnjah so cene padale in naraščale. V tem trenutku je položaj dokaj stabilen. Če bomo letos še izvedli kakšno uskladitev, se za zdaj na evropskem trgu in pri nas ne kaže.« Je pa Jakob ovrgel trditev nekaterih, da so kmetje mlekarni zaradi prenizkih odkupnih cen oddali manj mleka, kot naj bi ga. Januarja in februarja letos se je odkup povečal za 2 odstotka.

Duh brigadirstva še kako živ Januarja so v Velenju registrirali Društvo brigadirjev – Šteje šestdeset članov, še vedno pa sprejemajo nove – 1. aprila, na nekdanji dan brigadirjev, pripravljajo razstavi in krvodajalsko akcijo Milena Krstič – Planinc

Velenje – V Sloveniji nekaj podobnih društev, kot so ga lani ustanovili, letos pa registrirali v Velenju, že deluje. V Velenju so pravzaprav z

Del upravnega odbora: Branka Sovinek, Marjana Novak, Milorad Šikman, Rebeka Vodovnik, Nedeljko Prijevič, Koloman Lainšček

ustanovitvijo dolgo oklevali, glede na to, da je bilo brigadirstvo tukaj močno prisotno, kar štiri močne brigade so sestavljali ljudje iz tega okolja. Društvo trenutno šteje šestdeset članov, število pa se iz tedna v teden spreminja, prijavljajo se novi. Mnogi za društvo, ki je bilo registrirano januarja, tudi še ne vedo. »Društvo je bilo ustanovljeno z

Dobivajo se v mestni knjižnici v Velenju vsak ponedeljek od 10. do 12. ure in ob sredah od 16. do 17. ure. V tem času tudi vpisujejo nove člane.

Sledili zastavljenim smernicam Konjerejsko društvo Šmartno ob Paki počasi, a vztrajno veča število svojih članov Spet precej pozornosti izobraževanju Tatjana Podgoršek

Na nedavnem občnem zboru v prostorih gasilskega doma v Paški vasi so člani Konjerejskega društva Šmartno ob Paki pri pregledu opravljenega dela v preteklem letu menili, da so sledili zastavljenim smernicam delovanja. Še posebej jih - po besedah predsednika društva Martina Ramšaka – veseli, da njihove vrste

počasi, a vztrajno širijo novi člani. Društvo ima sedaj že 72 odraslih in 14 mladih članov. Svojo pripadnost društvu so lahko lani pokazali na več akcijah. Med drugim na dveh tradicionalnih samostojnih aktivnostih, kot sta pohod konjenice po mejah občine in blagoslov konj na štefanovo, lani pa še pri obnovi brunarice v Martinovi vasi. Za tiste, ki so prizadevno pomagali pri organizaciji prvega furmanskega praznika septembra 2008, so pripravili družabno srečanje, ki so ga popestrili s pohodom konjenice in vpreg po obronkih Šmartnega ob Paki, za vse člane pa še izlet na Dolenjsko. PO besedah Ramšaka so precej pozornosti namenili izobraževanju članov ter zdravju konj. Z vpregami so sodelovali še na mnogih prireditvah v domačem okolju, se udeležili tekmovanja v

Velenju, vključili so se v program praznovanja občinskega praznika. Martin Ramšak je pozval člane, da se vključijo v zastavljene aktivnosti v še večji meri kot lani, saj obisk na prireditvah kaže, da so njihove stvari odmevne. Poleg pridobivanja novih članov, strokovnega izobraževanja, organizacije samostojnih društvenih prireditev so v letošnjem delovnem programu predvideli še skrb za zdravo čredo, sodelovanje s sosednjimi konjerejskimi društvi, na prireditvah v kraju. Dejavnost društva nameravajo predstaviti učencem šmarške osnovne šole in otrokom v vrtcu ter nadaljevati obnovitvenoureditvena dela pri brunarici v Martinovi vasi. Seveda pa bodo prisluhnili potrebam članov in jih po svojih zmožnostih tudi uresničili.

Toliko članov kot letos na občnem zboru še ni bilo.

namenom, da se brigadirji in simpatizerji družimo, srečujemo, obujamo spomine in morda izpeljemo še kakšno lokalno delovno akcijo. Vsekakor bomo zraven 17. aprila, ko bo potekala akcija Očistimo Slovenijo

bosta s fotografijo popeljali v čas, ko je bilo brigadirstvo cenjeno, ko je bilo biti brigadir velika vrednota. Tega obdobja se starejši še zelo živo spominjajo, mlajši pa o njem skorajda ne vedo nič. Razstavljene fotografije bodo iz zasebnih arhivov brigadirjev. Gre za dragocene spomine, dragocena pričevanja. Ljudje te fotografije držijo zase, mi pa smo se odločili, da jih pokažemo širši javnosti,« pravi predsednik društva Koloman Lainšček. Poleg obeh razstav pa na nekdanji dan brigadirjev pripravljajo tudi krvodajalsko akcijo. »Brigadirji smo bili vedno pripravljeni pomagati in še vedno smo,« dodaja. Tudi sam je bil brigadir. »Z brigadirstvom sem se srečal zelo mlad. Pravzaprav takrat sploh nisem vedel, za kaj pri tem gre. Ko sem s petnajstimi leti prišel na šolanje v Velenje, v rudarsko šolo, sem še isti mesec, konec septembra, sodeloval na prvi lokalni akciji. Zdelo se mi je zelo pozitivno in sem z brigadirstvom nadaljeval vse do leta 1983, do zadnje zvezne brigade na Kopaoniku kmalu po potresu. Tam sem bil kot edini brigadir iz Velenja v sestavu slovenske delovne brigade. Iz vsake občine je bil en brigadir, sam pa sem imel to čast, da sem v brigadi zastopal Velenje. Na to sem še danes

Gnojno vnetje maternice Poimenovanje piometra izhaja iz latinščine, kjer »pyo« pomeni gnoj, »metra« pa maternica. Piometra je torej z gnojem napolnjena maternica. Je zelo hudo obolenje, saj lahko pride do sepse, kar pomeni, da se bakterije iz maternice razširijo v krvni obtok in naprej v organe. Velikokrat je piometra nevarna, ker pride do poškodbe in odpovedi ledvic, zaradi bakterijskega vnetja, izsušenosti in strupov, ki so se absorbirali iz maternice. Če živali pravočasno ne zdravimo, lahko tudi pogine. Poznamo odpr to obliko gnojnega vnetja maternice, pri kateri se gnoj izceja skozi nožnico navzven, zato to obliko na srečo lastniki zgodaj opazijo. Pri zaprti obliki, ki je dostikrat hujša, pa se gnoj nabira v maternici, ki se zelo poveča in zato obstaja velika nevarnost, da poči in pride do razlitja gnojne vsebine v trebušno votlino ter posledično do vnetja le -te. Bolezen prizadene nesterilizirane srednje stare do starejše samičke in tiste, pri katerih so se za preprečitev brejosti uporabljala kontracepcijska zdravila. Pojavi se približno mesec do tri po zadnji gonitvi. Vzrok za nastanek sprememb v maternici sta hormona estrogen in zelo visoka koncentracija progesterona (razen pri mucah), ki ju v tem času izločata jajčnika. Ta dva hormona povzročata, da v sluznici maternice nastajajo številne ciste s celicami, ki proizvajajo veliko količino tekočine. Nato pa pride do okužbe maternice z bakterijami iz nožnice. Najpogostejši znaki tega obolenja so rumenorjavkast, rdečkast, smrdeč izcedek iz nož-

Ste se spoznali? Leta 1978 na progi Šamac–Sarajevo.

v enem dnevu. 1. aprila, ta dan je bil nekoč dan brigadirjev, pa pripravljamo razstavi fotografij z delovnih akcij, eno na Velenjskem gradu, drugo v avli Mestne občine. Razstavi

ponosen.« Sicer pa je seznam, kje je sodeloval, dolg in vodi vse od Bele Krajine, Suhe Krajine, preko Goričke ga ...

nice, močno povečan, boleč trebuh, povečano pitje in uriniranje, neješčnost, klavrnost, izsušenost kljub povečanemu pitju, bruhanje in prebavne težave. Ob postavitvi suma, da gre za piometro, se samičko natančno pregleda. Naredijo se krvne preiskave, da se preveri, kako močno je prisotno vnetje in ali je slabokrvna. Pomembno je preveriti tudi delovanje ledvic, saj so zelo pogosto prizadeta. Z ultrazvokom pregledamo maternico, ugotavljamo njeno velikost, vsebino in tako izključimo brejost ter skupaj s krvno sliko in kliničnim pregledom potrdimo obolenje. Blago obliko piometre je možno pozdraviti z antibiotično terapijo, a je to samo začasna rešitev, saj se lahko ponovi vsakič po gonitvi. Zato je edina terapevtsko zanesljiva metoda kirurška odstranitev spremenjene mater-

nice in jajčnikov. Pred tem je zelo pomembna stabilizacija samičke, kar dosežemo z antibiotiki, infuzijami in podporno terapijo. Pri operaciji je potrebno paziti, da ne pride do razlitja vsebine, saj je maternica pogosto zelo krhka. Po operaciji ponavadi samičke zelo hitro okrevajo, kar pa je seveda odvisno od starosti, predhodnega zdravstvenega stanja in trajanja bolezni. Piometra se pogosteje pojavlja pri psičkah kakor pri mucah. Pri mucah lastniki ponavadi niti ne opazijo izcedka iz nožnice, ker se muce zelo redno čistijo. Ko pa opazijo povečan trebušček, obolenje najpogosteje zamenjajo za brejost ali zaprtje. Svetujem, da se samičke, ki jih nimate za razplod, pravočasno sterilizira. Tako se izognete takšnim težavam. Viktorija Lončar, dr. vet. med.

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 9

LJUDJE

25. marca 2010

Po deset zlatih in srebrnih ter po devet bronastih plaket in nagrad

Mladi godbeniki vabijo na tretji abonmajski koncert

Na glasbenih šolah v Velenju, Celju, Žalcu in Mariboru je bilo med 15. in 20. marcem 39. državno tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije Tekmovanja, vsako leto ga skupaj z gostujočimi šolami organizira Zveza slovenskih glasbenih šol, se je udeležilo rekordnih 770 glasbenikov (690 v solističnih in 80 v komornih skupinah), ki jih je ocenjevalo 36 uveljavljenih tujih (iz Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Srbije in Irske) in slovenskih pedagogov. Na sporedu je bilo deset disciplin: klavir, saksofon, flavta, oboa, fagot, klarinet, kljunasta flavta, petje, solfeggio in komorne skupine s trobili. Na glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju se je 250 mladih glasbenikov pomerilo v dis-

ciplinah klavir, saksofon in kljunasta f lavta. Organizacijsko zahteven projekt je v vseh pogledih odlično uspel. Skupno je bilo med tekmovalci 40 učencev in dijakov velenjske glasbene šole. Ti so zelo uspešno nastopili pred strokovnimi komisijami in osvojili 10 zlatih, 10 srebrnih in 9 bronastih plaket, poleg tega pa še 9 nagrad. Zlate plakete so prejeli: Barbara Spital (flavta, I.b), Lara Oprešnik (klavir, I. b), Viktorija Razdevšek (oboa, I. a), Karin Plazl (oboa, I. a), Katarina Grazer (oboa, I. a), Aris Vehovec

(oboa, I. c), Katja Atelšek (oboa, I. c), Zarja Frančiška Gošnik (petje, I. a), Luka Benko (saksofon, II. a) in trio trobent v sestavi Blaž Turinek, Filip Plešnik in Matic Omerza. Poleg velenjske šole se je tekmovanja udeležilo še 73 drugih glasbenih institucij, tako nižjih kot srednjih glasbenih šol in glasbenih akademij. Med slednjimi najdemo tudi domače študente, ki so se nekoč šolali v Velenju (med najuspešnejšimi so bili Janez Uršej, Sara Beriša, Anja Kožuh, Pascal Vehovec, Nina Tafi in Pavel Kac). Odlični rezultati mladih glas-

Podjetniško-retorični tandem na OŠ Gorica V šolskem letu 2009/2010 na OŠ Gorica potekata podjetniški krožek in krožek retorike. Področji, ki sta si bliže, kot bi lahko sprva sklepali. Podjetništvo in govorništvo. Dober in uspešen podjetnik je odličen, prepričljiv govorec. V okviru debatnih delavnic pro et contra učenci pri retoriki spoznavajo veščine spretnega govorca in se urijo v govornem nastopanju v okviru priprav na lastne nastope. Realizacija teorije v praksi – povabilo na predstavitve poslovnih načrtov. Prepričljivost nastopa – da ali ne? Dober trgovec nam proda mačka v žaklju. Mladi retoriki so budno sprem lja li pred stavit ve mla dih bodočih podjetnikov in v analizi nastopov povzeli – izjemne prestavitve, ki bi jih bilo smiselno še nadgraditi s kakšno uro retoričnih popravkov. Kdor zna podreti zid, tega bomo slišali. Nova klinika za male živali, turistična agencija, ekotak si in vsi osta li s. p.-jevci so

pogumno zastavili prve korake in okusili svet biznisa. Naj jim beseda dobro služi. Vesna Penec, prof.

znava nje podjet niš kih vse bin, poslovnega načrtovanja in načrtovanje poklicne kariere v podjetništvu ter jim omogočiti razvoj last-

benikov govorijo o dobrem večletnem delu in trudu učencev ter njihovih mentorjev. Raven tekmovanja se vsako leto dviguje in zahteve so zelo visoke, zato velja iskreno čestitati vsem tekmovalcem, profesorjem, korepetitorjem, pa tudi staršem, ki so vzpodbudno spremljali delo svojih otrok. Letošnje državno tekmovanje se bo zaključilo s koncertoma prvonagrajencev, ki bosta 31. marca v veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani in 1. aprila v kazinski dvorani SNG Maribor.

li so komunikacijske spretnosti, se učili timskega dela, spoznavali tržne zakonitosti in oblikovali poslovne ideje. Osvojeno znanje so aktualizirali z mini poslovnim načrtom in ga predstavili. Izhodišče in vodilo krožka je bilo prepričanje, da je

Pihalni orkester Premogovnika Velenje vabi na 3. abonmajski koncert. Ta bo v torek, 30. marca, ob 19.30 v veliki dvorani Glasbene šole Velenje. Nastopili bodo člani Pihalnega orkestra Glasbene šole Velenje z dirigentom Matjažem Emeršičem. Pihalni orkester sestavljajo najboljši učenci in dijaki aktivov za pihala, trobila in tolkala. Večina glasbenikov se kasneje vključi v Pihalni orkester Premogovnika Velenje. Nastopajo v okviru domače glasbene šole, sodelujejo na občinskih prireditvah in proslavah ter kulturnih dnevih. Redno se udeležujejo in organizirajo medobčinske revije pihalnih orkestrov ter kot gostje sodelujejo na revijah zunaj domače regije. Vsako leto pripravijo tradicionalni letni koncert, nepogrešljiv je promenadni koncert, uspešno sodelujejo z Glasbeno mladino, s katero pripravljajo učne ure za učence osnovnih šol. V sezoni 2003/04 je orkester gostoval v Berlinu v Nemčiji, v letu 2005 pa izdal svojo prvo zgoščenko z naslovom Na sončni strani, na kateri so dela solistov in največje uspešnice. Šolsko leto 2008/09 je ansambel začel s prenovljeno ekipo, ki je izšla iz Mlajšega pihalnega orkestra Glasbene šole Velenje. Na svojih koncertih predstavlja pihalni orkester zelo raznovrsten program. Na eni strani seznanja mlade glasbenike s temeljnim repertoarjem pihalnih orkestrov, po drugi strani pa želi buditi zanimanje za najrazličnejše glasbene tokove. S programom za različne smeri skuša na prijeten način vzgajati mlade glasbenike, hkrati pa svoje zvesto občinstvo. Temu se bo na tretjem abonmajskem koncertu predstavilo z mednarodno zasnovanim glasbenim izborom. Izvenabonmajske vstopnice lahko rezervirate pri Lovru Vrzelaku, telefon 041-921-816.

drugih področjih življenja in jih uspešno prenesli v svoje zasebno življenje. Učenci so prejeli potrdila o uspešno zaključenem izobraževanju s področja podjetništva, ki jih lahko vložijo tudi v svoj morebitni portfolio. Andreja Šifer Janič, prof.

Prepričljivi mladi podjetniki

Program podjetniškega krožka je pote kal pod okri ljem podjet ja INVEL in Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije. Namen krožka je bil učencem v sproščenem ozračju omogočiti spo-

ne kreativnosti in vzpodbuditi zanimanje za deficitarne in obetavne poklice prihodnosti. Učenci so se seznanili z razvojem posameznika, načrtovanjem lastne aktivnosti, osnovami podjetništva, razvija-

uspešen podjetnik delaven, priden, ustvarjalen, dobro samoorganiziran, sposoben vodenja ter hitrega in preudarnega odločanja. Pridobljena podjetniška načela bodo učenci lahko koristno uporabili tudi na

Biotska pestrost na območju sanacij ugreznin TEŠ in ERICo postavila informativne table in na njih predstavila zanimive vrste izbranih živalskih skupin – Prispevek Mednarodnemu letu biotske pestrosti doc. dr. Samar Al Sayegh Petkovšek

Šaleška dolina - Na območju sanacije ugreznin sta sredi marca letošnjega leta Termoelektrarna Šoštanj in Inštitut za ekološke raziskave ERICo Velenje postavila poučne table, na katerih je predstavljena biotska pestrost izbranih živalskih skupin tega območja. Postavitev tematskih tabel predstavlja prispevek obeh podjetij k Mednarodnem letu biotske pestrosti, ki so ga za leto 2010 razglasili Združeni narodi. Hkrati je del načrtovane daljše tematske poti ob šaleških jezerih, na kateri bodo v bližnji prihodnosti predstavljene še številne druge zanimive živalske vrste tega območja. Na inštitutu ERICo so raziskovalci v

zadnjem desetletju spremljali biotsko pestrost izbranih živalskih skupin na območju sanacij ugreznin. To območje je primer drugotnega ekosistema, ki uspešno sanirano ustvarja možnosti za bivanje številnim živalskim vrstam, ki zaradi človekovih posegov izgubljajo svoja primarna okolja. Na območju, ki je nastalo kot posledica ugrezanja zaradi izkopavanja premoga in odlaganja produktov razžveplanja, so se razvili nadomestni habitati (življenjska okolja), ki nudijo zelo pestre in različne življenjske pogoje. Na razmeroma majhnem območju se prepletajo grmišča, ruderalna (tj. na novo zaraščajoča se) vegetacija, intenzivno obdelovani travniki, glinokop, mokrišča, obvodna vegetacija in manjše zaplate gozda. Poseben pečat dajejo krajini tri velika šaleška jezera, ki imajo predvsem izreden vpliv na vrstno sestavo ptic v obravnavanem območju. Zaradi bogatega spektra habitatnih tipov in relativne izoliranosti je za območje sanacij ugreznin značilna pestrost rastlinskih ter še posebej živalskih vrst. Na informativnih tablah so predstavljene zanimive vrste izbranih živalskih skupin

(ptice, kačji pastirji, dvoživke in metulji), ki se ne odlikujejo le po svoji lepoti, barvitosti in atraktivnosti, ampak kažejo tudi na stanje okolja. Med predstavljenimi vrstami sodijo mnoge med redke in zavarovane vrste. Popisali smo 29 vrst kačjih pastirjev od skupaj 73, ki se pojavljajo v Sloveniji, in 9 vrst dvoživk od skupaj 19 popisanih v Sloveniji. Tudi z ornitološkega vidika je območje zelo zanimivo. Pojavljajo se ptice, ki so življenjsko vezane na mokrišča, ruderalno in grmovno vegetacijo, torej habitate, ki jih v Šaleški dolini najdemo le na tem območju. V zadnjih sedmih letih je bila na območju sanacije ugreznin zabeležena prisotnost 101 vrst ptic, med katerimi so zlasti zanimiva opažanja manj pogostih in celo redkih vrst, kot so npr. polarni slapnik, rjavovratni ponirek, pritlikavi kormoran, duplinska kozarka, polojnik, puklež, črnoglavi muhar in veliki srakoper. S postavitvijo informativnih tabel ob sprehajalni poti je krajanom Šaleške doline in ostalim obiskovalcem prikazan drobec zanimive pestrosti živalstva, ki je značilnost pojezerske krajine Šaleške doline. Prijeten sprehod.

Učenke retorike smo se udeležile podjetniških predstavitev, ki so jih pripravili sedmošolci iz podjetniškega krožka. Nad predstavitvami sem bila kar prijetno presenečena. Mladi podjetniki so se zelo dobro pripravili, nekatere ideje so bile res zanimive in izvirne, kar je bili opaziti tudi pri navdušenih poslušalcih. Izkazali so tudi dobre govorniške sposobnosti – kanček treme s cmokom v grlu in kakšna »zaštrikana« beseda, sicer pa »jim jeziki tečejo«. Krožka bi se z veseljem udeležila tudi sama. Saša Šižgorić, 9. a

OD »kr neki« DO »to je ful fajn«! Sedmošolci smo se udeležili podjetniškega krožka, ki je potekal vsak torek po pouku z učiteljico Andrejo Šifer Janič na čelu. Skozi ure, ki so potekale največkrat v računalniški učilnici, smo spoznavali osnove podjetništva, na koncu pa smo morali ustvariti tudi svoje namišljeno podjetje. Od začetnih »to je kr neki« je večina skozi čas, ki smo ga preživeli v krožku, spremenila mnenje na »to je ful fajn«. Vloge mladih podjetnikov smo odigrali s predstavitvami in učitelji, ravnatelj in gospa Selma Filipančič, ki ima podjetje Invel za izobra že va nje in poslov no -podjetniško svetovanje, so izbrali najboljše tri – Lucky pets, Planta in Ekotaksi Oli. Predstavili so se še Turistična agencija Boom, revija Style, Kamnoseštvo Zrox in Smuč, d. o. o. Petja Iza Meh Peer, 7. a

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

25. marca 2010

Šesti koncert 5. sezone glasbene Klasike v Velenju Kitarski duo JERKA NOVAKA in ŽARKA IGNJATOVIĆA na letošnjem zadnjem koncertu na velikem odru velenjske Glasbene šole »Frana Koruna Koželjskega«

Iz koncertnih dvoran

Dr. Franc Križnar

Velenje, 23. marca - Šesti in hkrati zadnji koncert tekoče glasbene sezone Festivala Velenje je bil ta torek v Velenju namenjen izključno inštrumentalni glasbi saj sta s v uigranem kitarskem duu alias za 2-krat po sedem, tj. 14 strun, predstavila odlična ljubljanska kitarista Jerko Novak (r. 1975) in Žarko Ignjatović (r. 1961); oba kot predstavnika srednje generacije slovenske in mednarodne glasbene scene že poznamo dolga desetletja kot solista in pedagoga: prvega z ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, drugega pa s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Vse od leta 2001 pa svoje moči združujeta in nadgrajujeta še s komorno igro za dve kitari. Da je tovrstnih izzivov kar dovolj sta že doslej dokazala tako na koncertih kot tudi v snemalnih studijih saj sta leta 2005 pri ZKP RTV Slovenija izdala svojo prvo cedejko. Ta glasba in pa dela skladateljev J. Johnsona, L. C. Daquina, J. K. Mertza, E. Granadosa M. d. Falle in A. Piazzole, ki jih lahko poslušamo na omenjeni plošči pa vse to samo dokazuje. S plošče sta v Velenju »ponovila« le obsežno Soro-

vo L' encouragement (= Spodbuda), op. 34 in Večerni ples Američana Andrewa Yorka, odigrala pa še dve drugi Novakovi skladbi, potem pa izvedla niz (izvirnih) del za dvoje kitar, ki so jima dale velike poustvarjalne možnosti. Gre za skrajno uigrani kitarski duo in od katerega smo zato z vso upravičenostjo pričakovali recital, ki bo dostojanstveno zaključil letošnji velenjski ciklus. In smo ga doživeli; v vseh pogledih njunega koncertiranja: od programske zasnove pa vse tja do izvedb tudi slogovno tako različnih del kot je bila npr. edina prirejena skladba tega večera 3-stavčna Suita (v izvirniku za dve lutnji) angleškega baročnega skladatelja Williama Lawesa. Tukaj zagotovo ni manjkala njuna askeza glasbenega črno-belega slikanja in odlične prozorne soigre obeh umetnikov. Sorova Spodbuda je bilo poleg niza modernih del morda najzahtevnejše delo večera, kjer se oba umetnika skrajno razigrata po vseh kitarskih elementih in sta pravzaprav še najbolj pristno kitarska. Dvoje del Srba Dušana Bogdanovića (Tres Nubes in No Feathers on this Frog) pa je ponovno opozorilo na tega pri nas precej pozabljenega kitarista, pedagoga in avtorja. Da je Francoz Jacques Ibert pisal tudi za dve kitari, smo pač morali priti na koncert v Velenje. Sledil je finale modernih del, ki so jih podpisali A. York, Jerko Novak sam (Izgubljeni ples in Afrodita), za konec pa še 3-stavčno Italijansko suito

Zelena nit

Maria Gangija. Vseskozi je šlo za več kot dobro uglašeni kitarski duo, ki tako po tehnični kot umetniški strani daleč prednjači na naši glasbeni sceni. Njuna slogovna prebiranja vseh teh tako različno uglašenih kitarskih strun pa so dala vedeti, da imamo pred seboj umetnika pravega formata. Da je bilo temu tako tudi tokrat v Velenju, je dokazalo tudi občinstvo, ki se ga seveda zaradi tako »specializiranega« koncerta ni nabralo preveč, bilo pa je posebno, specifično kitarsko in seveda temu primerno navdušeno. Temu sta se umetnika oddolžila še z zahtevnim in obsežnim Španskim plesom št. 2 Španca Enriqueja Granadosa. Na vidiku pa je že nova, 6. sezona (2010/11) glasbene KLASIKE, v kateri se že svitajo novi nastopi n. pr. odličnega srbskega pianista Aleksandra Serdarja, samospevni večer naše mezzosopranistke Barbare Jernejčič Fürst in litovske pianistke Gaive Bandzinaite, domačega-Šaleškega akademskega pevskega zbora Velenje z dirigentko Danico Pirečnik, ljubljanski Pihalni kvintet SLOWIND, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in ljubljanski inštrumentalni duo CLARIPIANO, ki ga sestavljata klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič. To so še zadnje besede umetniškega vodje ciklusa prof. mag. Slavka L. Šuklarja v imenu prireditelja in organizatorja omenjenega ciklusa, Festivala Velenje.

ljeno tematiko trenutno spretno in kontrolirano rešuje z vpeljevanjem osnovnih likovnih prvin, ki so v videnih delih največkrat ploskve ali linije. Patino barvnih nanosov doseže s slojenjem več barvnih lazur ali pa v drugi smeri, kot eksperiment uporabi medijske dodatke za gopčenje tekstur … Likovna govorica Polone Kitak torej dosega mejo abstraktnega in jo celo presega. Njena izhodišča so prostori z najmanjšimi detajli, zgodba je na široko odprta in ji ponuja skoraj brezmejno črpanje in eksperimentiranje.” Razstavo si je mogoče ogledati še do 5 aprila.

Šoštanj - V galeriji je v tem času na ogled razstava Zelena nit slikarke Polone Kitak, ki je leta 2007 na mednarodnem slikarskem extemporu v Piranu prejela certifikat, na Zlati paleti 2008 priznanje in certifikat za abstrakcijo ravno tako na Zlati paleti leta 2009. V zadnjem času ustvarja pod mentorstvom Denisa Senegačnika, akademskega slikarja, ki je za tokratno razstavo pripravil likovno kritiko. Med drugim je poudaril: “Zadnja dela Polone Kitak vstopajo v prostor nepredmetnega. To kompleksno zastav-

M. Komprej, Foto D. Tonkli

Ostala sta med svojimi Šoštanj - Črt Škodlar je v tokratnem kavarniškem večeru v Kavarni Šoštanj gostil dve veliki imeni baleta, primabalerino, publicistko in pedagoginjo Lidijo Sotlar in opernega režiserja, šefa baleta in koreografa, zdravnika in publicista ter poleg ostalega še rednega profesorja na akademiji za glasbo dr. Henrika Neubauerja. Oba gosta sta v Šoštanju tako pozitivno presenetila poslušalce z zanimivim pripovedovanjem, zgodbicami in dogodivščinami, da jima nihče ne bi prisodil, da gre za izjemna človeka, ki so jima bila v času aktivne kariere dobesedno odprta vrata na svetovne odre in še več. Kljub temu sta iz osebnih ali drugačnih razlogov ostala doma, v Ljubljani. Gospa Lidija Sotlar je ob koncu pogovora rekla: »Prav sem se odločila, da sem ostala med svojimi.« Milojka Komprej, foto: Dejan Tonkli

Prikaz zanimivih starih šeg in opravil Velenje - Tudi letos bo ob prvih sobotah na kmečki tržnici zelo živahno. Turistična zveza Velenje s svojimi društvi bo v sodelovanju z Festivalom, TIC-om in MO Velenje prikazala veliko zanimivih starih šeg in opravil. Pripravili bodo tudi otroške delavnice. Za popestritev programa bodo poskrbeli pevci in godci. Predstavljali se bodo prodajalci na stojnicah: ti bodo obiskovalcem ob nagradnih vprašanjih podeljevali lepe praktične nagrade. Ker je velikonočni čas, bomo tokrat prireditev pripravili že to soboto. S prikazom velikonočnih opravil se bo predstavilo TD Vinska Gora. izdelovali bodo butare, ki jih bodo lahko obiskovalci kupili po zmerni ceni. Zbrani denar bodo podarili Karitasu. Pripravili in prikazali bodo žejen, kolač in ostale dobrote. Barvali bodo jajca (pirhe). Prikazali bodo gobe za dimljenje in še veliko zanimivega. Za dobro razpoloženje bo poskrbel mladi harmonikar Aljaž Sedovnik. Ker bo zanimiv program, vabimo to soboto med 9. in 11. uro pred Center Nova v Velenje.

»Ljudje se srečujemo v arhitekturi« Urban Novak

Takšen je naslov letošnjega arhitekturnega bienala, ki se bo letos 12. zapovrstjo odvijal v Benetkah. Kustos letošnjega Beneškega bienala bo Kazuyo Sejima, svetovno znana japonska arhitektka iz biroja SANAA. Znana po svojih drznih in inovativnih kreacijah je za vodilo letošnjega bienala postavila temo »People meet in architecture« oziroma »Ljudje se srečujemo v arhitekturi«. Vzrok za takšen moto se skriva v potrebi po izboljšanju odnosa med ljudmi in arhitekti ter v iskanju odgovora na vprašanje, kako se arhitektura odziva na nov način življenja v 21. stoletju. Vsekakor zelo primerna tema za razmišljanje tudi v našem lokalnem okolju, kjer je odsotnost tovrstne debate precej pereča. Arhitektura v omenjenem kontekstu niso le zgradbe in infrastruktura. Je tudi in predvsem naš odnos do okolja, v katerem bivamo, načina, kako v svoje okolje posegamo. Arhitekti s svojim delom, ki neizogibno posega v naše okolje, ostajajo večinoma zunaj resnih debat o tem, kakšno naj bo mesto. Debate o tem, če seveda sploh so, se odvijajo z investitorji ali pa zgolj znotraj ozkega kroga ljudi, ki projekte ustvarjajo. Če to nekako še lahko prezremo pri gradnji zasebnih stanovanjskih hiš, pa je to nemogoče, ko je govor o javnih stavbah. Pri tem bi morala biti odgovornost, interes in naloga arhitekta, predvsem pa naročnika, da se vzpostavi javni dialog s ciljem izluščiti primernost posega ter morebitnih izboljšav v prid javne uporabe prostora. Ker pri nas ni tako - z redkimi izjemami v omejenem obsegu, so predstavitve objektov omejene zgolj na predstavitve že izdelanih idejnih osnutkov. Možnosti za dosego sprememb torej kljub podajanju predlogov ni več. Naročnik se je z zamišljeno javno zgradbo že začel ukvarjati in mu običajno javne predstavitve pomenijo zgolj in samo izpolnjevanje zakonsko določenih predpisov. Zainteresirana javnost pa je postavljena pred izvršena dejstva in se lahko pred zgrajenimi novitetami le še čudi ‘drznosti’ graditeljev. Investitorji v javne objekte očitno ne razumejo razlike med gradnjo zasebnih in javnih stavb. Če moraš biti v zasebni objekt povabljen in si ga ne more ogledati ali obiskati prav vsak slehernik, pa je to možno pri javnih objektih. In ker javni objekti vplivajo na kvaliteto bivanja vsakega občana, je posledično potrebna odkrita in pravočasna javna debata o gradnji takšnega objekta. Običajno so takšni pogovori v Sloveniji zreducirani na ljudski revolt ob odkritjih temeljitih posegov v okolje. Resne in pravočasne debate pred začetkom snovanja temeljitih posegov pa v Sloveniji ni, zato pa se dogajajo upori proti recimo vetrnim elektrarnam, avtocestam, tovarnam itd. Naročnikom je očitno pretežko povprašati ljudi po njihovem mnenju o posegih, ki se bodo zgodili v njihovem okolju, preden se začno s polno paro ukvarjati z gradnjo. Lažje je krivdo zvaliti na ljudi, češ kaj se sedaj upirate, saj ste imeli možnost podajanja pripomb na javni razgrnitvi. Lepo prosim, kako naj delavec na triizmenskem delovnem mestu pride na javno razgrnitev sredi dopoldneva. Pa če bo že prišel, mu bo zaradi hudih strokovnih besed in nepoznavanja projekta težko zastaviti pereča vprašanja. Se bo pa zato uprl in šel tudi na ulico, ko bo ugotovil ob sami gradnji, kaj se mu bo zgradilo na dvorišču. In tukaj leži odgovornost investirojev (tako zasebnih kot javnih): da pri predvidenih posegih v javni prostor še pravočasno angažirano o mnenjih povprašajo vsaj krog prizadetih ljudi. Mogoče bi tako uspeli polepšati ali pa prestaviti recimo »Veleja park« ali pa bodoči Mercator ob Šaleški, da ne govorim o predvidenih stavbah na mestu današnje tržnice in parkirišča za njo. Nenazadnje pa morajo pri snovanju projektov paziti tudi arhitekti, saj ustvarjajo prostore, ki morajo zadostiti velikemu številu raznovrstnih okusov in potreb, kar pa je praktično nemogoče brez vpogleda v mnenje in pripombe večine bodočih uporabnikov takšnih prostorov. V okviru takšne problematike je za naše okolje zanimiv moto 12. Beneškega bienala, naj se v arhitekturi in njenem nastajanju tako srečajo povsem običajni ljudje kot njeni ustvarjalci ter se med seboj povežejo za boljše rezultate.

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

25. marca 2010

Glasbene novičke

Gradimo skupaj Naši propagandisti: Nina, Jure in Bernarda so v minulih dneh »vzeli na piko« vse, ki lahko pomagajo tistim, ki so se odločili bodisi za novogradnjo ali za obnovo stanovanja. Informacije so zbrali za prilogo Gradimo skupaj, s katero smo obogatili današnjo številko tednika Naš čas. Najpomembnejše so finance, pravijo, zato so pri bankah poizvedovali za ugodne kredite. Med drugim so izvedeli, da je te možno najeti tudi za prenovo prostorov. Naslednji korak je (pri novogradnji) izbira parcele, nato izbor gradbenega materiala, talnih oblog, stavbnega pohištva, toplotne črpalke, lakov, barv,… Odveč tudi ni vprašanje, kje in kako poiskati izvajalca gradbenih del. Zbrane informacije na enem mestu so dobrodošle v današnji časih. Če pa je poleg tega še namig, na kaj naj bomo pri izbiri (vsaj pri nekaterih korakih) pozorni, je zadeva še toliko boljša. Morda ne bo odveč, če vsaj preletite ponudbo zavarovalnice (nesreča pač nikoli ne počiva), ali si preberete prednosti energijsko varčne hiše Neža. Na devetih straneh priloge Gradimo skupaj je tudi

plesalke. Kingstoni na koncertu obljubljajo še posebne glasbene goste. Koncert ne bo le veliko slavje ob 15. rojstnem dnevu skupine, saj bodo Kingstoni v Križankah posneli tudi material za svoj prvi Live Best Of album, ki bo izšel v jesenskih mesecih.

stanovanjsko podjetje Lineja, ki se predstavlja na novi lokaciji. Skratka, skrbno preberite prilogo, morda vas bo tudi ob prebiranju zamikalo za kakšno »spremembo« v hiši, stanovanju,… Tisti, ki tokrat niso uspeli »priti v prilogo, bodo imeli priložnost za to v kakšni naslednji številki časopisa«, še dodajajo naši propagandisti.

Atomiki z Darjo in Petro

Muzikal o Rayu Charlesu na Broadwayju Na Broadwayju bodo v drugi polovici letošnjega leta postavili na oder muzikal Unchain My Heart, ki bo slavil Raya Charlesa. Predpremierni niz predstav se bo začel 8. oktobra, premiero načr tujejo za 7. november. Zasedba muzikala je zaenkrat še skrivnost, njegov producent pa bo Stuart Benjamin, ki je s pokojnim Charlesom sodeloval kar petnajst let, bil pa je tudi producent filma Ray, v katerem je blestel Jamie Foxx.

Jim Kerr samostojno Vodja in pevec znane škotske skupine Simple Minds Jim Kerr pripravlja svoj prvi samostojni album. Album bo izdal pod umetniškim imenom Lostboy, zanj pa se je odločil, ker se mu je po dolgih letih zahotelo povsem neobremenjenega ustvarjanja, kakršnega pomni iz začetkov svoje glasbene kariere. Ob izidu prvenca bo Kerr odigral nekaj solo koncertov v manjšem klubu

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

DEEP PURPLE V goste prihaja legendarna hard rock zasedba Deep Purple. 7. junija bodo nastopili v ljubljanskih Križankah, to pa bo sicer že njihov četrti nastop v Sloveniji. Skupina bo sicer predstavljala svoj novi album, njeni privrženci pa upajo tudi na stare uspešnice.

BOB DYLAN Po Deep Purplih bo junija Ljubljano obiskal še en legendarni glasbenik. Bob Dylan je namreč na svoji spletni strani napovedal tudi nastop v Ljubljani, kar bi bil sicer njegov tretji obisk Slovenije. Dylan naj bi v prestolnici nastopil 13. junija, to pa naj bi bil eden od njegovih devetih evropskih nastopov.

DON MENTONY BAND Pri ZKP RTV Slovenija je izšel dvojni živi album z največjimi uspešnicami skupine Don Mentony Band. Posnetki so nastali na koncertu ob 20. obletnici skupine v studiu 14 Radia Slovenija. Na albumu so najbolj znane skladbe skupine, kot so Dobra mrha, Rekla je ne, Rad bi bil baraba in druge.

DRUGA GODBA Od 19. do 25. maja bo tudi letos v Ljubljani potekal festival drugačne glasbe Druga godba. Festival z bogato tradicjo bo tokrat potekal že šestindvajsetič, v letošnjem programu pa bo nastopilo enajst izvajalcev iz trinajstih držav s štirih celin.

GUNS'N'ROSES Kot kaže, je njihov napovedani zagrebški nastop pod vprašajem. V hrvaški prestolnici bi morali nastopiti junija. Po zadnjih vesteh pa naj bi zasedba turnejo Chinese Democracy Tour 2010 po Evropi prestavili na letošnjo jesen.

LESTVICA DOMAČE GLASBE 1. Ans. Mladi odmev - Tvoje srce 2. Ans. Rosa - Se spominjaš 3. Boštjan Konečnik - Brez izpita sem ostal 4. Ans. Navdih - Pisan šal 5. Ans. Braneta Klavžarja - Imej me rada 6. Ans. Vihar - Skrita simpatija 7. Ans. Dinamika - Najlepše romance 8. Prleški kvintet - Mursko polje 9. Ans. Štrk - Zame najlepša si moja dežela 10. Šmarški muzikanti - Jagerček

… več na: www.radiovelenje.com

nikar Tomo Primc bosta delo nadaljevala z mlajšima blondinkama, 20-letno Darjo Gajšek in 19-letno Petro Cernjac, ki prihajata iz Štajerske. Pomlajena zasedba z Darjo in Petro je že posnela novo skladbo Vse pride in gre, ki bo kmalu na radijskih valovih, Atomike pa že julija čaka tudi turneja po Kanadi.

Prihaja Billy Idol

1. KINGSTON FEAT. DANIJELA - ORIGINAL 2. JAY-Z & ALICIA KEYS - EMPIRE STATE OF MIND 3. AURA DIONE - I WILL LOVE YOU MONDAY

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

Prejšnji teden smo na kratko že poročali, da je v skupini Atomik Har monik prišlo do velikih sprememb. Skupino sta namreč zapustili ustanovna članica Špela Grošelj in Mateja Vuk, ki je pred časom v skupini zamenjala Špelco Kleinlercher. Grošljeva se želi podati na samostojno glasbeno pot, Mateja Vuk pa bo končala svojo glasbeno kariero, saj je postala vzgojiteljica v otroškem vrtcu, kar si je že dolgo želela. Atomiki pa ne bodo počivali. Jani Pavec in harmo-

v Glasgowu, kjer je pred tridesetimi leti nastopal s svojim prvim bendom. Poleg novih skladb naj bi izvajal tudi nekatere zelo zgodnje pesmi skupine Simple Minds z albuma Life In A Day.

Kingston – 15. obletnica in Original Skupina Kingston, vedno polna presenečenj, je minuli teden na radijske postaje poslala novo skladbo Original, ki jo je posnela skupaj z znano hrvaško pevko Danijelo. Priljubljeni Idrijčani sicer letos praznujejo 15. obletnico delovanja in ob tej priložnosti za vse svoje oboževalce 2. junija pripravljajo velik koncert v ljubljanskih Križankah. Poleg Kingstonov bo na odru stala razširjena glasbena ekipa, ki jo bodo sestavljali tolkalisti, pihalna sekcija in spremljevalne pevke, odrsko dogajanje pa bodo dodatno popestrile tudi

Junij bo kot kaže koncertno zelo bogat mesec. Po Deep Purplih in Bobu Dylanu (glej rubriko Kratko) bo konec junija v okviru evropske turneje v Ljubljano prišel tudi Billy Idol. 55-letni pevec je zaslovel predvsem v osemdesetih letih s skladbami in videospoti Dancing With Myself, White Wedding, Eyes Without A Face in drugimi. Izdal je šest studijskih albumov ter pred leti tudi album božičnih pesmi. Največji uspeh je doživel z albumom Rebel Yell leta 1983, uspešna sta bila tudi Whiplash Smile (1986) in Char med Life (1990), malo manj pa njegovi novejši albumi. Po krizi v devetdesetih letih je leta 2005 spet začel sodelovati s kitaristom Steveom Stevensem, s katerim je sodeloval od samega začetka svojve kariere in ki ga spremlja tudi na letošnji turneji. Billy Idol bo v Ljubljani nastopil 24. junija, obljublja pa odlično zabavo z znanimi uspešnicami in predelavami nekaterih klasik.

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 12

ŠPORT

25. marca 2010

V nedeljo z najboljšim v Evropi Še tri gostovanja zapored Rokometaši Gorenja končnico začeli z drugega mesta – V osmini finala lige prvakov bodo gostili Ciudad Real, aktualnega evropskega prvaka Konec minulega tedna so v moški rokometni ligi že odigrali tekme prvega kroga končnice. Prvi šest ekip igra v skupini za prvaka. Izidi: Slovan - Celje Pivovarna Laško 27 : 28 in Cimos Koper - Jeruzalem Ormož 42 : 27. Rokometaši Gorenja so bili prosti, saj je bila tekma s Trimom preložena na željo Trebanjcev. V skupini za obstanek pa so igrali takole: Krško - Klima Petek Maribor 32 : 33 in Merkur - Slovenj Gradec 28 : 28, prosta je bila Ribnica. Prvenstvo so nadaljevali včeraj. Rokometaši Gorenja so v zaostali prvenstveni tekmi 20. kroga premagali Cimos Koper s 27 : 26 in ga zamenjali na drugem mestu. S tem

so si priigrali dobro izhodišče za nadaljevanja. Včeraj so slovenski državni prvaki v drugem krogu končnice (lige za prvaka) gostovali v Ormožu, ki je z uvrstitvijo med šest najboljših moštev presenetil vso rokometno javnost. V nedeljo pa bodo državni prvaki na novi veliki mednarodni preizkušnji, ko bodo v prvi tekmi osmine

finala Lige prvakov gostili znameniti Ciudad Real. Španci so aktualni in predlanski evropski prvaki, torej gre resnično za vrhunsko ekipo, ki pa je doživela prvi poraz v tej tekmovalni sezoni. V tekmovanju za španski kraljevi pokal je v polfinalu izgubila z Ademar Leonom in ostala brez finala. Naši prvaki se zavedajo, da je Ciudad velik favorit. Vendar bo tudi v nedeljo žoga okrogla, presenečenja pa so vsekakor vedno mogoča. Trdimo lahko, da bodo v psihološki prednosti. Z uvrstitvijo med šestnajst najboljših moštev v tem prestižnem evropskem klubskem tekmovanju so izpolnili svoj cilj, zato bodo lahko zaigrali dokaj sproščeno in

neobremenjeno. Ker je Rdeča dvorana v Velenju zaradi maturantskih plesov zasedena, se na to kljub veliki želji in optimizmu vendarle najbrž zadnjo domačo evropsko tekmo v letošnji ligi v Rdeči dvorani, pripravljajo na Rogli. Tam so, kot pravijo, našli svoj mir in pogoje za nemoten potek priprav na nadaljevanje sezone.

Zadnji opomin Podobno kot jeseni šmarški tretjeligaš tudi pomlad začel slabo Po uspešnem jesenskem finišu tretjeligaške scene so Šmarčani z optimizmom čakali nadaljevanje prven stva. Svojih ambi cij po samem vrhu niso skrivali, je pa pripravljenost ekipe po menjavi trenerja burila radovednost navijačev.. Priprave so menda potekale v visokem ritmu, nekateri rezultati v pripravljalnih tekmah so kazali, da lahko vijoličasta četa pogumno koraka proti vrhu. A že prvo srečanje proti neugodnim Mariborčanom z leve strani Drave je pokazalo precejšnje razpoke in razhajanja v enajsterici

Bojana Žureja. Kot da so nekateri igralci še kar globoko v zimskem spancu, saj je zadnja linija skupaj z vratarjem Pusovnikom s slabimi rešitvami omogočila prvo veselje Malečnika za 1 : 0. No, je pa ta hladni dravski val le pljusknil do Šmarčanov, ki so začeli nekaj odigravati. Par akcij, sicer malo bolj na silo, je dalo izenačenje Anžeta Podgorška v 22 min. A kaj ko je bilo kot bi bili šmarški branilci neuigrani(!?) - le dve minuti dovolj, da so spravili v dobro voljo stratega domačih, prekaljenega trenerskega mačka V. Simeunovića in 2 : 1. Do konca polčasa so se Šmarča-

V soboto vendarle začetek?

pa sta bili preloženi. Zaradi slabega igrišča na Vranskem je bilo tako prestavljeno srečanje med Vranskim in Šoštanjem. Dva dni pred tekmo so v Šoštanju pristali na prestavitev tekme, ki bo tako 14. aprila, kar pa pomeni precej naporen urnik za šoštanjske nogo-

Minulo soboto se je vendarle začel pomladanski del Štajerske nogometne lige. Ekipe so odigrale pet srečanj 16. kroga, dve tekmi

»Mislim, da je Rogla kar dobra rešitev, kajti doma bi bilo drugače, saj bi se morali voziti dvakrat na dan na treninge. Tukaj pa imamo skoraj enak ritem, kot bi ga imeli doma, je pa dobro to, da smo skupaj. Treniramo dobro in se v miru pripravljamo na končnico ter na Špance,« pravi trener Branko Tamše, o Ciudadu pa: »Ima trenerja Dušebajeva, enega najboljših strokovnjakov na svetu. Ekipo sestavljejo sami vrhunski posamezniki; to kažejo tudi njihovi izidi, pa čeprav so izpad li iz špan ske ga pokala. To je bil njihov prvi poraz v tej sezoni v vseh tekmovanjih. Poskušali bomo čim dražje prodati svojo kožo, borili se bomo po

svojih najboljših močeh. V tekmo bomo šli stoodstotno in videli, koliko smo sposobni doseči proti najmočnejšemu moštvu v Evropi. So papirnati in sploh favoriti, toda če se bo pokazala najmanjša možnost za morebitno presenečenje oziroma čim bolj ugoden izid, bomo to zgrabili z obema rokama.«

Novi Rudarjev trener še ni prerodil moštva – “Padli” na 6. mesto Nogometaši Rudarja še vedno izgubljajo. Sprememba na trenerskem stolčku za zdaj (še ni) prenesla boljše igre. Novi poraz so doživeli tokrat v Novi Gorici, kjer so jih v tekmi 27. kroga MIK prve lige domači premagali z 2 : 1, čeprav so rudarji povedli. Že v 15. minuti je z enajstih metrov zadel Rok Kronaveter. Najstrožjo kazen je zakrivil domači vratar, ki je s prekrškom zaustavil Damjana Trifkoviča. Kronaveter je v nadaljevanju zadel tudi iz igre, vendar je sodnik na začudenje Velenjčanov

zaostaja že za 18 točk. Trener Franci Oblak: »Upali smo na ugodnejši izid. Pokazalo se je, da so domači resnično v velikem naletu. Dosegli so že četrto zaporedno zmago. Mi smo želeli prekiniti njihov zmagoviti niz, vendar nismo uspeli. Začeli smo dokaj v poletu, povedli, toda potem nismo nadaljevali v takšnem ritmu. Po vodstvu smo imeli nekaj priložnosti, a jih nismo izkoristili. Spet se je potrdilo staro nogometno pravilo ‘če ne daš, dobiš’ in domači so zasluženo slavili.«

'videl' prekršek. Hitovci so do odmora izenačili, po slabi igri Velenjčanov v nadaljevanju pa dosegli še drugi gol in slavili četrto spomladansko zmago, Rudar pa že trinajsti letošnji poraz. Toliko jih ima še predzadnji Interblock, enega več pa le zadnja Drava. Koper je tudi po 27. krogu zadržal prednost petih točk pred drugim Mariborom. Rudar, ki je zdrknil na šesto mesto, za njim

Novi trener – kot pravi – si na vse pretega prizadeva najti način, kako bi bili bolj uspešni. »Težko je to doseči v nekaj dneh. Igralci se trudijo, a za zdaj še ni bilo pravega učinka.« Pred rudarji so še tri gostovanja po vrsti. V soboto v Lendavi, v sredo, 31. marca, na Ptuju (preložena tekma 25. kroga) in in 3. aprila v 29. krogu v Mariboru. Pred svojo tribuno bodo spet zaigrali 10. apri-

la v tekmi 30. kroga, ko bodo gostili Olimpijo. Včeraj pa so v povratni pokalni tekmi gostovali v Celju. Ker je bil časopis v času tekme že natiskan, izida nismo mogli zapisati.

Šoštanj spet ni igral Konec prejšnjega tedna so prvenstvo nadaljevali tudi v obeh tretjih ter v štajerski nogometni ligi. To sta bila že druga spomladanska

kroga, saj so uvodna zaradi slabih vremenskih razmer preložili. Šoštanjčani, ki tekmujejo v Štajerski ligi, so bili ponovno prosti. Gostovati bi morali na Vranskem, Šmarčani pa so gostovali pri Malečniku. O tej tekmi pišemo posebej na tej strani. vos

vos

ni predvsem z individualnimi akcijami bolj šopirili, namesto da bi komu kanilo, da je nogomet igra kolektiva. Optimisti so pričakovali temeljit zasuk v drugem delu, toda že v 46. minuti so domači z zadetkom za 3 : 1 dokončno pohodili visoke ambicije tokrat zmedenih in odsotnih gostov. Do konca je bilo vse skupaj podobno bolj igri brez igre, Šmarčani s preskokom igre in zgolj čakanjem, kaj bodo naredili 2 ali 3 posamezniki, niso uspeli rešiti dravske uganke. Tudi menjave s tokrat kratke klopi (!?) so le nadaljevale popoldne za čimprejšnjo pozabo. A je v vsej stvari tudi kaj dobrega? Je, jeseni so Šmarčani startali še slabše, a na koncu le ujeli priključek vrhu. Če hočejo tam ostati oz. iti navzgor, pa morajo vsi skupaj marsikaj spremeniti. Martin Pačan

metaše v prihodnjem mesecu. V soboto, 27. marca, pa naj bi prvo srečanje letos odigrali tudi nogometaši Šoštanja. Ponovno gostujejo, in sicer v Šmarju pri Jelšah pri tretjeuvrščeni ekipi Trgovine Jager. To bo prva tekma Šoštanjčanov pod vodstvom novega tren-

Uspešno začeli ligo za obstanek Košarkarji Elektre Esotecha so ligo za obstanek začeli z zmago proti zadnji ekipi Šenčurja - Na gostovanju so Šoštanjčani slavili z 78 : 68 Za zmago pa so se morali varovanci Boruta Cerarja precej potruditi, saj gostitelji niso poceni prodali svoje kože. Srečanje je bilo zelo izenačeno, saj si nobeno od moštev ni uspelo priigrati občutnejše prednosti. V zaključku prvega polčasa so gostitelji z delnim izidom 7 : 2 po trojki veterana Romana Horvata odšli na odmor s petimi točkami naskoka. Pobudo in prednost so nato zadržali tudi večji del tretje četrtine, Elektra Esotech pa je uspela izenačiti v 33. minuti, ko je bilo 54 : 54. V zaključku srečanja pa je izvrstno zaigral Tadej Hor vat, ki je v samo v zadnji četrtini dosegel 14

erja Ervina Polovšaka, ki za uvod napoveduje: »Iz Šmarja želimo predvsem priti neporaženi. Trenirali smo dobro, zelo sem zadovoljen z udeležbo na treningih, sploh če upoštevamo še dejstvo, da imajo igralci tudi obveznosti v službi in šoli.«

Do konca prvenstva si želijo v Šoštanju predvsem izoblikovati zdravo jedro ekipe, ki si bo letos zagotovila obstanek v ligi, v prihodnje pa prizadevala celo za napredovanje v višjo ligo.

Nuhanovič. Posebej razveseljivo pa je, da se je pri Elektri Esotechu vseh devet igralcev, ki so stopili na parket, vpisalo med strelce. S to zmago se je Elektra Esotech utrdila na 3. mestu lestvice lige za obstanek, in sicer s kar petimi točkami naskoka pred predzadnjo Luko Koper. S tem pa so se Šoštanjčani tudi že močno približali zadanemu cilju – obstanku v elitni druščini. Zadnja ekipa lige za obstanek (najverjetneje bo to Šenčur, za katerega je bil to že 23. poraz v letošnji sezoni) izpade v 1. B ligo, predzadnji pa se bo v kvalifikacijah pomeril z drugouvrščeno ekipo 1. B lige za obstanek oziroma napredovanje v 1. A ligo. Že sinoči je Elektra Esotech gostovala v Kopru, v soboto so Šoštanjčani prosti, nato pa ponovno gostujejo, in sicer v sredo, 31. marca, pri sosedih na Polzeli.

Tjaša Rehar

točk. Dobro sta zaigrala še Miloš Miljković in Tadej Koštomaj, tako da je Elektra Esotech hitro povedla z 69 : 60, priigrano razliko pa so zlahka zadržali do konca srečanja, ko so imeli celo najvišjo prednost na srečanju. Samo v zadnjih dese tih minu tah so šoš tanj ski košarakarji dosegli kar trideset točk in tako vknjižili pričakovano zmago. Najbolj razpoložen pri Šoštanjčanih je bil Hor vat s 17 točkami, 13 točk in pet skokov je dosegel Ćup, 12 točk sta dosegla Koštomaj in Miljković, ki je pobral tudi sedem žog pod obročema, 11 točk in pet skokov pa je zabeležil še

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 13

ŠPORT IN REKREACIJA

25. marca 2010

Zdrsnili na osmo mesto Do konca 2. državne odbojkarske lige je le še ena tekma. Šoštanjski odbojkarji so pred zadnjim krogom na osmem mestu. Želje kluba so bile sicer nekoliko višje, a so v Šoštanju lahko zadovoljni z nekaj prepričljivimi predstavami in seveda z zanesljivim obstankom v 2. ligi. Pomladanski del so odbojkarji Šoštanja Topolšice izvrstno začeli,

nekaj časa so bili celo tretji, potem ko so tekmo s Salonitom Anhovo II izgubili za 'zeleno mizo', pa jim je motivacija nekoliko padla, liga pa je precej izenačena, tako da so hitro zdrsnili za nekaj mest. V soboto je bil v Šoštanju TAB Mežica, ki se je veselil zmage s 3 : 1. Šoštanjčani so dobili prvi niz s 25 : 21, v drugem so se izvrstno

borili, a ga ob koncu izgubili na razliko – 25 : 27. Šoštanjčani so imeli lepo priložnost za vodstvo v nizih z 2 : 0, a ga niso izkoristili, na drugi strani pa so ponujeno darilo gostje z veseljem vzeli, dobili še naslednja dva niza in se veselili vseh treh točk. V soboto v zadnjem krogu šoštanjski odbojkarji gostujejo pri MOK Kočevju, ki do sedaj v letošnjem prvenstvu še ni zmagal. TR

Odbojkarice nadaljujejo črno serijo V predzadnjem krogu 2. državne odbojkarske lige za ženske so šoštanjske odbojkarice izgubile v svoji dvorani proti ekipi Formis Bell z 1 : 3. Šoštanjčanke tako po enaindvajsetih krogih ostajajo pri eni sami zmagi in so na zadnjem mestu lestvice 2. DOL, v prihodnji

sezoni pa bodo mlade Šoštanjčanke ponovno nastopale v 3. ligi. Po izgubljenem prvem nizu s 17 : 25 so odbojkarice Kajuha Šoštanja zaigrale veliko bolje in drugi niz dobile s 25 : 21, v nadaljevanju pa so gostje iz Miklavža, ki so na drugem mestu, postavile stvari na

svoje mesto in oddale vsega 14 in 13 točk v zadnjih dveh nizih. Letošnje prvenstvo bodo odbojkarice Kajuha Šoštanja zaključile v soboto na gostovanju v Miklavžu pri ekipi Nove KBM Branik II. TR

Strelci Mroža ostali na 8. mestu Strelci SD Mrož Velenje so se 21.marca na Ptuju udeležili 5. kroga za pokal Slovenije v streljanju z zračno puško in pištolo. Najboljši posamezni uvrstitvi in največ točk sta za Velenjčane s petim mestom osvojila Rok Knez

v prvi ligi z zračno puško in Sara Hriberšek pri pionirkah. Ekipa z zračno puško v postavi Rok Knez, Simon Mihelak in Jure Sodja je osvojila nehvaležno 4. mesto s samo točko zaostanka za stopničkami. Velenjčani so v skupnem

seštevku lige na 6.mestu. Slabše kot s puško so Velenjčani v postavi Alenka Dimec, Sabina Suljič in Jure Banovšek streljali s pištolo. Zasedli so 8. mesto, to mesto pa zasedajo tudi v seštevku lige.

Pod šolskimi koši zaključek zimske lige

V Šmartnem ob Paki je v telovadnici tamkajšnje osnovne šole potekala že 3. zimska košarkarska liga pod pokroviteljstvom Osnovne šole bratov Letonja in Občine Šmartno ob Paki. Letos se je pod šolskimi koši ob sredah merilo šest ekip, in sicer ekipe Slatin, Šmartnega ob Paki, Podgore, Gavc, Skornega in Paške vasi. Nasploh je košarka na šmarški šoli vse bolj priljubljena in dobro zastopana – ravno na ta dan so mlade košarkašice šolske ekipe, ki jo vodi učiteljica Antonija Reberšek, zma ga le na tek mova nju v košarki za mlajše deklice na OŠ

Liva da in se tako uvrs ti le na področ no tek mova nje v Celje. Poleg tega poteka dobro sodelovanje s košarkarskim klubom Elektra iz Šoštanja, saj že vrsto let omenjeni klub na šoli organizira šolo košarke. Zaključni večer letošnje zimske lige je potekal v sredo, 17. marca, na katerem so med tekmami 10. kroga potekale še zanimive igre za lepe nagrade. Najboljši v igri meta na koš na izpadanje so bili Andraž Rednak, Bojan Voglar in Franc Korber, v metu z razdalje pa so ime li naj bolj mir ne roke Blaž Šmerc, Dejan Rojnik, Lovro Blat-

nik in Rok Drev. Največji pokal za najboljšo ekipo letošnje zimske lige so prejeli igralci Paške vasi (tudi priznanje za najboljšo obrambno igro), 2. mesto so zasedli člani ekipe Šmartno ob Paki, tretje mesto pa ekipa Gavc, ki si je prislužila tudi priznanje za najboljši napad. Zadnje letošnje sredino srečanje se je, kot je že v navadi, zaključilo s prijetnim druženjem in golažem v šolski kuhinji, več utrinkov v sliki in statistiki pa lahko najdete pod košarkarsko žogo na vstopni strani spletnega naslova www.ossmartno.si. MAJ

Derbi dna pripadel Korošcem

Tako so igrali Prva SNL,

Šoštanjčani so svoje zadnje srečanje na domačem kegljišču ponovno izgubili. Tokrat jih je v Konjicah premagal Gašper Korotan. Igralci Šoštanja so srečanje pričeli precej previdno, saj jim bi morebiten uspeh še dal kanček upanja za obstanek v ligi. Gostje so izkoristili nervozo domačih igralcev ter tako domačemu prvemu paru odščipnili točko. Pri rezultatu 1 : 1 so imeli Korošci prednost 34 kegljev. Potek igre v drugem paru je bil enak prvemu, gostje pa so razliko povišali na 67 kegljev. Slab začetek igre v tretjem paru tako domačih kot gostujočih igralcev je prinesel med navijače še večjo napetost. V Šoštanjski ekipi so se odločili za zamenjavo obeh igralcev, rezervistoma pa rezultata ni uspelo preobrniti. S to zasluženo zmago si je Korotan zagotovil obstanek v ligi, žal jo Šoštanjčani zapuščajo. V zadnjem, 18. krogu, Šoštanjčani gostujejo v Škofji Loki.

Pivovarna Laško 20 tekem - 37 točk, 2. Gorenje 20 – 32, 3. Cimos Koper 20 – 31, 4. Slovan 20 – 22, 5. Trimo Trebnje 20 – 22, 6. Jeruzalem Ormož 20 – 18, 7. Klima Petek ...

27. k.

Hit Gorica - Rudar Velenje 2:1 (1:1) Športni park, gledalcev 400, sodniki: Glažar (Hajdina), Rojko (Ljubljana) in Ploj (Miklavž na Dravskem polju). Strelci: 0:1 Kronaveter (14./11 m), 1:1 Brečević (28.), Galešić (67.). Rudar Velenje: Savič, Sulejmanović, Cipot, Selimi, Trifkovič (od 75. Tomčak), Grbič (od 83. Stojnić), Golob, Kronaveter, Mujaković (od 74. Tolimir), Jelečević, Metelka. Vrstni red: 1. Luka Koper 53, 2 Maribor 48, 3 Nafta Lendava 38, 4 HiT Gorica 36, 5. CM Celje 36, 6 Rudar Velenje 35, 7 Olimpija (-2) 34, 8. Domžale 30, 9. Interblock 29, 10. Labod Drava Ptuj 22.

Velenje, 27. marca – Taborniški rod čete Divji Volk in Rodu jezerski zmaj iz Škal bo tudi letos pripravilo tekmovanje »Škalska liga ka te briga«. Tekmovanje bo v soboto, 27. marca, pred OŠ Škale. Letos bo tekmovanje že jubilejno, 10. po vrsti, zato so se nanj še posebej dobro pripravili. Škale bo na ta dan obiskalo preko 300 tabornikov in skavtov iz vse Slovenije. Letošnja tema so rudarji, zato bodo vse igre in celotno dogajanje vezani na to temo. Kot vsako leto pa tudi letos niso pozabili na humanitarno noto. Z zbiranjem papirja bodo zbrani izkupiček namenili dobrodelnim namenom, tistega ki prinese največ papirja, pa čaka lepa nagrada.

Nagrajenci nagradne križanke R.S.L. – RENAULT MINUTA objavljene v tedniku Naš čas, 11. marca 2010 so: 1. nagrada: Polona Drofelnik, Gorenje 11, 3327 Šmartno ob Paki (avtokozmetika) 2. nagrada: Aleš Škrabar, Topolšica 49, 3326 Topolšica (avtokozmetika) 3. nagrada: Franc Kramar, Jenkova 3, 3320 Velenje (avtokozmetika) Nagrade prevzamete na sedežu podjetja R.S.L. Levec. Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev nagradne križanke: HITRI SERVIS

Liga za prvaka: Slovan - Celje PL 27:28 (13:15), Cimos Koper - Jeruzalem Ormož 42:27 (19:13) Gorenje Velenje – Trimo Trebnje (prestavljeno) Liga za obstanek: Krško - Klima Petek Maribor 32:33 (18:19), Merkur - Slovenj Gradec 28:28 (14:15) Pari prihodnejga kroga (24. ozrioma 27. marec): Celje – Trimo, Ormož – Gorenje, Slovan – Cimos Koper, Maribor – Slovenj Gradec, Krško - Ribnica

za obstanek, 1. k.

Rudar Velenje . CM Celje 0:1 (0:1)

3. SNL – vzh., 16. k. Kovinar Štore - Mons Claudius 2:1 (0:1), Tehnostroj Veržej Tromejnik - G-Kalamar 0:0 (0:0), Paloma - Stojnci 1:3 (0:0), Koroška Dravograd - Odranci 3:0 (2:0), Malečnik Šmartno 1928 3:1 (2:1), Zreče - Simer Šampion 1:1 (1:1), Čarda -Tehnotim Pesnica 4:0 (2:0) . Šmartno 1028: Pusovnik, Veler Hajdari (od 46. Lukenda), Kraljevič, Podgoršek, Jelen, Cizej (od 60. Avdić), Mujanovič, Jamnikar (od 46. Vasić), Kolenc, Volk. Trener: Bojan Žurej. Strelci: 1 : 0 Kokol (4), 1 : 1 Podgoršek (22), 2: 1 Dvoršak (24), 3 : 1 Kokol (46). Vrstni red: 1. Simer Šampion 29, 2. Koroška Dravograd 26, 3. Čarda 29, 4. Malečnik 27, 5. Stojnci 27, 6. Zreče 27, 7. Šmartno 25, 8. Kovinar Štore 18, 9. Tehnotim Pesnica 18. ...

tekma 20. kroga Gorenje Velenje - Cimos Koper 27:26 (11:12) Gorenje Velenje:Gajić (3 obrambe), Skok (14 obramb), Taletovič, Bezjak 6, Cehte 4, Rutar, Rnić 4 (3), Žvižej 3, Štefanić, Golčar, Harmandić 3, Ferkulj, Čupić 3 (1), Bajram, Nosan, Šimič 4. Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 6 (4), Cimos Koper 7 (5). Izključitve: Gorenje Velenje 12 minut, Cimos Koper 12 minut. Vrstni red po rednem delu: 1. Celje

RADIO

MIK 1. liga, končnica, 1. krog:

Liga Telemach, liga

Slovenski pokal, 1. četrfinalna tekma

MIK 1. liga, zaostala

»Škalska liga ka te briga«

Šenčur CP Kranj – Elektra Esotech 68:78 (15:18, 36 : 31, 53 : 48) Elektra Esotech: T. Horvat 17 (6-6), Koštomaj 12 (5-6), Podvršnik 7 (0-1), Bilič 2, Lelić 2 (2-2), Lekič 2, Ćup 13 (7-8), Miljković 12 (8-9), Nuhanović 11 (1-2) Vrstni red: 1. Hopsi Polzela 36, 2. LTHcast (-1), 3. Elektra Esotech oba 32, 4. Luka Koper 27, 5. Šenčur CP KR 23

2. DOL moški, 17. k. Šoštanj Topolšica – TAB Mežica 1 : 3 (21, -25, -22, -19) Vrstni red: 1. Fram 41, 2. Hoče 33, 3. Lubnik 32, 4. Salonit Anhovo II 31, 5. Črna 26, 6. Kekooprema Žužemberk, 7. TAB Mežica oba 25, 8. Šoštanj Topolšica 24, 9. Fužinar Metal Ravne 18, 10. MOK Kočevje 0

2. DOL ženske, 21. k. Kajuh Šoštanj – Formis Bell 1 : 3 (-17, 21, -14, -13) 1. Prevalje 54, 2. Formis Bell 45, 3. ŽOK Partizan Škofja Loka, 4. ŽOK Kema Puconci oba 40, 5. Nova KBM Branik II 38, 6. MZG Grosuplje 37, 7. Lakolit Ankaran 32, 8. KostakElmont 28, 9. Comet Zreče 27, 10. Benedikt 20, 11. ŽOK Kočevje 9, 12. Kajuh Šoštanj 8

Kegljanje, 1B liga 17. Krog Šoštanj - Gašper Korotan 2:6 (3110 : 3210) Šoštanj : Fidej- 539 (1), Sečki- 497 (0), Hasičič- 5o9 (0), Jug- 526 (1), Arnuš- 122Križovnik-408 (0), Petrovič- 236 – Novak 273 (0).

VELENJE

ČETRTEK, 25. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček, 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 26. marca:

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 27. marca:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 28. marca:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 29. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 30. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 31. marca:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 14

VI PIŠETE

25. marca 2010

Ambiciozen delovni program

Viktor Poznič 1944–2010

Skupščina šaleškega koronarnega kluba V sredo, 17. marca, je bila v prostorih sejne dvorane Mestne občine Vele nje 3. red na skup šči na Šaleškega koronar nega kluba društva, ki si s svojim delovanjem prizadeva preprečevati nastanek in napredovanje srčnih bolezni in s tem namenom združuje številne člane iz velenjske, šoštanjske in obči ne Šmart no ob Paki. Pred uradnim delom skupščine je Šaleški študentski oktet izvedel kratek kulturni program. Klub (nje gov pred sed nik je

Dušan Dolinar, podpredsednica pa Melita Erika Berlak) ima 126 članov, njegovo število pa nenehno narašča, saj s svojo dejavnostjo bistveno pripomore h kakovosti življenja in zdravja svojih članov. Pomemben prispevek k ohranjanju zdravja je prisotnim podal predsed nik stro kov ne ga sveta ŠKK Apo lon Maro lt, dr. med. spec. interne medicine, ki je predaval na temo Srčno popuščanje - preprečevanje, zdravljenje in novosti. Tudi letos so člani kluba sprejeli ambiciozen delovni prorgram. Med

drugim so vanj zapisali naslednje naloge: zagotoviti možnosti, da se večina članov vključi v redno rehabilitacijo; nadaljevati program strokovnih predavanj; ustanoviti komisijo za letovanja in izlete s strokovnimi programi; sodelovati z društvi in klubi, ki skrbijo za izboljšanje in ohranjanje zdravja svojih članov; sodelovati z drugimi koronarnimi klubi ter Zvezo koronarnih klubov in društev Slovenije; pridobitev statusa društva v javnem interesu in druge aktivnosti, ki bodo nedvomno še več prispevale za

izboljšanje in ohranjanje zdravja svojih članov. V raz pravah po poro či lih in delovnem programu dela je sodelovalo več članov in gostov. Vsi so zelo pohvalili delo kluba in sodelovanje v preteklem letu ter mu zaželeli veliko uspehov tudi v bodočem delu. Delo klu ba in skup šči ne pomemb no pod pi ra jo šte vil ni donatorji, za kar jim je predsednik izrekel posebno zahvalo.

Gordana Kos, foto: Zoran Kos

Tekmovanje iz znanja logike Dijaki Gimnazije Velenje že leta uspešno sodelujejo na državnih tekmovanjih iz logike in posegajo tudi po najvišjih mestih. Med njimi je tudi veliko zanimanja za krožek iz logike, ki ga z veseljem vodim. Najboljših 500 slovenskih dijakov na šolskem tekmovanju se je pomerilo na državnem tekmovanju, ki je 6. marca potekalo na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Z Gimnazije Velenje se je državnega tekmovanja udeležilo 11 dijakov. Zlato priznanje so si priborili Žiga Gregorin in Vid Jazbec iz 2. letnika, Blaž Sobočan iz 3. letnika ter Vid Juvan iz 4. letnika. Srebrno priznanje sta prejeli Neja Srčič iz 1. letnika in Eva Zlodej iz 3. letnika. Vsem dobit-

Tik pred začetkom pomladi je kljub izjemni volji do življenja izgubil boj s hudo boleznijo Viktor Poznič, znani Velenjčan in predan športni delavec. Življenje Viktorja Pozniča je bilo od mladosti prepleteno s športom. Bil je aktiven igralec rokometa, kasneje se je kot trener vključil v trenerske vrste Ženskega rokometnega kluba Velenje. Ker je bil vsestranski športnik, ga je pot zanesla tudi v atletske vrste. V atletiko je bila aktivno vključena vsa njegova družina, najprej žena Slava in kasneje tud hči Petra. Viktor je aktivno spremljal njuno športno pot in tudi sodeloval pri načrtovanju njunih treningov in tekmovanj. To je delal z velikim veseljem in bil zelo ponosen na njune uspehe. Slava je bila reprezentantka v tekih na dolge proge, v veteranski atletiki pa je posegala tudi po najvišjih mestih v svetovnem merilu. Ko se je v atletiko vključila hči Petra, je budno spremljal njen atletski razvoj, ki jo je popeljal na študij v ZDA. Poleg tega je kot dolgoletni in aktivni član Atletskega kluba Velenje sodeloval v tehničnem odboru kluba in bil vse do smrti njegov gospodar. Bil je pomemben in nepogrešljiv člen organizacijskega odbora za pripravo vseh atletskih tekmovanj v Velenju, od otroških, šolskih, državnih pa vse do velikih mednarodnih tekmovanj. Pri organizaciji mednarodnega atletskega mitinga je vsako leto opravil mnogo tistih pomembnih del, ki so potrebna za nemoten potek tekmovanja, navzven pa niso tako opazna. Mnogoštevilni gledalci atletskih tekmovanj pa se ga bodo spomnili tudi kot vodje ceremoniala, ko je organiziral in izpeljeval podelitve priznanj najboljšim atletom. Bil je tudi član Ribiške družine in strasten ribič. V sezoni nabiranja gob sta z ženo Slavo veliko časa posvetila temu konjičku. Zato je bil tudi član Gobarskega društva Velenje in redno je sodeloval na gobarskih razstavah. Vsi tisti, ki vsakodnevno in tvorno sodelujemo pri življenju in ustvarjanju pri Atletskem klubu Velenje, ga bomo prav gotovo pogrešali in se ga radi spominjali.

Atletski klub Velenje

Našemu Zdravku v slovo nikom priznanj iskreno čestitamo, še posebej Vidu Juvanu za doseženo 3. mesto in Žigu Gregorinu za doseženo 5. mesto.

Na sliki (z leve) stojijo: mentorica Silvestra Jevšenak, Vid Juvan, Žiga Gregorin, Vid Jazbec, Sara Potočnik, Hana Videmšek, Neja Srčič. Sedijo: Eva Zlodej, Gregor Rus, Kristijan Kuhar, Blaž Sobočan in Simon Brezovnik.

Silvestra Jevšenak

Zahvalili so se materam Na prvi pomladni dan so v Belih Vodah praznovali materinski dan. Mladi so pod vodstvom Ksenje Zbičajnik pripravili prisrčen program, ki je krajane spravil v dobro voljo. Materam so se zahvalili za vse ljubeče poglede, tople objeme in spodbudne besede, ki jih spremljajo na poti odraščanja. Praznovanje se je nadaljevalo ob dobrotah bogato obloženih miz. Tudi za glasbo in ples je bilo poskrbljeno. Prijetna družba se je razšla šele v večernih urah.

Anica Pudgar

Vešče v vezenju, kvačkanju, izdelovanju raznih rož … Šentilj, 20. marca - Udeleženke krožka ročnega dela v Šentilju smo organizirale v soboto že četrto razstavo svojih izdelkov. Vsako leto razstavo združimo s proslavo dneva žena in materinskim dnevom. Krožek je namenjen zimskemu druženju in ustvarjanju ročnih del. Postale smo že kar vešče v vezenju, kvačkanju, izdelovanju raznih rož, keramike in začele tudi s servetno tehniko. Letos smo v razstavo vključile vrtec in osnovno šolo Šentilj, saj njihove mamice rade pogledajo izdelke svojih otrok. Naš moto je druženje, povezovanje med generacijami in v prihodnje vabimo še ostale sokrajanke, da se nam pridružijo.

k. s.

Tako, kot se je počasi pričela prebujati pomlad, ki s svojo svežino odžene mrzle dni, se je tiho od nas poslovil tudi Zdravko Zupančič, katerega izguba bo za vedno pustila zimski hlad v naših srcih. Zadnjo bitko življenske poti je izgubil v sredo, 17. 3. 2010. Bil je domačin, krajan Lokovice pri Šoštanju; njegovo ime pa je tako doma kot v tujini, dajalo pečat izvrstnega glasbenika, pevovodja in dirigenta. Vse od leta 1949 je bil član Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, katerega godbeniki smo skupaj z njegovim odhodom utrpeli hudo izgubo, ter nepogrešljivi člen med nami. Vse od tistega davnega leta prejšnjega tisočletja in vse do današnjih dni je bil Zdravko vesten član tega društva, v celoti predan orkestru, glasbi ter vsem ostalim godbenikom- prijateljem, ki so ga neizmerno cenili. Njegova glasbena pot je bogata in prepletena z neštetimi dogodki, ki so ga izoblikovali v osebnost s karakterjem, dosegljivim le malokomu. Odličen glasbenik, odličen pevovodja ter odličen dirigent. Poleg številnih obveznosti v domačem krogu je zahtevne funkcije opravljal tudi v občinskem in državnem merilu. Vseskozi je opravljal delo namestnika dirigenta Zarje ter orkester reševal v kritičnih trenutkih. Trikrat je v časovnih razmakih postal prvi mož orkestra in dokazal, da je njegovo življenje vedno bilo in bo tesno povezano z glasbo. Bil je tudi dirigent drugih godb in pevovodja več pevskih zborov. Zahrbtna bolezen pa ga je prav zdaj, v 85-letnem delovanju orkestra, iztrgala iz naših godbenih vrst kot enega najbolj aktivnih in predanih članov. V novembru minulega leta je zaokrožil 60. obletnico igranja in delovanja sprva v Delavski godbi Zarja, ki se je kasneje preimenovala v Pihalnega orkestra Zarja. Ob njegovem jubileju smo se z njim veselili, mu iskreno delili čestitke ter mu ob kozarčku zaželeli še veliko uspešnih godbenih let. Uspešnih zato, ker je na svoji glasbeni poti prejel prav vsa odličja, pohvale, diplome in priznanja, ki jih lahko dobi posameznik le med najuspešnejšimi. To so spomeniki častivrednih in nepozabnih dejanj, spoštovanja vredne osebnosti z jasno in iskreno besedo ter poštenim odnosom, ki je lahko zgled predvsem mlajšim generacijam. Danes mu lahko le še enkrat izrečemo tiste skromne besede zahvale: Hvala, Zdravko, za vse kar si storil, dal in žrtvoval za dobrobit ter kvaliteto orkestra. Godbeniki smo izgubili velikega prijatelja, predvsem pa odličnega godbenika. A usoda je hotela tako, da te ob bližajoči 85. obletnici ne bo več med nami. Izgubiti nekoga, ki ga ceniš in z njim deliš bogato in dolgo glasbeno pot, je zares boleče. Še ob koncu preteklega leta, si z nami igral na Božično-novoletnih koncertih, sedaj pa bo tvoje mesto ostalo prazno. Pol stoletja igranja krilovke ter desetletje zvokov bariton saksofona, v naših srcih ne bo nikoli utihnilo, kot ne bo nikoli izginil smehljaj; tisti tvoj smehljaj, poln življenja, ki je prehitro ugasnilo.

Pihalni orkester Zarja Šoštanj

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 15

MODROB E L A KRONIKA

25. marca 2010

Pri zadnji kraji se je zalomilo Samo na Celjskem po doslej znanih podatkih izvedel 25 tatvin goriva in registrskih tablic Velenje, 17. marca - Policisti Policijskih postaj Celje, Velenje in Žalec so preiskali večje število kaznivih dejanj tatvin goriva na bencinskih servisih, izvršenih v obdobju od

lanskega oktobra do letošnjega marca. 43-letnik z začasnim bivališčem na območju Velenja je podobna kazniva dejanja izvrševal tudi na območju pristojnosti Policijske

uprave Maribor. Po do sedaj zbranih obvestilih je samo na Celjskem izvedel 25 tatvin goriva in registrskih tablic. Kazniva dejanja je izvajal tako, da je v vozilo in posode v

15 vozilu natočil večjo količino goriva v vrednosti med 150 in 200 evri, nato pa zapustil bencinski servis, ne da bi gorivo plačal. Na vozilih je imel nameščene registrske tablice, ki jih je pred tem odtujil z drugih vozil. Po zadnjem kaznivem dejanju tatvine goriva so policisti njegovo vozilo izsledili, a je storilec pobegnil. Naslednji dan je na Policijski postaji Velenje prijavil odvzem motornega vozila - povzročitelj: neznani storilec. Tako je storil še eno kaznivo dejanje, krivo ovadbo.

Začetek motoristične sezone Celje, 19. marca - Pred začetkom nove motoristične sezone so se v petek na Policijski upravi Celje srečali motoristi in policisti ter izmenjali izkušnje in predstavili predloge za večjo varnost voznikov motornih koles. Motoristi Postaje prometne policije Celje, ki imajo letos v svojih vrstah tudi policistko, so prejšnji teden začeli tudi kondicijske vožnje. mkp, slika: arhiv PU Celje

Več trkov

ONES NA ŽE NOST ZRA KA

Velenje – Prejšnji teden se je na območju zgodilo kar nekaj prometnih nesreč, vendar njihove posledice k sreči niso bile hude. Le v ponedeljek sta se dve nesreči končali z lažjimi poškodbami udeležencev. V četrtek, 18. marca, je zvečer počilo v križišču Šaleške in Rudarske ceste v Velenju. Voznik osebnega avtomobila je zaradi prekratke varnostne razdalje in vožnje pod vplivom alkohola trčil v pred seboj vozečega voznika. Ker je preizkus z elektronskim alkotestom pokazal pri povzročitelju več kot 0,52 mg alkohola v litru izdihanega zraka, je bil ta pridržan do iztreznitve. V petek, 19. marca, je popoldan takrat še neznani voznik motornega kolesa z znano registrsko oznako na njem, na Ljubljanski cesti v Velenju zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v voznika osebnega avtomobila. Po trčenju je odpeljal s kraja, a so povzročitelja policisti izsledili. V ponedeljek, 22. marca, je z regionalne ceste Velenje–Ložnica zapeljala voznica osebnega avtomobila. Kriva naj bi bila neprilagojena hitrost. Voznica se je v nesreči lažje poškodovala, z reševalnim vozilom so jo prepeljali na zdravljenje v bolnišnico. Na Kidričevi cesti v Velenju pa je

V tednu od 15. mar. 2010 do 21. mar. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 15. mar. 2010 do 21. mar. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka 80 70 60 50 40 30

Grožnje ženi V petek, 19. marca, so policisti šli v kavarno na Cesti Lole Ribarja v Šoštanju. 32-letni mož se je tam fizično lotil svoje 25-letne žene, zaposlene v tej kavarni. Grozil ji je z nožem, iz kavarne pa odšel, preden so tja prišli policisti. Ti so se vseeno srečali z njim, ga zaslišali in mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja. Kazenska ovadba sledi.

Prijet s prepovedano drogo

0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA GORA

15.mar

16.mar

17.mar

VELENJE

LOKOVICA -

ŠKALE

VELIKI VRH

18.mar

PESJE

MOBILNASKORNO

19.mar

20.mar

21.mar

Kradejo pa, kradejo ... in tudi vlamljajo Velenje – V torek, 16. marca, zvečer je nepridiprav izkoristil odsotnost prodajalke in v prodajalni Borovo na Šaleški cesti v Velenju iz registrske blagajne vzel manjšo vsoto denarja. V sredo, 17. marca, sta 31- in 34letna brata v prodajalni Hervis v Veleja parku ukradla tri ženske trenirke in z njimi skušala neopazno uiti iz trgovine. Policisti so ju prijeli pri njunem osebnem avtomobilu, jima trenerke zasegli, zoper njiju pa podali kazensko ovadbo. V četrtek, 18. marca zvečer, je nekdo iz dvorišča stanovanjske hiše v Škalah odpeljal motorno kolo znamke cross offroad 125, rde če -bele barve, brez registrske tablice. V soboto, 20. marca, je brez denarnice z vsebino ostal obiskovalec lokala v Rdeči dvorani. V torek, 16. marca, je bilo vlomljeno v lokal Petrus na Šaleški cesti v Velenju. Vlomilec je odnesel menjalni denar. V ponedeljek, 22. marca, pa je bilo vlomljeno v

slaščičarno in okrepčevalnico KM v Šoštanju. Storilec je odnesel priprav lje no meso sku paj s stoja lom.

Rop pred pošto Velenje, 18. marca – Pred pošto na Partizanski cesti v Velenju sta v četrtek 52- in 36-letni moški fizično obračunala s 26-letnim znancem. Skušala sta mu vzeti denarnico, potem pa sta se zadovoljila z mobilnim telefonom. Policisti bodo zoper oba podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje ropa.

Ni čakal, da mu vrne Velenje, 18. marca – Policisti so v četrtek popoldan obravnavali prijavo 18-letnega oškodovanca, ki je povedal, da ga je pred dvema dnevoma znanec – hkrati pa upnik – prisilil, da mu je dal bančno kartico. Z njo je na bankomatu z njegovega transakcijskega računa dvignil denar in si poplačal del dolga, ki mu ga oškodovanec dolguje že dve leti.

Namesto menjave kraja

tru do 67-letne gospe izmenično stopili trije mlajši pari in jo prosili za menjavo kovancev za 2 evra. Zaupljivost in prijaznost je plačala tako, da so ji iz torbice, ki jo je nosila na ramenu, vzeli denarnico z vsebino.

Huje poškodovan voznik kolesa z motorjem Šoštanj, 19. marca – V petek okoli 19.20 je po lokalni cesti iz smeri Gaberk proti Plešivcu vozil neregistrirano kolo z motorjem 69-letni voznik. Zaradi vožnje preblizu desnega roba in vožnje pod vplivom alkohola je zapeljal z vozišča in padel. Voznik se je pri padcu hudo telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga iz dežurne ambulante prepeljali na zdravljenje v bolnišnico Celje.

Čistili, našli bombo Žalec, 20. marca – V soboto so med čistilno akcijo v Migojnicah našli ročno bombo in šolsko razstrelivo iz druge svetovne vojne. Regijska pirotehnika sta najdbo odstranila in jo do uničenja shranila v začasnem skladišču.

Velenje, 20. marca – V soboto opoldne so v Nakupovalnem cen-

Iz policistove beležke

20 10

istega dne voznik osebnega avtomobila izsilil prednost drugemu vozniku. V trčenju, do katerega je prišlo, se je pet sopotnikov v obeh avtomobilih lažje poškodovalo. Zdravniško pomoč so iskali sami.

V petek, 19. marca, so velenjski policisti prijeli 24-letnega

moškega, za katerim je bila zaradi suma storitve več kaznivih dejanj razpisana tiralica. Ob tem so zaznali sum storitve novega kaznivega dejanja. Zasegli so mu tri »alu« zavitke s prepovedano drogo.

Gostilniški pretep V petek, 19. marca, sta se v bistroju Pri Srebret v vasi Gorenje najprej sprla, potem pa stepla 23- in 21-letna moška. Zaradi pretepa sta si oba prislužila plačilni nalog, vsak svojega seveda, mlajšega pa bodo tudi ovadili zaradi storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe.

Prestrašena se je zatekla v šolo V ponedeljek, 22. marca zvečer, se je v šolo na Kidričevi cesti v Velenju pred nasilnim partnerjem

zatekla 35-letna ženska. To je na dvorišču šole fizično napadel 24letni partner. Policisti so mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja, kazenska ovadba zaradi nasilja v družini pa še sledi.

Vredno pohvale V torek, 16. marca, je na PP Velenje občan prinesel registrsko tablico, ki je bila, kot se je kasneje izkazalo, ukradena na območju Maribora. Registrsko tablico, ki jo je občan našel na Industrijski cesti in prinesel policistom, pa so ti lastniku že vrnili. V torek, 16. marca popoldan, je občan k policistom prinesel kontaktni ključ osebnega avtomobila citroen, ki ga je našel pred Zdravstvenim domom Velenje. Če je vaš, veste, kje ga dobite.

NaĹĄ Ä?as, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 16

25. marca 2010

16 Veliko je takĹĄnih, ki jim ne uide nobene tekme rokometaĹĄev Gorenja, aktualnih slovenskih prvakov. Mednje je Ä&#x152;vek brez razmiĹĄljanja uvrstil Tanjo Rednak in Zorana RadivojeviÄ?a. Pa nista navadna gledalca. Tanja je sekretarka kluba. Ve, se, kaj poÄ?nejo sekretarji oziroma tajnice ali tajniki. Zoran pa je sploh podaljĹĄana roka novinarjev. Tekmo bi lahko spremljali kar od doma s kavÄ?a. Vedno poskrbi, da dobijo v roke pravoÄ?asno in natanÄ?no statistiko. In Ä?e ĹĄe domaÄ?i zmagajo, potem sta vedno dobre volje kot na sliki.

Levo in desno Tretja razvojna os se res ne more zasukati, Ä?e jo eni krivijo levo, drugi desno.

Ä&#x152;udna primerjava Mar je res mogoÄ?e primerjati skoke v Planici in ÂťrastÂŤ naĹĄega gospodarstva? Da je sicer nekaj lepih skokov, a nobenega pravega poleta.

S srca na nogo Po vladnem soglaĹĄanju z nadaljevanjem gradnje bloka 6 se je nekaterim odvalil kamen od srca. Drugim je padel na nogo.

Bojan KontiÄ?, poslanec SD in podĹžupan ter SreÄ?ko Meh, Ĺžupan mestne obÄ?ine Velenje, sta tudi zasebno velika prijatelja. Pred njima pa je zelo pomembna in odgovorna odloÄ?itev, ki bi lahko prijateljstvo omajala. Bojan SreÄ?ku: ÂťMogoÄ?e pa bi bilo ĹĄe najbolje, Ä?e odloÄ?i, kdo bo kandidiral, tekma v pingpongu!ÂŤ

Javne potrebe Seveda je prav, da po raznih krajih odpirajo javna straniĹĄÄ?a. A na sploĹĄno ĹĄe vedno velja, da imajo tisti, ki ga najbolj javno s...jo, zasebna straniĹĄÄ?a.

Franc PodgorĹĄek (prvi z leve), vnet vinogradnik, starosta ĹĄmarĹĄkega nogometa in namiznega tenisa, navduĹĄen planinec, upokojenec zdravstvene zavarovalnice in Alojz Svetec, predavatelj na Ĺ olskem centru Lava Celje, sicer pa zagrizen rekreacijski igralec tenisa in namiznega tenisa se letos zaradi zdravstvenih razlogov nista udeleĹžila obÄ?inskega turnirja v namiznem tenisu. Sta se pa veselila razpleta. ÂťFerek, a ni fajn, da so celo brez naju potrdili to, kar pravijo ljudje: samo iz ReÄ?ica sta lahko Ĺžupan in zmagovalec v ping-pongu.ÂŤ

Doma je teĹžko Gornjegrajska Smreka naj bi na ljubljanskih vrtiÄ?kih postavila veÄ?je ĹĄtevilo vrtnih utic. Nekateri pravijo, da so do tega posla priĹĄli teĹžje kot do tistega v irskem Dublinu.

tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263

107,8 MHz GOOD VIBRATIONS

RADIO VELENJE Na{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, Velenje

V Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini nekateri po obisku desnice ĹĄe vedno iĹĄÄ?ejo ravnovesje.

Novi kombinirani depozit UniCredit Bank je kratkoroÄ?na in dolgoroÄ?na naloĹžba v vrhunski formi. Polovico depozita veĹžete za dobo 12 mesecev po izjemno privlaÄ?ni 5-odstotni ďŹ ksni letni obrestni meri, polovica pa bo za obdobje petih let obrestovana po variabilni obrestni meri, vezani na gibanje borznega indeksa evropskih delnic DJ Euro Stoxx 50. Ob izteku petletnega depozita vam zagotavljamo 100-odstotno izplaÄ?ilo drugega dela glavnice in moĹžnost doseganja atraktivnih donosov. Minimalni znesek skupne naloĹžbe je 1.000 EUR. Pohitite, vpis traja od 15. marca do 6. maja 2010, z moĹžnostjo predÄ?asnega zakljuÄ?ka. www.unicreditbank.si/kombinirani-depozit Kombinirani depozit je produkt UniCredit Banka Slovenija d.d., ki je edina odgovorna za le-tega, njegovo trĹženje in uspeĹĄnost. UEFA in njene povezane druĹžbe, Ä?lanska zdruĹženja in sponzorji (razen UniCredit in UniCredit Banka Slovenija d.d.) niso vkljuÄ?ene v obravnavo in odobravanje produkta, ne dajejo priporoÄ?il in ne promovirajo produkta ter ne prevzemajo nobene odgovornosti, povezane z njim.

Ena kar tako Stanje duha je v Sloveniji zelo nizko. RazliÄ?nih duhov oziroma smradu pa zelo veliko.

&23 3$7 7,

,1 =(/(1, &23$7,

,1 =(/(1, &23 3$7 7, &23$7,

'$5,/1, 6(7 $520$ '$5,/1, 6(7 $520$

.1-,*$ .1-,*$ (527,Ă˝1$ $ (527,Ă˝1$ 0$6$Ă¤$

3RĂŁWD 6ORYHQLMH G R R 6ORPĂŁNRY WUJ 0DULERU 3RĂŁWD 3RĂŁWD 6ORYHQLMH G R R 6ORPĂŁNRY WU 6ORYHQLMH G R R 6ORPĂŁNRY WUJ J 0DULERU 0DULERU

KOMBINIRANI DEPOZIT NA KRATKE IN DOLGE PROGE.

LX-telegrami g 6NULYQRVW SU HVHQ QHĂžHQMD 6NULYQRVW SUHVHQHĂžHQMD 3ULGUĂĽXMHPR VL SUDYLFR GR VSUHPHPEH SURJUDPD )RWRJUDÂżMH VR VLPEROLĂžQH 3ULGUĂĽXMHPR VL SUDYLFR GR VSUHPHPEH SUR RJUDPD )RWRJUDÂżMH VR VLPEROLĂžQH

foto: Pablo MontaĂąez

ZZZ SRVWD VL ZZZ SRVWD VL

Iskanje ravnovesja

Slaba napoved Kaj za zaÄ?etek odvaĹžanja bioloĹĄkih odpadkov z obmoÄ?ja Ĺ aleĹĄke doline res niso mogli izbrati drugega datuma kot 1. april?!

Pred Ä?iĹĄÄ?enjem 9(5,Ă¤,&$ $ = 2%(6.20 9 9(5,Ă¤,&$ = 2%(6.20 9 2%/,., 75$3(=$ 78', 2%/,., 75$3(=$ 78', = 2%(6.20 9 2%/,., = 2%(6.20 9 2%/,., 65Ă˝.$

=/$ =/$7$ 3(1,1$ = $7$ 3(1,1$ $ = =/$ $7 7,0,, '(/&, =/$7,0, '(/&,

%(/2 9,12 %(/2 9,12 =(/(1

7(5$129 7(5$129 /,.(5 /,.(5

0LQLVWHU ]D ]GUDYMH RSR]DUMD 8ĂĽLYDQMH DONRKROD ODKNR ĂŁNRGXMH ]GUDYMX 0LQLVWHU ]D ]G GUDYMH RSR]DUMD 8ĂĽLYDQMH DONRKROD ODKNR ĂŁNRGXMH ]GUDYMX

/; YRĂŁĂžLOD LQ /; GDULOD VR SULMHWQR SUHVHQHĂžHQMH ]D YVDNRJDU &HORWQR SUHVHQHĂžHQMH ]D YVDNRJDU &HORWQR SRQXGER /; WHOHJUDPRY VL ODKNR RJOHGDWH QD ZZZ SRVWD VL DOL QD RJOHGDWH QD ZZZ SRVWD VL DOL QD QDMEOLĂĽML SRĂŁWL 7HOHJUDP ODKNR RGGDWH QD 7 HOHJUDP ODKNR RGGDWH QD www.posta.si QD EUH]SODĂžQL WHOHIRQVNL www .posta.si QD EUH]SODĂžQL WHOHIRQVNL ĂŁWHYLONL 080 ĂŁWHYLONL 080 14 10 DOL QD QDMEOLĂĽML SRĂŁWL 10 DOL QD QDMEOLĂĽML SRĂŁWL

arca Od 1.ljenm a ponudba prenov

V Velenju bodo divja odlagaliĹĄÄ?a ĹĄe pred vseslovensko Ä?istilno akcijo sredi aprila odstranili v grobem strojno. Seveda, saj so jih glede na velikost verjetno strojno ÂťnaloĹžiliÂŤ tudi onesnaĹževalci.

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 17

VDAHNITE ŽIVLJENJE V SVOJ DOM

Dod a t n ugodn e ost i

Odlična ponudba stanovanjskih kreditov

za 2 *

Nastopil je pravi trenutek za uresničitev vaših načrtov. Za vas smo pripravili odlično ponudbo stanovanjskih kreditov, ki jo lahko izkoristite od 15. 3. do 30. 6. 2010 oziroma do porabe kvote. * Preverite dodatne ugodnosti za dva nova uporabnika Aračuna in možnosti soplačništva na www.abanka.si.

Abanka Vipa d.d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana, Slovenija

GRADIMO SKUPAJ

25. marca 2010

www.abanka.si l info@abanka.si l Abafon 080 1 360

Ana in Jože Gorišek:

»V enem letu sva se vselila.« V kraju Mali Videm sta Ana in Jože Gorišek v dobrem letu zgradila hišo, ki stoji nasproti starejše, katere obnova ni bila več najbolj ekonomična. »Dala sva izdelati predračune za novo kritino, pa so nama svetovali tudi novo ogrodje, kar bi bilo predrago. Čeprav sva staro hišo že prej obnavljala, zamenjala sva del stavbnega pohištva, se je izkazalo, da je bolje zgraditi novo hišo.« Svojo odločitev sta skrbno pretehtala. Pred gradnjo sta se opremila s številnimi nasveti ter prelistala kar nekaj katalogov in revij. Odločila sta se za hišo iz ytonga in danes pritrjujeta, da je bila njuna odločitev pravilna.

Jože Gorišek je bil kot električar zaposlen v podjetju TEM Čatež. »Večkrat sem pomagal prijateljem in sodelavcem, ki so gradili. Zidanje z opeko je bilo dolgotrajno in naporno. Včasih je trajalo tudi dvajset let, da so se ljudje vselili. Zame, upokojenca, je to predolga doba. Poleg tega sem se želel v največji meri izogniti klasični gradnji. Da ne omenjam, kako bi moral najverjetneje najeti in drago plačati tudi zunanje izvajalce, saj bi danes težko zbral ekipo za delo. Večina mojih sodelavcev in kolegov je prav tako upokojena, mnogi niti ne morejo več opravljati težjih del.« V revijah o gradnji in opremljanju doma sta večkrat prebirala, kako je ytong material, s katerim ljudje sami gradijo. Pogledala sta si tudi Xellin film o gradnji z ytongom. Gradnja sicer ni potekala tako hitro, kot je vide-

ti v filmu, pa vendar je bila hiša zgrajena v manj kot letu dni. »Lahko bi se vselila že maja 2008, vendar si je soproga vzela čas za notranje opremljanje, tako da sva v hiši začela bivati novembra.«

stran od njiju. Tipska hiša Neža ima 162 kvadratnih metrov površine, grajena je s termobloki ytong, debeline 40 centimetrov in je brez dodatne toplotne izolacije zunanjih zidov. Na tisoče majhnih zaprtih zračnih por v bloku ytong zagotavlja zadostne vrednosti toplotne prevodnosti, da blok zadosti sodobnim kriterijem toplotne zaščite brez dodatne izolacije. Odlična izolativnost se tako odraža poleti, ko so temperature v prostoru občutno nižje od zunanjih, in pozimi, ko želeno temperaturo ohranjamo v stavbi dlje časa. Po projektu gre za energijsko varčno hišo z računsko porabo energije za ogrevanje od 50 do 55 kWh/m2 oziroma od 5 do 5,5 litrov olja/m2. Goriškova imata kmetijo in svoja drva za ogrevanje. »Hiše nisem izbiral zaradi prihranka pri ogrevanju, ker imam svoja drva. Tudi sin kuri nanje, pa mi to sezono še vedno ostajajo. V novi hiši smo za ogrevanje porabili 8 metrov drv v sezoni. To je štirikrat, če ne petkrat manj kot prej. Seveda, v stari hiši so bile zaradi zidu in stavbnega pohištva večje toplotne izgube. Pa tam smo izdatno kurili tudi v krušni peči. V novi hiši ogrevava tudi

Manj časa, denarja in energije

Varčna hiša Neža Ko sta na Xelli dobila kataloge tipskih hiš, sta si vzela čas in jih temeljito pregledala. »Iskala sva tako hišo, ki ima spalnico tudi spodaj, da nama ne bi bilo treba hoditi po stopnicah. Morala sva se ozirati še na velikost parcele in sam videz. Xellina varčna tipska hiša Neža je bila tista prava.« Zanimivo ob tem je bilo tudi to, da se je za enako hišo odločil tudi njun sin, ki jo je zgradil le nekaj metrov

zgornje nadstropje, da po stopnicah ne veje hladen zrak. Poleg tega naju vsak drugi teden obišče hči s svojimi štirimi sinovi, ki so najraje zgoraj. Če bi samo takrat ogrevali zgornje prostore, bi želeno temperaturo dosegli v dveh dneh, ne pa v enem. Nasprotno pa temperatura v prostoru tudi dlje časa vztraja. Danes na primer nisem še nič zakuril, zunaj je ničla, v hiši pa je še vedno 23 stopinj Celzija,« pripoveduje Jože. Njegova soproga Ana ob tem doda, kako moža rado zebe in ima v stanovanju vedno rad okrog 23 ali 24 stopinj Celzija. Za kamin v dnevni sobi se nista odločila, sta pa na tistem mestu z ytongom obzidala bakrene cevi, priključene na centralno ogrevanje, v katerih temperatura vode je vedno okrog 50 stopinj Celzija, in si tako uredila topel kotiček, ki spominja na moderno krušno peč, Goriš kova pa mu reče ta kar kamin. »Morda sem res bolj med zmrznjenimi,« se smeje Jože. »Poleti, ko je bilo zunaj res vroče, sem včasih zadremal v dnevni sobi na kavču. Veste, da me je zeblo, ko sem se zbudil.« V hiši imata napeljano talno ogrevanje. Ko sta se s soprogo odločala zanj, sta naletela na nasprotujoča si mnenja. »Večina nama je kljub talnemu gretju svetovala radiatorje, nek mlajši strokovnjak pa nama je zagotovil, da so brez pomena. Vesel sem, da sem ga poslušal, ker je imel prav. Le v kopalnici imava stenski radiator za sušenje brisač in to je čisto dovolj.«

Jože je na mestu, predvidenem za kamin, z ytongom obzidal bakrene cevi, priključene na centralno ogrevanje. Kadar ne dela na posestvu ali v zidanici, si rad odpočije na tem toplem kotičku v dnevni sobi.

Preden so začeli pri Goriškovih graditi, se je Jože s še tremi sodelavci udeležil Xellinega tečaja gradnje z ytongom. »Vsi so prinesli domov diplome,« dodaja Ana ob tem z nasmehom. Ogrodje za temelje je Jože izdelal sam. Ker je za njim enako hišo gradil tudi sin, je ogrodje primerno označil, da so ga lahko potem enostavno in hitro uporabili tudi na sinovi parceli. Temelje so jima izdelali zunanji izvajalci, tudi za napeljavo vodovoda in talnega gretja sta najela izvajalce. »Razmišljala sva, da bi tudi zidali drugi, ampak na koncu se nisva odločila za to. Predračuni so znašali okrog 12, celo

17 Današnja priloga Moj dom pri na ša nekaj nasve tov, kako se loti ti grad nje. Finančna konstrukcija ima pri tem poglavitno vlogo, zato je potrebno preveriti tudi možnosti najugodnejšega kredita. Naši oglaševalci predstavljajo v njej številne podrobnosti o gradnji, materialih in opremi. Moč no se je spre me nil odnos proizvajalcev gradbenih materialov in izvajalcev do kupcev. Zaradi močne konkurence se je povečala ponudba in danes je kakovost eden najpomembnejših dejavnikov v gradnji. Čas, ko se lotevamo večjih posegov v stanovanju ali hiši, je ponavadi povezan z nujo, izbiranje pohištvene opreme in ostalih detajlov, ki vdahnejo našemu domu piko na i. Če želimo v svojem domu čim več veselja, je najbolje, da pripravimo jasen načrt. Naj vas ne zavedejo le zadnji oblikovalski trendi, raje prisluhnite občutkom, da boste z izbranim zadovoljni, se vsak dan dobro počutili. Preverimo, kako se odzivamo na barve, pozanimajmo se o lastnostih materialov in vzdrževanju. Bolje, da smo bolj impul ziv nih občut kov pri izbiri dodatkov, kosov, ki zbujajo pozornost, saj jih po dolo če nem času laž je zamenjamo. Verjamemo, da vas bo predstavljena ponudba spodbudila in vam zanetila iskrice zamisli za vaš dom.

V svojo novo hišo sta Goriškova vgradila kakovostna lesena okna v rdeči bar vi. Omarice za rolete so naknadno izdelane. Če bi o tem razmišljala prej, bi jih lahko z ytongom tudi diskretno zazidala. 15 tisoč evrov. Poleg tega so bili med izvajalci taki, ki še nikoli niso gradili z ytongom. Tako sva pri tem delu veliko prihranila.« Z gradnjo sta se Goriškova seznanila tudi tako, da sta obiskala ljudi, ki so gradili z ytongom. »Želel sem videti, kako hiša izgleda, povprašati določene stvari, saj izkušnje drugih največ štejejo,« pripoveduje Jože. »Veliko mi je pomenilo tudi to, da sem prihranil čas in energijo. Spomnim se, kako smo včasih delali etažno ploščo. Trajalo je tri dni za izdelavo ogrodja, potem pa še en dan, da smo vlili beton. Pri ytongu je pa res, kar mi je rekel nekdo, ki je gradil z njim, pripeljejo ti izdelano ploščo, tri ure pozneje pa že malicaš v njenem zavetju.«

tako odlična, da sta Goriškova na dvorišču napeljala zvonec na senzor, ker se sicer še prehitro zgodi, da preslišita pripeljati avtomobil pred hišo. »Stropna plošča prepušča več zvoka,« se smejita. »Ko pridejo na obisk vnuki, je v hiši zelo glasno in veselo. Da je hiša res tako zvočno izolirana, so nama ljudje z izkušnjami že prej pripovedovali, pa veste, da jim nis va povsem ver je la. Ampak je res.« Če hiše nimajo vgrajenega t. i. prisilnega prezračevanja, je priporočljivo prostore dvakrat do trikrat dnevno zračiti. »Za par minut,« prikima Jože, Ana pa doda, da rada – predvsem, kadar je sama – na široko odpre okna tudi za dlje časa.

Še avta se ne sliši Poleg enostavne in hitre gradnje so objekti iz ytonga tudi zelo varni pred potresom. »Če mene vprašate, je v tej hiši trikrat preveč železa, projektanti so očitno zelo previdni pri načrtovanju in si ne upajo privoščiti nikakršnih tveganj. No, seveda smo se držali njihovih navodil, čeprav se včasih pošalim, da je to hiša, ki se ne bo dala nikoli več podreti.« Poleg odlične toplotne izolativnosti odlikuje ytong tudi zvočna. Ta je

»V zadoščenje nama je, da se po več kot letu dni bivanja v hiši nikjer ni pojavila plesen,« pravita Goriškova in pokažeta na predel zunanjega zidu nad jedilniškimi okni, kjer bi – pravita – najprej pričakovala kakšen neljubi pojav.

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 18

GRADIMO SKUPAJ

Se odločate za gradnjo? Najprej izberemo parcelo v kraju, ki nam je všeč, tam, kjer si predstavljamo svojo bodočnost. Nakup parcele nam vzame veliko časa, saj je bolje pred odločitvijo poiskati in preveriti več možnosti, poiskati res najboljšo. Bolje je, da izberemo prisojno lego, zemljišče je boljše na ravni legi, saj je gradnja tako cenejša in manj zahtevna.Če imamo manjše otroke, je bolje poiskati parcelo v bližini urbanega naselja. Zelo pomembnen strošek predstavlja komunalna infrastruktura, ki lahko zaradi oddaljenosti gradnjo močno podraži. Ko izberemo tip hiše, začnemo pripravljati dokumentacijo. Pri zbiranju potrebne dokumentacije prisluhnimo nasvetu projektanta. Začnemo z lokacijsko informacijo, s kopijo kartografskega dela in geodetskim posnetkom. Projektant izdela idejno zasnovo na osnovi naših želja in možnosti. Na osnovi idejne zasnove pridobimo projektne pogoje upravljalcev gospodarske javne infrastrukture (elektrika, vodovod, kanalizacija, plinovod, priklop na cesto …) V projektnih pogojih upravljalci določijo, kaj vse je treba upoštevati pri umestitvi objekta v prostor. Potem lahko pričnemo izdelavo projekta. Končni projekt, na osnovi katerega dobimo gradbeno dovoljenje, mora vsebovati načrt arhitekture in gradbenih konstrukcij, električne in strojne instalacije in vodilno mapo. Na osnovi končanih projektov vseh institucij, ki so izdale projektne pogoje, pridobimo še soglasja k projektnim rešitvam. Ko prejme-

mo vsa soglasja, dokončan izbrani project vložimo na upravno enoto. Pred izdajo gradbenega dovoljenja plačamo komunalni prispevek in po potrebi pridobimo še služnostne pravice. Pred pričetkom gradnje vam sve-

ljišču, ki ste ga izbrali za gradnjo. Ali so v bližini kakšni naravni ali umet ni ener get ski pojavi, ki bi pozneje lahko škodljivo vplivali na stanovalce. Preveriti je treba, kakšno energijo oddaja oblika površja parcele in njena širša okolica. In

tujemo, da izberete izvajalca del, ki je zanesljiv in kakovosten, tudi če je malce dražji. Pametno je, da upoštevate priporočila tistih, ki imajo že izkušnje. Ne odstopajte od načrtov sami, prej se posvetujte s projektantom. Strokovnjaki z izkušnjami, idejami in znanjem nam bodo v dragoceno pomoč.

predlagati, kako postaviti objekt, kakšne oblike in velikosti naj bo, da bo zajel čimveč dobrih energij in prejel kar najmanj motečih. Izogibajte se močnim vodnim žilam in geološkim prelomnicam, kraškim pojavom ali večjim rudninam pod hišo, bližini objektov, ki odda ja jo moč no elek trič no ali magnetno polje (daljnovodi, transformatorske postaje, oddajniki, bazne postaje), soteskam, strmim prepadom, pregostim naseljem, preglobokim izkopom, bližini večjih

IZMERITE SEVANJA NA SVOJI PARCELI Pred gradnjo hiše izmerite vrsto in značaj energije, ki seva na zem-

Ponovno ugoden NLB Stanovanjski kredit

NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana

Tudi vi potrebujete več prostora? Izkoristite zelo ugodne pogoje NLB Stanovanjskih kreditov, s ﬁksno ali spremenljivo obrestno mero. Naši kreditni svetovalci vam bodo predstavili tudi ponudbo kreditov iz jamstvene sheme RS in skupaj boste našli kredit po vaši meri.

www.stanovanjskikredit.si

Do 17. septembra 2010, z možnostjo predčasnega zaključka. Dodatne informacije so vam na voljo v NLB Poslovalnicah, na spletni strani www.stanovanjskikredit.si in na telefonski številki 01 / 477 20 00.

25. marca 2010 tovarn, hrupnih delavnic, deročih vodotokov, pokopališč, bolnišnic, hitrih avtocest … Na našo izbiro deluje blagodejno, če izberemo za gradnjo stabilen in kompakten teren na energetsko umirjeni zemljini pod hišo, najbo lje, če se rah lo spu šča proti jugu.Najbolje je, če je v bližini neokrnjene narave v redko poseljenem delu. Pri gradnji pa izberimo čimveč zdravih, naravnih grad-

benih materialov in postopkov. Strokovnjak si bo natačno ogledal zemljišče, z radiestezijskim orodjem natačno izmeril vrsto in položaj sevanj, ovrednotil vrsto in količino energij iz okolice. Ko bo vse te podatke predelal in primerjal z znano prakso, bo naročniku izdelal dokumentacijo. Dokumentacija vsebuje načrt zemljišča z vrisanimi sevanji, oceno energetskega stanja, priporočila za izboljšanje energetske vitalnosti ter optimalno postavitev, obliko in druge značilnosti objekta in bližnje okolice. Najboljši čas za takšno meritev je pred določitvijo lokacije hiše in izdelavo ali izbiro projekta.

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 19

25. marca 2010

GRADIMO SKUPAJ PARKET se že stoletja izkazuje kot odlična talna obloga na najrazličnejših področjih uporabe, tako v stanovanjskih prostorih kakor tudi v drugih objektih. Edinstvena lepota, njegova toplota in estetski videz navdušujeta vse več ljudi. S starostjo pa še pridobiva svojo lepoto in atraktivnost.

Gotovi parketi so postali trend, saj so rešili težave in prispevajo h krajši izvedbi ter zagotavljajo vrhunsko kakovost površinske obdelave in možnost polaganja na klik (utor se zaskoči v pero brez lepljenja). Proizvodni programi podjetij Weitzer iz Avstrije ter Tarkett iz Srbije in Švedske obsegajo masivne, dvo- in troslojne gotove parkete, športna tla ter letvice, ki zaključijo neko bivanjsko enoto. V programu Weitzer pa najdete tudi kompleksne rešitve lesenih stopnišč. LAMINATI veljajo za največjo konkurenco parketu, saj so odpornejši na obrabo, mogoče jih je preprosteje položiti in na koncu so tudi cenejši. Prednost laminata je, da ga lahko položimo na obstoječo talno oblogo in pod njega damo

debelo penasto folijo (2 do 3 mm), ki deluje kot dober zvočni in toplotni izolator. Bodimo pozorni na klasifikacije (na primer: razred 31 - primeren za vse stanovanjske površine in manjše obremenitve v javnih prostorih), termično prevodnost, antistatičnost, nevsebovanost formaldehidov, slabšo gorljivot Cfl-s1. Za proizvode Quick Step vam vodilni proizvajalec laminatov Unilin Flooring iz Belgije nudi 20-25-letno garancijo. Na voljo imate tudi laminat Lagune, ki je primeren za mokre prostore (razred 32) in ima robove posebej zaščitene proti vlagi. VINILNE TALNE OBLOGE so v Sloveniji še vedno v samem vrhu prodaje. Poznamo jih več vrst in se razlikujejo po različni obdelanosti materialov. Groba

delitev je na heterogene (poznane kot topli podi) in homogene vinilne talne obloge. Inovativnost proizvajalca Tarkett (vodilnega svetovnega proizvajalca talnih oblog) se izraža v novi kolekciji homogenih vinilnih pododv IQ Gemstone. Inovativni iQ PUR za celotno površino v celotni življenjski dobi ne potrebuje voskanja niti poliranja in kljub temu ohrani odpornost proti madežem in nečistoči. Tu pride v poštev dejstvo, da vgradnja predstavlja le 8 odstotkov vseh stroškov, vse ostalo so skupni stroški čiščenja in vzdrževanja. Tako Tarkettova usmerjenost v konstrukcijo površinske zaščite talne obloge zagotavlja 30 odstotkov nižje stroške čiščenja in vzdrževanja.

19 TEKSTILNE TALNE OBLOGE in PREPROGE (itisoni in tapisoni - razlika je v obdelavi), ki so narejene iz kvalitetnih sintetičnih vlaken: poliamidnih (nylon 6.6), poliakrilnih, poliesternih in akrilnih ter seveda naravnih vlaken - živalska (volna in svila) in rastlinska (bombaž, lan, sisal, kokos, juta, papir, morska

trava ...). Za objekte moramo paziti, da talna obloga vsebuje določene kvalitete. Test GuT nam pove, da talna obloga ne vsebuje okolju in zdravju škodljivih snovi. Tu je še oznaka TFI, ki pove, da je tekstilna talna obloga trpežna in kvalitetna. Kupec lahko po številki atesta na inštitutu v Aachnu preveri verodostojnost podatkov. Važno je vedeti, da je talna obloga antistatična, težko gorljiva, impregnirana s Scotchgard ali Teflon zaščito. V našem programu boste našli proizvode visokokvalitetnih itisonov, tapisonov in preprog firme Norddeutsche Teppichfabrik iz Nemčije, Lano Carpets iz Belgije, Dura Tufting iz Nemčije, Maltzahn Carpets iz Nemčije in Daljnega vzhoda ter Mc Three Carpets iz Belgije.

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 20

GRADIMO SKUPAJ

25. marca 2010

Tako deluje sodobno centralno ogrevanje Kdor gradi novo hišo ali pa želi staro temeljito preurediti, se mora najprej odločiti za vrsto ogrevanja.

Tehnologija ogrevanja se je v zadnjem obdobju, še posebej v smislu varčevanja, bistveno posodobila. Ko razmišljamo o ogrevanju bivalnih prostorov, si je potrebno najprej zastaviti naslednje vprašanje: koliko toplote sploh potrebujemo? Ta razmišljanja se lahko zelo razlikujejo. Tako je nekaterim še vedno zelo hladno, medtem ko se drugi že potijo. Izjava kot " zdaj je pa prijet no toplo", je torej objektivna le za dolo-

čena temperaturna območja. Težave so dodatno podkrepljene z dejstvom, da je toplota odvisna tudi od relativne vlažnosti zraka, površinske temperature vgrajenih gradbenih delov kakor tudi od gibanja zraka. Najpomembnejšo vlogo pri tem pripišemo temperaturi površine sten in oken. Nižja kot je, toplejši mora biti zrak v prostoru. Na splošno velja kot ugodna temperatura za stanovanjske prostore, od 19 do 23 °C. Nedavne študije so pokazale, da večina ljudi povezuje temperaturo prostora minimalno okoli 22 °C, s temperaturo stene 20 °C, kot prijetno. Z uporabo pravila preko palca lahko sami določamo ugodno temperaturo: vsota temperature iz stene

shema ogrevalne naprave

(povprečje temperature vseh okoliških sten) in temperatura zraka v prostoru, mora znašati približno okoli 42 °C.

Udobna toplota v vseh prostorih Večina enodružinskih hiš ima za ogrevanje prostorov vgrajeno centralno ogrevanje. Običajno je proizvajalec toplote pogosto tudi grelnik za toplo vodo ali hranilnik za toplo vodo in so postavljeni v klet objekta. Prenos toplote s pomočjo grelnega medija poteka od gorilnika, preko omrežja cevne instalacije do posamez ne ga ogre va la v pro sto ru. S pomočjo obtočne črpalke hitreje, kontinuirano ter neprestano potiskamo vodo po cevnem omrežju. Če uporabljamo kot energent plin, je lahko proizvajalec toplote nameščen v kleti. V takšnih primerih lahko namesto zidanega dimnika odvajamo dimne pline na prosto od gorilnika direktno skozi kritino v jeklenih dimovodnih ceveh. S tem prihranimo minimalno tudi do 2500 evrov visok strošek, ki bi ga porabili za gradnjo dimnika. Za ogrevanje s kompaktno hišno centralno napravo lahko uporabimo skoraj vse energetske vire, kot so kuril no olje, zemelj ski plin, pod posebnimi pogoji tudi utekočinjeni naftni plin ali celo ogrevamo s trdnimi gorivi, kot sta les in premog. Uporabljamo lahko tudi več vrst alternativnih virov energije. Nižja, kot je temperatura vode v ogrevalnem sistemu, toliko lažje lahko vključimo solarno ogrevanje in toplotno črpalko. Nizka temperatura ogrevalnega sistema je ključni pogoj za uporabo alternativnih virov energije.

Garažna vrata nove generacije – varnost na prvem mestu Podjetje Teckentrup, nemški proizvajalec garažnih vrat, je bilo ustanovljeno leta 1932. Danes se tehnološko napredna vrata od ideje do inovacije, od načrta do končnega proizvoda proizvajajo pod »isto streho« z moderno CAD-tehnologijo in na robotiziranih proizvodnih linijah. Celoten prodajni program proizvajajo v lastnih proizvodnih prostorih. Teckentrup garažna sekcijska vrata postavljajo v marsikaterem pogledu nova merila; od velike ponudbe vrat, izvedbe in dizajna površin do izjemnih varnostnih rešitev, kot je patentirana zaščita proti vkleščenju prstov, inovativne rešitve in izvedbe vodil kot tudi inteligentnih delov ses-

tavnih delov pogona. Prvorazredni materiali in izjemna kakovost izdelave, potrjena s cer tifikatom DIN EN ISO 9001, skupaj z atraktivnim videzom vrat in preprostim upravljanjem zagotavljajo, da so sekcijska vrata kar najbolj racionalna rešitev. Sam sistem vrat ponuja idealno rešitev pri prenovi, saj demontaža starih in montaža novih vrat s pogonom poteka hitro in brez večjih posegov v prostor. Za lažjo odločitev ponuja računalniški program Teckentrup konfigurator garažnih vrat virtualno izbiro in ogled vrat. Pri zasnovi vrat se osredotočajo na varnost potrošnika, zato so se v razvojnem oddelku odločili za uporabo

večpasovnih nateznih vzmeti, ki so zaprte v posebni zaprti kaseti in so trajnejše kot klasične torzijske (navojne) vzmeti, ki potrebujejo dodaten prostor nad vrati in s časom postanejo manj učinkovite. Sestava večpasovnih vzmeti zagotavlja dodatno varnost tudi z dvojno žično vrvjo, ki je vpeta na obeh straneh vrat. Vrata tako ob poškodbi ene od vrvi ne padejo, ampak se lahko še naprej odpirajo in zapirajo, dokler poškodovane vrvi ali vzmeti ne zamenjamo. Ker je pri zamenjavi vrat na starejših hišah velikokrat težava prav višina stropa, so pri podjetju Teckentrup razvili nov sistem vodil, ki ne potrebujejo preklade za vgradnjo

Moč toplotnega proizvajalca je seveda odvisna od potrebne toplote objekta, ki ga želimo ogrevati. Za izračun se poslužujemo smer nic, določenih v skladu z DIN 4701, ki kažejo, koliko toplote moramo proizvesti, da bomo lahko notranjost objekta ogreli pri najnižjih zunanjih temperaturah na približno 19 °C. Na sliki je prikazana shema ogrevalne naprave, ki je nameščena v kleti, od koder so radiatorji v posameznih etažah oskrbljeni s toplotno energijo. Vgrajeni toplotni hranilnik lahko oskrbuje s toplo vodo kuhinjo in kopalnico. Če ima v večstanovanjskem objektu posamezno stanovanje svoje lastno ogrevanje, se najpogosteje uporabljajo kompaktne plinske ogrevalne naprave, ki ne ogrevajo samo stanovanja, temveč proizvajajo tudi toplo sanitarno vodo. To so naprave, ki jih lahko zaradi majhne velikosti namestimo na zid v kopalnici, kuhinji ali drugem prostoru. Ide al na je pri klju či tev plin ske naprave na dimnik, v katerem je vgrajen odvod za dimne pline in dovod zraka, potrebnega za zgorevanje. V tem primeru je lahko naprava nameščena tudi v najmanjši prostor, kot je na primer tudi garderobna omara in podobno. S temi napravami, če uporabljamo za gorivo zemeljski plin, ne prihranimo samo pri strošku za gorivo, temveč tudi na prostoru za gorivo. Napravo lahko namestimo tudi na podstrešju in tako dodatno prihranimo visok strošek za izdelavo dimnika. Vir: http://www.instalater.si/clanek/129/Tako-deluje-sodobno-centralno-ogrevanje Pripravil: Jure Beričnik

garažnih vrat. Po najnovejših evropskih nor mah je zaščita za roke in prste oblikovana tako, da je tako na notranji kot zunanji strani ni mogoče s prsti poseči med posamezne segmente vrat. Teckentrup je v preteklem letu razvil kar nekaj novosti v sodelovanju s proizvajalcem motor nih pogonov Marantec. Nova generacija motorjev porabi v stanju pripravljenosti kar za 75 odstotkov manj energije in ima aktivno elektronsko protivlomno zaščito, ki je atestirana s certifikatom TÜV Nord. Ob nasilnem dvigu vrat se motor avtomatično vklopi in začne z vso silo zapirati vrata, s čimer onemogoči kakršenkoli poskus dviga vrat. V novi generaciji motorjev so vgrajene varčne 11-vatne žarnice z večjo svetilnostjo, kot jo ima navadna 60-vatna žarnica. V programu je nov hitrotekoči motor, ki odpre in zapre vrata v pol krajšem času, kot je standardna hitrost motorjev, s čimer privarčujemo veliko energije pri ogrevanih garažah. Drugi razlog, zakaj se odločiti za hitrejši motor, je varnost, zlasti v primerih, ko so garažna vrata vgrajena neposredno ob promet ni ces ti. Ker se vra ta hit reje odprejo, se lahko z avtom hitreje umaknemo in sprostimo promet, ne da bi predolgo čakali sredi ceste. Na vse motorje nove generacije je omogočen priklop dodatnih elementov, kot so na primer dodatne varčne žarnice, daljinske tipkovnice, večfunkcijske notranje tipkovnice, električni zapah, varnostne fotocelice, obstoječa osvetlitev garaže in dvorišča, hišna alarmna naprava itd. Vse komponente pogonov so elegantno oblikovane in optimalno prilagojene vratom. Daljinsko upravljanje je digitalno zaščiteno in omogoča avtomatski vklop in izklop razsvetljave v garaži. Dodatno varnost, še posebej varnost otrok, zagotavlja posebna avtomatika izklopa pogona, s katero se vrata ob zaznavi ovire v hipu zaustavijo.

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 21

GRADIMO SKUPAJ

25. marca 2010

Pravičnejše plačevanje ogrevanja Obvezna vgradnja delilnikov porabe toplote v stolpnicah in blokih od 1. oktobra 2011 dalje. Pavšalno plačevanje ogrevanja je nepravično in neekonomično Zakaj meriti porabo toplote?

Kako poteka odčitavanje in obračun?

Nesprejemljivo je, da stanovalci plačujejo ogrevanje po kvadraturi oziroma neodvisno od svoje porabe. Ljudje imajo namreč različne življenjske navade. Prav je, da vsak plača le toliko, kolikor porabi. Po uvedbi plačevanja v skladu s porabo stanovalci zapirajo okna, jih dodatno zatesnijo, znižajo temperaturo v prostoru, priprejo radiatorje ob odhodu na dopust ... Obnašajo se bolj varčno, prenehajo se prepiri med sosedi, medsebojni odnosi se izboljšajo.

Odčitavanje ponavadi poteka enkrat letno, podobno kot pri elektriki, vodi in plinu. Podatki se odčitajo po končani kurilni sezoni, in sicer na dva načina: •z vstopom v stanovanje pri cenejših, elektronskih delilnikih ali •na daljavo pri dražjih, radijskih delilnikih. Pri obračunu se upoštevajo fiksni stroški (cca 30 %: cevi, skupni prostori ipd), deljivi stroški (cca 70 %: odčitani iz delilnikov) in redukcije porabe toplote za vremensko izpostavljene lege stanovanj (vogalna stanovanja, pritličje ...). Največkrat se poračun izravna v prvih položnicah naslednje kurilne sezone. Dansko podjetje Brunata z izkušnjami od leta 1917 in vrhunsko tehnologijo je zagotovilo za pravično plačevanje porabljene toplote.

Za 1 °C nižja temperatura v prostoru pomeni 6 % prihranka pri energiji Samo finančni prihranek stimulira ljudi za varčevanje. Zato ne preseneča, da plačevanje toplote po kvadraturi ljudje povsod zavračajo kot zastarel in nepravičen način. Plačevanje ogrevanja v skladu z dejansko porabo je obvezno celo v Romuniji, Bolgariji, Turčiji, na Češkem – od 1. oktobra 2011 dalje bo tudi pri nas. Pravočasna odločitev je pomembna.

Kolikšni so prihranki? V praksi največkrat dosegamo prihranke toplote od 15 do 35 %. Starejše stavbe kot največje potrošnice toplote ponavadi največ prihranijo. Povprečno stanovanje v Sloveniji ima 4 do 5 radiatorjev. Če predpostavimo, da za ogrevanje porabi 500 evr/leto, potem lahko računamo s prihranki približno 100 evrov letno. Strošek vgradnje delilnika toplote je cca. 20–40 evrov na radiator, investicija se tako povrne v letu do dveh, kar je bistveno hitreje kot pri izolaciji zgradbe, zamenjavi oken ali katerem koli drugem ukrepu.

Ali so možne goljufije? Ne. Delilniki so na radiator ponavadi točkovno privarjeni, tako da jih ni mogoče sneti. Poleg tega se podatki o porabi shranjujejo, tako da lahko razberemo morebitno nenavadno obnašanje. Sodobni delilniki merijo temperaturno razliko od 0,1 °C naprej. Le-taki so primerni tudi za radiatorje s termostatskimi ventili in sodobne nizkotemperaturne sisteme. Točnost je zagotovljena, možnost goljufanja izničena.

Po desetih letih se menja samo baterija – naprava ostane ista Z merjenjem porabe toplote pozitivno vplivamo na družinski proračun in na čistejše okolje. Stroški so relativno nizki, ukrep je enostaven, prenehajo se medsosedski prepiri – pridružite se klubu varčnih tudi vi!

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 22

GRADIMO SKUPAJ

Zidna plesen v stanovanju Pogost problem v stanovanju je pojav plesni na zidu, ki se zelo rada razširi tudi na les, v fuge med ploščicami itd. Plesen je zelo nezaželen pojav, tako iz zdravstvenega kot estetskega vidika. Plesen izredno neugodno vpliva na naš imunski sistem. Lahko povzroča številne alergije. Še posebej pri že obstoječih obolenjih se lahko pojavijo dodatne infekcije dihalnih poti. Pri ljudeh z nekoliko slabšim imunskim sis te mom, lah ko ple sen povzroči različna obolenja, tudi glavoboli so lahko posledica zidne plesni. Posebna previdnost velja pri otrocih. Zato moramo plesen odstraniti čimprej.

Kako plesen odpravimo? Na trgu dosegljivi produkti, ki obljubljajo učinkovito in trajno odpravo plesni, bazirajo na osnovi klorovih vezi, vezi med žveplom in dušikom ali celo na organskih vezeh cinka. Predvsem sredstva, katerih osnovna sestavina je klor, lahko zelo hitro učinkujejo, vendar so za človeka lahko zelo nevarna, zato previdnost ni odveč. Kot okolju prijazni domači sredstvi lahko uporabite špirit ali kis (z več kot 25 % kisline), vendar zgolj v začetnem stadiju nastanka plesni - oziroma kot preventiva. Če je stadij razvoja plesni nekoliko dlje, se kot primerno sredstvo ponuja alkohol. Nanesite izbrano

sredstvo na krpo ali krtačo in drgnite ob obolel predel stene (če je potrebno tudi večkrat). Pazite na to, da je prostor ob izvajanju vašega napada dobro prezračen, predvsem pa da imate zaščitene oči in dihalne poti.

Ukrepi za dolgoročno odpravo plesni •Redno prezračevanje prostorov, tako da za nekaj minut odprete v prostoru nasproti si ležeča okna. •Vrata od kopalnice in kuhinje, kjer se ponavadi nahaja veliko pare, zmeraj imejte zaprta. •Vrata do neogrevanih prostorov imejte zmeraj zaprta. •Pralni stroj, sušilni stroj in vso vlažno perilo spravite v kletne prostore. •Pri plesni, ki se pojavlja na zemlji od sobnih rastlin, zgornja 2 cm lete nadomestite s peskom. •Toplotna telesa se morajo nahajati prosto v prostoru in ne za, recimo, kakimi omarami, na stenah katerih se z lahkoto lahko nabira plesen. Relativna vlaga v prostoru naj ne bi presegala 60 %!

Strešne kritine Danes je v poplavi ponudnikov in različnih tipov kritin zelo težko najti optimalno kritino. Življenjska doba strehe naj bi bila več deset let, zato je pomembno, da izberemo pravo kritino in pravo ostrešje. Po izkušnjah v zadnjem času zaradi vremenskih neprilik, je potrebno pri izbiri kritine upoštevati ne le izgled ampak tudi funkcionalnost. Danes je streha mnogo več kot le zaščita pred padavinami, zato mora izpolnjevati nekatera dodatna merila. Na trgu je več vrst različnih kritin, ki imajo različne lastnosti.

25. marca 2010 Navajamo postopek, ki je primeren za preventivo in kurativno zaščito proti notranji zidni plesni: 1. Morebitne bakterije odstanimo tako, da na steno nanesemo sredstvo proti zidni plesni, (algicid ali antmuffa b1 ...) na suho podlago. 2. po 3-5 urah nanesemo zidno barvo proti plesni (Murival 2000 tix antimufa ali Jupol citro.) 3. po 3-5 urah nanesemo drugo plast barve proti zidni plesni (Murival tix antimufa ali Jupol citro.) Na površine iz mavca po prvem koraku - pred nanosom barve proti plesni - nanesemo eno plast akrilnega utrjevalca, razredčenega z vodo 1:5. Po 3-5 urah nadaljujemo, kot je opisano v točki 2. Pri obnavljanju na podlagah z izrazitim pojavom plesni moramo: 1. na prizadeto površino nanesti proizvod proti zidni plesni; 2. po 3-5 urah s krpo ali krtačo očistiti plesnivo območje in ponovno nanesti sredstvo proti zidni plesni po celotni površini; 3. nadaljevati, kot je opisano v točkah 2 in 3. Učinkovit način za dolgotrajno preprečevanje plesni je izdelek MURIVAL.

GOOD VIBRATIONS

Opečne kritine - opečna strešna kritina, je narejena iz naravne gline in vode, posušena na zraku ter žgana z zemeljskim plinom. To je okolju prijazen material, ki ga odlikuje dolga življenjska doba in tradi cija. Opeč na kri ti na ustvar ja udobne bivalne pogoje, to je material, ki živi in diha. Opečna kritina je še vedno največkrat uporabljena kritina v Sloveniji. Betonske kritine – betonski strešniki so narejeni iz peska, cementa, vode in barvil. Dobrodošla lastnost betona je, da se njegova trdnost, v primerjavi z drugimi gradbenimi materiali, z leti še povečuje. Betonski strešniki zaradi tehnologije izdelave betona in površinskih zaščitnih slojev vpijajo zelo malo vla ge in so zato izred no odporni proti zmrzali. Prednost betonske kritine je tudi v tem, da se

RADIO VELENJE Na{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, Velenje

izredno dobro upira neurjem s sunki vetra, ki so v Sloveniji iz leta v leto pogostejši. Teža betonske kritine primerljiva s težo opečne kritine, zato se je betonske kritine neupravičeno prijel sloves »težka kritina«. Jeklene kritine - jekleni strešniki so narejeni iz jekla, z obeh strani zaščiteni s temeljnim akrilnim premazom. Z vrhnje strani je nabrizgan sloj akrilne smole, preko katerega sledi nanos naravnega peščenega posipa v različnih barvah. Leta daje očesu prijazen naraven videz, nudi dodatno zaščito pred UV žarki ter poskrbi, da jekleni strešniki ohranijo svoj izgled dolgo vrsto let. Bitumenske kritine - so ena izmed najlažjih strešnih kritin in spadajo med manj razširjene strešne kritine pri nas. Poleg maj-

hne teže je bitumenska kritina visoko odporna proti ognju in drugim težavnim vremenskim pogojem ter ima razmeroma dolgo življenjsko dobo. Strešne kritine iz bitumenske lepenke ne potrebujejo dodatnega vzdrževanja, uporabljajo pa se za prekrivanje vseh vrst streh. Tudi oblikovno in barvno je bitumenska kritina zelo dovršena, s strokovno izvedbo pa lahko dosežemo tudi dobro prezračevanje (termična izolacija). Pestro ponudbo strešnih kritin na enem mestu boste našli v Prodajnem centru ZKZ Mozirje, kjer boste poleg ostale ponudbe gradbenega materialalahko lahko izbrali kakovost no streš no kri ti no po ugodnih cenah.

NaĹĄ Ä?as, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 23

GRADIMO SKUPAJ

25. marca 2010

Fasadni sistem Murexin V Ä?asu nenehnih podraĹžitev energije se v vsakdanjemu Ĺživljenju vpraĹĄamo, kje ĹĄe lahko privarÄ?ujemo v druĹžinskem gospodinjstvu? Odgovorov je moĹžnih veÄ?, mi pa bi se dotaknili stroĹĄkov izgube energije v sta novanj skih hiĹĄah ter posredno stroĹĄkov kurjave. Po ter mo grafskih pos nete kih objektov je razvidno, da je najveÄ?ja izguba toplote skozi: â&#x20AC;˘zunanje zidove (cca. 25- 0 %), â&#x20AC;˘okna (cca. 12-25 %), â&#x20AC;˘streĹĄne stike (cca. 25-30 %), â&#x20AC;˘peÄ?i in druge elemente ogrevanja (cca. 10-25 %), â&#x20AC;˘spodnji zakljuÄ?ki stropov ali tal v kleti (cca. 10-15 %).

â&#x20AC;˘lepĹĄi videz hiĹĄe, â&#x20AC;˘izdelava je moĹžna pri vseh tipih gradnje (obnova starih hiĹĄ, novogradnje, veÄ?stanovanjski objekti, poslovni in proizvodni prostori â&#x20AC;Ś). Fasadni sistem se lahko izdela s toplotnimi stiropor ploĹĄÄ?ami EPS/ XPS, oziroma ploĹĄÄ?ami iz mineralne kamene volne. Novi pravilnik o uÄ?inkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS 93/2008) doloÄ?a, da je najveÄ?ja toplotna prehodnost zunanjega zidu U = 0,28 W/m2K, kar zahteva toplotno izolacijo od 10 do 15 cm, odvisno od toplotne vrednosti materiala, iz katerega je zid izdelan. Trenutni trend izgradnje fasad-

Center C enter enter Jager Jage ger Velenje Velenj elenje e je &' 352) &' 352),/ KNAUF

Vse za gradnjo... g gradnjo. ...

8' 352) 8' 352),/ KNAUF

0,79 â&#x201A;Ź/m 0,60 â&#x201A;Ź/m

7KHUPR3XW] 50L

Brez 5 cm EPS 10 cm EPS 15 cm EPS Izolacije (kWh/leto) (kWh/leto) (kWh/leto) (kWh/leto) Poraba energije pri: blok opeka 30 cm PrivarÄ?evani %: Poraba energije pri: betonski blok 29 cm PrivarÄ?evani %:

129

65 %

80 %

90 %

231

Raziskave so prikazale, da lahko z dobrim fasadnim sistemom pri eno-stanovanjski hiĹĄi letno privarÄ?ujete tudi do 1.000 litrov dragocenega olja na kurilno sezono. Investicija se poplaÄ?a v petih letih. Spodnja tabela prikazuje letno porabo kWh/m2 na povrĹĄino zidu. Vsako geografsko podroÄ?je v Sloveniji ima specifiÄ?no klimo, glede na to pa se spreminjajo priporoÄ?ljive debeline izolacijske obloge: â&#x20AC;˘5 do 10 cm debelina na Primorskem, â&#x20AC;˘10 do 15 cm debelina v osrednji in severni Sloveniji. Slabosti slabo izolirane hiĹĄe: â&#x20AC;˘veÄ?ja poraba kurilnega medija (kurilno olje , plin, drva, premog â&#x20AC;Ś), â&#x20AC;˘slabĹĄe poÄ?utje v hiĹĄi (toplejĹĄi, kot so zidovi, boljĹĄe je poÄ?utje v hiĹĄi), â&#x20AC;˘vlaĹžnost prostorov (zaradi temperaturne razlike se na notranjih delih sten pojavi kondenz, poslediÄ?no Ä?rna zidna plesen), â&#x20AC;˘poleti visoke temperature v prostoru (poleti se segrejejo zunanje stene, ki ĹĄe tudi ponoÄ?i oddajajo toplotno energijo). Prednosti dobro izolirane hiĹĄe: â&#x20AC;˘zmanjĹĄanje stroĹĄkov kurjave, â&#x20AC;˘optimalna klima, â&#x20AC;˘kratek Ä?as amor tizacije investicije, â&#x20AC;˘viĹĄja vrednost nepremiÄ?nin,

nega sistema je debelina fasadne obloge od 8 cm pa do 14 cm ali veÄ?. Pri sami izgrad nji je tudi pomembno, kako se fasada izdela. V podjetju Murexin imajo razvit celoten sistem izdelave, ki je certificiran po EU standardu. Sistem zajema na inĹĄtitutih testiran in pregledan material, od lepila za lepljenja fasadnih ploĹĄÄ?, fasadne mreĹži ce in nena zad nje do zakljuÄ?nega sloja, ki da hiĹĄi konÄ?ni peÄ?at v razliÄ?nih barvnih kombinacijah. V Evropski uniji je veljaven in zelo pomemben certifikat ETAG 004, ki predpisuje toplotno izolacijske sisteme. Barvna lestvica Murexin vsebuje preko 200 razliÄ?nih barvnih odtenkov ter veÄ? tipov granulacije in zaglajenosti fasadnega ometa. V praksi se 95 % zakljuÄ?nih slojev nanaĹĄajo sloji na akrilni osnovi. Akrilni zakljuÄ?ni sloj je izdelan na osnovi akrilne smole, z zmoĹžnostjo izdelave v razliÄ?nih barvah; je zelo elastiÄ?en, vodo odbojen ter dobro mehansko odporen. Akrilni omet je cenovno ugodnejĹĄi od ostalih ometov. Ref leksnost svetlosti barve mora biti veÄ?ja od 25 (HVB > 25). Silikatni zakljuÄ?ni sloj je izdelan na osnovi vodnega stekla, silikata. Silikatni omet ima veliko odpor nost na prah, je zelo paropro pus ten ter malo manj

Fugirna F ug girna masa m K Knauf 5 kg

5,69 â&#x201A;Ź

4,99 â&#x201A;Ź

0DYÄ&#x2020;QH SORĂĽÄ&#x2020;H .QDXI 1250 x 2000 x 12,5 = 2 NAVADNA NA AVA ADNA 0DYÄ&#x2020;QH SORĂĽÄ&#x2020;H .QDXI 0DYÄ&#x2020;QH SORĂĽÄ&#x2020;H H .QDXI 1250 x 2600 x 12,5 = 3 NA AVA ADNA NAVADNA 0DYÄ&#x2020;QH SORĂĽÄ&#x2020;H .QDXI 0DYÄ&#x2020;QH SORĂĽÄ&#x2020;H H .QDXI 1250 x 2000 x 12,5 9/$*22'3251$ 9/$*22'325 51$

Fasadna Fasadna PUHĂ§LFD M dom, Moj WHNRÄ&#x2020;LK WHNRÄ&#x2020;LK metrov

0,45 â&#x201A;Ź/m2 Le Lepilo epilo Murexin Murrexin Energy En ergy Top T o op ]D OHSOMHQMH ]D OHSOM HQMH enje, in glade gladenje, 25 25 kg g

5 cm m 8 cm m 6WLURSRU %DFKO (36 ] XWRURP RGOHĂ§DQ

Ugodne Ugod g dne cene streĹĄnih strreĹĄnih kritin: kritiin:

Glineni VWUHĂĽQLN 5REHQ 0RQ]D3OXV HQJRELUDQR HQJRELUDQR Mega Mega UGHÄ&#x2020; UGHÄ&#x2020; ponudba! ponudba! SRUDED SRUDED 9,8 kos/m2 30 let et garancije gara rancij ije je

7,99 â&#x201A;Ź

10 cm m

Roben T O N BAU S T O F F E

7,68 â&#x201A;Ź/m2

oben - ROBEN ROB BEN RRoben - BRA AMAC BRAMAC -MED DITERRAN -MEDITERRAN - TTONDACH ON NDACH - VILL LAS (te (tegula) gula) VILLAS

C Center Jager Velenje, Velenje, e Cesta Cestta Simona Blatnika Blatnika 7, 33200 Velenje, Veelenje, WHO PREL WHO PREL vodoodbojen. Omet je slabĹĄe elastiÄ?en ter ima nekatere omejitve v barvnih niansah. Ref leksnost svetlosti bar ve mora biti veÄ?ja od 30 (HVB > 30). Silikonski zakljuÄ?ni sloj je izdelan na osnovi silikonske smole in je zelo vodoobojen in zelo paropropusten. Karakteristike sloja so zelo dobre, vendar je pri konÄ?ni obde-

6,99 â&#x201A;Ź/kos 8,99 â&#x201A;Ź/kos 9,69 â&#x201A;Ź/kos 2,95 â&#x201A;Ź/m2 4,89 â&#x201A;Ź/m2 5,99 â&#x201A;Ź/m2

lavi potrebna nekoliko boljĹĄa izkuĹĄenost.

Fasadni sistemi MUREXIN so dobavljivi v vseh tehniÄ?nih trgovinah Jager (tel.03/ 812 10 65) in pri bolje zaloĹženih trgovcih

Energy Brilliant Energy Cristal (osnova je (osnova je akrilna smola) vodno steklo, silikat)

Energy Furioso (osnova je silikonska smola)

Odpornost na prah

+++

Propustnost vodne pare

+++

Vodo odbojnost

+++

ElastiÄ?nost

+++

RazliÄ?nost barv

+++

T O N BAU S T O F F E

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 24

GRADIMO SKUPAJ

25. marca 2010

Varčevanje z vodo in izraba dežja Pri novogradnjah se lahko zbiralnik za deževnico načrtuje že od vsega začetka. Zbrana voda se lahko tako koristi za splakovanje stra-

nišča, pralni stroj in vrt. Voda je dragocena dobrina in v veliko evropskih področjih vodi potratna uporaba vode k vidnemu

znižanju gladine podtalnice. To ne ogroža samo oskrbe s pitno vodo, ampak izraža negativen vpliv tudi do okolja in narave. Postopki var-

čevanja z vodo in izrabe deževnice predstavljajo smiselno alternativo varčevanju z dragoceno pitno vodo.

Vodo “uporabite” namesto “zapravite” V povprečnem gospodinjstvu porabi vsaka oseba okoli 150 litrov pitne vode na dan. Od teh 150 litrov se samo 3 odstotki uporabljajo za kuhanje in pitje. Največji delež naše pitne vode splaknemo v stranišče (pogosto brez varčevalne tipke). Stranišča s šestimi litri vsebine in tipko za ustavljanje pripomorejo k bistvenemu zmanjšanju porabe vode. K varčevanju z vodo precej pripomorejo tudi varčevalne armature, tuš glave in pravilno obnašanje uporabnikov ter tudi varčna uporaba pralnega in pomivalnega stroja.

Raba deževnice Pri novogradnjah se lahko planira zbiralnik za deževnico že od vse-

ga začetka. Zbrana voda se lahko tako koristi za splaknjevanje stranišča, pralni stroj in vrt. Names to pri klju čka za pit no vodo se izvede majhno omrežje za deževnico do vseh stranišč. Pri pomanjkanju deževnice se polni napeljava s pitno vodo. Pri tem je pomembno, da sta oba sistema popolnoma ločena in da ne obstaja nobena neposredna povezava med obema sistemoma. Za doma-

NAŠI PROGRAMI - naložbe - nepremičnine - jamomerstvo in geodezija - urejanje okolja in gradbeni inženiring - gradbeno in komunalno vzdrževanje Koroška cesta 62b, 3320 Velenje, tel.: 03/899 66 40, fax: 03/899 66 35, e-mail: info@pvinvest.si; www.pvinvest.si

čo cevno omrežje imajo PE-cevi prednost pred nerjavnimi. Pocinkane omrežne cevi zaradi možnosti rjavenja dandanes niso več primerne. Deževnica se mora pri uporabi v gospodinjstvu filtrirati. Glede na uporabnost so potrebne različne filtrirne stopnje. Za uporabo v stranišču je dovolj enostavno cedilo. Če se deževnica uporablja za pralni stroj, je potrebno uporabiti bolj fini filter, ki mora biti redno nadzo rovan, saj obsta ja nevar nost zamašitve. Priporočljivi so samočistilni filtri. Pri izbiri vodnega hranilnika je potrebno poleg možnosti čiščenja paziti tudi na to, da ostane voda čim bolj hladna, saj lahko pride pri temperaturah nad 15 stopinj Celzija do povečanega razmnoževanja bakterij. Sprejetje odločitve za zunanji ali notranji hranilnik je predvsem odvisno od lokacije, ki je na voljo. Kovinski rezervoarji so primerni le, če so iz nerjavečega jekla, sicer obstaja možnost korozije. Deževnica se na primer lahko zbira tudi v nadzemeljskem rezervoarju. Povprečna velikost hranilnika za deževnico pri enodružinski hiši znaša cca 5 do 10 m3, odvisno od področja uporabe in pokritosti potreb. Vir: http://www.instalater.si/clanek/151/Varcevanje_z_vodo_in_izraba_dezja

Pripravil: Jure Beričnik

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 25

GRADIMO SKUPAJ

25. marca 2010

Prezračevanje V zapr tih pro sto rih se zrak s časom slabša, zato je potrebno dovajati v prostore svež zrak. V tradicionalnih sistemih prisilnega prezračevanja je potrebno zunanji zrak ogrevati ali hladiti, da ne bi prišlo do spremembe hidrotermičnega udobja v prostoru, kar posledično zahteva visoko porabo energije.

Napake pri delu Okna so bila pred začetkom energetske krize vse večja. To pa ni povzročilo težav samo pri ogrevanju in toplotni izolaciji, ampak so takšna okna zaradi čezmernih površin neprimerna tudi s psihološkega vidika. Seveda so taka in podobna razmišljanja lahko sporna, zato se mora vsak sam odločiti, ali se bo pri velikih oknih dobro počutil ali pa jih bo vgradil samo zaradi arhitektonskega oblikovanja. Mnogo bolj so problematična okna z gumenimi tesnili v pripirah. Da bi zmanjšali stroške ogrevanja, žrtvujemo dober zrak v prostoru, ki je zelo pomemben za naše zdravje. Pri tem vedno mislimo, da je olje za ogrevanje dražje kot pa zdrav svež zrak.

Posledice napak Ker mnoge hiše in stanovanja nimajo stalnega prezračevanja, v njih nastaja plesen. To je najboljši dokaz za trditev, da zrak v modernih stanovanjih ni, kot mnogi napačno mislijo, suh, ampak preveč vlažen. Gradbeniki vedo, da material v nezavarovanih gradbenih elementih ni najbolj izpostavljen vremenskim vplivom, ampak vlažnemu zraku iz bivalnih prostorov, kopalnic in kuhinj. Zato delajo parne zapore, s čimer dosežejo, da vlažen zrak ostane v prostoru in se ne nabira na gradbenih elementih. Nihče pa ne pomisli, ali je to tudi zdravo za

25 stanovalce. Važno je le, da v hiši ne nastanejo poškodbe. Tesna okna in parne zapore preprečujejo odvajanje vlage in dovajanje svežega zraka. Kdor dalj časa živi v takem zraku, prav gotovo čuti posledice pri svojem zdravju.

Odprava napak Vgradimo okna z aktivnim zračenjem, s čimer omogočimo v prostor dovod svežega zraka. Pomaga tudi večkratno zračenje prostorov, in sicer vsaj trikrat na dan po 10 minut. Koliko več energije bomo porabili za ogrevanje, lahko ocenimo sami. Verjetno pa nič več kot pri netesnih okenskih pripirah. Vir: http://www.instalater.si/clanek/59/Prezracevanje

Pripravil: Jure Beričnik

Po toči zvoniti … je lahko prepozno! v zavarovanje kot temeljni rizik. To pomeni, da ob sklenitvi zavarovanja niso potrebne širitve ali pa doplačila, da bi svoje premoženje zavarovali tudi pred točo.

2. korak: Če vam toča poškoduje premoženje

Posledice lanskih neurij

Vremenske spremembe v zadnjih letih povzročajo vedno večjo škodo na premoženju. Se tudi vi v dneh, ko je vreme nestabilno in je toča že poškodovala marsikateri avto in hišo, sprašujete, kako zaščititi svoje premoženje pred neurjem s točo?

1. korak: Zavarujte svoj dom! Odločite se za premoženjsko zavarovanje OPA! na novo vrednost. S tem si namreč zagotovite zamenjavo poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku – na katero koli temo! Z zavarovanjem OPA! imate rizik toče, ki je naravna nesreča, vključen

Odloèite se za OPA!, edino premoženjsko zavarovanje z dodano osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri zavarovanja na novo vrednost si namreè zagotovite zamenjavo poškodovane ali unièene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku – na katero koli temo! Z OPA! imate torej poleg varnosti svojega doma poravnane tudi stroške odvetnikov, zagotovljeno medicinsko oskrbo in prevoz v bolnišnico ter pomoèpri osebnih nezgodah in strokovno pomoè pri nujnih hišnih popravilih, varovanje premoženja v hiši ali stanovanju in asistenco še v mnogih drugih škodnih primerih. Doma, na poti ali v tujini.

www.ZavarovalnicaMaribor.si

080 19 20

in imate sklenjeno premoženjsko zavarovanje OPA! z osebno in pravno asistenco ter asistenco doma vas prosimo, da o škodi obvestite svojega zastopnika, jo fotografirate in pričnete s sanacijo, da se škoda ne bi širila. Škodo lahko prijavite na brezplačni telefonski številki 080 19 21, na spletni strani www.ZavarovalnicaMaribor.si ali na najbližji poslovni enoti. Čez nekaj dni vas bomo poklicali in povprašali, ali želite, da bi vas obiskal naš svetovalec in vam OPA! podrobneje predstavil. Za obisk svetovalca pa se lahko dogovorite sami, s preprostim klicem na brezplačno telefonsko številko 080 19 20.

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 26

OBJAVE

25. marca 2010

VSE NAJBOLJŠE … zelene doline Kitajski modrec Lao Ce je zapisal: »Da premagaš druge, moraš biti krepak; da premagaš sebe, moraš biti neomajen.« Te besede opisujejo podjetje Mlekarno Celeia, ki se ponaša z več kot 70-letno tradicijo in s pogledom v prihodnost. Z znanjem in delovnimi izkušnjami ponuja podjetje bogato paleto mlečnih izdelkov: sveže mleko, jogurte, mlečne napitke, sme ta ne, sku to in sire. Le -ti so združeni pod krovno blagovno znamko zelene doline, ki jo zaznamujejo naslednje vrednote:

kakovost, ugled, zdravje, zvestoba in zaupanje. Kakovost pomeni kakovost mlečnih izdelkov, ki na mnogih mednarodnih tekmovanjih posegajo po najvišjih priznanjih. Ugled gradi zaupanje potrošnikov v mlečne izdelke zelene doline. Zdravje je moč, da mlečni izdelki zelene doline predstavljajo le najboljše. Zvestoba je ključ uspeha, ki se gradi skupaj med Mlekarno Celeia in kupci. Zaupanje v mlečne izdelke zelene doline je najvišje priznanje, ki ga lahko proizva-

jalec prejme od svojih kupcev.

OBROK DOBREGA POČUTJA … Bogato paleto mlečnih izdelkov zelene doline je kot zadnja novost dopolnila skuta, narejena iz mleka, ki ga v podjetju Mlekarna Celeia odkupuejo izključno od domačih proizvajalcev. Polmastna nepasirana in posneta nepasirana skuta zelene doline ima vse dobre lastnosti mlečnih izdelkov: visokovredne beljakovine, mineralne snovi (kalcij, magnezij, fosfor) in vitamine (A, B, D, E in K). Je osvežilnega in nežnega okusa, značilnega vonja ter mehke in grudaste strukture. Lahko jo uživamo kot samostojno živilo ali pa uporabimo pri pripravi različnih jedi.

STROKOVNJAKI SVETUJEJO … V nenehnem boju s časom zelo radi pose-

gamo po hitro pripravljeni hrani in v vsakodnevnem jedilniku je zmeraj manj živil, ki so zdravju prijazna. Recite temu STOP! Skuto zelene doline lahko uživate samostojno, brez dodatkov ali pa se doda sveže nari ba no jabolko ter žlička sladkorja. Za bolj aromatičen okus dodaj te cimet. Doma si lahko pripravite tudi odličen namaz za katerega potrebujete: skuto zelene doline, sol in kapljico bučne olja. Postrezite s sesekljano čebulo in s kosom kruha.

PRODAJALNA »zelene doline« Pestro ponudbo mlečnih izdelkov lahko najdete tudi v novi prodajalni »zelene doline« na tržnici v Celju. Le-ta s svojo ponudbo pokriva področje zdrave prehrane, ki jo dopolnjujejo izdelki v rinfuzi: skuta, kisla smetana in navadni jogurti zelene doline. Sladokusci si lahko privoščijo palačinke ali carski praženec zelene doline. Za »lačne« pa poskrbijo z ocvrtim sirom. Vabljeni v prodajalno mlečnih izdelkov zelene doline, ki se nahaja na tržnici v

Celju. Zagotavljamo vam aktualno ponudbo. Ne samo z bogatim mlečnim programom. Tudi z ugodnimi cenami.

Marjetka Železnik, Mlekarna Celeia

Ambulanta za bioresonanco Brigita Niegelhell, s. p. Rogaška Slatina PE Paka pri Velenju Paka 40 / i 3320 Velenje Tel.: 03/ 897 02 52

www.alergik.si

Testiranje alergenov in uspešno zdravljenje alergij

Del. čas: pon.–pet. 7 h–21 h, sob. 7 h–14 h Brez bolečin, brez uporabe kemije in brez škodljivih stranskih učinkov, so pri zdravljenju z bioresonanco izjemno uspešni pri naslednjih obolenjih: •alergije, astme, nevrodermatitisi; •želodčne in prebavne težave; •revmatske bolezni, •bolečine hrbtenice in sklepov; •težave borelioze, •glavobol in migrene, •kronična utrujenost.

V naših genih je točno zapisano kako dobro deluje imunski sistem. Če obolevajo stari starši, starši ali bratje in sestre zaradi bolezni, ki jih povzročajo napačne reakcije imunskega sistema, obstaja velika verjetnost, da to dedno zasnovo nosimo v sebi tudi mi. Kaj je alergija? Drugačna preobčutljiva reakcija organizma na neko substanco, proti kateri je v organizmu že prišlo do senzibilizacije. Kaj je alergen? Alergeni so snovi, ki vstopajo v telo z dihanjem – pelodi, prah, živalske dlake, plesni (inhalatorni alergeni), s hrano (nutritivni alergeni) in z dotikom (kontaktni alergeni). Prvi stik – celice imunske obrambe (limfociti T) prepoznajo antigen, sledi vrsta reakcij, ki v končni fazi pripeljejo do nastanka protiteles. Ta krožijo po telesu in z

njihovo pomočjo je v vsakem trenutku mogoče prepoznati sovražnika. Šele pri drugem ali večkratnem stiku z alergenom pride do neprijetnih reakcij.

Alergijska simtopatika je odvisna od: •genetskih dejavnikov, •vrste in množine antigenov, •stopnje senzibilnosti pacienta, •trenutnega stanja organizma.

Povzročitelji alergij Predpogoj za nastanek alergije je praviloma podedovana dispozicija. Podeduje se nagnjenost k alergiji, kar pomeni sposobnost razviti alergijo, ne določa pa vrste alergije. Sama nagnjenost tudi ni vezana na snov, ki naj bi alergijo sporožila. Moč alergenov je pri različnih snoveh različna. Obstajajo agresivni alergeni, tj. snovi, ki zelo lah-

ko povzročijo senzibilizacijo (npr. travni in cvetni pelod, mačje dlake, jagode). Temu primer ne so pogoste tudi slike bolezni, ki jih povzročijo te snovi. Alergične reakcije se lahko spremenijo tudi glede na splošno stanje organizma. Vsaka telesna obremenitev (različne drugotne bolezni, različna žarišča obolenj, toksične, pa tudi geopatične obremenitve) lahko povečajo možnost alergije. Zelo pomembno je psihično stanje (npr. psihična napetost v najširšem pomenu besede). Pri večini alergikov so nekateri organi bolj občutljivi – predvsem tam se alergične reakcije pojavljajo (koža, dihala, prebavila).

Značilni simptomi alergije na živila Glava: migrena, glavobol Krvni obtok: motnje srčnega rit-

ma, padec krvnega tlaka, hitrejši utrip (tahikardija), vrtoglavica Oči: alergijsko vnetje očesne veznice Nos: alergijsko vnetje nosne sluznice, seneni nahod Obraz: srbeča, rdeča oteklina kože Grlo: oteklina z dušenjem, laringitis Pljuča: bronhialna astma, bronhitis Želo dec / čre vo: bolečine v želodcu in črevesju, podobne kolikam, bruhanje, driska, napenjanje, vnetje črevesa Koža: nevrodermatitis (atopijski dermatitis), ekcem Sklepi: revmatične tegobe s sklepi Psiha: motnje v koncentraciji, motnje pri spanju, anksioznost, depresivna razpoloženja

Težave pri otrocih z alergijo na živila: agresivno vedenje, bronhitis, gla-

vobol, motnje v rasti, nevrodermatitis, težave z želodcem, vnetje srednjega ušesa, akne, bruhanje, hiperaktivnost (nemirnost), napenjanje, trebušni krči, zapeka, bronhialna astma, driske, močenje postelje, nezmožnost koncentracije, težave z očmi (solzenje), utrujenost.

iz negativnega filma nastane pozitvina slika. To natančno zrcalno nihanje se ponovno napelje v telo po dovodnih elektrodah tako, da se to bolezensko nihanje oslabi ali izbriše. Na ta način lahko telo ponovno aktivira oz. okrepi svoje lastne regeneracijske moči.

Način zdravljenja

Uspehi zdravljenja (v %)

Bioresonanca (elektromagnetna resonanca) je naravna terapevtska metoda, ki nima škodljivih stranskih učinkov. Izvaja se na BICOM aparatih in bazira na fizikalni osnovi (kvantna in biofizika). Elektromagnetno sevanje se s pomočjo elektrod, pritrjenih na določene telesne ref leksne cone, preko dovodnega kabla prenese v tera pij sko napravo ( BICOM 2000). Če obsta ja bole zen ski nihajni vzorec, lahko naprava to frekvenco zrcalno obrne, tako kot

•83% alergen se trajno prenaša brez reakcij •11% pojavi alergije so še vidni, toda stopenjsko bistveno manj izraziti •4,5% uspeh terapije ni viden ali pa se je po začetnem izboljšanju ponovno pojavila ista alergija, vendar so pri teh skupini bile brez izjeme ugotovljene napake »karenca« v fazi zdravljenja •1,5% vmes ni prišlo do ponovnega stika z alergenom

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 27

UTRIP

25. marca 2010

Nagradna križanka prodajalne Mobtel Oven od 21. marca do 20. aprila Prvi pomladni dnevi ne bodo po vaši meri. Že nekaj časa se je v vas nabiralo, sedaj bo končno počilo. Če hočete ali nočete se vam partner močno odtujuje. Predvsem zaradi vas. Vse težje ga boste prenašali, kar mu boste tudi krepko pokazali. Reagiral bo čisto drugače, kot ste pričakovali. Ni tako potrpežljiv, kot ste mislili. Šele, ko bo prišlo do tega, pa se boste znašli pred res velikim problemom. Kam zdaj in kako naprej? V življenju si velikokrat stvari razlagate povsem po svoje in poenostavljeno.

MOBITELOV POOBLAŠČENI PRODAJALEC

Bik od 21. aprila do 21. maja Sami ne boste vedeli, kaj se dogaja z vami. Vse vam bo šlo na živce. Od sodelavcev do vseh domačih. Pa ne bodo oni krivi za to, da se vam nekaj ni izšlo tako kot ste si želeli. Še huje bo to, da ste bili čisto prepričani, da vam bo uspelo. Pa vam ne bo, tudi zato, ker ste se nekomu s svojim obnašanjem tako zamerilo, da ne bo mogel preko tega. Žal pa je to človek, ki je bil v projektu, ki propada, zelo pomemben. Vam se seveda ni zdel, ker ste bili prepričani, da veste čisto vse.

Prodajalna MOBTEL Velejapark, Velenje

Dvojčka od 22. maja do 21. junija Pred vami je nekaj napornih dni. Čeprav vam zvezde v naslednjih dneh ne bodo najbolj naklonjene, boste prav ob vsem, kar se vam bo dogajalo, znali povedati, da bi lahko bilo še huje in da je tako tudi že bilo. Zato, ker boste težave reševali sproti in optimistično, lahko računate na to, da bodo težave že kmalu začele kopneti. Obrnjeni v prihodnost se boste začeli odločati za zelo pomembno naložbo, ki bo življenje spremenila vam in celi družini. Dela boste imeli veliko, zato vam bodo misli vse pogosteje bežale k vsaj kratkim počitnicam.

GSM: 051/ 344 244

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje Tel.: 03/ 587 63 57 GSM: 041/ 703 699 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

Rak od 22. junija do 22. julija Spremembe v življenju včasih pridejo pričakovano in načrtovano, včasih pa krepko presenetijo. Vam se bo začelo dogajati slednje. Ker bodo pozitivne, boste srečni. Vsak dan bolje se boste počutili, ko bodo začele za vaše delo deževati tudi pohvale, pa sploh. Četudi tega ne boste pokazali navzven, bo v vas vse kipelo od razburjenja in navdušenja. Pozabili boste na vse napore in začeli krepko misliti na prihodnost, v kateri imate ogromno načrtov. Če boste znali prav organizirati čas, so prav vsi izvedljivi. Nekaj že ta teden.

•sklepanje in podaljševanje naročnin z družbo Mobitel •prodaja Mobi-paketov in Mobi-kartic •prosta prodaja mobilnih telefonov in dodatne opreme •servis mobilnih aparatov

Lev od 23. julija do 23. avgusta Ne bo vam do druženja, ne do hrupne družbe na zabavi, kamor boste morali iti. Dobro veste, da bi bila zamera prevelika, pa še partner vam ne bi odpustil. Tudi zato, ker se boste tako čudno počutili, boste začutili, da se morate ustaviti, premisliti in šele potem ukrepati. Nikar ne mislite, da boste rešitev našli v enem samem dnevu, saj so se težave nabiralke kar nekaj let. Vsekakor vam bodo zvezde naklonjene na materialnem področju, kjer lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Tudi zato, ker bo nekdo poravnal svoj dolg do vas. Na čustvenem bo vse ostalo le pri željah in sanjah.

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 2. 4. 2010 na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade: mobilni telefon, avto-polnilec in torbico za GSM (nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti za dvig nagrade v Velejaparku).

Devica od 24. avgusta do 22. septembra Vsak dan vas bo v naslednjem tednu presenetil vsaj en dogodek, o katerem niste niti razmišljali. Po nekaj dneh boste ugotovili, da je to zelo naporno, zato boste začeli ustavljati konje. Pa ne bo šlo tako zlahka. Enostavno je v vaše življenju prišel čas sprememb. Ali na bolje ali na slabše je še nemogoče reči. Vsekakor bo tako, da bodo dobre strani imele tudi slabe in obratno. Želeli si boste, da bi spet bilo tako kot nekoč. Vse bolj počasi in umirjeno. A za to, da se vam toliko dogaja, ste krivi predvsem sami. Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Precej nemirni boste. Tokrat za to res ne bodo krive zvezde, krivo bo to, da boste nekoga zelo pogrešali. O tem sicer ne boste govorili, pa tudi pokazali tega ne boste. V vas pa bo vrelo. Ni kaj, poiskati si boste morali delo, ki vas bo čustveno potešilo in vam misli preusmerilo drugam. Da čisto nič ne gre čez noč, že veste. Ko se boste sprijaznili z novo situacijo, bo šlo vse lažje. Prepirljivost vas bo minila šele sredi prihodnjega tedna. Pazite pa, komu boste razlagali svoje osebno življenje. Ni vse za vsaka ušesa. V torek prijetno presenečenje. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra V vas se bo nekaj premaknilo. Odločili se boste, da je čas za druženje. Zato boste veliko več časa kot sicer preživeli izven doma. K sreči vam v naslednjih dneh tega ne bo nihče ne očital in ne zameril. Celo privoščili vam bodo in to krepko. Boste pa zato že kmalu začutili, da tudi takšno življenju ni tisto, ki si ga želite. Bolje bo šele, ko si boste na celi črti priznali, kaj si sploh želite. Pa četudi boste to morali skrivati pred javnostjo. Vseeno bo to, da boste bolj družabni, dobro vplivalo na odnose s sodelavci in dolgoletnimi prijatelji. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Življenje se vam ne bo umirilo, pred vami je namreč zelo napeto obdobje. Kriva bo oblica dela pa tudi čustveno ohlajevanje v odnosu s partnerjem. Zato boste vsak dan bolj prepričani, da ne bo več mogoče obuditi čustev, ki so dolgo umirala. Veliko vprašanje je, če si to res želite, saj že dolgo niste srečni. A ker ste izjemno prilagodljiv človek, vedno popustite. Ne bo pa več lahko prelagati iskrenega pogovora, saj je partner doslej le molčal. Ko bo zahteval odgovore, vam ne bo prijetno. A molk bi bil tokrat najslabša možna rešitev. Nabralo se je toliko nerešenih težav, da vas že dušijo. Kozorog od 23. novembra do 22. decembra Zimsko spanje in lenarjenje, letos daljše kot ponavadi, je zagotovo preteklost. Začeli boste več delati, pa tudi več gibati. Že po nekaj dneh se boste počutili čudno, kot da ste bili prej nekaj mesecev preveč neaktivni. Najhuje bo zamenjati ritem življenja v spanju in količini dela. Dobro veste, da se boste morali navaditi in si spet nabrati kondicijo. Le več spanja in zdravilnega počitka tokrat ne bo pomagalo, saj nič ne gre čez noč. Vse slabo vas bo minilo, ko boste dobili plačo, saj bo poplačala prav vse, kar boste preživljali skozi mesec. Misli vam bodo bežale k nekomu, ki se vam zdi nedosegljiv. Je res? Ali pa je tako zato, ker si vi ne upate pokazati, kaj čutite. Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Spet boste delali isto napako; želeli si boste, da bi bilo vse po vaše in pri tem tudi glasno vztrajali. Prav nihče ne bo imel moči, da vam zamaje vero v to, kar si boste zapičili v glavo. Tudi partner ne bo prav dolgo vztrajal, čeprav bo tudi on prepričan, da nimate prav. Zato se nikar ne čudite, če boste opazili, da se vam izmika in da noče več niti slišati, da bi popustil prav pri vseh odločitvah. Končno gre za zelo pomembne, ki bodo krepko zaznamovale življenje vam in vašim najbližjim. Ribi od 19. februarja do 20. marca Spet se vam bo začelo dogajati, da boste težko prenašali večino ljudi, ki vas obkrožajo. V samoti pa vam tudi ne bo najbolje. To bi lahko pomenilo le to, da bi bilo dobro z nekaterimi popolnoma pretrgati stike in si poiskati nov krog prijateljev. S sodelavci bo težje, saj službe zaenkrat ne boste zamenjali, pa čeprav boste o tem veliko razmišljali. Boste pa zato več naredili za to, da pridobite manjkajoča znanja, da bi do spremembe službe sploh lahko prišlo. Čas je za to več kot ugoden. Denarja bo premalo, da bi si privoščili, kar si želite. Počakajte še malo.

Zgodilo se je ... ... od 26. marca do 1. aprila - 26. marca 1977 je Planinsko društvo Velenje v Nami pripravilo prvi planinski ples; - leta 1923 je 27. marca v Mariboru umrl Velenjčan dr. Karel Verstovšek, ki ima med drugim veliko zaslug za imenovanje Rudolfa Maistra za generala in za ustanovitev univerze v Ljubljani leta 1919; - 28. marca 1794 se je v Kapelah pri Brežicah rodil pesnik Andrej Urek, ki je kot župnik in dekan zadnjih dvajset let svojega življenja preživel v Škalah pri Velenju; - spomladi leta 1963, ko je bilo v tovarni Gorenje zaposlenih že 559 delavcev, so na bivšem nogometnem igrišču velenjskega

Rudarja ob železniški postaji v Velenju začeli graditi novo proizvodno halo Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje; - v nedeljo, 30. marca 1919 so v Šoštanju v Vasletovem hotelu (današnji Kajuhov dom) šoštanjski igralci izvedli ljudsko igro s petjem "Naša kri" avtorja Frana Saleškega Finžgarja; - Rudnik boksita v Vranji peči v Ložnici pred aprilom 1941 ni deloval, okupator pa je začel izkoriščati tudi zaloge boksita; delniška družba, ki je imela sedež v Berlinu, je po zakupni pogodbi začela kopati boksit v Ložnici in ga voziti na velenjsko železniško postajo; dokler je rudnik obrato-

val, je bilo tam zaposlenih 20 do 40 delavcev; prvo pomembno akcijo na velenjskem območju so partizani opravili v noči na 30. marec 1942, ko so partizani napadli rudnik v Ložnici in uničili večino rudniških naprav; okupator je proizvodnjo obnovil, vendar so partizani vseskozi preprečevali odvoz boksita in ga leta 1944 povsem onemogočili; - 31. marca 1992 so na zasedanju velenjske skupščine poslanci izbrali nov grb občine Velenje avtorjev Staneta Hafnerja in Vlada Vrbiča; - danes je 1. april, zato ne verjemite vsega, kar vam bodo povedali ali sporočili vaši znanci, prijatelji, sodelavci ali sosedje; razlag, zakaj je ravno 1. april dan, ko se šalimo in norčujemo iz drugih, je veliko; nekateri menijo, da zato, ker je bil ta dan nekdaj začetek novega leta, morda zato, ker naj bi bil na ta dan rojen

Karel Verstovšek (arhiv Muzeja Velenje) Juda Iškariot, morda zaradi nestanovitnosti in muhavosti aprilskega vremena ali pa je ta dan naslednik rimskega praznika smeha, ki so ga ob spomladanskem enakonočju praznovali Rimljani; že od nekdaj je veljalo pravilo, da se morajo prvoaprilske potegavščine končati do poldneva. Pripravlja: Damijan Kljajič:

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 28

TV SPORED

ČETRTEK, 25. marca

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.20 11.45 13.00 13.20 13.50 15.00 15.10 15.45 16.05 16.20 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 19.00 19.50 19.55 20.50 21.45 22.00 23.05 23.40 00.10 00.35 01.10 01.35

06.30 07.00 07.30 07.55 08.25 08.55 14.10 15.30 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.25 18.50 19.45 22.30 23.05 23.50 00.40 02.05

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski, nad. Male sive celice, kviz Sanjsko delo, 26/27 Omizje Poročila, šport, vreme Danes dol, jutri gor, nan. Piramida Poročila Mostovi Cofko Cof, 10/26 Mami, igrani film Enajsta šola Novice, šport, vreme Gledamo naprej (Ne)pomembne stvari: smrt Žrebanje deteljice Simfonorije, risanka Pujsa Pepa, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Tednik Sposobnost odpuščanja, dok. odd. Minute za jezik Odmevi, šport, vreme Osmi dan Globus Tv dnevnik 25.3.1992 Dnevnik Dnevnik slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 25.3.1992 Globus Na lepše Seja državnega zbora, prenos SP v biatlonu, sprint (Ž), prenos Tv prodaja Evropski magazin Pomagajmo si Mostovi To bo moj poklic: cvetličar, 1. del Prava ideja! Mi znamo: carski praženec, 6/12 Dekle pred kaminom, 4/13 SP v umet. drsanju, moški prostor, vključ. v prenos Tranzistor, 17. del Branilke zakona, 10/13 Germanska plemena, 4/4 Pauly Shore je mrtev, am. film Zabavni infokanal

06.55 07.25 08.30 09.25 10.20 10.55 11.25 13.05 13.35 14.10 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.20 22.40 23.35 00.10

Tv prodaja 24ur, ponov. Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Zamolčani dogodek, am. film Tv prodaja Gospod Bean, nan. Ricki Lake Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Ogledalo, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Kaliforniciranje, nan. Enota za posebne primere, nan. 01.05 Nemirna gladina, nan. 02.00 24ur, ponov. 03.00 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Pop corn, glasbena oddaja 11.25 Odpr ta tema, ponovitev 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (352) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 353. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Osebna in duhovna rast 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobraževalna oddaja 21.30 Glasbena oddaja, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

25. marca 2010

PETEK, 26. marca

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.50 11.20 11.45 12.10 12.40 13.0 13.15 14.05 14.25 15.00 15.10 15.50 16.00 16.05 16.25 17.00 17.20 17.40 17.50 18.05 18.35 18.45 19.00 19.50 19.55 20.30 22.00 23.00 00.15 00.30 00.55 01.25 01.50

06.30 07.00 07.30 07.55 08.20 08.55 14.10 15.50 16.15 17.15 17.50 18.50 20.00 22.30 00.00 01.30 02.15

06.50 07.20 08.25 09.20 10.15 10.50 11.20 13.00 13.30 14.05 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.20 22.40 23.35 01.30 02.05 03.05

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Skrivni svet medvedka Benjamina, 4/13 Mami, igrani film Enajsta šola To bo moj poklic: tesar, 2. del To bo moj poklic: cvetličar, 1. del Osmi dan Minute za jezik Poročila, šport, vreme Turbulenca: negativna čustva? Knjiga mene briga Slovenski utrinki Poročila Mostovi Doktor pes, 33/52 Mihec in Maja: kožuharjev Jože Iz popotne torbe: posladkajmo se Šola Einstein, 4/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd. Gledamo naprej Duhovni utrip Z glavo na zabavo, big father, 13/18 Vipo, risanka Jani Nani, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Danes dol, jutri gor, 17. del Na zdravje! Odmevi, šport, vreme Polnočni klub Duhovni utrip Tv dnevnik 26.3.1992 Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 26.3.1992 Glasnik Mulčki, 2/6 Seja državnega zbora, prenos SP v biatlonu, sprint (M), prenos Opus, ponov. Minute za …, tv Koper Mostovi V dobri družbi, tv Maribor Legende velikega in malega ekrana: Anton Petje SP v umet. drsanju, plesni pari – prosti program, vključ. v prenos Malomarnost, am. film Kurba, igrani film Jasnovidka, 19/22 Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponov. Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Noč volkov, am. film Tv prodaja Gospod Bean, nan. Ricki Lake Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24 ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Iron Man, am. film 24ur zvečer Brez sledu, nan. Alien proti predatorju, am. film Šest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Osebna in duhovna rast 11.25 Glasbena oddaja 12.40 Videospot dneva 12.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (353) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 354. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip, infor. oddaja 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 Pod drobnogledom, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

SOBOTA, 27. marca

06.15 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: posladkajmo se 07.20 Križ kraž: sledi Mihec in Maja, otr. ser. sledi Zajček Bine, ris. ser. sledi Ribič Pepe 09.00 Erik v deželi žuželk, koprod. film 10.45 Polnočni klub 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.10 Pogled na … kipi Jožefa Štrauba 14.20 Ustvarjena drug za drugega, am. film 15.55 Sobotno popoldne sledi O živalih in ljudeh 16.10 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Nasvet 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne sledi Zakaj pa ne 17.40 Na vrtu 18.05 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.40 Larina zvezdica, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Parada 21.05 ARS 360 21.25 Hri-bar 22.30 Poročila, vreme, šport 23.05 Vroči Bronx, 7/8 23.40 Tv dnevnik 20.3.1992 00.05 Dnevnik, pon. 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Infokanal

06.30 08.15 08.45 08.55 09.15 10.15 10.35 11.05 12.10 14.10 15.00 17.00 19.55 21.40 22.10 22.40 00.50 01.30

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 27.3.1992 Polemika Posebna ponudba, potr. odd. Circom regional Minute za …, tv Koper SP v biatlonu, skupinski start (Ž), prenos SP v biatlonu, skupinski start (M), prenos SP v umet. drsanju, (Ž) prosti program, vključ. v prenos Nogomet, ang. liga, Chlesea – Aston villa, posnetek Laško: košarka (M), liga telemach, Zlatorog – Union Olimpija, prenos Bleščica, odd. o modi Alpe-Donava-Jadran Sobotno popoldne Tranzistor, 17. odd. Zabavni infokanal

07.40 Tv prodaja 06.55 Formula 1, prenos kvalif. za VN Avstralije 08.05 Poko, ris. ser. 08.30 Profesor Baltazar, ris. serija 08.40 Lazytown, otr. ser. 09.05 Ben 10, ris. ser. 09.30 Bakuganski bojevniki, ris. ser. 09.55 Kim Possible, ris. ser. 10.20 Hevreka!, izob. ser. 10.40 Angie, nan. 11.15 Čarovnije Derrena Browna, dok. ser. 11.45 Opazovalki tornadov, dok. ser. 12.45 Ljubezen skozi želodec 13.20 84 Charing Cross Road, am. film 15.10 Poirot, nan. 16.15 Monk, nan. 17.10 Vzorni soprog, kanad. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Zorro, am. film 22.30 Dobri Will Hunting, am. film 00.50 Fandango, am. film 02.30 24ur, ponovitev 03.30 Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Videospot dneva 09.45 Deklica z vžigalicami, otroški risani film, ponovitev 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (354) 11.05 Videospot dneva 11.15 Zgodbe o volji in moči: Vojko Gašperut Gašper 11.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.45 Duhovni vrelec: Mar tin Konrad Dolamič, župnik v župniji Velenje- bl. A.M. Slomšek 18.55 To bo moj poklic :Tesar, 2. del, izobraževalna oddaja o poklicih 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 18231. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Črno bele slike in vse bar ve vmes, koncert Aleksandra Mežka 21.40 Odpr ta tema 22.40 Jutranji pogovori 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila

NEDELJA, 28. marca

07.00 sledi sledi sledi 09.50 10.20 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.15 14.30 15.00 15.05 15.10 15.25 15.35 16.00 16.05 16.20 16.25 17.00 17.15 sledi 17.30 18.25 18.35 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.45 22.40 23.10 00.45 01.05 01.25 01.55

06.30 07.30 08.00 08.10 08.30 09.00 09.40 10.10 10.40 12.10 14.40 16.25 18.15 20.15 21.10 22.00 22.50 23.50 01.20

Živ žav Telebajski, 51/90 Rang, ris. film Marči Hlaček, 38/39 Mulčki, 3/6 Izumrle civilizacije, 21/25 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, tv Maribor Poročila, šport, vreme Na zdravje! Prvi in drugi NLP Na naši zemlji Glasbiator Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Profil tedna Večno z Lorello Flego Športni gost Svetovno s Karmen Švegl Za prste obliznit, 42. del Poročila, šport, vreme NLP Naglas! Fokus Žrebanje lota Prihaja Nodi, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Spet doma Lila Prap, dok. portret Poročila, vreme, šport Bančni račun, 2/2 Tv dnevnik 28.3.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 28.3.1992 Globus Navdih klasike z mladimi virtuozi Pomagajmo si, tv Koper Alpe-Donava-Jadran Turbulenca: negativna čustva SP v biatlonu, mešane štafete, prenos SP v umet. drsanju, revija, vključ. v prenos Rokomet (Ž), finale pokala Slovenije, prenos Velenje, rokomet, osmina finala lige prvakov, Gorenje – Ciudad real, prenos Med nebom in zemljo, 2/4 Bratje Karamazovi, 4/12 Na utrip srca: Dunajski dečki, pevci Berlin Alexanderplatz, 11/14 Na robu obupa, koprod. film Zabavni infokanal

07.30 Tv prodaja 07.45 Formula 1, prenos dirke za VN Avstralije 09.55 Najdrznejši videoposnetki, dok. odd. 10.15 ŠKL, mlad. odd. 11.15 Preverjeno, ponov. 12.20 Formula 1, posnetek dirke za VN Avstralije 14.30 Najbolj noro z interneta, dok. odd. 15.30 Monk, nan. 16.25 Ne povej mami, da je varuška mrtva, am. film 18.20 Ljubezen skozi želodec, kuhar. odd. 18.55 24 ur vreme 19.00 24ur 20.00 Slovenija ima talent 21.30 Zvezde na sodišču, nan. 22.25 Skrivnosti mojih žensk, am. film 00.15 Svingerski časi, nad. 01.10 Nora šola, anim. ser. 01.40 24 ur, ponovitev 02.40 Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1822. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.30 1823. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec: Mar tin Konrad Dolamič, župnik v župniji Velenje- bl. A.M. Slomšek 11.10 Župan z vami, Bojan Šrot, župan MO Celje 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Črno bele slike in vse bar ve vmes, koncert Aleksandra Mežka 13.25 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 14.25 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Čas za nas, mladinska oddaja 18.45 Pop corn, glasbena oddaja 19.40 Jutranji pogovori 21.10 Osebna in duhovna rast 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Videostrani, obvestila

PONEDELJEK, 29. marca

06.30 06.40 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.40 11.05 11.25 11.55 13.00 13.15 13.40 15.00 15.10 15.45 15.55 16.10 16.30 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.10 21.40 22.15 23.15 23.40 01.15 01.35 02.10 02.40

06.30 06.50 07.20 07.40 08.10 08.30 08.55 17.30 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.30 22.50 00.25 01.15

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Cofko Cof, 10/26 Mulčki, 3/6 Mi znamo: Carski praženec, 6/12 Dogodivščine Sarah Jane, 4/10 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Budizem na slovenskem Parada Poročila Dober dan, Koroška Dobri žužki, ris. nan. Feliksova pisma, ris. nan. Bine: žehta, lut. nan. Ribič Pepe, 1/11 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Žrebanje 3 x 3 plus 6 Pingu, risanka Toni in Boni, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Tarča Odkar si odšla, 6/8 Na lepše Odmevi, vreme, šport Umetnost igre Glasbeni večer: Koncerti za mlade Tv dnevnik 29.3.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 29.3.1992 Slovenski utrinki Posebna ponudba, potroš. odd. Prvi in drugi Seja državnega zbora, prenos To bo moj poklic: cvetličar, 2. del Prevzetnost in pristranost, 1/6 Rožnati panter, risanka Iz sobotnega popoldneva Ko bambus zacveti, dok. odd. Studio city Pozdrav Afriki Knjiga mene briga Glasovi iz ozadja, ital. film Ko bambus zacveti, dok. odd. Zabavni infokanal

06.45 07.15 08.20 09.15 10.10 10.45 11.15 13.00 13.30 14.05 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.35 22.55 23.30 00.25

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Dedova obletnica, am. film Tv prodaja Gospod Bean, nan. Ricki Lake Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan. Kremenčkovi, am. film 24ur zvečer Kaliforniciranje, nan. Shark, nan. Enota za posebne primere, nan. 01.20 24ur, ponovitev 02.20 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 1812. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 12.10 Črno bele slike in vse bar ve vmes, koncert Aleksandra Mežka 13.20 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Kraljevič in berač, otroški risani film 18.55 Regionalne novice 1 19.00 Hrana in vino, kuharski nasveti, 355. oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Očistimo Slovenijo v enem dnevu, pogovor v studiu 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Lokalni utrip Spodnje Savinjske doline, informativna oddaja 21.45 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.15 V zavetju kulture, repor taža iz Logarske doline 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

SREDA, 31. marca

TOREK, 30. marca

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.20 10.45 11.05 11.25 11.55 13.00 13.25 13.40 14.05 14.20 15.00 15.10 15.45 16.05 16.20 16.30 17.00 17.25 17.30

01.05 01.30 02.05 02.30

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Pravljica o carju Saltanu, 6/6 Risanka Ribič Pepe, 1/11 Bine: žehta V pričakovanju božiča, 13/24 Lila Prap, dok. portret Poročila, šport, vreme ARS 360 Umetnost igre Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Marči Hlaček, 44/52 Kralj, igrani film Maroko kliče Italijo, igrani film Vprašanja brez odgovora, 1/10 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Naši vrtovi: Botanični vrt univerze v Ljubljani, dok. ser. Budizem na slovenskem: pot modrosti, dok. ser. Minute za jezik Žrebanje Astra Fletni gaji, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Piramida Kaj za prijavit? Nič!, dok. odd. Odmevi, šport, vreme Izpoved gospodarskega plačanca, dok. odd. Prava ideja!, poslov. odd. Naši vrtovi: Botanični vrt univerze v Ljubljani Tv dnevnik 30.3.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.30 07.00 07.30 07.55 08.55 17.00 17.25 18.00 19.00 20.00 20.30 21.05 21.35 23.20 00.45

Zabavni infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 30.3.1992 Studio city Seja državnega zbora, prenos Glasnik Mostovi V dobri družbi, tv Maribor Intervju: dr. Danilo Turk Globus Muzikajeto: pihalna godba Prava ideja!, poslov. odd. Vojna in mir, 1/4 Nasprotni spol, am. film Zabavni infokanal

18.00 18.25 18.30 18.40 18.50 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 22.00 23.05 00.10 00.35

06.50 07.20 08.25 09.20 10.15 10.50 11.20 13.05 13.35 14.10 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.45 23.05 23.40 00.35

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Širna reka, am. film Tv prodaja Gospod Bean, nan. Ricki Lake Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24 ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Preverjeno Izgubljeni sin, am. film 24ur zvečer Kaliforniciranje, nan. Shark, nan. Enota za posebne primere, nan. 01.30 24 ur, ponovitev 02.30 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 Očistimo Slovenijo v enem dnevu, pogovor v studiu 11.25 Videospot dneva 11.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (355) 12.00 Lokalni utrip Spodnje Savinjske doline, informativna oddaja 12.45 V zavetju kulture, repor taža iz Logarske doline 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, 356. oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1824. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 21.00 To bo moj poklic: Urar - 1. del, izobraževalna oddaja o poklicih 21.30 Turizem in mi, 3. TV mreža 22.00 Mura Raba TV, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.50 11.00 11.20 11.50 13.00 13.15 14.25 15.00 15.10 15.45 15.55 16.00 16.10 17.00 17.20 17.30 18.25 18.35 18.45 19.00 19.55 20.05 22.00 23.05 00.20 01.10 01.30 02.10 02.35

06.30 07.00 08.00 09.00 09.40 10.10 11.10 11.30 11.50 14.00 15.50 16.10 19.00 19.25 20.00 21.45 23.15 23.45 00.40

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Marči Hlaček, 31/52 Kralj, igrani film Maroko kliče Italijo, igrani film Vprašanja brez odgovora, 1/10 Naši vrtovi: Botanični vrt univerze v Ljubljani Kaj za prijavit? Nič! Poročila, šport, vreme Tarča Alpe, Donava, Jadran Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Na bazenu, risanka Medvedek: prvi april, risanka Pod klobukom Novice, šport, vreme Gledamo naprej Turbulenca: prijateljstvo, dok. odd. Žrebanje lota Bela, risanka Vale in Lajči, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Vlomilci delajo poleti, družinska komedija Odmevi, šport, vreme Omizje Turbulenca: prijateljstvo Tv dnevnik 31.3.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Hri-bar Tv dnevnik 31.3.1992 Knjiga mene briga Koncerti za mlade Spet doma Črno beli časi Mostovi Na vrtu, tv Maribor Z Damijanom Zagorje: košarka (M), liga Telemach, Zasavje – Krka, prenos Matjaž Zupančič: razred, sng drama Platforma: Helmut Newton, odd. o sodobni umet. Slovenska jazz scena Zabavni infokanal

06.40 07.10 08.15 09.10 10.05 10.40 11.10 13.00 13.30 14.05 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.35 22.30 22.50 23.25 00.20

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Transamerika, am. film Tv prodaja Gospod Bean, nan. Ricki Lake Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Ujetnici, am. film Na kraju zločina, nan. 24ur zvečer Kaliforniciranje, nan. Shark, nan. Enota za posebne primere, nan. 01.15 24ur, ponovitev 02.15 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 1824. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Športni torek, športna informativna oddaja 11.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (356) 12.00 Kraljevič in berač, otroški risani film, ponovitev 12.50 Videospot dneva 12.55 Zgodbe o volji in moči: Vojko Gašperut Gašper 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Muca copatarica, igra za otroke 18.30 Lahko noč, otroci, otroški glasbeni videospoti 18.45 Regionalne novice 1 18.55 Hrana in vino, kuharski nasveti, 357. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, glasbena oddaja 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Popotniške razglednice, potopisna oddaja 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 29

PRIREDITVE

25. marca 2010

Kdaj - kje - kaj

mali OGLASI prodam. Gsm: 041/344-883. DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)

NUDIM AVTOMOBILE, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse osamljene v vseh starostnih obdobjih. Brezplačno za mlajše ženske, ostalim osamljenim osebam nudimo spoznavanje po dostopnih cenah. Tel.: 035726319, gsm: 031/836-378, 031/505-495 BREZPLAČNO vzpostavljanje stikov za ženske do 46 leta z zanimivi moškimi z vseh območij. Gsm: 031/836-378, tel.: 03/5726-319 39LETNA kmečka punca brez otrok se želi poročiti z dobrim iskrenim moškim. Tel: 090-6286 (1,99 evra/minuto) 28-LETNA punca se je pripravljena preseliti tudi na kmetijo k dobrosrčnemu zvestemu gospodu. Tel.: 090-6286 /1,99 evra/minuto)

ŽIVALI PRODAJA nesnic rjavih (že nesejo), grahastih in črnih ter petelinov v nedeljo, 28. 3. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02/8761-202 SADIKE vrtnic, ciprese za živo mejo, prodam. Dolinšek gsm: 041/354-575, tel.: 03/5870-600 BIKCA, rjavi limuzin, star dva meseca, prodam. Tel.: 03/5893-279. PUJSKE, odojke in domači jagermaister prodam. Gsm: 031/542-798 PRAŠIČA, težkega od 80 do 100 kg, prodam. Gsm: 031/874-813

Začetni tečaj PILATESA v Termah Toplošica. Tečaj bo potekal vsako sredo v aprilu. Prijave in dodatne informacije na 051 393 077 ali info@avota.si Pohitite,število udeležencev je omejeno.

NEPREMIČNINE KINTA kunte št. 61 prodam. Gsm: 031/532-993 V ŠOŠTANJU oddam v najem stanovanje za delavce. Gsm: 040/551-647 KUPIM večjo zazidljivo ali delno zazidljivo parcelo v Šentilju. Gsm: 041/726-415

IŠČEMO MOŠKEGA za čiščenje pašnikov iščemo. Gsm: 041/753-450

KUPIM DVE cevi za puhalnik tajfun, 50 cm premera, kupim. Gsm: 031/645-330 ali 041/645-330 ELEKTROMOTOR elektrokovina, 3.5 kW, obnovljen, s stikalom, prodam. Tel.: 03/5893-279 ŠTIRIKOLESNI skuter, akumulatorski, kot nov, do 160 kg nosilnosti, ugodno prodam. Gsm: 031/854-030

PRIDELKI KROMPIR, bel (okusen) in krmo v balah prodam. Tel.: 03/5702-048, gsm: 031/523-748 VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan – Štanjel) Velenje – Konovo. Gsm: 031/749-671 ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja

GIBANJE PREBIVALSTVA Poroke: Porok ni bilo.

Smrti: Viktor Konrad Poznič, roj. 1944, Velenje, Ulica Pohorskega bataljona 12; Katarina Kozovinc, roj. 1936, Velenje, Kidričeva c. 7; Predrag Višić, roj. 1951, Bevče 8 a, Velenje; Franc Aristovnik, roj. 1925, Ravne 90, Šoštanj; Janez Rednak, roj. 1934, Velenje, Kidričeva c. 15; Ljudmila Čamer, roj. 1921,

21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer

Koledar imen

Četrtek, 25. marca

Nedelja, 28. marca

Četrtek, 25. marca

16.00 Knjižnica Šoštan Ura pravljic 19.00 Dom kulture Velenje Bolero 2010, 21. dobrodelna prireditev ob materinskem dnevu 19.00 Mladinski center Velenje Frankofonsko - avtorsko gledališče 19.30 Glasbena šola Velenje Vokalni večer, Arije, dueti, samospevi - Zinovia-Maria Zafeiriadou, sopran, Katerina Roussou, mezzosopran. Pri klavirju: Nikolaj Žličar

10.00 Velenjski grad Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke: Ohranjamo velikonočne šege

19.30 Hiša mladih Pilates

Petek, 26. marca

18.00 Dom kulture Velenje Muzikal - Čarovnik iz Oza

9.00 Glasbena šola Velenje 12. mednarodna orgelska šola 18.00 Dvorana Centra Nova Okrogla miza - Proaktivnost 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert - Mešani pevski zbor Gorenje z gosti APZ Maribor 20.00 Rdeča dvorana Velenje Maturantski ples - Gimnazije Ravne na Koroškem 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer - Glasba & klepet

Ponedeljek, 29. marca 16.00 Mladinski center Velenje Ponedeljkove popoldanske delavnice z Gabriello 19.00 Dom kulture Velenje Muzikal - Čarovnik iz Oza 19.30 Glasbena šola Velenje Orgelski koncert

Torek, 30. marca Sreda, 31. marca 11.00 Knjižnica Velenje, preddverje Odprtje razstave: Igraj se z mano 16.00 Mladinski center Velenje Multimedijske delavnice - Ustvari si svoj film 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Potopisno predavanje

Sobota, 27. marca

ŠOŠTANJ

8.00 – 13.00 Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica - Spremljevalni program: Velikonočni prazniki so tu 9.00 Dvorana Centra Nova Priprava strategije za mlade v MOV: Mladi v korak s časom 2010 – 2015 9.00 – 13.00 Knjižnica Velenje, preddverje Knjižni sejem - Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.30 Dom kulture Velenje, preddverje Sobotne lutkarije - Janko in Metka

Četrtek, 25. marca 17.00 – Terme Topolšica, hotel Vesna, izdelovanje snopov-butaric

Petek, 26. marca 19.00 Dvorana OŠ Šoštanj Koncert Pihalnega orkestra Zarja. Nastopajo še ansambli: Sredenšek sekstet, Minutka, Kaval, Pika-Poka in Grajski muzikanti.

Sreda, 31. marca 17.00– Center starejših Zimzelen, barvanje pirhov

Marec/sušec

ŠMARTNO OB PAKI

25. četrtek - Minka materinski dan

Petek, 26. marca 10.00 do 14.00 Športni center pri osnovni šoli Dan varnosti in obrambe

Sobota, 27. marca 10.30 Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica 18.00 Telovadnica OŠ bratov Letonja Nogometni turnir trojk KŠŠF na male gole

Nedelja, 28. marca 11.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Srečanje in blagoslov motoristov s panoramsko vožnjo, igrami, hrano, pijačo,…; v primeru slabega vremena se prireditev prestavi na nedeljo, 11.04.2010 17.00 Kulturni dom Gornje V pričakovanju pomladi – prireditev v počastitev dneva žena in materinskega dneva 18.00 Hiša mladih Potopisno predavanje – Peru, Bolivija in Čile

Ponedeljek, 29. marca 18.00 Hiša mladih Učna delavnica samopregledovanja dojk; delavnico bo vodila Branka Drk

Velenje, Šercerjeva c. 5; Helena Jenko, roj. 1936, Tenetiše 59, Golnik; Stanislava Petkovnik, roj. 1919, Velenje, Špeglova ul. 22; Anžič Marija, roj. 1931, Velenje, Kardeljev trg 4; Milorad Jeknić, roj. 1936, Bodrež 34 c, Šmarje pri Jelšah; Viktor Urleb, roj. 1941, Paška vas 3, Šmartno ob Paki; Dušan Andrejc, roj. 1965, Gaberke 56, Šoštanj; Franc Bitenc, roj. 1930, Črnova 52, Velenje; Frančiška Lepko, roj. 1929, Plešivec 20, Velenje; Alojz Pušnik, roj. 1930, Sevce 4/b, Rimske Toplice; Vida Napotnik, roj. 1937, Velenje, Malgajeva ul.9.

Velenje, 22. marca - Učenke krožkov klekljanja Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje so pod vodstvom mentorice Tilke Kompare pripravile razstavo z naslovom »Klekljarske mojstrovine Velenja«. Razstava je odprta v avli Mestne občine Velenje do jutri, 26. marca., v času uradnih ur. Otvoritev s kulturnim programom je bila v ponedeljek, namenjena pa je bila predvsem praznovanju žensk v mesecu marcu: dnevu žena in materinskemu dnevu. Prireditev so v celoti pripravili glasbeni krožki univerze: citrarji in kitaristi, ki so ob sodelovanju mlajše generacije pevk in recitatorjev tudi zapeli. Pri Univerzi za III. Življenjsko okolje Velenje že dvanajsto leto deluje krožek »Klekljanje«. V začetnem obdobju je v krožku sodelovalo štirinajst klekljaric. V letošnjem letu pa delujejo že v štirih skupinah, z več kot

desetimi klekljaricami v vsaki skupini. Klekljarice izdelujejo čipke v preprostejši tehniki klekljanja. Tiste, ki krožek obiskujejo dalj časa, pa že izdelujejo tudi zahtevnejše izdelke. Čipke s tematsko vsebino so predstavile v štirih sklopih: Božičnonovoletni aranžmaji, Velikonočni pogrinjek, Ljubezen, Poroka, Rojstvo ter Čaj ob petih. Danes in jutri dopoldne bodo klekljarice tudi »v živo« nazorno prikazovale izdelavo čipk.

26. petek - Maksima 27. sobota - Rupert 28. nedelja - Janez 29. ponedeljek - Ciril 30. torek - Bogo 31. sreda - Benjamin Lunine mene

30. marec, polna luna ali ščip, ob 4:25

Torek, 30. marca 18.00 Hiša mladih Joga

Sreda, 31. marca 18.00 Hiša mladih Omizje ''Družinske vrednote na prepihu v predlogu novega družinskega zakonika'' – Nova generacija in OO SLS

Nagrajenci križanke "Erico", objavljene v tedniku Naš čas dne 11.3.2010, so:

Klekljarske mojstrovine Velenja Ura za

RAZNO

Upravna enota Velenje

VELENJE

Zemljo tudi v Velenju Velenje, 27. marca – Mestna občina Velenje se bo letos že tretje leto zapored pridružila globalni pobudi proti podnebnim spremembam, projektu »Earth Hour« ali Ura za Zemljo, ki poziva k izklopu luči po celem svetu. Ura za Zemljo bo letos, v soboto 27. marca, v času med 20..30 in 21.30. V MO Velenje bodo takrat ugasnili razsvetljavo na Velenjskem gradu, Šaleškem gradu, na Titovem trgu in razsvetljavo Doma kulture Velenje. Temu simbolnemu dejanju naj bi se pridružilo tudi čim več občanov in občank Velenja. Tako bodo s to simbolno gesto sporočili svetu, da je čas, da prevzamejo odgovornost in poskušajo s konkretnimi dejanji preprečiti globalno segrevanje ozračja.

- Slavko Brglez, Graškogorska 31, Velenje; - Tinkara Srnovršnik, Lipje 35 b, Velenje; - Ivan Mijoč, Jenkova 3, Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za nagrado (analiza vzorca vrtnih ali kmetijskih tal z gnojilnimi nasveti) priporočeno po pošti. Čestitamo! Geslo: GNOJILNI NAČRT

Program Citycenter 22. - 27. marec izdelava in prodaja butaric (pred trgovino Interspar) 22.3. - 5.4. razstava velikonočnih simbolov 26.3. ob 18. uri velikonočna delavnica - prikaz in izdelava velikonočnih butaric, prikaz in spoznavanje različnih tehnik za izdelavo velikonočnih pirhov

KAM NA IZLET? četrtek, 25. 3.: Ob 17 h zbor članov PD Velenje – dvorana MO Velenje; - petek, 26. 3.: Pohod mesečnikov – PD Vinska Gora; sobota, 27. 3. 10: Turno smučanje – PD Velenje.

DEŽURSTVA ZD Velenje - OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995 -478, dežurno službo pa na 8995 -445.

Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izda-

ja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Zobozdravniki: 27. in 28. 3. – Vesna Pupič Gaberšek, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure).

Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni vet. – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D VELIKA DVORANA HOTELA PAKA:

VALENTINOVO (Valentine's day) , Romantična komična drama, 121 minut . Režija: Garry Marshall. Igrajo: Taylor Lautner, Anne Hathaway, Bradley Cooper, Jessica Biel, Taylor Swit, Ashton Kutcher, Emma Roberts, Jennifer Garner, Patrick Dempsey, Jamie Fox, idr. Petek, 26.3. ob 18.00 Sobota, 27.3. ob 20.30 Nedelja, 28.3. ob 20.15

V MOJIH NEBESIH (Lovely Bones) Triler, drama,135 minut . Režija: Peter Jackson Igrajo: Saoirse Ronan, Mark Wahlberg, Rachel Waisz, Stanley Tucci, Susan Sarandon, Jake Abel, Thomas McCarthy idr. Petek, 26.3. ob 20.15 Sobota, 27.3. ob 18.00

NA ROBU TEME (Edge of Darkness) Triler, drama, 126 minut Režija: Martin Campbell

Igrajo: Mel Gibson, Danny Huston, Ray Winstone, Shawn Roberts, Peer Hermann, Caterina Scorsone idr. Petek, 26.3. ob 20.00 – mala dvorana Nedelja, 28.3. ob 18.00

HANNAH MONTANA (Hannah Montana: The Movie) Mladinska glasbena komedija, 102 minuti. Režija:Peter Chelsom Igrajo: Miley Cyrus, Billy Ray Cyrus, Emily Osment, Jason Earles, Mitchel Musso, Moises Arias, Lucas Till,

Vanessa Williams, Nedelja, 28.3. ob 16.00 – otroška matineja Naslednji vikend, od 2.4. do 4.4. 2010, napovedujemo: romantično komedijo PRESTOPNO LETO, zgodovinsko dramo KRVAVA GROFICA, domišljijsko pustolovščino PERCY JACKSON IN OLIMPIJCI KRADLJIVEC STRELE.

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 30

OBVEŠČEVALEC

25. marca 2010

Sporočamo žalostno vest, da je umrla

ZAHVALA Zapustil nas je

PAVLA JURJEVC iz Skorna pri Šoštanju

VIKTOR URLEB Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič)

25. 11. 1924 – 11. 3. 2010

1941 – 2010 Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu.

Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 15. 3. 2010, na pokopališču v Podkraju. Vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, se lepo zahvaljujemo.

Žalujoči sorodniki in prijatelji Žalujoči: sinovi Viki, Robi in Matevž z družinama

ZAHVALA

Ob boleči izgubi moža, brata, svaka, strica

Ob tragični nesreči

FRANCA GALOVIČA Topolšica 68, Topolšica

26. 11. 1930 – 9. 3. 2010

DUŠANA ANDREJCA 1965 – 2010 Težko je najti človeka, ki lahko z njim živiš. Še težje je, ko ga izgubiš.

Vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam stali ob strani in nam kakor koli pomagali, vsem in vsakemu posebej se toplo zahvaljujemo.

Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi

ZAHVALA

Ni te več na vrtu ne v hiši. nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, Krajevni skupnosti Topolšica in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, ter vsem, ki ste pokojnika pospremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo Pogrebni službi Usar, gospodu župniku za lepo opravljen obred, osebju Bolnišnice Topolšica in Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, posebno g. Vujasinoviću, dr. med. Vsem iskrena hvala.

Žalujoči: žena Danica, brat Pavel z družino, sestra Anita z družino, svaka Slavko in Majda z družino

ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi dragega sina, soproga, atija, brata, strica

V globoki žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustila

ANTONIJA ROČNIK

DEJANA MRKONJIČA 1. 9. 1975 – 9. 3. 2010

5. 1. 1927 – 7. 3. 2010 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je …

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem Pošte

Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali, ter številnim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.

Ničesar ni, da v tem ne bil bi Ti, Velenje, patronažni službi in ZD Velenje, prijateljem, sosedom, so le oblike Tvojega smehljaja znancem za izražene besede sočutja in tolažbe, podarjeno cvetje in vsaka stvar o Tebi govori. in sveče. Zahvala gospodu župniku g. Kolarju za ganljive besede, Ti ostajaš v naših srcih.

pogrebni službi za opravljen obred in vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: sestra Zalika, Kolavterjevi Irenca s Petrom, Gabrijela z družino Žalujoči vsi njegovi

ZAHVALA

Zapustil nas je dragi mož, oče in dedek

ob boleči izgubi moža, očeta, brata in dedija

PREDRAG VIŠIĆ

FRANCA ARISTOVNIKA iz Raven pri Šoštanju

Bevče 8 a, Velenje

8. 8. 1925 – 15. 3. 2010 Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več ni.

2. 1. 1951 – 13. 3. 2010

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, Premogoviku Velenje, častni straži, rudarski godbi in g. Kolarju za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: žena Milena, sinova Zlatko in Uroš, vnukinji Vita in Ajda ter ostalo sorodstvo

Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Lepa hvala Premogovniku Velenje, Gorenju, kolektivu gostilne Križnik, govornikom Mariji Sovič, Marjani Kotnik in Dragu Kolarju, dekanu, rudarski straži in godbi, ravenskim pevcem, praporščakom in Pogrebni službi Usar. Žalujoči: žena Slavka, sinova Marjan in Darko, hči Mira, vnuki Sonja, Mojca, Peter, Darja in Matjaž ter sestri Micka in Anica

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 31

OBVEŠČEVALEC

25. marca 2010

ZAHVALA

ZAHVALA Po težki bolezni se je poslovil

Za vedno je odšel moj dragi mož

VIKTOR KONRAD POZNIČ 21. 2. 1944 – 13. 3. 2010

JANEZ REDNAK 15. 10. 1934 – 15. 3. 2010 Ko od doma si odhajal nič hudega sluteč, le kdo bi mislil si, da nazaj ne prideš več.

Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mu lajšali trpljenje v zadnjih dneh življenja. Iskrena hvala tudi vsem vam, ki ste mi v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali, z mano sočustvovali, mu darovali sveče in cvetje ter ga v tako velikem številu lepo pospremili na njegovo zadnjo pot. Prav vsem še enkrat hvala.

Iskrena zahvala za nesebično pomoč g. Zupančiču, dr. med., celotni patronažni ekipi, še posebej ge. Tatjani in reševalni ekipi ZD Velenje, hematološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje in Onkološkemu inštitutu Ljubljana. Zahvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Posebna zahvala kolektivu OŠ Antona Aškerca, Southeastern Louisiana University, AK Velenje, KS Pesje in Citi Galič za zaigrane akorde, ki so ga pospremili v večnost. Hvala govorniku g. Semetu, župniku Martinu ter Pogrebni službi Tišina.

Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več ni.

Žalujoča žena Katica

Žena Slavica, hči Petra in sestra Zora z otrokoma

ZAHVALA

ZAHVALA Po hudi bolezni nas je tiho zapustila naša draga

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija

FRANČIŠKA LEPKO

ZDRAVKA ZUPANČIČA

iz Plešivca

iz Lokovice 16 c, Šoštanj Ko življenje tone v noč, še žarek upanja išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.

10. 10. 1929 – 18. 3. 2010

2. 6. 1937 – 17. 3. 2010

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala velja patronažnim sestram ZD Velenje za vso zdravstveno nego in pomoč ter vsem, ki ste jo med boleznijo obiskovali in ji stali ob strani. Iskrena hvala vsem sodelujočim v lepo opravljeni pogrebni slovesnosti. Hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.

Pride čas, ko si izmučeno srce želi le še zaspati …

Hvala vsem, ki ste mu pomagali v času krute bolezni, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi Žalujoči vsi njeni

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija

K večnemu počitku je mirno odšla naša draga mama, stara mama in sestra

FRANCA BITENCA

ANA GREGORC

30. 5. 1930 – 16. 3. 2010

roj. RADOSLOVNIK

Posodi, zemlja, svoje mu naročje, za ljubega, ki je nemiren mir iskal. Objemi ga mehko, mehkeje pa ga zazibaj, da mu bo lepo, da bo spokojno spal.

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Zahvala tudi Lovski družini Velenje, govorniku Slavku Bračiču, g. župniku Tonetu Krašovcu, Pogrebni službi Usar, pevcem, Čebelarskemu društvu Vinska Gora, Društvu upokojencev Vinska Gora, ZB Vinska Gora, sodelavcem OŠ Mihe Pintarja Toleda in Gorenju Orodjarna.

Žalujoči: žena Ivanka, sin Vojko z Marjano, hči Jana z Evgenom, vnuka Matic in Tina

ZAHVALA

Blagor mu, ki se spočije, v črni zemlji v Bogu spi! Lepše sonce njemu sije, lepša zarja rumeni. (D. Jenko)

16. 6. 1935 – 13. 3. 2010

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala za besede tolažbe, za vsako dobro misel in molitev, hvala za darove. Posebna zahvala velja g. kaplanu Tadeju za lep cerkveni obred, govornikoma ge. Majdi in g. Filipu, šoštanjskim cerkvenim pevcem, oktetu TEŠ in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v uri slovesa. Žalujoči: sinovi Dani, Rado in Franc z družinami, sestra Slavka in ostali sorodniki

ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, tast, nono

Ob boleči izgubi drage žene, mame, ome, prababice, sestre, tete in prijateljice

KATARINE KOZOVINC 1936 – 2010 Od nje smo se poslovili 17. marca 2010 na pokopališču v Podkraju pri Velenju. Za svečan pogreb se zahvaljujemo Premogovniku Velenje, rudarski godbi in častni straži, praporščakom, govorniku g. Dragu Kolarju, kaplanu cerkve sv. Martina in Pogrebni službi Tišina. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče, sorodnikom, bivšim sodelavcem, prijateljem, sosedom Kidričeve ceste, Gostu in NLB-ju. Hvala g. Damjanu Justineku, dr. med., in osebju negovalnega oddelka Bolnišnice Topolšica, g. Pavlu Grošlju, dr. med., in njeni dolgoletni osebni zdravnici ge. Aleksandri Žuber, dr. med., za zdravljenje, nego in pomoč ob njenih številnih boleznih. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Ohranite jo v lepem spominu.

Zdaj ne trpiš več draga, zdaj počivaš, nič več te ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.

Žalujoči: mož Franc, hčerka Romana, vnuk Rod z družino, brat Emil z družino, sestri Marica in Erna z družinama

LADISLAV PAL – PIPI 14. 2. 1936 – 11.3. 2010 Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje, podarili sveče in cvetje ter nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala g. Boštjanu Rožiču, dr. med. O, saj ni smrti, ni smrti! Hvala osebnemu zdravniku g. Župančiču, dr. med., in sestri Simoni, Samo tišina je pregloboka. patronažnim sestram in osebju Zdravstvenega doma Velenje. Kakor v zelenem prostranem Zahvala sodelavcem Gorenja Varovanje, Mestne občine Velenje, gozdu. kolektivu Hotela Paka, kolektivu Občinskega sodišča Velenje, (S. Kosovel) Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje, območnemu združenju RK, krajevni org. RK – Levi breg, društvu upokojencev mestne četrti Levi breg. Hvala gospodu Semetu za lep poslovilni govor, zastavonošam, Pogrebni službi Usar, kvintetu Flamingo za čutno zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala družinam Valoh in Videmšek. Hvala sostanovalcem Kraigherjeve 8 in 8 C. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k mirnemu počitku. Žalujoči: Žena Nadja, sinova Andrej in Gordan, snaha Melita in vnuk Andrej

Naš čas, 25. 3. 2010, barve: CMYK, stran 32

Pomoči ni dovolj za vse Na Območnem združenju RK Velenje lani pomagali 810, na Karitas Velenje 300 prosilcem – Letos, v evropskem letu boja proti revščini, manj pomoči, zato bodo seznam upravičencev še oklestili Tatjana Podgoršek

Odpuščanja delavcev, nizke plače, skromne pokojnine in drugi prejemki na eni strani, na drugi pa višji življenjski stroški so korenito posegli v socialno strukturo tudi v Šaleški dolini. Vse več ljudi trka na vrata humanitarnih organizacij, kot sta Rdeči križ in Karitas ter na Center za socialno delo Velenje.

Krediti se pri upravičenosti do pomoči ne upoštevajo Dar ja Lip ni kar, sekre tarka Območnega združenja RK Velenje, je povedala, da je število tistih, ki se obračajo k njim po pomoč v stiski, vsako leto večje. Žal ne morejo pomagati vsem, ker pomoči, ki jo dobijo, ni dovolj. »Tako smo morali nekatere že odkloniti. Leta 2008 smo delili pakete hrane in pralnega praška na osnovi meril, ki smo jih izdelali pri RK, sedaj jih delimo le na osnovi potrdil Centra za socialno delo Velenje. Tu imajo vpogled v različne

prihodke posameznikov, mi pa dosto pa do podat kov, ki bi jih potrebovali za dokaz upravičenosti, nimamo.« Kot je še povedala Lipnikarjeva, se pri njih ne oglašajo le brezposelne osebe, ampak tudi upokojenci, ki zaradi prenizke pokoj ni ne ne zmo rejo skleniti začetka in konca meseca, in pa zaposleni, katerih nizki dohodki so v velikih primerih še dodatno obremenjeni s krediti. »Niso tako redki taki, ki vzamejo krediti zato, da plačajo položnice, druge obveznosti. Pri preverjanju, ali je taka oseba upravičena do pomoči ali ne, se krediti, žal, ne upoštevajo. Če se le da, pomagamo takim z dodelitvijo občasne pomoči.« Lani je območno združenje razdelilo 4327 prehrambenih paketov in 3816 paketov pralnega praška (leto prej 2744 prehrambenih in 2546 paketov pralnega praška). Poleg tega še kar nekaj ton nekaterih drugih osnovnih živil, kot so mleko, sladkor, moka, riž, testenine, higienski paketi. Z njimi so lajšali stike 810 družinam oziroma posameznikom, kar je približno 100 več kot leta 2008. Kot ob tem poudarja Lipnikarjeva, je to zelo »okleščena števil-

ka, saj smo razdelili pomoč res le najnujnejšim primerom.« Letos bodo seznam upravičencev morali še skrajšati za od 150 do 200 oseb. Od države bodo namreč dobili manj paketov, zato jih bodo lahko tudi manj razdelili. Do koliko paketov prehrane in pralnega praška bo upravičeno kakšno okolje v Sloveniji, bo odvisno – po besedah Lipnikarjeve – od števila brezposelnih in še nekate rih dru gih meril s področja sociale. Prehrambene pakete in pakete pralnega praška so za upravičence v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki prispevali: EU iz ukrepa dobave hrane iz intervencijskih zalog najbolj ogroženih držav v uniji, iz sredstev Fiho, denar za nakup živil so primaknile še vse tri lokalne skupnosti na tem območju, 710 paketov je doniral Mercator, na seznamu pa je še nekaj manjših donatorjev. Vsak, ki je na seznamu upravičencev za paket hrane in pralnega praška, je upravičen tudi do rabljene obleke in obutev. Za zdaj poskrbijo za potrebe po tej obliki pomoči predvsem za odrasle upravičence, za otroke pa obutve in oblek primanjkuje.

Darja Lipnikar: »Lani smo razdelili 4327 paketov hrane, leto prej 2744.«

Rdeči križ je lani razdelil veliko več pomoči kot leta 2008

Pomagali tudi z denarjem

Rdeči križ Slovenije (RKS) je lani iz zalog iz EU zagotovil več kot tri tisoč ton hrane. Ob tem je razdelil dobrih pol milijona evrov enkratne denarne pomoči najbolj ogroženim. Vso pomoč je nemogoče ovrednotiti, pravijo, samo v hrani in pralnem prašku je je bilo za več kot 1,3 milijona evrov ali še enkrat toliko kot v letu 2008. Na RKS še ugotavljajo, da se je število prosilcev pomoči od začetka gospo dar ske in finanč ne kri ze povečalo v vseh okoljih. V povprečju v okviru območnih združenj RKS za 20 odstotkov, v nekaterih okoljih, kjer so stečaji ali odpuščanja, pa tudi do 70 odstotkov.

Vesna Glinšek

V krajevni skupnosti Paka pri Velenju so v petek predali namenu obnovljene prostore nekdanje podružnice osnovne šole. Ti bodo odslej namenjeni delovanju sveta krajevne skupnosti, društvom ter krajankam in krajanom za različne dejavnosti. Sama obnova, ki je stala okrog 400 000 evrov, pa je po

Da je potreb po pomoči v raznih stiskah veliko, je povedala tudi Milica Kovač iz Župnijske Karitas Blaženega Antona Martina Slomška Velenje. »Zato se obračamo s prošnjo na dobre ljudi, ki lahko pomagajo, da se nam pridružijo.« Lani so pomagali več kot 300 prosilcem, razdelili so več kot 10 ton živil, 20 paketov šolskih potrebščin, več otroških oblačil in opreme (vozi čki, poste lje…), 27 -krat so pomagali otrokom z denarjem, 26 družinam pa pri plačilu položnic. Letos so že razdelili 120 paketov hrane, šestim šolarjem so z denarjem pomagali poplačati

Letos že 861 primerov za izredno denarno socialno pomoč Trditev, da je kriza dokaj korenito posegla v socialno strukturo tudi v Šaleški dolini, zgovorno dokazujejo podatki, ki smo jih dobili na Centru za socialno delo Velenje. Lani celo leto so na centru 2933 upravičencem dodelili izredno denar no socialno pomoč, od 1. januarja letos do konca minulega tedna pa že 861. 100 vlog so zavrnili, ker so prosilci presegali kriterije za dodelitev.

Komu smo v zabavo?

Pa so ga le dočakali V Paki pri Velenju končno dobili svoj dom krajanov – Uradno so ga odprli konec tedna – V njem že potekajo različne dejavnosti

Milica Kovač: “Letos smo prvič pozvali naše stranke, da če še želijo prejemati pomoč, nam morajo predložiti tudi potrdilo o dohodkih.«

stroške šole v naravi, 10 občanom pa so prispevali denar za plačilo položnic. »Letos prvič zahtevamo od iskalca pomoči tudi podatke o dohodkih. Saj tudi prejšnja leta nismo nekomu dali pomoči »na lepe oči«, vendar letos prvič zahtevamo tudi potrdilo o dohodkih. Tako smo se pisno že obrnili na naše stranke in jih o tem obvestili. Do sedaj smo prejeli 110 dokazil. Bila pa sem zelo presenečena, ker nas je 10 do 15 občanov, ki so dobivali pomoč, obvestilo, da je sedaj ne potrebujejo več, ker so dobili službo. Namesto njih na vrata trkajo novi.« Po besedah Kovačeve se zadnja 3 leta povezujejo s Karitas Celje, še zlasti, odkar deluje humanitarno skladišče v Vrbju pri Žalcu. Če lani rabljena oblačila in obutev nista bila tako aktualna, je letos precej drugače.

Velenje, 18. marca – Četrtek, malo pred poldnevom. Z enega od balkonov nad Standardom meter pred menoj prileti jabolko. Se raztrešči. Na sto kosov. Lahko bi priletelo vame. Ali pa koga drugega. Otrpla sem obstala. Gledala gor. Kar nekaj časa. Se mi zdi, da vem, od kod je priletelo ... Tistemu, ki je vrgel – pa ne prvič - kar so potrdili tudi ljudje, s katerimi sem se o tem pogovarjala na kraju »zločina«, so imeli podobne izkušnje. Še kaj drugega je priletelo, ne le jabolko, so pripovedovali. Lahko da je tistemu, ki meče, to zabavno. A zabavno bo samo tako dolgo, dokler ne bo koga zadel in ga poškodoval. Kaj pa potem? mkp

Ob pomoči župana Srečka Meha, predsednika KS Srečka Avberška in podpresednika Alojza Harnika (zadaj) je trak simbolično prerezala ena najmlajših krajank.

besedah predsednika krajevne skupnosti Srečka Avberška trajala sedem let. »Pred sedmimi leti se je zaprla podružnična osnovna šola. Sliši se veliko, a to je star objekt, star 50 let. Zato je bilo treba zamenjati in obnoviti vse. Pravzaprav razen zidov ni starega dela v tej zgradbi.« Do zdaj krajani niso imeli prostora, v katerem bi lahko izvajali aktivnosti različnih društev,

zdaj pa imajo pogoje za to vedno boljše. »Pri nas sedaj delujejo društvo prijateljev mladine, potekajo delavnice, športno društvo … Vsako posebej pripravlja aktivnosti za krajane. Da smo dom zares potrebovali, mislim, da je dokaz ta otvoritev. Zbralo se je precej ljudi.« A z njo njihovega dela še ni konec. Alojz Harnik, podpredsednik, je prepričan, da bodo nekaj

pomanjkljivosti, ki so še na objektu, odpravili v kar se da najkrajšem času. »Urediti moramo še predvsem ogrevanje in vodovod. A za nas je pomembno, da imamo prostor za druženje. Zanj smo se namreč dolgo borili.« Še vedno pa v kraju ostajajo neasfaltirane ceste. »Letos naj bi asfaltirali dve, Loke in Lopatnik, sicer pa pri nas velika težava ostaja kanalizacija. Kako jo bomo uredili, se še pogovarjamo,« je zaključil Avberšek.

Tina Jurko, krajanka: »Jaz sem zelo vesela, da smo dom končno le dobili. Lahko bomo pripravljali različne prireditve, ustvarjali z otroki … Sama nameravam sodelovati predvsem pri Društvu prijateljev mladine, saj sem tudi sicer v pedagoških vodah. Naša prva predst ava bo že predstava za materinski dan.«

Z enega od teh balkonov menda ne tako redko kaj prileti. Za zabavo?

Tretje javno stranišče v mestu Eno je na otroškem igrišču, drugo na avtobusnem postajališču, tretje pa v kletnih prostorih Centra Nova Velenje, 18. marec – Ko te med sprehodom, opravki v mestu »pritisne«, se lahko zatečeš v kakšen lokal, kjer te bodo sicer grdo gledali, če pred uporabo nisi pri njih tudi »napolnil«. A kam lahko greš, če v mestu ni javnih stranišč? V Velenju so zdaj odprli tretjega. To je v kletnih prostorih Centra Nova, odprto od ponedeljka do sobote od 7. do 20. ure. Že pred tem smo imeli v Velenju dve javni stranišči, eno na centralnem otroškem igrišču in eno na avtobusnem postajališču. Za avtobusno postajališče mnogi še vedno zatrjujejo, da le-to javnega WC-ja nima, čeprav to ne drži. Javno stranišče je odprto med obratovanjem lokala Antlej, in sicer od ponedeljka do sobote od 4.45 do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 13. ure. Stranišče na centralnem otroškem igrišču je odprto vse dni v tednu, v času, ko je igrišče odprto. Odpre se zjutraj ob 8. uri, zapira pa se pozimi okoli 18. ure, v poletnih mesecih pa ob 21. uri. Velenje tako tudi po številu javnih stranišč postaja veliko mesto, čeprav je tudi res, da se je ponoči od 22. do 4.45 treba, če je nuja, znajti po svoje. Kot zanimivost: ste vedeli, da je 19. november svetovni dan stranišč? mkp