12 2015

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (6/10 0C) deĹževno, v soboto (-1/16 0C) sonÄ?no, v nedeljo (-1/15 0C) oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 26. marca 2015

ĹĄtevilka 12 | leto 62

www.nascas.com

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

Ĺ portnike za zgled Milena KrstiÄ? - Planinc

Si predstavljate, kje bi bila Slovenija, njeno gospodarstvo, zaposlenost, politiÄ?na kultura, morala, bliĹĄÄ? ..., Ä?e bi se zgledovali po velikih imenih slovenskega ĹĄporta? Danes bi, namesto da vedno bolj ťvicamoÂŤ, Ĺživeli v drugi Ĺ vici. Brez sence dvoma.

Zbori pojejo Pomlad je v Ĺ aleĹĄki dolini tudi Ä?as, ko se veliko prepeva. Festival Pozdrav pomladi, na katerem se zvrstijo dobesedno vsi pevci od najmlajĹĄih do najstarejĹĄih, Ĺže kar poka po ĹĄivih. Dvorane so tradicionalno razprodane, obiskovalci pa navduĹĄeni, sicer pa imajo kaj videti in sliĹĄati (12. stran). NavduĹĄenje pa je bilo

popolno tudi na koncertu Tanje Ĺ˝agar, katere gostje so bili pevci osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca, ki sta jih za nastop pripravili zborovodkinji Metka Smirnov in Jelka RepenĹĄek. Skupaj s Tanjo so priÄ?arali nepozabno razpoloĹženje. đ&#x;”˛

Centra za socialno delo ne damo!

MarÄ?evska seja sveta Mestne obÄ?ine Velenje je minila v znamenju obravnave poroÄ?il o delu javnih zavodov in institucij, ki jih v naĹĄem mediju redno spremljamo. Med drugim so obravnavali poroÄ?ilo Centra za socialno delo, ob katerem so opozorili, da se nalaga temu centru, ki bi se moral ukvarjati predvsem s strokovnim delom, ki je v teh teĹžkih Ä?asih ĹĄe kako pomembno, vse veÄ? strokovno tehniÄ?nih opravil. Predvsem pa jih je moÄ?no zmotil podatek, da bi se lahko zgodilo, da bi naÄ?rtovana reorganizacija teh centrov odnesla sedeĹž te ustanove kam drugam. Svetniki so odloÄ?no poudarili, đ&#x;”˛ mz da se s tem nikakor ne strinjajo.â€

10

JoĹžefov sejem vsako leto ĹživahnejĹĄi V Ĺ kalah pri tamkajĹĄnji cerkvi svetega JoĹžefa je bil v nedeljo dopoldne znova sejemski vrveĹž.

DomaÄ?e druĹĄtvo REVIVAS je Ĺže peto leto zapored pripravilo JoĹžefov sejem. S tem dogodkom skuĹĄa obdrĹžati tradicijo nekdanjih, po vsej dolini znanih JoĹžefovih sejmov, ki so bili nekoÄ? na sejmiĹĄÄ?u pred nekdanjo cerkvijo na pogreznjenem ĹĄkalskem hribu.

Letos so izstopale Ĺženske iz PleĹĄivca, ki so se izkazale s svojo razstavo velikonoÄ?nih dobrot in okraskov ter raznovrstnimi semeni. Pester nabor izdelkov pridnih rok domaÄ?ink so dopolnile ĹĄe roĹže iz krep papirja. V Bukvarni ste lahko menjali ali si sposodili knjige.

Med letoĹĄnjimi zanimivostmi so bile po besedah predsednice druĹĄtva Vere PogaÄ?ar tudi menjava se-

men in igre, ki so se po ustnem izroÄ?ilu nekoÄ? odvijale na ĹĄkalskem sejmiĹĄÄ?u: zabijanje Ĺžebljev, sekanje pomaranÄ?, trkanje pirhov in po-

dobno. PrviÄ? so na prireditev povabili godovnike JoĹžice in JoĹžete, ki so se pomerili tudi v spretnostnih igrah. Od Ä?lanic druĹĄtva so za

Toliko veselja, ponosa, upanja, navdiha, Ä?ustev, optimizma, elana ..., kot so nam ga to sezono priÄ?arali s svojimi uspehi velika imena slovenskega zimskega ĹĄporta (da o drugih ĹĄportih in ĹĄportnikih ne govorim) Tina Maze, Peter Prevc, Ĺ˝an KoĹĄir, Jakov Fak ..., in ĹĄe veliko drugih, se Ĺže dolgo nismo nauĹžili. Ĺ e dobro, da jih imamo. VÄ?asih je bilo vsega za en dan kar preveÄ?. Ĺ˝e prav kiÄ?asto. Napeljevalo je k napuhu. Himna, ki smo jo po njihovih nastopih posluĹĄali, je bila najlepĹĄa in najbolj milozvoÄ?na pesem. Sedla je v srce. Poenotila. Vsi za enega, eden za vse. Tekmovanja so spominjala na neke druge Ä?ase, ko smo nepremiÄ?no zrli v ekrane ob nastopih KriĹžaja, Mateje, Strela, Franka ..., in bili (skoraj) vsi sreÄ?ni. ÄŒe ne zaradi drugega zato, ker so se ob njihovih nastopih marsikje ustavili stroji, pisanje matematike pa je bilo prestavljeno na primernejĹĄi Ä?as.

Nobena stvar pa ne traja veÄ?no. Ĺ e zime je nepreklicno konec. V deĹželo je priĹĄla pomlad, natrosila cvetja, regrata .... Malo deĹžja in zabrstelo in ozelenelo bo tudi tisto, kar zaradi suhih tal ĹĄe odlaĹĄa. Saj ne, da bi si pomladi ne Ĺželeli. Nanjo smo veÄ?krat pomislili, Ä?e ne drugikrat, med reklamami ob spremljanju tekem. A kaj, ko so se s pomladjo – ne vem Ä?e ste opazili – na naslovnice in v naslednje strani in minute medijev, takoj ko so ĹĄportniki odĹĄli, vrnila ÂťvelikaÂŤ imena slovenske politike in gospodarstva. Ob posluĹĄanju njihovih nastopov Ĺžal ni kaj dosti aplavzov, ni zanosa, ni optimizma, kaj ĹĄele tistega Âťvsi za enega, eden za vseÂŤ. Ĺ e himna ne zveni enako. ÄŒeprav dajejo videz, da se trudijo, vijugajo, skaÄ?ejo, teÄ?ejo, pa bolj ali manj predvsem streljajo v tarÄ?e levo in desno, seĹĄtevajo, odĹĄtevajo ... Zato tudi vse premalokrat prepriÄ?ajo.

MogoÄ?e pa ĹĄe bodo. MogoÄ?e se bodo po izjemni zimski sezoni naĹĄih ĹĄportnikov skupaj s pomladjo predramili in tako kot vrtiÄ?karji zavihali rokave. Pa ne za lastne, ampak naĹĄe skupne vrtiÄ?ke. đ&#x;”˛

11 12 1

9

Premaknite kazalce 2 3 v nedeljo, 29. marca

8

4

7 Cesta 6 5spet na Ĺ entrupert

god, ki so ga imeli tri dni pred tem, dobili simboliÄ?no darilo. đ&#x;”˛

vos

Upajmo, da bo sreda, 18. marca, pomemben dan za izgradnjo tretje razvojne osi od Velenja do avtoceste. Vlada je namreÄ? sprejela sklep, da se ponovno zaÄ?no aktivnosti za izgradnjo te ceste, in sicer na trasi Velenje - jug–(Pesje)–Šentrupert. To je tudi trasa, ki jo najbolj zagovarjamo v savinjsko-ĹĄaleĹĄkem okolju, saj se bo nanjo lahko prikljuÄ?ila tudi Zgornja Savinjska dolina. Razveseljivo pa je tudi, da so zanjo ĹĄtevilni postopki Ĺže speljati in bi aktivnosti lahko zelo hitro stekle. OdloÄ?itev vlade so v tem okolju Ĺže pozdravili, razveselila pa se je tudi poslanka SD in podpredsednica drĹžavnega zbora Andreja KatiÄ?, ki Ĺželi postopke ĹĄe pospeĹĄiti, in sicer tako, da bo predlagala sestanek vseh treh odgovornih ministrstev s predstavniki lokalne oblasti. ÂťS tem Ĺželimo doseÄ?i, da pride Ä?im prej do javne razgrnitve drĹžavnega lokacijskega naÄ?rta, da se zberejo morebitne pripombe, se nanje argumentirano odgovori in pripravi vse za zaÄ?etek gradnje. Vsekakor pa bo treba pri tem upoĹĄtevati, da gre za javni interes in bo na raÄ?un tega treba tudi Ĺžrtvovati kakĹĄno kmetijsko zemljiĹĄÄ?e, da bodo savinjska, ĹĄaleĹĄka in koroĹĄka regija dobile sodobno prometno povezavo in s tem tudi moĹžnosti za đ&#x;”˛ mz enakopraven razvoj v primerjavi z drugimi obmoÄ?ji Slovenije.ÂŤâ€

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 2

2

OD SREDE DO TORKA

26. marca 2015

BICY bodo potegnili do TopolĹĄice ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo do poletja zagotovila ĹĄe dve postaji za izposojo mestnih koles

Obisk predstavnikov ObÄ?ine GoriÄ?an Velenje, 18. marec – V torek je podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje dr.

Franc Ĺ˝erdin s sodelavci v mestni hiĹĄi sprejel Ĺžupana ObÄ?ine GoriÄ?an iz MedĹžimurja Maria Moharića s spremstvom. Goste sta spremljala predstavnika Kulturnega druĹĄtva MedĹžimurje Velenje Matija in Drago Blagus. Predstavniki obÄ?ine so jim v uvodu predstavili Velenje in naÄ?rte za prihodnost. Ĺ˝upan ObÄ?ine GoriÄ?an Mario Moharić pa je predstavil obÄ?ino GoriÄ?an in njeno novo monografijo ter predlagal sodelovanje pri prijavah na evropskih razpisih, saj je Mestna obÄ?ina Velenje zelo uspeĹĄna pri pridobivanju evropskih sredstev. đ&#x;”˛

Popis javne razsvetljave v Velenju Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je zaÄ?ela v sodelovanju z Zavodom KSSENA popisovati infrastrukturo javne razsvetljave. S popisom bodo posodobili kataster javne razsvetljave, ki bo osnova za njeno energetsko rekonstrukcijo in nadaljnjo posodobitev. Zaradi popisa bodo podnevi za krajĹĄi Ä?as priĹžgane svetilke na posameznih odsekih javne razsvetljave. RaÄ?unajo, da bodo popis zakljuÄ?ili do konca marca. đ&#x;”˛

mz

Ĺ e vedno moĹžnost za zakup vrtiÄ?ka Velenje, 20. marec – S pomladjo bo zaĹživelo tudi delo na vrtiÄ?kih.

V MO Velenje je obÄ?ina uredila dva kompleksa za vrtiÄ?karje. Na obmoÄ?ju ob Ĺželeznici je urejenih 98 vrtiÄ?kov, na obmoÄ?ju Krajnca v BevÄ?ah pa 81vrtiÄ?kov. Slednji so polno zasedeni, ĹĄe vedno pa imajo proste vrtiÄ?ke ob Ĺželeznici nasproti Bele dvorane. Na obÄ?ini zbirajo povpraĹĄevanje za najem teh vrtiÄ?kov. ÄŒe bodo do 10. aprila prejeli vsaj 20 vlog, bodo predvidoma do zaÄ?etka maja uredili ĹĄe nove vrtiÄ?ke na tem obmoÄ?ju. Letno morajo vrtiÄ?karji za najem odĹĄteti 20 evrov. VrtiÄ?ke lahko zakupijo prebivalke in prebivalci mestne obÄ?ine Velenje, ki imajo v Velenju stalno ali zaÄ?asno prebivaliĹĄÄ?e in so lastniki ali najemniki stanovanja v veÄ?stanovanjskem objektu. đ&#x;”˛

Rezar namesto KrbavÄ?eve Ĺ martno ob Paki – Na nedavni zadnji seji so svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki med kadrovskimi vpraĹĄanji obravnavali tudi predlog komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja glede novega predstavnika lokalne skupnosti v svetu zavoda Zdravstveni dom Velenje.

Ta je za to dolĹžnost predlagala Leopolda Rezarja, direktorja BolniĹĄnice TopolĹĄica. Predlagala ga je Lista za napredek obÄ?ine, katere Ä?lan je. Njegova kandidatura je bila edina, ki je prispela na javni poziv.

Dosedanja predstavnica obÄ?ine v svetu javnega zavoda je bila FranÄ?iĹĄka Krbavac, ki pa ji poteÄ?e mandat. đ&#x;”˛

Tp

Poslej VOC? Ĺ martno ob Paki – PoroÄ?ali smo Ĺže, da so na razpis ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki za zimsko in letno vzdrĹževanje obÄ?inskih cest in javnih poti prispele tri ponudbe. V teh dneh jih je komisija pregledala in se odloÄ?ila za celjsko podjetje VOC, vendar odloÄ?itev ĹĄe ni pravnomoÄ?na.

Prej je to delo opravljal PUP. đ&#x;”˛

Tp

VPIS� PREDŠOLSKI�� OTROK� Z��ŠOLSKO� LETO�2015/2016 Vpi��bo�potekal�o��7. 4. ��o�17. 4.��015 me�� 8:00�in�16:00�����bornici�enote�Vrtiljak��Ce�ta� Talce���0��Velenje).

Vlo�o��a�vpis�otroka�v�vrtec�la�ko�dobite�na� spletni�strani�vrtca��ttp�//���.vrtecvelenje.si/��ali�pa�na�mest��same�a�vpisa.�S� seboj�prinesite�podatke�o�vaťem�otrok��in� podatke�starťev��emťo�ťtevilka��telefonska� ťtevilka��na�katero�ste�dose�ljivi).

Starťi��ki�ste�vlo�ili�vlo�o��a�vpis�otroka��a� ťolsko�leto�2014/201���pa�vať�otrok�ni�bil� sprejet�v�vrtec���morate�ponovno�oddati�vlo�o� �a�vpis�otroka�v�vrtec. �odatne�informacije�so�vam�na�voljo�na� ťtevilka���0���0���4�2���0�1���0��21.

Vlj�dno�vabljeni!

Uprava�Vrtca�Velenje

vrtec velenje12NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in

­RTV druŞba, d. o. o. Velenje.

23. marec 2015 8:26:59

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Ĺ oĹĄtanj – Lani konec septembra so v Ĺ oĹĄtanju vzpostavili z velenjskim kompatibilen avtomatiziran sistem izposoje mestnih koles, tako imenovani BICY. Zagotovili so kolesa in postavili dve postaji, kjer so ta na voljo, eno v Tresmirjevem in eno v Kajuhovem parku. Letos ĹĄe pred poletjem pa bodo sistem na Ĺželjo ĹĄtevilnih nadgradili ĹĄe z dvema postajama, in sicer v MetleÄ?ah pri Kmetijski zadrugi Ĺ aleĹĄka dolina in v TopolĹĄici pri novem gasilskem do-

mu in domu krajanov. ÂťNaĹĄi obÄ?ani in drugi uporabniki z veseljem uporabljajo mestna kolesa. To najbolj nazorno priÄ?a ĹĄtevilo izposoj. Od vzpostavitve pa do zaÄ?etka zime, ko smo kolesa pospravili, so si naĹĄi obÄ?ani kolesa izposodili natanko 1.768-krat,ÂŤ pravi Ĺžupan Darko Menih. Za uporabo mestnih koles je registriranih Ĺže veÄ? kot 130 obÄ?anov, dnevno pa zdaj, ko so kolesa znova v uporabi, prihajajo novi. Za brezplaÄ?no uporabo mestnih

koles se je moĹžno registrirati v vili Mayer in Muzeju usnjarstva na Slovenskem, uporabniki pa lahko kolesa uporabljajo 14 ur na teden.

Ko bosta vzpostavljeni ĹĄe dve novi mesti, se bo mogoÄ?e registrirati tudi v turistiÄ?ni pisarni v zdraviliĹĄki TopolĹĄici, kar bo gotovo zanimivo, saj se bodo lahko uporabniki, tudi turisti, s kolesom podali vse do Velenja, iz Velenja pa vse do TopolĹĄice. đ&#x;”˛

Tretji dan zdravja

Foto: E. Fric

V soboto dan za spremembe

Velenje – Druťtvo za boj proti raku Velenje bo v petek, 3. aprila, pripravilo tretji dan zdravja.

Aktivnosti bodo zaÄ?eli ob 10.30 pred Zdravstvenim domom Velenje. ÂťDruĹĄtvo za boj proti raku Velenje je del mreĹže slovenskih druĹĄtev za boj proti raku, ki je med nevladnimi organizacijami najstarejĹĄa in najpomembnejĹĄa nosilka preventive na podroÄ?ju raka,ÂŤ pravi njegova predsednica Branka Drk in dodaja, da je ĹĄirjenje pomena preventive na podroÄ?ju zdravja izrednega pomena. Znano je dejstvo, da bi lahko kar tretjino vseh rakavih bolezni prepreÄ?ili z zdravim Ĺživljenjskim slogom. Omenjeno druĹĄtvo, ki Ĺže 25 let ozaveĹĄÄ?a prebivalce obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki o pomenu zdravega naÄ?ina Ĺživljenja, pripravlja razliÄ?ne aktivnosti. Lani je v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje pripravilo drugi dan zdravja v Ĺ aleĹĄki dolini, na katerem so merili krvni sladkor, holesterol in krvni tlak. V akciji je sodelovalo kar 475 obÄ?anov. ÂťVelik odziv nas je izredno razveselil. Tudi zato bomo letos pripravili 3. dan zdravja v Ĺ aleĹĄki dolini.ÂŤ V sodelovanju z Zdravstvenim domom Velenje bodo organizirali test hoje na 2 kilometra in analizo sestave telesa (podkoĹžno maĹĄÄ?evje miĹĄiÄ?je, voda). Po opravljenih meritvah bo ob 13.30 v sejni sobi omenjenega zdravstvenega doma ĹĄe predavanje za vse, ki se bodo udeleĹžili aktivnosti. Na njem bodo obrazloĹžili, analizirali in interpretirali teste. ÂťPomembno je namreÄ?, da vsak posameznik ve, kaj pomenijo rezultati, ki jih je dosegel na teh testih, za njegovo zdravje. Zdravje je naĹĄe najveÄ?je bogastvo. Vsaka aktivnost za njegovo ohranitev se nam poplaÄ?a,ÂŤ je ĹĄe dejala Branka Drk. đ&#x;”˛

mkp

Velenje, 28. marca – Mestna obÄ?ina Velenje se je tudi letos pridruĹžila projektu Dan za spremembe, ki ga spodbuja Slovenska filantropija, ZdruĹženje za promocijo prostovoljstva. V sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje in Mladinskim svetom Velenje bodo letoĹĄnji dan za spremembe, soboto, 28. marca, zaznamovali s prireditvijo, na kateri bodo razglasili zmagovalce nateÄ?aja Naj prostovoljska organizacija in Naj prostovoljec v MO Velenje. Na nateÄ?aj je prispelo 15 prijav, od tega pet za naj prostovoljsko organizacijo, pet za naj prostovoljca v kategoriji do 30 let in pet za naj prostovoljca v kategoriji nad 30 let. Kulturni program bo s svojim na nastopom na prireditvi obogatil Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet. ÄŒastni pokrovitelj prireditve, ki bo v soboto ob 18. uri v Vili Bianci, je Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?.

tp

đ&#x;”˛

Pestro dogajanje med dobrim in tistim malo manj Skoki ne (le) zaradi teĹžav – ÂťVojskaÂŤ v Telekomu – ÄŒeĹĄko-slovenska srca – VarÄ?no z vodo – Svetnica, ki varuje pred miĹĄmi

tikov tako velik, da bi moral kar odstopiti. Ali ga (tudi njega) Ä?aka vsaj interpelacija. Da so teĹžave sedanjih ministrov res ĹĄtevilne, kaĹže tudi zadnji primer kandidatke za ĹĄolsko ministrico.

Kdor iĹĄÄ?e, paÄ? najde – pravijo nekateri. Slovenija pa je tako majhna, Slovencev tako malo, ti pa tako sorodstveno in drugaÄ?e povezani, da je ponudba ÂťneomadeĹževanihÂŤ zelo majhna.

Zadnje dogajanje je bilo pri nas res pestro. SrediĹĄÄ?e drĹžave ni bila Ljubljana, pomaknilo se je na gornje Gorenjsko, v Planico. Celo sam premier je priĹĄel med naĹĄe skakalce, ki so se spet izkazali. Izkazali pa so se tudi obiskovalci, saj redko kje vidimo skupaj plapolati toliko drĹžavnih zastav in sliĹĄimo tako ubrano petje naĹĄe himne. Slednjega seveda ne bi bilo, Ä?e za igranje in petje himne ne bi naredili potrebne ÂťosnoveÂŤ naĹĄi skakalci. Dogajanje v Planici je bilo tudi v ÂťnaĹĄemÂŤ znamenju, v znamenju Gorenja in njegovega Draga Bahuna, tudi predsednika organizacijskega komiteja Planice. Bili so dnevi, ko so mnogi pozabili na vsakodnevne teĹžave in ob skokih tudi pozabili na naĹĄe poskakovanje iz teĹžave v teĹžavo. Ko bi le pri razvoju lahko kmalu tako pohiteli: in tako sloĹžno ploskali in peli.

Na raÄ?un Ä?udnih poslov laĹĄke pivovarne pa je Slovenija ostala brez treh src. Upam, da v novi Ä?eĹĄko-slovenski navezi, Ä?eprav je (menda le za enkrat) druĹžba pristala le v Ä?eĹĄkih rokah. Pivovarna LaĹĄko je dobila nekaj denarja, a ga bo veliko vrnila v Radensko, saj mora poravnati dolgove. Je pa Slovenija s to prodajo izgubila ĹĄe enega od svojih zaĹĄÄ?itnih znakov; po kokti, donatu mg, barkafeju in drugih naj bi se kmalu poslovili ĹĄe od Elana. ÄŒeprav elan pri nas ĹĄe kako potrebujemo!

A palica ima vedno dva konca: PL prodajo, drugi prodajajo njo! Radenska je ĹĄla na ÄŒeĹĄko, PL naj bi ĹĄla v nizozemske ali ameriĹĄke ali katere druge roke. Kako majhen je svet.

Ĺ e vedno so se nadaljevale tudi razprave o ÂťdelitviÂŤ denarja na (visoko)ĹĄolskih in drugih drĹžavnih ustanovah, moÄ?no pa je predvsem na desnici poÄ?ilo zaradi domnevnega neupraviÄ?enega posega ÂťvojaĹĄkih varnostnih organovÂŤ v Telekom oziroma njegovo prodajo. Greh obrambnega ministra naj bi bil po mnenju kri-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Pa ĹĄe manjĹĄi naj bi bil, saj je na njem vse veÄ? suĹĄe. Zaradi suĹĄe pa se, pravijo nekateri malo hudomuĹĄno, stvari skrÄ?ijo. Brez ĹĄale pa so svarila pred pomanjkanjem vode. In po potrebi za veÄ?je varÄ?evanje z njo. Od tod verjetno tudi prizadevanja nekaterih, da bi se polastili vodnih virov. Tudi pri nas je treba varÄ?evati, Ä?eprav smo vsaj po zalogah vode ÂťbogataĹĄiÂŤ. A razmetavati z njo ne gre. Zato so dobrodoĹĄle gra-

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

dnje novih vodovodnih sistemov; ne le zato, da vsem zagotovimo zdravo pitno vodo, tudi zato, da zmanjĹĄamo izgube vode. Zaradi slabih napeljav je namreÄ? ĹĄe vedno marsikje od izvira do potroĹĄnikov ogromno izgubimo. Po nekaterih podatkih je recimo v konjiĹĄki obÄ?ini v vodovodnem sistemu izgubijo kar polovico. Lani skoraj 500 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov. Zato v zadnjih letih naÄ?rtujejo ukrepe za zmanjĹĄanje izgub, v naslednjih treh letih bi jih radi vsaj prepolovili. To seveda ne bo poceni, a je nujno.

Ali je poceni ali ne, so se zadnje dni spraĹĄevali tudi obiskovalci razliÄ?nih spomladansko-kmetijskih oziroma vrtiÄ?karskih sejmov. Najbolj znan je JoĹžefov sejem, ki ga pripravljajo v veÄ? krajih, na naĹĄem ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju pa je najbolj znan tisti v PetrovÄ?ah. Ta je tudi letos privabil veliko obiskovalcev. Na Kozjanskem je najbolj znan sejem poimenovan po svetem JoĹžefu tisti v Bistrici ob Sotli. Svojevrstni sejem pa imajo v tem Ä?asu priprav na poljska dela tudi v PodÄ?etrtku.

In sicer v spomin na sveto Jedrt. Ta naj bi kmete obvarovala pred poljskimi in vrtnimi miĹĄmi.

Pa ĹĄe to: V PodÄ?etrtek se bodo kmalu pogosteje odpravljali tudi obÄ?ani Kozjega. Ne na sejem, kjer bi zapravljali denar, ampak po denar. 1. aprila bo, brez ĹĄale, Banka Celje zaprla poslovalnico v Kozjem, najbliĹžja pa je v PodÄ?etrtku.

Dve leti po prvotni napovedi zaprtja je ĹĄe vzdrĹžala, zdaj je napoÄ?il konec. Za tolaĹžbo jim bodo pustili vsaj bankomat. Upajo, da poln denarja. k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

26. marca 2015

3

POLITIKA

ObÄ?ina Velenje sklenila proraÄ?unsko izjemno leto Svetniki potrdili zakljuÄ?ni raÄ?un proraÄ?una za lansko leto – Z njim zelo zadovoljni – Sprejeli kodeks ravnanja izvoljenih in imenovanih funkcionarjev Mira ZakoĹĄek

Rekordne investicije Celo lansko leto smo veliko poroÄ?ali o tem, kako je proraÄ?un Mestne obÄ?ine Velenje naravnan razvojno, saj je bilo v njem predvidenih skoraj 60 odstotkov vseh proraÄ?unskih sredstev za investicije. VeÄ?ino zastavljenega je tudi uresniÄ?eno (pravzaprav vse razen investicij, ki so se zaradi kasnejĹĄih razpisov za nepovratna sredstva zavlekle v letoĹĄnje leto). Skupaj so za naloĹžbe pridobili 13,7 milijona evrov nepovratnih sredstev. ÂťTo nikakor ni bilo enostavno, saj je treba biti na to dobro pripravljen, pravzaprav moraĹĄ imeti v Ä?asu razpisov pripravljene Ĺže vse projekte, v nekaterih primerih pa izbrane tudi izvajalce, ki jih moraĹĄ izbirati z javnimi razpisi,ÂŤ je poudaril Ĺžupan Bojan KontiÄ?.

ProraÄ?unska poraba je bila ves Ä?as uravnoteĹžena, bi pa tako obseĹžne investicije zelo teĹžko uspeĹĄno vodili, Ä?e ne bi iz predlanskega leta prenesli ĹĄtiri milijone in pol evrov. DrĹžava je namreÄ? s poravnavami obveznosti pogosto kasnila, izvajalcem pa je bilo treba sproti plaÄ?ati opravljeno delo. Tudi v lanskem proraÄ?unu so si pustili rezervo, tokrat ta znaĹĄa milijon in pol evrov.

V lanskem velenjskem obÄ?inskem proraÄ?unu izkazujejo 47.373.887 prihodkov in 52.720.852 odhodkov (4,5 milijona so prenesli iz preteklega leta). ZadolĹžili so se za slabe tri milijone, odplaÄ?ali za dober milijon kreditnih obveznosti, kar pomeni, da znaĹĄa lansko neto zadolĹževanje poltretji milijon evrov.

Del investicij prenaĹĄajo v letoĹĄnje leto Zaradi kasneje udejanjenih razpisov za nepovratna sredstva prenaĹĄajo del naÄ?rtovanih investicij v letoĹĄnje leto (PodjetniĹĄki center Standard v viĹĄini milijon 100 tisoÄ? evrov, nakup stanovanj na Gorici v viĹĄini 930 tisoÄ?, Galerijo Velenje v viĹĄini 710 tisoÄ?, del programa kohezije v

viĹĄini 530 tisoÄ? evrov, obnovo vile RoĹžle v viĹĄini 230 tisoÄ?, naloĹžbe na podroÄ?ju Ä?iĹĄÄ?enja odpadnih vod v viĹĄini 270 tisoÄ? , rekonstrukcijo Jenkove v viĹĄini 200 tisoÄ? in naloĹžbe ter investicijsko vzdrĹževanje Ä?istilne naprave Ĺ aleĹĄke doline v viĹĄini 200 tisoÄ? evrov). Za vse to Ĺže imajo odobrena nepovratna sredstva, investicije pripravljajo, mnoge pa so Ĺže v teku.

raÄ?una), upravljanju in tekoÄ?emu vzdrĹževanju obÄ?inskih cest dobrih 900 tisoÄ?akov, programom za mladino in umetniĹĄkim programom700 tisoÄ?akov, objektom za rekreacijo skoraj 700 tisoÄ?akov, socialnemu varstvu starejĹĄih dobrih 600 tisiÄ? in nekaj manj knjiĹžniÄ?arstvu in zaloĹžniĹĄtvu ...

ali koga drugega. Osebno so odgovorni za vsakrĹĄno nasprotje interesov, nezdruĹžljivost funkcij, prejemati pa tudi ne smejo daril.

Seje znova na portalu Seje sveta Mestne obÄ?ine Velenje Ĺže nekaj Ä?asa prenaĹĄajo na obÄ?inskem portalu (s tem so pisno sogla-

Rekli so â?ą Dr. Franc Ĺ˝erdin (SD): ÂťLansko proraÄ?unsko obdobje je bilo res enkratno, naravnost neverjetno in pravzaprav je bila Mestna obÄ?ina Velenje eno najuspeĹĄnejĹĄih podjetij ne le v Velenju ampak tudi ĹĄirĹĄe. Ĺ˝upanu za to vse priznanje.ÂŤ SreÄ?ko KoroĹĄec (DeSUS): ÂťV svetniĹĄki skupini smo ponosni, da smo skoraj v celoti uresniÄ?ili tako obseĹžno zastavljene naloge na prav vseh podroÄ?jih, ĹĄe posebej pa na to, da so naĹĄi socialnovarstveni programi tako bogati.ÂŤ Irena PoljanĹĄek Sivka (SD): ÂťZakljuÄ?ni raÄ?un je inventura opravljenega dela in prava priloĹžnost, da izreÄ?emo tudi pohvale. Dane so vsekakor na mestu!ÂŤ

Od kod najveÄ? sredstev v lanski proraÄ?un?

Iz naslova dohodnine so dobili dobrih 16 milijonov, iz programa kohezije za vodo skoraj 10 milijonov, iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a 6,7 milijona, iz najemnin za komunalno infrastrukturo skoraj ĹĄtiri milijone, za projekt promenada skoraj dva milijona, za najemnino stanovanj milijon 100 tisoÄ?akov, nato pa ĹĄe nepovratna sredstva za energetsko sanacijo Zdravstvenega doma, odĹĄkodnine za degradacijo okolja, davek na nepremiÄ?nine ‌ Skupaj torej veÄ? kot 52 milijonov evrov.

ObÄ?insko premoĹženje znaĹĄa 210 milijonov evrov

Komu namenili najveÄ??

Imajo svoj kodeks

Oskrbi z vodo so dodelili skoraj 13 milijonov, vrtcem skoraj 5, cestam 3,9 milijona, obÄ?inski upravi 3,2 milijona, ĹĄportu 2,7 milijona, stanovanjski gradnji 2,3 milijona, urejanju cestnega prometa dobra dva milijona, oskrbi s toplotno energijo skoraj dva milijona, obveznostim financiranja 1,3 milijona, dejavnostim zdravstvenih domov 1,3 milijona, ravnanju z odpadno vodo 1,2 milijona, osnovnemu ĹĄolstvu dober milijon (plaÄ?e se financirajo direktno iz republiĹĄkega pro-

Po novem ima Mestna obÄ?ina Velenje kodeks ravnanja izvoljenih in imenovanih predstavnikov. Svetnikom ga je predstavil direktor mag.

Iztok Mori. Z njim so si doloÄ?ili standarde obnaĹĄanja, ki jih lahko priÄ?akujejo od njih obÄ?anke in obÄ?ani. Seveda je v njem zapisano, da morajo svoje delo opravljati vestno in odgovorno in skladno z zakonodajo. Pa tudi to, da ne smejo izrabljati svojih pravic, da bi pridobili neposredno ali posredno nezakonito ali nemoralno osebno korist zase

Ugasnite luÄ?i v Uri za zemljo

Velenje, 28. marca – Mestna obÄ?ina Velenje se bo tudi letos pridruĹžila akciji Ura za Zemljo. Gre za najveÄ?ji svetovni dogodek, s katerim organizacije in posamezniki opozarjajo na nujnost boja proti podnebnim spremembam ter drugim ukrepom za ohranitev planeta. Dogodek, ki ga je Svetovni sklad za naravo (WWF, globalna nevladna organizacija za zaĹĄÄ?ito narave) prviÄ? organiziral leta 2007 v avstralskem Sydneyju, je hitro prerasel v tradicionalno akcijo svetovnih razseĹžnosti, ki se ji zdaj pridruĹžuje veÄ? kot 150 drĹžav.

Letos bo Ura za Zemljo potekala to soboto med 20.30 in 21.30, ko bodo ĹĄtevilni posamezniki in institucije po vsem svetu ugasnili luÄ?i ter izklopili elektriÄ?ne in elektronske naprave. V Ä?asu Ure za Zemljo bo ugasnjena tudi razsvetljava Velenjskega gradu in razsvetljava ob peĹĄpoti na grad, v temi pa bodo tudi pomembnejĹĄe stavbe v centru mesta.

Vsaj kanÄ?ek pa lahko prispeva vsakdo od nas. Ugasnimo vsaj nepotrebđ&#x;”˛ ne luÄ?i.â€

Kako velik vpliv so imele na obÄ?insko premoĹženje naloĹžbe, financirane s pomoÄ?jo nepovratnih evropskih in drĹžavnih sredstev, dokazuje podatek o premoĹženju obÄ?ine, ki se je v zadnjih petih letih poveÄ?alo kar za 50 milijonov evrov in je bilo ob koncu lanskega vredno kar 210 milijonov evrov.

ĹĄali svetniki), do nedavna pa so bili tam tudi arhivski posnetki, ki so jih na pobudo informacijske pooblaĹĄÄ?enke ukinili. Na pobudo nekaterih svetnikov pa so to odloÄ?itev znova prouÄ?ili. Da bodo posnetki sej znova obÄ?anom na voljo tudi v arhivu, so spremenili poslovnik Sveta Mestne obÄ?ine Velenje, tako da so v njem

Veliko vpraĹĄanj in pobud

đ&#x;”˛

ToÄ?ka vpraĹĄanj in pobud svetnikov je vedno obseĹžna, tokratna je bi-

Sedem plazov

Lani 977 pritoĹžb Velenje – Na Centru za socialno delo Velenje so lani obravnavali 977 pritoĹžb obÄ?anov obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, ki so jih ti vloĹžili zaradi nesoglaĹĄanja z odloÄ?bo o upraviÄ?enosti do pravice iz javnih sredstev ali njihovo odmerjeno viĹĄino. Od tega so jih lani obÄ?ani vloĹžili 673, ostale 303 so prenesli iz leta 2013.

Na centru so jih sami reĹĄili 539, organu druge stopnje oziroma Ministrstvu za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti so jih v nadaljnjo obravnavo odstopili 438.

Lidija Hartman Koletnik, direktorica centra, se je odloÄ?no odzvala na

opredelili, da se seje sveta snemajo v obliki avdio-video zapisa in se prenaĹĄajo v Ĺživo na spletni strani obÄ?ine.

Posnetki bodo na voljo dve leti oziroma eno leto po koncu mandata.

la ĹĄe posebej. Vidi se, da je med svetniki kar nekaj novih obrazov. NajveÄ? pobud je za razreĹĄevanje majhnih komunalnih vpraĹĄanj, svetniki pa tokrat tudi v kar nekaj primerih niso bili zadovoljni z odgovori, ki so jih dobili.

Franc Sever je opozoril, da so cene komunalnih investicij pogosto 'prenapihnjene'. Milena Mraz je menila, da bi bilo dobro, Ä?e bi poskrbeli za bolj prepoznavno taksi sluĹžbo in brezplaÄ?no klicno taksi ĹĄtevilko za vse taksiste v mestu.

Predstavila in pohvalila pa je tudi mlade Konovega, ki so se samoiniciativno organizirali in pomagajo starejĹĄim obÄ?anom v kraju. Predlagala je, da so dober zgled tudi drugim.

Dimitrij Amon je opozoril na to, da je otrokom, ki obiskujejo glasbeno ĹĄolo popoldne, odprt samo stranski vhod, kjer zanje nikakor ni zagotovljena ustrezna prometna varnost.

Tone De Costa je pohvalil center Golte, kjer se izteka odliÄ?na sezona, in izrazil upanje, da se bo naĹĄla zanj primerna reĹĄitev. Matej Jenko pa je predstavil svojo idejo razvoja turizma. Po njegovem bi lahko v Velenju oblikovali pravi raj za upokojence. Ob tem je postregel tudi s podatkom, da je Velenje drugo najbolj sonÄ?no mesto v drĹžavi, takoj za PortoroĹžem. Vito ArliÄ? je zanimalo, kako je s podeljevanjem koncesij v zdravstvu, konkretno za primer uspeĹĄnega zobozdravnika PrimoĹža JevĹĄka. Mag. Albin VrabiÄ? pa je znova izpostavil promenado in neustrezne grobe povrĹĄine na njej.

mnenje nekaterih obÄ?anov, da so v zvezi s temi premalo odzivni, da se pritoĹžbe reĹĄujejo predolgo Ä?asa. ÂťS tem ne morem povsem soglaĹĄati. Tisto, kar je v naĹĄi moÄ?i, storimo tako, kot to veleva zakonodaja, in takoj.

Vpliva na odloÄ?anje ministrstva pa nimamo. ÄŒeprav nam obÄ?ani povedo, da ĹĄe vedno nimajo informacij tudi po 2 letih Ä?akanja na odgovor, ne moremo storiti niÄ? drugega, kot da kliÄ?emo, napiĹĄemo priporoÄ?ilo z vnoviÄ?no obrazloĹžitvijo poloĹžaja osebe ali druĹžine, naj zadevo obravnavajo prednostno.ÂŤ đ&#x;”˛

Dan odprtih vrat in vpis Ĺ martno ob Paki – Vrtec SonÄ?ek, ki deluje pod okriljem osnovne ĹĄole bratov Letonja Ĺ martno ob Paki, v tem ĹĄolskem letu obiskuje 135 otrok. Razdeljeni so v osem skupin, od tega sta dva oddelka nameĹĄÄ?ena v prostorih tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole. Od ponedeljka, 30. marca, do petka, 10. aprila, bo potekal vpis otrok, ki jih nameravajo starĹĄi na novo vkljuÄ?iti v vrtec v ĹĄolskem letu 2015/2016.

Tako kot lani bodo tudi ob tokratnem vpisu pripravili dan odprtih đ&#x;”˛ tp vrat, in sicer od 9. do 11. ure. â€

tp

Ĺ martno ob Paki – V zadnjem Ä?asu se je zaradi obilnejĹĄih padavin ter ponekod tudi posegov lastnikov zemljiĹĄÄ? na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ martno ob Paki pojavilo nekaj plazov. Trenutno je evidentiranih sedem obmoÄ?ij drsenja zemlje.

Sodelavci iz obÄ?inske uprave so si vse evidentirane plazove ogledali skupaj z geologom Andrejem BlaĹžiÄ?em. Ta bo po strokovni analizi pripravil predloge sanacij za najbolj kritiÄ?na obmoÄ?ja.

Na obÄ?inski upravi so povedali, da na obmoÄ?ju lokalne skupnosti plazovi ne ogroĹžajo kakĹĄnega stanovanjskega ali drugega objekta, potrebnih pa bo nekaj obnovitvenih del za zaĹĄÄ?ito infrastrukture. VeÄ?ji zalogaj zaradi svoje obĹĄirnosti predstavlja drsenje zemlje na kmetijskih zemljiĹĄÄ?ih predvsem v Skornem in Slatinah, kjer je zaradi drugaÄ?ne podlage zemlja bolj nestabilna. đ&#x;”˛

Lokacije so doloÄ?ene Ĺ martno ob Paki – Na upravi ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so lani jeseni zaÄ?eli pripravljati dokumentacijo za postavitev turistiÄ?ne in druge obvestilne signalizacije ob drĹžavni cesti na obmoÄ?ju obÄ?ine.

Postopek odobritve vodi drĹžavna druĹžba DRI, katere predstavniki so po nedavnem ogledu stanja na terenu doloÄ?ili, kje lahko stoji kakĹĄna tabla.

DoloÄ?ili so lokacije za vstopne table v obÄ?ino in oznaÄ?evalne lamele od ReÄ?ice ob Paki do kriĹžiĹĄÄ?a proti osnovni ĹĄoli. Z novimi tablami bodo zamenjane dotrajane in dodane nekatere nove. Prav tako bodo v obÄ?ini morali vse obstojeÄ?e oznaÄ?be ob drĹžavni cesti, ki niso postavljene po predpisih ali v soglasju Direkcije RS za ceste, odstraniti.

Prvi del postavitve naj bi izvedli do poletja, drugi del (od ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole do Gorenja) pa v naslednji ĹĄestih mesecih. Za izvedbo projekta so v lokalni skupnosti predvideli 10 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 4

4

GOSPODARSTVO

26. marca 2015

Velenjske drĹžavne ceste bodo le krpali Zeleni val ostaja (le) Ĺželja

Denarja v drŞavni blagajni ni – Reťitve se odmikajo v prihodnost – Denar morda vsaj za krpanje lukenj

Letos bo MO Velenje ĹĄe na treh kriĹžiĹĄÄ?ih namestila odĹĄtevalnike, ki dokazano umirjajo voznike – Zeleni val bo mogoÄ? ĹĄele po obnovi drĹžavne Ĺ aleĹĄke ceste

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 20. marca – Znano je, da drĹžava zaradi prazne drĹžalne blagajne slabo skrbi za svoje ceste. V strogem centru Velenja jih je kar nekaj, ki sodijo tudi med najbolj prometne. Za obnove se vedno dogovarjajo z lokalno skupnostjo, ki po navadi sofinancira ureditev ploÄ?nikov in kolesarskih stez ob drĹžavnih cestah.

Zato nas je zanimalo, ali bo katera od velenjskih drĹžavnih cest letos doÄ?akala lepĹĄo in varnejĹĄo podobo?

Izvedeli smo, da kaĹže bolj slabo.

Vodja Urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik nam je povedal: ÂťVeliko pisem smo Ĺže pisali ÂťdrĹžaviÂŤ, mnoga tudi na pobudo naĹĄih obÄ?anov. Opozarjamo na potrebo po obnovi Ĺ aleĹĄke ceste, Partizanske ceste proti Pesju in Ĺ oĹĄtanju, tudi KidriÄ?eve ceste. Ĺ˝al vedno dobimo odgovor, da denarja ni. V MO Velenje Ĺže imamo pripravljene tri projekte obnov drĹžavnih cest. Ko bo denar, se lahko takoj zaÄ?nejo.

Pri obnovah ploÄ?nikov in kolesarskih poti vedno sofinanciramo iz obÄ?inskega proraÄ?una. RaÄ?unamo, da bodo obnove stekle v letu 2016, najpozneje v letu 2017.ÂŤ Nekatere drĹžavne ceste v mestu so Ĺže tako dotrajane, da niso veÄ? varne, zima pa je na njih naredila dodatno ĹĄkodo. ÂťDrĹžavi smo Ĺže ponudili, da najbolj kritiÄ?ne odseke obnovimo mi z obÄ?inskim denarjem, potem pa nam bi vrnili. Ĺ˝al do dogovora ni priĹĄlo,

KriĹžiĹĄÄ?e pri Obircu bo ĹĄe Ä?akalo na posodobitev. Tudi protihrupnih ograj, ki si jih Ĺželijo krajani, ĹĄe ne bo.

pisma o nameri niso podpisali. Zavedamo pa se, da bomo, Ä?e bo na katerem od odsekov zelo hudo, vseeno morali ukrepati.ÂŤ Ob tem upajo, da bo drĹžava vendarle poskrbela za ceste, ki so njena skrb.

KriĹžiĹĄÄ?e pri Obircu ĹĄe naprej nevarno Eden prometno najbolj nevarnih odsekov na drĹžavnih cestah v velenjski obÄ?ini je zagotovo odsek od Velenja skozi Vinsko Goro. Ĺ˝e nekaj Ä?asa drĹžava napoveduje varnejĹĄo in boljĹĄo ureditev kriĹžiĹĄÄ?a pri nekdanjem gostiĹĄÄ?u Obirc, kjer se prebivalci zaselkov ob njem teĹžko vkljuÄ?ujejo v promet, tam pa je tudi veliko ĹĄolarjev, ki morajo preÄ?kati

prometno cesto, da pridejo do avtobusnega postajaliĹĄÄ?a. TamkajĹĄnji krajani zahtevajo tudi protihrupno ograjo. Kdaj naj bi drĹžava zaÄ?ela urejati to kriĹžiĹĄÄ?e? Tone Brodnik nam je povedal: ÂťTu je predvideno semaforizirano kriĹžiĹĄÄ?e, uredili pa naj bi tudi peĹĄpot, ploÄ?nike in kolesarsko pot. ObÄ?ina Velenje naj bi poskrbela za ureditev peĹĄpoti in semaforizacijo, vse ostalo pa drĹžava.

Za zdaj ta projekt, ki je Ĺže konÄ?an, revidiran, Ä?aka, ker ni denarja. Zato smo Ĺželeli urediti zaÄ?asno kroĹžiĹĄÄ?e, pa se krajani z njim niso strinjali. Menili so, da bi bil promet ĹĄe bolj oviran. Ĺ˝al obÄ?ina ne more financirati protihrupnega zidu, ki ga zahtevajo krajani. DrĹžava je naredi-

Pobuda za omejitev tovornega prometa Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki – Na pobudo Ä?lanov odbora vaĹĄke skupnosti Ĺ martno ob Paki in tamkajĹĄnjih krajanov je vodstvo lokalne skupnosti naslovilo na Direkcijo RS za infrastrukturo pobudo za prouÄ?itev moĹžnosti za omejitev teĹžkega tovornega prometa po drĹžavni cesti skozi srediĹĄÄ?e lokalne skupnosti. Poleg hitrosti moti krajane ĹĄe hrup, prepriÄ?ani pa so tudi, da je med veÄ?jimi vzroki za razpoke na njihovih stano-

Robert GoliÄ?nik iz Ĺ martnega ob Paki eden redkih v Sloveniji, ki izdeluje frajtonarice – V ospredju kakovost dela

Pred 18 leti je Robert GoliÄ?nik iz TopolĹĄice, danes pa iz Ĺ martnega ob Paki, ustanovil svojo glasbeno ĹĄolo in zanjo kot prvi v Sloveniji prejel certifikat kakovosti. V njej se na leto uÄ?i igranja na nekatere instrumente veÄ? kot 200 udeleĹžencev. Poslovne enote ĹĄole delujejo v Ĺ kalah pri Velenju, Ĺ martnem ob Paki, Preboldu, Celju in LaĹĄkem.

Pred osmimi leti se je odloÄ?il ĹĄe za izdelovanje frajtonaric in tudi ta dejavnost se ponaĹĄa s prej omenjenim certifikatom. Je lastnik dveh podjetij (Zasebni glasbeni center ter GoliÄ?nik, d. o. o.), v katerih so zaposleni trije delavci, eden pa po pogodbi. ÂťOdloÄ?itve sprejema premiĹĄljeno in obe sta se v teh letih izkazali za pravo idejo. Poleg moje druĹžine je zame glasba najpomembnejĹĄa.

Spremlja me praktiÄ?no Ĺže vse Ĺživljenje. Izdelovanje diatoniÄ?ne harmonike – frajtonarice pa je ÂťposledicaÂŤ neodzivnosti izdelovalca, na Ä?igar harmoniko sem igral pred veÄ? leti.

đ&#x;”˛

Rezultati analize o obremenitvah glede na vrsto in funkcijo drĹžavne ceste ne izstopajo

Dobra ideja

Tatjana PodgorĹĄek

la meritve hrupa in ocenila, da so v drĹžavi predeli, ki so bistveno bolj obremenjeni s hrupom, in bodo zato zaradi pomanjkanja sredstev imeli prednost.ÂŤ OÄ?itno bo tu vkljuÄ?evanje na glavno cesto ĹĄe naprej nevarno in poÄ?asno, da o teĹžavah peĹĄcev sploh ne govorimo.

V srediĹĄÄ?u Velenja je veliko semaforjev, sploh na najbolj prometnih drĹžavnih cestah. Ker ti ĹĄe vedno niso povezani v zeleni val, se vozniki pogosto jezijo, ker morajo vsakih nekaj metrov obstati pred rdeÄ?o luÄ?jo na semaforju. Zanimalo nas je, kdaj bodo semaforji vendarle povezani med seboj in bodo tako omogoÄ?ali hitrejĹĄi pretok prometa, saj zgodbo, da se bo to zgodilo zdaj-zdaj, posluĹĄamo Ĺže nekaj let. Tone Brodnik iz MO Velenje nam je povedal, da je vzpostavitev zelenega vala ĹĄe vedno povezana s popolno obnovo Ĺ aleĹĄke ceste od odcepa za Mercatorjev Center do tunela pod Ĺ aleĹĄkim gradom. ÂťNa tem delu so po obnovi predvideni novi semaforji. V projektih, ki so Ĺže nekaj Ä?asa pripravljeni, drĹžava pa zaÄ?etek obnove premika iz leta v leto, je predvideno, da bodo novi

Robert GoliÄ?nik: ÂťPoudarek dajemo individualnosti in Ĺželjam naroÄ?nika, potrebe in Ĺželje se namreÄ? med glasbeniki razlikujejo. Ĺ˝elimo izpolniti priÄ?akovanja tako zaÄ?etnikov kot tudi vrhunskih glasbenikov.ÂŤ

ÄŒutil sem, da potrebujem drugaÄ?no harmoniko, tega izziva pa proizvajalec ni bil pripravljen sprejeti. Ker sem po izobrazbi lesarski tehnik, sem se izdelovanja lotil sam. Nenehno sem jo dopolnjeval, nadgrajeval, danes sodi instrument med boljĹĄe v Sloveniji,ÂŤ je povedal. ÄŒeprav uÄ?enje instrumenta in harmonika ne sodi med ljudem Ĺživljenjsko pomembni dobrini, posledic krize v podjetju – zagotavlja sogovornik – ne poznajo. Razloge za to pripisuje kakovosti dela, moĹžnosti izposoje instrumentov, Âťzanemarljivo pa tudi ni dejstvo, da se veÄ?ina starĹĄev zaveda pomena vlaganja v otrokove sposobnosti in njihov razvoj. Po podatkih Zveze diatoniÄ?ne harmonike Slovenije, ki smo jo ustanovili, ĹĄtevilo udeleĹžencev pouÄ?evanja instrumenta v drĹžavi raste.ÂŤ DrĹžava, kot pravi, ni najbolj naklo-

njena podjetniĹĄtvu, Ä?eprav od njega ŞiviÂŤ. PrepriÄ?an je, da biti velik danes ni ravno prednost. Mala podjetja predstavljajo dodano vrednost v okolju, v katerem delujejo. ÂťMali podjetniki nismo niÄ? krivi za stanje v drĹžavi. Ne bi bil pa odveÄ? razmislek, kaj delamo podjetniki hudo narobe, da nam gre tako, kot nam gre.ÂŤ Idej, kako nadaljevati in razvijati zaÄ?rtano podjetniĹĄko pot, Robertu GoliÄ?niku in njegovim odliÄ?nim sodelavcem ne manjka. RazmiĹĄljajo o tem, da bi ponudili storitve ĹĄe v katerem slovenskem kraju, izdelali ĹĄe nekaj harmonik. Da bi se podali na tuje, jih v tem trenutku ne zanima. ÂťZanima pa nas kakovost dela.

Pri tem bomo vztrajali v zadovoljstvo vseh: izvajalcev, udeleĹžencev ter njihovih starĹĄev,ÂŤ je ĹĄe dejal Robert GoliÄ?nik. đ&#x;”˛

vanjskih objektih teĹža tovornjakov.

Odgovor je obÄ?inska uprava prejela v minulih dneh, v njem pa je direkcija zapisala, da za zdaj ne predvideva nobene omejitve prometa tovornih vozil po omenjeni cesti.

DeleĹž tovornih vozil (ki vozijo skozi Ĺ martno ob Paki), teĹžjih od 7 ton, naj bi v letih 2012 in 2013 dosegal nekaj veÄ? kot 2 odstotka. V letu 2012 naj bi po cesti vozilo v povpreÄ?ju 3.780, leto kasneje pa slabih 4.000 vozil na dan. Nekoliko veÄ?ji je deleĹž teĹžjih tovornih vozil na od-

semaforji povezani v zeleni val. SrÄ?no upamo, da se bodo dela zaÄ?ela v letu 2016 in konÄ?ala leta 2017, garancije pa ni.ÂŤ Strinjal se je, da voĹžnja med semaforji, ki niso povezani med seboj, velikokrat povzroÄ?a nepotrebno ĹživÄ?nost voznikov. Zato so se na MO Velenje odloÄ?ili, da bodo letos na treh kriĹžiĹĄÄ?ih namestili odĹĄtevalnike. ÂťUgotavljamo, da ti pozitivno vplivajo na voznike, saj toÄ?no vidijo, koliko sekund bodo morali ĹĄe poÄ?akati. OdĹĄtevalnike bomo namestili v kriĹžiĹĄÄ?u na Ĺ aleĹĄki cesti pri Mercatorjevem centru, na kriĹžiĹĄÄ?u KidriÄ?eve s TomĹĄiÄ?evo in Efenkovo cesto in v kriĹžiĹĄÄ?u pri Ĺ umiju, za prehodom Ä?ez ĹželezniĹĄke tire.

Upam, da bomo potem laĹžje doÄ?akali zeleni val.ÂŤ đ&#x;”˛

seku ceste Letuť–ReÄ?ica ob Paki (v letu 2013 je znaĹĄal 3,6 odstotka, od leta 2009 do 2012 pa blizu 4 odstotke).

Opravili so tudi analizo prometa po drŞavni cesti Soteska–Gorenje.

Rezultati kaĹžejo, da naj bi vozilo po omenjeni cesti pribliĹžno 3,5 odstotka tovornih vozil na dan. Po preveritvi podatkov v zaÄ?etku minulega leta naj veÄ?jih odstopanj od podatkov iz let 2012 in 2013 ne bi bilo. ÂťZa zdaj ne predvidevamo nobene omejitve tovornih vozil, saj njihov deleĹž glede na trenutne prometne obremenitve ter vrsto in funkcijo ceste ne izstopa. Prav tako smo ugotovili, da je deleĹž tovornih vozil na okoliĹĄkih drĹžavnih cestah enakomerno razporejen, zato ne moremo sklepati, da bi se cesta skozi naselje Ĺ martno ob Paki uporabljala pogosteje za tranzitni promet,ÂŤ so ĹĄe zapisali na Direkciji RS za ceste. đ&#x;”˛

Za 9. rojstni dan Citycentra Modni kabaret Celje – V Citycentru Celje so v okviru praznovanja 9. rojstnega dne med 18. in 21. marcem za obiskovalce in goste pripravili pester in zabaven program. V ospredju so bile modne revije, ki zapovedujejo smernice letoťnje pomladi in poletja.

Z naslovom Modni kabaret so obiskovalci doĹživeli zgodbo, kakrĹĄne na modnih brveh v Sloveniji ĹĄe ni bilo. Preplet zadnjih modnih trendov in kabaretskih zgodb so soustvarili Tina Gorenjak, svetovna plesna prvaka Nadyia Bychkova in Miha VodiÄ?ar ter vrhunska domaÄ?a manekenska ekipa. Poseb-

Zavese so se odgrnile in modni spektakel je stekel.

nost celotne zgodbe in del njene scenografije so bili nekateri znani Slovenci: Alen Kobilica, Brane Kastelic, Branko Maselj, NataĹĄa Pinoza, TjaĹĄa Kokalj, ÂťAl CaponeÂŤ in Peter Thaler.

V okviru praznovanja se je zvrstilo ĹĄest atraktivnih modnih revij, na katerih so predstavili veÄ? kot 100

blagovnih znamk pomladno-poletne kolekcije, ki jih najdete v trgovinah Citycentra.

V Ä?asu praznovanja so med obiskovalce razdelili tudi veliko lepih nagrad. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

26. marca 2015

MleÄ?ni trg poplavljajo mleÄ?ne kvote V mlekarni Celeia zaÄ?eli priprave na spremembe na mleÄ?nem trgu – Stroka, akademska sfera, drĹžava, politika niso naredili niÄ?esar Tatjana PodgorĹĄek

Prihodnji mesec bo prenehal delovati sistem mleÄ?nih kvot, s katerim je EU 30 let uravnavala trg z mlekom. Po mnenju nekaterih bo ukinitev zamajala trg, drugi izraĹžajo bojazen o poglabljanju mleÄ?ne krize. Smo naa ukinitev sistema, ki je zagotavljal zaĹĄÄ?ito in stabilnost pridelovalcem, odkupovalkam mleka in nenazadnje tudi mlekarnam, pripravljeni?

Slovenja, bistveno drugaÄ?ne, laĹžje pogoje za proizvodnjo, posledica pa je da so naĹĄi izdelki draĹžji in s tem manj konkurenÄ?ni.

Jakob meni, da so se na ukinitev mleÄ?nih kvot nekatere drĹžave v EU pripravile bistveno bolje kot Slovenija. V njih ÂťgovorijoÂŤ politika, stroka, akademska sfera isti jezik, v Sloveniji pa so omenjene povsem zatajile, kar bodo najbolj obÄ?utili proizvajalci, ki so zaradi tega na nove razmere pre-

bo omogoÄ?ila preĹživetje kmetom in mlekarni. Eni brez drugega ne moremo niÄ?, skupaj pa lahko ustvarimo stabilnost tega sektorja.ÂŤ

VeÄ? ukrepov V mlekarni so se na spremembe zaÄ?eli pripravljati Ĺže pred leti. Med najpomembnejĹĄimi sprejetimi ukrepi je Marjan Jakob poudaril projekt izdelkov brez gensko spremenjenih organizmov. Drugi ukrep predsta-

Poleg omenjenih ukrepov so se in se ĹĄe bodo prilagajali novim razmeram z novimi izdelki, s ĹĄirjenjem odkupnega trga ter odkupnimi cenami. ÂťLani smo za liter mleka v povpreÄ?ju plaÄ?ali dobra 2 centa veÄ? kot naĹĄa najveÄ?ja konkurenca oziroma za isto koliÄ?ino odkupljenega mleka smo lani namenili 3,6 milijona evrov veÄ? v primerjavi z letom 2013.

Januarja letos je plaÄ?ala mlekarna za liter mleka na dvoriĹĄÄ?u kmetije

hajajoÄ?imi novimi razmerami na mleÄ?nem trgu Ĺže doĹživeli in da se zadeve umirjajo. ManjĹĄo prednost pred konkurenco predstavljajo kakovostna osnovna surovina in izdelki. Spodbudni so rezultati prodaje na italijanskem trgu, odpira se nam trg v Srbiji. Prav tako se spreminjajo potroĹĄniki, ki Ĺželijo imeti slovenski izdelek. Upam, da bomo znali izkoristiti ĹĄe kakĹĄno trĹžno priloĹžnost in peljati uspeĹĄno zgodbo naprej v pravo smer,ÂŤ je ĹĄe dejal Marjan Jakob.

NihÄ?e si ne upa napovedati Kako so pripravljeni na Ä?as po ukinitvi kvot, smo preverili tudi na Kmetijski zadrugi Ĺ aleĹĄka dolina, ki odkupuje mleko na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline in delu Zgornje Savinjske doline.

â?ą

uporabljajo ob viĹĄji sili. ÂťUkinitev mleÄ?nih kvot je lahko tudi izziv in priloĹžnost za povezovanje ter bolj stabilno ureditev mleÄ?ne verige. V to smer bodo tekla zadruĹžna prizadevanja,ÂŤ dodaja Andreja Tot.

Pri spremembah vedno potegnemo kratko Na kmetiji Rotnikovih v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju Ĺže vrsto let proizvodnja mleka predstavlja glavni vir prihodka. Lani so oddali mlekarni v Arji vasi blizu 485 tisoÄ? litrov mleka. ÂťNas je kar malo strah novih mleÄ?nih Ä?asov. Upamo, da se bo tudi tokrat izkazalo, da se nobena juha ne poje tako vroÄ?a, kot se skuha, sicer bo lahko precej hudo. Je pa dejstvo, da pri vsaki spremembi kmetje vedno potegnemo kratko. Razbohote-

Lani so za liter mleka v povpreÄ?ju plaÄ?ali dobra 2 centra veÄ? kot najveÄ?ja konkurenca oziroma za isto koliÄ?ino odkupljenega mleka so lani namenili 3,6 milijona evrov veÄ? v primerjavi z letom 2013.

Veliko pasti Marjan Jakob, direktor mlekarne Celeia iz Arje vasi, meni, da se bodo z ukinitvijo zgodile precejĹĄnje spremembe. ÂťTrg bo ĹĄe bolj neizprosen, konkurenca velika, saj si je veÄ?ina moÄ?nih evropskih drĹžav, ki so bile doslej odvisne od uvoza mleka, zastavila za cilj 50-odstotno poveÄ?anje tovrstne proizvodnje. Evropa je Ĺže lani pridelala za kar 6 odstotkov veÄ? mleka. Morda to ne bi predstavljalo veÄ?je teĹžave, Ä?e se ne bi zgodila prepoved izvoza mleÄ?nih izdelkov v Rusijo, ki je v preteklih letih odkupila od Evrope 33 odstotkov sira in 38 odstotkov masla.ÂŤ Ĺ e bolj kot doslej bodo pomembni proizvodni stroĹĄki. Nanje v precejĹĄnji meri vplivajo pogoji pridelave. Ti ĹĄe zdaleÄ? ne bodo za vse enaki. Kmetje v severni NemÄ?iji in ĹĄe nekaterih drugih drĹžavah EU imajo v primerjavi z obmoÄ?ji Alp, kamor sodi tudi

5

GOSPODARSTVO

MleÄ?ni trg bo po ukinitvi mleÄ?nih kvot ĹĄe bolj neizprosen.

slabo pripravljeni. Šele sedaj razpravljati in razmiĹĄljati, kako bi kmetom pomagali obdrĹžati proizvodnjo, pri tem pa se Ä?uditi, Ä?e bo padla cena za liter mleka pod 20 centov in nato ukrepati, je katastrofalno razmiĹĄljanje. Kmetje bodo potrebovali veliko veÄ?jo pomoÄ? stroke, da bo krma Ä?im bolj kakovostna, obroki pravilni, gnojilni naÄ?rti ustrezni, kajti vse to vpliva na stroĹĄke. PriÄ?akujem, da bodo vsi mleÄ?ni proizvajalci dobili dovolj ustrezne strokovne pomoÄ?i, ki

vljajo prizadevanja za kakovostno surovino. ÂťMlekarna je lani odkupila od svojih proizvajalcev bolj kakovostno mleko od slovenskega povpreÄ?ja.ÂŤ To so bili tudi koraki k potroĹĄnikom, ki so jih ob tem ozaveĹĄÄ?ali, kako kakovostni so izdelki Zelene doline, saj se ponaĹĄajo z zavidanja vrednimi priznanji tudi z mednarodnih tekmovanj. Ne nazadnje je tudi slogan mlekarne Naprej k naravi usmerjen na letoĹĄnji 31. marec, dan ukinitve mleÄ?nih kvot.

33,86 centa, kar je najviĹĄja odkupna cena mleka v drĹžavi.

V prihodnost gledamo optimistiÄ?no Lani je mlekarna odkupila 90 milijonov litrov mleka, letos naj bi ga ĹĄe za 5 milijonov litrov veÄ?. Vsega bodo poskuĹĄali sami predelati in izdelke prodati. Njihov pogled v prihodnost je kljub spremembam optimistiÄ?en. Razlogov je veÄ?. ÂťMenim, da smo ĹĄok v povezavi s pri-

Podjetje MaĹĄ stavi na domaÄ?e

Velenje, 23. marca – Metod Ĺ pital je mlad samostojni podjetnik, ki ima zanimivo zgodbo o uspehu. ÂťVse skupaj se je zaÄ?elo kot ĹĄtudentsko delo. V Ljubljani, kjer sem ĹĄtudiral lesarstvo, sem opravljal ĹĄtudentsko delo za podjetje, ki je pripravljalo in razvaĹžalo senviÄ?e od podjetja do podjetja. V Ljubljano sem se vozil od doma, kar je postalo naporno, zato sem se odloÄ?il, da zaÄ?nem podobno zgodbo graditi doma, v Ĺ aleĹĄki dolini.

Sploh, ker v svojem poklicu nisem naĹĄel dela,ÂŤ nam pove naĹĄ sogovornik, ki je podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo hladnih malic za podjetja, ustanovil leta 2012. Od takrat do danes MaĹĄ, kot je poimenoval podjetje, nenehno raste. V njem so danes ĹĄtirje redno zaposleni, vedno pa imajo vsaj po dva ĹĄtudenta, ki obÄ?asno priskoÄ?ita na pomoÄ?. Danes se ukvarjajo tudi s cateringom s hladnimi obroki in slaĹĄÄ?icami. Ker so zelo prilagodljivi, bodo verjetno Ĺže kmalu ponudbo razĹĄirili tudi s toplimi obroki.

Njihov cilj je, da v podjetjih, kjer nimajo organizirane prehrane, zaposlenim privarÄ?ujejo Ä?as, ki bi ga med malico porabili za nakup hrane. ÂťNajveÄ? naĹĄih strank je zato iz vrst manjĹĄih podjetij, kjer jim malico vsak dan prinesemo do vrat. Pri tem ne delamo razlik, tudi Ä?e sta v podjetju zaposlena le dva, pridemo mimo. Imamo tudi nekaj veÄ?jih podjetij, na kar smo ĹĄe posebej ponosni,ÂŤ izvemo. Kot tudi, da imajo najveÄ? strank v Ĺ aleĹĄki dolini, Ĺ˝alcu in celjski kotlini.

Nobena ideja ni neizvedljiva ZaÄ?etki niso bili tako roĹžnati, kot se morda zdi na prvi pogled. ÂťKmalu bo tri leta, odkar delujemo. Ne Ĺželimo sliĹĄati besede kriza in recesija.

Trudimo se, da naĹĄim strankam ponudimo najboljĹĄe, kar nam za zdajt uspeva,ÂŤ pripoveduje Me-

tod. Zgodbo je zaÄ?el v domaÄ?i hiĹĄi v Ĺ aleku, v majhnem prostoru, kjer ima danes pisarno. ÂťNe znam si veÄ? predstavljati proizvodnje v tem prostoru. Za vedno pa mi bo ostal v spominu moj prvi delovni dan. ZaÄ?el sem ga ob 3. uri zjutraj.

Sam. Imel sem koncept in velik strah, kako bo delo steklo. Vedel sem, da ni teĹžko narediti dober izdelek, teĹžko ga bo prodati. Prvi dan sem naredil

Metod Ĺ pital: ÂťSelitev iz Velenja ni bila dobra odloÄ?itev. Zato se v kratkem vrnemo.ÂŤ

sendviÄ?e in solate in ĹĄel na teren. Prodal nisem niÄ?,ÂŤ se spominja. To ga ni ustavilo, zato se je zgodba kmalu zaÄ?ela odvijati drugaÄ?e. Navzgor.

Ker je podjetje hitro raslo, so iskali nove prostore za proizvodnjo. NaĹĄli so jih na Veliki PireĹĄici, kjer je bila najemnina ugodna. Kmalu so ugotovili, da so se s selitvijo oddaljili od centra dogajanja. Zato so zaÄ?eli iskati prostore v Ĺ aleĹĄki dolini. ÂťUspelo nam je. Kmalu se bomo preselili

na birokracija nas psihiÄ?no ubija,ÂŤ je povedal Franci Rotnik. So kmetje pripravljeni na Ä?as po ukinitvi mleÄ?nih kvot? ÂťZa slovenskega kmeta je teĹžko reÄ?i, kdaj bo na to pripravljen,ÂŤ odgovarja. Razmere pridelave so pri nas drugaÄ?ne kot v veÄ?jih kmetijskih drĹžavah, temu primerni so tudi stroĹĄki. V novi kmetijski politiki so pogoji za vse izenaÄ?eni. ÂťStroka in drĹžava sta pri tem stopili na stran. NiÄ? nista naredili.ÂŤ Sogovornik upa, da pritisk na odkupne cene mleka ne bo premoÄ?an in da jim bodo te omogoÄ?ile kaj veÄ? kot le preĹživetje. đ&#x;”˛

Era kopni

Podjetje, ki obstaja ťele tri leta, nenehno raste – Kmalu bodo v Velenju odprli trgovinico z njihovimi malicami Bojana Špegel

ÂťNihÄ?e si ne upa napovedati, kaj natanÄ?no se bo zgodilo,ÂŤ pravi Andreja Tot iz omenjene zadruge in nadaljuje: ÂťOdkupljeno mleko prodamo Mlekarni Celeia, ki odkupuje samo slovensko mleko. Menim, da bo tudi zaradi tega turbulenca, ki se bo pojavila ob ukinitvi mleÄ?nih kvot, manj vplivala na proizvajalce mleka.ÂŤ Letos morajo odkupovalci z mleÄ?nimi proizvajalci skleniti zavezujoÄ?e pogodbeno razmerje. V njih mora biti navedena cena in koliÄ?ina mleka, trajanje pogodbe, podrobnosti o plaÄ?ilnih rokih, naÄ?in zbiranja ali oddaje mleka ter pravila, ki se

v Velenje, v bliĹžino Ĺ olskega centra Velenje, kjer bomo imeli tako proizvodnjo kot tudi trgovino z naĹĄimi izdelki. Ponudbo pa bomo ĹĄirili tudi na tople malice, sploh enolonÄ?nice.Âť Pred kratkim so zaÄ?eli lastno dopeko kruha, sami pripravljajo tudi sladice. ÂťPomembno nam je, da ne konkuriramo veliki proizvodnji na slovenskem trgu. Ĺ˝elimo si prisluhniti naĹĄim strankam, tudi njihovim posebnim Ĺželjam, okusu, posebnim prehranjevalnim navadam, kot je recimo veganstvo. Nenazadnje prilagodimo izdelke alergijam na hrano, ki jih je vse veÄ?. Vedno skrbimo za sveĹžino, stavimo na preverjene dobavitelje slovenske hrane,ÂŤ poudari Metod, ki doda, da njegovi zaposleni, ki so na terenu, prisluhnejo vsaki Ĺželji in ideji strank. ÂťDrĹžimo se naÄ?ela, da za nas ni nobena ideja neizvedljiva,ÂŤ ĹĄe doda mladi podjetnik.

Dobro se razvija tudi njihov catering. Doslej je bila najveÄ?ja skupina, za katero so poskrbeli, 250 ĹĄtudentov. ÂťKot ekipa smo sicer pripravljeni poskrbeti za 100 ljudi hladnega cateringa. VeÄ? si ne Ĺželimo, saj si ne Ĺželimo izgubiti moĹžnosti, da se prilagajamo Ĺželjam naroÄ?nikov. NaĹĄa prednost je prav individualnost in posluh za Ĺželje naroÄ?nikov. Ĺ˝elimo si, da v naĹĄem okolju postanemo ĹĄe bolj prisotni. Da bi vsi, ko bi pomislili na malico, pomislili na MaĹĄ. Ĺ˝elimo si, da ponudimo tudi jedi, kot so domaÄ?i Ĺžganci z zabelo, slovenske enolonÄ?nice, ki jih mladi ne poznajo veÄ?. Vedno me fascinira, da znajo Francozi iz plesnivega sira narediti jed, o kateri govori cel svet. Slovenci pa imamo zelo kakovostno hrano, ki je ne znamo dati na kroĹžnik in postreÄ?i, Ä?eprav jo znamo odliÄ?no skuhati.ÂŤ To Ĺželijo v podjetju MaĹĄ spremeniti. Kako uspeĹĄni bodo, bo pokazal Ä?as. A doslej so Ĺže veÄ?krat dokazali, da znajo in zmorejo. đ&#x;”˛

Velenje, Celje - Pred leti je velenjska Era odprodala svojo maloprodajno mreĹžo, s katero je v veliki meri pokrivala Ĺ aleĹĄko dolino in ĹĄe kaj, Mercatorju. Zdaj je to naredila ĹĄe s svojo firmo Era good, ki ji je prinaĹĄala okoli 20 milijonov evrov prihodkov, predvsem pa je bila dobaviteljica mnogim drĹžavnim podjetjem (ĹĄolam, vrtce, bolniĹĄnicam ‌), ukvarjala pa se je tudi z veleprodajo. Era, ki ima sicer ĹĄe veÄ? manjĹĄih podjetij in Skopski sejem, je uradno sicer ĹĄe vedno na PreĹĄernovi 10 v Velenju, a so se Ĺže pred Ä?asom đ&#x;”˛ mz preselili v Novo Celje. â€

Mestna obÄ?ina Velenje obveĹĄÄ?a, da bo v Uradnem listu Republike Slovenije, ki bo izĹĄel v petek, 27. marca 2015, objavljen

Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti/ programov/projektov/prireditev, ki niso predmet drugih financiranj iz proraÄ?una Mestne obÄ?ine Velenje za leto 2015.

Javni razpis bo trajal od 27. marca do 30. novembra 2015 oz. do porabe sredstev.

Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena tudi na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (Javne objave).

Vljudno vabljeni k sodelovanju.

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka â€

Sreda, 18. marca V srediĹĄÄ?u je bil minister Veber, ki so mu oÄ?itali preseganje pooblastil pri naroÄ?ilu analiz poslovanja Telekoma. ÂťObrambni in drĹžavni varnostni sistem sta moÄ?no odvisna od telekomunikacijskega omreĹžja,ÂŤ je pojasnil on sam.

Vlada se je seznanila z naÄ?rtom prenove informatike v drĹžavni upravi. Ugotavljali so, da stanje Âťni prav dobroÂŤ.

Potem ko so na KPK padle mnoge kritike in tudi nekaj napovedi toĹžb, je Komisija vztrajala, da ima Supervizor vso potrebno pravno osnovo.

V napadu na narodni muzej v srediĹĄÄ?u tunizijske prestolnice Tunis je bilo ubitih 22 ljudi, od tega 20 tujih turistov. Kmalu po napadu, za katerega je odgovornost prevzela Islamska drĹžava, so se v Tunisu zaÄ?eli mnoĹžiÄ?ni protesti proti terorizmu.

Mojca Ĺ truc

Izrael potrebuje priznanje judovske drĹžave.

Jemenski predsednik Abdrabuh Mansur Hadi je moral zaradi zraÄ?nega napada na predsedniĹĄko palaÄ?o to zapustiti.

Petek, 20. marca Minister Veber je vendarle priznal, da je naroÄ?il dve analizi o Telekomu.

Minister je bil v srediĹĄÄ?u medijske pozornosti.

V napadu je bilo ubitih 22 ljudi.

Srbska policija je po nalogu toĹžilstva za vojne zloÄ?ine aretirala osem ljudi, ki so osumljeni sodelovanja pri poboju veÄ? kot tisoÄ? civilistov v Srebrenici leta 1995.

Na nasilnih protestih ob uradnem odprtju novega sedeĹža Evropske centralne banke v Frankfurtu je bilo ranjenih veÄ? kot sto ljudi, policija pa je prijela okoli 350 protestnikov.

ÄŒetrtek, 19. marca Pravosodno ministrstvo je pripravilo predlog sprememb kazenskega zakonika, s katerim stroĹžje kaznuje korupcijo, kriminalizira zalezovanje in uporabnike storitev trgovine z ljudmi.

Koalicijske stranke so sporoÄ?ile, da so zadovoljne s predstavitvijo kandidatke za ministrico za izobraĹževanje Klavdije MarkeĹž.

26. marca 2015

ZaÄ?el se je slovenski praznik: Planica. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob tem opozorila, da povezovanje ĹĄporta in alkohola ni primerno.

Komisija DrĹžavnega zbora za nadzor javnih financ je vlado, ministrstvo za finance in DUTB pozvala, naj pripravi odzivnih poroÄ?il ob vzpostavitvi DUTB namenijo posebno pozornost.

Voditelji Evropske unije so obljubili silovit odziv na vse veÄ?jo teroristiÄ?no groĹžnjo za Evropo po napadu v Tuniziji, ki je sproĹžil nove skrbi o islamistiÄ?nih skrajneĹžih v sosednji Libiji.

V Jemnu so se zgodili samomorilski napadi, v katerih je bilo ubitih 126 ljudi. Odgovornost je prevzela skrajna skupina Islamska drĹžava.

GrĹĄki premier Aleksis Cipras se je razveselil napovedi Jean-Clauda Junckerja, ki je obljubil, da bo EU GrÄ?iji namenil dve milijardi evrov za ublaĹžitev socialnih posledic finanÄ?ne krize.

Sobota, 21. marca Znova je bilo veselo v Planici. Po zmagi Petra Prevca dan pred tem je tokrat himna odmevala po moĹĄtveni zmagi slovenske ekipe.

napadel potnike in policiste.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je obiskal Neapelj in tudi tamkajĹĄnjo, po mafiji slovito Ä?etrt Scampia.

V mestu Damask na severovzhodu Nigerije, od koder so vojaki iz ÄŒada in Nigra pregnali skrajneĹže Boko Harama, so odkrili mnoĹžiÄ?no grobiĹĄÄ?e z okoli sto trupli.

Slaba vest je priĹĄla iz Liberije. Potem ko so upali, da bodo lahko kmalu razglasili konec epidemije ebole, so po veÄ? kot mesecu dni znova ugotovili primer okuĹžbe z nevarnim virusom.

desnosredinski UMP nekdanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja.

Ponedeljek, 23. marca Na odboru DZ za obrambo so dolgo razpravljali o analizi posledic privatizacije na Telekom. Minister je vztrajal, da naroÄ?ilo analize ni bila zloraba, oÄ?itki pa, da so banalnosti. Istega dne je Veber po pogovoru s premierjem Mirom Cerarjem pre-

Poslanci ZL, DeSUS, SD in ZaAB Ĺželijo prepreÄ?iti referendum.

Nedelja, 22. marca V Sankt Peterburgu so se na konferenci zbrali predstavniki desetih skrajnih desniÄ?arskih skupin iz Evrope. V razpravi so okrcali Zahod in njegovo drĹžo v ukrajinskem konfliktu.

sodil, da mu ta zaupa, Cerar pa je zavrnil ultimate SD, v katerih se je govorilo tudi o izstopu iz koalicije.

Slovenski predsednik Borut Pahor je triÄ?lanskemu predsedstvu BiH na uradnem obisku v Ljubljani izrazil podporo pri vstopu v EU in tudi v Nato.

Poslanci ZL, DeSUS, SD in ZaAB so v DrĹžavni zbor vloĹžili zahtevo za prepreÄ?itev referenduma o zakonu o zakonski zvezi.

PariĹĄke oblasti so zaradi hude onesnaĹženosti zraka spet omejile promet.

Torek, 24. marca Napadi v jemenski prestolnici vznemirjajo svet.

Islamska drĹžava je na spletu objavila fotografije, imena in ameriĹĄke naslove sto pripadnikov ameriĹĄkega vojaĹĄkega osebja ter pozvala Âťsvoje v Ameriki ĹživeÄ?e brateÂŤ, naj jih usmrtijo.

Na jugu ÄŒila se je zbralo na stotine protestnikov, ki so skuĹĄali ustaviti imenovanje katoliĹĄkega ĹĄkofa Juana Barrosa, ker naj bi prikrival spolnih zlorabe deÄ?kov svojega mentorja, oÄ?eta Karadima.

ÄŒeprav je rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik ĹĄe vztrajal, da je Supervizor nezakonit, je obenem napovedal, da bo odredil interni nadzor tam, kjer so zaznali izplaÄ?i-

Ĺ˝ivljenje v laĹži ÄŒe sem se Ä?esa naĹžrl v teh letih pisanja in prebiranja medijskih strani, je to politiÄ?na korektnost, iskanje prijaznejĹĄih pridevnikov, metafor, izogibanje pravim besedam, skrivanja med vrsticami.

Ne, stvari je vÄ?asih potrebno poimenovati s pravim imenom. SovraĹĄtvo je sovraĹĄtvo. Neznanje je neznanje. LaĹž je laĹž. Nekaj je Ĺžaljivo, neargumentirano, nestrokovno poroÄ?anje, mnenje, ki je drugaÄ?no od relevantnih strokovnih zakljuÄ?kJure TrampuĹĄ ov, nekaj drugega pa je naÄ?rtno zavajanje, pretiravanje, straĹĄenje ljudi, ki zaradi lastnih stereotipov in, jasno, lenobe ne Ĺželijo spremeniti svojega prepriÄ?anja. Zakaj lenobe? Zato, ker je malo tistih, ki so sposobni priznati, da jih je nekdo toliko Ä?as vodil za nos. Priznati, da je svet tam zunaj drugaÄ?en, kot se nam je zdel iz varnega zavetja domaÄ?ega kavÄ?a, polnega drobtin in maloduĹĄja.

Zakaj torej gre? Kdo se izogiba pravih imen?

Namenoma sem neposreden. KatoliĹĄka cerkev, ta dva tisoÄ? let stara institucija, ki ji vlada izbrana elita ostarelih celibatnikov, paÄ? ne more biti moralna avtoriteta, ki bo modernemu svetu doloÄ?ala, kakĹĄna je zveliÄ?avna druĹžina, kako patriarhalni morajo biti oÄ?etje in kako bogabojeÄ?e naj bodo matere. Cerkev ni tista, ki bi razlagala, da otroci potrebujejo oÄ?eta in mater. Lahko seveda pridiga, kar Ĺželi, a gre za institucijo, ki je stoletja namenoma skrivala pedofilijo v lastnih vrstah, ki ni Ĺželela pomagati zlorabljeni otrokom, hkrati pa je ni motilo, da so osumljeni duhovniki ĹĄe vedno razĹĄirjali Kristusov nauk ljubezni in miru. Ne piĹĄem o veri, ne piĹĄem o vernikih, piĹĄem o instituciji, ki v svoji hipokriziji ni spregledala, da so ravno njena dejanja, ne pa propad vrednot in prekletstvo sekularizacije, tista, ki ljudi odvraÄ?ajo od njenega nauka.

Cerkev ni edina, ki Ĺživi v laĹži. O tem, da bo nova ureditev istospolnih partnerskih skupnosti uniÄ?ila tradicionalno druĹžino, karkoli to Ĺže pomeni, govorijo razliÄ?ni samooklicani psihoterapevti in druĹžinski svetovalci, brez pravih znanstvenih referenc. Govorijo z razcepljenim jezikom, a privlaÄ?no in prepriÄ?ljivo. ÄŒrno-beli svet je vedno bolj enostaven od kompleksne, vÄ?asih teĹžko razumljive realnosti.

In zato ĹĄe enkrat – vsa politiÄ?na razprava o zakonu o istospolnih partnerskih zvezah je popolnoma zgreĹĄena. Sam zakon ne bo istospolnim parterjem potisnil v roke nedolĹžnih otrok. Ne, zakonska novela samo omogoÄ?a, da se postavijo v vrsto s tistimi, ki Ä?akajo na posvojitev. Tudi istospolne partnerje bodo socialni centri obravnavali enako kot ostale, gledali bodo socialno mreĹžo, kulturni poloĹžaj in vse druge faktorje, ki doloÄ?ajo za otroka najbolj primerno posvojitveno druĹžino. Istospolni partnerji nikakor ne bodo privilegirani. Nasprotno, trdim, da v drĹžavi, kjer veliko ljudi Âťpedrov in lejzbikÂŤ ĹĄe vedno ne bi imelo za sosede, kaj ĹĄele, da bi njihov otrok hodi v isti vrtec kot otrok ÂťobiÄ?ajnihÂŤ partnerjev, tovrstnih posvojitev ĹĄe dolga leta ne bo.

Prava razprava o spremembi zakonske novele ne bi smela biti, ali lahko istospolno usmerjeni posvojijo otroke – seveda jih lahko, referenÄ?ne znanstvene raziskave potrjujejo, Âťda spolna usmeritev starĹĄev v nobenem pogledu ne ĹĄkodi razvoju otrok, ki odraĹĄÄ?ajo v druĹžinah s starĹĄi istega spola. Raziskave so pokazale, da med otroki, ki so bili vzgojeni v druĹžinah raznospolnih starĹĄev, in otroki, vzgojenimi v druĹžinah z istospolnimi starĹĄi, ni pomembnih razlik glede spolne usmeritve otroka, njegovega osebnostnega razvoja in druĹžabnih veziÂŤ. Prava razprava bi morala biti, zakaj tako lahkotno Ĺživimo v druĹžbi, v kateri je neki marginalizirani skupini ljudi na mnoĹžici zakonskih podroÄ?ji kratena enakopravnost, nas pa to ne moti. Ĺ e veÄ?, v imenu imaginarnih strahov se odpravljamo na referendum, oboroĹženi z argumentacijo neke hipokritske verske institucije.

Sam poznam veliko homoseksualcev, pa samskih mater, poznam tudi sreÄ?ne klasiÄ?ne druĹžine, pa zadovoljne samske oÄ?ete z moĹĄkimi partnerji, poznam veliko Hrvatov, Srbov, Bosancev, Nemcev, Ä?rncev, vernikov, ateistov, veliko razliÄ?nih ljudi. Ĺ˝ivijo v Velenju, Ljubljani, povsod.

Svet je z njimi bolj pisan. Ne poznam pa nikogar, ki bi jedel otroke. đ&#x;”˛

Letalo s 150 potniki je strmoglavilo v gorah.

Kandidatka za ministrico je koalicijske partnerje prepriÄ?ala.

Ĺ e naprej pa je medijski prostor zavzemal minister Veber. Pozive opozicije, naj odstopi, je zavrnil.

Mandatno-volilna komisija DrĹžavnega zbora je sklenila, da naj DrĹžavni zbor pri imenovanju sodnika na sodiĹĄÄ?u EU odloÄ?i med Verico Trstenjak in Markom IleĹĄiÄ?em.

Rusija in separatistiÄ?na gruzijska pokrajina JuĹžna Osetija sta podpisali sporazuma o medsebojnem zavezniĹĄtvu in zdruĹževanju, kar sta Gruzija in Zahod obsodila.

Izraelski premier Netanjahu je po volitvah nekoliko omilil svojo izjavo in izrazil pripravljenost na pogajanja s Palestinci, a dodal, da

Kot je Planica res samo slovenska.

Na Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, so slovesno odprli Pot miru v spomin ob stoti obletnici prve svetovne vojne.

Na letaliĹĄÄ?u v New Orleansu je policija streljala na moĹĄkega, ki je z noĹžem in sredstvom proti insektom

Po samomorilskih napadih v jemenski prestolnici so ZDA sporoÄ?ile, da iz varnostnih razlogov iz vse bolj nemirne drĹžave umikajo preostalo vojaĹĄko osebje.

V Franciji so volili. Po uradnih podatkih je v prvem krogu slavil

la ekstremnih honorarjev.

V francoskih Alpah je na poti iz Barcelone v DĂźsseldorf strmoglavilo letalo airbus A320 nemĹĄke druĹžbe Germanwings s 150 ljudmi na krovu. NesreÄ?e ni preĹživel nihÄ?e.

Izrael je odloÄ?no zanikal, da bi vohunil za pogovori o iranskem jedrskem programu, kjer poleg ZDA in Irana sodelujejo ĹĄe Francija, Velik Britanija, NemÄ?ija, Rusija, Kitajska in Evropska unija.

Nekaj mesecev po zaÄ?etku taljenja odnosov med Washingtonom in Havano je na pogovore o normalizaciji odnosov na Kubo prispela tudi visoka predstavnica EU-ja za zunanjo politiko Federica Mogherini.

Prvi rojstni dan trgovine Edamo Velenje – V teh Ä?asih , ko se skoraj vsi bolj steĹžka prebijamo skozi leto, pomeni vsak uspeĹĄen zaÄ?etek tudi upanje za podobno nadaljevanje. Zato je prav, Ä?e se ob tem poveseliĹĄ in pokramljaĹĄ s svojimi partnerji in kupci. Ob prvi obletnici trgovine Edamo je lastnik BoĹĄtjan Erjavec (levo) tudi razmiĹĄljal podobno in povabil kupce na skupno druĹženje v svoj lokal, kjer jim je predstavil tudi nove trende letoĹĄnje pomladansko-poletne modne sezone. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

26. marca 2015

7

CESTE, KOMUNALA

Letos veliko preoblaÄ?enja cest Rekonstrukcija Jenkove ceste bo konÄ?ana do konca maja – Letos bodo obnovili ĹĄe nekaj mestnih cest in peĹĄpoti – Na sinhronizacijo semaforjev bo treba ĹĄe poÄ?akati – DrĹžavne ceste naj bi bile vsaj ÂťpoflikaneÂŤ Bojana Ĺ pegel

Velenje, 19. marca – Takoj, ko so na mestnih in primestnih ulicah pometli pesek, so se zaÄ?ela dela na cestah. ÄŒeprav asfaltne baze ne bodo odprte do 15. aprila, bodo v Velenju do takrat za novo asfaltno prevleko pripravili kar nekaj cest. Pa ne le tistih, ki sodijo v koncesijo za obnovo in vzdrĹževanje cest, ki jo je MO Velenje sklenila s podjetjem PUP. Letos bodo namreÄ? iz obÄ?inskega proraÄ?una kar nekaj sredstev namenili tudi za mestne ceste, ki niso zajete v koncesiji. Tako so se odloÄ?ili zato, ker ob prenovi cest, ki niso zajete v koncesijo, zamenjujejo tudi vso komunalno infrastrukturo, saj se mesto in komunalni vodi z njim starajo. VeÄ? nam je povedal vodja urada za komunalne dejavnosti na MO Velenje Tone Brodnik.

voza za glasbeno ĹĄolo. Ko bo ta del konÄ?an, pa bo na vrsti ĹĄe sredinski del, od mostu do dovoza za glasbeno ĹĄolo,ÂŤ nam pove Tone Brodnik.

Obnova Jenkove ceste naj bi bila v celoti konÄ?ana do konca letoĹĄnjega maja. Cesta se bo s prenovo znebila

evrov, saj istoÄ?asno obnavljajo tudi dotrajane komunalne vode; pod cesto bosta na celotni dolĹžini speljana nova kanalizacija in vodovod, obnovili pa bodo tudi javno razsvetljavo.

Izvajalec bo med obnovo podrl visoka drevesa ob bloku Jenkova cesta

junija. Cesto smo nameravali prenoviti Ĺže lani, a je bila Ĺže pozna jesen, ko smo se odloÄ?ili zanjo. Zato smo prenovo prestavili na letoĹĄnjo pomlad. Kmalu za tem bomo zaÄ?eli obnovo Ceste na lipo. RaÄ?unamo, da bo obnova potekala med juni-

Na Jenkovi cesti bodo najprej obnovili del od TomĹĄiÄ?eve ceste do dovoza za glasbeno ĹĄolo, nato pa od mostu do omenjenega dovoza.

previsokih ÂťleĹžeÄ?ih policajevÂŤ, ki so bili prave skakalnice, zgrajene pred 25 leti po takratnih normativih. A na Jenkovi bodo ti ĹĄe naprej umirjali promet, le da bodo niĹžji in drugaÄ?e razporejeni kot pred obnovo.

Ob prenovljeni Jenkovi cesti bodo uredili nov ploÄ?nik in kolesarsko stezo, postavili pa bodo tudi novo avtobusno postajaliĹĄÄ?e. Mestni proraÄ?un bo za obnovo celotne Jenkove ceste odĹĄtel dobrih 363 tisoÄ?

15 in 17. Nadomestil jih bo z novimi, primernejĹĄimi vrstami.

Nov dovoz v KavÄ?e Letos bodo prenovo doĹživele ĹĄe 4 mestne ceste, ki niso zajete v koncesijo. V vseh primerih bodo menjali tudi komunalne vode pod njimi, za vsako pa bodo izvajalca izbrali na javnem razpisu. Âť Aprila bomo zaÄ?eli obnovo ceste IX na Gorici, ki naj bi novo podobo dobila do konca

Odgovorne so lastnice Zmogljivost Ä?istilne naprave je 3000 populacijskih enot, nanjo jih je prikljuÄ?enih blizu 4000 – Aktivnosti potekajo, denarja ni Tatjana PodgorĹĄek

Gospodinjstva v obÄ?inah Mozirje, Nazarje in ReÄ?ica ob Savinji so prikljuÄ?ena na Ä?istilno napravo v Lokah pri Mozirju, ki pa – po mnenju nekaterih tamkajĹĄnjih obÄ?anov – Ĺže dolgo ne ustreza zahtevam varovanja okolja. Za nameÄ?ek naj bi bila zgrajena ĹĄe na poplavnem obmoÄ?ju, s prikljuÄ?itvijo novih gospodinjstev pa naj bi bile preseĹžene tudi njene zmogljivosti.

Andrej Ermenc, direktor podjetja Komunala Mozirje, ki jo upravlja, je priznal, da je naprava nujno potrebna temeljite posodobitve in razĹĄiritve. Zgrajena je bila leta 1980,

Zob Ä?asa je naÄ?el kar nekaj peĹĄpoti v Velenju. Zato nas je zanimalo, kakĹĄne naÄ?rte imajo na obÄ?ini z obnovo in vzdrĹževanjem. ÂťVsako leto imamo v proraÄ?unu sredstva za ureditev in vzdrĹževanje peĹĄpoti. Pogosto jih uredimo tudi tam, kjer si ljudje sami najdejo boljĹĄo pot kot urbanisti. Tako imenovane Âťslonje potiÂŤ uredimo v prave peĹĄpoti. Tako bo tudi letos, ko Ĺže vemo, da bomo uredili peĹĄpot ob Ĺželeznici nasproti Toplovoda, kjer smo lani Ĺže zaÄ?eli urejati kolesarsko pot, ki je nismo konÄ?ali, ker je na tem delu potrebna obnova toplovodnega sistema.

Ko bo ÂťkinetaÂŤ v kriĹžiĹĄÄ?u med TomĹĄiÄ?evo in Cesto talcev konÄ?ana, bomo konÄ?ali tudi ploÄ?nik in kolesarsko stezo. S tem bo povezava neprekinjena vse do restavracije Jezero,ÂŤ nam je povedal Tone Brodnik. jem in avgustom, ob njej pa bomo potem uredili ĹĄe ploÄ?nik. Maja bo stekla tudi prenova dela Malgajeve ceste.ÂŤ Poleg tega bodo letos uredili uvoz v KavÄ?e, na delu od republiĹĄke ceste, ki vodi od Velenja proti Ĺ entilju, do dela, ki so ga lani obnovili zaradi velikega plazu. Da bo uvoz v kraj bolje reĹĄen, bodo poruĹĄili tudi hiĹĄo tik ob njem. Cesto bodo po tem, ko bodo hrib pod njo pilotirali, tudi razĹĄirili, a to bo po Brodnikovih besedah na vrsti v letih 2016 in 2017, saj gre za velik finanÄ?ni zalogaj.

ÂťLeĹžeÄ?i policajiÂŤ ostajajo, a bodo niĹžji Lani je Mestna obÄ?ina Velenje zaÄ?ela temeljito obnovo Jenkove ceste v srediĹĄÄ?u mesta. Obnovo sicer kratke ceste so razdelili na tri dele. ÂťZagotovo je bila to dobra odloÄ?itev, ki smo jo uskladili tudi s stanovalci ob Jenkovi cesti in vodstvi glasbene in osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca. Lani smo obnovili del ceste od PreĹĄernove do osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca, vkljuÄ?no z mostom Ä?ez reko Pako. V teh dneh pa je na javnem razpisu izbrani izvajalec del – celjsko podjetje VOC – Ĺže zaÄ?elo delati na drugem odseku obnove Jenkove ceste. Najprej bodo obnovili del od TomĹĄiÄ?eve ceste do do-

Obnova peĹĄ in ÂťslonjihÂŤ poti

Andrej Ermenc: ÂťZa obnovo in razĹĄiritev Ä?istilne naprave imamo projekte, pridobljeno gradbeno dovoljenje, po informacijah so v izdelavi izvedbeni projekti, teĹžava je samo denar.ÂŤ

na leto pa preÄ?isti blizu 225 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov odpadne vode. ÂťDa je dotrajana, opozarjamo njene lastnice – ObÄ?ine Mozirje, Nazarje in ReÄ?ica ob Savinji – Ĺže 10 let.

One so odgovorne za njeno stanje. Mi delamo vse, kar je v naĹĄi moÄ?i, da bi bili rezultati Ä?iĹĄÄ?enja Ä?im boljĹĄi.ÂŤ

ÄŒakajo na razpis in na denar Nosilka projekta obnove in posodobitve Ä?istilne naprave Loke, vrednega dobrih 600 tisoÄ? evrov, je obÄ?ina Mozirje.

TamkajĹĄnji Ĺžupan Ivan SuhoverĹĄnik je povedal, da imajo za zdaj pridobljeno gradbeno dovoljenje, sicer pa se zadeva ni premaknila z mrtve toÄ?ke. ÂťProjekt je regijski, nujno potreben, prijavili smo ga na 8. javni razpis za razvoj regij in znova izpadli. Tudi v novem programskem obdobju je uvrĹĄÄ?en med prednostne projekte. Kdaj se bodo lahko lotili izvedbe, bo odvisno od tega denarja. ÄŒakamo torej na nov razpis,ÂŤ ĹĄe dodaja Ivan SuhoverĹĄnik.

Od treh bazenov pogojno deluje le eden Na mnenje obÄ?anov, da v reko Savinjo odtekajo nepreÄ?iĹĄÄ?ene odpadne vode, ker od treh bazenov pogojno deluje le eden, Ermenc pravi: ÂťZavod za zdravstveno varstvo jemlje vzorce vsak mesec in ti res niso najboljĹĄi. KaĹžejo, da naprava oÄ?isti odpadne vode od 50- do 60odstotno, kar pomeni, da odstrani mehanske delce. Zavedamo se, da bi morala dosegati precej boljĹĄe odstotke, a nekaj vseeno je. Ne nazadnje tudi koliÄ?ine vode, ki jo oÄ?isti, niso velike.ÂŤ

V torek je podjetje VOC priÄ?elo rekonstrukcijo Jenkove ceste, ki bo predvidoma trajala do konca maja. Med izvajanjem del bo urejen obvoz, ki bo primerno oznaÄ?en. Ves Ä?as rekonstrukcije ceste pa bo moĹžen dovoz do glasbene ĹĄole Velenje, osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca in veÄ?stanovanjske stavbe na naslovih Jenkova cesta 15, 17 in 19.

Poleg tega izvemo, da je koncesionar MO Velenje za vzdrĹževanje in obnovo cest Ĺže zaÄ?el obnavljati tiste odseke, ki doslej ĹĄe niso priĹĄli na vrsto. ÂťMestni svetniki so se strinjali, da PUP-u zaradi znanih teĹžav v gradbeniĹĄtvu rok za dokonÄ?anje obnove vseh cest, zajetih v koncesiji, podaljĹĄamo do konca letoĹĄnjega avgusta. VeÄ?ino cest so Ĺže obnovili, ostalo je ĹĄe okoli 18 % cest, ki bodo lepĹĄo podobo dobile letos. V veÄ?ini gre za kratke odseke lokalnih cest,ÂŤ ĹĄe pove Tone Brodnik. Dela Ĺže teÄ?ejo na cestah v Podkraju in ÄŒrnovi. đ&#x;”˛

Veliko novih komunalnih vodov Velenje, 20. marca – V velenjski obÄ?ini bodo letos zgradili veliko novih vodovodov. Aprila bodo zaÄ?eli graditi vejo novega vodovoda v Ĺ kalah, zanj bodo namenili 100 tisoÄ? evrov. Ĺ e ta mesec bo stekla gradnja vodovoda na dveh odsekih v Vinski Gori. Vredna bosta 690 tisoÄ? evrov, gradnja pa bo stekla le, Ä?e bodo na velenjski obÄ?ini uspeli pridobiti kredit Ekosklada.

Maja bodo v krajevni skupnosti BevÄ?e zaÄ?eli graditi dolgo priÄ?akovano javno kanalizacijsko omreĹžje. Zanj bodo letos odĹĄteli 100 tisoÄ? evrov. Ĺ e ta mesec pa bodo zaÄ?eli graditi tudi vzdrĹževalnik meteornih voda na Gorici. Vreden bo 40 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

Zmogljivost 3000, nanjo prikljuÄ?enih blizu 4000 populacijskih enot Trditve, da so z izgradnjo novih kanalizacijskih vodov ter prikljuÄ?itvijo novih gospodinjstev na Ä?istilno napravo precej preseĹžene njene zmogljivosti, Ermenc ni ne potrdil ne zanikal. V nadaljevanju pa je dodal, da je vsaka naprava fleksibilna. Zmogljivost obstojeÄ?e je 3000 populacijskih enot, nanjo jih je prikljuÄ?enih blizu 4000. ÂťPo izvedeni naloĹžbi bo njena zmogljivost 6000 populacijskih enot,

kar pomeni, da bo poleg obstojeÄ?ih potreb pokrila tudi morebitne nove.ÂŤ

Poplavljena le leta 1990 Da je obmoÄ?je, na katerem je Ä?istilna naprava, poplavno in zato obstaja bojazen o razlitju fekalij iz nezaprtih bazenov ob veÄ?jih nalivih, po mnenju Andreja Ermenca ni povsem toÄ?na. Pojasnil je, da sodi obmoÄ?je po okoljskem atlasu v prvo skupino ali, kot se je izrazil – v najmilejĹĄe poplavno obmoÄ?je. ÂťÄŒistilna naprava je bila poplavlje-

bĹĄ

na leta 1990, v kasnejĹĄih poplavah pa je voda ÂťprekrilaÂŤ le manipulativne povrĹĄine (dovoze in dostope do Ä?istilne naprave), samega objekta pa ne.ÂŤ

Denarja ni Po zagotovilih sogovornika bi se lahko razĹĄiritve in posodobitve Ä?istilne naprave v Lokah lotili jutri, Ä?e bi bil denar. Tega za zdaj lastnice ĹĄe niso zagotovile. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 8

8

ZDRAVSTVO

Pomagamo, se izobraŞujemo, povezujemo ‌

Med nami bodo tudi jutri Osebe z motnjami vedno bolj razumljene Tudi letos posebna pozornost druĹžinam

Vse veÄ? gluhih in nagluĹĄnih v regiji SaĹĄa prepoznava pomen Ä?lanstva – DruĹĄtvo drugi dom Tatjana PodgorĹĄek

Nedavni mednarodni dan gluhih in nagluĹĄnih je izraĹžal skrb za sluh.

SporoÄ?ilo dneva 'posluĹĄajmo glasbo varno' ni bilo izbrano po nakljuÄ?ju.

Anketa Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje iz leta 2013 je pokazala, da se ĹĄtevilo oseb z okvaro sluha poveÄ?uje med mladimi tudi zato, ker jemljejo opozorila o nevarnosti okvare sluha zaradi preglasnega posluĹĄanje glasbe premalo resno. V Sloveniji je pribliĹžno 150 tisoÄ? oseb z okvaro sluha, blizu 70 tisoÄ? uporabnikov sluĹĄnih aparatov, po podatkih zdravstvene zavarovalnice pa se na leto izda 13 tisoÄ? novih sluĹĄnih aparatov.

izkljuÄ?enosti gluhih, nagluĹĄnih in gluhoslepih, veliko pozornosti namenjajo informativni dejavnosti, kulturi gluhih ter rekreaciji in ĹĄportu. Za ta namen pripravijo veÄ? delavnic, teÄ?ajev, predavanj, se udeleĹžujejo sreÄ?anj v druĹĄtvenih prostorih, organizirajo druĹžabne aktivnosti, sodelujejo z ustanovami, ki jim

Tatjana PodgorĹĄek

hih, uporabo svojega jezika, svoje socialno okolje in laĹžjo integracijo.ÂŤ Stvari se poÄ?asi premikajo tudi na drĹžavni ravni.

Da jih vse veÄ? prepoznava pomen druĹĄtva in njegovo dobro delo v skrbi za blaginjo oseb z omenjenimi teĹžavami, dokazuje naraĹĄÄ?anje ĹĄtevila Ä?lanov in njihovo zadovoljstvo.

â?ą

MedobÄ?insko druĹĄtvo gluhih in nagluĹĄnih Velenje ĹĄteje v tem trenutku 396 Ä?lanov, od tega je gluhih blizu 50, nekaj je gluhoslepih, veÄ?ina pa je nagluĹĄnih. Prihajajo iz 10 obÄ?in regije SaĹĄa.

DruĹĄtvo za Ä?lane drugi dom ÂťCilj mednarodnega dne je osveĹĄÄ?ati ljudi o pomenu skrbi za sluh, hkrati pa jih opozoriti na to, da v njihovem okolju Ĺživijo taki, ki se z gluhoto in nagluĹĄnostjo Ĺže sreÄ?ujejo. Zato je pomembna prepoznavnost druĹĄtva, ki zdruĹžuje osebe s teĹžavami sluha. Menim, da smo glede tega lani veliko postorili, ĹĄe veÄ? pa za naĹĄe Ä?lane, ki jim najrazliÄ?neje pomagamo pri premagovanju takĹĄnih in drugaÄ?nih teĹžav v vsakdanjem Ĺživljenju. Pomagamo jim, jih povezujemo, se izobraĹžujemo ‌ s ciljem, da bi bilo komunikacijskih ovir, ki so med njimi eden od velikih razlogov za socialno izkljuÄ?enost,ÂŤ nam je povedal predsednik MedobÄ?inskega druĹĄtva gluhih in nagluĹĄnih Velenje Franc ForĹĄtner.

Pestro druĹĄtveno dejavnost so strnili na ĹĄtiri podroÄ?ja: najobseĹžnejĹĄe je usposabljanje za aktivno Ĺživljenje in delo ter prepreÄ?evanje socialne

26. marca 2015

Franc ForĹĄtner: ÂťV prihodnje Ĺželimo pripraviti Ä?im veÄ? aktivnosti, ki bodo prispevale k boljĹĄemu Ĺživljenju vseh Ä?lanov in premagovanju njihove izkljuÄ?enosti.ÂŤ

lahko pomagajo. Sploh ponosni so na tvorno sodelovanje z vsemi 10 lokalnimi skupnostmi v regiji SaĹĄa.

V vseh imajo posluh za njihove potrebe, najveÄ? v Mestni obÄ?ini Velenje. ForĹĄtner je izrazil zadovoljstvo, ker so lani tudi v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki opremili dvorano Marof s sluĹĄno zanko. ÂťDruĹĄtvo je za Ä?lane nekako njihov drugi dom. OmogoÄ?a jim razvijanje pozitivne identitete, ustvarjanje specifiÄ?ne kulture glu-

DruĹĄtveni prostori so skorajda premajhni, aktivnosti dobro obiskane.

Kot pravi sogovornik, bi radi v druĹĄtvo vkljuÄ?ili Ä?im veÄ? oseb s teĹžavami sluha iz regije. Da je teh na terenu ĹĄe kar nekaj, je pokazalo urejanje evidence Ä?lanstva, Ä?esar so se prav tako lotili lani.

Usmeritve delovanja druĹĄtva ostajajo v prihodnje podobne dosedanjim. Franc ForĹĄtner je zagotovil, da bodo v druĹĄtvu storili najveÄ?, kar lahko, da bodo osebe s teĹžavami sluha v regiji SaĹĄa Ä?im laĹžje premagovale vsakdanje Ĺživljenjske teĹžave.

MedobÄ?insko druĹĄtvo za pomoÄ? osebam z motnjami v duĹĄevnem razvoju SoĹžitje Velenje je eno od 52 tovrstnih v okviru Zveze SoĹžitij Slovenije. Od veÄ? kot 240 njegovih Ä?lanov je oseb z motnjami v duĹĄevnem razvoju 78.

Poleg pomoÄ?i osebam z omenjenimi motnjami namenjajo v druĹĄtvu posebno pozornost druĹžinskim Ä?lanom teh oseb, pove predsednik Slobodan Petrović. Zanje organizirajo razliÄ?ne oblike druĹženja – od kulturnih, ĹĄportno-rekreativnih do vikend seminarja, izletov, druĹžinskih sreÄ?anj. ÂťVse so zelo dobro obiskane, kar potrjuje, da so usmeritve prave in da delamo dobro. To med drugim dokazujejo tudi rezultati opravljene analize. 19 programskih aktivnosti smo izvajali lani, v povpreÄ?ju so se Ä?lani udeleĹžili ĹĄestih. Tudi programov vseĹživljenjskega uÄ?enja, ki jih organizira Zveza SoĹžitij samo za osebe z motnjami v duĹĄevnem

Slobodan Petrović: Âť DruĹĄtvo ima Ĺže veÄ? kot 40-letno tradicijo. ÄŒlani radi uporabljajo ponujene dejavnosti.ÂŤ

razvoju, in posebnih programov izobraĹževanja za druĹžine se naĹĄi Ä?lani s pridom udeleĹžujejo.ÂŤ Pozornosti druĹĄtva so deleĹžni tudi posamezniki, ki niso njegovi Ä?lani, niso vkljuÄ?eni v program osnovnega izobraĹže-

vanja ali v varstveno-delovne centre.

Te obiĹĄÄ?ejo enkrat na leto.

Petrović je izrazil zadovoljstvo, ker ĹĄirĹĄe okolje vse bolj spoznava, da osebe z motnjami niso reveĹži ali posebneĹži, ampak da so tukaj in bodo tu tudi jutri. Razumevanje imajo v vseh treh lokalnih skupnostih v Ĺ aleĹĄki dolini, najveÄ?jo v Mestni obÄ?ini Velenje, ki jim omogoÄ?a uporabo druĹĄtvene pisarne in sofinancira vsaj en program na leto. ÂťPlavalni klub Velenje je s programom DelfinÄ?ki presegel vsa priÄ?akovanja. Poleg plavalnega opismenjevanja prostovoljci kluba 16 naĹĄim Ä?lanom omogoÄ?ajo trikrat na teden koristno preĹživljaje prostega Ä?asa, kar se moÄ?na odraĹža na njihovih psihofiziÄ?nih lastnostih.ÂŤ Programi, ki so jih izvajali preteklo leto, so tradicionalni in ostajajo Ĺželezni del tudi letoĹĄnjega delovnega programa druĹĄtva. Ali mu bodo dodali ĹĄe kakĹĄno novo aktivnost, se bodo odloÄ?ili na osnovi ankete o zadovoljstvu Ä?lanov in njihovih potrebah. Tudi te bodo poskuĹĄali uresniÄ?iti v okviru svojih finanÄ?nih moĹžnosti. đ&#x;”˛

VeÄ? kot 100 udeleĹžencev Velenje, 12. marca – Ob svetovnem dnevu ledvic 12. marcu je SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec v sodelovanju s programom CINDI ter ĹĄtudenti Visoke ĹĄole za zdravstvene vede Slovenj Gradec pripravila pre-

ventivno akcijo tudi v velenjskem zdravstvenem domu.

Bila je dobro obiskana, saj se je je udeleĹžilo veÄ? kot 100 ljudi. Na njej so vsakemu udeleĹžencu izmerili krvi tlak, krvni sladkor, v laboratoriju

so lahko opravili analizo seÄ?a. Tisti, ki so Ĺželeli, so se o rezultatih lahko na kratko pogovorili ĹĄe s primarijem Oddelka za dializo omenjene bolniĹĄnice Bojanom Vujkovcem. đ&#x;”˛

Tp

đ&#x;”˛

Zadovoljstvo poplaÄ?a trud Stanje ledvic je ÂťpreveriloÂŤ precej ljudi.

Brez oteklih in boleÄ?ih nog Z delnega obÄ?nega zbora v dvorani Marof

Ĺ martno ob Paki – Odbor invalidov Ĺ martno ob Paki, ki deluje pod okriljem MedobÄ?inskega druĹĄtva invalidov Ĺ aleĹĄke doline, ĹĄteje veÄ? kot 170 Ä?lanov.

Na nedavnem delnem obÄ?nem zboru je njegov predsednik Alojz Gruden dejal, da so tudi lani namenili veliko pozornosti in pomoÄ?i socialno ogroĹženim, bolnim in starejĹĄim invalidom. Zanje so organizi-

rali razliÄ?ne oblike druĹženja, bolne in starejĹĄe obiskali na domu. Sploh dobro obiskane so oblike ĹĄportnega druĹženja. VkljuÄ?ujejo se tudi v aktivnosti medobÄ?inskega druĹĄtva in Zveze druĹĄtev invalidov Slovenije.

Poleg tvornega sodelovanja z druĹĄtvi v lokalni skupnosti se odbor povezujejo ĹĄe z odbori tovrstnih druĹĄtev v sosednjih obÄ?inah.

Vse aktivnosti iz lanskega bodo

nadaljevali tudi v tem letu. Še naprej bomo delali kot prostovoljci in skrbeli za naĹĄe Ä?lane po najboljĹĄih moÄ?eh. NajveÄ?je zadovoljstvo za opravljeno delo je, ko vidiĹĄ nasmejane obraze ter sliĹĄiĹĄ iskrene besede zahvale za vloĹžen trud,ÂŤ je ĹĄe med drugim poudaril Alojz Gruden. đ&#x;”˛

Tp

Velenje, 18. marca – ZdruĹženje za Ĺžilne bolezni Slovenije je v sodelovanju z drugimi druĹĄtvi letos drugiÄ? organiziralo dan Ĺžil. Kratko sporoÄ?ilo dneva je bilo 'NoÄ?em oteklih in boleÄ?ih nog'. Z njo so Ĺželeli opozoriti na teĹžave, ki jih povzroÄ?ajo bolezni ven. V Velenju ga je zaznamovala SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec, ki je sredi prejĹĄnjega tedna v Velenjki postavila stojnico, mimoidoÄ?im pa sta bila na voljo za pojasnila in nasvete o bolezni ven tudi strokovnjaka.

Venska bolezen nastane zaradi motenj v venskem obtoku – ob po-

LetoĹĄnji dan Ĺžil v Velenjki, kjer sta bila mimoidoÄ?im na voljo strokovnjaka SploĹĄne bolniĹĄnice Slovenj Gradec.

puĹĄÄ?anju venskih zaklopk in povratnem toku, ki poveÄ?a tlak v venah nog. Prve motnje nastanejo, ko zaradi daljĹĄega stanja ali sedenja teĹža krvi povzroÄ?i ĹĄirjenje ven. Bolezen ven se najpogosteje zaÄ?ne z obÄ?utkom teĹžkih in utrujenih nog, boleÄ?inami vzdolĹž ven, veÄ?ernim otekanjem hrbtiĹĄÄ?a stopal in gleĹžnjev.

TeĹžave zaradi venskih bolezni lahko sproĹži prekomerna telesna teĹža, dolgotrajno stanje ali sedenje, prenaĹĄa-

nje teĹžkih bremen, starost, kajenje, izpostavljanje visokim temperaturam, plosko stopalo, neprimerna obutev, hormonske motnje, kljuÄ?en pa je pojav venske bolezni v druĹžini.

V Sloveniji ima vsak drugi prebivalec po 50. letu starosti teĹžave zaradi ven nog, pri 70 letih pa ima varice ali razĹĄirjene vidne drobne vene Ĺže 70 odstotkov moĹĄkih in Ĺžensk. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

26. marca 2015

Tretji Ĺ tefanov pohod na Smrekovec Za vse dame Kulturno-ĹĄportno-turistiÄ?no druĹĄtvo Vulkan iz Belih Vod je v soboto, 7. marca, organiziralo Ĺže tretji Ĺ tefov pohod na Smrekovec. 49 pohodnikov se je odloÄ?ilo, da sonÄ?no soboto preĹživi v Ä?udoviti naravi, katere del je ĹĄe vedno pokrit z bogato sneĹžno odejo.

Tisti z najveÄ? kondicije so zaÄ?eli pohod pri cerkvi v Belih Vodah, nekateri so se odpravili na pot kar od doma, nekaj pa je bilo takih, ki so pohod zaÄ?eli pri spodnjem BrloĹžniku, kjer je bilo tudi uradno zborno mesto. Pred pastirjevo hiĹĄo pri spodnjem BrloĹžniku je pohodnike Ä?akala prava gostija. Silva BaÄ?ovnik je poskrbela, da so se njeni rogljiÄ?ki ob vroÄ?em Ä?aju kar stopili v ustih.

Malo ÂťkratkegaÂŤ ali kaj hladnega.

Za vsako grlo se je naĹĄlo tisto, kar je najbolj prijalo. Dobro okrepÄ?ani smo nadaljevali pot na hrib. SneĹžna odeja se je poÄ?asi debelila, a ni povzroÄ?ala teĹžav. Pot je bila Ĺže shojena.

Ob sproĹĄÄ?enem klepetu ĹĄe opazili nismo, da smo Ĺže prispeli na travnik pod koÄ?o. Oster veter pa nas je zdrznil. Na 1377 m nadmorske viĹĄine ĹĄe ni Ä?utiti prihajajoÄ?e pomladi.

Za nekatere je bil cilj doseĹžen in so se odpravili v objem tople koÄ?e.

Drugi pa so nadaljevali pot na vrh

Smrekovca. Pogled na zasneĹžene hribe, rahel veter, sonce ‌ Ne moreĹĄ si Ĺželeti kaj veÄ?. ZavedaĹĄ se, da si iz sivega vsakdanjika uĹĄel v objem neokrnjene narave. ObÄ?utek je Ä?udovit, a treba se je vrniti na koÄ?o, kjer Ä?akajo ostali pohodniki.

Okusen golaĹž, domaÄ? kruh, pijaÄ?a in preseneÄ?enje za pohodnice.

Dan Ĺžena je vzrok, da so bili naĹĄi pohodniki res pravi kavalirji. Vsaki Ĺženski so poklonili kraljico roĹž, Ĺžametno rdeÄ?o vrtnico. Vsem je bilo pri srcu neizmerno toplo. VzduĹĄje se je ĹĄe stopnjevalo.

Kar prehitro je minil Ä?as, ki je bil namenjen za druĹženje. Ĺ e ena gasilska in povratek v dolino. Nazaj je ĹĄlo precej hitreje. Pri spodnjem BrloĹžniku smo ĹĄe malo posedeli in se ponovno okrepÄ?ali, da nam sluÄ?ajno ne bi zmanjkalo moÄ?i za dokon-

đ&#x;”˛

Ĺ entilj, 21. marca - V soboto popoldne so uÄ?enci in uÄ?iteljice PodruĹžniÄ?ne osnovne ĹĄole Ĺ entilj, malÄ?ki z vzgojiteljicami Vrtca Velenje, enote SonÄ?ek ter svet Krajevne skupnosti Ĺ entilj pripravili proslavo za mame, Ĺžene in dekleta ob materinskem dnevu.

Do zadnjega kotiÄ?ka polno dvorano je najprej pozdravil predsednik sveta KS Ĺ entilj Janez Podbornik.

Po kulturnem programu je sledil ĹĄe zabavni del s pogostitvijo, vsaka

Ravne - Da je ÂťVsaka mama prava mama, dana za sreÄ?o in veselje. Prava. In ena sama. Za vse ĹživljenjeÂŤ nikoli ne pozabijo Ä?lani Kulturno umetniĹĄkega druĹĄtva Ravne. Tudi letos niso. V poÄ?astitev dneva Ĺžena in materinskega dne so pripravili Ĺže tradicionalno proslavo, ki je ogrela srca veÄ? kot 60 ravenskih deklet, Ĺžena, mam in babic ter nasmejala skupno veÄ? kot 120 ljudi v dvorani.

V zabavnem kulturnem programu so se predstavili ravenska plehmuzika, ĹĄtrajharji, MoĹĄki pevski zbor

Ravne pod vodstvom Tee Plazl in Ĺ˝enski pevski zbor Planike pod vodstvom Ĺ pele ObĹĄteter. Za veliko dozo smeha in radostnih solz sta poskrbela vedno zabavna NataĹĄa ObĹĄteter in Dani Praprotnik s skeÄ?em, ki ga je napisala Marjana Kotnik. Nasmeh na obraz mam in Ĺžena so priÄ?arali vedno prisrÄ?ni in otroĹĄko navihani uÄ?enci podruĹžniÄ?ne ĹĄole. S prireditvijo in roÄ?no izdelanimi darilci, ki jih je naredila Simona Koren, je Kulturno umetniĹĄko druĹĄtvo Ravne tudi letos poÄ?astilo oba marÄ?evska praznika, namenjena Ĺženskam. Kulturnemu programu je sledilo prijetno druĹženje do veÄ?ernih ur. đ&#x;”˛

Nastja S. NaverĹĄnik

đ&#x;”˛

DruĹĄtvo Vulkan

PrisrÄ?en kulturni program, tople besede in roĹže. Tako so materinski dan obeleĹžili v Ĺ entilju.

Deset let Naravovarstvene zveze Smrekovec Ĺ oĹĄtanj – V ĹĄoĹĄtanjskem kulturnem domu bo v petek, 27. marca, ob 18. uri osrednja prireditev ob desetletnici Naravovarstvene zveze Smrekovec. Ustanovljena je bila kot zveza druĹĄtev, ki se zavzemajo za varstvo narave in trajnostni razvoj na ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju SmrekovĹĄkega pogorja.

Ob tej priloĹžnosti bodo predstavili zbornik NaĹĄih 10 let in Planinski vodnik po SmrekovĹĄkem pogorju.

Slavnostna govornica bo mag. Romana Lesjak, Ĺžupanja ObÄ?ine ÄŒrna na KoroĹĄkem. đ&#x;”˛

mkp

Del kroĹžka Rastline naredijo dan lepĹĄi z mentorjem Simonom Ogrizkom

KnjiŞnji molji tudi med starejťimi bralci Že nekaj let pri urah angleťkega jezika na Univerzi za tretje Şivljenjsko obdobje prebiramo zgodbe iz vsega sveta v angleťkem jeziku. Letoťnje branje je bilo namenjeno trem zgodbam iz Afrike.

Zanimiva so mnenja bralcev: Aca: Ob zgodbi, ki govori o problemih z odpadki v danaĹĄnjem Ä?asu, sem znova ugotavljala, kako velik problem danaĹĄnjega Ä?asa je to.

Vsaka stvar je zapakirana posebej, pokvarjenih predmetov ne damo popraviti, zavrĹžemo jih in kupimo nove.

Prevzelo me je, kako se je v zgodbi poÄ?asi spletalo prijateljstvo med starim zbiralcem odpadkov in malim fantom, ki sta pogosto uĹživala hrano, ki so jo zavrgli potniki na letalih.

Toplo mi je bilo ob njunih sanjah o daljnih deĹželah, iz katerih so prihajali potniki, in razmiĹĄljanjih, kakĹĄen jezik govorijo, kaj jedo, kako Ĺživijo teh v velikih mestih, o Ĺželji mlajĹĄega, da bi znal brati, in silni

in mame

ÂťdamaÂŤ pa je odĹĄla domov s Ä?udovito ciklamo, ki naj jih, kot je poudaril Podbornik, spominja, da jih moĹĄki spoĹĄtujejo in imajo radi.

Ä?anje pohoda. Zmogli smo.

Dobra volja, prijetna utrujenost, Ä?udoviti obÄ?utki, veselo druĹženje – samoumevno, na Ĺ tefov pohod se bomo odpravili tudi drugo leto.

Rastline naredijo dom lepĹĄi Pri Simonu Ogrizku se 15 sluĹĄateljic Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje spoznava z novostmi v cvetliÄ?arstvu, aranĹžerstvu, vzgoji rastlin in vrtnarstvu.

Skupaj smo obiskali tudi specializirano prireditev o hortikulturi, cvetliÄ?arstvu in krajinski arhitekturi v Celju. UdeleĹžile smo se predstavitve aranĹžmajev in ĹĄopkov, ki so jih izdelovali vrhunski floristi. Med njimi je bil tudi mentor naĹĄega kroĹžka Simon Ogrizek, predsednik sekcije CvetliÄ?arjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniĹĄki zbornici Slovenije, predavatelj, mednarodni sodnik za podroÄ?je cvetliÄ?arstva ‌ Veliko smo se nauÄ?ile in uĹživale ob ogledu sejma, na katerem tekmujejo tudi mlađ&#x;”˛ ms di dijaki iz vse Slovenije. â€

9

VI PIĹ ETE

volji, da nekoÄ? poiĹĄÄ?e drugaÄ?en svet. DrĹžim pesti zanj in za toliko drugih!

Marita: Na zaÄ?etku je bilo branje zgodb Ĺžalostno in ĹĄokantno.

Vse prepogosto pozabljamo, da tako revno Ĺživljenje v nekaterih delih sveta ĹĄe vedno obstaja. Pozabljamo, da naĹĄ planet Zemlja ni enako radodaren do vseh svojih prebivalcev.

Mnogi niso krivi, da so se rodili v revnih predelih sveta, kjer moĹžnosti za kakovostno izboljĹĄanje Ĺživljenja ni.

Zgodbice so v nas prebudile zavedanje, da so naĹĄe ÂťvelikeÂŤ teĹžave videti smeĹĄne v primerjavi z njihovimi.

Branka: Dotaknila se me je zgodba o deÄ?ku Aloo, ki je imel moĹžnost, da obiskuje ĹĄolo. Bil je med najboljĹĄimi uÄ?enci in ĹĄel svojim sanjam naproti. Preprosto hiĹĄico iz kartona je zamenjal za domovanje v Ameriki, kjer je ĹĄtudiral medicino, jo uspeĹĄno zakljuÄ?il. Tja je povabil mamo, ki se je nekoÄ? teĹžko loÄ?ila

Cˇarobno

od sina, ker je slutila, da ga bo izgubila za vedno. Ĺ˝ivel je svoje Ĺživljenje in enemu redkih so se uresniÄ?ile sanje.

Slavica: Ko sem prebrala zgodbe, sem razmiĹĄljala, da bi morali naĹĄim otrokom veÄ?krat predstaviti Ĺživljenje v svetu, ki ni tako daleÄ? od nas, a je tako drugaÄ?en.

NaĹĄi otroci ne razmiĹĄljajo, kako do hrane, zdravja, izobrazbe in drugih dobrin. Zanje je to nekaj samoumevnega, za mnoge v Afriki pa so to le neizpolnjene sanje.

So pa tudi v tem svetu lahko enako moÄ?ne in ljubeÄ?e druĹžinske vezi.

SreÄ?a in ljubezen nista povezani le z denarjem in blagostanjem.

Maks: Zgodbe iz druĹžbenega dna so me ponovno prevzele. Razgaljajo vso moralno in ekonomsko bedo bogatih ljudi do revnih. Ti pa vseeno znajo pokazati Ä?ustva in se borijo za svoje druĹžine, Ä?eprav pogosto le za njihovo golo preĹživetje. Ĺ e veÄ? bi lahko povedali. Zanimivo je bilo, kako so ob skupnem pogovoru znali oceniti pravo vrednost del in se vpraĹĄati, ali smo mi pripravljeni in sposobni kaj prispevati za strpnejĹĄe Ĺživljenje v svojem okolju? đ&#x;”˛

OBDAROVANJE!

Desetak, magiÄ?ni darilni bon za izpolnitev vseh Ĺželja v CityCentru Celje in ostalih 3 najboljĹĄih nakupovalnih srediĹĄÄ?ih Slovenije.

www.desetak.si

Mentorica: Magda Žist SES_0273_CCC_Inserat_NT_128x180mm.indd 1

09.01.15 14:17

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 10

10

MED VAMI

Leto zaznamovano z Ĺžledom Gasilska intervencija 'Ĺ˝led' je bila v zadnjih letih najveÄ?ja in najbolj dolgotrajna – Opravili veÄ? kot 24 tisoÄ? udarniĹĄkih ur – Delo gasilcev v njej ovrednotili na 440 tisoÄ? evrov Bojana Ĺ pegel

Velenje, 20. marca – Zagotovo je leto 2014 v vseh 14 druťtvih, ki se zdruŞujejo v Gasilsko zvezo Šaleťke doline, najbolj zaznamovala akcija Žled. Bila je velika in odmev-

na, trajala je povpreÄ?no 7 dni, saj so druĹĄtva v akciji sodelovala od 5 do 10 dni. V zadnjih letih je bila to najveÄ?ja in najbolj dolgotrajna akcija, ki je bila za nas tudi svojevrsten preizkus,ÂŤ nam je pred jubilejno 60. skup-

26. marca 2015

ĹĄÄ?ino Gasilske zveze ĹĄaleĹĄke doline (GZĹ D) povedal poveljnik Boris Lambizer. Da to drĹži, potrjujejo tudi statistiÄ?ni podatki. ÂťV tej akciji smo opravili veÄ? kot 24 tisoÄ? udarniĹĄkih ur. ÄŒe bi ocenili vrednost ur, ki smo

jih opravili gasilci, bi to zneslo veÄ? kot 440 tisoÄ? evrov. K temu pa niso vĹĄteti stroĹĄki prevozov; naredili smo kar 15 tisoÄ? kilometrov. Na sreÄ?o pa smo na teh intervencijah imeli le tri manjĹĄe poĹĄkodbe.ÂŤ Tudi drugaÄ?e je bilo 2014 za Ä?lane GZĹ D polno dogodkov, skupaj pa so opravili kar 545 intervencij.

Ob tem v bazi podatkov ÂťVulkanÂŤ, kamor javljajo vse intervencije, 52 intervencij ni zajetih. Zato so se v ĹĄaleĹĄki zvezi odloÄ?ili, da bodo pripravili usposabljanje za tiste gasilce, ki javljajo podatke v bazo podatkov, da do tega ne bi veÄ? prihajalo. Med drugim so pogasili 100 poĹžarov na

Predstavniki vseh druĹĄtev, zdruĹženih v Gasilsko zvezo Ĺ aleĹĄke doline, so na 60. skupĹĄÄ?ini pregledali delo v lanskem letu in zaÄ?rtali letoĹĄnjega. Upajo, da bo narava v njem bolj prizanesljiva.

objektih, 2 na prometnih sredstvih, 8 poĹžarov v naravi, 15-krat so posredovali v nesreÄ?ah z nevarno snovjo, 7-krat pri sproĹžitvi zemeljskih plazov, ob neurjih z vetrom in toÄ?o so

â?ą

V Gasilski zvezi Ĺ aleĹĄke doline je 3072 gasilcev in gasilk.

pomagali 18-krat. Najbolj izstopa ĹĄtevilo intervencij, oznaÄ?eno kot ÂťtehniÄ?na in druga pomoÄ?ÂŤ. ZabeleĹžili so jih kar 147.

IzobraĹževanja so stalnica V lanskem letu so bili Ä?lani GZĹ D uspeĹĄni tudi na gasilskih tekmovanjih. Imajo dva drĹžavna prvaka; v kvizu in orientaciji imamo v dolini drĹžavne prvake iz mladinskih vrst.

Veliko pozornost so vse leto posveÄ?ali strokovnemu usposabljanju. Lani se je izobraĹževalo 327 gasilcev, temeljno usposabljanje je uspeĹĄno konÄ?alo 46 gasilcev. ÂťVsem, ki ste se v svojem prostem Ä?asu izobraĹževali in s tem dvignili izobrazbeno strukturo gasilcev GZ Ĺ aleĹĄke doline, se iskreno zahvaljujem,ÂŤ je v nagovoru predstavnikom

vseh druĹĄtev poudaril njihov poveljnik. Pred tem nam je povedal, da letoĹĄnja izobraĹževanja lepo teÄ?ejo.

Aprila in maja bodo pripravili tudi pomemben teÄ?aj za vodenje veÄ?jih intervencij. UdeleĹžili se ga bodo poveljniki gasilskih druĹĄtev.

Predsednik zveze JoĹže DrobeĹž pa je med drugim zbranim na jubilejni skupĹĄÄ?ini poudaril: ÂťNaĹĄa glavna naloga na GZĹ D je, da naĹĄi operativni gasilci, Ä?lanice, veterani, mladina dobijo pravilno informacijo, dobro podporo in pomoÄ?. Kljub naĹĄim prizadevanjem pa ne bi bili tako uspeĹĄni, Ä?e ne bi imeli podpore

â?ą

Lani so ĹĄaleĹĄki gasilci opravili 545 intervencij.

vseh treh obÄ?in in Ĺžupanov, pri katerih imamo resniÄ?no veliko podporo, tako finanÄ?no kot v opremi za opravljanje javne gasilske sluĹžbe. Kljub kriznim Ä?asom so ostala nam namenjena sredstva enaka kot v preteklem letu.ÂŤ Ob tem so bili ĹĄaleĹĄki gasilci in gasilke upraviÄ?eno ponosni tudi na to, da so za svoje uspeĹĄno dolgoletno delo letos dobili zlati znak Civilne zaĹĄÄ?ite RS. đ&#x;”˛

Pohvalno pridobivanje novih znanj Lani sodelovali na 95 dogodkih, letos jubilej zveze Tatjana PodgorĹĄek

S 15 prostovoljnimi gasilskimi druĹĄtvi, v katerih je evidentiranih nekaj manj kot 3.000 Ä?lanov, se Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline uvrĹĄÄ?a med veÄ?je tovrstne zveze v Sloveniji.

Ena najpomembnejĹĄih nalog ureditev statusa Njen predsednik Janko Ĺ˝untar je na nedavnem obÄ?nem zboru menil, da je hvale vredna pripravljenost Ä?lanov za sodelovanje v akcijah reĹĄevanja in nudenja pomoÄ?i soobÄ?anom ter za pridobivanje vedno novih znanj. Teh pri opravljanju njihovega osnovnega poslanstva in novih nalog, ki so pred njimi, ni niko-

li dovolj. Vse veÄ? in vse obseĹžnejĹĄe naravne nesreÄ?e terjajo od njih drugaÄ?en pristop pri reĹĄevanju in posredovanju. Pri tem ni zanemarljiva tudi pripravljenost lokalnih skupnosti za financiranje redne dejavnosti prostovoljnih gasilskih druĹĄtev, nabavo zaĹĄÄ?itne opreme ter druga vlaganja. V vseh sedmih obÄ?inah Zgornje Savinjske doline so kljub posledicam krize podpisali tripartitne pogodbe, prav tako anekse o dodeljenih vsotah denarja.

Po Ĺ˝untarjevih besedah bo ena od najpomembnejĹĄih letoĹĄnjih nalog ureditev statusa prostovoljnega gasilca, sofinanciranje gasilske zaĹĄÄ?ite in reĹĄevalne opreme ter ureditev zakonodaje, ki jim bo omogoÄ?ila nemoteno delo (od zavarovanja

Ä?lanov, opreme, vozil, do zdravstvenih pregledov). Med letoĹĄnjimi nalogami je Ĺ˝untar izpostavil ĹĄe praznovanje 60-letnice ustanovitve Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, Ä?astitljivih 90 let delovanja pa praznujeta tudi prostovoljni gasilski druĹĄtvi SolÄ?ava in Radmirje.

Manj zahtevnih poĹžarov, a veÄ? dimniĹĄkih Lani so zabeleĹžili 95 dogodkov, kar je bilo manj kot predhodno leto, a so bila posredovanja v njih kar obseĹžna. Med vsemi je najbolj izstopalo odpravljanje posledic Ĺžledoloma. ÂťV zadnjem Ä?asu beleĹžimo manj zahtevnih poĹžarov, a veÄ? dimniĹĄkih. Vzroke pripisujemo prehodu veÄ? gospodinjstev na ogrevanje

Dogodki, v katerih so sodelovali lani, so zahtevali veliko truda, kar so obÄ?ani in vodstva lokalnih skupnosti tudi zaznali in s podpisom pogodb ter aneksov to tudi potrdili.

na trda goriva ter lesno biomaso ter pomanjkljivemu Ä?iĹĄÄ?enju in vzdrĹževanju dimniĹĄkih naprav,ÂŤ je med drugim dejal Slavko Bric, poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Tudi Bric je poudaril usposabljanje in izobraĹževanje. Lani je razliÄ?ne oblike tega uspeĹĄno opravi-

lo veÄ? kot 220 gasilcev zveze. Zanemarljiva ni bila tudi udeleĹžba gasilskih ekip na razliÄ?nih tekmovanjih, s katerih so se te vraÄ?ale z odliÄ?nimi rezultati. Kot je ĹĄe dejal, so gasilska druĹĄtva zveze marljivo delovala ĹĄe na drugih podroÄ?jih. Ĺ e posebej pri izvajanju taktiÄ?nih in drugih vaj.

ÂťIdej ne manjka, primanjkuje Ä?asaÂŤ V turistiÄ?nem druĹĄtvu Ĺ martno ob Paki ugotavljajo, da opravijo vsako leto veÄ? nalog – Idej brez sodelovanja Ä?lanov ni mogoÄ?e izpeljati Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki – ÂťLani smo uresniÄ?ili vse naÄ?rtovane naloge. Ĺ e veÄ?. Poleg predvidenih tudi tiste, ki so se nam pojavile med letom. Teh je vsakokrat veÄ?. Znova smo dokazali, da smo s povezovanjem moÄ?nejĹĄi in uspeĹĄnejĹĄi,ÂŤ je strnila ugotovitve minulega leta na nedavnem obÄ?nem zboru predsednica TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki njegova predsednica BoĹža Po-

lak in dodala, da gre zahvala za to Ä?lanom druĹĄtva, kajti idej, ki jim jih ne manjka, brez njihove podpore ni mogoÄ?e izpeljati.

NajveÄ?ji lanski projekt je bilo praznovanje 25-letnice delovanja druĹĄtva, izdali so zgibanko o njegovi dejavnosti, dogajanje v okolju so popestrili z raznimi izobraĹževalnimi teÄ?aji, predavanji, delavnicami, prireditvami, med katerimi je najbolj prepoznavna BuÄ?arija. Lani so jo prenovili, ji dodali nekatere dru-

Med veÄ? kot 20 druĹĄtvi v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki sodijo med najbolj prepoznavne zagotovo turistiÄ?ni zanesenjaki.

ge vsebine in jo poimenovali BuÄ?ni pozdrav jeseni. Skupaj s ĹĄmarĹĄkimi gasilci so pripravili vaĹĄke igre, poskrbeli za lepĹĄo okolico kraja, izvedli veÄ? promocijskih dogodkov, zanemarljivo pa tudi ni povezovanje

s Ä?lani braslovĹĄkega in polzelskega turistiÄ?nega druĹĄtva. Skupaj so s projektom 'Za nekaj trenutkov jih vrnimo v Ä?as njihove mladosti' kandidirali na razpisu za nevladne organizacije in bili uspeĹĄni. Z vlakom

so se odpravili v Ĺ kofjo Loko, sodelovali so na Veseli Martinovi soboti ‌ Po ocenah so opravili veÄ? kot 1200 prostovoljnih ur. ÂťIz zajetnega seznama opravljenih nalog moram omeniti pripravo programa enotne

Tvorno sodelujejo z ostalimi sluĹžbami v okviru sistema zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja. ÂťZavedamo se svojih nalog in obveznosti in jih bomo z vso odgovornostjo opravljali tudi letos,ÂŤ je ĹĄe dodal Slavko Bric. đ&#x;”˛

turistiÄ?ne ponudbe kraja. Danes je Ĺže znano, da bo poleg hmeljarstva to tvorilo ĹĄe vinogradniĹĄtvo in sadjarstvo. V tem trenutku se ukvarjamo s popisovanjem kmeÄ?kih gospodarstev nekoÄ?.ÂŤ Prizadevne so bile tudi Ä?lanice skupine za zeliĹĄÄ?a.

Po besedah Polakove morajo letos dokonÄ?ati program enotne turistiÄ?ne ponudbe, saj je med turisti povpraĹĄevanje po manj znanih krajih v Sloveniji precejĹĄnje. VeÄ? o njem naj bi povedali na predstavitvi programa konec letoĹĄnjega septembra.

Sicer pa so Şelezni programÂŤ druĹĄtva dopolnili ĹĄe z veÄ? delavnicami, zanimivimi za Ä?im ĹĄirĹĄi krog obÄ?anov, z vlakom se bodo odpravili letos v KoÄ?evje, ob koncu leta bodo pekli pecivo in ga podarili Karitas, prihodnji mesec naj bi se lotili priprave meril za ocenjevanje kraja ‌ ÂťZnova nas Ä?aka veliko dela. Vse veÄ?jo teĹžavo predstavlja pomanjkanje Ä?asa. Smo v sluĹžbah in tudi doma je treba kaj postoriti,ÂŤ je ĹĄe dejala đ&#x;”˛ BoĹža Polak. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

26. marca 2015

Pestra sreda Velenje, 18. marca – Policisti ugotavljajo, da je bila sreda nenavadno pestra.

Na Gorici si je neznanec zaĹželel novih smerokazov. Ukradel jih je s tam parkiranega avtomobila.

Pri kamnolomu v PireĹĄici je na vetrobransko steklo osebnega avtomobila padel kamen in jo razbil. Voznik bo ĹĄkodo uveljavljal pri zavarovalnici.

Da delo policistov nima meja, pa dokazuje primer obravnavanja tatvine denarja, ki se je zgodil v NemÄ?iji. Trije VelenjÄ?ani so se odpravili tja, da bi kupili nov avto. Med potjo so se sprli in eden od njih se je odloÄ?il, da se vrne domov. Ker za to ni imel dovolj denarja, ga je ponoÄ?i, medtem ko sta druga dva spala, vzel od vsote, ki je bila namenjena nakupu avtomobila. Pri policistih pa se je oglasil tudi ta, ki naj bi denar vzel in obtoĹžil

Vlom v veÄ? kleti Velenje, 17. marca – V torek je neznanec vlomil v veÄ? kleti na Jenkovi. Odnesel sicer ni niÄ?esar, je pa lastnikom povzroÄ?il ĹĄkodo z uniÄ?enjem kljuÄ?avnic.

Prijeli vlomilca Velenje, 18. marca – V sredo ob pol dveh zjutraj so policisti na Kardeljevem trgu obravnavali vlom v gostinski lokal. Na kraju so prijeli dva VelenjÄ?ana, jima odvzeli prostost in ju pridrĹžali za 48 ur. ZasaÄ?ena sta bila potem, ko je vestna obÄ?anka sporoÄ?ila, da nekdo vlamlja v lokal.

V Ä?asu pridrĹžanja so izvedli vrsto zakonitih policijskih ukrepov, od hiĹĄnih preiskav do zbiranja obvestil in uspeĹĄno preiskali vrsto nereĹĄenih kaznivih dejanj. Ovadili so ju zaradi suma storitve veÄ? hujĹĄih kaznivih dejanj s podroÄ?ja premoĹženjske kriminalitete, od vlomov do tatvin.

Uporaba varnostnega pasu

enega od drugih dveh, da ga je v NemÄ?iji Ĺžalil in po nedolĹžnem obtoĹževal, da je vzel denar.

S terase gostinskega lokala v TopolĹĄici je neznanec v sredo ponoÄ?i ukradel ĹĄtiri garniture miz, dvosedov in stolov. Lastnika lokala je oĹĄkodoval za 1.500 evrov.

ZveÄ?er sta se v Ĺ kalah stepla dva moĹĄka. Ko bodo policisti ugotovili vse okoliĹĄÄ?ine pretepa, bodo zaradi povzroÄ?itve lahke telesne poĹĄkodbe napisali kazensko ovadbo.

VelenjÄ?an, ki se je v sredo pripeljal iz smeri Slovenj Gradca pa naj bi videl, da gori na treh krajih.

Policisti so njegove trditve preverili, ugotovili pa, da niso resniÄ?ne. Policisti ob tem opozarjajo, da je zloraba znamenj za pomoÄ? in nevarnost kaznivo dejanje.

Delovni stroj brez delov Ĺ˝alec, 19. marca – V Ä?etrtek je neznanec z delovnega stroja, parkiranega na deloviĹĄÄ?u v Studencah, ukradel Ĺžlico in udarno kladivo.

S tatvino je lastniku povzroÄ?il za 3.000 evrov gmotne ĹĄkode.

Najprej v avto, za tem v objekt Velenje, Ĺ oĹĄtanj, 20. marca – V petek je deĹžurnega policista reĹĄevalec Zdravstvenega doma obvestil, da je priĹĄel k njim po pomoÄ? voznik, ki se je poĹĄkodoval v prometni nesreÄ?i v Florjanu na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja. Policisti so okoliĹĄÄ?ine nesreÄ?e, ki so pri vozniku povzroÄ?ile poĹĄkodbe, preverili in ugotovili, da je voznik zaradi neprilagojene hitrosti trÄ?il v parkirano vozilo, potem pa ĹĄe v objekt. Ker je vozil z neprilagojeno hitrostjo, ga bo po

prihodu iz bolniĹĄnice doma priÄ?akal plaÄ?ilni nalog.

Pijan in brez vozniĹĄkega Ĺ oĹĄtanj, 20. marca – Policisti so v Ĺ oĹĄtanju pri kontroli prometa pijanemu vozniku z Malega Vrha zasegli vozilo, ki ga je vozil brez veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja. Vozniku so izdali plaÄ?ilni nalog, hkrati pa bo moral svoje poÄ?etje pojasniti tudi na sodiĹĄÄ?u.

Grozil, da se bo v hiťo zapeljal z avtom Velenje, Mozirje, 20. marca – V petek so velenjski policisti pomagali mozirskim kolegom pri reťevanju kaznivega dejanja nasilja v druŞini. Pijani lovec je druŞini, ki

Po hribih

Med 9. in 16. marcem so policisti izvajali poostren nadzor nad vozniki in sopotniki v avtomobilih ter uporabo varnostnega pasu v Ä?asu voĹžnje. Poostren nadzor je bil del preventivne akcije ÂťSeatbeltÂŤ, ki so jo soÄ?asno izvajali tudi v nekaterih drugih evropskih drĹžavah. Glavni cilj sodelujoÄ?ih v akciji je bil poveÄ?ati uporabo varnostnega pasu tako pri voznikih kot sopotnikih in tako ublaĹžiti posledice v prometnih nesreÄ?ah. Ne glede na to, da ĹĄtevilni nepripeti vozniki in njihovi sopotniki, ki jih ustavijo policisti in jim izreÄ?ejo globo v viĹĄini 120 evrov zaradi neuporabe varnostnega pasu, menijo, da je to zgolj nepotrebno poÄ?etje policistov s ciljem polnjenja drĹžavnega proraÄ?una, ima uporaba varnostnega pasu veliko veÄ?ji pomen. Varnostni pas je namreÄ? kljub vsem tehnoloĹĄkim in varnostnim dodatkom v novejĹĄih avtomobilih ĹĄe vedno najpomembnejĹĄi varnostni dodatek, ki z dosledno in pravilno uporabo lahko prepreÄ?i hujĹĄe telesne poĹĄkodbe ali celo smrt. Strokovnjaki so ugotovili, da bi bilo med udeleĹženci prometnih nesreÄ? pribliĹžno ĹĄtirideset odstotkov manj smrtnih Ĺžrtev, Ä?e bi vsi uporabljali varnostni pasove.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

S klopce na klopco

je bila zaprta v hiĹĄi, grozil, da se bo vanjo zapeljal z avtom. Policisti so mu to prepreÄ?ili. Zasegli so mu tudi vse oroĹžje, ki ga je imel doma, do nadaljnjega pa se druĹžini ne bo smel pribliĹževati. Mozirski policisti bodo spisali tudi kazensko ovadbo.

TrÄ?ile tri voznice Ĺ oĹĄtanj, 21. marca – V soboto se je v Ĺ oĹĄtanju zgodila prometna nesreÄ?a s telesnimi poĹĄkodbami. V njej so bile udeleĹžene tri voznice.

Prometna nesreÄ?a se je zgodila zaradi izsiljevanja prednosti.

Kolesar zbil otroka Velenje, 23. marca – V ponedeljek je neznani kolesar na Preťernovi zaradi neprimerne hitrosti zbil otroka, ga poťkodoval in s kraja odpeljal. Policisti za njim poizvedujejo.

kazuje, da je tu bila nekoÄ? carina.

Razgled na Slivnico je bil prelep in kmalu smo jo prehodili.

Po vrnitvi v Gorico pri Slivnici nas je v gostilni Ane Lesjak Ä?akal izredno okusen obrok, ki se nam je vsekakor zelo prilegel. Vsa pohvala Planinskemu druĹĄtvu Slivnica pri Celju, ki je zagotovo med glavnimi akterji postavitve te poti in je tudi sicer v svojem delovanju vzorno. Nanjo se bomo zagotovo ĹĄe vraÄ?ali in tudi vam jo priporoÄ?amo! đ&#x;”˛

Navedena dejstva so glavno vodilo policistov, ki Ĺželijo, da Ä?im veÄ? voznikov in sopotnikov v avtomobilih uporablja varnostni pas. Ob prometnih nesreÄ?ah namreÄ? ravno policisti skupaj z reĹĄevalci in gasilci na lastne oÄ?i vidijo poĹĄkodovane in mrtve v razbitinah ali njihovi neposredni bliĹžini tudi zaradi neuporabe varnostnega pasu. Zato se prav oni najbolj zavedajo, da je varnostni pas vez z Ĺživljenjem. V tednu poostrenega nadzora jih je (malce) presenetilo ĹĄtevilo ugotovljenih krĹĄitev, saj so policisti v enem tednu ugotovili veÄ? kot tri tisoÄ? krĹĄitev. Pri tem so izrekli 350 opozoril in 2.657 plaÄ?ilnih nalogov, in sicer zaradi 2.676 neuporab varnostnih pasov pri odraslih na sprednjih sedeĹžih in 180 na zadnjih sedeĹžih, 5 neuporab varnostnih pasov pri otrocih na sprednjih sedeĹžih in 55 na zadnjih sedeĹžih ter 91 neuporab zadrĹževalnih sistemov.

Zakaj preseneÄ?enje nad ĹĄtevilom ugotovljenih krĹĄitev? Predvsem zato, ker so pristojne institucije in policija v zadnjem desetletju precej promovirale uporabo varnostnega pasu tako pri najmlajĹĄih kot voznikih motornih vozil. Tudi zaradi tega se velika veÄ?ina odraslih oziroma voznikov zaveda, da varnostni pas varuje in reĹĄuje Ĺživljenje, toda oÄ?itno je ĹĄe vedno precejĹĄen deleĹž voznikov, ki ga ne uporablja dosledno ali tega ne zahteva od sopotnikov.

Drugo dejstvo pa je, da so novejĹĄi avtomobili opremljeni z zraÄ?nimi blazinami, tisti boljĹĄi ĹĄe z varnostnimi zavesami in drugimi varovalnimi dodatki, kar od voznika in sopotnikov zahteva, da so v Ä?asu voĹžnje pripeti z varnostnim pasom. Med varnostnimi opozorili proizvajalcev avtomobilov je navedeno, da se v avtomobilu z varnostnimi blazinami ne smemo voziti nepripeti, saj je (silovito) trÄ?enje z glavo oziroma telesom v sproĹženo varnostno blazino ob prometni nesreÄ?i nevarno in je lahko tudi usodno. Ravno zato je pomembno tudi pravilno sedenje oziroma drĹža za volanom, razdalja med volanom in telesom naj bo vedno pribliĹžno 30 centimetrov, kar velja tudi za sopotnike na prednjem ali zadnjih sedeĹžih avtomobila, ki jih varnostni pas ÂťdrĹžiÂŤ na ustreznih mestih. Dosledno upoĹĄtevanje navedenih dejstev zagotavlja, da bodo varnostne blazine odigrale svojo funkcijo in tako zaĹĄÄ?itile voznika in sopotnike v primeru trka oziroma prometne nesreÄ?e. ÄŒe ste med tistimi, ki podcenjujete pomen varnostnega pasu, vam predlagam, da preizkusite ÂťzaletavÄ?kaÂŤ, posebno napravo za prikaz sil, ki delujejo na voznika in sopotnike pri trkih s hitrostjo 11 km/h in si ob tem lahko samo predstavljate, kakĹĄne sile delujejo pri 50 ali 100 km/h hitrosti in kaj bi se z vami zgodilo, Ä?e ne bi bili pripeti. Varnostni pas reĹĄuje Ĺživljenje!

Marija Lesjak

đ&#x;”˛

Iz POLICIJSKE beleĹžke Planinci UNI3 na sonÄ?nih Peskah z vonjem po pomladi

S skupino planincev UNI3 Velenje smo se namenili na sever Kozjanskega in izstopili v osrÄ?ju Gorice pri Slivnici. Podali smo se na planinsko-rekreativno uÄ?no pot ÂťS klopce na klopcoÂŤ.

Najprej smo se preko Voglajne, ki je tu ĹĄe potok, usmerili proti vzhodu v smeri GradiĹĄÄ?a in kmalu dosegli njegov vrh. Pod nami se je ĹĄirilo umetno SlivniĹĄko jezero.

Vrnili smo se sprva po isti poti, nato pa zavili levo v dolino mimo vinogradov in se povzpeli v strmino do naslednje table v Peskah. Sonce je razkrivalo sveĹže pobeljene KamniĹĄko-Savinjske Alpe z osrednjo Ojstrico in Raduho na desni. V nadaljevanju so se ĹĄirila prostranstva Pohorja.

11

MODROBELA KRONIKA

Spust v dolino nam je razkril zelo zanimivo poboÄ?je s terasastimi njivami. Sence so v neĹžnem valovanju poudarjale njihove terasaste robove. V nadaljevanju poti smo se povzpeli do cerkve sv. Helene, od koder se razgledi razĹĄirijo vse tja do BoÄ?a in DonaÄ?ke gore.

SpuĹĄÄ?ajoÄ? se sprva po cesti navzdol sem kot zadnja ÂťsreÄ?alaÂŤ dva naĹĄa udeleĹženca, ki sta spremljala domaÄ?ina s koĹĄarico pravkar nabranega regrata. Kam so za trenutek zavili, ni treba ugibati. TakĹĄne stranpoti lepĹĄajo pot, saj gorce z vinogradi vabijo ves letni Ä?as. V dolini se na grebenu nahaja cerkvica sv. MiklavĹža z zanimivo legendo, kar smo izvedeli iz table v Bukovju. Tu je razcep poti in mi smo se

Ĺže prej odloÄ?ili za krajĹĄo pot, zato smo ĹĄli desno navzdol do zaselka ÄŒret. Po preÄ?enju asfaltne ceste Gorica–Kozje smo se povzpeli v strm hrib, nad katerim nas je vabila naslednja cerkvica sv. Janeza Krstnika. Ob potki nas je pozdravil zanimiv preprost kriĹž. ZaraĹĄÄ?ena lesena hiĹĄka streljaj naprej je ĹĄe nakazovala rahel utrip Ĺživljenja v njej. Strma steza v goĹĄÄ?avi in okolje so dajali prispodobo nekdanjega trpljenja.

Po njej so ljudje v nedeljo hodili k maĹĄi in priporoÄ?ilo Bogu jim je bila edina uteha.

BliĹžajoÄ? se vrhu so se spet ĹĄirili razgledi in pot je popestrila lepo obnovljena hiĹĄka neprecenljive vrednosti z imenom Polutnikov dom.

Postali smo pri tabli na Colu, ki na-

PrepriÄ?an je bil, da je v Planici Velenje, 18. marca – V sredo so morali policisti pomagati potniku, ki ni hotel zapustiti avtobusa na konÄ?ni postaji v Velenju. Bil je precej ÂťnaĹžganÂŤ in prepriÄ?an, da je v Planici. Pospremili so ga iz avtobusa, mu izdali plaÄ?ilni nalog in ga usmerili na pravi avtobus za dolino pod Poncami.

Ĺ˝alil bivĹĄo partnerko Ĺ oĹĄtanj, 18. marca – V sredo zveÄ?er so policisti napisali plaÄ?ilni nalog moĹĄkemu, ki je Ĺžalil bivĹĄo partnerko. Ker je to poÄ?el pred otroki, bodo o tem obvestili tudi center za socialno delo.

Udaril mamo Velenje, 18. marca – V sredo zveÄ?er so policisti posredovali v BevÄ?ah, kjer je mladoletni sin udaril mamo, nato pa zbeĹžal od doma.

Fanta so kasneje naĹĄli. O dogodku bodo obvestili center za socialno delo. Za svoje dejanje pa se bo zagovarjati tudi pred sodnikom.

Popraskala ga je Velenje, 20. marca – V petek opoldan je moťki policistom povedal, da se je v Ljubljani v avtomobilu sprl s svojo bivťo partnerko. Ta ga je med prerekanjem popraskala in udarila.

Je bil bankovec ponarejen?

Velenje, 20. marca – ZveÄ?er je na Policijsko postajo priĹĄel obÄ?an in povedal, da je hotel na bencinskem servisu plaÄ?ati storitev z bankovcem za 50 evrov, ki pa mu ga prodajalka ni hotela vzeti, ker naj bi bil

Policijski nasvet

ZaÄ?ela se je pomlad in v prometu je Ĺže opaziti veliko motoristov in kolesarjev.

Policisti svetujejo voznikom, da so nanje pozorni, ĹĄe posebej pri vkljuÄ?evanju v promet, saj je pri motoristih teĹžje oceniti, s kakĹĄno hitrostjo se bliĹžajo kriĹžiĹĄÄ?u.

ponarejen. Policisti bodo sporni bankovec poslali v analizo.

GoreÄ? travnik pogasili policisti Velenje, 21. marca – V soboto okoli 3. ure zjutraj so bili policisti obveĹĄÄ?eni, da v Lipju gori travnik. PoĹžar so pogasili policisti sami, gasilci pa potem ocenili, da je bilo delo dobro opravljeno.

Zakaj sta se sprli?

Velenje, 22. marca – Policisti so v nedeljo zbirali obvestila, da bi ugotovili, zakaj sta se v ÄŒrnovi sprli dekleti. Ko bodo zbrali vsa obvestila, bodo ustrezno razdelili plaÄ?ilne naloge.

Pomlad je na plano privabila tudi tekaÄ?e in sprehajalce. Vedno naj nosijo oblaÄ?ila, s katerimi bodo v prometu vidni. ÄŒe to ni v skladu z njihovim modnim slogom, svetujejo policisti, pa naj imajo pri sebi vsaj kresniÄ?ko, da jih bodo drugi udeleĹženci v prometu opazili pravoÄ?asno.

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 12

12

KULTURA

26. marca 2015

Peli so pomladi v pozdrav V dveh dnh 4 koncerti, 22 pevskih zborov – Na odru stalo veÄ? kot 800 mladih pevcev Velenje, 19. marca – V Ä?etrtek zveÄ?er se je v velenjskem kulturnem domu konÄ?al prvi del letoĹĄnje pevske revije Pozdrav pomladi. Ĺ e preden je ta uradno priĹĄla v deĹželo, so ji v pozdrav zapeli otroĹĄki in mladinski pevski zbori iz vse Ĺ aleĹĄke doline. Kar 22 jih je bilo, na odru pa je stalo veÄ? kot 800 mladih pevcev.

Vsak od ĹĄtirih koncertov se je zaÄ?el z nastopi najmlajĹĄih pevcev in konÄ?al s starejĹĄimi, saj so na odru stali otroci od 6 leta starosti pa vse do srednjeĹĄolcev, starih do 18 let.

Tako so lahko obiskovalci vsakega od koncertov zaÄ?utili, kako raste pesem in zborovsko petje, ki ima v dolini dolgoletno tradicijo, ĹĄtevilni zbori pa se lahko pohvalijo tudi z najviĹĄjimi pevskimi priznanji.

Revija, ki jo tradicionalno pripravljata velenjska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih organizacij Ĺ aleĹĄke doline, je kar ĹĄtirikrat napolnila dvorano doma kulture. Vodja velenjske izpostave JSKD Nina Mavec Krenker nam je povedala: ÂťRevijo smo razdelili v ĹĄtiri koncerte iz preprostega razloga. Dvorana je premajhna, da bi lahko sprejela starĹĄe in druge svojce mladih pevcev, ki si Ĺželijo sliĹĄati nastope otrok. Na odru je namreÄ? tako v sredo kot Ä?etrtek stalo veÄ? kot 400 mladih pevcev, skupaj torej veÄ? kot 800.ÂŤ

Tudi letos so na reviji vsi nastopajoÄ?i zbori predstavili po tri pesmi.

Program je namreÄ? delno predpi-

uÄ?ili bontona in jih aktivno vkljuÄ?ili v dogajanje v dvorani. OdliÄ?na izbira voditeljev, ni kaj. Strokovna

Poklic prihodnosti Ĺ aleÄ?ana AleĹĄ OjsterĹĄek

Vsak od ĹĄtirih koncertov so zaÄ?eli najmlajĹĄi pevci, ki so na odru veÄ? kot prisrÄ?ni. KonÄ?ali so ga mladinski pevski zbori, zato so lahko obiskovalci sliĹĄali, kako skupaj z mladimi raste tudi pesem.

san; vsak zbor je moral predstaviti ljudsko pesem, pesem slovenskega avtorja in pesem po lastnem izboru.

Da je bila revija drugaÄ?na, so poskrbeli tudi trije GoriĹĄki ĹĄkratje, ki sicer Ĺživijo na igriĹĄÄ?u in v zeliĹĄÄ?nem vrtu pri OĹ Gorica. Bili so veÄ? kot izvirni, zabavali so vse v dvorani. Sploh, ko so tudi obiskovalce koncertov

spremljevalka revije je bila tokrat domaÄ?inka, priznana zborovodkinja Danica PireÄ?nik. Po revijah je opravila razgovore z zborovodkinjami in zborovodji, ĹĄe posebej pa se je osredotoÄ?ila na tiste, ki imajo ambicijo svoj zbor prijaviti na nadaljnje tekmovanje. Ostalim bo podala pisno oceno.

Lutke so res ÂťfajnÂŤ Svetovni dan lutk zaznamovali tudi v Velenju – Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje letos kar 11 predstav – Nastaja Mali princ Bojana Ĺ pegel

Velenje, 21. marca – V soboto so praznovali vsi tisti, ki v nas znajo prebuditi otroka. Lutkarji. ÂťSvojeÂŤ imamo tudi v Velenju, kjer Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje ustvarja nove in nove predstave in Ĺže 6

zgodovino lutk in razliÄ?ne lutke z vsega sveta ‌ Tokrat so ob svetovnem dnevu lutk otroci in njihovi odrasli spremljevalci uĹživali v najnovejĹĄi predstavi Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje Svinjski pastir. V njej blestita Vanja KretiÄ? in Mitja Ĺ vener, ki upodo-

la: ÂťVsako leto se veselimo naĹĄega praznika, zato se vsako leto potrudimo, da je svetovni dan lutk zaznamovan drugaÄ?e. Mislim, da je predstava, ki so jo videli, naĹĄ bombonÄ?ek. V njej otrokom res lepo predstavimo tudi barok. Sicer pa smo lani odigrali kar 56 predstav,

Po predstavi so si otroci z zanimanjem ogledali razliÄ?ne lutke in poklepetali z lutkarji.

let zapovrstjo skupaj s Festivalom Velenje pripravlja praznovanje ob svojem prazniku. Letos so ga pripravili v mali dvorani doma kulture, kjer bodo v prihodnje odigrali najveÄ? svojih predstav. Ĺ˝e pot do vhoda v dvorano je bila drugaÄ?na; na velikih panojih so malÄ?kom, ki oboĹžujejo lutke, predstavili

Konec meseca, 28. in 29. marca, se bo pevska revija Pozdrav pomladi nadaljevala z revijo odraslih pev-

bita po veÄ? vlog, ob tem pa spretno sprehajata male lutke po odru.

Scenaristka in reĹžiserka ter hkrati umetniĹĄki vodja lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Alice ÄŒop nam je po predstavi, ko so mali obiskovalci na delavnicah v preddverju dvorane ustvarjali krone, da so se lahko prelevili v male prince in princeske, poveda-

kar je v Ä?asu krize visoka ĹĄtevilka.

NajveÄ? igramo na abonmajih in poletnih festivalih po vsej Sloveniji, vedno pa radi igramo doma. Tudi letos se naĹĄe predstave kar vrstijo.

Trenutno imamo na repertoarju 11 predstav, pripravljamo pa tudi novo, tokrat Malega princa. Premiera bo junija. Jeseni se bomo lotili

skih zborov. Pripravljajo dva koncerta, vsak veÄ?er ob 19. uri, tokrat v veliki dvorani velenjske glasbene ĹĄole. PrviÄ? bodo nastopili le pevski zbori, saj bodo za male vokalne skupine in oktete nastope pripravili v maju. Doslej so namreÄ? peli skupaj. đ&#x;”˛

bĹĄ

Rekli so â?ą Ema, 3 le-

ta: ÂťRada imam vse lutke. Doslej sem videla Svinjskega pastirja, Piko NogaviÄ?ko in veliko risank. Rada sem princeska, zato mi je danes res vĹĄeÄ?.

Pravkar sem si naredila kronico. Ko bodo tukaj lutke, bom ĹĄe priĹĄla.ÂŤ Sandra, 9 let: ÂťOd malega imam rada lutke. Najbolj so mi vĹĄeÄ? tiste, ki se premikajo s pomoÄ?jo vrvic. Doslej sem videla res veliko predstav, vse so mi vĹĄeÄ?. ÄŒeprav sem Ĺže velika, rada grem na lutkovne predstave z mlajĹĄo sestro in bratom.

Res sem vesela, da je v Velenju veliko lutkovnih predstav. VĹĄeÄ? so mi tudi tiste, ki jih poleti delajo na travniku pri kulturnem domu.ÂŤ

VpraĹĄanje delegatov letoĹĄnjega otroĹĄkega parlamenta tukajĹĄnjim vodstvom je lahko razumljivo: ÂťKateri so poklici prihodnosti v tej dolini?ÂŤ. ???

Kakorkoli vzamete, enoznaÄ?nega odgovora ne boste mogli sestaviti. Govoriti boste morali o procesih v ekonomiji, v druĹžbi na sploĹĄno, o vzajemnem razvoju, procesu prihodnjih potreb in povpraĹĄevanj, vzrokih in posledicah. Skratka, na vpraĹĄanje na enostaven naÄ?in ne boste mogli odgovoriti. Oprli se boste lahko na kljuÄ?ne centre in gibala razvoja in upali, da okvir vzdrĹži. Potegnili boste lahko kakĹĄen vzvod in zagotovili, da boste vi in kolegi deleĹžni aktualnih kljuÄ?nih razvojnih spoznanj. Pri tem ne boste prepriÄ?ani ali delujete optimalno, ali vam je kljuÄ?ne vire uspelo skladno razporediti. Edina pomoÄ? je ĹĄirĹĄa okolica, saj pri tem ne delujete sami, temveÄ? ste stalno v posvetu. S tem ste porazdelili tudi odgovornost.

Tema razprav v letoĹĄnjem otroĹĄkem parlamentu je izobraĹževanje in poklicna orientacija, razprave mladih delegatov v Velenju pa so se dotaknile tudi prihodnosti in v okviru tega so nas mladi pozvali k odgovoru na naslovno vpraĹĄanje. Sicer mi ni znano, ali ima organizator dogodka, MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine, namen vpraĹĄanje dejansko nasloviti npr. na Ĺžupana in ali se priÄ?akuje kakĹĄno nadaljevanje v tej zvezi. Izziv predstavlja Ĺže tako in na tem mestu zastavljeno vpraĹĄanje in zapis z dogodka v NaĹĄem Ä?asu.

Nedavno sem na tem mestu tematiziral podroÄ?je tretje industrijske revolucije, teme v povezavi z razvojem pametnih omreĹžij, ki Ä?rpajo spoznanja iz fenomena internetnega omreĹžja in jih vzpostavljajo na podroÄ?ju energije oz. energetike. KonÄ?no mi je uspelo pridobiti ĹĄe referat razpravljavca z enega od omizij, ki je imelo pred sabo podobno vpraĹĄanje, kot tukajĹĄnji naĹĄ otroĹĄki parlament.

Prebivalci v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, so se tega lotili na naÄ?in oblikovanja strateĹĄkega naÄ?rta razvoja do leta 2050.

K sodelovanju so povabili kar samega Jeremyja Rifkina in njegovo skupino! Na tem mestu ni treba navajati samih podrobnosti, na temo Rifkinove tretje industrijske revolucije je bilo opredeljenih pet kljuÄ?nih razvojnih stebrov ter vzpostavljene delovne skupine strokovnjakov. ZavedajoÄ? se, da je pred njimi ĹĄe precej negotovosti ter da prihodnost ne bo napisana, kot je zasnovana, pa so bili prepriÄ?ani, da bodo na poti izkazane ĹĄtevilne nove priloĹžnosti, posebna pa je sam pristop, ki se je izkazal kot neke vrste katalizator, pospeĹĄevalnik razvojnih procesov.

Domnevam, da so morali delegati otroĹĄkega parlamenta tega francoskega kantona nekoÄ? svojim oblastem zastaviti podobno vpraĹĄanje, kot ga danes nam naĹĄi. PaÄ?, so se lotili dela. ÄŒe sklenem, njihov odgovor na vpraĹĄanje o poklicih prihodnosti se nahaja na poti skupnega razvoja in zasledovanju skupnih ciljev do leta 2050. đ&#x;”˛

predstave Romeo in Julija, saj bo leto 2016 leto Shakespearja.ÂŤ Doslej so v trinajstih sezonah vzgojili Ĺže 20 mladih lutkarjev in lutkaric, trenutno jih igra 10. NajveÄ?krat se v predstavah predstavljajo Vanja Kretić, Mitja Ĺ vener in Ema Hozjan.

Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje ima eno samo napako. Strokovni selektorji razliÄ?nih lutkovnih festivalov jih teĹžko uvrstijo na njih. ÂťKer nimamo statusa samostojnega gledaliĹĄÄ?a, nas ne morejo uvrstiti na profesionalna sreÄ?anja, na amaterska pa nas ne uvrĹĄÄ?ajo, ker smo predobri.

Za naĹĄe predstave dobivamo zelo dobre kritike selektorjev, a vedno sledi: ÂťKaj naj sedaj z vami, kam naj vas damo?ÂŤ nam pove Alice in doda: ÂťÄŒeprav to vÄ?asih ni praviÄ?no do nas, si reÄ?emo: ÂťTu smo, igramo, pridite nas pogledat, ker smo ÂťfajniÂŤ. In res so.

Prodaja, servis, rezervni deli!

VELIKA IZBIRA SADNO DREVJE (jablane, hruĹĄke, breskve, slive, Ä?eĹĄnje, marelice...)

SEMENSKI KROMPIR (kvalitete elita in superelita) EKOLOĹ KA SEMENA (veÄ?ja pakiranja po naroÄ?ilu) AKCIJA! FOLIJA ZA BALIRANJE SILOTITE, 750 mm Ĺže od 75,36 €/kom

đ&#x;”˛

Z VAMI IN ZA VAS!!! kzsd 12 23. marec 2015 10:50:12

ZBIRAMO NAROÄŒILA ZA KOKOĹ I NESNICE NaroÄ?ila: 897 28 30

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

26. marca 2015

Ona ga je Ĺže, on ga ĹĄe bo Za Ĺženske, tako pravijo, se ne govori, koliko so stare. Razen ko gre za Bojano Ĺ pegel, novinarko Radia Velenje in NaĹĄega Ä?asa, ki o svojih letih, tako kot vsem drugem, govori glasno. Pravi, da nima kaj skrivati, Ä?eprav leta skriva dobro.

To ji marsikdo prizna. Kdaj in kje je sreÄ?ala Abrahama? ÂťNisem ga jaz, on je mene,ÂŤ pravi. ÂťÄŒe bi ga iskala sama, bi sreÄ?anje z njim prestavila za deset let. Za te Ä?ase se mi zdi, da ga je sreÄ?ati pri petdesetih prezgodaj.ÂŤ

Danes se z njim ne obremenjuje veÄ?. Da pa nekaj da nanj in tradicijo, je pokazala, ko je pogostila sodelavke in sodelavce. Na mizo je naloĹžila toliko, da je ta komaj zdrĹžala.

V dneh praznovanja (ni bil en sam dan) je bila deleĹžna ĹĄtevilnih Ä?estitk, lepih misli in pozornosti.

DeĹževale so od vsepovsod. Vsake se je iskreno razveselila. Najbolj pa pozornosti, s katerimi sta jo presenetila hÄ?i in moĹž. Obe umetniĹĄki duĹĄi, ki sta se potrudili, da sta z darili avtorsko segli v srce. Sama pa je poskrbela, da sta si z moĹžem privoĹĄÄ?ila kratek, a sladek odklop z razvajanjem. Brez tipkovnice, sluĹĄalk, oziranja za novicami, hitenjem ... En del praznovanja, ki bo sodil v praznovanje 50-letnice, pa jo ĹĄe Ä?aka. Morda bo to celo osrednji dogodek. Odvil se bo sep-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. KLAPA MASLINA Korak po korak 2. REBEKA DREMELJ TaĹĄÄ?a 3. MEGHAN TRAINOR - My Dear Future Housband

Bojana je bila pozornosti deleĹžna tudi v redakciji, redakcija pa od Bojane. (foto: T.P.)

tembra. VeÄ? pa ne smem izdati.

K nam v goste pa letos prihaja ĹĄe en Abraham. Obiskal bo propagandista Jureta BeriÄ?nika. Ta za

razliko od Bojane o tem (ĹĄe) ne govori na glas. Smo pa "sÄ?vekali" mi. đ&#x;”˛

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as di vizualno. Prav na snemanju videospota pa se je rodila ideja o LED-luÄ?kah in violinistki, katere vlogo je na odru Eme prevzela plesalka Lara Balodis Slekovec.

V Slovenijo prihaja Patti Smith album, ki bo Ä?im bolje predstavljal to, kar lahko posluĹĄalci sliĹĄijo tudi na njihovih koncertih.

Koncert Laibachov tudi v Velenju

Anja BaĹĄ izdala glasbeni prvenec Anja BaĹĄ, pevka in avtorica, je izdala svoj glasbeni prvenec Punca iz tvoje ulice. Skladbe je ustvarjala zadnjih pet let, Ä?eprav nekateri osnutki zanje segajo ĹĄe dlje v Anjino preteklost. Na albumu je deset skladb, poleg novega singla Svetlo sonce, ki je pospremil izid albuma, pa so na njem tudi skladbe Punca iz tvoje ulice, SkuĹĄnjava, NimaĹĄ kej in Kaj je ĹĄe bolje ter dve malce starejĹĄi – S tabo in Smisel. Skladbe na albumu so precej raznolike, Ĺžanrsko pa se gibljejo v pop vodah. Vse so avtorsko delo Anje BaĹĄ, za veÄ?ino aranĹžmajev in produkcijo albuma pa je poskrbel Franci Zabukovec. Anjino

Video podoba slovenske evrovizijske predstavnice Ĺživljenje je Ĺže od nekdaj povezano z glasbo. UspeĹĄna je bila v najstniĹĄkih letih, z zasedbo Angee pa je posnela tudi album I'm cool. Anja je v Ä?asu delovanja zasedbe odkrila avtorski talent. ZaÄ?ela je pisati besedila, kmalu pa se je lotila tudi skladanja in v zadnjem Ä?asu ustvarila tudi skladbi za Alenko Godec in Alyo.

I.C.E. predstavljajo svoj drugi album Tu je raj I.C.E. so nase opozorili Ĺže pred leti s skladbami Na liniji, Kje si zdaj, Dej zapleĹĄiva, Ĺ˝ivim brez navodil, Sanjaj in drugimi s prvenca Na liniji (2008). Po turbulentnih letih kadrovskih menjav I.C.E. zdaj predstavljajo svoj drugi album Tu je raj. Na sveĹžem studijskem izdelku lahko prisluhnete tudi aktualni skladbi Vse mogoÄ?e, s katero so se I.C.E. prek kratkim predstavili na EMI. Na albumu je skupno enajst novih skladb in predstavlja vpogled v zadnjih pet let delovanja skupine.

Skladbe so nastajale v precej dolgem obdobju, ko so v bendu zamenjali kar tri bobnarje, kar se odraĹža tudi v njegovi stilski razgibanosti.

Glasbeni vplivi segajo vse od klasiÄ?nega rocka do sodobnega popa, vsaka skladba pa odraĹža posamezno obdobje v glasbenem razvoju skupine. Tako na albumu zasledimo elemente bluesa, rock'n'rolla in popa. I.C.E. so za produkcijo albuma poskrbeli kar sami, veÄ?ino skladb so posneli vsi naenkrat, brez nasnemavanja, saj so Ĺželeli ustvariti

Korak po korak je nova skladba priljubljene dalmatinske klape Maslina. Pesem je nastajala precej Ä?asa, saj so jo Ĺželeli pripeljati do popolnosti, pravi njen avtor Dalibor Hamar, ki je napisal tako besedilo kot glasbo. Napisal jo je sicer v le nekaj minutah in to na dan, ko se je pred dvema letoma poroÄ?ila njegova hÄ?i, zato je polna emocij, veselja in Ĺžalosti.

mkp

GLASBENE novice

Po razprodanem koncertu v ljubljanskih KriĹžankah in seriji uspeĹĄnih koncertov doma in v tujini skupina Laibach ob lanskoletnem izidu albuma Spectre nadaljuje turnejo po Sloveniji, ki se bo 18. aprila ustavila v izjemnem domu kulture Velenje in 19. aprila v prenovljenem Kulturnem domu KrĹĄko. Za Laibachom je Ĺže 57 koncertov, med njimi tudi prvi nastop na Kitajskem, v Hong Kongu. Zaradi velikega zanimanja je skupina prav ta trenutek na novi turneji po Evropi, ki obsega novih 24 koncertov. Po dveh slovenskih koncertih, v Velenju in KrĹĄkem, se Laibach maja odpravlja ĹĄe na enomeseÄ?no turnejo po Ameriki, Kanadi in Mehiki, ki bo predvidoma obsegala nekaj veÄ? kot dvajset koncertov. Laibach je 30. marec doloÄ?il tudi za uradni dan izida novega albuma, tokrat albuma remiksov z naslovom Spectremix, ki vsebuje predelave skladb z albuma Spectre, ki so jih izdelali izbrani domaÄ?i in tuji DJ-ji in producenti.

13

107,8 MHz

Zmagovalna pesem letoĹĄnje Eme Here For You, s katero bo duet Maraaya 21. maja predstavljal Slovenijo na tekmovanju za pesem Evrovizije na Dunaju, je dobila tudi svoj videospot. ReĹžiser spota je bil tudi

tokrat Niko Karo, ki je reĹžiral Ĺže videospota za pesmi Straight into Love in Round and Round, s katerimi sta Slovenijo na Evroviziji zastopali Hannah Mancini in Tinkara KovaÄ?. S prispodobami senc, projiciranja, nekaj artistiÄ?ne golote, svetlobe, kontrastov in spreminjanjem barvnega razpoloĹženja so po besedah reĹžiserja Ĺželeli pesem predstaviti tu-

V Slovenijo prihaja Patti Smith, legendarna glasbenica, pesnica, botra punka, revolucionarka, borka za pravice, umetnica, aktivistka in ĹĄe kaj. Njeno ime je postalo sinonim za preplet poezije in rock glasbe, nekonvencionalnosti in boja proti sistemu, predvsem pa je ĹĄirnemu svetu pokazala, da Ĺženska enakopravnost velja tako na odru kot pred njim. Ĺ e pred izbruhom punka je leta 1975 izdala svoj prvenec Horses, njen kritiĹĄko najbolje sprejet album, ki je sluĹžil kot neke vrste katalizator za celotno vzhodnoobalno punk in new wave sceno. Patti je korenito vplivala na razvoj newyorĹĄke in globalne glasbe in je bila inspiracija za glasbene izvajalce, kot so Ramones, Madonna, Bruce Springsteen, Sonic Youth, PJ Harvey, R.E.M., Courtney Love, Pretenders, Television in drugi. V nedeljo, 2. avgusta, bo Patti Smith s spremljevalno skupino v KriĹžankah v celoti odigrala ravno prelomni album Horses, brĹžkone pa lahko priÄ?akujemo tudi ostale skladbe iz njene bogate diskografije.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Stil – Le tvoj Ansambel PoljanĹĄek – Tvoja trma Vera & Originali – Kjer je harmonika pri hiĹĄi Savinjski kvintet – Moji najdraĹžji Kvintet Dori – Gustl ZreĹĄka pomlad – NajlepĹĄe ime Kvintet 7 – ÄŒudeĹž ljubezni Ansambel Petra Finka – Ni veselice brez Golice Igor in Zlati zvoki & Alfi NipiÄ? – Dnevi beĹžijo Gorenjski kvintet – PosluĹĄaj svoje srce

www.radiovelenje.com

DEMOLITION GROUP Veterani slovenske rock scene Demolition Group zakljuÄ?ujejo delo pri svojem novem albumu. Ĺ tirinajsti samostojni album skupine z naslovom Zlagano sonce bo izĹĄel 14. maja, ko bo tudi promocijski koncert v ljubljanskem Kinu Ĺ iĹĄka.

ROBERT JUKIÄŒ Robert JukiÄ? predstavlja Ĺže Ä?etrti single s prihajajoÄ?ega albuma Ĺ˝enske. Tokrat je to skladba Le za njo, ki jo je zapela Ana Bezjak. Pri ustvarjanju albuma Ĺ˝anske, ki bo izĹĄel jeseni, je Robert k sodelovanju povabil 13 izvrstnih vokalistk iz Slovenije in HrvaĹĄke, ki se bodo na ploĹĄÄ?i predstavile vsaka z eno skladbo.

MARTINA MAJERLE Martina Majerle se vraÄ?a na radijske frekvence z novo skladbo Alive. Premierno jo je predstavila na letoĹĄnji EMI. To je po dveh radijskih uspeĹĄnicah, priredbi veÄ?nega hita skupine Kingston Luna nad obalo in sodelovanju z Daretom KauriÄ?em v skladbi ÄŒokolada in vanilija, njen tretji singel.

BoteÄ?aj z dvema zmagovalcema Ĺ esti nateÄ?aj za mlade neuveljavljene glasbene skupine BoteÄ?aj se je v petek konÄ?al s koncertom treh finalistov, a sta si prvo mesto razdelila dva benda. Underground pop music bend Philom iz KoroĹĄke vasi in velenjski death metal bend Carnifliate (na sliki). Prvi bodo za nagrado v RMC Kunigunda snemali video spot, drugi pa album.

NateÄ?aj so letos organizirali Mladinski center Velenje, Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub in Klub eMCe plac v sodelovanju z Mladinskim centrom KrĹĄko in Mladinskim centrom Slovenj Gradec, predizbori, na katerih se je 17 bendov potegovalo za snemanje demo posnetkov in nastope na raznih klubskih in festivalskih odrih, pa so potekali v vseh treh mestih. đ&#x;”˛

tf, foto: Pia KlanÄ?ar

UROĹ PERIĆ V soboto, 28. marca, bo v domu kulture Velenje nastopil UroĹĄ Perić, pevec in pianist, ki se mu po Ĺžilah pretakajo bluz, soul in dĹžez. Koncert, ki se bo priÄ?el ob 19.30 uri, bo zadnji Perićev koncert v Sloveniji pred odhodom v ZDA, kjer bo nastopil na koncertu Smokeya Robinsona.

NEJC PAÄŒNIK Od 20. do 22. marca je v PortoroĹžu potekalo 9. svetovno prvenstvo v igranju na diatoniÄ?no harmoniko. PrviÄ? je tekmovanje gostila Slovenija, na njem pa so nastopili tekmovalci iz Slovenije, Avstrije, NemÄ?ije, Italije in HrvaĹĄke.

Nejc PaÄ?nik iz Ĺ kal je v kategoriji nad 21 let osvojil prvo mesto in tako postal absolutni svetovni prvak v igranju diatoniÄ?ne harmonike.

BOHEM Natanko eno leto po izidu tretje ploĹĄÄ?e Na drugem bregu so Bohem pripravili nov single Ne ĹĄe zaspat, tokrat brez zanje znaÄ?ilnih godal in udarnih refrenov, a z enako mero pripovednosti in sporoÄ?ilnosti, kot smo pri bandu Ĺže vajeni.

Naš ­čas, 26. 3. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 14

14

⏪

Berta in Jože Jakopec ter Valter in Fanika Kos so navdušeni plesalci in ples je tudi najbolj pogosta tema njihovih srečanj, pogovori o njem in še marsičem drugem, pa seveda navdušujoči. So pa vsi tudi veliki oboževalci Tanje Žagar. V veliki gneči, ko so se v Velenju »borili« za njene avtograme, se sicer niso gnetli, a jih je Čvek zalotil, da so si pa pravočasno priborili njeno sličico. Na podpis pa so med smehom počakali do konca.

⏬

Če se sprašujete, kdo so tile simpatični možički, potem si niste ogledali nobenega od koncertov otroških in mladinskih pevskih zborov Pozdrav pomladi. Goriški škratje, ki živijo v parku za goriško šolo, kjer se najraje podijo po zeliščnem vrtu, so namreč letos povezovali program.

Peli so, hip-hopali, imitirali, poučevali in resnično zabavali. Marsikdo si je zaželel, da ne bi nikoli odrasli, da bi ga lahko še kdaj popeljali v svet umetnosti. Bravo, škratki!

26. marca 2015

frkanje » Levo & desno «

Spet po starem? Čeprav naj bi traso hitre ceste med Velenjem in avtocesto spet prestavili na »najrodovitnejšo kmetijsko zemljo« braslovške občine, se bojim, da ne bo kmalu pognala, še manj hitro zrasla.

Nekoč in danes Gradove so nekoč gradili tlačani, ker so jim tako zabičali oni zgoraj. Grad Šalek naj bi obnavljali kar vaščani sami. Če se jih ne bodo kaj usmilili oni zgoraj.

Usoda Gorenje ima pri proizvodnji platno in škarje v svojih rokah.

A kaj ko jim prodajo preveč krojita Ukrajina in Rusija.

Lutkarije

⏫

Franc Sevčnikar (prvi z leve) je lastnik konj in predsednik Konjerejskega društva Šmartno ob Paki, Jože Aristovnik pa ljubitelj konj in tajnik omenjenega društva. Čeprav sedita vsak na svoji strani mize, nista skregana. Nasprotno.

Dopolnjujeta se, zato Čvek predvideva, da je Sevčnikar predlagal Aristovniku: »Jože, jaz bi ti povedal, ti pa napiši in povej drugim. Tebi jezik bolje teče kot meni, meni pa gre bolje ježa. Saj veš, nismo vsi za vse.«

Proslavili smo dan lutk. Tistih pravih. Zaradi takih iz političnih logov bi ga lahko slavili vsak dan.

Samooskrba

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Kdo si več zapomni?

Na pamet zna slovar

Minuli vikend je v Celju potekalo sedmo odprto državno prvenstvo v pomnjenju – gre za tekmovanje po pravilih svetovne organizacije miselnih športov, na katerem se tekmovalci pomerijo v sposobnostih hitrega pomnjenja in učenja. Letos se je tekmovanja udeležilo 77 udeležencev iz šestih slovenskih regij.

Otroci so svoje možgane trenirali predvsem v

Matere so iz ljubezni za otroke pripravljene storiti marsikaj, 51-letna mati avtista pa je storila še nekoliko več, kot je običajno: na pamet se je naučila celotni angleško-kitajski slovar. Kitajka Li Yanzhi zna tako ne le recitirati 220 tisoč vnosov v 2458-stranskem slovarju, domače so ji tudi definicije. Od avgusta 201 se je učila vsak dan med tretjo in šesto uro zjutraj, pomagala pa si je tudi z revijami v angleškem jeziku, ki si jih je izposodila v univerzitetni knjižnici.

Njen cilj je bil kot prevajalka zaslužiti dodaten denar, ki bi njej in sinu omogočil preživetje. Li je sicer predavateljica na eni od kitajskih ekonomskih univerz, a se kot mati samohranilka težko znajde. Finančno. Jezikovno ji gre odlično, saj poleg angleščine obvlada še deset drugih jezikov.

ustvarjanju abstraktnih slik, ostali pa so se pomerili v disciplinah, kot so imena in obrazi, hitra števila, binarna števila, abstraktne slike, datumi zgodovine in prihodnosti, besede in karte. »Namen takšnih tekmovanj je spodbujanje miselnih aktivnosti. Predhodno znanje ne koristi, razen osebne tehnike, ki pomagajo, da si lažje zapomnimo stvari. Tekmovalne discipline so namreč oblikovane tako, da merijo zgolj spominske sposobnosti, ne pa posameznikovega znanja s posameznega področja,« je pojasnila organizatorica Vanja Jus.

V Avstraliji odkrili velik krater V osrednjem delu Avstralije so znanstveniki odkrili 400 kilometrov širok krater, ki je po njihovih ocenah nastal ob padcu meteorita

pred več sto milijoni let. Vodja raziskave Andrew Glikson je povedal, da je meteorit tik pred trkom s površjem Zemlje razpadel na dva dela – to je razvidno iz tega, da krater sestavljata dve vdrtini. Kamnine v okolici kraterja so po ocenah strokovnjakov stare med 300 in 600 mi-

lijonov let, Glikson pa ocenjuje, da je meteorit v Zemljo trčil že precej prej. Tedaj je bila Avstralija del južne celine Gondwana. Znanstveniki domnevajo, da je padec meteorita povzročil uničenje številnih živalskih vrst in igral pomembno vlogo v evoluciji Zemlje.

Nacistični bunker v argentinski džungli Arheologi so v naravnem rezervatu Parque Teyú Cuare v Argentini odkrili vrsto zgradb, polnih nacističnih simbolov, kot je svastika, več nemških kovancev iz let med 1938 in 1944 ter porcelan z napisom »Made in Germany«. Vodja ekipa Daniel Schavelzon je dejal, da je logično sklepati, da so bile tri

zgradbe – ena za skladišče, druga za nastanitev, tretja pa za opazovalnico – zgrajene kot pribežališče za nacistične voditelje. Sama lokacija, 10 minut oddaljena od meje s Paragvajem, ima vrsto točk za pobeg, poleg tega pa gre za »zaščiten zanesljiv kraj, kjer bi lahko živeli v miru«,

je še dejal Schavelzon. Za argentinsko najdišče se zdi, da ga nikdar niso uporabljali – delno verjetno zato, ker tisti nacisti, ki so pribežali v Argentino, nazadnje niso imeli nobenega razloga za skrivanje, saj jih je takratni argentinski predsednik Juan Peron prav lepo sprejel. Schavelzon je ob tem dodal, da je zelo verjetno, da je bilo to le eno od številnih skrivališč, zgrajenih na nedostopnih in odročnih mestih, kot so džungle, puščave in gore, v okviru »tajnega projekta«, ki so si ga nacisti zamislili sredi vojne.

»Nehajte jesti razstavne eksponate!« Ne zgodi se v vsakem muzeju, v Narodnem zgodovinskem muzeju v Minsku pa se je: uprava je bila obiskovalce prisiljena zaprositi, naj prenehajo jesti razstavne predmete. V okviru omenjenega muzeja namreč deluje tudi muzej čokolade, ki na ogled ponuja skoraj 200 izdelkov, za katere so obiskovalci očitno preveč nezaupljivi, da so res čokoladni. »Ljudje ne verjamejo, da so eksponati resnično narejeni iz čokolade, in želijo to osebno preveriti tako, da odlomijo košček,« je povedala tiskovna predstavnica muzeja Ljubov Ivanova. Avtor vseh čokoladnih umetnin Nikolaj Popov, sicer slaščičar s Krima, ki je svojo slaščičarsko umetnost do popolnosti izpopolnjeval na poljski in francoski slaščičarski akademiji, opozarja, da če bodo obiskovalci nadaljevali neupoštevanje prošnje organizatorjev, od izdelkov ne bo ostalo nič več. Že zdaj je umetnika opustošenje razstavnih primerkov prisililo, da je vključil pomočnike, ki skoraj vsak dan »restavrirajo« umetniška dela.

Tudi pri mamilih nekateri poslušajo nasvete o potrebi po samooskrbi.

Predvsem to velja pri pridelovanju konoplje. Pri tem jim pomagajo še policisti. Pogosto oni opravijo žetev.

Delitev usode Tudi rudarji, ki delajo na zračnih zelenicah, zadnji čas ne dihajo nič kaj lažje kot tisti pod zemljo.

Zatemnitev Ne le v vesolju, tudi pri nas prihaja pogosto do raznih zatemnitev. Ko bi le vse tako hitro minile, kot je zadnji sončev mrk.

Pokvarljivo Slišimo očitke, da so tudi novi ministri kot hitro pokvarljivo blago. Nič kaj v dobro jim ne štejejo, da so se v večini začeli kvariti že pred zaprisego.

Tri srca Prodajna transplantacija je uspela. Naša Tri srca bodo odslej bíla v čeških prsih.

NaĹĄ ­Ä?Ä?as, as, 26. 3. 2015, bar­ e: ­C MYK, ­sstran tran 15 barv ve: CMYK, 15

26.

26.marca marca2015 2015

Priloga Pomlad je tu, ta pa v nas prebudi tudi Ĺželjo po ureditvi, preureditvi, poveÄ?anju ali celo novogradnji naĹĄega doma. Za vas smo zbrali cel kup koristnih nasvetov, za katere upamo, da vam bodo v pomoÄ?. Tako bo vaĹĄe delo prijetnejĹĄe, zagotovo pa tudi cenejĹĄe. Veselo torej na delo!

m o D

KuhaliĹĄÄ?a Gorenje za popoln okus

kuhanje v pari zagotovi, da je odstotek vlage ravno pravi. Izbirati je mogoÄ?e med ĹĄtevilnimi zanimivimi nastavitvami in prav vse so izjemno prijazne za uporabo.

Indukcijska kuhaliĹĄÄ?a

PyroClean – pirolitiÄ?no Ä?iĹĄÄ?enje

15

PRILOGA DOM PAGINA

Mestna obÄ?ina Velenje pripravlja nov prostorski akt

Kaj moramo vedeti, preden zaÄ?nemo graditi?

borezultate temeljni akt za vse posege v prostor

Osnova je gradbeno zemljiĹĄÄ?e in v Gorenje peÄ?ica prostorskem aktu BOP637E20XG BigSpace peÄ?ica 65 l | SuperSize opredeljena gradnja pekaÄ? 46 cm | HomeMade kaminska

ÄŒiĹĄÄ?enje s pirolizo je najuÄ?inkovitejĹĄi in najnaprednejĹĄi naÄ?in Ä?iĹĄÄ?enja peÄ?ice. Temperatura do 500 °C poskrbi, da je peÄ?ica povsem Ä?ista in brez enega samega maĹĄÄ?obnega madeĹža ali drugih ostankov.

NeĹžno Ä?iĹĄÄ?enje traja 90 minut, srednje intenzivno 120 minut, zelo intenzivno pa le 150 minut; pri tem je uÄ?inek Ä?iĹĄÄ?enja sorazmeren s trajanjem. Po koncu Ä?iĹĄÄ?enja je potrebno le ĹĄe obrisati morebitne ostanke. Ĺ e posebej pomembno je, da je peÄ?ica Ä?ista brez uporabe kakrĹĄnihkoli detergentov. Maksimalno trajanje in intenzivnost piroda bodoprogramom vsi, ki prizagotavljajo tem sodelujejo, litiÄ?nega Ä?iĹĄÄ?enja s 150-minutnim modeli Nov celoviti akt ObÄ?inski prostorski naÄ?rt XpandZone - Posebej velika povrĹĄina za izvrstne peÄ?ic Gorenje Superior. resniÄ?no pravoÄ?asno opravili svoje Indukcijska kuhaliĹĄÄ?a jedi segrejejo dvakrat hitreje kot kuhaliĹĄÄ?a s Hi-Light greli, zato so varÄ?nejĹĄa in varnejĹĄa. Pri kuhanju na teh kuhaliĹĄÄ?ih se segreva samo dno posode, medtem ko preostala povrĹĄina ostaja hladna in varna za dotik. Temperaturo lahko spremenimo v trenutku, z dotikom. Enostavno upravljanje omejuje nevarnost prekipevanja. Tudi taljenje Ä?okolade, priprava delikatnih omak ali drugih obÄ?utljivih mojstrovin so naenkrat postala popolnoma preprosta opravila.

delo. IzkuĹĄnje drugih obÄ?in kaĹžejo, da je prihajalo do velikih zakasnitev in da so podobne akte pripravljali tudi po pet ali ĹĄest let. ÄŒe bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih, bi lahko ObÄ?inski prostorski naÄ?rt javno razgrnili v prvi polovici prihodnjega leta. temeljnega prostorskega akta – ObObÄ?inski prostorski naÄ?rt bo tePeÄ?ice Gorenje Ä?inskega prostorskega naÄ?rta. Po – osebna meljni akt, ki bo doloÄ?al vse posebesedah vodje Urada za okolje in ge v prostor tako na izvedbeni kot tovarna popolnih okusov prostor mag.

Branke GradiĹĄnik boÄ?udeĹžev. V njej hkrati postrateĹĄki ravni – torej vse pogoje za Vsaka peÄ?ica Gorenje je majhna tovarna teka tisoÄ?etako fizikalnih procesov, so nadzorovani in popolnoma ta vseboval strateĹĄki kotvsiizvedposege na stavbnih, kmetijskih, gozdoseganju beniusklajeni del, kipribo osnovaĹželenega za vse rezultata: pose- popolnega okusa. Leta dnih in vodnih zemljiĹĄÄ?ih. V njem raziskav procesov ge vpoglobljenih prostor znotraj mestnetermiÄ?ne obÄ?ineobdelave hrane med peko bodo ohranili kar nekaj veljavnih in kuhanjem na pari so pripeljala do ĹĄirokega nabora reĹĄitev, ki omoVelenje. izvedbenih aktov, za katere ocenjugoÄ?ajo edinstveno izkuĹĄnjo kuhanja. Zaradi njih so peÄ?ice Gorenje ÂťVkoristni fazi izdelave smo morali pridojejo, da so dovolj kakovostni in so osebni asistenti s posebnim Ä?utom za podrobnosti: inovaGorenje indukcijsko kuhaliĹĄÄ?e enakomernovse porazdeljuje vroÄ?i zrak, nadzorprostorskega bititivna in ĹĄeoblika pridobivamo potrebne teksamodejni obÄ?inskega naÄ?rta seveda skladniIS656USC tudi z zakonodajo. temperature poskrbi za pripravljeno meso, pripomoÄ?ek za aprila 4 x premium indukcijska kuhaliĹĄÄ?a | FasetiraniobÄ?ine robovi | bo v akstrokovne podlage, toidealno je elaborata pripravili do konca in ga poCelotno obmoÄ?je SliderTouch drsno upravljanje z dotikom | XpandZone naÄ?in za poselitev, 4 urbanistiÄ?ne naÄ?r- tem maja skupaj z naĹĄimi sluĹžbami tu obdelano celovito in vsebinsko razĹĄiritve kuhalne povrĹĄine | StayWarm – ohranjanje tople te, elaborat za posege na kmetijska usklajenega poslali nosilcem ureja- enotno za vse sploĹĄne posege v prohrane | PowerBoost - poveÄ?ana moÄ? delovanja | Timer – obmoÄ?ja in ĹĄe preostale strokov- nja prostora (ustrezna ministrstva). stor, | Ä?e bo ĹĄlozaklepanje za specifiko, pa bodo programska ura kuhaliĹĄÄ?a Varnostno kuhaliĹĄÄ?a ne ĹĄtudije. Trenutno hitimo, da bi Ĺ ele po pridobitvi ustreznih doloÄ?ili – otroĹĄkasmerzaĹĄÄ?ita | 60cm ĹĄirine posebna merila in pogoje. đ&#x;”˛ vse aktivnosti opravili pravoÄ?asno. nic bomo postopek lahko nadaljePredvideno je namreÄ?, da bi osnu- vali,ÂŤ pravi GradiĹĄnikova, ki upa, XpandZone omogoÄ?a kuhanje na celotni povrĹĄini leve ali desne polovice indukcijskega kuhaliĹĄÄ?a. Ko je naÄ?in razĹĄiritve kuhalne povrĹĄine XpandZone aktiviran, se kuhalni polji na levi ali desni strani kuhaliMira ZakoĹĄek ĹĄÄ?a spremenita v eno veliko kuhalno polje. Povezana kuhalna polja zagotavljajo veÄ? prostora in svobode za kuhanje, prostor za veÄ?jo Sredi 2013 seinjeveÄ?Mestna ob- ki jih lahko postavimo posodoleta ali pa za dve manjĹĄih posod, Ä?inakamorkoli Velenjenalotila izdelave novega povezani kuhalni povrĹĄini.

KuhaliĹĄÄ?a Gorenje za popoln okus

oblika peÄ?ice | Energijski razred A | IconLed zaslon - programska ura z upravljanjem na dotik | SilverMatte Mira ZakoĹĄek emajl | FastPreheat – v 6 minutah na 200°C | GentleClose – mehko Ko se vrat odloÄ?amo gradnjo, je zapiranje | Pogrezljivizagumbi | Samodejnodaohlajevanje peÄ?icepo DC |namenosnova, je zemljiĹĄÄ?e 1 globok pekaÄ?, 1 plitekkot pekaÄ?, ski rabiXXL opredeljeno stavbno 1 peÄ?niĹĄka reĹĄetka | Enonivojska zemljiĹĄÄ?e (odvisno seveda od vrste izvleÄ?na vodila /| UltraCoolDoorQuaposega v prostor, saj peÄ?niĹĄka lahko nekatedro – ĹĄtirikratna steklena revrata objekte z dvojnogradimo refleksijo |tudi Gladkana kmetijpeÄ?niĹĄka vrata | PyroClean – piro-ki mora skih, gozdnih zemljiĹĄÄ?ih), litiÄ?no osnovo Ä?iĹĄÄ?enje | TermoelektriÄ?na imeti za gradnjo tudi v vevarovalka peÄ?ice

ljavnem obÄ?inskem aktu. To po besedah vodje Urada za okolje in prostor Mestne obÄ?ine Velenje mag.

Vse to in drugo bogato Branke GradiĹĄnik pomeni, da moponudbo Gorenja poiĹĄÄ?ite biti v veljavnem prov ra Studiu Gorenja obÄ?inskem na storskem aktu za to obmoÄ?je toÄ?Partizanski 12 Velenje, no doloÄ?eno, da se tudi tam lahko gradi kjer boste dobili vse strokovne in pod kakĹĄniminasvete. pogoji (vrsta gradnje, dejavnosti, velikost objektov,

odmiki od sosednjih parcel oziroma stavb, varovanja in omejitve ‌). ÂťNajbolj pametno je, da si bodoÄ?i investitorji takoj, ko zaÄ?no naÄ?rtovati gradnjo, pridobijo na naĹĄem uradu potrdilo o lokacijski informaciji, ki je pravzaprav kratek povzetek iz veljavnega prostorskega akta oz. sami pridobijo podatke preko spletne aplikacije PISO (Prostorsko informacijski sistem obÄ?in). Tako lahko investitor Ĺže predhodno preveri, kaj toÄ?no lahko gradi na dotiÄ?ni parceli, in se tako izogne kasnejĹĄim nevĹĄeÄ?nostim,ÂŤ pravi GradiĹĄnikova.

Pridobljene informacije so investitorju osnova za idejno zasnovo, ki mu jo pripravi strokovnjak, seveda skladno z veljavno zakonodajo. Potem si mora investitor pridobiti ĹĄe vse projektne pogoje in potrebna soglasja od vseh nosilcev urejanja prostora (Komunalnega podjetja, Elektro podjetja, obÄ?ine ‌ Po pridobitvi te dokumentacije se lahko izdela gradbena dokumentacija, ki je osnova za izdajo gradbenega do-

voljenja. To dokumentacijo investitor vloĹži na pristojni upravni enoti, v naĹĄem primeru na Upravni enoti Velenje. Pred izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor plaÄ?ati komunalni prispevek.

Kje je mogoÄ?e graditi stanovanjske objekte v mestni obÄ?ini Velenje?

Parcel je ĹĄe veliko na obmoÄ?ju celotne obÄ?ine, a so te veÄ?inoma v individualni lasti.

Tudi Mestna obÄ?ina Velenje je lastnica kar nekaj stavbnih zemljiĹĄÄ?.

Trenutno je pripravila manjĹĄe zazidalno obmoÄ?je na obmoÄ?ju Ĺ kal– Hrastovca, kjer bo kmalu prodajala 11 komunalno urejenih zemljiĹĄÄ?, velikih povpreÄ?no 800 kvadratnih metrov po pribliĹžno 35 evrov na kvadratni meter (brez DDV). Objava javnega razpisa za prodajo zemljiĹĄÄ?, katerega osnutek je Ĺže izdelan, pa je vezana na izgradnjo elektroomreĹžja. đ&#x;”˛

PeÄ?ice Gorenje – osebna tovarna popolnih okusov

XpandZone Posebej velika povrĹĄina za izvrstne rezultate

Gorenje indukcijsko kuhaliĹĄÄ?e IS656USC 4 x premium indukcijska kuhaliĹĄÄ?a // Fasetirani robovi // SliderTouch drsno upravljanje z dotikom // XpandZone naÄ?in razĹĄiritve kuhalne povrĹĄine // StayWarm – ohranjanje tople hrane // PowerBoost - poveÄ?ana moÄ? delovanja // Timer – programska ura kuhaliĹĄÄ?a // Varnostno zaklepanje kuhaliĹĄÄ?a – otroĹĄka zaĹĄÄ?ita // 60cm ĹĄirine

Indukcijska kuhaliĹĄÄ?a

Indukcijska kuhaliĹĄÄ?a jedi segrejejo dvakrat hitreje kot kuhaliĹĄÄ?a s Hi-Light greli, zato so varÄ?nejĹĄa in varnejĹĄa.

Pri kuhanju na teh kuhaliĹĄÄ?ih se segreva samo dno posode, medtem ko preostala povrĹĄina ostaja hladna in varna za dotik. Temperaturo lahko spremenimo v trenutku, z dotikom.

Enostavno upravljanje omeju-

XpandZone omogoÄ?a kuhanje na celotni povrĹĄini leve ali desne polovice indukcijskega kuhaliĹĄÄ?a. Ko je naÄ?in razĹĄiritve kuhalne povrĹĄine XpandZone aktiviran, se kuhalni polji na levi ali desni strani kuhaliĹĄÄ?a spremenita v eno veliko kuhalno polje. Povezana kuhalna polja zagotavljajo veÄ? prostora in svobode za kuhanje, prostor za veÄ?jo posodo ali pa za dve in veÄ? manjĹĄih posod, ki jih lahko postavimo kamorkoli na povezani kuhalni povrĹĄini.

je nevarnost prekipevanja. Tudi taljenje Ä?okolade, priprava delikatnih omak ali drugih obÄ?utljivih mojstrovin so naenkrat postala popolnoma preprosta opravila.

PyroClean – pirolitiÄ?no Ä?iĹĄÄ?enje ÄŒiĹĄÄ?enje s pirolizo je najuÄ?inkovitejĹĄi in najnaprednejĹĄi naÄ?in Ä?iĹĄÄ?enja peÄ?ice. Temperatura do 500 °C poskrbi, da je peÄ?ica povsem Ä?ista in brez enega samega maĹĄÄ?obnega madeĹža ali drugih ostankov. NeĹžno Ä?iĹĄÄ?enje traja 90 minut, srednje intenzivno 120 minut, zelo intenzivno pa le 150 minut; pri tem je uÄ?inek Ä?iĹĄÄ?enja sorazmeren s trajanjem. Po koncu Ä?iĹĄÄ?enja je potrebno le ĹĄe obrisati morebitne ostanke. Ĺ e posebej pomembno je, da je peÄ?ica Ä?ista brez uporabe kakrĹĄnihkoli detergentov. Maksimalno trajanje in intenzivnost pirolitiÄ?nega Ä?iĹĄÄ?enja s 150-minutnim programom zagotavljajo modeli peÄ?ic Gorenje Superior.

Vsaka peÄ?ica Gorenje je majhna tovarna Ä?udeĹžev. V njej hkrati poteka tisoÄ?e fizikalnih procesov, vsi so nadzorovani in popolnoma usklajeni pri doseganju Ĺželenega rezultata: popolnega okusa. Leta poglobljenih raziskav procesov termiÄ?ne obdelave hrane med peko in kuhanjem na pari so pripeljala do ĹĄirokega nabora reĹĄitev, ki omogoÄ?ajo edinstveno izkuĹĄnjo kuhanja. Zaradi njih so

peÄ?ice Gorenje koristni osebni asistenti s posebnim Ä?utom za podrobnosti: inovativna oblika enakomerno porazdeljuje vroÄ?i zrak, samodejni nadzor temperature poskrbi za idealno pripravljeno meso, pripomoÄ?ek za kuhanje v pari zagotovi, da je odstotek vlage ravno pravi.

Izbirati je mogoÄ?e med ĹĄtevilnimi zanimivimi nastavitvami in prav vse so izjemno prijazne za uporabo.

Gorenje peÄ?ica BOP637E20XG BigSpace peÄ?ica 65 l // SuperSize pekaÄ? 46 cm // HomeMade kaminska oblika peÄ?ice // Energijski razred A // IconLed zaslon - programska ura z upravljanjem na dotik // SilverMatte emajl // FastPreheat – v 6 minutah na 200°C // GentleClose – mehko zapiranje vrat // Pogrezljivi gumbi // Samodejno ohlajevanje peÄ?ice DC // 1 globok XXL pekaÄ?, 1 plitek pekaÄ?, 1 peÄ?niĹĄka reĹĄetka // Enonivojska izvleÄ?na vodila // UltraCoolDoorQuadro – ĹĄtirikratna steklena peÄ?niĹĄka vrata z dvojno refleksijo // Gladka peÄ?niĹĄka vrata // PyroClean – pirolitiÄ?no Ä?iĹĄÄ?enje // TermoelektriÄ?na varovalka peÄ?ice

Vse to in drugo bogato ponudbo Gorenja poiĹĄÄ?ite v Studiu Gorenja na Partizanski 12 Velenje, kjer boste dobili tudi vse strokovne nasvete.

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

PRILOGA DOM

26. marca 2015

Cene nepremiÄ?nin se umirjajo Tatjana PodgorĹĄek

posredovanjem ali prodajo nepremiÄ?nin.

StatistiÄ?ni urad Slovenije je pred nedavnim objavil indeks cen stanovanjskih nepremiÄ?nin v Sloveniji v lanski zadnji Ä?etrtini leta. V omenjenem obdobju je bilo prodanih najveÄ? rabljenih stanovanjskih nepremiÄ?nin v zadnjih sedmih letih.

Cene slednjih so bile povpreÄ?no za 0,9 odstotka viĹĄje kot v tretjem Ä?etrtletju lani.

Bremis Velenje ÂťV zadnjih dveh letih je Ä?utiti, da se padanje vrednosti stanovanjskih nepremiÄ?nin umirja, nepremiÄ?ninske transakcije so pravzaprav v po-

Letno gibanje cen stanovanjskih nepremiÄ?nin

leĹĄki dolini znaĹĄa od 800 do 1000 evrov za kvadratni meter neto stanovanjske povrĹĄine za starejĹĄa stanovanja, cene stanovanjskih hiĹĄ pa se gibljejo od 500 do 700 evrov za kvadratni meter neto stanovanjske povrĹĄine. Uvedba energetske izkaznice stavb je povzroÄ?ila manjĹĄi upad ponudbe, a so se prodajalci Ĺže sprijaznili z zakonodajo. Podatka o tem, koliko stanovanj ali stanovanjskih hiĹĄ je agencija prodala lani in v letoĹĄnjih dveh mesecih, pa nam ni zaupal.

Habit Velenje

Po podatkih omenjenega urada so se cene stanovanjskih nepremiÄ?nin lani glede na leto 2013 zniĹžale za 4,4 odstotka. Najbolj so se pocenila rabljena stanovanja, in sicer za 5,7odstotka. Rabljene druĹžinske hiĹĄe so se pocenile za 3,2, nove pa za 4,6 odstotka. Najmanj (le 2,8 % vrednosti) so v letu 2014 izgubila nova stanovanja.

Lani so bile cene stanovanjskih nepremiÄ?nin (stanovanja in druĹžinske hiĹĄe) v povpreÄ?ju primerljive s tistimi v letu 2006.

In kako je bilo s prodajo stanovanj oziroma nepremiÄ?nin v Ĺ aleĹĄki dolini lani in kaj kaĹžejo letoĹĄnji trendi? Podatke smo poiskali pri teh agencijah, ki se ukvarjajo s

rastu, nepremiÄ?ninski trg se znova razvija. Cene stanovanj in stanovanjskih hiĹĄ so dosegle realno raven. ManjĹĄe korekcije so ĹĄe moĹžne pri cenah stanovanjskih hiĹĄ, katerih ponudba je vedno veÄ?ja,ÂŤ je povedal Stane Breznik iz agencije Bremis Velenje. Na to – po njegovem mnenju – vpliva dejstvo, da so velika stanovanja oziroma hiĹĄe preveliko breme za eno osebo, ki Ĺživi v njem. Ĺ e vedno pa so bolj privlaÄ?ne nepremiÄ?nine bliĹžje mesta ali v mestu – Ä?im bliĹžje javnim ustanovam in z dobro prometno povezanostjo.

PovpreÄ?na cena stanovanj v Ĺ a-

Dejan GorĹĄek iz podjetja Habit Velenje je povedal, da je prodaja stanovanj po pribliĹžno 10-odstotnem padcu v letu 2013 lani ostala na pribliĹžno enaki ravni. Letos se ne nadejajo veÄ?jih nihanj. ÂťPri prodaji hiĹĄ opaĹžamo, da so zunaj mesta zanimive novejĹĄe hiĹĄe, v urbanih delih, predvsem v mestih, pa je veÄ?je zanimanje za starejĹĄe stanovanjske objekte. Zaznali smo ĹĄe padec cen starejĹĄih neobnovljenih hiĹĄ.ÂŤ Cene starejĹĄih stanovanj v Velenju in okolici se v njihovi prodaji gibljejo do 900 do 1100 evrov za kvadratni meter, za novogradnje pa od 1200 do 1450 evrov za kvadratni meter.

Remax Premium Celje Tudi v agenciji Remax Premium Celje, ki je s svojo dejavnostjo zajema tudi obmoÄ?je obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, so lani zabeleĹžili pribliĹžno enako ĹĄtevilo nepremiÄ?ninskih transakcij kot leta 2013. Na celjskem obmoÄ?ju so lani prodali 77 nepremiÄ?nin, od tega v Velenju ĹĄtiri stanovanja. Letos so v Velenju prodali eno stanovanje. ÂťStanovanja se prodajajo, saj ljudje menjujejo veÄ?ja stanovanja za manjĹĄa ali pa se selijo iz hiĹĄ v stanovanja. Prav tako se selijo iz stanovanj v hiĹĄe, saj doseĹžejo ceno dvojne vrednosti stanovanja,ÂŤ pravi Zoran Gregorn iz omenjene agencije. Kot je ĹĄe dejal, so bolj zanimiva stanovanja v mestu kot na podeĹželju. Rahlo padanje cen so zaznali tudi lani, precej bolj pa so padle cene starejĹĄih hiĹĄ v mestu in na podeĹželju.

PovpreÄ?na cena neto stanovanjske povrĹĄine v Velenju je bila pri njih lani nekaj manj kot 890 evrov za kvadratni meter. Po njegovih besedah so kupci vse bolj pozorni na to, ali je stanovanje dobro obnovljeno, ali je v dobro vzdrĹževanem bloku. ÂťNa sploĹĄno ocenjujem, da so cene stanovanj Ĺže dosegle trĹžno zanimive vrednosti in se promet poveÄ?uje. Prodajalci hiĹĄ svoje nepremiÄ?nine praviloma ĹĄe vedno previsoko cenijo,ÂŤ je ĹĄe dejal Zoran Gregorn. đ&#x;”˛

• Kovane ograje (vroèe cinkane in praĹĄno barvane) • Inox ograje • Samonosilna drsna vrata • NadstreĹĄki • Ostala kljuèavnièarska dela Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana

Preverili smo, kako 'Ĺživahen' je bil promet s stanovanji oziroma nepremiÄ?ninami v Ĺ aleĹĄki dolini

NLB Krediti

Greste na novo ali v prenovo?

ZniĹžali smo fiksne obrestne mere kreditov. PriloĹžnost za vse, ki Ĺželite enako meseÄ?no obveznost celotno dobo odplaÄ?evanja kredita in se Ĺželite zaĹĄÄ?ititi pred spreminjanjem obrestne mere.

UresniÄ?ite naÄ?rte o svojem domu. Oglasite se pri kreditnih svetovalcih v naĹĄih poslovalnicah.

www.nlb.si

Betonski izdelki Elkos – okras vaĹĄega dvoriĹĄÄ?a Podjetje Elkos se ukvarja s proizvodnjo razliÄ?nih betonskih izdelkov. Na voljo vam je ĹĄiroka in raznolika izbira betonskih proizvodov.

Izdelujejo okrasne figure razliÄ?nih velikosti, korita, kamine, vodnjake, tlakovce, pohodne poti in mnoge druge izdelke, ki vam lahko olajĹĄajo delo pri gradnji ali pa vam zgolj krasijo domaÄ?e dvoriĹĄÄ?e. Podjetje najdete na naslovu Lokovica 100 pri Ĺ oĹĄtanju, tik ob magistralni cesti Velenje–Mozirje. Za podrobnejĹĄe informacije obiĹĄÄ?ite njihovo spletno stran www.elkos.si, na kateri boste naĹĄli tudi fotogalerijo njihovih betonskih izdelkov. đ&#x;”˛

Vladimir Mandelc s.p.

Reèica ob Paki 8A 3327 Šmartno ob Paki

041 984 755

izdelki

041�������1

SUHOMONTAŽNI SISTEMI ZOMA

�oris��a�ne�s�p����a�erke�177���o�tanj

Vsa notranja dela:

Storitve z gradbeno mehanizacijo

041 684 269

Andrej Rihter s.p.

ReÄ?ica ob Savinji 107 B ReÄ?ica ob Savinji

• oblaganje sten in tal • slikopleskarska dela • sploťno èiťèenje stavb

Ugodno in kvalitetno polaganje parketa in laminata.

NOVO: PVC talne obloge in polaganje

STAVBNO

POKLICITE NAS

OBIĹ CITE NAS

031-786-180

Lokovica 100 3325 Ĺ oĹĄtanj

Kamini, vodnjaki, fontane, korita, okrasne figure in ostalo

03 588-30-34

PIĹ ITE NAM

Spletni naslov

matejadrev@yahoo.com

Slikopleskarstvo Pola�anje�P���talni��o�lo� �r��enje��lakiranje�in�pola�anje�parketa�vse��vrst

01 477 20 00

041-352-897

www.elkos.si

Dostava na dom z doplacilom

068 61 29 08 068 61 29 04 Marjana HliĹĄĂŚ s.p.

PreĹĄernova 22, Velenje marjana.hlisc@gmail.com

Ivan Turk, s.p.

montaĹžerstvoTISA 031 677 018

www.radiovelenje.com

88,9 Mhz 107,8 Mhz

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

26. marca 2015

17

PRILOGA DOM

ObÄ?ine ne bodo veÄ? plaÄ?evale trĹžnih najemnin stanovanj Vse veÄ? upraviÄ?encev da je njihov socialni status tako slab, da ne zmorejo plaÄ?evati najemnine. do subvencije Na obÄ?inah so preprosto prejeli odloÄ?bo CSD in bili s tem zavezani najemnin v trĹžnih upraviÄ?encem plaÄ?evati najemnino. in neprofitnih V trĹžnih stanovanjih stanovanjih privilegirani – PlaÄ?ane so Preverili smo, kaj sprememba zaiz obÄ?inskih kona prinaĹĄa v vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?inah in koliko namenjajo za subproraÄ?unov vencije najemnin za neprofitna, trBojana Ĺ pegel

Ĺ aleĹĄka dolina, 23. marca – 1. aprila bo v veljavo stopil Ä?len Zakona o ukrepih za uravnoteĹženje javnih financ obÄ?in, ki ukinja pravico, da upraviÄ?encem do subvencij trĹžnih in hiĹĄniĹĄkih stanovanj priznajo ĹĄe subvencijo do neprofitne najemnine. Sprejetju tega Ä?lena so nasprotovali na ministrstvu za socialne zadeve, v veÄ?ini slovenskih obÄ?in pa bodo z njim nekoliko privarÄ?evali. V zadnjih letih zaradi naraĹĄÄ?anja socialne stiske naraĹĄÄ?a tudi ĹĄtevilo upraviÄ?encev do subvencije najemnin. Pri najemnikih neprofitnih obÄ?inskih in republiĹĄkih stanovanj upraviÄ?encem obÄ?inski proraÄ?un krije do 80 % najemnine, pri upraviÄ?encih, ki stanujejo v trĹžnih oz profitnih stanovanjih, pa je bila lahko subvencija tudi 100 %. Da, Ä?e morda tega niste vedeli, obÄ?inski proraÄ?uni so doslej najemnine plaÄ?evali tudi tistim socialno ogroĹženim, ki so na trgu najeli stanovanje (ker verjetno niso uspeli pridobiti obÄ?inskega neprofitnega), na centru za socialno delo pa so ugotovili,

Ĺžna in hiĹĄniĹĄka stanovanja. Ministrstvo za javno upravo meni, da bo z ukinitvijo te pravice drĹžavni proraÄ?un privarÄ?eval 400 tisoÄ? evrov, saj je del sredstev za trĹžne najemnine vraÄ?al obÄ?inam, obÄ?ine pa naj bi privarÄ?evale 1,6 milijona evrov.

Vodja urada za investicije in razvoj na MO Velenje Alenka Rednjak nam je povedala: ÂťV lanskem letu smo za najemnine v trĹžnih stanovanjih upraviÄ?encem, ki so dobili odloÄ?bo CSD Velenje, plaÄ?ali 82 tisoÄ? evrov, bilo pa jih je 48. Najemniki trĹžnih stanovanj so bili doslej v boljĹĄem poloĹžaju kot najemniki neprofitnih obÄ?inskih stanovanj, saj so lahko dobili tudi do 100-odstotno subvencijo za najemnino.ÂŤ Pove nam ĹĄe, da so v MO Velenje lani za subvencije najemnin namenili kar 280 tisoÄ? evrov proraÄ?unskih sredstev, leto prej pa 197 tisoÄ?. Za subvencijo trĹžnih najemnin pa so v letu 2013 odĹĄteli dobrih 52 tisoÄ? evrov, lani pa Ĺže 82 tisoÄ? evrov, Ä?eprav sami trĹžnih stanovanj nimajo. Ukrepi nove zakonodaje se bodo v proraÄ?unu poznali ĹĄele v letu 2016, saj bodo centri za socialno delo do kon-

ca letoĹĄnjega marca najemnikom trĹžnih stanovanj izdajali odloÄ?be za letoĹĄnje leto. ÄŒe bodo upraviÄ?eni do nje, jim bo najemnino do konca leta ĹĄe kril obÄ?inski proraÄ?un.

V MO Velenje imajo trenutno v lasti 826 stanovanj, stanovanjski sklad pa ima v Velenju 33 stanovanj, ki jih upravlja obÄ?ina. TrĹžnih stanovanj nimajo. Do subvencionirane neprofitne najemnine je trenutno upraviÄ?enih 217 najemnikov. Pri njih se ne bo niÄ? spremenilo, saj nov zakon ne posega v njihove pravice.

Na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so nam povedali, da sprememba zakona naÄ?eloma ne pomeni kaj dobrega. Trenutno imajo 8 upraviÄ?encev, ki jim obÄ?ina plaÄ?uje trĹžno najemnino.

ObÄ?ina ima 131 neprofitnih stanovanj, podatka, ali ima katerega tudi stanovanjski sklad, nimajo. Profitnih oz. trĹžnih stanovanj obÄ?ina nima, najemniki jih poiĹĄÄ?ejo na trgu. Letno za subvencije trĹžnih in neprofitnih najemnin iz proraÄ?una namenijo med 56 in 70 tisoÄ? evrov. ÂťZa leto 2015 ocenjujemo – glede na trenutni trend izdanih odloÄ?b – da bodo potrebna sredstva v viĹĄini najmanj 68 tisoÄ? evrov,ÂŤ ĹĄe izvemo.

ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki ima v lasti le neprofitna stanovanja, hiĹĄniĹĄkih in trĹžnih nimajo. Tako nova doloÄ?ba nima neposrednega vpliva na stanovanja v lasti obÄ?ine. Trenutno je v obÄ?ini 37 neprofitnih stanovanj, od tega je v lasti obÄ?ine 27 neprofitnih stanovanj, v lasti Stanovanjskega sklada RS pa 10 stanovanj. Za subvencije neprofitnih stanovanj so lani odĹĄteli dobrih 30 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

KakrĹĄnakoli vrata potrebujete, mi jih imamo za vas Lahko so dviĹžna vrata, ki se v enem kosu zapeljejo pod strop; lahko so sekcijska lamelna vrata, pri katerih se lamele lomijo in po vodilih zapeljejo pod strop; ali pa stranska sekcijska vrata, ki se odpirajo ob steni garaĹže; morda pa vam bolj ustrezajo navojna vrata, v kolikor Ĺželite imeti v garaĹži prosto steno in prost strop. ÄŒe Ĺželite nova vhodna vrata, vam lahko v podjetju MatjaĹž ponudimo pester izbor od aluminijastih do jeklenih vhodnih vrat, ognjevarnih vrat za kurilnice, notranjih vrat za kletne prostore, veÄ?namenskih vrat za hobi prostore, varnostna vrata

in ĹĄe veliko veÄ?. Tudi Ä?e jih tu nismo naĹĄteli, jih skoraj gotovo imamo. In kar je pomembnejĹĄe, vsa

naĹĄteta vrata lahko ponudimo iz roke enega proizvajalca, podjetja HĂ–RMANN iz NemÄ?ije, ki ga v Sloveniji zastopa podjetje MatjaĹž.

Seveda z njimi zagotovimo tudi ustrezne motorne pogone, prav tako proizvajalca HĂśrmann. Ponudimo vam lahko tudi dvoriĹĄÄ?na vrata, nadstreĹĄke in mnogo drugih reĹĄitev, vse za bolj udoben in varen dom.

Oglejte si naĹĄo ponudbo na www.matjaz.si ali nas obiĹĄÄ?ite v naĹĄih razstavnih salonih v PetrovÄ?ah, Ljubljani ali Mariboru. PrepriÄ?ajte se o đ&#x;”˛ kakovosti na lastne oÄ?i!

Vrata za varen, topel in urejen dom Avtomatska vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo

Vrhunska garaĹžna sekcijska vrata

899 â‚Ź*

M-vodoravni motiv, povrĹĄina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon HĂśrmann ProMatic 3, montaĹža in 9,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm.

GENERALNI Z

Generalni zastopnik za vrata HĂśrmann v Sloveniji: MatjaĹž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141

www.matjaz.si • info@matjaz.si

akcijska prednost: drugi roÄ?ni oddajnik brezplaÄ?no * PriporoÄ?ene cene za akcijske velikosti, vkljuÄ?no z montaĹžo, gratis oddajnikom HSE 2 in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaĹĄÄ?enih zastopnikih v Sloveniji do 30.06.2015.

TZ-Anz-4c-182x122-2015-LPU-SLO-B.indd 1

20/02/15 13:54

STE NA TESNEM? RAZŠIRITE SI MOŽNOSTI Z BANKO KOPER. SPREMENLJIVA OBRESTNA MERA

OD 6 M EURIBOR +

2,25 %* INFORMATIVNI PRIMER: S SPREMENLJIVO IN FIKSNO OBRESTNO MERO Z ZASTAVO NEPREMIÄŒNINE Obrestna mera Znesek kredita OdplaÄ?ilna doba Skupni stroĹĄki EOM** MeseÄ?na anuiteta Skupni znesek za odplaÄ?ilo

SPREMENLJIVA 6 M EURIBOR + 2,25%*

SPREMENLJIVA 6 M EURIBOR + 2,5 %

FIKSNA OBRESTNA MERA 3,3%

80.000,00 EUR 360 mesecev 1.472,50 EUR 2,54 % 310,72 EUR 113.331,70 EUR

80.000,00 EUR 360 mesecev 1.472,50 EUR 2,81 % 321,83 EUR 117.331,30 EUR

80.000,00 EUR 240 mesecev 902,50 EUR 3,48 % 455,79 EUR 110,292,10 EUR

Z UGODNIMI STANOVANJSKIMI KREDITI BANKE KOPER S SPREMENLJIVO ALI FIKSNO OBRESTNO MERO JE VAĹ NOVI DOM BLIĹ˝E, KOT SI MISLITE. OBIĹ ÄŒITE NAS V VAM NAJBLIĹ˝JI POSLOVALNICI IN SE PREPRIÄŒAJTE. ZAÄŒNITE NOVO Ĺ˝IVLJENJSKO POGLAVJE SKUPAJ Z NAMI.

Ponudba velja do 30.6.2015.

* Obrestna mera 6-meseÄ?ni Euribor + 2,25% velja, v kolikor viĹĄina kredita predstavlja najveÄ? 50% vrednosti nepremiÄ?nine.

V izraÄ?unu s spremenljivo obrestno mero je uporabljen 6-meseÄ?ni Euribor v viĹĄini 0,120%, veljaven na dan 1.3.2015. **V izraÄ?un efektivne obrestne mere (EOM) so vkljuÄ?ene obresti, stroĹĄki odobritve, stroĹĄki zavarovanja z zastavo nepremiÄ?nine (v EOM se ne upoĹĄtevajo morebitni notarski stroĹĄki) in stroĹĄki vodenja transakcijskega raÄ?una. V izraÄ?un EOM za kredite s spremenljivo obrestno mero so vkljuÄ?eni ĹĄe stroĹĄki spletne banke - Banke IN. EOM se spreminja, Ä?e se spremeni kakrĹĄenkoli podatek, ki smo ga uporabili pri njenem izraÄ?unu. EOM je izraÄ?unana pod predpostavko, da se kredit koristi na dan prenosa v odplaÄ?ilo.

Informativni izraÄ?un za kredite s spremenljivo obrestno mero temelji na predpostavki, da se obrestna mera v izbranem obdobju ne spreminja.

SVET PRILOŽNOSTI.

www.banka-koper.si | 080 13 18

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

PRILOGA DOM

26. marca 2015

Kaj lahko gradimo brez gradbenega dovoljenja?

Kaj vse lahko poÄ?nemo s svojimi legalno zgrajenimi objekti, ne da bi za to bilo potrebno predhodno pridobiti gradbeno dovoljenje Stanovanjsko hiĹĄo lahko poveÄ?amo (dozidamo, nadzidamo), spremenimo njeno konstrukcijo (jo rekonstruiramo), spremenimo namen njenih prostorov ali jo celo poruĹĄimo (odstranimo).

Pred priÄ?etkom naĹĄtetih gradbenih del potrebujemo gradbeno dovoljenje. Lahko pa izvedemo le dela, s katerimi ohranjamo objekt v dobrem stanju in s tem omogoÄ?amo njegovo uporabo. Taki izvedbi del, za katera pa gradbenega dovoljenja ne potrebujemo, po definiciji iz Zakona o graditvi objektov (ÂťzakonÂŤ) pravimo ÂťvzdrĹževanje objektaÂŤ. Omenjena definicija vzdrĹževanje objekta razdeli ĹĄe na redna vzdrĹževalna dela in vzdrĹževalna dela v javno korist. Pod redna vzdrĹževalna dela tako sodi izvedba “investicijsko vzdrĹževalnih del, popravil, gradbenih, inĹĄtalacijskih in obrtniĹĄkih del ter izboljĹĄav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja njegova namembnost in ne zmanjĹĄuje raven izpolnjevanja bistvenih zahtevâ€?.

Na videz preprosta definicija pa skriva kar nekaj pasti. Kaj je poseg v konstrukcijo objekta, vam vÄ?asih lahko pove le strokovnjak, ki ve, katera stena je nosilna oz. kateri deli konstrukcije je za mehansko odpornost in stabilnost objekta (ena od bistvenih zahtev) pomemben. Tudi za opredelitev spremembe namembnosti prostorov v stavbi je potrebno poznati doloÄ?be 4. Ä?lena zakona. Pa tudi ugotavljanje zmanjĹĄevanja ravni izpolnjevanja bistvenih zahtev je precej strokovna zadeva. Naj spomnim, da zakon doloÄ?a, da morajo objekti ves Ä?as uporabe izpolnjevati poleg omenjene mehanske odpornosti in stabilnosti ĹĄe varnost pred poĹžarom, higiensko in zdravstveno zaĹĄÄ?ito ter zaĹĄÄ?ito okolice, varnost pri uporabi, zaĹĄÄ?ito pred hrupom, varÄ?evanje z energijo ter ohranjanje toplote.

Da bi bilo vendarle bolj jasno, kaj se lahko dela brez gradbenega dovoljenja, je Vlada RS sprejela ĹĄe Uredbo o razvrĹĄÄ?anju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, ĹĄt. 18/2013,

24/2013 in 26/2013), ki vsebuje tudi Âťprilogo 3ÂŤ.

V omenjeni prilogi so navedene vrste del, ki se lahko ĹĄtejejo za vzdrĹževalna, razdeljena pa so na ĹĄest delov: • Dela v objektu, h katerim med drugim sodijo: pleskanje, popravilo ali zamenjava poda, popravilo ali zamenjava notranjega stavbnega pohiĹĄtva, suhomontaĹžna dela in izvedba nenosilnih sten. • Dela na ovoju objekta, h katerim med drugim sodijo: obnova fasade, stavbnega pohiĹĄtva in streĹĄne kritine, vgradnja streĹĄnih oken, izvedba frÄ?ad. • Zasteklitve objekta, h kateri med drugim sodijo: zasteklitev loĹž, balkonov, teras in zunanjih stopniĹĄÄ?, namestitev senÄ?il. • InĹĄtalacije in naprave v objektu in na njem, h katerim med drugim sodijo: namestitev naprav in z njimi povezanih napeljav za ogrevanje, hlajenje, prezraÄ?evanje pripravo tople vode, osvetlitev, pridobivanje energije, komunikacije in zveze, namestitev dimniĹĄke tuljave.

• Dela v zvezi z zunanjo ureditvijo objekta, h katerim med drugim sodijo: izvedba del za ureditev dvoriĹĄÄ?a in vrta, vkljuÄ?no z asfaltiranjem in podobnim utrjevanjem dvoriĹĄÄ?a, tudi za parkiranje, vkljuÄ?no z dovozi oziroma dostopi in drugo opremo, npr. zapornice, na zemljiĹĄÄ?u, ter izvedba klanÄ?in, dostopov in drugih zunanjih grajenih ureditev za dostop in neovirano rabo objekta.

• Dela v zvezi z nekategoriziranimi cestami in javnimi potmi, h katerim med drugim sodijo: izvedba del v okviru vzdrŞevanja (npr. nasutje, utrjevanje ‌) nekategoriziranih cest in javnih poti, kolesarskih poti, poljskih poti in gozdnih poti.

Pametno je pridobiti mnenje izkuĹĄenega strokovnjaka NajbrĹž marsikomu tudi po vseh navedenih informacijah ĹĄe ne bo povsem jasno, Ä?e lahko nameravano delo na svoji hiĹĄi ali v stanovanju ĹĄe ĹĄteje za vzdrĹževalno. V takem primeru priporoÄ?am pridobitev mnenja izkuĹĄenega strokovnjaka.

Lahko pa tudi, da bo konÄ?no odloÄ?itev sprejel ĹĄele gradbeni inĹĄpektor, ki je edini pristojen za nadzor nad izvajanjem gradbenih posegov na objektih in bo moral v okviru svojega upravnega postopka presoditi, ali gre za vzdrĹževanje objekta ali kaj drugega. A takrat je vÄ?asih Ĺže prepozno (ne gre brez inĹĄpekcijskih ukrepov). Opozorilo velja tudi za tiste lastnike objektov, ki imajo objekt zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine. V takem primeru je treba vzdrĹževalna dela izvajati v sodelovanju z pristojnim Zavodom za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine.

Na koncu velja opozoriti tudi na prostorske akte obÄ?ine, saj se nekatere doloÄ?be obÄ?inskega odloka lahko nanaĹĄajo tudi na vzdrĹževalna dela (oblika zasteklitve balkonov, barva fasade, ipd. ‌). ObÄ?ina lahko, zaradi zavarovanja javne koristi (Ä?e objekt ni ustrezno vzdrĹževan in slabo vpliva na zunanjo podobo naselja in krajine) lastnika zaveĹže, da izvede nujno potrebna vzdrĹževalna dela. Na osnovi ustreznega odloka lahko pristojni obÄ?inski organ izda odloÄ?bo, s katero lastnika “prisiliâ€?, da v doloÄ?enem roku izvede vzdrĹževalna dela, opredeljena v odloku. VzdrĹževalna dela torej niso samo pravica, ampak tudi dolĹžnost lastnikov objektov. đ&#x;”˛

Edvard VuÄ?ina, UE Velenje

Nagradna kriŞanka "Železnina Hudovernik"

�a�o�������A���elenje����it���trg��

Potrebujeteďż˝ energetskoďż˝ izkaznico?

PokliÄ?iteďż˝nasďż˝ ������������

Energet����i����ni����t���e������E�A���ir�����E�A)

ďż˝aďż˝o��KSSENAďż˝izďż˝aďż˝aďż˝energetskeďż˝izkaznice ��okviruďż˝izvajanjaďż˝energetskegaďż˝menedĹžmentaďż˝zaďż˝lokalneďż˝skupnosti���avodďż˝ Energetskaďż˝agencijaďż˝zaďż˝Savinjsko��ŠaleĹĄkoďż˝inďż˝KoroĹĄkoďż˝(KSSEN���v�ťtevilnihďż˝ obÄ?inahďż˝ vďż˝ Slovenijiďż˝ lokalneďż˝ skupnostiďż˝ spodbujaďż˝ kďż˝ pristopuďż˝ hďż˝ Konvencijiďż˝ Ĺžupanovďż˝sďż˝kateroďż˝seďż˝zaveĹžejo��daďż˝bodoďż˝zmanjĹĄaleďż˝emisijeďż˝CO��za����doďż˝letaďż˝ ďż˝ ����.���namenomďż˝okrepitiďż˝dejavnostiďż˝Oďż˝Eďż˝in���Eďż˝je��avodďż˝KSSEN��pristopilďż˝ kďż˝ projektuďż˝ Meshartility�� kiďż˝ seďż˝ izvajaďż˝ vďż˝ okviruďż˝ evropskegaďż˝ programaďż˝ IEEďż˝ (Inteligentnaďż˝Energijaďż˝Evrope��inďż˝spodbujaďż˝obÄ?ine��daďż˝seďż˝pridruĹžijoďż˝Konvencijiďż˝ Ĺžupanov.ďż˝ Kotďż˝ enoďż˝ izmedďż˝ pomembnihďż˝ izhodiĹĄÄ?ďż˝ zaďż˝ ugotovitevďż˝ stanjaďż˝ energetskeďż˝ uÄ?inkovitostiďż˝stavbďż˝vďż˝lokalniďż˝skupnostiďż˝sluĹžijoďż˝energetskeďż˝izkazniceďż˝stavb.ďż˝Daďż˝biďż˝ biliďż˝aktivnoďż˝vkljuÄ?eniďż˝vďż˝izdelavoďż˝inďż˝izdajoďż˝energetskihďż˝izkaznic��avodďż˝KSSEN�� razpolagaďż˝sďż˝strokovnoďż˝usposobljenimďż˝kadromďż˝zaďż˝izvajanjeďż˝teďż˝dejavnosti.

Boťt�an�Kra�nc���irektor��a�o�a�KSSENA

Igor GominĹĄek s.p.

LoŞnica pri Žalcu 11 / b 3310 Žalec E-mail: igor.skg@gmail.com

KROVSTVO KLEPARSTVO TESARSTVO

RazmiĹĄljate o menjavi streĹĄne kritine?

Poklièite nas: GSM 031 592 573

Akcijske cene vseh vrst kritin! Želenina Hudovenik, d. o. o.

Partizanska 2 Velenje Tel.: 03/ 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si

Vabljeni v prenovljeno in poveÄ?ano prodajalno, kjer vam na 2.000 m2 nudimo: • • • • • • • •

keramiko in sanitarno opremo barve in lake z meĹĄalnico barv orodje in zeleni program okovje in vijake elektro material in svetila ogrevanje in vodovodni material Ĺželezo in pohiĹĄtvene cevi zaĹĄÄ?itna sredstva

*** NOVO *** • • • • •

PVC talne obloge dekorativne tapete laminati parketi vinil PVC talne obloge

Izrezano reĹĄeno geslo poĹĄljite najkasneje do 6. aprila 2015 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka HudovernikÂŤ. IzĹžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 evr). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporoÄ?eno po poĹĄti.

Prispele so tudi Ĺže nove kolekcije 2015, razlog veÄ?, da obiĹĄÄ?ete Razstavno prodajni salon Velenje.

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

26. marca 2015

19

PRILOGA DOM

Ustvarite si svoj dom na odliÄ?ni lokaciji v Savinjski dolini!

Elektro in telekomunikacijske storitve OptiÄ?ne in komunikacijske instalacije

Ustvarjamo Zeleno energijo.

To je elektriÄ?no energijo, ki je proizvedena iz neomejenih obnovljivih virov; energije sonca in vetra.

Tako varujemo naĹĄe okolje!

www.scr.si

Nove hiĹĄe ÂťPondorski LogÂŤ na relaciji PONDOR - VRANSKO (v neposredni bliĹžini gostiĹĄÄ?a Grof, oddaljenost od avtoceste Ljubljana– Maribor le 1,5 km) V Savinjski dolini, na meji z obÄ?ino Vransko, v kraju Pondor, v prelepi naravi, ob obronku gozda sta Ĺže zgrajeni dve samostojni hiĹĄi (P+M) na parceli 630 m2 in 640 m2, z neto bivalno povrĹĄino 157,12 m2. Gradnja je klasiÄ?na (zidana izvedba), z etaĹžnimi armiranobetonskimi plo-

ĹĄÄ?ami in lesenim simetriÄ?nim dvokapnim ostreĹĄjem. Poudarek gradnje je na energetski in trajnostni usmeritvi; to je izolacijska fasada 15 cm, predvideno talno ogrevanje na toplotno Ä?rpalko zrak–voda, ki po toplotnoizolacijskih karakteristikah presega PURES za cca 15 %. HiĹĄa nudi sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in energijsko varÄ?nost. HiĹĄi sta za prodajo dograjeni v III. podaljĹĄano gradbeno fazo, v dogovoru s kupcem pa lahko investi-

tor dogradi hiĹĄo v V. gradbeno fazo.

NepremiÄ?nine so vpisane v zemljiĹĄko knjigo in so proste vseh bremen.

Kjer dom v soncu Ĺžari – tam sreÄ?a puĹĄÄ?a sledi, zato dobrodoĹĄli v sonÄ?nem naselju Pondorski log.

Za podrobnejĹĄe informacije obiĹĄÄ?ite spletno strani www.kolenc.informacija.net ali pokliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 03/ 425 43 05 ali 041/ 697 486. đ&#x;”˛

�a�va�o�kakovost���vanja �on���a�novo�ra�enj���stanovanjski���i��v�osr�j��narave�in�ne�osre�ni��li�ini��r�ane�a��na�o�li�ni�lokaciji

v�zaselk�����O��O������O�������O��O���V�����O� �v��li�ini��osti��a��rof���li�ina��������km����elje����min����j����min�����4��min)

V�naravnem��a��krati��r�anem�okolj���smo�za�Vas�z�ra�ili�samostojne�stanovanjske��i�e� v����.��o�.��r.�fazi���mo�nost��okon�anja�v�V.��r.�fazo).

Energet���������n����n����tre�n����������en�E�����

Ve��na�s�letni�strani��

www.kolenc.informacija.net Tel.�����4��4���� ������4������4�����4��������4 ��mail��fanika@kolenc.si

Po���r��v�sok���dr���nsk���standardov���do���a�sr��n��dr���n�

Zaupajo nam tudi najveÄ?ji!

Kersnikova 13, Velenje | tel.: 03 620 94 00, 041 260 670

RAVNANJE Z GRADBENIMI ODPADKI KoroĹĄka cesta 46 | Velenje | www.pup-saubermacher.si Ravnanje z gradbenimi odpadki predpisuje Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS ĹĄt. 34/2008) in ni komunalni odpadek; oddaja le-teh je plaÄ?ljiva. Ta uredba doloÄ?a obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta.

Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbiĹĄÄ?u je v celoti odgovoren investitor, to je obÄ?an ali pravna oseba. Ne glede na to pa lahko investitor za celotno gradbiĹĄÄ?e pooblasti enega od izvajalcev del, da v njegovem imenu oddaja gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov ali obdelovalcu in ob oddaji vsake poĹĄiljke odpadkov izpolni evidenÄ?ni list, doloÄ?en s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

Gradbeni odpadki se morajo na gradbiĹĄÄ?u zaÄ?asno skladiĹĄÄ?iti loÄ?eno po posameznih vrstah s klasifikacijskega seznama odpadkov in loÄ?eno od drugih odpadkov tako, da ne onesnaĹžujejo okolja, z njimi pa je treba ravnati tako, da jih je mogoÄ?e obdelati.

PUP-Saubermacher ima v upravljanju zbirni center Velenje 1, je vpisan v evidenco kot zbiralec gradbenih odpadkov in lahko za gradbene odpadke izda investitorju evidenÄ?ni list.

Investitorji oz. pooblaĹĄÄ?eni izvajalci lahko gradbene odpadke pripeljejo in oddajo v zbirni center Velenje 1, le ob plaÄ?ilu le-teh.

PlaÄ?a se tudi tehtanje gradbenih odpadkov. Podjetja in fiziÄ?ni osebe, ki potrebujejo izpolnjen evidenÄ?ni list, pred prvo oddajo odpadkov izpolnijo pooblastilo za vlaganje in podpisovanje evidenÄ?nih listov o ravnanju z odpadki v elektronskem sistemu IS-odpadki, na upravi PUP-Saubermacher, d. o. o., KoroĹĄka cesta 46, Velenje ali v zbirnem centru Velenje 1.

Pomembno je loÄ?evanje gradbenih odpadkov, ker imajo razliÄ?ni gradbeni odpadki glede na pot predelave razliÄ?ne cene.

Pup-Saubermacher vam glede na vaĹĄe povpraĹĄevanje naredi ponudbo za prevzem gradbenih odpadkov.

Za informacije smo dosegljivi na tel. ĹĄt. 03 896 87 11 in 03 896 87 63.

Hvala za razumevanje.

Uprava PUP-Saubermacher

RGP – rudarski gradbeni programi, med nami Ĺže veÄ? kot 10 let Danes je druĹžba RGP moderen poslovni sistem, ki zdruĹžuje celoten spekter rudarsko-gradbenih programov. Organizacijske enote Proizvodnja betonskih proizvodov, Proizvodnja kamenih agregatov ter Rudarske in gradbene storitve nudijo celotno sliko naĹĄega poslovanja.

Smo vodilni v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Svinjski dolini pri pridobivanju kamenih agregatov ter mokrih in suhih betonskih meĹĄanic. Iz prvotne druĹžbe, ki je bila vpeta v lokalno okolje, smo prerasli v blagovno znamko, ki je zelo dobro poznana tako v Sloveniji kot tujini. NaĹĄe ogledalo so naĹĄi projekti in reference. Ĺ˝elimo biti uspeĹĄen ponudnik celovitih tehnoloĹĄkih reĹĄitev v sklopu rudarskih in geotehniÄ?nih storitev na slovenskem trgu in trgih jugovzhodne Evrope. Ĺ˝e od vsega zaÄ?etka smo prisotni na projektih energetike, ki zajemajo izgradnje

hidroelektrarn na reki Savi. HE BoĹĄtanj, HE Blanca, HE KrĹĄko in sedaj ĹĄe HE BreĹžice so naĹĄe bogate reference. Izgradnja prve Ä?rpalne hidroelektrarne v AvÄ?ah na reki SoÄ?i, sanacijska dela na HE Formin, HE Doblar, HE ZlatoliÄ?je in izgradnja nadomestnega bloka VI v TEĹ so dela, pri katerih smo bili in smo prisotni. Prav tako segajo naĹĄe reference na podroÄ?je projektov sanacije ĹželezniĹĄkih objektov, izgradnja cest, utrjevanje in sanacija plazov, zapiranje rudnikov in izdelava podzemnih objektov, specialna vrtalna in geotehniÄ?na dela. NaĹĄe poslovanje je ĹĄe vedno povezano s Premogovnikom Velenje, s katerim skupaj izvajamo zelo pomemben in tehnoloĹĄko odmeven projekt izgradnje novega izvoznega jaĹĄka NOP II. V prvem desetletju je druĹžba RGP proizvedla 412.500 m3 mokrih betonskih meĹĄanic ter 95.000

ton suhih betonskih meĹĄanic. Proizvodnja kamenih agregatov je v tem Ä?asu proizvedla 3.200.000 ton agregata, za kar je bilo potrebno izdelati 114.081 metrov vrtin. Poraba razstreliva je presegla 349 ton.

Danes so v druĹžbi RGP zaposleni 103 ljudje. Ljudje smo tisti, ki dajemo vrednost in moÄ? vsem idejam in projektom. Smo gonilna moÄ? in tisti, po katerih se podjetja razlikujejo med seboj. Vsekakor se podjetje ne more razvijati brez ljudi, saj predstavljamo kulturo druĹžbe, ta pa njeno duĹĄo. In podjetje brez duĹĄe ne more preĹživeti, sploh pa ne v teh kriznih Ä?asih.

Zavedamo se svojih bogatih sposobnosti, zato bomo tradicijo in desetletne izkuĹĄnje tudi v prihodnje zdruĹževali z veliko delovno nemo, svojo prihodnost pa ustvarjali z novimi projekti, neizmerno vero vanje đ&#x;”˛ in veliko Ĺželjo po uspehu.

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 20

20

PRILOGA DOM

26. marca 2015

Kam z gradbenimi odpadki?

Selo 22, Velenje

Ko gradimo, se sreÄ?ujemo s teĹžavo, kam z gradbenimi odpadki. Podjetje Jelen vam omogoÄ?a sprejem gradbenih odpadkov na obmoÄ?ju nekdanjega kamnoloma GIP Vegrad na Selu. Za sprejem in predelavo gradbenih odpadkov imajo potrebno koncesijo. Pri njih dobite tudi nasipni material za gradnjo. Po novem boste lahko po naroÄ?ilu najeli ĹĄe keson za odvoz gradbenih odpadkov. Skratka, Ä?e gradite, je podjetje Jelen pravi partner za vas. ÄŒe potrebujete kakovosten in ugoden servis kosilnic in motornih Ĺžag, potem je pravi naslov tudi podjetje Jelen, ki ima svoje prostore v nekdanjem kamnolomu GIP Vegrad na Selu.

Poleg tega vas Ĺželijo opozoriti na servis in prodajo visokokakovostnih hidravliÄ?nih cevi Hansa Flex za vse vrste strojev in naprav ter popravilo cevi za hidravliÄ?ne volane in klima naprave. Na voljo vam je tudi sistem fleksibilnih cevi iz nerjaveÄ?ega jekla CATS, ki je zasnovan za notranjo in zunanjo distribucijo plina in pitne vode.

ObiĹĄÄ?ete jih lahko vsak delavnik med 8. in 16. uro, ob sobotah pa med 8. in 13. uro.

(nekdanji kamnolom GIP Vegrad)

041/ 606 349 031/ 660 161 www.jelen.si

Kam z gradbenimi odpadki?

Sprejem gradbenih odpadkov (koncesija) z moĹžnostjo odvoza (kontejnerji)

ASFALT KOVAĂˆ d.o.o.

Planina pri Sevnici 47 a, 3225 Planina pri Sevnici

Gradite in potrebujete nasipni material?

PROIZVODNJA IN VGRADNJA ASFALTNIH ZMESI

Nudimo nasipni material za nasipanje cest in dvoriťè

03 749 10 30 031 652 437 asfalt.kovac@siol.net www.asfaltkovac.si

Servis in prodaja hidravliènih cevi

đ&#x;”˛

�����I���� �E�E�E�E�E�GIJE

Plesen – nastanek in odprava d.o.o.

TRGO�����-���R���-�����

Vzroki za nastanek zidne plesni so lahko: • •

MEĹ ALNICA��Aďż˝Vďż˝ zaďż˝vďż˝aďż˝podroÄ?ďż˝aďż˝uporabe!

Znebite��e�ple�ni!

Kemopol���otect

��dodatko��proti��id�i�ples�i

�anacap������l�

dezinfekcijsk��s�edstv�� proti��id�i�ples�i

Sanacap�2000��i��Acti�e���l��

visokokvalitet�a�paroprop�st�a��arva� proti��id�i�ples�i

Akcijaďż˝

-20%

����������o��0������aďż˝komplet! ďż˝riďż˝orďż˝i��oroďż˝ja��aďż˝slikopleskarska��ela Visokokvalitetďż˝e���asa��e��arveďż˝i�� ďż˝akljďż˝Ä?ďż˝iďż˝oďż˝eti Ĺş AvtoliÄ?arski��ateriali Ĺş ďż˝roďż˝ja��aďż˝avtoliÄ?arje Ĺş Ĺş

ObiĹĄÄ?iteďż˝svetďż˝saďż˝jsďż˝i��barv

www.ara-bar ve.si

Te�.������471�71�����1��1���4�����-���ta��ara@ara-barve.si

STANOVANJSKI KREDITI

nepravilna izvedba gradbenih del in izbira materialov; nezadostno prezraÄ?evanje stanovanja, povezano z aktivnostmi, pri katerih se ustvari veliko vlage (tuĹĄiranje, kuhanje, suĹĄenje perila, pranje posode, delovanje velikih akvarijev itd).

Plesen lahko vpliva na zdravje: • • • • • •

alergiÄ?ne reakcije koĹže, glivice, glavobol in pekoÄ?e oÄ?i, teĹžave z dihanjem, kaĹĄelj, vnetje nosne sluznice.

vse�za�ogrevanje �ran�����o�rni��s.�. �.�e.��a��rg���2�����0��ozirje

www.vseza-ogrevanje.si

04���7��272

Svetujemoďż˝vamďż˝oďż˝ra��iďż˝ni��moĹžnosti��ogrevanja���obnovďż˝jivimiďż˝viriďż˝ energijeďż˝in��oiĹĄÄ?emoďż˝najboďż˝jĹĄoďż˝doďż˝goroďż˝noďż˝reĹĄitev��aďż˝vaĹĄe��otrebe.ďż˝

Ponudba:ďż˝kotliďż˝na��iomaso��toplotneďż˝Ä?rpalke��solarniďż˝sistemi��kaminskeďż˝peÄ?iďż˝naďż˝drvaďż˝aliďż˝ pelete��prostostoďż˝eÄ?iďż˝kamini��vgradniďż˝kamini��klimatskeďż˝naprave��montaďż˝aďż˝vse�� iďż˝delkovďż˝ i���������prodaďż˝negaďż˝programa.ďż˝Uredimoďż˝vse��otrebno��a��ridobitevďż˝subvencije.

Kako odpravimo zidno plesen: Najprej preverimo vzrok za prekomerno vlago. ÄŒe tega ne bomo ustrezno odpravili, se bo plesen vedno znova pojavljala.

PovrĹĄinsko plesen lahko odstranimo sami, Ä?e pa se enkrat zaĹžre v steno in so napadene veÄ?je povrĹĄine, je najbolje, da delo prepustimo strokovnjaku. ÄŒe ste sam svoj mojster, ARA, d. o. o., ponuja reĹĄitev: Sanacap B1 (1l) – dezinfekcijsko sredstvo proti zidni plesni Sanacap 2000 Tix Active (4l) – Visoko kvalitetna paro propustna barva proti zidni plesni đ&#x;”˛

Prijaznost pomeni razumeti, kaj potrebujete.

S stanovanjskim kreditom Abanke si uresniÄ?ite sanje o novem ali prenovljenem domu. www.abanka.si l Abafon 080 1 360

Termonova d.o.o. | Ĺ peglova 2 (Pesje) | Velenje Tel.: 03 620 07 26 | E-mail: termonova.zoran@amis.net PrezraÄ?evanje • Vodovod • Ogrevanje • Klimatiziranje

Od ideje do izvedbe!

Ugodno!

Material za ogrevanje, vodovod in klimatizacijo.

Toplotne Ä?rpalke za ogrevanje

MoĹžnost pridobitve subvencij

UNIVERZALNI DROBILNIKI za drobljenje in predelavo

ROBUST d.o.o., Arja vas 104, SI - 3301 PetrovÄ?e T: 03 703 87 96, M: 051 317 141, E: info@robust.si, W: www.robust.si

Inteligentno drobljenje Univerzalni drobilnik Robust, plod lastnega razvoja in proizvodnje, omogoÄ?a enostavno, ekonomiÄ?no in uÄ?inkovito drobljenje razliÄ?nega lesa, lesenih ostankov, palet (vkljuÄ?no z Ĺžeblji in sponkami), ivernih ploĹĄÄ?, furnirjev, MDF ploĹĄÄ?, kartonaĹže, razliÄ?ne plastike in podobnih materialov.

S pomoÄ?jo kaljenih rezilnih noĹžev na rezilnih letvah trga in drobi material. Drobilni prostor brez mehanskih ovir zagotavlja tekoÄ? proces drobljenja brez moteÄ?ih zagozditev materiala in poslediÄ?no izredno visoko produktivnost. Zdrobljen material Ĺželene granulacije prehaja skozi odprtine v situ.

Inteligentni krmilni sistem zagotavlja popolnoma avtomatsko delovanje drobilnika Robust in enostavno nadgradnjo v visoko produktivne linije, ki omogoÄ?ajo uÄ?inkovito predelavo ter uporabo razliÄ?nih materialov in ostankov.

Proizvajalec poleg prodaje omogoÄ?a tudi najem drobilnika, za kar lahko pokliÄ?ete na 03 703 87 96 in se dogovorite. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

26. marca 2015

EKO sklad – Slovenski okoljski javni sklad Eko sklad pomaga pri aktivnostih, ki so povezane z varstvom narave.

Dosedanje izkuĹĄnje in primere dobre prakse nadgrajujejo z novimi dognanji in ukrepi, ki izboljĹĄujejo stanje okolja. Prehod na obnovljive vire energije, uÄ?inkovita raba energije, ravnanje z odpadki, odpadnimi vodami, trajna mobilnost in ozaveĹĄÄ?anje javnosti so naloge EKO sklada. FiziÄ?nim osebam so na voljo nepovratne finanÄ?ne spodbude in ugodni krediti za rabo obnovljivih virov energije, veÄ?jo energijsko uÄ?inkovitost stanovanjskih stavb in elektriÄ?na vozila ter ugodni krediti za razliÄ?ne ukrepe na podroÄ?ju varstva voda in uÄ?inkovite rabe vode ter ravnanja z odpadki. Trenutno so na voljo samo ugodni krediti za izvedbo okoljskih naloĹžb.

Gradimo, da Vam bo bolje!

Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo

• Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekoÄ?ine in pline • Izgradnja in vzdrĹževanje komunalnih cevovodov • Izgradnja cest, ploÄ?nikov in dvoriĹĄÄ? • Urejanje okolice

• vgradnja sistemov za prezraÄ?evanje z vraÄ?anjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija); • vgradnja toplotne Ä?rpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe; • vgradnja uÄ?inkovitih kurilnih naprav na lesno biomaso – na polena, pelete ali sekance; • nakup osebnih avtomobilov,

motornih koles, koles z motorjem in koles na elektriÄ?ni ali hibridni pogon, pri katerih znaĹĄajo emisije CO2 v kombiniranem naÄ?inu voĹžnje po podatkih proizvajalca najveÄ? 110 g/km; • vgradnja solarnega ogrevalnega sistema.

Vir: http://www.ekosklad.si/fizicne-osebe đ&#x;”˛

Jure BeriÄ?nik

Zelena

14

Po standardu in konkurenÄ?nih cenah!

NIVIG d.o.o., AĹĄkerÄ?eva cesta 20, 3325 Ĺ OĹ TANJ, GSM: 041 888 772, tel: 03 891 10 03, fax: 03 891 10 04 e-naslov: info@nivig.si, www.nivig.si

Gradimo, da vam bo bolje

ki bi Ĺželeli pridobiti subvencijo za nakup male komunalne Ä?istilne naprave, oglasite se pri nas. Ponudili vam bomo Ä?istilno napravo, pomagali urediti vso dokumentacijo za pridobitev subvencije in vam Ä?istilno napravo tudi montirali in zagnali.

S svojimi izkuĹĄnjami, tradicijo, znanjem in vizijo bomo nadaljevali đ&#x;”˛ zastavljeno pot.

Delujemo na podroÄ?ju izgradnje in vzdrĹževanja komunalnih cevovodov, kanalizacije, vodovodov, plinovodov, zemeljskih del, izkopov, gradnje cest, ploÄ?nikov, dvoriĹĄÄ?, urejanja okolice ter montaĹže in zagona malih komunalnih Ä?istilnih naprav.

ObÄ?ani Ĺ oĹĄtanja in MO Velenje,

KoĹĄarica Pesje Ĺ peglova 16 Tel.: 03/ 891 91 40 14

Iz naĹĄe pestre ponudbe:

Zelena pomlad

Razku`ilo Ecocid S v za{~iti va{ih rastlin Na{e rastline bodo najlep{e, ~e se jim bomo posve~ali skozi vse leto. Obdarile nas bodo s svojo edinstveno lepoto, v kolikor bomo znali poskrbeti za njihovo zdravo rast. V ~asu vzgoje rastlin vedno obstajajo dolo~ena tveganja, ki lahko ogrozijo optimalno rast rastline. Med dejavnike tveganja prav gotovo sodijo tudi bolezni rastlin, ki jih povzro~ajo nevarni mikroorganizmi. Zato moramo poskrbeti, da na{e rastline ne bodo prihaja v stik s povzro~itelji bolezni. Med preventivne ukrepe za{~ite rastlin prav gotovo sodi razku`evanje opreme, korit, povr{in itd.

Za u~inkovito razku`evanje je potrebno imeti tudi kakovostne proizvode s katerimi lahko u~inkovito prepre~ujemo pojav in {irjenje bakterijskih, virusnih in glivi~nih obolenj rastlin.

Osnovne in najpomembnej{e lastnosti razku`ila Ecocid S so u~inkovitost, varnost, prakti~nost in vsestranska uporabnost. Neodvisna testiranja so dokazala njegovo virucidno, baktericidno in fungicidno u~inkovitost. Sestavine, ki jih vsebuje delovna raztopina, se razgradijo v okolju ne{kodljive snovi in tako ne predstavljajo nevarnost za okolje. Izdelek je v

Nudimo vam dobavo, montaĹžno in zagon malih komunalnih Ä?istilnih naprav.

Ponujamo veÄ? vrst in velikosti od 5 enot do 100 enot.

V gradbenem podjetju NIVIG, d. o. o., se zaposleni uspeĹĄno ter z veliko mero obÄ?utka prilagajanja in uresniÄ?evanja Ĺželjam investitorjev trudimo za pravoÄ?asno, kakovostno in konkurenÄ?no izvedbo del ter hkrati skrbimo za zmanjĹĄevanje onesnaĹženosti okolja.

MoĹžnosti za fiziÄ?ne osebe, ki jih sofinancira Eko sklad, so (ta hip moĹžni le krediti): • zamenjava zunanjega stavbnega pohiĹĄtva, tj. oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev z novim, energijsko uÄ?inkovitim zunanjim stavbnim pohiĹĄtvom; • izvedba toplotne izolacije fasade skupaj s podstavkom oz. coklom; • izvedba toplotne izolacije tal nad neogrevano kletjo ali nad neogrevanim prostorom in tal nad zunanjim zrakom; • izvedba izolacije stre-Page pomlad 15.qxdtoplotne 12.3.2015 12:39 he oziroma stropa proti neogrevanemu prostoru;

21

PRILOGA DOM

obliki pra{ka, ki ga je enostavno shranjevati, transportirati in natan~no red~iti, saj je hitro topen v mla~ni vodi. Omogo~a popolni nadzor, saj je primeren za razku`evanje povr{in, predmetov, opreme, zraka in vodnih sistemov.

Ecocid S je vsestransko uporaben kar dokazuje njegova uporaba v programu biolo{ke za{~ite rastlinjakov. Program je razdeljen na dva segmenta: – Zaklju~no razku`evanje in – Sprotno (kontinuirano) razku`evanje.

Zaklju~no razku`evanje rastlinjakov vr{imo takrat, ko rastlinjak izpraznimo oz. pripravimo za ponovno vselitev rastlin in ga izvr{imo v petih fazah. V prvi fazi rastlinjak grobo o~istimo organskih odpadkov (ostanki rastlin, zemlja ipd.), ki predstavljajo velik vir mo`ne ponovne oku`be. Velika koli~ina zemlje tudi zmanj{uje sam u~inek ~i{~enja in razku`evanja. V drugi fazi o~istimo in razku`imo vodni sistem v rastlinjaku, ki prav tako lahko vsebuje dolo~ene kontaminente, {e posebej v glavni vodni cisterni so lahko ostanki smeti in umazanije. Z uporabo Ecocid S bomo odstranili tudi biofilme in alge. Razku`ilo v 1 % delov-

ni koncentraciji spustimo skozi cevi in jih, po 10 minutnem delovanju razku`ila, izperemo z vodo. Prav tako je potrebno iz rastlinjaka odstraniti vso premakljivo opremo, jo o~istiti in razku`iti s prej omenjeno delovno raztopino Ecocida S. V tretji in ~etrti fazo rastlinjak o~istimo in razku`imo. Pri tem uporabljamo 1-% delovno raztopino (300 ml/m2). Po temeljitem ~i{~enju in razku`bi rastlinjaka ter vrnitvi premakljive opreme v rastlinjak, priporo~amo {e zamegljevanje (5. faza).

Predvsem zaradi tega, da razku`imo zrak in mesta, ki smo jih s prej{njimi postopki spregledali oz. so bili za nas nedosegljivi npr. strop, razpoke v stenah itd. Ecocid S lahko uporabimo za hladno ali toplo zamegljevanje. Potrebno pa je poudariti, da kon~no razku`evanje vr{imo brez prisotnosti rastlin v rastlinjaku.

Ecocid S se lahko uporablja tudi za sprotno razku`evanje vseh prostorov, povr{in, opreme, lon~kov, obutve, vozil ipd., pri tem pazimo, da delovna raztopina razku`ila ne pride v neposreden stik z rastlino.

Biocide uporabljate varno Pred uporabo izdelka natan~no preberite navodilo za uporabo

• • • •

Zemlja Gramoor, 70 litrov Gnojilo Organik, 20 kg Gnojilo Orgo, 25 kg Krma Bro-ď€ n, 30 kg

7,99 15,99 9,90 15,19

€ € € €

Ä?no Prisr ni! e vablj

Sprejemamo naroÄ?ila za kokoĹĄi nesnice 16 do 18 tednov (rjave, grahaste, Ä?rne, ĹĄtajerke) in enodnevne piĹĄÄ?ance.

Pester izbor ÂťputkÂŤ v trgovini KoĹĄarica Ko, ko, ko, koooooo ‌ Najprej bi spregovorili nekaj besed o ÂťputkiÂŤ, ki je pustila peÄ?at v naĹĄih krajih. Ĺ tajerska kokoĹĄ je edina avtohtona pasma kokoĹĄi na Slovenskem. Pri nas je zelo cenjena in iskana sorta.

Ime â€œĹĄtajerkaâ€? se je verjetno razĹĄiril zato, ker so jih na Ĺ tajerskem redili v najveÄ?jem ĹĄtevilu. V Ä?asu svoje nesnosti tehta ĹĄtajerska kokoĹĄ od 1,8 do 2,2 kg. Najbolj priljubljen tip ĹĄtajerske kokoĹĄi so temno rjave barve. Ĺ tajerka je pridna ÂťputkaÂŤ, zelo prilagodljiva, zelo odporna na bolezni, je tipiÄ?na kmeÄ?ka kokoĹĄ. Naslednjo bi omenili grahasto nesnico. Lahko se primerja z rjavo nesnico, ki je pri nas najbolj poznana. Znese pri-

bliĹžno toliko jajÄ?k kot najboljĹĄa nesnica. Rjave kokoĹĄi lahko uvrĹĄÄ?amo med najboljĹĄe nesnice. ÄŒe Ĺželite doma imeti veliko jajÄ?k, si priskrbite rjave ali grahaste kokoĹĄi, ki so si po nesnosti zelo podobne. Zelo pridne nesnice pa so tudi Ä?rne kokoĹĄi, vendar jih Ĺžal naĹĄa populacija manj pozna. Lahko jih primerjamo z rjavo in grahasto nesnico. Ko se odloÄ?ate za nakup nesnic, vam svetujem naslednje; kupite rjave kokoĹĄi, grahaste, ĹĄtajerke in Ä?rne nesnice.

Le zakaj ne bi imeli pestrega in raznolikega izbora nesnic? Vse nesnice potrebujejo pestro in raznoliko hrano, vitamine ‌ Vse naťteto vam nudijo v trgovini Koťarica.

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

NaroÄ?niki imate 50 odstotni popust.

Oddaja: KidriÄ?eva 2 a, Velenje - ponedeljek med 7.00 in 16.00, od torka do petka med 7.00 in 14.30.

Poleg tega pa vam v trgovini KoĹĄarica nudimo enodnevne piĹĄÄ?anÄ?ke za pitanje in enodnevne nesnice. ÄŒe pa ste bolj neuÄ?akani, vam nudimo tudi piĹĄÄ?anÄ?ke, stare ĹĄtiri tedne. PiĹĄÄ?anÄ?ke imate samo ĹĄe nekaj Ä?asa in Ĺže bodo primerni za ‌ TakĹĄni piĹĄÄ?anÄ?ki so odpornejĹĄi, veÄ?ji, cenovno zelo ugodni (2,90 evra za komad). Vse vrste nesnic pa lahko pri nas kupite za samo 7,30 evra.

ObiĹĄÄ?ite nas v trgovini KoĹĄarica in svetovali vam bomo po svojim najboljĹĄih moÄ?eh. Za konec pa se bomo skupno veselili naĹĄih in vaĹĄih uspehov! đ&#x;”˛

maliI

S A L G O

03 898 17 50 • nadja@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 22

22

Ĺ PORT

RokometaĹĄi Gorenja izpolnili drugi cilj Po uvrstitvi med osem najboljĹĄih Ĺželijo na sklepni turnir ĹĄtirih najboljĹĄih moĹĄtev, ki bo maja v Berlinu RokometaĹĄi Gorenja so v zadnji tekmi skupinskega dela pokala EHF norveĹĄki Haslum tudi v njegovi dvorani premagali z dvoĹĄtevilÄ?nim rezultatom (34 : 22).

Pred odhodom so vedeli, da jih le zmaga ne glede na razplet tekme v skupini B med Granollersom in Sankt Peterburgom zanesljivo pelje med osem najboljĹĄih moĹĄtev v pokalu EHF. Ĺ panci so kot gostitelji zmagali s 30 : 26 in sedmimi toÄ?kami osvojili drugo mesto, Rusi pa s samo tremi konÄ?ali na zadnjem. Toda za rokometaĹĄe Granollersa se je s tem letoĹĄnje tekmovanje konÄ?alo, saj so s komaj petimi toÄ?kami najslabĹĄe drugouvrĹĄÄ?eno moĹĄtvo. VelenjÄ?ani so zbrali osem toÄ?k, danski Skjern Handbolh (skupina C) deset (prav toliko kot zmagovalec te skupine Fuche Berlin). V skupini D pa je drugo mesto osvojil ĹĄvedski Eskilstuna Guif, prav tako z osmimi toÄ?kami. Zmagovalci skupin nemĹĄki Hamburg, danski Team Tvis Holstebro, nemĹĄki Fuchse Beriln pa so vsi zbrali po deset. Razen Holestebra so vsi po enkrat izgubili.

Skratka, ob morebitnem porazu v zadnji tekmi s Haslumom bi VelenjÄ?ani konÄ?ali prvenstvo, saj bi imeli kot drugouvrĹĄÄ?eno moĹĄtvo najmanj toÄ?k, samo ĹĄest.

Na pot na NorveĹĄko so sicer odpotovali s precejĹĄnjim spoĹĄtovanjem do nasprotnika,

26. marca 2015

obenem pa odloÄ?eni, da niÄ?esar ne bodo prepustili nakljuÄ?ju. S sijajno igro so znova potrdili, da so za razred boljĹĄi od Skandinavcev, in morebiten strah pred to potjo, da morda ne bodo uspeli, je bil odveÄ?. Resda so rokometaĹĄi Hasluma v svoji dvorani po potopu v velenjski dvorani v drugem krogu s trinajstimi goli razlike nato presenetili vse, ki spremljajo to – za ligo prvakov drugo najmoÄ?nejĹĄe evropsko klubsko tekmovanje, z zmago nad prvim favoritom Hamburgom v tretjem krogu. Toda Nemci so jih gotovo podcenjevali, saj niso igrali v najmoÄ?nejĹĄi postavi. Kot gostje so NorveĹžani premagali tudi slabe Ĺ vicarje v predzadnjem krogu in se jim s tem oddolĹžili za poraz v svoji dvorani v prvem.

Skratka, VelenjÄ?ani so vseh ĹĄestdeset minuti igrali odloÄ?no in brez podcenjevanja. Ĺ˝e v prvem polÄ?asu so si priigrali prednost ĹĄestih golov, ki so jim zagotavljalli mirno nadaljevanje. V drugem so prednost podvojili, zmagali z razliko dvanajstih, torej le

enim manj kot v prvi tekmi. ÄŒe upoĹĄtevamo obe tekmi, so bili slovenski podprvaki od Skandinavcev boljĹĄi kar za 25 golov. Ĺ e zlasti sta blestela StaĹĄ Skube (izbrali so ga za najboljĹĄega gostujoÄ?ega igralca) in s hitrimi napadi Mario Ĺ oĹĄtariÄ?, ki je bil z devetimi goli tudi najboljĹĄi strelec tega dvoboja. Pri domaÄ?ih je nekoliko izstopal le reprezentant Andres Roje. ÄŒeprav je je bilo zanj zaradi tretje izkljuÄ?itve Ĺže v 47. minuti konec tekme, so ga izbrali za najboljĹĄega

padalec BlaĹž KleÄ?, ki je moral igrati vseh ĹĄestdeset minut, enako tudi Ĺ oĹĄtariÄ?.

Pred zaÄ?etkom letoĹĄnjega nastopanja v Evropi so bili cilji VelenjÄ?anov bolj skromni. Sedaj pa si Ĺželijo na sklepni turnir, ki bo maja v Berlinu.

Ivan Vajdl po odloÄ?ilni zmagi ÂťÄŒestitam fantom za odliÄ?no igro, zmago, ki nam je prinesla uvrstitev v Ä?etrtfinale. Vedeli smo, da ĹĄest toÄ?k, kolikor smo jih imeli

Premagati bo treba danski Tvis Holstebro V torek so na sedeĹžu EHF na Dunaju izĹžrebali polfinalne pare. Pred njim je velenjski trener dejal: ÂťPredvsem si Ĺželimo, da bi bil naĹĄ novi tekmec danski predstavnik, ki je gotovo manj kakovosten kot nemĹĄki. A ne glede na to, koga bomo dobili, se bomo poskuĹĄali z dobro igro uvrstiti na turnir ĹĄtirih najboljĹĄih moĹĄtev.ÂŤ Ta bo 16. in 17. maja v nemĹĄki prestolnici Berlinu.

Trenerju so se besede uresniÄ?ile. Dobili so danski Tvis Holstebro, ki je bil z desetimi toÄ?kami zmagovalec skupine B. Toliko toÄ?k so imeli tudi zmagovalci drugih treh skupin, vendar Gorenjev novi nasprotnik ni doĹživel nobenega poraza.

Konec tedna prva lovorika?

S prve tekme v Velenju

domaÄ?ega igralca.

Trener Ivan Vajdl je imel pred to tekmo kar nekaj teĹžav s sestavitvijo moĹĄtva. Doma so ostali poĹĄkodovani Kristian Bećiri, Jernej PapeĹž, Matic VreÄ?ar in tudi Rok GolÄ?ar, ki je pred odhodom zbolel. Smolo pa je imel Senjamin Burić, ki se je pred tekmo na treningu v tamkajĹĄnji dvorani poĹĄkodoval. Tako je bil edini kroĹžni na-

pred zadnjim krogom, ne bo dovolj. Imeli pa smo tudi veliko priloĹžnost, da osvojimo prvo mesto. Ĺ˝al tekme s Hamburgom v RdeÄ?i dvorani nismo odigrali vseh ĹĄestdeset minuta na vrhunski ravni. Na obeh tekmah z njim smo popustili v zadnjih minutah, zato smo morali v zadnjem dvoboju premagati Haslum. To se je zgodilo celo laĹžje, kot smo priÄ?akovali.ÂŤ

Gorenjev trener je pred novo tekmovalno sezono optimistiÄ?no napovedal, da si Ĺželijo vrniti drĹžavni naslov, obenem pa osvojiti ĹĄe pokalnega. Prvega lahko ulovijo Ĺže konec tega tedna.

Poudarja: ÂťZavedam se, da je ekipa Celja vrhunska. To so pokazali tudi na evropskih tekmah lige prvakov. Ne glede na to bomo naredili vse, da uspemo. OdloÄ?ilna tekma bo seveda med nami in Celjani, drugih preseneÄ?enj, Ä?eprav so ta v pokalu pogosta, vendarle ne bi smelo biti.ÂŤ Gostitelj sklepnega turnirja bo nekdanji Ä?lan prve lige in trenutno vodilno moĹĄtvo 1. B lige Koper.

Nanj sta se po priÄ?akovanju uvrstili lanski prvak Celje Pivovarna LaĹĄko in podprvak Gorenje, prviÄ? v zgodovini pokala pa kar dve moĹĄtvi 1. B lige. Ob KoprÄ?anih je to uspelo ĹĄe moĹĄtvu Dol TKI Hrastnik, ki je po 20. krogu na Ä?etrtem mestu. đ&#x;”˛

NajslabĹĄa Rudarjeva pomlad

ÂťV nedeljo na vso moÄ?!ÂŤ

Strelska suťa velenjskih nogometaťev ťe vedno traja – Peta tekma brez doseŞenega gola in zmage

NogometaĹĄice Rudarja Ĺ kal potrdile dobro pripravljenost

Kriza nogometaĹĄev Rudarja se nadaljuje. Upali in Ĺželeli so, da bodo na gostovanju pri predpredzadnji Gorici konÄ?no le zmagali ali vsaj dosegli prvi letoĹĄnji gol. Ni se zgodilo ne prvo ne drugo. Nasprotnikova vrata so zanje ĹĄe vedno kot zaÄ?arana. DomaÄ?i pa so bili boljĹĄi kar s 3 : 0. Do tega gostovanja so se lahko hvalili, da imajo najboljĹĄo obrambo, po tej tekmi pa niti hvaliti ne morejo veÄ?. Tako neuÄ?inkovitega zaÄ?etka posezone pri Rudarju ne pomnijo.

Delno opraviÄ?ilo za slabĹĄe igre so tudi rdeÄ?i kartoni, saj so kar trikrat konÄ?ali tekmo z igralcem manj. NajbrĹž je pa je ob tem, da ĹĄe vedno ni (bilo) obljubljenega izplaÄ?ila plaÄ?, ĹĄe kakĹĄen drug vzrok ‌ ÂťZadeti moramo, brez tega ni toÄ?k, ni zmag,ÂŤ je precej razoÄ?aran po tej tekmi ponovil Ĺže veÄ?krat izreÄ?ene besede v drugem delu prvenstva trener Jernej Javornik. In ĹĄe: ÂťPred nami je premor, ki je za nas zelo dobrodoĹĄel. IzboljĹĄati moramo nekatere elemente igre in se Ä?im bolj pripraviti za nadevanje prvenstva. Obenem pa si povrniti tudi samozavest, ki je ob rezultatih vsekakor upadla.ÂŤ Zaradi kvalifikacijske tekme najboljĹĄe slovenske izbrane vrste s San Marinom za nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto v Franciji in prijateljskega sreÄ?anja s Katarjem konec tega tedna ne bo rednega prvenstvenega kroga. To bo priloĹžnost za Jerneja Javornika in njegovega pomoÄ?nika Spasoje Bulajića, da skupaj z igralci konÄ?no torej le odkrijeta, kako prekiniti strelski post, ki traja Ĺže 458 minut. ÄŒe doslej v Rudarju ĹĄe niso bili preveÄ? zaskrbljeni, pa najbrĹž morajo biti

zelo po Ĺže desetem porazu. Po prvi letoĹĄnji zmagi NovogoriÄ?ani za njimi zaostajajo le ĹĄe za sedem toÄ?k, prav toliko Krka na devetem mestu.

NovomeĹĄÄ?ani so bili strelsko zelo navdahnjeni, saj so s Koprom zmagali prav tako s 3 : 0. Edina ali velika tolaĹžba 'rudarjem' je lahko to, da je novinec Radomlje ĹĄe vedno trdno na zadnjem mestu.

V naslednjem, 26. krogu (4. aprila ob 20:05), bo ob jezeru gostoval Koper. To bo dvoboj, v katerem bodo morali zmagati, kar poudarja trener. Vsekakor pa igralci upajo, da bo konec tudi plaÄ?ilnega mrka.

Konec koncev od zraka ne morejo Ĺživeti.

Ĺ˝e ĹĄesti rdeÄ?i karton Rudarji so oÄ?itno bili tudi na tekmi proti Gorici pod pritiskom, saj so igrali dokaj previdno. Pravi strel proti domaÄ?emu vratarju je bil le eden, domaÄ?ih proti njihovemu vratarju pet, razmerje Ĺžog, ki so letele mimo okvirja vrat, pa je bilo kar 10 : 1 v korist nogometaĹĄev Gorice. ÄŒe pa ne streljaĹĄ, tudi ne moreĹĄ zadeti in poslediÄ?no zmagati. Zelo hitro, Ĺže v 11. minuti, so morali prviÄ? po-

birati Ĺžogo iz svoje mreĹže. Po globinski podaji je gol dosegel Dejan Ĺ˝igon, ki je bil prehiter za gostujoÄ?e branilce. Zaradi tega je moral trener spremeniti naÄ?in igre, zaigrati bolj podjetno, s tem pa je bilo tudi veÄ? prostora za domaÄ?e napadalce. V Ĺželji po Ä?imprejĹĄnji izenaÄ?itvi so zanemarjali obrambno igro in domaÄ?i so bili vse bolj nevarni v hitrih nasprotnih napadih. V 35. minuti, so tako ostali brez Eveldina DĹžinića, ki je v kazenskem prostoru s prekrĹĄkom za najstroĹžjo kazen zaustavil domaÄ?ega igralca. To pomlad se je zgodilo Ĺže drugiÄ?, da je Rudar Ĺže v prvem polÄ?asu ostal z igralcem manj. PrviÄ? se je to zgodilo na tekmi z DomĹžalami, ko je bil na koncu prvega polÄ?asa izkljuÄ?en Nemanja Stjepanović. Enajstmetrovko je izvedel strelec prvega gola Dejan Ĺ˝igon, vendar je Rozman z dobro obrambo prepreÄ?il poviĹĄanje vodstva. Z igralcem veÄ? so domaÄ?i v drugem polÄ?asu dosegli ĹĄe dva gola, da niso ĹĄe kakĹĄnega veÄ?, pa je bil najbolj zasluĹžen vratar Rozman. NajlepĹĄo priloĹžnost za prvi Rudarjev gol v tem delu prvenstva sta imela David KaĹĄnik in Mario Babić. Prvemu je po kotu z razdalje treh, ĹĄtirih metrov z izjemno obrambo to prepreÄ?il domaÄ?i vratar, drugi pa je z dobrega poloĹžaja povsem neoviran s kaĹĄnih osmih metrov poslal Ĺžogo Ä?ez okvir vrat. đ&#x;”˛ S. Vovk

VelenjÄ?anke presenetile Celjanke Igralke Velenja so na Ä?elu z zelo razpoloĹženo vratarko Edito Amon v Ä?etrtfinalu pokalnega tekmovanja doma presenetljivo in veÄ? kot zasluĹženo ugnale mestne tekmice iz Celja. Igra je bila izenaÄ?ena le zaÄ?etnih nekaj mi-

nut, nato so vajeti v svoje roke vzele domaÄ?e in z odliÄ?no igro v obrambi presenetile favorizirane Celjanke, ki v napadu niso imele pravih idej. đ&#x;”˛

S. Vovk

S tekmami 12. kroga so v nedeljo po ĹĄtirih mesecih premora v Ĺženski nogometni ligi zaÄ?eli letoĹĄnji del prvenstva. Jesen so na prvem mestu konÄ?ale nogometaĹĄice Teleing Pomurja iz Beltincev. Podprvakinje, igralke Rudarja Ĺ kal na drugem in s tekmo veÄ? pa za njimi zaostajajo za tri toÄ?ke. Ekipe so v zimskem Ä?asu doĹživele precej sprememb, najveÄ?jih je bilo prav pri prvakinjah. Trije novi obrazi so tudi v Velenju. Novi sta Ä?lanska reprezentantka Bosne in Hercegovine Amela Fetahović in vra-

tarka Jadranka Zilić, ki je bila jeseni ĹĄe igralka Jevnice, iz Slovenj Gradca pa se je vrnila Marijana Jevtić. ÂťRudarkeÂŤ so v uvodni spomladanski tekmi na Rudarjevem glavnem igriĹĄÄ?u ob jezeru gostile Jevnico, ki je tudi po tej tekmi na zadnjem mestu ĹĄe vedno brez osvojene ene same toÄ?ke. Zmagale so z 9 : 0. Po ĹĄtirikrat sta bili uspeĹĄni Amela Fehatović in MaruĹĄa SevĹĄek, enkrat pa Moira MuriÄ?. Fehatovićeva z igro dokazuje, da je njihova moÄ?na okrepitev. Nove vratarke pa ĹĄe ni bilo v ekipi, saj si je na enem od treningov na zaÄ?etku priprav poĹĄkodovala zapestje. Zadnje Ä?etrt ure je igrala tudi jeseni njihova najboljĹĄa igralka Lara PraĹĄnikar, ki je imela vmes nekaj Ä?asa teĹžave s prepono.

Kljub visokemu porazu so igralke iz obÄ?ine Litija na trenutke pokazale

dopadljivo igro. VeÄ?ino zadetkov pa so zaradi neizkuĹĄenosti mlade, ĹĄe ne 17-letne vratarke prejele od daleÄ?.

Z igro na tem sreÄ?anju z nogometaĹĄicami iz obÄ?ine Litija kot tudi Ĺže teden dni pred tem na polfinalnem dvoboju z igralkami Radomelj (2 : 0) so domaÄ?e igralke potrdile, da so se dobro pripravile na pomlad.

Zanje je bil to dober trening za nedeljo (zaÄ?etek bo ob 11. uri), ko bodo na derbiju 13. kroga gostovale v Beltincih pri aktualnih prvakinjah.

Trener DuĹĄan UrĹĄnik: ÂťZadovoljen sem, dobro so igrale. Pomembno je, da se nobena ni poĹĄkodovala, saj smo imeli v pripravljalnem obdobju kar nekaj teĹžav s poĹĄkodbami in obolenji. V nedeljo pa v Beltincih na vso moÄ?!ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

SinoÄ?i zaÄ?etek 2. dela KoĹĄarkarji Elektre spet izgubili Z dvajsetim zaporednim porazom so prvi del prvenstva konÄ?ali brez zmage, kljub temu pa v klubu ĹĄe upajo na obstanek v ligi.

V soboto so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani gostovali v Ĺ enÄ?urju. Z zmago s 73 : 53 so se Gorenjci sicer po toÄ?kah izenaÄ?ili z RogaĹĄko, a kljub temu obstali v ligi za obstanek.

DomaÄ?ini so imeli pobudo od samega zaÄ?etka tekme. Njihova prednost je do konca tretje Ä?etrtine vztrajno naraĹĄÄ?ala, zadnji del tekme pa je bil vendarle nekoliko bolj izenaÄ?en. Ob odsotnosti ĹĄe vedno poĹĄkodovanega Cohna je bil med osmimi koĹĄarkarji Elektre, ki so se

na tem sreÄ?anju vpisali med strelce, najuÄ?inkovitejĹĄi BrÄ?ina z 12 toÄ?kami, 10 sta jih dodala Urban BukoviÄ? in BajramliÄ?. Na domaÄ?i strani je toÄ?ke doseglo vseh 12 igralcev.

Trener Elektre BoĹĄtjan Kuhar je bil po koncu tekme zelo kritiÄ?en do svojih igralcev: ÂťZopet smo odigrali kot na vseh predhodnih 19 tekmah. Hvala bogu, da so doloÄ?eni koĹĄarkarji pokazali pravo Ĺželjo, doloÄ?eni igralci pa Ĺželjo, ki ni v korist ekipi. Upam, da nam do naslednje tekme uspe napraviti selekcijo ter da bomo odigrali bolje. Upam, da se do takrat Ĺže vrne naĹĄ najboljĹĄi strelec Cohn.ÂŤ V ligi za obstanek, ki se je zaÄ?ela sinoÄ?i, Ä?aka koĹĄarkarje novih deset tekem. Zadnja ekipa izpade v 2.

SKL, Ä?etrta in peta ekipa te lige pa se bo pomerila v ligaĹĄkem sistemu

z 2. in 3. ekipo druge Slovenske koĹĄarkarske lige. Prvi dve ekipi lige za obstanek pa se uvrstita v osmino finala drĹžavnega prvenstva.

Poleg Elektre so v ligi za obstanek ĹĄe Ĺ enÄ?ur, Hopsi, Helios, PortoroĹž in Maribor.

Rezultati medsebojnih tekem se prenaĹĄajo, tako da Elektra zaÄ?enja drugi del prvenstva s ĹĄtirimi zmagami zaostanka za predzadnjim Mariborom. TeoretiÄ?ne moĹžnosti za obstanek v elitni druĹžbi Elektra ĹĄe vedno ima, Ä?aka pa jo izjemno teĹžko delo. Treba bo zaÄ?eti zmagovati.

Prvo priloĹžnost so imeli sinoÄ?i, ko so gostovali v DomĹžalah, v soboto jih Ä?aka prva domaÄ?a tekma drugega dela prvenstva. V ĹĄoĹĄtanjski ĹĄportni dvorani bo lokalni derbi, ob 19. uri namreÄ? v goste prihajajo polzelski Hopsi. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

26. marca 2015

UspeĹĄen zaÄ?etek pomladanskega dela V soboto so pomladansko delo prvenstva zaÄ?eli nogometaĹĄi v MedobÄ?inski nogometni ligi Golgeter. V ĹĄoĹĄtanjskem nogometnem klubu so v zimskem Ä?asu dobro delali, kar so dokazali tudi na igriĹĄÄ?u. Pod vodstvom novega trenerja Ervina PolovĹĄaka, ki je zamenjal Josipa Vugrin-

ca, so za uvod na derbiju sredine lestvice premagali nogometaĹĄe RogaĹĄke z rezultatom 2 : 0. PremoÄ?, ki so jo veÄ?ji del sreÄ?anja imeli Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, je z zadetki potrdil Semir Agić. Prvega v 59. in drugega v 76. minuti. Pri obeh zadetkih je kot podajalec sodeloval odliÄ?ni Tilen Cel-

Kegljanje Ĺ oĹĄtanjÄ?ani tretji

cer. Prvenstvo se nadaljuje v soboto, ko bo Ä?lanska ĹĄoĹĄtanjska ekipa gostovala pri sosedih v Ĺ˝alcu.

Prav Ĺ˝alÄ?ani so bili nasprotniki mladincev. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so se na svojem ĹĄtadionu sicer dobro borili, vendar so morali ob koncu priznati pređ&#x;”˛ moÄ? gostom z 2 : 1.

Ples Rusalk Ljubljana, 14.marca – Na bazenu Fakultete za ťport v Ljubljani je potekalo drugo drŞavno prvenstvo v skladnostnem plavanju. Sinhrone plavalke so se pomerile v kategorijah deklice, kadetinje, mlajťe in starejťe mladinke ter se preizkusile v izvedbi obveznih prvin.

Pri nas je ta olimpijski ĹĄport razmeroma mlad, a je Ĺže z lanskim tekmovanjem dobil nov zagon. Tako se je klubom iz Velenja, KrĹĄkega in Ljubljane letos ponovno pridruĹžil tudi klub z Obale. Predstavniki fakultete in Plavalna zveza Slovenije so bili nad izvedbo tekmovanja, po-

Haslum - Gorenje Velenje 22:34 (11:17) Gorenje Velenje: B. Burić, Ferlin, BoĹžović 1, Cehte 1, Medved 1, S. Burić, Szyba 5, Skube 8 (3), Ĺ oĹĄtariÄ? 9, KleÄ? 4, DobelĹĄek 2, Gams 1, Nosan, DujmoviÄ? 2 . Trener: Ivan Vajdl Sedemmetrovke: Haslum 1 (1), Gorenje 4 (4).

IzkljuÄ?itve: Haslum 10 minut. Gorenje 8 minut.

RdeÄ?i karton: Roe (47 – 3 rumeni).

Drugi izid: HSV Hamburg - Pfadi Winterthur 30:28 (12:13) Vrstni red: 1. HSV Hamburg 6 tekem - 10 toÄ?k, 2. Gorenje Velenje 6 – 8, 3. Haslum 6 – 4, 4. Winterthur 6 – 2.

1. NLB Leasing l., 21. kr.

SviĹĄ IvanÄ?na Gorica - Gorenje Velenje 24:39 (10:18) Gorenje: B. Burić, Ferlin, BoĹžović 4 (2), Cehte 2, Medved, S. Burić 2, Szyba 3, Skube 6 (3), GolÄ?ar 1, Ĺ oĹĄtariÄ? 4, KleÄ? 1, DobelĹĄek 4, Gams 2, Nosan 6, DujmoviÄ? 4. Trener: Ivan Vajdl IzkljuÄ?itve: SviĹĄ 6 minut, Gorenje 2 minuti.

Drugi izidi: Celje Pivovarna LaĹĄko - Istrabenz Plini Izola 54:19 (29:11), Slovan - Riko Ribnica 24:27 (13:16), Maribor Branik - Slovenj Gradec 32:27 (14:10), Sevnica - Jeruzalem OrmoĹž 25:22 (16:12), Urbanscape Loka - KrĹĄko 35:20 (14:12), Krka - Trimo Trebnje 24:24 (11:13.

Vrstni red: 1. Celje 21 tekem - 42 toÄ?k, 2. Gorenje 21 – 40, 3. Maribor 21 – 35, 4. Trimo 21 – 29, 5. Riko 21 – 27, 6. Krka 21 – 20, 7. Loka 21 – 19, 8.

Jeruzalem OrmoŞ 21 – 18, 9. Slovan 21 – 16, 10.

Slovenj Gradec 2011 21 – 16, 11. Izola 21 – 11, 12.

Sevnica 21 – 11, 13. Sviť 21 – 8, 14. Krťko 21 – 2.

25. krog Prve lige Telekom Slovenije Gorica - Rudar 3:0 (1:0) Strelca: 1:0 Žigon (12.), 2:0 Žigon (57.), 3:0 Širok (85.)

Rudar: Rozman, Knezović, DŞinić, Kaťnik, Jahić, Bolha, Trifković, Stjepanović (od 61. Krefl), Babić (od 89. Saramati), Firer, Jelić (od 61. Kocić).

Trener: Jernej Javornik RdeÄ?i karton: DĹžinić (35.).

Drugi izidi: ZavrÄ? - Radomlje 1:0 (1:0), Gorica Rudar 3:0 (1:0), Celje - Olimpija 0:0, Krka - Koper 3:0 (0:0), DomĹžale - Maribor 0:0.

S tekmami 18. kroga se je konÄ?alo drĹžavno prvenstvo v kegljanju za sezono 2014/15. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, letos praznujejo 50-letnico ustanovitve kluba, so veÄ?ino prvenstva vodili na lestvici, na koncu pa osvojili tretje mesto.

Uspeh bi lahko bil veÄ?ji, Ä?e ne bi na domaÄ?em kegljiĹĄÄ?u izgubili kar dveh sreÄ?anj. Ekipa Ĺ oĹĄtanja je v zadnjem krogu gostovala na Prevaljah, nasproti pa jim je stala ekipa Korotana. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so pred zadnjim sreÄ?anjem imeli ĹĄe moĹžnosti za osvojitev drugega mesta, za tretje pa niso smeli izgubiti z rezultatom 8 : 0 ali 7 : 1. Toda na derbiju med takrat vodilno Litijo in drugouvrĹĄÄ?eno Pergolo je bilo vse odloÄ?eno. V viĹĄjo ligo napreduje Pergola. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so svoje sreÄ?anje lahko odigrali povsem brez obremenitve, kar se je pozneje pokazalo tudi v rezultatu. Tik pred sreÄ?anjem je trener Ĺ oĹĄtanjÄ?anov nekoliko spre-

Streljanje trditvijo te ĹĄportne panoge in predvsem z napredkom kakovosti zelo zadovoljni. Sinhrone plavalke pa so bile kljub tremi polne priÄ?akovanj in upov, saj pomeni dobra uvrstitev na drĹžavnem tekmovanju moĹžnost za nastop v mednarodnem merilu.

Tako se bodo najboljĹĄe deklice in kadetinje letos pomerile ĹĄe na Dunaju, mlajĹĄe in starejĹĄe mladinke pa v BudimpeĹĄti. Kljub moÄ?nejĹĄi konkurenci so tudi letos najveÄ? uspeha doĹživele plavalke iz velenjskega kluba Rusalka, saj so osvojile kar dve tretjini kolajn in ostalih visokih uvrstitev.

Kolajne so med deklicami osvojile:

Neja BritovĹĄek (bron), Vika GolÄ?er (srebro) Ĺ˝iva MatjaĹž (zlato). Med kadetinjami se je z drugim mestom izkazala Hana BritovĹĄek. Pri mlajĹĄih mladinkah sta 2. in 3. mesto osvojili Neja Veternik in MaruĹĄa Tajnik. Pri starejĹĄih mladinkah je srebro osvojila Monika Tajnik in naslov drĹžavne prvakinje Janja Skarlovnik. Poleg stopniÄ?k so se Rusalke veselile treh nehvaleĹžnih 4. in ĹĄtirih 5. mest.

Vse simpatizerje Ĺže sedaj vabijo na zakljuÄ?no predstavo, ki bo potekala sredi maja na bazenu v Velenju! đ&#x;”˛

Ana MatjaĹž

TAKO so igrali Pokal EHF, sk. A, 6. krog

23

Ĺ PORT

Vrstni red: 1. Maribor (tekma manj) 54 (46:21), 2. Celje 50 (37:12), 3. DomĹžale 49 (29:13), 4. Olimpija (tekma manj) 43 (42:18), 5. ZavrÄ? 38 (25:34), 6. Koper 31 (25:33), 7. Rudar 29 (27:27), 8. Gorica 22 (23:34), 9. Krka 22 (25:39), 10. Radomlje 12 (13:55).

1. DRL za Ĺženske, 17. kr.

Izidi: Krim Mercator - Celje Celjske mesnine 42:37 (24:20), Krka - Zagorje GEN-I 26:28 (12:17), Ĺ˝.U.R.D. Koper - Piran 25:31 (13:14), Velenje – Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 17:29 (6:15), Naklo Peko TrĹžiÄ? – Ljubljana (2. aprila). Zaostala tekma 15. kroga: Branik - Krim Mercator 20:38.

Vrstni red: 1. Krim Mercator 17 tekem - 34 toÄ?k, 2. Zagorje GEN-I 17 – 30, 3. Celje Celjske mesnine 17 – 20, 4. Zelene doline Ĺ˝alec 16 – 21, 5. Piran 17 – 21, 6. Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 17 -19, 7. Krka 17 – 19, 8. Ĺ˝.U.R.D. Koper 16 – 11, 9. Veplas Velenje 16 – 9, 10. Ljubljana 15 – 6, 11. Branik 17 – 4, 12.

Naklo Peko TrĹžiÄ? 16 – 4

2. SNL, 17. krog Ĺ martno 1928 – Farmtech VerĹžej 0:0 Ĺ martno 1928: TetiÄ?koviÄ?, Mrevlje, BukĹĄek, Martin LenoĹĄek, Bezovnik, Ĺ koflek, Djokić, Zamernik, Maze (od 64. PaĹĄić), KureĹž (od 33. Dobnik), KoroĹĄec (od 88. GaÄ?nik).

Drugi izidi: Roltek Dob - Ankaran-Hrvatini 0:0 (0:0), Tolmin - Aluminij 0:2 (0:0, Dravinja Kostroj KrĹĄko 1:1 (1:1),Triglav Kranj - Ĺ enÄ?ur 1:2 (1:1).

Vrstni red: 1. KrĹĄko 34 (30:19), 2. Triglav 31 (31:19), 3. Aluminij 30 (25:11), Dob 29 (25:15), 5.

Tolmin 26 (30:23), 6. Ankaran 24 (23:20), 7. VerĹžej 22 (24:27), 8. Ĺ enÄ?ur 13 (16:29), Dravinja 14 (25:31), 10. Ĺ martno 8 (14:49).

MNZ, 10. krog Izidi: Odred Kozje - ZreÄ?e 0:4 (0:1), Ĺ oĹĄtanj - RogaĹĄka 2:0 (0:0) –strelec: Samir Agić (59, 76), BreĹžice 1919 - Vojnik 8:3 (2:2), Vransko - Kovinar Ĺ tore 1:5 (0:4), Ĺ˝alec - Mozirje 2:2 (2:0) – strelci: 1:0 Klemen Prislan (23), 2:0 Nejc Skale (28), 2:1 Luka Danijel (55), 2:2 Rok OĹĄep (90+).

Vrstni red: 1. ZreÄ?e 25 (40:7), 2. BreĹžice 1919 24 (32:15), 3. Ĺ˝alec 20 (24:9), 4. Kovinar 18 (26:15), 5. Mozirje 17 (27:12), 6. Ĺ oĹĄtanj 15 (23:18), 7.

RogaĹĄka 9 (16:15), 8. Vojnik 9 (21:33), 9. Kozje 9 (18:40), 10. Vransko 0 (10:73).

11. krog (28. 3.): Žalec – Šoťtanj, Mozirje – Kozje)

Liga Telemach, 22. krog Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba – Elektra Ĺ oĹĄtanj 73 : 53 (57 : 35, 42 : 28, 21 : 15) Elektra Ĺ oĹĄtanj: Kosi 8 (2-2), ÄŒebaĹĄek 2 (2-4), Zagorc, Malus 5 (3-3), LekiÄ? 2, Fifolt, U. BukoviÄ? 10, BajramliÄ? 10 (5-8), Moore 4, Hasić, BrÄ?ina 12 (2-2) Vrstni red 1. dela lige Telemach: 1. Tajfun 39, 2. Zlatorog LaĹĄko 33, 3. Krka, 4. Grosbasket oba 32, 5. RogaĹĄka, 6. Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba oba 31, 7. Hopsi Polzela, 8. Helios Suns, 9. PortoroĹž vsi 29, 10. Maribor Nova KBM 25, 11.

Elektra Ĺ oĹĄtanj 20 Vrstni red lige za obstanek: 1. Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba, 2. Hopsi Polzela oba 17, 3.

Helios Suns, 4. PortoroĹž oba 16, 5. Maribor Nova KBM 14, 6. Elektra Ĺ oĹĄtanj 10

ÄŒetrfinale pokala Slovenije za Ĺženske Velenje - Celje Celjske mesnine 20:15 (12:9) Velenje: Amon Edita (20 obramb), Kamenik, Tabaković 1, Ferenc 2, Nakić Milka 2 (2), NagliÄ?

4, Alekić, Amon Ines 6 (2), MiÄ?ić 5, Nakić Branka, Smonkar, Simić, Pajić. Sedemmetrovke: Velenje 4 (6), Celje 3 (7), IzkljuÄ?itve: Velenje 10 minut, Celje 8 minut.

MedobÄ?inska Ä?lanska liga Golgeter, 10. krog NK Ĺ oĹĄtanj – RogaĹĄka 2 : 0 (0 : 0) Ĺ oĹĄtanj: SmajloviÄ?, Ramić (od 69. Bulajić), Muratović, Ĺ mon (od 13. Stropnik), Mahmutović, Glavina, Gegić, Ĺ abanoviÄ?, ÄŒirić (od 70. Vasić), Celcer (od 87. DĹžinić), Agić (od 89. U. Ĺ lutej) Strelci: 1 : 0 Agić (59'), 2 : 0 Agić (76') Vrstni red: 1. ZreÄ?e 25, 2. BreĹžiÄ?ce 1919 24, 3. Ĺ˝alec 20, 4. Kovinar Ĺ tore 18, 5. Mozirje 17, 6. Ĺ oĹĄtanj 15, 7. RogaĹĄka, 8. Vojnik, 9. KNK Odred Kozje vsi 9, 10. Vransko 0

Kegljanje, 2. liga – vzhod, 18. k.

Korotan: Ĺ oĹĄtanj 6 : 2 (3343 : 3310) Ĺ oĹĄtanj: PetroviÄ? – 568 (0), KriĹžovnik – 545 (0), HasiÄ?iÄ? – 542 (0), Kramer – 540 (0), SeÄ?ki – 595 (1), ArnuĹĄ - 520 (1).

Dosegali norme za drĹžavno prvenstvo Velenje – MedobÄ?insko druĹĄtvo invalidov Ĺ aleĹĄke doline Velenje je organiziralo podroÄ?no strelsko prvenstvo za invalide. Tekmovanja se je udeleĹžilo 62 tekmovalcev v treh razliÄ?nih kategorijah invalidnosti. V kategoriji SH1 je zmagal s serijsko zraÄ?no in standardno puĹĄko UroĹĄ KneĹževiÄ? s 335 in 351 krogi iz Litije, v kategoriji SH2 s serijsko zraÄ?no puĹĄko 1. Bojan Lesnika 359; 2.

Rafael Rednak 351; 3. JoĹže OrlaÄ?nik 344, vsi trije

Atletika Prvenstvo Slovenije v krosu Velenje – V soboto, 14. 3., je AK Velenje organiziral prvenstvo Slovenije v krosu. Vreme je bilo prijazno organizatorju in tekmovalcem. Poseben Ä?ar tekmovanju je dala tudi prelepa proga, speljana po peĹĄÄ?enih

Judo Mednarodni judo pokal V soboto je na Ravnah na KoroĹĄkem potekal zdaj Ĺže tradicionalni 5. pokal GuĹĄtanj-Ravne na KoroĹĄkem.

Na turnir prihaja vsako leto veÄ? tekmovalcev iz razliÄ?nih drĹžav. Tokrat se je zbralo veÄ? kot 300 tekmovalcev iz desetih evropskih drĹžav. Na turnirje takĹĄne kakovosti prihajajo le najboljĹĄi tekmovalci. Tudi velenjski judoisti

menil postavo ter dal priloĹžnost ĹĄe ostalim igralcem, ki so si z zelo dobro igro pridobili njegovo zaupanje. Ĺ˝e v igri prvega para je kazalo na uspeh gostov, ki pa so v zadnjih luÄ?ajih naredili usodne napake ter tako dovolili domaÄ?inom, da so povedli z 2 : 0 in minimalno prednostjo 8 kegljev.

Tudi v igri drugega para je bilo podobno. Ĺ oĹĄtanjÄ?ana sta imela ves Ä?as sreÄ?anja manjĹĄo prednost, tik pred koncem pa napravila precej napak pri Ä?iĹĄÄ?enju. Namesto 2 : 2 je bilo na semaforju Ĺže 4 : 0. Prednost domaÄ?inov je narasla na 48 kegljev. O usodi Ĺ oĹĄtanjske ekipe je tako odloÄ?al tretji par. OdliÄ?na igra gostujoÄ?ih igralcev, predvsem igra na Ä?iĹĄÄ?enje, je bila usodna za domaÄ?i par, ki je tako moral priznati premoÄ? gostov, ki so si s tem zagotovili odliÄ?no tretje mesto.

Zmagovalec lige je Pergola pred Litijo in Ĺ oĹĄtanjem. Ligo zapuĹĄÄ?ata ekipi Impola in Konstruktorja. Iz 1.

B lige pa se vraÄ?ata ekipi CerĹĄaka in Dravograda, slednji je ĹĄe pred letom igral v 1. A ligi.

Po sreÄ?anju je trener Fidej dejal: S tretjim mestom smo lahko zelo zadovoljni. Fantje so celotno prvenstvo igrali zelo dobro, napake, ki so jih napravili na zadnjih sreÄ?anjih, pa so posledice utrujenosti od dolge in naporne sezone, nekateri so omagali tudi psihiÄ?no. Ne gre jim zameriti, sploh Ä?e pogledam na pretekli dve sezoni, ko smo se morali boriti za obstanek v tej moÄ?ni skupini. Dobre rezultate smo dosegli z drugaÄ?nim pristopom na treningih in marljivim delom vseh v klubu.

Da v Ĺ oĹĄtanjskem klubu res delajo dobro, priÄ?ajo rezultati druge ekipe, ki nastopa v obmoÄ?ni tekmovalni skupnosti (OTS). V tej ligi je letos nastopilo le 8 ekip. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so osvojili drugo mesto z enakim ĹĄtevilom toÄ?k kot prvo uvrĹĄÄ?ena ekipa Komcel - energija. Ker zmagovalna ekipa ne Ĺželi igrati v kvalifikacijah za popolnitev tretje drĹžavne lige, so priloĹžnost dobili Ĺ oĹĄtanjÄ?ani. Kvalifikacijski turnir bo na zaÄ?etku maja.

MDI Velenje. V Ĺženski konkurenci je zmagala Doroteja Kunst 354 MDI Velenje; 2. Ana Mohor 340 MDI, Litija.

V nacionalni kategoriji moĹĄki je zmagal Franjo Ĺ˝uÄ?ko 354, Velenje; 2. Leon Perman 324, Ĺ˝alec; 3. Henrik Strnad 317, Ravne na KoroĹĄkem. V Ĺženski konkurenci 1. Marina SuĹĄec 344, Velenje; 2. Mihaela SuĹĄec 339, Slo-

venj Gradec; 3. Lilijana Brodej 338, Slovenj Gradec. V konkurenci streljanja s piĹĄtolo je zmagal Nenad VignjeviÄ? iz LaĹĄkega s 560 krogi. Vsi ti tekmovalci so izpolnili norme za nastop na drĹžavnem invalidskem prvenstvu. đ&#x;”˛ Franjo Ĺ˝uÄ?ko, foto: D. KremĹžar

poteh okoli Ĺ kalskega jezera.Tekmovalci AK Velenje so bili odliÄ?ni, tako v posameznih uvrstitvah kot tudi v konÄ?ni ekipni razvrstitvi. Ekipa je namreÄ? osvojila odliÄ?no drugo mesto v Sloveniji.

Posamezniki, ki so osvojili drĹžavna odliÄ?ja, so bili: 1. Sebastjan Turinek, pionirji U12; 3. Manca Cesar, pionirke U12; 1. Tina ÄŒesnik, ml. mladinke; 3. Jernej Ĺ emrov, ml. Ä?lani; 2. Jan Breznik, Ä?lani.

niso manjkali. Tokrat je svoje znanje in sreÄ?o preizkusilo 11 tekmovalcev iz JK Velenje.

Dopoldan so tekmovali najmlajĹĄi v starostni skupini mlajĹĄih deÄ?kov in deklic U12. Med VelenjÄ?ani se je najbolje odrezal Rok Medved, ki je suvereno premagal Italijana, Hrvata in ĹĄe enega Slovenca in osvojil prvo mesto.

Njegov brat TjaĹž Medved je z odliÄ?nimi borbami osvojil tretje mesto. Izkazal pa se je tudi Vid PuĹĄnik s petim mestom.

V popoldanskem delu so se pomerili tekmovalci v kategorijah U14 in

đ&#x;”˛

V Pragi solidno Praga – Velenjski atletinji Nina DjordjeviÄ? in Maja Mihalinec sta solidno zastopali barve Slovenije in Atletskega kluba Velenje na EP v dvorani v Pragi. Nina DjordjeviÄ? je v skoku v daljino s 630 cm pristala na 13. mestu in Ĺžal zgreĹĄila finale. Maja Mihalinec pa si je z odliÄ?nim tekom na 60 m v kvalifikacijah s Ä?asom 7,26 sek. pritekla polfinale. Za finale je bilo treba teÄ?i ĹĄe hitreje, kar pa ji tokrat ni uspelo.

U16. Prevladovali so tekmovalci iz tujih klubov, zlasti iz Ukrajine in Srbije. Kljub temu so se tudi naĹĄi vmeĹĄali v boj za medalje. NajboljĹĄa sta bila Tarik PaĹĄagić in Urban Kuhar, ki sta osvojila tretje mesto. Blizu so bili vsi ostali: JelaĹĄ, Laznik, Tepej, HostiÄ?, Ĺ tober in MariÄ?, ki so ostali le korak ali dva od boja za medalje. Zaradi velikega obiska tekmovalcev iz tujine so bile na Ravnah organizirane ĹĄe dvodnevne priprave, ki so se jih udeleĹžili tudi Ä?lani JK Velenje. đ&#x;”˛

Ĺ aleĹĄki ĹĄtudenti med najboljĹĄimi v kerlingu Na prvem DrĹžavnem univerzitetnem prvenstvu v kerlingu, ki je prejĹĄnji ponedeljek potekalo v ljubljanski ledeni dvorani Zalog, je nastopilo 14 ekip, posebej pa so se izkazali Ä?lani Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega

kluba. JanĹž Krofel, Luka Jakop, Vid Hrovat in Jan JevĹĄovar so zastopali Univerzo v Mariboru. Ekipo ViĹĄje strokovne ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje Ĺ CV VSĹ pro curling team, ki je dosegla 3. mesto, pa so sestavljali

Kristina Borovnik, Jure Ĺ ajna, PrimoĹž Pergovnik, Ivan Razbornik in kapetan Ĺ˝iga KoÄ?evar. đ&#x;”˛

tf

Naš ­čas, 26. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

26. marca

06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.10 Turbulenca: Zeleno se splača!

11.55 Odprta knjiga, Susan Cain: Tihi 12.15 NaGlas!

12.30 Evropski magazin 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito, ponov.

14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Pim in Pom, ris.

15.50 V boju s časom (II.), 5/13 16.15 Točka preloma: Se v slovensko gospodarstvo vrača optimizem?

17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.30 Ugriznimo znanost: Kakšni bodo materiali v prihodnosti 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.15 Tinka in Žverca, ris.

18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja!

22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet: 300 let Malega katekizma 00.25 Ugriznimo znanost, ponov.

00.50 Dnevnik, ponov.

01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal

06.00 Otroški kanal 07.00 Nanigugu, ris.

07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.10 Ava, Riko, Teo, ris.

07.15 Penelopa, ris.

07.20 Jani Nani, ris.

07.25 Pri Slonovih, ris.

07.30 Oblakov kruhek, ris.

07.40 Maksipes Fik, ris.

07.50 Svetovalka Hana, ris.

08.00 Tip in Top, ris.

08.05 Male sive celice, kviz 08.50 Infodrom 09.35 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.45 Točka, glasb. odd.

13.45 Glasnik, izob. odd.

14.20 Bleščica, odd. o modi 14.50 Živali v umetnosti, dok. odd.

15.45 Mostovi Hidak 16.15 Umet. Drsanje, sp, pari, posn. iz Šanghaja 17.50 Pričevalci: Danica Razpet 19.00 Točka, glasb. odd.

19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Besa, slovenski film 21.45 Sodobna družina (III.), 20/24 22.10 Harry in Charles, 2/3 23.00 Avtomobilnost, ponov.

23.30 Točka, glasb. odd.

00.15 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.25 07.40 07.50 08.15 08.30 09.00 09.15 09.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.25 14.25

24ur, ponov.

Kopalčki, ris.

Princeska Lili, ris.

Lupdidu, ris.

Doktor Glavca, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Morske deklice – H20, avstr. nan.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Lepo je biti sosed, nan.

Mala pariška kuhinja z Rachel Khoo, ang. ser.

15.00 Dubrovniška zora, nan.

16.00 Zaljubljen do ušes, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan.

18.00 Moje srce je tvoje, nan.

18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Epilog 21.05 Plemenita kri, am. film 22.55 24ur zvečer 23.25 Na kraju zločina, am. nan.

00.20 Hiša iz kart, am. nan.

01.20 Dexter, am. nan.

02.15 24ur zvečer 02.45 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Pop Corn, glasbena oddaja 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike!

18.40 Prodajno TV okno 18.55 Regionalne novice 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: Poskočni muzikanti, ans. Koroški kvintet 21.15 Regionalne novice 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila

Sobota,

27. marca

06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.10 Ugriznimo znanost 12.00 Sveto in svet 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov.

15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Leni in Čivka, ris.

15.50 Mala kraljična, ris.

16.00 Kapitan Sabljezobi, 26/26 16.15 Osmi dan 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Kdo si pa ti?, 6/10 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Živalski čira čara, ris.

18.15 Pujsek Bibi, ris.

18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, zab. odd.

21.25 Med valovi 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Kaj je smešno in kaj žaljivo 00.20 Spolnost in občutljivost: Dunaj, 3/3 01.10 Dnevnik, ponov.

02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Infokanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 09.40 10.15 13.05 14.25 14.55

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo,ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris.

Pri slonovih, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Maksipes Fik, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Tip in Top, ris.

Vetrnica: Nogomet Bukvožer, otr. odd.

Aktivatorji, ponov.

Infodrom, ponov.

Moja soba: Žiga - nogometaš Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Slovenci v Italiji 400 let iskanja, dok. portret goslarja Vilima Demšarja 15.45 Leonardo: Kako razmišlja genij 17.25 Avtomobilnost 17.55 Migaj raje z nami 18.25 Umet. drsanje, sp, plesni pari, posn.

20.15 Nogome, kvalif. za EP 2016: Slovenija – San marino, prenos iz Ljubljane 23.00 Nogomet, kvalif. za EP 2016: vrhunci kola 23.30 Čistilci čevljev, ital. film 01.00 Točka, glasb. odd.

01.50 Zabavni kanal POP TV

06.00 07.00 07.10 07.25 07.40 07.50 08.15 08.30 09.00 09.15 09.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.25 14.25

24ur, ponov.

Kopalčki, ris.

Princeska Lili, ris.

Lupdidu, ris.

Doktor Glavca, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Morske deklice – H20, avst. nan.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Lepo je biti sosed, nan.

Mala pariška kuhinja z Rachel Khoo, ang. ser.

15.00 Dubrovniška zora, nan.

16.00 Zaljubljen do ušes, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan.

18.00 Moje srce je tvoje, nan.

18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 007 – Umri kdaj drugič, am. film 22.30 24ur zvečer 23.00 Koma, am. film 23.15 Eurojackpot 23.20 Koma, nad. filma 00.30 Koma, nad. filma 02.05 24ur zvečer 02.35 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Naj viža: Poskočni muzikanti, ans. Koroški kvintet 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Prodajno TV okno 12.30 Videospot dneva 12.35 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Prodajno TV okno 18.55 Regionalne novice 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno: O rejništvu 21.00 Regionalne novice 21.05 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke (5) 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

26. marca 2015

Nedelja,

28. marca

06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 07.15 Skrivnostni urad: Skrivnostni diamanti, otr. ser.

07.25 Timotej hodi v šolo, ris.

07.50 Tabaluga, ris. nan.

08.15 Studio Kriškraš: Potegavščine 08.40 Bine, nan.

08.55 Male sive celice, kviz 09.40 V boju s časom (II.), 6/13 10.05 Infodrom 10.20 Kdo pa si ti?, 6/10 10.55 Izob. dokum. odd.

11.55 Tednik 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na vrtu, izob. odd.

13.55 O živalih in ljudeh, izob. odd.

14.25 Komisar Rex (XII.), 10/12 15.15 Nekoč je bil ledenik, dok. film 15.50 Osmani proti kristjanom, 1/3 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Vikend paket 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ne se hecat' 21.30 V dolini smrti, am. film 23.30 Poročila, vreme, šport 00.05 Scott in Bailey, 1/8 00.55 Ozare, ponov.

01.00 Dnevnik, ponov.

01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal

07.30 Najboljše jutro 09.55 Formula 1, velika nagrada Malezije, kvalif., prenos iz Kuala Lumpurja 11.15 Med valovi 11.40 Polnočni klub: Kaj je smešno in kaj žaljivo 12.50 City folk: Atene 13.25 Umet. drsanje, sp, moški, posn. iz Šanghaja 15.15 Alp. smuč., magazin 15.45 Umet. drsanje, sp, ženske, posn. iz Šanghaja 17.25 Rokomet, pokal Slovenija: polfinale (M), prenos iz Kopra 19.10 Košarka, dp, Union Olimpija – Krka, prenos iz Ljubljane 20.55 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Nizozemska – Turčija, vključ. v prenos 22.35 Nogomet, kvalif. za EP 2016, studijska odd.

23.05 Aritmični koncert - Noctiferia 00.35 Bleščica, oddaja o modi 01.05 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.40 07.45 08.00 08.10 08.25 08.35 08.45 09.10 09.20 09.45 10.00 10.15 10.30 11.25 12.15 12.30 15.15 16.55

24ur, ponov.

OTO čira čara Mumu, ris.

Kopalčki, ris.

Glumpki, ris.

Hobonavti, ris.

Maša in medved, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Maša in medved, ris. Želvica Lulu, ris.

Maša in medved, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Grozni Gašper, ris.

B-Daman anime, ris.

Hitri prstki, ang. ser.

Anubisova hiša, ang. nan.

Tv prodaja Posel mojega življenja, am. ser.

Rizzoli in Isles, am. nan.

Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas, ponov.

Popolna tujca, ang. film Dobrodošli v Mooserpot, am. film 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Popolna poroka 22.00 Šušlja se…, am. film 23.55 Prestopniki, am. film 02.40 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Ustvarjalne iskrice (111), Kozarec prijaznosti 10.00 Oglasi 10.05 Aktualno: O rejništvu 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Videospot dneva 11.35 Prodajno TV okno 11.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike!

18.40 Prodajno TV okno 18.55 Dotiki gora: Zimska pravljica na Peci in Grintovcu 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2284. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Videospot dneva 20.30 Iz arhiva VTV: Dedci zmorejo, koncert Andreja Šifrerja, 2. del 21.20 Osebno dopolnilo delo 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Videostrani, obvestila

29. marca

07.00 Živ žav sledi Nanigugu, ris.

07.05 Svet živali, ris.

07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.15 Viki Vijak, ponov.

07.20 Žanov svet, ris.

07.25 Živalski čira čara, ris.

07.30 Svetovalka Hana, ris.

07.40 Zajček Belko, ris.

07.45 Vesela kmetija, ris.

07.50 Nuki in prijatelji, ris.

07.55 Olivija, ris.

08.05 Mucika, ris.

08.15 Čarli in Lola, ris.

08.30 Oblakov kruhek, ris.

08.40 Mala kraljična, ris.

08.50 Pujsek Bibi, ris.

09.00 Muk, ris.

09.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

09.15 Peter Zajec, ris.

09.25 Timotej hodi v šolo, ris. nan.

09.50 Tinka in Žverca, ris.

09.55 Tabaluga, ris. nan.

10.20 Danov Dinosvet, 21/26 10.50 Na obisku 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, tv Maribor 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

15.20 Mama, rad te imam, latvijski film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Točno popoldne 18.20 Z vrta na mizo 18.40 Mucika, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (II.), 1/6 21.00 Intervju, prof. dr. Božidar Jezernik 21.50 Vodni krog spodnje Save, ekološka potopisna odd.

22.20 Poročila, vreme, šport 22.45 Oblast (I.), 7/10 23.45 Slovenski magazin 00.10 Dnevnik, ponov.

01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal

07.45 Glasbena matineja, mladinski pevski zbor rtv Slovenija in solisti 08.50 Formula 1, velika nagrada Malezije, prenos 10.50 Rad igram nogomet 11.20 Migaj raje z nami 12.15 Avtomobilnost, ponov.

13.10 Umet. drsanje, sp, revija, posn. iz Šanghaja 15.10 Nogomet, kvalif. za EP 2016, studijska odd.

15.40 Odbojka, liga prvakov, finale, prenos iz Berlina 17.25 Rokomet, pokal Slovenije, finale (M), prenos iz Kopra 19.10 Odbojka, liga prvakov, finale, posn. iz Berlina 19.45 Žrebanje Lota 19.55 Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci kola preteklega dne 20.35 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Portugalska – Srbija, prenos 22.35 Umori na podeželju, 6/6 00.05 Aritmični koncert, Noctiferia, ponov.

01.40 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.40 07.45 08.00 08.10 08.25 08.35 08.45 09.10 09.35 09.55 10.10 11.05

24ur, ponov.

OTO čira čara Mumu, ris.

Kopalčki, ris.

Glumpki, ris.

Hobonavti, ris.

Maša in medved, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Maša in medved, ris. Želvica Lulu, ris.

Maša in medved, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.

B-Daman anime, ris.

Hitri prstki, ang. ser.

Tv prodaja Posel mojega življenja, am. ser.

Kozmopolitanska kuharica Rachel Khoo, ang. ser.

11.35 Rizzoli in Isles, nan.

12.25 Tv prodaja 12.40 Popolna poroka 14.40 Popolni načrt, kanad. film 16.25 Ramona in Beezus, am. film 18.20 Vrtičkanje 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Znan obraz ima svoj glas 22.40 Nasmeh Mona Lise, am. film 01.00 Usodna privlačnost, am. film 03.15 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 2283. VTV magazin, regionalni informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2284. VTV magazin, regionalni informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Ministrski stol: Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve 11.40 20 let Veselih Štajerk, posnetek 2. dela koncerta 12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.30 Prodajno TV okno 13.45 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo: Curling 18.40 Prodajno TV okno 18.55 Ustvarjalne Iskrice (110), Mavrični poletavček 19.15 Pop Corn 20.15 Vabimo k ogledu 20.20 Naj viža: Poskočni muzikanti, ans. Koroški kvintet 21.35 Napovedujemo 21.40 Jutranji pogovori 23.10 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke (5) 00.20 Videostrani, obvestila

Ponedeljek, 30. marca

06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.0 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.05 Obzorja duha: Od trpljenja do vstajenja 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub, ponov.

15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Maks in Rubi, ris.

15.50 Studio Kriškraš, ponov.

16.15 Duhovni utrip 16.30 Odprta knjiga 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Čarli in Lola, ris.

18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.05 Podoba podobe 23.35 Slovenska jazz scena 00.15 Duhovni utrip 00.30 Dnevnik, ponov.

01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov Kruher Maksipes Fik, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Tip in Top, ris.

Profesor Pustolovec, poučna odd.

08.25 Zgodbe iz školjke 08.45 Infodrom 10.15 Dobro jutro 13.15 Projekt Na deželi: Medved naš vsakdanji in Oživljanje mlinov na Kolpi in belokranjskih steljnikov, 5/8 13.45 Vikend paket 14.55 Prava ideja!

15.25 O živalih in ljudeh, svet. odd.

15.50 Dober dan, Koroška 16.25 To bo moj poklic: Inženir mehatronike, mehatronik, tehnik, 7/30 17.00 Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci kola preteklega dne 17.30 Nogomet, prijat. Tekma, Katar – Slovenija, prenos iz Dohe 20.05 Dediščina Evrope: Človek, ki se smeje, franc. film 21.40 Pohlep: Sodni dan, 4/4 23.05 Nočni pogovori, am. film 00.50 Odprta knjiga: Jean Claude Carriere: Krhkost, glasb. odd.

01.10 Točka, glasb. odd.

02.00 Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Lupdidu, ris.

07.10 Chuck in prijatelji, ris.

07.35 Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.

08.00 Tv prodaja 08.15 Moje srce je tvoje, nan.

08.55 Moje srce je tvoje, nan.

09.55 Tv prodaja 10.10 Zaljubljen do ušes, nan.

11.05 Tv prodaja 11.20 Dubrovniška zora, nan.

12.15 Tv prodaja 12.30 Nasmeh Mona Lise, am. film 15.00 Dubrovniška zora, nan.

16.00 Zaljubljen do ušes, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan.

18.00 Moje srce je tvoje, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Dan najlepših sanj 21.00 Dnevnik Bridget Jones, ang. film 22.50 24ur zvečer 23.20 Na kraju zločina, nan.

00.15 Hiša iz kart, nan.

01.15 Dexter, nan.

02.15 24ur zvečer 02.45 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2284. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Prodajno TV okno 12.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic: Komunalni inženir 18.30 Videospot dneva 18.35 Prodajno TV okno 18.50 Regionalne novice 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna: Anita Koleša, poslanka SMC v Državnem zboru 21.00 Regionalne novice 21.05 Iz arhiva VTV: Dedci zmorejo, koncert Andreja Šifrerja, 2. del 21.55 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila

Torek,

Sreda,

31. marca

06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.05 Duhovni utrip 11.30 Na obisku 12.25 Prava ideja!

13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city, ponov.

14.20 Kaj govoriš?=So vakeres?

14.40 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Viki Vijak, ponov.

15.55 Bine: Taborniki 16.10 Podoba podobe 16.45 Eko utrinki: Energetsko upravljanje objektov 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Posebna ponudba, izob. odd.

17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Olivija, ris.

18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pokličite babico (III.), 7/10 21.00 Vizija, portret skladatelja in dirigenta Demetrija Žebreta 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus, ponov.

23.35 Pričevalci: Franc Možina 02.10 Posebna ponudba 02.35 Dnevnik, ponov.

03.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.50 Infokanal

06.00 Otroški kanal 07.00 Nanigugu, ris.

07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.10 Ava, Riko, Teo, ris.

07.15 Penelopa, ris.

07.20 Jani Nani, ris.

07.25 Čarli in Lola, ris.

07.35 Oblakov kruhek, ris.

07.40 Maksipes Fik, ris.

07.50 Svetovalka Hana, ris.

08.00 Tip in Top, ris.

08.05 Studio Kriškraš: Potegavščine 08.30 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 13.00 Točka, glasb. odd.

13.55 Slovenski pozdrav, zab. odd.

15.15 Na vrtu 15.40 City folk: Amsterdam 16.20 Mostovi Hidak 16.45 Ne se hecat' 18.10 Osmani proti kristjanom – bitka za Sredozemlje, 1/3 19.00 Točka, glasb. odd.

19.50 Žrebanje Astra 20.00 Odkrito 20.50 Avtomobilnost 21.20 Melanholija, danski film 23.30 Glasbeni večer 01.10 Točka, glasb. odd.

02.05 Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Lupdidu, ris.

07.10 Princeska Lili, ris.

07.25 Chuck in prijatelji, ris.

07.45 Knjiga čarovnij, ris.

08.10 Tv prodaja 08.25 Moje srce je tvoje, nan.

09.05 Moje srce je tvoje, nan.

10.05 Tv prodaja 10.20 Zaljubljen do ušes, nan.

11.15 Tv prodaja 11.30 Dubrovniška zora, nan.

12.25 Tv prodaja 12.40 Lepo je biti sosed, nan.

13.45 Epilog, ponov.

15.00 Dubrovniška zora, nan.

16.00 Zaljubljen do ušes, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan.

18.00 Moje srce je tvoje, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.10 Mentalist, nan.

22.05 24ur zvečer 22.35 Na kraju zločina, am. nan.

23.30 Hiša iz kart, am. nan.

00.35 Dexter, am. nan.

01.35 24ur, ponov.

02.05 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Poslanska pisarna: Anita Koleša, poslanka SMC v državnem zboru 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videospot dneva 12.05 Videostrani obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: čiv čiv čiv 18.40 Prodajno TV okno 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2285. VTV magazin, regionalni informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 20.40 Pregled trenutnega dogajanja na operaciji "Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini" 20.55 Dotiki gora: Zimska pravljica na Peci in Grintovcu 21.15 Skrbimo za zdravje: Multipla skleroza 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

1. aprila

06.00 Kultura 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.05 Posebna ponudba 12.05 Vizija, portret skladatelja in dirigenta Demetrija Žebreta 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju, prof. dr. Božidar Jezernik 14.20 Glasnik 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Globus, ponov.

17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, svet. odd.

17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Oblakov kruhek 18.20 Minuta v muzeju 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Zajčja luknja, am. film 21.35 Oči, a lahko jaz šofiram?, slovenski film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Točka preloma 23.35 Turbulenca 00.05 Dnevnik, ponov.

01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Infokanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.20 08.30 08.40

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Maksipes Fik, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Tip in Top, ris.

Bine: Taborniki Skrivnostni urad Zgodbe iz školjke Ali me poznaš: Jaz sem divji kostanj s plodovi 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.45 Točka, glasb. odd.

13.30 Razred zase: Matematika 14.05 Točno popoldne 15.05 Z vrta na mizo 15.25 Alpe, Donava, Jadran 15.55 Rad igram nogomet 16.30 To bo moj poklic: Zobozdravstveni tehnik, zobozdravnik, 8/30 17.00 Mostovi Hidak 17.35 Slovenci po svetu, dok. odd.

18.05 Dosje: Operacija Mercator 19.00 Točka, glasb. odd.

19.45 Žrebanje Lota 19.55 Košarka, dp, Zlatorog – Union Olimpija, prenos iz Laškega 21.45 Športni izziv 22.15 Bleščica, odd. o modi 22.50 Monty Python, ponov.

00.20 Točka, glasb. odd.

01.10 Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Lupdidu, ris.

07.10 Princeska Lili, ris.

07.25 Chuck in prijatelji, ris.

07.45 Knjiga čarovnij, ris.

08.10 Tv prodaja 08.30 Moje srce je tvoje, nan.

09.05 Moje srce je tvoje, nan.

10.05 Tv prodaja 10.20 Zaljubljen do ušes, nan.

11.15 Tv prodaja 11.30 Dubrovniška zora, nan.

12.25 Tv prodaja 12.40 Lepo je biti sosed, nan.

14.45 Preverjeno 15.00 Dubrovniška zora, nan.

16.00 Zaljubljen do ušes, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan.

18.00 Moje srce je tvoje, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 MasterChef 21.30 Gasilci v Chicagu, nan.

22.25 24ur zvečer 22.55 Na kraju zločina, nan.

23.50 Hiša iz kart, nan.

00.50 Dexter, am. nan.

01.50 24ur, ponov.

02.20 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2285. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Pregled trenutnega dogajanja na operaciji "Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini" 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospot dneva 11.55 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (112), Velikonočni zajček 18.20 Otroški in mladinski program 18.40 Prodajno TV okno 18.55 Regionalne novice 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Na obisku pri.... Zvonetu Čebulu 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop Corn: Okttober 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 25

26. marca 2015

VIDMAR, JANJA: Prijatelja

VELENJE ÄŒetrtek, 26. marec 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert Kitarskega orkestra z gosti 20.30 Max klub Hibrid Duet: Zlatko KauÄ?iÄ? & Milko Lazar (Max Klub jazz festival – 5. koncert)

ml – mladina / C-S – Slikanice Zbirka malih slikanic pred mlade bralce priÄ?ara ljudstva, ki so drugaÄ?na od nas. Narava vÄ?asih ni tako prijazna in ljudje so se ji morali prilagoditi, Ä?e so hoteli preĹživeti.

Janja Vidmar nam je Ĺže pribliĹžala Tuarege, ki Ĺživijo v puĹĄÄ?avi, v napovedani knjiĹžici pa nam bo predstavila Maori z novozelandskih otokov.

Z nami pa je deÄ?ek Amagug iz ljudstva Inuit, kot sebe imenujejo Eskimi. Narava je na skrajnem severu zemeljske poloble neizprosna in zato so vrednote, ki najveÄ? veljajo tam ĹĄe dosti bolj Ĺžive. Brez prijateljev bi bilo Ĺživljenje teĹžje in Amagug najde prijatelja volka, s katerim delita tako dobro kot slabo.

JONASSON, JONAS: Analfabetka, ki je obvladala raÄ?unstvo od – Odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani Ĺ vedski novinar in pisatelj Jonas Jonasson se po izjemno odmevnem romanu Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil, predstavlja z novim zabavnim romanom, ki je zaÄ?injen s specifiÄ?nim skandinavskim humorjem. Ĺ tirinajstletna Nombeko je bistra Ä?rnska deklica v JuĹžnoafriĹĄki republiki, ki preĹživlja sebe in svojo zasvojeno mamo s praznjenjem straniĹĄÄ? in se ob ĹĄtetju izpraznjenih veder nauÄ?i raÄ?unati. Kmalu napre-

Petek, 27. marec moramo, da nisva s partnerjem le par, ampak sva dva posameznika, Âťki imava sreÄ?o in dar, da si Ĺživljenje deliva. Trajala bo tako dolgo, kolikor Ä?asa jo bova gojila in prispevala vsak svoj deleĹž.ÂŤ

GRUNBERG ARNON Y.: Tirza 821-311.2 - DruĹžbeni romani

KALIĹ NIK, VARJA: Bela v ljubezni od – Odrasli / 159.9 – Psihologija Kaj je ljubezen? Ali pomeni to Âťimeti ljubezenÂŤ ali pa Âťbiti ljubezenÂŤ? Varja KaliĹĄnik nam preko svoje izpovedi dopoveduje, kako se moramo zazreti vase, najprej spoznati sebe in ĹĄele nato bomo naĹĄli Ljubezen. Nekomu pustiti, da je takĹĄen kot je in ga ne Ĺželeti spreminjati, je umetnost, ki se ne zgodi sama od sebe, ampak se je za to treba potruditi. Ĺ˝e Einstein je trdil, da ne moremo reĹĄiti problema z isto stopnjo logike, s katero smo ga ustvarili. Za to je potrebno veÄ?. Potrebno je gojiti, ohranjati, plemenititi in veÄ?ati ljubezen. Spoznati

17.00 Gasilski dom Ĺ kale VelikonoÄ?ne delavnice 17.00 Mladinski hotel Velenje PodjetniĹĄki vikend 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dv.

Koncert ĹĄtudentov harmonike 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Komedija SLG Celje VorkĹĄop na Moljera (Zeleni abonma in izven) 21.00 eMCe plac Stand up veÄ?er

Sobota, 28. marec

Arnon Grunberg je eden izmed najbolj poznanih in cenjenih nizozemskih pisateljev in dobitnik vrste literarnih priznanj. Roman Tirza pa velja za enega njegovih najbolj dovrĹĄenih del, po njem pa je bil posnet tudi film, ki je prav tako poĹžel kup priznanj.

V svojih romanih brez sramu vpleta svoje Ĺživljenje in ne prizanaĹĄa z izgubami in razoÄ?aranji.

JĂśrgen Hofmeester se pribliĹžuje ĹĄestdesetim letom, njegovo Ĺživljenje pa postaja vse prej kot brezskrbno. Najprej izgubi sluĹžbo, Ĺženo, starejĹĄa hÄ?i zaĹživi po svoje, ostane pa mu le ĹĄe najmlajĹĄa Tirza, okoli katere se vrti njegovo Ĺživljenje. OÄ?etova ljubezen pa zaÄ?ne Tirzo duĹĄiti. Spopada se za anoreksijo, po maturi pa odloÄ?i s svojim fantom odpotovati v Afriko. Po veliki zabavi, ki jo oÄ?e priredi Tirzi v slovo, ju oÄ?e odpelje na letalo in ker se ĹĄtirinajst dni ne javi, se odpravi za njo v Namibijo. Tu sreÄ?a prostitutko Kiro, deklico osmih let, ki ga ne pusti izginiti v puĹĄÄ?avi, ki ga spremlja in zapelje, na neki naÄ?in pa mu nadomesti njegovo ljubljeno Tirzo - vsaj dokler se ne vrne nazaj domov.

6.00

7.00

8.00

MYSS, CAROLINE: Arhetipi

Vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Citycentru v Celju lutkovna predstava

od – Odrasli / 159 9 – Psihologija duje v ĹĄefico odreda in naleti na perverznega Tahbuja, ki jo nauÄ?i brati. Z njegovo smrtjo pride tudi do ogromnega premoĹženja v diamantih in se odpravi na dolgo pot do pretorijske narodne knjiĹžnice. Do tja sicer nikoli ne pride, saj jo med potjo zbije pijani belec, kateremu mora sluĹžiti sedem let. MoĹžak pa je bil vodja jedrskega programa in milo reÄ?eno, ni slovel po svoji bistrosti. Zato ga Nombeko, ki predela vse njegovo knjiĹžnico, reĹĄuje z drobnimi namigi. Tu izdelajo ĹĄest atomskih bomb in po pomoti ĹĄe eno povrhu. In prav to bombo so zopet po pomoti njene tri zmedene kitajske prijateljice namesto suhega antilopjega mesa poslale za Nombeko na Ĺ vedsko. Od tu naprej ima ves Ä?as za petami dva izraelska tajna agenta, ki se je Ĺželita znebiti in priti do bombe. To je pa le nekaj zanimivih prigod. Nombeko ĹĄe prijateljuje dvojÄ?koma Holgerjema, svetuje juĹžnoafriĹĄkemu predsedniku, prijateljuje s kitajskim predsednikom in reĹĄuje svet s ĹĄvedskim predsednikom in kraljem.

Avtor se skratka s Ä?rnim humorjem posmehuje sodobnim zablodam in neumnostim in kot namig - skoraj nekoliko spominja na finskega Arta Paasilinno.

25

MODROBELA KRONIKA

Marsikdo izmed nas se niti ne zaveda, kaj vse se skriva v naĹĄem znaÄ?aju. TeĹžko je ugotoviti, kdo pravzaprav smo, kaj se skriva v naĹĄi podzavesti in kakĹĄne so naĹĄe notranje moÄ?i, ki jih ĹĄe nismo odkrili.

Arhetipi so nekakĹĄni vzorci obnaĹĄanja, ki se v naĹĄi druĹžbi najpogosteje pojavljajo.

Seveda pa moramo upoĹĄtevati dejstvo, da nihÄ?e ni popoln posnetek katerega izmed vzorcev. K sreÄ?i smo vsak zase edinstveni in neponovljivi, z vzorci pa si lahko pomagamo, da razvijemo svoje edinstvene lastnosti. V Arhetipih nam Myss Caroline predstavi osnovnih deset vzorcev, ki se najpogosteje pojavljajo med danaĹĄnjimi Ĺženskami. Z ugotovitvijo, kateremu arhetipu se najbolj pribliĹžujete, nam namiguje, kako se izogniti slabostim naĹĄe osebnosti in seveda kako razviti svoje pozitivne strani. Najti namen, zaradi katerega smo se rodili, je namreÄ? bistvo naĹĄega obstoja. ÂťNikoli ni bilo miĹĄljeno, da bi bilo Ĺživljenje predvidljivo. MiĹĄljeno je, da ga Ĺživimo prav do koncaÂŤ in naredimo nekaj tako zase, kot tudi za ljudi okoli nas ter da se pribliĹžamo polnosti Ĺživljenja.

Knjiga je sicer pisana za Ĺženske, a je vsakemu arhetipu dodana tudi moĹĄka razliÄ?ica, tako da je uporabna tako za Ĺženske kot tudi za moĹĄke. đ&#x;”˛

DS

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 26.3., 14.00-19.00 BiotrĹžnica • Petek, 27. 3., 14.00 KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 29.3. 11.00 raziskovalno nedeljsko popoldne – igre in eksperimenti • 13.00 Lutkovna predstava: Cirkus v izvedbi GledaliĹĄÄ?a BiÄ?ikleta • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki

8.00

9.00

10.00

10.30

18.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Porezen Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod StaniÄ?ev pohod Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Po mejah KS Konovo PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje s spremljevalnim programom VelikonoÄ?ni obiÄ?aji KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo UMstvarjalnica, trg mladosti 6 Ustvarjalna delavnica Mladi popotnik – Maroko Dom kulture Velenje, mala dvorana Tika taka, koncert Mojce in KaliÄ?opka (Prvi koraki v svet kulture) Vila Bianca Naj prostovoljec MO Velenje 2014

19.00 Glasbena ĹĄola Velenje Pozdrav pomladi 2015, obmoÄ?na revija odraslih pevskih zborov Ĺ aleĹĄke doline 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Koncert UroĹĄ Perić & Bluenote quartett (Abonma POPV in izven) 21.00 eMCe plac Ribno night

Nedelja, 29. marec

17.00 KAC, Efenkova 61 Skupno vegetarijansko kosilo za vsakogar 18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Enodejanka NoÄ?ni portir (Abonma NGP in izven) 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje Pozdrav pomladi 2015, obmoÄ?na revija odraslih pevskih zborov Ĺ aleĹĄke doline

Ponedeljek, 30. marec 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila Bianca Moje videnje, odprtje razstave kroĹžka UNI3 Perspektiva 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ustvarjalnice sveta: Potujemo v ÄŒile 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, velika dvorana Koncert: MiloĹĄ Mlejnik, violonÄ?elo in Erwin Kropfitsch, klavir 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: ĹĄportnakomiÄ?na drama Postali bomo prvaki sveta

Torek, 31. marec

14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Vila Mojca Velenje Program za otroke Bodi vesel 16.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v RdeÄ?o dvorano) Atrium arhitekturni kotiÄ?ek 19.19 KnjiĹžnica Velenje Literarni veÄ?er tujih jezikov

Sreda, 1. april 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje

Shaun the Sheep (VB, Francija) Animirana pustolovĹĄÄ?ina za najmlajĹĄe brez dialogov, 85 minut ReĹžija: Mark Burton, Richard Goleszowski Petek, 27. 3., ob 18.00 Nedelja, 29. 3., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

Slovenija) Dokumentarni film, 72 minut ReĹžija: Ivan Gergolet Nastopajo: Maria Fux, Martina Serban, Maria Jose Vexenat, Marcos Ruiz, Macarena Battista idr.

Petek, 27. 3., ob 20.00 – mala dvor.

Sobota, 28. 3., ob 18.30 – mala dvor.

Nedelja, 29. 3., ob 19.00 – mala dvor.

TRILOGIJA RAZCEPLJENI: NEUPOGLJIVI

EKSOTIÄŒNI HOTEL MARIGOLD 2

SOSEDOV FANT The Boy Next Door (ZDA) Triler, 91 minut ReĹžija: Rob Cohen Igrajo: Jennifer Lopez, Ryan Guzman, Kristin Chenoweth, John Corbett, Bailey Chase, Ian Nelson idr.

Petek, 27. 3., ob 19.45 Nedelja, 29. 3., ob 18.00

PLES Z MARIJO Dancing with Maria (Argentina, Italija,

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 26. marca 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?ne ure (Steve Smallman: Dinka Tinka se zgubi | Pripoveduje Andreja Kolenc) 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepeti pod Pustim gradom

Petek, 27. marca 18.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Osrednja prireditev, ob 10. obletnici NZ Smrekovec

Nedelja, 29. marec 10.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj MojÄ?in lepio svet 2: Vsi tako drugaÄ?ni - muzikal za otroke od 2. do 10. leta starosti

Torek, 31. marca 19.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Potopisno predavanje, UrĹĄka Sotler: Indonezija, speÄ?i vulkan JuĹžne Azije

Pilates

Sobota, 28. marec 10.00 Kulturni dom Gorenje Delavnice-izdelava snopov 19.30 Kulturni dom GledaliĹĄka predstava mladih ustvarjalcev GledaliĹĄÄ?a HiĹĄe kulture Celje s predstavo SluĹžkinji

Nedelja, 29. marec 10.00 MC Ĺ martno ob Paki – Pod kozolcem SreÄ?anje motoristov – zbor 13.00 MC Ĺ martno ob Paki – Pod kozolcem Blagoslov motorjev in zbranih 19.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Ponovitev gledaliĹĄke igre PoroÄ?il se bom s svojo Ĺženo (gledaliĹĄka skupina KD Gorenje)

Ponedeljek, 30. marec 16.00 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (ĹĄolska in predĹĄolska skupina) 20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba

Torek, 31. marec 14.00 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola GVIDO – kitara 18.00 Marof – zgornja dvorana Joga

Sreda, 1. april 16.30

19.00

HiĹĄa mladih - dile Plesna ĹĄola Spin Dvorana Marof ZvoÄ?na kopel z gongi

Lunine mene

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 26. marec 17.00 HiĹĄa mladih – sejna soba Glasbena ĹĄola GVIDO – klaviature, solo petje 18. 00 HiĹĄa mladih – druĹžabni prostor v pritliÄ?ju Vodena vadba Koronarnega kluba 19.30 Dvorana Marof

27. marca, ob 8:43, prvi krajec

Letos se bodo velenjski muzealci prviÄ? prikljuÄ?ili projektu Dan za spremembe, ki ga v soboto, 28. marca, pripravlja Slovenska filantropija, ZdruĹženje za promocijo prostovoljstva. Dnevu za spremembe so se pridruĹžili s tako imenovano Akcijo prijateljstva. Na obisk v muzej so povabili stanovalce Doma za varstvo odraslih Velenje in Centra starejĹĄih Zimzelen iz TopolĹĄice, ki si bodo lahko ob strokovnem vodstvu brezplaÄ?no ogledali muzejske in galerijske razstave na Velenjskem gradu in v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju. Beseda bo seveda v veliki meri tekla ravno o solidarnosti in prostovoljskem delu ter drugih vrednotah, ki so moÄ?no zaznamovale rast in razvoj najmlajĹĄega slovenskega mesta ter so del rudarđ&#x;”˛ ske tradicije, ki je v Velenju ĹĄe vedno moÄ?no prisotna.

KINO spored

Insurgent (ZDA) ZF triler, romantiÄ?na avantura, 119 minut ReĹžija: Robert Schwentke Igrajo: Shailene Woodley, Theo James, Ansel Elgort, Miles Teller, Naomi Watts, Maggie Q, Kate Winslet, Jai Courtney, ZoĂŤ Kravitz, Ray Stevenson, Octavia Spencer, Suki Waterhouse idr.

Petek, 27. 3., ob 21.30 Sobota, 28. 3., ob 20.30 Ponedeljek, 30. 3., ob 17.30

Planinski pohod ÄŒiÄ?arija, Irenin izlet 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 DruĹžinski center Harmonija, Trg mladosti 6 Ustvarjalna delavnica: Velika noÄ?

17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic 19.19 KnjiĹžnica Velenje Predavanje Irene Jarc Piramide po svetu in v dolini bosanskih piramid v Visokem

Muzej Velenje v znamenju prostovoljstva

V nedeljo, 29. marca, ob 13. uri vabljeni vsi otroci na lutkovno predstavo Cirkus v izvedbi GledaliĹĄÄ?a BiÄ?ikleta, predstava bo na osrednjem prostoru Citycentra. Zapomnite si, vsako zadnjo nedeljo ob 13. uri je Ä?as za lutke.

BACEK JON FILM

The Second Best Exotic Marigold Hotel (VB, ZDA) KomiÄ?na drama, 122 minut ReĹžija: John Madden Igrajo: Judi Dench, Tom Wilkinson, Maggie Smith, Bill Nighy, Richard Gere idr.

Sobota, 28. 3., ob 18.00 Nedelja, 29. 3., ob 20.00

Petkovnikov OĹživljeni les Ĺ oĹĄtanj – Danes, v Ä?etrtek, 26. marca, bodo v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj odprli razstavo domaÄ?ina Gregorja Petkovnika z naslovom OĹživljeni les.

Z motorno Ĺžago in fleksom kot glavnima ustvarjalnima orodjema oblikuje podobe iz Ĺživalskega sveta in sveta narave, ki mu je blizu. ZaÄ?el je pred pribliĹžno dvema desetletjema kot popoln samouk. Doslej je priloĹžnostno razstavljal v Mozirskem gaju in Gaberkah, razstava v Mestni galeriji v Ĺ oĹĄtanju pa bo njegova prva veÄ?ja samostojna razstava. đ&#x;”˛

mkp

Postanite naroÄ?nik

POSTALI BOMO PRVAKI SVETA Bićemo prvaci sveta (Srbija, HrvaĹĄka, Slovenija, BIH, Makedonija) Ĺ portna komiÄ?na drama, 124 minut ReĹžija: Darko Bajić Igrajo: Strahinja BlaĹžić, MiloĹĄ Biković, Aleksandar RadojiÄ?ić, Marko Janketić, Leon LuÄ?ev, Sergej Trifunović, Iva Babić, NebojĹĄa Dugalić, Stefan KapiÄ?ić, Jure Henigman, Radovan Vujović, Toni Mihajlovski, John Savage idr.

Ponedeljek, 30. 3., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete tudi po e-poĹĄti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

Naš ­čas, 26. 3. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

HOROSKOP

mali OGLASI STIKIPOZNANSTVA

ragd od 60 do 250 cm, domača vzgoja, prodam. Dolinšek gsm: 041 354 575

ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

ODDAM

PRIDELKI

ŽIVALI

BOROV rezan les (50 mm) in smrekov rezan les (2,5 mm in 2,2 mm) prodam.

Tel.: 03 5881 846 SENO v refuzi prodam.

Gsm: 051 457 712 TRI nakladalke otave prodam. Okolica Šoštanja. Gsm: 031 805 549 KONJSKI gnoj, jabolčnik, race, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

SADIKE vrtnic in ciprese ghuja sma-

V CENTRU Šoštanja oddam stanovanjsko hišo primerno za delavce.

Gsm: 031 387 207 PRODAJA nesnic v nedeljo, 29. 3., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 KUPIM telička starega do 14 dni.

Gsm: 031 398 506 KRAVO dojiljo prodam.

Gsm: 041 970 577 JAGENČKE za zakol ali nadaljnjo rejo, ovce z mladiči in breje ovce prodam.

Tel.: 03 5881 846 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev,

26. marca 2015

prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 031 896 475 BURSKO kozo (staro 3 leta) za zakol ali nadaljnjo rejo prodam za 60,00 evrov.

Tel.: 03 5871 586 PUJSKE, domače reje, težke od 25 kg dalje, prodam. Možna dostava.

Gsm: 051 387 625

NUDIM

• 2- sobno stanovanje na Koroški cesti v Velenju, 64 m2, adaptirano 2006, 2/5 nad., vredno ogleda. ER C(35-60 kWh/m2a.

Cena 68.000 evr.

• 3-sobno stanovanje v Velenju, Goriška, 87 m2, zgrajeno 1981,

Naslednji dnevi za vas še vedno ne bodo najboljši. Vse vam bo šlo na živce. Od prijateljev, sodelavcev, do domačih. Pa ne bodo oni krivi za to, da se vam nekaj pomembnega ni izšlo tako kot ste si želeli. Še huje bo to, da ste bili čisto prepričani, da vam bo uspelo. Poraz nikoli ni prijeten, boste pa ob njem nekaj ljudi, vpletenih v zadevo, videli v povsem novi luči. Čim prej pozabite in pojdite naprej. Z dvignjeno glavo. Nova priložnost bo tukaj še pred prihodom poletja. Zdravje? Še bo občutljivo, zato pazite nase. Partner vam bo pomagal, da prebrodite težave, a prava opora tokrat ne bo. Ker veste, da ima tudi svoje skrbi, mu ne boste zamerili. Želeli pa si boste, da bi bilo med vama drugače. Bolj iskreno.

Bik od 21. aprila do 21. maja

SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

RAZNO KOSILNICO BCS 622 s sedežem, traktorsko vitlo za Maisi traktor in puhalnik Tajfun z motorjem prodam.

Tel.: 03 5881 846

Oven od 21. marca do 20. aprila

5/5 nad. Ugodna cena, stanovanje je vseljivo takoj. ER (150-210 kWh/m2a). Cena 69.000 evr.

Precej divje ste živeli zadnje tedne, kar vas je utrudilo. Življenje se bo v teh dneh spet umirilo in s seboj povleklo kar nekaj težav, pred katerimi ste si v preteklih dneh in tednih zatiskali oči. Sedaj boste res vsak dan bolj prepričani, da bo več mogoče obuditi čustev, ki so dolgo umirala. Veliko vprašanje je, ali si to res želite. Morda je vaša želja po bivšem partnerju tako močna le zato, ker bežite od resničnosti. Ta pa bo vsak dan bolj kruta. Morali boste spremeniti način razmišljanja in opraviti večjo spremembo življenjskega sloga. In to čisto resno. Doma vas bodo imeli počasi zadosti, zato se ne čudite, če vas ne bodo več podpirali. Pazite na grlo, občutljivo bo. Tudi finančno področje bo vredno vašega razmisleka. Denarnica je vse bolj tanka.

Dvojčka od 22. maja do 21. junija

V teh dneh boste srečni kot že dolgo ne. Vsak dan bolje se boste počutili. Končno je za vami precej razburljivo obdobje, ki vas je skoraj izčrpalo. Četudi tega ne boste pokazali navzven, bo v vas vse kipelo od razburjenja in navdušenja, ko bo pot krenila navzgor. To vas bo več kot osrečilo. Pozabili boste na vse napore in začeli krepko misliti na prihodnost, v kateri imate ogromno načrtov. Če boste znali prav organizirati čas, so prav vsi izvedljivi. V tem mesecu vam bo seveda časa zmanjkalo, saj je do konca marca le še nekaj dni, pripravite pa lahko teren, da boste v letošnjo pomlad stopili veliko bolj optimistični. Zdravje bo dobro, kaj več pa ne. Ljubezen? Ne boste je deležni toliko, kot si želite, pomlad pa bo okrepila željo po drobnih nežnostih.

Rak od 22. junija do 22. julija

Rekli si boste, da je pač prišla pomlad, kar naj vas letos ne bi posebej vznemirjalo. A le, ker ste se tako odločili. Tudi zato, ker veste, da boste v naslednjih dneh in tednih imeli preveč dela, za zabavo pa vam bo časa krepko primanjkovalo. Niste jih tako željni kot po navadi, ker ste jih v preteklih tednih imeli kar nekaj. Priznajte, da to že čutite na svojem počutju. Začutili boste tudi, da se morate ustaviti. A ne prej kot v nedeljo, ko se boste krepko zamislili nad tem, kar se vam dogaja v zadnjem času. Zvezde vam bodo naklonjene na finančnem področju, kjer lahko pričakujete vsaj majhne spremembe na bolje. Na poslovnem še vedno ne bo tako rožnato, a ker boste zaplet pričakovali, se ga boste lotili pravočasno in iz prave smeri. Kar se čustev tiče, pa boste srečni in pomirjeni. Imate, kar imajo le redki. Pozornega in ljubečega partnerja, ki je pripravljen za vas narediti prav vse. Trudil se bo tudi v naslednjih dneh, ko vi ne boste vedno prešerne volje.

Lev od 23. julija do 23. avgusta

. GOZDARSKI VITLI . GOZDARSKE KLEŠČE . CEPILNIKI DRV . KROŽNE ŽAGE . OVIJALCI DRV

Pričakujete nekaj razburljivih dni? Da, ne motite se. Dogodki, ki so vas spravili čisto ob živce, bodo začeli dobivati nove obraze. Čeprav se boste ustrašili, boste trdno vztrajali pri novih odločitvah. In začeli resno popravljati grehe iz preteklosti. Ne bo lahko, kje pa.

A ko boste enkrat začeli podirati ovire, bo vse steklo, kot je treba. Tudi, če boste ob tem tiho trpeli, je vredno, verjemite. Poleg tega nihče ne bo imel moči, da vam zamaje vero v to, kar si boste zapičili v glavo. Tokrat boste šli do konca. Prepričani, da vam bo uspelo vsaj do konca aprila. Partner bo na vaši strani, zato vam bo še lažje. In pot do cilja se bo kar sama odprla. Nekaj težav bodo imeli kronični bolniki, vsi ostali pa boste zdravi, kot že dolgo ne.

Vljudno vabljeni na Spomladanski sejem v Komendi v času od 27.3. do 29.3.2015.

Pomlad vam je prinesla kup skrbi. Vsaj nekaj krivde, za to, kar se vam bo dogajalo v naslednjih dneh, boste morali vzeti nase. Najprej boste seveda krivili vse okoli sebe, saj si boste spet zatiskali oči pred resnico. Priznajte, da ste ga polomili. Zaradi nestrpnosti, ki bo posledica strahu pred posledicami vaše napake, boste raztreseni in tečni. Ko se boste končno umirili in pustili stvari toku, bo veliko lažje. In spet boste začutili notranji mir, a ne prej kot konec prihodnjega tedna. Prepirljivost pa vas do takrat še ne bo zapustila, zato pazite, da si ne nakopljete novih sovražnikov.

Raje se oprite na prijatelje. Kar nekaj jih je, ki vam bodo pripravljeni pomagati. Na tiste, o katerih dvomite, pa tokrat raje pozabite. Zadeva je čisto preveč občutljiva. Partner vam v teh dneh ne bo v napoto, v oporo pa tudi ne.

E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si

Devica od 24. avgusta do 22. septembra

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 16. do 22. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 16. marca do 22. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra

Tisti, ki si boste v teh dneh privoščili odklop od vsakodnevnih skrbi in obveznosti, boste naredili prav. Prav to namreč potrebujete. Če ne bo šlo v teh dneh, si vsaj kratek oddih planirajte, čim prej. Vaše baterije so namreč nevarno prazne. Dobro veste, kaj se zgodi, če greste do konca svojih moči. Zbolite. In takrat se vam začnejo podirati tudi poslovni načrti. Letos jih imate veliko, več kot lani. Nekatere boste še lahko dali na stran, drugih ne. Ob koncu tedna boste veseli, ko boste srečali nekoga, ki ga imate iskreno radi. Srečanje ne bo naključno, ampak načrtovano. Ker je minilo že veliko časa, bo pogovor temeljit in prijeten. V njem pa boste izvedeli marsikaj, kar vam bo že kmalu koristilo. Sploh, ko boste prisiljeni nekoga od sorodnikov potisniti v kot.

Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembra

V vašem življenju že nekaj časa ni miru. V naslednjih dneh pa bo še huje, celo divje. Po nekaj dneh boste ugotovili, da je to, kar se vam dogaja v službi, zelo naporno, zato se boste začeli umirjati. Enostavno se boste vzeli v roke in vsaj doma popolnoma odklopili. Tam vas bodo čakale čisto drugačne skrbi. Tudi ljubezenske. Partner se vam spet umika, vse manj kakovostnega časa preživita skupaj. Reševanje družinskih zapletov, ki jih bo kar nekaj, zagotovo ne sodi med stvari, ki bi krepile vajin odnos. Zato se potrudite tudi na tem področju. Kdaj ste bili nazadnje romantični? Partner se tega še spomni, a doživel tega iz vaše strani že dolgo ni. Dobro veste, da ni zahteven, zato stopite iz oklepa skrbi in poskrbite, da to pomlad oba spet začutita plamen, ki tli pod iskricami vajinega odnosa. Predragocen je, da bi ga zapravili zaradi vaših problemov.

Strelec od 23. novembra do 22. decembra

od 27. 3. do 2. 4.

- leta 1923 je 27. marca v Mariboru umrl dr. Karel Verstovšek; - 28. marca 1794 se je v Kapelah pri Brežicah rodil pesnik Andrej Urek, ki je kot župnik in dekan zadnjih dvajset let svojega življenja preživel v Škalah pri Velenju; - spomladi leta 1963, ko je bilo v tovarni Gorenje zaposlenih že 559 delavcev, so na bivšem nogometnem igrišču velenjskega Rudarja ob železniški postaji v Velenju začeli graditi novo proizvodno halo Tovarne go-

spodinjske opreme Gorenje Velenje; - Rudnik boksita v Vranji peči v Ložnici pred aprilom 1941 ni deloval, okupator pa je začel izkoriščati tudi zaloge boksita; delniška družba, ki je imela sedež v Berlinu, je po zakupni pogodbi začela kopati boksit v Ložnici in ga voziti na velenjsko železniško postajo; dokler je rudnik obratoval, je bilo tam zaposlenih 20 do 40 delavcev; prvo pomembno akcijo na velenjskem območju so partizani opravili v noči na 30. marec 1942, ko so partizani napadli rudnik v Ložnici in uničili večino rudniških naprav; okupator je proizvodnjo obnovil, vendar so partizani vseskozi preprečevali odvoz boksita in ga leta 1944 povsem onemogočili; - 31. marca 1992 so na zasedanju velenjske skupščine poslan-

Dr. Karel Verstovšek (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

ci izbrali nov grb občine Velenje avtorjev Staneta Hafnerja in Vlada Vrbiča; - v prvih dneh aprila leta 1991 je v Jugoslaviji potekal popis prebivalstva, po katerem je imelo Velenje 27.341, Šoštanj 2.946, Šmartno ob Paki pa 613 prebivalcev;

- 1. aprila 1993 se je v Velenju začelo drugo srečanje gimnazijcev Slovenije; na Gimnazijadi, ki jo je že drugič organiziralo velenjsko gimnazijsko Kulturno-umetniško društvo Ivana Cankarja, se je v treh dneh zvrstilo 32 kulturnih prireditev; - 2. aprila 1913 se je v Št. Rupertu na Koroškem rodil narodni heroj Miha Pintar Toledo, ki je padel 3. junija leta 1942 v Lokovici; - 2. aprila 1961 so Velenjčani poleg kotalkališča začeli udarniško urejevati velenjski Sončni park; - 2. aprila 1996 je velenjska skupina Šank Rock izdala ploščo z naslovom Poglej v svet, ki so jo posneli decembra leta 1995 v New Yorku.

Damijan Kljajič

Čeprav boste sprva o načrtu, ki ni vaš, ga boste pa verjetno morali sprejeti, imeli slab občutek, se ga boste lotili. Tudi zato, ker niste najbolj zaupljivi do novosti, ki to sploh niso več. A brez skrbi, tokrat se bo vse odlično izteklo. Bolje se sploh ne bi moglo. Naučili se boste, da je včasih dobro sprejemati drugače misleče in iz tega celo potegniti kakšno korist.

Vaša potrpežljivost bo tokrat bogato nagrajena. Tudi na materialnem področju, kjer vam pravzaprav ne manjka kaj dosti, a se zavedate, da se to lahko hitro spremeni. Od viška glava pač nikoli ne boli. Poleg tega načrtujete prenovo doma, ki ne bo poceni. Ni vas strah stroškov, strah vas je mojstrov, ki jih boste morali spustiti v svoj dom. Dobro namreč veste, da bo projekt trajal dlje, kot obljubljajo. Vi pa imate nadvse radi mir. Sploh doma.

Kozorog od 23. novembra do 22. decembra

Pred vami je precej razburkan teden. Čeprav nikoli niste preveč marali načrtovanja prihodnosti, vam tokrat ne bo prizaneseno. Trenutno samo vi veste, zakaj je tako. Še najbližjim ne boste zaupali, kaj se dogaja. Pa ne zato, ker bi vas bilo strah, ampak zato, ker jih želite prijetno presenetiti, ko boste projekt izpeljali do konca. Ker vas dobro poznajo, bodo vseeno opazili, da nekaj počnete za njihovimi hrbti. Večina jih ne bo uganila, za kaj gre. Partnerja pa ne boste dolgo slepili, zato njemu le povejte, kaj se dogaja. Tudi zato, ker boste kmalu potrebovali njegovo pomoč.

Sploh, ker boste letos tudi vi občutili spomladansko utrujenost. Zadela vas bo že ta konec tedna. Tako leni boste, da še sami sebe ne boste prepoznali. Ne imejte slabe vesti. Tu in tam si lahko to privoščite tudi vi.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja

Tisti, ki vas dobro poznajo, bodo opazili, da se precej spreminjate. Veliko več časa kot sicer boste v teh zadnjih dneh marca preživeli izven doma. Vsako vabilo vam bo dobrodošlo in v teh dneh jih res ne bo manjkalo. Pa naj gre za rekreacijo ali zabavo. Boste pa zato že kmalu začutili, da tudi takšno življenju ni tisto, ki si ga želite. Bolje bo šele, ko si boste priznali, kaj si sploh želite, saj se nezadovoljstvo in tečnoba vlečeta že predolgo. Če boste bolj družabni, bo to dobro vplivalo na odnose s sodelavci in dolgoletnimi prijatelji. A to bo le prvi korak do večje sreče in miru, ki si ga spet želite čutiti v svoji duši. Res niste sami krivi, da se vam dogaja, kar se vam. Vseeno pa si vse preveč ženete k srcu. Tu pa lahko sami naredite največ, da to ne bo šlo tako daleč, da bi trpelo vaše zdravje.

Ribi od 19. februarja do 20. marca

Zadnje dni je bilo doma precej napeto. Dobro veste, da ste sami krivi, da je partner sumničav, saj mu prav z ničimer ne pokažete, da nima vzroka zato. Če boste še naprej le molčali in živeli mimo njega, vaju ne čaka nič kaj lep teden. Sploh, ker se bo partner tokrat odločil, da bo igral vašo igro in da se bo obnašal, kot da je čisto sam na svetu. Ko se bo začel upirati ustaljenim smernicam vajinega vsakdanjika, pa vam ne bo več vseeno. Že jutri boste ugotovili, da se lahko zgodi, da boste izgubili več kot ste si kdajkoli mislili. Predvsem pa se ne boste več mogli izgovarjati in sprenevedati. Tokrat se boste morali veliko bolj potruditi, če želite, da bi bilo med vama spet po starem.

Denar, ki ga pričakujete, bo na vašem računu še pred iztekom marca. Finančne skrbi pa še ne bodo preteklost.

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 27

26. marca 2015

OBVEĹ ÄŒEVALEC DEĹ˝URSTVA

RADIO VELENJE

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445. ÄŒETRTEK, 26. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; Erosov kotiÄ?ek; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 27. marca

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 PoroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

JoĹže Berdnik

14.00, telefon 898-1880.

1928 – 2015

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 28. in 29. 3. – DaĹĄa BurĹĄiÄ?, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni Ä?as ambulante v Ĺ oĹĄtanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, Ä?etrtek 7.30 - 9.00

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Jure Petkovnik, Velenje, Šlandrova cesta 1, in Mojca Lesnika, Žalec, GriŞe 65.

SMRTI

selo, Rok MarĹĄala Tita 141; BritovĹĄek Matilda, roj. 1929, TopolĹĄica, TopolĹĄica 111; GraÄ?ner Marija, roj. 1936, BraslovÄ?e, LetuĹĄ 59 a; Svet Marija, roj. 1925, Ĺ˝alec, Ĺ empeter v Savinjski dolini, TovarniĹĄka cesta 19; ZapuĹĄek Marija, roj. 1933, Ĺ entjur, Podvine 19.

Dolović Marija, roj. 1930, Hrvaťka, Novo

SOBOTA, 28. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

27

Nagrajenci nagradne kriĹžanke Trgovine NeĹža iz Ĺ martnega ob Paki, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 12. marca 2015 so: Martin Turinek, GregorÄ?iÄ?eva 28, 3320 Velenje Veronika SlemenĹĄek, TopolĹĄica 48 E, 3326 TopolĹĄica Pavla Lesnjak, Gavce 4, 3327 Ĺ martno ob Paki Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti.

Sredi marca smo se poslovili od naĹĄega velikega domoljuba, pronicljivega misleca in raziskovalca vsega, kar se je dogajalo v naĹĄih krajih. Bil je naĹĄ Ĺživi leksikon, obogaten z lastnimi Ĺživljenjskimi izkuĹĄnjami. V pisni obliki nam zapuĹĄÄ?a bogat opus vsega omembe vrednega, kar se je dogajalo v naĹĄih krajih od zaÄ?etkov 20. stoletja pa do danes. V obseĹžni knjigi z naslovom Âť Zakladnica preteklostiÂŤ nam poklanja neprecenljivo vrednost strnjenih spominov v gospodarstvu in druĹžbenem Ĺživljenju v naĹĄih krajih.

JoĹže Berdnik se je rodil 20. januarja leta 1928 na BaĹĄtetovi domaÄ?iji na Malem Vrhu. Bil je sin prvorojenec od skupaj petero otrok v druĹžini. JoĹže je odraĹĄÄ?al v Ä?asu gospodarske krize v obdobju pred 2. svetovno vojno in je Ĺže kot otrok okusil vse tegobe tistega Ä?asa. Vse pa je ĹĄe bolj obrnila na glavo 2. svetovna vojna, ki ga je Ĺže kot rosnega mladeniÄ?a moÄ?no zaznamovala.

V NOB je vstopil spomladi leta 1944 kot 16-letni mladeniÄ? in bil razporejen v brigado MiloĹĄa ZidanĹĄka, ki je delovala v glavnem na savinjsko-ĹĄaleĹĄkem obmoÄ?ju. V brigadi je bil pomoÄ?nik mitraljezca. Po nemĹĄki kapitulaciji 9. maja 1945 je nekaj mesecev sluĹžboval na komandi mesta Ĺ oĹĄtanj, od koder je bil kot podoficir premeĹĄÄ?en v komando mornarice v Splitu, kjer se je na pomorski akademiji usposobil za radiotelegrafista. Po konÄ?anem usposabljanju je bil leta 1947 premeĹĄÄ?en v pomorsko floto JLA kot zastavnik in vodja pomorske signalizacije na bojni fregati. Sredi leta 1948 se je dogodil Informbiro z vsemi svojimi grozljivimi posledicami. Tudi JoĹže je bil njegova nedolĹžna Ĺžrtev, razveljavili so mu vse v vojski pridobljene kvalifikacije.

Leta 1949 se je zaposlil na Ĺželeznici in do svoje upokojitve leta 1987 je opravljal dela vlakovnega odpravnika in nazadnje ĹĄefa postaje Ĺ oĹĄtanj Preloge.

JoĹže je ves Ä?as tvorno sodeloval v vseh porah druĹžbenopolitiÄ?nega in gospodarskega Ĺživljenja v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, v Ä?asu sluĹžbovanja pa tudi v delavski samoupravi in sindikatih. Ĺ˝e leta 1957 se je vÄ?lanil v Krajevno organizacijo ZB, kjer se je v svojem 58-letnem aktivnem delovanju zavzemal za ohranjanje vrednot NOB. V vseh okoljih, kjer je deloval, je puĹĄÄ?al globok peÄ?at svojega soustvarjanja, zato njegov prispevek nikjer ni ostal prezrt, o Ä?emer priÄ?a dolg seznam priznanj in odlikovanj, ki jih je prejel za svoje udejstvovanje v sindikalnem delovanju, prostovoljnem gasilstvu in ohranjanju vrednost NOB. ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki mu je leta 2003 najprej podelila plaketo in leta 2012 ĹĄe grb kot svoje najviĹĄje priznanje.

V svojih delih bo z nami veÄ?no Ĺživel! đ&#x;”˛ JoĹže Aristovnik

NEDELJA, 29. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 31. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 1. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

mali OGLASI

PONEDELJEK, 30. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

03 898 17 50 | press@nascas.si

Postanite naroÄ?nik

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, Ä?etrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

ZAHVALA ZAHVALA Od svojih domaÄ?ih se je poslovil dragi moĹž, oÄ?e, dedi in pradedi

JOŽE HRIBERŠEK iz Gaberk 130, Šoťtanj

25. 2. 1932 – 13. 3. 2015 Veriga druĹžine se je zlomila, niÄ? veÄ? ni, kot je bilo.

A bog nas vzame brez opozorila, Ä?ez Ä?as veriga zopet sklenjena bo ‌

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teĹžkih trenutkih stali ob strani, darovali sveÄ?e, cvetje, svete maĹĄe in ga v tako velikem ĹĄtevilu pospremili na njegovi zadnji poti.

Hvala dr. Ivanu Urbancu, dr. Borutu Rijavcu in osebju BolniĹĄnice TopolĹĄica ter Majdi Drev. Hvala Pogrebni sluĹžbi Usar, govorniku g. Dragu Kolarju, Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje in Ä?astni straĹži.

Iskrena hvala Ĺžupniku g. JoĹžetu PriboĹžiÄ?u, kaplanu Marku Rakunu ter pevkam in pevcem MePZ Svoboda Ĺ oĹĄtanj.

Ĺ˝alujoÄ?i: Ĺžena Marija, sin JoĹže z druĹžino in hÄ?i Irena z druĹžino

z boleÄ?ino sporoÄ?amo, da je ĹĄel od nas dragi moĹž, oÄ?e, brat, dedi in pradedi

PAVEL GROS iz Velenja

24. 3. 1931 – 10. 3. 2015 Prazen dom je in Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom dvoriĹĄÄ?e, in znancem za izreÄ?eno soĹžalje, darovane sveÄ?e in cvetje. Posebna naĹĄe oko zaman te iĹĄÄ?e, zahvala BolniĹĄnici TopolĹĄica (dr. Majdi KoÄ?ar in dr. Jasni DobelĹĄek ni veÄ? tvojega Furst), Zdravstvenemu domu Velenje (dr. Ĺ tekoviÄ?evi), nujni smehljaja, medicinski pomoÄ?i Velenje, hvala Premogovniku Velenje (g. Dragu utihnil je tvoj glas, Kolarju), gospodu duhovniku Tinetu iz Mislinje za opravljeni obred, boleÄ?ina in samota g. Jerneju za pogrebno storitev, pevcem in vsem, ki so ga spremljali na sta pri nas njegovi zadnji poti. zato pot nas vodi tja, kjer sredi tiĹĄine spiĹĄ, a v naĹĄih srcih ti ĹživiĹĄ. Ĺ˝alujoÄ?i: Ĺžena JoĹžica, hÄ?erke JoĹžica, Angela, Irena in Ana, sin Ivan,

zetje, 11 vnukov in 7 pravnukov

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 3. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 28

BISERI maturantskega plesa 2015

Danes zakljuÄ?ek ÂťBiserov maturantskega plesa 2015ÂŤ za naĹĄe finaliste v vseh letih akcije, Ä?esar smo zelo veseli. Podrli smo tudi rekord v ĹĄtevilu glasov za posameznika, saj je zmagovalec po izboru bralcev NaĹĄega Ä?asa sam prejel veÄ? kot 250 glasov.

rok, depilacija, epilacija, geliranje nohtov, masaĹže, permanentni make-up, oblikovanje postave, fotopomlajevanje). Studio Jantar, NC Velenje, KidriÄ?eva 2b, 1. Nadstropje. Info – 041 875 021!

DanaĹĄnja zakljuÄ?na prireditev je odprta za vse, saj si Ĺželimo, da ste poleg vseh finalistov – izbranih je bilo 18 – z njimi tudi njihovi vrstniki, prijatelji, soĹĄolci, svojci in tudi bralci NaĹĄega Ä?asa. Skupaj z naĹĄimi sponzorji smo pripravili tudi lepe nagrade za vse finaliste, ĹĄe posebej pa za zmagovalce.

Parafinsko masko za roke si bo lahko privoĹĄÄ?il JoĹže Katanec, Lokovica 73, 3325 Ĺ oĹĄtanj; Zinka Kolar, Efenkova 2, 3320 Velenje, bo prejela kupon za masko za obraz; Ema Hojan, KavÄ?e 34/b, Velenje pa kupon za oblikovanje obrvi. Kupone za nagrade poĹĄljemo po poĹĄti. đ&#x;”˛

Izmed tistih, ki ste pridno glasovali za naĹĄe ÂťbisereÂŤ, smo tudi ta teden izĹžrebali tri nagrade. Tokrat jih poklanja Studio Jantar – kozmetiÄ?ne storitve in pedikura (nega obraza, pedikura, manikura in nega

Takole je bilo na lanski podelitvi

Velenje, 26. marca – Danes ob 18. uri bomo v velenjski Vili Bianci zaÄ?eli zakljuÄ?no prireditev akcije, ki jo Ĺže Ä?etrto leto zapored naĹĄa medijska hiĹĄa NaĹĄ Ä?as pripravlja skupaj s Ĺ olskim centrom Velenje in modnima kreatorkama Petro Meh in Jeleno StevanÄ?ević. Na prireditvi bomo razglasili maturanta in maturantko, ki sta bila najbolj vĹĄeÄ? bralcem NaĹĄega

Ä?asa, podelili pa bomo tudi strokovne ÂťbisereÂŤ po izboru modnih kreatork. Prireditev bodo z nastopi popestrili dijaki Ĺ olskega centra Velenje. Kdo vse bo nastopil, naj bo skrivnost do prireditve, vsi pa so zagotovo nadarjeni pevci in plesalci. Skrivnost pa bo do takrat tudi, kdo so letoĹĄnji zmagovalci akcije. Ni pa veÄ? skrivnost, da smo letos prejeli najveÄ? glasov

Mesec dni za Ä?iĹĄÄ?enje okolja LetoĹĄnja tradicionalna spomladanska oÄ?iĹĄÄ?evalna akcija okolja se zaÄ?ne jutri – NajveÄ? jih bo Ä?istilo 10. in 11. aprila – Lani zbrali kar 12 ton smeti Velenje, 27. marca – Jutri popoldne bodo v KS Pesje zaÄ?eli organizirano Ä?istiti okolje in s tem odprli letoĹĄnjo skoraj mesec dni trajajoÄ?o akcijo, ki jo MO Velenje pripravlja Ĺže osmo leto zapored. V soboto bodo delavci Muzeja Velenje, Ä?lani SmuÄ?arsko skakalnega kluba, DruĹĄtva brigadirjev in velenjskega turistiÄ?nega druĹĄtva dobro oÄ?istili grajski hrib, pri tem pa upajo, da se jim bodo pridruĹžili tudi krajani. Tako se bo zaÄ?ela letoĹĄnja oÄ?iĹĄÄ?evalna akcija Ä?iĹĄÄ?enja okolja, za katero je bilo vse pripravljeno Ĺže konec minulega tedna. Do 25. aprila bodo vsi vikendi zapolnjeni z akcijami, ki bodo potekale po vseh krajevnih skupnostih in mestnih Ä?etrtih (MÄŒ), razen v MÄŒ Desni breg, kjer letos ne bodo sodelovali.

Bojan PrelovĹĄek, ki na MO Velenje skrbi za koordinacijo Ä?istilnih akcij, nam je v uvodu povedal, da so usklajevalni sestanek pripravili 4. marca. ÂťLetos se nam bo, kot kaĹže, pridruĹžilo ĹĄe veÄ? druĹĄtev in organizacij, upamo pa, da bo priĹĄlo tudi veÄ? obÄ?anov. Ĺ˝elimo si, da s sabo pripeljejo tudi otroke, saj je prav, da se zgodaj nauÄ?ijo, da je skrb za naravo del naĹĄega Ĺživljenja. V Velenju smo doslej Ĺže velikokrat dokazali, da znamo stopiti skupaj in nam ni vseeno, v kakĹĄnem okolju Ĺživimo.

Tudi letos bomo na obÄ?ini poskrbeli za rokavice, vreÄ?e za smeti in odvoz odpadkov, sicer pa akcije koordinirajo krajevne skupnosti in mestne Ä?etrti same.ÂŤ Izvemo ĹĄe, da bo najveÄ? oÄ?iĹĄÄ?evalnih akcij potekalo v petek, 10., in

soboto, 11. aprila. Takrat bodo Ä?istili v 7 krajevnih skupnostih, uprava obÄ?ine, MC Velenje in ĹĄtevilna druĹĄtva pa bodo Ä?istila tudi v TrebuĹĄi, na obmoÄ?ju letnega kina, ribiÄ?i pa okoli jezer in na breĹžinah reke Pake.

Kot tudi, da je obÄ?ina tako velika, da je le v enem koncu tedna ni mogoÄ?e oÄ?istiti. Tudi zato, ker se zbere preveÄ? smeti, da bi jih lahko hitro in uÄ?inkovito odpeljali. ÂťLani je v akciji sodelovalo 955 prostovoljcev, ki

Modni kreatorki Jelena StevanÄ?ević, Petra Meh, vizaĹžistka Mirela Muminović, oblikovalka Maja Lesjak in novinarka Bojana Ĺ pegel.

www.nascas.com www.radiovelenje.com

Akademskih 15 za Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor je eden najuspeĹĄnejĹĄih slovenskih zborov, ki je v vseh letih svojega delovanja posegal po najviĹĄjih nagradah na tekmovanjih doma in po svetu.

V petek smo lahko v glasbeni ĹĄoli prisluhnili koncertu v poÄ?astitev 15. obletnice delovanja zbora z na-

slednje leto, prav tako v Varni. Slednje tekmovanje velja za eno najviĹĄje rangiranih v Evropi. Oktobra lani so se udeleĹžili mednarodnega tekmovanja v VarĹĄavi, kjer so prejeli glavno nagrado za najboljĹĄo izvedbo obvezne skladbe. Izdali so dve zgoĹĄÄ?enki, tretja ravno nastaja.

21 pevcev prijelo Gallusove znaÄ?ke, ki jih podeljuje JSKD posameznikom za aktivno udejstvovanje v ljubiteljski glasbeni dejavnosti. Od teh so zlate prijeli Domen BastiÄ?, Andreja Ostruh, Damjana BlaĹžiÄ?, Maja Navodnik PreloĹžnik in MatjaĹž Ĺ alej. Vse to le potrjuje dejstvo,

slovom Akademskih 15.

Cilji zbora so bili v vseh teh 15 letih vedno ambiciozni in tempo dela 'v najviĹĄji prestavi'. Prvi samostojni koncert je zbor imel Ĺže ob koncu leta 1999. Od takrat se lahko pohvalijo s ĹĄestimi zlatimi plaketami na zborovskih tekmovanjih, od tega s ĹĄtirimi prvimi mesti v kategorijah.

Na mednarodnem tekmovanju v Varni leta 2009 je bila zboru podeljena tudi velika nagrada za zmagovalca tekmovanja, s Ä?imer si je prisluĹžil nastop na evropskem Grand Prixu (tekmovanju za veliko nagrado zmagovalcev z vseh evropskih tekmovanj za veliko nagrado) na-

ÄŒeprav z nekaj besedami povedano, lahko brĹžkone razberemo, da je zbor postal prepoznavni glasbeni ambasador zborovskega petja za Velenje in Ĺ aleĹĄko dolino tudi zaradi izjemnega strokovnega glasbenega vodstva dirigentke Danice PireÄ?nik. Kakor sama pove, glasbo lahko dajeĹĄ naprej samo takrat, ko jo sam zaÄ?utiĹĄ, ko pojeĹĄ iz srca. Zanjo note ne ĹĄtejejo veliko, ĹĄtejejo Ä?ustva, ki jih vsak pevec predaja s svojim petjem. Takrat se zavemo, kaj pomeni glasba. Pevcem to veliko pomeni, nekateri v zborih pojejo Ĺže veÄ? kot 15 let in ĹĄe vedno z vso goreÄ?nostjo vztrajajo. Na koncertu je kar

da ima zbor in vodstvo zbora zaÄ?rtano pravo smer. Ĺ e bi lahko poroÄ?ali o doseĹžkih Ĺ APZ-a, ki nam jih je v petek predstavil zbor in hkrati s svojevrstnim pevskim vzduĹĄjem vse popeljal skozi 15 let delovanja. Prav nobenega dvoma ni, da bodo pevci in Ĺže njihovi otroci, ki so ob Ĺ aleĹĄkem ĹĄtudentskem oktetu prav tako nastopili na koncertu, nadaljevali petje in si prizadevali pribliĹžati zborovsko glasbo mnogim posluĹĄalcem. Vsi prisotni v dvorani so na koncertu lahko zaÄ?utili srÄ?nost, ki jo je zbor dal s svojim petjem vsem posluĹĄalcem.

so zbrali 12 ton odpadkov. Ko smo sodelovali v enodnevni akciji OÄ?istimo Slovenijo, smo ugotovili, da je logistiÄ?no zelo teĹžko uskladiti vsa obmoÄ?ja, sodelujoÄ?e in odvoz odpadkov. Zato bomo ĹĄe naprej Ä?istili veÄ? vikendov zapored. Septembra pa bomo pripravili enodnevno akcijo Ä?iĹĄÄ?enja breĹžin reke Pake.ÂŤ đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

V MÄŒ Desni breg nimajo Ä?esa Ä?istiti Preverili smo, zakaj so se v Mestni Ä?etrti Desni breg odloÄ?ili, da ne bodo sodelovali v spomladanski oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji okolja. Kot nam je povedal predsednik MÄŒ Danijel Samec, so doslej Ä?istili Rakovo goĹĄo, ki pa je ni veÄ?, saj so v njej spremenili namembnost zemljiĹĄÄ?a in podrli vsa drevesa. Druga lokacija, ki so jo Ä?istili, je okolica trgovine TrĹžnica ob KidriÄ?evi cesti. Letos tudi ta ni potrebna Ä?iĹĄÄ?enja. Zato bodo krajani te mestne Ä?etrti letos sodelovali le v septembrski enodnevni oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji Ä?iĹĄÄ?enja poreÄ?ja reke Pake, v spomladanski akciji pa ne. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Ana Ĺ pes