12 2016

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-2/13 ÂşC), soboto (3/15 ÂşC) in nedeljo (2/17 ÂşC) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 24. marca 2016â€

ĹĄtevilka 12 | leto 63â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

VelikonoÄ?na trĹžnica

cena 1,80 â‚Ź

Velika noÄ? – Veliki dan JoĹže PriboĹžiÄ?

VÄ?eraj izredna seja Ĺ˝upani vseh treh Ĺ aleĹĄkih ob­ Ä?in so za vÄ?eraj popoldne pono­ vno sklicali izredno sejo. Pote­ kala je po zakljuÄ?ku redakcije Ä?asopisa. Na sejo so povabili tudi ministra za infrastrukturo Republike Slovenije, predsedni­ ka uprave Slovenskega drĹžavne­ ga holdinga, vodstvo Holdinga Slovenske elektrarne, Premogo­ vnika Velenje, Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj in Sindikat delavcev de­ javnosti energetike Slovenije, sin­ dikate in sveta delavcev obeh tu­ kajĹĄnjih energetskih kolektivov.

Tako so se odloÄ?ili, ker je v jav­ nosti vse veÄ? mnenj, da Holding naÄ?rtno ruĹĄi energetiko v Ĺ aleĹĄki

dolini in da nastaja podoben sce­ narij, kot je bil narejen v Zasavju.

Razvrednotiti celoten sistem, ga za bagatelo prodati tujcem, ob tem pa v razne malhe pospravi­ ti milijone.

V torek pa smo izvedeli, da naj­ odgovornejĹĄih na sejo naj ne bi bilo. V Termoelektrarni naj bi pospeĹĄeno pripravljali novo sis­ temizacijo, pa kateri naj bi bilo 234 delavcev zaradi zmanjĹĄane­ ga obsega del preveÄ?, s tem, da bi 59. ponudili nova delovna me­ sta in ĹĄe nekaj desetim prekvali­ fikacije.

V Ä?asu sprejemanja odloÄ?itev za gradnjo bloka 6 Termoelek­

m

a re

c

Stavka v energetiki 4. aprila?

V sindikatu energetike Slovenije postajajo odloÄ?nejĹĄi, v zraku pa visi sploĹĄna stavka. Ta bo morda 4. aprila, odloÄ?itev pa bo pa­ dla danes. Vodstvu Holdinga Slovenske elektrarne, po besedah predsednika sindikata energetike Branka SevÄ?nikarja, oÄ?itajo veÄ? slabih poslovnih odloÄ?itev, med katerimi je tudi odloÄ?itev o predÄ?asnem odplaÄ?ilu kredita evropski investicijski banki. S tem so izgubili 10 milijonov evrov, kar presega stroĹĄek plaÄ? 175 delavcev, ki naj bi jih odpustili v TEĹ -u. Odgovorne v drĹžavi, ĹĄe zlasti pa upravljavce drĹžavnega premoĹženja pozivajo, naj nemu­ doma odpokliÄ?ejo odgovorne za to katastrofo. trarne Ĺ oĹĄtanj je HSE zagotavljal 3.500 delovnih mest za nasledn­ jih 40 let. Niz odloÄ?itev v zadn­ jem obdobju pa kaĹže, da so bile te obljube izdane s figo v Ĺžepu. đ&#x;”˛

mz

Tokrat bo blestela Ĺ˝aba Greta Velenje, 1. aprila – Po tem, ko je Festival Velenje na oder postavil ÄŒarovnika iz Oza in Aladina, je v sodelovanju z lokalnimi ljubiteljskimi in profesional­ nimi gledaliĹĄÄ?niki in glasbeniki pripravil nov, tokrat

.

27

OkoliĹĄka turistiÄ?na druĹĄtva so z velenjsko turistiÄ?no zvezo v mesto prinesla pravo velikonoÄ?no vzduĹĄje. K temu je pripomoglo sonce, v katerem so barve pisanih trakov, pomaranÄ?, prihov, roĹž in zimzelenih vejic zaĹžarele.

Rezalo se je potico, merilo snope, izdelovalo papirnate roĹže, razpoloĹženje pa je bilo prazniÄ?no preĹĄerno.†đ&#x;”˛ tf

druĹžinski muzikal z naslovom Ĺ˝aba Greta. Premie­ ra bo v petek, 1. aprila, ob ,ko bo Ĺžaba Greta iz svo­ je mlake, v kateri vsi kvakajo in ji ne pustijo kakati, đ&#x;”˛ tf odskakljala v ĹĄirni svet. VeÄ? na strani 12.â€

Lahko se vpraĹĄamo, zakaj kristjani naĹĄ najveÄ?ji praznik imenujemo z besedo noÄ?? Saj tema noÄ?i prepreÄ?uje naĹĄo jasnovidnost. ÄŒe je noÄ? velika, velja to ĹĄe toliko bolj.

In prav v tem moramo iskati odgovor na zastavljeno vpraĹĄanje.

Z besedo noÄ? radi imenujemo tudi teĹžko stanje, v katerem se znajde Ä?lovek. Izhod iz takĹĄnega stanja pomeni, da je noÄ? preĹĄla, da je minila. Ko smo Slovenci postali samostojni, smo govorili, da je naĹĄa tisoÄ?letna noÄ? minila.

Smrt pomeni Ä?loveku najtemnejĹĄo noÄ?. NaĹĄ najveÄ?ji pesnik France PreĹĄeren je o njej zapisal: ÂťDolgost Ĺživljenja naĹĄega je kratka.

Kaj znancev je zasula Ĺže lopata!

Odprte noÄ? in dan so groba vrata; al dneva ne pove nobena pratka.

Pred smrtjo ne obvarje koĹža gladka, od nje nas ne odkupjo kupi zlata, ne odpodi od nas Ĺživljanja tata veselja hrup, ne pevcev pesem sladka.ÂŤ NaĹĄa Velika noÄ? pa nam govori, da je smrtna tema osvetljena.

Velika noÄ? Jezusove smrti je z njegovim vstajenjem od mrtvih postala Veliki dan Ĺživljenja, ki nikoli veÄ? ne mine. In Kristusovo vstajenje je poroĹĄtvo naĹĄega vstajenja. Zato je za nas Velika noÄ? – Veliki dan.

Vsem, ki praznujemo Veliko noÄ?, Ĺželim, da nam velikonoÄ?ni spev trikratne ÂťalelujeÂŤ govori Jezusove besede: ÂťKdor Ĺživi in veruje vame, vekomaj ne bo umrlÂŤ (evangelij po Janezu). đ&#x;”˛

Ĺ˝elimo vam vesele velikonoÄ?ne praznike!

UredniĹĄtvo

ÄŒista voda je velika sreÄ?a Kaj pomeni Ä?ista voda, se v tem okolju najpogosteje ne za­ vedamo. Odpremo pipo, si jo na­ toÄ?imo in ob tem pozabljamo, kako neverjetno sreÄ?o imamo.

Pozabljamo pa tudi, da jo lahko s svojim malomarnim odnosom do okolja hitro izgubimo. Hitro pa lahko izgubimo v Ä?asu, ko je skoraj vse na prodaj, tudi pravi­ co do njene uporabe. Vse gla­ snejĹĄe so zato pobude, da bi v Sloveniji v ustavo zapisali neod­ tujljivo pravico do uporabe vode.

S tem namenom se je oblikova­ la civilna iniciativa, ki je do sve­ tovnega dneva voda (22. marca) zbrala za to Ĺže veÄ? kot 50 tisoÄ? podpisov.

V Ĺ aleĹĄki dolini imamo vode za zdaj ĹĄe na pretek, in to odliÄ?ne kakovosti. Prav pa je, da Ĺže sedaj naredimo vse, da jo ohranimo. O naĹĄih vodah smo se obseĹžno raz­ pisali na straneh 8 in 9. đ&#x;”˛

mz

Medved lomasti po Menini Gornji Grad – V minulih dneh so obÄ?ani in tudi lovci na obronkih Menine planine, natanÄ?neje na obmoÄ?ju ÄŒrete in KraĹĄice, zaznali prisotnost medveda. Nekateri menijo, da sta celo dva. Po posnetku z avtomatsko lovsko kamero lovci ocenjujejo, da je samec star pri­ bliĹžno 4 leta in teĹžak blizu 150 kilogramov.

Miran Cajner, stareĹĄina Lovske druĹžine Dreta, kamor sodi ome­ njeno obmoÄ?je, pravi, da je prehod medvedov ali njihovo obÄ?asno zadrĹževanje v njihovem loviĹĄÄ?u obiÄ?ajno, le da je letos nekoliko bolj zgodno. Predvideva, da je na to vplivala mila zima. Po nekaterih po­ datkih naj bi bila letoĹĄnja zima peta najtoplejĹĄa v zadnjih 100 letih.

Lahko pa bi medveda zmotil tudi nemir v bliĹžini brloga. Da se med­ ved, ki ga sledijo v predelu KraĹĄice, vraÄ?a vsak dan, pa pripisujejo dejstvu, da je na obmoÄ?ju Male peÄ?i pravo odlagaliĹĄÄ?e domĂĄ zakla­ nih Ĺživali. Medved poleg tega pobira ĹĄe koruzo in jabolka iz krmiĹĄÄ?a za divjad. Lovci si prizadevajo pridobiti dlake in sveĹže medvedove iztrebke za analizo DNK, saj jih zanima, od kod je medved priĹĄel in iz katerega rodu je.

Lovci svetujejo, naj bodo ljudje pri zadrĹževanju v gozdu pozorni, se drĹžijo uhojenih poti ter se ne spuĹĄÄ?ajo na brezpotja in v bliĹžino krmiĹĄÄ?. Odsvetujejo tudi sprehode po gozdu s psi. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

24. marca 2016

Kulturna ministrica na Ĺ kobernetovem poslanskem veÄ?eru Ĺ˝upan Kolonje obiskal Velenje Velenje, 21. marca – PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol s sodelavci je sprejel Ĺžupana albanske obÄ?ine Kolonje Arbena Mala in izvrĹĄno direktorico organizacije BCCD (ÂťThe Balkan Center for Cooperation and DevelopmentÂŤ) Elvano Zhezha.

BCCD tesno sodeluje z mestom Kolonje, saj jim Ĺželijo pomagati pri njihovem nadaljnjem razvoju. V Sloveniji iĹĄÄ?ejo primere dobrih praks, partnerja, od katerega bi se lahko uÄ?ili in pridobili Ä?im veÄ? koristnih informacij. Med njihovimi prioritetami je tudi vzpostavitev kakovostnega ĹĄolskega sistema, ki bo omogoÄ?al razvoj Ä?loveĹĄkih virov. Gostje so si ogledali tudi MedpodjetniĹĄki izobraĹževalni center Velenje, podjetje Esotech in Ä?istilno napravo Grmov vrh.

Pravni nasvet pogosteje iĹĄÄ?ejo moĹĄki Velenje – BrezplaÄ?nega pravnega svetovanja, ki ga svojim obÄ?ankam in obÄ?anom omogoÄ?a Mestna obÄ?ina Velenje, se je lani udeleĹžilo okoli 1.000 VelenjÄ?ank in VelenjÄ?anov. NajveÄ? jih je bilo starih 50 in 55 let, pogosteje kot moĹĄki so brezplaÄ?ni pravni nasvet potrebovale Ĺženske. NajveÄ? vpraĹĄanj se je nanaĹĄalo na druĹžinsko in delovno pravo. Zadnja dva meseca pa so v porastu vpraĹĄanja, povezana z begunci, migranti, azilom in stalnim bivaliĹĄÄ?em. đ&#x;”˛

mkp

NateÄ?aj Prostovoljec leta 2015 Velenje, 21. marec 2016 – Mladinski svet Slovenije letos Ĺže ĹĄtirinajstiÄ? zapored razpisuje nateÄ?aj Prostovoljec leta, katerega kljuÄ?ni namen je promocija prostovoljskega dela. NateÄ?aj poteka pod Ä?astnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Po izteku nateÄ?aja bodo podelili Naj nazive za leto 2015 v treh starostnih kategorijah, in sicer do 19 let, od 20 do 29 let ter 30 let ali veÄ?. V tem letu bo poseben poudarek namenjen mednarodnemu prostovoljskemu delu. Predlagatelj je lahko posameznik / posameznica, neformalna skupina, druĹĄtvo ali druga javna ali zasebna institucija.

Prijavnice morajo biti oddane do 8. aprila.

Velenje, 21. marca – Poslanec Socialnih demokratov Jan Ĺ koberne je v prostorih prenovljene velenjskega Galerije gostil ministrico za kulturo mag. Julijano Mlakar Bizjak, ki je tudi tokrat pohvalila bogato velenjsko kulturno podobo, pa tudi sploĹĄno kulturno ponudbo Slovenije, ki je po zaslugi ĹĄtevilnih kulturnih ustvarjalcev, tako profesionalnih kot amaterskih, dobra. In to kljub temu, da je kriza moÄ?no prizadela tudi to podroÄ?je.

Na sreÄ?o je uspelo ministrstvu pridobiti v lanskem letu kar nekaj evropskega denarja. So pa pri naloĹžbah (zanje imajo v letoĹĄnjem proraÄ?unu zgolj dva mi-

lijona evrov) in ohranjanju kulturne dediĹĄÄ?ine dobesedno bosi.

Mlakarjeva zato predlaga uvedbo tako imenovanega kulturnega evra, ki pa ga bo v teh Ä?asih teĹžko spravila skozi parlamentarno proceduro. Glede na to, da je v pripravi nov medijski zakon, so govorili tudi o njem, ob tem pa podprli vlogo lokalnih medijev.

Tudi ministrica je izrazila prepriÄ?anje, da nam je treba zagotoviti primerno mesto in tudi financiranje. Ĺ tevilni razpravljalci pa so opozorili na izkrivljanje slovenske zgodovine, ĹĄe zlasti obdobja druge svetovne vojne na podroÄ?ju izđ&#x;”˛ obraĹževanja.â€

Poslanec Jan Ĺ koberne je na svojem poslanskem veÄ?eru gostil ministrico za kulturo mag. Julijano Mlakar Bizjak

V SolÄ?avi bankomat ostaja ObÄ?ane obÄ?ine SolÄ?ava in vodstvo tamkajĹĄnje lokalne skupnosti je v minulih dneh moÄ?no razburilo obvestilo NLB o nameravani ukinitvi banÄ?nega avtomata v srediĹĄÄ?u SolÄ?ave. Banka naj bi ga umaknila v ponedeljek, 14. marca, a so na pogovorih dan kasneje dosegli zaÄ?asen dogovor.

V pisnem obvestilu solÄ?avski Ĺžupanji Katarini Prelesnik je NLB utemeljila svojo namero z nerentabilnostjo in podpovpreÄ?nim ĹĄtevilom opravljenih transakcij bankomata.

Prelesnikova se je odzvala z dopisom, v katerem je izrazila preseneÄ?enje, saj jih banka o nameri ni obvestila, kaj ĹĄele, da bi v sodelo-

vanju z obÄ?ino poskuĹĄala poiskati morebitno reĹĄitev, ki bi koristila kraju, obÄ?anom, turistom in banki sami. Prav tako se je spraĹĄevala o verodostojnosti in resniÄ?nosti podatkov banke glede na to, da jih ta ni zaupala obÄ?ini, jih je pa posredovala lastniku objekta, kjer je banÄ?ni avtomat nameĹĄÄ?en – ZKZ Mozirje v steÄ?aju, Ä?eprav je solastnik objekta tudi lokalna skupnost. Prav tako se je solÄ?avska Ĺžupanja na ponudbo banke o uvedbi mobilnega bankomata odzvala z vpraĹĄanjem, ali bodo lahko domaÄ?ini, komitenti in nekomitenti NLB, ki za storitev plaÄ?ujejo provizijo, potemtakem denar dvignili le na prireditvah.

Dopis Prelesnikove in poroÄ?anje nekaterih medijev o nameravani ukinitvi zadnjega bankomata v SolÄ?avi je pri odgovornih na NLB zalegel, kajti prejĹĄnji torek so se sestali predstavniki banke in vodstvo obÄ?ine. Na njem so se dogovorili, da bo bankomat za zdaj ostal.

Skupaj naj bi veÄ? naredili za informiranje obÄ?anov in turistov. Ni pa dogovor, ki velja leto dni, minil brez finanÄ?nih posledic za lokalno skupnost. Ta bo namreÄ? morala za ohranitev bankomata prispevati nekaj denarja. Banka je predlagala 7800 evrov, a se je Prelesnikova zmenila za niĹžji prispevek. O novi viĹĄini se ĹĄe niso dogovorili. Morajo pa jo potrditi tudi solÄ?avski svetniki, saj v letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu za ta namen niso predvideli denarja. đ&#x;”˛

TP

Javni poziv za nevladne organizacije Savinjska regija – DruĹĄtvo Novus v sklopu projekta Regionalno stiÄ?iĹĄÄ?e NVO savinjske regije NOVUS odpira javni razpis za druĹĄtva, zasebne zavode, zasebne ustanove in druge nevladne organizacije z obmoÄ?ja savinjske regije, ki izvajajo dejavnosti na podroÄ?ju sociale ali mladine, da se prijavijo na izbor za vkljuÄ?itev v projekt. Izbranim omogoÄ?a ĹĄtiriletno aktivno sodelovanje in informiranje, intenzivno izobraĹževanje in usposabljanje, ki je prilagojeno potrebam organizacije, mentorstvo, inĹĄtrukcije in vodenje, pomoÄ? pri prijavah na razpise za pridobivanje sredstev ter mentorstvo pri analizi potreb okolja in razvoju novih storitev. Razpis bo odprt do petka, 1. aprila. đ&#x;”˛

tf

VPIS� PREDŠOLSKI�� OTROK� Z��ŠOLSKO� LETO�2016/2017 Vpi��bo�potekal�o���.��.�2016��o�15.��.� 2016���e��7.00�in�16.00�����bornici�enote� Vrtiljak��Ce�ta�Talce��20��Velenje).

Vlogo�za�vpis�otroka�v�vrtec�lahko�dobite�na�spletni� strani� vrtca� www.vrtec-velenje.si� ali� na� mestu� samega�vpisa.�S�seboj�prinesite�podatke�o�vaťem� otroku�in�podatke�starťev�(emťo�ťtevilke��naslovi�� telefonske�ťtevilke�na�katere�ste�dosegljivi).

Starťi��ki�ste�vloŞili�vlogo�za�vpis�otroka�za�ťolsko� leto�2015/201��in�vať�otrok�ni�bil�sprejet�v�vrtec�� morate�ponovno�oddati�vlogo�za�vpis�otroka�v�vrtec.

Dodatne�informacije�so�vam�na�voljo�na� ťtevilkah��05��08��4�28��051��50�821�(Jana)� in�05��08��4�20��041�313�031�(Mateja).

Vljudno�vabljeni!

Uprava�Vrtca�Velenje

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Vsa Slovenija naj nadaljuje planiĹĄko pravljico GorenjÄ?an na Gorenjskem – GSO: je strah upraviÄ?en?

-Na kolesu in konju – Kdaj kupec z novcem?

Veliki dnevi v Planici so Ĺže za nami, a ĹĄe vedno moÄ?no odmevajo. Na tujem in ĹĄe posebno doma. Ne le zaradi izjemnih uspehov naĹĄih zlatih orlov, tudi zaradi njihove posebne moÄ?i, saj so znali zdruĹžiti Slovenijo bolj, kot to znajo naĹĄi politiki razliÄ?nih barv. Toliko drĹžavnih zastav v tej tokrat vroÄ?i ledeniĹĄki dolini ĹĄe ni bilo, tudi naĹĄe Zdravljice na taki prireditvi ĹĄe nismo nikoli tolikokrat sliĹĄali.

Tudi ne v izvedbi tako mnoĹžiÄ?nega pevskega zbora. In Ä?e k temu priĹĄtejemo ĹĄe vreme, ki nam je bilo tokrat res naklonjeno, ni Ä?udno, da se je tudi naĹĄemu oziroma Gorenjevemu Dragu Bahunu moÄ?no smejalo. Kot predsedniku organizacijskega komiteja Planica.

NaĹĄi orli so tako kar zasenÄ?ili ostalo dogajanje na sonÄ?ni strani Planice. Pa to vendarle ni povsem zamrlo. Nekateri so ĹĄe vedno preĹĄtevali denar, Ä?e bi se ĹĄe le lahko letos odloÄ?ili za uskladitev pokojnin, saj, pravijo upokojenci, prav vsak cent ĹĄteje. Za nekatere v javnih ustanovah, ki mastno sluĹžijo tudi ÂťpostraniÂŤ, seveda ne veljajo centi, ampak tisoÄ?aki in desettisoÄ?aki. Nekatere ob tem tudi zanima, koliko nas bo stal arbitraĹžni sporazum. Bo za nas res tako ugoden? Ob abstinenci jugovzhodne sosede so si sodniki vzeli nekaj Ä?asa za premislek. Ali se lahko ĹĄe oni

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

premislijo in pod pritiskom sosede, ki arbitraĹže ne priznava, sploh ne bodo razsodili?

Z Âťevropskimi zadevamiÂŤ so se pred dnevi ukvarjali tudi v Celju. Slovenska informacijska pisarna Evropskega parlamenta je namreÄ? tu pripravila konferenco o GSO – gensko spremenjenih organizmih. Je strah pred njimi upraviÄ?en ali pa to pomenijo tehnologijo prihodnosti. Tudi kot pomembno oroĹžje proti lakoti. ÄŒeprav je Slovenija naÄ?elno proti GSO, so pri nas tudi taki, ki to podpirajo, ker da prinaĹĄajo tudi manjĹĄo uporabo zaĹĄÄ?itnih sredstev ter s tem tudi manj onesnaĹževanja.

A na naĹĄem ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju je veliko kmetov, ki se ukvarja z ekoloĹĄko pridelavo (v savinjski in koroĹĄki regiji 800, to je kar osem odstotkov vseh kmetij), na Ĺživila brez GSO prisegajo tudi v naĹĄi regijski mlekarni. To pa podpira tudi vse veÄ? kupcev.

In kot pravijo trgovci, po takih oznakah na izdelkih pogledajo tudi tujci, ki kupujejo pri nas. In radi bi, da bi jih priĹĄlo ĹĄe veÄ?. Na berlinski turistiÄ?ni borzi jih je k nam vabil tudi gospodarski minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek.

Tam so se v druĹžbi mnogih naĹĄih ÂťturistiÄ?nihÂŤ ponudnikov predstavile tudi ÂťnjegoveÂŤ Terme Olimia. Pa seveda tudi sosednja Thermana, Unitur in Skupnost naravnih zdraviliĹĄÄ?. Vsi so Ĺželeli trkati na srca Nemcev, da s svojo ponudbo lahko zadovoljijo njihove Ĺželje in potrebe. Predvsem tistih, ki si Ĺželijo sprostitve, zdravja in miru. Ter prijetnih doĹživetij nasploh. Predstavila se je tudi ministrova regija – Obsotelje in Kozjansko. Ti so se predstavili predvsem s projektom Ride&Bike. Gre

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

za Ä?ezmejni projekt, ki goste vabi na kolo in konja, saj na tem obmoÄ?ju razen kolesarskih stez, s katerimi so Ĺže dobro povezani, urejajo tudi steze za konje oziroma konjenike. S hrbtov konj bi si lahko lepo ogledali to lepo pokrajino in na tak ÂťpogonÂŤ obiskali zdraviliĹĄÄ?a in druge posebnosti ter znamenitosti. V vse to je obiskovalce borze pozival tudi podÄ?etrtĹĄki Ĺžupan Peter Misja.

Turiste, take ali drugaÄ?ne, bi radi tudi v Ĺ marju. A najprej bi radi nekoga, ki bi kupil zemljiĹĄÄ?e okoli dvorca JelĹĄingrad. Na tem obmoÄ?ju so ÂťnekoÄ? v daljnih Ä?asihÂŤ, ko so bile tudi razmere drugaÄ?ne, naÄ?rtovali veliko igriĹĄÄ?e golfa, Ĺže tudi graditi so ga zaÄ?eli. A je vse skupaj ĹĄlo v zgodovino pozabe.

ManjĹĄe igriĹĄÄ?e je potem zaĹživelo, nekateri so v njem videli ÂťjajceÂŤ za nov golf center.

Pa se je spet vse ÂťsfiĹžiloÂŤ. Zdaj obÄ?ina to 20 hektarjev veliko zemljiĹĄÄ?e Ĺže nekaj let prodaja. Vsako leto v proraÄ?un napiĹĄejo postavko Âťprihodek od prodaje zemljiĹĄÄ?aÂŤ, a ta postavka ostaja neuresniÄ?ena. Tudi pri zadnjem razpisu ni bilo zanimanja za prodajo. Naprodaj je tudi dvorec sam, ki je sicer v zasebni lasti. Tudi s to prodajo je povezana obÄ?ina, saj ima predkupno pravico, to pa bi predala kupcu zemljiĹĄÄ?a. Iz obojega skupaj bi lahko zrasel lep center za golf. Ko se bo le naĹĄel kupec z novcem.

Pa ĹĄe to: na Dnevih komedije so za najboljĹĄo komedijo izbrali igro VeÄ?no mladi. To naj bi veljalo tudi za to prireditev, ki sicer ĹĄteje Ĺže 25 pomladi. k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

24. marca 2016

PoÄ?ivalĹĄek podprl umestitev tretje razvojne osi Zdravko PoÄ?ivalĹĄek na delovnem obisku v Velenju in Ĺ oĹĄtanju – Podpora Ä?im prejĹĄnji umestitvi hitre ceste tretje razvojne osi – PodjetniĹĄki center Standard na dobri poti Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, Ĺ oĹĄtanj, 18. marca – Na povabilo lokalnega odbora SMC Ĺ aleĹĄke doline se je mudil na delovnem obisku v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko PoÄ?ivalĹĄek. Pri tem so ga spremljali ĹĄe poslanec drĹžavnega zbora Republike Slovenije SaĹĄa Tabaković, generalni direktor Direktorata za regionalni razvoj Marko Drofenik in vodja

ministrovega kabineta Aleksandar Arsekić.

Podpora umestitvi hitre ceste tretje razvojne osi v prostor

Delovni obisk je minister zaÄ?el v Velenju, kjer se je v mestni hiĹĄi seĹĄel z vodstvom tukajĹĄnje lokalne skupnosti. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? ga je ob tej priloĹžnosti seznanil s projekti, ki so jih v lokalnem okolju Ĺže uresniÄ?ili in s katerimi nameravajo doseÄ?i nadaljnji ra-

zvoj ter ustvariti nova delovna mesta. Ob tem je KontiÄ? ĹĄe posebej izpostavil teĹžave, s katerimi so se ali se pri tem sreÄ?ujejo, kaj bi drĹžava morala spremeniti za to, da bi laĹže priĹĄli do reĹĄitev in financiranja dobrih projektov. ÂťS pomoÄ?jo inkubatorjev smo ustvarili od 40 do 50 delovnih mest. To pri 15 tisoÄ? delovnih mestih sicer ni veliko, je pa prispevek k temu, da obÄ?ani razmiĹĄljajo, kako poskrbeti za svoj poloĹžaj, kako idejo pretvoriti v izdelek in kako ga na

trgu prodati.ÂŤ Po mnenju Bojana KontiÄ?a je lokalna skupnost v zadnjih 30 letih naredila ogromen korak pri sanaciji degradiranega

znik, velenjsko Gorenje, sreÄ?uje s precejĹĄnjimi logistiÄ?nimi teĹžavami, je Ä?im prejĹĄnja reĹĄitev teĹžave nujna. KontiÄ? je izrazil zadovoljstvo ob podpori ministra PoÄ?ivalĹĄka. Med drugim je namreÄ? ta dejal, da namerava vlada RS Ĺže letos spremeniti uredbo o umestitvi hitre ceste tretje razvojne osi v prostor.

V nadaljevanju obiska si je Zdravko PoÄ?ivalĹĄek ogledal PodjetniĹĄki center Standard in dejal, da ga je navduĹĄil. V pogovoru z mladimi podjetniki je izobljĹĄal svoje vĂŠdenje o njihovih teĹžavah

V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj ga je tamkajĹĄnje obÄ?insko vodstvo seznanilo, kot je povedal ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih Âťs pozitivnimi in negativnimi dogajanji. Moram reÄ?i, da je bil PoÄ?ivalĹĄek radodaren z nasveti, ki bodo koristni pri reĹĄevanju odprtih vpraĹĄanj.

Teh je v gospodarstvu v naĹĄem okolju veliko,ÂŤ je dodal Menih, ki je skupaj s sodelavci ministra popeljal tudi na sreÄ?anje z vodstvi dveh tamkajĹĄnjih uspeĹĄnih gospodarskih subjektov: Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina ter podjetja Krevzel InĹĄtalacije.

Vtisi ministra

Z obiska v podjetju Krevzel Instalacije v Ĺ oĹĄtanju

Ministra PoÄ?ivalĹĄka je obisk PodjetniĹĄkega centra Standard v Velenju navduĹĄil.

Radodaren z nasveti

okolja in tako bistveno spremenila podobo ter kakovost bivalnega prostora. ObÄ?ina z razliÄ?nimi ukrepi poskuĹĄa zagotavljati primerne pogoje za nadaljnji gospodarski razvoj. Pri tem pa je zelo pomembna dobra infrastruktura, tako ĹželezniĹĄka kot cestna, na kar opozarjajo Ĺže vrsto let. Glede na to, da se najveÄ?ji slovenski izvo-

in se ĹĄe bolj prepriÄ?al, da je takĹĄen naÄ?in spodbujanja podjetniĹĄtva pri mladih zelo pomemben.

Verjame, da je lokalna skupnost na dobri poti in da bodo rezultati mladih podjetnikov upraviÄ?ili vlaganja v inkubator. Obisk v Velenju je minister sklenil s pogovori s predsednikom uprave Gorenje, d. d., Franjem Bobincem.

Zdravko PoÄ?ivalĹĄek nam je ob koncu obiska dejal, da kot gospodarski minister Ĺželi imeti stik z realnim okoljem in kje drugje ga bo dobil, Ä?e ne v Ĺ aleĹĄki dolini, ki je industrijsko zelo razvita regija, v kateri je Gorenje eno od redkih slovenskih podjetij, ki svoje produkte uspeĹĄno prodaja na svetovnem trgu. Kot je dejal, se je prepriÄ?al, da lokalni skupnosti skupaj z drĹžavo skrbita za ugodne pogoje za podjetnike. DrĹžava pa je tista, da naredi veÄ? za njihovo konkurenÄ?nost, kar vlada tudi reĹĄuje. Na vpraĹĄanje, ali si lahko tukajĹĄnje okolje od obiska obeta kaj veÄ? kot le to, pa je Zdravko PoÄ?ivalĹĄek odgovoril: ÂťOd mojega obiska ne bo nobene koristi, verjamem pa, da bo od dobrega dela pridnih in pametnih obÄ?anov tudi v prihodnje.ÂŤ

ZakljuÄ?ni raÄ?un za lani podprli soglasno Za svetniki Mestne obÄ?ine Velenje je prvi del zelo obseĹžne marÄ?evske seje, na kateri so potrdili zakljuÄ?ni raÄ?un za lani in po skrajĹĄanem postopku dopolnili letoĹĄnji proraÄ?un

Rekli soâ?ą

Mira ZakoĹĄek

Mestna obÄ?ina Velenje je lani dobro poslovala in izpolnila tudi vse zastavljene naloge, in to z manj sredstvi, kot so prvotno naÄ?rtovali. Prihranke so dosegli predvsem pri kohezijskih projektih vodooskrbe in kanalizacije.

Skupaj je bilo v lanskem proraÄ?unu za dobrih 39 milijonov evrov prihodkov (raÄ?unali so na dobrih 43 milijonov evrov). ZadolĹžili so se za milijon 250 tisoÄ?akov (neto dolg so nekoliko zmanjĹĄali z odplaÄ?ili prejĹĄnjih dolgov), na raÄ?unu pa so imeli konec leta malo manj kot dva milijona in pol evrov. To jim za premagovanje likvidnostnih teĹžav ĹĄe kako prav pride. Manj sredstev so v proraÄ?un dobili na raÄ?un kohezijskih projektov, za okoli 700 tisoÄ?akov pa je bilo manj tudi iz naslova ÂťpovpreÄ?ninÂŤ.

Kljub manjĹĄim prihodkom so porabo obvladovali do te mere, da jim ni bilo treba sprejemati rebalansa proraÄ?una. Tudi lanski proraÄ?un je bil investicijsko naravnan, saj so za naloĹžbe namenili kar 41 odstotkov (predvsem na raÄ?un evropske finanÄ?ne perspektive), pa tudi vlaganj v PodjetniĹĄki center, Vilo RoĹžle in Galerijo Velenje. Med obÄ?inskimi porabniki je najveÄ?ji Vrtec Velenje. Za subvencioniranje oskrbnin otrok namenjajo namreÄ? kar ĹĄtiri milijone in pol evrov, sicer pa predstavljajo druĹžbene dejavnosti v

Dopolnili letoĹĄnji proraÄ?un Na osnovi novih zakonskih doloÄ?b bodo lahko v Mestni obÄ?ini Velenje za naloĹžbe letos iz proraÄ?una namenili 5 odstotkov skupne primerne porabe, od tega bodo 2 odstotka, to je okoli 110 tisoÄ?akov, dobili iz transferja od drĹžavnega proraÄ?una, za 3 odstotke (okoli 167 tisoÄ?akov) pa se bodo lahko zadolĹžili v proraÄ?unu drĹžave (ta viĹĄina se ne ĹĄteje v najveÄ?ji moĹžni obseg zadolĹževanja). Ta zneske so vnesli v proraÄ?un, v katerem imajo tudi nekaj naloĹžb, ki jih bodo udejanjili, Ä?e bodo uspeĹĄni pri pridobitvi nepo-

strukturi proraÄ?una dobrih 35 odstotkov. Nekoliko manjĹĄi je deleĹž za komunalne dejavnosti. MoÄ?no so tudi lani podpirali socialne programe, v proraÄ?unu so jim po besedah Ĺžupana Bojana KontiÄ?a zagotavljali kar 900 tisoÄ? evrov. ÂťSeveda bi bil najbolj vesel, Ä?e nam tega ne bi bilo treba, da torej ne bi imeli social-

nih vpraĹĄanj in bi lahko vlagali v razvoj, a stanje je takĹĄno in mimo tega ne moremo. Lahko ga le – in to tudi izdatno delamo – vsaj nekoliko omilimo,ÂŤ je poudaril KontiÄ? in naĹĄtel ĹĄe vse druge ugodnosti, ki jih lahko brezplaÄ?no uporabljajo obÄ?ani mestne obđ&#x;”˛ Ä?ine Velenje. â€

vratnih sredstev. Nanje so po besedah Ĺžupana Bojana KontiÄ?a dobro pripravljeni, Ĺžal pa ĹĄe vedno ni jasno, kdaj jih bodo razpisali in kakĹĄna bo njihova vsebina.

Zaprisegla Erika Kljun RoĹĄkar

Imenovali Ä?lane svetov javnih zavodov V Svet zavoda Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje so svetniki imenovali Iztoka Osredkarja, v svet Vrtca Velenje Natalijo Ĺ tumpfel, Marijo Plazar in Sergeja KovaÄ?iÄ?a. Svet Festivala Velenje pa po novem sestavljajo Nada ZavolovĹĄek Hudarin, Jelka Sever in Maja Mlinar.

SvetniĹĄka skupina SDS ima novo svetnico. Franja Bartolca, ki je pred nedavnim odstopil, je zamenjala Erika Kljun RoĹĄkar, ki je na seji tudi sveÄ?ano prisegla.

Dopolnili komisijo in odbor V Komisijo za mladinska vpraĹĄanja so svetniki izvolili Nejca PaÄ?nika, nova predsednica odbora za gospodarstvo pa je Simona TuĹĄar. đ&#x;”˛

Simona TuĹĄar (SDS) je menila, da proraÄ?unsko planiranje za lani ni bilo dobro in so se tudi uresniÄ?ile napovedi njihove svetniĹĄke skupine, ki je ocenila, da je proraÄ?un prenapihnjen. In res je bilo ob koncu v njem kar dobre tri milijone sredstev manj, kot so predvidevali.

Suzana KavaĹĄ (SDS) je prav tako opozorila na netoÄ?no naÄ?rtovanje in dodala ĹĄe, da naj bi bila Mestna obÄ?ina Velenje peta najbolj zadolĹžena obÄ?ina v drĹžavi na prebivalca. (Ta podatek je Ĺžupan Bojan KontiÄ? zanikal).

Irena Sivka (SD) je v imenu odbora za negospodarstvo pohvalila izvajalce proraÄ?una in vse, ki so sodelovali pri njegovem naÄ?rtovanju. Menila je, da so bili racionalni in gospodarni in si zato zasluĹžijo vso pohvalo.

SreÄ?ko KoroĹĄec (DeSUS) je pohvalil uspehe pri vodookrbi in cestni infrastrukturi in povedal, da so tudi na obÄ?nih zborih, ki so jih imeli po krajevnih skupnostih, prejeli za to veliko pohval.

Peter Dermol (SD) je v imenu svetniĹĄke skupine poudaril, da bodo zakljuÄ?ni raÄ?un za lani z zadovoljstvom potrdili, ĹĄe posebej pa je pohvalil, da so v proraÄ?unu namenili za socialne programe kar 900 tisoÄ?akov. S tem so olajĹĄali marsikatero socialno stisko.

Matej Jenko (samostojni svetnik) je Ä?estital Ĺžupanu in celotni ekipi za uspeĹĄno izvedene projekte in uresniÄ?en proraÄ?un.

Franc Sever (vsi v isto smer Sever) je pouÄ?il podĹžupana (KoroĹĄca in Kolarjevo), ki sta opozorila na ĹĄe neurejeno cesto z Gorice proti BevÄ?am, da je v gradivu predstavljeno, da so s temi deli poÄ?akali, ker je treba tam najprej urediti vodovod in kanalizacijo.ÂŤ

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

S SaĹĄko nov zagon turizmu

GOSPODARSKE novice

Na TuristiÄ?ni zvezi Velenje zadovoljni z lanskimi aktivnostmi – Namesto TuristiÄ?nega tedna Veselo v poletje – Aprila ustanovna skupĹĄÄ?ina regijske turistiÄ?ne zveze Tatjana PodgorĹĄek

Pod okriljem TuristiÄ?ne zveze Velenje deluje sedem turistiÄ?nih druĹĄtev iz obÄ?in Velenje in Ĺ martno ob Paki, ki so lani – po besedah predsednika zveze Franca Ĺ pegla – uspeĹĄno izvedla naÄ?rtovane aktivnosti. Izrazil je zadovoljstvo tudi ob lanskih novostih. Prvi v drĹžavi so ustanovili mladinski odsek, ki se Ĺže lahko pohvali z nekaterimi uspehi, pogodbeno pa so zaposlili sekretarko, pri Ä?emer jim je pomagala Mestna obÄ?ina Velenje. Tudi to je bilo glede na potrebe nujno. ÂťTurizem ima veÄ? vej. Ena od teh je druĹĄtvena dejavnost. Ta je v Ĺ aleĹĄki dolini na zavidljivi ravni v primerjavi s slovenskim prostorom, zveza pa je tudi lani upraviÄ?ila sloves uspeĹĄne povezovalke ter spodbujevalke razvoja turistiÄ?ne dejavnosti,ÂŤ je Ĺ pegel orisal pomen druĹĄtev in s tem tudi zveze in nadaljeval: ÂťTakĹĄnega povezovanja, sodelovanja med turistiÄ?nimi druĹĄtvi, kot je pri nas, v Sloveniji ni. To zagotavlja vrsto uspelih prireditev, ki pomembno bogatijo turistiÄ?no ponudbo okolja.ÂŤ

V letoĹĄnjem programu kar nekaj novosti

ÄŒe je lani zveza doĹživela nekaj sprememb oziroma novosti, jih bo letos, po letoĹĄnjem delovnem programu sodeÄ?, ĹĄe veÄ?. Po osmih letih so se namreÄ? odloÄ?ili, da bo TuristiÄ?ni teden nadomestila prireditev Veselo v poletje. Teden je, tako sogovornik, preĹživela oblika turistiÄ?nega

druĹĄtvenega dogajanja. Potrebuje nove vsebine. ÂťVeselo v poletjeÂŤ bo preĹžeto z veliko glasbe, s predstavitvami kulinarike na stojnicah, druĹĄtva podeĹželske mladine bodo pripravila ĹĄaljive druĹžabne igre ‌ ÂťDogajalo se bo marsikaj, upamo, da bo splet dogodkov popestrila s svojo prireditvijo tudi Mestna obÄ?ina Ve-

24. marca 2016

lenje.ÂŤ Prireditev so prvotno naÄ?rtovali ob Velenjskem jezeru, a jo bodo zaradi velikih finanÄ?nih stroĹĄkov prestavili na Titov trg ali Cankarjevo ulico v srediĹĄÄ?u Velenja. Ĺ pegel je prepriÄ?an, da bo dogajanje privabilo veÄ? obiskovalcev, kot jih uteÄ?eni tradicionalni projekti.

BogatejĹĄi program v primerjavi z dosedanjim naj bi zaznali

tudi obiskovalci mestne trĹžnice pri Centru Nova, kjer bodo med drugim predstavili ĹĄege, ki so spremljale kmeÄ?ko ohcet, junija naÄ?rtujejo praznik ekoloĹĄkih kmetij, v avgustu Âťodpotujmo v preteklostÂŤ, september je ÂťrezerviranÂŤ za predstavitev Ĺ martnega ob Paki, oktobra bo jesenski sejem, ki ga bodo nadgradili z

razstavo jesenskih pridelkov in kulinariko. ÂťNe smemo pozabiti, da bodo druĹĄtva pripravila ĹĄe svoje prireditve, da se udeleĹžujejo drugih turistiÄ?nih dogodkov, sejmov. Mladinski odsek si je zastavil pogumne cilje. V druĹĄtveni turistiÄ?ni dejavnosti bo res zelo Ĺživahno, saj seĹĄtevek prireditev kaĹže, da bo teh veÄ? kot 30.ÂŤ

Prihodnji mesec ustanovna skupĹĄÄ?ina regijske zveze

Franc Ĺ pegel priznava, da Ä?e kje, je v turizmu povezovanje med izvajalci zelo pomembno. Prav zaradi tega je iz njihovih vrst priĹĄla pobuda o ustanovitvi Regijske turistiÄ?ne zveze SaĹĄka. Ustanovno skupĹĄÄ?ino bodo pripravili prihodnji mesec v Velenju. ÂťSaĹĄka zato, ker Ĺželimo, da se vanjo vÄ?lanijo turistiÄ?na druĹĄtva od Celja, Dobrne, obÄ?in Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline ter KoroĹĄke. PrepriÄ?an sem, da nas bo blizu 50.ÂŤ Osnovni namen regijske zveze bo – zagotavlja Ĺ pegel – ne toliko konkurenca kot medsebojno informiranje o prireditvah in moĹžnostih sodelovanja na njih.†đ&#x;”˛

Investicija v blok 5 neupraviÄ?ena Ljubljana, 17. marca – Direktor TeĹĄa mag. Arman Koritnik je na preiskovalni komisiji drĹžavnega zbora za ugotavljanje politiÄ?ne odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v TeĹĄ 6 dejal, da je investicija v peti blok Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, ki ima sicer okoljevarstveno dovoljenje do leta 2028, a ne more obratovati zaradi preseganja mejnih vrednosti dovoljenih izpustov, ekonomsko neupraviÄ?ena, saj bi morali vanj vloĹžiti od 15 do 20 milijonov evrov. Zaradi nedelovanja tega bloka je veÄ? kot 170 delavcev preveÄ?, a naj bi jih nekaj obdrĹžali na drugih delovnih mestih.

V Sloveniji manjĹĄa gospodarska rast Ljubljana – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) s spomladansko napovedjo gospodarskih gibanj ni razveselil. Ocenjuje namreÄ?, da bo letoĹĄnja gospodarska rast v Sloveniji znaĹĄala 1,7 odstotka oziroma kar 0,6-odstotne toÄ?ke manj, kot je napovedoval lansko jesen. Razlika je precejĹĄnja, glavni razlog pa je pomanjkanje javnih investicij. V prihodnjem letu naj bi bila rast tako 2,4-odstotna, v 2018 pa 2,3-odstotna. Slovenija je lani zabeleĹžila 2,9-odstotno gospodarsko rast. Spomladanska napoved Umarja je celo ĹĄe nekoliko bolj pesimistiÄ?na od ocen Bruslja, ki Sloveniji za letos napoveduje 1,8-odstotno gospodarsko rast.

Bisol bo gradil v Belorusiji Ĺ˝alec – Skupina Bisol Group je bila izbrana na razpisu za postavitev 58-megavatne sonÄ?ne elektrarne v Belorusiji. Vrednost elektrarne je ocenjena na slabih 50 milijonov evrov, slovenski proizvajalec solarne opreme je v konzorciju izbranih druĹžb odgovoren za 70 odstotkov realizacije projekta.

Mikrokrediti za socialna podjetja in zadruge Ljubljana – Slovenski podjetniĹĄki sklad je skupaj z gospodarskim ministrstvom objavil razpis za mikrokredite socialnim podjetjem in zadrugam, ki so registrirane kot socialna podjetja. Po hitrem in enostavnem postopku lahko socialna podjetja in socialne zadruge pridobijo do 25 tisoÄ? evrov mikroposojila, ki ga morajo odplaÄ?ati v najveÄ? 60 mesecih. đ&#x;”˛

mz

TurĹĄki gostje na Premogovniku Premogovnik Velenje so obiskali predstavniki turĹĄkega ministrstva za delo in socialne zadeve. Namen obiska, ki so se ga poleg predstavnikov iz TurÄ?ije udeleĹžili ĹĄe predstavniki InĹĄpektorata RS za infrastrukturo, je bilo spoznavanje sistemov sledenja in monitoringa ljudi v podzemnih rudnikih Evropske unije, predvsem z namenom iskanja poslovnih modelov pri vzpostavljanju turĹĄke zakonodaje in standardov s tega podroÄ?ja. ÂťPo tragiÄ?nih skupinskih nesreÄ?ah, ki sta se v letu 2014 zgodili v turĹĄkih premogovnikih Soma in Ermenek, je tudi pri njih postalo sledenje ljudi v jami obvezno,ÂŤ je povedal predsednik uprave Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob.

Obisk velenjskega premogov-

Gostje so bili nad reťitvami velenjskega Premogovnika navduťeni. (foto S. Mrkonjić)

nika, ki je na tem podroÄ?ju med vodilnimi, je turĹĄkemu ministrstvu svetovala Evropska komisija.

Nad predstavljeno prakso so bili gostje navduĹĄeni, zato si v Premogovniku Velenje obetajo novega sodelovanja v TurÄ?iji. †đ&#x;”˛

Alica v Ä?udeĹžni deĹželi mode V Citycentru niz modnih revij Celje, 17. marca – V stilu znamenite pripovedi Alica v Ä?udeĹžni deĹželi so v tednu, ko je Citycenter Celje praznoval 10. rojstni dan, za svoje zveste obiskovalce pripravili kar ĹĄest modnih revij z naslovom Alica v Ä?udeĹžni deĹželi mode. Z dogodkom, ki je bil pravi spektakel, so ĹĄe ĹĄestkrat potrdili, kako

originalni, glamurozni in trendovski so.

Citycenter je gotovo modni usmerjevalec trendov.

V njem najdete veÄ?ino priznanih svetovnih modnih znamk. Z zasnovo in vrhunsko izvedbo modnih dogodkov pa zasedajo vrh med slovenskimi nakupođ&#x;”˛ valnimi srediĹĄÄ?i.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

Tudi letos leto lubadarja?

Kar 42 odstotkov posekanih dreves padlo zaradi lubadarja

V gozdovih na obmoÄ?ju Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline lastniki zaradi napada lubadarja lani posekali tri- do ĹĄtirikrat veÄ? lesa kot obiÄ?ajno Tatjana PodgorĹĄek

Na pomen gozdov, potrebo po njihovem varovanju opozarjata oziroma osveĹĄÄ?ata lastnike gozdov in tudi ĹĄirĹĄo javnost dve ÂťakcijiÂŤ: 21. marec – mednarodni dan gozdov, ki ga je leta 2012 razglasila generalna skupĹĄÄ?ina OZN, slovenski gozdarji pa Ĺže od nekdaj organizirajo tudi Teden gozdov (zadnji teden v maju). ÂťLetoĹĄnji mednarodni teden poudarja pomen varovanja gozdov v povezavi z vodami. Te so za gozd lahko nevarne zaradi erozije, po drugi strani pa je gozd odliÄ?en filter ter zbiralnik voda,ÂŤ pravi Marijan DenĹĄa z obmoÄ?ne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje.

Gozdarji v Zgornji Savinjski in Ĺ aleĹĄki dolini so ga zaznamovali z dvema dogodkoma, in sicer od-

prtjem razstave ilustracij Sama JenÄ?iÄ?a ter objavo razpisa za vse osnovne ĹĄole v omenjenih dolinah na temo V gozdu sem gozd.

NateÄ?aj bo potekal celo leto.

Takega napada lubadarja pa ĹĄe ne

Na vpraĹĄanje, kakĹĄno je stanje v gozdovih regije SaĹĄa, ki so v zadnjih dveh letih doĹživeli kar nekaj naravnih nesreÄ?, je DenĹĄa dejal, da v tem trenutku stabilno, hkrati pa tudi zaskrbljujoÄ?e. Posledice hude suĹĄe pred dvema letoma, Ĺžledoloma in lanskoletne suĹĄe ter semenskega leta smreke so se odrazile v napadu lubadarja, kakrĹĄnega ne pomnijo, odkar vedo zase. Lani so izdali blizu 2000 ÂťlubadarskihÂŤ odloÄ?b o seÄ?nji. Zaradi ĹĄkodljivca, ki povzroÄ?a predvsem veliko ekonomsko ĹĄkodo,

ZGS OE Nazarje

Smrekove lubadarke 2016 (posek m3) GGE

SolÄ?ava

DeleĹž lub/vse GGE

5

GOSPODARSTVO

24. marca 2016

Posek 2015 (m3) Lubadarke

DeleĹž DeleĹž vsega lubadark po poseka GGE Ves posek GGE v GGO v GGO

7%

1.760

26.306

3%

11 %

LuÄ?e

18 %

5.698

32.537

8%

14 %

Ljubno

21 %

5.750

27.131

8%

12 %-

Gornji Grad

23 %

9.410

41.236

14 %

18 %

Nazarje

44 %

18.815

42.852

27 %

18 %.

Bele Vode

42 %

16.179

38.337

24 %

16 %

Velenje

41 %

11.225

27.194

16 %

12 %

GGO Nz

29 %

68.836

235.593

100%

100 %

KE Ĺ oĹĄtanj

43 %

46.219

108.383

67 %

46 %

RP Ĺ oĹĄtanj

42 %

27.404

65.531

40 %

28 %.

Slovenija

32 %

1.818.147 5.716.907

4%

4%

so morali lastniki gozdov posekati tri- do ĹĄtirikrat veÄ? smrek kot obiÄ?ajno. ÂťVznemirja pa dejstvo, da je ostalo v gozdovih ĹĄe precej ĹĄkodljivcev, ki so popadali z dreves, se skrili, uspeĹĄno prezimili in samo Ä?akajo na temperature od 15 do 20 stopinj, ki jim bodo

â?ą

Lani so na obmoÄ?ju obmoÄ?ne enote izdali blizu 2000 ÂťlubadarskihÂŤ odloÄ?b

omogoÄ?ile rojenje. Lani je bilo takih ÂťnapadovÂŤ kar pet. Zato priÄ?akujemo, da bo tudi letos lubadar pustoĹĄil po naĹĄih gozdovih.ÂŤ

ĹĄkodljivca, lastniki opravijo sanitarne posege, kar pomeni, da veÄ?krat preverijo stanje v gozdu, obvestijo revirnega gozdarja o morebitnih ĹžariĹĄÄ?ih in v skladu z njegovimi navodili takoj ukrepajo. S tem se bodo izognili tudi morebitni kazni, saj bodo inĹĄpektorji nadzor poostrili.ÂŤ Prav tako so se z lastniki dogovorili in ti so Ĺže postavili na obmoÄ?jih, kjer so nastale zaradi seÄ?nje veÄ?je odprte povrĹĄine, lovna drevesa, ki bodo privabila lubadarja.

Posledice dolgoroÄ?ne in kratkoroÄ?ne

Kljub ukrepom bodo posledice naravnih nesreÄ? kratkoroÄ?ne in

Lani so lastniki gozdov v Sloveniji posekali 5,7 milijona kubiÄ?nih metrov lesa, od tega zaradi napada podlubnikov 1,8 milijona kubiÄ?nih metrov ali 32 odstotkov vsega posekanega lesa.

V nazarski obmoÄ?ni enoti je bilo od 236 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov posekanih dreves 69 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov posekanih zaradi smrekovega lubadarja ali 29 odstotkov.

Katastrofalni pa so podatki za Ĺ aleĹĄko dolino. V gozdovih v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki so lani lastniki posekali 27 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov smrek, od tega 66 tisoÄ? ali kar 42 odstotkov zaradi napada lubadarja. dolgoroÄ?ne. Degradacija podlubnikov – po navedbah Marijana DenĹĄa – traja tri leta, kar pomeni, da bo smreka, ki prevladuje na obmoÄ?ju regije SaĹĄa, ogroĹžena toliko Ä?asa. Stopnja ogroĹženosti bo odvisna od lastnikov gozdov. Pri tem ne smemo odmisliti ekonomske ĹĄkode, saj les zaradi lubadarja izgubi vrednost. Lubadarji pa niso edina teĹžava naĹĄih gozdov. Še hujĹĄe povzroÄ?ajo

klimatske spremembe. Te pa so dolgoroÄ?ne. KaĹžejo se Ĺže v napadih podlubnika, ĹĄe izrazitejĹĄe so pri prestrukturiranju gozdov.

S spreminjanjem njihove sestave se namreÄ? pojavlja erozija. ReĹĄitev vidimo v sonaravni vzgoji gozdov ter njihovi raznolikosti.

V tej smeri tudi Ĺže ukrepamo,ÂŤ je ĹĄe dejal Marijan DenĹĄa.

Ukrepe Ĺže izvajajo

Ukrepov, s katerimi naj bi zajezili razmah lubadarja, je veÄ? in jih, zagotavlja DenĹĄa, Ĺže izvajajo. Revirni gozdarji na terenu na delavnicah izobraĹžujejo lastnike gozdov, jih seznanjajo, zakaj in kdaj je potrebna intervencija, kako odpraviti ĹĄkodljivca, da bodo imeli Ä?im manj ĹĄkode sami in njihovi sosedje v gozdu. Omenjenih preventivnih spomladanskih akcij se lastniki dokaj pridno udeleĹžujejo, ugotavlja DenĹĄa. V nadaljevanju bodo revirni gozdarji priskoÄ?ili na pomoÄ? lastnikom, ki bodo imeli teĹžave pri izvajanju ukrepov. ObiÄ?ajno so to lastniki manjĹĄih povrĹĄin, ki niso ekonomsko toliko odvisni od gozda. ÂťNajuÄ?inkovitejĹĄi ukrep za zatiranje lubadarja je uniÄ?enje njegovih zaleg v lesu. Zato je zelo pomembno, da v spomladanskem Ä?asu, ĹĄe pred rojenjem

Seznam oÄ?iĹĄÄ?evalnih akcij v mestni obÄ?ini Velenje Skupina / KS oz. MÄŒ

Datum akcije

Ura akcije

Zbirno mesto / lokacija Ä?iĹĄÄ?enja

Taborniki Rod jezerski zmaj (Rjz)

25. 3. 2016

16:00 – 19:00

Okolica Lukove vile in trim steze / v KS Ĺ entilj, KS Ĺ kale in KS Vinska Gora se Rjz prikljuÄ?i akcijam KS

KS PESJE

1. 4. 2016

16:00 – 18:00

VeÄ?namenski Dom KS Pesje

Muzej Velenje TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje SmuÄ?arsko skakalni klub Velenje DruĹĄtvo brigadirjev Velenje

2. 4. 2016

9:00 – 13:00

Skakalnica na Velenjskem gradu

RibiĹĄka druĹžina Velenje

2. 4. 2016

9:00 – 13:00

RibiĹĄki dom / okolica jezera in breĹžine reke Pake

Klub vodnih ĹĄportovDruĹĄtvo modelarjev 2. 4. 2016 PotapljaÄ?i

9:00 – 12:00

ÄŒolnarna ob jezeru/ jezero z okolico

KS PAKA PRI VELENJU

2. 4. 2016

10:00 – 13:00

Dom KS Paka pri Velenju

KS Ĺ KALE-HRASTOVEC

2. 4. 2016

9:00 – 13:00

ObmoÄ?je Podlubela – parkiriĹĄÄ?e pod GD Ĺ kaleObmoÄ?je Ĺ kale- pri zbiralnici divjadi (MiklavĹžin)ObmoÄ?je Hrastovec – kriĹžiĹĄÄ?e pri Kajzerju

KS VINSKA GORA

2. 4. 2016

9:00 – 12:00

VeÄ?namenski dom KS Vinska Gora

Ĺ ola za storitvene dejavnosti

7. 4. 2016

10:30 – 14:00

Ĺ olski center Velenje/ Ĺ irĹĄa okolica Velenja

KS Ĺ MARTNO

8. 4. 2016

15:00 – 18:00

Dom KS Ĺ martno

UPRAVA MO VELENJE PolitiÄ?na stranka SD 9. 4. 2016

9:00 – 13:00

Na letoĹĄnji razvojni konferenci regijskega gospodarstva prednost predelovalnim dejavnostim, energetiki in turizmu

Upravni objekt MO Velenje/ Vpadne ceste v Velenje

MEST. ÄŒETRT LEVI BREG V.

9. 4. 2016

9:00 – 13:00

MČ Levi breg vzhod – Kardeljev trg 7

KS CIRKOVCE

9. 4. 2016

9:00 – 13:00

Dom KS Cirkovce

Tatjana PodgorĹĄek

KS PODKRAJ

9. 4. 2016

9:00 – 13:00

Dom KS Podkraj

KS STARO VELENJE

9. 4. 2016

9:00 – 12:00

KS Staro Velenje

MČ DESNI BREG

9. 4. 2016

9:00 – 12:00

Prostori MČ Desni breg (Kersnikova 1)

KS BEVÄŒE

15. 4. 2016

16:00 – 19:00

Gasilski dom BevÄ?e / KS BevÄ?e

Udarnik MC Velenje Center HIĹ A

15. 4. 2016

9:00 – 13:00

Pri zraÄ?nem jaĹĄku Premogovnika Velenje v Stari vasi

MLAD. SVET VELENJE in MC VELENJE*

16. 4. 2016

9:00 – 13:00

Letni kino

KS PLEĹ IVEC

16. 4. 2016

9:00 – 13:00

PodruĹžniÄ?na osnovna ĹĄola / KS PleĹĄivec

KS KONOVO

16. 4. 2016

9:00 – 13:00

VeÄ?namenski dom KS Konovo

KS STARA VAS

16. 4. 2016

9:00 – 13:00

Dom KS Stara vas

KS Ĺ ALEK

16. 4. 2016

9:00 – 13:00

Gasilski dom Ĺ alek

KS Ĺ ENTILJ

16. 4. 2016

9:00 – 12:00

Dom KS Ĺ entilj

KS GORICA

22. 4. 2016

16:00 – 19:00

Prostori KS Gorica – Goriťka 46

KakĹĄna bo gospodarska prihodnost SaĹĄa regije V Ä?etrtek, 7. aprila, bo v Galeriji Velenje potekala razvojna konferenca regijskega gospodarstva.

Organizirala jo bo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica.

Tega dogodka lani ni bilo, ker – kot je pojasnil direktor zbornice Franci Kotnik, niso dobili pravega sogovornika, ki bi tukajĹĄnjemu okolju predstavil razvojne usmeritve energetike v Ĺ aleĹĄki dolini v prihodnje. Po veÄ?meseÄ?nih usklajevanjih so v teh prizadevanjih le uspeli, kar pomeni, da so se s Holdingom Slovenskih elektrarn o sodelovanju na konferenci tudi dogovorili.

To pa ne bo osrednja tema razvojne konference, pojasnjuje Kotnik. ÂťSeveda bo njen pomembni del, vendar kot organizatorji Ĺželimo celovit pogled na razvoj tukajĹĄnjega gospodarstva in njegove nadaljnje usmeritve. Iskali bomo odgovore na vpraĹĄanja, kateri poslovni subjekti bodo v prihodnjem obdobju vleÄ?ni konji naĹĄega gospodarstva.ÂŤ Pri tem ne morejo mimo tega, dodaja, da ĹĄe vedno blizu dve tretjini zaposlenih in prihodkov v regiji ustvarijo podjetja iz predelovalnih dejavnosti. ÄŒez noÄ? se seveda to ne bo spremenilo, zato bodo v prvem delu konference pazljivo prisluhnili predstavnikom nosilnih podjetij iz predelovalne dejavnosti in njihovim razvojnim usmeritvam vsaj do leta 2020. V zadnjem delu ra-

zvojne konference pa se bodo dotaknili turizma, ki so ga v regiji SaĹĄa opredelili kot enega od razvojnih prioritet regije v finanÄ?ni perspektivi 2014–2020.

Organizatorji lede na strateĹĄko pomembnost razvojne konference – tako Franci Kotnik – priÄ?akujejo velikodziv veÄ?jih gospodarskih druĹžb ter srednjih in tudi malih podjetij, ki so posredno ali neposredno povezana z velikimi gospodarskimi sistemi. ÂťÄŒe gledamo ĹĄirĹĄe, smo v regiji vsi odvisni od tega, kako poslujejo veliki sistemi.ÂŤ Po priÄ?akovanjih bo dogodek zanimiv tudi za lokalne skupnosti, poslovno javnost, saj bodo na konferenci med drugim predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije spregovorili o tem, kako se Ä?im bolj pribliĹžati strategiji pametne specializacije, ki jo je vlada RS postavila kot model, na osnovi katerega bo moĹžno Ä?rpanje razvojnega denarja v tej finanÄ?ni perspektivi.

Na vpraĹĄanje, ali bo sreÄ?anje ostalo na ravni referatov ali bodo sprejeli tudi kakĹĄne konkretne ukrepe, je Franci Kotnik odgovoril: ÂťV prvi vrsti Ĺželimo predvsem informacije predstavnikov podjetij, katerih lastnik je drĹžava, in tudi odgovore na naĹĄa doloÄ?ena vpraĹĄanja. Iz prakse je znano, da je negotovost velika teĹžava tako pri zaposlenih kot v javnosti, saj je to priloĹžnost za napaÄ?ne informacije. Na dogodku Ĺželimo dobiti Ä?im veÄ? jasnih informacij o moĹžnih priÄ?akovanjih poloĹžaja gospođ&#x;”˛ darstva v regiji SaĹĄa v prihodnje.ÂŤâ€

* Mladinski svet Velenje – Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub, PoÄ?itniĹĄko druĹĄtvo KaĹžipot Velenje, Mladi forum Socialnih demokratov Ĺ aleĹĄke doline, Slovenska demokratska mladina, Mlada liberalna demokracija, MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine, SKEI mladi, BoĹĄnjaĹĄko kulturno druĹĄtvo, Nova generacija podmladek SLS, CO/GO, Fotoklub zrno Velenje, Romano vozo, Koleda, Skupnost dijakov Ĺ SD Velenje, DruĹĄtvo tabornikov Lilijski griÄ? Velenje, KoroĹĄko Ĺ aleĹĄki jamarski klub Speleos siga. * Lovske druĹžine in Prostovoljna gasilska druĹĄtva se prikljuÄ?ijo oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji v kraju, kjer imajo lovske revirje oz. poĹžarne rajone.

ObÄ?ani naj bodo pozorni na izobeĹĄene plakate v svoji krajevni skupnosti oz. mestni Ä?etrti. Kontaktna oseba je Bojan PrelovĹĄek, Mestna obÄ?ina Velenje.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

24. marca 2016

OD SREDE do torka Mojca Ĺ truc

Sreda, 16. marec

Petek, 18. marca

Predsednik drŞavnega zbora Milan Brglez se je seťel s predsednikom hrvaťkega sabora Željkom Reinerjem. Govorila sta tudi o nadaljevanju arbitraŞnega postopka.

Zaradi zaprtja balkanske begunske poti je bilo v GrÄ?iji ujetih Ĺže 44 tisoÄ? ljudi.

Dve samomorilski napadalki sta napadli moĹĄejo v severovzhodnem nigerijskem mestu Maiduguri in pri tem ubili 25 ljudi.

Severna Koreja je ameriĹĄkega ĹĄtudenta, ki je 2. januarja poskuĹĄal zapustiti drĹžavo, a so pri njem odkrili ukraden plakat s propagandnim geslom, zaradi ÂťsovraĹžnega dejanja proti drĹžaviÂŤ obsodila na 15 let prisilnega dela.

Za Slovenijo se je nadaljeval velik praznik: Planica. Pod prijetnim soncem so bili rezultati tudi ta dan Ä?arobni: prvi je bil Kranjec, drugi pa Prevc.

Belgijska policija je v odmevni akciji v Bruslju aretirala pet ljudi, tudi domnevnega naÄ?rtovalca napadov v Parizu Salaha Abdeslama, ki so ga ustrelili v nogo in odpeljali v bolniĹĄnico.

Peter Prevc je prejel zasluĹženi kristalni globus.

Belgijska policija je aretirala domnevne naÄ?rtovalce napadov v Parizu.

Severna Koreja je izstrelila dve raketi srednjega dosega tipa rodong.

Gvinejo na zahodu Afrike so pretresle nove okuĹžbe z ebolo, zato so tam Ĺže odprli kliniko, namenjeno zgolj bolnikom, okuĹženim s smrtonosnim virusom.

Severna Koreja je ameriĹĄkemu ĹĄtudentu naloĹžila 15 let prisilnega dela.

Sirska vlada je zavrnila moĹžnost neposrednih pogajanj z opozicijo.

ÄŒetrtek, 17. marca Slovenija je arbitraĹžnemu sodiĹĄÄ?u za doloÄ?itev meje med Slovenijo in HrvaĹĄko predstavila svoje staliĹĄÄ?e, s Ä?imer sta bila zadovoljna tako premier Miro Cerar kot tudi zunanji minister Karl Erjavec. HrvaĹĄka stran se obravnave ni udeleĹžila, saj se je iz arbitraĹžnega postopka umaknila.

ÄŒigave so te zastave?

Sobota, 19. marca Zdelo se je, da so v Planici skoraj vsi Slovenci. Na ekipni tekmi so naĹĄi skakalci osvojili drugo mesto.

V Ljubljani je med tem potekal shod proti rasizmu in faĹĄizmu, ki ga je pripravila koalicija civilne druĹžbe Aktivni drĹžavljani, med protestniki pa so bili tudi begunci in prosilci za azil.

Osumljenec za teroristiÄ?ne napade v Parizu Salah Abdeslam je belgijskim preiskovalcem povedal, da se je nameraval razstreliti pri stadionu Stade de France, a si je nato premislil.

V glavnem mestu TurÄ?ije je znova odjeknil samomorilski napad, v njem so umrli ĹĄtirje ljudje.

TamkajĹĄnji premier Davutoglu je po njem napovedal nadaljevanje boja proti jedrom terorizma.

HrvaĹĄka je uradno blokirala pristopna pogajanja Srbije z EU, saj zahteva, da Beograd odpravi

skokov. Sezona 2015/2016 se je v Planici zakljuÄ?ila ĹĄe z eno zmago Prevca ter drugim mestom Kranjca, Peter je prejel globus za skupni seĹĄtevek v smuÄ?arskih poletih in veliki kristalni globus za absolutno prevladujoÄ?o skupno zmago – z najveÄ?jo prednostjo v zgodovini tega ĹĄporta.

Ob podelitvi je Prevc namesto ĹĄopka prejel butaro, bila je namreÄ? cvetna nedelja, in mnogi kristjani v Sloveniji pa tudi veÄ? deset tisoÄ? vernikov na Trgu sv.

Petra v Vatikanu je zaÄ?elo t. i. veliki teden.

V Ĺ paniji je imel avtobus, poln ĹĄtudentov, ki so bili v okviru programa Erasmus na izmenjavi v Barceloni, hudo nesreÄ?o, v kateri je umrlo 13 ljudi.

Barack Obama je kot prvi ameriĹĄki predsednik po letu 1928 prispel na uradni obisk na Kubo.

Premier Kosova je priznal, da se je njegov brat prikljuÄ?il mnoĹžiÄ?nemu valu beguncev in migrantov, ki so lani priĹĄli v EU in poskuĹĄali pridobiti azil v NemÄ?iji.

prizoriĹĄÄ?e festivala obkolilo okoli 200 pripadnikov skrajno desniÄ?arskih skupin, ki so pozivali k linÄ?u istospolno usmerjenih.

Torek, 22. marca V Ljubljani sta se sreÄ?ala zunanja ministra Slovenije in HrvaĹĄke. Poudarila sta dobre odnose med drĹžavama, hkrati pa pri odprtih vpraĹĄanjih vztrajala pri razliÄ?nih staliĹĄÄ?ih.

Ministrstvo za notranje zadeve je sporoÄ?ilo, da bo ĹĄe to leto za policijo kupilo 27 razliÄ?nih vrst vozil, skupno pa 305.

Doma in po svetu pa so odmevali teroristiÄ?ni napadi na letaliĹĄÄ?u Zaventem v Bruslju in na podzemni Ĺželeznici belgijske prestolnice. Po podatkih tega dne je umrlo 34 ljudi, med veÄ? kot 230 ranjenimi pa je bil tudi slovenski

Ponedeljek, 21. marca Pogajali so se sindikati javnega sektorja in vlada. Vladna stran je vztrajala, da bi omejevalne ukrepe pri plaÄ?ah v javnem sektorju sproĹĄÄ?ali postopno, saj bi popolna sprostitev prihodnje leto pomenila dodatnih 380 milijonov evrov, kar je nesprejemljivo za javne finance.

Dva napadalca sta se raztrelila, tretji je bil na begu.

Slovenija je arbitraĹžnemu sodiĹĄÄ?u predstavila svoje staliĹĄÄ?e.

Zgodil se je prvi tekmovalni dan v Planici, Ĺže takoj z odliÄ?nimi rezultati za Slovenijo: Peter Prevc je zmagal, Robert Kranjec pa je bil tretji.

AmeriĹĄki drĹžavni sekretar John Kerry je dejal, da Islamska drĹžava izvaja genocid nad kristjani, jezidi in muslimansko ĹĄiitsko manjĹĄino na svojem ozemlju v Iraku in Siriji.

Danski imam je vlado v KĂśbenhavnu pozval, naj prizna otroĹĄke poroke med begunci, saj je to del tradicije in kulture ĹĄtevilnih beguncev, ki prihajajo v Evropo.

Dosedanji predsednik slovaĹĄke vlade Robert Fico se je s tremi strankami dogovoril o sestavi vlade in si zagotovil obstanek na oblasti.

HrvaĹĄka se je odloÄ?ila za blokado pristopnih pogajanj Srbije z EU.

pristojnosti za vodenje sodnih postopkov za vojne zloÄ?ine za celotno obmoÄ?je nekdanje Jugoslavije.

V Rostovu na Donu na jugu Rusije se je med pristajanjem ponesreÄ?ilo letalo druĹžbe FlyDubai, pri Ä?emer je umrlo vseh 62 ljudi na krovu.

Nedelja, 20. marca Bil je sanjski dan za Petra Prevca in vse ljubitelje smuÄ?arskih

Toliko evforije in patosa, kot sta se ta konec tedna ĹĄirila izpod letalnice, v teh krajih Ĺže dolgo ni bilo videti. Kot tudi Ĺže dolgo ni bilo videti toliko zastav ali pa sliĹĄati Zdravljice, ki jo poje toliko ljudi. Marsikomu je bilo toplo pri srcu, marsikdo se je vpraĹĄal, zakaj Slovenci drugaÄ?e nismo tako enotni. Kar je smeĹĄno vpraĹĄanje, biti enoten ob zmagah tekmoJure TrampuĹĄ valcev, za katerega navijajo vsi, ni teĹžko. Do kam seĹže slovenska enotnost, lepo kaĹže lanski primer, ko so se zaradi enega predolgega in enega prekratkega skoka sprli navijaÄ?i ‌ Skoki so ĹĄport, zabava, dober vzgled, vztrajnost, odrekanje, tveganje, boleÄ?ine. Vsak vrhunski ĹĄportnik je gladiator modernega Ä?asa, a Ĺživi le tisto nedeljo, v kateri zmaga. Naslednjo nedeljo pride nov. Redki se danes spomnijo Roka PetroviÄ?a ali pa PrimoĹža Ulage, celo uspehi PrimoĹž Peterke so uspehi nekega drugega Ä?asa. Kaj Ĺže danes poÄ?ne Bojan KriĹžaj in kdo je Ĺže Mateja Svet?

Pozabljene kolajne niso veÄ? pomembne, so le spomin na navijanje, to pa je tudi vse. Domove nam danes greje novo blontno veselje.

Marsikdo v ĹĄportu vidi veliko veÄ?. Povsem upraviÄ?eno: zanos, ki ga prinese nek ĹĄportni uspeh, je velikokrat motiv za kaj drugega.

Nekateri so bolj kritiÄ?ni, zanje je ĹĄport prevara, ki daje ljudem laĹžen obÄ?utek sreÄ?e, medtem pa se za v ĹĄportno evforijo hipnotizirano mnoĹžico dogajajo pomembnejĹĄe stvari. Ĺ port je ĹĄpanska stena, kulisa, ki skriva usodnejĹĄe dogodke. Oboji imajo pravi in oboji se tudi motijo.

Verjetno je bil najbolj ikonografski prizor letoĹĄnje Planice mnoĹžica slovenskih zastav, mnoĹžica ponosnih ljudi, ki zase pravijo, da so pravi Slovenci. Ne razumem dobro, kaj ima slovenstvo z nekim ĹĄportnim uspehom, vem pa (tudi iz lastnih izkuĹĄenj), kako deluje psihologija mnoĹžic in kako lahko velika skupina ljudi nekajkrat pomnoĹži Ä?ustva posameznikov. SreÄ?o in Ĺžalost je paÄ? treba deliti. VihrajoÄ?e zastave pa s samim domoljubjem, naj naĹĄ predsednik republike trdi, kar paÄ? hoÄ?e, nimajo nobene povezave. Isti ljudje, ki so pod Poncami ponosno peli Zdravljico, ne vsi, a marsikdo izmed njih, se v svojem zavraÄ?anju beguncev sploh ne zaveda verzov, ki jih poje ob slovenskih zmagah. V imenu iste zastave in iste drĹžave so anonimni uradniki leta veliki skupini posameznikov krĹĄili Ä?lovekove pravice, kar so potrdili tudi evropski sodniki, pa na te uradnike in na to zastavo paÄ? ne moremo biti ponosni. Pod isto zastavo in z isto himno na ustih so pred tedni nekateri mladi, ĹĄlo je predvsem za Ä?lane nogometnih navijaĹĄkih skupin, skandirali sovraĹžna gesla in tujce poĹĄiljali nazaj v vojno.

Taisti navijaÄ?i so na tekmah v eni roki vihteli slovenske zastave, v drugi pa stiskali mimikretiÄ?no zakrite nacistiÄ?ne simbole.

S takim domoljubjem noÄ?em imeti niÄ?. Njihova zastava ni moja zastava, Ä?e si je izkljuÄ?ujoÄ?i nacionalizem Ĺže prisvojil nacionalne simbole, je prav, da si jih prisvojimo nazaj. V danaĹĄnji Evropi, desetletja po koncu druge svetovne vojne, bi se moral nacionalizem zakljuÄ?iti takoj, ko sodnik zapiska konec tekme.

Morda kdo ni opazil, morda to ni bil osnovni namen, a Robi Kranjec je v Planico pripeljal temnopolto punÄ?ko, ki sta jo z Ĺženo posvojila v Afriki, in s tem pokazal, da smo si ljudje enaki. Ne glede na barvo zastave, na barvo kaĹže, na ĹĄportne uspehe, na vero, spol, politiÄ?no prepriÄ?anje, enaki smo v svoji razliÄ?nosti.

V neÄ?em pa se vseeno loÄ?imo. Nekateri pripadnost narodu razumejo izkljuÄ?evalno, moje ljudstvo, moja deĹžela, moj vodja je najmoÄ?nejĹĄi, ostali so odveÄ?, nevarni, ĹĄkodljivi. Drugi pripadnost neki skupini razumemo nasprotno, niÄ? ni narobe z domoljubjem, dokler to ni ekskluzivno, absolutno, Slovenci niso ne prvi ne edini, ampak smo le eni izmed mnogih. To je zastava, v katero sam verjamem. To je demokratiÄ?ni proces, za katerega se je vredno boriti. To je skok, ki ga moramo ĹĄe opraviti vsi skupaj. đ&#x;”˛

Pogajanja med vlado in sindikati se bodo nadaljevala Ä?ez dober teden dni.

V srediĹĄÄ?u Beograda se je neznani moĹĄki razstrelil v slaĹĄÄ?iÄ?arni Petković. Njegova identiteta je razkrila, da ni ĹĄlo za teroristiÄ?ni napad.

Avstralski premier Malcolm Turnbull je zagrozil z razpustitvijo parlamenta in sklicem predÄ?asnih volitev, Ä?e zgornji dom parlamenta ne bo sprejel dveh zakonov o sindikatih.

V Ukrajini so morali odpovedati LGBT-festival, potem ko je

diplomat. Odgovornost za napade je prevzela skrajna skupina Islamska drĹžava, ki je izvedla tudi novembrske teroristiÄ?ne napade v Parizu.

Takoj po napadih so v veÄ? evropskih drĹžavah poostrili varnostne ukrepe, sklicali pa so tudi krizne sestanke pristojnih sluĹžb, odgovornih za varnost.

Dan odprtih vrat Ĺ martno ob Paki - V dejavnost vrtca SonÄ?ek, ki deluje pod okriljem osnovne ĹĄole bratov Letonja Ĺ martno ob Paki, je v tem trenutku vkljuÄ?enih 140 otrok, od tega so po tri skupine prvega in drugega starostnega obdobja ter ena kombinirana. Od 29. marca do 8. aprila bodo v vrtcu pripravili dan odprtih vrat in s tem starĹĄem omogoÄ?ili vpogled v Ĺživljenje in delo vrtca. Izvedli bodo tudi vpis otrok za ĹĄolsko leto 2016/2017.

Vpis ne velja za Ĺže vkljuÄ?ene otroke, ampak za tiste, ki jih nameravajo starĹĄi vkljuÄ?iti na novo. Prednost pri vstopu v vrtec 1. septembra, bodo imeli tisti, ki bodo oddali vpisnico v razpisanem roku.

PomoÄ?nica ravnatelja za vrtec Bernarda Urleb je povedala, da vpisujejo otroke v vrtec tudi med ĹĄolskim letom, a le v skupine, kjer so ĹĄe prosta mesta. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

OB MATERINSKEM DNEVU

24. marca 2016

ÄŒloveĹĄka neumnost jo najbolj spravi s tira Maja Ahac, mama, humanitarka, predsednica druĹĄtva Adra, ima tudi umetniĹĄko Ĺžilico – Rada raste v spoznanjih in se uÄ?i, rada ima ljudi, a tudi tiĹĄino in samoto – ÄŒas skrbno naÄ?rtuje, a samokritiÄ?no pravi, da je daleÄ? od tega, da bi bila popolna Tina Felicijan

Kot ĹĄolarka se je posveÄ?ala ĹĄtevilnim prostoÄ?asnim dejavnostim, predvsem pa je rada plesala. Ĺ˝ivljenje se ji je spremenilo, ko je postala mama trem otrokom, s katerimi je ostala doma, ker je to bila njena prioriteta. ÂťMogoÄ?e me ljudje poznajo po tem, da sem se s svojimi tremi otroki veliko sprehajala po Velenju. Malo manj sem posedala pred lokali, veliko veÄ? smo bili na otroĹĄkih igriĹĄÄ?ih,ÂŤ pravi in dodaja, da je ponosna na lepa igriĹĄÄ?a in toliko moĹžnosti za otroke v Velenju, ki se je kot mesto, odkar je bila sama otrok, izjemno razvilo. ÄŒeprav zadnje Ä?ase nekoliko manj Ä?asa preĹživi v Velenju, ker ima delo povsod po Sloveniji in tudi Ä?ez meje, je VelenjÄ?anka.

Njena stara starĹĄa imata korenine v Ĺ aleĹĄki dolini, zato se Maja Ahac ĹĄali, da je v sorodu z vsakim pravim VelenjÄ?anom. ÂťTako malo nas je, ki imamo prednike iz te doline, ker se je toliko ljudi priselilo. In to bogati naĹĄe mesto. Zelo posebno je, ima posebno vzduĹĄje, drugaÄ?e dihamo, ampak ga ne bi zamenjala z drugim mestom.ÂŤ ÂťVes Ä?as se Velenja spominjam kot lepega in urejenega. Ponosna sem na Velenje, vĹĄeÄ? mi je, dobro se tukaj poÄ?utim.ÂŤ

Kolikor pozna tu ĹživeÄ?e ljudi, meni, da smo soÄ?utni, a niÄ? kaj drugaÄ?ni od drugih mest po Sloveniji. ÂťMogoÄ?e me skrbi to, da vidim veliko potomcev migrantov, ki so pozabili, da so bili nekoÄ? sami migranti. Dejansko lahko govorimo o Velenju kot mestu migrantov. Pa vendarle ni toliko soÄ?utja. Veliko stvari sliĹĄim, ki ne podpirajo pomoÄ?i migrantom.

To je zaskrbljujoÄ?e, ker se ne zavedamo svojih korenin – tako posameznikov kot mesta.ÂŤ

Nikoli ni naÄ?rtovala, da bo humanitarka

Njeno Ĺživljenje se je obraÄ?alo. Verjame, da vseskozi rastemo kot posamezniki in druĹžba.

Tako je tudi sama ĹĄla skozi razliÄ?na obdobja. ÂťKot najstniki imamo drugaÄ?ne cilje in Ĺželje. Ko si starĹĄ, se tvoje Ĺživljenje vrti okoli otrok. Ko sem sama postala mama, sem se ovedla svoje veÄ?je vloge in predvsem odgovornosti.

Da postanem nekdo, ki spreminja svet, in upam, da ga spreminjam na bolje, sem se odloÄ?ila, ker ne Ĺželim, da moji otroci Ĺživijo v svetu, kakrĹĄen je ta trenutek,

ampak v lepĹĄem. To ni samo neka Ĺželja, to je poslanstvo, predvsem pa zavedanje odgovornosti.ÂŤ Meni, da smo soodgovorni za celoten planet, ne le svoj dom. ÂťNaĹĄa dejanja, naĹĄe besede sooblikujejo tako naĹĄe otroke, predÂťPri kopici informacij, ki jih imamo na voljo, je potrebno znati modro presojati. To modrost lahko pridobimo samo v neformalnih oblikah druĹženja.ÂŤ

vsem pa ĹĄirĹĄo druĹžbo. Velikokrat se izogibamo te odgovornosti in jo prelagamo na ramena drĹžave.ÂŤ

Seveda je tudi v vlogi soproge, a misli, da kot Ĺžena ni najboljĹĄa. ÂťÄŒe bi bila moj moĹž, bi se veliko bolj pritoĹževala, kot se on.ÂŤ Pravi, da ni ista oseba, kot je bila, ko sta se s Filipom poroÄ?ila. In tudi on ni.

Ampak skupaj raseta in njuna pot je zanimiva, predvsem pa potrebujeta drug drugega, da lahko vztrajata. ÂťLepĹĄe mi je na poti, ko sva skupaj.ÂŤ Na svoji poklicni poti pa Ĺželi, da se nikoli ne bi

Obstaja samo en svet

In na tem svetu je Ä?loveĹĄtvu spodletelo pri zagotavljanju miru, da bi ljudje lahko razvili in Ĺživeli svoj potencial. ÂťÄŒe bi lahko izbrala eno stvar, eno spremembo, bi si zaĹželela, da na svetu ne bi bilo vojn. Da nam ni mar za Ä?loveĹĄko Ĺživljenje in ga lahko pokonÄ?amo, je dno, ki smo ga dosegli kot Ä?loveĹĄka druĹžba.ÂŤ Spodletelo nam je tudi pri deljenju dobrin,

Ljudje imamo v Ĺživljenju razliÄ?ne vloge

ÂťNajprej smo otroci,ÂŤ pravi Maja, ki je ĹĄe vedno otrok, ker ĹĄe ima mamo. Potem smo starĹĄi, kolegi na delovnih mestih, nekateri tudi javne osebe, katerih dejanja imajo veliko veÄ?ji doseg, uÄ?inek in posledico. ÂťMoje osebno poslanstvo je to, da preseĹžem namen svojega bivanja. Mislim, da poslanstvo ni le organiziranje Ĺživljenja tako, da mi bo Ä?im laĹžje, ampak da naredim to, kar je prav. To je velika razlika. VÄ?asih delati to, kar je prav, k Ä?emur si poklican, pomeni tudi veliko Ĺžrtvovanje. Toda to ĹĄe ni izgovor, da tega ne naredimo.ÂŤ Kot mama si Ĺželi svoje otroke vzgojiti tako, da razmiĹĄljajo z lastno glavo in so odgovorni. ÂťTorej da nimajo Ä?rednega nagona in se ne obraÄ?ajo po vetru. Da prepoznajo Ä?as, v katerem bivajo, in tudi prevzamejo svojo vlogo, kakrĹĄna Ĺže bo,ÂŤ pravi in dodaja, da jim ÂťKo se zaveĹžemo partnerju, potem smo skupaj v istem koĹĄu. Vsi trenutki niso najlepĹĄi, niso najlaĹžji. Ampak pot je veliko laĹžja in boljĹĄa, Ä?e skupaj potujemo in se razvijamo.ÂŤ

Ĺželi vzbuditi Ä?ut za soodgovornost in sprejemanje razliÄ?nosti.

Pa tudi doseÄ?i, da preseĹžejo njo in se zavejo vloge, ki jo imajo. Živijo v svetu, ki jim daje vse. Imajo moĹžnost ĹĄolanja, dobro prehrano, bivalne pogoje, lahko gredo k zdravniku, kadar so bolni. Na svetu pa je veliko ljudi, ki tega nimajo. ÄŒe tega ne bodo znali deliti in izboljĹĄevati druĹžbe, v kateri Ĺživijo, potem svoje vloge nisem dobro opravila.ÂŤ

Matere vse bolj izobraĹžene Materinski dan je dan, posveÄ?en vsem materam. V Sloveniji ga obeleĹžujemo 25. marca.

Navada praznovanja tega dne se je v Evropo razĹĄirila iz ZDA. V Sloveniji je bilo na zaÄ?etku lanskega leta skoraj 670.500 mater, kaĹžejo podatki republiĹĄkega statistiÄ?nega urada (Surs) pred prihajajoÄ?im materinskim dnem. V letu 2014

nehala uÄ?iti, saj je uÄ?enje preko (ne)formalnih oblik temeljno in enako pomembno. Zato je lani tudi sama zakljuÄ?ila ĹĄtudij neprofitnega menedĹžmenta, saj se ji zdi pomembno, da to, kar dela, dela strokovno. ÂťNi potrebno le dobro srce, treba je imeti tudi znanje.ÂŤ Treba je znati prisluhniti ljudem.

Svoj Ä?as skrbno naÄ?rtuje, Ä?eprav ga vÄ?asih porabi tudi brezveze, pravi. Ima ga tudi za umetniĹĄko ustvarjanje. Tako je pred kratkim opremila dnevno sobo s svojimi slikami. Ne ve ĹĄe, v katero smer jo bo Ĺživljenje poneslo naprej, rada pa bi ĹĄe ĹĄtudirala in se trudila, da bo njeno Ĺživljenje koristno.

priÄ?a smo razpadu moralnih vrednot, zlorabi okolja. A Maja je kristjanka in ima upanje. ÂťÄŒe ga ne bi imela, ne bi delala. Na tem planetu, v tem vesolju nismo sami. To mi daje moÄ?, ki je mogoÄ?e sama ne najdem. Verjamem, da prihaja od zunaj.ÂŤ

Vsi smo del velike druĹžine

Vsakdo od nas je lahko begunec

Ljudje, ki nimajo razvitega Ä?uta za soÄ?loveka, ki so netolerantni, so tudi najbolj glasni, meni, kar jo skrbi. ÂťSe mi zdi, da bi ljudje, ki imajo kaj pametnega povedati, morali biti bolj glasni in dati kaj veÄ? od sebe, ne le, da se zgraĹžajo. Vsi smo soodgovorni,ÂŤ poziva in odloÄ?no zavraÄ?a Ä?loveĹĄko neumnost – razlikovanje, obsojanje, omalovaĹževanje soljudi na podlagi rase, narodnosti, veroizpovedi, spola, spolne usmerjenosti.

OpaĹža, da nas moti vse, kar izstopa iz sivega povpreÄ?ja, da nimamo razvitega Ä?uta za drugaÄ?nost. Tudi to, da v slovenski kulturi uspeĹĄnost, nadpovpreÄ?nost, izjemnost niso zaĹželene. ÂťPa vendar je ravno drugaÄ?nost gonilo napredka.ÂŤ

je pri nas rodilo 20.813 Ĺžensk, od tega jih je 10.154 rodilo prviÄ?. PovpreÄ?na starost mater ob rojstvu prvega otroka je bila 29,1 leta.

Med Ĺženskami, ki so bile na zaÄ?etku leta 2015 starejĹĄe od 15 let, so bile matere tri od ĹĄtirih, ena od ĹĄtirih pa materinstva ni, ali ĹĄe ni doĹživela.

Starost mater ob rojstvu prvega otroka in njihova izobrazba sta Ä?edalje viĹĄji. Tiste, ki so v letu 2014 rodile prvega otroka, so bile tedaj

ÂťVsak Ä?lovek ima pravico, da zadovolji svoje temeljne potrebe, izpolni svoj potencial, je sprejet, kakrĹĄen je, in tak ljubljen.

To pa Ĺže v Sloveniji ni moĹžno.ÂŤ

NihÄ?e od ljudi, ki so zdaj na pragu Evrope, si ni izbral, da bo izseljen iz svojega doma. Zato je imeti nekoga za slabega in za terorista zato, ker beĹži pred nasiljem in terorjem, samo izgovor, da nam ni treba niÄ?esar narediti.

Spomnila je, da smo kot Slovenci v svoji zgodovini bili begunci in lahko se nam zgodi, da bomo spet. ÂťKako bi vi Ĺželeli, da vas sprejmejo, Ä?e bi morali beĹžati iz ÂťLjudje smo razliÄ?ni.

Zato gremo po razliÄ?nih Ĺživljenjskih poteh. ÄŒe med nami ni razumevanja za strpnost in razliÄ?nost, potem sobivanje ni mogoÄ?e.ÂŤ

stare povpreÄ?no 29,1 leta ali skoraj pet let starejĹĄe od tistih, ki so prviÄ? rodile pred 50 leti.

V letu 2014 se je v Sloveniji rodilo 21.165 otrok ali nekaj veÄ? kot 8000 manj kot pred 50 leti. Nekaj manj kot 350 je bilo porodov dvojÄ?kov, v treh primerih pa so se rodili trojÄ?ki. ÄŒedalje veÄ? otrok se rodi zunaj zakonske zveze. Tako se jih je v letu 1964 rodilo devet odstotkov, v 1991 26 odstotkov, v letu 2014 đ&#x;”˛ pa 58 odstotkov.â€

svojega doma? NihÄ?e si ne Ĺželi zbeĹžati iz svoje drĹžave. Govorila sem z veliko Sirci in so rekli, da se Ĺželijo po vojni vrniti, ker je njihova drĹžava zelo lepa.ÂŤ Po njenem je nestrpnost do muslimanov zaÄ?ela naraĹĄÄ?ati po 11. septembru. Od takrat medijska gonja naÄ?rtno oblikuje javno mnenje, da so muslimani teroriÂťNaĹĄa druĹžba je sestavljena iz posameznikov, ne Ä?red. Vsi imamo moĹžnost glasovanja, sooblikovanja vlade in vplivanja na odloÄ?itve, ki jih vlada nosi.ÂŤ

sti, pravi. PolitiÄ?no ozadje pa je prostrano. Pri razkolu (slovenske) javnosti glede sprejema beguncev jo skrbi porast skrajnosti, predvsem desnice. ÂťVsaka vojna, genocid, se pripravlja desetletja.

Gre za naÄ?rtno mnoĹžiÄ?no pranje moĹžganov.ÂŤ O neutemeljenih strahovih v naĹĄih glavah priÄ?a zavrnitev ĹĄestih otrok, pravi. ÂťSmo Ĺžrtve naÄ?rtnega ustvarjanja strahov, kajti bolj ko se ljudje bojijo, laĹžje jim je vladati.ÂŤ ÄŒe smo v preteklosti Ĺže sprejemali begunce, ki so prihajali z vojnih obmoÄ?ij, Ä?eprav so bili muslimani, tega danes veÄ? ne poÄ?nemo. Po njenem so nedavna dogajanja v begunski krizi rezultat javnega in sploĹĄnega mnenja. ÂťÄŒe bi drĹžavljani zahtevali, da se za ljudi z vojnih obmoÄ?ij poskrbi, bi se.

Ker pa jih zavraÄ?ajo, se vlada obraÄ?a tako, kot volivci Ĺželijo.ÂŤ

Kako lahko spremenimo svet, da bo boljĹĄi?

ÂťMislim, da bi za odgovor na to vpraĹĄanje dobili milijon dolarjev,ÂŤ je sprva rekla. ÂťKako premakniti posameznika, da bo postal bolj odgovoren in se bolj za-

vedal svoje vloge? Mislim, da to lahko doseĹžemo samo z lastnimi zgledi, s primeri dobrih zgodb posameznikov, ki so uspeli, z navdihovanjem in spodbujanjem k takĹĄnim spremembam. Dokler se vse vrti okoli tekmovalcev resniÄ?nostih ĹĄovov in golih fotografij na spletu, hkrati pa ne bomo vedeli, kdo je najbolj zasluĹžen za odkritje novega zdravila ali teorije, ki bistveno pripomore k zdravljenju raka, potem imamo resen problem v druĹžbi,ÂŤ je kritiÄ?na.

Kriza vrednot je prisotna, nadaljuje. ÂťMi smo soodgovorni in moramo zaÄ?eti prevzemati odgovornost na svoja pleÄ?a. Vzgajani smo bili v drĹžavi, kjer je bilo vse samoumevno – zdravstveni, ĹĄolski, varnostni sistem. Marsikje ni tako in bi bili tega zelo veseli.

Bila sem v mnogih krajih, kjer se otroci ne ĹĄolajo. NaĹĄi otroci pa samo Ä?akajo poÄ?itnice. Ne vidijo dodane vrednosti ĹĄole, nimajo veselja do nje.ÂŤ Tudi to jo skrbi.

Kako pa lahko izostrimo svoj Ä?loveĹĄki Ä?ut? ÂťMladega fanta sem vpraĹĄala, zakaj je ĹĄel na to pot. Odgovoril mi je: imel sem dve moĹžnosti – ali me bodo ubili ali pa bom ubijal. Na Ĺželim ubijati, Ĺželim Ĺživeti in biti zdravnik.ÂŤ

ÂťTako, da se sooÄ?imo s svojimi strahovi. Ĺ˝elim, da spoznamo ljudi kot ljudi – ne kot begunce, migrante, teroriste. Kot ljudi, ki imajo vrednost kot mi.ÂŤ Zato pojdimo in se spoznajmo z njimi. Ob koncu pogovora je Maja Ahac pozvala ĹĄe, naj cenimo, kar smo in kjer smo, cenimo Velenje in skuĹĄamo izboljĹĄati svoje lokalno okolje. ÂťÄŒe poÄ?nemo to, đ&#x;”˛ izboljĹĄujemo svet.ÂŤâ€

Mestni odbor Velenje

in svetnik v MO Velenje Andrej Kuzman

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

OHRANIMO VODE

24. marca 2016

V Ĺ aleĹĄki dolini imamo dovolj odliÄ?ne vode Ob svetovnem dnevu voda smo se pogovarjali z dvema strokovnjakoma Erica, direktorjem mag. Markom Mavcem in dr. Emilom Ĺ terbenkom, ki je ob izgradnji kanalizacijskega kohezijskega projekta bdel nad informacijami Mira ZakoĹĄek

Ljudje smo paÄ? takĹĄni, da tistega, kar imamo v izobilju, ne znamo ceniti. To velja tudi za vodo, ki je, to pa vemo, neizogibna za Ĺživljenje. Brez nje preĹživimo le nekaj dni. KakĹĄno neverjetno sreÄ?o imamo zaradi nje v tem okolju, se zavedamo ĹĄele takrat, ko odpotujemo v kakĹĄno daljno juĹžno deĹželo, kjer nas opozorijo, da si niti zob ne smemo umivati z vodo izpod pipe, kje ĹĄele, da bi jo pili. Slovenija je resniÄ?no ena zelo sreÄ?nih deĹžel, kar se tiÄ?e vode. To velja tako za vodne vire pitne vode kot ĹĄtevilne potoÄ?ke, reke, ribnike in jezera, ki pogosto ÂťkrasijoÂŤ naĹĄo pokrajino in se razprostirajo skorajda v vsaki dolini. In iz veÄ?ine si lahko brez skrbi napolnimo svojo popotno ÂťmalhoÂŤ.

NaĹĄe vode so bile moÄ?no onesnaĹžene in celo mrtve

Na InĹĄtitutu za ekoloĹĄke raziskave Erico Velenje zagotavljajo, da dajejo meritve jezerskih vod v Ĺ aleĹĄki dolini zelo dobro sliko in da je kopanje v Velenjskem varno. Nekateri imajo ob tem pomisleke, saj se malo starejĹĄi ĹĄe zelo dobro spominjajo sicer krasne modre barve jezera (bilo je kot SoÄ?a), ki pa seveda ni bilo primerno za kopanje, pa tudi Ĺživljenja ni bilo v njem.

Podobno je veljalo tudi za Pako, ki je bila od Velenja dalje, takoj za industrijskimi objekti, mrtva reka. Iz Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj je bil v jezero speljan transport pepela, od tam pa se je voda prelivala tudi v Pako, ki je zaradi tega, pa tudi mnogih kanalizacijskih gospodinjskih izpustov in izpustov iz drugih tovarn, ni bilo mogoÄ?e uvrstiti v noben kemijski razred lestvice onesnaĹženosti.

V zadnjih treh desetletjih velik napredek

Mrtve vode so opozorile nase in vse bolj trkale na ekoloĹĄko zavest, ki se je po velikih streznitvah v osemdesetih letih vse bolj prebujala, viĹĄek pa vsekakor dosegla v zadnjih letih, ko smo v Ĺ aleĹĄki dolini v celoti izpolnili zastavljene cilje. ÂťDanes je slika popolnoma drugaÄ?na. Industrijskega onesnaĹževanja ni veÄ?.

Mag. Marko Mavec

Gorenje je zgradilo svojo Ä?istilno napravo in mimo nje v Pako ne izpuĹĄÄ?a niÄ?esar, TEĹ pa tudi povsem drugaÄ?e odlaga pepel, zdaj ga skupaj z nekaterimi primesmi (brez vode) uporabijo kot gradbeni material za sanacijo ugreznin po dolini, pravi Marko Mavec, Emil Ĺ terbenk pa dodaja, da je bila pika na i narejena z lani konÄ?anim kohezijskim projektom odvodnjavanja. ÂťTa projekt je izjemno pomemben, saj s tem, ko oÄ?istimo odplake, prepreÄ?imo, da bi se te meĹĄale z naĹĄo podtalnico in tako onesnaĹževale naĹĄo pitno vodo, seveda pa tudi vodotoke in naĹĄa jeze-

je seveda prikljuÄ?en na Ä?istilne naprave. Rezultat tega pa je, da sodi zdaj Paka v drugi najboljĹĄi razred ekoloĹĄke lestvice in daje zatoÄ?iĹĄÄ?e mnogim Ĺživim bitjem, seveda tudi ribam.

Kopanje v jezeru je varno!

Tako zagotavlja direktor velenjskega Erica Marko Mavec, ki se tudi sam, tako kot ĹĄtevilni drugi raziskovalci tega inĹĄtituta, v vroÄ?ih poletnih dneh z veseljem kopa. Kljub temu je informacij o tem, da voda ni primerna za kopanje, veliko, preseneÄ?a pa tudi podatek, da Velenjsko jezero

tev v kopalne vode, dobro. To pomeni, da voda nima nobenih posebnih primesi, ki bi po pravilniku odstopale. Drugi kriterij pa je ekoloĹĄko stanje, ki predstavlja primernost vode za Ĺživljenje razliÄ?nih organizmov v jezeru. To stanje je oznaÄ?eno za zmerno stanje, kar pa je Ä?isti absurd. NamreÄ? v Velenjskem jezeru imamo prisotnost sulfata in molibdena. Sulfat je na povrĹĄini znaĹĄal med 200 in najveÄ?

300 miligramov na liter, pravilnik pa pravi, da je to previsoka vrednost. Dovoljena vrednost za naravna vodna telesa je namreÄ?

150 miligramov na liter. Toda ob

Dr. Emil Ĺ trbenk

nja metabolizma in dobrega poÄ?utja. ÂťGre torej za popoln nesmisel, saj je povsem nelogiÄ?no, da se ne bi smel kopati v vodi, ki vsebuje manj sulfata kot tista, ki jo lahko pijeĹĄ,ÂŤ dodaja Marko Mavec, ki pojasnjuje, da je ta snov problematiÄ?na zgolj za rast nekih posebnih alg in mahov v jezerski vodi.

Z naloĹžbo dobili ĹĄe boljĹĄo pitno vodo

Laboratoriji Erica so sodobno opremljeni

ra. To je v naĹĄem primeru, ko je vodotok Pake skozi veÄ?ji del leta dokaj skromen, ĹĄe toliko bolj pomembno. S pomoÄ?jo evropskih sredstev je bilo po vsem dolinskem dnu zgrajenih osem vej kanalizacijskega sistema. Tako smo povsem prepreÄ?ili direktno meĹĄanje kanalizacijske vode z reko Pako,ÂŤ pravi Emil Ĺ terbenk.

Celoten kanalizacijski sistem

Ĺ tevilo E.Coli bakterij v Velenjskem jezeru in v nekaterih naravnih kopaliĹĄÄ?ih po datumih v letu 2015

Erica njihovo prisotnost merijo desetkrat letno in zagotavljajo, da so izmerjene viĹĄine ĹĄtirikrat do petkrat niĹžje od dovoljenih. ÂťLahko povem, da so te analize celo ugodnejĹĄe od izmerjenih v reki SoÄ?i. Do bakterioloĹĄkih onesnaĹženj Velenjskega jezera doslej nikoli ni priĹĄlo,ÂŤ zagotavlja Marko Mavec. In ti podatki so javno objavljeni, poleg Erica pa jih meri tudi drĹžavna institucija.

ĹĄe vedno ni uvrĹĄÄ?eno med slovenske kopalne vode. V Ä?em je teĹžava? ÂťPravilnik o kopalnih vodah v Sloveniji je po mojem mnenju neĹživljenjski, Ä?e ne Ĺže kar Ä?uden.

Ko gledamo monitoringe, pa ne samo tiste, ki jih izvaja naĹĄ inĹĄtitut, tudi tiste, ki jih drĹžava, vidimo, da je kemijsko stanje, ki je eden od kriterijev za uvrsti-

tem je dovoljena viĹĄina za pitne vode neprimerno viĹĄja, saj znaĹĄa 250 miligramov,ÂŤ razlaga Mavec

Kaj je sulfat?

Sulfat je raztopina Ĺžvepla, gre pa za snov, ki Ä?loveĹĄkemu telesu koristi. Po njem je znana mineralna voda Donat, ki ga na liter vsebuje kar 1000 miligramov. In ravno to mu daje moÄ? uravnava-

PovpreÄ?no ĹĄtevilo E.Coli bakterij v Velenjskem jezeru in v nekaterih naravnih kopaliĹĄÄ?ih v obdobju 2012/15

Kaj pa molibden?

Tega elementa so namerili med 30 in 90 mikrogramov na liter.

Znova gre za element, ki ga Ä?loveĹĄko telo potrebuje dnevno v viĹĄini med 100 in 300 mikrogramov, kar je ĹĄtirikrat veÄ?, kot ga vsebuje jezerska voda.

Kako pa je z bakterijami?

Njihova prisotnost pa resniÄ?no ĹĄkoduje kopalcem. Strokovnjaki

Na Ericu so tudi zelo zadovoljni s pitno vodo Ĺ aleĹĄke doline, ki jo je zadnja kohezijska investicija ĹĄe izboljĹĄala. Zgrajene so bile tri naprave za pripravo pitne vode, 40 kilometrov sodobnega vodovoda s sodobnimi daljinskimi nadzornimi napravami. OdliÄ?ni in dovolj izdatni pa so tudi sami vodni viri. Tako ostajajo v celoti neizkoriĹĄÄ?eni viri triadnih premogovniĹĄkih vod, ki so prav tako odliÄ?ne kakovosti.

V Velenju Ĺželijo z novimi kohezijskimi naloĹžbami ohranjati doseĹžen nivo vseh vrst vode, zato bodo nad njo skrbno bdeli. Prav tako pa si Ĺželijo, da bi se pravilnik o kopalnih vodah spremenil (aktivnosti Ĺže potekajo). Tako bi meritve nad tukajĹĄnjimi jezerskimi vodami redno opravljali tudi đ&#x;”˛ nacionalni inĹĄtituti.â€

Primerjava povpreÄ?ne vsebnosti sulfata na povrĹĄini Velenjskega jezera (2012/15) z nekaterimi vrelci mineralne vode v Sloveniji (mg/l)*

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

OHRANIMO VODE

24. marca 2016

Vsak od nas porabi 5.000 litrov vode na dan Velenje, 22. marca – Slovenska komunalna podjetja so danes, ob svetovnem dnevu voda, prikazala, koliko litrov vode se skriva v Ĺživilih in dobrinah, ki jih uporabljamo vsak dan. Po podatkih mednarodne mreĹže Water Footprint Network vsak od nas porabi 5.000 litrov vode na dan, kar je enako velikosti manjĹĄega bazena. Pri tem najveÄ? vode porabimo s potroĹĄnjo Ĺživil in dobrin.

Danes imamo na Zemlji enako koliÄ?ino vode, kot smo jo imeli pred tisoÄ?letji, vendar zaradi naraĹĄÄ?anja svetovnega prebivalstva, prekomerne potroĹĄnje in vse veÄ?jega onesnaĹževanja postajajo zaloge pitne vode vse bolj omejene. V veÄ?jem delu sveta tako uporabljamo veÄ? vode, kot se je sploh lahko obnovi naravno.

Na to problematiko opozarja tudi OECD, ki v svojem poroÄ?ilu ugotavlja, da se bo povpraĹĄevanje po vodi do leta 2050 poveÄ?alo za 55 odstotkov, poslediÄ?no naj bi skoraj polovica svetovnega prebivalstva Ĺživela v pomanjkanju vode.

Komunalna podjetja so se zato odloÄ?ila, da prebivalce opozorijo na to problematiko in pokaĹžejo, koliko vode se skriva v Ĺživilih ter dobrinah, ki jih troĹĄimo vsak dan.

Ko govorimo o porabi vode, nas veÄ?ina pomisli na vodo, ki jo porabimo za pitje, kuho, Ä?iĹĄÄ?enje in osebno higieno. V resnici pa le malokdo pomisli, da se ogromno koliÄ?ino vode porabi tudi za pridelavo in proizvodnjo dobrin.

Poleg neposredno porabljene vode tako vsak dan porabimo ĹĄe ogromne koliÄ?ine virtualne vode, kar skupaj predstavlja naĹĄo

celotno porabo vode oz. naĹĄ vodni odtis. Z nakupom sadja, zelenjave, mesa ali oblaÄ?il porabimo od nekaj sto do nekaj tisoÄ? litrov vode. Po podatkih mednarodne mreĹže Water Footprint Network vsak od nas porabi 5.000 litrov vode na dan.

Poleg prikaza so komunalna podjetja obÄ?ane spodbujala, naj se odloÄ?ajo za izdelke in Ĺživila, za katere je bilo porabljene manj vode, kupujejo lokalno pridelana Ĺživila ter se ravnajo po naÄ?elu odgovorne potroĹĄnje in kupujejo zgolj tisto, kar potrebujejo.

Prikaz je nastal na pobudo Zbornice komunalnega gospodarstva, ki je tudi pobudnica in koordinatorka pobude Skupaj za

boljĹĄo druĹžbo. Predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Miran LovriÄ? je ob tem dejal: ÂťPomanjkanje vode postaja vse bolj resen svetovni problem.

Zato je naĹĄa dolĹžnost, da obÄ?ane opozorimo na to problematiko, jih povabimo k razmisleku o svojih nakupovalnih navadah in vzorcih ter jim pokaĹžemo, da lahko z majhnimi spremembami v vsakdanjem Ĺživljenju pomagajo ohranjati naĹĄe vodne vire.ÂŤ Prikaz je potekal v Ljubljani, Kopru, Celju, Grosuplju, DomĹžalah, Velenju, TrĹžiÄ?u, na Vrhniki, v Slovenskih Konjicah, Kranju, Idriji, na Bledu, v Gorjah in RogaĹĄki Slatini. đ&#x;”˛

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.

Komunalno podjetje Velenje je ob svetovnem dnevu voda (22. marcu) v veĹži Hotela Paka Velenje pripravilo prikaz porabe vode, ki se skriva v Ĺživilih in izdelkih, ki jih uporabljamo vsak dan. S prikazom, koliko litrov vode se skriva v Ĺživilih in dobrinah, ki jih troĹĄimo vsak dan, pozivajo prebivalce k razmisleku o svojih nakupovalnih navadah in odnosu do vode ter jih vabijo k bolj odgovornemu in razumnemu ravnanju z vodo. Ob tem opozarjajo, da je voda naĹĄa skupna odgovornost, zato z njo ravnajmo spoĹĄtljivo. Prikaz bo na ogled do vkljuÄ?no 28. marca.

Komunalno podjetje Velenje s kakovostno pitno vodo oskrbuje obÄ?ane vseh treh obÄ?in Ĺ aleĹĄke doline. Oskrbi prebivalstva s to temeljno dobrino posveÄ?amo ĹĄe posebno veliko pozornost. Na javni vodooskrbni sistem, ki smo ga z uspeĹĄno izvedbo kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo dvignili ĹĄe na viĹĄji nivo, je prikljuÄ?enih kar 97,7 % prebivalcev vseh treh

obÄ?in. Ob tem velja poudariti, da so naĹĄi vodni viri kvalitetni, od vseh nas in naĹĄega ravnanja v prihodnje pa je odvisno, ali jih bomo takĹĄne ohranili tudi za naslednje generacije. Voda je naĹĄa skupna odgovornost, zato z njo ravnajmo spoĹĄtljivo in odgovorno. Predvsem pa, pijmo vodo iz pipe in s to malo gesto naredimo nekaj malega zase in veliko za okolje!

Savinja med prodnimi biseri ReÄ?ica ob Savinji - V ObÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji so nameravali prijaviti na razpis v okviru programa sodelovanja Intereg Slovenija - HrvaĹĄka projekt Savinja med prodnimi biseri. V ta namen je lokalna skupnost v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave izvedla veÄ? potrebnih aktivnosti. Prvi rok za vloĹžitev vlog je bil 11. marec, a projekta kljub precejĹĄnjim prizadevanjem lokalna skupnost ni mogla prijaviti na omenjeni razpis.

ZemljiĹĄÄ?a ob reki Savinji so namreÄ? v veÄ?inski lasti dveh agrarnih skupnosti, s Ä?lani katerih bi se morali dogovoriti o morebitnem sodelovanju pri projektu oziroma o prodaji zemljiĹĄÄ? ali morebitni podelitvi sluĹžnosti, oddaji zemljiĹĄÄ?, po katerih bi potekala predvidena sprehajalna in kolesarska pot v najem. Na obÄ?inski upravi so povedali, da so

Ä?lanom Agrarne skupnosti Spodnja ReÄ?ica - Nizka - Varpolje predstavili predviden projekt, v katerem so ĹĄtevilni od njih zaznali dobro priloĹžnost za ureditev obmoÄ?ja, vendar do obÄ?nega zbora, na katerem bi kot lastniki o tem odloÄ?ali, ĹĄe ni priĹĄlo. Hkrati pa je Ĺže znano, da v Agrarni skupnosti PobreĹžje niso dosegli soglasja vseh solastnikov,

soglasje pa so obÄ?ini odrekli tudi individualni lastniki zemljiĹĄÄ?.

V obÄ?inski upravi upajo, da bodo nalogo vseeno izpeljali do jeseni, ko se nadejajo nove priloĹžnosti za kandidiranje za sofinanciranje projekta. Ob tem pa poudarjajo, da bo takrat na voljo le ĹĄe toliko denarja, kot ga bo ostalo po prvem razpisu. đ&#x;”˛

tp

9

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

SOCIALA

Brez prave podpore ne gre Osebe s posebnimi potrebami so na trgu dela ranljivejťe – Delodajalci se jih bojijo zaposliti – Nova zakonodaja mora podati prave reťitve Tina Felicijan

ÄŒeprav si domiĹĄljamo, da imamo vsi enake moĹžnosti in je vsakdo obravnavan enakopravno, tisti, ki odstopajo od veÄ?ine in se z njo ne stapljajo, vedo, da ni tako. Tako se, denimo, osebe s posebnimi potrebami, doloÄ?enimi omejitvami, tako fiziÄ?nimi kot duĹĄevnimi, bojujejo z brezposelnostjo veliko dlje kot ostali. Po tem, ko zakljuÄ?ijo izobraĹževanje ali usposabljanje, namreÄ? ne najdejo ustreznega delovnega mesta ali delovnega okolja.

Mestna obÄ?ina Velenje je zato kot invalidom prijazna obÄ?ina priredila okroglo mizo na temo prehoda mladih s posebnimi potrebami iz ĹĄole na trg dela.

invalidnine uvesti nadomestilo za izenaÄ?evanje moĹžnosti ter poenotiti viĹĄino dodatka za pomoÄ? in postreĹžbo glede na zneske iz drugih zakonov, denimo po pokojninski zakonodaji. Trudijo se tudi, da bi uvedli nove podporne storitve, torej usposabljali upraviÄ?ence za samostojno Ĺživljenje, (samo)zagovorniĹĄtvo. Pa tudi

Ne gre vedno za invalidnost

Sonja Bercko Eisenreich z InĹĄtituta Integra in Zaposlitvenega centra Gea je poudarila, da so izzivi pri zaposlovanju oseb s posebnimi potrebami odvisni od vsakega posameznika in njegovih potreb oziroma omejitev. ÂťZaposlovanje gluhih, denimo, ki zaklju-

SrednjeĹĄolske programe niĹžjega poklicnega izobraĹževanja imata strojna in ĹĄola za storitvene dejavnosti. V program za pomoÄ?nika v tehnoloĹĄkih procesih se vsako leto vkljuÄ?i od 10 do 15 novincev. Peter Rozman s strojne ĹĄole je povedal, da so kot dijaki uspeĹĄni. ÂťProgram je zastavljen tako, da je veliko strokovnih modulov, torej praktiÄ?nih vsebin. Dijaki pri delu v delavnici uĹživajo, razvijejo delovne navade, uspeĹĄni so na praksi.ÂŤ Tudi v programu pomoÄ?nik v biotehniki in oskrbi se ukvarjajo s praktiÄ?nimi izzivi in se usposabljajo za delo in pomoÄ? v gostinstvu.

Karmen Mikek s ĹĄole za storitvene dejavnosti je povedala, da se na praksi dobro znajdejo in so delodajalci zadovoljni. Zaposlitev pa je zelo malo. Praksa namreÄ? poteka v prilagojenem okolju, zaposlitev pa ne, kar je kljuÄ?na teĹžava. Tudi zato se veliko dijakov po zakljuÄ?enem programu niĹžjega poklicnega izobraĹževanja odloÄ?i za nadaljevanje ĹĄolanja na triletni strokovni ĹĄoli. A ker je program drugaÄ?en, se pojavljajo teĹžave. Tako veliko mladih s posebnimi potrebami obtiÄ?i med ĹĄolanjem in zaposlitvijo.

Sonja Bercko Eisenreich, Darja Lesjak, mag. Tatjana DolinĹĄek, Karmen Mikek, Peter Vozman in mag. Aleksander ValiĹĄer

Potrebna je nova zakonodaja

Prehod mladih s posebnimi potrebami na trg dela v Sloveniji ni urejen, pravi ravnatelj centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje mag. Aleksander ValiĹĄer. ÂťZato tudi veÄ?ina mladih po prenehanju izobraĹževanja ostane doma in se niti ne prijavi v evidenco brezposelnih. Tisti pa, ki se prijavijo, se bojujejo z dolgotrajno brezposelnostjo. Danes tovarne Ä?loveĹĄko silo nadomeĹĄÄ?ajo s stroji. RaÄ?unalniki so tako napredovali, da skorajda potrebujemo le Ä?loveka, ki pritiska na gumb. Tako delovna sila, ki so jo vÄ?asih predstavljali absolventi naĹĄih ĹĄol, ni veÄ? tako potrebna. Poleg tega imajo podjetja Ĺže svoje delavce, ki med zaposlitvijo postanejo invalidi in morajo najprej poskrbeti zanje, jih usmeriti na laĹžje, prilagojeno delovno mesto in novih ne zaposlujejo. Ker velja ĹĄe omejevanje zaposlovanja, smo nekako v sklenjenem, zaÄ?aranem krogu.ÂŤ Zato so potrebni novi podporni programi, nova zakonodaja.

V pripravi je Zakon o socialnem vkljuÄ?evanju, ki bo razĹĄiril krog upraviÄ?encev do denarnih prejemkov in storitev. ÂťPrenoviti skuĹĄajo dva finanÄ?na prejemka po sedanji zakonodaji – namesto

cial, podjetje CRI –, kjer se oseba usposablja na konkretnih delovnih nalogah, dviguje delovno kondicijo, vzdrŞljivost, koncentracijo.

Po tem pa se zanjo iĹĄÄ?e ustrezno delovno okolje,ÂŤ je svetovalka na zavodu za zaposlovanje Polona Kunstelj opisala program za pomoÄ? osebam s posebnimi potrebami do zaposlitve.

24. marca 2016

Osebe s posebnimi potrebami so tudi nadarjene. Prednosti vsekakor so. Življenje je tako pestro, da ga ne moremo Şiveti selekcionirano. Integracija in inkluzivnost sta tisto, kar nas vse plemeniti. Sonja Bercko Eisenreich

omogoÄ?ili prehajanje med statusi – sedaj oseba izgubi invalidnino, Ä?e se kadarkoli aktivira, Ä?e ima samo en dan delovne dobe,ÂŤ je povzel novi zakon.

Do zaposlitve s poklicno rehabilitacijo

Ko se mladi s posebnimi potrebami prijavijo v evidenco brezposelnih, imajo pri svetovalcu zaposlitve poglobljen razgovor in skupaj iĹĄÄ?eta reĹĄitev za njihov poloĹžaj. V skladu z njihovimi Ĺželjami, interesi in potrebami izdelajo zaposlitveni naÄ?rt. MoĹžno je tudi poglobljeno, rehabilitacijsko svetovanje. ÂťOseba poda vlogo, da Ĺželi pravico do zaposlitvene rehabilitacije. Ta osebi nudi postopno uvajanje v delovne naloge najprej pri izvajalcu zaposlitvene rehabilitacije – v naĹĄem okolju so to InĹĄtitut Integra, zavodi Ruj, Racio So-

ÂťVedno se izhaja iz posameznika – kaj Ĺželi, zmore, zna. Izvajalec zaposlitvene rehabilitacije in zavod za zaposlovanje pa se povezujeta z delodajalcem in umeĹĄÄ?ata osebo v realno delovno okolje, v katerem ima moĹžnost usposabljanja.

Cilj je realizacija zaposlitve.ÂŤ Polona Kunstelj

Pri iskanju zaposlitve sta najpomembnejĹĄa podpora in povezovanje razliÄ?nih institucij – zavoda za zaposlovanje, izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, centra za socialno delo, delodajalcev. ÄŒeprav je veÄ?ina delodajalcev zadovoljnih z osebami s posebnimi potrebami, ker v podjetje prinaĹĄajo pozitivno prakso in drugaÄ?en pogled na svet, pa ima precej podjetij, tudi v drĹžavni lasti, ki naj bi bila druĹžbeno bolj odgovorna, strah pred zaposlovanjem invalidov, opaĹža Kunstljeva. Med idejami za spodbujanje zaposlovanja je naĹĄtela subvencije, ker osebe pri zaposlitvi potrebujejo podporo toliko Ä?asa, dokler se ne Ä?utijo suverene v delovnem okolju, pa tudi mentorstvo na dolgi rok.

Osebe s posebnimi potrebami ne potrebujejo posebnih delovnih mest, ampak posebne pogoje – podporno okolje v podjetjih. Karmen Mikek

Ä?ijo izobraĹževanje, je uspeĹĄnejĹĄe kot zaposlovanje mladostnikov z motnjo v duĹĄevnem razvoju, ker potrebujejo prilagojeno okolje, materiale, educirano okolje, inĹĄtruktorje, mentorje, izobraĹžene delodajalce, da jih lahko postopoma uvajajo v delo in obdrĹžijo v delovnem procesu.ÂŤ V skupnosti bi morali izdelati in tudi izvajati tak mreĹžno podporni sistem, meni.

Ko mladi nekaj Ä?asa tavajo kot brezposelni, zaÄ?nejo pridobivati statuse invalidnih oseb, kar pa ne bi bilo treba. ÂťNi nujno, da so osebe s posebnimi potrebami invalidi. Ampak naĹĄa trenutna zakonodaja osebam s statusom daje veÄ? moĹžnosti, delodajalcem pa kvotni sistem, Ä?e ne zaposlijo invalidov. To bi radi presegli.ÂŤ

Volja in podpora pravih ljudi

Sebastjan Kamnik je trenutno zaposlen preko javnih del v ZdruĹženju prijateljev slepih Slo-

ÂťMladi s posebnimi potrebami naj bodo pri iskanju zaposlitve pogumni, naj se ne vdajo, naj ne obupajo, Ä?eprav je vÄ?asih teĹžko. Sam sem prestal vse, od apatije, nemoÄ?i, do pekla. Treba je vztrajati. Seveda pa brez pravih ljudi in, poudarjam, prave podpore drĹžave to ne bo ĹĄlo.ÂŤ Sebastjan Kamenik

venije. Po zakljuÄ?eni ĹĄoli za telefonista je 12 let delal v Merkurju.

Potem so vse, tudi invalide, odslovili. Takrat se je zaÄ?el njegov kriĹžev pot. ÂťIzobraĹževalni sistem je narejen tako – vsaj za slepe lahko trdim – da nam je ĹĄolanje omogoÄ?eno, tam se pa tudi konÄ?a. Potem si prepuĹĄÄ?en samemu sebi. Imamo dostopne raÄ?unalnike in smo dokaj pismeni, a tehnika tako napreduje, da je tista, ki je namenjena slepim in slabovidnim, ne dohaja. Spet smo na nek naÄ?in izloÄ?eni, ker ne moremo biti konkurenÄ?ni polnoÄ?ujeÄ?im,ÂŤ je opisal razliÄ?ne vidike teĹžav pri zaposlovanju.

Da bi se prehod iz ĹĄole v zaposlitev olajĹĄal, bi se najprej morala sprejeti prava zakonodaja, ki bi ponudila prave reĹĄitve. ÂťDa

Prostovoljci blaĹžijo stiske invalidom Poverjeniki v Opravili blizu 9000 prostovoljnih ur medobÄ?inskem Stisko so jim lani poskuĹĄali omidruĹĄtvu invalidov liti po svojih najboljĹĄih moĹžnostih, Ĺ aleĹĄke doline Velenje Ä?eprav teh ni prav veliko. Kajti donatorjev praktiÄ?no ni veÄ?, tudi Funlani opravili blizu dacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij jim je lani 9000 prostovoljnih nakazala manj kot leto prej. NajveÄ? ur – Osem posebnih denarja za izvajanje dejavnosti druĹĄtvu zagotavljajo Zveza delovnih insocialnih programov Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 17. marca – Prednostna dejavnost MedobÄ?inskega druĹĄtva invalidov Ĺ aleĹĄke doline Velenje je Ĺže vse od njegove ustanovitve skrb za pomoÄ?i potrebne invalide. Tudi po 45 letih delovanja ima ta dejavnost prednost pred vsemi drugimi, ugotavlja predsednik druĹĄtva Valter Golob.

validov Slovenije ter obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. ÄŒlanom, potrebnim pomoÄ?i, so lajĹĄali stisko s hrano, ki so jo dobili iz projektoma ViĹĄki hrane ter Evropske banke hrane, z denarjem, opravili so tudi marsikakĹĄen prevoz, jih obiskali na domovih, vse bolj iskani so pravni nasveti. Je bilo lani pomoÄ?i potrebnih veÄ? kot leto prej? Po besedah Valterja Goloba na sreÄ?o ne, ker je leto minilo brez veÄ?jih narav-

nih nesreÄ?. ÂťTrdim, da smo svojo nalogo opravili dobro glede na moĹžnosti. Za invalide je bilo v tukajĹĄnjem okolju postorjeno marsikaj, tudi podatek, da so naĹĄi prostovoljci opravili blizu 9.000 ur, to potrjuje.ÂŤ Sicer pa poleg omenjenega, dodaja Golob, skrbijo za ohranjanje zdravja, druĹženje, rehabilitacijske programe, zadovoljevanje kulturnih potreb Ä?lanov, tudi z aktivnostmi osmih posebnih programov. Po odzivu sodeÄ? Ä?lani v vseh najdejo svoj interes.

Golob je ĹĄe dejal, da je lani minilo 11 let od tega, ko je Mestna obÄ?ina Velenje prejela naziv ObÄ?ina po meri invalidov. Naziv je zelo ugodno vplival tudi na obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Omenjeni sta namreÄ? odstranili marsikatero arhitekturno oviro na javnih poteh in omogoÄ?ili invalidom dostope do ustanov.

Rekli so â?ą

Letos podobno kot lani

Za letos so si v druĹĄtvu, njegovih odborih v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki ter v Aktivu invalidov Premogovnika Velenje zastavili podoben delovni program kot lani.

V ospredju bodo znova nudenje pomoÄ?i socialno ĹĄibkim Ä?lanom, zagotavljanje zagovorniĹĄtva, usposabljanje za aktivno Ĺživljenje, programi za ohranjevanje zdravja in drugi rehabilitacijski programi. Valter Golob meni, da bodo Ä?lani lahko uresniÄ?ili svoje potrebe ĹĄe v informativni dejavnosti, rekreaciji in ĹĄportu, v dnevnih centrih in klubih ter v kulturni dejavnosti.

Na rednem obÄ?nem zboru druĹĄtva v prostorih restavracije Kolodvor v Velenju so podelili naziv Ä?astni Ä?lan druĹĄtva enemu od njegovih ĹĄtirih ustanoviteljev – Viktorju Hribarju. đ&#x;”˛

ÂťOsnovna ĹĄola s prilagojenim programom je ĹĄola za Ĺživljenje. Na naĹĄih urnikih je veÄ? gospodinjstva, ĹĄporta, tehnike in tehnologije. S tem pripravljamo uÄ?ence na kasnejĹĄe srednjeĹĄolsko izobraĹževanje, ki ga lahko nadaljujejo v programu niĹžjega poklicnega izobraĹževanja.ÂŤ mag. Aleksander ValiĹĄer

bi tisti, ki imajo to moÄ?, podprli tista podjetja, ki si dejansko Ĺželijo zaposliti invalida, ne tista, ki jim gre za subvencijo. Tako se lahko vpraĹĄanje dobro reĹĄi,ÂŤ je optimistiÄ?en Sebastjan, k temu pa spodbuja tudi ostale, ki iĹĄÄ?ejo zaposlitev. ÂťMorajo biti vztrajni, ne smejo obupati. Morajo razmisliti, kaj jih res veseli, v Ä?em bodo lahko dobri. Ne smejo za vsako ceno v ĹĄolo samo zato, da bodo imeli izobrazbo. Morajo se prej pozanimati, kje so njihove prave moĹžnosti.ÂŤ ÄŒeprav je z omejitvami teĹžko, sploh zaradi predsodkov delodajalcev, ki so povezani z ogromno neznanja, je treba verjeti v svoje zmoĹžnosti.

Marija Ana Centrih: Že veÄ? kot dve desetletji spremljam dogajanja na podroÄ?ju skrbi za invalide v Ĺ aleĹĄki dolini in moram reÄ?i, da je zanje poskrbljeno precej bolje, kot je bilo vÄ?asih. Sodelovanje lokalnih skupnosti pri reĹĄevanju teĹžav invalidnih oseb je dobro, a menim, da ĹĄe vedno premalo. Socialne stiske so velike, denarja pa ima druĹĄtvo vse manj.

Je pa treba priznati, da nekateri Ä?lani priÄ?akujejo preveÄ?, in ker tega ne dobijo, so nejevoljni. Sama pogreĹĄam veÄ? osebnih stikov, veÄ? druĹženja med invalidi.ÂŤ Viktor Hribar: ÂťDruĹĄtvo smo ustanovili zato, da bi pomagalo invalidom, da bi bilo Ĺživljenje tudi zanje prijaznejĹĄe. Vloga druĹĄtva se je v teh letih sicer precej spremenila, cilji delovanja pa ostajajo in se poglabljajo. DruĹĄtvo se trudi po svojih najboljĹĄih moÄ?eh, da njegovi Ä?lani stisk ne bi preveÄ? obÄ?utili. MoĹžnosti za to imamo veÄ?, kot smo jih imeli vÄ?asih, a so vsepovsod kakĹĄne omejitve. PriÄ?akovali bi veÄ?jo pomoÄ? drĹžave.ÂŤ

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

KULTURA

24. marca 2016

Kljub letom mladi in lepi Mladi pevci ponovno pozdravili pomlad V MeĹĄanem pevskem zboru Gorenje prepeva okrog 50 ljudi – Njihovo naÄ?elo je, da prepevajo Ä?im veÄ? slovenskih pesmi – Krog zvestih posluĹĄalcev je ĹĄirok Tina Felicijan

MeĹĄani pevski zbor Gorenje je dobil ime po ustanovitelju in sponzorju in mu je tudi zelo podoben, pravi predsednik zbora Klemen Hrastnik. ÂťSkuĹĄamo biti inovativni, zanimivi, imeti Ä?im viĹĄje standarde, ob tem pa se imeti fajn, saj je to kljub vsemu naĹĄa prostoÄ?asna dejavnost, v kateri poÄ?nemo to, kar imamo radi, se pravi pojemo.ÂŤ KakĹĄna pa je njihova ‚konkurenÄ?na prednost‘? ÂťPorabimo zelo malo energije, naĹĄi standardi glasnosti so razen po potrebi zelo nizki ‌ Sicer pa mislim, da je zbor kakovosten, Ä?e ima svoj Ĺžar. Seveda, pravilna tehniÄ?na izvedba je pomembna, ampak Ä?e za tem ni Ä?ustev, veselja, se mi zdi, da je pesem le zgolj tehniÄ?na stvar.ÂŤ Klemen Ä?uti, da zbor poje z zanosom in zadovoljstvom. Njemu pa petje daje izrazno moÄ?. ÂťVsi, ki me poznajo, vedo, da si skoraj vedno prepevam. In tudi po naravi sem dobrovoljen Ä?lovek, kar se izraĹža s petjem.ÂŤ

Zbor se spreminja

Zbor je bil ob ustanovitvi pred 39 leti ogromen. Zanimanja za zborovsko petje je bilo veliko. Peli so veÄ?inoma delavci podjetja Gorenje, danes pa predstavljajo

Ä?etrtino vseh Ä?lanov, med katerimi je veliko mladih VelenjÄ?ank in VelenjÄ?anov, nekaj jih je tudi iz okoliĹĄkih in savinjskih krajev.

Sicer so v pomanjkanju moĹĄki,

Peli so o ljubezni

Pesmi velikokrat nastanejo iz potrebe, da nekaj povemo, izrazimo. In Ĺže s tem nakaĹžemo doloÄ?en vzgib, neko notranjo energijo, ki jo tako damo tudi drugim, pravi Klemen. ÂťOdkar sem predsednik, si prizadevam, da naĹĄe podajanje umestimo v neko ĹĄirĹĄo druĹžbeno idejo.ÂŤ Tako je bil sobotni koncert 'Na gre-

â?ą

Na lanskem tekmovanju v Olomoucu na ÄŒeĹĄkem so se zelo izkazali, s tem pa postavili visoke kriterije in spodbude za nadaljnje delo

Klemen Hrastnik, ki je Ĺže od otroĹĄtva vpleten v petje in ne zna veÄ? Ĺživeti brez tega, je predsednik MPZ Gorenje tri leta. ÂťResda imam veÄ? dela, ampak to je naÄ?in, da lahko neke svoje ideje in poglede uresniÄ?im.ÂŤ

a so zaradi tega veliko bolj zaĹželeni, se je poĹĄalil Klemen. ÂťStarejĹĄi, a mlajĹĄi in lepĹĄi,ÂŤ je strnil trenutno podobo zbora z dolgo tradicijo.

ÂťLjudem prinaĹĄamo veselje in energijo, jim odpiramo oÄ?i, da vidijo, da je Ĺživljenje povsod okrog nas. Tudi sami lahko nekaj naredimo za to, da drugim pokaĹžemo, kaj je to Ĺživljenje in kako se ga Ĺživi.ÂŤ Klemen Hrastnik

V drugem delu sezone bo delo za nastope ĹĄe bolj intenzivno. Ne bodo se udeleĹžili obmoÄ?ne pevske revije v Velenju, ampak bodo nekje gostovali. Zadnji petek v maju bo na sporedu njihov letni koncert, nato pa gredo na hrvaĹĄko pevsko tekmovanje Zlata lipa Tuhlja. S tem bodo zakljuÄ?ili letoĹĄnjo sezono, nato pa jeseni vstopili v 40-letnico.

Kraljici liriÄ?nih umetnosti so se ob mednarodnem dnevu poezije poklonili z recitalom Shakespearovih sonetov

Tako so se tudi zaÄ?ele Lirikonfestove ĹĄestnajstinke – predfestivalni literarni dogodki, ki kliÄ?ejo k liriÄ?nemu obÄ?utju. Ivo Stropnik, literat in vodja festivala, je ob tem opozoril, da bo, Ä?e bo ugasnila poezija, ugasnil tudi Ä?lo-

skega avtorja in eno po lastnem izboru. ÂťZborovodje so pri iskanju programa in novih not zelo inovativni in nas vsako leto presenetijo z novim in zelo raznolikim programom,ÂŤ je ĹĄe dodala. Ĺ tirje zbori – otroĹĄka pevska zbora osnovnih ĹĄol Gorica in Gustava Ĺ iliha ter otroĹĄki in mladinski pevski zbor glasbene ĹĄole – pa se bodo udeleĹžili tudi 25. revije Zagorje ob Savi, na kateri ĹĄaleĹĄki zbori blestijo vsako leto in tudi tokrat priÄ?akujejo dober nastop. đ&#x;”˛

tf, foto: Ksenija Mikor

Kmalu jubilej

Poezija je planetarna vek. ÂťPoezija ne kliÄ?e veÄ? k nekemu intimizmu. Ĺ˝al so v ospredju druge problematike, ki ne ponotranjajo Ä?loveka in ga umirjajo.

Poezija pa naj bi imela to poslanstvo. A se vse manj prebira, vse manj razume, vse bolj se odrinja in zato je svet bolj povrĹĄen. Ko poezija ugasne, v jeziku in naro-

Velenje, 16. in 17. marec – Revije pevskih zborov imajo v Ĺ aleĹĄki dolini dolgo tradicijo. ZaÄ?ele so se kmalu po drugi svetovni vojni in potekajo vsako leto. ÂťZborovsko petje je v Ĺ aleĹĄki dolini zelo priljubljeno. ObÄ?instvo imamo dobro in mnoĹžiÄ?no,ÂŤ pravi vodja obmoÄ?ne izpostave jav-

nega sklada za kulturne dejavnosti Nina Mavec Krenker. Tako je veliko ljudi obiskalo tudi letoĹĄnji Pozdrav pomladi – revijo, na kateri se predstavljajo otroĹĄki in mladinski pevski zbori. Zapelo je veÄ? kot tisoÄ? mladih pevk in pevcev iz Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki. VeÄ?ina je z osnovnih ĹĄol, revije pa se redno udeleĹžujejo tudi vsi trije zbori glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega in meĹĄani mladinski pevski zbor Ĺ olskega centra Velenje. Interpretirali so po tri pesmi: eno ljudsko, eno pesem sloven-

gorjevo se ptiÄ?ki Ĺženijo' protiuteĹž globalizaciji in komercializaciji ljubezni. ÂťZa ljubezen ne potrebujemo veliko in tudi ni samo to, da se dva drĹžita za roke in se spogledujeta.ÂŤ

đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Predstavilo se je 25 zborov – Štirje sprejeti na drŞavno tekmovanje

du ugasne ĹĄe marsikaj – odnos do estetskega obÄ?utka, do boĹžanstva.ÂŤ Poezija je od nekdaj bila pomembna za Ä?loveka in druĹžbo, zato je razumevanje, da poezija odĹžira proraÄ?unska sredstva, napaÄ?no. Kajti ostala bo dlje kot katerakoli politiÄ?na stranka, je ĹĄe dejal Ivo Stropnik. đ&#x;”˛

Tudi letoĹĄnji Pozdrav pomladi je bil poln sveĹžine.

ÂťTeĹžki Ä?asi so za nas, slikarjeÂŤ Ĺ aleĹĄki slikar Drago Ĺ umnik Luka je v razstaviĹĄÄ?e v nakupovalnem centru Velenjka postavil okrog petdeset poslikanih stekel Prihodnje leto bo minilo 30 let, odkar se Drago Ĺ umnik Luka, po poklicu orodjar, ukvarja s slikarstvom. Po steÄ?aju Veplasa, kjer je bil zaposlen, je Ĺživljenje na-

daljeval po slikarski poti. Prvo samostojno razstavo je odprl v Vegradovi galeriji leta 1987, od takrat pa je imel kakĹĄnih sedemdeset samostojnih ter sto sku-

Ĺ est knjiĹževnih razpisov

V HiĹĄi mineralov in gostujoÄ?e literature je Fedrino gledaliĹĄÄ?e I. gimnazije Celje pripravilo recital Shakespearovih sonetov ob 400. obletnici njegove smrti in razkrilo podrobnosti iz njegovega Ĺživljenja.

Velenje – 21 marca, ob svetovnem dnevu poezije, je Ustanova Velenjska knjiĹžna fundacija objavila ĹĄest razpisov, ki so odprti do 9. maja. Zbirajo predloge za 13. mednarodno Pretnarjevo nagrado (Ä?astni naziv ambasador slovenske knjiĹževnosti in jezika), za 11. slovensko literarno nagrado velenjica – Ä?aĹĄa nesmrtnosti (za

vrhunski 10-letni pesniĹĄki opus) in za 21-dnevno ustvarjalno bivanje tujih knjiĹževnih prevajalcev novejĹĄe slovenske umetniĹĄke literature na Mednarodni knjiĹževniĹĄko-prevajalski rezidenci v Velenju. Objavljena sta razpisa za 10. lirikonov zlĂĄt (mednarodno festivalno knjiĹževno priznanje za vrhunske revijalne prevode poe-

pinskih razstav po vsej Sloveniji in tudi tujini. Tako se preĹživlja s slikanjem, a v teh Ä?asih naroÄ?il ni prav veliko. ÂťGrem do privatnikov, upodabljam sv. Florjana za gasilce, sv. AmbroĹža za Ä?ebelarje, potem pa malo kompenziramo,ÂŤ je skomignil, Ä?eĹĄ da je vÄ?asih lahko veÄ? prodal.

NajveÄ? ustvarja na kaljeno steklo, po Ä?emer je najbolj prepoznaven, pa tudi na platno in papir. Ker ima ena od dveh slikarjevih monografij naslov Luksizem, je tudi svoj unikatni izrazni slog poimenoval luksizem. ÂťPo tem sem prepoznaven. Tudi Ä?e se ne podpiĹĄem na sliko, jo prepoznajo,ÂŤ pravi. ZaÄ?el je z abstraktnimi motivi, nato pa obiskoval slikarsko ĹĄolo in zaÄ?el upodabljati tudi druge motive, med njimi velikokrat sakralne.

Ob veliki noÄ?i je ponovno postavil na ogled slike s sakralnimi motivi – od kriĹževega pota, zadnje veÄ?erje, do upodobitev svetnikov, ki jih je naslikal leta 2000 po mamini smrti. Razstavil jih je tudi pri priljubljenem duhovniku Doriju v Berlinu, v Velenjkinem razstaviĹĄÄ?u pa bodo na ogled do đ&#x;”˛ tf konca aprila. â€

zije) ter za lirikonfestov zlĂĄt (bienalno mednarodno festivalno knjiĹževno priznanje za najtehtnejĹĄi esej na temo Lirikonfestovega knjiĹževnega omizja). Velenjska knjiĹžna fundacija vabi tudi k objavi izvirne in prevedene evropske poezije 21. stoletja v festivalni antologiji Rp.Lirikon21.

Razpisi so objavljeni na www. uvkf.si. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

KULTURA

24. marca 2016

O Ĺžabi Greti na Ĺžabji fakulteti Festival Velenje bo prihodnji petek predstavil nov muzikal Ĺ˝aba Greta – Nastopa osem mladih domaÄ?ink in domaÄ?inov – Avtor in reĹžiser je Andrej Jus Tina Felicijan

V letih Evropske prestolnice kulture si je Festival Velenje zastavil ambiciozen cilj, da v mestu zaÄ?ne pripravljati veÄ?je muzikale. Tako so na oder Ĺže postavili ÄŒarovnika iz Oza in Aladina, v njihovi produkciji pa vsako leto nastaneta dve lutkovni predstavi Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje in ena predstava Plesnega teatra Velenje. ÂťKulturna vzgoja je pri nas zelo pomembna,ÂŤ pravi direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. ÂťÄŒe v ustvarjalni proces vkljuÄ?imo mlade, lahko za kulturno vzgojo naredimo najveÄ? – ne le zanje, tudi za obÄ?instvo.ÂŤ Ker Velenje nima profesionalnega gledaliĹĄÄ?a, je festival prevzel vlogo, da zapolni ta primanjkljaj. ÂťVedno delamo s profesionalnimi avtorji in reĹžiserji, ustvarjalci pa so domaÄ?ini, ki imajo veliko znanja in kreativne energije, ki jo sproĹĄÄ?ajo na naĹĄem odru,ÂŤ na domaÄ?o produkcijo, ki jim daje veliko zadovoljstva, pa so Ĺže posebno ponosni, pravi Pokornyjeva.

Kak ali kvak?

DruĹžinski muzikal Ĺ˝aba Greta je pod peresom Andreja Jusa, ki je leta 2010 na velenjski oder postavil ÄŒarovnika iz Oza, nastal pred petimi leti, ko mu je prijatelj Gregor Stermecki predstavil Majo Pihler, pevko Bilbi.

Igralka in plesalka je v NemÄ?iji delala pri muzikalih, ko je priĹĄla v Slovenijo, pa je Andrej zanjo zaÄ?el ustvarjati monoloĹĄki muzikal, ki bi ga uprizorila sama. Nato je v dogovoru z Lutkovnim gledaliĹĄÄ?em Maribor muzikal razĹĄiril. ÂťBesedilo sem napisal v nekem ritmu, v rimah. Ko sem pisal monolog, se je izlil iz

mene. Ko sem ga moral spraviti v dialoge in ga vseeno zrimati, pa sem pisanje prviÄ? doĹživel kot delo, ne kot neko izlitje notranjega sveta na papir,ÂŤ pravi pisec, ki je takrat prviÄ? reĹžiral svoj tekst, zdaj pa prviÄ? isto besedilo reĹžira drugiÄ?. ÂťJe razlika. Ko piĹĄem besedilo, delam s prizori. V glavi sem imel predstavo Ĺže postavljeno, kar se scenografije in kostumografije tiÄ?e,ÂŤ pravi in zagotavlja, da velenjĹ˝aba Greta je oĹĄabna, navihana Ĺžaba. Ker se ni znala nauÄ?iti kvakati, ampak je kakala, so jo izobÄ?ili iz mlake. Ni se dala, ampak je ĹĄla s ponosom in si zadala, da najde boljĹĄo mlako. ÂťSe boste Ĺže vi uÄ?ili o Ĺžabi Greti na Ĺžabji fakulteti,ÂŤ je rekla somlaÄ?anom in ĹĄla po svetu. In je imela prav.

stumografka je Tatjana Kortnik, avtorja glasbe pa sta Gregor Strmecki in soproga Bilbi.

Produkcija je nekoliko manjĹĄa v primerjavi s ÄŒarovnikom iz Oza pred ĹĄestimi leti. Tokrat ne bo nastopil orkester, ampak petÄ?lanski bend, ki ga vodi Miran Ĺ umeÄ?nik, osem igralcev – tako osnovno- kot srednjeĹĄolci in ena ĹĄtudentka – pa bo hkrati tudi zbor. Celotno ekipo vodita MatjaĹž Ĺ alej in Silvija BaĹĄnec s Festivala Velenje.

Nauk pa ni namenjen le otrokom. ÂťÄŒloveka, kakrĹĄenkoli karakter Ĺže ima, okolica toliko obrusi, da mora iti skozi izkuĹĄnje, ki ga obli-

Ĺ˝aba Greta bo prviÄ? na sporedu doma kulture Velenje v petek, 1. aprila, ob 18. uri. Foto: K. Mikor

ska produkcija ne bo replika mariborske. Ta je bila lutkovna predstava s profesionalci, zdaj pa so na odru mladi amaterski igralci. ÂťVse vloge so glavne,ÂŤ pravi Andrej. Ĺ˝abo Greto bo odigrala NeĹža Ocepek. Pripovedovalki sta muhi Pika in Nika – TjaĹĄa Plaskan in Kaja KoÄ?evar. Mama Ĺžaba je Maja Ĺ alamon, Veliki Proteus je Marko PavloviÄ?, Gretina najboljĹĄa prijateljica v belem svetu je riba RdeÄ?epika, ki jo igra Eneja ParadiĹž, NeĹža Pungartnik je netopir, GaĹĄper Lenart pa je prevzel veÄ? vlog. Koreografinja je Petra Ĺ˝ist, za petje skrbi Teja Plazl, scenografka in ko-

kujejo. Ĺ˝aba Greta je bila neprijetna druĹžba in morala je po poti, na kateri je opazila svoje ĹĄibkosti in spoznala strasti. Ĺ la je tja, kamor je Ä?utila, da je okolje namenjeno njej. Ni silila v situacije, v katerih ni bila sprejeta. Iskala je vibracije, ki so ji ustrezale. To bi bila lahko zgodba slehernika, konec koncev mene. Na Ĺživljenjski poti opaziĹĄ neke svoje slabosti, muhe, hkrati pa se z njimi nauÄ?iĹĄ Ĺživeti in se odzivati na svet in nehaĹĄ zapravljati Ä?as z ljudmi, ki ti ne ustrezajo, ampak ga deliĹĄ s tistimi, ki jih imaĹĄ rad in imajo oni tebe,ÂŤ z Ĺ˝abo Greto đ&#x;”˛ sporoÄ?a reĹžiser Andrej Jus.â€

Tudi svetovni dan lutk V kulturnem domu Velenje so ga zaznamovali z ogledom MetuljÄ?ka CekinÄ?ka in delavnico Velenje, 21. marec – Festival Velenje in Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje z najmlajĹĄimi nista praznovala le mednarodnega dne poezije, ampak tudi svetovni dan lutk. Po predstavi MetuljÄ?ek CekinÄ?ek se je veselo pomladno druĹženje lutk in otrok

nadaljevalo. NajmlajĹĄi so navduĹĄeno kramljali z metuljem, Ä?ebelico, pajkom in gosenico ter spoznavali njihove znaÄ?ilnosti in zanimivosti. V avli male dvorane je sledilo ustvarjanje pomladnih klobuÄ?kov, ki bodo sluĹžili za ĹĄÄ?it pred prvimi moÄ?-

nimi sonÄ?nimi Ĺžarki, otroci pa so za popotnico prejeli pomladne pesmice. Z interaktivno lutkovno igrico, kreativnim ustvar-

janjem, pogovorom in poezijo je bil prvi pomladni dan prav zares velik praznik. đ&#x;”˛

Foto: Noemi ÄŒop

Pravi Ä?lovek za kapitalizem To je eden od verzov kitarista in poeta Damirja Avdića in hkrati naslov filma o njegovem ustvarjanju. Na ogled je bil pred njegovim nastopom v klubu eMCe plac. Posnel ga je DuĹĄan Moravec, gradivo zanj pa je zbiral kakĹĄna ĹĄtiri leta, morda veÄ?, je povedal Bosanski psiho, kakrĹĄen vzdevek se je Avdića prijel. ÂťV bistvu sva se spoznala in se spoprijateljila. Ĺ el je na koncerte, in ko je imel Ä?as, smo potovali okrog. Jaz tedaj nisem Ĺživel v Sloveniji. Ko pa sem priĹĄel, smo se dobili. Enkrat smo ĹĄli na malo

daljĹĄe potovanje v Bosno. Filma se najbolj spominjam po dobri druĹžbi,ÂŤ je povedal. Ogledal pa si ga ĹĄe ni, ker ga pred koncerti ne more gledati.

Naslov Pravi Ä?lovek za kapitalizem je reĹžiser vzel iz njegove pesmi oziroma pripovedi z albuma Mein kapital, v kateri skozi nekakĹĄen Ä?rni humor govori o doloÄ?enih stvareh in v nekem trenutku pove tudi, da je pravi Ä?lovek za kapitalizem. KakĹĄen pa je po njegovem pravi Ä?lovek za kapitalizem? ÂťKapitalizem potrebuje takĹĄne, ki ne bodo ravno

'Master chef' NataĹĄa Tajnik Stupar

Ob jadranju po televizijskih kanalih je ob doloÄ?enih urah prava invazija televizijskih oddaj o kuhanju in raznih 'master chef' tekmovanjih.

ZadnjiÄ? sem zaÄ?udena izvedela, da obstaja celo kanal, kjer se samo kuha in je ĹĄtiriindvajset ur na dan na sporedu sama kuharija. Vsi samo kuhajo, non-stop. Seveda sem bila kot laiÄ?na kuharska nizkocenovna gospodinja kar malo ĹĄokirana. Sestavine, ki se uporabljajo v teh t. i. televizijskih recepturah so Ä?isto globalne, kjer na MadĹžarskem meseca januarja peÄ?emo nemĹĄki schwarzwald z viĹĄnjami iz ÄŒila.

Potem sem naletela na otroĹĄki 'master chef', kjer osemletniki pripravljajo menije v konkurenco Michelinovim zvezdicam. Majhni otroci, ki so doma vzgojeni za 'master chef'. RazmiĹĄljam, kakĹĄne pravljice jim berejo njihovi starĹĄi; in potem je dobil zvezdico in sreÄ?no Ĺživel do konca svojih dni.

RevĹĄÄ?ina in sploĹĄno pomanjkanje, ki se je zaÄ?elo dotikati tudi srednjega razreda in vsa ta medijska kuharija paÄ? ne gre skupaj. Meni, ki je predstavljen v kateri izmed televizijskih oddaj, pogosto za ĹĄtiriÄ?lansko druĹžino presega proraÄ?un petdesetih evrov. Ali pa med posluĹĄanjem Vala202 doniramo za Botrstvo, ob enem pa domiĹĄljijsko hranimo moĹžgane s Ä?udovitimi podobami profesionalno obdelanih fotografij menijev, sladic in soÄ?nih steakov.

Pred leti je imel moj dobri prijatelj, fotograf, dosti naroÄ?il fotografiranja pripravljene hrane. Ne boste verjeli, najbolj pomembna je bila svetloba. Hrano, ki jo je fotografiral, je osvetljeval s toplo, rumeno svetlobo, da je vse skupaj delovalo zelo 'apetitlih'. Potem so priĹĄle na vrsto vodne kapljice sveĹžine, sploh na sadju in zelenjavi. In pa veÄ? urna obdelava v raÄ?unalniĹĄkih programih. Rezultat pa - zadovoljni kupec, ki se mu cedijo sline po tako vizualno prikazani hrani. In tudi 'master chef' deluje po podobnem principu. Kako zmanipulirati naĹĄe moĹžgane k iskanju zadovoljitve v posebnem, izbranem, 'zdravem', lepem, modernem obroku, kjer je vse usklajeno. Usklajen pogrinjek, barvno usklajena kuharica, hrana v toplo hladnem kontrastu, prijetna glasba, eksotiÄ?ne sestavine, neverjetni okusi in vÄ?asih celo zelo neverjetne barve.

KakĹĄna pa je kuharska realnost slovenskih gospodinj? Lahko bi recimo naredili en slovenski 'master chef'. Kako v pol ure, ko prideĹĄ ves sesut iz sluĹžbe, sÄ?arati kosilo, ki naj bi bilo zdravo, okusno, da o usklajenosti barv (tako gospodinje kot evrov) sploh ne govorimo. Ali ni veÄ?ja mojstrovina z minimalnimi sredstvi nahraniti petÄ?lansko druĹžino v sivem vsakdanu, ko slovenski gospodinji zmanjka idej za polurno kosilo iz lokalnih sestavin?

Ustvarjalci teh medijskih kuharskih podvigov Ĺživijo v vzporednem vesolju vsakdanjosti. Internet pa ĹĄiba te podobe bogate in soÄ?no prehranjene ter vizualno skorigirane hrane po vsem svetu, od najrevnejĹĄih in najbolj skritih predelov, do predelov, kjer divjajo vojne in vremenske neugodnosti in kjer je hrana pogosto privilegij. PopaÄ?ena podoba prehranjevalnih navad kapitalizma je vabljiva past, po drugi strani pa migracijsko vabilo po boljĹĄem Ĺživljenju, sploh v kontekstu sitosti v dobesednem pomenu.

Ko so medijska usta polna domoljubja, je tedenski 'master chef' globalen, meni pa sestavljen iz grĹĄkega tatziki-ja, japonskega suĹĄija, maroĹĄkega kuskusa, sirskega humusa, brazilskih banan in vietnamskega soma. Solata? Italijanska. PomaranÄ?e? Ĺ panske. Vino? Argentinsko.

Ne moremo ubeĹžati globalizaciji, pa Ä?e se ĹĄe tako trudimo. Ali ni bolje, da to dejstvo sprejmemo in se nehamo pretvarjati, da Ĺživimo na izoliranem otoku.

Slovenska gospodinja si bo zasadila vrt, ĹĄla k sosedu po savinjski Ĺželodec in ugasnila internet in TV 'master chef'. đ&#x;”˛ Pa dober tek. â€

DRUĹ˝INSKI MUZIKAL veliko razmiĹĄljali. V bistvu potrebuje potroĹĄnike. Imam navado reÄ?i, da kapitalizem ni sistem, da je to le profit, ki obstaja v katerem koli sitemu. Mislim, da kapitalizem ni ideologija, kot tudi

korporacije niso kapitalizem, so le stranski proizvod le-tega,ÂŤ je razmiĹĄljal pred koncertom, na katerem je svoje resnice o svetu in ljudeh ponesel med obÄ?instvo. đ&#x;”˛

tf, foto: Tilyen Mucik

Dom kulture Velenje petek, 1. april 2016 ob 18. uri

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 3. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

13

107,8 MHz

24. marca 2016

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Tu in tam le ustavimo svoj korak

Foto: mz

1. MEJAĹ I - Bubamara 2. NITROX - Poglej v oÄ?i 3. MARAAYA - Nothing left for me

Le ĹĄe nekaj dni in za nami bodo Ĺže trije meseci leta 2016. Neverjetno, pravimo v naĹĄi Ä?asopisni in radijski hiĹĄi, saj so nam zaradi obilice dela dobesedno spolzeli skozi prste.

Tu in tam pa za kratek Ä?as le ustavimo svoj korak. Predvsem po zaslugi rojstnih dni sodelavcev in sodelavk, ki delijo z nami

prazniÄ?ne trenutke. Slavljencev v letoĹĄnjih prvih treh mesecih je bilo Ĺže kar nekaj. Konec januarja je praznoval sreÄ?anje z Abrahamom vodja tehnike Mitja ÄŒretnik, prejĹĄnji mesec je slavila novinarka Bojana Ĺ pegel, ta mesec pa sta poskrbeli za prijetne kratke, a sladke minute oblikovalka Janja KoĹĄu-

ta Ĺ pegel in novinarka Milena KrstiÄ? Planinc. Prihodnji mesec slavita naĹĄa upokojena sodelavca Stane Vovk in Marinka ZapuĹĄek, rojstnodnevne trenutke pa v prvi polovici leta zakljuÄ?uje propagandist Jure BeriÄ?nik. Za kratek Ä?as pa smo odloĹžili delo tudi na povabilo naĹĄe sodelavke Tine Felicijan, ki se je razvese-

lila prvega delovnega dne v naĹĄem kolektivu in nas pogostila s torticami. SreÄ?anja ob prijetnem klepetu dobro denejo in nas spomnijo, da Ĺživljenje sestavljajo drobni trenutki in da so lepi najbolj Ĺželeni, zato jih je vredno Ä?im bolje izkoristiti. đ&#x;”˛

GLASBENE novice beli kar sami, veÄ?ino skladb so posneli vsi naenkrat, brez nasnemavanja, saj so Ĺželeli ustvariti album, ki bo Ä?im bolje predstavljal to, kar lahko posluĹĄalci sliĹĄijo tudi na njihovih koncertih. Pevko skupine Renato MohoriÄ? lahko trenutno spremljate tudi v popularni TV oddaji Znan obraz ima svoj glas.

Kataya in Frenk Nova ĹĄirita pozitivno sporoÄ?ilo Pevka Kataya in Frenk Nova sta zdruĹžila moÄ?i in skupaj posnela pesem Svet je tvoj. Glasbenika se poznata Ĺže vrsto let, saj sta se veÄ?krat sreÄ?evala na raznih slovenskih odrih in skupnih nastopih v razliÄ?nih zasedbah. Frenk Nova je na glasbeni sceni Ĺže od konca devetdesetih let, ko je deloval v skupini Babilon. Od leta 2002 deluje kot solist, od leta 2008 pa tudi kot Ä?lan skupine Sopranos.

Katayo je obÄ?instvo spoznalo kot Ä?lanico skupine T-Angels, danes pa glasbo ustvarja kot solistka. Tokratno sodelovanje sta zastavila kot projekt, ki naj bi v prihodnosti prinesel tudi skupne nastope in verjetno ĹĄe kakĹĄno skladbo ter udeleĹžbo na glasbenem festivalu.

Glasbenika Ĺže zdaj veliko nastopata v akustiÄ?ni izvedbi, Kataya pa s skupino Sopranos sodeluje tudi na nastopih v Ĺživo.

Anja Rupel in Davor Gobac v znani uspeťnici Videosexa Anja Rupel se je povezala z Davorjem Gobcem, pevcem slovite hrvaťke zasedbe Psihomodo Pop, in z njim posnela priredbo skladbe Kako bih volio, da si tu skupine Videosex. Naj spomnimo – Videosex je bila kultna sloven-

ska zasedba iz 80-ih, ki je pri nas orala ledino s svojim synth-pop zvokom in pri kateri je Anja Rupel tudi zaÄ?ela svojo glasbeno kariero. Anja hkrati napoveduje tudi izid antoloĹĄkega albuma Opus, ki predstavlja pregled njene bogate glasbene kariere. Opus bo vseboval izbrane skladbe iz obdobja delovanja v skupini Videosex, Anjine najveÄ?je uspeĹĄnice iz njene solo kariere in ĹĄtiri povsem na novo posnete skladbe, med katerimi je tudi single Kako bih volio da si tu.

Katarina Mala z novim singlom Katarina Mala je presenetila z novim singlom Pulover. Tokrat nam ponuja skladbo z nekoliko temaÄ?nejĹĄim besedilom, kot smo ga pri vedno nasmejani Katarini sicer vajeni. Tudi novi single je uglasbil skladatelj Marko GregoriÄ?, za aranĹžma pa je poskrbel Sebastijan Duh. Pulover govori o notranji ĹĄibkosti, o tem, kako se nas vse dotakne in kako nas lahko vse uniÄ?i. Govori o vdanosti v usodo, prestopu na drugo stran, k hudiÄ?u.

NovopeÄ?ena mamica se je lansko leto posveÄ?ala predvsem novorojenemu sinÄ?ku, konec avgusta pa se je Ĺže vrnila na glasbene odre in vse do novega leta razveseljevala svoje oboĹževalce na ĹĄtevilnih koncertih po Sloveniji.

Zdaj se je vrnila tudi v snemalni studio in pripravila nov single.

Kaj nam Katarina Mala pripravlja v prihodnosti, za zdaj ostaja ĹĄe skrivnost.

I.C.E. gredo do srca Skupina I.C.E. predstavlja najnovejĹĄi single Tja do srca – izrazito Ä?ustveno skladbo, ki jo lahko najdete tudi na aktualnemu albumu skupine Tu je raj. Album predstavlja vpogled v zadnjih pet let delovanja skupine I.C.E.. Skladbe so nastajale v precej dolgem obdobju, kar se v veliki meri odraĹža tudi v njegovi stilski razgibanosti. Ker glasbeni vplivi Ä?lanov zasedbe segajo vse od klasiÄ?nega rocka do sodobnega popa, vsaka skladba pa odraĹža posamezno obdobje v glasbenem razvoju skupine, lahko na albumu zasledimo elemente bluesa, rock'n'rolla in popa. I.C.E. so za produkcijo albuma poskr-

Radiohead po ĹĄtirih letih spet na odrih Britanska skupina Radiohead, ki je zaslovela v 90-ih letih z uspeĹĄnicami Creep, Street Spirit, Karma Police, bo med 20. majem in 4. oktobrom nastopila na turneji po Evropi in Ameriki, udeleĹžila pa se bo tudi osmih festivalov. Med drugim bodo nastopili na festivalu Primavera Sound v Barceloni, Summer Sonic na Japonskem in na evropski izdaji festivala Lollapalooza. Preteklo je Ĺže kar nekaj let odkar so skupaj stali na odru, nazadnje so namreÄ? skupaj nastopali leta 2012. OboĹževalci skupine pa si moÄ?no Ĺželijo tudi njihovega novega albuma. ÄŒeprav je skupina Ĺže pred Ä?asom potrdila, da v studiu pripravljajo nov material, pa o novem albumu za zdaj ni govora. Radiohead so do zdaj izdali osem albumov, zadnjega leta 2011. Konec preteklega leta so sicer objavili skladbo z naslovom Spectre, ki so jo pripravili za naslovno pesem novega filma o James Bondu, a so producenti njihovo skladbo zavrnili.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1. Mladi odmev – Ne jamram, iĹĄÄ?em reĹĄitve 2. Spev – Ona diĹĄi po pomladi 3. Ansambel Toneta Rusa – Vrni se domov 4. Vikend – Mala 5. Vrisk – Muskontarska bogatija 6. Kvintet do jutra – V naĹĄi druĹžbi 7. Toni SotoĹĄek z druĹžino – Je vaĹžno srce 8. Zaka' pa ne – Pod poncami 9. Aplavz – Ĺ tudent 10. Harmonk'n'roll – Mini kikl'ca

www.radiovelenje.com

www.radiovelenje.com

NIPKE Hip hoper Nipke predstavlja nov videospot za singl Internet Girl, ki se nahaja na njegovem debitantskem albumu Nipke. Internet Girl je njegova avtorska pesem, ki jo je sproduciral Damjan Jović, govori pa o spoznavanju potencialnih partnerjev preko spletnih portalov.

DAMIR KOVAÄŒIÄŒ & D.A.Z. Damir KovaÄ?ić je konec lanskega leta v sodelovanju z Dadijem Dazom in Zvonetom Hranjcem, ki sta ponovno obudila duet D.A.Z., posnel skladbo z naslovom Ona će biti moja.

Zdaj je tu tudi slovenska verzija z naslovom Ona bo moja. V bolj mehke pop ritme jo je preoblekel Alex Volasko.

MATJAĹ˝ KUMELJ Pevec in nekdanji tekmovalec ĹĄova Znan obraz ima svoj glas MatjaĹž Kumelj je predstavil svoj prvi video-

88,9 Mhz 107,8 Mhz spot za romantiÄ?no balado Kemija. Nermin PuĹĄkar je napisal glasbo, Trkaj je napisal besedilo, producent pesmi pa je KreĹĄimir Tomec. VroÄ?i videospot je reĹžiral Predrag Perica RajÄ?iÄ?, v njem pa nastopa tudi postavna Laura Ĺ kvorc.

MEF IN NOB Drago Mislej Mef in njegov Narodnoosvobodilni bend predstavljajo novo skladbo z naslovom Ukradli so nam mesto. Besedilo je seveda napisal Mef, pri glasbi pa so svoj delÄ?ek pristavili ĹĄe Andrea F in ostali Ä?lani NOB. Skladba je druĹžbeno angaĹžirana in aktualna.

VURBERK 2016 Jubilejni 25. festival narodnozabavne glasbe Slovenije VURBERK 2016 bo v soboto, 18. junija 2016, na gradu Vurberk. Zaradi velikega zanimanja ansamblov za sodelovanje na tem priljubljenem festivalu bo letos izbor finalistov na javni prireditvi v nedeljo, 15. maja, v Podnanosu.

Naš ­čas, 24. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

24. marca 2016

⏬

Ondan na Golteh, ko so se družili in se s starimi 'škijami' usekali za prestižno gold-medaljo starodobni smučarji, je prvi iz četverice gaberških oldijev Franc Šteharnik Old-Štehi na treningu ploznil po tleh … pa se hitro pobral in na tekmi stilsko in po času mnoge »nažgal«. Bakrena medalja mu je obvisela za vratom, sam, žilav, kot je, pa se je zlizal brez obkladkov.

frkanje » Levo & desno «

Z lipe na orle Slovenija je bila doslej v znamenju nežne lipe. Zadnji čas živimo v znamenju orlov. Ko bi le na vseh področjih tako uspešno leteli.

Tudi pri nas Tudi pri nas smo pripravili več prireditev ob »prazniku« možganov. Nekateri so se ob tem vseeno vprašali, če jih vsi res imajo.

Pomota Celjski škof Stanislav Lipovšek, ki se je udeležil slovesnosti ob Jožefo-

⏫

vem sejmu v Petrovčah,

Lojzka Ocepek in Marija Pušnik, zvesti članici škalskega društva Revivas, ki se ukvarjata predvsem z drobnim delom izdelovanja cvetja iz krep papirja, prav dobro sodelujeta. Kdaj pa kdaj pa si seveda pogledata pod prste, da ne bi kak cvet preveč izstopal. »Tesno ovijaj, da ne bo prehitro ovenela,« je svetovala Marija.

je zbranim »pomembnežem« ob koncu zaželel vesele božične praznike. Motiti se je človeško. In dokaz, da so tudi duhovniki le ljudje.

Osvajajo svet

⏩

Gorenje osvaja svet. Z našimi skakalci je ime te

Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič: »Že res, da je Iztok Mori direktor občinske uprave, ampak da mi na seji »mulo kuha« zaradi tegale odloka! To pa ne gre. Se bova morala nujno pogovoriti!«

družbe močno poletelo naokoli. Upajmo, da se bodo tujci tudi v trgovinah spomnili nanje. Ne le na skakalce, na izdelke znamke, ki so na njihovih čeladah.

ZANIMIVOSTI

Onesnaževanje Šaleško dolino so že pre-

45 tisočakov Maratonci za smuči Petra tokrat tudi po Prevca rudarski jami Ne le rekordno število zmag in točk, skakalne smuči Petra Prevca bodo prinesle tudi lepši jutri za več kot sto otrok iz programa Botrstvo. Naš odličen ska-

Zasavje bo letos prvič (in sicer 29. maja) gostilo maratonske tekače. Regija, ki je znana po svoji rudarski dediščini, bo s sloganom »Jame ne damo« postregla s ščepcem adrenalina na 10-, 21in 42-kilometrski progi, pri čemer bodo morali tekači premagati Zasavje po dolgem in počez, pa tudi po jami. Ker bo torej pol proge potekalo po rudniškem rovu, se bodo morali maratonci opremiti s čeladami in naglavni-

Rudarskega maratona se bodo po teku lahko preoblekli in oprhali v rudniški stavbi v Hrastniku, kjer je še vedno kopalnica za rudarje, imenovana vašhava.

Tjulenj vsak dan čez cesto po ribo Sammy je tjulenj iz Irske, ki že nekaj let vsak dan trikrat skoči iz morja in se poda na kratko, a nevarno pot čez cesto. Ob vsakem sprehodu obišče restavracijo Pri svetilniku, kjer si privošči ribo. No, s to mu postreže lastnik.

se sedaj veseli dolgega spanja, Svetovni Dominik Zeller pa je opazil, da rekord v se je velikokrat le težko koncenneprekinjenem triral na dogajanje na zaslonu. gledanju Robotski televizije dostavljalci pic

Pet mladostnikov, starih med 19 in 24 let, je na Dunaju postavilo nov svetovni rekord v neprekinjenem gledanju televizije. Zi-

Ameriška veriga restavracij s hitro prehrano Domino se je odločila, da bo na Novi Zelandiji začela preizkušati robotske dostavljalce pic. »Roboti so predrzni in prikupni in prepričani smo, da bodo nekega dne postali bistveni del Dominove družine,« meni generalni direktor novoze-

cej očistili, a kot da nad njo prihaja nova vrsta onesnaževanja. Od daleč.

Iz Ljubljane.

Slaba povezava Nekateri davčni zavezanci opozarjajo na slabo povezavo z Dursom. A te linije že običajno niso dobre.

Premalo in preveč Mnogi pri nas še vedno tarnajo, da nimajo. Toda koši za odpadke in »zeleni otoki« so vseeno povsem

kalec se je namreč odločil, da smuči podari Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste – Polje za njihov program Botrstvo. »Te smuči so res super! Zame imajo zelo veliko vrednost,« je povedal Peter, ki je prav s temi smučmi skočil do naslova svetovnega prvaka. Na Valu 202 so tako že prejšnji teden začeli dobrodelno dražbo, ki se je končala, ko so v podjetju Bauhaus ponudili 45 tisoč evrov. »Skrajno nesmiselno se mi zdi, da bi to trofejo skrivali v trezorju, direktorjevi pisarni in podobno. Absolutno jo bomo postavili med ljudi,« je povedal direktor podjetja Samo Kupljen, ki je dodal, da ga je kar malo presenetilo, da so na dražbi res zmagali prav oni.

mi svetilkami. Ko bodo pritekli iz jame, bo tiste, ki se bodo odločili za desetko, čakal še podaljšan ciljni sprint. Tekači 20-kilometrske in 42 kilometrov dolge proge pa se bodo podali čez hrib nazaj v Trbovlje; po stari rudniški koloniji skozi Žabjo vas bodo pritekli na Ajnzer in se ponovno spustili v jamo. In po njej tekli spet do Hrastnika. Udeleženci

»Manjši obrok mu postrežemo trikrat na dan – ob devetih, enih in štirih. Tudi ko se ura premakne, je točen! Tjulnji po navadi na dan pojedo deset kilogramov rib, mi mu jih damo tri kilograme,« je povedal Alan Hegarty, lastnik restavracije, in pristavil, da je Sammy na valentinovo s seboj pripeljal svojo prijateljico. »Ostala je, očitno ni šlo le za bežno afero,« je še pristavil lastnik restavracije.

van Pajkanovic, Dominik Zeller, Nadine Pauser, Johannes Spilka in Markus Waldl so kar 92 ur spremljali dogajanje na zaslonu in tako presegli rekord iz Kanade, kjer so v Torontu gledalci pred TV zaslonom vzdržali 91 ur. Da je njihov rekord javen in torej zares vpisan v knjigo rekordov, so v nakupovalnem središču Leiner v centru avstrijske prestolnice tri izložbe preoblikovali v dnevno sobo in televizijo spremljali pred očmi občinstva.

Dvajsetletnica Nadine Pauser je rekord označila kot neverjetno izkušnjo in velik izziv: »Občasno je bilo prav noro, kako se je telo odzivalo.« Johannes Spilka je dejal, da je samo srečen, da jim je uspelo porušiti rekord, ter da

polni. Tudi stvari, ki tja (še ne ali sploh ne) sodijo.

Sneg in voda Z bolj toplim vremenom se bo pozornost z Golt

landske izpostave verige Domino Scott Bush. Postopek se bo začel, ko bodo stranke ob naročilu prejele geslo, s katerim bodo nato na robotu odprle predel s pico. Roboti dostavljalci so torej nekakšni štirikolesniki brez voznika. Imajo vgrajene senzorje za izogibanje oviram, v višino merijo slab meter in delujejo na baterije. V njih je ogrevan predel za do deset pic, s katerim bodo pice dostavljali na območju 20 kilometrov od restavracije.

spustila na Velenjsko jezero. Če so včasih zgoraj težave s snegom, voda bo!

Zagotavljajo, da čista.

Zgled Smučarski skakalci so nam lahko za zgled. Se spuščajo, a vseeno letijo visoko in daleč pristanejo. Skoraj brez padcev.

NaĹĄ Ä?as, 24. 3. 2016, barve: CMYK, stran 15

15

INTERVJU

24. marca 2016

ZaleĹĄÄ?anski portreti

Milan Ĺ˝van Povojna delovna akcija je rodila tudi ljubezen med VelenjÄ?anko Almo DrstvenĹĄek in MariborÄ?anom Milanom Ĺ˝vanom. Naselila sta se pri njegovih starĹĄih v Zgornjih HoÄ?ah in njuno prvo dete je bila 19. decembra 1951 rojena Alma, drugi pa je v HoÄ?ah privekal na svet 1. januarja 1953 Milan. Ljubezen med komercialistom in uÄ?iteljico je trajala le do leta 1955, ko se je mamica z otrokoma preselila v Ĺ kale, kjer je postala vodja podruĹžniÄ?ne ĹĄole. To, da je bila mama uÄ?iteljica, je bilo otrokoma prej v ĹĄkodo kot v korist, saj je bila do njiju ĹĄe bolj stroga, Ä?eprav se je izogibala temu, da bi pouÄ?evala njuna razreda. Doma sta jih kar pogosto dobila s ĹĄibo, pri Ä?emer je moral Milan ĹĄibo celo sam prinesti ‌ NajveÄ?ja prednost, ker je bila mama vodja ĹĄole, pa je bila, da je Milan priĹĄel do kljuÄ?ev skladiĹĄÄ?a, kjer je bila v kartonskih sodih ameriĹĄka UNRA pomoÄ? – mleko v prahu, sladkor, sir in tudi ĹĄportni rekviziti. NekoÄ? je Milan s prijateljem iz skladiĹĄÄ?a vzel zraÄ?no puĹĄko in eden od metkov je prav nerodno pristal v nogi gospe Ĺ pehove. Takrat je doma ĹĄiba ĹĄe posebej glasno zapela. V Ĺ kalah je bilo prav lepo, otrokom so bili najveÄ?ji vzorniki nekoliko starejĹĄa brata SilovĹĄkek (Zdenko in JoĹže), in Branko Mravljak - IÄ?, ki so fante med drugim nauÄ?ili tudi streljanja s karbidom. Tudi s ĹĄportom so se Ĺže zaÄ?eli ukvarjati, od med dvema ognjema do smuÄ?anja. Poseben druĹžabni dogodek pa je bilo gledanje televizije, ki so jo imeli v Ĺ kalah takrat le PuĹĄniki in SilovĹĄki.

V stolpiÄ? ob Paki, na PreĹĄernovo 7 v Velenju, so se preselili leta 1965, brez maminega prijatelja zdravnika Ota Titana, ki je z njimi Ĺživel v Ĺ kalah. Na osnovni ĹĄoli Gustava Ĺ iliha so ga dali v razred vozaÄ?evin ker je bil odliÄ?en uÄ?enec in je rad pomagal soĹĄolcem pri nalogah in uÄ?enju, je imel vedno polno podeĹželskih dobrot. Ko je nekoÄ? bolj v ĹĄali vpraĹĄal profesorja KugoniÄ?a, Ä?e bi jedel neĹĄplje, je dobil takĹĄno brco v zadnjico, da je poletel Ä?ez pol razreda. ZaÄ?el se je ukvarjati z rokometom in vsako leto ĹĄel tudi na smuÄ?arski teÄ?aj na PaĹĄki Kozjak, kjer so mularijo uÄ?ili Rudi Ĺ˝evart, Nac Ĺ alej, FranÄ?ek Cesar. Ĺ porta je bilo vedno veÄ?, a ga je mama hotela ĹĄe glasbeno izobraziti, pa nekako ni ĹĄlo niti s harmoniko niti s klarinetom. NavduĹĄeno je zbral pet, ĹĄest albumov znamk, za izpolnjen album Ĺ˝ivotinjsko carstvo pa je iz tovarne dobil zajeten zavoj sladkarij, NavduĹĄil se je tudi nad taborniĹĄtvom. V zadnjih letih osnovne ĹĄole je bil ves Ä?as zaljubljen v vzviĹĄeno VrbiÄ?evo Bredo, ki pa tega ni vedela ali pa ni Ĺželela vedeti.

Iz ĹĄolske kuhinje je Milan vsak dan nosil kosilo staremu atu DrstvenĹĄku, ki je Ĺživel v skromni hiĹĄici nad velenjskim SonÄ?nim parkom. Stari ata je imel krave in konja, in Ĺ˝vanovi so pri njem prebili veliko Ä?asa, seveda tudi med poÄ?itnicami. V soseĹĄÄ?ini se je spoprijateljil s Slavkom KoreniÄ?em in Blatnikovima Otijem, tudis Francem, ki pa je bil Ĺže nekaj ÂťveÄ?ÂŤ, saj je bil uspeĹĄen kotalkar.

Gimnazijska leta sta zaznamovala predvsem dva profesorja: matematik Martin Budna in telovadnik

Vlado Pocajt. V gimnaziji se je, za razliko od osnovne ĹĄole, moral celo malo uÄ?iti, odliÄ?njak sicer ni bil veÄ?, a teĹžav ni bilo in je bilo dovolj Ä?asa tudi za ĹĄport, plese v Mladinskem klubu in na ĹĄoli Gustava Ĺ iliha. Takrat sta bila najboljĹĄa prijatelja z Borisom MoÄ?ilnikom ÄŒilijem in Ivom KovĹĄetom. Pogosto so hodili k slaĹĄÄ?iÄ?arju BreĹĄkotu na ĹĄamrole. Na gimnazijski smuÄ?ariji v drugem ali tretjem letniku v MeĹžici se je pridni MilanÄ?ek prviÄ? napil.

V ljubezni se je dogajalo nekaj veÄ? kot v osnovni ĹĄoli, z ZrniÄ?evo Marico sta bila nekakĹĄen par, hodila v kino, se drĹžala za roke. Kmalu po maturantskem plesu pa se je Marica odloÄ?ila za ÄŒilija in se z njim kasneje tudi poroÄ?ila.

Po vseh ĹĄportnih aktivnostih v osnovni in srednji ĹĄoli je bila leta 1971 odloÄ?itev za ĹĄtudij na DIF-u, danaĹĄnji Fakulteti za ĹĄport, lahka. Isti Ä?as so ĹĄli tja tudi VelenjÄ?ani Rajmund Valcl, Veljko VlahoviÄ? in Stane LeĹĄnik, tam pa sta Ĺže ĹĄtudirala DuĹĄan in Sine de Costa. Prvo leto je Milan stanoval v domu Fakultete za sociolgijo, politologijo in novinarstvo, kjer je prijateljeval z velenjsko rojakinjo BoĹženo Ĺ ramel in ta zveza je trajala kakĹĄna tri leta. V drugem letniku je dobil mrzlo sobo v Akademskem kolegiju, Ä?ez leto dni pa se je selil v sobo v apartmaju v domu na Ilirski cesti, kjer so bili veÄ?inoma medicinci. Ker so bili stanovalci med sabo sprti, so ga izbrali za predsednika doma. Tako je sekira obtiÄ?ala v medu. Kot predsednik, izvoliti se je potem dal ĹĄe nekajkrat do odhoda iz doma ob koncu ĹĄtudija, je imel sobo zastonj in sladko moÄ? odloÄ?anja, kdo se lahko v dom naseli. Kmalu je moÄ?no zraslo ĹĄtevilo difovcev in upadlo ĹĄtevilo medicincev. Ĺ lo mu je dobro – nekaj denarja je imel ves Ä?as od oÄ?eta, imel je ĹĄtipendijo, vsa leta pa je bil tudi honorarni inkasant elektrike, uÄ?il je smuÄ?anje in za 'rent a car' vozil avtomobile. Med tem Ä?asom je pridno ĹĄtudiral, ob smuÄ?anju so ga privlaÄ?ili tudi drugi ĹĄporti.

S prijatelji so v Velenju ustanovili Ĺ tudentski koĹĄarkarski klub in to je bil tudi njegov edini tekmovalni ĹĄport. Sicer pa se je v Velenje vraÄ?al ves Ä?as ĹĄtudija, diplomiral je 1. aprila 1977 med prvimi v generaciji in se zaposlil na Rudarskem ĹĄolskem centru Velenje.

Novembra 1977 so ga poslali sluĹžit vojsko k artileriji v Makedonijo.

Titov Veles, Tetovo, pa za tri mesece uÄ?enje vojske smuÄ?anja na Popovi Ĺ apki, pa pouÄ?evanje vojakov merjenja s topom, pa letne in zimske armijske in vsearmijske igre. Dobrih deset mesecev vojaĹĄÄ?ine ga je utrdilo, bila je dobra izkuĹĄnja, Ä?eprav se je Ĺže tedaj dalo Ä?utiti napetosti med vojaki razliÄ?nih narodnosti.

Na RĹ C mu je bilo lepo, postal je tudi smuÄ?arski trener v velenj-

skem klubu in v istem Ä?asu tudi trener Rastka Laha na mednarodnih smuÄ?arskih tekmovanjih invalidov.

NakljuÄ?je je hotelo, da je na difu znani profesor KreĹĄimir PetroviÄ? potreboval asistenta. Tako je ĹĄel fant po enem letu sluĹžbovanja spet v Ljubljano za asistenta in na tretjo stopnjo ĹĄtudija k PetroviÄ?u; Ĺže leta 1979 je bil vodja jugoslovanske Ĺženske smuÄ?arske reprezentance za evropski pokal, bil je vodja izjemno uspeĹĄne pionirske reprezentance, ĹĄe posebej se je posveÄ?al Roku PetroviÄ?u. Vodil je tudi slovensko demonstratorsko vrsto, testno ekipo Elana. Leta 1985 je magistriral, ĹĄtiri leta kasneje pa tudi doktoriral.

S kolegi je doslej izdal nekaj uspeĹĄnih uÄ?benikov smuÄ?anja in znaten obseg znanstvenoraziskovalnih prispevkov z razliÄ?nih podroÄ?ij ĹĄporta v mednarodnih Ä?asopisih. S profesorjem PetroviÄ?em, ki je bil sicer izredno zahteven strokovnjak, sta navezala in ohranila prav poseben odnos vse do njegove smrti.

Ko je leta 1980 PetroviÄ? postal dekan Fakultete za ĹĄport, je Milan postal prodekan, ko je PetroviÄ? odĹĄel, je bil dr. Ĺ˝van ĹĄe en mandat prodekan, potem pa se je leta 2007 zavihtel na dekanski stolÄ?ek, ki so mu ga leta 2015 naklonili ĹĄe za tretji mandat. Prizadeva si, da bi imela njegova Fakulteta enako veljavo kot vse ostale, da omogoÄ?a dobre pogoje ĹĄtudentom in profesorjem, med katerimi so trenutno poleg njega kar trije Ĺ aleÄ?ani: Oto Kugovnik, Borut Pistotnik in Zoran JarnoviÄ?. In da pridobiva dodatna sredstva, saj drĹžava ne omogoÄ?a vsega. Morda mu lahko pri tem pomaga tudi prijateljevanje z ljubljanskim Ĺžupanom Zoranom JankoviÄ?em, ki je rojen natanko istega dne in leta kot Milan.

Potem ko sta se z BoĹženo razĹĄla, se je predal radostim udobnega in Ĺživahnega Ĺživljenja na Ilirski cesti ter na ĹĄtevilnih smuÄ?arskih poteh.

Tako se je tudi zgodilo, da je 23. novembra 1976 postal oÄ?ka Dominika, ki ga je rodila kratkotrajna avantura z Avstrijko Bruni. Takrat ĹĄe ni bil Ä?as za trajno zvezo, ki se je zgodila ĹĄele tri leta kasneje, ko se je zbliĹžal z medicinko, RavenÄ?anko Bojano DoboviĹĄek. PoroÄ?ila sta se 23. julija 1979, nekaj mesecev pozneje, pa se jima je 22. januarja 1980 pridruĹžil ĹĄe sin Miha. Z druĹžino so imeli redne dopuste na morju, zelo veliko pa so bili v Velenju in na Ravnah.

Oba zakonca sta bila sposobna in uspeĹĄna, oba sta se veliko posveÄ?ala sluĹžbi, oba veliko potovala – ter se leta 1996 tudi razĹĄla. Miha, ki je konÄ?al pravo, je z druĹžino oÄ?etov prvi sosed na Mesarski ulici, toÄ?no na sredini med Fakulteto in centrom mesta. Triletna Ava in petnajstmeseÄ?ni Jon sta razlog, da se ĹĄestdesetletni moĹžak plazi po tleh in dela prevale.

Po loÄ?itvi Milan seveda ni ostal zakrknjen samec, zdaj Ĺže kakĹĄnih pet let Ĺživi z Nino, ki je tudi ĹĄportnica. Ĺ e vedno pogosto hodi v Velenje, najraje k sestri Almi, ki Ĺživi na DrstvenĹĄkovi zemlji, rad se sreÄ?a s prijatelji Veljkom VlahoviÄ?em, Pavlom Harlodom, Ocem Ĺ˝oharjem, Janezom Ĺ˝ivkom, Rastkom Lahom ‌ Njegovi naÄ?rti so povezani predvsem s fakulteto, preostanek Ä?asa pa bo namenjen vnukom, ljubezni in skrbi za kondicijo, saj mora biti kot dekan zgled ĹĄtudentom in profesorjem ‌ Ĺ ele ko bo v pokoju, si bo privoĹĄÄ?il ĹĄe prijaznega psa ‌ đ&#x;”˛

Vlado VrbiÄ?

Za muziko je vedno posluh Vadbeni prostori, studio, odri, obÄ?instvo – Z vsem tem je za ĹĄaleĹĄke glasbenike dobro poskrbljeno, zato tudi ustvarjajo veliko Tina Felicijan

Zgodovina glasbe v Ĺ aleĹĄki dolini je napisala ĹĄtevilne raznolike zgodbe. Veliko se jih je Ĺže konÄ?alo, ene so bolj, druge manj znane, zvenijo v praktiÄ?no vseh Ĺžanrih in imajo posluĹĄalce, ki se radi zberejo pod katerim od mnogih odrov. ÂťMislim, da je Velenje Ĺže od nekdaj mesto, ki

to. ÂťPrijavijo se lahko s spletnim obrazcem na strani Mladinskega centra pod zavihkom dejavnosti. PovpraĹĄevanja je veliko, Ĺžal pa niso vsi prostori primerni za vse glasbenike – eni so veÄ?ji, drugi manjĹĄi. Potreba po dodatnih prostorih obstaja ves Ä?as, a jih trenutno ni. Smo pa dogovorjeni z obÄ?ino, da bomo o dodatnih prostorih razmislili, ko se bo po-

nikov, prepoznaven velenjskih ustvarjalec hip-hopa Mrigo. HiĹĄa bendov je postala tudi neke vrste prostor sodela, produkcija pa se kaĹže na veÄ? podroÄ?jih: nastalo je veliko glasbenih projektov v hiĹĄi, marsikateri uporabniki zdaj ustvarjajo in nastopajo skupaj ter si med seboj pomagajo. Tako sta na lanskem festivalu Kunigunda Mrigo in Ghet nastopi-

javilo kaj primernega,ÂŤ pravi.

MeseÄ?na Ä?lanarina za vsakega uporabnika HiĹĄe bendov je pet evrov. Vsota ne pokrije niti osnovnih stroĹĄkov elektrike, komunalnih storitev, odvoza smeti, a je namen hiĹĄe spodbu-

la z bendom, Âťkar za raperje ni ravno pogosto v praksi. Izpadlo pa je odliÄ?no. Pogosto smo se sreÄ?evali v HiĹĄi bendov, potem pa je David Slatinek omenil, da bi lahko kaj naredili skupaj. Meni se je to seveda zdelo super, saj

Foto: AnĹže KovaÄ?

je prijazno glasbi. Imamo moÄ?no zgodovino glasbenega delovanja. Navsezadnje imamo glasbeno ĹĄolo, ki je zelo razvita in uspeĹĄna,ÂŤ je zaÄ?el eden najbolj aktivnih glasbenih ustvarjalcev in pobudnik nateÄ?aja za mlade in neuveljavljene bende BoteÄ?aj, ki pravkar poteka, Matej Voglar. ÂťImamo hiĹĄo bendov, kar je vsaj za Slovenijo redek primer, da je celo obÄ?ina podprla tak prostor.

Klub eMCe plac odpira vrata vsem domaÄ?im artistom. Imamo studio, v katerem lahko snemajo in gre domaÄ?im artistom zelo na roko. Imamo ekipo, ki je sposobna posneti videospot,ÂŤ je utemeljil, zakaj je po njegovem ĹĄaleĹĄko okolje zelo naklonjeno glasbenemu ustvarjanju. ÂťPri nas glasbeniki res morajo imeti le Ĺželjo in motivacijo. Trudimo se, da mladim pomagamo tako, kot je v naĹĄi moÄ?i, da lahko Ä?im laĹžje ustvarjajo in iĹĄÄ?ejo svoje poslanstvo v glasbi,ÂŤ je prepriÄ?an vodja glasbenega programa kluba eMCe plac in festivala Kunigunda.

Ustvarjalno gnezdo za 60 glasbenikov

Enajst vadbenih prostorov pod isto streho se je odprlo na pobudo mladih velenjskih glasbenikov, ki niso imeli prostora za glasbeno ustvarjanje. Svojo potrebo so predstavili obÄ?inski upravi, ta pa je hiĹĄo na Starem trgu 1 predala v upravljanje Mladinskemu centru Velenje. ÂťHiĹĄo smo preuredili, zvoÄ?no izolirali prostore in vso hiĹĄo, da ven ni sliĹĄati hrupa, vzpostavili smo sistem tehniÄ?nega varovanja, pravila uporabe in jo odprli maja leta 2014,ÂŤ je povedal Dimitrij Amon iz MCV. Ravno te dni skupina glasbenikov, ki se je sama ponudila, da si uredi kotiÄ?ek v kleti, pripravlja ĹĄe en prostor za vajo.

Tako bo v HiĹĄi bendov ustvarjalo 15 glasbenih skupin, skupaj okrog 60 glasbenikov. V Ä?akalni vrsti je trenutno pet bendov, Ä?akalna doba pa je kakĹĄno le-

â?ą

ÂťDo sedaj se je v HiĹĄi bendov izmenjalo 19 bendov in samostojnih glasbenikov. Ker glasbeno ustvarjanje ne pozna meja, v hiĹĄi niso samo mladi in domaÄ?ini. So tudi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, ZgornjesavinjÄ?ani in starejĹĄi glasbeniki.ÂŤ Dimitrij Amon

janje ustvarjalnosti, zato MCV prispevka ne namerava poviĹĄati.

Bo pa bolj strog pri drugih obveznostih uporabnikov. Ti namreÄ? sami skrbijo za hiĹĄo in vsak teden drug bend poÄ?isti skupne prostore. ÂťÄŒe bend ne plaÄ?uje redno, ne Ä?isti, je neaktiven, kar je najveÄ?ji prekrĹĄek, se v hiĹĄi za-

â?ą

ÂťÄŒe kdo misli, da nima priloĹžnosti, da se predstavi v eMCe placu, naj pristopi, poiĹĄÄ?e mene ali Janka Urbanca, pa se bomo pogovorili.ÂŤ Matej Voglar

drĹžuje ponoÄ?i, notri kadi, uĹživa alkohol, potem dobi rumeni karton. Drugi karton pomeni izkljuÄ?itev,ÂŤ pojasnjuje Dimitrij. Pred kratkim so pokazali ĹĄtiri kartone, pred Ä?asom pa so ĹĄtiri skupine Ĺže morale zapustiti hiĹĄo, ker niso spoĹĄtovale pravil.

Sicer je vzduĹĄje v hiĹĄi dobro.

Glasbeniki lahko ustvarjajo od jutra do desete ure zveÄ?er. ÂťStvari teÄ?ejo, tam smo vedno vsi razpoloĹženi, ker delamo, kar nas veseli,ÂŤ je povedal eden od uporab-

je Slatinek znan kot mojster ali – kot mi radi reÄ?emo – norec bobnanja. Ko smo naĹĄli Ä?as, smo se zaÄ?eli dobivati in ugotovili, da stvar deluje. Sodelujem tudi z druĹĄtvom Cogo, Ä?eprav bolj v tehniÄ?nem smislu. Ker smo sosedi, mi Antonio in Josip KriĹžniÄ? pomagata pri miksanju posnetkov in podobnem.ÂŤ Tako HiĹĄa bendov spodbuja soustvarjanje glasbe in vnaĹĄa sveĹžino v Ĺžanre.

Nastala glasba pa najde prostor na katerem od festivalov, koncertnih ciklov in programov tako na mladinski kot na drugi kulturni sceni v dolini.

Po oceni Mateja Voglarja, ki dolga leta spremlja tako lokalno kot slovensko in svetovno glasbo, so raperji Ĺže nekaj Ä?asa najbolj uspeĹĄni na ĹĄaleĹĄki glasbeni sceni in prepoznavni tudi drugje. ÂťNikoli nam ni manjkalo metalskih bendov. Nekdaj je bil to Kaoz, zdaj pa so Chaotic Bullets kot nasledniki Interceptor, pa Carnifliate.ÂŤ Med elektroniÄ?arji je ĹĄe vedno najbolj dejaven Stane Ĺ pegel, najveÄ? pa nastopa DJ Brlee. Trenutno je mladih bendov bolj malo. Veliko pa je neuveljavljenih. ÂťVeliko je razpadanja, preoblikovanja, ponovnega zdruĹževanja, novi bendi pa v zadnjih letih niti ne nastajajo.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 24. 3. 2016, barve: CMYK, stran 16

16

BISERI

24. marca 2016

BISERI maturantskega plesa 2016

Kdo bo pa letos biser?

Strokovna komisija je ponovno opazovala maturantke in maturante in izpostavila 18 najbolj izvirnih, zanimivih in drugaÄ?nih toalet VeÄ? mesecev plesnih vaj, brskanja po butikih, krojenja oblek, preizkuĹĄanja razliÄ?nih priÄ?esk, obiskovanja solarijev, navajanja na ozke Ä?evlje in visoke pete se je minuli konec tedna obrestovalo.

Skoraj tristo mladenk in mladcev, ki letos zakljuÄ?ujejo srednjeĹĄolsko izobraĹževanje na Ĺ olskem centru Velenje, se je zavrtelo na maturantskem plesu. Ĺ e preden so na plesiĹĄÄ?u zaĹžareli v polnem sijaju, skoraj vsi pari usklajeni od glave do pet, smo jih povabili na fotografiranje za predizbor naĹĄe pete akcije Biseri maturantskega plesa.

Medtem ko so se fantje veÄ?inoma drĹžali klasiÄ?nih oblek s kravatami ali metuljÄ?ki, so si dekleta nadela dolge obleke, ki jih so jih poudarile Ä?ipke ali kristalÄ?ki. Zato je komisija modnih kreatork Petre Meh in Jelene StevanÄ?ević, vizaĹžistke Mirele Muminović, Nine ViĹĄiÄ? in novinarke Tine Felicijan imela veliko dela, da je med njimi naĹĄla nekaj modno in stilsko posebej zanimivih in izstopajoÄ?ih. Nato sta jih fotografa Ĺ˝iga KolĹĄek in Bekim Lutolli ujela v kar najboljĹĄi luÄ?i.

Izbrali smo torej devet maturantk in devet maturantov, ki so bili najbolj vĹĄeÄ? nam, zdaj pa vam prepuĹĄÄ?amo glasovanje za tisto ali tistega, ki je najbolj vĹĄeÄ?

vam. V naslednji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa bomo namreÄ? objavili fotografije devetih izbrancev, za katere bose glasovali do torka, 5. aprila, zadnji glasovalni krog pa bo tekel do 12. aprila. Bisera letoĹĄnjega maturantskega plesa bomo razglasili v Ä?etrtek, 14. aprila, ob 18. uri v Vili Bianci, ko bomo izbranca, pa tudi vse ostale sodelujoÄ?e, nagradili.

Poklone pa boste prejeli tudi tisti glasovalci, ki boste imeli pri Ĺžrebu nekoli-

ko veÄ? sreÄ?e. Vsak teden bomo namreÄ? izĹžrebali tri glasovalne kupone in bralce nagradili s praktiÄ?nimi nagradami pokrovitelja.

Tokrat bo to trgovina Diva - toÄ?eni parfumi (Nakupovalni center Velenje, pri vhodu v kletno etaĹžo - www.art-aurum.si) đ&#x;”˛

5. Biseri maturantskega plesa V Ä?etrtek, 14. aprila, ob 18. uri, pripravljamo v Vili Bianci slovesnost, na kateri bomo razglasili bisera maturantskega plesa 2016.

Vljudno vabljeni!

â?ą

Svoj glas lahko oddate s kuponom, ki ga izpolnite in poĹĄljite na naĹĄe uredniĹĄtvo (NaĹĄ Ä?as d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje s pripisom ÂťMaturantski biseri 2016ÂŤ) do torka, 29. marca, do 10. ure.

1

2

3

4

5

6

7

8

1. Anika Anja Krenker 2. Edvin Babajić 3. Dominika ÄŒeĹĄek 4. Lovro Habe 5. Maja Remic 6. Marko Vuzem 7. Monika AberĹĄek 8. Miha SlaviÄ?

9. Nikolina Babić 10. Nik Gorenjak 11. NuĹĄa Ferk 12. Niko ÄŒajić 13. Sara Rednak 14. Tilen Lipnik 15. TjaĹĄa PeÄ?eÄ?nik 16. Vid Stropnik 17. Valentina Delić 18. GaĹĄper Svitlica

Naš čas, 24. 3. 2016, barve: CMYK, stran 17

17

BISERI

24. marca 2016

BISERI maturantskega plesa 2016

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

KUPON št. 1

Modni kreatorki Jelena Stevančević, in Petra Meh, vizažistka Mirela Muminović, Nina Višič in novinarka Tina Felicijan.

Fotografa: Žiga Kolšek in Bekim Lutolli

1

Glasujem za: ______________________________ Ime, priimek in naslov: _______________________ _______________________________________ www.nascas.com | www.radiovelenje.com 03 898 17 50

Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri 2016«. Med tri izžrebance bomo podelili praktične nagrade.

NaĹĄ Ä?as, 24. 3. 2016, barve: CMYK, stran 18

18

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

24. marca 2016

Poudarek varnemu in zdravemu delu

PodjetniĹĄke ideje bodo predstavili vlagateljem V velenjskem podjetniĹĄkem inkubatorju je bilo zadnjih ĹĄest tednov zelo Ĺživahno. Ĺ tirinajst ekip je brusilo svoje podjetniĹĄke ideje z intenzivnim programom za stand up ekipe. Aktivnosti so bile usmerjene tako, da bi pospeĹĄili razvoj od podjetniĹĄke ideje do konkretnega trĹžno zanimive-

ÄŒlanice in Ä?lani DKRO, ki so obiskali podjetje KLS na Ljubnem.

Tokratno skupĹĄÄ?ino DruĹĄtva za kakovost in varstvo okolja Velenje (DKRO) so 17. marca organizirali v Zgornji Savinjski dolini. Pred njihovim sestankom so del Ä?lanstva prijazno sprejeli v ljubenskem podjetju KLS, specializiranem proizvajalcu za avtomobilsko industrijo. Podjetje jim je v prvi vrsti z vidika kakovosti predstavil Bogomir StraĹĄek, direktor druĹžbe, katere glavni prodajni artikel so zobati obroÄ?i za

vztrajnike motorjev. Poudaril je pomen osredotoÄ?enosti na enega oziroma manjĹĄe ĹĄtevilo proizvodov, nujo po visoki kakovosti ter spoĹĄtljivih medÄ?loveĹĄkih odnosih tako znotraj podjetja kot med vsemi drugimi, ki s podjetjem sodelujejo. Na naĹĄtetih podroÄ?jih je KLS gotovo odliÄ?en primer dobre prakse. Po obisku so organizirali skupĹĄÄ?ino – obÄ?ni zbor – pregledali rezultate dela in zastavili cilje za 2016. Osre-

dnji dogodek bo letna konferenca, ki bo tokrat usmerjena v varno in zdravo delo, seveda bodo nadaljevali tudi usposabljanja iz kakovosti in varstva okolja. Povabilu na obÄ?ni zbor so se odzvali tudi predstavniki druĹĄtev vzdrĹževalcev in varnostnih inĹženirjev iz Velenja, s katerimi so Ĺže doslej dobro delali, v letu 2016 pa raÄ?unajo na ĹĄe tesnejĹĄe sodelovanje. đ&#x;”˛

Vedno v akciji Tisti, ki pogosteje stopajo po cesti v Logu oziroma proti Hudemu potoku v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, lahko sreÄ?ajo visokega, vitkega sivolasega moĹža, za katerega nekateri njegovi sokrajani pravijo, da je vedno v akciji. ÂťTja do 9. ure dopoldan pa res,ÂŤ pravi 75-letni FranÄ?iĹĄek Berdnik in doda, da si vsak dan po 40 minutni telovadbi ÂťprivoĹĄÄ?iÂŤ ĹĄe dva do tri kilometre dolg sprehod na omenjeni relaciji. Prizna tudi, da sodi v skupino upokojencev, ki pozdravljajo z: ÂťNimam Ä?asa!ÂŤ ÂťSe pa poÄ?asi oddaljujem od tega, kar sem poÄ?el vrsto let – od delovanja pri razvoju lokalnega okolja ter zavzetega dela v druĹĄtvih. VeÄ? Ä?asa sedaj namenjam konjiÄ?kom, kot so urejanje vrta, vinogradniĹĄtvo, sadjarstvo ‌,ÂŤ je ĹĄe povedal lanski dobitnik najviĹĄjega priznanja ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki.

Zanj je bil grb obÄ?ine preseneÄ?enje. Ni ga priÄ?akoval, ga je bil pa vesel, saj so ga zanj predlagali ljudje, ki so opazili njegovo delo. To je bilo v zadnjih letih najbolj opazno na politiÄ?nem podroÄ?ju. Kot Ä?lan stranke SDS je bil tri mandate obÄ?inski svetnik. Na sejah se je pogosto oglaĹĄal in verjame, da so bile njegove pobude ter predlogi konstruktivni ter so pripomogli k razvoju obÄ?ine. Ponosen je na zavidanja vreden razvoj obmoÄ?ja ob spodnjem toku reke Pake v zadnjih 20 letih. ÂťMoÄ?no sem bil vpet v izgradnjo telefonije in nato vraÄ?anja preveÄ? vplaÄ?anega denarja za prikljuÄ?ke, zavzemal sem se za posodobitev infrastrukture, izgradnjo kanalizacije, ureditev vodooskrbe. V prejĹĄnjih letih smo veliko delali udarniĹĄko. ÄŒe bi ĹĄe danes bili ljudje pripravljeni delati tako, sem prepriÄ?an, da bi naĹĄe okolje doseglo ĹĄe veÄ?ji razvoj.ÂŤ VeÄ?, dodaja, je priÄ?akoval od javnega zavoda Mladinski center, ki po njegovem mne-

nju preveÄ? obremenjuje obÄ?inski proraÄ?un. Upal je, da bodo uspeli v prvih letih delovanja obÄ?ine glede naÄ?rtovane izgradnje obvoznice, s katero bi uredili promet skozi srediĹĄÄ?e Ĺ martnega ob Paki. Sedaj si Ĺželi, da bi zgradili vrtec pri tamkajĹĄnji osnovni ĹĄoli, Ĺžupanu pa polaga na duĹĄo Ä?imprejĹĄnjo izpeljavo postopka za odpis zasebnih parcel, po katerih potekajo obÄ?inske ceste. ÂťSem odloÄ?en zagovornik ta-

kĹĄnih obÄ?in, kot je naĹĄa. S centralizacijo nimamo dobrih izkuĹĄenj in to bi pomenilo konec podeĹželja, ki je danes glavni razvojnik.ÂŤ Tako kot lokalno skupnost je dejavnost v druĹĄtvih bogatila njega samega. Sledi njegovega dela je moÄ? najti v ĹĄmarĹĄkem druĹĄtvu upokojencev in vinogradnikov, v ZĹ AM Ĺ martno ob Paki, sploh pa v nogometnem klubu.

Že od malih nog je bil predan nogometu – najprej kot igralec, nato kot druťtveni funkcionar.

V letih 1972–1979 je bil njegov predsednik. Njegovi spomini na to, koliko truda so takrat vloĹžili v izgradnjo nogometnega igriĹĄÄ?a, so ‌ ÂťDanaĹĄnji poloĹžaj nogometnega kluba ni zavidljiv.

TeĹžave se vleÄ?ejo iz obdobja njegovega sodelovanja v prvi slovenski ligi. Takratne odloÄ?itve nisem podpiral, ker sem se zavedal, kaj to pomeni.

V zakonih piĹĄe marsikaj, a praksa je drugaÄ?na. Ljudje precenjujejo svoje zmoĹžnosti. Nekateri se, ko vidijo, da so priĹĄli do meje, znajo ustaviti, drugi gredo kljub temu ĹĄe vedno Ä?eznjo. Zato pa so tudi socialne stiske veÄ?je, kot bi smele biti. Klub ni prviÄ? v krizi, iz katere se je vedno pobral. Verjamem, da se bo tudi tokrat.ÂŤ Ĺ e bi lahko na sreÄ?anju razpravljala o tem in onem, a ga je preganjal Ä?as. ÄŒakali so ga v Ĺ˝alcu. ÄŒeprav je v zadnjem Ä?asu manj dejaven, kot je bil, je Ä?lovek, ki zaradi izkuĹĄenj rad pomaga in deli nasvete. Predvsem pa ostaja Ä?lovek, ki verjame v svojo lokalno skupnost in domovino.

Frizerski studio M Maja JeseniÄ?nik s.p.

m

041 420 557 Na NOVI lokaciji v Ĺ oĹĄtanju Trg Bratov Mravljak 16

Vse frizerske storitve na enem mestu.

20 % velikonoÄ?ni popust.

đ&#x;”˛

ga produkta in mladim seveda tudi pomagali, kako priti z njim Ä?im prej na trg. PrejĹĄnji petek so vse ekipe Ĺže predstavile svoje ideje. Izmed njih so jih izbrali ĹĄest. Povezali so se tudi s potencialnimi investitorji in jutri, 25. marca, ob 18. uri bodo imele te ekipe v PodjetniĹĄkem centru

moĹžnost prepriÄ?ati potencialne investitorje, da vloĹžijo v njihov projekt. Predstavitve bodo javne in nanje ste vabljeni tudi vi. Morda vas navduĹĄijo, da se prikljuÄ?ite naslednjemu podjetniĹĄkemu trampolinu, tako so namreÄ? poimenovali to izobraĹževanje. đ&#x;”˛

mz

Nagrajeni na nateÄ?aju Mesto v malem Zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane je letos v okviru projekta Muzej v malem odprl nateÄ?aj Mesto v malem, ki je bil posveÄ?en slovenskemu arhitektu JoĹžetu PleÄ?niku. Makete stavb, izdelane po njegovem navdihu, so v izbor poslale druĹžine in skupine (osnovne ĹĄole in vrtci) iz vse Slovenije. 'Najbolj kul razstavico' so postavili otroci OĹ Valentina Vodnika, slavili pa so tudi otroci iz Velenja. Skupina otrok, ki obiskuje delavnice Mladi popotnik, je dobila posebno nagrado za kreativnost. Od 6 do 12 let stari otroci pod vodstvom krajinske arhi-

Pri izdelavi nagrajene makete so sodelovali Matija in Urban MaretiÄ?, Oskar Ĺ˝erak Urbanc, Eva SevÄ?nikar, Ula Aurelija Gams, Urban SuĹĄec in Leon PritrĹžnik.

tektke Tine ZaponĹĄek in zgodovinarke One ÄŒepaityte Gams so izdelali maketo Muzeja naravnih skrivnosti. Otroci so namreÄ? ugotovili, da v Velenju manjka muzej naravne zgodovine – imamo

mastodonta, minerale, premog ‌ Nadvse zanimiv predlog!

Vse prispele makete bodo do 13. maja na ogled v PleÄ?nikovi hiĹĄi v Ljubljani. đ&#x;”˛

Ona Č. Gams

NaĹĄ Ä?as, 24. 3. 2016, barve: CMYK, stran 19

'Zamenjal se je le celofan' Pisateljica, raziskovalka preteklosti in opazovalka sedanjosti Milena MiklavÄ?iÄ? ugotavlja, da se odnos do intime skozi Ä?as ni bistveno spremenil Tina Felicijan

Avtorica knjige 'Ogenj, rit in kaÄ?e niso za igraÄ?e' je obiskovalce predavanja na Velenjskem gradu vpraĹĄala, kaj bi morali vpraĹĄati naĹĄe starĹĄe, pa jih nismo. Raziskuje namreÄ? intimne teme, ki marsikomu kljub temu, da jih ima javni diskurz polna usta, ĹĄe vedno ne gredo rade z jezika.

Spolnost smo banalizirali

ÄŒe so Ĺženske vÄ?asih skrivale telesa pod dolgimi krili in je bilo izraĹžanje naklonjenosti med moĹĄkim in Ĺžensko v javnosti nezaĹželeno, nas danes podobe golih

mu, da nam je vse na dosegu roke, da je uĹžitek tisti edini, ki kaj velja, pozabljamo, da je v ljubezni tako, da je prvi pogovor, potem so zunanji stiki, dotiki, objemi, ĹĄele na koncu pride predaja dveh teles. Spolnost smo dejan-

ke spravile h kruhu. Ĺ˝al pa danaĹĄnji mladi veÄ?inoma nimajo nobenega cilja.ÂŤ Podobno je z drugimi intimnimi temami. ÂťIntimnost je danes na dosegu roke, zato je, kot vsake druge take stvari, ne cenimo

ÄŒlani Ĺ aleĹĄkega jamarskega kluba iz TopolĹĄice opravijo na leto v povpreÄ?ju 150 aktivnosti – Poleg odkrivanja novih tudi raziskovanje Ĺže znanih jam veÄ?jih razseĹžnosti

TopolĹĄica, 19. marca – Jamarska zveza Slovenije zdruĹžuje 45 jamarskih klubov. Med njimi je tudi Ĺ aleĹĄki jamarski klub Podlasica TopolĹĄica, za katerega je letos jubilejno leto. 40-letnico delovanja so Ä?lani kluba zaznamovali s sveÄ?anostjo v hotelu Vesna v TopolĹĄici. Ob tej priloĹžnosti je Jamarska zveza Slovenije podelila svoja priznanja, znake in plaketo z zlatim znakom, topolĹĄki jamarski klub pa je dvema svoji-

teles in erotiÄ?ne konotacije spremljajo povsod in nam prodajajo izdelke, Ĺživljenjski slog, osebnost. ÂťSpolnost se je prostituirala,ÂŤ pravi predavateljica. ÂťO njej pa se zelo neradi pogovarjamo tako v ĹĄolah kot doma. Pa vendar je pornografija prisotna na vsakem koraku, vsak otrok ima dostop do nje. Ker smo kot potroĹĄniĹĄka druĹžba naravnani k te-

sko banalizirali in mladi pri petnajstih doĹživljajo vse tisto, kar so njihove babice morda v petdesetih letih svojega Ĺživljenja ali pa tudi ne. In potem, ko pride Ä?as, so ravno tako prazni, kot so bile njihove babice. V tem je tragedija – ta praznina, ki jo nosimo v sebi. Babice so imele vsaj nek cilj. Morda, da bodo v Ĺživljenju kupile neko njivo, da bodo otro-

in ne spoĹĄtujemo, malo mar nam je zanjo,ÂŤ je ĹĄe povedala Milena MiklavÄ?iÄ?. Medtem ko si domiĹĄljamo, da denimo z izjavami na druĹžbenih omreĹžjih, na katerih Ä?ustva izraĹžamo s poenostavljenimi ikonami, odprto govorimo o sebi in se razkrivamo bliĹžnjim in druĹžbi nasploh, se o svoji intimi ne znamo iskreno pogovarđ&#x;”˛ jati.

Peli, plesali in igrali so mamicam V nedeljo, 13. marca, je TD Skorno v domu KS Skorno-Florjan pripravilo druĹžinsko praznovanje ob prazniku Ĺžena ter prazniku muÄ?enikov. S pestrim programom, v katerem so tako otroci kot odrasli peli, plesali in igrali, je to nedeljsko popoldne dobilo poseben Ä?ar. VeÄ? kot 30 nastopajoÄ?ih je s svojimi

Ĺ tirideset let Podlasice

Tatjana PodgorĹĄek

Starokopitnost

Odnos do intimnosti se je 'skozi zgodovino navzven' precej spremenil, pravi MiklavÄ?iÄ?eva. ÂťZnotraj naĹĄih domov in v naĹĄih duĹĄah pa bolj malo, saj smo Slovenci izrazito tradicionalni, lahko reÄ?em starokopitni, patriarhalni. Imamo ogromno predsodkov, podedovanih od prednikov, ki smo jih polni ĹĄe danes.ÂŤ Ugotavlja, da imajo mladi zelo podobne razloge za strahove, nesporazume, teĹžave in boleÄ?ino kot njihove mame in prababice, le da se je danes celofan zamenjal. ÂťNekoÄ? je bilo morda to, da je moĹž pretepal Ĺženo, pogojeno s tem, da je bila to njegova pravica. Danes pa moĹžje pretepajo Ĺžene zaradi pijaÄ?e, mamil ali takih in drugaÄ?nih tudi podedovanih razlogov, ker mislijo, da lahko to poÄ?nejo.ÂŤ

19

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

24. marca 2016

Predsednik kluba Maksimiljan PetriÄ?

ma Ä?lanoma podelil naziv Ä?astni Ä?lan. Prejela sta ga Mirko MoÄ?nik ter Rudi Pergovnik.

Ponosni na prehojeno pot

toÄ?kami poskrbelo za veliko dobre volje in smeha. NastopajoÄ?i so veÄ? kot mesec dni pridno vadili. Vsaka beseda, vsako dejanje, ki so ga nastopajoÄ?i pokazali na odru, je bila hkrati velika zahvala za vse starĹĄe in ostale pri-

sotne. Za njihov trud in brezpogojno ljubezen, ki jo dajejo, ne samo svojim otrokom, ampak vsem krajanom Skorna. Po programu je sledila tudi pogostitev vseh gostov z Ĺžlahtno kapljico in pecivom, ki so ga pripravile pri-

dne Ä?lanice turistiÄ?nega druĹĄtva.

Vse Ĺžene pa so iz otroĹĄkih rok v dar dobile tudi vrtnico, simbol ljubezni in Ĺživljenja. đ&#x;”˛

Jasmina Stropnik

Lepo je biti JoĹže Da bi spodbudili ponovno poimenovanje slovenskih mladorojencev po nekdaj kredibilnem moĹĄkem imenu JoĹže, so si pri DruĹĄtvu Revivas v Ĺ kalah omislili dobro zasnovan projekt na to temo. Na joĹžefovo so 19. marca popoldne v njihovo krajevno dvorano povabili lepo ĹĄtevilo ÂťizĹžrebanihÂŤ JoĹžic in JoĹžetov ter jim z odra Ä?astno izrekli voĹĄÄ?ilo. Ob sprejemu so prejeli lectovo spominsko darilce, vzpostavili natanÄ?en imenik ter jim kasneje pojasnili dober namen tega, letos Ĺže drugega sreÄ?anja. Da bi bilo vzduĹĄje na kratko praznovanje originalno ÂťJoĹžetovoÂŤ, sta na odru izvedla krajĹĄi program ÂťstraĹĄnaÂŤ JoĹžeta, Krajnc in Robida. Revivasova ĹĄefica Vera PogaÄ?ar, duĹĄa vseh ĹĄkalskih projektov, pa je najstarejĹĄe in najmlajĹĄe ĹĄe dodatno razveseli-

la. Na oder je povabila najstarejĹĄa 82-letnika JoĹžico Jakob ter JoĹžeta PogaÄ?arja (oba roj.

1934) in JoĹžico BreĹĄar (1960) ter najmlajĹĄega, komaj ĹĄestletnega JoĹžefa Klinca (2010) ter jih simboliÄ?no nagradila. Od skupine JoĹžetov, ki jih je okrog 15 let pred tem enkrat letno neformalno sklical na Âťta posveÄ?eni danÂŤ JoĹže ZupanÄ?iÄ?, dr., pa so simboliÄ?no spominsko majico dobili v dar Ĺ kalÄ?an JoĹže

Kaudik in oba Âťz(e)loglasnaÂŤ JoĹžeta izpod Gore Oljke. Vsi so si ÂťpraĹžnjeÂŤ majice oblekli pred obÄ?instvom, saj je bil na njih zapisan slogan (tu podpisanega) avtorja JoĹžeta Miklavca Lepo je biti JoĹže! Zadnje dejanje skupinskega joĹžefovanja pa se je nadaljevalo in za letos konÄ?alo v nekem znanem lokalu Pod Lubelo. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Po besedah predsednika Ĺ aleĹĄkega jamarskega kluba Podlasica TopolĹĄica Maksimiljana PetriÄ?a so lahko ponosni na prehojeno pot, saj na njej kljub vzponom in padcem ne manjka jamarskih doseĹžkov, velikih raziskovalnih akcij, od Zadnikovega brezna, izvira Ljubije, Brezna dveh lobanj, do Rotovnikove, Ciglarjeve jame ... Kar 30 jam je

na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, veÄ?ino jih je registrirala Podlasica, najveÄ? raziskovalnega dela pa so Ä?lani kluba opravili na obmoÄ?ju DleskovĹĄke planote.

Poleg raziskovanja (samo lani so dokumentirali sedem novih jam) namenjajo pozornost treningom in usposabljanju novih Ä?lanov. Ker imajo v klubu dva operativna jamarska reĹĄevalca, organizirajo usposabljanje in izobraĹževanje za reĹĄevanje iz jam, se udeleĹžujejo mednarodnih vaj, sreÄ?anj, navezujejo stike z drugimi jamarskimi klubi doma in v tujini, organizirajo razna predavanja, predstavljajo svojo dejavnost v domaÄ?em okolju, na prireditvah ‌ ÂťV povpreÄ?ju izvedemo na leto 150 akcij.ÂŤ Glede na to, da so sestavni del sistema zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja, bi priÄ?akovali veÄ?jo finanÄ?no pomoÄ? od drĹžave. Tako pa jim najbolj stojita ob strani ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in Krajevna skupnost TopolĹĄica. ÂťVse ostalo moramo financirati sami. Toda Ä?as, trud, denar – vse se obrestuje, ko najdeĹĄ kakĹĄno lepo kapniĹĄko jamo.ÂŤ

Poleg novih tudi raziskovanje Ĺže znanih jam

Za prihodnje so si zadali, pravi Maksimiljan PetriÄ?, pogumne naÄ?rte, da jim tudi v prihodnjih letih dela ne bo zmanjkalo. Poleg novih bodo raziskovali tudi Ĺže znane jame, ki obetajo veÄ?je razseĹžnosti, Ĺželijo poveÄ?ati ĹĄtevilo Ä?lanov, okrepiti sodelovanje s sosednjimi jamarskimi klubi.

Z negovanjem prijateljskih vezi in kolegialnostjo v klubu in med klubi Ĺželijo uresniÄ?evati poslanstvo jamarjev – to je varovanje, ohranjanje, raziskovanje in dokumentiranje jam, varstvo narave in voda ter o tem osveĹĄÄ?ati ĹĄirĹĄo javnost.

Rekli so â?ą Slavko Hostnik: ÂťPredsednik Ĺ aleĹĄkega jamarskega kluba Podlasica TopolĹĄica sem bil 20 let. Cilji delovanja kluba so enaki kot pred 40 leti, oprema je boljĹĄa, glede Ä?lanstva pa – ostajamo entuziasti, polni energije. Sicer nas je manj, v tem trenutku nas je 25, a je med nami manj ÂťpodpornihÂŤ. V zadnjem Ä?asu med drugim namenjamo veÄ? pozornosti varovanju jam, okolja ‌ Menim, da svoje poslanstvo dobro opravljamo. Optimizem me navdaja ob dejstvu, da klub uspeĹĄno vodijo mladi.ÂŤ Filip Solar: ÂťSodim med mlajĹĄe jamarje, mednje pa sem zaĹĄel po zaslugi predsednika Maksa. Na ĹĄoli v Nazarjah nam je predstavil dejavnost kluba, z bratom sva se takoj navduĹĄila. Ko sva povedala doma, je mama rekla: Ä?e gre pa za naravo, sta pa lahko jamarja. Dejavnost mi je zelo vĹĄeÄ?. Poseben obÄ?utek je raziskovanje novih jam, polno je adrenalina. Za spust 400 metrov globoko se moraĹĄ psihiÄ?no in fiziÄ?no pripraviti. Svetujem mladim, da se nam pridruĹžijo. Odkrivanje in skrb za naravo je boljĹĄe kot preĹživeti prosti Ä?as za raÄ?unalnikom.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 24. 3. 2016, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

24. marca 2016

Celjani in VelenjÄ?ani ne Olimpija spet s petico popuĹĄÄ?ajo odpravila Rudar Razburljivo na obalnem in dolenjskem derbiju – Pomembne toÄ?ke Slovenj Gradca Tudi po 23. prvenstvenem krogu v prvi slovenski rokometni ligi lahko ugotavljamo – Ä?e imamo v mislih glavna kandidata za naslov: niÄ? novega. RokometaĹĄi Celja Pivovarne LaĹĄko so v nedeljo premagali Loko z 39 : 25. Za gol (36 : 21) so bili v soboto bolj prepriÄ?ljivi igralci velenjskega Gorenja, ki so gostili Slovan, moĹĄtvo svojega prejĹĄnjega trenerja Gregorja CvijiÄ?a. Podobno kot v Celju je bil tudi v

Velenju zmagovalec Ĺže vnaprej znan, saj je med moĹĄtvoma velika kakovostna razlika. Neznan je bil le konÄ?ni rezultat. Prav zato je trener znova lahko odmeril veÄ? minut mlajĹĄim igralcem. Od udarne sedmerice sta bila v ekipi le najzvestejĹĄi igralec Gorenja Niko Medved in Senjamin Burić pa tudi izkuĹĄeni Rok GolÄ?ar, ki spet dobiva vse veÄ? priloĹžnosti za igro.

ZaÄ?eli so silovito, skoraj vsako minuto zadeli in po osmih minutah je nasprotnik Ĺže zaostajal za ĹĄest golov (0 : 6). Tako rekoÄ? je bila tekma Ĺže odloÄ?ena. Gostje so svoj prvi gol dosegli ĹĄele po tem visokem zaostanku, v 9. minuti, za 1 : 6. DomaÄ?i roko-

metaĹĄi so ĹĄe bolj stopnjevali ritem igre, nadaljevali navduĹĄujoÄ?e. Ob polÄ?asu je njihova prednost znaĹĄala Ĺže +9, v 56. minuti je nasprotnik zaostajal Ĺže za sedemnajst golov (18 : 35), konÄ?na razlika pa je bila +15. ÂťÄŒestitati fantom, danes so se res izkazali, se sprostili, zaigrali poletno, in Ä?etudi se je zgodila kakĹĄna napaka, jim jo je potrebno odpustiti. Dosegli pa so tudi precej atraktivnih zadetkov,ÂŤ je

VelenjÄ?ani Ĺže tretjo tekmo zapored konÄ?ali ĹĄtevilÄ?no oslabljeni – V naslednjem krogu lokalni derbi

vleÄ?i niti toÄ?ke. Zanimivo je bilo tudi na dolenjskem derbiju, kjer je bila Ribnica v Novem mestu s 33 : 29 boljĹĄa od Krke. Maribor v svoji dvorani s 33 : 31 od Trima, Jeruzalem OrmoĹž pa kot gost z 29 : 26 od Sevnice. Pomembne toÄ?ke so si v boju za obstanek priigrali rokometaĹĄi Slovenj Gradca. V Dobovi so domaÄ?e istoimensko moĹĄtvo premagali s 27 : 25.

Celjani in VelenjÄ?ani so na vr-

Gogijevih ĹĄestdeset Pred zaÄ?etkom tekme je vodstvo kluba skupaj z igralci in seveda tudi navijaÄ?i Ä?estitalo Gorazdu Hostniku, tehniÄ?nemu vodji Ä?lanske ekipe, ki kratko sliĹĄi na ime Gogi, za njegovih ĹĄest krat deset. Da se mu bo ta dan ĹĄe bolj vtisnil v spomin, so mu podarili dres s ĹĄtevilko 60 in fotografijo z njegovo podobo. bil zadovoljen po tekmi trener Marko Ĺ ibila.

Zelo razburljivo je bilo na obalnem derbiju v Izoli, kjer so bili domaÄ?i igralci s 24 : 22 boljĹĄi od KoprÄ?anov, ki pa so bili veÄ?ji del tekem v rezultatski prednosti. Dobrih deset minut pred koncem je ta znaĹĄala celo pet golov, a kljub temu niso uspeli iz-

hu lestvice s po 43 toÄ?kami. Njihov najbliĹžji zasledovalec Maribor pa zaostaja za njimi za dvanajst toÄ?k. Na zadnjih treh mestih so Slovenj Gradec s trinajstimi toÄ?kami, Slovan z osmimi in Sevnica s ĹĄtirimi. đ&#x;”˛

S. Vovk

PortoroĹž in Ĺ kofja Loka boljĹĄa od Elektre KoĹĄarkarji v prvi drĹžavni ligi so zaÄ?eli drugi del prvenstva. V ligi za obstanek, v kateri nastopa ĹĄest ekip, so Ĺže odigrali prve tri kroge (tretjo tekmo je Elektra sinoÄ?i igrala v DomĹžalah pri Lastovki). V uvodnih dveh tekmah so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani izgubili.

Podobno kot v zadnjem krogu rednega dela je bil tudi v prvem krogu lige za obstanek PortoroĹž boljĹĄi od Elektre, in sicer z rezultatom 95 : 72.

Tudi tokrat pa so mladi ĹĄoĹĄtanjski koĹĄarkarji v PortoroĹžu prikazali solidno igro, s katero je bil trener MaliÄ?eviÄ? zadovoljen: ÂťRazen za igro v drugi Ä?etrtini, v kateri smo doĹživeli strelski mrk, moram naĹĄe fante pohvali-

ti, zadovoljen sem s prikazanim.

Predvsem drugi polÄ?as smo odigrali zelo dobro. PriloĹžnost so dobili vsi koĹĄarkarji, med njimi tudi kadeti, in vsi so jo izkoristili. Imeli smo nekoliko smole, saj so domaÄ?ini zadeli kar 14 trojk, sicer bi bilo sreÄ?anje bolj izenaÄ?eno. A kot sem Ĺže dejal, generalno sem zadovoljen s prikazanim.ÂŤ Veliko manj razlogov za zadovoljstvo je imel MaliÄ?eviÄ? po sreÄ?anju z LTH Castingsom v domaÄ?i dvorani. Ĺ kofjeloÄ?ani so vseh 40 minut povsem nadzorovali potek sreÄ?anja in ob koncu zasluĹženo slavili s 121 : 76.

Trener Elektre je bil po tej tekmi kratek: ÂťTokrat nismo bili pra-

vi. Fantje niso pokazali pravega obraza in zato smo izgubili.ÂŤ Ritem tekem si sledi sreda – sobota, kar je za mlade ĹĄoĹĄtanjske fante, ki poleg Ä?lanskih igrajo tudi mladinske in nekateri celo kadetske tekme, precej naporno.

PovpreÄ?na starost Ä?lanske ekipe Elektre je 19,9 let, pri Ä?emer je vredno poudariti, da je Ä?urica star 33 let, brez njega so ĹĄoĹĄtanjski Ä?lanski igralci stari zgolj 18,4 leta.

V soboto Ä?aka ĹĄoĹĄtanjske koĹĄarkarje Ĺže naslednja tekma, ko v Ĺ portno dvorano Ĺ oĹĄtanj prihaja Ĺ enÄ?ur. đ&#x;”˛

tr

NogometaĹĄi Rudarja so ĹĄe tretjiÄ? v tem prvenstvu izgubili z Olimpijo in drugiÄ? z 0 : 5. PrviÄ? so takĹĄen poraz doĹživeli v 17. krogu prav tako v StoĹžicah, vmes, v 17., pa na svojem igriĹĄÄ?u z 1 : 3.

V nedeljo so v StoĹžice odpotovali oslabljeni, brez treh igralcev zadnje vrste. Hkrati je bila to Ĺže tretja tekma zapored, ki je niso konÄ?ali v polni zasedbi. Tako kot proti v Mariboru v prejĹĄnjem krogu v Velenju jim tudi v nedeljo sodniki niso bili naklonjeni. Po izkljuÄ?itvi Davida KaĹĄnika v Kopru, ki je v Ljubljani odsluĹžil kazen prepovedi igranja na dveh tekmah, in Elvedina DĹžiniÄ?a ter Jake Ihbeisheja proti Mariboru, ki sta kazen neigranja na eni tekmi odsluĹžila v nedeljo, je moral predÄ?asno z igriĹĄÄ?a Klemen Bolha.

DomaÄ?i so tekmo zaÄ?eli zelo napadalno, da bi Ä?im prej spravili Ĺžogo za hrbet vratarja Mateja Radana, ki je bil kljub ‚petardi‘ zasluĹžen, da za njegovim hrbtom ni obtiÄ?alo ĹĄe kakĹĄna Ĺžoga.

Razmerje neposrednih strelov proti njemu je bilo namreÄ? 13:1 v Olimpijino korist. V prvih desetih minutah so bili gostje zelo nezbrani, a domaÄ?i kljub premoÄ?i niso zadeli. Radan je imel tudi precej sreÄ?e, saj ga je kar dvakrat reĹĄil okvir vrat. Ĺ˝e v 3. minuti je vanj zadel Julius Wobay, v 9. pa Miha Zajc. Nato so se rudarji nekoliko le znebili pritiska.

Dvakrat je nevarno zapretil Leon ÄŒrnÄ?iÄ?, a to je bil kratek preblisk.

V 24. je po hitri akciji Nik Kapun s pribliĹžno 25 m zadel preÄ?ko. Ĺ˝oga se je odbila do Roka Kronavetra, ki je bil z udarcem s slabih dvajsetih metrov za nekaj cm bolj natanÄ?en. Ĺ˝oga je s pomoÄ?jo desne vratnice zletela v gol. Sodnik Roberto Ponis je zadetek priznal, Ä?eprav je bil strelec gola v trenutku, ko je Ĺžoga udarila v okvir vrat, v prehitku.

Do odhoda na odmor so imeli domaÄ?i veÄ? priloĹžnosti za poviĹĄanje rezultata, saj je bilo v Rudarjevi igri veliko napak, predvsem v obliki napaÄ?nih podaj.

Veliko priloĹžnost za izenaÄ?enje pa je ob koncu prvega dela imel Mate Eterović. Z bliĹžine toÄ?ke enajstmetrovke je moÄ?no streljal iz obrata, a je Nejc Vidmar s konci prstov Ĺžogo preusmeril Ä?ez preÄ?ko. Ĺ˝e po nekaj minutah igre v drugem polÄ?asu je Ivan Knezović odbil Ĺžogo na nogo Juliusa Wobaya (bil je Ĺže v kazenskem prostoru), ki jo je neoviran poslal v gol za 2 : 0. V 61. minuti je sodnik menil, da je branilec

Mate Eterović, Luka PraĹĄnikar – kdaj bosta zaÄ?ela spet zadevati!?

Klemen Bolha nepravilno oviral Miroslava Radovića, mu pokazal neposredni rdeÄ?i karton in pokazal na belo toÄ?ko. NatanÄ?no je zadel Rok Kronaveter in – 3 : 0.

TakĹĄnih dvobojev je na tekmah pri nas in v tujini veliko, a se sodniki ne zmenijo zanje. Ob tem smo se spomnili besed Rudarjevega trenerja Jerneja Javornika po porazu z Mariborom: ÂťKot da bi nas hoteli vreÄ?i iz lige!?ÂŤ Z igralcem manj so se gostje dobro upirali domaÄ?im do 88. minute. A kot da bi se na tej tekmi Ĺžoga lepila na Ivana Knezovića, je v tej minuti nehote poslal Ĺžogo v svojo mreĹžo. Na zaÄ?etku triminutnega sodnikovega dodat-

vinci, pa osem.

Z 39 toÄ?kami je v vodstvu B-moĹĄtvo Maribora. Tudi zanje se uvodni spomladanski krog ni razpletel, kot so najbrĹž naÄ?rtovali. Na gostovanju pri KoroĹĄki v Dravogradu so iztrĹžili le toÄ?ko. Rezultat je bil 1 : 1. TakĹĄnega so se najbrĹž zelo razveselili BreĹžiÄ?ani, ki so v gosteh premagali Podvince s 3 : 0 in zaostanek za Mariborom zmanjĹĄali na samo ĹĄtiri toÄ?ke. đ&#x;”˛

v lokalnem derbiju gostili Celje.

Jernej Javornik: Želeli smo si boljĹĄo svojo predstavo, vendar nam ni uspelo. Znova smo tekmo konÄ?ali ĹĄtevilÄ?no oslabljeni.

V naĹĄi igri je preveÄ? nespametnih napak. Pred nami je premor, v njem bomo skuĹĄali odpraviti napake, zavedamo pa se, da bo sedaj vsaka naĹĄa tekma kvalifikacijska za obstanek v ligi. TakĹĄna bo seveda tudi s Celjani in nad nami bo spet pritisk: Moramo zmagati!ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

MihalinÄ?eva prepoÄ?asna za finale

Ĺ marĹĄke vijolice na pomladni dan niso cvetele PrejĹĄnji petek, soboto in v nedeljo so oĹživele tudi zelenice, na katerih igrajo tretjeligaĹĄki nogomet. NogometaĹĄi Ĺ martnega ob Paki v ligi sever spomladanskega dela niso zaÄ?eli po Ĺželjah. Pred njihovo tribuno jih je Mons Claudius iz Rogatca premagal z 1 : 0, gol pa so dosegli Ĺže v 6. minuti igre. Po 15. krogu so s ĹĄtirinajstimi toÄ?kami na dvanajstem mestu. Trinajste Radlje imajo dve toÄ?ki manj od njih, zadnji, ĹĄtirinajsti Pod-

ka je vratar Radan ubranil (odbil) nevaren strel Chibuike Elekeja iz bliĹžine. Ĺ˝oga je priletela na nogo rezervistu Ricardu Alvesu, ob njegovem strelu pa je bil vratar nemoÄ?en (5 : 0). Povsem na koncu je imel priloĹžnost za Ä?astni zadetek Luka PraĹĄnikar, a pri udarcu s pribliĹžno petih metrov ni bil dovolj zbran.

Sedaj sledi reprezentanÄ?ni odmor. V 27. krogu, 2. aprila, ob 19. uri bodo nogometaĹĄi Rudarja

vos

Portland, 20. marca – Na 16. dvoranskem svetovnem prvenstvu v atletiki v Portlandu je Maja Mihalinec v teku na 60 m tokrat osvojila ťele 20. mesto.

Ker je zamudila na startu, ji tek ni najbolje uspel. "Ĺ˝e na startu sem zaostala, ne vem ĹĄe toÄ?no, zakaj. Lahko da sem se preveÄ? odrinila navzgor. Tudi med tekom nisem priĹĄla v pravi poloĹžaj, preveÄ? sem se drĹžala naprej. V kvalifikacijah mi je manjkalo malo aktivnosti, pribijanja z nogami ob tla, to sem Ĺželela popraviti, v polfinalu pa sem izgubljala preveÄ? energije. Zadovoljna sem s svojim prvim tekom na tem SP, saj sem izpolnila cilj in priĹĄla v polfinale," je pojasnila đ&#x;”˛ MihalinÄ?eva.

NaĹĄ Ä?as, 24. 3. 2016, barve: CMYK, stran 21

Pomlad naznanile z visoko zmago

LenarÄ?iÄ? odpovedal polet

NogometaĹĄice Rudarja Ĺ kal z dvoĹĄtevilÄ?no razliko iz Gorenjske – V nedeljo (ob 11.00) prvi zahtevnejĹĄi preizkuĹĄnji v Mariboru Na prvi pomladni dan so drugi del tekmovanja zaÄ?ele tudi nogometaĹĄice v prvi ligi.

Z osmimi toÄ?kami prednosti pred Rudarjem Ĺ kale, desetimi pred Olimpijo in enajstimi pred Radomljami so jesen na vrhu preĹživele aktualne prvakinje, igralke Teleing Pomurja, ki si Ĺželijo osvojiti dvojni naslov. Na zadnjih dveh mestih so igralke AjdovĹĄÄ?ine s petimi toÄ?kami in Krke, ki pa so zaradi finanÄ?nih teĹžav prenehale tekmovati. Zato so bile v uvodnem krogu igralke Maribora proste, v naslednjem pa bodo gostile VelenjÄ?anke.

Za uvodni krog je bilo znaÄ?ilno, da so na vseh dvobojih slavile gostujoÄ?e ekipe, saj so favoritinje upraviÄ?ile ta sloves – skratka, preseneÄ?enj ni bilo. Morda majhno, saj so Pomurke v gosteh premagale Krim le s 3 : 0, jeseni pa kar s 15 : 0. S tem so domaÄ?e nometaĹĄice napovedale, da bodo trd oreh za marsikatero ekipo.

NajviĹĄjo zmago so si priigrale igralke Rudarja Ĺ kal, ki so v Velesovem na Gorenjskem premagale domaÄ?o ekipo kar z 11 : 1. DomaÄ?e so drugi del podobno kot gostje zaÄ?ele brez igralskih sprememb v zimskem prestopnem roku. ÂťKalimo ekipo za novo sezono, zato bomo vkljuÄ?ili ĹĄe kakĹĄno mlado igralko,ÂŤ je povedal njihov trener PrimoĹž Ĺ trajhar. Ĺ˝e po nekaj sekundah, v svojem prvem napadu, ko je ljubljanska sodnica Tanja Subotić zapiskala zaÄ?etek tekme, je MaruĹĄa SevĹĄek dosegla za gostje prvi gol. S tem so rudarke napovedale, da Ĺželijo ĹĄe viĹĄjo zmago kot jeseni v Velenju (7 : 0). Do kon-

ca je zadela ĹĄe dvakrat, trikrat je bila uspeĹĄna tudi Larissa Ĺ oronda; po dvakrat Lara PraĹĄnikar in Sanja Malinić, enkrat pa je zadela Zala Gomboc. PraĹĄnikarjeva je v dosedanjih dvanajstih krogih dosegla Ĺže 26 golov (tolikokrat je bila uspeĹĄna tudi Pomurka TjaĹĄa Tibaut), najbolj uÄ?inkovita pa je s 27 goli prav

Rudarke bodo v naslednjem krogu gostovale pri MariborÄ?ankah, ki so v primerjavi z jesenjo gotovo veliko moÄ?nejĹĄe. Med drugim so se okrepile s tremi tujkami (Ä?rnogorsko reprezentantko ter igralkama iz Srbije in HrvaĹĄke). VelenjÄ?anke vedo, da bo to zanje zahtevno gostovanje.

Trener DuĹĄan UrĹĄiÄ?: ÂťRes smo

Olimpija - Rudar Velenje 5:0 (1:0) Strelci: 1:0 Kronaveter (24.), 2:0 Wobay (49.), 3:0 Kronaveter (62. – 11 m), 4:0 Knezović (ag), 5:0 Alves (90.).

Rudar: Radan, Trifković, ÄŒrnÄ?iÄ?, Babić (od 72.

Krcić), Kocić, Bevab, Bolha, Tolimir (od 86. PiĹĄek), Knezović, Eterović (od 64. PraĹĄnikar), Babić. Trener: Jernej Javornik Rumeni kartoni: Pale (53.), Mitrović; Bolha (8.)), St. Babić (70.); rdeÄ?i karton: Bolha (61.).

Drugi rezultati: Luka Koper - Gorica 1:1 (0:0) (KrĹĄko - ZavrÄ? 0:1 (0:1), Celje - DomĹžale z 1:2 (1:0), Maribor - Krka 2:1 (1:1), Celje – DomĹžale 1:2 (1:0), Vrstni red: 1. Olimpija 54 (60:18), 2. Maribor 50 (60:25), 3. DomĹžale 45 (37:19), 4. Gorica 41 (39:37), 5. ZavrÄ? 35 (28:29), 6. Celje 28 (20:38), 7. Koper 26 (27:41), 8. Krka 25 (21:38), 9. Rudar 25 (19:42), 10. KrĹĄko 25 (15:39).

27. krog, sobota, 2. aprila, ob 19.00: Rudar – Celje.

Slovenska Şenska nogometna liga, 12. krog Velesovo - Rudar Škale 1:11 (1:5) Strelke: Sevťek (1., 32., 79.), Gomboc (19.), Šoronda (36., 60., 68.), Malinić 42., 86.), Praťnikar (53., 70.). Za Velesovo: Kos (21.)

Rudar Ĺ .: Zilić, Lukek, Gomboc, Bric, Berdnik (od 46. Pijuković), Duronjić, SevĹĄek, Jevtić (od 46. MirtiÄ?, od 54. Praprotnik), Ĺ oronda, Malinić, PraĹĄnikar. Trener: DuĹĄan UrĹĄnik Drugi rezultati: DC Group - Teleing P. Beltinci 0:3 (0:2), Ankaran Hrvatini - Olimpija 0:1 (0:1), AjdovĹĄÄ?ina - Radomlje 0:5 (0:4); Maribor – proste.

Vrstni red: 1. Pomurje 12 – 36 (102:5), 2.

Rudar Š. 12 – 28 (72:8), 3. Olimpija 12 – 26 (39:23), 4. Radomlje 12 – 26 – 41:16), 5. Velesovo 12 – 16 (35:39), 6. Ankaran H. 12 – 15 (28:34), 7. Maribor 11 – 13 (15:23), 8. Krim 12 –

PortoroĹž – V ponedeljek zjutraj naj bi tretjiÄ? okoli sveta z ultra lahkim letalom s portoroĹĄkega letaliĹĄÄ?a poletel MatevĹž LenarÄ?iÄ? z ReÄ?ice ob Savinji. Polet so zaradi tehniÄ?nih teĹžav odpovedali, nov datum vzleta pa ĹĄe ni znan.

Letel naj bi tokrat po povsem novi trasi. Pot naj bi zaÄ?el z letenjem na zahod preko Atlantika, v osrednji Atlantik, nato severni Pacifik, Daljni vzhod, severno do Indonezije, Malezije, Indije, Ĺ rilanke in proti BliĹžnjemu vzhodu. 42

tisoÄ? kilometrov naj bi ÂťpremagalÂŤ v 24 dneh oziroma mesecu dni, tudi tokrat pa je nameraval meriti prisotnost Ä?rnega ogljika. Posebnost misije bi bilo merjenje prisotnosti na viĹĄini treh kilometrov, kjer meritve doslej ĹĄe niso bile opravljene. Zbrane podatke bodo uporabili za znanstveno raziskavo, s katero Ĺželijo Ä?lani misije opozoriti na vlogo Ä?rnega ogljika kot globalnega onesnaĹževalca. đ&#x;”˛

tp

Obnovili bodo smuÄ?arske skakalnice SmuÄ?arska zveza Slovenije in Telemach vodita dobrodelno kampanjo za obnovo 25 skakalnic po vsej Sloveniji, v celotnem olimpijskem obdobju pa nameravajo urediti vse Tina Felicijan

Da bi smuÄ?arsko skakalni klubi v ĹĄtevilnih krajih po Sloveniji – Kranju, Velenju, Bohinju, Zagorju – imeli boljĹĄe pogoje za vzgo-

in nordijsko kombinacijo Ljubo JasniÄ?. Da bi se zgodba uspeĹĄno nadaljevala, se namreÄ? mora uspeĹĄno zaÄ?eti. Pri tem ni najveÄ?ja ovira stanje ĹĄportnih objektov, saj jih po JasniÄ?evih besedah

Vesele zaradi enajstice. Da so se igralke med sabo razlikovale, so rudarke oblekle drese gostiteljic.

tako Pomurka Conjar Gorenjke.

NogometaĹĄice Velesova so edini gol (za 1 : 2) dosegle po nevarnem napadu, ki so ga nasprotnice zaustavile s prekrĹĄkom pribliĹžno 25 m pred svojimi vrati.

Imenitno ga je izvedla Evelina Kos, s 7 goli njihova druga najboljĹĄa strelka. Ĺ˝oga je oplazila preÄ?ko in udarila v mreĹžo; a nekaj mojstrskih zadetkov je bilo tudi pri gostujoÄ?ih dekletih. ZniĹžanje rezultata pa jih je opozorilo, da morajo zaigrati ĹĄe odgovorneje; to so tudi storile.

dobro zaÄ?eli; to je odraz zavzetega med pripravo. Visoka zmaga je predvsem spodbudna, ker je bilo igriĹĄÄ?e zelo teĹžko, nasprotnice pa neugodne. A nismo zmagali tako lahko, kot bi sklepali po rezultatu. DomaÄ?e so dosegle fantastiÄ?en gol, po katerem so morala naĹĄa dekleta prestaviti v viĹĄjo prestavo. Tekma v Mariboru bo ena teĹžjih spomladanskih, a vseeno – gremo na zmago.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 26. krog

21

Ĺ PORT

24. marca 2016

7 (10:42), 9. AjdovĹĄÄ?ina 12 – 5 (12:84), 10. Krka 11-0 (9:89).

13. krog: ponedeljek, 28. marca, ob 11.00: Maribor: Rudar Ĺ kale

3. SNL – sever Ĺ martno 1928 – Mons Claudius 0:1 (0:1) Strelec: BoĹžak (6.). Ĺ martno: Pusovnik, RoĹĄkar, Irman, Ma. LenoĹĄek, GaÄ?nik, Hrastnik, Kolenc, Mrevlje (od 69.

DajÄ?er), Meh (od 69. Zabukovnik), Trap, Veler.

Trener: Drago KostajnĹĄek.

Drugi rezultati: Maribor B – Koroťka Dravograd 1:1 (1:0), S. Rojko Dobrovce – Radlje 2:3 (1:1), AjDAS Lenart – Šmarje pri Jelťah 1:3 (1:2), Dravinja – FuŞinar NoŞi Ravne 2:2 (1:1), Šampion – Videm 5:1 (1:1), Podvinci Betonarna Kuhar – BreŞice 1919 0:3 (0:1).

Vrstni red: 1. Maribor B 39 (60:13), 2. BreĹžice 35 (39:10), 3. Ĺ marje 33 (46:23), 4. Ĺ ampion 32 (41:18), 5. Videm 27 (35:35), 6. Mons C. 22 (25:25), 7. Dobrovce 18 (32:39), 8. FuĹžinar 18 (23:32), 9. Dravograd 16 (20:27), 10. Lenart 16 (24:38), 11. Dravinja 14 (17:29), 12. Ĺ martno 14 (20:36), 13. Radlje 11 (14:34), 14. Podvinci 6 (8:45).

Prva NLB Leasing liga, 23. krog Gorenje Velenje - Slovan 36: 21 (20:11) Gorenje: ZaponĹĄek (11 obramb), B. Burić (14 obramb); Mazej, Cehte 2 , Medved 2, S. Burić 6, OvniÄ?ek 4, Levc 2, Szyba 1, Skube 6, GolÄ?ar 1, Ĺ oĹĄtariÄ? 6 (3), KleÄ? 5, Tajnik, Ratajec 1, Nosan.

Trener: Marko Ĺ ibila.

Sedemmetrovke: Gorenje 3 (3); Slovan 2 (5); IzkljuÄ?itve: Gorenje 4 minute, Slovan 6 minut.

Drugi rezultati: Istrabenz Plini Izola - Koper 2013 24:22 (13:10), Krka - Riko Ribnica 29:33 (12:17), Dobova - Slovenj Gradec 2011 25:27 (9:11), Maribor Branik - Trimo Trebnje 33:31

(17:15), Sevnica - Jeruzalem OrmoĹž 26:29 (15:15), Celje Pivovarna LaĹĄko - Urbanscape Loka 39:25 (24:13).

Vrstni red: 1. Celje 23 – 43, 2. Velenje 23 - 43, 3. Maribor 23 – 31, 4. Koper 2013 23 – 29, 5.

Ribnica 23 – 27, 6. Krka 23 – 27, 7. Loka 23 – 26, 8. Jeruzalem OrmoŞ 23 – 24, 9.Trebnje 23 – 20, 10. Dobova 23 – 14, 11. Izola 23 – 13, 12.

Slovenj Gradec 2011 23 – 12, 13. Slovan 23 - 8 (-1), 14. Sevnica 23 – 4.

24. krog, petek, 25. marca: Jeruzalem OrmoŞ – Gorenje

Liga Telemach, liga za obstanek, 1. krog PortoroĹž – Elektra 95 : 72 (72 : 47, 48 : 25, 24 : 16) Elektra: J. Kosi 22 (1-1), OmladiÄ?, Trap, Ĺ˝nidar PetelinĹĄek 2, T. Kosi 3, BukoviÄ? 6, Ä?urica 25 (1113), Hasić 14 (1-2), Purnat, IvenÄ?nik

2. krog: Elektra – LTH Castings 76 : 121 (58 : 94, 30 : 63, 16 : 29) Elektra: J. Kosi 23 (3-5), OmladiÄ? 7 (1-2), Trap, Ĺ˝nidar PetelinĹĄek 3 (1-1), T. Kosi, BukoviÄ? 5 (12), Ä?urica 16 (3-8), Hasić 10, Purnat 9, Jurko 3, IvenÄ?nik Vrstni red: 1. LTH Castings 22, 2. Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba 19, 3. PortoroĹž, 4.

Lastovka oba 18, 5. Hopsi Polzela 17, 6. Elektra Ĺ oĹĄtanj 13

Kegljanje, 2. liga – vzhod – 18. krog Ĺ oĹĄtanj: Korotan 0 : 8 (3193 : 3299) Ĺ oĹĄtanj: Fidej – 523 ( 0 ), SeÄ?ki – 551 (0), Kramer – ( 538 ), HasiÄ?iÄ? – 551 ( 0 ), ArnuĹĄ – 527 ( 0), PetroviÄ? – 503 (0).

to bodo potrebovali okoli 100 tisoÄ? evrov in veliko prostovoljnega dela klubovcev in starĹĄev skakalcev. Zadali so si, da bodo vse skakalnice obnovili v treh letih. ÂťV dogovoru s fundacijo za ĹĄport in obÄ?inami, kjer skakalnice stojijo, da prispevamo vsak tretjino, in glede na to, da imamo veliko posluha tudi v gospodarstvu, mislim, da ne bo teĹžav, da to s skupnimi moÄ?mi naredimo,ÂŤ pravi Ljubo JasniÄ?, ki priÄ?akuje, da bodo skakalci Ĺže za naslednjo sezono trenirali na obnovljenih, modernih skakalnicah. đ&#x;”˛

jo mladih orlov, ki bodo v prihodnosti krojili svetovni vrh smuÄ?arskih skokov, je po dvajsetih letih potrebno ponovno obnoviti in posodobiti okoli 60 smuÄ?arskih skakalnic. ÂťGre za manjĹĄe skakalnice, visoke do 60 metrov, na katerih se lahko otroci spoznajo s skoki. Zavedamo se, da brez tega, kar poÄ?nejo v lokalnih klubih z mladino do 14. leta, ne moremo nadgrajevati na 90-metrski napravi v DrĹžavnem panoĹžnem nordijskem centru v Kranju, kamor pridejo v ĹĄolo,ÂŤ je pojasnil predsednik Zbora za skoke

prostovoljci v klubih vzdrĹžujejo, vendar pa zmanjka denarja za prevoze, opremo, nastanitev, torej za treninge same. ÂťKo jih bomo razbremenili pri vzdrĹževanju infrastrukture, si bodo lahko to privoĹĄÄ?ili,ÂŤ je prepriÄ?an.

Obnovo ali zamenjavo dotrajane plastike na naletni smuÄ?ini potrebujejo vse skakalnice, ker se tehnologija spreminja. ÂťPovsod potrebujemo nove plastiÄ?ne metlice. Moderna smuÄ?ina ni veÄ? le keramiÄ?na, ampak mora biti zamrznjena tudi poleti, da skakalci dobijo obÄ?utek.ÂŤ Na le-

Do konca marca, ko poteka akcija Obnovimo skakalnice v Sloveniji, lahko s poslanim SMS sporoÄ?ilom ÂťSKOKI1ÂŤ ali ÂťSKOKI5ÂŤ na ĹĄtevilko 1919 namenite 1 evro oziroma 5 evrov za prenovo obrabljenih skakalnic po vsej Sloveniji. NaroÄ?niki katerega koli mobilnega operaterja lahko 2,99 evra za obnovo skakalnic prispevate tudi prek telefonskega klica na ĹĄtevilko 090 93 30 81.

Kljub porazu ostajajo drugoligaĹĄi SreÄ?anje med prvouvrĹĄÄ?enim Korotanom in predzadnjim Ĺ oĹĄtanjem je veljajo za derbi 18. kroga. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so se borili za obstanek, med tem ko se je Korotan boril za napredovanje v 1. B ligo. DomaÄ?ini sreÄ?anja niso zaÄ?eli dobro, kar so gostje s Prevalj pridno izkoristili. PsiholoĹĄka prednost gostov je bila vidna v vsakem luÄ?aju, to pa se je pozneje poznalo tudi v rezultatu. Gostje so Ĺže po prvem paru vodili z 2 : 0 in s prednostjo 39 kegljev. Tudi drugi domaÄ?i par ni bil kos razigranim gostom, ki so tako povedli s 4 : 0, svojo prednost pa so poviĹĄali na 64 kegljev.

DomaÄ?i navijaÄ?i so najveÄ? priÄ?akovali od tretjega para, ki bi lahko premagal gostujoÄ?i par, saj je bil ta realno slabĹĄi od domaÄ?inov. Vendar je tudi ta podlegel pritisku, kar je pomenilo zmago gostov z 8 : 0. Vsi Ä?lani in navi-

jaÄ?i domaÄ?e ekipe in navijaÄ?i so nato nestrpno in s strahom Ä?akali na rezultat iz CerĹĄaka, saj bi ob morebitni zmagi domaÄ?ih Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ostali v ligi. Na koncu se jim je izĹĄlo. Po porazu De Veste Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ostajajo v drugoligaĹĄki konkurenci. To sezono bo sicer treba hitro pozabiti, izkuĹĄnje pa bodo morale biti osnova za boljĹĄe delo in uspeĹĄnejĹĄe nastope v novi sezoni. ÂťUpam, da v prihodnji sezoni ne bomo imeli toliko teĹžav s sestavo ekipe in da se bomo lahko borili za vrh razpredelnice,ÂŤ je dejal domaÄ?i strateg Leopold Fidej, ki svoje ekipe ni vodil v drugem delu prvenstva. Tako se je moral s teĹžavami spopadati njegov pomoÄ?nik HasiÄ?iÄ?, ki pa je okrnjeno ekipo le motiviral in pripeljal do uspeĹĄnega zakljuÄ?ka.

Vsi raÄ?unajo, da bo naslednja sezona bolj uspeĹĄna.

S to tekmo pa v klubu ĹĄe niso konÄ?ali sezone. Sedaj jih najprej Ä?akajo kvalifikacije za drĹžavno prvenstvo posamezno, nato ĹĄe klubsko prvenstvo posamezno in v parih ter udeleĹžba na mednarodnem turnirju na Reki. UdeleĹžili se bodo tudi nekaterih turnirjev po domovini in tujini. Druga ekipa se bo med tem pripravljala na sklepni turnir za popolnitev tretje lige, na katerem nastopajo prvaki obmoÄ?ne tekmovalne skupnosti (OTS). Kvalifikacije bodo v zaÄ?etku maja. Upajo, da bo tokrat Ĺ oĹĄtanjÄ?anom uspelo.

Napredovanje v 1. B ligo si je priigrala ekipa Korotana, iz nje se vraÄ?a ekipa Lovrenca, ligo pa zapuĹĄÄ?a ekipa De Vesta. MariborÄ?ane bo nadomestila ekipa ÄŒrne, zmagovalka 3. lige – vzhod. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 24. 3. 2016, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

24. marca 2016

Veliko prijaznega druĹženja ObmoÄ?ni odbor ZdruĹženja za vrednote slovenske osamosvojitve Velenje – Ĺ aleĹĄka na strelskem tekmovanju v organizaciji Slovenske vojske Slovenska vojska si v okviru civilno-vojaĹĄkega sodelovanja prizadeva, da s svojimi dejavnostmi podpira, ohranja in krepi obrambno kulturo ter domovinsko zavest med drĹžavljankami in drĹžavljani Slovenije, zato je letos ponovno organizirala strelsko tekmovanje z vojaĹĄko puĹĄko M-48. Na tekmovanje so se lahko prijavili vsi polnoletni drĹžavljani Slovenije, tako Ä?lani druĹĄtev organizacij in zvez, s katerimi ima SV sklenjene sporazume o sodelovanju, ki so Ĺželeli tako preizkusiti svojo strelsko pripravljenost.

V Ä?etrtek, 17. marca, je na streliĹĄÄ?u PeÄ?ovnik v Celju potekalo na I. ravni 3. strelsko tekmovanje v ekipni konkurenci v streljanju z vojaĹĄko puĹĄko M-48, kal. 7,9

V enem tednu veÄ? trkov Velenje, 15. marca – V zadnjem tednu se je na obmoÄ?ju pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodilo veÄ? prometnih nesreÄ?. K sreÄ?i so se vse konÄ?ale z laĹžjimi posledicami za udeleĹžence, bolj jo je skupila ploÄ?evina.

V kriĹžiĹĄÄ?u Ĺ aleĹĄke in GoriĹĄke sta v torek zjutraj trÄ?ila voznika osebnih avtomobilov. Vzrok je bilo izsiljevanje prednosti. Popoldan je iz enakega razloga priĹĄlo do nesreÄ?e pri Esotechu. V njej se je laĹžje poĹĄkodovala ena oseba.

V sredo popoldan je poÄ?ilo v bliĹžini vrtca Najdihojca. Povod za nesreÄ?o je bila voĹžnja preblizu desnemu robu voziĹĄÄ?a.

Prekratka varnostna razdalja pa je v petek dopoldan botrovala nesreÄ?i na vinskogorskem klancu, zveÄ?er pa je zaradi voĹžnje po levi in voĹžnje pod vplivom alkohola priĹĄlo do nje v kriĹžiĹĄÄ?u Partizanske in Foitove ceste v Velenju.

V ponedeljek popoldan je neznani voznik pri sreÄ?evanju z drugim vozilom pri Partizanskih grobovih z ogledalom zadel vozilo in odpeljal naprej. Za njim ĹĄe poizvedujejo.

Poleg teh prometnih nesreÄ? pa so policisti obravnavali ĹĄe veÄ? manjĹĄih, pri katerih so v odstopu od ogleda. Vendar tudi v takih primerih preverijo, ali udeleĹženci izpolnjujejo pogoje za varno voĹžnjo v cestnem prometu, torej

Ekipi ObmoÄ?nega odbora VSO Velenje-Ĺ aleĹĄka.

mm za druĹĄtva in organizacije (ZdruĹženje za vrednote slovenske osamosvojitve, Zveza MORiS, Zveza slovenskih Ä?astnikov, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih druĹĄtev Sever, Gasilska zveza Slovenije ...) v domicilu 20.

PEHP (pehotni polk) iz Celja, ki deluje v okviru 72. brigade. Ekipa je lahko ĹĄtela 3 Ä?lane, ne glede na spol.

Strelskega tekmovanja na streliĹĄÄ?u PeÄ?ovnik – Celje, se je udeleĹžilo rekordnih 60 ekip, med drugim tudi dve ekipi iz Zdru-

da ne vozijo pod vplivom alkohola in da so vozila registrirana.

Vlomilec ni odnesel niÄ?esar

Med rekreacijo ostal brez avtomobila Velenje, 15. marca – V sredo malo pred 19. uro so bili policisti obveĹĄÄ?eni o tatvini vozila na KidriÄ?evi cesti. Lastnik vozila se je rekreiral, neznanec pa izkoristil njegovo vnemo in mu iz garderobe v telovadnici vzel kljuÄ?e vozila in se z njim odpeljal. Policisti so vozilo naĹĄli, za voznikom pa ĹĄe poizvedujejo. Policisti opozarjajo na veÄ?je samozaĹĄÄ?itno ravnanje. Na rekreaciji vzemite vrednejĹĄe stvari s seboj v telovadnico, tako bodo vedno pod nadzorom.

Koga bo cepil? Ĺ oĹĄtanj, 17. marca – V Zdravstveni postaji Ĺ oĹĄtanj je v Ä?etrtek neznanec ukradel cepivo. V zvezi s tem policisti obvestila ĹĄe zbirajo.

Kolesarska sezona in nesreÄ?e Velenje, 18. marca – Pomlad je na ceste privabila ĹĄtevilne kolesarje, Ĺžal pa so jih spremljale Ĺže tudi nesreÄ?e. V petek dopoldan je VelenjÄ?anka zaradi neprimerne hitrosti padla in se hudo telesno poĹĄkodovala. Popoldan pa se je v nesreÄ?i na Rudarski cesti laĹžje poĹĄkodoval 7-letni otrok.

Ĺženja za vrednote slovenske osamosvojitve – ObmoÄ?nega odbora VSO Velenje – Ĺ aleĹĄka v sestavi: dr. Borut Korun (predsednik VSO Velenje-Ĺ aleĹĄka), Anton De Costa, Ivan BritovĹĄek, Zdenko Zajc, Tihomir Mohor in Jurij Mohor. Pet najboljĹĄih ekip se je uvrstilo v drugi nivo tekmovanja, ki bo potekalo prav tako na streliĹĄÄ?u PeÄ?ovnik v Celju 20. aprila.

Malce tekmovalnega duha je bilo vsekakor Ä?utiti, ĹĄe bolj pa je ĹĄlo za prijetno druĹženje z geslom: vaĹžno je sodelovati, ne samo zmagati, in seveda pri tem gojiti in razĹĄirjati tehniÄ?no oroĹžno kulturo. đ&#x;”˛

ObmoÄ?ni odbor VSO VelenjeĹ aleĹĄka

ponedeljek popoldan pisno seznanili policiste, da je za zdaj ĹĄe neznani voznik pri njih natoÄ?il gorivo, potem pa odpeljal, ne da bi poravnal raÄ?un.

Velenje, 18. marca – V petek je bilo vlomljeno v kulturni dom Velenje in v lokal Mozaik. Neznanec je v objekt vlomil s silo telesa, odnesel pa ni niÄ?esar.

Tudi vlomilec, ki je dan za tem, v soboto, vlomil v Pikado klub, se ni mogel odloÄ?iti, kaj bi vzel s seboj, zato je vse pustil, kjer je bilo.

Vinska Gora, 19. marca – V soboto proti veÄ?eru je priĹĄlo na Lopatniku do travniĹĄkega poĹžara.

ObÄ?an, ki je kuril travo, je skuĹĄal poĹžar pogasiti sam, pri tem pa se je laĹžje poĹĄkodoval.

Ostalo pri poskusu

Vloma v dve hiĹĄi

Velenje, 19. marca – V soboto popoldan je neznanec poskuĹĄal vlomiti v stanovanjsko hiĹĄo na obmoÄ?ju PireĹĄice. Vlomilec v notranjost ni priĹĄel.

V ponedeljek dopoldan pa so policisti obravnavali poskus vloma v stanovanje v 1. nadstropju na TomĹĄiÄ?evi, kamor je vlomilec ponoÄ?i skuĹĄal priti skozi balkonska vrata, a mu to ni uspelo. Je pa povzroÄ?il nekaj gmotne ĹĄkode na vratih.

Pozabila plaÄ?ati Velenje, 19. marca – V soboto popoldan si je nakupovalka v Hoferju nabrala za 44 evrov blaga, potem pa ga ÂťpozabilaÂŤ plaÄ?ati. Zdaj jo Ä?aka kazenska ovadba.

Predstavniki Petrola pa so v

TravniĹĄki poĹžar

Polzela, 21. marca – V nedeljo je na Bregu pri Polzeli vlomilec vlomil v hiťo skozi vrata kurilnice. Ukradel je gotovino.

V DobriĹĄi vasi pa je neznanec v hiĹĄo vlomil skozi vhodna vrata.

Odnesel je denarnico z gotovino in nekaj zlatnine.

Zatajil mobilni telefon Velenje, 21. marca – V ponedeljek zveÄ?er si je neznanec prilastil mobilni telefon LG, ki ga je lastnica pozabila na klopi na Kardeljevem trgu. Telefon je vreden 200 evrov, najditelj pa je s tem, ko je najdbo zatajil, storil kaznivo dejanje.

Iz POLICIJSKE beleĹžke V trgovini krĹĄil javni red

Sivolasec otroka vabil v vozilo

Velenje, 16. marca – V sredo zveÄ?er je v trgovini na KidriÄ?evi obÄ?an krĹĄil javni red in mir. Pred prihodom policistov je odĹĄel.

Policisti bodo z njim opravili pogovor naknadno – Ä?e ga Ĺže niso – in mu za krĹĄitev napisali raÄ?un.

TopolĹĄica, 15. marca – V torek je oÄ?e policiste obvestil, da je njegovega otroka na poti iz ĹĄole vabil v vozilo neznanec in mu pri tem ponujal bombone. Ponovno so bili policisti o vabljenju otroka v vozilo obveĹĄÄ?eni dva dni za tem, v Ä?etrtek. V obeh primerih je ĹĄlo za neznanega sivolasega moĹĄkega s sivo brado, vozil pa naj bi siv enoprostorec oziroma vozilo karavan izvedbe.

Policisti prosijo tiste, ki so videli ali opazili tega neznanca, da jih o tem obvestijo.

Obenem svetujejo starĹĄem, da se z otroki pogovorijo o tem, kako naj v podobnih primerih ravnajo, in da naj ne nasedajo lepim obljubam neznancev ter vstopajo v njihova vozila. Vsako đ&#x;”˛ tako dejanje je treba prijaviti tudi policiji.

Grozil v lokalu Velenje, 17. marca – Okoli poldruge ure so v Ä?etrtkovem jutru policisti ĹĄli v lokal Pit stop, kjer je gost grozil in zmerjal lastnika lokala. Za to si je prisluĹžil plaÄ?ilni nalog.

Znanki sta se sprli v trgovini Velenje, 18. marca – V petek sta se v trgovini na KidriÄ?evi sprli znanki. Prepir je ena od njiju prijavila policistom. Ti bodo z drugo opravili pogovor, nato pa ustrezno ukrepali.

En plaÄ?ilni nalog ni zadostoval Velenje, 20. marca – Okoli pol ene ure so bili policisti v nedeljo obveĹĄÄ?eni o motenju noÄ?nega miru na PreĹĄernovi, kjer je iz stanovanja odmevala glasna glasba.

Policisti so jo (zaÄ?asno) utiĹĄali tako, da so stanovalcu napisali plaÄ?ilni nalog. A ta ni zadostoval. Ko so odĹĄli, si je stanovalec dal duĹĄka ĹĄe enkrat, ĹĄe enkrat pa so do njega ĹĄli tudi policisti. V drugo so ga vzeli s seboj in ga namestili v prostore za pridrĹžanje ter mu napisali dodaten plaÄ?ilni nalog.

Malo marihuane Velenje, 21. marca – V ponedeljek so policisti VelenjÄ?anu zasegli zeleno posuĹĄeno rastlino, za katero sumijo, da je marihuana. ÄŒe bodo dobili potrditev suma, bodo ukrepali.

Pomladni dnevi in varnost Vsakoletni planiĹĄki tekmovalni dnevi oznanjajo tako zakljuÄ?ek sezone smuÄ?arskih skokov in poletov kot tudi pomlad, ki je planiĹĄke dneve obdarila z obilo sonca in pomladnimi temperaturami. ZasneĹženi vrhovi okoliĹĄkih gora, obsijani s soncem, so ustvarili idiliÄ?no in najlepĹĄo kuliso za sanjske nastope slovenskih orlov ter zakljuÄ?no slovesno podelitev pokalov najboljĹĄim. Peter Prevc, kot Peter Veliki, je osvojil, kar se je dalo osvojiti, in tako sebi kot vsem ostalim smuÄ?arskim skakalcem postavil mejnike, ki jih bo teĹžko doseÄ?i in preseÄ?i. V senci doseĹžkov slovenskih orlov je ostala varnost, ki je bila letos ravno tako na visoki ravni. PlaniĹĄki organizacijski komite in SmuÄ?arska zveza Slovenije si zasluĹžita pohvale za dvig organizacijske in kulturne ravni prireditve, s Ä?imer so prepreÄ?ili, da bi ĹĄtevilo incidentov zaradi alkoholnih hlapov na prizoriĹĄÄ?u ter kilometrskih zastojev postavilo v senco dogajanje na letalnici. Skrbno naÄ?rtovani ukrepi za zagotovitev varnosti udeleĹžencev planiĹĄkih poletov na samem prizoriĹĄÄ?u kot tudi na cesti od Jesenic do Planice so bili tudi izvedeni usklajeno, da je vse potekalo bolj ali manj brezhibno.

PlaniĹĄki dnevi oznanjajo tudi konec zimske sezone. Petnajstega marca se je namreÄ? izteklo obdobje, ko je bila v Sloveniji za vsa motorna vozila obvezna uporaba zimske opreme. ÄŒeprav so temperature spomladanske in niÄ? ne diĹĄi po snegu, je za vse nas, ki smo odvisni od avtomobila oziroma voĹžnje, dobro poÄ?akati vsaj ĹĄe kakĹĄen dan ali celo teden, da nas kakĹĄno jutro ne bi presenetile nizke temperature ali celo zasneĹžene in spolzke ceste. Toda navkljub temu bo vendarle treba v naslednjih tednih zamenjati zimske z letnimi pnevmatikami. VoĹžnja avtomobila z zimskimi pnevmatikami v spomladanskem in poletnem Ä?asu ni neprimerna zgolj zaradi veÄ?je obrabe ob segretem asfaltu, ampak tudi zaradi veÄ?je porabe goriva in slabĹĄih voznih lastnosti. Pri tem je treba upoĹĄtevati, da namestimo ustrezne in ohranjene pnevmatike, kajti le tako lahko priÄ?akujemo, da se bomo v prihajajoÄ?em obdobju, vse do 15. novembra, vozili varno in prijetno. Ne glede na to, da je v tem obdobju vreme veliko bolj naklonjeno voznikom in so vozne razmere veliko bolj prijazno kot v jesensko-zimskem obdobju, morajo biti pnevmatike v dobrem stanju, da lahko zagotovijo dober oprijem na vroÄ?em asfaltu in ohranijo stabilnost vozila ob poletnih nalivih ali takrat, ko je treba zaradi okoliĹĄÄ?in hitro spremeniti smer in se izogniti oviri ali pred njo ustaviti.

Do poletja nas na cesti Ä?aka ĹĄe veliko drugih nevĹĄeÄ?nosti. Prva je pesek, ki ga Ĺže pridno odstranjujejo z mestnih ulic, ĹĄe zlasti za voznike motornih koles in mopedov ter kolesarje. ÄŒeprav je bila pretekla zima bolj mila in vzdrĹževalcem ni bilo treba obilno posipavati voziĹĄÄ?a, je peska ĹĄe vedno precej in bo treba ĹĄe nekaj Ä?asa poÄ?akati, da se bo pospravil ali ÂťzvozilÂŤ z voziĹĄÄ?a. Druga nevĹĄeÄ?nost so udarne jame in druge poĹĄkodbe voziĹĄÄ?a, ki se vsako leto pojavijo ob koncu zime. V zadnjih letih smo zaradi okrnjenih proraÄ?unskih postavk, namenjenih za vzdrĹževanje naĹĄih cest, Ĺže vajeni krpanja in popravljanja cest, ki jih vsaka zima dodatno zdela. Zato je prav, da se tega zavedamo, ĹĄe zlasti takrat, ko se vozimo po cestnih odsekih, ki jih ne poznamo in niso del naĹĄega vsakdanjika. To je tudi dodatni razlog, da upoĹĄtevamo prometno signalizacijo ter omejitev hitrosti voĹžnje, da se lahko pravoÄ?asno izognemo ali po potrebi tudi ustavimo, da ne bi poĹĄkodovali pnevmatike ali ĹĄe kakĹĄnega drugega dela vozila. Predvsem pa je nevarno, da ne bi zaradi tega izgubili nadzora nad stabilnostjo vozila in bi nas lahko zaneslo z voziĹĄÄ?a ali v drugo nasproti vozeÄ?e vozilo. Vse to se namreÄ? lahko zgodi oziroma se dogaja.

PrihajajoÄ?i dnevi in tedni naj minejo v znamenju sonca. Poleg tega pa naj bodo tudi prijazni z vidika varnosti. Pri tem imamo velik del odgovornosti, saj je veliko odvisno od naĹĄega ravnanja.

Zato ob koncu: sreÄ?no in vse dobro!

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Preventivna akcija StarejĹĄi voznik Velenje – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo ta mesec v okviru preventivne akcije StarejĹĄi voznik pripravil dve preventivni predavanji in izobraĹževanji, namenjeni izboljĹĄanju prometne varnosti. Na njih bodo obdelali razliÄ?ne teme, denimo vzroke za nastanek prometnih nesreÄ?, odgovornosti voznika, varnostni pas, udeleĹženci pa se bodo lahko preizkusili tudi na simulatorju varne voĹžnje.

Prvo predavanje bo danes, v Ä?etrtek, 24. marca ob 17. uri v dvorani Gasilskega doma Velenje, drugo pa v torek, 29. marca, ob 17. uri v dvorani Krajevne skupnosti Konovo. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 24. 3. 2016, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

24. marca 2016

23

Na Golteh driÄ?ali po starem V soboto, 19. marca, se je pri Treh plotih na Golteh zbrala na 10. sreÄ?anju mala stotnija smuÄ?ark in smuÄ?arjev SmuÄ?anja po starem iz veÄ? krajev Slovenije.

Na tekmah voĹžnje med koli in skokov Ä?ez ÂťskoÄ?nikÂŤ so se pomerili v atraktivnih starodobnih oblaÄ?ilih ter tudi z do sto let staro opremo – dilcami z vezmi kandahar, patentaricami in drugimi izvedbami, pa z lok smuÄ?kami idr. SreÄ?anje je v izjemno lepem vremenu tokrat organiziral Gornjesavinjski smuÄ?arski klub Mozirje in njegova Sekcija Veseli SavinjÄ?ani. Tekmovanja so se udeleĹžili Ä?lani 14 slovenskih klubov: iz bliĹžnje okolice Podmeninski gadje iz BoÄ?ne ter ÂťOld-ski-bojsiÂŤ iz Gaberk. Vratolomno voĹžnjo v spretnostnem smuÄ?anju okoli ovir so uprizorili na druĹžinski progi (Medvedjak–Trije ploti), tekmo v skokih pa na 7-metrski skakalnici

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Dobro veste, kaj vam najbolj manjka. Potrebni ste spremembe okolja. To Ä?utite Ĺže nekaj Ä?asa, a se ne morete odloÄ?iti, da bi tudi ukrepali. DruĹžina vas bo podprla v vsem, kar si boste zaĹželeli, in vam stala ob strani. Malo manj razumevanja bodo imeli v sluĹžbi. ÄŒe boste spretni, boste reĹĄili tudi to. Tudi zdravje bo solidno, predvsem boste lahko sreÄ?ni, saj se spet dobro poÄ?utite. Sicer pa ste v zadnjih tednih spoznali, kaj vas spravlja v slabo poÄ?utje in poslediÄ?no v slabo voljo. ÄŒe se boste drĹžali navodil in posluĹĄali notranji glas, bodo naslednji tedni res lepi. Pa tudi energije boste imeli vsak dan veÄ?. Ljubezen Ĺže v prvih dneh uradne pomladi? Ĺ˝al bo ostala le poboĹžna Ĺželja. In to velika.

Bik od 22.4. do 20.5.

LepĹĄi dnevi vam ne bodo po godu, saj dobro veste, da ne boste imeli kaj veliko od njih. ÄŒaka vas namreÄ? ogromno dela, za ĹĄtirimi stenami pa laĹžje zdrĹžite, Ä?e je zunaj slabo vreme. Ko boste opravili z glavnino dela, boste imeli spet Ä?as, da se posvetite partnerju in tudi sebi. Da je bil Ä?as za to res Ĺže skrajni, pa tako dobro veste. DoĹživljala bosta novo osveĹžitev vajine zveze, ki se bo zaÄ?ela Ĺže te dni. Imela se bosta tako lepo, da ne bosta potrebovala druĹžbe. Pa Ä?eprav si bodo drugi Ĺželeli vajino in vaju bodo vabili na vse konce. Najbolj sreÄ?ni boste doma in v naravi. Za samske pa Ĺžal ne kaĹže, da bi se njihov status spremenil. Ne ĹĄe, a ni veÄ? daleÄ?. April bo letos vaĹĄ mesec na podroÄ?ju Ä?ustev.

DvojÄ?ka od 21.5. do 21.6.

ŽlajferÂŤ. Brez lomljenja kosti se je tako konÄ?alo letoĹĄnje domala najveÄ?je in verjetno zadnje tekmovalno druĹženje smuÄ?arjev starodobnikov. NajveÄ? odliÄ?ij so si pred gostiteljsko ekipo iz Mo-

zirja prisluĹžili Podmeninski gadje, najdlje pa je na smuÄ?eh poletel Dani Stropnik pred drugouvrĹĄÄ?enim sreÄ?nim SreÄ?kom Ledinekom, oba od Veselih SavinjÄ?anov. Na koncu so bili najbolj ve-

Dvajsetkrat z Marjanom in Milico ÄŒeprav je bila cvetna nedelja, predhodnica enega najveÄ?jih krĹĄÄ?anskih praznikov, in zgodovinski poleti v Planici, nas je v naravo zvabil zelo lep sonÄ?en dan, kamor sta nas popeljala Marjan in Milica Skaza, neutrudna Ä?lana Planinskega druĹĄtva (PD) Velenje.

Sprva je omenjeno PD marÄ?evske planinske izlete namenilo predvsem Ĺženskam, v katerih druĹžbo vsekakor sodijo tudi moĹĄki! PoÄ?asi se je ĹĄtevilÄ?nost udeleĹžencev veÄ?ala in po nekaj letih so pojenjale moÄ?i organizatorjem ‌ Ker bi bilo ĹĄkoda prekiniti Ĺže uteÄ?ene pohode, je stvar vzel v roke Marjan z Ĺženo Milico in leta 1997 je bil organiziran takĹĄen pohod pod njunim vodstvom. Vanj vsa leta vlagata vso svojo energijo in letos je bil Ĺže dvajseti po vrsti. Doslej sta na te izlete popeljala okrog 1250 ljudi oz. povpreÄ?no 60 do 65 na pohod. Vsekakor zelo lepa ĹĄtevilka in marsikdo se pohoda udeleĹži prav zaradi njiju.

Letos smo se z avtobusom popeljali v smeri Celja in Ĺ tor, od koder smo po vijugasti cesti mimo Svetine prispeli do izhodiĹĄÄ?a pri Celjski koÄ?i. Ĺ˝e nas je grelo

od 25. 3. do 31. 3.

- 26. marca 1977 je Planinsko druĹĄtvo Velenje v Nami (danes je tam velenjska knjiĹžnica) pripravilo prvi planinski ples; - leta 1923 je 27. marca v Mariboru umrl jezikoslovec, pedagog in politik dr. Karel VerstovĹĄek, doma iz Velenja; - 28. marca 1794 se je v Kapelah pri BreĹžicah rodil pesnik Andrej Urek, ki je kot Ĺžupnik in dekan zadnjih dvajset let svojega Ĺživljenja preĹživel v Ĺ kalah pri Velenju; - spomladi leta 1963, ko je bilo v

sonce, ko smo stopili na gobarsko uÄ?no pot, ki nas je sprva popeljala v strmino nad koÄ?o, zatem pa smo se vseskozi spuĹĄÄ?ali proti LaĹĄkemu. Spotoma smo

ma v nebo dviga romanska cerkev sv. Mihaela. Ustavili smo se ÂťPod kozolcemÂŤ v JagoÄ?ah, kjer je bil naĹĄ cilj. Ob vstopu v notranjost se je na televiziji ravno od-

seli organizatorji s predsednico Mojco KriĹž, saj so tekmovanje v idiliÄ?nem ambientu Golt sklenili brez opaznih kriĹžev in teĹžav. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Po hribih Şeno Milico med nas razdelila unikatna darila. Njuna planinska spremljevalka Magda Žist se jima je v naťem imenu zahvalila za dolgoleten trud in Marjana

Marec vam bo, Ä?eprav se izteka, vedno bolj vĹĄeÄ?. K temu bo zagotovo veliko doprineslo to, da so dnevi daljĹĄi in da bodo tudi vremensko prijaznejĹĄi. Ĺ e bolj pa to, da se vam je Ĺživljenje umirilo. NiÄ? veÄ? ne boste ponoÄ?i prepoteni skakali pokonci od skrbi. Vsaj najveÄ?je so Ĺže preteklost, tiste majhne pa se vam ne bodo zdele tako pomembne, da bi si pili kri. In prav je tako. V teh dneh se boste odloÄ?ili za veÄ?ji nakup. NaÄ?rtno in premiĹĄljeno. Ujeli boste izjemno ugoden trenutek in veliko privarÄ?evali. To vas bo seveda osreÄ?ilo. Za delo pa naslednji teden ne bo najboljĹĄi. Ustvarjalni boste krepko manj kot sicer, kar vam bo Ĺže kmalu zaÄ?elo iti na Ĺživce. Kje je vzrok le slutite, priznati pa si ĹĄe ne boste hoteli. Ker vam ni v ponos.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Zdelo se vam bo, da Ä?as kruto hiti. Dnevi vam bodo minevali kot hip, tedni prav tako.

Tudi zato, ker bodo zelo aktivni in polni. Zavedati ste se zaÄ?eli, da boste morali vloĹžiti zelo veliko truda, Ä?e boste Ĺželeli uresniÄ?iti vse Ĺželje, ki ste si jih zadali na zaÄ?etku letoĹĄnjega leta. ÄŒe ne boste zaÄ?eli takoj, tudi letos ne bo ĹĄlo po Ĺželjah in naÄ?rtih. ÄŒeprav radi tudi poÄ?ivate in uĹživate v brezdelju, se bo to v naslednjih tednih moralo spremeniti. Ker Ä?utite, da vam res lahko uspe, to tudi ne bo ne vem, kako teĹžko in hudo. A najveÄ? boste morali narediti za svoje zdravje. ÄŒe ne boste poskrbeli zanj, pozabite na vse drugo. TeĹžave, ki se oglaĹĄajo, niso od vÄ?eraj. Poznate jih in tudi veste, kaj jih povzroÄ?a. Zato se ne slepite veÄ?.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Ĺ˝eleli ste si, da Ä?im prej pride ne le koledarska, ampak Ä?isto prava, topla pomlad.

Mokrote in dolge, Ä?eprav mile zime, z njimi pa kislih obrazov ljudi, ki vas obdajajo, ste se letos Ĺže krepko naveliÄ?ali, poleg tega pomlad vedno povezujete tudi z lenarjenjem na soncu in v naravi. Ĺ˝eljo si boste uresniÄ?ili Ĺže ob koncu tega tedna, ki bo za povrhu prazniÄ?no obarvan. Ĺ˝elite si spet najti Ä?as za prijatelje in druĹžino, saj dobro veste, da se zaradi preveÄ? obveznosti preveÄ? oddaljujete od njih. To Ä?utite vsak dan bolj intenzivno. Prvi zametki sprememb se bodo zgodili Ĺže med prazniÄ?nim koncem tedna. UĹživali boste, kot Ĺže dolgo ne. Ĺ portne aktivnosti vam bodo pomagale prebroditi Ä?udne obÄ?utke, s katerimi se borite zadnje Ä?ase. Le voljo, da se jih zaÄ?nete res lotevati, morate konÄ?no zbrati. Ljubezensko podroÄ?je ne bo prav niÄ? razburljivo. Lahko bi rekli, da se z njim trenutno ne obremenjujete.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Pred vami je zelo povpreÄ?en teden. Tudi v naslednjih dneh boste imeli veliko dela kot po navadi, a vendarle si boste priznali, da vas to tudi osreÄ?uje. Zato boste vse opravljali z nasmehom na obrazu. Tudi zato, ker veste, kako nesreÄ?ni ste, kadar nimate kaj poÄ?eti. Brezdelje je za vas zagotovo ena najhujĹĄih kazni. K sreÄ?i je ne boste obÄ?utili.

Sorodniki bodo v teh dneh zelo prijazni, prav razvajali vas bodo. To vam bo sprva godilo, a ne veÄ? dolgo, saj boste imeli obÄ?utek, da imajo nekaj za bregom. Res bodo imeli, kar vam bodo povedali na druĹžinskem sreÄ?anju ob veliki noÄ?i. S tem vam bodo pokvarili praznike. In ĹĄe nekaj dni novega tedna. Potem pa boste rekli bobu bob in jih postavili na svoje mesto.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Do konca meseca marca vam bodo dobri prijatelji in sorodniki, s katerimi ste se Ĺže nekaj Ä?asa bolj malo videli, polepĹĄali kar nekaj dni. Najprej, ker se bodo sploh javili, in potem ĹĄe z obiskom v Ĺživo. A prihodnji teden ne bo v celoti lep. NajveÄ? teĹžav boste pravzaprav imeli na poslovnem podroÄ?ju. Zato ukrepajte, preden se boste zaÄ?eli utapljati v nedokonÄ?anih poslih. Dobro veste, kako muÄ?i vas, Ä?e delo ne teÄ?e po vaĹĄih Ĺželjah in Ä?e ni pravoÄ?asno opravljeno. Kar se Ä?ustev tiÄ?e, bo teden prijeten in topel. Tudi zato boste precej sanjarili, kar vam bo v teh dneh res dovoljeno. Nekatere sanje pa se bodo uresniÄ?ile prej kot si predstavljate. SreÄ?a vam bo sijala Ĺže iz obraza, partner pa bo poskrbel, da bo tako tudi ostalo. Pripravlja vam prijetno preseneÄ?enje.

Zadovoljni udeleĹženci izleta Ĺžena

obÄ?udovali prebujajoÄ?o se naravo in druĹžno klepetali. Marjan nas je seznanjal o zanimivostih ob poti, saj jo pred pohodom do potankosti raziĹĄÄ?e.

Pred nami se je priÄ?elo odstirati LaĹĄko, nad katerim bdi Hum, na desnem bregu Savinje pa se s hriba Ĺ mihel z dvema zvoniko-

tovarni Gorenje zaposlenih Ĺže 559 delavcev, so na bivĹĄem nogometnem igriĹĄÄ?u velenjskega Rudarja ob ĹželezniĹĄki postaji v Velenju zaÄ?eli graditi novo proizvodno halo Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje; - v nedeljo, 30. marca, leta 1919 so v Ĺ oĹĄtanju v Vasletovem hotelu (danaĹĄnji Kajuhov dom) ĹĄoĹĄtanjski igralci izvedli ljudsko igro s petjem "NaĹĄa kri" avtorja Frana SaleĹĄkega FinĹžgarja; - Rudnik boksita v Vranji peÄ?i v LoĹžnici pred aprilom 1941 ni deloval, okupator pa je zaÄ?el izkoriĹĄÄ?ati tudi zaloge boksita; delniĹĄka druĹžba, ki je imela sedeĹž v Berlinu, je po zakupni pogodbi zaÄ?ela kopati boksit v LoĹžnici in ga voziti na velenjsko ĹželezniĹĄko postajo; dokler je rudnik obratoval, je bilo tam zaposlenih 20 do 40 delavcev;

vijal finale smuÄ?arskih skokov v Planici, kjer so blesteli naĹĄi skakalci in prisluhnili smo naĹĄi himni. VeÄ? kot lep uvod v prijetno druĹženje ob harmoniki s plesom.

Prepustili smo se gurmanskim uĹžitkom, nato pa je sledil ÂťMarjanov protokolÂŤ. Pri tem sta z

Dr. Karel VerstovĹĄek (Foto Arhiv Muzeja Velenje) prvo pomembno akcijo na velenjskem obmoÄ?ju so partizani opravili v noÄ?i na 30. marec 1942, ko so napadli rudnik v LoĹžnici in uniÄ?ili veÄ?ino rudniĹĄkih naprav; okupator je proizvodnjo obnovil, vendar so partizani vseskozi prepreÄ?evali od-

pozvala, da je obudil spomine na prehojene poti. Med prisotnimi je bilo veliko njunih zvestih spremljevalcev. Ogledali smo si ĹĄe domaÄ? etnoloĹĄki muzej ter se zadovoljni in hvaleĹžni vrnili domov z obljubo, da se na teh pohodih sreÄ?amo tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

Marija Lesjak

voz boksita in ga leta 1944 povsem onemogoÄ?ili; - 30. marca 1970 so po 15. amandmaju zvezne oziroma 13. amandmaju republiĹĄke ustave sprejeli nov statut Rudnika lignita Velenje, ki je uvedel nove oblike organiziranja v zdruĹženem delu; - v obÄ?ini Velenje je bilo konec marca leta 1982 187 iskalcev zaposlitve, v obÄ?ini Mozirje 46, konec marca leta 1990 je preko velenjskega Zavoda za zaposlovanje delo iskalo 909 oseb, konec marca leta 1991 pa je bilo iskalcev zaposlitve v obÄ?ini Velenje Ĺže 1371; - 31. marca 1992 so na zasedanju velenjske skupĹĄÄ?ine poslanci izbrali nov grb obÄ?ine Velenje avtorjev Staneta Hafnerja in Vlada VrbiÄ?a. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Ustvarjalni boste kot Ĺže dolgo ne. Tega ne boste obÄ?utili le vi, odkrito vam bo to priznavala tudi okolica. Ker ste zadnje mesece precej energije vlagali v svoj videz in poÄ?utje, boste imeli energije dovolj prav za vse, kar vam bo v naslednjih dneh prinesel vsakdanjik. Med dogodki, ki se vam obetajo, bo diĹĄalo tako po roĹžicah kot pelinu. Je paÄ? tako, da Ĺživljenje ni vedno prijazno, kar dobro veste. Tokrat boste pripravljeni, zato pelin ne bo tako grenak. Dobra prijateljica vas bo pravoÄ?asno opozorila na neko zadevo, ki vam Ĺže nekaj Ä?asa ne pusti mirno spati. Ukrepali boste pravilno. ÄŒe pa vendarle ne boste prepriÄ?ani o svoji odloÄ?itvi, pojdite raje po nasvet k strokovnjaku. Neko slovo bo zelo teĹžko. Sploh, ker bo dokonÄ?no.

Strelec od 23.11. do 21.12.

Prebudili ste se iz zimskega spanja. Zadnje Ä?ase imate spet radi svoje Ĺživljenje, zato boste znali uĹživati v prav vsakem dnevu tega tedna. ManjĹĄe zdravstvene teĹžave vam bodo sicer malce pokvarile poÄ?utje, ki pa bo na sploĹĄno prav dobro. Zakaj ste tako zadovoljni, veste le vi in ĹĄe nekdo, ki pa ĹĄe ostaja malce zadrĹžan. Razumite ga, njemu je tokrat teĹžje kot vam, saj lahko tudi izgubi veÄ? kot vi. ÄŒeprav se ne bo zgodilo Ä?ez noÄ?, se boste kmalu spet imeli Ä?esa veseliti. SreÄ?a bo na vaĹĄi strani tudi kar se financ tiÄ?e. ViĹĄek dajte na kupÄ?ek, saj veste, da se lahko stanje na raÄ?unu Ĺže kmalu spremeni. Krepko navzdol. Sploh, ker Ĺže nekaj Ä?asa naÄ?rtujete veÄ?ja vlaganja v dom. Dovolj dolgo odlaĹĄate z njimi, sedaj je Ä?as, da se lotite dela. PoÄ?asi in premiĹĄljeno, kot znate le vi.

Tisto, kar bo najbolj zahtevno opravite sami. Sicer boste spet razoÄ?arani nad mojstri.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Do torka bo vse teklo kot po maslu. Potem se bo krepko ustavilo. V veliki dilemi boste, saj ne boste vedeli, ali naj poĹžrete veliko Ĺžalitev in projekt, ki je nastajal kar nekaj mesecev, speljete do konca, ali ostanete ponosni in naÄ?elni. Zadeva je tako vroÄ?a, da bo najbolje, Ä?e jo dobro prespite. VÄ?asih se dan ne pozna po jutru in tokrat zna to drĹžati kot pribito. Bodite bolj zviti kot nasprotna stran, ki vas oÄ?itno podcenjuje. ÄŒe boste znali zaÄ?utiti pravi trenutek, ko bo res treba odreagirati, boste vi glavni zmagovalec. ÄŒe ne, vam zna biti Ĺžal. Partner vam bo ves Ä?as stal ob strani, tudi pomagal vam bo. Kakorkoli se boste odloÄ?ili, mu bo prav. Temu se ĹĄe vedno reÄ?e ljubezen. Vajina trenutno spet doĹživlja novo pomlad. Zato bo vse laĹžje. Zdravje bo odliÄ?no.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

ÄŒe v teh dneh ne boste na dopustu, vas bodo zagotovo zasuli z delom. ÄŒe boste, se bo to zgodilo, ko se vrnete v sluĹžbo. Tega se k sreÄ?i zavedate. Ker bo veÄ?ina takega, ki vam prinaĹĄa tudi radost, ne bo hudo. Tudi zato ne, ker boste znali poskrbeti, da si v redkih prostih urah naberete novo energijo in se dodobra sprostite. Tisti, ki pa uĹživate zgodnje pomladanske poÄ?itnice, jih boste uĹžili z veliko Ĺžlico. Nekdo, ki vam je blizu, se bo zaÄ?el umikati, Ä?esar si ne boste znali razloĹžiti. Odgovor je jasen in enostaven, a ga noÄ?ete videti. Tudi zato, ker nikoli niste marali velikih sprememb v Ĺživljenju. Raje ste malo trpeli, kot da bi tvegali v iskanju nove sreÄ?e. Sedaj res nimate veÄ? veliko Ä?asa, saj bodo Ä?ustva na krepkem prepihu. Tako vaĹĄa kot partnerjeva.

Poskrbite, da se med vama spet zaiskri.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Tudi tisti, ki vas dobro poznajo, bodo opazili, da se z vami dogaja nekaj Ä?udnega. Ko zaÄ?utite, da vam kdo postaja resniÄ?no vĹĄeÄ?, se namreÄ? zaÄ?nete umikati iz njegove druĹžbe.

Tega paÄ? ne morejo vsi poĹžreti in tudi sprejeti ne, zato ste na dobri poti, da tudi tokrat dlje od simpatije in globokih pogledov ne bo ĹĄlo. Pa Ä?eprav si zelo Ĺželite veÄ?. In to Ĺže nekaj Ä?asa. Ob tem imate ves Ä?as obÄ?utek krivde, ki pa je varljiv. Premalo namreÄ? mislite nase in na svojo sreÄ?o, vedno mislite na posledice, ki bodo prizadele vse okoli vas. Ne beĹžite v osamo, tudi s Ä?ustvi se je treba znati sooÄ?iti. ÄŒe ĹĄe niste doloÄ?ili, kam na kratke spomladanske poÄ?itnice ali izlet ob koncu tedna, poÄ?asi zaÄ?nite vsaj malo planirati. Tudi zato, da boste imeli s seboj pravo druĹžbo. Z njo bo vse lepĹĄe, verjemite.

Naš čas, 24. 3. 2016, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

24. marca

05.45 05.50 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca: Post Po travnikih … s Stanetom Sušnikom, dok. odd.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Skrivni načrti Radovana Karadžića, dok. film 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Pod drobnogledom, tv Lendava 15.40 Jani Nani, ris.

15.45 V boju s časom (II.), 4/13 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Gravitacijski valovi 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Srobotnik 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: Mizarstvo Bolčič 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Velika noč 00.30 Ugriznimo znanost 00.55 Profil 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, ponov.

02.40 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.50 09.50 10.45 11.15 11.35 12.40 15.55 17.00 18.00 18.30 19.05 19.10 20.00 20.30 22.10 23.45 01.15 02.00 03.05 05.10

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 08.00 08.05 08.15 08.30 09.25 09.55 10.55 11.10 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.50 00.45 01.35 02.10

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.20 17.10 17.25 17.30 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Emilija, ris.

Zgodbe iz školjke: Hišica na drevesu Točka, glasb. odd.

Na lepše Alpe, Donava, Jadran Kino Fokus Halo TV Dobro jutro Slovenija danes: Dolenja vas Halo TV Hotel poldruga zvezdica, 6/10 Hotel poldruga zvezdica, 7/10 Pajkec Piko, ris.

Male sive celice, kviz Avtomobilnost Vzemi me v roke, gledališka predstava Kako si zavezati vezalke, šved. film Pekel Normandije, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

24ur, ponov.

Veseli avtobuski, ris.

Pixi in čarobni zid, ris. Želvica Lulu, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan.

MasterChef Slovenija 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Vohun v nemilosti, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop corn: Pop dizajni, Gušti Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Strokovnjak svetuje: Vizitke Nanovo: Za uspeh je potrebno trdo delo Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: ans. Saša Avsenika, ans.

Jug Regionalne novice 3 Migaj raje z nami Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

24. marca 2016

Sobota,

25. marca

05.55 05.45 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.50 16.35 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.55 01.20 02.15

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem! kviz Ugriznimo znanost: Gravitacijski valovi Drevesa pripovedujejo: Oreh Dnevnik, vreme, šport Tarča Globus Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Olivija, ris.

Studio kriškraš: Materinski dan Duhovni utrip: Abeceda etike Poročila, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom Kioka, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozabav. odd.

Med valovi Odmevi, šport, vreme Škrlatna ulica, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

00.55 01.40 02.40 05.45 06.10

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Emilija, ris.

Vetrnica: Flora in Jana barvata velikonočna jajca Zgodbe iz školjke: Temperamentna Argentina Točka, glasb. odd.

Bleščica, odd. o modi Sledi: Ana Wambrechtsamer, dok. odd.

Halo TV Posebna ponudba Migaj raje z nami, odd. za razg. življenje Dober dan, ponov.

Halo TV Evangeličansko velikonočno bogtoslužje, prenos iz Murske Sobote A veš, koliko te ima rad, ris.

Bacek Jon, ris.

Firbcologi, ponov.

Infodrom Prehod, dok. odd.

Postni prti na Koroškem Križev pot, prenos iz Rima Polnočni klub: Dan za družino Sozvočje svetov – Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Migaj raje z nami, ponov.

Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.05 07.15 07.45 08.00 08.05 08.15 08.30 09.25 09.55 10.55 11.10 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 22.05 22.10 00.00 02.55 03.30

24ur Veseli avtobuski, ris.

Pixi in čarobni zid, ris. Želvica Lulu, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja maja kuha bolje!

24ur vreme 24ur Bitka parov 24ur zvečer Eurojackpot Pasji park, am. film Margaret, am. film 24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: ans. Saša Avsenika, ans.

Jug Strokovnjak svetuje: Vizitke Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš: Kako so se prehranjevali rudarji nekoč Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Kuba Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV : Še pomnite prijatelji, 2. del Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.10 08.40 09.45 10.45 11.10 12.10 15.20 16.00 17.00 18.00 19.00 19.10 19.15 19.40 20.00 20.55 21.10 22.40 23.50

11.50 12.20 12.35 12.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 23.45 23.50

Nedelja,

26. marca

06.00 06.00 07.00 07.20 07.45 08.10 08.35 08.55 09.20 10.00 10.15 10.30 11.00 12.00 13.00 13.25 13.50 14.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.35 22.25 23.00 00.55 01.20 03.15 05.30

07.00 09.00 10.00 10.40 11.30 13.20 13.45 14.15 15.00 17.00 17.45

19.15 19.30 20.00 21.25 22.05 22.55 00.30 01.00 01.30 03.50 sledi 04.20 04.50

06.00 07.00 07.01 07.30 08.00 08.25 08.50 09.00 09.05 09.35 10.00 10.25 10.40 12.10 13.10 13.25 16.05 18.10 18.55 18.58 20.00 22.25 00.10 02.30

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Kamen Čebelica Maja, ris. nan.

Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

Studio kriškraš: Pogrešanje Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 18/26 Male sive celic, kviz Ko mama spi, igrani film Infodrom Kdo si pa ti?, 8/10 Tv arhiv Tednik Dnevnik, vreme, šport O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd.

Ambienti Generacija Zemlja, 2/3 Zaljubljeni v življenje Poročila, vreme, šport Posebna ponudba Severnoameriški navdih Ozare Zu, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Vse je mogoče Fortitude, 11/12 Poročila, vreme, šport Oktober – november, avstrijski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal Mozartine, 1/2

Najboljše jutro Dober dan Med valovi 10 domačih Aleksandrinke, dok. film Migaj raje z nami, razg. življ.

Pot na EP 2016, odd. o nogometu Magazin Fifa – Pot v Rusijo, odd. o športu Adeline pustolovščine, franc. film Škofjeloški pasijon, adaptacija predstave Če bi midva se kdaj srečala, dobrodelni koncert ob svetovnem dnevu Downovega sindroma Infodrom Kdo si pa ti?, 8/10 Burton in Taylorjeva, ang. film Zvezdana Neverjetni Jonathan Goodwin, 3/5 Umetnost propagande, dok. odd.

Bleščica, odd. o modi Aritmija Aritmični koncert – Demolition group Športni posnetki Pot na EP 2016, odd. o nogometu Magazin Fifa – Pot v Rusijo, odd. o športu Polnočni klub: Dan za družino, posn.

24ur Oto čira čara Želvica Lulu, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Harold in vijolična voščenka, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Lego mesto, ris.

Wendy, ris.

Lego Star Wars, ris.

Transformerji, ris.

Tv prodaja Psi so zakon, ang. film Čista hiša, am. ser.

Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas Vprašanje vere, am. film Takle mamo, nan.

24ur vreme 24ur Legenda o Zorru, am. film Drugi moški, am. film 21 gramov, am. film Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Kako so se prehranjevali rudarji nekoč 09.40 Ustvarjalne iskrice (153), Velikonočni pirh 10.00 Iz arhiva VTV, Festival Okarina, Decouter 10.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.05 Prodajno TV okno 11.25 Videospot dneva 11.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Nanovo: Za uspeh je potrebno trdo delo 18.40 Dotiki gora: Planina Blekova 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2375. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Velikonočna poslanica 20.35 Srečno, fantje! jubilejni koncert ob 45-letnici ŠFD Koleda Velenje 22.05 Jutranji pogovori 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

27. marca

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.45 07.55 08.10 08.15 08.20 08.30 08.45 08.55 09.05 09.20 09.30 10.00 12.00 12.30 13.00 13.25 14.50 15.10 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 22.00 22.25 23.45 01.20 01.45 02.40 05.25

06.05 06.20 07.05 08.20 09.00 10.05 11.30 12.4 14.15 14.40 15.25 15.55 16.40 17.50 19.50 20.00 20.45 20.50 22.20 23.50 01.00 01.25 03.20 05.15

06.00 07.00 07.01 07.30 08.00 08.25 08.50 08.55 09.20 09.45 10.00 11.30 13.15 13.30 14.30 16.15 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 22.40 00.50 02.35

Živ žav Emilija, ris.

Zajček Belko, ris.

Ozi bu, ris.

Poldi, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Timi gre, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Sara in Raček, ris.

Medo in Mica, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, ris.

Zu, ris.

Frančkov Fonzek, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Prisluhnimo tišini Velikonočna maša iz Vatikana, prenos Urbi et orbi: Papeževa velikonočna poslanica Obzorja duha: Mir vam bodi Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, ponov.

Plačilni dan, am. film Luči velemesta, am. film Poročila, šport, vreme Vikend paket Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Broadchurch (II), 2/8 Frančišek – papež, ki hoče spremeniti svet, 1/2 Poročila, šport, vreme Nikjer doma, dok. odd.

Nočne dirke, švic. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal Mozartine: Solisti, Komorni zbor in Simfoniki RTV Slovnije in Uroš Lajovic, 2/2

Duhovni utrip Posebna ponudba Glasbena matineja Magnificat za soliste, zbor in orkester v D-duru Ljudje in zemlja Nosorog Oto, danski film Zalubljeni v življenje Ženske in konji, franc. film Zgodbe izza obrazov: Sabina Dermota, 1/3 Zvezdana Ambienti Slovenija danes Potujoča muzika 2015, koncert združenih mlad. zborov v počastitev svetovnega dneva zborovskega petja Rokomet, pokal Slovenije, finale (Ž), prenos iz Ljubljane Žrebanje Lota V divjini z Benom Foglom: Aljaska, 2/4 Žrebanje super Lota Kraj zločina, 1/3 Vse je mogoče, ponov.

Vikend paket, ponov.

Bučke, satir. infor. parodija, ponov.

Zabavni kanal Rokomet – pokal Slovenije: finale (Ž), posn. iz Ljubljane Aritmični koncert – Demolition group, ponov.

24ur, ponov.

OTO čira čara Chuck in prijatelji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Harold in vijolična voščilnica, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Lego mesto, ris.

Lego Star Wars, ris.

Transformerji, ris.

Tv prodaja Garfield, am. film Bogataševa smrt, am. film Tv prodaja Čista hiša, am. ser.

Očka, rocker, am. film Bitka parov Vrtičkanje Polona ga žge 24ur vreme 24ur Znan obraz izma svoj glas Vesel hrup, am. film Recept za romanco, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Kako so se prehranjevali rudarji nekoč 09.40 2374. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 Velikonočna poslanica 10.35 2375. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Srečno, fantje! jubilejni koncert ob 45-letnici ŠFD Koleda Velenje 12.30 Iz arhiva VTV: Mediafest Plitvice, 4. del 15.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.50 Prodajno TV okno 16.05 Videostrani, obvestila 17.10 Prodajno TV okno 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Vizitke 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Čiv čiv čiv 18.40 Ustvarjalne iskrice (152), Lutkovno gledališče v škatli 19.00 Pop corn: Pop dizajni, Gušti 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Saša Avsenika, ans.

Jug 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Dober večer, pesnik! Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

28. marca

06.15 06.30 07.00 08.30 10.30 10.55 11.25 12.05 12.20 13.00 13.45 14.50 15.20 17.00 17.20 17.30 17.55 18.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 22.00 22.25 22.55 23.00 00.10 00.35 01.30

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.40 09.05 09.30 09.50 10.05 11.20

Utrip Zrcalo tedna Slovenski pozdrav Oto Pestner – 60 let Severnoameriški navdih 10 domačih Vem!, kviz NaGlas!

Mejice, dok. odd.

Dnevnik, vreme, šport Sveto in svet: Velika noč Dober dan, Koroška Mama, rad te imam, latvijski film Poročila, šport, vreme Postni prti na Koroškem, ponov.

Kdo si pa ti, 9/10 Novice eRTeVe Emilija, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Frančišek – papež, ki hoče spremeniti svet, 2/2 Poročila, šport, vreme Umetni raj Glasbeni večer: Magnificat, tv balet Mozartine Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Info-kanal

23.40 02.10 05.10

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Emilija, ris.

Lalanit, burleska za otroke Čebelica Maja, ris. nan.

Peter Zajec, ris. film Zgodbe iz školjke: Prijatelja Duhovni utrip: Abeceda etike Halo TV Črno-bela nebesa, dokum. feljton 21. gala koncert Radia Ognjišče: Pojmo naše pesmi Avtomobilnost Osmi dan Polnočni klub: Dan za družino Ljudje in zemlja Mabo, avstral. film A veš, koliko te imam rad, ris.

Bacek Jon, ris. Štiri ušesa sredi lesa, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Ko mami spi, igrani film Megabiti energije: Vonj gozda, žum voda, dok. odd.

Nogomet – prijatelj. tekma: Severna Irska – Slovenija, prenos iz Belfasta Spomini: Alojz Senekovič, pogov. odd.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.05 07.15 07.45 08.00 08.05 08.15 08.30 09.25 09.55 10.55 11.10 12.05 12.20 13.25 15.05 16.00 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.25 00.20 01.10

24ur, ponov.

Veseli avtobuski, ris.

Pixi in čarobni zid, ris. Želvica Lulu, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Garfield 2, am. film Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Dan najlepših sanj Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Buden, nan.

Zvoki noči

11.50 13.25 14.10 14.40 16.05 17.15 19.00 19.10 19.15 19.25 19.30 19.45 20.10 22.45

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Jaz sem najmočnejši, gledališka predstava Vrtca Velenje, enota Tinkara 09.25 Ustvarjalne iskrice ( 09.40 Napovedujemo 09.45 2375. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativa oddaja 10.15 Jesen življenja, Dom sv. Jožefa Celje, dr. Metka Klevišar 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospot dneva 11.55 Prodajno TV okno 12.10 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Velikonočnica, dokumentarni film 18.10 SVIT, enostavno in hitro testiranj (2) 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 800 let dominikancev: p. Vanči Arzenšek 21.00 Srečno, fantje! jubilejni koncert ob 45-letnici ŠFD Koleda Velenje 22.30 Iz arhiva VTV: Mediafest Plitvice, 4. del 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

Sreda,

29. marca

06.10 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.15 13.00 13.30

Dnevnikov izbor Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem, kviz!

Obzorja duha: Mir vam bodi Polhi, dok. odd.

Dnevnik, šport, vreme Skrivni načrti Radovana Karadžića, dok. film 14.20 Kaj govoriš?=So vakeres?

15.00 Poročila 15.10 Kanape, tv Lendava 15.40 Muk, ris.

15.50 Srečo kuha Cmok, ponov.

16.25 Profil: Eva Petrič 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Zgodbe izza obrazov: Matej Markovič, 2/3 17.55 Novice 18.00 Utrinek, izob. odd.

18.05 Muk, ris.

18.10 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Anno Domini, 2/12 20.50 Žametna kantilena, violinist Dejan Bravničar 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Anton Brolih – pater Polikarp, pogov. odd.

00.35 Profil: Eva Petrič 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, ponov.

02.20 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 09.00 10.20 11.50 14.15

21.40 23.35 23.05 23.40 00.25 01.20 05.10

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Emilija, ris.

Vetrnica: Peka Zgodbe iz školjke: Kamen Točka, glasb. odd.

Tv arhiv Dobro jutro Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Dober dan Halo TV Hotel poldruga zvezdica, 8/10 Hotel poldruga zvezdica, 9/10 A veš, koliko te imam rad, ris.

Bacek Jon, ris. Štiri ušesa sredi lesa, ris.

Studio kriškraš: Pogrešanje Puščavska vojna: Tobruk, 1/2 Neverjetni Jonathan Goodwin, 3/5 Na poljih Flandrije, 8/10 Ambienti, ponov.

Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.05 07.15 07.45 08.00 08.05 08.15 08.30 09.25 09.55 10.55 11.10 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.40 23.15 00.10 01.05 01.55 02.30

24ur, ponov.

Veseli avtobuski, ris.

Pixi in čarobni zid, ris. Želvica Lulu, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nad.

Tv prodaja Moja mami kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja maja kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Preverjeno Takle mamo, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Buden, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 800 let dominikancev: p. Vanči Arzenšek Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mladi za Veleje, 45 let ŠFD Koleda Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2376. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Dotiki gora: Trupejevo poldne Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Bolezni ožilja Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

15.45 17.00 17.55 18.30 19.00 19.15 19.20 19.30 20.00 20.50

11.35 11.55 12.10 12.15 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.35 20.55 21.00 22.00 23.30 23.35

30. marca

05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.25 13.00 13.30 14.15 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.15 18.20 18.55 19.00 20.05 21.40 22.00 23.05 00.40 01.05 01.30 01.55 02.55

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Umetni raj: Filmska glasba v slovenskem filmu Po travnikih ... s Stanetom Sušnikom: Simona, dok. odd.

Dnevnik, vreme, šport Intervju: France Cukljati Prava ideja: Mizarstvo Bolčič Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil: Marko Pogačnik Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Na naši zemlji: Primož nad Ljubnim Sara in Raček, ris.

Simfonorije, ris.

Vem! kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Čarovnija v mesečini, am. film Kino Fokus Odmevi, šport, vreme Ermesinda, 2/2 Turbulenca Profil: Marko Pogačnik Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

08.20 08.35 09.20 10.25 10.55 11.10 12.05 14.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.00 19.10 19.20 19.25 19.50 20.00 20.20 21.15 22.15 22.50 00.20 01.05 02.05 05.10

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Emilija, ris.

Vetrnica: Varuški Zgodbe iz školjke: Odeja za piknik Zgodbe iz školjke: Srečna biba Kanape, tv Lendava Točka, glasb. odd.

10 domačih eRTeVe Halo TV Dobro jutro Vikend paket Dober dan Halo TV Hotel poldruga zvezdica, 10/10 To bo moj poklic, izob. odd.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Bacek Jon, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Srečo kuha Cmok: Tista o šmornu Žrebanje Lota Bučke, inform. parodija Čas za Manco Košir Po sledeh baleta Bleščica, odd. o modi Aritmični koncert - Noctiferia Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.05 07.15 07.45 08.00 08.15 08.30 09.25 09.55 10.55 11.10 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.15 22.50 23.45 00.40 01.30 02.05

24ur, ponov.

Veseli avtobuski, ris.

Pixi in čarobni zid, ris. Želvica Lulu, ris.

Smrkci, ris.

Vprašaj Laro, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

MasterChef Slovenija 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Buden, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2374. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice, (UI 154) Jaz sem najmočnejši, gledališka predstava Vrtca Velenje, enota Tinkara Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno Regionalne novice 3 Pop corn: Omar Naber Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

10.55 11.00 11.10 11.35 11.50 11.55 17.40 17.55 18.00 18.15 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 24. 3. 2016, barve: CMYK, stran 25

DomĂ­nguez, Carlos MarĂ­a: HiĹĄa iz papirja od – Odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani Glavna junakinja te knjige je – knjiga. Povabi nas na nikoli konÄ?ano popotovanje po zapisani besedi. Knjige naĹĄih Ĺživljenj so med sabo Ä?arobno prepletene. V tej zgodbi na primer pesmi Emily Dickinson ter roman SenÄ?na Ä?rta Josepha Conrada. In ta povezanost nas napeljuje v pravo raziskovanje literature kot ene najlepĹĄih stvaritev Ä?loveĹĄkega uma in duha.

potrebĹĄÄ?in za piknik, nato pa jo uporabimo ĹĄe za podlago pri sedenju. Tudi kakĹĄno knjigo ali dve lahko zavijemo v praktiÄ?no torbo, ki jo ustvarimo iz ĹĄala. Na ta naÄ?in lahko prenaĹĄamo ali podarimo lonÄ?nico. Ne nazadnje lahko kose tkanin uporabimo za okrasna pregrinjala preko sedeĹžnih garnitur, z njimi lahko ovijemo dolgoÄ?asno blazino ali pa preprosto pregrnemo mizo.

Ob sugestijah iz te knjige boste uporabili vse rute, ĹĄale in konce tkanin, ki vam sedaj neuporabljene leĹžijo po omarah.

Moyes, Jojo: Zadnje ljubezensko pismo od – Odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani V romanu se prepletata dve ljubezenski zgodbi v razmaku ĹĄtiridesetih let. Prva se splete med bogato Jennifer Stirling ter novinarjem AnthonyjemO’Hare. Ĺ˝e od prvega stika med njima preskoÄ?i iskrica, ki poÄ?asi postane njun plamen Ĺživljenja. Med sabo izmenjata strastna ljubezenska pisma. Pro-

21.00 Klub eMCe plac Banga Hip Hop: nipke, Drill, DJ Samishusi

VELENJE ÄŒetrtek, 24. marec 10.00 Zdravstveni dom Velenje, predavalnica Cindi UÄ?na delavnica Prepoznajmo in premagajmo depresijo 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Galerija Velenje Izdelava poslovne predstavitve in vizitk za mlade podjetnike 17.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana ZakljuÄ?na 32. prireditev v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline 18.00 DruĹĄtvo Novus, DruĹžinski center Harmonija Stiske povezane z noseÄ?nostjo in materinstvom 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica predstavitev knjige Viktorije Kos Razcvet zavesti, pogovori o prebujajoÄ?em Ä?loveku 20.30 Max klub Velenje Trojnik (Max klub jazz festival)

Petek, 25. marec 8.00

Je knjiga o oboĹževalcih knjig, o ljudeh, ki so obenem strastni bralci ter bibliofili, ki brez knjig enostavno ne morejo preĹživeti. Le-te jim namreÄ? dobesedno krojijo Ĺživljenjske usode. Zgodba se priÄ?ne s smrtjo. V prometni nesreÄ?i umre Bluma Lennon, ki je bila med preÄ?kanjem ceste zatopljena v pesniĹĄko zbirko Emily Dickinson. Knjige so ji za Ä?as Ĺživljenja krojile tudi poklicno pot, bila je predavateljica latinskoameriĹĄke knjiĹževnosti na CambriĹĄki univerzi. Nekaj mesecev po tragiÄ?nem dogodku Blumin nekdanji ljubimec in sodelavec prejme izvod Conradovega romana SenÄ?na Ä?rta. Delo je poslano na Blumino ime, poĹĄiljatelj je neznan. Ko odkrije poĹĄiljateljevo ime, se odloÄ?i raziskati skrivnost. Kmalu pa spozna, da je poĹĄiljatelj pred kratkim izginil ‌ “Ustvariti knjiĹžnico je kot zasnovati Ĺživljenje.

Nikoli ne gre le za nakljuÄ?no zbiranje knjig.â€?

Simsion, Graeme: Projekt otrok od – Odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani V prvi knjigi, Projekt Rosie smo spoznali simpatiÄ?en par, avtistiÄ?nega profesorja Donalda Tillmana ter njegovo izbranko Rosie.

Roman Projekt otrok se zaÄ?ne deset mesecev in deset dni po njuni poroki. Ĺ˝ivljenje se jima je umirilo, Donald se je konÄ?no sprostil. Z Rosie sta opustila njegov standardiziran sistem obrokov, tudi seksata ne veÄ? po urniku. Ĺ˝ivljenje prehaja v mirne in prijetne vode. Pravljica traja vse dotlej, ko Rosie ugotovi, da je nenaÄ?rtovano zanosila. Donaldu se svet pod nogami zamaje. Rosie mu pove, da je naslednjih devet mesecev ne sme razburjati, saj bi stres lahko ĹĄkodoval otroku. Don vzame opozorilo ĹĄe preveÄ? resno in se zateÄ?e k svojemu protokolu reĹĄevanja neznanih situacij. Nasvete iĹĄÄ?e pri vseh svojih prijateljih, pri terapevtki ter na spletu. Potem naredi svoje zakljuÄ?ke ter zaÄ?rta poti iz teĹžav. Zaradi njegovega posebnega naÄ?ina razmiĹĄljanja so tudi naÄ?rtovane poti precej nekonvencionalne. Pri tem pride v spor z zakonom, grozi mu kazenska ovadba, izguba strokovnega ugleda ter izgon iz drĹžave. Najhuje od vsega pa je, da bo mogoÄ?e ostal celo brez Rosie ‌ "Sklenil sem, da moram ostat zvest samemu sebi, z vsemi svojimi napakami; to je pomembneje od tega, da bi imel, kar si najbolj Ĺželim."

Yamada, Etsuko: Wrapping with fabric od – Odrasli / 74 – Risanje.

Oblikovanje PriroÄ?nik nas popelje v Ä?udeĹžni svet tkanin, pravzaprav v ovijanje z njimi. Ovijamo lahko razliÄ?na darila. Tako postane “ovijalni papirâ€? ĹĄe dodatno darilo. Za to lahko uporabimo okrasen ĹĄal, rutico, brisaÄ?o, servetko ‌ ÄŒe ovijemo darilo z dvema razliÄ?nima tkaninama, ĹĄe prispevamo k barvitosti konÄ?nega vtisa. ÄŒe imate s sabo ruto, se lahko reĹĄite celo zadrege s prenaĹĄanjem stvari. Mimogrede namreÄ? lahko iz nje naredimo vreÄ?o za melono ali lubenico. Tudi steklenica ali dve nam ne delata problemov. Iz rute si lahko naredimo celo roÄ?no ali nakupovalno torbico. Odejica lahko postane torba za prenos

25

PRIREDITVE

24. marca 2016

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem 16.00 Galerija Velenje Izdelava poslovne predstavitve in vizitk za mlade podjetnike 18.00 PC Standard PodjetniĹĄki trampolin 2016 – DAN P

blem pa je v tem, da je Jennifer poroÄ?ena.

In ko Ĺželi Jenny zapustiti moĹža in hiti k ljubimcu, da skupaj odideta v Ameriko, se zgodi prometna nesreÄ?a. Jenny komaj preĹživi, pri tem pa izgubi spomin. Med pospravljanjem doma sluÄ?ajno najde ljubezenska pisma, posveÄ?ena njej. VeÄ? kot oÄ?itno je, da se s piscem ljubita, vendar Jennifer ne ve, ne kje sta se spoznala, ne kdo je ta moĹĄki, ki se podpisuje samo z B. Se bosta ĹĄe kdaj naĹĄla?

Druga zgodba se plete v sedanjem Ä?asu med novinarko Ellie Haworth in Johnom. Zveza je zapletena, saj je John poroÄ?en in je poslediÄ?no vsako sreÄ?anje podrejeno trenutkom, ki jih ukrade svoji druĹžini. Tudi v poslovnem svetu je Ellie na trnih, saj ji direktorica postavi jasen ultimat: ali tokrat napiĹĄe izjemen Ä?lanek ali pa izgubi sluĹžbo. V knjiĹžnici Ä?asopisa sluÄ?ajno najde v zapraĹĄeni mapi stara ljubezenska pisma. Avtor je moĹĄki, ki je popolnoma iskreno odprl srce svoji izvoljenki. Globina pisem jo sili, da raziĹĄÄ?e, kdo je bil skrivnostni B., kdo je bila Ĺženska, ki so ji bila pisma namenjena in kako se je njuna zgodba razpletla. Pri tem ji pomaga knjiĹžniÄ?ar Rory, s katerim se hitro spoprijateljita. ÂťÄŒeprav sem brez tebe, tisoÄ?e kilometrov stran, mi to ni niti malo v uteho. ÄŒeprav me veÄ? ne muÄ?i tvoja prisotnost, Ä?eprav ne gledam iz dneva v dan dokaza svoje nesposobnosti, da bi dobil, kar si resniÄ?no Ĺželim, me to ni ozdravilo. Samo ĹĄe slabĹĄe je. Moja prihodnost se zdi kot pusta, prazna cesta.ÂŤ

Wilde, Oscar: SebiÄ?ni velikan ml – Mladina / C-Sz – Slikanice zaboji Otroci so se vsak dan po pouku hodili igrat na velikanov vrt. Kako tudi ne, saj je bil to en krasen velik vrt z mehko zeleno travo.

Po travi so bile posejane prelepe cvetlice ter breskova drevesa. Na drevesih so sedele ptice in Ä?udovito prepevale. Otroci so tukaj naravnost uĹživali! Po sedmih letih pa se je velikan vrnil z obiska domov. Vzrojil je nad otroki in jih pregnal s svojega vrta. Da se ne bi kdo spozabil, je postavil tudi visok zid in pred njega postavil opozorilno tablo o prepovedi prehoda. Sedaj je tam kraljeval sam, otroci pa so Ĺžalostno pogledovali visok zid.

Nato pa je priĹĄla pomlad. Vsepovsod so na plano pokukale cvetice, priletele so drobne ptice. Le v velikanovem vrtu je ostala zima.

Drevesa niso zacvetela, ptice niso sedale na gole veje, cvetice niso zasijale v svoji lepoti.

Led in mraz sta ostala med visokimi zidovi.

Velikan se je Ä?udil, kako to, da na njegov vrt ni priĹĄla pomlad. Tudi poletje ga je zaobĹĄlo.

Jesen ni postregla s slastnimi plodovi. Bo v ta vrt sploh ĹĄe kdaj priĹĄla pomlad? đ&#x;”˛

Stanka Ledinek

12. FESTIVAL AMATERSKEGA FILMA KD PAKA FILM VELENJE Na festivalu bo prikazan izbor kratkometraĹžnih amaterskih filmov iz cele Slovenije. Festival je tekmovalnega znaÄ?aja.

Organizator festivala je KD Paka film Velenje. POSEBNA PREDSTAVA (cena vstopnice 0 EUR) Petek, 25. 3., ob 18.30 – mala dvor.

TOM IN ÄŒAROBNO OGLEDALCE MeĂąique y el espejo mĂĄgico (Kuba, Ĺ panija) Animirana pustolovĹĄÄ?ina sinhroniziran v slovenĹĄÄ?ino, 79 minut ReĹžija: Ernesto PadrĂłn Glasovi: GaĹĄper Jarni, Andrej Murenc, Maja KunĹĄiÄ?, GaĹĄper Malnar, Vesna PernarÄ?iÄ?, Iztok LuĹžar, Luka Ropret.

Petek, 25. 3., ob 18.00 Nedelja, 27. 3., ob 16.00 – otr. mat.

Sobota, 26. marec 6.00

Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Porezen 8.00 Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Del Ĺ aleĹĄke planinske poti 8.00 ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem 8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 9.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo 21.00 Klub eMCe plac Ĺ portna stavnica

Nedelja, 27. marec 7.00

Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Kunigunda 7.00 Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: XIV. tradicionalni pohod PleĹĄivec 50 13.00 KAC, Efenkova 61 Vegetarijansko kosilo za vsakogar 16.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Tekma Ĺ˝RK Velenje : Ĺ˝RK Krka

Ponedeljek, 28. marec 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: zgodovinska drama SufraĹžetke

Torek, 29. marec 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice

LONDON JE PADEL London has Fallen (ZDA, VB, Bolgarija) Akcijski triler, 99 minut ReĹžija: Babak Najafi Igrajo: Gerard Butler, Aaron Eckhart, Morgan Freeman, Angela Bassett, idr.

Petek, 25. 3., ob 19.30 Sobota, 26. 3., ob 20.00

TO VSE SPREMENI – KAPITAL PROTI PODNEBJU This Changes Everything (ZDA, Kanada) Okoljski dokumentarec, 89 minut ReŞija: Avi Lewis, scenarij: Naomi Klein Nastopajo: Naomi Klein, Stacey Arwen Raab idr.

Petek, 25. 3. ob 20.30 – mala dvor.

Sobota, 26. 3., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 27. 3., ob 19.00 – mala dvor.

KUNG FU PANDA 3 (ZDA) Animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina sinhroniziran v slovenĹĄÄ?ino, 108 minut

Linea, stanovanjsko podjetje d.o.o. Ĺ aleĹĄka 19, 3320 Velenje

17.00 Vila RoĹžle Pomlad je tu, Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starĹĄe z NataĹĄo MakovĹĄek 19.00 Gasilski dom Ĺ alek Planinsko druĹĄtvo Velenje se predstavlja - Toni Ĺ˝iĹžmond: Fotografije z zanimivih izletov 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Fidimedove novosti na podroÄ?ju zdravil naravnega izvora in prehranskih dopolnil

Sreda, 30. marec 7.00

Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: NebeĹĄka gora 8.30 Zdravstveni dom Velenje, predavalnica Cindi UĹživajmo v zdravju 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic 17.00 Galerija Velenje GovoreÄ?i stripi, delavnica z Miho Cojhtrom 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Predstavitev knjige Sebastiana Horvata Ljubezen ali dandanaĹĄnja farsa

17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic Tracey Corderoy, Tim Warnes: Ne! 18.00 Vila Mayer

ReĹžija: Alessandro Carloni, Jennifer Yuh Slovenski glasovi: Klemen Slakonja, Pavle Ravnohrib, Tone Kuntner, Pia ZemljiÄ?, Tanja RibiÄ?, Jernej Kuntner, idr.

Sobota, 26. 3., ob 18. uri, 3D Ponedeljek, 28. 3., ob 18.00

PAPEĹ˝ FRANÄŒIĹ EK: POT DO SVETEGA SEDEĹ˝A Francisco - El Padre Jorge (Argentina, Italija, Ĺ panija) Zgodovinska biografska drama, 104 minute ReĹžija: Beda Docampo FeijĂło Igrajo: DarĂ­o Grandinetti, Silvia Abascal, Leticia BrĂŠdice, Carlos HipĂłlito, Alejandro Awada, Blanca Jara Sobota, 26. 3., ob 16.00 Ponedeljek, 28. 3., ob 16.00

V Ĺ˝ARIĹ ÄŒU Spotlight (ZDA) Zgodovinska biografska drama, 128 min.

ReĹžija: Tom McCarthy

www.kamnosestvo-podpecan.si

Sebastjan PodpeÄ?an, s. p. Ĺ alek 20 | Velenje | 070 849 569

Sreda, 30. marec 17.00 V Kino dvorani v TopolĹĄici Prireditev ob materinskem dnevu 19.00 Mala dvorana kulturnega doma StraĹĄna JoĹžeta - Kaj vse sta in kaj vse nista

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 24. marec 7.00

Marof Krvodajalska akcija

Lunine mene

31. marca, ob 17:17, zadnji krajec

Igrajo: Mark Ruffalo, Michael Keaton, Rachel McAdams, Liev Schreiber, John Slattery, Stanley Tucci idr.

Nedelja, 27. 3., ob 20.00

DRUĹ˝INSKI FILM Roddiny film (ÄŒeĹĄka, Francija, NemÄ?ija, SlovaĹĄka, Slovenija) Drama, 95 minut ReĹžija: Olmo Omerzu Igrajo: Karel Roden, Eliska KrenkovĂĄ, Jenovefa Bokova, Vanda HybnerovĂĄ, Daniel Kadlec, Martin PechlĂĄt, idr.

Petek, 25. 3., ob 21.15 Nedelja, 27. 3., ob 18.00

SUFRAŽETKE Sufrragette (VB), zgod. drama, 106 minut ReŞija: Sarah Gavron Igrajo: Carey Mulligan, Helena Bonham Carter, Brendan Gleeson, Anne-Marie Duff, Meryl Streep, idr.

Ponedeljek, 28. 3., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

CITY CENTER Celje • • • • •

ÄŒetrtek, 24.3., BiotrĹžnica Petek, 25.3., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica Do 26.3. VelikonoÄ?ni sejem domaÄ?ih dobrot: potice, ĹĄunke, pirhi in ĹĄe in ĹĄe ...

Ponedeljek, 28.3., VelikonoÄ?ni ponedeljek, odprto od 9.00-15.00 Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU

STARO ZA NOVO! Informacije:

041 813 949

ZEMLJA NATURAHUM 20 L 2,20 €

Izdelava in montaĹža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov,kuhinjskih in kopalniĹĄkih pultov

10 %

16.00 Pred Hotelom Vesna v TopolĹĄici OtroĹĄki metuljev pohod 19.00 Dvorec Gutenbuchel Salonski Jazz veÄ?er

ÄŒetrtek, 24. marec

Vsem naĹĄim cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje.

S tem kuponom popust pri nakupu nad 5 kom granitnih okenskih polic

Petek, 25. marec

Ĺ OĹ TANJ

SpoĹĄtovane stranke obveĹĄÄ?amo, da smo se preselili v nove prostore na Ĺ aleĹĄki cesti 19 v Velenju.

KAMNOSEĹ TVO PODPEĂˆAN

Odprtje razstave Izbor likovnih del Napotnikove galerije

NAJVEÄŒJA IZBIRA SEMENSKEGA KROMPIRJA! ELITA IN SUPERELITA!

MOTORNA Ĺ˝AGA HUSQVARNA 550XP 827,00 € TIS + ÄŒELADA GRATIS

VELIKA IZBIRA JAGODIÄŒEVJA! ARONIJA, BOROVNICA, KOSMULJA,

MALINA, RIBEZ, ROBIDA...

Vesele velikonoÄ?ne Z VAMI IN ZA VAS! praznike!

Naš čas, 24. 3. 2016, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

24. marca 2016

Nagradna križanka Proteini.si shop Velenje

RADIO VELENJE

Gostja Tadeja Pačnik Vižintin, specialistka interne medicine v Splošni bolnišnici Celje.

Tema: bolezni želodca in zgornjih prebavil

Mercator Center Delovni čas: od ponedeljka do petka od 10.00 – 20.00, v soboto od 9.00 – 20.00. ČETRTEK, 24. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 25. marca

Bogata izbira kakovostne športne prehrane in dodatkov k prehrani za zdrav način življenja

Info in naročila 059 975 212 Rešeno križanko pošljite najkasneje do 4. aprila na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »PROTEINI.SI SHOP Velenje«. Izžrebali bomo tri nagrade: vitamini minerali Olimp, moško majico in žensko majico.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM LEKARNA VELENJE VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995445.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

26. do 28. 3. – Olivera Saveva, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 26. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 27. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

PONEDELJEK, 28. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 29. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 30. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 14. do 20. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 14. do 20. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 24. 3. 2016, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEŠČEVALEC

24. marca 2016

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

NEPREMIČNINE ODDAM dvojni grob na pokopališču Podkraj – Velenje. Gsm: 041 754 699 STAREJŠO hišo v Solčavi ugodno

prodamo. Potrebna je obnove. Cena: 48.000,00 evrov. Tel: 03 5846 165 V STANOVANJSKI hiši v Velenju oddam v najem sobo mirni, samski ženski (mlajši ali starejši), z možnostjo souporabe kuhinje, kopalnice in kleti. Zelo ugodni pogoji najema.

Gsm: 041 464 839 POSLOVNO stanovanjski objekt, namenjen gostinski in trgovski dejavnosti, na dobri lokaciji, krožišče Šalek,300 m2, 10 parkirišč, prodam ali oddam. Cena: 165.000,00 evrov. Gsm: 041 714 488

PRIDELKI SENO in otavo prodam.

Gsm: 031 646 357 SILAŽNE bale in fižol sivček, drugorazredni ugodno prodam.

Gsm: 031 350 928 PRODAJA sadik vrtnic in ciprese.

Gsm: 041 354 575, Dolinšek

HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI PRAŠIČE, težke od 50 do 80 kg, prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 031 447 283 BIKCE, čb, težke okoli 170 kg, prodam.

Cena po dogovoru. Gsm: 041 462 931 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 393 502

• Hišo na Sončnem griču na čudoviti sončni parceli, 192 m2, dvojček, zgrajena 1986, adaptirana 2005, 584 m2 zemljišča, K+P+M. Er v izdelavi. Cena 220.000 evr.

•

RAZNO VISOKO tlačni čistilec za avto in 100 let star katekizem prodam.

Gsm: 070 206 265 BREZPLAČNO dam v najem vrt.

Tel.: 03 5875 808

• 4-sobno stanovanje na Kersnikovi z lepim razgledom, 109 m2, adaptirano 2006, 11/13 nad., ER D (60-105) kWh/m2a. Cena 95.000 evr.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

Nagrajenci nagradne križanke Moja harmonija, objavljene v tedniku Naš čas, 10. marca.

POROKE

Meritev prisotnosti periferne arterijske bolezni prejmejo: • ANITA BANDELJ, Subotiška cesta 19, Velenje • VINKO MRAZ, Tomšičeva 39, Velenje • SABINA KUMER, F. Foita 6, Velenje Nagrajenci dobijo potrdila o nagradah po pošti in se oglasijo s potrdilom v Moji harmoniji na Koroški cesti 48 v Velenju.

SMRTI

Porok ni bilo za objavo

www.nascas.si

www.issuu.com/nascas www.dlib.si

Petek Radomir, roj. 1938, Velenje, Splitska ulica 64; Artemis Tita Marija, roj.

1930, Ljubljana, Ulica Josipine Turnograjske 4; Planko Cirila, roj. 1930, Velenje, Gubčeva cesta 2b; Plausteiner Emil Engelbert, roj. 1944, Šentjur, Cvetna ulica 40; Kumer Franjo, roj. 1951, Prebold, Trg 12; Bastl Ana, roj. 1933, Nazar-

je, Cvetlična ulica 10; Kobale Janez, roj.

1943, Velenje, Škale 94d; Baškovič Vladimir, roj. 1931, Velenje, Tavčarjeva cesta 22; Musić Verka, roj.1942, Velenje, Goriška cesta 43; Kajtna Amalija, roj. 1930, Šentjur , Ulica skladateljev Ipavcev 40; Pirnat Baltazar, roj. 1928, Velenje, Gubčeva cesta 2; Privšek Cecilija, roj. 1941, Celje, Goriška ulica 1; Tomic Franka, roj. 1931, Velenje, Prešernova cesta 9a; Mastnak Rozalija, roj. 1923, Velenje, Šalek 81; Erjavec Majda, roj.

1929, Bled, Sebenjska cesta 1.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si

ZAHVALA

Naročniki jih objavite ceneje.

Poslovil se je dragi mož, ati in stari ati

BALTAZAR PIRNAT – BOLTI

ZAHVALA

Gubčeva cesta 2, Velenje

29. 11. 1928 – 14. 3. 2016

MARIJA VOVK Iskrena zahvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje ali samo v mislih bili z nami ob slovesu naše ljubljene, nepozabne Marije.

Janko in Bruno z družino

Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, srčnim sosedom, znancem, KO ZB Šmartno Velenje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Najlepša hvala osebju Zdravstvenega doma Velenje, še posebej dr. Grošlju in ostalim zdravnikom za čutečo in strokovno zdravstveno oskrbo. Prav tako se zahvaljujemo patronažni službi, še posebej ga. Tatjani za skrb na domu. Lepo se zahvaljujemo tudi Bolnišnici Celje in predstojniku dr. Sinožiču z medicinskim osebjem ter Bolnišnici Topolšica, posebno dr. Polesu za predano zdravljenje. Lepa hvala g. župniku J. Rezarju za opravljen obred, g. Kolarju za ganljive besede slovesa, praporščakom, pevcem, solistu na trobenti – g. Viliju, Pogrebni službi Usar in Komunalnemu podjetju Velenje. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Cvetka, hčerka Irena in vnuk Klemen, sin Iztok z Manjo in vnuki Larisa, Timotej, Medeja

ZAHVALA

ZAHVALA

Svojo življenjsko pot je sklenila brez besed draga žena Odšel je dragi mož, oče, dedi, brat in stric

ANA ŠINKOVEC

STANISLAV ČREMOŽNIK

s Tavčarjeve 26 v Velenju

iz Lokovice

13. 3. 1928 – 26. 2. 2016 Ob boleči izgubi iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami in izrazili globoko sožalje, še posebej sosedom s Tavčarjeve ulice.

Iskrena zahvala njeni zdravnici dr. Žubrovi, ki ji je ves čas sočutno stala ob strani in vsa leta skrbno bdela nad njo. Iskrena hvala za darovano cvetje in sveče. Žalujoči: mož Vlado, hčerka Marjana in vnukinja Vladka

1. 9. 1936 - 8. 3. 2016 »Vse teče, teče in se stiša v tišino.

Samo hiša, v kateri Duh biva, je neminljiva …« (T. Pavček)

Iskrena hvala sosedom, prijateljem in sorodnikom za vso pomoč, bližino in sočutje. Hvala Dragu Korenu za srčen govor, duhovnikom dr. Ivanu Štuhecu, g. Jožetu Pribožiču in Mirku Škofleku, MoPZ Lokovica, trobentaču Tomažu Podlesniku, gasilcem in rudarjem.

Bog vam povrni. Žena Anica, otroci Stanka, Darja in Simon z družinami

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 3. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 28

Velika noÄ? kliÄ?e k ustvarjalnosti Etnolog dr. Janez Bogataj je na obisku v Ĺ oĹĄtanju razkrival Ĺže skoraj pozabljene pomene velike noÄ?i Tina Felicijan

V pripravah na veliko noÄ? veliko razmiĹĄljamo o tem, kako bomo pogrnili mizo in kaj bomo podarili krĹĄÄ?encem. Manj pa o tem, kako se bomo postili, izdelali butaro in barvali jajca. Tako so priprave na praznik povrĹĄne, prav tako pa izkuĹĄnja. Beseda praznik namreÄ? izvira iz pojma

â?ą

praznujejo in jim pomeni izjemno duhovno poglobitev, veÄ?ina pa gre samo po povrĹĄini. Slabo je, da ob uĹživanju velikonoÄ?nih jedi vidimo samo jed, ne pa tudi njenega sporoÄ?ila, ki ni nujno le religioznega znaÄ?aja,ÂŤ je povabil k razmisleku o simbolih velike noÄ?i. Zimzeleno rastlinje, okraĹĄeno s pisanimi trakovi, se nanaĹĄa na svetopisemsko zgodbo o Jezusovem prihodu v Jeruzalem, ko so mu na pot metali oljÄ?ne vejice, ima pa tudi poganske korenine. Pirhi so star obredni predmet in simbol rodovitnosti.

Z ognjem, s katerim danes zanetimo kresilno gobo in ga prinesemo v hiĹĄo, so predniki pomagali zgodnjemu soncu, da bo Ä?im moÄ?neje svetilo.

blet in hujĹĄati po luni,ÂŤ je bil kritiÄ?en predavatelj.

Vsak praznik moramo stopnjevati

Praznike bi morali doĹživljati priÄ?akujoÄ?e in postopoma, saj zahtevajo neko pripravo. Sploh veliko noÄ?, ki jo je krĹĄÄ?anstvo postavilo na mesto nekdanjih pomladnih ritualov, ko so ljudje v

Za velikonoÄ?ni Ä?as je znaÄ?ilna zeliĹĄÄ?na potica (pehtranova, frobnjakova) in en orehova, ki je znaÄ?ilna za boĹžiÄ?ni Ä?as.

prazen biti, to pomeni ne delati, je pojasnil dr. Janez Bogataj.

S prazniki naj bi umirili intenziven ritem. Zato smo si jih tudi izmislili. A so danes marsikomu v breme, ko zadnji trenutek hiti v trgovine, pospravlja po hiĹĄi ali se namesto s prazniÄ?nim brezdeljem ukvarja s Ä?im drugim. ÂťDanes nam prazniÄ?ni dnevi – v Sloveniji moramo reÄ?i kar obdobja – pogostokrat pomenijo dneve, ko delamo tisto, kar ne utegnemo narediti Ä?ez leto. Mislim, da je to zelo slabo, saj smo si praznike izmislili, da smo ustvarili neki logiÄ?en ritem med delom in poÄ?itkom, tako kot je med pustom in postom. To bi moral sodobni Ä?lovek bolj upoĹĄtevati in potem ne bi bilo treba jemati ta-

poganskem obdobju Ä?astili nekaj drugega, za kar so verjeli, da jim pomaga priklicati vnoviÄ?no pomlad v deĹželo, ponovno Ĺživljenje, kot je praznik interpretiralo krĹĄÄ?anstvo. NamreÄ? velika noÄ? pride za obdobjem, ko ni dela na polju in se ljudje lahko posvetijo drugim opravilom, s katerimi se pripravijo na ponoven cikel sajenja in Ĺžetve. Tako imajo Ä?as tudi za pripravo jedi in obrednih predmetov za praznovanje. A je kot druge praznike tudi veliko noÄ? zajel potroĹĄniĹĄki vijak, Âťza kar smo krivi sami, ker smo to sprejeli, namesto da bi si vzeli nekaj Ä?asa za pripravo praznika ali da smo med praznikom dejansko prazni, se pravi, da takrat ne delamo. Spremenilo se je to,

ÂťRazlikovati moramo dva pomena postov. Eden je namenjen hujĹĄanju in vsakoletnemu preÄ?iĹĄÄ?enju telesa v fiziÄ?nem smislu.

Drugo pa je post, ki ga razumejo verujoÄ?i in jim pomeni predvsem duhovno oÄ?iĹĄÄ?enje. Tega bi bili potrebni ĹĄtevilni prebivalci Slovenije, tudi tisti, ki ne verujejo.ÂŤ Dr. Janez Bogataj

Dr. Janez Bogataj je kritiÄ?en do komercializacije velike noÄ?i in njenih simbolov, pozdravlja pa domiselne pristope k izdelovanju butar in barvanju jajc, le da ustvarjamo z naravnimi materiali.

â?ą

bi bili ljudje bolj da velika noÄ?

Prava potica je ustvarjalni.ÂŤ ni veÄ? praznik okrogla z luknjo PotroĹĄniĹĄtvo stopnjevanja, v sredini in se odraĹža v tem, priÄ?akovanja, vzdolĹžnimi Ä?rtami, da ljudje sprejeampak je postal zelo potrospiralne ima nemĹĄki majo zgolj zunanje oblike praĹĄniĹĄki. Ljudje ĹĄarkelj znika. Tako je tik pred pravelika noÄ? obdaznikom hitijo v nakupovalne centre in skoraj na s plastiÄ?nim kiÄ?em in zapolvse kupijo. Ustvarjalnost je da- njena s prenaĹžiranjem. ÂťDanes nes veliko skromnejĹĄa, Ä?eprav sa- je velik poudarek na hrani. So ma vsebina in ikonografija tega pa ĹĄe vedno posamezniki in skupraznika napeljujeta k temu, da pine, ki ta praznik zelo globoko

Z vnuki ĹĄe gojijo obiÄ?aje

Tako nekoÄ? kot danes se otroci ob veliki noÄ?i najbolj veselijo pisanke. Tudi Antonia Cvikl se tega najbolj spominja. ÂťNaĹĄa botra je vsem sedmim otrokom, kolikor nas je bilo pri hiĹĄi, spekla enake kolaÄ?e in v sredino dala jabolko, ne jajce.ÂŤ Danes so pisanke bolj bogate, dr. Bogataj pa pravi, da je potroĹĄniĹĄka mrzlica poskrbela za pretiravanje namesto pozornosti, ki jih prejemajo otroci. ÂťSamo poglejte, kaj se je zgodilo s Ä?okoladnimi jajci in zajci.

Ti darovi, kot so jim nekoÄ? rekli, tudi nimajo veÄ? nekega drugega pomena kot to, da otroci dobiva-

jo sladkarije, s katerimi si zabaĹĄejo Ĺželodce.ÂŤ Veronika BeoviÄ? je kot otrok uĹživala, ko so nesli k Ĺžegnu. ÂťDanes mi je Ĺžal, da ne praznujemo veÄ? tako intenzivno kot nekoÄ?.

Tistega vzduĹĄja ni veÄ?, pa lahko ĹĄe tako pripravljaĹĄ.ÂŤ Marija Sertić, ki se iz otroĹĄtva najbolj spominja, kako so ĹĄli iskat jajca, ko so priĹĄli iz ĹĄole in je petelin za-

â?ą

VÄ?asih so potico zvili in pekli brez pekaÄ?a, nato so v 18. stoletju zaÄ?eli izdelovati potiÄ?nike, kasneje pa so jim v sredino dodali stoĹžce

pel. O vseh ĹĄegah uÄ?i vnukinjo. ÂťV soboto pride k meni in greva v gozd nabirat za presmec. S Ä?ebulnimi olupki bova pobarvali jajca. Nanje nalepiva trobentice, liste, pa z gumicami jih preveĹževa, da narediva vzorce,ÂŤ se je veselila, da bo za veliko noÄ?, kot so to poÄ?eli predniki, ustvarjala s svojo potomko. đ&#x;”˛

ÄŒetvorko odplesali tudi gimnazijci Ljubenske 'potice' VeÄ? kot sto maturantk in maturantov ĹĄtirih programov Gimnazije Velenje je v petek stopilo v plesne Ä?evlje, obÄ?udovalo pa jih je skoraj tisoÄ? gostov. Ravnatelj Rajmund Valcl jim je zaĹželel vztrajnosti, ambicioznosti in odprtosti ter jim svetoval, naj bodo sreÄ?ni, zadovoljni sami s sabo in naj ne prelagajo odgovornosti zase na druge, paÄ? pa razloge za neuspeh najprej iĹĄÄ?ejo v sebi. Ob maturantskem plesu smo jih povpraĹĄali po maturi, ĹĄtudiju in prihodnosti. Veselijo se novih izkuĹĄenj v drugih mestih, na Velenje pa, Ä?eprav jih tu niÄ? posebno ne moti, niso ravno navezani.

Anja Trupej: ÂťKar me najbolj skrbi, je slovenĹĄÄ?ina, ker je Ana Karenina teĹžka knjiga, ampak v ĹĄoli res vse lepo sproti delamo, pa tudi doma sproti delam. Tako nimam neke treme, ker bo vse pravoÄ?asno. Ĺ tudirala bom biotehnologijo v Ljubljani. Upam, da bo fajn.

Na zaÄ?etku bo fajn malo Ĺžurati poleg ĹĄtudija. Veselim se Ĺže, da grem iz Velenja, da spremenim okolje in spoznam nove ljudi, zamenjam ĹĄolo in profesorje. Sicer mi je vĹĄeÄ?, kako je v Velenju poskrbljeno za mlade, in ne bi niÄ? spremenila. VĹĄeÄ? mi je bil tudi projekt Mladi za Veleje, ki smo se ga udeleĹžili prek izbirnih vsebin. A se v Velenje ne nameravam vrniti, ker je manj moĹžnosti za sluĹžbo.ÂŤ Miha SlaviÄ?: ÂťV ĹĄoli potekajo zelo intenzivne priprave na maturo, prav tako v popoldanskem Ä?asu doma.

Upam, da ne bom imel prevelikih teĹžav, saj sem bil vsa leta zelo priden in mislim, da bo ĹĄlo zelo dobro. Ĺ tudiral bom kineziologijo. Tako kot si od ĹĄtudentskih let

Ples so, kot veleva tradicija, zaÄ?eli z izmenjavo darov v spomin na gimnazijska leta in maturantsko noÄ? – ĹĄopka in robca.

Ĺželi vsak, si tudi jaz veliko Ĺžurov, punc, pijaÄ? in pa veliko znanja.

Komaj Ä?akam, da grem iz Velenja. Za zdaj se kot mlad obÄ?an tu dobro poÄ?utim, v prihodnosti pa bomo videli. Sicer tu prihodnosti ne vidim, se bom pa z velikim veseljem vrnil nazaj.ÂŤ Ĺ pela Zlodej: ÂťImam kar nekaj treme pred maturo. Nisem se ĹĄe zaÄ?ela na vse pripravljati, do sedaj sem se najveÄ? za slovenĹĄÄ?ino

in biologijo. Mislim, da mi bo najveÄ? teĹžav delala angleĹĄÄ?ina. Ĺ tudirala bom farmacijo. Imam ĹĄe vse moĹžnosti odprte, od ĹĄtudentskih let pa si obetam Ä?im veÄ? spontanih Ĺžurov in dobrih ocen na faksu. V Velenju mi je super. Mislim,

da je za mladino veliko moĹžnosti in se veliko dela na tem podroÄ?ju. S farmacevtskega vidika v Velenju vidim prihodnost, Ä?e se bo v Ä?asu ĹĄtudija ponudila kaka priloĹžnost, da bi ĹĄla celo v tujino, jo bom pa z veseljem sprejela. đ&#x;”˛

tf

spet navduĹĄevale

V Ä?udovitem zgodnjepomla- liÄ?na glasbila, ĹĄportni rekviziti danskem vremenu na cvetno ‌ Specialist za kiparjenje z monedeljo so Ljubenci in okoliÄ?a- torko Tadej Brgles – Kugovski ni prinesli k blagoslovu in na je med drugim izdelal skoraj reogled k cerkvi sv. Elizabete veÄ? sniÄ?no veverico, ki tre oreh, ter sto butaric ter malih roÄ?no izde- velik cvet planike. TaĹĄkova drulanih predmetov 'potic'. Krajani Ĺžina iz PrimoĹža je ob svojih treh s podroÄ?ja obÄ?ine Ljubno ob Savinji edini v Sloveniji, najbrĹž tudi v svetu, izdelujejo posebne cvetnonedeljske miniature iz naravnega lesa in zimzelenih delov ter barvastih semen, znaÄ?ilne le za ta kraj.

Pr vo takĹĄno butarico je v t amkajĹĄnjo cerkev prinesel JoĹže PoliÄ?TaĹĄkovi fantje bodo jeseni obirali sadje. nik konec 19. stoletja, Martin PuĹĄenjak pa je korenjakih predstavila komplet v broĹĄuri Ljubenske potice leta za obiranje sadja, koĹĄarico, le2009 zapisal, da je po prihodu v stev in obiralnik. Na ogled pa so to faro leta 1976 prviÄ? opazil Ĺže bili lopar za peko kruha, vrtna sedem ali osem takĹĄnih figural- gugalnica, divji petelin ruĹĄevec, nih butaric, ki jih domaÄ?ini ime- samokolnica ter razliÄ?ni sakralni nujejo kar 'potice'. Na letoĹĄnji simboli in predmeti. Zares izjeblagoslov cvetnonedeljskih potic mna paĹĄa za oÄ?i in obÄ?udovanje so krajani prinesli na ogled ĹĄte- domiĹĄljije ljubenskih cvetnonevilne podobe in skrbno izdelane deljskih 'arhitektov'. Ljubno se primerke, kot so maketa vrta s s to posebnostjo poteguje za pripolĹži, tlaÄ?ilka za kolo, 'rajkme- dobitev priznanj in statusa etnoser' za snemanje lubja, ogromen grafske posebnosti v evropskem gozdarski cepin, lesena preĹĄa za prostoru. đ&#x;”˛ JoĹže Miklavc sadjevec, naprave in pripomoÄ?ki za razliÄ?na kmeÄ?ka dela, raz-