12 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 3. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-5/8 °C), soboto (-1/8 °C) in nedeljo (0/9 °C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 22. marca 2018â€

ĹĄtevilka 12 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Gibonijev koncert s solidarno noto

cena 1,90 â‚Ź

Prevare naĹĄe vsakdanje Mira ZakoĹĄek

Podjetje Anecto je pripravilo v velenjski RdeÄ?i dvorani 6. tradicionalni koncert ob dnevu Ĺžena. Povsem polno dvorano je prevzel eden najpopularnejĹĄih glasbenih ustvarjalcev Gibonni, ki se je med koncertom kar nekajkrat pomeĹĄal med publiko in tako ĹĄe bolj Âťdvignil razpoloĹženjeÂŤ, navduĹĄil je tudi

trio Eroika Aromatika. VeÄ?er je bil res poln dobrega razpoloĹženja, pozitivne energije pa je bilo toliko, da so jo obiskovalci zagotovo nekaj odnesli tudi s seboj.

Tako kot obiÄ?ajno je imel tudi tokratni koncert solidarnostno noto. Organizatorici sta iz izkupiÄ?ka od prodanih vstopnic namenili

tisoÄ? evrov – prav toliko pa je primaknila tudi Velenjka – zelo uspeĹĄnemu DruĹĄtvu za boj proti raku. Donacijo je predsednici Branki Drk izroÄ?il Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, ki je Ĺženskam voĹĄÄ?il tudi ob njihovem prazniku. đ&#x;”˛

Stebrni udar poĹĄkodoval ĹĄest rudarjev Trije so ostali v bolniĹĄniÄ?ni oskrbi Velenje, 19. marca – V ponedeljek malo pred 19. uro je na pripravskem deloviĹĄÄ?u ĹĄt. 13 na koti -95 v jami Pesje (nekaj manj kot 500 metrov pod povrĹĄjem zemlje) pri izdelavi odvozne proge bodoÄ?ega odkopa D priĹĄlo do stebrnega udara. V njem se je poĹĄkodovalo ĹĄest rudarjev. Vse so prepeljali v zdravniĹĄko oskrbo.

Kot so sporoÄ?ili iz Premogovnika, nihÄ?e od rudarjev ni bil v smrtni nevarnosti; trije rudarji so v torek ĹĄe ostali v bolniĹĄniÄ?ni oskrbi, drugi pa so Ĺže doma. VeÄ? informacij o poĹĄkodbah rudarjev zaradi varovanja osebnih podatkov zdravniki ne dajejo.

Takoj je bil o dogodku obveĹĄÄ?en republiĹĄki rudarski inĹĄpektor. Ta si je Ĺže v ponedeljek zveÄ?er ogledal kraj dogodka, dan za tem je podrobna preiskava vzrokov ĹĄe potekala in bo najbrĹž ĹĄe trajala.

Kaj je stebrni udar?

Hipna sprostitev napetosti v hribini, ki je lokalno omejena in se je vnaprej ne da predvideti.

đ&#x;”˛

NaĹĄa sodobna druĹžba naj bi bila druĹžba znanja, ozaveĹĄÄ?ena, socialna, kulturna, moralna ‌ A prav ob morali se mi dozdeva, da se veÄ?ina vsega, kar nas morda odlikuje, najbolj zalomi. NaĹĄe Ĺživljenje so namreÄ? vse bolj laĹži in prevare. O tem smo priÄ?a na vsakem koraku. Segajo od hiĹĄnih pragov, pa preko vseh sfer Ĺživljenja do politiÄ?nih vrhov vsake in seveda tudi naĹĄe drĹžave. Zato so tudi sankcije zanje najveÄ?krat zelo zanemarljive, Ä?eprav pogosto s svojo ruĹĄilno moÄ?jo uniÄ?ujejo posameznikom kariere in Ĺživljenja. Zanimivo, da nas o njih ne pouÄ?uje in nas nanje ne pripravlja niti ĹĄola, pravzaprav se o njih uÄ?imo ĹĄele iz Ĺživljenja ali kakĹĄnih sicer puhlih nadaljevank, v katerih nam jih natresajo iz vseh rokavov. Skratka, o moralni trdnosti te druĹžbe, predvsem pa o laĹžeh in prevarah bi se morali mnogo bolj pogovarjati in jih tudi ustrezno kaznovati. Kako neodzivni smo pravzaprav postali na ĹĄtevilne drobne in velike izmiĹĄljotine, ki jih potem nehote prenaĹĄamo tudi v naĹĄe vzorce obnaĹĄanja, nam kaĹžejo Ĺže ĹĄtevilni proizvajalci, ponudniki storitev ali prodajalci izdelkov. Pravzaprav je videti, da se prav norÄ?ujejo iz nas.

Kako si drugaÄ?e razlagati afero z izpusti dizelskih motorjev, pri katerih, bodimo poĹĄteni, niso bili toliko ogoljufani kupci teh avtomobilov, ki bodo ponekod celo dobili odĹĄkodnino, kot smo bili vsi prebivalci, ki zato Ĺživimo v manj zdravem okolju. Ali pa zadnja afera – zloraba podatkov 50 milijonov uporabnikov Facebooka. Vem, to so prevelike ĹĄtevilke in preveliki bogovi, da bi vas streslo in spravilo k resnejĹĄemu premisleku. Zato nekaj laĹžjega in vsem bliĹžjega.

Recimo finanÄ?ne prevare. Ste se kdaj vpraĹĄali, zakaj o tej temi, ob vseh brezveznih seminarjih, ki jih veliko podpira celo drĹžava, ni za svoje drĹžavljane naredila nobenih izobraĹževanj. Ali pa ponarejanje in goljufanje s hrano. Se kdaj vpraĹĄate, kako je mogoÄ?e, da kdo prodaja vrhunsko klobaso, ki naj bi vsebovala ustrezno meso, je pa ta precej cenejĹĄa od osnovne surovine. NihÄ?e ne protestira, Ä?e proizvajalec trdi, da izdelku ni dodan sladkor, med sestavine pa zapiĹĄe, da je dodano sintetiÄ?no sladilo, za katera je vse veÄ? dokazov, da na naĹĄ organizem delujejo slabo. Da ne govorim o ekstra deviĹĄkih oljih, ki si s tem nazivom pridobijo znatno viĹĄjo ceno, po dolgoletnem uĹživanju pa izveĹĄ, da je doloÄ?ena znamka, na katero staviĹĄ, vse prej kot ekstra deviĹĄka.

NiÄ? drugaÄ?e ni z bankami, ki vam po novem spet ponujajo kredite na vsakem koraku. Ti pa ob razliÄ?nih obrestnih merah skrivajo pasti v dolgih pogodbah z zapletenimi Ä?leni. Naj vam bodo varÄ?evalci v ĹĄvicarskih frankih dovolj veliko opozorilo. Tudi na zavarovalnicah vas Ä?akajo pasti, na katere ne raÄ?unate. Le poglejte po forumih, kaj vse morate vpraĹĄati in kaj vse v zavarovanje niste vkljuÄ?ili.

Vse bolj zanimive postajajo tudi ÂťprevareÂŤ z zniĹžanji. Ĺ e kdo ve, kaj je prava cena? VÄ?asih smo se Ä?udili barantanju na arabskih trĹžnicah, pa vam povem, da je prijaznejĹĄe od zmeĹĄnjave vseh popustov naĹĄih trgovcev, ki to sploh niso, ampak gre le za spuĹĄÄ?anje prenapihnjenih marĹž.

No, to so le nekatere ÂťprevareÂŤ ali domislice ali iznajdljivosti ponudnikov (kot temu pojmu potiho pritrjuje tudi drĹžava), ki potroĹĄnika spremljajo skozi Ĺživljenje. Ĺ˝al se drĹžava ni z niÄ?imer potrudila, da bi drĹžavljane ozavestila ob sooÄ?anju z njimi. Pa bi bila njena dolĹžnost, Ä?e je seveda ĹĄe v sluĹžbi ljudi, da bi Ĺže otroke v osnovni ĹĄoli dobro pouÄ?ila, kakĹĄne pasti jih Ä?akajo v potroĹĄniĹĄkem svetu in s kakĹĄnimi moĹžnostmi in ukrepi se lahko otepajo z njimi. đ&#x;”˛

Kip Franu Korunu KoĹželjskemu Danes Regijski otroĹĄki parlament .

25

m

are

c

Letos mineva 150 let od rojstva priznanega velenjskega glasbenika in skladatelja Frana Koruna KoĹželjskega, ki se je rodil 26. decembra 1868 v Velenju.

Glasbena ĹĄola Frana Koruna KoĹželjskega Velenje bo zato letos pripravila cikel kulturnih dogodkov, ki bodo posveÄ?eni tej pomembni obletnici velikega umetnika.

Prvi dogodek pripravlja glasbena ĹĄola skupaj z Mestno obÄ?ino Velenje in bo v Ä?etrtek, 29. marca, ob 16. uri, ko bodo pred vhodom velenjske glasbene ĹĄole odkrili kip Frana Koruna KoĹželjskega.

Kip je delo akademske kiparke Katje Majer. đ&#x;”˛

Velenje, 22. marca – Danes ob 10. uri bo v vili RoĹžle zasedal 28. Regijski otroĹĄki parlament. Na parlamentu bo sodelovalo 8 predstavnikov osnovnih ĹĄol, imenovanih na medobÄ?inskem

otroĹĄkem parlamentu v Velenju, 8 predstavnikov, imenovanih na medobÄ?inskem otroĹĄkem parlamentu v Preboldu, in 8 predstavnikov, imenovanih na medobÄ?inskem otroĹĄkem parla-

mentu na ReÄ?ici ob Savinji.

Mladi parlamentarci bodo razpravljali o ĹĄolstvu in ĹĄolskem sistemu. Oblikovali bodo sklepe, ki jih bo 6 izbranih predstavnikov regije predstavilo na nacionalnem otroĹĄkem parlamentu. Ta bo 9. aprila v dvorani drĹžavnega zbora v Ljubljani. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 3. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

22. marca 2018

Klasirnica je predvidena za ruĹĄenje ObÄ?ane vabijo k pripravi akta

Preureditev v muzej tehniÄ?ne in prostorske dediĹĄÄ?ine je prevelik finanÄ?ni zalogaj

Velenje – Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje bodo na naslednji seji, 27. marca, med drugim obravnavali tudi akt, ki doloÄ?a pravila zunanjega oglaĹĄevanja. Vse zainteresirane obÄ?ane vabijo, da sodelujejo pri oblikovanju tega akta. Gradivo je objavljeno na spletni strani obÄ?ine, na kateri so tudi vsa navadila za poĹĄiljanje pobud in predlogov.

Ko je Premogovnik Velenje prenehal uporabljati objekt Klasirnica za namene klasiranja premoga, je leta 2005 objekt brezplaÄ?no prenesel v last Mestne obÄ?ine Velenje. V upravi Mestne obÄ?ine so takrat Ĺželeli objekt preurediti v muzej tehniÄ?ne in prostorske dediĹĄÄ?ine moderne zgodovinske rudarske regije.

đ&#x;”˛

mz

Odtenki Ĺ˝enskega planeta Velenje, 14. marca – V VeÄ?generacijskem centru Planet generacij na Ljudski univerzi Velenje so v sredo pripravili druĹženje ob 8. marcu, prazniku Ĺžensk.

Nazdravile so enakopravnosti in borbenosti Ĺžensk.

DruĹženje s krajĹĄim kulturnim programom so naslovili Odtenki Ĺ˝enskega planeta. Nazdravili so volji, enakopravnosti, borbenosti, edinstvenosti in temu, da je svet zaradi Ĺžensk lepĹĄi in boljĹĄi. đ&#x;”˛

Blizu 200 krvodajalcev manj Velenje – Minuli teden, od ponedeljka do petka, je v prostorih restavracije Pod Jakcem v Velenju tukajĹĄnje obmoÄ?no zdruĹženje RK organiziralo prvo letoĹĄnjo veÄ?jo krvodajalsko akcijo. Tudi tokrat za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana.

Akcije se je udeleĹžilo 981 krvodajalcev, kar je blizu 200 manj kot na lanski veÄ?dnevni marÄ?evski akciji. PreseneÄ?a ĹĄtevilo krvodajalcev, ki jim zaradi razliÄ?nih razlogov niso odvzeli krvi.

Takih je bilo 117.

Naslednja veÄ?ja krvodajalska akcija bo v Velenju od 9. do 13. julija. đ&#x;”˛

Udarniki bodo pomagali starejĹĄim Velenje, 30.–31. marca – Prostovoljska skupina udarnik MC Velenje bo prihodnji konec tedna izvedla projekt Nasmeh je uspeh, v okviru katerega bodo v petek in soboto med 10. in 12. uro pred nakupovalnimi centri in na mestni trĹžnici ponujali brezplaÄ?no pomoÄ? pri dostavi polnih nakupovalnih vreÄ?k od trgovine do doma ali avtomobila. PomoÄ? bodo nudili predvsem starejĹĄim, bolnim in gibalno oviranim osebam, pa tudi Ĺženskam, mamicam z otroki in drugim, ki si bodo naloĹžili preteĹžko breme.

Tako Ĺželijo poudariti pomen medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti. đ&#x;”˛

Namesto roĹžic cvetijo ceste Velenje, 19. marca – Namesto da bi pred cvetno nedeljo zacvetela narava, cvetijo ceste. Ponekod je njihovo cvetenje precej nevarno, luknje na cestiĹĄÄ?ih za voznike predstavljajo veliko past, v bliĹžini ploÄ?nikov pa ob deĹžju peĹĄcem povzroÄ?ajo veliko slabe volje, saj so hitro lahko stuĹĄirani od glave do peta. Ĺ˝al pa bo treba do takrat, da bodo luknje na cestah vsaj za silo zakrpali, ĹĄe malo potrpeti in biti previden. Ta dela so odvisna od asfaltnih baz, te pa pri nizkih temperaturah ne delajo.

Hladen asfalt je sicer reĹĄitev, a draga in le za zelo kratek Ä?as, zato nima pravega smisla, so pojasnili na ponedeljkovi seji sosveta za izboljĹĄanje varnosti obÄ?anov, ko so govorili tudi o prometnih teĹžavah obÄ?anov. đ&#x;”˛

mkp

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Idej veliko, denarja premalo

Idej za preureditev tega industrijskega objekta, velikega 2.642 m2 in z dvoriĹĄÄ?em v velikosti 445 m2, pa je bilo ĹĄe veliko.

Med drugim so pred leti Ĺželeli ustvariti inovativno okolje, ki bi bilo tudi kulturno in turistiÄ?no srediĹĄÄ?e ĹĄirĹĄega prostora ter bi dajalo moĹžnost nadaljnjega razvoja storitvenih dejavnosti in zaposlovanja. Ĺ˝e leta 2005, takoj po prenosu lastniĹĄtva s Premogovnika Velenje na Mestno obÄ?ino Velenje, je obÄ?ina zaÄ?ela izvajati projekt INDU.PIK – modeli revitalizacije objektov industrijske kulturne dediĹĄÄ?ine, v okviru katerega so se razvili ĹĄtirje modeli (Kulturni stolp, Ars energetika, Center za oblikovanje in Produkcijska platforma). Vendar je Ĺže takrat finanÄ?na analiza pokazala, da bi potrebovali za osnovno revitalizacijo objekta od 14,6 do 16,7 milijona evrov.

Prav tako je bilo treba priĹĄteti stroĹĄke rednega delovanja, ki so se od modela do modela razlikovali.

Edina reĹĄitev je ruĹĄenje

Kot viri financiranja so bili predvideni razliÄ?na evropska sredstva, zasebni prispevki gospodarstva, nacionalni proraÄ?un in proraÄ?un regije ter lokalnih

skupnosti. Tudi takratne gospodarske razmere in prometna situacija (predvidevalo se je, da bo avtocestna povezava z Velenjem Ĺže vzpostavljena in bo objekt s svojim programom zadovoljeval potrebe ĹĄirĹĄega evropskega prostora) niso govorile v prid naloĹžbi. Primernih razpisov za pridobitev nepovratnih evrop-

skih sredstev v tem obdobju in za takĹĄen namen ni bilo, sama investicija revitalizacije objekta pa je za obÄ?inski proraÄ?un previsoka. Zato so se odloÄ?ili, da se preureditev Klasirnice ne izvede in da je objekt najbolj smotrno poruĹĄiti.

Mestna obÄ?ina Velenje z obratovanjem objekta nima nobenih stroĹĄkov, Premogovnik Velenje

pa je zavezan, da bo objekt ruĹĄil.

Sklenjeno je bilo, da bodo ruĹĄitev objekta zaÄ?eli najkasneje v obdobju enega leta po preusmeritvi odvoza premoga iz jame na jaĹĄek NOP II. Ker je Premogovnik Velenje v tem Ä?asu spremenil namembnost jaĹĄka NOP II., na nadaljnje aktivnosti Premogovnika Velenje ĹĄe Ä?akajo.

Danes je objekt v slabem stanju in moÄ?no kvari videz okolice. Po idejni zasnovi prostorskega naÄ?rta je na tem obmoÄ?ju predvidena ureditev poslovno-obrtne ali industrijske cone.

Mnogi prebivalci Pesja tej odloÄ?itvi z zadovoljstvom pritrjujejo.

In kaj pravijo na Premogovniku?

ÂťObÄ?ina je Premogovnik leta 2013 pooblastila, da Klasirnico poruĹĄi. RuĹĄitev je bila pogojena s preusmeritvijo transporta premoga na jaĹĄek v Prelogah (NOP2), katerega dolgoroÄ?na namembnost se je spremenila.

Sedaj je jaĹĄek namenjen zgolj za prezraÄ?evanje jame. V dolgoroÄ?nih poslovnih naÄ?rtih Premogovnika Velenje ostaja industrijsko obmoÄ?je Klasirnice namenjeno transportu premoga iz jame ter drobljenju in klasiranju premoga za nadaljnjo rabo v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj.

Trenutno smo v fazi posodobitve Klasirnice, zato odloÄ?itve o tem, kdaj bi lahko bil objekt poruĹĄen, ĹĄe ni. Z MO Velenje je bilo dogovorjeno, da se z ruĹĄitvijo zaÄ?ne najkasneje eno leto po preusmeritvi transporta premoga.ÂŤ đ&#x;”˛

Samo vreme Sloveniji ĹĄe ne bo prineslo pomladi Odstop: dobro in slabo – Akcije (o) Ä?iĹĄÄ?enja – Od zaprtja do obnavljanja – Pomlad zamuja Bo kdo rekel: spet je Ä?as, ko so dovoljene sanje! Res menda nekateri sanjajo o priloĹžnostih, ki jim jih daje Ä?as po odstopu predsednika drĹžave in pred novimi parlamentarnimi volitvami. Te bodo morda ĹĄe prej, kot smo priÄ?akovali, Ä?e bi bile le-te redne. Drugi malo tarnajo, da bo zato manj Ä?asa za priprave, predvsem taki, ki se v boj podajajo na novo. In ki seveda upajo, da jim lahko uspe, kot je uspelo novi stranki dosedanjega predsednika. Nekateri so v nizki preĹži Ĺže nekaj Ä?asa, saj ne verjamejo, da bodo novi obrazi tudi tokrat prepriÄ?ali volivce.

Torej predsednik, ki Âťni tarnal, ampak iskal reĹĄitveÂŤ, je odtopil. Saj je konÄ?no vseeno, katera kaplja je bila tista, ki je stekla Ä?ez rob. In ko eni pravijo, da je premier odstopil prepozno, drugi, da se je za nekatere odstop zgodil v nepravem Ä?asu. Predvsem za stavkajoÄ?e, ki v upanju, da bodo iztrĹžili ĹĄe veÄ?, niso sprejeli ponujenega. Pa za nekatere drĹžavne komisije, ki bodo zdaj ĹĄe v veÄ?ji Ä?asovni stiski, da bi konÄ?ale delo o politiÄ?ni odgovornosti v zvezi s TeĹĄem 6 ali pranjem denarja v bankah. Najbolj pa je menda prizadet drugi tir, ki bo zdaj verjetno ĹĄe dalj Ä?asa na stranskem tiru.

Ob tem, ko na desni priÄ?akujejo, da bo nad naĹĄo deĹželico kmalu zavladala pomlad, naravna pomlad ĹĄe nikakor noÄ?e prav nastopiti.

Zato se marsikje ĹĄe ne morejo odloÄ?iti, kdaj bodo pripravili tradicionalne akcije spomladanskega Ä?iĹĄÄ?enja okolja. V Celju so ga napovedali za naslednji petek in soboto (23. in 24. marca), a iz previdnosti Ĺže zdaj napovedali tudi rezervni termin – 13. in 14. aprila. Ni pa od vremena odvisna ÂťÄ?istilna akcijaÂŤ v Ĺ entjurju. Tista resnejĹĄa, kakrĹĄno predvideva najnovejĹĄi zakon o sanaciji za celjsko kotlino. Na veliko ÂťpreseneÄ?enjeÂŤ v ta zakon ni bila zajeta tudi ĹĄentjurska obÄ?ina, ĹĄe veÄ?je preseneÄ?enje je bilo za nekatere to, da seja obÄ?inskega sveta, na kateri naj bi opozorili na to, ni bila sklepÄ?na. Morda pa bo vendarle sprejet amandma, ki ga je na ÂťceljskiÂŤ zakon vloĹžila poslanka GodÄ?eva, da se vkljuÄ?i tudi ĹĄentjursko obÄ?ino.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Sicer pa Kozjansko in Obsotelje v tem deĹževnem Ä?asu pestijo ĹĄe druge nadloge. Pisali smo Ĺže o veÄ?jem plazu pri Rogatcu, malo kasneje je plaz zasul ĹĄe cesto pri PeÄ?ici v ĹĄmarĹĄki obÄ?ini in veÄ? domaÄ?ij odrezal od sveta. SproĹžilo se je ĹĄe veÄ? manjĹĄih plazov, ki ogroĹžajo ceste in dovoze. V srediĹĄÄ?u te obÄ?ine pa je bilo in je ĹĄe nekaj cest zaprtih zaradi drugih razlogov. Po tem, ko so bile pred Ä?asom prometne teĹžave zaradi odstranjevanja montaĹžnega objekta, v katerem je nekaj let zaÄ?asno domovala upravna enota, je zdaj omejeni promet okoli Ĺ marskega hrama, ki ga obnavljajo – tudi za potrebe obÄ?ine Ĺ marje pri JelĹĄah. Promet je zaradi obnove oviran ĹĄe na glavni cesti med Celjem in RogaĹĄko Slatino od Ĺ entvida do vznoĹžja znanega Halarjevega klanca. Torej na delu prometnice proti zdraviliĹĄkima krajema. Tam si ĹĄe kako Ĺželijo boljĹĄe prometne povezave z avtocesto. Zaenkrat se del lotevajo le po manjĹĄih odsekih; najveÄ?ji zadnji zalogaj je bila izgradnja nadvoza v Grobelnem, s Ä?imer so se izognili zamaĹĄkom, ki so nastajali zaradi pogostih spuĹĄÄ?enih ĹželezniĹĄkih zapornicah. Do popolnoma prenovljenih cest od avtoceste Ljubljana–Maribor do RogaĹĄke Slatine ali PodÄ?etrtka pa je ĹĄe daleÄ?. SliĹĄali pa smo, da je priĹĄlo do manjĹĄega ÂťpremikaÂŤ v zvezi s traso hitre ceste Velenje–Šentrupert. Ne, nekateri se ĹĄe niso odpovedali ustavni presoji trase, le nekateri v Celju so se menda premislili in zdaj podpirajo to traso. Ne veÄ? trase Velenje–Arja vas.

Kljub bolj klavrnemu vremenu so v Celju zadnji vikend spravili pod streho veÄ? pomladanskih sejmov ter ĹĄe dva festivala. Prave pomladi ĹĄe niso priklicali, Ä?eprav je diĹĄalo po roĹžicah in medu. Prav dneva Ä?ebelarstva sta privabila najveÄ? obiskovalcev, saj je to zadnja leta najveÄ?je sreÄ?anje slovenskih in tudi tujih Ä?ebelarjev. Prireditev pa je, podobno kot predvsem tudi Flora, prav pred zaÄ?etkom prave sezone.

Dan za tem, na joŞefovo, pa je bil v Žalcu tradicionalni JoŞefov sejem, letos v znamenju hmeljarstva. Razmere so se vendarle malo zboljťale in hmelj spet bolj postaja zeleno zlato.

Pa ĹĄe to: ni prvoaprilska, Ä?eprav se bo zgodilo 1. aprila, torej celo na nedeljo. Ta dan bo upravna enota Ĺ marje pri JelĹĄah spet dobila pravega naÄ?elnika oziroma naÄ?elnico. Jasna Junkar, naslednica ÂťdolgoletnegaÂŤ Vincencija Habjana, je bila od zaÄ?etka leta vedejevka, zdaj pa bo prava naÄ?elnica.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 3. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

22. marca 2018

Probleme priseljencev reĹĄiti na drĹžavni ravni

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj se je odloÄ?ila za mediacijo

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? in veleposlanik Albanije o jezikovnih ovirah priseljencev Velenje, 15. marec – Velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? se je sestal z veleposlanikom Albanije PĂŤllumbom Qazimijem. Obravnavala sta aktualno tematiko v zvezi s premagovanjem jezikovnih barier tujcev, predvsem Albancev in priseljencev s Kosova. KontiÄ? je poudaril, da je treba zaradi hitro naraĹĄÄ?ajoÄ?ega ĹĄtevila priseljencev in intenzivne rasti deleĹža tujcev s stalnim ali zaÄ?asnim bivaliĹĄÄ?em v Sloveniji na drĹžavni ravni vzpostaviti usklajen in celostni pristop ter poiskati sistemske reĹĄitve ter pripraviti zakonske osnove. Opozoril je, da se javni zavodi in ĹĄtevilne institucije, ki delujejo znotraj lokalnih skupnosti (vrtci, ĹĄole, zdravstveni domovi) zaradi nerazumevanja jezika sooÄ?ajo s ĹĄtevilnimi ovirami. Veleposlanik se je strinjal ter ponudil svojo pomoÄ? in sodelovanje.

Na sreÄ?anju z veleposlanikom je Ĺžupan predstavil Velenje, ki je poznano kot mesto, v katerem Ĺže desetletja v soĹžitju Ĺživijo prebivalci razliÄ?nih narodnosti in kultur. Povedal je, da so se zadnji dve leti intenzivno ukvarjali tudi z urejanjem vpraĹĄanja migrantov. Velenje je bilo pravzaprav edino mesto, ki je bilo, ko je bila situacija najteĹžja, pripravljeno sprejeti ljudi, ki so beĹžali pred vojno.

Veleposlaniku je predstavil ĹĄtevilne primere, s katerimi se sooÄ?ajo zaposleni v razliÄ?nih lokalnih zavodih in drugih institucijah pri delu s priseljenci in jih zaradi nerazumevanja jezika teĹžko reĹĄujejo. Zato je zna-

nje slovenĹĄÄ?ine edina osnova za uspeĹĄno integracijo v to okolje. Ĺ˝upan in veleposlanik sta se strinjala, da je najprej treba poskrbeti predvsem za Ĺženske, ki bodo znanje jezika hitreje in laĹžje prenesle na svoje otroke. Potrebna je sistemska ureditev, ki bo lju-

nje SAĹ A Inkubatorja, Pikin festival in Velenjsko plaĹžo. Povedal je tudi, da so se o izpostavljeni temi na sedeĹžu konzula Ĺže pogovarjali in podpirajo Ĺžupanovo zahtevo po iskanju sistemskih ter celostnih reĹĄitev na drĹžavni ravni.

Slovenske elektrarne. Pogovori so v zakljuÄ?ni fazi, zato se je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj odloÄ?ila za mediacijo in ne za toĹžbo. Poleg izplaÄ?ila Ĺže podpisanih terjatev se dogovarjamo tudi za podpis dolgoroÄ?nega dogovora. Verjamemo, da bo dogovor kmalu doseĹžen, Ä?e pa bi priĹĄlo do zapletov, se lahko tudi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj ĹĄe vedno odloÄ?i za toĹžbo.ÂŤ S takĹĄno odloÄ?itvijo je seznanjen tudi obÄ?inski svet ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ki je mediacijo podprl. đ&#x;”˛

Ĺ tevilo priseljencev raste povsod po Sloveniji

Po podatkih StatistiÄ?nega urada Republike Slovenije je v Velenju 3.129 tujih drĹžavljanov. NajveÄ? jih je v Ljubljani (28.020), sledijo Maribor (9.231), Koper (5.252), Kranj (4.388) in Jesenice (1.810). Rast deleĹža tujih drĹžavljanov po obÄ?inah je najbolj izrazit v Kopru (10,2 %), sledita Ljubljana (9,7 %) in Velenje (9,5 %).

dem, ki se zaradi nerazumevanja slovenskega jezika sooÄ?ajo s ĹĄtevilnimi stiskami, omogoÄ?ila, da lahko normalno komunicirajo in samostojno Ĺživijo.

Veleposlanik je Velenje obiskal Ĺže veÄ?krat in ga dobro pozna. Izpostavil je zelo uspeĹĄno delova-

Velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? je bil zelo preseneÄ?en, ker je v medijih prebral, da je eden od politiÄ?no odgovornih za projekt bloka 6

V nasprotju z vmesnim poroÄ?ilom, ki ga je obravnaval DrĹžavni zbor, je komisija za ugotavljanje politiÄ?ne odgovornosti pri bloku 6, ki jo vodi MatjaĹž HanĹžek, zapisala, da je med politiÄ?no odgovornimi tudi velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?. Ta naj bi namreÄ? Ĺže leta 2007 vedel, da cena za premog v viĹĄini 2,25 GJ ni prava. KontiÄ?, ki smo ga vpraĹĄali za mnenje, to trditev odloÄ?no zanika in pravi: ÂťTo je Ä?isto navadna laĹž in zato tudi zahtevam in sem HanĹžka tudi pisno

Ob toĹžbi obÄ?ine Velenje proti TEĹ zaradi njenih neizplaÄ?anih obveznosti iz odĹĄkodnin se med obÄ?ani obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj porajajo vpraĹĄanja, zakaj se tudi v tej obÄ?ini niso odloÄ?ili za podoben korak. Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih pravi: ÂťKot smo Ĺže veÄ?krat pojasnjevali, imata ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj podpisan odĹĄkodninski sporazum za leto 2016 v viĹĄini 2.100.000 evrov, ki ga Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj ni izpolnila. Za ta del se vodstvo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj dogovarja s Holdingom

Veleposlanik Albanije PĂŤllumb Qazimi in Ĺžupan Bojan KontiÄ? s sodelavci

Kar me ovira – me motivira DruĹĄtvo paraplegikov jugozahodne Ĺ tajerske je uspeĹĄno sklenilo projekt ÂťKar me ovira – me motiviraÂŤ, s katerim so zbirali finanÄ?na sredstva za nakup novega prilagojenega kombi vozila. V Ä?etrtek, 29. marca, ob 11. uri bodo v prostorih

O tej temi se je Bojan KontiÄ? sestal tudi s predsednikom drĹžavnega zbora dr. Milanom Brglezom, ki je prav tako podprl pobude po sistemski reĹĄitvi. đ&#x;”˛

KontiÄ? terja HanĹžkovo opraviÄ?ilo

Mira ZakoĹĄek

3

opozoril, da se opraviÄ?i in pojasni, od kod ta trditev.ÂŤ KontiÄ? dodaja, da ne zanika svoje politiÄ?ne odgovornosti pri podpori gradnje bloka 6, saj ga je na osnovi informacij, ki jih je imel, odloÄ?no podpiral. Takrat je bilo ob predstavitvi te naloĹžbe zelo jasno povedano, da pomeni ta izgradnja ohranjanje delovnih mest, manjĹĄi negativni vpliv na okolje in veÄ?ji izkoristek premoga pri pridobivanju elektriÄ?ne in toplotne energije. ÂťVse to me je vodilo v podporo temu projektu. Seveda pa nisem sodeloval pri naÄ?rtovanju, zanj

sem izvedel, ko je bil praktiÄ?no Ĺže pred tem, da se zaÄ?ne izvajati, in kot takĹĄnega, s takĹĄnimi informacijami, sem ga iz prej omenjenih razlogov tudi podprl. Nikakor pa nikoli nikogar nisem zavajal ali pa lagal v zvezi s tem projektom, in to lahko potrdim tudi na detektorju laĹži,ÂŤ poudarja KontiÄ?, ki dodaja, da mu je ceno 2,25 GJ posredoval naÄ?rtovalec projekta.

Ob naÄ?rtovani ceni premoga 2,25 evrov za giga joul pa so bili nazorno predstavljeni tudi pogoji, pod katerimi bi ta cena bila dosegljiva, ukrepi, potrebni za realizacijo naÄ?rtovane cene, pa Ĺžal niso bili izvedeni.ÂŤ Zato KontiÄ? od HanĹžka zase priÄ?akuje javno opraviÄ?ilo za nepremiĹĄljene in neresniÄ?ne trditve, v nasprotnem primeru bo vloĹžil toĹžbo. đ&#x;”˛

Gurs poziva lastnike, da uredijo dokumente Geodetska uprava RS lastnikom nepremiÄ?nin priporoÄ?a, da uredijo podatke o svojih nepremiÄ?ninah - npr. uredijo meje parcel, vpiĹĄejo stavbo v kataster stavb, vpiĹĄejo etaĹžno lastnino v zemljiĹĄko knjigo (Ä?e je v stavbi veÄ? stanovanj in etaĹžna lastnina ĹĄe ni vpisana), preverijo, ali so v zemljiĹĄki knjigi vpisani z matiÄ?no ĹĄtevilko (EMĹ O), in ure-

dijo podatke, ki se o njihovi nepremiÄ?nini vodijo v registru nepremiÄ?nin.

Vsi bistveni podatki o stavbah (na primer dejanska raba dela stavbe, povrĹĄine, letnice izgradnje) se bodo po 22. novembru lahko spreminjali le tako, da se bo izdelal elaborat za vpis celotne stavbe v đ&#x;”˛ kataster stavb.â€

Mladinskega hotela Velenje na Efenkovi 61 v Velenju pripravili prireditev s simboliÄ?no predajo vozila.

Zahvaljujejo se ĹĄtevilnim obÄ?inam, podjetjem in 520 posameznikom, ki so jih podprli.

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 3. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

BoljĹĄe naloge, veÄ? mladih raziskovalcev noĹĄolske naloge, pa prispevajo deleĹž glede na ĹĄtevilo udeleĹžencev. ÂťUpamo, da bo odziv na proĹĄnje po sodelovanju pri izvedbi gibanja v Ä?asu gospodarske rasti naletel na plodnejĹĄa tla ĹĄe v podjetjih regije. Ta pa smo med drugim pozvali k izboru tem in naleteli na dober odziv. Seveda pa si Ĺželimo ĹĄe boljĹĄega. Kot primer dobre prakse moram izpostaviti Skupino Gorenje Velenje, ki sodeluje pri izboru tem za raziskovalne naloge, od tam prihajajo tudi nekateri mentorji in recenzenti.ÂŤ

V torek, 27. marca, bo ob 17.30 bo v velenjskem domu kulture slovesnost ob zakljuÄ?ku letoĹĄnjega gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline. V njem je letos sodelovalo 93 mladih raziskovalcev, od tega 45 uÄ?encev iz osnovnih ĹĄol, 48 avtorjev pa prihaja iz ĹĄol Ĺ olskega centra Velenje. Izdelali so 54 raziskovalnih nalog, kar je ena veÄ? kot v lanskem gibanju. 28 nalog so izdelali osnovnoĹĄolci, 26 srednjeĹĄolci, pri delu pa jih je usmerjalo 59 mentorjev in somentorjev.

Na obzorju sprememba imena gibanja

Ĺ e vedno najveÄ? nalog s tehniĹĄkega podroÄ?ja

GaĹĄper Ĺ karja, predsednik programskega sveta gibanja, je izrazil zadovoljstvo ob tolikem ĹĄtevilu izdelanih nalog in nad njihovo kakovostjo. ÂťLetos beleĹži gibanje 35-letnico delovanja in smo v zborniku povzeli obdobje zadnjih petih let. Podatki so navedbe potrdili, kar nas ĹĄe posebej veseli.ÂŤ Ĺ e vedno je med mladimi veÄ? zanimanja za naloge s podroÄ?ja tehniĹĄkih in humanistiÄ?nih ved, ĹĄe vedno veÄ?ina nalog nima uporabnega izdelka, a je tudi pri tem zaznati trend rasti.

Ĺ tudenti ne zaznavajo potreb po nadgradnji znanja?

ÄŒeprav v gibanju lahko sodelujejo tudi ĹĄtudenti, teh raziskovalna dejavnost v okviru gibanja ne zanima. Doslej jih je v njem sodelovalo 29, izdelali pa so 25 nalog, zadnje leta 2006. ÂťOÄ?itno so programi ĹĄol takĹĄni, da ĹĄtudenti ne zaznajo potrebe po nadgradnji znanja ali pa menijo, da z opravljanjem

GaĹĄper Ĺ karja: ÂťV zadnjih petih letih ĹĄtevilo raziskovalnih nalog in njihovih avtorjev raste.ÂŤ

obvezne prakse v delovnem okolju pridobijo dovolj potrebnega znanja. Bomo pa vztrajali pri spodbujanju raziskovalne dejavnosti tudi med njimi, saj v tukajĹĄnjem okolju delujejo Fakulteta za energetiko, Visoka ĹĄola za varstvo okolja in ViĹĄja strokovna ĹĄola Ĺ olskega centra Velenje.ÂŤ

Želijo si ťe boljťega odziva

ProraÄ?un gibanja je ÂťteĹžakÂŤ blizu 40 tisoÄ? evrov, glavnino potrebnega denarja pa zagotavljajo obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. ObÄ?ine, iz katerih prihajajo osnov-

GaĹĄper Ĺ karja je ĹĄe povedal, da za prihodnje naÄ?rtuje programski svet gibanja nekatere novosti. Med drugim spremembo imena, saj Ĺže nekaj let presega meje Ĺ aleĹĄke doline, prizadevanja po ĹĄe tesnejĹĄem in ĹĄirĹĄem povezovanju gospodarstva v regiji in njeni bliĹžnji okolici pa omenjeno spremembo tudi narekujejo. Ĺ˝e vrsto let v njem sodelujejo uÄ?enci iz nekaterih ĹĄol Zgornje Savinjske doline, veÄ?krat so se vkljuÄ?ili RazmiĹĄljajo o spremembi vanj uÄ?enci iz obÄ?ine Polzela, imena.

BraslovÄ?e, v letoĹĄnjem so prepoznali uspeĹĄnost gibanja na osnovni ĹĄoli v LaĹĄkem, v naÄ?rtu je povezovanje z obÄ?ino Ĺ˝alec. ÂťTudi tako bomo poskuĹĄali gibanje razĹĄiriti in obogatiti ter utrditi sloves o njegovi visoki kakovostni ravni v drĹžavi, kar vsako leto dokazujemo z rezultati,ÂŤ je ĹĄe dejal GaĹĄper Ĺ karja.

â?ą

đ&#x;”˛

Ukvarjanje s Ä?ebelami je njegova joga SreÄ?anje s Francem Ĺ mercem iz Podgore v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki – Izziv vzreja rodovniĹĄkih matic v LuÄ?ki Beli Tatjana PodgorĹĄek

V veÄ? kot 200 Ä?ebelarskih druĹĄtvih po Sloveniji se zavzeto pripravljajo na 20. maj – svetovni dan Ä?ebel. Pobudo zanj je dala Slovenija, namenjen pa bo predvsem zavedanju izjemnega pomena Ä?ebel za preĹživetje Ä?loveka. ÂťV 26 letih sa-

mostojne drĹžave je to njen edini predlog, ki ga je potrdila Organizacija zdruĹženih narodov in s tem kronala triletno delo, ki smo ga vloĹžili v to,ÂŤ je ob obisku razmiĹĄljal Franc Ĺ merc iz Podgore v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki – eden od sodelujoÄ?ih v tem projektu.

Ponosa in zanosa ob tem ne skriva, hkrati pa priznava, da s tem delo ĹĄe ni konÄ?ano. Vsebino bo treba dodelati, dodaja.

VÄ?asih ÂťÄ?ez lesÂŤ, danes si glavni v druĹžbi

Ĺ e zdaleÄ? to ni edini ÂťÄ?ebelarskiÂŤ projekt, pri

Franc Ĺ merc: ÂťÄŒe si komu pred 20 leti rekel, da si Ä?ebelar, je s prstom zaokroĹžil nad Ä?elom in rekel: zum zum. Ko pa danes omeniĹĄ, da si Ä?ebelar, si glavni v druĹžbi.ÂŤ

SLS dela in Ä?rpa od ljudi – za ljudi, zato pozivamo vse, da na spletni strani www.sls.si/odpravimo1000neumnosti oddate svoj prispevek, idejo, predlog, kako izboljĹĄati toge birokratske doloÄ?be ter vnesti sistemske in razumne reĹĄitve.

katerem je sodeloval. Zajeten je seznam nalog, ki jih je opravljal v zadnjih 10 letih na raznih ravneh, tudi na drĹžavnih za to, da bi se druĹžba zavedala pomena Ä?ebel za obstoj Ä?loveĹĄtva, Ä?ebelarji pa odgovornosti, ki jo pri tem imajo. Zelo je zadovoljen, ker trud ni bil zaman. ÂťÄŒe si komu pred 20 leti rekel, da si Ä?ebelar, je s prstom zaokroĹžil nad Ä?elom in rekel: zum zum, Ä?eĹĄ, si malo Ä?ez les. Ko pa danes omeniĹĄ, da si Ä?ebelar, si glavni v druĹžbi.ÂŤ Glavni razlogi za spremenjen odnos do te dejavnosti so, kot pravi, prinesle aktivnosti ÄŒebelarske zveze Slovenije v tem tisoÄ?letju, ÄŒebelarskega centra na Brdu pri Kranju, medeni zajtrk, pri katerem s pomoÄ?jo otrok o pomenu zdrave prehrane in odnosa do narave izobraĹžujejo tudi njihove starĹĄe, ter mediji, ki so jim omogoÄ?ili dostop do ĹĄirĹĄe javnosti. ÂťSta se pa z uspehi ĹĄe poveÄ?ala odgovornost in delo na terenu.ÂŤ Usta so se mu razlezla v nasmeh ob vpraĹĄanju, ali je Ä?ebelariti enostavno glede na to, da zanj raste zanimanje tudi med mladimi. ÂťVse prej kot enostavno,ÂŤ pravi in dodaja, da nobena kmetijska panoga ne zahteva toliko znanja kot Ä?ebelarjenje. Na drugih podroÄ?jih delaĹĄ, je pojasnil, s posameznimi Ĺživalmi, Ä?ebelja druĹžina pa je en organizem, Ä?eprav ga sestavlja tudi 50 tisoÄ? razliÄ?nih osebkov.

GOSPODARSKE novice V Gorenju jutri znova pogajanja

Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleťke doline beleŞi 35-letnico delovanja – Letos 54 nalog in 93 mladih raziskovalcev Tatjana Podgorťek

22. marca 2018

Za sprostitev dovolj Ĺže opazovanje Ä?ebel

Sam Ä?ebelari Ĺže od leta 1972.

V sedmem razredu osnovne ĹĄole je naĹĄel roj Ä?ebel, pritegnile so njegovo pozornost. Po gimnaziji se je odloÄ?il za ĹĄtudij zootehnike, podroÄ?je Ĺživinoreje. ÂťIzhajam s kmetije, na kateri smo Ĺživeli od krav, mleka. Sem Ä?lovek zemlje, soĹžitja z naravo, Ä?ebele pa so njen sestavni del in indikator kakovosti okolja.ÂŤ Ukvarjanje s Ä?ebelami je zanj joga. Kadar se ne poÄ?uti najbolje, si Ĺželi sprostitve, je dovolj, Ä?e gre k Ä?ebelam in jih opazuje.

Zaradi zdravstvenih teĹžav se je odrekel nalogam, ki jih je imel v raznih svetih, odborih ‌ Lani ĹĄe dolĹžnosti podpredsednika ÄŒebelarske zveze Slovenije, ki jo je opravljal devet let. OdloÄ?il se je, da se bo posvetil svojim Ä?ebelam, izziva, pri katerih bi rad sodeloval, pa sta razvoj oziroma vzreja rodovniĹĄkih matic v LuÄ?ki Beli v LuÄ?ah in prodaja Ä?ebeljih druĹžin. V Evropi vsako leto potrebujejo 1,5 do 2 milijona Ä?ebeljih druĹžin, kar je izziv tudi za slovensko Ä?ebelarstvo. So Ä?ebele zanj edina stvar, ki mu zapolni prosti Ä?as? ÂťAktiven sem ĹĄe v Ĺžupniji, kjer imam obveznosti kot kljuÄ?ar. Sicer pa me najbolj po koncu drĹžita vnuka Lucija in Izak. To je poleg Ä?ebel tisto veselje, ki poĹživlja vsak dan,ÂŤ je sklenil pogovor Franc Ĺ merc. đ&#x;”˛

Pogajanja med Gorenjevo upravo in sindikatom Skei v zvezi z novo podjetniťko kolektivno pogodbo se bodo nadaljevala jutri, je povedal predsednik konference Skei Gorenje Žan Zeba. Uprava je s sindikatom 9. marca dosegla sporazum o prenovi podjetniťke kolektivne pogodbe, ki naj bi jo uskladili najpozneje do 20. aprila.

UpraviÄ?eni do vhodnih podatkov Mestna obÄ?ina Velenje bo nadaljevala aktivnosti v zvezi z zahtevo po pridobitvi vhodnih podatkov za ceno toplotne energije. Spomnimo: lansko pomlad je Termoelektrarna presenetljivo dvignila ceno toplotne energije za veÄ? kot 50 odstotkov. Ves ta Ä?as do podatkov, ki bi pokazali, zakaj je do te visoke podraĹžitve elektrarna upraviÄ?ena, obÄ?ina ni mogli priti. Zdaj pa je informacijska pooblaĹĄÄ?enka odloÄ?ila, da jim jih morajo razkriti. V Mestni obÄ?ini Velenje so prepriÄ?ani, da tolikĹĄna podraĹžitev ni bila utemeljena.

Umar zviĹĄal napoved Sloveniji gre oÄ?itno solidno tudi letos in kaĹže, da vsaj ĹĄe kakĹĄno leto za tem. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je zviĹĄal napoved gospodarske rasti. Sloveniji za letos po novem napoveduje 5,1-odstotno realno rast BDP, potem ko je v jesenski napovedi priÄ?akoval le 3,9-odstotno rast. Napoved za 2019 je tudi zviĹĄal s 3,2 na 3,8 odstotka, za leto 2020 pa napovedal 3,2-odstotno gospodarsko rast.

Ĺ esti blok znova obratuje Ĺ oĹĄtanj, 19. marca – Blok 6, ki je bil od Ä?etrtka, 15. marca, naÄ?rtovano zaustavljen zaradi izvedbe garancijskih pregledov in meritev ob hladnem zagonu bloka pred zaÄ?etkom remonta, je bil v ponedeljek ob 5.43 ponovno sinhroniziran z elektroenergetskim omreĹžjem Slovenije.

V Ä?asu zaustavitve bloka 6 je deloval blok 4. Oskrba Slovenije z elektriÄ?no in toplotno energijo je Ä?ez vikend potekala nemoteno.

NajviĹĄje Nazarje, na repu SolÄ?ava Po podatkih koeficienta razvitosti obÄ?in v drĹžavi (ta znaĹĄa 1,00) je razvidno, da so od sedmih obÄ?in v Zgornji Savinjski dolini kar ĹĄtiri pod slovenskim povpreÄ?jem.

Od 33 obÄ?in v Savinjski regiji dosega najniĹžji koeficient obÄ?ina SolÄ?ava (0,61). Kljub temu da je ta v primerjavi z letom 2016 (0,57) viĹĄji, lokalna skupnost ĹĄe vedno sodi med manj razvite slovenske obÄ?ine.

Mesto viĹĄje od SolÄ?ave v omenjeni regiji dosega s koeficientom 0,82 obÄ?ina LuÄ?e, pod slovenskim povpreÄ?jem sta ĹĄe obÄ?ini Gornji Grad (0,90) in ReÄ?ica ob Savinji (0,97). Slovensko povpreÄ?je pa presegajo obÄ?ine Ljubno ob Savinji (1,03), Mozirje (1,06) in Nazarje (1,14).

Na lestvici razvitosti v Savinjski regiji zgornjesavinjske obÄ?ine zasedajo naslednja mesta: 6. Nazarje, 11. Mozirje, 17. Ljubno, 26.

ReÄ?ica ob Savinji, 27. Gornji Grad, 29. LuÄ?e in 32. mesto SolÄ?ava.

Nagrade za gospodarske doseĹžke Gospodarska zbornica Slovenije bo v ponedeljek, 26. marca, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani Ĺže petdesetiÄ? podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniĹĄke doseĹžke za lani. RdeÄ?a nit podelitve bo STRAST. ÂťStrast omogoÄ?a dosego ciljev, ki presegajo najbolj divjo domiĹĄljijo. Ĺ˝ivljenju in delu daje smisel, moÄ? preplezati najviĹĄje ovire in premakniti najteĹžja bremena. Strast je tista nevidna energija, ki Ĺžene naĹĄe letoĹĄnje nagrajence in nagrajenke, da segajo po zvezdah,ÂŤ poudarjajo na Gospodarski zbornici, v kateri letoĹĄnjih nagrajencev ĹĄe ne razkrivajo.

Je pa imelo to okolje v petdesetih letih veliko nagrajencev. Nagrade so prejeli Tanja Skaza (Skaza – leta 2014), BoĹĄtjan Gorjup (BSH – 2011), Bogomir StraĹĄek (KLS Ljubno – 2010), Franjo Bobinac (Gorenje - 2007), MatjaĹž Lenasi (BSH – 2005), Muharem BoliÄ? (Vegrad – 1999), Igor PeÄ?ovnik (PeÄ?ovnik–- 1998), Franc Benda (Kovinoplastika Benda – 1997), JoĹže StaniÄ? (Gorenje – 1996), JoĹže MelanĹĄek (Viba Trade Nazarje – 1993) in Herman Rigelnik (Gorenje – 1989).

Kljub dnevu manj veÄ? obiskovalcev Celje , 17. in 18. marca – Minulo nedeljo je na celjskem sejmiĹĄÄ?u zaprlo vrata ĹĄest pomladnih sejmov: Flora, Poroka, Altermed, ApiSlovenija ter festivala hrane in pijaÄ?e Kulinart ter kave Slovenija.

Sejme je obiskalo veÄ? kot 21 tisoÄ? obiskovalcev iz Slovenije in tujine, kar je nekaj veÄ? kot minulo leto, in to kljub temu, da je letoĹĄnji spomladanski sejem trajal dva dni, minuli pa dan veÄ?. Po zagotovilih druĹžbe Celjski sejem so sejemsko dogajanje zelo dobro ocenili obiskovalci, med katerimi so prevladovali Slovenci. So pa sejmiĹĄÄ?e obiskali tudi sosedje – Avstrijci, Italijani, MadĹžari, zabeleĹžili so tudi obiskovalce iz NemÄ?ije.

Celjsko sejmiĹĄÄ?e bo znova zaĹživelo od 18. do 21. aprila z mednarodnim tehnoloĹĄkim sejmom TechExpo Celje. Poleg energetike in industrijskega vzdrĹževanja ter Ä?iĹĄÄ?enja mu bodo dodali ĹĄe nova tehnoloĹĄka podroÄ?ja avtomatizacije, mehatronike in industrijske elektronike, lesnoobdelovalnih strojev, orodij in repromateriala ter gozdne tehnologije. Na sejmiĹĄÄ?u priÄ?akujejo blizu 500 najboljĹĄih blagovnih znamk z omenjenih panog. đ&#x;”˛

tp, mz

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 3. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

22. marca 2018

UspeĹĄnejĹĄi razvoj s strateĹĄkim partnerjem Nadzorni svet Gorenja ocenil lanske poslovne rezultate, ki niso izpolnili vseh priÄ?akovanj – Prihodnost vidijo v povezovanju s strateĹĄkim partnerjem Mira ZakoĹĄek

Velenje, 8. marca – Nadzorni svet Gorenja je potrdil revidirano in konsolidirano poroÄ?ilo poslovanja v preteklem letu. Gorenje je doseglo milijardo 310 milijonov evrov od prodaje. To je za 4,1 odstotka veÄ? kot leta 2016 in skladno z naÄ?rtovano prodajo. V strukturi prodaje so najbolj poveÄ?ali prodajo izdelkov premijskih blagovnih znamk Asko in Atag ter inovativnih aparatov. Ĺ e bolj so se usmerjali na izvajanje osnovne dejavnosti. Ta predstavlja v strukturi prihodkov skoraj 83-odstotni deleĹž (1,082 milijarde evrov). ÄŒisti dobiÄ?ek pa je znaĹĄal, 1,3 milijona evrov.

Relativna zadolĹženost Skupine Gorenje je veÄ?ja kot leta 2016. Primerljivi kazalnik ÄŒiste finanÄ?ne obveznosti – EBITDA – je v primerjavi z 2016 viĹĄji, in sicer 4,7 (v 2016 je znaĹĄal 3,9).

So pa zniĹžali deleĹž Ä?istega obratnega kapitala v prihodkih od prodaje za 0,6 odstotne toÄ?ke.

Za razvoj 33,3 milijona evrov

Vlaganja v razvoj novih aparatov so poveÄ?ali na 33,3 milijona evrov, kar je 2,5-odstotni deleĹž prihodkov od prodaje Skupine Gorenje. Prav tako so poveÄ?ali vlaganja v marketing in pospeĹĄevanje prodaje na 2,2 odstotka vseh prihodkov.

ÂťDrugo leto uresniÄ?evanja StrateĹĄkega naÄ?rta 2016–2020 so zaÄ?eli dobro in smo bili v prvi polovici leta celo nekaj nad predvideno letno dinamiko pri kljuÄ?nih kategorijah letnega naÄ?rta.

Tretje Ä?etrtletje je bilo bistveno slabĹĄe od priÄ?akovanj, zato smo Ĺže novembra opozorili, da naÄ?r-

â?ą

Najbolj so k rasti pripomogli viĹĄji prihodki od prodaje v Rusiji, Ukrajini, na Nizozemskem, BliĹžnjem in Daljnem vzhodu ter trgih ZDA in Avstralije.

Kot smo Ĺže poroÄ?ali, je Gorenje prejelo ĹĄtiri nezavezujoÄ?e ponudbe za strateĹĄko partnerstvo. Po podrobni analizi in pregledu poslovnih in drugih elementov so tri potencialne partnerje povabili k skrbnemu pregledu. Vsi trije prihajajo iz Azije, so aktivni v panogi gospodinjskih aparatov in so posredovali ponudbo za prevzem veÄ?inskega deleĹža v podjetju, to je najmanj 50 odstotkov + ene delnice celotnega delniĹĄkega kapitala.

V procesu skrbnega pregleda bodo potencialnim partnerjem zagotovili dostop do virtualne podatkovne sobe o Skupini Gorenje ter obisk izbranih lokacij Skupine, aprila pa ĹĄe sestanke s poslovodstvom podjetja. Rok za oddajo zavezujoÄ?ih ponudb je 8. maj. đ&#x;”˛

tovanih ciljev za 2017 najverjetneje ne bomo v celoti dosegli.

Ob koncu leta je Skupina Gorenje ustvarila 1,31 milijarde evrov prihodkov, kar je za 4,1 odstotka veÄ? kot leta 2016 in skladno z naÄ?rtovano prodajo. Najbolj so k

mz

Mega M prehiteva konkurenco Podjetje Mega M iz Velenja na trgu tudi z napredno IP televizijo – Glavna konkurenÄ?na prednost celovita ponudba storitev

Velenjsko podjetje Mega M je vodilno podjetje v zlivanju sodobnih telekomunikacij, govornih in podatkovnih komunikacij, procesu, ki vodi v novo obdobje medosebnega komuniciranja v drĹžavi. V leto 2018 je vstopilo s kar nekaj novostmi.

med njimi Ĺže prepoznali in z nami podpisali potrebne pogodbe.ÂŤ Napredna IP televizija je veÄ?ja letoĹĄnja novost podje- tja Mega M, pripr avljajo pa ĹĄe nekatere.

Lastnika in direktorja podjetja – brata Miran in Matej MeĹža – sta povedala, da so v teh dneh vstopili na trg s produktom napredne IP televizije. Njena prednost je, da omogoÄ?a uporabnikom Ä?asovni zamik oddaj tudi na sodobnih android televizijah brez set top boxov, oglede za nazaj, spremljanje TV programa na tablicah in mobilnih telefonih. Produkt trĹžijo neposredno in preko kabelskih operaterjev, Âťza katere je ta ĹĄe posebej zanimiv. Je namreÄ? zelo kompleksen, zahteva veliko vlaganj v programsko in drugo opremo, veliko znanja, Ä?esar si manjĹĄi kabelski operaterji ne morejo privoĹĄÄ?iti. NaĹĄ produkt je zanje prava reĹĄitev, kar so mnogi

uvajajo IP telefonijo, v bliĹžnji prihodnosti pa Ĺželijo razĹĄiriti ponudbo ĹĄe na vsa ostala podroÄ?ja, ki jih Ĺže trĹžijo v Slove-

Matej in Miran MeĹža: ÂťNaĹĄa prednost pred konkurenco je celovita ponudba storitev.ÂŤ

NajveÄ?ja IP televizija

Prednost pred konkurenco celovita ponudba

ÄŒeprav sta minila ĹĄele dobra dva meseca leta 2018 v podjetju Mega M beleĹžijo ĹĄe organizacijske novosti. V Avstriji so prevzeli manjĹĄe IP podjetje, kar jim bo – ocenjujejo – odprlo hitrejĹĄo moĹžnost ĹĄiritve storitev na avstrijskem trgu. V tem trenutku

â?ą

Gorenje je eno redkih podjetij v panogi, ki ĹĄe ni del katere od velikih multinacionalk.

â?ą

V strukturi prodaje so najbolj poveÄ?ali prodajo izdelkov premijskih blagovnih znamk Asko in Atag ter inovativnih aparatov.

Gorenje povabilo tri potencialne partnerje

Tatjana PodgorĹĄek

rasti pripomogli viĹĄji prihodki od prodaje v Rusiji, Ukrajini, na Nizozemskem, BliĹžnjem in Daljnem vzhodu ter trgih ZDA in Avstralije. DobiÄ?ek iz poslovanja je znaĹĄal 21,7 milijona evrov,ÂŤ pravi predsednik uprave Franjo Bobinac.

so jih prizadela poviĹĄanja cen jeklene ploÄ?evine in plastiÄ?nih granulatov, kljuÄ?nih surovin za njihovo proizvodnjo. PoviĹĄali so se tudi stroĹĄki dela, predvsem zaradi poveÄ?anja ĹĄtevila zaposlenih v obdobju visoke ravni naroÄ?il.

Odzvali so se z dodatnimi aktivnostmi za pospeĹĄevanje prodaje, uvedli pa so seveda tudi ĹĄtevilne druge ukrepe za izboljĹĄanje poslovanja. PrepriÄ?ani so, da so nove generacije njihovih iz-

niji. Na domaÄ?em trgu je celovitost ponudbe ena glavnih kon kurenÄ?nih prednosti, saj dobi uporabnik vse na enem mestu – od telefonije z vsemi moĹžnimi integracijami, informacijskimi sistemi, dostop do interneta z varnostnimi reĹĄitvami. ÂťPrednost je ta, da ima stranka eno telefonsko ĹĄtevilko in en kontakt

delkov temelj za dobro prodajo.

Aparate so v celoti prenovili, veÄ?ino pa v proizvodnjo uvedli v drugi polovici lanskega leta.

Strukturne spremembe so pogoj za njihovo nadaljnjo rast, poudarjajo. Inovativne in prestiĹžne blagovne znamke predstavljajo Ĺže 30 odstotkov prodaje Gorenja, ta deleĹž pa bo ĹĄe rasel.

DobiÄ?ka za milijon 300 tisoÄ? evrov

Skupina pa je tako lani ustvarila 1,3 milijona evrov Ä?istega dobiÄ?ka. V vzhodni Evropi in na zunajevropskih trgih so ĹĄe naprej rastli, obÄ?utno manj pa so prodali na njihovem najveÄ?jem trgu, v NemÄ?iji, kjer so spremenili poslovni model v smeri krepitve prodaje vgradnih in prestiĹžnih aparatov ter prodaje prek specializiranih trgovskih verig, preko katerih je mogoÄ?e bolj uveljaviti prodajo inovativnih aparatov. Tako je prodaja v prehodnem obdobju v NemÄ?iji moÄ?no zanihala, kar se je takoj poznalo na rezultatu. Dodatno

za pomoÄ? na vseh omenjenih podroÄ?jih. Z nakupom podjetja so sedeĹž poslovne enote iz Gradca preselili na Dunaj.

Na vpraĹĄanje, ali so z novostmi korak pred konkurenco ali le sledijo trendom na podroÄ?ju telekomunikacij, komunikacij in informatike, sta sogovornika odgovorila: ÂťNa kar precej podroÄ?jih ustvarjamo trende. Napredna IP televizija je eden redkih produktov, ki je skladen s ĹĄirokim naborom naprav. Pred konkurenco smo tudi s storitvami raÄ?unalniĹĄtva v oblaku, ki ga prav tako nenehno razvijamo in ustvarjamo trende.ÂŤ

Lani blizu 20-odstotna rast

Miran in Matej MeĹža sta ĹĄe dejala, da je podjetje lani poslovalo v skladu z naÄ?rti. BeleĹži blizu 20-odstotno rast.

Tudi letoĹĄnja prva dva meseca nakazujeta podoben trend. Obseg poslovanja zahteva nenehno izboljĹĄevanje poslovnih procesov, Ä?emur namenjajo pozornost praktiÄ?no vsak dan, ĹĄirijo ekipo zaposlenih z najboljĹĄimi kadri. ÂťNaĹĄa prihodnost bo zanimiva,ÂŤ sta ĹĄe dejala Miran in Matej MeĹža. â?š

Prihodnost iĹĄÄ?ejo na trgih zunaj Evrope

MoÄ?no so se usmerili na trge zunaj Evrope, kjer so lani rasli najhitreje. NajpomembnejĹĄi trgi na tem podroÄ?ju so Avstralija, ZDA, Kitajska ter deĹžele BliĹžnjega vzhoda. V strukturi prodaje predstavljajo Ĺže 11,5-odstotni deleĹž prihodkov.

Nujno strateĹĄko povezovanje

Trendi globalizacije in konsolidacije, ki zadnja leta zaznamujejo panogo bele tehnike, so jih spodbudili k aktivnemu iskanju moĹžnosti za strateĹĄko povezovanje. Gorenje je namreÄ? eno redkih podjetij v panogi, ki ĹĄe ni del katere od velikih multinacionalk. ÂťCilj povezovanj s strateĹĄkimi partnerji je poveÄ?evanje obsega poslovanja,ÂŤ poudarjajo. ÂťÄŒe izdelamo veÄ? aparatov, lahko na primer zaradi veÄ?jih koliÄ?in doseĹžemo pri dobaviteljih bistveno boljĹĄe cene in ugodnejĹĄe plaÄ?ilne pogoje,ÂŤ dodajajo. Podobno velja tudi za razvoj, distribucijske kanale, uveljavljanje blagovnih znamk. đ&#x;”˛

Za Gorenje Surovino sedem ponudb V skladu s strateĹĄko usmeritvijo osredotoÄ?anja na osnovno dejavnost v Gorenju nadaljujejo postopek prodaje druĹžbe Gorenje Surovina in njenih odvisnih druĹžb.

Do 16. marca, ko se je iztekel rok prijav, so prejeli sedem nezavezujoÄ?ih ponudb zainteresiranih strateĹĄkih in finanÄ?nih vlagateljev ter po analizi ponudb pet potencialnih vlagateljev povabili k skrbnemu pregledu.

Skladno s procesnimi dokumenti priÄ?akujejo v Gorenju zavezujoÄ?e ponudbe za nakup druĹžbe Gorenje Surovina, d. o. o., in njenih odvisnih druĹžb najkasneje do 29. maja letos. â?š

mz

TeĹžave z odkopom bodo v kratkem odpravili Odziv poslovodstva Premogovnika Velenje na izjave SDRES o teĹžavah v proizvodnji in stopnjevanju aktivnosti pri pogajanjih Velenje, 15. marca – Poslovodstvo Premogovnika Velenje se je v preteklih mesecih veÄ?krat sestalo s predstavniki sindikata SDRES zaradi zahtev, ki so jih ti 11. januarja naslovili na druĹžbi PV in HTZ. V okviru pogajanj 9. marca so SDRES-u predstavili predlog socialnega sporazuma in poudarili, da bodo kljuÄ?ne odloÄ?itve na ekonomskem in socialnem podroÄ?ju predmet usklajevanja z vsemi socialnimi partnerji.

SDRES se do socialnega sporazuma ĹĄe ni opredelil, medije in javnost pa je Ĺže seznanil s svojim nestrinjanjem, med drugim pa tudi s teĹžavami v proizvodnji, na kar so se v poslovodstvu odzvali z izjavo za javnost.

V njej so posebej poudarili, da v tehnoloĹĄko opremo vlagajo to-

liko sredstev, kolikor je predvideno z letnimi delovnimi naÄ?rti, predvsem pa toliko, da izvajanje tehnoloĹĄkega procesa poteka v skladu z zagotavljanjem vseh varnostnih ukrepov. Izdelava in vzdrĹževanje jamskih prog ter odkopavanje premoga se izvaja v vedno veÄ?jih globinah in teĹžjih pogojih, kar je priÄ?akovano.

TeĹžave so se pojavile tudi na odkopu A k.-95, ki je zaÄ?el obratovati 12. februarja letos, in ĹĄe trajajo. PovzroÄ?ili so jih poveÄ?ani pritiski in medsebojni vplivi, nastale pa so tudi zaradi slabĹĄe nosilnosti premoga v tem obmoÄ?ju. KaĹžejo se predvsem v poveÄ?anih deformacijah odvozne proge. Z dodatnimi deli in ukrepi pa bodo tudi te teĹžave v kratkem odpravili, so ĹĄe zapisali v sporoÄ?ilu za javnost. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 3. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 14. marca Predsednik republike Borut Pahor je s pogovorom z nemĹĄkim kolegom Frank Walterjem Steinmeierjem sklenil delovni obisk v NemÄ?iji.

Vrhovno sodiĹĄÄ?e je na javni obravnavi ugodilo pritoĹžbi Vilija KovaÄ?iÄ?a in tako odloÄ?ilo, da je izvedeni referendum neveljaven ter da bo sledil nov referendum o zakonu o drugem tiru. Ĺ olniki so ĹĄe enkrat stavkali.

Branimir Ĺ trukelj je dejal, da se je stavki pridruĹžilo 36 tisoÄ? zaposlenih v vzgoji in izobraĹževanju, in napovedal nov protestni shod 17. aprila.

ZveÄ?er je premier Miro Cerar sporoÄ?il, da se je odloÄ?il podati odstopno izjavo drĹžavnemu zboru.

Premier Cerar je ponudil svoj odstop.

Da je pripravljen odstopiti, je sporoÄ?il tudi slovaĹĄki premier Robert Fico.

Velika Britanija pa je sporoÄ?ila, da bo izgnala 23 ruskih diplomatov in prekinila vse diplomatske stike na najviĹĄji ravni, potem ko Rusija ni Ĺželela pojasniti napada z ĹživÄ?nim strupom na nekdanjega ruskega dvojnega agenta Skripala.

V starosti 76 let je umrl znameniti britanski fizik Stephen Hawking.

ÄŒetrtek, 15. marca Bil je dan odzivov na odstop Mira Cerarja. Zdelo se je, da se politiÄ?ne stranke Ĺže pripravljajo na nove volitve.

Predsednik Pahor je dejal, da lahko volitve predvidoma priÄ?akujemo v drugi polovici maja.

Cerar je medtem odloÄ?itev o odstopu pojasnil predsedniku republike Borutu Pahorju. Ta je odloÄ?il, sprejel in napovedal, da ne bo predlagal novega kandidata za premierja ter da si lahko volitve obetamo v drugi polovici maja.

Iz ĹĄolskega sindikata Sviz so sporoÄ?ili, da bodo po odstopu premierja stavko verjetno zamrznili.

Da bodo projekte in investicije nadaljevali, pa so povedali na ministrstvu za zdravje.

V letnem poroÄ?ilu ZdruĹženih narodov smo lahko prebrali, da je najsreÄ?nejĹĄa drĹžava na svetu Finska, ki je z vrha izrinila NorveĹĄko.

Iz Rusije so sporoÄ?ili, da bodo

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

na izgon ruskih diplomatov iz Velike Britanije odgovorili z izgonom britanskih diplomatov.

Petek, 16. marca Predsednik Vrhovnega sodiĹĄÄ?a Damijan FlorjanÄ?iÄ? se je v javnem pismu ostro odzval na dvom premierja Mira Cerarja o nepristranskem odloÄ?anju sodiĹĄÄ?a v zvezi z referendumom o drugem tiru.

Komisija, ki preiskuje pranje denarja, je zasliĹĄala Boruta Pahorja.

Vrhovno sodiĹĄÄ?e je odloÄ?ilo, da postopek izredne uprave nad Agrokorjem v Sloveniji ne velja.

Kitajski ljudski kongres je soglasno podaljĹĄal mandat predsedniku drĹžave Ĺ i DĹžinpingu.

V Egejskem morju se je prevrnil Ä?oln s prebeĹžniki, pri Ä?emer je umrlo 15 ljudi, od tega najmanj pet otrok.

DrĹžavnotoĹžilski svet je za vodjo Specializiranega drĹžavnega toĹžilstva potrdil Harija Furlana.

Preiskovalna komisija DrĹžavnega zbora o ugotavljanju zlorab v banÄ?nem sistemu je zasliĹĄala Zorana Jankovića.

Ruski predsednik Vladimir Putin je po novi izvolitvi Ĺže prejel prve Ä?estitke.

Je pa taisti gospod odloÄ?no zanikal, da za napadom na Sergeja Skripala in njegovo hÄ?er stoji Moskva.Na jugovzhodu Avstralije so se zaradi visokih temperatur in moÄ?nega vetra v nedeljo razbesneli obseĹžni gozdni poĹžari.

Nedelja, 18. marca Predsedniku Vrhovnega sodiĹĄÄ?a Cerarjev dvom o nepristranskem odloÄ?anju ni bil vĹĄeÄ?.

Izvedeli smo, da je zaradi odstopa premierja ogroĹžen tudi sklep o priznanju neodvisnosti in samostojnosti Palestine.

Novinarji so poroÄ?ali ĹĄe, da bo Slovenska vojska vpoklicala 414 pripadnikov pogodbene rezerve za obdobje od enega do ĹĄest mesecev ti bodo straĹžili objekte in izvajali podporne naloge.

DrĹžavni zbor je na zahtevo poslancev NSi, ki so se jim pridruĹžili tudi poslanci SDS, na izredni seji razpravljal o prihodnosti Slovenije.

Na SlovaĹĄkem je desettisoÄ?e protestnikov tudi po odstopu premierja znova zahtevalo predÄ?asne volitve.

Novi nemĹĄki notranji minister Horst Seehofer je dejal, da muslimani so del NemÄ?ije, da pa to ne velja tudi za islamsko vero.

TurĹĄke sile so krepile ofenzivo proti Kurdom na severu, sirske vladne sile pa proti upornikom na jugu Sirije. Medtem je Vzhodno Guto v nekaj dneh zapustilo veÄ? kot 50 tisoÄ? ljudi.

22. marca 2018

Na HrvaĹĄkem so se bali poplav.

Najbolj kritiÄ?no je bilo v Kosinjski dolini ob reki Liki. Visoke vode so povzroÄ?ale teĹžave tudi v ÄŒrni gori, kjer je bilo nevarno predvsem morje.

V Ĺ rilanki so preklicali izredne razmere, ki so jih uvedli 6. marca zaradi razmaha nasilja nad manjĹĄinskimi muslimanskimi skupnostmi.

TurĹĄki predsednik Recep Tayyip Erdogan je sporoÄ?il, da je turĹĄka vojska z zavezniki vstopila v veÄ?insko kurdsko mesto Afrin na severu Sirije in prevzela nadzor nad srediĹĄÄ?em mesta.

Rusi so volili predsednika.

Delni izidi ruskih predsedniĹĄkih

Vladimir Putin bo ruski predsednik ĹĄe en mandat.

volitev so pokazali, da je bil za nov mandat prepriÄ?ljivo izvoljen Putin.

Sobota, 17. marca

Ponedeljek, 19. marca

Pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje sume pranja denarja v slovenskih bankah, je priÄ?al predsednik republike Borut Pahor.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je podpisal zakon, ki visokim ameriĹĄkim predstavnikom dovoljuje potovanja v Tajvan na sreÄ?anja s tajvanskimi kolegi.

Hitro se je oglasil Peking, ki je izrazil ÂťodloÄ?no nasprotovanjeÂŤ.

Na ulicah veÄ? ĹĄpanskih mestih se je zbralo na tisoÄ?e Ĺ pancev, ki so zahtevali viĹĄje pokojnine.

Del Anglije in Ĺ kotske je zajelo obilno sneĹženje, zaradi Ä?esar so morali na londonskem letaliĹĄÄ?u odpovedati veÄ? kot sto poletov.

V DrĹžavnem zboru se je zaÄ?ela redna marÄ?evska seja, zadnja redna seja v tej sestavi.

Torek, 20. marca Ljubljansko okroĹžno sodiĹĄÄ?e je v ponovljenem sojenju 15 obtoĹženim v zadevi Balkanski bojevnik odloÄ?ilo, da so vsi krivi neupraviÄ?enega prometa z mamili in hudodelskega zdruĹževanja.

Sodba ĹĄe ni bila pravnomoÄ?na.

Predsednik drĹžave Borut Pahor se je z vodji nekaterih poslanskih skupin posvetoval o morebitnem predlogu za novega mandatarja oz. datumu volitev.

Mnenja strank so bila deljena.

Guverner Banke Slovenije BoĹĄtjan Jazbec, ki je bil dan pred tem dokonÄ?no potrjen za Ä?lana enotnega odbora za reĹĄevanje bank, je sporoÄ?il, da so tako on kot njegovi otroci prek SMS sporoÄ?il prejeli veÄ? groĹženj.

DrĹžavni zbor je s 35 glasovi za in 26 glasovi proti sprejel novelo zakona o igrah na sreÄ?o.

Britanijo je zapustilo okrog 80 ruskih diplomatov in njihovih druĹžin.

Na obisku v Sloveniji je bila avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl. Med drugim je povedala, da glede arbitraĹžnega vpraĹĄanja Avstrija podpira staliĹĄÄ?e Slovenije.

Vseh 15 obtoĹženih je bilo spoznanih za krive.

MoĹžnost izbire Histerija je tista beseda, ki dobro opiĹĄe vse, kar se dogaja v Sloveniji. Histerija v smislu, da ljudje niso nikoli zadovoljni, ne nad politiÄ?nim razredom, ne nad dogajanjem v deĹželi, ne nad svojimi sosedi, prijatelji, partnerji. Negativizem, ki se vali po druĹžbenih omreĹžjih, je le del vsega tega. Res je veliko pretiravanj, res se mnogi skrivajo za plaĹĄÄ?em anonimnosti, a bes in nekultura, ki odzvanja tam, je okrepljen odmev tistega, kar kroĹži naokoli.

TipiÄ?en primer je odnos do vlade, ki odhaja.

Miro Cerar je, niÄ? kriv, niÄ? dolĹžen, pred ĹĄtirimi leti naredil nekaj, kar se je zdelo nemogoÄ?e. Njegova stranka, ustanovljena le tedne pred volitvami, je zmagala, pa Ä?etudi velika veÄ?ina volivcev ni znala naĹĄteti veÄ?

Jure TrampuĹĄ kot pet Ä?lanov te stranke, in danes, ĹĄtiri leta kasneje, je zelo podobno; tisti, ki obsojajo predsednika vlade, ne znajo naĹĄteti pet poslancev SMC-ja, pet ministrov, pet dobrih ali paÄ? slabih ukrepov odhajajoÄ?e vlade.

In da ne bo nesporazumom, tudi meni ni bila preveÄ? vĹĄeÄ?.

Zaradi azilne politike, zaradi davÄ?ne razbremenitve bogatih, zaradi napaÄ?nih prioritet v socialni politiki, zaradi izrazitega pomanjkanja politiÄ?ne modrosti. A nisem razoÄ?aran. Kdor je razoÄ?aran, mora biti prej oÄ?aran, kar nad Mirom Cerarjem nikoli nisem bil.

Sem pa razoÄ?aran nad tem, da ljudje ravnajo kot horda, kot trop, to je prava beseda, zaletavajo se v politika, za katerega se zdi, da je mrtev. NiÄ? laĹžjega ni kot kritizirati tistega, ki je brez moÄ?i. Popolnoma enako se je pred leti dogajalo z Borutom Pahorjem, ki ga je kot odhajajoÄ?ega premierja oblajal vsak pes, ki je priĹĄel mimo, a kaj, ko so istega politika histeriÄ?ni volivci kasneje enkrat, pa ĹĄe enkrat izvoli za predsednika drĹžave. Zaradi vse te histerije, te politiÄ?ne demence mora biti nekaj hudo narobe z volivci v Sloveniji.

Ta fenomen novih obrazov, po katerem volivci menjajo premiere, kot vojaki Ä?istijo svoje puĹĄke, je preprosto razumljiv s pojmom ÂťpotroĹĄniĹĄka demokracijaÂŤ. Politike danes marsikdo razume kot navadno blago, danes kupi tistega, ki je najbolj vĹĄeÄ?en, jutri onega, ki je v akciji, dokler po vseh teh nakupih, zaÄ?asnem izpolnjevanju prevelikih Ĺželja ne opazi, da je izbiral pokvarjeno blago in da je njegova denarnica prazna.

Politika je veliko veÄ?. Morala bi biti urejanje javnega, skrb za drĹžavo in njene prebivalce, privilegiji odloÄ?anja, ponujanje razliÄ?nih razvojnih perspektiv, zgodb o prihodnosti, utopiji. Politike je veliko veÄ? kot tehnokratsko vodenje drĹžave, politika je spopad razliÄ?nih konceptov, pogledov na prihodnost.

TeĹžko bi krivil zgolj volivce, teĹžko le politike. Zadeva je relativno zapletena, danes, ko nam pridigajo, da je konec velikih zgodb, konec zgodovine, prekrivajo, da je odsotnost pripovedi pripoved sama. Naj pojasnim: sklicevanje na to, da je politika presegla ideologijo, je sprejemanje ideologije o tem, da je trg tisti, ki nam sam od sebe kot perpetuum mobile kroji pot v svetlo prihodnost. Ne gre za vpraĹĄanje enakopravnosti, vpraĹĄanje svobode, vpraĹĄanje solidarnosti, vpraĹĄanje odnosa med kapitalom in demokracijo, temveÄ? zmaguje prepriÄ?anje, da je vsak odgovoren za svojo usodo, vlada socialno kalvinistiÄ?ni darvinizem, ki ne pusti ne misliti ne sanjati. Ljudje so potem prestraĹĄeni in negotovi, iĹĄÄ?ejo krivca za izgubo. Najdejo ga hitro. V Drugem.

V Tujcu. V elitah. Te so seveda soodgovorne za brezizhodnost, a zahtevati, da naj Miro Cerar, Ä?lovek, ki se je po nakljuÄ?ju znaĹĄel na mestu premiera, prinese lepĹĄo prihodnost, Ä?e se je pravih problemov zaÄ?el ĹĄele zavedati, je licemersko. Ni se izvolil sam, izvolilo ga je 300.000 ljudi.

In Ä?e si sam kaj Ĺželim od volitev, ki trkajo na majska vrata, je to, da v drĹžavni zbor pripeljejo politike z vizijo, kam zapeljati to druĹžbo, vizijo, ki traja dlje kot en mandat. Morda se z njo ne bom strinjal, a bo program vsaj omogoÄ?al moĹžnost razprave, spopad miĹĄljenj, iskanje alternativ, ĹĄiroko debato razliÄ?nosti.

V varnem pristanu radikalne sredine smo na dolgi rok vsi pogubljeni. đ&#x;”˛

Nova dvorana za funkcionalno vadbo Velenje – Javni zavod RdeÄ?a dvorana Velenje je v prostorih velenjskega bazena uredil novo dvorano, ki je prirejena za funkcionalno vadbo. Skupna povrĹĄina prostora, ki je opremljen z uÄ?inkovitimi pripomoÄ?ki za kakovostno izvajanje vadb, je 124,2 m2. StroĹĄki prenove so znaĹĄali 39.381,96 evra, za izvajanja vadbenih programov pa so nabavili tudi ustrezno opremo v vrednosti 6.534,86 evra (davek na dodano vrednost pri nobenem znesku ni zajet).

Funkcionalna vadba je nov trend in zvrst vadbe za razvijanje miĹĄiÄ?ne moÄ?i in drugih motoriÄ?nih sposobnosti kot so vzdrĹžljivost, hitrost, koordinacija, ravnoteĹžje in gibljivost. Vse naĹĄtete motoriÄ?ne sposobnosti so zelo pomembne pri premagovanju vsakdanjih obveznosti sodobnega Ä?loveka.

V prihodnjih tednih bodo zaÄ?eli novo vodeno skupinsko vadbo, za katero Ĺže zbirajo prijave. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 3. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

MED VAMI

22. marca 2018

Odmevi na odstop predsednika vlade Mira Cerarja Premier Miro Cerar je prejĹĄnjo sredo zveÄ?er po seji vlade sporoÄ?il, da odstopa s poloĹžaja. Kot je dejal, je bila kaplja Ä?ez rob odloÄ?itev vrhovnega sodiĹĄÄ?a o razveljavitvi referenduma o drugem tiru. Vrhovno sodiĹĄÄ?e je namreÄ? ugodilo pritoĹžbi pobudnika referenduma Vilija KovaÄ?iÄ?a in razveljavilo rezultate referenduma o uveljavitvi zakona o drugem tiru DivaÄ?a–Koper iz lanskega septembra. Postopek bo treba ponoviti, zakon pa tako ĹĄe naprej ni v veljavi. Bruselj je Ĺže zaÄ?asno zamrznil 109 milijonov evrov evropskih sredstev, predvidenih za drugi tir.

Mira ZakoĹĄek Tajtjana PodgorĹĄek

Ljubljana, 14. marca – PrejĹĄnja sreda je bila tudi drugaÄ?e slab dan za vlado. VeÄ? kot 15.000 uÄ?iteljic, vzgojiteljic, njihovih kolegov in strokovnih delavcev, ki so zaposleni v vzgoji in izobraĹževanju, je po vsej drĹžavi zahtevalo, da se njihovo delo ovrednoti bolje kot doslej.

V Ĺ aleĹĄki dolini so se mnoĹžiÄ?no zbrali na Titovem trgu v Velenju.

Po Sloveniji je bilo zaprtih veÄ? kot 700 zavodov, starĹĄev, ki so

Andreja KatiÄ?, ministrica za obrambo

ÂťO svojih namenih nas Cerar ni obvestilÂŤ ÂťO odloÄ?itvi predsednika Vlade, da odstopi, minister in ministrici iz kvote SD predhodno nismo bili obveĹĄÄ?eni. Socialni demokrati v postopkih, ki bi umetno podaljĹĄevali stanje, ki je nastalo z odstopom premierja Cerarja, ne bomo sodelovali.

Slednje pa ne pomeni, da nas v vladi kljub opravljanju tekoÄ?ih poslov ne Ä?aka pred volitvami ĹĄe mnogo dela. Vse teĹžave, ki so nastale v zadnjih tednih, bo namreÄ? treba sproti reĹĄevati.

S sodelavci na Ministrstvu za obrambo smo razoÄ?arani, ker bo zaradi zavlaÄ?evanja tako opozicije kot dela koalicije zmanjkalo Ä?asa za sprejem Zakona o obrambi in Zakona o sluĹžbi v Slovenski vojski, ki bi obÄ?utno izboljĹĄala status vojakinj in vojakov, pa tudi sprememb Zakona o gasilcih. To je velika ĹĄkoda.

Upam, da bo koalicija po volitvah nadaljevala sprejemanje te pomembne zakonodaje. Socialni demokrati bomo vsekakor ĹĄe naprej zagovarjali izboljĹĄanje statusa tako vojakov kot tudi gasilcev. Gospodarska rast se mora poznati tudi v Ĺživljenju ljudi.ÂŤ

Jan Ĺ koberne, poslanec SD v DZ

Odstop pomeni izogibanje odgovornosti ÂťSredin odstop predsednika SMC je priÄ?akovano dejanje, saj se je s tem Miro Cerar izognil odgovornosti za reĹĄevanje situacije z II. tirom, preplaÄ?ano maketo, razveljavitvijo referenduma na vrhovnem sodiĹĄÄ?u in seveda, po mojem mnenju ĹĄe bistveno bolj pomembno – izognil se je odgovornosti za reĹĄitev stavke javnega sektorja in za dokonÄ?anje reforme zdravstva, ki jo je napovedoval zadnja tri leta in pol.

Bistvenega vpliva na datum volitev odstop Mira Cerarja ne bo imel, kar je po svoje velika ĹĄkoda, saj bodo volitve kljub vsemu temu najverjetneje redne.

To pomeni, da bo drĹžava v praznem teku brez vlade s polnimi pooblastili dva meseca dlje, kot bi bilo to sicer. To je slabo, ĹĄe posebej pa je slabo, ker se je, vsaj

premiĹĄljali, kam z otrokom, pa se niti ne da preĹĄteti. A je tokrat na valu mnoĹžiÄ?ne podpore oÄ?itno 'zapretiraval' tudi sindikat. ÄŒe bi Sviz pokazal veÄ? proĹžnosti in bi zahteval manj, bi vlada to skoraj zagotovo podpisala. Sedaj bo nova vlada morda podpisala nov sporazum (vpraĹĄanje, kakĹĄen) ĹĄele enkrat proti koncu leta. Toda odstop ni odnesel le Ĺželje uÄ?iteljev, tudi ĹĄtevilni drugi so Ĺželeli boljĹĄe plaÄ?e, pa bodo sedaj morali poÄ?akati na novo vlado in postaviti nova upanja.

Odstop premierja naj ne bi imel veÄ?jih posledic

tako se zdi, Miro Cerar za to potezo odloÄ?il izkljuÄ?no za to, da se izogne odgovornosti in krivdo za nedokonÄ?ano delo prenese na druge. Upam, da nastala ĹĄkoda ne bo prevelika in da jo bomo lahko Socialni demokrati v prvih 100 dneh naslednje vlade ustrezno popravili.ÂŤ

ne bo veÄ? delitve med prvo- in drugorazredne drĹžavljane, da ne bo veÄ? zgreĹĄenih projektov, da ne bo veÄ? neustavnost proglaĹĄena za ustavnost, da ne bo veÄ? nezakonitost proglaĹĄena za zakonitost, da se ne bodo veÄ? prikrivale afere, kot je korupcija v zdravstvu. Ĺ˝al si bomo to vlado zapomnili po tem, da ni bilo sprejetih potrebnih reform, po korupciji in pa po dolgih Ä?akalnih vrstah na vseh podroÄ?jih – od zdravstva, sodstva, sociale, zaposlovanja ‌

Marija Antonija KovaÄ?iÄ?, poslanka DeSUS

Odstop je preseneÄ?enje ÂťGlede na to, da je poslanska skupina SMC na kongresu v Mariboru Miru Cerarju podala popolno podporo za naslednji mandat, je to pravzaprav neke vrste preseneÄ?enja na eni strani, na drugi strani pa je bilo vzduĹĄje v parlamentu Ĺže nekaj Ä?asa malce razrahljano in nekako smo slutili, da se bo nekaj zgodilo: Ampak da se bo to zdaj, pa nismo priÄ?akovali. Sam je rekel, da je referendum tisti, ki pomeni kapljo Ä?ez rob, a mislim, da je splet okoliĹĄÄ?in, ki so se dogajale, privedel do tega, da se je odloÄ?il za ta korak.

Vse skupaj pa na naĹĄe priprave na parlamentarne volitve ne bo vplivalo. PriÄ?akovali smo jih okoli 10 junija, zdaj pa bodo morda kakĹĄen teden ali dva prej. Ĺ˝elela bi si, da bi imeli toliko energije, da bi vztrajali do konca mandata, ĹĄe posebej, ker moramo ĹĄe kar nekaj stvari postoriti, a bo Ĺžal ostalo tako naĹĄe delo neopravljeno.ÂŤ

Nada BrinovĹĄek, poslanka SDS v drĹžavnem zboru

ÂťNajboljĹĄa odloÄ?itev v njegovem mandatuÂŤ ÂťZa naĹĄo stranko in zame to ni nobeno preseneÄ?enje. To je bilo priÄ?akovati, jaz pa bi dodala, da je odloÄ?itev sprejel tri leta prepozno. Rada pa bi tudi poudarila, da je to prva Cerarjeva dobra odloÄ?itev v tem mandatu.

Ko je tisti veÄ?er sporoÄ?il, da odstopa, je med vrsticami dejal, da vraÄ?a oblast v roke drĹžavljanov. To mi je bilo vĹĄeÄ?, jaz vem, da so drĹžavljani siti zgodb o novih obrazih, o etiki in morali in zdaj je tisti Ä?as, da se odloÄ?ijo po svoji vesti, da

Odstop premierja Mira Cerarja po mnenju ekonomistov sicer ne bo imel veÄ?jih posledic za gospodarstvo in finanÄ?ne trge, saj do rednih parlamentarnih volitev ni veÄ? daleÄ?. Ĺ e najbolj negotova se jim zdi usoda pogajanj z javnim sektorjem o dvigu plaÄ?, vpraĹĄljiv pa je tudi prihodnji razvoj dogodkov v zvezi z NLB in projektom drugi tir. Na naĹĄem koncu ostaja odprta tudi tretja razvojna os.

Bojan KontiÄ?, predsednik obmoÄ?ne SD Velenje

ÂťOdstop je populistiÄ?na potezaÂŤ ÂťTa odstop vsekakor ne moremo in ne smemo gledati kot reakcijo na odloÄ?itev sodiĹĄÄ?a v zvezi z drugim tirom. Po moji oceni gre za bolj kompleksno vpraĹĄanje in ta odloÄ?itev seveda sovpada z ostalimi teĹžavami, ki jih vlada v tem trenutku ima. In ena takĹĄnih je stavka (odprtih vpraĹĄanj pa je veliko). Prav zanimivo je, da v Ä?asu gospodarske rasti, ko so se razmere izboljĹĄale, premier sprejme takĹĄno odloÄ?itev. Morda se je tako odloÄ?il zaradi potreb po konsolidaciji lastne stranke pred drĹžavnozborskimi volitvami ali pa njihove predvolilne kampanje.

Odstopiti 3 mesece pred rednimi volitvami je po moji oceni zgolj populistiÄ?na poteza.ÂŤ

Breda Kolar, predsednica obmoÄ?ne SMC Velenje

ÂťPremierjevo potezo sprejemam s pozitivno notoÂŤ ÂťZagotovo je to poteza, ki jo osebno sprejemam s pozitivno noto. S tem je predsednik pokazal in sprostil vse pritiske, ki so v zadnjem Ä?asu bili okoli vlade, projekta drugega tira, stavk in drugih pritiskov in dal moĹžnost, da dejansko ljudstvo pove, kaj misli na volitvah. Zdaj pa – ali bodo volitve izredne ali redne, o tem bodo odloÄ?ali vsi pristojni organi, najprej drĹžavni zbor, pa predsednik republike. HitrejĹĄe priprave na volitve za nas ne pomenijo preseneÄ?enja, nanje smo Ĺže pripravljeni.ÂŤ

Na GZS ocenjujejo, da odstop predsednika vlade Mira Cerarja tri mesece pred predvidenimi rednimi volitvami za Slovenijo ne prinaĹĄa veÄ?jih tveganj in tudi ne veÄ?je negotovosti za gospodarstvo. Ne nazadnje smo Ĺže tako stopili v predvolilni Ä?as, ko je politika bolj osredotoÄ?ena na prihodnja ĹĄtiri leta.

Odstop predstavlja celo priloĹžnost, da se dvigne zastor, ki je do sedaj prikrival razlike med staliĹĄÄ?i strank vladne koalicije do pomembnih razvojnih in

SreÄ?ko KoroĹĄec, predsednik obmoÄ?ne DeSUS Velenje

ÂťNeizgradnja drugega tira udarec gospodarstvuÂŤ ÂťV stranki DeSUS Ĺže od nekdaj podpiramo izgradnjo drugega tira DivaÄ?a–Koper, a smo se zaradi doloÄ?enih odprtih vpraĹĄanj odloÄ?ili, da v referendumski kampanji ne bomo sodelovali, kar pa ne pomeni, da zakona ne podpiramo. Menimo, da je drugi tir strateĹĄkega pomena za razvoj Slovenije. Smo se pa zavzemali, da se drugi tir izvaja transparentno v celoti. Nismo priÄ?akovali takojĹĄen odstop predsednika vlade. Odstop predsednika vlade pomeni Ä?asovni odmik k ponovnemu pristopu izgradnje. To pa pomeni ĹĄe en udarec naĹĄemu gospodarstvu, ki pravkar dobiva dober in pozitiven zagon.ÂŤ

Suzana KavaĹĄ, predsednica obmoÄ?ne SDS Velenje

ÂťPotrebujemo vlado, ki bo znala reĹĄevati teĹžaveÂŤ Odstop predsednika vlade je bilo priÄ?akovati! Posebej je bilo zaznati, da sta se ostala dva koalicijska partnerja Ä?isto umaknila od reĹĄevanja tekoÄ?e problematike in prevzemanja odgovornosti. Razmere v drĹžavi so resne, zato je nujno potrebno, da se vzpostavi vlada, ki bo znala reĹĄevati teĹžave, s katerimi se vsakodnevno sreÄ?ujejo drĹžavljani republike Slovenije.ÂŤ

Franc Rosec, predsednik SDS Ĺ oĹĄtanj

ÂťOdstop tri mesece pred volitvami je neresenÂŤ ÂťOdstop Mira Cerarja nas ni presenetil, saj je s to potezo po mojem mnenju sedaj Ĺže predsednik vlade v odstopu prehitel koalicijske partnerje, da bi naredili odloÄ?ilno potezo, usodno za vlado Cerarja. Kljub vsemu se mi ta poteza, da odstopi predsednik vlade tri mesece pred volitvami, zdi skrajno neresna, najbolj do ti-

politiÄ?nih vpraĹĄanj. Zastoj pri nekaterih pomembnih reformah je vendarle tudi posledica razliÄ?nih interesov in neenotnosti, ki je s pribliĹževanjem zakljuÄ?ku mandata naraĹĄÄ?ala, ĹĄe menijo na Gospodarski zbornici Slovenije.

Zakoni so se vlagali prehitro in brez analiz

Na Obrtno-podjetniĹĄki zbornici Slovenije pa ocenjujejo, da bo odstop Mira Cerarja prinesel tudi pozitivne uÄ?inke. V zadnjem obdobju so se namreÄ? vlagali ĹĄtevilni zakoni prehitro in brez ocene njihovega vpliva na slovensko gospodarstvo, s Ä?imer se na OZS niso strinjali.

V luÄ?i pritiskov oziroma apetitov javnega sektorja po viĹĄjih

stih, ki so mu na zadnjih volitvah zaupali svoj glas. Menim, da je napoÄ?il Ä?as t. i. migracij med politiki. Lahko povem, da ta odstop ne bo vplival na naĹĄe priprave na volitve, saj te potekajo v skladu z usmeritvami stranke SDS.ÂŤ

Janko AvberĹĄek, podpredsednik SD Ĺ martno ob Paki

ÂťSkoraj vsak projekt prepreÄ?imoÂŤ ÂťGlede na sodbo sodiĹĄÄ?a je mogoÄ?e premierjeva poteza priÄ?akovana, kajti verjetno je sam ocenil, da se po tej odloÄ?itvi mora nekaj zgoditi in da je najbolje,Ä?e sam preseka ta gordijski vozel. Ta njegova ocena je po moje pravilna. Vsekakor pa smo lahko vsi skupaj malo zgroĹženi, da ni veÄ? projekta, ki bi ĹĄel v naĹĄi drĹžavi skozi vse procedure, in vedno se najde kdo, posameznik ali institucija, ki ga prepreÄ?i. Imamo v vladi in njenih strokovnih sluĹžbah res tako nesposobne ljudi?ÂŤ đ&#x;”˛

plaÄ?ah je odstop Cerarja prav tako pozitiven, saj so v OZS ves Ä?as opozarjali, da bo morebitno poviĹĄanje mase plaÄ? v javnem sektorju na koncu moralo nositi gospodarstvo. To pa bi seveda pomenilo zmanjĹĄanje konkurenÄ?nosti in zaviranje gospodarske rasti, kar bi bilo slabo za celotno drĹžavo.

Nadaljnje politiÄ?ne odloÄ?itve so zdaj v rokah predsednika republike Boruta Pahorja, ki meni, da je najprimerneje razpisati predÄ?asne parlamentarne volitve.

Ob tem dogodku smo zbrali tudi nekaj vtisov politikov iz naĹĄega okolja. đ&#x;”˛

Odstop Cerarja ne zavira 3. razvojne osi Skladno z doloÄ?ili Protokola o izgradnji 3. razvojne osi na KoroĹĄko se je v ponedeljek, 19. marca, na Ministrstvu za infrastrukturo sestal koordinacijski odbor za spremljanje izgradnje severnega kraka 3. razvojne osi. Aktivnosti na projektu so Ĺže v operativni fazi, zato Cerarjev odstop nanje ne bo vplival. Minister dr.

Peter GaĹĄperĹĄiÄ? je tudi povedal, da vloĹžena pobuda ne bo zavirala ministrstva in Darsa za nemoteno izpeljavo vseh aktivnosti za zaÄ?etek gradnje severnega kraka 3. razvojne osi. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 3. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

ZDRAVSTVO

Ob plaÄ?ilni nesposobnosti bodo pogajanja z dobavitelji iluzija V BolniĹĄnici TopolĹĄica izvajajo aktivnosti tudi ob izvajanju sanacijskih ukrepov – Iz tekoÄ?ega poslovanja za leto 2017 slabih 469 tisoÄ? evrov izgube – Obljubljen dvig cen storitev ne bo pokril niti stroĹĄkov lanskega dviga plaÄ?

Tatjana PodgorĹĄek

1. decembra lani so se v 15 slovenskih bolniĹĄnicah lotili sanacije poslovanja. Za ta namen so te pridobile iz drĹžavnega proraÄ?una 135,7 milijona evrov.

Sanacija naj bi trajala ĹĄtiri leta oziroma dokler sanacijski odbor ne bo ugotovil, da so izpolnjeni cilji in namen projekta, vendar najdlje do 30. novembra 2012.

Ukrepov za zdaj ĹĄe niso definirali

Do konca minulega meseca so morale bolniĹĄnice, ki so prejele drĹžavna sredstva, pripraviti poroÄ?ilo o stanju, do 16. aprila morajo oddati poroÄ?ilo o tem, katere ukrepe bodo izvedle.

Med prejemniki proraÄ?unskega denarja za finanÄ?no sanacijo je bila tudi BolniĹĄnica TopolĹĄica, ki je iz te postavke pridobila dobrih 826 tisoÄ? evrov. ÂťUkrepov za zdaj ĹĄe nismo definirali, smo

pa Ĺže mimo tega zaÄ?eli izvajati nameravajo izvajati in pri katerih aktivnosti za izboljĹĄanje poslo- bodo zadrĹžki najveÄ?ji, je Ĺ orli vanja. Gre v preteĹžni meri za iz- odgovoril: ÂťKer jih ĹĄe nismo vajanje skrbnejĹĄega nadzora pri definirali, teĹžko odgovorim na ĹĄtevilu sprejemov bolnikov, dol- vpraĹĄanje. Je pa bolniĹĄnica ĹĄe veĹžini leĹžalne dobe in viĹĄini stroĹĄkov Lani so izvedli program, ki ga za posamezno dije doloÄ?al sploĹĄni dogovor z agnozo,ÂŤ je povezdravstveno zavarovalnico: dal vrĹĄilec dolĹžnosti bolniĹĄnice Jurij na zdravljenje v bolniĹĄnico so Ĺ orli, ki je tudi posprejeli blizu 4000 bolnikov, trdil informacijo, v specialistiÄ?nih ambulantah da se je minuli so jih zdravili pribliĹžno 20 teden v bolniĹĄnici tisoÄ?, opravili so ĹĄe 8000 dni mudila sanacijska ekipa. Seznanila se negovalne oskrbe bolnikov do je z razmerami, kazakljuÄ?ene akutne obravnave. kĹĄnih konkretnih navodil pa jim ni dala. ÂťJasno je povedala, da ni dno v hudih finanÄ?nih teĹžavah, tista, ki bi bolniĹĄnici prinesla de- zaradi katerih marsikateri ukrep nar, ampak ji pomagala znotraj ne bo izvedljiv. Ob naĹĄi plaÄ?ilni nje urediti stvari, ki bodo pripo- nesposobnosti bodo pogajanje z mogle k izboljĹĄanju poslovanja.ÂŤ dobavitelji za drugaÄ?ne cene maNa vpraĹĄanje, katere ukrepe pa teriala zagotovo iluzija.ÂŤ Po bese-

22. marca 2018

cinskih sester leta 2008: ali bodo pri tem upoĹĄtevali pravila RaÄ?unskega sodiĹĄÄ?a ali ministrstva za zdravje. O tem naj bi se izrekli v 30 dneh.

izkazujejo izgubo v viĹĄini slabih 469 tisoÄ? evrov. Po zagotovilih Ĺ orlija sta glavna krivca za rdeÄ?e ĹĄtevilke poviĹĄanje plaÄ?, ki sta jih izpogajala sindikat ter pristojno ministrstvo, in stroĹĄki viĹĄjih cen zdravstvenega materiala. ÂťObljuRaÄ?unovodsko bljeno nam je bilo, da se bodo pozitivno, tekoÄ?e cene storitev dvignile za 5 odnegativno Leto 2017 je bilo za BolniĹĄnico stotkov, s Ä?imer pa v naĹĄi bolniTopolĹĄica izjemno pestro, Ĺ orli ĹĄnici ne bomo mogli pokriti niti pa ne priÄ?akuje, da bo letos dru- lanskih dvigov plaÄ?. Po izraÄ?unih gaÄ?e. Vlada RS je sicer sprejela ZdruĹženja zdravstvenih zavodov sklep, da bo do zakljuÄ?ka sana- Slovenije bi morala biti cena stocije finanÄ?nega poslovanja more- ritve viĹĄja za 10 do 12 odstotkov bitne aktivnosti za zdruĹževanje s brez upoĹĄtevanja predvidenega celjsko bolniĹĄnico ustavila, o tem dviga plaÄ? v tem letu.ÂŤ pa ponovno odloÄ?ala po prouS finanÄ?no pomoÄ?jo ministrÄ?itvi vseh pogojev in moĹžnosti, stva za zdravje so lani posodobili nekaj opreme. a glede na razKupili so tri nove mere ni povsem 5-odstotno rentgenske apazanesljivo, da bo poviĹĄanje cen rate ter izvedli tudi tako. V bolstoritev ne bo nekatera manjĹĄa niĹĄnici so zdravili in obravnavali v pokrilo stroĹĄkov vlaganja v okviru sprotnega vzdrspecialistiÄ?nih niti lanskega Ĺževanja opreme. ambulantah todviga plaÄ?.

Povsem odprta liko bolnikov, kot pa ostajajo vlagajih je predvidel sploĹĄni dogovor z zdravstveno nja v nujno posodobitev opreme zavarovalnico: blizu 20 tisoÄ? v enoti intenzivne terapije. Obambulantnih in pribliĹžno 4000 stojeÄ?a je stara blizu 20 let, zahospitalnih obravnav, opravili pa starela, njeno vzdrĹževanje pa so ĹĄe 8000 dni negovalne oskrbe vse veÄ?je finanÄ?no breme. Po bolnikov do zakljuÄ?ka akutne izdelanem finanÄ?nem naÄ?rtu bi obravnave. Poslovni rezultati za vlaganja stala pribliĹžno 200 tisoÄ? leto 2017 zaradi drĹžavne pomoÄ?i evrov. đ&#x;”˛ izkazujejo raÄ?unovodski preseĹžek prihodkov nad odhodki, rezultati tekoÄ?ega poslovanja pa

â?ą

â?ą

Jurij Ĺ orli: ÂťLansko leto je bilo za bolniĹĄnico zelo pestro in ne priÄ?akujem, da bo letoĹĄnje drugaÄ?no.ÂŤ

dah sogovornika se za zdaj Ä?lani sveta zavoda bolniĹĄnice ĹĄe tudi niso odloÄ?ili, kako bodo ukrepali v zvezi s poroÄ?ilom RaÄ?unskega sodiĹĄÄ?a o neustrezni razporejenosti dveh diplomiranih medi-

ÂťVeselimo se novih projektov Pakete zdravja bodo delili in sodelovanjÂŤ tudi v Velenju DruĹĄtvo diabetikov Velenje pregledalo delo v preteklem letu – 440 aktivnih Ä?lanov – Poudarili pomen Ä?lanstva v njihovi sredini Vesna GlinĹĄek

ÂťZa nami je zelo pestro leto 2017. Zadali smo si zahtevne naloge, ki smo jih uspeĹĄno tudi realizirali,ÂŤ je v pogovoru po obÄ?nem zboru, ki so ga v Dru-

je prviÄ? v vseh letih zgodilo, da sem lahko v naĹĄi sredini pozdravila tudi njihovo predstavnico.

Vesela sem, da smo ji lahko pokazali, kako zelo aktivni smo in da smo veÄ? kot primeren partner za razliÄ?ne projekte, ki ga orga-

Aprila bo Humanitarno druĹĄtvo Adra Slovenija v Velenju in Trbovljah zaÄ?elo izvajati devetmeseÄ?ni projekt za spodbujanje bolj zdravega naÄ?ina Ĺživljenja socialno ĹĄibkejĹĄih ljudi

vedajo, da je sladkorna bolezen v porastu in imajo za vsakega posameznika zdravniki enostavno premalo Ä?asa. Ampak niso krivi oni, kriv je sistem. Zato se pri nas nauÄ?imo, kako si lahko sami najbolj olajĹĄamo Ĺživljenje z bole-

Tina Felicijan

Raziskave kaĹžejo, da so posamezniki z niĹžjimi dohodki podvrĹženi veÄ?jim tveganjem za obolenja, kot so srÄ?ni infarkt, odpoved ledvic in druge posledice srÄ?no-Ĺžilnih bolezni. Da bi tudi tistim, ki teĹžje dostopajo do bolj zdravih Ĺživil, pomagali do bolj zdravega naÄ?ina Ĺživljenja, so v druĹĄtvu Adra zasnovali projekt Paket zdravja, ki ga bodo aprila zaÄ?eli izvajati v Velenju in Trbovljah. Prek centrov za socialno delo in zdravstvenih domov so obvestili ljudi z niĹžjimi dohodki, da se lahko brezplaÄ?no vkljuÄ?ijo v skupino, ki bo v Ä?asu trajanja projekta enkrat meseÄ?no obiskovala teÄ?aj zdra-

vega naÄ?ina priprave hrane in vodene telesne vadbe, vsi udeleĹženci pa bodo prejemali tudi sveĹžo zelenjavo, sadje, nerafinirana Ĺživila, nekatere ĹĄportne rekvizite in druge potrebĹĄÄ?ine, ki jim bodo pomagali do bolj

Utrinek s sobotnega obÄ?nega zbora

ĹĄtvu diabetikov Velenje pripravili preteklo soboto, povedala predsednica Romana Praprotnik. Kot vsako leto so tudi lani za Ä?lane organizirali veÄ? preventivnih okrevanj, ĹĄportno sreÄ?anje, uspeĹĄni so bili na ĹĄportnih tekmovanjih, nadaljujejo projekt Senzorium boleÄ?ine, ki se je zaÄ?el Ĺže leta 2013, posluĹĄali so veÄ? strokovnih predavanj, ki sladkornim bolnikom pomagajo Ĺživeti kvalitetno Ĺživljenje kljub njihovi bolezni.

Posebej so se razveselili povabljenih gostov, sploh predstavnice Zdravstvenega doma Velenje. ÂťRes je. Mislim, da se

nizacija, kot je Zdravstveni dom, potrebuje,ÂŤ dodaja predsednica.

V letu 2018 zdaj sledijo dogovori o sodelovanju in povezovanju pri razliÄ?nih aktivnostih, sploh pa bodo osredotoÄ?eni na svetovni dan bolnikov s sladkorno boleznijo, ki je 14. novembra.

Posebej so poudarili, kako pomembno je Ä?lanstvo obolelih Ä?lanov za sladkorno boleznijo v njihovem druĹĄtvu: ÂťNe gre zgolj za druĹženje, pri nas ljudi uÄ?imo Ĺživeti s to boleznijo. Tu so predavanja, izmenjava mnenj in izkuĹĄenj, ozaveĹĄÄ?enje o pravilni prehrani in merjenju ogljikovih hidratov ... Ljudje se premalo za-

znijo in kako sami najbolje poskrbimo za svoje zdravje.ÂŤ Trenutno imajo 440 aktivnih Ä?lanov, to pomeni, da ti dobivajo revijo Sladkorna bolezen, kar pa je za celo Ĺ aleĹĄko dolino malo.

Sladkornih bolnikov je namreÄ? mnogo veÄ?. ÂťPred leti nas je bilo skoraj 800,ÂŤ izpostavlja Praprotnikova. ÂťGlede na to, da je bolezen v porastu, so ĹĄtevilke skregane z logiko. Zato vam na srce polagam – ne skrivajte se, naj vas ne bo sram – olajĹĄajte si Ĺživljenje s sladkorno boleznijo tudi s Ä?lanstvom v naĹĄem druĹĄtvu. Veliko laĹžje vam bo,ÂŤ ĹĄe dodaja. đ&#x;”˛

Nejc Kotnik

V program Paket zdravja, ki ga vodi humanitarno druĹĄtvo Adra, bo vkljuÄ?enih 50 socialno ĹĄibkejĹĄih posameznikov. V Velenju bodo ĹĄe do konca marca zbirali prijave, veÄ? informacij pa imata zdravstveni dom in center za socialno delo.

zdravega Ĺživljenjskega sloga.

UÄ?inke teh ukrepov na zmanjĹĄevanje tveganja za razvoj srÄ?no-Ĺžilnih bolezni bodo preverili z vzporedno raziskavo, saj bodo vsake tri mesece – ob vstopu, med programom in ĹĄe po zakljuÄ?ku – spremljali napredek posameznikov prek sprememb telesne teĹže, obsega pasu, krvnega tlaka, holesterola in sladkorja. Raziskovalni del projekta Paket zdravja vodi prostovoljec in strokovni sodelavec Adre Nejc Kotnik, specializant druĹžinske medicine, ki priÄ?akuje, da se bodo med projektom spremenile navade posameznikov, iz rezultatov pa bodo lahko izoblikovali nadaljnje ukrepe. ÂťPri uvajanju navad za bolj zdrav naÄ?in Ĺživljenja navadno ni teĹžav v pomanjkanju znanja, ampak pomanjkanju sredstev, s katerimi bi si socialno ĹĄibkejĹĄi posamezniki lahko privoĹĄÄ?ili bolj zdrava Ĺživila. Ampak vsak lahko zaÄ?ne z majhnimi spremembami, kot so denimo peka domaÄ?ega kruha iz polnozrnate moke, priprava obrokov v peÄ?ici namesto cvrtja. Neuspehi se pojavljajo, ko Ĺželimo celoten naÄ?in Ĺživljenja spremeniti naenkrat,ÂŤ je ĹĄe opozoril Nejc Kotnik in povabil ljudi, da se odzovejo povabilu Adre k sodelovanju v programu Paket zdravja. V obeh obÄ?inah bodo vkljuÄ?ili 50 posameznikov.

V Trbovljah je skupina Ĺže izoblikovana, v Velenju pa je ĹĄe nekaj đ&#x;”˛ prostih mest. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 3. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

Pozitivna in igriva Ajda Stina Turek Mlada slovenska jazz pevka bo nocoj v Velenju predstavila svoj glasbeni prvenec Sonder – Po konÄ?anem ĹĄtudiju v Bostonu bo ĹĄe leto dni ostala v ZDA Velenje, 22. marca – Mlada jazz pevka Ajda Stina Turek je ĹĄtudentka 8. semestra na znamenitem Berklee College v ameriĹĄkem Bostonu. Tam je pred kratkim konÄ?ala snemanje svojega prvega avtorskega CD-ja ÂťSonderÂŤ. Ne le da je 23-letna DomĹžalÄ?anka avtorica glasbe na njem, njena so tudi besedila, aranĹžmaji pa so delo odliÄ?nega Nina Samanića, diplomanta z Berkleeja. PloĹĄÄ?a, na kateri je 6 skladb, je pred nekaj dnevi izĹĄla v Sloveniji, kjer je trenutno tudi mlada ustvarjalka. Predstavila jo bo na treh koncertih, nocoj ob 21. uri tudi v velenjskem Max klubu v okviru letoĹĄnjega Max klub Jazz festivala.

Ajda Stina je zelo vesela, da jo je programski vodja velenjskega jazz festivala Jure Pukl povabil k sodelovanju. S seboj bo pripeljala same odliÄ?ne glasbenike.

Na klavirju jo bo spremljala Emi Nishida iz Japonske, na basu Youngchae Joeng iz JuĹžne Koreje, na bobnih pa skladatelj, glasbeni producent in bobnar Yair Amster iz Izraela. Vsi so ĹĄtudenti

Mlada jazz pevka Ajda Stina Turek se bo nocoj v Velenju predstavila z zasedbo, ki jo sestavljajo njeni soĹĄolci iz ZDA (foto: Luis Arturo Zavaleta AlcĂĄntara)

na Berklee Global Jazz Institutu. ÂťVsebina pesmi je Ä?rpana iz mojih izkuĹĄenj, ki sem jih kot pevka pridobila z odhodom v Ameriko. S spoznavanjem novih kultur in odkrivanjem drugaÄ?ne sebe v pesmih izpostavljam probleme danaĹĄnjega sveta, a kljub temu ostajam pozitivna in igriva. Ĺ˝anrsko se album giblje od latinskega jazza, swinga, R‘n‘Bja do bluesa, v katerem znam vedno pokazati

svojo odĹĄtekano plat. Z albumom Ĺželim poleg uĹžitkov pri posluĹĄanju spodbuditi tudi k razmisleku o strpnosti med ljudmi,ÂŤ nam je zaupala Ajda Stina, ki nam izda ĹĄe, da ÂťSonder Âťpomeni spoznanje, da vsak nakljuÄ?ni mimoidoÄ?i Ĺživi Ĺživljenje, ki je prav tako zapleteno in slikovito kot tvoje. Pri snemanju CD-ja je sodelovalo veÄ? kot 30 glasbenikov iz vsega sveta.

Pot Ä?ez luĹžo ni bila lahka

Sicer pa se Ajda Stina z glasbo ukvarja od svojega tretjega leta, s ĹĄestimi leti se je vpisala v glasbeno ĹĄolo. Ĺ tiri leta je igrala violino, potem pa je priĹĄla puberteta in veselje je nekoliko upadlo. ÂťVseeno pa sem zakljuÄ?ila 8 let glasbene ĹĄole in bila ob tem Ä?lanica godalnega orkestra GĹ DomĹžale in “Anastasia’s Stringsâ€?, ki ga je vodila moja uÄ?iteljica violine Anastazija Juvan. Orkester ĹĄe danes pogreĹĄam,ÂŤ doda. Od malega je uĹživala tudi v petju, vendar nikoli ni niti pomislila na moĹžnost, da bi postala poklicna pevka. UspeĹĄno je nastopila na mladinskih festivalih, med drugim je leta 2009 prejela tudi Zlato Piko na velenjskem Pikinem festivalu za najboljĹĄi glasbeno-scenski nastop. Ko je priĹĄla v srednjo ĹĄolo, je bila zmagovalka FeNS-a Glavne Scene, Glasa Primorske, Glasa mladih v duetu s Simono Plut ... To ji je vzbudilo Ĺželjo, da bi se izpopolnjevala v petju. Zato se je vzporedno z gimnazijo vpisala ĹĄe na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, na program petje jazzzabavna glasba. Na zaÄ?etku ji, prizna, jazz ni bil preveÄ? vĹĄeÄ?. ÂťVzljubila sem ga ĹĄele po drugem letniku, potem ko mi je profesorica Nada Ĺ˝gur “odkrilaâ€? Ello Fitzgerald. To je bilo prelomno obdobje zame,ÂŤ pove Ajda Stina, ki je potem hotela narediti vse, da bi bila vsaj toliko

Mladi glasbeniki na drĹžavnem tekmovanju Zveza slovenskih glasbenih ĹĄol Ĺže od leta 1971 vsako leto marca organizira Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG). Gre za najveÄ?je glasbeno tekmovanje na Slovenskem. Zaradi visokega nivoja in mednarodne primerljivosti je to tekmovanje od leta 1991 Ä?lan evropskega zdruĹženja EMCY (European Music Competition for Youth). Pomembno vez z mednarodnimi glasbenimi inĹĄtitucijami predstavljajo Ĺžiranti, ki prihajajo iz prestiĹžnih glasbenih univerz in ustanov iz vse Evrope. Na tekmovanju se vsako leto predstavijo najboljĹĄi mladi slovenski glasbeniki v starostnih kategorijah od 7 do 25

9

KULTURA

22. marca 2018

let. Tekmovanje je letos (med 5. in 17. marcem 2018) potekalo Ĺže sedeminĹĄtiridesetiÄ?, tokrat na glasbenih ĹĄolah gorenjske regije. Letos so mladi glasbeniki tekmovali v igranju na violino, violo, violonÄ?elo, kontrabas, harfo, kitaro, citre, orgle, v komornih skupinah s pihali in v solfeggiu. Za osnovnoĹĄolske tekmovalce so bila februarja organizirana Ĺže regijska predtekmovanja, ki so letos prviÄ? potekala pred komisijami, ki so bile enake za vse tekmovalce posameznih kategorij. NajboljĹĄi so se uvrstili naprej na drĹžavno tekmovanje, kjer so se jim pridruĹžili malo starejĹĄi tekmovalci.

Tako je na letoĹĄnjem drĹžavnem

tekmovanju nastopilo 384 mladih glasbenikov.

Glasbena ĹĄola Frana Koruna KoĹželjskega Velenje je na letoĹĄnjem drĹžavnem tekmovanju sodelovala z najveÄ? mladimi glasbeniki med vsemi slovenskimi glasbenimi ĹĄolami (42 uÄ?encev), ki so se z Gorenjskega vrnili z odliÄ?nimi uspehi. Skupno so osvojili 13 zlatih plaket, 19 srebrnih in 9 bronastih plaket. Zlato plaketo je prejelo 11 instrumentalnih solistov: Leon Cesarec (kontrabas), Kim Fricelj in Sara Pungartnik ÄŒreĹĄnar (violonÄ?elo), Veronika Gams, Karin KopuĹĄar, Nina PetriÄ?, Ajda Nina Vivod in Brina Zamrnik (harfa), Ana Jurjovec, Izidor Ostan in

B(orgle), iz solfeggia Maruťka Dobrovoljski ter komorna skupina s pihali Trio Lanima (Matej FerleŞ – klavir, Lara Govek – flavta in Nika Oder – flavta).

Srebrne plakete so prejeli: Stella Halilović, MaruĹĄa LavrinĹĄek, Klara ZemljiÄ? in Nina Oder (violina), Vasja Volk (kontrabas), Mia Koper, Nace ApĹĄner, BlaĹž Pogorevc, NeĹža Flis in Zoja Meh (kitara), Pina Levar in Andreja Ĺ adl (harfa), Eva AvberĹĄek (citre), Jernej Ĺ adl, NeĹža Turinek in Jaka Ajlec (orgle), Lenart GlinĹĄek (solfeggio) ter 2 komorni skupini: kvartet saksofonov (Katrina PavĹĄek, Lenart Kukovec, Nejc Vuzem, Rok Medved) ter pihalni trio (Jakob

UÄ?enci zakljuÄ?nih razredov osnovnih ĹĄol Vas zanima podroÄ?je rudarstva, geotehnologije, varstva okolja? MogoÄ?e poklici strojniĹĄtva? Si Ĺželite spoznati mehatroniko, elektrotehniko ali raÄ?unalniĹĄtvo? Vam je bliĹže podroÄ?je trgovine, ekonomije, gastronomije, turizma, biotehnike in oskrbe? Si Ĺželite nadaljevati ĹĄolanje v sploĹĄni gimnaziji, ĹĄportnem ali umetniĹĄkem oddelku gimnazije?

Ro���a�o��ajo��r�jave�je�5.��.�2018.

Preno���r�jave�je��oŞen��o�2�.��.�2018.

dobra kot Ella. To jo je ÂťgnaloÂŤ tudi v ZDA. ÂťVedela sem, da je tam domovina jazza in da bo to pravi kraj zame, Ä?e hoÄ?em napredovati.ÂŤ Na poletni mednarodni ĹĄoli jazza v Perugi, ki jo vsako leto organizira Berklee College of Music, je edina med 69 pevci iz vsega sveta prejela delno ĹĄtipendijo za njihov ĹĄtiriletni ĹĄtudij. ÂťTakrat sploh nisem dojela, ko so me poklicali na oder kot nagrajenko, od preseneÄ?enja in sreÄ?e sem bila skoraj v ĹĄoku. Hitro je sledila streznitev, saj je delna ĹĄolnina zajemala le Ä?etrtino letne ĹĄolnine, ki je takrat znaĹĄala 40.000 $, temu pa je treba priĹĄteti ĹĄe stroĹĄke bivanja v ZDA. Vseeno sem se kasneje udeleĹžila ĹĄe avdicije in intervjuja, ki jo je Berklee organiziral v MĂźnchnu. Bila sem zelo prepriÄ?ljiva in po tem so mi ĹĄtipendijo podvojili. To pa je bil zadosten motiv, da smo se s starĹĄi lotili najteĹžjega dela, in sicer zbiranja denarja za preostalo ĹĄolnino in druge stroĹĄke.ÂŤ Sedaj ĹĄtudij konÄ?uje, diplomirala bo letos pred poletjem. V ZDA bo verjetno ostala ĹĄe eno leto. Želim si Ä?im veÄ? nastopati in Ä?im veÄ? projektov, povezanih z glasbo, pa tudi z igranjem, saj Ĺže nekaj Ä?asa nastopam in zelo uĹživam tudi v muzikalih,ÂŤ poudari za konec. đ&#x;”˛

Harfistka Veronika Gams je prejela zlato plaketo (maksimalno ĹĄtevilo 100 toÄ?k), prvo nagrado in posebno priznanje za najboljĹĄo izvedbo obvezne skladbe.

Hauptman – klarinet, Lara Oblak – flavta in Marko Unterlehner – klavir). Bronaste plakete pa so prejeli: Ajla DerviĹĄević, Maja SevÄ?nikar in Ema Pibernik (violina), Eva Savina PotoÄ?nik (viola), Neja PrivĹĄek (violonÄ?elo), Anina Pavić in Polona LavrinĹĄek (harfa) ter 2 komorni skupini: pihalni trio (Jona Zamrnik – oboa, Loti MrĹĄnjak – fagot in Tia Jakob KukoviÄ? – klarinet) ter duo Proboa (Karin Plazl in Viktorija RazdevĹĄek – oboa). Hana Ĺ˝liÄ?ar je prejela priznanje za udeleĹžbo.

NajuspeĹĄnejĹĄi so prejeli ĹĄe posebne nagrade – prvo nagrado v svoji kategoriji so dobili Veronika Gams, Ana Jurjovec. Izidor Ostan in Ajda Nina Vivod, drugo nagrado so prejeli MaruĹĄka Dobrovoljski, Nika Ĺ ipek, Brina Zamrnik in Trio Lanima (Matej FerleĹž, Lara Govek in Nika Oder), tretjo pa Kim Fricelj. Ĺ est uÄ?encev pa je prejelo posebna priznanja: Veronika Gams za doseĹženih 100 toÄ?k in najboljĹĄo

izvedbo obvezne skladbe, za najboljĹĄo izvedbo obvezne skladbe so priznanje prejeli ĹĄe Izidor Ostan, Nina PetriÄ? in Ajda Nina Vivod, posebno priznanje za najboljĹĄo izvedbo skladbe slovenskega avtorja sta prejeli Nina PetriÄ? in Brina Zamrnik, posebno priznanje za najbolj obetavno tekmovalko v najniĹžji kategoriji pa so podelili Sari Pungartnik ÄŒreĹĄnar. Vsem tekmovalcem, njihovim mentorjem in korepetitorjem iskreno Ä?estitamo.

VPIS OTROK V VRTEC Ĺ OĹ TANJ Vpis otrok v vrtec za ĹĄolsko leto 2018/2019 bo potekal od 3. 4. 2018 do 13. 4. 2018 v Ĺ oĹĄtanju, na upravi vrtca, Kajuhova cesta 8 in sicer: • ponedeljek, torek in Ä?etrtek od 7.00 do 15.00 ure, • sreda od 7.00 do 17.00 ure • petek od 7.00 do 13.00 ure V Ä?asu vpisa bodo v enotah vrtca potekali dnevi odprtih vrat.

Tr���la�o���������elenje���0������0��00����n�o@scv.si������.scv.si

bĹĄ

VLJUDNO VABLJENI!

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 3. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

22. marca 2018

Pozdravili so pomlad Predstavilo se je 24 otroťkih in mladinskih pevskih zborov – Kakovost petja v Šaleťki dolini na visoki ravni Mojca Štruc

Povsem naravno se je zdelo, da so v dneh, ko smo po dolgi zimi veÄ?inoma teĹžko priÄ?akovali pomlad, starĹĄi, dedki, babice, tete, strici in drugi ljubitelji glasbe prejĹĄnji teden navduĹĄeno korakali proti domu kulture v Velenju. Tako v torek kot v Ä?etrtek so namreÄ? tam pripravili po dva termina revije otroĹĄkih in mladinskih pevskih zborov. Kot Ĺže vrsto let so dogodek tudi tokrat poimenovali Pozdrav pomladi in tako nakazali, da ubrano petje otrok v posluĹĄalcih prebuja nekaj lepega, novega, toplega.

Obrazi sodelujoÄ?ih na vsaki od strani kraja dogodka so nakazovali prav to.

Otroci, ki so se s svojimi zborovodkinjami zbirali v zaodrju, so trepetali od adrenalina. Gledalci in posluĹĄalci, ki so prihajali v dvorano, so z nestrpnostjo priÄ?akovali nastope vseh – ĹĄe posebej tistih njim domaÄ?ih.

Bilo je vredno poÄ?akati. Strokovna spremljevalka Darinka IvaÄ?iÄ?, ki je prav vse opazovala z balkona dvorane, je povedala, da je spremljala Ĺže marsikatere revije pevskih zborov, a da je nad kakovostjo v Ĺ aleĹĄki dolini navduĹĄena. ÂťKakovost petja je na visoki ravni, posebej pa me veseli tudi kulturna vzgojenost gledalcev in posluĹĄalcev,ÂŤ je povedala.

Prav res. Otroci so vedeli, kje so.

NiÄ? ni bilo pozdravljanja starĹĄev, mahanja ali neukrotljivega klepetanja. In tudi obiskovalci so pokazali, da poznajo bonton kulturnih dogodkov: niso se pogovarjali, ploskali pa so ves Ä?as prihajanja in odhajanja zborov in ĹĄe kdaj vmes. No, pa saj so tudi imeli za kaj ploskati. ÂťV okviru te revije so se predstavili kar ĹĄtirje zbori, ki so se uvrstili na drĹžavno tekmovanje zborov,ÂŤ je povedala Nina Mavec Krenker iz ObmoÄ?ne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (ki je dogodek organizirala skupaj z Zvezo kulturnih druĹĄtev Ĺ aleĹĄke doline). OdliÄ?ni pa

Otroci so zbrano sledili zborovodkinjam.

Cankarjeva kava MatjaĹž Ĺ alej

Voditelj BoĹĄtjan Oder je s humorjem poskrbel, da so se nastopajoÄ?i sprostili.

seveda niso bili zgolj ti, temveÄ? prav vsi. ÄŒeprav je imela Mavec Krenkerjeva kot organizatorka med dogodkom obilo dela, je povedala, da skuĹĄa vsaj od strani nastope vselej posluĹĄati. ÂťLetos sem navduĹĄena!ÂŤ je bila ponosna. Ĺ˝arela je prav tako, kot so Ĺžarele zborovodkinje. ÄŒeprav ni maÄ?ji kaĹĄelj pred nastopom miriti do 60 adrenalina polnih osnovnoĹĄolskih ali srednjeĹĄolskih otrok, je vsem po vrsti uspelo. Kako tudi ne, ko pa to poÄ?nejo s srcem. ÂťOd nekdaj sem si Ĺželela voditi zbor in res so mi ga kmalu zaupali. Letos bo od tega Ĺže 37 let, ta leta pa so prinesla tudi mnoge izkuĹĄnje.

Otroci se seveda menjajo, sem pa vesela, da jih je vsa leta precej,ÂŤ je povedala Mihaela Verdnik, zborovodkinja iz Osnovne

Zmaga velenjske plesne skupine Powerkickz V nedeljo, 18. marca, se je pod okriljem evropske plesne zveze v idiliÄ?ni avstrijski vasici Zell am See odvijalo plesno tekmovanje Dancestar, ki ĹĄteje kot kvalifikacija mednarodnega plesnega tekmovanja, ki vsako leto poteka konec maja v PoreÄ?u.

S svojim tekmovalnim sestavom pod imenom Powerkickz so se ga udeleĹžile tudi plesalke plesne ĹĄole Spin. Tekmovale so v konkurenci kategorije urban dance, ki je teĹžavnostno najzahtevnejĹĄa in najbolj zastopana na teh tekmovanjih. Z izvrstnim nastopom, unikatnim videzom in neverjetno kreativno koreografijo trenerja Tadeja OpreĹĄnika je sedem plesalk v starosti od 13 do 15 let prepriÄ?alo mednarodne sodnike, ki so jim podelili 1. mesto in zadostno ĹĄtevilo toÄ?k, da so se uvrstile v A ligo finalnega tekmovanja, kamor se uvrstijo le plesne toÄ?ke, ki doseĹžejo najmanj 75 % vseh moĹžnih toÄ?k na sodniĹĄki ocenjevalni lestvici.

Tako je skupina, ki je predlani dosegla drugo, in lani prvo mesto v B ligi, nadgradila svoje uspehe in si zagotovila nastop med peĹĄÄ?ico elitnih plesalcev. Konec maja pa bomo v PoreÄ?u drĹžali pesti za njihov najveÄ?ji uspeh doslej. đ&#x;”˛

ĹĄole Gorica. Njeni pevci so nam zaupali, da je prepevanje zanje nekaj Ä?udovitega, uÄ?iteljica pa da je fajn, saj da se jezi samo na tiste, ki je res ne posluĹĄajo.

Otroci vseh zborov so bili na dan nastopa izjemno zgovorni.

A kot reÄ?eno, klepetali so le pred nastopi in po njih. Ko so korakali proti odru, je v grlih za hip nastal cmok. Organizatorji in voditelj dogodka BoĹĄtjan Oder so poskrbeli, da je cmok kmalu izginil. S pravo mero humorja so se sprostili vsi v dvorani in zven glasov nastopajoÄ?ih je priĹĄel do izraza v vsej polnosti.

Tudi v zborih, ki so bili na prvi pogled manj ĹĄtevilni. ÂťLetos prviÄ? nastopamo kot mladinski pevski zbor in za zdaj nas je le 15,ÂŤ je povedala zborovodkinja Osnovne ĹĄole Ĺ alek Barbara Ro-

ĹĄer. Dekleta in en fant, ki so kasneje zapeli pod njeno taktirko, so se v pogovoru zdeli tihi in precej zadrĹžani. Ko so stopili na oder, pa so pokazali vso svojo veliÄ?ino.

Pozdrav pomladi, ki se je v Velenju zgodil prejĹĄnji teden, je bil odliÄ?na priloĹžnost za prebujanje kulturnih brbonÄ?ic slehernika.

PriloĹžnosti pa bo kmalu ĹĄe veÄ?. ÂťV tej pomladi nas Ä?aka ĹĄe revija plesnih skupin, pa revija odraslih pevskih zborov, sreÄ?anje odraslih folklornih skupin, male vokalne skupine, v maju teden ljubiteljske kulture in nato ĹĄe regijsko sreÄ?anje etniÄ?nih folklornih in pevskih skupin,ÂŤ je povabila Nina Mavec Krenker. đ&#x;”˛

Je Ĺže res, da Cankarja nisem hudo bral v ĹĄolskih Ä?asih. Priznam. Bolj tisto, kar je bilo nujno potrebno. Ĺ el je (pre)hitro mimo mene, a se me je vseeno nekako dotaknil. Ĺ e na maturi sem ga povlekel na ustnem zagovoru. Pa je ĹĄel tudi takrat uspeĹĄno mimo mene. ÄŒeprav mi tudi eden od profesorjev komisije na zagovoru ni mogel kaj dosti pomagati v trenutku, ko sva za pet minut sama obsedela v uÄ?ilnici. PaÄ?, ni bil od stroke, da bi mi pomagal pripraviti odgovor do odlike ... Pa saj ni vaĹžno, Cankar je vedno bil tu nekje in vedno, v vseh obdobjih aktualen, v starih Ĺželeznih Ä?asih in ĹĄe danes. Ĺ e posebej letos, ko praznujemo njegovo leto. Enostavno je bil in bo s socialnim realizmom blizu. Blizu zato, ker se nekatere stvari ne spreminjajo. ObÄ?utek za soÄ?loveka, za socialno praviÄ?nost ... in na drugi strani pogleda – Ä?lovekov notranji egoizem – ostajajo vedno tiste stalnice, ki se jih moramo zavedati, a kljub temu vÄ?asih ne moremo kaj dosti storiti za to, da bi to veÄ?no nasprotje razreĹĄili enostavno, neboleÄ?e. Tako, da bi bilo blizu nam in vsem, ki Ä?utijo tako ÂťdobroÂŤ kot Âťmanj dobroÂŤ. Morda sem bil takrat, pred leti, premlad. Ampak Ivan se ti zavleÄ?e lahko Ä?ez leta pod koĹžo Ä?ustveno-druĹžbene dojemljivosti in praviÄ?nega pogleda na svet.

V letoĹĄnjem ÂťCankarjevem letuÂŤ imamo ogromno priloĹžnosti, da se mu pribliĹžamo. Na mnogo naÄ?inov. Z branjem, s poveÄ?ano umetniĹĄko produkcijo vseh Ĺžanrov, ki poskuĹĄajo poustvariti njegove ideje, Ä?im bolj primerljivo danaĹĄnjemu Ä?asu in ga pribliĹžati z njegovim univerzalizmom in vrednotami danaĹĄnjim ljudem. Mnogo je takĹĄnih in drugaÄ?nih priloĹžnosti doĹživeti ga z danaĹĄnjimi prijemi in poustvaritvami. Te so lahko resniÄ?no blizu tudi mladim (in tudi starejĹĄim). Cankar je v svojih delih ĹĄe kako vzgajal. Konec koncev je bil tudi modernist in modernizem je predhodnik danaĹĄnje postmoderne druĹžbe, tudi literarno. Ĺ˝e v naĹĄem mestu lahko trÄ?imo ob njega, v knjiĹžnici ‌ in celo na kavi. Da ne govorimo o njegovi dramatiki, ki v ĹĄtevilnih (predvsem gledaliĹĄkih) produkcijah zadnja leta dobiva pravi razkorak v novi luÄ?i. No, v lanski in letoĹĄnji kulturni sezoni bo kar veliko priloĹžnosti sreÄ?evanja s Cankarjem. Veliko, najveÄ? seveda v teatru, saj je njegova dramatika vedno in znova aktualna. DoĹživeli smo veliko postavitev ÂťPohujĹĄanjaÂŤ v veliki ljubljanski (nacionalni) koprodukciji, pa ob zaÄ?etku sezone novo premiero Hlapcev, pa mladinsko detektivko ÂťiCankarÂŤ, razstavo Cankar v stripu, gledaliĹĄko-stripovski ÂťperformansÂŤ Cankar strip. Slednja dva smo doĹživeli tudi v Velenju in ĹĄe kaj morda bomo.

VÄ?asih sem se vpraĹĄal, zakaj toliko Cankarja, v ĹĄoli in drugje, pa toliko slabe krvi ob takĹĄnih in drugaÄ?nih cankarjih, pa preĹĄernih, da ne govorim o kom teĹžje berljivem (Âťprvi mi pade na um GrumÂŤ). ď Š Danes razmiĹĄljam drugaÄ?e. Cankarje potrebuje vsak narod. Po drugi strani pa imamo Slovenci sreÄ?o, da nam piĹĄoÄ?i literati, kulturni ustvarjalci, ÂťperformerjiÂŤ, kot so Roza, PiĹžama in ĹĄe kdo, Cankarja pribliĹžajo na diametralno drugaÄ?en naÄ?in. In Ä?e ne drugaÄ?e, je lepo sliĹĄati, da je bila najbolj prodajana knjiga izpred dveh let knjiga BoĹĄtjana Gorenca PiĹžame: sLOLvenski klasiki 1 tudi knjiga leta, ki ob vseh slovenskih antoloĹĄkih literarnih drobcih popularizira svojevrstno tudi velikane, takĹĄne zgodovinske, kot je Cankar, in jih hkrati prinaĹĄa mladim na njihov svojevrsten sodoben informacijsko-komunikacijski naÄ?in. Seveda je za zadovoljstvo ob branju potrebno poznati oboje, literarne umetnine (vsaj drobce) in sodobno informacijsko tehnologijo, vkljuÄ?no s socialnimi omreĹžji, emotikoni, slengom in ĹĄe kaj. Dobro je tudi za starejĹĄe, da se pribliĹžajo sodobni komunikaciji, da vsaj malo poznajo in imajo vpogled ali se malo pouÄ?ijo za veÄ?ji uĹžitek ob prebiranju. Potem je branje ĹĄe bolj zanimivo.

A Ä?e vas Cankarjevo leto zaobide, vedno ostane kaj tudi za tiste bralce Âťstare ĹĄoleÂŤ in dojemljive obÄ?udovalce. Tu je ĹĄe vedno kava. TakĹĄna diametralno nasprotna, po svoje cankarjevska.

In kako jo popiti? Morda je najbolje, da najbliĹžjim, v prvi vrsti mami oz. starĹĄem, kupite pol kilograma kave, in jo dobesedno druĹžabno ÂťpouĹžijeteÂŤ v njihovi druĹžbi. Morda povabite partnerja po (zakljuÄ?eni petkovi) sluĹžbi v miru na kavo in se pogovorite o lepih vsakdanjih stvareh. TakĹĄnih, za katere nas utrip Ä?asa vse preveÄ? prikrajĹĄa, o takĹĄnih stvareh, ki vas (nas) bodo moÄ?neje povezale z najbliĹžjimi, s tistimi, ki nam res veliko pomenijo.

TakĹĄna kava je najboljĹĄa! đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 3. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

22. marca 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Sem Ĺže ÂťujelaÂŤ dodano kreativno energijo NaĹĄa zunanja radijska sodelavka Karolina Destovnik je bila zagotovo najbolj prepoznavno ime Skupnega noÄ?nega programa regionalnih radijskih postaj Slovenije. Ga po ukinitvi pogreĹĄa? ÂťNoÄ?ni program je bil po mojem skromnem prepriÄ?anju bistveno bolj druĹžabno ÂťpribeĹžaliĹĄÄ?eÂŤ, kot ga lahko ponudi kateri koli dnevni radijski in televizijski program.

Sploh, ker je zdruĹževal poleg slovenskega obÄ?instva tudi ÂťsvetÂŤ – Slovence po svetu. Ĺ e bolj ga najbrĹž pogreĹĄajo tisti, ki so ves Ä?as, skupaj z gosti v studiu, krojili podobo poznih ali zgodnjih jutranjih ur. ÄŒe ga pogreĹĄam? Niti ne, ker ponoÄ?i raje sanjam svoje sanje praviÄ?nika. Zadnje leto je predstavljal zame Ĺže obremenitev, ki bi lahko nevarno vodila v rutino, kar pa zagotovo za nikogar ni dobro. Zato ga v tem kontekstu ne pogreĹĄam, sploh, ker sem ÂťnazajÂŤ v uteÄ?eni praksi moderatorja in tonskega tehnika v eni osebi, ker sem Ĺže ÂťujelaÂŤ do-

dano kreativno energijo v sicer okvirjeni popoldanski radijski shemi,ÂŤ odgovarja Karolina. ÄŒerav ima rada druĹženja s posluĹĄalci in posluĹĄalkami Radia Velenje, si ga veÄ?, kot ga ima v tem trenutku, ne more privoĹĄÄ?iti. Razlog za to je razpetost med Vele-

Karolina Destovnik: Âť Menim, da noÄ?ni program najbolj pogreĹĄajo tisti, ki so krojili vsebinsko podobo poznih ali zgornjih jutranjih ur skupaj z gosti v studiu.ÂŤ

njem in Ljubljano, kjer obiskuje Fakulteto za management in pravo. ÄŒeprav je kar nekaj Ä?asa oklevala, ali naj se odloÄ?i za ĹĄtudij ali ne, se je odloÄ?ila zanj in pravi, da ji ni niti malo Ĺžal. ÂťSem Ä?lanica dela uÄ?eÄ?e se druĹžbe, poleg tega so moji soĹĄolci znani in dokaj dostopni Slovenci, med katerimi je – na primer – stand-up komiÄ?arka Ana Marija Mitić.ÂŤ Priznala je, da nestrpno Ä?aka pomladi tudi zato, da bo lahko nadomestila, kar je dala nekoliko na stran: delo z DelfinÄ?ki v Plavalnem klubu Velenje, rekreacijo in ĹĄe nekaj ostalih aktivnosti. V Ĺže tako natrpanem urniku je ohranila prepevanje v MPZ zboru Gorenje, s katerim jo letos Ä?aka kar nekaj pomembnih nastopov in tekmovanj. đ&#x;”˛

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. Neda Ukraden – Kao vino i gitara 2. Nuťa Derenda – Usojena 3. Orlek – Predvolilni boj na vasi

Tp

GLASBENE novice

Beyonce in Jay-Z naznanila drugo skupno turnejo AmeriĹĄka glasbena zvezda Beyonce in njen soprog, raper Jay-Z, se bosta poleti ĹĄe drugiÄ? podala na skupno turnejo. Turneja, ki sta jo poimenovala On the Run II, se bo zaÄ?ela 6. junija v Cardiffu in sklenila 2. oktobra v Vancouvru. Ustavila se bosta v 36 mestih, 15 datumov je evropskih, 21 severnoameriĹĄkih. Zakonca, ki imata skupaj tri otroke, sta bila nazadnje na skupni turneji leta 2014. Promovirala sta albuma Beyonce in Magna Carta Holy Grail. Jay-Z se je sicer dve leti pozneje pojavil tudi na sklepnem koncertu Ĺženine turneje, na kateri je promovirala album Lemonade.

Skupaj sta posnela tudi mnoge

pesmi. Zadnja albuma glasbenikov, 4:44 in Lemonade, govorita o njunem razmerju, obojestranski predanosti in druĹžini.

Miley Cyrus obtoĹžena plagiatorstva JamajĹĄki glasbenik Michael May je ameriĹĄko pevko Miley Cyrus obtoĹžil plagiatorstva. Trdi, da njena uspeĹĄnica iz leta 2013 We Can't Stop precej spominja na skladbo We Run Things, ki jo je sam posnel leta 1988.

Glasbenik, ki nastopa pod umetniĹĄkim imenom Flourgon, od Cyyrusove zahteva okoli 242 milijonov evrov odĹĄkodnine. V toĹžbi poleg denarja zahteva ĹĄe

polovico zasluĹžka od avtorskih pravic, do katerega bi bil upraviÄ?en, Ä?e zmaga na sodiĹĄÄ?u.

Predstavniki za stike z javnostjo 25-letne Cyrusove se niso takoj odzvali na obtoĹžbe. Podobno so se zavili v molk tudi pri Sonyju, pod okrilje katerega sodi zaloĹžba RCA Records, za katero snema ameriĹĄka pevka.

pod taktirko MatjaĹža BreĹžnika.

Koncert v Celju je bil sicer drugi po vrsti v sklopu jubilejne turneje, ki so jo zaÄ?eli februarja v velenjskem klubu Max. V okviru turneje, ki jih bo vodila v dvanajst krajev po Sloveniji, sta tudi dva nastopa z orkestrom. Prvega, celjskega, so Ĺže odigrali, 8. maja pa prihajajo v ljubljanski Cankarjev dom, kjer bodo prviÄ? samostojno nastopili na velikem odru Linhartove dvorane. Ĺ e prej jih bo moÄ? videti in sliĹĄati v Kranju, aprila pa v Slovenskih Konjicah, Ravnah na KoroĹĄkem, Mariboru, Prapretnem brdu na Severnem Primorskem, Ĺ˝alcu, Ĺ marju, ponovno v Ljubljani in na Ptuju.

Med turnejo napovedujejo tudi izdajo simfoniÄ?nega koncerta ter studijske novosti, vendar o toÄ?nih datumih ĹĄe ne govorijo.

in pretirano otopelost, ki jo povzroÄ?a sodobno Ĺživljenje, v katerem materialne dobrine in virtualni svet pomenijo veÄ? kot odnos do soÄ?loveka. Tanja pripravlja tudi nastope v Ĺživo. Okrog sebe je zbrala zasedbo vrhunskih glasbenikov, s katerimi se je spoprijateljila pri muzikalu TraÄ?. Skupaj bodo posodobili pesmi z njene prve ploĹĄÄ?e, poleg teh pa bodo v repertoarju tudi nekatere pri-

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1. Ansambel Ĺ epet – Ti znaĹĄ 2. Mladi godci – NaĹĄih 10 3. Ansambel Zaka pa ne – Panika 112 4. Ansambel Plus – Babica 5. Modrijani – Moja punca rada gunca 6. Novi spomini – Hej punca 7. PoskoÄ?ni muzikanti – Ta noÄ? bo za naju 8. VraĹžji muzikanti – Moja si 9. Ansambel Narcis – Pred oÄ?mi mi cesta pleĹĄe 10. Mitja kvintet – Za lepĹĄi dan

www.radiovelenje.com

Tanja RibiÄ? se vraÄ?a v glasbene vode

Nude ĹĄtejejo 25 let Celjska skupina Nude praznuje Ä?etrt stoletja delovanja in v poÄ?astitev tega jubileja so v rodnem Celju 9. marca pripravili odliÄ?en koncert z revijskim orkestrom

Tanja RibiÄ? je leta 1997 s skladbo Zbudi se zmagala na slovenskem izboru za pesem Evrovizije in kasneje v Dublinu dosegla odliÄ?no 10. mesto. Tri leta kasneje je izdala svojo zadnjo ploĹĄÄ?o, potem pa se je posvetila igranju, Ä?eprav petja ni nikoli opustila, saj je nastopila v ĹĄtevilnih muzikalih. Ker je pogreĹĄala pop glasbo, je za obuditev pevske kariere izbrala sodelovanje na letoĹĄnji EMI, kjer se je predstavila z izpovedno balado Ljudje. Pri ustvarjanju besedila, ki ga je napisal Rok LunaÄ?ek, je sodelovala tudi sama. Z novo skladbo Ĺželi spomniti na soÄ?utje

marca, zaÄ?enjata turnejo in odpirata BQL TOUR 2018 v Planici.

Stavnice najveÄ? moĹžnosti za evrovizijsko zmago za zdaj dajejo Izraelu

redbe slovenskih in tujih uspeĹĄnic. Prve nastope lahko priÄ?akujemo spomladi.

Kar ĹĄtiri pesmi BQL med najbolj predvajanimi BQL sta po nastopu na EMI v radijski eter poslala dve razliÄ?ici pesmi, s katero sta osvojila posluĹĄalce in gledalce letoĹĄnjega izbora za pesem Evrovizije, angleĹĄko Promise in slovensko, ki nosi naslov Ptica. Takoj po izidu sta se tudi obe povzpeli med najbolj predvajane domaÄ?e skladbe na slovenskih radijskih postajah. Ĺ e bolj vzpodbudno za Roka in Aneja pa je to, da sta na nacio-

nalni lestvici SLOTOP50 ĹĄe vedno uvrĹĄÄ?eni Heart of Gold in Ni predaje, ni umika, pri kateri sodelujeta z Niko Zorjan. BQL se torej nahajata na lestvici s kar ĹĄtirimi skladbami med najboljĹĄimi.

Roka in Aneja pa Ĺže Ä?akajo prvi koncerti v okviru nove BQL turneje po Sloveniji. V Ä?etrtek, 22.

Manj kot dva meseca pred letoĹĄnjim izborom za pesem Evrovizije v Lizboni na stavnicah najbolje kaĹže izraelski predstavnici. Morda je ĹĄe prezgodaj ugibati, kdo so favoriti letoĹĄnjega Evrosonga, a nekakĹĄen pokazatelj stavnice vendarle so. Trenutno torej najbolje kaĹže 25-letni izraelski pevki Netti Barzilai, ki s svojo pesmijo Toy na letoĹĄnjo evrovizijsko sceno prinaĹĄa nenavadnost in igrivost, sporoÄ?ilo njene skladbe pa se navezuje na Ĺžensko moÄ? in neodvisnost. VeÄ?je svetovne stavnice ji trenutno napovedujejo 30-odstotne moĹžnosti za evrovizijsko zmago, med peterico tistih, ki jim kaĹže najbolje, pa so ĹĄe Estonija, ÄŒeĹĄka, Bolgarija in Avstralija. NaĹĄi predstavnici zaenkrat na stavnicah ne kaĹže dobro.

Naš ­čas, 22. 3. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

22. marca 2018

frkanje » Levo & desno «

To vreme!

Vreme je bilo zadnje dni res muhasto. Zato smo upravičeno lahko rekli, da tudi več (pomladnih) sejmov še ne prinese pomladi.

Veliko darilo

⏫

Profesorica slovenščine na šolskem centru dr. Nataša Meh Peer in podžupanja Breda Kolar dobre sosedske odnose gojita ob skodelici dobre kave. Najraje si jo pripravita doma in ob njej poklepetata o tem in onem, če se ponudi še kaka priložnost za »kofetkanje« v mestu, pa se je ne branita kljub pozni uri. »Če potem ne bova mogli zaspati, bova pa še malo klepetali.

Prijetnega druženja ni nikoli preveč,« sta se strinjali.

Julij Pačnik (prvi z leve) in Andrej Grebenšek – oba Gorenjeva upokojenca – imata ob srečanju vedno dovolj iztočnic za pogovor. Kot ugotavlja Čvek, sta tudi na nedavnem srečanju »obdelala« razmere v njunem nekdanjem delovnem okolju. Andrej Juliju: »Veš kaj, ne ljubi se mi tu okoli poslušati vseh teh zgodbic o plačah, nimam za to več živcev? Sedaj uživam ob izdelavi družinskega debla, tebe pa, kot sem slišal, sproščajo čebelice.« In Julij je kar prikimal.

⏬

Naš dosedanji premier je res dober človek: oblast nam je dal v naše roke. A zdaj moramo res paziti, komu jo bomo dali v roke mi.

Kura in tiger Nekateri pri nas pravijo, da Slovenija ni več kura, ampak zaradi hitre gospodarske rasti kar pravi tiger.

Vseeno upamo, da (nam) bo še čim dalj časa nesla čim bolj zlata jajca.

Rešitev

⏫

Zaradi vseh težav, ki so, bo menda res držalo, da je za hitro cesto 3. razvojne osi najustreznejša rešitev trasa, kjer zdaj projekti za to cesto so. V zraku. V vse bolj vročih poletjih bi bila dobra tudi za poljedelce, saj bi bila polja v senci.

V torek, 20. marca, je atletinja, dolgonoga in hudo »dolgoproga« Bernarda Zvir, obkrožena s sotekači AK Velenje, sprejela od klubskih prijateljev lepo darilce: sodček s 60 litri piva Pogis ter vse potrebno za takojšen začetek maratonske fešte. Če so ga po voščilih in povzdignjenju na ramena sotekača Staneta Meža iz Velenja polumpali in ultra žurali, je najmanj, kar je bilo pričakovati po presenečenju, ki je v Barnardo v Šentjanžu udarilo kot strela z jasnega. Za naslednjih 40, malo bolj počasnih!

Rešitev »Iznašli« smo dobro rešitev za prekinitev stavk v javnem sektorju – samo predsednik vlade mora odstopiti.

ZANIMIVOSTI

Dobrih sedem tisočakov vredna čokolada

Izbrali najboljšega barmana v državi V Rimskih Toplicah so pred kratkim pripravili 27. državno prvenstvo v mešanju barskih pijač in razglasili najboljšega barmana leta 2018. Na svetovno prvenstvo, ki bo oktobra v Estoniji, bo potoval Tomaž Fartek, ki je z osvojitvijo naslova državnega prvaka ponovil lanski uspeh.

Pod njegovimi spretnimi prsti je nastal najboljši slovenski aperitivni koktajl, ki ga sestavljajo gin, vermut, pomarančni liker in sok iz sveže stisnjene limone.

Na Portugalskem v kraju Obidos že nekaj let pripravljajo sejem čokolade, na katerem lahko obiskovalci poskusijo številne dobrote – toda ne vseh.

Na sejmu namreč predstavljajo tudi čokoladne izdelke, ki jih

lahko večina le opazuje. Med njimi so bili letos tudi čokoladni bomboni, od katerih je bil vsak vreden 7.728 evrov. Izdelali so jih tisoč, na sejmu pa so jih varovali oboroženi varnostniki. Gre za bombone, od katerih je vsak prelit z užitnim zlatom, polnjen z žafranom, belimi tartufi, vaniljo z Madagaskarja in zlatimi kosmiči. Avtor zamisli je portugalski izdelovalec čokolad Daniel Gomes, ki je povedal, da je čokolado v obliki diamanta kot najdražjo na svetu potrdila tudi Guinnessova knjiga rekordov.

Na Cipru mačk enkrat več kot ljudi S Cipra poročajo o prepolnih zavetiščih za male živali in me-

stih, polnih mačk. Nedavno so skušali ta štirinožna bitja celo prešteti, pri tem pa so ugotovili, da naj bi bilo mačk na otoku kar 1,5 milijona, kar je enkrat več, kot je na otoku prebivalcev.

Organizacije za zaščito živali so opozorile, da se je populacija mačk povečala predvsem zaradi preskromnega financiranja programov za sterilizacijo in kastracijo. Kot menijo, tudi dodatna sredstva v višini 75 tisoč evrov, ki jih je nedavno odobrila ciprska vlada, ne bodo pomagala k omejitvi populacije.

Nemško hobotnico bo zamenjal ruski maček Zdaj je jasno: hobotnico z imenom Pavel, ki je na svetovnem prvenstvu v nogometu v Južni Afriki leta 2010 s 85-odstotno

spoznala, ko so ju pred štirimi leti povabili k izdelavi ene od aplikacij za pametne telefone.

V pogovoru sta se zavedla, da oba razmišljata, kako je svet že prepoln tehnologije in včasih celo odvisen od nje. Odločila sta se, da ustanovita podjetje Light. Leto kasneje sta na trgu predstavila prvi »Light telefon«, ki ga je bilo mogoče uporabljati le za telefonske klice. Čeprav izdelek na trgu ni doživel razcveta, lastnikoma podjetja to ni vzelo poguma. Še naprej razmišljata o nevarnostih sodobne tehnologije. »Način, kako preživimo

(Ne)zaupanje Z vseh koncem slišimo, da naše sodstvo ni vredno zaupanja. Pa vendar se ljudje na vseh ravneh odločajo za tožbe.

Zamenjava SLOvenijo in SLOvaško so mnogi v tujini zamenjavali. Zdaj ju bodo še bolj.

Skoraj hkrati sta odstopila predsednika vlad obeh držav. Menda pa je njihov vzrok vendarle bolj boleč.

Kaj je narobe

natančnostjo preroško napovedovala zmagovalce tekem, bo letos na svetovnem prvenstvu v Rusiji nasledil snežno bel maček. Poimenovali so ga Ahil, muc pa je (kot marsikateri muc bele barve) gluh. Kot pravijo njegovi skrbniki, je razvil drugačno občutljivost. V domovini velja za mačjega preroka, zato brez skrbi uživa v svojem domu med antičnimi mojstrovinami in neštetimi umetninami starih mojstrov v enem največjih muzejev na svetu. Kako se bo obnesel kot napovedovalec nogometnih izidov, bomo še videli.

Za okrasitev kozarca je Fartek uporabil pomarančno lupino in esenco eteričnega olja limete. Za laskavi naslov se je sicer pomerilo 12 tekmovalcev iz vse Slovenije, komisija pa je med njimi izbrala šest finalistov. Takoj za zmagovalcem se je na drugo mesto uvrstil Anže Šmit iz Velenja.

Po pametnem zdaj neumni telefon Svet digitalne tehnologije se razvija z izjemno hitrostjo, zato je skoraj neopažena zgodba Joa Hollierja in Kaia Tanga, ki sta se

dan – običajno smo priklopljeni na zaslone, je način, kako bomo preživeli preostanek življenja,« je dejal Hollier in pristavil, da so pametni telefoni oblikovani tako, da bi uporabniki čim več časa preživeli ob napravah. Zato sta s Tangom oblikovala še en telefon, poimenovala sta ga »Light telefon 2. Namen naprave je, da opravite potrebno, nato pa telefon odložite in uživate v stvareh, ki jih imate v življenju najraje.

Tudi druga različica telefona Light nima aplikacij – uporabljati ga je mogoče le za klice, sms sporočila, preprosta navodila in alarme.

Ob stavki šolnikov smo slišali res veliko tega, kaj je v našem šolstvu in z našim šolstvom narobe. A ne le od stavkajočih. Še bolj od tistih, ki stavkam nasprotujejo.

Rojstva Letos so očitno zelo dobre razmere za rojevanja. Novih strank, seveda. Pri tem še prave ljubezni ni treba.

Podobnost Za nekatere športnike pravimo, da igrajo, kot da imajo slepe naboje. Za druge bi lahko rekli, da imajo žela brez strupa.

NaĹĄ Ä?as, 22. 3. 2018, barve: CMYK, stran 13

ÂťUĹživam vsak dan sproti in se zahvaljujem, da mi je dano biti mamaÂŤ Alenka Stropnik iz Raven je mama ĹĄtirih otrok – Ve, da se materinstva ne da nauÄ?iti iz knjig ali z interneta – Ni Âťsuper mamaÂŤ, temveÄ? le mama, in je ponosna na to Poleg mednarodnega dneva Ĺžensk, ki smo ga praznovali 8. marca, v prvem pomladnem mesecu obeleĹžujemo tudi materinski dan. Datum dne, s katerim poÄ?astimo mame, je po Evropi razliÄ?en, pri nas pa se je ustalil 25. marec. ObiÄ?ajno je to dan, ko mame razveselimo s kakĹĄnim cvetom. Bolj pozorni pa poskrbijo za tisto, kar imajo mame v njihovi bliĹžini zares rade.

StarĹĄevstvo je dar Alenka Stropnik je mama ĹĄtirih otrok: Ajda je stara 12 let, Urban 10, AljaĹž 8 in Bine tri leta. Kot pravi, se oba z moĹžem zares razveselita, ko jima otroci ob kakĹĄni priloĹžnosti skuhajo jutranjo kavico, morda pripravijo kaj za pod zob in ju razve-

13

OB MATERINSKEM DNEVU

22. marca 2018

hlev, mama pa poskrbi, da se otroci uredijo. HÄ?i nato sama odide do kombijo, ki jo pelje v ĹĄolo, fante pa mama zapelje v podruĹžniÄ?no ĹĄolo in vrtec v TopolĹĄico. Nato se Alenka pridruĹži moĹžu v hlevu do desetih dopoldne, ko imata skupni zajtrk.

Sledijo opravila na kmetiji, povezana z letnim Ä?asom. Mama medtem poskrbi ĹĄe za perilo, pripravo kosila, Ä?iĹĄÄ?enje, delo na vrtu, opravi nakupe in ostale opravke v mestu, vÄ?asih izdeluje sir, jogurt in skuto. Med tednom sedejo pri kosilu za mizo babica JoĹžica (moĹževa mama) ter Alenka in njen moĹž. Po pospravljanju je treba prevzeti otroke, ki se ob prihodu domov lotijo ĹĄolskih nalog in uÄ?enja. Nato gredo ven. Tako Alenka kot njen moĹž jih namreÄ? spodbujata, da Ä?im veÄ? Ä?asa preĹživijo

pred leti. ÂťMarsikaj zmorejo postoriti in pomagati. Vsak za sabo pospravi svoj kroĹžnik in kozarec, iĹĄÄ?ejo pare nogavic in jih zlagajo v predale, poÄ?istijo umivalnike, sesajo, radi pomagajo pri peki piĹĄkotov, pripravljajo mizo, odnesejo smeti. Radi so zares vkljuÄ?eni v druĹžino,ÂŤ pove Alenka.

Vesela je, da ima veliko druĹžino. ÂťObÄ?utek imam, da so otroci v velikih druĹžinah prej bolj samostojni, saj nimajo vedno na razpolago popolne pozornosti starĹĄev, ker to paÄ? ni mogoÄ?e. Vsak naslednji otrok prej osvoji razliÄ?ne spretnosti, saj se uÄ?i od sorojencev. Navajeni so deliti drug z drugim, si pomagajo pri nalogah, veliko se skupaj preigrajo,ÂŤ pove in s posebnim veseljem poudari, da ima veliko prednost za otroke tudi Ĺživljenje na kmetiji. Âť Kmetija je naĹĄe igriĹĄÄ?e, naĹĄ raziskovalni laboratorij, velik privilegij je Ĺživeti v naravi in z njo. Ko pridejo poletne poÄ?itnice, veÄ?ino Ä?asa preĹživimo zunaj. Brez televizije, raÄ?unalnika in podobnih naprav. Otroci bosonogi tekajo po kmetiji, plezajo na drevesa, brodijo po blatu, vrtnarijo, sadijo in pobirajo krompir, fantje v delavnici ves Ä?as nekaj izumljajo,ÂŤ pripoveduje Alenka in dodaja, da jo ljudje vÄ?asih spraĹĄujejo, kako pa je z dopustom, in so povsem osupli, ko jim pove, da si lahko privoĹĄÄ?ijo le kakĹĄen dan morja in niÄ? veÄ?. ÂťNaĹĄa kmetija Ĺživi od prireje mleka in to zahteva red in disciplino. Nazadnje smo bili na morju za veÄ? dni pred ĹĄtirimi leti, ko je za kmetijo poskrbel moĹžev brat. Toda vsako leto skupaj obiĹĄÄ?emo morje za en dan in takrat ta dan zares izkoristimo v vsej polnosti,ÂŤ pove Alenka in ĹĄe doda, da otroci letujejo tudi z ZPM Velenje, se udeleĹžujejo rokometnega tabora, pa tabora s skavti itn.

Rejnik, oÄ?e, mama, predvsem pa Ä?lovek s srcem SreÄ?anje z Ivanom Korenom iz ReÄ?ice ob Paki, ki pri 72 letih skrbi za tri odraĹĄÄ?ajoÄ?a dekleta V nedeljo je materinski dan. Za Ivana Korena iz ReÄ?ice ob Paki bo obiÄ?ajna nedelja in ĹĄe pomisli ne na to, da bi bil lahko to tudi zanj praznik. Pa bi lahko brez greha bil. Uradno je namreÄ? rejnik, v vsakdanjem Ĺživljenju pa oÄ?e, dedi, mama, mamica, gospodinja trem odraĹĄÄ?ajoÄ?im dekletom, vnukinjam pokojne Ĺžene: Ĺ peli, ki po konÄ?ani frizerski ĹĄoli opravlja maturitetni izpit, devetoĹĄolki Ani in ĹĄestoĹĄolki Nastji. Star je 72 let, oÄ?e, mama in ĹĄe kaj v eni osebi pa je zadnji dve leti. Obiskali smo ga in z njim pokramljali o ÂťmoĹĄkem Âťmaterinstvu. ÂťV soboto me v Ljubljani Ä?aka izobraĹževanje za rejnike. Traja od 9. do 16. ure, potem pa ĹĄe dvakrat. Moram pridobiti potreben dokument, da bom uradno ĹĄe naprej rejnik svojim dekletom. ÄŒe bi bila Ĺžena ĹĄe Ĺživa, bi morala to opraviti ona, ker bi ji letos potekla petletna veljavnost dokumenta,ÂŤ je pripovedoval, ko je pripeljal domov iz ĹĄole najprej Nastjo, nato Ano.

Ĺ˝ivljenje je drugaÄ?no, a mama je ĹĄe vedno mama DruĹžina Stropnik: starejĹĄi trije otroci trenirajo rokomet, pojejo v ĹĄolskih zborih in obiskujejo verouk, Ajda se uÄ?i tudi igranja klavirja, skupaj z Urbanom pa sta ĹĄe skavta.

selijo z darilom, ki so ga izdelali sami. ÂťTako sva ob obletnici poroke dobila v dar lutki, izdelani iz kartonastih tulcev papirnatih brisaÄ? – ena predstavlja atija, ena pa mamico. Ob drugi priloĹžnosti sva dobila ĹĄe na podoben naÄ?in izdelane lutke vseh ĹĄtirih otrok. ÄŒudovito! Tega darila ne bi zamenjala za niÄ? na svetu. Ima Ä?astno mesto v naĹĄi poletni kuhinji,ÂŤ pripoveduje Alenka.

Sama prihaja iz manjĹĄe druĹžine, v kateri je imela od sorojencev le devet let starejĹĄega brata. ÂťOdraĹĄÄ?ala sva kot edinca, bolj pa sva se povezala v obdobju, ko si je on zaÄ?el ustvarjati druĹžino. Njegovi trije otroci so mi zelo polepĹĄali moja mladostniĹĄka leta,ÂŤ se spominja Alenka in pripoveduje, da se je Ĺže kot majhna deklica rada igrala, da ima druĹžino. ÂťImela sem par punÄ?k in medvedka, ki sem jim bila mama,ÂŤ pove in doda, da sta tako njej kot njenemu moĹžu starĹĄa vedno nudila vso podporo, za kar sta jima neizmerno hvaleĹžna. ÂťMoja mama ni hodila v sluĹžbo in me je doma vedno priÄ?akala s kosilom, po hiĹĄi je diĹĄalo, bila mi je na voljo. To, da te doma priÄ?aka mama, ko prideĹĄ iz ĹĄole, se mi zdi neprecenljivo,ÂŤ razmiĹĄlja Alenka. Spominja se, da je v najstniĹĄkih letih njeno pozornost pritegnila nanizanka Sedma nebesa, v kateri je imela druĹžina sedem otrok. ÂťZelo so mi bili vĹĄeÄ? in Ĺže takrat sem sklenila, da Ä?e bom kdaj mama, bom imela veliko otrok. Ko sva se z moĹžem kot fant in dekle spoznavala, mi je povedal, da si Ĺželi imeti vsaj toliko otrok, kot sta jih imela njegova starĹĄa. Bili so ĹĄtirje,ÂŤ ĹĄe pravi sogovornica. OpaĹža, da je druĹžba velikim druĹžinam zadnje Ä?ase vse bolj naklonjena. ÂťDruĹžine s tremi otroki so Ĺže zelo pogoste in tudi takĹĄne s ĹĄtirimi ali petimi niso veÄ? redkost. ÄŒasi, ko je bilo 'moderno' imeti dva otroka, so k sreÄ?i minili,ÂŤ pravi, a poudarja, da je spoÄ?eti, donositi in roditi zdravega otroka dar – ni vse samo po sebi umevno. ÂťNama je bilo ĹĄtirikrat dano postati starĹĄa zdravemu otroku in za to sva zelo hvaleĹžna,ÂŤ ĹĄe dodaja Alenka.

Otroci zahtevajo veliko energije, a je ĹĄe veÄ? vrnejo Dan druĹžine Stropnik se obiÄ?ajno zaÄ?ne ob ĹĄestih, ko se ob Ä?aju, jutranji kavici in hitrem zajtrku zberejo pri mizi. Poklepetajo, si izmenjajo informacije o dnevu, ki jih Ä?aka, nato pa gre oÄ?e v

na prostem, ob igri in delu. Sledi veÄ?erja in delo v hlevu, nato pa veÄ?erni ritual: umivanje, branje, pripovedovanje pravljice in molitev. ÂťEni zaspijo prej, drugi kasneje. Nekje do devetih zveÄ?er se hiĹĄa umiri. In takrat je Ä?as samo za naju z moĹžem.

Pogledava kakĹĄno dobro oddajo, kaj prebereva, urediva raÄ?unalniĹĄko delo ali pa zgolj klepetava,ÂŤ pove Alenka. ÄŒeprav vsak dan opravi pribliĹžno dva pralna stroja oblaÄ?il (brez hlevskih oblaÄ?il), pripravi ĹĄtiri do pet obrokov hrane, pospravlja po hiĹĄi, pomaga pri ĹĄolskih nalogah, vozi otroke na prostoÄ?asne dejavnosti in dela v hlevu, ni izĹžeta. ÂťZagotovo Ä?rpam moÄ? iz druĹžine same. Otroci zahtevajo veliko energije, a jo hkrati v ĹĄe veÄ?ji meri vrnejo. Bi rekla, da se ob njih napajam,ÂŤ razmiĹĄlja Alenka in pojasnjuje, da seveda pridejo dnevi, ko se stvari obraÄ?ajo proti priÄ?akovanjem in je teĹža na ramenih velika, a se z vero v dobro stvari spet postavijo na svoje mesto. ÂťZagotovo tem preizkuĹĄnjam ne bi bila kos brez moĹža, mojega podpornika, zaupnika, moje sorodne duĹĄe. Brez njega si takĹĄnega Ĺživljenja sploh ne znam predstavljati.

Lahko mu reÄ?em le: 'Hvala, ker si!'ÂŤ ĹĄe poudarja Stropnikova.

Prednosti velikih druĹžin Alenka Stropnik je po izobrazbi profesorica razrednega pouka. Pred dobrim letom dni je po ĹĄestnajstih letih delovne dobe sluĹžbo uÄ?iteljice razrednega pouka opustila. Že nekaj Ä?asa je v meni rasla Ĺželja po tem, da ostanem doma. Po Ä?etrtem porodniĹĄkem dopustu pa sem se poÄ?utila enostavno izÄ?rpano, v nenehnem hitenju, zmanjkovalo mi je energije za lastne otroke, na trenutke sem bila tako utrujena, da je priĹĄlo do nespeÄ?nosti ‌,ÂŤ se spominja Alenka. Ker je bil ob njeni sluĹžbeni odsotnosti tudi moĹž dodatno obremenjen, je sprejela odloÄ?itev, da bo ostala doma. ÂťSicer menim, da je sodobna mama lahko tudi poklicno zelo uspeĹĄna, a skoraj zagotovo potrebuje moÄ?no podporo druĹžine. ÄŒe veĹĄ, kaj je tvoja prioriteta, ni niÄ? nemogoÄ?e. Meni pa je daleÄ? pred vsemi druĹžina,ÂŤ pove. Kot pravi, je to, kar poÄ?ne danes, zdaj njena 'sluĹžba', ki jo opravlja z veseljem in dosti bolj umirjeno kot takrat, ko je poleg vsega dela doma hodila ĹĄe v sluĹžbo.

Res je tudi, da so otroci danes veÄ?ji, kot so bili

Ni dvoma, da je Ĺživljenje danes drugaÄ?no, kot je bilo nekdaj. ÂťSpremenile so se okoliĹĄÄ?ine, v katerih se je znaĹĄla sodobna mama, a mama je ĹĄe vedno mama,ÂŤ pravi Alenka. RazmiĹĄlja, da je bilo Ĺživljenje nekoÄ? verjetno za nekaj odtenkov preprostejĹĄe, Ä?eprav so bile Ĺživljenjske okoliĹĄÄ?ine teĹžje.

Mame niso toliko zapletale Ĺživljenja, ravnale so se po svojem obÄ?utku in so po najboljĹĄih moÄ?eh in z ljubeznijo vzgojile svoje otroke. ÂťIn opravile so dobro delo. Danes me najbolj moti propagiranje 'super mame', mame, ki je vedno nasmejana, dobre volje, fit, dejavna na vseh mogoÄ?ih podroÄ?jih, uspeĹĄna v sluĹžbi, vedno urejena od nog do glave ‌ Sem samo mama, s podoÄ?njaki, ki sem jih prigarala pri bedenju ob bolnem otroku, z gubicami, ki so mi jih zarisala leta, s sivimi lasmi, ki so se kar pojavili en dan, z nekaj kilogrami preveÄ?, z boleÄ?imi rameni od dojenja in noĹĄenja, s krÄ?nimi Ĺžilami, ki noÄ?ejo veÄ? izginiti ‌ A sem ponosna na to!ÂŤ pravi Alenka.

RazmiĹĄlja, da je za dobro mamo zelo pomembna vloga oÄ?eta. ÂťMenim, da je za psihiÄ?no zdrav razvoj otroka, tako deÄ?ka kot deklice, nujno potrebna vzgoja in zgled obeh starĹĄev. Pa naj mi ne zamerijo starĹĄi enostarĹĄevskih druĹžin – gre le za to, da imajo moĹĄki drugaÄ?ne pristope do reĹĄitve teĹžav kot Ĺženske in znajo vÄ?asih stvari poenostaviti in postaviti Ĺženske na realnejĹĄa tla,ÂŤ je dejala Stropnikova. Sama svoj prosti Ä?as rada preĹživi z moĹžem. VÄ?asih si privoĹĄÄ?ita nekajurni pobeg, vÄ?asih uspeta skupaj smuÄ?ati, jeseni gobarita.

Kot velja za vsako mamo, tudi Alenka Stropnik nikoli ne poÄ?iva. ÂťKo imam kaj Ä?asa zase, delam stvari, ki me polnijo. Zelo rada ustvarjam, izdelujem voĹĄÄ?ilnice za razliÄ?ne slavnostne priloĹžnosti in jih zavijam kot darila, peÄ?em, zelo rada delam z glino, poslikavam stene in majÄ?ke, kdaj pa kdaj uidem v planine ali pa kar na sprehod v domaÄ?i gozd,ÂŤ je povedala.

Nekaj najlepĹĄega, kar lahko doleti Ĺžensko Zaupala nam je ĹĄe, da se materinstva ne da nauÄ?iti iz knjig ali interneta. ÂťMaterinstvo pride z rojstvom otroka samo od sebe, samo posluĹĄati se je treba in slediti obÄ?utkom. Je nekaj najlepĹĄega, kar lahko doleti Ĺžensko. In je privilegij naĹĄega spola. Samo prepustiti se je treba in uĹživati. Jaz uĹživam vsak dan sproti in se zahvaljujem, da mi je dano biti mama.ÂŤ đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

Ana in Nastja pravita, da je ata Ivan dober, prijazen, smeĹĄen, predvsem pa zelo lepo skrbi zanje.

Sprijazniti se je treba s tistim, kar ti pride na pot Niti v sanjah si ni misli, da ga bo Ĺživljenje tako preizkuĹĄalo, da bo v jeseni svojega Ĺživljenja poÄ?el to, kar poÄ?ne danes. ÂťJe Ĺže tako ali mora biti tako. Ĺ˝ivljenje ni roĹžnato in se je treba sprijazniti s tem, kar ti pride na pot, ÂŤ je razmiĹĄljal bolj zase. Kaj je biti starĹĄ, je spoznal ob svojem sinu iz prvega zakona. Po smrti Ĺžene se je poroÄ?il drugiÄ? in poleg soproge Ane odprl svoje srce ĹĄe za njeno hÄ?er ter njena tri dekleta. ÂťNismo v krvnem sorodstvu, kot pravijo, a so moje in tudi skrbim zanje tako.ÂŤ To sta Nastja in Ana potrdili. Povedali sta, da je ata (tako ga kliÄ?eta) ÂťfulÂŤ prijazen, dober, vÄ?asih smeĹĄen, predvsem pa zelo dobro skrbi zanje. ÂťPomagal mi je tudi pri odloÄ?itvi o nadaljevanju ĹĄolanja in me pri tem podpira,ÂŤ je ĹĄe dodala Ana. Nastja pa: ÂťBolj kot me njega, ata uboga nas. Zelo se trudi nadomestiti mamico in mamo, a ju vsemu navkljub pogreĹĄam.ÂŤ

Ata, veĹĄ kako si teÄ?en, a ‌ Ivan skrbi za dekleta praktiÄ?no Ĺže blizu 10 let. Njihova mamica je namreÄ? hudo zbolela, ko so bile ĹĄe majhne, oÄ?e se Ĺže takrat zanje ni kaj dosti zmenil. Po njeni smrti sta vlogo oÄ?eta in mame z Ĺženo ĹĄe bolj utrdila, pred dvema letoma mu je huda bolezen vzela ĹĄe njo in od takrat dalje skrbi zanje sam. Priznal je, da ni enostavno in znajo biti dnevi kar zelo naporni. ÂťVelika odgovornost je biti starĹĄ svojemu otroku, drugemu je ĹĄe ta toliko veÄ?ja. So obveznosti, skrbi, najstnice so, sam pa nisem veÄ? rosno mlad.ÂŤ Dekleta so dokaj pridna, pravi, mu pomagajo, a glavnina dela pade na njegova pleÄ?a. ÂťVÄ?asih mi reÄ?ejo: ata, veĹĄ kako si teÄ?en. Sam pa jim odvrnem: tudi jaz sem moral v Ĺživljenju postoriti Ĺže marsikaj in morale boste tudi ve. Prej se boste navadile, laĹžje bo.ÂŤ

Tudi pri teh letih se uÄ?i Ivan verjame, da se v Ĺživljenju uÄ?imo do smrti. To obÄ?uti na lastni koĹži pri kuhanju, pranju perila, pri tem, ko jim poskuĹĄa pomagati, kolikor zna pri domaÄ?ih nalogah, v pogovorih po govorilnih urah ali roditeljskih sestankih ‌, a se ne pritoĹžuje. Dokler bo lahko, bo rade volje skrbel za dekleta in jim v danih okoliĹĄÄ?inah ustregel v najveÄ?ji moĹžni meri. Dopoldan, ko so v ĹĄoli, poskuĹĄa postoriti Ä?im veÄ?, kar je pri hiĹĄi in v vrtu potrebno, popoldne skrbi, da naredijo, kar zahtevajo ĹĄolske obveznosti. ÂťSmo skromni, nezahtevni, in Ä?e nam bo sluĹžilo zdravje, se bomo imeli ĹĄe naprej lepo,ÂŤ je sklenil pogovor Ivan Koren. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

NaĹĄ Ä?as, 22. 3. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

22. marca 2018

PD Škale – Hrastovec sklenilo 20 let

ÄŒlanice Likovnega kroĹžka

Razstavljal Likovni kroĹžek Pri Univerzi za tretje Ĺživljenjsko obdobje deluje likovni kroĹžek Perspektiva Velenje Ĺže 15 let. Prvih 5 let je kroĹžek vodila Marjeta Valcl, zadnjih 10 let pa Danica ArzenĹĄek. KroĹžek deluje v prostorih vile RoĹžle enkrat tedensko. Ob koncu ĹĄtudijskega leta pripravijo izbor del, ki jih razstavijo v razliÄ?nih galerijah. LetoĹĄnja razstava del Ä?lanic kroĹžka z naslovom Mozaik je potekal v vili Bianci, z njo pa so zaznamovali 10-letno mentorstvo Danice ArzenĹĄek.

Razstavljale so Margareta AtelĹĄek, Ana Marija Pokor-

ny, Cvetka Lipnik, Anka GorĹĄek, Olga Tisnikar, Breda GrebenĹĄek, Darja Ĺ karja, Zdenka UrĹĄnik, Bojana Verboten, Zora Polh PozniÄ?, Danica Rozman in Marjana Siter, vse Ä?lanice univerze za tretje Ĺživljenjsko ob-

dobje Velenje. Mentorica kroĹžka Danica ArzenĹĄek je na otvoritvi povedala, da so razstavljena dela z razliÄ?nih likovnih podroÄ?ij, z razliÄ?nimi likovnimi pristopi, likovnim znanjem, z razliÄ?no likovno kiđ&#x;”˛ lometrino avtoric ...

Raztok pridno dela Ĺ entvid – V lepi zimski idili so se v toplem Andrejevem domu na Slemenu zbrali Ä?lani TuristiÄ?nega druĹĄtva Raztok Ĺ entvid in pregledali opravljeno delo v lanskem letu ter si postavili cilje za letos.

Ko je predsednik druĹĄtva Milan KretiÄ? podajal poroÄ?ilo o delu, kar ni bilo videti konca, kaj vse je bilo postorjenega – od sodelovanja na Gradovih kralja MatjaĹža, na spominski slovesnosti v spomin na Kajuha, obdaritvi Ĺžena za njihova praznika, izdelave butar, salamijade, zasaditve korit z roĹžami ob drĹžavni cesti, druĹžinskega kolesarskega vzpona na Sleme, turistiÄ?nega tedna v ÄŒrni, pa planinski pohod, strokovna ekskurzija, krompirjev praznik, sodelovanje na sejmih (Katarinin, Ĺ mihelov ‌), tradicionalno obeĹĄanje boĹžiÄ?nih venÄ?kov v Ĺ oĹĄtanju, silvestrski kolesarski vzpon na Sleme in ĹĄe ‌ Ob pregledu aktivnosti so ĹĄe posebej izpostavili Gozdne moĹže, ki so priĹĄli iz temaÄ?nih globin, da bi nas opozorili na Ä?uvanje naĹĄega okolja. Gozdni moĹžje se kar ne morejo odzvati vsem vabilom, kje bi se predstavili (med drugim so bili lani v srbskem PanÄ?evu in hrvaĹĄkem Ivanić Gradu, letos pa so jih kar zasuli z vabili). Izpostavili pa so tudi vsakoletni druĹžinski kolesarski vzpon na Sleme (1. maja) in vsakoletni silvestrski kolesarski vzpon na Sleme.

Seveda so opredelili in sprejeli tudi naÄ?rt dela za leto 2018, podelili priznanja najzasluĹžnejĹĄim in si obljubili, da bodo tudi v tem letu poĹĄteno zavihali rokave. đ&#x;”˛

th

Nov predsednik ĹĄoĹĄtanjskih planincev Ĺ oĹĄtanj – Pred dnevi so se v prostorih gasilskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj na letnem obÄ?nem zboru zbrali tudi Ä?lani planinskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj. Uvodnemu nagovoru sedaj Ĺže bivĹĄega predsednika PD Mateja Kortnika je sledil kulturni program mladih planincev iz OĹ Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj ter multivizijska predstavitev delovanja druĹĄtva v preteklem letu. Ob tem so bili predstavljeni ĹĄtevilni uspehi in opravljene naloge ter obujeni spomini na marsikatero doĹživetje.

Sledile so volitve. Novi predsednik PD Ĺ oĹĄtanj je postal Jure Grudnik, ki se je zahvalil za zaupanje, predstavil letoĹĄnji program in tudi v prihodnje obljubil zavzeto delo, predvsem z mladimi. Zahvalo in pohvalo za dosedanje uspeĹĄno delo je prisotnim izrekel tudi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih.

Drugi gostje pa so poudarili, da si Ĺželijo ĹĄe bolj poglobljeno in tesno sodelovanje s ĹĄoĹĄtanjskim druĹĄtvom. Ob koncu je bilo druđ&#x;”˛ Ĺžabno sreÄ?anje.

Mnenja in odmevi Velenje ni turistiÄ?ni kraj ‌ Ĺžal.

(Odgovor MO Velenje na polresnice) Vesel in ponosen sem na Velenje. Na vse dobljene nagrade in priznanja, ki jih omenja PR sluĹžba MOV, ki jih je v vsej svoji zgodovini prejelo moje mesto (ne le pod vodstvom stranke SD). Mesto je urejeno, ponuja veliko lepega od narave do zgodovinskih, kulturnih in ĹĄportnih preseĹžkov. Zato Ĺživim v njem. A zaradi tega ĹĄe ni turistiÄ?no mesto. To sem podkrepil s ĹĄtevilkami. ÄŒeprav si v uradu Ĺžupana Ĺželijo, da bi bilo drugaÄ?e, je rezultat razvoja turizma v desetih letih viden v Ljubljani v poveÄ?anju za 72 % (na 1,3 mio noÄ?itev/letno), v Bohinju za 75 % (na 550.000 /leto), v Velenju pa za 0,2 % (22.000 /leto) ... Koliko vloĹženih evrov je MO Velenje dobila nazaj na podroÄ?ju turizma? Koliko novih delovnih mest je zaradi turizma? ..., teh neodgovorjenih vpraĹĄanj je veliko. In v odgovoru PR sluĹžbe MO Velenje ste lahko prebrali, da na nobeno vsebinsko vpraĹĄanje niso dali odgovorov ‌ Kdor je spremljal kakĹĄno sejo v me-

stnem svetu, ve, da sem odgovoren svetnik, da dajem predloge in pobude, pohvalim dobre stvari, podpiram dobre projekte, ideje z Âťleve in desneÂŤ, vse, kar je usmerjeno v razvoj, v dobrobit mesta in ljudi. In sem tudi kritiÄ?en do Ä?loveĹĄke zlobe, maĹĄÄ?evanja, zlorabe moÄ?i.

Tudi do nedomiĹĄljenih stvari, posebej takĹĄnih, ki so izven zdrave pameti, kot je npr. ÂťpotkaÂŤ do spomenika Tita za 150.000 evr?!? Verjamem, da to vedo tudi bralci NaĹĄega Ä?asa, ki so prebrali moje pismo ÂťJe Velenje turistiÄ?ni kraj? ... In zakaj ni!ÂŤ (NaĹĄ Ä?as, 8. marec 2018). In verjamem, da niso nasedli preusmerjanju pozornosti PR sluĹžbe MO Velenje.

Je pa zaskrbljujoÄ?e, da v PR sluĹžbi niso odgovorili na pomembna javno postavljena vpraĹĄanja ‌ Postavljal sem jih brez uspeha Ĺže v mestnem svetu ..., a nanje bo treba odgovoriti. ÄŒaka nas negotovo obdobje. Se bo v Ä?asu iskanja nove vlade dogajal prevzem v Gorenju? Kaj bo z delovnimi mesti v Velenju? Kaj bo z Velenjem?

In Ä?e smo pri turizmu, povem ĹĄe enkrat: Velenje nima vizije, nima niti razvojne strategije turizma niti razliÄ?nih strategij. Neodgovorno pa je, da MO

ÂťZakaj le bi kdo lazil po strmih, mrzlih in kruĹĄljivih skalah, zakaj bi kdo tvegal svoje Ĺživljenje nad stometrskimi prepadi, zakaj bi kdo vstajal sredi noÄ?i in hodil tja gor, ko pa je tu spodaj, v dolini ali pa na morju, tako lepo – ker je vse tako ‌ laĹžje? Zakaj?ÂŤ S temi besedami nam je moderatorka veÄ?era Sonja JeseniÄ?nik potrkala na srce in nam takoj nato ponudila tudi odgovor: ‌, ker je gora kot oÄ?e, kot mati ‌ uÄ?i te Ĺživeti. NauÄ?i te pustiti stvari za seboj, nauÄ?i te skromnosti, nauÄ?ite te iskati in vztrajati. NauÄ?i te, da si moÄ?nejĹĄi, kot si misliĹĄ. NauÄ?i te Ĺživeti s svojimi moÄ?mi in svojimi napakami.ÂŤ Po tako prijetnih uvodnih besedah so se odprla in razneĹžila srca mnogih planincev in povabljenih gostov, ki so se v soboto, 10. marca, udeleĹžili 20. redne skupĹĄÄ?ine PD Ĺ kale-Hrastovec.

SkupĹĄÄ?ina je potekala s pridihom sveÄ?anosti ob 20-letnici delovanja samostojnega druĹĄtva, v prijetnem okolju dvorane, za kar je poskrbel naĹĄ Ä?lan, slikar Oskar Sovinc, ki nas je razveselil z razstavo svojih slik na temo narava, gore, hribi.

Po pevskem nastopu naĹĄih gostij s KoroĹĄke je predsednik druĹĄtva Zvone MiklavĹžina podal po-

roÄ?ilo o prehojeni poti druĹĄtva.

Prisotni smo se tiho, vsak pri sebi zazrli v preteklost in ugotovili, da smo kot samostojno druĹĄtvo po eni strani mlado druĹĄtvo, po

ka druĹžina, druĹžina planincev, ki nas druĹži smeh, veselje, pesem in organizirana hoja v gore. Da poleg hoje radi postorimo ĹĄe kaj za druĹĄtvo, je opazilo tudi pred-

drugi strani pa korenine PD Ĺ kale-Hrastovec segajo daleÄ? nazaj, saj je do leta 1998 delovalo kot sekcija PD Velenje. V tem Ä?asu nam je uspelo skoraj nemogoÄ?e.

S svojim delom, vztrajnostjo in nesebiÄ?nim medsebojnim delovanjem smo v letu 2017 v naĹĄe vrste privabili kar 208 Ä?lanov, od tega je bilo na skupĹĄÄ?ini prisotnih 110 Ä?lanov. Dvorana gasilskega doma je kar pokala po ĹĄivih. OzraÄ?je pa je bilo prijetno, domaÄ?e. PoÄ?utili smo se res kot ena sama veli-

sedstvo, ki je zasluĹžnim Ä?lanom podelilo bronasta priznanja PZS. LetoĹĄnja skupĹĄÄ?ina je bila tudi volilna. Dosedanji predsednik Zvone MiklavĹžina, ki je druĹĄtvo uspeĹĄno vodil zadnjih ĹĄest let, je "Ĺžezlo" predal PrimoĹžu Rotovniku, sam pa bo delo nadaljeval kot podpredsednik.

VeÄ?er smo sklenili ob prijetnih zvokih ansambla Ĺ˝urerji, ki nas je zabaval do zgodnjega jutra.

Revija zmagovalcev Vinska Gora – V petek, 16. marca, so Ä?lani TD Vinska Gora v sodelovanju z Radiom Veseljak in pod pokroviteljstvom MO Velenje v VeÄ?namenskem domu v Vinski Gori pripravili 2. Revijo zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe.

Nastopilo je 13 ansamblov, nagrajenih na lanskoletnih festivalih po Sloveniji: Ansambel BlaĹža Hutevca, Opoj, Galop, Frajerke, Ĺ epet, ViĹžarji, TIK TAK, ansambel Jureta Zajca, Ponos, Navihani muzikanti, VraĹžji muzikanti, Mladi Pomurci in PrleĹĄki kvintet. Za preseneÄ?enje veÄ?era sta poskrbeli zmagovalka Zlate harmonike LjubeÄ?na TjaĹĄa Lesjak in njena sestra Ema v spremljavi ansambla Ĺ epet.

Gost veÄ?era je bil legendarni Brane KlavĹžar.

Predstavila se je tudi domaÄ?a skupina Vingosi.

Revijo je povezovala simpatiÄ?na Janja Ulaga, humoristiÄ?ne vloĹžke pa je dodal Franci PodbreĹžnik SolÄ?avski. VeÄ?namenski dom v Vinski Gori so na-

Velenje za 7,5 mio evrov vreden projekt nima ne programa ne idej in ne rezerviranih sredstev ‌ (Pozor! Govorimo o vrednosti enega naselja, o stotih (100) montaŞnih in opremljenih hiťah!!!)

Sam podpiram ta projekt na jezeru, zato sem zapisal ÂťSpomenikov ne potrebujemo, potrebujemo delovna mesta!ÂŤ In zaskrbljujoÄ?e je, da to ni edini tako ÂťvodenÂŤ projekt na MOV (pravo nasprotje pa je odliÄ?na ekipa zaposlenih na MOV, ki uspeĹĄno pridobiva EU sredstva). Tudi o Klasirnici nisem dobil odgovorov ‌, kako velik priliv denarja na MOV je izgubljen? 500.000 evr? In koliko denarja so vrgli skozi okna za neuresniÄ?ene ÂťprojekteÂŤ v Klasirnici ‌ Ĺ e veÄ? vpraĹĄanj o turizmu sem zastavil upravi MOV. Ko dobim odgovore, jih objavim na Facebook strani: Neodvisni.Velenje.

Za konec odgovarjam ĹĄe pod imenom ÂťPR sluĹžbeÂŤ prikriti osebi na MO Velenje. Navedel sem nekatera dejstva in na njih niste odgovorili niti jih komentirali.

Niti tega, da je Velenje pod vodenjem stranke SD po dohodkih padlo z 2. mesta pod slovensko povpreÄ?je! V politiki je jasno, ko zmanjka argumentov, se s polresnicami, namigovanji in klevetanjem preide na diskreditacijo. Na vaĹĄe insinuacije bom odgovoril z novim dejstvom: na zahtevo Ĺžupana KontiÄ?a je

polnili obiskovalci iz vseh koncev Slovenije.

Po prireditvi od njih ni manjkalo ĹĄtevilnih pohval za organizacijo in izvedbo revije.

Tudi letos so bili obiskovalci navduĹĄeni nad Napotnikovo sceno na odru. S svetlobnimi efekti pa je to obogatil Jure Tkavc s svojo ekipo, ki je poskrbel tudi za zvok. Prireditev je posnela ekipa Robija Pungartnika. Posnetke bodo poslali na veÄ?ino TV hiĹĄ po Sloveniji, da si jo bodo lahko ogledali po vsej Slovenji.

Organizacija takĹĄne prireditve je za druĹĄtvo velik zalogaj. Ker pa je to ekipa, ki Ĺže veÄ? kot 30 let organizira ĹĄtevilne odmevne prireditve, so tudi to izvedli brez vsake napake. Prireditev so finanÄ?no ali materialno podprli donatorji, podjetniki iz Vinske Gore in tudi drugi.

DobiÄ?ek od prireditve bodo namenili ureditvi UÄ?ne poti ĹĄkrata Bisera, ki jo bodo odprli v soboto, 8. septembra, pri domaÄ?iji LamperÄ?ek.

nadzorni svet MOV preveril namensko porabo svetniĹĄkih sredstev in ugotovil je, da so bila VSA sredstva koriĹĄÄ?ena namensko! Zato vsako drugaÄ?no pisanje jemljem za zlobno in zlonamerno.

Sicer pa smo svetniki opozicije navajeni, da se poskuĹĄa oÄ?rniti vse in vsakogar, ki v mestnem svetu ne misli enoumno. Nekateri ne dvigujemo rok po navodilih Ĺžupana, ampak se izobraĹžujemo, poznamo poslovnik, beremo gradivo in uporabljamo zdravo pamet. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛ Jana MiklavĹžina in Sonja JeseniÄ?nik

Matej Jenko, neodvisni svetnik v Svetu MO Velenje

Pohod XIV. divizije Ob obletnicah pohoda XIV. divizije na Ĺ tajersko sem vedno pomislil na strateĹĄko vpraĹĄljiv izbor Ä?asa za tako dejanje.

Kdo ni upoĹĄteval letnega Ä?asa in je poslal borce v zimo in sneg – s tem pa tvegal tudi velike izgube?

Odgovor sem naĹĄel v knjigi Francija Strleta TomĹĄiÄ?eva brigada 1944 (zaloĹžba Obzorja 1995) – str. 13, 14: ÂťUtemeljenih razlogov za pohod na Ĺ tajersko je bilo dovolj, zastavljalo pa se je vpraĹĄanje, Ä?e ti razlogi izraĹžajo tolikĹĄno nujo, da mora partizanska divizija z Dolenjskega odriniti kljub neugodnim zimskim razmeram takoj in brez odloga

đ&#x;”˛

Franc Ĺ pegel

do pomladi, ko bi bile dane vse moĹžnosti za uspeh pohoda. Za odhod brez odloga je govorila zlasti potreba po takojĹĄnjih razbremenilnih operacijah proti 6. sovraĹžnikovi ofenzivi, toda kaĹže, da so bile odloÄ?ilne nezdrave razmere, ki so zavirale razmah partizanstva na Pohorju in Dravskem polju. V CK KPS je prevladala ocena, da je treba zablode razÄ?istiti in slabosti gibanja odpraviti pred pomladjo, ko naj bi se zaÄ?el mnoĹžiÄ?en dotok k partizanom. Sklenili so, da mora divizija oditi takoj in kljub verjetnosti, da utegne zima pokazati zobe prav med pohodom. Po nekem priÄ?evanju je komandant Franc Rozman – Stane taki odloÄ?itvi nasprotoval in dokazoval, da zima lahko povzroÄ?i obÄ?utne izgube, predvsem pa Nemcem moÄ?no olajĹĄa zasledovanje divizije. Njegovi dokazi pa niso zalegli, ker so KidriÄ? in drugi politiÄ?ni moĹžje vztrajali, da bodo pogoji za bojevanje v zimskih razmerah za obe bojujoÄ?i se strani enaki (poudaril: J. G.).

Tako je komandant Franc Rozman – Stane ostal v manjĹĄini. đ&#x;”˛

Jakob GroĹĄl

NaĹĄ Ä?as, 22. 3. 2018, barve: CMYK, stran 15

15

BISERI, REPORTAŽA

22. marca 2018

BISERI maturantskega plesa

Jutri in v soboto velenjski ÂťGaudeamus igiturÂŤ S kolesarsko pomladjo je priĹĄel Ä?as za zadnja dejanja v Ĺživljenju tistih dijakov in dijakinj, ki zakljuÄ?ujejo ĹĄolanje na Ĺ olskem centru Velenje. Med njimi je zagotovo maturantski ples tisti, ki se ga veÄ?ina zelo veseli. Tudi zato, ker vedo, da bo za vedno ostal zapisan v njihovih spominih. V velenjski RdeÄ?i dvorani bosta jutriĹĄnji in sobotni veÄ?er zato prav posebna. Na obeh bo zraven tudi akcija Biseri maturantskega plesa 2018, ki jo pripravlja Ä?asopisno-radijska hiĹĄa NaĹĄ Ä?as v sodelovanju z modnima kreatorkama Jeleno StevanÄ?ević in Petro Meh ter Ĺ olskim centrom Velenje. Preden vam razkrijemo, kako bo letos tekla akcija, pa nekaj podatkov o letoĹĄnjih maturantskih plesih.

Za koordinacijo v akciji izbora najbolj celostno zanimivih maturantov in maturantk v letos Ĺže osmi akciji ÂťBiseri maturantskega plesaÂŤ skrbi ravnateljica Ĺ ole za storitvene dejavnosti Mateja KlemenÄ?iÄ?. Zaupala nam je, da bo plesalce oba veÄ?era, na katerih bo donela tudi maturantska

himna Gaudeamus igitur, vodil plesni mojster AleĹĄ PuĹĄnik iz plesne ĹĄole DevĹžej, ki je maturante in maturantke vse od jeseni pripravljal na slavnostni plesni del veÄ?erov. Po dobrih dveh desetletjih maturantskih plesov ne bo veÄ? vodila Suzana Kok, ampak voditeljski par, ki ga bosta sestavljala Andreja PetroviÄ? in Marko Govek. Uradni fotograf bo PrimoĹž PodjavorĹĄek. Za gostinsko ponudbo bo na obeh veÄ?erih poskrbelo Gorenje Gostinstvo, za varovanje pa bo zadolĹženo Gorenje Varovanje.

Jutri, v petek, 23. marca, bo v RdeÄ?i dvorani vsaj 1300 gostov.

Zaplesalo bo 56 dijakov in dijakinj Ĺ ole za Storitvene dejavnosti, 30 dijakov Strojne ĹĄole, 15 dijakov Ĺ ole za rudarstvo in ter 65 dijakov Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole. Zabavala jih bo glasbena skupina SkorBand, deseterica izkuĹĄenih mladih glasbenikov iz Velenja in okolice, ki je na maturantskih plesih Ĺ CV navduĹĄila Ĺže lani. Petkov veÄ?er bodo popestrili dijaki Ĺ ole za storitvene dejavnosti s plesno

toÄ?ko ter sreÄ?elovom z bogatimi nagradami.

V soboto, 24. marca, bo svoj nepozabni ples doÄ?akalo 137 maturantov in maturantk velenjske gimnazije. V dvorani bo skupaj z njimi veliko njihovih sorodnikov in prijateljev, priÄ?akujejo okoli 1000 gostov. Tudi njih bo zabavala skupina SkorBand.

Recite DA!

Sedaj pa k akciji ÂťBiseri maturantskega plesa 2018ÂŤ. Na obeh maturantskih plesih bo v RdeÄ?i dvorani komisija, ki bo za sodelovanje v letoĹĄnji akciji maturante in maturantke najprej pocukala za rokav, potem pa povabila pred fotografski objektiv. V

strokovni komisiji izbora bosta modni kreatorki Petra Meh in Jelena StevanÄ?ević, vizaĹžistka Mirela Muminović ter predstavnica NaĹĄega Ä?asa Tina Felicijan.

Najbolj zanimive maturante in maturantke bo za akcijo ÂťBiseri maturantskega plesaÂŤ fotografiral odliÄ?ni mladi fotograf AndraĹž RoĹĄkar, ki je to delo odliÄ?no opravil tudi lansko leto.

Naj ĹĄe enkrat poudarimo, da ne gre za izbor najdraĹžjih in najbolj ÂťbogatihÂŤ maturantskih toalet. Komisija bo tudi letos poiskala tiste, ki bodo izstopali po izvirnosti, drznosti, celotni usklajenosti in mladostni energiji. Ja, tudi slednja je zelo pomembna. Sprejmite izziv, Ä?e vas

Zimsko-pomladni utrip veÄ?nega mesta

Na velenjski gimnaziji za dijake umetniĹĄke gimnazije vsako leto v okviru predmeta umetnostna zgodovina pripravimo vsaj eno ekskurzijo v tujino za doĹživetje umetnosti 'in situ' in letos je bil to veÄ?ni Rim. Zaradi izjemnega zanimanja smo ga obiskali kar v dveh skupinah – obvezna je bila za dijake 3. letnika likovne smeri in skupino dijakov sploĹĄnega programa z izbirnim maturitetnim predmetom, ostali so doĹživeli veÄ?no mesto v okviru ur proste izbire OIV. Prva je bila na sicer precej deĹževni in celo sneĹžni ekskurziji od 22. do 26. februarja, druga pa od 8. do 12. marca. UdeleĹženci so takole zabeleĹžili svoje vtise: Nina: Rim je mesto, preĹžeto z zgodovino na vsakem koraku. Tega se zaveĹĄ takoj, ko se ozreĹĄ okoli sebe: na tvoji desni je Ä?udovita baroÄ?na cerkev, njeno proÄ?elje zaznamovano z grbom pomembne druĹži-

ne, na levi spomenik, ki ga je v svojo Ä?ast postavil kakĹĄen rimski cesar, pod nogami pa cesta, ki je

stara 2000 let. Sprehod skozi Rim je kot sprehod skozi preteklost, ohranjeno v arhitekturi in utripu veÄ?nega mesta. Ĺ˝iga: Rim sem preĹživel v nekoliko premoÄ?enem vzduĹĄju, vendar mi to ni pokvarilo doĹživljanja umetnin, ki sem jih imel Ä?ast videti. V svojem raziskovanju Rima sem odkril, da je mesto res nekaj Ä?udovitega in Ä?arobnega, ĹĄe posebej pa sem pridobil veliko spoĹĄtovanja do raznolikih kiparskih del, ki so nastajala vse od antike, v renesansi in do baroka.

Amadeja: Obiskali smo tudi znamenito Sikstinsko kapelo, ki je bila naravnost Ä?udovita. Motila me je le pretirana gneÄ?a in opozarjanje paznikov. Stena, na kateri je Poslednja sodba, je zelo velika in barve so zelo Ĺžive, kar me je navduĹĄilo. Strop je neverjeten in sedaj se mi Michelangelo ĹĄe bolj smili, saj si ĹĄe predstavlja-

povabijo k sodelovanju v akciji, saj boste tako k spominom na maturantski ples dodali ĹĄe enega. In tudi ta bo nepozaben in nagrajen z nagradami sponzorjev izbora.

Komisija bo takoj po maturantskih plesih na osnovi fotografij izbrala 18 letoĹĄnjih kandidatov in kandidatk za ÂťBisere maturantskega plesa 2018ÂŤ. Njihove fotografije bodo v tedniku NaĹĄ Ä?as prviÄ? objavljene Ĺže Ä?ez teden dni, v Ä?etrtek, 29. marca.

Od tu naprej bo izbor najbolj zanimivega maturanta in maturantke – izbrali bomo oba –prepuĹĄÄ?en bralcem in bralkam tednika. Glasovali boste lahko le s kuponom iz NaĹĄega Ä?asa, so-

ti ne morem, koliko dela je vloĹžil v to.

Vid: Najbolj mi je bila vĹĄeÄ? veliÄ?astna antiÄ?na arhitektura. Predvsem podoba Koloseja, prekritega s snegom, mi bo za vedno ostala v spominu.

Matej: NajveÄ?je preseneÄ?enje nas je priÄ?akalo Ä?etrti dan, saj je v Rimu po ĹĄestih letih zopet zapadel sneg. Najprej smo si ogledali cerkev Santa Maria Maggiore, to je cerkev Marije SneĹžne, kar se je simbolno prilegalo zunanjim razmeram.

NeĹža: Glede na to, da smo pri umetnostni zgodovini obravnavali veÄ?ino tega, kar smo pozneje v Rimu videli, smo do neke mere vedeli, kaj priÄ?akovati.

Kljub temu pa so bile kasneje

delovanje v glasovanju pa bomo tudi letos nagrajevali. Ĺ˝e 5. aprila se bo ĹĄtevilo kandidatov za naziv prepolovilo, zanje pa boste lahko glasovali ĹĄe teden dni kasneje, v Ä?etrtek, 12. aprila. Ĺ˝e teden dni kasneje, v Ä?etrtek, 19. aprila, pa bomo v velenjski vili Bianci pripravili zakljuÄ?ek letoĹĄnje akcije in razglasili Bisere maturantskega plesa 2018. Ĺ˝elimo vam prijetne priprave na maturantski ples in obilo zabave na njem. NaĹĄi komisiji pa nikar ne recite NE, Ä?e vas bo povabila k sodelovanju v akciji. ÄŒe boste rekli DA, vam zagotovo ne bo Ĺžal. đ&#x;”˛

vse umetnine v realnosti videti ĹĄe boljĹĄe, lepĹĄe in veliÄ?astnejĹĄe. Ĺ˝iva: Rim sem Ĺže prej obiskala s starĹĄi, vendar se me umetnost nikoli prej ĹĄe ni dotaknila kot tokrat. DrugaÄ?e je, Ä?e odideĹĄ v Rim z nekim predznanjem in z osebami, ki ti lahko strokovno odgovorijo na vsako vpraĹĄanje, tako da boĹĄ razumel.

Nina: Potovanje je bilo nepozabno, polno majhnih podrobnosti, ki so to dogodivĹĄÄ?ino naredile Ä?arobno. Vem, da se bom ĹĄe vrnila, Ä?etudi nisem vrgla kovanca v Fontano di Trevi. Morda ravno z namenom, da to ĹĄe opravim. đ&#x;”˛

M. Gmajner KoroĹĄec

NaĹĄ Ä?as, 22. 3. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

22. marca 2018

Sezona ĹĄe ni konÄ?ana ali izgubljena RokometaĹĄi Gorenja so se z zmago poslovili od regionalne lige – V sobotnem 2. krogu domaÄ?ega tekmovanja v skupini za prvaka gostujejo v Novem mestu RokometaĹĄi Gorenja so v ligi Seha, tako kot na predzadnjem dvoboju v gosteh proti najboljĹĄemu beloruskemu moĹĄtvu MeĹĄkovu, navduĹĄili tudi na zadnjem proti aktualnim prvakom SlovaĹĄke Tatran PreĹĄovu in zmagali s 27 : 25. To pa ni bilo dovolj za osvojitev vsaj Ä?etrtega mesta, ki bi jih pripeljalo na finalni turnir najboljĹĄe Ä?etverice. Drugo sezono nastopanja v tej regionalni ligi so konÄ?ali na petem mestu in za Ä?etrtimi Belorusi zaostali le za toÄ?ko.

Slovenski prvaki Celjani so v zadnjem krogu doĹživeli poraz v Skopju z Metalurgom, vendar so si Ĺže pred tem zagotovili nadaljevanje tekmovanja.

Zmaga z dvema goloma razlike proti Tatranu ni pravi kazalec razmerja moÄ?i na parketu RdeÄ?e dvorane. Igralci Gorenja so bili veliki boljĹĄi. Gostje so jim bili enakovreden nasprotnik le do rezultata 3 : 3 v 6. minuti. Z nadvse zavzeto igro so v 15. minuti vodili Ĺže s 15 : 10 in v tem trenutku je bilo tako rekoÄ? Ĺže jasno, da bodo toÄ?ke ostale doma.

Po prvem polÄ?asu so imeli prednost ĹĄtirih zadetkov. V drugem so nekajkrat uĹĄli nasprotniku za osem zadetkov, nazadnje z devetim golom najboljĹĄega strelca tekme, kapetana Nika Medveda v 48. minuti (26 : 18). Nato so zaigrali (preveÄ?) sproĹĄÄ?eno in

Bobinac ne bo predsednik OKS Velenje, 15. marca – Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja in Rokometne zveze Slovenije, ki je bil resen kandidat za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije, je sporoÄ?il, da ne bo kandidiral za ta poloĹžaj na decembrskih volitvah. Volitve namreÄ? sovpadajo v Ä?as, ki bo po besedah Bobinca pomemben za prihodnje poslovanje Gorenja.

"Kot predsednik uprave Gorenja Ä?utim odgovornost in dolĹžnost, da vso svojo energijo vloĹžim v vodenje Skupine Gorenje in spopadanje z izzivi, ki so pred nami. Iskanje strateĹĄkega partnerja, ki ga podjetje za zagotavljanje prihodnosti in dolgoroÄ?ne stabilnosti potrebuje, je v polnem teku. Z novim partnerjem bomo lahko zapolnili proizvodne zmogljivosti, okrepili razvoj, dostopali do novih trgov in izkoriĹĄÄ?ali uÄ?inek ekonomije obsega," je svojo odloÄ?itev pojasnil Bobinac.

Bobinac bo sicer ĹĄe naprej ostal zavezan ĹĄportu: "Ostajam predsednik Rokometne zveze Slovenije, v kateri smo v zadnjih letih postavili izvrstne temelje za prihodnost ĹĄporta. Vrednote ĹĄporta in duh olimpizma bodo vedno tesno povezane z mojim osebnim prepriÄ?anjem in obenem tudi z vrednotami in cilji podjetja, ki ga vodim." đ&#x;”˛

V Vujovićevi ekipi tudi igralci Gorenja Slovaki so z delnim rezultatom 7 : 1 zelo ublaŞili poraz.

Ker jim je do Ä?etrtega mesta zmanjkala le toÄ?ka, se vsiljuje misel, ĹĄkoda, da jim je spodrsnilo na nekaterih dvobojih. Proti Zagrebu so obe tekmi igrali zelo dobro, a v Velenju izgubili z dvema goloma razlike, v hrvaĹĄkem glavnem mestu le z enim. Tudi na prvi tekmi v PreĹĄovu so bili blizu vseh treh toÄ?k. Ĺ e tri minute pred koncem so imeli prednost dveh golov, a so se morali na koncu zadovoljiti z neodloÄ?enim rezultatom. Proti Nexeju, ki ima le dve zmagi, so obakrat igrali neodloÄ?eno in obakrat preostali toÄ?ki zapravili v izdihljajih tekme. Takole meni kapetan Medved: ÂťOstaja velik vpraĹĄaj,

Celjani zaÄ?enjajo z Zagrebom Finalni turnir lige Seha bo sredi prihodnjega meseca v makedonskem glavnem Skopju. Nanj so se uvrstili prvi Vardar, ki je tudi aktualni prvak lige, drugi Zagreb, tretje Celje Pivovarna LaĹĄko in Ä?etrti MeĹĄkov. Medtem so izĹžrebali tudi polfinalna para: Vardar – MeĹĄkov, Celje – Zagreb.

kaj bi bilo, Ä?e bi ‌ Ne glede na to, da se nismo uvrstili v sklepni del, ocenjujem, da je bila sezona vendarle dobra. Na zaÄ?etku je bil glavni cilj Ä?im bolje igrati v ligi prvakov, ki je paÄ? najmoÄ?nejĹĄe evropsko klubsko tekmovanje.

Prav zato smo morda malo manj pozornosti namenjali regionalni ligi. Ne nazadnje pa smo (zlasti mlajĹĄi igralci) dobili tudi nove izkuĹĄnje.ÂŤ

Ni ĹĄe konec

DomaÄ?e prvenstvo? ÂťKljub nepriÄ?akovanemu porazu s Koprom sem prepriÄ?an, da je ĹĄe vse odprto. Za nas prvenstvo ĹĄe ni konÄ?ano ali izgubljeno, Veliko je ĹĄe tekem, derbijev. Skratka trener n igralci verjamemo, da prvenstvo s tem porazom ĹĄe ni odloÄ?eno, Ä?eprav so nas nekateri Ĺže odpisali. Zadnji regionalni zmagi sta nam velika spodbuda za nadaljevanje.ÂŤ Trener Ĺ˝eljko Babić je po zadnji tekmi in drugi Rudarjevi sezoni v regionalni ligi povedal: ÂťOboji smo Ĺželeli zmagati. Bila je zelo dobra tekma, odigra-

nih veliko lepih potez. Mi smo jo zaÄ?eli odloÄ?neje, zlasti v prvem polÄ?asu, v katerem smo bili bolj Ä?vrsti od nasprotnika. Vesel sem zmage. Zahvaljujem se fantom. Liga je bila zelo moÄ?na, dobro organizirana. Zadovoljen sem, da smo igrali v njej. Igrali smo dober rokomet in prepriÄ?an sem, da smo bili vsem nevaren nasprotnik. Ĺ˝al je bilo to premalo za sklepni turnir.

Vso svojo pozornost sedaj usmerjamo v domaÄ?a tekmovanja. V pokalu Ĺželimo priti do konca. Na prvenstvu je pred nami ĹĄe devet tekem. Optimist sem.ÂŤ V 2. krogu domaÄ?ega prvenstva v skupini od 1. do 6. mesta bodo velenjski rokometaĹĄi v soboto gostovali pri Krki. Po spodrsljaju v prvem krogu proti Kopru si novega ne smejo veÄ? dovoliti. VÄ?eraj pa so v Ä?etrtfinalni tekmi slovenskega pokala gostovali pri Jeruzalemu-OrmoĹžu. Z morebitno zmago so se Ĺže uvrstili na finalni turnir. đ&#x;”˛

Stane Vovk

ZaÄ?enjajo se priprave moĹĄke rokometne reprezentance za kvalifikacije za svetovno prvenstvo na Danskem in v NemÄ?iji 2019. Za Vujovićeve varovance bosta prijateljska dvoboja z Belorusi – 7. aprila v Trbovljah in 8. aprila v LaĹĄkem – prva preizkuĹĄnja po januarskem evropskem prvenstvu na HrvaĹĄkem. Med izbranci, ki jih je na omenjeni tekmi povabil Veselin Vujović, so tudi ĹĄtirje igralci Gorenja, in sicer Kleđ&#x;”˛ men Ferlin, Niko Medved, Matic Verdinek ter Gregor PotoÄ?nik.

TAKO so igrali Liga Seha Gazaprom 18. kr.

Gorenje Velenje - Tatran PreĹĄov 27:25 (14:14)

Gorenje: Ferlin 7 obramb, ZaponĹĄek 3 obr., Cehte 5, Medved 9 (4), Haseljić 1, OvniÄ?ek 3, Grebenc, Stojnić, GrmĹĄek, Toskić 3, DrobeĹž, PotoÄ?nik, GolÄ?ar 2, Verdinek 3, KleÄ?, Pejović 1. Trener: Ĺ˝eljko Babić.

Sedemmetrovke: Gorenje 7 (4), PreĹĄov 4 (3); izkljuÄ?itve: Gorenje 8 minut, Tatran 4.

Drugi rezultati: Vojvodina – Vardar 32:36, PPD Zagreb – MeĹĄkov Brest 27:24, Nexe – Dinamo PanÄ?evo 27:19, Metalurg – Celje Pivovarna LaĹĄko 28:26 Razvrstitev po rednem delu (18 krogov): 1. Vardar 52, 2. PPD Zagreb 38, 3. Celje 35, 4., MeĹĄkov Brest 31, 5. Gorenje 30, 6. PreĹĄov 22, 7. Metalurg 22, 8. Nexe 12, 9. PanaÄ?evo 9, 10.

Vojvodina 7.

Liga NLB, moĹĄki, skupina od 1. do 6. mesta, 2. krog: Urbanscape Loka - Riko Ribnica 26:24 (15:13)

Lestvica: 1. Riko Ribnica 2 tekmi - 33 toÄ?k, 2.

Celje Pivovarna Laťko 0 – 31, 3. Gorenje Vele-

nje 1 – 31, 4. Koper 2013 1 – 25, 5. Urbanscape Loka – 25, 6. Krka 1 – 21.

Skupina od 7. do 12. mesta, 2. krog: LL Grosist Slovan - Maribor Branik 26:21 (12:12), Herz Ĺ martno - Trimo Trebnje 37:34 (19:12), Jeruzalem OrmoĹž - Dobova 36:31 (19:16).

Lestvica: 1. Jeruzalem OrmoĹž 2 tekmi - 22 toÄ?k, 2. Maribor Branik 2 - 20, 3. Trimo Trebnje 1 – 18, 5. LL Grosist Slovan 2 – 11, 4. Dobova 1 – 11, 6. Herz Ĺ martno 2 - 8.

Prva liga Telekom Slov., 24. k.

Rudar Velenje - Celje 2:1 (1:1)

Strelci: 1:0 TuÄ?ić (17.), 1:1 Vizinger (42.), 2:1 Bijol (58.) Rudar: Pridigar, KaĹĄnik, PuĹĄaver, PiĹĄek, TomaĹĄević, Bijol, Ĺ ehić, Novak (do 72. ÄŒrnÄ?iÄ?), TuÄ?ić (od 62. Parfitt-Williams), Ĺ imunac (od 54.

Radić), Trifković. Trener: Marijan Puťnik.

Rumeni kartoni: ÄŒrnÄ?iÄ? (29., 77.), Ĺ ehić; DĹžinić; rdeÄ?i karton: ÄŒrnÄ?iÄ? (77. – drugi rumeni).

Drugi rezultati: Maribor - Krťko 0:2 (0:1), Ankaran Hrvatini - Olimpija 0:3 (0:2), Triglav - Gorica 1:1 (0:0), DomŞale – Aluminij 6:1 (1:0).

Vrstni red: 1. Olimpija 24 - 58, 2. Maribor 23 – 48, 3. DomŞale 22 – 43, 4. Rudar 22 – 36, 5.

Celje 23 – 33, 6. Gorica 23 – 27, 7. Krťko 21 – 23, 8. Aluminij 23 – 18, 9. Triglav 22 – 15, Ankaran-Hrvatini 23 – 13.

Lokalni derbi navduĹĄil Ĺ e tretjiÄ? v tem prvenstvu so se nogometaĹĄi Rudarja in Celja razĹĄli z enakim rezultatom – Rudarji proti neposrednemu tekmecu za Ä?etrto mesto vodijo prav tako z 2 : 1 V prvi nogometni ligi je 24. prvenstveni krog zaznamoval nov poraz Maribora. Z 2 : 0 jih je kot gost premagalo ĹĄe vedno sedmo KrĹĄko. Vodilna Olimpija je bila s 3 : 0 boljĹĄa od zadnjih AnkarÄ?anov in je s tekmo veÄ? poveÄ?ala prednost pred najveÄ?jim tekmecem na deset toÄ?k. NajviĹĄjo zmago so si priigrali DomĹžalÄ?ani. Od Aluminija so bili boljĹĄi kar s 6 : 1, po prvem polÄ?asu pa vodili le z 1 : 0. Toda na zaÄ?etku drugega dela so osmi KidriÄ?ani ostali z igralcem manj. Ob ĹĄtevilÄ?ni prednosti so domaÄ?i obilno napolnili gostujoÄ?o mreĹžo. Te prednosti pa niso izkoristili Celjani na ĹĄaleĹĄko-savinjskem derbiju ob Velenjskem jezeru, kjer je bilo 2 : 1 za rudarje. Zmagovalca ni bilo v Kranju. Pri predzadnjem Triglavu je gostovala ĹĄesta Gorica. Tekmeca sta se zadovoljila vsaj s po enim zadetkom.

V nogometaĹĄih Rudarja polom v Ljubljani, kjer jih je Olimpija Ĺže v drugiÄ? v tem prvenstvu pre-

magala s 4 : 0, oÄ?itno ni pustil nobenih posledic. Hitro so pozabili na katastrofalno igro – kot jo je ocenil trener Marijan PuĹĄnik – in se predstavili na lokalnem derbiju v precej drugaÄ?ni luÄ?i.

Tekma je bila kljub deĹžju in razmoÄ?enemu igriĹĄÄ?u zelo zanimiva in tudi razburljiva. Postregla je s tremi zadetki. Na veselje domaÄ?ih je bil eden veÄ? v mreĹži gostov. Imenovali bi jo lahko tudi tekma zapravljenih priloĹžnosti. Da slabih dvesto gledalcev ni videlo najmanj ĹĄe dvakrat toliko zadetkov, sta bila 'kriva' tudi odliÄ?na vratarja, domaÄ?i Marko Pridigar in gostujoÄ?i Metod Jurhar, ki sta nekajkrat ubranila nemogoÄ?e. Rudarjev trener je po tekmi menil, da sta bila z nekaterimi Ä?udeĹžnimi obrambami med najboljĹĄimi na tekmi. Gostitelji so se veselili vodstva Ĺže po slabih dvajsetih minutah. Povedli so z golom Milana TuÄ?ića. Robert PuĹĄaver je z desne strani poslal Ĺžogo pred vratarja, TuÄ?ić pa jo je

zadel z nenavadnim udarcem, zunanjo stranjo leve noge, in zletela je v mreĹžo mimo preseneÄ?enega Jurharja pa tudi strelca, ki se je kratek Ä?as oziral, kam jo je poslal. Ĺ ele ko jo je zagledal v mreĹži, si je dal duĹĄka. Nekaj minut pred odhodom na odmor so gostje izenaÄ?ili. PoĹžeg VancaĹĄ Rudi, ki je pred tem zapravil dve veliki priloĹžnosti za zadetek, je z desne strani poslal visoko Ĺžogo pred drugo vratnico vratarja Pridigarja. Dario Vizinger, ki je v pretekli sezoni nosil Rudarjev dres, je bil viĹĄji od PuĹĄaverja in zadel z glavo. Po dobrih desetih minutah v drugem polÄ?asu pa je igralec Jaka Bijol poskrbel za novo domaÄ?e veselje. Gostje so nevarnost pred svojimi vrati prepreÄ?ili z izbijanjem Ĺžoge v kot. Le-tega je izvedel AnĹže PiĹĄek. Njegova Ĺžoga je priletala v bliĹžino enajstmetrovke do na tej tekmi najmlajĹĄega (19 let) domaÄ?ega napadalca, ki jo je z moÄ?nim volejem neubranljivo poslal

Milan TuÄ?ić spretno in sreÄ?no zadeva

v mreĹžo.

V 77. minuti so domaÄ?i ostali brez izkljuÄ?enega Leona ÄŒrnÄ?iÄ?a, ki je le pet minut pred tem zamenjal Jakoba Novaka. V slaÄ?ilnico je moral zaradi drugega rumenega kartona (brezobzirna igra), prvega je dobil zaradi ugovarjanja mariborskemu sodniku Slavku VinÄ?iÄ?u. Vendar gostje ĹĄtevilÄ?ne premoÄ?i niso izkoristili. Rudarji so bili tudi z igralcem manj boljĹĄi.

Niso bili na ravni

DuĹĄan Kosić, trener Celja, na novinarski konferenci: ÂťSpremljali smo zanimivo tekmo z veliko ritma, energije fantov. Pristopu igralcev k igri nimam kaj oÄ?itati. Odgarali so tekmo, dru-

24. Krog go pa so naĹĄa kakovost in odloÄ?itve, ki niso bile na ravni dvoboja, zato si tudi nismo uspeli priigrati kaj veÄ?.ÂŤ Marjan PuĹĄnik je nadaljeval: ÂťStrinjam se s to oceno, hkrati moramo Ä?estitati svojim fantom za novo zmago. Njihova borbenost in zavzetost sta bila res na visoki ravni. Izredno dobro so igrali v prvem polÄ?asu, dobro smo pritisnili na nasprotnika in povedli. IzenaÄ?ujoÄ?i zadetek nas je nekoliko potrl, a smo uspeli zadeti ĹĄe drugiÄ?. Zadetkov bi bilo lahko ĹĄe veÄ?, saj je bilo ĹĄe veliko priloĹžnosti na obeh straneh.

Vratarja sta bila gotovo med junaki tekme.

Ta tekma bi morala biti vzor, kako bi morali igrati v ligi. Tisti,

Rudar - Celje 2:1 (1:1) Maribor - KrĹĄko 0:2 (0:1) Ankaran Hrvatini - Olimpija 0:3 (0:2) Triglav - Gorica 1:1 (0:0) Ob 17.00: DomĹžale - Aluminij

ki je niso videli, so veliko zamudili. Bilo je ogromno tekanja, kot sem Ĺže dejal, ogromno priloĹžnosti, borbenosti, ĹĄportnega duha.

Skratka, vse tisto, kar mora privabljati gledalce na tekme. NajbrĹž je bilo krivo slabo vreme, da jih ni bilo veÄ?.ÂŤ Zaradi prijateljskih tekem naĹĄe najboljĹĄe izbrane vrste z Avstrijo in Belorusijo bodo nogometaĹĄi nadaljevali prvenstvo konec meseca. Rudarji bodo v 25. krogu (v petek, 30. marca) gostovali v Novi Gorici. đ&#x;”˛

vos

NaĹĄ Ä?as, 22. 3. 2018, barve: CMYK, stran 17

Z zimo se je poslovil tudi led

Ohranjanje kulturne dediĹĄÄ?ine v zgodovini smuÄ?anja

Peta sezona drsaliĹĄÄ?a Velenje se je po sobotnem turnirju v kerlingu, ki se ga je udeleĹžilo 12 ekip z razliÄ?nih koncev Slovenije, zakljuÄ?ila Tina Felicijan

Velenje, 17. marca – Odkar v Velenju vsako zimo obratuje drsaliĹĄÄ?e, je Hokejski klub Velenje zaÄ?el gojiti tudi kerling. Za ta zimski ĹĄport je vse veÄ? zanimanja in petkovi veÄ?eri, ko je bil led rezerviran za ljubiteljske igralce, so bili celo sezono dobro obiskani. Prav tako pa se uveljavlja velenjski kerling turnir, ki pridobiva prepoznavnost in se ga Ĺže veÄ? let udeleĹžujejo ekipe iz vse Slovenije. Tudi letos je bila udeleĹžba pestra. Poleg osmih domaÄ?ih ekip so se na turnirju pomerile ĹĄe ĹĄtiri iz drugih krajev, igralci pa so skupaj poskrbeli za sproĹĄÄ?eno in prijateljsko vzduĹĄje, v katerem so se ves dan z natanÄ?nostjo in taktiÄ?nostjo, pa tudi z moÄ?jo in hitrostjo borili za naslov prvakov Velenja.

Na turnirju je ponovno sodelovala druĹžinska ekipa Family Gregori z Jesenic. Kerling je njihov druĹžinski ĹĄport, je povedala Liza Gregori, ki ga je zaÄ?ela tudi redno trenirati in je Ä?lanica Ĺženske reprezentance. ÂťEden prvih igralcev kerlinga v Jesenicah je bil moj brat in je zanj motiviral celo druĹžino, tako da sem se naposled tudi sama preizkusila v njem. Zabaven je, ker je druga-

17

Ĺ PORT

22. marca 2018

Ä?en od drugih ĹĄportov.

Pri kerlingu me najbolj pritegne to, da so ljudje glede tega ĹĄporta skeptiÄ?ni, Ä?eĹĄ da sploh ni ĹĄport. A samo eno ÂťpometanjeÂŤ pred kamnom je enako naporno kot sprint na 60 metrov. Zato mi je izziv, da ĹĄirim ta ĹĄport in za igranje pritegnem Ä?im veÄ? ljudi,ÂŤ je povedala in dodala, da je bil turnir dobro organiziran, razveselila pa se je novih ljudi, ki so se navduĹĄili za kerling.

DomaÄ?inke, zveste turnirju in tudi petkovim pripravam nanj, so NovÄ?ice, ki zatrjujejo, da so to sezono bile najbolj pridne. ÂťIzpustile smo samo dva treninga, sicer pa smo se ob petkih redno dobivale in se pripravljale na turnir. NaĹĄ cilj je vztrajati pri prvotnem cilju – da ostanemo najbolj zabavna ekipa v Velenju in drugod. Prav po tem nas poznajo tudi v Ljubljani in na Jesenicah, kamor hodimo na turnirje. Velenjski turnir je vedno boljĹĄi, vse veÄ? je novih navduĹĄencev, tistim, ki jih kerling ĹĄe ni prepriÄ?al, pa sporoÄ?am, da ga je veliko bolj zabavno igrati kot samo gledati,ÂŤ zatrjuje.

Prav tako za zabavo, a tudi s pravo mero resnosti pa kerling igra velenjska ekipa Abooh Pro curling team, ki je v tej sezoni nastopala v prvi slovenski ligi. ÂťOd nastopa na domaÄ?em turnirju smo priÄ?akovali malo veÄ?.

Ampak pomembno je druĹženje,ÂŤ je uvrstitev na sedmo mesto komentiral Ä?lan ekipe Jure SirĹĄe.

To sezono je Abooh pro curling team prviÄ? nastopal v 1. slovenski ligi, zato so na sobotnem turnirju varÄ?evali z moÄ?mi, pravijo, saj sta jih v ponedeljek v Ljubljani Ä?akali zadnji tekmi v

drĹžavni ligi. Obe so zanesljivo dobili in naposled sezono konÄ?ali na 2. mestu.

Za najveÄ?je preseneÄ?enje, saj so se turnirja udeleĹžili pod krinko, in tudi najhujĹĄo konkurenco na turnirju pa so poskrbeli dosedanji carji Velenja – tako se namreÄ? imenuje domaÄ?a ekipa, ki se na velenjskem turnirju najbolj izkaĹže in osvoji prehodni pokal. Absolutni zmagovalci turnirja so namreÄ? Ä?lani Rolba team, drugo mesto je osvojila ekipa Family Gregori, tretje pa Curling klub Ljubljana 1.

SmuÄ?anje po starem pri Kulturnici Gaberke postaja vse bolj Ĺžlahtno dogajanje V organizaciji Kulturnice Gaberke ter s sodelovanjem GrmovĹĄkovega doma na Kopah je minulo soboto potekala na tamkajĹĄnjem poboÄ?ju Sedlo zanimiva predstavitev smuÄ?anja, starodobne opreme in tehnike kar osmih slovenskih klubov smuÄ?anja po starem. Na povabilo GaberĹĄke Kulturnice so se predstavitve udeleĹžili ĹĄe Veseli

veliko veÄ? kot le smuÄ?anje s staro opremo in preĹživetje dneva na gorskem zraku. Prijateljstvo, ki ga gojijo druĹĄtva in starodobni klubi po slovenskih krajinah, ne pozna meja, vpliva na ohranjanje kulturne dediĹĄÄ?ine in prenaĹĄa nekdanjo smuÄ?arsko tehniko ter ohranja opremo in oblaÄ?ila iz Ä?asa pred obema vojnama. Zato ima veliko vrednost, prireditelji

đ&#x;”˛

NovÄ?ine in Aboohi bodo letoĹĄnjo kerling sezono zakljuÄ?i v Ljubljani, kjer se bodo med 19. in 22. aprilom udeleĹžili drĹžavnega prvenstva.

Zanesenjak smuÄ?anja po starem VelenjÄ?an Andrej JevĹĄenak je poletel ohohooooo daleÄ?.

Ĺ˝enskemu rokometu se ne nameravajo odpovedati V tem letu Ä?lanska ekipa Ĺ˝enskega rokometnega kluba Velenje nastopa v 1. B ligi – Klub je strokovno dobro podkovan, pogreĹĄajo pa menedĹžment in veÄ? denarja – Deklicam Ĺželijo ĹĄe naprej omogoÄ?ati ukvarjanje s tem ĹĄportom Tina Felicijan

Prihodnje leto bo minilo 50 let, odkar se je Ženski rokometni klub Velenje pri rokometni zvezi vpisal med tekmovalne klube.

V tem Ä?asu je v njem treniralo veliko igralk, ki so napredovale v klube viĹĄjih rangov in uspeĹĄno nastopale tudi v ligi prvakov, na kar je SneĹžana Rodić, ki dekleta trenira zadnjih devet let, posebej ponosna. ÂťNajbolj pomembno je trdo delo, zavzetost, ki se lahko vsakomur obrestuje. Talent je le del uspeha. Treninge vodim na temelju medsebojnega spoĹĄtovanja, ki je v ekipnih ĹĄportih zelo pomembno. Ko pride do kakĹĄnih konfliktov, jih takoj zaÄ?nemo reĹĄevati, kar se pozna v dobrih odnosih, ki jih imajo dekleta. Uspeh ekipe pa je odvisen tudi od ciljev, volje, motivacije posameznic,ÂŤ pravi. ÄŒlanska ekipa Ĺ˝RK je lani izpadla iz 1. A lige, kar ni naÄ?elo njihove morale, Ä?eprav je nekaj igralk poiskalo druge klube. Ostale so veÄ?inoma domaÄ?inke, ki so zavzete, pravi njihova trenerka. ÂťCilj je, da se povrnemo v Vsa leta v Ĺ˝RK delujejo domaÄ?i trenerji. Letos Ä?lansko in kadetsko ekipo uri SneĹžana Rodić, njena pomoÄ?nica in trenerka mlajĹĄih deklic C je Biljana Lakić, starejĹĄe deklice trenira Robi LainĹĄÄ?ek, mlajĹĄe deklice A in B pa AleĹĄ DolinĹĄek. Registriranih igralk je 70, v okviru programa mini rokomet, ki ga izvajajo na osnovnih ĹĄolah, pa je aktivnih ĹĄe 30 Ä?lanic. ÂťZ mlajĹĄimi selekcijami v tem letu dobro delamo. MlajĹĄe deklice A v konÄ?nici razigravajo od 1. do 6. mesta,ÂŤ pravi SneĹžana, Biljana pa dodaja, da je veliko mladih igralk perspektivnih.

SavinjÄ?ani iz Mozirja, Podmeninski gadje iz BoÄ?ne in Gornjega Grada, SlovenskogoriĹĄki smuÄ?arji iz JurĹĄincev, Ta leseni iz Krope, Emaus Kanin iz Bovca ter Gora Predmeja iz Primorske. Okrog 50 tekmovalcev se je pomerilo v veleslalomu med leskovimi koli, ĹĄe osem najbolj zapeÄ?enih pa tudi na skakalnici Kulturnice Gaberke. Ĺ portno-etnografska prireditev, ki so jo GaberÄ?ani postavili na bliĹžnjem, organizatorjem prijaznem smuÄ?arskem centru Pungart nad Slovenj Gradcem Ĺže drugo leto, je

Kegljanje Prevladovali, a ostali praznih rok

â?ą

SneŞana Rodić: Ženske se morajo tudi v ťportu bolj dokazovati kot moťki, da se uveljavijo.

1. A ligo, in mislim, da temu cilju sledimo,ÂŤ pravi trenerka, Biljana Lakić pa dodaja, da si tega sicer Ĺželijo, bodo pa finanÄ?no breme teĹžko zmogli. Ĺ˝e v preteklosti je bil Ĺženski rokomet velikokrat potisnjen v ozadje, saj so ga sponzorji spregledali, zaradi Ä?esar tudi danes ni stabilen. Želimo si, da se to enkrat konÄ?a. Ĺ e vztrajamo, ker ne Ĺželimo, da bi klub ugasnil, kot jih je Ĺže veliko po Sloveniji. ÄŒim prej bi radi naĹĄli osebo, ki bo prevzela organizacijsko delo v klubu in imela dobra izhodiĹĄÄ?a za privabljanje podpornikov kluba in pomagala pri njegovi prenovi.ÂŤ Tako bodo lahko

deklicam ĹĄe naprej omogoÄ?ali, da se bodo uveljavljale v tem ĹĄportu, sklepale prijateljstva, ki trajajo vse Ĺživljenje, pridobivale veĹĄÄ?ine, osebnostno rastle, kar so osrednji cilji kluba, ki se jim ne nameravajo odpovedati. ÂťNe vem, kako bi se poÄ?utila, Ä?e pri 13 letih kar naenkrat ne bi mogla veÄ? trenirati. Razblinile bi se mi sanje,ÂŤ razmiĹĄlja SneĹžana in nadaljuje: ÂťRokomet te nauÄ?i discipline, odgovornosti, pomaga razvijati motoriko, pa tudi sklepati prijateljstva, kar je morda najveÄ? vredno,ÂŤ Biljana pa dodaja: ÂťRokomet te nauÄ?i sprejemati tudi poraze, sproti reĹĄevati teđ&#x;”˛ Ĺžave, sprejemati kritiko in biti iskren.ÂŤ Informacije o vpisih in treningih pri Ĺ˝enskem rokometnem klubu Velenje: zrk.velenje@gmail.com in 031 868 633

Tokrat lahko pohvalimo odliÄ?en nastop Ĺ oĹĄtanjÄ?anov na gostovanju v Dravogradu. Varovanci trenerja PintariÄ?a so bili na pragu preseneÄ?enja, a so v zadnjih luÄ?ajih zmago spet prepustili nasprotni ekipi. Ĺ˝e sam zaÄ?etek sreÄ?anja je pokazal, da gostje niso priĹĄli na izlet. Ĺ e veÄ?. Igra prvega para je napovedovala trd boj za vsak kegelj. Po sreÄ?nem nakljuÄ?ju pa je domaÄ?inom uspelo osvojiti toÄ?ko s prednostjo 13 kegljev. Popoln preobrat je sledil v igri drugega para. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so prevladovali v vseh elementih kegljanja in domaÄ?ine spravljali v teĹžave. V tej igri so gledalci videli veÄ? kot 600 podrtih kegljev. Po tem odliÄ?nem nastopu so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani povedli s 3 : 1 in imeli kar 72 kegljev prednosti. Sledila je igra tretjega para.

DomaÄ?a tekmovalca sta rezultat poÄ?asi zniĹžala. Tekmovalci so se potem nekaj Ä?asa menjavali v vodstvu, dokler gostujoÄ?i igralec pet

pa so lahko veseli, vabijo, da se jim pridruĹžijo ĹĄe novi Ä?lanice in Ä?lani ter predvsem mladina. Tekmovanje za Krenkerjev memorial po pokojnem starodobnem smuÄ?arju Krenkerju iz PleĹĄivca je dovolj lepega in vrednega, da ga podpira tudi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj ter nekateri posamezniki in Ä?lani kulturno-turistiÄ?nega druĹĄtva Kulturnica v celoti. NaĹĄtevanje najboljĹĄih uvrstitev o doseĹžkih voĹženj na progi ter skokih je ob dejstvu, da so bili vsi zares odliÄ?ni, po starem reÄ?eno, ÂťibrĹžnoÂŤ. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

luÄ?ajev pred koncem ni napravil velike napake. Ves trud je padel v vodo, gostje pa so doĹživeli nov poraz za samo 7 kegljev. RazoÄ?aranje Ĺ oĹĄtanjÄ?anov je bilo toliko veÄ?je, ker je pri igri prvega priĹĄlo do sodniĹĄke napake. Ob prekinitvi igre bi moral sodnik zaustaviti uro vsem tekmovalcem, tega pa ni storil enemu od gostov. Preden je tekmovalec opazil napako, mu je potekel Ä?as, osmoljenec pa je ostal brez zadnjega luÄ?aja v polno, s katerim bi morda poruĹĄil 7 kegljev ali veÄ?, kar bi ‌, no to lahko samo ugibamo. Ĺ oĹĄtanjÄ?anom je bila kljub porazu sreÄ?a mila, saj je bila poraĹžena tudi Litija, sicer pa iz 2. lige vzhod letos ne izpade nihÄ?e.

V zadnjem 18. krogu se bodo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani v soboto na domaÄ?ih stezah pomerili z ekipo MiklavĹža.

SreÄ?anje se bo zaÄ?elo ob 14. uri. đ&#x;”˛

Kegljanje, 2. liga – vzhod – 17. krog Dravograd : Ĺ oĹĄtanj 5 : 3 (3342 : 3335) Ĺ oĹĄtanj: Fidej – 562 (1), HasiÄ?iÄ? – 553 (0), PetroviÄ? – 556 (1), ArnuĹĄ – 617 (1), Kramer – 527 (0), PintariÄ? – 520 (0).

NaĹĄ Ä?as, 22. 3. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

22. marca 2018

Vse pomembnejĹĄi igralci na moto sceni Bajdetu Ä?etrt Moto klub PakenjĹĄtajn Ĺ martno ob Paki zaznamoval 10-letnico delovanja – Prepoznavni po blagoslovu in daljĹĄih potovanjih

stoletja zapora

Tatjana PodgorĹĄek

Ne 13 let za uboj, temveÄ? 25 let za umor

Ĺ martno ob Paki, 11. marca – V dvorani Marof javnega zavoda Mladinski center Ĺ martno ob Paki je tamkajĹĄnji moto klub PakenjĹĄtanj pripravil slovesnost in z njo zaznamoval 10-letnico delovanja kluba. Klub je ustanovilo devet ljubiteljev motornih koles predvsem zaradi potreb po druĹženju, osveĹĄÄ?anju in skupnih potovanjih. To je ĹĄe danes rdeÄ?a nit njegovega delovanja.

ga okolja regije SaĹĄa in se uvrĹĄÄ?a med veÄ?je tovrstne klube v drĹžavi. Odprt za vse, ki spoĹĄtujejo njegova pravila – pojasnjuje sogovornik – pridobi mentorja, ki zanj jamÄ?i in ga priporoÄ?a.

Polnopravni Ä?lan pa postane po opravljenem enoletnem pripravniĹĄtvu.

priporoÄ?ljivo, da se Ä?lani udeleĹžijo vseh prireditev katerega koli moto kluba v drĹžavi, obvezna pa je udeleĹžba na dveh. ÂťS tem izkazujemo spoĹĄtovanje, prijateljstvo, Ä?ast drug drugemu.ÂŤ Med veÄ?je prepoznavnosti je uvrstil ĹĄe potovanja v bolj oddaljene drĹžave po svetu. Najbolj zagreti

martinovanje, sodelovanje na roĹĄtiljadi, pomoÄ? pri izvajanju kolesarskih izpitov uÄ?encev ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole. Vsako leto se pridruĹžijo tudi kateremu od evropskih projektov. Lani so z ObÄ?ino Ĺ martno ob Paki obiskali pobratene obÄ?ine na Balkanu, letos se bodo pridruĹžili projektu, katere-

Da bi se izognili nesreÄ?am, stroga klubska pravila

Peter PodgorĹĄek – Ferek, njegov predsednik, je v pogovoru menil, da je 10-letnica delovanja veliko glede na to, da dejavnost v okolju nima tradicije. V dosedanjem delovanju kluba je poudaril tri prelomnice: prve voĹžnje po Evropi, na katere so se najprej podali trije, nato pa vsako leto veÄ? Ä?lanov, drugo predstavlja vkljuÄ?itev v Zvezo moto klubov Slovenije, katere aktivni Ä?lan so, tretjo pa Âťstreznitev Âť po treh hujĹĄih prometnih nesreÄ?ah Ä?lanov kluba. ÂťZaradi njih smo moÄ?no zaostrili klubska pravila, pravila voĹženj in vÄ?lanjevanja v klub, kar je nekatere odvrnilo od nadaljnjega delovanja v njem, druge pa pritegnilo.ÂŤ Klub ĹĄteje trenutno 42 Ä?lanov iz ĹĄirĹĄe-

Na slovesnosti ob jubileju kluba so ustanoviteljem podelili spominska priznanja.

Po zagotovilih Petra PodgorĹĄka postaja klub vse pomembnejĹĄi igralec na moto sceni v drĹžavi.

Poleg omenjenih pravil je najbolj prepoznaven ĹĄe po nekaterih dejavnostih: blagoslovu motorjev na zaÄ?etku pomladi, ki velja za tretjo najveÄ?jo prireditev v lokalni skupnosti in sodi med najveÄ?je tovrstne dogodke v spodnji Ĺ tajerski in KoroĹĄki regiji, saj se ga udeleĹži od 800 do 1000 obiskovalcev. Po klubskih pravilih je

prevozijo od 15 do 20 tisoÄ? kilometrov na sezono, povpreÄ?na kilometrina slovenskega motorista pa znaĹĄa od 5 do 8 tisoÄ? kilometrov.

VeÄ? delati za pritegnitev podmladka

Tudi v prihodnje bodo s svojo dejavnostjo bogatili druĹĄtveno Ĺživljenje v okolju, saj bodo ohranili tradicionalne dogodke, kot so blagoslov motorjev, moto

Aktivnosti za celovito prenovo zgodovinskega jedra Ĺ oĹĄtanja Pri naÄ?rtovanju namenjajo velik poudarek vkljuÄ?evanju javnosti Ĺ oĹĄtanj, 12. in 14. marec – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je prejĹĄnji teden organizirala prvi dve delavnici v sklopu projekta za preureditev Trga bratov Mravljakov z neposrednim zaledjem. Potreba po celoviti preureditvi trga z umikom prometa in vzpostavitvijo javnega prostora za sreÄ?evanje je bila kot eden kljuÄ?nih ukrepov

ro skupaj z UrbanistiÄ?nim inĹĄtitutom RS. Pri naÄ?rtovanju namenjajo velik poudarek vkljuÄ?evanju javnosti. Zaradi moĹžnosti kandidiranja za evropska sredstva je projekt razdeljen v dve fazi. V prvi je veÄ?ji poudarek na prometni in oblikovni preureditvi, v drugi fazi pa na privabljanju dejavnosti, ki so kljuÄ?ne za

dlagala zaporo osrednjega dela trga za motorni promet in ĹĄirĹĄo oblikovno prenovo v skladu z zgodovinskim znaÄ?ajem prostora. VeÄ?ina prisotnih se je o umiku mirujoÄ?ega prometa s trga strinjala, o zapori enosmerne ceste pa so bila mnenja deljena.

Predstavljena zasnova vkljuÄ?uje tudi ureditev skupnega prome-

ga nosilka je obÄ?ina Ĺ˝elezna Kaplja. Projekt zdruĹžuje Slovenijo in avstrijsko KoroĹĄko na podroÄ?ju spomeniĹĄke kulture. Želim si veliko druĹženja v klubski sobi, na klubskih dogodkih, vikend izletih. Pa podmladka nam manjka. Za to bo treba ĹĄe veliko narediti,ÂŤ je med drugim dejal Peter PodgorĹĄek – Ferek. đ&#x;”˛

Dnevna mobilnost, pametne reĹĄitve?

Mestna obÄ?ina Velenje bo pripravila danes, 22. marca, v vili Bianci med 10. in 13. uro seminar z naslovom Dnevna mobilnost – pametne reĹĄitve?. Seminar pripravljajo v okviru projekta Smart Commuting, sofinanciranega iz programa Evropske unije. Glavni namen je izboljĹĄati naÄ?ine vsakodnevnih prevozov na delo in v ĹĄolo na obmoÄ?ju obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki, Mislinja, Slovenj Gradec, Dobrna, Mozirje, Polzela, Nazarje, Celje in Ĺ˝alec.

Pridobiti Ĺželijo tudi nove ideje za hitrejĹĄo, bolj uÄ?inkovito, varnejĹĄo ter okolju prijaznejĹĄo dnevno mobilnost in s tem trajnostni razvoj mest ter boljĹĄo kakovost naĹĄega vsakdanjega Ĺživljenja. đ&#x;”˛

Z udeleĹžbo na prvih dveh delavnicah so bili zadovoljni.

prepoznana v okviru Celostne prometne strategije (CPS), ki jo je obÄ?ina sprejela leta 2017. Pri njeni pripravi so obÄ?ani Ĺ oĹĄtanja ugotovili, da si Ĺželijo Ĺživeti v obÄ?ini, ki bo polna Ĺživljenja in mladih druĹžin, Ä?ista, prometno varna, zelena in trajnostno mobilna. Projekt prenove trga pomeni pomemben korak k uresniÄ?evanju ciljev CPS. Projekt, ki vkljuÄ?uje prometno, oblikovno in vsebinsko preureditev, pripravlja podjetje Biro ski-

ponovno oĹživitev trga. Prav potrebnost oĹživitve so posebej izpostavili tudi udeleĹženci obeh razprav.

Na delavnici so bili povabljeni predstavniki ObÄ?ine, kljuÄ?ni dĂŠleĹžniki, stanovalci trga in vsi prebivalci obÄ?ine. Na obeh dogodkih je sodelovalo vodstvo in prisluhnilo razpravi 47 udeleĹžencev o preureditvi in oĹživitvi trga. UdeleĹženci so razpravljali o predstavljeni zasnovi ureditve, ki je znotraj celovite prenove pre-

tnega prostora na severnem in juĹžnem robu ter ureditev kakovostnih parkiriĹĄÄ? v zaledju in povezav do njih, v sklopu nadaljnjih aktivnosti pa bo obravnavana tudi umestitev javnih mestotvornih in storitvenih dejavnosti na obmoÄ?je trga.

Na obÄ?ini si Ĺželijo, da bi se v prenovo trga vkljuÄ?ilo Ä?im veÄ? obÄ?anov, zato vas vabijo, da se udeleĹžite prihodnjih delavnic ali pa jim piĹĄete na obcina@sostanj. đ&#x;”˛ si.

radio velenje com

107,8 MHz

Celje, 19. marca – Senat celjskega sodiĹĄÄ?a je v ponedeljek VelenjÄ?anu Romeu Bajdetu izrekel 25 let zaporne kazni zaradi umora partnerke Lidije Ĺ kratek.

Bajde je s Ĺ kratkovo, ko sta se v noÄ?i na 27. december 2015 vraÄ?ala s koncerta v RdeÄ?i dvorani v Velenju, po prepiru najprej fiziÄ?no obraÄ?unal, jo zadavil, nato pa mrtvo v vozilu pripeljal pred zdravstveni dom.

Na prvem sojenju pred letom dni je bil Bajde obsojen na 13 let zapora, ker se je sodiĹĄÄ?e odloÄ?ilo za milejĹĄe kaznivo dejanje, za uboj. Celjsko viĹĄje sodiĹĄÄ?e pa je to sodbo razveljavilo, prvostopenjskemu sodiĹĄÄ?u pa naloĹžilo, da podrobneje raziĹĄÄ?e motiv za zloÄ?in, kajti od tega je odvisno, ali je ĹĄlo za umor ali uboj.

ToĹžilstvo je z izreÄ?eno kaznijo zadovoljno, Bajdetov odvetnik pa je napovedal pritoĹžbo, ker naj bi bila sodba zaradi absolutnih đ&#x;”˛ in bistvenih krĹĄitev kazenskega zakonika nezakonita.

Zaradi nasilja v druĹžini bo moral na sodiĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj, 19. marca – V soboto so policisti v Ĺ oĹĄtanju obravnavali nov primer nasilja v druĹžini, kjer se je izkazalo ĹĄe, da partner do partnerke ni bil nasilen prviÄ?.

Nasilje se je v druĹžini dogajalo Ĺže veÄ?krat prej.

Policisti so nasilneĹžu izrekli prepoved pribliĹževanja, zaradi storitve kaznivega dejanja pa se bo moral zagovarjati tudi pred sodniki.

Ob poĹžaru ohranil mirno kri Velenje, 19. marca – V soboto je v stanovanju na Jenkovi v Velenju priĹĄlo do poĹžara. PovzroÄ?il ga je kratek stik na elektriÄ?ni

napeljavi peÄ?ice. Lastnik stanovanja je, ko je zagorelo, ohranil mirno kri, najprej izklopil varovalke v stanovanju in s tem elektriÄ?no napetost. PoĹžar je pogasil sam pred prihodom gasilcev.

Ker je pri gaĹĄenju vdihnil veÄ?jo koliÄ?ino ogljikovega monoksida, so mu reĹĄevalci nudili prvo pomoÄ?.

Policisti nadzirajo uporabo varnostnega pasu Velenje – Velenjski policisti na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline v tem tednu poostreno nadzirajo uporabo varnostnega pasu med voĹžnjo. Tega ne poÄ?no zato, da bi krĹĄitelje kaznovali, ampak zato, da bi jih spametovali. Varnostni pas je vez z Ĺživljenjem.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Nesramna tudi do sostanovalcev Velenje, 15. marca – V Ä?etrtek se je v Velenju obÄ?anka na vsak naÄ?in hotela tepsti. Lotila se je Ĺženske na TomĹĄiÄ?evi, Ĺže pred tem pa je bila nesramna in nasilna do sostanovalcev na Jenkovi.

Dva bi se tepla ...

Velenje, 16. marca – V petek okoli 22. ure sta v lokal v Ĺ aleku priĹĄla vinjena moĹžakarja. Ker jima natakarica ni hotela ’dotoÄ?iti’, sta se hotela stepsti, drugi gostje v lokalu pa so ju mirili. S kraja sta odĹĄla, preden so tja priĹĄli policisti. Da ju bodo lahko kaznovali, ju bodo morali najprej najti.

Glasno v novo jutro Velenje, 17. marca – V soboto, ĹĄlo je Ĺže bolj proti nedelji, si je VelenjÄ?an dal du-

ĹĄka s predvajanjem glasne glasbe na Kersnikovi. Mir so naredili policisti, ki so mu okoli 2. ure zjutraj napisali plaÄ?ilni nalog.

Lotiti se je hotel taksista Velenje, 17. marca – Pred RdeÄ?o dvorano se je moĹĄki v soboto ponoÄ?i hotel pretepati s taksistom. RaÄ?un so mu napisali policisti. Ker je bil pri posredovanju nesramen tudi do njih, so raÄ?unu priloĹžili ĹĄe dodatek za neprimerno vedenje do njih.

Posredovanje policistov ne bo poceni Ĺ martno ob Paki, 18. marca – Ker je sin razgrajal po stanovanju, je oÄ?e iz Ĺ martnega ob Paki poklical policiste. Sin se je ob njihovem prihodu pomiril, za svoje poÄ?etje pa bo moral poravnati globo, ki ni prav majhna.

mz

ObveĹĄÄ?amo vas , da bo zaradi saniranja fasade na zgradbi obÄ?asna zapora dela ZidanĹĄkove ceste ob stavbi ZidanĹĄkova 1-3, Velenje.

Zapora bo v dopoldanskem Ä?asu od 1. 4. do 10. 6. 2018.

NaĹĄ Ä?as, 22. 3. 2018, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

22. marca 2018

19

Ana Frank – zgodba za sedanjost Oven od 21. 3. do 21. 4.

Ĺ˝al tokrat projekta, ki vam jemlje najveÄ? energije, ne boste zmogli sami.

Enostavno bo preveÄ?. Sploh, ker ste posegli na podroÄ?je, na katerem niste doma. Zato boste potrebovali tudi strokovno pomoÄ?. PoskuĹĄajte se sprostiti in bolj zaupati ljudem okoli sebe, Ä?etudi vas bo jezilo, ker se prav niÄ? ne bo premaknilo z mrtve toÄ?ke. Da boste nastalo situacijo diplomatsko reĹĄili, se bo treba res potruditi.

Kar se tiÄ?e ljubezni, vaĹĄ Ä?as ĹĄele prihaja, saj veste, da se vam svet in nasprotni spol s pomladjo zdita vedno lepĹĄa. Letos ne bo niÄ? drugaÄ?e. Ĺ˝eleli si boste, da letoĹĄnjo pomlad preĹživite v dvoje.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

UÄ?enci ĹĄole so se na vodenje temeljito pripravili, z njimi koordinatorica razstave, Andreja Ĺ ifer.

PotujoÄ?a razstava, ki jo bo do 19. aprila gostila OĹ Gorica, se ne navezuje le na njeno zgodbo, temveÄ? tudi na ĹĄe danes aktualne teme, kot so diskriminacija, nestrpnost, krĹĄenje Ä?lovekovih pravic Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 19. marca – Od 12. marca je v Osnovni ĹĄoli Gorica na ogled razstava Ana Frank – zgodba za sedanjost. Gre za mednarodni projekt, ki je nastal po knjiĹžni predlogi Dnevnik Ane Frank in v katerega se je vkljuÄ?ila tudi Slovenija. Razstava na Osnovni ĹĄoli Gorica bo odprta do 19. aprila, potem se seli v Piran, na triindvajseto ĹĄolo, ki bo v Sloveniji gostila potujoÄ?o razstavo.

Navezuje se na Ĺživljenjsko zgodbo Ane Frank in njen dnevnik, ki ga je pisala med drugo svetovno vojno, ko se je morala skupaj s svojo druĹžino in znanci zateÄ?i v skrivaliĹĄÄ?e in ĹĄe na danes aktualne teme, kot so diskriminacija, krĹĄenje Ä?lovekovih pravic, empatija.

Po razstavi vodijo uÄ?enci ĹĄole, kar je posebnost razstave. Stari so toliko, kot je bila Ana Frank

v Ä?asu svojega doĹživljanja vojne.

Na vodenje so se temeljito pripravili s pomoÄ?jo dvodnevnega intenzivnega izobraĹževanja pod vodstvom ekipe vodje projekta

â?ą

Posebnost – po razstavi vodijo uÄ?enci

Monike MoÄ?nik iz Muzeja novejĹĄe zgodovine Ljubljana.

Vodili so tudi nas, ko smo jih v ponedeljek obiskali. ÂťAna Frank se je rodila 12. junija 1929 ‌,ÂŤ je zaÄ?ela Ema KaÄ?. Nadaljevala je Melina Delić: ÂťSkupaj z druĹžino se je zaradi razmer v NemÄ?iji preselila na Nizozemsko ...ÂŤ StaĹĄa PleĹĄnik je spregovorila o rasnih zakonih: ÂťVeljati so zaÄ?eli leta 1935, po njih je samo arijska rasa svetle polti, svetlih las in modrih oÄ?i veljala za polno vredne

drĹžavljane, za druge je Hitler menil, da so manj vredni, nevarni, ĹĄe posebej Judi ...ÂŤ Sumeja Kadrić: ÂťDruga svetovna vojna se je zaÄ?ela nekaj mesecev po Aninem 10. rojstnem dnevu, zato sta njena mati in oÄ?e upala, da ne pride tudi na Nizozemsko ...ÂŤ Tadej Polak: ÂťSestra Ane Frank je dobila poziv za delovno taboriĹĄÄ?e, vabo v smrt. Morali so se nekam skriti. OÄ?e je imel za to Ĺže pripravljeno skrivaliĹĄÄ?e v Amsterdamu. V njem je v groznem strahu Ĺživelo osem oseb ...ÂŤ Teodor Klosternik: ÂťAna Frank je spala na toplem, na vzmetnicah, imela je dovolj hrane, medtem ko so drugi Ĺ˝idje stradali in umirali od lakote zunaj.ÂŤ Ĺ˝iga Klep: ÂťNa petek, 4. avgusta 1944, je Ana doĹživela svoj najveÄ?ji strah. Odkrili so njihovo skrivaliĹĄÄ?e, jih odpeljali v taboriĹĄÄ?e, Ano in njeno sestro v delavno taboriĹĄÄ?e Bergen-Belsen, kjer sta zaradi tifusa in podhranjenosti umrli.ÂŤ Pia Jus: ÂťEdini, ki je vojno grozoto preĹživel, je bil Anin oÄ?e, ki je kasneje objavil njen dnevnik ...ÂŤ ÂťNa gostovanje razstave pri nas smo Ä?akali slabo leto. UÄ?enci z njo spoznavajo osebno zgodbo

deklice in tako laĹžje razumejo zgodovinski Ä?as. UÄ?itelji jih skuĹĄamo nauÄ?iti, jih seznaniti s tem, da so se v zgodovini dogajale grozne stvari, pa tudi dobre, tako laĹžje stvari ovrednotijo,ÂŤ pravi koordinatorica razstave na OĹ Gorica Andreja Ĺ ifer.

Zanimanje za razstavo je veliko, ne samo med uÄ?enci njihove ĹĄole, ampak tudi uÄ?enci drugih ĹĄol. RaÄ?unajo, da si jo bodo zagotovo ogledali uÄ?enci vseh velenjskih osnovnih ĹĄol in tudi z drugih, okoliĹĄkih. Tako kot nas jih bodo po njej vodili uÄ?enci.

Razstava je odprta tudi za javnost. Skupine si lahko naroÄ?ijo vodenje, posamezniki pa si lahko razstavo ogledajo v Ä?asu, ko je ĹĄola podprta. đ&#x;”˛

Rekli so â?ą Andreja Ĺ i-

fer: Živimo v druŞbi, v kateri je veliko nestrpnosti, diskriminacije, netolerance.

NiÄ? od tega ni dober obet za prihodnost nobene druĹžbe.

Ana Frank kaĹže prav na to, kam lahko pripeljejo negativni odkloni od humanizma in Ä?lovekovih pravic.ÂŤ

Nikar se ne pritoĹžujte na glas, saj boste s tem prilili olje na ogenj vsem, ki so ĹĄkodoĹželjni. Ja, tokrat ste res slabo izbrali. A kar ste skuhali, boste morali pojesti. PoÄ?akajte, da se reÄ? vsaj malo ohladi. Kar se tiÄ?e uspeha pri delu, karieri in vaĹĄega statusa v druĹžbi, bo vse odliÄ?no. Sedaj veste, da se bo vaĹĄ trud vendarle poplaÄ?al, poznalo se bo tudi na banÄ?nem raÄ?unu. ÄŒe vam bo ta teden uĹĄla kakĹĄna neprijetna beseda, ne bo niÄ? Ä?udnega. RazpoloĹženje vam bo nihalo kot na dobri gugalnici. Vsako prosto minuto izkoristite za uĹživanje v naravi. Preden greste spat, pa poskuĹĄajte odmisliti vse teĹžave, sicer bodo noÄ?i dolge in nemirne.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Tisti, ki ste zaljubljeni, boste v naslednjih dneh sreÄ?ni kot Ĺže dolgo ne. Tudi zato, ker ste dolgo hrepeneli po tem, kar trenutno Ĺživite. Ne bo vam veÄ? nerodno pokazati, koliko vam pomeni partner. Na poti do sreÄ?nega konca pa Ĺžal ne manjka ovir, kar dobro vesta oba. Vsi vajine zveze ne bodo odobravali, nekateri vama bodo zaÄ?eli metati polena pod noge. Strah vas bo, da vse skupaj preveÄ? idealizirate.

Kot kaĹže, ni tako. Resnica je, da bo tokrat ĹĄlo za pravo, iskreno ljubezen. Tisti, ki na pravo osebo in iskrice ĹĄe Ä?akate, pa boste ĹĄe Ä?akali. A ne prav dolgo. Ĺ˝elja po bliĹžini se Ĺže prebuja skupaj s pomladjo, sedaj le na ĹĄiroko odprite oÄ?i in opazujte!

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Zvezde vas opozarjajo, da v naslednjih dneh bolj pazite, kaj boste govorili, saj boste tudi veliko bolj gostobesedni kot sicer. Govorili boste tudi o stvareh, ki se vas sploh ne tiÄ?ejo. Ĺ e slabĹĄe je, da niso preverjene. Tega raje ne poÄ?nite, saj se igrate z ognjem, sploh, Ä?e govorite o sodelavcih. Imate veliko Ĺželja, a tudi dosti volje, idej in znanja, zato se raje lotite poslovnega projekta, ki ga Ĺže dolgo odlaĹĄate. ÄŒe bodo Ĺželje prehude, vam jih ne bo teĹžko zmanjĹĄati. Z denarjem pa ravnajte previdno, izdatki bodo veÄ?ji, kot ste raÄ?unali. Sploh, ker ste si pred kratkim Ĺže privoĹĄÄ?ili preveÄ?. PoÄ?utje bo moÄ?no odvisno od vremena.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

V naslednjih dneh se boste morali ukvarjati z drugimi in njihovimi teĹžavami, v katere se boste teĹžko vĹživeli. Zato ni izkljuÄ?eno, da boste tokrat krepko jezni sami nase, ker vas bodo sploh pregovorili, da jih reĹĄujete namesto njih. Zdelo se vam bo, da partnerju, ki vas bo nagovoril v to, preveÄ? popuĹĄÄ?ate. Pravzaprav bo to kar drĹžalo, saj se zgodba ponavlja. In to Ä?isto prepogosto. Res, da vam bo zameril, a partnerju le povejte, da naj ne meĹĄa veÄ? v svoje igrice. ÄŒe vas ne bo razumel, se resno vpraĹĄajte, kaj mu pomenite. Potem pa dobro premislite, kako naprej. Prepogosto Ĺživite v laĹži, da bi se ĹĄe lahko dobro poÄ?utili v svoji koĹži.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

To, da spet tekmujete s sorodniki in prijatelji, vas spravlja v slabo voljo. Z nekaterimi boste teĹžko drĹžali korak, kar bo razlog za piko na i. KonÄ?no boste prekinili nemalokrat neumno poÄ?etje. ÄŒe boste zmanjĹĄali potrebe, bo vaĹĄe Ĺživljenje laĹžje in lepĹĄe. ÄŒe ne, pa boste tako finanÄ?no zabredli, da svojih financ ĹĄe dolgo ne boste mogli spraviti v red. Zavedajte se, da viri vaĹĄih dohodkov trenutno niso najbolj zanesljivi. Kar se ljubezni tiÄ?e, bo vse v najlepĹĄem redu – konÄ?no je tu tudi koledarska pomlad, lepĹĄi in daljĹĄi dnevi pa bodo ĹĄe okrepili Ä?ustva, ki so res iskrena. Ĺ e veÄ? energije boste imeli, Ä?e se boste odloÄ?ili za spomladansko Ä?iĹĄÄ?enje telesa.

Tehtnica od 24. 9. do 23.10.

VaĹĄa Ĺželja, da konÄ?ate projekt, ki vam Ĺže nekaj mesecev jemlje preveÄ? energije, se bo konÄ?no uresniÄ?ila. ÄŒeprav vas bo ĹĄe nekaj dni strah, se bo izteklo po vaĹĄih Ĺželjah. Slutnja, da bo vse tako kot mora biti, bo torej tudi tokrat prava. Novico, povezano z vaĹĄim zdravjem, boste tokrat delili le z najbliĹžjimi, ki si bodo oddahnili skupaj z vami. NajveÄ? teĹžav pa boste imeli s tem, da se umirite in si priznate, da vam pravzaprav niÄ? ne manjka. Zato boste potrebovali ĹĄe nekaj tednov. Vmes se konkretno poskuĹĄajte lotiti projekta, ki bo v vaĹĄ dom prinesel bolj zdravo Ĺživljenje. Oba s partnerjem ga nujno potrebujeta.

Kadilci, poglejte svoje noge!

NiÄ? veÄ? Ĺžilnih amputacij - Za periferno arterijsko okluzivno boleznijo zboli v Sloveniji blizu 3000 ljudi, po ocenah je pri 200 do 300 bolnikih potrebna amputacija nog Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 16. marca – ZdruĹženje za Ĺžilne bolezni Slovenije je minuli petek petiÄ? organiziralo dan Ĺžil. Potekal je pod geslom Periferna arterijska bolezen nog in kajenje. Kadilci, preglejte svoje noge! NiÄ? veÄ? Ĺžilnih amputacij!

Preventivna akcija je bila namenjena osveĹĄÄ?anju ljudi o znakih periferne arterijske bolezni nog in vplivu kajenja na nastanek te bolezni. UdeleĹžencem pa so ob tej priloĹžnosti zdravstveni delavci merili ĹĄe krvni tlak, jih uÄ?ili tipanja pulza na nogah, jim izmerili pretoÄ?nost oĹžilja ter analizirali njihovo telesno teĹžo. Akcija je potekala na 21 toÄ?kah po drĹžavi, med drugim tudi v sejni sobi velenjskega zdravstvenega doma, izvajala pa sta jo kolektiv referenÄ?nih ambulant ter zdravstvenovzgojnega centra omenjenega velenjskega javnega zavoda in SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec.

Preventivna akcija je trajala ĹĄtiri ure, udeleĹžilo se je je 100 obÄ?anov, kar je – po besedah Ane Ĺ ikman iz velenjskega zdravstvenega doma – veliko. Zaradi razliÄ?nih dejavnikov so 54 obiskovalcem izmerili gleĹženjski impulz, od tega so jih 7 napotili na

posvet in nadaljnjo obravnavo k zdravniku. ÂťLjudje z udeleĹžbo na takih akcijah kaĹžejo doloÄ?eno skrb za svoje zdravje, mi pa jih tudi organiziramo za to, da pridobijo Ä?im veÄ? informacij o dejavnikih tveganja za nastanek bolezni, njenem razvoju, kako si lahko pomagajo in podobno.ÂŤ Periferna arterijska okluzivna bolezen velja za tihega ubijalca, saj je prisotna brez vidnih simptomov. Razvija se vrsto let in bolnik ne Ä?uti nobenih teĹžav. Po 55. letu ima blago obliko bolezni kar petina prebivalcev v razvitih drĹžavah. Po ocenah zboli za omenjeno boleznijo v Sloveniji bli-

zu 3000 ljudi na leto, pri 200 do 300 bolnikih je zaradi njenega napredovanja potrebna amputacija nog. Prav tako periferna arterijska bolezen ali bolezen zamaĹĄenih Ĺžil lahko povzroÄ?i smrtno nevarne zaplete, kot sta srÄ?ni infarkt in moĹžganska kap.

Po besedah Larise Matas, specializantke interne medicine SploĹĄne bolniĹĄnice Slovenj Gradec, geslo dneva Ĺžil ni izbrano po nakljuÄ?ju. ÂťKajenje je namreÄ? pri bolezni Ĺžil dejavnik tveganja ĹĄtevilka ena. Kar 80 odstotkov bolnikov kadi ali je nekoÄ? kadilo.ÂŤ Poleg kajenja sodijo mednje ĹĄe sladkorna bolezen, zviĹĄan krv-

Vsakega obiskovalca so nauÄ?ili tipanja pulza na rokah in nogah, pri tistih s simptomi in znaki bolezni so izmerili ĹĄe gleĹženjski indeks.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22.11.

ni tlak, vrednost holesterola v krvi, poveÄ?ana telesna teĹža in dejavniki, na katere pa ne moremo vplivati: spol, starost, dednost.

Matasova je ĹĄe dejala, da so za bolezen Ĺžil najbolj oÄ?itni trije znaki, in sicer boleÄ?ina v meÄ?ih noge Ĺže po 200, 300 metrih hoje, odsotnost pulzov na rokah in nartu nog ter mrzle noge. ÂťZ zdravim Ĺživljenjskim slogom, pravoÄ?asnim ukrepanjem lahko zmanjĹĄamo napredovanje bolezni in s tem tudi teĹžave, ki vplivajo na kakovost Ĺživljenja,ÂŤ je ĹĄe dejala Larisa Matas đ&#x;”˛

Rekli so â?ą Ana Koren: ÂťNe vidim razloga, da se ne bi udeleĹžila preventivnih akcij, Ä?e imam za preverjanje svojega zdravja to moĹžnost.

Vsak je sam odgovoren za svoje zdravje in tudi danaĹĄnjo priloĹžnost sem za to izkoristila, ne glede na to, da pazim pri prehrani, se veliko gibljem, rada sem v dobri druĹžbi, kar se mi zdi tudi ena od dobrih terapij. Z rezultati meritev sem zadovoljna.ÂŤ

Do konca marca bodo vse naravne sile in tudi dobre zvezde konÄ?no na vaĹĄi strani.

Sami pa boste morali poskrbeti, da vam ne bo dolgÄ?as in da boste uĹžili vsak dan posebej. Tega paÄ? nihÄ?e ne more namesto vas. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni s svojimi zahtevami, Ĺželjami in idejami. Drugi bodo v tem Ä?asu predvsem vaĹĄi spremljevalci, z njimi se ne boste Ĺželeli ukvarjati. Naslednji dnevi bodo tudi polni odliÄ?nih idej.

Naenkrat boste vedeli tudi, kako izboljĹĄati stanje na banÄ?nem raÄ?unu. ÄŒe se boste lotili nakupa ali prodaje nepremiÄ?nine, tega ne poÄ?nite sami. PoiĹĄÄ?ite pomoÄ? najboljĹĄega strokovnjaka v vaĹĄi bliĹžini.

Strelec od 23. 11. do 21.12.

Od nedelje dalje vas Ä?aka nekaj napornih dni in nujnih obveznosti. Vse bo teklo dobro, zato se vam bo samozavest, ki ste jo izgubili predvsem zaradi partnerjevih oÄ?itkov, vrnila v nekaj dneh. Napori pa ne bodo tako hitro pozabljeni, saj vas bo vse skupaj tudi telesno utrudilo. V marcu se Ĺžal ĹĄe ne boste umirili. Za druga, bolj vedra podroÄ?ja v Ĺživljenju, boste zaÄ?eli skrbeti sredi prihodnjega tedna, ko bo najhujĹĄe Ĺže za vami. Na ljubezenskem podroÄ?ju bo vsak dan manj nemira, tudi zato, ker si boste konÄ?no vzeli veÄ? Ä?asa za partnerja. Le nase boste ĹĄe vedno rahlo pozabljali. To boste obÄ?utili tudi na poÄ?utju. VaĹĄe telo potrebuje veÄ? tekoÄ?ine.

Kozorog od 22. 12. do 20.1.

NajveÄ?ja Ĺželja bo, da se umirite. Strah vas bo, da ne boste pravoÄ?asno konÄ?ali dela, ki vam veliko pomeni. Strah vas bo tudi, da bi kaj pomembnega spregledali.

To sicer ni v vaĹĄi naravi, saj se po navadi s takimi reÄ?mi ne obremenjujete. Tokrat pa dobro veste, da gre tudi za projekt, ki lahko moÄ?no spremeni vaĹĄo in druĹžinsko prihodnost. ReĹĄitev se bo nakazala v ponedeljek, ko boste dobili dobro uradno novico. Dobro veste, da ste le vi tisti, ki bo izbral, kako se bo vrtel vaĹĄ svet. NiÄ? veÄ? vam ne morejo vzeti, zato se ne bojte.

MoĹžne so teĹžave z zobmi. Kdaj ste nazadnje obiskali svojega zobozdravnika? NaroÄ?ite se ĹĄe danes!

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Pred vami je nekaj mirnih dni, Ä?esar trenutno ĹĄe ne verjamete. A vse, kar v preteklosti ni bilo tako kot ste Ĺželeli, se bo konÄ?no postavilo na svoje mesto. V teh dneh si boste zato rekli, da je Ĺživljenje lepo in da ga morate ĹĄe bolj uĹživati. Pa ne s poleĹžavanjem na kavÄ?u ali postelji, ampak aktivno, v naravi. Postali boste bolj previdni in manj zaupljivi, saj si ne Ĺželite, da se to, kar ste doĹživljali, ĹĄe kdaj ponovi. Vsaka ĹĄola nekaj stane, vaĹĄa pa se je k sreÄ?i dobro iztekla. Partner bo imel manjĹĄo osebno krizo. Potrudite se, da mu jo olajĹĄate. Prav vi ste tisti, ki imate to moÄ?, drugim ne bo pustil blizu. Sobota bo romantiÄ?na.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Planeti vam v teh dneh napovedujejo velike premike na poslovnem podroÄ?ju in na podroÄ?ju ljubezni. Zna se zgoditi, da boste zaÄ?eli novo razmerje ali pa se bo v obstojeÄ?em dogajalo kaj zelo dramatiÄ?nega, vendar po vaĹĄih Ĺželjah in priÄ?akovanjih. Boste pa vseeno nekoliko zmedeni. Ne boste namreÄ? vedeli, kaj delate prav in kaj narobe. Naj vas ne bo strah, vpraĹĄajte tiste, ki to vedo. Zato ne boste izpadli nesposobni. Poslovne odloÄ?itve bodo plod dolgega tehtanja in preraÄ?unavanja. Res bo tvegana, a kmalu se bo izkazalo, da bo prava. Ljudem, ki vam jemljejo energijo, zaprite vrata!

Naš čas, 22. 3. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

22. marca

06.00 07.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.30 14.30 15.00 15.50 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.50 23.30 01.25 01.50 02.20 03.15

06.30 07.00 07.05 07.10 07.35 07.40 07.50 07.55 08.10 08.50 09.30 10.30 12.35 14.40 16.05 18.05 18.40 19.00 19.05 19.25 19.55 20.30 22.35 00.35 01.25 02.30 03.55 05.20

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.25 7.50 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.35 0.35 1.25 2.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.00 11.00 12.00 12.30 12.55 15.30 15.55 16.55 17.15 17.20 17.55 18.00 18.20 18.25 18.50 18.55 19.55 20.00 21.15 21.20 22.05 23.05 23.30

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd.

Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, petih, šport, vreme Akcent: Gospodarske nagrade skozi čas Slovenci v Italiji Brez meja, odd. TV Lendava Prava ideja: Šotori Petre Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek: Muzej za mir Zu, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Bančna luknja, 2. del Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Osmi dan Resna igra, kopr. film Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Minka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Primer za prijatelje, ris.

Gozdna druščina, ris. Živalski čira čara, ris.

Zlatko Zakladko: Zeliščni vrt v Špitaliču Na lepše Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser.

Hišica v preriji, am. nad.

Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, kvalifikacije, prenos iz Planice Dobro jutro Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), prenos iz Tjumna Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - moški, kratki program, posnetek iz Milana Magazin Fifa - Pot v Rusijo Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Mulčki, ris.

Veliki skok, kratki dok. film iz Slovenije Čudovita Japonska, jap. nan.

Nesmrtni, odd. o športnih velikanih Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - športni pari, prosti program, prenos iz Milana Strelec - krvava pogodba, kopr. film Slovenska jazz scena: Podoba Slovenije: Anders Bergcrantz group Glasbeni spoti Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, kvalifikacije, posnetek iz Planice Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), posnetek iz Tjumna Glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Grozni Gašper, ris.

Oddbods, ris.

Winx klub, ris.

Hotel 13, 2. sez., 48. del Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 103. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 140. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 1. del Usodno vino, 1. sez., 57. del Jaz sem Luna, 2. sez., 14. del Padli angel, 1. sez., 104. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 2. del Resnične ljubezni, 1. sez., 141. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 14. del Moja boš, 1. sez., 92. del 24UR zvečer Riviera, 1. sez., 3. del Hiša iz kart, 4. sez., 8. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 14. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Skrbimo za zdravje, Priprava na porod in babištvo Pop corn, Samuel Lucas, Mambo kings Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2555. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Nanovo Svet kriptovalut. Kaj je blockchain?

Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, Sekstakord, Frajerke Regionalne novice Kmetijski razgledi Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

22. marca 2018

Sobota,

23. marca

06.00 07.00 10.05 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.05 00.50 01.15 02.10

06.30 07.00 07.05 07.10 07.35 07.40 07.50 07.55 08.00 08.05 08.25 09.15 10.00 10.40 11.05 12.45 13.25 14.30 17.00 18.15 20.15 23.00 00.45 01.55 03.35 05.25

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 22.40 0.30 2.20 2.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 12.10 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, petih, šport, vreme Bančna luknja, 2. del Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, tednik za mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd.

Na lepše Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Hitlerjev Hollywood, nem. dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Minka, ris.

Telebajski, lutk. nan.

Primer za prijatelje, ris.

Gozdna druščina, ris. Živalski čira čara, ris.

Vse najboljše za rojstni dan, ris.

Vetrnica: Glasbeni inštrumenti Iz popotne torbe: Jutranje napake Beneški Koper od 13. do 18. stoletja, dok. odd.

Sledi, dok. odd. TV Maribor O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Dobro jutro Dober dan Nova Planica, dok. film Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, prenos iz Planice Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), posnetek iz Tjumna Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - plesni pari, kratki ples, posnetek iz Milana Nogomet - prijateljska tekma, Avstrija : Slovenija, prenos iz Celovca Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - ženske, prosti program, posnetek iz Milana Glasbeni spoti Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, posnetek iz Planice Nogomet - prijateljska tekma, Avstrija : Slovenija, posnetek iz Celovca Glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Grozni Gašper, ris.

Oddbods, ris.

Winx klub, ris.

Hotel 13, 2. sez., 49. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 104. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 141. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 2. del Usodno vino, 1. sez., 58. del Jaz sem Luna, 2. sez., 15. del Padli angel, 1. sez., 105. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 3. del Resnične ljubezni, 1. sez., 142. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 15. del Moja boš, 1. sez., 93. del 24UR zvečer Eurojackpot Nora Roberts: Točno opoldne, ameriški film Foto studio, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža, Sekstakord, Frajerke Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2556. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Pop corn, Samuel Lucas, Mambo kings 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Videostrani, obvestila

Nedelja,

24. marca

06.00 07.00 07.20 07.40 08.05 08.25 08.40 08.50 09.10 09.20 10.05 10.20 10.50 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.25 14.50 15.20 15.50 17.00 17.20 17.40 18.00 18.30 18.35 18.40 18.45 18.55 19.00 20.00 21.15 21.45 22.45 23.20 01.20 01.45 03.15 04.10

Kultura, odmevi Srečo kuha Cmok: Tista o šmornu Biba se giba, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Sporočilo v steklenici, dok. ser. Čudogozd, igrane domiš. zgodbe Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Armanova skrivnost, nem. nad.

Mulčki, ris.

Male sive celice, kviz Infodrom, tednik za mlade Osvežilna fronta: Spletni vplivneži ali influencerji Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Iztok Mlakar Tednik NaGlas Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Mame, slov. nan.

Ambienti Profil Cesarjev kuhar, japonska ser.

Poročila ob petih, šport, vreme Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser.

Popolna družina, hum. nan.

Kuharija na kubik, kuharska odd.

Ozare Miriam, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Koyaa - Divji ležalnik, ris.

Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz Bučke, izmišljene novice Zapuščina, danska nad.

Poročila, šport, vreme Dobrodošli v New Yorku, am. fr. film Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal

25. marca

07.00 07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.10 08.15 08.20 08.25 08.30 08.40 08.50 09.05 09.25 09.35 10.05 10.15 10.40 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.25 16.45 17.00 17.20 18.40 18.45 18.55 19.00 20.00 20.30 21.20 21.50 22.20 00.15 00.25 00.55 01.45

06.30 07.00 09.05 09.30

05.20

10 domačih Najboljše jutro Čarokuhinja pri atu: Španija Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, ekipno, prenos iz Planice Na lepše Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), prenos iz Tjumna Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - moški, prosti program, posnetek iz Milana Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (Ž), prenos iz Tjumna Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), vključitev v prenos iz Oberstdorfa Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, ekipno, posnetek iz Planice Hišica v preriji, am. nad.

Infodrom, tednik za mlade Osvežilna fronta: Spletni vplivneži ali influencerji Monika, kratki dok. film iz Slovenije Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - plesni pari, prosti ples, posnetek iz Milana Pot na SP v nogometu Derren Brown: Veliki rop umetnine Glasbeni spoti Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, ekipno, posnetek iz Planice Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.35 7.50 8.15 8.40 9.05 9.15 9.40 10.05 10.20 11.20 12.20 13.20 13.35 15.25 17.55 18.55 18.58 20.00 21.15 23.05 0.50 3.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke), ris.

Dibo, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Super krila, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Mia in jaz, ris.

TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 11. del Jaz sem Luna, 2. sez., 12. del Jaz sem Luna, 2. sez., 13. del TV prodaja Skrbništvo, ameriški film Zvezde plešejo Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Matere in hčere, ameriški film Skrbništvo, ameriški film Wall Street, ameriški film Zvoki noči

12.20 12.55 13.45 14.55 15.40 16.30 17.55 18.55 19.05 19.35 20.00 23.00 23.30 00.50 01.55

08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 09.50 10.50 11.15 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 21.45 21.50 23.20 23.45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš Videospot dneva Napovedujemo Popotniške razglednice, Nova Zelandija Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža, Sekstakord, Frajerke Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (234) Nanovo Svet kriptovalut. Kaj je blockchain?

Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2557. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Vabimo k ogledu Štirje letni časi z Biseri, posnetek 2. dela koncerta Napovedujemo Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Živ žav Telebajski, lutk. nan. Čarli in Mimo, ris.

Minka, ris.

Penelopa, ris.

Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Miriam, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Tabaluga, ris.

In to je vse!, ris.

Gumbek in Rjavček, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Džamila in Aladin, ang. nan.

Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Moški – ženska, edina v različnosti Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd.

Eva in Leon, fran. film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket In to je vse!, ris.

Dobrodošli pri Jonu, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Mame, slov. nan.

Intervju: Slavenka Drakulić Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd.

Poročila, šport, vreme Pričevalci: Boris Pahor - slovenska vest stoletja, 1. del, dok. odd.

Za lahko noč: Mladi slovenski balet: Gusar, pas de deux, plešeta Alena Medič in Yujin Muraishi Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

06.30 Duhovni utrip 06.45 Koda, izob. odd.

07.20 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, novozel. dok. ser.

07.45 Glasbena matineja: Vokalna skupina Plamen iz Toronta, koncert ob 25-letnici 08.30 Hišica v preriji, am. nad.

09.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, prenos iz Planice 12.35 Slastna kuhinja: Cezarjeva solata s piščancem 12.50 Svetovni popotnik: Cesta 40: Andi 13.55 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (M), prenos iz Tjumna 14.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), vključitev v prenos iz Oberstdorfa 15.55 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (Ž), prenos iz Tjumna 16.50 Rokomet - kvalifikacije za EP (Ž) - Slovenija : Islandija, prenos iz Celja 18.20 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, posnetek iz Planice 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Zgodba o Bogu: Stvarjenje, am. dok. ser.

20.55 Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - revija, posnetek iz Milana 23.00 Ambienti 23.30 Bučke, izmišljene novice 23.55 Kdo bi vedel, zabavni kviz 01.10 Glasbeni spoti 02.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, posnetek iz Planice 04.05 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (M), posnetek iz Tjumna 05.20 Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.35 7.50 8.15 8.40 9.05 9.25 9.35 10.00 10.25 10.50 11.05 12.05 13.05 13.20 15.15 17.00 18.15 18.55 18.58 20.00 22.30 0.40 2.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke), ris.

Dibo, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Super krila, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Maša in medved, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Mia in jaz, ris.

Mary-Kate in Ashley, ris.

TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 14. del Jaz sem Luna, 2. sez., 15. del TV prodaja Matere in hčere, ameriški film Princ in jaz 4, ameriški film Ljubezen po domače Vrtičkanje 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Lepotilni salon, ameriški film Jaz, jaz in jaz, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (233), Sonček obešanka 09.55 Napovedujemo 10.00 2556. VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 2557. VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Ko lutke oživijo, oddaja ob svetovnem dnevu lutk 13.00 Skrbimo za zdravje, Priprava na porod in babištvo 14.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.50 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje 15.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.45 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Kraljeva čajanka 18.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Sekstakord, Frajerke 21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.15 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

26. marca

06.10 07.00 10.15 10.45 11.20 12.05 12.25 13.00 13.30 14.30 15.00 15.35 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.35 00.40 01.05 02.00

06.30 07.00 07.05 07.10 07.35 07.40 07.55 08.00 08.05

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Kuharija na kubik, kuharska odd.

10 domačih Vem!, kviz NaGlas Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum: Pametni novi svet?

S-prehodi Dober dan, Koroška Osmi dan Z glasbo in s plesom: Operne arije: Mezzosopranistka Monika Bohinec Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Čist zares, mlad. dok. ser.

Novice Young Village Folk: Služba v divjini - haskiji in naravna dediščina so izziv, da si ustvariš delovno mesto Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Pisave: Slavenka Drakulić, Lukas Bärfuss in Maylis de Kerangal Glasbeni večer: Mate Bekavac, Zbor in Orkester SF, KZ Dekor in Vladimir Kulenović Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

00.25

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Minka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Primer za prijatelje, ris.

Gozdna druščina, ris. Živalski čira čara, ris.

Minka, ris.

Sprehodi v naravo: Drevesa po krošnjah Časoples, plesna odd.

Aktivatorji: Pravica za vse Daulagiri, dok. film Trojanke, dr. Svetlana Slapšak, dok. film Dobro jutro Ljudje in zemlja, izob odd. TV Maribor Izzivi – obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor Halo TV Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Čudogozd, igrane domiš. zgodbe Animiranka, anim. pravljica Minka, ris.

Bukvožerček, otroška odd. o knjigah Čudovita Japonska, jap. nan.

Svetovni popotnik: Cesta 40: Patagonija Inšpektor Banks, brit. nad.

Broadchurch, brit. nad.

Obleganje Sarajeva, fran. dok. odd.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.30 1.25 2.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Grozni Gašper, ris.

Oddbods, ris.

Winx klub, ris.

Hotel 13, 2. sez., 50. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 3. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 105. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 142. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 59. del Moja boš, 1. sez., 93. del Jaz sem Luna, 2. sez., 16. del Padli angel, 1. sez., 106. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 4. del Resnične ljubezni, 1. sez., 143. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 16. del Moja boš, 1. sez., 94. del 24UR zvečer Riviera, 1. sez., 4. del Hiša iz kart, 4. sez., 9. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 15. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.15 09.10 09.40 10.50 12.00 14.50 16.00 16.30 17.15 18.10 18.40 18.55 19.05 19.15 19.20 19.30 20.00 20.55 21.50 22.45

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 23.25 23.50

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2557. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop corn, Samuel Lucas, Mambo kings Napovedujemo Odprta tema: Neizvajanja pravnomočnih odločb o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Aktualno: 50 let Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem Regionalne novice Štirje letni časi z Biseri, posnetek 2. dela koncerta Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

27. marca

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Moški – ženska, edina v različnosti 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio City 14.40 Kino Fokus 15.00 Lučka, odd. TV Lendava 15.30 Kalimero, ris.

15.40 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 16.00 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Koda, izob. odd.

17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Kjer bom doma, avstral. nad.

20.55 Morja – skrivnost izginule plastike, fran. dok. odd.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.05 Pričevalci: Ivo in Teja Bavčar 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.30 Info-kanal

28. marca

06.00 07.00 10.05 11.00 11.35 11.50 12.25 13.00 13.30 14.35 15.00 15.35 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 23.55 00.35 01.00 02.00

06.30 07.00 07.05 07.10 07.35 07.40 07.55 08.00 08.15 08.40 09.10 09.50 11.00 11.35 14.10 14.55 15.10 16.30 17.15 18.10 18.40 18.55 19.20 19.55 22.20 23.20 00.55 02.00 03.45

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.45 1.35 2.10

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.30 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 21.30 21.35 22.05 23.05 23.30

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Minka, ris.

Telebajski, lutk. nan.

Primer za prijatelje, ris.

Gozdna druščina, ris. Živalski čira čara, ris.

Srečo kuha Cmok: Tista o šmornu Martina in ptičje strašilo: Velikonočni zajec Village Folk: Srečni pujsi, dok. ser.

Slovenski magazin Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu Čarokuhinja pri atu: Tajska Kdo bi vedel, zabavni kviz Halo TV Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Čudovita Japonska, jap. nan.

Nogomet - prijateljska tekma, Slovenija : Belorusija, prenos iz Ljubljane Mejniki zvoka, am. dok. ser.

Ime mi je Nasilje, grško-fr. film Glasbeni spoti Nogomet - prijateljska tekma, Slovenija : Belorusija, posnetek iz Ljubljane Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Grozni Gašper, ris.

Oddbods, ris.

Winx klub, ris.

Hotel 13, 2. sez., 51. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 4. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 106. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 143. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 60. del Moja boš, 1. sez., 94. del Jaz sem Luna, 2. sez., 17. del Padli angel, 1. sez., 107. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 5. del Resnične ljubezni, 1. sez., 144. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 17. del Moja boš, 1. sez., 95. del Preverjeno 24UR zvečer Hiša iz kart, 4. sez., 10. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 16. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Aktualno: 50 let Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2558. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Gospodarstveniki: mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vabimo k ogledu Kmetijski razgledi Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

06.30 07.00 07.05 07.10 07.35 07.40 07.50 07.55 08.15 09.00 09.50 11.00 11.35 13.55 14.40 16.00 16.30 17.15 18.10 18.40

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan: Iz mariborskega studia Vem!, kviz Slastna kuhinja: Goveja rulada z omako Pisave: Slavenka Drakulić, Lukas Bärfuss in Maylis de Kerangal Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: Slavenka Drakulić Duhovni utrip Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice, kviz Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Dobrodošli pri Jonu, ris.

Mimi in Liza, ris.

Dobrodošli pri Jonu, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Žejna srca, ind. film Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Sveto in svet Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

22.20 22.55 00.10

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Minka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Primer za prijatelje, ris.

Gozdna druščina, ris. Živalski čira čara, ris.

Ribič Pepe: Marko skače Lučka, odd. TV Lendava 10 domačih Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan: Iz mariborskega studia Vikend paket Ambienti Halo TV Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Profesor Pustolovec, poučna odd. Čudovita Japonska, jap. nan. Žrebanje Lota Na utrip srca: Mstislav Rostropovič - neupogljivi lok, fran. dok. film Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Bleščica, odd. o modi Prevara, ameriška nad.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.35 0.40 1.35 2.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Grozni Gašper, ris.

Oddbods, ris.

Winx klub, ris.

Hotel 13, 2. sez., 52. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 5. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 107. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 144. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 61. del Moja boš, 1. sez., 95. del Jaz sem Luna, 2. sez., 18. del Padli angel, 1. sez., 108. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 6. del Resnične ljubezni, 1. sez., 145. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 18. del Moja boš, 1. sez., 96. del 24UR zvečer Riviera, 1. sez., 5. del Hiša iz kart, 4. sez., 11. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 17. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 10.55 11.15 15.30 15.55 16.55

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2558. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Aktualno: 50 let Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (UI 235) Krava na mesecu, gledališka predstava Vrtca Velenje Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Razvoj Bolnišnice Topolšica Regionalne novice Pop corn Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

19.00 19.20 19.50 20.05 21.30

17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

NaĹĄ Ä?as, 22. 3. 2018, barve: CMYK, stran 21

KUMERDEJ, Mojca: Temna snov od – Odrasli / 821.163.6-32 Slovenska kratka proza Temna snov je zbirka enajstih novel slovenske pisateljice Mojce Kumerdej. V njih najdemo nepojasnjene in nerazumne skrivnosti, ki v isti meri protagoniste privlaÄ?ijo in odbijajo. Zaradi svojih globokih potlaÄ?enih nemoralnih gonov vÄ?asih izgubijo celo svojo duĹĄo. V zgodbah se sreÄ?amo s tabuji – smrt, darovanje organov, zloraba otrok, izkoriĹĄÄ?anje delavcev, serijski mori-

VELENJE

– preizkuťeno dober!

REZMAN, Peter: Nujni deleĹži ozimnice od - Odrasli / 821.163.6-32 Slovenska kratka proza Zbirka Nujni deleĹži ozimnice vsebuje ĹĄtiri krajĹĄe zgodbe: Dan, Brez obresti, Vezana vloga, Ostanki za Ĺžlahto. Dogajanje v vseh zgodbah je umeĹĄÄ?eno na primestno obmoÄ?je. Iz njih veje pohlep po materialnih dobrinah. V noveli Dan oÄ?e okleva pri dveh odloÄ?itvah: ali naj premladi hÄ?eri prepusti odloÄ?itev o tem, da obdrĹži otroka in se poslediÄ?no poda v materialno negotovost; obenem pa ga bega tudi laÄ?na potepuĹĄka psica, ki se potika okoli njegovega doma – naj ji nasuje briketov in prekine njeno lakoto ali raje ne ...? V Brez obresti spoznamo prijateljstvo med upokojenim profesorjem ter njegovim bivĹĄim uÄ?encem, ki izpuhti v zrak, ko postane jasno, da ima profesor

lec, vohun, robot ... Vsaka se nas dotakne na drugaÄ?en naÄ?in, vsekakor pa ob nobeni ne ostanemo hladnokrvni. Zaznamo tudi duhovitost, ki se vÄ?asih bolj, drugiÄ? manj prikrade na povrĹĄje. AvtoriÄ?ina posebnost ter globoka prefinjenost nas vodita od zaÄ?etka do konca te presunljive knjige. ÂťLahko si predstavljam boleÄ?ino, ki spremlja umirajoÄ?e in njihove bliĹžnje. A Ä?as dolgotrajnega umiranja je priloĹžnost, zadnja priloĹžnost za izrekanje tistega, kar je leta ostajalo nemo in kar Ĺže dolgo ali nikoli ni bilo izreÄ?eno. Z nenadno smrtjo, ki nepriÄ?akovano zareĹže v Ĺživljenje, pa je konec vsega, tudi Ä?asa za popravke. Bolj kot smrt me bolijo besede, povrĹĄno in nepremiĹĄljeno izreÄ?ene besede tistega hladnega januarskega jutra, pa tudi one druge, ki bodo za vedno ostale neizreÄ?ene - moje in njegove neizreÄ?ene besede.ÂŤ (novela ÄŒas potem) Gospa Mojca Kumerdej bo gostja ob osrednji prireditvi NoÄ?i knjige, ki jo pripravljamo v naĹĄi knjiĹžnici 23. aprila. Takrat in nato ĹĄe mesec dni bo na ogled tudi razstava o pisateljici na osrednjem razstaviĹĄÄ?u.

bogate prihranke. Zgodba se nato zaplete kot kriminalka. Vezana vloga oriĹĄe dementnega oÄ?eta ter mamo, ki skrbi zanj; sina pa bolj kot njuno poÄ?utje zanimajo finanÄ?ne rezerve, ki ju imata starĹĄa. Ostanki za Ĺžlahto so izjemno dober opis tega, kaj se ob istoÄ?asnem dogajanju preteka v moĹžganih udeleĹženih. Za mizo doma sorodniki Ä?akajo na Ĺžaro pokojnice. Njihove misli so bolj usmerjene v zamere, ki tlijo med njimi kot v Ĺžalost, da so izgubili bliĹžnjo osebo. ÄŒakajo na njeno zapuĹĄÄ?ino, vsi raÄ?unajo nanjo.

Zgodbo ĹĄe zaokroĹži soseda, ki skozi okno svoje hiĹĄe opazuje dogajanje in si prav tako po svoje tolmaÄ?i videno.

WINTER, Claudia: MareliÄ?ni poljubi

SCOTT, Nikola: Materina senca

od – Odrasli / 821-311.2 DruŞbeni romani

od – Odrasli / 821-311.2 DruŞbeni romani

Lahkoten roman, ki nas popelje v Italijo, med druĹžino, ki ima v lasti nasad marelic ter tratorio Tre camini. Glavni akterji se sreÄ?ajo na precej nenavaden naÄ?in. NemĹĄka kulinariÄ?na novinarka Hanna napiĹĄe kritiko italijanske restavracije, ki jo je obiskala.

Zaradi tega njena lastnica Giuseppa Camini doĹživi srÄ?ni infarkt ter umre. Po spletu nakljuÄ?ij njena Ĺžara pristane prav v rokah Hanne. Z velikim obÄ?utkom krivde se novinarka poda na pot v Italijo, da vrne Ĺžaro potomcem ter se za dejanje osebno opraviÄ?i. Tam naleti na starkinega vnuka Fabrizia, ki je natanko takĹĄen moĹĄki, ki jih Hanna ne mara. Ampak zaradi obÄ?utka krivde privoli celo v poroko z njim, saj bi le-ta zaradi oporoke koristila obema. Zgodba se popolnoma zaplete, ko med njima vzklijejo moÄ?na Ä?ustva, ki pa vse prej kot to, kar bi si Ĺželela ...

Lahkotna ljubezenska romanca, ki nas vodi po sonÄ?ni Italiji in preko besede kar okuĹĄamo njihove sonÄ?ne dobrote. Na koncu knjige so dodani ĹĄtirje recepti, o katerih beremo v romanu. Nonin kunec z marelicami

ÄŒetrtek, 22. marec 10.00 Vila Bianca Projekt Smart Commuting: Dnevna mobilnost – pametne reĹĄitve?

10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Notranja preobrazba 16.30 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Trening starĹĄevstva: ÄŒustvena inteligenca v vzgoji 17.00 AZ Ljudska univerza Velenje Bachove cvetne esence za prebuditev in harmonijo 19.00 Galerija Velenje Refleksije: pregledna razstava Borisa Jesiha, odprtje razstave 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Potepanje po Nepalu, potopisno predavanje 20.30 Max klub Velenje Ajda Stina Turek Quartet, 5. koncert Max klub jazz festivala 2018

Petek, 23. marec 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica uporabe pametnih telefonov 17.00 Gasilski dom Ĺ kale VelikonoÄ?ne delavnice: Izdelovanje snopov 18.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga – Vinko Moderndorfer: Kit na plaĹži 19.00 Galerija Fbunker Odprtje fotografske razstave AljoĹĄe VidetiÄ?a 20.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Maturantski ples Ĺ ole za rudarstvo in varstvo okolja, Strojne ĹĄole, Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole ter Ĺ ole za storitvene dejavnosti Velenje 21.00 eMCe plac Turnir v roÄ?nem nogometu

Sobota, 24. marec

Zgodba mladega dekleta, ki se zaljubi v prepovedanega fanta. Elisabeth je preprosto dekle, on sin v druĹžini iz visokih krogov. Ljubezen je moÄ?na, vzajemna, vihrava. KonÄ?a se z dekletovo zanositvijo in fantovo poroko z drugo nevesto. Na svet prideta dvojÄ?ici, ki ju takoj po porodu loÄ?ijo. Deklici v otroĹĄtvu in tudi kasneje v mladih letih niti pomislita ne, da imata nekje sestro dvojÄ?ico. Ob tem nenadnem spoznanju pa se vsuje plaz dogodkov, obÄ?utij ter novih spoznanj o njuni skupni zgodovini.

Zakaj? Kdo se je odloÄ?il za loÄ?itev malih deklic? In kdo je izbral tisto, ki so jo oddali v posvojitev? NeĹĄteto vpraĹĄanj in nezaceljenih ran, ki se odpirajo, vse dokler ne pride resnica na dan.

V knjigi se ves Ä?as prepletajo zgodba matere (v obliki dnevnika) ter zgodbi njenih hÄ?era. Vse je minljivo, vendar odloÄ?itve v preteklosti ĹĄe kako odzvanjajo v sedanjosti! đ&#x;”˛

Stanka Ledinek

CITY CENTER Celje • • • • •

21

PRIREDITVE

22. marca 2018

ÄŒetrtek, 22.3. BiotrĹžnica Petek, 23.3. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica Nedelja, 25.3. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – KokoĹĄ in jajce Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 25.3.2018 na osrednjem prostoru - Bonton za male lumpe v izvedbi GledaliĹĄÄ?a BIÄŒIKLETA • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

8.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 10.30 Galerija Velenje Galerijska sobotnica: Pirhi malo drugaÄ?e 15.00 Grilova domaÄ?ija VelikonoÄ?na ustvarjalnica na Grilovi domaÄ?iji 17.00 Velenjski grad

Pomladni koncert Zarje Ĺ oĹĄtanj – To nedeljo, 25. marca, pripravlja Pihalni orkester Zarja tradicionalni koncert. V nasprotju s prejĹĄnjimi leti, ga tokrat ne posveÄ?ajo le materinskemu dnevu, temveÄ? pomladi.

Kot so pojasnili, Ĺželijo Ĺže z imenom koncerta sporoÄ?iti, da so na njem dobrodoĹĄli vsi. V okviru koncerta se bo na odru ĹĄoĹĄtanjskega kulturnega doma predstavilo okrog 60 glasbenikov Pihalnega orkestra Zarja, program pa bo popestril vokalni oktet ter pevka Natalija. Prireditev bo v nedeljo ob 18. uri, vstop pa je prost.

LEO DA VINCI: MISIJA MONA LISA Leo Da Vinci: Mission Mona Lisa, sinhronizirana animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 80 minut (Italija) ReĹžija: Sergio Manfio Slovenski glasovi: Miha Rodman, Luka Markus Ĺ tajer, Nina Kaludjerović, UroĹĄ Buh, Ĺ˝iha BuniÄ?, MaĹĄa Tiselj Sobota, 24. 3., ob 18.00 Nedelja, 25. 3., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

JAZ, TONYA I, Tonya, Biografska ĹĄportna drama, 119 minut (ZDA) ReĹžija: Craig Gillespie Igrajo: Margot Robbie, Caitlin Carver, Sebastian Stan, Mckenna Grace, Allison Janney, Bojana Novakovic Petek, 23. 3., ob 18.00 Nedelja, 25. 3., ob 20.30

Sobotni glasbeni popoldnevi na Velenjskem gradu 20.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Maturantski ples Gimnazije Velenje 21.00 eMCe plac Klubski veÄ?er: DJ Kiddo

Nedelja, 25. marec 8.30

Pri cerkvi sv. JoĹžefa v Ĺ kalah 8. JoĹžefov sejem in 4. sreÄ?anje godovnikov v Ĺ kalah 13.00 Efenkova 61 b, Velenje Vegetarijansko kosilo za zdravje in druĹžbo, kuharska delavnica 16.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ujemi Ĺžarek, koncert ansambla Ĺ˝arek ob izidu CD-ploĹĄÄ?e

Ponedeljek, 26. marec 13.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Brainbox, neformalno druĹženje 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Teden pisanja z roko 2018: Skrita sporoÄ?ila v pisavi otrok in odraslih

Torek, 27. marec 8.00

9.30 10.00 17.00 17.30

17.30 18.00 17.00

Mestna obÄ?ina Velenje, sejna dvorana 27. seja Sveta Mestne obÄ?ine Velenje Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Borisa Jesiha AZ Ljudska univerza Velenje ItalijanĹĄÄ?ina ob kavi Vila RoĹžle Torkova peta: Velika noÄ?, ustvarjalnica za otroke in odrasle Dom kulture Velenje, velika dvorana Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline, 35. zakljuÄ?na prireditev VeÄ?namenski dom v Vinski Gori Proslava ob dnevu Ĺžena in materinskem dnevu Velenjski grad Klepet pod arkadami z gostjo Marijo Kuzman KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku

Sreda, 28. marec 9.00

AZ Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a niÄ? namesto vas 11.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija

Pirhi malo drugaÄ?e V soboto, 24. marca, bodo ob 10.30 v Galeriji Velenje pripravili prazniÄ?no obarvano delavnico v duhu prihajajoÄ?e velike noÄ?i, s katero bodo obudili del kulturne dediĹĄÄ?ine. UdeleĹženci bodo izdelali prav posebna velikonoÄ?na jajca in se hkrati seznanili z roÄ?nim polstenjem volne oziroma filcanjem, ki velja za eno najstarejĹĄih tehnik tekstilne umetnosti. Delavnico bosta vodili likovna pedagoginja Nina Cvirn in akademska slikarka UrĹĄula SkornĹĄek. Zanimiva velikonoÄ?na delavnica pa bo prav tako v soboto

OGNJENI OBROÄŒ: VSTAJA Pacific Rim: Uprising, akcijski pustolovski film, 111 minut (ZDA) ReĹžija: Steven S. DeKnight Igrajo: John Boyega, Scott Eastwood, Jing Tian, Cailee Spaeny Petek, 23. 3., ob 22.30 Sobota, 24. 3, ob 20.00 Nedelja, 25. 3., ob 18.00

ODRAĹ ÄŒANJE Dokumentarni film, 79 minut (Slovenija) ReĹžija: SiniĹĄa GaÄ?ić in Dominik Mencej Nastopajo: Daja, Jedrt in Tibor Petek, 23. 3., ob 21.00 – mala dvor.

Nedelja, 25. 3., ob 17.45 – mala dvor.

OBLIKA VODE The Shape of Water, fantazijska drama, 123 minut (ZDA) ReĹžija: Guillermo Del Toro Igrajo: Sally Hawkins, Michael Shannon, Richard Jenkins, Doug Jones, Octavia

16.00 17.00 17.00 17.00 19.19

Zdrav Ĺživljenjski slog: PreĹženimo spomladansko utrujenost z zeliĹĄÄ?i AZ Ljudska univerza Velenje Odkrivanje sebe skozi ples Vila Bianca DruĹžinska razstava Nade in Klavdija Margona KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavi Borisa Jesiha KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Aromaterapija – pomladni vonji citrusov

Ĺ MARTNO OB PAKI Sobota, 24. marec 8.00

10.00 18.00

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 22. marec 8.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na joga

Petek, 23. marec 9.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine 16.00 Kavarna Ĺ oĹĄtanj SreÄ?anje "Vesnino sonce" izmenjava semen, sadik in izkuĹĄenj vrtnarjenja.

17.00 Kavarna Ĺ oĹĄtanj Dokumentarno-igrani otroĹĄki film - Kje raste kruh (vstop prost) 18.00 Kinodvorana TopolĹĄica Prireditev za materinski dan

Ponedeljek, 26. marec 8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

20.00 21.00

VaĹĄke skupnosti in prireditveni prostor MC Ĺ OP ÄŒistilna akcija (V primeru slabega vremena bo akcija v soboto, 7. aprila.)

Kulturni dom Gorenje VelikonoÄ?ne ustvarjalne delavnice: izdelava in dekoracija snopov Kulturni dom Gorenje GledaliĹĄka predstava ob materinskem dnevu: PokljuĹĄki zdravnik – dr. Grabner v izvedbi KUD "Kamot" iz Zasipa pri Bledu.

Vstopnina 5,00 EUR, Ĺženske imajo prost vstop HiĹĄa mladih Ĺ tart:up Savinjska, SAĹ A inkubator HiĹĄa mladih Cocktail party KĹ Ĺ F

Nedelja, 25. marec 10.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (1. LMD) – Šmartno 1928 : NK BreŞice, ŠD ŠoP 17.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Komedija Diagnoza: Fotr!, KD Gornji Grad

Sreda, 28. marec 8.30

Dvorana Marof PodjetniĹĄki zajtrk 13.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Predavanje: Varstvo in zaĹĄÄ?ita vinogradov 16.30 Dvorana Marof Ĺ˝upanov sprejem za novorojenÄ?ke

Lunine mene

Torek, 27. marec 8.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Pomladni vonji citrusov

Sreda, 28. marec 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine

potekala na Grilovi domaÄ?iji v Vinski Gori. ZaÄ?ela se bo ob 15. uri.

Muzej Velenje bo z druĹĄtvom Revivas in druĹĄtvom Ĺ aleĹĄkih likovnikov predstavil velikonoÄ?ne ĹĄege in navade ter izdelovanje velikonoÄ?nih snopov, roĹž iz krep papirja in kraĹĄenje pirhov.

Znate narediti butaro?

V soboto bo gotovo spet zelo Ĺživahno na velenjski trĹžnici. Poleg obiÄ?ajnega sejma bodo namreÄ? Ä?lani treh velenjskih turistiÄ?nih druĹĄtev pokazali, kako se izdela butara in tu-

Spencer, David Hewlett, Nick Searcy Petek, 23. 3., ob 20.15

DVOJNI LJUBIMEC L'amant double, romantiÄ?ni triler, 107 minut (Francija, Belgija) ReĹžija: François Ozon Igrajo: Marine Vacth, JĂŠrĂŠmie Renier, Jacqueline Bisset, Myriam Boyer, Fanny Sage Sobota, 24. 3, ob 22.00 Nedelja, 25. 3., ob 19.00 – mala dvor.

Ponedeljek, 26. 3., ob 19.00 – mala dvorana

KOYAA IN NAGAJIVI PREDMETI Animirani filmi za najmlajĹĄe, brez dialoga za starost 3+, 32 minut (Slovenija) Filmi: KOYAA – LAJF JE ÄŒIST ODBIT, KOYAA – RAZIGRANI AVTOMOBILÄŒEK, KOYAA – DIVJI LEĹ˝ALNIK, KOYAA – LETEÄŒI ZVEZEK, KOYAA – PLEĹ OÄŒE NOGAVICE, KOYAA –

24. marec, ob 16:35 - prvi krajec

di tako oĹživili del kulturne dediĹĄÄ?ine v Ä?asu velike noÄ?i.

VelikonoÄ?na razstava v dvorcu Gutenbuchel Ĺ oĹĄtanj – V petek, 23. marca, ob 17. uri bodo v dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju odprli VelikonoÄ?no razstavo. Razstava bo na ogled do 2. aprila (sobota, nedelja, praznik od 11. do 20. ure, delavnik od 16. do 20. ure). Glavni pokrovitelj razstave je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, vstopnina pa je 5 evrov.

VZTRAJNE NALEPKE, KOYAA – ZMRZLJIVI ŠAL, ŽIVJO, KOYAA! - dokumentarni film o zakulisju ustvarjanja.

ReŞija: Kolja Saksida Nedelja, 25. 3., 17.00 – mala dvorana

PETDESET ODTENKOV SVOBODE Fifty Shades Freed, romantiÄ?ni triler, 105 minut (ZDA) ReĹžija: James Foley Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Kim Basinger, Eric Johnson Ponedeljek, 26. 3., ob 17.30

FOXTROT Drama, 113 minut (Izrael, Ĺ vica, NemÄ?ija, Francija) ReĹžija: Samuel Maoz Igrajo: Lior Ashkenazi, Sarah Adler, Yonatan Shiray, Gefen Barkai, Dekel Adin Ponedeljek, 26. 3. ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 22. 3. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

22. marca 2018

Nagradna križanka »Optika Paka«

Optika Paka, d. o. o.

Rudarska 1, Velenje (Hotel Paka – pri vhodu v kinodvorano) Tel.: 03/ 588 50 91 GSM: 031 494 700 Delovni čas: Pon. – pet. 09.00 – 18.00 Sob. 09.00 – 12.00

NOVO!!!!!

Tovarniška prodaja očal: • •

priznanih blagovnih znamk visokokakovostna dioptrijska stekla (Essilor Francija)

Za vse izdelke velja: • •

1-letna garancija certifikat o poreklu

Imamo koncesijo ZZZS, zato sprejemamo naročilnice in recepte!

določitev dioptrije za Vaša očala in kontaktne leče Prijazno vabljeni!

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 2. aprila 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Optika Paka«.

Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 €).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

SEMENA!

ČEBULICE BEGONIJE, LILIJE, DALIJE...

Za naročnike do 8 številk zastonj!

VRTNIN, CVETLIC IN ZELIŠČ!

V MESECU MARCU

Pokličite 03/ 898 17 51.

SADIKA MAČEHA

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

VITLI TAJFUN Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Sašo Puncer, dr. med., specialist ortoped

Življenje brez bolečin.

Bolečine so najpogosteje posledica mikroskopsko majhnih raztrganin (mikropoškodb) in posledičnega vnetja ahilove tetive in/ali njene ovojnice. Ko je ahilova tetiva poškodovana (ali boleča), jo smemo obremenjevati le do praga bolečine. Pri tendinitisu ahilove tetive je najboljša preventiva izogibanje dejavnikom tveganja za nastanek poškodbe. Športnik naj trening prilagodi fazi poškodbe.

V akutni fazi tendinitisa so pomembni hlajenje z ledom, ultrazvočna terapija in globoka frikcijska terapija v kombinaciji z raztezanjem.

Pri tendinozi svetujemo injiciranje posebnih »koktajlov«, ki izboljšajo proliferacijo celic v poškodovanem tkivu, terapijo z udarnimi valovi in injiciranje s trombociti bogate plazme.

že od 1.178 €

Z vami in za vas!

že od 114,98 €

%

Terapija z udarnimi radialnimi valovi je zelo učinkovita za razbijanje kalcija, za odpravljanje trnov v petah, pri bolečinah v Ahilovi tetivi, pri bolečinah v rami in v komolcu.

Zdravniški nasveti, gostja: Mateja Strband, dr. med., psihologinja iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Tema: kako prepoznati začetek demence? ČETRTEK, 22. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 24. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 25. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 26. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 27. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 28. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 12. do 18. marca koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 12. do 18. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

K bolečini v stopalih ali ahilovi tetivi je treba pristopiti resno in odgovorno, saj je zdravljenje pogosto dolgotrajno.

%

Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

SUHA DRVA

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

Tudi trn v peti je zelo pogost problem v stopalih, zaradi katerega trpi vedno več ljudi. Bolečino v peti in petni trn povzroča plantarni fascitis, ki je vnetje ligamenta na dnu stopala (plantarne fascije). Pri lajšanju bolečin zaradi plantarnega fascitisa so potrebni počitek, izogibanje dolgotrajni hoji, teku in preveč intenzivni športni dejavnosti, uporaba ledu na mestu vnetja, raztezne vaje za mečne mišice in plantarno fascijo, uporaba ustreznih vložkov za čevlje in nevromišični taping.

Ponudba velja ob predložitvi tega kupona in nakupu 4 terapij z radialnimi udarnimi valovi, v času do 31. 03. 2018.

-10% (1x1x1,8m)

Zdravnik svetuje ...

UDARNI RADIALNI VALOVI 4 + 1 GRATIS

0,45 € /kom

Grega Bevc

PETEK, 23. marca

Brezplačen pregled –

Postanite naročnik

RADIO VELENJE

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 12. do 18. marca (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 12. do 18. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 22. 3. 2018, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

22. marca 2018

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve iz vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

PRIDELKI JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec, veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

HLEVSKI GNOJ, listnat, prodam.

Gsm: 041 942 898

RAZNO BUKOVA DRVA, moĹžen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154 PRALNI STROJ BOSCH, l. 2015, cena

120 â‚Ź, prodam. Tel. 03 891 14 88 SONY X-peria Z1 pametni telefon, lepo ohranjen, star 2 leti, prodam za 80 â‚Ź. Gsm: O4I 692 995 RAÄŒUNALNIK E2180/2/300, osebni, pripravljen za uporabo. prodam za 30 â‚Ź. Gsm: O4I 692 995

od 23. 3. do 29. 3.

ŽIVALI

- 23. marca 2001 so v velenjskem Gorenju v prisotnosti takratnega predsednika Republike Slovenije Milana KuÄ?ana predali namenu novo tovarno hladilno-zamrzovalne tehnike in novo Galvano; - 24. marca 1923 se je v DruĹžmirju rodil zdravnik in profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. JoĹže Stropnik; ukvarjal se je z rentgensko diagnostiko urotrakta, srca in oĹžilja ter akutnih primerov v travmatologiji; bil je tudi priznan strokovnjak za rentgensko opremo v medicini; umrl je 11. junija 1982 v Ljubljani; - 24. marca 1947 se je v Trbovljah rodil gledaliĹĄki ustvarja-

NESNICE, ki so cepljene, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 25. marca, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.

PODARIM USNJEN trosed, podarim. Gsm: 041 969 210 PREDSOBNA omara, velika, naravni les, podarim. Gsm: 041 858 309 TELEVIZOR, podarim.

Gsm: 031 674 873

ZAHVALA LEPO se zahvaljujem poĹĄtenemu najditelju, ki je 24. 2. 2018 na bankomatu Delavske hranilnice na KidriÄ?evi 12, Velenje, naĹĄel 100 â‚Ź in jih prinesel na policijsko postajo.

lec, pedagog, druĹžbenopolitiÄ?ni delavec in veteran vojne za Slovenijo Karel Drago Seme iz Velenja; - 24. marca 1974 je bilo v Velenju balkansko prvenstvo v krosu; - marca leta 1981 so se zaposleni v Gostinstvu Velenje in RdeÄ?i dvorani na referendumu odloÄ?ili za zdruĹžitev v novo delovno organizacijo Turizem, gostinstvo in propaganda Velenje, ki pa je Ĺživela le kratek Ä?as; - 25. marca 1918 je bil v Ĺ martnem pri Velenju deklaracijski shod v podporo majniĹĄki deklaraciji, na katerem je govoril drĹžavnozborski poslanec, VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄek; po Ä?asopisnih poroÄ?ilih naj bi bilo na shodu od 1500 do 2000 ljudi; bilo je veliko navduĹĄenja, in kot je poroÄ?al Slovenski gospodar: Živijo klici so doneli proti nemÄ?urskim gnezdom v dolini ...ÂŤ; - 26. marca 1977 je Planinsko druĹĄtvo Velenje v Nami pripravilo prvi planinski ples;

ZaÄ?etki Gorenja v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - 27. marca 1923 je v Mariboru umrl VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄek; 1. novembra 1918 je VerstovĹĄek kot predsednik Narodnega sveta za Ĺ tajersko podpisal odlok o poviĹĄanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaĹĄko oblast na Spodjem Ĺ tajerskem, pogosto pa ga imenujejo tudi ÂťpolitiÄ?ni oÄ?e ljubljanske univerzeÂŤ, saj je bil zelo zasluĹžen za njeno ustanovitev; - 27. marca 1944 se je v Ĺ martnem ob Paki rodila pedagoginja Marija Bole, ki je leta 2011 postala Ä?astna obÄ?anka obÄ?ine Ĺ martno ob Paki; umrla je 20.

februarja leta 2014; - 28. marca 1794 se je v Kapelah pri BreĹžicah rodil pesnik Andrej Urek, ki je kot Ĺžupnik in dekan zadnjih dvajset let svojega Ĺživljenja preĹživel v Ĺ kalah pri Velenju; - spomladi leta 1963, ko je bilo v tovarni Gorenje zaposlenih Ĺže 559 delavcev, so na bivĹĄem nogometnem igriĹĄÄ?u velenjskega Rudarja ob ĹželezniĹĄki postaji v Velenju zaÄ?eli graditi novo proizvodno halo Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeŞurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 24.3. in 25. 3. 2018 – Andreja Kumer Prislan, dr. dent. med.;

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

•

Porok ni bilo za objavo.

•

SMRTI TOPOLĹ EK VLADIMIR, roj. 1931, Velenje, Ĺ landrova cesta 2B VIDEMĹ EK EMA, roj. 1925, Ĺ oĹĄtanj, Florjan 272 VEDENIK KRISTINA, roj. 1933, Velenje, Podkraj pri Velenju 4A

• Prodaja, hiĹĄa, samostojna: PODKRAJ PRI VELENJU, 182 m2, adaptirana l. 1999, 1.184 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izdelavi, 149.000 â‚Ź

Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťSveÄ?arstvo LeskÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 8. marca 2018 so: •

POROKE

• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, GORIĹ KA PRI OBRAÄŒALIĹ ÄŒU, 89,1 m2, 3-sobno, adaptirano l.

2005, P/5 nad., EI v izdelavi, 89.000 â‚Ź

Ana OberÄ?, Florjan 184, 3325 Ĺ oĹĄtanj Marina Mandelc, ReÄ?ica ob Paki 7 c, 3327 Ĺ martno ob Paki Marija Grubelnik, Ĺ entanel 18, 2391 Prevalje

Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti.

Nagrado dvignejo v Trgovini Lesk, Partizanska cesta 10, Velenje. ReĹĄitev kriĹžanke: VELIKONOÄŒNE DEKORACIJE.

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

radio velenje com

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

Komunalno podjetje Velenje

• • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

• •

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

ZAHVALA

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

V lepi starosti nas je za vedno zapustila naĹĄa draga mama, babica, prababica in sestra

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

EMA VIDEMĹ EK

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

iz Florjana pri Ĺ oĹĄtanju

20. 5. 1925 – 9. 3. 2018 Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izreÄ?eno ustno soĹžalje, darovano cvetje, sveÄ?e in sv. maĹĄe ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot.

Iskrena hvala patronaĹžni sestri Karmen za pomoÄ?.

Hvala pogrebni sluĹžbi Usar, pevcem, gospodu Ĺžupniku, druĹĄtvu upokojencev Ĺ oĹĄtanj, govornici ter ostalim. Ĺ e enkrat iskrena hvala vsem. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njeni bliĹžnji

NaĹĄ Ä?as, 22. 3. 2018, barve: CMYK, stran 24

Tonji dali moÄ?

S plesom in glasbo ter donacijami so dobri ljudje, ki so se odzvali organizatorjem dobrodelne prireditve za 13-letno najstnico Tonjo BerloĹžnik, ki se bori z zelo hudo in redko boleznijo, prispevali 27.012 evrov!

Tonjini soťolke, prijatelji iz OŠKarla Destovnika – Kajuha in Twirling kluba Šoťtanj so posebej zanjo pripravili edinstveno predstavo MOANA.

Milena KrstiÄ? – Planinc

ganizirali na pobudo Tonjinih soĹĄolk in plesalk Twirling kluba Ĺ oĹĄtanj, 18. marca – Neverje- Ĺ oĹĄtanj ter organizatorja Borisa tno energijo, enkratno vzduĹĄje GoliÄ?nika. in s Ä?ustvi nabito prepolno ĹĄporBil je res poseben veÄ?er. Tak, tno dvorano Osnovne ĹĄole Kar- kakrĹĄnega si 13-letna Tonja Berla Destovnika – loĹžnik, ki se boKajuha je bilo v ri s hudim in v Donacijo lahko do konca nedeljo na dosvetu zelo redtega tedna ĹĄe nakaĹžete na brodelni prirekim nevrogeneTRR RK: 0242 6001 1969 849 ditvi S plesom rativnim obole(NLB), sklic: 240270, s pripiin glasbo za Tonjem NBIA, ki som ÂťZA TONJOÂŤ njo dobesedno povzroÄ?a hude Ä?utiti. Ni ga bimiĹĄiÄ?ne krÄ?e, lo, ki je ni. Ne, ni ga bilo. Ne propadanje nevronov in poslemed obiskovalci, ne med organi- diÄ?no motorike, tudi zasluĹži. Ko zatorji, ne med nastopajoÄ?imi ... bi morala uĹživati najlepĹĄe treDobrodelno prireditev so or- nutke s prijatelji in vrstniki, se

Naja za Tonjo Med nastopajoÄ?imi za Tonjo je bila tudi 16-letna Naja, deklica, za katero so pred petimi leti ĹĄoĹĄtanjski gasilci pripravili dobrodelni koncert, ko se je bojevala z levkemijo. Danes je zdrava.

Organizacijski odbor je mami Ani predal Ä?ek v viĹĄini dobrih 27.000 evrov.

vsakodnevno pogumno bori z boleznijo, Ä?etudi ob zavedanju, da bo vsak njen naslednji dan ĹĄe slabĹĄi.

Koliko tistih, ki bi Ĺželeli biti v nedeljskem veÄ?eru z njo, je moralo ostati zunaj! Vstopnice so bile razprodane dobesedno v trenutku, natisnili so dodatne,

a je bil tudi to le blaĹžev Ĺžegen.

Tisti, ki z nakupom vstopnice niso mogli pomagati, so donacije nakazali na posebej zanjo odprt raÄ?un pri RdeÄ?em kriĹžu in skupaj zbrali neverjetnih 27.012 evrov! Do nedelje. RaÄ?un za Tonjo pa bo odprt ĹĄe vse do konca tega tedna.

Ganljiv zakljuÄ?ek in preseneÄ?enje za Tonjo. Na odru je stala z Isaacom Palmo! Sprva med izjemnimi in srÄ?nimi nastopajoÄ?imi ni bil predviden, a ko je Boris GoliÄ?nik sliĹĄal, da rada posluĹĄa skladbo HoÄ?em le tebe, se je potrudil, ga poklical in takoj dobil potrditev, da pride.

ÂťVsota je zelo lepa. Ĺ e veÄ? kot vsota pa je vsega obÄ?udovanja in pohvale vreden mnoĹžiÄ?en odziv dobrih ljudi. Tonji ste dali posebno moÄ?, da se bo borila z boleznijo,ÂŤ se jim je na prireditvi v imenu organizatorjev zahvalil Boris GoliÄ?nik.

Tonjina starĹĄa sta za njeno

zdravljenje in pripomoÄ?ke, da ji omogoÄ?ata kar se da laĹžje in boljĹĄe Ĺživljenje, porabila Ĺže ogromno denarja. Zaradi napredovanja njene bolezni pa potrebujejo novo prilagojeno prevozno sredstvo – kombi – in nekaj prilagoditev v hiĹĄi. Zdaj bo oboje laĹžje. đ&#x;”˛

Velenjski lutkarji Ĺže 15 let osvajajo slovenske odre Po konÄ?ani akademiji avtorskega gledaliĹĄÄ?a v Pragi sta se Alice in Kajetan ÄŒop z leto dni staro hÄ?erko vrnila v Slovenijo. NajbrĹž ne bi prav dolgo ostala, saj sta nameravala nazaj na ÄŒeĹĄko, Ä?e njunega talenta ne bi opazili v Velenju. S takratnim Ĺžupanom SreÄ?kom Mehom in direktorjem kulturnega centra Vladom VrbiÄ?em sta se dogovorila, da bo-

Ob svetovnem dnevu lutk je Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje praznovalo 15-letnico delovanja – Nastaja nova, 27. predstava, z naslovom Indijanska pravljica

â?ą

Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje od leta 2008 deluje pod okriljem Festivala Velenje.

sta sestavila in vodila skupino, ki bo pripravljala in uprizarjala lutkovne predstave. Marca leta 2003 sta skupaj z glasbenikom Gorazdom Plankom, ki je takrat in kasneje dal glasbeno kuliso ĹĄtevilnim predstavam, izbrala prvo skupino ĹĄestih nadobudneĹžev, ki sta jih Alice in Kajetan – oba profesionalna gledaliĹĄÄ?nika z znanjem s podroÄ?ja igralske

Ä?uje vso svojo druĹžino.

Ob jubileju si Ĺželi ĹĄe veliko ustvarjalnega zagona za ustvarjanje novih predstav, ki bodo razveseljevale otroke in budile otroke v odraslih. Pa seveda ĹĄe naprej toliko podpore in dobrega sodelovanja v lokalnem okolju, ki je lutkovno gledaliĹĄÄ?e sprejelo in tudi z zanimanjem spremlja njegovo produkcijo. Zato zahvala ne velja le tistim, ki stojijo za predstavo, pravi, ampak tudi tistim, ki imajo za lutkovno ustvarjanje posluh in omogoÄ?ajo, da se razvija. đ&#x;”˛ Tina Felicijan foto: Ksenija Mikor

pedagogike – poduÄ?ila o razliÄ?nih veĹĄÄ?inah uprizarjanja. S prvo predstavo, muzikalom z naslovom Pikina nedelja, so nastopali skoraj tridesetkrat, na gostovanja pa so potovali z avtobusom,

AliÄ?ini stari starĹĄi po oÄ?etovi strani so med drugo svetovno vojno v domaÄ?i dnevni sobi prirejali lutkovne predstave za otroke, da so jim malo olajĹĄala vojni Ä?as. O tem, kako so pozorno sedeli na pruÄ?kah in uĹživali v predstavah, sta pripovedovala vnukom in Alice se je navduĹĄila nad starinskimi marionetami, ki jih je naposled podedovala. Z njimi Kajetan ĹĄe danes uspeĹĄno nastopa, sicer pa so na ogled na stalni razstavi v vili Mayer.

saj so imeli cel kup rekvizitov in instrumentov. V petnajstih letih se je gledaliĹĄÄ?e okrepilo z novimi talenti, povezalo z vrhunskimi ustvarjalci glasbenega, gledaliĹĄkega in rokodelskega ustvarjanja in na oder postavilo Ĺže 26 predstav, pri Ä?emer je nastalo kar 295 lutk.

ÄŒe je merilo otroĹĄki smeh, je vsaka njihova predstava velik uspeh

Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje velja za polprofesionalno, saj so vsi igralci – trenutno je aktivnih Ä?la-

â?ą

Aktualna ekipa trenutno uprizarja kar 14 predstav.

nov deset, v vseh letih delovanja se je za lutkarje izĹĄolalo okrog 30 ljudi, nekateri pa so si na razliÄ?nih podroÄ?jih gledaliĹĄÄ?a ustvarili kariero – ljubiteljski gledaliĹĄÄ?niki, a ima kakovostno produkcijo, ki navduĹĄuje obÄ?instvo po vsej Sloveniji. So namreÄ? redni gosti abonmajev ĹĄtevilnih gledaliĹĄÄ?, nastopajo pa tudi na razliÄ?-

nih festivalih. Sodelujejo s kreativnimi mizarji, ĹĄiviljami, rezbarji, oblikovalci, koreografinjami ter izvrstnimi glasbeniki, ki piĹĄejo in izvajajo glasbo za njihove predstave. Te so veÄ?inoma interaktivne, kakrĹĄna bo tudi najnovejĹĄa, ki bo namenjena otrokom od 3. leta starosti. ÂťVĹĄeÄ? nam je, da otroci med predstavo sodelujejo. Velikokrat moramo z improvizacijskimi vloĹžki odgovoriti na kake komentarje ali reakcije,ÂŤ pravi Alice, ki v ustvarjanje predstav, kulis, lutk in drugih rekvizitov, pa tudi v uprizarjanje vklju-

Rekli so â?ą Alice ÄŒop: ÂťZa nas je najveÄ?ja nagrada, da otroci sodelujejo na predstavah, se smejijo, ploskajo, se po predstavi sreÄ?ajo z lutkami in jih Ĺželijo raziskati.

Za lutkarja je nekaj najlepĹĄega, Ä?e se otrok tako vĹživi v predstavo, da verjame, da je lutka Ĺživa.ÂŤ