12 2019

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 3. 2019 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (-2/17 °C), soboto (0/19 °C) in nedeljo (3/18 °C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 21. marca 2019â€

ĹĄtevilka 12 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Bomboni ĹĄe niso reforma Tatjana PodgorĹĄek

Zaplesali so maturanti Velenje, 15. in 16. marec – Pretekli konec tedna v RdeÄ?i dvorani ni Ĺžarelo le od brezhibnih veÄ?ernih oblek, ampak predvsem od ponosa starĹĄev in uÄ?iteljev ter zanosa maturantk in maturantov, ki so s preplesanim veÄ?erom stopili ĹĄe en korak bliĹže maturi. Ta je pomemben Ĺživljenjski mejnik, ki bo zaÄ?rtal nadaljnjo izobraĹževalno pot. ÄŒeprav je maturantski ples simbolni prehod v zrelo prihodnost, so ga maturantke in maturanti raje kot

za poglede naprej izkoristili za skupno oziranje nazaj – na spomine, ki so jih skupaj ustvarili tekom srednjeĹĄolskih let. Ĺ˝e danes pa so osredotoÄ?eni na nov izziv, pred katerim ima veÄ?ina veÄ?jo tremo kot pred maturantskim plesom. Matura je namreÄ? Ĺže Ä?isto blizu in ta za razliko od plesa ne bo le simbolni, ampak Ä?isto pravi prehod v novo Ĺživljenjsko obdobje. Naj bo prav tako lahkoten in samozavesten, đ&#x;”˛ tf kot je bil maturantski ples. â€

Dve novi tovarni Gorenja Poleg nove tovarne televizorjev blagovne znamke Hisense, ki jo Gorenje zaÄ?enja graditi v Velenju, ĹĄirijo proizvodnjo tudi v Valjevu, kjer se pripravljajo na gradnjo nove tovarne bele tehnike skupine Hisense v Evropi.

Prvo fazo gradnje televizorjev nameravajo

zakljuÄ?iti prihodnjo jesen in na zaÄ?etku izdelati okrog milijon aparatov na leto, v naslednji fazi, do leta 2023, pa naÄ?rtujejo poveÄ?anje zmogljivosti na 4 milijone televizorjev letno.

Na zaÄ?etku bodo v novi tovarni v Velenju zaposlovali med 300 in 400 delavcev, v drugi

Izberite bisere!

14 15

fazi pa bo tam predvidoma delalo tisoÄ? ljudi.

NaloĹžba bo vredna nekaj deset milijonov evrov. Tukaj proizvedeni televizorji bodo namenjeni predvsem za evropski trg.

V Velenju pa bodo na mestu preseljene zadnje linije vgradnih hladilnikov postavili petpostajno transferno linijo v programu pomivalnih aparatov. Vzporedno s temi naloĹžbami pa izvajajo tudi ukrepe prestrukturiranja. đ&#x;”˛

Izglasovani Ä?lani nacionalnega otroĹĄkega parlamenta V vili RoĹžle se je na regijskem otroĹĄkem parlamentu zbralo 16 predstavnikov osnovnih ĹĄol iz Ĺ aleĹĄke, Zgornje in Spodnje Savinjske doline Velenje, 15. marec – Mladi parlamentarci so na regijskem otroĹĄkem parlamentu ĹĄe izostrili staliĹĄÄ?a o ĹĄoli in ĹĄolskem sistemu ter izpopolnili predloge za izboljĹĄave, ki jih bodo 8. aprila predstavili na nacionalnem otroĹĄkem parlamentu. Ta bo tradicionalno potekal v drĹžavnem zboru v Ljubljani. UdeleĹžilo se ga bo ĹĄest predstavnikov iz SAĹ A regije: Art Ĺ pegel iz OĹ Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj in Jerneja Borovnik iz OĹ Livada, Max JerovÄ?nik in Daria Tylna iz OĹ Nazarje ter KriĹĄtof Svatina iz OĹ BraslovÄ?e in Tina Mazej iz OĹ PetrovÄ?e. Z njimi bo tudi uÄ?enka ĹĄole KDK

Po letu 2012 se nam znova obeta pokojninska reforma. Po novem naj bi se upokojevali pri 67 letih, a nikomur ne bo treba delati veÄ? kot 40 let za pokojnino, je ob predstavitvi predlaganih ukrepov pokojninske zakonodaje naÄ?rta poudarila ministrica za delo Ksenija Klampfer. Dvig zahtevane starosti iz sedanjih 65 na 67 let se ne bo zgodil Ä?ez noÄ?, ampak se bo od leta 2023 zaÄ?el postopoma zviĹĄevati na dva meseca vsako leto. Zahtevanih 67 let starosti bo potrebnih ĹĄele leta 2032. Za 40 let dela bodo pokojnine tudi viĹĄje. V 6 letih naj bi se zaradi viĹĄjega odmernega odstotka poveÄ?ale za 8 odstotkov. Za moĹĄke naj bi bile pokojnine viĹĄje za pribliĹžno 10 odstotkov, za Ĺženske pa pet odstotkov. Tistim, ki bodo po izpolnjenih pogojih za upokojitev ĹĄe delali, bodo 3 leta ob plaÄ?i dobivali ĹĄe pol svoje pokojnine, potem pa celo.

Po prvi trenutek vĹĄeÄ?ni in dobrodoĹĄli nameri o poviĹĄanju pokojnine Ä?lovek nekoliko kasneje, sploh po bolj poglobljeni analizi predlaganih ukrepov, hitro spozna, v katerem grmu tiÄ?i zajec, da gre znova za bombonÄ?ke in ne pravo reformo, o kateri se govori Ĺže vrsto let. Pri tokratnih predlogih pokojninske zakonodaje gre pravzaprav za popravke drastiÄ?nega posega v upokojevanje v minulih letih. Po izraÄ?unih naj bi se namreÄ? pokojnine zviĹĄale pribliĹžno za toliko, za kolikor so se zniĹžale v Ä?asu varÄ?evanja zaradi krize. Torej imajo ĹĄe kako prav tisti, ki trdijo, da Ĺželi vladajoÄ?a struktura z reformo ÂťposkrbetiÂŤ za to, da bomo zaposleni nizke pokojnine reĹĄevali sami z delom na stara leta. Seveda tisti, ki bodo glede na delovne pogoje, razmere, zdravje in ĹĄe kaj to zmogli, drugi pa se bodo morali za preĹživetje znajti, kot bodo vedeli in znali. PrejĹĄnja pokojninska ÂťreformaÂŤ je bila ĹĄokantna.

Dodobra je oklestila najveÄ?jo blagajno v Sloveniji na eni strani, na drugi pa navrgla veÄ? kot polovico upokojencev, ki Ĺživijo s svojo pokojnino na robu ali pod pragom revĹĄÄ?ine. Kaj bo prinesla tokratna? V tem trenutku se postavlja predvsem kopica vpraĹĄanj.

Kdo bo plaÄ?eval za vse veÄ? bolnih veÄ? kot 60 let starih delavcev?

Kdo bo skrbel za obnemogle, Ä?e bodo njihovi ostareli otroci delali? Kaj bo z mladimi in negotovimi oblikami zaposlovanja? Kako bodo najslabĹĄe plaÄ?ani, zgarani in najbolj pogreĹĄani delavci dosegli ÂťbomboneÂŤ? Ali bodo delodajalci tiste delavce, ki jih 40 let dela ni zgaralo, raje zaposlovali kot cenejĹĄe mlajĹĄe delavce?

Odgovorov seveda ni.

V upokojevanju so spremembe zaradi staranja prebivalstva potrebne, a ne zgolj take, ki bodo delavca za 40 let dela ÂťnagradileÂŤ tako, da bo njegova jesen Ĺživljenja ena sama skrb za dostojno Ĺživljenje. Zaostrovanje pogojev za upokojitev, s katerimi vlada skuĹĄa prisiliti ljudi predvsem v starostni skupini od 55 do 65 let, da bi delali dlje in s tem popraviti statistiko, ki nas med evropskimi drĹžavami uvrĹĄÄ?a na rep, je sicer glede na trende (Ä?ez dvajset let bo tretjina prebivalstva starejĹĄa od 65 let) ĹĄe razumljiva. Toda Ä?e bo obveljal predlog nove pokojninske zakonodaje, se bo starost ob upokojitvi v primerjavi z letom 1992 poviĹĄala za 9 let za moĹĄke in 14 let za Ĺženske. PriÄ?akovano podaljĹĄanje Ĺživljenjske dobe bo verjetno podobno temu skoku. Prav zato pa bi se morali lotiti bolj sistemskih vpraĹĄanj, ki povzroÄ?ajo nepraviÄ?nost pokojninskega sistema, pa naj gre za skromno razliko med socialno pomoÄ?jo in minimalno pokojnino za polno delovno dobo ali za ustreznejĹĄe ovrednotenje vplaÄ?anih prispevkov ‌ Ne krpanje sistema, ampak ureditev njegove dolgoroÄ?ne vzdrĹžnosti je namreÄ? nuja, ki bi jo vlada – pa Ä?eprav za kakĹĄen niĹžji odstotek popularnosti – morala narediti. đ&#x;”˛

OsnovnoĹĄolci SAĹ A regije so v intenzivni razpravi

Ĺ oĹĄtanj Vida Volk, ki je bila na izoblikovali staliĹĄÄ?a o ĹĄoli in ĹĄolskem sistemu, predlagali lanskem zasedanju nacionalnega so nekaj reĹĄitev za pomanjkljivosti in poudarili, da je za otroĹĄkega parlamenta izvoljena v uÄ?inkovit ĹĄolski sistem potrebno medsebojno zaupanje in sodelovanje otrok, uÄ?iteljev in starĹĄev. đ&#x;”˛ tf predsedstvo.â€

Hvala mamam za sreÄ?o in veselje!

Za Ĺživljenje!

Za vsak lep dan!

UredniĹĄtvo

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 3. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

ÄŒastitljivih devet desetletij delovanja

LOKALNE novice

DrĹžava prevzema stroĹĄke Delovna skupina vlade in zdruĹženj obÄ?in se je po navedbah ministrstva za javno upravo prejĹĄnji teden dogovorila za 30 milijonov evrov zmanjĹĄanja stroĹĄkov obÄ?in. StroĹĄke druĹžinskega pomoÄ?nika, zdravstvenega zavarovanja brezposelnih in pogrebnin, ki so zdaj obveznost obÄ?in, je oÄ?itno pripravljena prevzeti nase drĹžava. So pa dodali, da je v nadaljevanju pogovorov glede na predloge obÄ?in po oceni ministrstva Âťodprtih predlogov ĹĄe vsaj za 70 milijonov evrov, ki se nanaĹĄajo na oskrbo v domovih za starejĹĄe, subvencioniranje stanarin in mrliĹĄke pregledne sluĹžbeÂŤ.

Delovna skupina bo sicer skupno obravnavala predloge za spremembo 61 predpisov, ki so jih predlagala zdruĹženja obÄ?in. đ&#x;”˛

Blizu 200 krvodajalcev manj Velenje – Trend upadanja ĹĄtevila darovalcev krvi na krvodajalskih akcijah se oÄ?itno nadaljuje tudi letos.

PrejĹĄnji teden je namreÄ? ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje v prostorih restavracije Pod Jakcem v Velenju organiziralo petdnevno krvodajalsko akcijo za potrebe Zavoda RS za transfuzijsko medicino. ZabeleĹžili so 824 udeleĹžencev ali za blizu 200 manj, kot so jih priÄ?akovali. ÂťLanske novembrske veÄ?dnevne akcije se je – na primer – udeleĹžilo 1033 krvodajalcev,ÂŤ je pojasnila Darja Lipnikar, sekretarka obmoÄ?nega zdruĹženja.

Naslednja krvodajalska akcija bo v Velenju poleti, in sicer od 8. do 12. julija. đ&#x;”˛

tp

Za blizu 7 odstotkov veÄ? obiskovalcev Celje, od 15. do 17. marca – Ĺ est marÄ?nih sejmov na celjskem sejmiĹĄÄ?u (Altermed, Poroka, Flora, Apis, Kulinart in Festival kave Slovenije) je obiskalo veÄ? kot 21.000 obiskovalcev ali za blizu 7 odstotkov veÄ? kot lani. PribliĹžno tretjino obiskovalcev naj bi si ponudbo ogledalo prviÄ?.

NajveÄ? zanimanja sta pritegnila Altermed in Flora, mladoporoÄ?ence je navduĹĄila ponudba prstanov na sejmu Poroka.

Precej obiskovalcev je na sejmiĹĄÄ?e privabil ĹĄe tradicionalni ApiSlovenija. Po zagotovilih organizatorja so bili zadovoljni razstavljalci in obiskovalci. Med obsejemskimi dogodki velja omeniti tekmovanje cvetliÄ?arjev, aranĹžerjev in vrtnarjev, priznanja pa so podelili ĹĄe najboljĹĄim avtorjem Ä?ebelarskih fotografij z mednarodnega nateÄ?aja.

Na celjskem sejmiĹĄÄ?u bo znova Ĺživahno od 9. do 12. aprila, ko se bo odvijal Mednarodni industrijski sejem, ter od 9. do 12. maja sejemski trojÄ?ek Avto in vzdrĹževanje. đ&#x;”˛

tp

ZavrĹžena hrana terja sistematiÄ?en pristop Celje, 18. marca – V okviru sejma Altermed, ki je konec tedna potekal v Celju, sta program EkoĹĄola in Lidl Slovenija gostila okroglo mizo o problematiki zavrĹžene hrane. Po podatkih StatistiÄ?nega urada RS je v letu 2017 vsak Slovenec povpreÄ?no zavrgel kar 64 kilogramov hrane. ÄŒeprav se koliÄ?ina odpadne hrane postopno zmanjĹĄuje, podroÄ?je zahteva sistematiÄ?en pristop z namenom zmanjĹĄanja koliÄ?in zavrĹžene hrane, so si bili enotni. đ&#x;”˛

mkp

Pitna voda neoporeÄ?na Velenje – Pitna voda v Ĺ aleĹĄki dolini je po zagotovilih Komunalnega podjetja Velenje zdravstveno ustrezna in varna za pitje.

V podjetju so lani znova opravili nadzor in ugotovili, da so bili skoraj vsi odvzeti vzorci neoporeÄ?ni.

V okviru nadzora je bilo odvzetih 871 razliÄ?nih mikrobioloĹĄkih in fizikalno-kemijskih vzorcev pitne vode, od tega na pipah uporabnikov 173 mikrobioloĹĄkih in 173 fizikalno-kemijskih vzorcev ter pet vzorcev za obÄ?asne preiskave, so sporoÄ?ili iz podjetja.

Dva vzorca sta bila mikrobioloĹĄko neskladna. Prvi vzorec je bil neustrezen zaradi posegov v interni inĹĄtalaciji, drugi pa zaradi vzdrĹževalnih del. V nobenem vzorcu ni bilo prisotnih bakterij E-coli. V okviru republiĹĄkega nadzora je bilo odvzetih 32 mikrobioloĹĄkih in prav toliko fizikalno-kemijskih vzorcev vode za redne preiskave in pet vzorcev za obÄ?asne preiskave. Vsi vzorci so bili zdravstveno ustrezni. Podrobno poroÄ?ilo objavljamo na 4. strani. đ&#x;”˛

lokalne novice NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

21. marca 2019

ÄŒebelarsko druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki v zadnjih 5 letih poveÄ?alo ĹĄtevilo Ä?lanov za sto odstotkov – Po aktivnosti med vidnejĹĄimi tovrstnimi druĹĄtvi v drĹžavi – Skrb za podmladek ostaja prednostna naloga Tatjana PodgorĹĄek

Med letoĹĄnjimi jubilanti v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki izstopa tamkajĹĄnje Ä?ebelarsko druĹĄtvo, ki praznuje 90-letnico delovanja.

V druĹĄtvu so pred Ä?asom dejali, da sodijo po ĹĄtevilu Ä?lanov med najmanjĹĄa tovrstna druĹĄtva, po dejavnosti pa v sam vrh. ÂťZ veseljem povem, da danes nismo veÄ? med najmanjĹĄimi v ÄŒebelarski zvezi Slovenije, saj smo ĹĄtevilo Ä?lanov v zadnjih petih letih poveÄ?ali za sto odstotkov.

32 nas je v tem trenutku, razveseljuje pa dejstvo, da so naĹĄe vrste poveÄ?ali predvsem mladi. Glede dejavnosti pa lahko pritrdim, da sodimo med vidnejĹĄe v drĹžavi,ÂŤ pravi predsednik ÄŒebelarskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki TomaĹž Lesjak. DruĹĄtvo bo jubilej zaznamovalo skupaj s ĹĄmarĹĄkim turistiÄ?nim druĹĄtvom ter pevsko skupino Prijatelji – prav tako letoĹĄnjima jubilantoma. ÂťÄŒe se povezujemo in sodelujemo na kar nekaj prireditvah, je prav, da Ä?astitljiv jubilej proslavimo tudi tako.ÂŤ Prireditev bo v petek,

domaÄ?ih logih je vse manj cvetoÄ?ih travnikov, gozdovi so vse manj bogati s smreko. ÂťSo ĹĄe ostale teĹžave, a jih reĹĄujemo po najboljĹĄih moÄ?eh.ÂŤ

Ĺ e bo treba pridobivati mlade

29. marca, v dvorani ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma.

Vpeti v lokalno skupnost in tudi ĹĄirĹĄe

Med mejniki v delovanju druĹĄtva je Lesnjak izpostavil njegovo ustanovitev, Ä?ebelarski dom, ki so ga postavili v 80. letih prejĹĄnjega stoletja pri razvalinah gradu PakenĹĄtajn, ter zadnjih 10 let delovanja, ko so veliko pozornosti namenjali podmladku in vzgoji mladih v kroĹžku na domaÄ?i osnovni ĹĄoli. Sicer pa je pogled na prehojeno pot takĹĄna, ĹĄe pravi sogovornik, kot je Ĺživljenje. DruĹĄtvo je dosegalo vzpone in padce, po katerih se je vedno pobralo in nadaljevalo svoje poslanstvo. ÂťPridobivanje medu je dejavnost Ä?ebelarjenja. Po ocenah ga naĹĄi Ä?lani pridelajo od 2 do 3 tone na leto. Dejavnost druĹĄtva pa je bolj skrb za izobraĹževanje Ä?lanov, povezovanje, izmenjava izkuĹĄenj in primerov dobrih praks, sledenje stroki, kar je pomembno za Ä?ebelarjenje in naĹĄe Ĺživljenje.

Znano je, da je vsaka tretja Ĺžlica hrane odvisna od Ä?ebel.ÂŤ Lesnjak je ĹĄe dejal, da se druĹĄtvo prav tako

TomaĹž Lesnjak: ÂťVeseli smo, ker so naĹĄe vrste okrepili predvsem mladi.ÂŤ

odziva na vsa povabila za sodelovanje, kar dokazuje tudi njegova vpetost v lokalni skupnosti in tudi ĹĄirĹĄe.

NajveÄ?ja teĹžava, s katero se sreÄ?ujejo v zadnjih letih, je vpliv vremena na letino medu. Ne gre jim na roko kot tudi ne intenzivno kmetijstvo, ki je glavni krivec za pomanjkanje paĹĄe za Ä?ebele. V

Prednostni cilji delovanja ĹĄmarĹĄkih Ä?ebelarjev ostaja skrb za podmladek, navduĹĄevanje otrok za Ä?ebelarstvo, ozaveĹĄÄ?anje ljudi o pomenu Ä?ebel. Prav tako izobraĹževanje Ä?lanov. Lesnjak meni, da morajo ti, sploh mladi, ki so okrepili njihove vrste, pridobiti Ä?im veÄ? znanja in izkuĹĄenj. ÄŒe njihovi Ä?ebelarji zato ne bodo imeli velikih teĹžav, jih tudi druĹĄtvo ne bo imelo. Zanesljivo morajo ohraniti stik s stroko, saj je napredek, predvsem v zdravstvenem varstvu Ä?ebel, zelo viden. ÂťBo pa treba ĹĄe pospeĹĄiti korake, da ne bomo zaostajali, sicer bomo hitro ostali na zaÄ?elju, kar pa ni dobro za nikogar,ÂŤ je ĹĄe dejal TomaĹž Lesnjak. đ&#x;”˛

Ne bodo se zagovarjali Predsedniku republike Borutu Pahorju in nekdanjima ministroma Mateju Lahovniku ter Francu KriĹžaniÄ?u se zaradi njihove vloge pri projektu TeĹĄ 6 ne bo treba zagovarjati pred organi odkrivanja in pregona. Kriminalisti po navedbah Siola niso naĹĄli razlogov za sume, đ&#x;”˛ da bi storili kazniva dejanja. â€

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Odprto Celje za ÂťzaprtoÂŤ traso (Ĺ e) brez odstopa – Velenje–Arja vas – CI proti MLC - Ruska Slatina – Vino in Ä?okolada Za zaÄ?etek prijetno politiÄ?no spoznanje: do zaÄ?etka tega tedna ni na novo odstopil ĹĄe noben minister. Nobenega ĹĄe tudi niso odstavili. Padla je malo le podpora premierju in vladi. Ni kaj, prava stabilnost. Seveda je tudi edino pravilno, da se take roĹĄade ustavijo.

Slovencev nas je malo, pa lahko kandidatov kmalu zmanjka. Da bi ĹĄe za delo na takih poloĹžajih delovno silo uvaĹžali, pa tudi ne gre.

Potem bi si ĹĄe kdo umislil, da bi uvaĹžali ljudi za naĹĄe policiste in vojake, ki nam jih tudi primanjkuje. Tujci pa tako nekaterim niÄ? kaj ne diĹĄijo; kot tudi ne preveÄ? popularna levica. V razmerju sil, kakrĹĄno je, paÄ? drugaÄ?e ne gre. ÄŒe Ĺže ne v politiki, pa vsaj na nekaterih drugih podroÄ?jih znamo ÂťdolgoroÄ?no napovedovatiÂŤ. Ponekod so Ĺže zdaj, ko ĹĄe niti ni povsem konec zimske sezone, napovedali viĹĄje cene vozovnic za naslednjo zimsko sezono. Da se bodo smuÄ?arji laĹžje pripravili. Morda na odhod v tujino.

V Celju pa so nekateri znova zaÄ?eli pogrevati zamisel, da nova hitra cesta med Velenjem in obstojeÄ?o avtocesto Ljubljana–Maribor ne bi potekala po Ĺže zaÄ?rtani (a ĹĄe na ustavno sodiĹĄÄ?e Ä?akajoÄ?i) trasi Âťpo najboljĹĄi kmetijski zemljiÂŤ, ampak po trasi Velenje–Arja vas. NekoÄ? so Celjani to traso podpirali z Ĺžupanom vred, zdaj to temo znova odpirajo Ĺžupanovi nasprotniki Civilna iniciativa Odprto Celje, ki jo vodi neizvoljeni kandidat za Ĺžupana. Iniciativa je objavila odprto pismo, celjskemu mestnemu svetu pa predlaga sklic izredne seje, na kateri bi obravnavali predlog za ÂťpotrditevÂŤ take cestne med Velenjem in Arjo vasjo in s tem tudi s Celjem. Ta celjska civilna iniciativa namreÄ? tudi podpira BraslovÄ?ane in Polzelane ter druge, ki so proti ÂťbraslovĹĄki variantiÂŤ trase hitre ceste, hkrati pa opozarjajo na mesto in vlogo Celja kot prometnega vozliĹĄÄ?a.

In ko ĹĄe ni bilo znano, kako se bo na to odprto pismo odzvala celjska obÄ?ina, pa so v Celju Ĺže zaÄ?eli prva pripravljalna dela za gradnjo svoje pomembne prometnice. Sodobne ceste med Novo vasjo in Lavo, to je ĹĄe manjkajoÄ?ega dela celjske severne vezne ceste. Ta odsek so v obljubah zaÄ?eli graditi Ĺže velikokrat, a se dejansko gradnja ĹĄe ni zaÄ?ela. ÄŒe ne ĹĄtejemo primerov, ko so na nekatere dele predvidene trase odlagali ÂťsumljiveÂŤ odpadke. Zdaj naj bi vendarle res zaÄ?eli delati, Ä?eprav naj bi bil projekt odvisen tudi od uspeĹĄnosti

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

prijave za denar iz kohezijskega sklada. ÄŒe bo ĹĄlo vse po sreÄ?i, se obeta v Celju ĹĄe ena veÄ?ja naloĹžba, ki pa je ÂťdrĹžavnega pomenaÂŤ.

Ob avtocestnem prikljuÄ?ku Celje zahod na Lopati naj bi namreÄ? uredili MLC, mali logistiÄ?ni center. Vendar Ä?isto zlahka menda ne bo ĹĄlo. ObÄ?ina projekt podpira, na javni razgrnitvi, ki jo je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo, pa so imeli nekateri krajani s prizadetega obmoÄ?ja kar veliko pripomb, saj naj bi tak center z veÄ? servisnimi objekti ter parkirnimi mesti za 70 tovornjakov moÄ?no negativno vplival na to obmoÄ?je in prebivalce na njem. Tudi tu razmiĹĄljajo ustanovitvi civilne iniciative, da bodo bolj organizirano nastopili za zaĹĄÄ?ito svojih interesov.

V RogaĹĄko Slatino pa bo ĹĄe dober mesec onemogoÄ?en dovoz s celjske strani. Dovoz je zaprt zaradi obnove slabega poldrugega kilometra dolgega dela drĹžavne ceste in ne, kot bi morda kdo pomislil zaradi gradnje kakĹĄnega novega turistiÄ?nega objekta. Takih gradenj namreÄ? v tem zdraviliĹĄkem kraju res ne (z)manjka. In ĹĄe vedno velja, da so ÂťgradbinciÂŤ v najveÄ?ji meri Rusi. V ruske roke je Ĺže pred leti preĹĄlo veliko starejĹĄih zdraviliĹĄkih objektov, mnoge od teh so sodobno obnovili. Zgradili so Ĺže tudi nekaj novih, zanimanje pa ĹĄe vedno ni zamrlo. Kot tudi ni zamrl prihod ruskih gostov, Ä?eprav takega navala, kot je bil, ni veÄ?. Tudi tam ni veÄ? tako, kot je bilo, pravijo. Vseeno je njihovo prisotnost moÄ? Ä?utiti skoraj na vsakem koraku, saj je veliko razliÄ?nih napisov v njihovem jeziku. Pa tudi domaÄ?ini se uÄ?ijo tega jezika. Ni Ä?udno, da nekateri Ĺže malo zlobno pravijo, da je ta kraj po novem vse bolj Ruska Slatina.

Pa ĹĄe to: v PodÄ?etrtku se Ĺže vestno pripravljajo na letoĹĄnjo prireditev za stare in mlade, za moĹĄke in Ĺženske ter vse vmes. Ĺ˝e petiÄ? bodo pripravili Festival vina in Ä?okolade ter seveda ĹĄe veliko drugega.

Letos bo res prazniÄ?no, saj bo prireditev na prazniÄ?no soboto, 27. aprila, na dan upora. Nekateri sicer pravijo, da to dvoje – vino in Ä?okolada – ne gre skupaj, a ĹĄtevilni obiskovalci so nasprotnega mnenja.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 3. 2019 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

3

AKTUALNO

21. marca 2019

Razliko v ceni bo plaÄ?ala ObÄ?ina, ne uporabniki ProraÄ?un na strani Za Ä?etrtino uporabnikov veÄ?

Milena KrstiÄ? – Planinc

PomoÄ? druĹžini na domu trenutno prejema 41 obÄ?ank in obÄ?anov, povpreÄ?no starih 82 let, ki v povpreÄ?ju potrebujejo 19 ur pomoÄ?i na mesec. Primerjalno s sosednjima obÄ?inama gre za najstarejĹĄo povpreÄ?no starost uporabnikov in za najviĹĄji povpreÄ?ni deleĹž ĹĄtevila ur pomoÄ?i na mesec. Struktura uporabnikov v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj kaĹže, da jo – gre izkljuÄ?no za upokojence – najbolj potrebujejo samske osebe (vdovci, vdove). Takih je tri Ä?etrtine.

Med njimi je veÄ? Ĺžensk kot moĹĄkih. Zastopani so uporabniki iz vseh krajevnih skupnosti, razen v Ĺ entvidu in Zavodnjah.

Ĺ oĹĄtanj, 13. marca – Svetniki in svetnice ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so se v sredo sestali na tretji redni seji. Obravnavali so devet toÄ?k dnevnega reda.

Kumrovo nadomestil KonovĹĄek

Sejo so zaÄ?eli s potrditvijo mandata mag. Damjanu KonovĹĄku z Liste Marjana Ĺ arca. KonovĹĄek je v 20-Ä?lanskem obÄ?inskem svetu nadomestil Matejo Kumer, ki ji je zaradi nezdruĹžljivosti funkcije svetnice ter zaposlene v obÄ?inski upravi prenehal mandat.

V svet javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje pa so soglasno kot predstavnico ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj za mandatno obdobje ĹĄtirih let imenovali mag. Judito KrneĹža. V njem bo zamenjala Franca Rosca, ki mu maja letos poteÄ?e ĹĄtiriletni mandat.

Gradili bodo brez spremembe namembnosti

Sprejeli so odlok o obÄ?inskem podrobnem prostorskem naÄ?rtu (OPPN) na kmetijskih zemljiĹĄÄ?ih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov za obmoÄ?je kmetije Napotnik v TopolĹĄici.

Pri Napotnikih imajo za potrebe kmetovanja zgrajenih Ĺže vrsto objektov, ki uspeĹĄno sluĹžijo dejavnosti. V neposredni bliĹžini Ĺže obstojeÄ?ih stavb bi Ĺželeli razĹĄiriti hlev in zgraditi nov senik, kar jim bo s sprejetjem odloka zdaj tudi omogoÄ?eno. Z leti je kmetija

Spet jih je dvajset. Mandat so potrdili mag. Damjanu KonovĹĄku (drugi z desne).

ĹĄirila obseg del, za kar pa potrebuje nove stavbe, vse s ciljdem trajnostnega razvoja podeĹželja.

â?ą

Veliko sredstev namenjajo najranljivejĹĄim.

Vrtcev niso podraĹžili, razliko do viĹĄje cene pomoÄ?i druĹžini na domu niso prevalili na uporabnike.

Ob rojstvu otroka 200 evrov

ViĹĄina enkratne denarne pomoÄ?i ob rojstvu otroka na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj bo letos za 50 evrov viĹĄja, kot je bila. ZnaĹĄala bo 200 evrov in bo veljala za vse otroke, rojene v letu 2019. Za ta

namen so v proraÄ?unu obÄ?ine, v kateri se letno rodi okoli 100 otrok, zagotovili 20.000 evrov.

Pravilnik o enkratni denarni pomoÄ?i za novorojence so v obÄ?ini sprejeli leta 2006. Takrat so zaÄ?eli s 100 evri, do danes pa so

ta znesek poviĹĄali samo enkrat.

Svetnik Boris GoliÄ?nik (Lista Borisa GoliÄ?nika) je ob obravnavi predloga izrazil veselje, da se znesek, ki se dotakne predvsem mladih druĹžin, poveÄ?uje, menil pa je, da bi moral biti viĹĄji, letos

Naklonjeni rojstvom

VeÄ?ina slovenskih obÄ?in je naklonjena pomoÄ?i starĹĄem ob pridobitvi novega druĹžinskega Ä?lana, veÄ?inoma se zneski gibljejo med 100 in 200 evri, so pa tudi obÄ?ine, v katerih so ti zneski veÄ?ji od 400 evrov. V dveh slovenskih obÄ?inah pa pomoÄ? druĹžini ob rojstvu otroka znaĹĄa celih 1.000 evrov.

V Ĺ oĹĄtanju puĹĄÄ?ajo razpravo in premislek o viĹĄini te pomoÄ?i odprto za naslednji proraÄ?un, za zdaj so jo iz 150 evrov poveÄ?ali na 200. Ne bo pa mogla iti v nebo, je poudaril Ĺžupan Darko Menih: Âť1.000 evrov v naĹĄi obÄ?ini ne bi zmogli. Letno se rodi pribliĹžno 100 otrok, kar bi za proraÄ?un pomenilo 100.000 evrov.ÂŤ Poleg ObÄ?ine pa tudi v veÄ?ini njenih krajevnih skupnosti (iz sredstev, namenjenih delovanju) pomagajo svojim sokrajanom ob rojstvu otroka. Med njimi pa, tako je bilo sliĹĄati, ne tudi v dveh veÄ?jih – v krajevni skupnosti Ĺ oĹĄtanj in krajevni skupnosti Skorno – Florjan.

Zbornica krepi reprezentativnost Na SavinjskoĹĄaleĹĄki gospodarski zbornici ocenjujejo, da gredo v pravo smer – Letos poleg aktivnosti na petih podroÄ?jih delovanja v ospredju ĹĄe praznovanje dveh jubilejev Tatjana PodgorĹĄek

Šoťtanj, 12. marca – Gremo v smeri, za katero smo se dogovorili, je bila ugotovitev predsednika upravnega odbora Savinjsko -ťaleťke gospodarske zbornice BlaŞa Nardina na seji ob pogledu na opravljeno delo zbornice v preteklem letu.

Tako Nardin kot direktor zbornice mag. Franci Kotnik, ki je podrobneje predstavil opravljene aktivnosti, sta izrazila zadovoljstvo, ker je zbornica lani poslovala pozitivno, saj se ĹĄtevilo njenih Ä?lanov poveÄ?uje. Zadovoljstvo ne poraja njihovo ĹĄtevilo (105), bolj dejstvo, da zbornica krepi reprezentativnost. ÄŒlani zbornice namreÄ? predstavljajo v strukturi gospodarstva regije SaĹĄa dve tretjini prihodkov, tri Ä?etrtine

300 evrov, v prihodnjih letih pa bi se moral povzpeti na 500 evrov.

Mnenje je z njim delila svetnica Deja BoĹžiÄ? (Mladi za Ĺ oĹĄtanj), ki je ocenila, da bi mladi s tem dobili konkretno spodbudo.

Za letos pa ostaja viĹĄina enkratne denarne pomoÄ?i ob rojstvu otroka takĹĄna, kot je bila predlagana. ÂťJeseni, ko bomo oblikovali proraÄ?un za leto 2020, pa lahko pretehtamo moĹžnosti tudi o poviĹĄanju zneska,ÂŤ je dejal podĹžupan Viki Drev.

Za uporabnike pomoÄ?i na domu cena ne bo viĹĄja

Svet ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je soglaĹĄal z viĹĄjo ceno socialno varstvene pomoÄ?i na domu, ki jo za njihove obÄ?ane Ĺže od leta 1992 izvaja Center za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka. Ekonomska cena storitve se iz 17,90 evra poveÄ?uje na 19,95 evra za uro storitve na delovni dan in je dobrih 11 odstotkov viĹĄja od trenutno veljavne.

PodraĹžitev pa ne bo prizadela uporabnikov. Razliko v ceni bodo v celoti poravnali iz proraÄ?una, postavko, namenjeno temu, pa bodo z rebalansom poveÄ?ali za 14.000 evrov.

nadzora preko informacijskega sistema. Izdelali so svoj nadzorni sistem v oblaku, ki omogoÄ?a upravljanje naprave na razliÄ?nih komunikacijskih ravneh.

Gostitelj udeleĹžencev seje je bilo podjetje Turna iz Ĺ oĹĄtanja, ki kot partner sodeluje s ĹĄtevilnimi svetovnimi proizvajalci bele tehnike, avtomobilske, farmacevtske industrije ter gradbeniĹĄtva. Po besedah direktorja Vladimirja PogaÄ?a zapo-

V Ĺ oĹĄtanju zadnja tri leta beleĹžijo poveÄ?ano potrebo po izvajanju te storitve in tudi poveÄ?an obseg ĹĄtevila ur pomoÄ?i meseÄ?no.

Primerjalno z junijem leta 2017, ko je svet ObÄ?ine potrjeval novo ekonomsko ceno storitve, se je ĹĄtevilo uporabnikov poveÄ?alo kar za Ä?etrtino, in to predvsem zaradi vpliva demografskih sprememb oziroma dejstva, da je obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj po starosti svojih prebivalcev uvrĹĄÄ?ena med t. i. Âťstare obÄ?ineÂŤ, saj je deleĹž prebivalcev, starejĹĄih od 80 let, viĹĄji od deleĹža prebivalcev, ki so mlajĹĄi od 15 let.

Za ĹĄport 125.000 evrov

Soglasno so potrdili tudi letni program ĹĄporta za leto 2019.

Preko razpisa bodo ĹĄportnim rogramom namenili blizu 125.000 evrov, od tega bodo najviĹĄja zneska med desetimi programi namenili ĹĄportni vzgoji otrok, mladine in ĹĄtudentov, usmerjenih v kakovostni ĹĄport in kakovostnemu ĹĄportu; za prvega so predvideli 45.000 evrov, za drugega 40.000 evrov.

Javni razpis za sofinanciranje ĹĄportnih programov za letos bo objavljen v Uradnem listu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

slujejo v Ĺ oĹĄtanju 170 delavcev in imajo status invalidskega podjetja.

Sicer pa Skupino Turna sestavljajo ĹĄtiri hÄ?erinska podjetja, ki so jih ustanovili zaradi zagotavljanja fleksibilnosti in potreb naroÄ?nikov. Skupina zaposluje blizu 300 delavcev, njeno poslanstvo pa je s kakovostnimi izdelki izboljĹĄati kakovost bivanja s kreativnimi reĹĄitvami.

S seje sveta upravnega odbora zbornice, na kateri so zelo dobro ocenili njeno delo v preteklem letu in sprejeli letoĹĄnji delovni program.

zaposlenih in ĹĄtiri petine sredstev.

Sicer pa so na zbornici lani v celoti uresniÄ?ili zastavljen program, na nekaterih podroÄ?jih so ga celo presegli, pravi Kotnik. ÂťNa lanskoletno delovanje je v veliki meri vplivalo sodelovanje v razliÄ?nih projektih, zlasti v projektu SPOT, v katerem zbornica kot partner izvaja storitve informiranja in svetovanja za podjetnike ter potencialne podjetnike, povezuje institucije podpornega okolja v regiji, izvaja promocijo podjetniĹĄtva, izobraĹževanja in usposabljanja, izmenjavo dobrih praks v Sloveniji ter tujini in odpiranje poslovnih priloĹžnosti.ÂŤ LetoĹĄnji delovni program zbornice se bistveno ne razlikuje od

lanskega. Ĺ e najprej ostajajo v ospredju aktivnosti, ki so jih zaÄ?rtali na petih prednostnih podroÄ?jih (Ä?lanstvo, inovativna dejavnost, infrastruktura – teĹžiĹĄÄ?e delovanja je hitra cesta 3. razvojne osi, kadri in razvoj podjetniĹĄtva). Prav tako zbornica ostaja vkljuÄ?ena v nekatere projekte, na obzorju so ĹĄe novi. V ospredje pa letos poleg tega postavljajo ĹĄe dva jubileja, in sicer 40-letnico gospodarskega povezovanja v regiji SaĹĄa in 20-letnico zbiranja in ocenjevanja predlogov za inovativne dejavnosti. Slovesnost naÄ?rtujejo konec maja oziroma na zaÄ?etku junija.

Na seji upravnega odbora so udeleĹženci spregovorili ĹĄe o shemi

Mestne obÄ?ine Velenje za ĹĄtipendiranje deficitarnih poklicev ter se seznanili z aktivnostmi pri izgradnji hitre ceste 3. razvojne osi. Pri tem so menili, da bi morala Direkcija RS za ceste Âťdati na mizoÂŤ Ä?asovnico aktivnosti.

Za tokratno sejo velja omeniti ĹĄe novost sej upravnega odbora zbornice. Odslej naj bi namreÄ? na zaÄ?etku vsake seje 10 minut namenili predstavitvi perspektivnega zagonskega podjetja. Prvo je imelo to priloĹžnost podjetje Amibit. Njegov direktor AleĹĄ Nastran je povedal, da je podjetje specializirano za upravljanje energetskih naprav, za optimizacijo energetskih virov, zniĹževanje stroĹĄkov in vzpostavitev obratovalnega

objavlja

OBVESTILO o zbiranju pobud za podelitev priznanj Mestne obÄ?ine Velenje v letu 2019.

Pobude zbiramo do vkljuÄ?no torka, 7. maja 2019, do 12. ure (do navedene ure mora prispeti pobuda na naslov Mestne obÄ?ine Velenje).

V celoti je obvestilo objavljeno na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje (www.velenje.si).

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 3. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

OBJAVA, GOSPODARSTVO

GOSPODARSKE novice Gorenje sedaj d. o. o.

V Gorenju so na zaÄ?etku prejĹĄnjega tedna od okroĹžnega sodiĹĄÄ?a v Celju prejeli sklep o vpisu spremembe v sodni register. Z navedenim sklepom so bili v sodni register vpisani sklepi o preoblikovanju v druĹžbo z omejeno odgovornostjo. Ob tem sta bila Lan Lin in Chao Liu imenovana za direktorja, ki sta glavna direktorja druĹžbe Gorenje; Franjo Bobinac je bil imenovan za direktorja in predsednika kolegija direktorjev druĹžbe Gorenje; Yeguo Tang, Shaoqian Jia in Ĺ˝iga Debeljak so bili imenovani za direktorje druĹžbe; Drago Bahun

pa je bil imenovan za direktorja, ki je predstavnik delavcev.

Sicer pa je v Gorenju trenutno proizvodnja nekoliko niĹžja, a je to po besedah enega od dveh glavnih direktorjev Lina Lana skladno z naÄ?rti in povezano z njihovo strategijo, ki narekuje obvladovanje zalog in obratnega kapitala. Na trenutno proizvodnjo imajo najveÄ?ji vpliv sezonska gibanja, ki so vedno nekoliko ĹĄibkejĹĄa v zaÄ?etku leta. Manj pa proizvajajo tudi zato, ker Ĺželijo najprej prodati zaloge in bolj nadzirati finanÄ?ne tokove. V tem ima, po Linovih besedah, Gorenje ĹĄe velike rezerve. Poteka pa tudi prestrukturiranje.

21. marca 2019

Mladi po svetu izvedli podnebni upor

Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj do leta 2030 ter zmanjĹĄanje prometnih izpustov za 40 odstotkov do leta 2040.

V petek so mladi po vsem svetu in v nekaj mestih tudi v Sloveniji (Velenja ni bilo zraven) s podnebnim ĹĄtrajkom skuĹĄali politikom dopovedati, da je skrajni Ä?as za ustrezno podnebno ukrepanje.

Gre za naĹĄo prihodnost, pravijo. NajstniĹĄka okoljevarstvenica, 16-letna ĹĄvedska aktivistka Greta Thunberg, ki je pobudnica tega podnebnega upora, je ob tem nominirana za Nobelovo nagrado za mir. V Sloveniji so mladi podnebno ĹĄtrajkali v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novem mestu, Ravnah na KoroĹĄkem, OrmoĹžu, Slovenskih Konjicah in Kamniku. Med konkretnimi zahtevami je zaprtje

s polno pokojninsko dobo (vsaj 40 let), pa sprememb ni. To sicer preseneÄ?a, saj je Slovenija med Ä?lanicami OECD Ĺže zdaj med tistimi, kjer lahko s polno delovno dobo najhitreje odideĹĄ v pokoj. Predlog tudi predvideva, da se odmerni odstotek pokojnine poÄ?asi zviĹĄa na 63 odstotkov. Predlagan je tudi dodaten odmerni odstotek za skrb za otroke v viĹĄini 1,25 odstotka.

Starostna upokojitev pri 67 letih?

Doma odmeva predvsem nekakĹĄno, lahko bi rekli testiranje ali popravljanje trenutnega pokojninskega sistema, ki bo sicer slej ko prej potreboval korenite spremembe in drugaÄ?no zasnovo.

Sedanji predlog vlade predvideva, da se bo za zavarovance, ki nimajo 40 let pokojninske dobe, upokojitvena starost postopoma od leta 2023 do 2034 dvignila na 67 let, medtem ko zdaj znaĹĄa 65 let. Za tiste, ki se upokojujejo

Dober izvoz Slovenija je januarja izvozila za 2,7 milijarde evrov blaga, uvozila pa ga je za 2,6 milijarde evrov.

Izvoz je bil za 13,7 odstotka viĹĄji kot januarja lani, uvoz pa za 8,7 odstotka. Januarski preseĹžek v blagovni menjavi s tujino je ĹĄesti zaporedni januarski preseĹžek in najveÄ?ji januarski preseĹžek doslej.

ZnaĹĄal je 120,9 milijona evrov, je izraÄ?unal drĹžavni statistiÄ?ni urad.

Odstopil ĹĄe predsednik nadzornega odbora HSE Odstopil je predsednik nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Milan Perović, menda iz osebnih razlogov. A to je postalo Ĺže neverjetno, saj je iz osebnih razlogov pred kratkim odstopil tudi generalni direktor HSE MatjaĹž Marovt. Prav tako pa tudi prejĹĄnji direktor TEĹ Arman Koritnik. OÄ?itno v zakulisju potekajo teĹžka politiÄ?na usklajevanja, kdo bo v prihodnje vodil to pomembno dejavnost.†đ&#x;”˛ mz

Letno poroÄ?ilo o kakovosti pitne vode v Ĺ aleĹĄki dolini v letu 2018 Pitna voda v Ĺ aleĹĄki dolini je bila v letu 2018 zdravstveno ustrezna in varna za pitje.

Kako poteka nadzor nad pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini?

V tabeli 2 so podane povpreÄ?ne vrednosti snovi, ki so prisotne v pitni vodi v Ĺ aleĹĄki dolini. Vsi parametri V Komunalnem podjetju Velenje izvajamo nadzor ustrezajo kriterijem Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, nad pitno vodo po celotni Ĺ aleĹĄki dolini. VzorÄ?enje ĹĄt. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17). vode izvajamo na vodnih virih, pred in po pripravi MikrobioloĹĄki parametri nam kaĹžejo stopnjo fekalne vode, na vodohranih, po okvarah in na pipah uporab- ali druge onesnaĹženosti pitne vode z mikroorganikov. VzorÄ?enje izvajamo dvakrat na teden. Analize nizmi. V pitni vodi rutinsko doloÄ?amo prisotnost pitne vode opravljamo v lastnem laboratoriju. fekalnih bakterij (E-coli, Enterokoke) RepubliĹĄki nadzor nad pitno vodo izvaja Naciin indikatorskih bakterij (Clostridium onalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano perfringens s sporami, Koliformne (NLZOH) Maribor. bakterije in ĹĄtevilo mikroorganizmov V letu 2018 smo v okviru notranjega nadzora pri 22 in 37°C). odvzeli 871 razliÄ?nih mikrobioloĹĄkih in fizikalnoFizikalni parametri kaĹžejo trenutno -kemijskih vzorcev pitne vode, od tega na pipah kakovost pitne vode. V vzorcih vode uporabnikov 173 mikrobioloĹĄkih in 173 fizikalsmo rutinsko doloÄ?ali temperaturo, no-kemijskih vzorcev ter 5 vzorcev za obÄ?asne pH vrednost, prosti in vezani klor, mopreiskave. Vsi vzorci so bili fizikalno-kemijsko tnost, elektroprevodnost, barvo, vonj, ustrezni. Le dva vzorca sta bila mikrobioloĹĄko okus, vidne neÄ?istoÄ?e. Na vrednost neskladna, vsi ostali pa so bili ustrezni. Prvi vzorec je teh parametrov lahko vplivajo vremenske razmere in bil neustrezen zaradi posegov v interni inĹĄtalaciji, drugi zunanje okoliĹĄÄ?ine. vzorec pa zaradi vzdrĹževalnih del. V nobenem vzorcu Kemijske snovi, ki se nahajajo v pitni vodi, so specifiÄ?ne ni bilo prisotnih E-coli bakterij. V okviru republiĹĄkega za posamezni vodni vir in so lahko geogenega izvora nadzora je bilo odvzetih 32 mikrobioloĹĄkih in prav toliko (zaradi stika vode s kamninami) ali sintetiÄ?nega izvora. fizikalno-kemijskih vzorcev vode za redne preiskave Rutinsko smo v vodi doloÄ?ali trihalometane, klorate, in 5 vzorcev za obÄ?asne preiskave. Vsi vzorci so bili klorite, kloride, nitrate, nitrite, amonij, sulfat, Ĺželezo, zdravstveno ustrezni. Ĺ tevilo vseh odvzetih vzorcev na aluminij, natrije ter celokupno magnezijevo in kalcijevo pipah uporabnikov je razvidno iz tabele 1. trdoto vode. Koncentracije kemijskih snovi v vodi so obiÄ?ajno nizke.

KakĹĄna je kakovost pitne vode v Poleg rutinskih preiskav pitne vode izvajamo tudi Ĺ aleĹĄki dolini? obÄ?asne razĹĄirjene preiskave. Preverjamo koncentracijo Pitna voda v Ĺ aleĹĄki dolini je zdravstveno ustrezna naslednjih parametrov: antimon, akrilamid, arzen, in varna za pitje. Kakovost pitne vode je odvisna od baker, benzen, bor, bromat, cianid, 1, 2-dikloroetan, raztopljenih snovi ter prisotnih mikroorganizmov v epiklorhidrin, fluorid, kadmij, krom, nikelj, policikliÄ?ne vodi. ObiÄ?ajno pitna voda na svojem izviru vsebuje aromatske ogljikovodike, selen, svinec, tetrakloreten, razliÄ?ne raztopljene organske in anorganske snovi, s trikloroeten, pesticide in njihove metabolite, vinilkaterimi pride v stik na svoji poti skozi zemeljske plasti klorid in Ĺživo srebro. Vrednosti teh parametrov so in kamnine. Lahko vsebuje tudi mikroorganizme in obiÄ?ajno pod mejo zaznavnosti. Uporabniki imajo v izrednih razmerah tudi nezaĹželene snovi. Z ustre- moĹžnost, da vse rezultate analiz dobijo na vpogled zno pripravo vode na ultrafiltracijskih napravah in s v prostorih Centralne Ä?istilne naprave na Primorski preventivnim kloriranjem skrbimo, da je pitna voda cesti 8a v Ĺ oĹĄtanju, v SluĹžbi za tehnologije in razvoj. zdravstveno ustrezna in ne vsebuje snovi, ki bi lahko VpraĹĄanja glede kakovosti pitne vode lahko poĹĄljejo ĹĄkodile zdravju uporabnikov. tudi na elektronski naslov pitnavoda@kp-velenje.si.

Tabela 2: PovpreÄ?ne vrednosti parametrov v letu 2018 Parameter

Enota

MDV

Oskrbovalno obmoÄ?je OO1 R1 Velenje OO2 Bele vode

OO3 PaĹĄki Kozjak OO4 Grmov vrh OO5 Mazej

MikrobioloĹĄki parametri Koliformne bakterije E.coli Enterokoki Skupno ĹĄtevilo mikroorganizmov pri 22ÂşC Skupno ĹĄtevilo mikroorganizmov pri 37ÂşC Clostridium perfringens s sporami

0/100 ml

0

0

0

0

0

0

0/100 ml 0/100 ml 100/ml

0 0 <100

0 0 <100

0 0 1

0 0 1

0 0 1

0 0 1

100/ml

<100

<100

1

1

1

1

0/100 ml

0

0

0

0

0

0

°C / mg Cl2/l mg Cl2/l NTU ¾S/cm

21 6,5-9,5 0,50 0,50 1,0 <2500

15,4 7,61 0,11 0,03 0,18 457

14,7 7,93 0,13 0,03 0,16 363

10,9 8,05 0,05 0,03 0,22 435

13,8 8,02 0,04 0,03 0,18 225

13,2 7,70 0,09 0,02 0,13 327

mg/l

4,0

0,74

0,47

1,48

0,85

0,32

sprejemljiv sprejemljiv brez 0,00

sprejemljiv sprejemljiv brez 0,00

sprejemljiv sprejemljiv brez 0,03

sprejemljiv sprejemljiv brez 0,02

sprejemljiv sprejemljiv brez 0,00

Fizikalno - kemijski parametri Temperatura pH Prosti klor Vezani klor Motnost Elektroprevodnost Celotni organski ogljik (TOC) Vonj Okus Vidne neÄ?istoÄ?e Obarvanost (436nm) Trihalometani vsota Klorati Kloriti Kloridi Nitrat Nitrit Amonij Sulfat Ĺ˝elezo Mangan Aluminij Natrij

sprejemljiv sprejemljiv brez m-1

sprejemljiv sprejemljiv brez 0,50

Âľg/l

<100

2,15

0,79

8,25

6,75

2,25

mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l Âľg/l Âľg/l Âľg/l mg/l

0,70 0,70 250 50 0,50 0,50 250 200 50 200 200

0,05 0,05 2,46 2,51 0,03 0,01 15,50 7,50 2,50 10,00 4,45

0,05 0,05 2,31 5,33 0,03 0,01 4,75 7,50 2,50 0,25 10,00

0,05 0,05 5,80 5,69 0,03 0,01 5,00 7,50 2,50 27,67 4,00

0,05 0,05 0,50 3,84 0,03 0,01 3,50 7,50 2,50 10,00 2,20

0,05 0,05 8,70 3,82 0,03 0,01 4,50 7,50 2,50 1,80 2,20

Tabela 1: PoroÄ?ilo o odvzetih vzorcih pitne vode na pipah uporabnikov v letu 2018

Osnovni podatki o vodovodnih sistemih v Ĺ aleĹĄki dolini v letu 2018 Oskrbovalno obmoÄ?je

Oskrbovane krajevne skupnosti

NaÄ?ini priprave vode

OO 1 R1 Velenje OO 2 Bele vode OO 3 PaĹĄki Kozjak OO 4 Grmov vrh

Konovo, Ĺ martno, Ĺ alek, Paka pri Velenju, BevÄ?e, Gorica, Stara vas, Ä&#x152;rnova, Prelska, Vinska Gora Bele Vode, VisoÄ?ki Vrh

Redna dezinfekcija (Cl2), ultrafiltracija Redna dezinfekcija (NaOCl)

46 8

1

8

0

Redna dezinfekcija (NaOCl), filtracija, obÄ?asna koagulacija Redna dezinfekcija (Cl2), filtracija, ultrafiltracija in obÄ?asna koagulacija

9

1

9

0

75

1

75

2

35

1

35

173

5

173

PaĹĄki Kozjak, Paka pri Velenju Ĺ oĹĄtanj, Skorno-Florjan, Lokovica, Pesje, Stara vas, Velenje-Levi breg zahod, Velenje-Desni breg, Podkraj, KavÄ?e, Ĺ entilj, AndraĹž,Veliki Vrh-Gavce, Ĺ martno ob Paki, Gorenje-Skorno, Mali Vrh, Gora Oljka, PaĹĄka vas, Podgora, ReÄ?ica ob Paki OO5 TopolĹĄica, Ravne, PleĹĄivec, Gaberke, Ĺ kale-Hrastovec, Mazej TopolĹĄica Cirkovce, Konovo Ĺ tevilo odvzetih vzorcev na pipah uporabnikov v Ĺ aleĹĄki dolini

Redna dezinfekcija (NaOCl), ultrafiltracija

redne analize

MikrobioloĹĄke preiskav (NOTRANJI NADZOR) obÄ?asne analize neskladni analize E.coli vzorci bakterij 1 46 0

preseĹžen parameter

Fizikalno-kemijske preiskave (NOTRANJI NADZOR) redne obÄ?asne neskladni analize analize vzorci

MikrobioloĹĄke preiskave (REPUBLIĹ KI MONITORING) redne obÄ?asne analize neskladni analize analize E.coli vzorci bakterij 10 2 10 0

Fizikalno-kemijske preiskave (REPUBLIĹ KI MONITORING) redne obÄ?asne neanalize analize skladni vzorci 10 2 0

/

46

1

0

/

8

1

0

2

0

2

0

2

0

0

9

1

0

2

0

2

0

2

0

0

75

1

0

16

3

16

0

16

3

0

0

35

1

0

2

0

2

0

2

0

0

2

173

5

0

32

5

32

0

32

5

0

Mikroorganizmi (22ÂşC) Koliformne bakterije

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 3. 2019 bar­ve:â&#x20AC;&#x2C6;­CMYK, s­ tran 5

5

GOSPODARSTVO

21. marca 2019

Ĺ˝ivljenjski izziv kriv za svetovno inovacijo Mlado druĹžinsko podjetje iz Ĺ martnega ob Paki razvilo svetovno inovacijo, ki omogoÄ?a invalidu na voziÄ?ku pri vzpenjanju po stopnicam neodvisno Ĺživljenje â&#x20AC;&#x201C; Patent Ĺže zaĹĄÄ?iten v 152 drĹžavah sveta â&#x20AC;&#x201C; Idej ne manjka

Presenetilo zanimanje na tujih trgih

Tatjana PodgorĹĄek

ÂťVsaka stvar v Ĺživljenju se zgodi z razlogom in vsaka stvar je za nekaj dobra (Ä?e tudi je bila osnova zanjo zelo kruta) in tudi ponudi ti nove priloĹžnosti,ÂŤ pravi JoĹžef Stakne â&#x20AC;&#x201C; ustanovitelj mladega druĹžinskega podjetja Dezziv iz Slatine v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki.

Podjetja, katerega pripomoÄ?ek za invalide na voziÄ?ku pri vzpenjanju po stopnicah sodi med svetovne inovacije.

Odziv na izdelek je velik. Pravzaprav jih je presenetil odziv na tujih trgih. 15 drĹžav Ĺže imajo ÂťpokritihÂŤ, podpisano ekskluzivno pogodbo z distributerji za Portugalsko in Ĺ panijo, kupec njihovega izdelka je tudi najveÄ?ji evropski proizvajalec invalidskih voziÄ?kov Meyra iz NemÄ?ije. Zavore so prodali Ĺže na Japonsko, v Kanado, Avstralijo. ÂťLani smo sodelovali na razliÄ?nih sejmih in takĹĄen naÄ?rt imamo tudi za letos.ÂŤ V tem trenutku manjĹĄe koliÄ?ine izdelujejo sami, za veÄ?je Ĺže imajo dogovor o sodelovanju s slovenskimi podjetji.

Sinova nesreÄ?a vodila do podjetja in izdelka

Trditev je Stakne podkrepil z dejstvom: ÂťLeta 2014 je sina Nejca doletela na delovnem mestu delovna nesreÄ?a in ga priklenila na voziÄ?ek. Sam pravi, da ni invalid, samo ne more hoditi. Pri iskanju reĹĄitev, kako bi mu lahko omogoÄ?ili neodvisno Ĺživljenje kljub stopnicam oziroma kako bi lahko premagoval 35 stopnic, ki jih ima do svoje sobe, smo se lotili najprej Ĺže znanih reĹĄitev. Med njimi je bila izgradnja dvigala, kar pa zanj ni bilo primerno, je ocenil. Na sreÄ?o je zelo samostojen, aktiven, in kot je dejal, dvigala ne more vzeti s sabo, ko nekam gre.

Tudi pri nobenem dobavitelju invalidskih voziÄ?kov niso naĹĄli pripomoÄ?ka, ki bi mu pomagal pri obvladovanju Ĺživljenjskega prostora, k Ä?emur sodi tudi samostojno vzpenjanje po stopnicah. Vsi ti razlogi so nas ÂťprisililiÂŤ k razvoju samodejne dvostranske enosmerne zavore za invalidski voziÄ?ek.ÂŤ Razlog za ustanovitev podjetja pa ima ekonomski predznak. Ä&#x152;e

patent nam bo dodeljen februarja prihodnje leto, Ä?e ne bo ugovorov nosilcev podobnih patentov. Jih pa ne priÄ?akujemo.ÂŤ

Staknetovi na enem od nemĹĄkih sejmov, na katerem so predstavljali svoj inovativni izdelek (JoĹžef Stakne prvi z desne).

je bila zavora velik tehnoloĹĄkih izziv, je bila ustanovitev podjetja pomemben finanÄ?ni zalogaj.

Ko so pregledovali razpise, na katerih bi bilo moĹžno pridobiti kakĹĄna nepovratna sredstva, so naĹĄli razpis EU za regionalni razvoj, pri katerem je sodeloval tudi Slovenski podjetniĹĄki sklad. ÂťUgotovili smo, da izpolnjujemo vse razpisne pogoje, le enega ne, in sicer ustanovitev start up podjetja. Znotraj druĹžine smo midva z Ĺženo Antonijo, vsi ĹĄtirje otroci (Nejc, Rok, Ĺ˝an in TjaĹĄa) izpraznili banÄ?ne raÄ?une in denar vloĹžili v svojo prihodnost â&#x20AC;&#x201C; v ustanovitev podjetja. Pri tem so nam pomagali tudi v PodjetniĹĄkem inkubatorju savinjske regije Celje in TehnoloĹĄkem parku Ljubljana, katerih Ä?lani smo. Pridobili smo 54 tisoÄ? evrov nepovratnega de-

narja, namenjenega za prodor na trg in zagotavljanje proizvodnje.ÂŤ

Razvoj, testiranje, izboljĹĄave

Samodejno dvostransko enosmerno zavoro so razvijali, jo testirali, izboljĹĄevali, znova testirali sami in tudi drugi uporabniki dve leti in pol. V Ä?asu razvoja so sodelovali z rehabilitacijskimi inĹĄtituti doma in v tujini. Prav minuli teden so pri nemĹĄkem proizvajalcu invalidskih voziÄ?kov, pri katerem so prav tako testirali svoj izdelek, izvedeli, da je ta zdrĹžal 250 tisoÄ? ciklov brez kakrĹĄnekoli poĹĄkodbe, po mednarodnem standardu ISO pa mora zavora zdrĹžati 60 tisoÄ? ciklov.

Za zavore so Ĺže prejeli slovenski patent, vloĹžili so tudi mednarodno PCT-patentno prijavo. Njihov

Zavora omogoÄ?a, da invalid na voziÄ?ku premaguje vzpenjanje po stopnicah brez pomoÄ?i koga drugega.

patent je danes zaĹĄÄ?iten v 152 drĹžavah sveta, tudi Ĺže javno objavljen, Âťimamo pa Ĺže pozitivno mnenje mednarodne patentne organizacije WIPO. Mednarodni

DVI Velenje za veÄ?jo varnost pri delu DruĹĄtvo varnostnih inĹženirjev ob strokovnih nalogah za varno delo tudi v ĹĄirĹĄe ozaveĹĄÄ?anje obÄ?anov

KakĹĄna pa je cena izdelka? ÂťPri tem imamo nekaj teĹžav, ker zavora nima konkurence in je ne moremo s Ä?im primerjati. Vsaka cena je za tistega, ki izdelek kupi,

previsoka. A smo tudi za uporabnike z manjĹĄo kupno moÄ?jo naĹĄli reĹĄitev. Za en tip zavore imamo namreÄ? zagotovljeno dobavo s cenejĹĄega vzhodnega trga. Tudi to zavoro smo poslali na testiranje,ÂŤ je odgovoril Stakne.

Kaj pomeni ime podjetja?

Kot pravi JoĹžef Stakne je bila tudi izbira imena podjetja velik izziv. Ker po dvomeseÄ?nem iskanju niso naĹĄli dobre ideje, so se vpraĹĄali, kaj proizvajajo. ÂťDvostransko enosmerno zavoro za invalidski voziÄ?ek in prve Ä?rke teh besed tvorijo ime naĹĄega druĹžinskega podjetja,ÂŤ je pojasnil Stakne.

Patent je mogoÄ?e uporabiti na vsakem kolesu

NaÄ?rtujejo nadgradnjo izdelka? ÂťRazmiĹĄljamo. Ne nazadnje je patent mogoÄ?e uporabiti na vsakem kolesu, ki se vrti in s katerim Ĺželimo pri vzpenjanju po strmini prepreÄ?iti samodejno gibanje prevoznega sredstva navzdol.

Na osnovi pridobljenih izkuĹĄenj smo zaznali ĹĄe druge potrebe invalidov na voziÄ?ku, a trenutno nimamo Ä?asa za to. Sedaj prizadevanja usmerjamo v trĹženje in proizvodnjo. Zagotoviti si moramo denar za nadaljnji razvoj.ÂŤ Prav tako upajo, da bo po ĹĄtirih letih ÂťvlaÄ?enjaÂŤ NejÄ?eve nesreÄ?e po sodiĹĄÄ?ih zadeva konÄ?ana in da bodo vpleteni pri tem prepoznali, da je bila edina njegova odgovornost ta, da tistega dne ni odklonil dela. đ&#x;&#x201D;˛

Bobinac sprejel veleposlanika Monaka Ob ponovnem odprtju konzulata KneĹževine Monaka v Sloveniji, ki ima sedeĹž v vili Bianci v Velenju, je Ä?astni konzul Franjo Bobinac vÄ?eraj sprejel Roberta Fillona, veleposlanika Monaka v Sloveniji. đ&#x;&#x201D;˛

Vrsta doseĹžkov

Varnostni inĹženirji so lahko upraviÄ?eno ponosni na opravljeno delo.

V Ä?etrtek, 14. marca, so se v Velenju seĹĄli na redni letni skupĹĄÄ?ino Ä?lani DVI Velenje, ki delujejo medregijsko na obmoÄ?ju KoroĹĄke, Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline. Na zboru so ocenili delo v preteklem letu za zelo uspeĹĄno, za tekoÄ?e leto pa so na predlog predsednika Andreja Majdaka sprejeli ambiciozen program nalog, predvsem strokovne narave, saj je njihov

temeljni cilj sodelovanje s strokovnimi institucijami s podroÄ?ja tehniÄ?ne varnosti in zdravja pri delu, okoljsko-zdravstvene problematike, preventivno poĹžarne varnosti ter humanizacije dela za ĹĄirĹĄe druĹžbeno okolje. V lanskem letu so med drugim uspeĹĄno organizirali samostojno strokovno predavanje na tematiko VZD na ravni Slovenije, ki se ga je udeleĹžilo 111 varnostnih

inĹženirjev ter drugih strokovnih sodelavcev. V okviru DVI Velenje trenutno deluje veÄ?je ĹĄtevilo samostojnih varnostnih inĹženirjev s pooblastili za izvajanje nalog s tega podroÄ?ja. DruĹĄtvo uspeĹĄno sodeluje s ĹĄtevilnimi organizacijami, v katerih lahko uveljavljajo svoja mnenja in poglede, sodelujejo pa tudi s posameznimi stanovskimi druĹĄtvi.

Lani je prejel ugledno stanovsko

MatjaĹž Ä&#x152;asl, prejemnik priznanja FAK Slovenije

priznanje za prispevek delovanja v DVI Velenje VelenjÄ?an MatjaĹž Ä&#x152;asl (DruĹžba Varstvo Ĺ tore), za letos pa so za takĹĄno priznanje predlagali kolega FranÄ?iĹĄka ZavaĹĄnika iz KoroĹĄke. Letos se bodo poleg drugih nalog lotili priprave na 40-letni jubilej, ki ga bodo aktivno obeleĹžili prihodnje leto. đ&#x;&#x201D;˛

Arja vas â&#x20AC;&#x201C; Mlekarna Celeia iz Arje vasi kljub turbulentnemu dogajanju na evropskem trgu piĹĄe zgodbe o uspehu.

Med vidnejĹĄe doseĹžke uvrĹĄÄ?ajo to, da so prvi slovenski proizvajalec s certifikatom Pridelano brez GSO, da je mlekarna lani odkupila blizu 100 milijonov litrov mleka. Njeni siri se ponaĹĄajo z oznako Izbrana kakovost Slovenije in ViĹĄja kakovost, kar pomeni, da so proizvedeni brez konzervansov, tudi tistih, ki jih zakon dovoljuje. Kot ĹĄe poudarjajo, so tudi v fazi prenove podobe sirov Zelene doline. Za piko na i pa je letos mlekarnin jogurt LCA borovnica brez dodanega sladkorja in sladil prejel ĹĄe znak Inovativno Ĺživilo 2019.

Vse te doseĹžke, lanske poslovne rezultate in letoĹĄnje naÄ?rte bo vodstvo mlekarne predstavilo svojim najveÄ?jim dobaviteljem mleka na tradicionalnem sreÄ?anju. To bo jutri (v petek) v kulturnem domu v Ĺ˝alcu. Na njem bodo okronali ĹĄe12. mleÄ?no kraljico. đ&#x;&#x201D;˛

JoĹže Miklavc

www.radiovelenje.com

88,9 Mhz 107,8 Mhz

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 3. 2019, barve:â&#x20AC;&#x2C6;­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â&#x20AC;

Sreda, 13. marca Ministrica za delo Ksenija Klampfer je opisala napovedane spremembe pokojninske zakonodaje. Dejala je, da ne spreminjamo pogojev delovne dobe, saj ta ostaja 40 let, razen za tiste, ki Ĺželijo delati dlje in jih bo zato nagradila drĹžava.

Ministrstvo je predlagalo dvig starostne meje za upokojitev na 67 let.

DruĹĄtvo novinarjev Slovenije je ostro obsodilo zadnji primer groĹžnje in poskusa fiziÄ?nega napada na novinarko VeÄ?era Nino AmbroĹž. Kot so opozorili, se ustrahovanja in Ĺžalitve novinarjev stopnjujejo.

Zadostno podporo odbora DrĹžavnega zbora za obrambo je dobil predlog dopolnitve zakona o gasilstvu, ki dodatek za stalnost za poklicne gasilce ureja primerljivo z drugimi uniformiranimi poklici.

DrĹžavni svet je izglasoval odloĹžilni veto na zakon o izvrĹĄevanju proraÄ?una. To so storili z 22 glasovi za in devetimi proti.

Zdaj bo moral drĹžavni zbor o noveli zakona odloÄ?ati vnoviÄ?, tokrat bo za sprejem potrebna absolutna veÄ?ina.

Avstralskemu kardinalu Georgeu Pellu je sodiĹĄÄ?e dosodilo ĹĄest let zaporne kazni zaradi spolne zlorabe dveh 13-letnih deÄ?kov leta 1996.

Britanski parlament je s tesno veÄ?ino ĹĄtirih glasov zavrnil moĹžnost izstopa ZdruĹženega kraljestva iz EU brez dogovora.

Ä&#x152;etrtek, 14. marca Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je predstavil poroÄ?ilo za leto 2018, ki vsebuje tudi zadnje podatke o ocenah obrambnih izdatkov v lanskem letu. Ti kaĹžejo, da je Slovenija na dnu lestvice 29 Ä?lanic.

Sindikat ministrstva za obrambo je na premierja Marjana Ĺ arca naslovil zahtevo po ureditvi poĹĄtenega plaÄ?ila pripadnikov Slovenske vojske zaradi poveÄ?anega obsega dela in obremenitev.

Na notranjem ministrstvu so potrdili, da bodo morali trije bosanski drĹžavljani s prebivaliĹĄÄ?em v Sloveniji zaradi ogroĹžanja varnosti drĹžave, javne varnosti ali javnega reda zapustiti drĹžavo.

Britanski poslanci so podprli preloĹžitev brexita in novo glasovanje o loÄ?itvenem sporazumu.

ZDA so se pridruĹžile okoli 50 drĹžavam in prizemljile vse modele letal boeing 737 max 8 in 9, potem ko je nedeljo pred tem v nesreÄ?i letala tega tipa v Etiopiji umrlo vseh 157 ljudi.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Britanski poslanci so s 412 glasovi za in 202 proti podprli preloĹžitev brexita in novo glasovanje o loÄ?itvenem sporazumu.

Okoli 260 kilometrov od francoske obale v Atlantskem oceanu je potonila italijanska tovorna ladja, ki je prevaĹžala 45 zabojnikov z nevarnim materialom in 2.200 ton goriva, zato so oblasti opozorile na nevarnost onesnaĹženja.

Petek, 15. marca Tudi po Sloveniji so se po podatkih gibanja Mladi za podnebno praviÄ?nost na podnebnih protestih zbrali ĹĄtevilni mladi.

V Ljubljani je bilo 9000 ljudi, v Mariboru in Kamniku po 1000, v Kopru 600, v Novem mestu 400, Slovenskih Konjicah 200, v OrmoĹžu pa 150.

Ponedeljek, 18. marca Ĺ tevilo Ĺžrtev petkovega napada se je povzpelo na 50.

V Albaniji se je nov shod pred parlamentom sprevrgel v nasilje, ko je skupina protestnikov hotela vdreti v parlament in v policijo zaÄ?ela metati kamenje, policija pa je odgovorila s solzivcem.

Tudi v Beogradu so potekali protesti, in sicer proti vladavini predsednika Aleksandra VuÄ?iÄ&#x2021;a.

Del protestnikov je celo vdrl v poslopje javne radiotelevizije RTS in zahteval, da se vkljuÄ?ijo v program v Ĺživo.

DrĹžave Ä?lanice ZdruĹženih narodov so na podnebnih pogovorih v Keniji podprle resolucijo, s ka-

Tudi slovenska mladina si Ĺželi Ä?iste(jĹĄe)ga okolja.

Dars je obnavljal veÄ? odsekov avtocestnega kriĹža. NajveÄ?ja gneÄ?a je nastajala pred zaporo na ĹĄtajerski avtocesti med Blagovico in Vranskim, dela so potekala tudi na primorski in dolenjski avtocesti.

V streljanju pri dveh moĹĄejah v Christchurchu na Novi Zelandiji je bilo ubitih 49 ljudi, ĹĄe 48 je bilo huje ranjenih. PridrĹžali so ĹĄtiri osumljene, domnevno desniÄ?arske skrajneĹže.

AmeriĹĄki senat je priÄ?akovano zavrnil razglasitev izrednih razmer, ki jih je zaradi financiranja mejnega zidu razglasil predsednik ZDA Donald Trump.

Severna Koreja je sporoÄ?ila, da po neuspeĹĄnih pogovorih med ameriĹĄkim predsednikom Donaldom Trumpom in voditeljem Kim DĹžong Unom v Hanoju razmiĹĄlja o prekinitvi pogajanj o jedrski razoroĹžitvi z ZDA.

Sobota, 16. marca Na Javorovici nad Ĺ entjernejem se je na spominski slovesnosti ob 75. obletnici tamkajĹĄnjega poboja 113 partizanov IV. bataljona Cankarjeve brigade zbralo pribliĹžno dva tisoÄ? ljudi. Slavnostni govornik je bil Milan KuÄ?an.

Pred sodnika je stopil glavni osumljenec za teroristiÄ?na napada dan prej na moĹĄeji na Novi Zelandiji. Izvedeli smo, da gre za 28-letnega Avstralca.

V Pekingu se je s potrditvijo letoĹĄnjega drĹžavnega proraÄ?una in vrste ukrepov za zaustavitev padanja gospodarske rasti konÄ?alo spomladansko zasedanje kitajske narodne skupĹĄÄ?ine.

Italijanske oblasti so odprle preiskavo morebitnega umora maroĹĄke manekenke, ki je bila redna gostja zloglasnih Âťbunga bungaÂŤ zabav Silvia Berlusconija.

V Parizu se je zbralo okoli 10 tisoÄ? pripadnikov rumenih jopiÄ?ev, 18. zaporedni protesti pa so se prelevili v nasilje in ropanje.

21. marca 2019

tero so se zavezale do leta 2030 znatno zniĹžati porabo proizvodov iz plastike, kot so vreÄ?ke, kozarci in pribor.

Nedelja, 17. marca Po sobotni ekipni zmagi slovenskih smuÄ?arskih skakalcev nas je z uvrstitvijo na najviĹĄjo stopniÄ?ko razveselil Domen Prevc.

Ob prehodu hladne fronte, ki je marsikje po drĹžavi prinesla sneg, nas je zazeblo. Kar nekaj teĹžav pa se je pojavilo tudi na cestah. Ĺ est domaÄ?ih sindikalnih central je enotno predlagalo kolektivno pogodbo za gospodarstvo.

V njem je najniĹžji plaÄ?ni razred izenaÄ?en z minimalno plaÄ?o.

V napadu na Nizozemskem so bili ubiti trije ljudje, pet je bilo ranjenih.

Na Nizozemskem je na tramvaju neki moĹĄki napadel potnike.

Kot je kazalo, je ĹĄlo za teroristiÄ?ni napad, v katerem so bili ubiti trije ljudje. Policija je po veÄ?urni iskalni akciji osumljenca aretirala.

Novozelandska premierka Jacinda Ardern je napovedala, da je kabinet naÄ?elno Ĺže podprl spremembe zakonodaje glede oroĹžja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakona, ki sodiĹĄÄ?em dopuĹĄÄ?ata, da kratkotrajno zaprejo ljudi, ki ne spoĹĄtujejo oblasti, in blokirajo medije zaradi laĹžnih novic na spletu.

Torek, 19. marca Potem ko se je premier Marjan Ĺ arec odloÄ?il, da ne nagovori Evropskega parlamenta na njegovem drugem marÄ?nem zasedanju v Strasbourgu, se je sproĹžil val kritik tako s strani evropskih kot domaÄ?ih poslancev. A Ĺ arec je odvrnil, da bi lahko bil njegov govor razumljen kot predvolilni.

PrimoĹž RogliÄ? je zmagal na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja.

Domen Prevc je z zmago na najboljĹĄi moĹžni naÄ?in povabil v Planico.

Novinarji so nas opozorili, da je podpora aktualni vladi v primerjavi s prejĹĄnjim mesecem nekoliko padla, a je ĹĄe vedno visoka, saj je nekaj veÄ? kot 60 odstotkov vpraĹĄanih delo vlade ocenilo za uspeĹĄno.

Novozelandska policija je sporoÄ?ila, da verjame, da je Brenton Tarrant, ki je izvedel pokol v dveh moĹĄejah, deloval sam. Medtem je ĹĄtevilo njegovih Ĺžrtev naraslo na 50.

V poplavah, ki so prizadele indonezijsko pokrajino Papua, je umrlo najmanj 50 ljudi.

V Beogradu se je razĹĄla mnoĹžica ljudi pod vodstvom opozicijskih voditeljev, ki je sprva pred predsedniĹĄko palaÄ?o zahtevala odstop predsednika Aleksandra VuÄ?iÄ&#x2021;a, nato pa pred policijsko postajo izpustitev protestnikov, prijetih ob vdoru na javni RTS. Etiopska ministrica za promet je sporoÄ?ila, da podatki o poletu kaĹžejo na Âťjasne podobnostiÂŤ med smrtonosnima nesreÄ?ama letal boeing 737 max 8 v Indoneziji oktobra lani in v Etiopiji pred tednom dni.

PrimoĹž RogliÄ? je zasledovalca ugnal za slabo sekundo in zmagal v skupnem seĹĄtevku dirke.

Odbor DrĹžavnega zbora za zunanjo politiko je glede krize v Venezueli priporoÄ?il, naj vlada nasprotuje vsakrĹĄni vojaĹĄki intervenciji v Venezueli in se zavzame za mirno reĹĄevanje krize.

V Zalogu so policisti zavarovali ĹĄirĹĄe obmoÄ?je zaradi sumljivega predmeta, ki so ga naĹĄli pod osebnim vozilom. Po pregledu so ugotovili, da gre za eksplozivno sredstvo.

Prvi kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev je sporoÄ?il, da v 30. letu predsednikovanja odstopa s poloĹžaja. Ä&#x152;lanice Evropske unije so v okviru priprav na brexit brez dogovora sprejele vrsto ukrepov na podroÄ?jih, kot so promet, ribiĹĄtvo, prispevki za socialno varnost ter program Erasmus+. Britanska premierka Theresa May pa je medtem sklenila, da bo sicer Bruselj zaprosila za preloĹžitev brexita.

PtiÄ?ek, letaj!

PtiÄ?ek, ki smo ga naĹĄli nebogljenega, ptiÄ?jo kepico, je v mesecu dni zrasel v prav velikega PtiÄ?ka. Pravzaprav sem skorajda prepriÄ?ana, da je PtiÄ?ek ptiÄ?ica. Rjav je, z rjavim kljunÄ?kom, kakrĹĄne so kosovke, in tudi niÄ? ne kaĹže, da bi se trudil po samÄ?evsko Ä?udovito ubrano Ĺžvrgoleti. Naenkrat je dobil rep, krila so se mu razĹĄirila in operila, samo na vrhu glavice mu je ostala pleĹĄa.

Zjutraj kliÄ?e iz pokrite kletke, zveÄ?er mu domek znotraj doma pokrijem s tanko vetrovko.

Takoj ko jo zjutraj odstranim, se zaÄ?ne ĹĄe intenzivneje oglaĹĄati, ropota z vedno daljĹĄimi krili, kletka mu je seveda Ĺže premajhna, bolj kot za kosa je primerna za kanarÄ?ka. Odprem vratca, veselo zaÄ?ivka in se poĹžene na pomivalno korito, vedno najprej tja. NauÄ?il se Kaja AvberĹĄek je leteti. Nekaj Ä?asa mu iz kupljene meĹĄanice za kosje otroÄ?ke ĹĄe delam kroglice in mu jih polagam v ĹĄiroko razpirajoÄ?i se kljunÄ?ek ter ga napajam z vodo s pomoÄ?jo brizgalke, kmalu pa niÄ? od tega ni veÄ? potrebno. Nastavljeno ima posodico s hrano in veÄ?jo z vodo, zraven ĹĄe koĹĄÄ?ek jabolka. Menda imajo kosi zelo radi jabolka, res pa je tudi, da tale naĹĄ PtiÄ?ek prihaja iz gnezda na benjaminu, poleg katerega rasteta dve palmi. Kalin za zajtrk jĂŠ pĹĄeniÄ?ni zdrob, posut s kakavovo Ä?rko K (brez kakavovega K-ja ga ne zanima in sÄ?asoma je postal zahtevnejĹĄi â&#x20AC;&#x201C; zdaj mu moram poleg njegove najljubĹĄe Ä?rke s kakavom na zdrob narisati tudi hidravliÄ?ni vrtalnik lukenj).

Medtem ptiÄ?ek skaÄ?e po mizi, tako tudi njegov zajtrk zaÄ?nem postavljati na mizo. Je prav druĹžaben PtiÄ?ek. Ko Kalina peljem v ĹĄolo â&#x20AC;&#x201C; vrtec, sprva PtiÄ?ka ĹĄe zapiram v kletko, sÄ?asoma pa ne veÄ?, le prepriÄ?am se, da so okna zaprta, zunanji svet je zanj morebiti ĹĄe prenevaren. Ko se vrnem, me Ä?aka na kuhinjskem pultu.

Pripravim si omleto in PtiÄ?ek mi pomaga. Kljuva maslo, sir, paradiĹžnik in avokado, nato pa s kroĹžnika vleÄ?e pereĹĄÄ?ka rukole.

Poskusi tudi kefir. Zelo rad poÄ?iva v ĹĄe topli ponvi ter nato z mastnimi krempeljci ĹĄtemplja po mojih roza hlaÄ?ah. PtiÄ?i imajo zelo hitro prebavo, zato moram kar naprej Ä?istiti drekce. Vedno bolj raznobarvni so, beli, rumeni, zeleni in tudi modri. Za zadnjo pustno noÄ? (o pomembnosti in veliÄ?ini pusta oz. karnevala na otoku sem nekoÄ? Ĺže nekaj napisala) se napravim v Modrega ptiÄ?a, morda je imel pri navdihu tudi PtiÄ?ek prste vmes. Tla dnevne sobe so polna ĹžareÄ?e modrega perja, ki PtiÄ?ka straĹĄno privlaÄ?i. Ne le vizualno, kar nekaj modrih peresc izgine v njegovem kljunÄ?ku in kaj kmalu je njegova hiĹĄica polna modrih kakcev. PtiÄ?ek je naenkrat povsod z mano. Ko sesam spalnico, skaÄ?e po postelji.

Ko grem na straniĹĄÄ?e, se ogleduje v kopalniÄ?nem ogledalu. Ko tipkam po raÄ?unalniku, se pokaka na tipkovnico. Ko piĹĄem Ä?estitko za rojstni dan, se zaganja v nalivnik. Ko imam bose noge, mi kljuva noĹžne prste. Ko kuham, mi zleti na glavo in me vleÄ?e za lase. Ko jem polnjen jajÄ?evec, iz njega beza koĹĄÄ?ke mletega mesa. Ko po kosilu za nekaj minut obsedim za mizo s kozarcem rdeÄ?ega vina, se udobno zlekne poleg vinske steklenice in ĹĄopka roĹž na mizi ter zadovoljno meĹžika. Ko neke nedelje dremam na s soncem obsijanem kavÄ?u, imam maÄ?ka in PtiÄ?ka hkrati. Kopa se v velikem kristalnem pepelniku, napolnjenim z vodo, prhuta in ĹĄprica, vse kaĹže, da se ima lepo. Sedim za mizico ob oknu, pijem kavo, kadim obkavni cigaret in okno imam na steĹžaj odprto.

PtiÄ?ek Ĺže leti, sam jĂŠ in pije, morda ga pa zdaj Ĺže lahko zanima svoboda? NiÄ? ne kaĹže, usede se mi v naroÄ?je in opazuje sovo, sestavljeno iz drobnih svetleÄ?ih se kristalÄ?kov na moji majici. Ĺ˝e zdavnaj se je prepriÄ?al, da nisem lovec. Nikoli si nisem mislila, da bom kdaj s takole Ĺživalco vzpostavila tako neĹžen odnos. Vsi obiski ga spoznajo in vse navduĹĄi. ÂťPtiÄ?ek ima premajhno kletko, pa tako in tako je venomer zunaj, ampak to kakanje povsod, Ä?e bi ga le lahko nauÄ?ila, da kaka ne enem mestu ...ÂŤ ÂťTo bo verjetno teĹžko, kaj Ä?e mu najdemo veÄ?jo kletko?ÂŤ ÂťAh, saj ne vem, PtiÄ?ek je navsezadnje divji ptiÄ? ...ÂŤ Tako ga s Kalinom v kletki s hrano in vodo odneseva na teraso. S kredami riĹĄeva velike roĹže (in maĹĄine) po zidu. PtiÄ?ek se mota okoli naju, raziskuje, pobere to in ono palÄ?ko, pocuflje praprot. Naenkrat ga ne vidim veÄ?.

PrestraĹĄim se, zares, Kalin, kje je ptiÄ?ek!? Zagledava ga skakljati po sosednji strehi, nato pa ga izgubiva z vidnega polja. PtiÄ?ek je odletel. Sonce zahaja in jaz jokam. Ĺ˝ivi, PtiÄ?ek, in letaj, narava je starodavna in veÄ?na. đ&#x;&#x201D;˛

Nadomestilo za brezposelnost 530 evrov?

Ministrstvo za delo predlaga spremembe pri pravici do nadomestila za brezposelnost, a tudi ukinitev dodatka za delovno aktivnost pri brezposelnih prejemnikih denarne socialne pomoÄ?i. Ta ukrep naj bi zmanjĹĄal tveganje za neaktivnost pri teh upraviÄ?encih. Po predlogu novele zakona o urejanju trga dela bi se najniĹžje nadomestilo za brezposelnost zviĹĄalo s 350 na okoli 530 evrov bruto oziroma iz 275 na 392 evrov neto. Tako bi to nadomestilo izenaÄ?ili z osnovnim zneskom minimalnega dohodka za samsko osebo. đ&#x;&#x201D;˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 3. 2019 bar­ve:â&#x20AC;&#x2C6;­CMYK, s­ tran 7

Savinjska â&#x20AC;&#x201C; Ä?ez Alpe in doline v terme ObmoÄ?na razvojna agencija SaĹĄa v sodelovanju s strokovnjaki razvila novo turistiÄ?no znamko, povezala turistiÄ?ne ponudnike 10 obÄ?in regije SaĹĄa â&#x20AC;&#x201C; Obisk destinacije naj bi se poveÄ?al za 2 do 3 odstotke na leto â&#x20AC;&#x201C; Glavnino denarja je prispevala EU Tatjana PodgorĹĄek

Nazarje, 13. marca â&#x20AC;&#x201C; Na turistiÄ?ni zemljevid Slovenije vstopa regija SaĹĄa z novim projektom Turizem Savinjsko-Ĺ aleĹĄke doline in novo turistiÄ?no znamko Savinjska â&#x20AC;&#x201C; Ä?ez Alpe in doline. Nastala je na pobudo ObmoÄ?ne razvojne agencije in v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki.

Kot smo sliĹĄali na predstavitvi prejĹĄnjo sredo, ponuja izkuĹĄnjo Slovenije v malem na geografskem ter kulturnem podroÄ?ju.

Z njo so povezali turistiÄ?ne ponudnike 10 obÄ?in v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini, s katerimi pripravljajo 10 enodnevnih doĹživetij. Po zagotovilih direktorice obmoÄ?ne razvojne agencije mag. Biljane Ĺ karja si s tem obetajo bolj uÄ?inkovito trĹženje destinacije tudi na turistiÄ?nem globalnem trgu, rast turistov za 2 do 3 odstotke na leto, podaljĹĄanje sezone, ki je sedaj osredotoÄ?ena na doloÄ?ene dneve oziroma glavno turistiÄ?no sezono, in daljĹĄe bivanje gostov (v povpreÄ?ju znaĹĄa sedaj manj kot 2 dni). Projekt je vreden 114 tisoÄ? evrov, od tega je 97 tisoÄ? evrov primaknila EU iz postavke za razvoj podeĹželja. ÂťNajobseĹžnejĹĄi integralni produkt, 5-zvezdiÄ?ni alpski

Na predstavitvi nove turistiÄ?ne znamke smo med drugim sliĹĄali, da so gostje vse bolj zahtevni in iĹĄÄ?ejo dobre programe. Mednje naj bi sodilo tudi 10 programov destinacije Savinjska.

wellness, povezuje sprostitev v Termah TopolĹĄica, sprehod po Mozirskem gaju in Alpskem vrtu, tradicionalno in inovativno gastronomijo, zeliĹĄÄ?arsko Ä?arovnijo ob reki Savinji in udobno bivanje s Ä?utnim doĹživljanjem Logarske doline. Prav tako vkljuÄ?uje turistiÄ?no ponudbo Velenja,ÂŤ je ĹĄe povedala Biljana Ĺ karja.

VrtiÄ?karski turizem nima prihodnosti

Na predstavitvi nove turistiÄ?ne znamke so vsi sodelujoÄ?i pri tem dejali, da so bili pri snovanju enotni, da turisti ne hodijo v kraje le na oglede, ampak Ĺželijo tudi kaj doĹživeti. ÂťVrtiÄ?karski turizem nima prihodnosti, ĹĄtiri stene niso dovolj,ÂŤ je

Presek kljuÄ?nih prednosti regije SaĹĄa je poreÄ?je reke Savinje, zato so na delavnicah s turistiÄ?nimi ponudniki izbrali ime Savinjska. Pozicijsko slogan pooseblja gibanje narave od zgornjega toka reke Savinje do sotoÄ?ja z reko Pako, od Savinjskih Alp do Smrekovca, ĹĄaleĹĄkih griÄ?ev in vinogradov. Orisuje tudi izkuĹĄnjo gosta, ki pride na oddih v Savinjsko, kjer se ima najlepĹĄe, Ä?e vandra Ä?ez Alpe in doline v terme TopolĹĄica. menil direktor Term TopolĹĄica Bojan TrifkoviÄ&#x2021; in dodal, da je pomembno turistu ponuditi kaj veÄ?, zato je povezovanje nujno. Bili so tudi enotni, da je eden od izzivov ta, kako posaditi vse ponudnike za isto mizo. ÂťZato je pobuda obmoÄ?ne razvojne agencije toliko bolj pohvalna,ÂŤ je menil Marko Slapnik, dober poznavalec turistiÄ?nega utripa v dolini.

Po besedah Slapnika so programi razdeljeni v tri tematske sklope: za aktivne turiste, za sprehajalce oziroma za druĹžine in tiste, ki radi uĹživajo, se razvajajo. Se pa vsi med sabo prepletajo. ÂťNi vse v ĹĄtevilkah, ampak predvsem v doĹživetjih, da ljudje, ki enkrat pridejo sem, naslednjiÄ? vedo, kaj si lahko ogledajo, poskusijo. Prav tako Ĺželimo s povezavami spodbuditi, da gostje vedo, zakaj so priĹĄli sem, da je zanje ta oblika turizma

Kanalizacija nikoli konÄ?ana zgodba V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je izgradnja javnega kanalizacijskega omreĹžja prednostna naloga Ĺže nekaj zadnjih let

V naselju ReÄ?ica ob Paki â&#x20AC;&#x201C; desni breg bo potek nadaljnjih aktivnosti znan po odloÄ?itvi obÄ?ine BraslovÄ?e.

Tatjana PodgorĹĄek

Izgradnja javnega kanalizacijskega omreĹžja je v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki Ĺže nekaj let ena od prednostnih nalog. TamkajĹĄnji Ĺžupan Janko KopuĹĄar pravi, da so sicer precej Ĺže postorili, a ne toliko, kot bi si Ĺželeli. Glavna ovira je denar. Projekt izvajajo po razpoloĹžljivih proraÄ?unskih sredstvih. ÂťTrenutno ima urejeno kanalizacijo tako, kot zahteva zakon, od 30 do 35 odstotkov gospodinjstev. Ä&#x152;e pa pogledamo samo ĹĄtevilo tistih, ki so v naÄ?rtih predvidena za prikljuÄ?itev na javno kanalizacijsko omreĹžje, je teh veÄ? kot polovica. Kanalizacijo smo pripeljali praktiÄ?no do vseh vaĹĄkih skupnosti, razen v Skorno in Gorenje. Nadaljujemo z manjĹĄimi koraki v primerjavi s prejĹĄnjimi leti.ÂŤ

V ReÄ?ici ob Paki - desni breg predvidena vakuumska kanalizacija

Kanalizacijo so doslej pripeljali in nanjo prikljuÄ?ili gospodinjstva v naselju PaĹĄka vas, v ravninskem delu Velikega Vrha, v dobrĹĄnem centralnem delu naselja Gavce, kjer nameravajo letos zgraditi ĹĄe dva kanalizacijska kraka v okviru obnove obÄ?inske javne poti. Obnovili so kanalizacijo v delu naselja ReÄ?ica ob Paki, kjer bodo letos v sklopu ureditve ceste na novo zgradili meteorno kanalizacijo. Sicer pa imajo pridobljene projekte, nekaj dovoljenj za ureditev omreĹžja nad tako imenovanim DrobniÄ?evim ovinkom v Malem Vrhu, kjer je teĹžav najveÄ?. ÂťGradbeno dovoljenje imamo tudi za ureditev kanalizacije v ReÄ?ici ob Paki â&#x20AC;&#x201C; desni breg. Tu je predvidena vakuumska izvedba, odkupili smo Ĺže zemljiĹĄÄ?e za njeno postavitev. Kdaj se bomo lotili nadaljnjih aktivnosti, bo odvisno od odloÄ?itve obÄ?ine BraslovÄ?e.

Ta je Ĺželela na Ä?istilno napravo v Podgori

7

TURIZEM, KOMUNALA

21. marca 2019

Rekli so � TomaŞ Žohar, Şupan

ObÄ?ine BraslovÄ?e, o aktivnosti za prikljuÄ?itev levega dela naselja LetuĹĄ na Ä?istilno napravo v Podgori: ÂťPogovori z ObÄ?ino Ĺ martno ob Paki res teÄ?ejo, vendar kocka ni samo pri nas. NaĹĄa sosednja lokalna skupnost mora namreÄ? preveriti, koliko znaĹĄa investicijski vloĹžek v razĹĄiritev Ä?istilne naprave v primeru prikljuÄ?itve levega dela LetuĹĄa. Ko bo ocena znana, se bomo sestali na koordinacijskem sestanku. Potem bomo mi preuÄ?ili moĹžnosti in se odloÄ?ili za optimalno, tako s tehniÄ?nega kot ekonomskega vidika. O tem, da bi odstopili od projekta, pa zdaj ne razmiĹĄljamo.ÂŤ

v naĹĄi obÄ?ini prikljuÄ?iti gospodinjstva na levem delu kraja LetuĹĄ. Za to imamo Ĺže gradbeno dovoljenje. Kanalizacijske cevi smo Ĺže poloĹžili tudi pri obnovi mostu Ä?ez reko Pako. Sedaj pa je najprej treba zgraditi vakuumsko postajo. Upam, da se bomo v naslednjih mesecih s sosednjo obÄ?ino BraslovÄ?e in novim Ĺžupanom dogovorili, kako naprej. Na osnovi tega bomo lahko izvajali potrebne aktivnosti za nadaljevanje projekta, obvestili zainteresirane o naloĹžbi ter naÄ?rtovali vire financiranja. Izgradnja kanalizacije v tem delu bo namreÄ? za nas zelo velik finanÄ?ni zalogaj. Samo izgradnja vakuumske postaje bo stala blizu 300 tisoÄ? evrov. Trudimo se in iĹĄÄ?emo moĹžnosti za pridobitev nepovratnih sredstev.ÂŤ

Za dokonÄ?anje potrebnih blizu 2 milijona evrov

Janko KopuĹĄar je ĹĄe povedal, da so v letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu predvideli za vlaganja v javno kanalizacijsko omreĹžje

Glavnina v 10 letih

Kdaj bi lahko naÄ?rt izgradnje javnega kanalizacijskega omreĹžja v obÄ?ini konÄ?ali? ÂťTo je zelo teĹžko vpraĹĄanje, zaradi denarja.

Gre za velik znesek za naĹĄo obÄ?ino. DrĹžava predvideva nekaj zakonodajnih sprememb, vendar menim, da bi lahko glavnino vlaganj izvedli v naslednjih 10 letih. Je pa kanalizacija nikoli konÄ?ana zgodba. Poleg izgradnje kanalov so potrebna ĹĄe povsod dodatna manjĹĄa vlaganja v omreĹžje. Treba je povedati, da so doloÄ?ena obmoÄ?ja v srediĹĄÄ?u Ĺ martnega ob Paki, kjer bo treba urediti loÄ?en kanalizacijski sistem. Na nekaterih obmoÄ?jih bo v teh letih sistem Ĺže dotrajan in bodo potrebna obnovitvena vlaganja. Poleg tega je v naÄ?rtu razĹĄiritev zmogljivosti Ä?istilne naprave. Nanjo je v tem trenutku prikljuÄ?enih pribliĹžno 1400 populacijskih enot. S prikljuÄ?itvijo naselja LetuĹĄ - levi del jo bo potrebno razĹĄiriti za ĹĄe pribliĹžno 1500 populacijskih enot,ÂŤ je

Masovnega turizma si ne Ĺželijo

Biljana Ĺ karja ne priÄ?akuje velikih Ä?udeĹžev, masovnega turizma si pravzaprav ne Ĺželijo. Na leto v regiji zabeleĹžijo 211 tisoÄ? noÄ?itev, od tega jih 60 odstotkov ustvarijo v Termah TopolĹĄica. Po njenem mnenju so gostje vse bolj zahtevni in iĹĄÄ?ejo dobre programe, iĹĄÄ?ejo mir in zeleno okolje. Po besedah Slapnika so turistiÄ?ne zmogljivosti zasedene v povpreÄ?ju manj kot 10 odstotkov Tistim, ki se ukvarjajo ĹĄe s Ä?im drugim, to ustreza, drugi, ki Ĺželijo veÄ?, pa naj bi s temi povezavami

â?ą

V Zgornji Savinjski in Ĺ aleĹĄki dolini ustvarijo na leto dobrih 211 tisoÄ? noÄ?itev, od tega 60 odstotkov v Termah TopolĹĄica.

to tudi dobili.

Po obljubah snovalcev skupne turistiÄ?ne znamke se prizadevanja v turizmu v regiji SaĹĄa ne bodo konÄ?ala pri 10 programih in skupnem imenu destinacije.

Produkte nameravajo ĹĄiriti po vsebini in obmoÄ?ju. ÂťOdprti smo za povezave tudi s Spodnjo Savinjsko dolino. Navsezadnje najveÄ? turistov iz kampa Menina v obÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji obiĹĄÄ?e Ĺžalsko fontano piva,ÂŤ je ĹĄe dejala Biljana Ĺ karja. đ&#x;&#x201D;˛

Vgradnjo MKÄ&#x152;N spodbujajo z nepovratnimi sredstvi Do leta 2021 morajo lastniki stanovanjskih hiĹĄ na obmoÄ?jih, kjer prikljuÄ?itev na javno kanalizacijsko omreĹžje ne bo moĹžna, sami poskrbeti za male komunalne Ä?istilne naprave (MKÄ&#x152;N) do 50 populacijskih enot Milena KrstiÄ? - Planinc

pribliĹžno 160 tisoÄ? evrov, na vpraĹĄanje, koliko denarja pa bi bilo potrebnega za dokonÄ?anje projektov na tem podroÄ?ju, pa je odgovoril: ÂťZa obmoÄ?ja, ki jih moramo po zakonu prikljuÄ?iti na javno kanalizacijsko omreĹžje, pribliĹžno 1,5 milijona evrov. Ä&#x152;e bi tega zgradili ĹĄe v naselju Gorenje, bi potrebovali 2 milijona evrov. Gospodinjstva v delu naselij Slatina, Veliki Vrh, Skorno, del Malega Vrha ter Podgore pa na javno kanalizacijo v bliĹžnjem Ä?asu ne morejo raÄ?unati. Tu je predvidena izgradnja malih komunalnih Ä?istilnih naprav, za kar imamo v obÄ?inskem proraÄ?unu v zadnjih letih predvidenih po 10 tisoÄ? evrov subvencij ali 1000 evrov za vsako napravo.ÂŤ

zanimiva, hkrati pa minimalno ĹĄkodljiva za naravo,ÂŤ je menil Marko Slapnik.

Ĺ aleĹĄka dolina â&#x20AC;&#x201C; Tam, kjer ni javnega kanalizacijskega omreĹžja, za Ä?iĹĄÄ?enje odpadne vode lastniki stanovanjskih hiĹĄ uporabljajo male komunalne Ä?istilne naprave do 50 populacijskih enot. Obvezne so (bodo) na obmoÄ?jih zunaj aglomeracij, tam torej, kjer kanalizacijskega sistema ne bodo gradili, ker je prostor preredko naseljen.

Rok za vgradnjo MKÄ&#x152;N za obstojeÄ?e objekte, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred letom 2002, ki nimajo urejenega odvodnjavanja in Ä?iĹĄÄ?enja komunalne odpadne vode, kot je bilo predpisano v Ä?asu gradnje objekta, je najkasneje do 31. decembra 2021. Za obstojeÄ?e objekte, ki imajo Ä?iĹĄÄ?enje odpadne vode urejeno s pretoÄ?no greznico, pa je rok ob prvi rekonstrukciji objekta ob predpostavki, da je greznica zgrajena po predpisih in vodotesna. ÂťMala komunalna Ä?istilna naprava je namenjena Ä?iĹĄÄ?enju odpadnih vod iz posameznih hiĹĄ. Lastnik zgradbe jo vgradi, da zagotovi Ä?iĹĄÄ?enje odpadne vode, ki nastaja v njegovem gospodinjstvu. DolĹžan jo je vgraditi na svoje stroĹĄke,ÂŤ pravi NataĹĄa Uranjek iz Komunalnega podjetja Velenje.

Nekatere obÄ?ine, v Ĺ aleĹĄki dolini pa vse tri, lastnike objektov k pravoÄ?asni vgradnji spodbujajo z nepovratnimi sredstvi, Ä?eprav to ni njihova obveza.

Za te namene v svojih proraÄ?unih Ĺže nekaj let zagotavljajo sredstva (1.000 evrov za eno). V Mestni obÄ?ini Velenje bodo letos subvencionirali vgradnjo 20 MKÄ&#x152;N, v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj

15 in v ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki 10.

Ponekod ta sredstva ostajajo neizkoriĹĄÄ?ena, Ä?eprav leto 2021 ni tako daleÄ?, kot se zdi, in obÄ?ine zadnje leto zagotovo ne bodo mogle s subvencijo usliĹĄati vseh, ki bi si to Ĺželeli.

VeÄ? lastnikov stanovanjskih hiĹĄ lahko skupaj za Ä?iĹĄÄ?enje odpadne vode poskrbi z eno Ä?istilno napravo, kar je Ĺže zaradi delovanja take naprave dobrodoĹĄlo. Morajo pa se pred tem sporazumeti, kdo od njih bo skrbel za delovanje. ÂťPo podatkih, ki jih imamo, se je doslej za skupno MKÄ&#x152;N odloÄ?ila pribliĹžno desetina lastnikov,ÂŤ pravi Uranjekova.

â?ą

Ena populacijska enota je onesnaĹženje, ki ga dnevno povzroÄ?i ena oseba.

Zakaj pa je bolje, da je na MKÄ&#x152;N priklopov veÄ? in ne en sam? Âť Ko smo doma, povzroÄ?amo odpadne vode. Ä&#x152;istijo jih bakterije, ki imajo v napravi hrano. Ko gre druĹžina na poÄ?itnice in je dalj Ä?asa ni doma, je naprava laÄ?na in mikroorganizmi se zmanjĹĄajo. DruĹžina se vrne s poÄ?itnic, naenkrat obremeni napravo in zgodi se, da zaÄ?ne smrdeti. Ä&#x152;e ima veÄ? hiĹĄ skupno Ä?istilno napravo, gre enkrat ena druĹžina na poÄ?itnice, drugiÄ? druga, ene druĹžine perejo konec tedna, ene med tednom ... naprava laĹžje deluje, ker je konstantno obremenjena.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 3. 2019, barve:â&#x20AC;&#x2C6;­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

21. marca 2019

Nobena pot ni zgreĹĄena, samo da je na njej dovolj ljubezni Proslava ob jubilejih Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje ter SoĹžitja Velenje ganila polno dvorano â&#x20AC;&#x201C; Slovenija naredila velik korak najprej pri razumevanju drugaÄ?nosti Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 13. marca â&#x20AC;&#x201C; Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje (CVIU) ter MedobÄ?insko druĹĄtvo za pomoÄ? osebam z motnjami v duĹĄevnem razvoju SoĹžitje Velenje sta druĹžno pripravila sveÄ?anost ob praznovanju svojih jubilejev: center 60-letnice delovanja, SoĹžitje pa abrahama. Po prepriÄ?anju obiskovalcev, ki so dodobra napolnili dvorano velenjskega doma kulture, sta jubilanta dostojno zaznamovala uspeĹĄno delovanje, nastopajoÄ?i pa ganili mnoge v dvorani.

Tudi slavnostnega govornika, predsednika drĹžave Boruta Pahorja, ki je prireditev oznaÄ?il za praznik doline in drĹžave: ÂťKo se s ponosom ozremo na prehojeno pot, lahko ugotovimo, da smo v Sloveniji naredili velik premik v kolektivni zavesti glede sprejemanja drugaÄ?nosti, sploh oseb z motnjami v duĹĄevnem razvoju, ki so bile pred 50 leti izloÄ?ene na rob druĹžbe. Pomembno vlogo pri spreminjanju miselnosti ima gotovo ustanavljanje ter delovanje takih druĹĄtev, kot je SoĹžitje Velenje, in institucij, kot je center.

DruĹžba se je na osnovi njihovih prizadevanj zaÄ?ela sooÄ?ati z izzivom, kako te osebe sprejeti, jim sÄ?asoma omogoÄ?iti enake pogoje za njihov osebnostni razvoj kot

drugim drĹžavljanom.ÂŤ Izrazil je hvaleĹžnost generacijam uÄ?iteljev, mestu Velenje, ki je sprejemalo aktivnosti centra in druĹĄtva, ter starĹĄem, ki so v teh desetletjih s svojo vztrajnostjo pomembno prispevali k spreminjanju stvari na bolje. Ob tej priloĹžnosti je Pahor ob 60-letnici delovanja centru izroÄ?il zahvalo za prizadev-

lovanju s starĹĄi, uÄ?enci, razliÄ?nimi strokovnjaki, prijatelji, lokalnimi skupnostmi in drĹžavo. Ä&#x152;eprav se Ä?utijo sprejete in spoĹĄtovane v okolju, vedo in se zavedajo, da ĹĄe vedno lomijo predsodke o drugaÄ?nosti. Lomijo jih z uspeĹĄnimi nastopi in tekmovanji uÄ?encev centra, s predanimi sodelavkami in sodelavci ter pogumnimi starĹĄi.

Predsednik drĹžave in slavnostni govornik Borut Pahor se je z veseljem odzval na povabilo za skupinski posnetek vseh nastopajoÄ?ih in zaposlenih centra.

no delo z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami. Ä&#x152;estitke in zahvalo je izrekel tudi podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol. Po besedah ravnatelja CVIU mag. Aleksandra ValiĹĄerja s pesmijo, plesom in igro izraĹžajo hvaleĹžnost za prehojeno pot dela z otroki s posebnimi potrebami in pozdravljajo prihodnost, ki jo vidijo v tesnem sode-

Mnoge v polni dvorani so nastopajoÄ?i s svojimi toÄ?kami navduĹĄili.

Lomijo jih tudi tako, da se ne predajajo strahu. ÂťPravijo, da je pot skozi Ĺživljenje razliÄ?na, a nobena ni zgreĹĄena, samo da je na njej dovolj ljubezni, radosti in diha po Ĺživljenju. Pomembno je tudi, da se ob viharjih poberemo in s polnimi pljuÄ?i zadihamo radosti Ĺživljenja in ubiramo svoje poti,ÂŤ je ĹĄe menil ValiĹĄer.

Predsednik SoĹžitja Velenje Slobodan PetroviÄ&#x2021; pa je v nagovoru opisal zaÄ?etke delovanja druĹĄtva.

Med drugim je dejal, da danes druĹĄtvo sledi potrebam svojih Ä?lanov in stroke. ÂťPotrebe oseb z motnjami v duĹĄevnem razvoju po varstvu, vzgoji, izobraĹževanju in usposabljanju, dnevnem varstvu so zagotovljene. V zadnjih 15 letih pa doĹživljamo zastoj v razvoju njihovega celodnevnega varstva, a kaĹže, da bomo kmalu lahko odpravili tudi to teĹžavo.ÂŤ Poleg tega bodo druĹĄtvene aktivnosti usmerili ĹĄe k spremljanju podzakonskih aktov, delovanju Zakona o socialnem vkljuÄ?evanju oseb z motnjami v duĹĄevnem razvoju v praksi, k druĹžbenemu

vkljuÄ?evanju Ä?lanov na razliÄ?nih podroÄ?jih in k programom vseĹživljenjskega uÄ?enja, izobraĹževanja, socialnim programom za druĹžine ter rekreacije in ĹĄporta. Ob tem je spomnil na uspehe 16 Ä?lanov druĹĄtva, vkljuÄ?enih v skupino DelfinÄ?ki Plavalnega kluba Velenje, ki v teh dneh sodelujejo na svetovnih igrah specialne olimpijade v Abu Dhabiju. Svoje misli je PetroviÄ? sklenil z besedami zahvale tistim, ki jim pomagajo pri uresniÄ?evanju svojega poslanstva: ÂťMi smo malo drugaÄ?ni, pa vendarle enakopravni.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Zdravje ledvic za vse in povsod Letos kar 214 udeleĹžencev preventivne akcije ob svetovnem dnevu ledvic â&#x20AC;&#x201C; PrviÄ? tudi v ĹĄoĹĄtanjskem zdravstvenem domu Tatjana PodgorĹĄek

sladko in krvi tlak ter preverjali vsebnost beljakovin v urinu. K osebnemu zdravniku oziroma v nadaljnjo obravnavo so napotilii pet udeleĹžencev akcije.

V velenjski akciji je sodeloval tudi MatevĹž Uplaznik, nekdanji ledviÄ?ni bolnik. ÂťAvgusta lani so

svojih ledvic,ÂŤ nam je povedal Uplaznik, ki se po operaciji poÄ?uti bistveno bolje in upa, da bo z bolj zdravim Ĺživljenjskim slogom stanje vsaj ohranil.

Po ocenah ima v svetu zaradi razliÄ?nih vzrokov kar 850 milijonov ljudi kroniÄ?no led-

Velenje, 14. marec â&#x20AC;&#x201C; Ĺ˝e vrsto let javni zavod Zdravstveni dom Velenje v sodelovanju s SploĹĄno bolniĹĄnico Slovenj Gradec organizira preventivno akcijo ob svetovnem dnevu ledvic. Bil je minuli Ä?etrtek, njegov slogan pa je bil Zdravje ledvic za vse in povsod. Akcija je namenjena ozaveĹĄÄ?anju ljudi o vzrokih za nastanek bolezni in kako skrbeti, da do nje ne pride.

Lani se je preventivne akcije udeleĹžilo dobrih 100 obÄ?anov, ĹĄtiri oziroma pet so jih napotili na nadaljnjo obravnavo k svojemu zdravniku. ÂťOmenjeno ĹĄtevilo se ne sliĹĄi veliko, vendar je za vsakega posameznika izrednega pomena, da je bolezen odkrita dovolj zgodaj. To mu priPreventivne akcije ob svetovnem dnevu ledvic se je letos v velenjskem naĹĄa veÄ?je moĹžnosti za zdravstvenem domu udeleĹžilo veÄ? kot 150 obÄ?anov. ozdravitev,ÂŤ je povedala Aleksandra VasiljeviÄ?, odgovorna me operirali in sedaj mi ni treba viÄ?no bolezen. Zaradi nje vsamedicinska sestra v omenjenem veÄ? hoditi na dialize. PrejĹĄnja ko leto umre vsaj 2,4 milijona javnem zavodu. leta sem hodil trikrat na teden ljudi, bolezen je trenutno Ĺže Preventivno akcijo so tokrat v bolniĹĄnico, po 5 ur sem moral na 6. mestu med vzroki smrti. pripravili tudi v zdravstvenem mirno leĹžati, da je kri kroĹžila in Akutna ledviÄ?na okvara je podomu Ĺ oĹĄtanj, prihodnje leto jo se Ä?istila. Nikoli pred boleznijo memben vzrok tveganja za krobodo ĹĄe v ĹĄmarĹĄki zdravstveni po- nisem razmiĹĄljal o tem, da bi niÄ?no ledviÄ?no bolezen. Letno staji. Po besedah UrĹĄke Bandalo, me lahko doletelo kaj takĹĄne- prizadene po vsem svetu veÄ? kot vodje Centra za krepitev zdravja ga. Bolezen je priĹĄla Ä?ez noÄ? in 13 milijonov ljudi in kar 85 % javnega zavoda, se je tokrat v Ve- za kakrĹĄnokoli pomoÄ? je bilo vseh bolnikov je v drĹžavah s prelenju in Ĺ oĹĄtanju akcije udeleĹžilo prepozno. Svetujem ljudem, da bivalci z majhnimi in srednjimi kar 214 obÄ?anov, od tega v Vele- se udeleĹžijo preventivne akcije dohodki. đ&#x;&#x201D;˛ nju 153. Vsem so izmerili krvni in preverijo zdravstveno stanje

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 3. 2019 bar­ve:â&#x20AC;&#x2C6;­CMYK, s­ tran 9

Elektronski ritmi so se vrnili Kaj se je na lokalni sceni elektronske glasbe dogajalo v prvem valu in kaj se dogaja v novem Tina Felicijan

Ä&#x152;eprav je Velenje tradicionalno mesto rockâ&#x20AC;&#x2DC;nâ&#x20AC;&#x2DC;rolla, saj so tu od samega zaÄ?etka urbanizacije nastajali in ustvarjali predvsem kitara-bas-bobni sestavi, se je mesto zapisalo tudi v zgodovino razvoja elektronske glasbe na Slovenskem. Na prelomu tisoÄ?letja so namreÄ? lahko ljubitelji elektronske glasbe od blizu in daleÄ? uĹživali na velikih partyjih v velenjski RdeÄ?i dvorani, pionirji elektronske glasbe v dolini pa so aktivno ustvarjali in nastopali po Sloveniji. Tudi po izteku prvega vala danes prevladujoÄ?ega Ĺžanra na svetovni (in vse bolj priljubljenega na lokalni) glasbeni sceni â&#x20AC;&#x201C; sodobne glasbene in druge zabavne industrije si namreÄ? ne moremo veÄ? predstavljati brez elektronsko generiranih zvokov in ritmov, elektronika iz Velenja ni izginila. Gojili so jo redki entuziasti, ki so ustvarjali v domaÄ?ih studiih in tu in tam priredili kak dogodek. Danes je lokalna rave kultura ponovno v vzponu.

Vse veÄ? ima pripadnikov med mladimi, vse veÄ? se jih uveljavlja v DJ-anju ali produciranju, vse moÄ?nejĹĄe so organizacije, ki jo

9

KULTURA

21. marca 2019

promovirajo, vseeno pa je omejena na lokalno klubsko dogajanje.

Lokalna rave kultura nekoÄ? â&#x20AC;Ś

Ena od treh vodilnih ĹĄaleĹĄkih organizacij za promocijo elektronske glasbe Cogo je uvod v novo serijo dogodkov Insights posvetila obujanju spominov na Ä?as, ko je bila plesna elektronika eden bolj zastopanih glasbenih Ĺžanrov v Velenju in je bilo Velenje

Velenjska mladina je tokrat ustvarjala slogane, ki opozarjajo na razliÄ?ne oblike zasvojenosti in nagovarjajo k bolj zdravemu preĹživljanju prostega Ä?asa Tina Felicijan

Ko so mladinski delavci v kulturnem klubu eMCe plac opazili, da se veliko mladih zateka v brezdelje, zapleta v nelegalne posle, uĹživa alkohol, marihuano in druge droge ter kopiÄ?i podobne nezdrave navade in se vdaja tveganemu Ĺživljenjskemu slogu, so zasnovali projekt eMCe plac ozaveĹĄÄ?a. Zavedajo se namreÄ?, da je tako vedenje obiÄ?ajno posledica vzgoje, pomanjkanja samozavesti, slabe samopodobe, reakcija na druĹžbene okoliĹĄÄ?ine, stres, izid serije slabih odloÄ?itev in odraz

ne edini tak pojav na slovenski sceni. Redno so obiskovali partyje (zabave). Nastopali so dvakrat, tudi trikrat na mesec, kar je za marsikaterega sodobnega malega in neuveljavljenega glasbenika nepredstavljivo. ÂťAmpak zato, ker danes nek mali underground bend nima kje nastopati. Takrat je bil pa vsak teden kje kak rave party za vsaj 500 ljudi, vsak mesec pa kak za veÄ? tisoÄ?. PriloĹžnosti za ĹĄpil je bilo res veliko,ÂŤ razlaga. Zakaj

Vrednote rave kulture v njenih najboljĹĄih Ä?asih so bile preproste: imeti se fajn in ne ĹĄkoditi drugim. NihÄ?e ni pomislil, da bi bil nasilen ali da bi se mu lahko kaj zgodilo, pravita sogovornika. Potem so partyje zaÄ?eli prirejati in obiskovati ljudje z drugaÄ?no agendo in scena je naglo zamrla.

Elektronska glasba se je zaÄ?ela razvijati v zaÄ?etku 80. let prejĹĄnjega stoletja in je dokaj soÄ?asno priĹĄla tudi v Slovenijo. Rave kultura, ki se je izoblikovala ob koncu 80., pa nekoliko kasneje.

V Ĺ aleĹĄki dolini je elektronska glasba zaÄ?ela odmevati leta 1983, ko je tu nastala pionirska skupina slovenske elektronike PIN. Sledil je Âťpetnogi trioÂŤ DIG, ta je preĹĄel v Worm, iz njega sta izĹĄla Dope Control in BioNet. Ljubiteljsko ustvarjanje je naposled prerasel ĹĄe danes nadvse aktiven Stane Ĺ pegel, ki je deloval oziroma deluje pod veÄ? aliasi in je med najbolj produktivnimi in najveÄ?krat objavljenimi slovenskimi skladatelji elektronske glasbe, kot glasbenik in veÄ?medijski umetnik pa sodeluje v mnogih drugih projektih.

Ĺ e en uspeĹĄen nateÄ?aj

na zemljevidu vsakega raverja od blizu in daleÄ?. Na prelomu tisoÄ?letja so namreÄ? tu potekali dogodki Design of Love, ki so bili produkt lokalnih raverskih entuziastov. O njih sta pripovedovala dva od pionirjev elektronike v Ĺ aleĹĄki dolini, Vojko Ĺ inigoj in Erik Kapfer.

Kaj jih je takrat, ko je veÄ?ina vrstnikov stresala z dolgimi lasmi na rockâ&#x20AC;&#x2DC;nâ&#x20AC;&#x2DC;roll ritme, povezalo in navduĹĄilo za elektroniko? Ne-

tronska glasba, ki je ĹĄla v korak s tehnoloĹĄkim razvojem.ÂŤ VojÄ? pa dodaja: ÂťKomaj smo Ä?akali kaj takega.ÂŤ In kako so vrstniki, ki so ĹĄe vedno obiskovali zgolj rock koncerte in potresavali z dolgimi lasmi, gledali na predstavnike nove kulture? ÂťKot da sem nor. Za kar mi je bilo Ä?isto vseeno. Jaz sem vedel, da uĹživam, in to mi je bilo pomembno,ÂŤ pravi Erik.

Po Erikovem spominu je bil prvi party v Velenju v Stiskarni. ÂťMislili smo, da ne bo nikogar, ampak je bilo celo noÄ? nabito polno.ÂŤ Prvi party velikih razseĹžnosti pa je organizirala Kunigunda v Stari elektrarni, kjer je med drugim nastopil DJ Umek â&#x20AC;&#x201C; danes eden najbolj uspeĹĄnih, uveljavljenih in prepoznavnih slovenskih glasbenikov svetovnega kova. Najbolj am-

Glavno lokalno prizoriĹĄÄ?e dogodkov z elektronsko glasbo je danes mladinski kulturni klub eMCe plac, partyje pa prirejajo tudi v gostiĹĄÄ?u Lipa. Tu in tam je kak dogodek na terasi pred klubom, v Letnem kinu, ob avtokampu, sicer pa elektronika na prostem ali na kaki alternativni lokaciji ni dobrodoĹĄla, Ä?eprav je zaĹželena.

znanski dolgÄ?as in enoliÄ?nost, odgovarja VojÄ?. ÂťV Velenju ni bilo veliko ljudi, ki bi delali ali posluĹĄali muziko, drugaÄ?no od Pop Designa ali Ĺ ank Rocka. Bilo nas je deset, mogoÄ?e dvajset.ÂŤ Ko so se prebili do prvih raÄ?unalnikov, so zaÄ?eli ustvarjati glasbo in ustanovili skupino PIN, ki je bila redek, Ä?e

se je takrat, ko so bile ĹĄe vedno najbolj iskane in posluĹĄane pop in rockâ&#x20AC;&#x2DC;nâ&#x20AC;&#x2DC;roll ploĹĄÄ?e, elektronika tako prijela? Erik odgovarja: ÂťVal osemdesetih je umiral, druĹžba se je zaÄ?ela tehnoloĹĄko razvijati, svet se je zaÄ?el spreminjati in ljudje so Ĺželeli nekaj novega, potrebovali smo odklop. To je ponudila elek-

biciozni pa so bili partyji Design of Love, ki so v RdeÄ?o dvorano pritegnili Âťromarsko karavanoÂŤ ljubiteljev elektronskih ritmov od blizu in daleÄ?. S kakovostjo organizacije in programa, z izdelano zvoÄ?no in vizualno podobo, ne nazadnje z obiskom so se postavili ob bok dvema drugima najpomembnejĹĄim serijama partyjev v Celju in na Primorskem. ÂťBili so na vrhunski ravni,ÂŤ pravi Erik.

Ko je v Velenju in hkrati prviÄ? v Sloveniji nastopil Carl Cox, ki je za plesno elektroniko kot Madonna za pop ali Jimmy Hendrix za rock, se je mesto zanesljivo vpisalo v zgodovino slovenske scene. Vseh sedem Design of Love partyjev je minilo brez zapletov, imeli pa so teĹžke finanÄ?ne posledice za orga-

drugih stisk mladih, pravi sodelavka programsko in tehniÄ?no upravljanje Mladinskega centra Velenje Ĺ pela Verdev, kluba, predstavljajo uspeĹĄne posaki vodi projekt. Teh v Ä?asu, ko so dru- meznike, ki so lahko mladim za Ĺžinski, medvrstniĹĄki, statusni, medijski vzor, izvedli so likovni in literarni in drugi pritiski na mlade vse veÄ?ji, ni nateÄ?aj na temo zasvojenosti, mladi malo, dodaja. Zato pa ni malo niti zgodb o nasilju, slabih druĹžinskih in dru- g i h medosebnih odnosih, revĹĄÄ?ini, zapornih kaznih, brezdomstvu, duĹĄevnih motnjah in drugih negativnih posledicah vpliva okolja na odraĹĄÄ?anje mladih. ÂťZ raznimi aktivnostmi v sklopu projekta poskuĹĄamo obiskovalce kluba in ĹĄirĹĄi krog lokalne mladine ozavestiti o posledicah njihovih odloÄ?itev in dejanj ter jih spodbuditi k bolj kritiÄ?nemu, treznemu razmiĹĄljanju o sebi in druĹžbi. Z mehkimi metodami Avtorji najboljĹĄih sloganov in tistih v oĹžjem izboru so bili veseli praktiÄ?nih nagrad. nateÄ?aj in tokrat jim poskuĹĄamo vzbupovabili mlade, diti Ĺželjo po bolj zdravem, produktivnem pa so ĹĄe posebej dobro sprejeli vpadljive da si sami poskusijo izmisliti kak slogan. in kreativnem preĹživljanju prostega Ä?asa grafike s slogani, ki humorno, a tehtno Naposled je okrog 20 posameznikov in jih odvrniti od uporabe drog, ki med postavljajo slengovske izraze za uporabo spisalo skoraj 80 gesel, kar je ponovno mladimi ĹĄe vedno naraĹĄÄ?a,ÂŤ je utemeljila. razliÄ?nih drog v nove kontekste, s tem presenetljiv odziv.ÂŤ Odziv na nateÄ?aj je Tako izvajajo okrogle mize, spodbu- pa promovirajo skrb za telesno in du- po mnenju pobudnice dokaz, da splojajo ĹĄportne aktivnosti, vkljuÄ?evanje v ĹĄevno zdravje. ÂťZato smo razpisali ĹĄe en ĹĄna fama o brezvoljnih in nezainteresi-

nizatorje. TeĹžko je bilo zasluĹžiti s partiyji, ker so bili dragi. Organizacija vsakega je zahtevala okrog 150 tisoÄ? danaĹĄnjih evrov. Nekaj malega so zasluĹžili le z enim, sicer pa se ni izĹĄlo, Ä?eprav jih je obiskovalo okrog 3000 ljudi. Prav zato, pa tudi zaradi drugih sprememb v ÂťplemenuÂŤ in med organizatorji, so naposled odnehali in odtlej se v Velenju ni zgodil kak primerljiv party.

â&#x20AC;Ś in danes

Danes na podroÄ?ju elektronske glasbe v Velenju delujejo tri druĹĄtva â&#x20AC;&#x201C; COGO, Universe in Overload ter mnogi posamezniki.

Gojijo razliÄ?ne podĹžanre in ne prirejajo le partyjev, temveÄ? tudi veÄ?ere, ko se lahko za meĹĄalnim pultom preizkusi kdorkoli, izobraĹževalne delavnice, predavanja in okrogle mize, ustanavljajo celo zaloĹžbo in agencijo, pri tem pa sodelujejo med sabo in z mnogimi ustvarjalci in zanesenjaki od drugod. Prizadevajo si predvsem za to, da bi lahko lokalno obÄ?instvo uĹživalo v Ä?im bolj kakovostnem in aktualnem programu. Sile pa usmerjajo tudi v ruĹĄenje stereotipov, povezanih z rave kulturo. Ti so ĹĄe vedno globoko zakoreninjeni, zato prirejanje veÄ?jih partyjev ni bolj podprto. Protagonisti velenjske scene sicer poroÄ?ajo, da je ta vse moÄ?nejĹĄa. Mladi kaĹžejo vse veÄ? zanimanja za elektroniko, a ĹĄe vedno se jih na partyju ne zbere veÄ? kot nekaj deseteric.

Zato je treba v Velenje ponovno privabiti ljubitelje od drugod.

Kako? S ĹĄe boljĹĄim programom, ĹĄe bolj atraktivnimi lokacijami in ĹĄe bolj dodelano organizacijo, pravijo organizatorji, ki v tem vidijo tudi nemalo priloĹžnosti za razvoj party turizma in spremljajoÄ?e ponudbe. A dodajajo, da bo za kaj takega potrebnega ĹĄe veliko lobiranja tako za moralno kot finanÄ?no podporo v lokalni skupnosti ter iskanja moÄ?nih zunanjih partnerjev. đ&#x;&#x201D;˛

ranih mladih ne drĹži. ÂťÄ&#x152;e mlade nagovoriĹĄ v njihovem jeziku, ti prisluhnejo in tudi odgovorijo.ÂŤ Med slogani so izbrali tiste, ki jih bodo poslali v grafiÄ?no oblikovanje in natisnili v novi seriji nalepk, majic in drugih promocijskih a r t i k l ov.

Najbolj prodorne pa so tudi nagradili.

Slogan, ki je po mnenju komisije najbolj dovtipno, hkrati pa druĹžbeno kritiÄ?no obravnaval odvisnost in zajel duha Ä?asa mladih, je na nateÄ?aj prijavila Monika VidakoviÄ?, to je â&#x20AC;&#x161;Odvisen sem samo od socialne podporeâ&#x20AC;&#x2DC;. DrugouvrĹĄÄ?ena sta Ĺ˝iga OmeroviÄ&#x2021; in AljoĹĄa Krajnc s sloganom â&#x20AC;&#x161;Pere me sam voda pod tuĹĄemâ&#x20AC;&#x2DC;, slogan za tretje mesto â&#x20AC;&#x161;BolĹĄ X v enaÄ?bi kot v Ĺželodcuâ&#x20AC;&#x2DC; pa je skoval Marko PavloviÄ&#x2021;. V oĹžjem izboru so bili tudi slogani â&#x20AC;&#x161;BolĹĄ ko tablete so ĹĄole nareteâ&#x20AC;&#x2DC;, â&#x20AC;&#x161;X imam najraje v seXuâ&#x20AC;&#x2DC;, â&#x20AC;&#x161;Skup me meÄ?e sam od ljubezniâ&#x20AC;&#x2DC; in â&#x20AC;&#x161;RajĹĄ ko đ&#x;&#x201D;˛ na fejsa grem do eMCe plejsaâ&#x20AC;&#x2DC;. â&#x20AC;

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 3. 2019, barve:â&#x20AC;&#x2C6;­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

21. marca 2019

Ĺ e ĹĄtirje Max klub Jazz festival bo razvajal ĹĄe do konca aprila, poleti pa bo jazz zazvenel na prostem

Podnebni ĹĄtrajk

Tina Felicijan

Velenje, 14. marec â&#x20AC;&#x201C; Ko so se vtisi po februarski Kreativni jazz kliniki nekoliko polegli, se je Max klub Jazz festival nadaljeval s koncertom novega kvarteta domaÄ?ina Roberta JukiÄ?a.

Eden od peĹĄÄ?ice markantnih ustvarjalcev v Ĺžanrsko raznolikih resnejĹĄih glasbenih vodah, ki so izĹĄli iz Velenja in se uveljavili na slovenski in mednarodni sceni, se k pisanju lokalne, a svetovljanske jazz zgodbe redno vraÄ?a. In vsakiÄ? predstavi nov material. NiÄ? Ä?udnega glede na to, da je v razliÄ?nih samostojnih projektih in sodelovanjih izdal Ĺže veÄ? kot deset ploĹĄÄ?, kot soavtor ali gost pa se je podpisal pod veÄ? kot ĹĄestdeset izidov. Tako je tudi tokrat predstavil sveĹžo glasbeno zgodbo, ťlagerje, stiskavce, ĹĄutke, kvartet za krasne trenutke.ÂŤ Vsi koncerti Max klub Jazz festivala potekajo v Max klubu, zaÄ?enjajo se ob 20.30. Poleti pa se bo jazzovsko dogajanje preselilo na prosto pred bar Mozaik.

Poleg domaÄ?ina Roberta JukiÄ?a s kontrabasom so v njegovem novem kvartetu ĹĄe trobentaÄ?

TomaĹž GajĹĄt, saksofonist BoĹĄtjan Simon in bobnar Kristijan KrajnÄ?an.

Foto: Claudio SabolÄ?ec

Max klub Jazz festival je Ĺže krepko v drugi polovici. Naslednji koncert bo danes (21. marca), ko bo Max klub napolnil glas pevke in komponistke Marine BogdanoviÄ? v spremstvu alt saksofona, klavirja, kitare, kontrabasa in bobnov.

26. marca bo na sporedu koncert Nine Strnad, ki je bil februarja zaradi bolezni glasbenice odpovedan. Nastopila bo v kvartetu s pianistom Petrom MiheliÄ?em in alt saksofonistom Jako KopaÄ?em. Obeta se veÄ?er za ljubitelje tradicionalnega, melodiÄ?nega jazza.

Ustvarjalni jubilej Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; V tamkajĹĄnji galeriji so odprli razstavo Irene GuÄ?ek iz Velenja, dolgoletne Ä?lanice DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov. Trideset let ustvarjanja je zabeleĹžila s pregledno razstavo, za katero je izbor njenih del pripravila mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek. Razstavo je odprl direktor Zavoda za kulturo Kajetan Ä&#x152;op, v kulturnem dogodku pa je sodeloval mladi vokalist Denis Trap. Na dogodku so se spomnili tudi slovenskega praznika gregorjevega, polna galerija pa je bila priÄ?evalka ljubiteljev umetnosti in prijateljev, ki so obÄ?udovali razstavljena dela. BoĹžiÄ?kova je o slikarki med drugim zapisa-

la: ÂťSamostojno in kot Ä?lanica DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov se vseskozi izobraĹžuje na razliÄ?nih delavnicah in teÄ?ajih slikanja,

11. aprila bo nastopil kitarist, glasbeni aranĹžer in komponist Mihael Hrustelj, ki je sprva deloval v metal in rock bendih, nato pa se je predal ustvarjanju na klasiÄ?ni kitari in sestavil repertoar, ki ga zaznamujejo vplivi tako reggae kot rock, pop, funk in klasiÄ?ne glasbe s pridihom tradicionalne indijske in balkanske.

Sklepno dejanje letoĹĄnje zimske jazz zgodbe pa bo 25. aprila izvedel kvintet bobnarja Ratka Divjaka, ki je v pestri karieri zaznamoval glasbeno sceno tako v Sloveniji kot tujini. đ&#x;&#x201D;˛

grafike in kiparjenja slovenskih slikarjev, kiparjev in grafikov ter likovnih pedagogov. UdeleĹžuje se tudi samostojnih in skupinskih razstav, kolonij in ekstemporov in tematskih razpisov Javnega sklada za kulturne dejavnosti,

ki jih zakljuÄ?ujejo razstave, na katere so njena dela veÄ?inoma uvrĹĄÄ?ena. Irena GuÄ?ek riĹĄe in slika z natanÄ?nostjo in skrbnostjo zaÄ?etnika, nikoli ne izkljuÄ?i svoje predanosti in nikoli njena poteza ni rutinska. Vsakokrat je skrbno pretehtana, tako v portretu kot tudi v drugih motivih. To je odlika, ki daje rezultate kvalitetnega in hitro opaznega napredkaÂŤ.

GuÄ?kova na svojih slikah najveÄ? predstavlja utrinek vsakdanjika in nekega socialnega okolja, ki ga po svoje interpretira, njeni portreti izraĹžajo karakterne znaÄ?ilnosti portretiranca, odliÄ?na pa je tudi v krokijih. Razstava bo na ogled do 5. aprila. đ&#x;&#x201D;˛ MBK Foto Nace SerdinĹĄek

Uporabna keramika KUD Koncentrat je razpisal serijo delavnic izdelovanja keramiÄ?nih izdelkov, ki ne bodo le dekorativni, paÄ? pa predvsem uporabni Velenje â&#x20AC;&#x201C; Ä&#x152;lani Kulturno-umetniĹĄkega druĹĄtva Koncentrat gojijo razliÄ?ne likovne tehnike in redno prirejajo delavnice, na katerih tudi ljubiteljskim ustvarjalcem razkrivajo razne naÄ?ine likovnega izraĹžanja in izdelovanja umetniĹĄkih risb, slik, grafik, skulptur, pa tudi uporabnih predmetov. Tako bodo v spomladanskem Ä?asu izvajali delavnice oblikovanja gline in izdelovanja keramiÄ?nih predmetov za vsakdanjo uporabo. Napovedali so jih kar ĹĄest, na vsaki delavnici pa bodo spoznavali nove tehnike oblikovanja gline glede na Ĺželen rezultat.

22. marca bodo udeleĹžence delavnice vodili skozi proces izdelovanja mini cvetliÄ?nih lonÄ?kov, 29. marca pa si bodo lahko izdelali ĹĄe lonce za veÄ?je sobne rastline. 12. aprila bo na vrsti oblikovanje keramiÄ?nih vaz. 26. aprila bodo izdelovali dekorativne mobile â&#x20AC;&#x201C; gibljive skulpture iz veÄ? drobnih sestavnih delov. 10. maja bodo nastajali kroĹžniki, kar

Zaradi velikega zanimanja so Ĺže razpisali dodaten termin za izdelovanje mini cvetliÄ?nih lonÄ?kov. Naslednji je na sporedu ta petek.

bo ĹĄe posebej zanimivo, saj bodo udeleĹženci spoznavali moĹžnosti dekoriranja z uporabo naravnih materialov. Na zadnjem sreÄ?anju, ki bo 24. maja, pa bodo izdelali ĹĄe podstavek za milo.

Delavnice bodo potekale med 17. in 20. uro v Galeriji Velenje. Predznanje ni potrebno,

delavnice pa so primerne za vse starostne skupine, saj bo mentorica, akademska slikarka Klavdija Zupanc, vsakomur pomagala izbrati njemu primeren izziv. Vse izdelke bodo lahko udeleĹženci odnesli domov. Pred obiskom delavnice se je treba prijaviti. đ&#x;&#x201D;˛

tf

MatjaĹž Ĺ alej

V petek je v veÄ? kot 125 drĹžavah sveta ĹĄlo na ulice in trge v 283 mestih veÄ? kot poldrugi milijon uÄ?encev, dijakov in ĹĄtudentov.

Tudi v 8 mestih Slovenije, a Ĺžal ne tudi v petem najveÄ?jem, v Velenju. Protest so organizirali mladi na pobudo ĹĄvedske okoljske aktivistke Grete Thunberg. Danes 16-letnica je Ĺže kandidatka za Nobelovo nagrado za mir, njen aktivizem je vzor ĹĄtevilnim mladim in starim. V pol leta je naredila izjemen medijski preboj z aktivnim zavzemanjem za boljĹĄi in Ä?im bolj zdrav planet. Je prava zvezda okoljskega aktivizma, ki ne potuje z avionom, vozi kolo in je veganka.

Pravzaprav nisem preseneÄ?en, da v Velenju ni bilo shoda.

Maturantski ples je bil, neke hude prioritete odraĹĄÄ?ajoÄ?im shod ni predstavljal ... in resniÄ?nega aktivizma tu Ĺže dolgo ni veÄ?, inĹĄtitut za okoljske raziskave je inĹĄtitut na papirju. Od ĹĄol se ne priÄ?akujejo pobude, da odpade pouk, pa Ä?eprav imamo v mestu okoljsko srednjo in viĹĄjo ĹĄolo. Prav ti uÄ?itelji bi morali iti skupaj z mladimi prvi skupaj na cesto. Res je, da je nekaj ozaveĹĄÄ?enih mladih odĹĄlo na shod v prestolnico, a teĹžave ostajajo tu, ves Ä?as, predstaviti bi jih morali na osrednjem mestnem trgu. Trajnostni, vzdrĹžen razvoj, skrb za okolje pa so bolj floskule na lokalni in drĹžavni ravni kot resniÄ?na politiÄ?na ali okoljska zavezanost odloÄ?evalcev. Zanimivo je, da na vsesploĹĄna okoljska vpraĹĄanja globalnega segrevanja, probleme z ogljiÄ?nimi izpusti (CO2), s plastiko, na resniÄ?ne teĹžave opozarjajo mali narodi, mladina, obrobne skupine, najbolj visoko razviti in ozaveĹĄÄ?eni â&#x20AC;&#x201C; skratka takĹĄni, ki problem resniÄ?no Ä?utijo in se ga zavedajo, Ä?eprav so morda bolj oddaljeni od konkretnih vsakodnevnih teĹžav kot tisti, ki si zatiskajo oÄ?i in poskuĹĄajo problem pomesti s svojega praga k sosedu ali Ĺživijo morda celo v takĹĄni revĹĄÄ?ini, da jih skrbi le gola eksistenca, preĹživetje za Ĺživljenje. A pri podnebnih spremembah gre za Ĺživljenje mladih, za naravo, za preĹživetje v ne tako oddaljeni prihodnosti. Ĺ˝alosti me, da Velenja kot mesta, da Ĺ aleĹĄke doline ni bilo zraven. So bili pa na ostalih shodih najveÄ?krat opozorjeni naĹĄi lokalni in nacionalni problemi: TEĹ -6, Premogovnik Velenje, oba domaÄ?a gospodarska subjekta, ki v nacionalnem smislu mnogo prispevata k temu, da imamo Slovenci slab ogljiÄ?ni odtis. Ĺ e bolj pa prispevata z zgreĹĄeno politiko v preteklosti, korupcijo in ĹĄe Ä?im. Eno osnovnih okoljskih vodil je Âťmisli globalno, deluj lokalno!ÂŤ. In to vodilo je v naĹĄi dolini pogrnilo po dolgem in poÄ?ez.

Zaman so tolaĹžbe, da smo imeli v 80. letih zeleno revolucijo, saj je ĹĄlo po sanaciji blokov 4 in 5 TEĹ v glavnem vse navzdol.

Kot da ni jasno, da trajnostni in vzdrĹžen razvoj pomeni to, da ne moremo troĹĄiti veÄ? kot proizvajamo, manj je veÄ?, ne moremo imeti recimo nekajkrat veÄ?, Ä?e prebivalstveno stagniramo, Ä?e se ne zavedamo omejitvenih dejavnikov razvoja, kot so Ä?ista voda, sonaravno okolje, neoporeÄ?na kmetijska zemljiĹĄÄ?a, obnovljivi energetski viri. Ä&#x152;eprav danes niti politiki niti okoljevarstveniki, ĹĄe manj pa ekonomisti nimajo reĹĄitve, so njihovi argumenti samo pesek v oÄ?i, da ne odreagiramo. Ker se moramo vesti in obnaĹĄati odgovorneje, ker potrebujemo nov naÄ?in razmiĹĄljanja, ker moramo biti bolj altruisti, kot si to morda Ĺželimo, ker moramo biti bolj skromni, kot si to umiĹĄljamo, da smo. Ker moramo biti manj poĹžreĹĄni (po domaÄ?e ÂťoblagovtniÂŤ), ker nas mora skrbeti prihodnost, ker ne potrebujemo vsaki dve leti nov mobilni telefon, na pet let nov avto ..., ker hibridna vozila, e-kolesa in ĹĄe kaj niso reĹĄitve in ne zmanjĹĄujejo ogljiÄ?nega odtisa, samo slepijo nas s potroĹĄniĹĄtvom, z navideznim okoljevarstvom. Ä&#x152;e Ĺže nimamo reĹĄitve za kakĹĄen problem, vsaj ne ustvarjajmo novega. In kreativna pasivnost v tem pogledu ni slabost, ampak vÄ?asih tudi prednost. Ne, ne bom reĹĄil planeta niti s tem Ä?lankom niti s tem, da se vsaj polovico dni v letu v sluĹžbo odpeljem s kolesom, si pa lahko reÄ?em, da se trudim, da imam star telefon, avto ni bil nov Ĺže takrat, ko sem se odloÄ?il zanj, in da se trudim, da sem ravno prav okoljsko aktiven, da me skrbi za vaĹĄe otroke, in da â&#x20AC;&#x201C; Ä?e jih preveÄ? razvajate, jim pravzaprav ĹĄkodite, tako vzgojno kot okoljsko.

DanaĹĄnji sistem ne pozna reĹĄitve in je ne bo spoznal kaj kmalu!

Ja, potem je nekaj narobe s sistemom. Treba ga bo spremeniti, ampak saj veste, kako je s tem, Ĺže v druĹžini, v sluĹžbi je teĹžko kaj spremeniti. In tudi jaz ne vem odgovora, se pa trudim in me zanima globalna okoljska problematika in vem, da niÄ? ne vem, a vendar poskuĹĄam Ĺživeti kolikor toliko okoljsko sprejemljivo. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 3. 2019 bar­ve:â&#x20AC;&#x2C6;­CMYK, s­ tran 11

11

107,8 MHz

21. marca 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Imamo krog zvestih posluĹĄalcev doma in v tujini ÂťZa mano je ĹĄe ena izjemna dopoldanska oddaja. Izjemna zaradi posluĹĄalcev, ki so sodelovali v njej bodisi z glasbenimi Ĺželjami ali pa tako, da so povedali, kaj se jim je zgodilo v minulih dneh,ÂŤ je po oddaji minulo nedeljo dopoldan dejal Danijel Vunderl, KoroĹĄec, natanÄ?neje MislinjÄ?an in eden iz ekipe po staĹžu najstarejĹĄih zunanjih sodelavcev Radia Velenje. Od leta 1991 je z naĹĄimi posluĹĄalci in posluĹĄalkami na frekvenci 107,8 mega herca, Ĺže veÄ? kot 15 let pa jim krajĹĄa in popestri nedeljske dopoldneve.

Danijel je povedal, kako ga veseli, kar opaĹža zadnje leto. Radio Velenje ĹĄiri svoj krog posluĹĄalcev in posluĹĄalk, pojasnjuje. Ti niso samo iz regije SaĹĄa, ampak precej ĹĄirĹĄe, tudi iz sosednje

Avstrije jih je kar nekaj. Niso le starejĹĄi, ampak tudi mlajĹĄi so med njimi. Kdo od njih pokliÄ?e Ĺže pred zaÄ?etkom programa ob 6. uri zjutraj. ÂťNovodobni radiji se s Ä?im takim ne morejo pohvaliti. Kot zanimivost naj povem, Ä?e ne pokliÄ?ejo kakĹĄno nedeljo dopoldan, se naslednjo opraviÄ?ijo za to. Imamo ÂťfeneÂŤ z duĹĄo in to zelo zveste. Njihov krog je ĹĄirok, nekateri med njimi so postali Ĺže pravi prijatelji na daljavo. Kot povedo, jih pritegne veliko slovenske glasbe in to, da program ni preveÄ? natrpan z govornimi prispevki.ÂŤ Povsem po nakljuÄ?ju se je Danijel znaĹĄel na radijski in TV sceni, pravi. Ni mu Ĺžal, Ä?eprav je delo naporno in odgovorno.

Vsakokrat se kaj nauÄ?i, na teko-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. ALYA â&#x20AC;&#x201C; Halo (verzija 2019) 2. LUMBERJACK â&#x20AC;&#x201C; Lepote dna 3. RITEM PLANET â&#x20AC;&#x201C; Pravo sem izbral

Danijel Vunderl: ÂťRadio Velenje ima svoje Âťprave fenovceÂŤ in njihov krog se ĹĄiri.ÂŤ (foto: mz)

Ä?em je z dogodki, informacijami, posluĹĄalci in posluĹĄalke pa ga bogatijo s svojimi izkuĹĄnjami.

Da bi bilo ĹĄe dolgo tako! đ&#x;&#x201D;˛

Tp

GLASBENE novice

Razpis za udeleĹžbo na 39. festivalu Melodije morja in sonca 2019 Avditorij PortoroĹž je na spletni strani www.avditorij.si objavil javni razpis s pogoji za udeleĹžbo na 39. festivalu MMS, ki bo 6. julija v PortoroĹžu. Rok za prijavo skladb je 17. april 2019. Na 39. festivalu MMS bo predstavljenih 14 skladb. Novost letoĹĄnjega razpisa je manjĹĄe ĹĄtevilo povabljenih

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Ĺ epet â&#x20AC;&#x201C; Ranjeno srce Skupina Gadi â&#x20AC;&#x201C; Na Valentinovo Ansambel Javor â&#x20AC;&#x201C; Zdaj je vse drugaÄ?e Zaka pa ne & Klara Lorger â&#x20AC;&#x201C; Ne primerjaj me z njo Ansambel Smeh â&#x20AC;&#x201C; FraÄ?a VraĹžji muzikanti â&#x20AC;&#x201C; Misel nate ne zaspi Gala kvintet â&#x20AC;&#x201C; Zvezde ljubezni Ansambel Vikend â&#x20AC;&#x201C; VpraĹĄaj srce Modrijani & Jan Plestenjak & Coto â&#x20AC;&#x201C; Dal bom besedo Slovenski zvoki & Timi Zajc â&#x20AC;&#x201C; PlaniĹĄka polka

www.radiovelenje.com

VraÄ?ajo se Ritem planet Na glasbene odre se po dolgih letih vraÄ?a priljubljena skupina Ritem planet, ki se je morda najbolj spomnimo po uspeĹĄnici Kaj bi ustnice brez poljubov pred skoraj dvajsetimi leti. Leta 2004 so sporoÄ?ili, da se umikajo z odrov. Jani Pavec se sicer ni umaknil, ampak ponovil uspeh s skupino Atomik Harmonik, ostali pa so se posvetili sluĹžbi in druĹžinam. Ponovno so se naĹĄli lani, ko so skupaj zaigrali na nekaj porokah, kar nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje. V teh dneh razveseljujejo z novo pesmijo Pravo sem izbral, ki opeva veÄ?no tematiko â&#x20AC;&#x201C; ljubezen in z njo povezano poroko. Zasedbo Ritem planet sestavljajo Jani Pavec (vokal), Mare PĹĄeniÄ?nik (bas), Luka PetriÄ? (bobni), Ĺ˝iga Jamnik (klaviature), Sandi Belec (kitara). V Ĺživo se jim na nastopih pridruĹži tudi pevka Nika Svetlin.

avtorjev ali izvajalcev, ki se je s 7 zniĹžalo na 5. Strokovna komisija za izbor bo med prijavljenimi skladbami izbrala 9 skladb. Na 39. festivalu MMS bodo poleg velike nagrade MMS 2019 podelili ĹĄe ĹĄtiri nagrade strokovne Ĺžirije. In ĹĄe za osveĹžitev spomina z lanskega festivala: glavna zmagovalka je bila Lea Sirk, nagrade strokovne Ĺžirije pa so prejeli Lea Sirk in Tomy Declerque, Bogdan, Manca Ĺ pik in Proteus.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Maja ZaloĹžnik predstavila prvo avtorsko ploĹĄÄ?o Pieces Maja ZaloĹžnik je v slovenskem prostoru s svojim neverjetnim vokalom prisotna Ĺže leta. Spremljali smo jo na razliÄ?nih glasbenih izborih in v oddajah, kot tudi na evrovizijskih tekmovanjih in koncertih v Ĺživo, a katerih je predstavljala bogat repertoar popa, soula, rocka in funka. Veliko uspeha je poĹžela z visoko uvrstitvijo na nemĹĄkem The Voice. Leta

The Music, The Mem'ries, The Magic, ki jo je sklenila maja 2017 v New Yorku. PloĹĄÄ?a Walls, ki je njena prva avtorska ploĹĄÄ?a po letu 2005, vsebuje tudi posnetke s kritiko administracije ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa in trenutne ameriĹĄke podnebne politike.

2015 je zaÄ?ela sodelovati s srbsko skupino Moonshine, s katero je najprej posnela skladbo You are my life. Avtorske skladbe z nove ploĹĄÄ?e Pieces so plod ustvarjalne inovativnosti vseh Ä?lanov benda in predstavljajo nekaj novega in stilsko drugaÄ?nega â&#x20AC;&#x201C; takĹĄne Maje ĹĄe nismo sliĹĄali. Na radijskih postajah se Ĺže vrti singel Trenutek, ki ga izkuĹĄaĹĄ, ki ga je Maja posnela z reperjem Zlatkom.

Britney Spears pripravlja muzikal AmeriĹĄka pevka Britney Spears pripravlja pravljiÄ?ni muzikal s svojimi skladbami, ki pa bo zaÄ?injen s feministiÄ?ni toni. Naslov muzikala ... Baby One More Time se

Do 15. aprila poteka razpis za udeleĹžbo na 24. mednarodnem festivalu FENS, ki bo potekal od 28. do 30. junija v Taverni v Kopru. Festival je namenjen ĹĄe neuveljavljenim glasbenikom â&#x20AC;&#x201C; od najmlajĹĄih do starosti 27 let, ki se predstavljajo v ĹĄestih razliÄ?nih kategorijah.

TRETJI KANU

Barbra Streisand julija v Hyde parku V londonskem Hyde parku bo 7. julija nastopila Barbra Streisand, kar bo njen prvi koncert v Veliki Britaniji po ĹĄestih letih.

Pevka, ki je lani objavila album Walls, je v Londonu nazadnje nastopila leta 2013 v Areni O2.

AmeriĹĄka pevka in igralka bo s tem debitirala na poletnem festivalu British Summer Time v Hyde parku, kjer bodo to poletje nastopili tudi Celine Dion, Robbie Williams ter Neil Young in Bob Dylan. 76-letna Barbra Streisand je dobitnica dveh oskarjev in desetih grammyjev. Nazadnje je koncertirala v sklopu turneje

FENS 2019

nanaĹĄa na istoimensko uspeĹĄnico iz 90. let minulega stoletja, ko je slovela kot najstniĹĄka pop zvezda.

Muzikal bo konec oktobra premierno na ogled v Chicagu, pozneje pa se seli na Broadway. Muzikal bo podal drugaÄ?en pogled na sreÄ?ne konce pravljic in prikazal bolj verjetne zgodbe princesk in lepotic, kot so Pepelka, SneguljÄ?ica in TrnuljÄ?ica.

NovomeĹĄka zasedba Tretji kanu, katere srce je pevka Anja Pavlin, je postregla z novo skladbo Kositri. Skladba bo naĹĄla mesto na drugem albumu skupine, ki ga ta obljublja za letoĹĄnjo jesen.

IzĹĄel naj bi oktobra, ko zasedba naÄ?rtuje tudi turnejo po slovenskih klubih.

NIPKE BoĹĄtjan NipiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Nipke Ĺže dalj Ä?asa ustvarja glasbo, ki ima predvsem bogato sporoÄ?ilno vrednost. Tokrat je ustvaril pesem z naslovom Izven

okvirjev, za katero je posnel videospot, v katerem nastopa tudi igralec Jernej Kuntner.

Njuno poznanstvo sega v Ä?as, ko sta sodelovala pri sinhronizaciji risank.

ORTO FEST Od 28. marca do 27. aprila bo potekal Ĺže 20. mednarodni festival Orto Fest, ki je najveÄ?ji klubski festival v Sloveniji. V svoji zgodovini je gostil Ĺže veÄ? kot 550 izvajalcev. Letos bo na Orto Festu nastopilo 23 domaÄ?ih in 12 tujih glasbenih skupin in izvajalcev, odprli pa ga bodo Goran Bare & Majke.

BIG FOOT MAMA Skupina Big Foot Mama kliÄ?e pomlad. Leto dni po izidu zadnjega albuma Plameni v raju, ki je prinesel dve veliki uspeĹĄnici â&#x20AC;&#x201C; Sanja se ti ne in Normalen, fantje v radijski eter poĹĄiljajo tretjo pesem Vabilo v maj. Skupina bo sicer prihodnje zabeleĹžila Ĺže trideset let delovanja.

Naš ­čas, 21. 3. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏩

»Aleluja, še malo, pa bomo odpravili še eno generacijo. Samo še čez maturo jih spravimo,« je ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti Mateja Klemenčič šepnila kolegu, ravnatelju Šole za strojništvo, geotehniko in okoljevarstvo Petru Rozmanu, ki je bržkone pogledal v nebo in svoje varovance priporočil milosti na zrelostnem izpitu. »Če boste letos vse speljali brez ‹reklamacij›, vam bom drugo leto kaj primaknil za delovno uspešnost,« pa se je zaobljubil direktor ŠCV Janko Pogorelčnik.

⏬

Dva dolgoletna župana – nekdanji Mestne občine Velenje Srečko Meh (prvi z leve) in aktualni Občine Šoštanj Darko Menih – sta sicer pripadnika različnih strank, a si ob snidenjih vedno sežeta v roke kot prijatelja. O čem sta na tokratnem izmenjala izkušnje, Čvek ne ve. Po zadovoljnem Mehovem in bolj kiselkastem Menihovem pa je Čvek sklepal, da je morda Srečko Darku rekel: »Ti ne veš, kako fajn je v penziji. Za nikogar nisi posebej zanimiv, še za tiste ne, ki vedno vedo, kaj in kako moraš v službi delati in se obnašati.«

⏪

Minuli teden smo obeležili svetovni dan spanja, ki pomembno vpliva na kakovost življenja. Spanje lahko namreč pomembno vpliva na zdravje ne le pri otrocih in mladih, ampak tudi pri odraslih in starejših. Kako pomembno je spanje, se pogosto zavemo šele, ko začutimo posledice njegovega pomanjkanja.

Spanje je namreč nujno potreben proces za preživetje, tudi za dobro kakovost življenja, našo učno uspešnost in delovno učinkovitost. V spanju se obnavljajo celice telesa, kratkoročni spomin se spreminja v dolgoročnega, spanje vpliva na izločanje pomembnih hormonov. Strokovnjaki odraslim za boljše spanje priporočajo, naj čez dan ne dremajo, naj vsaj šest ur pred spanjem ne uživajo kofeina in naj se izogibajo nikotinu in alkoholu. Ne priporočajo telesne dejavnosti pred spanjem, za kakovostnejše spanje pa je pomembno tudi, da se v posteljo odpravimo vsak dan ob enaki uri in spimo enako dolgo.

Mala puhasta polarna medvedka zvezda živalskega vrta V berlinskem živalskem vrtu so se pred dobrimi tremi meseci zelo razveselili, ko je severna medvedka Tonja povrgla mladičko.

Pred kratkim je medvedja mama hčerkico

frkanje » Levo & desno «

Čudno!

Velenje med zunajljubljanskimi občinami verjetno ni edino, ki bi na več področjih rado bilo prvo v državi. A ko kje že je, tega noče zadržati.

Državna cesta med Polzelo in Velenjem je po slabem stanju na 1. mestu v državi, pa si Velenjčani tako prizadevajo, da bi ta primat izgubila.

Oboroževanje Ob razmerah, kakršne že nekaj let opažamo tudi pri nas, bi se morala Slovenija bolj oborožiti s topovi. Takimi za »streljanje« snega.

Edi Vučina, vodja Oddelka za okolje in prostor, in načelnica Upravne enote Velenje mag. Franja Tevž na svečani predaji prenovljene avle v šoštanjski občinski stavbi, kjer ima prostore tudi njihov krajevni urad: »Poglejmo še enkrat, kaj smo napisali, ker so v Šoštanju neumorni. Hočejo ob četrtkih več uradnih ur popoldne, pa če jim še tako razlagamo in opisujemo, da to ne bo šlo, ker nas je premalo.« Načelnica pa (kot se dozdeva Čveku) razmišlja, da vodja oddelka najbrž ne ve, da je pristojnim obljubila, da bo še enkrat pretehtala možnost, da bi bile uradne ure, če že ne morejo biti od 8. do 17. ure, kot si želijo (zdaj so od 8. do 15. ure), vsaj od 9. do 17. ure.

Niso pravi Roscev predlog za to, da bi v rebalansu državnega proračuna namenili denar tudi za protipoplavno ureditev porečja Pake, je padel v vodo. Nič pač ne pomeni dobra utemeljitev, če je ne predlaga prava stranka.

Pokojnine S podaljševanjem delovne dobe se bodo tudi pri nas pokojnine še bolj približale »osnovnemu imenu« - (večnemu) pokoju.

Enakost Ob minulem prazniku žensk in tudi ob bližnjem materinskem dnevu precej govorimo o enakosti žensk in moških.

Kljub mnogim kritičnim mnenjem velja, da imajo ženske in moški enake možnosti. Razen kadar jih nimajo.

ZANIMIVOSTI

Spanje pomembno vpliva na kakovost življenja

21. marca 2019

Denar je … peljala na prvi sprehod, nato pa je mala medvedka glavo pomolila v velik bazen, ki so jima ga pripravili uslužbenci v živalskem vrtu. Tri in pol mesece stare »zvezde«, ki je še niso poimenovali, niso motile niti bliskavice kamer obiskovalcev, ki so se zbrali v živalskem vrtu. Pod sivim nebom je mladiček užival v vodnih vragolijah in raziskoval svojo novo in zanimivo okolico. Njena mamica Tonja je sicer v dveh letih izgubila že tri mladičke, na veliko veselje in olajšanje skrbnikov pa je puhasta medvedka uspela preživeti prve tri ključne mesece.

Predebeli policisti morajo v tabor za hujšanje Na Tajskem so ugotovili, da ni dobro, če so policisti predebeli. »Debel policist se sooča s številnimi težavami. Ko se kotališ naokoli, delaš počasi in premikaš se počasi. To je pri policistu, ki mora loviti kriminalce, nesprejemljivo, saj moraš biti spreten in hiter,« je pojasnil višji častnik Sornpetch Chantarak. Pa so se odločili najti rešitev! V okviru nacionalnega programa z imenom »uničevanje trebuha« vse predebele policiste pošiljajo v tabor za hujšanje. Ta vključuje intenzivno fizično aktivnost, usmerjeno predvsem v zmanjšanje obsega njihovega pasu. V skladu z načrtom bo vsaka od policijskih postaj v tabor redno pošiljala do tri uslužbence, za katere sklepajo, da bi jim koristili disciplina, stroga dieta in potenje ob intenzivni telesni vadbi. Doslej je v pilotnem projektu

tistim policistom, ki so tehtali tudi do 200 kilogramov, uspelo shujšati kar za 60 kilogramov, večina ostalih, ki so bili le nekoliko predebeli, pa se je v povprečju znebila 20 kilogramov.

tehnouspešnica UV, spet drugemu pa so ves čas predvajali temačno ambientalno skladbo Monolith. Tri hlebce sira so izpostavili visokim, srednjim in nizkim zvočnim frekvencam, zadnjega pa so pustili zoreti v miru in tišini. Člani strokovne komisije so ob koncu poskusa zares ugotovili razlike in jih pripisali prav vplivu glasbe. »Ko smo sire poskusili, so bile med njimi največje razlike v vonju in okusu, opazili smo tudi razlike v teksturi in videzu, res neverjetno,« je dejal član komisije Benjamin Luzuy. »Sir, ki je zorel ob zvokih hiphopa, se je na našem ocenjevanju uvrstil najvišje.

Vse druge je premagal tako po okusu kot vonju,« je še dodal.

Švicarji ugotavljali, katera zvrst glasbe bolje V nevarnost za selfie Obiskovalka živalskega vrta na obrobju vpliva na zorenje sira Phoenixa je v želji po odličnem sebku V Švici so raziskovalci hlebcem sira med zorenjem ves čas predvajali različno glasbo – hiphop, tehno, rock in klasiko.

Vse to zato, da bi ugotovili, katera jim najbolj godi in da najboljši okus.

Eksperiment se je začel lani septembra, ko so raziskovalci devet desetkilogramskih hlebcev sira ementalec postavili vsakega v svoj lesen predal, nato pa vsakemu hlebcu 24 ur na dan predvajali točno določeno glasbo.

En sir je tako zorel ob zvokih hiphop skladbe We Got it From Here zasedbe A Tribe Called Quest, drugi ob Mozartovi operi Čarobna piščal, tretji pa ob rokovski klasiki Led Zeppelinov Stairway To Heaven. Še enemu siru se je ves čas vrtela

oz. selfiju preskočila jarek in se povsem približala ograjenemu prostoru, v katerem se je sprehajal jaguar. A velika mačka se s fotografiranjem ni strinjala, stegnila je šapo in s kremplji opraskala žensko po roki. Ko je ta začela kričati »na pomoč, na pomoč,« so drugi obiskovalci opazili, kaj se dogaja. Da bi jaguarju preusmeril pozornost, je nekdo v ograjo vrgel plastenko vode. V tistem trenutku je zver žensko res spustila in preverila, kaj se dogaja v njenem prostoru. Ženska, stara okoli 30 let, je sicer precej opraskana, ni pa v življenjski nevarnosti. Direktor živalskega vrta je ob dogodku ponovil, da so jarki in druge ovire postavljeni z namenom.

Redko se zgodi, da bi ljudje ne sprejeli ponujenega denarja. A tako se v mnogih občinah dogaja z denarjem, subvencijami za pomoč pri urejanju malih čistilnih naprav. Ob raznih zamikih in »olajšavah« mnogi pač menijo, da stvar ni tako resna.

Ni nateg Bliža se konec meseca in finančna uprava opozarja zavezance, da ne pozabijo poslati ustrezne listine. Res je rok do 1. aprila, a to še zdaleč ni kaka prvoaprilska.

Relativno Mnogim ljudem se zdi zelo čudno, zakaj morajo še vedno zategovati pas. Saj od zgoraj slišimo, da nam gre vse bolje.

Láhko bilo pretežko Je že res, da je aluminij lahka kovina. A nogometni Aluminij je bil celo za močne knape precej pretežak zalogaj.

Pozor!

Drsališča so že zaprta. A še vedno drži – nadrsate še vedno lahko.

vsak dan

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 3. 2019, bar­ve:â&#x20AC;&#x2C6;­CMYK, ­stran 13

MATURANTI, MATERINSKI DAN

21. marca 2019

13

Zaplesali v novo obdobje Maturantke in maturanti Ĺ olskega centra Velenje so na maturantskem plesu vzbudili ponos tako starĹĄev kot uÄ?iteljev â&#x20AC;&#x201C; Zdaj se morajo dokazati ĹĄe na maturi Tina Felicijan

Velenje, 15.â&#x20AC;&#x201C;16. marec â&#x20AC;&#x201C; Pretekli konec tedna je 243 dijakinj in dijakov Ĺ olskega centra Velenje stopilo v plesne Ä?evlje in z radetskim marĹĄem odprlo maturantski ples. S tem sveÄ?anim dogodkom so z eno nogo Ĺže stopili v novo Ĺživljenjsko obdobje.

SrednjeĹĄolski dnevi se namreÄ? iztekajo in maturantski veÄ?er je eden od korakov na prehodu iz mladostniĹĄtva v odraslo Ĺživljenje. Naslednji bo matura, nato uspeĹĄen vpis na izbrano fakulteto in Ĺže bodo mnogi zapustili domaÄ?a gnezda ter se zaÄ?eli osamosvajati.

Direktor Ĺ CV Janko PogorelÄ?nik je maturantkam in maturantom dejal: ÂťPostavljajte si visoke cilje, in kot je zapisal Tone PavÄ?ek, ne bojte se Ĺživljenja.

Naj pljuska v vas z vso silo, naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese. In imejte ga radi, da bo tudi Ĺživljenje imelo rado vas.ÂŤ

Maturantski ples je bil priloĹžnost za sreÄ?anje cele generacije, ki je skupaj ustvarjala spomine na eno tistih Ĺživljenjskih obdobij, ki delajo najveÄ?je spremembe v razvoju mladih posameznikov. VeÄ?er je zaznamovalo ozraÄ?je, polno prijetnega vznemirjenja pred plesom in sproĹĄÄ?ene druĹžabnosti po njem, v katerem so se dijakinje in dijaki lahko skupaj veselili izzivov, ki jih Ä?akajo. Med njimi je tudi matura, pri kateri jih bo najbolj razveselilo to, da jo bodo uspeĹĄno opravili.

Kaj pravijo maturantke in maturanti?

Fiona BratuĹĄa: ÂťPred maturantskim plesom je bilo napeto, ker ga vsi ĹĄtiri leta priÄ?akujemo kot najlepĹĄi dogodek. Obleka, frizura, make up â&#x20AC;&#x201C; cela drama â&#x20AC;Ś Ampak v vsem tem sem zelo uĹživala. Zdaj si Ĺželim le lepih spominov na ta dogodek, ki sem ga tako dolgo Ä?akala. ObÄ?utki ob

Ne samo, da reĹĄujejo Ĺživljenja, na svet pomagajo novim V ambulanti Nujni medicinski pomoÄ?i Zdravstvenega doma Velenje so se veselili poroda â&#x20AC;&#x201C; Na svet je prijokala deklica Velenje, 12. marca â&#x20AC;&#x201C; V Nujni da sta zdravi in se dobro poÄ?umedicinski pomoÄ?i Zdravstve- tita. ÂťPomoÄ? ljudem v nujnih nega doma Velenje ne samo primerih je del naĹĄe sluĹžbe. Veda reĹĄujejo Ĺživljenja, ampak tu- seli smo, da lahko pomagamo, di porajajo nova. V mesecu, ki Ä?e pa lahko pomagamo pri taje tradicionalno z dnevom Ĺže- ko veliÄ?astnem dogodku, kot je rojstvo, pa ĹĄe na in materinposebej,ÂŤ praskim dnevom vi Knezova. naklonjen ĹženRojstva, pri ski in mesecu, katerih pomako se tudi v nagajo ekipe nujravi prebuja none medicinske vo Ĺživljenje, so pomoÄ?i, niso v torek na svet tako redka. A pomagali deklise obiÄ?ajno ci. V rojstnem zgodijo v reĹĄelistu bo imela valnem vozilu kot kraj rojstva na poti v bolnavedeno VeleniĹĄnico, redkenje, Zdravstveje v ambulanti. ni dom, VodniTokrat pa se je kova 1, in bo za prevoz pretorej prava VeveÄ? mudilo. V lenjÄ?anka. pomoÄ? poroÂťVeseli smo bili, da smo Odgovorna sestra NMP Darja dnici sta bili lahko pomagaKnez: ÂťTo je del naĹĄe sluĹžbe.ÂŤ dve ekipi, noÄ?na in dnevna, li, po porodu oskrbeli mamico in dojenÄ?ka saj se je porod zaÄ?el v Ä?asu izin ju pospremili v bolniĹĄnico, men, v zdravstvenem domu pa Âť pravi Darja Knez, odgovorna je bila Ĺže prisotna tudi ginekosestra Nujne medicinske pomo- loginja. đ&#x;&#x201D;˛ mkp Ä?i. In ĹĄe bolj, ko jim je oÄ?ka sporoÄ?il, da je z obema vse v redu,

maturi pa â&#x20AC;&#x201C; stres, stres, stres, ampak tudi sreÄ?a, da bo kmalu vsega konec,ÂŤ je povedala gimnazijka, ki bo ĹĄtudirala sociologijo in kadrovski menedĹžment.

BodoÄ?i ĹĄtudent mednarodnih odnosov Jan Ahac: ÂťVeÄ? plesnih vaj smo imeli, bolj smo napredovali. Z obleko se nisem preveÄ? ukvarjal, ni pa mi bilo vseeno, kako bom izgledal. Priprave na maturo potekajo Ĺže celo leto, maja pa se bom zaÄ?el pripravljati bolj intenzivno,ÂŤ je povedal gimnazijec in dodal, da si od maturantskega plesa obeta enkratno doĹživetje.

P r a v t a ko kot AnĹže Pirc: ÂťMalo sem razmislil, kaj bom oblekel.

Sicer pa se nisem preveÄ? ukvarjal s pripravami. Ĺ tudiral bom astro fiziko, na maturo se bom zaÄ?el intenzivno pripravljati Ä?ez kak

mesec,ÂŤ je povedal gimnazijec, ki pred maturo, tako kot Jan, nima treme. Oba malo skrbi samo slovenĹĄÄ?ina. ÂťPriprave so bile kar zahtevne.

Plesne vaje so potekale ĹĄtiri mesece, morali smo uskladiti goste, izbrati obleko, je pa vse to bilo zabavno, Ä?eprav so bili Ĺživci tik pred plesom Ĺže kar napeti. Ĺ˝elim si, da bi danes doĹživel nekaj trenutkov, ki si jih bom zapomnil celo Ĺživljenje, in se bodo vsi, ki sem jih povabil, imeli lepo,ÂŤ je povedal tehnik mehatronike BlaĹž Mihevc, ki ima pred maturo

veÄ? treme, kot jo je imel pred maturantskim plesom. Vpisal se je na ljubljansko fakulteto za elektrotehniko. ÂťObdobje priprav je bilo zabavno. Ker smo imeli redne vaje, smo se veÄ? druĹžili. Izbira obleke mi je predstavljala precejĹĄen izziv. Menjala sem kar tri, preden sem uskladila barvo in model. Ĺ˝elim si, da bi Ä?im lepĹĄe odplesala, predvsem pa, da bi se imela fajn cel veÄ?er,ÂŤ pa je povedala gimnazijka NuĹĄa Ĺ˝eleznik, ki se je vpisala na ĹĄtudij umetnostne zgodovine in povedala ĹĄe,

da je ob misli na maturo precej zaskrbljena. Predvsem zaradi slovenĹĄÄ?ine, pravi. đ&#x;&#x201D;˛

Prijazne besede ob sveÄ?anem veÄ?eru so maturantkam in maturantom namenili ravnateljica in ravnatelji srednjih ĹĄol, med njimi tudi ravnatelj gimnazije Rajmund Valcl. ÂťSkrbno negujte svojo razgledanost, naj z vami ostanejo vsa prijateljstva in lepi spomini. Bodite srÄ?ni ljudje, ki bodo ustvarjali boljĹĄi prostor za vse nas, kjerkoli in kadarkoli,ÂŤ je dejal.

Mamo imajo radi Ob bliĹžajoÄ?em se materinskem dnevu z otroki in mamami o tem, kaj pomeni (biti) mama V ponedeljek bodo otroci doma pridni bolj kot po navadi.

Pomagali bodo mamam pri hiĹĄnih opravilih, presenetili jih bodo z drobnimi darilci, zapeli jim bodo pesmice in jim povedali, da jih imajo radi. Taka je namreÄ? navada ob materinskem dnevu, 25. marcu, ko slavimo Ĺženske, ker opravljajo najpomembnejĹĄi poklic za prihodnost celotne druĹžbe â&#x20AC;&#x201C; vzgajajo mlade rodove. Tako se otroci vsaj enkrat na leto spomnijo, da je mama ena sama in si za to, kar poÄ?ne, zasluĹži ljubezen in spoĹĄtovanje.

Na materinski dan so se otroci Ĺže pripravljali v vili RoĹžle, ko so na tradicionalnih likovnih delavnicah MZPM Velenje Torkova peta ustvarjali domiselne poklone za svoje mame ob njihovem prazniku. Ob tem pa tudi razmiĹĄljali o mamah â&#x20AC;&#x201C; kaj jim pomenijo, kaj z njimi najraje poÄ?nejo, kaj jim bodo podarili. ÂťZ mamico se najraje

Rekli so â?ą

Nekateri otroci so darila za mame ustvarili v njihovi druĹžbi, drugi so jim sami pripravljali preseneÄ?enje.

stiskam, ko grem spat. Ko je daleÄ?, v sluĹžbi, jo pogreĹĄam. VÄ?asih je tudi na sluĹžbenih potovanjih. Z mamico rada kaj delam zunaj, ĹĄe najraje pa jo gledam,

ÂťMaterinski dan v druĹžini praznujemo tako, da Ä?as preĹživimo skupaj. Ko sem bila sama otrok, smo mamam ob prazniku podarili roĹže, pomagali smo jim kaj postoriti po hiĹĄi. Danes, ko so mame bolj obremenjene s sluĹžbo, je njihovo delo bolj zahtevno.

Biti mama je najbolj zabavna in prisrÄ?na naloga, hkrati pa teĹžka,ÂŤ je povedala mamica Amela ZeÄ?iroviÄ&#x2021;. ÂťMaterinskega dne ne praznujemo na kak poseben naÄ?in.

Otroka vedno prineseta kak poklon, ki ga ustvarita v vrtcu, doma mi pomagata, se pocartata. Zdi se mi lepo, da ohranjamo ta praznik in mame dobimo pozornost. Sama sem mami vedno kaj pripravila in vĹĄeÄ? mi je, da tudi moji otroci meni. UĹživam v vlogi mame. To mi ne predstavlja veÄ?jega izziva,ÂŤ pravi mamica Vesna Osredkar.

kako dela majÄ?ke, pa pomagam Kaj pa sedemletna Jasmina ve ji risati na kozarÄ?ke. Za mate- o materinskem dnevu? ÂťTo je rinski dan ji bom pripravila dan, ko mamice praznujejo. Mi jim kupimo rosladkarije, koĹže ali kaj izdezarÄ?ek in ĹĄtiri lamo. Doma risbice,ÂŤ je poMama je ena mami pomavedala petletna sama in si za gam zalivati Klara. Osemleto, kar poÄ?ne, roĹže, ker jih tnica Ema pa ima zelo rada. j e p ove d a l a , zasluĹži ljubezen in Z njo najraje da moramo ob spoĹĄtovanje. peÄ?em piĹĄkomaterinskem te. Poskusila dnevu, ko mame praznujejo, pokazati ma- sem pomivati tudi posodo. Ko mam, koliko ljubezni imamo v pomislim na mamico, se najsebi zanje, kako radi jih imamo. prej spomnim, da jo imam raŽe vem, kaj ji bom podarila â&#x20AC;&#x201C; da. Ko jo pogreĹĄam, si najbolj imela jo bom rada. Z mamico Ĺželim, da pride domov.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛ Tina Felicijan se najraje igram druĹžabne igre.

Posebno vĹĄeÄ? mi je, ko ji lahko kaj pomagam. Kadar je ni blizu, ves Ä?as razmiĹĄljam o njej.ÂŤ

â?ą

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 3. 2019, barve:â&#x20AC;&#x2C6;­CMYK, s­ tran 14

14

BISERI

21. marca 2019

BISERI maturantskega plesa 2019

Biseri so zasijali Predstavljamo vam izbor 20 maturantk in maturantov, ki so komisijo prepriÄ?ali z izvirno celostno podobo in izstopili iz pisane mnoĹžice biserov TeĹžko priÄ?akovani maturantski ples je za nami. Spet smo z radovednostjo priÄ?akovali maturantke in maturante in ugibali, s Ä?im bodo pritegnili pozornost komisije izbora Biseri maturantskega plesa. Letos je pred objektiv profesionalnega fotografa AndraĹža RoĹĄkarja stopilo precej veÄ? maturantk in maturantov kot leto prej. Zlasti fantje so v primerjavi z lanskim letom poka-

zali veÄ? izvirnosti, Ä?eprav imajo manj moĹžnosti kombiniranja kot dekleta, je pokomentirala Ä?lanica komisije, modna oblikovalka Petra Meh. ÂťDekleta ĹĄe vedno preveÄ? prisegajo na dolge obleke in premoÄ?no liÄ?enje. Kakorkoli â&#x20AC;&#x201C; lepo je bilo videti njihovo mladostno spontanost in norenje na plesiĹĄÄ?u. Ĺ koda, da tega veÄ?ina ni pokazala z obleko,ÂŤ je ĹĄe dodala.

Ker je bilo lani v oĹžjem izboru manj fantov kot deklet, vam jih letos predstavljamo veÄ?. V nabor dvajsetih biserov sta modni oblikovalki Petra Meh in Jelena StevanÄ?eviÄ&#x2021; uvrstili enajst maturantov in devet maturantk. Zdaj ste na vrsti vi, drage bralke in bralci.

Izpolnite in izreĹžite glasovalni kuponÄ?ek iz Ä?asopisa ter ga poĹĄljite v uredniĹĄtvo. Vsak lahko poĹĄlje veÄ? kuponÄ?-

kov in se tudi poteguje za nagrade, ki jih bomo vsak teden podelili z Ĺžrebom izmed vseh prispelih glasovnic. KuponÄ?ke lahko oddate tudi v nabiralnik pred vhodom v naĹĄe uredniĹĄtvo. UpoĹĄtevali bomo samo kuponÄ?ke, izrezane iz Ä?asopisa, ki bodo Ä?itljivo izpolnjeni in bodo v uredniĹĄtvo prispeli do torka do 12. ure. Se Ĺže veselimo preĹĄtevanja glasovnic in upamo, da bisera maturantskega plesa postaneta prav vaĹĄa najljubĹĄa kandidata! đ&#x;&#x201D;˛

Televizor za zmagovalca Izglasovana bisera bosta dobila nov 50-inÄ?ni pametni televizor znamke Hisense. Nagradili pa bomo tudi vse ostale maturantke in maturante v oĹžjem izboru.

Tina Felicijan

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Naš ­čas, 21. 3. 2019, bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

15

BISERI

21. marca 2019

BISERI maturantskega plesa 2019

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

Glasovanje preko kuponov tudi letos nagrajujemo. Tokrat nagrade podarja Trgovina Diva – točeni parfumi iz NC Velenje (kletna etaža pri vhodu).

1. Ana Šuperger 2. Anže Kovač 3. Brina Zamrnik 4. Borut Mohorko 5. Dunja Jovanović 6. Dimitrije Nikolić 7. Ema Glušič 8. Domen Tajnik 9. Fiona Bratuša 10. Eric Zager

11. Jaka Breznik 12. Karin Turner 13. Jaša Vid Meh Peer 14. Nina Pušnik Jamnikar 15. Kilian Čop 16. Matevž Glinšek 17. Tina Novak 18. Stefan Ulamović 19. Vida Hofinger Mihelič 20. Vanja Milisavljević

KUPON št. 1 Glasujem za maturanta:

1

____________________________ Glasujem za maturantko:

____________________________ Ime, priimek in naslov:

____________________________ ____________________________ Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri 2018«. Med tri izžrebance bomo podelili praktične nagrade.

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 3. 2019, barve:â&#x20AC;&#x2C6;­CMYK, s­ tran 16

16

Ĺ PORT

Igralci Gorenja v konÄ?nico kot drugi

21. marca 2019

Po dveh zmagah visok poraz

RokometaĹĄi v tako imenovani NLB prvi ligi so z 22. krogom konÄ?ali redni del prvenstva â&#x20AC;&#x201C; Pred njimi ĹĄe deset krogov konÄ?nice NogometaĹĄi Rudarja niso nadaljevali zmagovitega niza z zadnjih dveh tekem â&#x20AC;&#x201C; Velenjski rokometaĹĄi so redni del sklenili v IvanÄ?ni Gorici. TuAluminij jih je premagal kar s 4 : 0

di dvoboj s SviĹĄem, z zadnjim na lestvici, so zaÄ?eli zelo odgovorno, brez podcenjevanja, zavedajoÄ? se, da so 'IvanÄ?ani' na Ä?etrtfinalni tekmi slovenskega pokala izloÄ?ili RibniÄ?ane. Po njem je vodstvo kluba dosedanjega trenerja Hrvata SiniĹĄo Markota zamenjalo z njegovim pomoÄ?nikom Damjanom Ĺ kaperjem. VelenjÄ?ani so

imeli od prve do zadnje minute vse niti igre v svojih rokah, saj rezultat ni bil nobenkrat izenaÄ?en. V prvem polÄ?asu je njihova najviĹĄja prednost trikrat znaĹĄala osem golov, dobili pa so ga s sedmimi (17 : 10).

Tudi v nadaljevanju so igrali enako zavzeto. Sedem minut pred koncem so prednost poviĹĄali Ĺže na dvanajst golov (33 : 21). Nato se niso veÄ? trudili in domaÄ?i so z delnim nizom 4 : 0 nekoliko ublaĹžili poraz.

NajboljĹĄih ĹĄest moĹĄtev bo do konca maja odigralo ĹĄe deset

krogov po dvokroĹžnem sistemu za uvrstitev od prvega do ĹĄestega mesta, preostali pa za uvrstitev od sedmega do dvanajstega. Vse toÄ?ke iz rednega dela moĹĄtva obeh skupin prenaĹĄajo v konÄ?nico, enako tudi dane in prejete zadetke ozirom a razliko v golih.

Na najboljĹĄem so branitelji naslova Celjani, ki imajo

na prvem mestu prednost ĹĄtirih toÄ?k. V zadnjem krogu so v Dobovi zmagali s 36 : 25. Z drugega mesta bodo zadnji del prvenstva zaÄ?eli rokometaĹĄi

â?ą

Irbahim HaseljiÄ&#x2021; (8) je k zmagi pripeval pet zadetkov.

Gorenja. VelenjÄ?ani so se takoj za Celjani povzpeli prav po zadnjem krogu. Toliko toÄ?k ima tudi tretja Ribnica, ki pa je redni del konÄ?ala z neodloÄ?enim rezultatom v gosteh pri Jeruzalemu-OrmoĹžu. Bilo je 28 : 28. Ä&#x152;etrti je Maribor Branik. Z 29

Slikovita Velunja peÄ?

V neposredni bliĹžini Velenja se v poboÄ?ju DobraÄ?a skriva slikovit naravni most Velunja peÄ?. Ä&#x152;eprav vodi do njega kar nekaj poti, je veÄ?ini prebivalcev Ĺ aleĹĄke doline ĹĄe velika neznanka.

Nekaterim se zdi Velunja peÄ? podobna ĹĄivankinemu uĹĄesu, drugi primerjajo odprtino z gotskim oknom, v bistvu pa gre za nena-

vadno visoko in ozko razpoko, ki jo je v kamnito gmoto v Florjanovem grabnu izdolbel muhasti gozdni potoÄ?ek. Tako je nastala veÄ? kot 10 m visoka in okoli 2 m ĹĄiroka odprtina, skozi katero se pretaka voda Ä?ez dva slapova.

Velunja peÄ? je izjemen kraĹĄki

pojav â&#x20AC;&#x201C; naravni most, ki je eden veÄ?jih v Sloveniji.

Bajka pravi, da je izvir vode zdravilen in da so se nekoÄ? v njem kopale vile.

MogoÄ?e lahko ime Velunja peÄ? poveĹžemo z vilami in gre v bistvu za vilinjo peÄ?, a bolj verjetna bo druga moĹžnost. V bliĹžini mostu je namreÄ? domaÄ?ija VelinĹĄek, za-

to se je med domaÄ?ini prijelo ime Velunja peÄ?. Kdo bi vedel? Prav gotovo pa ne gre imena povezovati s potokom Velunja, ki teÄ?e po Velunjskem jarku in se izliva v DruĹžmirsko jezero. MogoÄ?e ravno zaradi tega veliko ljudi misli, da je Velunja peÄ? nekje pod Gra-

: 21 je slavil v Novem mestu. Po tem porazu je srbski trener Mirko Skoko z upravo Krke sporazumno prekinil sodelovanje. Peto mesto je zasedel Koper 2013, ki je v gosteh s 30 : 28 premagal Loko. Ĺ kofjeloÄ?ani so kljub porazu osvojili ĹĄesto mesto.

Ob Krki pa je gotovo najbolj razoÄ?aral svoje ljubitelje Trimo, ki bo prvenstvo nadaljeval v slabĹĄi skupini in ne v Ĺželeni konÄ?nici za prvaka. Za nameÄ?ek je nepriÄ?akovano v zadnjem krogu izgubil s 26 : 28 pri predzadnjih Dolanih. đ&#x;&#x201D;˛ vos, foto: vos, Rok JoĹĄt

Po hribih ĹĄko goro ali v poboÄ?ju Razborja.

Kakor koli Ĺže, Velunjo peÄ? je zaradi svoje lepote in posebnosti vredno obiskati.

Planinci UNI 3 smo to storili v Ä?etrtek, 7. marca. Pot smo zaÄ?eli v Ĺ aleku, malo pred trgovskim centrom Interspar preÄ?kali cesto in reko Pako ter se ob slikovitem potoÄ?ku povzpeli do vznoĹžja Do-

braÄ?a, nato pa nadaljevali pot po severozahodnem delu te vzpetine. Pod nami se je vila cesta skozi Selo proti Paki, mi pa smo se obrnili proti vzhodu, visoko nad peskolomom in se poÄ?asi spuĹĄÄ?ali v Florjanov graben. K Velunji peÄ?i vodi tudi pot iz Sela, mimo

peskoloma, vendar je bolj strma in v tem letnem Ä?asu tudi precej blatna.

Pri Velunji peÄ?i je informativna tabla, ki obiskovalce pouÄ?i o nastanku in posebnosti tega naravnega pojava.

Z vrha mostu je bil kar grozljiv pogled na peÄ?ine in kamnito strugo potoÄ?ka, ki teÄ?e preko dveh slapov. Nekoliko razmigani ograji ni bilo ravno zaupati, zato smo si most ogledovali od strani. Najbolj pogumni so se po ozki stezici spustili na dno mostu, verjetno so se hoteli osveĹžiti z vodo zdravilnega potoÄ?ka, ostali pa smo samo od daleÄ? opazovali to ĹĄivankinemu uĹĄesu podobno odprtino in se Ä?udili, kaj vse lahko naredi narava.

Preko mostu vodi pot na TrebeliĹĄko, mi pa smo ĹĄli ob potoÄ?ku proti Lopatniku.

Na TuĹĄevem smo si privoĹĄÄ?ili daljĹĄi poÄ?itek. Za okusno malico so poskrbele tri pohodnice, ki so v tem mesecu praznovale rojstni dan. Seveda ni ĹĄlo brez petja.

Pot smo nadaljevali po stari planinski poti proti BevÄ?am in mimo Ognjenega in Ĺ aleĹĄkega gradu do Ĺ aleka.

Tako smo v tem dopoldnevu obiskali kar nekaj biserov naravne in kulturne dediĹĄÄ?ine Ĺ aleĹĄke doline. đ&#x;&#x201D;˛

Anka Pugelj

NajbrĹž pred odhodom v KidriÄ?evo Rudarjev trener z igralci niti v sanjah ni priÄ?akoval, da bodo doĹživeli nov rezultatski polom, podobnega, kot so ga v uvodni spomladanski tekmi v DomĹžalah, kjer so prav tako izgubili s ĹĄtirimi goli razlike (2 : 6). Vmes so nanizali zmagi proti KrĹĄkemu in Muri. Prav zato je bilo priÄ?akovati, da bodo tudi proti jesenskemu preseneÄ?enju zaigrali pre-

rem bodo gostili Gorico. Podobno kot KidriÄ?ani so tudi NovogoriÄ?ani v tem krogu prekinili niz porazov. ZaÄ?el se je po petnajstem krogu, v katerem so gostili prav rudarje (2 : 2).

Na tekmi proti Aluminiju je Rudarjevi zasedbi manjkal AljaĹž Krefl (zaradi poĹĄkodbe na treningu), po odsluĹženi kazni zaradi rumenih kartonov pa se je vrnil kapetan Damjan TrifkoviÄ&#x2021;. Kot

cej samozavestno in morda 'izkopali' vsaj toÄ?ko. Nekateri so najbrĹž celo upali, da bodo domaÄ?im prizadejali Ä?etrti spomladanski poraz. Zgodilo se je nasprotno. NogometaĹĄi Aluminija so z uÄ?inkovito igro prekinili svoj letoĹĄnji Ä?rni niz. Na prvih treh spomladanskih tekmah niso dosegli nobenega gola, tokrat pa so obilno napolnili Rudarjevo mreĹžo in ga znova potisnili na predzadnje mesto. To je bil Ĺže trinajsti Rudarjev poraz. Toliko jih ima le ĹĄe zadnje KrĹĄko, ki na njihovo sreÄ?o za njimi ĹĄe vedno zaostaja za osem toÄ?k. Rudarji imajo po tem krogu najslabĹĄo razliko v danih in prejetih golih.

Poleg tega so edini, ki so prejeli Ĺže 50 golov, kar 51. Med kratkim reprezentanÄ?nim premorom gotovo trenerja Marijana PuĹĄnika in njegove pomoÄ?nike Ä?aka veliko dela, da bodo Ä?im bolje pripravili igralce za dvoboj v 24. krogu (30. marca, 20.00), v kate-

Ĺže nekajkrat doslej tudi tokrat nista bila v prvi zasedbi izkuĹĄena igralca sredine Klemen Bolha in Leon Ä&#x152;rnÄ?iÄ?, konca tekme pa nista doÄ?akala branilec David KaĹĄnik, ki se je Ĺže po slabe pol ure poĹĄkodoval. Zadnjega sodnikovega piska ni doÄ?akal tudi David Arap. Zaradi grobega starta v prvi minuti dvominutnega dodatka prvega polÄ?asa, ki so ga rudarji izgubljali z 0 : 1, je je bilo zanj konec tekme. Igralsko premoÄ? so KidriÄ?ani obilno izkoristili in za hrbet vratarja Mateja Radana v drugem delu poslali ĹĄe tri Ĺžoge.

Rudarjev trener Marijan PuĹĄnik: ÂťZelo slabo smo igrali v prvem polÄ?asu, ko smo kroniÄ?no izgubljali dvoboje. Nismo imeli niÄ? od igre, preveÄ? je bilo nabijanja po zraku. V drugem polÄ?asu, ko smo hoteli z igralcem manj po neumni izkljuÄ?itvi Arapa izenaÄ?iti, smo prejemali gole iz nasprotnih napadov.ÂŤ

Kegljanje Zmaga za obstanek Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so ponovno igrali z drugouvrĹĄÄ?eno ekipo. Tokrat so na domaÄ?ih stezah gostili ekipo iz Dravograda in slavili visoko zmago, ki jim zagotavlja obstanek v drugoligaĹĄki konkurenci. Na lestvici so namreÄ? prehiteli ekipo Hrastnika, ki je na domaÄ?em kegljiĹĄÄ?u klonila proti ekipi MiklavĹža. Prav MiklavĹž pa bo nasprotnik Ĺ oĹĄtanjÄ?anom v zadnjem krogu, med tem ko Zasavci gostujejo v Radljah pri ekipi Keglbar - Lovrenc. Forma domaÄ?e ekipe se dviga, kar se vidi po zelo dobrih rezultatih in uvrstitvah igralcev v moĹĄtvo kroga. Potem ko so bili v prejĹĄnjem krogu kar trije v moĹĄtvu kroga (zunaj) HasiÄ?iÄ?, Fidej, SeÄ?ki, je tokrat v moĹĄtvu kroga (doma) SeÄ?ki s petim rezultatom 579.

ZaÄ?etek sreÄ?anja proti Dravogradu ni kazal na visoko zmago

đ&#x;&#x201D;˛

S. Vovk

domaÄ?ih fantov, saj sta si ekipi razdelili toÄ?ki, domaÄ?i pa so pri rezultatu 1 : 1 zaostajali 10 kegljev. Velik preobrat pa se je zaÄ?el v igri drugega para, ko sta domaÄ?ina prisilila goste v napake, sama pa igrala zelo dobro in iz luÄ?aja v luÄ?aj poveÄ?evala razliko. Pred igro zadnjega para so domaÄ?ini vodili z rezultatom 3 : 1 s prednostjo kar 64 kegljev.

PraktiÄ?no je bila zmaga Ĺže v Ĺžepu, domaÄ?ina sta morala le obdrĹžati razliko v kegljih. Z razliko pa sta bila obremenjena najmoÄ?nejĹĄa gostujoÄ?a igralca, ki sta napravila nekaj nepotrebnih napak in na koncu celo prepustila toÄ?ko domaÄ?emu igralcu. Ĺ˝e pred zadnjimi luÄ?aji se je zaÄ?elo slavje v domaÄ?ih vrstah, ĹĄe posebej potem, ko so izvedeli za rezultat iz Hrastnika. Zadnji krog bo dal vse odgovore o izpadu in napredovanju. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani potujejo v Maribor k ekipi MiklavĹža. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 3. 2019, bar­ve:â&#x20AC;&#x2C6;­CMYK, ­stran 17

17

Ĺ PORT

21. marca 2019

Petdeset let SmuÄ?arskega kluba Velenje SmuÄ?arji so se v Ĺ aleĹĄki dolini zbirali lenc in poudarja: ÂťOtrok, ki gre skozi in delili ljubezen do sneĹžnih strmin Ĺže naĹĄ klub, doĹživi celostni ĹĄportni razvoj.ÂŤ pred ustanovno skupĹĄÄ?ino SmuÄ?arskega kluba Velenje, od katere je januarja le- Tekmovalci, rekreativci â&#x20AC;&#x201C; vsi tos minilo 50 let. Danes klub omogoÄ?a Poslanstvo velenjskega smuÄ?arskega mladim smuÄ?arskim upom iz lokalnega kluba ni le nauÄ?iti otroke in tudi odraokolja kakovostne treninsle smuÄ?ati, temveÄ? jim ge, izvaja pa tudi mnoge vzbuditi ljubezen do gidruge programe. Denimo banja v vseh letnih Ä?asih teÄ?aje smuÄ?anja za katein jim ĹĄport pribliĹžati kot rokoli stopnjo znanja ali naÄ?in Ĺživljenja. Danes starost. Mestni obÄ?ini Vezaradi bolj milih zim, vse lenje in Ĺ portni zvezi VedraĹžje smuÄ?arske oprelenje pomaga pri izvedbi me in storitev ter vse vesmuÄ?arske ĹĄole za petoÄ?je priljubljenosti drugih ĹĄolce. Alpska ĹĄola je nazimskih ĹĄportov smumenjena rekreativcem, da Ä?anje pritegne nekoliko usvojijo vse prvine smuÄ?amanj pozornosti. Veliko nja in so na strminah kar je odvisno tudi od angaĹžise da samozavestni, poleranosti starĹĄev. Ä&#x152;e v druti pa vzdrĹžujejo kondicijo. Ĺžini ni veselja do smuÄ?aPoleti vodi teÄ?aje rolanja, Jaka Dolenc: ÂťKer nja, otroci nimajo moorganizira tabore, poÄ?itnije smuÄ?anje eden d Ĺžnosti za udejstvovanje ĹĄka varstva. Klub je znan ĹĄportov, v katerem smo v tem ĹĄportu, opaĹža sotudi po smuÄ?arskem sejSlovenci najbolj uspeĹĄni, govornik. ÂťZato ves trud mu, lani poleti pa so prviÄ? verjamemo, da nas vlagamo v to, da mlade izvedli tudi sejem letne povezuje.ÂŤ generacije spravljamo na ĹĄportne opreme. ÂťÄ&#x152;e hosneg in jih Ä?im bolj navÄ?emo program kluba izvajati celostno, duĹĄimo za smuÄ?anje in tudi druge zimkot smo si zadali, moramo delati na veÄ? ske ĹĄporte. Ko otrok enkrat zaÄ?ne uĹžipodroÄ?jih,ÂŤ pravi predsednik Jaka Do- vati na snegu, ga od tega niÄ? ne odvrne,ÂŤ je povedal Dolenc in med glavne prednosti smuÄ?anja priĹĄtel gibanje na SmuÄ?anje nikoli ni bilo poceni. A denar sveĹžem zraku in uĹživanje v lepotah zimni veÄ? taka ovira kot nekoÄ?, ocenjuje Jaka ske narave.

Dolenc. Veliko je priloĹžnosti za izposojo SmuÄ?arska sezona tudi pri nas ni tako kakovostne opreme, pravi, vendar dodaja, kratka, pravi Dolenc. Tekmovalci pod da cene slovenskih smuÄ?iĹĄÄ? niso primerne mentorstvom dveh v klubu zaposlenih pogojem in storitvam, ki jih nudijo. trenerjev in drugih uÄ?iteljev Ĺže konec

Atletika

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slov., 23. krog

Velenjski metalci zelo uspeĹĄni

Aluminij - Rudar 4:0 (1:0)

DomĹžale â&#x20AC;&#x201C; Na zimskem prvenstvu v metih za starejĹĄo mladinsko in pionirsko kategorijo Slovenije je bil Filip DominkoviÄ? zlat v metu kopja, prvak je postal tudi Luka Lah v metu diska â&#x20AC;&#x201C; oba med starejĹĄimi mladinci. V kategoriji pionirjev in pionirk U16 pa je postal drĹžavni prvak Tim Dolar v metu diska, Naida NisiÄ? pa prvakinja v metu kladiva.

Enci odliÄ?en v Talinu V estonskem Talinu je konec tedna potekalo svetovno atletsko prvenstvo gluhih. Na njem je nastopilo pribliĹžno 300 atletov iz 29 drĹžav. Tadej Enci (AK Velenje) je zmagal v Ä?etrti kvalifikacijski skupini teka na 400 m (54,71) in se zlahka uvrstil v polfinale. V polfinalu je tekel v najmoÄ?nejĹĄi skupini, s Ä?asom 50,75 zasedel tretje mesto in za las ostal brez Ĺželenega finala.

Osvojil je konÄ?no 7. mesto, kar je velik doseĹžek. đ&#x;&#x201D;˛

Taekwondo SkalÄ?ki odliÄ?ni na Ptuju

Strelci: 1:0 MuminoviÄ&#x2021; (14.), 2:0 Vrbanec (62.), 3:0 PetroviÄ&#x2021; (77.), 4:0 Ĺ tor (90.).

Rudar: Radan, PuĹĄaver, TomaĹĄeviÄ&#x2021;, KaĹĄnik (od 30. VasilijeviÄ&#x2021;), Hrubik, Ä&#x152;osiÄ&#x2021;, Ĺ koflek, TrifkoviÄ&#x2021; (od 66. TuÄ?iÄ&#x2021;), Kobiljar (od 73. Ä&#x152;rnÄ?iÄ?), Arap, RadiÄ&#x2021;. Trener: Marijan PuĹĄnik; RdeÄ?i karton: Arap 45.

Drugi rezultati: Gorica â&#x20AC;&#x201C; DomĹžale 2:1 (1:1), Olimpija Maribor 0:0, Celje - Triglav 4:0 (1:0), Mura - KrĹĄko 5:0 (2:0) Vrstni red: 1. Maribor 53 (59:18), 2. Olimpija 43 (48:31), 3. DomĹžale 34 (45:32), 4. Aluminij 33 (39:35), 5. Celje 33 (31:34), 6. Mura 29 (32:27), 7. Gorica 25 (29:38), 8. Triglav 25 (31:49), 9. Rudar 24 (24:51), 10. KrĹĄko 16 (16:39).

22. krog lige NLB, 16. marec, 19.00 (IvanÄ?na Gorica):

Ob jubileju

Praznovanja 50-letnice SmuÄ?arskega kluba Velenje, ki je potekalo v lepem vremenu in Ä?udovitem vzduĹĄju, se je udeleĹžilo veÄ? kot 90 gostov, na tradicionalni tekmi generacij pa je sodelovalo 65 ljubiteljev smuÄ?anja, starih od 4 let do 81 let. Med njimi so bili tudi nekdanji smuÄ?arke in smuÄ?arji slovenske seprezentance Grega Grilc, Rene MlekuĹž, zmagovalka v svetovnem pokalu in udeleĹženka olimpijskih iger UrĹĄka Hrovat, bronasta olimpijka Alenka DovĹžan, uspeĹĄen trener alpskega smuÄ?anja Bernard VajdiÄ?, udeleĹženec olimpijskih iger Miran Rauter, pa tudi aktivna reprezentantka Slovenije Ana Drev, veÄ?kratna olimpijka in dvakratna zmagovalka v svetovnem pokalu. UÄ?iteljem smuÄ?anja so uspeĹĄno izvedli tradicionalen projekt NauÄ?imo Velenje smuÄ?at, pa tudi druge smuÄ?arske teÄ?aje. V celotni sezoni je s SKV smuÄ?alo veÄ? kot 500 otrok. septembra zaÄ?nejo obiskovati ledenike in v sezoni naĹĄtejejo krepko Ä?ez sto smuÄ?arskih dni. Ker je to lahko velik finanÄ?ni zalogaj, jim klub pomaga tudi pri tem. ÂťTrudimo se zagotavljati Ä?im ĹĄirĹĄi servis in razbremeniti starĹĄe. Zagotavljamo prevoze na zimske treninge, tudi prevoze opreme na servis. Lani smo kupili nov kombi, enega pa imamo v njemu. Za enkrat sta ĹĄe dovolj, smo pa na meji. Ä&#x152;e bo ĹĄtevilo Ä?lanov naraĹĄÄ?alo, bomo morali razmisliti, kako bomo zagotovili prevoze. Za udeleĹžence nekate-

rih programov je namreÄ? dovolj, da trenirajo na Golteh, tekmovalci pa morajo tudi na druga smuÄ?iĹĄÄ?a, sploh tja, kjer so sneĹžne razmere boljĹĄe in imajo priloĹžnost trenirati s Ä?lani drugih klubov,ÂŤ pojasnjuje sogovornik.

Ko mladi tekmovalci niso na smuÄ?eh, pa imajo cel kup drugih aktivnosti, da obdrĹžijo kondicijo in koordinacijo. Slednjo krepijo z raznimi drugimi ĹĄporti, kot sta atletika in gimnastika. ÂťTrudimo se izvajati uÄ?inkovit in kontinuiran program, ki je tudi zabaven,ÂŤ pravi predsednik.

đ&#x;&#x201D;˛

Preteklo soboto so ljubitelji smuÄ?anja na Golteh obeleĹžili 50-letnico kluba. Izvedli so tradicionalno tekmo generacij, pred apartmajem kluba pa so predstavili novo instalacijo, s katero so se ob jubileju poklonili zasluĹžnim Ä?lanom, najbolj uspeĹĄnim tekmovalcem, trenerjem in vsem predsednikom. Zabavno druĹženje s pogostitvijo pa se je nadaljevalo na Treh plotih. Spomladi bo v digitalni obliki izĹĄel ĹĄe bilten druĹĄtva, v katerem po povzeta pestra zgodovina delovanja. Iz vrst SmuÄ?arskega kluba Velenje se je na velika tekmovanja prebilo tudi nekaj izjemnih slovenskih smuÄ?arjev. Nazadnje Ana Drev, v preteklosti Miran Rauter in Bernard VajdiÄ?, v klubu pa je v 80. letih treniral tudi Davo KarniÄ?ar. Med drugimi so jih trenirali Paul Harnold, Marko Lihtenerker, Drago Drev in Gojmir Klinar. Klub je pomagal vzpostaviti velenjsko smuÄ?iĹĄÄ?e, bil je angaĹžiran na ĹĄirokem podroÄ?ju spodbujanja telesne kulture in marsikje pustil peÄ?at.

In ga ĹĄe puĹĄÄ?a. Otrokom, ki rdeÄ?eliÄ?ni in nasmejani, kot pravi predsednik, zapuĹĄÄ?ajo sneĹžne strmine po treningih, zagotovo. ÂťIn videti to je najlepĹĄa nagrada za delo.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Tina Felicijan

ReĹĄevali iz Ravbarjevega brezna Polzela â&#x20AC;&#x201C; V soboto, 9. marca, so vsi operativni jamarski reĹĄevalci reĹĄevalnega centra Velenje â&#x20AC;&#x201C; Jamarska reĹĄevalna sluĹžba, reĹĄevali na videz ponesreÄ?eno jamarko iz jame. Ĺ lo je za zahtevno vajo, ki so jo opravili v Ravbarjevem breznu v bliĹžini Polzele. Iz globine 87 metrov ter dolĹžine kar 450 metrov je dvanajst jamarskih reĹĄevalcev (deset operativnih in dva neoperativna) skuĹĄalo kar najhitreje in seveda varno reĹĄiti teĹžje poĹĄkodovano jamarko. Pri celotni nalogi je bila izrednega pomena tudi ustrezna komunikacija med reĹĄevalci.

Nalogo so opravili zelo uspeĹĄno in bi v primeru prave nesreÄ?e ponesreÄ?enca gotovo varno in v primernem Ä?asu spravili

RD SviĹĄ - RK Gorenje Velenje 25:33 (10:17) Gorenje: TaletoviÄ&#x2021;, VujoviÄ&#x2021;, Logar; Grobelnik, Mazej 3, HaseljiÄ&#x2021; 5, Ĺ peliÄ&#x2021;, MatanoviÄ&#x2021; 3, Levc 1, Starc, MiklavÄ?iÄ? 4, Banfro, Verdinek 9 (2), M. KavÄ?iÄ? 2, A. KavÄ?iÄ? 5 (1), Kete 1.

Trener: Zoran JoviÄ?iÄ&#x2021;. Sedemmetrovke: SviĹĄ 5 (5), Gorenje 3 (3); izkljuÄ?itve: SviĹĄ 12 minut, Gorenje 14.

Drugi rezultati: RD Urbanscape Loka â&#x20AC;&#x201C; RD Koper 28:30 (15:13), RK Dol TKI Hrastni â&#x20AC;&#x201C; RK Trimo Trebnje 28:26 (12:14), RK Jeruzalem-OrmoĹž â&#x20AC;&#x201C; RD Riko Ribnica 28:28 (12:14), MRD Dobova â&#x20AC;&#x201C; RK Celje Pivovarna LaĹĄko 25:36 (16:17), MRK Krka â&#x20AC;&#x201C; RK Maribor Branik 21:29 (13:12).

Vrstni red: 1. Celje 38 (725:599), 2. Gorenje 34 (634:545), 3. Ribnica 34 (645:574), 4. Maribor 28 (591:564), 5. Koper 27 (693:566), 6. Loka 22 (604:607), 7. Trimo 20 (570:579), 8. Krka 19 (626:629), 9. J.-OrmoĹž 14 (558:606), 10. Dobova 12 (594:683), 11. Dol 11 (529:631), 12. SviĹĄ 5 (581:677).

KonÄ?nica za 1. do 6. mesto: Gorenje â&#x20AC;&#x201C; Maribor (22.

3., 20.15); Koper â&#x20AC;&#x201C; Celje, Riko â&#x20AC;&#x201C; Loka (obe 23. 3.).

na povrĹĄje. Vaja je vsem Ä?lanom ekipe (kar dvanajst se jih je zbralo) prinesla tudi dodatne izkuĹĄnje, ki bi jim v pravi nezgodi ĹĄe kako koristile. Jamarski reĹĄevalni center Velenje se lahko pohvali z zelo aktivnimi Ä?lani in predvsem Ä?lanicami, saj ima najveÄ?je ĹĄtevilo jamarskih reĹĄevalk v primerjavi z drugimi reĹĄevalni centri v Sloveniji.

Vaja je bila uspeĹĄno sklejena, reĹĄevalci pa so dokazali, da so dobro izurjeni in pripravljeni na morebitna reĹĄevanja, za katera pa seveda Ĺželimo, da bi jih bilo Ä?im manj.

1. A Ĺženska rokom. liga, 18. kr.:

Ptuj â&#x20AC;&#x201C; Tu je v soboto potekalo drĹžavno prvenstvo v tatami disciplinah v kickboksu. Pred zaÄ?etkom tekmovanja so podelili tudi priznanja za najuspeĹĄnejĹĄe tekmovalce v letu 2018. NajboljĹĄi mladinec v light kontaktu v letu 2018 je bil Dean VukanÄ?iÄ&#x2021;.

V nadaljnjem tekmovanju pa so Ä?lani Taekwon & Kickboks kluba Skala Velenje dosegli naslednje rezultate: 1. Dean VukanÄ?iÄ&#x2021; (Ä?lani, light kontakt, -79 kg), StaĹĄa Lipnik (Ä?lanice, light kontakt, +70 kg), Borut Sobota (Ä?lani, light kontakt, -94 kg), Luka Krel (Ä?lani, light kontakt, -84 kg), Tamara Vogler (starejĹĄe kadetinje, light kontakt, -50 kg). 2. Taras AliÄ&#x2021; (starejĹĄi kadeti, light kontakt, -63 kg), Erazem RozoniÄ?nik (starejĹĄi kadeti, light kontakt, -69 kg), Pia Zoja Glavnik (starejĹĄe kadetinje, light kontakt, -50 kg). 3. Filip Ĺ˝ak Glavnik (starejĹĄi kadeti, light kontakt, -63 kg).

SmuÄ?arski klub Velenje ima okoli 70 Ä?lanov, trenutno okoli 40 otrok, na kar je vodstvo, glede na to, da je pred leti prevzelo klub praktiÄ?no brez podmladka, zelo ponosno. Tudi tekmovalni rezultati so iz leta v leto boljĹĄi, zato upajo, da bodo kmalu vzgojili tudi uspeĹĄne tekmovalce.

Rezultati: Ljubljana - Ĺ˝.U.R.D. Koper 28:34 (16:17), Zelene doline Ĺ˝alec - Velenje 35:20 (14:9), Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina - Z'deĹžele 24:22 (11:10), Ptuj - Krka 22:20 (9:10).

Vrstni red: 1. Krim Mercator 16 tekem â&#x20AC;&#x201C; 32 toÄ?k, 2.

Zelene doline Žalec 16 - 23, 3. Mlinotest 16 - 2, 4. Krka 16 - 20, 5. Z'DeŞele 16 - 16, 6. Ž.U.R.D. Koper 16 - 13, 7.

Ptuj 15 - 9, 8. Ljubljana 15 - 5.

KonÄ?nica za mesta od 5. do 9.: 1. krog: Koper â&#x20AC;&#x201C; Velenje (23. 3.)

3. SNL â&#x20AC;&#x201C; sever, 16. krog Tehnotim Pesnica â&#x20AC;&#x201C; Ĺ martno 1928 2:0 (1:9, ZreÄ?e â&#x20AC;&#x201C; Ĺ ampion, 2:0 (0:0), Kety emmi Bistrica â&#x20AC;&#x201C; Avto Grubelnik Dravograd, 0:1 (0:1, Pohorje â&#x20AC;&#x201C; Videm pri Ptuju 1:0 (0:0), Vrstni red: 1. Ĺ martno 32 (40:24), 2. Videm 30 (32:14), 3. Bistrica 30 (31:16), 4. Dravograd 27 (35:37), 5. ZreÄ?e 23 (20:22), 6. Dravinja 21 (26:27) â&#x20AC;Ś 17. krog: Ĺ martno 1928 â&#x20AC;&#x201C; Dravinja (24. 3., 15.00)

Kegljanje, 2. liga, vzh., 17. krog Ĺ oĹĄtanj - Dravograd 6 : 2 (3301 : 3259) Ĺ oĹĄtanj: HasiÄ?iÄ? â&#x20AC;&#x201C; 539 (0), PintariÄ? â&#x20AC;&#x201C; 563 (1), Fidej â&#x20AC;&#x201C; 566 (1), Kramar â&#x20AC;&#x201C; 527 (1), SeÄ?ki â&#x20AC;&#x201C; 579 (1), ArnuĹĄ â&#x20AC;&#x201C; 527 (0).

đ&#x;&#x201D;˛

Obnovljena Logarska pot okoli sv. KriĹža Bele Vode â&#x20AC;&#x201C; DruĹĄtvo Vulkan je oganiziralo delovno akcijo in obnovilo Logarsko pot, ki je oznaÄ?ena tudi na turistiÄ?ni tabli Belih Vod. Nekaj pridnih Ä?lanov je v ponedeljek in torek (4. in 5. 3.) poĹĄteno zavihalo rokave in popravljalo stopnice, ki so bile utrjene z gnilim in preperelim lesom in debli in niso bile veÄ? varne. Naredili so tudi novo zaĹĄÄ?itno ograjo. Z veliko mero dobre volje in pridnosti so Logarsko pot spet ustrezno pripravili za letoĹĄnjo planinsko sezono. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 3. 2019, barve:â&#x20AC;&#x2C6;­CMYK, s­ tran 18

18

KRONIKA

21. marca 2019

Preiskanost med najviĹĄjimi v zadnjih desetih letih VeÄ? je bilo gospodarske kriminalitete, ĹĄkoda, ki je pri tem nastala pa je bila za veÄ? kot polovico manjĹĄa kot v letu pred tem Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

Velenje â&#x20AC;&#x201C; Varnostne razmere na obmoÄ?ju Policijske postaje (PP) Velenje so bile v lanskem letu podobne tistim iz leta pred njim. Na podroÄ?ju kriminalitete beleĹžijo sicer rahel porast zaznanih oziroma naznanjenih kaznivih dejanj, a je deleĹž ĹĄe vedno pod popreÄ?jem zadnjih desetih let, pravi komandir, BoĹĄtjan Debelak. Preiskanost pa je bila med najviĹĄjimi zadnjih deset let.

Obravnavali so 1.242 kaznivih dejanj, preiskali 63 odstotkov (leta 2017 58 odstotkov). V 93 primerih so ugotovili, da ni ĹĄlo za kazniva dejanja in so s tem s poroÄ?ilom seznanili drĹžavno toĹžilstvo, za 266 kaznivih dejanj, manjĹĄih in laĹžjih, ki so jih obravnavali, pa oĹĄkodovanci niso Ĺželeli pregona storilcev.

Za storitev kaznivih dejanj so

lani ovadili 388 oseb, 669 oseb pa je bilo z njihovimi kaznivimi dejanji oĹĄkodovanih. Med ovadenimi je bilo 91 odstotkov, torej veÄ?ina drĹžavljanov Slovenije, 7 odstotkov drĹžavljanov tretjih drĹžav, 2 odstotka pa drĹžavljanov drugih drĹžav Evropske unije.

Manj sploĹĄne kriminalitete, veÄ? gospodarske

NajveÄ? kaznivih dejanj je bilo s podroÄ?ja sploĹĄne kriminalitete (736), a vseeno manj kot v letu 2017 (806). S tega podroÄ?ja so obravnavali 222 tatvin in 98 velikih tatvin (vlomov), poraslo pa je ĹĄtevilo goljufij (lani 68, predlani 55) ter poĹĄkodovanj tuje stvari (lani 56, predlani 27), preiskanih je bilo 58 odstotkov tovrstnih kaznivih dejanj.

VeÄ? je bilo gospodarske kriminalitete, lani 204, leto pred tem

LetoĹĄnji rop poslovalnice SKB banke v Velenju je ĹĄe v preiskavi, iz lanskega leta ostajata nereĹĄena ropa zlatarne na Ĺ aleĹĄki in poĹĄte na Gorici. *** Za storitev kaznivih dejanj so ovadili 338 oseb, ki so oĹĄkodovale 669 oseb. *** 91 odstotkov ovadenih je bilo drĹžavljanov Slovenije, 7 odstotkov drĹžavljanov tretjih drĹžav, 2 odstotka drĹžavljanov EU. *** Odtujenih je bilo 5 vozil (tri osebna, eno motorno in eno kolo z motorjem), leto pred tem 12. Tri vozila so naĹĄli.

BoĹĄtjan Debelak: ÂťSkrbi nas obÄ?uten porast nasilja v druĹžini.ÂŤ

Zagotavljanje sploĹĄne varnosti 97. Gospodarska ĹĄkoda, ki je pri tem nastala, pa je bila kljub porastu ĹĄtevila kaznivih dejanj bistveno manjĹĄa kot leto pred tem.

Lani je znaĹĄala 744.000 evrov, predlani 1.850.000 evrov. NajveÄ? kaznivih dejanj je bilo povezanih s krĹĄitvami temeljnih pravic delavcev (lani kar 151, predlani 38). ÂťTolikĹĄen porast je zato, ker so bila obravnavana v sklopu, torej je en delodajalec te pravice krĹĄil veÄ? delavcem, ne samo enemu,ÂŤ pojasnjuje komandir. Pri gospodarski kriminaliteti so med drugim obravnavali 18 primerov uporabe ponarejenega gotovinskega plaÄ?ilnega sredstva in v 12 ponarejanje denarja.

MoÄ?no izstopa nasilje v druĹžini

Na podroÄ?ju kaznivih dejanj zoper Ĺživljenje in telo so lani obravnavali 27 primerov, leto pred tem

49. Vsa so bila raziskana.

Skrbi obÄ?uten porast nasilja v druĹžini na obmoÄ?ju Policijske postaje Velenje. Obravnavali so kar 61 kaznivih dejanj, leto pred tem 39. Da so zaĹĄÄ?itili Ĺžrtve, so storilcem izrekli 46 prepovedi pribliĹževanj (predlani 27). ÂťTo je kar Ä?etrtina vseh ukrepov, izreÄ?enih na obmoÄ?ju celotne Policijske uprave Celje, med vsemi policijskimi postajami v njej najveÄ?. Vzrokov za tolikĹĄno poveÄ?anje teh dejanj ne najdemo, Ä?eprav smo stanje temeljito analizirali. V doloÄ?enih primerih gre za ponavljajoÄ?e se nasilje v druĹžini, veliko pa je na novo zaznanega v druĹžinah, ki jih v preteklosti ĹĄe nismo obravnavali.ÂŤ

Rahel padec pri zlorabi drog

V letu 2018 so velenjski policisti in kriminalisti obravnavali 35

Predlagali ukrepe za bolj trajnostno mobilnost

Na delavnicah so se sreÄ?evali tako avtoprevozniki kot zaposlovalci, tako odloÄ?evalci kot sploĹĄna javnost.

Velenje, 13. marec â&#x20AC;&#x201C; Mestna obÄ?ina Velenje je v okviru evropskega projekta Smart Commuting izvedla serijo delavnic, na katerih so kljuÄ?ni akterji na podroÄ?ju prometa izpostavljali teĹžave in izzive ter oblikovali cilje in ukrepe za spodbujanje okolju in ljudem bolj prijaznih naÄ?inov vsakodnevnega prevaĹžanja v sluĹžbo ali ĹĄolo. Predstavniki obÄ?in, zaposlovalcev, javnih ustanov, ĹĄol, nevladnega sektorja in strokovnjaki so na zadnji delavnici oblikovali ukrepe regijske celostne prometne strategije s poudarkom na reĹĄevanju izzivov dnevnih migracij, med katerimi je najveÄ?ji, kako prevladujoÄ?e prevozno sredstvo â&#x20AC;&#x201C; avtomobil â&#x20AC;&#x201C; zamenjati z bolj trajnostnimi.

Anketa, ki so jo izvedli v obÄ?inah Velenje, Slovenj Gradec, Mislinja, Dobrna, Celje, Ĺ˝alec, Polzela, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno

ob Paki, Mozirje in Nazarje, je pokazala, da 60 odstotkov zaposlenih za prihod na delovno mesto ĹĄe vedno uporablja avtomobil, Ä?eprav so povpreÄ?ne razdalje, ki jih premagujejo, ĹĄe vedno dovolj kratke, da bi jih lahko premagali tudi drugaÄ?e, saj ne presegajo 15 kilometrov. Zato je zagotavljanje ustreznih pogojev za poveÄ?ano uporabo javnega potniĹĄkega prometa, koles, deljenja prevozov in ne nazadnje tudi hoje osrednja naloga projekta Smart Commuting.

Med predlaganimi ukrepi za bolj trajnostno mobilnost v regiji je izgradnja kolesarske infrastrukture, ki bo omogoÄ?ala varno, hitro in udobno kolesarjenje. UdeleĹženci delavnice predlagajo spodbujanje javnega potniĹĄkega prometa, ki bo s frekvencami in smermi voĹženj, potovalnim Ä?asom in ceno konkurenÄ?en osebnemu prevozu. Menijo, da bi opuĹĄÄ?anje avtomobilov za dnev-

Na podroÄ?ju sploĹĄnih policijskih nalog, povezanih z zagotavljanjem sploĹĄne varnosti, so v lanskem letu zabeleĹžili 616 krĹĄitev, leto pred tem 700), od tega najveÄ? â&#x20AC;&#x201C; 368 krĹĄitev zakona o varstvu javnega reda in mira, 238 pa krĹĄitev ostalih predpisov.

Pri krĹĄitvah javnega javnega re-

da in mira so se najveÄ?krat sreÄ?ali z izzivanjem ali spodbujanjem k pretepu (108), prepiranju in vpitju na javnem kraju (48) ter Ĺže omenjenimi prekrĹĄki povezanimi z nasiljem v druĹžini.

Do krĹĄitev je najveÄ?krat prihajalo v stanovanjih (124) in na cesti (91). KrĹĄitve, ki so se dogajale v gostinskih lokalih so bile Ĺže drugo leto zapored v upadu (48), veÄ?jih krĹĄitev na na javnih prireditvah pa ni bilo.

V letu 2018 so opravili 770 intervencij, kar je malo veÄ? kot v letu 2017 (758), obravnavali 60 dogodkov, med njimi 26 delovnih nesreÄ?, 23 poĹžarov, za ĹĄtiri pogreĹĄane osebe so izvedli iskalne akcije in v 15 primerih nudili asistenco drĹžavnim organom, lani vse zdravstvenemu osebju. đ&#x;&#x201D;˛

Uporabili najlaĹžji prisilni sredstvi V preteklem letu so policisti pri izvajanju svojih pooblastil pridrĹžali 39 oseb (predlani 54), od tega zaradi obravnav povezanih s kaznivimi dejanji 11 oseb, s podroÄ?ja prekrĹĄkov 24 in s podroÄ?ja prometa 4.

Pri izvajanju pooblastil so v 83 primerih uporabili prisilna sredstva (v letu 2017 109-krat), od tega 44-krat telesno silo in 39-krat sredstva za vklepanje in vezanje. To sta dve najmilejĹĄi prisilni sredstvi, ki jih policisti lahko uporabijo. Pri tem je ena oseba utrpela laĹžjo telesno poĹĄkodbo, 7 oseb sled poĹĄkodbe.

Obravnavali so 6 pritoĹžb. Tri so reĹĄili v pomiritvenem postopku na PP Velenje, 3 v okviru senata. Vse pritoĹžbe nad postopki policistov so bile zavrnjene kot neutemeljene, razen ene, ki je bila delno utemeljena.

Sojenje za nasilne rope

UdeleĹženci v prometu predlagajo boljĹĄo kolesarsko infrastrukturo, bolj konkurenÄ?en javni promet, spodbude k uporabi zelenih prevoznih sredstev

Tina Felicijan

kaznivih dejanj in 48 prekrĹĄkov s podroÄ?ja zlorabe drog, kar je malo manj kot v letu 2017. Zasegli so 12.211 g marihuane, 51 gramov heroina in v manjĹĄih koliÄ?inah tudi amfetamin, ectasy in kokain.

Pri mladoletniĹĄki kriminaliteti â&#x20AC;&#x201C; lani so obravnavali 25 kaznivih dejanj in vsa preiskali, je bila najveÄ?ja na podroÄ?ju zlorabe drog (11 primerov), sledi nasilniĹĄtvo (5).

ne migracije spodbudilo tudi vzpostavljanje intermodalnih prestopnih toÄ?k â&#x20AC;&#x201C; mest, na katerih lahko potnik kombinira razliÄ?ne naÄ?ine prevoza. Parkirno politiko bi ĹĄe bolj zaostrili in s tem odvrnili od uporabe avtomobila. Uvedli pa bi spodbude delodajalcev na zaposlene, ki uporabljajo trajnostne naÄ?ine prihodov na delo â&#x20AC;&#x201C; denimo zagotavljanje garderobe s tuĹĄi in razliÄ?ne oblike nagrajevanja.

V okviru projekta Smart Commuting naÄ?rtujejo ĹĄe dve konferenci Ĺžupanov obÄ?in v regiji in drugih odloÄ?evalcev.

Prva bo maja letos, naslednja pa prihodnje leto, ko bodo izvedli tudi pilotni projekt â&#x20AC;&#x201C;nadgradili bodo brezplaÄ?ni sistem izposoje koles Bicy z elektriÄ?nimi kolesi in tako spodbudili kolesarjenje tudi med lokacijami, ki jih loÄ?ujejo veÄ?je razdalje ali reliefne ovire. đ&#x;&#x201D;˛

Celje â&#x20AC;&#x201C; Na celjskem sodiĹĄÄ?u se je prejĹĄnji teden zaÄ?elo sojenje za rope na Celjskem konec leta 2017 in v zaÄ?etku leta 2018. Na zatoĹžno klop je sedel VelenjÄ?an AnĹže Jelen, edini obdolĹženec iz sedemÄ?lanske hudodelske zdruĹžbe, ki na decembrskem predobravnavnem naroku ni priznal vpletenosti v nasilne rope pri premoĹžnejĹĄih druĹžinah na Celjskem.

Kot poroÄ?ajo mediji, Jelenu okroĹžna drĹžavna toĹžilka Jasna LeskoĹĄek v dveh obtoĹžnicah oÄ?ita, da je bil vodja, organizator in glavni informator zdruĹžbe, ki so jo policisti prijeli sredi februarja lani. ObtoĹžen je vpletenosti v ĹĄtiri rope v hudodelski zdruĹžbi, grozi mu do 15 let zapora.

Jelen, ki na sojenje prihaja iz pripora, se je sprva s toĹžilstvom pogajal o priznanju krivde, a do dogovora ni priĹĄlo.

Nato je na predobravnavnem naroku zahteval izloÄ?itev dokazov, povezanih s prisluhi. SodiĹĄÄ?e je njegove zahteve pravnomoÄ?no zavrnilo.

Ob zaÄ?etku sojenja je nato v prebranem zagovoru zanikal oÄ?itke o vpletenosti v dogajanje in dejal, da je obtoĹžnica zoper njega konstrukt in izmiĹĄljotina.

Vztraja, da ima alibi, da vseh Ä?lanov hudodelske zdruĹžbe iz obtoĹžnice niti ne pozna in da ga omenjena druĹĄÄ?ina niti ni preveÄ? marala.

Dodal je tudi, da je v Ä?asu pripora sliĹĄal od drugih pripornikov, da naj bi se preostali Ä?lani druĹĄÄ?ine dogovorili, da ga bodo v primeru, Ä?e bo ĹĄlo kaj po zlu, omenjali kot glavnega organizatorja ropov.

"Da nisem bil vpleten v rope, dokazuje tudi dejstvo, da na kraju ropov niso naĹĄli mojih sledi DNK. Pred ropi sem delal v Ameriki, kjer sem dobro zasluĹžil. Zato tudi nisem imel razloga, da bi

v Sloveniji poÄ?el takĹĄne stvari, kot se mi jih oÄ?ita sedaj v obtoĹžnici," je po poroÄ?anju VeÄ?era ĹĄe povedal v zagovoru, v nadaljevanju pa ni Ĺželel odgovarjati na vpraĹĄanja toĹžilstva in obrambe.

Sojenje Jelenu se bo nadaljevalo aprila, ko bodo kot priÄ?e zasliĹĄali tudi oĹĄkodovance.

Preostala peterica polnoletnih soobdolĹžencev je Ĺže pravnomoÄ?no obsojena, saj so se vsi pokesali in s toĹžilstvom podpisali sporazum o priznanju krivde.

Denis MihaliÄ&#x2021; bo tako v zaporu v Dobu 14 let in devet mesecev, njegov brat Leon ĹĄtiri leta in devet mesecev, Aleksander Levec devet let in deset mesecev, Simeun FilipoviÄ&#x2021; dve leti in dva meseca, Tim Lampret pa dve leti in tri mesece.

V zdruĹžbi je bila tudi mladoletnica, zoper katero pa poteka loÄ?eno tajno sojenje.

Kot je februarja lani povedal prvi moĹž celjskih kriminalistov Damijan Turk, so prvi rop izvedli novembra 2017 na obmoÄ?ju Celja. Odnesli so zlatnino in gotovino v vrednosti veÄ? kot 28.000 evrov.

PriÄ?a ropu je bil otrok, ki so mu grozili, da je razkril, kje je druĹžina hranila dragocenosti, je dejal Turk.

V drugem ropu, prav tako v Celju, so januarja lani odnesli 1500 evrov gotovine, ĹĄe isti mesec pa so druĹžini v Velenju ukradli za 10.000 evrov zlatnine. Pri ropu na obmoÄ?ju Ĺ˝alca so na zaÄ?etku februarja lani roparji odnesli ĹĄe za veÄ? kot 50.000 evrov zlatnine in denarja.

Med ropom v Ĺ˝alcu so po navedbah policije grozili celi druĹžini, v kateri so bili trije otroci, stari od enega do 12 let. Ä&#x152;lane druĹžine so pretepali, pa tudi streljali v hiĹĄi in pred hiĹĄo, kjer so ranili psa. (STA) đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 3. 2019, bar­ve:â&#x20AC;&#x2C6;­CMYK, ­stran 19

KRONIKA, UTRIP

21. marca 2019

19

POLICIJSKA kronika Zasegli so mu drogo in ga pridrĹžali Velenje, 13. marca â&#x20AC;&#x201C; Pri hiĹĄni preiskavi na obmoÄ?ju Velenja so v sredo 43-letnemu obÄ?anu zasegli pribliĹžno kilogram posuĹĄenih vrĹĄiÄ?kov konoplje, kilogram konopljine smole ter nekaj konopljinega olja in manjĹĄo koliÄ?ino kokaina.

MoĹĄkega so pridrĹžali in ga bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupraviÄ?ene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po 186. Ä?lenu KZ-1.

Tatvine goriva se nadaljujejo Ĺ oĹĄtanj, 13. marca â&#x20AC;&#x201C; Kraje goriva, o katerih smo letos na tej strani Ĺže kar nekajkrat poroÄ?ali, se nadaljujejo. S temi tatvinami se policisti veliko ukvarjajo, izvajalce gradbenih del pa obenem opozarjajo na samozaĹĄÄ?itno obnaĹĄanje. Svetujejo jim, naj delovne stroje na gradbiĹĄÄ?ih ustrezno zavarujejo oziroma v Ä?asu odsotnosti izvedbe del rezervoarjev ne polnijo z gorivom.

Na deloviĹĄÄ?u v Ĺ oĹĄtanju si je z gorivom v delovnem stroju v sredo postregel neznanec, poskuĹĄal pa je vlomiti tudi v kabino delovnega stroja, s Ä?imer je lastnikom povzroÄ?il ĹĄkodo ĹĄe s poĹĄkodovanjem vrat. V ponedeljek, 18. marca, pa je neznanec

ÂťtankalÂŤ na obmoÄ?ju Mislinje.

Gorivo si je postregel iz dveh tovornih vozil.

Kode in kartice ne gredo skupaj!

Mislinja, 13. marca â&#x20AC;&#x201C; V sredo so bili policisti obveĹĄÄ?eni, da je med vikendom neznanec vlomil v osebno vozilo, parkirano pred ĹĄportnim igriĹĄÄ?em v Gornjem DoliÄ?u. Storilec je iz denarnice, ki jo je naĹĄel v vozilu, ukradel banÄ?no kartico, na kateri je bila zapisana koda, in na dveh bankomatih z njo dvignil gotovino.

Policisti ob tem primeru znova opozarjajo, naj si na kartice ne beleĹžijo kod, prav tako naj listkov s kodami ne puĹĄÄ?ajo v denarnicah s karticami.

Spet nasilje v druĹžini Velenje, 13. in 14. marca â&#x20AC;&#x201C; Policisti Policijske postaje Velenje so v lanskem letu zaradi nasilja v druĹžini izrekli Ä?etrtino vseh ukrepov prepovedi pribliĹževanja, ki so jih izrekli policisti na Celjskem, in sicer 46. Za primerjavo: leto pred tem so jih izrekli 27.

To prakso nadaljujejo letos. Do nasilja v druĹžini imajo niÄ?elno toleranco. V sredo in Ä?etrtek so zaradi nasilja v druĹžini izrekli dva ukrepa. V PaĹĄki vasi sta v sredo sinova nadlegovala mamo.

Po zbranih obvestilih so policisti enemu od njiju izrekli ukrep prepoved pribliĹževanja. Naslednji

dan, v Ä?etrtek, 14. marca, so v Velenju ukrep prepovedi pribliĹževanja izrekli partnerju, ki je na KidriÄ?evi cesti dopoldne partnerko, s katero imata teĹžave Ĺže dalj Ä?asa, udaril po glavi. Iskati je morala zdravniĹĄko pomoÄ?.

Zanj bodo policisti poleg ukrepa prepoved pribliĹževanja napisali tudi kazensko ovadbo za nasilje v druĹžini.

TrÄ?ila v srno Ĺ oĹĄtanj, 14. marca â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek zgodaj zjutraj je voznica osebnega avtomobila obvestila policiste, da je na odseku TopolĹĄicaâ&#x20AC;&#x201C; MetleÄ?e trÄ?ila v srno. Policisti so opravili ogled in poskrbeli za odvoz poginule Ĺživali.

Vlom v sveÄ?omat Mozirje, 14. marca â&#x20AC;&#x201C; Na parkiriĹĄÄ?u na Ljubnem ob Savinji na obmoÄ?ju Policijske postaje Mozirje je neznanec v Ä?etrtek vlomil v sveÄ?omat. Ukradel je manjĹĄo vsoto gotovine, ĹĄkodo pa je povzroÄ?il tudi s poĹĄkodovanjem sveÄ?omata.

Velenje, 14. marca â&#x20AC;&#x201C; Ko je v Ä?etrtek VelenjÄ?anka Ä?akala v vrsti na Karitasu, je do nje stopil neznanec.

Do nje se je zelo nedostojno vedel, ji kazal jezik in iztegnjen sredinec. Ä&#x152;aka ga prekrĹĄkovni postopek.

Drobilec in nekaj zelenega Velenje, 15. marca â&#x20AC;&#x201C; V petek dopoldan so policisti na Trgu mladosti mlajĹĄemu moĹĄkemu zasegli kovinski drobilec in nekaj neznane zelene snovi. Ker so sumili, da gre za marihuano, so jo poslali v analizo.

PoĹĄkodoval zapornico Velenje, 16. marca â&#x20AC;&#x201C; V soboto okoli 1. ure zjutraj

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Velenje, 15. marca â&#x20AC;&#x201C; Trki na parkiriĹĄÄ?ih so pogosti, velikokrat pa tisti, ki trÄ?i, odpelje, ne da bi oĹĄkodovancu nudil podatke. Tako se je zgodilo tudi v petek zjutraj na parkirnem prostoru na TomĹĄiÄ?evi v Velenju. Pobeglega voznika ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Napadli so ga znanci Velenje, 17. marca â&#x20AC;&#x201C; V nedeljo zgodaj zjutraj je mlajĹĄi VelenjÄ?an naznanil policistom, da sta ga v bliĹžini RdeÄ?e dvorane napadla znanca. Najprej ga je odrinil in udaril eden, temu je pomagal prijatelj. Ta je oĹĄkodovanega udaril v predel zatilja, tako da je padel in izgubil zavest. Utrpel je laĹžje telesne poĹĄkodbe. NasilneĹža bodo policisti ovadili za kaznivo dejanje.

Izginilo kolo Velenje, 17. marca â&#x20AC;&#x201C; V nedeljo je izginilo ĹĄe eno kolo, tokrat iz odklenjene kolesarnice na Foitovi. Gorsko kolo KTM je vredno 600 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Med telovadbo ostal brez telefona S silo po cigarete

Velenje, 15. marca â&#x20AC;&#x201C; V petek je v Ä?asu telovadbe v osnovni ĹĄoli iz ene garderobe izginil mobilni telefon. Neznanec ga je izmaknil iz torbe, uÄ?enca pa oĹĄkodoval za 130 evrov.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Kazal jezik in sredinec

Trk in pobeg

so varnostniki v garaĹžah Mercatorja do prihoda policistov zadrĹžali voznika osebnega avtomobila.

Ta je, ko je v garaĹžo pripeljal z neprimerno hitrostjo, poĹĄkodoval zapornico. Preizkus alkoholiziranosti je odklonil. Ä&#x152;aka ga obdolĹžilni predlog.

Zabava tistim, ki niso sodelovali, ni bila vĹĄeÄ?

Velenje, 16. marca â&#x20AC;&#x201C; V soboto zveÄ?er okoli 22.30 so ĹĄli policisti na Ĺ landrovo, kjer so imeli nekateri stanovalci zaradi glasne glasbe moten noÄ?ni mir in poÄ?itek. Lastniku stanovanja in organizatorju zabave so izrekli opozorilo.

Velenje, 19. marca â&#x20AC;&#x201C; V noÄ?i na torek je bilo vlomljeno v lokal VIP Cafe na Selu. Vlomilec je odnesel nekaj ĹĄkatlic cigaret in povzroÄ?il ĹĄkodo na vhodnih vratih.

Preventivna akcija za veÄ?jo varnost motoristov

Dnevi, ko ste bili iz le vam znanega vzroka zelo melanholiÄ?ni, bodo minili. Ĺ˝e ob koncu tega tedna boste zadovoljni, kot Ĺže dolgo ne. Dobro bo, Ä?e ĹĄe naprej ostanete zvesti svojim obÄ?utkom in svojim sposobnostim, ki jih odliÄ?no poznate. To je prava pot do vaĹĄe sreÄ?e. Zabava bo odliÄ?na, Ä?eprav vam ĹĄe ne bo do sklepanja novih prijateljstev. Sploh, ker veste, da boste kmalu imeli okoli sebe veliko ljudi.

Pravi izziv bo, da bo veÄ?ina neznancev. Prav to potrebujete. Nov zaÄ?etek in dokonÄ?no prekinitev s starimi vzorci Ĺživljenja. V njih je bilo preveÄ? stvari, ki so slabo vplivale na vaĹĄo duĹĄo in telo.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Vsak dan daljĹĄi, po pomladi diĹĄeÄ?i dnevi vam bodo godili. Izkoristili jih boste veliko bolje kot prejĹĄnje tedne. Pred vami so sicer delovno zelo intenzivni dnevi, a vam ne bo prav niÄ? teĹžko. Na to ste bili pripravljeni Ĺže nekaj Ä?asa.

Veseli boste, ker boste delali veÄ?inoma le tisto, kar imate resniÄ?no radi. Tega, kako lepo je to, se k sreÄ?i dobro zavedate. Tudi na ljubezenskem podroÄ?ju vam bodo zvezde ĹĄe naprej naklonjene. Trenutno od partnerja priÄ?akujete preveÄ?, zato umirite konje. NiÄ? Ä?udnega, Ä?e se vam rahlo izmika, saj ste ga prestraĹĄili. Ko mu boste pokazali, da niste mislili tako resno, se bo pomiril. Razvajal vas bo kot ĹĄe nikoli.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Pomlad je sinoÄ?i uradno priĹĄla v deĹželo. Priznajte, da jo Ĺže Ä?utite. Sploh, ker se je v vas Ĺže prebudila Ĺželja po druĹženju. Tudi s tistimi, ki ste jih dolgo zanemarjali.

Potrudite se, da ne bo ostalo le pri Ĺželji po veÄ? druĹženja z ljudmi, ki vam imajo kaj povedati in ki jih imate radi. Na ljubezenskem podroÄ?ju pa ne ĹĄe vedno boste zadovoljni, zato so lahko obujena prijateljstva tudi zamenjava za to. VÄ?asih se upraviÄ?eno spraĹĄujete, ali sploh ĹĄe verjamete v ljubezen. In tudi, ali jo sploh potrebujete, da se poÄ?utite dobro.

Odgovor morate najti sami, vsekakor pa niste veÄ? radi sami. Zdravje bo vsak dan boljĹĄe.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Ĺ˝eleli si boste, da bi po dolgem Ä?asu v vaĹĄe Ĺživljenje vnesli veÄ? novega in tako razbili vsakodnevno rutino. Pri tem je vse v vaĹĄih rokah. Ena vrata so se vam zaprla, na druga ĹĄe niti potrkali niste. Ne oklevajte, saj sedaj nimate veÄ? Ä?esa izgubiti. Zavedate se, da vam lahko gre le na bolje, saj je bliĹžnja preteklost moÄ?no udarila po vas. Sploh, ker ste Ĺže nekaj Ä?asa trdno odloÄ?eni, da ne Ĺželite veÄ? Ĺživeti tako, kot Ĺživite trenutno Ĺživite. V ljubezni bo ĹĄe naprej vladalo zatiĹĄje. Partner tokrat potrebuje veÄ? Ä?asa za razmislek in odloÄ?itev. Nikar ne silite vanj. Zdravje? Bolje, kot je bilo, a ĹĄe ne takĹĄno, kot si Ĺželite.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Ne bo vam vĹĄeÄ?, ko boste morali spreminjati naÄ?rte, ki se tiÄ?ejo vaĹĄega doma in druĹžine. Ob tem boste obÄ?utili razoÄ?aranje in tudi Ĺžalost. Sploh, ker vas bodo na cedilu pustili ljudje, ki ste jim povsem zaupali. To bo za vas ĹĄe ena ĹĄola Ĺživljenja, ki vas bo veliko nauÄ?ila. Tudi vaĹĄi najbliĹžji bodo zelo razoÄ?arani, skrbelo pa jih bo predvsem za vas. To vam bodo kazali vsak dan sproti, zato boste kmalu dobili novo moÄ? za izzive prihodnosti. Dobro bo tudi to, da se ĹĄe ne boste pritaknili prihrankov. Ĺ e veÄ?, vam jih bo ĹĄe poveÄ?ati. PoÄ?utje bo zato vsak dan boljĹĄe, vi pa vsak dan bolj sproĹĄÄ?eni.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Prvi pomladni dnevi bodo prinesli olajĹĄanje. Ĺ˝e kmalu se boste veliko bolje poÄ?utili v svoji koĹži. Delovno boste izjemno uÄ?inkoviti, kar bo presenetilo celo vas. UĹživali boste predvsem v delu, ki bo od vas zahtevalo veliko logike in tehtnega razmisleka. KravĹžljanje moĹžganov vam bo dalo obÄ?utek, da ste ĹĄe vedno v dobri formi. Morda boste prav v tem tednu ugotovili, kaj si resniÄ?no Ĺželite poÄ?eti v prihodnosti, saj Ĺže nekaj Ä?asa iĹĄÄ?ete nov izziv. S partnerjem se bosta veliko pogovarjala. To bo dobro. Zdravje?

Vsak dan bo prinesel kakĹĄno novo obÄ?utje. Pomladanski utrujenosti pa se Ĺžal ne boste izognili.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

Ljubljana, 18. marca â&#x20AC;&#x201C; V ponedeljek se je v Sloveniji pod okriljem Agencije za varnost prometa RS zaÄ?ela preventivna akcija za veÄ?jo varnost motoristov, ki bo v sodelovanju s policijo trajala do 31. marca. Cilj akcije je opozoriti motoriste, naj ne precenjujejo svojih sposobnosti in voznih razmer, ostale udeleĹžence v prometu pa na strpno voĹžnjo in previdnost na cesti. đ&#x;&#x201D;˛

mkp

Ä&#x152;im prej zaÄ?nite resno delati na tem, da se vam uresniÄ?i velika Ĺželja iz preteklosti. Kot kaĹže, bi se lahko stvari v nadaljevanju letoĹĄnjega marca premaknile iz mrtve toÄ?ke. Od nedelje dalje boste na dobri poti, da se osvobodite spon, ki vas tiĹĄÄ?ijo k tlom. Zvezde vam bodo ves teden stale ob strani. Vplivale bodo tudi na bolj srÄ?en in iskren odnos s partnerjem, saj bosta oba spoznala, kje sta v preteklosti delala najveÄ?je napake. Pomagalo bo tudi to, da bodo finanÄ?ne teĹžave odpravljene. Ä&#x152;eprav niste reĹĄevali svojih, ste z veseljem pomagali. Ker veste, da to, kar ste storili, ĹĄteje veÄ?, kot si misli tisti, ki ste mu pomagali. To ste naredili iz Ä?iste ljubezni.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Bolj kot delo vas bodo v teh dneh obremenjevali osebni problemi. Ko vam jih bo uspelo potisniti na stran, bo tudi delo steklo, tako kot si Ĺželite. Ä&#x152;eprav vam bo Ä?as hitro mineval, v tem ne boste naĹĄli tolaĹžbe. Najbolje bo, da delate na tem, da se sprijaznite z novo, ĹĄe eno veliko spremembo v vaĹĄem Ĺživljenju. Ä&#x152;e se ji boste upirali, se bo upiralo tudi vaĹĄe telo. In ker je pomlad Ĺže tu, veste, da se morate okrepiti, sicer boste spet Ä?utili zdravstvene teĹžave, ki so Ĺže kroniÄ?ne. Nanje moÄ?no vpliva vaĹĄe Ä?ustveno poÄ?utje. Premalo bo, Ä?e si boste govorili, da ste mirni in da vas dogodek ni prizadel. Treba bo narediti kaj bolj konkretnega.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

od 22. 3. do 28. 3.

- 22. marca 1970 je bil v nekdanji velenjski obÄ?ini referendum za prvi samoprispevek ÂťZa napredek vasi in mestaÂŤ; za uvedbo samoprispevka je glasovalo skoraj 70 % volilnih upraviÄ?encev; - 23. marca 2001 so v velenjskem Gorenju v prisotnosti takratnega predsednika Republike Slovenije Milana KuÄ?ana predali namenu novo tovarno hladilno-zamrzovalne tehnike in novo galvano; - 24. marca 1923 se je v DruĹžmirju rodil zdravnik in profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. JoĹže Stropnik; ukvarjal se je z rentgensko diagnostiko urotrakta, srca in oĹžilja ter akutnih primerov v travmatologiji;

bil je tudi priznan strokovnjak za rentgensko opremo v medicini; umrl je 11. junija 1982 v Ljubljani; - 24. marca 1947 je bil rojen gledaliĹĄki ustvarjalec, pedagog, druĹžbenopolitiÄ?ni delavec in veteran vojne za Slovenijo Karel Drago Seme iz Velenja; - 24. marca 1974 je bilo v Velenju balkansko prvenstvo v krosu; - 25. marca 1918 je bil v Ĺ martnem pri Velenju deklaracijski shod v podporo majniĹĄki deklaraciji, na katerem je govoril drĹžavnozborski poslanec dr. Karel VerstovĹĄek doma iz Velenja; po Ä?asopisnih poroÄ?ilih naj bi bilo na shodu od 1500 do 2000 ljudi; bilo je veliko navduĹĄenja in kot je poroÄ?al Slovenski gospodar: Živijo klici so doneli proti nemÄ?urskim gnezdom v dolini ...ÂŤ; - 26. marca 1977 je Planinsko druĹĄtvo Velenje v Nami pripravilo 1. planinski ples; - 27. marca leta 1923 je v Mariboru umrl VelenjÄ?an dr. Karel

Karel Drago Seme (Foto Arhiv Muzeja Velenje) VerstovĹĄek; 1. novembra leta 1918 je VerstovĹĄek kot predsednik Narodnega sveta za Ĺ tajersko podpisal odlok o poviĹĄanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaĹĄko oblast na Spodjem Ĺ tajerskem, pogosto pa ga imenujejo tudi ÂťpolitiÄ?ni oÄ?e ljubljanske univerzeÂŤ, saj je bil zelo zasluĹžen za njeno ustanovitev; - 27. marca 1944 se je v Ĺ martnem ob Paki rodila pedagoginja Marija Bole, ki je leta 2011 postala Ä?astna obÄ?anka obÄ?ine

Ĺ martno ob Paki; umrla je 20. februarja leta 2014; - 27. marca 2010 so v krajevni skupnosti KavÄ?e predali namenu obnovljeni dom krajanov; - 28. marca 1794 se je v Kapelah pri BreĹžicah rodil pesnik Andrej Urek, ki je kot Ĺžupnik in dekan zadnjih dvajset let svojega Ĺživljenja preĹživel v Ĺ kalah pri Velenju, kjer je umrl 6. decembra 1855; bil je prijatelj ĹĄkofa Antona Martina SlomĹĄka, ĹĄiritelj njegovih idej in njegov sodelavec zlasti pri ĹĄolskem delu; leta 1848 je Urek kandidiral tudi za poslanca drĹžavnega zbora na Dunaju; - 28. marca 1842 se je Sv. Petru pri Mariboru rodil pravnik in notar Franc Rapoc; notar v Ĺ oĹĄtanju je bil od 14. avgusta 1873 do smrti 28. maja 1882; - strokovnjaki Gorenja so na Kredarici 28. marca 1998 opravili pregled nove debelostenske zamrzovalne omare, ki se napaja s pomoÄ?jo sonÄ?ne energije. đ&#x;&#x201D;˛ Damijan KljajiÄ?

Zimskega spanja je konec, pred vami so tedni, ko boste imeli zelo malo Ä?asa zase in za druĹžino. Tudi zato, ker se vam bo pri zelo pomembnem poslu zalomilo. V partnerju v naslednjih dneh ne boste naĹĄli le zaveznika, ampak tudi svetovalca.

Partner, ki je imel tokrat prav, vam tega ne bo metal v obraz. Ponudil vam bo roko in vam pomagal Ä?ez Ä?eri, ki ste si jih na pot postavili sami. Ugotovili boste, da vas je z na videz neumnim dejanjem reĹĄil hudih finanÄ?nih posledic, zato mu boste res hvaleĹžni. Ĺ˝al pa ne boste mogli iz svoje koĹže in mu tega ne boste pokazali na pravi naÄ?in. Ĺ e je Ä?as, da popravite to napako.

Kozorog od 23. 12. do 22. 1.

Dobre novice bodo v naslednjih dneh stalnica vaĹĄega poslovnega vsakdana.

ResniÄ?no boste lahko ponosni nase in na svoje delo. Ĺ˝al vam bodo to privoĹĄÄ?ili le redki, zato bodite pozorni na ljudi, ki so vam v preteklosti s svojimi besedami in dejanji Ĺže zagrenili Ĺživljenje. Ne dopustite jim, da spet zmagajo, saj ste na dobri poti, da se jih reĹĄite za vedno. Ker se zavedate, da mora vsak za svojo sreÄ?o poskrbeti Ä?isto sam, ne imejte slabe vesti, Ä?e boste prisiljeni storiti tudi kaj takega, na kar ne boste ponosni.

ObÄ?utek ob zmagi pa bo veÄ? kot odliÄ?en. Zdravje vam bo sluĹžilo, kot Ĺže dolgo ne.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

V teh dneh se boste resno odloÄ?ili, da boste veÄ? Ä?asa in denarja vloĹžili vase.

S Ä?asom ne boste imeli teĹžav, pri denarju pa se bo zataknilo. Rezerve so skopnele, nove le teĹžko ustvarite, saj stroĹĄki rastejo hitreje kot prihodki. Zato ne pretiravajte pri svojem razvajanju, ki nikakor ne bo poceni. Partner zna postati ljubosumen, saj bo moÄ?no dvomil, da vse, kar poÄ?nete, poÄ?nete tudi zanj. Kljub temu vztrajajte, Ä?e se vi poÄ?utite bolje. S tem si boste dvignili tudi samozavest, ki ste jo Ä?isto po nepotrebnem izgubili, ko niste veÄ? verjeli v svoje sposobnosti. Sedaj se bo zaupanje povrnilo, z njim pa tudi mirnost v duĹĄi, ki ste jo zelo pogreĹĄali.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

Ĺ˝e nekaj Ä?asa se ne poÄ?utite veÄ? dobro v svoji koĹži. Veste tudi, da ste precej nemirni. A najhujĹĄe je za vami, zato se vzemite v roke in pokaĹžite, da zmorete tudi, ko ne gre vse gladko. Nekdo vam bo poskuĹĄal zamajati samozavest z zelo neprijaznimi besedami in dejanji. Ä&#x152;eprav ste ga doslej tolerirali, tokrat naredite temu konec. Ne potrebujete ga v svoji bliĹžini, celo bolje vam bo brez njega. OdloÄ?ili se boste tudi, da vsaj malo spremenite videz. Eni bodo to Ĺželjo uresniÄ?ili Ä?ez noÄ?, pri drugih pa bo trajalo nekaj tednov, morda celo mesecev. Vendar bo vredno, tudi zaradi zdravja. Denar? Ne skrbite. Dovolj ga bo za vse, kar si Ĺželite.

Naš ­čas, 21. 3. 2019, bar­ve: ­CMYK, ­stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

21. marca

22. marca

06.00 Kultura, Odmevi 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Dober dan 11.00 TV-izložba 11.15 Vem!, kviz 11.45 Moj pogled na znanost: Neuničljive glive - prof. dr. Nina Gunde Cimerman, dok. odd.

12.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Moje mnenje 14.25 TV-izložba 14.40 Slovenci v Italiji 15.10 Brez meja, odd. TV Lendava 15.40 TV-izložba 16.15 Čudogozd: Mravlje praznujejo 16.25 Špasni učitelj, niz. otroška nan.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Na kratko: Hipster 18.05 Balončkovo, ris.

18.10 Mišo in Robi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Veliki slikarji na malem zaslonu: Jaz, Claude Monet, brit. dok. ser.

00.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.10 Info kanal

06.00 Kultura, Odmevi 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Dober dan 11.00 TV-izložba 11.15 Vem!, kviz 11.45 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma 15.25 Mostovi, odd. TV Lendava 15.55 TV-izložba 16.30 Vse o Rozi, ris.

16.40 Mili in Moli, ris.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Zadnja beseda!

18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade 18.10 Rija in Krokodil, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.05 Potovanje v Indijo, kopr. film 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 03.05 Info kanal

06.00 Info kanal 10.00 Slastna kuhinja: Kebab iz ovčetine 10.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, kvalifikacije, prenos iz Planice 12.30 Dobro jutro 15.20 Kjer bom doma (IV.), avstral. nad.

16.25 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), prenos iz Osla 17.55 Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - športni pari, prosti program in moški, kratki program, posnetek iz Saitame 20.00 Nogomet - kvalifikacije za EP 2020, Izrael : Slovenija, prenos iz Haife 22.55 Ambienti 23.25 Slovenska jazz scena: James Carter Organ Trio 00.05 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, risanka Oddbods, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Heidi, risanka Amika, 1. sez., 24. del Amika, 1. sez., 25. del Amika, 1. sez., 26. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 2. del 09.15 Zmorem sama, 1. sez., 49. del 10.10 In prišla je ljubezen, 23. del 11.05 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 20. del 12.05 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 21. del 13.00 Kuharski mojster, 7. sez.

14.00 Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 3. del 14.30 In prišla je ljubezen, 24. del 15.30 Zmorem sama, 1. sez., 50. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 22. del 17.55 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 23. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Reka ljubezni, 4. sez., 16. del 21.00 Gorski zdravnik, 11. sez., 12. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Gasilci v Chicagu, 4. sez., 18. del 23.30 Američani, 2. sez., 3. del 0.25 Puščica, 4. sez., 11. del 1.20 Puščica, 4. sez., 12. del 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Skrbimo za zdravje, Priprava na porod in babištvo 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Moji mamici 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Cvetka Lipuš 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Regionalne novice 21:20 Vrtnarski kotiček 21:35 Kmetijski razgledi 22:00 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Cvetka Lipuš 22:05 Videospot dneva 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Videostrani, obvestila

06.00 Info kanal 09.00 Slastna kuhinja: Cezarjeva solata s kozicami 09.30 Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - plesni pari, ritmični ples, posnetek iz Saitame 11.00 Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - ženske, prosti program, prenos iz Saitame 14.00 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, prenos iz Planice 16.25 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), prenos iz Osla 17.45 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: Planica 2019, posebna odd. iz Planice 18.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, sprint, prenos iz Quebeca 20.00 Rokomet - liga NLB: 1. kolo končnice, prenos 22.15 Televizijski klub 23.05 Zadnja beseda!

23.45 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, risanka Oddbods, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Heidi, risanka Amika, 1. sez., 27. del Amika, 1. sez., 28. del Amika, 1. sez., 29. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 3. del 09.15 Zmorem sama, 1. sez., 50. del 10.10 In prišla je ljubezen, 24. del 11.05 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 22. del 12.05 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 23. del 13.00 Kuharski mojster, 7. sez.

14.00 Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 4. del 14.30 In prišla je ljubezen, 25. del 15.30 Zmorem sama, 1. sez., 51. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 24. del 17.55 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 25. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.10 Huda učiteljica, ameriški film 22.55 24UR zvečer 23.30 Eurojackpot 23.35 Premagani strah, ameriški film 01.35 24UR zvečer, ponovitev 02.10 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Kmetijski razgledi 10:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 MIŠ MAŠ, Materinski dan 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Lidija Dimkovska 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice, Po poti Alpe Adria 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, 22:05 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Lidija Dimkovska 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

21. marca 2019

Sobota,

Nedelja,

Ponedeljek, 25. marca

26. marca

27. marca

Kultura, Odmevi Martina in ptičje strašilo: Računi Telebajski, lutkovna nan. Žvenkci, ris.

Biba se giba, risana nan. Čudogozd: Glasba praznuje Sporočilo v steklenici II., norv. dok. ser. za otroke 08.25 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

09.00 Zombi Lars, nor. otroška ser.

09.30 Male sive celice: OŠ Maksa Pleteršnika Pišece in OŠ Rada Robiča Limbuš 10.15 Infodrom, tednik za otroke in mlade 10.25 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 10.55 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 11.20 TV-izložba 11.40 Tednik 12.40 NaGlas!

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 TV-izložba 14.05 Zadnja beseda! - izbor 15.05 Novodobni iskalec vode, fran. dok. odd.

16.00 Ekipa Bled, slovenska nad.

16.30 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Duhovni utrip 17.35 Slovenski magazin 18.00 Ozare 18.10 Ambienti 18.40 Reaktivčki, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 21.20 Kaj dogaja? Z Jonasom 21.55 Tujca, britanska nad.

22.40 Poročila, Šport, Vreme 23.15 Zakon trga, francoski film 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 02.10 Info kanal

07.00 Živ žav 07.00 Gumbek in Rjavček, ris. film 07.20 Kravica Katka, ris.

07.30 Manja, ris.

07.35 Oblakov kruhek, ris.

07.45 Jurij in Pavel, ris.

07.50 Žvenkci, ris.

08.05 Trobka in Skok, ris.

08.10 Kalimero, ris.

08.20 Mili in Moli, ris.

08.35 Reaktivčki, ris.

08.45 Knjiga o džungli, ris.

08.55 Ernest in Celestinca, ris.

09.10 Vse o Rozi, ris.

09.20 Muk, ris.

09.30 Kljukec s strehe, ris. nan.

10.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

10.10 Špasni učitelj, niz. otroška nan.

10.35 TV-izložba 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: Ženska pred ogledalom krize 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

14.50 TV-izložba 15.05 Sing Street, koprodukcijski film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Zmajči zmaj, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 20.00 Ekipa Bled, slovenska nad.

20.30 Z Mišo: Anja Golob 21.20 Poročila, Šport, Vreme 21.45 Še vedno sem živ, am. dok. film 23.05 Za lahko noč 23.05 B. Cullberg: Don Kihotove sanje, tv balet 23.45 Nova Shakespearova pesmarica: Velika Britanija 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.20 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 01.15 Info kanal

06.10 Utrip, Zrcalo tedna 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Dober dan 11.00 TV-izložba 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Ženska pred ogledalom krize 12.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Sveto in svet: 100 let združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom 14.25 TV-izložba 14.35 S-prehodi: Polinezija z Jasno Tuta 15.05 Dober dan, Koroška 15.35 TV-izložba 16.05 Manja, ris.

16.15 Kalimero, ris.

16.25 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Zadnja beseda!

18.05 Bacek Jon, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Pisave: Odraščanje v romanih Bronje Žakelj in Sarivala Sosiča 23.30 Glasbeni večer: Pomladne noči, samospevi L. M. Škerjanca: Monika Bohinec, mezzosopran in Lech Napierała, klavir 00.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.25 Info kanal

06.00 Kultura, Odmevi 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Dober dan 11.00 TV-izložba 11.15 Vem!, kviz 11.40 Pisave: Odraščanje v romanih Bronje Žakelj in Sarivala Sosiča 12.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Studio city 14.25 TV-izložba 14.40 Duhovni utrip 14.55 TV-izložba 15.30 Lučka, odd. TV Lendava 16.00 Profesor Baltazar, ris.

16.10 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

16.20 Zombi Lars, norv. otroška ser.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Koda 18.05 Ernest in Celestinca, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Resnica o aferi Harry Quebert, am. nad.

20.50 Mednarodna obzorja: Razdruženo kraljestvo 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.05 Pričevalci: Marija in Stako Gorenc, Karmen in Etko Turk 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.00 Info kanal

06.00 Kultura, Odmevi 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Dober dan 11.00 TV-izložba 11.15 Vem!, kviz 11.50 Koda 12.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Z Mišo: Anja Golob 14.20 TV-izložba 14.30 Osmi dan 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 TV-izložba 16.05 Male sive celice: OŠ Maksa Pleteršnika Pišece in OŠ Rada Robiča Limbuš 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Moj pogled na znanost: Kdo se oglaša? dr. Tomi Trilar, dok. odd.

17.55 Tu EU: Evelyne Gebhardt - zaščita potrošnikov 18.00 Trobka in Skok, ris.

18.10 Jurij in Pavel, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.05 Film tedna: Državljan, madž. f.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Profil: Ingo Schulze 23.40 Moj pogled na znanost: Kdo se oglaša? dr. Tomi Trilar, dok. odd.

00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.30 Info kanal

23. marca

06.15 07.00 07.10 07.30 07.45 08.05 08.15

06.25 Videotrak 07.00 Najboljše jutro 09.00 Slastna kuhinja: Mešana solata z gorgonzolo 09.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, ekipna tekma, prenos iz Planice 12.05 Na lepše 12.55 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, prenos iz Winterberga 14.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), prenos iz Čajkovskega 14.55 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (Ž), prenos iz Osla 15.45 Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - plesni pari, prosti ples, posnetek iz Saitame 17.10 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), prenos iz Osla 17.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: Planica 2019, posebna odd. iz Planice 18.25 Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - moški, prosti program, posnetek iz Saitame 20.30 Pogum, etiopsko-am. film 22.10 Zvezdana 22.55 Čarobna noč, koncert skupine Il Volo s Placidom Domingom 00.45 Videotrak 01.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, ekipna tekma, posnetek iz Planice 02.50 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Robovlaki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.45 Heidi, ris.

08.35 Luna Petunija, ris.

08.55 PJ Masks – Pižamarji, ris.

09.25 Pirati iz soseščine, ris.

09.40 Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

10.05 Screechers Wild: Divji obrat, ris.

10.50 Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 26. del 11.20 Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 1. del 11.50 Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 2. del 12.20 Moulin Rouge, ameriški film 14.45 Zvezde plešejo 16.50 Ljubezen po domače 17.55 Preverjeno 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.10 Šefica, ameriški film 23.10 Previdno z željami, ameriški film 00.55 Downton Abbey, 6. sez., 9. del 02.50 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ, Materinski dan 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Moji mamici 18:40 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Meta Kušar 18:45 Dotiki gora, Veliki vrh v Košuti 19:05 Vrtnarski kotiček, 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2649. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori,1.del 21:45 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Meta Kušar 21:50 Videospot dneva 21:55 Popotniške razglednice, Po poti Alpe Adria 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Videostrani, obvestila

24. marca

06.00 Videotrak 06.30 Slastna kuhinja: Bučni polpeti v smetanovi omaki z žafranom 06.45 Duhovni utrip 07.00 Koda 07.35 Glasbena matineja 07.35 Folklorna skupina Srbskega kulturnega društva Maribor: Sabor u crnoj travi 07.45 Folklorna skupina Metla KTD Miklavž pri Ormožu: Ali je kaj drugače?

08.30 Svetovni popotnik: Sveti kraji: sijajne mošeje 09.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, prenos iz Planice 12.00 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), posnetek iz Čajkovskega 13.40 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (Ž), prenos iz Osla 14.45 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, prenos iz Winterberga 16.25 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (M), prenos iz Osla 17.15 Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - revija, posnetek iz Saitame 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nogomet - kvalifikacije za EP 2020, Slovenija : Makedonija, prenos iz Ljubljane 22.55 Vikend paket 00.15 Zvezdana 00.55 Kaj dogaja? Z Jonasom 01.25 Videotrak 01.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, posnetek iz Planice 03.30 Zabavni kanal, Videotrak

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Robovlaki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

07.45 Heidi, ris.

08.35 Luna Petunija, ris.

08.55 PJ Masks – Pižamarji, ris.

09.25 Pirati iz soseščine, ris.

09.40 Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

10.05 Screechers Wild: Divji obrat, ris.

10.25 Oddbods, ris.

10.35 Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 3. del 11.05 Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 4. del 11.35 Cel svet ima talent, 2. sez.

12.05 Premagani strah, ameriški film 14.10 Gorski reševalci, 5. sez., 5. del 15.05 Gorski reševalci, 5. sez., 6. del 16.05 Huda učiteljica, ameriški film 17.50 Ljubezen po domače 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Zvezde plešejo 22.15 Okus po ljubezni, ameriški film 00.00 Podle igre 3, ameriški film 01.40 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ, Materinski dan 09:40 2648. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček, 10:25 2649. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:55 Aktualno: 10 uspešnih let programa SVIT 11:55 Jutranji pogovori 1 13:25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 14:40 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Prebujanje 18:40 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Barbara Pogačnik 18:45 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodno zabavno glasbo 21:15 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Barbara Pogačnik 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Videostrani, obvestila

06.00 10.35 10.45 11.00

Info kanal Martina in ptičje strašilo: Računi Zlatko Zakladko: V žički kartuziji Slastna kuhinja: Malo drugačna parmigiana 11.15 Dobro jutro 14.10 Dober dan 14.55 Na lepše 15.30 Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja 16.25 Prava ideja: Hyla, vodni sesalci 17.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 17.55 Kjer bom doma (IV.)avstral. nad.

18.55 Čudogozd: Glasba praznuje 19.05 Živalska uganka: Polž 19.10 Skrivnostni urad, fin. otroška ser.

19.20 Videotrak 20.00 Svetovni popotnik: Najzanimivejše afriške pustolovščine 21.05 Resna igra, kopr. film 23.05 Drevo, slovenski film 00.35 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja (Conni), ris.

Oddbods, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Heidi, ris.

Amika, 1. sez., 30. del Amika, 1. sez., 31. del Amika, 1. sez., 32. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 4. del 09.15 Zmorem sama, 1. sez., 51. del 10.10 In prišla je ljubezen, 25. del 11.05 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 24. del 12.05 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 25. del 13.00 Kuharski mojster, 7. sez.

14.00 Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 5. del 14.30 In prišla je ljubezen, 26. del 15.30 Zmorem sama, 1. sez., 52. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 26. del 17.55 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 27. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Reka ljubezni, 4. sez., 17. del 21.00 Gorski zdravnik, 11. sez., 13. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Smrtonosno orožje, 3. sez., 2. del 23.30 Američani, 2. sez., 4. del 00.25 Puščica, 4. sez., 13. del 01.20 Puščica, 4. sez., 14. del 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2649. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Aleš Šteger 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 EVROPSKA UNIJA - DANES ZA JUTRI 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, ans. Zadetek 22:20 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Aleš Šteger 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Videostrani, obvestila

Torek,

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Nadevana postrv z gobami 11.10 Dobro jutro 14.20 Dober dan 15.00 Slovenski magazin 16.00 Za vse upe sveta, dok. odd.

16.35 Joker, kviz 18.00 Kjer bom doma (IV.), avstral. nad.

18.55 Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih 19.25 Videotrak 20.00 Ali oblast škoduje možganom, fran. dok. odd.

21.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Marko Mandić 21.50 Skrivnost jezera: kitajsko dekle, kopr. nad.

22.55 NaGlas!

23.10 Zadnja beseda!

23.55 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja (Conni), ris.

Oddbods, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Heidi, ris.

Amika, 1. sez., 33. del Amika, 1. sez., 34. del Amika, 1. sez., 35. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 5. del 09.15 Zmorem sama, 1. sez., 52. del 10.10 In prišla je ljubezen, 26. del 11.05 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 26. del 12.05 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 27. del 13.00 Kuharski mojster, 7. sez.

14.00 Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 6. del 14.30 In prišla je ljubezen, 27. del 15.30 Zmorem sama, 1. sez., 53. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 28. del 17.55 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 29. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Reka ljubezni, 4. sez., 18. del 21.00 Gorski zdravnik, 11. sez., 14. del 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.35 Američani, 2. sez., 5. del 00.30 Puščica, 4. sez., 15. del 01.20 Puščica, 4. sez., 16. del 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Evropska Unija - Danes za jutri 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:15 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Na obisku … pri Branetu Butu 18:50 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Alenka Jovanovski 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2650. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Bonton v gledališču 21:00 Dotiki gora, Kladivo 21:20 Revija zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe 2018

v Vinski Gori, 1. del 22:35 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Alenka Jovanovski 22:40 Videospot dneva 22:45 Iz oddaje Dobro jutro 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:55 Videostrani, obvestila

Sreda,

06.00 Info kanal 09.55 Lučka, odd. TV Lendava 11.00 Slastna kuhinja: Klasični ratatouille 11.10 Dobro jutro 14.10 Dober dan 15.25 Romski vsakdan, dok. feljton 15.55 Ambienti 16.25 Vikend paket 17.50 Kjer bom doma (IV.), avstr. nad.

18.50 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.15 Videotrak 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Na utrip srca: Koncerti za mlade: Kaj je klasična glasba?, glasb.izob. ser. L. Bernsteina 21.10 Moje mnenje 22.00 Vojna in mir, brit.-am. nad.

22.50 Tihotapci identitete, dok. film 23.45 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja (Conni), ris.

Oddbods, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Heidi, ris.

Amika, 1. sez., 36. del Amika, 1. sez., 37. del Amika, 1. sez., 38. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 6. del 09.15 Zmorem sama, 1. sez., 53. del 10.10 In prišla je ljubezen, 27. del 11.05 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 28. del 12.05 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 29. del 13.00 Kuharski mojster, 7. sez.

14.00 Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 7. del 14.30 In prišla je ljubezen, 28. del 15.30 Zmorem sama, 1. sez., 54. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 30. del 17.55 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 31. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Reka ljubezni, 4. sez., 19. del 21.00 MasterChef Slovenija 22.10 24UR zvečer 22.45 Gasilci v Chicagu, 4. sez., 19. del 23.45 Američani, 2. sez., 6. del 00.45 Puščica, 4. sez., 17. del 01.40 Puščica, 4. sez., 18. del 02.35 24UR zvečer, ponovitev 03.10 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2650. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Bonton v gledališču 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 18:25 Regionalne novice 18:30 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Ivo Stropnik 18:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 10 uspešnih let programa SVIT 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Zvita Feltna 22:05 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija, Ivo Stropnik 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 3. 2019, bar­ve:â&#x20AC;&#x2C6;­CMYK, ­stran 21

MATTHEW WALKER: ELLI H. RADINGER: Modrost volkov Zakaj spimo: moÄ? spanja in sanj od - Odrasli / 59 - Ĺ˝ivalstvo od â&#x20AC;&#x201C; Odrasli / 616.89 - Psihiatrija Dolgotrajnost in kakovost spanja je bistvena za zdravje in dobro poÄ?utje, pojasnjuje profesor nevroznanosti in psihologije Matthew Walker. V knjigi odkriva, kaj se dogaja med spanjem v naĹĄih moĹžganih, svetuje, kako spati, da bi se zbujali spoÄ?iti in polni energije in razlaga, zakaj sanjamo. PreseneÄ?a z ugotovitvami, da je kakovostni spanec Ĺživljenjskega pomena, saj blagodejno vpliva na naĹĄe zdravje, spomin, uÄ?enje,

VELENJE Ä&#x152;etrtek, 21. marec

Knjiga Modrost volkov nam prinaĹĄa vpogled, kako volkovi razmiĹĄljajo, delujejo in skrbijo drug za drugega. Zgodbe in spoznanja o Ĺživljenju volkov so osupljiva, predvsem zato, ker v njihovem naÄ?inu Ĺživljenja najdemo veliko podobnosti s Ä?loveĹĄkim. Niso samotarske Ĺživali, navezani so na svojo druĹžino in ljubeÄ?e vzgajajo mladi-

8.00 Avtobusna postaja Velenje Trije kralji - Osankarica (UNI 3 -II) 10.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Strahovi v naĹĄi druĹžini, pogovorna delavnica 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Indijanska pravljica, lutkovna predstava Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje z delavnicami ob svetovnem dnevu lutk (obvezen dvig brezplaÄ?nih vstopnic) 17.00 Ĺ alÄ?kovo gledaliĹĄÄ?e â&#x20AC;&#x201C; dvorana Gasilskega doma Ĺ alek Lutkovna delavnica z vilenjakom Ĺ alÄ?kom 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Argentina, Ä&#x152;ile in Bolivija: 101 nepozabno doĹživetje v dih jemajoÄ?i pokrajini, potopisno predavanje Andreje AvberĹĄek 20.30 Max klub Velenje Mirna BogdanoviÄ&#x2021; Group, koncert Max klub Jazz festivala 2019

Petek, 22. marec

dolgoĹživost, moÄ?, imunski sistem, prebavo, spolne funkcije â&#x20AC;Ś Dokazano pa upoÄ?asni ali celo prepreÄ?uje srÄ?no-Ĺžilna in avtoimunska obolenja, sladkorno bolezen, raka, infarkt, moĹžgansko kap, kroniÄ?no depresijo, Alzheimerjevo bolezen in demenco. Ĺ e vedno je priporoÄ?enih osem ur spanca na noÄ? in manj spanja pomeni manj zdravja.

Ä?e, skrbijo drug za drugega, predvsem za ostarele Ä?lane tropa. Volkovi ljubijo igro in to igrivost vzdrĹžujejo. Sposobni so razmiĹĄljanja in naÄ?rtovanja, celo sanjajo in se med seboj sporazumevajo. Avtorica, Elli H. Radinger je med preuÄ?evanjem volÄ?je narave spoznala, da bi bili volkovi verjetno boljĹĄi ljudje od nas.

MB

Glasbena poslastica Dennisu Seatonu, ki je ogrel ĹĄmarĹĄko obÄ?instvo, je Slovenija zelo vĹĄeÄ? Ĺ martno ob Paki, 16. marca ÂťKdor si upa, se mu vÄ?asih stvari poklopijo,ÂŤ je predstavnica organizatorja dogodka â&#x20AC;&#x201C; direktorica javnega zavoda Mladinski center Ĺ martno ob Paki Mirjam Povh, komentirala predlanski koncert blues kitarista Eugene Hi-

glasbena poslastica.

V dveurnem koncertu je pevec zapel nekatere svetovne uspeĹĄnice, ki so balzam za duĹĄo po napornem delovniku. Obiskovalci so bili navduĹĄeni, navduĹĄen pa je bil sam pevec. Kot je povedal, je zaznal med udeleĹženci koncerta

14.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Igra Make'n'break, neformalno druĹženje 17.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Filmoljubci: Ĺ˝ivljenje na smetiĹĄÄ?u 18.30 VeÄ?namenski dom Vinska Gora 3. revija zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe 19.00 Galerija F-bunker ÂťGlejÂŤ, odprtje fotografske razstave Milana Rafaela Bartisa in Fanni Jaszter 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Stojan Knez: Objem ustnic, predstavitev knjige 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana S trebuhom za kruhom, monokomedija Lucije Ä&#x2020;iroviÄ&#x2021; 21.00 Klub eMCe plac DJ 04, klubski veÄ?er

Sobota, 23. marec 6.00

6.00

Avtobusna postaja Velenje Porezen (44.pohod) - Komunala Avtobusna postaja Velenje Doberdob - PD Velenje

7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 9.00 DrsaliĹĄÄ?e Velenje Curling turnir za carje Velenja 10.00 PUP Velenje, vrtnarija BrezplaÄ?no tematsko vodenje za obÄ?ane: CvetliÄ?arstvo in vrtnarstvo v Ĺ aleĹĄki dolini 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana KokoĹĄka Emilija, premiera predstave za otroke v izvedbi KD GledaliĹĄÄ?e Velenje in KUD Dudovo drevo 11.00 TRC Jezero Prvenstvo Slovenije v krosu 21.00 Klub eMCe plac Sound Arson 9.1: Thot, Seine

Nedelja, 24. marec 8.30

Cerkev sv. JoĹžefa v Ĺ kalah 9. JoĹžefov sejem in 5. sreÄ?anje godovnikov 13.00 KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev Velenje, Efenkova 61b Vegetarijansko kosilo za zdravje in druĹženje 16.00 VeÄ?namenski dom Paka pri Velenju Prireditev ob materinskem dnevu 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Alica, drama v izvedbi KUD Franc Kotar Trzin

Ponedeljek, 25. marec 14.00

17.00

KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Bralne urice za priseljenske druĹžine KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek OtroĹĄka ustvarjalnica ob materinskem dnevu 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Koncert Pihalnega orkestra GĹ Velenje s solisti 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Realisti, kabaret v izvedbi SNG Nova Gorica 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Tovor, drama (Filmsko gledaliĹĄÄ?e)

Torek, 26. marec 10.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Postavljanje dobrih temeljev v druĹžini, Trening starĹĄevstva 17.00 KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev Velenje, Efenkova 61b Kuharska delavnica 17.00 Vila RoĹžle

Danes lutkarska doĹživetja Velenje, 21. marec â&#x20AC;&#x201C; Ob danaĹĄnjem mednarodnem dnevu lutk v Velenju ne bo manjkalo lutkarskega dogajanja. Kot vsako leto bo Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje uprizorilo brezplaÄ?no lutkovno predstavo â&#x20AC;&#x201C; tokrat Indijansko pravljico, ki je nastala po motivih legend severnoameriĹĄkih Indijancev. Na sporedu male dvorane kulturnega doma bo danes (v Ä?etrtek) ob 17. uri, po predstavi pa bo v preddverju potekala ĹĄe likovna delavnica. Na lutkovno delavnico pa danes vabi tudi KUD Dudovo drevo.

V dvorani gasilskega doma v Ĺ aleku jo prireja vilenjak Ĺ alÄ?ek, druĹženje pa se bo zaÄ?elo ob 17. uri. đ&#x;&#x201D;˛

Dennis Seaton je navduĹĄil obÄ?instvo v dvorani ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma.

deaway Bridgea in udeleĹžbo na njem. Tudi koncert minulo soboto bi sodil med te dogodke. V goste je tokrat javni zavod povabil Dennisa Seatona â&#x20AC;&#x201C; britansko-jamajĹĄkega reggae, soul in R'n'B glasbenika, nominiranca za nagrado grammy, najbolj poznanega kot pevca britansko-jamajĹĄke reggae skupine Musical Youth.

Samo Ĺžal je lahko tistim, ki so ga zamudili, kajti veÄ?er je bil prava

21

PRIREDITVE

21. marca 2019

v dvorani ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma energijo, ki ga je sprostila in ga motivirala. Izvedeli smo ĹĄe, da mu je Slovenija zelo vĹĄeÄ? in je edina od drĹžav, v kateri bi lahko Ĺživel. Pred dvema dnevoma je bil Dennis gost na koncertu Andreja Ĺ ifrerja v dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani ob praznovanju 40-letnice Ĺ ifrerjeve pevske kariere. đ&#x;&#x201D;˛

Tp

Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starĹĄe: Narava se prebuja 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Letni koncert ĹĄolskega aktiva za kitaro, citre in harfo 20.30 Max klub Velenje Nina Strnad in Peter MiheliÄ? kvartet feat. Jaka KopaÄ? (Max klub Jazz festival 2019, nadomestni termin)

Sreda, 27. marec 6.00 Avtobusna postaja Velenje Ostrovrharjeva pot - potepanje ob sredah 9.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Dobro jutro z vajami za boljĹĄe delovanje moĹžganov, delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba/ preddverje Ura pravljic/ZeliĹĄÄ?arna 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Slavica Biderman: Ravnovesje na visokih petkah in Male petke brez telefona, predstavitev knjig

Ä&#x152;etrtek, 21. marec 9.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj Govorim in piĹĄem slovensko, delavnica osnov slovenskega jezika za priseljence 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na joga

Petek, 22. marec 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj Petkova delavnica â&#x20AC;&#x201C; srediĹĄÄ?e na obisku 18.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Spomladanski koncert ob materinskem dnevu X

Odhod z AP postaje Ĺ oĹĄtanj Planinski izlet z naravovarstveno vsebino

10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj Govorim in piĹĄem slovensko, delavnica osnov slovenskega jezika za priseljence 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Galerijski veÄ?er z â&#x20AC;Ś

Ĺ MARTNO OB PAKI Sobota, 23. marec 15.00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma (U17) NK Ĺ martno 1928 â&#x20AC;&#x201C; NK NĹ KrĹĄko 15.00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 â&#x20AC;&#x201C; ND Dravinja Slovenske Konjice

Sreda, 27. marec 8.30 Dvorana Marof PodjetniĹĄki zajtrk 16.00 dvorana Marof Ĺ˝upanov sprejem za novorojenÄ?ke

21. marca, ob 2:43, polna

Ponedeljek, 25. marec

luna (ĹĄÄ?ip)

8.00 Zbirno mesto pred ObÄ?ino Pohod za zdravje â&#x20AC;&#x201C; generacije v

CITY CENTER Celje

V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju so v sredo, 20. marca, odprli razstavo, posveÄ?eno 115. obletnici ustanovitve Planinskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj, s katero so predstavili zgodovino in delovanje druĹĄtva.

Jutri, v petek, 22. marca, pa bodo v Galeriji F-bunker ob 19. uri odprli fotografsko razstavo z naslovom ÂťGlejÂŤ. Avtor razstave Milan Rafael Bartis pravi, da z njo ovekoveÄ?a Ä?loveka brez maske. Milan Rafael Bartis se bo predstavil v sodelovanju s Fanni Jaszter.

tf

â&#x20AC;˘ Vsak Ä?etrtek â&#x20AC;&#x201C; BIO TRĹ˝NICA â&#x20AC;˘ Petek, 22.3. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica â&#x20AC;˘ Nedelja, 24.3. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Ugasni luÄ? â&#x20AC;˘ Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, â&#x20AC;˘ 31.3.2019 na osrednjem prostoru â&#x20AC;&#x201C; Muca Copatarica v izvedbi GledaliĹĄÄ?a Labirint â&#x20AC;˘ Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

đ&#x;&#x201D;˛

MOĹ˝ IZ OZADJA

KomiÄ?na drama, 88 minut (Slovenija) ReĹžija: UrĹĄa Menart Igrajo: Eva Jesenovec, Ĺ˝iva Selan, SaĹĄa PavÄ?ek, Branko ZavrĹĄan, Ĺ pela Rozin Petek, 22. 3., ob 19.30 Sobota, 23. 3., ob 17.00 Nedelja, 24. 3., ob 20.30

Vision, drama, 109 minut (Japonska, Francija) ReĹžija: Naomi Kawase Igrajo: Juliette Binoche, Masatoshi Nagase, Takanori Iwata, Mari Natsuki, Minami, Mirai Moriyama Petek, 22. 3., ob 21.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor.

Sobota, 23. 3., ob 19.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor.

Nedelja, 24. 3., ob 19.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor.

Vice, biografska komiÄ?na drama, 132 minut (ZDA) ReĹžija: Adam McKay Igrajo: Christian Bale, Amy Adams, Steve Carell Sobota, 23. 3., ob 18.45

Us, grozljivka, triler, 120 minut (ZDA) ReĹžija: Jordan Peele Igrajo: Lupita Nyong'o, Winston Duke, Elisabeth Moss, Tim Heidecker, Yahya Abdul-Mateen II Petek, 22. 3., ob 21.30 Sobota, 23. 3., ob 21.15 Nedelja, 24. 3., ob 18.15

Sreda, 27. marec

Sobota, 23. marec

Dve zanimivi razstavi Muzeja Velenje

MI

18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi

Lunine mene

VIDENJE

Ralph Breaks the Internet: Wreck-It Ralph 2, sinh. an. pustolovĹĄÄ?ina, 112 min.(ZDA) ReĹžija: Phil Johnston, Rich Moore Glasovi: Tadeja Lukanc, Tilen ArtaÄ?, Igor PotoÄ?nik, SrÄ&#x2018;an MilovanoviÄ&#x2021;, Jure Gorjanec, Ĺ˝iva Likozar, MaĹĄa Tiselj ...

Petek, 22. 3., ob 17.00 Nedelja, 24. 3., ob 16.00, 3D â&#x20AC;&#x201C; otroĹĄka matineja

Torek, 26. marec

Nedelja, 24. marec

Ĺ OĹ TANJ

NE BOM VEÄ&#x152; LUZERKA

RALPH RUĹ I INTERNET: RAZBIJAÄ&#x152; RALPH 2

gibanju 18.00 Dom krajanov TopolĹĄica Kavarna ob materinskem dnevu

IZBRISANA Drama, 85 minut (Slovenija) ReĹžija: Miha Mazzini Igrajo: Judita Frankovic, Sebastian Cavazza, Izudin Bajrovic, Doroteja Nadrah, Silva Ä&#x152;uĹĄin, Marko Mandic, Jernej Ĺ ugman, Branko ZavrĹĄan Ponedeljek, 25. 3., ob 18.00

O LJUDEH IN VASEH Visages Villages, dokumentarni film, 94 minut (Francija) ReŞija: Agnès Varda

Nastopata: Agnès Varda, JR, Petek, 22. 3., ob 19.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor.

Sobota, 23. 3., ob 21.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor.

A JE TO: PAT IN MAT ZNOVA V AKCIJI Pat&Mat znovu v akci, animirana komedija brez teksta, 73 minut (Ä&#x152;eĹĄka) ReĹžija: Marek BeneĹĄ Petek, 22. 3., ob 17.15 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor.

Sobota, 23. 3., ob 17.15 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor.

TOVOR Teret, drama, 98 minut (Srbija, Francija, HrvaĹĄka, Katar) ReĹžija: Ognjen GlavoniÄ&#x2021; Igrajo: Leon LuÄ?ev (Vlada), Pavle Ä&#x152;emerikiÄ&#x2021;, Tamara KrcunoviÄ&#x2021;, Ivan LuÄ?ev, Igor BenÄ?ina, Radoje Ä&#x152;upiÄ&#x2021;, Jovo Ponedeljek, 25. 3., ob 20.00

Naš ­čas, 21. 3. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 22

22

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka Športni park Jezero

RADIO VELENJE

Piknik prostor in športne aktivnosti na Jezeru

Za zaključene družbe in različna praznovanja vam ponujamo v najem letni piknik prostor, ki se nahaja v parku neposredno ob igriščih za odbojko na mivki, košarko, mali nogomet in mini golf.

Atraktivna lokacija vam omogoča prijetno druženje ob različnih aktivnostih.

Prostor je primeren tako za manjše kot večje skupine.

Vse informacije in rezervacije dobite na

070/830-527.

21. marca 2019

Zdravniški nasveti, gostji: Irena Šumah in Marija Preložnik, medicinski sestri iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Velenje. Tema: ustno zdravje in preventiva ČETRTEK, 21. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 22. marca

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 23. marca

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, najkasneje do ponedeljka 1. aprila, s pripisom "Športni park Jezero". Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

Rekordno leto za Facebook z lastno pametne ročne ure kriptovaluto?

pred slabim desetletjem. Glede na raziskavo, opravljeno v analitskem podjetju Strategy Analytics, je bilo v lanskem letu prodanih rekordno število ur. Samo v zadnjem četrtletju leta 2018 je bilo prodanih 18 milijonov pametnih ročnih ur, kar je za 56 odstotkov več kot v primerjavi z enakim obdobjem lani. Pri tem je zanimivo to, da trg pametnih ročnih ur še vedno obvladuje podjetje Apple. Lani (2018) je bilo namreč skupno prodanih okoli 45 milijonov pametnih ročnih ur, samo podjetje Apple pa je prodalo skupaj 22,5 milijona pametnih ročnih ur, kar pomeni, da je obvladovalo polovico trga vse bolj priljubljenih elektronskih pripomočkov.

Na drugem mestu z zelo velikim zaostankom najdemo ameriško podjetje Fitbit s 5,5 milijoni prodanih pametnih ročnih ur. Tretji najpomembnejši igralec na tem trgu je podjetje Samsung, saj mu je v lanskem letu uspelo prodati skupno 5,3 milijona pametnih ročnih ur.

Če ste v zadnjih nekaj letih imeli prijatelja ali podjetje, ki vam je ponudilo plačilo v digitalni denarni valuti Bitcoin ali v drugi obliki digitalnega denarja, potem ste se že srečali s pojavom kriptovalute ali s tako imenovanim kriptodenarjem.

Kriptovaluta je digitalna denarna enota, ustvarjena s pomočjo šifrirne programske opreme. Ta prijem je rešitev za varnost in kontrolo nad tem, da se digitalne denarne valute ne more kopirati. Čeprav se je v zadnjih nekaj mesecih evforija, povezana s kriptovalutami, nekoliko umirila, to seveda še ne pomeni, da bodo te kmalu odšle v pozabo. Še več, o uvedbi lastne navidezne denarne valute naj bi trenutno razmišljali celo pri podjetju Facebook. Največje družbeno omrežje ima namreč, vsaj po neuradnih podatkih, načrte o predstavitvi svoje kriptovalute, to pa naj bi se zgodilo že v teku letošnjega leta. Če gre verjeti spletnim govoricam, naj bi na zanimivem projektu trenutno delalo več kot 50 visoko usposobljenih programerjev, in sicer pod taktirko nekdanjega prvega moža podjetja PayPal. Poleg tega naj bi vodstvo podjetja Facebook že vzpostavilo stik s številnimi menjalnicami navideznih denarnih valut, ki bi seveda igrale ključno vlogo pri uvajanju Facebookove lastne kritptovalute. Več o načrtih največjega družbenega omrežja na tem področju pa naj bi bilo znanega v prihodnjih nekaj mesecih.

SADIKE Peteršilj, solata, zelje, mačehe ...

Sadika jagoda 6/1

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Relativno nov trg pametnih ročnih ur se razvija z bliskovito hitrostjo in nič ne kaže, da bi bilo to kmalu konec. Število novih modelov, predvsem pa navdušenje podjetij in javnosti nad novo produktno kategorijo, sta primerljiva s pojavom pametnih mobilnih telefonov

4,80 €

TDM TRAVNIK brez detejle 10kg

Gnojilo ORGANIC ECO 20 kg 12,50 €

10,49 € Prekopalnik VTB 370 Villager 229,99 229,99€€

39,90 €

36,99 €

Prekopalnik VTB 852 Villager 519,99 519,99€€

Pri nakupu nad 70 € vam podarimo 5 kg sočnih jabolk Sadjarstva Turn!

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 24. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 25. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 26. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 27. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 11. do 17. marca koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 11. do 17. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 11. do 17. marca (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 11. do 17. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš ­čas, 21. 3. 2019, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

21. marca 2019

POČITNIŠKO PRIKOLICO, v Fažani kamp Pineta, oddam v poletnih mesecih. Vse informacije na GSM: 051 600 559.

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

mali OGLASI

RAZNO

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKIPOZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIČNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča. Gsm: 031 878 200

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KOLE ZA FIŽOL, »ušpičene«, velikosti 3,5 m z dostavo 1,50 €/kom, prodam.

Gsm: 070 505 626.

VINO, domač kraški teran in otroško kolo, cena ugodna, prodam. Gsm: 070 250 817.

SMREKOVE SUŠICE, preklje, kole, opornike za fižol različne dolžine, lepo očiščene in ušpičene, prodam.

Iz kraja Vitanje. Gsm: 031 474 433 ali 051 254 197.

KVALITETNO SENO in otavo v refuzi, prodam. Gsm: 070 390 268.

IŠČEM IŠČEM kakršnokoli priložnostno delo.

Gsm: 031 270 088.

DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je

organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 23. 3. do 24. 3. 2019, Aleksandra Klanjšček, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Prodaja, hiša, samostojna: STUDENCE, 242 m2, adaptirana l. 2009, 1.016 m2 zemljišča, ER: D (60 - 105 kWh/m2a).

Cena: 165.000 €

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50

Prodaja, stanovanje, 4-sobno: VELENJE, 97,1 m2, zgrajeno l.

1963, 1/4 nad., EI: v izdelavi.

Cena: 100.000 €

suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Korajac Adem , Velenje, Šalek 89 in Hadžić Ćamila, BIH, Srebrenik , Ljenobud

SMRTI Smrti ni bilo za objavo.

Nagrajenci križanke »Optika Paka«, objavljene v tedniku Naš čas dne 7. marca 2019, so: Matjaž Krajnc, Partizanska pot 3/a, 3325 Šoštanj; Danica Sivka, Škalska 30 / a, 3320 Velenje; Gašper Bandelj, Subotiška 19, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti.

Rešitev gesla: SONČNA OČALA

Šaleška Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

107,8 MHz

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Dežurna

ŠTEVILKA

Na voljo smo vam

24ur/dan

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

mali OGLASI

ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ati, svak, boter in prijatelj

ZAHVALA

FRANCI HRUSTELJ

Zapustil nas je dragi mož, ati, dedi

MARJAN KOLENC

31. 5. 1958 – 26. 2. 2019

Tvoje pridne roke, zlato srce.

Rad pomagal si vsem ljudem, vsem le dobro si želel.

Bilo je prelepo s teboj živeti, zato ni trajalo večno.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam na več načinov pomagali, izrazili pisno in ustno sožalje, stisk roke, ki takrat veliko pomeni, darovali denarne prispevke, rože, sveče in svete maše.

Iskrena hvala reševalcem, pogrebni službi Usar, gospodu župniku Tonetu Krašovcu za lepo opravljen obred, govorniku Dragu Kolarju, Premogovniku Velenje, pihalni godbi, častni straži, vsem pevcem, praporščakom. Hvala veterinarju dr. Zbašniku, Kmetijski zadrugi Petrovče, kolektivu kmečkih žena Vinska Gora, Društvu upokojencev, borcem, gasilcem. Posebej se zahvaljujemo Franciju in Bernardi Vinder, ki sta nam vseskozi stala ob strani in nam na vse načine pomagala.

Hvala vsem iz Črnove, ki nam kakorkoli pomagate.

Žalujoči neutolažljivi njegovi najdražji, ki ga močno pogrešamo.

10. 5. 1953 – 11. 3. 2019

Ob izgubi dragega moža, atija, dedija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, izrečeno sožalje, cvetje, sveče in ostale darove. Posebna Vsak otrok enkrat začuti, zahvala urgentni službi Zdravstvenega doma Velenje. pride dan, ko vsak spozna, Prisrčna hvala gospodu župniku Ivanu Napretu za opravljen obred, da brez svojega očeta ni gospodu Jožetu Krajncu za ganljiv govor ter MePZ Svoboda Šoštanj, otroštva pravega.

Mihelcam in ansamblu Spev za čudovito petje na njegovi zadnji poti.

Vem, da spiš in me ne čuješ, Hvala tudi pogrebni službi Usar in Nejcu, ki je pokojnika pospremil z rad bi rekel ti samo, glasom harmonike. da boš vedno v mojem srcu, v njem je vse zapisano.

(Bernard Miklavc)

Žalujoča žena Zdenka, sinova Tadej in Kristijan ter hči Judita z družinami

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 3. 2019, barve:â&#x20AC;&#x2C6;­CMYK, s­ tran 24

Javna straniĹĄÄ?a so pogosta tarÄ?a vandalov in tatov Koliko je javnih straniĹĄÄ? v Velenju, kje so in kdaj so odprta ter kako dobro so po oceni DruĹĄtva za kroniÄ?no vnetno Ä?revesno bolezen urejena?

Tina Felicijan

Mestna obÄ?ina Velenje domaÄ?inom in obiskovalcem zagotavlja osem javnih straniĹĄÄ?. StraniĹĄÄ?a v vili Bianci, garaĹži pri zdravstvenem domu in v Ä?olnarni (kjer so odprta le v poletni sezoni) ter sanitarni kontejnerji na centralnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u, pri

â?ą

stnost,ÂŤ odgovarja Vuzem.

Oskrbovalci javnih sanitarij kontrolno Ä?iĹĄÄ?enje izvajajo najmanj vsake ĹĄtiri ure. Da bi zagotovili veÄ?jo Ä?istoÄ?o straniĹĄÄ?, namenjenih invalidnim osebam, so ta, tako kot druga invalidska straniĹĄÄ?a po Evropi, zaklenje-

â?ą

sta tarÄ?a vandalov in tatov, pravi Rudi Vuzem z urada za komunalne dejavnosti. ObÄ?ina v osnovno vzdrĹževanje s Ä?iĹĄÄ?enjem in popravili poĹĄkodovane ali dotrajane opreme ter zagotavljanjem potroĹĄnega materiala vloĹži okrog 60 tisoÄ? evrov na leto.

Uporaba vseh javnih straniĹĄÄ? pa je brezplaÄ?na.

Javnega straniĹĄÄ?a za invalide ni le na centralnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u. Vsa straniĹĄÄ?a so oznaÄ?ena z usmerjevalnimi tablami in vrisana v turistiÄ?no karto mesta.

Zaradi vandalov, ki so ĹĄe posebno aktivni ponoÄ?i, nobeno javno straniĹĄÄ?e v Velenju ni odprto 24 ur na dan. VeÄ?ina je odprta vse dni v letu v delovnem Ä?asu objektov, kjer se nahajajo.

Le straniĹĄÄ?e v Centru Nova je ob nedeljah zaprto.

vili RoĹžle v SonÄ?nem parku ter pri nogometnem igriĹĄÄ?u ob Ĺ kalskem jezeru so v obÄ?inski lasti, obÄ?ina pa upravlja tudi straniĹĄÄ?a v kleti Centra Nova in na glavni avtobusni postaji. Medtem ko razna urbana oprema zadnje Ä?ase ni veÄ? tako podvrĹžena vandalom, so javna straniĹĄÄ?a pogo-

Ä&#x152;e ne bi bilo vandalizma â&#x20AC;Ś

Obvezna oprema vsakega javnega straniĹĄÄ?a so straniĹĄÄ?na ĹĄkoljka, toaletni papir, umivalnik, milnik in razkuĹževalna naprava, toaletne brisaÄ?ke, odlagalna polica, ogledalo in koĹĄ za smeti. Rudi Vuzem pravi, da bi

Toaletni papir je na tleh, ker je nekdo uniÄ?il drĹžalo ali ga ukradel.

ponudili viĹĄji standard, Ä?e straniĹĄÄ?a ne bi bila tako pogosta tarÄ?a vandalov in tatov. ÂťKar se da uniÄ?iti, uniÄ?ijo, kar se da ukrasti, ukradejo. Izginjajo koĹĄi za smeti, suĹĄilniki za roke, milniki, celo pipe, ljudje kradejo toaletni papir in brisaÄ?ke â&#x20AC;ŚÂŤ

NajboljĹĄa so domaÄ?a V Ä?asu priprav na setev je DruĹĄtvo prijateljev mladine Levi breg organiziralo izmenjevalnico domaÄ?ih semen

Ä&#x152;eprav je Ĺže zadiĹĄalo po pomladi, so oÄ?itno le redki Ĺže pomislili na setev. Ali pa so zelo redki tisti, ki bodo sejali domaÄ?a semena. Razen Ä?e jih Ĺže imajo iz prejĹĄnjih sezon. PriloĹžnosti za nabiranje semen, ki jih je ponudilo DPM Levi breg, namreÄ? niso izkoristili.

Ker potroĹĄnike vse pogosteje pretresajo novice o nekakovostni, ĹĄkodljivi, celo strupeni hrani iz mnoĹžiÄ?ne pridelovalne in predelovalne industrije, se vse veÄ? ljudi zanaĹĄa na samooskrbo. Vrtovi na podeĹželju so tradicija, vse veÄ? je tudi urbanih vr-

â?ą

DomaÄ?a semena bolje kalijo, Ä?eprav v primerjavi z industrijskimi morda dajejo manjĹĄe pridelke.

tiÄ?karjev. V porastu je ekoloĹĄko pridelovanje hrane, Ä?eprav se ne more kosati s konvencionalnim.

Ob vse veÄ?ji zaskrbljenosti zaradi gensko spremenjenih semen, ki rodijo jalove plodove in zahtevajo uporabo toÄ?no doloÄ?enih ĹĄkropiv, pa je v porastu tudi pridelava lastnih semen, ki si jih

osveĹĄÄ?eni vrtiÄ?karji izmenjujejo in jih skrbno hranijo. Brez lastnih semen prava samooskrba v resnici ni moĹžna. Zato so razne domaÄ?e, stare sorte vrtnin in poljĹĄÄ?in, tudi sadnega drevja in drugih rastlin za prehrano ljudi vse bolj cenjene.

DomaÄ?a semena bolje kalijo, Ä?eprav v primerjavi z industrijskimi morda dajejo manjĹĄe pridelke. A so ti bolj kakovostni in â&#x20AC;&#x201C; kar je najpomembneje, pravi Kata LaĹĄtro iz DPM Levi breg â&#x20AC;&#x201C; nosijo plodna semena. Poleg tega so rastline bolj odporne na ĹĄkodljivce in bolezni, dodaja. Ker verjame, da je treba zavestno zbirati in shranjevati

la DruĹĄtva za kroniÄ?no vnetno Ä?revesno bolezen â&#x20AC;&#x201C; nameĹĄÄ?anje odlagalnih polic, zamenjava nekaterih straniĹĄÄ?nih desk, prilagojenih invalidom â&#x20AC;&#x201C; in jih uredili. VeÄ?jih vlaganj v javne sanitarije v bliĹžnji prihodnosti ne naÄ?rtujejo. Predvideli pa so, da

domaÄ?a semena ter tako ohranjati stare domaÄ?e sorte in si s tem zagotoviti neodvisnost od prehrambne industrije, ki prav te sorte uniÄ?uje, bo na Ĺ olskem centru Velenje skupaj z dijaki, ki jih je navduĹĄila za vrtiÄ?karje in zeliĹĄÄ?arstvo, ustanovila hranilnico domaÄ?ih semen. Njena dodana vrednost je, da bodo v njej tudi semena iz deĹžel, od koder prihajajo dijaki. Tako so slovenskim sortam fiĹžola Ĺže dodali sorte s Kosova in iz Makedonije. Hranilnico pa bodo nenehno dopolnjevali. đ&#x;&#x201D;˛

Tina Felicijan

Jeseni izbirajte med najlepĹĄimi plodovi in odstranite njihova semena, peĹĄke ali koĹĄÄ?ice. Dobro jih posuĹĄite na sobni temperaturi in shranite v suhem, temnem in hladnem prostoru. Spomladi jih preberite in za setev uporabite najveÄ?ja in najbolj napeta semena. In tako vsako leto.

Pove tudi, da je nekdo pred Ä?asom vlomil v sanitarni kontejner pri vili RoĹžle, da bi v njem prenoÄ?il. To so poskuĹĄali tudi v straniĹĄÄ?u v garaĹžni hiĹĄi zdravstvenega doma. Je to opozorilo na prisotnost brezdomstva? ÂťMislim, da gre bolj za obje-

na z EURO kljuÄ?em. Invalidna oseba lahko pridobi svoj univerzalni EURO kljuÄ?. V Velenju si lahko EURO kljuÄ?e za invalidska straniĹĄÄ?a na glavnem avtobusnem postajaliĹĄÄ?u, v garaĹžni hiĹĄi pri zdravstvenem domu in v Ä?olnarni ob Velenjskem jezeru izposodijo v bliĹžnjih gostinskih lokalih, za straniĹĄÄ?e v Centru Nova pa v trgovini Tedi.

V Velenju pravkar popisujejo stanje javnih straniĹĄÄ?. Ugotovitvam bodo dodali priporoÄ?i-

bodo ob izgradnji nove mestne trĹžnice ukinili straniĹĄÄ?a v kletnih prostorih Centra Nova, saj so teĹžje dostopna za invalide in zaradi zakotne lokacije ĹĄe bolj privlaÄ?na za vandale in tatove.

Nova straniĹĄÄ?a bodo v kompleksu trĹžnice in bodo po vsej verjetnosti odprta 24 ur na dan in vse dni v letu. đ&#x;&#x201D;˛

DruĹĄtvo za kroniÄ?no vnetno Ä?revesno bolezen je v biltenu Naj javno straniĹĄÄ?e 2018 objavilo, da je Mestna obÄ?ina Velenje po ocenjevalnih kriterijih urejenosti javnih straniĹĄÄ? dosegla skupno oceno 4,57 in si skupaj z obÄ?ino BreĹžice deli 8. mesto v drĹžavi.

BrezplaÄ?na varna vadba za noseÄ?nice Ĺ˝ensko telo med noseÄ?nostjo doĹživlja veliko sprememb: od rastoÄ?ega trebuĹĄÄ?ka do boleÄ?in v hrbtenici in medenici, ki so posledica spremenjene telesne drĹže. Z redno telesno vadbo lahko te boleÄ?ine prepreÄ?imo in omilimo, vadba pa pripomore tudi k boljĹĄemu psihofiziÄ?nemu poÄ?utju noseÄ?nice ter ugodno vpliva na razvoj ploda.

Z ustrezno vadbo noseÄ?nica telo pripravi na porod in poporodno obdobje, z redno telesno aktivnostjo pa zmanjĹĄa moĹžnost za nastanek gestacijske hipertenzije (tj. poviĹĄan krvni tlak v noseÄ?nosti) in noseÄ?niĹĄke sladkorne bolezni. Prav tako se znatno zmanjĹĄa

moĹžnost pojava obporodne depresije. Gibanje v noseÄ?nosti je izrednega pomena, razen v primerih, kjer zdravnik noseÄ?nici to odsvetuje.

Varna vadba v noseÄ?nosti je organizirana vsak torek ob 17.00 in vsak Ä?etrtek ob 11.00 v prostorih telovadnice na velenjskem bazenu, pod vodstvom diplomirane fizioterapevtke in magistre kineziologije, ki sta opravili tudi strokovno izobraĹževanje na temo varne vadbe v noseÄ?nosti. Vadba za noseÄ?nice je brezplaÄ?na in podprta s strani Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje ter sofinancirana iz sredstev Evropskega socialnega sklada. đ&#x;&#x201D;˛

NajveÄ?jo francosko veÄ?erjo pripravlja tudi Vila Herberstin Ljubljana, Velenje â&#x20AC;&#x201C; Nocoj (Ä?etrtek, 21. marca) bo petiÄ? zapored potekal kulinariÄ?ni dogodek Gout de / Good France, za katerega bodo sodelujoÄ?e restavracije iz vsega sveta pripravile najveÄ?jo francosko veÄ?erjo.

Letos bodo posebno pozornost namenile odgovornemu odnosu do okolja v kulinariki, zlasti zmanjĹĄevanju koliÄ?in odpadne plastike. Pobudo za dogodek je leta 2015 dalo francosko ministrstvo za zunanje zadeve, po vpisu tradicionalnega francoskega obroka na Unescov seznam svetovne nematerialne dediĹĄÄ?ine. Na lanskem dogodku je sodelovalo veÄ? kot

ŠRichardHaughton

3.000 restavracij iz 150 drĹžav, med njimi 11 restavracij in gostinskih ter turistiÄ?nih ĹĄol iz Slovenije. Letos jih iz Slovenije sodeluje 13, med njimi pet s

Celjskega: Vila Herberstein Velenje, Hotel Evropa Celje, Planinka Ljubno ob Savinji in Galerija okusov PetrovÄ?e. đ&#x;&#x201D;˛

mkp