12 2021 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 1

V petek (10/18 0C) oblačno in deževno, v soboto (1/12 0C) delno oblačno, v nedeljo (0/10 0C) sončno.

Četrtek, 1. aprila 2021

številka 12 | leto 68

www.nascas.com

naročnine 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Kultura (še) ni okamenela

Velika noč – Veliki dan Jože Pribožič

Velenje, 27. marca – Minulo soboto je Festival Velenje z dvema kulturnima intervencijama obeležil mednarodni dan gledališča. Na Cankarjevi ulici in Titovem trgu so okameneli igralci simbolično sporočali, da ta dan praznujejo. Ker so vrata gledališč in večine umetniških ustanov so še vedno zaprta, so mesto opremili tudi z miniaturnimi gledališkimi portali, tradicionalno obrobljenimi z rdečimi odrskimi zastori, ki mimoidoče vabijo, da skoznje spremljajo vsakodnevno igro življenja, ki jo ponuja dogajanje v me🔲 stu. (več na strani 9)

Hvaležni vsem, ki ohranjajo tradicijo in običaje

Tako je videti, ko drobni prsti pridnih članic sestavijo spomladansko velikonočno zgodbo.

Velenje – Zlati kotiček Velenje, Klub upokojencev Gorenje in Invalid – društvo gibalno oviranih oseb z invalidnostjo Konovo, so v okviru rokodelskih delavnic, ki v času epidemije potekajo na daljavo, pripravili velikonočno delavnico kvačkanih pirhov, velikonočnih zajčkov, piščančkov ter ostale velikonočne dekoracije in tako tudi letos kljub omejitvam pričarali velikonočno razpoloženje. »Čeprav se je z razvojem civilizacije tudi tehnika ustvarjanja spremenila, stara šega in tradicija praznika ostajata. Mislim, da je treba obujati tradicijo in hkrati spoštovati nove trende, pri tem pa ne pozabiti na humanost,« pove predsednik Društva upokojencev Velenje Črtomir Urbašek, ki ga kljub trenutni situaciji veseli, da se članice društev v tem času srečujejo in povezujejo z mentorico na daljavo, vsi skupaj pa upajo, da bo bitka s koronavirusom čim prej dobljena in se bodo lahko ponovno družili v živo. »V Zlatem kotičku vedno poskrbimo za kakšno razstavo rokodelskih del, trenutno je kotiček zaprt za druženje in ustvarjanje. Računamo, da bomo našo naslednjo spomladansko razstavo, ki bo v duhu svežega cvetja, že lahko izpeljali v živo.« 🔲

lokalne novice

K čemu nas nagovarja praznovanje Velike noči? Usmerja nas k svetemu velikonočnemu tridnevju – od večera velikega četrtka do jutra velike nedelje. Če ne bi Velikemu petku Jezusovega trpljenja in smrti sledila Velika noč Jezusovega vstajenja od mrtvih, danes ne bi praznovali Velike noči. Velika noč je dan, ki nas nagovarja v duhu naše največje želje, da bi radi večno živeli, da ne bi nikoli nehali biti. Zato je Velika noč naš največji praznik. V času epidemije lahko globlje doumemo sporočilo Kalvarije, kjer je Jezus s križa povezal Marijo in apostola Janeza, ko je svoji materi rekel, naj v Janezu vidi svojega sina, in Janezu, naj v Mariji gleda svojo mater. Da, življenjske težave in preizkušnje nas med seboj povezujejo. Na nek poseben način lahko svojo epidemijo primerjamo s Kalvarijo. Iz vseh Jezusovih besed na križu seva neizmerna Božja ljubezen, ki je ne more izničiti nobeno zlo, nobena hudobija. Tako lahko rečemo, da Veliki petek napoveduje Veliko noč – Veliki dan. Da, Velika noč je dan naše večne sreče, ki se nikoli ne konča. Z vero v Jezusovo vstajenje lahko rečemo, da je vsak naš dan nekaj velikonočnega. Četudi bodo letošnji velikonočni prazniki zaznamovani s posebnim pečatom omejevanja naših srečanj, naj nas napolnijo z upanjem, da je življenje močnejše od smrti, da za vsako nočjo pride dan. Vsem, ki se boste zadržali ob tem zapisu, želim blagoslovljeno in lepo praznovanje največjega krščanskega praznika. Za poživitev prazničnega vzdušja pa prisluhnite kakšni velikonočni pesmi z ALELUJO. 🔲

Želimo vam vesele velikonočne praznike Uredništvo

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

Gospodarstveniki za zaprtje Premogovnika med 2035 in 2038

S hitrimi testi nadaljujejo Velenje – Še danes in jutri poteka v Rdeči dvorani med 7. in 14. uro testiranje na SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi. Testiranje, ki ga izvaja Cepilni center Zdravstvenega doma Velenje, je brezplačno in prostovoljno, predhodno naročanje ni možno. Zainteresirani občanke in občani naj bodo zdravi in naj imajo s seboj zdravstveno izkaznico in osebni dokument. Testiranje ni ustrezno za osebe s simptomi okužbe. Te osebe se morajo na testiranje naročiti pri osebnem zdravniku.

Nov oddelek za najmlajše Velenje – Danes bodo v enoti Lučka Vrtca Velenje odprli nov oddelek za najmlajše, stare od enega do dveh let. Z novim oddelkom bo v Vrtcu Velenje skupaj že 89 oddelkov. Za dodatno enoto so se v Vrtcu Velenje odločili, saj v zadnjih letih opažajo potrebo po dodatnih oddelkih za najmlajše otroke. V novo enoto bo vključenih 14 otrok. Z odprtjem novega oddelka bo Mestna občina Velenje, ki je ustanoviteljica Vrtca Velenje, omogočila vpis vsem otrokom, katerih starši za to izkažejo interes.

Preskromna nadomestila Skrbniki otrok s posebnimi potrebami opozarjajo na premajhno višino nadomestila in dolgotrajen zdrs v revščino. Na pobudo treh mam otrok s posebnimi potrebami, ki vsaka na svoj način že dolgo opozarjajo na potrebe posebnih družin, je nastala delovna skupina »Pobuda oseb s posebnimi potrebami«, ki povezuje starše otrok s posebnimi potrebami. V skupini opozarjajo na neurejeno zakonodajo za osebe s posebnimi potrebami. V ospredje postavljajo dvig nadomestila skrbnikov otrok s posebnimi potrebami za izgubljeni dohodek, ki je že dolga leta enak in ne omogoča normalnega življenja, prizadete otroke in starše pa potiska na rob revščine, zato so se organizirali in terjajo večje nadomestilo za te otroke.

Darilni paketi za mamice Celje – Največje celjsko nakupovalno središče je v sklopu svojega humanitarnega sklada Citycentrovo srce ob materinskem dnevu obdarilo uporabnice v celjskem Materinskem domu in Varni hiši Celje. »Upamo, da bodo darilni paketi spomnili vse mame, da imajo najlepšo vlogo v življenju, in jim polepšali dan,« je povedala Darja Lesjak, menedžerka centra. Darilne pakete, ki so jih podarile prodajalne in cvetličarna iz Citycentra Celje, sta v imenu vseh uporabnic danes prevzeli direktorica javnega zavoda Socio Suzi Kvas in strokovna vodja Materinskega doma Celje Irena Romih.

Do stanovanj s pomočjo sklada Velenje – Predstavniki Mestne občine Velenje so se sestali z vodstvom republiškega stanovanjskega sklada, ki bo, vsaj tako upajo, sofinanciral izgradnjo stanovanj za starejše v Trebuši. So pa to priložnost izkoristili tudi za predstavitev vseh aktualnih lokacij za stanovanjsko izgradnjo (še posebej na zelenici med pošto in reko Pako, pa tudi Zlatem griču). Seveda bodo te lokacije za sofinanciranje prijavili, ko bodo za to objavljeni razpisi. Trenutno pa zbirajo arhitektonske rešitve. 🔲

objavlja

OBVESTILO o zbiranju pobud za podelitev priznanj Mestne občine Velenje v letu 2021. Pobude zbiramo do vključno torka, 18. maja 2021, do 12. ure (do navedene ure mora prispeti pobuda na naslov Mestne občine Velenje). V celoti je obvestilo objavljeno na spletni strani Mestne občine Velenje (www.velenje.si).

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

1. aprila 2021

Strateški svet pri Gospodarski zbornici Slovenije poziva odločevalce, naj sprejmejo kasnejši rok za zapiranje Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj Mira Zakošek

Ljubljana, 29. marca – Na Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da bi bil izstop iz premogovništva leta 2033 prenagljena odločitev. Predsednik Boštjan Gorjup opozarja na dosedanje uspehe ter kakovostno in stabilno oskrbo slovenske industrije in gospodinjstev, ki je v preteklosti omogočala konkurenčni položaj. Ta bo še naprej takšna le, če bodo določili primeren rok zapiranja Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj. Ob tem se je treba zavedati, da potrebuje slovensko gospodarstvo stabilen vir električne energije, opozoril pa je tudi na to, da je izstop iz premoga treba reševati tankočutno do zaposlenih v tej dejavnosti. »Veselim se skupnega iskanja pametnih rešitev, da bomo znali obdržati dobro kondicijo gospodarstva in države,« je dejal. Člani strateškega sveta so poudarili, da je treba določiti primernejši rok za zapiranje Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj. Po njiho-

vem bi to lahko bilo v obdobju med letoma 2036 in 2038. Pred tem bo namreč treba opraviti še številne druge aktivnosti, kot je med drugim podaljšanje dovoljenj za delovanje prvega bloka Nuklearne elektrarne Krško do leta 2043 ter pripraviti vse potrebno za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne do leta 2025. Po njihovem je potrebno proučiti tudi možnost ohranitve energetske lokacije v Šoštanju s parnoplinskimi elektrarnami ter s sredstvi iz podnebnega sklada več vlagati v obnovljive vire energije. Gospodarstveniki so poudarili tudi, da se je treba zavedati, da prehuda uvozna odvisnost lahko v kritičnih trenutkih povzroči škodo, zato ta naj ne bi presegla od 15 do 20 odstotkov. Tudi državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok je na to temo na forumu, ki ga je pripravil časnik Finace, ocenil, da je treba paziti, da ne bo ogrožena oskrba z elektriko. Letnico zaprtja so določili za leto 2033, čeprav so se pogovarjali tudi o kasnejših letnicah, in sicer 2038 in 2042. Leto 2033 je po njegovih

besedah najbolj ambiciozen scenarij, pri katerem pa je po Košorokovih besedah ključno vprašanje, kako postaviti nove vire za proizvodnjo električne energije v Sloveniji. »Časa je vedno manj. Letnico izstopa iz premogovništva je treba doseči s soglasjem,« je dodal.

Generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer je poudaril, da se je treba s smiselnim in razumskim pristopom izogniti težavam ob zaprtju rudnika. Pričakuje, da bodo število zaposlenih zmanjšali tudi z upokojevanjem, nekateri delavci pa se bodo prekvalificirali. Velenjski župan Peter Dermol pa je ocenil, da se je pravičen prehod iz premogovništva v

predlogu nacionalne strategije porazgubil, saj letnica 2033 nikakor ne predstavlja pravičnega prehoda. Treba se je zavedati, da bo ob prehodu potrebno preusposobiti okoli 5000 delavcev, ki delajo v teh dejavnostih. Pred zaprtjem pa je treba sprejeti tudi zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, da bo država lahko pomagala pri iskanju investitorjev v nova delovna mesta. Predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin Premogovnika Velenje Simon Lamot pa od pravičnega prehoda pričakuje, da bodo rudarji socialno preskrbljeni. V postopkih je treba prenesti dobre evropske prakse, nihče od rudarjev ne sme ostati brez zaposlitve, je prepričan. Strategija je določila osnovo, na kateri se bodo izvajali različni programi, med drugim črpanje sredstev za pravičen prehod, ki savinjsko-šaleški in zasavski regiji med letoma 2021 in 2027 ob pogoju, da država določi letnico izstopa, zagotavlja 235 milijonov evrov nepovratnih sredstev. 🔲

Savinjsko-šaleška naveza

Prvoaprilske zapore, a brez heca TO GO odpadki – V Celju sadijo – Žalčani širijo gozd – Težave s kamnolomi Tako! Pa smo spet vstopili v nov veliki teden. Ne le zato, ker je to teden pred veliko nočjo, to je (še en) svojevrsten veliki teden v boju proti koronavirusu. Lahko bi tudi rekli, da slavimo veliko obletnico: lani smo bili v času tega praznovanja močno omejeni, letos bomo spet. Vlada je prisluhnila stroki in zaprla našo deželico. Oster ukrep, ki velja od danes, ni nikakršna prvoaprilska šala! Zaprti smo v upanju, da bomo koronavirusu dokončno stopili na prste. Za to je pač treba narediti tudi kakšno resno »zaporo«. Ni pa KV povsem »zaprl« čistilnih akcij, ki jih običajno pripravljamo v tem času, a jih je precej zaznamoval. Med odpadki je bilo namreč zelo veliko različne embalaže "to go". To so opazili tudi ob čistilni akciji, ki so jo opravili v Kozjanskem parku ob svetovnem dnevu voda. Seveda pa za to ni kriv le KV, ljudje, seveda. Povsod pa ljudje na okolje seveda ne vplivajo le kvarno. To so zadnje dni pokazali tudi v Celju, kjer so v dveh akcijah ob evropskem prvenstvu mladih v nogometu, ki (seveda) poteka tudi v Celju, posadili kar precej novih dreves. Ni jim bilo mar pripomb, da »posegajo« v ime hriba. Golovec namreč s temi drevesi ne bo več tako gol (Čeprav je na igrišču pod njim padlo tudi precej golov!). Župan je s predstavniki Združenja evropskih nogometnih zvez in otroki celjskih vrtcev in osnovnih šol posadil 16 (kolikor je sodelujočih reprezentanc) sadnih dreves. Na tem območju so precej češnjevih dreves posadili že pred 20 leti, zadnja leta jih lahko ljudje že pridno obirajo. Župan pa je skupaj s celjskimi častnimi občani pred dnevi na drugi strani Golovca nad stadionom Z'dežele posadil tudi štiri drevesa, ki so značilna za države, katerih reprezentance igrajo v Celju. Na kar so, kot smo že pisali, v Žalcu upali in si želeli, se je zgodilo: za širitev Poslovne cone Arnovski gozd, ki bo stala skoraj tri milijone evrov, bodo dobili skoraj polovico tega zneska od evropskega denarja. Sredstva jim je odobrila Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijo. V tem projektu bodo zgradili potrebno cestno in komunalno infrastrukturo za novi del poslovne cone. Tu so širitve veseli, se pa nekateri krajani Zreč nikakor ne strinjajo s ponovno

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek Mojca Štruc, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

oživitvijo, kaj šele širitvijo kamnoloma v Brinjevi gori. Ta je sicer v sosednji občini Oplotnica, a tovornjaki s kamenjem bi vozili skozi vas v zreški občini. Končne odločitve menda še ni, a prizadeti stanovalci so odločni, da takega prevoza mimo svojih hiš ne bodo dovolili. Bolj veseli pa so Zrečani ob vesti, da se je občina lotila obnove oziroma revitalizacije Zreškega jezera. To jezero je seveda znano in priljubljeno tudi med obiskovalci term, saj so ob njem prijetne sprehajalne poti. A možnosti izrabe so še večje, s tem pa seveda tudi ponudba za obiskovalce. Za projekt še bolj učinkovite oživitve jezera, ki ga izvajajo skupaj z nekaterimi partnerji iz Zreč, so pridobili tudi nekaj denarja iz Evropskega sklada za razvoj podeželja. Težave s kamnolomom imajo tudi v laški občini, predvsem krajani blizu kamnoloma v Spodnji Rečici. In seveda najbolj tisti iz prizadetih petih naselij, ki so pred časom že ustanovili civilno iniciativo, najbolj ostro nasprotujejo razširitvi kamnoloma. Bojijo se, seveda, da bi se s širitvijo dejavnosti razmere še poslabšale. Takšno bojazen so izrazili tudi ob javni razpravi in razgrnitvi osnutka prostorskega načrta. V Kozjem pa se bodo na novo ali vsaj »bolj po novem« povezovali. So pred startom uresničevanja občinsko-državnega projekta prenove državne ceste Podsreda–Brestanica. Poltretji milijon evrov vredno naložbo – večino denarja bo zagotovila država – naj bi končali v dveh letih. Občina naj bi prispevala denar predvsem za pločnike in razsvetljavo. V občini Kozje pa so se lotili še ene po mnenju mnogih še bolj življenjsko pomembne povezave – gradnje povezovalnega vodovoda Osredek–Preska. Dolg bo dva kilometra, za popolno oskrbo s pitno vodo na širšem območju pa bodo zgradili tudi vodohram in črpališče. Pa še to: državni ukrepi zaradi koronavirusa bodo prizadeli tudi Celjane oziroma celjski občinski praznik. Celjani namreč že 30 let praznujejo 11. april, ko je Friderik II. takratnemu trgu podelil mestne pravice. Od tega je minilo že kar 570 let. In prav letošnji praznični dan 11. april je še zadnji dan tokratne koronavirusne zapore. Upajmo, da bo potem bolje in bo še dovolj časa za praznovanje.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

🔲

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

1. aprila 2021

Na Žarovi stanovanja za starejše Država se z današnjim dnem zapira Mestna občina Velenje je na Žarovi cesti odkupila starejšo hišo, ki jo bo porušila in na njenem mestu zgradila nov objekt s stanovanji za starejše občane Mira Zakošek

Kot smo že poročali, je Mestna občina Velenje na Žarovi cesti v Velenju odkupila star objekt. V njem bo skupaj s Stanovanjskim skladom, ki bo soinvestitor prenove (tako vsaj upajo, prijavili se bodo na razpis), uredila po trenutnih predvidevanjih med 8 in 10 manjših stanovanj (od 30

❱

Šolstvo, šport in kultura

Z novogradnjo bodo pridobili 8 do 10 stanovanj za starejše.

do 50 kvadratnih metrov), namenjenih bivanju ene ali dveh starejših oseb. Pri prenovi bodo upoštevali vse kriterije, tako da bodo stanovanja primerna tudi za invalide in slabše gibljive osebe. Imela bodo širša vrata, v objektu pa je predvideno tudi dvigalo. Stanovanja bodo z javnim razpisom oddali v neprofitni najem. Tako kot je v zadnjem obdobju že praksa, bodo tudi ta stanovanja zasnovali na osnovi javnega povabila k pripravi arhitekturnih rešitev. Ponudbo so že objavili. »Iščemo projekt, ki bo dolgoročno vzdržen – tako z vidika stroškov gradnje in uporabe kot stroškov vzdrževanja, ki bo omo-

Od 1. do 12. aprila se v Sloveniji povsem ustavlja javno življenje. Državna uprava, z njo pa tudi občinske uprave bodo skoraj v celoti prešle na delo od doma, na vladi pa pozivajo, da gospodarstvo stori enako. Ponovno uvajajo tudi nošenje mask na javnih prostorih z 2 izjemama: za izvajanje športnih aktivnostih na zelenih površinah, kjer je dovolj prostora, in v prevoznih sredstvih, kjer so osebe iz istega gospodinjstva. Vse to seveda velja tudi za naše območje, v katerem pa bo večina gospodarstva delala, zato se pojavljajo težave predvsem zaradi varstva otrok. Do zaključka redakcije kakšnih drugačnih odločitev v zvezi s tem ni bilo sprejetih (sicer pa občine za to tokrat tudi nimajo pristojnosti).

Star objekt bodo porušili in na njegovem mestu postavili sodobnega, primernega za bivanje za starejše. Stanovanja bodo z javnim razpisom oddali v neprofitni najem.

gočal kvalitetno bivanje in izvajanje aktivnosti, prilagojenih starejšim osebam, ki bo racionalen, s čim manj izgubljenimi površinami, arhitektura pa bo stanovalcem in okolju prijazna,« pravi župan Peter Dermol. Sedanji objekt je bil zgrajen leta 1920 in je v tako slabem stanju, da ga bodo porušili in zgradili novega. Trenutno je v njem šest stanovanj, od katerih so tri zasedena in tri prazna. Najemnikom bodo pred porušitvijo zagotovili primerna nadomestna stanovanja. Prvim trem ponudni-

kom idejne rešitve, ki bodo pri točkovanju dosegli najvišje število točk, bodo podelili nagrade, in sicer 3.000, 2.500 in 2.000 evrov. Na Občini želijo, da se avtorji idejne zasnove lotijo celovito, s pogledom na celotno zemljišče in ne samo na objekt, saj je poleg vseh arhitekturnih rešitev potrebno izdelati tudi rešitve zunanjih ureditev, dostopov do objekta, ureditev parkirišč, ureditev zunanjosti, namenjene druženju, ter upoštevati vse omejitve in zahteve, ki jih prinaša vsakdan 🔲 invalidov in starejših.

Izobraževanje bo potekalo na daljavo, izjeme bodo vrtci in 1. triada za otroke zaposlenih v kritični infrastrukturi ter šolanje otrok s posebnimi potrebami. Za profesionalne športnike ni nobenih novih omejitev, tudi Evropsko prvenstvo v nogometu bo lahko nemoteno potekalo naprej. Športna vadba bo v tem času dovoljena samo vrhunskim športnikom, ki so kategorizirani z na-

zivi olimpijskega, svetovnega, perspektivnega ... razreda, in športnikov v kadetskih in mladinskih državnih reprezentancah. V času zaprtja države bodo zaprte tudi kulturne ustanove. Prekinejo pa se tudi vse verske dejavnosti oz. bogoslužja s prisotnostjo ljudi. Ostaja samo verska duhovna oskrba ljudi v stiski.

Gospodarstvo in infrastruktura

Odprte so trgovine osnovne preskrbe, lekarne, bencinski servisi, finančne storitve, pošta, dostavne službe, dimnikarske storitve ter servisne delavnice za popravila in vzdrževanje motornih koles in koles. Dovoljena bodo tudi gradbena dela na nenaseljenih gradbiščih, hišah oz. stanovanjih, osebni prevzem blaga ali hrane vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, prodaja blaga na daljavo, priprava jedi in pijač za dostavo, priprava in strežba jedi ter pijač v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene oziroma varovance, ter druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja. Javni promet bo potekal po prazničnem voznem redu, začasno bodo zaprta smučišča, avtošole, ustavljeni bodo tudi tehnični pregledi. 🔲

Vpis v vrtec tokrat na daljavo Pomoč tudi pri prijavah Šoštanj – Danes, v četrtek, 1. aprila, se začenja vpis na razpise otrok novincev v Vrtec Šoštanj, vendar ne na upravi, kot je bilo sprva načrtovano, ampak po telefonu, e-pošti in klasični pošti.Navodila in vpisna dokumentacija sta staršem dostopni na spletni strani vrtca. Izpolnjeno vpisnico z dokumentacijo je treba najkasneje do 22. aprila odložiti v poštni nabiralnik pri vhodu vrtca na Kajuhova 8, Šoštanj, poslati po klasični pošti ali e-pošti. Od 1. aprila do predvidoma 12. aprila bo za nujno varstvo otrok dežurna enota Biba v Šoštanju, enoti Urška v Topolšici in Mojca v Gaberkah pa bosta zaprti. 🔲

Velenje – Mestna občina Velenje je objavila razpis za pomoč podjetništvu, ki mu letos namenja kar 100 tisoč evrov. Razpis je odprt do 19. aprila. »Naj posebej poudarim, da je mogoče pridobiti sredstva tako za naložbe kot promocijo in marketing, pa tudi podporo start-up podjetjem. Poleg tega pa sofinanciramo tudi pripravo in pomoč podjetjem pri prijavah na mednarodne razpise,« pravi župan Peter Dermol. 🔲

mkp

Kako se sliši glas opozicije v svetu Občine Šoštanj? V Listi Borisa Goličnika pravijo, da so bile njihove pobude v precejšni meri (u)slišane – Svetniška skupina treh samostojnih svetnikov pa, da je bilo njihovih zelo malo Milena Krstič – Planinc

Šoštanj – K sodelovanju smo povabili vodjo svetniške skupine in samostojne svetnike, ki v svetu Občine Šoštanj zastopajo opozicijo – Borisa Goličnika (Lista Borisa Goličnika) ter svetniško skupino, ki jo sestavljajo Bojana Žnider, Marko Dado Brvar, mag. Damjan Konovšek. Preveriti smo želeli, kako se v svetu Občine sliši njihov glas. Zanimalo nas je, katere njihove pobude so bile upoštevane, kaj so naredili za občino oziroma občane, kako gledajo na sosežig odpadkov v TEŠ, katero leto bi zagovarjali za izhod iz premogovništva in kaj bi še radi postorili do konca mandata, ki se izteče čez leto in pol.

skozi mestno jedro Šoštanja je očiščeno, pričelo se je urejanje območja Šoštanjskega jezera, sofinanciranje malega gospodarstva, uveden je brezplačni lokalni avtobusni prevoz, veseli nas tudi to, da je Občina odkupila Kajuhov dom, za kar smo se tudi mi zelo zavzemali, saj je to eden najlepših in najbolj prepoznavnih objektov v občini. Zavzeli smo se tudi za rešitev problema-

Glas LBG se sliši in je upoštevan

V Listi Borisa Goličnika (Boris Goličnik, Urška Kurnik, Boris Lambizer, Maša Stropnik) pravijo, da so bile njihove pobude v precejšni meri slišane in tudi uresničene, za kar se vodstvu Občine Šoštanj tudi zahvaljujejo. »Urejena je razsvetljava na Pustem gradu, na cesti Homec–Požgane nameščena zaščitna ograja, višja so sredstva za enkratno pomoč družinam ob rojstvu otroka, korito reke Pake

Boris Goličnik

tike odvodnjavanja meteornih vod pri Nadvežnikovih v Penku in našli skupni jezik, kmalu pa bo tudi v naši občini zaživel projekt Prvi posredovalec.« Njihove svetnice in svetniki so na sejah zelo aktivni. »Delo jemljemo resno in odgovorno, kar

je razvidno tudi iz zapisnikov sej in komisij. Zagotovo je naša lista v svetu najbolj aktivna. V dobrobit občank in občanov tako v mestu kot na podeželju podpiramo tudi večino projektov, ki so se zgodili v tem mandatu. Smo se pa tudi vedno, predvsem pa jasno in glasno izpostavili in opredelili, ko je šlo za vprašanje urejenega sobivanja z izvajanjem dejavnosti energetike v našem okolju (težave z nasipom, nadomestila, cena toplote, sosežig …).« »Glede na prvotno predstavitev in zagotavljanje pobudnikov sosežiga nenevarnih odpadkov v TEŠ, da bodo z ustreznimi tehnološkimi postopki vplivi emisij nevarnih snovi na okolje manjši kot pri kurjenju premoga, smo kljub številnim pomislekom to možnost dopuščali, čeprav smo bili zaradi tega večkrat neupravičeno napadeni in v javnosti tudi blateni. Z recenzijo poročila o vplivih na okolje, ki jo je naročila Občina, se je marsikaj pokazalo za precej drugače, kot nam je bilo predstavljeno v začetku. Prav tako z dopolnitvijo recenzije, iz katere je bilo še bolj razvidno, da bi bili stranski produkti nevarnejši za ljudi, živali in okolico kot pri kurjenju premoga, pa četudi bi ostali v nekih predpisanih mejnih vrednostih. Glede na izkaza-

na dejstva in voljo naših občank in občanov, katerih zastopniki smo, je bila naša odločitev jasna. Sosežiga v TEŠ ne podpiramo.« Izhod iz premogovništva? »Takrat, ko bo ta res pravičen. Kar pa se ne bo zgodilo, dokler ne bo rešen nadomestni vir za daljinsko ogrevanje (pa ne dražji!), ko se bo našla ustrezna rešitev za nadomestitev neodvisne proizvodnje električne energije, ko bo imel vsak zaposleni zagotovljeno dolgoročno in kvalitetno delovno mesto in ko bodo zagotovljene vse pravne osnove in vsa sredstva za ureditev razvrednotenih območij, odstranitev nepotrebne infrastrukture in ureditev spremembe namembnosti teh površin za namene stanovanjske in ostale gradnje. To se pa po našem mnenju pred letom 2040 ne more uresničiti v celoti.«

Povezani pozorno spremljajo delo koalicije

Svetniška skupina, ki jo sestavljajo Marko Dado Brvar (NSi), mag. Damjan Konovšek (LMŠ) in Bojana Žnidar (po izstopu iz SD samostojna svetnica), je za dobro občanov in občank podala veliko pobud, pravijo. Predstavili so jih na sejah in posredovali v pisni obliki. »Upoštevanih jih je bilo, žal, zelo malo. Pred vsako sejo občinskega sveta zberemo

želje, vprašanja in pobude, ki jih imajo občani. Naša svetniška skupina je aktivna tudi zunaj občinskega sveta, tudi kot posamezniki smo družbeno odgovorni in se zelo trudimo, da bi bilo uresničenih čim več pobud, ki bi omogočile varno in boljše življenje občank in občanov. Opažamo pa, da v občinskem svetu

Bojana Žnider

razpravljamo vedno eni in isti. Želeli bi si večje aktivnosti vseh. Večina svetnikov se ni še niti enkrat oglasila, kar je razvidno tudi iz zapisnikov sej. Kot del opozicije posebej pozorno spremljamo odločitve in opozarjamo, kadar te ne gredo v pravo smer.« O sosežigu odpadkov v TEŠ dvomijo od samega začetka.

»Po predstavljenih analizah, ki so pokazale, da bi slabo vplival na zdravje ljudi in okolje, mu nasprotujemo. Menimo, da bi morali biti ljudje, zdravje ljudi in okolje, postavljeni na prvo mesto. Ker je občina Šoštanj skozi vsa leta delovanja težke in okolju neprijazne industrije utrpela izjemno degradacijo okolja, menimo tudi, da je prišel čas, ko moramo začeti podpirati tehnološko, okoljsko in ekonomsko sprejemljive projekte.« Podpirajo Nacionalno strategijo za izstop iz premogovništva in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda in trajnostnega razvoja. »Zavedamo se, da bo zaradi nakupa CO2 kuponov proizvodnja električne energije iz premoga vedno dražja, zato je prestrukturiranje nujno. Najbolj pozitivne učinke za okolje in ljudi bi imel čimprejšnji pristop k prestrukturiranju, da bi se lahko za to začelo črpanje sredstev že v finančni perspektivi 2021–2027. Seveda pa moramo za zdravo bivalno okolje in čimprejšnje okrevanje naše degradirane občine skupaj z vsemi udeleženci najti najbolj ustrezno rešitev. Za prave rešitve, vpeljavo novih tehnologij in delovna mesta je pomembno širše sodelovanje.« Pravijo, da bodo še naprej aktivni in dostopni za odprt dialog ter konstruktivne rešitve in bodo z veseljem spremljali želje in potrebe občank in občanov, jih javno zastopali in zagovarjali na sejah občinskega sveta. 🔲

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

1. aprila 2021

Razglasili najboljše inovatorje in promotorje

GOSPODARSKE novice O nacionalni strategiji na izredni seji Svetniki Mestne občine Velenje bodo, kot je že bilo napovedano, osnutek Nacionalne strategije za izstop iz premogovništva in prestrukturiranje premogovnih regij (v javni razpravi je do 15. aprila) obravnavali na izredni seji. Ta bo v sredo, 7. aprila, ob 16. uri v veliki dvorani Doma kulture Velenje. Razlog za sklic izredne seje je javna obravnava osnutka. Za Savinjsko-šaleško regijo je predlagan scenarij, po katerem bi Premogovnik Velenje zaprli leta 2033, kar pa ne daje veliko upanja, da bo to pravičen prehod, ki bo zadovoljil delavce in regijo. Na izredno sejo so povabili predstavnike ministrstev za infrastrukturo in okolje ter predstavnike energetskih družb in pripravljavce strategije.

V akciji Inovator leta Skupine Premogovnik je bilo lani podanih 161 predlogov, realiziranih pa 157

Boljša gospodarska gibanja?

Milena Krstič - Planinc

Velenje, 18. marca – V Skupini Premogovnik so enajstič zapored pripravili zaključek akcije Inovator leta, ki jo že od začetka pripravljata družbi PV in HTZ, zadnja leta pa se akciji pridružuje tudi Sipotech. Razglasili so najboljše inovatorje po doseženi gospodarski koristi in izračunu enkratnih nagrad, najboljše promotorje inovacijske dejavnosti ter najboljše organizacijske enote v lanskem letu. Vodja inovacijske dejavnosti v Skupini Premogovnik Žiga Jelen je ob tej priložnosti poudaril, da so bili v Premogovniku vedno

dobri v tem, da so znali svoje inovacije spraviti od ideje do realizacije, in v tem, da je bila realizacija koristnih predlogov vedno na visoki ravni. V akciji Inovator leta je bilo lani podanih 161 koristnih predlogov, realizacija pa 98-odstotna. V akciji je sodelovalo 121 avtorjev in soavtorjev, izračunana gospodarska korist (prihranek brez upoštevanja širših pozitivnih učinkov) je znašala 1.150.000 evrov. Za izplačilo nagrad avtoricam in avtorjem ter celotni skupini promotork in promotorjev so porabili blizu 44.000 evrov (slabe 4 odstotke izračunane gospodarske koristi).

Najboljši promotor inovacijske dejavnosti, prevzel je 24 koristnih predlogov, je Franjo Mazaj, gospodarska korist realiziranih predlogov znaša 820.000 evrov. Najboljši inovator leta 2020 je bil ponovno Danilo Rednjak, ki v lanskem letu sicer ni prijavil koristnih predlogov, je pa realiziral predlog, ki ga je leto pred tem prijavil skupaj z devetimi soavtorji. Izračunana gospodarska korist znaša skoraj 570.000 evrov. Tretje leto zapored so podelili nagrade najboljšim inovatorjem po izračunu enkratnih nagrad. Najboljši, Sašo Tajnik, je ponovil uspeh iz predlanskega leta.

Poskusili bodo s poslancem Franc Rosec naj bi še danes v državni zbor poslal poslansko vprašanje, povezano s Strategijo Šoštanj – Do 15. aprila bo v Sloveniji potekala javna obravnava osnutka Nacionalne strategije za izstop iz premogovništva in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda (Strategija). Kot je znano, ta za Savinjsko-šaleško regijo predlaga najbolj ambiciozen scenarij izstopa, torej najpozneje leta 2033. To pa je za Šaleško dolino, čeprav si

v drugih dveh letnicah (2038, 2042) nista enotni, bistveno prekmalu. Odločevalce želijo prepričati na različne načine in po različnih poteh, preko direktorjev direktoratov, ministrov pa vse do predsednika vlade. Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je v odprtem pismu na obisk povabil predsednika vlade Janeza Janšo. Lahko bi ga že prej. Če

ne zaradi drugega, iz vljudnosti. Je le tukajšnji sokrajan. Predsednik vlade mu je vljudno odgovoril, da pride, ko bo vlada na obisku v Savinjsko-šaleški regiji. Župan Šoštanja Darko Menih se je nad odprtim pismom najprej zmrdoval. Kaj se pa to pravi, solirati? Ali morda misli, da se druga dva šaleška župana in sedem zgornjesavinjskih ne bi znali podpisati pod vsebino?

Pripravljajo razpise za izbiro izvajalca odprave še petih plazov Ureditev brežine pod Pustim gradom bodo začeli v kratkem – Zaradi specifike jo bodo opravili delavci, specializirani za delo na višini Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – V občini Šoštanj ponovno začenjajo z odpravljanjem plazov, kar sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za zmanjševanje posledic naravnih nesreč. Dela se bodo predvidoma izvajala letos na treh škodnih dogodkih – za odpravo posledic močnega neurja s poplavami in točo junija 2019, odpravo škode na stvareh zaradi neurja z močnim vetrom in točami julija istega leta in odpravo škode zaradi neurja s poplavami in točo konec julija lani.

Iz teh treh škodnih dogodkov bo ministrstvo sofinanciralo pet plazov, za katere na Občini Šoštanj začenjajo pripravo razpisov za izbiro izvajalcev sanacijskih del. Gre za plaz pri domačiji Ferlin v Topolšici, plaz na javni poti pri odcepu za Pusti grad, na gozdni cesti v Visočkem vrhu v Belih Vodah in plaz pod lokalno cesto pri meji z občino Šmartno ob Paki ter za plaz na javni poti Acman v Skornem pri Šoštanju. Skupna projektantska ocena vrednosti urejanja je ocenjena na približno 560.000 evrov

(brez DDV), kolikšna pa bo dejanska, bo znano, ko bodo izbrani izvajalci gradbenih del. Že lani pa je Občina Šoštanj izvedla razpis za izbiro izvajalca za ureditev brežine pod Pustim gradom pred skalnimi podori. »Sanacija je obsežna, razdelili smo jo v dve fazi, izvedli dva razpisa, izbrali dva izvajalca. V teku je pridobivanje pogodbe o sofinanciranju z ministrstva za okolje in prostor. Vrednost sanacije obeh faz bo znašala dobrih 286.000 evrov,« je povedala Marija Anžej, višja svetovalka za naložbe in projek-

Prireditev je potekala v Zeleni dvorani upravne stavbe. (foto: arhiv PV)

Prijavil je 12 koristnih predlogov, dva samostojno in deset s soavtorji. Vsi so bili uspešno realizirani, zanje pa je bila izračunana enkratna nagrada v višini 2.400 evrov. V kategoriji za najboljšo organizacijsko enoto v inovativnosti za leto 2020 je slavila Strojna priprava dela PV z 12 prevzetimi koristnimi predlogi, 12 realiziranimi ter 735.000 evri izračunane gospodarske koristi. 🔲

A ima Menih jokerja. Skupaj z vsemi župani namerava v »sistem« vključiti poslanca iz Šaleške doline. Edinega in v teh časih nadvse dragocenega Franca Rosca (SDS). Nagovoriti ga je treba, da v poslanskem vprašanju nagovori ne samo vlado, ampak vso državo. Prav danes dopoldne naj bi oblikovali poslansko vprašanje, poslanec pa ga bo popoldne posredoval v državni zbor. Vprašanje bo oblikoval direktor uprave Občine Šoštanj Drago Koren. »Poskusiti ni greh,« pravi. »Če koristilo ne bo, škoditi tudi ne more.« 🔲

mkp

Umar je zvišal napoved gospodarske rasti. Sloveniji za letos po novem napoveduje 4,6-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je v zimski napovedi pričakoval 4,3-odstotno rast. Za 2022 napoveduje 4,4-odstotno rast BDP, za 2023 pa 3,3-odstotno. »Gibanja v drugi polovici lanskega leta so pokazala, da se podjetja in potrošniki vedno bolj prilagajajo novim razmeram,« so povedali na Umarju. Seveda pa v poročilu niso mogli predvideti morebitnega novega zaprtja države.

Veselijo se uspehov Gorenja Velenje – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je skupaj s sodelavci v rednih stikih z vodstvom Gorenja. O aktualnih razmerah so govorili tudi pred dnevi. Vodstvo Gorenja jih je seznanilo z uspešnim delom tako v dosedanjih tovarnah Gorenja kot v novi tovarni televizorjev. Po vseh njihovih proizvodih je veliko povpraševanja, zato pa tudi po delavcih, ki jih tu ni uspelo dobiti dovolj, zato jih iščejo tudi drugje. Govorili pa so tudi o nekaterih skupnih projektih, med drugimi o gostinstvu. Za zdaj še ostajajo najemniki Vile Herberstein, ki je sicer v občinski lasti.

Med finalisti Plastika Skaza in Trgotur V projektu Zlata nit 2020 je sodelovalo 81 različnih podjetij, od tega 50 na natečaju za izbor najboljšega zaposlovalca, 7 podjetij na natečaju za izbor SPP – Z leti še vedno zavzeti, 9 podjetij v obeh natečajih hkrati in 15 podjetij na natečaju Zlate prakse. Zaposleni so izpolnili 6.141 anket, skupaj v 14 letih že več kot 98.000. Med velikimi podjetji se je med sedem finalistov uvrstilo tudi podjetje Plastika Skaza. Naziv najboljši zaposlovalec je tokrat prejela Atlantic Droga Kolinska. Osnovno priznanje SPP – Z leti še vedno zavzeti za leto 2020 so prejela podjetja Skaza IP, Trgotur, UNIOR in še nekatera druga.

30 let podjetja Spar Slovenija Družba Spar letos praznuje 30 let od odprtja prve trgovine Spar v Sloveniji. Spar Slovenija je lansko leto, ki ga je zaznamovala epidemija novega koronavirusa, zaključil pozitivno in skladno s poslovnimi cilji. Podjetje je ustvarilo 909 milijonov evrov bruto prometa, kar je za 8,9 odstotka več kot leto prej. Lani so razširili svojo mrežo trgovin in imeli ob koncu leta skupno 106 poslovalnic Spar in Interspar, 9 restavracij Interspar, 19 trgovin Spar partner ter spletno trgovino Spar Online. Konec 2020 je bilo v njihovem podjetju skupno zaposlenih 4877 ljudi. Spar Slovenija sodeluje s 487 slovenskimi dobavitelji, katerih izdelki predstavljajo več kot 70 odstotkov njegove ponudbe.

Philips prodal del proizvodnje Nizozemski koncern Philips pa se je odločil v celoti osredotočiti na proizvodnjo naprav za zdravstvo. Tako je proizvodnjo gospodinjskih aparatov, kot so sesalniki in kavni avtomati, za približno 3,7 milijarde evrov prodal investicijskemu skladu Hillhouse Capital s Kitajske. Sklad bo smel sesalnike in cvrtnike pod imenom Philips prodajati še nadaljnjih 15 let.

Odprava plazov pri domačiji Ferlin v Topolšici, pri odcepu za Pusti grad, na gozdni cesti v Visočkem vrhu v Belih Vodah, pri meji z občino Šmartno ob Paki ter javni poti Acman v Skornem.

Prehodno obdobje se bo zaključilo 2023

te na Občini Šoštanj. Upajo, da bodo dela, ki bodo zelo zahtevna, začeli v kratkem. Pričakujejo, da bodo še ta mesec podpisali pogodbo o sofinanciranju ministrstva. Urejanje bo specifično, drugačno od ostalih plazov. Delo bodo opravljali delavci, specializirani za delo na višini, naredili bodo žičnico za prevoz materiala, postavljati bodo morali posebne lovilne mreže, da se ob odstranjevanju skal te ne bodo odkotalile in poškodovale hiš. 🔲

DZ je soglasno sprejel pokojninsko novelo, po kateri se bo prehodno obdobje za izenačitev odmernega odstotka za moške z odmernim odstotkom za ženske končalo že 1. januarja 2023, ne pa šele dve leti pozneje. DZ zvišuje tudi najnižjo invalidsko pokojnino in zagotovljeno pokojnino. Soglasno je sprejel tudi novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, s katero bodo starši, ki bivajo z bolnim otrokom v bolnišnici, upravičeni do denarnega nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. Poleg tega bodo starši v bolnišnici od zdaj lahko z bolnim otrokom brezplačno bivali do vključno njegovega 14. leta starosti.

Bisol lani z rastjo prihodkov in dobička Preboldski Bisol, ki se ukvarja z razvojem, proizvodnjo in prodajo sončnih panelov, je lani ustvaril več kot 42 milijonov evrov prihodkov, kar je okoli 6 milijonov evrov več kot leto prej. Čisti dobiček je znašal 3 milijone evrov. V podjetju so s poslovanjem zadovoljni.

Nočni vlak med Bratislavo in Splitom Od sredine junija bo Bratislavo, Dunaj in Split povezoval nočni turistični vlak EuroNight, ki bo peljal skozi Slovenijo, so napovedali v avstrijskih železnicah. Po načrtih bo vlak v Sloveniji ustavil v Mariboru, Celju, Sevnici in Dobovi. 🔲

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 5

Številna podjetja ne bodo preživela krize Slovenjgraški župan Tilen Klugler o najavi zaprtja proizvodnje v Slovenj Gradcu – Računajo na morebitne nove delodajalce v sosednjih podjetjih, tudi v MO Velenje Jasmina Škarja

Mestna občina Slovenj Gradec se v tem času sooča z velikim izzivom ob zaprtju podjetja Adient in z velikim številom zaposlenih, ki bodo ostali brez služb in prihodkov. Župan Tilen Klugler je povedal, da je nujno poiskati rešitve, ki bodo vsaj deloma omilile trenutno situacijo vseh 430 prizadetih zaposlenih v podjetju, kjer izdelujejo sestavne dele za avtomobilske sedeže in notranjo opremo avtomobilov. Že lani so odpustili 119 zaposlenih. »Z namenom skupnega iskanja rešitev, ki bi v Slovenj Gradcu prinesle nova delovna mesta, smo se 23. marca sestali minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, predsednik GZS Boštjan Gorjup, predsednik GZS Koroška Boštjan Paradiž in predstavniki podjetja. Zdaj so na prvem mestu ljudje, da jim v tej situaciji pomagamo do novih zaposlitev. Gre za dobro usposobljen kader, ki je specializiran za svo-

GOSPODARSTVO

1. aprila 2021

jo dejavnost. Ob tem pa iščemo nove investitorje, ki bodo začeli novo proizvodnjo in dejavnost, da hale na tem območju ne bi ostale dolgoročno prazne, kar bi bila za Slovenj Gradec velika črna pika.«

Pričakujejo porast števila brezposelnih oseb

Po relativno dobri sliki trga dela na Koroškem, na katerem je stopnja registrirane brezposelnosti decembra 2020 znašala 8,2 in je bila nižja za 0,7 od slovenskega povprečja, se kot kaže zdaj obeta sprememba. Ob 25.000 delovno aktivnih prebivalcih regije se pričakuje porast števila brezposelnih oseb, kar sedaj znaša okvirno 2.500 oseb. Zaradi zaprtja podjetja Adient računajo na morebitne nove delodajalce, je na srečanju povedal tudi predsednik GZS Boštjan Gorjup, ki računa, da bodo za zaposlene hitro našli primerne rešitve v prezaposlitvi v sosednjih podjetjih, ki iščejo zaposlene. Omenil je podjetja TAB Mežica, Hisense Gorenje in BSH Nazarje. Delovna

V tem trenutku so na prvem mestu zaposleni, da jim v tej situaciji pomagajo do novih zaposlitev, hkrati pa iščejo nove investitorje. (foto: Dušan Stojanovič)

mesta je Adientovim delavcem ponudilo tudi podjetje Skaza. Župan Tilen Klugler je še povedal, da se bodo kot lokalna skupnost kljub težkim časom in epidemiji potrudili na vseh področjih poiskati možnosti za rešitev nastalih razmer. »Pozna se tudi pri dejavnostih, ki so bile zaprte v turizmu, gostinstvu itd.

Računamo, da bo država imela posluh tudi za ta podjetja in jim bo pomagala pri reševanju izpada prihodkov, ki bi ga sicer v normalnih razmerah imeli. Občina je z manjšimi subvencijami podjetnikom prišla naproti predvsem z odpisom najemnin za prostore. Upam, da epidemija ne bo pustila toliko težav, da

bi bili podjetniki prisiljeni svoje dejavnosti zapirati. Tukaj računamo tudi na severni krak hitre ceste, ki bo povezal Velenje s Slovenj Gradcem. Saj tako Koroška kot Velenje potrebujemo hitro cesto zaradi konkurenčnosti, gospodarskega razvoja, normalnega pretoka vozil …«je razmišljal slovenjgraški župan.

Nov bazenski kompleks s parkom bo ena največjih naložb v občini

Med najpomembnejše naložbe letos uvršča župan investicije iz mehanizma CTN (celostne teritorialne naložbe). »Največja v izgradnji je bazenski kompleks s parkom urbanih športov, ki naj bi bil zgrajen do začetka poletja 2022, v teku je gradnja bloka s 54 neprofitnimi stanovanji, smo v fazi izbora izvajalca za ultrafiltracijo – izboljšanja kakovosti pitne vode, izgradnje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja v občini. Ravno smo izbrali tudi izvajalca za izgradnjo kolesarskih poti v MO Slovenj Gradec (približno devet kilometrov), čakamo na odločitev ministrstva za potrditev projekta podjetniške cone v Pamečah, tako da vlaganjem v občini ni videti konca,« je povedal Tilen Klugler, ki je izpostavil še prenovo mestnih ulic, projekt, ki naj bi bil kot vsi omenjeni izveden v dveh letih. Prednostna naloga občine je tudi reševanje stanovanjskih vprašanj občanov, to rešujejo tako z novogradnjo, zasebnimi investitorji in Stanovanjskim skladom. »Glede na vse načrtovane projekte računam, da bomo imeli v treh letih tristo petdeset novih stanovanj, kar bo zadostilo evidentiranim potrebam.« 🔲

Vse bliže cilju: nič odpadkov in brezogljična družba V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje namenili za uresničitev ciljev brezogljične družbe v zadnjem obdobju več kot 2,3 milijona evrov – Letos vlaganja v sončno elektrarno, zamenjava razsvetljave in nakup energetsko učinkovitih strojev za brizganje plastike Tatjana Podgoršek

porabo vode za te namene za skoraj 10 %.

Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje kot eden od največjih proizvajalcev malih gospodinjskih aparatov v Evropi beleži zavidanja vredne poslovne in proizvodne rezultate, prav tako pa tudi v varstvu okolja. Pred leti so v podjetju na tem področju zastavili pogumne cilje, ki jih po rezultatih sodeč zavzeto uresničujejo.

V zadnjih 10 letih vseh odpadkov za 14 % manj, manj tudi CO2

Poraba energije manjša za skoraj tretjino, za več kot polovico manj toplotne energije

»Naši cilji v sistemu ravnanja z okoljem ter upravljanja z energijo gredo v smer zmanjševanja rabe naravnih virov, nastajanja odpadkov, porabe energije, dobavo električne energije iz obnovljivih virov – zelene energije, nadomestnih samooskrbnih virov,« pravijo in dodajajo, »s pomočjo vrtin – uporabe podtalnice – smo povsem zamenjali vir toplotne energije. V proizvodnem procesu smo poleg zamenjave 5 starih strojev za brizganje plastike uvedli uporabo odpadne toplote strojev. Kar precejšnje zmanjšanje porabe električne energije smo dosegli z zamenjavo sušilnega sistema. V podjetju smo izvedli že vrsto naložb, s katerimi prispevamo k ciljem brezogljične družbe. Vlaganja v zadnjem obdobju presegajo 2,3 milijona evrov.« Po njihovih navedbah so v obdobju 2016–2020 zmanjšali

Letos načrtujejo izgradnjo sončne elektrarne, zamenjavo razsvetljave ter nakup energetsko učinkovitih strojev za brizganje plastike in opreme.

porabo energije za skoraj tretjino, od tega za 21 % porabo električne, za 53 % porabo toplotne energije. Največji projekt, ki je prispeval k zmanjšani porabi energije, so bile vrtine v vrednosti 1,2 milijona evrov, njegova implementacija pa je trajala blizu deset let. S tem projektom so praktično postali samooskrbni v rabi toplotne energije za ogrevanje prostorov, hkrati pa s tem sistemom hladijo še proizvodne in pisarniške prostore. »Sistem je sestavljen iz toplotnih črpalk voda – voda, kar pomeni, da za svoje delovanje izkoriščamo energijo podtalnice. Porabo energije smo tako bistveno zni-

žali, kljub temu da smo z izgradnjo novega skladišča oktobra 2018 povečali površine za razsvetljavo in ogrevanje.«

Nižja tudi poraba vode ob večjem številu zaposlenih

O vse bliže zastavljenim ciljem dokazuje še podatek, da so od leta 2010 za skoraj tretjino znižali tudi porabo vode. S preho-

dom na nov sistem hlajenja strojev z izrabo podtalne vode so zmanjšali porabo pitne vode v tehnološke namene. Tako danes za te namene porabijo le približno tretjino porabljene vode, preostali delež pa predstavlja poraba vode za pitje, umivanje, zaposlenih, uporaba v sanitarijah ... Z večjo ozaveščenostjo zaposlenih so, ne glede na rast števila zaposlenih, zmanjšali

V obdobju 2016–2020 so zmanjšali porabo energije za skoraj tretjino, od tega za 21 % porabo električne, za 53 % pa toplotne energije. Največji projekt, ki je prispeval k zmanjšani porabi energije, so bile vrtine v vrednosti 1,2 milijona evrov.

Čeprav so v zadnjih dveh letih močno povečali obseg proizvodnje in število zaposlenih, so od leta 2010 »pridelali« za 14 % manj vseh odpadkov. Predlani je bilo v njihovi strukturi še vedno največ odpadne embalaže (76 %), sledijo odpadni granulati (14 %). Od vseh lani ustvarjenih odpadkov so jih 96 % oddali v predelavo. Od leta 2010 do 2019 so vsako leto z rabo zelene energije zmanjšali emisije CO2 v povprečju za 60, lani pa za 100 %, »s čimer smo dosegli svoj cilj na poti do brezogljične družbe.«

Ukrepi vplivajo na znižanje stroškov

Na vprašanje, kako lahko potrošniki prepoznajo prednost prej omenjenih ukrepov pred konkurenco, v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje odgovarjajo: »Večina doslej izvedenih ukrepov ima poleg pozitivnega vpliva na okolje tudi vpliv na znižanje stroškov, na ekološko zavedanje zaposlenih in vseh, ki ustvarjajo takšno zavest. Seveda pa smo z določenimi aktivnostmi prepoznani tudi pri naših kupcih. V zadnjih letih smo začeli akcijo zmanjšanja navodil za uporabo in pri določenih aparatih prešli na digitalna navodila. Lotili smo se tudi embalažnih materialov.

Te smo zmanjšali ali jih zamenjali z okolju bolj prijaznimi. To so začetki, v nadaljevanju bomo dodali še druge ukrepe.«

Letos vlaganj za blizu 1,5 milijona evrov

Letos načrtujejo kar nekaj naložb, ki bodo še dodatno prispevale k zmanjševanju emisij CO2 in k brezogljični družbi. Vlaganja v izgradnjo sončne elektrarne, zamenjavo razsvetljave, nakup energetsko učinkovitih strojev za brizganje plastike in opreme ocenjujejo na blizu 1,5 milijona evrov. V prihodnje jih čaka še vrsto ukrepov za zmanjšanje vplivov na okolje pri materialih, transportu in samih proizvodih. V tem trenutku namenjajo pozornost definiranju strategije prehoda iz linearnega v krožno gospodarstvo, za katero v prihodnosti načrtujejo vrsto ukrepov v razvoju, nabavi, proizvodnji. »Da bomo lahko sledili ciljem krožnega gospodarstva v smeri 'nič odpadkov in brezogljične družbe', bomo še več skrbi namenili izbiri materialov že v sami fazi definiranja koncepta proizvoda in si s tem zadostili zahtevam okoljske zakonodaje, povezane s ponovno uporabo. V ognju je še nekaj drugih žezel. Seveda pa nas do tam čaka veliko prizadevanj na vseh ravneh poslovanja družbe,« poudarjajo v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje. 🔲

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 6

PREGLED TEDNA

Sreda, 24. marca LMŠ, SD, Levica in SAB so vložile interpelacijo zoper ministra za kulturo Vaska Simonitija. Očitajo mu slabšanje stanja v kulturi. Kritični so do Simonitijevega neukrepanja v epidemiji in odnosa do medijev. Ministrstvi za okolje in gospodarstvo sta umaknili sporni člen novele zakona o vodah, ki bi omogočil gradnjo objektov in naprav, ki uporabljajo nevarne snovi, na vodovarstvenem območju.

Gantar. Izvršni odbor DeSUSa pa se je seznanil tudi s tem, da je ministru za kmetijstvo Jožetu Podgoršku v skladu s statutom stranke prenehalo članstvo. Virginija je postala prva zvezna država na jugu ZDA, ki je odpravila smrtno kazen, ter 23. zvezna država ZDA s takim ukrepom. V Revozu so zaradi pomanjkanja elektronskih delov oz. čipov, ki jih vgrajujejo v avtomobilske modele, za nekaj dni zaustavili proizvodnjo. Predsednik Združenja hote-

Našim nogometašem je končno uspelo premagati Hrvate.

EU je zaostrila merila za odobritev izvoza cepiv proti covidu. Poleg spoštovanja pogodb bo za izvoz upoštevala tudi spoštovanje načel vzajemnosti in sorazmernosti ter zagotavljanje varne oskrbe s cepivi v EU. Vlada je posodobila nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19. Med drugim so višje na prioritetni lestvici starejši od 60 let. Vlada je tudi odločila, da bo poslej nočna omejitev gibanja trajala od 22. do 5. ure. Slovenija podpira ambiciozno vizijo zveze Nato do leta 2030, je poudaril zunanji minister Anže Logar. V povezavi z delom računskega sodišča pri reviziji poslov z zaščitno opremo je stekel predkazenski postopek. Slovenska nogometna reprezentanca je na najlepši možni način, z zmago z 1 : 0 proti Hrvaški, začela kvalifikacije za svetovno prvenstvo v nogometu leta 2022. Direktor ameriškega proizvajalca električnih vozil Tesla Elon Musk je sporočil, da so ob nakupu avtomobilov začeli sprejemati plačila v kriptovaluti bitcoin.

lirjev Slovenije pri Turistično gostinski zbornici Slovenije in direktor hotela Slon Gregor Jamnik je za STA ocenil, da je stanje v hotelirstvu katastrofalno.

Četrtek, 25. marca

Trije poslanci SMC, dosedanja vodja Janja Sluga, predsednik DZ Igor Zorčič in poslanec Branislav Rajić so izstopili iz poslanske skupine SMC. Skupaj s poslancem Jurijem Lepom, ki je izstopil iz poslanske skupine DeSUS, bodo oblikovali novo poslansko skupino. Vodila jo bo Sluga. Obalno-kraška, goriška in koroška regija so se glede na epidemiološko stanje ponovno obarvale rdeče. V teh je gibanje omejeno na regijo. Desna konservativna stranka Likud premierja Benjamina Netanjahuja je zmagovalka parlamentarnih volitev v Izraelu. Zmago mu je zagotovila predvsem uspešna precepljenost prebivalstva.

Minister za kulturo Vasko Simoniti je uspešno prestal interpelacijo, ki so jo vložile opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB.

Vasko Simoniti je kljub številnim kritikam uspešno prestal interpelacijo.

Premier Janez Janša se je pogovarjal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Največ pozornosti sta namenila krepitvi odpornosti EU v pandemični krizi in v prihodnje. Sedem voditeljev držav EU, med njimi premier Janez Janša, je izrazilo zaskrbljenost, ker EU pri zasledovanju podnebnih ciljev pušča malo prostora za oblikovanje državnih politik. Iz DeSUSa pa je izstopil nekdanji podpredsednik stranke in nekdanji minister za zdravje Tomaž

Petek, 26. marca Razpravo o Sloveniji v okviru skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije je zaznamoval spor premierja Janeza Janše z vodjo skupine Sophie in ‚t Veld glede predvajanja videa o napadih na novinarje v Sloveniji. Ker vodja skupine ni dovolila predvajanja videa, je premier prekinil povezavo in ji očital cenzuro.

Kar trije poslanci SMC Igor Zorčič, Janja Sluga, Branislav Rajić, so zapustili stranko.

Sobota, 27. marca V Levici so začeli zbirati podpise za referendum o noveli zakona o izvrševanju proračuna, ker ocenjujejo, da želi vlada z njo izigrati tako podpisnike pod prvo referendumsko zahtevo kot tudi ustavno sodišče, ki še ni sporočilo odločitve glede referenduma o zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v vojski. V številnih mestih po vsej državi so potekale tradicionalne

Po Sloveniji so potekale čistilne akcije.

spomladanske čistilne akcije. V najbolj krvavem dnevu doslej so varnostne sile v Mjanmaru streljale na protestnike proti vojaški hunti, ki je v začetku februarja izvedla vojaški udar, in tokrat ubile okoli 100 ljudi. V Franciji, Nemčiji, Italiji in še nekaterih drugih državah veljajo strožji ukrepi za zajezitev novega koronavirusa. Britanska vlada pa za september načrtuje že cepljenje s tretjim odmerkom cepiva proti covidu-19. Zvečer so ponovno ugasnile luči v okviru pobude Ura za Zemljo. Letos je pobuda potekala pod sloganom Premakni se za planet.

rok za zapiranje, ki ga vidijo med letoma 2036 in 2038. Verjetno do zelo verjetno je, da se je novi koronavirus na človeka prenesel z netopirja prek druge živali gostiteljice, so ugotovili mednarodni strokovnjaki pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Možnosti, da bi virus ušel iz laboratorija, niso povsem izključili.

Sueški prekop je spet prevozen.

Plovba skozi Sueški prekop je spet mogoča, saj je upravitelju prekopa uspelo splaviti nasedlo kontejnersko ladjo Ever Given.

Torek, 30. marca

Koalicijskim poslancem ni uspelo razrešiti predsednika DZ Igorja Zorčiča. Na glasovanju je Vlada je sledila predlogu stro- predlog SDS, NSi in SMC podkovne skupine in sprejela stroge prlo 45 poslancev, za razrešitev omejitvene ukrepe, s katerimi želi bi jih potrebovali 46. Proti ni zajeziti nadaljnje širjenje koro- bil nihče. Dve glasovnici sta bili navirusa, in ki bodo veljali od 1. neveljavni. do vključno 11. aprila. Kristjani Ustanovljena je nova poslanska so obeležili cvetno nedeljo, s ka- skupina nepovezanih poslancev. tero začenjajo neposredne pri- Poslanci Janja Sluga, Igor Zorčič prave na veliko noč, ki bo čez in Branislav Rajić, ki so minuli teden dni. Na cvetno nedeljo se teden izstopili iz SMC, ter Jurij kristjani spominjajo Jezusovega Lep, ki je izstopil iz DeSUS, so prihoda v Jeruzalem, kjer so ga se prvič sestali in Janjo Sluga izpo zapisih iz Svetega pisma ljudje volili za vodjo poslanske skupine. pozdravljali s palmovimi vejami. DZ je potrdil novelo zakona o

Nedelja, 28. marca

Nika Križnar je osvojila veliki kristalni globus.

S premikom urinih kazalcev z 2. na 3. uro smo prešli na poletni čas. Slovenska smučarska skakalka Nika Križnar je postala zmagovalka skupnega seštevka svetovnega pokala. V Planici se je zaključil finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Tokrat žal brez gledalcev.

Ponedeljek, 29. marca Koalicijske poslanske skupine so v postopek DZ z 38 podpisi vložile predlog za razrešitev predsednika DZ Igorja Zorčiča. Predlagajo, da DZ o tem odloča na izredni seji v torek. Za razrešitev predsednika DZ je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov. Za Zorčičevega naslednika na tem mestu se omenja vodjo poslancev NSi Jožefa Horvata. Z današnjim dnem je prepovedano potovati v države, ki so na rdečem seznamu, to so med drugim sosednje države in države Zahodnega Balkana. Strateški svet za energetski prehod je danes obravnaval predlog nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij. Odločevalce je pozval, naj sprejmejo primeren

vodah. Ker ocenjuje, da novela ogroža kakovost voda, je gibanje Zdrava družba že začelo aktivnosti za razpis zakonodajnega referenduma. Voditelji 23 držav, med njimi Nemčije, Francije in Velike Britanije, ter Svetovne zdravstvene organizacije so podprli idejo o oblikovanju nove mednarodne pogodbe, ki bi prispevala h globalnemu boju proti prihodnjim zdravstvenim krizam, kakršna je sedanja pandemija Covida-19. Avstrija se z Rusijo pogaja o nakupu milijona odmerkov ruskega cepiva Sputnik V.

1. aprila 2021

Žabja perspektiva

Homogenost Spomnim se, ko sem med faksom potovala v Pariz. Na metroju me je presenetilo število temnopoltih. To je bil zame opomnik neraznolikosti v Ljubljani in Sloveniji. Ko sem pred tremi leti večkrat potovala v ZDA, me je na enem od potovanj na ulici ustavila aktivistka in mi predala letak s statistiko o neenakosti med rasami in težavah, s katerimi se v tamkajšnji družbi soočajo temnopolti. Ne vem, kako, a do takrat mi je uspelo živeti v prepričanju, da v ZDA, deželi raznolikosti, svobode in priložnosti, ljudje živijo v sožitju. Daleč od tega. Gibanje Black Lives Matter je osvetlilo zgodovinski boj temnopoltih, ki se zdi brez konca. Gibanje MeToo je osvetlilo težavno razmerje moči med spoloma. Danes je družba tam tudi zaradi nekdanjega predsednika razklana, kot še nikoli. Razlike obstajajo v posameznikovem etničnem poreklu in po spolu. Družba je bolj napredna v Tjaša Zajc raziskovanju in zavedanju o svoji spolni identiteti. Na drugi strani to raznolikost spremlja diskriminacija. Ljudje se bojijo, da bi delodajalec izvedel, da niso heteroseksualni ali da niso v monogamni zvezi. Ameriška družba je izjemno raznolika, je pa tudi prepredena z neenakostmi. Že dolgo je recimo znano, da imajo temnopolti slabše izide zdravljenja. Rasa je determinanta. Za tem se skriva več razlogov, med drugim implicitna pristranskost v zdravstveni obravnavi. V eri, ki jo zaznamujejo digitalizacija, podatki in kvantifikacija, se odstirajo razsežnosti sistemskega rasizma, kar je še kako pomembno pri snovanju tehnoloških rešitev. Če niso osnovane na dovolj dobrih in raznolikih podatkih, imajo lahko rešitve, ki jih usmerja umetna inteligenca, nepopravljive posledice. Zaradi koronavirusa se je pokazalo, da nekateri merilci saturacije kisika v krvi na temnopoltih niso enako zanesljivi kot pri uporabi na svetlopolti populaciji, nezanesljive meritve pa vodijo v napačne odločitve pri zdravljenju. Vse bolj postaja jasno, da je pri kliničnih testiranjih za zagotavljanje široke uporabnosti tehnoloških rešitev nujna raznolikost vzorca udeležencev. Novinar ameriške publikacije s področja zdravstvene tehnologije STAT News Casey Ross je nedavno objavil rezultate večmesečne preiskave, v kateri je preučil 161 rešitev za pomoč pri odločanju s pomočjo umetne inteligence, ki jih je v zadnjih ozkih letih odobrila Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA). Vloge za odobritev manj kot desetih od 161 rešitev so vsebovale podatke o rasi udeležencev. Tudi vzorci so bili po številu zelo različni: od podatkov na vzorcu stotih bolnikov do 15.000 bolnikov. Informacije o procesu regulacije novih tehnologij so izjemnega pomena za zaupanje v nove inovacije. Seveda si želimo, da bi zdravniki vedeli vse, ko zbolimo. Kljub temu nekako sprejemamo, da obstajajo različna mnenja med zdravniki, da se lahko drugo mnenje pri specialističnem pregledu izjemno razlikuje od prvega, da zdravniki delajo tudi napake. Od naprav in umetne inteligence pričakujemo 100-odstotno zanesljivost in nezmotljivost. Zgolj to, da so boljše od trenutnih zmogljivosti človeka, ni dovolj. Za dogodek Glas za enakost v zdravstvu me je avstralska odvetnica, specializirana za pravo digitalnega zdravja, vprašala, kako je v medijsko industrijo in študij novinarstva vpleteno zavedanje in utrjevanje etičnih načel, uravnoteženosti, znanosti in dokazov za profesionalni diskurz? Ker ne delam več kot novinarka, o tem že dolgo nisem razmišljala. A v luči vsega zapisanega sem se opomnila na osnovna načela novinarstva: biti psi čuvaji, poročati o delu centrov moči, informirati ljudi, da lahko sprejemajo premišljene in na dejstvih osnovane odločitve. Živimo v času, ko konzumiramo ogromno vsebin z agendo. Prav to so objave na družabnih omrežjih, na katerih ljudje pojasnjujejo, kakšne rešitve ponuja njihovo podjetje in zakaj so te rešitve odlične. V času, ko je v poplavi objav, spletnih tečajev, webinarjev in Netflixa vse manj časa in volje za podporo neodvisnih medijev, so njihove objave vse bolj pomembne. Konkretno v zdravstvu in umetni inteligenci so poročila, kot je omenjeno novinarja Rossa, še kako nujna, da ozavestimo vprašanje pristranskosti v znanosti in ga lahko naslovimo s pomočjo regulacije in spodbud. Pri nas imamo javno zdravstvo, v ZDA so bolniki potrošniki. Kako naj temnopolti sprejemajo informirane odločitve, če zanje nimajo orodij, ker so ta osnovana na za njih nerelevantnih podatkih? 🔲

Na protestih v Mjanmaru ubitih že več kot 500 ljudi.

V nasilnem zatrtju protestov, ki so zajeli Mjanmar po vojaškem udaru pred dvema mesecema, je bilo po podatkih lokalnih opazovalcev ubitih že več kot 500 ljudi.

Mlečna kraljica je Ajda Podlesnik Petrovče – V Mlekarni Celeia so izbrali novo Mlečno kraljico Zelene doline Slovenije. Laskavi naziv za leto 2021 je osvojila 21-letna Ajda Podlesnik, ki prihaja z družinske kmetije v vasici Svibno pri Radečah. Kot je poudarila ob prevzemu krone, živimo v časih, ko se bolj kot kdaj koli prej zavedamo pomena lokalno pridelane hrane in prav v tem vidi eno od ključnih sporočil svojega poslanstva. Na letošnji poziv za 14. Mlečno kraljico je sicer prispelo kar 51 prijav, med katerimi je komisija v izbirnem postopku ponovno izbrala edinstveno ambasadorko na slovenskih kmetijah pridelane hrane in 🔲 uravnoteženega načina prehranjevanja.

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 7

V SREDIŠČU

1. aprila 2021

Covid ni vplival na upokojevanje in uveljavljanje drugih pravic Podobno kot zadnja leta lani več ljudi uveljavilo pravico do starostne pokojnine, več do izplačila dela 40 % pokojnine, več delnih upokojitev – Tudi letos nekaj novosti Tatjana Podgoršek

Minulo leto je bilo zaradi epidemije Covida-19 posebno leto. Se je to odrazilo tudi pri upokojevanju? So bile težnje za predčasno upokojevanje večje? »Res je bilo posebno leto, a se to v upokojevanju ni odražalo v takšni meri, kot bi morda kdo pričakoval. Število novih zahtevkov za priznanje pokojnin in za druge pravice namreč ni bistveno odstopalo od ostalih let. Epidemija pa je drugače vplivala na uživalce pokojnine. Žal jih je lani preminilo več kot pretekla leta. Šaleška dolina, pravzaprav celotna regija Saša, pri tem ni izstopala od slovenskega povprečja. Se je pa novim razmeram v večji meri moral prilagoditi zavod z drugačnim načinom dela, pretežno od doma,« je povedala vodja velenjske izpostave Območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Ravne na Koroškem Tadeja Dremel in nadaljevala: »Na drugačen način je bilo treba omogočiti poslovanje s strankami, omejiti fizične stike. Tudi delo invalidske komisije poteka drugače. Senati ocenjujejo in podajajo izvedenska mnenja na osnovi medicinske dokumentacije brez osebnih pregledov.«

Več uveljavljanja pravic do …

Po besedah sogovornice je lani – podobno kot zadnja leta – več ljudi uveljavilo pravico do starostne pokojnine kot do invalidske, vdovske ali družinske. Prav tako se je povečalo število oseb, ki so po izpolnitvi pogojev za

starostno pokojnino še ostale v zavarovanju in uveljavile pravico do izplačila dela 40 % pokojnine, če delajo polni delovni čas. Več ljudi je uveljavljalo delno pokojnino. Med posamezniki so bili upokojenci, ki so se upokojili in nato čez čas znova zaposlili oziroma so se drugače pokojninsko zavarovali.

Statistični podatki za lani v primerjavi z letom 2019 v Šaleški dolini

Po podatkih Zpiza se je število starostnih upokojencev v občinah Velenje in Šmartno ob Paki

UŽIVALCI POKOJNIN PO OBČINAH, 12/2020 (vir: ZPIZ) OBČINA

STAROSTNA IN DELNA POKOJNINA Število

Povprečna starost

Povprečni znesek bruto pokojnine

Število

Povprečna starost

Povprečni znesek bruto pokojnine

Število

Povprečna starost

71,9

651,53

109

69,6

586,43

77,8

489,70

823

72,3

Ljubno

502

70,5

665,75

71,1

567,65

74,2

442,11

661

71,0

Luče

280

71,1

609,84

66,2

530,20

72,0

432,30

392

70,7

Mislinja

823

69,2

801,06

211

70,7

584,25

195

69,7

499,50

1.229

69,5

Mozirje

861

71,3

742,88

144

69,4

610,79

116

73,1

577,67

1.121

71,3

Nazarje

468

71,0

683,70

105

69,5

575,07

70,6

503,84

635

70,7

Rečica ob Savinji

481

71,2

675,66

68,0

551,64

64,6

432,50

610

70,1

Solčava

119

71,3

650,20

70,4

520,73

75,1

424,51

156

71,8

Šmartno ob Paki

679

69,0

763,87

119

70,4

637,11

71,5

550,57

880

69,4

Šoštanj

1.609

70,1

799,34

381

71,1

589,58

309

73,9

645,84

2.299

70,8

Velenje

6.534

69,3

887,16

1.181

69,4

640,61

1.059

70,8

729,16

8.774

69,5

408.777

71,9

778,97

63.853

69,1

597,17

57.880

70,6

549,09

530.510

71,4

SLOVENIJA

UŽIVALCI POKOJNIN PO OBČINAH, 12/2019 (vir: ZPIZ) OBČINA

STAROSTNA IN DELNA POKOJNINA Povprečna starost

Povprečni znesek bruto pokojnine

INVALIDSKA POKOJNINA Število

DRUŽINSKA IN VDOVSKA POKOJNINA

Povprečna starost

Povprečni znesek bruto pokojnine

Število

Povprečna starost

Povprečni znesek bruto pokojnine

SKUPAJ Število

Povprečna starost

Gornji Grad

515

71,0

598,24

67,1

543,10

106

71,9

423,11

717

70,6

Ljubno

486

70,4

621,44

70,9

541,44

72,4

416,39

669

70,8

Luče

270

71,1

553,56

65,4

490,04

69,7

416,36

393

70,1

Mislinja

836

68,7

752,73

232

70,8

549,38

208

69,2

471,37

1.276

69,1

Mozirje

849

71,4

694,10

144

68,7

573,72

127

69,6

513,67

1.120

70,9

Nazarje

484

70,7

639,04

111

68,9

561,25

68,1

485,44

670

70,1

Rečica ob Savinji

460

71,1

638,19

68,7

519,27

68,1

411,59

605

70,4

Solčava

107

71,1

579,68

68,1

477,91

68,1

385,06

149

70,3

749

69,4

720,85

150

69,3

595,99

119

74,9

530,40

1.018

70,0

Šoštanj

1.525

69,5

758,11

384

70,2

558,50

317

71,9

575,22

2.226

70,0

Velenje

6.616

68,9

851,19

1.296

69,0

612,75

1.131

69,9

682,89

9.043

69,0

404.565

71,7

740,17

65.882

68,9

569,42

60.522

70,7

518,97

530.969

71,2

SLOVENIJA

nem mesecu 1609, konec leta 2019 pa 1525. Poleg starostnih predstavljajo v Šaleški dolini drugo največjo skupino invalidsko upokojeni. Občini Velenje in Šmartno ob Paki sta beležili decembra lani manjše število teh kot decembra 2019. »V Velenju jih je bilo v omenjenem obdobju 1181 ali za

Med epidemijo se je njihovo delovanje preselilo na splet Člani Lions kluba Velenje na različnih dogodkih in aktivnostih zbirajo dobrodelna sredstva in pomagajo pomoči potrebnim. Vloga kluba je tudi med epidemijo zelo pomembna, saj je pomoči potrebnih vse več. »Žal pa je situacija v času Covida-19 tudi izredno zapletena, kar se tiče našega delovanja. Kljub vsemu se s člani redno sestajamo preko Zoom aplikacije, se seznanjamo z aktivnostmi, ki jih izvajamo sami ali z ostalimi klubi po Sloveniji, načrtujemo nove akcije v okviru omejitev,« pove predsednik Robert Bosilj. Po njegovih besedah so v teh časih solidarnost, sodelovanje in pomoč sočloveku še kako dobrodošle in potrebne vrline. »Še vedno redno, brez prekinitev izvajamo zbiranje hrane v akciji Viški hrane, izvedli smo akcijo zbiranja in doniranja računalnikov dijakom Šole za storitvene dejavnosti ŠCV Velenje, sodelovali v vseslovenski akciji skupaj z Lidlom pri donaciji hrane Bolnišnici Topolšica ter

Število

SKUPAJ

615

Šmartno ob Paki

lani v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo. Konec leta 2020 je bilo v velenjski občini 6534 starostnih upokojencev ali 82 manj kot konec leta 2019, v občini Šmartno ob Paki je bilo konec preteklega leta 679 starostnih upokojencev, kar je 70 manj kot leto prej, v občini Šoštanj pa je bilo teh 84 več kot decembra 2019. Lani jih je bilo v omenje-

Povprečni znesek bruto pokojnine

DRUŽINSKA IN VDOVSKA POKOJNINA

Gornji Grad

Število

Tadeja Dremel

Povprečna starost

INVALIDSKA POKOJNINA

115 manj, v Šmartnem ob Paki lani 119, v enakem obdobju 2019 150 (31 manj kot v letu 2019), Občina Šoštanj pa beleži skoraj enako število invalidsko upokojenih: decembra 2019 jih je bilo 384, decembra lani le trije manj (381).« V vseh treh občin Šaleške doline je bilo decembra 2020 10.503 uživalcev pokojnin, decembra 2019 pa 10.720. Število starostno in invalidsko upokojenih se je lani zmanjšalo za 217 prejemnikov ali za dobra 2 %.

Kaj prinaša v upokojevanju letošnje leto?

»Lanske spremembe so bile uživalcem pokojnin predvsem v korist, tudi letošnje so takšne. 1. januarja letos je stopil v veljavo

ZPIZ-2H, ki prinaša ugodnejšo odmero in vrednotenje pokojninske dobe tistim, ki so si to dobo dokupili pred 1. januarjem 2013 in so imeli pri odmeri pokojnine zaradi dokupa odbitke ali so bili predčasno upokojeni (študij, JLA). Tem osebam se bo od letošnjega 1. januarja dalje pokojnina ponovno preračunala, dokupljena doba pa se bo upoštevala kot delovna doba oziroma pokojninska doba brez dokupa. Upokojencem ni treba vlagati zahtevkov, ker bomo zadeve rešili po uradni dolžnosti in izplačali višje prejemke od omenjenega dne dalje. Prav tako se bo vsem, ki se bodo upokojili še v prihodnje, dokupljena doba pred 1. januarjem 2013 upoštevala za pogoj in odmero kot pokojninska doba brez dokupa. ZPIZ-2H pa pri-

naša ugodnost še za kmete, ki so v obdobju od 1. januarja 1984 do 31. marca 1992 po takratnih predpisih plačevali prispevke kot drugi kmetje od najmanj četrtega razreda ali višje. Te osebe pa morajo same vložiti zahtevek za novo odmero pokojnine na osnovi 401.a. čl. ZPIZ-2.« Kot je še dejala Tadeja Dremel, so od letošnjega prvega januarja pokojnine usklajene za 2,5 %, prav tako je bil januarja ponovno izplačan solidarnostni dodatek za upokojence po PKP7, izplačan bo tudi solidarnostni dodatek za delovne invalide s pravico do skrajšanega delovnega časa, ki so bili na čakanju kadarkoli v obdobju od 18. oktobra 2020 do 31. marca 2021. Tudi ti morajo za to sami vložiti zahtevek.

Dobrodelne akcije so tudi med epidemijo naše primarno poslanstvo.

donaciji higienskih pripomočkov za Dom starejših v Velenju in Centru starejših Zimzelen v Topolšici.« Najpomembneje je, da kljub epidemiji in težkim razmeram delovanje kluba ni obstalo. »Naši člani se odzivajo na akcije v okviru svojih zmožnosti. Večinoma so odzivni. V prvem valu smo bili hvaležni tudi zahvale zdravnikov Bolnišnice Topolši-

ca, ki so bili bolj ganjeni zaradi pozornosti in dobrodelne note kot same donirane hrane. Tudi od Šole za storitvene dejavnosti Velenje smo dobili toplo zahvalo ravnateljice Helene Zupanc za donirane računalnike. Radi pomagamo, če lahko. To je naše primarno poslanstvo,« še pove predsednik Lions kluba Velenje 🔲 jš Robert Bosilj.

Mestni odbor Velenje in svetnica v MO Velenje Veronika Juvan

🔲

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 8

DRUŠTVA

1. aprila 2021

Letošnji program bodo posvetili jubileju Zaradi omejitev druženja več kot polovica krožkov UNI 3 ne deluje, upadlo je tudi število članov, a verjamejo, da se bodo po epidemiji vrnili Tina Felicijan

Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje so se že dodobra prilagodili novi realnosti, ki zahteva komunikacijo in izvedbo aktivnosti na daljavo. Mesečne seje upravnega odbora potekajo na spletnih konferencah, marca pa so uspešno izvedli tudi zbor članov s korespondenčnim glasovanjem in tako sprejeli program dela za leto 2021, ki ga bodo v večji meri prav tako izvedli s pomočjo spletnih orodij.

Izvajajo 19 krožkov

»Za lansko leto zastavljene cilje in naloge smo izvedli po najboljših močeh in se maksimalno prilagajali omejitvam zaradi epidemije,« poroča predsednica Zdenka Uršnik, zadovoljna, da

❱

so v minulem študijskem letu, ki je bilo prekinjeno in zato podaljšano do jeseni, izvedli 1595 izobraževalnih ur in tako realizirali 95 odstotkov študijskega programa, ki je potekal v 47 krožkih. Vodilo jih je 36 mentorjev in 39 animatorjev ter obiskovalo 546 slušateljev. Letos se UNI 3 Velenje sooča s še večjimi izzivi kot minulo leto, saj so morali izvajanje izobraževalnega programa v živo prekiniti že v prvem mesecu novega študijskega leta. »V tekočem študijskem letu beležimo velik upad števila članov in študentov, ker ni pogojev za izvajanje klasične oblike izobraževanja v učilnicah ali telovadnicah. Članov je 280, študentov pa 250. Od 55 razpisanih krožkov jih z uporabo spletnih orodij na daljavo deluje 14,

Lani je bilo med 434 člani 43 starejših od 80 let, »kar dokazuje, da imamo zveste člane, ki se v tretjem življenjskem obdobju redno izobražujejo,« pravi predsednica, ponosna predvsem na 5 častnih članov z več kot 20-letnim aktivnim staležem. Letos se jim bosta pridružila še dva.

vsaj po telefonu. Sicer v aplikaciji ZOOM vsaj dvakrat mesečno potekajo vodeni e-klepeti ob kavi, na splet pa so preselili tudi tradicionalna enkratmesečna sredina družabna srečanja.

Praznovali bodo 35-letnico

še 5 pa v naravi. Če nam bo ob morebitni sprostitvi ukrepov do konca septembra uspelo izvesti vsaj 30 krožkov, bomo zelo zadovoljni.« Čeprav se vezilje, klekljarice in likovnice ne srečujejo na krožkih, pa redno razstavljajo in tako v širši javnosti zastopajo UNI 3. Trenutno je aktualna razstava likovnic pod vodstvom mentorice Danice Arzenšek z naslovom Retrospektiva, ki bo v vili Bianca na ogled do 22. aprila. Tisti, ki se še niso spoprijeli z izobraževanjem in druženjem po spletu ali pa za to nimajo pogojev, so v tem času prikrajšani za socialne stike, ki marsikoga motivirajo za razne aktivnosti v tretjem življenjskem obdobju. Da ne bi ostali povsem brez družbe, so prostovoljci z njimi v stiku

1. oktobra bo minilo 35 let od ustanovitve Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje. Obletnici delovanja tega andragoškega društva, ki upokojencem in tudi mlajšim generacijam nudi raznolik izobraževalni, ustvarjalni in družabni program, bodo posvetili vse letošnje aktivnosti in jih obarvali jubilejno. »Predstavili se bomo s številnimi razstavami, ki jih že postavljamo na različnih lokacijah, junija načrtujemo glasbeno-literarno prireditev z imenovanjem novih častnih članov, posneli pa bomo tudi video, v katerem se bomo ozrli na minula leta,« še napoveduje Zdenka Uršnik. 🔲

Rekli so ❱ Anketa med nevladnimi organizacijami o psihosocialnem stanju in potrebah ciljnih ranljivih skupin je pokazala upad odzivnosti in interesa po sodelovanju, predvsem zaradi strahu pred boleznijo in pomanjkanja znanja s področja informacijskih tehnologij. Zato nudi Slovenska mreža univerz za tretje življenjsko obdobje mesečna spletna srečanja na temo obvladovanja razmer. 8. aprila se bodo člani pogovarjali, kako spremenjene razmere vplivajo na njihova življenja in delovanje, kako jih razumeti in sprejeti ter psihološko obvladati epidemijo in delovati ustvarjalno.

Zdenka Uršnik: »Sodelujemo s številnimi društvi, prilagajamo se danim razmeram in optimistično z veliko dozo realnosti zremo v prihodnost. To obdobje je lahko tudi velika priložnost za osebnostno rast, učenje in prevrednotenje vrednot.«

Medobčinsko društvo invalidov išče nove funkcionarje Pred volitvami novega predsedstva MDI ŠD Velenje smo preverili, kako deluje društvo v aktualnih razmerah in kaj načrtujejo za prihodnost Tina Felicijan

Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline Velenje deluje že dobrih 50 let, njegove korenine pa segajo v športno društvo tedanjega Rudnika lignita Velenje, v okviru katerega je delovala tudi sekcija invalidov. Tako je MDI ŠD Velenje prevzelo tradicijo nosilca športnih dejavnosti za invalide, razvilo pa tudi druge dejavnosti. Danes združuje okrog 1750 članov s statusom delovnega invalida iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. »Invalidnost je lahko prirojena ali pridobljena, pomembno pa je, da kadarkoli nastopi, invalid ne ostane sam in ima možnost za polnopravno uveljavljenje svojih pravic in dolžnosti,« je poudaril temeljno nalogo društva predsednik Srečko Ramšak, in pojasnil, da članom nudi vse informacije v zvezi s statusom, spremlja in interpretira zakonodajo ter odločevalcem predlaga ukrepe za lajšanje življenja delovnih invalidov. »Trudimo se, da bi s svojim delom lahko ustvarili bolj humane odnose v družbi, v kateri imajo enake možnosti tako zdravi kot invalidni ljudje. Ne zahtevamo več kot enakopravnost. Če se razmere za bivanje izboljšujejo vsem, naj se enakomerno tudi invalidom – to je naš moto.«

Manj invalidnosti ali manj statusov?

V lokalnem okolju, katerega gospodarstvo sloni na proizvodnih

druženju. Slednje so lani, ko večine družabnih aktivnosti niso mogli izvesti, najbolj pogrešali. Zato so s člani v stiku na daljavo. Veliko jim pomeni tudi možnost ugodnega letovanja v počitniških kapacitetah Zveze delovnih invalidov Slovenije. A tudi temu so se morali zaradi epidemije, ki je po besedah sogovornika invalide prizadela še bolj kot zdrave, odpovedati.

Čas je za nove moči

Lani jim je uspelo izvesti le državno prvenstvo v ribičiji in turnir v streljanju, medtem ko so bile ostale športne aktivnosti, ki vsako leto ustvarijo obilo priložnosti za druženje, odpovedane.

delovnih mestih, med njimi pa je veliko zelo zahtevnih, je delovnih invalidov precej. Lokalne delovne organizacije so bile – preden delavcev ni razbremenila tehnologija na nekaterih delovnih mestih ali dela ni poenostavila – »tovarne invalidov,« se slikovito izrazi sogovornik in doda, da so

❱

Invalidi ne zahtevajo nič več kot le enakopravne možnosti.

zadnji dve desetletji razmere nekoliko drugačne. »Delovnih invalidov je zdaj precej manj. Vendar ne le zaradi izboljšanih delovnih pogojev, temveč tudi zaradi zaostritve zakonodaje. Nekateri kljub težavam v zdravju nočejo pridobiti statusa invalida, saj ta ne prinaša več enakih ugodnosti

v obliki denarnih nadomestil kot pred zakonodajno reformo. Opažam, da status marsikdo odkloni zaradi finančnih posledic, saj je s premestitvijo na bolj primerno, običajno nižje delovno mesto, plača nižja, invalidnin pa ni več,« pojasnjuje, da marsikdo na račun svojega zdravja na delovnem mestu potrpi.

Povezujejo člane in jim pomagajo v stiski

Člane društva največkrat pestijo nizke pokojnine, pa tudi nizke

plače. Zato je društvo aktivno v projektu Donirana hrana, v katerem skupaj z Društvom upokojencev Velenje in društvom Invalid Konovo prevzemajo viške hrane iz trgovskih centrov in jih delijo članom, pa tudi drugim, ki živijo v pomanjkanju. »Potrebe po tovrstni pomoči naraščajo predvsem zaradi nizkih dohodkov, pri čemer imajo le-te invalidi velikokrat še nižje kot zdravi ljudje,« izpostavlja Srečko Ramšak največjo potrebo članov, sledi pa ji potreba po povezovanju in

Šaleško društvo invalidov je eno od 69 društev, včlanjenih v Zvezo delovnih invalidov Slovenije, ki združuje okrog 50 tisoč članov. Tako je aktivno tudi v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije in prisotno tudi na mednarodni ravni, saj je včlanjeno v mednarodno federacijo oseb s telesno invalidnostjo FIMITIC, prek nje pa tudi v Evropski invalidski forum in s tem v evropske procese prizadevanja za izenačevanje možnosti invalidov in boj proti diskriminaciji.

Predsedstvo MDI ŠD Velenje sestavljajo predsedniki zborov občin Velenj, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter aktiva Premogovnika Velenje. Člani volijo predsednika, člane izvršilnega in nadzornega odpora ter častnega

šo,« in si prizadevali za izboljšanje položaja delovnih invalidov ter obenem za vse šibke in ranljive v Šaleški dolini. Kandidati lahko pošljejo vlogo po pošti do vključno 7. aprila. Kandidat za predsednika ne sme biti član predsedstva oziroma vodstva političnih strank in organizacij ter mora priložiti načrt dela društva za naslednje štiriletno obdobje. Več informacij o obveznih prilogah in oddaji pošte lahko dobijo kandidati med uradnimi urami društva. Volitve pa bodo izvedli takoj, ko bodo ukrepi za preprečevanje širjenja korona virusa to dopuščali. 🔲

❱

Pisarna MDI Šaleške doline Velenje je na Kersnikovi 13 v Velenju. Uradne ure imajo ob ponedeljkih med 16. in 17. uro ter ob četrtkih med 9. in 10. uro. Dosegljivi so na telefonski številki 03 897 16 13.

razsodišča za štiriletno obdobje. »Moje načelo je, da mora čim več ljudi dobiti priložnost za vodenje društva, saj lahko začne en človek s predolgim delovanjem razvoj zavirati,« je aktualni predsednik pojasnil, zakaj si želi predati štafeto, čeprav jo bo zaradi ukrepov, v katerih ne morejo izvesti za april načrtovanih volitev in predaje dela, verjetno nosil nekoliko dlje in tudi v prihodnje z veseljem pomagal novemu vodstvu. Iščejo 21 novih funkcionarjev. V društvu vse naloge opravljajo prostovoljno, zato iščejo ljudi, »ki bodo pri stvari s srcem in du-

Rekli so ❱

Predsednik MDI ŠD Velenje Srečko Ramšak: »Invalidi nismo nikoli želeli biti nekaj posebnega ali med tistimi, ki se izključno zatekajo k svojim pravicam ali želijo videti le sebe. Naša želja je le omogočanje pravice do enakih možnosti kot zdravi ljudje. Smo torej del civilne družbe, ki jo s takšnim razmišljanjem in dejanji krepimo, sebi pa ne dovolimo osamitve, ker bi to lahko zaviralo napredek celotne družbe.«

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 9

KULTURA

1. aprila 2021

Velenje je že 20 let tudi mesto poezije V jubilejnem 20. letu Velenjska knjižna fundacija napoveduje programsko in založniško bogato produkcijo, zaznamovano z »gajem poezije« in izidi knjižnih prvencev lokalnih avtorjev Tina Felicijan

Tik pred letošnjim mednarodnim dnem poezije (21. marec), s katerim se pod znamko Lirikonfest Velenje začenja lirična in potopisna pomlad, je Velenjska knjižna fundacija, ki letos obeležuje 20-letnico ustanovitve, napovedala obogaten program jubilejnega festivala Lirikonfest s podelitvami vseh tradicionalnih nagrad na Akademiji Poetična Slovenija ter pet knjižnih izidov z velenjsko noto.

Kljub epidemiji bogato leto

Lani je Velenjski knjižni fundaciji s prilagoditvami uspelo uresničiti načrte tako na področju Lirikonfestovega celoletnega Nova predsednica uprave UVKF za petletno obdobje je mag. Karmen Grabant, predsednik strokovnega sveta ostaja Drago Martinšek.

programa kot založništva. Odpovedati so se morali le tradicionalnemu rezidenčnemu bivanju, na katerega so povabili špansko književno prevajalko Mario Olivio Ávili Ruiz, a ta zaradi omejitev za preprečevanje širjenja virusa ni uspela pripotovati v Velenje. Lirikonfestove dvajsetinke – cikel liričnih in potopisnih degustacij – so deloma preselili na splet. Osrednji

❱

Lavreati in izbrani gostje 20. Lirikonfesta Velenje bodo oznanjeni ob dnevu Evrope (9. maja).

del festivala – večdnevno srečanje književnikov z mednarodno udeležbo in podelitvijo petih festivalnih nagrad in priznanj Akademija Poetična Slovenija – so izvedli sredi junija, ko se je v Velenju srečalo 21 izbranih uglednih tujih in slovenskih

❱

Založniško produkcijo UVKF v celoti podpirajo Mestna občina Velenje, Lirikonfest in Javna agencija za knjigo.

Medtem ko je rezidenca Ustanove Velenjska knjižna fundacija na gradbišču edinstvenega kulturnega prostora, ki bo nastal po prenovi Starega trga, sodelavci vedrijo v depoju, kjer do selitve na staro lepo ulico stoji tudi Knjigolin.

književnih ustvarjalcev, prevajalcev, mednarodnih posrednikov in drugih poznavalcev umetniške literature 21. stoletja. Srečanje je kot običajno pospremila izdaja 16. letnika revijalne antologije Rp.Lirikon21. Na celovečerni degustaciji liričnega

Velenjski gledališki oder sameva Utrip Gledališča Velenje je v korona dobi skoraj povsem zamrl, čeprav je potreba članov po ustvarjanju velika Tina Felicijan

ni in imamo podporo občine. Tako smo tudi Tik preden se je marca v epidemiji nekako aklani začela epidemija, ki tivni in se vključujemo je močno omejila družv dogajanje, ki poteka bene, še posebno kulpod okriljem Festivala turne dejavnosti, so se Velenje in drugih.« člani Gledališča Velenje Kadar so ukrepi nekoše udeležili izobraževalliko popustili, so člani ne delavnice, ki jo vsako Gledališča Velenje venleto izvedejo v sodelovadarle izvedli nekaj vaj. nju z velenjsko izposta»Vendar smo za lansko vo Javnega sklada za leto predvideno celovekulturne dejavnosti. Z černo premiero Butalci, igralcem Markom Manki smo jo že dvakrat zadićem so raziskovali gib, čeli vaditi, preložili na na novo pridobljenega naslednjo sezono. Treznanja pa še niso imeli nutno spet vse stoji,« priložnosti pokazati na poroča in dodaja, da so odru. Že čez nekaj dni repertoar štirih aktivnih se je namreč vse ustavilo predstav uspeli ohraniti in tako so lansko sezoin jih bodo lahko z mano svojega uprizarjanja lo vaje postavili nazaj na in abonmaja z gostovaoder takoj, ko bodo raznji ljubiteljskih gledališč mere to dopuščale. prekinili, letošnje pa Sicer s težkim srcem Ob minulem mednarodnem dnevu gledališča sploh še niso začeli. so sodelavci Festivala Velenje v središču mesta spremljajo aktualno Nedeljko gledališko postavili prostorsko instalacijo Ves svet je oder, (ne)dogajanje na odrpopoldne – abonma sprehajalci pa so lahko srečevali tudi okamnele skih deskah. »Profesiopredstav ljubiteljskih igralce, pripravljene na predstavo, ki je ni bilo. nalna gledališča se truustvarjalcev, na katerega dijo z video izvedbami so v Gledališču Velenje predstav, kar je sicer zelo ponosni, saj z njim Gledališče Velenje združuje okrog dobrodošlo, vendar popraktično razprodajo novno poudarjam, da 20 aktivnih članov – igralcev malo dvorano kulturto ne more in ne sme in drugih, ki sodelujejo pri nega doma – v letošnji biti prihodnost gledaliustvarjanju in delovanju. sezoni sploh še ni bilo šča. Če bo šlo tako nana sporedu, čeprav so prej, bo odrska kultura ga v skromnejši različici zasta- epidemija na ljubiteljski kulturi izumrla oziroma se bo zelo in vili kljub zahtevnim in negoto- pušča resne in težko popravljive ne pozitivno spremenila,« razmivim razmeram, ki preprečujejo posledice. »Nekaj sorodnih dru- šlja in upa, da bodo lahko kmalu kovanje načrtov za več mesecev štev je že ugasnilo. Vprašanje, ali začeli uresničevati pred korono vnaprej. »Žal po tihem razmi- bodo po epidemiji ponovno zače- zastavljene načrte. In to v živo, šljamo, da bi nedeljski gledališki la delovati. Mi imamo srečo, da kajti gledališče v celoti uresniči abonma začasno ugasnili,« pred- si društva in druge organizacije v svoje poslanstvo in učinkuje na 🔲 sednik Nejc Škorjanc nakaže, da lokalni skupnosti stojimo ob stra- občinstvo le iz oči v oči.

❱

dene vrhunske novejše poezije za odrasle ter esejev in refleksij na temo Lirikonfestovega debatnega književnega omizja: (Ne) posvečenost in (ne)svetost poezije v 21. stoletju – njene nove poti, razhajanja in medkulturne razpetosti. Pobudnik in vsa leta vodja festivala, urednik UVKF Ivo Stropnik, v sodelovanju s selektorji že pripravlja nabor 21 festivalno izbranih slovenskih in tujih gostov jubilejnega Liri-

in potopisnega občutja pa se je na festivalno izbranih pesniških branjih predstavilo 15 slovenskih, madžarskih, hrvaških in avstrijskih gostov. Poleg antologije in nove samostojne pesniške zbirke Iva Stropnika Od anusa do želve, ki je izšla v koprodukciji z Asociacijo Velenika, so pod znamko UVKF izšli še 10-jezična kamišibajska slikanica z linoreznimi ilustracijami (Katarina Aman), dve pesmi, Dudovo Drevo in Drevo Babilon (Ivo Stropnik), fotomonografija Milana Mariča Velenje sprehajalno in kratki filozofski roman Branka Žličarja Prazni prostori.

Rezervat za poezijo bo obogatil gaj

Ob kulturnem prazniku je UVKF objavila sedem vabil v Lirikonfestovo podnebje in tako do 8. marca zbirala predloge kandidatov za podelitev treh literarnih nagrad in dveh priznanj, pa tudi za objavo izvirne in preve-

konfesta, ki jih bo letos povabil v Gaj poezije Velenje. Z zasaditvijo drevesnega parka 21 dreves za 21. stoletje na območju Škalskega jezera in pridruženo umetniško instalacijo, ki bo izpostavila Lirikonfestove lavreate, se bodo namreč ob jubileju poklonili poeziji in tako trajno zaznamovali Velenje kot mesto poezije. Pripravljajo pa tudi večmedijske video vsebine, ki jih bodo, če epidemiološke razmere ne bodo dopuščale srečanj večjega števila ljudi, nadgradili v festival na daljavo ter lirično in potopisno občutje posredovali po televiziji in radiu, še napoveduje Stropnik.

Leto knjižnih prvencev

V založniškem programu UVKF za leto 2021 je poleg pesniške antologije Lirikon21 ob jubilejnem Lirikonfestu pet naslovov. Izšli bodo domoznanska monografija Jožeta Hudalesa Špancir po starotrškem Velenju, jubilejna monografija ob 30-letnici Max kluba ter trije leposlovni prvenci lokalnih

avtorjev. Pod naslovom V glavi zidam mesto, ki ga bo podpisala literarna in likovna ustvarjalka Dona Pratnekar, bo izšlo 13 kratkih zgodb za najstniško mladino in starejše z ilustracijami. Obetata pa se še dva izida za starejšo mladino in odrasle, katerih prostor dogajanja je Šaleška dolina v različnih časovnih obdobjih: poljudni roman velenjske avtorice Katje Krk z naslovom Jutri in pričevalno-izpovedni karakterno-avktorialni roman iz posthipijevsko-uličarske dolinske scene Aca Ferenca z naslovom Beg z lastovkami.

Knjigolin – posrednik literature z velenjsko noto

Da je Velenje branju, knjigi in poeziji predano mesto, UVKF dokazuje tudi z raznimi domiselnimi promocijskimi aktivnostmi, kot so ulično-pročelno

❱

Ivo Stropnik: »Čas zaprtja knjižnic in knjigarn je sam klical po nečem takem.«

razstavišče v Starem trgu, priložnostne instalacije, literarna branja, pogovori in razne druge akcije širjenja bralne kulture. Po novem pa tudi s Knjigolinom – nakupovalnim knjigomatom, ki omogoča dostop do izvodov iz bogate založniške produkcije UVKF in spodbuja kulturo nakupovanja knjig. Njegova postavitev je v času, ko je dostop do kulturnih dobrin, tudi knjig, omejen, še posebno pomenljiva. »Beseda v prostoru ne bo zamrla. Berimo, da nas ne bo pobralo. Knjiga plemeniti dušo in je najboljše cepivo proti vsem neumnostim«. 🔲

Na mednarodnem srečanju književnikov, ki je vsakoletni vrhunec festivala Lirikonfest Velenje, predstavljenega v 19 evropskih državah, se je med leti 2002 in 2020 srečalo že preko 1500 tujih in slovenskih književnih ustvarjalcev.

Gimnazijski umetniški večer

V petek, 26. marca 2021, so dijaki 3.U nadaljevali tradicijo pripravljanja kreativnih umetniških večerov, tokrat v spletni različici. Kulturni dogodek je ponudil pregled dijaške glasbene in likovne ustvarjalnosti. Posneli so film z glasbenimi nastopi, na katerih so se predstavili dijaki glasbeniki, potem pa k vsaki glasbeni točki dodali likovno delo, ki smo ga lahko spoznavali prav skozi proces nastajanja. Nastal je zanimiv pleplet dveh umetnosti, ki je

ponudil za poslušalce prav posebno priložnost vpogleda. Dijaki so se izkazali kot domiselni in spretni ustvarjalci, ki se znajo prilagajati razmeram trenutnega časa. Pri delu sta jim stala ob strani mentorja prof. Olga Ulokina in mag. Željko Opačak. Uradni del večera se je zaključil s skupno glasbeno točko – izvedli so znano balado iz filma Čarovnik iz Oza Over the rainbow, za katero je priredbo napisala Ema Hliš Mastnak. Sledila

je virtualna predaja ključa, ki so jo pripravili dijaki 4.U, pa nagovora obeh ravnateljev, Gabrijele Fidler in Borisa Štiha. Zgodba o mavrici je kot rdeča nit povezovala ves kulturni večer, ki je potekal preko YouTube kanala, ustvarjalci pa so si dogodek skupaj ogledali v veliki dvorani Glasbene šole Velenje. Večer je zaokrožil neformalni klepet na Zoomu. 🔲

Urška Šramel Vučina

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

1. aprila 2021

Motreče oko Metkino nabodalo ostaja v Velenju in dopolnjuje obroč javnih skulptur na obrobju Titovega trga Tina Felicijan

Velenje je posejano s spomeniki, ki ohranjajo spomin na pomembne osebnosti, dogodke in zgodovinska obdobja, pa tudi z drugimi javnimi skulpturami, ki odražajo vrednote lokalne skupnosti ali le krasijo mesto. V tem je Velenje med vodilnimi mesti v Sloveniji, pravi kustosinja Galerije Velenje mag. Milena Koren Božiček in dodaja, da je bila lokalna skupnost posebno naklonjena postavljanju spomenikov v zadnjih treh desetletjih prejšnjega stoletja. V novem tisočletju se je tempo umiril in v zadnjih letih na velenjskih ulicah nismo mogli zaslediti nove javne plastike, dokler se galeriji kot motorju te produkcije ob lanskem gostovanju slovenske kiparke Metke Kavčič ni ponudila priložnost za postavitev novega spomenika, tokrat ženske avtorice, ki je nekako povezana z Velenjem. Njen oče, slikar Maks Kavčič, je namreč ustvaril prekrasen graffito na OŠ Mihe Pintarja Toleda. »Mislim, da se je s postavitvijo skulpture avtorice, ki je naslednica te umetniške sfere, vzpostavilo neko ravnotežje,« pravi sogovornica. Skulpturo z naslovom Metkino nabodalo so pred Galerijo Velenje najprej postavili poskusno in opazovali, kako jo bo javnost sprejela. Vandalizem je namreč pogost, nedavno smo bili priča

napadu na kulturni dom, medtem ko Metkino nabodalo še ni bilo tarča, namero pojasnjuje Milena Koren Božiček in upa, da bo tako tudi ostalo. »Zanimalo pa me je tudi, kako se bodo ljudje odzvali ob mimohodu, kajti kip je vendarle nekoliko provokativen. Je pa zelo sodoben in mislim, da v Galeriji Velenje tehtno presojamo, kaj je za mesto primerno. Vsako obdobje ima svojevrstno umetnost in izraža svoje poglede.« Kip je del serije, ki jo je Metka Kavčič ustvarila na začetku novega tisočletja v okviru ljubljan-

❱

Milena Koren Božiček: »Z odkupom in stalno postavitvijo skulpture Metkino nabodalo je mesto pridobilo vrhunsko umetniško delo.«

Metkino nabodalo se zliva z arhitekturo stavbe, ki letos praznuje 50-letnico izgradnje in si po besedah Milene Koren Božiček zasluži postati nacionalni spomenik.

Metka Kavčič je leta 2003 na vseslovenski razstavi Ljubezen na zadnji pogled v ljubljanskem Magistratu prejela nagrado županje Mestne občine Ljubljana, leto kasneje pa je prostorsko postavitev Metkino nabodalo v sodelovanju z mariborskim fotografom Branimirjem Ritonjo predstavila na travniku Gruberjeve kiparske galerije.

Ona Agota Čepaityte Gams

skega razpisa Ljubezen na zadnji pogled, ki ga je navdihovala pesem Charlesa Baudelairea z naslovom Mimoidoči. Orientacija same postavitve Metkinega nabodala nakazuje, da to oko motri mimoidoče. S strmečim na vilice nabodenim očesom ima nekoliko groteskno konotacijo in morda vzbuja nelagodje. Konotira budnost nad dogajanjem, odpira vprašanja naziranja sveta in usmerjanja posameznikove pozornosti, s tem pa prinaša aktualen socialnokritičen pogled. Vilice so odlite v aluminiju, fotografija avtoričinega očesa pa je natisnjena na formo iz umetne 🔲 mase, ki daje vtis kamna.

Miselne izzive rad zastavlja in rešuje Domačin Ambrož Kvartič je izdal novo knjižno zbirko ugank za otroke Tina Felicijan

ni dobra, če se ne sprehaja po svetu svojega naslovnika. Zato so uganke za otroke vedno nekaj oprijemljivega, kar lahko tudi ilustriramo.« Poseben užitek najde v ugankah, katerih rešitev ni obdelal še nihče. Najprej poišče zanimiv zorni kot na rešitev in nato prispodobe poveže v rimane verze. Trik pa je tudi v tem, da s čim manj besedami pove čim več. Denimo: »Vitka dama, rdečelaska, se ob škatlico popraska; a pri tem res pretirava, saj se ji vname glava!«

»Nekaj je, da si zastaviš kariero, drugo pa, da se ti kar zgodi in dogaja, kakor se zadnjih pet let meni,« je dr. Ambrož Kvartič odgovoril na iztočnico, da kot etnolog in folklorist deluje ne le strokovno in znanstveno, temveč je tudi prepoznaven radijski glas, televizijski napovedovalec, novinar, scenarist, mladinski pisatelj in glasbenik, ki se ukvarja tudi z gledališčem. Uživa v tem, da je vse, s čimer se je prej ukvarjal bodisi akademsko

❱

🔲

Ambrož Kvartič je danes sodelavec RTV Slovenija, pot v medije pa si je utiral na Radiu Velenje.

bodisi le iz zanimanja, povezal v poklicno delovanje. »Žanjem, kar sem posejal,« pravi. Bogatemu pridelku se je nedavno pridružil še en knjižni izid ugank, ki prevladujejo v njegovem opusu literarnega ustvarjanja. Po sestavljanju literarnih ugank za otroke (ki jih redno objavlja v Cicibanu) za prvo knjižno zbirko Kdo in kaj? Razvozlaj! je izdal že drugo,

Dr. Ambrož Kvartič: »Dokler uganke ne rešiš, je vznemirljiva in ti ne pusti spati.«

z naslovom Ugibanica: 100 ugank. To je posebno veselje, pravi. »Opazuješ svet okrog sebe in najprej iščeš zanimive rešitve, nato pa poiščeš metafore, rime in sestaviš uganke.« To počne tako zavzeto, da jih

ima v rokopisu vsaj še za dve knjižni zbirki. »V knjigo se običajno uvrstijo tiste z najbolj izbranim besediščem, dodelanim ritmom, posrečenimi rimami, ki imajo tudi estetsko vrednost,« pojasnjuje in dodaja: »Uganka

Ambrož Kvartič je po rodu Velenjčan. Zdaj živi in ustvarja v Ljubljani. Mu domači kraj še zastavlja kaj raziskovalnih, novinarskih, literarnih izzivov? »Absolutno. Vsaj enkrat na leto napišem kak strokovni ali znanstveni članek z etnološkega področja. Velenje je moja redna tema. Med raziskovanjem mesta in Šaleške doline nasploh je v preteklosti nastalo veliko zapisov, iz katerih črpam pri današnjem ustvarjanju dokumentarnih oddaj za Radio Slovenija. Tako sem v stiku z lokalnim okoljem in temami, ki se 'tam' odpirajo. Še vedno je 'tukaj' – v mojem srcu.«

Stabat Mater dolorosa Moja letošnja cvetna nedelja je bila v znamenju celodnevnega maratona evroradijskih prenosov tematskih koncertov iz različnih evropskih držav na 3. programu Radia Slovenija. Uglasbitev postnega časa in dogodkov velikega tedna – eden plodnejših v zgodovini glasbe. Najdemo jih v številnih glasbenih tradicijah, tudi tistih starodavnih in celo ljudskih. Tu so znameniti pasijoni od J. S. Bacha, K. Pandreckega, Arva Pärta, Mesije od J. F. Haendla, Mahlerjeva 2. simfonija, Resurrection, Sedem poslednjih besed našega Odrešenika na križu J. Haydna, Velikonočni oratorij J. S. Bacha, Objokovanje preroka Jeremija angleškega renesančnega skladatelja Thomasa Tallisa, Velikonočna uvertura Rimskija-Korsakova, sodobna himna As One Who Has Slept (1996) Johna Tavenerja, če želite – tudi rock opera Jesus Christ super star. Ko sem med študijem kulturne zgodovine v Vilni igrala v študentskem komornem ansamblu, smo največkrat izvajali baročno glasbo. Sestava ansambla – godala, čembalo, flavta – je bila kot nalašč za glasbo tega obdobja. V sodelovanju z drugimi glasbeniki in pevci smo izvajali tudi skladbe večjega obsega. Od vseh večjih projektov se mi je najbolj v spomin vtisnila Stabat Mater Giovannija Battiste Pergolesija. Stabat Mater dolorosa oz. v slovenskem prevodu 'Mati žalostna je stala' je Marijina hvalnica iz 13. stoletja, ki opeva Marijino trpljenje med križanjem Kristusa. To mistično besedilo italijanskega frančiškana Jacoponeja da Todija so skozi zgodovino uglasbili mnogi skladatelji, med njimi tudi Pergolesi, ki je kantato dokončal tik pred smrtjo marca 1736. Star je bil komaj 26 let. Stabat mater dolorosa velja za najpogostejšo uglasbitev svetopisemskih besedil o Kristusovem trpljenju in z njim povezane srednjeveške latinske sekvence. Besedilo in zgodbo so z glasbo interpretirali med številnimi oba Scarlattija, J. S. Bach, J. Haydn, A. Dvorak, F. Poulenc, F. Schubert, K. Panderecki, A. Pärt ... Med tistimi sodobnejšega datuma se me je najbolj dotaknila Stabat mater svetovno znanega sodobnega estonskega skladatelja Arva Pärta, a tudi danes je še vedno najljubša Pergolesijeva. Napisana za sopran, alt, prvo in drugo violino, violo, čelo in orgle oz. čembalo je tudi eno najbolj priznanih Pergolesijevih del. Jean-Jaques Rousseau je njegov prvi stavek opisal kot »najpopolnejši in najbolj ganljiv duet izpod peresa kateregakoli skladatelja«. Zakaj o glasbi v tem velikonočnem tednu. Prepričana sem, da je lahko nam v praznični navdih v tem času, ko je marsikaj postavljeno pod »revizijo«. Ko ne vidimo konca in tiste prave luči na koncu tunela. Ko smo resnično utrujeni. Ko tudi praznikov še vedno ne moremo praznovati čisto tako, kot smo morda navajeni, sploh pa, če nam to pomeni veliko. Ko preprosto ne vemo več, kje naj poiščemo še en kanček optimizma, smisla za naprej, za to, kar nas še čaka, za prihodnost, ki jo gradimo danes. Tudi sicer je bil čas okrog tradicionalnih praznikov že stoletja namenjen za premislek, za samorefleksijo, umiritev, pretehtanje vrednot, soočanja s samim seboj. Vloga praznikov se spreminja tudi s tem, da se spreminjamo mi kot družba. Žal se počasi izgublja tudi njihovo bistvo in pravi smisel. Za marsikoga je to samo še en dela prost dan, ob katerem postorimo to, za kar nam je med tistimi delovnimi dnevi morda zmanjkalo časa. A prazničnost dneva nam je lahko tudi pravo darilo, da smo prisiljeni vzeti si čas zase, da tisti dnevi stopijo iz povprečja, da so določeni mejniki, ki nas bogatijo in morda tudi dajo zagon za naprej. Zdi se mi, da je to še toliko bolj pomembno letos, ko smo zaradi trenutne situacije vsi še pod težjo preizkušnjo in še toliko bolj potrebujemo tisti drugačni dan in mir, ki nam ga lahko praznik prinese. Kot nekakšen mehurček. Moj bo letos zagotovo glasbeno obarvan. Lepe in mirne velikonočne praznike vam želim. 🔲

Razstava ob materinskem prazniku Velenje – Festival Velenje je objavil likovni natečaj Ko se mama na ogled postavi, posvečen materinskemu dnevu. Na natečaju so sodelovali posamezniki, velenjske osnovne šole in vrtci. Prispelo je kar okrog 500 likovnih del. Te so objavili v obliki video kolaža na spletu. Izbor nekaterih del pa je na ogled tudi v avli Mestne občine Velenje, v Galeriji Velenje, v vitrinah na Cankarjevi ulici ter ob stranskem vhodu v Dom kulture Velenje. Celotna razstava je pravzaprav darilo otrok mamicam ob tem prazniku. Razstava v avli mestne hiše bo na ogled do 3. maja. 🔲

Naš čas, 1. 4. 2021 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

1. aprila 2021

Radijski in časopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Težava je vaša, rešitev je naša Vsako sredo ob 8. uri je na valovih Radia Velenje na sporedu oddaja Težava je vaša, rešitev je naša. Namenjena je našim poslušalcem, ki na vprašanja ne uspejo dobiti odgovorov, seveda pa lahko tudi karkoli pokomentirajo, opozorijo na kakšno nepravilnost, zelo veseli pa smo tudi, če naši poslušalci kaj pohvalijo. Ravno hvale so tiste, ki so v teh časih, še kako dobrodošle. Odprte so vse možnosti sodelovanje z nami. Lahko nam piše po klasični pošti (Radio Velenje, Stari trg 15), nam pošljete elektronsko sporočilo (radio.velenje@nascas.si) ali pa pokličete neposredno v oddajo po telefonu (897 5003, ali 897 5004). Vedno se potrudimo, da odgovore pridobimo čim prej, če se le da, še v isti oddaji. Smo pa tudi zelo veseli, da se na ta način v tukajšnjem okolju razreši večina zadev, na katere opozarjajo naši poslušalci.

Zato le bodite aktivni, in če vam ne uspe razrešiti kakšne zagate, izkoristite ponujeno pomoč. Sicer pa bomo z vami tudi v času vnovičnega zaprtja države. Budno bomo spremljali vsa dogajanja in vas o vsem tudi takoj obveščali. Bomo pa poskrbeli tudi za dobro razpoloženje, s katerim vas bomo skušali, zdaj, ko boste več doma, čim bolj razvedriti. Tudi naslednja številka Našega časa bo izšla kot običajno v četrtek, 8. aprila. Želimo vam vesele praznike. Ukrepe pa spoštujte kar najbolj dosledno, da bomo po 12. aprilu lahko spet čim bolj normalno zaživeli! 🔲

1. ANIKA HORVAT – Če najdeva se kdaj 2. MARAAYA – Dob'r gre 3. ALEKSANDER JEŽ – Jaz sem dedi Anika Horvat predstavlja novo skladbo z naslovom Če najdeva se kdaj. Skladba pomeni začetek nastajanja njenega novega album, ki naj bi izšel prihodnje leto, in bo plod Anikinega sodelovanja z Borutom Antončičem, njenim dolgoletnim glasbenim prijateljem. Kmalu bo izšel tudi videospot.

GLASBENE novice Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje pravila in je prav tako neprimerna. Skupina Galasy ZMesta je sicer znana po norčevanju iz protivladnih protestov, njihova pesem Ya nauchu tebya (Naučil te bom) pa naj bi častila Lukašenkov režim, upravičevala nasilje in zatirala svobodo govora.

in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Alex Volasko upa na boljši jutri Westlife se vračajo Priljubljena irska fantovska skupina iz 90. let Westlife se vrača na koncertne odre. Kot so člani nekoč zelo popularne zasedbe sporočili prek družbenih omrežij, v avgustu načrtujejo dva koncerta na londonskem stadionu Wembley. Tam naj bi nastopili 21. in 22. avgusta, če bodo seveda to dopuščale razmere, še letos pa naj bi izdali tudi novi, že 12. studijski album. Skupina je nastala leta 1998 in nato delovala vse do leta 2012, ko so se člani razšli. Ponovno so se zbrali leta 2018 in po osmih letih premora leta 2019 spet izdali nov album. Skupaj je skupina prodala kar 55 milijonov plošč.

Pretočne storitve dvignile glasbeno industrijo Glasbena industrija je lani na račun pretočnih storitev na svetovni ravni zrasla za 7,4 odstotka. Streaming je industrijo v zadnjem desetletju spet dvignil na noge, skupni prihodki pa zdaj znašajo 21,6 milijarde dolarjev, kar je blizu ravni na prelomu stoletja, preden je internet začel uničevati prihodke. Zanimivo je, da vinilne plošče beležijo rast prodaje, medtem ko prodaja CD plošč še naprej pada. Pretočne storitve so zabeležile 19,9-odstotno rast.

Streaming platforme, pri katerih prednjačijo Spotify, Apple in Deezer, imajo v lasti 62,1 odstotka glasbenih prihodkov na globalni ravni in približno 443 milijonov plačljivih uporabnikov.

Izšla je nova skladba večkrat nagrajenega mladega glasbenika in avtorja Alexa Volaska. V skladbi z naslovom Jutri mladi avtor upajoče zre v prihodnost – v boljši in lepši jutri. Nova pesem je kot naročena za čas, v katerem smo že predolgo ujeti, čas, ko se zdi,

– Zabukowski. Videospot, v katerem nastopa tudi Alexova žena Saša (Lešnjek), pa je delo Erica Monttera.

Tilen Lotrič v pomlad z Jagodo Tilen Lotrič po velikem hitu Vino, ki na YouTubu beleži že pol milijon ogledov, in so ga mladi po vsej Sloveniji na veliko prepevali lansko leto, predstavlja novo, svežo pomladno-poletno uspešnico Jagoda. Pod melodijo skladbe se podpisuje mlad in perspektiven avtor s sosednje Hrvaške Martin Žunec, sin legendarnega avtorja Siniše Žunca,

Belorusija izključena z majske Evrovizije Organizatorji Eurosonga so prosili Belorusijo, naj predstavi drugo pesem, saj naj bi imela njihova prvotna evrovizijska skladba politično noto, kar ni v skladu s pravili. Potem ko je bila skladba skupine Galasy ZMesta zaradi spornega besedila zavrnjena, so Belorusi dobili priložnost, da se predstavijo z novo. EBU pa se je po temeljitem premisleku odločil, da tudi druga pesem krši njihova

Ansambel Zadetek – Zadnji poljub Ansambel Veseli Savinjčani – Naj ne gre v pozabo Mladi korenjaki – Štajerc in Primorka Polkaholiki – Bela roža Ansambel Roka Žlindre – V tvojem objemu se pomirim Ansambel Raubarji – Tako posebna Ansambel Prva liga – Enkrat ni nobenkrat Veseli svatje – Zakaj si pustil me Ansambel Foksnerji – Kuga mi je tega trejba Gorenjski kvintet – Ruševine življenja

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO BEPOP LADIES Potem ko so Alenka, Tinkara in Ana pred nekaj tedni predstavile skladbo Verjamem v dobre ljudi, ki so jo razvile iz glasbene teme oddaje Delovna akcija, zdaj predstavljajo še videospot. Snemanje je potekalo v okolici Ptuja, glavnino dela pa je opravila Marija Lorencin iz ekipe Videostroj.

MODRIJANI Modrijani pripravljajo prvi spletni velikonočni koncert. Izvedli ga bodo 5. aprila, obljubljajo pa nepozaben dogodek s številnimi presenečenji. Svoje privržence bodo razveselili tudi s pesmimi, ki jih doslej še niso slišali. Med njimi bo tudi čisto novi valček Moje slovensko srce.

DAGI IN ŽAN Anže Langus Petrovič - Dagi je k sodelovanju ponovno povabil mladega kantavtorja in producenta Žana Serčiča.

da je vse brez pomena. »Jutri bo zagotovo bolje,« je Alex optimističen v skladbi, katere avtor besedila, glasbe in aranžmaja je kar sam, pri njenem nastanku pa so sodelovali še izvrstni glasbeniki Roman Sarjaš, Goran Sarjaš in Franci Zabukovec

pod besedilo pa prekaljeni Rok Lunaček. Avtor aranžmaja je Tilnov dober prijatelj Nino Ošlak. Videospot, ki je tokrat delo Luke Blatnika, so snemali kar tri dni, pri nekaterih kadrih pa je po Tilnovih besedah bilo treba stopiti tudi izven cone udobja, a se je izplačalo.

Tokrat sta združila moči v country pop duetu Daleč od srca. Oba se podpisujeta pod glasbo in besedilo, skladba pa je našla mesto tudi na Dagijevem albumu Mamin sin.

ANA FERME 25-letna Ana Ferme je pevka in igralka, ki je nastopila v muzikalih Cvetje v jeseni in Brilijantina, tuji pa ji niso niti nastopi z big bandom niti MMS in EMA. Tokrat se predstavlja s singlom Sama, ki je nastal v sodelovanju z ekipo Nine Pušlar, ki jo Ana kot spremljevalna pevka že več let spremlja na nastopih.

NOČ‘N ŠIHT Noč‘n Šiht, mlad gorenjski duo z bandom, predstavlja novo skladbo V globinah tvojih oči. Pri nastanku skladbe je sodeloval s producentom Bojanom Dragojevićem, ki je v preteklosti sodeloval s Severino, Jeleno Rozgo, Učiteljicami in drugimi.

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

⏩

1. aprila 2021

frkanje

Za Čveka velja (praviloma za tiste, ki jih ujame), da je marsikdaj na nepravem kraju ob nepravem času. Po odzivu sodeč sodi med tiste, ki tako mislijo tudi Amadeje Koren iz javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki. »Joj, v časopisu bova,« se je odzvala ob pogledu na fotoaparat. »Ti povem, v kateri rubriki?« ji je odvrnil njen sodelavec Urban Hrastnik in nadaljeval: »Naj se ve, da nama je mar za urejeno okolje in da znava poprijeti tudi za orodje, kadar je treba. Morda dobiva posnemalce med tistimi, ki veliko govorijo, a nič ali malo naredijo.«

» Levo & desno «

Največje zlo

⏬

Kaj mnoge trgovine, kaj različni obrati, kaj – za mnoge občane je največje zlo, ki sta jim ga prizadela koronavirus in načrtovalci ukrepov – zaprte gostilne.

Kako nenavaden prizor, si je mislil Čvek, ki običajno opazuje, kako ljudje iz gozda nosijo polne košare gob, borovnic, kostanja in drugih dobrot. »Jaz pa iz narave odnesem samo tisto, kar tja ne sodi. Vse kaže, da bo prav tega kmalu več kot tistega, kar narava ustvari sama,« ga je podučila sodelavka Festivala Velenje Barbara Pergovnik in Čveku razširila obzorja okoljevarstva.

Akcije Različne aktivnosti so pri nas zadnji čas močno padle. A akcije čiščenja okolja so (v mejah možnosti) ostale. Tudi v kriznih razmerah je namreč veliko nesnage. Nekatere pa tudi v takih akcijah ni mogoče počistiti.

Alergija Slišati je, da so nekateri vse bolj alergični na vse bolj rdeče obarvano Slovenijo.

Močnejši od KV Na nekaterih področjih smo ljudje močnejši od koronavirusa. Kljub tej nadlogi imamo čistilne akcije. Tudi to je boj – saj je veliko nesnage nastalo tudi zaradi KV. In ljudi – seveda.

⏩

»Vidiš, Slavka, če bi vsi pobirali pasje kakce, bi bila najina vreča skoraj prazna,« je dejala Marija Skrt Slavki Mijoč; obe sta zelo aktivni upokojenki Konovega, aktivni pa sta tudi v Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Seveda ni šlo zgolj za pasje kakce, različnih v naravo odvrženih smeti je bilo letos toliko, da boli glava. Še najbolj sta se hudovali nad vsemi tistimi, posebej mestnimi sprehajalci, ki hodijo po njihovih poteh, pa mečejo odpadke posod naokoli. Zato nasvet: »Sprehodi bodo veliko lepši, če naokrog ne bo smeti. Te odložite pravilno!«

Naelektrenost Zaradi ukinjanja proizvodnje električne energije v naši dolini so razmere v njej vseeno precej naelektrene. Ali še bolj.

Opozorilo Odgovorni nas opozarjajo, da ne bi govorili po krivem. Ne reče se policijska ura, ampak omejitev gibanja. Ki pa jo kontrolirajo policisti.

ZANIMIVOSTI

Iz muzeja voščenih lutk umaknili Trumpovo lutko Iz muzeja voščenih lutk v teksaškem San Antoniu so umaknili lutko bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ker so mu obiskovalci večkrat prisolili zaušnico oziroma na njem preizkušali prijeme borilnih veščin.

Lutka bo za zdaj ostala v skladišču, nazaj pa naj je ne bi dali, dokler ne postavijo tudi lutke sedanjega predsednika ZDA Josepha Bidna, ki je trenutno v izdelavi v Orlandu na Floridi. »Lutko so udarjali in praskali ter povzročili toliko škode, da smo jo morali umakniti«, je povedal regionalni direktor Ripley Entertainment Clay Stewart, ki je tudi lastnik muzeja. Sicer je dodal, da lutka Trumpa glede tega ni nič posebnega, saj naj bi se podobno dogajalo tudi z lutkami drugih nekdanjih predsednikov ZDA. Ljudje so tako tepli tudi Baracka Obamo, Georgea Busha mlajšega, in druge. Obami je nekdo iztrgal ušesa, Bushev nos pa je bil sploščen.

Finska kljub pandemiji četrto leto zapored najsrečnejša država na svetu Kljub pandemiji novega koronavirusa je Finska letos že četrto leto zapored najsrečnejša država na svetu, kaže objavljeno svetovno poročilo o sreči. Med 149 državami se je Slovenija uvrstila na 29. mesto, potem ko je v lanskem poročilu zasedla 33. mesto. Ugotovitve avtorji raziskave, ki jo sponzorirajo Združeni narodi in jo izvajajo deveto leto, pridobijo na podlagi Gallupovih anket, v okviru katerih so prebivalce 149 držav prosili, naj ocenijo stopnjo svoje sreče. Upoštevali so tudi bruto družbeni proizvod na prebivalca ter indekse socialne podpore, osebne svobode in ravni korupcije ter pričakovano zdravo življenjsko dobo, osredotočili pa so se na povprečje za obdobje med letoma 2018 in 2020. Na vrhu lestvice je znova največ evropskih držav. Na drugo mesto se je uvrstila Danska, sledijo pa Švica, Islandija in Nizozemska. Nova

Zelandija, ki je od lani padla za eno mesto in je zdaj na devetem, je med desetimi najsrečnejšimi državami edina neevropska, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nemčija je na 13. mestu, Kanada na 14., Velika Britanija na 17., ZDA na 19., Francija na 21., Brazilija na 35., Japonska na 56., Rusija na 76., Kitajska pa na 84. mestu. Afriške države Lesoto, Bocvana, Ruanda in Zimbabve so na dnu lestvice, najbolj nesrečna država na svetu pa je letos Afganistan. Od slovenskih sosed je najsrečnejša Avstrija, ki je na 10. mestu, Italija je na 28. mestu, Madžarska na 53., Hrvaška pa na 60.

Benetke začele praznovanja Benetke so v četrtek začele praznovati 1600-letnico ustanovitve. Prireditve ob praznovanju se bodo vrstile celotno prihodnje leto. Napovedanih je 235 dogodkov, ki bodo pripovedovali o zgodovini, znamenitostih in kulturi mesta, ki je skozi 16 stoletij obstoja postalo svetovna ikona, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Mestni svet upa, da bodo dogodki privedli do neke vrste renesanse v znak odpornosti proti pandemiji Covida-19, zaradi katere v mestu ni turistov. Prvi uradni dogodek je bil v četrtek, 25. marca, 1600 let po legendi, ki pravi, da so tedaj položili temeljni

Razer pripravlja posebno zaščitno masko kamen cerkve San Giacomo di Rialto oziroma San Giacometto. Zgodovinarji se sicer po pisanju Anse o natančnem datumu ne strinjajo, saj so bili v tem obdobju značilni stalni migracijski tokovi. Prebivalci Beneške regije, ki so v nekem trenutku bežali pred napadi barbarov, so se pridružili naseljem prvih prebivalcev otokov v laguni. Za vir o ustanovitvi Benetk na splošno veljata rokopis Chronicon Altinate, ki z zbirko dokumentov in legend pripoveduje o nastanku mesta in poreklu Benečanov, ter iz novejše dobe beneški kronist Marin Sanudo, ki je opisal veliki požar mostu Rialto leta 1514 in ob tem omenil San Giacomo di Rialto kot prvo cerkev v Benetkah iz leta 421. Prireditve ob obletnici se bodo vrstile čez leto 2022. Mestni svet je za ta namen objavil mednarodni poziv za predloge. Ob tej priložnosti pa so pripravili tudi spominsko znamko, na kateri so Benetke iz 16. stoletja s ptičje perspektive, kot jih je leta 1500 na lesorezu upodobil rezbar Jacopo de Barbari. Natisnili bodo pol milijona kopij.

Podjetje Razer se je odločilo, da bo trgu ponudilo prav posebno masko, saj bo potreba po njih očitno bolj dolgotrajna, kot smo si mislili. V okviru projekta Hazel bodo na trg poslali masko N95 z aktivnim prezračevanjem, osvetlitvijo Chroma RGB in glasovno projekcijo. Nad novo tehnološko masko bodo mnogi gotovo navdušeni, saj je podjetje Razer sicer poznano predvsem po izdelkih za igre. Nova maska se od podobnih izdelkov razlikuje najbolj v treh dejstvih. Prvo je uporaba prozorne plastike v predelu ust. To pomeni, da lahko sogovornik vidi usta tistega, ki masko nosi. Druga posebnost je v osvetlitvi. Maska je namreč opremljena z diodami LED, ki maski dajejo privlačen videz in v temi osvetlijo tudi usta. Tretja posebnost pa so vgrajeni mikrofoni, ki bodo dajali pogovoru bolj normalen zven. Nova maska ima tudi kar 95-odstotno sposobnost filtriranja zraka ter ob tem nudi še odlično prezračevanje. Maska je narejena iz recikliranega materiala in je odporna na vodo in praske. Trenutno pa žal še ni znano, kdaj bo zaščitna maska podjetja Razer na voljo v prosti prodaji, niti ne, kakšna bo njena cena.

Odnosi Saj ni res, pa vendar nekateri pravijo, da je: da sosežig podžiga slabšanje odnosov med šoštanjsko in velenjsko občino.

Streznitev So tudi taki, ki menijo, da bi se morali odločevalci o tako hitrem zapiranju premogovnika in ustavljanju termoelektrarne te dni malo okopati v Velenjskem ali Šoštanjske jezeru. Voda je še precej hladna. Verjetno bi se »streznili«.

Nerazumevanje Nekateri ne razumejo, kako jih je lahko napadel angleški tip koronavirusa, čeprav se sploh ne sporazumevajo v angleščini.

Odklop Janez Janša se je »odklopil« od Evropske unije. Slovenija je na srečo še vseeno ostala v njej.

Zgledi vlečejo Tudi kultura ni nikakršna izjema. Tako smo tudi na interpelaciji proti kulturnemu ministru slišali in videli precej nekulturnega obnašanja. Na vseh straneh.

Nič novega V naši dolini je že nekaj časa zelo aktualno težko vprašanje: do kdaj bomo tu še kopali »črno zlato«? Pa v bistvu to sploh ni težko vprašanje. Težak je – kot običajno – odgovor.

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 13

Epidemija za vsakogar od nas predstavlja veliko in posebno preizkušnjo. V preteklih mesecih smo bili in pravzaprav še vedno smo izpostavljeni mnogim negativno obarvanim čustvom, mislim in vsebinam. Povsem normalno je, da se v nas naselijo neprijetni občutki, ki jih lahko doživljamo kot tesnobo, ki je posledica strahu. S stabilno držo se tudi mnoga podjetja trudijo pomagati pri mehčanju občutkov tesnobe v delovnem timu, ki se lahko porajajo zaradi dolgotrajnosti situacije. Tudi trgovska. Pri tem je vsekakor izrednega pomena spodbuda, motivacija in krepitev timskega duha. Dejstvo je, da je v tej negotovi situaciji ključno negovanje dobrih odnosov, saj še vedno velja, da je v slogi moč.

Prodajalce veseli pozitiven odnos kupcev do upoštevanja ukrepov

Med zaposlenimi potrjeno majhno število primerov

Zaposleni v trgovinah delo opravljajo z odgovornostjo in predanostjo, saj se zavedajo, kako pomembno vlogo imajo pri omogočanju oskrbe vseh državljanov – Zaposleni v nekaterih trgovinah prejemajo panožno nadpovprečno plačilo

Pri skoraj dva tisoč zaposlenih je delež okužb v naših trgovinah daleč pod slovenskim povprečjem

Da je bilo preteklo leto polno izzivov, a tudi sposobnosti hitrega prilagajanja spremembam na trgu, pritrjujejo v podjetju Hofer. Tudi pri njih je koronavirus opazno vplival na poslovanje in organizacijo dela. Predvsem so morali v prvih mesecih veliko vložiti v oblikovanje varne nakupne izkušnje. Hkrati so se seveda občutno spremenile tudi nakupne navade, čemur se neprestano prilagajajo. Uvedli so mnoge preventivne ukrepe po priporočilih pristojnih organov, poleg tega pa tudi samoiniciativno uvedli še dodatne ukrepe. V trgovinah so na voljo tudi postaje za razkuževanje rok. »Posebno pozornost v trgovini namenjamo tudi sodelavkam in sodelavcem, ki so v vsakodnevnem stiku z večjim številom ljudi. Razkužila za roke so jim na voljo na ključnih točkah, med drugim na blagajni, na oddelku pekarne in v toaletnih prostorih. Pri skoraj dva tisoč zaposlenih je delež okužb v naših trgovinah daleč pod slovenskim povprečjem. Tedensko se obvezno testira več kot tisoč štiristo zaposlenih v devetinosemdesetih trgovinah. Postopek testiranja zaposlenim v večini omogočamo z mobilnimi enotami posameznih zdravstvenih ustanov, ki opravljajo testiranje v določenih trgovinah. Tudi testiranje in prevoz do kraja testiranja štejeta v delovni čas,« sporočijo iz Hoferja, v katerem so sodelavkam in sodelavcem v prodaji zelo hvaležni ne samo v času epidemije, temveč skozi vse leto, zato jim celo leto ponujajo tudi nadpovprečno visoko plačilo v panogi. Po spomladanskem izplačilu kriznega dodatka so se tudi decembra 2020 odločili, da samoiniciativno vsem izplačajo krizni dodatek. Menijo, da tudi tako dvigujejo vrednost poklica trgovec.

Zahtevno leto za trgovce V trgovini Jager ta čas še posebej namenjajo izobraževanju, delijo skrbi, se bodrijo, informirajo in se skušajo nasmejati in poiskati žarek upanja tudi v še tako meglenem dnevu. Pogovarjali smo se s poslovodjo velenjske enote Slađano Đuričić in izmenovodjo Suzano Friškovec. Kako zahtevno leto je za vami? »Precej. Sreča je, da se sodelavci med sabo bodrimo, skupaj izobražujemo, delimo skrbi, informiramo ter se skušamo nasmejati in poiskati žarek upanja tudi v še tako meglenem dnevu. Ocenila bi, da je ključno pogosto in jasno komuniciranje v zvezi z zagotavljanjem zdravja in organizacije ter same usmeritve delovnega procesa. Ob tej priložnosti pa bi pohvalila in se obenem zahvalila našemu vodstvu, ki nas je seznanilo z vsemi ukrepi za preprečevanje širjenja virusa v podjetju in nam omogoča varne delovne razmere ter zagotavlja osebno varovalno opremo za preprečevanje širjenja okužbe, ter seveda svojemu delovnemu timu za njihovo prizadevanje, skrbnost, odgovornost in prispevek v časih, ki so polni izzivov za vse nas.« Kako zaščitne ukrepe upoštevajo zaposleni in kako kupci? »Zaposleni ves čas ukrepov proti širjenju okužbe dosledno spoštujemo priporočila in aktualne uredbe, k odgovornemu ravnanju pa vseskozi spodbujamo tudi kupce. Pri tem opažam, da je večina kupcev v naši poslovalnici strpnih in uvidevnih, ter se navodil tudi skrbno držijo. Izrazito pozitiven odnos kupcev do predpisanih ukrepov me izredno veseli, saj lahko samo

tako prispevamo k omejevanju širjenja okužb.« Imate poseben protokol za razkuževanje blagajn in vozičkov? »Poleg splošnih higienskih ukrepov vseskozi skrbimo za dosledno razkuževanje vozičkov in blagajn ter vseh ostalih površin, ki prihajajo v stik s kupci ob opravljanju storitev. Redno čistimo in po potrebi

Suzana Friškovec in Slađana Đuričić

razkužujemo tudi druge predmete, ki se jih zaposleni ali kupci pogosto dotikamo (denimo kljuke, pulte, tipke, ročaje, tekoči trak ob blagajni, straniščne školjke, pipe umivalnikov ipd.). Za vsakim kupcem se varno razkuži POS-terminal in nakupovalni voziček, postavili pa smo tudi posebne razkuževalne postaje, na katerih si lahko kupci po želji sami ponovno razkužijo ročaje vozička. Število nakupovalnih vozičkov, ki so na voljo, je omejeno. Obvezno uporabo vozičkov smo uvedli, saj tako lažje zagotavljamo spoštovanje omejitve števila kupcev v trgovini, hkrati pa vozički olajšajo ohranjanje varnostne razdalje do drugih

oseb oziroma to razdaljo še povečajo.« Kakšni so bili in so še občutki dela v času epidemije, ste že preboleli virus ali ga morebiti dobili na delovnem mestu? »Ljudi nas je običajno strah neznanega ali nečesa, česar ne moremo nadzorovati. Zato je v nepredvidljivih situacijah, kot je trenutna, povsem normalno, da se počutimo žalostne, pod stresom, zmedene, prestrašene ali jezne. Zahvaljujoč prijetnemu delovnemu timu in vsem zaščitnim ukrepom (denimo tedensko testiranje in namestitev zaščitnih stekel na blagajnah) pa lahko trdim, da se počutim bolj varno in strahu skorajda ni. Splošno znano namreč je, da se s strahom veliko laže soočamo in spoprijemamo, če se na delovnem mestu počutimo sprejeti in povezani z drugimi. Zavoljo upoštevanja preventivnih ukrepov pa se okužila še nisem in upam, da tako tudi ostane.« Je bilo in je še zaradi upoštevanja zaščitnih ukrepov med strankami kaj slabe volje, jih opozarjate na uporabo mask, čakalno vrsto? »Stranke so zaščitne ukrepe sprejele zelo pozitivno in vsaj večina se jih tudi skrbno drži. Menim, da so ljudje naposled le spoznali, da je spoštovanje navodil zdravstvene stroke ključno za nadaljnje sproščanje omejitev in s tem povratek v življenje, kot smo ga bili vajeni pred začetkom epidemije. Poleg zakonsko predpisane obvezne nošnje mask in razkuževanja rok opažam, da veliko ljudi med nakupovanjem uporablja tudi zaščitne rokavice. Nekoliko manj dosledno pa stranke morda skrbijo za vzdrževanje varnostne razdalje (v hodnikih do blagajn so med drugim nalepljeni trakovi na varnostni razdalji dva metra), na kar pa jih prijazno opozorimo zaposleni.«

Nad prehitre v mestu še na novih točkah Velenje – V času, ko so se ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa v naši deželi zaostrili, so mlini policijsko-prometnega nadzora in cestnoprometne preventive delovali dokaj nemoteno. Vlada je tudi odločila, da uvede novo policijsko-prometno enoto Avtocestno policijo, ki bo imela svoja izhodišča na vsaj 10 fizičnih točkah in bo tako hitro in dosledno obvladovala prome-

AKTUALNO

1. aprila 2021

tne tokove na slovenskem avtocestnem križu (všteta je tudi že 3RO v izgradnji). MO Velenje pa je v odličnem sodelovanju s Sosvetom za varnost občanov pred nedavnim sklenila, da ob že postavljenih štirih fiksnih nadzornih točkah za merjenje hitrosti (sedaj v križišču v Pesju, na Kidričevi cesti pri OŠ MPT, na Šaleški cesti pri avtobusni postaji ter ob cesti Simona Blatnika

v Velenju) nabavi še tri prazne škatle za nameščanje kamere za merjenje hitrosti. Teh škatel se vozniki domačini bojimo, strah pa tudi večino drugih drži za »pretežko desno nogo«. So pa pri slovenski policiji in Agenciji za varnost CP (AVP) Slovenije šli še korak dalje. Nabavili so 9 panojev-silhuet policistov z merilci hitrosti, ki jih bodo prislanjali na nevarnih cestnih odsekih, kjer

ugotavljajo prevelike hitrosti vozil glede na omejitve. Simpatični policijski par v rumenih fluorescentnih uniformah ne bo mahal z loparji ali svetilkami, bodo pa te silhuete morda le koga spomnile, da prehitro ni varno in ne poceni. Slovence menda spametuje predvsem udarec po denarnici, ugotavlja »slovenska represija«! 🔲

Jože Miklavc

🔲

Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja pri Lidlu, nam je povedala, da delo poteka po predpisanih ukrepih za preprečevanje širitve koronavirusa in vse doslej uvedene ukrepe še naprej izvajajo. »Za ta namen smo v skoraj polovico naših trgovin namestili posebne sisteme, ki štejejo število kupcev v trgovini, in če je največje dovoljeno število kupcev v trgovini preseženo, novim kupcem tudi onemogoči vstop. Prav tako imamo še vedno na voljo omejeno število nakupovalnih vozičkov – kot je število do dovoljenih kupcev v trgovini. Pri nakupovanju je seveda obvezna uporaba mask, prav tako pa tudi naši zaposleni v trgovini stalno nosijo maske in se tedensko testirajo. V podjetju razumemo, da so po mnenju pristojnih inštitucij ukrepi za preprečevanje širitve okužb potrebni. Vsi zgoraj navedeni ukrepi so razlog, da smo imeli v celotnem podjetju od pojava koronavirusa lani do zdaj majhno število potrjenih primerov.«

Hitri testi z usposobljenimi izvajalci na lokaciji posamezne trgovine

Pika Breskvar, ki v Šparu skrbi za odnose z javnostjo, nam je povedala, da je za njimi turbulentno leto, ki je zahtevalo ogromno prilagajanj, da je njihov delovni proces lahko nemoteno potekal in so se kupci v trgovinah počutili varni. »Varnost zaposlenih in kupcev smo postavili na prvo mesto. Naš protokol zajema dodatno razkuževanje prodajnih pultov, blagajniških trakov in kljuk, redno in temeljito razkuževanje vozičkov in košar, na vhode v trgovine ter na postrežne oddelke, oddelek sadja in zelenjave ter oddelek kruha in pekovskih izdelkov smo namestili razkužila, zaposleni v trgovinah pa imajo tudi osebna razkužila za roke in maske. Za testiranje zaposlenih smo uvedli hitre teste z usposobljenimi izvajalci na lokaciji posamezne trgovine, pri čemer smo oblikovali sistem, ki poteka tekoče in minimalno obremenjuje delovni proces, hkrati pa nam omogoča dober pregled nad testiranjem,« odgovarja Breskvarjeva. »Povečini se tudi kupci zavedajo, da so zaposleni v vseh trgovinah zaradi ukrepov, sprejetih v izrednih razmerah, bolj obremenjeni. Te so spremenile proces dela, kot smo ga poznali prej. Naši zaposleni pa delo opravljajo z odgovornostjo in predanostjo, saj se zavedajo, kako pomembno vlogo imajo pri omogočanju oskrbe vseh državljanov.« 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 14

ZDRAVJE

1. aprila 2021

Posledice epidemije se kažejo tudi na mladostnikih Otroci in mladostniki se na stres odzivajo različno, odvisno od njihove starosti, osebnostnih značilnosti in soočanja s težavami – Čas je, da se najstniki ponovno prepoznajo, povežejo in pogovorijo Jasmina Škarja

Pričakovati je, da se bodo težave pri večini otrok s prihodom v šolo vendarle omilile, saj se vračajo v normalnost šolskega ritma, pri nekaterih pa se bodo težave vlekle še naprej ali pa se bodo celo povečale. Na vprašanje, kakšno škodo so pri otrocih in mladostnikih pustili socialna distanca in občutki strahu, nam je odgovorila psihologinja in vedenjska kognitivna terapevtka Anja Vidmar, ki je 15. marca na spletnem predavanju Šole za starše Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje govorila tudi o posledicah epidemije.

Čas je, da se otroci ponovno prepoznajo, povežejo in pogovorijo

Anja Vidmar je šolska psihologinja, ki dela z mladostniki v srednji šoli. Je tudi podpredsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije. Pri svojem delu uporablja spoznanja iz vedenjsko kognitivne terapije. Lani je uspešno zaključila izobraževanje in pridobila naziv vedenjsko kognitivni psihoterapevt, kar ji v stresno obremenjenih časih, ko so naše misli pogosto negativne, občutki tesnobe in žalosti pa pogosteje prisotni, pride še kako prav. Vidmarjevo veseli, da so najstniki ponovno v šolah, čeprav v prilagojeni obliki, saj so precej časa preživeli doma. Čas je, da se ponovno prepoznajo, povežejo in pogovorijo. Kakšno škodo so pri otrocih in mladostnikih pustili socialna distanca, občutki strahu, panike? Psihologinja odgovarja: »Čas social-

ne izolacije so doživljali vsakdo drugače. Če smo v socialni in fizični izolaciji, ni nujno da se počutimo osamljenega, nevaren je predvsem občutek osamljenosti. Posebej zahteven je čas srednje šole, tako s stališča psihološkega, fiziološkega kot akademskega razvoja. Zavedati se moramo, da se nekateri dijaki, tudi ko so v šoli, počutijo osamljeno. Za tiste, ki so se v epidemije počutili osamljeno in izolirano, je vrnitev v šole zelo dobra. Mi pa smo tisti, ki jih opolnomočimo za uspešno nadaljevanje in razvijanje,« razmišlja Vidmarjeva, ki doda, da je zelo odvisno tudi, kako bomo ta čas predelali. »Dokler so bili otroci doma, se je veliko sporočalo preko medijev, ki so precej pomagali pri ozaveščanju. Pomembno je ozavestiti, da ni namen otroštva, da si doma in delaš samo na računalniku. To je bilo v času izolacije zelo pomembno sporočilo.«

Otroci morajo pridobiti fizično kondicijo za obiskovanje pouka, učenje in druženje

Raziskave v Veliki Britaniji so pokazale, da so se predvsem pri otrocih, ki so že prej imeli težave in so bile prepoznane, v duševnem zdravju stiske stopnjevale, saj je bila pomoč težje dosegljiva. Kaj pa pri nas? »Zelo pomembno je, da so otroci znova v šoli. Za zdaj še ne vemo, kakšna škoda je nastala. Bo pa tudi pri nas še naprej treba ozaveščati, saj se zavedamo, da bo prisotnega več stresa, kajti otroci se v šole vračajo marca, kar pomeni, da je do konca šolskega

leta še zelo malo časa. Pred njimi pa je veliko ocenjevanja, kar bo zelo stresno. Pridobiti morajo fizično kondicijo za obiskovanje pouka, učenje in druženje, kar je zelo velika sprememba. Resda je človek prilagodljivo bitje, vendar je za vsako spremembo in prilagoditev potrebno veliko energije, zaradi česar ljudje postanemo razdražljivi. Mislim, da bo tole obdobje čas razdražljivosti na vseh straneh (tako staršev, uči-

o prizadetosti vseh otrok. Imam veliko različnih izkušenj, saj že s stališča, da so otroci manj časa na svetu, jim je tudi manj nenavadno preživeti več časa doma. Zelo pomembno je, da se osmisli, kar se nam dogaja, saj

❱

Čas epidemije in ukrepov, njihove posledice in tudi obdobje še večje nejasnosti ob sproščanju ukrepov so v različni meri viri stresa tudi za starše. V stresno bolj obremenjenih časih so lahko tudi naše misli bolj negativne, pogosteje pa so prisotni občutki žalosti in jeze.

teljev in otrok). Edino, kar nam pomaga, je sočuten in empatičen odnos do drugih in nas samih. V tem trenutku opažam, da je prisotnega veliko strahu zaradi ocenjevanja, zato morajo dajati šole jasno sporočilo, da z otroki sodelujejo in se prilagajajo situaciji.« Ali so vzrok za težje spopadanje s krizo starši in bližnja okolica, ali so bili tudi otroci prizadeti? »Zelo nerada bi govorila

Anja Vidmar: »V svetovalni službi in društvu, v katerem sodelujem, se zelo dolgo trudimo, da bi mladostnikom olajšali dostop do pomoči, nasvetov in pogovorov. Opažamo, da stiske naraščajo, vendar so žal naraščale že pred epidemijo.«

bomo tako lažje funkcionirali. Sami namreč lahko vplivamo na svoje strategije spoprijemanja s strahovi. Vem, da je več stresa, zato moramo toliko bolj poskrbeti zase,« ponazori Vidmarjeva.

Pri otrocih in mladostnikih je prisotne več tesnobe

Vidmarjeva pri svojem delu uporablja spoznanja iz vedenjsko kognitivne terapije. Kako in kje lahko novo znanje vključite

Zelo pomembna je zaščita pred klopi Proti klopnemu meningoencefalitisu se cepi manj ljudi kot pretekla leta – Obolevajo ljudje vseh starosti, največ obolelih je starih med petintrideset in petinšestdeset let Slovenija sodi med države, v katerih obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. Pri nas je daleč najpogostejša Lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis (KME), proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Strokovnjaki opozarjajo na previdnostne ukrepe, saj se s toplejšim vremenom prične tudi aktivnost klopov, s tem pa se poveča verjetnost okužb, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje. Na sprehodih in izletih v naravo se zaščitimo s primernimi svetlimi oblačili, ki pokrijejo čim več kože, in zaprtimi čevlji.

Lymska borelioza najpogostejša infekcijska bolezen, ki jo prenašajo klopi

Prim. dr. Alenka Trop Skaza, predstojnica Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje nam posreduje podatek, da letno beležimo od tri tisoč do sedem tisoč zbolelih. V lanskem letu so zabeležili 7508 primerov. Obolevajo ljudje

vseh starosti, največ obolelih pa je starih med petintrideset in petinšestdeset let. Bolezen se pojavlja sezonsko, največ obolenj je poleti od maja do oktobra in se pojavlja po vsej Sloveniji. Lymska borelioza se pojavlja z različnimi kliničnimi slikami in se navadno začne z značilnimi spremembami na koži. Na mestu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. Bolezen se lahko kasneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, pozneje lahko pride do prizadetosti živčevja, sklepov ali srca. »Ker cepiva za zdaj ni na voljo, je za preprečevanje bolezni najučinkovitejša zaščita pred vbodom klopa s primernimi oblačili in repelenti, s pregledovanjem kože in takojšnjim odstranjevanjem klopov. Mesto vboda je potrebno opazovati več tednov, in če se pojavi značilna rdečina, je potreben takojšen obisk pri zdravniku. Pomembno je pravočasno zdravljenje z ustreznimi antibiotiki, da preprečimo nadaljnji razvoj bolezni.«

v obravnave otrok? »Zagotovo tovrstno znanje pride prav, saj gre za praktično orodje. Pri razpoloženjskih motnjah sta najpogostejša depresiven način mišljenja in tesnoba. Opažam, da se je povečala tesnoba pri otrocih, posebej tam, kjer je strah kot čustvo usmerjen v sedanjost, zaskrbljenost pa že usmerjena v prihodnost. Ko že vnaprej predvidevamo, česa me bo strah. In ko o tem razmišljamo, čutimo velik pritisk, napetost v telesu. Drži pa tudi, da se nas večina v tem času premika v smislu zaskrbljenosti in tesnobe. Pri tem se mi zdi najpomembneje, da naredimo ločnico, da ‹moje skrbi nisem nujno jaz›. Dobro je, da otroci glasno povedo, kaj mislijo, in izrazijo svoje strahove. Saj ko jih povedo glasno, se lahko o tem pogovarjamo in je veliko lažje. Nasvet za vse je, da ko se prikradejo črne misli, to še ne pomeni, da je z mano kaj narobe. Takrat se odločimo, ali gre za skrb, v zvezi s katero lahko kaj storimo. Ali pa je to misel, na katero nimam absolutnega vpliva in jo pustimo, da odplava in gre drugam.«

Kako poskrbeti za psihološko podporo?

»Človek mora vse življenje razvijati občutek, iskati priložnosti in okolje, v katerem je ljubljen in sposoben, da lahko kaj prispeva svoji okolici. Najti socialno oporo, sodelovati in hkrati biti aktiven. V službi, šoli in pri hobijih. To je najpomembneje. Za starše je najučinkovitejši način podpore otrokom ta, da najprej poskrbijo zase in svoje funkcioniranje

Druga najpogostejša klopna bolezen je klopni meningoencefalitis

V zadnjem desetletju zboli na leto povprečno okoli sto sedemdeset oseb, lani je bilo prijavljenih sto sedeminosemdeset primerov. Tudi ta bolezen se pojavlja sezonsko, obolevnost pa je najvišja na Gorenjskem in Koroškem. Obolevnost za KME je v posameznih žariščih Evrope in tudi po državah zelo različna, Slovenija sodi med države z najvišjo obolevnostjo za KME v

❱

Lymska borelioza se pojavlja z različnimi kliničnimi slikami in se navadno začne z značilnimi spremembami na koži.

Proti klopnemu meningoencefalitisu se je v celjski regiji leta 2019 cepilo 11.900 oseb, od tega zaradi izpostavljenosti pri delu 556, med dijaki in študenti je bilo cepljenih 262 oseb, ostalih pa 11.082. Prikazani preliminarni podatki izvajanja cepljenja v Sloveniji kažejo, da se je leta 2019 število cepljenj proti klopnemu meningoencefalitisu zmanjšalo. V celjski regiji smo leta 2020 zabeležil 690 primerov Lymske borelioze in zdravili 13 bolnikov s klopnim meningoencefalitisom. Žal pa živimo in se pogovarjamo v času epidemije tako, kot da drugih bolezni ni. Obstajajo namreč bolezni, ki sodijo na področje kroničnih nenalezljivih bolezni, prav tako pa ne mirujejo niti povzročitelji nalezljivih bolezni, kar kažejo visoke številke, ki jih povezujemo s klopi.

Evropi. V zadnjem desetletju je za KME v Sloveniji zbolelo povprečno dvesto petdeset oseb letno. »Prva faza bolezni se prične približno teden do dva po vbodu s slabim počutjem. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju pojavi druga faza bolezni z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo, zdravljenje pa je simptomatsko. Pusti trajne posledice,

ter funkcioniranje družine. Le tako lahko opravljajo svojo starševsko vlogo na način, da otroke pomirijo in jim zagotavljajo občutek varnosti. Mogoče – kar opažam in me vedno znova preseneča – je, kako težko človek spregovori o svojih stiskah in težavah s svojimi bližnjimi, kaj šele s strokovnjaki. Glavno sporočilo je, ko si v stresu, ko imaš težave in ne veš, kako naprej, se pogovori. Najprej z osebo, ki ji zaupaš (če gre za mlajšega otroka z neko odraslo osebo), ali pa poišči strokovno pomoč. Prvi korak je dobiti novo energijo. Večina jih, ko spregovorijo glasno, ugotovi, da je vse veliko lažje.«

Stiske med mladimi že pred epidemijo

Žal pa je že pred epidemijo število duševnih motenj zaradi stresa, pretirane uporabe socialnih omrežij, družinskega in sovrstniškega nasilja pri otrocih in mladostnikih naraščalo, stanje je epidemija samo še poslabšala. Vidmarjeva še pove, da jo skrbi, ker zaradi okrnjenih delovnih pogojev še vedno ne morejo delovati preventivno in promocijsko. Med ključne nasvete, kako premagovati težave, pa uvršča: zdrav življenjski slog, dovolj spanja, vzdrževanje medsebojnih odnosov. »Med pomembnejšimi varovalnimi dejavniki ob tovrstnih poklicnih obremenitvah so še sodelovanje, medsebojno razumevanje in sprostitev.« 🔲

med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije in ohromitve. Do teh pride v petih do 10 odstotkih primerov. KME najučinkoviteje preprečujemo s cepljenjem.«

Če bi čas zavrtela nazaj, bi se cepila!

Anica Rovšek: »Bolezen (klopni meningitis) se je pričela kot nekakšna viroza. Pojavili so se vročina, glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah, malo driske. Znaki so hitro, v nekaj dneh izzveneli. Nekaj časa je bilo vse normalno, potem pa so se pojavili zelo visoka vročina, močan glavobol, slabost, bruhanje in otrdel vrat. Zdravniki v bolnici so hitro posumili na klopni meningitis. Tudi sama sem se spomnila, da me je vbodel klop približno mesec dni pred tem, ko sem se sprehaja po gozdni poti. Potrdili so klopni meningitis, priporočali zdravila proti povišani temperaturi in bolečinam ter počitek. Povedali so mi, da je lahko potek bolezni zelo težak in pušča številne posledice. Sreča, da moj potek bolezni ni bil tako hud in ni pustil posledic. Če bi o tej bolezni in posledicah prej vedela več, bi se gotovo cepila, saj sem v času svoje bolezni veliko prebrala in ugotovila, da lahko povzroči trajno ohromitev in celo smrt.« 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 15

V Turistični zvezi Velenje so na skupščini, ki so jo izvedli po spletni konferenci, z veseljem ugotovili, da vnema za ohranjanje lokalne kulturne dediščine in ustvarjanje raznih turističnih produktov ni zapustila niti enega od sedmih društev, ki spodbujajo razvoj turizma na območju občin Velenje in Šmartno ob Paki. Lani so kljub številnim oviram zaradi epidemije odkljukali vse glavne točke programa. Enako ambiciozno so ga zastavili letos in pripravili za izvedbo različne scenarije. »Marca lani res nismo vedeli, kaj naj. A smo hitro reagirali in začeli iskati druge poti za realizacijo. Če bi le čakali, kdaj bomo lahko ponovno začeli izvajati prireditve in druge aktivnosti brez omejitev, bi zastali in se težko ponovno aktivirali,« je v uvodu povedala sekretarka zveze Marija Brložnik.

Z izobraževanji spodbujali inovativnost

Turistična zveza nudi lokalnim društvom strokovno pomoč – lani predvsem v pripravi dokumentacije in zagotavljanju pogojev za izvedbo prireditev, pa tudi uporabi informacijskih tehnologij. Ker so se morali člani spoprijeti z novimi izzivi, mnogi pa niso bili opremljeni z znanjem in veščinami, ki jih zahteva udejstvovanje na daljavo, je zveza še več pozornosti kot običajno posvetila tudi izobraževanju. Izvajali so delavnice, posvete in posredovali vsebine, s katerimi so poskušali navdušiti prostovoljce v turističnih društvih za iskanje inovativnih rešitev. Povezovali pa so jih tudi z akterji v turizmu v širši okolici ter spodbujali izmenjavo dobrih praks. »Tako so prosto-

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

1. aprila 2021

Epidemija je prinesla digitalizacijo kulturne dediščine Aktivnosti v lokalnih turističnih društvih niso zastale, temveč so jih člani prilagodili razmeram – Več pozornosti izobraževanju, inovativnemu ohranjanju tradicije in digitalizaciji V turističnih društvih večinoma delujejo starejši, ki nimajo vseh veščin za uporabo novih tehnologij, kar je v novi realnosti še kako potrebno, zato je pomen ustvarjanja podmladkov prišel še bolj do izraza. Prav tako pa pomen podpore društvom, v katerih delujejo prostovoljci. Če njihov entuziazem popusti, se bo tretji steber turizma – civilna iniciativa – zrušil. »Člani turističnih društev so tisti, ki ohranjajo našo dediščino. To počnejo s srcem in brez dobička. Če ne bi negovali naravnih znamenitosti, obeležij, navad, tradicije, bi jih izgubili, saj jim niti javni niti zasebni steber turizma ne posvečata takšne pozornosti kot civilni,« opozarja Marija Brložnik, zakaj turističnih društev ne smemo prepustiti samih sebi. voljci v lokalnih društvih dobili ideje in zagon, da so zastavljene cilje začeli uresničevati,« pravi. Čeprav sejmi, kulturne in družabne prireditve, prikazi šeg vin navad, razstave in razne druge aktivnosti na repertoarju turi-

❱

Turistična društva so okrepila svojo prisotnost v digitalnem svetu. Beležijo več ogledov spletnih kanalov in dosegajo še širše občinstvo.

stičnih društev, ki so pomembni skrbniki kulturne in naravne dediščine, na spletu ne nudijo enakih užitkov kot v živo, imajo njihove različice za novo realnost vsaj eno prednost: zapisovanje dediščine v digitalni obliki

in arhiviranje produkcije društev, za kar je v prejšnjem načinu življenja zmanjkovalo časa. »Epidemija nam je dala priložnost, da smo vse, kar bi društva sicer predstavila na prireditvah in drugih aktivnostih, predstavili z zapisi, fotografijami, videi, ki smo jih objavili na spletu, na katere so trajno na ogled.«

Prireditev ni in ne bo manjkalo

V takšni ali drugačni obliki prireditev za promocijo lokalne kulturne dediščine in raznolikih aktivnosti v turizmu ni manjkalo. Osrednja lani je bila v Šentilju,

Začnimo razmišljati zero waste* Koncept zero waste* pomeni »ohranjanje vseh virov z odgovorno proizvodnjo, potrošnjo, ponovno uporabo in izrabo izdelkov, embalaže in snovi, brez sežiganja in izpustov v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov ali ljudi«. To je definicija, ki jo je podala Mednarodna zveza Zero Waste, bistvena načela zero waste gibanja pa je v sklopu usposabljanja Zero waste turizem oz. turizem in okolje, ki ga je organizirala Razvojna agencija SAŠA, predstavila predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik. Gre torej za način, da v čim večji možni meri preprečimo nastajanje odpadkov na vseh področjih človekovega delovanja ter ustrezno ravnamo s tistimi odpadki, ki vseeno nastanejo. Predvsem pa gre za drugačen način razmišljanja in obnašanja na ravni posameznikov in skupnosti, kar posledično privede do spremembe kulture in infrastrukture. Pod okriljem društva Ekologi brez meja tudi v Sloveniji deluje Mreža zero waste, v kateri sodeluje že 9 občin, ki so ob upoštevanju načel zero waste skupaj preprečile za vsaj 14.600 ton mešanih komunalnih odpadkov in s tem prihranile 3 milijone evrov. Ta načela vključujejo v svoje dejavnosti tudi turistični ponudniki in organizatorji prireditev po Sloveniji. Kot priljubljena zelena turistična destinacija ima Slovenija ključno vlogo pri prehodu v zeleno gospodarstvo in trajnostno upravljanje virov, zato je vsak nov korak v smeri preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja dobra popotnica za zeleno prihodnost. Več informacij o tem, kako se lahko organizacije ali posamezniki vključijo v omenjeno mrežo, je na voljo

na spletni strani Ekologov brez meja. V trenutnem družbeno-ekonomskem modelu razvitih držav, ki temelji na miselnosti, da je edino merilo napredka neprestana gospodarska rast in visok BDP, ki izhaja iz masovne proizvodnje in potrošnje, si je družbo brez odpadkov težko predstavljati. Medsebojno povezana ekonomska kazalca ponudbe in povpraševanja sta gonilni sili obstoječega ekonomskega sistema, katerega uspešnost delovanja je odvisna od izkoriščanja naravnega okolja in njegovih virov brez upoštevanja ekosistemskih omejitev in okoljskih stroškov. Skozi zgodovino človekovega razvoja od kmetijske revolucije, ko je človek začel krčiti gozd in orati zemljo, do industrijske revolucije, ki je s sabo prinesla avtomatizacijo proizvodnje, in današnje tehnološke revolucije je narava postala vir izkoriščanja in podrejanja z namenom, da bi ustvarili boljše pogoje za človeka. Vsekakor nam je uspelo doseči večjo materialno

blaginjo in udobnejše bivanje, vendar smo s takšnim načinom razmišljanja in delovanja povzročili globalne okoljske, podnebne, zdravstvene, socialne, ekonomske in politične težave, ki se vse pogosteje in bolj jasno kažejo tudi v našem vsakdanu. Če smo si zatiskali oči pred podnebnimi spremembami in okoljskimi vprašanji, ker nas morda niso neposredno prizadeli, smo se vsekakor prisiljeni soočiti s trenutno zdravstveno krizo, ki je posledica porušenega ravnovesja v naravnem in družbenem okolju. Tako nas tudi avtorji najnovejšega poročila Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) opozarjajo na resnost treh perečih globalnih okoljskih vprašanj, torej podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja, in nazorno predstavijo medsebojno povezanost med obstoječimi okoljskimi in gospodarskimi izzivi. Čeprav nas strokovnjaki s podobnimi znanstvenimi poročili in analizami že

dolgo svarijo, da smo na prelomni točki, ko se moramo odločiti, ali želimo ohraniti ustrezne pogoje za življenje tudi za prihodnje generacije ali pa se bo ta civilizacija končala z nami, človeštvo, ki je sebe ironično poimenovalo Homo Sapiens Sapiens (sapiens pomeni pameten, moder, razumen), še vedno v pretežni meri sledi zgrešeni miselnosti, da je človek nad naravo in lahko zato neomejeno izkorišča njene vire in ekosistemske storitve. A če želimo oblikovati nove sonaravne ekonomske, politične in socialne sisteme, v katerih bo tudi družba brez odpadkov lahko postala realnost, morajo okolje in njegove naravne omejitve postati prioriteta na vseh ravneh našega delovanja in odločanja. Teorija načel varovanja okolja se sicer počasi širi in udejanja v praksi, vendar kljub temu na globalni ravni ne dosegamo potrebnih rezultatov, ki bi nam zagotovili varno podnebno prihodnost. Stari vzorci obnašanja, razmišljanja in vrednot nas držijo v primežu konvencionalnih pričakovanj in obstoječih sistemov, ki nam nudijo določeno mero varnosti in udobja. S tem, ko ostajamo v coni udobja in s svojimi naučenimi vzorci obnašanja, nakupovalnimi navadami in finančnimi vložki podpiramo izkoriščanje neobnovljivih virov, spreminjanje naravnega okolja v kmetijska zemljišča, izgubo biotske raznovrstnosti ter onesnaževanje vode, zraka in tal z odpadki vseh vrst, živimo na račun okolja in v planetarnem ekosistemu povzročamo nepopravljivo škodo, ki ima negativne posledice tudi za zdravje ljudi. Od devetih definiranih planetarnih omejitev namreč danes glede na razpoložljive podatke bolj ali manj drastično presegamo zmogljivost kar štirih. Z antropogenimi vplivi smo v zadnjih desetletjih povzročili nevarno neravnovesje v delovanju naravnih ekosis-

kjer so vse društva pod okriljem zveze obogatila tradicionalni Katarinin sejem z vsebinami na temo hmelja – kulturne rastline, ki je nekdaj uspevala v Šaleški dolini. Za Mlinarsko nedeljo je nastal film o mlinarstvu v dolini mlinov. Za Starotrški dan so posneli srednjeveške plese in multimedijsko predstavili šaleško pivsko čašo. Društva so objavljala spletne delavnice starih šeg i nnavad. Od sedmih načrtovanih spremljevalnih programov sobotne tržnice v Velenju so člani izvedli štiri. Aktivni pa so bili tudi v projektih Turistične zveze Slovenije, predvsem na temo izobraževanja mladih in promocije. »Načrtujemo, da bomo tudi letos ohranili vse prireditve in jih prilagodili razmeram. Osrednja prireditev bo Poletje na Grilovi domačiji, ki jo bomo v živo ali na spletu izvedli 4. julija. Ker vemo, da moramo ohranjati stik z obiskovalci tudi v živo, pa smo zasnovali projekt Degustacija lokalnih zgodb – pristne predstavitve zakladnic naših društev. Od aprila do oktobra bomo postavljali terenske info točke. Vsak mesec bo obiskovalce ob dogovorjeni uri na dogovorjeni lokaciji čakal član lokalnega turističnega društva z zanimivimi zgodbami in osebnimi pogledi na domači kraj. 🔲

Tina Felicijan

❱

Marija Brložnik: »Kjer je srčnost, prava energija, tam se vedno najde pot.«

temov, ki nam omogočajo pogoje za življenje, in posledice lahko čutimo v obliki okoljskih, zdravstvenih, socialnih in ekonomskih kriz. Jasno je, da smo del okolja in narave, zato imajo naše vsakodnevne individualne in lokalne odločitve globalni vpliv. Na zdravje planeta tako med drugim vplivajo naša povsem vsakdanja dejanja. Kakšna je vsebina naših krožnikov, ko trikrat na dan sedemo k obroku? Kakšne so naše nakupovalne navade? Kako preživljamo prosti čas? Kako in kolikokrat potujemo? Koliko odpadkov s svojim življenjskim slogom proizvedemo in kako z njimi ravnamo? Kako ravnamo s pitno vodo in električno energijo? To so le nekatera od mnogih vprašanj, ki si jih lahko postavimo, ko želimo zmanjšati svoje negativne vplive na okolje in začeti razmišljati ‚zero waste‘, saj imajo vse odločitve in dejavnosti določen okoljski odtis. A s postavljanjem vprašanj, iskanjem novih informacij in kreativnih rešitev, ponovno uporabo razpoložljivih materialov in izdelkov, namernim spreminjanem planetu neprijaznih navad ugotovimo, da obstajajo številni načini, kako lahko kot posamezniki zmanjšamo svoj negativni odtis in začnemo graditi drugačno prihodnost. Ko začnemo razmišljati ‹zero waste›, naše prvo vprašanje ob vsaki odločitvi postane, kako po svojih najboljših močeh preprečimo, da bi nastali nepotrebni odpadki. Podobno lahko z zavestnim odločanjem zmanjšamo svoj odtis še na drugih področjih. Spremenjen način razmišljanja je temelj za drugačno obnašanje in dojemanje. In ko se začnemo resnično zavedati, da smo del planetarnega ekosistema, lahko postanemo odgovorni soustvarjalci novega sveta. 🔲

Avtorica članka: Petra Zupanc

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 16

16 Čas okoli velike noči je prav poseben. Čiščenje in krašenje hiše in okolice s cvetjem in vrbovimi vejami, na katere obesimo pisana okrasna jajčka in velikonočne figurice, živahne barve in dekoracija bivalnih prostorov spominjajo na čarobno prebujanje pomladi in vse njene lepote. Nastale razmere so priložnost, da se še bolj osebno in poglobljeno pripravimo na praznik, saj smo več skupaj, se več pogovarjamo in imamo več časa za bližnje. Gotovo bomo tudi zaradi teh negotovih časov znali še bolj ceniti skupne trenutke.

Program in oblika dela sta odvisna od znanja in sposobnosti varovancev

Priprave na veliko noč in praznik pomladi prebujajo tudi ročne spretnosti in nove ustvarjalne načine dela varovancev VDC Saša, ki jim delo v njihovem prodajnem programu omogoča razvijanje delovnih navad in ročnih spretnosti, predvsem pa ustvarjalnost pri delu. Direktorica Darja Fišer pove, da sta program in oblika dela odvisna od znanja, sposobnosti varovancev in zaposlenih, ki neposredno vodijo zaposlitveni program, prostorskih možnosti in opreme. »Izdelan imamo tudi letni program zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ima poudarek na ustvarjalnem izdelovanju svojih izdelkov. Oblikovanje gline, lesa, filca, tekstila, volne in oblikovanje papirja. Ker izhajamo iz potreb in sposobno-

MED VAMI

1. aprila 2021

Pred nami je praznično prebujanje narave Izpod rok varovancev nastajajo zanimivi izdelki, tudi praznični – Ob veliki noči izdelujejo voščilnice, velikonočne zajčke, jajčke, različno cvetje

Varovance vseskozi spodbujamo in motiviramo, da razvijajo svoje talente, izdelke, ki so namenjeni vsakomur, pa sproti objavljamo tudi na naši Facebook strani. Povpraševanje je precejšnje. Največ po izdelkih iz gline, tekstilnih izdelkih, uporabni embalaži, porisani z različnim dekorjem. Kupci imajo radi personalizirana darila. Pred novim letom smo imeli naročilo tudi iz Anglije – veseli nas, da segamo čez meje naše regije.

Luka Lorger: »Sam najraje izdelujem izdelke iz filca, saj se mi zdi, da izdelovanje ni preveč zahtevno, izdelki pa so domiselni in vedno iskani.« Damjan Tisnikar: »Ponosen sem na vse unikatne lesene izdelke, ki jih izdelam. sti uporabnika, iščemo izdelke, ki jih lahko delajo sami, oziroma se prepričamo, da lahko vsaj petdeset odstotkov izdelka naredijo sami. Ti programi tečejo že leta, dodajamo nove dizajne in oblike. Vesela in ponosna sem, da so vsak na svojem področju zelo dobri, da nastajajo zanimivi izdelki – tudi za kupce.«

Zahvala gre Romanu. Vsako embalažo za steklenice, ki je ročno izdelana z laserjem, razrežemo, oblikujemo in pobarvamo.« Diandra Bekčič: »Jaz delam predvsem izdelke iz gline, kar je precej zahtevno. Najprej naredim obris telesa, podstavek,

Pred prazniki se najdejo tudi kakšna jajčka, velikonočni zajček, narcisa ...

Ker so posamezniki različno telesno in duševno ovirani, se ustvarjalne aktivnosti izvajajo s spodbudo zaposlenih glede na talente, interese, spretnosti in zmožnosti fine ročne motorike.

lase itd. Vsega nas nauči mentorica Alenka. Vesela sem predvsem takrat, ko je izdelek dokončan, uspe in se tudi proda. Nimam pa svojega najljubšega. Vsak je po svoje poseben.«

Fišerjeva poudari, da imajo njihovi varovanci takšne sposobnosti kot mi, le da jih mi ne razvijamo, varovanci pa se maksimalno potrudijo, tako tudi potrdijo, saj je tudi zanje samopotrditev precejšnjega pomena: raste in se uravnava in kompenzira s področji, na katerih so šibkejši. »Če uporabnik iz nekega materiala

🔲

ne želi delati, najdemo kaj drugega. Upoštevamo njegove želje in sposobnosti. Izdelki nastajajo odvisno od idej, delovni inštruktorji se izobražujejo, če kriterij dosežejo vsaj v polovici, se podamo v razvoj novega izdelka, sicer ne. Opažam, da je zadnje čase veliko povpraševanja po individualiziranih izdelkih. Zapišemo

Dobro oskrbovana planinska pot pomeni varnejši korak

Šoštanj – V Sloveniji je registriranih okoli 770 markacistov, ki prostovoljno v prostem času skrbijo za več kot 10.000 kilometrov planinskih poti. Še zdaleč ne rišejo samo markacij, ki so v gorah in planinskih razpotjih kljub sodobnim napravam še vedno najbolj zanesljiv, preprost in vpadljiv znak. Njihov delokrog je veliko širši, zajema vse od čiščenja pa do varovanja planinskih poti. Dobro oskrbovana planinska pot pomeni varnejši korak.

Šoštanjčani skrbijo za 86 kilometrov planinskih poti

Vsak odsek planinske poti ima svojega skrbnika, to je planinsko društvo z markacisti. Planinsko društvo Šoštanj je po uradnem katastru Planinske zveze Slovenije skrbnik devetih planinskih poti, dveh obhodnic in dveh drugih obhodnic, ki potekata na območju občine. Uradna dolžina planinskih poti, za katere skrbijo, je dobrih 86 kilometrov. To pomeni, da je PD Šoštanj po skupni dolžini poti, za katere skrbnijo, na 33. mestu med planinskimi društvi v Sloveniji. Planinske poti na območju občine potekajo po stezah, gozdnih vlakah in kolovozih, makadamskih in asfaltnih cestah. Na

njih imajo nameščenih blizu 160 smernih tabel, narisanih ali nalepljenih okoli 1.500 markacij, okoli 180 smernih puščic, nameščenih pet skrinjic za vpisne knjige in žige, postavljene štiri klopce, montiranih šest brvi čez potok in kar 216 stopnic.

Lani so opravili 420 prostovoljnih delovnih ur

Navkljub izrednim razmeram, ki jih je v preteklem

Prva njihova markacijska akcija v visokogorju (Bavščica – Planina Bala – Škrbina za gradom) je bila leta 2019.

Navkljub sodobnim napravam je še vedno najbolj zanesljiva Knafelčeva markacija: preprost in vpadljiv rdeč krog z belo piko v sredini.

Jasmina Škarja

Ob pogledu na končne izdelke varovancev nam lahko zaigra srce, ko vidimo, kaj vse zmorejo, koliko skrite in neizkoriščene domišljije nosijo v sebi. Sredstva, pridobljena s prodajo izdelkov, so namenjena za mesečne nagrade varovancev. Med prazniki program dela prilagajajo.

Djuherić in Marovt nagrajenca Planinske zveze

Markacisti Planinskega društva Šoštanj skrbijo za 86 kilometrov planinskih poti na območju občine Milena Krstič – Planinc

imena, uporabimo barve, ki si jih nekdo želi, skratka, delamo tudi po željah kupcev. Neprestano se učimo novih ustvarjalnih tehnik in razvijamo obstoječe. K tem sodijo razne likovne, oblikovalske in svojstvene veščine. Ustvarjanje je proces nenehnega iskanja in izpopolnjevanja. V zadnjem času tudi kombiniramo različne programe, pred prazniki se najde tudi kakšna jajčka, velikonočni zajček, pozimi kakšna zvezdica, sneg. V tem pomladnem času je zanimiva predvsem dekoracija narcis, rožic, v poletnem dodajamo dekor sivke itd.,« našteva direktorica VDC Saša Darja Fišer, ki še pove, da je njihovo delovno druženje v času okrog velike noči namenjeno tudi izdelavi voščilnic. »Pri ustvarjanju gledamo tudi na to, da je čim manj lovilcev praha, da so izdelki čim bolj uporabni,« še zaključi direktorica VDC Saša Darja Fišer.

letu povzročila pandemija, je njihovim markacistom uspelo opraviti skoraj 420 prostovoljnih delovnih ur za urejanje planinskih poti. »Večina del je bila namenjena rednemu vzdrževanju poti, imeli pa smo tudi nekaj izrednih primerov, ko je bilo potrebno obstoječe dele poti prestaviti na drugo lokacijo, kar pa je pogojeno s precejšnjo mero birokracije, kot

Delovna akcija na Smrekovcu.

so soglasja lastnikov zemljišč in podobno,« pravi vodja markacijskega odseka Planinskega društva Šoštanj Vlado Stropnik. »Planinske poti potekajo v naravnem okolju. V naravi pa ni

❱

Ob stezah, gozdnih vlakah in kolovozih, makadamskih in asfaltnih cestah imajo nameščenih blizu 160 smernih tabel, narisanih ali nalepljenih 1.500 markacij in okoli 180 smernih puščic.

nič trajnega, zato se tudi po naših poteh stalno dogajajo spremembe in zato naše delo ni nikoli končano.« Markacijski odsek ima za delovne aktivnosti praviloma rezervirano vsako drugo soboto v mesecu. Pri aktivnostih jih je lani sodelovalo enaindvajset. 🔲

Planinska zveza Slovenije je tudi letos nagradila svoje člane. Z našega območja sta nagrado za življenjsko delo prejela Husein Djuherić iz PD Velenje, ki ga planinci poznajo po imenu Miha Javolovški. To ime je dobil na enem od slovenskih vrhov. Sicer pa je dolgoletni planinski vodnik zelo predan svojemu delu, je tudi član vodniške komisije pri Planinski zvezi Slovenije. Nagrado je prejel tudi Franc Marovt iz PD Ljubno ob Savinji. Tudi on je velik ljubitelj planin. V društvu sicer ni prevzemal odgovornejših funkcij, je pa društvu vedno pripravljen pomagati pri njegovih nalogah. 🔲

Dame in gospodje, Radio Velenje.

107,8 MHz

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 17

Velenjčani na pragu finala

Šaleško-koroški derbi brez zmagovalca

Tudi na povratni četrtfinalni tekmi pokala EHF boljši od češkega Robe Zubrija – Nov nasprotnik AEK Izbranci Zorana Jovičića so se brez težav uvrstili med štiri najboljše v evropskem pokalu. Tudi na povratni tekmi so bili boljši od Zubrija (28 : 24). To je bila njihova že osma mednarodna zmaga v tej sezoni in tudi po tej so se veselili. Za uvrstitev v finale tega pokala je pred njimi le še ena ovira, grški AEK. Tudi moštvo iz Aten je bilo na obeh četrtfinalnih tekmah (odigrali so ju v grškem glavnem mestu) boljše

od svojega nasprotnika, ruskega Saint Petersburga (HC Neva SPb). Prva tekma med Slovenci in Grki bo predvidoma 17. aprila v Velenju, povratna pa teden dni pozneje v Atenah. Kot na Češkem tudi v velenjskem dvoboju ni bilo v domači zasedbi Matica Verdineka, ki je bil še v samoizolaciji. Tilen Sokolič pa zaradi poškodbe gležnja na prvenstvenem dvoboju v Ormožu, ki so ga nepričakovano izgubili, ni niti odpotoval v Zurbri in najbrž se nekaj časa ne bo mogel igrati. Povratni dvoboj je bil za Velenjčane zgolj zahtevnejši trening. V igrah z žogo je vse mogoče. Zgodilo se je že, da je nasprotnik nadoknadil več kot deset golov zaostanka. Toda v čudežno zmago

ŠPORT, MED VAMI

1. aprila 2021

gostov na drugi tekmi ni nihče verjel, najmanj gostitelji, gotovo tudi Čehi ne. V domači ekstra ligi so po 22 krogih pristali na osmem mestu. Velenjčani so na prvi tekmi v gosteh zmagali z razliko petih golov, v soboto doma s 'samo' štirimi in se s skupno razliko devetih uvrstili v polfinale. Niso lovili visoke zmage. Zanje je bilo pač najpomembnejše, da še enkrat dokažejo, da so precej boljši

od igralcev Zubrija. Na odmor so odšli s prednostjo šestih golov in seveda je bil dvoboj neenakovrednih nasprotnikov s tem že dokončno odločen, ne glede na to, da je bilo pred njimi še pol ure nadaljevanja. Tako kot v prvem polčasu tudi v drugem rezultat ni bil nobenkrat izenačen. V tem delu tekme so imeli dvakrat prednost osmih golov, nazadnje 28 : 20. Po tako visokem vodstvu je trener že razmišljal o včerajšnjem dvoboju 21. kroga domačega prvenstva, v katerem so gostili Ribnico. Zato je odpočil glavne nosilce igre, priložnost pa dal mladim nadarjenim igralcem. Čehi so to izkoristili in ob dobrih obrambah svojega vratarja z delnim izidom 4 : 0 prepolovili njihovo prednost.

»Za nas je to lep uspeh, so pa želje še višje. Sedaj gremo naprej,« se je veselil nove zmage domači trener in s tem obenem napovedal, da želijo finale. Na tem dvoboju je branil samo Emir Taletović. Bil je odličen, zbral je kar 21 obramb, od tega je ubranil tudi tri sedemmetrovke. Na našo 'ugotovitev', da je bil zanje to zahtevnejši trening, je odgovoril: »Morda bi se strinjal, a zelo dober. V domačem prven-

stvu v zadnjem času nismo blesteli. Izgubili smo točko v Škofji Loki in dve v Ormožu, dobro pa po teh spodrsljajih zaigrali proti Zubriju. Kljub razmeroma visoki prednosti petih golov s prve tekme smo se zelo resno pripravili na povratni dvoboj. Želeli smo zmagati tudi doma, da Čehom še enkrat dokažemo, da smo boljši. Škoda, da smo na koncu malce padli in naredili malo preveč napak. A najpomembneje je, da smo zmagali in da so proti koncu priložnost dobili tudi mlajši igralci. Skratka, ponosni smo na novo zmago v Evropi, vendar nas čaka še veliko dela. Do konca sezone moramo tako v tem pokalu kot v domačem prvenstvu dati vse od sebe.« 🔲

Stane Vovk

Rudarji niso izkoristili prednosti igralca – Na zaostali tekmi 13. kroga včeraj gostili Jadran, v sobotnem 15. krogu ob jezeru Beltince

Zaradi omejitvenih ukrepov tudi tekme v prvi in drugi ligi odpadejo.

Po odmrznitvi prvenstva nogometaši Rudarja igrajo v zelo zgoščenem ritmu. V osmih dneh bodo odigrali kar tri tekme, v nedeljskem 14. krogu so gostili moštvo Fužinarja. Včeraj naj bi pod streho spravili zaostalo tekmo 13. kroga s Primorjem. Na sporedu bi morala biti na prvi pomladni dan, a so jo morali zaradi močnega sneženja prestaviti. V sobotnem 15. krogu, s čimer bo sklenjen jesenski del prvenstva, bodo gostili Beltince. Nato bo vodstvo tekmovanja moštva razdelilo na ligo za prvaka (prvih 8) in ligo za obstanek (9.–16.). V domači zasedbi proti Korošcem še vedno ni bilo Adama Vošnjaka. Avgusta predlani se je odločil, da bo kariero nadaljeval v Kopru, pred nadaljevanjem prvenstva pa se je vrnil k Rudarju kot posojeni igralec. Žal se je na enem izmed treningov poškodoval, tako da s svojim nekdanjim klubom po začasni vrnitvi še ni zaigral. Dvoboj s Korošci ni navdušil, ker se je pač končal z najmanj

TAKO so igrali Evropski pokal EHF, povratna četrtfinala tekma Gorenje Velenje - Robe Zubri 28:24 (15:9)

Gorenje: Taletović (20 obramb), Panjtar, Aleks Kavčič 5, Tajnik 4, Haseljić 3, Miha Kavčič 3, Pajt 3, Miklavčič 2, Drobež 2, Komar 2, Grmšek 2, Mlivić 1, Ravnikar 1, Starc, Jovičić, Predović; trener: Zoran Jovičić. Sedemmetrovke: Gorenje: 5 (3), Zubri 4 (1); izključitve: Gorenje 8 minut, Zubri 10. Liga NLB, 21. krog Rezultati: Celje Pivovarna Laško - Krka 33:21 (16:12), LL Grosist Slovan - Urbanscape Loka 23:28 (10:16), Slovenj Gradec 2011 - Koper 32:31 (13:13), Butan plin Izola - Jeruzalem Ormož 26:26 (11:13), Maribor Branik - Trimo Trebnje 31:34 (12:17), Gorenje Velenje - Riko Ribnica (včeraj, 31.

Krajani očistili Konovo

priljubljenim rezultatom – brez zadetkov. Pravih priložnosti po zaslugi dobrih obramb na čelu z obema vratarjema ni bilo veliko. Ob tem rudarji niso izkoristili številčne prednosti. V 68. minuti so gostje ostali brez Lana Štravsa, ki mu je sodnik Martin Matoša iz Notranjih Goric zaradi ostrega prekrška nad Leonom Črnčičem pokazal neposredni rdeči karton. Trenerja smo po tekmi vprašali, kdo je 'izkopal' točko. Domači trener Almir Sulejmanović. »Očitno oboji. Fužinar je potrdil, kar smo tudi pričakovali, da je kakovosten, organiziran, kompakten in dobro voden nasprotnik. Pozna se, da ima trener Robert Koren bogate igralske izkušnje. Mi danes enostavno nismo bili pravi v napadu, boljši pa v obrambi, saj smo uspeli zadržati mrežo nedotaknjeno. Nismo si pa uspeli ustvariti dobrih priložnosti, da bi bili bolj nevarni za gol. Tudi nasprotnik si ni in mislim, da je končni rezultat najbolj pravičen. Po dolgem premoru fantje še niso v pravem tek-

marec); prestavljeno: Ljubljana – Dobova. Vrstni red: 1. Celje 19 tekem - 38 točk, 2. Velenje 18 - 31, 3. Trimo Trebnje 19 - 31, 4. Koper 20 - 23, 5. Jeruzalem Ormož 21 - 23, 6. Ribnica 20 21, 7. Slovenj Gradec 2011 21 - 21, 8. Loka 21 - 20, 9. Slovan 21 - 14, 10. Dobova 18 - 14, 11. Maribor 18 - 13, 12. Ljubljana 9 - 10, 13. Krka 20 - 8, 14. Izola 19 - 7. 22. krog (3. aprila, 19.00): Krka – Gorenje.

1. DRL (ženske), zaostale t. 19. krog: Izola Velenje 22:21 (10:9); 20. krog: Velenje - Zagorje 24:23 (12:16); 21. krog Litija - Velenje 27:29; 22. krog: Velenje – Krka 24:30 (11:13). Vrstni red po 22. krogu: 1. Krim 18 - 36, 2. Ajdovščina 20 - 35, 3. Krka 20 - 30, 4. Žalec 18 - 24, 5. Celje 19 - 22, 6. Zagorje 20 - 19, 7. Izola 20 - 13, 8. Velenje 20 - 10, 9. Litija 19 - 9, 10. 9. Koper 18 9, 11. Ptuj 20 - 5.

2. SNL, 12. krog (zaostala t.) Nafta - NK Rudar Velenje 1:2 (0:1)

Rudar: Radan, Kašnik, Barić (od 88. Turinek), Tu-

movalnem ritmu, ki je trenutno zelo zgoščen. Tekme si sledijo v razmiku treh, štirih dni, tako da niti ni dovolj časa za obnovitev moči.« Robert Koren, trener gostov: »V Velenje smo prišli, da dobimo vse tri točke. Vsako tekmo hočemo zmagati. Do rdečega kartona našemu igralcu smo mi bili tisti, ki smo danes izgubili točki. Po izključitvi smo se postavili nekoliko bolj obrambno. Kljub temu smo imeli lepo priložnost, a je nismo izkoristili. Skratka, menim, da smo bili za odtenek bliže zmagi kot Rudar, ki je dobra ekipa. Dolgo smo bili brez tekem. Tudi priprave niso bile takšne, kot bi bile v normalnih okoliščinah. To se pozna. Ne razmišljamo, ali bomo nadaljevali v zgornji polovici lestvice ali spodnji. To nas ne zanima toliko kot napredek fantov in da treniramo dobro ter se čim bolj pripravimo za naslednjega nasprotnika. Gremo korak za korakom.« 🔲

Stane Vovk

bić, Jovicic, Črnčič (od 63. Žurga), Koprivnik, Halilović, Panadić (od 74. Amadej Vošnjak), Hrovat, Jovanović; trener: Almir Sulejmanović. Strelci: 0:1 Hrovat (44.), 1:1 Oštrek (78., 11 m), 1:2 Žurga (92.). 13. krog (zaostala tekma): Rudar – Primorje (včeraj, 31. 3.) 14. krog, rezultati: Rudar Velenje – Fužinar Vzajemci 0:0, Šmartno 1928 - Brežice Terme Čatež 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Džumhur (32.), 1:1 Petrić (61.); Beltinci K. Tratnjek - Kalcer Radomlje 0:2 (0:1), Krško - Drava Ptuj 1:0 (0:0), Vitanest Bilje Roltek Dob 2:1 (1:1), Primorje Emundia - Triglav 0:1 (0:0), Krka - Jadran Dekani 3:1 (1:0), Nafta 1903 - Brda 4:0 (1:0) Vrstni red po 14. krogu: 1. Radomlje 14 tekem - 37 točk, 2. Krka 14 - 33, 3. Dob 14 - 31, 4. Brežice 14 - 27, 5. Bilje 14 - 26, 6. Nafta 14 - 25, 7. Kranj 14 - 20. 8. Rudar 13 - 19, 9. Fužinar 14 - 17, 10. Krško 14 - 17, 11. Beltinci 14 - 13, 12. Ptuj 14 - 13, 13. Jadran 14 - 12, 14. Primorje 13 - 9, 15. Šmartno 14 - 9, 16. Brda 14 - 6. 15. krog (sobota, 3. aprila, 16.00): Rudar – Beltinci, Dob - Šmartno 1928

Čistili v vseh krajevnih skupnostih

Na Konovem potekajo pod vodstvom novega predsednikom Zvoneta Laha številne aktivnosti. Korona jih je spodbudila k novim razmišljanjem. Za 8. marec so skupaj z otroki vrtca Čebelica pripravili spletno prireditev, za materinski dan pa so člani KUD Lipa Konovo zapeli in zaigrali v dvorani, posnetke in

voščila pa objavili na YouTube in na FB strani KS Konovo in tako ostajajo povezani s krajani po internetu. Nastopali so Konovski harmonikarji, Konovski septet in Konovski štrajharji. Od letošnjega šolskega leta so na Konovem štiri skupine otrok v vrtcu Čebelica, ki se vedno z veseljem pridružijo in popestrijo njihove

prireditve. Povezanost se je dobro izrazila ob čistilni akciji, ki so jo izvedli zadnji petek marca z množično udeležbo krajanov in vseh društev Konovega. Čeprav se strogo držijo navodil za zajezitev korone, menijo, da se s sodelovanjem da veliko narediti za dobro soljudi. 🔲

Velenje – V veliki čistilni akciji, ki jo je v petek organizirala Mestna občina Velenje, je sodelovalo vseh devetnajst krajevnih skupnosti in mestnih

četrti. V mestni četrti Desni breg, od koder so nam poslali fotografijo, se je čistilne akcije udeležilo 33 🔲 krajank in krajanov.

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA

Velenje – Tudi za policijo je bilo leto 2020 zaznamovano z epidemijo. Zaradi ukrepov, povezanih z zajezitvijo virusa, so sredi leta dobili nove naloge v izvajanju odlokov, izdanih na osnovi Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB). Ob tem so izvajali tudi vse druge naloge –preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, vzdrževanje javnega reda in miru, nadzor in urejanje prometa ... Pri tem beležijo manjši porast kaznivih dejanj v primerjavi z obdobjem zadnjih petih let oziroma je kriminaliteta primerljiva z letom 2019. Na področju javnega reda in miru so beležili podobno število kršitev kot v preteklih letih. Izboljšalo se je stanje v prometni varnosti, zgodilo se je manj prometnih nesreč. V zadnjih desetih letih manjšega števila (bilo pa je tudi bistveno manj prometa) niso beležili. Posledice prometnih nesreč so bile blažje, brez smrtnih žrtev in z manj telesno poškodovanimi.

Kriminaliteta Kazniva dejanja. Ali je pri tem kaj izstopalo? Nasilje v družini? »Pravzaprav ne. Veliko se je zaradi razmer v času epidemije in omejitev govorilo o porastu družinskega nasilja, vendar na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje po obravnavanem številu kaznivih dejanj in kršitev tega nismo beležili. Obravnavali smo 54 kaznivih dejanj, kar je znotraj poprečja

❱

138-krat uporabljena prisilna sredstva (65krat telesna sila, 64-krat sredstva za vklepanje in vezanje, 2-krat plinski razpršilec, 2-krat električni paralizator in 5-krat strelno orožje (oboje v enem dogodku).

1. aprila 2021

Kako varno smo lani živeli v Šaleški dolini? O tem smo se pogovarjali s komandirjem Policijske postaje Velenje Boštjanom Debelakom zadnjih petih let oziroma celo manj kot leta 2018, ko jih je bilo 61, in 50 prekrškov. Poprečje slednjih za zadnjih pet let je 48. Izrekli smo 47 ukrepov prepovedi približevanja, s čimer smo zavarovali žrtve, in tudi to ne odstopa od preteklih let. V premoženjski kriminaliteti smo beležili rahel porast vlomov, padec pa pri tatvinah. V porastu so bile goljufije in poškodovanja tuje stvari, znotraj gospodarske kriminalitete pa je bilo največ kaznivih dejanj storjenih z zlorabo plačilnih kartic na spletu in ponarejanja denarja. To dvoje je v porastu.« Kako pogoste so bile zlorabe drog? Pred nedavnim je na seji Sosveta za izboljšanje varnosti

❱

Zloraba drog: podanih 30 kazenskih ovadb (poprečje 5 let – 28), kršitev 89 (poprečje 5 let – 76 ).

občanov direktor Šolskega centra Velenje rekel, da je v njihovi okolici, odkar velja prepoved gibanja po 21. uri, manj posedanja po klopeh in zato tudi manj zlorab drog. Bi to lahko veljalo nasploh? »Lani smo obravnavali 30 kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, kar ne kaže ne na rast ne na padec znotraj petletnega poprečja. Pri prekrških, zabeležili smo jih 89, pa gre za rahel porast. Poprečje zadnjih pet let je 76 prekrškov. Ocenjujemo, da omejitev gibanja in covid razmere na to področje nista imela posebnega vpliva. Največkrat smo se srečali s konopljo, heroinom, amfetami-

sti PP Velenje je bilo pod vplivom alkohola lani 10,5 odstotka povzročiteljev prometnih nesreč. Delež alkoholiziranih povzročiteljev se zadnja leta giblje med 10 in 13 odstotki. In to je zaskrbljujoče! Poprečna stopnja alkoholiziranih povzročiteljev nesreč znaša 1,41 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Vzroki za nastanek prometnih nesreč pa ostajajo isti – neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil prednosti, nepravilna stran in smer vožnje, neustrezna varnostna razdalja.«

Boštjan Debelak: »Izstopala je problematika koles z motorjem in motornih koles.«

ni, kokainom, v nekaj primerih ekstazijem in tabletami LSD. Naredili smo primerjavo med posameznimi mesti, ukrepi policije in zaseženimi drogami. Velenje je v primerjavi s Celjem, Žalcem, Domžalami, Kamnikom, Kranjem, Novo Gorico pri tem nekje v poprečju.«

Javni red in mir Kaj pa javni red in mir? »V zadnjih petih letih smo poprečno ugotavljali 680 kršitev, lani 565. V to število niso vključene kršitve, ki smo jih ugotovili na osnovi ZNB (1.051). V prvem valu epidemije smo ugotovljene kršitve odstopali pristojnemu prekrškovnemu organu, torej zdravstvenemu inšpektoratu, v drugem delu pa smo ukrepe izvajali sami. Pri tem je največkrat šlo za opozorila. Pri drugih kršitvah javnega reda in miru smo se največkrat srečali s kršitvami Zakona o prijavi prebivališča, Zakona o orožju, Zakona o zaščiti živali in Zakona o zasebnem varovanju. Kr-

Iz POLICISTOVE beležke Od tatvin do groženj Velenje, 25. marca – V četrtek so policisti na območju v pristojnosti PP Velenje obravnavali kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, goljufijo pri spletnem nakupu, tatvino jopice in grožnje.

Brez vozniškega in vinjen Velenje, 25. marca – V četrtek dopoldan so policisti zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja občanu zasegli osebni avtomobil. Poleg tega je vozil pod vplivom alkohola.

Bivša stvari zmetala skozi okno Velenje, 28. marca – V nedeljo malo pred 13. uro so šli policisti v Šalek. Bivša partnerka je razgrajala po stanovanju, metala stvari skozi okno in žalila bivšega. Policisti so ji napisali plačilni nalog.

Ponovno nasilen Šoštanj, 28. marca – V nedeljo popoldan je Šoštanjčanka prijavila policistom poškodovanje pnevmatike na osebnem avtomobilu in izrazila sum, da je to storil bivši mož. Ob zbiranju obvestil so ugotovili, da ji je tudi grozil. Izrekli so mu ukrep prepovedi približevanja. Zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini je bil že obravnavan, zaradi ponovnega nasilja pa bo spet tudi ovaden.

NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

šitve Zakona o javnem redu in miru pa so bile v rahlem padcu, bilo jih je 385 (poprečje pet let je 402). Kot najpogostejša ostajajo izsiljevanje in spodbujanje k pretepu, povzročanje hrupa z akustičnimi aparati in motenje nočnega počitka s hrupom.«

❱

Kršitev predpisov o javnem redu in miru: 1.718, od tega kršitev odlokov na podlagi ZNB 1.051.

Cestni promet Epidemija Covida-19 in ukrepi za zajezitev so prispevali k zmanjšanju prometa na slovenskih cestah. Stanje varnosti je bilo povsod boljše, tudi na tem območju. Manj je bilo prometnih nesreč, manj hujših posledic. Kako pogost pa je bil alkohol? »Alkohol v prometu je še vedno težava. Na območju v pristojno-

❱

Obravnavanih kršitev cestnoprometnih predpisov: 5.559 (poprečje 5 let – 5.255)

Izstopala je problematika koles z motorjem in motornih koles. »Velikokrat so nas prebivalci, predvsem tisti iz mestnega jedra Velenja, seznanjali s tem, da vozniki koles z motorjem vozijo po površinah, ki jim niso namenjene. Povečali smo nadzor in ugotovili 164 kršitev, kar je daleč največ v zadnjih petih letih oziroma 45 odstotkov več, kot je poprečje zadnjih petih let. Tam, kjer se bodo te kršitve pojavljale, bomo to prisotnost nadaljevali, izvajali razne oblike dela in zoper kršitelje tudi ukrepali.«

Prisilna sredstva Kolikokrat ste uporabili prisilna sredstva? Vedno upravičeno? »Lani so bila prisilna sredstva uporabljena 138-krat, in sicer 65-krat telesna sila, 64-krat sred-

stva za vklepanje in vezanje, 2-krat plinski razpršilec, 2-krat električni paralizator in 5-krat strelno orožje. Oboje v enem dogodku. Za ta dogodek je takratni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Policije odredil komisijo, ki je proučila uporabo strelnega orožja, ker mora to storiti po zakonu. Ugotovljeno je bilo, da je bilo strelno orožje uporabljeno strokovno in zakonito. Za vsako uporabljeno prisilno sredstvo se preveri učinkovitost, strokovnost in zakonitost. Za druga prisilna sredstva to preverja vodstvo policijskih postaj. Na Policijski postaji Velenje lani neupravičene uporabe prisilnih sredstev nismo ugotovili.« 🔲

Milena Krstič – Planinc

Cestni promet • 243 prometnih nesreč,, • 10,4 odstotka povzročiteljev je bilo alkoholiziranih, poprečna stopnja 1,41, • vzroki neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil prednosti, nepravilna stran in smer vožnje, neustrezna varnostna razdalja, • izstopa problematika koles z motorjem in motornih koles – ugotovljenih 164 ukrepov, kar je največ v zadnjih petih letih oziroma 45 odstotkov nad poprečjem zadnjih 5 let.

Kazniva dejanja: 1.042 (1.032): • preiskanost: 59,7-odstotna, • splošna kriminaliteta 936 (poprečje 5 let – 831), • gospodarska kriminaliteta: 106 (največ KD z zlorabo plačilnih kartic po spletu (35) in ponarejanje denarja (19), oboje v porastu.

POLICIJSKA kronika

Pogrešano Šoštanjčanko našli v okolici Mozirja Šoštanj, 24. marca – V sredo so policisti veliko aktivnosti namenili iskanju pogrešane starejše občanke z območja Šoštanja, ki je okoli poldneva odšla na sprehod v gozd in se izgubila. Ker se do običajne ure ni vrnila, so domači prehodili poti, kjer je najpogosteje hodila, in preiskali okolico. V večernih urah so o pogrešani osebi obvestili velenjske policiste, ki so nemudoma organizirali iskalno akcijo. Glede na nizke večerne temperature bi bila noč, preživeta v gozdu, zanjo lahko usodna. 14 velenjskih policistov, ki se jim je pridružilo še 13 domačinov, jo je iskalo v več skupinah. Policisti so z zbiranjem obvestil od občanov prišli do podatka, da so gospo opazili na Mozirskem, kjer so jo okoli 21.30, dobrih deset

kilometrov od doma, tudi našli. Občanko so preventivno pregledali v Zdravstvenem domu v Velenju. Na srečo se je celodnevni pohod zanjo, za domače in tudi za policiste končal srečno.

Nasilen konec tedna

Velenje, 26. marca – Konec minulega tedna, v petek in soboto, je bilo na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje veliko nasilja. Začelo se je v petek dopoldne, ko se je v parku na Vodnikovi več oseb spravilo na Velenjčana. Pretep je s posredovanjem prekinil občan. Policisti so zaradi nasilništva že zaslišali dve osebi, enemu od njiju so zasegli tudi nož. V zvezi z nasilnim dogodkom obvestila še zbirajo. Malo pred 14. uro, tudi v petek, pa je na Operativno komunikacijski center Celje poklical Šoštanjčan in prijavil, da ga je napadel brat. Policisti so kršitelju, ki je bil pod

vplivom alkohola in ob njihovem prihodu na kraj ni upošteval zakonitih ukazov policistov, odredili pridržanje. Uporabiti so morali prisilna sredstva. Eden od bratov je med prepirom in prerivanjem posegel po lopati. V noči na soboto, 29. marca, okoli 1. ure zjutraj, se je v Velenju partner fizično znesel nad partnerko. Policisti so mu izrekli ukrep prepoved približevanja, kazenska ovadba za kaznivo dejanje nasilje v družini pa ga še čaka. Popoldan sta se v soboto v Topolšici stepla oče in sin. Policisti so ju opozorili na kršitev zakona o javnem redu in miru. V vrtičkarskem naselju, znanem po imenu Kunta-Kinte, sta se sprla soseda. V prepiru je eden drugega brcnil v nogo in ga poškodoval. Zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe ga bodo policisti kazensko ovadili. Kmalu za tem je mama dekleta obvestila policiste, da jo je na igrišču fant udaril s plastenko in jo lažje telesno poškodoval. O dogodku bodo obvestili državnega tožilca in center za socialno delo. Pro-

ti večeru, okoli 18.30, pa je na Gorici prišlo do medvrstniškega nasilja. Fant je drugega udaril s palico, njegova sestra pa mu je v glavo zalučala kamen. Tudi s tem bosta seznanjena državni tožilec in center za socialno delo.

Delovna nesreča v Plešivcu Velenje, 25. marca – V četrtek okoli 18.30 se je v Plešivcu pri delu v gozdu poškodoval delavec.

Storilec ni imel prav težkega dela Velenje, 25. marca – V četrtek okoli 19. ure sta Velenjčana policistom prijavila, da jima je neznanec iz službenega vozila ukradel denar. Vse pa kaže na to, da storilec ni imel ravno težkega dela, saj naj bi bilo vozilo odklenjeno oziroma je bilo na njem delno odprto okno. Policisti storilca še iščejo.

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

1. aprila 2021

SOCIALNI podlistek Sintetika nad moralo

Uporaba drog, predvsem sintetičnih (MDMA, ekstazi ipd.), je zelo zanimiva za sproščanje od vsakodnevnega stresa, prav tako, kot je nekaterim dobro sredstvo za sproščanje alkohol, ki je tudi droga, vendar ni prepovedana. Problem nastane, ko takšno sproščanje postane navada, razvada, ki preide v zasvojenost. Težava predvsem sintetičnih drog je v tem, da po nekaj dneh in nekajkratnih ponovitvah takšnega načina sproščanja to preide v odvisnost, in posledično do prilaščanja razno raznih stvari, ki niso tvoje, ki jih potrebuješ, da jih prodaš in zaslužiš za novo dozo droge. Vem in se zavedam, da takšna dejanja niso zelo primerna, vendar se včasih zgodi, da je morala manj pomembna kot pridobitev nove doze za potešitev potrebe. Najbrž ga ni junaka s to razvado – odvisnostjo, da ne bi

DRUŠTVO HIŠA | EMCE plac | HOSPIC | ŠENT

nikogar kadarkoli zavedel, okradel ali celo fizično napadel. Še posebej je to težko, ko moraš to storiti nekomu, ki ga imaš rad (starši, prijatelji). Najhuje je to, ko nekajkrat to storiš svojim staršem, in ti še vedno oprostijo. Ko ostaneš brez njih, se šele začneš zavedati, da je to en velik kup »dreka«, ampak časa ne moremo zavrteti nazaj in tega spremeniti, zato pa lahko napišem le to, da je najbolje, če droge ne začnete uživati. 🔲

Uporabnik programa Dnevni center za zmanjševanje škode zaradi drog, Šent Velenje

Pogled od zunaj

Ko sem stopila v ta prostor, nisem vedela, kaj pričakovati, bilo me je celo malo strah, imela sem nekaj predsodkov o ljudeh, ki imajo težave z zasvojeno-

stjo. Že prvi dan srečanja z njimi so se predsodki razblinili. Doživela sem jih kot povsem običajne ljudi, ki so ujeti v začaran krog odvisniškega življenja, iz katerega ne vidijo izhoda. Po več srečanjih z njimi sem spoznala, da so to ljudje z veliko talenti, znanji, zanimanji, ki jih zaradi zasvojenosti ne morejo dobro razvijati. S pravo podporo so pokazali pripravljenost sodelovati v različnih dejavnostih dnevnega centra. V večini so zelo dobri ljudje, s težkimi življenjskimi izkušnjami, s katerimi se soočajo tako, kakor najbolje znajo. V teh nekaj tednih skupnega druženja sem se iz njihovih zgodb veliko naučila in razširila svoj pogled na ljudi, ki so potisnjeni na rob družbe. 🔲

Študentka Fakultete za socialno delo na praksi

Zadnjič me je v strokovni skupini povsem prevzelo vprašanje: kdaj smo mirni v sebi? Vemo, kdaj se nam to zgodi? Se nam to sploh dogaja? Znamo te trenutke prepoznati in jih držati z rokami hvaležnosti, ali jim dovolimo oditi, ne da bi nas dejansko prevzela njihova milina? So nas kot otroke vzgajali za občutke mirnosti, tišine, brez motečih zvokov in dražljajev? So nam nenehno kaj govorili, prigovarjali, nam dajali navodila in usmeritve? Ali pa smo lahko v tišini zgolj bili in doživljali te trenutke?

od 2. 4. do 8. 4. - 2. aprila 1913 se je v Št. Rupertu na Koroškem rodil narodni heroj Miha Pintar Toledo, ki je 3. junija 1942 padel v Lokovici pri Šoštanju; - 2. aprila 1961 so Velenjčani poleg kotalkališča začeli z udarniškim delom urejati velenjski "Sončni park"; - 2. aprila 1996 je velenjska skupina Šank Rock izdala ploščo z naslovom Poglej v svet, ki so jo posneli decembra leta 1995 v New Yorku; - 3. aprila 1953 je bil v Šmartnem ob Paki rojen Jože Krajnc, novinar, igralec, režiser, športni delavec in še kaj; - 3. aprila 1960 se je v Celju rodil športnik Stane Miklavžina. V Atletskem klubu Velenje je treniral tek na dolge proge in bil večkratni državni prvak v krosu in na stezi; - v dvorani Centra Nova je ob svetovnem dnevu Romov velenjsko društvo Romano Vozo v sodelovanju z Mladinskim centrom in Festivalom Velenje 4. aprila 2011 pripravilo bogato kulturno prireditev, na kateri se je predstavilo

Postanite naročnik

Bi lahko rekli, da smo se sploh že kdaj naučili biti »v miru s samim seboj«? Draga bralka, imaš v celem dnevu vsaj 5 minut sebe v miru? Brez motenj, brez slabe vesti, brez oklevanja, brez skrbi, s skrbjo samo zase in svoje notranje občutenje? Kaj te pomiri? Tisto nekaj, s čimer se zavzemaš za svoje notranje doživljanje in se dejansko usmeriš vase, je zate blagoslov. Tukaj in v teh trenutkih pridejo do tebe bistvena, »taprava« vprašanja in posledično tudi pravi odgovori. Tisti, ki pridejo ven iz tebe in niso produkt izrazov »moramo«, »tako se spodobi«, »ne gre drugače«. Ti si svoje sidro, kamor se je vedno znova vredno vračati. Tam se nahajajo vsa razumevanja za svoje moči, šibkosti, izzive.

sto nastopajočih iz devetih društev; - 5. aprila 1992 je zagorela stara velenjska kinodvorana pri nekdanjem Rudarskem domu; - na cvetno nedeljo 6. aprila 1941 se je v bivši Jugoslaviji z letalskim napadom na Beograd začela druga svetovna vojna. Nekaj dni kasneje so nemške enote vkorakale v Šaleško dolino, kjer se je čez štiri leta s podpisom delne nemške kapitulacije druga svetovna vojna pri nas pravzaprav tudi končala. Zanimivo je tudi to, da je napad na Beograd vodil nemški letalski generalpolkovnik Alexander Löhr, ki je 9. maja 1945 v Topolšici podpisal brezpogojno kapitulacijo nemških enot za jugovzhodno Evropo in enot armadne skupine E; - 6. aprila 1942 se je na Proseniškem (kraj pri Šentjurju pri Celju) rodila družbenopolitična delavka, direktorica in kar deset let predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje Erika Veršec (roj. Mastnak); - 6. aprila 1991 je bila v Velenju prva konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, na kateri je dotedanjega predsednika Miha Ravnika zamenjal Dušan Semolič. Delegati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so 4.

Oven, 21. 3. – 21. 4.

Veliko bolj dobre volje boste, kot ste bili prejšnjih nekaj tednov, to pa bo otoplilo tudi vaše odnose z ljudmi. Čeprav bo večina doma, se boste skušali čim več časa gibati na svežem zraku. Tudi klepetu z znanci, na varni razdalji, se ne boste odrekli. Nedelo vas bo sicer vedno bolj spravljalo v slabo voljo, a vsaj tega, da imate preveč obveznosti, ne boste mogli več trditi. Tu in tam vas bo bolela glava. Tudi zato, ker bo spet polna temnih misli. Poskrbite, da se zbistrijo in v svoje življenje vnesite več barv. Potrudite se in poiščite otroka tudi v sebi, tako vam bo lažje preživeti še eno težko obdobje.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Ugotavljali boste, da se lahko človek utrudi tudi od počivanja, saj je za vami obdobje, ko ste lahko živeli brez gledanja na uro. Med prazniki boste ugotavljali, da nekoga iz preteklosti močno pogrešate. Zveza se žal ni končala tako, da bi lahko rekli, da veste, pri čem ste. Ob tem se boste pogosteje kot sicer spraševali, ali ste osebo prav ocenili, saj boste vsak dan izvedeli kaj novega o njej. Kljub temu jo boste pogrešali. Še dobro, da imate sorodnike, ki bodo čutili vašo stisko. Poskrbeli bodo, da boste pogosteje skupaj. V vaše življenje se bodo kmalu vrnili nekdanji prijatelji. Nekdo od njih vam bo bolj všeč, kot vam je bil.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Skozi tančice ženskega pogleda

Kdaj si mirna?

Tvoje šibkosti so tvoje moči, če se jih zavedaš. Tvoj notranji monolog se spremeni v »zmorem«, »lahko poskusim«, »vredna sem novih sprememb«, moja naloga ni ugajati, ampak »poslušati sebe«. Poslušaj se, draga bralka. Poveži se s seboj in najprej dobro prisluhni, kaj sporočaš sama sebi. Telesno, prvinsko, intuitivno. Potem deluj, se odločaj, postori in pojdi v akcijo. Kdaj si mirna? Mir pride, ko se odločaš tako, da izhajaš iz sebe in se iz svoje notranjosti odločaš o svojem življenju. S tem ostajaš sama sebi pristna, iskrena in resnična. Ne potrebuješ mask in vlog. Predvsem pa potrebuješ samo sebe, da si ljubeča in sočutna do sebe. Veš, kaj je tvoja super moč? Biti TI.

Jože Krajnc (Foto: Damijan Kljajič))

oktobra 2017 s 86 glasovi za in petimi proti za novo predsednico zveze potrdili Lidijo Jerkič; - 7. in 8. aprila 1978 je bila v Zavodnjah lokalna mladinska delovna akcija, na kateri so kopali jarke za nov vodovod; - v boj za severno mejo leta 1919 je bila vključena tudi Šaleška dolina. V Šoštanju je bila ena od postojank slovenskih oziroma jugoslovanskih enot. V mestu je bila zasilna bolnišnica za ranjene in bolne vojake in eno od izhodišč za akcije na Koroškem. Zlom slabo pripravljene ofenzive slovenskih enot na koroški fronti aprila 1919 je močno vplival tudi na dogajanja v Šaleški dolini, ki je v času protiofenzive avstrijskih enot postala neposredno zaledje vojaških operacij; - 8. aprila 1952 se je rodil veterinar dr. Zdravko Valenčak,

🔲

Ines Vugrinec, SŽM društvo

doma iz Velenja, predavatelj predmeta bolezni in zdravstveno varstvo prašičev in predstojnik Inštituta za zdravstveno varstvo prašičev; - 8. aprila 1957 je bil rojen fotograf Stane Jeršič iz Velenja. Njegove fotografije so predstavljene v številnih knjigah in revijah in so danes pomemben del javnih in zasebnih zbirk – mdr. v Francoski narodni knjižnici (Bibliotheque Nationale de France) in muzeju Stedeljik Amsterdam; - 8. aprila 1990 so bile v občini Velenje prve večstrankarske volitve po 2. svetovni vojni. 21. maja so na zasedanju občinske skupščine novoizvoljeni delegati za predsednika izvolili Pankraca Semečnika, podpredsednik skupščine je postal Anton Lovrec, Todorja Dmitroviča so imenovali za mandatarja za sestavo velenjskega izvršnega sveta, Marjan Gaberšek je postal predsednik družbeno političnega zbora, njegov namestnik je bil Tone De Costa, zbor združenega dela je vodil Drago Bizjak, njegov namestnik je bil Mitja Jenko, zbor krajevnih skupnosti je vodil Jože Melanšek, njegov namestnik pa je postal Jožef Lekše. 🔲

Damijan Kljajič

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj!

Prijatelji se sprašujejo, kaj se dogaja z vami. Postali ste tako zelo občutljivi in zamerljivi, da se vam nihče več ne upa povedati, kaj si misli o vašem obnašanju in načelih, ki so vedno bolj konservativna. To ni dobro. Tega, kar se vam dogaja v življenju, vam ni treba razkriti vsem. Dobro bi bilo, če bi se trenutne življenjske situacije lotili na povsem drugačen način. Brez zamer in brez pogledov v preteklost. Zavedajte se, da je sedanjost drugačna, zato naj bodo tudi vaše želje za prihodnost bolj realne. Na novo ljubezen še niste pripravljeni. Trenutno imate preveč dela sami s seboj.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Zaradi skrbi, ki bodo na trenutke res pretirane, boste povsem brez volje. Nekaj bo k vašemu počutju prispevala tudi pomladanska utrujenost, ki se ji tudi letos ne boste mogli izogniti. Premagali jo boste lahko le tako, da boste več časa in energije posvetili sebi in svojemu telesu. Tudi če se boste morali k temu prisiliti, nikar ne ostajajte ves dan za štirimi stenami. Največ skrbi boste imeli na finančnem področju. Vaš bančni račun je vsak mesec bolj prazen. Prilivi niso več takšni, kot so bili, vi pa niste prav nič spremenili načina življenja. Skrajni čas je, da ga, saj bo sedanje stanje, žal, še trajalo.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Zadnje leto za vas ni bilo lahko. Zato se boste ponovne slabše situacije in zapiranja države zelo bali. Tudi zato, ker s partnerjem nista več rada veliko skupaj. Zdelo se vam bo, da vas duši, njemu pa tudi. To še ne pomeni, da so čustva med vama usahnila, drži pa, da nikoli nista bila toliko skupaj kot v zadnjem času. Ugotovili boste, da ste v njegovi družbi čisto premalo samozavestni. V večini situacij se mu podredite. Prevečkrat se vam zdi, da ste za vse, kar se vam zgodi neprijetnega, krivi sami. Če ne boste spremenili odnosa do sebe, ga tudi drugi ne bodo do vas. Zato se postavite zase. Sploh, kadar veste, da imate prav.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Čeprav pretresov nimate radi, se jim tudi vi ne morete izogniti. Slabe novice bodo kar deževale, k sreči pa vse ne bodo povezane z vami in vašo širšo družino. Zato nanje poskušajte čim prej pozabiti. Najbolj svetla točka v naslednjih dneh bo za vas vaš dom. Veseli boste, ker boste lahko več doma, saj se boste v svojem okolju najbolje počutili. Zavedajte pa se, da trdo kožo dobivate tudi zaradi ljudi, ki vam bodo v naslednjih dneh kradli spanec. Ob njih se zavedate, kakšni si nikoli ne želite biti. Ves čas se boste trudili, da ostanete zvesti tudi svojim načelom, ne le temu, kar od vas zahtevajo drugi. Po velikonočnih praznikih se bodo poslovne zadeve obrnile v vašo korist.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Zavedate se, da ste se znašli v zelo čudnem položaju. Nimate več volje za zadovoljevanje potreb in želja vseh okoli vas, saj dobro veste, da vam ob tem zmanjka volje in energije, da bi poskrbeli zase. Jasno vam je tudi, da se vam to, da se preveč razdajate, pozna na počutju. Doslej ste znali zasebnost skrbno skrivati pred drugimi. Sedaj pa vam žal to ne bo več uspevalo. Le res dobri in iskreni prijatelji bodo opazili vašo krizo, ostalim se boste zdeli hladni. Tokrat vam bo vseeno. V veliko veselje pa vam bo druženje s partnerjem. On bo razumel vas in vi njega.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Nekaj starih finančnih dolgov poravnajte čim prej, saj vam trenutno finančno stanje to omogoča. Kaže namreč, da se bodo že kmalu nabrali novi, pa čeprav zanje ne boste krivi sami. Enostavno boste prisiljeni pomagati nekomu od bližnjih in to vam ne bo težko. Bolj vas bo skrbelo, ker po dolgem času ne boste več imeli zlate rezerve za slabe dni. Čeprav se s partnerjem v vsem, kar se bo dogajalo in bo od vas zahtevalo ukrepanje, ne bosta strinjala, bosta pri pomembnih stvareh enakega mnenja. Samski pa boste to, kar se vam bo dogajalo, zadržali zase. Tudi zato, ker ne boste želeli, da kdorkoli ve, kaj se vam dogaja. Črne misli vam bo pomagala odganjati umetnost.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Nič ne pomaga, če si pred težavami zapirate oči, ker problemi ostajajo in se s časom še kopičijo. Pazite, kako boste reagirali, ko boste izvedeli ne preveč dobre novice, povezane z vašim zdravjem. Partnerju jih morate zaupati, saj sluti, da pred njim nekaj skrivate. Lahko bi si čisto napačno razlagal vašo nenadno odsotnost in pomanjkanje komunikacije. Vsaj finance vas ne bodo več skrbele. S prilivom, ki ste ga na bančni račun že prejeli, boste imeli dovolj rezerve, da vas ne bo več skrbela trenutna epidemiološka situacija. Želeli pa si boste, da bi lahko več delali.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

V naslednjih dneh boste razčistili dileme, ki se vam po glavi motajo že nekaj časa. Tudi tiste, povezane z vašim zdravjem. Doslej ste sebe postavljali na zadnje mesto, po zadnjih dogodkih pa se bo to spremenilo. Tudi zato, ker je strah velik gospod, vas pa bo res postalo strah. Vse, kar si boste želeli, bo več dni brez stresa. Da bodo taki, pa lahko poskrbite tudi sami, ne le drugi. Ker se bo s popolnim zaprtjem države spet vse ustavilo, se ustavite tudi vi. Brez slabe vesti. Sredi prihodnjega tedna boste izvedeli nekaj zelo lepega. Tako boste že kmalu spoznali, da je najhuje za vami.

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

Najlepše v tem tednu bo druženje s partnerjem. Posvečal vam bo veliko pozornosti in vas razvajal tudi, ko boste najmanj pričakovali. Z nekim na videz nedolžnim dejanjem vas bo popolnoma očaral. Le vidva bosta vedela, zakaj. Skrajni čas pa bi že bil, da tudi sami spoznate, da morate biti hvaležni, da se je zaplet rešil tako, kot se je. Kaj lahko bi se namreč zgodilo, da bi se vam zaradi na videz povsem obrobnega vprašanja življenje obrnilo na glavo. Zato poskušajte naslednjih nekaj dni živeti drugače. Spremeniti življenjske navade nikoli ni bilo lahko, a tokrat se seveda zavedate, da jih morate. Zato vam bo šlo dobro od rok. Skrbelo vas bo za starejšega sorodnika. Upravičeno.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

V teh dneh, ko se bližajo velikonočni prazniki, si boste pogosto rekli, da morate bolj in večkrat uživati v stvareh, ki vas osrečujejo. Izgovor, da nimate časa, ni pravi, saj veste, da to v trenutni situaciji ne drži. Zato se vsak dan opomnite, da potrebujete predvsem voljo, da se spravite v gibanje in spremenite rutino, ki vas uničuje. Veliko skrbi boste še vedno imeli v službi, saj je ne boste mogli kar izključiti iz svojih misli. Delo od doma v vašem primeru ne bo najlažje, a boste zmogli. Sploh, ko se boste sprijaznili z nastalo situacijo. Po dolgem času ne boste preveč črnogledi, le nekoliko bolj previdni. Ne boste se več obremenjevali s stvarmi, ki se vas ne tičejo.

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek, 1. aprila

Petek, 2. aprila

07.00 Dobro jutro, Poročila 10.10 Biotopi: Ekološki odtis, izob. ser. 10.35 TV-izložba 10.50 Strasti, TV-nad., 56/60 11.25 Vem!, kviz 12.00 Moje mnenje 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Severna obzorja (III.), am. nad., 13/22 14.25 TV-izložba 14.40 Slovenci v Italiji: Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec 15.05 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, portretna odd. 15.40 Otroški program: Op! 15.40 Z kot Zofka, odd. za otroke 16.05 Sobotni krompir 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Ugriznimo znanost: Ven iz okvirjev, odd. o znanosti 17.55 Na kratko: Pravljica 18.05 Dinotačke, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Dediščina Evrope, fin. nad., 3/3 00.35 Ugriznimo znanost: Ven iz okvirjev, odd. o znanosti 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.25 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro 10.10 Timi gre, risanka 10.20 Sovice, risanka 10.30 Zmedi gre v Zakajzato, risanka 10.40 Nejko, risanka 10.50 Strasti, TV-nad., 1. sezona 10.50 Erika, risanka, 1. sezona 11.25 Vem!, kviz 12.00 Globus 12.30 Točka preloma 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Severna obzorja (III.), am. nad. 14.40 Prisluhnimo tišini, izob. odd. 15.10 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. 15.50 Danin dinosvet, kan. nan. 16.15 Osvežilna fronta, odd. za mlade 16.40 Infodrom, tednik za mlade 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Slovenski magazin 17.55 Duhovni utrip, Pomen pashe in velikega petka 18.10 Bacek Jon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 V petek zvečer 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.10 Kinoteka: Zakon Marie Braun, nem. film 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.30 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 09.00 Videotrak 10.10 Dobro jutro 12.55 Krištof Zupet: Slikar, dok. film 14.05 V petek zvečer 16.00 Judo: svetovni pokal, prenos iz Antalye 18.30 Geopark Karavanke, dok. feljton 18.55 Videotrak 20.00 Moj avtistični starejši brat in jaz, britanska dok. odd. 20.45 Avtomobilnost 21.15 Frančišek Asiški in njegovi bratje, francosko belgijski film 22.40 Ambienti 23.10 Sozvočje svetov: Noč v Benetkah 23.40 Slovenska jazz scena: Koncert ob 50-letnici delovanja New Swing Quarteta, 1/2 00.30 Judo: svetovni pokal, posnetek iz Antalye 03.00 Videotrak 04.00 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Tri mucke, risanka 07.10 Ruby Mavrica, risanka 07.20 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 07.30 Grizzy in glodavčki, risanka 07.40 Viking Viki, risanka 07.55 Vaše zdravje, naša skrb 08.10 Usodni diamanti, 1. sez., 2. del 09.05 Usodni diamanti, 1. sez., 3. del 10.10 Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 36. 11.05 Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 37. 12.10 Komisar Rex, 8. sez., 8. del 13.05 TV prodaja 13.20 Budva na morski peni, 2. sez., 7. del 14.30 Policijska družina, 9. sez., 9. del 15.30 Komisar Rex, 8. sez., 9. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Usodni diamanti, 1. sez., 4. del 17.55 Usodni diamanti, 1. sez., 5. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi, 3. sez., 24. del 21.00 MasterChef Slovenija 22.10 24UR zvečer 22.50 Policijska družina, 9. sez., 10. del 23.45 Vohun v nemilosti, 5. sez., 16. del 00.40 Budva na morski peni, 2. sez., 8. del 01.45 24UR zvečer, ponovitev 02.15 Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog. 09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd. 10.15 Dober večer, ga. predsednica: prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije 11.15 Videospot dneva 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.15 Iz oddaje Dobro jutro 13.05 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.00 Regionalne novice, inf. prog. 16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog. 18.05 Veliki lov na pošast, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.25 Iz našega arhiva: Lahko noč, otroci! Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo 18.35 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Jan Rožič, tolkala, GŠ Velenje 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, odd. o narodnozab. glasbi 11 21.10 Regionalne novice, inf. prog. 21.15 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Jan Rožič, tolkala, GŠ Velenje 21.20 Izbrano iz arhiva: Glasbeni gost, Šank Rock 21.45 Videospot dneva 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.35 Nočni program

04.00 Info kanal 09.30 Ugriznimo znanost, Ven iz okvirjev, odd. o znanosti 10.00 Pasijon po Marku 10.35 Dobro jutro 13.20 O živalih in ljudeh, izob. odd. 14.00 Na vrtu, izob. odd. 14.25 Trenutek reke, dok. film 16.00 Judo, svetovni pokal, prenos iz Antalye 18.00 Evangeličansko velikonočno bogoslužje, prenos iz Murske Sobote 19.00 Škofjeloški pasijon, adaptacija predstave 20.00 Zadnje ure Jezusa Kristusa, francoska dok. odd. 21.00 Križev pot, prenos iz Vatikana 22.30 Pasijon po Marku 22.55 Zadnja beseda! 23.45 Blob genij brez možganov, francoska dok. odd. 00.40 Judo, svetovni pokal, posnetek iz Antalye 02.40 Videotrak

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Tri mucke, risanka 07.10 Ruby Mavrica, risanka 07.20 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 07.30 Grizzy in glodavčki, risanka 07.40 Viking Viki, risanka 07.55 Vaše zdravje, naša skrb 08.10 Usodni diamanti, 1. sez., 4. del 09.05 Usodni diamanti, 1. sez., 5. del 10.10 Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 38. 11.05 Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 39. 12.10 Komisar Rex, 8. sez., 9. del 13.05 TV prodaja 13.20 Budva na morski peni, 2. sez., 8. del 14.30 Policijska družina, 9. sez., 10. del 15.30 Komisar Rex, 8. sez., 10. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Usodni diamanti, 1. sez., 6. del 17.55 Usodni diamanti, 1. sez., 7. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi, 3. sez., 25. del 21.00 MasterChef Slovenija 22.25 24UR zvečer 22.55 Eurojackpot 23.00 Danielle Steel: Varni pristan, am. f. 01.00 Moj božični princ, am. film 02.40 24UR zvečer, ponovitev 03.10 Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog. 09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd. 10.15 Izbrano iz arhiva: Drugačen svet, Tomaž Humar 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.05 Iz oddaje Dobro jutro 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.00 Regionalne novice, inf. prog. 16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog. 18.05 Miš Maš, oddaja za otroke 18.45 Spoznajmo jih ... Žan Forštner, harmonika, GŠ Velenje 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Izbrano iz arhiva, Popotniške razglednice: Iran, 2007 21.00 Regionalne novice, inf. prog. 21.05 Izbrano iz arhiva: Plava trava zaborava, 2. del koncerta, 2008 22.00 Spoznajmo jih ... Žan Forštner, harmonika, GŠ Velenje 22.05 Izbrano iz arhiva: S kamero po Velenju, 1991 22.15 Videospot dneva 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.35 Nočni program

1. aprila 2021

Sobota, 3. aprila

06.10 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.20 08.45 09.15 09.55 10.00

Kultura, Odmevi To sem jaz, Evren Milan, risanka Malčki, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Rija in Krokodil, risanka Kalimero, risanka Žanov svet, risanka Nejko, risanka Z kot Zofka, odd. za otroke Studio Kriškraš, odd. za otroke Buck, belgijska otroška nad. Sobotni krompir Športniki, risanka Male sive celice, OŠ Gornji Petrovci in OŠ Otočec 10.40 Infodrom, tednik za mlade 10.55 Holly Hobbie, kanadska nad. 11.35 Tarča 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. 14.05 Podjetno naprej, Opikar, čisti prostori 15.00 Blagoslov velikonočnih jedi 15.20 Kulturni vrhovi, Crngrob, dok. odd. 15.55 Na sončni strani, dok. odd. 16.30 Na vrtu, izob. odd. 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Ambienti 17.50 Zadnja beseda! 18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kaj dogaja? 21.25 Tanek led, koprodukcijska nad. 22.15 Poročila, Šport, Vreme 22.35 Sedmi pečat: Limonada, kopr. f. 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 01.30 Napovedujemo

04.00 07.00 09.05 11.15

Info kanal Najboljše jutro Pričevalci, Gašper Rudolf, 2. del Franc Anton pl. Steinberg, človek baročne popolnosti, dok. film 12.30 Človek, kam greš?, dok. feljton 13.10 Gospod, indijski film 16.00 Judo, svetovni pokal prenos iz Antalye 18.35 Katar 2022, Fifina mag. odd. 20.00 Nogomet - DP, Aluminij : Maribor, 28. kolo, prenos iz Kidričevega 23.20 Vrhovi, koncert Neishe z gosti 00.15 Nogomet - DP, Aluminij : Maribor, 28. kolo, posnetek iz Kidričevega 02.00 Videotrak

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli, risanka 07.30 Leo in Tig, risanka 07.50 Wissper – šepetalka živalim, ris. 08.05 Tri mucke, risanka 08.15 Kravica Liska, risanka 08.30 Tashijeve pustolovščine, risanka 08.45 Robojajčki, risanka 09.20 Moj mali poni, risanka 09.40 Peter Pan, risanka 10.05 Winx klub, animirani film 11.40 Posel mojega življenja, 8. sez., ser. 12.35 Vaše zdravje, naša skrb 12.50 MasterChef Slovenija 13.55 MasterChef Slovenija 15.20 Vaše zdravje, naša skrb 15.35 Delovna akcija 16.55 Preverjeno 17.55 Nasmeh zdravju 18.25 Dom in vrt 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Leto življenja, ameriški film 22.10 Brodolomka ljubezni, am. film 23.50 Semenj ničevosti, ameriški film 02.30 Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš, oddaja za otroke 09.40 Župan z vami: Bojan Šrot, župan MO Celje 10.40 Jutranji pogovori 1 12.10 Kuhinjica, izob. oddaja 12.35 Izbrano iz arhiva: Inf. program 27 13.20 Izbrano iz arhiva: Graška gora poje in igra, 1995 14.45 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Nika Šipek, orgle, GŠ Velenje 17.40 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Veliki lov na pošast, Gledališka predstava Vrtca Velenje 18.20 Iz našega arhiva: Lahko noč, otroci! Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo 18.30 Spoznajmo jih ... Nina Lipnikar, Matjaž Meža, harmonika, GŠ Velenje 18.35 Dotiki gora: Špičasti vrh 19.55 Vrtnarski kotiček 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2837. VTV magazin, reg. inf. odd. 20.30 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Ana Jurjovec, orgle, GŠ Velenje 20.35 Ob 70-letnici KD Miran Jarc Škocjan, Poletno gledališče Studenec pri Domžalah 22.25 Izbrano iz arhiva, Popotniške razglednice: Iran, 2007 23.25 Izbrano iz arhiva, Mali koncert iz GŠ Velenje: simfonični orkester,1996 23.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.25 Nočni program

Nedelja, 4. aprila

Ponedeljek, 5. aprila

Milan, risanka Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Tinka in Žverca, risanka Mandi, risanka Jurij in Pavel, risanka A veš, koliko te imam rad, ris. Ezopovo gledališče, risanka Pujsa Pepa, risanka Mali Timotej, risanka Knjiga o džungli, risanka Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Dinotačke, risanka Nejko, risanka Vrtne prigode, risanka Bacek Jon, risanka Danin dinosvet, kanadska nan. Velikonočno bogoslužje, prenos iz mariborske stolnice 11.10 Prenosi nedeljskih bogoslužij v času pandemije 11.15 Ozare 11.20 Obzorja duha, Noč vstajenja 11.55 Urbi et orbi, Papeževa velikonočna poslanica 12.25 Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in Nika Gorič 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 V petek zvečer 14.45 Na lepše 15.15 Šansonjerka, kan.-fr. film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Šola za pošasti, risanka 18.50 Frfra in Cufek, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 20.00 Genialna prijateljica (II.), it. nad. 21.15 Intervju 22.00 Poročila, Šport, Vreme 22.25 Bazilika Božjega groba, dok. odd. 23.20 Letni časi Pomlad, Mate Bekavac, Aco Bišćević in godalni orkester 23.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 23.55 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 00.50 Napovedujemo

06.30 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro 10.00 Uka in Čiv gresta v širni svet, ris. 10.25 Nejko, risani film 10.55 Strasti, TV-nad., 1. sezona 11.30 Vem!, kviz 12.00 Intervju 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Severna obzorja (III.), am. nad. 14.30 S-prehodi, Vesna Benedetič, ilustratorka 15.20 Dober dan, Koroška 16.05 Lojzek in mavrična vila, ris. 16.25 Studio Kriškraš, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Kulturni vrhovi, Radmirje, dok. odd. 17.50 Na kratko, Starizem 18.00 Nejko, risanka 18.10 Simon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme 20.05 Marija Magdalena, kopr. film 22.00 Poročila, Šport, Vreme 22.25 300 let Škofjeloškega pasijona: A. Srebotnjak: Škofjeloški pasijon 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme 01.50 Napovedujemo

07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.30 07.35 08.00 08.10 08.15 08.20 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.20 09.30 10.00

04.00 Info kanal 07.15 Duhovni utrip, Pomen pashe in velikega petka 07.30 Koda 08.00 Ugriznimo znanost, Ven iz okvirjev, odd. o znanosti 08.30 33. Festival Radovljica, Musica Nova, moteti Jacobusa Handla-Gallusa 09.00 Koncert ob 50-letnici delovanja New Swing Quarteta 10.10 Gašper in Petra, norveški film 11.30 Življenje na strehi sveta, potopis 12.30 Ljudje in zemlja 13.20 Zelena generacija/Young Village Folk, Daniel 13.30 Led, ruski film 16.15 21. gala koncert Radia Ognjišče: Pojmo naše pesmi 17.50 Zadnje ure Jezusa Kristusa, francoska dok. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dinastije, Šimpanzi, kopr. dok. ser. 20.55 Sting svoboden človek, dok. odd. 21.55 Morje v času mrka, slovenski film 23.25 Vikend paket 00.45 Kaj dogaja? 01.15 Videotrak 02.15 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli, risanka 07.30 Leo in Tig, risanka 07.50 Wissper – šepetalka živalim, ris. 08.05 Tri mucke, risanka 08.15 Kravica Liska, risanka 08.30 Tashijeve pustolovščine, risanka 08.45 Robojajčki, risanka 09.15 Domače živalice, 1. sez., 1. del 09.20 Moj mali poni, risanka 09.45 Peter Pan, risanka 10.10 Ljubezen po domače 11.05 Ljubezen po domače 12.05 Pavza! 12.35 Vaše zdravje, naša skrb 12.50 Brodolomka ljubezni, am. film 14.25 Vaše zdravje, naša skrb 14.40 Leto življenja, ameriški film 16.40 Takle mamo 17.30 Zadovoljna 18.00 Mali šef Slovenije 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Delovna akcija 21.10 Mali šef Slovenije 22.00 Skrita lepota, ameriški film 23.50 Liz in Dick, ameriški film 01.30 Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 90.00 Miš Maš, oddaja za otroke 09.40 2836. VTV magazin, reg. inf. odd. 10.10 Vrtnarski kotiček 10.20 2837. VTV magazin, reg. inf. odd. 10.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.20 Jutranji pogovori 1 12.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.40 Izbrano iz arhiva: Graška Gora poje in igra, 1996 14.50 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Robo TV 12 18.15 Iz našega arhiva: Rešimo pravljico, gled. pred. Vrtca Velenje 18.45 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Jan Rožič, tolkala, GŠ Velenje 18.50 Izbrano iz arhiva: Drugačen svet, Tomaž Humar 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, oddaja o narodno-zabavni glasbi 11 21.10 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Žan Forštner, harmonika, GŠ Velenje 21.15 Jutranji pogovori 2 22.45 Izbrano iz arhiva: Mali koncert iz GŠ Velenje: Skladbe Huga Wolfa, 1996 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Nočni program

04.00 Info kanal 09.00 Obzorja duha, Noč vstajenja 09.25 Prisluhnimo tišini, Vplivi hrupa, izob. odd. 09.40 Na lepše 10.10 Dobro jutro 12.50 Ko se tam gori olistajo breze, portret pisateljice Brede Smolnikar 14.00 Zadnja beseda! 15.00 Ljudje in zemlja 15.50 Zelena generacija/Young Village Folk, Daniel 16.00 Širna Sibirija, švicarska dok. odd. 17.50 Ecce homo - Ecce Oman, portret koroškega umetnika Valentina Omana 20.00 Življenje na strehi sveta, potopis 20.55 Dediščina Evrope: Anatomija izdajstva, češka nad. 22.30 Nahrani me z besedami, slov. f. 00.00 Videotrak 01.05 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Luna Petunija, risanka 07.15 Ruby Mavrica, risanka 07.25 Maša in medved, risanka 07.30 Grizzy in glodavčki, risanka 07.40 Viking Viki, risanka 07.55 Vaše zdravje, naša skrb 08.10 Usodni diamanti, 1. sez., 6. del 09.05 Usodni diamanti, 1. sez., 7. del 10.10 Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 40. 11.05 Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 41. 12.10 Komisar Rex, 8. sez., 10. del 13.05 TV prodaja 13.20 Preverjeno 14.30 Vrtičkanje 15.10 Povest o dobrih ljudeh, slov. film 17.00 Usodni diamanti, 1. sez., 8. del 17.55 Usodni diamanti, 1. sez., 9. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi, 3. sez., 26. del 21.00 Šverc komerc, 2. sez., 46. del 22.00 24UR zvečer 22.30 Takle mamo, 1. sez., 30. del 23.20 Vohun v nemilosti, 5. sez., 17. del 00.15 Budva na morski peni, 2. sez., 9. del 01.20 24UR zvečer, ponovitev 01.50 Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Mojčin lepi svet, muzikal 09.35 Dober večer, ga. predsednica: prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije 10.35 2837. VTV magazin, reg. inf. odd. 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.00 Izbrano iz arhiva: Informativni program 28 12.35 Izbrano iz arhiva: Zapojmo v rož'cah, Mozirski gaj 1999 14.05 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.00 Ob 70-letnici KD Miran Jarc Škocjan, Poletno gledališče Studenec pri Domžalah 17.50 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Izbrano iz arhiva: Popotniške razgl.: Camino s kolesom, 2012 19.00 Spoznajmo jih ... Aleš Jakopič, harmonika, GŠ Velenje 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Izbrano iz arhiva: Ob veliki noči z dr. Maksimiljanom Matjažem, 2002 21.00 Izbrano iz arhiva: Informativni program 29 21.35 Izbrano iz arhiva: Dober večer, g. predsednik, dr. Janez Drnovšek, predsednik vlade, 1998 22.50 Spoznajmo jih ... Aleš Jakopič, harmonika, GŠ Velenje 22.55 Izbrano iz arhiva: Koncert udeležencev 6. mednarodne orgelske šole, 2002, 2. del 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Nočni program

Torek, 6. aprila

06.45 07.00 10.05 10.15 10.30 10.40 10.45 10.55 11.30 12.00 13.00 13.35 14.40

Dnevnikov izbor Dobro jutro Timi gre, risanka Sovice, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Nejko, risanka Erika, risanka Strasti, TV-nad., 1. sezona Vem!, kviz Dosje, Leto dni pozneje Prvi dnevnik, Šport, Vreme Severna obzorja (III.), am. nad. Duhovni utrip, Pomen pashe in velikega petka 15.10 Potepanja - Barangolasok 15.50 A veš, koliko te imam rad, ris. 16.15 Buck, belgijska otroška nad. 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Koda 18.00 Kalimero, risanka 18.10 Bacek Jon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Bolnišnica dobre karme (I.), brit. nad. 20.50 Na tankem ledu, nem. dok. odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Slovenija - 30 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.15 Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.40 Dobro jutro 13.20 Podoba podobe, Ljubljana – arhitektura in urbanizem 2025+ 14.10 Slovenski magazin 14.35 Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik, dok. portret 15.30 Avtomobilnost 16.15 Kaj dogaja? 17.00 Joker, kviz 18.00 Gospoda gre čez progo, portret dr. Vladimirja Sruka 19.00 Nogomet - evropska liga 20.05 Molk prvakov: spolno nasilje v športu, francoska dok. odd. 21.10 Piran - Pirano, slovenski film 22.55 NaGlas! 23.15 Sting svoboden človek, dok. odd. 00.15 Videotrak 01.15 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Luna Petunija, risanka 07.15 Ruby Mavrica, risanka 07.25 Maša in medved, risanka 07.30 Grizzy in glodavčki, risanka 07.40 Viking Viki, risanka 07.55 Vaše zdravje, naša skrb 08.10 Usodni diamanti, 1. sez., 8. del 09.05 Usodni diamanti, 1. sez., 9. del 10.10 Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 42. 11.05 Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 43. 12.05 Koronavirus: Tihi ubijalec, dok. f. 13.05 TV prodaja 13.20 Budva na morski peni, 2. sez., 9. del 14.30 Šverc komerc, 2. sez., 46. del 15.30 Komisar Rex, 8. sez., 11. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Usodni diamanti, 1. sez., 10. del 17.55 Usodni diamanti, 1. sez., 11. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi, 3. sez., 27. del 21.00 Šverc komerc, 2. sez., 47. del 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.40 Vohun v nemilosti, 5. sez., 18. del 00.35 Budva na morski peni, 2. sez., 10. 01.45 24UR zvečer, ponovitev 02.15 Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. program 09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd. 10.15 Izbrano iz arhiva: Dober večer, g. predsednik, dr. Janez Drnovšek, predsednik vlade, 1998 11.30 Videospot dneva 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.30 Iz oddaje Dobro jutro 13.20 Izbrano iz arhiva: Informativni program 29 13.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Izbrano iz arhiva: Informativni program 30 18.35 Spoznajmo jih ... Darja Ovčjak, orgle, GŠ Velenje 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2838. VTV magazin, reg. inf. odd. 20.30 Dotiki gora: Porezen 20.50 Izbrano iz arhiva: Pesem za ljubezen, Davor Radolfi@Ritmo Loco, 2004 22.00 Spoznajmo jih ... Darja Ovčjak, orgle, GŠ Velenje 22.05 Videospot dneva 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Nočni program

Sreda, 7. aprila

06.20 07.00 10.05 10.15 10.30 10.40 10.45 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 14.40 15.20 15.40 16.10

Kultura, Odmevi Dobro jutro Timi gre, risanka Sovice, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Nejko, risanka Erika, risanka Strasti, TV-nad., 1. sezona Vem!, kviz Slovenija - 30 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Severna obzorja (III.), am. nad. Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Male sive celice, OŠ Gornji Petrovci in OŠ Otočec 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Biotopi, Plastika v naravi, izob. ser. 17.55 Filmski poklic, Montažer 18.00 Zmedi gre v Zakajzato, risanka 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.05 Film tedna: Claire Andrieux, francoski film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Panoptikum 23.50 Biotopi, Plastika v naravi, izob. ser. 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.45 Napovedujemo

04.00 Info kanal 08.30 Videotrak 09.30 Koda 10.00 Velikonočno bogoslužje, posnetek iz mariborske stolnice 11.10 Dobro jutro 13.40 Je res kaj možnosti, da postanemo kapitalisti?, 30 let ljubljanske borze in slovenskega kapitalskega trga 14.10 Trio Psalteria: s citrami od renesančne glasbe do jazza 15.45 Ambienti 16.30 Vikend paket 17.55 Muzej norosti, dok. film 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Moj klasični hit, Stanislav Zore 20.10 Za Elizo, Beethovnova uspešnica, nemški glasbeni dok. film 21.10 Moje mnenje 22.00 Ku'damm 56, nemška nad. 22.55 Marija Magdalena, kopr. film 00.55 Videotrak 01.55 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Luna Petunija, risanka 07.15 Ruby Mavrica, risanka 07.25 Maša in medved, risanka 07.30 Grizzy in glodavčki, risanka 07.40 Viking Viki, risanka 07.55 Vaše zdravje, naša skrb 08.10 Usodni diamanti, 1. sez., 10. del 09.05 Usodni diamanti, 1. sez., 11. del 10.10 Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 44. 11.05 Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 45. 12.10 Komisar Rex, 8. sez., 11. del 13.05 TV prodaja 13.20 Budva na morski peni, 2. sez., 10. 14.30 Šverc komerc, 2. sez., 47. del 15.30 Komisar Rex, 8. sez., 12. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Usodni diamanti, 1. sez., 12. del 17.55 Usodni diamanti, 1. sez., 13. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi, 3. sez., 28. del 21.00 Šverc komerc, 2. sez., 48. del 22.00 24UR zvečer 22.40 Policijska družina, 9. sez., 11. del 23.35 Gasilci v Chicagu, 6. sez., 1. del 0.30 Budva na morski peni, 2. sez., 11. 01.45 24UR zvečer, ponovitev 02.15 Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. program 09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd. 10.15 2838. VTV magazin, reg. inf. odd. 10.45 Videospot dneva 10.50 Izbrano iz arhiva: Informativni program 30 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.20 Iz oddaje Dobro jutro 13.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18.05 Robo TV 13 18.20 Iz našega arhiva: Peter Klepec, gled. predstava Vrtca Velenje 18.50 Spoznajmo jih ... Žuža Bajželj, harmonika, GŠ Velenje 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Studio Evropa: Gospodarsko okrevanje EU po pandemiji 21.00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21.05 Izbrano iz arhiva: Etnokostel, posnetek festivala, 2006 22.25 Spoznajmo jih ... Žuža Bajželj, harmonika, GŠ Velenje 22.30 Videospot dneva 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Nočni program

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 21

podobno nepredvidljivi pustolovščiNA BALKON VISOKE jeni:bilopripravljena sem bila na skromno bero, našla pa sem neverjetno veliko besedil, HIŠE: antologija od katerih jih več kot polovico prej sploh najkrajše slovenske nisem poznala.« – Alojzija Zupan Sosič pripovedi, izbrala Alojzija Zupan Sosič PAVČEK, SAŠA: od- Odrasli Zastali čas 821.163.6-32 – Slovenska kratka

proza Vir: https://www.mladinska.com/ knjige/leposlovje/na-balkonvisoke-hise

PRIREDITVE

1. aprila 2021

od- Odrasli 821.163.6-1 – Slovensko pesništvo Vir: https://www.mladinska.com/ knjige/leposlovje/zastali-cas

Igralka Saša Pavček svoj osnovni poklic ves čas druži s pisanjem in predvsem prepleta s poezijo. V pesniški zbirki Zastali čas namenja svojo pesniško in človeško občutljivost in pozornost svojim dragim, ki jih ni več. Avtorica se ob tem ves čas sprašuje tudi o svojem življenju in premišljuje smisel o(b) stajanja in vztrajanja v času, ki tudi zanjo polagoma zastaja. Pesmi so hkrati tudi ljubeči obredi spominjanja in poslavljanja, v trdno celoto pa jih povezuje subtilna likovna oprema Mateje Kavčič.

Antologija najkrajše slovenske pripovedi je obsežni projekt Alojzije Zupan Sosič. V knjigi je reprezentativno zajet svojevrsten razvojni lok slovenskega pripovedništva v časovnem razponu 459 let, in sicer od najstarejšega, Trubarjevega besedila do najnovejše pripovedi iz leta 2017. Izbor pripovedi odraža generacijsko, pokrajinsko, spolno in žanrsko pestrost najrazličnejših pisav, poleg uveljavljenih pa prinaša tudi pripovedi avtoric in avtorjev, ki v slovenskem kanonu iz različnih razlogov še niso trdno zasidrani. »Sestavljanje te antologije

Spomini ostanejo … Nikoli ne bom pozabila časov, ko smo prepevali v zboru. 155 pevk in pevcev nas je vztrajalo in dokazovalo svojo privrženost zborovskemu petju v Mešanem pevskem zboru Gorenje, ki je bil ustanovljen novembra 1976 na pobudo takratne občinske kulturne skupnosti in sindikata Gorenja, z željo gojiti predvsem delavsko in revolucionarno pesem.

Velika noč – praznik, ki ga praznuje tudi narava Druženje za velikonočno mizo je prijetnejše, če je ta lepo okrašena – Tudi prvo spomladansko cvetje nas spomni na to, da se začenja nov življenjski cikel tako narave kot ljudi – Zelena je barva narave, zdravja in veselja Jasmina Škarja

Vodja poslovne enote Vrtnarstvo podjetja PUP Velenje Simon Ogrizek ima rad praznični velikonočni čas, saj takrat praznuje tudi narava. Katere cvetlice prebujajo pomlad in so prava izbira za ta čas? »Med prvimi spomladanskimi cvetlicami so najaktualnejše primule oziroma trobentice, pa mačehe, marjetice, spominčice. Tudi čebulnice, kot so narcise, tulipani hijacinte, ki odražajo pomladansko barvitost in pomladansko noto. Pridružijo se še cvetoče grmovnice (nekatere že cvetijo npr. forzicija). Če nam bo vreme naklonjeno, bomo kmalu občudovali tudi magnolije,« našteva Ogrizek, ki se strinja, da je velikonočna dekoracija pomemben del praznika. »Majhne spremembe so tiste, ki v naš dom vnesejo življenje. Z nekaj svežine, zelenja, barvami cvetov želimo v tem času vnašati v svoj prostor tudi veselje. Barve so namreč tiste, ki ponazarjajo prebujanje in praznično razpoloženje, saj po dolgi sezoni mirovanja z njimi nakažemo, da je znova nastopil čas za življenje. Ne gre zanemariti zelene barve – barve narave, zdravja, veselja. Prebujajoči brsti delujejo poživljajoče.«

Tipični barvi velike noči sta rumena in bela barva

Prve spomladanske cvetlice in živahne barve najavljajo nov življenjski cikel narave. Kakšne barve izbrati? »Priporočam pomladne in pastelne kombinacije. Kombinacije nežnih tonov: rožnate, vijolične, lila, modre. Seveda tudi tipične velikonoč-

barva. Se pa v tem času izogibajmo uporabi zemeljskih tonov, ki sestavljajo jesensko zgodbo. Čeprav – če jo prav povežemo in vpeljemo v prostor, lahko tudi jesenske barve delujejo zelo všečno, predvsem kadar oranžno povežemo z barvo lososa, marelično ali rahlo rožnato barvo. Pomembno je, da so šopki, nasadi in venčki barvno dobro usklajeni. Tudi velikonočni dodatki in okraski. Najpomembneje je, da nas pri tem, kako pričarati prijetno praznično razDekoracija živahnih barv bo skupaj s položenje, vodi narava. cvetjem pričarala prijetno velikonočno Veje, seno, slama, vse razpoloženje. mora biti videti tako,

Dekoracija velikonočne mize

Miza je ob praznikih prostor, ob katerem je posebej živahno, saj se ob njej zbere vsa družina. Če jo lepo okrasimo, se tudi bolje počutimo. Kaj priporočate? »Pri dekoraciji velikonočne mize je pomembno, kako velika je. Če je miza manjša, naredimo manjši okroglasti aranžma, ki ga lahko dvignemo na podstavek. Če je večja, naredimo podolgovati aranžma. Lahko sestavimo tudi več posodic skupaj, tako da v različne lončke postavimo spomladanske cvetlice, ki jih razporedimo po sredini mize in dopolnimo z venčnimi lističi, posutimi vijolicami, zelenimi listi ... Idej in možnosti je veliko,« je prepričan Ogrizek. »Samo za praznični pogrinjek lahko na mizo položimo veje forzicije, mednje postavimo steklene kozarčke, vanje velikonočna jajčka ali druge okrasne materiale. Najpomembnejše pa je zavedanje, da je prostor tisti, ki narekuje način dekoracije. Ne smemo pozabiti, da belo pogrnjena miza deluje slavnostno. Med prazniki se izogibajmo barvastim prtom,« še svetuje vodja poslovne Velikonočna dekoracija je pomemben del praznika. enote Vrtnarstvo podjetja PUP Velene kombinacije rumene in bele kot da se žive barve in rastline nje Simon Ogrizek, ki ob koncu barve, saj odtenki bele z rume- prebujajo iz narave, ki je pozimi povabi v njihove cvetličarne, v no delujejo bolj všečno. Če se počivala. Takšen mora biti tudi katerih je pomlad pisanih barv navežem na praznično jajce – odraz izdelkov, ki jih postavimo že zaživela. 🔲 tudi v njem sta bela in rumena skupaj.«

Pomladna energija, ki obljublja lepše čase Mozirski gaj že odprl vrata nove sezone – Pripravljajo nekaj presenečenj – Lani zabeležili 23 tisoč 200 obiskovalcev Januarja 1977 smo imeli prvi nastop v kulturnem domu Velenje, ob prazniku OF 23. aprila 1977 pa je bilo, kot bi se prebil led med domačini. Sčasoma smo se naučili kar 125 pesmi in jih prepevali na mnogih koncertih po tedanji Jugoslaviji in tujini. Udeleževali smo se vseh pevskih revij, dvakrat smo prinesli domov bronaste plakete, Napotnikovo plaketo in številna druga priznanja. Največje priznanje pa je bilo to, da so bile dvorane vedno nabito polne. Zbor Gorenje obstaja še danes, z mnogimi voditelji, pevci in pevkami, gre s časom naprej … Pa naj ostane priložena fotografija našega zbora lep spomin na prvega voditelja Cirila Vrtačnika – Cica. Nepozabne začetne ure, ko smo za ogrevanje našega glasu ponavljali skorajda celo abecedo v različnih tonih. Spomini ostajajo, hvala mu! 🔲

Lunine mene

Rezka Stropnik, Dunaj

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek BIO TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA; od 8.00 do 16.00

aprila, ob 12:02, zadnji krajec

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Tatjana Podgoršek

Za pokušino je Mozirski gaj minuli vikend odprl vrata v novo sezono. Ta se bo sicer uradno začela v soboto, 3. aprila, in bo trajala vse do oktobra, seveda če bodo to dopuščale tudi epidemiološke razmere. Ob obisku morajo obiskovalci še vedno upoštevati vse ukrepe za preprečevanje širjenja Covida-19. Maja Horvat, predstavnica upravljalca gaja – Ekološkega hortikulturnega društva Mozirski gaj, je povedala, da tudi to pomlad krasi cvetlične gredice v parku na tisoče zasajenih tulipanov, ki po malem gledajo iz zemlje. Pričakujejo, da bodo zacveteli in očarali s svojimi barvnimi cvetovi obiskovalce v naslednjih dneh. Je pa park že ozaljšan z narcisami, ostalim spomladanskim cvetjem, popki na drevesih in mnogimi ostalimi zanimivostmi, vrednimi ogleda.

presenečenj, o katerih bomo povedali kaj kasneje.« Lanski obisk je bil zaradi omejitev gibanja in ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa precej slabši kot leto prej. Zabeležili so blizu 23 tisoč 200 obiskovalcev, leta 2019 pa so jih našteli skoraj 45 tisoč. »Obetali smo si dober obisk Božične bajke oziroma Božične pravljice, a je bila odprta le štiri dni. Januarja in februarja letos si jo je ogledalo približno 3000 ljudi,« je še dejala Maja Horvat. 🔲

Mozirski gaj je že ozaljšan z narcisami in ostalim spomladanskim cvetjem. (foto: Maja Horvat)

Svoj čar dajejo vsemu še lesene skulpture Jerneja Verbuča. »Na sprehodu med cvetlicami je čutiti pomladne energije, ki obljubljajo lepše čase.« Vsako leto upravljalci parka cvetja o reki Savinji v Mozirju

poskrbijo za kakšno novost, tudi za letos jih obljubljajo. Lani so na novo uredili otroško igrišče iz naravnih materialov in v začarani vasi tri hišice. V teh dneh prenavljajo lokomotivo pri vhodu v gaj. »V rokavu imamo še nekaj

Obvestilo

Mozirski gaj zaradi ukrepov ponovno zapira svoja vrata vsaj do 12. aprila, ko upajo, da vas bodo lahko povabili na tradicionalno razstavo tulipanov.

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

1. aprila 2021

Nagradna križanka »Hiška zdravja Velenje«

RADIO VELENJE

Katja Pevec s.p. Šaleška cesta 21, Velenje hiska.zdravja@gmail.com Tel.: 064 226 966 Delovni čas: Ponedeljek, sreda, petek: 9.00 – 16.00 Torek in četrtek: 9.00 – 18.00 Sobota: 9.00 – 12.00 Nedelje in prazniki: zaprto

OČISTITE VAŠA JETRA NA NARAVEN NAČIN

RIČKOVO ali TOTROVO OLJE iz telesa izloči toksine, težke kovine, krepi imunski sistem in ima ugoden učinek pri diabetesu. Med drugim tudi dobro vpliva na ožilje, prebavila, sečila, krvni tlak, prostato, celi rane in ugodno deluje pri vnetjih. Ureja tudi hormone v nosečnosti in menopavzi.

VSE ZA VAŠE ZDRAVJE NA ENEM MESTU: • • • • • • •

vitamini in minerali široka paleta zeliščnih čajev in tinktur olja naravna mazila in mila super živila prehranski dodatki knjige za duhovno rast

V HIŠKI ZDRAVJA se zavedajo,

da je zdravje naša največja vrednota. Prisegajo na visoko kakovostne izdelke od zaupanja vrednih dobaviteljev. Glavni poudarek je na izboru naravnih sestavin in strokovnem svetovanju.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Hiška zdravja«, najkasneje do ponedeljka, 12. aprila. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

ČETRTEK, 1. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 2. aprila

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 3. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 18.00 Dijaška oddaja (pripravljajo jo dijaki Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 4. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 5. aprila

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Tudi General Motors bi sprejemal bitcoine Nedavno je podjetje Tesla napovedalo, da bo za nakup svojih avtomobilov pričelo prejemati plačila v bitcoinih. Možnost plačila je trenutno mogoče izvesti zgolj z uporabo kriptovalute Bitcoin. Kot vse kaže so se za bitcoine ogreli tudi pri konkurenčnem podjetju General Motors. Gre namreč za digitalno valuto, ki jo sprejemajo že vsa večja podjetja in organizacije, kot so MasterCard, Microsoft

in AT&T ter celo banka Bank of New York Mello. To v pomeni, da bodo kupci s priljubljeno kriptovaluto lahko kupovali avtomobile blagovnih znamk Cadillac, Chevrolet, Hummer, GMC, Holden in Buick. Pri tem je treba opozoriti, da morajo biti kupci pri vnosu bitcoin naslova ali zneska, ki ga je treba plačati, nadvse previdni. Transakcij s kriptovalutami namreč ni mogoče preklicati. Plačila z bitcoinom je mogoče podaljšati za en ali pa več dni, a v tem obdobju je lahko vrednost kriptovalute bistveno nižja od vrednosti ob nakupu. Kljub temu so

mnogi prepričani, da je to način plačevanja prihodnosti.

Wi-Fi 6 je tukaj! Wi-Fi 6 je uradno prispel na tržišče sicer že konec leta 2019, strojna oprema, ki ga podpira, pa se dobi šele zdaj. Wi-Fi ima zdaj številke različic! Tudi tista stara zmedena standardna imena Wi-Fi, kot je »802.11ac«, so bila preimenovana v uporabniku prijazna imena, kot je »Wi-Fi 5.« Tu so različice Wi-Fi, ki jih boste videli: • Wi-Fi 4 je 802.11n, izdan leta 2009. • Wi-Fi 5 je 802.11ac, izdan leta 2014. • Wi-Fi 6 je nova različica, znana tudi kot 802.11ax. Izdan je bil leta 2019. Združenje Wi-Fi Alliance je tudi objavilo po objavi teh številke v programski opremi, tako da lahko med povezovanjem ugotovite, katero omrežje Wi-Fi je novejše in hitrejše. Morda boste v vaši napravi kmalu videli številke Wi-Fi. Starejše različice Wi-Fi niso v široki uporabi in jih uradno ne označujejo. Če pa bi jih, bi se imenovale takole: • Wi-Fi 1 bi bil 802.11b, izdan leta 1999. • Wi-Fi 2 bi bil 802.11a, prav tako izdan leta 1999. • Wi-Fi 3 bi bil 802.11g, izdan leta 2003. Kot ponavadi, najnovejši standard Wi-Fi ponuja hitrejše hitrosti prenosa podatkov. Če uporabljate usmerjevalnik Wi-Fi z

eno samo napravo, bi morale biti največje možne hitrosti do 40% večje pri Wi-Fi 6 v primerjavi z Wi-Fi 5. Wi-Fi 6 to doseže z učinkovitejšim kodiranjem podatkov, kar ima za posledico večjo prepustnost. V istih radijskih valovih je v glavnem pakiranih več podatkov. Čipi, ki kodirajo in dekodirajo te signale, so močnejši in lahko prenesejo dodatno delo. Ta novi standard celo poveča hitrost v omrežjih 2,4 GHz. Medtem ko se je industrija zaradi manj motenj preusmerila na 5 GHz Wi-Fi, 2,4 GHz še vedno bolje prodira v trdne predmete. In za 2,4 GHz ne bi smelo biti motenj toliko, kot so upokojeni stari brezžični telefoni in brezžični otroški monitorji.

Wi-Fi se običajno “zatakne”, ko ste v gneči z veliko napravami, ki podpirajo Wi-Fi. Predstavljajte si zaseden stadion, letališče, hotel, nakupovalno središče ali celo natrpano pisarno z vsemi, ki so priključeni na Wi-Fi. Verjetno boste imeli počasen Wi-Fi. Novi Wi-Fi 6, znan tudi kot 802.11ax, vključuje številne nove tehnologije, ki pomagajo pri tem. Intel trdi, da bo Wi-Fi 6 na preobremenjenih območjih z veliko povezanimi napravami povprečno hitrost vsakega uporabnika izboljšal za “vsaj štirikrat”. To pa ne velja samo za prometna javna mesta. To lahko velja tudi za vaš dom, kjer imate na Wi-Fi priključenih veliko naprav ali če živite v gostih stanovanjskih naseljih.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Dijaška oddaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 6. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 7. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio.velenje@ nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje (govorili bomo o razpisu podjetnikom – naša gostja bo Karla Sitar, vodja Urada za gospodarski razvoj in prestrukturiranje MO Velenje); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 22. do 28. marca koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 22. do 28. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 22. do 28. marca (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 22. do 28. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

1. aprila 2021

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710

KUPIM KUPIM zazidljivo parcelo ali hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča. Gsm: 031 878 200 KUPIM zazidljivo parcelo v centru Velenja oz. največ 2-3 km izven mesta, velikost okrog 1000 m2 ali več in z vso potrebno infrastrukturo. Gsm: O31 837 451

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, starost 20 tednov, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 11. 4. 2021, od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava in Dolič.

Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši na Koroškem: 7,50 €/kom Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202. PUJSKE težke od 25 do 60 kg, prodam. Gsm: 041 445 315

VOZILA PASSAT, l. 2012, prevoženih 159000 km, cena 7.500 €, prodam. Gsm: 031 224 113.

RAZNO DVOBRAZDNI PLUG in voz za konje ali za traktor (dvobrazdni), ugodno prodam. Gsm: 031 539 051. OREHOVA JEDRCA, prodam. Gsm: 031 861 865. ŽGANJE, silažne bale in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

V soboto, 3. 4., nedeljo, 4. 4. in ponedeljek, 5.4.2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 54 90

ČISTA BUKOVA DRVA, prodam. Možen razred in prevoz. Gsm: 041 786 154 SILAŽNE BALE, suhe bale sena in uležan hlevski gnoj, prodam. Gsm: 041 942 898. STROPNI LUČI koziol, grla E27, prodam. Gsm: O41 692 995 ZIMSKE GUME Continental 225/50 R18, 4 kose, ugodno prodam. Gsm: O41 692 995 ZEMLJIŠČE, v velikosti 1000 m2, prodam. Leži v Podvinu pri Polzeli. Na njem je sadovnjak, vrt in vinograd. Ves dan obsijan s soncem. Gsm: 041 628 030 VAROVANO, opremljeno stanovanje za eno ali dve osebi na Polzeli, oddam. Gsm: 051 303 521

Z ljubeznijo do živali

• Oddaja, poslovni prostor, prostor za storitve: VELENJE, PREŠERNOVA, 154,9 m2, zgrajen l. 1974, P/5 nad., ER: EI v izdelavi. Cena: 7 € / m2 / mes.

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

VETERINARSKA POSTAJA

Naročniki imate 50 % popust.

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

Blagoslovljene velikonočne praznike. Vaša Veterina GIBANJE prebivalstva UE Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI • • • •

Podvratnik Anton, roj. 1937, Velenje, Ulica Janka Vrabiča 8 Kodrin Edvard, roj. 1947, Velenje, Vinska Gora 50 Šalamon Mirko, roj. 1943, Velenje, Splitska ulica 9 Dren Marjan, roj. 1948, Velenje, Kardeljev trg 3

Postanite naročnik DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone

Za naročnike do 8 številk zastonj!

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

107,8 MHz

NOTAR MARKO SALMIČ Cankarjeva cesta 2c 3320 Velenje

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Od kandidata/ke pričakujemo: • predhodno nekaznovanost; • dokončano najmanj V. stopnjo primerne strokovne izobrazbe; • najmanj pet let delovnih izkušenj; • obvladanje dela z računalnikom; • odgovornost, vestnost, poštenost, sposobnost dela s strankami in poslovnega komuniciranja ter prilagodljivost delovnemu procesu. Pisne prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi, ter navedbo kontaktne telefonske številke naj nam prosim kandidat/ka pošljejo do vključno 8. aprila 2021 na predhodno navedeni naslov.

MIRKO ŠALAMON 27. 4. 1943 – 21. 3. 2021

Naročniki jih objavite ceneje.

www.kp-velenje.si

com

Zapustil nas je dragi mož, oče in dedek

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

radio velenje

ZAHVALA

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

• • •

Nagrajenci nagradne križanke »Grushka design«, objavljene v tedniku Naš čas, 18. marca 2021 so: • Štefanija Mohorko, Trubarjeva 12, 3320 Velenje • Marija Sredenšek, Koroška cesta 37, 3325 Šoštanj • Marjeta Stropnik, Podgorje 6, 3320 Velenje Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti.. Rešitev križanke: GRUSHKA DESIGN.

Na delovnem mestu se celovito izvaja osnovna pomožna opravila v notarski pisarni. Delovno razmerje se z možnostjo takojšnjega pričetka dela sklepa za določen čas 12 mesecev, s poskusno dobo 3 mesecev in možnostjo podaljšanja delovnega razmerja za nedoločen čas.

mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih:

Delovni čas: pon - pet 7.30 - 18.00, sob 8.00 - 13.00 T 03 8911 146 | Dežurni gsm 031 688 600

objavlja prosto delovno mesto - NOTARSKI REFERENT.

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus

Šaleška Veterina d.o.o. Cesta talcev 35, Velenje

NEPREMIČNINE

Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje: Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

• Prodaja, posest, zazidljiva: POLZELA, 1.278 m2, parcela na sončni, ravni in mirni lokaciji v urejenem naselju. Cena: 68 € / m2

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno pisno ali ustno sožalje, besede tolažbe in sočutja. Tiho vse … Glej, med Posebna zahvala osebni zdravnici Katarini Lahovnik, dr. med., službi življenjem in smrtjo za nujno medicinsko pomoč ZD Velenje, pogrebni službi Komunalnega edino drevo še na podjetja Velenje, župniku Mateju Dečmanu za opravljen obred, pevcem gmajni šumi; po cesti pa gre nekdo kvarteta Oljka, članom trobilnega kvarteta rudarske godbe in častni straži z dušo potrto in Premogovnika Velenje ter Dragu Kolarju za ganljive besede slovesa. v onstran strmijo njegove oči. (S. Kosovel)

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Njegovi najdražji

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Naš čas, 1. 4. 2021, barve: CMYK, stran 24

Več kot tisoč udeležencev je 26. marca sodelovalo v čistilni akciji in tako ponovno dokazalo, da nam je mar za naravo in okolje, v katerem živimo. Ker se je v naravi tudi v času epidemije nabralo veliko smeti, so čistilne akcije zelo pomembne za ozaveščanje ljudi o tem, da smo za naravo odgovorni vsi. Kot je povedal vodja akcije Bojan Prelovšek, so z odzivom ljudi zelo zadovoljni. Udeležili so se je javni zavodi in podjetja, vrtci, osnovne šole, društva, organizacije, zveze s področja kulture in športa, svetnice in svetnike ter politične stranke. »Letos smo akcijo organizirali drugače, prilagojeno trenutnim razmeram. V naravi smo našli veliko plastike, zaščitnih mask, tudi kosovnih odpadkov, to pa tja ne sodi. Pred trinajstimi leti, ko smo začeli z zdaj tradicionalnimi akcijami, je bil poudarek na vzgoji mladih. Zato vključujemo tudi vrtce, šole, hkrati so nosilci akcij tudi upokojenci po vseh krajevnih skupnostih. Veseli nas, da je okoljska ozaveščenost višja, a ljudem še vedno prigovarjamo, da smeti ne sodijo v naravo.«

Ljudje dokazali, da jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo Velika pomladna čistilna akcija uspela, ozaveščenost ljudi vedno večja – Pred trinajstimi leti je bil poudarek na vzgoji mladih – Uporabljene zaščitne maske in rokavice sodijo med nevarne odpadke, zato jih zbiramo ločeno

Na žalost v naravi še vedno najdemo veliko stekleničk alkoholnih pijač, igel, mask, tudi plastičnih rokavic, odpadkov hitre hrane in lončkov za kavo.

Osnovnošolci v delovnem ritmu čiščenja okolja.

Ljudje smo v času epidemije precej onesnažili naravo

❱

čistilno akcijo in tako očisti mesto in naravo. Člani stranke smo se odločili za čiščenje ob glavni cesti. Opažamo, da smo ljudje v teh časih, ko smo se veliko zadrževali doma, kar precej onesnažili naravo, tako da apeliram na vse, tudi tiste, ki se petkove akcije niso mogli udeležiti, da se zavedajo skrbi za naravo in okolje. Ko greste na sprehod, očistite del poti, kjer se sprehajate. Člani SD Velenje spodbujamo skrb za okolje. Glede na razpoložljiv čas se tudi sami redno udeležujemo

Težko si predstavljamo, kaj vse se najde v naravi. Našli smo lopate, pločevinke, barve, polomljene stole, avtomobilske gume itd. Ogromno materiala, ki v naravo ne sodi.

čistilnih akcij, veliko akcij, namenjenih ozaveščanju in varovanju okolja, organiziramo tudi sami,« razlaga Katičeva. Kaj vse se najde v naravi? »Iz leta v leto podobne stvari. Na žalost najdemo še vedno veliko stekleničk alkoholnih pijač, igel, mask, tudi plastičnih rokavic, odpadkov hitre hrane, lončkov za kavo. Opažam, da se ljudje dobro prilagodimo situaciji in ukrepom, pozabimo pa, da odpadkov ne smemo metati v naravo. Na občini ugotavljamo, da bo treba povečati frekvenco čiščenja košev. Ljudje v Šaleški dolini smo kar osveščeni, je pa epidemija prinesla svoje. Nagovarjam vse ljudi, da se morajo

zazreti vase in prispevati nekaj k temu, da bo naš planet ostal lep.«

V naravi je več odvrženih zaščitnih mask in rokavic

Na različnih koncih mesta, ob sprehajalnih poteh in okoli košev se najde kupe odvrženih smeti, ki tja ne sodijo,

ne površine, površine ob prometnicah, sprehajalnih poteh, ki so v korona časih zelo obljudene, je čistilo nekaj več kot 100 občanov. Seveda smo jih ob tem opozorili na spoštovanje ukre-

nam pove tudi Janja Rednjak, predsednica Strokovnega sveta za socialna in zdravstvena vprašanja. Se zavedamo pomena čistega okolja tudi za svoje zdravje? »Velenjčani in Velenjčanke znamo dobro poskrbeti za svoje okolje. Me pa žalosti, da je med odpadki v gozdu, na pločniku in ob vodi vse več od-

Rekli so ❱

Niko Natek, Kssena: »Do zdaj sem našel presenetljivo malo zaščitnih mask, nekaj rokavic, stiropora, cigaretnih ogorkov. Očiščevalnih akcij se rad udeležujem tudi zaradi poglavitnega cilja akcije ozaveščanja. Očitno tudi ostali krajani, saj kamorkoli pogledamo, ljudje čistijo mesto, kar je lepo videti. Ljudje se premalo zavedamo, koliko časa potrebuje plastika, da se razgradi.«

Blizu dve toni odpadkov Šmartno ob Paki – Izzivov je v teh korona časih veliko. V občini Šmartno ob Paki so mednje uvrstili tudi tradicionalno spomladansko čistilno akcijo. Lani je zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja Covida-19 niso organizirali, letos pa so menili, da je odnos do okolja pomembna vrednota in da si narava zasluži nekaj pozornosti na leto. Letošnjo akcijo so v primerjavi z minulimi zaradi še vedno aktualnih ukrepov zasnovali nekoliko drugače. Potekala je namreč od ponedeljka prejšnji teden, sklenili pa so jo minulo soboto, ko so lahko zbrane odpadke občani oddali v poseben zabojnik pri zbirnem centru pri šmarškem pokopališču. »Na akcijo smo povabili javne zavode, vaške skupnosti, naša društva in odziv je bil dober. Brežine reke Pake, potokov, jav-

Od lopat, pločevink, barv, stolov, avtomobilskih gum ...

Povabilu za sodelovanje pri spomladanski čistilni akciji so se odzvali tudi velenjski rokometaši. Kapetan rokometnega kluba Gorenje Velenje David Miklavčič: »Šele ko se sam dejansko pridružiš čistilni akciji, vidiš, koliko smeti leži vsepovprek in kaj vse, kar v naravo ne sodi, najdemo v njej. Mislim, da so čistilne akcije za lokalno skupnost izrednega pomena. Tudi to, da se jih udeležujemo športniki, ki se na tak način zahvalimo občini za vso podporo, ki nam jo nudi ves čas. Čistilna akcija je tudi lepa priložnost, da dokažemo, da spoštujemo okolje. Težko si predstavljamo, kaj vse se najde v naravi. Našli smo lopate, pločevinke, barve, polomljene stole, avtomobilske gume itd. Ogromno materiala, ki v naravo ne sodi,« našteva Miklavčič.

Tudi otroci so pridno zavihali rokave

Zaradi znanih razmer poteka letošnja čistilna akcija nekoliko drugače, v tako imenovanih mehurčkih. Enega so sestavljali tudi člani SD Velenje. Predsednica Občinske organizacije SD Velenje Andreja Katič: »Veseli me, da se je MO Velenje odločila, da prilagojeno kljub epidemiji izpelje

Več kot 1.200 Velenjčank in Velenjčanov je na akciji pobralo dobrih 8 ton odpadkov.

večja. »Mogoče tudi zaradi takšnih druženj, čeprav pod posebnimi pogoji. Zavedati se moramo, da sta socialni stik in dobro opravljeno delo dobra popotnica za naprej.«

pov, nošenje mask, upoštevanje medsebojne razdalje … Udeleženci so v posameznih okoljih čistili v »mehurčkih«. Tudi zaključka akcije v takšni obliko kot prejšnja leta ni bilo,« je povedal

vrženih mask in rokavic. Zato apeliram na domačine, da tovrstne odpadke pospravijo za sabo. Zavedati se moramo, da uporabljene zaščitne maske in rokavice sodijo med nevarne odpadke in jih ne smemo vreči v koš. Zato takšno opremo zbirajmo ločeno. Zanjo imamo po mestu koše, prilagojene nevarnim odpadkom. Se pa res zgodi, da je koš prepoln smeti, ki so posledično raztresene naokrog. Vedeti moramo, da je vsakodnevno čiščenje košev nemogoče. Takrat smeti pač odnesemo s seboj,« svetuje Rednjakova, ki jo veseli odziv ljudi in to, da je ozaveščenost vedno

Želja po čistem in lepem okolju je k sodelovanju privabila tudi številne mlade. Mentorja Damijan Vodušek in Nina Rozman na OŠ Gustava Šiliha o samem namenu akcije povesta: »Namen tokratne akcije je iz šole odstraniti odvečne stvari, ker so nam na MO Velenje obljubili novo telovadnico. Mi se na to vneto in zelo prizadevno pripravljamo. Otroci so pridno zavihali rokave in pomagajo. Se pa na akcijo vedno pripravljamo vse leto in imamo v šoli tudi prostor, kamor odlagamo odvečne stvari. Kar je uporabnega, uporabimo pri pouku tehnike, ostalo odpeljemo na odpad.« Statistični podatki pravijo, da se je v času korone onesnaženost narave precej povečala, zato je zdaj čas, da ji priskočimo na pomoč. Posamezniki, društva, organizacije, šole, vrtci, športni klubi, skratka vsi, ki so se petkove akcije udeležili, so dokazali, da jim je mar za naravo in naš jutri. Udeleženci akcije so tako pokazali svojo pripadnost kraju in zavedanje pomena ravnanja z odpadki. So pa čistilno akcijo v nekaterih krajevnih skupnostih v soboto, 27. marca, še ponovili. 🔲

Jasmina Škarja

šmarški župan Janko Kopušar. Na tokratni spomladanski čistilni akcijo so udeleženci zbrali blizu 2 toni odpadkov, kar je približno toliko kot na akciji leta 2019. Podobna je bila tudi »vsebina« – od pločevink, plastike, drugega odpadnega materiala. Tudi kakšna poginjena kokoš ali 🔲 tp druga žival ni manjkala.

Člani motokluba Packenstein Šmartno ob Paki so čistili okolico Mladinskega centra, člani šmarškega turističnega društva so v akciji na novo uredili cvetlične gredice pred občinsko upravo in tamkajšnjo knjižnico.

Zbrane odpadke so odložili v zabojnik pri zbirnem centru.