12 2022 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 24. 3. 2022 barve: CMYK, stran 1

. 27

V petek (3/15 °C), soboto (3/16 °C) in nedeljo (3/17 °C) bo sončno.

Četrtek, 24. marca 2022

številka 12 | leto 69

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

a re

cena 2,20 €

TAKO mislim

Spoštovane mame, tokratne misli posvečam vam … Maja Oderlap Prav gotovo ni večje ljubezni na svetu kot je tista, ki se splete med mamo in njenimi otroki. Brezpogojna ljubezen se rodi, še predno pridemo na svet. Tega sem se zares zavedala šele, ko sem pred skoraj dvema letoma sama postala mama. Kar naenkrat življenje dobi nov smisel. Opazujem sina, kako raste in se razvija, zanj me skrbi na vsakem koraku. Četudi je v dobrih rokah, kadar me ni. In tista najlepša beseda … mama …, ki jo izgovori tako nežno in iskreno … Beseda mati se v večini sodobnih jezikov začne s črko M. Mutter, mana, mere, mother, ma, mai, matka, majka, mor, moer, madre, mat, mama, mare, maica so besede, ki označujejo to skrbno žensko bitje. Pravijo, da mame nikoli ne neha skrbeti. Tudi ko otroci odrastejo in zapustijo gnezdo, je mama še vedno z mislimi pri njih. Zdaj, ko sem mama, drugače gledam tudi na svojo mamo.

Kdo nas bo mesec dni gledal s teh plakatnih mest?

Moja mama mi je vedno na voljo. Vedno ima čas zame, za nas. Vedno posluša. Nikoli ji ni težko. Najbolj srečna je, kadar v nedeljo vsi skupaj sedemo h kosilu. Pa čeprav vse dopoldne v naglici pripravlja to in ono, da bi nam le ustregla. Vedno zna izbrati prave besede, ko jih najbolj potrebujem. Vedno me s solzami v očeh pospremi do avtomobila in previdno vpraša: »Kdaj spet prideš?« Sprašujem se ali storim dovolj, da ji tudi jaz pokažem ljubezen in spoštovanje, ki si ju zasluži?

Danes se izteka rok za oddajo kandidatnih list in začenja volilna kampanja za volitve v državni zbor, ki bodo 24. aprila. Čeprav se zdi, da volilna kampanja traja že nekaj časa, pa se

Včasih se zdi da s(m)o mame izdelane iz jekla. Globoka ljubezen je tista, ki nas dela nezlomljive. Samo mama v trenutku zmore odpustiti vse, čeprav je pri tem močno ranjena. Ne glede na to, koliko smo stari, bi morali storiti vse, da je ne bi prizadeli, tudi takrat, ko morda res nima prav.

bodo do volitev aktivnosti zgostile. Volivce bodo vabili na predvolilne shode, srečanja in pogovore, kandidati pa nas bodo mesec dni gledali s predvolilnih plakatov. Za koga se

bomo odločili na volitvah, čigavo ime obkrožili, bo odvisno od veliko dejavnikov – moči besed, najverjetnejših obljub in (tudi prete🔲 klih) dejanj.

Kaj pričakujete od poslanca, ki v državnem zboru zastopa vašo volilno enoto? V sedanji sestavi državnega zbora je imela Šaleška dolina enega poslanca. To je bil član stranke SDS Franc Rosec, ki je na volitvah leta 2018 dobil 3108 glasov v volilni enoti 5 v okraju Velenje II. Kaj pa ljudje, tisti, ki gredo na volitve, in tudi oni, ki se za to ne odločijo, pravzaprav pričakujejo od poslanca, poslancev, ki zastopa(jo) našo volilno enoto? Vprašali smo v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Slava iz Šmartna ob Paki: “V prvi vrsti naj bi poslanec zastopal lokalni interes in da za tistim, kar se mu v tem okolju “naroči”, da je pomembno, pereče, stoji. Moti me, da se dajo poslanci v državnem zboru prepričati v nekaj drugega in s tem skrenejo s poti, ki jim je bila zastavljena. Da se “prodajo”. Volivci se vendarle na volitvah odločamo za kandidata, ki se nam zdi verodostojen in zastopa naše interese. Tako se zdi vsaj v volilni kampanji.” Saša iz Velenja: “Želim, da bolj resno vzamejo svojo službo, da ne gledajo nazaj, ampak naprej, saj gre za prihodnost, za naše otroke. Menim, da smo vsi premalo zadovoljni s tem, kar imamo, ne vidimo, kaj vse imamo. Živimo v urejenem okolju, imamo mir, imamo zdravstveno oskrbo, zato bi morali bolj po pameti razmišljati o prihodnosti, za veliko let naprej. Ker mi smo naredili, kar smo, je, kar je, gremo naprej. Zato

moramo vsi mi in tudi politiki resneje vzeti svoje službe. Življenje je čudovito, zakaj ga komplicirati in samega sebe spotikati?” Urška iz Velenja: “Od poslanca pričakujem, da se bodo kakšne stvari premaknile naprej. Kandidat, ki ga voliš, te z nečim prepriča, zgodi pa se, da potem ta pričakovanja niso izpolnjena. Naša družina sicer ima urejen status, oba z možem imava službo, vidim pa, da so razlike med ljudmi vedno večje. Naša družina se je v času korone odmaknila od vsega dogajanja, tudi preselili smo se iz mesta na podeželje. Delam od doma in če posebej ne spremljam dogajanja, se svet vrti mimo mene. Opažam, da smo ljudje postali sami sebi dovolj, ne iščemo družbe. Izogibam se politike, ker se mi zdi, da je pri vsem, kar je predstavljeno, nekaj res, nekaj pa ne. Vedno je nekaj postavljeno v ospredje, da nas zamoti, resnice pa ne izvemo. Nikoli nisem bila za množične ideje, rada si ustvarim svoje mnenje. Nikomur povsem ne verjamem.” Ferdinand iz Šmartna ob Paki: “Želim, da poslanec izpolni tisto, kar je obljubil. Vem, da je to težko, a za to si mora prizadevati. Seveda mora poznati težave, želje okolja, ki ga je izvolilo. V Šmartnem ob Paki imamo dve veliki razpravi: ali kmetijstvo ali cesta 3. razvojne osi. Razdvojeni smo, ne znamo sklepati kompromisov, vsak gleda

le na svoje koristi. Boli me, ko slišim v naši občini koga reči, da mi ne potrebujemo te ceste. Rabijo jo moji sosedi, Korošci, da pridejo do mene. S tem se širijo poslovne vezi, turizem, trgovina. To pa je pomembno tudi za nas v Šmartnem. Lokalne ceste bodo razbremenjene in bodo bolj varne za domačine, pešce.” Marjan iz Šmartna ob Paki: “Teh izkušenj že nekaj let nimamo, ker imamo nesrečo, da iz naše volilne enote ni bil izvoljen nihče, ki bi imel dober stik s krajem. Karkoli bo več od tega, bo dobro. Mi z gospodom Roscem, ki je bil zdaj v parlamentu, nismo imeli stikov, nismo imeli koristi; pa niti ne gre za koristi, gre za to, da predstavi prostor. Smo stičišče med Zgornjo Savinjsko, Spodnjo Savinjsko in Šaleško dolino in pričakujemo, da bi poslanec dobro prikazoval naše interese. Glede na našo tradicijo vinarstva, športa in kulture smo morda ob močnih sosedih, kot sta Polzela in Braslovče, tudi sami premalo samozavestni.” Tomaž iz Škal: “Zastopal naj bi seveda nacionalni interes države, predvsem pa regijo, področje, kjer je izvoljen. Na primer razvoj glavnih področij, kot sta infrastruktura, transformacija gospodarstva, saj to brez pomoči države ne gre. Zdi se mi, da so sedanji poslanci to premalo zastopali.”

Nadaljevanje na strani 3

V današnjih časih smo se tudi mame spremenile. A iskreno. Težko je biti mama v modernem svetu. Čeprav imamo na dosegu tako rekoč vse: od pleničk, oblačil, vozičkov in gugalnikov, je vedno več skrbi, vedno več je obveznosti v službi in doma. Rade bi vse vpeljale v svoj urnik, ustregle otrokom, možem, domačim, prijateljicam, same pa se največkrat znajdemo na zadnjem mestu … Včasih preprosto vse ne gre. In tudi mame kdaj potrebujemo le objem. Vloga mame je izjemno pomembna, ne glede na vzgojne, kulturne, rasne ali verske filozofije. Morda je ravno materinski dan tisti, ki nam daje priložnost, da pokličemo mamo, če le imamo še ta privilegij … Zakaj je ne bi letos obiskali in z njo preživeli nekaj uric? To ji bo tako veliko pomenilo. Morda pregledata stare fotografije in uživata v spominih … Morda jo povabite na tortico in na kratek pomladni sprehod … Ali pa ji podarite šopek rož in ji poveste, kako zelo jo imate radi … Tako zelo jo boste osrečili! Ljube naše mame: opravljate najzahtevnejši, a najžlahtnejši poklic na svetu. Hvala za vse objeme, poljube, neprespane noči, hvala za vaš pogum, za slasten borovničev štrudel in neprecenljivo ljubezen. Iskrene čestitke ob prazniku vsem mamam tega sveta. 🔲

Zavoljo ljubezni si se rodil, otrok moj. Najbolj zaželen – zavoljo velikega pričakovanja. Najboljši – zavoljo velikih želja. Najlepši – zavoljo velike ljubezni. Neža Maurer

Drage mame, iskrene čestitke ob vašem prazniku! Uredništvo

Naš čas, 24. 3. 2022, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

Sodoben vrtec – odraz potreb in časa

LOKALNE novice

Naročanje strank na Upravni enoti Velenje ni več obvezno 15. marca je prenehal veljati Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje ponovnih okužb s covidom-19 v upravnih zadevah. V skladu s prenehanjem veljave navedenega odloka ni več obveznega naročanja strank za obisk upravne enote. Zaradi trenutne epidemiološke situacije je ocenjeno, da ukrepi niso več potrebni. To pomeni, da stranke vloge lahko ponovno vlagajo brez naročanja, ponovno je omogočena prisotnost javnosti na ustnih obravnavah, pregledovanje dokumentov v prostorih organov, prenehala je tudi možnost podaljševanja rokov za opravljanje procesnih dejanj zaradi covida-19. Mateja Ravnjak, vodja Oddelka za upravne notranje zadeve, pravi, da bodo možnost naročanja zagotavljali še naprej. »Stranka, ki želi imeti točen termin obiska upravne enote, se lahko torej skladno z določili Uredbe o upravnem poslovanju v vsakem primeru naroči. Glede na to da imamo do 31. marca še veliko naročenih strank, prosimo za razumevanje in da do takrat na upravno enoto prihajajo samo tiste stranke (seveda poleg naročenih), ki morajo nujno podati določeno vlogo, saj bo drugače prihajalo do daljšega čakalnega časa.« 🔲

Jš

Bolnišnica Topolšica želi nove programe in vlaganja v opremo Svet zavoda Bolnišnice Topolšica je 17. marca na 25. redni seji sprejel Letno poročilo Bolnišnice Topolšica za 2021. Leto je ponovno zaznamovala epidemija, kar se je odražalo na slabšem delovanju primarnega nivoja zdravstva in povečanem sprejemu bolnikov na zdravljenje iz drugih bolnišnic. Povečano je bilo število bolnikov z močno napredovanimi boleznimi, pojavila pa se je tudi nova skupina bolnikov z več organskimi okvarami po prebolelem covidu. Cene izvedenih storitev velikokrat niso pokrivale nastalih stroškov, to pa je povzročilo precejšnje likvidnostne težave, ki jih je vodstvo bolnišnice do konca leta uspelo sanirati. »Nemoteno delovanje bolnišnice so seveda zagotavljali vsi zaposleni ob veliki meri prilagodljivosti, samoodpovedovanja in potrpežljivosti, za kar sem jim neizmerno hvaležen,« je izjavil predsednik sveta zavoda Franci Lenart. Na seji so potrdili tudi finančni načrt in progam dela bolnišnice za leto 2022, ki temelji na Splošnem dogovoru in pogodbah z ZZZS, ki imajo za osnovo leto 2021 iz časa pred epidemijo covida. Vodstvo in zaposleni si prizadevajo za nove programe s področja alergologije in zdravljenja motenj dihanja v spanju ter vzpostavljanje dislociranih pulmoloških enot. Zastavljenih ciljev pa brez nujnih vlaganj v medicinsko opremo (nov CT aparat, UZ aparat s kardiološko 3d/4D sondo …) in vlaganj v nepremičnine (menjava dvigal, objekt za potrebe rehabilitacije in dolgotrajne hospitalizacije bolnikov …) ne bo mogoče doseči. 🔲

Varnostne inženirke in inženirji delujejo v javnem interesu Društvo varnostnih inženirjev Velenje je 17. marca na 42. redni skupščini pregledalo delo v preteklih dveh letih in potrdilo načrt tega leta. V času epidemije so se strokovni delavci s področja varstva pri delu in zdravstvene preventive vključevali v marsikje izredno stanje in organizacijo dela, kot so zahtevali predpisani ukrepi za preprečevanje prenosa okužbe koronavirusa. Ker imajo resno delo in okoliščine prednost, so odpovedali jubilejno slovesnost ob 40-letnici. Poleg samozavestne ocene, da bodo tudi letos izvedli programe in izobraževanje članstva ter drugih strokovnjakov iz sorodnih in kompatibilnih strok, bodo dokazovali, da so vredna institucija civilne družbe s statusom delovanja v javnem interesu. V svoje vrste so sprejeli dve mlajši kolegici, varnostni inženirki Karin Žerteg in Niko Spital. 🔲

lokalne novice NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 2,10 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

24. marca 2022

Prizidek k obstoječemu javnemu vrtcu Sonček v Šmartnem ob Paki za zdaj po predvidenem terminskem planu – Želja: do začetka novega šolskega leta vsaj v grobem končana tudi energetska sanacija obstoječega vrtca Tatjana Podgoršek V začetku lanskega oktobra je župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar podpisal pogodbo z izbranim izvajalcem del za gradnjo prizidka k tamkajšnjemu javnemu vrtcu Sonček. Naložba sodi med največje v samostojni občini. Kako napreduje gradnja glede na predviden terminski plan?

Kljub težavam še vedno na poti do zastavljenega cilja

»Zelo dobro. Izkopi in predvidena dela so stekli novembra lani, danes objekt že stoji, dobiva streho, izvajajo se notranje inštalacije, tudi ureditev okolice bo počasi na vrsti. V grobem bo investicija končana v juniju, takšen je terminski plan. Moram pa ob tem povedati, da je izvedba projekta glede na razmere na trgu zaradi pomanjkanja materiala in dviga cen zelo zahtevna in da težave rešujemo skupaj z izvajalci del, nadzorom, projektantom vsak teden. Še vedno smo dobro na poti do cilja – izpeljati naložbo v okviru pogodbenega zneska,« se je prejšnji teden odzval Kopušar. Velikost prizidka k vrtcu je presenetila kar nekaj občanov. Po mnenju sogovornika je objekt v tem trenutku res videti malo večji, ko pa bodo dela v celoti končana, bo pogled nanj zagotovo drugačen. Sicer pa so normativi za vrtce znani, pojasnjuje, stari vrtec pa je bil zgrajen leta 1980 ali še kakšno leto kasneje. Uporabnih površin v prizidku bo blizu 800 kvadratnih metrov. V njem bodo tri igralnice, skupni prostor, ki ga bo mogoče izkoristiti kot manjšo telovadnico, vsi potrebni pomožni prostori in prostori za zaposlene, manjša knjižnica. »Menim, da je velikost prizidka primerna. Prav je tudi, da je parcela za ta namen v celoti izkoriščena. Pogled v notranjost objekta bo potrdil, da bomo pridobili praktično nov, sodoben vrtec, ki bo odraz potreb in časa. Skrb za najmlajše mora biti ena od prioritet,

Tudi ob tokratnem ogledu gradbišča je Janko Kopušar ugotavljal, da dela dobro napredujejo. na kateri bomo lahko gradili prihodnost.«

Razpis tudi za izbor izvajalca za obstoječi del vrtca

Viri sredstev so za prizidek zagotovljeni, pravi. Vrednost podpisane pogodbe je milijon 850 tisoč evrov z DDV-jem, od tega je lokalna skupnost od države prejela blizu 800 tisoč evrov, prizadevajo si pridobiti še 200 tisoč evrov nepovratnih sredstev iz eko sklada, saj sodi naložba med

❱

Z več kot 2 milijona evrov vredno naložbo naj bi pokrili potrebe za naslednjih 30 let.

energetsko varčne. Lani se je občina zadolžila za 800 tisoč evrov, nekaj denarja za ta namen je še privarčevala. Po besedah Kopušarja imajo v tem trenutku že objavljen tudi razpis za izbor izvajalca za energetsko sanacijo obstoječega dela vrtca, h kateri bi radi pristopili še pred koncem gradnje prizidka. Če bo razpis uspešno končan, izvajalec izbran, se nadejajo, da se bodo v drugi polovici junija lotili tudi tega. »Po ocenah projektantov so ta vlaganja vredna približno 700 tisoč evrov,

vendar so po izkušnjah zaradi razmer na trgu ponudbe presegle projektantske izračune. Smo optimisti in verjamemo, da nam bo uspelo pridobiti ponudbo v okviru izračuna projektantov, kar pomeni, da bi glede na obljubljen prispevek ministrstva za infrastrukturo tudi za to finančno konstrukcijo zaprli. Če temu ne bo tako, bodo potrebni določeni ukrepi. Smo pri vsem zelo preudarni in smo za zdaj vlaganja ustavili oziroma upočasnili na drugih področjih, da razpoložljiv denar lažje namenjamo za omenjeno investicijo.«

Do začetka šolskega leta predšolska dejavnost na enem mestu?

Po najboljšem scenariju naj bi do začetka prihodnjega šolskega leta končali gradnjo prizidka in energetsko sanacijo starega dela vrtca do te mere, da bi izvajali predšolsko dejavnost v praktično novem vrtcu in na enem mestu. Vrsto let že namreč vsaj dva oddelka vrtca gostujeta v prostorih šmarške osnovne šole. S preselitvijo predšolskih otrok na eno lokacijo v nov vrtec se obeta višji standard vzgoje in izobraževanja tudi osnovnošolcem. Po demografskih študijah naj bi lokalna skupnost z več kot 2 milijona evrov velikimi vlaganji in ob takšnem tempu razvoja,

❱

Do začetka novega šolskega leta naj bi predšolsko dejavnost izvajali na enem mestu.

kot je v zadnjem obdobju, pokrila potrebe na področju predšolske vzgoje za naslednjih 30 let. »Kaj bo prinesla izgradnja hitre ceste tretje razvojne osi, je v tem trenutku še preuranjeno reči. Danes delati nekaj na zalogo nima smisla,« pravi župan. Letos je super volilno leto. Ali k gradnji res ni bilo mogoče pristopiti prej? »Želel sem, da bi dalj časa načrtovan projekt uresničili prej, vendar je izvedbo vsaj za leto dni zamaknila pridobitev vodnogospodarskega soglasja, tudi zahtevani dodatni protipoplavni ukrepi, ki so projekt bistveno podražili. Poleg tega država razpisov za sofinanciranje gradnje vrtcev ni objavila, občina pa tega zalogaja sama ne bi zmogla. Odločno zavračam vsaka namigovanja, da smo pristopili k projektu zaradi volitev. Sicer pa naložba še ni končana in lahko se stvari zalomijo tako, da projekt do volitev ne bo končan,« je še dejal Janko Kopušar. 🔲

Na Velenjski plaži ponujajo za najem štiri prodajne hiške Mestna občina Velenje je na svoji spletni strani objavila javno zbiranje ponudb za oddajo prodajnih hišk na Velenjski plaži v najem. Ponudbe zbirajo do 31. marca. Prodajne lesene hiške na Velenjski plaži so namenjene za pripravo in prodajo hitro pripravljene hrane, svežega sadja, sladoleda, svežih napitkov in pijače. So velikosti 8 m² in stojijo poleg čolnarne, vsaki hiški pripada tudi funkcionalno zemljišče v izmeri

Uredništvo: Maja Oderlap, direktorica in odgovorna urednica, Diana Janežič, v. d. odgovorne urednice. Novinarke: Tatjana Podgoršek, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Tea Rednak. Tehnična urednica: Janja Košuta Špegel. Oblikovalec: Tomaž Geršak. Lektoriranje: Zarja Gošnik. Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

40 m². Na voljo za najem so štiri hiške, izhodiščna cena ene pa znaša 250 evrov na mesec brez DDV (od sklenitve pogodbe do 1. oktobra 2022). Zainteresirani gostinci in prodajalci lahko oddajo ponudbo samo za eno hiško. Zainteresirani ponudniki lahko dodatna pojasnila dobijo pri sodelavcu Mestne občine Velenje Bojanu Prelovšku od ponedeljka do petka med 8. in 13. uro na telefonski številki 051 303 530. 🔲

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje SI56 0242 6002 0133 854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Foto Bor Roman

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 24. 3. 2022 barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

24. marca 2022

Svetniki živahno razpravljali in sprejeli pomembne odločitve Cilj je, da kamp letos živi – Cene vrtca ostajajo nespremenjene – Potrjen program kulture – Z javnim zavodom Poklicna gasilska enota bi izboljšali javno gasilsko službo Diana Janežič 22. marca je potekala 24. seja Sveta Mestne občine Velenje, na kateri so svetniki obravnavali kar 23 točk dnevnega reda. Živahno razpravo je že pod 2. točko dnevnega reda z vprašanji in pobudami svetnikov sprožil dr. Franc Žerdin (SD), ki je postavil vprašanje glede nakupa kampa ob Velenjskem jezeru. Župan Peter Dermol je izpostavil, da je ključna težava pri tem dogovarjanje z lastnikom Premogovnika Velenje, to je HSE, saj občina s Premogovnikom dobro sodeluje in se dogovarja glede zemljišč, odločitve pa padejo pri lastniku. »Interes lokalne skupnosti je, da zaščitimo strateška zemljišča, ki so nekoč bila degradirana, zdaj pa so sanirana in so namenjena nadaljnjemu razvoju. Ni nam preostalo drugega, kot da vložimo tožbo, da imamo ob morebitni prodaji zemljišča špekulantom možnost pravne rešitve. Naš cilj je, da kamp letos živi, da dobi novega lastnika ali upravitelja in da zaključimo spor,« je poudaril Peter Dermol. Andreja Kmetiča (NV) in Karmen Grabant (SD) v imenu dijakov ŠCV je zanimalo, kakšno je stanje zaklonišč v občini, kje so in koliko jih je. Alenka Rednjak, vodja urada za premoženje in investicije je odgovorila, da je v občini 42 zaklonišč, od tega jih 5 upravlja občina, 15 podjetja in zavodi, 22 pa etažni lastniki. Lastniki so tudi odgovorni za njihovo redno vzdrževanje. Po aktualnem pregledu ugotavljajo, da so zaklonišča v primernem stanju, seznam

vseh zaklonišč pa je objavljen na spletni strani uprave RS za zaščito in reševanje.

Cena varstva v vrtcu ostaja nespremenjena

Svetnice in svetniki so se seznanili tudi s predlogom zvišanja cene varstva v enotah Vrtca

Mestna občina Velenje namenila letos 127 tisoč evrov.

Več pomoči za gradnjo MKČN

Potrjen je bil predlog, da se višina sofinanciranja za gradnjo malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) za obstoječe sta-

projekta, za katera bo občina lahko pridobila nepovratna sredstva z razpisa Ministrstva za okolje in prostor. Gre za gradnjo male komunalne čistilne naprave v Vinski Gori in za drugo fazo vodovoda Loke – Jurk za 20 odjemalcev. Razpis pokrije polovico stroškov.

Potrebujemo javni zavod Poklicna gasilska enota

Več razprave je sprožil tudi Osnutek Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Poklicna gasilska enota Velenje, s katero bi profesionalizirali, poenotili, bolje organizirali in opremili gasilsko dejavnost ter s tem povečali njeno učinkovitost. Delo zdaj omejuje dejstvo, da mora PGD delovati po določilih zakona o društvih. Z javnim zavodom bi okrepili in strokovno izboljšali javno gasilsko družbo. Sredstva za njeno delovanje so zagotovljena s proračunoma za leti 2022 in 2023, javni zavod pa

bo sredstva pridobival tudi na trgu iz tržne dejavnosti. Kot je poudaril župan, ugotavljamo, da se naloge in obveznosti gasilcev povečujejo, reševanja so vedno zahtevnejša, gledati pa je treba tudi v prihodnost. »Sodelovanje gasilcev zahteva gradnja tretje razvojne osi, podjetje Gorenje Hisense namerava izločiti gasilsko enoto iz podjetja, z zapiranjem Premogovnika Velenje se lahko v bodoči javni zavod prenese tudi dejavnost jamske reševalne službe. Z javnim zavodom bomo profesionalizirali področje gasilstva, ga povezali z delovanjem civilne zaščite in s Satelitskim urgentnim centrom,« je poudaril župan. O tej tematiki bodo razpravljali tudi gasilci na svojem občnem zboru v soboto, 26. marca. 🔲

Poroštveni zakon čaka

Velenje. Glede na povišanje stroškov materiala, dela in prehrane se bo povečala ekonomska cena, ki bo omogočala normalno poslovanje Vrtca Velenje, a so svetniki in svetnice soglašali s predlogom na seji, da za starše otrok, za katere je Mestna občina Velenje po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa in imajo otroka vključenega v Vrtec Velenje, cena ostaja nespremenjena. Za ta namen bo

novanjske objekte v Mestni občini Velenje za leto 2022 zviša za 500 evrov in bo tako 1.500 evrov na en stanovanjski objekt. Na javno kanalizacijsko omrežje je trenutno priključenih kar 90 % prebivalcev. Za ta namen ima občina v letošnjem proračunu preko razpisa, ki bo odprt do 31. avgusta, zagotovljena sredstva v višini 20 tisoč evrov. V načrtu razvojnih programov 2022-2025 sta bila potrjena dva

Odlično pripravljen Lokalni program kulture

Svetniki so na seji slišali obsežno in zelo kakovostno predstavitev Lokalnega programa kulture Mestne občine Velenje 2022-2028, ki ga je podal Marko Pritržnik, vodja urada za družbene dejavnosti. Program so potrdili, prav tako predlog Pravilnika o subvencioniranju socialno varstvene storitve socialnega servisa oskrbe na daljavo, s

V pričakovanju selitve v novi vrtec Tatjana Podgoršek le 24 bodočih prvošolcev. V prejšnjih letih jih je bilo več kot 30.« Vpisnih pogojev za zdaj niso spreminjali, tudi vpisni postopek ostaja takšen, kot je bil doslej. Še vedno velja, da morajo vlogo za vpis oddati le starši za novince, za otroke, ki že obiskujejo omenjeni vrtec, pa nove vpisne dokumentacije ni treba oddati. Vpis v vrtec namreč velja do izpisa otroka. Starši vlogo z izpolnjeno dokumentacijo oddajo osebno v tajništvu vrtca ali po elektronski pošti, vpisne liste pa najdejo na vrtčevski spletni strani. Sicer pa se začetka novega šolskega leta zelo veselijo. Po informacijah naj bi namreč do takrat že bila končana dela pri gradnji prizidka in v veliki meri tudi energetska sanacija obstoječega

Dominika Podgoršek: »Začetek novega šolskega leta zaradi investicije nestrpno pričakujemo.« vrtca. »Vsak dan zremo na gradbišče in se veselimo hitrega napredka. To bo velika pridobitev za vse: za zaposlene, ki bomo

Vlada je potrdila predlog poroštvenega zakona za obveznosti Darsa. Skupna vrednost projektov, za katere se bo z državnim poroštvom zadolžil Dars, je skoraj 785 milijonov evrov. S predlogom zakona se državno poroštvo podeljuje tudi za financiranje odseka od Šentruperta do Velenja na severnem delu tretje razvojne osi. A gre le za vladni predlog, ki ga je vlada obljubljala že konec lanskega leta. Zadnjo besedo pa bo imel državni zbor oz. poslanci. Glede na to, da poteka zadnja redna seja državnega zbora pred aprilskimi volitvami, sprejetja poroštvenega zakona v tem sklicu državnega zbora, ni mogoče pričakovati. 🔲

Kaj pričakujete od poslanca, ki v državnem zboru zastopa vašo volilno enoto? Nadaljevanje s prve strani

Vpis novincev v javni vrtec Sonček Šmartno ob Paki konec prihodnjega tedna – Največ zanimanja običajno za oddelek jaslic Od 28. marca do 1. aprila bo potekal vpis novincev za šolsko leto 2022/2023 tudi v javnem vrtcu Sonček, ki deluje pod okriljem Osnovne šole Šmartno ob Paki. Po navedbah pomočnice ravnatelja Dominike Podgoršek lahko v dejavnost predšolske vzgoje sprejmejo približno 130 otrok, v tem šolskem letu so vse skupine polne, saj so sprejeli tudi otroke iz občin Velenje in Šoštanj. »Za novince bo v novem šolskem letu na voljo od 25 do 30 mest. Vpisovali bomo v vse skupine. Največ zanimanja je običajno za oddelek jaslic. Tu imamo dve skupini po 14 otrok. Upamo, da bomo lahko zagotovili vse potrebe po sprejemu otrok v naš vrtec, saj ga zapušča

katerim bomo v občini omogočili uporabnikom te storitve, da celotnega bremena ne prevzame stranka, ampak bo dobrih 24 € prispevala občina in tako povečala dostopnost e-oskrbe.

lahko izvajali dejavnost predšolske vzgoje za blizu 130 otrok na enem mestu. Tudi v tem šolskem letu namreč gostujejo tri skupine otrok v prostorih osnovne šole; za starše, ki jim ne bo treba voziti otrok na dve lokaciji; največ pa bodo pridobili otroci, saj bodo imeli kakovostnejše možnosti za zdrav razvoj. Prav zaradi priprav na selitveni dogodek večjih vsebinskih novosti v programu za prihodnje šolsko leto ne načrtujemo. Bomo pa z veseljem vanj sproti vnesli vse, kar bomo lahko, zato da bodo otroci radi prihajali v vrtec in da bodo z njihovim napredkom zadovoljni tudi starši,« je sklenila Dominika Podgoršek. 🔲

Sonja iz Šoštanja: »Pereč problem v naši občini predstavljajo TEŠ, Premogovnik in pomanjkanje delovnih mest. Premalo pozornosti posvečamo varstvu okolja in razvoju industrije. Bojim se, da bomo ostali brez pomembnih delovnih mest, če bosta Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik prenehala z obratovanjem, kar lahko ima katastrofalne posledice. Čakamo na hitro cesto, tako do Ljubljane kot do Koroške. Infrastruktura je namreč za razvoj mesta zelo pomembna. Čeprav imamo v občini tudi poslanca Franca Rosca, težko rečem, da kaj doprinese k boljšim zgodbam v občini. Nisem seznanjena. Zdi se mi, da ni kakšnih opaznih rezultatov, vsaj zame kot občanko.« Dragan iz Šoštanja: »Več dogajanja je v bližnjem Velenju, v Šoštanju se bolj malo dogaja. Zdi se mi, da med nami živijo pretežno starejši ljudje in upokojenci, mladi odhajajo drugam. Velika ovira je gotovo tudi termoelektrarna. Želim si, da se uredi okolje, predvsem ekološko. Škoda, ker imamo poslanca, pa ne vem, če kaj doprinese našemu mestu. Velik minus je, da v zdravstvenem domu ni dežurne ambulante, primanjkuje zdravnikov in da moraš za vsako »šivanko« v Velenje. Ni trgovin in parkirnih mest.« Tone iz Šoštanja: »Zadovoljen bi bil, če bi bilo tudi v prihodnje vsaj tako, kot je zdaj. Vem tudi, da ima v Šoštanju SDS svojega poslanca, ki je bil na začetku še kar aktiven. Ne vem zakaj, ampak zadnje čase opažam, da je manj prisoten.« Miha iz Šoštanja: »Od poslancev si želim, da bi poskrbeli za delovna mesta, boljše pogoje dela in plače ljudi, ki predstavljajo mnogim osnovni in edini vir dohodka. Žal je delavec v Sloveniji prepoceni. Premalo je pretoka informacij, zato tudi ne vem, ali imamo kakšnega poslanca v državnem zboru, in kaj naredi za naše mesto.« 🔲

Jš in dj

Naš čas, 24. 3. 2022, barve: CMYK, stran 4

AKTUALNO

24. marca 2022

Misli globalno, deluj lokalno Slovenija je glede cestne infrastrukture neenakomerno razvita – V kmetijstvu je pametno razvijati dejavnosti, ki lahko zagotavljajo lokalno oskrbo za javne zavode in turistične ponudnike Diana Janežič V zadnjih dveh letih smo se zaradi koronakrize zavedli ranljivosti pri oskrbi z različnimi dobrinami, pridelki, surovinami, energijo in materiali, v tem letu pa je to zavedanje še povečala vojna v Ukrajini. Zato je znova postal aktualen sicer že star slogan Misli globalno, deluj lokalno. V Šmartnem ob Paki se je 15. marca odvila okrogla miza s tem naslovom, o infrastrukturnih in kmetijskih izzivih pa so se s krajani pogovarjali Janja Rednjak, svetnica MO Velenje in kandidatka za državno poslanko stranke SD, ter poslanca te stranke v Državnem zboru Dejan Židan in Jani Prednik. Ugotavljali so, da ima Šmartno ob Paki dobro lego ob avtocesti in prav tako dobro železniško povezavo. Cesta skozi Šmartno ob Paki je za prebivalce iz Šaleške doline pa tudi za Korošce priljubljena pot do

Jani Prednik, Janja Rednjak in Dejan Židan na okrogli mizi v Šmartnem ob Paki avtoceste. Ob tem je župan Šmartna ob Paki Janko Kopušar dejal: “Občina večjih infrastrukturnih težav nima, je dobro cestno in železniško povezana z večjimi središči, saj je do Ljubljane in do Maribora le 45 minut vožnje po avtocesti. V lokalnem okolju pa načrtujemo popraviti nekaj cest in želimo urediti železniški podhod za večjo pretočnost cestnega prometa.”

Mesta zaradi slabih cest nazadujejo

Slovenija je sicer neenakomerno razvita glede cestne infrastrukture in mesta zaradi slabih cestnih povezav ne le stagnirajo, ampak celo nazadujejo, in tako prebivalci v smislu mobilnosti nimajo vsaj približno enakih možnosti. Napake na področju prometne infrastrukture se vlečejo desetletja in so jih delale vse

dosedanje vlade. Zaradi velike obremenjenosti so, na primer, državne ceste v Šaleški dolini dotrajane. Z izgradnjo nove ceste na tretji razvojni osi bo delež tovornega cestnega prometa manjši, a bi bilo prav tako pomembno, da bi večji del tovornega in potniškega prometa prevzela železnica. Železniški promet velja za okoljsko manj potratnega, v luči

sedanje energetske krize pa bi nas obsežnejša preusmeritev tovornega in potniškega prometa na železnico naredila tudi manj energetsko odvisne. Dobra železniška in cestna infrastruktura dokazano pomagata k razvoju kraja ali regije, saj jo naredita dostopnejšo. Na drugi strani se s prometnimi zamaški, pomanjkanjem parkirišč in večjo onesnaženostjo srečujejo tudi večja mesta, predvsem Ljubljana, za kar pa je v veliki meri kriva državna politika, ki centralizira vse pomembne institucije v glavnem mestu. Decentralizacija v kombinaciji z digitalizacijo bi tako pomembno vplivala na manjšo prometno obremenjenost glavnega mesta in enakomernejšo razvitost države.

Slovenija pri vseh pridelkih nikoli ne bo povsem samooskrbna

Šmartno ob Paki ima dobre razmere za razvoj kmetijstva, živinoreje, sadjarstva in vinogradništva, za kar imajo tudi dobre strokovnjake. V smislu lokalnega delovanja je tako pametno razvijati te dejavnosti, ki lahko zagotavljajo lokalno oskrbo za javne zavode in turistične ponudnike. V Sloveniji smo po

podatkih SURS-a dvignili stopnjo samoskrbe pri rastlinskih in skoraj pri vseh živalskih bilancah. Kje pa imamo še rezerve? Prehranska samooskrba je omejena z viri, ki so na razpolago, torej kmetijska zemljišča, kvalitetna zemlja, lega zemljišč, kmetijska gospodarstva. Zavedati pa se moramo, da Slovenija nikoli ne bo mogla biti povsem oziroma pri vseh pridelkih samooskrbna. Poleg tega na pridelek vedno, v zadnjem času pa vedno bolj, vplivajo klimatske spremembe. V državi imamo 70 % kmetijskih zemljišč, ki so nerentabilna zaradi težkih pogojev pridelave in brez državne pomoči kmetije ne bi preživele. Na drugi strani so pomemben faktor prehranjevalne navade prebivalstva in tem navadam mora kmetijska politika slediti. V sedanji krizi, ki jo je sprožila vojna v Ukrajini, je predvsem treba paziti, da ne bodo špekulanti razbijali slovenskega kmetijstva, država mora pogledati, katere surovine se utegnejo najprej podražiti, na primer goriva, semena, gnojila, in poskrbeti, da jih kmetje lahko nabavijo pravočasno, prav tako pa se mora Slovenija potruditi, da nam pridelkov ne bodo pokupili tujci. 🔲

Kako je bil dejaven naš poslanec v državnem zboru? Kot so med drugim v naši anketi povedali občani o tem, kaj pričakujejo od poslanca iz svoje volilne enote, jih moti, da o njegovem delu v mandatu vedo bolj malo oziroma ne vedo, kako je zastopal interese lokalne skupnosti, ki ga je izvolila. Zato smo pogledali, kako dejaven je bil ednini poslanec, ki je zastopal našo volilno enoto v tem mandatu – Franc Rosec (SDS).

Franc Rosec, magister stroke s področja energetike, je bil pred funkcijo poslanca vodja strojnega področja v Termoelektrarni Šoštanj. Kot poslanec je deloval v odborih DZ za gospodarstvo, finance, infrastrukturo, okolje in prostor ter v komisiji za narodni skupnosti. Na spletnem orodju Parlameter smo poiskali nekaj podatkov o delovanju Franca Rosca. Na sejah je bil več kot 90-odstotno

VPIS OTROK V VRTEC ŠOŠTANJ Vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2022/2023 bo potekal

od 1. 4. do 15. 4. 2022 v Šoštanju, na upravi vrtca, Kajuhova cesta 8 in sicer:

• ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, • sreda od 7. do 17. ure • petek od 7. do 13. ure VLJUDNO VABLJENI!

prisoten, na njih pa je v omenjenem obdobju postavil 19 poslanskih vprašanj oziroma dal toliko pobud. Povprečje je 50 vprašanj in pobud, absolutni rekorder Franc Trček (SD) pa jih je postavil 934. Franc Rosec je bil v 95 odstotkih prisoten na glasovanjih DZ.

Največ vprašanj za ministra za okolje in prostor

Njegova vprašanja v letu 2018 so se nanašala na prihodnost Bolnišnice Topolšica in objektov v lasti bolnišnice (ministru za zdravje) ter na poplavno ogroženost ob reki Paki in na koncesije za premogovnike (ministru za okolje in prostor). V letu 2019 je postavil poslanska vprašanja v zvezi s črpanjem sredstev za zapiranje premogovnikov (ministru brez resorja, pristojnemu za razvoj,

strateške projekte in kohezijo) in ponovno glede Bolnišnice Topolšica (ministru za zdravje). Sedem vprašanj je naslovil na ministra za okolje in prostor, in sicer v zvezi s postopki sanacije odlagališč in stanjem sanacije v Šaleški dolini, predelavo in odvozom odpadnega materiala, stanjem v energetiki, problematiko upravljanja s

Franc Rosec

Pomoč za kmete V Občini Šoštanj so po višini pomoči v zlati sredini slovenskih občin Občina Šoštanj je objavila Javni razpis za dodeljevanje pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini v letu 2022. Rok za oddajo vlog je 15. april 2022, za ukrep »zavarovanje« pa je rok 12. avgust 2022. Andrej Volk, višji svetovalec za gospodarstvo, okolje in prostor Občine Šoštanj, je povedal, da gre za razpis, ki ga objavljajo vsako leto in v katerem občina v

proračunu zagotavlja sredstva, ki so namenjena razvoju malega kmeta. »Razpis je namenjen za naložbe, zavarovanje, dopolnilno dejavnost, pomoč društvom, izobraževanje in gozdarstvo. Vsakdo, ki se ukvarja s kmetijstvom, je upravičen do pomoči,« je poudaril Volk. Gre za nepovratna sredstva, edini pogoj je, da stranke v letošnjem letu ukrep izvedejo in do 30. novembra izdajo zahtevek za izplačilo.

komunalnim blatom. Vprašanji v zvezi z upravljanjem pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča ter v zvezi s karavanškim predorom in 3. razvojno osjo je naslovil na ministrico za infrastrukturo, vprašanje v zvezi z delovanjem oziroma dostopom do interneta pa na ministra za javno upravo. Na ministra za finance je naslovil obsežno vprašanje, in sicer v zvezi z negativnimi posledicami, v kolikor bo sprejeto zvišanje davčne obremenitve kapitala. V letu 2020 je Vlado RS vprašal v zvezi s področjema znanja in usposobljenostjo kot ključnima dejavnikoma za doseganje razvojnih ciljev Slovenije ter s problematiko nove okoljske zakonodaje. Na ministra za finance pa je naslovil vprašanje v zvezi s predlogom novega davka na motorna vozila.

Na glasovanju o Zakonu o rudarstvu je glasoval proti umiku spornega 60. člena zakona, ki ureja dajanje koncesij, sprejem zakona s tem členom pa je podprl.

Komu je namenjena pomoč? »Ta pomoč je namenjena malemu kmetu, za večje investicije je predvidena pomoč ministrstva. V zadnjih letih opažamo, da ljudje dajejo vloge na občine tudi za večje investicije, ker je vlaganje vloge dokaj enostavno, brez dodatnih pojasnil, na državni ravni pa je treba izpolnjevati številne pogoje. Je pa res, da je pomoč države večja,« dodaja Volk. V Občini Šoštanj so po višini pomoči v zlati sredini slovenskih občin.

so tudi že seznanjeni s tem, kako dodelitev sredstev poteka. Celotni znesek za dodeljevanje pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva v Občini Šoštanj je 43.500 evrov, za vsak podukrep pa imajo določeno vsoto za posamezne naložbe. Kolikšen znesek posamezni vlagatelj prejme, je odvisno od števila vlog. V času korone leta 2020 je bil znesek precej visok (1.500 evrov), ker je bilo oddanih vlog malo, lani pa jih je bilo precej več, zato je posameznik prejel po 900 evrov. »Stranke lahko pričakujejo okrog 1000 evrov, če bodo dale vlogo za investicijo, ki je vredna okrog 7000 evrov ali več,« je zaključil Andrej Volk.

Kolikšen znesek posamezni vlagatelj prejme, je odvisno od števila vlog

Na Občini Šoštanj so vsem prošnjam do zdaj ugodili, vlagatelji

Na sejah v občini Šoštanj prisoten 6-krat

Kot so sporočili z Občine Šoštanj, se je občinski svet od decembra 2018 do marca 2022 sestal na 21. rednih sejah, član Sveta Franc Rosec je bil prisoten na šestih, sodeloval je na vseh treh dopisnih sejah, ob treh izrednih sejah sveta pa se je udeležil dveh. Na sejah je svetnike seznanil o vloženem amandmaju v DZ glede ceste Šoštanj - Zavodnje in ukrepi vlade, ki bo zagotovila sredstva. Na eni od sej je izpostavil problem odlagališča »Šlutej« v Lokovici in povedal, da bo skušal v Termoelektrarni Šoštanj doseči, da bi pomagala 🔲 dj odlagališče očistiti.

🔲

jš

Naš čas, 24. 3. 2022 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

24. marca 2022

Stroji in opeka ne pomenijo nič, če jih nekdo ne upravlja Z izdelki lastnih blagovnih znamk rastejo tudi poslovne priložnosti – Ljudje še nismo tako daleč, da bi se zavedali, da je kompostnik sredstvo za novo življenje Jasmina Škarja Po dveh letih so v podjetju Plastika Skaza ponovno lahko organizirali Dan odprtih vrat za srednješolce Šolskega centra Velenje. Dijaki Elektro in računalniške šole so lahko podrobneje spoznali procese dela, delovanje, in izvedeli, kako v podjetju razvijajo izdelke. Ogledali so si, kaj pomeni trajnostno poslovanje, se spoznali s projektom Novo življenje in se seznanili s tem, kako lahko uporabimo odpad kot sekundarno snov. Spoznali so proizvodnjo, vodja kadrovske službe Aleksandra Logar je dijake seznanila s tem, da bodo tudi letošnje leto podelili kar nekaj štipendij, vodja raziskav in inovacij dr. Branka Viltužnik jim je predstavila nekaj primerov, kako unovčiti in prenesti teoretično znanje v prakso, direktor podjetja dr. Robert Agnič pa je predstavil vizijo podjetja. Z njim smo spregovorili tudi o petinštiridesetih letih podjetja. Na katere dosedanje dosežke ste v podjetju najbolj ponosni? »Ponosni smo na ekipo, ki je zgradila zgodbo podjetja. Zahvaljujemo se vsem, ki so bili in so v podjetju, kot tudi tistim, ki bodo del uspešne zgodbe tudi v bodoče in bodo podjetju omogočali rast in napredek v prihodnje. Uspešne zgodbe pišejo ljudje. Stroji in opeka ne pomenijo nič, če jih nekdo ne upravlja.«

Dr. Branka Viltužnik, dr. Robert Agnič in Aleksandra Logar: »Plastika sama po sebi ni slaba, je pa težava v ljudeh – kaj s plastiko naredimo. Lahko je material prihodnosti. Zato je treba spoštovati znanje in izkušnje in biti vedoželjen celo življenje. To se ne zaključi s šolskim sistemom.« Kako ste se znašli v času epidemije? »Predvsem smo se spopadali s pomanjkanjem kadra, saj je bilo zaradi bolezni veliko odsotnosti. Podpiram vse, kar je uredila vlada – od subvencij do podpore. Smo pa imeli na drugi strani veliko inšpekcijskih nadzorov, še posebej zato, ker smo se trudili biti zgled ostalim. Aprila 2020 smo bili predstavljeni kot podjetje, ki ve, kako se upreti težkim razmeram in kako organizirati delo v proizvodnji, da bi življenje normalno teklo dalje. Zaradi covida namreč ne zaustavljamo življenja, BDP in prihodkov.«

Kateri so vaši najprepoznavnejši izdelki? »Kompostniki Organko, namizni program in vsi izdelki, ki jih delamo za naše partnerje. Od stolov, elektro števcev in ostalih izdelkov. Prekinili smo sodelovanje z avto industrijo, kajti če želiš biti v avtomobilski industriji učinkovit, moraš biti nanjo povsem osredotočen. Če samo del proizvodnje namenjaš njej, se lahko zgodi, da ne moreš delati drugih stvari, kar pa je naše poslanstvo. Druga stvar je tudi ta, da avto industrija ni želela sprejeti naših pobud, da bi bili bolj učinkoviti (stroškovno in procesno). Pri nas uporabljamo

reciklate, kar pomeni, da vračamo material iz industrijskih procesov. Zaenkrat smo to dali na stran in poiskali svojo pot v drugih panogah (elektro program, program za dom, medical program). Z izdelki lastnih blagovnih znamk rastejo tudi naše poslovne priložnosti.« V čem ste močnejši od konkurence? »Za Ikeo delamo trideset let, naučili so nas trajnosti in procesne učinkovitosti, kar prenašamo na vse izdelke, tudi lastno blagovno znamko. Kupci z nami dobijo kakovost in zanesljivost v dobavni verigi. Kar je ena izmed prednosti pred drugimi. Želimo

poročilu, morate svojo zakonsko obveznost izpolniti in letno poročilo predložiti. Samostojni podjetniki, ki ugotavljajo davčno osnovo za davek od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov (normiranci), niso zavezani za predložitev letnega poročila. Če želite njegovo javno objavo, se obrnite na izpostavo AJPES. Rok za oddajo letnih poročil za gospodarske družbe in zadruge, ki so nezavezane k reviziji/preiskavi in imajo poslovno leto enako koledarskemu, je do 30. aprila. Za te družbe in zadruge, ki imajo poslovno leto različno od koledarskega, pa je rok predložitve v treh mesecih po koncu poslovnega leta. Družbe, ki so zavezane k reviziji/preiskavi oziroma konsolidaciji, pa imajo rok predložitve v osmih mesecih po koncu poslovnega leta. Letno poročilo, ki ga predložite AJPES, šteje kot priloga k davčnemu obračunu, zato

S tem pomagamo tudi okolju, da je manj obremenjeno z izpusti toplogrednih plinov. Razgradnja je proces, s katerim se za šestnajstkrat zmanjša emisijo CO2. Zadrži hranilne snovi in razgradi pesticide. Gre za proces življenja in zgodbo zaključenega kroga pri odpadni hrani.«

So lahko kompostniki vaša in naša prihodnost?

Ali je vaša vizija tudi trajnostno naravnana?

»V Podjetju Skaza sledimo ciljem. S tem programom smo štartali leta 2011, od takrat naprej zanimanje letno raste za dvajset do trideset odstotkov. Kljub vsemu pa ljudje še nismo tako daleč, da bi se zavedali, da je kompostnik sredstvo za novo življenje. Prva stvar, ki te je nauči, je, da se ob tem, ko mečeš stran hrano, začneš spraševati o svojem življenjskem krogu. Da ti misliti. Vprašaš se, zakaj si nekaj kupil in nisi pojedel. Če pa hrano že vržemo stran, lahko vsaj ustvarjamo kompost. Kompostniki so posode. Proces mikroorganizmov, ki to razgrajuje. Hrano in biološke odpadke, ki vsak dan končajo v domačem košu za odpadke, lahko zelo dobro ponovno uporabimo, če jih pravilno ločimo in predelamo.

»Želimo biti eden glavnih ponudnikov izdelkov za kompostiranje. Trg je brezmejen. Če bi vsak pri sebi pogledal, koliko hrane odvrže, bi imel vsakdo doma kompostnik. Nekako tako, kot imamo koše za ločene in plastične odpadke, bi jih morali imeti tudi za odpadno hrano. Imamo sicer tiste za biološke, ki pa niso isti kot za odpadno hrano. Tukaj je naša prihodnost. Želimo bit prisotni povsod tam, kjer se pojavlja krog hrane. Kar se tiče industrije, želimo biti eden glavnih ponudnikov v elektro industriji in izdelkih, povezanih z elektroniko. Ne samo plastika, temveč izdelek kot takšen. To je naša usmeritev za naslednja leta.« 🔲

Tehnični poklici so v večini industrij poklici prihodnosti

Podjetje Skaza redno sodeluje z mladimi. Slednji prinašajo nov pogled na svet in drugačno, svežo energijo, pove Aleksandra Logar, vodja kadrovske službe. »Vedno te izzivajo, da tudi sam stopiš iz cone udobja. So generacija, ki išče nekaj več. Potrebno jih je motivirati in poiskati iskrico v njih, a ko se to zgodi, dajo vse od sebe.« V podjetju mladim nadebudnim dijakom ponujajo tudi štipendije, pri čemer vabijo predvsem kader tehnične smeri - orodjarje, mehatronike, strojnike, ki so pri njih in v večini industrij poklici prihodnosti. »To so deficitarni poklici, zato jim ni treba skrbeti za službe. Vabimo nove štipendiste oziroma dijake, ki bi kasneje pri nas prevzeli delovna mesta z dodano vrednostjo. Pri nas se lahko učijo, pridobijo izkušnje, dajo pa nam svoje znanje oziroma to, kar so se naučili v šoli.« Branka Viltužnik, vodja raziskav in inovacij, je nad vedoželjnostjo, ki so jo tokrat pokazali mladi, presenečena. »Pred tem se spomnim, da je bilo videti, kot da je ta obisk zanje bolj nuja. Ti pa so bili res zelo pozitivni in jih je res zanimalo.« V podjetju jim želijo predstaviti in pokazati predvsem, kako teorijo in znanje, ki so ju pridobili pri pouku, prenesti v industrijo. »Nekaj je osnovno znanje, ki ga dobijo v šoli, potem pa morajo to nadgrajevati in biti vedoželjni celo življenje. Ne zaključi se s šolskim sistemom,« sklene Branka Viltužnik.

GOSPODARSKE novice

Podaljšanje roka za predložitev letnih poročil Zakonsko predpisan rok predložitve podatkov iz letnih poročil (poenoteni obrazci) za namen državne statistike je 31. marec 2022, vendar AJPES obvešča, da je Državni zbor RS 22. februarja 2022 sprejel Zakon o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu (ZUOPDCE), ki podaljšuje rok za oddajo letnih poročil in davčnih obračunov najpozneje do 30. aprila 2022. Ker je ta dan sobota, se rok za predložitev letnih poročil prestavi na prvi delovni dan, to je torek, 3. maj 2022. Glede na to da je aplikacija za vnos podatkov na voljo že od 18. januarja, vabijo, da svojo obveznost čim prej izpolnite. Podrobnosti načina predložitve so opredeljene v Navodilu o predložitvi letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov. Če v letu 2021 niste poslovali in hkrati ne izkazujete nobenega podatka v letnem

biti tudi konkurenčni, čeprav je včasih težko, še posebej, če vlada zvišuje minimalne plače in se spreminjajo standardi, zakonodaja. Cela Slovenija, delodajalci kričimo, da so davki previsoki. Posebej pri delovni sili, ki ustvarja dodano vrednost. Pri inženirjih, znanju, strojnikih ...«

vam ga ni treba pošiljati še Finančni upravi RS (FURS), vendar pa morate to v davčnem obračunu tudi navesti. Letno poročilo, predloženo za javno objavo, AJPES objavi na svojem spletnem portalu. Za opravljeno storitev boste v skladu s predpisano Tarifo prejeli račun za plačilo nadomestila. Če ste ali boste posredovali soglasje za prejemanje elektronskih računov, jih boste prejeli v elektronski obliki, sicer v papirni. V letu 2021 smo v lokalnem okolju zabeležili 6.401 zavezanca, v letu 2020 pa 6.364 zavezancev. Novoustanovljenih podjetij v lanskem letu je bilo 318, leto prej 292. Število normirancev se je v zadnjem letu povišalo za 20 odstotkov, trenutno je prijavljenih 2.168. Informacije najdete na spletni strani AJPES-a Oddajam -> Letna in druga poročila. 🔲

80 let Mlekarne Celeia Arja vas – V Mlekarni Celeia letos obeležujejo 80 let organiziranega odkupa mleka in 10 let od uvedbe standarda brez GSO. So edina tovrstno certificirana slovenska mlekarna, ki proizvaja mleko in mlečne izdelke izključno iz najboljšega mleka slovenskih kmetij in ki je brez gensko spremenjenih organizmov. Takšni izdelki so najbližje bio proizvodnji ter so v Avstriji in Nemčiji domala že standard. Celotno izpolnjevanje zaveze brez GSO je podvrženo strogemu in doslednemu nadzoru, ki se začne na kmetiji rejca mleka in poteka vse do končnega produkta na polnilni liniji. Kratica BREZ GSO namreč pomeni, da krave ki dajejo mleko, nikoli niso uživale gensko spremenjene hrane. Ker je vso mleko, ki pride v njihovo mlekarno z več kot 800 kmetij iz Savinjske, Šaleške, Koroške, širše Celjske in Kozjanske regije, izključno slovensko, je ta standard dodaten porok kakovosti. Nadzor nad izvajanjem standarda brez GSO je zelo natančen in dosleden. Certificirani so vsi njihovi dobavitelji mleka, vse zadruge in tudi mešalnice, ki prodajo specializirana krmila za krave molznice, kakor tudi celotna predelovalna veriga do vsakega končnega izdelka iz Mlekarne Celeia. 🔲

Naš čas, 24. 3. 2022, barve: CMYK, stran 6

IZOBRAŽEVANJE

24. marca 2022

Nadgradnja znanja zaposlenih je naložba za njihovo poklicno in osebno pot

Žabja perspektiva

Okolje in kultura

Uspešen zaključek 6-letnega projekta Svetovanje zaposlenim – Na državni ravni vključili več kot 20.000 zaposlenih, v SAŠA regiji pa 742 Diana Janežič Andragoški center Ljudska univerza Velenje je v obdobju 2016–2022 uspešno izpeljal 6-letni projekt s polnim imenom Informiranje in svetovanje ter ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja 2016–2022. V projektu sta aktivno sodelovala Ljudska univerza Velenje kot poslovodeči partner in Šolski center Velenje kot konzorcijski partner. Na državni ravni so bile nosilke projekta 15 Ljudskih univerz, vključeni pa so bili tudi šolski centri, kar je omogočilo vključevanje različnih skupin odraslih in izobraževalnih vsebin. Povezovanje je steklo tudi med zavodi za zaposlovanje in podjetji. Na ravni Slovenije je bil cilj vključiti 20.000 zaposlenih, vključenih pa je bilo 21.838, od teh se jih je skoraj 90 odsotkov vključilo v različne oblike izobraževanja in usposabljanja.

da se posamezniki, vključeni v svetovanje, vključijo v nadaljnje izobraževanje, usposabljanje, v postopek pridobitve javno veljavnega certifikata itd. V času trajanja projekta smo v svetovanje, informiranje ter ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja

javnoveljavnih kompetenc, 333 zaposlenih se je vključilo v programe za pridobitev splošnih in poklicnih kompetenc, 55 zaposlenih je pridobilo trajno veljavni certifikat NPK, 34 zaposlenih pa se je vključilo v postopke pridobivanja drugih certifikatov.

❱

Vključeni zaposleni so bolj samozavestni, motivirani, tudi bolj pripadni podjetju, veseli so, da je podjetju mar zanje.

Večja zaposljivost in mobilnost

Projektne rezultate v SAŠA regiji so sodelujočim in gostom predstavili na zaključni konferenci 15. marca. Kot je povedala Jasmina Felicijan, vodja in organizatorka izobraževanja in svetovalka na LU Velenje, je bil temeljni cilj projekta kakovostno in poglobljeno informiranje in svetovanje za zaposlene, ki potrebujejo dodatna usposabljanja, kvalifikacije ali prekvalifikacije zaradi potreb na trgu dela in delovnem mestu. »Z dodatnim usposabljanjem se bodo povečale oz. izboljšale kompetence, ki jih zaposleni potrebujejo zaradi potreb dela, večje zaposljivosti in mobilnosti ter osebnega razvoja in aktivnega delovanja v poslovnem in lokalnem okolju. Cilj in kazalnik projekta pa sta bila še,

proizvodnji, tako tistim z osnovnošolsko izobrazbo kot strokovnjakom z visokošolsko izobrazbo. Novo znanje pa se nanaša na vse spremembe v delovnih procesih, družbi in spremembah, ki še prihajajo, povezane z zeleno in digitalno preobrazbo. »Izkušnje so pokazale, da velika skupina zaposlenih kar 10 let ni bila vključena v nobeno izobraževanje. Te je bilo težje motivirati in so imeli izgovore, da so že stari in da ne bodo več dolgo v delovnem razmerju. A mnogi od vključenih v projekt bodo delali še deset ali petnajst let in ko jim svetovalka predstavi, da se bodo v tem času nenehno spreminjali znanje, delovni procesi in procesi v osebnem življenju, spoznajo dodano vrednost.

Tanja Vilič Klenovšek želi, da bi delodajalci uvideli, da znanje potrebujejo vsi njihovi zaposleni. vključili 742 zaposlenih posameznikov iz 23 različnih podjetij in javnih zavodov Savinjsko Šaleške in Zgornje Savinjske Doline. Nagradili in poglobili so svoja znanja, izkušnje in si pridobili nove poklicne kompetence, ki so velik prispevek in naložba za njihovo poklicno in osebno pot,« je povedala Felicijanova. Kazalniki vključenosti v nadaljnjo obliko izobraževanja pri zaposlenih v obdobju šestih let kažejo, da se je 136 zaposlenih vključilo v formalno izobraževanje (dvig izobrazbene ravni) z namenom pridobitve višje stopnje izobrazbe, 112 zaposlenih se je vključilo v različne programe za pridobitev splošnih

Zavest, da znanje potrebujemo, je dodana vrednost

Tanja Vilič Klenovšek, vodja Središča za svetovanje in vrednotenje znanja odraslih na Andragoškem centru, je poudarila, da projekt prinaša dodano vrednost pri vseh zaposlenih: »So bolj samozavestni, motivirani, tudi bolj pripadni podjetju, veseli so, da je podjetju mar zanje. V podjetju je nižja fluktuacija, zaposleni so boljšega zdravja in kažejo večjo zavzetost za učenje tudi v prihodnje.« Nova znanja je treba zagotavljati vsem zaposlenim, tako tistim na ključnih delovnih mestih in v razvoju kot tistim v

Za uspešnost te naloge je potreben tripartitni dialog: delodajalec vidi svoje neposredne interese in potrebe, ki izhajajo iz dela v tem trenutku, država pa vidi širše – kaj potrebujemo na dolgi rok, v katero smer gre razvoj, katerih skupin delodajalci ne vključujejo. V evropskem prostoru se v vseh dokumentih zapiše ključni stavek, da nikogar ne smemo pustiti zadaj. Želimo, da bi delodajalci bolj odprli pogled, da znanje potrebujejo vsi njihovi zaposleni,« je sklenila Vilič Klenovškova. 🔲

Tjaša Zajc Na področje digitalnega zdravja sem vstopila leta 2015, ko je bilo v zagonska podjetja vloženih osem milijard ameriških dolarjev. Takrat so se poznavatelji v industriji spraševali, kaj je z aplikacijami za zdravje, so sploh učinkovite, ali pa so vlaganja v (pretežno mobilne) aplikacije za zdravje zgolj napihovanje balončka. Lani je bilo na svetovni ravni po različnih podatkih v startupe digitalnega zdravja vloženih okoli 50 milijard dolarjev. V primerjavi z letom 2020 se je količina investicij v letu 2021 podvojila. Ker se ukvarjam z digitalizacijo zdravstva po svetu, me je kolega pred kratkim vprašal, kje je napram drugim državam v luči digitalizacije Slovenija. Primerjalno gledaTjaša Zajc no, nam gre zelo dobro, sem odvrnila - eRecepti so nam že dolgo samoumevni. Nemčija denimo z njihovim uvajanjem šele začenja. Po dodatni refleksiji je mogoče reči, da je bila Slovenija še nedavno zelo napredna na področju nacionalne digitalne infrastrukture in storitev, kot so portal za bolnike, eRecepti in eNaročanje (ki je sicer na žalost po mnenju veliko zdravnikov precej slaba rešitev). Trenutno se zdi, da je razvoj zastal, res pa je, da je v načrtu za digitalizacijo zdravstva predvidenih kar 83 milijonov evrov. Z vidika financiranja napovedan vložek zbuja optimizem: nemalokrat se kot ključni problem pri posodabljanju zdravstva in uvajanju digitalnih rešitev omenja pomanjkanje finančnih sredstev. To v teoriji zdaj ne bi smel biti problem, kar ne zmanjšuje izziva za smotrno porabo načrtovanih sredstev. Nedavno sem se pogovarjala s Hanno Pohjonen - finsko strokovnjakinjo za zdravstvene ekosisteme. Na podlagi regionalnih in nacionalnih projektov, v katere je bila vključena v 31 državah po svetu, je izpostavila več za uspešno zdravstveno digitalno transformacijo pomembnih faktorjev: na eni strani mora obstajati kultura in širša želja po odprtih ekosistemih, rešitvah za izmenjavo podatkov. To morata podpirati široka ozaveščenost in znanje odločevalcev o digitalizaciji zdravstva, kar mora spremljati tudi ustrezna zakonodaja. V Sloveniji se na koncu spremembe zdravstvenega sistema vedno ustavijo pri manjku političnega konsenza. Ko seštejemo vse te pogoje, postane bolj jasno, zakaj se spremembe na državnih ravneh dogajjao počasi. Napredek zahteva zakonodajo, izdelavo rešitev, certifikacijo in na koncu uvedbo v prakso. Ko seštejemo vse te postopke, mine vrsto let. Eno izmed upanj pri uvajanju digitalizacije je optimizacija procesov v zdravstvu in posledično racionalizacija dela, kadrov in kakovosti izvajanja zdravstvene oskrbe. Potreba po tem narašča povsod po svetu, saj se prebivalstvo stara, zdravstvenega kadra pa vse bolj primanjkuje. Slovenija je zaskrbljujoč primer - manjko družinskih zdravnikov bo težko rešiti v kratkem času, vsekakor ne s povečanjem števila mest za specializacijo družinske medicine. Le kako bo porabljenih 83 milijonov evrov, bodo pomagali? 🔲

Vlog za vpis je več, kot je prostih mest V zasebnem vrtcu Bambi v Šmartnem ob Paki in Parižljah prejeli za 18 prostih mest 32 vlog – Letos 10 let vrtca Tatjana Podgoršek V zasebnem vrtcu Bambi, ki je najprej odprl svoja vrata v občini Šmartno ob Paki, kasneje pa še v Parižljah v občini Braslovče, se je vpis za novince za šolsko leto 2022/2023 iztekel konec minulega tedna. Za novince je bilo na voljo 18 prostih mest (od tega 9 v šmarški enoti), prejeli pa so 32 vlog. Največ zanimanja (blizu 90 %) je za vključitev v vrtec za otroke od 1. do 2. leta starosti. »Glede na zmogljivost vrtca bomo morali žal na kar nekaj vlog odgovoriti negativno.

V vrtec lahko v obeh enotah sprejmemo 99 otrok, od tega v Šmartnem ob Paki 44, in vse zmogljivosti so zasedene,« je povedala Taja Steblovnik, direktorica vrtca Bambi. Če so imeli v slednjem v minulih letih največ otrok iz sosednjih občin, zdaj prevladujejo domačini. »Delež otrok iz občine Šmartno ob Paki se je v našem vrtcu močno povečal. Zakaj je temu tako, težko komentiram. Gre za odločitev staršev, ti pa se najverjetneje odločajo po svojih najboljših možnostih in po tem, kaj od vrtca pričakujejo.

Vesela sem, da jim lahko ponudimo tisto, kar iščejo. So pa naše zmogljivosti omejene,« je dejala Steblovnikova. Programskih novosti za novo šolsko leto ne načrtujejo, saj iz prakse vedo, da se jim bo kakšna nova programska ideja porodila med šolskim letom. Vztrajali bodo pri obstoječih programih, ki so se izkazali za dobre in so tudi zelo bogati. Bodo pa vložili nekaj denarja v infrastrukturo, ki je potrebna obnove. »Načrtujemo večjo zadevo, s katero bomo zaznamovali 10 let delovanja našega vrtca, za katerega

Taja Steblovnik: »Delež otrok iz občine Šmartno ob Paki se je v našem vrtcu močno povečal.« so nekateri na začetku menili, da bo muha enodnevnica,« je 🔲 še dejala Taja Steblovnik.

Odlični v razvedrilni matematiki Februarja je na več lokacijah potekalo državno tekmovanje iz razvedrilne matematike. Z velenjske gimnazije so se na to tekmovanje uvrstili trije dijaki, vsi so bili zelo uspešni. Nives Gošnjak iz 2. B in Ema Hojan iz 3. A sta osvojili zlato priznanje, Ambrož Sovič iz 2. A pa je osvojil srebrno priznanje. Nives Gošnjak se to šolsko leto skupaj s še nekaterimi dijaki udeležuje priprav na mednarodna matematična tekmovanja in izbirnih testov ter uspešno rešuje tam predpisane domače naloge. Domače naloge in izbirni testi so za vse gimnazijce enaki, ne glede na letnik, ki ga obiskujejo. Ponosni smo, da se je Nives kot dijakinja drugega letnika uvrstila na evropsko dekliško matematično olimpijado EGMO, ki bo potekala od 6. do 12. aprila na Madžarskem. Vsem prejemnikom priznanj iskreno čestitamo, Nives pa želimo veliko uspeha na dekliški olimpijadi. 🔲

Sonja France

Naš čas, 24. 3. 2022 barve: CMYK, stran 7

Devžej v pomoč zaposlenim

»Dober spanec, bister um, vse dobro«

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec predstavili prvega robota za prevoz zdravil in sanitetnega materiala v Sloveniji in Evropi – V prihodnje še 8 do 10 robotov za prevoz perila in odpadkov, kakšen več tudi za prevoz hrane perila za bolnike. Če pa bi jih namenili še za razvoz hrane in bi temu primerno prilagodili centralno kuhinjo, ocenjujejo, da bi z 12 roboti obvladali celotno logistiko dostave v bolnišnici. Kupili jih bodo, če bodo za naložbo pridobili nepovratna evropska sredstva. Na razpise za ta namen se že pripravljajo, prav tako na razpise za uvedbo elektronskega terapevtskega lista za vse oddelke. Pilotno tega zdaj izvajajo na oddelku za interno medicino. »To je osnova za digitalizacijo za pripravo zdravil v lekarni s pomočjo robota, ki jih bo potem po cevni pošti pošiljal posameznim oddelkom za posameznega pacienta za tekoči dan,« je Janez Lavre še predstavil nadaljnje aktivnosti na področju digitalizacije v bolnišnici.

Tatjana Podgoršek Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je kot prva v državi in menda tudi v Evropi zaorala ledino na področju robotizacije. Prejšnji konec tedna so namreč širši javnosti predstavili robotiziran avtonomen transportni sistem. Na predlog zaposlenih so ga poimenovali Devžej. Nastal je v sodelovanju ravenskega podjetja Viptronik z avstrijskim partnerjem, izdelali pa so ga v Južni Koreji. Naložba je stala 159 tisoč evrov, zagotovila jih je bolnišnica sama. Po mnenju direktorja bolnišnice Janeza Lavreta je nakup robota pomembna tehnološka pridobitev ne samo na poti digitalizacije, »ampak bomo z njim predvsem razbremenili zaposlene na področju transporta, saj jim do 250 kilogramov težkih vozičkov, naloženih z zdravili in zdravstvenim materialom, ne bo več treba prevažati po bolnišnici.« Za zdaj imajo na voljo enega robota, ki že tri tedne prevaža zdravila in sanitetni material iz centralne lekarne na covid oddelek. Ko bodo tega zaprli, nameravajo z njim prevažati opremo iz lekarne na kirurgijo

🔲

Robot Devžej lahko pelje 250 kilogramov tovora. in travmatologijo, razmišljajo pa tudi, da bi tak transport uvedli še v objekt C. Lavre je še dejal, da bi radi število robotov povečali na od 8 do 10 ter jih usposobili tudi za prevoz odpadkov in

Robot domuje v kletnem veznem hodniku med stavbami B in C, kamor se po opravljeni nalogi nato tudi umakne. Na poti po bolnišnici se izogiba oviram, zato ni bojazni, da bi koga povozil. Dvigalo pokliče sam in ga ne deli z nikomer. Sam izbere tudi želeno nadstropje, odpre vrata na oddelku. Da je prispel na lokacijo oziroma na cilj, opozori z zvočnimi in s svetlobnimi signali.

35 tisoč evrov za sodoben digitalni video-kolposkop Slovenj Gradec, 11. marca – Ne čakaj na konec pandemije, proti raku ukrepaj takoj! je bilo sporočilo letošnjega slovenskega tedna boja proti raku, ki je potekal minuli teden. V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec si ga bodo zapomnili po 35 tisoč evrov »težki« donaciji Zveze slovenskih društev za boj proti raku za nakup sodobnega digitalnega video-kolposkopa za zgodnje odkrivanje rakavih sprememb materničnega vratu v koroški in okoliških regijah. Na priložnostnem dogodku se je direktor bolnišnice Janez Lavre zahvalil podjetjem, ki so prispevala denar za nakup sodobnega diagnostičnega aparata, s pomočjo katerega bodo lahko lažje uresničili prizadevanja po zmanjšanju stisk obolelih žensk. »Bolezen je druga najpogostejša oblika raka, za katero zbolijo ženske do 45. leta starosti, vendar lahko z ustrezno preventivo in s sodobno tehnologijo prihranimo marsikatero izkušnjo, ki je huda za vsako žensko. S sodobnim video-kolposkopom bomo zagotavljali še višjo raven zdravstvene oskrbe žensk v regiji.« Po besedah Katje Juvan, predstojnice Oddelka za ginekologijo in porodništvo v bolnišnici, deluje kolposkopska ambulanta, ki je specializirana za odkrivanje

ZDRAVSTVO

24. marca 2022

Pod tem sloganom smo letos 18. marca že petnajstič zapored obeležili svetovni dan spanja – Ozaveščanje javnosti o pomembnosti spanja in njegovega vpliva na zdravje ter o preprečevanju in obvladovanju motenj spanja v vseh obdobjih življenja Za dober spanec je pomembno: trajanje (dolžina spanja mora biti prilagojena starosti in potrebam), kontinuiteta (spanje mora biti neprekinjeno in nerazdrobljeno) in globina spanja (le dovolj globok spanec obnavlja). Dobro spanje je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostnega življenja, saj prinaša številne koristi za naše zdravje: izboljšuje našo odpornost in imunske odzive (kar je pomembno pri preprečevanju okužb, rakastih obolenj in ostalih kroničnih nenalezljivih boleznih, znižuje krvni tlak in blagodejno vpliva na srce in ožilje), okrepi vrsto možganskih funkcij (vključno s sposobnostjo za učenje, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir), našo telesno pripravljenost in energijsko bilanco, dobrodejno vpliva na naše duševno zdravje in čustveno razpoloženje (kar omogoča, da se zbrano in trezno lotimo družbenih in umskih izzivov) ter izboljša presnovo telesa (uravnava količino inzulina in glukoze, tek in telesno težo, ohranja bogat mikrobiom črevesja). Spanje je najučinkovitejši način vsakodnevnega uravnavanja telesnega in duševnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih. Dobro spanje je vir dobrega počutja in temelj zdravega načina življenja ter varnosti pri delu in v prometu.

Slovenci spimo premalo

Zadnje raziskave, ki jih je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (Z zdravjem povezan življenjski slog), kažejo, da glede na priporočila za odrasle (od 7 do 9 ur spanja dnevno) v Sloveniji dovolj dolgo spi le tretjina odraslih (33 % moških in 37 % žensk med 18. in 74. letom starosti) in le nekaj več kot petina otrok in mladostnikov (9 ur ali več na noč). S starostjo odstotek mladostnikov, ki med tednom spi skladno s priporočili, upada. Preverjali so tudi subjektivna stališča o kakovosti spanja v času epidemije med odraslimi. Raziskava je pokazala, da se je pri 60 % anketirancev kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred epidemijo poslabšala. Raziskava o spanju slovenskih študentov v času epidemije covida-19 je pokazala, da se je med epidemijo poslabšala kakovost in urejenost spanja pri številnih slovenskih študentih. Rezultati zadnjega merjenja kažejo, da je v obdobju druge uradno razglašene epidemije v Sloveniji slabšo kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred epidemijo doživljalo 41 % študentov, več kot polovica študentov (52 %) pa je poročala o poslabšanju urejenosti ritmov budnosti in spanja. Študenti, ki so poročali o slabši kakovosti spanja, so doživljali tudi več stresne, depresivne in anksiozne simptomatike. Obenem je raziskava pokazala tudi, da je upoštevanje načel dobre higiene spanja povezano z doseganjem boljše kakovosti spanja med epidemijo covida-19.

Zdrav spanec = zdrav življenjski slog

V bolnišnici so bili donacije za nakup sodobnega diagnostičnega aparata zelo veseli. predrakavih in rakavih sprememb predvsem na materničnem vratu, že več kot 10 let. Na leto zdravijo 240 žensk. Lani so odkrili predrakave spremembe, ki bi lahko vodile v razvoj raka, pri 78 ženskah, in so jih uspešno odstranili, pri 6 ženskah pa so ugotovili rak materničnega vratu in so jih poslali na nadaljnje zdravljenje. Juvanova je še dejala, da so specialistke – ginekologinje oddelka lani uvedle novo metodo odstranjevanja

predrakavih sprememb na materničnem vratu pod kontrolo kolposkopa. Izrazila je prepričanje, »da bo digitalni kolposkop še povečal natančnost diagnostike in zdravljenja teh sprememb. S tem bo oskrba žensk na sekundarnem nivoju še napredovala«. Po podatkih Registra raka v Sloveniji vsako leto za rakom zboli več kot 15 tisoč ljudi oziroma 41 na dan. Hkrati za omenjeno boleznijo umre 18 ljudi na dan ali blizu 6500 na leto. Kot je

pojasnila Sonja Tomšič, koordinatorica državnega programa za obvladovanje raka 2022– 2026, število obolelih narašča predvsem zaradi staranja prebivalstva, a je hkrati vse bolj uspešno tudi zdravljenje. V obdobju od 2012–2016 je bilo petletno preživetje odraslih bolnikov 58-odstotno, otrok in mladostnikov pa 86-odstotno. 🔲

V zadnjih dveh letih je pandemija covida-19 močno povečala pojav kronične nespečnosti v splošni populaciji. Poleg zdravstvene in gospodarske situacije je na porušeno spanje vplivalo tudi šolanje in delo od doma, ki je še dodatno poslabšalo ritem spanja in budnosti. Predvsem pri dijakih in študentih se je povečalo ležanje v postelji podnevi in narasla uporaba elektronskih naprav pred spanjem. Z neurejenim ritmom spanja se porušijo tudi drugi cirkadiani ritmi, kar lahko posledično vodi v različne kronične bolezni. Zato je treba za kvalitetno spanje skrbeti tudi v času dela od doma, saj nam le primeren cirkadiani ritem spanja in budnosti omogoča dobro psihofizično delovanje. Pomanjkanje spanja je povezano s slabšo kakovostjo življenja in slabšim počutjem ali razpoloženjem, s poškodbami, kroničnimi boleznimi, duševnimi boleznimi, povečanimi stroški zdravstvenega varstva in izgubo delovne produktivnosti, zaradi česar ga v svetu obravnavajo kot javnozdravstveni problem. Skrb za dober spanec je nepogrešljiv del zdravega življenjskega sloga. Med spanjem se utrjujejo spominske sledi in iz možganov se pospešeno izplavljajo produkti presnove. Pomanjkanje spanja povzroča slabo počutje, vodi do motenj v zbranosti, pozornosti in spominu, škodi posameznikovi produktivnosti in je povezano z večjo verjetnostjo za glavobol, možgansko kap, Alzheimerjevo bolezen in druge bolezni živčevja. Neustrezen spanec slabo vpliva na možgane ne le neposredno, temveč tudi prek srčno-žilnega, hormonskega in imunskega sistema. 🔲

NIJZ

Naš čas, 24. 3. 2022, barve: CMYK, stran 8

IZOBRAŽEVANJE

24. marca 2022

Na mlade dogodki v družbi vplivajo tudi pri poklicnih odločitvah Trenutno živijo v čudnem času, ko nihče ne ve, kaj bo jutri – Vedo, da ne smejo verjeti vsemu, kar preberejo na spletu – Pandemija covida-19 vpliva tudi na izbiro poklica 18. marca je Medobčinska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje s spletno video konferenco preko aplikacije ZOOM izvedla 32. regijski Otroški parlament. Tema parlamenta je bila že tretje leto zapored Moja poklicna prihodnost, saj so lani upali, da bo letos izvedba parlamenta na vseh nivojih, od šolskih do nacionalnega, že lahko potekala v živo. Po drugi strani pa je to tema, ki je blizu vsaki generaciji osnovnošolcev, saj se morajo zelo mladi odločiti, kje bodo nadaljevali šolanje in kakšen poklic si želijo. To pa nikoli ni lahko, sploh, ker tudi informativni dnevi že tri leta potekajo po spletu, kar mladim res ni všeč. Vsi pa so se strinjali, da morajo izbrati poklic, ki jih res veseli, da denar, ki ga bodo prejeli za delo ni vse, je pa pomemben. Na 32. regijskem otroškem parlamentu so sodelovali učenci 23 osnovnih šol iz Zgornje ter Spodnje Savinjske in Šaleške doline, skupaj 46 predstavnikov zadnje

triade. Vsako šolo sta zastopala dva mlada parlamentarca. Kljub temu da so bili letos učenci večino šolskega leta v šoli, so omejitve preprečile izvedbo medobčinskih otroških parlamentov, šolske pa so na večini šol lahko izvedli šele po zimskih počitnicah, ko so se ukrepi sprostili. Parlamentarce je po uvodnem pozdravu regijske koordinatorice za Otroške parlamente Bojane Špegel nagovorila predstavnica organizatorjev parlamenta, generalna sekretarka ZPMS Breda Krašna, ki je mladim zaželela dobro delo in iskrive razprave. Te je spretno in s posluhom povezovala novinarka Tina Felicijan, ki pod lastno znamko Besedilni atelje neguje jezikovno kulturo in spodbuja konstruktivne javne razprave. Mladi parlamentarci so razpravljali na pet podtem, ena od njih je bila tudi vpliv covida-19 na njihovo poklicno odločitev. Priznali so, da je to, kar se je dogajalo v zadnjih dveh letih,

res vplivalo nanjo, še bolj pa na medosebne odnose, ki so se poslabšali. Zaradi pandemije bodo, so prepričani, tisti, ki si želijo postati umetniki, še bolj razmislili, ali si to res najbolj želijo. »V zadnjih dveh letih se je pokazalo, da so umetniki težko delali in preživeli,« je poudarila ena od parlamentark. Mladim je zelo pomembno tudi, koliko ur dnevno jim bo vzelo delo, koliko bodo zanj plačani in kje vse bodo zaposljivi. Strahu pred delom v tujini nimajo, a menijo, da finančno niti ne bi bili toliko na boljšem kot doma. Veliko prednosti pa vidijo v izobraževanju v tujini tudi zaradi izmenjave izkušenj in spoznavanja drugih kultur. Zavedajo se, da bomo v Sloveniji v prihodnje potrebovali še veliko kadrov v medicini, računalništvu in sociali, zelenih poklicih in predvsem kmetijstvu, saj se je v zadnjem času izkazalo, kako pomembna bo samooskrba. Parlamentarci so ob tem

večkrat poudarili: »Ni pomembna le plača, poklic te mora veseliti.« Sicer se lahko zgodi, da boš uspešno opravil izobraževanje, v službo pa boš šel vsako jutro s kepo v želodcu, so še dodali k temu. Parlamentarec Andrej Kužnik je k temu dodal: »Na poklicno odločitev vplivajo tako starši kot prijatelji. Imeti pa moramo več načrtov, sploh, če nam ne uspe.« Parlamentarec Jaka Pogorelc z velenjske OŠ Gorica je poudaril: »Živimo v nesrečnem času. Zdaj, ko se je korona malo umirila, imamo v Evropi vojno. Ne vemo, kaj se bo zgodilo jutri. To pa ne sme vplivati na nas. Čisto preveč jamramo, biti moramo bolj odločni in se manj ‚obešati‘ na mnenja, ki jih najdemo na družbenih omrežjih. Okolje, v katerem živimo, preveč vpliva na nas.« Jaka je eden od šestih parlamentarcev, ki so ga mladi izbrali za udeležbo na nacionalnem otroškem parlamentu. Šaleško dolino bo na njem zastopala še Sara Kos

Ekran je bil v času dve uri in pol dolgega dogodka obarvan v rumeno, rdečo in zeleno mavrico, saj so se mladi parlamentarci med seboj ločili po regijah, da so lahko po končanih izjemno zanimivih razpravah izbrali svoje predstavnike za nacionalni Otroški parlament. Ta naj bi 11. aprila potekal v živo, v dvorani Državnega zbora RS. (OŠ Livada), Zgornjo Savinjsko dolino Polona Kerznar (OŠ Gornji Grad) in Ana Veninšek (OŠ Rečica ob Savinji), Spodnjo Savinjsko dolino pa Iva Čurković (OŠ Polzela) in Matevž Kovačič (OŠ Vransko-Tabor). Voditeljica pogovora Tina Felicijan je ob koncu vroče, dve uri in pol dolge razprave, ki so jo parlamentarci razvili tudi na ‚chatu‘, mladim položila na srce: »Izbira poklica oziroma srednje šole in morda nato fakultete, res ni enostavna. To je odločitev, ki je pomembna za prihodnost. Vendar prihodnosti ne zapečati. Poklicna kariera velikokrat temelji na izbiri šole,

ne pa vedno. Pravzaprav vedno redkeje. Danes so izobraževalni programi vedno bolj interdisciplinarni in vam dajo širino, da ste bolj prilagodljivi. Imejte v mislih, da nobeno znanje ni odveč in vsaka izkušnja za nekaj dobra. Še naprej si prizadevajte za spoštljive odnose, mirno reševanje sporov, solidarnost – bodite sprememba, ki jo želite videti v svetu. Vendar tista sprememba, ki človeštvu kot celoti prinaša blaginjo in trajnostni razvoj.« Mladi pa se že zavedajo, da se bodo morali nenehno izobraževati, saj so spremembe na trgu dela velike in hitre. 🔲

bš

Z mladimi se pogovarjajmo o aktivnostih na spletu Starši naj se z otroki in mladostniki redno pogovarjajo o spletnih aktivnostih in naj kljub zapolnjenim urnikom najdejo čas za skupne družinske aktivnosti brez zaslonov – Internet je postal neznansko privlačen za spletne kriminalce Jasmina Škarja Letošnji dan varne rabe interneta je poudaril pomen ozaveščanja mladih o spletnih prevarah, zavajanjih in neresničnih vsebinah. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje starše spodbujajo, da otroke in mladostnike usmerjajo k varni in odgovorni uporabi zaslonov.

Zaradi neizkušenosti in nezrelosti se lahko mladi zapletejo v neprimerne aktivnosti

Anja Strmšek, dr. med., specializantka javnega zdravja na NIJZ, je izpostavila, da mladi potrebujejo znanje in veščine, da bodo lahko prepoznali lažno novico na spletu ali ustrezno odreagirali ob sumu na spletno prevaro, kot je prejem lažnega sporočila po elektronski pošti. »V prvih nacionalnih priporočilih za uporabo zaslonov, ki so nastala na podlagi soglasja številnih slovenskih strokovnjakov, so med neprimernimi, nezakonitimi in zavajajočimi spletnimi vsebinami izpostavljeni t. i. deep fakes. Gre za preoblikovane videoposnetke, ki lahko združijo obraz ene osebe in telo druge osebe oziroma priredijo njen govor. Mladi so lahko preko tovrstnih zlorab žrtve izsiljevanja. Zaradi svoje neizkušenosti in nezrelosti pa se lahko tudi sami zapletejo v neprimerne aktivnosti. Mednje sodi pošiljanje intimnih fotografij

ali ‚‘sekstanje‘‘, ki se lahko konča z izsiljevanjem in javno objavo. Starši naj se z otroki in mladostniki redno pogovarjajo o spletnih aktivnostih in kljub zapolnjenim urnikom najdejo čas za skupne družinske aktivnosti brez zaslonov.«

V predšolskem obdobju naj otrok zaslone uporablja skupaj s starši

Ob mnogih pasteh, ki so jim mladi izpostavljeni na spletu, ima uporaba zaslonov lahko tudi koristne učinke. Katere? »Kakovostne in starosti prilagojene spletne vsebine otroke in mladostnike spodbujajo k raziskovanju in ustvarjalnosti, krepijo njihove sposobnosti in spretnosti ter ob tem spoštujejo njihovo zasebnost. Poleg vsebin, ki so jim izpostavljeni, na zdravje otrok in mladostnikov pomembno vpliva tudi čas pred zasloni. Do dopolnjenega

drugega leta starosti naj otrok ne bo izpostavljen zaslonom, nato pri odmerjanju časa pred zasloni velja pravilo »manj je bolje«. Spodbuja se oblikovanje družinskega načrta uporabe zaslonov. V predšolskem obdobju je dobro, da otrok zaslone uporablja skupaj s staršem, podobno velja za otroke v prvi triadi, ki naj le izjemoma zaslone uporabljajo samostojno (npr. v času pouka na daljavo). Pri učencih prve triade naj bo čas pred zasloni v prostem času omejen na največ eno uro dnevno, v drugi triadi največ uro in pol ter v tretji triadi največ dve uri,« svetuje specializantka javnega zdravja.

S kakšnimi spletnimi prevarami se srečujejo mladi in kako naj ob sumu na spletno prevaro ukrepajo

Boštjan Debelak, načelnik Policijske postaje Velenje, odgovarja: »Internet je postal neznansko

privlačen za spletne kriminalce, ki z umetelnimi zvijačami in obljubami poskušajo od oškodovancev pridobiti denar ali drugo dragoceno finančno informacijo. Spletni kriminalci postajajo vse bolj inovativni in vse teže jih je odkriti, pri tem pa ne izbirajo žrtev glede na spol, starost ali druge parametre. Iz navedenega izhaja, da so tudi mladi, kot vsi ostali uporabniki svetovnega spleta, izpostavljeni istim vrstam spletnih prevar, pri čemer gre izpostaviti, da so mladi predvsem zaradi svoje radovednosti večkrat žrtev t. im. izsiljevanja zaradi posredovanja fotografij (tudi predvsem intimnih), ljubezenskih spletnih prevar in kraje osebnih podatkov.«

Osnovna vodila spletne varnosti

Da se mladi ne bi že ob prvih uporabah interneta srečali s spletnimi prevarami ali izsiljevanji, navajajo nekaj osnovnih

V preteklosti je policija, skupaj z Europolom, sestavila seznam najpogosteje uporabljenih spletnih prevar pri nas:

• »Direktorska« prevara (goljuf zaposlenega, pooblaščenega za izvajanje plačil, z zvijačo zavede, da plača lažni račun ali izvede nepooblaščeno nakazilo s poslovnega bančnega računa). • Poneverba računov (na podjetje se obrne nekdo, ki trdi, da zastopa dobavitelja/ponudnika storitev/upnika). • Spletno ribarjenje (Pojem »lažno predstavljanje« se nanaša na sleparska e-poštna sporočila, ki prejemnike poskušajo pretentati, da razkrijejo svoje osebne, finančne ali varnostne podatke). • Lažna spletna mesta bank (e-poštna sporočila z lažnim predstavljanjem banke običajno vsebujejo povezave, ki vas usmerijo na lažno spletno mesto banke). • Ljubezenska spletna prevara (na spletnih mestih za zmenke, lahko pa za vzpostavljanje stika uporabijo tudi družbena omrežja ali e-pošto). • Kraja osebnih podatkov (osebne podatke zbirajo z družbenih omrežij). • Naložbena prevara (gre za na videz dobičkonosne naložbene priložnosti).

vodil spletne varnosti. Na prejeto pošto ne odgovarjajte, ne odpirajte morebitnih datotek, ki so v priponkah, ne klikajte na podane povezave, ki jih ne poznate oz. so nepreverjene, ne klikajte pojavnih oken za zbiranje občutljivih podatkov od vas in ne vnašajte svojih osebnih podatkov, ne nakazujte denarja, ne posredujte svojih osebnih ali katerih koli drugih podatkov (npr. podatkov plačilnih kartic, bančnih računov), ne pošiljajte svojih fotografij ali videoposnetkov (tudi intimnih) neznancem, prejete spletne pošte, ki ni bila posredovana iz uradnih virov, ne širite naprej in jo dodajte na t. im. listo nezaželene pošte oziroma jo blokirajte.

»Mladim svetujemo, da ne nasedajo pravljicam (npr. nakup artiklov po neverjetno nizkih cenah), se ne izpostavljajo (npr. ne uporabljaj javnih računalnikov za dostop do družabnih omrežij …), podrobnosti zadržijo zase (ne pošiljajo osebnih in bančnih podatkov, če ne poznajo identitete osebe, ki ji podatke pošiljajo), zaščitijo računalnik (požarni zid, protivirusni program ...), pazijo na gesla (nikomur ne zaupaj gesla),« našteva Boštjan Debelak, ki ob primeru oz. sumu, da ste postali žrtev spletne prevare, svetuje, da prekinete povezavo s storilcem, o tem obvestite starše in zadevo v čim krajšem času prijavite policiji. 🔲

Naš čas, 24. 3. 2022 barve: CMYK, stran 9

KULTURA

24. marca 2022

Vanji Ivi Kretič Prešernova nagrada za magistrsko delo o Kajuhu

Vrnimo jim življenje!

Vanja Iva Kretič, samozaposlena v kulturi, performerka in animatorka lutk, rojena v Šoštanju, že nekaj let živeča v Ljubljani, je prejemnica Akademijske Prešernove nagrade za magistrsko produkcijo Kajuh – dokumentarni in literarni kamišibaj o Karlu Destovniku. Zanjo jo je predlagala AGRFT Ljubljana, na kateri zaključuje magistrski študij Oblike govora. Za to produkcijo je na 9. slovenskem kamišibaju gledališča, ki je bil lani septembra na Velenjskem gradu, prejela posebno priznanje strokovne komisije. Ob čestitkah, ki jih prejema, je skromna. Pravi, da je Kajuh njen prvi pesnik in da je ob pripravah na magistrsko delo veliko raziskovala, brala, se posvetovala. Vedno je vedela, da noče delati ene pesmi, niti si je ne bi mogla izbrati, kajti vsaka ji je posebej dragocena. V projektu je želela nagovoriti tudi tiste, ki Kajuha manj poznajo, zato je združila dokumentarni del z literarnim. Vsakega je obdelala na svoj način. V dokumentarnem je Kajuhovo življenje podprto s fotografijami oziroma z

»Nove ideje pogosto potrebujejo stare stavbe.« Jane Jacobs, ameriška urbanistka in kritična aktivistka Vsakodnevna vožnja v Ljubljano mi tu in tam utrga pogled s ceste, na staro stavbo. Peljem se vsaj mimo petnajstih takšnih stavb, ki so zavarovane kot spomenik lokalnega pomena. Tam stojijo že več sto let. Čakajo! Koga? Kaj? Te stavbe niso samo naša zgodovina, te stavbe so tukaj in zdaj. Torej so del našega okolja in prostora, v katerem živimo. Okoli njih raste neprepoznavna arhitektura, brez identitete. Takšna, ki bi lahko stala kjerkoli, v nekem nedefiniranem prostoru. Hkrati ta novodobna arhitektura pričenja zakrivati čudovite poglede na mojstrsko stavbarstvo, ki ga danes ni moč povrniti. Žal se jih večina odgovornih zgane šele takrat, ko se del stavb poruši ali prične ogrožati varnost ljudi. Leta izkušenj, tudi prostovoljno delo, ki ga že sedmo leto opravljam v okviru zgodb dvorca Gutenbuchel, so me privedla do tega, da sem se v letu 2020 vpisala v doktorski študij na Fakulteti za arhitekturo. Naslov mojega znanstveno raziskovalnega dela je »Vzpostavitev modela trajnostne revitalizacije stavbne dediščine, vil in dvorcev, ki so v lasti Republike Slovenije.« Znanje, ki sem ga pridobila, želim deliti z zainteresirano javnostjo in s posamezniki, ki potrebujejo izkušnje in namige, kako vplesti novo življenje v pozabljene stavbe kulturne dediščine. Prvo strokovno predavanje z naslovom »Vrnimo jim življenje!« sem izvedla v Rečici ob Savinji. Čudovit kraj, v osrčju Zgornje Savinjske doline, ki se ponaša z bogato dediščino. Od kulinarike in običajev pa seveda do stavbne dediščine. V jedru Rečice ob Savinji stoji mogočen Tavčarjev dvor, primer enkratne, s kamnom pozidane renesančne arhitekture, ki se ga občina trudi prenoviti in mu dati življenje. V preteklih letih je utrpel kar nekaj porazov na različnih razpisih. Vsekakor je sama prenova velik finančni zalogaj za občino, zato nujno potrebujejo pomoč države. Prav tako pa je pred občino postavljen tudi izziv, kakšne vsebine umestiti v zgodbo dvorca. Če želimo izvesti uspešen model revitalizacije, je treba stvari preveriti skozi analitični del in se pri tem vprašati: Kateri so dejavniki, ki ovirajo proces celovite in trajnostne revitalizacije dediščine? Kako oblikovati osnovni model revitalizacije in vsebinskega upravljanja dediščine in kakšna sta pri tem vloga in prispevek vseh vključenih deležnikov? Kakšna naj bo participacija lokalnega prebivalstva v procesu revitalizacije? Kako vpliva revitalizacija na lokalno okolje, v katerem se enota dediščine nahaja? Dosedanja raziskava na tem področju je pokazala, da so država ali občine kot lastnice objektov stavbne dediščine sposobne doseči določen vsebinski nivo, ki nima zasnove za prihodnost. Projekti se navadno zaključijo z izpolnitvijo projektnih pogojev za različne razpise financiranja. Izjema pri tem so muzejske zbirke, ki so »statičnega« in trajnostnega pomena. Za uspešno in trajnostno revitalizacijo na nivoju vsebin in upravljanja tovrstnih objektov so ključnega pomena vrednote lokalnih značilnosti, na katere se veže enota dediščine in aktivna participacija vseh deležnikov s poudarkom na uporabnikih, torej na ljudeh iz lokalnega okolja. Opustiti moramo misel, da prenavljamo stavbno dediščino za turiste. Vsekakor so ti dobrodošli, vendar morajo v prvi vrsti imeti prednost in pozornost lokalni ljudje, ki bodo aktivno vključeni v življenje stavbne dediščine. Le na tak način jo bodo pričeli spoštovati in bodo tudi njeni glavni promotorji. Prav skozi izvedeno predavanje so se v diskusiji oglasili lokalni ljudje, ki so ponosni na svoj kraj in so v življenje tam tudi aktivno vključeni. Z različnimi idejami so preplavili prostor Medgen Borze, v katerem je potekalo predavanje. Zato sem prepričana, da bomo kmalu slišali pozitivne in uspešne zgodbe ohranjanja stavbne dediščine tudi iz Rečice ob Savinji. Naj bo kmečki dvorec, vila, ruševina, vsaka od teh stavb ima svoj značaj, vrednoto, sporočilnost in slikovito pripovednost. Le s kreativno miselno prakso bomo znali poiskati te elemente in jih predstaviti skozi nove zgodbe starih stavb. Če sem pisanje pričela z mislijo o starih stavbah, dovolite, da z mislijo Richarda Moe, kritika in zgodovinarja, o njih tudi zaključim. »Morda so bili časi, ko se je pri ohranjanju tu in tam rešilo kakšno staro zgradbo, a tisti časi so minili. Ohranjanje je namenjeno reševanju skupnosti in vrednot, ki jih le-te poosebljajo.«

likovnimi deli Urške Skornšek, literarni del pa s simboliko. V dobrih dvanajstih minutah ponazori Kajuhovo življenje in vsa tri ustvarjalna obdobja. Kamišibaj se zaključi s sliko Kajuha in z zadnjim verzom iz pesmi Matere padlega partizana.

Njena nadarjenost za igro in nastope je bila opažena že v osnovni šoli v Šoštanju in če pri kom, potem pri njej drži misel, da kar lahko sanjaš, lahko tudi narediš. V velenjski gimnaziji se je udeleževala raznih delavnic igre, v drugem letniku pa so jo pova-

Foto Jaka Žilavec V Šaleški dolini in tudi širše dobro znana kulturnica si je pot do nagrade zagotovo prislužila s svojo iskreno predanostjo ustvarjanju in poustvarjanju.

bili kot nadomestno igralko v Lutkovno gledališče, ki ga pri Festivalu Velenje vodi Alice Čop. Kmalu si brez nje tega gledališči nismo mogli predstavljati,

Kajuh v tujih jezikih V sklopu svetovnega dne poezije, ki ga obeležujemo 21. marca, hkrati pa v okviru 100. obletnice rojstva Karla Destovnika - Kajuha, je v soboto, 19. marca, v Knjižnici Velenje potekala prireditev Kajuh v tujih jezikih. Njegove pesmi so prevedene v več kot 20 jezikov, mnoge izmed njih smo lahko slišali tudi v preddverju velenjske knjižnice,

kjer so poleg interpretov Kajuhovih pesmi nastopile tudi plesalke Plesnega studia N. »Obisk je bil zelo dober, organizatorji – Zveza kulturnih društev Šaleške doline, velenjska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Knjižnica Velenje – smo bili nad odzivom zelo zadovoljni. Na prireditvi je nastopilo 18 interpretov Kajuhovih

videvati pa jo je bilo mogoče na raznih prireditvah, delavnicah, festivalih, kjer je bila vse od igralke in moderatorke do mentorice. V Ljubljani je med in po uspešno zaključenem študiju založništva sprejemala različne vloge. Že veliko let jo srečujemo v časovnem stroju na Ljubljanskem gradu, od leta 2017 slišimo njen glas v risankah in na tv, v letu 2016 pa se je preko Boštjana Odra srečala s kamišibajem, ki je poleg lutk, s katerimi se zdaj ukvarja v gledališču Fru Fru, postal pomemben del njene ustvarjalne poti. Zagotovo Prešernova nagrada ni epilog, ampak del njene poti, po kateri se vzpenja. Poleg mnogih ustvarjalnih darov ima Vanja Iva v sebi ljubezen do družine in hvaležnost do doline, ki ji je dala priložnost. Njen življenjski nazor je, da je bolje biti nikoli dovolj dober in da je dolgčas zelo koristen ter da ni narobe želeti si v vesolje. V skrajnem primeru pristaneš med zvezdami. 🔲

Milojka B. Komprej

pesmi, ki so zapisane v različne tuje jezike. Tako smo lahko slišali kar 17 jezikov, ki jih lahko slišimo tudi na velenjskih ulicah. Interpreti so bili naši sosedje, naši prijatelji. Vsi tisti, katerih je slovenščina prvi materni jezik, vsi tisti, katerih je slovenščina drugi materni jezik, in vsi tisti, ki verjamejo v moč zapisane besede,« je povedala Tatjana Vidmar iz velenjske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. 🔲

🔲

Šaleški razgledi v živo – domoznanski večeri 2022 V Knjižnici Velenje letos pripravljajo ciklus domoznanskih večerov z naslovom Šaleški razgledi v živo. Na šestih letošnjih večerih bodo nastopili vidni raziskovalci zgodovinskega, družbenega in kulturnega življenja v Šaleški dolini, ki so tudi avtorji člankov v družboslovni in humanistični knjižni zbirki Šaleški razgledi. Predstavili bodo svoje raziskovalno in strokovno delo ter podrobneje spregovorili o eni od tem, o kateri so pisali v razgledih. Z domoznanskimi večeri je pričel dr. Jože Hudales, izredni profesor za

etnološko muzeologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s študijami materialne kulture ter historične antropologije. V predavanju je nanizal nekaj manj znanih drobcev iz življenja Velenjčanov, ki jih je zapisoval v zadnjih dveh desetletjih. Vabijo, da se jim pridružite še na predavanjih v aprilu, maju, oktobru, novembru in decembru, in sicer: 12. aprila ob 18.30 bo v Knjižnici Šoštanj predaval Miran Aplinc o Zgodovini Penka, izvedba Silvo Grmovšek, 4. maja bo Rok Poles predstavil Velenjski

grad v Muzeju Velenje, izvedba Andreja Ažber, 15. septembra ob 19.19 bo v Knjižnici Velenje Aleksandra Gačić predstavila Slovensko nemško razmerje v Šaleški dolini ob koncu 1. svetovne vojne, izvedba Andreja Ažber, 11. oktobra ob 18.30 bosta v Knjižnici Šoštanj Mateja Medved in Janja Jedlovčnik predavali o rekonstrukciji obdobja velike vojne skozi razglednice Šoštanjčana Henrika Mravljaka, izvedba Silvo Grmovšek, 8. novembra ob 18.30 pa bo v Knjižnici Šoštanj David Vidmar Čeru imel predavanje z naslovom Eugenia Schwarzwald in Šaleška dolina, izvedba Andreja Jurkovnik. 🔲

Mateja Kumer, mag. inž. arh.

Naš čas, 24. 3. 2022, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

24. marca 2022

Elita slovenskega godbeništva na obisku v Šoštanju V Sloveniji deluje veliko kvalitetnih godb, med njimi tudi Pihalni orkester Zarja Šoštanj – Spomladanski koncert ob materinskem dnevu bo 25. marca ob 19. uri v Kulturnem domu v Šoštanju

Modro in rumeno Ona Čepaitytė Gams

Pihalni orkester se dokazuje s skrbno izbranim repertoarjem. Radi se odzovejo tudi povabilom za nastopanje na prireditvah.

Pridno smo delali tudi v kriznih časih

Jasmina Škarja V Kulturnem domu v Šoštanju je v soboto, 19. marca, potekal 30. zbor Zveze slovenskih godb, na katerem so izvolili organe zbora, predstavili program dela za letošnje leto in razglasili zmagovalca Razpisa za najboljšo izvedbo posnetkov na nosilcu zvoka 2019–2022.

Na področju godbeništva je nastala velika vrzel

Novoizvoljeni predsednik Boris Selko sodeluje v Mestni godbi Kamnik že štirideset let. Godbenicam in godbenikom je predstavil tudi podpredsednika Zveze slovenskih godb Toneta Urbasa in Gašperja Salobirja. Kamničan je ponosen, da zveza združuje številne godbe in orkestre ter na to, da v Sloveniji deluje veliko kvalitetnih godb, med katerimi je tudi Pihalni orkester Zarja Šoštanj. Pred pričetkom zbora je Pihalni orkester Zarja pred kulturnim domom izvedel krajši koncert, v dvorani pa se je predstavil tudi Oktet Zarja. Kako so se godbe znašle v času covida? »Opažamo, da je v zadnjih dveh letih nastala velika vrzel. Predvsem kadrovska, saj nismo pridobili veliko novih kadrov, priča smo tudi temu, da je nekaj članov izstopilo iz orkestrov in godb, kar se močno pozna. Razveseljivo v tem trenutku je predvsem to, da nas čakajo številni nastopi, tako da računamo, da se bodo nekateri člani tudi vrnili, razen če ne pride do podobne situacije,« pojasni Selko, ki ga kljub vsemu veseli, da so godbe kljub težkim časom izvajale sekcijske vaje. Opažajo, da kvaliteta in standardi niso padli. »Vendarle gre za pripadnost. Mnoge godbe so ohranjale kondicijo, izvajale vaje in spletne koncerte. Žal pa so bile nekatere primorane odpovedati sodelovanje na državnem tekmovanju. Vendar gledamo optimistično naprej. Pred nami je veliko izzivov. Čaka nas izvedba državnega tekmovanja v maju, poletni tabor mladih slovenskih godbenic in godbenikov v Izoli z zaključnimi koncerti v Slovenski filharmoniji in Izoli, pa sodelovanje v jesenskem času v Veroni, tekmovanje v korakanju,

Boris Selko

zabavni glasbi, različna izobraževanja za dirigente in posameznike. Vsi utečeni projekti se bodo nadaljevali, dodali bomo še kaj novega.«

Pihalni orkester Zarja Šoštanj sodi v vrh slovenskega godbeništva

Pihalni orkester Zarja Šoštanj je eden tistih, ki na svojih nastopih obiskovalce vedno popelje v čudoviti svet koračnic in domače glasbe. Smo upravičeno ponosni nanje? »Seveda. So eni tistih, ki so tudi v zadnjih dveh letih naredili vse, da godba ostane takšna, kot je. Spadajo v vrh slovenskega godbeništva. Na državnem tekmovanju so prišli v najvišjo umetniško skupino, kar je plod dobrega dela, odličnega sodelovanja med glasbeno šolo in orkestrom. Največ k uspešnemu delu godbe lahko prispevajo mladi, ki s svojim vstopom v orkester in godbo navdušijo še koga, poleg profesorjev, ki mlade usmerjajo v glasbeno dejavnost,« doda Selko.

Tudi godbenice in godbeniki Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj so komaj čakali, da se lahko vrnejo v ustaljene tirnice, s prireditvami in tradicionalnimi koncerti, po katerih so prepoznavni. Predsednik Srečko Potočnik: »Res je, komaj smo čakali, da se vse sprosti, čeprav smo pridno delali tudi v kriznih časih. Imamo namreč odlične razmere za delo, tako da smo se lahko razporedili, delali individualno, po manjših skupinah. Ko pa smo lahko malo bolj zaživeli, smo pričeli tudi s skupinskimi vajami, da smo lahko izpeljali nekaj koncertov v drugi polovici lanskega leta. Veliko nam pomeni

❱

Največ k uspešnemu delu godbe lahko prispevajo mladi, ki s svojim vstopom v orkester in godbo navdušijo še koga, poleg profesorjev, ki mlade usmerjajo v glasbeno dejavnost.

tudi to, da smo lahko v soboto gostili godbenike Slovenije in združili elito slovenskega godbeništva v Šoštanju, kar je nekaj posebnega. Na to smo lahko ponosni, tako orkester kot Občina Šoštanj in lokalno okolje,« doda Potočnik, ponosen, da so znova dokazali, da znajo ne samo igrati, temveč tudi prepevati. V tem času se pripravljajo na spomladanski koncert ob materinskem dnevu, ki bo 25. marca ob 19. uri v Kulturnem domu v Šoštanju. Pripravljajo zanimiv program, ki bo namenjen tako

mlajši kot starejši publiki. Dokazali se bodo z raznolikim repertoarjem. Kakšni so letošnji cilji? »Nameravamo gostovati na Mednarodni reviji orkestrov na Malem Lošinju, povabili so nas v Makedonijo in Slavonijo. Pripravlja se mednarodno prvenstvo v Pragi. Če se bo ujelo z našimi ostalimi aktivnostmi, bomo v Pragi nastopili in predstavljali Slovenijo, Šoštanj in pihalni orkester.«

Pihalni orkester Zarja Šoštanj zelo pomemben tudi v slovenskem prostoru

Da srečanje godbenikov in godbenic tudi za občino Šoštanj predstavlja priložnost, da

lahko pokažejo, kaj v lokalnem okolju predstavlja pihalni orkester, je prepričan tudi župan Darko Menih, ki kar ni mogel skriti navdušenja nad glasbo, ki povezuje ljudi, saj so tudi na sobotnem nastopu poželi val navdušenja. »Zavedamo se, da je Pihalni orkester Zarja Šoštanj zelo pomemben tudi v slovenskem prostoru. S tekmovanj prinašajo najvišja priznanja. Mi pa imamo priložnost, da pokažemo gostom našo novo glasbeno šolo, ki je izjemna. Nanjo smo upravičeno ponosni. Imamo več kot sto šestdeset vpisanih otrok, v njej deluje Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj in gostuje pihalni orkester, ki šteje preko sto članov,« pripoveduje župan in ne pozabi dodati, da so godbeniki nepogrešljivi na prireditvah v občini ter se vedno prijazno odzovejo povabilu. 🔲

Tistega jutra natanko pred mesecem dni smo doma ponesreči razbili meni posebej ljubo ukrajinsko skledo. S tipičnimi ljudskimi motivi v svetlo rumeno zeleno rjavi kombinaciji. Kupila sem si jo leta 2010 ob obisku ukrajinskih Karpatov, kjer smo na poti v Litvo z družino nekaj dni preživeli v prikupnih hribovskih vasicah. Zmeraj sem si želela imeti doma kakšen kos te tradicionalne ukrajinske keramike – morda tudi zato, ker so nekaj tovrstnih posod imeli moji starši. Malo nostalgije iz otroštva ... pa lepe so. Tistega jutra so me te razbitine resnično razžalostile. Pa smo rekli, da je očitno čas, da gremo spet tja. Kaj kmalu sem prižgala telefon ... Tistega dne, pa še par naslednjih dni, sem razmišljala samo o dogajanju tam in šlo mi je na jok ob vsaki naslednji novici. Priznam, veliko sem jokala. Počutila sem se nemočno in globoko prizadeto, tudi malo krivo, da ne morem prav nič pomagati. Bila sem v navezi z domačimi v Litvi, kjer dogajanje v Ukrajini spremljajo veliko bolj intenzivno in z malo drugačne perspektive kot tu (že dolga leta so Litovci njihovi tesni podporniki). Preverjala sem messenger, če je kakšno besedo napisal najin prijatelj v Kijevu. Spoznali smo se leta 2005, ob prvem obisku Ukrajine. Takoj po t. i. oranžni revoluciji, ko so po prvem jasnem obratu v zahodno smer za državljane EU bile ukinjene vize, sva tam preživela tri tedne – od Kijeva, mogočnih gradov iz časov, ko so bila ukrajinska ozemlja del Velike Kneževine Litve, vse tja do Krima. Srečala sva ga na železniški postaji v Kijevu – ker je dajal vtis popotnika z Zahoda, sva ga nagovorila, če morda ve za kakšen hostel v mestu. V nekaj dneh nama je razkazal mesto, kasneje smo ostali ves čas v stiku. Nazadnje smo se videli leta 2018 v Lvivu, čudovitem zahodno ukrajinskem mestu, pravem biseru kulture, avstroogrske arhitekture in prijetnega turističnega vrveža. Danes je v teritorialni obrambi in brani njihovo prestolnico. Kot na tisoče drugih, tudi tistih, ki so se v Ukrajino v času vojne vrnili, da bi vzeli v roke orožje ali kako drugače prispevali k borbi za domovino. Njihova odločnost in pogum za vsako ceno braniti svojo zemljo spominja na našo iz leta 1991, ko smo 13. januarja, ob napadu sovjetske vojske, takole brezpogojno stali skupaj, le orožja nismo imeli, ker je v Sovjetski zvezi obstajala samo ena vojska. In letnica 2022 ne bo edini mejnik v nedavni ukrajinski zgodovini – tja že sodijo tudi leta 1991, 2004 in 2014. Vendar se v letošnjem že piše mejnik tudi v evropski in širši svetovni zgodovini. Prihajam iz drugega okolja, z drugačnim zgodovinskim kontekstom, izkušnjami, zgodovinskim in kolektivnim spominom, drugačnimi geopolitičnimi (eksistenčnimi) vprašanji in, ja, morda imam malenkost drugačno mnenje od tistega, ki prevladuje v javnosti pri nas. Vsako mnenje nastaja na podlagi globljega in širšega zgodovinskega diskurza in izkušenj tega okolja, informacij, ki so na voljo, še kakšnih trenutnih aktualij v javnosti, osebnega odnosa do tega in drugega. Kaj šele v času vojne, kjer se bije tudi huda informacijska bitka in je treba dobro ločiti med goro nepotrebnega ali namerno ustvarjenega balasta in tudi lažnih novic, imeti v mislih tudi to, da se prav tako marsikaj zamolči. A vseeno vedno znova, ko v javnosti zaslišim kakšen propagandni »citat« današnjega agresorja, ki se prodaja za kredibilno mnenje, odrevenim. Vsak ima pravico do svojega mnenja. Vendar mora posameznik v primeru današnjega dogajanja za res kredibilno mnenje resnično poznati tako polpreteklo kot starejšo zgodovino tega dela Evrope, več časa spremljati dogajanje, poskušati razumeti zgodovinske procese, kolektivni spomin in mentaliteto ljudi. Površinsko pobiranje drobtinic medijskih objav, žal, ni dovolj. Verjetno prvič po zelo dolgem času sem resnično vesela, da še vedno razumem rusko. Veliko se izgubi v prevodu. Vse več razumem tudi ukrajinsko. In ne, ruščina ni ukrajinščina, slednja zveni bolj kot poljščina, tudi zato, ker se je v enem obdobju razvijala pod njenim vplivom. Prav tako ruščina tam ni bila diskriminirana, daleč do tega. Tako kot Rusija in Ukrajina nimata iste zgodovine oz. ukrajinska ni del ruske, kljub nedavnim poskusom, da bi prepričali v nasprotno. In kot je zapisal alternatovski kolega v prejšnji kolumni, »so manj kot tisoč kilometrov zračne linije od nas«, če ne omenjam dejstva, da smo bili določeno zgodovinsko obdobje – do razpada Avstroogrske – z zahodnim delom Ukrajine del iste države. Čeprav se nam morda še vedno zdi, da so daleč daleč stran ... niso in 🔲 danes bijejo bitko tudi za naše vrednote.

Naš čas, 24. 3. 2022 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

24. marca 2022

Radijski in časopisni MOZAIK

Digitalni svet, oddaja, v kateri na preprost način spoznavamo digitalne rešitve Danes je človek postavljen v središče digitalnega sveta in nujno potrebuje osnovna digitalna znanja. Kako uporabljamo računalniška orodja? Kje so pasti interneta? Kako si lahko olajšamo življenje s spletno banko? Kako se po spletu naročamo k zdravniku? Tudi pandemija svetovnih razsežnosti nam je spremenila način življenja in nam odprla oči ob ugotovitvi, da se je svet spremenil. Moramo se prilagoditi, če želimo iti z njim v korak. Poslušalce radia Velenje prav na temo računalništva informiramo v oddaji Digitalni svet, ki je na sporedu vsak torek in nedeljo ob 18.50. Pripravlja jo Igor Kukovec. »V oddaji se dotikamo tem, povezanih z računalništvom, mobilno telefonijo, naprednimi tehnologijami, varnostjo na spletu in podobnim. Na preprost, laičen način skušam razložiti nekatere stvari, povezane s tehnologijo in z digitalnimi storitvami. Ko pripravljam oddajo, imam v mislih trenutno aktualne teme, namige in znanje, ki povprečnemu človeku manjkajo pri poznavanju določenih tematik, povezanih z razvojem tehnologije, posebno na področju digitalne pismenosti. Osredotočam se na trenutno

aktualno tematiko, pred časom ob dnevu varne rabe interneta smo govorili o tem, ob vojni v Ukrajini in kibernetskem vojskovanju smo govorili o tej aktualni temi,« o pripravah na oddajo pove zgovorni voditelj.

ČETRTEK, 24. marca

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev

»Kar se tiče računalniških tem, so mi blizu, sploh v zadnjem času, ko je moj sin pokazal zanimanje in znanje na tem področju, pa poskušam slediti in se naučiti kaj novega, kaj, kar mi bo v življenju morda prišlo prav, in ravno to znanje in vedenje želim prenesti tudi na poslušalce, da bodo po oddaji lahko rekli, odlično, zdaj pa vem nekaj več oz. dobijo odgovore na vprašanja, ki so si jih postavljali na določeno temo, kot je recimo spletno digitalno potrdilo, brez katerega več ne moremo biti,« še dodaja Kukovec, ki pravi, da se dobro znajde tudi v novi programski shemi. Rad spoznava nove izvajalce in nove pesmi, s katerimi prej ni imel veliko stika, in se obenem veseli vseh novih zmag in izzivov, ki jih delo na radiu Velenje prinaša.

PETEK, 25. marca

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

🔲

SOBOTA, 26. marca

6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

Igor Kukovec

GLASBENE novice

Obetajo se fešte Ansambel Stil glasba in prijateljstvo združujeta že več kot 10 let – Pogovarjali smo se z nepogrešljivim članom ansambla kitaristom Sandijem Dobnikom Tea Rednak Narodnozabavna glasba je v zadnjih nekaj letih postala vedno bolj priljubljena tudi med mladimi. Kako ste vi doživljali ta razvoj in ljubezen do narodnozabavne glasbe? Na začetku so bili naš vzor Modrijani. Verjetno ne samo nam, ampak tudi drugim mladim ansamblom. Potem pa po nekaj letih nekako poskušaš najti svojo pot, da se lahko potem ločiš od ostalih, da pokukaš izza tistega standarda. Kdaj se je v vas začela prebujati ljubezen do te zvrsti glasbe? Mislim, da lahko rečem kar za vsakega izmed nas, da nam je ta glasba položena v zibelko. Vsaj eden od naših staršev se je ukvarjal z glasbo. Moj oče je včasih igral v Ansamblu Vesna, Denisov oče je igral v raznih ansamblih, tudi Gašperjeva mama se ukvarja z glasbo ... Poslušalci vaše glasbe so precej raznoliki – katerih pa je v množicah na nastopih največ? V zadnjem času opažamo, da je res veliko mladih punc. Sicer prihajajo različni ljudje oziroma vse starostne kategorije, ampak v

prvih vrstah vidimo največ mladih deklet. Ste na svojih nastopih po slovenskih krajih od kakšnega glasbenega agenta ali organizacije prejeli tudi kakšno povabilo na tuje odre? Pred nekaj časa smo imeli eno ponudbo, da bi lahko šli v Avstrijo oziroma da bi naše pesmi v bistvu ‚ponemčili‘. Potem pa smo prišli do spoznanja, da nam nemščina ni tako blizu, tako da zaenkrat ostajamo v Sloveniji. Za vami prihajajo mlajši ansambli, pred vami je že mnogo poznanih z

večletno kariero. Kako pa se počutite v množici vseh? Je kakšen izmed njih še posebno močna konkurenca? Stilovci ne gledamo na ostale ansamble kot na konkurenco, ampak bolj kot na dobre prijatelje. Razumemo se z vsemi, tudi z mlajšimi, predvsem pa s starejšimi, ki jih res vse cenimo in občudujemo. Razumemo se tudi s tistimi, ki so vse skupaj začeli takrat kot mi. Niti ne spremljamo toliko drugih, da bi recimo preverjali, kaj delajo. Z veseljem vidimo, da gre slovenska glasba dalje. To je smisel vsega tega. Kakšne karakteristike od vas danes zahteva narodnozabavni trg glede na trenutno obsežno ponudbo tovrstne glasbe? Opažamo, da je trend, da je polka čim hitrejša, da pridemo blizu mladim. Hitre polke za žurko – samo da poka, po domače povedano. Radi pa bi naredili tudi kakšen valček, enega imamo sicer pripravljenega že 6 let, a še nismo posneli videospota.

Katerega od slovenskih narodnozabavnih ansamblov ali posameznika na tej sceni najbolj občudujete? Kdo je na vas naredil najvidnejši vtis?

NEDELJA, 27. marca

To je gospod Slavko Avsenik, prvi pravi pionir moderne narodnozabavne glasbe, daleč pred vsemi. Cenim vse, ki so igrali v tistem času, tudi Slak, kasneje še Franc Mihelič, Brane Klavžar in tako naprej. Še vedno v vsaki situaciji in na vsakem dogodku, kamor pridete, postavite ljudi na noge in jih zvabite na ples? Po vseh teh letih to še vedno velja, sicer imamo malo manj kondicije, nismo namreč več stari 20 let, ampak se trudimo. Kakšni so načrti za novo sezono? Že dve leti je korona, tako da če bi želeli vse nadoknaditi, bi imeli veliko dela. Od septembra imamo novega člana, harmonikarja Tilna Anderliča, in zdaj imamo končno čas, da z njim nadaljujemo svojo pot. Za to sezono imamo velike načrte, delamo nove pesmi, posodabljamo program. Veliko bomo igrali po Sloveniji, če se bo le dalo. Tako lahko pričakujete velike stvari. Obetajo se ‹fešte›. V več kot desetletni karieri se je nabralo veliko skladb. Katero bi izpostavili? Res je, in v veliki večini jih pišemo sami oziroma Gašper, nekaj pa sta jih napisala tudi brata Denis in Matic, tako da se trudimo še naprej pisati po najboljših močeh. Nas je pa najbolj dvignil komad Prijateljica. 🔲

6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 28. marca

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 29. marca

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 30. marca

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Naš čas, 24. 3. 2022, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

24. marca 2022

frkanje » Levo & desno «

Pandemija ni pomagala Dve leti smo med pandemijo “vrgli stran”, objokovali prejšnje čase in stalno ponavljali, kako se bomo spremenili, kako bo potem, ko bo spet po starem, vse po novem, drugače … Pa je res drugače, a drugače, kot smo mislili, da bo.

⏫

»Misli globalno, deluj lokalno, Darko, zato je najbolje, da se tudi ti podpišeš na sporazum premogovnih regij,« je Janko Kopušar, župan Šmartnega ob Paki, razmišljal, ko je budno spremljal podpisovanje šoštanjskega župana Darka Meniha.

Čvek je ujel Marijana Skorniška Muldija v zanimivi družbi na Golteh. Poizveduje se, kdo je smučarka ob legendi Mozirske planine, ki ji je namenil zapeljiv pogled. In kaj vse je čvek še ujel v foto objektiv ... ne pove.

⏪

Čvek je burno razpravo, ki se je na zadnji seji mestnega sveta odvijala v dvorani, zasledil tudi na hodniku med odmorom. Andrej Kmetič prepričuje Mateja Jenka, Jože Hribar pa Brigito Tretjak. O čem? Ja, o vsem, s čemer se nista strinjala na seji.

Pomagaj si sam … Slovenci smo znani po tem, da hitro stopimo skupaj, zbiramo denar in material, ko je treba pomagati ljudem v stiski, nesreči. Začenja se prva letošnja volilna kampanja, na koncu vsake od treh pa bo najboljši rezultat, če bomo pomagali samim sebi.

Spanec je boljši kot žganec Pomembni so trajanje, kontinuiteta in globina. Ne vem, na kaj vi pomislite ob teh treh besedah, a NIJZ sporoča, da naj bi to veljalo za dober spanec. Naspimo se, ker dober spanec okrepi vrsto možganskih funkcij.

vsak dan

ZANIMIVOSTI

Prvi hotel v vesolju v letu 2027 Prvi vesoljski hotel, ki naj bi začel obratovati že leta 2027, ne bo samo eksotična destinacija za petične turiste, ampak bo prispeval k razvoju nujnih rešitev za potovanje na Mars. Leta 2019 je kalifornijsko podjetje Gateway Foundation predstavilo načrte za hotel, ki bi kot velikanska ladja za križarjenje lebdel v zemeljski atmosferi. Impresivni koncept, ki so ga poimenovali postaja Von Braun, naj bi bil sestavljen iz 24 modulov, povezanih v rotirajoče kolo, potovanje po strukturi pa bi omogočali enotni jaški za dvigala. Obisk na vrteči se vesoljski postaji si je mogoče rezervirati že danes. Tehnologija, ki bo omogočala njeno delovanje, prinaša revolucijo na področju potovanj v vesolje. Ime prvega vesoljskega hotela je Voyager Station in

bo verjetno še kako navdušilo vse ljubitelje znanstveno-fantastične serije Zvezdne steze. Namen vrtečega se vesoljskega plovila pa ni samo turizem. Leta 1952 je legendarni snovalec vesoljske rakete Saturn V, Werner von Braun, predstavil svojo vizijo vrteče se vesoljske postaje s premerom 75 m. Njegove prelomne zamisli je navdihnilo delo slovenskega pionirja astronavtike z začetka 20. stoletja Hermana Potočnika.

530 metrov visoka stavba na Kitajskem, ki je bila zgrajena leta 2016. Ima 111 nadstropij in pet podzemeljskih nadstropij. V njej so nakupovalno središče, pisarne, stanovanja in hotel. Na zadnjem, 10. mestu, pa je prav tako stavba, ki jo najdemo na Kitajskem. V njej se nahajajo hotel s 5 zvezdicami, oskrbovana stanovanja in pisarne. Po zgornjem zapisu sodeč ugotavljamo, da moramo za ogled najvišjih stavb na svetu vsekakor zapustiti Evropo.

Deset najvišjih stavb na svetu Ste kdaj razmišljali, katere so najvišje stavbe na svetu, na katere se lahko povzpnete in v njih celo bivate? Pa poglejmo, kakšna je trenutna situacija na svetu. Prvo mesto zaseda Burj Khalifa v Dubaju v Združenih arabskih emiratih. Stavba je visoka 828 metrov, zgradili so jo leta 2010, ima pa kar 163

nadstropij. Na prvem mestu kraljuje že deset let. Drugo mesto zaseda nebotičnik v Kuala Lumpurju v Maleziji. Zanimivo je, da so stavbo začeli graditi leta 2014, letos pa bi naj bila v celoti dokončana. S 118 nadstropji meri 678,9 metrov. Na tretjem mestu je Šanghajski stolp, ki je visok 632 metrov. Gre za najvišji izmed treh sosednjih super visokih nebotičnikov v finančnem središču Šanghaja. Posebna zanimivost stolpa so najhitrejša dvigala na svetu, ki se po stolpu vzpenjajo s hitrostjo okoli 20 metrov na sekundo. Na 4. mestu je Kraljevi stolp z uro v Meki v Savdski Arabiji. Visok je 601 meter in ima 120 nadstropij. V nebotičniku je tudi hotel, ki pomaga zagotoviti prenočišče

za milijone romarjev, ki letno potujejo v Meko. Gradnja stolpa je stala skoraj 15 milijard dolarjev. 5. in 6. mesto zasedata dva nebotičnika na Kitajskem. Na 5. mestu je Nebotičnik Ping An Finance v Shenzhenu, na 6. mestu pa Goldin Finance 117, znan tudi kot China 117 Tower, ki je sicer nedokončan nebotičnik v Tianjinu. 7. mesto zaseda 554,5 metra visok nebotičnik Lotte World Tower v Južni Koreji. Nebotičnik je sestavljen iz 123 nadstropij in je odprt za javnost 24 ur na dan. Na 8. mestu je glavna stavba prenovljenega kompleksa Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku. Gre sicer za najvišjo stavbo v Združenih državah Amerike. Visoka je 541,3 metra. Na 9. mestu je

20. marec – spomladansko enakonočje V nedeljo, 20. marca, je tudi uradno nastopila pomlad. Poglejmo si nekaj zanimivosti, ki se zgodijo 20. marca. Gre za dan spomladanskega enakonočja oz. pomladnega ekvinokcija. Enakonočje pomeni, da sta dan in noč časovno izenačena, potem

pa sledijo dnevi, ko bo del dneva vedno daljši od noči. Enakonočje je torej astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni, da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu. To se zgodi okoli 20. marca in okoli 23. septembra. Pomladansko enakonočje ali ekvinokcij predstavlja svetlobo in življenje, nove začetke, semena in poti. V mnogih religijah je pomladni solsticij predstavljal izjemno pomembno točko v času. Tako kot tudi jesenski ekvinokcij in oba solsticija. Starodavni Egipčani, Grki, Maji in tudi druga ljudstva so praznovala pomladno enakonočje z rituali, s častitvijo, čiščenjem in klici obujanja nekaterih njihovih bogov. V ta namen so gradili tudi izjemne templje, piramide in postavljali strukture. Zaradi vseh zgoraj omenjenih začetkov je to dober dan za obnovo, nove začetke, svežo energijo in premik v naši perspektivi. Glede na to, kar počne okoli nas mati narava, se lahko počutimo poklicane, da zacvetimo in vzklijemo ali pa da se sprostimo in prepustimo, da se pripravimo na novo. Mati narava je lahko naša vodnica in nam pokaže, v katero smer se premikajo energije. Upam, da ste nov teden začeli na novo, s svežo energijo, v upanju na dobro, pozitivno prihodnost. 🔲

Lara Oprešnik

Naš čas, 24. 3. 2022, barve: CMYK, stran 13

Dan Civilne zaščite je vsako leto prazničen dan za vse, ki sodelujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Še posebej je ta dan prazničen in poseben za tiste, ki so v preteklem letu pustili svoj pečat in se še posebej izkazali. Med slednjimi je tudi Darja Lipnikar, sekretarka RKS OZ Velenje, ki je prejela bronasto priznanje Civilne zaščite za svoje poslanstvo. Z njo smo se pogovarjali o humanitarnem poslanstvu in prostovoljstvu. Kdaj in zakaj se je začela vaša humanitarna pot? »Pripravništvo po končani srednji šoli sem opravljala na Centru za socialno delo Velenje, kjer sem kot mlado dekle presenečeno ugotovila, da je v naši družbi veliko ljudi, ki gredo s težavo zaradi različnih vzrokov skozi življenje. Po končanem pripravništvu se je izkazalo, da zaposlitev na CSD ne bo mogoča. Je pa bila v tem času ena izmed zaposlenih na CSD tudi članica odbora RK Velenje, kjer so v tistem času zaradi končane vojne za Slovenijo in vojne v bivših jugoslovanskih državah že imeli povečan obseg dela in le dve zaposleni. Tako mi je predlagala, da bi se morda kot prostovoljka vključila v pomoč na tamkajšnjem Rdečem križu, dokler ne bom kje dobila redne zaposlitve. Čeprav do takrat o Rdečem križu nisem vedela kaj dosti, se je hitro pokazalo, da je bila moja odločitev za prostovoljno delo pravilna, saj sem z vese-

PAGINA

24. marca 2022

Mnogo je tistih, ki danes potrebujejo družbo oseb, ki bi jim prisluhnile Vsak človek si zasluži, da živi človeka dostojno življenje in je deležen spoštovanja, sreče in ljubezni – V primeru nesreče je sodelovanje nujno in lahko prinese rezultate ljem pomagala pri različnih delih. V tem obdobju smo v Velenju in v celotni Sloveniji beležili vedno več beguncev s Hrvaške in iz BiH in tako smo jaz in še nekaj drugih mladih dobili možnost zaposlitve preko programa javnih del. Dve leti sem opravljala res raznovrstna dela v Rdečem križu, kar je bilo takrat mogoče. Sledila je zaposlitev za določen čas in ob odhodu v pokoj takratne sekretarke Darinke Herman sem bila imenovana za sekretarko Rdečega križa Velenje.«

deležen spoštovanja, sreče in ljubezni.« Kako angažirani in solidarni smo ljudje v Šaleški dolini?

Kaj pomoč sočloveku pomeni? »Pomoč sočloveku pomeni ogromno. Nekdo potrebuje pomoč pri zagotavljanju hrane in obleke. Drugi pomoč pri opravljanju vsakodnevnih opravil, spremstvo do trgovine, lekarne, zdravnika. Vedno več pa je takih, ki se v današnjem svetu, kjer vsi hitimo, ne znajdejo dobro. Takšni potrebujejo družbo, razumevajočo osebo, ki zna morda tudi svetovati, predvsem pa osebo, ki zna poslušati.« Kako razumete besedo prostovoljstvo?

Katja Jan izhaja iz družine s štirimi otroki; ima dva brata in sestro in skupaj so dali svoji mami že dvanajst vnukov. Katja in njen mož Ivo sta “prispevala” štiri: Eva bo letos dopolnila devet let, Maša bo šest, Tadej ima štiri leta, Rok pa sedem mesecev. Mož Ivo pa je skoraj edinec, saj se je rodil, ko je bila njegova sestra že polnoletna. Z Ivom sta se spoznala po simpatičnem zapletu ob koncu Katjinega študija živinoreje v Mariboru in si bila takoj všeč. Katja se je priženila k Janom v Vinsko Goro, kjer danes dela v domačem bifeju Žagar. V tem uživa, je pa sicer menjala že več zaposlitev. Končala je srednjo zdravstveno šolo in med drugim delala kot negovalka, po končanem študiju je razmišljala, da bo delala kot svetovalka v kmetijski zadrugi ali v trgovini. Zakon in družina sta jo posrkala v povsem druge vode in danes je srečna.

»Čeprav smo prebivalci Šaleške doline prava mešanica ljudi različnih kultur in vrednot, pa smo morda prav zaradi te različnosti še toliko bolj angažirani.« »Prostovoljstvo je beseda, ki označuje način, ko lahko kdorkoli, torej ženska, moški, mlajši, starejši … ponudi drugi osebi pomoč in za to ne pričakuje nikakršnega plačila ne v denarju, ne v materialu in ne v protiuslugi.« Na katere svoje vrline in lastnosti ste najbolj ponosni? »O vrlinah in dobrih lastno-

stih samega sebe, torej nekakšni samooceni, je težko govoriti. Bi pa rekla, da je ena izmed mojih dobrih lastnosti predvsem ta, da verjamem, da smo v osnovi vsi ljudje dobri, da pa lahko včasih zaradi takšnih ali drugačnih razlogov zapademo v razne težave. Verjamem in sem prepričana, da si vsak človek zasluži, da živi človeka dostojno življenje in je

»Skozi vsa leta, odkar opravljam delo na Območnem združenju Rdečega križa Velenje, lahko rečem, da je z nami sodelovalo in še vedno sodeluje veliko ljudi, ki so nam vedno z veseljem pripravljeni priskočiti na pomoč, na takšen ali drugačen način. Čeprav smo prebivalci Šaleške doline prava mešanica ljudi različnih kultur, vrednot, pa smo morda prav zaradi te različnosti še toliko bolj angažirani in udeleženi v vseh raznovrstnih akcijah, ki se organizirajo v našem ožjem in tudi širšem okolju.« Kot sekretarka RKS OZ Velenje ste prejemnica letošnjega bronastega priznanja. Kaj vam pomeni? »Priznanje, bronasti znak CZ, mi pomeni veliko. Seveda se pa zavedam, da za to priznanje nimam zaslug le jaz osebno, ampak smo v to zgodbo zajeti vsi tisti, s katerimi vsakodnevno sodelujemo, da lahko izpe-

Vsi otroci najraje spijo v eni postelji Kako je biti mama štirim otrokom – Vsa njihova praznovanja so predvsem druženja, izleti, doživetja

Pri prvem otroku kompliciraš

Katja si je vedno želela več otrok. Prvi dve nosečnosti sta se končali s spontanim splavom, a to ji ni omajalo upanja, da otroci bodo. Kako je biti mama štirim otrokom? “Super. Pri enem otroku kompliciraš in se oziraš na mnenje drugih, ko se pričakuje, da je vse “top”. Otrok urejen, mama tudi, stanovanje prav tako. Eden je eden, vse se vrti okoli njega, vse mu nudiš, bojiš se zanj, čas imaš zanj. Ko pa jih je več, nimaš več časa za vse podrobnosti, ki niti niso pomembne. Ne, imeti štiri ni tako težko. Posebej zdaj, ko je najstarejša hči stara že devet let in pri mnogočem pomaga. Starejši trije se uredijo že sami. Mlajši otroci se učijo od starejših in hitreje napredujejo. Imamo se super, nič mi ne manjka.” Je zanjo materinski dan kakšen poseben dan? “Moji mami nesem rožice, ko

Pandemija je Janovim podarila več časa za druženje in tudi novega družinskega člana. prednjo pride moja mala četica, imamo vsi solzne oči,” se razneži. “Sicer pa nam materialne stvari ne pomenijo veliko, največ daril prineseta božiček in dedek Mraz. Vsa naša praznovanja so predvsem druženja, izleti, doživetja,” odgovori.

Otroci se imajo radi

Katja je polna energije, hitra, odločna. Ustavi se, ko zapre lokal, to pa je ob vikendih ponoči, že naslednji

dan. Kot pravi, ji je pri otrocih največ energije jemalo dajanje ravno prav pozornosti starejšemu otroku, ko se je rodil mlajši. Posebej se je potrudila, da si je vzela čas za starejšega otroka tudi takrat, ko jo je dojenček najbolj potreboval. Sicer pa so vsi otroci lepo sprejeli novorojenčke. “Vsak je z veseljem pričakoval novo rojstvo, še ko sem bila noseča. Bala sem se, kako bo, ko se bo otrok rodil, saj ponavadi otroci bratca

ali sestrico pričakujejo kot takšna, da se bodo lahko že igrali z njim ali njo. A je bilo v vseh treh primerih zelo lepo. Nihče ni bil ljubosumen, res pa je, da nismo delali razlik med otroki. Zelo so povezani med seboj, najraje vsi trije večji spijo v eni postelji, radi se imajo,” je vesela Katja. Seveda v istem stavku pove, da se tudi njeni štirje zravsajo, skregajo za kakšno igračo, a nič hujšega se ne zgodi. Pa hitro pojasni tudi, da imajo

ljemo svoje vnaprej začrtane naloge, pa tudi tiste naloge, ki se pojavijo sproti. Torej tukaj ne smem pozabiti sodelavcev in vseh prostovoljcev po naših krajevnih organizacijah in aktivih Rdečega križa. Zelo sem vesela in ponosna, da tako lepo sodelujemo s Štabom Civilne zaščite, tako na občinskem kot regijskem nivoju, in z vsemi tremi občinami Šaleške doline. Kajti v primeru nesreče je ravno sodelovanje nujno in le to lahko prinese tudi takšne rezultate.«

❱

»Takrat o Rdečem križu nisem vedela kaj dosti, a se je hitro pokazalo, da je bila moja odločitev za prostovoljno delo pravilna.«

Bomo v prihodnosti še pomagali drug drugemu, sočloveku, bomo solidarni? »Verjamem, da bomo tudi v bodoče, kakor do zdaj, znali prisluhniti drug drugemu. Da bomo v vsaki skupnosti znali videti ljudi, ki so pomoči resnično najbolj potrebni. Kot vidimo, se prostovoljstvo udejanja tudi med mladimi, in to je zagotovilo, da bodo mladi sledili zgledom svojih staršev, dedkov, babic, in se tudi sami udejstvovali v različnih oblikah prostovoljstva. Mislim, da se za obstoj in nadaljnji razvoj prostovoljstva ni treba bati.« 🔲

Jasmina Škarja

pri vzgoji in varstvu otrok veliko vlogo najprej njihov oče Ivo, pomagata tudi njegova starša, s katerimi živijo v isti hiši.

Brez moževe podpore ne bi šlo

“Ivo je zlat mož in oče. Če ne bi imela njegove podpore, se niti ne bi odločila za toliko otrok. Kot “edinec” se je v prvih letih uvajal v otroški živ žav, zdaj pa je srečen, ko vse brenči okoli njega in včasih sem jaz tista, ki otroke in njega mirim v preglasni igri. V skrbi za otroke pa sva enakovredna. Uredi jih, skopa, nahrani, pelje na igrišče, za vse poskrbi tako kot jaz. Tudi kuha zelo rad,” razloži Katja. Res so enkratni, kako zmorejo, se človek vpraša, posebej ko Katja pove, da mož dela pri policiji, da je dolgo delal v turnusih, Katja pa vodi domači lokal v sosednji hiši. “Če nekaj delaš s srcem, ni težko,” smeje odvrne. Lepilo za srečno družino pa sta ljubezen in čas, ki ga nameniš partnerju. “Midva si, kolikor je le mogoče, vzameva čas zase. Vse štiri otroke dava v varstvo in greva ”ven”. Zelo imava rada najine otroke, a otrok nimava samo zase, odšli bodo v svet, midva pa bova ostala tujca. Med nama je drugačna vez, kot jo imava z otroki. Prav tako negujeva odnose s prijatelji. Dekleta gremo na klepet, fantje tudi.” Kje nabira energijo? Dajejo ji jo njeni otroci, misli si sprosti pri delu na vrtu, rada kolesari. “Čas korone je bil za nas najlepši čas. Uživali smo na sprehodih, v družbi drug drugega,” je še hitro povedala, preden je odhitela po trgovinah, ko je imela uro časa zase, hči Maša je bila namreč na rojstnem dnevu prijateljice. 🔲

Diana Janežič

Naš čas, 24. 3. 2022, barve: CMYK, stran 14

24. marca 2022

za prihodnost

Voda = nafta 21. stoletja V torek, 22. marca smo obeležili svetovni dan voda, letos z naslovom »Podzemna voda: skrito naj postane vidno«. Svetovni dan voda obeležujemo na podlagi pobude, nastale v letu 1992 na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v brazilskem Riu de Janeiru, prvič pa smo ga v svetovnem merilu s sklepom Generalne skupščine OZN obeležili leto dni pozneje, v letu 1993. Omenjeni dan nudi priložnost za premislek o različnih aktualnih temah, povezanih z vodo.

Kmetovalcem plačujejo velike zneske, da ne gnojijo

Podzemna voda je voda pod Zemljinim površjem, ki pride v tla s pronicanjem padavin ter prenikanjem vode iz jezer in rek. Voda v tleh se premika zaradi težnosti, tlaka v plasteh Zemlje in trenja. Hitrost premikanja je odvisna od nagnjenosti in sestave kamninske plasti, v kateri je podzemna voda. Podzemne vode ne vidimo, njen vpliv pa je viden povsod. Podzemna voda, daleč od oči, pod površjem, je skrit zaklad, ki bogati naša življenja. V najbolj sušnih delih sveta je ponekod edini vir vode, ki je prebivalstvu na voljo. V svetovnem merilu je skoraj vsa tekoča sladka voda – podzemna voda. Zagotavlja nam vire pitne vode, podpira sanitarne sisteme, kmetijstvo in industrijo ter je pomembna za ekosisteme. Marsikje je človek s svojimi dejavnostmi kriv za prekomerno rabo in onesnaževanje podzemne vode. Spet drugje pa preprosto sploh ne vemo, koliko vode je pod površjem. Podzemna voda bo imela ključno V Šaleški vlogo pri priladolini imamo gajanju na podokrog 1931 ha nebne sprevodovarstvenih membe. Da bi območij, ki lahko trajnojih skrbno stno upravljanadzorujejo. li s tem dragocenim virom, se moramo povezati in delovati skupaj. Čeprav je ne vidimo, moramo podzemno vodo bolje spoznati in razumeti njeno neprecenljivo vlogo.

»Po izvedbi kohezijskih projektov lahko rečem, da imamo v Šaleški dolini vodo odlično urejeno, hkrati pa imamo že vrsto let izdelane tudi karte vodovarstvenih pasov. Imamo okrog 1931 ha vodovarstvenih območij, ki jih skrbno nadzorujemo. Pregledujemo te vodovarstvene pasove in jih preverjamo. Kjer se križa interes po vodni oskrbi kot tudi po kmetijski oskrbi, imamo sklenjene pogodbe z lastniki teh zemljišč in jim plačujemo nemajhne zneske zato, da na teh območjih ne gnojijo in naravno kmetujejo.«

Foto: Pixabay

Slovenija je z vodo bogata Slovenija je razmeroma bogata z vodnimi viri in se po količini uvršča med z vodo razmeroma bogate držav. Slovensko ozemlje pripada z 81 % vodozbirnemu območju Črnega morja in z 19 % vodozbirnemu območju Jadranskega morja. V katastru voda je zabeleženih 7000 izvirov. V alpskem svetu jih je dovolj, na krasu pa je le nekaj izdatnejših izvirov. Za oskrbo s pitno vodo se uporabljajo predvsem podzemne vode, pri čemer je precejšnja poraba vode iz izvirov.

V Šaleški dolini načrpamo več kot štiri milijone kubičnih litrov vode »Pomembnosti pitne vode kot osnovnega vira za življenje se zavedajo tudi Združeni narodi, saj se vseskozi govori, da je voda nafta 21. stoletja. Podzemne vode so zelo pomembne, saj se skoraj vsa tekoča sladka voda na svetu nahaja v obliki podzemnih voda. Nato pa prihaja na površje preko zajetij, izvirov, napaja jezera, reke … Pomen podzemne vode je izjemen.

Tudi v Šaleški dolini imamo precej vodnih virov. Za potrebe vodooskrbe uporabljamo predvsem podzemne vodne vire, ki se na površju oblikujejo kot kraški vodni viri ali razpoklinski vodni viri. Največji vodni vir je Ljubija, ki je kraškega značaja, in vodni vir, ki ga imamo

na vzhodnem delu Šaleške doline, to pa so Toplice. V Komunalnem podjetju Velenje izkoriščamo trenutno 19 vodnih virov, iz katerih letno zajamemo približno 4 milijone 400 tisoč kubičnih metrov vode. Prodamo je okrog 3 milijone kubičnih litrov. Okrog 600

Pol litra olja lahko onesnaži milijon kubičnih litrov vode!

»Letno izvedemo preko 800 vzorčenj vode in to tako na področju vodnih virov kot tudi pri uporabnikih. Na področju vodnih virov prihaja do dveh onesnaženj. Eno je mikrobiološko onesnaženje, drugo pa kemijsko. Mikrobiološko kot tako ni zelo problematično, ker imamo naprave za pripravo pitne vode, ki to odstranjujejo. Veliko večje težave lahko povzroča kemijsko onesnaženje: s pesticidi, umetnimi gnojili, motornimi olji Pazljivo pri gnojilih! … Tega se najbolj bojimo. Pol Uporabljajmo le litra olja lahko onesnaži mitisto, kar lahko lijon kubičnih litrov vode,« narava razgradi. pravi Rošer, ki še dodaja, da je izredno pomembna ozaveščenost kmetov in vseh javnih služb, da se čim bolj naravno kmetuje ter da se uporablja gnojila, ki jih lahko narava razgradi. Rast prebivalstva, hitra urbanizacija in gospodarski razvoj so le nekateri od dejavnikov, ki povzročajo večje povpraševanje po vodi, energiji in hrani. Svetovno prebivalstvo bo po pričakovanjih do leta 2050 doseglo 9 milijard, proizvodnja hrane pa se bo morala povečati za 60 odstotkov. Ob tem pa približno 40 odstotkov vse vode, ki se uporablja za namakanje, prihaja iz vodonosnikov. Predvsem v državah s pomanjkanjem vode je treba zagotoviti poceni energijo za črpanje podzemne vode za namakanje. Uporaba gnojil in tisoč kubičnih litrov porabimo za pesticidov v kmetijstvu resno ogroža tehnološke potrebe (čiščenje rezer- kakovost podzemne vode; nitrati so voarjev, izpiranje omrežja, filtrov, za na primer najpogostejše onesnaževapotrebe gasilcev), 790 tisoč kubičnih lo podzemnih vodnih virov po vsem metrov vode letno pa se še vedno iz- svetu. Da bi se izognili težavam, ki jih gubi na poti od priprave do uporab- povzroča izčrpavanje podtalnice, so nikov. Ta količina se sliši velika, to potrebne usklajene politike. Zaradi vse znese okrog 20 % in lahko rečem, da večje rabe virov podzemne vode po je za slovenske razmere to zelo dober vsem svetu je potreba po močnejšem rezultat. Seveda pa mi s tem nismo posebnem sodelovanju na področju zadovoljni. V načrtu imamo, da bi te čezmejnih podzemnih voda vse večja, izgube zmanjšali v naslednjih petih pa dodajajo še na Ministrstvu za okolje letih še za 200 tisoč kubičnih metrov,« in prostor. 🔲 pravi Rošer.

Naš čas, 24. 3. 2022, barve: CMYK, stran 15

24. marca 2022

za naš vrt

Prihaja čas za vzgojo sadik Sončni dnevi so mnoge vrtičkarje že priklicali med gredice. Gotovo ga ni ljubitelja vrtnarjenja, ki si ne bi rad vzgojil svojih sadik, a imajo strah pred neuspehom. Vzgoja sadik je sicer precej enostavna. Velja pa nekaj osnovnih napotkov, ki se jih je dobro vsaj približno držati. Brez tega, da začnete in si tudi dovolite kakšno napako oziroma doživite tudi kakšen neuspeh, sadik ne bo. A le pogumno! Tudi vzgoja sadik sicer zahteva nekaj znanja in tudi izkušenj in preverjanj, kaj in kako nam ustreza glede na možnosti, ki jih imamo, in na okolje, v katerem živimo. Če imate na voljo rastlinjak ali dovolj svetel prostor, se že lahko lotite dela. Večina rastlin je namreč pripravljena za zunanje razmere štiri do šest tednov po setvi.

Pomembna je priprava semena Na začetku sezone začnemo s pripravo sadik paprik, paradižnikov, feferonov, jajčevcev. Ne glede na to, ali so semena pridelana na ekološki ali konvencionalni način, je priporočljivo semena pred setvijo namakati. Namakamo z namenom, da se seme Manjše kot je seme, navlaži, saj ima v tem plitveje ga »čakajočem« stanju sejemo. zelo majhno vsebnost vode, kar mu ne omogoča kalitve. Za boljši vznik paprik tako semena čez noč namakamo v povsem navadni pitni vodi, lahko pa tudi v različnih zeliščnih kopelih. Za boljšo rast korenin pri paradižniku lahko semena paradižnika namakamo v baldrijanovi kopeli. Baldrijanovo kopel pripravimo preprosto tako, da skuhamo baldrijanov čaj in v ohlajen čaj nekaj ur namakamo semena.

Foto: Pixabay

Triki, da bodo sadike uspele Sejemo lahko v setvene platoje, šotne lončke, odslužene jogurtove lončke. Toda tudi priprava lončkov je precej pomemben korak, na katerega kaj radi pozabimo. Sejemo namreč izključno v čiste lončke. Torej je treba plastične lončke ter lončke iz terakote, keramike, ki smo jih uporabili lani, temeljito umiti z vročo vodo. Še boljše je, če jih damo v lijak ali korito in jih v vroči vodi kratko namočimo ter mehanično očistimo umazanijo. Umazani lončki so namreč lahko vir škodljivcev ali bolezni, ki so se ohranili od prejšnjega leta. Vse skupaj si bomo tudi olajšali, če bodo imeli lončki drenažno odprtino (torej, dno ima luknjice in ni polno), skozi katero bo lahko odtekala odvečna voda. Pri pripravi lončka za setev na drenažne luknjice postavimo koščke opeke ali nasujemo kamenčke, tako da lahko voda še vedno izteka, ne usiplje pa se nam zemlja. Uporabimo lahko

Pred setvijo semena namakamo.

tudi zemljo z vrta, najrahlejša bo tista, ki jo poberemo s krtine. Vrtni zemlji primešamo tudi kremenčev pesek v razmerju 3:1, da postane ta rahlejša. Prst za seme mora biti namreč zračna in rahla, ker seme potrebuje kisik, da lahko vzklije. Vrtno zemljo lahko zmešamo tudi s kupljeno. Za vzgojo sadik kupimo samo namensko zemljo za zelenjavo oz. za vzgojo sadik. Zemlja za balkonske rože ni primerna za vzgojo sadik zelenjave. Zelo pomembno je, da za setev izbrane lončke napolnimo z zemljo povsem do vrha. Nato zemljo rahlo potlačimo (ne natlačimo) v lonček, da zapolnimo vse prazne prostore in se zemlja ne bo posedla. Zakaj je to tako pomembno? Da ne bodo

sadike solate, endivije, radiča, zelja … dobile predolgih stebel. Drobni kalček namreč takoj sili iz lončka na svetlobo. Če je lonček premalo napolnjen z zemljo, se potegne že prvi dan preko roba lončka – tanki vrat pa se potem spremeni v predolg koreninski vrat, steblo …Ti so potem lahko vzrok za gnitje vrtnin.

Koliko semen damo v lonček? Kmetovalci pravijo, da je to odvisno od posamezne vrtnine. Seme samo potisnemo v zemljo, pokrijemo pa le toliko, da bo z njo prekrito. Vse skupaj dobro zalijemo in postavimo na hladno. Če nimate rastlinjaka,

je dobra tudi garaža, nekoliko lahko zagotavljali enakomerno svetlejša klet za nekaj dni (3-5), temperaturo in pokrijemo s popotem pa pod balkon ali pod krovom, steklom, naluknjano sadno drevje. Ne sme biti pre- plastično vrečko, s tem ohranjatemno, sončni žarki večji del mo vlago in toploto. dneva pa niso najbolj zaželeni. Večini mladim sejančkom Tako bo zalivanje sadik eno- ustreza temperatura od 14 do stavno. Skoraj vse vrtnine (iz- 16 oC. Paradižnik, paprika, jajjema so le korenček, pastinak in čevci in druge toploljubne vrkorenasti peteršilj) lahko vzgo- tnine pa bodo potrebovale višje temperature za kalitev, nekje jimo iz semen. Pri setvi na vrtu ali zdaj v med 20 in 23 oC. Okolica kalelončke imejmo pred očmi pravi- čega semena mora biti vedno lo: manjše ko je seme, plitvejše optimalno vlažna. Preveč vlaga sejemo. Večja semena enako- ge spodbuja nastanek glivičnih merno posamično porazdelimo, obolenj, kot je npr. padavica samanjša pa enakomerno posuje- dik. Zemlja se ne sme izsušiti, zato redno škropimo z mlačno mo po površini. Po končani setvi lonček s se- vodo. menom dobro zalijemo, tako da je zemlja dobro navlažena, ne pa mokra. Posodo oz. lončke postavimo Umazani na mesto, lončki so lahko kjer bomo vir škodljivcev ali Konec marca in v bolezni. začetku aprila še ni prepozno, da na prosto posadimo spomladanski česen in čebulo. Korenine česna in čebule se dobro razvijajo v hladnem delu leta, zato je treba z delom pohiteti. Pri vseh setvah moramo biti pozorni na kolobar. Lahko se lotimo vzgoje sadik zelja, cvetače, brokolija in ohrovta. Sejemo lahko tudi grah in rdečo peso, blitvo ter špinačo. Vrste rdeče pese naj bodo oddaljene 30 centimetrov. Naj spomnimo, da so blitva, špinača in rdeča pesa »v sorodu«, zato jim poiščemo ločene gredice, če želimo, da bodo dobro uspevale. Peteršilj in korenček sejemo takrat, ko sadimo krompir. Zemlja mora biti ogreta na 8 stopinj. Če s setvijo prehitevamo, bo ta neuspešna ali pa bo seme Foto: Pixabay 🔲 kalilo dlje časa.

Kaj sejemo in česa (še) ne?

Tekavčeva cesta 11, Šoštanj ponedeljek – petek: od 8.00 do 18.00 sobota: od 8.00 do 13.00 domen.vrtnarstvo@gmail.com

031 677 032, 0599 60113

V vrtnariji vam v tem èasu nudimo: • prve sadike zelenjavnic, zelišča, jagode • spomladanske trajnice, mačehe, marjetice, čebulnice ... • substrati, gnojila

Naš čas, 24. 3. 2022, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

24. marca 2022

Ose na zaključni turnir Pokala Slovenije Po reprezentančnem premoru so Velenjčani gostovali v Ivančni gorici, kjer so se pomerili z ekipo Sviša

Rudar z zmago splezal po lestvici Drugoligaši so zakorakali v zadnjo tretjino prvenstva – Velenjski nogometaši so na domačem terenu z 2:1 premagali ekipo iz Doba V prvem delu se Velenjčanom ni uspelo odlepiti za več kot tri gole prednosti. V 3. minuti jih je v minimalno vodstvo (2:1) popeljal razpoloženi Kenan Pajt, domačini pa so hitro izenačili. Velenjčani so še nekajkrat povedli, a domačini so se vztrajno odzivali in gostom niso dopuščali pobega. Po desetih minutah je bil tako rezultat še izenačen (5:5). V 18. minuti so z golom Ibrahima Haseljića ose povedle za tri zadetke (9:6), ekipa Sviša pa ni popuščala in je v 22. minuti zaostanek znižala na 10:9. Rokometaši Gorenja so 5 minut pred koncem prvega dela ponovno povedli za tri zadetke (13:10), a tudi tokrat so se domačini približali in odšli

na odmor le z golom zaostanka (14:15). Bolj silovito so ose zaigrale v drugem polčasu in s štirimi zaporednimi zadetki prišle do vodstva z 19:14. Prednost so Velenjčani nato obdržali vse do konca tekme. V 48. minuti so vodili že s šestimi goli prednosti (26-20), sedem minut pred koncem pa je za najvišje vodstvo na tekmi zadel Matic Verdinek (28:21). Varovanci Zorana Jovičića so tekmo vse do konca odigrali zbrano in slavili z rezultatom 32:25. Z zmago na obračunu četrtfinala Pokala Slovenije so upravičili vlogo favorita in postali prva ekipa, ki se je uvrstila na zaključni turnir.

Z devetimi zadetki je bil na tekmi najbolj strelsko razpoložen Kenan Pajt: »Tekma proti Svišu je bila prva po reprezentančnem premoru, ki nam je zelo prav prišel. Odpočili smo si pred nadaljevanjem sezone. Zavedali smo se pomembnosti tekme, zato smo jo vzeli zelo resno. Tekmo smo dobro odprli, proti koncu prvega polčasa pa smo zgrešili preveč stoodstotnih priložnosti. To smo v drugem polčasu popravili in naredili razliko, ki smo jo držali vse do konca tekme. Hvala našim zvestim navijačem za bučno podporo s tribun.« 🔲

tr, foto: RKG

Z zmago v kvalifikacije

Kegljanje

Velenjske rokometašice so si zagotovile uvrstitev na osmo mesto modre skupine, ki jih pelje v kvalifikacije za četrtfinale državnega prvenstva V torek so bili na sporedu trije zaostali obračuni modre skupine 1. ženske rokometne lige. Izbranke Snežane Rodič so se na zaostali tekmi 15. kroga na domačem parketu pomerile z ekipo iz Izole. Gledalci v Rdeči dvorani so spremljali precej izenačen obračun. V 14. minuti prvega dela so gostje prvič na tekmi povedle s tremi goli prednosti (9:6), a Velenjčanke so topile prednost in ob koncu prvega polčasa izenačile na 14:14. V drugi polčas so bolje vstopile Izolanke, ki so v 36. minuti vodile z dvema goloma prednosti (18:16), v 40. minuti pa so vodstvo zvišale na štiri zadetke (21:17), a prednosti niso uspele zadržati. Domačinke so se z zadetkom Nastje Ferenc dobrih 15 minut pred koncem približale na zgolj gol zaostanka (23:24), nato pa s sedemmetrovko Ines Kaltak rezultat izenačile (24:24). Sledil je tesen

Na nedeljskem obračunu 21. kroga sta se v Velenju pomerila NK Rudar in NK Roltek Dob – moštvi, ki jima je v letošnji sezoni skupno to, da močno nihata v svoji formi. Ekipi sta po dveh tretjinah prvenstva veljali za neposredna konkurenta na sredini lestvice, kjer sta bili po točkah izenačeni. Na Stadionu ob jezeru so gledalci spremljali precej zadržan prvi del. Velenjčani so bili za odtenek bolj napadalni in z edinim strelom v okvir gola prišli do vodstva. V 29. minuti je tako za 1:0 zadel Gašper Jovan, ki je po levi strani pobegnil 'zaspani' obrambi gostov. V preostanku prvega polčasa do nove prave priložnosti niso prišli na nobeni strani. Drugi polčas je bolj živahno začela gostujoča ekipa,

Zmaga na zadnjem gostovanju Z najzahtevnejšega kegljišča v ligi se Šoštanjčani vračajo s popolnim izkupičkom. Da je kegljišče v hali Golovec res najbolj zahtevno, pričajo podatki, da je le eni ekipi uspelo podreti več kot 3100 kegljev. Šoštanjčani so druga najuspešnejša ekipa (3061) na tem kegljišču, ki zahteva izredno natančne lučaje in visoko zbranost tek-

ki je v 50. minuti prvič na tekmi resneje zapretila, a je strel Luke Gajiča uspešno ubranil domači vratar Kristjan Sekulić. Knapi so se odzvali in v 57. minuti je po odličnem predložku iz kota z glavo za vodstvo z 2:0 zadel novinec Nikola Pejović. Dvajset minut kasneje so se gostje z zadetkom Luka Gajiča vrnili in znižali vodstvo Rudarja na 2:1. Po zadetku so se nogometaši iz Doba ponovno malce razživeli, a za izenačenje niso imeli pravih idej, zato so se iz Velenja podali praznih rok. Velenjčani so zabeležili tri točke in se z 8. povzpeli na 5. mesto lestvice. Na vrhu lestvice je še vedno Gorica, ki je po spodrsljaju v prejšnjem krogu tokrat zopet povečala prednost pred drugo uvrščenim Triglavom.

Nikola Pejović: “V Rudarju sem srečen, počutim se odlično. Zelo hitro sem se navadil in prilagodil ekipi, ki je mlada in željna dokazovanja. Menim, da iz tekme v tekmo napredujemo. Tekma proti Dobu je bila težka in zelo pomembna za nas. Zadetka sem se seveda zelo razveselil, ampak najbolj pomembno je, da je ta zadetek prinesel tri točke. V prihodnosti upam, da bomo zadržali dobro atmosfero in da bomo vsako tekmo šli na zmago. Dokler obstajajo matematične možnosti za napredovanje v prvo ligo je treba to imeti kot glavni cilj. Ta klub, mesto in navijači si to tudi zaslužijo!”

movalca vseh 120 lučajev. Da vse to drži, se je pokazalo že v prvem bloku igre. Domačina sta začela zelo natančno, nakar sta se prebudila tudi Šoštanjčana. Vse do 120. lučaja sta bila v rahli prednosti gostujoča igralca, ki sta nesrečno izgubila točko. Kljub izgubljeni točki sta pri rezultatu 1 : 1 vodila za 38 kegljev. Še bolje sta pričela tekmovalca drugega igralnega para. Z zelo dobro igro sta hitro utišala glasne domače navijače in svojo ekipo popeljala v vodstvo s 3 : 1, prednost v kegljih pa povišalana neulovljivih 91 kegljev. Tako sta igralca v tretjem paru imela

lahko delo, saj bi ob morebitnihizgubljenih točkah morala zadržati prednost v kegljih. Obe točki sta osvojila domačina, ki pa zaostanka kegljev nista uspela nadoknaditi. Zmaga z rezultatom 3 : 5 in razliko 68 kegljev je zasluženo odšla v Šoštanj. Zadnji, 18. krog, bo v soboto, ko Šoštanjčani na domačih stezah pričakujejo Špedicijo RCM, ki je na lestvici tik pred gostitelji. Obe ekipi imata po 15 točk, nakoncu sezone bo bolje uvrščena ekipa, ki bo na derbiju boljša za 5. mesto.

🔲

tr, foto: vos

🔲

T. F.

TAKO so igrali 2. SNL, 21. krog

Nastja Ferenc, rokometašica Velenja: "Zelo smo vesele zmage. V preteklem koledarskem letu smo na tak način izgubile v Izoli, tokrat pa smo zmagale. Ne zaslužimo si biti v spodnjem delu lestvice in to bomo v nadaljevanju tudi dokazale."

preostanek obračuna, minuto pred koncem je bil rezultat namreč ponovno izenačen (28:28). V izdihljajih tekme je iz sedmih metrov zadela Nastja Ferenc in postavila končni rezultat za zmago Velenjčank z 29:28. Zma-

ga v napeti končnici jih pelje v kvalifikacije za uvrstitev v četrtfinale državnega prvenstva, kjer se bodo pomerile s Koprčankami. 🔲

tr, foto: J. Vodušek

Rudar Velenje – Roltek Dob 2:1 (1:0) Strelci: 1:0 Gašper Jovan (29. minuta), 2:0 Nikola Pejović (57.), 2:1 Luka Gajič (76.) Rudar: Sekulić, Borden, Tubić, Saramago, Spudić, Kočar, Pejović, Jovan (od 94. Verbič), Majcenovič (od 77. Đođ), Jovanović (od 90. Vošnjak), Bošković. Trener: Željko Mitraković. Drugi rezultati: Vitanest Bilje – Jadran Dekani 0:0, Gorica – Krško 2:0, Ilirija 1991 – Krka 0:1, Brežice 1919 Terme Čatež – Beltinci Klima Tratnjek 1:3, Triglav Kranj – Nafta 1903 0:0, Primorje – Drava Ptuj 1:1, Fužinar Vzajemci – Rogaška 3:1. Vrstni red: 1. Gorica (52 točk), 2. Triglav Kranj (46), 3. Nafta (37), 4. Rogaška (35), 5. Rudar Velenje (31) 6. Krka (30), 7. Primorje (29), 8. Fužinar Vzajemci (29), 9. Roltek Dob (28), 10. Beltinci Klima Tratnjek (28), 11. Vitanest Bilje (26), 12. Ilirija (23), 13. Jadran

Dekani (21), 14. Krško (19), 15. Drava Ptuj (16), Brežice (12).

Pokal Slovenije

RK Sviš Ivančna Gorica – RK Gorenje Velenje 25:32 Gorenje: Panjtar (3 obrambe), Taletović (4 obrambe), Haseljić 3, Tajnik 2, Pajt 9 (6), Starc, Miklavčič 1, Drobež 1, Sokolič 1, Verdinek 4, Šiško 1, Grmšek 4, Slatinek Jovičič 3, Mlivić, Predović 3, Ravnikar. Trener: Zoran Jovičić Ostale tekme (23. marec): Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško, Krka – Dobova, Ljubljana - Urbanscape Loka

1. ŽRL, 18. krog (modra skupina) ŽRK Velenje – RK Krim Mercator 18:33, ŽRK Trgo ABC Izola – RŽK Zagorje 26:23, RK Zelene dolina Žalec – ŽRK Z'dežele 25:28, ŽRK Mlinotest Ajdovščina – Žrk Krka Novo me-

sto 36:29, ŽRD Litija – ŽRK Ptuj 24:27 Zaostale tekme: ŽRK Velenje – ŽRK Trgo ABC Izola 29:28 ŽRK Velenje: Simič, Hadžič, Meža, Priteržnik, Brglez, Jeras 2, Ferenc 9, Žekič 3, Kaltak 7, Černivec 1, Oder 4, Tabakovič 1, Pikl 2. Trenerka: Snežana Rodić Drugi rezultati: RŽK Zagorje – RK Zelene doline Žalec 23:22, ŽRK Mlinotest Ajdovščina – RK Krim Mercator 18:30. Lestvica: 1. RK Krim Mercator (34 točk), 2. ŽRK Mlinotest Ajdovščina (30), 3. ŽRK Z'dežele (29), 4. ŽRK Krka Novo mesto (23), 5. RŽK Zagorje (13), 6. ŽRK Ptuj (11), 7. ŽRD Litija (11), 8. ŽRK Velenje (9), 9. ŽRK Trgo ABC Izola (8), RK Zelene doline Žalec (6).

Kegljanje, 2. liga, vzh., 17. k.

Pivovarna Laško : Šoštanj 3:5 (2993:3061) Šoštanj: Fidej – 499 (0), Jug – 538 (1), Sečki – 508 (1), Hasičič – 499 (1), Petrovič – 498 (0), Pintarič – 519 (0).

Naš čas, 24. 3. 2022, barve: CMYK, stran 17

Kam? Na Lilijski grič! Društvo tabornikov Rod Lilijski grič Pesje deluje znotraj Zveze tabornikov Slovenije in je eden izmed šestih rodov Šaleške zveze tabornikov. Trenutno šteje okoli 70 članov, od tega približno 50 otrok. Ta številka se z leti le veča. Preteklo leto smo slavili 25 let našega delovanja, ki se je pričelo 13. decembra 1996 z ustano-

MED VAMI

24. marca 2022

tih tudi Izziv oranžne lilije, ki ga tradicionalno organiziramo v pomladnih mesecih (letos bo potekal v toplem maju) in nanj povabimo tudi tabornike iz drugih, sosednjih rodov. Vsako leto izvedemo tudi letno taborjenje v Ribnem pri Bledu, zimska taborjenja na različnih predelih Slovenije, rodove akcije in druga povezovanja z

»Jaz sem droben, droben list« na sosednje rodove s svojo približno 60-člansko organizacijo spadamo med manjše. Kljub maloštevilnosti s skupinskim duhom in z mladostniško karizmatičnostjo ostajamo integralna lokalna mladinska organizacija, zelo povezana s krajevno skupnostjo, v kateri delujemo. Socialni prostor, ki ga ustvarjamo z medgeneracijskim po-

Krožek kaligrafije pod mentorstvom Marije Krajnc poteka na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje od leta 2010. Umetnost pisanja v kaligrafiji zahteva veščine rokovanja s peresom, spoznavanje pisnih podlog, vlečenje peresa v raznih

Vile Rožle, ga po štirih srečanjih zaradi covida prekinile in nato v decembru nadaljevale na osnovni šoli Livada, a se sestale le dvakrat. Konec januarja so se zopet prestavile, tokrat v prostore UNI3. Tu jim je « šolanje» uspelo izpeljati do konca in pripraviti

odlomke njegovih pesmi, napisanih v različnih kaligrafskih pisavah in v prevodih v tuje jezike. Kaligrafija ali lepopisje je posebna veščina, ki jo obvladajo redki posamezniki, saj zahteva veliko mero strpnosti, volje in vztrajnosti. Članice krožka

V oktobru so se bodoče kaligrafinje odločile, da se pridružijo praznovanju 100-letnice rojstva Kajuha.

vitvijo rodu v Pesju. Rod je svoje ime, Lilijski grič, prevzel po lokalnem griču krajevne skupnosti Pesje, na katerem so v preteklosti cveteli oranžni tulipani. Na tem griču smo si uredili svoj taborni prostor in je dandanes srce našega delovanja. Tam se v šolskem letu redno zbiramo ob petkih in skupaj preživimo čas. Je pa tudi prostor, kjer izvajamo večino rodovih akcij. Mednje sodijo rodova pomladna taborjenja ali, kot jih mi poimenujemo – pomladovanja, družinske akcije in v zadnjih le-

rodovi Šaleške zveze tabornikov. Primarna dejavnost našega rodu so seveda vodovi sestanki, kjer se naši taborniki učijo in urijo v taborniškem znanju in veščinah. Petkovi popoldnevi so tako za tabornike težko pričakovani trenutki, ko se lahko po tedenskem šolskem delu sprostijo in naužijejo druženja s sovrstniki. Članstvo našega rodu sestavljajo različne starostne skupine, med katerimi so najbolj zastopani mladostniki, predani prostovoljnemu delu. Glede

Pohod po poteh Šavrink »Jemet osla, planier in šavrinsko obrt, je ku met dns marcedesa.« Šavrinke so bile nekdanje potujoče trgovke. Zgodaj zjutraj so si na glavo nadele plenerje (košare) in se odpravile proti Motovunu in Buzetu kupovat jajca. Vsaka zase je točno vedela, v katero vas mora iti in v katero hišo. To je prehajalo iz roda v rod. Jajca so potem prodale v Trstu, tam pa nakupile stvari, ki so jih ljudje v teh krajih potrebovali. Največ žena je bilo iz Kubeda, Movraža, Gračišča in Smokvice. Po teh starih, skoraj pozabljenih vaških poteh, kjer so nekoč hodile istrske žene Šavrinke, smo se odpravili tudi velenjski planinci. Pot smo pričeli v Sočergi, vasici, ki leži tik ob slovensko – hrvaški meji. Povzpeli smo se do cerkvice svetega Kvirika, se sprehodili po razglednem travniku Kraškega roba in se po gozdni poti spustili v vas Movraž. Tu so nas pričakali člani folklorne skupine Šavrini in anka Šavrinke in nam predstavili nekaj pesmi, plesov in prizorov iz življenja Šavrink. S šilčkom antištrigina, ki so nam ga prijazno ponudili, smo se zaščitili pred zlobnimi silami. Kar težko smo se poslovili od njih, a vodnik nas je prijazno opozoril, da nas v vasi s figovim imenom Smokvica, čakajo bobiči. To je istrska jed, ki so jo največkrat imele na krožniku

tudi Šavrinke. Vas, ki se je nekoč imenovala Figarola, se ponaša z lepo ohranjeno in prenovljeno Bržanovo domačijo, katera sodi med sto najlepših hiš na Slovenskem. Žal pa so skoraj vse ostale hiše prazne in potrebne obnove. Res se ti kraji le počasi razvijajo, mladi so

vezovanjem, interaktivnim učenjem in ustvarjanjem, mladim tabornikom s prenosom taborniškega znanja omogoča osebnostno rast in jim priuči odgovornosti v odnosu do družbenega okolja, sebe in narave. Tako se naši člani, kljub hitrim spremembam in negotovostim sodobne družbe, oblikujejo v iznajdljive in samostojne posameznike, ki skupaj zavestno aktivno ustvarjajo boljšo prihodnost zase in družbo. 🔲

Nina Smrekar

Po hribih Nadaljevali smo po razglednem grebenu, si med potjo ogledali še špiljo, kamor so se domačini zatekali v časih vojne vihre in se spustili v vas Gračišče. Gračišče veljajo za središče Šavrink. Tu nas je sprejela sorodnica najbolj znane Šavrinke

smereh in pisanje v različnih oblikah pisav. Letošnje študijsko leto so bile slušateljice še posebej vztrajne. Na začetku, v oktobru, so se odločile, da se pridružijo praznovanju 100-letnice rojstva Kajuha. Bilo je naporno leto. Oktobra so s krožkom začele v prostorih

izdelke za razstavo. Sodelovalo je deset slušateljic, od tega so se letos krožku na novo pridružile štiri nove «študentke». Povabilo, zapisano ob razstavljenih izdelkih, je: Kaligrafinje Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje so ob Kajuhovem letu na ogled postavile

Marije Franca. V kraju je 7 let živel pisatelj Marjan Tomšič, ki je pred leti napisal roman Šavrinke in istrske žene postavil na zgodovinski zemljevid. Polni lepih vtisov smo se poslovili od prijazne domačinke in obogateni z novo izkušnjo zapustili te prelepe, skoraj pozabljene kraje. 🔲

Anka Pugelj

🔲

Marija Skrt

Športna Osnovna šola Nazarje Na OŠ Nazarje je med drugimi športniki zelo uspešna generacija deklet košarkaric, mladih rokometašic ter celo igralk dvoranskega nogometa. Pedagog in trener Primož Jelšnik je povedal: »Deklice z OŠ Nazarje so bile to šolsko leto kar v treh različnih moštvenih športih področne prvakinje, kar je edinstven uspeh. Pred mesecem dni so postale v svoji dvorani področne prvakinje v košarki, kjer so v finalu premagale vrstnice z OŠ Livada v Velenju. V marcu so tekmovale v velenjski Rdeči dvorani še v rokometu in nogometu. Za zmagoslavje v rokometu so morale premagati še enkrat ekipo OŠ Livada in vrstnice z OŠ Antona Aškerca, le dan zatem pa še v nogometu učenke z OŠ Šalek in OŠ Ljubno.« V košarki so se mlade športnice iz Nazarij že pomerile v četrtfinalu državnega prvenstva, kjer

Rokometna ekipa na področnem tekmovanju s športnim učiteljem Primožem Jelšnikom so igrale s favoritinjami, košarkaricami z OŠ Šmarje pri Jelšah, ter proti OŠ Lovrenc na Pohorju. V polfinale oziroma med prvih devet šol v Sloveniji so se uvrstile le zmagovalke turnirja, učenke iz Šmarij, Nazarčanke pa so bile tudi zelo vesele ene zmage in drugega mesta v skupini. V roko-

Milo za drago odšli s trebuhom za kruhom, hiše, ki so ostale zapuščene, pa čakajo … Sledil je vzpon na greben, ki nas je pripeljal do Lačne. To je eden od vrhov hribovja, ki na južnem koncu objema Rižansko dolino, na severnem pa Gračiško valo. Vodnik se je pošalil, da smo šli siti na Lačno. Najpogumnejši smo se povzpeli na razgledni stolp, od koder se je videlo vse do morja.

mentorice Marije Krajnc so zato Kajuhovo zapuščino pesmi oplemenitile z zapisi v pisavah gotica, copperplate, unciala, karolinška minuskula in italika. Vabimo vas, da si razstavo v Knjižnici Velenje ogledate do 28. marca.

Dober znanec ga je izgubil. Minilo je nekaj dni in oglasil se je najditelj. Dogovorila sta se, da se dobita v Sparu, spoznavni znak pa bo rdeče pokrivalo. Ni trajalo dolgo, da sta se našla, najditelj je držal v dvignjeni roki izgubljeni mobitel, a se je kmalu izkazalo, da ima nekaj za bregom. Hotel je dvajset evrov najdnine. Nemalo se je lastnik začudil nenavadni zahtevi in se nekaj časa obotavljal. Menil je, da bi zadostovalo, če bi ga povabil na kozarček, a najditelj je vztrajal in bil neomajen pri svoji zahtevi, zato je lastnik segel v denarnico in izvlekel dvajsetaka. Ko ga je izročal, je ta po nerodnosti padel na tla in najditelj se je sklonil, da bi ga pobral. Oškodovanec je opazil, da sklonjenemu štrli iz zadnjega žepa njegov mobi. Stopil je naprej, da je

metu in nogometu so se učenke iz Nazarij že uvrstile v polfinale. Tekmovanji bosta v prihodnjih tednih. Boljše zglede imajo Nazarčanke v rokometu, saj večina teh deklet uspešno trenira in igra v Rokometnem klubu Nazarje. 🔲

Jože Miklavc

pobiralca malo odrinil, pri tem pa telefon spretno izvlekel in ga vtaknil v suknjič. Početje zanj ni bilo težko, saj je bil ljubiteljski hitroprstnik in je večkrat komu za šalo izmaknil uro ali denarnico. Razšla sta se in najditelj je odšel po nakupu, plačnik pa mu je sledil. Ko se mu je zazdelo, da je napočil pravi trenutek, sta trčila skupaj, in ta ga vprašal, če je morda najdeni telefon njegov. Seveda ga je takoj prepoznal in stegnil roko, a rokohitrc je zmagovalno dejal, da znaša najdnina dvajset evrov. Možu z rdečo baretko ni preostalo nič drugega, kot da je vrnil dvajsetaka, kar je storil s stisnjenimi zobmi. Akterja sta se še večkrat srečala in vselej pogledala vstran. Ljudje pa, ki so zvedeli za nenavaden dogodek, so se hihitali in izrekali priznanje čarodeju. 🔲

Bojan Glavač

Naš čas, 24. 3. 2022, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA

24. marca 2022

Kdaj zamenjati zimske pnevmatike za letne? Za menjavo zimskih pnevmatik se ravnamo po temperaturah – Pred sezonsko hrambo je treba pnevmatike očistiti – S pravilno nastavitvijo podvozja se vozimo varneje, pnevmatike pa se enakomerno obrabijo Jasmina Škarja Posledice epidemije in njeni negativni učinki so prizadeli tudi celotno avtomehanično dejavnost, saj se je mnogim poznal upad strank. V tem času sta največji problem dvig cen nadomestnih delov in drastičen dvig stroškov dela. Petra Lipičnik iz avtomehanične delavnice Rile servis je prepričana, da lahko s hitrimi servisi in z avto diagnostiko napake odkrijejo dovolj zgodaj in tako prihranijo skrbi in velike stroške popravil ter podaljšajo življenjsko dobo vozila.

Na pragu pomladi ni treba hiteti z menjavo pnevmatik

Ker je 15. marec tudi datum, ko lahko zimske pnevmatike zamenjamo z letnimi, je prav, da za svojega jeklenega konjička poskrbimo tudi z menjavo pnevmatik. A na pragu pomladi ni treba hiteti. Zakaj? »V praksi priporočamo, da se za menjavo zimskih pnevmatik ravnamo po temperaturah. Zimske pnevmatike so namenjene uporabi za vožnjo pri temperaturah do 7 stopinj Celzija, od tu navzgor pa so letne pnevmatike zmogljivejše. Letošnji marec je kar mrzel, saj se temperature ponoči in tudi zjutraj še vedno spuščajo pod ničlo. V takšnih temperaturah so vozne lastnosti zimskih gum veliko boljše kot pri letnih pnevmatikah, prav tako pa ne moremo izključiti možnosti, da nas še preseneti snežna odeja. Če se za menjavo odločite že zdaj, se morate zavedati, da za-

konodaja predpisuje uporabo zimske opreme tudi izven tega časa. Če v zimskih razmerah zaradi pomanjkljive ali neustrezne zimske opreme ovirate ali ustavite promet, vas lahko policija kaznuje, če pa povzročite prometno nesrečo, se lahko zgodi, da vam zavarovalnica ne pokrije stroškov škode.«

Vožnja z zimskimi pnevmatikami skozi celo leto ni priporočljiva

Večkrat se v praksi zgodi, da se stranke spomladi ne odločijo za menjavo pnevmatik in zimske obdržijo čez poletje, da jih do konca izrabijo. Je to pametno? »Vožnja z zimskimi pnevmatikami skozi celo leto ni priporočljiva, kajti zgradba gume je prilagojena zimskim temperaturam. Ob višjih temperaturah postanejo mehkejše in je obraba precej večja. Tudi profil gume je drugačen in namenjen oprijemu v snežnih in mrzlih razmerah,« odgovarja Lipičnikova, ki svetuje, da jih zamenjate, ko ne izpolnjujejo zakonskih zahtev, torej pri letnih globina profila ne sme biti manjša od 1,6 mm, pri zimskih pa manjša od 3 mm. Zelo je priporočljivo, da gume zamenjate z novimi vsakih 5 let zaradi lastne varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu, ne glede na to, koliko profila še imajo.

Petra Lipičnik: »Zavedati se moramo, da pnevmatike opravljajo izredno pomembno delo, so edini stik z voziščem in nam zagotavljajo oprijem, zato je naša varnost odvisna prav od njih. Prav tako je pomembna skrb za vozilo, saj v njem preživimo veliko časa. Redni obisk avtomehanične delavnice in redni servisi ter hitra odprava napak lahko včasih pomenijo izogib velikim stroškom popravil.«

Kako vemo, katero dimenzijo pnevmatik potrebujemo?

»Dimenzijo pnevmatik določi proizvajalec vozila in je točno

POLICIJSKA kronika Tri vozila udeležena v prometni nesreči Velenje, 17. marca – V četrtek ob 15.30 so velenjski policisti obravnavali prometno nesrečo z udeležbo treh vozil. Ena oseba je utrpela lahko telesno poškodbo.

Iz skladišča ukradel dva bazena in dve blazini Velenje, 17. marca – V jutranjih urah so policisti obravnavali tatvino iz zunanjega skladišča trgovine Jager. Neznanec je ukradel dva bazena in dve blazini v vrednosti 440 evrov. Za storilcem še poizvedujejo.

Kraja v brunarici Podkraj pri Velenju, 17. marca – Okoli 9. ure so policisti proučevali kaznivo dejanje velike tatvine v Podkraju pri Velenju. Neznani storilec je vlomil v brunarico in iz notranjosti odtujil steklenico viskija, radio, ročne cevne klešče in kombinirke. Za

storilcem policisti še poizvedujejo.

klubu Velenje povzročil za okoli 2000 evrov materialne škode.

Manjša skupina napadla in pretepla mladoletnika

Poškodoval ji je avto

Velenje, 18. marca - V popoldanskih urah je občanka policiste obvestila, da se nahaja v bližini Šolskega centra Velenje, kjer je opazila, da je manjša skupina napadla in pretepla mladoletnika. Poškodovani mladoletnik je bil odpeljan v ZD Velenje, kjer je iskal zdravniško pomoč. Mlade nasilneže so izsledili, o dejanju pa bodo obvestili tožilstvo in Center za Socialno delo.

Skakalnemu klubu je povzročil škodo v vrednosti 2000 evrov Velenje, 18. marca - V petek okoli 12. ure so velenjski policisti prejeli obvestilo o poškodovanju pleksi stekla na zaletišču skakalnice v Starem Velenju. Neznanec je protivetrno steklo zlomil in s tem skakalnemu

Velenje, 19. marca - V soboto zvečer so policisti obravnavali kaznivo dejanje Poškodovanja tuje stvari. Neznani storilec je na pokopališču porisal osebni avtomobil občanke in ga poškodoval po pokrovu motorja in vetrobranskem steklu. Materialne škode na vozilu je bilo za okoli 800 evrov. Za tovrstnimi vandali poizvedujejo.

Prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami Andraž nad Polzelo, 20. marca - Okoli 15.30 so v Andražu nad Polzelo obravnavali prometno nesrečo s hudimi telesnimi poškodbami. Povzročil jo je 68-letni voznik osebnega vozila, ki je zapeljal na nasprotno smerno vozišče, po katerem je iz smeri Polzela pravilno pripeljal 18-letni voznik motornega kolesa. Voznik motornega kolesa je poskušal trčenje preprečiti z zaviranjem in umikom na na-

Za varnost in življenjsko dobo pnevmatike je zračni tlak ključnega pomena

Zračni tlak v pnevmatikah bi bilo dobro večkrat preveriti, ko so pnevmatike hladne. Določi opredeljena na homologacij- ga proizvajalec vozila in je po skem kartončku, ki ga dobimo navadi zapisan na notranji straob nakupu vozila. Večkrat se ni lopute rezervoarja za gorivo zgodi, da je v homologacijskem ali na stebričku voznikovih ali kartonu navedeno več dimenzij sovoznikovih vrat. Na kaj morapnevmatik, takrat pa se kupec mo biti pozorni? »Ob prenizkem sam odloči, katere bo namestil tlaku se pnevmatike hitreje obglede na svoje potrebe, načina rabijo, prav tako lahko imamo vožnje in cenovne dostopno- težave pri zaviranju. Pomembsti.« Strokovnjaki pred sezonsko na je tudi pravilna nastavitev hrambo priporočajo, da pnev- geometrije podvozja ali optika, ki bi jo bilo treba nastaviti vsako Datum izdelave pnevmatike leto. S pravilno naje zapisan s štirimestnimi stavitvijo podvozja se vozite varneštevilkami. Sistem s tremi je in pnevmatike številkami označuje obdobje se enakomerno od leta 1990 do leta 1999, obrabijo,« razlapnevmatike s štirimi številkami ga Lipičnikova in pa od leta 2000 dalje. primer: opozori še na na3221 – pnevmatika je bila stavitev podvozja, izdelana v 32. tednu leta 2021. ki jo je treba opraviti, kadar vozilo ne drži ustrezne matike očistite. Za hranjenje smeri in če opazimo neenakopnevmatik brez platišč je primerno obrabo pnevmatik ali ob meren vodoravni položaj, kjer menjavi ključnih delov podvozso pnevmatike naložene ena na ja, končnikov volana, vzmetedrugo, vendar ne več kot štiri, nja. Priporoča pa se vsaj enkrat ali pa na primernih stojalih po- letno, da se že prej izognemo končno, tako da ima pnevmati- vsem tem težavam. 🔲 ka dve oporni točki.

❱

Oznaka

Opis oznake

165

širina pnevmatike v mm

višina pnevmatike v odstotkih glede na širino pnevmatike

zgradba pnevmatike – radialna

premer platišča v colah

indeks nosilnosti – največja obremenitev, ki jo guma lahko prenese

indeks hitrosti – maksimalna hitrost

Policisti opozarjajo! sprotno smerno vozišče, kamor je nato nenadno zapeljal tudi voznik osebnega vozila. Vozili sta čelno trčili. V trčenju se je hudo poškodovala 18-letna sopotnica na motornem kolesu. Voznika v prometni nesreči nista bila poškodovana. 68-letnega voznika osebnega vozila bodo zaradi povzročitve prometne nesreče kazensko ovadili.

Iz poslovnega računa je ukradel 9000 evrov Velenje, 20. marca - V popoldanskih urah se je na enoti zglasil oškodovanec - lastnik podjetja, ki je povedal, da je neznana oseba napadla informacijski sistem in iz poslovnega računa odtujila 9000 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Kraja v mizarski delavnici Mozirje, 21. marca - Na območju Mozirja so policisti obravnavali vlom v mizarsko delavnico. Storilec je ukradel več različnega orodja.

Neprilagojena hitrost je še vedno med najpogostejšimi vzroki najhujših prometnih nesreč. Voznike policisti znova opozarjajo, da se z uporabo mobilnega telefona med vožnjo močno zmanjšuje zbranost in pozornost na dogajanje v prometu ter da se hkrati povečuje tveganje za nastanek prometnih nesreč. Kljub temu, da zakonodaja telefoniranje v vozilu dovoljuje, če je v vozilu vgrajena naprava za prostoročno telefoniranje, policisti uporabo telefona med vožnjo odsvetujejo. Vožnja je aktivnost, ki ji moramo posvetiti vso pozornost. Globa za voznike, ki med vožnjo uporabljajo telefon,e znaša 250 € ter stranska sankcija 3 kazenske točke. Policisti si med drugim prizadevajo tudi, da bi čim več voznikov uporabljalo varnostne pasove. Pri najhujših prometnih nesrečah namreč vedno znova ugotavljajo, da bi bile lahko posledice bistveno blažje, če bi vozniki in potniki v vozilu dosledneje uporabljali varnostne pasove. Globa za neuporabo varnostnega pasu znaša 120 €.

Iz POLICISTOVE beležke Z ostrim predmetom je poškodoval avto

Voznik avtobusa brez vozniškega dovoljenja

Velenje, 21. marca - V ponedeljek so policisti obravnavali kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Neznanec je z ostrim predmetom poškodoval parkiran osebni avtomobil in tako oškodoval lastnika. Za vandalom poizvedujejo.

Velenje, 21. marca – V ponedeljek so policisti v prometu ustavili voznika avtobusa, za katerega se je ugotovilo, da nima ustreznega vozniškega dovoljenja. Avtobus je bil sicer brez potnikov. Zanj bodo podali obdolžilni predlog. Avtobus je bil v postopku zasežen.

Naš čas, 24. 3. 2022, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

24. marca 2022

Beseda mama se v veliko jezikih prične z »m« Slovenci praznujemo materinski dan 25. marca, na praznik Gospodovega oziroma Marijinega oznanjenja. Ta dan Katoliška cerkev beleži spomin na obisk nadangela Gabriela, ko je devici Mariji iz Nazareta oznanil, da bo rodila božjega otroka – Jezusa Kristusa. Matere so številna ljudstva častila že v davni preteklosti. V novejšem času pa se v literaturi pogosto uveljavlja, da praznik mater izvira iz Združenih držav Amerike, ko je Anna Jarvis iz Filadelfije leta 1908 počastila svojo mamo s posebno javno slovesnostjo. Geslo Anne je bilo, naj bo ta praznik posvečen spoštovanju in ljubezni do matere, in to brez materialnih daril. To duhovno vrednoto je Anna Jarvis želela uzakoniti, vendar ji to ni uspelo. V začetku 20. stoletja se je praznik razširil vsaj na 50 drugih držav po svetu.

Dan matere praznuje večina ljudstev v različnih oblikah in datumih. Edino v Sloveniji ga praznujemo 25. marca. Beseda mama in črka »m« sta zelo blagozvočni in ta vibracija spremlja otroka že pred njegovim rojstvom. V govorici večine ljudstev na svetu (od daljnega vzhoda do zahoda) se beseda mama prične z »m«: mama, möma, mamuška, mat, maica, mana, majka, mere, Mutter, mother, ma, mai, matka, mor, moer, madre, mare ... Po drugi svetovni vojni se je pri nas po vzoru Sovjetske zveze uveljavil 8. marec – dan žena in materinski dan se je umaknil. Po osamosvojitvi Slovenije pa je materinski dan spet stopil na plan in danes praznujemo oba praznika, vendar vrednota materinskega dne ni taka, ki si jo matere zaslužijo.

Kadar proslavljamo rojstne dneve otrok, se le redko spomnimo na pomen in vlogo njihove mame, ki jih je rodila. Že od samega spočetja je mama z zarodkom tesno povezana in ga spremlja vse do njegovega rojstva. Potem pa se vloga materinstva še nadgrajuje. Premalo se zavedamo poslanstva matere pri ohranjanju naroda. Ob tehničnem napredku in razmeroma visokem standardu današnjih dni, skoraj pri vseh narodih zahodnega sveta upada število rojstev. Iz zgodovine pa poznamo, da narodi s tako nizkim prirastkom lahko izumrejo v dvesto letih. Žene in matere. Vaša osnovna poklicanost je, da ljubite vire življenja in da imate odprto srce za novi rod. 🔲

Jože Lekše

Skozi tančice ženskega pogleda

Ko ni tako, kot bi si želela Kaj narediš, ko ni tako, kot bi si želela? Na katerem koli področju? Sprejmeš, spremeniš, se odmakneš? Te prevzamejo negativna čustva ob tem in se zavestno odločiš, da čakaš, da minejo, ali zmoreš pogledati od daleč in si na razumski ravni razjasniti situacijo in tako tudi svoja čustva držati na nivoju tistih, ki so zate bolj prijetna? Kaj narediš, ko se okolica vede drugače, kot bi si želela, a ob tem čutiš ali morda celo veš, da ne moreš nič narediti, da bi bilo drugače? Kaj narediš, ko tvoja dejanja vplivajo na drugega čisto drugače, kot si želel, pa se je v trenutku vse spremenilo? Se predaš, se boriš, iščeš razumevanje, pogovor? Kaj narediš, ko se čutiš nemočnega, ko čutiš, kot da se utapljaš pod težo vseh misli, ki se podijo v tvoji glavi in od tebe zahtevajo akcijo in predanost?

Kaj narediš takrat, ko imaš občutek, da bi bilo najbolje, da bi se skrila pod posteljo ali pod odejo, zatisnila ušesa, vse prespala in se zbudila, ko je vse mimo, ampak hkrati dobro veš, da se tega ne da narediti? Zdaj si tukaj, stojiš v situaciji, morda brez besed, z nenormalno hitrim bitjem srca, z žalostjo, jezo, negotovostjo, s strahom. Kaj narediš s tem? Pridejo situacije, v katerih točno vemo, kako in kaj, a pridejo tudi tiste, ki nas naredijo nemočne, majhne, tihe, žalostne. In ja, ne zmoremo vedno zavzeti stoičnega pogleda na situacijo, v vajeti vzeti svoje misli, čustva in želje ter jih usmeriti v želeno smer. Včasih se zgodi, da v situacijah nismo sami, morda je nadaljnja pot odvisna tudi od koga drugega. Morda se v danem trenutku odločiš, da vso sebe daješ v roke drugega, ki bo odločil, ka-

kšna je tvoja usoda. Lahko se poraja veliko vprašanj, veliko morda-jev, situacij in »usod«, pa ni instant odgovora, kako ravnati takrat. Zato lahko kot svoj odgovor ponudim spodbudo, da kadarkoli se znajdeš v situaciji, ohraniš upanje, in ker je lahko beseda upanje za marsikoga tako puhla, ti pravim, ohrani sebe, ohrani in povečaj jakost svoje ljubezni do sebe, saj ti je lahko to dodatna opora k temu, da se izogneš skrivanju pod posteljo ali pod odejo, saj boš točno vedela, kakšna je tvoja vrednost, in ko boš to vedela, se bodo situacije razblinile same po sebi, saj boš šla stran od njih, ker te niso vredne, v njo vstopila s polno mero suverenosti in ljubezni in uporabila svoj glas ali pa se preprosto nasmejala in rekla, to pa sem jaz že prerasla. Spremeni »ko ni tako, kot bi si želela« v to, da s spoštovanjem in ljubeznijo rečeš »to je točno tako, kot si želim.« Vse dobro.

- 26. marca 1925 se je v Škalah

Renata P. Knez (Društvo SŽM)

ljubljanske univerze«, saj je bil

sedež v Berlinu, je po zakupni

zelo zaslužen za njeno ustano-

pogodbi začela kopati boksit v

vitev. Rojen je bil 26. julija 1871

Ložnici in ga voziti na velenj-

v Velenju;

sko železniško postajo. Dokler je rudnik obratoval, je bilo tam

- 27. marca 1944 se je v Šmar-

od 25. 3. do 31. 3.

🔲

tnem ob Paki rodila pedagogi-

zaposlenih 20 do 40 delavcev.

nja Marija Bole, ki je leta 2011

Prvo pomembno akcijo na ve-

postala častna občanka občine

lenjskem območju so partizani

Šmartno ob Paki. Umrla je 20.

opravili v noči na 30. marec

februarja 2014;

1942, ko so partizani napadli

rodil Adolf Lipnik (vzdevek

- 27. marca 2010 v krajevni sku-

rudnik v Ložnici in uničili veči-

Škalski Pepek). V letih 1946-

pnosti Kavče predajo namenu

no rudniških naprav. Okupator

1954 je bil zaposlen na RLV, od

obnovljeni dom krajanov;

Marija Bole (avtor Damijan Kljajič, Arhiv Muzeja Velenje)

je proizvodnjo obnovil, vendar so partizani vseskozi prepre-

1954 do upokojitve 1984 je bil

- 27. marca 1954 se je v Šoštanju

v Kovinotehni Celje vodja pro-

rodila zborovodkinja in peda-

daje, vodja notranje trgovine,

goginja Danica Pirečnik, (roj.

direktor veleprodaje in po-

Supovec). Po končani Srednji

škofa Antona Martina Slomška,

močnik glavnega direktorja. Za

šoli za glasbeno in baletno iz-

širitelj njegovih idej in njegov

pri Velenju rodil pedagog in

DPM Škale je pripravil številne

obraževanje v Ljubljani je do-

sodelavec zlasti pri šolskem

politik prof. Jože Marolt, ki je

scenarije za proslave in različ-

študirala glasbeno pedagogiko

delu;

bil po 2. svetovni vojni učitelj

ne druge prireditve. Svoje lite-

z zborovodstvom na Akademiji

rarne prispevke je objavljal v

za glasbo v Ljubljani. Zapo-

pri Mariboru rodil pravnik in

osnovne šole, ravnatelj Muzeja

številnih slovenskih literarnih

slena je bila na Glasbeni šoli

notar Franc Rapoc. Notar v

za novejšo zgodovino iz Celja,

sekcijah in društvih. Umrl je

Frana Koruna Koželjskega, od

Šoštanju je bil od 14. avgusta

osem let župan Celja in je bil

16. februarja 2020;

1995 in do upokojitve pa na Gi-

1873 do smrti 28. maja 1882;

proglašen za častnega občana

mnaziji Velenje, kjer je pouče-

- spomladi leta 1963, ko je bilo v

društvo Velenje v Nami pripra-

vala glasbo. Je zborovodkinja

tovarni Gorenje zaposlenih že

vilo prvi planinski ples;

številnih zborov po Šaleški do-

559 delavcev, pa so na bivšem

lini. Kot žirantka in svetovalka

nogometnem igrišču velenj-

na Hrvaškem umrl redovnik,

umrl filolog, profesor in politik

za zborovsko petje sodeluje na

skega Rudarja ob železniški

zborovodja in skladatelj Anton

dr. Karel Verstovšek. 1. no-

različnih regijskih in državnih

postaji v Velenju začeli graditi

Oštir (redovno Filip), ki je bil

vembra 1918 je Verstovšek, kot

revijah in festivalih;

novo proizvodno halo Tovarne

rojen 5. januarja 1871 v Šenbri-

- 26. marca 1977 je Planinsko

- 27. marca 1923 je v Mariboru

čevali odvoz boksita in ga leta 1944 povsem onemogočili;

- 28. marca 1842 se je Sv. Petru

gospodinjske opreme Gorenje

- 31. marca 1924 se je v Plešivcu

v Šoštanju, ravnatelj velenjske

Celja. Umrl je 16. februarja 2009; - 31. marca 1934 je na Trsatu

cu pri Velenju;

predsednik Narodnega sveta

- 28. marca 1794 se je v Kapelah

za Štajersko, podpisal odlok

pri Brežicah rodil pesnik An-

o povišanju majorja Rudolfa

drej Urek, ki je kot župnik in

- Rudnik boksita v Vranji peči v

velenjske skupščine poslanci

Maistra v generala in mu pre-

dekan zadnjih dvajset let svo-

Ložnici pred aprilom 1941 ni

izbrali nov grb občine Velenje

dal vojaško oblast na Spodjem

jega življenja preživel v Škalah

deloval, okupator pa je začel

avtorjev Staneta Hafnerja in

Štajerskem, pogosto pa ga

pri Velenju, kjer je umrl 6.

izkoriščati tudi zaloge boksita.

Vlada Vrbiča.

imenujejo tudi »politični oče

decembra 1855. Bil je prijatelj

Delniška družba, ki je imela

Velenje;

- 31. marca 1992 so na zasedanju

🔲

Damijan Kljajič

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Prejeli boste pomembne novice, ki bodo prinesle kar precej zmedenosti in negotovosti. Ne ustrašite se jih, temveč jih izkoristite v svoj prid. Sami boste morali poskrbeti, da se bodo dogodki odvijali v pravo smer. Zaradi obilice dela ne boste preveč romantično razpoloženi, kljub temu pa poskrbite, da nekaj časa posvetite tudi partnerju, sicer se vam na partnerskem področju obeta kar nekaj pretresov. Tudi samski boste tokrat delovali precej hladno in manj dostopno, zato večjih sprememb ne pričakujte.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Pred vami je končno bolj sproščeno obdobje. Sicer ste še vedno zakopani v delo, a tokrat si boste obveznosti znali razporediti in si vzeti čas tudi za svoje najbližje. Polni boste dobrih idej, s katerimi boste navduševali okolico, kar vam bo vlivalo dodatno samozavest. Pazite le, da vam energije ne kradejo manjši nesporazumi. Če jim ne boste namenjali pozornosti, se bodo hitro razkadili in na vaše počutje ne bodo imeli bistvenega vpliva. Situacija, ki vam do sedaj ni najbolj dišala, vas bo v začetku tedna močno zamikala.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Vaša vnema in zagnanost bosta tokrat na močni preizkušnji, saj se bo situacija pogosto obračala v povsem nepričakovano smer, ki ji boste težko sledili. A če boste vztrajni in se boste uspeli prilagajati, se vam bo to v naslednjih dneh obrestovalo. Tudi na ljubezenskem področju boste pluli po rahlo razburkanem morju, zaradi česar lahko postanete nestrpni. Poskusite se izogniti konfliktom. Največ boste pridobili z umirjenim in preudarnim odzivom, četudi vas bo okolica napeljevala k prepirom.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Delovali boste presenetljivo umirjeno, čeprav plujete po precej razburkanem morju. Uspešno boste zagovarjali svoje odločitve in prevzemali odgovornost, s čimer boste pokazali, da ste veliko bolj sposobni, kot so vam pripisovali drugi. Okolica in ljudje okoli vas vam bodo vedno bolj naklonjeni, zato je pravi čas, da to tudi izkoristite. Samski boste pritegnili številne simpatije, a bodite pozorni, da se odzovete v svojem ritmu in ne pustite drugim, da prevzamejo nadzor nad vami. Tisti v razmerjih pa boste tokrat precej romantično razpoloženi, zato bo skupno preživljanje časa še toliko bolj prijetno.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Vaše razpoloženje bo iz dneva v dan nihalo, kar bo povzročilo precej napetosti in zmedenosti. Lahko se pojavijo tudi manjše zdravstvene tegobe, povezane s stresnim obdobjem, zato ne pozabite na dejavnosti, ki krepijo vaše dobro počutje. Polni boste pomislekov, za katere pa boste sčasoma ugotovili, da so povsem neutemeljeni. Bodite potrpežljivi tako do sebe kot do drugih in se ne predajajte negativnim mislim. Če boste vztrajali na svoji poti kljub mnogim oviram in preglavicam, se bo kmalu vse postavilo na svoje mesto.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Težavam tako na zasebnem kot na poslovnem področju v naslednjih dneh ne bo videti konca. Pogumno jim stopite nasproti in jih skušajte odpraviti. To vas bo najbrž najprej rahlo izčrpalo, a vas bo na dolgi rok okrepilo, saj boste spoznali, da ste lahko kos prav vsemu. Tudi če se vam bo zdelo, da se vse odvija ravno obratno od želenega, ne izgubite upanja. Optimizem, odločnost, vztrajnost in samozavest bodo ključnega pomena na poti do uspeha. Morda uspete rešiti tudi stare zamere in spore, ki vas mučijo že dlje časa.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Pred vami so mirni in ležerni dnevi. Dodatnega dela in obveznosti ne bo na vidiku, kar vam bo ugajalo, saj boste končno občutili, da se lahko sprostite. Tudi odnosi s sodelavci bodo dobri, poskrbeti morate le, da takšni tudi ostanejo. Zaradi sproščenosti boste polni dobre energije, kar se bo poznalo tudi v odnosu do vaših najdražjih. Tisti v razmerjih izkoristite svojo sproščeno energijo in se zbližajte s partnerjem. Samski pa tokrat ne oklevajte preveč in se podajte na zmenek s svojo simpatijo.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Čeprav ste si morda obetali miren teden, bo v službi precej pestro. Pred vami je ogromno dela, ki pa bo prineslo tudi nekaj napetosti na delovnem mestu. Ne iščite prepirov in ne dopustite, da vas manjši konflikti vržejo iz tira. Osredotočite se raje na svoje delo in sledite svojim ciljem. Na ljubezenskem področju ne bo korenitih sprememb, kljub temu pa ste na dobri poti, da utrdite obstoječe razmerje. Za izboljšanje odnosa pa bo potrebnih malce več razumevanja in odkritosti s partnerjem.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Imeli boste veliko energije, a pazljivo, kam jo usmerjate. Na poslovnem področju boste imeli opravka z osebami, ki gledajo zgolj na lastne interese. Ne zanašajte se na prazne obljube in ne nasedajte zgolj na lepe besede. Raje bodite previdnejši in ne sprejemajte odločitev, dokler niste popolnoma prepričani, da so prave. Pazite, da vas intuicija tokrat ne pusti na cedilu. Bolj pa se lahko prepustite na ljubezenskem področju, kjer boste presenečeni nad očarljivostjo svojega partnerja. Tudi samski boste romantično razpoloženi, kar bo pritegnilo številne poglede in simpatije.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Opustite slabe navade in vzorce, ki vas omejujejo. Dokler se jim prepuščate, ne morete storiti koraka naprej. Že drugačen pristop bo dvignil vaše razpoloženje in vašo notranjo moč. Ne izogibajte se samoti in soočenju s sabo, vzemite si čas in premislite o stvareh, ki vam preprečujejo, da dokončno napredujete. Ne upirajte se spremembam in ne dopustite, da vas ustavljajo nerešene zadeve, ki jih vztrajno vlečete za seboj. V teh dneh bodite še posebej preudarni s financami, saj boste nagnjeni k nepotrebnemu zapravljanju.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Vaše misli so v zadnjih dneh precej nejasne, zaradi česar ste manj odločni kot po navadi. Morda si morate ponovno organizirati delo in vzpostaviti novo, bolj zdravo ravnovesje med službo in zasebnimi odnosi, preden se oboje skrha. Tudi misli bodo jasnejše, ko ne boste počeli več stvari naenkrat in si boste postavili ločnico med enim in drugim. Tudi na ljubezenskem področju je čas, da postavite meje in izrazite vse tiste dvome, ki načenjajo vaše zaupanje. Tako boste lažje zadihali, četudi se situacija ne bo nujno obrnila v pričakovano smer.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Zaradi obilice obveznosti bo partnerstvo na stranskem tiru. Pazite, da vas ne zanese predaleč stran, saj se boste težko ponovno zbližali z partnerjem. Nakopali ste si precej dela in odgovornosti, kar vam povzroča precej skrbi in stresa. Svojih odločitev ne objokujte in ne obžalujte, saj vas to ustavlja in omejuje na vaši poti. Poskrbite za svoje počutje in si ne nalagajte dodatnih bremen, temveč se posvetite temu, kar ste si zadali. Ostanite previdni na finančnem področju, ponovno premislite o stroških in si postavite novo mejo.

Naš čas, 24. 3. 2022, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

24. marca

25. marca

06.25 Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Kako je v naši domovini biti mlad, dok. film 10.30 TV-izložba 10.45 Šef doma, kuharska oddaja 11.05 Vem!, kviz 11.40 TV-izložba 11.55 Arena: Država ali stranka? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Prvinska preizkušnja (II.): Argentina, brit. dok. ser., 3/6 14.15 TV-izložba 14.35 Slovenski utrinki 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt 15.30 TV-izložba 15.50 Krompir, razv. oddaja za mlade 16.35 TV-izložba 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti 17.50 Reaktivčki, risanka 18.05 Šef doma, kuharska oddaja 18.25 Vem!, kviz 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 20.00 Slovenija zdaj: Veliko soočenje predsednikov parlament. strank 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport, Osmi dan 23.15 Dediščina Evrope, brit. nad., 1/4 00.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 02.10 Napovedujemo

06.25 Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti 10.30 TV-izložba 10.45 Šef doma, kuharska oddaja 11.10 Vem!, kviz 11.40 TV-izložba 11.55 Otroci Sredozemlja: Francija 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Zadnji artefakt, am. dok. odd. 14.30 Prisluhnimo tišini, izob. oddaja 14.45 TV-izložba 15.00 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. 15.40 Tib in Tamtam, risanka 15.55 Mili in Moli, risanka 16.10 Slovar spolne vzgoje, oddaja o spolnosti za mlade 16.20 Infodrom, tednik za mlade 16.35 TV-izložba 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Ah, ta leta!, oddaja za starejše 17.50 Družina Jazbečjak, risanka 18.05 Šef doma, kuharska oddaja 18.25 Vem!, kviz 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 20.00 V petek zvečer 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport 22.40 Kinoteka: Lažni menih in ukradeni nož, japonski film 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 01.30 Napovedujemo

06.00 Napovedujemo 09.00 Videotrak 10.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, kvalifikacije, prenos iz Planice 13.00 Dobro jutro 15.40 Profil: Nataša Konc Lorenzutti 16.20 Strast do letenja, dok. film 17.30 V petek zvečer 18.55 Ladja, ki je spremenila svet, am.fran. dok. oddaja 20.00 Putin – ruska vohunska zgodba, brit. dok. ser., 3/3 20.55 Avtomobilnost 21.25 Ambienti 22.00 Tully, ameriško-kanadski film 23.40 Ob 330. obletnici rojstva Giuseppeja Tartinija: Vražji trilček, pleše Vojko Vidmar 23.45 Mednarodni koncert baletnih zvezd, 1/3 00.50 Slovenska jazz scena: James Carter Organ Trio 01.40 Videonoč

06.00 08.10 09.20 10.00 12.50 13.30 16.15 16.45 17.55 19.05 20.05 21.50 00.00

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.35 07.50 08.40 08.55 10.00 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.15 22.55 00.20 01.15 02.10 02.50

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.30 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.35 22.00 22.05 22.55 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris. Maša in medved, ris. Waybuloo, ris. Tika taka, ris. Heidi, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 5. sez., 4. del Podaj mi roko, 2. sez., 21. del Zlata kletka, 1. sez., 134. del Zlata kletka, 1. sez., 135. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 28. del Popolna preobrazba doma, 9. sez. Gorski zdravnik, 5. sez., 5. del Zlata kletka, 1. sez., 136. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 137. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 37. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Sence nad Balkanom, 1. sez., 9. del Strelec, 3. sez., 13. del Črni seznam, 7. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Popotniške razglednice: Gana Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ... Dober pogled - oddaja o lovcih in lovstvu Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

24. marca 2022

Napovedujemo Videotrak O živalih in ljudeh, izob. oddaja Dobro jutro Na vrtu, izob. oddaja Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, prenos iz Planice Migaj z nami, oddaja za razgibano življenje Nova Planica, dok. film Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, posnetek iz Planice Pacifiški losos, rdeča riba, ruska dok. oddaja Bog, le kaj smo spet zagrešili?, francoski film Vlado Kreslin - 30 let v Cankarjevem domu, koncert Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.35 07.50 08.40 08.55 10.00 11.05 12.05 13.05 13.20 14.20 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.25 23.05 23.10 01.20 03.05 03.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris. Maša in medved, ris. Waybuloo, ris. Tika taka, ris. Heidi, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 5. sez., 5. del Podaj mi roko, 2. sez., 22. del Zlata kletka, 1. sez., 136. del Zlata kletka, 1. sez., 137. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 29. del Popolna preobrazba doma, 9. sez. Gorski zdravnik, 5. sez., 6. del Zlata kletka, 1. sez., 138. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 139. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 38. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Občudovani, avstralski film Iskrice ljubezni, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Dober pogled - oddaja o lovcih in lovstvu Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš maš, oddaja za otroke Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Jordanija Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ... Pop corn, zabavnoglasb. oddaja Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

10.50 10.55 11.20 11.50 12.40 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.10 22.15 23.05 23.35

Sobota,

Nedelja,

26. marca

06.25 07.00 07.10 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.05 08.30 08.55 09.35 10.20 10.40 10.50 11.20 11.45 12.15 12.30 12.35 13.00 13.25 13.50 14.10 14.40 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.20 17.30 19.00 19.55 20.00 21.00 21.30 22.40 23.10 01.25 01.50 03.40

Odmevi Čudogozd: V kuhinji Trala trali, risanka Vrtne prigode, risanka Pujsa Pepa, risanka Dinotačke, risanka Bela in Sebastijan, risanka Gudrun, vikinška kraljična, ser. Ribič Pepe: Rešimo ptička Z kot Zofka, oddaja za otroke Krompir, razv. oddaja za mlade Male sive celice: OŠ Dob in OŠ Draga Kobala Maribor, kviz Infodrom, tednik za mlade Kapucar, belg. nad., 37/52 Osvežilna fronta: Poljubljanje TV-izložba Ah, ta leta!, oddaja za starejše Duhovni utrip Ozare Kaj govoriš? = So vakeres? Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. oddaja TV-izložba Podjetno naprej: Ponting, projektiranje mostov Prisluhnimo tišini, izob. oddaja Ekipa Bled, slov. nad., 5/18 Rojaki, oddaja o zamejcih Ambienti Na vrtu, izob. oddaja Poročila ob petih, Šport, Vreme Luka in Lučka, risanka Sobotno popoldne Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura Vreme Joker, kviz Kaj dogaja? Vigil, brit. nad., 2/6 Poročila, Šport, Vreme Oskarjevci: Parazit, južnokor. f. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

06.00 Napovedujemo 06.45 Pričevalci: Antonija Marija Kofol 08.45 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, ekipna tekma, prenos iz Planice 12.40 Avtomobilnost 13.30 Košarkar naj bo, slovenski film 15.10 Svet edincev, dok. film 16.15 Lado Leskovar - 60 let na odru, gala koncert 18.45 Na dolžnosti (VI.), brit. nad., 5/7 19.55 Utrip 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Upam, da ti bo drugič uspelo umreti, madžarski film 22.15 Pesem Amerike, 1. del 00.15 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.35 07.45 08.00 08.10 08.15 08.30 08.40 08.50 09.00 09.15 09.20 09.30 09.35 09.45 10.10 10.35 11.30 14.00 14.15 16.00 16.15 17.15 17.50 18.50 18.55 20.00 21.10 23.10 01.35

08.30 08.55 09.00 09.40 10.40 12.10 12.35 13.05 15.30 16.00 17.10 17.55 18.00 18.35 18.45 18.50 19.10 19.20 19.55 20.00 20.30 22.25 22.30 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Tika taka, ris. Viking Viki, ris. Male opice Mončiči, ris. 44 mačk, ris. Wissper - šepetalka živalim, ris. Tri mucke, ris. Super krila, ris. Čebelica Maja, ris. Kravica Liska, ris. Monsiji, ris. Mini mojstri, ris. Domače živalice, slovenska otroška serija Zdravnica Maruška, otroška serija Super poklici,slovenska otroška serija Princeske v čarovniški šoli, ris. Skrivnostni ranč, ris. Mia in jaz, ris. Kally’s Mashup – Pot do zvezde, mladinska serija Znan obraz ima svoj glas Vaše zdravje, naša skrb Klic v sili, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno Kuhinja na kolesih: Gorenjska Ena na ena 24UR vreme 24UR Delovna akcija Mame na misiji, ameriški film Nezvesta, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke Skrbimo za zdravje: Zgodnje odkrivanje rakov prebavil Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Kresniček, otroška spevoigra Lahko noč, otroci! Pravljica o jablani Spoznajmo jih ... Dotiki gora: Martinova pot Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2926. VTV magazin, reg. inf. odd. Jubilejni koncert ob 40-letnici Ansambla Braneta Klavžarja Spoznajmo jih ... Jutranji pogovori 3 Nočni program

27. marca

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 07.55 08.05 08.10 08.35 08.45 08.55 09.10 09.20 09.30 09.45 09.55 10.05 10.15 10.20 10.35 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 15.20 17.00 17.20 17.30 19.00 19.55 20.00 21.10 22.00 22.30 00.00 00.00 00.05 00.15 00.40 01.30

Ava, Riko, Teo, risanka Slastni prigrizki, risanka Mandi, risanka Trala trali, risanka Zajček Belko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Sara in Raček, risanka Svetovalka Hana, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris. Simon, risanka Kalimero, risanka Kepice, risanka Čarli in Lola, risanka Družina Jazbečjak, risanka Reaktivčki, risanka Tib in Tamtam, risanka Niki Vrum, risanka Bela in Sebastijan, risanka Kuhar Štef, risanka Vila Mila, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Nezmotljivi detektivi, nad., 6/40 TV-izložba Ozare Obzorja duha: Mir med Cerkvami – mir na svetu Ljudje in zemlja, izob. oddaja Prvi dnevnik, Šport, Vreme V petek zvečer Na lepše Posebno priznanje 2. Dobrodošli v svetu odraslih, francoski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Bacek Jon, risanka Nedeljsko popoldne Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura Vreme V imenu ljudstva 2, sl. nad., 6/8 Intervju Poročila, Šport, Vreme Skok, koprodukcijski dok. film Za lahko noč J. S. Bach: Air, tv balet Glasbeni utrinek: Aco Aleksander Bišćević Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

06.35 Napovedujemo 06.45 Duhovni utrip 07.00 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti 07.30 Otroški in mladinski pevski zbor RTV Slo., dirigent Tomaž Pirnat 08.00 Ob 30-letnici Vokalne skupine Plamen, posn. koncerta iz Brežic 08.45 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, prenos iz Planice 12.55 Ambienti 13.40 Življenje na strehi sveta, potopis, 1/5 14.40 Pesem Amerike, 1. del 16.50 Košarka - liga ABA: Cedevita Olimpija - Partizan, prenos iz Ljubljane 18.50 Na dolžnosti (VI.), brit. nad., 6/7 19.55 Žrebanje Lota 20.10 Arena 21.10 Avstralija v barvah, dok. ser., 4/4 22.05 Oskarjevci: Nažgani, kopr. film 00.00 Nedeljsko popoldne 01.30 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.35 07.45 08.00 08.10 08.15 08.30 08.40 08.50 09.00 09.15 09.20 09.30 09.35 09.40 10.05 10.30 11.25 12.45 13.00 14.05 14.40 14.55 16.50 18.00 18.50 18.55 20.00 22.30 23.20 01.30

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.50 12.20 13.50 15.50 16.20 17.30 17.55 18.00 18.35 18.40 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.25 23.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Tika taka, ris. Viking Viki, ris. Male opice Mončiči, ris. 44 mačk, ris. Wissper - šepetalka živalim, ris. Tri mucke, ris. Super krila, ris. Čebelica Maja, ris. Kravica Liska, ris. Monsiji, ris. Mini mojstri, ris. Živalice, slovenska otroška serija Zdravnica Maruška, otroška serija Super poklici, slovenska otroška serija Princeske v čarovniški šoli, ris. Skrivnostni ranč, ris. Mia in jaz, ris. Kally’s Mashup – Pot do zvezde, mladinska serija Gimnazija K-popa, mladinska serija Vaše zdravje, naša skrb Ena na ena Kuhinja na kolesih: Gorenjska Vaše zdravje, naša skrb Poletje v školjki 2, slovenski film Delovna akcija Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Mali šef Slovenije Tamara Drewe, angleški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke 2925. VTV magazin, reg. inf. odd. Vrtnarski kotiček 2926. VTV magazin, reg. inf. odd. AKTUALNO: Volilno leto 2022, gost: Dušan Vučko Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, pomladno miganje Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Jutranji pogovori 3 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Alfi po Sloveniji: jubilejna razstava, 1. del Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

28. marca

06.20 06.35 07.00 10.05 10.40 10.55 11.10 11.45 12.00 13.00 13.25 14.25 14.40 15.10 15.45 16.10 16.35 17.00 17.20 17.50 18.05 18.25 19.00 19.55 20.00 21.55 22.00 22.35 23.15 23.45 00.30 00.55 01.45

06.00 11.00 12.10 15.00 15.30 16.20 17.30 19.05 20.00 21.00 22.10 22.45 23.15 23.45 00.15

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.40 07.50 08.35 08.50 09.55 11.00 12.00 13.00 13.15 14.25 15.30 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 22.00 22.40 00.20 01.15 02.10 02.50

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Zrcalo tedna Utrip Dobro jutro, Poročila Obzorja duha: Mir med Cerkvami – mir na svetu TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz TV-izložba Intervju Prvi dnevnik, Šport, Vreme Izumi, ki so spremenili svet, brit. dok. ser., 4/6 TV-izložba S-prehodi: Sava in Jolanda, prvi slovenski pomorščakinji Dober dan, Koroška Ribič Pepe: Rešimo ptička Z kot Zofka, oddaja za otroke TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Podjetno naprej Kuhar Štef, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura Vreme Slovenija zdaj: Soočenje parlamentarnih strank Vreme Odmevi, Šport Podoba podobe: O vzporednicah med vizualno umetnostjo in glasbo Maja Majcen, Nuška Drašček Rojko, Simf. orkester Akademije za glasbo in Marko Letonja Pihalni kvintet Slowind z gosti in dirigent Robert Aitken Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini, izob. oddaja Na lepše Ljudje in zemlja, izob. oddaja Sobotno popoldne Putin – ruska vohunska zgodba, brit. dok. ser., 1/3 Življenje na strehi sveta, potopis, 2/5 Dediščina Evrope, brit. nad., 2/4 Podjetno naprej Dva ena, kratki igrani film Nad mestom se dani, kratki igrani film AGRFT V postelji s Titom, kratka TV-igra AGRFT Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris. Maša in medved, ris. Waybuloo, ris. Tika taka, ris. Heidi, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 5. sez., 6. del Podaj mi roko, 2. sez., 23. del Zlata kletka, 1. sez., 138. del Zlata kletka, 1. sez., 139. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 30. del Popolna preobrazba doma, 9. sez. Gorski zdravnik, 5. sez., 7. del Zlata kletka, 1. sez., 140. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 141. del 24UR vreme 24UR Odločitev 2022 24UR zvečer Sence nad Balkanom, 1. sez., 10. del Črni seznam, 7. sez., 2. del Črni seznam, 7. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2926. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Lepote sveta: Islandija, 3. del Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje Regionalne novice, inf. program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Sreda,

29. marca

30. marca

06.25 Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Podoba podobe: O vzporednicah med vizualno umetnostjo in glasbo 10.30 TV-izložba 10.45 Šef doma, kuharska oddaja 11.05 Vem!, kviz 11.40 TV-izložba 11.55 Čáp - trenutki odločitev, dok. f. 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Prvinska preizkušnja (II.), brit. dok. ser., 4/6 14.15 TV-izložba 14.30 Duhovni utrip 14.45 TV-izložba 15.00 Lučka - Pitypang, otroška oddaja 15.40 Vrtne prigode, risanka 15.55 Tib in Tamtam, risanka 16.05 Nezmotljivi detektivi, nad., 6/40 16.20 Kapucar, belg. nad., 37/52 16.35 TV-izložba 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Alpe-Donava-Jadran 17.50 Tib in Tamtam, risanka 18.00 Šef doma, kuharska oddaja 18.25 Vem!, kviz 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 20.00 Kukavici, češka nad., 11/13 21.00 Zadeva El Masri, dok. oddaja 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport 22.40 Pričevalci: Roza Pavlin Kihler 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 02.20 Napovedujemo

06.25 07.00 10.05 10.30 10.45 11.05 11.40 11.55 13.00 13.25

06.00 11.20 12.30 15.30 16.20 17.30 18.30 19.05

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Avtomobilnost Mojster in njegov Gašper, portret Joker, kviz Kaj dogaja? Putin – ruska vohunska zgodba, brit. dok. ser., 2/3 Plinovod prijateljstva, dok. odd. Obvladaj se, ameriški film Kaj govoriš? = So vakeres? Irena, lahko noč, dok. oddaja Videonoč

17.20 18.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris. Maša in medved, ris. Waybuloo, ris. Tika taka, ris. Heidi, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 5. sez., 7. del Podaj mi roko, 2. sez., 24. del Zlata kletka, 1. sez., 140. del Zlata kletka, 1. sez., 141. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 31. del Popolna preobrazba doma, 9. sez. Gorski zdravnik, 5. sez., 8. del Zlata kletka, 1. sez., 142. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 143. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Preverjeno 24UR zvečer Sence nad Balkanom, 2. sez., 1. del 01.15 Črni seznam, 7. sez., 4. del 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.40 Pavza!

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.50 08.00 08.45 09.00 10.05 11.10 12.10 13.10 13.25 14.25 15.30 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.35 12.00 12.30 13.20 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05

20.00 21.00 22.30 22.55 00.20

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.50 08.00 08.45 09.00 10.05 11.10 12.10 13.10 13.25 14.25 15.30 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.20 21.50 22.50 23.25

11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.55 19.00 19.25 19.30 19.55 20.00 20.30 20.50 22.45 22.50 22.55 23.45

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Župan z vami: Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Alfi po Sloveniji: jubilejna razstava, 2. del Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2927. VTV magazin, reg. inf. odd. Dotiki gora: Čaven Jubilejni koncert ob 40-letnici Ansambla Braneta Klavžarja Spoznajmo jih ... Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Nočni program

14.15 14.45 15.15 15.50 16.35 17.00 17.20 17.50 18.05 18.25 19.00 20.00 21.35 21.55 22.00 22.40 23.20 23.50 00.25 01.15

06.00 10.20 11.30 12.15 15.10 16.00

19.50 20.05 20.05

20.10 21.05 22.25 00.00

21.35 22.05 22.45 00.00 00.55 01.50 02.30

18.35 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Odmevi Dobro jutro, Poročila Alpe-Donava-Jadran TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz TV-izložba Druga koža, dok. film Prvi dnevnik, Šport, Vreme Prvinska preizkušnja (II.), brit. dok. ser., 5/6 Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Male sive celice: OŠ Dob in OŠ Draga Kobala Maribor, kviz TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Naravni parki Slovenije, dok. odd. Bela in Sebastijan, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Film tedna: Vse je v najlepšem redu, francosko-belg. film Kratki igrani film Vreme, Odmevi, Šport Profil Naravni parki Slovenije, dok. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Lučka - Pitypang, otroška oddaja Dobro jutro Ambienti Zvočni spomin naše glasbene dediščine, glasbena oddaja Nedeljsko popoldne Putin – ruska vohunska zgodba, brit. dok. ser., 3/3 Žrebanje Lota Na utrip srca Nova evropska pesmarica – Ponovno skupaj, glasbeni spot RTV Slovenija, evrovizijska glasbena koprodukcija Ohranjaj ogenj – koreograf Martin Schläpfer, nemški dok. plesni film Neboa, španska nad., 7/8 Codelli, igrano-dok. film Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris. Maša in medved, ris. Waybuloo, ris. Tika taka, ris. Heidi, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 5. sez., 8. del Podaj mi roko, 2. sez., 25. del Zlata kletka, 1. sez., 142. del Zlata kletka, 1. sez., 143. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 32. del Popolna preobrazba doma, 9. sez. Gorski zdravnik, 5. sez., 9. del Zlata kletka, 1. sez., 144. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 145. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 39. del Vse punce mojega brata, 1. sez., 5. del Vse punce mojega brata, 1. sez., 6. del 24UR zvečer Sence nad Balkanom, 2. sez., 2. del Črni seznam, 7. sez., 5. del Črni seznam, 7. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2927. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Lepote sveta: Islandija, 3. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Mojca Pokrajculja, gledališka predstava za otroke Lahko noč, otroci! Nabrita Brigita Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Pomagajmo otrokom in mladostnikom premagovati stiske Regionalne novice, inf. program Pop corn, zabavnoglasbena odd. Spoznajmo jih ... Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Naš čas, 24. 3. 2022, barve: CMYK, stran 21

Möderndorfer, Vinko: Druga preteklost

od – Odrasli 821-163.6 – Slovenski romani Vir: www.dobreknjige.si

V prelepi Sloveniji obstaja kraj po imenu Dolina. V njem pred drugo svetovno vojno živijo Slovenci, Nemci, vsak ima svoje delo, Slovenci so povečini delavci, pa tudi župan, Nemci lastniki gozdov, lesnih obratov, pa tudi graščak. Med seboj se razumejo, ali pa ne, kakor vsepovsod drugje po svetu. Potem pride vojna. In potem je razume-

PRIREDITVE

24. marca 2022

dovino in posameznikova življenja moramo gledati le v sosledju dejstev, dejanj in odločitev, ki nikoli niso tako enostranska, kot bi morda nekateri hoteli. Kot je zapisal pisec spremne besede, Aljoša Harlamov, je Druga preteklost roman sprave. Ko bi le dosegel čim več bralcev!

Krien, Daniela: Ljubezen v stiski od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni romani Vir: www.dobreknjige.si

V Nemčiji se je knjiga na prvem mestu po priljubljenosti obdržala vse leto, še več, postala je mednarodna uspešnica. Zdaj je prišla na slovenske knjižne police. Kaj lahko pričakujemo od nje? Torej, ker se trenutno v družbi nekateri izrekajo proti vsebinam, ki naj bi bile zamorjene in temačne, opozarjam, da v tej knjigi so. Gre namreč za preplet življenj oz. vsakdana petih žensk. Prva izgubi otroka in posledično moža, druga, samska zdravnica, zaradi kariere ne

VELENJE Četrtek, 24. 3. 17.00 Galerija Velenje Roža za mamo, delavnica za otroke

Petek, 25. 3.

10.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Moč branja: bralni klub za odrasle, gost Branko Žičar 10.00 Velenjski grad Dan odprtih vrat ob materinskem dnevu 15.00-17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Fotografiranje mamic z otroki ob materinskem dnevu 20.00 eMCe plac konS = modul: Predstavitev zvočne knjige ob 25-letnici placa in odprtje razstave Ksenije Mikor in RGB series: COGO meets Orbe z VJ iøsub$ystems, DJ/ VJ Live act performans 22.00 Max klub Varni paljak, koncert

Sobota, 26. 3. 8.00

Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem rabljenih knjig

10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Bobek in barčica, lutkovna predstava LG Ljubljana, Maksi in Mega Pikin abonma ter izven 18.00 eMCe plac konS = modul: 2022: A Sound Arson (konS story), Festival drugačne glasbe

Nedelja, 27. 3.

15.00 eMCe plac eMCe turnir v ročnem nogometu

Torek, 29. 3.

dekoracije, ustvarjalna delavnica za otroke 19.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana 14 dni, drama SLG Celje, predstava ob svetovnem dnevu gledališča

Lunine mene

ŠOŠTANJ Četrtek, 24. 3. X

Mestna Galerija Šoštanj Razstava - Sto let gospodovih milosti bom na veke opeval (do 25. 3.)

17.00 Galerija Velenje Okrasek za dom, delavnica male plastike za odrasle 17.00 Dom kulture Velenje Šaleški forum: Kakšna naj bosta pot za izstop iz premoga in prestrukturiranje SAŠA regije 17.00 Vila Rožle Torkova peta: morske deklica, ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Jože Kranjc

Ponedeljek, 28. 3.

Sreda, 30. 3.

Ponedeljek, 28. 3.

15.00-18.00 Društvo Novus Izdelovanje spomladanske

16:30–18:00 Knjižnica Šmartno ob Paki Lego robotika

19.00 Kulturni dom Šoštanj Spomladanski koncert PO Zarja

Ponedeljek, 28. 3. X

Mestna galerija Šoštanj »V materinem objemu« razstava z začetnega in nadaljevalnega tečaja oblikovanja gline (do 8. 4.)

ŠMARTNO OB PAKI

25. marca, ob 6:37, zadnji krajec

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Naročniki imate 50 % popust.

CITY CENTER Celje vanja vse manj, svet se obrne na glavo enkrat, po vojni še enkrat. V tem povojnem svetu živita od prednikov zaznamovana, a nič hudega in še manj zgodovinskih dejstev sluteča Peter in Mojca. A do njunega življenja nas pisatelj, ki je njuno ljubezensko zgodbo slišal od prijatelja in se jo odločil po svoje zapisati za bodoče rodove, vodi počasi. Spoznamo Petrove in Mojčine starše, številne druge literarne like, ki ju spremljajo skozi življenje ter dejstva, ki so gradila takratno in sedanjo družbo, odnose med ljudmi, zgodovinske okoliščine in vse, kar je privedlo do vojne, njenega konca in povojnih okoliščin. Usoda je čestokrat muhasta in tudi tokrat ni drugače. Peter in Mojca sta, čeprav nezavedno, a toliko bolj je to jasno za nas, bralce, most med eno in drugo stranjo, ki vsaka o sebi misli, da je imela edina in edino prav. A vendarle, zgo-

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA • Otvoritev prenovljene Hervisove trgovine – 7. april • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.

more graditi odnosov, tretja zaradi družine ne uspe pisati knjige, četrta prinese v odnos hude frustracije iz primarne družine, četrta, igralka, pa vso zgodbo zaokroži tako, da postane smiselna, celo z nekakšnim srečnim koncem. Vsaka bralka (tudi kak bralec) lahko čuti z vsako od junakinj, kako lovijo ravnotežje med svojim bistvom, svojimi potrebami in skrbjo za druge. Zaradi tega morajo vedno nekaj pomembnega žrtvovati. Napisana je v lahkotnem slogu, 🔲 sicer pa še dolgo odmeva.

KINO spored VZPOREDNI MATERI

JAZ, RDEČA PANDA

Madres paralelas, drama, 123 min (ŠPA) Režija: Pedro Almodóvar Igrajo: Penélope Cruz, Milena Smit, Israel Elejalde, Aitana Sánchez-Gijón, Julieta Serrano, Rossy De Palma Petek, 25. 3., ob 19. uri

Turning Red, sinhronizirana animirana družinska komedija (ZDA) Režija: Domee Shi Glasovi: Vita Renko, Mojca Funkl, Zoja Trbovc Mihajlović, Toja Tetičković Oman, Ela Đurić Ribič, Maja Končar, Tanja Đurić Ribič, Iztok Valič Nedelja, 27. 3., ob 16. uri

PRVI SNEG Ensilumi, mladinski film, 82 min (Finska) Režija: Hamy Ramezan Igrajo: Aran-Sina Keshvari, Shahab Hosseini, Shabnam Ghorbani, Kimiya Eskandari Sobota, 26. 3., ob 17. uri

PRASICA, SLABŠALNI IZRAZ ZA ŽENSKO Drama, 90 min (Slovenija) Režija: Tijana Zinajić Igrajo: Liza Marijina, Tosja Flaker Berce, Anuša Kodelja, Jure Henigman, Lea Cok, Jernej Kogovšek, Jožica Avbelj, Špela Rozin, Nika Rozman, Miranda Trnjanin, Lovro Zafred, Sebastijan Horvat, Ana Urbanc, Vesna Pernarčič Žunić, Nina Valič, Davor Janjić, Matej Puc Sobota, 26. 3., ob 20. uri

naročiš, CD dobiš! narocila@nascas.si | 03 898 17 50

IZGUBLJENO MESTO The Lost City of D., akcijska romantična komedija, 92 min (ZDA) Režija: Adam Nee, Aaron Nee Igrajo: Sandra Bullock, Channing Tatum, Daniel Radcliffe, Da'Vine Joy Randolph, Oscar Nunez, Patti Harrison, Bowen Yang Nedelja, 27. 3., ob 19. uri

O NAKLJUČJU IN DOMIŠLJIJI Guzen to sozo, drama, 121 min (Japonska) Režija: Ryusuke Hamaguchi Igrajo: Kotone Furukawa, Ayumu Nakajima, Hyunri, Kiyohiko Shibukawa, Katsuki Mori, Shouma Kai, Fusako Urabe, Aoba Kawai Ponedeljek, 28. 3., ob 19. uri

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Naročniki imate 50 odstotni popust. Oddaja na sedežu podjetja Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

03 898 17 50 • narocila@nascas.si

maliI

OGL A

Izberite svojega iz naše bogate zbirke. *Samo za prvih 20 naročnikov letnih naročnin.

Naš čas, 24. 3. 2022, barve: CMYK, stran 22

MNENJE, OBVEŠČEVALEC Mnenja in odmevi

Sreča in blagostanje

24. marca 2022

ustvarjale slabe občutke jeze, za-

Zato nikoli ne moremo doseči bla-

Tudi segrevanje planeta, vse vrste

vanjem in s čiščenjem zavesti. Tudi

mer, egoizma, strahu, sovraštva ali

gostanja, kot ga ponuja današnja

ekološkega onesnaževanja plane-

to je moja izkušnja. Popolnoma sem

take, kot so znanja naše zavesti. Ta

stresa, ko nima več potrebe, da bi

ideologija človeške družbe. Prav ta

ta s prekomernim koriščenjem na-

ozdravil revmatoidni artritis.

so harmonična svetla (jin) ali nehar-

svojo resnico in svoj prav vsiljeval

odvisnost (vsaka odvisnost je bole-

ravnih virov so prav tako posledica

Ni človek srečen zato, ker je zdrav.

monična temna (jang). Misli pač ne

drugim, jih kritiziral in obsojal, pač

zen) je razlog, da smo kot človeštvo

ideologij, dogem, mitov in zavesti,

Zdrav je zato, ker je srečen. Srečen

moremo izbirati kot TV programe.

pa slehernega (tudi pribežnika iz

na poti pogube.

da je nenehna rast pot k sreči in bla-

pa je, ker je svoboden.

gostanju. Tudi vse vojne so rojene v

Prihajamo v čas, ko bodo vsi me-

Vsi naši miselni vzorci, prepriča-

Afrike), sprejema s sočutjem. Občut-

Ko nam politiki v svoji nevedno-

diji polni lepih besed in obljub po-

nja, navade, norme in podobno, so

kov ne ustvarja naš razum. Občutke

sti in z napihnjenimi egi ponujajo

litikov, ki si želijo naš glas in nam

zapisani v naši zavesti. V nas ustvar-

ustvarja naša duša in nam z njimi

razvoj, kot ga razumejo, je to prav

Na tv ekranu sem ujel razmišlja-

bodo obljubljali razvoj, blagostanje

jajo misli, da moramo nekaj storiti,

sporoča, da smo na poti neharmo-

to. Pot v pogubo. Blagostanje je v du-

nje enega od vidnih politikov kr-

jih ponuja znanost, pač pa predvsem

in srečo.

se sprašujemo, kaj bo, kaj bodo re-

ničnega razvoja in ne k sreči.

hovnem bistvu to, da imamo to, kar

ščanske stranke, ki je odločno za-

z znanjem ezoterike. Dokler »trde«

istem gnezdu.

Zato je edini pravi razvoj čiščenje in dvigovanje zavesti. Samo z novimi znanji je to mogoče. Pa ne le s temi, ki

Ko jih človek, ki nekaj ve o tem,

kli drugi, je prav, je narobe, ne delaj

Ko človek doseže tako stopnjo ra-

so naše naravne potrebe, in ne za-

govarjal, da se je treba oborožiti,

znanosti ne bodo sprejele »mehkih«,

kaj v nas ustvarja srečo, in o tem,

tega in podobno, so neharmonična

zvoja svoje zavesti, ve, da je duša,

dovoljevanje vsiljenih potreb. Zado-

da lahko udarec drugega vrnemo

znanja ezoterike ne morejo dati od-

da blagostanja ne ustvarja obilica

znanja zavesti, ki nas vodijo v slabe

ki biva v telesu zato, da pridobiva

voljevanje vsiljenih potreb ustvarja

z enako mero. Verjamem, da pozna

govora na to, katero znanje in čigava

materialnih dobrin, presodi, hitro

misli in stran od poti k sreči. Prav

nove izkušnje iz fizične dimenzije.

srečo kapitalu in zadovoljstvo njiho-

citat iz Svetega pisma, ki ga je izre-

energija je ustvarila vesolje, kaj je

ugotovi, da to, kar ponujajo v pro-

ta navlaka v naši zavesti, ki je je ve-

In to neodvisno od tega, kaj se doga-

vih lastnikov in nevednih politikov.

kel Jezus iz Nazareta, da če te nekdo

življenje, kaj duša, kaj duh, kaj za-

jektih razvoja, ki naj bi bili pot k

dno več in jo ustvarjata potrošni-

ja okrog njega. Če temu doda še to,

Pred leti sem se petelinil z najbolj-

udari po levem licu, mu nastavi de-

vest in kaj misli, kaj so občutki in kaj

sreči, vodi stran od sreče. Vprašajte

ška ideologija in politika nenehne

da drugim nudi nesebično pomoč,

šim avtom tistega časa. Danes, ko

sno. Žal tako razmišljanje kaže, da

blagostanje in sreča. Ponujale bodo

se in starejše ljudi od vas, ali so bili

gospodarske rasti in kopičenja ka-

začuti v sebi radost. Ker se dobro

sem svoboden in srečen, avta ni-

prav nič ne razume, kaj je povedal

lahko le teorije. Pot do sreče in bla-

pred petdesetimi leti manj srečni,

pitala (zato so tudi vojne in drugi

vedno vrača z dobrim.

mam in ga ne potrebujem. Imam

Jezus. Einstein je zapisal, da ve lah-

gostanja pa ni teorija. To vem, ker

kot so danes.

konflikti), nas dela nesvobodne. Še

Človek, ki je na poti osvobajanja

kolo, brezplačni mestni in medme-

ko vsak norec, razume pa le moder

jo znam hoditi, in to z dna globoke

Bom poskušal obrazložiti. Pa ne

posebej zato, ker so nas prepričali,

sebe, tudi nima želje po material-

stni avtobus in vlak. Po potrebi mi

človek. V tem je srž težav človeške

depresije, stresa in številnih bolezni.

z neko filozofijo, čeprav bo za ne-

da je vse to naravno, da to vodi k

nem hlastanju. Ne išče sreče v tem,

otroci posodijo avto, to pa se zgodi

družbe. Vemo, a ne razumemo.

vedne zvenelo filozofsko, pač pa

razvoju, blagostanju in k sreči. Vsi

da bi imel, da bi zadovoljil vsako že-

redko. Sem srečen in imam vse, kar

Tudi do več zdravja pri ljudeh ne

darsko rastjo je povsem enako, kot

govorim iz znanja ezoterike, lastne

si želimo srečo in blagostanje. Če bi

ljo, ki mu jo neprestano budijo re-

potrebujem. Ko sem osvobodil svojo

moremo priti z večjimi vlaganji v

bi rakavi bolnik telesu obljubljal

izkušnje prehojene poti k sreči.

razum in znanost poznala to pot, bi

klame. Se zavedate, v kako ujetost

zavest, sem tudi telo ozdravil vseh

zdravstvo. To lahko le skrajša čakal-

bili vsi srečni.

nas nenehno vodijo s propagando?

bolezni. Zato sem zdrav in srečen.

ne vrste. Zdravje lahko ohranjamo

zdravje tako, da bi skrbel za nenehno rast rakavih celic.

Ko človek spozna, da sreča ni 'imeti' in tudi ni nekaj, kar bi nam lah-

Temelj in izvor sreče je svoboda.

Ne. Zadovoljni ste, če kaki ugodite.

Obljubljanje gospodarske rasti, z

ko ustvarili drugi, pač pa je sreča

Pa ne svoboda v fizičnem polju, kot

Ste ugotovili, da temu zadovoljstvu

več vlaganj v vojsko, energetiko in

močan in lep občutek, ko naša duša

svobodo razumeta politika in tudi

sledi razočaranje? Propagandist

drugo, velja tudi za zdravstvo, je le

v nas s hormoni sreče ustvarja ob-

znanost. Da je to stanje, ko se lahko

Tretjega rajha je povedal, da deset-

nadaljevanje zgrešene poti razvoja

čutek sreče ... To pa duša ustvarja,

prosto gibljemo in svobodno govo-

krat ponovljena laž postane resnica

človeške družbe. Zgrešena ideolo-

ko je v nas harmonija vibracij ener-

rimo to, kar mislimo. Svoboda je ve-

v zavesti človeka. Ko kupimo nov

gija in s tem politika razvoja člove-

gij (naše misli so vibracije izvorne

liko več od tega. Je svoboda in stanje

avto, ki je boljši od sosedovega, smo

ške družbe se nazorno kaže v tem,

energije) in smo v harmoniji z dušo.

človekove zavesti.

za kratek čas zadovoljni. Ne more

da je v njej vedno več jeze, zamer,

Verniki bi rekli, da smo usklajeni z

Človek je svoboden šele takrat, ko

pa to v nas ustvariti sreče. Že jutri

vsiljevanja enega prav, stresa, bole-

bogom. Naše misli pa so lahko le

več ne ustvarja misli, ki bi v njem

hlastamo za neko drugo dobrino.

zni in življenja brez občutka sreče.

in zdravimo bolezni le sami z dvigo-

Obljubljati srečo ljudem z gospo-

🔲

Silvester Koprivnikar

Informativna križanka za razvedrilo SLADKOVODNE ŽIVALI

KONCENTRACIJE PM10 Foto: Profimedia

V tednu od 14. do 20. marca koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 14. do 20. marca (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Barbatula barbatula Zraste od 8 do 12 cm, največ do 16 cm. Ima dolgo, zaobljeno telo ter dolgo in široko glavo. Usta so podstojna, na zgornji ustnici je šest brkov, štirje so bolj na sredini naprej štrleče zgornje ustnice, dva pa sta pomaknjena v ustna kotička. Na spodnji ustnici ni brkov. Oči ležijo na sredini glave, pomaknjene precej proti vrhu. Nad in pod očesoma so sluzne žleze. Telo je pokrito z drobnimi, redkimi luskami, ki se medsebojno ne prekrivajo. Barva telesa je zelo raznolika. Hrbet je običajno temno zeleno-rjav, na bokih pa prehaja v svetlejše barvne odtenke. Trebuh je belkasto rumen in daje videz marmoriranosti. Rob repne plavuti je raven ali rahlo vbočen. Spolno dozori v drugem letu, drsti se od aprila do junija na prodiščih in med rastlinjem. V času drsti se na drstiščih zberejo velike jate rib, po drsti se razidejo in živijo posamič. Samice odlagajo ikre v gručah po tri skupaj. Hrani se s talnimi nevretenčarji, manjšimi rakci in organskim drobirjem. Življenjski prostor: Naseljuje višinske in nižinske dele hitro tekočih rek in čistih potokov s prodnatim ali kamnitim dnom ter plitvine neonesnaženih jezer. Občutljiva je na nizke vsebnosti kisika v vodi. Njena prisotnost v vodotoku dokazuje, da je voda čista.

HOOKE, Robert - angleški fizik (1635 do 1703), KATARI - bogomili, ki so v 11. stoletju z Balkana prodrli v severno Italijo in južno Francijo, VINT - ruska igra s kartami za štiri igralce, pri kateri igrata dva proti drugima dvema

SK_162_-_067-106.indd 69

22.5.2020 14:06:01

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 14. do 20. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 14. do 20. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 24. 3. 2022, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

24. marca 2022

mali OGLASI ŽIVALI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO HLEVSKI GNOJ uležan (listnati), prodam. Gsm: 041 942 898. TV LCD aparat Sony 50 col, srebrne barve, malo rabljen, z minimalno napako pri sliki, ki se ne opazi od daleč. Cena: 120 €. Gsm: O41 69 29 95

NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 20 tednov, prodaja v Šaleku, v nedeljo 27. 3. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202. NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot. Tel. 02 582 14 01 ali Gsm: 031-653-250. NESNICE, rjave, prodam. Zdrave, zaščitene proti osmim boleznim. Dostavim v Mislinjo, Slovenj Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno. Kmetija Šraj, 031 751 675.

KOKOŠI MLADE JARKICE - rjave, črne, beli leghorn - prodajamo na kmetiji Dobravc vsak delavnik od 8. do 16. ure, sobota do 12. ure. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Prodajamo lastno visokokvalitetno perutninsko krmo. Zg. Roje, Šempeter. Tel.: 03 700 14 46. PUJSKE težke od 25 do 50 kg prodam. Gsm: 041 445 315.

PRIDELKI

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

•

Metka Kontrec, Vojkova 6, 3320 Velenje; • Sandra Razdevšek, Cesta v Bevče 46 / A, 3320 Velenje; • Helena Hrastnik, Lokovica 102, 3325 Šoštanj. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: SLASTNO FRANČEK

ŽGANJE, več vrst in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

Nagrajenci križanke »Osmica«, objavljene v tedniku Naš čas dne 10. marca 2022, so:

V soboto, 26. 3. 2022 in nedeljo, 27. 3. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 891 50 06 - Zobna ambulanta v Zdravstveni postaji Šmartno ob Paki Šmartno ob Paki 80, 3327 Šmartno ob Paki. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o.

03 898 49 70 • www.kz-saleskadolina.si

PRIPRAVE NA POMLAD IN NOVO SEZONO! Semenski krompir

ZEMLJA ZA SAJENJE

Na voljo strokovno svetovanje naših izkušenih svetovalcev!

Cvetal 50l že za 3,99€

VELIKA IZBIRA ORGANSKIH IN MINERALNIH GNOJIL

Akcija velja do 8. 6. 2021!

Gnojilo cvetal 25kg že za 8,90€!

ZOPET NA VOLJO KARBID!

MOČNE IN ZDRAVE SADIKE, VRTNA SEMENA ŽE OD 0,85€ DALJE

GIBANJE prebivalstva

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

UE Velenje

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

POROKE Ni bilo porok.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

SMRTI

Naročniki jih objavite ceneje.

• • • • • • •

Čekon Ana, roj. 1925, Šoštanj, Florjan 260 Kukovič Elizabeta, roj. 1934, Velenje, Jenkova cesta 15 Grebenšek Olga, roj. 1922, Velenje, Stanetova cesta 56 Dragišić Ana, roj. 1930, Velenje, Cesta V 6 Vanovšek Stanislav, roj. 1953, Velenje, Kidričeva cesta 31 Krenker Pavla, roj. 1933, Velenje, Plešivec 64 Vreš Marija, roj. 1930, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 6A

ZAHVALA

Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, pradedi in brat

Nepričakovano je sklenil svojo življenjsko pot naš dragi mož, ati, sin in brat

FRANC LENKO 23. 2. 1947 – 15. 3. 2022

FRANC - BRANKO KRT

iz Raven pri Šoštanju Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce. Srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo solzne se oči.

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala g. Kolarju za besede slovesa, prav tako g. Toplišeku, g. župniku Jožetu Pribožicu in kaplanu Aljažu Baša, uniformirancem, rudarskemu oktetu, Ravenskim pevcem in praporšcakom. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Naj počiva v miru.

9. 10. 1959 – 13. 3. 2022

Tiho in brez besed si se poslovil, veliko bolečino za sabo pustil. Pustil si nam tudi spomine, ki bodo s časom močnejši od bolečine.

iz Raven pri Šoštanju Ob teh dnevih slovesa se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sokrajanom za vso podporo, iskrene stiske rok in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi najdražji

Vsi njegovi

ZAHVALA Zapustila nas je

Po hudi bolezni se je v 68. letu starosti poslovil oče, dedek, brat, stric in svak

ANA DRAGIŠIĆ 22. 5. 1930 – 13. 3. 2022

Je čas, ki da in vzame, je čas, ki celi rane, blaži bolečine in ohrani spomine.

iz Velenja

BORIS FÜRST

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, se poklonili njenemu spominu in darovali cvetje. Zahvaljujemo se tudi DEOS centru Zimzelen Topolšica, pogrebni službi Tišina, pevcem skupine Kamerati, govorniku g. Kolarju in g. župniku za opravljen obred. Hvala tudi dr. Rusu za dolgoletno zdravljenje.

18. marca 2022 smo ga v družinskem krogu pospremili k zadnjemu počitku na pokopališču v Podkraju.

Vsi njeni

Vsi njegovi, družine Fürst, Jonko, Bizjak, Žerjav

Naš čas, 24. 3. 2022, barve: CMYK, stran 24

Družina in dom naj bi bila varno okolje, kjer se družinski člani združujejo v skupnih aktivnostih, skupaj bivajo in so si v vsestransko podporo. Premnogokrat pa slabi odnosi, nasilje, alkohol, bolezen, ekonomske težave in še mnogo drugega pretrgajo družinske vezi in se družina, dom, razbije. Zakonca se ločita in gresta vsak svojo pot. Navadno eden ostane v stanovanju, če zaradi deložacije ne ostanejo celo brez tega, drugi pa mora najti nov dom. Ena od možnosti, kamor se lahko zatečejo matere z otroki, so materinski domovi. V naši okolici v okviru Nadškofijske Karitas Maribor delujeta dva materinska domova: v Mozirju od leta 2006 in v Žalcu od leta 2007. Obe enoti lahko nudita zatočišče skupno devetim ženskam in njihovim otrokom. Materinski dom je namenjen nosečnicam in materam z mlajšimi otroki, ki se zaradi različnih življenjskih situacij znajdejo v osebni in posledično tudi stanovanjski stiski, zaradi česar potrebujejo strokovno pomoč ustreznih služb. V okviru programa v domu stanovalkam in otrokom usposobljeno osebje pomaga reševati trenutne akutne situacije, nudi rehabilitacijo v smislu čustvene in socialne priprave na samostojno življenje, pomoč pri reševanju stanovanjskega problema, usmerjanje in pomoč pri duševnem zdravju ter pomoč pri vzgoji in negi otrok. V strokovno delo se vključujejo tudi druge službe in institucije, kot so centri za socialno delo, občine, osnovne in srednje šole, vrtci, upravne enote, policijske postaje, zavod za zaposlovanje, zdravstvene služ-

Materinski dom ponuja priložnost za novo življenje Biti mama je najlepša stvar, ki se ti zgodi v življenju, a se ti s tem osebno življenje povsem spremeni – Želijo krepiti samozavest žensk in poguma, da od tega pobegne. A so tudi mame, ki s svojim otrokom niso sposobne vzpostaviti odnosov, so zelo egoistične in jim morajo otroke odvzeti.

be, centri za otroke z motnjami v razvoju, pravosodni organi, služba za brezplačno pravno pomoč ter razna društva s področja duševnega zdravja in nenasilne komunikacije.

To je zdaj najin dom

Skušamo jim vliti upanje za boljšo prihodnost Materinski dom v Mozirju, ki deluje v podarjeni stanovanjski hiši, vodi Dragica Veček, socialna pedagoginja z dolgoletno prakso. Življenje v domu poteka v simulirani družini, v kateri se njene stanovalke učijo, vzgajajo, socializirajo, resocializirajo. Skozi vse leto potekajo ustvarjalne delavnice. Veliko strokovne pomoči namenjajo vzgoji otrok, zdravi prehrani, uvajanju gospodinjskih, higienskih in delovnih navad mam, krepitvi starševske vloge ter delu na sebi, svoji samopodobi in krepitvi samozavesti posameznic za samostojno življenje. “Vsa dejavnost strokovnih delavk in prostovoljk je usmerjena v to, da ženskam in otrokom, ki bivajo pri nas, pokažemo pot naprej. Skušamo jim vliti upanje v boljšo prihodnost,” pove Dragica. Vsaka s svojim otrokom ali otroki živi v svoji sobi, imajo pa skupne prostore – dnevno sobo,

Dragica Veček: ““Vsa dejavnost strokovnih delavk in prostovoljk je usmerjena v to, da ženskam in otrokom, ki bivajo pri nas, pokažemo pot naprej. Skušamo jim vliti upanje v boljšo prihodnost.”

Materinskemu domu lahko pomagate tudi vi. Potrebujejo različne kose pohištva, posodo, kuhinjske aparate, igrače … Pokličete lahko Draga Kolarja na telefonsko številko 041 634 833. Hvala vsem, ki boste pomagali. kuhinjo, dvorišče, vrt. Ob našem obisku razen ene stanovalke, ki se je že odpravljala v službo, ni bilo drugih stanovalk. Bile so v službah in Dragica je povedala, da imajo tokrat prvič takšno situacijo, ki je zelo pozitivna. Otroci so v starosti od enega leta do 16 let in so bili v vrtcu in šoli. Tudi se zdaj prvič dogaja, da mame lepo skrbijo za svoje otroke, se ukvar-

jajo z njimi, hodijo na sprehode. Sicer pa zidovi materinskega doma sprejmejo in vpijajo zelo težke zgodbe. Niso vse mame prave mame, z rojstvom otroka, otrok, skušajo nekatere krpati slabe odnose s partnerjem, kar velikokrat ne pomaga. Alkohol, nasilje, nerazumevanje in zanemarjanje razbijejo družino in ženska mora zbrati veliko moči

Stanovalka z najstniškim sinom živi v domu leto in pol. “Vsakemu, ki se znajde v slabi življenjski situaciji, v takem domu lahko pomagajo. To je zdaj najin dom. Ni preprosto, saj smo tu stanovalke z različnimi težavami in se nekatere težje vključijo v to skupnostno bivanje. Zase lahko rečem, da sem si uredila življenje, imam službo, sin je v domu zadovoljen, hodi v šolo in odselila bi se že, če bi lahko dobila stanovanje.” Biti mama je zanjo najlepša stvar, ki se ti zgodi v življenju, a se ti s tem osebno življenje povsem spremeni. “Vsaka stvar je povezana z otrokom, dihaš zanj. Priznam, da sem sina v mladosti malo preveč zavijala v vato, preveč sem se vezala nanj. Če bi imela še enega otroka, bi ravnala drugače. Ne bi več toliko vlagala v materialne stvari, ampak bi več raziskovala, šla z njim na izlet. Bolj bi ga, na primer, pustila plezati po drevesih, naj pade in se pobere, tako pa sem ga vedno omejevala, čuvala. Zdaj je miren, sočuten najstnik, bolj bi ga mora-

la spodbujati, da se postavi zase,” je izdala svoja razmišljanja kot mama.

Ženske pridejo v dom brez vsega Dragica Veček in njene sodelavke ter stanovalke so zelo hvaležne za materialno in vso drugo pomoč društvu Brigadirji iz Velenja in Dragu Kolarju iz strokovnega sveta za socialna in zdravstvena vprašanja pri Socialnih demokratih. “Poznamo se od leta 2009 in postali smo pravi prijatelji. Ne vem, kaj bi brez njih! Bili smo brez hladilnika, pokvaril se nam je štedilnik, potrebovali smo sedežno garnituro – pokličem Brigadirje in hitro najdemo rešitev. Vse, kar imamo v hiši, so nam priskrbeli oni. Prepleskali so kuhinjo, položili nov pod. Priskrbeli so tudi opremo za stanovanja, ki so jih dobile naše stanovalke povsem prazna. Vedeti morate, da ženske pridejo v materinski dom brez vsega. Na hitro gredo od doma, vrniti se v postopku ločitve ne morejo, morda imajo nekje deponirane stvari, pa nimajo dostopa … Zato je vsaka pomoč dobrodošla. Premalo se ve, nagradi in pohvali ljudi, ki premorejo veliko srčnosti za pomoč sočloveku, ki ne vidijo le sebe, ampak so pripravljeni delati tudi za ranljive skupine,” je hvaležna Dragica. Drago Kolar je prepričan, da je v vsaki situaciji mogoče s trmo in z vztrajnostjo najti rešitev. “Da lahko pomagamo ljudem, ki so v stiski, nam je v veselje in ponos. Zadovoljstvo, ki ga izražajo in ki ga mi čutimo ob tem, je za nas ‘plačilo’.” 🔲

Diana Janežič

Dan sajenja medovitih rastlin

Otroška igrišča dobila imena

Slovenski čebelarji dajejo pobudo celotnemu svetu, da posadi medovite rastline in pripomore k ohranjanju lepot, ki nam jih ponuja narava

Pikino, Aničino, Bedančevo, Mastodontovo in še enajst drugih imen za velenjska otroška igrišča – Ob novih imenih tudi nova igrala – Igra na prostem je zabavna in pomembna za razvoj

26. marca bo po Sloveniji in širše potekal Dan sajenja medovitih rastlin – projekt, ki ga je Čebelarska zveza Slovenije javnosti prvič predstavila lani novembra. Izvedba projekta bo pripomogla k cilju EU, da do leta 2030 posadi 3 milijarde dreves. Eden izmed ciljev akcije je tudi skrb za medenje v prihodnosti, ko bo preživetje opraševalcev zaradi podnebnih sprememb vedno težje. Brez opraševalcev bo pridelava hrane še bolj otežena, saj je velik del pridelane hrane na svetu odvisne ravno od njih. Čebelarji, društva in vsi ostali zainteresirani posamezniki bodo zato na različnih površinah – v gozdovih, na vrtovih, v parkih ali pa kar na balkonih – sadili medovite rastline. O vseslovenski akciji, ki med drugim posredno skrbi tudi za lepšo prihodnost prihodnjih generacij, smo se pogovarjali z vodjo projekta, Tomažem Samcem. »Slovenski čebelarji se zelo dobro zavedamo pomena ohranjanja čistega in zdravega okolja, saj vsaka najmanjša negativna sprememba v naravi

vpliva na naše čebele. Teh sprememb pa ne občutijo le čebele, temveč tudi čmrlji, metulji in ostali opraševalci. Čebelarji pa te spremembe v naravi opazimo predvsem v razvoju naših čebel. Zato smo dali pobudo, da

se 26. marca v čim širšem obsegu pristopi k sajenju medovitih rastlin. Od novembra lani do danes so se tako priključile številne občine, lokalne skupnosti, podjetja, šole in društva kot tudi posamezniki, ki bodo v tem času posadili medovite rastline,« je povedal Tomaž Samec. S sajenjem medovitih rastlin razširimo pašne vire in pomembno prispevamo k dodatnemu viru hrane za čebele in ostale opraševalce, ki so ključnega pomena za delovanje ekosistema

in ohranjanje narave. »S tem poskrbimo, da bodo lahko tudi v prihodnje opravljali svoje poslanstvo – to je opraševanje. Od slednjega je odvisnih ogromno pridelkov – sadja in zelenjave, ki jih potem uživamo v jesensko zimskem času. Tako poskrbimo tudi za lokalno samooskrbo in ne uživamo pridelkov, ki prepotujejo polovico našega sveta, da se znajdejo potem na naših krožnikih. S sajenjem medovitih rastlin pomembno prispevamo tudi k ohranjanju biotske pestrosti in skupnega prostora za prihodnje rodove. Nabor medovitih rastlin, ki jih lahko posadimo, je ogromen. Od medovitih trajnic sadimo na primer jesenske astre, pa razne začimbe, dišavnice, kot so žajbelj, bazilika in melisa. Posadimo lahko tudi grmičevje, na primer dišeče vrtnice, maline, robide ali pa medovita drevesa, to so češnje, hruške, jabolka in podobno. Seveda pa lahko tudi v cvetlične lončke na balkonih posadimo vse od sivke do pritlikave sončnice,« našteje Tomaž Samec. 🔲

»Praviloma se otroci igrajo sami od sebe ter sami izbirajo in določajo načine igranja. Igra se razlikuje glede na otrokovo zrelost, sposobnosti in usvojene veščine, hkrati pa igra otroka spodbuja v razvoju. Gibanje je prva, osnovna oblika spoznavanja s svetom. Z gibanjem uravnavamo telesno rast in razvoj, pridobivamo gibalne in ročne spretnosti in posredno vplivamo na duševni razvoj. Gibalne igre so zabaven in preprost način vzdrževanja telesne pripravljenosti ter preprečevanja debelosti,« poudarja dr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije. Vreme igri na prostem v marcu še ni bilo najbolj naklonjeno, toda otroci so se na urejenih otroških igriščih v Velenju že družili in razgibavali. 15 otroških igrišč upravlja Mestna občina Velenje. V začetku marca so jih poimenovali in ob njih namestili nove označevalne table. Po priporočilih pooblaščenega pregledovalca otroških igrišč se bodo odslej otroci in odrasli podali na: Pikino igrišče (mestno otroško igrišče), Igrišče škrata Bisera (Kardeljev trg), Gusarjevo igri-

šče (Foitova cesta), Alfredovo igrišče (Prešernova cesta), Kekčevo igrišče (Goriška 39–41), Bedančevo igrišče (Goriška 45– 49), Kosobrinovo igrišče (Goriška 61–65), Lovrekovo igrišče

Mestna občina Velenje je imenovala tudi projektno skupino, v kateri so predstavniki posameznih institucij in občani, in ki pripravlja predloge za ureditev otroških igrišč in bo sku-

(Koželjskega cesta), Aničino igrišče (Šalek 82), Šalčkovo igrišče (Šalek 98–104), Tomaževo igrišče (Cesta Simona Blatnika), Rožletovo igrišče (Sončni park), Igrišče čebelice Maje (Konovo), Mastodontovo igrišče (pod razgledno ploščadjo Vista) in Pozojevo igrišče (ob Visti in tenis igriščih).

šala najti najboljše rešitve, da bodo igrišča zanimiva za otroke. Letos bodo za nakup igral in ureditev igrišč v upravljanju občine namenili približno 50.000 evrov. 🔲

Diana Janežič