Naš čas 13/2010 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 1

V noči na petek bo še deževalo, zjutraj bo dež prehodno ponehal. V soboto bo večinoma sončno.

številka 13

četrtek, 1. aprila 2010

1,50 EVR

Cvetna nedelja, velika noč

Rekonstrukcija vstajenja? Dr. Janez Kozinc, diakon

Tako mislim

Težko je danes rekonstruirati vstajenje Jezusa Kristusa, da bi si odgovorili na vprašanja, kakršna si pogosto zastavljamo – kako je bilo to mogoče, kje točno je Jezus ležal v grobu, ob kateri uri je vstal ipd. O Jezusovem življenju, smrti in vstajenju nam ostajajo poročila evangelistov, apostolov, Jezusovih najožjih sodelavcev in njihova lastna življenjska izkušnja z Njim. Poročila ne prilagajo DVD-ja in vseh podatkov, ki bi se morda zdeli bistveni za današnji čas. A vendar posredujejo sporočilo, da je Božji sin, ki je postal človek, šel iz ljubezni do vsakega človeka na križ in vstal od mrtvih. Jezusovo vstajenje nam sporoča, da trpljenje, ki je mnogokrat posledica človekovih grešnih dejanj, ni zadnja beseda človekovega življenja, ampak lahko ima veličasten cilj, večno življenje. Vstali Kristus ne ukinja trpljenja, da pa mu nov pomen. Govori nam, da je sam kot nedolžen nase sprejel našo krivdo za greh, stopil na mesto grešnika, da bi mi mogli živeti svobodni od prevare laži. Bog je z Jezusovim vstajenjem potrdil, da je za človeka edini osrečujoč in izpolnjujoč način življenja ljubezen. Ne takšna, ki išče zase, svoj užitek, takšna, ki poseduje in usužnjuje – v tem je prevara laži. Pokaže nam zgled življenja v ljubezni, ki je pripravljena žrtvovati, umirati, odpuščati, upati in kar je še plemenitega. Veselo sporočilo – evangelij, poroča, da ga ni človeka na svetu, ki ne bi bil vreden takšne Božje ljubezni. K takšnemu načinu oblikovanja odnosov spodbuja vse, posebej pa tiste, ki se temu sporočilu upamo z vero prepustiti. In vsi, ki smo že okusili sadove verovanja, želimo svoje veselje in upanje deliti s tistimi, ki ga potrebujejo.

Procesija pri cerkvi sv. Martina v Velenju. (Foto: vos)

Rekonstrukcija? Dokaz za vstajenje? Ne. Za sprejetje tega sporočila je potrebna vera. Za nekoga je resnica, za drugega prevara. V ljubezni, veri ni prisile, kupovanja ali matematičnega dokazovanja. Ostaja svobodna, in če je resnična, ponuja neomajno upanje in mir srca. Kristjani trdno verujemo, da je tudi v tem prisotnost Vstalega Jezusa.

Pred kristjani je največji in najstarejši krščanski praznik, velika noč, ko se spominjajo Kristusovega vstajenja od mrtvih. Teden dni pred tem je bila cvetna nedelja, ki jo praznujejo v spomin na njegov prihod v Jeruzalem, ko je jahajoč na oslici doživel navdušen sprejem množic. Ljudje so lomili palmove veje in jih metali pred Kristusa, v spomin na ta dogodek pa je v cerkvi ta dan blagoslov snopov in šopov pomladanskega zelenja.

Veselega praznovanja želim vsem!

Očistimo Slovenijo v enem dnevu Lokalne skupnosti se vneto pripravljajo na največji okoljski projekt v zgodovini Slovenije Milena Krstič - Planinc

Šaleška dolina – Bliža se 17. april, dan, ko bo potekal največji okoljski projekt v zgodovini Slovenije, z naslovom Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki ga organizira Druš-

tvo Ekologi brez meja. Vabilu so se odzvale lokalne skupnosti, podjetja, društva, posamezniki … V čiščenje komunalnih odpadkov na divjih odlagališčih, cestah ulicah, okolicah šol, vrtcev, sprehajalnih poti … se bo zbralo blizu 200.000 udeležencev. Take so napovedi. Na ta dan se pripravljajo tudi v Šaleški dolini. Aktivno se je akciji pridružila Mestna občina Velenje. Svoje sodelovanje so potrdile vse krajevne skupnosti in mestne četrti, vrtci, osnovne šole, številna društva in posamezniki. Včeraj, 31. marca, je v Velenju gostovala »eko karavana«, promocijske aktivnosti so

potekale na Cankarjevi ulici, pripravili pa so tudi okroglo mizo z naslovom Očistimo Slovenijo – očistimo Velenje. V Šoštanju se pozna, da so spomladanske očiščevalne akcije, običajno jih pripravijo in organizirajo ob dnevu zemlje 22. aprilu, stalnica. Na dosedanjih so vsakič sodelovala številna društva, gasilci, planinci, taborniki, ribiči, turistična, športna in kulturna ter krajevne skupnosti. Akcije so izpeljali ob pomoči PUP Saubver macherja, Kmetijske zadruge, Komunalnega podjetja in TEŠ. Da so jih ljudje sprejeli za svoje,

Za Evropsko destinacijo odličnosti Strokovna komisija bo Velenje obiskala in ocenila v torek, 6. aprila Velenje, 24. februar – Šaleška dolina se je uvrstila na drugo mesto med petimi finalisti v tekmovanju za naziv Evropska destinacija odličnosti 2010. Za laskavi naziv se potegujejo še Bohinj, Idrija, območje reke Kolpe in Pohorje z Bohorjem. Slovenska turistična organizacija

(STO) že tretje leto sodeluje v izboru za Evropsko destinacijo odličnosti. Ker letošnji izbor poteka na temo turizma in vode, je cilj projekta podpreti destinacije, ki razvijajo turistične produkte na osnovi vode in vodnega okolja. Turistično informacijski center (TIC) Velenje je v sodelovanju z Inštitutom za

ekološke raziskave Erico Velenje, PV Investom in projektno skupino Mestne občine Velenje prijavil nov turistični produkt turistične ponudbe Velenja »Pozojevo prebujanje Šaleške doline«, ki se navezuje na velenjska jezera in ponudbo posameznih nosilcev turizma v Velenju. Projekt je povezan z legendo o

dokazuje, da je okolje veliko bolj čisto in da tudi novih divjih odlagališč pravzaprav niso našli. Ljudje so, ko so jih povabili, da naznanijo, če so kje opazili kakšno, prijavili le nekaj manjših kupov smeti. V zvezi z akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki se ji bodo pridružili, se bodo o podrobnostih pogovorili danes, 1. aprila, ko bodo dolo či li tudi zbir no mes to, od koder bodo odpadke odvažali. Podobno je v Šmartnem ob Paki, kjer so pozvali vaške skupnosti, klube in društva, da se akciji pridružijo in se ji tudi bodo. Je pa tudi v Šmartnem ob Paki veliko spomladanskih čistilnih akcij potekale že prejšnja leta.

Na Vegradu dobili plače Velenje - Vegrad ima zaradi likvidnostnih težav, težave tudi z izplačili plač. Tako v petek delavci niso prejeli obljubljenih plač, izplačali pa so jih v ponedeljek oziroma režijskim delavcem delno v torek. Glavna direktorica družbe Hilda Tovšak je prejšnji četrtek na novinarski konferenci ob predstavitvi gradnje ljubljanskih Celovških dvorov povedala, da bodo likvidnost razrešili tudi s pospešeno prodajo in znižano ceno stanovanj. Na voljo jih je še 230. V tem času so v ospredju priprave načrta prestrukturiranja, ki ga usklajujejo z lastniki, bankami in drugimi upniki. Po dokončanju načrta prestrukturiranja, ki je usmerjen v dolgoročen obstoj družbe, bodo iz podjetja o njegovih podrobnih vsebinah obvestili tudi širšo javnost. Za letos načrtujejo manjšo realizacijo, zato bodo število zaposlenih s sedanjih 1700 zmanjšali na okoli 1000.

jezerskem zmaju, ki govori, da je bil zmaj zaradi onesnaženja pregnan iz jezera, vanj pa se je vrnil, ko so je onesnaževanje prenehalo in so jezero očistili. Strokovna komisija bo v prihodnjih tednih vse v finale uvrščene destinacije tudi obiskala. V Velenje bodo člani komisije prišli v torek, 6. aprila. Na osnovi ogledov bodo izbra li zma goval no udeleženko – Evropsko destinacijo odličnosti 2010 v Sloveniji. Zmagovalca bodo razglasili jeseni na vseslovenskem turističnem zboru.

Večjih odpuščanj v Gorenju ne načrtujejo Velenje - V Gorenju so napovedali, da bodo v letošnjem letu število zaposlenih v celotni Skupini Gorenje zmanjšali za 350, večinoma z upokojevanjem, nenadomeščanjem odhodov, sporazumnimi odhodi in selektivnim zaposlovanjem. Poleg tega je uprava v začetku marca po posvetu s sindikatom in svetom delavcev potrdila novo sistemizacijo delovnih mest v Gorenju, d. d., ki predvideva 19 delovnih mest manj. Večjih odpuščanj pa ne načrtujejo. Trenutno v Gorenju po lanskem izjemno težkem letu še ne zaznavajo povečanja naročil v pričakovanem obsegu. Potrebam trga prilagajajo tudi proizvodnjo, zato prerazporejajo delovni čas, ki ga bodo nadomestili v obdobju večjih naročil. Fond ur bodo z načrtovanimi uskladili do konca leta.

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

1. april 2010

Davčna naposled le prišla do novih prostorov Letos največ prijav Arja vas - Mlekarna Celeia iz Arje vasi je prejšnji mesec objavila razpis za tretji izbor mlečne kraljice. Rok za oddajo prijav se je iztekel sredi prejšnjega tedna. Prejeli so največ prijav doslej, 6. Jutri, v petek, bo med prijavljenimi kandidatkami posebna komisija izbrala letošnjo mlečno kraljico, kronali pa jo bodo 15. aprila na tradicionalnem srečanju proizvajalcev mleka celjske mlekarne. Tokrat bo to na letališču pri Slovenj Gradcu.

Zmagovalci iz Šmarij pri Jelšah Šmihel nad Mozirjem - V Šmihelu nad Mozirjem je bilo minulo soboto kviz tekmovanje Mladi in kmetijstvo za Celjsko regijo. Na njem je sodelovalo sedem tričlanskih ekip. Največ znanja iz tem o zelenjadarstvu, stročnicah, slovenskih avtohtonih pasmah v živinoreji, varni hrani od polja do mize ter o združenju evropske podeželske mladine je pokazala ekipa iz Šmarja pri Jelšah, druga je bila ekipa Šmihela nad Mozirjem in tretja ekipa Društva podeželske mladine Šaleška dolina. Državno kviz tekmovanje bo 10. aprila prav tako v Šmihelu nad Mozirjem. Na njem bosta celjsko regijo zastopali ekipi Šmarja pri Jelšah in lanska zmagovalna ekipa na državnem tekmovanju Šmihel nad Mozirjem, ki je letošnja gostiteljica tekmovanja.

Razpis za kmetijstvo Šoštanj - Občina Šoštanj na svoji spletni strani objavlja javni razpis za dodeljevanje pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občinah v letu 2010. Sredstva so namenjena štirim ukrepom: naložbam v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, pomočem za plačilo zavarovalnih premij, zagotavljanju tehnične podpore v kmetijstvu in naložbam za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah. V proračunu je za pomoč kmetijstvu namenjenih 30 tisoč evrov, glede na izkušnje v preteklih letih pa pričakujejo največ vlog za naložbe v kmetijska gospodarstva in za pomoč za plačilo zavarovalnih premij. Za ta dva sklopa namenjajo tudi največ sredstev. Rok za oddajo prijav na predpisanih obrazcih je petek, 24. april. Prispele vloge ob ocenila komisija, ki jo imenuje župan Občine Šoštanj, nato pa bodo vlagatelji prejeli sklepe o dodelitvi sredstev. V letu 2009 so prejeli skupno 60 vlog.

Slušni center Neuroth tudi v Velenju Velenje - Najstarejše avstrijsko družinsko podjetje za slušne aparate Neuroth, ki ima v Avstriji, Švici, Liechtensteinu in od leta 2008 tudi v Sloveniji 155 poslovalnic in 640 sodelavcev, je svojo enoto odprlo še v Velenju. Slušni center na Šaleški cesti 19 A, ob atriju Centra Nova, bo razveselil marsikoga, ki ima težave s sluhom, saj bo tukaj pod strokovnim vodstvom in ob bogati izbiri potrebnih pripomočkov gotovo laže premostil to neprijetno težavo. V slušnem centru ponujajo veliko različnih slušnih aparatov priznanih blagovnih znamk, poleg tega pa še strokovno individualno svetovanje, brezplačno preizkušanje in naknadno svetovanje. Sluh je dragocen dar, saj med drugim odstira vrata do dobrega razumevanja med ljudmi, zato bo center marsikomu olajšal in polepšal življenje.

Natečaj za naj prostovoljce Velenje - Mladinski svet Slovenije letos že osmič zapored razpisuje natečaj »Naj prostovoljka - naj prostovoljec«, katerega ključni namen je promocija prostovoljskega dela. Po izteku natečaja bodo podeljeni nazivi v treh starostnih kategorijah, priznanja pa bodo podelili pred poletjem. S pomočjo natečaja bodo izbrali tudi ’naj prostovoljski projekt’ in ’naj mladinski projekt’. Razpis je zagotovo zanimiv tudi za Šaleško dolino, kjer je prostovoljstvo močno razširjeno, kar nekaj prostovoljcev pa je doslej dobilo tudi najvišje nazive. Zato podrobnosti razpisa najdete tudi na spletnih straneh MO Velenje www.velenje.si .

bš

NSi ob materinskem dnevu Šoštanj – Občinski obor Nove Slovenije je v Šoštanju ob materinskem dnevu matere obdaril s čestitko. Ob prazniku so znova poudarili, kako pomembno je materinstvo ne samo za razvoj in vzgojo otrok, ampak tudi za družbo kot celoto.

mkp

Brezplačni pregledi Velenje – Združenje šoferjev in avtomehanikov pripravlja brezplačni preventivni tehnični pregled za motorna kolesa, ki bo potekal 10. aprila med 9. in 13. uro v prostorih tehničnih pregledov AM Miklavc v Črnovi. mkp

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Danes naj bi potekal prevzem novih prostorov Davčnega urada Velenje v poslovnem objektu Avtobusnega postajališča – Najemno pogodbo so z investitorjem Toming Consultingom popisali sredi marca

tera celo trajno) bo velik del prostorov namenjen arhivu. V novih prostorih bo tudi manjša sejna soba oziroma učilnica, s čimer se bodo izognili nepotrebnemu najemanju dragih prostorov za izvedbo različnih izobraževanj.

Milena Krstič - Planinc

Velenje - Davčni urad Velenje se po štirinajstih letih prostorske stiske naposled le seli. 17. marca so najemno pogodbo – selijo se v prostore poslovne zgradbe Avtobusnega postajališča - podpisali z investitorjem, družbo Toming Consultingom. Po dolgih in zahtevnih pogajanjih so tako le dočakali dovolj velike in ustrezno opremljene prostore. Najemna pogodba namreč predvideva najem že opremljenih poslovnih prostorov. Vsa oprema je skladna z merili, ki jih je za opremljanje prostorov za potrebe državne uprave pripravilo Ministrstvo za javno upravo. Prostori merijo skupaj 1.740 kvadratnih metrov. Zaradi daljšega časovnega obdobja hrambe dokumentarnega gradiva (deset let, neka-

Franc Peperko: »Najemnina novih prostorov bo stala le pet odstotkov več, kot nas je stala najemnina v sedanjih.«

Davčni urad Velenje se je vse od ustanovitve leta 1996, ko je bil njegov sedež v prostorih NLB na Rudarski, soočal s prostorsko stisko. Na Rudarski so imeli na voljo deset

pisarn brez dodatnih prostorov. Leto kasneje so sedež Urada preselili v izpraznjene prostore Upravne enote Velenje v občinsko stavbo (UO se je selila v novo stavbo), kjer je že prej delovala izpostava Davčnega urada. »Inšpekcija je vse do danes ostala na starem mestu, v prostorih NLB. Ko se je leta 2003 zaradi enotnejšega in racionalnejšega izvajanja nalog Davčni urad reorganiziral, so morali dodatne prostore zagotoviti še za deset delavcev izpostave Mozirje. »To je bilo že ob tako utesnjenih prostorih seveda izjemno težko,« pravi direktor Davčnega urada Velenje Franc Peperko in dodaja, da so vse od takrat iskali ustreznejšo prostorsko rešitev. Vedeti je treba namreč tudi to, da je v tem času Mestna občina Velenje, kjer so »gostovali«, dobila nove pristojnosti, za kar je tudi sama potrebovala prostor. »Z izgradnjo nove avtobusne postaje in poslovnih prostorov v tem objektu se je Davčnemu uradu ponudila priložnost, da končno uredi prostorsko stisko in s tem zagotovi tudi ustrezno izvajanje vseh storitev. Zaradi specifičnih zahtev našega dela, med katerimi sta na primer zagotavljanje davčne tajnosti in diskretnost vodenja postopkov, so pogajanja o najemu

prostorov trajala nekoliko dlje. Prosto ri prvot no niso bili povsem ustrezni. Investitor je moral zmanjšati avlo in nekatere prostore pregraditi, s čimer smo pridobili primerne prostore za arhivsko gradivo, ki ga zdaj hranimo na več različnih mestih.«

Najemnina 18.365 mesečno plus deset let 1.462 za najem opreme

Kot že rečeno, so pogajanja o najemni pogodbi trajala dolgo, a so z rezultatom zelo zadovoljni. »Najemnina novih prostorov bo stala le 5 odstotkov več, kot nas je stala najemnina starih,« pravi Franc Peperko. Meseč no bo zna ša la 18.365 evrov, dodatno pa bodo za najem opreme naslednjih deset let plačevali še 1.462 evrov mesečno. Glede na to, da je bila pogodba šele podpisana, da investitor opravlja zadnja zaključna dela, naj bi bil prev zem pro sto rov oprav ljen danes, 1. aprila. Točen datum selitve v nove prostore pa je zaenkrat še težko napovedati, pričakujejo pa, da bo to kmalu. Davčni urad bo zasedel 1.740 kvadratnih metrov.

Dokumentarno gradivo hranijo deset let, nekatero celo trajno

Bolj po današnje se ta svet vrti Ura nam tiktaka - Kulturni dom in Velenjski grad v družbi svetovnih znamenitosti - Če ni ministrov, manj ministrstev - Od RRA do Sotle, namesto Sare bo Sasr Zadnjo (svetovno) akcijo Ura za zemljo lahko jemljemo v dobesednem ali prenesenem pomenu. Da nam ura v skrbi za mater zemljo res že močno bije, nekateri menijo, da je sočnejši izraz, da nam že tik taka proti koncu. In da je skrajni čas, da nas to tiktakanje ne uspava, ampak nas mora prebuditi. Enourne zatemnitve seveda ne pomenijo rešitve, a morda bo tema koga razsvetlila in bo spremenil mačehovski odnos do matere Zemlje. Seveda so tudi taki, ki vse skupaj jemljejo bolj za šalo, pa pravijo, da je bila ta zatemnitev v Velenju dobra priložnost, da sta se tudi velenjski kulturni center in Velenjski grad (in še kak objekt) postavila ob bok mnogim svetovno znanim znamenitostim po svetu. A le zato, ker so na ta sobotni večer tudi te zavili v temo. Malo bolj zlobni hecneži pa sprašujejo, zakaj se tej akciji niso pridružili tudi Šoštanjčani. Odgovor pa tak, ki bi si ga nekateri po Sloveniji najbolj želeli. Da bi bilo za mater Zemljo in podnebne spremembe najbolje, da bi v Šoštanju namesto kakšnih luči ugasnili kar blok 6. In resnici na ljubo se okoli tega bloka stvari res močno zapletajo. Ko eni vztrajno zagotavljajo, da je v zvezi s tem projektom vse v najlepšem redu, se najdejo novi in novi vzroki drugih, da (p)ostajajo sumničavi. In če pridejo kakšni signali o podkupljivosti družb, ki so vsaj po imenu enake dobavitelju opreme za novi blok, padejo domači dvomi na še bolj plodna tla. In ni čudno, da tudi v državnem vrhu želijo, da je vse še bolj počiščeno in želijo še nove in povsem neodvisne ocenjevalce. Čas pa teče. In ura tiktaka.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

Čas teče tudi predsedniku vlade, in ko je že močno dišalo po tem, da bo sam postal še »prvi kmet« oziroma začasni minister za kmetijstvo, je našel rešilno bilko v ministru za lokalno samoupravo Henriku Gjerkešu, ki bo začasno vodil ta resor. A premiera še vedno boli glava ob vprašanju, kdo bo vodil ministrstvo za zdravje. Pri nas je veliko ljudi, ki se imajo za sposobne za najpomembnejše funkcije, a ko premier išče primernega, je v resni zagati. Hitro se izkaže, da je med nami malo »primernih«. Ali pa hrabrih, ki bi bili pripravljeni sesti na ministrski stolček. Če pa je treba paziti še na primerno barvo, je problem še večji. Pa tako ne bi bilo slabo, če bi res šli po poti, kot jo je predsednik vlade ubral zdaj v sili. Da bi res združeval ministrstva. Pa bi po principu, da se nasprotja privlačijo, lahko združil kmetijsko ministrstvo z ministrstvom za okolje in prostor. Zdravstveno ministrstvo bi lahko razdelil med ministrstvo za socialne zadeve ter gospodarsko, saj mnogi tako tarnajo, da je pri nas preveč delavcev v bolniški. Sploh pa ima naša deželica s peščico prebivalstva preveč ministrstev. In s tem ministrov, da o državnih sekretarjih in drugi državni birokraciji sploh ne govorimo. Zdaj, ko je minister Gjerkeš prevzel še kmetijski resor, bo imel opravičilo več, da ne more bolj pognati kolesja regionalizacije. In ob združevanju res ni čas za razdruževanje. Ko le vse to ne bi imelo posledic pri črpanju evropskega denarja, na kar na našem statističnem območju mnogi radi opozarjajo. In je tudi zaradi tega prišlo do prenosov pooblastil za izvajanje nalog v javnem interesu v Savinjski regiji. Znani so spori z Regijsko razvojno agencijo Celje, pa prenosu na Razvojno agencijo Sotla, zdaj bodo vse to prenesli na Razvojno agencijo savinjske regije, ko bo vseh 31 občin tega območja podpisalo ustrezno pogodbo. Več projektov namreč čaka, da jih s pomočjo evropskih evrov uresničijo. Da se ne bi morda celo izkazalo, da kdor čaka, ne dočaka. In tako se ta naš svet vrti in v tem svetu se po svoje vrti tudi naša deželica in naša regija v njej. Nekateri pravijo, da po tirih, ki jih je začrtala politika, drugi, da se vse skupaj pri nas vrti bolj kot ne po domače.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 3

V SREDIŠČU

1. aprila 2010

Iz omrežja še prvi blok Termoelektrarne Šoštanj Po 320 tisoč urah obratovanja so v Termoelektrarni Šoštanj izključili iz omrežja še prvi blok, že leta 2008 je prenehal obratovati drugi blok – Območje termoelektrarne je postalo veliko gradbišče – V prihodnjih dneh pogajanja za znižanje cene tehnološke opreme Mira Zakošek

Priprave na gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj potekajo intenzivno že nekaj let, manjkala je le še tista zelo pomembna pika na i – soglasje vlade. 18. marca so ga tudi dočakali. Kako pa sedaj potekajo aktivnosti, smo se pogovarjali z direktorjem dr. Urošem Rotnikom. Zgodba je bila vroča, malo se je vlekla, še sledite načrtom? »Vse aktivnosti potekajo natančno po zastavljenem terminskem načrtu, ki smo ga postavili že pred tremi leti. Sinhronizacija je predvidena za oktober 2014. Trenutno v Alstomu izdelujejo podrobne načrte, ki so zadnji dokument za pridobitev gradbenega dovoljenja. Računam, da ga bomo pridobili jeseni. Poleg tega pa se pripravljamo na odstranitev hladilnih stolpov ena, dva in tri. Dejansko se lahko pohvalim, da delamo prav vse po terminskem načrtu in prav nič ne zaostajamo.« Območje ob vhodu v TEŠ je postalo veliko gradbišče. Kaj konkretno delate?

Prvi blok, ki je obratoval vse od leta 1956, je pravi tehnološki čudež, obratoval je kar 320 tisoč ur

»Vse je seveda povezano z gradnjo šestega bloka. Najbolj intenzivna je gradnja upravne stavbe in telekomunikacijskega centra. Končana bi morala biti do avgusta, ko se bomo tja preselili. Sedanjo stavbo pa bomo porušili, saj bo ravno na tem mestu stal šesti blok. Gradbena dela bomo začeli že to jesen.«

Kaj pa pravite na zahtevo vlade, da skušate z dobaviteljem opreme doseči znižanje cene tehnološke opreme. Ste se tega že lotili? »Trenutno potekajo usklajevalni sestanki in upam, da se bomo na pogajanjih sestali že v prihodnjih dneh in skušali znižati ceno, pa mogoče tudi dobavne roke.«

Območje Termoelektrarne je že veliko gradbišče. Pogled na TEŠ pa je samo še danes takšen. Že danes začenjajo rušiti prve tri hladilne stolpe.

Direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik: »Vse priprave potekajo po zastavljenem planu«

To bo najbrž težko glede na to, da ste se lani že izpogajali za nižjo ceno? »Res je. Ekipa strokovnjakov Holdinga slovenskih elektrarn in Termoelektrarne Šoštanj je bila lani pri pogajanjih zelo uspešna. Vse elemente, tudi po tehnični plati, smo temeljito prevetrili, kar je bilo tudi možno, saj je bila pogodba podpisana po sistemu »open look«, kar je povsem normalno in je tudi praksa za tako velike energetske projekte po vsej Evropi. V roku enega leta po podpisu pogodbe se namreč opredelijo vsi detajli, ki so ključni in specifični za določen objekt. Lani smo imeli več kot dvajset takšnih pogajanj in na koncu dosegli kar za 140 milijonov evrov nižjo ceno od prvotne (od 840 na

nekaj manj kot 700 milijo nov evrov). Ekipa, ki je to dosegl,a si vsekakor zasluži čestitke. Upam, da bomo uspešni tudi tokrat, seveda pa v takšni višini to ne bo možno.« V Alstomu opremo že izdelujejo? »V Alstomu je na našem projektu angažiranih preko 100 ljudi, od tega 70 inženirjev, ki izdelujejo detajlne načrte. Nekaj opreme je že naročene, še posebej tiste najbolj specifične, kot je recimo turbinsko ohišje, parovodi, glavni aktivni deli kotla in težka konstrukcija. Trenutno se tam res veliko dogaja in tako njihovi kot naši strokovnjaki skrbijo, da poteka vse po zastavljenem načrtu in da bodo v pogodbi zastavljeni roki tudi izpolnjeni.« Tudi akontacije ste že poravnali? »Skupaj smo doslej že plačali nekaj več kot 140 milijonov evrov. Treba pa je vedeti, da je finančna sredstva v teh gospodarsko težkih časih zelo težko zbrati, a nam je skupaj s Holdingom slovenskih elektrarn to uspelo.« V zadnjem času, ko pišemo o TEŠ, govorimo predvsem o investiciji šestega bloka. Hkrati pa seveda

teče osnovna dejavnost, proizvodnja električne energije. Kako obratujete v teh pomladnih dneh? »Do včeraj so obratovali prvi, tretji, četrti in peti blok ter obe plinski turbini. Že leta 2008 smo iz omrežja izključili drugi blok, včeraj pa se mu je pridružil še prvi, ki je imel preko 320 tisoč obratovalnih ur. Lahko rečem, da je velik tehnični dosežek, da je obratoval toliko časa. Sicer pa je proizvodnja v tem času povsem skladna z načrtom, veči-

Trenutno so v Šoštanju polno obremenjeni tretji, četrti in peti blok ter obe plinski turbini

no časa smo polno obremenjeni, saj v hidrologiji še vedno ni kakšnih pozitivnih učinkov na slovenski elektroenergetski sistem.« Ta mesec začenjate rušiti tudi hladilne stolpe prvih treh blokov. Omenili ste, da prvi in drugi blok ne obratujeta več, kako pa bo z ostalimi bloki?

»Tretji in četrti blok bosta obratovala do začetka obratovanja šestega bloka, torej do jeseni leta 2014. Potem bosta lahko v hladni rezervi do leta 2016, ko začne veljati nova ekološka zakonodaja, ki ji ne bosta ustrezala in zato tudi ne bosta več mogla obratovati. Z začetkom obratovanja šestega bloka bomo ustavili tudi blok pet, ki bo v hladni rezervi predvidoma do leta 2025, sicer pa je vse odvisno od njegovih obratovalnih ur. Na tem bloku namreč ne nameravamo več menjavati vitalnih komponent. Obrato-

val bo, če ga bo slovenski elektroenergetski sistem potreboval, morda v času izjemno sušnega obdobja, mrzlih zim ali morebitnih okvar šestega bloka oziroma Nuklearne elektrarne Krško.«

Gradbeno dovoljenje za šesti blok pričakujemo do jeseni

Preiskava v Alstomu Direktorja Holdinga Slovenske elektrarne Boruta Meha preiskava v britanskem Alstomu ne skrbi.."Zadevo sem preverjal in ni neposredne povezave s predvideno izgradnjo bloka šest Termoelektrarne Šoštanj, saj so posli sklepani s francoskim in nemškim Alstomom," je dejal. Tudi direktor termoelektrarne Uroš Rotnik je potrdil, da pridržanja in preiskave morebitne korupcije vodilnih treh v britanskih podjetij, ki so člani skupine Alstom - ta bo dobavljala opremo za omenjeni šesti blok, nimajo povezave s Slovenijo. Rotnik je tudi pojasnil, da je že v petek Alstom vprašal, ali preiskava poteka tudi za posle v Sloveniji, pa so mu dejali, da po njihovih podatkih ne. Preiskave namreč potekajo na delu Alstoma, ki se ukvarja z gradnjo transportnih poti, in ne na delu, ki gradi opreme za termoelektrarne.

Temeljni kamen za boljše pogoje bolnikov in zaposlenih Splošna bolnišnica Slovenj Gradec po 18 letih dočakala naložbo za svoj nadaljnji strokovni razvoj – Prva faza končana v 22 mesecih – Referenčna bolnišnica za urologijo … Tatjana Podgoršek

Slovenj Gradec, 25. marca – 8. marca so direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre, minister za zdravje Borut Miklavčič ter predsednik uprave na razpisu izbranega podjetja GH Holding Blaž Miklavčič podpisali pogodbo o izgradnji prve faze naložbe, ki predvideva izgradnjo prizidka k oddelku pediatrije ter ureditev energetike z novogradnjo trafopostaje s kolektorjem. 25. marca pa so omenjeni položili temeljni kamen za začetek 11,5 milijona evrov vredna vlaganja. Denar za največjo naložbo v zdravstvu na Koroškem v zadnjih 50 letih bo prispevalo ministrstvo za zdravje. Rok za dokončanje del pa je 22 mesecev.

Direktor Janez Lavre je povedal, da so na novogradnjo in rekonstrukcijo čakali skoraj 18 let, z njo pa bodo naredili velik korak pri zagotavljanju ustreznega zdravstvenega varstva prebivalcev Koroške, savinjske in šaleške regije, pa tudi vseh drugih, ki zaupajo njihovi bolnišnici in prihajajo sem na zdravljenje. Nenazadnje bodo z naložbo zagotovili boljše delovne pogoje zaposlenim. Lani se je v bolnišnici zdravilo 14 tisoč 700 bolnikov, na preglede v ambulante pa jih je prišlo 145 tisoč. S položitvijo temeljnega kamna so obrnili nov list v 114-letni zgodovini bolnišnice. Minister Borut Miklavčič je spomnil, da bi lahko začeli graditi že prej, če ne bi bilo napak pri načr tovanju. »’Zaprojektirali’ smo se in po nepotrebnem zapravili nekaj denarja, a smo projekt popravili in vlada je odločila, da začnemo gradnjo bolnišnice v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev.« Kot je še dejal Miklavčič, je zadovoljen z izbiro izvajalca, saj je GH Holding že gradil prizidek onkološkega inštituta in idrijsko bolnišnico. Novi prostori slovenjgraške bolnišnice bodo – je menil - temelj za njen nadaljnji strokovni razvoj. Prepričan je, da bi bila lahko ta bolnišnica referenčni center za urologijo in še za katero drugo dejavnost za vso državo (po mnenju Lavreta poleg omenjene še za celostno

obravnava bolnika s prekomerno debelostjo, za endoskopsko kirurgijo in določene segmente interne medicine). »Referenčni centri so del nove zakonodaje, ki jo pripravljamo. Imeti moramo bolnišnice, v katerih bodo zdravili paciente najbolj kakovostno, ne glede na to, od kod prihajajo. Smo majhna država z malo zdravniki in

ne moremo v vseh bolnišnicah delati vsega na najvišji ravni,« je pojasnil minister. Pri tem je navedel Valdoltro kot referenčno bolnišnico za ortopedijo. Z odzivom bolnišnic na predlagano ureditev pa Miklavčič ni zadovoljen. »Pri tem imamo velike težave že pri novi zakonodaji. V razpravi se vsi strinjajo, ko bi v posamezni bolnišnici hote-

Temeljni kamen za začetek največje naložbe v zdravstvu na Koroškem v zadnjih 50 letih

li kaj spremeniti, pa tega nočejo. To je značilno ‘maloslovensko’ in ni v korist zavarovancev.« Miklavčič je vodstvo bolnišnice opomnil, da je odgovorno za potek gradnje. Morebitnega spreminjanja in aneksov, ki prinašajo podražitve, ne bo. Po besedah Miklavčiča je druga faza, gradnja novega kirurško-ginekološkega bloka, odvisna od tega, kako bodo končali prvo fazo. »Veliko bo odvisno tudi od vodstva bolnišnice, ki bo moralo skrbeti, da bo gradnja končanav roku, če pa bodo gospodarske razmere takrat kaj boljše, bo najbrž tudi denar za nadaljevanje.« Na slovesnosti je minister zbranim še zaupal, da ima obisk v Slovenj Gradcu zanj še poseben pomen. »Ko sem prvič sedel v pisarni te bolnišnice, je bil moj svetovalec in prijatelj primarij Drago Plešivčnik. Veliko sem se od njega naučil, zato sem vesel, da sem ob svojem odhodu z ministrskega položaja prišel prav v Slovenj Gradec.« Oče ideje o izgradnji prizidka k oddelku pediatrije in dolgoletni direktor bolnišnice Drago Plešivčnik nam je ob dogodku dejal: »Moram si dopovedovati, da ne sanjam. Začetek je tu, konca še ni, verjamem pa, da bo. Ko bo pristal na strehi nove zgradbe prvi helikopter, bom prosil, če bom lahko prvi potnik.«

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 4

DOGODKI

1. april 2010

Vse bolj socialna ustanova Na Območnem združenju RK Velenje so lani razdelili pomoči potrebnim skoraj 60 odstotkov več hrane kot leto prej – Pohvala prostovoljcem in lokalnim skupnostim Tatjana Podgoršek

pri tem, pa je še, da je bilo od 20 do 25 odstotkov med njimi novih krvodajalcev. »Tudi osta le dejav nos ti zdru že nja: prva pomoč, pripravljenost in ukrepanje ob nesrečah, poizvedovalna dejavnost, skrb za boljšo kakovost življenja starejših, splošni

Velenje ne načrtujejo »revolucionarnih« sprememb. V čim večji meri bodo poskušali pomagati pomoči potrebnim občanom, s postajami RK, z zdravstvenovzgojnimi predavanji, s srečanji starejših občanov in podobnim bodo poslušali prispevadti svoj

Šmartno ob Paki, 26. marca – Območno združenje RK Velenje združuje 22 krajevnih odborov RK in 3 aktive RK na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Na skupščini združenja, tokrat v prostorih gostišča Malus v Šmartnem ob Paki, so pregledali lansko opravljeno delo in sprejeli letošnje smernice delovanja. Tako predsednik združe nja Jože Kožar kot sekretarka Darja Lipnikar sta ugotavljala, da postaja RK vse bolj socialna ustanova. Lani so razdelili med pomoči potrebne občane blizu 80 ton hrane ali skoraj 60 odstotkov več kot leta 2008. Takih, ki so potrkali na njihova vrata je bilo več, kot so imeli na voljo paketov hrane in pralnega praška. Ob tej priložnosti sta se zahvalila lokalnim skupnostim, ki imajo posluh za pomoč svojim občanom Brez zavzetih aktivistov in prostovoljcev na terenu bi velenjsko območno združenje težko v stiski, pa tudi aktivisdelovalo tako dobro, kot je, so ugotavljali na skupščini. tom ter prostovoljcem na terenu, brez katerih bi pomoč težko raz- humanitarni programi, varovanje in krepi- del k skrbi za boljšo kakovost življenja statev zdravja smo izpeljali, kot smo si začrta- rejših, varovanje in krepitev zdravja. Poleg delili tako organizirano, kot so jo. Izpostavila sta še področje krvodajalstva, li, a bi najbrž lahko nekatere še bolje, mor- aktivnosti splošno humanitarnega prograv katerem si je območno združenje še utr- da še kaj novega, če nam ne bi toliko tru- ma pa bodo v ospredju tudi naloge, ki jim dilo položaj na vrhu v slovenskem prostoru. da in časa vzela skrb za zagotavljanje pomo- jih je zaupala država - to sta tudi krvodajalstvo in prva pomoč. Zabeležili so namreč približno 5,5 odstot- či upravičenim občanom.« V tem letu pri Območnem združenju RK kov več darovalcev krvi, kar je spodbudno

Velenje znova nagrajeno v Bruslju V kategoriji »Najboljša modelna mesta« zasedli tretje mesto – nagrada za izvajanje trajnostnega energetskega razvoja

Cités - skupnost evropskih lokalnih skupnosti za trajnostne energetske politike s sedežem v Bruslju in francoskem Besançonu. Namen projekta MODEL je spodbujati občine, da postanejo vzor svojim občanom v učinkoviti rabi energije in izkoriščanja obnovljivih virov energije. MO Velenje je nagrado prejela za izvajanje aktivnosti na področju trajnostnega energetskega razvoja (izdelava in izvajanje lokal-

energije v javnih zgradbah, brezplačen mestni potniški promet, daljinsko hlajenje v javnih zgradbah, pripravo in organizacijo izobraževalnih dogodkov na področju URE in OVE ...). Nagrada je za Mestno občino Velenje in Energetsko agencijo KSSENA velika spodbuda in tudi obveza, da projekte nadaljujejo in izpolnijo tudi dolgoročni cilj zmanjšanja emisij CO2 v lokalnem okolju za 20 % do leta 2020. Iniciativi v okviru

Bru selj, 24. mar ca – V okviru ''Tedna trajnostne energije'' je bila na sedežu Direktorata za trgovino pri Evropski komisiji v glavne belgijskem mestu Bruslju mednarodna konferenca z naslovom Izzivi in priložnosti lokalnih skupnosti v Srednji in Vzhodni Evropi. Ob koncu konference so podelili nagrade najboljšim od 43 sodelujočih občin pri projektu MODEL. V kate go riji »Najboljša modelna mesta« je za vzpostavitev energetskega menedžmenta in sprejetje ter izvajanje akcijskega načrta zmanjšanja rabe energije in izkoriščanja obnovljivih virov energije Mestna obči na Vele nje preje la 3. nagrado. Naj spomnimo, da Nagrado sta v Bruslju prevzela Alenka Rednjak, vodja Urada župana in splošnih zadev je MO Velenje lani, ko so Mestne občine Velenje, in Boštjan Krajnc, direktor energetske agencije KSSENA. nagrade podelili prvič, prenega energetskega koncepta, vzpostavitev mednarodne pobude Evropske komisije jela 2. nagrado. Mestna občina Velenje je v sodelovanju z energetskega menedžerja …) in projektov ''Konvencija županov'' se je letos pridružiZavodom Energetska agencija za Savinjsko, učinkovite rabe energije (priprava in izvaja- la tudi Mestna občina Velenje. Sklep o priŠaleško dolino in Koroško (Zavod KSSE- nje načrta zmanjšanja rabe energije v jav- družitvi je bil sprejet na marčevski seji sveNA) kot pilotna občina sodelovala v pro- nih zgradbah in za potrebe javne razsvetlja- ta Mestne občine Velenje. jektu MODEL, ki ga koordinira Energie- ve, vzpostavitev sistema za spremljanje rabe

Pričakovali več od projekta Svetniki občine Šmartno ob Paki razočarani nad dosedanji delom koncesionarja za ravnanje z odpadki Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 29. marca – Svetniki Občine Šmartno ob Paki so se na drugi letošnji seji občinskega sveta sešli v sejni sobi tamkajšnjega Mladinskega centra. Kljub temu da je večja kot mala dvorana šmarškega kulturnega doma, kjer običajno »sejejo«, je bila tudi nova lokacija premajhna. Na sejo je namreč poleg 14 svetnikov in delavcev občinske uprave prišla tudi skupina občanov, ki menijo, da je komisija za pripravo predlogov za vračanje preveč plačanih sredstev v javno telekomunikacijsko omrežje naredila preveč napak. Zaradi teh so izpadli s seznama upravičencev. Šmarški župan Alojz Podgoršek je predlagal, da sicer prisotni na kratko povedo svoja stališča v zvezi z vračanjem, podrobneje pa naj bi zadevo obravnavali na posebnem sestanku prihodnji teden. Poleg članov komisije za pripravo predlogov za vračanje, predsednikov takratnih gradbenih odborov za izgradnjo telefonije naj bi bili prisotni še predsednika obeh občinskih odborov – za gospodarske in negospodarske javne službe ter predsednica nadzornega odbora. Svetniki so županov predlog sprejeli.

V dveh letih nič narejenega Med 12 točkami dnevnega reda se je najbolj živahna razprava razvila pri obravnavi sprememb in dopolnitev Tehničnega pravilnika ravnanja z odpadki v občinah Šaleške doline. Spremembo je predlagala Mestna občina Velenje, svetniki pa so razpravo razširili še na območje občine. Zelo kritičen je bil svetnik Janko Kopušar, podprli pa so ga praktično vsi razpravljalci: »Dve leti se že pogovarjamo o ločenem zbiranju odpadkov, podelili smo koncesijo za 25 let, drugih sprememb kot to, da se je storitev podražila, pa ni. Zelo sem razočaran nad projektom in koncesionarjem. Veliko smo pričakovali, učinkov pa ni. Na občinski upravi sedaj iščete lokacije za zbiralnice, namesto da bi prišel koncesionar sam s predlogom.« Spremembe in dopolnitev tehničnega pravilnika so soglasno podprli. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli poročilo Centra za socialno delo Velenje za lani, podprli kandidaturo Dragana Martinška za direktorja Knjižnice Velenje, pri obravnavi letnega poročila lokalne skupnosti za lani so se zavzeli za postopno zmanjševanje zadolževanja občinskega proračuna, soglasno pa so sprejeli še predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odmeri komunalnega prispevka za območje občine. Kot je razlagala Vlasta Miklavžina, je bila sprememba potrebna zaradi poenotenja višine komunalnega prispevka. Gospodinjstva v občini namreč oskrbujejo s pitno vodo tri komunalna podjetja: poleg velenjskega še mozirsko in žalsko.Višina komunalnega prispevka je bila različna. Najvišjega, 2120 evrov, je zaračunala mozirska komunala, žalska le 72 evrov, velenjska pa 831 evrov. S sprejetjem sprememb odloka bodo sedaj vsi plačevali enotno višino, in sicer 870 evrov.

Vpis večji kot lani Večje zanimanje za poklicne programe v tehniških usmeritvah

Ministrstvo za šolstvo in šport bo podatke o vpisu objavilo na svojih spletnih straneh jutri. Jutri ob 17. uri bo o tem tekla beseda tudi v kontaktni oddaji na Radiu Velenje. Začeli jo bomo ob 17. uri.

Tatjana Podgoršek

Prejšnji teden se je iztekel rok za oddajo prijave za vpis v srednješolsko izobraževanje za šolsko leto 2010/2011. Na Šolskem centru Velenje so zanj razpisali 632 mest v 21 srednješolskih izobraževalnih programih, zanje pa prejeli več prijav kot za prejšnje šolsko leto, kar je glede na upad števila osnovnošolcev v Šaleški dolini zelo razveseljujoče. Predvsem jih veseli večje zanimanje za poklicne programe v tehniških usmeritvah. Letos je namreč precej naraslo zanimanje za vpis v poklicna programa za Geostrojnik rudar in Avtoserviser. Še vedno ostaja, tako kot lani, želen izbor osnovnošolcev štiriletni program Tehnik računalništva, porasel je tudi interes mladih za program Okoljevarstveni tehnik. Pogrešajo pa večje zanimanje za program Strojni tehnik in druge poklicne programe v strojništvu ter za program Elektrikar. Ministr stvo za šolstvo in šport bo podatke o vpisu na svojih spletnih straneh javno objavilo jutri (v petek). O tem bomo spregovorili tudi v kontaktni oddaji na Radiu Velenje ob 17. uri, ko bodo bodoči dijaki in njihovi starši lahko izve-

deli vse o nadaljnjih korakih v zvezi z vpisom. Rok za prenos prijave je 14. april. Do tega datuma lahko osnovnošolci spremenijo svojo vpisno željo in prenesejo prijavo v drug program ali v enak program na drugo šolo. Po tem datumu prenos prijave ne bo več mogoč do zaključenih izbirnih postopkov v programih, v katerih bo ministrstvo vpis omejilo. Učenci in njihovi starši bodo najbrž razmislili o tej možnosti zlasti tam, kjer je prijav v določenem programu več, kot je razpisanih mest in je v enakem oziroma sorodnem programu na drugi šoli še prostor. V programih Šolskega centra Velenje so kljub večjemu številu prijav skoraj v vseh še prosta mesta. Prijave je mogoče prenesti tudi za programe Avtoserviser, Geostrojnik rudar in Okoljevarstveni tehnik, ne glede na to, da je število teh enako ali nekaj več, kot je razpisanih mest. Stanje prijav po roku za prenos prijav bo javno objavljeno v četrtek, 22. aprila, na spletnih straneh ministrstva za šolstvo in šport: www.mss.gov.si.

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 5

DOGODKI

1. aprila 2010

Uspešni in hitri, kadar je pomoč potrebna Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje s pomočjo posebnega dobrodelnega odbora Mestne občine Velenje do novega kombija za prevoz učencev, družina Paterneš iz Cirkovc pa do nekaj manj kot 4000 evrov za nakup materiala Tatjana Podgoršek

Velenje, 24. marca – Na priložnostni slovesnosti v prostorih Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje je velenjski župan Srečko Meh izročil družini Paterneš iz Cirkovc ček v vrednosti nekaj manj kot 4000 evrov, ravnateljici centra Mariji Kovačič pa ključe novega, več kot 19 tisoč evrov vrednega kombija za prevoz učencev. Denar za pomoč družini in centru je Mestna občina Velenje v sodelovanju z Društvom humoristov Velenje, Društvom šaleških likovnikov, Aktivom delovnih invalidov Premogovnika Velenje in Festivalom Velenje zbrala na dobrodelnem koncer-

večje gospodarsko poslopje, tri traktorske priključke in pihalnik. Škodo so ocenili na 41 tisoč evrov. Takoj po požaru so nesrečni družini priskočili na pomoč krajani, gasilci, vključila se je tudi Mestna občina Velenje, ki je plačala stroške za nakup gradbenega materiala za ostrešje pogorišča v višini nekaj manj kot 4000 evrov. »Tolikšne pomoči sosedov, krajanov, gasilcev, še koga drugega in tudi občine nisem pričakoval. Res smo začuti li, da nis mo sami. Mene je namreč zelo skrbelo. Nam pomoč veliko pomeni. Sem že v letih in sam ne bi zmogel na novo zgraditi gospodarskega poslopja. Tako pa smo ga danes že zgradili do tričetrt, naj prej pa bomo dela li po malem,« je povedal gospodar Stanko in dodal, da so spomini na lanski avgust še vedno zelo živi in grozni.« Ko zavoham dim, kar gledam, če pri nas kaj gori.«

mernim prostorom za učence na vozičku, pa smo si že dolgo želeli. Neizmerno smo hvaležni tudi za to, ker nas slišite in ker veste, da smo z vami.« Kot je priznala Kovačičeva, si je pred odhodom v pokoj želela, da bi lahko učence prevažali z novim kombijem, in ta želja se ji je izpolnila. Vozilo bodo tudi posojali družinam, ki bodo potrebovale to obliko pomoči.

Pregledna poraba zbranega denarja Dobrodelno akcijo za zbiranje denarja je izpeljal Odbor za organizacijo dobrodelnih prireditev, ki jo je oktobra lani imenoval Srečko Meh. » Kadar je komu pomoč potrebna, smo hitri in uspešni. V lokalni skupnosti so na eni strani ljudje, ki radi pomagajo, na drugi pa občani, ki pomoč potrebujejo. Pri dobrodelnosti pa se mi zdi

doslej pogosto delali in pomagali vsak po svoje, kadar je kdo izveden za kakšen primer. »V odboru smo sedaj vsi, ki se ukvarjamo z dobrodelnostjo. Lani smo za malega Gašperja že kupili najnujnejše pripomočke, sedaj se veselimo novega kombija in pomoči družini Paterneš. V teh dneh pomagamo materinskima domovoma v Mozirju in Žalcu ter varni hiši v Velenju.« Drago Kolar je poudaril, da je v Šaleški dolini še veliko posluha za ljudi v stiski. Je pa v teh časih treba pokazati, kam in komu namenjaš denar. »Naši podatki so verodostojni in dostopni v vsakem trenutku. Pri Mestni občini je namreč odprt podračun za dobrodelne namene, na njem je razviden vsak nakazan evrov. Prav tako je možno preveriti, za kaj je bil vsak evro porabljen.«mo novega kombija in pomoči družini Pater neš. V teh dneh pomagamo materinskima

Predstavniki odbora za dobrodelnost Mestne občine Velenje z županom Srečkom Mehom in »obdarovanci«.

Nov kombi je za center novo življenje.

tu oktobra lani. Poleg glasbenih nastopov so na koncertu pripravili dražbo 20 likovnih del, skupaj pa so zbrali slabih 29 tisoč evrov.

Za stroške za nakup gradbenega materiala Tričlanska družina Paterneš zlepa ne bo pozabila lanskega 26. avgusta, ko je požar (nastal je zaradi samovžiga sena) povsem uničil

Nov kombi, novo življenje Po bese dah Marije Kova čič pomeni nov kombi za njihov center novo življe nje. »Vse bolj se pojavljamo v javnosti, kar je tudi naš cilj usposabljanja in zdaj bomo bolj mobilni. Star kombi je odslužil, z njim ne smemo več voziti učencev. Novega, ki bo zadovoljil vsem strogim predpisom in s pri-

Ravnateljici Mariji Kovačič se je pred odhodom v pokoj uresničila ena največjih želja.

izjemno pomembno, da so akcije povsem »čiste«. Zato smo ustanovili medresorsko skupino, ki skrbi, da so zadeve pregledne, vsak račun pa verificiran. Tako bomo lažje ohranili dobrodelnost.« Odbor vodi predsednik Aktiva invalidov Premogovnika Velenje Drago Kolar. Ta je povedal, da so

domovoma v Mozirju in Žalcu ter varni hiši v Velenju.« Drago Kolar je še dejal, da je pri mestni občini odprt podračun za dobrodelne namena, na katerem je razviden vsak nakazan evrov. Prav tako je možno preveriti, za kaj je bil porabljen vsak evro.

Prvi informativni izračuni že na poti Prvi informativni izračuni za napoved dohodnine za leto 2009 so bili odposlani konec marca Milena Krstič - Planinc

Informativni izračun je izračun dohodnine, ki ga bo davčna uprava poslala na dom vsem dohodninskim zavezancem po navadni pošti, najkasneje do 15. junija. Če ste zavezanec za vložitev dohodninske napovedi, pa informativnega izračuna do 15. junija ne boste prejeli, ste dolžni dohodninsko napoved vložiti sami, in to najpozneje do 2. avgusta. Če pa niste zavezanec, vam tega seveda ni treba. Kako boste vedeli, da niste zavezanec? Zavezanec za vložitev dohodninske napovedi niste,

če vaši dohodki v letu 2009, od katerih se plačuje dohodnina, niso presegli 3.051,35 evrov, če vaši dohodki, od katerih se plačuje dohodnina, poleg pokojnine, od katere v skladu z zakonom ni bila odtegnjena in plačana akontacija dohodnine in pri akontaciji dohodnine niste uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ne presegajo 80 evrov. Informativni izračuni so sestavljeni na osnovi podatkov, s katerimi razpolaga Davčna uprava Republike Slovenije, to je uradnih evidenc, podatkov izplačevalcev dohodkov in podatkov o vzdrževanih družinskih članih.

Ko informativni izračun dobite, je dobro preveriti, če so vpisani podatki pravilni in popolni oziroma če se ujemajo s podatki, ki jih imate razpolagate sami. Preverite seveda tudi, če so upoštevane vse dohodninske olajšave, za katere izpolnjujete pogoje, in ali je informativni izračun dohodnine pravilen. Če se z informativnim izračunom ne boste strinjali, morate v 15 dneh od vročitve podati ugovor na pristojni davčni urad na obrazcu, ki bo dostopen na vseh davčnih uradih in izpostavah, objavljen pa bo tudi na spletu.

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN NA TUJEM

1. april 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 24. marca Delavci Tovarne vozil Maribor so izvedeli, da bodo do konca prihod nje ga ted na na pri sil nem dopustu. Vodstvo družbe se je za ukrep odločilo, ker nima denarja za nadaljevanje proizvodnje. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways pa je sklenil, da bo med zaprtjem osrednjega slovenskega letališča na Brniku vendarle letel z mariborskega letališča, kjer so le

niso ukrepali proti duhovniku, ki je spolno zlorabil 200 gluhih otrok. Vatikan je obtožbe označil kot sramotno blatenje papeža za vsako ceno.

Petek, 26. marca

promila alkohola v krvi za voznike. Odločitev Merklove, da naj v skrajni sili Grčiji pomagata tudi EU in IMF, je razddelila Nemčijo. Kritiki so dejali, da je ravnala neevropsko in da jo bolj kot stabilnost EU zanima domače javno mnenje.

Predsednica uprave Gradisa je vložila predlog za stečaj družbe, z odpuščenimi delavci pa so se dogovorili, da izredne odpovedi spremenijo v odpovedi iz poslovnih razlogov.

Umrlo je najmanj 38 ljudi.

Dan pred italijanskimi deželnimi volitvami je v rokah poštnega delavca raz nes lo pisem sko bom bo, namenjeno stranki Severna liga, v Berlusconijevo rezidenco pa je prispela ovojnica s sumljivim praškom.

Nedelja, 28. marca

zagotovili potrebno infrastrukturo. Zaslišali so nekdanjega predsednika uprave NLB Draška Veselinoviča, člani Zaresa pa so njegove besede hitro označili za »zmedene«. Računsko sodišče je v revizijskem poročilu o vzdrževanju avtocest ugotovilo, da Dars vzdrževanja avtocest ne načrtuje ustrezno. Mandatno volilna komisija je odločila, da poslancu Prijatelju za čas pripora mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kar pomeni, da mu ne pripada poslanska plača, službe pa ni izgubil. Papež je sprejel odstop irskega škofa, ki je neustrezno obravnaval spolne zlorabe otrok v svoji škofiji.

Četrtek, 25. marca Vlada je zavrnila predlog spremembe zakona o darovanju organov in obravnavala gospodarjanje z nepremičninami države ter zakon o zagotavljanju enakih možnosti invalidom. Ministrstvo za delo je iz predloga zakona o malem delu umaknilo zgornjo mejo urne postavke, še ved no pa pred vi de lo omeji tev zaslužka letnega zaslužka na okoli 6000 evrov.

Kristjani so praznovali cvetno nedeljo.

Veliki projekt ameriškega predsednika Baracka Obame je bil sprejet - zdravstvena refor ma je bila vnovič potrjena v obeh domovih ameriškega kongresa. Na iraških volitvah je zmagala sekularna lista nekdanjega premier ja Ija da Alavija, ki je za dva poslanska sedeža premagala koalicijo zdajšnjega premierja Nurija Al Malikija. V bližini Severne Koreje je po eksploziji potonila južnokorejska vojaška ladja z več kot sto mornarji na krovu.

Sobota, 27. marca

Umrl je France Tomšič.

V 73. letu starosti je umrl France Tomšič, eden pomembnejših akterjev slovenske pomladi ter prvi predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice zdajšnje SDS. Katarina Kresal je zaradi navajanja vsebin iz domnevnega elektronskega komuniciranja med njo in državnim sekretarjem Goranom Klemenčičem predlagala kazenski pregon Zmaga Jelinčiča. V stanovanjski soseski Celovški dvori so se cene že spustile: zaenkrat na od 1990 do 2350 evrov za kvadratni meter (brez DDV-ja). Svetovalec finančnega ministra Drago Isajlovič je odstopil, čeprav je minister zatrjeval drugače. V Cerkvi je odjeknilo še enkrat: vatikanski predstavniki, med njimi tudi zdajšnji papež Benedikt XVI.,

Kristjani so praznovali cvetno nedeljo, nekateri so tekmovali v velikosti butar.

Premier se je sešel s predsedniki parlamentarnih strank. Dogovorili so se, da naj se državljani o podpori arbitražnemu sporazumu izrečejo na naknadnem zakonodajnem referendumu.

Sklenili so: referendum bo naknadni.

Prostovoljci Slovenske filantropije so obiskali tuje delavce, ki živijo v samskih domovih, in jim dali nekaj nasvetov. Odprli so tudo prvo občasno svetovalnico. Direktor TEŠ Uroš Rotnik je jasno dejal, da aretacije v Alstromu, ki Tešu dobavlja opremo za šesti blok, niso povezane z domačo termoelektrarno. Poskusili smo nekaj neverjetnega. »Ura Zemlje« je bila priložnosti, da bi z eno uro ugasnjenih luči zmanjšali porabo energije in prispevali v boju proti podnebnim spremembam. Nekateri so sodelovali. Potem ko je črka »J«, ki jo je v oddaji Resnica o Patrii omenila finska televizija YLE, burila duhove v slovenskih medijih, jih je začela v hrvaških. Pome ni la naj bi namreč Bartol Jerković, in ne Janez Janša. Zaradi nove, tokrat štiridnevne stavke osebja British Air ways je bilo odpovedanih več poletov tega britanskega letalskega prevoznika. Ruski predsednik Medvedjev je predlagal zakonsko omejitev 0,0

Čista energija Špela Kožar

Pred volitvami v Italiji je bil zares varen le malokdo.

V Adrii so sklenili, da bodo vendarle leteli z mariborskega letališča.

in Pahorju dejal, naj se odloča hitreje in bolj resno.

Mediji so opozarjali, da ima premier Borut Pahor le še ta dan čas, da državnemu zboru predlaga kandidata za kmetijskega ministra. Izvedeli smo, da bo sredi prihodnjega tedna informativne izračune dohodnine za leto 2009 prejela prva skupina davčnih zavezancev. Naslednji sveženj bo sledil konec maja. V premogovniku v severni kitajski provinci Shanxi, ki ga je zalila voda, je bilo pod zemljo ujetih najmanj 123 rudarjev. Tajski premier Abhisit Vedžadživa je po pogajanjih s privrženci odstavljenega premierja Šinavatre, ki že dva tedna protestirajo na ulicah Bangkoka, zavrnil njihove zahteve. Evrop ska unija in Libija sta odpravili prepovedi izdajanja vizumov, ki sta bili uve de ni zara di diplomatskega spora med Libijo in Švico.

Ponedeljek, 29. marca Poslanske skupine SDS, SLS in SNS so vložile zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti obveznih navodil ministra Zalarja za uporabo državnotožilskega reda. Dejali so, da ne gre za bran Brezigarjevi, temveč za pravno državo in zakonitosti. Šolski minister Lukšič je povedal, da njegovo ministrstvo predlaga, da bi poenotili zimske počitnice za celo Slovenijo, da bi zmanjšali vsebino snovi v osnovni šoli za petino ter skrčili število maturitetnih predmetov. Premier se je odločil: na mesto ministra za kmetijstvo bo za približno dva tedna imenoval Henrika Gjerkeša, ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Sindikat kmetov se je hitro odzval

V Rusiji sta odjeknili dve eksploziji, zato je država hitro napovedala odločen odgovor in s prstom že kazala na Čečenijo. Za eksploziji na dveh postajah metroja, v katerih je umrlo najmanj 38 ljudi, naj bi bili odgovorni ženski s severnega Kavkaza.

Torek, 30. marca Pahor se je odlo čil: Dor ja na Marušiča bo Državnemu zboru predlagal v imenovanje za ministra za zdravje. Iz SD in LDS so že sporočil, da je Marušič zanje primeren kandidat, pomisleke pa so ime li v Zare su in DeSUS-u. Minis tri ca za notra nje zadeve Katarina Kresal je Pahor je izrazil obiskala prepričanje v poslanski Marušičevo skupini imenovanje. DeSUS-a in Zaresa in jima predstavila odgovor na interpelacijo, ki jo je zoper njo vložila opozicija. Kot so sporočili iz poslanskih skupin, jim ni dala vseh odgovorov, ki so jih želeli dobiti. Izvedeli smo, da naj bi policija ob preiskovanju suma kaznivih dejanj pri projektu letalskega muzeja ujela tudi pogovor med ministrico za obram bo Jelu ši če vo in poslancem SNS-a Jelinčičem. Poslanci so na izredni seji ustanovili dve novi občini: Ankaran in Mirna. V Rusiji je bil dan žalovanja. Ruski premier Vladimir Putin je dejal, da morajo tudi »iz kanalizacije izpraskati« odgovorne za samomorilska napada v Moskvi, saj gre za vprašanje časti ruskih organov pregona.

Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Novo mesto in Velenje – čez slabi dve leti se bo pet slovenskih mest preimenovalo v Evropsko prestolnico kulture. Naziv se na prvi pogled ne zdi prestižen, na drugi pa lahko marsikaj »pusti za seboj«. In prav to je bilo bistvo nominacije, ki je prepričalo tudi Evropo: razvoj vzhodnokohezijske regije, zlasti infrastrukturno. Pa očitno ne bo (dovolj) denarja. Kako? Kljub temu, da je vlada prepoznala pomembnost tega naziva? Kljub temu, da je »taisto« prepoznalo tudi ministrstvo za kulturo? Kako je to mogoče? Je kriva recesija? Itn. Ja, še bi se lahko spraševala, pa ni potrebno, saj so žal »stvari jasne«; za Evropsko prestolnico kulture (EPK) se je poleg Maribora s partnerskimi mesti potegovala tudi Ljubljana. A pri prejšnjem kulturnem ministru slednja ni imela podpore; župan Kangler je takrat »zgodovinsko« premagal župana Jankovića. Nato so se sile moči preusmerile in o složnosti ni več ne duha, ne sluha. Kot bi nastala dva bregova, se je zdelo ob spremljanju okrogle mize o EPK pred nekaj dnevi po mariborski televiziji. Ministrica Širca in župan Kangler nista le govorila eden mimo drugega; ministričin nastop je bil proti koncu že tako oster in »glasen«, da je gotovo presenetila še marsikoga pred ekranom, pa tudi v dvorani. Bilo je čutiti energijo, vendar negativno! In tako zdaj potekajo priprave – mariborsko vodstvo z Vladimirjem Rukavino na čelu (direktorjem festivala Lent) napadajo z vseh strani. Nezadovoljni so nadrejeni in »podrejeni«, torej v pridruženih mestih. Še vedno smo namreč v fazi priprave, razpisov, razmišljanja o projektih. Ne preseneča, da se je v Maribor lahko vrnil povratnik, režiser, ki so ga pred skoraj desetletjem postavili pred mestna vrata: Tomaž Pandur je v tem času postal mednarodno uveljavljeno ime, hkrati pa je bil vedno človek spektakla in vizualnih presežkov. Prav tak »podpis« potrebuje EPK, česar se Mariborčani očitno že zavedajo, saj je Pandur na okrogli mizi požel največ vzklikov odobravanja. Vodstvo pa se zaveda nečesa drugega – »ni dnarja, ni muzke«. Visokoleteče načrte pod prejšnjo vlado so spodkopali nizkoleteči finančni kazalci. Denarja je pač v času recesije zelo malo oziroma, kot je dejala ministrica: Zaradi tega ne morem spati. No, jaz nisem mogla zaspati po tisti okrogli mizi. Dejstvo je, da za infrastrukturni razvoj potrebuješ denar, dejstvo je, da je bil tovrstni razvoj pomemben vsebinski del kandidature, dejstvo je, da je vzhodnokohezijska regija premalo kulturno razvita, in dejstvo je, da dolgo časa ne bo take priložnosti, kot je EPK. In morda je že dejstvo, da bo projekt EPK propadel, saj - le kako lahko nek projekt postane vrelišče ustvarjalnosti, inovativnosti in zazrtosti v prihodnost, če nima »prave« podpore? Hja, ne more in gre pač v pozabo. Ministrica je na okrogli mizi priznala, da je EPK tudi politični projekt. Zdi se, da je predvsem to oziroma nič drugega. Če predsedovanja Uniji nismo znali izkoristiti tudi za kulturno promocijo, pa čeprav smo takrat praznovali Trubarjevo leto, se nam zdaj kulturna promocija ponuja »sama«. Žal to pri nas še vedno ni zagotovilo, da se bo kaj spremenilo. Saj veste, v Sloveniji se energija cepi na dve strani, zato ni nikoli čista. Ja, slogan EPK-ja Čista energija je že v osnovi utopičen. Ni čudno, da se zdi utopičen projekt v celoti.

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 7

AKTUALNO

1. aprila 2010

Ko je delavca strah, je tiho Milena Krstič - Planinc

Vele nje, 25. marca – Vse več delavcev potrebuje pravno pomoč, vse več ljudi išče pravne nasvete. Po možnosti brezplačne. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, tudi v Območni organizaciji Velenje, je taka pravna pomoč za člane organizirana že vrsto let. Od leta 1991 jim jo nudi odvetnik Miran Jeromel, ki člane tudi zastopa na delovnih in socialnih sodiščih, kadar se odločijo, da bodo svoje pravice iskali tam. Vodi zadeve od prve stopnje pa vse do vrhovnega sodišča, celo ustavnega, ker so tudi take zadeve že bile. Pravi, da se je število tistih, ki prihajajo po pravno pomoč, v zadnjem letu povečalo za približno 50 odstotkov. Lani se je v njegovi pisarni gotovo oglasilo vsaj 600 ljudi, koliko je bilo tistih, ki so dobili nasvet po telefonu, ker vseh fizično niti sprejeti ne more, sploh ne šteje. »Prihajajo zaradi najrazličnejših stvari: Ne gre samo za odpovedi pogodb o zaposlitvi, pogosti so primeri, povezani z denarnimi terjatvami, vse od nepravilnega izplačila odpravnin, regresov, denar nih nagrad …, pa do neustreznega dela invalidov,« pravi. Priča je vrsti nepravilnosti. Ni tako redko, da podjetja, delodajalci, izkoriščajo sedanjo zakonodajo in poskušajo delavce prisiliti, da sami

podpisujejo sporazume o prenehanju delovnega razmerja, da potem z njimi sklepajo nove pogodbe o zaposlitvi, brez postopka po zakonu, v katerem je predvidena odpoved s ponudbo nove pogodbe. »In to samo zato, da delavec ne bi mogel izkoristiti pravnega sredstva,« ugotavlja.

»Ženske so veliko bolj pogumne kot moški. Tudi za vložitev tožbe se odločijo prej kot moški.«

Zadeve pa se samo še stopnjujejo. Delavci so pod vedno večjimi pritiski. Veliko jih je tiho, ker se bojijo. »Pridejo sicer, vprašajo, potem pa se velikokrat ne upajo odločiti za konkretno rešitev, za tožbo na sodišču. Strah jih je, da bodo zaradi tega izgubili službo, čeprav se to ne bi smelo zgoditi. Nobenega pritiska ne bi smeli čutiti zaradi tega. Ampak … Bojijo se,« pravi. Zelo težke zgodbe posluša. Za vsa kim, ki pri de po prav no pomoč, je gotovo zgodba. Že odločitev, da pride, je težka. »Nobenemu ni lahko priti,« pravi. Jeromel je odvetnik in tisto, kar

Grupa Eura uradno v stečaju Velenje, 29. marca - Celjsko okrožno sodišče je prejšnjo sredo sprejelo sklep o uvedbi stečaja v velenjskem tekstilnem podjetju Grupa Eura. Za stečajnega upravitelja je imenovan Boris Dolamič. Ker podjetje ni imelo 3500 evrov sodne takse za uvedbo stečaja, mu je sodišče omogočilo brezplačno pravno pomoč. V ponedeljek naj bi delavci prešli na Zavod za zaposlovanje, s tem pa se je za njih končala agonija, saj jim podjetje dolguje tri in pol plače ter regresa za lanski in predlanski letni dopust. Brez dela je po uvedbi stečaja v Velenju

Vse več jih prihaja po pravne nasvete k odvetniku Območne organizacije ZSSS Velenje – Za tožbo na delovnih sodiščih se težko odločajo, preveč jih je strah

Najmanj 90 odstotkov tožb delavcev je na sodiščih uspešnih mu stranka pove, je dolžan čuvati kot zaupnost. »To velja tudi v odnosu do sindikata. Tudi sindikat nima pravice vpogleda v konkretne zadeve, konkretne zgodbe.« V slabih dvajsetih letih, odkar ponuja svoje sto rit ve čla nom območne organizacije, si je pri njih pridobil zaupanje. Čeprav je pritisk za nasvete, pomoč, velik, pred vrati njegove pisar ne ni vrst. To preseneča, a takoj pojasni: »Svoj sis tem dela imam. Pred vsem nimam uradnih ur, ker je nemogoče postaviti ljudi v vrsto in nemogoče je predvideti, koliko časa traja kakšen obisk. Za kakšno stvar je dovolj pet minut, za kakšno je tudi ena ura premalo. Zato se s člani dogovorimo za termine,« pravi. Sicer pa se zanj delo začne potem, ko stranka odide. Podoben pritisk članov na pravno pomoč, se spominja, je bil leta 1991. »Tukaj so se začeli stečaji, ko jih drugod še ni bilo. V Velenju so bile tudi prve likvidacije podjetij in s tem tudi prve izkušnje z njimi.«

ostalo 21 delavcev, 28 pa v Gradu na Goričkem, skupaj torej 49 delavk in delavcev. Družba Grupa Eura je nastala leta 2005 po likvidaciji podjetja M Club. Stečaj družbe je zahtevalo 49 delavk, saj je podjetje že od konca lanskega poletja v finančnih težavah. S prijavo na Zavodu za zaposlovanje bodo sedaj že nekdanji zaposleni lahko koristili pravice za brezposelne in pridobili finančno pomoč in nadomestila.

bš

Vsi smo se nekaj naučili

Z zaključka projekta Valjevo, v katerem so udeleženci pridobili znanja, ki imajo svojo vrednost v Sloveniji, Srbiji in v Evropi

Zaključek projekta ‘Valjevo’ prvi most tudi pri izobraževanju med Slovenijo in Srbijo – Za 16 dijakov iz Srbije tudi velika življenjska izkušnja Tatjana Podgoršek

Velenje, 24. marca – Na Medpodjetniškem izobraževalnem centru (MIC) Šolskega centra Velenje (ŠCV) je bila pred tednom dni slovesnost ob zaključku mednarodnega projekta Valjevo. Vanj je bilo vključenih 16 dijakov Tehniške škole Valjevo, od tega je bilo 7 strojnih tehnikov, 4 elektrotehniki energetiki in 5 elektrotehnikov računalništva. Janko Pogorelčnik, vodja projekta in ravnatelj Strojne šole Šolskega centra, je pove dal, da je pilot ni pro gram Izobraževanje dijakov iz Srbije za delniško družbo Gorenje gospodinjski aparati nastal na osnovi potreb Gorenja po zaposlovanju ustrezno usposobljenih strokovnih kadrov ter ŠCV, ki želi z MIC-em postati center za tovrstna izobraževanja. Projekt so pridobili s skupno prijavo na javnem razpisu. Učitelji ŠCV in omenjene šole iz Valjeva ter strokovnjaki Gorenja so v okviru pilotnega programa pripravili učni kurikul za 3. in 4. letnik programov strojni tehnik, elektrotehnik energetik in elektrotehnik računalništva, ga uskladili z obstoječimi katalogi znanj, cilji in predmetniki omenjenih izobraževalnih programov ter ga prilagodili specifičnim potrebam Gorenja. Dijaki iz Valjeva so strokovne vsebine programa opravili v 3. letniku od februarja do aprila lani, v 4. letniku pa septembra in oktobra lani ter februarja in marca letos. »Pouk, ki je ves čas potekal v slovenskem jeziku, smo organizirali tako, da so bili

tri dni v tednu dijaki vključeni v redne oddelke, četr ti dan je bil namenjen povezovalnim znanjem mehatronike, peti dan pa projektnemu delu za zaključek izobraževanja. V okviru projekta smo razvili veliko primerov dobre prakse projekt ne ga dela, izobra ževa nja v modulih in medpredmetnega povezovanja. Vključili smo tudi delo v spletni učilnici. Predvsem pa smo spoznali, da se lahko drug od drugega veliko naučimo.« Po besedah Ivana Kotnika, direktorja ŠCV, so z omenjenim pilotnim projektom znova dokazali, da je MIC most med izobraževanjem in delom. ŠCV je mednarodna šola z več kot 400 socialnimi partnerji. Pomemben produkt sodelovanja so uporabna znanja. S projektom Valjevo je ŠCV izkoristil priložnost na trgu republik bivše Jugoslavije in s tem nekoliko zapolnil primanjkljaj pri izobraževanju dijakov v poklicno-tehniškem izobraževanju. Zadovoljstvo nad uspelim projektom je izrazil tudi predstojnik Urada za negospodarske javne služne Mestne občine Velenje in ravnatelj MIC-a Darko Lihteneker. Povedal je, da je lokalna skupnost pred 6 leti začela sodelovanje z Valjevim, kamor je Gorenje vstopalo. Ker je tudi tamkajšnje okolje izrazilo željo po izobraževanju v najsodobnejših tehnologijah, »ki ga omogoča MIC kot edini v Sloveniji in na zahodnem Balkanu, smo hitro našli stične točke. S projektom Valjevo smo povezali dva šolska sistema in smo edini v Sloveniji, ki smo izdelali presek izobraževanja med Slovenijo in Srbijo. Rezultati dijakov so vrhunski, njihovo pridobljeno znanje pa ima svojo vrednost v Srbiji, Sloveniji in v Evropi.« Pomočnica izvršne direktorice Izobraževalnega centra Gorenja Milena Bahun je dejala, da se družba ni slučajno znašla v tem projektu, ki ga financira republiški sklad za razvoj kadrov in štipendiranje. »Gorenje že več kot 30 let spodbuja mlade k strokovnemu izobraževanju za potrebe gospodarstva in Gorenja kot takega. Izkušnje so

pokazale, da je bila odločitev prava.« Kot je še povedala, se bo Gorenje Valjevo razvijalo, potrebovalo bo nove, dobro strokovno usposobljene kadre. 16 sodelujočih dijakov bo v prihodnje ustrezen bazen, iz katerega bo lahko tudi Gorenje Valjevo črpalo svoje sodelavce in zaposlene. Dan po zaključku projekta so dijaki iz Valjeva zagovarjali svoje naloge v okviru četrte enote mature, nato pa odšli v Valjevo, kjer jih čakajo še preostale maturitetne obveznosti.

Mirjana Pavlović, dijakinja iz Valjeva: »Izobraževanje v Velenju za nas ni bil le izziv, da se nekaj naučimo, ampak velika življenjska izkušnja. Tu smo odrasli. Kajti v Velenje smo prišli s 17 leti, odhajamo kot polnoletne osebe s svojimi razmišljanji. Tu smo bili brez staršev, le s profesorjem. Bilo mi je lepo. Spoznala sem veliko prijateljev, slovensko kulturo, tukajšnji način dela, učenja, ki se precej razlikuje od našega. Če bi imela še kdaj to možnost, je ne bi izpustila. To je bila zame res lepa izkušnja, in ko sem gledala film o naših začetkih, sem se skoraj razjokala. Žal mi je, ker je vsega konec. Verjamem, da bomo ohranili prijateljske vezi. Rada bi nadaljevala študij psihologije v Ljubljani, a je preveč prijavljenih. Zato sem bom vpisala na psihologijo v Srbiji in morda kdaj kasneje nadaljevala v Sloveniji.«

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 8

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

1. april 2010

Dom krajanov je dobil tudi oder bilo tokrat zelo mešano. Vsem ženam, mamicam in babicam so prisrčen program pripravili domači kulturni ustvarjalci; poleg pevcev tudi številni otroci in mladostniki, ki so pokazali veliko glasbenega in igralskega talenta.

V KS Kavče so v soboto popoldne predali namenu obnovljen dom krajanov – Čeprav delo še ni končano, je bilo navdušenje veliko – Obnova ceste proti Kavčam letos še ne bo na vrsti Velenje, 27. marca – Lansko leto je MO Velenje pripravila raziskavo energetske varč nosti krajevnih objektov in izkazalo se je, da je Dom krajanov v Kavčah eden najbolj poraznih. Zato so že lani iz proračunskih sredstev financirali zamenjavo oken in vrat na tamkajšnjem domu krajanov. Mestni proračun za obnove domov krajanov letno nameni 40 tisoč evrov, dejstvo pa je, da znajo dobljena sredstva krajani vedno močno oplemenititi. Tudi z lastnim, udarniškim delom. To v veliki meri velja tudi za Kavče, kjer so v zadnjih mesecih krajani vloži-

Veliko postorili sami

Oto Brglez je pohvalil svoje sokrajane, ki so veliko dela opravili udarniško.

li veliko energije in dela v temeljito prenovo notranjosti svojega doma krajanov. V soboto popoldne, ko so v njem pripravili prvo prireditev, je bila dvorana skoraj pretesna za vse, ki so prišli. Predsednik sveta KS Kavče Oto Brglez je bil resnično vesel. Tako nove podobe doma krajanov, kjer bodo morali obnoviti še streho in fasado, kot množičnega obiska odprtja doma. Prva prireditev je bila sicer posvečena obema »ženskima« praznikoma, a občinstvo je

Oto Brglez nam je povedal, da je bila odločitev, da se lotijo doma krajanov, dobra. Dodal je: »Ker je bil dom nazadnje obnovljen pred več kot 25 leti, smo na svetu KS sprejeli sklep, da se lotimo obnove notranjosti doma. Lanski in letošnji krajevni proračun smo namenili prav temu, pomagala pa nam je tudi MO Velenje. Obnovili smo zastarelo in energetsko potratno ogrevanje, vse talne in stropne obloge, še posebej pa smo ponosni na nov oder v večnamenski dvorani, ki je velika pridobitev za vse nas. Investicija je vredna več kot 10 tisoč evrov, a moram poudariti, da smo veliko dela opravili udarniško. Naši krajani Grabner, Kolenc in Čorko so poskrbeli za obnovo elektro napeljav, naš hišnik pa je obnovil kanalizacijo in vodovod. Obnovili

V domu krajanov, ki ima povsem obnovljeno notranjost, sedaj stoji tudi oder. Na njem so se v soboto popoldne predstavili mnogi otroci, mladostniki in starejši pevci in muzikanti.

smo tudi kuhinjo, ki smo jo prestavili v nov prostor, kjer smo uredili tudi šank.« Zagotovo s to obnovo dobivajo boljše pogoje za delo tudi številna društva, ki delujejo v Kavčah. Vsa so se aktivno vključila v obnovo.

Cesta v Kavče cveti Cesta v Kavče je po letošnji hudi zimi dobesedno zacvetela in se še bolj povesila. Odsek od povezovalne ceste Velenje–Šentilj je že dol-

go preozek in močno dotrajan, zato krajani, ki jih je vedno več, saj se Kavče še širijo, težko čakajo na obnovo tega odseka. MO Velenje je ob njem že odkupila hiše, ki jih bo potrebno odstraniti zaradi širitve ceste, žal pa bo investicija zelo velika, saj naj bi bila vred na kar približno 1 milijon evrov. Oto Brglez nam je povedal, da so na občino poslali že veliko prošenj za obnovo, in dodal: »Cesta je bila med odstranjevanjem pla zu in

obnovo ceste proti Šentilju še močneje obremenjena, saj je služila kot obvoznica. Sedaj je resnično v zelo slabem stanju, a vrednost obnove je tudi za MO Velenje velik zalogaj. Letos ta še ni v načrtu, obljubljeno pa nam je, da naj bi se začela leta 2011. Letos pa bomo nadaljevali izgradnjo javne razsvetljave.«

Bojana Špegel

Novi gasilski avto lažji in hitrejši V PGD Velenje so se prejšnji teden razveselili pridobitve v svoji garaži – Novo hitro tehnično reševalno vozilo bodo uporabljali predvsem za intervencije pri prometnih nesrečah Velenje, 25. marca – V četr tek popoldne je bilo pred velenjskim gasil skim domom slav nost no. Gasilci v delovnih uniformah, časniki v slavnostnih. Pred garažo pa je stalo novo tehnično vozilo, ki so ga gasilci že težko čakali. Tudi zato,

ker je število intervencij na cestah, kjer gasilce pokličejo na pomoč predvsem zaradi reševanja oseb iz razbitin po prometnih nesrečah, vsako leto več. Lani so jih našteli kar okoli 70. Novo hitro tehnično reševalno vozilo pa jim bo omogočalo, da bodo na kraju nesreče še hitreje, s sodobno opremo pa bodo tudi hitreje ukrepali. Avto je gasilcem uradno predal velenjski župan Srečko Meh, ki je ob tem poudaril, da je varnost prebivalcev na prvem mestu in da si gasilci, ki so vedno pripravljeni pomagati, takšno opremo tudi zaslužijo. Dodal je, da si želi, da bo inter vencij čim manj, če pa bodo, je dobra oprema velikokrat ključnega pomena pri reševanju življenj. Bojan Brcar, poveljnik PGD Velenje, nam je povedal, da je glavna

prednost novega avtomobila v večji teži avta. »Vemo, da se tehnika zelo spreminja. Novo vozilo je hitrejše, prevažali pa bomo lahko tudi več opreme. Avto je stal kar nekaj več kot 135 tisoč evrov. Kot vedno nam je priskočila na pomoč pri nakupu MO Velenje, ki je prispevala nekaj več kot 20 tisoč evrov. Sredstva je prispevalo tudi Ministrstvo za obrambo RS, veliko pa smo jih gasilci zbrali sami. Za ta namen smo jih zbirali kar nekaj let,« je dodal Brcar. Po tem, ko je uradno prejel ključe avtomobila iz rok velenjskega župana, jih je predal tehnični ekipi. In ob vžigu avta so, kot veleva tradicija, preizkusili tudi lučke in sirene. Da bi avto dobro služil svojemu namenu, pa je ob blagoslovu vozila želel tudi župnik Luka Mihevc.

bš

Da bo sosed več vedel o sosedu KS Konovo je ob letošnjem krajevnem prazniku pripravila dva dogodka – V soboto so predstavili knjigo Moj kraj, v nedeljo pa pohod po mejah krajevne skupnosti Velenje, 27. marca - Krajevna skup nost Konovo je ob kon cu minulega tedna praznovala krajevni praz nik. Tega sicer urad no zaznamujejo 23. marca. Na ta dan leta 1974 so namreč v kraju posadili lipo, pod njo pa zakopali 10letni program dela v takrat hitro rastoči in razvijajoči se krajevni skup nos ti, ki zdru žuje zasel ke Konovo, Selo in Šenbric. Zgodo-

vina vseh treh zaselkov je dobro opisana v knjigi Moj kraj, ki je izšla prav ob letošnjem krajevnem prazniku pri velenjski založbi Pozoj. Ta je lansko leto izdala podobno knjigo v Vinski Gori, tretja bo izšla junija letos v KS Gorica.

V soboto zvečer so v polni dvorani doma krajanov na Konovem uradno predstavili in med krajane razdelili knjigo Moj kraj – Konovo, Selo in Šenbric. Zbrane je najprej nagovoril dolgoletni predsednik sveta KS Karli Stropnik, ki je ome-

Velenjski župan Srečko Meh je uradno predal ključe novega gasilskega vozila Bojanu Brcarju, poveljniku PGD Velenje.

nil nekaj mejnikov v razvoju krajevne skupnosti in dogodkov v letu 2009. Potem so se, kot je na Konovem že tradicija, predstavili domači kulturniki, ki delujejo pod okriljem KUD Lipa Konovo. V kulturnem programu so nastopili člani gledališke sekcije, odlični ljudski godci Konovski Štrajharji in harmonikarji. Knjigo sta v nadaljeva-

nju večera v pogovoru z domačinom Dragom Martinškom predstavila urednik založbe Pozoj Peter Rebernik in Senka Karlovčec. »To je knjiga, ki prikazuje pot, ki jo je KS konovo pre ho di la od nje ne ga nastanka do danes. Pot, ki je temeljila na prijateljstvu, druženju, udarniškem delu, pomoči sokrajanom. Dobro je, če se dogod ki, ki so

zaznamovali kraj, zabeležijo. Knjiga je zagotovo presek nekega časa, prikazuje pa tudi zgodbe hiš in domačij krajanov, njihovo aktivnost v različnih društvih, kronologijo dogodkov. Ker je knjiga nastajala v hiši Karlija Stropnika, kjer nas je žena Lojzka ustvarjalce razvajala z jedmi, ki so značilne za Konovo, smo v njej objavili tudi recepte jedi, ki so jih včasih kuhali v teh krajih,« je povedal urednik Peter Rebernik. Prepričan je, da je knjiga, ki je sicer tiskana v majhni nakladi, lep spomin krajanom, zapis, ki bo veliko povedal tudi zanamcem. Kot zanimivost naj povemo, da je vsaka hiša, ki je knjigo naročila, dobila svoj izvod, na naslovnici pa fotografijo svoje hiše ali domačije. V nedeljo so na Konovem pripravi li še tra di ci o na len pohod po mejah krajevne skupnosti, ki se ga je udeležilo 76 pohodnikov. Vreme jim je dobro služilo, pa tudi razpoloženje je bilo odlično.

bš Preden so krajanom razdelili še po tiskarni dišečo knjigo Moj kraj – Konovo, Selo in Šenbric, so ti uživali v kulturnem programu in pogovoru z ustvarjalci knjige.

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 9

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

1. aprila 2010

Zahvale ne trgajo žepov Od države pričakujejo, da bo uredila status prostovoljnega gasilstva – Posebno pozornost v Gasilski zvezi Šaleške doline namenjajo izobraževanju in mladim – Oboje je zagotovilo za nadaljnji obstoj gasilstva

znamo in hočemo pomagati, ko je to potrebno,« pravi predsednica Gasilske zveze Šaleške doline Helena Brglez. Da so dobri, potrjujejo na tekmovanjih, ki so redna dejavnost. »Na državno tekmovanje se je uspelo uvrstiti mladincem iz Šentilja, veteranom iz Šmartnega ob Paki ter

cev. Zavedamo se namreč, da brez podmladka gasilstva že čez deset let ne bo več. V društvih, kjer tega niso počeli, se že otepajo s skrbmi, ker nimajo dovolj operativnih članov.« Za podmladek skrbijo z najrazličnejšimi aktivnostmi, ne samo gasilskimi, enkrat letno jih popeljejo tudi na letovanje.

Vsako leto gostujejo pri drugem društvu. Tokrat so prišli v Škale.

ni. Po vsej verjetnosti smo ena redkih gasilskih zvez, ki je lani na izobraževanje poslala 301 gasilca, kar je zelo veliko,« pravi Jože Drobež, poveljnik Gasilske zveze Šaleške doline.

Milena Krstič - Planinc

Škale, 27. marca – V soboto je v dvorani gasilskega doma v Škalah potekala skupščina Gasilske zveze Šaleške doline, na kateri so naredili »inventuro« minulega leta in se zazrli v letošnje. Lansko leto je minevalo v znamenju častitljivih jubilejev. Gasilci so praznovali 140-letnico gasilstva na Slovenskem, 60-letnico Gasilske zveze Slovenije, 40 let delovanja gasilskega muzeja dr. Branka Božiča v Metliki in seveda 130-letnico Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj – mesto. Vsem dogodkom so namenili veliko pozornosti, in to s ponosom. Žal pa lanskega leta niso zaznamovali samo jubileji in praznovanja, zaznamovale so jih tudi naravne nesreče. »Veliko neurje v mesecu v juliju. Najhuje je bilo v Lokovici. Gasilci smo ponovno dokazali, da

Helena Brglez

Jože Drobež

veterankam iz Šaleka, Gaberk in Bevč, »so pripovedovali. Posebej veliko pozornosti namenjajo mladim. Brez njih je njihova prihodnost ogrožena. Tega se zavedajo. »Zato velja njim naša glavna skrb poleg izobraževanja operativ-

Težko je prav oceniti požrtvovalnost in solidarnost, ki jo gasilci vedno znova dokazujejo povsod, kjer je potrebno pomagati človeku v nesre či. V minu lih letih so se menjavale države, spreminjale politične ureditve. Gasilstvo s svojimi načeli pa je ostajalo enako, ohranjalo korak s časom, razvojem, tehnološkim napredkom. Tako je bilo v pre te klos ti in tako je danes. »Intervencij je bilo precej, ne glede na to, da se vsako leto trudimo s preventivo in osveščanjem občanov. Lani smo posredovali 253krat, v intervencijah je sodelovalo 2.827 gasilcev. Da lahko gasilci dobro posredujejo, morajo biti dobro opremljeni in tudi izobraže-

Lani so izvedli 253 intervencij (91 požarov, 94 tehničnih intervencij, 68 drugih). V njih je sodelovalo 2.827 gasilcev s 399 vozili

Velik pomen pripisujejo mladim gasilcem

GZ ŠD šteje blizu 3.000 članov, od tega skoraj 800 operativnih gasilcev, ki so vsak trenutek sposobni intervenirati

Z opremo se, kot so še povedali, dopolnjujejo. Vsako društvo ne more imeti vsega. Tesno sodelujejo z vsemi društvi v zvezi, trinajstimi prostovoljnimi ter Poklicno gasilsko enoto Gorenje in Industrijskim gasilskim društvom Premogovnika. »Smo pa kot eden,« pravi poveljnik. In to je še ena velika dodana vrednost gasilcev.

Rekli so: Helena Brglez, predsednica GZ Šaleške doline: »Ob večjih ujmah in nesrečah, ko smo gasilci prvi, ki hitimo sočloveku na pomoč, vsi, ki imajo škarje in platno, iščejo

Vesna Glinšek

Gasilska zveza Šaleške doline, mladinska komisija, je v petek v prostorih Gasilskega doma v Topolšici pripravila 17. letni občni zbor. Delo preteklega leta je predsednica mladinske komisije Eva Kumer ocenila uspešno. »Izvedli smo vse aktivnosti, ki smo si jih zadali, in ni jih malo. Skoraj vsak mesec se kaj

zanimivega dogaja. Večinoma svoje dejavnosti povežemo z gasilstvom, a vseh ne. Otroci se namreč najraje udeležujejo tekmovanj, pri katerih se ni treba učiti. To je razumljivo, saj imajo dela vrh glave že v šoli. Prav zato je udeležba največja pri krosih, pikadu, na namiznem tenisu, manj pa pri kvizu in orientaciji.« Med skupščino so sicer večkrat poudarili pomembnost mladinske sekcije za prihodnost gasilstva. Po njihovem mnenju je treba delati z mladino. Oni so tisti, ki bodo gasil sko tra di cijo pelja li naprej. Zato po predsedničinih besedah za mlade pripravljajo tako šte vil ne dogod ke in sre ča nja. »Podobno bo tudi letos, s tem da športnih tekmovanj ne bomo izva-

»Smo kot eden,« pravijo v zvezi.

Dirigentka, ki puli tudi zobe V nizu večerov Knjižnice Velenje v Šmartnem ob Paki O Šmarčanih malo drugače je bila minuli torek gostja Vlasta Šterbenk iz Slatin - zobozdravnica, ki je v 80-letih prišla na začasno delo v Slovenijo, zaradi ljubezni pa ostala in postala Šmarčanka. V Šaleško dolino je prišla iz Karlovca. Oče pravnik (mama je delala na tožilstvu) je od hčere pričakoval, da se bo odločila za študij prava. »Želela sem delati nekaj bolj konkretnega. Ker sem pri zobozdravniku čakala in čakala, da pridem na vrsto, sem se odločila bolj iz trme za zobozdravnico. Če bi se še enkrat odločala, bi ponovno izbrala stomatologijo,« je povedala Vlasta. V Slovenijo je prišla kmalu po zaključku študija. V službo v velenjskem zdravstvenem domu so jo sprejeli kot otroško zobozdravnico. Na enem od spomladanskih izletov je spoznala Emila. »Takoj sem vedela, kakšen je.«

Letno skupščino opravili tudi mladinci Gasilske zveze Šaleške doline

medijsko pozornost, nas hvalijo in se zahvaljujejo. Od zahval in pohval imamo strgane že vse žepe. Skrajni čas je, da v državnem zboru poiščejo rešitve in uredijo status prostovoljnim gasilcem.« Jože Drobež, poveljnik GZ Šaleške doline: »Poleg izvajanja intervencij v društvih dobro skrbijo za usposabljanje in izobraževanje članov. Lani se je izobraževanj udeležil 301 član, kar je največ v zgodovini naše zveze. Redkokatera zveza v Sloveniji je lani toliko pozornosti namenila izobraževanju.«

Obiskovalci pogovora smo izvedeli, da Vlasta preveč ne pogreša domačega okolja, da jo Emil s tem, da bo takrat, ko bo šla v penzijo, pustil službo in bosta vozila tovornjak, po nepotrebnem ne spravlja v slabo voljo. Ker ata ni športnik, je postala kultura njihov način življenja. Glasbenika sta poleg očeta Emila tudi njuna otroka – sin Luka in hči Petra. »Mene pa imajo za dirigentko.« Z Emilom se rada zavr tita, še večja strast pa so zanju potovanja. »To je moja zdrava droga.« Kadar Vlasta ne potuje, ni na kakšni kulturni prireditvi pa se ukvarja z obveznostmi predsednice Neformalnega društva v Slatinah. Kdo so njegovi člani? »Žurerji«, je s smehom povedala zasebna zobozdravnica Vlasta Šterbenk.

jali po mesecih, ampak bomo vse združili na množičnem srečanju mladine na pikniku v Šentilju.« To imajo v načrtu že kar nekaj časa, a jim jo je do zdaj vedno zagodlo vreme. Letos računajo, da tokrat ne bo tako. Sicer pa si na zvezi želijo, da bi več društev sodelovalo na kvizu in orientaciji. »Tu se res delajo gasilske teme, ki so pomembne za vse otroke. Da gasilstvo začnejo čim prej spoznavati.« Dobra vzpodbuda za to so gotovo škalske pionirke, ki so letos postale državne prvakinje v gasilskem kvizu, pa tudi Šentiljčani, ki so se uvrstili na državno gasilsko tekmovanje v gasilski vaji, ki bo junija.

Tatjana Vidmar je na drugem večeru »izprašala« zasebno zobozdravnico Vlasto Šterbenk iz Slatin (prva z desne).

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

1. april 2010

Orgelski recital Martina Schmedinga iz Freiburga Finale letošnje 12. Mednarodne orgelske šole več kot spodbuden Dr. Franc Križnar

Iz koncertnih dvoran

V Velenju smo v aktualni sezoni slišali še orgelski recital zunaj najbolj odmevnega abonmaja (glasbena) klasika. V GŠ Frana Koruna Koželjskega so namreč ta vikend (med 26. in 29. marcem) organizirali že 12. mednarodno orgelsko šolo, katere »spiritus agens« je bil odlični in mladi nemški organist (pedagog, koncertant …) Martin Schmeding (roj. 1975 iz Freiburga). Čeprav bi bilo (pre)potrebno narediti namesto te ocene podrobno reportažo o celotnem tekmovanju, o še drugem »spiritus agens« ne le-tega tekmovanja, ampak kar orgelskih desetletij v Velenju s pedagoginjo mag. Emo Zapušek (zdaj je tudi aktualna predsednica Slovenskega orgelskega društva), pa je bil prav ponedeljkov zaključni recital »pika na i« vsega zadnjega orgelskega v tej več kot uspešni šoli. Poleg že omenjene slovenske krovne strokovne organizacije in šole se je tudi letos pridružil organizaciji še velenjski Consortium musicae velanensis. Seveda, kot že rečeno, je bil najpomembnejši glasbeni dogodek zagotovo omenjeni recital, na katerem je solist prikazal prave koncertante vragolije iz Allgäuerjevega dvomanualnega orgelskega instrumenta (iz leta 1997), ki stoji v orgelski dvorani velenjske glasbene šole.

Potem ko smo že pred koncertom slišali solista organista M. Schmedinga v njegovi teoretski pripravi, saj se je tam predstavil s svojim pogledom na dve tako zanimivi nemški glasbeni osebnosti, kot sta J. Brahms in R. Schumann, je celoten recital obrnil zgolj v nemško avtorsko prid. Seveda je začel z nesmrtnima orgelskima skladateljema D. Buxtehudejem in J. S. Bachom, pa vendar je v ta tri uvodna dela (Toccata, Trio in Preludij in fuga v e-molu) vtkal toliko poustvarjalnih inovacij, da ju je bilo kar težko spoznati pri tem organistovem »očiščenju zgodovinskega prahu« z njunih del. Sem so sodile tako poglobljene interpretacije v smislu baročnega

črno-belega barvanja kot tudi registracija, ki je s pomočjo registratorja (Tomaž Sevšek) na vsega »le« 25 (pojočih) registrih velenjskega inštrumenta pomenila neke vrste »renesanso« velenjskih orgel samih. Tokrat je šlo za mladostne in nove interpretacije, morda je bila to celo preinterpretacija obeh omenjenih avtorjev. Nič zato, kajti vse tisto, kar je še sledilo, je bila potem le nadgradnja vseh teh uvodnih ugotovitev. Med njim i sta bila zagotovo za naše orgelske razmere popolnoma nova dva nemška skladatelja: Tilo Medek (1940-2006) s skladbo Zlomljena perut (1975) in Oskar Gottlieb Blarr (roj.

Predstavitev knjige Pijane zverine Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo, ki je v preteklem letu praznovalo 15-letnico svojega obstoja, tudi v letošnjem letu nadaljuje svoje dejavnosti. V januarju je društvo skupaj z Muzejem Velenje pripravilo predstavitev zbornika simpozija, ki je ob 220-letnici šoštanjskega usnjarstva potekal v Šoštanju. Zbornik referatov je predstavil njegov urednik in kustos usnjarskega muzeja Miran Aplinc, ki je za člane društva pripravil še voden ogled tega novega muzeja v Šaleški dolini. V mesecu marcu pa je ŠMZD na Velenjskem

gradu gostilo dr. Andreja Studena. Znani zgodovinar, ki se ukvarja s preučevanjem zgodovine vsakdanjega življenja in zgodovine malih ljudi,

Vredno je truda Že po tradiciji so učenci glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenja med najuspešnejšimi tekmovalci na državnih tekmovanjih mladih glasbenikov Slovenije. Tudi bera priznanj in nagrad z letošnjega državnega tekmovanja je bila zavidanja vredna. Na tekmovanju je nastopilo 40 učencev velenjske glasbene šole, osvojili pa so 10 zlatih, prav toliko srebrnih, 9 bronastih plaket in 9 nagrad. Kot so povedali najboljši med najboljšimi, so priprave na tekmovanje zahtevale od njih samih ter njihovih mentorjev veliko truda in časa, a je vse ga tega vred no. » Bolj pomembno je znanje, pridobljene izkušnje, motiv je tudi srečanje z občinstvom, da ne omenjamo posebej želje po igranju na zaključnem koncertu državnega tekmovanja. Občutek, ko te pokličejo na oder in

1934) z GG-Mefistovim valčkom z Ave Marijo. Šlo je za dvoje skrajno modernih del, v katerih so tako avtorja kot njun aktualni interpret, odlični nemški organist M. Schmeding, doživeli neke vrste orgelski preporod: ta je tako po inštrumentu samem kot seveda po glasbi, ki smo jo slišali, pomenil popolnoma novo (orgelsko) zvočnost; zvok in njegovo vodenje, ki bi sodilo kvečjemu še na kakšen specializirani festival sodobne (orgelske) glasbe. Seveda je bilo vmes še obilico dobre glasbe, ki so jo pred samim izvajalcem podpisali še W. A. Mozart (Fantazija v f-molu, KV 608), J. Brahms (Preludij in fuga v g-molu, WoO 10), R. Schumann (tri iz Šestih fug na temo B-A-C-H, op. 60: 1., 2. in 5.) in F. Mendelssohn Bratholdy (Seriozne variacije v d-molu, op. 54, ki jih je iz klavirskega parta za orgle priredil M. Schmeding). Sledil je še dodatek, kajti polno zasedena velenjska orgelska dvorana (za razliko od marsikaterega ljubljanskega tovrstnega koncerta!) si je to tudi zaslužila. Zdaj se je izjemno razpoloženi umetnik, tehnično maksimalno tehnično podkovani solist, muzikalno tenkočuten bralec orgelske literature, velik poznavalec velenjskega orgelskega inštrumenta (kar nekajkrat se je v zahvalo za svoje dosežke posebej obrnil nanj) Mar tin Schmeding popolnoma umiril in zaključil svoj poustvarjalni opus kot umetnik, ki gleda na svojo umetnost in na bogato glasbeno zapuščino s svoje povsem samosvoje poustvarjalne optike in akustike. Menda (?) je bila to še ena od neizvedenih Schumannovih fug za pedalni klavir). Tudi v tem je Schmeding velik poznavalec ali morda kar ekspert. Vse to je že doslej dokazal tudi na izjemno bogati diskografiji, v kateri se sistematično loteva (nemške) organistike.

je članom društva predstavil svojo zadnjo knjigo Pijane zverine. Knjiga je rezultat avtorjevega nekajletnega raziskovanja alkoholizma, saj ga v zadnjem času zanimajo predvsem zgodovina morale in družbeni odkloni. Studen je tako obiskovalcem pripravil zanimivo predavanje o zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva ter ga obogatil z ilustracijami in zanimivimi anekdotami. Poskušal je pojasniti, kaj je sprožilo, da je bila »alkoholna revolucija« na Slovenskem tako zelo uspešna. Na drugi strani pa je iskal vzroke, zakaj vsa prizadevanja katoliških moralistov, pa tudi zdravnikov in psihiatrov, ki so že v 19. stoletju propagirali načelo zmernosti ter svarili pred pretiranim zalivanjem s kapljico pozabe, vse do danes niso obrodila sadov.

Mateja Medved, foto: Damijan Kljajič

Kjer stanuje sreča Aleš Ojsteršek

Prava izhodna strategija bo merila srečo državljana ali pa ne bo izhodna … in merila bo svojo trajnost! Ponovno je tematizirano merjenje napredka s kazalcem BDP in pod vprašaj se postavlja njegova ustreznost. Kaj to pomeni za nas kot nacijo? Postavljeni smo pred težko odločitev - kazalniki sreče in zadovoljstva izkazujejo, da smo med tranzicijskimi državami statistično na prvem mestu, med tem, ko se razvojna sredstva delijo glede na doseženi bruto domači proizvod. Če bi se po novem kazalniku razvojna sredstva usmerjala iz območij z bolj srečnimi prebivalci v območja manj srečnih, kaj bi storili: bi dokazovali, da ste nesrečni in da ste do razvojnih sredstev upravičeni, ali bi bili solidarni in svojo srečo delili še s kom? Delež storitev v polju kulture, ki spadajo med bolj kompleksne, kazalnik BDP sicer upošteva, vendar komajda in po mnenju nekaterih premalo. Glede Šaleškosti je zadeva glede novih kazalnikov merjenja napredka posebej aktualna v luči trajnosti in v pobudi po lokaliziranju razprav. Na dejavniku trajnosti smo namreč z naravnimi viri omejeni in če ne pride do spremembe deleža, bo prihodnost za naslednje rodove, statistično merjeno, slabša. Polemiko o merjenju napredka posameznih družb so aktualizirali Francozi z vprašanjem skupini strokovnjakov, katere informacije so poleg BDP še potrebne za bolj ustrezno merjenje socialnega napredka, kako uporabiti nova orodja in kako predstaviti statistične podatke na primeren način. Dodatno je Evropska unija v okviru odbora regij v marcu spodbudila razpravo o merjenju napredka. Nobelov nagrajenec za ekonomijo Joseph E. Stiglitz trdi, da je "že zelo dolgo potrjen sum, da je BDP slabo sredstvo za merjenje blaginje in dejavnosti trga. Če imamo slaba merila, tisto, kar bi radi naredili (povečali BDP), lahko povzroči poslabšanje življenjskega standarda,” sta izpostavljeni izjavi tega avtorja v obeh omenjenih krogih. Kot podlaga za razmišljanje je podana ločnica med ocenjevanjem sedanje blaginje in njene trajnosti. Prva je povezana z ekonomskimi viri, kot je plača, in z neekonomskimi vidiki življenja ljudi (uporabimo besedo sreča), druga pa z vprašanjem, ali je to blaginjo mogoče ohraniti na dolgi rok, ki je odvisna od tega, ali se kapital, ki je na voljo za naše življenje (naravni, fizični, človeški, socialni), prenaša na prihodnje generacije. Kot je že v navadi, je dodana pobuda, da bi razprave o socialnem napredku in kako ga ohraniti skozi čas morali voditi kar najširše, tudi v lokalnih skupnostih. Sporočilo, da bi bilo potrebno sistem za merjenje gospodarske aktivnosti spremeniti tako, da bi bolje odražal strukturne spremembe, to je rast deleža storitev in proizvodnjo bolj zahtevnih izdelkov, je na lokalni ravni moč razumeti in uporabljati tudi kot vodilo. Ni posebej velika skrivnost, da je bil dosedanji generator razvoja nemalokrat gnan s pomočjo trošenja iz državne in občinske blagajne. Prispevek držav ponekod dosega preko 40 odstotkov v deležu BDP. Ta se meri glede na vložek in četudi je izhod slab, kazalec BDP kaže rast. Zdaj vemo, da lahko pademo, četudi rastemo. S kulturnimi storitvami, ker smo na tem mestu kljub vsemu v kulturniški rubriki, ob morebitnih razpravah, kot je nakazano v prej omenjenih pobudah, Šalečani ne bi smeli imeti prevelikih zadreg. Vložki obstajajo, strateško spadajo med prioritete, ali so dovolj visoki ni raziskano. Bolj bega sporočilo o povezavi merjenja blaginje s trajnostjo - kaj od vloženega kapitala bomo lahko prenesli na prihodnje generacije – gledano iz lokalne perspektive. Razmišljam, ali nas ne bi morebiti takšen kazalnik naredil, statistično gledano, za nesrečne. Kljub vsemu in ne glede na Ježkovo parafrazo: sreča stanuje v sedmem nadstropju, dvigalo ne dela, do nje vodijo številne enolične stopnice in na vratih je zataknjen napis, ni me doma. Menim, da takšna javna razprava (kaj od vloženega kapitala bomo lahko prenesli na prihodnje generacije), ne bi bila odveč. Če ne razprava pa vsaj znanstvena konferenca.

Dobitniki zlate plakete in nagrade: Filip Plešnik, Barbara Špital, Matic Omerza in Lara Oprešnik …

ti izročijo zavidanja vredno priznanje, seveda godi. Veliko je treme, a mora biti, da se potem še bolj potrudiš,« so povedali. Do naslednje podobne preizkušnje bodo vsi pridno vadili, kajti vaja dela mojstra. Večina jih namreč razmišlja o poklicnem ukvarjanju z glasbo.

Tp ... Karin Plazl, Viktorija Razdevšek, Katja Atelšek, Katarina Grazer in Aris Vehovec

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

1. aprila 2010

Glasbene novičke

Jutri o vpisu v živo Direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik rad poudarja, da center sodeluje z lokalnim okoljem vzorno in vzročno. Drži, vsaj kar zadeva naše medijske hiše. Na straneh Našega časa dijaki šol s prispevki bogatijo vsebino časopisa, z oddajami pa radijski program. V zadnjem času sploh dobro sodelujemo z Elektro in računalniško ter Strojno šolo centra. V začetku tedna je bil gost na radiu ravnatelj Elektro in raču nal niš ke šole Simon Konečnik, 9. aprila pa bo naša radij ska eki pa sode lova la na

državnem in regijskem tekmovanju v robotiki. Ne sicer z roboti, ampak z mikrofoni in vso ostalo radijsko opremo. Sredi aprila se bo nekaterim rubrikam, ki jih pripravljajo srednješolci, pridružila nova oddaja: Mulc. Naslov je dovolj zgovoren in najbrž ne potrebuje posebne razlage. Jutri (v petek) bomo v našem studiu na Starem trgu v Velenju gostili Gabrijelo Fidler, šolsko svetovalno delavko na velenjski gimnaziji. Ne po naključju. Jutri bo namreč ministrstvo za šolstvo in šport objavilo rezultate

prvega kroga vpisa v prvi letnik sred njih šol za šol sko leto 2010/2011. Naša gostja bo bodoče dijake in njihove starše seznanila o številu prispelih prijav v posameznih programih šol Šolskega centra Velenja in na srednjih šolah na Koroškem ter v Celju, s pomembnejšimi datumi, jih »oborožila« z drugimi informacijami, pomembnimi za uspešen vpis v želeni program. Oddaja bo potekala v živo, zato vabljeni k sodelovanju. Začnemo ob 17. uri.

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE ROCK PARTYZANI Na radijske postaje pošiljajo novo skladbo, moderno pop pesem s provokativnim naslovom 1. maj. Skladbo je z odličnim vokalom in energijo začinila njihova pevka Didi. Rock Partyzani sicer že od decembra nastopajo v prenovljeni zasedbi z novim energičnim pevcem Markom Novakom.

ORTO FEST Pričenja se že 11. ORTO fest, v okviru katerega se bodo v aprilu v ljubljanskem klubu Orto predstavile številne zasedbe. Festival bodo odprli Dan D, ki bodo tam nastopili 1. in 2. aprila. Med številnimi izvajalci se bodo predstavili tudi KUD Idijoti, Flirrt, Demolition Group, Rambo Amadeus, Siddharta, Tabu, Elevators in drugi.

METALCAMP 2010

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. PUNGARTNIKOV KARL - Dragica 2. MIKA - Blame It On The Girls 3. DAVID GUETTA feat. KID CUDI V tokratnem izborun pesmi tedna je zmago odnesel posebni domači izvajalec. Pungartnikov Karl, ki vsake toliko preseneti s kako posebno humorno stvaritvijo, tokrat ponuja skladbo z naslovom Dragica. Dragica je ponovno priredba, tokrat skladbe That's Not My Name zasedbe Ting Tings, komad pa vas bo nasmejal in zazibal v gibanje, podobno kot starejše Karlove skladbe Shake poletja, Regrat swing, Prit mal za šank, Kranjska klobasa in druge.

Slovenci v Oslu s številko 11 V Oslu so izžrebali vrstni red nastopajočih za drugi predizbor za pesem Evrovizije 2010. Predstavniki Slovenije Ansambel Roka Žlindre & Kalamari bodo kot enajsti nastopili na drugem polfinalnem večeru, v četr tek, 27. maja. Prvi polfinalni večer bo na sporedu 25. maja, finale letošnjega Eurosonga pa bo v soboto, 29. maja. V dvorani Telenor Arena v Oslu se bodo v dveh polfinalnih večerih sicer pomerili predstavniki 34 držav. V sobotni finale se bo uvrstilo dvajset najboljših skladb iz predizbora, neposredno pa se je v finale že uvrstila velika četverica: Velika Britanija, Nemčija, Španija in Francija, ter lanskoletni zmagovalci Norvežani. Letos na Eurosongu skupno sodeluje 39 držav.

Metallica na spektakularno turnejo

Na največjem slovenskem metal festivalu, ki se bo tudi letos odvijal v Tolminu, in sicer med 5. in 10. julijem, so zaenkrat potrjene skupine: Immortal, Hammerfall, Six Feet Under, Sonata Arctica, Nevermore, Cannibal Corpse, Behemoth, Paradise Lost, Obituary, Over Kill, Sabaton, Korpiklaani, Leave's Eyes, Ensiferum, Equilibrium, The Exploited, Rotting Christ in druge.

Skupina Metallica pripravlja za leto 2011 deset posebnih koncertov, ki naj bi bili nadvse spektakularni. Eden od članov ekipe, ki pripravlja šov, ga primerja celo s slovito turnejo The Wall skupine Pink Floyd. Metallica, ki je sicer v preteklosti že znala navdušiti z izjemno odrsko postavitvijo, bo 16. maja nastopila v Zagrebu, a to še v okviru letošnje turneje, katere del po srednji in južni Ameriki so pravkar zaključili. Sicer pa bo 22. aprila izšla biografija o frontmanu skupine Jamesu Hetfieldu, v kateri bodo intervjuji z ljudmi, ki so tako ali drugače vplivali na njegovo kariero in osebnost – od njegovih otroških prijateljev do glasbenih kolegov iz skupin Pantera, Anthrax in Alice In Chains.

za izumitelja tako imenovanega stage divinga – skokov z odra med občin stvo, se je nedav no hudo poškodoval ravno pri takem skoku. James Newell Osterberg, kakršno je pevčevo pravo ime, je naposled le ugotovil, da je prišel čas za upokojitev, a le kar zadeva skakanje z odra, ne pa tudi koncertnih nastopov. Vitalni rocker, ki je bil

Prince bo moral plačati Irski sodnik je ameriškemu zvezdniku Princeu naložil plačilo kar 2,2 milijona evrov kazni, ker je leta 2008 v zadnjem hipu odpovedal koncert v Dublinu. 51-letni glasbenik bo moral vsoto nakazati na račun podjetja MCD Productions, organizatorjev odpadlega koncer-

NINO

kljub starosti vedno v odlični formi, se bo prihodnji mesec s svojim bendom znova odpravil na koncertno turnejo, le da bodo njegovi pristaši tokrat prikrajšani za njegove spektakularne polete med občinstvo.

Rok tokrat brez banda

Mlad glasbenik Nino, ki je v začetku letošnjega leta predstavil radijski single Noro sva zaljubljena, zdaj ponuja pesem še v akustični verziji. Nino, ki je letos začel študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je poskrbel za glasbo in besedilo, aranžma pa je delo Francija Zabukovca.

Po šestih letih zatišja se na glasbeno prizorišče z novo uspešnico vrača Rok Ferengja. V minulih letih je bil bolj prepoznaven kot vodja

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

1. Ansambel Mladi odmev Tvoje srce 2. Ansambel Rosa - Se spominjaš 3. Boštjan Konečnik - Brez izpita sem ostal 4. Ansambel Navdih - Pisan šal 5. Ansambel Braneta Klavžarja - Imej me rada 6. Ansambel Vihar - Skrita simpatija 7. Ansambel Dinamika Najlepše romance 8. Prleški kvintet - Mursko polje 9. Šmarški muzikanti Jagerček 10. Ansambel Štrk - Zame najlepša si moja dežela

… več na: www.radiovelenje.com

ta. Prince bi moral v sklopu turneje junija leta 2008 nastopiti na stadionu Croke Park v Dublinu, ki sprejme kar 82.300 ljudi, a je le nekaj dni pred dogodkom brez obrazložitve in opravičila koncert odpovedal. Takrat so že prodali 55.000 vstopnic. Pri MCD-ju trdijo, da so Princeu pred koncertom plačali polovico zahtevane vsote za nastop, kar je zneslo milijon in pol evrov, dodatnih 700.000 evrov jih je stal najem stadiona, veliko pa so zapravili tudi za oglaševanje. Denar od vstopnic so morali seveda vsem 55.000 kupcem vrniti.

Ne bo več skakal Iggy Pop, danes 63-letni pevec legendarne skupine The Stoogies in ikona punk in alter rocka, ki velja

skupine Rok'n'band, s katero še vedno uspešno nastopa po vsej Sloveniji, vendar pa se je samostojnemu projektu zavezal z novo blagovno znamko kot Rok Ferengja. Prvi singl s prihajajočega in dolgo pričakovanega novega albuma nosi naslov Ljubi me in je avtorsko delo uveljavljenega slovenskega avtorja Boštjana Groznika. Pesem je dinamična, v tipičnem Rokovem plesnem slogu, ki je ravno pravšnji za prihajajoče pomladne in poletne dni. Z novo pesmijo prihaja tudi nov videospot, ki ga bo že kmalu mogoče videti.

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 12

1. april 2010

12 Rokometaši Gorenja so se po zadnjem porazu okrepili s Franjom Bobincem, ki bo igral pod številko sedem že od danes dalje, ko potekajo v velenjski Rdeči dvorani intenzivni treningi. Okrepitve je bil najbolj vesel trener Branko Tamše, ki je Bobincu prejšnji teden izročil majico s podpisi njegovih bodočih kolegov. Današnji trening, začel se bo ob 18. uri, je odprt za javnost. Sicer pa se bo Bobinac prvič predstavil to soboto v Španiji.

Zaskrbljena obraza Mirana Jalušiča, športnega direktorja Rudarja, in Marka Čepelnika (tajnika) po porazu z Nafto. Pripravljali smo nekaj novih igralcev, zamenjali trenerja, pa ne gre in ne gre. Bi poiskala kakšnega velikonočnega zajčka!?

Čisto navaden dan Danes je 1. april. Žal je to za vse več ljudi čisto navaden dan.

Hladno–vroče Po hladilnikih seli Gorenje na tuje tudi proizvodnjo grelnikov. Vendar to – hladno–toplo – ne pomeni kakšnega izenačenja. Mnogim je vroče, ker se bojijo, da jih bodo poslali na hladno.

Hvala bogu Dobro je, da prijetne in s srcem narejene prireditve, kot je Bolero, ne odpirajo le src. Tudi denarnice.

Odvisnost Odnos mladih do starejših se vendarle vse bolj popravlja. Mnogi pravijo, da tudi zaradi odvisnosti. Zaradi krize je vse več mladih odvisnih od starejših. Pogosto niti ne od staršev, ampak kar od dedkov in babic.

Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved ter fotograf in oblikovalec iz Studia HTZ Ivo Avberšek Hans pogosto rečeta kakšno o fotografiji. Sploh Avberškovi Obrazi rudarjev so bili opaženi. Oba bi želela ovekovečiti še kakšne. Razlog je preprost. »Z nami bodo šli v prihodnja desetletja rudarjenja. Prav je, da jih imamo vedno pred očmi,« razmišljata.

Dvigovanje prahu

Ples nas združuje Kulturno društvo Međimurje iz Velenja je 21. marca sodelovalo na srečanju folklornih skupin drugih naro dov in narod nos ti seve ro vzhodnega območja Slovenije. Prireditev so naslovili Ples nas združuje. Organizator srečanja je bil Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Maribor, in njihova Zveza kulturnih društev. V dvorani Union se je predstavilo pet društev: srbsko iz Hrastnika, hrvaško iz Maribora s klapo, makedonsko in srbsko iz Maribo-

Mladi iskali nove priložnosti Odziv na letošnji natečaj Evropa v šoli je bil velik – Na državno tekmovanje poslali 32 najboljših likovnih, literarnih in fotografskih del Velenje, 24. marca – Evropski parlament in Evropska komisija sta odločila, da bo leto 2010 Evropsko leto boja proti revščini in socialni

Posnetek z regijskega srečanja v dvorani Union v Mariboru.

ra ter velenjski Međimurci z odrsko postavitvijo »Naša Rega« in tamburaši in pevec Leno Ivanović. Tamburaši delujejo pod vodstvom

izključenosti. To je tudi tema letošnjega že 11. natečaja Evropa v šoli. Razpisali so namreč temo »Poiščimo nove priložnosti«. Zmagovalce natečaja bodo razglasili na Dan Evrope, 9. maja, v Savinjsk-šaleški regiji pa tudi letos računajo na uspešno sodelovanje na nacionalni ravni, saj so doslej mladi iz tega okolja prejeli veliko najvišjih priznanj na natečaju. Osnovnošolci so v likovnih, literarnih in fotografskih in video delih letos analizirali in spoznavali položaj ljudi, ki živijo v revščini in socialni izključenosti, na sedežu Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje pa so letos prejeli kar 143 del iz 16 šol Savinjsko-šaleške regije. Prejšnjo sredo so jih predstavili v avli osnovne šole Miha Pintarja Toleda v Velenju, kjer so se sodelujočim šolam in najboljšim posameznikom iz regije zahvalili s simboličnimi darili. Likovna razstava

Mileta Trampuša, plesalce pa vodi Neva Trampuš. Plesalci in tamburaši postopoma nabirajo izkušnje in spretnost, zato je njihov program

vsako leto bogatejši. Rezultat vztrajnega dela je dobra ocena strokovne spremljevalke, etnomuzikologinje Vesne Bajić Sto-

jiljković, ki je po končanem nastopu imela razgovor z vodji skupin in samo potrdila, da je skupina na pravi poti. Dokaz za to je tudi vabilo na srečanje drugih etničnih skupin v Koper v mesecu maju, kar si skupina lahko šteje v čast. V Sloveniji se iz leta v leto veča število skupin drugih narodov in narodnosti. V preteklosti so gostovali na območnih srečanjih slovenskih skupin. Letos so prvič v okviru Javnega sklada organizirana štiri srečanja (v Kranju, Ljubljani, Mariboru in Kopru). Izmed sodelujočih skupin bo izbrana le ena za sodelovanje na državnem srečanju v Beltincih.

Neva Trampuš, foto: Marko Glavaš

Okoli načrtovanja gradnje novega bloka šoštanjske termoelektrarne se še pred začetkom del dviga več prahu, kot se bo pri drobečem rušenju hladilnih stolpov. Pri slednjem imajo namreč izvajalci več moči, da prah »poležejo«, kot pri razpravah o gradnji bloka 6.

V pričakovanju Smo v velikem tednu in v pričakovanju velike noči. A mnogi pri nas vendarle najbolj nestrpno pričakujejo spet kakšne »velike dni«.

Ura za zemljo Dobro je, da smo nekaj luči v soboto ugasnili vsaj za eno uro. Morda nam bo zato zadnja ura le odbila malo kasneje.

Plesno veselje Maturantski plesi so iz leta v leto bolj veseli. Mladi se iz leta v leto bolj zavedajo, da je vprašanje, kdaj bodo lahko spet tako brezskrbno zaplesali.

Mar res?

Likovna razstava del letošnjega natečaja Evropa v šoli je bila na OŠ MPT Velenje na ogled od srede do petka. Na zaključni prireditvi pa so se v sredo že zahvalili avtorjem najboljših del in šolam, ki so sodelovale v natečaju.

je bila prava paša za oči, sporočilnost likovne govorice pa je jasno pokazala, kako mladi razmišljajo o revščini in socialni izključenosti. Na regijski zaključni prireditvi smo slišali tudi nekaj odlomkov najbolj-

ših literarnih del, ki sta jih predstavila Boštjan Oder in Petra Hribernik. Sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač pa je s ponosom povedala, da bodo na državno tekmovanje natečaja poslali kar 31 najbolj-

ših del in da upajo, da bodo na nacionalni ravni mladi iz našega okolja tudi letos uspešni.

Bš

Bolj ko bodo ljudje varčevali s pitno vodo, bolj bo Komunalnemu podjetju tekla voda v grlo.

Boljša mreža Velenjsko moštvo je v nedeljski tekmi s Španci imelo boljšo mrežo. Vanjo se je ujelo več žog.

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 13

VI PIŠETE

1. aprila 2010

Uspešni Velenjčani na okrogli mizi o proaktivnosti Šaleški študentki klub je v preteklem tednu organiziral okroglo mizo z uspešnimi Velenjčani v okviru projekta Zmagovalni izziv, ki ga uresničujemo skupaj s SAŠA inkubatorjem. Velenje, 26. marca – Šaleški študentski klub si je poleg vseh dosedanjih aktivnosti zadal storiti korak naprej, tako da smo kot eni prvih v svoji regiji začeli aktivno povezovati študente in gospodarstvo ter s tem ustvariti dodano vrednost. To nam je uspelo s pomočjo SAŠA inkubatorja, ki je koordinator projekta Zmagovalni izziv. Tega je na začetku dogodka predstavila Jer-

neje Kemperle: »Štu dent je, ki zaključujete študij in ste pred pisanjem diplome, imate možnost v podjetjih, ki smo jih povabili k sodelovanju, o njihovih konkretnih težavah pisati diplomsko nalogo. Projekt vključuje tako naravoslovne kot družboslovne študijske programe. Največja prednost, ki jo ponujamo, je sam vpogled v podjetje, njegovo strukturo in potek dela.« Gostje na okrogli mizi, ki so z nami delili izkušnje in pot do uspeha, so bili dr. Uroš Rotnik, direktor TEŠ, Alenka Avberšek, izvršna

direktorica GZS, mednarodno uveljavljena modna oblikovalka Maja Ferme in glasbenica Sanja Mlinar Marin. Uroš Rotnik nas je na začetku presenetil z izjavo, da si je že kot otrok nekako želel postati direktor TEŠ-a, saj je živel nedaleč od termoelektrarne in si je želel pokriti vse tiste dimnike, da se ne bi več toliko kadilo iz njih. To mu sedaj uspeva z gradnjo 6. bloka, ki bo razbremenil okolje, vendar pravi, da to zanj ni nobe no poseb no odkritje. »Idej, kako do novih načinov pridobivanja energije, imam mnogo. Trenutno se ukvarjamo s t. i. tehnologijo vodika, ki bo nekoč

tudi ekonomsko izvedljiva rešitev za avtomobilski pogon«. Alenka Avberšek je v svoji karierni poti vedno iskala izzive in ni ostajala v varnih službah. Pravi, da je uspeh vse tisto, za kar si prizadevamo, o proaktivnosti pa je dejala: “Proaktivnost se začne pri tem, da ti ni vseeno za karkoli – od človeka do narave.” Sama je najbolj ponosna nad uspešnim krmarjenjem med poslovnim in družinskim življenjem. Gostja, zaradi katere smo se vsi spraševali ali smo oblečeni modno in primerno, Maja Ferme, nam je

Na mladih svet stoji pokazala, kako daleč te pripeljejo volja in trdno zastavljeni cilji, od prve modne revije v Velenju, ki ji jo je omogočil prav ŠŠK, pa vse do New Yorka. Sanje Mlinar Marin pa se verjetno naši člani spominjajo kot pevke, katere pesmi so se prepevale v naši mladosti, danes pa je članica vokalne sku pi ne Bit in Kat ri nas. To uspešno združuje s pedagoškim delom v glasbeni šoli in z družino. Zakaj ni nadaljevala solo kariere, ko je imela to možnost? »Preprosto je bilo treba izbirati med fakulteto in dvema, tremi morda štirimi leti

slave. Kar sem izbrala, je jasno in niti za trenutek mi ni žal,« je še pojasnila. Gostje so končali z mislimi o doseganju uspeha in se strinjali, da je potrebno tako trdo delo kot sreča. Dr.otnik se je lepo izrazil: »Lota sicer ne igram, vendar bi za zadetek poleg sreče moral kupiti tudi srečko.« Večer smo z gosti in nekaj več kot petdesetimi obiskovalci, med katerimi je bil tudi župan MO Srečko Meh, zaokrožili ob neformalnem druženju in pogostitvi. Nika Penšek

Zarja za materinski dan Šoštanj, 26. aprila – Godbeniki Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, maja bodo praznovali 85-letnico, so v petek pripravili tretji zaporedni koncert, namenjen materinskemu dnevu. Ta je bil zaradi velikega zanimanja letos prvič v športni dvorani Osnovne šole Šoštanj. Program je povezoval Zvone Lah, kot gostje pa so nastopili ansambli Minutka, Kaval, Sredenšek sekstet, zabavni sestav Pika–poka ter Grajski muzikanti.

Prodajalna punčk V veliki dvorani glasbene šole Velenje je bila 24. marca plesna produkcija v izvedbi učenk glasbene šole. V uvodnem delu so se učenke plesa predstavile z dvema plesnima etudama na Delibesovo glasbo iz baleta Coppelia, nato pa je sledila znana baletna predstava na glasbo Josepha Bayerja z naslo vom Pro da jal na punčk. Zgodba je na zanimiv način prikazala dan v prodajalni lutk. Začelo se je zjutraj, ko je prodajalka (Katica Zemljak) čistila in urejala prodajalno. Najprej je v trgovino vstopila kmečka družina (Tjaša Srotič, Petja Emeršič, Zala Rau-

ter), sledila jim je angleška družina (Klara Kikec, Ema Timošek, Špela Sevčnikar). Posamezne lutke so se jim vsaka s svojim plesom pred sta vi le. Vide li smo »Pokvarjeno« punčko (Brina Gril), Tirolko (Brina Zamr nik), Otročička (Vita Hofinger Mihelič), Kitaj ko ( Dunja Jova no vič) in Španko (Pia Gortan). Na koncu je zaplesala še Vila (Amaris Djordjevič), ki si jo je angleška družina slednjič izbrala. Ko se je prodajal na zve čer zaprla, so pun čke čudežno oživele in skupaj z vilo njej v slovo zaplesale. V predstavi so sodelovale tudi najmlajše ple-

salke glasbene šole (Plesna pripravnica 1 in 2). Koreografinja in mentorica produkcije je bila Tjaša Stergulec, ki je končala višjo baletno šolo v Ljubljani in dve leti plesala v mariborskem baletnem ansamblu (Trnuljčica, Labodje jezero). Učenke so v predstavi plesale klasični balet. Poleg klasične tehnike pa smo pri mladih plesalkah lahko občudovali tudi dober igralski talent. Močno so se vživele v posamezne vloge in pričarale pravo baletno pravljico. Urška Šramel Vučina

Prvi teden v mesecu marcu je potekal projektni teden za dijake avtoser visne stroke (1. ASPT, 2. ASPT) in geotehnike (2. GTD), z drugačnim načinom pouka pa so se sre ča li tudi dija ki sred nje ga poklicnega izobraževanja (1. AS) ter gostujoči dijaki iz Valjeva.

vali s tehnikami fotografiranja in snemanja. Svoje bogato znanje jim je posredoval Nedeljko Grabant in dijaki so z zanimanjem spremljali predavanje o ustreznih nastavitvah, pogostih napakah in nepravilnostih pri fotografiranju oziroma snemanju. V drugem delu priprave so spoznavali tehnike montaže filma in si pripravili scenarij za "svoj" film, v katerem naj bi bila v ospredju predstavitev poklica. V Ljubljani smo obiskali tudi RTV Slovenija, kjer smo si od bli-

evropskega in ameriškega patentnega urada, generiranje idej in možganska nevihta, reševanje konkretnih težav, priprava patentnih prijav ter priprava predstavitve izuma. Dijaki so pripravili grobe patentne prijave za izume: telefon s podatki o zdravstvenem stanju lastnika, mobilni telefon za osebe s poškodovanim vidom, videonadzor aparata za kuhanje, sistem za nadzor štedilnika in alarm (vse dijaki iz Valjeva); pnevmatika za posebne vremenske razmere in sistem za zaznavanja zadetka v

V 1. AS je bila rdeča nit ekologija v avtoser visni stroki. V tednu dni so se zvrstile številne aktivnosti, ki so povezale avtoservisno stroko in ekološka vprašanja v današnjem času. Dijaki so si ogledali centralno čistilno napravo Šaleške doline, podjetje Karbon in vse faze razgradnje avtomobila. Ker brez zdravega načina življenja pač ne gre, so bili tudi športno aktivni. Poleg naštetega so spoznavali še pomen odnosa ponudnika do stranke in način komuniciranja z njo. Dijaki so bili razdeljeni v tematske skupine, svoje videnje vsega novega pa so prikazali na plakatih. V 2. letniku poklicno-tehniškega izobraževanja so se dijaki Strojne in Rudarske šole najprej spozna-

zu ogledali delo na radiu in televiziji. Bilo je prav zanimivo "gledati" oddajo Vala 202 v živo, si ogledati pripravo scene za oddajo Piramida in preizkusiti "vroče" stole, na katerih se v poznih večernih urah na Odmevih potijo nekateri gostje. Ko so se dijaki oborožili z znanjem, so na osnovi svojega scenarija posneli predstavitev poklica. Za dijake iz Valjeva in dijake 1. letnika programa Avtoservisni tehnik je inštitut IPAK pod mentorstvom dr. Stanka Blatnika izvajal delavnico Od ideje do patenta. Na delavnici so bila obdelana naslednja področja: intelektualna lastnina (paten ti, znam ke, mode li), pomen patentne literature, delo z bankami podatkov slovenskega,

športih (1. ASPT). Pričakujemo da bodo prijave dokončane do konca meseca marca. Vsi skupaj so predstavili svoje izdelke za vrstnike, učitelje in ostale povabljene v petek, 5. 3., na MIC-u: prvi letniki svoje plakate, »filmarji« svoje filme, »inovatorji« svoje zamisli. Smeha in zadovoljstva ni manjkalo, saj so nas dijaki prepričali, da imajo enkratne ideje, ki jih znajo odlično izpeljati in vsem popestriti dogajanje v šoli. P. S.: Najboljši film bo že kmalu mogoče videti na svetovnem spletu (Youtube) pod naslovom "Mehaniki stare šole". Poglejte ga, ne bo vam žal. V. Č, B. K, B. H

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 14

GRADBENI KOTIČEK

1. april 2010

Izvrstna zmogljivost, polovični stroški za ogrevanje! Toplotne črpalke zrak/voda Mitsubishi Zubadan predstavljajo napreden sistem ogrevanja v vašem domu, saj vam zagotavljajo ogrevanje prostorov in vročo sanitarno vodo do 50 % ceneje od tradicionalnih kotlov za ogrevanje. Omogočajo vam tudi popolno neodvisnost od cen plina in kurilnega olja ter energetsko učinkovito rešitev, ki izkorišča obnovljive vire energije.

Hišna drenaža Toplotna črpalka Zubadan zunaj

Zrak, ki je povsod in neomejeno na voljo, služi kot vir toplote, iz katerega toplotna črpalka Zubadan črpa energijo, ki jo koristno uporabi za ogrevanje vode. Za proizvodnjo 4 kWh toplotne energije porabite samo 1 kWh električne energije, ostalo toplotna črpalka brezplačno pridobi iz okolja. Toplotna črpalka je lahko fleksibilno nameščena na prostem in povezana z obstoječim sistemom kot posodobitev ogrevanja. Izhodna temperatura vode lahko doseže do 60 °C, zato je v večini primerov mogoče uporabiti obstoječi radiatorski sistem, kar znatno zniža tudi stroške prenove. Toplotna črpalka zrak/voda je še posebej zanimiva za novogradnje, saj si lahko prihranite stroške izdelave kotlovnice, dimnika, cisterne ter kotla; vgraditi je potrebno samo toplotno črpalko in bojler. V kombinaciji s talnim ogrevanjem se stroški za ogrevanje še dodatno znižajo, saj nizkotemperaturni sistemi izboljšujejo izkoristek toplotne črpalke. Toplote črpalke Zubadan imajo odlične zmogljivosti tudi pri zelo nizkih temperaturah, saj omogočajo 100-odstotno ogrevalno moč vse do - 15 °C, ko običajne toplotne črpalke dosegajo le še 60 % nazivne moči, in to brez pomoči elektro grelcev. Posebna t. i. flash injection tehnologija, ki je optimizirana za uporabo v hladnejših podnebjih, omogoča delovanje vse do -25 °C, prav tako pa so zmanjšani čas ter pogostost odtaljevanja.

Jure Šacer, TERMO SHOP, d. o. o.

90 % vseh gradbenih poškodb v kletni etaži nastane zaradi odvečne vlage. Statistike o poškodbah dokazujejo, da se večina vseh gradbenih poškodb zgodi v območju kleti zaradi vlažnosti. V skladu s predpisi je tudi kasnejša, v kolikor ni bila narejena v času gradnje objekta, izvedba drenaže nujno potrebna. Na zemljišču, kjer se soočamo z velikimi količinami podtalnice, se

mora instalacija drenaže izvesti že v času gradnje objekta, saj le s tem zagotovimo pravilno odvajanje vode. Izvedba drenaže je še posebej potrebna pri: •visoki talni vlagi, zlasti v zelo izsušenih kohezivnih tleh (glina, ilovica, lapor); •strmih pobočjih s kohezivno podlago tal (pesek in prod), •pri krajših zastojih vode (krat-

kotrajni hidrostatični tlak), še posebej v času močnega deževja in v že izkopanih gradbenih jamah. V vsaki vodotesni gradbeni jami je odvod vode nujno potreben. Način za pravilno izvedbo drenaže je predpisan s predpisi, po katerih se zahtevata var nost in odgovornost ter dolgotrajno delovanje drenaže. Predpisi se nanašajo tudi za gradbena dela, ki so izvedena nad in pod instalacijo ter služijo kot podlaga za projektiranje in izvedbo del. Še posebej je podan poudarek z ukrepi na izvedbo hidroizolacije. Predpis opisuje značilnosti za izvedbo običajne drenaže pred zidom. Tako lahko projektant pri projektiranju s podanimi izračuni in dimenzijami tudi kaj prihrani. Instalacija za drenažo mora v

zemlji potekati okoli vseh zidov objekta in se zaključiti kot zaprt krožni vod.

Odvod odvečne vode V zvezi z odvajanjem odpadnih voda je za vsa pojasnila pristojen upravni organ. V njegovi pristojnosti se določi, kje in na katero mesto lahko odvajamo odvečno vodo, in tudi, če je mogoče izvesti jamo za ponikanje. Površinske vode ali vodo s pobočij ni dovoljeno odvajati v ponikalnice. Zgradbe so zaščitene s pravokotno in vodoravno zaporno plastjo, proti dvigajoči se vlagi in pred stoječo vodo v ponikalnici, niso pa zaščitene proti trenutnim zastojem v kanalizaciji. Vir: http://www.instalater.si/clanek/174/Hisna_drenaza

Pripravil: Jure Beričnik

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 15

GRADBENI KOTIČEK

1. aprila 2010

Protipožarna zaščita Vsako leto naredijo požari po celem svetu veliko materialne škode, žal pa zahtevajo tudi veliko smrtnih žrtev. Zastrašujoča poročila o velikih požarih v stanovanjih, družinskih nase ljih, hote lih, indu strij skih objektih itd. slišimo skoraj vsak dan. Tudi Slovenija ni izjema, z vsemi omenjenimi vprašanji se srečujemo skoraj vsak dan. Nenadzorovani požar je proces nepopolnega izgorevanja različnih materialov. Hitrost razvoja požara po prostoru je v odvisnosti od gorljivih materialov. Sočasno z izgorevanjem materialov v prostoru stalno narašča količina sproščene toplote in temperature, ki lahko presega tudi več kot 600 °C. Zato pride v prostoru do nagle razširitve požara. Plameni zajamejo celoten prostor in požar preide v fazo polno razvitega gorenja. Ta prehod imenujemo "flashover" oziroma požarni preskok. Od tega trenutka dalje je potek požara odvisen predvsem od geometrije in ventilacije prostora ter količine gorljivih snovi. Osnovni namen postavitve vgrajene gasilne naprave je zaščita premoženja, še posebej pri večjih, odprtih in požarno močneje ogroženih površinah.

• pasivna požarna zaščita, • aktivna požarna zaščita, • organizacijski ukrepi.

Zakonske zahteve

Namen aktivne požarne zaščite je v čim krajšem času in čim bolj natančno locirati kraj požara, ga javiti in storiti vse za preprečitev nadaljnjega širjenja ognja.

Ukrepi pasivne požarne zaščite so vsi gradbeno tehnični ukrepi za preprečevanje širjenja požara. Proizvodi, ki so vgrajeni s tem namenom, morajo svoje požarne lastnosti dokazati v požarnem preskusu, za kar je njihovim proizvajalcem za ta proizvod podeljen certifikat, s katerim dokazujejo ustreznost proizvoda. Projektiranje pasivne požarne zaščite, vgradnja proizvodov pasivne požarne zaščite in njihovo vzdrževanje pa od odgovornih projektantov, gradbenikov in vzdrževalcev oziroma lastnikov objektov zahteva tudi zakonodajalec. Pravilno projektirani, izgrajeni in vzdrževani objekti morajo ob požaru: •zagotoviti varno evakuacijo ljudi iz objekta, •zagotoviti varen vstop gasilcev in reševalcev v objekt; •določen čas zagotoviti nosilnost konstrukcije, •preprečevati širjenja požara po objektu, •preprečevati širjenja požara na sosednje objekte. Vgrajen sistem aktivne požarne zaščite, ki ga sestavljajo cevne napeljave in mehanizmi, sme pregledovati in preizkušati tehnični preglednik strojne stroke, sistem, ki ga sestavljajo električne napeljave in deli, pa tehnični preglednik elektrotehniške stroke. Sisteme, ki jih

Aktivno požarno zaščito (h kateri sodijo požarni javljalniki, stabilne naprave za gašenje, naprave za protipožar no hlajenje, ventilske postaje, črpalne postaje za vodo, sistemi za nadzor dima in toplote, naprave za javljanje isker v cevovodih, naprave za javljanje gorljivih plinov in par ter varnostna razsvetljava) je potrebno pred uporabo preizkusiti in si pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju. Zakon o gradnji objektov zahteva mehansko odpornost in stabilnost objektov pred požarom. Teh zahtev, brez elementov pasivne požarne zaščite, skoraj ni mogoče izpolniti. V zadnjih letih skokovito narašča škoda v industrijskih objektih, pojavljajo pa se tudi požari v šolah in vrtcih. Kaj storiti, da ne bo žrtev in da bo škoda čim manjša? Če že ne moremo preprečiti požarov, poskušajmo vsaj omiliti njihove posledice. Posledice nenamernih napak, namernih požigov, nepredvidljivih samovžigov, skratka, posledice požara lahko omejimo s primerno požarno zaščito. Požarnovarnostni ukrepi morajo preprečiti širjenje požara, ne glede na njegov razlog nastanka. V osnovni opredelitvi lahko požarno zaščito razdelimo na tri poglavitne skupine ukrepov:

sestavljajo cevne napeljave in mehanizmi ter električne napeljave in deli, usklajeno pregledujeta tehnična preglednika obeh strok. Zavezanec mora: •skrbeti za redno vzdrževanje vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite v rokih in na način, kot izhaja iz navodil proizvajalca oziroma tistega, ki je sistem vgradil in ga lahko izvajajo le pooblaščeni serviserji ali vzdrževalci; •skrbeti za pregled in preizkus vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite skladno s pravilnikom in obnavljanje veljavnosti potrdila o brezhibnem delovanju sistema; •hraniti dokumentacijo o pregledovanju in preizkušanju ter o rednem vzdrževanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite, dokler je sistem v obratovanju. Potrdila o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite zavezancu ni treba pridobiti za sistem, ki ga je vgradil, čeprav njegova vgradnja ni predpisana. S preizkusom vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite se ugotovi, ali sistem izpolnjuje zahtevane značilnosti in kapacitete, ki morajo biti skladne s predpisi in standardi, po katerih je bil sistem

Aktivna požarna zaščita

projek ti ran in vgra jen, ter z namembnostjo oziroma tehnologijo, kot je bila upoštevana pri izdelavi projektne oziroma tehnične dokumentacije. Pregledovanje in preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite lahko opravlja pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in ki pridobi pooblastilo za pregledovanje in preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite. Za hidrantno omrežje je potrebno pred začetkom uporabe pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju omrežja. Pooblaščeni osebi, ki pregleduje omrežje, je potrebno predložiti projektno dokumentacijo, na osnovi katere preglednik opravi pregled in meritev hidrantnega omrežja. Načr tova nje vgra je ne gasil ne

naprave poteka na osnovi ogleda in načrtov prostorov s tehnološko opremo. Izdela se projektna dokumentacija ob upoštevanju veljavnih pravilnikov s področja sistemov aktivne požarne zaščite. Osnova za izdelavo projekta je določitev števila con gašenja glede na razmestitev naprav ali materialov v prostorih. Na osnovi definiranja con se izvrši izračun potrebne količine gasilne tekočine. Največja izračunana potrebna količina gasilne tekočine na eno cono pa je osnova za izbiro velikosti rezervoarja gasilne tekočine. S količino gasilne tekočine v rezervoarju oziroma s prostornino rezervoarja pa je pogojena tudi velikost modula, v katerem se nahajajo elementi naprave z rezervoarjem. Vir: http://www.instalater.si/clanek/31/Protipozarna_zascita

Pripravil: Jure Beričnik

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

1. april 2010

Španski trener navdušen nad gledalci Slovenski rokometni prvaki, rokometaši Gorenja, se po pričakovanju niso mogli resneje upirati dvakratnim evropskim prvakom – V soboto povratna tekma Ljubitelji rokometa so v soboto v Rdeči dvorani, bilo jih je več kot dva tisoč, morda videli nove evropske klubske prvake. V prvi tekmi osmine finala prestižne lige prvakov so rokometaši Gorenja gostili španski Ciudad Real, tudi lani in predlani najboljše moštvo na stari celini. Španci so zmagali z 31 : 23. Gotovo so nekateri potihem upali na senzacijo, da bi slovenski prvaki prizadejali Špancem prvi letošnji poraz v tem tekmovanju ali vsaj igrali neodločeno. To upanje je bilo živo še prvih petnajst minut, ko je bila igra enakovredna in so Velenjčani tudi dvakrat povedli. Toda odlični gostujoči trener Talant Dušebajev, za nekatere celo najboljši na svetu, je domače zlomil predvsem s hitrimi menjavami oziroma ritmom. Na voljo je imel kar 16 enakovrednih

igralcev. V domači vrsti je predvsem blestel vratar Ivan Gajič, ki je celo tako zmedel nasprotne igralce, da so zastreljali kar tri od šestih sedemmetrovk, Velenjčani so imeli le dve. Ivanu Čupiču jo je gostujoči vratar ubranil, Momir Rnić, ki bo po koncu letošnje sezone odšel v Celje, pa

ut niso zadeli, nasprotnik pa je z delnim izidom v 24. minuti povedel s 14 : 7, na odmor pa odšel s petimi goli prednosti. Toda domači rokometaši se še niso sprijaznili s porazom. Tudi drugi del so začeli zelo dobro. Spet je blestel vratar Gajić. Gostje so sicer takoj na

je bil uspešen. Tudi zaradi Gajičevih sijajnih obramb in velike borbenosti soigralcev so domači v prvih petnajstih minutah trikrat povedli za zadetek. V 14. minuti je bil izid na tekmi zadnjič izenačen, nato pa so Španci začeli svoj ples. Domači rokometaši kar deset min-

začetku drugega polčasa prednost povišali na šest golov razlike (15 : 9), nato pa so se jim domači ob močnem spodbujanju gledalcev kar štirikat približali na dva gola zaostanka. Nazadnje po treh zaporednih golih Roka Šimiča v 44. minuti (18 : 20). Nato je moral zaradi rdečega

Dve tretjini tekme z igralcem manj Sodnik na začetku tekme spregledal enajstmetrovko za goste, po dobre pol ure igre rdeči karton Damjanu Trifkoviču Rudarji so se z gostovanja v Lendavi v tekmi 28. prvenstvenega kroga prve lige vrnili z novim porazom. Že štirinajstim letos. Z Nafto, ki je s tem prekinila niz dveh zaporednih porazov, so izgubili z

Zmaga za mir Začelo se je precej obetavno in z nekaj spremenjenimi postavitvami Šmarčanov. Matej Kolenc je s prostim strelom v 14. minuti dvignil na noge domače »kibice« za 1: 0. A preden so ti odtelovadili svoje, si je očitno še vedno slaveča domača obramba privoščila hudo šlamparijo in minuto kasneje je že bilo 1 : 1. Takoj na začetku drugega dela so gostujoči branilci po vseh predpisih »obdelali«

kartona med gledalce Aljoša Štefanič. Ker Jure Natek do tekme še ni okreval po poškodbi, je trener Branko Tamše ostal brez pravega igralca na desnem zunanjem. Po tem dogodku so imeli domači celo dobrih dvajset minut dva igralca manj, saj je bil pred tem za dve minuti izključeni Marko Bezjak. Igralci Reala so zabili štiri gole zapored in povedli s 24 : 18. To prednost so do konca tekme dvignili na osem golov razlike. Talant Dušebajev, trener Ciudad Reala: “Fantastično je bilo igrati v tako izjemnem ambientu, kot so ga pripravili vaši navijači. Velika čast je bila odigrati pred tako publiko, ki se spozna na rokomet. To je bil dodaten motiv več za moje igralce. Moram jim čestitati za maksimalno pošteno igro.” Branko Tamše, trener Gorenja: “Nasprotnik je dokazal, zakaj je evropski prvak. Odločila je njihova daljša klop, pa tudi to, da imamo mi na klopi golobrade mladeniče, oni pač ne.” vos

Vendarle potopili Dravo

1 : 2. Kljub temu so zadržali šesto mesto, saj so tudi tekmici za njimi - Olimpija, Interblock in Domžale - izgubili. Zmagala je le Drava, ki je z 2 : 1 premagala Domžale, vendar za Velenjčani še vedno na zadnjem mestu zaostaja za deset točk, za predzadnjimi Domžalami pa za pet. Rudarji so tekmo začeli zelo odločno in že ob prvem napadu se je v veliki priložnosti znašel branilec Fabijan Cipot. Domači so ga nepravilno ovirali in gostje so pričakovali, da bo kranjski sodnik Čeferin pokazal na belo točko, vendar je samo zamahnil z roko. Brez razmišljanja pa je po dobre pol ure

igre pokazal rdeči karton Damjanu Trifkoviču. Rudarjev igralec je izgubil žogo, nato pa nespametno s prekrškom zaustavil domačega igralca. Na presenečenje Rudarjeve klopi in igralca samega mu je sodnik pokazal pot v slačilnico. To je bil gotov odločilen trenutek tekme, saj so domači začeli prevzemati pobudo. Številčno prednost pa so kljub temu izkoristili šele po slabih petnajstih minutah igre v drugem delu, zmago pa potrdili povsem na koncu tekme. Rudarji v tem delu tekme razen ene niso imeli nobene priložnosti, saj so povsem popustili.

pred svojimi vrati nevarnega Mujanovića, ki je nato hladnokrvno spremenil 11-metrovko v 2 : 1.Le ducat minut so se Šmarčani kitili z vodstvom, dokler njihovi obrambni silaki niso pretiravali s početjem v svoji 16–metrovki, za kar delilec pravice ni imel razumevanja in je mirno dosodil najstrožjo kazen za Dravograd in morda preostro določil »Kralju« Kraljeviću, počitek. Po tem izenačenju so številčnejši gostje prišli do sape in domačim precej »dihali« za ovratnik. A ne dolgo, saj je

gostujoči igralec zamenjal nogomet za ragbi in se priključil Šmarčanu v garderobi. Izenačene moči so obetale zanimiv zaključek in budile vijoličasto upanje. Do tedaj ne preveč razpoloženi Anže Podgoršek (le zakaj ga spet tiščijo v obrambo) je v 82. min s slalomom, ki se ga ne bi sramovala Ana Drev, prešel dravograjsko obrambo, in tik preden bi poslal žogo v mrežo, ga je gostujoči vratar iz obupa zrušil. Najboljši strelec 3. lige Mujanović ni imel usmiljenja in velikih 3 : 2 z

Nogometaši Rudarja so se v včerajšnjem preloženem 25. krogu končno oddolžili nogometašem Drave za dva poraza v tem prvenstvu. S tem so vsaj nekoliko pomirili vodstvo kluba, ki je po porazu v Lendavi igralcem za velikonočno pisanko želelo pripeljati še tretjega trenerja v tem prvenstvu. Kot je dejal predsednik kluba, vseh igralcev, ki so razočarali v spomladanskem delu, vendarle ne morejo naenkrat zamenjati.

druge 11 m. Seveda je pritem prvi vratar Dravograda videl rdeče, tako da so Šmarčani prišli tudi do številčne prednosti. Gostje se niso več izvili iz primeža domačih, ki so tik pred koncem preko Velerja dokončno »stuširali« dotlej vodečo ekipo lige. Po srečanju je bilo precej veselo in tudi mir se je vrnil v prostore Šmarčanov. Upati je le, da velikosobotno gostovanje pri Palomi ne bo skalilo trenutne sreče. Martin Pačan

Elektra Esotech v ligi za obstanek ne pozna poraza Sinoči s Hopsi – V Šoštanj prihajata LTHcast Mercator in nato Šenčur Košarkarji Elektre Esotech so prejšnjo sredo v Kopru v drugem krogu lige za obstanek ponovno ugnali Luko Koper in si s tem že praktično zagotovili obstanek v ligi. V Kopru so bili praktično vseh štirideset minut gospodar na parketu. Že začeli so silovito in povedli z 8 : 0,

Koprčani so sicer sredi druge četrtine uspeli znižati zaostanek na zgolj točko, vendar so šoštanjski košarkarji po minuti odmora Boruta Cerarja hitro stvari ponovno postavili na svoje mesto in si priigrali občutnejšo razliko. Ob koncu so se v Kopru veselili pomembne zmage s 84 : 67.

Nogometaši Šoštanja so vendarle začeli srečanja pomladanskega dela Štajerske nogometne lige. V soboto so v 17. krogu gostovali pri tretjeuvrščeni ekipi Trgovine Jager v Šmarju pri Jelšah in izgubili visoko, z 0 : 4. Končni izid pa ni odraz realnega stanja na igrišču. Predvsem v prvem delu so namreč Šoštanjčani igrali zelo dobro in narekovali tempo igre, Smajlovič in Linič pa sta imela dve izjemni priložnosti za zadetek, a ju žal nista izkoristila. Na začetku drugega polčasa pa so zaradi dveh napak ožje obrambe hitro prejeli dva zadetka. Po zaostanku z 0 : 2 je Šoštanjčanom tudi nekoliko padla motivacija, tako da so do konca srečanja prejeli še dva zadetka. Nogometašem Šoštanja se je v veliki meri poznala tudi odsotnost poškodovanega Matica Mežnarja. Kljub porazu novi trener Ervin Polovšak po srečanju ni bil povsem razočaran: »S samim pristopom sem zadovoljen. Predvsem v prvem polčasu smo igrali tako, kot smo se dogovorili. Čaka pa nas še veliko dela, predvsem v taktičnem smislu.« Priložnost za popravni izpit imajo Šoštanjčani že v soboto, ko bodo prvo tekmo v pomladanskem delu odigrali na svojem igrišču. Pomerili se bodo s Podvinci, srečanje na stadionu pod Vilo Široko pa se bo pričelo ob 16.30. Da igralcem motiva ne manjka, kaže tudi dejstvo, da so bili v ponedeljek na treningu vsi, razen poškodovanega Mežnarja in Softiča, ki je bil v šoli. S takšnim delom bodo zagotovo prišli tudi boljši rezultati.

Kočevje brez možnosti Odbojkarji Kočevja brez osvojene točke zapuščajo drugoligaško druščino. Zadnji poraz v sezoni so jim zadali igralci Šoštanja Topolšice, ki so na gostovanju v Kočevju zmagali gladko s 3 : 0. Šoštanjčani so bili boljši v praktično vseh elementih odbojkarske igre. V posameznih nizih so gostiteljem oddali 16, 19 in 14 točk. S to zmago so se odbojkarji Šoštanja Topolšice utrdili v sredini lestvice – prvenstvo so končali na šestem mestu in si s tem zagotovili status stabilnega drugoligaša. Velik del prvenstva so Šoštanjčani držali četrto, nekaj časa celo tretje mesto na lestvici, kljub temu pa je treba poudariti, da so za mlado ekipo, ki ima pretežno domače igralce, letošnje predstave lep uspeh in predvsem dobra popotnica za prihodnost.

Poraz za slovo od 2. lige Zadnjo tekmo v 2. ligi so odbojkarice Kajuha Šoštanja odigrale v Mariboru proti ekipi Nove KBM Branik II in izgubile s 3 : 1. Začele so spodbudno, saj so bile z bojevito igro v prvem nizu dokaj enakovredne nasprotnice, a so morale ob zaključku niza priznati premoč gostiteljicam; niz se je končal s 25 : 20. Še bolje so Šoštanjčanke zaigrale v drugem nizu in z nekaj odličnimi akcijami in nepopustljivim zaključkom ta niz celo dobile s 26 : 24. Z dobljenim nizom pa so izjemno ujezile odbojkarice Nove KMB, ki so se maščevale v zadnjih dveh nizih, v katerih so oddale po vsega 12 točk. S srečanji 22. kroga se je tako prvenstvo v 2. državni odbojkarski ligi za ženske končalo, šoštanjske odbojkarice pa se ponovno selijo v 3. ligo. Prvenstvo so namreč končale na zadnjem mestu z eno zmago. Največjo težavo za trenerja Borisa Plambergerja je v tej sezoni vsekakor predstavljala udeležba na treningih, saj so zaradi študijskih obveznosti nekatere ključne igralke lahko trenirale le ob petkih. To se je v njihovi igri seveda poznalo.

Šoštanjčani se selijo v drugo ligo-vzhod

vos

Odlično je bil razpoložen Dejan Ćup z 21 točkami, 15 jih je dodal Horvat, 13 Podvršnik in 11 Koštomaj. Pri Luki Koper je bil nezadržen Gruzijec Ugrehelidze, ki je dosegel 16 točk in pobral 11 žog pod obročema. Trener Elektre Esotech Borut Cerar: »Zmagali smo na zelo pomembni tekmi, po kateri se je fantom vrnila samozavest. Vseeno me skrbijo tri poškodbe naših košarkarjev, ki jih moramo sanirati do naslednje srede.«

Pomladanski del začeli s porazom

V soboto so bili košarkarji Elektre Esotech prosti, sinoči pa so gostovali na Polzeli pri Hopsih. Tekme si sledijo v hitrem tempu sobota – sreda, tako da že jutri v Šoštanj v prvi domači tekmi lige za obstanek prihaja škofjeloški LTHcast Mercator. Srečanje bo ob 20. uri. V sredo ob 20. uri pa se bodo košarkarji Elektre Esotech v svoji dvorani pomerili še s Šenčurjem, ki je še brez zmage v prvoligaški druščini in je tako zabeležil že 24 zaporednih porazov.

Ekipno državno prvenstvo v kegljanju za sezono 2009/10 je končano. S tekmo 18 kroga so svoje delo zaključili tudi člani KK Šoštanj. Njihova prva sezona v 1. B ligi je bila neuspešna, saj jo kot zadnjeuvrščena ekipa zapušča. Šoštanjčani so v drugem delu sezone zelo popustili, saj so osvojili le eno točko (skupaj 8), kar je za obstanek v tako močni konkurenci premalo. Tudi zadnje srečanje so odigrali zelo slabo, brez kakršne koli želje po zmagi. V Škofji Loki so jih domačini v boju za tretje mesto visoko premagali. Sezona nastopov v tako močni konkurenci je bila za igralce Šoštanja nova izkušnja in pridobitev še več znanja in tehnike kegljanja. Že pred sezono so si v klubu zadali nalogo obstati v ligi, vendar je bil vse to prehud zalogaj. Kot vemo, so Šoštanjčani tik pred pričetkom ligaškega tekmovanja ostali brez domačega kegljišča. Svoje treninge so opravili na kegljiščih v Slovenj Gradcu in v Slovenskih Konjicah, kjer so igrali tudi vsa domača srečanja. Zelo naporen urnik je dokončno zlomil voljo Šoštanjčanov, ki s pokončno glavo zapuščajo 1. B ligo. Igralci in uprava pa so po koncu tekmovanja obljubili , da se po letu dni ponovno uvrstijo v 1. B ligo. Še prej pa bo potrebo osvojiti prvo mesto v 2. ligi-vzhod, kamor se vračajo po letu dni odsotnosti.

Ravne: Trojna zmaga plavalk na 50 m delfin Medtem ko se Nina Drolc na povabilo beloruske plavalke Aleksandre Herasimenja (finalistka OI v Pekingu) na Kavkazu v Armeniji pripravlja na najpomembnejša tekmovanja, so kadeti, mladinci in člani nastopili na dvodnevnem tekmovanju na Ravnah. Na letošnjem že 37. mednarodnem mitingu je nastopilo 300 plavalcev iz Avstrije, Madžarske, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Srbije, Slovaške, Makedonije, Irske in Slovenije. Tekmovanje je potekalo po sistemu dopoldanskih predtekmovanj in popoldanskih A in B finalov. Plavalci Plavalnega kluba (21) so tekmovali uspešno in osvojili eno prvo (Tina Meža), dve drugi mesti (Kaja Breznik in Tamara Govejšek) in tri tretja mesta (Nastja Govejšek in Tina Meža). V plavanju se redko dogodi, da bi plavalci ali plavalke iz enega kluba osvojili(le) prva tri mesta. To se je na Ravnah dogodilo v disciplini 50 m delfin. Zmagala je Tina Meža pred Tamaro Govejšek in Nastjo Govejšek. V disciplini 100 m delfin je Nastja Govejšek z rezultatom 1:06,26 dosegla absolutni klubski rekord. V A finale so se uvrstili še Kaja Vrhovnik in Jana Koradej v ženski ter Žiga Cerkovnik in Jože Blažina v moški konkurenci.

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 17

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

1. aprila 2010

Treba bo rezervirati še večji travnik Na 3. srečanje v Šmartnem ob Paki znova od 600 do 800 motoristov iz cele Slovenije – V treh letih delovanja kluba Packenstein še brez nesreč ali kakšnih drugih poškodb

Šmartno ob Paki , 28. marca – Pri Hiši mladih v Šmartnem ob Paki je bilo minulo nedeljo spet kaj videti. Vabilo motokluba Packenstein in tukajšnjega Mladinskega centra na 3. srečanje je naletelo na več kot dober odziv pri motoristih, mopedistih, motoveteranih, ljubiteljih starodobnih vozil, »pa tudi pri firbcih in tistih, ki pač v času srečanja niso imeli kaj pametnega početi.«

Lanskega srečanja se je udeležilo od 500 do 800 ljubiteljev konjičkov na dveh kolesih iz cele Slovenije in sosednje Hrvaške, zato je predsednik šmarškega motokluba Peter Podgoršek napovedal, da bo za naslednje srečanje potrebno rezervirati še večji travnik. Ni se zmotil. Pri Hiši mladih se je namreč na tokratnem zbralo približno toliko voznikov, voznic in sovoznikov v črnem usnju in s čelado na glavi kot minulo leto. Dolgčas jim zagotovo ni bilo, saj so se orga-

Planinsko društvo Vinska Gora je praznovalo V sezoni zborov članov je le-tega opravilo tudi Planinsko društvo Vinska Gora, ki je imelo bolj svečan odtenek. V Krstnikovem domu pri cerkvi smo istočasno zaznamovali okroglo obletnico delovanja društva, čemur bi šaljivo lahko rekli dvajset na najmanj deset »podlage«. Začetki planinstva v Vinski Gori segajo že tja v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je našla skupina mladih zanesenjakov, ki jih je poleg domačega kraja družila ljubezen do gora in narave. Mladost je »pokala po šivih« in našla sproščanje v TVD »Partizan« Vinska Gora, iz česar je nastala Planinska sekcija. Ta je l. 1983 uradno odprla planinsko pot »Po poteh Vinske Gore«, ki skrbno urejena privablja številne pohodnike. Lepote gora so vabile v višave vse tja do Mont Blanca. Da pa je tudi doma lepo, so ugotovili na februarsko nedeljo, ko se je skupina povzpela na domač Ramšakov vrh, iz česar se je porodila ideja o tradicionalnih zimskih pohodih. Letos je bil že dvaindvajseti. Želja po planinah je tlela naprej in iz te sekcije smo 15. 6. 1990 ustanovili Planinsko društvo Vinska Gora. Polni navdušenja se nas je mno-

žica avgusta istega leta podala seveda kar na Triglav, da smo dostojno proslavili »nov« začetek. Da nesreča nikoli ne počiva, smo okusili leta 1996, ko je na poti na zim-

Tako so igrali

Nafta – Rudar 2:0 Strelca: Buzeti 58., Benko 89.; Rudar: Savić, Cipot, Sulejmanović, Jelečević, Tomažič-Šeruga (od 66. Selimi), Trifković, Grbić (od 65. Renato), Mahmutović (od 74. Metelka), Tolimir, Mujaković, Kronaveter. Trener: Frasnci Oblak Rdeč karton: Trifković 34. Vrstni red po 28. krogu: 1. Koper 56, 2. Maribor 49, 3. Nafta 41, 4. Gorica 37, 5. CM Celje 35, 6. Rudar 35, 7. Olimpija (-2) 34, 8. Interblock 32, 9. Domžale 30, 10. Drava 25.

Liga prvakov, osmina finala, prva tekma RK Gorenje Velenje – BM Ciudad Real (9 :14) 23 : 31 RK Gorenje: Skok, Gajič 16 ( 2x 7 m), Taletovič, Bezjak 2, Cehte 1, Rutar, Rnič 4 (1), Žvižej 3, Štefanič 1, Golčar 1, Harmandič 1, Ferkulj, Čupič 2, Bajram 1, Nosan 1, Šimič 6 Trener: Branko Tamše BM Ciudad Real: Hombrados 8 (1) obramb Šterbik 10 obramb, Dujšebajev 2, Kallman 2, Fernandez 7 (1), Evdokimov 2, Aguinagalde 3, Davis 2, Parrondo 1/1, Abalo 2, Metličič 1, Rodrigez Chema 2, Canellas 4 (2), Entrerrios, Morros Viran 2, Dinart 1 Trener: Talant Dujšebajev

Liga Telemach – liga za obstanek, 2. krog Luka Koper – Elektra Esotech 67 : 84 (45 : 63, 30 : 43, 11 : 19) Elektra Esotech: Horvat 15 (3-3), Koštomaj 11 (7-8), Podvršnik 13 (1-1), Bilič 2 (0-2), Lelić 6, Lekič 5 (1-1), Ćup 21 (2-4), Miljković 5 (3-4), Nuhanović 6 (2-2). Vrstni red: 1. Hopsi Polzela 40, 2. LTHcast Meracator (-1), 3. Elektra Esotech (-1) oba 34, 4. Luka Koper 30, 5. Šenčur CP KR (-1) 24

Prva SNL, 28. krog Izidi: CM Celje – Koper 1 : 3, Hit Gorica – Maribor 3 : 3, Interblock – Olimpija 2 : 1, Drava – Domžale 2 : 1.

nizatorji tudi tokrat zelo potrudili in jim pripravili pester program. Poleg kulturnega prispevka še moto igre, spretnostno vožnjo, na panoramsko vožnjo so se tokrat odpravili v Zgornjo Savinjsko dolino in se vrnili nazaj na prireditveni prostor pri Hiši mladih na osrednji dogodek 3. srečanja – na blagoslov, ki ga je opravil šmarški dekan Ivan Napret. »S srečanjem smo odprli letošnjo motoristično sezono v Savinjsko-šaleški regiji. Nekateri smo sicer to naredili že prej.

janje le-te, izobraževanja, odprtje spletne strani, orientacijska tekmovanja, planinci šolskega krožka pa so tako vseskozi zelo marljivi s svojo mentorico Nado Štravs na čelu. Društvo vsestransko skrbi za promocijo kraja, pri čemer velja omeniti letošnji stenski koledar z motivi domače Vinske Gore, s katerim je zaznamovalo dvajsetletnico. Novembra se radi udeležujemo predavanj vrhunskega alpinista Viki-

Peter Podgoršek: »V 3 letih še nismo imeli nesreče ali kakšne poškodbe, kar dokazuje, da imamo člani dovolj pameti.« Je pa prireditev spodbuda tistim, ki radi malo počakajo, da pripeljejo motorje iz garaže in na spretnostni vožnji obnovijo veščine ravnanja z motorjem in s tem razmigajo čez zimo zakrnele ref lekse.« Kot je še dejal Peter Podgoršek, so ustanovili motoklub v Šmartnem ob Paki zaradi vse večjega števila motoristov in želje po širjenju pametne,

Srečanje je tudi priložnost za pogovor, druženje. varne, umirjene vožnje, na kateri si lahko vsakdo ogleda slovenske in svetovne lepote, po druženju tistih, katerih cilj je pot. »Za zdaj nam v teh prizadevanjih dobro kaže. V treh letih delovanja kluba namreč še nismo imeli nobene prometne nesreče, kakšne poškodbe. Očitno imamo dovolj pameti. Verjetno pa malo k temu pripomore tudi blagoslov.« Motoklubu Packenstein šteje 40 članov z območja spodnjega toka reke Pake, vse več pa jih prihaja tudi

iz drugih okolij. Za letos so predvideli kar nekaj organiziranih skupnih voženj, izletov in potovanj.

Minulo nedeljo popoldne je na slovenskih cestah znova ugasnilo življenje motorista. Po za zdaj zbranih podatkih se ta ni udeležil 3. blagoslova motorjev v Šmartnem ob Paki.

Osrednji dogodek srečanja je bil blagoslov, ki ga je opravil šmarški dekan Ivan Napret.

Mladi planinci z mentorico Nado Štravs (foto Mitja Oštir) ski pohod na Snežnik kombi, last društva, v Latkovi vasi imel strašno prometno nesrečo. V njej je poleg obeh voznikov umrl kasneje še en član, ostali pa so bili večinoma hudo telesno poškodovani. Društvo si je od šoka komaj opomoglo in začelo počasi spet živeti. Sledil je nov kartonček o planinski poti, ure-

3. SNL – vzhod Šmartno 1928 – Koroška Dravograd 4 : 2 (1 : 1) Strelci: 1 : 0 Kolenc (14), 1 : 1 Ovčar (15), 2 : 1 Mujanovič (47), 2 : 2 Pušnik (59), 3 : 2 Mujanovič (82), 4 : 2 Veler (90). Šmartno 1928: Pusovnik , Veler, Hajdari, Kraljevič, Podgoršek, Cizej (od 82. Vasić), Kompan, Mujanovič (od 89. Avdić), Jelen, Kolenc, Jahić (od 75. Klančnik), Vrstni red: 1. Simer Šampion 32, 2. Čarda 32, 3. Dravograd 29, 4. Šmartno 1928 28, 5. Stojnci 28, 6. Zreče 28, 7. Malečnik 27, 8. Odranci 19, 9. Kovinar Štore 19, 10. Tehnotim Pesnica 19 …

Štajerska nogom. liga, 17. krog Trgovine Jager Šmarje pri Jelšah – Šoštanj 4 : 0 (0 : 0) 1 : 0 Asllanaj (48'), 2 : 0 Asllanaj (61'), 3 : 0 Neskič (64'), 4 : 0 Mraz (82') Šoštanj: Mušič, Oblak, Filipovič (od 59' Bulajić), Gegić, Softić (od 59' Vuković), Vukančič (od 81' Hukič), Obu, Kurnik, Linič, Smajlović (od 89' Mahmutovič), Redžić ( od 81'

ja Grošlja, izvajamo čistilne akcije za varovanje narave, sodelujemo z ostalimi društvi v kraju in planinskimi društvi Šaleške doline ter skrbimo za porast števila članstva. Sedanjemu predsedniku Tomažu Kumru pomagamo »vleči voz«, iz katerega potem težko izprežeš … Marija Lesjak

Ahmetovič) Vrstni red: 1. AHA EMMI Bistrica 36, 2. Carrera Optyl Ormož 33, 3. Trgovine Jager Š/J (-1), 4. Podvinci oba 27, 5. LKW Jack Gerečja vas, 6. GIC Gradnje Rogaška oba 25, 7. BOČ Poljčane 24, 8. Peca (-1) 22, 9. Koroška gradnje 21, 10. Pohorje 20, 11. NK Partizan Fram 17, 12. Šoštanj (-1) 13, 13. Bukovci 10, 14. KIV Vransko 7

Z veliko nočjo v pomlad

3. DOL moški, 18. k. MOK Kočevje – Šoštanj Topolšica 0 : 3 (-16, -19, -14) Šoštanj Topolšica: Bevc, Globačnik, Žnider, Krajnc, Golob, Nastič, Pokleka, Klobučar J., Klobučar L., Sovinek, Kugonič, Sečki Vrstni red: 1. Fram 44, 2. Hoče 36, 3. Lubnik 35, 4. Salonit Anhovo II 31, 5. Črna 28, 6. Šoštanj Topolšica 27, 7. TAB Mežica 26, 8. Kekooprema Žužemberk 25, 9. Fužinar Metal Ravne 18, 10. MOK Kočevje 0.

1. do 3. april: Otroške velikonočne delavnice na osrednjem prostoru Četrtek: NAREDIMO VOŠČILO Petek: PRIPRAVA DEKORACIJE Sobota: OKRAŠEVANJE PIRHOV

2. DOL ženske, 22. k. Nova KBM Branik II – Kajuh Šoštanj 3 : 1 (20, -24, 12, 12) Vrstni red: 1. Prevalje 55, 2. Formis Bell 48, 3. ŽOK Partizan Škofja Loka, 4. ŽOK Kema Puconci oba 43, 5. Nova KBM Branik II 41, 6. MZG Grosuplje 39, 7. Lakolit Ankaran 32, 8. Comet Zreče 30, 9. Kostak-Elmont 28, 10. Benedikt 20, 11. ŽOK Kočevje 9, 12. Kajuh Šoštanj 8

Kegljanje,1. B liga18. Krog Škofja Loka : Šoštanj 8 : 0 (3425 :3118) Šoštanj : Fidej – 516 (0), Novak – 248- šehič 236 (0), Arnuš- 549 (0), Jug – 520 (0), Sečki521 (0), Križovnik- 275- Ognjenovič -253 (0).

V četrtek in petek od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure. Euromarkt d.o.o. | Mariborska cesta 100 | SI - 3000 Celje

Tatjana Podgoršek

V soboto od 10. do 13. in 16. do 19. ure.

RAZSTAVA ZAJČKOV pred trgovino Big Bang

Do 5. aprila:

RAZSTAVA VELIKONOČNIH SIMBOLOV

www.city-center.si

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA

1. april 2010

Avtošola Relax v skrbi za varno vožnjo Uspešnih 72 odstotkov kandidatov – Nov pravilnik o delu avtošol Psihofizično stanje udeležencev v cestnem prometu postaja vse pomemb nej še. Pozorn sot mu namenjajo tudi v avtošolah, še posebej skrbno v Relaxovi. O tem smo se pogovarjali z Begom Okanovičem. Kaj pravite o mnenju, da avtošole premalo naučijo kandidate za varno vožnjo v cestnem prometu? »Osebno mislim, da avtošole in učitelji vožnje maksimalno prenašamo svoje znanje in izkušnje na kandidata. Imamo predpisan program usposabljanja. Mnogi menijo, da so mladi vozniki oziroma voz ni ki začet ni ki med naj bolj nevarnimi v vsakdanjem prometu, a statistične številke govorijo drugače: v prvih devetih mesecih lanskega leta so vozniki, stari do 21 let, povzročili 7,17 odstotka vseh prometnih prekrškov, od 22 do 25 let pa 9,54 odstotka prekrškov. Kar 24,3 odstot ka pre kr škov pa so zakrivili vozniki v starostni skupini od 25 do 35 let. Nato pa po podatkih policije odstotek prekrškov s starostjo upada. Torej se na cesti lahko najbolj bojimo voznikov, ki že imajo nekaj izkušenj in

Poizvedujejo za pobeglim voznikom Na neosvetljenem delu Koroške ceste, zunaj prehoda za pešce, zbil peško Velenje, 25. marca – V četrtek zvečer se je na Koroški cesti v bližini avtocentra zgodila prometna nesreča, v kateri se je poškodovala 47-letna peška. Ta je prečkala cesto zunaj zaznamovanega prehoda za pešce na neosvetljenem delu vozišča, ko je po Koroški cesti proti Cesti Simona Blatnika pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila, temnejše barve in peško zadel v desni bok. Padla je po vozišču, voznik pa je po trčenju odpeljal naprej, ne da bi peški nudil prvo pomoč. Peško so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico v Slovenj Gradec, kjer so ugotovili, da je utr pe la lah ke teles ne poškodbe. Policisti pozivajo vse, ki bi karkoli vedeli o nesreči ali vozniku, da pokličejo na Policijsko postajo Velenje, telefon 898 61 00.

Kurjenje v naravnem okolju Na območju pristojnosti Policijske uprave Celje so v zad njem obdobju zabeležili več prijav travniških požarov, ko so lastnik zemljišč kurili suho travo, požari pa so se nato razširili na sosednja zemljišča oziroma gospodarska poslopja ali gozdove. Na PU Celje opozarjajo, da Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju predpisuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za kurjenje v naravnem okolju. Policija v primeru ugotovljenih kršitev poda

so tudi zaradi tega že preveč pogumni, saj je največ prekrškov poveza nih s pre hit ro vož njo, sle di neuporaba var nostnega pasu in vožnja pod vplivom alkohola.« Ali mislite, da bi država morala prej poskrbeti za prometno vzgojo mladih in ne čakati, da nas bodo

Bego Okanovič

avtošole šele pri osemnajstih letih učile prometne vzgoje in etike v prometu? »Veli ko krat sem raz miš ljal in predlagal da bi država predpisala obvezen predmet - prometna vzgoja in etika v cestnem prometu - v vrtcih, osnovnih šolah in seveda v srednjih šolah. Mislim, da bi bilo to zelo pametno.« Februarja je začel veljati nov pravilnik o usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil, kaj pri-

naša? »Nov pravilnik bo pomagal, da bomo v avtošolah imeli možnost bolj pripraviti kandidata za voznika motornih vozil in seveda s tem kandidatu nuditi več znanja, samozavesti,praktične vožnje ter boljšo uspešnost na vozniških izpitih.« Kako uspešni pa so bili kandidati vaše avto šole lani na izpitih? »Celotna avtošola Relax Slovenija je v lanskem letu imela uspešnost na izpitih iz praktične vožnje 72 %, pri teoriji pa 84 %. Konkretno na izpitnem centru Velenje smo imeli uspeh iz vožnje 52 %, za višje kategorija 60 %, pri teoriji pa 80 %.« Pa vam je znano tudi, kakšni so vaši kandidati kasneje kot vozniki? »Z anketo anketiranih kandidatov smo zelo zadovoljni in lahko rečem, da smo na dobri poti in da smo dobra avtošola. Naši bivši kandidati nam z veseljem povejo, da se že veliko časa vozijo in da niso povzročili nobene prometne nesreče. Veseli smo, da je tako.« Koliko so stara vozila na avtošoli Relax? »Na avtošoli Relax imamo vozila za poučevanje kandidatov stara

Dežurna številka avtošole Relax je 041-227-133

v povprečju manj kot tri leta, v Velenju in Mozirju pa v celotni obnovljen vozni park.« Kaj bi svetovali voznikom v cestnem prometu, da bi s tem pripomogli k večji varnosti na naših cestah? »Vsak od nas je na nek način udeleženec v cestnem prometu, bodisi kot pešec, kolesar, motorist ali voznik drugih kategorij motornih vozil, in vsak od nas lahko pripomore k izboljšanju večje varnosti na naših cestah, če bo spoštoval zakon o varnosti v cestnem prometu ter poizkusil postati vzoren voznik ali pešec. Bodimo toliko osve šče ni in se zave daj mo, da počnemo nekaj dobrega. S svojim dejanji bomo pripomogli k izboljšanju večje varnosti na naših cestah.« Ali mislite, da so nekateri vozniki nestrpni do avtošol in kažejo slab vzor mladem vozniku? »Na žalost moram priznati, da nekateri vozniki res pozabljajo, da so se tudi sami usposabljali v avtošoli. Učitelji vožnje zelo pozorno spremljajo situacijo v prometu in v določenih trenutkih namenoma pustijo kandidata, da sam ugotovi svojo napako. So vozniki, ki nam mahajo z roko, preklinjajo ter agresivno ravnajo s svojim vozilom, češ glej, kako sem jaz sposoben voznik. S tem pokažejo svojo kulturo v prometu, osveščenost ter odnos do drugih udeležencev v prometu. So pa seveda tudi vozniki, ki so pohvale vredni.«

Motorističnih 20 % Adil Huselja

Letošnja dolga zima in predvsem slabe vozne razmere so preprečile poskuse motoristov, da bi se podali na kakšno daljšo turo. A toplejši in sončni dnevi vse bolj privabljajo motoriste, da svoje jeklene konjičke odgrnejo in jih spravijo na cesto. Uvodni del motoristične sezone pa vedno spremljajo tudi dejavniki, ki negativno vplivajo tako na varnost motoristov kot ostalih udeležencev v prometu. In ne glede na velikost ali moč motorjev in njihovo končno hitrost, so motoristi skupaj s kolesarji v tem spomladanskem obdobju veliko bolj izpostavljeni nevarnostim kot vozniki ostalih motornih vozil. Strokovnjaki menijo, da so motoristi najbolj ogrožena skupina udeležencev v cestnem prometu in da je tveganje za smrt pri vožnji z motorjem 50-krat večje kot pri vožnji z osebnim avtom. Na to v veliki meri vpliva vidnost motorista. Silhueta motorista je izjemno majhna in jo voznik (lahko) hitro spregleda, kar se povečuje s hitrostjo vožnje tako motorista kot voznika drugega motornega vozila. Predstavniki Policije, Ministrstva za promet in drugih organizacij s preventivno–promocijskimi aktivnostmi opozarjajo javnost na navedeno problematiko in predvsem njene posledice. Tudi letošnja kampanja ima znan slogan »NE SPREGLEJ!«, ki pa se letos dopolnjuje še s »TRIKRAT POGLEJ!«. Upoštevanje sporočila »ne spreglej – trikrat poglej« še posebej velja pred začetkom prehitevanja, pred zavijanjem v levo in pred vključevanjem na glavno cesto, da ne bi »zaprli« ali »sekali« poti motoristom, kar je v številnih primerih glavni vzrok za prometno nesrečo, telesne poškodbe ali celo smrt motoristov. Vse omenjeno velja tudi za kolesarje, ki jih je iz dneva v dan več, zato vožnja v mestih in še zlasti zavijanje v križiščih, kjer potekajo kolesarske steze, zahtevajo dodatno pozornost.

Namesto Lipuša Alenc

nosni računalnik in steklenico žgane pijače. S kraja je pobegnil pred prihodom varnostnika.

Velenje - Policijska postaja Velenje bo danes (v četrtek) dobila novega prvega moža. Dosedanjega komandirja Aleša Lipuša bo zamenjal Drago Alenc, ki je doslej služboval v Slovenskih Konjicah.

Pa so šli kabli

V letu 2009 se je na slovenskih cestah zgodilo 20.604 prometnih nesreč, kar je za 11 % manj kot leta 2008. In čeprav je v letu 2009 umrlo 15 motoristov manj kot v letu 2008, je 31 voznikov še vedno precej veliko. Tako je v zadnjih letih delež mrtvih motoristov med udeleženci prometnih nesreč približno 20-odstoten. Namera zmanjšanja števila mrtvih si zasluži pozornost vseh nas, ki smo kakorkoli povezani s cestnim prometom. Nesmiselno je zgolj opozarjati na poostrene nadzore in represivne ukrepe policije, saj je ozaveščenost tista, ki najbolj učinkovito vpliva na obnašanje oziroma vožnjo in končne posledice. Vsaj eno ohranjeno življenje pa lahko upraviči ves vložen trud in sredstva.

Šoštanj, 26. marca - V petek je na gradbišču v Topolšici, kjer gradijo hotelske apartmaje, nekdo odrezal in odnesel okoli 100 metrov električnega kabla, črne barve.

Torej, ob pričakovani ozaveščenosti motoristov, a tudi voznikov drugih motornih vozil, lahko pričakujemo izboljšanje. Treba pa je vedeti, da bodo določeni motoristi vendarle izstopali, bodisi s hitrostjo ali agresivno vožnjo. Če jih policisti ne bodo pravočasno odkrili in zoper njih ustrezno ukrepali, se bodo prej ali slej sami kaznovali, ko bodo doživeli prometno nesrečo. Število predavanj in delavnic prometnih policistov se je v zadnjih letih povečalo. To velja tudi za celjske prometnike, katerih delavnice izstopajo tako po strokovnosti izvedbe kot po udeležbi. Niso primerne le za mlade voznike koles z motorjem ali motornih koles. Primerne so tudi za tiste bolj izkušene. Predvsem za tiste, ki še vedno tvegajo ali izzivajo nesrečo, pa so jo vedno nekako »dobro odnesli«. Prometni policisti poleg bogatih izkušenj v motorističnem sedlu predstavijo tudi tisto temno plat motorističnega sveta. Žalostne pripovedi poškodovanih ali grozljive slike s krajev prometnih nesreč so krut, a vendarle učinkovit način soočenja s posledicami neprevidne, prehitre ali agresivne vožnje. Varna vožnja z motorjem je zagotovo užitek in hkrati pogoj, da bomo v njej uživali dolga leta. Odločitev je vedno v rokah vsakega voznika. Srečno!

Hude poškodbe gorskega reševalca Novi (prvi z leve) komandir velenjske policijske postaje Drago Alenc v družbi z dosedanjim komandirjem Alešem Lipušem

predloge na Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Če posameznik požiga travišča in ledine na območju, kjer lahko ogenj ogrozi gozd oziroma sežiga rastlinske ostanke na njivah brez stalne navzočnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorstvom, je to pre kr šek, ki »sta ne« 200 evrov. Kadar je s storitvijo nastala večja mate ri al na ško da, teles ne poškodbe ali druge posledice, je dejanje opredeljeno kot kaznivo. Policisti v takšnih primerih zavarujejo kraj kaznivega dejanja in ugotavljajo dejanske vzroke in odgovornost. Zakon o gozdovih v 80. členu določa, da se z globo od 1.000 evrov do 30.000 evrov za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kuri na neurejenih kuriščih v gozdovih ali na zemljiščih, ki niso gozd; požiga travišča in ledine na območjih, na katerih ogenj lahko ogrozi gozd, oziroma sežiga rastlinske ostanke na njivah brez stalne navzočnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzor stvom; uporablja odpr ti ogenj v gozdovih na Krasu oziroma

v gozdovih, ki so določeni za požarno ogrožene gozdove. Z globo od 600 evrov do 1.500 evrov se za tak prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba.

Voznik oviral promet Šoštanj, 28. marca – V ponedeljek ponoči so policisti potem, ko so dobi li obves ti lo Ope ra tiv no komunikacijskega centra, posredovali na lokalni cesti Bele Vode– Visočki vrh, kjer je voznik z ustavljenim vozilom oviral promet. Voznik je, ko so prišli policisti, odpeljal, a ga je patrulja ustavila. Pri kontroli so ugotovili, da je pod vplivom alkohola. Ker je napihal več kot 0,52 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka, so ga policisti pridržali.

Računalnik in žganje Vele nje, 23. marca – V torek ponoči je bilo vlomljeno v kavarno Društva upokojencev na Kidričevi. Vlomilec je odnesel starejši pre-

Mozirje, 28. marca – V nedeljo oko li 11. ure se je na območ ju Raduhe zgodila gorska nesreča, v kateri se je med usposabljanjem pod vodstvom inštruktorja hudo poškodoval 24-letni član Gorske reševalne službe. Med spuščanjem v dolino je s turnimi smučmi zapeljal na ledeno ploskev in pri tem izgubil ravnotežje ter padel. Po dvajsetih metrih drsenja po strmem pobočju je z glavo udaril v drevo.

Iz policistove beležke Zasegi manjših količin drog V torek, 23. marca, so policisti na Kardaljevem trgu v Velenju pri postopku mlajšemu moškemu zasegli marihuano, v četrtek, 25. marca popoldan, so v centru mesta zasegli »speed«, v petek, 26. marca dopoldan, pa so v centru Velenja zasegli kovinsko škatlo z več zavitki kokaina.

Ravstala sta sea V petek, 26. marca zjutraj, sta se pred stanovanjskim blokom na Goriški cesti ravsala stanovalec bloka in njegov znanec. Oba sta si prislužila plačilni nalog. Vsak svojega, seveda.

Pomagali bi mu, pa je pobegnil V petek, 26. marca opoldne, je na regionalni cesti v Šmartnem ob Paki obležal pijan moški. Ni obležal prvič. Da bi mu

nudili prvo pomoč, ga je reševalno vozilo odpeljalo v bolnišnico v Celje, od koder pa je pobegnil. A plačilnemu nalogu ne bo mogel uiti.

Pet pijanih pridržanih Prejšnji teden so policisti v Velenju pridržali pet pijanih voznikov, med njimi je bila v petek, 26. marca, voznica.

Nasilni najstnik V torek, 23. marca popoldan, so v Šoštanju v policijski pisarni starši prijavili, da nad njunim 15-letnim sinom, sicer učencem OŠ Šoštanj, vrstnik, tudi učenec te šole, izvaja nasilje. Nazadnje se je to na hodniku šole zgodilo dan prej, pri čemer je učenec utrpel lažje telesne poškodbe. Ker obstaja sum, da mladoletnik izvaja nasilje tudi nad nekaj drugimi učenci, bodo policisti zbrali obvestila in podali kazensko ovadbo.

Surovo ravnanje z otrokom V ponedeljek, 29. marca, se je k znancu v Šmartnem ob Paki zatekel 13-letni fant, ker je z njim doma surovo ravnal 50-letni očim. Policisti so otroka odpeljali v dežurno ambulanto in o tem obvestili njegovo mamo. Ko bodo zbrali vse potrebne podatke, bodo zoper očima podali kazensko ovadbo za kaznivi dejanji zanemarjanje otroka in surovo ravnanje.

Vredno pohvale V četrtek, 25. marca, popoldan, je občan na PP Velenje prinesel registrsko tablico, ki jo je našel na Industrijski cesti v Velenju. Policisti so jo vrnili lastniku. V nedeljo, 28. marca zvečer, je občan policistom prinesel denarnico z vsebino, ki jo je našel v Šmartnem ob Paki.

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 19

ZANIMIVO

1. aprila 2010

Oven od 21. marca do 20. aprila Dišalo bo po pomladi, vašim ljubezenskim težavam pa še vedno ne bo videti konca. Vendar pa ni vse tako mračno, kot je videti. Tudi vi se boste morali spremeniti, če želite, da se bo veza obdržala. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate, pri tem pa bodite povsem iskreni, saj vas sicer lahko napačno usmeri. To vam bo pomagalo prebroditi ljubezensko krizo, težav pa seveda ne. Te so veliko globlje, saj ne morete pozabiti preteklosti. Težav z denarjem in zdravjem ne boste imeli, kar je ogromno. A vam bo premalo. Življenje se vam bo zdelo premalo adrenalinsko. Odločitev, ki jo morate sprejeti v teh dneh, ne bo lahka.

Dan varnosti in obrambe

Bik od 21. aprila do 21. maja Igrali se boste z ognjem. Zato raje dvakrat premislite, preden boste prijateljico vprašali o zelo osebni stvari, saj se vam zna zgoditi, da vam bo zamerila. Ustrezite ji le, če vas bo prosila za pomoč, sami pa se ne vtikajte v tuje stvari. Sami dobro veste, kako je, če želiš nekaj obdržati zase, pa vsi želijo, da jim poveš, zakaj se obnašaš drugače kot sicer. Denarja ne zapravljajte nepremišljeno, ampak ga prihranite za tiste poletne dni, ko boste na dopustu in ga boste res potrebovali več kot sicer. Prav bi bilo, da že začnete razmišljati, kam boste šli. Ne pozabite na rojstni dan ali nek drug osebni praznik bližnje osebe! Dvojčka od 22. maja do 21. junija Dobro obdobje je pred vami, na vaše počutje ne bo vplivalo ne vreme in ne zapleti. Prekipevali boste od energije, zato se odpravite vsaj na en celodnevni izlet v naravo in premislite o vsem, kar se vam dogaja zadnje čase. Silna čustva, ki vas bodo prevzela, vas lahko hitro popeljejo v nerealne vode in prevelika pričakovanja. Stvari boste hoteli videti po svoje, ne glede na to, kakšne so v resnici. Optimizem vam bo sicer prinesel nekaj lepih trenutkov, a vseeno boste kmalu padli na trdna tla. In takrat bo bolelo, sploh, ker boste zaprli vrata na eni strani in vrnitve ne bo. Sedaj vam ne preostane drugega, kot da greste naprej. Že v teh dneh boste vedeli, ali ste na pravi poti.

Učence je seveda zelo zanimalo orožje.

Rak od 22. junija do 22. julija Življenje vas je že naučilo, da je prav, da na prvo mesto vedno najprej postavite sebe. Vendar pa bodo vaše odločitve tokrat sprejete v dobro in korist vseh. Na prijatelje boste zato naredili močan vtis in popravili svoje napake iz preteklosti. Ne zapravljajte preveč, saj se vam zna zgoditi, da boste sicer kar kmalu po plači ostali čisto brez denarja. Drži, da ne bi bilo prvič, a tokrat se zna zaradi tega spremeniti celo vaš načrt za to pomlad. Investicija bo verjetno morala malo počakati. Vzemite se v roke tudi kar se življenjskih navad tiče. Kar nekaj jih je, ki bi jih morali prekiniti. Predvsem tistih, ki vam že načenjajo zdravje. Lev od 23. julija do 23. avgusta Stres bo vplival tudi na vaš ljubezenski odnos, zato si vzemite čas za sprostitev in »crkljanje« v objemu ljubljene osebe. Že v prvi polovici aprila se boste nekoliko umirili in posvetili družini, kar bo vaše bližnje zelo razveselilo, saj jim je vaše obnašanje povzročalo precej skrbi. Ko boste mirnejši, boste naenkrat zaznavali vse okoli sebe veliko bolj prijetno. In bolj pozorni in prijetni boste naenkrat tudi sami. Če vam dogovor, kako preživeti ta vikend ne leži, še imate čas, da si premislite. Pri tem vsekakor upoštevajte tudi partnerja in njegove želje. Zdravje bo solidno. Devica od 24. avgusta do 22. septembra Čeprav si tega niste želeli, se boste znašli v središču pozornosti, kar vas bo najprej zelo jezilo, že v nekaj dneh pa vam bo tudi zaradi dobrih odmevov vse skupaj že prijalo. V družbi boste zelo zgovorni, zato letošnji april predstavlja pravi čas za nova poznanstva. Vse, kar morate narediti je, da greste ven pogosteje ven, med ljudi, in se zabavate. Tudi glede denarja ne boste imeli nobenih težav, saj boste končno dobili plačano vse, na kar ste pravzaprav računali že pred časom. Zato boste lahko kupili tudi tisto, kar že nekaj časa načrtujete. Paziti se morate le prehlada, ki vas lahko za nekaj dni spravi celo v posteljo. Nihanje temperatur je namreč aprila še vedno nevarno, tudi virusi še krožijo. Zato dodatno poskrbite za svojo odpornost.

19 Šmartno ob Paki, 26. marca – Na športnem centru pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki je lokalna skupnost v sodelovanju s Slovensko vojsko, Slovensko policijo ter Gasilsko zvezo Šaleške doline pripravila dan varnosti in obrambe. Ob tej priložnosti so predstavniki Slovenske vojske iz celjske vojašnice predstavili učencem višjih razredov osnovne šole možnost zaposlitev, šolanja, služenja vojaškega roka, tudi nekaj tehnične opreme. Prav tako predstavniki Slovenske policije, ki so med drugim prikazali še delo vodnikov in službenih psov. Člani Gasilske zveze Šaleške doline pa so ob tej priložnosti prikazali reševanje učencev iz večjega objekta ter jim predstavili izbirni predmet varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v osnovnih šolah. Predmet naj bi vključili v šolske vsebine prihodnje šolsko leto. Dan varnosti in obrambe so udeleženci sklenili z nogometnim turnirjem na igrišču z zeleno travo. Med štirimi ekipami je zmagala ekipa domačinov - Kluba 81. Šmarški župan Alojz Podgoršek je ob tem dejal, da je dan varnosti in obrambe potreben ter koristen. Tega se očitno zaveda vse več slovenskih občin. »Nenazadnje gre za predstavitev tehnike, tehnologije potrebne za varnost in obrambo občanov, njihovega premoženja. V določenem času je vendarle potrebno obnoviti tovrstno znanje. Prepričan sem, da bomo to delali tudi v prihodnje,« je še dejal Alojz Podgoršek. Vaja reševanja iz zgornjega nadstropja šole

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Pregled trenutnih finančnih zmožnosti vam bo povzročil precej skrbi, a boste že hitro pripravili načrt, kako rešiti nastalo situacijo. Sploh, ker imate velike in bogate načrte za letošnje poletne počitnice. Morali pa se boste bolj organizirati, saj zadnje čase preveč zapravljate za nesmiselne stvari, kar sicer ni v vaši naravi. A tokrat ste želeli nekomu pomagati. V službi zna priti do problemov, ki pa se bodo razrešili brez večjih posledic, če boste pametno reagirali. Zdravje vam ne bo delalo težav, sploh, ker se zelo trudite tudi sami. Vlaganje v vas same se bo že kmalu zelo dobro obrestovalo, letošnja pomlad pa bo dala krila tudi ljubezni. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Zvezde vam toplo priporočajo, da se ne spuščate v prepire, čeprav imate včasih drugačen pogled na svet kot vaši prijatelji. Na čustvenem področju se vam obeta zelo zanimiv dogodek, če ga boste le znali izkoristiti. Neka oseba bo namreč vrgla oči prav na vas. Od vaše samozavesti pa bo odvisno, kako se bodo zadeve odvijale. Začetek dolgotrajne zveze ni izključen, če boste seveda vi tako želeli. Tokrat bo žogica res na vaši strani. A ko boste tehtali sedanje življenje, ki mu prav nič ne manjka in to, kar se vam lahko zgodi v prihodnosti, ki je negotova, upoštevajte tudi glavo in ne le srce. Pri delu boste začeli dober in uspešen projekt. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Čeprav ste po naravi precej prilagodljivi, boste težko opravljali zadeve, ki vam jih bodo postavljali tisti, ki vam režejo kruh. Navzven se ne bo poznalo, a v notranjosti boste bili pravi boj sami s seboj, saj niste navajeni na tako velike kompromise. Pazite na svoje zdravje, saj obstaja zaradi hitro spremenljivega vremena možnost pogostih glavobolov. Privoščite si miren oddih kje daleč od vseh skrbi, pa četudi bo trajal le dan ali dva. Moči vas namreč zapuščajo. Zato bolj skrbno načrtujte delovne obveznosti za prihodnje dni, saj bo sicer najbolj trpelo vaše družinsko življenje. Partner nima več veliko živcev za to, da bi vam čisto vse odpustil. Ker zadnje čase tudi bolj malo dajete. Kozorog od 23. decembra do 20. januarja Vezani boste občutili veliko potrebo po svobodi, zato vam ljubezenske obveznosti ne bodo prav nič dišale. Sami pri sebi morate razčistiti, če je vaš partner res oseba, s katero se želite postarati. Za nasvet ne sprašujte prijateljev, saj morate sami ugotoviti, kje tiči problem. Vzemite si dan samo zase in temeljito premislite o zadevi. Ker bo en dan premalo, ne ukrepajte takoj, ampak še malo preizkušajte, kako bi bilo, če naredite temeljito spremembo v vašem življenju. Seveda je čisto normalno, da se je bojite, saj takšne stvari niso prijetne. Sploh, ker se tudi na delovnem področju rahlo zapleta. Razplet tokrat ne bo odvisen od vas. Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Letos ne boste ušli pomladanski utrujenosti. Čas je, da se malo ustavite, čeprav morda tega še ne občutite fizično. Kakšen dan posvetite počitku in gledanju televizije, saj živite precej stresno življenje. Ker preslišite vse dobrohotne nasvete, ki vam jih delijo prijatelji, vam bo zdravje ta mesec verjetno še nekoliko ponagajalo. Če ste samski, se vam obeta nova avantura, ki je zlepa ne boste pozabili, čeprav se po vsej verjetnosti ne bo razvila v nič resnejšega. Bo pa več kot prijetna. Vaše misli bodo še naprej pri nekom, ki je trenutno za vas nedosegljiv. Zvezde pravijo, da se lahko tudi to spremeni, če boste le upali narediti prvi korak. Ker vi nimate kaj izgubiti, nasprotna stran pa, je to razumljivo. Potrebujete torej le pogum! Ribi od 19. februarja do 20. marca Pred vami je nekaj precej nemirnih dni. Čeprav ste bili prepričani, da bo vaša ljubezenska sreča trajala večno, ne da bi za to storili kaj posebnega, se bodo stvari v teh dneh zaostrile. Veliko boste razmišljali o vaših čustvih do partnerja, pri tem pa boste znali biti tudi samokritični. Čeprav veste, da dobite nazaj toliko kot dajete, zadnje čase vi še dajete, partner pa se zelo čudno obnaša. Ljubosumje bo najslabša možna rešitev, zato se ga nikar ne poslužujte. Bolje bo, če se končno odločite za iskren pogovor, pa četudi boste vi govorili več, ker partner ne bo pripravljen priznati, da je karkoli narobe. Dokažite mu, da bi znali živeti tudi brez njega. Morda ga bo to postavilo na realna tla.

Prikazali so delo vodnikov in službenih psov.

Zgodilo se je ... ... od 2. do 8. aprila - 2. aprila 1913 se je v Št. Rupertu na Koroškem rodil narodni heroj Miha Pintar Toledo, ki je padel 3. junija leta 1942 v Lokovici; - 2. aprila 1961 so Velenjčani poleg kotalkališča začeli z udarniškim delom urejevati velenjski "Sončni park"; - 5. aprila 1971 so na oddelku za gospodarstvo občine Velenje razgrnili osnutek zazidalnega načrta arhitektonske zazidave za območje Šalek in Bevče pri Velenju; - na cvetno nedeljo, 6. aprila leta 1941, se je z letalskim napadom na Beograd začela druga svetovna vojna na tleh bivše Jugoslavije. Nekaj dni kasneje so nemške enote vko-

rakale v Šaleško dolino, kjer se je čez štiri leta s podpisom delne nemške kapitulacije pravzaprav tudi končala druga svetovna vojna pri nas; zanimivo je tudi to, da je napad na Beograd vodil nemški letalski generalpolkovnik Alexander Löhr, ki je 9. maja leta 1945 v Topolšici podpisal brezpogojno kapitulacijo nemških enot za jugovzhodno Evropo in enot armadne skupine E; - 6. aprila 1991 je bila v Velenju prva konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, na kateri je odstopil dotedanji predsednik Miha Ravnik, ki ga je zamenjal Dušan Semolič; - 7. in 8. aprila leta 1978 je bila

v Zavodnjah lokalna mladinska delovna akcija, na kateri so kopali jarke za nov vodovod; - v boj za severno mejo leta 1919 je bila vključena tudi Šaleška dolina; v Šoštanju je bila ena od postojank slovenskih oziroma jugoslovanskih enot; v mestu je bila zasilna bolnišnica za ranjene in bolne vojake in eno od izhodišč za akcije na Koroškem; zlom slabo pripravljene ofenzive slovenskih enot na koroški fronti aprila 1919 je močno vplival tudi na dogajanja v Šaleški dolini, ki je v času protiofenzive avstrijskih enot postala neposredno zaledje vojaških operacij; - 8. aprila 1990 so bile v občini Velenje prve večstrankarske volitve po 2. svetovni vojni; 21. maja so na zasedanju občinske skupščine novoizvoljeni delegati za predsednika izvolili Pankraca Semečnika,

Fotografija: Miha Pintar Toledo (arhiv Muzeja Velenje)

podpredsednik skupščine je postal Anton Lovrec, Todorja Dmitroviča so imenovali za mandatarja za sestavo velenjskega izvršnega sveta, Marjan Gaberšek je postal predsednik družbenopolitičnega zbora, zbor združenega dela je vodil Drago Bizjak, zbor krajevnih skupnosti pa je vodil Jože Melanšek. Pripravlja: Damijan Kljajič

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED

20 ČETRTEK, 1. aprila

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.15 11.40 13.00 13.20 13.50 15.00 15.10 15.45 16.05 16.20 17.00 17.20 17.30 18.25 18.35 18.40 19.00 19.50 19.55 21.00 21.45 22.00 23.05 23.40 00.10 00.35 01.10 01.35

06.30 07.00 08.00 09.00 09.30 10.00 10.25 11.15 12.10 13.00 13.30 14.00 14.30 15.00 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.30 18.55 20.30 23.15 23.50 00.20 01.00 02.45

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski, nad. Pod klobukom, kviz Berlin, 27/27 Omizje Poročila, šport, vreme Danes dol, jutri gor, nan. Piramida Poročila Mostovi Cofko Cof, 10/26 V beg, igrani film Enajsta šola Novice, šport, vreme Gledamo naprej (Ne)pomembne stvari: mozaična oddaja Žrebanje deteljice Simfonorije, risanka Milan, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Tednik Barve ljubezni, dok. odd. Minute za jezik Odmevi, šport, vreme Osmi dan Globus Tv dnevnik 1.4.1992 Dnevnik Dnevnik slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Tv prodaja Globus Tv dnevnik 1.4.1992 Med nebom in zemljo, dok. serija, 1/4 Med nebom in zemljo, dok. serija, 2/4 Ko bambus zacveti, am. dok. oddaja Prisluhnimo tišini Na lepše Slovenska jazz scena Bleščica Pozdrav Afriki Evropski magazin Oddaja Tv Koper Mostovi To bo moj poklic: slikopleskar črkoslikar, 1. del Prava ideja! Mi znamo: pršut, rukola, olive, sir, melona, 7/12 Vzpon Kiborgov, 5/13 Nogomet, četrtfinale evropske lige, prenos Tranzistor, 18. del Nogomet, evropska liga: vrhunci dneva Branilke zakona, 11/13 Assunta spina, it. nadaljevanka, 1/2 Zabavni infokanal

06.45 07.15 08.20 09.15 10.10 10.45 11.15 13.00 13.30 14.05 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.25 22.45 23.40 00.15 01.10

Tv prodaja 24ur, pon. Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Trpljenje v troje, am. film Tv prodaja Gospod Bean, nan. Ricki Lake Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Pobegla porota, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Kaliforniciranje, nan. Shark, nan. Enota za posebne primere, nan. 02.05 24ur, ponov. 03.05 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Pop corn, glasbena oddaja 11.25 Potopisna oddaja, ponovitev 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (357) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Iz arhiva otroških oddaj: Nekoč na Pikinem festivali 18.35 Pravljica za lahko noč 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 358. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Kras, dokumentarna oddaja 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobraževalna oddaja 21.30 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

1. aprila 2010

PETEK, 2. aprila

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.50 11.20 11.45 12.10 12.40 13.00 13.15 14.05 14.25 15.00 15.10 15.45 16.00 16.10 16.25 17.00 17.20 17.40 17.50 18.05 18.35 18.45 19.00 19.50 19.55 20.30 22.00 23.00 00.15 00.30 00.55 01.25 01.50

06.30 07.00 09.00 10.05 10.35 11.00 11.30 11.50 12.20 13.15 13.45 14.45 15.15 15.45 18.00 19.00 19.20 20.00 21.10 22.40 00.10 01.50 02.35

06.45 07.15 08.20 09.15 10.10 10.45 11.15 13.00 13.30 14.05 15.00 15.55 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 22.05 23.00 23.20 01.20 01.50 02.50

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Skrivni svet medvedka Benjamina, 5/13 V beg, igrani film Enajsta šola To bo moj poklic: cvetličar, 2. del To bo moj poklic: slikopleskar črkoslikar, 1. del Osmi dan Minute za jezik Poročila, šport, vreme Turbulenca: prijateljstvo Knjiga mene briga Slovenski utrinki Poročila Mostovi Kaj govoriš? Mihec in Maja: Matija Mataja Iz popotne torbe: mojstrovine iz papirja Šola Einstein, 5/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd. Gledamo naprej Duhovni utrip Z glavo na zabavo, big father, 13/18 Vipo, risanka Jani Nani, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Danes dol, jutri gor, 18. del Na zdravje! Odmevi, šport, vreme Polnočni klub Duhovni utrip Tv dnevnik 2.4.1992 Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Glasnik Evropski magazin, tv Maribor Črno beli časi Tv dnevnik 2.4.1992 (Ne) Pomembne stvari Mulčki, 3/6 Umetnost igre Oddaja tv Maribor Franco Giraldi, oddaja tv Koper Škofjeloški pasijon, pon. Evangeličansko velikonočno bogoslužje Častitljive priče (Svete gore ob Sotli) Velikonočne pesmi z Big ben hit quartetom 40. Teden Slovenskega gledališča Križev pot, prenos iz Rimskega koloseja Sveto pismo – geneza, it.-nem. film Devetdnevnica, kan. film Jasnovidka, 20/22 Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponov. Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Poletni dež, an. film Tv prodaja Gospod Bean, nan. Ricki Lake Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24 ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Časovna past, am. film Brez sledu, nan. 24ur zvečer Smrtno varen, am. film Šest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Kras, dokumentarna oddaja, ponovitev 11.25 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 12.40 Videospot dneva 12.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (358) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, 359. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Povedali so … Evropski poslanci o gospodarskem oživljanju Slovenije, 1. del 21.10 Regionalne novice 2 21.15 Zgodbe o volji in moči: Ana Humer 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Videospot dneva

SOBOTA, 3. aprila

06.15 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: posladkajmo se 07.15 Križ kraž: sledi Mihec in Maja, otr. ser. sledi Zajček Bine, ris. ser. sledi Ribič Pepe 09.10 Kino Kekec:Anne, kan. film 10.35 Polnočni klub 11.50 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.15 Sveto pismo – geneza, it.-nem. film 15.55 Sobotno popoldne sledi O živalih in ljudeh 16.10 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Nasvet 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne sledi Zakaj pa ne 17.35 Na vrtu 18.00 Nagradna igra 18.05 Z Damijanom 18.40 Larina zvezdica, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Misijon, am. film 21.55 ARS 360 22.10 Benedikt XVl. – zaljubljen v resnico 23.15 Poročila, vreme, šport 23.45 Vroči Bronx, 8/8 00.40 Tv dnevnik 3.4.1992 01.05 Dnevnik, pon. 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal

06.30 08.40 09.10 09.20 09.50 11.00 11.20 11.50 12.20 13.40 17.55 20.00 22.15 22.45 23.10 01.20 02.00

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 3.4.1992 Tarča Posebna ponudba, potr. odd. Circom regional Minute za …, tv Koper Mariaceljski kolač, dok. odd. Nogomet: Manchester united Chelsea Rokomet: Ciudad real - Gorenje Nogomet: Maribor - Rudar, prenos Bleščica, odd. o modi Alpe-Donava-Jadran Sobotno popoldne Tranzistor, 18. odd. Zabavni infokanal

NEDELJA, 4. aprila

07.00 sledi sledi 09.25 10.00 11.10 11.15 11.55 12.35 13.00 13.10 14.30 15.00 15.05 15.10 15.25 15.35 16.00 16.05 16.20 16.25 17.00 17.15 sledi 17.30 18.25 18.35 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.45 22.40 23.10 00.35 01.00 01.20 01.50

06.30 07.10 07.40 07.50 08.15 08.45 09.15 10.30 11.00 11.30 12.20 13.15 13.50 13.55 16.15 16.40 16.55 18.30 19.30 20.00 20.55 21.45 22.45 23.45

07.45 08.00 08.05 08.20 08.45 09.10 09.35 09.55 11.10 11.40 12.45 13.20 15.35 17.20 18.55 19.00 20.00 22.20 00.50 02.35 03.35

Tv prodaja Profesor Baltazar, ris. serija Kopalčki Lazytown, otr. ser. Ben 10, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Hevreka!, izob. ser. Formula 1, prenos VN Malezije Najdrznejši videoposnetki Opazovalki tornadov, dok. ser. Ljubezen skozi želodec Deset zapovedi, am. film, 1/2 Deset zapovedi, am. film, 2/2 Roboti, animirani film 24ur vreme 24ur Legenda o Zorru, am. film Otok, am. film Klimt, koprodukcijski film 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Videospot dneva 09.45 Knjiga o džungli, otroški risani film, ponovitev 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (359) 11.05 Videospot dneva 11.15 Zgodbe o volji in moči: Ana Humer 11.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Iz arhiva otroških oddaj: Nekoč na Pikinem festivali 18.35 Lahko noč, otroci! 18.50 Videospot dneva 18.55 To bo moj poklic : Urar, 1. del, izobraževalna oddaja o poklicih 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1825. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Velikonočna poslanica 20.50 Po Jezusovih sledovih, dokumentarna oddaja 21.45 Koncert skupine Parni valjak, 1. del, posnetek koncerta 23.00 Jutranji pogovori 00.30 Videospot dneva 00.35 Videostrani, obvestila

01.45

Živ žav Telebajski, 52/90 Marči Hlaček, 39/39 Mulčki, 4/6 Katoliško velikonočno bogoslužje, prenos Šentjur pri Celju Ozare Obzorja duha Urbi et Orbi, Papeževa poslanica iz Rima Za srcem s Slovenskim oktetom Poročila, šport, vreme Na zdravje! Prvi in drugi NLP Na naši zemlji Glasbiator Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Profil tedna Večno z Lorello Flego Športni gost Svetovno s Karmen Švegl Za prste obliznit, 43. del Poročila, šport, vreme NLP Naglas! Fokus Žrebanje lota Prihaja Nodi, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Spet doma Intervju Poročila, vreme, šport Ko človek pade v gozdu, am. film Tv dnevnik 4.4.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 4.4.1992 Globus Glasbena oddaja Lisjakov pobeg, avstr. film Alpe-Donava-Jadran Izvir (n) I, oddaja o kulturi Ljudje in zemlja, tv Maribor Benedikt XVl. – zaljubljen v resnico, dok. odd. Ruševec, dok. odd. Plašč, am. film Glasbena oddaja Planet šport Državno prvenstvo v motokrosu, Prilep Rokomet: Slovenija – Italija V dobri družbi, tv Maribor Pesem zvonov, dok. feljton Med nebom in zemljo, 3/4 Bratje Karamazovi, 5/12 Na utrip srca: Operne arije – Branko Robinšak Berlin Alexanderplatz, 12/14 Ko se rodiš, se ne moreš več skriti, it. film Zabavni infokanal

PONEDELJEK, 5. aprila

06.30 06.40 07.00 07.30 08.00 09.10 09.50 11.25 11.55 13.00 13.25 13.55 14.20 15.00 15.40 15.50 16.00 16.20 17.00 17.15 17.25 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 21.30 22.00 22.20 22.55 23.20 01.25 01.50 02.25 02.55

06.30 06.45 07.15 07.25 08.25 08.50 09.20 11.30 11.55 12.15 12.30 13.00 13.15 13.40 14.05 14.30 16.15 17.30 18.00 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 22.30 22.50 00.25 01.25

06.50 07.05 08.45 09.45 11.55 12.25 14.30 16.30 18.20 18.55 19.00 20.00 21.30 22.25 01.10 02.00 02.30 03.30

Tv prodaja Žabja prerokba, risani film ŠKL, mlad. odd. Formula 1, prenos dirke za VN Malezije Čarovnije Derrena Browna Formula 1, posnetek dirke za VN Malezije Vesele nogice, animirani film Modri metulj, kan – am. film Ljubezen skozi želodec, kuhar. odd. 24 ur vreme 24ur Slovenija ima talent Zvezde na sodišču, nan. Ray, am. film Svingerski časi, nad. Nora šola, anim. ser. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev 09.40 1824. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.30 1825. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Velikonočna poslanica 11.10 Očistimo Slovenijo v enem dnevu, pogovor v studiu 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Ans. Braneta Klavžarja in Sašo Avsenik 13.30 Tedenski izbor 14.30 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše 18.45 Pop corn, glasbena oddaja 19.40 Jutranji pogovori 21.10 Ustvarjalna vzgoja-vzgoja brez nagrade in kazni 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Videostrani, obvestila

07.10 07.40 08.45 09.50 10.25 11.00 11.30 13.00 13.30 15.25 17.20 18.55 19.00 20.00 20.55 22.55 23.30 00.25 01.20 02.20

Utrip Zrcalo tedna Cofko Cof, 11/26 Mulčki, 4/6 Medvedek, risani film Poštarska pravljica, lutkovna predstava Vlomilci delajo poleti, komedija Dogodivščine Sarah Jane, 5/10 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Budizem na slovenskem Velikonočne pesmi z Big ben hit quartetom Barve ljubezni Dober dan, Koroška Mladi znanstvenik Janko: elektrika Feliksova pisma, ris. nan. Bine: lut. nan. Ribič Pepe, 2/11 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Žrebanje 3 x 3 plus 6 Milan, risanka Toni in Boni, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost, dok. odd. Šel sem čez kalvarijo, dok. odd. Na lepše Odmevi, vreme, šport Mons. Paskval GujonMatajurski gospod Nunac Umetni raj Glasbeni večer: Škofjeloški Pasijon Tv dnevnik 5.4.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Teden Slovenskega gledališča, posn. iz Kranja Tv dnevnik 5.4.1992 Slovenski utrinki Sobotno popoldne Bach: Klopstockov spev Posebna ponudba, potroš. odd. Kaj govoriš? Osmi dan Ars 360 Slovenski magazin Mi znamo: carski praženec, 6/12 Prvi in drugi Novi dom, am. film Pomagajmo prijatelju, dobrodelni koncert To bo moj poklic: slikopleskar črkoslikar, 2. del Prevzetnost in pristranost, 2/6 Rožnati panter, risanka Iz sobotnega popoldneva Katastrofe, ki so spremenile svet, dok. odd. Studio city Pozdrav Afriki Knjiga mene briga V senci mojstra, fr. film Katastrofe, ki so spremenile svet, dok. odd. Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Preverjeno, pon. Zlata dekleta, nan. Gospod Bean, nan. Tv prodaja Čudežna mreža 2, risani film Tv prodaja Nilski dragulj, am. film Brata, fr. – angleški film Kung fu panda, sinhronizirani film 24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan. Junior, am. film Kaliforniciranje, nan. Shark, nan. Enota za posebne primere, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Ali baba in 40 razbojnikov, otroški risani film 09.50 Ustvarjalna vzgoja-vzgoja brez nagrade in kazni 10.50 1825. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.15 Informativna oddaja 11.20 Videospot dneva 11.25 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 12.25 Povedali so … Evropski poslanci o gospodarskem oživljanju Slovenije, 1. del 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Palček Tom, otroški risani film 18.55 Lahko noč, otroci! 19.05 Hrana in vino, kuharski nasveti, 360. oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Praznični pogovor: nadškof dr. Anton Stres 21.00 Iz našega arhiva: BOLERO 2009, posnetek prireditve 23.00 Povedali so … Oživljanje slovenskega gospodarstva, 2 del 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

SREDA, 7. aprila

TOREK, 6. aprila

07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.30 10.40 11.05 11.30 11.55 13.00 13.20 13.35 14.05 14.20 15.00 15.10 15.45 16.10 16.20 16.30 17.00 17.20 17.30 18.00 18.25 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 22.00 23.05 00.10 00.35 01.05 01.30 02.05 02.30

06.30 07.00 08.10 08.45 09.15 09.45 10.40 13.40 14.10 15.05 15.35 15.55 17.00 17.25 18.00 19.00 20.00 20.30 21.00 21.30 23.10 00.45

06.45 07.15 08.20 09.15 10.10 10.45 11.15 13.05 13.35 14.10 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.45 23.05 23.40 00.35 01.30 02.30

Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Na potep po spominu Risanka Ribič Pepe, 2/11 Bine, zgodbe iz školjke V pričakovanju božiča, 14/24 Intervju: Dušan Jakomin Poročila, šport, vreme ARS 360 Umetni raj Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Marči Hlaček, 45/52 Nagajanje, film Modra očala, kratki film Mušnica in metulj, 2/10 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Kuščarji, dok. ser. Vesoljski promet, oddaja o znanosti Minute za jezik Žrebanje Astra Fletni gaji, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Piramida Piranska srednjeveška zgodba, dok. odd. Odmevi, šport, vreme Mao: Kitajska serija, 1/4 Prava ideja!, poslov. odd. Kuščarji, dok. odd. Tv dnevnik 6.4.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Tv prodaja Dober dan Koroška Na lepše Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem NLP, razvedrilna oddaja Bleščica Studio city Pozdrav Afriki Tv dnevnik 6.4.1992 Izvir(n)i, oddaja o kulturi Glasnik Mostovi V dobri družbi, tv Maribor Intervju: Lojze Zlodi Globus Muzikajeto: Rock n roll Prava ideja!, poslov. odd. Vojna in mir, 2/4 Huddersfield, srbski film Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Materina misija, am.- angl. Film, 1/2 Tv prodaja Gospod Bean, nan. Ricki Lake Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24 ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Preverjeno Hčerina smrt, am. film 24ur zvečer Kaliforniciranje, nan. Shark, nan. Enota za posebne primere, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 Praznični pogovor: nadškof dr. Anton Stres 11.25 Videospot dneva 11.30 Hrana in vino, kuharski nasveti , ponovitev (360) 12.00 Povedali so … Oživljanje slovenskega gospodarstva, 2 del 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ali baba in 40 razbojnikov, otroški risani film, ponovitev 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, 361. oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1826. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 21.00 To bo moj poklic: Urar - 2. del, izobraževalna oddaja o poklicih 21.30 Mura Raba TV, 3. TV mreža 22.00 Sodobna umetnost, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.45 11.00 11.05 11.30 12.00 13.00 13.15 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 15.55 16.05 17.00 17.20 17.30 18.25 18.35 18.45 19.00 19.55 20.05 22.05 23.15 00.30 01.20 02.00 02.40 03.05

06.30 07.00 08.00 09.00 09.45 10.15 12.00 12.15 14.15 15.40 16.10 16.30 17.05 18.35 18.50 19.20 19.55 22.00 22.30 00.45 01.35

06.45 07.15 08.20 09.15 10.10 10.45 11.15 13.05 13.35 14.10 15.05 16.00 16.55 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.40 22.35 22.55 23.30 00.25 01.20 02.20

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Marči Hlaček, 32/52 Risanka Nagajanje, igrani film Modra očala, kratki film Vprašanja brez odgovora, 2/10 Kuščarji Piranska srednjeveška zgodba Poročila, šport, vreme Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost, dok. odd. Izvir(n)i, oddaja o kulturi Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Na bazenu, risanka Medvedek: prvi april, risanka Pod klobukom Novice, šport, vreme Gledamo naprej Turbulenca: prometna (ne) varnost, dok. odd. Žrebanje lota Bela, risanka Vale in Lajči, risanka Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Katin, poljski film Odmevi, šport, vreme Omizje Turbulenca: prometna (ne) varnost, dok. odd. Tv dnevnik 7.4.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Spet doma Knjiga mene briga Glasbeni večer: Škofjeloški pasijon Tv dnevnik 7.4.1992 Črno beli časi Mostovi Slovenci po svetu Kako uloviš Štefanijo, nem. Film O živalih in ljudeh Na vrtu, tv Maribor Z Damijanom Domžale: košarka (M), liga Telemach, Helios – Parklji, prenos Romski vsakdan, dok. feljton Striček Vanja, tv priredba Slovenska jazz scena Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Jutri je za večno, nad. V imenu ljubezni, nad. Zlata dekleta, nan. Tv prodaja Materina misija, am.-angl. film, 2/2 Tv prodaja Gospod Bean, nan. Ricki Lake Razočarane gospodinje, nan. Ukradeno srce, nad. 24ur popoldne V imenu ljubezni, nad. Jutri je za večno, nad. 24ur vreme 24ur Ubij mi moža, kan. film Na kraju zločina, nan. 24ur zvečer Kaliforniciranje, nan. Shark, nan. Enota za posebne primere, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 1826. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Športni torek, športna informativna oddaja 11.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (361) 12.00 Po Jezusovih sledovih, dokumentarna oddaja 12.50 Videospot dneva 12.55 Zgodbe o volji in moči: Ana Humer 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mavrica pogledov, 3. TV mreža 18.30 Lahko noč, otroci, otroški glasbeni videospoti 18.45 Regionalne novice 1 18.55 Hrana in vino, kuharski nasveti, 362. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, glasbena oddaja 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

1. aprila 2010

Kdaj - kje - kaj VELENJE

Četrtek, 1. aprila 14.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Moja samopodoba 16.30 Ljudska univerza Velenje Tečaj slovenskega jezika za tujce 18.00 Mladinski center Velenje Svetovni dan etnologije in svetovni dan mladinske književnosti Otvoritev info točke 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predstavitev knjige: Bolnišnica Topolšica: 90 let 20.00 Dom kulture Velenje Komedija Ženske&moški.com

Petek, 2. april 9.00 Dom kulture Velenje Gledališko druženje

18.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Bralno-debatni krožek za najstnike 21.00 Mladinski center Velenje Predizbor za 13. festival mladih kultur Kunigunda in 20. DMK

Sobota, 3. april 8.00 – 13.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 10.00 Knjigarna Kulturnica Lutkovna pravljica Zgodba o velikonočnem zajcu 21.00 Mladinski center Velenje Predizbor za 13. festival mladih kultur Kunigunda in 20. DMK

Nedelja, 4. april 15.00 – 18.00 Mladinski center Velenje tudijski krožek KULT-KREATIVIS 21.00 Mladinski center Velenje Tematski večer

Torek, 6. april 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje

Mladi v popoldanskem centru 17.00 Vila Mojca Velenje Ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Dom kulture Šoštanj Ustvarjalnica za otroke in starše 17.30 ŠC Velenje, MIC Predstavitev raziskovalnih nalog: Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline 18.00 Mladinski center Velenje Študijski krožek KULT-KREATIVIS 20.00 Mladinski center Velenje Glasba afriškega bobna

Sreda, 7. april 10.00 Dvorana Centra Nova Velenje Glasbeno-lutkovna predstava Glasbeno gledališče Melite Osojnik: Marko Skače 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru MC – kulinarika 17.00 Dvorana Centra Nova Velenje

21 Koledar imen

Glasbeno-lutkovna predstava Glasbeno gledališče Melite Osojnik: Zgodba o izgubljeni dudi 17.30 ŠC Velenje, MIC Predstavitev raziskovalnih nalog: Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline 18.00 Mladinski center Velenje Svetovni dan zdravja Otvoritev info točke 18.00 Zdravstveni dom Velenje Redno mesečno srečanje članov CK regije KVČB 19.00 Galerija Velenje Kulturni večer ob 200-letnici rojstva Frederica Chopina 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Potopisno predavanje Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).

April/mali traven

Prireditve, ki so označene ležeče, ne potekajo v občini Velenje.

1. četrtek - Hugo, Teodor 2. petek - Petek

ŠOŠTANJ

Četrtek, 1. april 16.00 Knjižnica Šoštanj Ura pravljic

Frančišek

Torek, 6. april 17.00 Dom kulture Šoštanj Ustvarjalnica za otroke in starše

ŠMARTNO OB PAKI

3. sobota - Ljuba 4. nedelja - Izidor velika noč

Četrtek, 1. aprila

5. ponedeljek - Vincenc

19.30 Hiša mladih Pilates

(Vinko)

Sobota, 3. aprila

6. torek - Viljem, Irenej 7. sreda - Darko

10.30 Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica

Torek, 6. aprila 18.00 Hiša mladih Joga

Lunine mene

Tudi odrasli beremo Na OŠ Antona Aškerca je v letošnjem šolskem letu zaživela interesna dejavnost za starše TOB – Tudi odrasli beremo. Namen bralnega kluba je utrjevanje sodelovanja s starši, približati staršem knjigo kot zvesto prijateljico, razširjati bralno kulturo med starše in posredno tudi med otroke, odkrivati različne poglede na življenje, si izmenjavati izkušnje in tkati prijateljske vezi. Naša druženja potekajo enkrat mesečno, na njih teče beseda o prebranih knjigah. Vsaka članica predstavi svoje mnenje o knjigi, prebere kakšen zanimiv citat, pove, kaj

mi žal, da sem nekaj ur v letošnjem šolskem letu namesto sedenja pred računalnikom ali poležavanja pred televizijo namenila branju. Vesela sem, da sem se nekako vrnila h knjigam, ki sem jih v otroštvu zelo rada prebirala. Katka Geršak

TOB je ena »res fajn pogruntavščina«. Ko je hči prinesla iz šole vabilo za srečanje TOB-a, sem se ga zelo razveselila. Že nekaj časa sem si želela nekaj takšnega, vendar se nikjer ni nič dogajalo. Tole pa je kot naročeno zame. Ko preberem

titev, užitek in delo. Zato, ker so nekatere knjige kot star prijatelj, pogovor lahko začnemo tam, kjer smo zadnjič končali. Predvsem pa je neprecenljivo deliti izkušnje z drugimi bralci. Meta Hudournik

Verjetno bi se krasno slišalo, če bi napisala, da sem se našemu bralnemu »krožku« pridružila zato, ker se je, kot so rekli stari Rimljani, človeka »ene knjige« treba bati, ali pa zato, ker je knjiga naša najboljša prijateljica oziroma zato, ker branje hrani duha in širi obzorja. Resnica pa je preprosto ta, da se mi je, kljub temu da sem vedno rada brala, ob kopičenju dolžnosti in

Anton Herman se predstavlja Velenje - Danes (v četrtek) bodo v razstavnih prostorih Knjižnice Velenje odprli samostojno razstavo slikarskih del akademskega kiparja in slikarja Antona Hermana. V nizu razstav, ki jih je letos že priredil in jih bo nadaljeval, se bo predstavil s tihožitji, krajinami in portreti. Prevladujejo obmorske krajine, marine, ki s svojo slikovitostjo pritegnejo, vznemirijo avtorski pristop, čigar značilnost izvedbe je ustvarjanje s slikovitimi poudarki in izvedba v zamahu. Vsaka barvna ploskev, vsaka kontura je tehtno umeščena v čvrsto kompozicijo. Te lastnosti so dokaz ustvarjalčevega intelektualnega pristopa in bogatih likovnih izkušenj, razmišljanj. Razstava bo trajala do konca meseca aprila, 15. maja pa bo premeščena v avlo Mestne občine Velenje.

6. aprila, zadnji krajec : torek, ob 11:36

KAM NA IZLET? ji je bilo v zgodbi všeč, kaj jo je motilo, kaj bi ona spremenila … Večkrat se razvije prava debata o prebrani knjigi, saj so naša mnenja različna, zato so debate zanimive in poučne. Mentorica: Katja Oman

Še nekaj izjav naših članic: TOB-u sem se pridružila, ker sem si ponovno zaželela brati. Hotela sem, da me nekaj »prisili«k temu, da bom prebrala še kaj drugega kot samo lahke počitniške romane. Ni

Nagrajenci križanke "Jagros", objavljene v tedniku Naš čas dne 18.3.2010, so: - Janko Oštir, Paka 69, Velenje (40-litrska vreča zemlje za presajanje "Moj dom"); - Maja Arbeiter, Jenkova 23, Velenje (lopata za prekopavanje); - Tanja Simič, Tomšičeva 31, Velenje (5 PVC korit za balkonsko cvetje). Nagrajenci bodo prejeli potrdila o nagradah priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: POMLAD V JAGRU

knjigo, se rada s kom tudi pogovorim o vsebini, avtorju … in to se na naših srečanjih tudi dogaja. Dobra družba, prijetno vzdušje, čajček, včasih malo sladkega, predvsem pa pogovor o prebranem je odličen recept za ponedeljkovo pozno popoldne. Urška Škrabl

Zakaj sem članica TOB-a? Zato, ker rada berem. Zakaj rada berem? Zato, ker v branju iščem novo vnemo, znanje in spoznavam izkušnje drugih. Zato, ker mi je branje spros-

CITYCENTER Z veliko nočjo v pomlad, otroške velikonočne delavnice na osrednjem prostoru: •1. 4. od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure: priprava pomladanske in velikonočne dekoracije •2. 4. od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure: naredimo velikonočno voščilo •3. 4. od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure: okraševanje pirhov •od 1. do 3. aprila razstava zajčkov in morskih prašičkov pred trgovino Big Bang •do 5. aprila razstava velikonočnih simbolov

obveznosti zgodilo pomanjkanje časa za branje. In ker sem pred kakšnim letom ali dvema ta čas znova našla, se je povabilo k sodelovanju pri TOB-u zdelo kot naročeno, saj človek za ponoven zagon potrebuje nekaj spodbude in nekaj malega prijazne prisile. In moram reči, da svoje odločitve nikakor ne obžalujem. Pokramljati o prebranem in morda še o čem, pretresati globoke življenjske resnice in preprosta spoznanja o tem in onem, je prav prijetno opravilo. Zato se vsakega našega srečanja zelo veselim. Ivana Šikonja

Brigadirji na fotografiji Velenje, 29. marca - Od ponedeljka do 9. aprila si lahko v avli Mestne občine ogledate fotografsko razstavo Društva brigadirjev Velenje. Razstavo so pripravili v počastitev 1. aprila, nekoč dneva brigadirjev, ter ob 20-letnici zaključka prostovoljnih delovnih akcij in brigad. Fotografije in eksponati, ki so razstavljeni, so iz zasebnih arhivov članov društva. mkp

Krvodajalska akcija za zavod Velenje – V prostorih Restavracije Jakec v Velenju bo od torka, 6., do petka, 9. aprila, prva večja krvodajalska akcija za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana. Prvi in zadnji dan akcije bodo vpisna mesta odprta od 7. do 14. ure, v sredo in četrtek pa od 7. do 15. ure.

Četrtek, 1. 4.: ODPRTA PLANINSKA ŠOLA; sobota, 3. 4.: TURNA SMUKA; ponedeljek, 5. 4.: OPLOTNICA – TRIJE KRALJI – Sekcija Premogovnik in KUNIGUNDA Sekcija Šentilj – vse PD Velenje. VABLJENI!

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D VELIKA DVORANA HOTELA PAKA:

PRESTOPNO LETO (Leap Year). Romantična komedija, 100 minut. Režija: Režija: Anand Tucker. Igrajo: Amy Adams, Matthew Goode, Adam Scott, John Lithgow, Noel O'Donovan, Tony Rohr, Pat Laffan, Alan Devlin, idr. Petek, 2. 4., ob 18.00 Sobota, 3. 4., ob 20.00 Nedelja, 4. 4., ob 20.00

OBLAČNO Z MESNIMI KROGLJICAMI (Cloudy With a Chance of Meatballs) – sinhroniziran Animirana družinska pustolovščina, 90 minut. Režija: Phil Lord, Chris Miller. Glasovi: Igor Štamulak, Mojca Funkl, Jure Mastnak, Brane Vižintin, Jan Bučar, Jernej Kuntner, Rok Ostrež, Maks Škulj idr. Sobota, 3. 4., ob 18.00

KRVAVA GROFICA (The Countess). Zgodovinska drama,triler, 94 minut Adriana Altaras, Jack O. Berglund, Lukas T. Berglund, idr. Petek, 2. 4., ob 20.00 Nedelja, 4. 4., ob 18.00 Nedelja, 4. 4., ob 16.00 – otroška Naslednji vikend, od 9. 4. do 11. 4. 2010, napovedujemo: biografsko dramo NEPREMAGLJIV, komično dramo ZRESNI SE, vojno dramo ZELENA CONA, družinsko domišljijsko pustolovščino PERCY JACKSON IN OLIMPIJCI: KRALJIVEC STRELE, družinska komična pustolovščina ČIVAVA Z BEVERLY HILLSA, v četrtek, 15. 4. ob 20.00 pa film leta, nagrajen s 6 oskarji, tudi za film, režijo in scenarij, akcijsko vojno dramo BOMBNA MISIJA !

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

1. april 2010

Nagradna križanka podjetja DENTAL ART

ZDRAVILNA MOČ DOTIKA - Masaže – klasična masaža, masaža refleksnih con na stopalu, indijska masaža glave - Ročna limfna drenaža – metoda za regeneracijo celega telesa - Zobozdravstvene in implantološke storitve

VELASHAPE TERAPIJA učinkovito odstranjevanje celulita in zmanjševanje maščobnih oblog v samo 4 terapijah Sistem VelaShape ponuja prvo pravo rešitev pri odpravi celulita - omogoča neinvazivno medicinsko rešitev za preoblikovanje telesa in odstranjevanje celulita na bokih, nogah, zadnjici, trebuhu, in nadlahteh - VelaShape terapija je varna, učinkovita in praktično neboleča metoda - izboljša se struktura kože, zmanjša se obseg na obdelovanem predelu telesa, hkrati pa se izboljša tudi limfni pretok - terapija se izvaja enkrat tedensko in ni boleča ter nima nobenih negativnih stranskih učinkov - primerna je tako za moške kot ženske ter mamice po porodu, saj koži na trebuhu hitro povrne izgubljeni tonus in izboljša videz strij Samo ena ura na teden vas v štirih do šestih tednih brez posebnih diet in telovadbe pripelje do preoblikovane postave.

Dental Art, d.o.o., Razlagova ulica 10, Celje 03 / 544 17 50 info@dentalart.si Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna križanka DENTAL ART«, najkasneje do ponedeljka 12. marca. Nagrade: terapija "Vela Shape" Nagrajencem bodo potrdila o nagradi poslana po pošti.

RADIO

VELENJE

ČETRTEK, 1. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček, 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 2. aprila: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 3. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 4. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 5. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 6. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 7. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Turistična agencija PALMA, razpisuje novo delovno mesto v poslovalnici v Velenju: PRODAJNI REFERENT R / SVETOVALEC V TURISTIČNI AGENCIJI (M/Ž) Če ste komunikativni, urejeni, motivirani, pozitivni, prilagodljivi in predani svojemu delu, če obožujete potovanja in imate organizacijske sposobnosti ste lahko kmalu del uspešne Palmine zgodbe. Osnovna pogoja za prijavo na razpis sta končana V. ali VI. stopnja izobrazbe turistične, ekonomske ali družboslovne smeri ter aktivno znanje vsaj enega tujega jezika. Kandidati z bogatejšimi izkušnjami v delu na področju turizma bodo imeli prednost pri vabilu na pogovor. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas enega leta s poskusno dobo 3 mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Življenjepis s priloženimi dokazili in fotografijo pošljite do 9.4.2010 na naslov: Turistična agencija Palma d.o.o., »PRIJAVA NA RAZPIS VELENJE«, Lilekova 5, 3000 CELJE ali elektronski naslov: zaposlitev@palma.si; Dobrodošli v uspešni Palmini druščini!

ONES NA ŽE NOST ZRAKA V tednu od 22. mar. 2010 do 28. mar. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

GIBANJE PREB.

DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za in-

formacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 22. mar. 2010 do 28. mar. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Zobozdravniki: 3., 4. In 5. 4. 2010 – Daša Buršič, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje, od 8. Do 12. ure).

Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar. – gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

Upravna enota Velenje Poroke: Porok ni bilo.

Smrti: Ana Praznik, roj. 1921, Nazarje, Vrtnarska ulica 1; Gustav Šket, roj. 1937, Rog. Slatina, Sp. Gabernik 9; Florentina Gornik, roj. 1935, Slov. Konjice, Zg. Laže 32; Ivana Zorko, roj. 1932, Velenje, Partizanska cesta 10; Dimitrij Lap, roj. 1931, Velenje, Šaleška cesta 16.

30 25 20 15 10 5 0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA GORA

22.mar

23.mar

24.mar

VELENJE

LOKOVICA -

ŠKALE

VELIKI VRH

25.mar

PESJE

MOBILNASKORNO

26.mar

27.mar

28.mar

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

1. aprila 2010

mali OGLASI ROLETE, ŽALUZIJE IN PVC OKNA IZDELUJEMO IN MONTIRAMO T: 051 470 641, 041 661 194 Baznik, s. p. NUDIM AVTOMOBILE, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse osamljene v vseh starostnih obdobjih. Brezplačno za mlajše ženske, ostalim osamljenim osebam nudimo spoznavanje po dostopnih cenah. Tel.: 035726319, gsm: 031/836-378, 031/505-495 BREZPLAČNO vzpostavljanje stikov za ženske do 46 leta z zanimivi moškimi z vseh območij. Gsm: 031/836-378, tel.: 03/5726-319 39LETNA kmečka punca brez otrok se želi poročiti z dobrim iskrenim moškim. Tel: 090-6286 (1,99 evra/minuto) 28-LETNA punca se je pripravljena preseliti tudi na kmetijo k dobrosrčnemu zvestemu gospodu. Tel.: 090-6286 /1,99 evra/minuto)

NEPREMIČNINE UGODNO prodam 4-sobno stanovanje z galerijo – 89 m2, v Slov. Gradcu, Tomšičeva 47. Gsm: 041/627-028

IŠČEM MLADA mamica išče oblačila za otroka starega štiri leta, ter rabljen sesalnik. Gsm: 041/978-320

NAJEM

TRAVNIK, Mozirje – Kolovrat v strmini oddam v najem. Gsm: 041/863-869

INSTRUKCIJE INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole, pripravljam za izpite in maturo. Gržinič Armando, JONELA izobraževanje Velenje. Gsm: 040/226-419, 040/977-474 OKROGLE silažne bale, druge košnje prodam. Gsm: 031/266-194 SUHE smrekove fosne, debeline 5 cm, rotacijski plug za traktor Muta, domačo slivovko in platišča za Opel kadet ali lanos prodam. Gsm: 041/849-474 PRODAM navadne vile za bale in skobelnik za čiščenje perutnine. Gsm: 041/863141 UGODNO prodam jedilni kot in mizo iz smrekovega lesa, ter steklokeramično ploščo Gorenje dolžine 750 mm, z upravljanjem na dotik. Gsm: 040/647-411 PVC cisterni dva komada 1000 l na paleti, uporabni za vodo, nafto ali kurilno olje ugodno prodam. Gsm: 041/291-476 SENO v kockah, kvalitetno, cena 2 eur bala prodam. Gsm: 041/830-160 PARCELO 1000 m2 prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 051/314-289 (popoldan) . VOZILA AVTO Kia pride, GLXI letnik 1998, ugodno prodam. Cena 200 eur. Gsm: 040/647-411 ŠTIRIKOLESNI skuter, akumolatorski, kot nov, do 160 kg nosilnosti, ugodno prodam. Gsm: 031/854-030 HONDO Transalp, let. 2004, prva reg. 2005, 1. lastnik, prev. 23.500 km, modre barve, potrjena ser. knjiga, nepoškodovana. Gsm: 041/587-070

} ê ê ê ê

p ê ê ê ê ê

RAZNO

TRADICI J KAKOVOS O, T IN VARNOST .

ê W ê êj ê k ê: ê ê¾ê ®ê¦ªªêÀê¡¥ªª ®ê§ªªêÀê¡£ªª ®ê§ªªêÀê¡¡ªª

PRIDELKI VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan – Štanjel) Velenje – Konovo. Gsm: 031/749-671 ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. MESO mladega bikca starega dvajset mesecev prodam. Gsm: 041/924-202.

V SPOMIN

ŽIVALI TELIČKA starega 14 dni in meso teletine (1/2) prodam. Telefon: 03/8974353 PAVA samca in samičko prodam. Gsm: 031/650-481

DRAGICI VAJDL Minilo je leto dni, ko si morala oditi tja, kjer te vsak dan iz sna prebudi melodija angelov, kjer ne čutiš več bolečin, le blažen mir … Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je …

ZAHVALA

Hotela si uloviti ptico, pa je odletela. Hotela si utrgati cvet, pa ti je ovenel … Hotela si nam marsikaj še reči, pa si tiho odšla …

Zaradi krute bolezni je veliko prekmalu končala svojo življenjsko pot draga žena, mama, tašča, babica, sestra, svakinja in teta

Vsi tvoji

VIDA NAPOTNIK roj. Budna Malgajeva ul. 9, Velenje

ZAHVALA

14. 6. 1937 – 18. 3. 2010 Vida! Prve rožice tvoje že vzklile so, ki nekdaj sejala in sadila si jih ti, sedaj že gledajo, kdo zalival jih bo. A skrbnice skrbne več ni, le v srcih naših na njo spomin lep in grenak sedaj živi.

Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, članom DU Konovo, Društva invalidov Konovo, KORK Konovo za darovano cvetje in sveče ter pisno in ustno izraženo sožalje. Posebna zahvala osebni zdravnici Katarini Lahovnik, dr. med., ki se je zelo zavzela za svojo pacientko, jo zdravila, lajšala bolečine in jo obiskovala na njenem domu. Hvala patronažni sestri Alenki Čebul, višji med. sestri za pomoč in nasvete, ter osebju Bolnišnice Topolšica za njihovo nesebično pomoč in lajšanje bolečin. Hvala osebju Vrtca Velenje, ki so se spomnili svoje nekdanje sodelavke, se s svečami, cvetjem in z lepimi poslovilnimi besedami g. Kolarja poslovili od pokojne Vide. Hvala pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, pevcem Flamingo za lepo zapete žalostinke, trobentaču za odigrano tišino, g. Ahacu za poslovilne besede in gospodu duhovniku za opravljen obred. Hvala lepa vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, bili z nami v težkih dneh in pokojno Vido v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.

V 79. letu nas je zapustil dragi mož, oči in dedek

MITJA LAP roj. 14. 9. 1931 Od njega smo se poslovili 27. 3. 2010 v Litiji. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu lajšali trpljenje v zadnjih dneh življenja. Posebna zahvala primariju dr. Polesu, osebju negovalnega oddelka Bolnišnice Topolšica, dr. Lahovnikovi, patronažni sestri Nevenki Čebul, socialni delavki Lidiji Hartman Koletnik in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči vsi njeni

Žalujoči: Žena Ivanka, hčerka Tatjana, vnuka Andreja in Đero

ZAHVALA

Ni več našega ljubega očeta, starega atija in brata

Za vedno je zaspala naša draga

ANA PRAZNIK

IVANA ATELŠKA

Iz Nazarij

6. 6. 1935 – 5. 3. 2010 Ne metulj, ne beseda, ne sončni žarek, nič te ne bo ranilo. Spi. (S. Lorca)

Iskrena hvala zdravstvenemu osebju za skrb in pomoč ob njegovi hudi bolezni, Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje za žalno slovesnost, pevcem Okteta Zavodnje, kaplanu in dekanu za opravljen obred, Čebelarskemu društvu Ravne pri Šoštanju, Društvu upokojencev Velenje, bivšim sodelavcem, prijateljem, sosedom in sorodnikom, ki ste se od njega srčno poslovili. Hvala vsem za sočutje, cvetje in sveče. Hčerka Darja in njegov brat Franc

8. 5. 1921 – 19. 3. 2010 Čez noč, čez noč pregrnila travica svet je, čez noč, čez noč na travo se vsulo je cvetje. (Oton Župančič)

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili, nam pomagali in izrazili sožalje. Še posebej se zahvaljujemo celotnemu osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, osebju Bolnišnice Topolšica, dr. Pavlu Grošlju in dr. Kelemenu iz Nazarij. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili v zadnje domovanje. Hči Anka z možem Francijem ter vnukinji Nadja in Darja

Naš čas, 1. 4. 2010, barve: CMYK, stran 24

Rekorden izkupiček prireditve Bolero 21 21. dobrodelni koncert ob materinskem dnevu navdušil polno dvorano doma kulture – Z izkupičkom nakup najmanj 568 paketov osnovnih živil za socialno ogrožene Velenje, 25. marca –Na materinski dan, 25. marca zve čer, je v velenjskem domu kulture potekala tradicionalna, tokrat že 21. dobrodelna prireditev ob materinskem dnevu, Bolero 2010, ki jo je organiziral Festival Velenje. Gonilna sila in organizator prireditve je bil tudi letos Marjan Marinšek, upokojeni organizator kulturnih prireditev nekdanjega kulturnega centra in Knjižnice Velenje, ki je prirediteve tudi začel organizirati. Namen letos zbranih sredstev je socialna pomoč družinam in posameznikom, ki sami nimajo dovolj sredstev za preživljanje. Čisti doho-

dek je bil namenjen Območnemu združenju Rdečega križa Velenje za pomoč socialno najbolj ogroženim družinam in posameznikom iz našega okolja. S pomočjo donatorjev in posameznikov ter s prodajo vstopnic je bil izkupiček prireditve rekorden. Zbrali so kar 8.525 evrov, kar pomeni, kot je povedala sekretarka OO RK Velenje Darja Lipnikar, da bodo lahko kupili kar 568 paketov osnovnih živil in tako seveda pomagali kar veliko družinam v stiski. Za primerjavo naj povemo, da so lani z Bolerom zbrali nekaj več kot 6 tisoč evrov, da je letošnji izkupiček rekorden, pa je zagotovo treba pri-

Dogodek je z nastopom obogatila tudi odlična igralka in pevka Lara Jankovič

pisati tudi dejstvu, da so mnogi prepoznali socialno stisko, ki jo občutijo tudi številne družine V Šaleški dolini. Izvedeli pa smo še, da posa-

Gonilna sila Bolera Marjan Marinšek, moderatorja prireditve Tanja Postružnik in Boštjan Dermol ter sekretarka OO RK Velenje Darja Lipnikar med predajo čeka z rekordnim izkupičkom prireditve.

mezniki in pravne osebe še nakazujejo sredstva, zato končni znesek prireditve še ni znan. Na letošnjem Boleru je nabito polna dvorana uživala v nastopih znanih pevcev domače in zabavne glas-

Velenje, 23. marca - Društvo prijateljev mladine Edvarda Kardelja je prejšnjo sredo pripravilo ustvarjalno delavnico na temo Materinski dan. Vodila jo je Karolina Petkovič, ki je imela polne roke dela, saj je na njej sodelovalo približno trideset otrok različnih starosti, od tistih najmlajših do malo večjih, ki so pridno izdelovali voščilnice za svoje mamice. Delavnico je organizirala nova predsednica Društva rijateljev mladine Edvarda Kardelja Gorana Vukovič, ki meni, da je treba otrokom dati priložnost, da ustvarjo in se razvijajo v igri, ter jim stati ob strani. K temu dodaja: »Zadovoljstvo in veselje otrok je neprecenljivo. Upam, da bo otrok v bodoče na naših ustvarjalnih delavnicah vedno več, zato jih bomo pripravljali ob različnih priložnostih.«

Za tri velenjske družine zbirali oblačila, hrano in kozmetiko Milena Krstič - Planinc

bš

Že prvo uro se je nabralo veliko stvari. Natalija Petrič, ki je »dežurala« v sejni dvorani, je menila, da je to dober znak.

Cvetka Adamovič: »Podobne akcije bi morale biti večkrat.«

odzvali zaposleni v občinski upravi, prišli pa so tudi drugi. Cvetka Adamovič, denimo, ki je za akcijo

Velikonočni običaji na tržnici Velenje, 27. marca – V soboto dopoldne so prvič v letošnjem letu ob redni kmečki tržnici pripravili spremljevalni program. Ta bo sedaj vse do konca oktobra potekal vsako prvo soboto v mesecu. Sobotni je bil predpraznično obarvan; člani Turističnega društva Vinska Gora so predstavili velikonočne

Avsenika, Kvintet Gamma, igralka in pevka Lara Jankovič, sopranistka Gordana Hleb, pianistka Jerneja Grebenšek, violinist Žiga Cerar in Plesni studio N, ki so v četrtek zvečer resnično navdušili.

Delavnica ob materinskem dnevu

Dan za spremembe

Velenje, 24. marca – Mestna občina se je pridružila pobudi Slovenske filantropije, Združenju za promocijo prostovoljstva v dnevu za spremembe, ki je potekal prejšnjo sredo. V podporo projektu so številne slovenske občine, različne organizacije in prostovoljci na isti dan organizirali prireditve in dogodke, s katerimi so opozarjali na pomen prostovoljstva. Mestna občina je organizirala akcijo zbiranja sredstev za pomoč trem socialno ogroženim velenjskim družinam. Družine so izbrali v sodelovanju s centrom za socialno delo. Zanje so zbirali tako oblačila kot osnovna živila ter kozmetična in čistilna sredstva. V prvi vrsti so se akciji

be ter plesnih točkah. Na bogato okrašenem odru – lepo sceno sta tudi tokrat pripravila Jože in Milica Napotnik – so nastopili Tanja Žagar, Andrej Šifrer, Pero Dimitrijević, Saša Kobolt, David Grom, ansambel Saše

šege in navade, pa tudi velikonočne jedi, ki imajo simbolni pomen. V otroških delavnicah so otroci barvali jajca, spoznali pa so tudi, kako se izdela snop. Tržnico je zagotovo tudi zaradi pestrega dogajanja v soboto obiskalo veliko ljudi, pa še vreme je zdržalo. Tokrat so stojnice s kmečki-

zbiranja pomoči slišala po radiu. »Prinesla sem oblačila. Vsa so še zelo v redu, zelo malo nošena, skoraj nova. Takšne akcije se mi zdijo koristne. Večkrat bi jih lahko organizirali, je povedala. Natalija Petrič iz občinske uprave, ki je na ta dan »delala« na zbirnem mestu v sejni

dvorani, je potrdila, da je za akcijo veliko zanimanja. Na koncu so bili zadovoljni vsi. Družine, ki bodo pomoč, če je že niso, dobile, tisti, ki so jo organizirali, in tisti, ki so dali svoj prispevek.

Kar 30 otrok je tokrat ustvarjalo darila, ki so jih mamicam podarili ob njihovem prazniku.

mi dobrotami še stale pod streho Centra Nova, že kmalu pa jih bodo spet selili v atrij pod njim, ki v teh dneh že dobiva streho. bš

... Topolšici Topolšica, 24 in 25. marca - Pust se je zelo trudil, a mu je bolj slabo uspevalo priklicati pomlad. Zato

Člani Turističnega društva Vinska Gora so prikazali izdelavo snopa in značilne velikonočne jedi, pripravili pa so tudi pester glasbeni program.

pa je to tem bolj uspelo bližajočemu se prazniku - veliki noči. Drevesne mačice si krtačijo svoje kožuščke in dren si je odel rumeni pajčolan. Vse pomladno cvetje že razveseljuje sprehajalce. Dnevne temperature so postale mnogo bolj prijazne in dan se daljša. Pomlad je ponudila dovolj tehten razlog, da so ljudje že v davnini te trenutke zaznamovali s praznova njem. Turis tič no druš tvo Topolšica je organiziralo praznovanje po svoje. V Centru starejših in v Termah Topolšica smo organizirali delavnice izdelovanja snopov

ali butaric. Spretne roke pridnih sodelavcev društva so razveseljevale stanovalce Centra Zimzelen in goste hotela Vesna z lepo izdelanimi snopi in pesmijo. Meh harmo ni ke je raz te gni la Dani ca Černelč v Centru starejših Zimzelen in Zora Živkovič, ki je poskrbela za dobro razpoloženje v Naravnem zdravilišču Topolšica. Tradicija teh delavnic poteka v Topolšici že sedemnajsto leto. Krajani in drugi se jih v zadovoljstvo vseh radi udeležujejo. Okoli izdelovalcev se je zbralo lepo število prebivalcev centra in

hotelskih gostov, ki so z zanimanjem spremljali delo. Nekaj spretnejših pa se je tudi preizkusilo v tej obrti. Možje so hiteli z izdelavo butar, žene pa so jih krasile, nato pa so kot tople žemlje romale v roke domovalcev centra in gostov hotela. Kljub veliko parov pridnih rok in njihovim hitrim gibom jim ni uspevalo izpolniti želja vseh gostov. Najlepše butare so bile razstavljene v avli centra in hotela. Zato se praznovanje lahko začne. J. Kovič