13 2015

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 4. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-4/13 °C) bo delno oblaÄ?no, v soboto (1/10 °C) in nedeljo (3/11 °C) pa preteĹžno oblaÄ?no. MoĹžen deĹž.

ÄŒetrtek, 2. aprila 2015

ĹĄtevilka 13 | leto 62

www.nascas.com

naroÄ?nina 03 898 17 50

NavduĹĄili tudi s pravim pristopom in borbenostjo

cena 1,80 â‚Ź

Velika noÄ? – praznik upanja Velika noÄ? je najveÄ?ji krĹĄÄ?anski praznik, ki nam oznanja, da je naĹĄe hrepenenje po veÄ?nem Ĺživljenju dobilo peÄ?at uresniÄ?enja. Jezus, ki je bil eden izmed nas in je po smrtni obsodbi trpel in umrl na kriĹžu, je od mrtvih vstal. Velika noÄ? smrti je preĹĄla v veliki dan veÄ?nega praznovanja. NaĹĄ mislec in pesnik Edvard Kocbek je ob tej Resnici zapisal svojo izpoved vere v Ĺživljenje: ÂťSem, ker sem bil, in vsakdo me bo mogel pozabiti.

Slovenska nordijska reprezentanca na obisku pri dolgoletnem pokrovitelju Gorenju Velenje

Velenje, 25. marca – Minulo sredo so se v Velenju mudili Ä?lani slovenske nordijske reprezentance z dobitnikom malega kristalnega globusa – skakalcem Petrom Prevcem v ospredju.

Svoj obisk so zaÄ?eli v velenjskem Gorenju, kjer jih je v prostorih upravne stavbe druĹžbe nagovoril predsednik uprave Franjo Bobinac.

ÄŒestital jim je za izvrstne doseĹžke v pravkar konÄ?ani sezoni. ÂťNavduĹĄili nas niste samo z rezultati, ampak tudi s pravim pristopom in borbenostjo. Prav slednji vrlini sta nam skupni, kajti v tej hudi konkurenci se moramo boriti v poslu vsak na svojem podroÄ?ju. Ni lahko ne vam ne nam.ÂŤ Gorenje Ĺže skoraj dve desetletji stoji slovenskim nordijcem

ob strani ne glede na to, ali jim je ĹĄlo v kakĹĄni sezoni slabĹĄe ali dobro.

Franjo Bobinac je obljubil, da jih bo Gorenje podpiralo v njihovih prizadevanjih tudi v prihodnje.

Peter Prevc se ob tej priloĹžnosti med drugim podpisal na hladilnik, ki ga je Gorenje namenilo tistemu, ki se bo v napovedi najbolj pribliĹžal doseĹženi najdaljĹĄi daljavi skoka

DeĹž nekoliko okrnil akcijo Velenje, 28. marca – Vreme je v petek, ko naj bi se zaÄ?ela 8. spomladanska oÄ?iĹĄÄ?evalna akcija okolja v MO Velenje, naredilo svoje. V Pesju, kjer so se odloÄ?ili zaÄ?eti, so morali akcijo preklicati in prestaviti.

Zato pa je sobotno jutro postreglo ne le z jasnim vremenom, ampak tudi s soncem. Lepo pomladno dopoldne je 40 prostovoljcev izkoristilo za Ä?iĹĄÄ?enje okolice Velenjskega gradu in obmoÄ?ja skakalnic pod njim.

Brnele so motorne Ĺžage, sliĹĄalo se je lomljenje vej, po grajskem hribu pa so vse generacije prostovoljcev hitele tudi pospravljanti Ä?ez zimo v naravo odvrĹžene smeti. Ni jih bilo malo, med njimi pa je bilo najveÄ? plastenk in tudi steklenic. ÄŒlanom SmuÄ?arskoskakalnega kluba Velenje so vejevje in ĹĄavje, ki je zaraslo obmoÄ?je skakalnic, pomagali Ä?istiti tudi velenjski brigadirji, na drugi strani hriba pa so okolico in gozd Ä?istili zaposleni v muzeju Velenje.

na prenovljeni smuÄ?arski velikanki v Planici. Zadovoljstvo zbranih na sprejemu je bilo veliko, toliko veÄ?je pa, ko so izvedeli, da se je dobitnik nagrade odpovedal gospodinjskemu aparatu v korist projekta Botrstvo.

Nordijska reprezentanca je z obiskom razveselila tudi uÄ?ence osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje. đ&#x;”˛

www.radiovelenje.com

Tp

In vendar moram reÄ?i: sem in bil sem in bom, in zato sem veÄ? od zanikanja, neskonÄ?no veÄ? od niÄ?a.

Vse je veÄ?no, kar nastane, rojstvo je moÄ?nejĹĄe od smrti, vztrajnejĹĄe od obupa in samote, silnejĹĄe od hrupa in greha, slovesnejĹĄe od zavrĹženosti.

Nikoli ne bom prenehal biti.

Nikoli.

Amen.ÂŤ

Da. Velika noÄ? je hvalospev Ĺživljenju. Zato se v velikonoÄ?nih pesmih ponavlja hebrejska beseda ÂťalelujaÂŤ, ki pomeni Âťhvalimo BogaÂŤ. V njem, ki je Ĺ˝ivljenje, se napaja naĹĄa zemeljska minljivost.

Komur vse to osmiĹĄlja Ĺživljenjsko pot, bo vedno bolj spoznaval, da smo vsi ljudje sveta, ena sama druĹžina, katere blagor je odvisen od vsakega izmed nas.

Naj pomeni korak k temu blagru vse, kar bomo ob Veliki noÄ?i doĹživeli, tako ob oltarni mizi v cerkvi kot ob prazniÄ?no pogrnjeni mizi doma.

Veselo Veliko noÄ?!

88,9 Mhz 107,8 Mhz

đ&#x;”˛

JoĹže PriboĹžiÄ?

Bo Premogovnik objavil insolventnost?

TeĹžave Premogovnika se kopiÄ?ijo Ĺže dalj Ä?asa, zdaj pa so po neuradnih podatkih dosegle mejo, ko premoĹženje ne dosega veÄ? obveznosti in bodo morali objaviti insolventnost. To naj bi naredili na danaĹĄnji seji Nadzornega sveta. Lansko poslovno leto so sklenili izgubo, ki naj bi po neuradnih podatkih dosegala 30 milijonov evrov.

Prvi prostovoljci so v soboto olajĹĄali okolico Velenjskega gradu za ĹĄtevilne smeti, grajski hrib na obmoÄ?ju skakalnic pa je tudi manj zaraĹĄÄ?en.

Tako je letoĹĄnja akcija stekla. Ker je pred nami velikonoÄ?ni vikend, bosta ob koncu tega tedna potekali le dve manjĹĄi akciji. Taborniki rodu Jezerski zmaj bodo jutri med 17. in 20. uro oÄ?istili okolico Lukove vile, kjer je njihov Âťvelenjski domÂŤ. Prostovoljci Mladinskega centra Vele-

nje in Centra HiĹĄa pa bodo v soboto med 9. in 13. uro Ä?istili okolico jaĹĄka Premogovnika Velenje v Stari vasi, pa tudi po tej krajevni skupnosti. NajveÄ?ja oÄ?iĹĄÄ?evalna akcija se obeta drugi vikend v aprilu, v petek, 10., in soboto, 11. aprila. đ&#x;”˛

bĹĄ

Vesele velikonoÄ?ne praznike UredniĹĄtvo

S finanÄ?nimi teĹžavami so se sreÄ?evali Ĺže celo lansko leto, ko jim je pri zagotavljanju sredstev za plaÄ?e pomagal Holding slovenske elektrarne, ki so mu tudi odprodali velik del svoje opreme. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 4. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 2

2

OD SREDE DO TORKA

ObÄ?ina podpisala pogodbe z gasilci Velenje, 30. marca – Na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje po sklepu Ĺžupana izvaja javno gasilsko sluĹžbo sedem prostovoljnih gasilskih druĹĄtev. Prostovoljno industrijsko gasilsko druĹĄtvo Premogovnik in

Cviklova vrnitev v velenjsko gimnazijo ÄŒlan ERS je dijakinjam in dijakom predstavil svoje delo in zadolĹžitve ter jim razgrnil tudi moĹžnosti zaposlitve v evropskih institucijah Milena KrstiÄ? - Planinc

Poklicna gasilska enota Gorenje izvajata gasilsko sluĹžbo na svojem obmoÄ?ju delovanja. Vsa druĹĄtva se povezujejo v Gasilsko zvezo Ĺ aleĹĄke doline, ki deluje ĹĄe na obmoÄ?ju obÄ?in Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. V ponedeljek dopoldne je Ĺžupan MO Velenje Bojan KontiÄ? s predsedniki prostovoljnih gasilskih druĹĄtev v obÄ?ini podpisal pogodbe o opravljanju lokalne gasilske javne sluĹžbe. S podpisom pogodb so gasilska druĹĄtva pridobila finanÄ?na sredstva, ki so razdeljena po kategorijah druĹĄtva in rezultatih ocenjevanja delovanja druĹĄtev v letu 2014. V proraÄ?unu za leto 2015 je zagotovljenih 623.645 evrov, od tega 84.000 za redno dejavnost, 20 tisoÄ? za opremo, 25 tisoÄ? za vzdrĹževanje gasilskih domov, 163 tisoÄ? za nakup novih vozil in 295 tisoÄ? za plaÄ?e poklicnih gasilcev; 20 tisoÄ? evrov je namenjenih za refundacije, zdravniĹĄke preglede, popravila vozil in nakup druge opreme, 2 tisoÄ? evrov pa za gasilske projekte, kot so tekmovanja, obletnice in sreÄ?anja.

Velenje, 27. marca – V petek je v okviru vseevropske iniciative Back to School – Vrnitev v ĹĄolo, Gimnazijo Velenje obiskal Milan Martin Cvikl, Ä?lan in dekan Senata IV Evropskega raÄ?unskega sodiĹĄÄ?a (ERS) v Luxsemburgu. Dijakom in profesorjem je na ĹĄoli, ki jo je obiskoval, predstavil delo in zadolĹžitve, ki jih ima kot Ä?lan ERS, obenem pa se dotaknil tudi vloge in dela drugih evropskih institucij.

Ĺ oĹĄtanj – Jutri, v petek, 3. aprila, je zadnji dan za oddajo vlog za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo upraviÄ?encem letos in prihodnje leto dodelila skupaj predvidoma 15 stanovanj. đ&#x;”˛

mkp

Podprli 29 programov in projektov Velenje, 24. marca – Mestna obÄ?ina Velenje je lani po javnem razpisu razdelila 12 tisoÄ? evrov za sofinanciranje programov in projektov v socialnem in zdravstvenem varstvu. Na razpis se je odzvalo 26 prijaviteljev s 30 programi in projekti. Dvanajst prijav ni bilo popolnih, zato so bili prijavitelji pozvani, da v roku 8 dni dopolnijo vlogo. En pozvan prijavitelj vloge ni dopolnil, tako da so na koncu podprli 29 programov in projektov. Posamezni izvajalci so prejeli od malo manj kot 300 do slabih 700 evrov. đ&#x;”˛

Ĺ e en javni razpis Velenje, 27. marca – Mestna obÄ?ina Velenje je v petkovem Uradnem listu RS objavila letoĹĄnji Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti, programov, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih financiranj iz proraÄ?una obÄ?ine. Predmet javnega razpisa so dejavnosti in programi druĹĄtev, klubov in drugih organizacij, pa tudi pravnih in fiziÄ?nih oseb, ki pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb ali prepoznavnosti obÄ?ine. MO Velenje za razpis namenja 90 tisoÄ? evrov proraÄ?unskih sredstev. Javni razpis bo odprt do 30. novembra letos oziroma do porabe sredstev. đ&#x;”˛

bĹĄ

PreseneÄ?a slab odziv Ĺ martno ob Paki – Na delu obmoÄ?ja vaĹĄke skupnosti Gorenje v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki namerava zasebni investitor zgraditi 11 stanovanjskih hiĹĄ. V zvezi s tem je lokalna skupnost organizirala javno obravnavo dopolnjenega osnutka odloka o obÄ?inskem podrobnem prostorskem naÄ?rtu za ta del obmoÄ?ja. UdeleĹžba na njej je bila zelo skromna, kar je presenetilo nekatere ĹĄmarĹĄke svetnike. ÂťKrajani so imeli priloĹžnost, a je niso izkoristili. Obstaja bojazen, da bodo dajali pobude, ko bodo stvari mimo.ÂŤ IzraĹženo pobudo udeleĹžencev javne razprave Âťnaj tudi v odloku piĹĄe, da lokalna skupnost ne sodeluje pri izgradnji cestne infrastrukture na omenjenem obmoÄ?juÂŤ, so svetniki pri obravnavi dopolnitev odloka potrdili. DokonÄ?no bodo spremembe sprejemali na eni od prihodnjih sej obÄ?inskega sveta. đ&#x;”˛

Tp

Vpis novincev v vrtec Ĺ oĹĄtanj, 30. marca – V Vrtcu Ĺ oĹĄtanj so v ponedeljek zaÄ?eli vpisovati novince za ĹĄolsko leto 2015/2016. Za vse tri enote (Biba v Ĺ oĹĄtanju, UrĹĄka v TopolĹĄici in Mojca v Gaberkah) bo potekal do 10. aprila. V đ&#x;”˛ mkp Ä?asu vpisa v enotah potekajo tudi dnevi odprtih vrat.â€

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

ERS je institucija, ki v imenu drĹžavljanov, davkoplaÄ?evalcev, zagotavlja uÄ?inkovito in gospodarno uporabo evropskega denarja. ÂťTa je v veliki meri z vrsto projektov prisoten tudi v tem okolju in dobro je

tve v evropskih institucijah. Cvikl je Gimanzijo Velenje obiskoval v letih 1974–1978. Vedno se bom rad spominjal tega obdobja in profesorjev, ki smo jih zelo cenili.

Martin Budna nam je veÄ?krat rekel,

V Ä?asu ĹĄtudija na Ekonomski fakulteti je v tujini opravljal kar tri prakse, eno v TurÄ?iji, eno v Kanadi, tretjo pa v Centralni banki na Finskem. ÂťPrav s pomoÄ?jo te prakse sem se zaposlil v Centralni banki

â?ą

Kot revizorji z distanco Ä?asa in izkuĹĄenj gledamo, kako se evropski denar porablja in ali bi ga bilo mogoÄ?e ĹĄe bolje.ÂŤ

đ&#x;”˛

Izteka se razpis za najem stanovanj

2. aprila 2015

Pravi, da je njegovo delo izredno zanimivo in da je v treh, ĹĄtirih letih, kar ga opravlja, skupaj s sodelavci pripomogel h kar nekaj reĹĄitvam, recimo zmanjĹĄanja moĹžnosti davÄ?nih utaj, veÄ?jemu banÄ?nemu nadzoru, ustreznejĹĄi uporabi statistiÄ?nih podlag za upravljanje evropskega gospodarstva ...

Milan Martin Cvikl je dijakom predstavil svoje delo in zadolĹžitve slovenskega Ä?lana na Evropskem raÄ?unskem sodiĹĄÄ?u.

poznati postopke porabe evropskega proraÄ?una in moĹžnosti, ki jih ta omogoÄ?a,ÂŤ pravi.

Evropa je odprta. V njenih institucijah je veÄ? kot 50.000 zaposlenih. ÂťKer verjamem, da bo tudi kdo od tukajĹĄnjih dijakov skuĹĄal najti v njih delo, vedno – tukaj pa sem Ĺže tretjiÄ? – predstavim tudi moĹžnosti zaposli-

da smo velenjska elita, v narekovaju seveda, da nas izobraĹžujejo za to, da bomo kot mladi izobraĹženci ponesli ime Velenja Ä?im dlje v svet. Nekateri so ĹĄli do Ljubljane, nekateri do Luxsemburga, Bruslja, tudi do Amerike. Vedno sem bil ponosen na to, da sem v Velenju pridobil zelo dobro izobrazbo.ÂŤ

Slovenije, od koder sem ĹĄel na Svetovno banko v Ameriko in tam delal skoraj deset let.ÂŤ Po vrnitvi v Slovenijo je bil med drugim minister za evropske zadeve, potem ko se je konÄ?al mandat prvemu Ä?lana ERS iz Slovenije dr. Vojku AntonÄ?iÄ?u, pa đ&#x;”˛ je drugega nastopil sam. â€

Topla pomlad je priĹĄla, nekatere ĹĄe trese Ministrice in ministri – Evri in franki – Premlevanje o hitri cesti – ObÄ?ina Celje pred sodiĹĄÄ?ema – KmeÄ?ki upor v Slovenskih Konjicah ÄŒudno se ta svet vrti ‌ Eni bi ob tem rekli: zato pa nam nikdar dolg Ä?as ni. Je pa seveda tudi veliko takih, ki menijo, da bi bilo bolje, da nam bi bilo malo dolgÄ?as, kot da moramo posluĹĄati in preĹživljati take dogodke in take Ä?ase. In to, da se ukvarjamo s teĹžavami naĹĄih ministric in ministrov, vedno ni najhujĹĄe zlo. Vse to je vsaj ÂťleÂŤ politika, Ä?eprav je tudi res, da ima lahko to tudi posledice za naĹĄe Ĺživljenje. Nova ministrica, ki smo jo dobili za ĹĄolsko podroÄ?je, naj bi vsaj posredno krojila usodo naĹĄih otrok, minister za obrambo naj bi nas varoval. Ne le v vojnih razmerah, bog ne daj, da bi do tega ĹĄe kdaj priĹĄlo, ampak tudi v primerih naravnih in podobnih nesreÄ?. Te pa se tudi deĹželice na juĹžni strani Alp ne izognejo.

Za nekatere pri nas – in tudi ponekod drugje – je neke vrste Âťnaravna nesreÄ?aÂŤ tudi dogajanje v zvezi s ĹĄvicarskim frankom. Ĺ˝rtve so postali taki, ki so najeli kredite v tej valuti. Pri odplaÄ?evanju kreditov so se ob rasti teÄ?aja znaĹĄli v resnih teĹžavah, saj bi za mnoge skoraj veljalo, da veÄ?, ko odplaÄ?ajo, veÄ? so dolĹžni. Za take teĹžave pa krivijo naĹĄo Banko Slovenije, ki da ni bdela nad

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

posameznimi bankami, ki naj bi pri takih kreditih na pleÄ?ih posojilojemalcev kovale dobiÄ?ek.

O denarju je seveda tudi govor, ko gre za ceste. Vlada je ponovno ÂťgradilaÂŤ hitro cesto tretje razvojne osi. KoroĹĄci so bili z obiskom in obljubami zadovoljni, Ä?eprav je zaÄ?etek del pri njihovi povezavi z Velenjem predviden za Ä?as, ko se bo sedanji mandat tej vladi Ĺže iztekel. ÄŒe bo drĹžalo, da bodo ĹĄe prej zasadili lopate na cesti, ki bo Velenje povezala z avtocesto, bi morali biti zadovoljni tudi Ĺ aleÄ?ani in ZgornjesavinjÄ?ani.

A kaj, ko so tudi obljube tako hitro pokvarljivo blago – vsaj tega smo se Ĺže nauÄ?ili in navadili.

Celje pa naj bi bilo vse bolj povezano s sodiĹĄÄ?i. Na evropsko sodiĹĄÄ?e je priĹĄlo zaradi odlagaliĹĄÄ?a nevarnih odpadkov v BukovĹžlaku, grozi jim ĹĄe zaradi ÂťpremeĹĄÄ?anjaÂŤ nevarnih odpadkov pri urejanju protipoplavnih del v mestu. Zaradi ÂťropanjaÂŤ, kot dogajanje nekateri imenujejo, domaÄ?ega zdravstvenega doma pa naj bi se obÄ?ina znaĹĄla na naĹĄem ustavnem sodiĹĄÄ?u.

Mestni svetniki so namreÄ? potrdili spremembo odloka o ustanovitvi ZD Celje, s tem pa omogoÄ?ili, da se preseĹžki te javne ustanove v viĹĄini skoraj 1,3 milijona evrov enostavno prenesejo v obÄ?inski proraÄ?un. Gre za del, ki ga je ZD prigospodaril s trĹžno dejavnostjo, porabili naj bi ga za gradnjo objekta za fizioterapijo. Tudi v ZD samem so o tej problematiki mnenja deljena, vendar naj bi se odloÄ?ili za ustavno presojo te odloÄ?itve. ObÄ?ina se je za tak korak seveda odloÄ?ila, ker jim moÄ?no primanjkuje denarja.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

V LaĹĄkem pa se veliko stvari ĹĄe vedno vrti okoli Pivovarne in Thermane. Prvo ĹĄe vedno prodajajo, drugo, ki je Ĺže pol leta v prisilni poravnavi, bi nekateri ĹĄe vedno radi pahnili v steÄ?aj.

Pa vendar ta Ä?as ob klestenju izdatkov posluje pozitivno, oÄ?itno tudi goste tako stanje ne moti (ali zanj ne vedo), saj je obisk veÄ?ji od naÄ?rtov, predvsem je letos precej veÄ? tujcev. Za izhod iz teĹžav je to dober kazalec, kako se bo izteklo, naj bi bilo veÄ? znanega morda Ĺže konec tedna.

DrugaÄ?ne, bolj prijetne skrbi imajo v Slovenskih Konjicah. Sredi meseca jih Ä?akata dve veliki prireditvi: tradicionalno Jurjevanje s sreÄ?anjem domaÄ?ih in tujih godb na pihala, naslednji dan, 19. aprila, pa se bodo spomnili 500. obletnice slovenskega kmeÄ?kega upora.

Prav pri Slovenskih Konjicah naj bi se zaÄ?elo ĹĄirjenje kmeÄ?kih uporov na Ĺ tajersko. Ob tem dogodku bodo na Mestnem trgu prikazali ÂťpraviÂŤ slovenski kmeÄ?ki upor. To dokaj mnoĹžiÄ?no prireditev pripravlja skupaj veÄ? druĹĄtev, mladina, od drugod bo v goste priĹĄlo tudi veÄ? srednjeveĹĄkih skupin. KonjiÄ?ane pa Ä?aka letos ĹĄe veÄ? prireditev ob 850. obletnici prihoda kartuzijanov v Slovenijo. Osrednja prireditev bo na zaÄ?etku julija, seveda v Ĺ˝iÄ?ki kartuziji.

In ĹĄe to: morda velja prisluhniti orgnizatorjem prireditev ob obletnici Ĺ˝iÄ?ke kartuzije: ÂťUpamo, da bomo njenemu tihemu ĹĄepetu znali prisluhniti skupaj, tako po loveniji kot tudi v Evropi! đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 4. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

2. aprila 2015

Ker spreminjajo svet Dan za spremembe v znamenju podelitve priznanj velenjskim Âťnaj prostovoljcemÂŤ – Zmagovalci Mirjam Turner, Koloman LainĹĄÄ?ek in DruĹĄtvo za boj proti raku Velenje Bojana Ĺ pegel

Velenje, 28. marca – LetoĹĄnji 'dan za spremembe' je v Velenju zaznamovala prijetna prireditev, na kateri so razglasili ÂťnajÂŤ prostovoljce in prostovoljsko organizacijo v letu 2014. V dvorani vile Bianca se je zbralo veliko tistih, ki so lani namenili veliko svojega Ä?asa za razliÄ?ne prostovoljne projekte v Ĺ aleĹĄki dolini. Med njimi je bilo 15 nominirancev, med katerimi je strokovna komisija izbrala tri najboljĹĄe v treh kategorijah. Da je bil veÄ?er res prijeten in drugaÄ?en, pa so poskrbeli Ä?lani Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega okteta, ki so ob koncu podelitve pripravili pravi mini koncert, zabeljen s stand-up vloĹžki njihovega UroĹĄa Kuzmana. Bili so kot Ä?eĹĄnja na vrhu smetane. ÂťNi veÄ? veliko takĹĄnih ljudi, ki jim je preprost hvala dovolj, ki jim je dovolj nasmeh tistega, ki so mu pomagali, ki jim je dovolj obÄ?utek, da so lahko nekomu pomagali. No, na sreÄ?o ĹĄe obstajajo in danes so tukaj z nami,ÂŤ je v uvodu poudaril voditelj veÄ?era Mitja Ĺ vener. Njegove misli je ĹĄe nadgradil Ä?astni pokrovitelj dogodka, velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?. Med drugim je pouda-

ril: ÂťVelenje brez prostovoljstva ne bi bilo mesto, na katerega bi lahko bili tako ponosni, kot smo. Pripadam generaciji, ki se zaveda posledic prostovoljstva v naĹĄi dolini,

li prisluhniti ljudem. ÄŒloveka smo uvrĹĄÄ?ali na prvo mesto. Tako bo tudi jutri ‌.

Izbor za naj prostovoljca ali prostovoljko in naj prostovoljno orga-

naĹĄem mestu. Veliko ljudi je dalo del sebe v razvoj tega mesta. Vesel sem, ker je ĹĄe danes tako, saj smo vedno, v preteklosti in danes, zna-

nizacijo so tudi letos pripravili Mestna obÄ?ina Velenje, Mladinski center Velenje ter Mladinski svet Velenje. Komisija, ki so jo sestavljali

Mestna obÄ?ina Velenje je pripravila ĹĄtevilne ukrepe, s katerimi Ĺželi spodbuditi razvoj obrtniĹĄtva in podjetniĹĄtva – Veliko spodbud, vse aktivnosti pa naj bi se povezovale znotraj podjetniĹĄkega inkubatorja

Priprave na ureditev PodjetniĹĄkega centra v nekdanjem Standardu teÄ?ejo po besedah Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a po naÄ?rtih. V kratkem bodo trgovino izpraznili, izvajalci, ki so Ĺže izbrani, pa bodo ĹĄe v tem mesecu zaÄ?eli prenovo. Center bo sodil pod SaĹĄa inkubator, ki je Ĺže v 60-odstotni lasti Mestne obÄ?ine Velenje. Novo vodstvo ĹĄe ni oblikovano, verjetno bodo razpis za direktorja ponovili, sta se nanj prijavila dva kandidata, ki sta tudi svetnika Mestne obÄ?ine Velenje, kar pa pomeni nasprotje interesov in omejitev poslovanja obÄ?ine in SAĹ A inkubatorja. Seveda pa bodo o tem odloÄ?ali na skupĹĄÄ?ini te druĹžbe.

Dejavnosti podjetniĹĄkega inkubatorja so naÄ?rtovane tako, da bo novoustanovljenim podjetjem pomagal pri njihovih podjetniĹĄkih zaÄ?etkih. Pomagal jim bo pri zagotavljanju prostorskih pogojev in skuĹĄal pridobiti Ä?im veÄ? sredstev za vse to delovanje preko drĹžavnih in evropskih razpisov. ÂťPrav vesel sem bil, ko sem se udeleĹžil predstavitve podjetniĹĄkih idej zadnjega podjetniĹĄkega vikenda. NavduĹĄen sem bil nad inovativnimi idejami in prepriÄ?an sem, da bo marsikatera zaĹživela v

Marko PritrĹžnik, direktor Mladinskega centra Velenje, Barbara Kelher, predsednica Mladinskega sveta Velenje, Drago MartinĹĄek, vodja urada za druĹžbene dejavnosti na Mestni obÄ?ini Velenje, in Breda Kolar, podĹžupanja MOV, je po besedah Barbare Kelher vse prijave skrbno pregledala. ÂťTudi letos se je ponovila praksa prejĹĄnjih let; prijav na razpis ni bilo vse do izteka roka.

Zadnji dan smo prejeli veÄ?ino prijav, skupaj torej 15. Po izkuĹĄnjah iz preteklih let smo jih toliko tudi priÄ?akovali. Upamo, da se bo projekt obdrĹžal in bo ĹĄtevilo prijav raslo.ÂŤ

Zmagovalci izbora za naj prostovoljce leta 2014 so bili veseli in ponosni. Z leve: Ĺžupan Bojan KontiÄ?, UrĹĄka Kladnik, Mirjam Turner, Koloman LainĹĄÄ?ek, Marko PritrĹžnik in Barbara Kelher

Vsa podpora razvoju podjetniĹĄtva

Mira ZakoĹĄek

3

AKTUALNO

naĹĄem novem podjetniĹĄkem centru, ki ga bomo odprli septembra,ÂŤ pravi Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je prepriÄ?an, da bodo s tem poskrbeli za dodatno zaposlovanje v tem okolju. Ĺ˝e pred leti je Mestna obÄ?ina Velenje za podporo razvoja podjetni-

Bojan KontiÄ?: ÂťPrav vesel sem bil, ko sem posluĹĄal mlade na zadnjem podjetniĹĄkem vikendu, kakĹĄne ideje imajo!ÂŤ

ĹĄtva oblikovala podjetniĹĄki center na obmoÄ?ju Rudarskega doma. Ti prostori so v celoti zasedeni in poÄ?asi bodo morala podjetja, ki so se Ĺže Âťpostavila na nogeÂŤ, razmiĹĄljati o novih lokacijah za svoje dejavnosti, tako da bodo ĹĄe nova lahko dobila

priloĹžnost za razvoj. No, zdaj bo teh priloĹžnosti z oblikovanjem ĹĄe enega podjetniĹĄkega centra Standard ĹĄe veliko veÄ?. Doslej je tako nastalo pribliĹžno 50 novih podjetij.

To pa ni edina spodbuda Mestne obÄ?ine Velenje za razvoj podjetniĹĄtva. Ĺ˝e pred leti so zmanjĹĄali komunalni prispevek, lani so to storili ĹĄe dodatno. Z njim so zdaj konkurenÄ?ni drugim okoljem. Zelo pomembna nadaljnja naloga je vsekakor zagotoviti primerno infrastrukturo. ÂťNa tem podroÄ?ju se dolga leta ni niÄ? premaknilo, vse pa kaĹže, da se zdaj bo. Aktivnosti za umestitev tretje razvojne osi na

Izvedeli smo ĹĄe, da je komisija vse kandidate ocenila po kriterijih; pri vsakem so pogledali, koliko ur prostovoljnega dela je opravil, kje vse je

naĹĄem obmoÄ?ju so se razmahnile.

Brez te ceste si razvoj podjetniĹĄtva teĹžko predstavljamo,ÂŤ pravi Bojan KontiÄ?

Za razvoj novih podjetij namenjajo tudi konkretne finanÄ?ne spodbude. Lani so iz obÄ?inskega proraÄ?una namenili 200 tisoÄ?akov, letos jih bodo 150 tisoÄ?. Poleg tega pa raÄ?unajo, da bodo uspeĹĄni pri novi finanÄ?ni evropski perspektivi, ki predvideva v obdobju do leta 2020 znatna sredstva za ta razvoj.

Seveda pa ob tem ne bodo zanemarjali razvoja obstojeÄ?ih gospodarskih druĹžb, ki so vsekakor sestavni del nadaljnjega razvoja tega okolja.

To velja tako za energetiko kot Gorenje, ki je steber slovenskih izvoznikov, pa tudi mnoge druge, ki so uspeĹĄno kljubovali krizi in dosegajo dobre poslovne rezultate.

Za razvoj obrti in podjetniĹĄtva nameravajo urediti ĹĄe obrtno cono Stara vas. Za to imajo Ĺže kar nekaj interesentov, a se jim zatika pri pridobivanju za to potrebnih zemljiĹĄÄ?, saj nekateri lastniki pretiravajo s ceno. KontiÄ? pravi, da Ä?e se ne bodo pogodili, bodo prisiljeni izpeljati postopke razlastitve. Gre namreÄ? za ĹĄirĹĄi interes.

bil angaŞiran, pomembnejťe vloge v organizaciji, izobraŞevanja ‌ In tako so dobili zmagovalce.

Trikrat pet Najprej so nagrado podelili v najmlajĹĄi kategoriji. V kategoriji prostovoljcev do 30 let je bilo 5 nominirancev: Tadej Jezernik, Nika JalĹĄovec, Barbara MakovĹĄek, Klara Lipnikar in Mirjam Turner. Slednja je postala Naj prostovoljka za leto 2114. Od konca osnovne ĹĄole je danes diplomirana pedagoginja delovala v ĹĄtevilnih organizacijah, v katerih je rasla in si nabirala izkuĹĄnje. Njeno delo se veĹže na otroke in mladostnike ranljivih skupin, otroke v stiski, odraĹĄÄ?ajoÄ?e mladostnike in druge, ki razvijajo svoje psiho-socialne veĹĄÄ?ine. Povedala nam je: ÂťNe vem, Ä?e se sam odloÄ?iĹĄ, da boĹĄ postal prostovoljec.

Po mojem je to nekaj, s Ä?imer ĹživiĹĄ.

ZaÄ?ela sem pri MZPM Velenje, kjer sem ĹĄe vedno aktivna na razliÄ?nih podroÄ?jih. Nagrada za moje delo je nasmeh tistih, s katerimi delam.

To delo mi daje zadovoljstvo, sploh Ä?e vem, da sem ga opravila dobro.

ZveÄ?er greĹĄ tudi zato laĹžje spat. Naziv mi pomeni priznanje za dobro opravljeno delo.ÂŤ V kategoriji prostovoljcev nad 30 let je bilo prav tako 5 nominirancev.

To so Branko ĆumurdĹžić, Anita Lepej, Olga BraÄ?iÄ?, JoĹžica Vodovnik in Koloman LaiĹĄÄ?ek. Slednji je postal Naj prostovoljec za leto 2014.

Neprecenljiva je bila njegova angaĹžiranost v Ä?asu poplav in lanskega Ĺžledoloma. Je tudi Ä?lan Strokovne-

ga sveta za socialna vpraĹĄanja pri Socialnih demokratih Velenje, prav tako pa je predsednik DruĹĄtva brigadirjev Velenje in predsednik Zveze brigadirjev Slovenije. Povedal nam je: ÂťIzhajam iz revne druĹžine, zato sem prostovoljec od otroĹĄtva. To je danost, ki je v tebi ali pa je ni. Beseda hvala ima ogromno teĹžo, zame je poleg nasmejanega Ä?loveka, ki sem mu pomagal, najveÄ?je plaÄ?ilo. Zato pomagam pri zbiranju in prevozu viĹĄkov hrane, pomagam starejĹĄim, ki dela ne zmorejo veÄ?. PomoÄ? drugim je moje Ĺživljenje.ÂŤ V kategoriji naj prostovoljna organizacija so bili nominirani: DruĹĄtvo invalidov Konovo, DruĹĄtvo upokojencev Velenje, Slovensko druĹĄtvo Hospic – OO Velenje, Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo Ĺ kale in DruĹĄtvo za boj proti raku Velenje, ki je dobilo laskavi naziv. V imenu druĹĄtva, ki je januarja zabeleĹžilo 25-letnico delovanja, ga je prevzela UrĹĄka Kladnik.

Povedala nam je: ÂťTo priznanje je dokaz, da v naĹĄem druĹĄtvu delamo dobro, uÄ?inkovito. Hkrati bo to za nas spodbuda za delo v prihodnje.

V druĹĄtvu je 180 Ä?lanov in Ä?lanic iz vse doline, trudimo pa se, da z razliÄ?nimi strokovnimi predavanji, delavnicami, rekreativnimi vsebinami in individualnimi pogovori poskuĹĄamo detabuizirati bolezen, ki jo ĹĄe vedno spremlja stigma smrti.

Predvsem pa promoviramo zdrav Ĺživljenjski slog, saj bi lahko tretjino rakavih oboljenj prepreÄ?ili z bolj zdravim Ĺživljenjem.ÂŤ

ParkiriĹĄÄ?e Promenada finalist ÂťArchitizer A+ AwardsÂŤ Prenovljena velenjska promenada nominirana za PleÄ?nikovo nagrado 2015 Velenje, 27. marca – ParkiriĹĄÄ?e Promenada v Velenju je bilo izbrano za finalista letoĹĄnje izvedbe ÂťArchitizer A+ AwardsÂŤ s sedeĹžem v New Yorku. To je najveÄ?ji arhitekturni portal na svetu z veÄ? kot milijonom rednih meseÄ?nih uporabnikov. V kategoriji ÂťTransportation – Parking StructuresÂŤ se poteguje tako za nagrado strokovne Ĺžirije (Architizer A+ Jury Award) kot za nagrado obÄ?instva (Architizer A+ Popular Choice Award). Velenjsko promenado pa si je v marcu ogledala tudi posebna komisija Sklada arhitekta JoĹžeta PleÄ?nika, saj jo je DruĹĄtvo arhitektov Ljubljana nominiralo za PleÄ?nikovo nagrado 2015. Rezultati bodo znani maja, gre pa za najprestiĹžnejĹĄe in osrednje javno priznanje za vrhunsko stvaritev v arhitekturi, urbanizmu, krajinski arhitekturi in notranji opremi, ki pomeni najkvalitetnejĹĄo arhitekturno realizacijo slovenskega avtorja. Za izdelavo idejne zasnove prenove velenjske promenade, avtorja Deana Laha, je bil kot najugodnejĹĄi ponudnik izbran ljubljanski arhitekturni biro Enota, d. o. o., za izvajalca del pa podjetji RGP, d. o. o., in HTZ Velenje, I. P., d. o. o. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Cesta do Ĺ entruperta je v javnem interesu

������������������

TakĹĄna opredelitev tretje razvojne osi na tukajĹĄnjem obmoÄ?ju je po besedah Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a izjemno pomembna. Ta interes namreÄ? prevlada nad parcialnimi interesi (kmetijskimi, okoljskimi ‌). KontiÄ? se je Ĺže sestal z ministrico za okolje in v tem mesecu naj bi Ĺže oblikovali vse potrebne aktivnosti, da bo umeĹĄÄ?anje tega odseka ceste v prostor lahko steklo Ä?im bolj neovirano.

Dogovorila sta se tudi, da jih bodo redno spremljali. đ&#x;”˛

mz

đ&#x;”˛

�������n���������������el��e������n�n�� Mes�ne�����ne��elen�e���le�����15. ���el��i�je���ves�il����javljen��na�s�le�ni��s��ane�� �es�ne����ine��elenje�����.velenje.si).

P����e���i�a������v�lj��n����ne�elj�a�� 11.��aja���1������1�.���e� ����nave�ene���e����a���is�e�i������a�na�nasl�v� �es�ne����ine��elenje).

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 4. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 4

4

GOSPODARSTVO

S kruhom je Âťgor raselÂŤ Peter VodonÄ?nik, ki je pred tremi leti prevzel druĹžinsko podjetje Pekarna VodonÄ?nik, nadaljuje tradicijo roÄ?ne izdelave pekovskih izdelkov

in v kruĹĄni peÄ?i, daje diĹĄeÄ?, domaÄ? obÄ?utek. S surovinami so vezani izkljuÄ?no na slovenske dobavitelje. ÂťKakovostni so,ÂŤ pravi. Kruh je narejen po recepturi, ki je stara 30 let in je ne spreminjajo. ÂťLahko bi rekli, da je to kruh, kot so ga pekle

Živilska trŞnica bo!

Koliko pa se pri potroĹĄnji pozna kriza? Ali ljudje kupujejo manj kruha, so postali bolj preudarni pri koliÄ?inah, ga zavrĹžejo manj, kot so ga vÄ?asih? ÂťGotovo malo bolj gledajo na ceno, mogoÄ?e je tudi koliÄ?ina, ki jo kupijo, malo manjĹĄa, da ne osta-

2,4-odstotna rast Ljubljana – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj za letos napoveduje solidno 2,4-odstotno rast bruto domaÄ?ega proizvoda, potem ko je decembra lani napovedal rast v viĹĄini dveh odstotkov. Prihodnje leto naj bi rast znaĹĄala dva odstotka, kar je tudi bolje od decembrske napovedi o 1,7-odstotni rasti.

Abanka in Banka Celje se zdruŞujeta Celje – Abanka in Banka Celje bosta zdruŞeni 1. julija. Po zdruŞitvi bo brez dela ostalo 300 zaposlenih, zaprli pa bodo tudi 10 poslovalnic.

Banka Celje je leta 2014 ustvarila 21,1 milijona evrov Ä?iste izgube.

Vlada obljubila pomoÄ? KoroĹĄcem Slovenj Gradec – Vlada Mira Cerarja se je prejĹĄnjo sredo mudila na KoroĹĄkem, ki se otepa s kopico teĹžav, a ena najveÄ?jih je gotovo neustrezna prometna povezava z ostalo Slovenijo, zato je vpraĹĄanje tretje razvojne osi za KoroĹĄce, kot tudi za Ĺ aleĹĄko in Zgornjo Savinjsko dolino, Ĺživljenjskega pomena. Vlada je pokazala, da razume to teĹžavo in se

Krajevna skupnost in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj povezali moÄ?i – Gradbeno dovoljenje pridobljeno, denar zagotovljen Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj sta pri izgradnji pokrite Ĺživilske trĹžnice v mestu, ki bo v prvi vrsti namenjena prodaji Ĺživil in drugih izdelkov po sistemu direktne prodaje od pridelovalca kupcu, zdruĹžila moÄ?i. To bo primer dobrega sodelovanja obeh v dobro

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Kruh in pekovski izdelki so nekaj, brez Ä?esar si Ĺživljenje teĹžko predstavljamo. Kruh je del slovenske identitete, povezujemo ga z domaÄ?nostjo in tradicijo. Na to stavi tudi Peter VodonÄ?nik, ki je pred tremi leti prevzel vodenje druĹžinskega podjetja Pekarna VodonÄ?nik, ki sta ga leta 1991 na noge postavila oÄ?e in mama, sam pa je v pekarni pomagal v proizvodnji, pri razvozu, prodaji, nabavi ... ÂťLjubezen do kruha je najbrĹž lastna kar vsem. Nekateri ga imamo zelo radi. Zase lahko reÄ?em, da sem s kruhom gor rasel, in po upokojitvi starĹĄev smo sedli, se dogovorili, kako naprej. Z veseljem sem nalogo, ki so mi jo dodelili, sprejel, pomaga mi Ĺžena, ĹĄe vedno pa sta z nasveti, izkuĹĄnjami in tudi Ä?isto konkretnim delom nepogreĹĄljiva starĹĄa,ÂŤ pravi.

V podjetju je zaposlenih 14 ljudi. Ne samo pekov, saj imajo poleg dejavnosti peke in prodaje tudi dve kavarni. ObÄ?asno pomagajo ĹĄtudentje. ÂťDnevno speÄ?emo tono in pol ali okoli 4.000 kosov kruha in pekovskih izdelkov.ÂŤ Proizvodnja je vezana na noÄ?. Peki v dveh izmenah nastopijo delo ob 20. uri, zakljuÄ?ijo ob 6. ali 7. uri zjutraj. Njihov kruh, ker je pripravljen tradicionalno, z roÄ?nim mesenjem

Objekt, ki je zasnovan kot manjĹĄi atrij, bo umeĹĄÄ?en v prostor prehoda preko reke Pake ob obstojeÄ?i blagovnici v srediĹĄÄ?u mesta. Dostop do trĹžnice bo iz Kajuhovega parka in s trga. Parkirne povrĹĄine bodo organizirane v sklopu parkirnih povrĹĄin mesta (na Trgu svobode, PreĹĄernovem trgu in obmoÄ?ju bivĹĄega bencinskega servisa).

Peter in Anita VodonÄ?nik nadaljujeta, kar je bilo zameseno leta 1991.

â?ą

Devetdeset odstotkov pekovskih izdelkov izdelujejo roÄ?no.

naĹĄe babice. Naraven, brez dodanih aditivov in konzervansov. Devetdeset odstotkov vseh naĹĄih izdelkov ĹĄe vedno izdelujemo roÄ?no.ÂŤ Tudi zato je njihov kruh v Ĺ aleĹĄki dolini iskan. V zadnjih letih ga je pri velikih trgovcih teĹžko dobiti. ÂťTi imajo svoje pekarne. Z naĹĄim kruhom zgolj dopolnjujemo njihov asortiman. Tam bi ga lahko prodali veliko veÄ?, kot ga. Prodajamo ga v svojih prodajalnah in zasebnih trgovinah, kjer se ga da dobiti vsak dan.ÂŤ

je zavezala, da bo iskala reĹĄitve, ki bodo tudi finanÄ?no vzdrĹžne, da bi ta projekt v prihodnjih letih le spravili pod streho. Cerar je v povzetku obiska spomnil tudi na zagotovljenih pol milijona evrov sredstev za obnovo drĹžavne ceste med Dravogradom in ViÄ?em ter naloĹžbo v mamograf v bolniĹĄnici. Kot enega kljuÄ?nih poudarkov obiska pa je izpostavil osredotoÄ?enost na razvoj lesnega gospodarstva – ne le na KoroĹĄkem, ampak tudi drugje.

Pivovarna Laťko ťe ni prodana Laťko – Konzorcij lastnikov Pivovarne Laťko naj bi v drugi krog prodaje pivovarske skupine povabil sklada KKR in CVC Capital Partners, ostale ponudnike, med njimi Heiniken, pa pozvali k izboljťanju ponudb.

NajveÄ?ja izvoznika Krka in Gorenje Novo mesto, Velenje – Dva najveÄ?ja slovenska izvoznika, Krka in Gorenje, sta med slovenskimi izvozniki ĹĄe vedno edina, ki sta na tujih trgih lani ustvarila veÄ? kot milijardo evrov prihodkov. Z lestvice najveÄ?jih slovenskih izvoznikov v letu 2014, obja-

ja, vÄ?asih poiĹĄÄ?ejo kakĹĄno akcijo. A se pri skupni koliÄ?ini pri kruhu to ne pozna. Opaziti pa je, da stranke malo manj segajo po priboljĹĄkih, pecivu, piĹĄkotih ...ÂŤ.

Prazniki so pred nami. Velike noÄ?i brez potice ni. Zato smo se pozanimali tudi, koliko jih bodo letos dali na trg? ÂťPotice pripravljamo samo po naroÄ?ilu. Odkrito povedano, da zato, ker cenovno z njimi ne moremo konkurirati tistim, ki jih imajo na policah v veÄ?jih centrih. NaĹĄe potice so nekoliko draĹžje, a so vredne vsakega evra. Pekli jih bomo tik pred prazniki, ker je naĹĄ moto, da mora biti pekovski izdelek sveĹž.ÂŤ đ&#x;”˛

vilo jo je Delo, je razvidno, da je Krka na ravni skupine lani izvozila za 1,1 milijarde evrov, Gorenje pa dobro milijardo evrov. Za Krko izvoz pomeni kar 93 odstotkov celotne prodaje, za Gorenje pa 85 odstotkov. Na tretjem mestu se je znaĹĄel Lek z dobrimi 982 milijoni evrov.

Spar bo veÄ? vlagal v nove trgovine Ljubljana – V Sparu Slovenija priÄ?akujejo, da se bo letos padec potroĹĄnje ustavil in bodo skoraj potrojili svoje naloĹžbe v nove trgovine.

Igor MerviÄ?, generalni direktor Spara Slovenija, priÄ?akuje, da bo Spar aprila le dobil gradbeno dovoljenje za nakupovalni center v Ĺ iĹĄki.

Nezadovoljni z blagajnami Ljubljana – VelenjÄ?an Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije, je prepriÄ?an, da davÄ?ne blagajne ne bodo imele nobenega vpliva na sivo ekonomijo, pomenijo pa dodatno obremenitev gospodarstva. ReĹĄitev spopada s sivo ekonomijo vidi v zmanjĹĄanju davkov in ozaveĹĄÄ?anju javnosti.

NajveÄ?je davÄ?ne utaje tako in tako potekajo brezgotovinsko in jih nove blagajne torej ne bodo zajezile. đ&#x;”˛

2. aprila 2015

mz

sten mestni prostor nudil prebivalcem in obiskovalcem moĹžnost za zavetje ter opravljanje raznih kulturnih in prostoÄ?asnih dejavnosti Ä?ez ves dan. Prostor bo dovolj velik,

UrĹĄka Kurnik: ÂťZelo moram pohvaliti prejĹĄnji svet KS, ki je za trĹžnico Ĺže varÄ?eval.ÂŤ

Okoli osrednjega elementa – atrijskega vrta z drevesom lipovcem – bo razporejenih 13 stojnic. Prostor za trgovanje bo pokrit, kar bo omogoÄ?alo delovanje v vsakem vremenu.

ljudi,ÂŤ pravi predsednica sveta KS Ĺ oĹĄtanj UrĹĄka Kurnik.

TrĹžnico naj bi zgradili ĹĄe letos, gradbeno dovoljenje imajo, denar zanjo pa sta zagotovili tako Krajevna skupnost kot ObÄ?ina. Ocenjujejo, da jih bo stala okoli 330.000 evrov.

ÂťObjekt bo sluĹžil ljudem, predvsem pa lokalnim pridelovalcem hrane, da bodo lahko svoje izdelke tukaj prodajali. Ker bo ĹĄlo za objekt javnega pomena, ki bo svojo funkcijo opravljal tudi zunaj Ä?asa delovanja trĹžnice, bo objekt kot svojevr-

da bo pri zaprtem tipu prireditev lahko sprejel osemdeset obiskovalcev, pri prireditvah na odprtem pa do tristo,ÂŤ pravi Kurnikova.

V trĹžnici bodo kot objekt v objektu uredili tudi javne sanitarije. đ&#x;”˛

Letno poroÄ?ilo o preizkuĹĄanjih pitne vode v Ĺ aleĹĄki dolini V skladu s 34. Ä?lenom Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, ĹĄt.

19/04 in dopolnitve) podajamo osnovne informacije o skladnosti pitne vode ter o ĹĄtevilu odvzetih vzorcev na pipah uporabnikov v Ĺ aleĹĄki dolini. Podatki se nanaĹĄajo na notranji nadzor, ki se je izvajal v letu 2014.

V okviru sistema HACCP smo izvajali analize pitne vode na vodnih virih pred in po pripravi vode, na vodohranih in na vodovodnem omreĹžju. Poleg tega smo izvajali ĹĄe daljinski, raÄ?unalniĹĄko voden in konstanten nadzor ter meritve na vseh pomembnih toÄ?kah vodovodnega sistema. Na ta naÄ?in smo zagotavljali spremljanje bistvenih fizikalno-kemijskih lastnosti vode in obratovalnih parametrov in v primeru odstopanj ali nepravilnosti takoj ustrezno reagirali. Tako smo zagotavljali nemoteno delovanje sistema, varnost vodooskrbe in zdravstveno ustreznost pitne vode.

V letu 2014 smo izvajali vodooskrbo v mestni obÄ?ini Velenje, obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ini Ĺ martno ob Paki. K 43.736 uporabnikom smo distribuirali 3.005.560 mďż˝ vode. Vodovodne sisteme smo oskrbovali iz 33 vodnih virov. V vseh oskrbovalnih obmoÄ?jih smo izvajali kloriranje vode s plinskim klorom ali natrijevim hipokloritom. Na celotnem vodovodnem omreĹžju - od zajetij pitne vode do pip uporabnikov - smo odvzeli 1437 razliÄ?nih mikrobioloĹĄkih in fizikalno-kemijskih vzorcev pitne vode.

V okviru rednega nadzora je bilo na pipah uporabnikov odvzetih 217 vzorcev za mikrobioloĹĄke analize in 218 vzorcev za fizikalno-kemijske analize. Vsi vzorci so bili zdravstveno ustrezni. Podrobni podatki o kvaliteti pitne vode so uporabnikom vedno dostopni na vpogled v sluĹžbi Kemijsko-bioloĹĄke tehnologije Komunalnega podjetja Velenje, Primorska cesta 8a v Ĺ oĹĄtanju, na spletnem naslovu www.kp-velenje.si (aplikacija Informacije o pitni vodi), preko e-poĹĄte pitnavoda@kp-velenje.si ter na modri ĹĄtevilki 080 80 34.

Izjava o skladnosti vode:

Na osnovi rezultatov analiz in podatkov iz nadzornega sistema zagotavljamo, da je pitna voda v Ĺ aleĹĄki dolini zdravstveno ustrezna in skladna z zakonodajnimi zahtevami, vodooskrba pa varna.

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o. | KoroĹĄka cesta 37b | 3320 Velenje

080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 4. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

2. aprila 2015

5

GOSPODARSTVO

Plastika Skaza najboljĹĄa zaposlovalka Ljubljana, 26. marca – Na Ljubljanskem gradu je dr. Anja KopaÄ? Mrak, ministrica za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti, podelila priznanja najboljĹĄim zaposlovalcem preteklega leta. V kategoriji malih podjetij je ta naziv pripadel podjetju List, d. o. o., Ljubljana, v kategoriji srednje velikih podjetij podjetju Plastika Skaza, d. o. o., in v kategoriji velikih podjetij druĹžbi Krka, d. d., Novo mesto. Med finaliste izbora v kategoriji malih podjetij se je uvrstilo tudi podjetje Trgotur iz Velenja.

Med 83 podjetji, ki so se uvrstila na seznam najboljĹĄih zaposlovalcev izbora Zlata nit 2014, je bilo 43 malih, 28 srednje velikih in 12 velikih. đ&#x;”˛

Predstavljene so bile ĹĄtevilne ideje, zagotovo je kar nekaj takĹĄnih, ki bodo v praksi tudi zaĹživele.

PodjetniĹĄko se je usposabljalo 65 mladih PodjetniĹĄki vikend Mestne obÄ?ine Velenje in SaĹĄa inkubatorja odliÄ?no uspel Med 27. in 29. marcem je v prostorih Mladinskega hotela Velenje v okviru Mestne obÄ?ine Velenje in SAĹ A inkubatorja potekal PodjetniĹĄki vikend Start up Velenje. Intenzivnega podjetniĹĄko-zabavnega vikenda se je udeleĹžilo kar 65 mladih talentov, ki so razvijali podjetniĹĄke ideje in ustvarjali svojo karierno prihodnost. Cilj tovrstnega usposabljanja je spodbuditi razvijanje inovativnih podjetniĹĄkih idej, predvsem pa udeleĹžencem predstaviti kljuÄ?ne metode za podjetniĹĄko oziroma inovativno udejstvovanje.

ZaÄ?elo se je v petek s predstavitvijo poslovnih idej udeleĹžencev. Nosilci najboljĹĄih poslovnih idej so si med udeleĹženci podjetniĹĄkega vikenda izbrali ekipo, s katero so do nedelje pripravili zasnovo izdelka. Ekipe so tekmovale v tem, kdo bo

v izjemno kratkem Ä?asu ustvaril boljĹĄi prototip oziroma poslovni model podjetja in ga tudi preveril na trgu. Pri tem so bili udeleĹžencem skozi celotni vikend na voljo mentorji, ki so s svojim znanjem podjetniĹĄkim ekipam pomagali do Ä?im boljĹĄe reĹĄitve. V nedeljo popoldne je potekala javna predstavitev rezultatov dela, po kateri so, na osnovi ocen komisije, razglasili zmagovalne ekipe, ki so prejele priznanja in nagrade v skupni vrednosti kar 6.000 evrov.

Za najboljĹĄo idejo je bila izbrana ekipa s prototipom aplikacije za pametni telefon, ki bo oznanjala izredne akcijske nakupe v razliÄ?nih trgovinah.

Drugo mesto je prejela ekipa z idejo ureditve kaĹĄÄ? z namenom aktivnega preĹživljanja poÄ?itnic

v naravnem okolju, moĹžnostjo spoznavanja razliÄ?nih kmeÄ?kih opravili in domaÄ?o kulinariko, tretje pa ekipa z idejo spletne strani in aplikacije za pametne telefone, na kateri bi bile opisane vse tekaĹĄke poti po Sloveniji z vsemi moĹžnimi postanki, gostilnami, prenoÄ?iĹĄÄ?i in turistiÄ?no zanimivimi toÄ?kami.

Samo Ĺželimo si lahko, da bi bilo vikendov, ki so kot vrelec novih idej, staliĹĄÄ?, profesionalizma, tako mladega kot izkuĹĄenega, Ä?im veÄ?. Mlade, energije polne ustvarjalne ekipe, ki so pripravljene za delo v skupini in imajo sveĹže ideje, znanje in izkuĹĄnje za njihovo uresniÄ?itev, je namreÄ? pametno spodbujati, Ä?e Ĺželimo predramiti ustvarjalnost in inovativnost v naĹĄi ekonomiji in druĹžbi. đ&#x;”˛

Maja ZakoĹĄek Pipan

Vse veÄ? energetsko uÄ?inkovitejĹĄih stavb Velenje – Velenjski mestni svet se je na zadnji seji seznanil s poroÄ?iloma o izvajanju lokalne energetske zasnove v mestni obÄ?ini Velenje za leto 2014 in o delovanju Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Ĺ aleĹĄko in KoroĹĄko – KSSENA, ki ju je podal direktor agencije BoĹĄtjan Krajnc. Lani so izvedli ĹĄtevilne dejavnostii za energetsko uÄ?inkovitost, uÄ?inkovito rabo energije in obnovljivih virov energije. V letu 2014 so na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje obnovili veliko javnih stavb, najveÄ?je energetske sanacije pa so izvedli v Zdravstvenem domu Velenje, Vrtcu Tinkara in Vrtcu LuÄ?ka, za katere so pridobili tudi evropska sredstva. V javni razsvetljavi so izvedli posodobitev z LED razsvetljavo, postavili pa so tudi novo vejo, ki se napaja iz ESUS samozadostne svetilke. Pri oskrbi s toplotno energijo so obnovili in prestavili toplotno podpostajo. Aktivni so bili tudi v komuniciranju z javnostjo, saj so objavili veÄ? strokovnih Ä?lankov, delili publikacije, izvajali konference in delavnice na temo uÄ?inkovite rabe energije ter obnovljivih virov energije.

Delovanje zavoda financirajo njeni ustanovitelji – Mestne obÄ?ine Velenje, Slovenj Gradec, Celje in Komunalno podjetje Velenje, dodatna sredstva pa pridobivajo s trĹžno dejavnostjo in sredstvi iz postavke pridobljenih del oziroma projektov evropskih programov (Inteligentna energija Evrope, Cilj 3, Horizon 2020 in drugi). Konec lanskega leta bilo na KSSENI zaposlenih 8 oseb. Usposabljanja za neodvisnega strokovnjaka za izdelavo energetskih izkaznic sta se udeleĹžila dva zaposlena, ki sta izobraĹževanje tudi uspeĹĄno zakljuÄ?ila in pridobila licenco. đ&#x;”˛

Nagrada Esotechu Ljubljana – ZdruŞenje za inŞeniring, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, je na konferenci pred tednom dni podelilo nagrado za najboljťi inŞeniring projekt v preteklem letu. Prejelo jo je velenjsko podjetje Esotech, in sicer za projekt "Modernizacija kontiliva" v tovarni Acroni na Jesenicah.

Sicer pa so na konferenci ugotavljali, da je slovenski inĹženiring v krizi.

V obdobju 2008–2014 je dejavnost inĹženiringa nazadovala, zmanjĹĄali so se ĹĄtevilo zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega in izvoz. Tudi napovedi za 2015/2016 niso spodbudne. Potrebni in nujni so ukrepi in nov investicijski cikel v Sloveniji, so ĹĄe menili. đ&#x;”˛

tp

Prvi meseci po naÄ?rtu Velenje – Razmere v jami Premogovnika Ĺže drugo leto zapored niso takĹĄne, kot bi si Ĺželeli, pridobivanje lignita postaja vse zahtevnejĹĄe. KonÄ?na proizvodnja lanskega leta je znaĹĄala 3.110.000 ton, kar je 580.000 ton manj, kot so naÄ?rtovali. Zahtevno bo tudi letoĹĄnje leto, posebej njegova prva tretjina. K sreÄ?i pa v prvih dveh mesecih zaradi razmer v jami ni bilo izpada proizvodnje. Odkopali so okoli 430.000 ton premoga, kar je v okviru letnega naÄ?rta, pravijo v Premogovniku. Podobno proizvodnjo, veÄ? kot 200.000 ton premoga, so zabeleĹžili tudi v marcu. đ&#x;”˛

Slovenska komunalna podjetja ob svetovnem dnevu vode predstavila prednosti pitja vode iz pipe Slovenska komunalna podjetja so ob svetovnem dnevu vode v sklopu pobude Voda iz pipe javnosti predstavila prednosti, ki jih pitje vode iz pipe prinaĹĄa za okolje in zdravje ter prebivalce pozvala naj pijejo vodo iz pipe, ko je le mogoÄ?e.

Slovenska komunalna podjetja so pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva lansko leto zaÄ?ela s pobudo Voda iz pipe, s katero Ĺželijo prebivalce spodbuditi k pitju vode iz pipe in tako prepreÄ?iti proizvajanje dodatnih odpadkov, ki obremenjujejo okolje. S

pobudo Ĺželimo predstaviti prednosti, ki jih takĹĄno vedenje prinaĹĄa za okolje, zdravje in naĹĄo denarnico ter ĹĄiriti zavedanje, da lahko s pravilnim ravnanjem tudi sami veliko pripomoremo h kakovosti naĹĄe pitne vode.

Zaloge vode po svetu se krÄ?ijo in danes predstavlja pitna voda samo ĹĄe odstotek celotne koliÄ?ine vode na svetu. Slovenija je bogata z vodnimi viri in se po koliÄ?ini ter kakovosti vode uvrĹĄÄ?a v sam Evropski vrh.

Kljub temu pa veliko prebivalcev ĹĄe vedno posega po ustekleniÄ?eni vodi, ki veliko

mkp

Parlamentarna komisija zaÄ?ela delati bolj obremenjuje okolje kot voda iz pipe.

Po nekaterih podatkih naj bi ustekleniÄ?ena voda do 100-krat bolj onesnaĹževala okolje kot voda iz pipe, za litrsko plastenko pa naj bi se v povpreÄ?ju porabilo Ä?etrt litra nafte in kar tri litre Ä?iste pitne vode.

Tudi Komunalno podjetje Velenje se je pridruĹžilo pobudi in na facebook strani obeleĹžilo svetovni dan voda, ki je bil 22. marca. Ob tej priloĹžnosti smo objavili tudi poziv k skrbnemu ravnanju z vodnimi viri in pitju vode iz pipe, saj to prinaĹĄa prednosti tako za okolje kot za zdravje.

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.

Ĺ oĹĄtanj – Na ustanovni seji se je prejĹĄnjo sredo sestala parlamentarna preiskovalna komisija za ugotavljanje politiÄ?ne odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v ĹĄesti blok Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. Predsednik komisije MatjaĹž HanĹžek priÄ?akuje, da bo komisija "prej ali slej ugotovila povezavo med politiko in korupcijskimi aferami, predvsem pa, da bo videla, kakĹĄni vzorci so vodili do ugrabljenja drĹžave. Projekt, katerega vrednost se je s 600 milijonov evrov povzpel na zdaj ocenjenih 1,428 milijarde evrov, Ĺže od zaÄ?etka vzbuja dvome o upraviÄ?enosti, ekonomiÄ?nosti in transparentnosti", je ĹĄe ocenil HanĹžek. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 4. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka â€

Sreda, 25. marca Zaznamovali smo materinski dan.

A vsi niso praznovali. UÄ?itelji so se jezili, ko so izvedeli za visoke avtorske honorarje v visokem ĹĄolstvu, in napovedali, da brez plaÄ?ila ne bodo veÄ? popravljali testov nacionalnega preverjanja znanja.

Mojca Ĺ truc

Svoboda

bi ustavila prodor ĹĄiitskih hutijskih upornikov.

Petek, 27. marca Obrambno ministrstvo in zavod Slovenija transplant sta podpisala pogodbo, po kateri bo vladno letalo falcon odslej lahko prevaĹžalo organe za presaditev.

DrĹžavni zbor je slovesno zaznamoval 25. obletnico zakona o slovenski himni. Predsednik Milan Br-

Zaznamovali smo materinski dan.

Potem ko je vlada obiskala KoroĹĄko, je infrastrukturni minister Peter GaĹĄperĹĄiÄ? napovedal, da bi se lahko tako gradnja hitre ceste Velenje–Slovenj Gradec zaÄ?ela leta 2019. In prav ceste so bile ta dan vladi oÄ?itno blizu: za drugo obravnavo zakona o cestninjenju je namreÄ? pripravila dopolnilo, s katerim se bodo cestnine za tovorna vozila usklajevala le z inflacijo.

Ker so hutijski uporniki napredovali, se je jemenski predsednik Hadi odloÄ?il za pobeg iz svoje palaÄ?e.

Pripadniki skrajne skupine Boko Haram so v Nigeriji ugrabili veÄ? sto ljudi, veÄ?inoma Ĺžensk in otrok.

AmeriĹĄka administracija je veÄ? deset kubanskih podjetij Ä?rtala s seznama podpornic terorizma oz. trgovine z mamili.

glez je ob tem dejal, da je zdravljica nenadomestljivo povezana s slovenskim narodom.

Klavdija MarkeĹž je postala nova ministrica za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport. Zanjo je glasovalo 46, proti pa je bilo 16 poslancev.

NemĹĄki poslanci so potrdili sporno zakonodajo, ki predvideva uvedbo vinjet za avtoceste in zvezne ceste, kar naj bi v nemĹĄko drĹžavno blagajno letno prineslo 500 milijonov evrov.

V New Yorku je japonsko restavracijo zajel ogenj, s katerim se je borilo okoli 200 gasilcev. A jim ni uspelo prepreÄ?iti eksplozije, zaradi katere sta se zruĹĄili dve stavbi.

ÄŒetrtek, 26. marca

Sobota, 28. marca

DrĹžavni zbor je s 53 glasovi za in 21 proti zavrnil razpis referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in druĹžinskih razmerjih ter ustavil zbiranje podpisov volivcev za ta namen.

Pretresla nas je vest o smrti 42-letne novinarke, urednice in voditeljice Ĺ pele Ĺ ipek.

V srediĹĄÄ?u Ljubljane se je na shodu zbralo okoli 150 ljudi, ki so zahtevali niĹžjo obrestno mero v frankih.

Presenetila je grĹĄka vlada, ki je sporoÄ?ila, da bo v nekaj tednih prodala veÄ?inski deleĹž v druĹžbi, ki nadzira pristaniĹĄÄ?e Pirej.

Prvi moĹž Appla Tim Cook je

Nova ministrica za izobraĹževanje Klavdija MarkeĹž.

DZ je ustavil zbiranje podpisov volivcev za razpis referenduma.

Politika je nadaljevala svoje. V stranki SD so izrazili prepriÄ?anje, da je bilo ravnanje ministra za obrambo Janka Vebra zakonito in odgovorno.

Poslanci ZaAB so v parlamentarni postopek vloĹžili predlog sprememb zakona o omejevanju porabe alkohola, s katerimi Ĺželijo omiliti prepoved toÄ?enja alkohola na ĹĄportnih prireditvah.

Zdelo se je, da nihÄ?e ne verjame, a preiskovalci letalske nesreÄ?e pred dvema dnema so sporoÄ?ili, da je letalo najverjetneje strmoglavil kopilot.

Savdska Arabija je skupaj z zavezniĹĄkimi zalivskimi drĹžavami sproĹžila vojaĹĄko operacijo v Jemnu, da

2. aprila 2015

Premier je sporoÄ?il, da od ministra Vebra priÄ?akuje odstopno izjavo.

oznanil, da namerava veÄ?ino svojega bogastva, ki je ocenjeno na veÄ? kot 800 milijonov dolarjev, ĹĄe pred svojo smrtjo podariti dobrodelnim organizacijam. ÄŒasopisi so poroÄ?ali, da je imel kopilot Andreas Lubitz, ki naj bi v torek namerno strmoglavil letalo druĹžbe Germanwings s 150 ljudmi na krovu, teĹžave z vidom in psiho.

Generalni sekretar ZdruĹženih narodov Ban Ki Mun je na sreÄ?anju Arabske lige poudaril, da so pogajanja edini naÄ?in za prepreÄ?itev ĹĄirjenja konflikta v Jemnu, predsednik Jemna pa je hutijevske upornike oznaÄ?il za iranske lutke.

Nedelja, 29. marca Zbudili smo se teĹžje, saj smo ponoÄ?i urne kazalce premaknili na poletni Ä?as – za eno uro naprej.

PreĹĄli smo na poletni Ä?as.

Kristjani so s cvetno nedeljo vstopili v veliki teden.

Drugi krog lokalnih volitev v Franciji je potrdil veliko vrnitev Nicolasa Sarkozyja – njegovi stranki UMP je kazalo na zmago v 70 od 101 departmajih.

V glavnem mestu avstrijske Ĺ tajerske Gradcu se je zbralo nekaj privrĹžencev in tudi nekaj nasprotnikov gibanja Pegida, zaradi Ä?esar so v mestu poostrili varnost.

Iz Lozane so sporoÄ?ili, da je ĹĄesterica drĹžav dosegla okvirni dogovor o kljuÄ?nih toÄ?kah, s katerimi bi dosegli mednarodni dogovor o jedrskem programu, ki ga izvaja Iran.

Gvinejski predsednik Alpha Conde je zaradi ebole razglasil 45-dnevne izredne zdravstvene razmere v petih pokrajinah na zahodu in jugozahodu drĹžave.

Po ĹĄtirih dneh hudih spopadov so uporniĹĄke islamistiÄ?ne skupine prevzele nadzor nad severozahodnim sirskim mestom Idlib, ki je bil dotlej v rokah vladnih sil.

Dejanja 28-letnega kopilota svet ni mogel doumeti.

Ponedeljek, 30. marca Vladna stran je sindikatom predstavila gradivo z analizo plaÄ?nega sistema. V sindikatih niso bili zadovoljni in so dejali, da Ĺželijo jasen odgovor vlade, kaj bo s plaÄ?ami v prihodnjem letu.

A vlada je ta dan odgovarjala tudi poslancem.

Premier Miro Cerar je sporoÄ?il, da od obrambnega ministra Janka Vebra priÄ?akuje odstopno izjavo.

Veber je bil preseneÄ?en in je dejal, da odstopiti pa ne namerava. To je Ĺže sproĹžalo pomisleke o trdnosti koalicije.

Na uradnem obisku v Sloveniji je bil turĹĄki predsednik Recep Tayyip Erdogan. Poudaril je, da je Slovenija prijateljska drĹžava, s katero bi lahko okrepili sodelovanje predvsem v gradbeniĹĄtvu in avtomobilski industriji.

Rezultati volitev v Nigeriji so bili pretesni, da bi Ĺže lahko razglasili zmagovalca.

Torek, 31. marca Premier Miro Cerar je v DrĹžavni zbor vloĹžil predlog za razreĹĄitev obrambnega ministra Janka Vebra.

Zdelo se je, da so slednjega zapustili skoraj vsi – v podporo so mu bili le ťe poslanci njegove stranke.

TjaĹĄa Zajc

Kolegica je s fantom Ĺže pred veÄ? kot letom dni spakirala kovÄ?ke, sedla na letalo in poletela neznano kam. Cilj je bil le en - biti vsaj leto dni na poti, preiskati in doĹživeti svet ter spoznati Ä?im veÄ? kultur.

Kaj bo, ko pride nazaj, ne ve, je dejala, ko sem jo pred nekaj meseci radovedno povpraĹĄala, kje sta s fantom naĹĄla pogum za takĹĄno odloÄ?itev. Zavestni odhod v neznano, zavestna opustitev vsega za sabo in korakanje po svetu brez kakrĹĄnih koli priÄ?akovanj je dejanje izjemnega poguma. A opaĹžam, da se za to odloÄ?a kar nekaj mladih okoli mene.

Potovanja so za mlajĹĄe generacije bolj kot kadarkoli vrednota, strast in cilj. StarĹĄi in stari starĹĄi pri tem v strahu gledajo, ali bodo njihovi popotniki kam drugam odĹĄli za vedno. Ĺ˝ele si predvsem, da bi imeli njihovi otroci redno sluĹžbo. PriÄ?akujejo, da bodo temu po ustaljenem vzorcu druĹžbenih priÄ?akovanj sledili ĹĄe dokonÄ?na ustalitev in otroci. Za nemalo mladih pa je to cilj, ki je na seznamu prioritet na kdo ve katerem mestu.

VeÄ?meseÄ?no odkrivanje sveta je za mnoge podvig, za katerega se jim zdi, da se ga morajo lotiti pred ustalitvijo. Nekateri se za to odloÄ?ijo pred resno redno zaposlitvijo, nekateri po tem, ko jim redno delo ne predstavlja izziva. Ko cele dneve delajo v njihovih oÄ?eh nesmiselne stvari, pustijo sluĹžbo in gredo naproti iskanju sreÄ?e. Drugam. Brez veÄ?jih obĹžalovanj, da so zapustili doloÄ?eno varnost.

Jasno, niso vsi mladi taki in predvsem marsikdo ne bi odĹĄel drugam za veÄ? mesecev, Ä?e bi tu videl dovolj moĹžnosti za svoj karierni razvoj. ÄŒe tega ni in Ä?e ti finanÄ?ne zmoĹžnosti to dopuĹĄÄ?ajo, je potovanje paÄ? privlaÄ?na misija. IzkuĹĄnje in spretnosti, ki jih lahko prinese, imajo neprecenljivo vrednost. In v mladih letih imajo tisti pridih “zdaj je edina moĹžnost v Ĺživljenju, da to doĹživiĹĄ."

Marsikomu, sploh med starĹĄi, se morda to zdi nerazumljivo. Toda svet se je vedno spreminjal, vsaka generacija se od druge razlikuje. Eni bi rekli, da gre za beg pred realnim Ĺživljenjem, za podaljĹĄano odraĹĄÄ?anje.

Drugi, da gre za ultimativno izpopolnjevanje Ä?loveĹĄkih sanj, pravo samouresniÄ?itev in obÄ?udovanja vredno dejanje. Resnica je nekje vmes.

S hitrim napredkom tehnologij in preskokom iz ene druĹžbene ureditve v drugo se zdi, da je danes razkorak v razmiĹĄljanju med generacijami ĹĄe kanÄ?ek veÄ?ji. StarejĹĄi teĹžko sprejmejo, da redna sluĹžba danes ni vsemogoÄ?na vrednota, kot je bila vÄ?asih. Ob trenutnih razmerah na trgu dela, vseh nemogoÄ?ih oblikah zaposlitve se je med mladimi utrdilo prepriÄ?anje, da pokojnin tako ali tako ne bodo doÄ?akali. Zato je bolj pomembno, kaj se dogaja tukaj in zdaj, kaj doĹživljaĹĄ ta trenutek in kaj lahko storiĹĄ, da bi Ä?im bolj zadostil svojim notranjim potrebam. Manj je dolgoroÄ?nih scenarijev, ki bi jim glede na druĹžbena priÄ?akovanja morali slediti. A dokler bodo centri moÄ?i pri tistih, ki ustvarjajo vse bolj razslojeno druĹžbo in vse bolj restriktiven vstop do normalnih zaposlitev, je nemogoÄ?e priÄ?akovati veÄ?jo angaĹžiranost mladih za druĹžbeni ali drĹžavni razvoj.

Vse to so razlogi, zakaj se mlajĹĄe generacije teĹžje ali kasneje ustalijo. PreveÄ? je stvari, ki jih je treba doĹživeti, preden se zakopljeĹĄ na eno mesto. PreveÄ? je strahu, da bi te vezanost omejevala pri izbirah o Ĺživljenjskem slogu in bivanju. PreveÄ? kruta je naĹĄa druĹžba do tistih, ki jim spodleti, ker so si upali zahtevati boljĹĄe razmere zase in niso uspeli. Za avanturami pa leĹži tudi nekaj upanja, da bo ekonomska situacija, ko prideĹĄ nazaj, boljĹĄa. đ&#x;”˛

Slovenski kandidat za sodnika SodiĹĄÄ?a Evropske unije.

Poslanci so na tajnem glasovanju z 52 glasovi za in dvema proti potrdili kandidaturo Marka IleĹĄiÄ?a za sodnika SodiĹĄÄ?a Evropske unije.

V TurÄ?iji se je odvijala prava drama. Ugrabitelja sta na sodiĹĄÄ?u za talca zajela turĹĄkega toĹžilca – po ĹĄestih urah so turĹĄke varnostne sile ugrabitelja ubile.

In prav ta dan je v prav tej drĹžavi priĹĄlo do izpada elektriÄ?ne energije, ki je ohromil ĹželezniĹĄki in letalski promet.

V Sankt PĂśltnu v Avstriji so 14-letnega fanta obtoĹžili s terorizmom povezanih prestopkov, potem ko je na spletu brskal za napotki, kako sestaviti bombo, in stopil v stik s skrajneĹži, ki podpirajo Islamsko drĹžavo v Siriji.

Preizkusite se na simulatorju voĹžnje Svet za preventivo in vzgojo Mestne obÄ?ine Velenje bo v sklopu preventivne akcije ÂťStarejĹĄi voznikÂŤ v mesecu aprilu organiziral predavanja in izobraĹževanja za izboljĹĄanje prometne varnosti. V teoretiÄ?nem delu preventivne akcije bodo predstavili: vzroke prometnih nesreÄ?, tehniÄ?ne pripomoÄ?ke vozil, varnostni pas in simulator varne voĹžnje. Simulator varne voĹžnje, ki so ga razvili na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru in ga bomo v Mestni obÄ?ini Velenje odkupili, posnema vse situacije, ki se odvijajo v prometu, tako v mestu kot na obmestnih cestah ali avtocestah, od semaforiziranih kriĹžiĹĄÄ?, kroĹžiĹĄÄ?, razvrĹĄÄ?anja do uporabe smerokazov, prometnih znakov in hitrostnih omejitev. Prav tako pa na voznika s pomoÄ?jo elektronskih cilindrov in gravitacijske sile prenaĹĄa sile, ki delujejo na voznika med voĹžnjo.

Akcijo Starejťi voznik bodo izvedli: • • • •

2. aprila ob 17.30 uri v krajevni skupnosti Pesje; 9. aprila ob 18. uri v krajevni skupnosti Ĺ entilj; 16. aprila ob 17. uri v krajevni skupnosti Vinska Gora; 20. aprila ob 10. uri v sejni dvorani Mestne obÄ?ine Velenje đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 4. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

2. aprila 2015

7

ZDRAVSTVO, SOCIALA

Od oktobra ne bodo veÄ? zadolĹženi Po treh letih vendarle brez rdeÄ?ih ĹĄtevilk – Po petih letih zakljuÄ?ek novogradnje – Nakup magnetne resonance Tatjana PodgorĹĄek

ÂťDobra novica je, da je SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec po treh letih milijonskih izgub lansko poslovno leto konÄ?ala z veÄ? kot 7.000 evrov preseĹžka, in to kljub temu, da je sama zagotovila blizu 700 tisoÄ? evrov za izplaÄ?ilo plaÄ?nih nesorazmerij, ki nam jih je naloĹžila drĹžava.

VarÄ?evalni ukrepi so se obrestovali.

Z zniĹžanjem stroĹĄkov zdravil in de-

â?ą

dnostjo se v bolniĹĄnici ĹĄe niso reĹĄili, a Lavre predvideva, da jim za izplaÄ?ilo majskega regresa ne bo treba najeti posojila. Lansko so reprogramirali. Do letoĹĄnjega oktobra naj bi ga odplaÄ?ali in od takrat dalje najveÄ?ja koroĹĄka zdravstvena ustanova naj ne bi imela veÄ? dolgov. Od leta 2004 pa se vleÄ?e veÄ? kot 6-milijonska kumulativna izguba bolniĹĄnice, ki jo mora po zakonu pokriti ustanovitelj – drĹžava.

BolniĹĄnica je imela lani dobrih 38 milijonov evrov prihodkov, od tega ji je dodatno zdravstveno zavarovanje prineslo 4,5 milijona evrov.

la, z zmanjĹĄanjem ĹĄtevila zaposlenih v skladu z navodili ministrstva, z drugaÄ?no organizacijo deĹžurstev smo prihranili 600 tisoÄ? evrov,ÂŤ je povedal direktor Janez Lavre in nadaljeval: ÂťPrecej je poslovanje olajĹĄalo tudi plaÄ?evanje primerov po njihovi zahtevnosti. Po 10 letih je konÄ?no zdravstvena zavarovalnica nekoliko izravnala podcenjenost bolniĹĄnice, pribliĹžno v 10 odstotkih pa ta ĹĄe ostaja.ÂŤ TeĹžav z likvi-

Dva inĹĄpekcijska pregleda Leta 2008 je bolniĹĄnica zaposlovala 762 delavcev, danes jih zaposluje 707. Ĺ tevilo zaposlenih so zmanjĹĄali predvsem z upokojevanjem, prav tako niso podaljĹĄevali pogodb za doloÄ?en Ä?as. Letos morajo ĹĄtevilo zaposlenih zmanjĹĄati ĹĄe za odstotek, vendar za zdaj ĹĄe ne vedo, kako jim bo to uspelo. Da se bo bolniĹĄnica lahko razvijala, bodo zaposlili osem

Janez Lavre: ÂťZ varÄ?evalnimi ukrepi smo lani prihranili 600 tisoÄ? evrov.ÂŤ

novih specializantov. Zaradi prerazporejanja delavcev so imeli v bolniĹĄnici lani dva inĹĄpekcijska nadzora, a nobeden ni pokazal nepravilnosti.

Leto naloĹžb BolniĹĄnica naj bi letos vendarle dobila 1,5 milijona evrov vredno opremo za urgentni center, ki nastaja v pritliÄ?ju novogradnje, in devet milijonov evrov za opremo prostorov v prizidku, ki so ga zaÄ?eli graditi

Konec leta ali najkasneje spomladi 2016 naj bi v nove prostore dokonÄ?no preselili predvidene oddelke.

pred skoraj petimi leti. Konec leta ali najkasneje spomladi 2016 naj bi v nove prostore dokonÄ?no preselili predvidene oddelke.

Letos naÄ?rtujejo nakup magnetne resonance in izgradnjo prizidka za-

â?ą

njo. Vrednost naloĹžbe ocenjujejo na dva milijona evrov. ÂťLani je KoroĹĄcem zdravstvena zavarovalnica plaÄ?ala veÄ? kot 4300 tovrstnih preiskav, bolniĹĄnica pa ima dovoljenje le za 1660 preiskav, ki jih opravljajo

LetoĹĄnji najveÄ?ji projekt, vreden 2 milijona evrov, bo nakup magnetne resonance in izgradnja prizidka zanjo.

v mariborski Fontani. ÄŒe nam jih priznajo 3000, lahko financiramo kredit za naloĹžbo. V kratkem priÄ?akujem pozitivno odloÄ?itev ministrstva.ÂŤ Nujno potrebujejo tudi nov prevozni rentgen.

V bolniĹĄnici bi morali Ĺže decembra lani dobiti uporabno dovoljenje za helioport, a ga ĹĄe do danes niso.

Razlog za to naj bi bile kadrovske teĹžave na agenciji za letalstvo. đ&#x;”˛

Za malo denarja veliko narejenega

Humanitarni so vse dni v letu MZPM vse veÄ? skrbi in energije posveÄ?a socialno ogroĹženim druĹžinam

Zamenjava na predsedniĹĄkem mestu – PoÄ?itniĹĄki tabor najveÄ?ji Âťpotratneލ, a tudi najbolj odziven

Bojana Ĺ pegel

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 26. marca – Pred tednom dni so v Vili Mojca na redni letni skupĹĄÄ?ini spregovorili o ĹĄtevilnih zelo razliÄ?nih programih, ki jih MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje izvaja za otroke, mladostnike in druĹžine. Veliko ji je, ki jih veĹžejo na ĹĄolsko leto, saj jih zveza uresniÄ?uje v sodelovanju z vrtci in ĹĄolami v Ĺ aleĹĄki dolini. Na Ä?as pa niso vezani humanitarni programi, ki jih je po besedah sekretarke zveze Tince KovaÄ? vsako leto veÄ?. Ob tem doda: ÂťTeĹžko bi jih uspeĹĄno izvajali brez naĹĄega kluba prostovoljcev Mladi za mlade in drugih prostovoljcev, ki nam pomagajo izvajati postavljene programe. Lani smo v tiste, ki jih pripravimo samostojno, vkljuÄ?ili veÄ? kot 20 tisoÄ? ljudi, veliko pa jih pripravljamo tudi kot soorganizatorji. Lahko reÄ?em, da je bilo leto 2014 lepo leto. Ĺ˝elimo si, da vabila na naĹĄe programe in prireditve pridejo do Ä?im veÄ? otrok in druĹžin, kar ob poplavi informacij postaja vse teĹžje.ÂŤ Seveda so tudi v lanskem letu veliko in uspeĹĄno delali prostovoljci, ki svetujejo mladim preko telefona TOM, dobro je Ĺživela Ĺ ola za starĹĄe, pripravili so pestre poÄ?itniĹĄke programe. Imajo 15 druĹĄtev prijateljev mladine po vsej Ĺ aleĹĄki dolini, ki se trudijo lepĹĄati vsakdan otrokom in druĹžinam v svojem okolju, skupino, ki vsako leto pripravi niz prireditev Veseli december, ki uspeva razveseliti ĹĄtevilne otroke z obiski dedka Mraza, predĹĄolske otroke pa tudi

DruĹĄtvo prijateljev mladine Ĺ martno ob Paki ĹĄteje le 15 Ä?lanic, ki so – po mnenju razpravljalcev na nedavnem obÄ?nem zboru druĹĄtva – v preteklem letu za malo denarja naredile veliko.

Na redni letni skupĹĄÄ?ini MZPM Velenje so tudi letos podelili priznanja ob tednu otroka. Tokrat so bili nagrajenci, ki so prejeli priznanje za Âťizredni prispevek k druĹžbeni vzgoji otrokÂŤ, kar ĹĄtirje. Samo KopuĹĄar, ki Ĺže dolga leta predano igra vlogo dedka Mraza; Anton KovaÄ?ić, ki kot prostovoljec pomaga tudi pri teĹžjih opravilih v vili Mojca in njeni okolici; Maobdariti. Ob tem naĹĄa sogovornica poudari: ÂťHumanitarni se trudimo biti vsak dan v koledarskem letu. Ob tem pa nas zaznamuje tudi raznolikost in pestrost naĹĄega dela. Vesela sem, ker smo tudi lani uresniÄ?ili vse naÄ?rtovane akcije in jim dodali mnoge, ki so priĹĄle Âťkar takoÂŤ. ÄŒedalje veÄ? je med njimi res humanitarnih, Ä?esar si ne Ĺželimo. Raje bi imeli tako druĹžbo in moĹžnosti, da bi v njej lahko vsi preĹživeli brez pomoÄ?i, in to vse dni v mesecu. Lansko leto je bilo prelomno, saj smo moÄ?neje kot prej opazili stisko druĹžin v Ĺ aleĹĄki dolini. Trudimo se, da jim pomagamo, pri tem pa lahko donatorjem reÄ?emo le iskreno hvala, saj nam brez njih ne bi uspelo.ÂŤ

Vpis v kolonije je stekel V teh dneh se pri MZPM Velenje veselijo zakljuÄ?ka letoĹĄnjega

rija Krajnc, ki Ĺže dolga leta vodi kolonije v Savudriji, poleg tega pa je mentorica razliÄ?nih ustvarjalnic za otroke, in Barbara TrebiĹžan, dolgoletna prostovoljka zveze, ki je ĹĄtevilna poletja preĹživljala kot vzgojiteljica v kolonijah, odkar ima druĹžino, pa deluje pri telefonu TOM za pomoÄ? mladostnikom, tu je zadnja leta strokovni vodja skupine.

otroĹĄkega parlamenta, zaÄ?etka in zakljuÄ?ka kar nekaj ekoloĹĄkih projektov, poleg tega pa Ĺže zaÄ?enjajo z vpisom v poÄ?itniĹĄke programe. Med njimi je zagotovo najpomembnejĹĄa kolonija ob morju, v kateri poskrbijo, da so otroci in mladi med letom bolj zdravi. ÂťPravila, koga lahko zdravniki napotijo na letovanje v zdravstveno kolonijo, so znana.

Lani so nanjo pediatri v Ĺ aleĹĄki dolini napotili manj otrok kot prejĹĄnja leta, zato smo letos ĹĄtevilo prostih mest za letovanje zmanjĹĄali. Zavod za zdravstveno varstvo bo namreÄ? kril polovico letovanja 144 otrokom in mladim iz Ĺ aleĹĄke doline. Upam, da bomo to kvoto v celoti zapolnili. StroĹĄki letovanja bodo celo malo niĹžji kot lani.ÂŤ Ob tem si Ĺželijo na morje poslati ĹĄe veÄ? otrok, tudi tiste, ki so zdravi, in tiste, ki Ĺživijo v socialno ĹĄibkih druĹžinah. Zato iĹĄÄ?e-

jo donacije, kar jim tudi letos kar dobro uspeva. ÂťPrejĹĄnja leta smo na zdrave in brezskrbne poÄ?itnice peljali po 250 otrok. To Ĺželimo tudi letos. ÄŒe bomo zbrali dovolj donacij, bomo to zagotovo uresniÄ?ili,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot tudi, da se lahko tisti, ki Ĺželite poslati otroke v zdravstveno kolonijo, Ĺže oglasite pri pediatrih in v vili Mojca, kjer vpis Ĺže teÄ?e. Tudi letos bo prva izmena kolonije v PoreÄ?u (od 25. 6. do 5. 7.), druga pa v Savudriji (od od 14. 7. do 24. 7.)

Letos na MZPM Velenje ne bodo ĹĄirili programov. Tega ne zmorejo.

Ne kadrovsko in ne finanÄ?no. Zato, da naredijo veliko za svojo ciljno skupino, so hvaleĹžni vsem trem obÄ?inam v dolini, ki jih finanÄ?no moÄ?no podpirajo. Ob tem se trudijo, da sredstva pridobivajo tudi na razliÄ?nih razpisih. In to uspeĹĄno. đ&#x;”˛

JoĹžico Malus (prva z desne) je na predsedniĹĄkem mestu zamenjala Anja Molnar.

Dosedanja predsednica druĹĄtva JoĹžica Malus je med opravljenimi aktivnostmi minulega leta izpostavila otroĹĄko pustno rajanje, tridnevni poÄ?itniĹĄki tabor na temo Ĺ˝ivljenje v jami, ki se ga je udeleĹžilo 23 otrok, Mini martinovanje ob obÄ?inskem prazniku, ustvarjalno delavnico, novoletno obdaritev dedka Mraza in vkljuÄ?evanje v programe MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje. Odziv otrok na dejavnosti druĹĄtva je dober, prav tako sodelovanje z ostalimi druĹĄtvi v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki.

Letos je za Ä?lanicami druĹĄtva otroĹĄko pustno rajanje, v teh dneh selijo material in ostalo opremo iz zaÄ?asnih v druge druĹĄtvene prostore v ĹĄmarĹĄkem Mladinskem centru. Maja naÄ?rtujejo pohod na Goro Oljko, oktobra sodelovanje na BuÄ?ariji. Prav tako v letoĹĄnjem delovnem programu ostaja ustvarjalna delavnica, prireditev Mini martinovanje, novoletna obdaritev ‌ Lani so naÄ?rtovale ogled pravljiÄ?ne deĹžele v Celju, a to zaradi pomanjkanja denarja niso uresniÄ?ile. Letos upajo, da ga bodo. ÂťKljub varÄ?evanju se ne nameravamo odreÄ?i tridnevnemu poÄ?itniĹĄkemu taboru. Je sicer naĹĄ najveÄ?ji ÂťproraÄ?unski potratneލ, a tudi najbolj odziven in odmeven.ÂŤ Pri druĹĄtvu je priĹĄlo do zamenjave vodstva. JoĹžico Malus, ki ji je Ĺže lani potekel mandat predsednice, je na tem mestu zamenjala Anja Molnar. Ta je izrazila zadovoljstvo, ker se jim je v kratkem Ä?asu pridruĹžilo ĹĄest novih Ä?lanic. Kljub temu bo ĹĄe naprej ena od prednostnih nalog druĹĄtva pridođ&#x;”˛ bivanje novih prostovoljk.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 4. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 8

8

ZDRAVJE

2. aprila 2015

Zdravje nam bo povrnilo, Predvsem pomoÄ? kar vanj vloĹžimo pomoÄ?i potrebnim V naĹĄi najveÄ?ji zdravstveni zavarovalnici Vzajemni, pri kateri je zavarovanih kar 849 tisoÄ? Slovenk in Slovencev, so svojim Ä?lanom ponudili program Varuh zdravja. Njihovim zavarovancem so na voljo ĹĄtevilne brezplaÄ?ne storitve in ugodnosti s podroÄ?ja zdravja, ĹĄporta, prostega Ä?asa, turizma in dobrega poÄ?utja. V Vzajemni tako poudarjajo pomembnost preventive in zdravega Ĺživljenjskega sloga, poleg tega pa nudijo tudi finanÄ?no varnost, ki si jo njihovi zavarovanci lahko zagotovijo z zdravstvenimi zavarovanji po meri posameznika. Kako pomembno je vlagati v naĹĄe zdravje, smo se pogovarjali z direktorico Vzajemnine celjske poslovne enote Tadejo Fendre.

V zaÄ?etku februarja ste svojim Ä?lanom ponudili program Varuh zdravja. Kaj vkljuÄ?uje?

Vsak je sam najboljĹĄi varuh svojega zdravja, a za to je potrebno tudi kaj storiti, pri Ä?emer Ĺželimo svojim Ä?lanom kar najbolj pomagati. Zato v okviru programa Varuh zdravja Ä?lanom zagotavljamo brezplaÄ?ne preventivne zdravstvene storitve, med drugimi meritve sladkorja v krvi, krvnega tlaka in holesterola; spodbujamo sodelovanje na rekreativnih vadbah, kot so tedenski organizirani teki, strokovno vodeni pohodi, teÄ?aj smuÄ?anja in teka na smuÄ?eh; nudimo svetovanje o zdravi prehrani, varni uporabi zdravil in prepreÄ?evanju izgorelosti; nudimo tudi ĹĄtevilne druge ugodnosti na podroÄ?jih zdravstvenih storitev, rekreacije in sprostitve.

Velikokrat se zgodi, da se posamezniki ne znajdejo najbolje v naĹĄem zdravstvenem sistemu. Ali so v okviru programa na voljo tudi te informacije?

Seveda. ÄŒe dobite napotnico in ne veste kam z njo, vam bomo pomagali. ÄŒe potrebujete informacije

Tadeja Fendre, direktorica PE Celje

v zvezi z zdravstvenim sistemom, Ä?akalnih dobah v javni zdravstveni mreĹži, postopkih glede uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja ali pravici do zdravljenja v tujini, so tu naĹĄi svetovalci. Za vse informacije, ki jih zavarovanci potrebujejo v procesu zdravljenja, je pristojen naĹĄ program.

Katere ugodnosti pa so aktualne v pomladnem in poletnem obdobju?

NaĹĄim zavarovancem se trudimo ponuditi dodano vrednost z zani-

mivimi ugodnostmi na podroÄ?ju zdravja in zdravega naÄ?ina Ĺživljenja, kot so popusti pri obisku razliÄ?nih vadb, nakupu ĹĄportne opreme in raznovrstnih turistiÄ?nih aranĹžmajih ter brezplaÄ?ne ĹĄportne aktivnosti. V Celju se tako lahko na primer brezplaÄ?no udeleĹžujete skupinskih strokovno vodenih tekaĹĄkih treningov.

PridruĹžite se nam, veseli bomo vaĹĄe druĹžbe. Vse informacije o vkljuÄ?itvi v program najdete na spletni strani www.vzajemna.si in v naĹĄih poslovalnicah. Vse novosti v zvezi z ugodnostmi pa lahko spremljate tudi na naĹĄem Facebook profilu.

BliĹžajo se prvomajske poÄ?itnice, Ä?as, ko se veliko ljudi odpravi tudi izven naĹĄih meja. Kaj svetujete vsem popotnikom?

Pred odhodom v tujino nikar ne pozabite na sklenitev Vzajemninega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini. ÄŒe se odpravljate v drĹžave, kjer je zdravstvena oskrba draga ali nezanesljiva, je sklenitev zavarovanja ĹĄe toliko bolj pomembna. ÄŒe se nam pripeti nezgoda ali nas doleti kakĹĄna bolezen, nas lahko obisk zdravnika krepko udari po Ĺžepu.

Takrat se zavarovanje izkaĹže za zelo pametno naloĹžbo, saj je viĹĄina premije v primerjavi s stroĹĄki zdravljenja zanemarljiva. Seveda pa zavarovanje za tujino ni vezano le za daljĹĄa potovanja, sklenete ga lahko tudi za en dan. Nikoli namreÄ? ne moremo biti stoodstotno prepriÄ?ani, da se nam niÄ? ne more zgoditi, zato je najbolje biti pripravljen.

Zdravje vam bo povrnilo, kar vanj vloĹžite.

đ&#x;”˛

V jubilejnem letu prostovoljci opravili veÄ? kot 8900 ur – S pomoÄ?jo projekta Evropska banka hrane konec leta osreÄ?ili 120 invalidov

prejĹĄnji odstranitvi arhitektonskih ovir na javnih poteh in pri dostopih do raznih ustanov. Upam, da bomo tako odpravili ĹĄe nekatere nereĹĄene malenkosti.ÂŤ

Osem posebnih socialnih programov Sicer pa je Valter Golob ĹĄe dejal, da so se lani trudili po svojih moÄ?eh Ä?im bolje uresniÄ?iti naloge iz osmih posebnih socialnih programov in tako v najveÄ?ji meri poma-

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 25. marca – Predstavniki odborov invalidov, ki delujejo pod okriljem MedobÄ?inskega druĹĄtva invalidov Ĺ aleĹĄke doline, so na obÄ?nem zboru sredi prejĹĄnjega tedna v prostorih Kolodvorske restavracije v Velenju potegnili Ä?rto pod delo, opravljeno v minulem letu. To je bilo lani tudi jubilejno. DruĹĄtvo je praznovalo 45-letnico delovanja (med drugim so obletnico zaznamovali z otvoritvijo druĹĄtvenih prostorov).

Lani je minilo tudi 10 let od pridobitve naziva ÂťObÄ?ina po meri invalidovÂŤ, ki ga je prejela Mestna obÄ?ina Velenje. Po prepriÄ?anju predsednika medobÄ?inskega druĹĄtva Valterja Goloba se je v tem Ä?asu veliko spremenilo v dobro invalidov in tudi drugih obÄ?anov. ÂťObÄ?ina Velenje in tudi ostali dve lokalni skupnosti v Ĺ aleĹĄki dolini so vzele ta projekt za svojega. To dokazujejo tako, da nam ne ponujajo denarja, ampak sodelujejo pri Ä?im-

Valter Golob

gati invalidom. VeÄ? teĹžav kot v mestu imajo ti na njegovem obrobju in na podeĹželju. Vedno je na prvem mestu pomoÄ? najbolj pomoÄ?i potrebnim, je zagotovil. Njihovi prostovoljci obiskujejo nepokretne invalide na terenu in jim pomagajo. ÂťReĹĄevalno vozilo, recimo, ne pelje vsakega k zdravniku.ÂŤ Lani so

prostovoljci druĹĄtva opravili veÄ? kot 8.900 ur. Veliko teh je pri izvajanju projekta razdeljevanja prehrambnih artiklov, ki ostanejo na prodajnih policah ob zapiranju trgovin. ÂťHrano dobimo enkrat na teden in jo v naĹĄih druĹĄtvenih prostorih nato razdelimo. Tistim, ki ne morejo do nas, pa jim jo dostavijo na dom naĹĄi prostovoljci.ÂŤ DruĹĄtvo sodeluje ĹĄe pri projektu Evropska banka hrane.

Ob koncu leta je s prehrambnimi artikli tako osreÄ?ilo 120 invalidov.

Poleg omenjenega so lani organizirali veÄ? oblik ĹĄportnega druĹženja, sodelovali s podobnimi druĹĄtvi na MadĹžarskem in HrvaĹĄkem, organizirali druĹžabna sreÄ?anja, se udeleĹžili ĹĄportnih tekmovanj ‌ ÂťUpam, da smo bili na tistih krajih in v tistih trenutkih tam, kjer so nas naĹĄi Ä?lani najbolj potrebovali. NajbrĹž smo koga izpustili, ker zanj nismo vedeli. Ĺ˝eleli bi veÄ? sodelovanja s centrom za socialno delo, vendar so strokovni delavci tam preveÄ? obremenjeni, da bi lahko v veÄ?ji meri prisluhnili ĹĄe naĹĄim potrebam.ÂŤ Po zastavljenih letoĹĄnjih aktivnostih sodeÄ? bistvenih novosti ne naÄ?rtujejo. ReĹĄevanje socialnih stisk Ä?lanov ostaja prednostna naloga, druge aktivnosti pa bodo poskuĹĄali izpeljati v Ä?im veÄ?ji meri v zadovoljstvo veÄ?ine invalidov, Âťkajti nista dovolj le volja in pripravljenost prostovoljcev, tudi druĹĄtvo ima finanÄ?ne omejitve,ÂŤ je ĹĄe dejal Valter Golob. đ&#x;”˛

ne SpreGlejTe ‌ BREZPLAÄŒNE MERITVE SLADKORJA, HOLESTEROLA in TLAKA. KDAJ? V sredo, 8. 4. 2015, med 9.00 in 12.00 uro.

KJE? V poslovalnici Vzajemne, Ĺ mihelska cesta 2, Mozirje.

Vljudno vabljeni!

VeÄ? informacij na telefonskih ĹĄtevilkah 041 673 405, 041 395 208 in 031 698 169.

Oglas Varuh zdravja A4_(9-3-2015).indd 1

30.3.2015 14:26:34

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 4. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

2. aprila 2015

DRUĹ TVA

Mesec krajinske arhitekture Pred vrati je april, mesec krajinske arhitekture. Letos DruĹĄtvo krajinskih arhitektov Slovenije ob tem dnevu Ĺže ĹĄesto leto zapored pripravlja dogodke na temo odprtega prostora. Z njimi Ĺželimo prispevati k uveljavljanju in poveÄ?anju krajinske arhitekture v slovenskem prostoru in ĹĄirĹĄe. Ta ideja bo v aprilu zaĹživela tudi v naĹĄem mestu.

Mesto v parku, kot velikokrat imenujemo Velenje, ponuja ĹĄtevilne premnogokrat spregledane zelene kotiÄ?ke, ki nedvomno dvigujejo kvaliteto naĹĄega bivanja v urbanem okolju. S to mislijo skupina krajinskih arhitektov iz Velenja v mesecu krajinske arhitekture pripravlja

pestro dogajanje za vse generacije. Ĺ irĹĄi javnosti pribliĹžati prostor, urejanje, vzdrĹževanje in razumevanje le tega ter opozoriti na poloĹžaj in vlogo krajinskega arhitekta v druĹžbi, je tisto, k Ä?emur stremimo. Prvi v nizu dogodkov bo O drevesu pod drevesom. V sodelovanju s knjiĹžnico Visoke ĹĄole za varstvo okolja bo pod kroĹĄnjami dreves kulturnega doma zaĹživela Ä?italnica na prostem. Z izbrano literaturo bo bralcem pribliĹžan element krajine – drevo, hkrati pa bo odprt prostor dobil ĹĄe drugaÄ?no moĹžnost uporabe, s katero bi lahko zaĹživel tudi v prihodnje.

S tem bodo meĹĄÄ?ani vkljuÄ?eni v oĹživljanje zelenih povrĹĄin mesta Velenje in v iskanje novih

Mnogo zanimivih dogodkov

reĹĄitev, ki ustvarjajo prijetno in zdravo okolje ter prispevajo k izboljĹĄanju bivanja.

O kvaliteti bivanja in trajnostnem naÄ?rtovanju bo v svojem predavanju Sinergija med mestom in podeĹželjem govoril tudi gost iz tujine, norveĹĄki arhitekt Chris Butters. Ves mesec nas bodo spremljale krajinske podobe, podobe skozi objektiv. Dve fotografski razstavi in fotografski nateÄ?aj, ki bo zakljuÄ?en v naslednjem letu, bodo zapeÄ?atili mesec krajinske arhitekture 2015 in se napotili naslednjemu mesecu krajinske arhitekture naproti. Vabljeni, da se nam pridruĹžite na poti spoznavanja zelenega Velenja.

VeÄ? o dogodkih lahko preberete na spletni strani DruĹĄtva krajinskih arhitektov Slovenije (www.dkas.si) in v meseÄ?ni broĹĄuri Festivala Velenje. đ&#x;”˛

Ĺ aleĹĄko muzejsko in zgodovinsko druĹĄtvo ocenilo minulo leto - Zahvala Antonu Seherju

Linda SuĹĄec, krajinska arhitektka

Utrip od spodaj navzgor V minulem programskem odboju v Ĺ aleĹĄki dolini 37 projektov – Zanje blizu 700 tisoÄ? evrov – Lahko tudi zdruĹževanje z drugim Lasom Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 26. marca – ÄŒlani Lokalne akcijske skupine (LAS) – DruĹĄtva za razvoj podeĹželja Ĺ aleĹĄke doline, so na obÄ?nem zboru ÂťprevetriliÂŤ opravljene aktivnosti v iztekajoÄ?em programskem obdobju 2007–2013.

Kar dvakrat denarna nagrada Predsednica druĹĄtva Mojca KodriÄ? nam je povedala, da je druĹĄtvo v omenjenem programskem obdobju izvedlo 37 projektov, zanje pa pridobilo blizu 700 tisoÄ? evrov (od tega pribliĹžno 600 tisoÄ? evrov za izvedbo projektov, preostanek pa za vodenje druĹĄtva). Na zaÄ?etku mu je bilo ÂťodmerjenegaÂŤ manj denarja, a so na osnovi dobro opravljenega dela kar dvakrat pridobili denarno nagrado. Na vpraĹĄanje, kje se pozna vpliv delovanja LAS-a v Ĺ aleĹĄki dolini, je KodriÄ?eva odgovorila, da se je v Sloveniji v okviru programa razvoja podeĹželja v omenjenem programskem obdobju pristop Leader izvajal prviÄ?. Na samem zaÄ?etku te poti so si zastavili cilje (konkurenÄ?no kmetijstvo, razvoj novih gospodarskih dejavnosti, umnejĹĄa raba prostora kot turistiÄ?ni izziv Ĺ aleĹĄke doline, privlaÄ?nejĹĄa in prijaznejĹĄa

Rekli so â?ą Mojca KodriÄ? o tem, komu je namenjena dejavnost LAS-a: ÂťAktivnosti LAS-a so namenjene ljudem na podeĹželju. ObmoÄ?ja z veÄ? kot 10 tisoÄ? prebivalci so pri tem izvzeta. V preteklem obdobju so bile v ospredju pobude Âťod spodaj navzgorÂŤ. Ideje so dali ljudje na podeĹželju, ki so si za svojo izvedbo naĹĄli partnerje. To pa niso samo kmetijska gospodarstva, ampak tudi druĹĄtva, razliÄ?ne druge oblike organiziranih skupin ‌ Skratka, ljudje na podeĹželju.

Tudi v novem programskem obdobju bo tako.ÂŤ

Ĺ aleĹĄka dolina ter uresniÄ?evanje pristopa od spodaj navzgor), ki so jim Ĺželeli slediti s projekti. ÂťDanes ugotavljamo, da smo jih v precejĹĄnji meri dosegli. Pohvalimo se lahko z novimi tematskimi potmi na obmoÄ?ju degradiranih ter saniranih povrĹĄin, v okviru blagovne znamke Z nasmehom narave iz SaĹĄa regije z novimi nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in s tem novimi delovnimi mesti. V okviru blagovne znamke je bilo izvedenih veÄ? delavnic, katerih cilj so bili novi produkti. Poleg teh se je v njih zdruĹževalo veliko obÄ?anov na podeĹželju, kar je pripomoglo k medgeneracijskemu druĹženju, prenaĹĄanju znanja starejĹĄih na mlajĹĄe. Vsega pa ne more-

mo pokazati z roko. ÄŒe bi merili utrip na podeĹželju, bi bil ta zagotovo bolj Ĺživahen oziroma razvit kot pred programskim obdobjem.

Meni osebno pa je najbolj vĹĄeÄ?, da smo prebudili iniciativo posameznikov na podeĹželju, torej utrip od spodaj navzgor.ÂŤ

Novo programsko obdobje, trije skladi V programskem obdobju 2014– 2020 bo skrb za razvoj podeĹželja – pravi Mojca KodriÄ? – potekal z imenom ÂťLokalni razvoj, ki ga vodi skupnostÂŤ. ÄŒlani LAS-a so v priÄ?akovanju nove uredbe, ki bo urejala to podroÄ?je, Ä?aka jih tudi nova organiziranost, oblikovanje nove lo-

9

kalne razvojne strategije. ÂťZa zdaj je znano, da se bo 33 LAS-ov v Sloveniji moralo preoblikovati v pogodbeno partnerstvo, da bo na voljo veÄ? denarja (95 milijonov evrov), Ä?rpali pa jih bodo lahko iz treh skladov: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeĹželja, regionalni in ribiĹĄki sklad. Slednji za naĹĄe obmoÄ?je ne pride v poĹĄtev. Lahko se zgodi ĹĄe, da naĹĄ LAS ne bo mogel Ä?rpati denarja tudi iz regijskega sklada, ker ne bo zadostil vsem pogojem. PoÄ?akali bomo na uredbo, izdelali izraÄ?une, potem pa se odloÄ?ili, ali bomo ostali v dosedanjih okvirih ali pa bomo iskali moĹžnosti zdruĹževanja s kakĹĄnim drugim LAS-om.ÂŤ Sicer pa bistvenih sprememb pri temeljnih ciljih razvoja podeĹželja do leta 2020 ne priÄ?akujejo. Ĺ e vedno naj bi bilo v ospredju ustvarjanje novih delovnih mest na podeĹželju, razvoj osnovnih storitev, varstvo okolja in ohranjanje narave, veÄ?ja vkljuÄ?enost mladih, Ĺžensk in drugih ranljivih skupin na podeĹželju.

KodriÄ?eva je ĹĄe zagotovila, da neizpeljanih zgodb posameznikov, ki so jih ti oblikovali v prejĹĄnjem programskem obdobju, ne bodo dali na stran, ampak jih bodo razvijali naprej. đ&#x;”˛

Velenje – V torek, 24. marca, je v prostorih Muzeja Velenje na Velenjskem gradu potekal obÄ?ni zbor Ĺ aleĹĄkega muzejskega in zgodovinskega druĹĄtva (Ĺ MZD). Po pozdravnem nagovoru predsednika druĹĄtva Mirana Aplinca, sicer kustosa v Muzeju usnjarstva na Slovenskem, so se udeleĹženci obÄ?nega zbora seznanili z dvema primeroma dobre prakse promocije kulturne dediĹĄÄ?ine iz lokalnega okolja. Najprej so si ogledali film Mateja VraniÄ?a ÂťVelenje – 55 let mestaÂŤ, v nadaljevanju pa je Ä?lan Ĺ MZD David Vidmar ÄŒeru predstavil Facebook profil Vile Mayer. Ker se Ä?lanom druĹĄtvenih organov v letoĹĄnjem letu izteka mandat, so na obÄ?nem zboru potrdili nove sestave izvrĹĄnega odbora, nadzornega odbora ter Ä?astnega razsodiĹĄÄ?a, vodenje druĹĄtva pa so ĹĄe za en mandat zaupali Miranu Aplincu.

Na dnevnem redu obÄ?nega zbora je bil seveda tudi pregled lanskoletnih druĹĄtvenih dejavnosti, katerih rdeÄ?a nit je bila stota obletnica zaÄ?etka prve svetovne vojne. DruĹĄtvo je gostilo vrsto priznanih predavateljev, ki so predstavili razliÄ?na poglavja iz obdobja prve svetovne vojne. V Ĺ MZD so lani zaznamovali tudi 20-letnico delovanja druĹĄtva. Ob tej priloĹžnosti so za Ä?astno Ä?lanico Ĺ MZD imenovali Ivanko MeĹža, na tokratnem obÄ?nem zboru pa so se Ä?lanice in Ä?lani Ĺ MZD z minuto molka poklonili spominu nedavno preminulega Ä?astnega Ä?lana druĹĄtva Antona Seherja. Ob tem so o njem povedali: ÂťDolgo, zanimivo, bogato in plodno je bilo Ĺživljenje Antona Seherja, Ä?astnega Ä?lana Ĺ aleĹĄkega muzejskega in zgodovinskega druĹĄtva ter prijatelja Muzeja Velenje. Nekaj tega mu je gotovo bilo dano, veliko pa je pridelal sam. Skozi Ĺživljenje sta ga vodili marljivost in Ĺželja po znanju in visoki strokovnosti, njegovo delo so odlikovale predanost, discipliniranost in natanÄ?nost. ÄŒesar se je Ĺže lotil, je hotel opraviti kar najbolje. Bil je naÄ?elen in pokonÄ?en moĹž, Ä?lovek vrednot, ki jih danes vse preveÄ?krat pogreĹĄamo.

Od sebe je zahteval le najboljĹĄe in odliÄ?nost je priÄ?akoval tudi od drugih.

Po izobrazbi je bil diplomirani inĹženir montanistike. Po stroki torej tehnik, po srcu pa vsekakor zgodovinar. In ravno tu, na polju odkrivanja naĹĄe preteklosti, so se prepletle naĹĄe poti, iz Ĺživega zanimanja za vse tisto, kar nas je skozi stoletja oblikovalo, so se spletla znanstva in prijateljstva, ki so nam vsem podarila veliko dragocenega. Tudi zgodba o tem, kako je njegovo ljubiteljsko raziskovanje preteklosti preraslo v pomemben prispevek k slovenskemu gospodarskemu zgodovinopisju, nam pove veliko o njegovem znaÄ?aju in naÄ?inu dela. Anton Seher je vsekakor nepogreĹĄljiva referenca na poti vsakega, ki se Ĺželi seznaniti z zgodovino slovenskega premogovniĹĄtva pa tudi na poti vseh tistih, ki spoznavajo obÄ?o zgodovino Ĺ aleĹĄke doline od konca 19. do konca 20. stoletja. Njegova Zgodovina premogovnika Velenje je izĹĄla v dveh zajetnih knjigah, za kateri je bilo v recenziji, objavljeni v ÄŒasopisu za zgodovino in narodopisje, med drugim zapisano tudi naslednje: ‌ v njej je zajeto pravo bogastvo sicer teĹžko dostopnih podatkov, trezna presoja dejstev in pojavov, povezanost s krajem in ljudmi ter pogosto prijeten poduk o raznih stvareh, ne samo s podroÄ?ja premogarstva, temveÄ? tudi imenoslovja, krajevne zgodovine in drugega.ÂŤ Njegovo delo je bilo njegovo ogledalo. TakĹĄen kot njegove knjige je bil tudi gospod Anton Seher: bogastvo podatkov, trezna presoja, povezanost s krajem in ljudmi ‌ Ter vedno pripravljen na prijeten poduk. ÄŒlanice in Ä?lani Ĺ aleĹĄkega muzejskega in zgodovinskega druĹĄtva ter sodelavke in sodelavci Muzeja Velenje smo se od gospoda Antona Seherja lahko nauÄ?ili zelo veliko. S hvaleĹžnostjo se spominjamo Ä?asa, ki smo ga preĹživeli skupaj, in se z Ĺžalostjo v srcu poslednjiÄ? poslavljamo.ÂŤCepsentiline nonsula berisus hus, quitrob uspicati, am fuit, C. Ahaella atus, us, obus signos se nium nonvemum, convoctus cont. Ahalis rei pra publicon restis, teatiu virtusus intest? đ&#x;”˛

Trdno v sedlu NajveÄ?ji lanski akciji obnova prikolic ter prenova druĹĄtvenih prostorov – Vse bolj prepoznavni tudi zunaj obÄ?inskih meja Tatjana PodgorĹĄek

ÂťBliĹžamo se polnoletnosti in na osnovi opravljenega dela v preteklem letu menim, da sedimo trdno v sedlu. Nepoznavalci bi morda ocenili, da se lani nismo preveÄ? naprezali, a tisti, ki vedo, koliko dejavnosti je bilo potrebnih za v celoti izveden delovni program, bi nam

Na obÄ?nem zboru so zatrdili, da bodo tudi letos s svojimi dejavnosmi popestrili Ĺživljenje v lokalni skupnosti in tudi zunaj nje.

lahko izrekli samo pohvale,ÂŤ nam je med drugim dejal tajnik Konjerejskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki JoĹže Aristovnik.

Njegovim besedam je pritrdil tudi predsednik druĹĄtva Franc SevÄ?nikar. Ta je povedal, da so lani organizirali dve samostojni prireditvi (pohod konjenice po mejah obÄ?ine ob obÄ?inskem prazniku ter blagoslov konj na ĹĄtefanovo), se udeleĹžili pohoda po poti spominov, sodelo-

vali na Martinovi soboti ob prazniku ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki, s strokovnimi predavanji skrbeli za izobraĹževanje Ä?lanov. NajveÄ?ji akciji, ki so jih izvedli, pa sta bili temeljita obnova dveh prikolic za prevoz Ĺživali ter prenova druĹĄtvenih prostorov. Prav tako so Ä?lani z udeleĹžbo na prireditvah sosednjih konjerejskih druĹĄtev ali lokalnih skupnosti na najlepĹĄi naÄ?in poskrbeli za veÄ?jo prepoznavnost druĹĄtva.

Poleg Ĺže omenjenih tradicionalnih dejavnosti letos naÄ?rtujejo ĹĄe organizacijo strokovne ekskurzije za Ä?lane in simpatizerje, nadaljevanje notranje in zunanje ureditve druĹĄtvenih prostorov. Med prednostnimi nalogami je tudi pridobivanje novih Ä?lanov ter tvorno sodelovanje z ostalimi druĹĄtvi v kraju. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 4. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 10

10

KULTURA

2. aprila 2015

Harmonikar iz Ĺ kal najboljĹĄi na svetu!

Nejc PaÄ?nik – absolutni svetovni prvak v igranju na diatoniÄ?no harmoniko

PortoroĹž je letos prviÄ?, odkar so uradna svetovna prvenstva organizirana pod okriljem avstrijske harmonikarske zveze, gostil uradno svetovno prvenstvo v igranju na diatoniÄ?no harmoniko. Na njem so se zbrali ĹĄtevilni tekmovalci iz Slovenije, Italije, Avstrije, NemÄ?ije in HrvaĹĄke. In kdo je najbolje raztegnil svoj meh v skupini seniorji? Zmaga je ostala doma, v Sloveniji, natanÄ?neje v Ĺ kalah pri Velenju! OsemÄ?lansko strokovno komisijo je prepriÄ?al naĹĄ domaÄ?in, Nejc PaÄ?nik, ki se je na tekmovanje pripravljal pod mentorstvom Roberta Goterja. Gre za edini naslov, ki je v njegovi zbirki ĹĄe manjkal, kajti v svoji dvajsetletni karieri (star je komaj 24 let) je doma in v tujini dosegel zmage na ĹĄtevilnih tekmovanjih. V domaÄ?i vitrinici ima zbirko veÄ? kot 80 pokalov, veÄ?inoma zlatih. Samo enkrat se je zgodilo, da je bil uvrĹĄÄ?en na drugo

in enkrat na tretje mesto, ostalo so same zmage! Nejc je dvakratni zaporedni absolutni zmagovalec Zlate harmonike LjubeÄ?ne (to je v 35 letih uspelo samo 6 harmonikarjem) 2008 in 2009, absolutni evropski prvak 2007, mladinski svetovni prvak 2009 in sedaj ĹĄe absolutni svetovni prvak. ÂťTa naziv je zame kot Ä?eĹĄnja na vrhu torte, pika na i.

Osvojil sem vse, kar se osvojiti da in sem edini harmonikar v Sloveniji, ki je uspel zdruĹžiti vse te naslove, na kar sem seveda izjemno ponosen,ÂŤ pravi Ĺ kalÄ?an, ki si je tako uresniÄ?il svoje otroĹĄke sanje in kot sam pravi, ustvaril odliÄ?no odskoÄ?no desko za prihodnost tako zanj kot za svojo glasbeno ĹĄolo. ÂťV letu in pol, odkar samostojno uÄ?im, imam pod svojim okriljem Ĺže okrog 60 uÄ?encev, tako fantov kot deklet. Upam, da jih bo v prihodnje ĹĄe veÄ? in bo kdo izmed njih ponovil moje uspehe.ÂŤ V letoĹĄnjem letu si Ĺželi izdati ĹĄe svojo zgoĹĄÄ?enko in seveda v polni meri izkoris-

Idâ‚Źja ali ideJaaa?

Bojan PavĹĄek

Robert Goter in Nejc PaÄ?nik

titi naslov svetovnega prvaka. Kar mu tudi odliÄ?no uspeva. Ĺ˝e takoj po tekmovanju ste ga lahko spremljali v ĹĄtevilnih radijskih in televizijskih oddajah, intervjujih, pogovorih, nasto-

pih ‌ V petek ponoÄ?i smo ga gostili tudi na domaÄ?em Radiu Velenje, v sklopu vseslovenskega noÄ?nega programa SNOP. đ&#x;”˛

Kapo dol Glasbeni sestav Vesele babice z Zdravkom iz Ĺ martnega ob Paki in marljive Ä?lanice tamkajĹĄnjega turistiÄ?nega druĹĄtva so pred nedavnim pripravili prireditev z naslovom Pri babici se Ä?as ustavi. Ob tej priloĹžnosti so turistiÄ?ne delavke pripravile v avli ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma predstavitev vezenja, kvaÄ?kanja, pletenja ter pokuĹĄino namazov, glasbeni sestav pa je skupaj z gosti poskrbel za prijetno nedeljsko popoldne.

Obiskovalci v dvorani so sliĹĄali kar nekaj pesmi iz bogate zakladnice slovenskih ljudskih pesmi, ki so danes Ĺžal pozabljene.

Skupina Vesele babice z Zdravkom z manjĹĄimi spremembami deluje od leta 1998. V prvotnem sestavu so bile le babice, leta 2010 pa so se ÂťpomladileÂŤ, saj je Faniko AĹžman zamenjala mlajĹĄa Zdenka Kolenc, harmonikarico Ido Lakner pa Zdravko Zabukovnik. Doslej je skupina izdala zgoĹĄÄ?enko, bila je Ĺže gost TV Slovenija ter Radia Slovenija, nastopila je na odru Lenta v Ma-

Vesele babice z Zdravkom na prireditvi Pri babic se Ä?as ustavi

riboru, v Kastelu na Primorskem, na PreĹĄmentanih citrah v Velenju, na prireditvi Vesele urice domaÄ?ih pesmi v AndraĹžu je doslej manjkala malokdaj. VeÄ?krat je razveselila obiskovalce prireditve Eno pesem peti.

Na lanski reviji pevskih zborov in malih vokalnih skupin Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev je bil sestav izbran za udeleĹžbo na Festivalu za tretje Ĺživljenjsko obdobje v Ljubljani. Njihov nastop na odru Cankarjevega doma ni ostal neopaĹžen. Ne manjka jim vabil na obÄ?ne zbore druĹĄtev, piknike, tudi kar nekaj preseneÄ?enj za slavljence.

V lanskem letu se lahko pohvalijo

z 20 nastopi. Prva mentorica skupine je bila Ema GorĹĄek, danes pa pridno vadijo in se pripravljajo na nastope Ä?lani skupine sami. Marsikatere vaje se zavleÄ?ejo, saj je obujanje spominov na dogodivĹĄÄ?ine vedno zabavno.

Dekleta in fant povedo, da ob prepevanju ljudskih pesmi neizmerno uĹživajo in v prvi vrsti ÂťpolnijoÂŤ svoje duĹĄe. Zato je bilo toliko veÄ?je preseneÄ?enje, da so delo skupine opazili tudi drugi in jo predlagali za dobitnika plakete ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki. Dobila jo je lani.

PetÄ?lansko skupino sestavljajo: ustanoviteljica Karla Pustinek, ki

igra na bugarijo, njena sestra Albina igra berdo in bugarijo, Mici KoneÄ?nik poje alt, Zdenka Kolenc sopran, Zdravko pa igra na harmoniko. ÂťKapo dol,ÂŤ je bilo sliĹĄati po nedavnem koncertu skupine. Pri tem so imeli obiskovalci prireditve v mislih predvsem starost treh njenih Ä?lanic: Karla ĹĄteje 84 let, Mici jih je januarja letos dopolnila 80, Albina si jih bo ÂťnadelaÂŤ toliko prihodnje leto. Dokler bodo zmogle njihove roke in dopuĹĄÄ?ali glasovi, bodo igrale in pele, poudarjajo. Volja, da bi ohranjale ljudsko pesem, prirejeno sestavu, namreÄ? kljub letom ĹĄe veđ&#x;”˛ Tp dno ostaja. â€

Pomladi zapeli tudi odrasli

Velenje, 28. marca – Minuli konec tedna so v Ä?ast pomladi zapeli tudi odrasli pevski zbori, ki delujejo v Ĺ aleĹĄki dolini. V velenjski glasbeni ĹĄoli se je namreÄ? nadaljevala tradicionalna revija ÂťPozdrav pomladiÂŤ, ki jo pripravljata JSDK – ObmoÄ?na izpostava Velenje, in ZKD Ĺ aleĹĄke doline.

Na dveh veÄ?erih se je obÄ?instvu predstavilo 14 pevskih sestavov. Strokovna spremljevalka letoĹĄnje revije je bila priznana slovenska skladateljica Tadeja Vulc. Razveseljivo je, da so se ĹĄtevilni zbori ĹĄtevilÄ?no moÄ?no poveÄ?ali z novimi in mladimi pevci. Revija je bila tudi dokaz, da je zborovsko petje v dolini ĹĄe vedno zelo mnoĹžiÄ?no in

kakovostno. Letos so se organizatorji odloÄ?ili, da okteti in male pevske skupine prviÄ? nastopijo na svoji reviji. Ta bo 16. maja na Velenjskem gradu. đ&#x;”˛

bĹĄ

Odrasli pevski zbori iz Ĺ aleĹĄke doline so v zadnjem letu dobili veliko novih Ä?lanov. Na reviji jih je nastopilo 14.

V Ĺživljenju vsakega posameznika se pogosto brez vnaprej naÄ?rtovanega pompa pojavijo motivacijske iskrice in spontane inspiracije, ki obetajo. Obetajo, da postanejo kaj veÄ? kot zgolj trenutek razsvetljenja. Lahko postanejo celo ideje. Morda celo dobre ideje. Seveda jih je treba pred tem v glavi poĹĄteno pregnesti, degustirati, prebaviti ter prespati. In Ä?e po vsej tej moĹžganski kalvariji ĹĄe vedno utripajo, je Ä?as za naslednji korak, ki jih bo izklesal do podob, primernih, da ugledajo luÄ? sveta v vsej svoji polnovrednosti. ÄŒe takĹĄne materializacije idej prispevajo ĹĄe k izboljĹĄavi naĹĄega finanÄ?nega statusa, toliko bolje. S tem namenom se po vsem svetu lotevajo projektov, ki dobrim idejam ponudijo moĹžnost, da postanejo resniÄ?nost. Pri tem je nepogreĹĄljiva infrastrukturna, strokovna in organizacijska podpora institucij, ki se zavedajo pomembnosti in dolgoroÄ?nih uÄ?inkov tovrstnih projektov. Ker Velenje pri tem ne Ĺželi biti nobena izjema (in prav je tako), se je pretekli konec tedna uspeĹĄno izvedel PodjetniĹĄki vikend Velenje. Na njem se je zbrala mnoĹžica akterjev z bolj ali manj oblikovanimi podjetniĹĄkimi idejami v upanju, da bodo naĹĄli podporo, ki bi jim omogoÄ?ila razvijanje le-teh. Organizator SaĹĄa inkubator, katerega namen je izgradnja uÄ?inkovitega regionalnega podjetniĹĄkega ekosistema, na takĹĄnih dogodkih dograjuje mreĹžo potencialnih podjetniĹĄkih subjektov. Odziv tokratnih udeleĹžencev vliva optimizem, saj je bilo prijav resniÄ?no zavidljivo ĹĄtevilo. To se je pokazalo tudi v mnoĹžici idej, ki bi lahko kaj hitro postale uporabna resniÄ?nost in s tem posegle v Ĺživljenje ciljnih skupin, ki so jim namenjene. Kljub starostni prevladi mlajĹĄih generacij, ki se, kot kaĹže, ĹĄe ne obremenjuje z morebitnimi posledicami razkritja idej ĹĄirĹĄi javnosti, pa so njihove podjetniĹĄke ideje ĹĄe kako drĹžale vodo. Z nekoliko bolj sistemskim razvojem, disciplinirano logistiko, Ĺželjeno infrastrukturo, stabilno in zaupanja vredno mreĹžo poslovnih relacij ter implementacijo varnostnih faktorjev za razliÄ?ne Ä?rne scenarije bi lahko prav njihovi projekti predstavljali zaÄ?etek uspeĹĄnih poslovnih zgodb z dolgoroÄ?no vizijo. In prav na tem mestu prvotno poslanstvo posamezne ideje pride do kriĹžiĹĄÄ?a, ki ji v svojem repertoarju ponudi samo dve opciji nadaljevanja poti.

Grafika: Bojan PavĹĄek

Vesna GlinĹĄek

Ali naj se jo obravnava v prvi vrsti kot dobiÄ?konosen projekt, ki bo upoĹĄteval predvsem ekonomsko raÄ?unico, ali pa gre za projekt, ki v sebi nosi toliko iskrenega in spoĹĄtovanja vrednega poslanstva, da bo njegov uÄ?inek prosperiral najprej na moralnih vrednotah in osebnem zadovoljstvu. Na tem mestu postanejo merila poslovne uspeĹĄnosti kontradiktorna. Ali postati bogat zgolj v evrih ali delovati v obmoÄ?ju osebne sreÄ?e in to vcepiti tudi v svoje delo? Ali delovati proti moralnim naÄ?elom, ne glede na rezultat, ali posluĹĄati svojo vest in se vsako noÄ? potopiti v miren spanec? Ali samo delovati ali tudi sodelovati?

Ali, ali, ali ... Mnogo ali-jev, ki pa ponujajo vedno samo dva odgovora. Kateri je pravi, toÄ?no ve vsa od nas. Samo pravilna vpraĹĄanja si mora zastaviti. Ta dilema postaja prelomna toÄ?ka predvsem pri mlajĹĄih generacijah, ki jim je kriza Ĺže tako ali tako naÄ?ela stanje duha ter njihovo presojo lastnih moralnih vrednot zameglila z drugimi magneti. Mednje sodijo recimo sluĹžba za (sanjski) nedoloÄ?en Ä?as, vendar v kolektivu, ki mogoÄ?e medsebojne vezi vzdrĹžuje z manipuliranjem, umetnimi stresnimi detonatorji, negativnimi napetostmi, nepogreĹĄljivim ĹĄikaniranjem, priloĹžnostnim mobingom, podtalnim izkoriĹĄÄ?anjem, eliminiranjem drugega mnenja ali s hierarhijo manjvrednosti. Ali pa delo v dinamiÄ?nem kolektivu s Ä?udovitimi trendovskimi pisarnami, ampak brez razumevanja vodstva, da ima dan samo 24 ur, ter njihovega posluha za druĹžinsko Ĺživljenje zaposlenih.

Lahko pa ste recimo zadolĹženi za pomemben segment proizvodnje nepotrebnih izdelkov, ki s svojo privlaÄ?no, a izkrivljeno marketinĹĄko zgodbo zavajajo potroĹĄniĹĄki svet, da se ta zaradi dezinformacij naivno potaplja v njihov vodnjak pohlepa. Zato pozivam vse zagnane in podjetniĹĄkih idej polne, da se znotraj vseh dvomov, ki vas pestijo, najprej obrnete k sebi in tam poiĹĄÄ?ete odgovore oz. smernice, kako, kje in s kom delovati naprej. ÄŒe boste potem ĹĄe vedno mislili, da se uspeĹĄnost podjetja meri izkljuÄ?no v njegovem finanÄ?nem dobiÄ?ku, potem je takĹĄno prepriÄ?anje enakovredno tistemu, da se rodimo samo zato, da lahko umremo. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 4. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

2. aprila 2015

Radio za ÂťguĹĄtÂŤ Pred pribliĹžno 19 leti se je v skupini Marka Goveka, Tadeje Mravljak - JegriĹĄnik, Igorja Kukovca na avdicijo za moderatorje na Radiu Velenje prijavila tudi Aleksandra ForĹĄtner. Po devetih letih je politologinja ÂťobesilaÂŤ druĹženje pred radijskim mikrofonom na klin in se posvetila druĹžini. Lani pa se je ponovno pridruĹžila radijski ekipi v Starem trgu v Velenju. ÂťMoji punci sta danes Ĺže tako veliki, da me lahko del sobotnega dopoldneva pogreĹĄata. Rada vstajam zgodaj. Na radiu deĹžuram enkrat na mesec, toliko, da poteĹĄim svoje Ĺželje po druĹženju z mikrofonom, posluĹĄalci. To mi je nekaj za ÂťguĹĄtÂŤ. Sem se Ĺže poskuĹĄala tudi v vlogi televizijske novinarke, a mi je med mediji radio najljubĹĄi. Mikrofon ima svoj Ä?ar, je nekaj posebnega, zato so tudi sobotni dopoldnevi, kadar sem na radiu, nekaj posebnega,ÂŤ je povedala Aleksandra.

Moderatorstvo je zanjo tudi obogatitev, dopolnitev sluĹžbenih obveznosti. Kot Ä?lanica ekipe sluĹžbe za stike z javnostjo vodi no-

vinarske konference in je mnogo bolj samozavestna, ker ÂťsliĹĄiÂŤ nazaj svoj glas. To izkuĹĄnjo moraĹĄ imeti, tega se nauÄ?iĹĄ na radiu. Delam z novinarji, delo na radiu pa mi pomaga, da laĹže razumem, zakaj potrebujejo kakĹĄno informacijo takoj, ne Ä?ez nekaj ur.ÂŤ NiÄ? ji ni teĹžko, zagotavlja. Najraje pripravlja poroÄ?ila. Veliko lokalnih novic pozna, zato jih posluĹĄalcem laĹžje ÂťpodajaÂŤ. PoroÄ?ila ji leĹžijo tudi za to, Âťker ne morem biti pocukrana, prav tako ne dvoliÄ?na.ÂŤ Sicer pa je sobotni dopoldanski program na Radiu Velenje kar natrpan. Zato si ob 10. uri, ko se poslovi od posluĹĄalcev in jih povabi na sliĹĄanje znova kasneje, s tonskim tehnikom Draganom BerkenjaÄ?eviÄ?em naroÄ?ita jutranjo kavo in pokramljata o oddaji. đ&#x;”˛

Tp

Aleksandra ForĹĄtner: ÂťRadio je moja ljubezen, zato so tisti sobotni dopoldnevi, ko deĹžuram, nekaj posebnega.ÂŤ

Slovenska metal zasedba Noctiferia nadaljuje promocijo petega studijskega albuma Pax, ki se lahko pohvali z odliÄ?nimi kritikami doma in v tujini. Album so najprej dodobra predstavili obÄ?instvu na domaÄ?ih tleh, konec aprila pa se spet odpravljajo v tujino. A ne v Evropo, kjer je Noctiferia Ĺže dobro znana in kjer bo rohnela jeseni. Po odmevnih evropskih turnejah s priznanimi zasedbami se odpravljajo na daljni vzhod. Kot prvi predstavnik slovenske metalske ustvarjalnosti bo Noctiferia med 29. aprilom in 11. majem nastopila na osmih koncertih na Kitajskem. Na 12-dnevni turneji bo prvi koncert 30. aprila v Shangahaiu, kjer bo Noctiferia oder delila z ameriĹĄko zasedbo Killswitch Engage. Ostale dni bo skupina spoznavala kitajsko klubsko sceno, ustavili pa se bodo tudi v Pekingu na tamkajĹĄnjem Midi Music Festivalu.

Van Halen ponovno na turnejo AmeriĹĄki rokerji Van Halen so napovedali obseĹžno severnoameriĹĄko turnejo, ki jo bodo zaÄ?eli 5. julija s koncertom v Seattlu. Svojo zadnjo turnejo pred tremi leti so morali prekiniti zaradi izÄ?rpanosti, saj so si glasbeniki zadali veÄ?, kot so lahko izpeljali. Zasedba, katere jedro tvorijo brata Eddie in Alex Van Halen ter pevec David Lee Roth, naj bi

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. DAN D - Kozlam

2. NINO - Dovolj romantike 3. DITKA - Ne spreminjaj me

S kontroverznim singlom Kozlam so Dan D napovedali svoj novi album z naslovom DNA D, prvi studijski album po ĹĄestih letih.

Album je izĹĄel 1. aprila, z njim pa NovomeĹĄÄ?ani prekinjajo svoje izĹĄtekano obdobje in se s polno moÄ?jo vraÄ?ajo na rockerske odre.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

GLASBENE novice

Noctiferia odhaja na Kitajsko

11

107,8 MHz

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel PoljanĹĄek – Tvoja trma Stil – Le tvoj Vera & Originali – Kjer je harmonika pri hiĹĄi Savinjski kvintet – Moji najdraĹžji Kvintet 7 – ÄŒudeĹž ljubezni ZreĹĄka pomlad – NajlepĹĄe ime Kvintet Dori – Gustl Ansambel Petra Finka – Ni veselice brez Golice Igor in Zlati zvoki & Alfi NipiÄ? – Dnevi beĹžijo Gorenjski kvintet – PosluĹĄaj svoje srce

www.radiovelenje.com po naÄ?rtih tokrat turnejo sklenila 2. oktobra v Los Angelesu. Skupina Van Halen je od ustanovitve leta 1972 do danes izdala 12 studijskih albumov, doslej pa so prodali 75 milijonov izvodov ploĹĄÄ?. Znani so po ĹĄtevilnih uspeĹĄnicah, najbolj znana pa je skladba Jump, veliki hit iz osemdesetih let. Njihov zadnji studijski album A Different Kind of Truth je izĹĄel leta 2012, skupina pa je konec marca izdala koncertni album Tokyo Dome Live in Concert.

Skupina Tabu brez Tine Skupina Tabu se je po osmih letih razĹĄla s pevko Tino MarinĹĄek. Novico je skupina objavila na svojem Facebook profilu, kjer so zapisali: ÂťSporoÄ?amo vam, da s pomladjo prihajajo tudi v skupino Tabu spremembe. Po osmih nepozabnih in zelo uspeĹĄnih letih se razhajajo naĹĄe poti s pevko Tino MarinĹĄek. O vzrokih je vedno teĹžko govoriti, zato ne bomo. RazĹĄli smo se sporazumno z lepimi Ĺželjami drug drugemu za naprej. Skupina Tabu seveda nadaljuje svojo pot in Ĺže v prihodnjih dneh bo na radijske valove zaplavalo nekaj Ä?isto sveĹžega, song, zaradi katerega smo Ĺže 14 dni nasmejani do uĹĄes. VĹĄeÄ? ti bo! Do takrat pa... let the feels flow!ÂŤ.

Tina MarinĹĄek je v skupino Tabu priĹĄla pred osmimi leti, ko je na mestu pevke zamenjala Nino Vodopivec. Skupina je s Tino leta 2009 posnela album z naslovom 42, na

katerem je tudi uspeĹĄnica Poljubljena, najveÄ?krat predvajana slovenska skladba domaÄ?ih radijskih postaj leta 2011. Leta 2013 je skupina izdala ĹĄe EP Hvala za ribe, lani pa je proslavila 15. obletnico delovanja.

Po petnajstih letih je zasedba na zaÄ?etku nove poti. Ĺ˝e v kratkem obljubljajo novo skladbo, naĹĄli pa naj bi tudi Ĺže novo pevko.

Scorpions po 50 letih z novim albumom in turnejo Legendarni nemĹĄki rokerji Scorpions so ob 50-letnici delovanja izdali nov album Return to Forever, na katerem najdemo 12 skladb. Njegov izid so napovedali s singlom We

pske skupine. Spisek njihovih uspeĹĄnic je dolg, med najbolj znanimi pa so Rock You Like a Hurricane, No One Like You, Send Me an Angel, Still Loving You in seveda legendarna Wind of Change, ki ima na YouTubu kar 125 milijonov ogledov.

EstWind ubijajo zlo Slovenski metalci EstWind so posneli videospot za skladbo Kill the Evil. Snemali so v prostorih opuĹĄÄ?ene in razpadajoÄ?e opekarne v Biljah pri Novi Gorici, za snemanje, postprodukcijo in montaĹžo pa je bil odgovoren reĹžiser Marko DupliĹĄak.

Kot si lahko predstavljamo Ĺže po naslovu skladbe, je vzduĹĄje v spotu temaÄ?no in grozljivo, kar sicer ni niÄ? presenetljivega, Ä?e gre za metalce. Zlo je namreÄ? precej priljubljena tema metal bendov.

MARAAYA Stavnice dvojcu Maraaya, ki bo zastopal Slovenijo na Evroviziji na Dunaju, napovedujejo odliÄ?ne moĹžnosti za visoko uvrstitev. Na spletni strani Oddschecker, ki zdruĹžuje stanje na veÄ? kot 20 stavnicah, sta bila Marjetka in Raay s pesmijo Here for you uvrĹĄÄ?ena Ĺže na Ä?etrto mesto.

EROS RAMAZZOTTI Z izidom singla Alla fine del mondo je italijanski glasbenik napovedal trinajsti studijski album Perfetto.

IzĹĄel bo maja, ob njegovem izidu pa se bo Eros podal na svetovno turnejo, v okviru katere bo obiskal tudi Slovenijo. 22. septembra bo nastopil v ljubljanskih StoĹžicah.

MMS 2015 Avditorij PortoroĹž je objavil razpis za sodelovanje na 35. festivalu Melodije morja in sonca, ki bo 4. julija v PortoroĹžu. Rok za prijavo je 28. april, prispele prijave pa bo ocenjevala strokovna komisija. Na festivalu se Built This House, album pa bodo predstavili tudi na turneji, na katero se bodo podali maja. Skupina je v svoji dolgoletni karieri pritegnila posluĹĄalce razliÄ?nih generacij. V skoraj petih desetletjih delovanja so izdali veÄ? kot 20 albumov, ki so jih po vsem svetu prodali v veÄ? kot 100 milijonih izvodov, kar jih ĹĄe danes uvrĹĄÄ?a med najuspeĹĄnejĹĄe evro-

ZaÄ?etki skupine EstWind segajo v leto 2010, doslej pa so odigrali preko dvajset koncertov v Sloveniji in sosednji Italiji in izdali prvenec z naslovom Out of Control. Njihovo glasbo bi lahko oznaÄ?ili za heavy metal, Ä?eprav ne gre za klasiÄ?ni heavy stare ĹĄole, saj imajo Ä?lani razliÄ?ne glasbene okuse in pri ustvarjanju glasbe vsak doda ĹĄe nekaj svojega.

bo predstavilo 14 skladb, od tega sedem ali veÄ? izbranih iz razpisa in sedem vabljenih avtorjev ali izvajalcev, ki jih izbere organizacijski odbor festivala.

PLIĹ Zasedba PliĹĄ, katere jedro sestavljata pevka Aleksandra Ilijevski in kitarist Marko GregoriÄ?, je okrepljena z beatboxerjem Muratom, trobentaÄ?em TomaĹžem GajĹĄtom in humoristom Jurijem Zrncem. Izdala je prvenec PloĹĄÄ?a za dve osebi.

Zasedbe se verjetno spomnite po uspeĹĄnici Metulji.

MI2 Album skupine Mi2 ÄŒista jeba je v piÄ?lih petih mesecih dosegel zlato naklado, za kar je skupina prejela zlato ploĹĄÄ?o. Ta teden so predstavili tudi celoveÄ?erni dokumentarni film o skupini z naslovom Kdo=Mi2?.

Scenarist in reĹžiser filma je Rudi Uran, med drugim avtor filmov o BuldoĹžerjih, Zoranu Predinu, Vladi Divljanu. Film prihaja v kinomatografe 16. aprila.

Naš ­čas, 2. 4. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 12

12

2. aprila 2015

frkanje » Levo & desno «

Rokomet Gorenje je na polfinalni tekmi s Koprom nekako tlelo, na tekmi s Celjem je bilo še nekaj obetavnih iskric, potem so jih pivovarji pogasili.

Korak naprej

⏫

Dolgoletni in neumorni velenjski družbenopolitični delavec Karl Drago Seme (prvi z leve) se je odločil, da Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje ne bo več vodil. To zahtevno nalogo je prevzel Šmarčan, inovator, recenzent nalog v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline dr. Konrad Steblovnik - kandidat stranke DeSUS na lanskih državnozborskih volitvah. Primopredajo poslov bosta opravila v naslednjih dneh, a vseh zagotovo ne. Čvek je to razbral iz Steblovnikove obljube: »Drago, povem ti pa, da tako dober govorec, kot si ti, sam ne bom nikoli, pa tudi dedek Mraz ne nameravam biti.«

⏪

⏫

Doktor matematike Uroš Kuzman je res hecen mož. Sploh, ko govori o svojem mestu. V njegovih šalah je namreč hudo veliko resnice. In morda tudi zato izvabljajo veliko smeha, čeprav se ob njih nekateri bolj kislo nasmihajo. Ko je zabaval letošnje naj prostovoljce, je med drugim »prijavil«, da je Velenje edino mesto na svetu, ki se hvali z mestno plažo s pogledom na termoelektrarno. In edino mesto, kjer človek na promenadi poleti dobi kurjo slepoto, tisti, ki Zemljo opazujejo iz vesolja, pa tako mislijo, da gre za del Kitajskega zidu. Njega promenada spominja na zobe verižnega kadilca. Bel asfalt je že postal rumen, da o nazobčanosti ne govorimo. Da, Velenje je navdih! Enim za nagrade, drugim tudi za »hude« šale.

»Pa naj še kdo reče, da nisem udarnik,« je v soboto dopoldne zatrdil letošnji velenjski naj prostovoljec Koloman Lainšček. Motorno žago je vihtel, kot da jo ima vsak dan v rokah. Ko je pomagal čistiti področje velenjskih skakalnic, skupaj s svojimi »brigadirji«, je počel še marsikaj. In nič mu ni bilo prehudo. Dopoldne je čistil, zvečer slavil. Naziva je bil upravičeno vesel.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Formula 1 za ženske

Islandski raziskovalci so se lotili ambicioznega projekta, v okviru katerega so določili zaporedja genov 2636 Islandcev. Rezultati so pokazali, kako ključno vlogo igrajo

genetske mutacije pri razvoju različnih bolezni ter da je naš najbolj nedavni skupni moški prednik živel pred približno 239 tisoč leti.

Predhodne študije so ga umeščale približno 340 tisoč let v preteklost. »Uspelo nam je dobiti vpogled v zaporedje genov celotnega naroda,« je povedal nevrolog Kari Stefansson.

Je magnet?

Poljak Miroslaw Magola je po vsem svetu znan kot človek, ki lahko le z močjo misli različne objekte dvigne, jih prisili, da lebdijo v zraku, ali prilepi na telo. Svojo neobičajno sposobnost je odkril pred 25 leti, od takrat pa v glavnem nastopa in svoje znanje predaja naprej. O njem so

zov v oblačilih. A režiserki se vsebina ne zdi sporna. »S šovom želimo spodbuditi zanimanje javnosti za zaščito in ljubezen do živali. Naša odgovornost je, da naslavljamo teme, povezane s temi vprašanji,« je dejala.

Resničnostni Ili pika šov živali Bilo je leta 1983 v kitajskem goKitajska televizija Hunan je začela predvajati resničnostni šov z živalmi, ta je na sporedu tedensko. V produkciji nastopajo medvedi, sloni, šimpanzi in pande, in sicer v oblačilih ter izpostavljeni nevarnim situacijam. Na predvajanje so se glasno odzvali kitajski zagovorniki pravic živali pa tudi svetovno združenje živalskih vrtov in akvarijev ter še 18 podobnih organizacij. Vsi omenjeni odločno nasprotujejo, da so živali potisnjene v zanje stresne in ogrožajoče situacije, ter ostro kritizirajo pojavljanje orangutanov in šimpan-

Slovencem in Hrvatom Era je pred leti svojo maloprodajo prodala slovenskemu Mercatorju.

Zdaj pa je prodala še svoje podjetje Ero Good. Tokrat hrvaškemu Mercatorju.

Hitimo počasi Vlade se menjavajo, problem naše hitre ceste pa ostaja nespremenjen.

Snovanje te ceste res ne zasluži svojega imena hitra cesta! Še vedno za nekatere na vrhu velja 'hiti počasi'.

Varovanje

Islandci prišli do daaaaavnega prednika

posneli že več dokumentarnih filmov, napisal je dve knjigi, predava po vsem svetu. A v sebi ne vidi ničesar čudežnega. »Vsak lahko naredi to, kar delam jaz, le poskusiti je treba in verjeti, da je vse mogoče,« je dejal.

Nekateri pravijo, da naš razvoj prehiteva čas. Razvojne kazalce ter rast družbenega proizvoda smo premaknili naprej že pred soboto, ko smo za uro premaknili naprej tudi kazalce. Upam, da tudi jeseni ne bomo sledili tem kazalcem – in naše razvojne kazalce spet premaknili nazaj.

rovju Tian Shan, ko je raziskovalec Li Weidong odkril ili piko – gre za eno najbolj redkih in ogroženih živalskih vrst na svetu, ki živi na višini od 2800 do 4000 metrov nadmorske višine in se prehranjuje z rastlinjem. Danes naj bi na svetu živelo le še okoli tisoč ili pik. Eden od vzrokov za njihovo majhno populacijo naj bi bile podnebne spremembe, saj v njihovo območje sili vedno več plenilcev, ki ili pike ogrožajo. Da je ili pika res redka vrsta, priča podatek, da je raziskovalci 20 let niso ujeli v objektiv – tokrat jim je uspelo.

Vodja formule 1 Bernie Ecclestone je nekoliko presenetil, ko je napovedal možnost uvedbe ženske formule 1. »Za zdaj je to le ideja. Mislim pa, da bi bilo super za formulo 1, da bi imeli še posebno točkovanje za voznice,« je dejal 84-letnik in dodal, da bi bilo najbolje, če bi posebno žensko dirko izvedli pred nedeljsko preizkušnjo formule 1, »morda pa bi bil pravi termin tudi po sobotnih kvalifikacijah«. Dodal je še, da bi ženske dirke nedvomno vzbudile veliko zanimanja in pritegnile dodatne pokrovitelje. »S tem bi lahko ponudili ogledalo voznicam, da bi videle, kam sodijo. Ne vem, kakšen je razlog, a zelo malo se jih prebije v vrh dirkanja, kar pa ne pomeni, da si tja ne želijo,« je zaključil.

Je že prav, da varujemo kmetijska zemljišča, pretiravati pa vseeno ni treba. Čeprav pravijo, da jih varujejo zaradi ljudi, bi včasih zanje naredili več, če bi pristali na kakšne pametne kompromise.

Pozornost k sebi Proslavili smo dan žena. In nato še materinski dan. Po vsem tem so nekateri moški že kar utrujeni in sami potrebujejo malo pozornosti.

Denarja pa ni Denarja za potrebne popolne obnove cest ni in ni. V najboljšem primeru bomo dobili le krpanke.

Brez pomote Nekateri očitno zmotno mislijo, da se razvitost občin meri po količini odpadkov na prebivalca. Pri tem je marsikje ustvarjalnost res velika.

Nategi So vas včeraj kaj »nategnili«. Morda niste niti opazili – saj 1. april ni več nikakršnem izjemni dan, na različne načine nas nategujejo kar vsak dan.

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 4. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

2. aprila 2015

13

ZANIMIVO

Veliko motorjev, veliko obiskovalcev Blizu 1300 udeleĹžencev prireditve – Ĺ˝rtev je manj, a je vsaka odveÄ? – Vse veÄ?ji krivec je slaba cestna infrastruktura Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 29. marca – S prihodom lepih dni je med udeleĹženci v cestnem prometu vse veÄ? tudi motoristov. Lepo ĹĄtevilo slednjih se je zbralo minulo nedeljo pri HiĹĄi mladih v Ĺ martnem ob Paki na sreÄ?anju z blagoslovom, ki ga je pripravil tamkajĹĄnji motoklub Packenstein v sodelovanju z javnim zavodom Mladinski center Ĺ martno ob Paki. Po ocenah organizatorjev je bilo motorjev blizu 800 (po evidenci so njihovi lastniki Ä?lani 26 moto klubov v Sloveniji), obiskovalcev

prireditve pa kar pribliĹžno 1.300.

"Bilo je noro!" je bilo sliĹĄati v nadaljevanju nedeljskega popoldneva tako med motoristi, za katere je organizator pripravil moto igre, kot med drugimi obiskovalci, ki so si lahko na dvokolesnih lepotcih Âťnapasli oÄ?iÂŤ. Blagoslovitveni obred je opravil ĹĄmarĹĄki Ĺžupnik in dekan dekanije BraslovÄ?e Ivan Napret. ÂťNa seznamu slovenske moto zveze smo prvi v letu, ki organiziramo sreÄ?anje z blagoslovom. Vedno bolj odmevno je, zato tolikĹĄen obisk, ki je vsaj enak lanskemu, Ä?e ni Ĺže najveÄ?ji doslej,ÂŤ je dejal predsednik

Po ocenah organizatorjev je bilo motorjev blizu 800, njihovi lastniki pa so Ä?lani 26 motoklubov v Sloveniji.

Packensteina Peter PodgorĹĄek. Po njegovih besedah prihajajo lastniki dvokolesnikov na sreÄ?anje poleg blagoslova za sezono brez nesreÄ? tudi zaradi druĹženja, izmenjave izkuĹĄenj, dobrih praks. ÂťGlede na ĹĄtevilo motorjev je ĹĄtevila nesreÄ? nedvomno precej manj. Levji deleĹž k temu prispevajo predavanja in organizacija ĹĄol varne voĹžnje. V moto klubih veljajo doloÄ?ena pravila

v zvezi z voĹžnjami. Divjanje, objestnost mednje ne sodita. Sami klubi moramo poskrbeti, da se udeleĹženci voĹženj disciplinirajo in upoĹĄtevajo dogovor oziroma navodila. Je pa tako, da objestneĹži v avtomobilih in na motorjih so, ti pa obiÄ?ajno niso Ä?lani klubov.ÂŤ ÄŒeprav se stanje nesreÄ? z motorjem s smrtnim izidom zmanjĹĄuje, je – pravi PodgorĹĄek – vsaka Ĺžrtev od-

veÄ?. Vse veÄ?ji krivec zanje je cestna infrastruktura. Zato so moto klubi preko svoje zveze naslovili na vlado RS poziv, naj ukrepa.

Lani blizu 200 tisoÄ? kilometrov Motoklub Packenstein Ĺ martno ob Paki deluje od leta 2008, ĹĄteje pa 35 Ä?lanov. Poleg ĹĄol varne voĹžnje so se ti lani med drugim udele-

Ĺžili sejma in motosalona v Veroni, skupna motopotovanja pa so jih vodila po obiskih razliÄ?nih koncertov doma in v tujini ter na potovanja in izlete. Skupaj so lani prevozili veÄ? kot 200 tisoÄ? kilometrov. Klub uradno konÄ?a sezono zadnjo soboto v oktobru z Moto martinovanjem in potopisnim predavanjem. Lani hujĹĄe nesreÄ?e v klubu niso zabeleĹžili. đ&#x;”˛

Kako ohraniti Smrekovec? ÂťRoĹžleÂŤ, ki je ponosen, Naravovarstvena zveza Smrekovec ni samo obÄ?udovalec pogorja, da je ÂťvojakÂŤ ampak tudi njegov varuh Milena KrstiÄ? – Planinc

Šoťtanj, 27. marca – Pred desetimi leti je bila ustanovljena Naravovarstvena zveza (NZ) Smrekovec.

SmrekovĹĄko pogorje je del omreĹžja Natura 2000. Obsega kraje Ĺ entvid nad Zavodnjami, Bele Vode, Javorje, Ludranski vrh, Bistra, Ljubenske Rastke. Je stiÄ?iĹĄÄ?e treh dolin

siji Ĺželimo pritegniti Ä?im ĹĄirĹĄi krog ljudi vseh generacij, od vrtcev preko osnovnih in srednjih ĹĄol pa vse do starostnikov. NaĹĄa prizadevanja morajo doseÄ?i cilj, da dejavnost postopoma postane naravovarstveno gibanje,ÂŤ pravi aktualni predsednik NZ Smrekovec JoĹže MelanĹĄek. ÂťVsak po svoje doĹživlja Ĺživljenje v naravi, vsak pa si Ĺželi neokrnjeno

Osrednja sveÄ?anost ob 10-letnici zveze je bila v ĹĄoĹĄtanjskem kulturnem domu v petek. Ob tej priloĹžnosti so predstavili zbornik NaĹĄih 10 let in Planinski vodnik po SmrekovĹĄkem pogorju.

– MeĹžiĹĄke, Savinjske in Ĺ aleĹĄke. Iz leta v to pogorje, ki je v marsiÄ?em edinstveno daleÄ? naokoli, obiĹĄÄ?e veÄ? ljudi. To, da ga je treba ohraniti, da ga bodo lahko obiskovali tudi zanamci, je bil prvi cilj tistih, ki so pred desetletjem ustanovili zvezo. ÂťTudi danes ostaja enak – ohraniti Smrekovec neokrnjen. K tej mi-

Desetletnico ustanovitve NZ Smrekovec so zaznamovali v petek v Ĺ oĹĄtanju. Slavnostna govornica je bila Ĺžupanja obÄ?ine ÄŒrna na KoroĹĄkem mag.

Romana Lesjak, sveÄ?anosti se je kot posebna gostja udeleĹžila Marjeta KerĹĄiÄ? Svetel, ki se je mnogi ĹĄe spominjajo po njenih Ä?udovitih oddajah Gore in ljudje na TV Slovenija in tudi preteklih obiskov v Ĺ oĹĄtanju.

Danes je Ä?lanica komisije za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije.

naravo, kulturno obnaĹĄanje in gibanje 'ne povsod'.ÂŤ V zadnjih desetih letih se je marsikaj spremenilo. Ne samo pokrajina, tudi oblike rekreacije. ÂťTemu primerno se je spreminjala tudi zakonodaja o obnaĹĄanju v naravnem okolju, predvsem bolj jasne so opredelitve o rabi motornih vozil in koles v gorskem svetu,ÂŤ pravi MelanĹĄek.

Ob jubileju so predstavili zbornik z naslovom NaĹĄih deset let in Planinski vodnik po SmrekovĹĄkem pogorju. V prvem so predstavili dejavnost druĹĄtev, vkljuÄ?enih v zvezo, njihove poglede, prizadevanja

in nosilne posameznike. ÂťTi posamezniki niso samo nosilci naravovarstvenega ozaveĹĄÄ?anja drugih na obmoÄ?ju Smrekovca, ampak vpeti tudi v druge obveznosti in dolĹžnosti v vsakdanjem dolinskem Ĺživljenju,ÂŤ pravi MelanĹĄek.

Predsednik JoĹže MelanĹĄek: ÂťSledimo sporoÄ?ilu pokojnega dr. Mirana ÄŒasa – ohranimo Smrekovec, kolikor se ĹĄe da, in sprejmimo akcije za sonaravno rabo in revitalizacijo prostora.ÂŤ

Planinski vodnik je posodobitev tistega pred osmimi leti, avtoric Martine PeÄ?nik in Tine ÄŒebul.

Opisi poti usmerjajo pohodnike iz treh dolin, izhodiĹĄÄ?a so ÄŒrna na KoroĹĄkem, Ljubno ob Savinji in Ĺ oĹĄtanj. ÂťV njem so tudi napotki za zdravo rekreacijo, ki imajo en sam namen, kako kulturno doĹživljati naravo, varno in Ä?im manj boleÄ?e za rastline in Ĺživali,ÂŤ poudarja predsednik, ki se ni pozabil zahvaliti pripravljalcem vodnika, zlasti nosilki Martini PeÄ?nik Herlah. Vsi so delo opravili prostovoljno.

Zakaj ohraniti Smrekovec?

NeĹĄteto razlogov za to so naĹĄli: ker je edino vulkansko pogorje v Sloveniji, ker je z evidentiranimi 358 rastlinskimi vrstami botaniÄ?na posebnost, ker je Ĺživljenjski prostor redkih Ĺživali (tudi najveÄ?je sklenjeno obmoÄ?je divjega petelina v juĹžni Evropi), ker ima gozd, ki so pljuÄ?a, ker je pomemben vodni vir ...

đ&#x;”˛

Dobitnik zlatega znaka Civilne zaĹĄÄ?ite Zdenko HriberĹĄek ima veliko energije in konjiÄ?kov Velenje, 27. marca – Od nekdaj je Pri osmih letih sem se igral z detoimel rad red in disciplino. NiÄ? Ä?u- natorjem in na levi roki pri tem izdnega, da ima veÄ? vzdevkov, ki vsak gubil mezinec. Zato me v Mostarju na svoj naÄ?in to povedo na glas. Eni niso sprejeli za pilota Miga. Domov ga kliÄ?ejo preprosto ÂťvojakÂŤ, drugi sem se vrnil zelo Ĺžalosten.ÂŤ Doma mu Ĺže dolga leta v ĹĄali reÄ?ejo Ga- pa so rekli, da mora v sluĹžbo. Ker dafi, eden od vzdevkov je povezan je bil oÄ?e elektriÄ?ar, je najprej to pos kaÄ?ami, saj je na zahtevni vojaĹĄki stal tudi Zdenko. ÂťMama Mara je vaji ÂťPlamen 87ÂŤ zelo hitro odrea- delala v Gorenju, zato sem tam pogiral, ko je enega od vojakov v glavo stal vajenec. Pokojni Ivan AtelĹĄek piÄ?il modras. Na rami ga je odnesel me je sprejel v sluĹžbo, Rudi Leskovv ĹĄtab, helikopter ga je od tam od- ĹĄek, kasneje dober sodelavec, me je peljal v bolnico, zato je fant preĹžipeljal k njemu. ÂťPelji ga vel. Po tem so mu pogosto rekli delat, prej pa ga obrij kar ÂťIma li kaÄ?ovaÂŤ, brez vprain ostriĹži,ÂŤ nama je ĹĄaja na koncu. Zdenka Hriberzaukazal AtelĹĄek.ÂŤ ĹĄka, ki je letos dobil zlati znak Od februarja 1968 je Civilne zaĹĄÄ?ite kot priznanje za zvest Gorenju, kjer je dolgoletno uspeĹĄno delo pri razvipoÄ?el marsikaj: gradil janju in krepitvi sil za zanovo tovarno hlaĹĄÄ?ito, reĹĄevanje in podilne tehmoÄ?, ne moti nobenike, bil den od njih. Svoje tehniÄ?bogate Ĺživljenjske zgodbe ne bo opisal v knjigi, obljubi. Marsikaj pa je delil z nami.

Doma je v Zdenko HriberĹĄek: Hrastovcu. PoÂťVsaka nagrada je ve, da je ponozame potrditev, sen na svojo druda delam Ĺžino, tako Ĺženo dobro.ÂŤ Ano kot sinova PrimoĹža in Matica. Podpirajo ga v njegovih ĹĄtevilnih dejavnostih in konjiÄ?kih. Ko ga prosi- ni direktor IPC, direktor mo, da se nam predstavi, ne okleva. VzdrĹževanja, sedaj pa je direktor ÂťBarva mojih las izda, da sem v Ĺži- poslovnega sistema Gorenje varovljenju poÄ?el Ĺže marsikaj. Ker imam vanje. V delu uĹživa. ÂťVesel sem, da energije in izzivov ĹĄe veliko, ĹĄe ne so imeli v Gorenju vedno posluh tumislim obmirovati. ÄŒe imaĹĄ do- di za civilno zaĹĄÄ?ito. Svoj ĹĄtab smo bre ideje, imaĹĄ tudi delo. In potem ustanovili leta 1999 in dobro poskruspehi ne izostanejo. Z njimi sem beli za varnost in zaĹĄÄ?ito premoĹžezadovoljen tudi sam, Ĺženejo me na- nja in zaposlenih. NaÄ?rte varovanja prej,ÂŤ nam pove najprej. Ko je bil nenehno osveĹžujemo. Zelo aktivna star 15 let, sta z mlajĹĄo sestro marsi- pa je tudi naĹĄa ekipa prve pomokatero uĹĄpiÄ?ila. Takrat se je odloÄ?al, Ä?i, ki je uspeĹĄna tudi na regijskih kaj bo postal. Ĺ˝elel si je postati vo- in drĹžavnih prvenstvih.ÂŤ Ĺ tab je Ĺže jaĹĄki pilot. ÂťVedno sem se rad igral dobil srebrni znak CZ, Zdenko pa z oroĹžjem, rad sem imel disciplino. je pred zlatim prejel tako bronasto

kot srebrno priznanje CZ.

RibiÄ?, lovec, planinec ‌ Da je celo Ĺživljenje ostal ÂťvojakÂŤ, pa Ä?eprav ne poklicni, je bila kriva Bileća, kjer je opravil ĹĄolanje. ÂťTam so me veliko nauÄ?ili, tudi prave discipline. Ta je priĹĄla prav tudi leta 1991, ko sem bil v Dravogradu s kolegi za posebne namene v Ä?asu osamosvojitvene vojne,ÂŤ doda. Spominja se ĹĄtevilnih Ĺ aleÄ?anov, s katerimi je pisal skupno uspeĹĄno zgodbo. ÂťZbrali smo 240 ljudi in jih peljali na Sleme, kjer smo jih usposabljali.

Na tistih ĹžariĹĄÄ?ih, kjer je bila nevarnost napada JLA, smo bili v desetdnevni vojni res aktivni. Nismo se zavedali, da so nam s tem izkazali Ä?ast, saj je letelo okoli naĹĄih glav marsikaj smrtonosnega. Zagotovo smo pripomogli k temu, da ViÄ? ni padel,ÂŤ se spominja Zdenko. Delo so nadaljevali v zvezi veteranov vojne za Slovenijo. Danes je Zdenko predsednik velenjskega obmoÄ?nega zdruĹženja, ki zdruĹžuje veterane iz vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?in. Kot kaĹže, bo aprila prevzel ĹĄe en mandat, do leta 2019. Tudi to delo opravlja z velikim veseljem, Ĺželi pa si, da bi v novem mandatu odprli spominsko sobo ali muzej, v katerem bi prikazali zgodovino teritorialne obrambe in vojaĹĄke organizacije v dolini.

Danes ob velikokrat natrpanem delavniku ĹĄe vedno najde Ä?as za svoje konjiÄ?ke.

Je lovec in ribiÄ?. Zelo rad smuÄ?a. Je aktiven planinec, ki se v hribe odpravi vedno v enaki opravi. ÂťDoslej sem bil 25-krat na Triglavu, ĹĄtirikrat sem prehodil planinsko transverzalo. V hribih mu pravijo RoĹžle, ker je vedno v puhasti srajci, pumparicah in klobuku, polnem znaÄ?k, okoli vratu pa ima obeĹĄen zvonec. ÂťKo sem bil prviÄ? na Triglavu, so me krstili za RoĹžleta, ker sem celo pot Ä?vekal. Ime se me je prijelo, planinci pa, ko sliĹĄijo zvonec, Ĺže vedo, da bom priĹĄel okoli vogala,ÂŤ izvemo za konec prijetnega klepeta. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 4. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

VI PIĹ ETE

DevetoĹĄolci ustvarjali v tujem jeziku

Orli na Gustavki

NateÄ?aj Gimnazije Velenje – Letos na temo Ujeti v digitalnem svetu

Obisk slovenske skakalne in tekaĹĄke reprezentance na OĹ Gustava Ĺ iliha

V sodelovanju z MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje smo uÄ?iteljice tujih jezikov Gimnazije Velenje v tem ĹĄolskem letu Ĺže drugiÄ? organizirale nateÄ?aj za devetoĹĄolce ÂťUstvarjajmo v tujem jezikuÂŤ. Prejeli smo 12 izdelkov, letos na temo ÂťUjeti v digitalnem svetuÂŤ, ki jih je v obliki filma, proze, poezije in stripa v nemĹĄÄ?ini ali angleĹĄÄ?ini ustvarilo 18 devetoĹĄolcev iz osnovnih ĹĄol od blizu in daleÄ?: OĹ Gustava Ĺ iliha, OĹ Mihe Pintarja Toleda, Druga OĹ Slovenj Gradec in OĹ Ĺ martno pri Slovenj Gradcu. Zelo smo veseli, da so se prireditve udeleĹžili ustvarjalci in mentorji iz vseh sodelujoÄ?ih osnovnih ĹĄol, nekateri skupaj s soĹĄolci, ki jih tudi zanimajo tuji jeziki.

Med prejetimi izdelki so na zakljuÄ?ni prireditvi v petek, 20. marca, mladi ustvarjalci predstavili svoje najbolje ocenjene prispevke iz vsake kategorije. V prejetih prispevkih in kasneje domiselnih predstavitvah devetoĹĄolcev je bilo oÄ?itno, da Ĺže ze-

lo kritiÄ?no razmiĹĄljajo o digitalnem svetu, ki vedno bolj obvladuje naĹĄ vsakdan, in se zavedajo, da mu je potrebno postaviti mejo. V drugem delu sreÄ?anja so se pod vodstvom angleĹĄkega naravnega govorca Bena Asha vsi skupaj v zabavni delavnici preizkusili kot novinarji. Pripravili in Âťpredvajali v ĹživoÂŤ so jutranji televizijski program, v katerem so na zabaven naÄ?in lahko preizkusili svojo ustvarjalnost v angleĹĄÄ?ini.

Vsi udeleĹženci nateÄ?aja so prejeli zanimive nagrade, pri katerih nam je pri sponzorstvu pomagala

MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje. Iskreno se zahvaljujemo mentorjem osnovnih ĹĄol, da ĹĄe vedno zmorejo motivirati uÄ?ence za ustvarjanje ob rednem pouku.

Upamo, da bo nateÄ?aj postal stalnica povezovanja gimnazije Velenje z osnovnimi ĹĄolami, saj z njim Ĺželimo osnovnoĹĄolcem poleg spodbujanja ustvarjanja v tujem jeziku tudi olajĹĄati prehod iz osnovne v srednjo ĹĄolo. đ&#x;”˛

Jelka Oder, NataĹĄa Makovecki

VelikonoÄ?ne delavnice Velika noÄ? je pred vrati, je praznik veselja in upanja. V Belih Vodah smo priprave na praznovanje zaÄ?eli Ĺže pred dnevi. Kulturno-ĹĄportno-turistiÄ?no druĹĄtvo Vulkan je v soboto, 28. marca, organiziralo velikonoÄ?ne delavnice. Namenjene so bile krajanom vseh starosti. Otroci so se s svojo izvirnostjo in spretno roko odliÄ?no izkazali pri kraĹĄenju jajÄ?k, fantje in moĹžje so izdelovali butare, ki so jih na cvetno nedeljo odnesli k blagoslovu, dekleta in Ĺžene pa so poskrbele, da bo v hiĹĄah vladalo pravo velikonoÄ?no razpolo-

Ĺženje. Nastali so Ä?udoviti, Ĺživahni in domiselni aranĹžmaji. V naĹĄem kraju krasimo butare z roĹžicami iz krep papirja. Ĺ˝enske so naredile tu-

2. aprila 2015

V torek smo izvedeli, da bodo v sklopu obiska podjetja Gorenje tudi na Gustavko priĹĄli slovenski orli.

Novica, da le nekaj dni po zakljuÄ?ku sezone k nam prihajajo Ä?lani in Ä?lanice slovenske skakalne in tekaĹĄke reprezentance, se je ĹĄirila kot blisk in vzduĹĄje je bilo nabito s Ä?ustvi veselja, evforije in priÄ?akovanj. Po uÄ?ilnicah se je razlegalo ploskanje in vriskanje, v uÄ?ilnice smo sliĹĄali, kdaj so uÄ?enci v sosednjih uÄ?ilnicah izvedeli nepriÄ?akovano novico in jih je zajel val navduĹĄenja.

V sredo, 25. marca, smo se zbrali v telovadnici in skozi okno gledali, kdaj bodo prispeli. Vsi smo bili polni priÄ?akovanj. Za zabavo in dvig razpoloĹženja so poskrbeli uÄ?enci harmonikarji. Ob prihodu kombijev na ĹĄolsko dvoriĹĄÄ?e nas je zajel val navduĹĄenja. Ko so priĹĄli skozi vrata slovenski skakalci in skakalke ter tekaÄ?ice, smo jih toplo pozdravili. Reprezentanti so stopili na oder. V telovadnici je bilo neverjetno vzduĹĄje, ploskali smo, jih klicali po imenih, jim mahali in se smejali. Tudi sam kar nisem mogel verjeti, da pred menoj sedi Peter Prevc. Predstavili so tekaĹĄko in skakalno ekipo, med njimi tudi skakalko Ĺ pelo Rogelj in tekaÄ?ico Katjo ViĹĄnar. Ĺ˝al nam je bilo, da na odru med ĹĄtevilnimi skakalci ni bilo Jurija TepeĹĄa in Roberta Kranjca. Po simpatiÄ?ni pred-

stavitvi ĹĄportnikov smo jim pokazali kratek film, ki so ga pripravili ĹĄolski novinarji. Med uÄ?enci so posneli anketo, koliko poznamo naĹĄe skakalce, ter se preizkusili tudi v skakanju in doskokih, kar je naĹĄe goste spravilo v dobro voljo. Nastopil je otroĹĄki pevski zbor s ĹĄolsko himno, ki jo je prepevala vsa telovadnica.

Zapel in zaigral je tudi devetoĹĄolec Val, ki je Ĺže pred nastopom priznal,

rajo skoke, izroÄ?ili darila, izdelana posebej zanje. NaĹĄi uÄ?enci so namreÄ? iz lesa izdelali modele skakalcev in tekaÄ?ev, ki so jih reprezentanti z obÄ?udovanjem ogledovali.

Vsi smo komaj Ä?akali na fotografiranje, zato smo posneli nekaj skupnih fotografij. Skakalci so razdelili kartice s svojimi podpisi, uÄ?enci pa smo upali, da dobimo tudi kakĹĄen avtogram. Nekaterim sreÄ?neĹžem

da ima kar malo treme, saj je peti Petru Prevcu zanj posebna Ä?ast. Voditelja Jaka in Sara sta tekmovalcem postavila nekaj vpraĹĄanj o njihovih treningih, tekmovanjih in naÄ?rtih v prihodnje. Peter Prevc nam je povedal, da odhaja na poÄ?itnice in da bo treniral zopet po poÄ?itnicah, Ĺže Ä?ez ĹĄtirinajst dni.

Nato so Ä?lanom slovenske reprezentance uÄ?enci naĹĄe ĹĄole, ki treni-

je uspelo.

Meni se je ta dan zdel preÄ?udovit, ĹĄkoda, da nisem naredil ĹĄe kakĹĄne osebne fotografije z orli, ampak za vse res ni bilo Ä?asa. VaĹžno je, da sem videl ĹĄampione. đ&#x;”˛

Tim Turinek, 8. b, OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje

di te. RoĹžice so bile videti kot prave. NaĹĄe druĹženje pa je bilo prijetno in koristno. đ&#x;”˛

DruĹĄtvo Vulkan

Cˇarobno

OBDAROVANJE!

Ob materinskem dnevu in dnevu Ĺžena PleĹĄivĹĄka ĹĄola je zopet dokazala, da kljub okrnjeni zunanjosti ĹĄe vedno ostaja srediĹĄÄ?e druĹženja in dogajanja v PleĹĄivcu. Smeh, petje, ples ter razvajanje oÄ?i in ĹželodÄ?kov se je v petek, 27. marca, zavleklo vse do veÄ?ernih ur. Kot Ĺže vrsto let so uÄ?enci podruĹžniÄ?ne ĹĄole in krajanke tudi letos pripravili Prireditev ob materinskem dnevu in dnevu Ĺžena.

Pravzaprav se je vse skupaj priÄ?elo Ĺže dosti prej – tema letoĹĄnje prireditve so bile namreÄ? 'marmelade iz PleĹĄivca'.

Za dekoracijo in aranĹžmaje so odliÄ?no poskrbele udeleĹženke delavnice odbora RdeÄ?ega kriĹža z vsemi moĹžnimi razliÄ?icami roĹž iz krep papirja. Ĺ e posebej pa so tokrat priĹĄli na svoj raÄ?un sladokusci, saj so organizatorice poskrbele za

pravo marmeladno preseneÄ?enje.

Mize so se ĹĄibile pod teĹžo raznih peciv, krofov, buhteljnov, tort, rogljiÄ?kov in podobnega iz domaÄ?ih marmelad.

V dvorani je Ĺže od vsega zaÄ?etka vladalo prijetno domaÄ?e vzduĹĄje, dobro popotnico za drugi del prireditve in ÂťluĹĄteÂŤ pa so ustvarili naĹĄi najmlajĹĄi nastopajoÄ?i s svojo predstavo o palaÄ?inkah.

Gostje so s petjem in ploskanjem podĹžgali MaĹĄo Sebanc, pevce meĹĄanega pevskega zbora KUD PleĹĄivec in PleĹĄivĹĄki orkester, da so za harmonike prijeli in ubrano peli tudi po uradnem delu prireditve.

PrisrÄ?na darila, za katera vsako leto ob pomoÄ?i uÄ?iteljic poskrbijo mali mojstri podruĹžniÄ?ne OĹ PleĹĄivec, so skupaj s spominom na razigrano vzduĹĄje dali proslavi ĹĄe dodaten trajen peÄ?at. đ&#x;”˛

Desetak, magiÄ?ni darilni bon za izpolnitev vseh Ĺželja v CityCentru Celje in ostalih 3 najboljĹĄih nakupovalnih srediĹĄÄ?ih Slovenije.

www.desetak.si SES_0331_CCC_Inserat_138x200mm.indd 1

25.03.15 11:38

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 4. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

2. aprila 2015

15

VI PIĹ ETE

Ĺ oĹĄtanjski veterani imajo novo vodstvo LjubljenÄ?ki v naĹĄi postelji V soboto je bil v prostorih veteranov vojne za Slovenijo v Belih Vodah 5. redni obÄ?ni zbor ObmoÄ?nega zdruĹženja veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj. Tokrat je bil obÄ?ni zbor tudi volilni, kajti dosedanjemu vodstvu je potekel prvi mandat od ustanovitve obmoÄ?nega zdruĹženja. ÄŒlani zdruĹženja so pregledali delovanje v preteklem letu ter v obdobju prvega mandata od ustanovitve. Organi druĹĄtva ter predsednik Leon Stropnik so izÄ?rpno poroÄ?ali o uresniÄ?evanju zadanih ciljev ter poslediÄ?no tudi o finanÄ?nem stanju.

Predsednik OZVVS Ĺ oĹĄtanj je izpostavil najveÄ?je uspehe preteklega mandata. Od ustanovitve leta 2010, si je zdruĹženje prizadevalo, da postane polnopravni Ä?lan Zveze veteranov vojne za Slovenijo. To jim je uspelo leta 2013. Pred tem so sku-

paj z obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj postavili spomenik v spomin na dogodke iz leta 1991 v Kajuhovem parku v Ĺ oĹĄtanju. Na simbolni ravni je OZVVS Ĺ oĹĄtanj pridobila tudi z razvitjem svojega prapora v letu 2014.

V celem mandatu pa se je OZVVS Ĺ oĹĄtanj zelo aktivno vkljuÄ?evala na razna ĹĄportna sreÄ?anja veteranov ĹĄirom Slovenije. Najbolj uspeĹĄni so v strelstvu, ribolovu in ĹĄahu. Njihove vitrine krasi Ĺže kar nekaj pokalov s teh tekem. Veterani iz Ĺ oĹĄtanja pa redno sodelujejo na vseh prireditvah v spomin vojne za Slovenijo ter prireditvah ob dnevu drĹžavnosti.

S spominskimi obeleĹžji in poÄ?astitvijo druĹžin so se spomnili vseh krajev in ljudi, kjer se je hranilo oroĹžje v vojni za Slovenijo.

ObÄ?ni zbor je izvedel volitve novih organov za naslednje obdobje.

Zaradi uspeĹĄnega dela v preteklem mandatu so se Ä?lani OZVVS Ĺ oĹĄtanj soglasno odloÄ?ili, da bo zdruĹženje ĹĄe naprej vodil Leon Stropnik.

Za prejeto zaupanje se je zahvalil vsem prisotnim in poudaril, da je pot njihovega uspeĹĄnega delovanja Ĺže zastavljena, tako, da bodo to delo samo nadaljevali. V tem letu Ĺže imajo cilj postaviti spominsko obeleĹžje pri nekdanji podruĹžniÄ?ni ĹĄoli v Belih Vodah.

UspeĹĄno delo ĹĄoĹĄtanjskega zdruĹženja so pozdravili tudi Ĺžupan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, v imenu ZVVS predsednik PO ZVVS Zahodne Ĺ tajerske major Zdenko Terpin, ter predstavniki OZVVS Celje, LaĹĄko in Ĺ˝alec. đ&#x;”˛

Vam je morda znana zgodba, ko ste ob nakupu svoje prve Ĺživali sprejeli odloÄ?itev, da vaĹĄ ljubljenÄ?ek prav gotovo ne bo spal v vaĹĄi postelji. Potem pa si je kljub vaĹĄi nekajdnevni vztrajnosti pes ali mucek s svojimi neĹžnimi pogledi in svojo ljubkostjo izboril prostor na vaĹĄem leĹžiĹĄÄ?u. Po novejĹĄih podatkih naj bi si namreÄ? kar polovica lastnikov psov delila svoja leĹžiĹĄÄ?a s svojimi ljubljenÄ?ki (62 % malih pasem psov, 41 % srednje velikih psov in 32 % velikih psov). Prav tako naj bi kar 62 % maÄ?k spalo v postelji lastnika

di za ogrevanje. V Ä?asu, ko ni bilo centralnega ogrevanja, je njihova viĹĄja telesna temperatura zagotavljala toploto v mrzlih noÄ?eh. Zato nekateri znanstveniki celo menijo, da je ideja o spanju skupaj z Ĺživalmi zapisana v naĹĄi DNK, kar naj bi dodatno potrjevalo dejstvo, da je vsakega otroka treba posebej nauÄ?iti, da Ĺživali ne sodijo v posteljo.

Vsekakor Ĺžival v postelji za marsikoga predstavlja udobje, ob njihovi bliĹžini laĹžje zaspijo, jih pomirjajo, njihov spanec pa je tudi trdnejĹĄi.

Vendar pa nekateri lastniki (kar 53

in ĹĄe dodatnih 13 % maÄ?k v postelji njihovih otrok. Pri tem pa se poraja vpraĹĄanje, ali je delitev postelje z ljubljenÄ?ki zdrava oziroma ali je lahko nevarna.

Spanje z ljubljenÄ?ki nam najveÄ?krat daje psiholoĹĄko zadoĹĄÄ?enje, saj imamo ob sebi druĹžbo, poleg tega se ob njih poÄ?utimo varno. Ugotovljeno je, da so psi po domestikaciji (udomaÄ?itvi) v veÄ?ini kultur spali ob svojih lastnikih in jih opozarjali na morebitno nevarnost (divje Ĺživali ali sovraĹžniki), sluĹžili pa so tu-

% lastnikov, ki spijo s svojimi Ĺživalmi) pravi, da se zaradi ljubljenÄ?ka ponoÄ?i prebujajo. ÄŒe je to bujenje prepogosto in povzroÄ?a motnje v spanju, je dobro premisliti o tem, da Ĺživali poiĹĄÄ?ete drugo leĹžiĹĄÄ?e. Prav tako z ljubljenÄ?ki naj ne bi spali ljudje, ki so alergiÄ?ni na njihovo dlako, ali ljudje, ki trpijo za astmo. ÄŒe si z ljubljenÄ?ki delimo posteljo, se moramo zavedati, da se lahko tako prenesejo tudi doloÄ?ene bolezni (npr. mikrosporija, paraziti). V naĹĄem obmoÄ?ju sodijo k temu tudi bole-

OZVVS Ĺ oĹĄtanj

SrednjeveĹĄka zimska pustolovĹĄÄ?ina

UdeleĹžba je bila mnoĹžiÄ?na.

Taborniki Rodu Topli vrelec (RTV) TopolĹĄica smo se marca podali na pravo srednjeveĹĄko dogodivĹĄÄ?ino na Mozirsko koÄ?o na Golteh. Na vrhu planine nas je Ä?akala prava zimska pravljica. Kralj in kraljica sta poskrbela za program in zanimive preizkuĹĄnje: kurjenje ognja v snegu, "selfie" izziv po planini, stra-

teĹĄka igra, srednjeveĹĄka trĹžnica sladic, peka pic v kruĹĄni peÄ?i, orientiringi z izzivi (ugankami, utripajoÄ?im Morsejevim telefonom, lopato sredi gozda itd.). Na pravem zimovanju pa ne gre tudi brez sankaĹĄkih norÄ?ij, ki smo jih lahko doĹživeli kar na urejeni smuÄ?arski progi.

Zimovanje je bilo prava preizku-

ĹĄnja tudi za vodnike, saj smo se prviÄ? odpravili na zimovanje v lastni organizaciji. IzkuĹĄnja je bila neprecenljiva, naslednje leto jo bomo ponovili. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali, da smo lahko otrokom omogoÄ?ili nepozaben vikend.

Viva voda vrela vrela, RTV! đ&#x;”˛

UspeĹĄno ĹĄportno leto za RavenÄ?ane Tradicionalna liga v malem nogometu, pohod po Ravenski poti in ĹĄtevilni turnirji so le kapljice v morju, ko govorimo o ĹĄportnem dogajanju v letu 2014 v Ravnah pri Ĺ o-

ĹĄtanju. V soboto, 7. marca, smo se o tem prepriÄ?ali na 3. letnem obÄ?nem zboru Ĺ portnega druĹĄtva Ravne.

Leto 2014 je bilo zato za Ĺ D Ravne uspeĹĄno, uresniÄ?eni so bili vsi naÄ?rtovani projekti. Najbolj ponosni so – poleg odliÄ?no organiziranih in obiskanih medkrajevnih iger

z veselico – na uspeĹĄno izpeljano VaĹĄko olimpijado. Gre za novost preteklega leta, ki je zdruĹževala zakljuÄ?ek lige v malem nogometu, prvi tek okrog Raven in kuhanje prve

'ravenske Ĺžupe'.

Darko GorĹĄek, predsednik Ĺ D Ravne, je z delovanjem druĹĄtva zadovoljen, Ĺželi pa si ĹĄe aktivnejĹĄega sodelovanja Ä?im veÄ?jega ĹĄtevila vaĹĄÄ?anov. Prva violina druĹĄtva Ĺže razmiĹĄlja o novih projektih, nikakor pa ni pozabil na obljube. ÂťZa pri-

hodnost ostaja obljuba, da se obnovijo otroĹĄka igrala, uredi prostor za odbojko na mivki ter poveÄ?a parkiriĹĄÄ?e. Upam, da bo lokalna skupnost to podprla.ÂŤ Uradnemu delu obÄ?ne-

ga zbora, podelitvi priznanj Ä?lanom Ĺ D Ravne, ki so uspeĹĄno opravili kolesarsko in/ali pohodniĹĄko transverzalo, in potrditvi delovnega naÄ?rta za leto 2015 je sledilo prijetno druĹženje do jutranjih ur. đ&#x;”˛

Nastja S. NaverĹĄnik foto: Mitja Meh

Smodnik Takoj po vojni smo se preselili na staro poĹĄto, ki je danes ni veÄ?. PoruĹĄili so jo in jo nadomestili s ĹĄkatlasto stavbo. Mnogi menijo, da bi bilo bolj prav, Ä?e bi obnovili nekdanjo PavlinÄ?evo hiĹĄo in tako prizanesli videzu starega Velenja.

Okupator je za sabo pustil veliko razliÄ?nega streliva in iznajdljivi otroci smo iz njega jemali smodnik, da bi uprizarjali pokanje. NajlaĹžje smo priĹĄli do njega tako, da smo nabojem sneli krogle. S smodnikom smo oblikovali ozko veÄ? metrov dolgo stezico in nanjo v presledkih namestili prazne tulce. Ko smo priĹžgali, je ognjena kaÄ?a potovala od tulca do tulca, da so pokali sproĹžilci, mi pa smo se naslajali ob vsakem poku.

Kadar smo nastavili polne naboje, smo se umaknili, ker jih je razneslo, poÄ?ilo pa je znatno moÄ?neje.

IzmiĹĄljali smo si ĹĄe druge naÄ?ine, samo da je odmevalo, pri tem pa se nismo zavedali, da se lahko zgodi tudi nesreÄ?a.

Ta je doletela Janka nekaj let kasneje. Ob nekdanjem Ĺželeznem mostu Ä?ez Pako, kjer so starĹĄi imeli mizarsko delavnico, je poÄ?ilo. Za tisti Ä?as niÄ? nenavadnega, bili so velikonoÄ?ni prazniki, a ker se je zasliĹĄalo glasno vpitje, sem pohitel tja. Zagledal sem prebledeli Jankov obraz, na tleh pa so leĹžali pomodreli prsti z njegove desne roke. Na vrata je nameĹĄÄ?al eksplozivno telo, nekakĹĄno petardo, da bi prestraĹĄil oÄ?eta, ko bi jih odprl. DanaĹĄnji kirurgi bi mu najbrĹž lahko priĹĄili odtrgane prste, takrat pa to ni bilo mogoÄ?e. Janko je kljub invalidnosti postal dober telovadec, koĹĄarkar in bil koristen nogometaĹĄ pri velenjskem Rudarju, v zrelih letih pa uspeĹĄen podjetnik.

Tudi mojemu atletskemu prijatelju Stanku nesreÄ?a ni

zdravnik svetuje zni, ki jih prenaĹĄajo klopi, zaradi Ä?esar moramo poskrbeti za ustrezno zaĹĄÄ?ito pred njimi, Ĺživali pa pred odhodom v posteljo tudi natanÄ?no pregledati. Premisliti je potrebno tudi o spanju Ĺživali v postelji v primeru vaĹĄe oziroma ljubljenÄ?kove bolezni in se o tem posvetovati z zdravnikom oziroma veterinarjem.

Na koncu naj ne pozabimo na blaginjo Ĺživali. Nekatere namreÄ? zelo teĹžko prenaĹĄajo morebitne goste v vaĹĄi postelji in so zanje taki trenutki neprijetni in psihiÄ?no naporni. ÄŒe takrat Ĺžival zapremo ven, lahko to narobe razume. Pri tem so maÄ?ke nekoliko bolj zahtevne kot psi, zanje namreÄ? velja pravilo vse ali niÄ?. DoloÄ?ena vrata so torej zanje lahko ves Ä?as odprta ali pa ves Ä?as zaprta. ÄŒe bomo vrata v spalnico nenadoma zaprli, lahko povzroÄ?imo hude motnje v obnaĹĄanju zaradi frustracije Ĺživali. Poleg tega se nemalokrat zgodi, da Ĺživali med spanjem padejo iz postelje in se poĹĄkodujejo ali pa da lastniki med spanjem pomendrajo svoje ljubljenÄ?ke.

Zaradi vsega naĹĄtetega se priporoÄ?a, da imajo Ĺživali na voljo toplo posteljo tudi zunaj vaĹĄe spalnice, v kateri se poÄ?utijo udobno in v njej veÄ?krat spijo. ÄŒe zakljuÄ?im – spanje z naĹĄimi ljubljenÄ?ki je lahko torej ravno tako nevarno kot vrsta drugih stvari v naĹĄem Ĺživljenju – npr. voĹžnja z avtomobilom ali s kolesom oz. spanje z drugimi ljudmi. đ&#x;”˛

dr. Maja ZakoĹĄek Pipan

prizanesla. Na Kozjanskem na BuÄ?ah sta s sosedovim sinom tolkla po roÄ?ni bombi, da bi priĹĄla do smodnika.

Sina je ubilo, Stanku pa odprlo trebuh, da so izstopila Ä?reva, mu moÄ?no poĹĄkodovala oko in razmesarilo noge. Zdravnik, ki se je znaĹĄel na prizoriĹĄÄ?u, je navzoÄ?im polglasno dejal, da mu ni pomoÄ?i, kar je Stanko, ki je bil pri zavesti, sliĹĄal. A zgodil se je mali Ä?udeĹž, kirurgi so ga zaĹĄili, zrasel je, ostale so brazgotine. Narava ga je obdarila s hitrostjo in eksplozivnostjo in pri celjskem Kladivarju se je razvil v vrhunskega tekaÄ?a na sto deset metrov z ovirami. Bil je desetkratni balkanski prvak, dvakratni ĹĄportnik Jugoslavije, peti na eni od treh olimpijad, srebrn na evropskem prvenstvu in Bloudkov

nagrajenec. Po zakljuÄ?ku ĹĄportne kariere je doĹĄtudiral, pouÄ?eval matematiko in fiziko ter postal Ä?astni obÄ?an mesta ob Savinji.

Mehovega Janka Ĺže nekaj let ni veÄ?, od Stanka Lorgerja smo se poslovili v lanski pomladi.

Kadar ob praznikih pokajo petarde, me vedno spreletavajo hude misli. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 4. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

Ĺ PORT

2. aprila 2015

Pivovarji odplaknili VelenjÄ?ane in Vajdla Oboji prikazali lep sodoben rokomet

Celje Pivovarna LaĹĄko, Gorenje, Koper 2013 in DOL TKI Hrastnik ... takĹĄen je bil vrstni red sklepnega turnirja slovenskega rokometnega pokala za moĹĄke – V soboto in nedeljo ga je gostil Koper V finalni tekmi so branilci naslova s 34 : 29 premagali podprvake in si Ĺže 18-iÄ? priigrali zveneÄ?i naslov najboljĹĄega v tem tekmovanju v drĹžavi.

Za celjskega trenerja Branka TamĹĄeta je bil to tretji tovrstni naslov.

Prvega je osvojil v sezoni 2002/03 kot igralec Gorenja prav s sedanjim trenerjem Ivanom Vajdlom (v tedanjem moĹĄtvu je bil tudi sedanji igralec VelenjÄ?anov Luka DobelĹĄek), druga dva pa lani in letos kot trener 'pivovarjev'. Gorenjev trener tako ostaja ĹĄe vedno pri le enem pokalnem naslovu. V polfinalu so novi zmagovalci brez teĹžav premagali trenutno Ä?etrto moĹĄtvo v 1. B ligi DOL TKI Hrastnik. Izid je bil 39 : 21. igralce Gorenja pa je Koper, vodilno moĹĄtvo 1. B lige in gostitelj sklepnega turnirja, zelo namuÄ?il. Zmagali so s 30 : 28, nasprotnikov odpor pa so strli ĹĄele v zadnjih minutah tekme.

Tako sta se po priÄ?akovanju v finalu znova udarili trenutno najboljĹĄi slovenski moĹĄtvi, Gorenje in Celje Pivovarna LaĹĄko. 'Pivovarji' so tekmo zaÄ?eli veliko bolj odloÄ?no kot velenjske 'ose'. Hitro so si priigrali tri gole prednosti, nekajkrat celo ĹĄtiri. Nato pa so VelenjÄ?ani z veliko bojevitostjo stopili nasprotnikovo

prednost, izenaÄ?ili na 16 : 16, nakar so Celjani z igralcem manj spet povedli, StaĹĄ Skube pa je po sedemmetrovki na BlaĹžu KleÄ?u izenaÄ?il na 17 : 17; to je bil tudi rezultat polÄ?asa. OÄ?itno je odmor bolj koristil Celjanom, ki so v nadaljevanju znova zaigrali tako kot veÄ?ji del prvega polÄ?asa. V igri VelenjÄ?anov pa se je vse bolj kazala utrujenost, kar je vplivalo na nezbranost, posledica tega pa je bilo vse veÄ? zapravljenih napadov, zgreĹĄenih strelov. Ko so dobrih deset minut pred koncem Celjani prviÄ? pobegnili za ĹĄest golov (27 : 21), VelenjÄ?ani niso imeli veÄ? moÄ?i, da jih znova ujamejo.

Pri Celjanih so po uÄ?inkovitosti izstopali Zarabec z devetimi ter Ĺ˝viĹžej in SliĹĄkoviÄ? s po petimi goli, pri Gorenju pa Skube z devetimi ter Ĺ oĹĄtariÄ? s tremi. Skube je bil skupaj s petnajstimi goli tudi najboljĹĄi strelec turnirja. Za najboljĹĄega vratarja so izbrali MatevĹža Skoka, za najkoristnejĹĄega igralca Miha Zarabca, oba iz zmagovalnega moĹĄtva.

Ivana Vajdla zamenjal CvijiÄ?

Tako rokometaĹĄem Gorenja kljub veliki Ĺželji ni uspelo, da bi drugiÄ? v zgodovini kluba osvoji-

li ta naslov. Trener Ivan Vajdl je v ĹĄe v ponedeljek povedal: ÂťZelo smo si Ĺželeli zmagati. Ĺ˝al nam to ni uspelo. Vseeno Ä?estitam fantom za veliko borbenost na finalni tekmi. Pokazali smo, da smo lahko na trenutke enakovredni in celo boljĹĄi od Celjanov. Nismo pa imeli dovolj moÄ?i za vseh ĹĄestdeset minut. Ob neprimernem Ä?asu so nas doletele poĹĄkodbe in bolezni. Nekateri igralci so tako rekoÄ? priĹĄli na tekmo neposredno iz postelje: Senjamin Burić je deset dni zdravil poĹĄkodbo iz NorveĹĄke in zaradi morebitne osvojitve pokala tvegal, da se obnovi, s ĹĄe ne povsem zdravimi Nikom Medvedom, StaĹĄem Skubetom in Marijem Ĺ oĹĄtariÄ?em je bilo teĹžko vzdrĹžati ritem, ki so ga narekovali Celjani; poleg tega se je poĹĄkodoval (po slabih desetih minutah – op. p.) Klemen Ferlin. Upam, da se bo kmalu vrnil, saj so pred nami zelo pomembne tekme na prvenstvu, pa v Evropi. Skratka, pokala si nismo priigrali. Na zaÄ?etku sezone smo rekli, da Ĺželimo oba. Sedaj bomo poskuĹĄali vse narediti, da bomo najboljĹĄi na prvenstvu, a bo zelo teĹžkoÂŤ RazoÄ?aranje pa je oÄ?itno le bi-

ÂťTako slabo Ĺže dolgo nismo igrali!ÂŤ tem derbiju. VelenjÄ?anke pa bodo skuĹĄale ponoviti naslov podprvakinj. Glavne konkurentke zanj jim bodo Radomljanke, ki trenutno na tretjem mestu za njimi zaostajajo za tri toÄ?ke, Ä?etrte MariborÄ?anke pa s tekmo manj za ĹĄest. Morda pa bodo veliko bolj pripravljene 20. maja na pokalni tekmi v Kopru, ko se bodo

znova udarile s Pomurkami.

Trener rudark DuĹĄan UrĹĄnik je bil po tekmi seveda zelo razoÄ?aran.

PriÄ?akoval je veÄ?. Tudi igralke so bile prepriÄ?ane o svoji dobri igri, nekatere celo, da lahko morda presenetijo. Besedam, ki smo jih navedli v naslovu, je trener ĹĄe dodal: ÂťOdkrito povedano, upal sem, da bodo naĹĄe igralke enakovrednejĹĄe doma-

lo preveliko. Po drugi neprestani noÄ?i se je odloÄ?il za odstop. V torek so na klubsko spletno stran zapisali: 'Ivan Vajdl je danes zgodaj zjutraj podal odstopno izjavo z mesta trenerja Ä?lanske ekipe RK Gorenje Velenje. Vodstvo kluba je njegov odstop sprejelo in se mu na tem mestu ĹĄe enkrat iskreno zahvaljuje za izjemen prispevek k razvoju kluba ter ves vloĹženi trud in energijo. Novi trener Ä?lanske ekipe pa je postal Gregor CvijiÄ?, ki bo predvidoma ekipo vodil Ĺže na prvenstveni tekmi proti ekipi Mrk Krka, ki bo v Ä?etrtek, 2. 4. ob 18. uri.'

43-letni nekdanji rokometaĹĄ in reprezentant CvijiÄ? je nazadnje

Slovenski rokometni pokal – polfinale:

Ä?im. A so se oÄ?itno ustraĹĄile. Zelo hitro smo prejeli dva gola. Potem so le zaÄ?ele igrati, imele tudi pobudo. Toda v njihovi igri ni bilo takĹĄne Ĺželje, kot so jo imele gostiteljice. Za njeno uresniÄ?itev pa je treba garati.

Izgubljale so dvoboje, preveÄ? je bilo netoÄ?nih podaj, po nepotrebnem so izgubljale moÄ?, kar so dobro izkoriĹĄÄ?ale nasprotnice. Igrale so zelo agresivno Ĺže od zaÄ?etka, dobro pokrivale naĹĄe igralke in jim brez teĹžav odvzemale Ĺžogo. S takĹĄno igro tudi od finalne pokalne tekme prav tako s Pomurkami ne moremo priÄ?akovati uspeha. Skratka, po tem porazu se morajo strezniti, prihajati na treninge in zaÄ?eti zavzeto vaditi.ÂŤ

ÂťPunceÂŤ letele po igriĹĄÄ?u

Po tej zmagi so Pomurke s tekmo manj prednost pred rudarkami poveÄ?ale na ĹĄest toÄ?k in se ĹĄe bolj pribliĹžale novemu drĹžavnemu naslovu. Do konca prvenstva je ĹĄe osem krogov, a bodo naslov gotovo ubranile, saj so kljub odhodu nekaterih kljuÄ?nih igralk tudi letos veliko boljĹĄe od najbliĹžjih konkurentk.

Svojo premoÄ? so potrdile tudi na

Vajdl odstopil treniral av strijskega prvoligaĹĄa Ferlacha, pred tem pa je bil trener tudi v Ĺ kofji Loki, Slovanu, Bosni ‌ Spomnimo, Vajdl je v sezoni 2002/03 osvojil s tedanjim moĹĄtvom prvi in doslej edini pokalni naslov Gorenja. Julija predlani se je znova vrnil. Zamenjal je Branka TamĹĄeta, saj na preseneÄ?enje mnogih ljubiteljev rokometa velenjski klub s tem mladim trenerjem ni podaljĹĄal pogodbe, pa Ä?eprav je kar dvakrat zapored osvojil drĹžavni naslov. V Celje je TamĹĄe po ĹĄtirih letih znova prinesel drĹžavni naslov, osvojil superpokal, letos pa je drugiÄ? zapored postal pokalni prvak.

đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali

NogometaĹĄice Rudarja Ĺ kal niso bile dorasle nasprotnice Pomurkam – Izgubile so z 0 : 4 ViĹĄjega poraza je na derbiju 13. kroga v Beltincih gostujoÄ?e igralke reĹĄila z nekaj dobrimi obrabami njihova nova vratarka Jadranka Zilić. NajbliĹže Ä?astnemu golu so bile gostje po vodstvu domaÄ?ih Ĺže s 3 : 0, ko je po lepi akciji njihova nova okrepitev Amela Fetahović zadela okvir vrat.

Branko TamĹĄe pa je ta tako imenovani veÄ?ni derbi opisal z naslednjimi besedami: ÂťOboji smo na Obalo priĹĄli po pokal Slovenije in vsi smo dali vse od sebe. Glede na kakovost igralcev Gorenja, ki jo dokazujejo v Evropi in na prvenstvu, smo vedeli, da bo izjemno teĹžko. Toda zelo dobro smo se pripravili. Tekmo smo dobro odprli. Po zadnjem vodstvu s ĹĄtirimi goli razlike (15 : 11 v 23. minuti) je priĹĄlo sedem Ä?rnih minut, edinih na tej tekmi, kar je Gorenje znalo izkoristiti in dobilo samozavest. Toda drugi del smo spet zaÄ?eli zelo dobro in zadnjih petnajst minut razblinili vse dvome o zmagovalcu. Zelo sem vesel, da so moji igralci skoraj vso tekmo igrali tako, kot sem Ĺželel. Obenem Ä?estitam tudi Gorenju za maksimalen trud in borbo. Nikakor pa nisem mislil, da bo takĹĄna razlika, ampak da bo tako, kot je bilo skoraj na vseh dosedanjih dvobojih, negotovo do konca. Na naĹĄo sreÄ?o smo znali izkoristiti doloÄ?ene stvari in naĹĄa zmaga je bila povsem zasluĹžena. Mislim, da sta obe ekipi prikazali lep, sodoben rokomet. Oboje sedaj Ä?aka nova zgodba na prvenstvu.ÂŤ

DomaÄ?i trener Bojan JanÄ?ar je bil po lahki zmagi zelo zadovoljen, a je bil ob naĹĄem mnenju, da jim naslov ne more uiti, dokaj previden: Še veliko tekem je do konca. Toda s to smo pokazali, da smo ĹĄe vedno favoriti te lige, Ä?eprav smo izgubili veliko igralk. Punce so dobesedno letele po igriĹĄÄ?u, zasluĹženo dosegle ĹĄtiri gole in imele ĹĄe prav toliko stoodstotnih priloĹžnosti. VelenjÄ?anke niso slaba ekipa, a nas oÄ?itno zelo spoĹĄtujejo. Mi smo se za ta derbi zelo dobro pripravili, saj je bilo sliĹĄati, da nas bodo premagale. Moje igralke so pokazale celo veÄ?, kot sem mislil, da so v tem Ä?asu sposobne.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Koper 2013 - Gorenje Velenje 28 : 30 (17 : 18) Gorenje Velenje: B. Burić, Ferlin, BoĹžović 4, Cehte 3, Medved, Szyba 3, Skube 6 (4), GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ? 3, KleÄ? 4, DobelĹĄek, Gams 3, ZaponĹĄek, Nosan, DujmoviÄ? 4, Bećiri.

Sedemmetrovke: 6 (7); 4 (4), IzkljuÄ?itve: 10 min; 8 min Dol TKI Hrastnik - Celje Pivovarna LaĹĄko 21:39 (8:23) Tekma za 3. mesto: Koper 2013 - Dol TKI Hrastnik 28:19 (11:10) Tekma za 1. mesto:

Celje Pivovarna LaĹĄko - Gorenje Velenje 34 : 29 (17 : 17) Celje Pivovarna LaĹĄko: Skok (4 obrambe), Lesjak (4 obrambe), BlagotinĹĄek 3, Ivić 2, Ĺ˝uran 1, Janc 5, Razgor 1, SuholeĹžnik, MarguÄ?, Cvetko, Poteko, MiklavÄ?iÄ? 2, SliĹĄković 5, Zarabec 9 (6), Kodrin 1, Ĺ˝viĹžej 5.

Trener: Branko TamĹĄe.

Gorenje Velenje: B. Burić (8 obramb - 1 x 7 m), Ferlin (2 obrambi), BoĹžović 1, Cehte, Medved 2, S. Burić, Szyba 3, Skube 9 (5), GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ? 5, KleÄ? 3, DobelĹĄek, Gams 3, Nosan, DujmoviÄ? 3, Bećiri. Trener: Ivan Vajdl.

Sedemmetrovke: Celje Pivovarna LaĹĄko 7 (6), Gorenje Velenje 5 (5).

IzkljuÄ?itve: Celje Pivovarna LaĹĄko 4, Gorenje Velenje 6 minut.

1. NLB Leasing liga, 22. krog: KrĹĄko - Slovan 26 : 35 (12 : 18), Riko Ribnica SviĹĄ IvanÄ?na Gorica 39 : 30 (23 : 14), Istrabenz Plini Izola - Sevnica 26 : 20 (12 : 9), Slovenj Gradec 2011 - Urbanscape Loka 20 : 28 (13 : 12), Jeruzalem OrmoĹž - Maribor Branik 22 : 31 (9 : 13); danes, danes (2. aprila, 18.00): Gorenje Velenje – Krka; torek, 7. aprila: Trimo Trebnje – Celje Pivovarna LaĹĄko

1. DRL za Ĺženske, 18. krog: GEN-I Zagorje - Velenje 35 : 18 (16 : 10), Zelene

doline - Naklo Peko TrĹžiÄ? 37:21 (19:8), Piran Branik 33:31 (18:12), Ljubljana - Krim Mercator 29:40 (14:17), Celje Celjske mesnine - Krka 24:20 (17:8), Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina - Ĺ˝.U.R.D. Koper 30:23 (15:13).

Vrstni red: 1. Krim 18 tekem - 36 toÄ?k, 2. Zagorje 18 – 32,3. Ĺ˝alec 17 – 23, 4. Piran 18 – 23,5. Celje 18 – 22, 6. AjdovĹĄÄ?ina 18 – 21, 7.

Krka 18 – 19, 8. Koper 18 – 13, 9. Velenje 17 – 9, 10. Ljubljana 17 – 6, 11. Branik 18 – 4, 12.

Naklo 17 - 4

SŽNL, 13. krog: ŽNK Teleing Pomurje Beltinci – ŽNK Rudar Škale 4 : 0 (2 : 0) Strelke: Monika Conjar (8), Tjaťa Tibaut (12), Biljana Bradić (59), Špela Kobl (75).

Rudar Ĺ kale: Zilić, Gimboc, Nagy, ZagajĹĄek (od 65. Bric), Bric, Jevtić, SevĹĄek, Marolt, Fetahović, MuriÄ? (od 74. Lolek), PraĹĄnikar (od 698.

Praprotnik).

Trener: DuĹĄan UrĹĄnik.

Drugi izidi: Jevnica – AjdovĹĄÄ?ina 8 : 1 (3 : 1), PreĹĄa Slovenj Gradec – Ankaran Hrvatini 1 : 3 (1 : 2), Radomlje –Velesovo 5 : 0 (2 : 0): prosdte so bile MariborÄ?anke.

Vrstni red: 1. Pomurje 11 tekem 33 toÄ?k (124 : 5), 2. R. Ĺ kale 27 – 12 (67 : 15), 3. Radomlje 12 – 24 (45 : 18), 4. Maribor 11 – 21 (29 : 30), 5. S. Gradec 12 – 18 (45 : 33), 6. Ankaran H. 11 – 15 (20 : 31), 7. Velesovo 11 – 12 (46 : 38), 8. Jevnica 12 – 3 (9 : 63), 9. AjdovĹĄÄ?ina 12 - 3 (9 : 161).

14. krog: Rudar Škale – Maribor (14. 4. ob 16. uri).

2. SNL, 18. krog: Ĺ enÄ?ur – Ĺ martno 1928 2:0 (0:0) Strelca: Guberac 82., RujoviÄ? 91. Ĺ martno 1928: TetiÄ?koviÄ?, GaÄ?nik, BukĹĄek, LenoĹĄek, Bezovnik, Ĺ koflek, Ä?okiÄ? (od 87. PaĹĄiÄ?), Zamernik, Maze, Dobnik (od 67. Kompan), KoroĹĄec.

Trener: Simon Oblak.

Drugi izidi: Aluminij – Triglav 5:1 (1:0), Farmtech VerŞej – Roltek Dob 1:0 (0:0), Ankaran Hrvatini – Dravinja Kostroj 1:0 (0:0), Krťko – TKK Tolmin 4:0 (0:0).

Vrstni red: 1. KrĹĄko 37 (34:19), 2. Aluminij 33 (30:12), 3. Triglav 31 (32:24), 4 Dob 29 (25:16),

5. Ankaran 27 (24:20), 6. Tolmin 26 (30:27), 7.

VerĹžej 25 (25:27), 8. Ĺ enÄ?ur 21 (18:29), 9. Dravinja 14 (25:32), 10. Ĺ martno 8 (14:51).

19. krog: KrĹĄko - Ĺ martno 1928 (19.00).

MNZ Celje, 11. krog: Ĺ˝alec – Ĺ oĹĄtanj 4:2 (1:0), Mozirje – Odred Kozje 7:1 (3:0), ZreÄ?e – Vransko 15:1 (6:0), Kovinar Ĺ tore – BreĹžice 1919 0:5 (0:4), Vojnik – RogaĹĄka 0:3 (0:1).

Vrstni red: 1. ZreÄ?e 28 (55:8), 2. BreĹžice 1919 27 (37:15), 3. Ĺ˝alec 23 (28:11), 4. Mozirje 20 (34:13), 5. Kovinar 18 (26:20), 6. Ĺ oĹĄtanj 15 (25:22), 7. RogaĹĄka 12 (19:15), 8. Vojnik 9 (21:36), 9. Kozje 9 (19:47), 10. Vransko 0 (11:88).

12. krog (11. 4. ob 16.30): Ĺ oĹĄtanj – Vojnik, Vransko – Mozirje, Kozje – Ĺ˝alec, BreĹžice – ZreÄ?e, RogaĹĄka – Kovinar.

Liga Telemach, liga za obstanek, 2. krog Elektra Ĺ oĹĄtanj – Hopsi Polzela 75 : 71 (51 : 56, 37 : 39, 22 : 20) Elektra Ĺ oĹĄtanj: Kosi 10 (4-4), ÄŒebaĹĄek 19 (22), Cohn 9 (1-1), Zagorc 2 (2-2), Malus 9 (3-5), LekiÄ? 4, Fifolt, U. BukoviÄ? 3, Bajramlić 4, Moore 15 (3-3) Vrstni red: 1. PortoroĹž, 2. Helios Suns oba 20, 3. Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba, 4. Hopsi Polzela oba 19, 5. Maribor Nova KBM 17, 6.

Elektra Ĺ oĹĄtanj

MÄŒL Golgeter, 11. krog Ĺ˝alec – Ĺ oĹĄtanj 4 : 2 (1 : 0) Strelci: 1 : 0 KramariÄ? (23'), 1 : 1 Agić (58'), 2 : 1 Vidmar (63'), 3 : 1 Rehar (68'), 3 : 2 Muratović (85') 4 : 2 GovejĹĄek (91') Ĺ oĹĄtanj: Ramić (od 65' Ramić), MahmutoviÄ?, Muratović, Omerović (od 79' Bulajić), Glavina, Gegić, Vasić (od 79' DĹžinić), ÄŒirić, Celcer, Agić, Smajlović Vrstni red: 1. ZreÄ?e 28, 2. BreĹžice 1919 27, 3. Ĺ˝alec 23, 4. Mozirje 20, 5. Kovinar Ĺ tore 18, 6. Ĺ oĹĄtanj 15, 7. RogaĹĄka 12, 8. Vojnik, 9. KNK Odred Kozje oba 9, 10. Vransko 0

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 4. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

2. aprila 2015

17

Ĺ PORT

Aluminij prevroÄ? za Triglav

Lepo je bilo biti Slovenec

V 18. krogu nobene toÄ?ke za goste – Ĺ marÄ?ani ĹĄe vedno ĹĄest dosegljivih toÄ?k za predzadnjim

NajzvestejĹĄi navijaÄ?i in Ä?lani Kluba ĹĄportnih navduĹĄencev – fan klub Ane Drev iz Ĺ martnega ob Paki, so navijali za svojo Ano tudi na finalu svetovnega pokala v alpskem smuÄ?anju v Maribelu v francoskih Alpah.

SedeĹže na avtobusu so si delili skupaj s Ä?lani Fan cluba Tine Maze in ostalimi podporniki naĹĄe ĹĄampionke iz vse Slovenije. NavijaÄ?ev vseslovenskega projekta je bilo 40.

Tina je bila odliÄ?na, so povedali, a jo je Ĺžal ĹĄportna sreÄ?a zapustila Ĺže prej, predvsem na Zlati lisici v Mariboru. Njihova varovanka Ana je na svojem tretjem finalu odpeljala po svojih najboljĹĄih moĹžnostih in se uvrstila med petnajsterico. ÂťTo in naĹĄe sreÄ?anje z njo, ki je bilo prisrÄ?no, nam daje upanje, da bomo ĹĄe hodili na tekme svetovnega pokala, svetovnega prvenstva in olimpijske igre

NogometaĹĄi Ĺ martna 1928 tudi po tretji spomladanski tekmi oziroma 18 krogih ostajajo pri eni sami zmagi, osmih toÄ?kah in na zadnjem mestu. MoĹžnosti, da se reĹĄijo selitve v tretjo ligo, je vsak krog manj, a dokler tekmovanje traja, Ĺživi tudi upanje. Do konca pa je ĹĄe devet krogov. Ĺ marÄ?ani so gostovali v Ĺ enÄ?urju in izgubili z 0 : 2.

DomaÄ?i so s svojo ĹĄesto zmago prednost pred njimi na predpredzadnjem mestu poveÄ?ali na trinajst toÄ?k. Za predzadnjimi KonjiÄ?ani, ki so na gostovanju v Ankaranu izgubili z 0 : 1, pa ĹĄe vedno zaostajajo za ĹĄest toÄ?k.

NajbrĹž bo takĹĄna razvrstitev tudi po 19. krogu, v katerem bodo nogometaĹĄi Ĺ martnega gostovali v KrĹĄkem, Dravinja v KidriÄ?evem, na sosedskem derbiju pa se bosta udarila Triglav in Ĺ enÄ?ur.

NogometaĹĄi KrĹĄkega pa so ĹĄe vedno trdno na prvem mestu. V tem krogu so gostili oslabljenega novinca Tolmin in zmagali s 4 : 0. To je bila sicer ĹĄele njihova prva

spomladanska zmaga, po njej pa sedaj uhajajo do tega kroga drugemu Triglavu za ĹĄest toÄ?k. Prednost pred po tem krogu drugim Aluminijem pa je ostala nespremenjena. Ĺ e vedno znaĹĄa ĹĄtiri toÄ?ke.

KranjÄ?ani so namreÄ? na osrednji tekmi kroga gostovali prav pri Aluminiju, ki je bil boljĹĄi kar s 5 : 1, ter jih potisnili na tretje mesto. Na visok poraz je gotovo vplivalo tudi to, da sta morala kar dva Triglavana zaradi dveh rumenih kartonov predÄ?asno z igriĹĄÄ?a.

VeÄ? kot sedem golov na tekmo V 11. krogu medobÄ?inske nogometne zveze Celje so ljubitelji teh moĹĄtev gotovo zelo uĹživali, saj so videli celo veÄ? kot sedem golov na tekmo. NajveÄ? v ZreÄ?ah, kjer je domaÄ?e istoimensko moĹĄtvo premagalo zadnje Vransko tako rekoÄ? z rokometnim izidom 15 : 1. Ĺ e najmanj zadovoljni so bili gledalci v Vojniku, kjer je gostovala RogaĹĄka. Videli so 'samo' tri gole, vse pa v domaÄ?i mreĹži. Na lokalnem derbiju med Ĺ˝alcem in Ĺ oĹĄtanjem so bili s 4 : 2 boljĹĄi SavinjÄ?ani in se povzpeli na tretje mesto, Ĺ oĹĄtanjÄ?ani pa ostali na ĹĄestem. Mozirjani so gostile Kozjance. Na tej tekmi so obiskovalci videli drugo najveÄ?je ĹĄtevilo golov v tem krogu. DomaÄ?i so slavili s 7 : 1 in napredovali na Ä?etrto mesto. đ&#x;”˛

vos

SmuÄ?anje

Elektra s prvo zmago ostaja v boju za obstanek KoĹĄarkarji ĹĄoĹĄtanjske Elektre so v drugem krogu lige za obstanek prviÄ? v letoĹĄnji sezoni zmagali. BoljĹĄi so bili od sosedov s Polzele z rezultatom 75 : 71. Tudi ostale selekcije kluba so v soboto navduĹĄile in tako priÄ?arale najuspeĹĄnejĹĄi klubski dan v letoĹĄnji teĹžki sezoni.

Zmagi selekcije U11 na turnirju v Hrastniku so se pridruĹžili koĹĄarkarji U15, ki so zmagali v Litiji, poleg zmage veteranov pa so se izkazali ĹĄe kadeti, ki so v odloÄ?ilni tekmi za uvrstitev med osem najboljĹĄih slovenskih ekip v Cerkljah premagali ekipo Maribora kar s 112 : 67.

Zmagovito sobotno serijo koĹĄarkarjev Elektre pa so na najlepĹĄi mogoÄ?i naÄ?in zakljuÄ?ili Ä?lani, ki so na lokalnem derbiju proti Hopsom zabeleĹžili sploh prvo letoĹĄnjo prvenstveno zmago v ligi Telemach. V zanimivem sosedskem obraÄ?unu sta se ekipi kar dostikrat izmenjali v vodstvu, odloÄ?ilni za zmago Ele-

ktre pa so bili zadnji trenutki tekme, v katerih so bili ĹĄoĹĄtanjski koĹĄarkarji bolj zbrani in z odliÄ?nim zakljuÄ?kom premagali favorizirane goste.

Za odliÄ?no vzduĹĄje so poskrbeli navijaÄ?i obeh ekip, ki so bili tudi dobro opora koĹĄarkarjem na igriĹĄÄ?u. DomaÄ?i trener BoĹĄtjan Kuhar, ki je bil vrsto let trener Hopsov, je s Ä?vrsto obrambo vsilil gostom svojo igro z natanÄ?no razporejenimi zadolĹžitvami, domaÄ?i pa so ob tem dobili tudi skok. Varovanci gostujoÄ?ega trenerja Vladimirja Rizmana, ki je bil v prejĹĄnji sezoni uspeĹĄen trener Elektre, so se z bojevito in dobro igro predstavili tudi v Ĺ oĹĄtanju.

Za minimalno prednost Hopsov v sicer izenaÄ?enem prvem polÄ?asu je poskrbel njihov kapetan Godler, ki je s trojkami in skoki povzroÄ?al domaÄ?im najveÄ? teĹžav. UspeĹĄno pa sta zaigrala ĹĄe AbramoviÄ? in AhmedoviÄ?. Kljub ĹĄtevilnim menjavam v vodstvu so si gostje pred koncem

Anja Drev v smuku tretja

priigrali nekaj toÄ?k prednosti, ki pa se je hitro stopila, saj so domaÄ?i koĹĄarkarji v zadnjem delu tekme z delnim izidom 10 : 0 v 40. minuti priĹĄli do vodstva 72 : 67. Sijajno sta zaigrala ÄŒebaĹĄek, ki je zadel kar pet trojk in konÄ?al pri 19 toÄ?kah, ter Moore, ki je dosegel dvojnega dvojÄ?ka (15 toÄ?k in 12 skokov). Zelo uspeĹĄni so bili ĹĄe mladi Kosi, Malus in Cohn.

BoĹĄtjan Kuhar je bil po tekmi zelo zadovoljen: ÂťTa zmaga nam s psiholoĹĄkega vidika veliko pomeni. Uspeli smo zaustaviti najboljĹĄega strelca Hopsov Jana Rizmana, ob tem kontrolirati igro v skoku, v zadnji Ä?etrtini pa napraviti preobrat. Osebno mi veliko pomeni, da sem premagal moj nekdanji klub.ÂŤ Elektra v naslednjih dveh krogih gostuje, sinoÄ?i so bili v PortoroĹžu, v soboto jih Ä?aka Ĺ enÄ?ur, 11. aprila pa v Ĺ oĹĄtanj prihaja ekipa Maribora Nove KBM. đ&#x;”˛

tr

Ĺ˝alec upraviÄ?il vlogo favorita V drugem tekmovalnem vikendu medobÄ?inske nogometne lige Golgeter so igralci Ĺ oĹĄtanja morali priznati premoÄ? Ĺ˝alÄ?anom, tretjeuvrĹĄÄ?eni ekipi lige.

V prvem polÄ?asu so gledalci v Ĺžalskem ĹĄportnem parku videli le en zadetek, ko so gostitelji preko KramariÄ?a povedli z 1 : 0 v 23. minuti.

Drugi del so bolje zaÄ?eli varovanci Ervina PolovĹĄaka in z zadetkom Agića v 58. minuti izenaÄ?ili. Veselje Ĺ oĹĄtanjÄ?anov pa je bilo kratko, saj so Ĺže pet minut kasneje domaÄ?i ponovno povedli, za 2 : 1 je zadel Vidmar, v 68. minuti je na 3 : 1 poviĹĄal Rehar.

Nekaj upanja je ĹĄoĹĄtanjskim no-

gometaĹĄem pet minut pred koncem vlil Muratović z zniĹžanjem na 2 : 3, vendar so bili Ĺ˝alÄ?ani tisti, ki so ĹĄe enkrat zatresli mreĹžo, v sodnikovem podaljĹĄku je konÄ?ni izid 4 : 2 postavil GovejĹĄek.

V soboto v Ĺ oĹĄtanju gostuje Vojnik.

Ĺ portnik leta 2014 Velenje, 7. aprila – V torek ob 18. uri bo v velenjskem domu kulture potekala prireditev Ĺ portnik leta 2014. Ĺ portna zveza Velenje bo na njej razglasila najboljĹĄe ĹĄportnike, ĹĄportnice, ĹĄportne klube in trenerje v lanskem letu. Ob ĹĄportnih videospotih in zanimivo obarvanem kulturnem glasbenem programu na temo ĹĄportnih navijaÄ?ev bodo ustvarjalci prireditve zagotovo poskrbeli za zabaven veÄ?er, poln sprostitve. Sploh, ker bo nekaj gostov res pravo preseneÄ?enje. Prireditev

pripravljajo voditelj in scenarist Dejan TamĹĄe, oblikovalec Bojan PavĹĄek in multimedijski umetnik Stane Ĺ pegel, ob strokovni pomoÄ?i predsednika Ĺ portne zveze Velenje Bogdana Plaznika in strokovne sodelavke Katje GerĹĄak. V vsaki kategoriji so Ĺže znani po trije finalisti, zmagovalci pa bodo razglaĹĄeni na torkovi prireditvi. Predstavljeni bodo tudi v posebnem biltenu, ki ga bodo med obiskovalce prireditve razdeđ&#x;”˛ bĹĄ lili po njej. Vstop bo prost.

đ&#x;”˛

Hanti-Mansijski - Od 28. marca do 5. aprila v Ruski federaciji potekajo 18. zimske olimpijske igre gluhih, na katerih Slovenijo zastopa Anja Drev. Že na letaliĹĄÄ?u nas je priÄ?akal prijazen sprejem. Sledila je namestitev v prijetnih hiĹĄah med

SreÄ?anje z Ano Drev je bilo v Franciji prisrÄ?no

leta 2018.ÂŤ Po pol ure Ĺžalosti in razoÄ?aranja, ker Tina ni osvojila velikega kristalnega globusa, so se Slovenski navijaÄ?i dostojno in veliÄ?astno razĹĄli s Tino. Na poti domov pa razpravlja-

li o tem, da je ÄŒrnjanka ĹĄe vedno prva zvezda svetovnega Ĺženskega smuÄ?anja in da je bilo v Franciji minule dni lepo biti Slovenec.

brezami. Za tem so nas presenetili ĹĄe z otvoritveno slovesnostjo, ki se je zakljuÄ?ila s priĹžiganjem olimpijskega ognja. Olimpijska vas, kjer bivamo, je varovana podnevi in ponoÄ?i. Zaradi prijaznih domaÄ?inov je poÄ?utje naĹĄe ekipe prijetno,ÂŤ je povedala Sonja Drev, ki spremlja naĹĄo tekmovalko.

Anja je uspela z izposojeno opremo narediti trening in pridobiti obÄ?utek za tamkajĹĄnji sneg in smuÄ?iĹĄÄ?e. VÄ?eraj je bila Ĺže zelo uspeĹĄna

in osvojila 3. mesto na zelo zahtevnem smuku ter sebi in Sloveniji prismuÄ?ala prvo medaljo. V naslednjih dneh bo nastopila ĹĄe v vseh ostalih smuÄ?arskih disciplinah (slalom, superveleslalom, veleslalom in kombinacija). Anja je v preteklih letih dosegala izvrstne rezultate na tekmovanjih mlajĹĄih kategorij, veÄ?krat pa je Ĺže opozorila nase tudi v absolutni kategoriji.

Marec v znamenju Ĺžensk Marsikateri dogodek v marcu je posveÄ?en Ĺženskam in tudi izlet Ĺžena v organizaciji prizadevnih zakoncev Skaza in njunih prijateljev pod okriljem Planinskega druĹĄtva Velenje je Ĺže vrsto let eden izmed njih. Tudi letos je bilo tako.

Marjanovemu vabilu se je teĹžko odreÄ?i in bilo nas je veÄ? kot za avtobus. Z avtobusne postaje Velenje smo se usmerili proti Mislinji in vrh znanega klanca zavili desno proti Tolstemu vrhu. Izstopili smo blizu Vivoda na toÄ?ki, kjer markirana pot zavije levo v lep smrekov gozd proti Rogli. Pri TasiÄ?evi domaÄ?iji smo krenili na makadamsko cesto in se razgledovali na poboÄ?ja PaĹĄkega Kozjaka z Ostrico in BasaliĹĄÄ?em, ki se spuĹĄÄ?a proti Vitanju. Vreme nam je bilo naklonjeno in bilo ravno pravĹĄnje za pohod.

Na obmoÄ?ju obĹĄirnega naselja Pake, po sonÄ?nih poboÄ?jih posejanega s kmetijami, smo se ustavili pri PoĹžegu, kjer je bil postanek za Ä?aj in malico. Po prijetnem klepetu smo zavili desno navzdol mimo OĹĄlaka in KrpaÄ?a v dolino, kjer so nas spremljale spomladanske cvetice, predvsem Ĺžafran in trobentice, v gozdu pa teloh. Valovita poboÄ?ja so se spogledovala s hribi na nasprotni strani in pot se je spuĹĄÄ?ala proti Srednjemu DoliÄ?u. Robovi gozda so bili ozaljĹĄani s cvetoÄ?im resjem in kmalu smo priĹĄli do mogoÄ?ne cerkve sv. Florjana, kjer je Ĺžupnik ravno konÄ?al maĹĄo na Tiho nedeljo.

PribliĹžuje se prazniÄ?ni velikonoÄ?ni Ä?as, ki ga je Ĺže bilo Ä?utiti v zraku.

Kmalu smo bili pred ciljnim gostiĹĄÄ?em s tradicijo Repolusk, kjer nas je Ä?akalo okusno kosilo in razna preseneÄ?enja. Marjanov nahrbtnik z rdeÄ?imi nageljni je to Ĺže vso pot nakazoval. Pri kosilu sta nam

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

tr

Po hribih

kri po Ĺžilah pospeĹĄila mlada glasbenika, ki sta po njem omogoÄ?ila prijetno druĹženje s plesom, saj so z nami bili tudi moĹĄki, brez katerih vsekakor ne gre!

Prizadevna Marjan in Milica sta nas po kosilu obdarila z drobnimi pozornostmi, za kar jima iskrena hvala. Svojo pozornost smo posvetili tudi Âťplaninskim legendamÂŤ, ki so se nam zaradi Ä?astitljivih let pridruĹžile ob naĹĄem prihodu. To so Anica Podlesnik, Julka Ĺ korjanec, JoĹžica Meh in Matilda AndroÄ?ec.

Z njihovo prisotnostjo ima ta izlet svojo bogatejĹĄo vsebino, saj so tlakovale planinstvo v Ĺ aleĹĄki dolini. Ĺ˝elimo vsem – organizatorjem in udeleĹžencem – ĹĄe veliko lepih marMarjanu so nahrbtnik oteĹževali Ä?evskih pohodov. rdeÄ?i nageljni.

đ&#x;”˛

Marija Lesjak

Prodaja, servis, rezervni deli!

Z VAMI IN ZA VAS!!!

VELIKA IZBIRA GRADBENEGA MATERIALA!!!

CEMENT, APNO, CEVI BETONSKE, CEVI DRANAŽNE, JAŠKI BETONSKI, KCM CEVI, STIROPOR, SIPOREX...

IGRAÄŒE BRUDER – NAJBOLJĹ E CENE!!!

TRAKTOR STEYR CTV170 127,10 € TRAKTOR JOHN DEERE 28,40 € AKCIJA! SPECIALNA ZEMLJA Z A ROŽE, 70 L 8,40 €

SADIKE: BROKOLI, CVETAÄŒA, ZELJE, SOLATA, ZELENA, ÄŒESEN, ÄŒEBULA, JAGODE...

AKCIJA! KARBID 2,95 €/kg

Vesele velikonoÄ?ne praznike.

NaĹĄ Ä?as, 2. 4. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

VeÄ? manjĹĄih trkov

ĹĄtanju.

V nedeljo, 29. marca, je znanka ukradla denar moĹĄkemu, ki jo je pripeljal v svoje stanovanje v Velenju.

Iz garderobe ĹĄole v Ĺ aleku pa je izginila jakna.

Tatova bakrenih Ĺžlebov pa v ponedeljek, 30. marca, v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju nista imela sreÄ?e. Ko sta Ĺžlebove zlagala v avto, so ju zalotili policisti.

Velenje, 24. marca – V zadnjem tednu se je na obmoÄ?ju v pristojnoti Policijske postaje Velenje zgodilo veÄ? manjĹĄih trkov. V torek je neznani voznik z belim cliom v bliĹžini Gorenja trÄ?il v zadnji del avtomobila voznice, ki je vozila pred njim. S kraja je zbeĹžal.

V Ä?etrtek, 26. marca, je v kroĹžiĹĄÄ?u pri Velenjki voznik osebnega avtomobila zaradi prekratke varnostne razdalje trÄ?il v drugo vozilo. UdeleĹženka v prometni nesreÄ?i je bila laĹžje poĹĄkodovana.

V petek, 27. marca, je neznani voznik trÄ?il v ograjo gasilskega doma in jo poĹĄkodoval, potem pa odpeljal naprej, kot da se ni zgodilo niÄ?.

V soboto, 28. marca, je priĹĄlo v Ĺ kalah do oplazenja dveh vozil z ogledali.

V nedeljo, 29. marca, je voznik osebnega avtomobila v KavÄ?ah trÄ?il v psa.

V ponedeljek, 30. marca, so policisti obravnavali prometno nezgodo s pobegom. Neznani voznik osebnega avtomobila renault je zaradi neprimerne hitrosti trÄ?il v drog javne razsvetljave. Policisti so poĹĄkodovano vozilo izsledili, voznika pa tudi. Sledile bodo ustrezne sankcije.

NasilneĹžu podaljĹĄali pridrĹžanje Velenje, 26. marca – V nedeljo zveÄ?er okoli 22. ure je priĹĄlo v Ĺ kalah do nasilja v druĹžini. Partner je vrĹĄil nasilje nad partnerko, ĹĄe pred prihodom policistov na kraj pa se je iz Ĺ kal odpeljal. O tem so velenjski policisti obvestili druge patrulje, ki so bile na terenu, kar se je obrestovalo. Mozirski policisti so namreÄ? v Gornjem Gradu osumljenca ustavili. Ker je vozil pod vplivom alkohola, so mu odredili pridrĹžanje do streznitve.

O kaznivem dejanju nasilja v druĹžini so obvestili drĹžavnega toĹžilca in v dogovoru z njim osumljencu podaljĹĄali pridrĹžanje. S kazensko ovadbo so ga privedli k preiskovalnemu sodniku, ki mu je po zasliĹĄanju odredil pripor.

Lepljivi prsti Velenje, 25. marca – V sredo je v eni od velenjskih trgovin obiskovalec ukradel ťtiri prťute. Policisti so ga za tatvino ovadili.

V Ä?etrtek, 26. marca, je v domu starejĹĄih v Velenju izginila denarnica.

V soboto, 28. marca, je nekdo izpred stanovanjskega bloka na Ĺ aleĹĄki cesti v Velenju odpeljal nezaklenjeno gorsko kolo diamond, sive barve. Nezaklenjeno gorsko kolo nakamura, rdeÄ?e-Ä?rne barve je bilo dan za tem ukradeno tudi v Ĺ o-

Voznik tovornjaka je napihal Velenje, Slovenj Gradec, 27. marca – V petek malo po 14. uri se je na obmoÄ?ju Slovenj Gradca zgodila prometna nesreÄ?a, voznik tovornjaka pa je s kraja nesreÄ?e odpeljal.

Ustavili so ga velenjski policisti, ki so pri kontroli ugotovili tudi, da je voznik pod vplivom alkohola. Odredili so pridrĹžanje do streznitve,

2. aprila 2015

Ä?aka pa ga ĹĄe obdolĹžilni predlog na sodiĹĄÄ?e. V zvezi z nesreÄ?o, ki jo je povzroÄ?il, pa bodo ukrepali slovenjgraĹĄki policisti.

Naťli ukradenega lanosa Velenje, 27. marca – Mestno redarstvo je v petek obvestilo policiste o najdenem ukradenem osebnem vozilu znamke Daewoo Lanos.

Opravili so ogled, obvestili oĹĄkodovanko in ji vozilo vrnili. Za tistim, ki ga je odpeljal, pa ĹĄe poizvedujejo.

Pes poĹĄkodoval ovco in ovna TopolĹĄica, 27. marca – V petek popoldan je v TopolĹĄici pes – za lastnikom ĹĄe poizvedujejo – poĹĄkodoval ovna in ovco in povzroÄ?il za okoli 150 evrov ĹĄkode.

Vlom v stanovanje Velenje, 27. marca – Neznanec je vlomil v stanovanje na Kersnikovi. Odnesel je darilni bon in nekaj drobnarij.

Mopedistu izsilil prednost Velenje, 28. marca – V nedeljo malo po 13. uri je priĹĄlo v Ĺ oĹĄtanju do prometne nesreÄ?e, v kateri sta bila udeleĹžena voznik kolesa z motorjem in voznik osebnega avtomobila. Slednji je izsilil prednost mopedistu. V nesreÄ?i se je laĹžje telesno poĹĄkodoval.

NesreÄ?a motorista Mozirje, 28. marca – V soboto okoli 17. ure se je v Nizki zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri se je huje poĹĄkodoval 43-letni motorist. Vo-

zil je iz smeri Ljubnega proti Mozirju. NesreÄ?a se je zgodila, ko mu je prednost izsilila voznica, ki je s stranske ceste zavijala na prednostno.

Z ogledalom jo je oplazil Velenje, 29. marca – V nedeljo malo po 12. uri se je na Policijski postaji zglasila VelenjÄ?anka in povedala, da je tekla ob cesti Velenje– Ĺ kale. Neznani voznik osebnega avtomobila golf, sive barve, celjskega registrskega obmoÄ?ja, jo je zaradi neprimerne hitrosti, ko je pripeljal mimo, oplazil z ogledalom, zaradi Ä?esar je padla in se laĹžje telesno poĹĄkodovala.

Policisti naproĹĄajo morebitne oÄ?ividce oziroma voznika, da se zaradi razjasnitve okoliĹĄÄ?in dogodka zglasijo na policijsko postajo.

Lani pomagali enaindvajsetkrat Vinska Gora, 23. marca – Zadnje Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo v dolini, ki je opravilo redni letni obÄ?ni zbor, je vilo vinskogorsko. ÄŒlani in Ä?lanice druĹĄtva so ponosni, ker so se lani na vsakoletnem ocenjevanju delovanja druĹĄtev v velenjski obÄ?ini s ĹĄtevilom zbranih toÄ?k ponovno konÄ?ali pri samem vrhu, takoj za sosedi iz Velenja. Leto 2014 pa si bodo zapomnili tudi zato, ker so ob koncu leta v garaĹžo zapeljali novo vozilo za gaĹĄenje gozdnih poĹžarov. Letos ga bodo ĹĄe dodatno opremili.

Lani so v PGD Vinska Gora opravili 21 intervencij. NajveÄ? dela so imeli na zaÄ?etku februarja, v Ä?asu Ĺžleda. Takrat je na terenu delalo 138 Ä?lanov, ki so opravili 2669 delovnih ur in prevozili 833 kilometrov. Posredovali so tudi ob poĹžaru na stanovanjskem objektu, 2-krat ob poplavah, 1-krat ob nesreÄ?i z nevarno snovjo, 1-krat so odstranjevali osje gnezdo, 8-krat pa so posredovali zaradi posledic moÄ?nega vetra. V vseh teh intervencijah je sodelovalo 240 gasilcev s 35 vozili. Med letom so dobro skrbeli tudi za svoj

Vlom v klet in stanovanje Velenje, 30. aprila – V ponedeljek je na KoĹželjskega ulici neznanec vlomil v klet in odnesel ĹĄtiri platiĹĄÄ?a s pnevmatikami.

Na Kersnikovi v Velenju pa je neznanec vlomil v stanovanje in ukradel televizor, vreden dobrih 400 evrov.

Na Jenkovi cesti, so policisti obravnavali vlom v klet stanovanjskega bloka. PogreĹĄajo fotoaparat in veÄ? razliÄ?nega orodja.

DruĹĄtvo brez zabave Na obmoÄ?ju Mozirja je neznani storilec vlomil v prostore ĹĄportnega druĹĄtva in ukradel radio, plinski gorilnik ter veÄ? razliÄ?nih alkoholnih pijaÄ?.

V garaĹžo PGD Vinska Gora so ob koncu minulega leta zapeljali novo vozilo, ki ga bodo letos ĹĄe dodatno opremili.

gasilski dom. Povsem preuredili so dva zgornja prostora in postavili nadstreĹĄek, kjer bo shranjena prikolica z opremo in ostala nenujna oprema. V nadstreĹĄku bo tudi agregat, ki bo namenjen napajanju doma ob izpada elektro omreĹžja. Uredili so si tudi klubsko sobo s kavÄ?i, TV sprejemnikom in igralno konzolo. S prijatelji iz BevÄ? so organizirali tekmovanje v orientaciji za najmlajĹĄe ter 1. gasilski reli, ki se ga je udeleĹžilo kar 15 ekip. PrikljuÄ?ili so se akciji zbiranja pomoÄ?i Bosni in Srbiji. Njihovo humanitarno poslanstvo pa se kaĹže tudi v brezplaÄ?nem oddajanju dvorane za plesne vaje otrok, telovadbo ĹĄaleĹĄkega koronarnega kluba, zumbo, obÄ?asno za delo tabornikov in delo ĹĄportne sekcije druĹĄtva upokojencev. Ob koncu leta so namesto za nakup voĹĄÄ?ilnic in poĹĄtnino denar namenili krajevnemu vrtcu. Otroci so bili veseli igraÄ? in knjig. Sicer pa so veliko pozornosti posveÄ?ali izobraĹževanju in pripravam na tekmovanja. UdeleĹžili so se vseh organiziranih tekmovanj v okviru gasilske zveze. Med najveÄ?je uspehe ĹĄtejejo 3. mesto pionirk v Ĺ martnem, 1. in 3. mesto mladincev v Ĺ˝alcu in skupno drugo mesto v regijski ligi. Mladinci so bili ĹĄe 3. na orientaciji, pripravniki pa 3. na kvizu. đ&#x;”˛

bĹĄ

Iz POLICIJSKE beleŞke Motila ga je igra otrok Velenje, 24. marca – Enega od stanovalcev bloka na Kardeljevem trgu je zmotilo razgrajanje v enem od stanovanj in je poklical policijo. Ti so ťli na kraj, kaznovali pa niso nikogar, saj je stanovalca motila igra otrok.

V analizi domnevni heroin Velenje, 24. marca – V torek zveÄ?er so policisti VelenjÄ?anu zasegli tri zavitke z rjavim praĹĄkom. Sumijo, da gre za heroin, zato so vsebino poslali v analizo. ÄŒe se bo sum potrdil, bo sledila ovadba.

OÄ?e prijavil otipavanje hÄ?ere Ĺ oĹĄtanj, 27. marca – V petek je oÄ?e policistom prijavil, da je nekdo na avtobusni postaji otipaval in verbalno napadel njegovo 16-letno hÄ?er. Patrulja se je v Ĺ oĹĄtanju z osumljenim sreÄ?ala, pogovorila pa se je tudi z dekletom.

Ker ni bilo podanih vseh elementov kaznivega dejanja, bodo napisali poroÄ?ilo o dogodku centru za socialno delo

in sodiĹĄÄ?u, moĹĄkemu pa so zaradi krĹĄitve javnega reda in miru napisali plaÄ?ilni nalog.

V Ĺ kalah sta se istega dne sprla soseda, policisti pa bodo spet odprli beleĹžnico s plaÄ?ilnimi nalogi.

Razgrajal v lokalu

Nemir na avtobusu

Velenje, 28. marca – V sredo je v lokalu Max razgrajal vinjen gost. RaÄ?un so mu napisali policisti.

Ni bilo tako glasno, kot se je sliĹĄalo Velenje, 28. marca – Na Jenkovi cesti naj bi v soboto zveÄ?er v enem od stanovanj odmevala preglasna glasba.

Policisti so ugotovili, da je naravnana na sobno jakost, ura pa ĹĄe tudi ni bila 22, zato niso ukrepali.

BivĹĄa sta se sprla Ĺ oĹĄtanj, 29. marca – V nedeljo sta se v Gaberkah sprla bivĹĄa zakonca. Do spora je priĹĄlo zaradi skrbstva nad otroki. Policisti bodo o tem poroÄ?ali centru za socialno delo, krĹĄitelju pa izdali plaÄ?ilni nalog.

Velenje, 30. marca – V ponedeljek je neznanec, za katerim ťe poizvedujejo, krťil javni red in mir na avtobusu, vozniku pa grozil s pretepom. Policisti za njim poizvedujejo.

Razbijal po vratih Velenje, 30. marca – V ponedeljek malo pred polnoÄ?jo je obÄ?an razbijal po vratih stanovanja v Ĺ aleku. Policisti so mu roÄ?no napisali plaÄ?ilni nalog in bil je mir.

Vredno pohvale V petek, 27. marca zveÄ?er, je VelenjÄ?an na Policijsko postajo prinesel dva bankovca po 20 evrov, ki jih je naĹĄel na bankomatu NLB v Velenju.

NOVA SLOVENIJA KRĹ ÄŒANSKI DEMOKRATI

VESELE IN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOÄŒNE PRAZNIKE!

Mestni odbor NSi Velenje

Kviz gasilske mladine Zadnji mesec je za gasilsko mladino minil v znamenju tekmovanj v kvizu.

V soboto, 7. marca, je PGD Velenje organiziralo kviz gasilske mladine, ki se ga je udeleĹžilo 30 ekip. Ekipe so tekmovale v treh razliÄ?nih kategorijah.

Med sabo so se pomerile v teoretiÄ?nem znanju iz gasilske zgodovine, prve pomoÄ?i, poĹžarne preventive ter v gasilskem znanju po sistemu malih sivih celic. Pri praktiÄ?nih vajah so morale izkazati spretnost v vezanju vozlov in navezavi orodij, razvijanju cevi, metanju vrvice, spajanju cevi na trojak ali roÄ?nik, poznavanju gasilnikov in vrst poĹžarov ter v poznavanju gasilskega orodja. Najbolje so se odrezale ekipe iz PGD Lokovica, PGD Ĺ kale in PGD Pesje, ki so se s svojim odliÄ?nim znanjem uvrstile na kviz gasilske mladine Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije, ki je potekal teden dni kasneje, 14. marca, v BraslovÄ?ah. Pravico do nastopa na drĹžavnem tekmovanju so si z odliÄ?nim 2. mestom izborili mladinci PGD Lokovica. Ta kviz je bil v soboto, 28. marca, v Kranju, kjer je ekipa mladincev PGD Lokovica ĹĄe eno leto odliÄ?no zastopala GZ Ĺ aleĹĄke doline in se domov vrnila z medaljo za 3. mesto. đ&#x;”˛

MK GZ Ĺ D

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 4. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

2. aprila 2015

UTRIP

ÂťNajraje sem bil operativecÂŤ

HOROSKOP Oven od 21. 3. do 20. 4.

Na plenumu Gasilske zveze Slovenije JoĹže DrobeĹž prejel najviĹĄje gasilsko odlikovanje, priznanje MatevĹža Haceta Velenje, 21. marca – Na prvi pomladni dan so v Ljubljani pripravili letni plenum Gasilske zveze Slovenije, na katerem vsako leto podelijo tri posebne, najviĹĄje nagrade gasilske organizacije za izjemne Ĺživljenjske zasluge, pomembne za razvoj in napredek gasilske organizacije in poĹžarnega varstva, poimenovane po MatevĹžu Hacetu. Med dobitniki te visoke nagrade je bil letos tudi VelenjÄ?an JoĹže DrobeĹž, doslej pa je to visoko priznanje med veÄ? kot 3000 gasilci v Ĺ aleĹĄki dolini prejela tudi Helena Brglez.

DrobeĹža so za nagrado predlagali stanovski kolegi iz Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline. Prihaja iz Podkraja, kjer ĹĄe danes Ĺživi z druĹžino, ki je vsa predana gasilstvu.

JoĹže se je v gasilske vrste vkljuÄ?il kot desetletni fant. V skoraj 60-letnem delovanju je opravljal ĹĄtevilne pomembne funkcije v gasilski organizaciji. Nenehno je skrbel (in ĹĄe skrbi) za svoje izobraĹževanje iz gasilstva. Kot operativni Ä?lan je sodeloval v mnogih reĹĄevalnih akcijah, v katerih je s svojim znanjem opravil veliko nevarnega in zahtevnega dela. Je tudi idejni vodja tekmovalnega

sreÄ?anja pionirjev gasilcev za prehodni pokal mesta Velenja. Funkcijo poveljnika PGD Velenje je opravljal od leta 1993 do 2008, funkcijo poveljnika GZ Ĺ aleĹĄke doline pa od

Ĺžara na novi proizvodni hali, intervencija pa se je konÄ?ala brez veÄ?jih poĹĄkodb. Ljudje, ki ga poznajo in delajo z njim, znajo o njem povedati le vse dobro. Zna namreÄ? prisluh-

leta 1997. Danes je njen predsednik.

DrobeĹž je med drugim vodil eno najveÄ?jih intervencij zadnjih let v Sloveniji, ob poĹžaru v Gorenjevi Galvani leta 2000, ko je prav njegovo vodenje prepreÄ?ilo ĹĄirjenje po-

niti zamislim bliĹžnjih in vse dane obljube izpolni po najboljĹĄih moÄ?eh. Zaradi vsega naĹĄtetega je bil v letu 2002 tudi med prvimi petimi obÄ?ani mestne obÄ?ine Velenje po izboru bralcev naĹĄega tednika NaĹĄ

Tudi obÄ?ani izpostavili promet V nastajanju nov obÄ?inski program varstva okolja Velenje, 25. marca – Mestna obÄ?ina Velenje bo v sodelovanju z InĹĄtitutom za ekoloĹĄke raziskave ERIC-o letos pripravila nov obÄ?inski program varstva okolja.

od 3. 3. do 9. 3.

- 3. aprila 2001 je takratni poslanec v drĹžavnem zboru Republike Slovenije in danaĹĄnji Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? na poslanskem veÄ?eru v Velenju gostil predsednika drĹžavnega zbora Republike Slovenije Boruta Pahorja; - 5. aprila 1971 so na oddelku za gospodarstvo obÄ?ine Velenje razgrnili osnutek zazidalnega naÄ?rta arhitektonske zazidave za obmoÄ?je Ĺ alek in BevÄ?e pri Velenju; - 5. aprila 1992 je zagorela stara velenjska kinodvorana pri nekdanjem Rudarskem domu; - aprila leta 1992 je bil sprejet ure-

Ä?as. Vrsto let je Ä?lan ĹĄtaba CZ Mestne obÄ?ine Velenje, v kateri se je izkazal kot dober motivator in timski igralec. Ĺ tab tudi zaradi njegove angaĹžiranosti dobro deluje, dokaz so ĹĄtevilne veÄ?je intervencije zadnjih 10 let na obmoÄ?ju velenjske obÄ?ine.

Spremlja ga sreÄ?a

JoĹže DrobeĹž med prejemom najviĹĄje stanovske nagrade v Ljubljani

V pripravo trajnostno naravnanega dokumenta, ki bo osnova za nadaljnji prostorski, gospodarski in druĹžbeni razvoj obÄ?ine, so skozi dve delavnici vkljuÄ?ili ĹĄirok krog zainte-

ditveni naÄ?rt Rekreacijskega centra Jezero; - 5. aprila 1998 je velenjski rokometni klub Gorenje v RdeÄ?i dvorani izvedel dan slovenskega rokometa in tako zaznamoval ĹĄtiridesetletnico delovanja; - na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, se je z letalskim napadom na Beograd zaÄ?ela druga svetovna vojna na tleh bivĹĄe Jugoslavije; nekaj dni kasneje so nemĹĄke enote vkorakale v Ĺ aleĹĄko dolino, kjer se je Ä?ez ĹĄtiri leta s podpisom delne nemĹĄke kapitulacije pravzaprav tudi konÄ?ala druga svetovna vojna pri nas; zanimivo je tudi to, da je napad na Beograd vodil nemĹĄki letalski generalpolkovnik Alexander LĂśhr, ki je 9. maja 1945 v TopolĹĄici podpisal brezpogojno kapitulacijo nemĹĄkih enot za jugovzhodno Evropo in enot armadne skupine E; - 6. aprila 1991 je bila v Velenju prva konferenca Zveze svobodnih

resiranih – od podjetij, organizacij do obÄ?anov. Na prvi, ki je bila februarja, so prepoznali okoljska vpraĹĄanja, na drugi so iskali ukrepe za reĹĄevanje teh teĹžav. Za enega najbolj

JoĹže DrobeĹž sam pravi, da lahko mirno reÄ?e, da je imel do sedaj v Ĺživljenju sreÄ?o. SreÄ?en pa je bil tudi ob prejemu nagrade MatevĹža Haceta. ÂťPriznanje mi veliko pomeni, saj mislim, da je to zahvala za vse do sedaj opravljeno delo v gasilskih vrstah. Ko sem ga dobil, sem ostal brez besed. Gasilcev je v Sloveniji ogromno, zagotovo je med njimi tudi veliko zelo zasluĹžnih,ÂŤ nam je povedal. Ob tem je priznal, da je najbolj uĹžival kot operativni gasilec, v akcijah. Od vseh funkcij, ki jih je opravljal, pa mu je bila najbolj pri srcu poveljniĹĄka v PGD Velenje.

"Kar nekaj let po nastopu te funkcije ni bilo nobene akcije, v kateri nisem sodeloval. Vedno se jih bom spomnil," je dodal za konec. đ&#x;”˛

bĹĄ

Teden, ki je pred vami, bo tako lep, da si ga boste ĹĄe dolgo klicali v spomin. Po dolgem Ä?asu vas Ä?aka sreÄ?a na kvadrat, delili pa jo boste le s tistimi, ki jih imate resniÄ?no radi. Dogodek, ki vas bo tako razveselil, bo prav poseben, zato ne bo niÄ? Ä?udno, Ä?e bo sreÄ?a tako velika. PoÄ?utje bo ĹĄe nekaj dni odliÄ?no, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Razlog za vse to bo tudi ljubezen, ki bo vsak dan bolj trdna in sladka. VÄ?asih vam bo tako lepo, da se boste kar ustraĹĄili, kaj se bo sedaj zgodilo. ÄŒe boste klicali slabo, ga boste tudi priklicali, zato prenehajte s takim poÄ?etjem! UĹživajte v tem, kar imate, brez slabih misli.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Pomlad bo v teh dneh dvakrat pokazala svojo moÄ?. Malo z vremenom, ki bo skoraj po vaĹĄih Ĺželjah, pa Ä?eprav bo aprilsko. Dovolj vam bo, da vas ne bo zeblo. Ĺ e bolj pa z vaĹĄim poÄ?utjem, ki bo prav tako kot vreme. Spremenljivo in to iz popolnega navduĹĄenja do hude Ĺžalosti le v nekaj minutah. Na vpraĹĄanja, kaj bi bilo, Ä?e bi se stvari odvile drugaÄ?e kot so se, odgovora ne boste naĹĄli. Ker ga ni mogoÄ?e najti. Zato raje pustite preteklost in se zaÄ?nite bolj posveÄ?ati prihodnosti. Veste, v Ä?em ste dobri, zato tega ne zanemarite. ÄŒe bo treba, sami sebe brcajte v zadnjico, da se premaknete z mrtve toÄ?ke. NajveÄ? teĹžav boste v naslednjih dneh imeli z zdravjem. Da, kriv bo stres. Potrebujete razvedritev. Poskrbite, da ne boste Ä?akali predolgo.

DvojÄ?ka od 22. 5 do 21. 6.

Globoko vdihnite in ne odlaĹĄajte veÄ?. Pred vami je res velika obremenitev, ki se jo kar malo bojite. ÄŒeprav ste naredili vse, da bi moralo biti vse dobro, vas bo prekleto strah. Ne skrbite, kajti izĹĄlo se bo ĹĄe bolje, kot si lahko Ĺželite. Vsi vas bodo trepljali po ramenih, le partner veselja ne bo delil z vami. Med vama je vsak dan veÄ?ji prepad, dobro pa veste, da je veÄ?ji del krivde na vaĹĄi strani. Mika vas, da se spustite v avanturo, hkrati pa v svojem Ĺživljenju ne bi kaj veliko spreminjali. Tako pa ne bo ĹĄlo. Sploh, ker partner nima veÄ? jeklenih Ĺživcev in ni neumen. Imate sreÄ?o, da ima v teh dneh polno dela, sicer bi Ĺže poÄ?ilo. ÄŒasa, da se odloÄ?ite, ali boste tvegali, nimate veliko. Pomlad se bo letos igrala z vaĹĄimi Ä?ustvi.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Morali si boste priznati. Ĺ e nekaj dni ne boste v takĹĄni kondiciji, kot ste vajeni. Imeli boste obÄ?utek, da lahko zdaj, zdaj zbolite. ÄŒe se boste ĹĄe dodatno prepriÄ?evali in zganjali paniko, tudi boste. Precej teÄ?ni boste, Ä?eprav ne prav vsak dan. Najmanj lep dan v tednu bo torek, prvi dan po praznikih, ko se bo na vas zgrnilo nekaj novih obveznosti, starih pa ĹĄe ne boste opravili. Poskusite si na ta dan na urnik nikar ne naprtiti pomembnih sestankov in dogodkov. PoÄ?akajte, da mine, potem vam bodo zvezde spet bolj naklonjene. ÄŒe ne boste dobre volje, ko boste prejeli mamljivo vabilo za dneve med prvomajskimi prazniki, ne odgovarjajte nanj ĹĄe isti dan. Raje poÄ?akajte, da boste vedeli, ali ste za ali ne. Zmeda bo tako manjĹĄa.

Lev od 23. 7. do 22. 8.

OdloÄ?ite se Ĺže enkrat. Ves Ä?as govorite, da si Ĺželite drugaÄ?no Ĺživljenje, ko pa so spremembe na vidiku, se po navadi umaknete. Strah je paÄ? moÄ?an gospod, ni kaj, najlaĹžje pa je Ä?ez Ĺživljenje iti tako, da ni treba preveÄ? spreminjati sebe in svojih navad. Tudi v tem leĹži kljuÄ? do reĹĄitve vaĹĄe trenutne Ĺživljenjske situacije. Ko boste opravili s slabo vestjo, ki jo imate, ĹĄe preden se je karkoli sploh zgodilo, bo sicer vsak dan boljĹĄi. To velja tudi za vaĹĄe poÄ?utje. ÄŒaka vas ĹĄe nekaj dni, ko bodo misli zmedene, dejanja pa precej neuÄ?inkovita.

Najbolje jih boste prebrodili tisti, ki boste prosti. ÄŒe imate moĹžnost, za nekaj dni zbeĹžite od doma. Ali pa se vsaj potuhnite. Tudi to bo pomagalo.

Devica od 23. 8. do 22. 9.

negativnih vplivov na okolje so izpostavili promet, ki poleg tega, da pomembno vpliva na kakovost zraka in tal, povzroÄ?a tudi najveÄ? hrupa.

Na osnovi zbranih izsledkov v delavnicah bodo pripravili osnutek dokumenta. Nanj bodo obÄ?ani ĹĄe vedno lahko dajali pripombe, v zakljuÄ?ni fazi pa ga bo obravnaval in sprejemal svet Mesne obÄ?ine. đ&#x;”˛

mkp

Pomlad bo v vas prebudila nove Ĺželje. Z njimi bodo priĹĄli tudi naÄ?rti. Zavedali se boste, da niso realni, a boste sanjali in upali ĹĄe naprej. Dogodki bodo obrnili tok, ki bo ĹĄel na vaĹĄ mlin. Ko boste Ĺže skoraj obupali, se vam bo izpolnila velika Ĺželja. In to bo dalo vaĹĄemu Ĺživljenju nov smisel in nov zagon. KonÄ?no boste spet bolj zadovoljni sami s sabo. Tudi poÄ?utili se boste iz dneva v dan bolje. To, da ne boste veÄ? le Ä?akali na boljĹĄe Ä?ase, ampak jih boste zaÄ?eli tudi sami ustvarjati, pa vam bodo v dobro ĹĄteli tudi vaĹĄi najbliĹžji. Pri poslovnih odloÄ?itvah previdno, tu vam zvezde ĹĄe ne bodo naklonjene. Predvsem pazite, kaj podpisujete. In tudi, kaj obljubljate.

Tehtnica od 23. 9. do 22. 10.

V teh dneh boste spet zelo zadovoljni s seboj in svojim Ĺživljenjem. Dobra volja pa Ĺžal ne bo dolgo trajala. ÄŒeprav si tega ne boste Ĺželeli, boste morali v naslednjih dneh prenaĹĄati ljudi, ki jih nimate radi. To bo seveda vplivalo tudi na vaĹĄe poÄ?utje. Ĺ˝al boste svoje poÄ?utje in slabo voljo prenaĹĄali tudi v domaÄ?e prostore, Ä?esar pa druĹžina ne bo vesela. Zato lahko pride ob koncu tedna do krepkega besednega spopada, ki ne bo nikomur godil.

Veliko boste razmiĹĄljali o spremembah, ki si jih Ĺželite v Ĺživljenju. ZaÄ?nite skromno, po korakih, sicer iz lepih naÄ?rtov spet ne bo niÄ?. Veselite se vsakega uspeha na poti do cilja. In naredite ĹĄe veÄ?, da Ä?im prej pridete tja. Tokrat pot ni vaĹžna, vaĹžen je cilj!

Ĺ korpijon od 23. 10. do 22. 11.

ÄŒeprav se boste trudili, da svoje Ĺživljenje spravite v red, vam bo zaÄ?elo primanjkovati moÄ?i in volje. Zaostanek pri nekem delu, ki je vezano na rok, bo vsak dan veÄ?ji, a kaj, ko si ne boste znali pomagati. IzkuĹĄnje so bile Ĺže doslej marsikdaj krute, zato se tega bolj zavedajte, ko boste delali plane za to, kar Ĺželite postoriti v letoĹĄnjem aprilu.

Dobro opravljeno delo je sicer vedno v vaĹĄe zadovoljstvo, v ĹĄe veÄ?je pa je, Ä?e ob tem znate poskrbeti tudi zase in za svoje poÄ?utje. S partnerjem bosta uskladila tudi razliÄ?na mnenja, ki so vaju zadnje Ä?ase kar malce razdvajala. In kaĹže, da si bosta spet znala vzeti Ä?as za pogovor in drug za drugega. Pomlad vas bo letos razvajala na zasebnem, na delovnem podroÄ?ju pa ne. Tu vas Ä?aka nekaj pretresov.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Velenjska kinodvorana pri nekdanjem Rudarskem domu (Foto Arhiv Muzeja Velenje) sindikatov Slovenije, na kateri je odstopil dotedanji predsednik Miha Ravnik, ki ga je zamenjal DuĹĄan SemoliÄ?, ki sindikate ĹĄe vedno vodi; - 7. in 8. aprila 1978 je bila v Zavodnjah lokalna mladinska delovna akcija, na kateri so kopali jarke za nov vodovod; - v boj za severno mejo leta 1919 je bila vkljuÄ?ena tudi Ĺ aleĹĄka dolina; v Ĺ oĹĄtanju je bila ena od postojank slovenskih oziroma

jugoslovanskih enot; v mestu je bila zasilna bolniĹĄnica za ranjene in bolne vojake in eno od izhodiĹĄÄ? za akcije na KoroĹĄkem.

Zlom slabo pripravljene ofenzive slovenskih enot na koroĹĄki fronti aprila 1919 je moÄ?no vplival tudi na dogajanja v Ĺ aleĹĄki dolini, ki je v Ä?asu protiofenzive avstrijskih enot postala neposredno zaledje vojaĹĄkih operacij. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Pripravite se. Zaplet bo pravzaprav smeĹĄen, a posledice bodo kar nekaj dni zelo naporne za vas. Tako zelo, da si boste na trenutke na glas brili norca iz samega sebe. S humorjem boste poskuĹĄali reĹĄiti, kar se bo reĹĄiti dalo. Tega pa ne bo malo, kar bo pokazal ĹĄele Ä?as. Ko se stvar zakuha, je vedno bolj vroÄ?a, kot takrat, ko je Ä?as, da poĹžanjete sadove. V resnici pa vas bo vse skupaj tako moÄ?no morilo, da se zna zgoditi, da vam jo bo zagodlo zdravje. Kaj, ko bi tudi vi raje malo popustili in si priznali, da ste pretiravali. FinanÄ?no stanje boste spravili v okvire, ki vam bodo dali spati. Na Ä?ustvenem podroÄ?ju pa bo zmeda ĹĄe trajala. Dobro veste, da ima tokrat partner prav. Vseeno boste trmasto vztrajali pri svojem.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Spet ste zapadli v Ä?udno krizo, saj ste nemirni in hkrati utrujeni. ÄŒe ves Ä?as nekaj ne poÄ?nete, ne veste, kam bi s sabo. Ko pa se poskuĹĄate umiriti in spoÄ?iti, pa spet ne gre. To kaĹže na to, da se v vaĹĄem Ĺživljenju dogaja nekaj, kar vam ni vĹĄeÄ?. ÄŒeprav veste, kaj je to, ne naredite niÄ?esar, da bi se kaj spremenilo. Vsak dan si obljubljate, da bo jutri drugaÄ?e. Potem pa spet ni niÄ? od vas. ÄŒe priznate ali ne, ste pod moÄ?nim stresom. Sploh, ker ne veste veÄ?, kdo je do vas iskren in kdo ne. Dobro veste, da vam gibanje v naravi zelo pomaga. Lotite se ga Ĺže danes, niÄ? ne odlaĹĄajte. Sploh, ker se boste takoj po velikonoÄ?nih praznikih morali sooÄ?iti ĹĄe z eno teĹžavo. Ta bo finanÄ?ne narave.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Tokrat vam prav nihÄ?e ne bo zameril, ko boste rekli ne. Skoraj vedno ugodite vsem proĹĄnjam, ko pa se zgodi, da Ä?utite, da ste si na glavo nakopali preveÄ? obveznosti, je prav, da ste poĹĄteni do sebe in naravnost poveste, da kaj paÄ? ne boste zmogli.

In tokrat veste, da ne boste. Vseeno pa boste imeli slabo vest. Zato znate Ĺže v naslednjih dneh narediti napako in spet obljubiti nekaj, kar vas bo morilo ĹĄe naslednjih nekaj tednov.

OÄ?itno preveÄ? mislite na druge in na to, kaj si bodo mislili o vas. Mislite raje nase! Veliko veselja vam bo v prazniÄ?nem koncu tedna naredil druĹžinski Ä?lan, partner pa v teh dneh ne bo najbolj na vaĹĄi strani.

Prepad med vama bo iz dneva v dan veÄ?ji. DrĹži, tudi on vas ne razume veÄ?.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

19

Precej stvari v vaĹĄem Ĺživljenju se je zadnje Ä?ase Ĺže, precej pa se jih bo ĹĄe spremenilo.

Nekoliko laĹžje vam bo, ker boste vse to priÄ?akovali. Bolelo bo, ker se boste zaÄ?eli zavedati, da Ĺžal ne boste mogli niÄ? pomagati. PosluĹĄajte svoj notranji glas, pa boste videli, da se bo vse izteklo tako, kot je prav. ÄŒetudi morda ne bo ĹĄlo zelo na hitro, kar bi vam bilo seveda vĹĄeÄ?. Ĺ e najbolj zadovoljni boste v teh dneh z zdravjem. Medtem, ko se bodo vsi okoli vas pritoĹževali nad nadlogami, ki jih prinese pomlad, se boste vi poÄ?utili vsak dan bolje. Tudi zato, ker boste sami naredili veliko. ÄŒeprav bo delovni teden krajĹĄi, vam bo uspelo uloviti vse roke. In to vam bo vlilo novo energijo. Godile bodo tudi besede, ki vam jih posvetil partner. Iskrene bodo.

Naš ­čas, 2. 4. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

2. aprila

06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.05 Turbulenca: Kako opraviti s kritiko 11.55 Odprta knjiga, Jean-Claude Carriere: Krhkost 12.20 Kaj govoriš?=So vakeres?

12.35 Evropski magazin 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito, ponov.

14.25 Slovenski utrinki, madžarska tv 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Pim in Pom, ris.

15.50 V boju s časom (II.), 6/13 16.15 Točka preloma: Prodajalci ne bodo potrebovali izobrazbe?

17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Nuki in prijatelji, ris.

18.15 Tinka in Žverca, ris.

18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja!

22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet: Sveto tridnevje 00.25 Ugriznimo znanost, ponov.

00.55 Dnevnik, ponov.

01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Infokanal

06.00 Otroški kanal 07.00 Nanigugu, ris.

07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.10 Ava, Riko, Teo, ris.

07.15 Penelopa, ris.

07.20 Jani Nani, ris.

07.25 Čarli in Lola, ris.

07.35 Oblakov kruhek, ris.

07.40 Maksipes Fik, ris.

07.50 Svetovalka Hana, ris.

08.00 Tip in Top, ris.

08.05 Vetrnica: Krofi 08.10 Male sive celice, tv kviz 08.55 Infodrom 09.35 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 13.15 Točka, glasb. odd.

14.10 Bloški asi, dok. film 14.55 Glasnik, izob. odd.

15.30 Osmani proti kristjanom – bitka za Sredozemlje, 1/3 16.30 Pričevalci: Franc Možina 19.00 Točka, glasb. odd.

19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Hotela sva na morje, nem. film 21.50 Sodobna družina (III.), 21/24 22.15 Harry in Charles, 3/3 23.05 Avtomobilnost, ponov.

23.35 Točka, glasb. odd.

00.25 Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Lupdidu, ris.

07.10 Princeska Lili, ris.

07.25 Van Dog, ris.

07.30 Knjiga čarovnij, ris.

07.55 Tv prodaja 08.10 Moje srce je tvoje, nan.

08.50 Moje srce je tvoje, nan.

09.50 Tv prodaja 10.05 Zaljubljen do ušes, nan.

11.00 Tv prodaja 11.15 Dubrovniška zora, nan.

12.10 Tv prodaja 12.25 Lepo je biti sosed, nan.

13.25 MasterChef, ponov.

15.00 Dubrovniška zora, nan.

16.00 Zaljubljen do ušes, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan.

18.00 Moje srce je tvoje, nan.

18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 MasterChef 21.30 Epilog 22.35 24ur zvečer 23.05 Na kraju zločina, am. nan.

00.00 Hiša iz kart, am. nan.

01.05 Dexter, am. nan.

02.05 24ur zvečer 02.35 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Pop Corn: Okttober 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 O polžu, ki je kupoval hišo; gledališka predstava 18.25 Otroški in mladinski program 18.40 Prodajno TV okno 18.55 Regionalne novice 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, ans. Akordi in Klemen Rošer 21.15 Regionalne novice 21.20 Na obisku pri sestrah Frančiškankah Marijinih misijonarkah 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

Sobota,

3. aprila

06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.05 Ugriznimo znanost 11.55 Sveto in svet: Sveto tridnevje 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov.

15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Leni in Čivka, ris.

15.50 Mala kraljična, ris.

16.00 Pri Slonovih, ris.

16.10 Lajko, ris.

16.20 Osmi dan 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Kdo si pa ti?, 7/10 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Živalski čira čara, ris.

18.15 Pujsek Bibi, ris.

18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, zab. odd.

21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Slovenci skozi čas in v prostoru 00.20 Dnevnik, ponov.

01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Infokanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.55 10.15 12.45 14.10 15.20 15.50 16.30 17.00 18.00 19.05 20.00 20.55 21.10 22.40 00.05 00.55

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo,ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Maksipes Fik, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Tip in Top, ris.

Vetrnica: Pismo Bukvožer, otr. odd.

Aktivatorji, ponov.

Infodrom, ponov.

Moja soba: Živa Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Vizija, portret skaldatelja in dirigenta Demetrija Žebreta Slovenski utrinki Mostovi Hidak Naši vrtovi: Luciano Viatori Nocoj odrinemo, dok. film Evangeličansko velikonočno bogoslužje, prenos iz Murske Sobote Točka, glasb. odd.

Svet je majhen, dok. odd.

Gustav Mahler – Renato Zanella: Adagietto, plešeta Shoko Nakamura in Wieslaw Dudek Križev pot, prenos iz rimskega Koloseja Umberto D., ital. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Lupdidu, ris.

07.10 Princeska Lili, ris.

07.25 Van Dog, ris.

07.30 Knjiga čarovnij, ris.

07.55 Tv prodaja 08.10 Moje srce je tvoje, nan.

08.50 Moje srce je tvoje, nan.

09.50 Tv prodaja 10.05 Zaljubljen do ušes, nan.

11.00 Tv prodaja 11.15 Dubrovniška zora, nan.

12.10 Tv prodaja 12.25 Lepo je biti sosed, nan.

13.25 MasterChef, ponov.

15.00 Dubrovniška zora, nan.

16.00 Zaljubljen do ušes, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan.

18.00 Moje srce je tvoje, nan.

18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Salt, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 007 – Dovoljenje za ubijanje, ang. film 23.15 Eurojackpot 23.20 007 – Dovoljenje za ubijanje, nad. filma 01.00 Izziv smrti, ang. film 02.50 24ur zvečer 03.20 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Naj viža, ans. Akordi in Klemen Rošer 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Prodajno TV okno 12.30 Videospot dneva 12.35 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Prodajno TV okno 18.55 Regionalne novice 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice: Camino v Španiji 21.00 Regionalne novice 21.05 Nastop Folklorne skupine Maribor iz Argentine, posnetek 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

2. aprila 2015

Nedelja,

Ponedeljek,

Živ žav Čokoladni pirh, ris.

Viki Vijak, ris. Žanov svet, ris. Živalski čira čara, ris.

Zajček Belko, ris.

Vesela kmetija, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Maks in Rubi, ris.

Mucika, ris. Čarli in Lola, ris.

Primer za prijatelje: Peti pirh, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Muk, ris.

Peter Zajec, ris.

Timotej hodi v šolo, ris. nan.

Danov Dinosvet, 22/26 Velikonočna maša iz Vatikana, prenos s Trga svetega Petra 12.00 Urbi e torbi: Papeževa velikonočna poslanica 12.30 Obzorja duha 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

15.00 Ivanhoe, am. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Točno popoldne 18.20 Z vrta na mizo 18.40 Mucika, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (II.), 2/6 21.00 Pedro Opeka, dober prijatelj, dok. film, 1. del 21.55 Vodni krog spodnje Drave, ekološka potopisna odd.

22.20 Poročila, vreme, šport 22.50 Oblast (I.), 8/10 23.45 Alpe, Donava, Jadran 00.15 Dnevnik, ponov.

01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Infokanal

07.00 Utrip 07.15 Zrcalo tedna 07.45 Koncert ansam. Spev 2014: Po Slakovi poti 10.25 Vem!, kviz 11.30 Mi se imamo radi, 1/13 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Moje pesmi, moje sanje, am. muzikal 16.15 Duhovni utrip 16.30 Odprta knjiga 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Slovenski magazin 17.55 Peter Zajec, ris. film 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Sluh svetosti, dok. feljton 21.30 Pedro Opeka, človek dejanj, dok. film, 2. del 22.20 Poročila 22.45 Umetni raj 23.20 Glasbeni večer, J. Haydn: Stvarjenje, 2/2 00.15 Duhovni utrip 00.30 Dnevnik, ponov.

01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal

4. aprila

06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 07.15 Skrivnostni urad: Jagodna skrivnost, otr. ser.

07.25 Timotej hodi v šolo, ris.

07.50 Tabaluga, ris. nan.

08.15 Studio Kriškraš: Papirnata zabava 08.35 Bine, nan.

08.55 Male sive celice, kviz 09.40 V boju s časom (II.), 7/13 10.10 Infodrom 10.25 Kdo pa si ti?, 7/10 10.55 Nevidni, dok. igrani film 11.55 Tednik 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na vrtu, izob. odd.

13.55 O živalih in ljudeh, izob. odd.

14.25 Paradiž (I.), 1/8 15.20 Vodni krog spodnje Save, ekološka potopisna odd.

15.55 Osmani proti kristjanom, 2/3 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Vikend paket 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ne se hecat' 21.30 Pesem za Marion, nem. film 23.05 Poročila, vreme, šport 23.40 Scott in Bailey, 2/8 00.25 Ozare, ponov.

00.30 Dnevnik, ponov.

01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal

08.00 10.00 10.35 11.00

Najboljše jutro Na lepše City folk: Amsterdam Polnočni klub: Slovenci skozi čas in v prostoru 12.10 Vodnar, dok. portret 13.30 Gimnastika, sp, prenos iz Ljubljane 16.30 Športni izziv 17.00 Peter in Pavel, 1. del, am. film 18.40 Iskalca, dok. film 20.00 Nogomet, dp, Rudar – Koper, prenos iz Velenja 21.50 Aritmija 22.50 Obujeni prvak, am. film 00.40 Bleščica, oddaja o modi 01.15 Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 OTO čira čara 07.01 Mumu, ris.

07.10 Kopalčki, ris.

07.25 Hobonavti, ris.

07.40 Maša in medved, ris.

07.50 Smrkci, ris.

08.05 Maša in medved, ris.

08.10 Trgovinica za živali, ris.

08.40 Skrivnostni ranč, ris.

09.05 Ninja želve, ris.

09.30 B-Daman anime, ris.

09.55 Anubisova hiša, ang. nan.

10.10 Tv prodaja 10.25 Posel mojega življenja, am. ser.

11.20 Beverly Hills 90210, am. nan.

12.15 Tv prodaja 12.30 Znan obraz ima svoj glas, ponov.

15.10 Preludij poljubu, am. film 17.10 Družinska preizkušnja, am. film 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Popolna poroka 22.00 Pijevo življenje, am. film 00.30 Čudoviti um, am. film 03.00 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Ustvarjalne iskrice (112), Velikonočni zajček 10.00 Oglasi 10.05 Popotniške razglednice: Camino v Španiji 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Prodajno TV okno 11.50 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Delfin, risani film 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2286. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Videospot dneva 20.30 Nastop Folklorne skupine Maribor iz Argentine, posnetek 21.40 Jutranji pogovori 23.10 Aktualno: Nova strategija razvoja glavnega prometnega omrežja na Koroškem 00.10 Videostrani, obvestila

5. aprila

07.00 sledi 07.05 07.15 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.50 08.00 08.15 08.20 08.30 08.40 08.50 09.00 09.25 09.30 10.00

07.45 Posebna ponudba 08.10 Turbulenca: Kako opraviti s kritiko 08.35 Ugriznimo znanost 09.00 Ljudje in zemlja, izob. odd.

09.50 Slovenci po svetu: Na obisku pri slovenski slikarki Ejti Štih v Boliviji, dok. odd.

10.30 Pojoče srce: Shirlie Roden, ambasadorka luči, dok. portret 11.30 Glasbena matineja, J. Haydn: Stvarjenje 12.25 Razkrita govorica plesa: Akademska folklorna skupina France Marolt ŠOU v Ljubljani 11.20 Migaj raje z nami 13.00 Rad igram nogomet 13.30 Gimnastika, sp, prenos iz Ljubljane 16.35 TV-poroka 17.15 Peter in Pavel, 2. del, am. film 18.55 Odbojka, dp, polfinale (M), prenos 21.00 Žrebanje Lota 21.05 Umori na podeželju, 1/5 22.40 Mesta po meri človeka, dok. odd 23.55 Aritmija, ponov.

01.00 Zabavni kanal

Torek,

6. aprila

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov Kruher Maksipes Fik, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Tip in Top, ris.

Maks in Rubi, ris.

Studio Kriškraš: Papirnata zabava 08.35 Profesor Pustolovec, ponov.

08.55 Zgodbe iz školjke 09.15 Infodrom 09.30 Duhec, mladinski celoveč. film 11.20 Na lepše 12.30 Obzorja duha 12.50 Polnočni klub: Slovenci skozi čas in v prostoru 14.25 Projekt Na deželi, dok. ser., 6/8 14.50 O živalih in ljudeh, svet. odd.

15.15 Dober dan, Koroška 15.55 Prava ideja!

16.30 To bo moj poklic: Zdravnik, kirurg, 9/30 17.00 Vikend paket 18.10 Svet je majhen, dok. odd.

19.10 Točka, glasb. odd.

20.00 Želo, am. film 22.05 Kraj zločina, 1/3 23.35 Odprta knjiga, Polona Glavan: Kakorkoli 23.55 Točka, glasb. odd.

00.40 Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 OTO čira čara 07.01 Mifi, ris.

07.10 Kopalčki, ris.

07.25 Hobonavti, ris.

07.40 Maša in medved, ris.

07.45 Smrkci, ris.

08.05 Maša in medved, ris.

08.10 Trgovinica za živali, ris.

08.40 Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.

09.05 Ninja želve, ris.

09.30 B-Daman anime, ris.

09.55 Smetarčki, ris.

10.00 Hitri prstki, ang. ser.

10.15 Anubisova hiša, ang. nan.

10.30 Tv prodaja 10.45 Posel mojega življenja, am. ser.

11.40 Beverly Hills 90210, am. nan.

12.35 Tv prodaja 12.50 Popolna poroka 14.50 Življenje gre po svoje, am. film 16.40 Dr. Dolittle 4, am. film 18.20 Vrtičkanje 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Znan obraz ima svoj glas 22.40 Zdravnik s srcem, am. film 00.55 Konec afere, ang. film 02.50 Zvoki noči

06.00 24ur, ponov.

07.00 Lupdidu, ris.

07.10 Chuck in prijatelji, ris.

07.15 Princeska Lili, ris.

07.30 Chuck in prijatelji, ris.

07.55 Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.

08.20 Tv prodaja 08.35 Mišek Stuart Little, am. film 10.15 Tv prodaja 10.30 Zaljubljen do ušes, nan.

11.25 Tv prodaja 11.40 Dubrovniška zora, nan.

12.35 Tv prodaja 12.50 Pijevo življenje, am. film 15.25 Trije lopovi in potepin, am. film 17.20 Moje srce je tvoje, nan.

18.00 Moje srce je tvoje, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Dan najlepših sanj 21.00 Bridget Jones: Na robu pameti, ang. film 23.00 Na kraju zločina, nan.

23.55 Hiša iz kart, nan.

00.55 Dexter, nan.

01.55 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 2285. VTV magazin, regionalni informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Pregled trenutnega dogajanja na operaciji "Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini" 10.20 Športni torek 10.30 2286. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Poslanska pisarna: Anita Koleša, poslanka SMC v Državnem zboru 12.00 Iz arhiva VTV: Dedci zmorejo, koncert Andreja Šifrerja, 1. del 13.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.20 Prodajno TV okno 13.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 O polžu, ki je kupoval hišo, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.30 Ustvarjalne iskrice (111), Kozarec prijaznosti 18.40 Dotiki gora: Tolsti vrh na Dobrovljah 19.00 Pop Corn: Okttober 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža, ans. Akordi in Klemen Rošer 21.20 Napovedujemo 21.25 Jutranji pogovori 22.55 Življenje in delo dominikancev v Sloveniji, pogovor 23.55 Videostrani, obvestila

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Na Veliko noč 09.40 Nastop Folklorne skupine Maribor iz Argentine, posnetek 10.50 2286. VTV magazin, regionalni informativni program 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 Ne utihni stari mlin, dokumentarni film 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.10 Prodajno TV okno 12.30 Videospot dneva 12.35 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic, Tehnik za geodezijo, Geodet 18.30 Videospot dneva 18.35 Velikonočnica, dokumentarni film 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Velika noč, največji krščanski praznik, pogovor z celjskim škofom dr. Stanislavom Lipovškom 20.20 Praznični pogovor z duhovnikom Izidorjem Pečovnikom Dorijem 21.00 Veselica v dolini tihi, posnetek gledališka igre iz poletnega gledališče Studenec 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila

Sreda,

7. aprila

06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.10 Mi se mamo radi, 2/13 12.00 Duhovni utrip 12.15 Sluh svetosti, dok. feljton 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: Alenka Puhar 14.25 NaGlas!

14.40 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Viki Vijak, ponov.

15.50 Bine: Kaj raste 16.10 Umetni raj 16.40 Eko utrinki: Vodne izgube 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Posebna ponudba, izob. odd.

17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Olivija, ris.

18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 25 let od prvih večstrankarskih volitev, prenos proslave 21.00 Vrnitev demokracije, dok. odd.

22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus, ponov.

23.35 Pričevalci: Edi Svetek 01.30 Posebna ponudba 02.00 Dnevnik, ponov.

02.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.15 Infokanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.25 08.45 09.35 10.15 12.45 13.55 15.15 15.45 16.20 16.45 18.05 19.00 19.50 20.00 21.50 23.40 00.25

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Maksipes Fik, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Tip in Top, ris.

Studio Kriškraš: Papirtnata zabava Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe Jonina barka, igrani film Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Slovenski pozdrav, zab. odd.

Na vrtu City folk: Lizbona Mostovi Hidak Ne se hecat' Osmani proti kristjanom – bitka za Sredozemlje, 2/3 Točka, glasb. odd. Žrebanje Astra Resničnost, ital. film Baletni večer: Trnuljčica, baletni film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Mufki, ris.

07.10 Princeska Lili, ris.

07.25 Chuck in prijatelji, ris.

07.45 Knjiga čarovnij, ris.

08.10 Tv prodaja 08.25 Moje srce je tvoje, nan.

09.05 Moje srce je tvoje, nan.

10.05 Tv prodaja 10.35 Trije lopovi in potepin, am. film 12.30 Tv prodaja 12.45 Lepo je biti sosed, nan.

13.45 Epilog 15.00 Dubrovniška zora, nan.

16.00 Zaljubljen do ušes, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan.

18.00 Moje srce je tvoje, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.10 Mentalist, nan.

22.05 24ur zvečer 22.35 Na kraju zločina, am. nan.

23.30 Hiša iz kart, am. nan.

00.35 Dexter, am. nan.

01.35 24ur, ponov.

02.05 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Praznični pogovor z duhovnikom Izidorjem Pečovnikom Dorijem 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Videospot dneva 11.40 Prodajno TV okno 12.00 Videostrani obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo: Curling 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2287. VTV magazin, regionalni informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 20.40 Dotiki gora: Tolsti vrh na Dobrovljah 21.00 Na obisku pri.... Zvonetu Čebulu 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila

8. aprila

06.00 Kultura 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.10 Mi se mamo radi, 3/13 11.55 Odkrito: Odkrito o verodostojnosti v politiki 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 25 let od prvih večstrankarskih volitev, posn. proslave 14.30 Glasnik 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Globus, ponov.

17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, svet. odd.

17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Oblakov kruhek 18.20 Minuta v muzeju 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Hilda, meh. film 21.30 Nikamor 13:22, igrani film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Točka preloma 23.35 Turbulenca 00.05 Dnevnik, ponov.

01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Infokanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.25 08.35 08.40

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Maksipes Fik, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Tip in Top, ris.

Bine: Kaj raste Skrivnostni urad Zgodbe iz školjke Ali me poznaš: Jaz sem poletni dan na vrtu 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.35 Točka, glasb. odd.

14.10 Posebna ponudba 15.20 Točno popoldne 16.20 Z vrta na mizo 16.40 To bo moj poklic: Častnik krova, varilec, častnik stroja, 10/30 17.20 Slovenski magazin 17.45 Rad igram nogomet 18.20 Mostovi Hidak 18.50 Nevidni, igrani film 19.45 Žrebanje Lota 19.55 Nogomet, dp, Olimpija - Maribor, prenos iz Ljubljane 21.50 Športni izziv 22.20 Bleščica, odd. o modi 22.55 Pelikanova kri, ang. film 00.30 Točka, glasb. odd.

01.20 Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Mufki, ris.

07.10 Princeska Lili, ris.

07.25 Chuck in prijatelji, ris.

07.50 Knjiga čarovnij, ris.

08.15 Tv prodaja 08.30 Moje srce je tvoje, nan.

09.10 Moje srce je tvoje, nan.

10.10 Tv prodaja 10.25 Zaljubljen do ušes, nan.

11.20 Tv prodaja 11.35 Dubrovniška zora, nan.

12.30 Tv prodaja 12.45 Lepo je biti sosed, nan.

13.45 Preverjeno 15.00 Dubrovniška zora, nan.

16.00 Zaljubljen do ušes, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan.

18.00 Moje srce je tvoje, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 MasterChef 21.30 Gasilci v Chicagu, nan.

22.25 24ur zvečer 22.55 Na kraju zločina, nan.

23.50 Hiša iz kart, nan.

00.55 Dexter, am. nan.

01.50 24ur, ponov.

02.20 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2287. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Na obisku pri.... Zvonetu Čebulu 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Prodajno TV okno 12.50 Videospot dneva 12.55 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (113), Zapestnica s čipko 18.20 O gosenici, ki dobi krila; Gledališka predstava Vrtca Velenje OE Ciciban 18.40 Regionalne novice 19.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno: Humanitarna medicinska odprava Papua Nova Gvineja 2013 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop Corn, glasbena oddaja 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 4. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

2. aprila 2015

21

PRIREDITVE

KNJIĹ˝NI kotiÄ?ek ORMEROD, Jan: Zamenjam bratca

COELHO, Paulo: PreĹĄuĹĄtvo

ml – Mladina / C – S – Cicibani – Slikanice

od – Odrasli / 821-311.2 – Leposlovje - DruŞbeni romani

Jan Ormerod je ena najpomembnejĹĄih avstralskih pisateljic in ilustratork. Slikanica je bila nominirana za nagrado avstralskega

Brazilski pisatelj Paulo Coelho je eden najvidnejĹĄih pisateljev naĹĄega Ä?asa, je avtor ĹĄtevilnih mednarodnih uspeĹĄnic, njegove knjige pa so prevedene v 80 jezikov sveta.

Je najbolje prodajan pisatelj, dobro pa ga poznamo tudi pri nas, in sicer po delih Alkimist, Alef, Rokopis iz Akre, Veronika se odloÄ?i umreti‌ NajnovejĹĄi roman je zgodba o uspeĹĄni novinarki Lindi, stari nekaj Ä?ez trideset let, ki ima Ä?udovitega moĹža, dva otroka, dobro sluĹžbo, oblaÄ?i se v najboljĹĄa oblaÄ?ila, a vse-

sveta za mladinsko literaturo za knjigo leta 2014, berejo pa jo otroci ĹĄirom po svetu.

Krokodilka Karolina je dobila bratca, na katerega je zelo ljubosumna. Samo za zgago je, slini se, luskavo koĹžo ima in ostre kremplje. Tudi Karolina si je Ĺželela, da bi bila velika sluzasta mamina ljubica. Nekega dne je ĹĄla mama Krokodilka v trgovino zamenjat klobuk in na bratca je morala popaziti Karolina. Odpeljala ga je v otroĹĄko trgovino in trgovcu povedala: ÂťTale bratec ni to, kar bi rada. Smrdi in se slini, ni zabaven in zasede celo mamino naroÄ?je. Rada bi ga zamenjala za takega, ki bo ravno pravi.ÂŤ Le zakaj ga je Karolina zamenjala?

ORMEROD, Jan: ÄŒudodelni iskalec vode ml – Mladina / C – Sz – Cicibani – Slikanice zaboj Pri zaloĹžbi Skrivnost je od iste pisateljice izĹĄla zanimiva knjiga o Ä?udodelnem iskalcu vode, deÄ?ku Davidu, ki je eden izmed tisoÄ?ih, ki je s pomoÄ?jo bajalice naĹĄel vodo.

David s svojo druĹžino Ĺživi na kmetiji, v deĹželi, kjer se ne spomnijo, kdaj je nazadnje deĹževalo. Zbiralniki deĹževnice so prazni, tudi potoki so le blatne luĹže. David in njegov oÄ?e vsak dan z vozom vleÄ?eta vodo iz vodnjaka, ki je zelo oddaljen. PoljĹĄÄ?ine so zaradi suĹĄe rjave in Ĺživali so vsak dan bolj Ĺžejne. ÂťRes je ĹĄkoda, da tvoj dedek danes ni veÄ? ĹživÂŤ, reÄ?e oÄ?e. ÂťLahko bi naĹĄel vodo za vse nas, prav tukaj na kmetiji.ÂŤ OÄ?e potem Davidu razloĹži, kako je dedek iskal vodo z bajalico. Tudi sam je poskusil iskati vodo, toda samo eden izmed tisoÄ?ih je za to nadarjen. Naslednji dan zaÄ?ne David s pomoÄ?jo lesene palice, podobne vilicam, iskati vodo. Sestri se iz njega norÄ?ujeta, a Davidu na koncu uspe.

VIGAN, Delphine de: No in jaz ml – Mladina / M – Leposlovne knjige od 13. leta dalje Francoska pisateljica Delphine de Vigan v romanu razkriva problematiko brezdomstva in to na zelo ganljiv in nevsiljiv naÄ?in.

Hkrati je to zgodba o pogumu, osamljenosti, prijateljstvu in ljubezni in je branje za vse generacije. Pisateljica je za roman leta 2008 prejela prestiĹžno francosko nagrado Prix des libraires, pri nas pa je knjiga dobila nagrado Zlata hruĹĄka.

Lou Bertignacova je zelo inteligentna in najboljĹĄa uÄ?enka v razredu, Ä?eprav se poÄ?uti med soĹĄolci kot tujka, saj so vsi starejĹĄi od nje, ker je ona dvakrat preskoÄ?ila razred. Tudi doma in drugod se poÄ?uti odmaknjena, osamljena, saj njeni starĹĄi ne morejo preboleti smrti druge hÄ?erke. Na poti iz ĹĄole Lou opazi na ĹželezniĹĄki postaji brezdomko No, s katero se poÄ?asi spoprijatelji. Zato si pri uri francoĹĄÄ?ine izbere za govorno vajo temo o brezdomcih, Ä?eprav pred razredom zelo nerada nastopa. A najveÄ?ji car v razredu, Lucas, s katerim prijateljuje, jo spodbuja in tako sledi svojemu cilju. Ko No veÄ?er za veÄ?erom izgine neznano kam, Lou odide domov v svoj dom, ki pa ni topel, saj je napolnjen z Ĺžalostjo in izgubo. S tem ko Lou skuĹĄa No ustvariti dom, si ustvarja tudi svoj dom in skupaj jima to uspe. ZaĹživeli sta skupaj in v njihovo hiĹĄo se naseli bolj zdrav druĹžinski duh, a ne za dolgo

VELENJE ÄŒetrtek, 2. april

Sobota, 4. april

8.00

9.00

10.00

8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova, Cankarjeva ul.

Mestna trĹžnica 19.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje Velenje : RK Krka 20.05 Mestni stadion ob jezeru NK Rudar Velenje : FC Koper 21.00 eMCe plac Koncert Death to all but metal (Vasectomy, Era of hate, Cordura)

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Ĺ marna gora DruĹĄtvo NOVUS, Trg mladosti 6 PomoÄ? pri iskanju zaposlitve KnjiĹžnica Velenje Pravljica o leteÄ?em kovÄ?ku, gledaliĹĄka predstava za otroke 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.30 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Ustvarjalna delavnica za otroke: Origami 17.30 Dom kulture Velenje, velika dvor.

ZakljuÄ?na 32. prireditev v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 18.00 KnjiĹžnica Velenje SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh 19.19 KnjiĹžnica Velenje Predavanje dr. Iztoka Ostana Blagor iz Ä?revesja 19.30 RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma Ĺ˝RK Velenje : RK Ĺ˝alec ZD 20.30 Max klub Igor Bezget Trinity (Max Klub jazz festival – 6. koncert)

Petek, 3. april 9.00

eno nekega dne spozna, da ni sreÄ?na. Kljub svojemu idealnemu Ĺživljenju se spraĹĄuje, a je to vse. Da si je postavila to vpraĹĄanje, je kriv pisatelj, ki ga je dan prej intervjuvala in je izjavil: Niti malo me ne zanima to, da bi bil sreÄ?en. Raje strastno Ĺživim Ĺživljenje, kar je seveda nevarno, saj Ä?lovek nikoli ne ve, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku.ÂŤ Linda je ugotovila, da nikoli niÄ?esar ne tvega in tako je vsak dan popolnoma enak prejĹĄnjemu. Spozna, da jo Ĺživljenje v zakonu ne izpolnjuje, monotonost in razdajanje za druge pa skuĹĄa reĹĄiti na teÄ?ajih joge, pri psihologih in psihoterapevtih. Ĺ˝ivljenje se ji spremeni po intervjuju Jacoba, svojega bivĹĄega fanta iz srednje ĹĄole.

Svojega preĹĄuĹĄtva ne skuĹĄa opraviÄ?iti, raje iĹĄÄ?e resnico in jo na koncu najde v ljubezni.

NauÄ?ila se je ljubiti in kot pravi pisatelj: Življenje niso dolge poÄ?itnice, ampak neprestan uÄ?ni proces. In naĹĄa najpomembnejĹĄa lekcija je, da se nauÄ?imo ljubiti.ÂŤ

IGRE za majhne in velike otroke ml – Mladina / 793 – Ples.

DruĹžabne igre V tej knjigi boste naĹĄli veÄ? kot 300 navodil za razliÄ?ne igre. Dobre igre nikoli ne zastarijo, ampak pritegnejo k igranju ljudi razliÄ?ne starosti in narodnosti. Ena takih iger je remi, ki ga igrajo po vsem svetu. Nekatere igre so zelo stare, da niti ne vemo izvora, pa so ĹĄe vedno zabavne, kot je igra slepe miĹĄi. Ena od najstarejĹĄih pa je igra ĹĄah. Knjiga nam poleg klasiÄ?nih iger ponuja tudi razliÄ?ne tekmovalne igre, ki so bile do zdaj bolj nepoznane. Predstavljene pa so tudi igre, ki so primerne za posebne priloĹžnosti, praznike, rojstne dneve.

Pri vsaki igri pa je treba seveda upoĹĄtevati pravila, vÄ?asih lahko zmago ali poraz odloÄ?i sreÄ?a, vedno pa naj velja pravilo poĹĄtene igre in prijateljstva. Kdor hoÄ?e zmagati, mora znati tudi izgubljati. đ&#x;”˛

CITY CENTER Celje • Do 4.4. VelikonoÄ?ni sejem v Citycentru • ÄŒetrtek, 2.4., 14.00-19.00 BiotrĹžnica • Petek, 3.4, 14.00 KmeÄ?ka trĹžnica • Petek, 3.4. Delavnica Poslikava velikonoÄ?nih jajc pred trgovino Leonardo z mlado portretistko in risarko Dolores PonoĹĄ. • 7. do 19. 4. Fotografska razstava Barvitost Ĺživljenja, druĹĄtvo fotografov Svit • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki

bl

21.00 eMCe plac Yâ‚Ź$ Party

UÄ?ilnica Plus, Trg mladosti 6 Ustvarjalni klub za odrasle: Perlice in spominska Ĺžica 18.00 VeÄ?namenski dom v Vinski Gori HumoristiÄ?na prireditev Reporter Milan 18.00 GostiĹĄÄ?e Verdelj v Ĺ aleku Planinski veÄ?er 19.30 Kavarna Lucifer Timeless duo - Klemen Smolej (kitara) in Miha Rebernik (vokal)

Ponedeljek, 6. april 5.30

7.00

8.00

20.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – KobariĹĄki stol Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Dobrovlje Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Kunigunda Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: triler, drama Ljubezen je popolni zloÄ?in

Torek, 7. april 9.00

9.00

14.00

15.00

17.00

16.00

18.00

18.00

DruĹĄtvo Novus, Trg mladosti 6 Pogovorna skupina za starĹĄe Velenjska promenada Velenje – mesto zdravja (predstavitev druĹĄtev in organizacij, ki delujejo na podroÄ?ju zdravja) Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice Vila Mojca Velenje Program za otroke Bodi vesel Vila Mojca Velenje Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starĹĄe Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v RdeÄ?o dvorano) Atrium arhitekturni kotiÄ?ek – AVI Dom kulture Velenje, velika dvor. Ĺ portnik leta v MO Velenje Glasbena ĹĄola Velenje

Spet pestro na trĹžnici Velenje, 28. marca – V soboto je na ploĹĄÄ?adi pred Centrom Nova potekal prvi letoĹĄnji spremljevalni program na kmeÄ?ki mestni trĹžnici. Enkrat meseÄ?no jih bodo MOV – TIC, TuristiÄ?na zveza Velenje in Pilon center pripravljali vse do zaÄ?etka oktobra.Za pravo velikonoÄ?no vzduĹĄje so kot prvi poskrbeli Ä?lani TuristiÄ?nega druĹĄtva Vinska Gora. Na stojnicah so predstavljali izdelavo butar. DruĹžbo so jim delali mladi Ä?lani Mladinskega TIC iz Vinske Gore, ki so ustvarjali velikonoÄ?ne izdelke s piĹĄÄ?anÄ?ki, zajÄ?ki in pisanicami. Veliko zanimanja sta pritegnila traktorja, s katerima so se dogajanju pridruĹžili tudi Ä?lani DruĹĄtva podeĹželske mladine Vinska Gora. Piko na i so dodali plesni koraki in obrati folklornega druĹĄtva Koleda. Celotno dogajanje je povezovala Anica Drev, ki je obiskovalcem trĹžnice predstavila tudi druge velikonoÄ?ne ĹĄege. Za nagrado je obiskovalec, ki je pravilno ugotovil viĹĄino najveÄ?je butare na trĹžnici (delo TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ entilj), to odnesel tudi s seboj domov. NaslednjiÄ? bo spremljevalni program potekal đ&#x;”˛ 9. maja, ko se bo predstavilo Kulturno druĹĄtvo MeÄ‘imurje.

Koncert Pihalnega orkestra Glasbene ťole Velenje in Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene ťole Stuttgart (SJBO) 18.00 Velenjski grad Odprtje razstave Agate Šumnik Zgonec: Vrtnice brez trnja 19.19 KnjiŞnica Velenje Predavanje Aleksandre Žuber Prijazno staranje

Sreda, 8. april 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 DruĹžinski center Harmonija, Trg mladosti 6 Ustvarjalna delavnica: Izdelovanje nakita 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje Koncert harmonikarskih orkestrov

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 2. april 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic 18.30 Center starejĹĄih Zimzelen, TopolĹĄica Odprtje razstave likovnih del Viktorije Meh

Petek, 3. april

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 2. april 17.00 Dvorana Marof Sprejem novorojenÄ?kov 17.00 HiĹĄa mladih – sejna soba Glasbena ĹĄola GVIDO – klaviature, solo petje 18. 00 Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba 19.30 Dvorana Marof Pilates

Torek, 7. april 14.00 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola GVIDO – kitara 16.30 Dvorana Marof Plesna ťola Superstar – Hip Hop 18.00 Marof – zgornja dvorana Joga 19.00 Hiťa mladih – dvorana Dile Predavanje ob svetovnem dnevu zdravja –MOJE ZDRAVJE

Sreda, 8. april 16.30

18.00

HiĹĄa mladih - dile Plesna ĹĄola Spin Dvorana Marof SreÄ?anje obrtnikov in podjetnikov obÄ?ine Ĺ martno ob Paki; organizira ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki

Lunine mene

16.00 pred Hotelom Vesna Metuljev velikonoÄ?ni pohod

Ponedeljek, 6. april 18.00 RibiĹĄki dom Redni tedenski turnir

Torek, 7. april 17.00 Vila Mayer Torkova peta – ustvarjalnica za majhne in velike

4.

aprila, ob 14:06, polna luna - ĹĄÄ?ip

3. mednarodni festival znanja in kulture starejĹĄih Velenje, 15. aprila – Univerza za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje skupaj s slovensko Univerzo za tretje Ĺživljenjsko obdobje pripravlja 3. mednarodni festival znanja in kulture starejĹĄih, ki bo v sredo, 15. aprila, ob 10. uri v kulturnem domu Velenje. Celodnevni dogodek bo potekal pod Ä?astnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, namenjen pa bo predstavitvi vrednih doseĹžkov starejĹĄih ĹĄtudentov slovenskih univerz in so-

rodnih organizacij iz tujine. Svoje doseĹžke bodo predstavile univerze iz Ljubljane, Murske Sobote, Slovenj Gradca, Velenja, Ĺ˝alca, Zagreba in Tuzle. Festivalsko dogajanje bo spremljala razstava fotografij ĹĄtudentov univerze iz Velenja z naslovom Velenje, moje mesto. V popoldanskem Ä?asu bodo organizirali medgeneracijsko delavnico ZnaĹĄ, nauÄ?i drugega. đ&#x;”˛

bĹĄ

ÄŒopiÄ?, glina, steklo TopolĹĄica, 2. aprila – Danes ob 18.30 bodo v jedilnici Zimzelena odprli razstavo likovnih del Ä?lanice DruĹĄtva Ĺ aleĹĄkih likovnikov Viktorije Meh. Naslovila jo je ÄŒopiÄ?, glina, steklo, saj je vsestranska ustvarjalka, ki pri likovnem izraĹžanju uporablja vse naĹĄteto. V kulturnem programu ob odprtju bo nastopil Rudarski oktet. đ&#x;”˛

bĹĄ

KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka RDEÄŒA RAKETA (Slovenija)

Nedelja, 5. 4., ob 17.00 – mala dvor.

Mladinska pustolovĹĄÄ?ina, 90 minut ReĹžija: Vojko Anzeljc Scenarij: po lastni knjiĹžni predlogi MatjaĹž Pikalo Igrajo: AljoĹĄa Bregar, Gaja FilaÄ?, Jernej KogovĹĄek, Jure IvanuĹĄiÄ?, Iva BabiÄ?, Alenka Kozolc Gregurić, Iztok Jereb, MatjaĹž Pikalo, Franko KoroĹĄec idr.

Petek, 3. 4., ob 18.00 – premiera s filmsko ekipo Sobota, 4. 4., ob 18.00 Ponedeljek, 6. 4., ob 18.00

STRELEC: KRVAVA POGODBA

DEÄŒEK IN SVET

TIMBUKTU

O menino e o mundo (Brazilija) Animirani film brez dialogov za starost 7+, 80 minut ReŞija: Alê Abreu Petek, 3. 4., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 4. 4., ob 18.30 – mala dvor.

Timbuktu (Francija) Drama, 97 minut ReĹžija: Abderrahmane Sissako Igrajo: Ibrahim Ahmed, Toulou Kiki, Abel Jafri, Fatoumata Diawara, Hichem Yacoubi, Kettly NoĂŤl idr.

The Gunman (Francija, Ĺ panija, VB) Akcijski, kriminalka, drama, 115 minut ReĹžija: Pierre Morel Igrajo: Idris Elba, Sean Penn, Javier Bardem, Ray Winstone, Mark Rylance, Melina Matthews, Jasmine Trinca, Peter FranzĂŠn, Deborah Rosan, idr.

Sobota, 4. 4., ob 20.00 Nedelja, 5. 4., ob 20.30

Petek, 3. 4., ob 20.00 – mala dvor.

Sobota, 4. 4., ob 20.30 – mala dvor.

Nedelja, 5. 4., ob 19.00 – mala dvor.

POSTALI BOMO PRVAKI SVETA Bićemo prvaci sveta (Srbija, HrvaĹĄka, Slovenija, BIH, Makedonija) Ĺ portna komiÄ?na drama, 124 minut ReĹžija: Darko Bajić Igrajo: Strahinja BlaĹžić, MiloĹĄ Biković, Aleksandar RadojiÄ?ić, Marko Janketić, Leon LuÄ?ev, Sergej Trifunović, Iva Babić, NebojĹĄa Dugalić, Stefan KapiÄ?ić, Jure Henigman, Radovan Vujović, Toni Mihajlovski, John Savage idr.

Petek, 3. 4., ob 20.30 Nedelja, 5. 4., ob 18.00 Ponedeljek, 6. 4., ob 19.00 – mala dvorana

POBEG S PLANETA ZEMLJA Escape from Planet Earth (ZDA) Animirana pustolovska komedija, 89 minut / Kanada, ZDA ReŞija: Cal Brunker Slovenski glasovi: Mirko Medved, Saťo Preťeren, Ksenija Urbanc Glinťek,Aleksander Golja, Tina Ogrin, idr., Nedelja, 5. 4., ob 16.00 – otroťka matineja

LJUBEZEN JE POPOLNI ZLOÄŒIN L'amour est un crime parfait (Francija, Ĺ vica) Triler, drama, 110 minut ReĹžija: Arnaud Larrieu, Jean-Marie Larrieu Igrajo: Mathieu Amalric, MaĂŻwenn , Karin Viard, Xavier Beauvois, Sara Forestier, Denis Podalydès idr.

Naš ­čas, 2. 4. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka Jeruzalem Ormož

2. aprila 2015

RADIO VELENJE

www.jeruzalem-ormoz.com Šipon je ponos našega vinorodnega podokoliša.

Grozdje je bilo pridelano na vrhunskih legah Kog, Litmerk in Ilovci, na naravi prijazen način. Je srednjega telesa s prijetno svežino in cvetico, ki spominja na belo cvetje, citruse, jabolko in zeliščne note. Odlikuje ga sočen in bogat okus. Ponudimo ga k morski hrani, solatam in k suhomesnatim izdelkom.

Prlekija je znana po gostoljubnosti domačinov, pristni prleški kulinariki ter vrhunskih vinih.

Vinorodni podokoliš Ljutomer-Ormož nudi idealne pogoje za pridelavo belih vin, ki slovijo po svoji odličnosti.

Vina Jeruzalem Ormož so sveža, sadna in poživljajoča. Grozdje iz naših edinstvenih vinogradov pridelujemo na naravi prijazen način in ga še vedno obiramo ročno. S pomočjo najsodobnejše tehnologije, s katero je opremljena naša vinska klet, ustvarjamo vina, v katerih ohranjamo najboljše iz narave. Vina jeruzalem Ormož so za vse vas, ki se radi sprostite in uživate ob kozarcu dobrega vina v družbi prijateljev ali družine. Zatorej, odkrijte naša vina in okusite življenje! Slovimo tudi po odličnih peninah, ki skupaj tvorijo živopisano paleto barv in okusov. Pridelane so po charmat metodi in očarajo s svojo lahkotnostjo in svežino. Polsuha penina SAUVIGNON prevzame s svojo značilno aromo po kosmuljah, ROSE odlikuje intenzivna cvetica po rdečem jagodičevju, BRUT je suha penina pridelana iz sort beli pinot in chardonnay, polsladka MUŠKATNA PENINA je pridelana iz sorte mušat ottonel, ki ji daje značilno muškatno cvetico, SEC pa je polsuha penina, pridelana iz sort chardonnay in beli pinot in očara s svežino, eleganco in šarmom. Želimo, da bi čim več ljudi uživalo in doživelo naša vina. Najboljših stvari konec koncev ne zadržujemo zase, ampak jih delimo z drugimi.

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!

Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom “Jeruzalem Ormož” najkasneje do 13. aprila. Izžrebali bomo 3x paket Jeruzalem Ormož.

UniCredit Bank v Velenju – izberite zaupanja vrednega finančnega partnerja Za večino je upravljanje denarja velikega pomena. V preteklosti je bila večini strank najpomembnejša ugodna ponudba obrestnih mer, danes pri izbiri banke dajejo vedno več prednosti varnosti in likvidnosti institucije. V UniCredit Bank lahko dobite vse našteto; zanesljivega partnerja z najboljšo storitvijo za ceno, ki jo plačate. Poleg mreže 28 enot, v katerih najdete pestro paleto storitev za posameznike in podjetja, vam napredna elektronska in mobilna banka omogočata stalen dostop do vaše banke ne glede na to, kje se nahajate.

Preverite kakovost storitev in posebej za vas izbrane bančne ugodnosti Menjava banke se mogoče na prvi pogled zdi zapleten in dolgotrajen postopek, vendar je prenos transakcijskega računa za vas enostaven, brezplačen in hiter. Izbirate lahko med različnimi bančnimi paketi, ki smo jih prilagodili vašim potrebam in željam. V paketu Pametni Lojalni vas čaka vrsta storitev in ugodnosti, ki jih potrebujete za nemoteno dnevno upravljanje, paket Elitni pa ponuja praktično čisto vse storitve za nadzor nad vašimi osebnimi financami. UniCredit Bank ni pozabila na upokojence, ki z bančnim paketom Senior pridobijo poleg transakcijskega in varčevalnega računa tudi spletno ter mobilno banko brez stroška pristopnine.

Fleksibilni tudi z bančnim depozitom Če imate prihranke, a niste povsem prepričani, kdaj jih boste potrebovali, vam ponujamo privlačno možnost varčevanja. S Fleksi

depozitom vam ponujamo dobro obrestno mero z avtomatskimi podaljšanji na 3, 6 ali 12 mesecev, za obdobje največ 3 let, pri čemer vam bodo sredstva lahko tudi hitro na razpolago, če pride do morebitnih nepredvidenih dogodkov.

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 19. marca 2015, so: •

Franček Klančnik, Topolšica 78 a, 3326 Topolšica (mobilnik); • Lada Jelen, p.p. 531, 3323 Velenje (polnilec za mobilni telefon v vozilu); • Martina Omladič, Šmartno ob Paki 41, 3327 Šmartno ob Paki (folija za mobitel).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL VELENJKA

ČETRTEK, 2. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 3. aprila

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 4. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 5. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 6. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 7. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 8. aprila

TV Naš čas

Sodelavci UniCredit Bank v Velenju: »Preizkusite našo banko, prepričajte se o našem servisu, prijaznosti in fleksibilnosti. Če ste naša zadovoljna stranka in nas boste priporočili prijatelju, pa bomo po prvem prilivu, ki ga priporočeni prijatelj prejme na osebni račun pri UniCredit Bank, s 15 evri nagradili vas in tistega, ki ga priporočate.«

Dodatne informacije: UniCredit Banka Slovenija, d. d.

Poslovna enota Velenje, Šaleška 20 a, 3320 Velenje Kontakt: 03 8987 300 / sebastian.kosir@unicreditgroup.si Spletna stran: www.unicreditbank.si Delovni čas: ponedeljek – petek 8.30 do 12.00 in 13.00 do 16.30

Mi ustvarimo sliko!

24 ur na dan

• •

365 dni na leto v analogni in digitalni shemi Oglasno sporočilo

Dobrodošli v

TV kanal Naš čas

•

vidno v več kot 80.000 gospodinjstvih

info: 898 17 50

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od od 23. do 29. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 23. do 29. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš ­čas, 2. 4. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

2. aprila 2015

23

OBVEŠČEVALEC GIBANJE prebivalstva

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI – POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031

836 378 ali 031 505 495 SIMPATIČEN pravnik, 57-letni, si želi spoznati urejeno žensko do svojih let ali več za resno vezo. Gsm: 041 248 647

kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

NEPREMIČNINE

ELEKTRIČNI skuter tip i50FL 400W soča, star 16 mesecev prodam za 1.300,00 evrov. Gsm: 051 411 770 GRANITNE kocke, različnih velikosti, okoli 3500 kom (20 m2), ugodno prodam. Gsm: 031 600 656 OSEBNI računalnik znamke HP, model 6000, dvojedrni procesor Intel E8400, 2GB spomina, monitor, miška, tipkovnica in licenčni slovenski Windows 7.

Pripravljen na uporabo. Prodam za 179 evr. Gsm: 041 692 995

VIKEND kunta kinte št. 195 prodam.

Gsm: 041 727 996

PRIDELKI MEŠANA in bukova metrska drva ter hlodovino za drva v bližini Velenja ugodno prodam. Cena od 30 do 50 EUR/m3. Tel.: 041 66 88 80 SILAŽNE okrogle bale in seno v kockah prodam. Tel.: 03 5871 556, gsm: 031 799 476 KONJSKI gnoj, jabolčnik, race, domači

RAZNO

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

• Hiša, dvojček v Vinski gori na sončni legi, K+P+1+M, 253 m2, zgrajena 1970, 2000 m 2 zemljišča.

ER: (105-150 kWh/m2a).

Cena 159.000 evr.

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI Venek Jožef, roj. 1941, Topolšica , Topolšica 59; Ilovšek Janez, roj. 1930, Velenje, Kersnikova cesta 15; Kovač Bogdan

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 4. do 6. 4. – Olivera Saveva, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Rudolf, roj. 1946, Žalec, Arja vas 84; Belak Frančiška, roj. 1930, Mozirje, Praprotnikova ulica 10; Verdev Jožefa, roj. 1932, Žalec, Podkraj 17; Perne Anton, roj. 1924, Nazarje, Šmartno ob Dreti 4; Bastl Ivan, roj. 1932, Velenje, Prešernova cesta 22 e.

. GOZDARSKI VITLI . GOZDARSKE KLEŠČE . CEPILNIKI DRV . KROŽNE ŽAGE . OVIJALCI DRV

• 3-sobno stanovanje v Šaleku, 78 m2, adaptirano leta 2011, 1/5 nad. v manjši stavbi. ER: (35-60 kWh/ m2a) Cena 85.000 evr.

T: +386 3 777 14 10 T: +386 3 777 14 23 E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si

mali OGLASI

14.00, telefon 898-1880.

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Upravna enota Velenje

• Večje 2-sobno stanovanje v Šaleku, 68 m2, zgrajeno 1985, 4/4 nad., vredno ogleda. Možnost menjave tudi za manjše. ER (105-150 kWh/m2a) Cena 60.000 evr.

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

ZAHVALA

ZAHVALA

Z bolečino sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek

Z bolečino sporočamo, da je odšel od nas naš dragi mož in stric

JOŽE BERDNIK

BRANKO CIRIL SUPOVEC

iz Malega Vrha

20. 1. 1928 – 12. 3. 2015

Plešivec 52, Velenje

2. 7. 1930 – 15. 3. 2015 Pomlad bo na tvoj vrt prišla, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.

Oh, kako je hiša prazna, odkar več tebe ni.

Prej domača in prijazna, zdaj samotna, otožna tam stoji.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so mu priskočili na pomoč v času bolezni, in vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Pogrebni službi Usar, Premogovniku Velenje, rudarski godbi in častni straži, govorniku g. Kolarju ter duhovniku g. Janku Rezarju za opravljeno pogrebno slovesnost.

Bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.

Žalujoči vsi njegovi

Žalujoči: žena Silva in družina Grujič

ZAHVALA

V SLOVO

Z bolečino sporočamo, da je odšel od nas dragi mož, oče, brat, dedi in pradedi

draga mama, babica in oma

FERDINAND GOSTEČNIK

MATILDA BRITOVŠEK

iz Šoštanja

iz Topolšice

20. 3. 1928 – 25. 3. 2015 Za dobroto tvojih rok, ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče, cvetje, svete maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Borutu Rijavcu in osebju Bolnišnice Topolšica.

Hvala vsem PGD in častni straži, Krajevni organizaciji ZB, govorniku Jožetu Aristovniku, pevcem in Pogrebni službi Usar. Iskrena hvala župniku g. Ivanu Napretu za opravljen obred.

5. 2. 1929 – 17. 3. 2015

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Urbancu in medicinski sestri Stanki, župniku g. Pribožiču, govorniku g. Volku, pevcem in Pogrebni službi Usar. Žalujoči vsi njegovi

Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih za vedno boš ostala.

Mama, počivaj v miru.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Hvala Bolnišnici Topolšica, župniku g. Jožetu Pribožiču, Pogrebni službi Usar in govornikoma g. Dragu Kolarju in g. Darku Delopstu. Žalujoči vsi njeni

NaĹĄ ­Ä?as, 2. 4. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 24

Bisera 2015 sta Hana in AndraĹž Dijakinja Gimnazije Velenje in dijak Srednje elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole sta imela veliko ÂťnavijaÄ?evÂŤ – BodoÄ?a ekonomistka in nadebudni nogometaĹĄ sta bila naziva vesela Velenje, 26. marca – V Ä?etrtek popoldne smo v dvorani Vile Biance dali piko na i letoĹĄnji akciji Biseri maturantskega plesa 2015. Veseli smo bili, ker se jih je od 18 finalistov letoĹĄnjega izbora udeleĹžilo kar 14, z njimi pa so bili tudi prijatelji in sorodniki. Akcija Biseri maturantskega plesa, ki jo pripravljamo NaĹĄ Ä?as, d. o. o., Ĺ olski center Velenje in modni kreatorki Petra Meh ter Jelena StevanÄ?ević, je postala ne le tradicionalna, ampak tudi dobro sprejeta pri naĹĄih bralcih, pa tudi

pri maturantih in maturantkah. Tisti, ki pridejo v finale, tako dobijo ĹĄe en nepozaben spomin na najlepĹĄi in najbolj gala najstniĹĄki ples.

ZakljuÄ?no prireditev smo tudi tokrat mladostno obarvali. Ob ogledu projekcij s fotografijami vseh 18 finalistov smo uĹživali v nastopih dijakov in dijakinj Ĺ CV, ki so dokazali, da so res nadarjeni. ZakljuÄ?ni dogodek so popestrili Oktet ĹĄolskega centra Velenje, ki deluje pod vodstvom prof. Petra Rozmana, pevke Ivana DominkoviÄ?, Ana Marija Pod-

javorĹĄek, Nina PeÄ?ko in voditeljica prireditve SaĹĄa Ĺ iĹžgoriÄ?, ki se ji je s kitaro pridruĹžil Ĺ˝iga Avbreht. Zaplesala je Katarina Kumer. Njihove nastope smo vpletli v Ä?as pred razglasditvijo etoĹĄnjih ÂťbiserovÂŤin po njej, saj smo vse finaliste naenkrat povabili na oder.

Prva je zbrane nagovorila ravnateljica Ĺ ole za storitvene dejavnosti Mateja KlemenÄ?iÄ?, ki Ĺže vse od zaÄ?etka skrbi za koordinacijo akcije na Ĺ CV. Prijazne besede je dopolnila z mislimi ÂťsvojihÂŤ maturantov in

svoj naÄ?in,ÂŤ je utemeljila odloÄ?itev.

In verjetno z njo finaliste tudi malo razoÄ?arala.

Letos skoraj 700 glasov Bralci in bralke NaĹĄega Ä?asa ste nas letos prijetno presenetili. Ĺ tevilo glasovalnih kuponov se je namreÄ? od lanskega leta, ko smo jih prejeli malo manj kot 500, letos poveÄ?alo na skoraj 700. PrviÄ? smo kupone prejeli tudi iz sosednje Avstrije, poĹĄiljali pa so jih tudi iz KoroĹĄke, ĹĄirĹĄega celjskega in zgornjesavinjskega obmoÄ?ja in Ljubljane, kjer Ĺživi veliko VelenjÄ?anov, ki oÄ?itno ĹĄe vedno berejo NaĹĄ Ä?as. Prav vi ste doloÄ?ili 9 superfinalistov, med njimi pa letoĹĄnja zmagovalca. To sta Hana Menhart in AndraĹž RoĹĄkar, oba iz

Od 18 finalistov jih je na zakljuÄ?no prireditev priĹĄlo 14. Dali smo jim izziv, da pridejo obleÄ?eni tako, kot so bili na maturantskem plesu. Eni so si upali. Vsi pa so bili mladostno Ä?edni ‌

Sponzorji akcije Biseri maturantskega plesa: RTC Golte, MO Velenje, Ĺ RZ RdeÄ?a dvorana, Studio Jantar, Frizerski studio MH, Fotokoli, As inĹženiring Ĺ CV, NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Rekli so â?ą Zmagovalka Hana Menhart. ÂťPriprave na maturantski ples so bile kar dolge. Sliko obleke sem videla Ĺže nekaj mesecev pred dogodkom.

Obleko mi je pomagala izbrati mama. OÄ?itno sva dobro izbrali (smeh). SeĹĄili so mi jo na Poljskem. Upam, da bom ĹĄe imela priloĹžnost, da jo ĹĄe kdaj obleÄ?em, saj je res veÄ?erna. ÄŒe ne, bo pa ostala za lep spomin. Vesela sem, da sem izbrala ciklamno barvo, saj ne maram temnih oblaÄ?il, Ĺžive barve pa po mojem poĹživijo tudi mladost. Vesela sem, da sem zmagala, pri tem pa sem zelo hvaleĹžna mojim najbliĹžjim, ki so si vzeli Ä?as za zbiranje glasovalnih kuponov. Izbor in naziv bosta zame ĹĄe en lep spomin na srednjeĹĄolska leta.ÂŤ Izvedeli smo ĹĄe, da bo Hana jeseni postala ĹĄtudentka ljubljanske ekonomske fakultete, zanima pa jo borzno po-

sredniĹĄtvo.

Zmagovalec AndraĹž RoĹĄkar: ÂťSem paÄ? fant, zato se mi zdi, da nisem imel prav veliko priprav na maturantski ples. Mama je bila pobudnica ideje, da ne kupim narejene obleke, ampak da jo dam izdelati. Ker imamo v Ĺ oĹĄtanju kreatorko Jeleno StevanÄ?ević, s katero se tudi sicer poznamo, sem se odloÄ?il zanjo. Prepustil sem se njenim predlogom in se oÄ?itno odloÄ?il prav. Moja edina Ĺželja je bila, da naredi nekaj bolj ĹĄportnega, da bom lahko suknjiÄ?, hlaÄ?e in srajco ĹĄe kdaj oblekel, moram pa reÄ?i, da sem se v obleki odliÄ?no poÄ?util.ÂŤ AndraĹž je namreÄ? nogometaĹĄ, Ä?lan Nogometnega kluba Ĺ martno ob Paki. Po maturi – doda, da upa, da jo bo opravil – bo prav zaradi nogometa ĹĄtudiral kar v Velenju, na Fakulteti za energetiko.

Program je bil pester in mladostno obarvan. Dijaki Ĺ CV so spet dokazali, kako nadarjeni so.

maturantk, tudi vsi nastopajoÄ?i so ÂťnjeniÂŤ dijaki. Najprej smo razglasili strokovne bisere. Petra Meh je v imenu obeh modnih kreatork povedala, da sta se letos odloÄ?ili, da ne izpostavita nikogar od 18 finalistov. ÂťVsak od vas je bil zanimiv, vsak na

ĹĄoĹĄtanjske obÄ?ine.

VeÄ? glasov ste bralci NaĹĄega Ä?asa letos namenili fantom kot dekletom. Lani je bilo obratno – Ä?eprav se lahko letoĹĄnja zmagovalka med dekleti pohvali, da je prejela enkrat veÄ? glasov kot drugouvrĹĄÄ?e-

na. Med fanti je vse od prvega kroga vodil naĹĄ zmagovalec, ki je imel oÄ?itno zelo moÄ?an in zelo priden Âťfan klubÂŤ, saj je na koncu zbral kar 274 glasov.

Zmagovalka med dekleti pa 162 glasov.

S pomoÄ?jo naĹĄih sponzorjev smo obdarili vse finaliste izbora, najbolj bogate nagrade pa sta seveda dobila zmagovalca.

Ĺ˝ u pan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, ki Ĺže vsa leta podpira naĹĄo akcijo, jima je poslal polno koĹĄaro sadja in Ä?okolad. Poleg manjĹĄih nagrad naĹĄih sponzorjev sta zmagovalca dobila ĹĄe bogati nagradi Rekreacijsko-turistiÄ?nega centra Golte – vikend pa-

Petra Meh, Mateja KlemenÄ?iÄ?, Bojana Ĺ pegel in Jelena StevanÄ?ević.

Poskrbele so, da je akcija tekla od jeseni do prejĹĄnjega Ä?etrtka.

ket za dve osebi.

Na koncu smo nazdravili in se posladkali z odliÄ?no nutellino torto z banano, ki ni bila le okusna, ampak tudi lepa. Spekli so jo dijaki 2. letnika Ĺ ole za storitvene dejavnosti, smeri ÂťpomoÄ?nik v biotehni-

Sramota sredi turistiÄ?no-zdraviliĹĄkega kraja TopolĹĄica – Sramota sredi zdraviliĹĄko-turistiÄ?nega kraja pravijo za objekta SmreÄ?ina in vilo Breda v TopolĹĄici tamkajĹĄnji domaÄ?ini, ĹĄe z veÄ?jim zaÄ?udenjem pa strmijo v propadajoÄ?i stavbi turisti. Ĺ˝e vrsto let se ju ni nihÄ?e dotaknil, zob Ä?asa pa je neprizanesljiv. NaÄ?rte v zvezi z njuno moĹžnostjo uporabe (tudi v obliki javno-zasebnega partnerstva) so v BolniĹĄnici TopolĹĄica, pod katero sodita, imeli Ĺže pred desetletjem, a ministrstvo za zdravje kot njun lastnik ni zanje priĹžgalo zelene luÄ?i.

Po informacije o tem, kaj nameravajo storiti z objektoma, smo se najprej odpravili v omenjeno bolniĹĄnico. Tu so povedali, da so lastnika tudi s fotografijami obvestili o njunem

slabem stanju, a odgovora ĹĄe niso prejeli. Na ministrstvo za zdravje, kamor smo se prav tako obrnili, so nas po informacije v zvezi z vilo Breda napotili na ministrstvo za kulturo, Âťsaj gre za kulturni spomenik. V objektu se zdravstvena dejavnost ne izvaja.ÂŤ Glede SmreÄ?ine pa so zapisali: ÂťSvet zavoda SmreÄ?ine je sprejel sklep, da se za objekt preveri moĹžnost javno-zasebnega partnerstva.

Ministrstvo za zdravje RS ne razpolaga s podatkom, ali je bil sklep izveden. TopolĹĄica stavbe, glede na trenutni obseg programa bolniĹĄnice, za nemoteno izvajanje dejavnosti ne potrebuje. Ministrstvo za zdravje RS tudi ne naÄ?rtuje kakĹĄnih novih programov zanjo, zaradi katerih bi

Objekt SmreÄ?ina je bil v prvotnem programu energetske sanacije, a je zaradi pomanjkanja denarja iz njega izpadel.

AndraĹž RoĹĄkar in Hana Menhart. Zmagovalca izbora Biseri maturantskega plesa 2015 ob torti, ki so jo spekli dijaki in dijakinje Ĺ ole za storitvene dejavnosti Ĺ CV.

potrebovali nove prostore.ÂŤ Na ministrstvu za kulturo se na naĹĄe vpraĹĄanje glede vile Breda niso odzvali.

Ministrstvo za zdravje RS je lastnik ĹĄe enega objekta v Ĺ aleĹĄki dolini, in sicer bivĹĄega sanatorija Ravne.

Tega prodaja. Dvorec Gutenbuchel je vkljuÄ?en v letni naÄ?rt razpolaganja s premoĹženjem drĹžave za leto 2015, vendar je pred zaÄ?etkom postopka prodaje treba s pogodbo urediti lastninsko stanje in sluĹžnostno pravico za dostop do dvorca. Nalogo so naloĹžili PsihiatriÄ?ni bolniĹĄnici Vojnik, katerega del je bila enota v Ravnah.

Tu smo izvedeli, da se stvari premikajo poÄ?asi. Za zdaj ĹĄe niso uredili zemljiĹĄkoknjiĹžnega stanja, ki je osnođ&#x;”˛ Tp va za nadaljnje aktivnosti.

ki in oskrbiÂŤ, z mentorico Simono Pompe. Tako smo vsi skupaj priÄ?arali ĹĄe en lep dogodek in uspeĹĄno konÄ?ali Ä?etrti izbor Biserov maturantskega plesa. đ&#x;”˛

Velenje eno uro v temi Velenje, 28. marca – Mestna obÄ?ina Velenje je tudi letos podprla projekt Ura za Zemljo. V soboto zveÄ?er med 20.30 in 21.30 so za eno uro ugasnili luÄ?i na Velenjskem gradu, ugasnjene so bile tudi luÄ?i ob peĹĄpoti na Velenjski grad.

V temi so bili ĹĄe Ĺ aleĹĄki grad, dom kulture Velenje, vila Bianca, Mladinski hotel Velenje, Mladinski center Velenje ter Titov trg ‌ Akcija je prviÄ? potekala leta 2007.

Glavni nacionalni koordinator projekta je Osnovna ĹĄola Mihe Pintarja Toleda Velenje. Mestna obÄ?ina Velenje je letos projekt podprla Ĺže ĹĄestiÄ?. đ&#x;”˛

bĹĄ