13 2016

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 1

V petek (10/20 °C) in soboto oblaÄ?no (7/17 °C), v nedeljo (6/16 °C) moĹžen deĹž.

ÄŒetrtek, 31. marca 2016

ĹĄtevilka 13 | leto 63

www.nascas.com

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

Moja pokojnina Mira ZakoĹĄek

Prevc in nordijci v Gorenju – Gorenje je dolgoletni sponzor nordijske smuÄ?arske reprezentance, z njimi so bili, ko niso tako blesteli, zdaj pa se skupaj z njimi veselijo navduĹĄujoÄ?ih rezultatov. Peter Prevc jim je prinesel pokazati tudi svoj veliki kristalni globus, na aparatih Gorenja pa pokazal, da je veĹĄÄ? ĹĄe marsiÄ?esa, recimo izdelave zdravih napitkov. VeÄ? na strani osem.

ZaÄ?ele so se Ä?istilne akcije Priloga Velenje, Ĺ martno ob Paki – V Mestni obÄ?ini Velenje bodo potekale oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije ves mesec.

V nekaterih okoljih so jih Ĺže opravili, med drugim so prejĹĄnji petek Ä?istili taborniki taborniĹĄkega rodu Jezerski zmaj. Jutri bo akcija v Pesju, v soboto pa jih bo veÄ?, potekale bodo na Grajskem hribu, pri RibiĹĄkem domu, ÄŒolnarni, v Paki, Ĺ kalah, prihodnji Ä?etrtek pa na obmoÄ?ju Ĺ olskega centra Velenje. Veliko oÄ?iĹĄÄ?evalnih akcij se bo zvrstilo konec prihodnjega tedna, ko bo tudi osrednja, ki jo orga-

nizira Uprava Mestne obÄ?ine Velenje, potem pa bodo potekale ĹĄe vse do 22. aprila.

V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa bodo Ä?istili to soboto, akcija bo trajala od 8. do 12. ure, zakljuÄ?ek bo – tako kot na minulih – na ploĹĄÄ?adi za HiĹĄo mladih v srediĹĄÄ?u kraja.

Zbirno mesto za udeleĹžence akcije bo na zbirnih lokacijah posamezne vaĹĄke skupnosti.

Akcija bo potekala na celotnem obmoÄ?ju in ne le na morebiti posebej onesnaĹženih lokacijah. đ&#x;”˛

Stavka v energetiki od 4. do 21. aprila Kot je bilo slutiti, so v sindikatu energetike Slovenije prejĹĄnji teden napovedali sploĹĄno stavko, ki bo trajala vse od 4. do 18. aprila. Vodstvu Holdinga Slovenske elektrarne po besedah predsednika sindikata Branka SevÄ?nikarja, oÄ?itajo veÄ? slabih poslovnih odloÄ?itev, med katerimi je tudi odloÄ?itev o predÄ?asnem odplaÄ?ilu kredita evropski investicijski banki. S tem so izgubili 10 milijonov evrov, kar presega stroĹĄek plaÄ? 175 delavcev, ki naj bi jih v TEĹ -u odpustili. Odgovorne v drĹžavi, ĹĄe zlasti pa upravljavce drĹžavnega premoĹženja pozivajo, naj nemudoma odpokliÄ?ejo odgovorne za to katastrofo in ohranijo delovna mesta.

Zaposleni v elektrogospodarstvu bodo stavko stopn-

jevali, stavkali bodo na razliÄ?ne naÄ?ine, zaÄ?eli pa bodo z dvournimi zbori delavcev. Sindikat je vladi posredoval dve zahtevi. V prvi so vlado pozvali, naj v sodelovanju z vsemi deleĹžniki oblikuje in sprejme odloÄ?itev o prestrukturiranju in organiziranju slovenskega elektrogospodarstva, da se ohrani varno in zanesljivo delovanje energetskega sistema ter kakovostno in zanesljivo oskrbo z elektriko.

Poleg tega zahtevajo, da se do sprejetja tega dokumenta ustavijo vse enostranske aktivnosti na podroÄ?ju odpuĹĄÄ?anja pod pretvezo domnevnih racionalizacij in optimizacij v elektrogospodarstvu.

Vlada in Slovenski drĹžavni Holding sta stavko ocenila kot nezakonito. đ&#x;”˛

mz

Vse o gradnji, obnavljanju in urejanju domovanja na straneh 17-23

Glede na to, da sem v zadnjem desetletnem obdobju Ĺže mnogokrat prebrala, da morajo mladi vzeti svojo bodoÄ?o pokojnino Âťv svoje rokeÂŤ, se mi nenehno postavlja vpraĹĄanje, kaj smo pravzaprav poÄ?eli mi! Saj vendar plaÄ?ujemo vsak mesec – recimo jaz in moj delodajalec, v pokojninsko invalidsko blagajno kar zajeten kupÄ?ek denarja. Podpiram solidarnost na tem podroÄ?ju in nimam ob tem nobenih pomislekov, a se ta solidarnost, Ä?e tako zelo poudarjamo to jemanje v roke, med mladimi vsekakor krha. Brez posebno velikih predsodkov bodo vlade v prihodnje (tako kot Ĺže marsikdaj danes) lahko rekle, ko bodo danaĹĄnji mladi trkali na pokojninsko solidarnostno zavest: ÂťZakaj pa za pokojnino niste poskrbeli pravoÄ?asno?ÂŤ In potem sem zaÄ?ela raÄ?unati. UpoĹĄtevajoÄ? uzakonjeno pokojninsko invalidsko solidarnost, bom izhajala iz povpreÄ?ne plaÄ?e in povpreÄ?ne pokojnine. PovpreÄ?na plaÄ?a znaĹĄa v tem trenutku 1.054 evrov neto meseÄ?no. Posamezniku se meseÄ?no iz njene osnove obraÄ?una 247 evrov, podjetje pa mu iz tako imenovanega drugega bruta obraÄ?una ĹĄe 141 evrov. Skupaj se torej iz povpreÄ?ne plaÄ?e meseÄ?no obraÄ?una in poĹĄlje v pokojninsko invalidsko blagajno po 388 evrov meseÄ?no. Pa bom zdaj nadaljnje raÄ?unanje zelo poenostavila. Skupaj se tako v ĹĄtiridesetih letih zbere v pokojninski blagajni iz povpreÄ?ne plaÄ?e dobrih 186 tisoÄ? evrov (tu seveda nisem upoĹĄtevala nobenih donosov sredstev, saj se ta takoj porabijo za izplaÄ?ila pokojnin sedanji generaciji upokojencev – Ä?e bi upoĹĄtevala zgolj en odstoten donos na leto, bi ta znesek znaĹĄal dobrih 230 tisoÄ? evrov). In Ä?e upoĹĄtevam trenutno povpreÄ?no starostno strukturo v Sloveniji (Ĺženske 80,9 in moĹĄki 72,7 let) lahko predvidevam, da znaĹĄa povpreÄ?na izplaÄ?evalna doba pokojnin v tem trenutku pribliĹžno 17 let. ÄŒe torej znesek, ki je obraÄ?unan iz povpreÄ?ne plaÄ?e, preraÄ?unam na to obdobje, to pomeni kar 911 evrov meseÄ?ne pokojnine, ta pa v tem trenutku (znova govorim o popreÄ?ju) znaĹĄa zgolj 562 evrov. In pri teh mojih izraÄ?unih, to moram znova poudariti, nisem upoĹĄtevala nobenih donosov. To pomeni, da smo aktivni zavarovanci za svojo pokojnino in tudi za solidarnost znotraj pokojninskega sistema dobro poskrbeli. Smo torej solidarni in strinjam se, da je tako. A naj ĹĄe enkrat poudarim: motijo me vsi tisti zapisi, s katerimi se praviloma zaÄ?enjajo tudi vsa epp sporoÄ?ila razliÄ?nih pokojninskih druĹžb, da morajo mladi sami poskrbeti za svojo pokojnino, kot da mi, ki vsa leta toliko plaÄ?ujemo za te namene, zanjo ne skrbimo? Ob takĹĄnih poudarkih bodo zlahka pozabili na medgeneracijsko solidarnost na tem podroÄ?ju. Kdo pa bo potem skrbel za naĹĄe pokojnine, ki smo si jih vsekakor zasluĹžili?

Zlati kamen 2016 Velenju za razvojno najbolj prodorno obÄ?ino v regiji od Posavja do KoroĹĄke Mestna obÄ?ina Velenje je prejĹĄnji teden prejela plaketo Zlati kamen 2016 za razvojno najbolj prodorno obÄ?ino v regiji od Posavja do KoroĹĄke. Velenje so ocenili kot zelo razvito obÄ?ino z ugodno vrednostjo kazalnikov na praktiÄ?no vseh podroÄ?jih. Izstopa predvsem intenzivno sodelovanje z drugimi kraji v Sloveniji in tujini ter ĹĄtevilni prijemi na podroÄ?ju trajnostne mobilnosti.

Velenje odlikujejo velika prizadevnost, bogastvo projektov in inovativni pristopi!

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

31. marca 2016

Treba je sprejeti odloÄ?itve Odprte hiĹĄe od 15. do 17. aprila Velenje, Ĺ oĹĄtanj – Odprte hiĹĄe Slovenije so arhitekturno nepremiÄ?ninski festival, s katerim za en vikend odpirajo arhitekturno zanimive objekte ĹĄirĹĄi javnosti. Termini ogledov bodo objavljeni 7. aprila. V Velenju bo na ogled prenova Regionalne galerije Velenje, v Ĺ oĹĄtanju pa prenova Trga svobode. đ&#x;”˛

mkp

ObÄ?inska blagajna Ĺ martno ob Paki – Tudi ĹĄmarĹĄka obÄ?ina je na zaÄ?etku leta izvedla javni razpis za izbiro izvajalca plaÄ?ila poloĹžnic brez provizije in k sodelovanju povabila vse banke iz doline. NajugodnejĹĄo ponudbo je tudi tu oddala Delavska hranilnica, v kateri je od marca moĹžno plaÄ?ati poloĹžnice doloÄ?enih uporabnikov brez provizije za obÄ?ane. Za zdaj obÄ?ani lahko poravnajo svoje obveznosti na sedeĹžu Delavske hranilnice v Velenju in v Ĺ oĹĄtanju, v stavbi tamkajĹĄnje obÄ?inske uprave.

ObÄ?ani lahko plaÄ?ajo poloĹžnice brez provizije za Osnovno ĹĄolo bratov Letonja, Ĺ olski center Velenje, Komunalno podjetje Velenje, PUP-Saubermacher Velenje, NaĹĄ Ä?as, Glasbeno ĹĄolo Frana Koruna KoĹželjskega Velenje, Vestadom, Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje, MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje, Stanovanjsko podjetje Linea, v bliĹžnji prihodnosti pa priÄ?akujejo ĹĄe podpis pogodbe z Elektrom Celje. đ&#x;”˛

Tp

V Ĺ martnem ob Paki in Pesju merijo hrup Pesje – Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, koordinira pripravo drĹžavnega prostorskega naÄ?rta za drĹžavno cesto od prikljuÄ?ka Ĺ entrupert na avtocesti A1 do prikljuÄ?ka Velenje - jug. V sklopu priprave potrebnih gradiv je pristojno ministrstvo obvestilo Mestno obÄ?ino Velenje, da bodo od 22. marca do predvidoma 1. aprila merili hrup v Pesju in Podkraju.

V Ĺ martnem ob Paki pa merijo hrup na ĹĄtirih lokacijah, v Velikem Vrhu 47 a ter na treh lokacijah pod Goro Oljko, in sicer Podgora 50, Podgora 31 d ter Podgora 22. Meritve bodo tudi potekale do 1. aprila. đ&#x;”˛

Sistem za izposojo mestnih koles Bicy Velenje – Svet Mestne obÄ?ine Velenje je spremenil sploĹĄne pogoje dostopa in uporabe avtomatiziranega sistema za izposojo mestnega kolesa v Velenju (sistem Bicy) ter cenika uporabniĹĄkih storitev sistema Bicy. Trenutno imajo v Velenju 9 postaj in 41 koles. V sistem je s ĹĄtirimi postajami in dvajsetimi kolesi vkljuÄ?ena tudi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. Po novem se ob veÄ?jih poĹĄkodbah na kolesu ali odtujitvi kolesa zaraÄ?una vrednost kolesa v viĹĄini 350 evrov. Dejanski stroĹĄki nakupa in predelave kolesa, ki jo opravijo v MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru Velenje, ter stroĹĄki dela znaĹĄajo 600 evrov. đ&#x;”˛

Vpis otrok v Vrtec Ĺ oĹĄtanj Ĺ oĹĄtanj – V ponedeljek, 4. aprila, bodo v Vrtcu Ĺ oĹĄtanj zaÄ?eli vpisovanje otrok za ĹĄolsko leto 2016/2017. Vpis bo potekal do 15. aprila. V tem Ä?asu bodo v Vrtcu potekali dnevi odprtih vrat. đ&#x;”˛

mkp

Prvi informativni izraÄ?uni na poti Ljubljana – Danes (Ä?etrtek, 31. februarja) so s FinanÄ?ne uprave Ĺže poslali prvi del informativnih izraÄ?unov dohodnine za leto 2015. Prvi zavezanci jih lahko v poĹĄtnih nabiralnikih priÄ?akujejo na zaÄ?etku aprila. Drugi paket bo sledil konec maja. đ&#x;”˛

mkp

Niso razdelili vsega denarja Ĺ martno ob Paki – V letoĹĄnjem proraÄ?unu je ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki za ĹĄport namenila 52.900, od tega za tekoÄ?e vzdrĹževanje ĹĄportnih objektov 19.200 evrov, ostalo so na osnovi razpisa razdelilo izvajalcem ĹĄportnih aktivnosti v lokalni skupnosti.

Na nedavno konÄ?an razpis so se v okviru ĹĄportne rekreacije prijavila tri druĹĄtva, ki skupaj prejmejo 2000 evrov. Za vrhunski ĹĄport so prejeli le eno prijavo in zanjo predvideli 1.500 evrov.

NeizkoriĹĄÄ?en pa je ostal denar, namenjen ĹĄportnikom posameznikom, saj zanj ni prispela nobena prijava. Preostanek denarja je namenjen kolektivnemu ĹĄportu, za katerega je na obÄ?insko upravo v predviden roku prispela le ena prijava. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

tp

Poslanec SDS Ljubo Ĺ˝nidar predstavil vsebino dveh zakonov stranke s podroÄ?ja prometne infrastrukture – Za blizu 500 tisoÄ? evrov novih, a realnih dodatnih finanÄ?nih virov Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 23. marca – Mestni odbor SDS Velenje je na novinarski konferenci v prostorih stranke gostil svojega poslanca v drĹžavnem zboru Ljuba Ĺ˝nidarja. Ta je na konferenci predstavil predloga dveh zakonov s podroÄ?ja prometne infrastrukture, ki ju je pripravil Strokovni svet SDS in ju Ĺže vloĹžil v parlamentarno obravnavo. Predloga zakonov sta, po obrazloĹžitvi, zelo pomembna tudi za regijo SaĹĄa in KoroĹĄko, saj med prednostne projekte uvrĹĄÄ?ata hitro cesto tretje razvojne osi, na katero prebivalci obeh regij Ä?akajo Ĺže veÄ? kot desetletje.

Razlogi za pripravo predlogov zakonov

Predloga so pripravili na osnovi izdelane strategije razvoja prometa v drĹžavi, njune priprave pa so se lotili iz dveh velikih razlogov: prvi je, da je strategija Âťugledala luÄ? svetaÂŤ sredi lanskega leta, od takrat pa vlada RS za njeno izvedbo ni naredila niti koraka. Nasprotno. Za letos je predvidela v proraÄ?unu za te namene 600 milijonov evrov manj de-

ÂťOb obstojeÄ?ih virih bi novi zagotovili ĹĄe dodatne blizu pol milijarde evrov na leto, zato za gradnjo tretje razvojne osi in tudi drugega tira denar ne bi smel biti veÄ?ja teĹžava,ÂŤ je menil poslanec stranke SDS v drĹžavnem zboru Ljubo Ĺ˝nidar.

narja v primerjavi z letom 2015.

Drugi razlog pa so podatki Eurostarja. Ti kaĹžejo, da je rast gradbeniĹĄtva na ravni EU 4,4-odstotna, v Sloveniji pa beleĹži veÄ? kot 23-odstoten padec. ÂťTo je dovolj jasen znak, da je politika Slovenije na tem podroÄ?ju zgreĹĄena.

Ljudem je v teh kriznih Ä?asih treba dati delo. Izvedba infrastrukturnih cestnih projektov bi

to omogoÄ?ila. S pridobitvijo dela bi se poveÄ?ala potroĹĄnja in v konÄ?ni fazi bi zaradi tega pridobil tudi drĹžavni proraÄ?un.ÂŤ

Novi viri financiranja

V nabor potrebnih prednostnih naloĹžb v prometno infrastrukturo so Ä?lani strokovnega sveta stranke uvrstili projekte, ki so Ĺže izdelani, so v fazi izdelave, ter ĹĄe nezgraje-

ne doloÄ?ene prometne povezave, kar povzroÄ?a delu gospodarstva veÄ?jo ĹĄkodo. V drugem predlogu zakona pa so navedli nove, a – tako Ljubo Ĺ˝nidar – povsem realne vire financiranja za vlaganja v prometno infrastrukturo. Ob obstojeÄ?ih virih bi ti zagotovili ĹĄe konstantnih dodatnih blizu pol milijarde evrov na leto. ÂťTo pomeni, da za gradnjo tretje razvojne osi in tudi drugega tira denar ne bi smel biti veÄ?ja teĹžava.ÂŤ Izrazil je tudi prepriÄ?anje, da bi s spremembo nekaterih delov zakonodaje lahko skrajĹĄali nekatere postopke in hitreje priĹĄli do reĹĄitev in izvedbe. ÂťJe pa treba za to sprejeti odloÄ?itve in ne prenaĹĄati obveznosti na druge. UmeĹĄÄ?anje trase hitre ceste tretje razvojne osi je le eden takih primerov.ÂŤ Na vpraĹĄanja, kakĹĄna so priÄ?akovanja predlagateljev predlogov zakonov, pa je Ljubo Ĺ˝nidar odgovoril: ÂťNe glede na to, ali ju bo koalicija podprla ali ne, menimo, da smo glavnino dela mi Ĺže opravili. ÄŒe drugega ne, smo spodbudili odgovorne in, verjamem, drĹžavi prihranili kakĹĄno leto Ä?asa. ÄŒas pa je denar.ÂŤ đ&#x;”˛

Premik ure je mali korak, res iti naprej je velik Pocenitve ali naapriljenje – Voda: dobro in slabo – Šentjur se oddaljuje od Celja – Kdaj miren spanec ob AC

njavo mivke v vseh peskovnikih v celjskih vrtcih. Izkazalo se je namreÄ?, da prejĹĄnja vsebuje preveÄ? kadmija in svinca. Sedanja zadostuje vsem kriterijem za tako namembnost.

Tako, ure smo spet prestavili naprej. Enostavno, po dogovoru. Ko smo se pred leti odloÄ?ili za tak evropski Ä?as, smo stvari moÄ?no komplicirali, pri prestopanju je nastajala prava zmeda. Ker smo bili premalo pripravljeni. Nekaj podobnega se je nekaterim zgodilo, ko smo stopili tudi v ÂťpravoÂŤ Evropo. Tudi tedaj so se tisti, ki so bili premalo pripravljeni, ÂťizgubiliÂŤ. In takih ni bilo malo, nekateri menijo, da posledice Ä?utimo ĹĄe zdaj. Nekateri pa so to (in ĹĄe kaj drugega) lepo izkoristili. In ti naprej ne premikajo le ur, tudi sicer so pripravljeni na premike. Brez prestopicanja nazaj. Premakniti ure naprej je res malenkost, za nekatere avtomatsko, narediti pravi korak pa – to vemo – je veliko teĹžje. Pa ne le v gospodarstvu, tudi na drugih podroÄ?jih, ki krojijo naĹĄe Ĺživljenje in sobivanje.

Tudi v delu ĹĄentjurske obÄ?ine se dogajajo stvari, ki so posredno povezane s Celjem. Po tem, ko samo srediĹĄÄ?e obÄ?ine nima veÄ? imena Ĺ entjur pri Celju, tudi krajani Slivnice pri Celju v ĹĄentjurski obÄ?ini noÄ?ejo veÄ?, da bi se tako imenovala njihova krajevna skupnost. Imenovala naj bi se Gorica pri Slivnici, po najveÄ?jem kraju. Ta kraj je res imel ÂťsmeĹĄnoÂŤ ime: Gorica pri Slivnici pri Celju. ÄŒeprav je daleÄ? od kneĹžjega mesta.

Mnogim pri nas Ĺživljenje zadnji Ä?as krojijo tudi razprodaje. VÄ?asih smo nanje morali v tujino, potem le v naĹĄe veÄ?je centre, zdaj jih sreÄ?ujemo na vsakem koraku. In mislimo, kako kupujemo poceni, v resnici pa se vse poravna. Novoletnim razprodajam ali zniĹžanjem cen so sledile Ĺženskodnevne, pa pustne, velikonoÄ?ne, zdaj marsikje ĹĄe prvoaprilske. ZlobneĹži, ki menijo, da gre pri vseh razprodajah za neke vrste nategov, bi rekli, da so slednje tiste prave. Prvoaprilske! Enkrat paÄ? kupujemo draĹžje, enkrat ceneje. Vse se vraÄ?a, vse se plaÄ?a, bi rekli po domaÄ?e. Ob tem pa si nekateri niti nakupov na razprodajah ne morejo veÄ? privoĹĄÄ?iti. Z razprodajami je nekako

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

tako kot z raznimi ÂťdneviÂŤ. Dan Ĺžena, dan moĹĄkih, svetovni ali vsaj evropski dan te in one bolezni ali Ä?esa drugega. Po zaslugi Slovencev naj bi na seznam svetovnih dnevov priĹĄli ĹĄe Ä?ebelarji oziroma med. Pred dnevi smo proslavili tudi dan voda. Te so nam zelo blizu, vÄ?asih se celo utapljamo v njih. Dobesedno ali v prenesenem pomenu besede. Pri tem moramo priznati, da smo veliko reda res naredili s pomoÄ?jo Evrope.

Tudi v naĹĄi dolini in dolinah okoli nas. Z nekaterimi ukrepi smo vode ukrotili, da ne poplavljajo, z drugimi zagotovili, da si lahko natoÄ?imo zdravo pitno vodo. Ali pa, da lahko v vodotoke ali podzemlje spustimo manj onesnaĹžene odpadne vode.

Na vodo so se ob Âťnjenem praznikuÂŤ spomnili tudi v edinem slovenskem otroĹĄkem muzeju – v Hermanovem brlogu v Celju. Pripravili so posebno razstavo o pomenu te dobrine za planet, ljudi, opozorili so tudi na druge probleme o vodi in skrbi zanjo. Ĺ e nekaj o mladih – pa tudi starejĹĄih. Na celjski obÄ?ini zagotavljajo, da se lahko otroci na otroĹĄkih igriĹĄÄ?ih igrajo brez tveganja, da bi bilo ogroĹženo njihovo zdravje. Nekateri Celjani so drugaÄ?nega mnenja in obÄ?asno prihajajo opozorila, da le ni vse tako, kot bi moralo biti. A na obÄ?ini kaĹžejo raziskave, da je drugaÄ?e. Pa so vseeno pripravljeni naroÄ?iti analizo krvnih vzorcev otrok, Ä?e bi tako ocenili strokovnjaki. Naj spomnim, da je pred leti obÄ?ina zagotovila zame-

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Stanovalci ob avtocesti med Arjo vasjo in Dramljami pa ĹĄe vedno priÄ?akujejo, kdaj se bo zanje ugodno razpletla Âťprotihrupna zgodbaÂŤ.

Ko so pred Ä?asom zaÄ?eli postavljati tako ograjo, so mislili, da bodo varni pred zvoÄ?nimi tegobami. A so jih visoke ograje le ÂťogradileÂŤ in njim in voznikom zastrle poglede, hrupa pa niso dovolj zmanjĹĄale. Pri Darsu so jim tokrat le prisluhnili in odstopili od pogodbe z izbranimi izvajalci, saj so tudi sami spoznali, da zvoÄ?na izolacija ni zadostna. Ker izvajalci niso zagotovili ustrezne reĹĄitve, je pogodba ÂťpadlaÂŤ, Dars pa bo unovÄ?il finanÄ?na zavarovanja. Ljudi ob avtocesti pa seveda bolj zanima, kdaj bodo sedaj dobili prave protihrupne ograje.

Pa ĹĄe to: tudi v Ä?asu obloĹženih miz ob velikonoÄ?nem prazniku so iz raznih krajev naĹĄega obmoÄ?ja poroÄ?ali o vse veÄ? prosilcih za hrano. đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 3

Izredna podpora delavcem TEĹ

Rekli soâ?ą Matej Jenko, velenjski sve-

Cena pridobivanja premoga in elektriÄ?ne energije se ne more usklajevati na pleÄ?ih rudarjev in zaposlenih v elektrarni Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 23. marca – V odsotnosti predstavnikov Holdinga Slovenske elektrarne in Slovenskega drĹžavnega holdinga (pa tudi direktorja TEĹ ) je v sredo v Ĺ oĹĄtanju potekala izredna seja svetov vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?in.

Sklicali so jo Ĺžupani, povod zanjo pa je bila napoved odpuĹĄÄ?anja delavcev v Termoelektrarni, Ä?emur v Ĺ aleĹĄki dolini ostro nasprotujejo.

V Ä?asu sprejemanja odloÄ?itev za gradnjo bloka 6 Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj so zagotavljali 3.500 delovnih mest do leta 2054, niz odloÄ?itev HSE v zadnjem obdobju pa zelo nazorno kaĹže, da so kljuÄ?ne zaveze Holdinga Slovenske elektrarne padle v vodo oziroma niso bile izpolnjene, je v uvodu dejal Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?. Dodal je, da je bilo jasno, da se bo do takrat ĹĄtevilo delovnih mest postopno zmanjĹĄevalo, a na tako imenovani naraven naÄ?in. ZmanjĹĄanje ĹĄtevila zaposlenih v Termoelektrarni bi imelo za posledico tudi zmanjĹĄanje ĹĄtevila zaposlenih v Premogovniku, zato bi si Ĺželel, kot je rekel, da TEĹ in PV nastopata skupaj. Izrazil je veliko zaskrbljenost nad tem, da je morebitni cilj vsega, kar se zdaj dogaja, prodaja Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj.

Da je bilo zagotavljano, da bo blok 6 okolju prijazna investicija, zaradi Ä?esar so jo v dolini tudi podprli in zanjo zagotovili vse potrebne prostorske akte, je dejal Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja Darko Menih.

Danes pa se jezero veÄ?a, nasip postaja nevaren, obljube niso izpolnjene, najbolj prizadeti pa so za-

3

AKTUALNO

31. marca 2016

posleni. Poleg tega je TEĹ zamrznil tudi izplaÄ?evanje sredstev po Ĺže podpisanem odĹĄkodninskem sporazumu, je ĹĄe dodal. Ĺ˝upan Ĺ martnega ob Paki Janko KopuĹĄar pa je podÄ?rtal, da se v javnosti ustvarja negativna podoba bloka 6, nikoli pa se ne govori o nujnosti in pozitivnih vidikih naloĹžbe.

Sledila je razprava. V njej je podĹžupan MO Velenje Peter

Dermol, ki je bil tudi direktor TEĹ , najprej nazorno pokazal na tisto, kar meni, da se dogaja, da HSE naÄ?rtno ÂťstiskaÂŤ v kot poslovanje TEĹ skozi slab poslovni izid in ceno premoga.

Predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Branko SevÄ?nikar je poudaril, da sindikat SED trdno stoji za Ä?lani sindikata TEĹ , in nakazal, da

bo treba stvari vzeti v svoje roke, da pa je tudi prepriÄ?an, da bodo imeli pri tem podporo lokalnih skupnosti.

Seje se je udeleĹžil generalni direktor Direktorata za energijo, ki deluje v okviru Ministrstva za infrastrukturo, Danijel LeviÄ?ar.

Izpostavil je, da je TEĹ kot lokacija ena najbolj kljuÄ?nih energetskih lokacij v Sloveniji. DrĹžava jo mora drĹžati v dobri kondiciji, nikakor in v nobenem primeru pa prodati.

UroĹĄ Rotnik, edenod nekdanjih direktorjev TEĹ , je spregovoril o kadrovanju v Ĺ˝upani Janko KopuĹĄar, Bojan KontiÄ?, Darko Menih: ÂťPovabljenih ni, ker udeleĹžba na HSE, kamor izrednih sejah ni v duhu korporativnega upravljanja.ÂŤ prihajajo ljudje, ki s podro-

U. Rotnik

M. VrtaÄ?nik

P. Radoja

tnik: ÂťTa seja je politiÄ?na. Usoda doline ima obraze, imena in priimke.ÂŤ UroĹĄ Rotnik, nekdanji M. Jenko direktor TEĹ : ÂťVÄ?asih so v vodstvu HSE sedeli ljudje, ki so vedeli, kaj je elektrika, danes pa sedijo taki, ki se niti v Ĺ oĹĄtanj ne znajo Ä?isto toÄ?no pripeljati.ÂŤ Marjan VrtaÄ?nik, nekdanji ĹĄoĹĄtanjski svetnik: ŠaleĹĄka dolina si norÄ?evanja ne bo dovolila. Dobiti mora rento, in to na zakonski osnovi.ÂŤ Adolf Ĺ torman, nekdanji velenjski svetnik: ÂťLjudje, ki vodijo in odloÄ?ajo, so ljudje, ki mislijo, da se premog koplje tako kot krompir A. Ĺ torman na njivi.ÂŤ Peter Radoja, ĹĄoĹĄtanjski svetnik, zaposlen v TEĹ : ÂťPlaÄ? nam ne dajejo direktorji, ki se ves Ä?as menjavajo, ampak premog, oplemeniten v elektriko.ÂŤ

Ä?jem energetike nimajo veliko prakse. Poudaril je, da je blok 6 vrhunsko zgrajen objekt, financiranje gradnje je ves Ä?as vodil Holding Slovenske elektrarne in ĹĄe enkrat izpostavil, da je TEŠ– ne samo kljuÄ?nega pomena pri zagotavljanju tretjine potrebe elektriÄ?ne energije v Sloveniji, ampak tudi sekundarne, terciarne in jalove energije.

Oglasili so se ĹĄe nekateri drugi, na koncu pa sprejeli sklep, da morajo vodstva PV, TEĹ , HSE skupaj z drĹžavo in SDH omogoÄ?iti zanesljivo oskrbo z elektriÄ?no energijo iz Ĺ aleĹĄke doline, cena pridobivanja premoga in elektriÄ?ne energije pa se nikakor ne more in ne sme usklajevati na pleÄ?ih rudarjev in zaposlenih v đ&#x;”˛ TEĹ .

Podpora zaposlenim pri ohranjanju delovnih mest

V prvi vrsti so ostali prazni sedeĹži. Predstavniki HSE in SDH so jih ÂťopraviÄ?iliÂŤ z osem strani dolgim dopisom, naslovljenim na Ĺžupane.

Sveti obÄ?in nasprotujejo naÄ?rtnemu uniÄ?evanju in izÄ?rpavanju TEĹ , kar poslediÄ?no vpliva tudi na PV. Od poslovodstev energetskih druĹžb skupine HSE priÄ?akujejo socialni dialog s predstavniki zaposlenih, od Vlade RS SDH in HSE pa zahtevajo, da izpolnijo vse zaveze iz strategije Obratovanja proizvodnih enot, ĹĄtevila zaposlenih, okoljskih vplivov in druge, ki so bile predvidene ob zaÄ?etku naÄ?rtovanja gradnje bloka 6. Od Skupine HSE priÄ?akujejo tudi druĹžbeno odgovorno ravnanje in dosledno spoĹĄtovanje sporazuma iz maja 2014 za povraÄ?ilo ĹĄkode za povzroÄ?ene obremenitve okolja na obmoÄ?ju vseh treh obÄ?in ter sklenitev novega do konca obratovanja TEĹ .

S terciarnim izobraŞevanjem do ustreznih kadrov Tako Şelijo pokriti potrebe tukajťnjega gospodarstva in obrti Že na decembrski seji so velenjski svetniki sprejeli sklep, da je potrebno izdelati program nadaljnjega razvoja terciarnega izobraŞevanja, v njem pa upoťtevati potrebe gospodarstva in obrtnih dejavnosti. Za predsednika projektnega sveta so imenovali dr.

Franca Žerdina.

Osnova aktivnosti temelji na izobraĹževalnih, raziskovalnih in drugih ustanovah, ki jih Ĺže imamo v tem okolju. To so Fakulteta za energetiko Univerze v Maribo-

ru, Visoka ĹĄola za varstvo okolja, Ĺ olski center Velenje, MedpodjetniĹĄki izobraĹževalni center Velenje in InĹĄtitut za ekoloĹĄke raziskave ERICO Velenje. Kot je ob predstavitvi programa razvoja poudaril Franc Ĺ˝erdin, so njihova osnova priÄ?akovanja gospodarskih druĹžb in drugih subjektov v regiji. Pri tem sledijo cilju, da gospodarstvo in izobraĹževanje res tesno sodelujeta in tako skupaj zagotavljata kakovostne kadre.

Da bi to res uspelo, je treba so-

Ura parkiranja 40 centov Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so po skrajĹĄanem postopku dopolnili odlok o ureditvi cestnega prometa in varstva prometnih povrĹĄin posebnega pomena, in sicer za podroÄ?je parkiranja. Tako uvajajo elektronsko parkirno kartico, ki je tudi daljinski upravljalec za odpiranje zapornic na parkiriĹĄÄ?ih ali garaĹžnih hiĹĄah. Gre za pred-

plaÄ?niĹĄko parkirno karto. DoloÄ?ili so tudi, da lahko obÄ?ina doloÄ?i izvajalca za upravljanje garaĹžnih hiĹĄ in parkiriĹĄÄ?. Predvideno je, da bi to nalogo zaupali Komunalnemu podjetju Velenje, ki so ga za ta namen tudi dodatno registrirali. Opredelili so tudi, da znaĹĄa letna karta za parkiranje 200 evrov, meseÄ?na pa 20 evrov. V garaĹžnih

delovati Ĺže pri pripravi izobraĹževalnih vsebin in celotnega ĹĄtudijskega procesa z omogoÄ?anjem ĹĄtudijske prakse in aktivno udeleĹžbo domaÄ?ih in tujih strokovnjakov, inĹĄtruktorjev in mentorjev.

Predlagana strategija razvoja terciarnega izobraĹževanja temelji na izraĹženih potrebah lokalnega gospodarstva, obrtni dejavnosti in drugih pravnih subjektov, ki jih je Projektni svet pridobil z anketo. Zanimalo jih je, kako so uporabniki zadovoljni s kakovostjo pridobljenih znanj diplomantov, ki prihajajo iz viĹĄjih oziroma visokoĹĄolskih zavodov v SAĹ A regiji.

NaÄ?rtovane aktivnosti so Ĺže

predstavili Ĺžupanom SaĹĄa regije, prav tako pa tudi usmeritev, da oblikujejo Center za razvoj terciarnega izobraĹževanja v SAĹ A regiji. ZaÄ?eli so tudi Ĺže aktivnosti, da prenesejo ustanoviteljstvo Visoke ĹĄole za varstvo okolja iz Regijskega ĹĄtudijskega srediĹĄÄ?a na Mestno obÄ?ino Velenje.

Prednostna naloga na podroÄ?ju terciarnega izobraĹževanja je prenos ustanoviteljstva Visoke ĹĄole za varstvo okolja iz Regijskega ĹĄtudijskega srediĹĄÄ?a na Mestno obÄ?ino Velenje. Pripravili bodo osnutek Sporazuma o prenosu ustanoviteljstva VĹ VO na đ&#x;”˛ Mestno obÄ?ino Velenje.

hiĹĄah je po novem parkiranje plaÄ?ljivo, ena ura parkiranja pa znaĹĄa 40 centov. Parkiranje se plaÄ?a na plaÄ?ilnih avtomatih ali z nakupom letnih ali meseÄ?nih kart. Letne znaĹĄajo 250 evrov, meseÄ?ne 25 evrov. Uvajajo tudi posebno letno zlato kartico. Zanjo je treba odĹĄteti 350 evrov, posebno meseÄ?no zlato kartico za 35 evrov in pa letno parkirno kartico za motorna kolesa. Ta znaĹĄa 125 evrov.

Posebne zlate kartice veljajo na

vseh parkiriĹĄÄ?ih (tudi garaĹžnih hiĹĄah). Parkirna karta za motorna kolesa pa velja samo za garaĹžo na Gorici. Posamezna parkiriĹĄÄ?a imajo ĹĄe nekatere omejitve, o vsem pa bodo obÄ?ane seznanili s posebno broĹĄuro, ki jo bodo poslali vsem gospodinjstvom. V odloku so zapisali tudi, da mora Urad za komunalne dejavnosti o vseh spremembah obveĹĄÄ?ati medobÄ?insko inĹĄpekcijo, da lahko ta ukrepa v skladu z zakonodajo. đ&#x;”˛

Gorenje ni veÄ? ustanovitelj Galerije Velenje ZdruĹževanje Galerije in Festivala Glede na predvideno zdruĹžitev Galerije Velenje s festivalom Velenje je Gorenje izstopilo kot ustanovitelj Galerije Velenje.

Svetniki so na zadnji seji to potrdili, prav tako pa so v osnutku tudi Ĺže potrdili Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Galerija Velenje, ki je osnova omenjene zdruĹžitve.

kovanju javnega podjetja Komunalno podjetje Velenje (s tem so zagotovili, da bo to podjetje lahko upravljalo tudi parkiriĹĄÄ?a).

Uskladili odloke

KnjiĹžnico Velenje bo vodil Vlado VrbiÄ?

Ĺ˝e na prejĹĄnjih sejah so svetniki v osnutku potrdili ĹĄtevilne odloke o ustanovitvah zavodov. Gre predvsem za uskladitev z novo zakonodajo. Tokrat pa so sprejeli ĹĄe preÄ?iĹĄÄ?ena besedila poslovnika sveta ter odlokov o ustanovitvi javnega zavoda Lekarna Velenje, Odlok o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v mestni obÄ?ini Velenje in Odlok o preobli-

Imenovali Svet KnjiĹžnice

V Svet javnega zavoda KnjiĹžnica Velenje so svetniki Mestne obÄ?ine Velenje imenovali Heleno Imperl, Alenko Rednjak, Darinko VrabiÄ?, Dragico Polh in Dimitrija Amona.

KnjiĹžnico Velenje bo ĹĄe naprej vodil Vlado VrbiÄ?. Na osnovi naÄ?rta vodenja knjiĹžnice ter osebne predstavitve ga je izmed dveh prijavljenih kandidatov izbral Svet zavoda, z izbiro pa se je strinjal tudi strokovni svet knjiĹžnice in Urad za druĹžbene dejavnosti. Soglasje so mu dali tudi đ&#x;”˛ svetniki Mestne obÄ?ine.

Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 4

4

MESTNA OBČINA VELENJE

31. marca 2016

Mestna občina Velenje uspešno poslovala tudi v letu 2015 Ob nižji povprečnini uspešno realizirali vse zastavljene projekte in tudi zmanjšali neto dolg Mestna občina Velenje je od leta 2010 do 2015 namenila za naložbe več kot 107 milijonov evrov.

Tako kot v preteklih letih je bil proračun izrazito investicijsko naravnan tudi v letu 2015. Za investicijske odhodke smo namreč namenili kar 41 % proračuna.

presežek proračuna 2,4 milijona evrov.

Realizirani prihodki in prejemki v letu 2015 so razvidni v Grafikonu 1. Največ prihodkov in prejemkov smo prejeli iz dohodnin – 37 %, 18,5 % prihodkov in prejemkov pa predstavlja na-

LETO

2010

POVPREČNINA DOHODNINA

2011

2012

2013

2014

2015

550 €

555 €

549 €

536 €

536 €

522 €

16.331.287 €

16.523.387 €

16.376.582 €

16.066.172 €

16.090.733 €

15.054.642 €

Preglednica: Povprečnina na prebivalca RS in dohodnina v obdobju 2010–2015

❱

"Proračun za 2015 je bil realiziran v višini 92 % sprejetega proračuna, čeprav med letom nismo sprejemali rebalansa proračuna."

V zaključnem računu proračuna so prihodki in prejemki proračuna izkazani v višini 40,7 milijona evrov ter odhodki in izdatki v višini 39,9 milijona evrov. Skupaj s prenosom prihodkov iz preteklega leta v višini 1,6 milijona evrov je znašal

domestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

Zaradi zniževanja sredstev iz države je Mestna občina Velenje leta 2015 prejela za 706 tisoč evrov manj dohodnine, kot smo jo načrtovali s sprejetim proračunom. Podrobni podatki so v

preglednici. Kljub temu smo za vrtec vseh predšolskih otrok, ka- ložbo po programu kohezije pri cem Šaleške doline zagotavljajo odhodke pri naložbah nameni- terih starši izrazijo ta interes. oskrbi z vodo. Izgradili smo 43,5 kakovostno oskrbo s pitno vodo. li 16,4 milijona evrov oziroma Mestna občina Velenje z različLeta 2015 smo dokončali in pri- kilometra vodovodnega omrežja 41,2 % proračuna. dobili uporabno dovoljenje za na- in tri čistilne naprave, ki prebival- nimi ukrepi spodbuja tudi razvoj Za plače uprave in javnih zavodov, katerih ustanovitelj smo, je bilo leta 2015 namenjenih 4,25 15.054.642 € Dohodnina milijona evrov oziroma 10,7 % 7.547.521 € Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča proračuna, za ostale tekoče od4.263.341 € hodke in izdatke 19,15 milijona Najemnina - komunalna infrastruktura evrov oziroma 48 % proračuna, 2.193.162 € Sofinanciranje naložb po programu kohezije na področju oskrbe z vodo za investicijske odhodke 41,2 % 1.304.460 € Podjetniški center Standard proračuna in za proračunsko rezervo 50 tisoč evrov oziroma 1.250.000 € Zadolževanje za izvrševanje proračuna 0,1 % proračuna.

1.122.927 € Najemnine stanovanj Največ odhodkov in izdatkov le945.918 € Regijska galerija Velenje ta 2015 (grafikon 2) je bilo namenjenih za delovanje in vzdrževanje 847.188 € Odškodnina za degradacijo prostora vrtcev – 11,4 %. Mestna občina Najemnine za zemljišča 622.341 € Velenje prispeva razliko med ekonomsko ceno vrtca in plačili starProjektna skupina 529.412 € šev. Smo ena redkih slovenskih 5.041.167 € Ostali prihodki občin, ki zagotavlja vključitev v Grafikon 1: Realizacija proračuna Mestne občine Velenje v letu 2015 – prihodki in prejemki

Vrtci

4.558.093 €

Oskrba z vodo

4.125.836 €

Administracija občinske uprave Spodbujanje razvoja malega gospodarstva

3.226.586 € 1.845.265 €

Urejanje cestnega prometa

1.843.610 €

Programi športa

1.735.198 €

Investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest

1.570.056 €

Oskrba s toplotno energijo

1.532.851 €

Drugi programi v kulturi

1.518.391 €

Obveznosti iz naslova financiranja izvrševanja proračuna - domače zadolževanje

1.469.188 €

Upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest Osnovno šolstvo

1.152.431 € 980.406 €

Spodbujanje stanovanjske gradnje

808.155 €

Socialno varstvo materialno ogroženih

786.442 €

Ostali programi

12.744.411 €

Grafikon 2: Realizacija proračuna Mestne občine Velenje v letu 2015 – programska klasifikacija

Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 5

5

MESTNA OBČINA VELENJE

31. marca 2016

Naložbe po programu kohezije na področju oskrbe z vodo

3.278.632 €

Podjetniški center Standard

1.584.316 €

Naložbe - oskrba s toplotno energijo

1.532.098 €

Regijska galerija Velenje

1.334.241 €

Obnove cest - koncesija za ceste

1.034.762 € 946.128 €

Garaže Gorica

817.419 €

Naložbe - oskrba z vodo Stanovanja Gorica

344.081 €

Vzdrževanje objektov OŠ

331.635 €

5.238.082 €

Ostale investicije

Grafikon 3: Realizacija proračuna Mestne občine Velenje v letu 2015 – investicijski odhodki

podjetništva. V lanskem letu smo za ta namen razpisali 200 tisoč evrov. Več kot 1,5 milijona evrov pa smo investirali v Podjetniški center Standard, v katerem mladim podjetnikom poleg poslovnih prostorov omogočamo tudi strokovno podporo za njihovo delovanje.

Lani smo okoli 100 občankam in občanom razdelili ključe od novih stanovanj PSO Gorica. Celotna vrednost naložbe je znašala približno 24 milijonov evrov, delež Mestne občine Velenje pa je znašal več kot 11 milijonov evrov.

V okviru projekta Regijska galerija Velenje smo izvedli celovito prenovo objekta, vključno z nakupom opreme ter vsebinsko nadgradnjo galerije. Center kreativnih industrij, ki bo zaživel v galeriji, bo pristojen za deset občin Savinjsko-šaleške regije. Naj-

P

pomembnejši investicijski odhodki so prikazani v grafikonu 3.

Kljub zmanjševanju prihodkov Mestne občine Velenje smo leta 2015 za različne oblike pomoči občanom namenili dobrih 900 tisoč evrov. Občani so zelo dobro

❱

ložbe, se je Mestna občina Velenje zadolžila le za 1,25 milijona evrov, hkrati pa odplačala 1,27 milijona evrov dolga. Tako smo uspeli zmanjšati dolg zadolženosti v primerjavi s preteklim letom.

Za financiranje projektov je Mestna občina Velenje leta 2015 pridobila 5,9 milijona evrov sredstev iz državnega proračuna, iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in od drugih institucij ter donacij (grafikon 4).

sprejeli projekte Bicy, Lokalc, Mestna blagajna in brezplačno pravno svetovanje, saj med drugim prispevajo tudi k zmanjševanju stroškov družinskega proračuna. Čeprav smo leta 2015 kar 16 milijonov evrov namenili za na-

Z zaključnim računom proračuna Mestne občine Velenje za leto 2015 se je že seznanil nadzorni odbor MO Velenje. Na 12. seji sveta Mestne občine Velenje, ki je bila 22. marca, pa je bil zaključni račun tudi soglasno potrjen.

NOVOSTI UREDITVE PARKIRANJA V VELENJU

Od aprila 2016 dalje bo v Velenju začel veljati deloma spremenjen in dopolnjen režim parkiranja v mestu, s katerim smo poenotili pravila parkiranja v garažnih hišah. Uvedli smo zlate mesečne in letne karte, ki omogočajo neomejeno parkiranje v vseh modrih conah in v vseh garažnih hišah. Parkiranje v garažnih hišah v Velenju je zagotovo najceneje v Sloveniji, saj znaša cena parkiranja z nakupom letne karte GH le 250 evrov oz. 70 centov na dan. V veljavi je naslednja ureditev:

V PSO Gorica so lani razdelili približno 100 stanovanj.

PROJEKT - ODHODK I 2015

SOFINANCIRANJE - PRIHODKI 2015

Sofinanciranje programa kohezije na področju oskrbe z vodo

2.758.722 € 2.193.162 € 1.584.316 € 1.304.460 €

Podjetniški center Standard

1.337.393 €

Regijska galerija Velenje Stanovanja Gorica

Ostali projekti

945.918 € 352.670 € 431.182 € 764.786 € 1.022.501 €

Grafikon 4: Realizacija proračuna Mestne občine Velenje v letu 2015 – sofinanciranje projektov

VRSTE PARKIRNIH KART MODRE CONE (MC) - parkirišča na prostem MESEČNA KARTA MC Prosta prodaja, velja v vseh modrih conah, cena 20 EUR. LETNA KARTA MC Prosta prodaja, velja v vseh modrih conah, cena 200 EUR. PRVI ABONMA MC ZA STANOVALCE Dostopen le stanovalcem določenega območja MC, velja le v eni coni, cena 8 EUR. DRUGI ABONMA MC ZA STANOVALCE Dostopen le stanovalcem določenega območja MC, velja le v eni coni, cena 30 EUR. + plačljivo parkiranje na parkomatih z zakupljenim časom

GARAŽNE HIŠE (GH) - brez GH zdravstveni dom MESEČNA KARTA GH Prosta prodaja, velja v vseh označenih garažnih hišah, cena 25 EUR.

- 1 ura parkiranja v modri coni ali garažni hiši: 0,40 EUR

LETNA KARTA GH Prosta prodaja, velja v vseh označenih garažnih hišah, cena 250 EUR.

- coni A in B obratujeta ob delovnih dneh od 7.00 do 15.30 / parkiranje do 30 minut brezplačno / med vikendom in ob praznikih brezplačno

+ plačljivo parkiranje na parkomatih z zakupljenim časom + plačljivo parkiranje po porabljenem času na blagajnah

VSE MODRE CONE IN VSE GARAŽNE HIŠE

- coni C in D obratujeta vsak dan (24 ur)

ZLATA MESEČNA KARTA MC+GH Prosta prodaja, velja za vse modre cone in garažne hiše, cena 35 EUR.

/ med tednom do 2 uri brezplačno / med vikendom do 4 ure brezplačno

Natančnejši opis celotne ureditve mirujočega prometa v Velenju lahko skupaj s predstavitveno zloženko najdete na spletni strani www. velenje.si.

ZLATA LETNA KARTA MC+GH Prosta prodaja, velja za vse modre cone in garažne hiše, cena 350 EUR.

GARAŽNA HIŠA GORICA NAJEMNIŠKA KARTA GH GORICA Dostopna le najemnikom stanovanj PSO Gorica, velja le v zgornji etaži.

B Prenesite si informativno zloženko s povezavo iz QR kode ali obiščite

www.velenje.si

P

A P

IZBIRNA DOVOLILNICA ZA GH GORICA Dostopna le stanovalcem cone D kot zamenjava za 1. abonma, velja za srednjo in spodnjo etažo GH Gorica, cena 135 EUR.

C

+ prosto dostopno plačljivo parkiranje po porabljenem času na blagajni

P

DP

Nakup letnih kart je možen na obroke! INFORMACIJE: 03/ 8961 872

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 6

6

GOSPODARSTVO

Ne le produkti, tudi reĹĄitve

GOSPODARSKE novice Zaposlenost januarja padla

DruŞinsko podjetje Hermi iz lokalnega preraslo v mednarodno podjetje – Neopazne strelovode nadgradili ťe s tremi programi – Izziv tudi novi trgi Tatjana Podgorťek

Pred nedavnim je Gospodarska zbornica Slovenije podelila priznanja za izjemne gospodarske in podjetniĹĄke doseĹžke za leto 2015. Med nagrajenci je bil tudi VelenjÄ?an Miran Rauter, direktor druĹžinskega podjetja Hermi iz Celja.

Rauterja – vodenje druĹžbe je prevzel pred 14 leti – je priznanje zelo presenetilo in razveselilo. Potrjuje, meni, njihovo dobro delo ter jih utrjuje v prepriÄ?anju, da so kot poslovni partner vredni zaupanja in da je njihova pot prava. Ĺ e bolj pa ga veseli, da so se z njim poistovetili zaposleni, brez katerih takĹĄnega razvoja zagotovo ne bi dosegli. ÂťNe delamo za nagrade, jih je pa lepo sprejeti,ÂŤ je ĹĄe komentiral.

Poleg tradicije ĹĄe inovativni pristop

DruĹžinska druĹžba Hermi, katerega zaÄ?etki delovanja segajo v mestno obÄ?ino Velenje, je v 30 letih (jubilej so zaznamovali pred nedavnim) prerasla iz lokalne v mednarodno. S svojimi podjetji je prisotna v petih drĹžavah, poleg tega je naĹĄla priloĹžnost ĹĄe na trgih Avstrije, MadĹžarske, Romunije ter na obmoÄ?ju drĹžav bivĹĄe Jugoslavije. Kako lahko podjetje uspe s specifiÄ?-

ĹĄke ideje mojega oÄ?eta.ÂŤ Paradni program – tako sogovornik – v vseh letih ostaja proizvodnja strelovodne opreme, ki jo z inovativnimi pristopi nenehno nadgrajujejo. Nekaj let kasneje pa so program dopolnili ĹĄe s prenapetostno zaĹĄÄ?ito, kabelskimi policami in konstrukcijo sonÄ?nih elektrarn. V sodelovanju z Elektro fakulteto Univerze v Mariboru so razvili edinstven program za kontrolo zaĹĄÄ?ite pred udarom strele, imenuje se Ĺ Ä?it, ki ga do sedaj ni uspelo razviti globalni konkurenci. Proizvodnjo, prodajo in montaĹžo strelovodne opreMiran Rauter: ÂťNaĹĄa me izvajajo pod lastno blagovosnovna dejavnost je razvoj, proizvodnja, inĹženiring in no znamko, osem patentov in svetovanje. S svojim znanjem tri modele so zaĹĄÄ?itili tako doma in strokovnostjo sodelujemo kot v tujini. ÂťMi produkte ne le pri razvoju podroÄ?ja in rastemo proizvajamo, ampak proizvajatudi sami.ÂŤ mo tudi reĹĄitveÂŤ. To pomeni, pojasnjuje, da si prizadevajo izdelanim programom? ÂťNekaj k te- ti dobre, kakovostne in cenovno mu prispeva tradicija, glavnino sprejemljive izdelke za trg na eni, pa nadgradnja dobre podjetni- na drugi strani pa vlagajo vanje DruĹžba je ob povpreÄ?ni 1,5-odstotni rasti prodaje v zadnjih treh letih izvoz poveÄ?evala po 8,6-odstotni letni stopnji. Ob tem je imela vsako leto 4,6 odstotka veÄ? zaposlenih. V tem trenutku zaposluje 40 sodelavcev v Sloveniji, skupaj s podjetji v tujini pa veÄ? kot 50. EBITDA je naraĹĄÄ?ala letno skoraj za desetino.

Dodana vrednost na zaposlenega raste za 2,3 odstotka na leto. ZnaĹĄa 53 tisoÄ? evrov in je za tretjino viĹĄja kot v dejavnosti.

Neto dobiÄ?ek je vsako leto v povpreÄ?ju viĹĄji za 2 odstotka.

Ljubljana – Kljub gospodarski rasti se je januarja ĹĄtevilo delovno aktivnih oseb v primerjavi z decembrom zniĹžalo za 0,7 odstotka, so sporoÄ?ili iz statistiÄ?nega urada. Stopnja registrirane brezposelnosti veliko tehniÄ?nega znanja Ĺže v fa- se je tako ustavila pri 12,9 odstotka, kar je 0,6-odstotne toÄ?ke slabĹĄe zi razvoja. TehniÄ?ne novosti nato kot decembra in tudi komaj 0,6-odstotne toÄ?ke bolje kot januarja lani. prenaĹĄajo na partnerje in kupce. ÂťTo je naĹĄa prednost pred konkurenco, ki je je veliko tako doma kot na tujih trgih.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali je podjetje Ljubljana – Obseg gradbenih del v obmoÄ?ju evra se je januarja svojo dejavnost preselilo iz Ve- na meseÄ?ni ravni okrepil za 3,6 odstotka, v EU pa za 1,6 odstotka. lenja v Celje morda zaradi tega, Na letni ravni je bila rast ĹĄest- oziroma 4,4-odstotna, kaĹžejo podatker za svoje ideje ni naĹĄlo prave ki evropskega statistiÄ?nega urada Eurostat. V Sloveniji ni tako. Na priloĹžnosti, je Miran Rauter od- letni ravni je Slovensko gradbeniĹĄtvo v EU utrpelo lani med vsemi govoril: ÂťNekaj resnice je v tem. najveÄ?ji, 23,4-odstotni padec.

Kupci strelovodne opreme niso bili le iz Ĺ aleĹĄke doline, prometne povezave pa ĹĄe danes niso dobre. Celje se je v teh letih potrdilo kot dobro stiÄ?iĹĄÄ?e promeLjubljana – OÄ?itno so zalegle ĹĄtevilne kritike. Dars je konÄ?no pritnih povezav in tudi kupcev. Sam zna, da protihrupne ograje med Arjo vasjo in Celjem, ki so med pa sem ne glede na to ĹĄe vedno drugim tudi vizualna katastrofa, ne delajo! Za ograje, ki sicer Ĺže stoVelenjÄ?an.ÂŤ jijo in so vredne 18 milijonov evrov, je Dars izvajalcem Ĺže nakazal 15,7 milijona evrov. In kaj zdaj, jih bodo poruĹĄili, bo denar vrnjen?

Slovensko gradbeniĹĄtvo ĹĄe naprej pada

Protihrupne ograje polomija

Novi izzivi – novi trgi in izdelki

NaÄ?rti v prihodnje so klub posledicam gospodarske krize in ne najprijaznejĹĄemu poslovnemu okolju v drĹžavi pogumni. Novi izzivi so zanje novi trgi in novi izdelki. Poleg tega Ĺželijo biti tam, kjer so prisotni, vodilni v svoji branĹži. ÂťNe glede na to, da smo v svoji panogi veliki, smo ĹĄe vedno malo podjetje in imamo tudi pri tem omejitve. Lotevamo se vsakega trga posebej,ÂŤ je ĹĄe dejal Miran Rauter. đ&#x;”˛

Trgovina ni velika, je pa prijetna LuÄ?e, 11. marca – Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina je lani od ZKZ Mozirje v steÄ?aju kupila trgovino v LuÄ?ah, jo nekoliko preuredila in jo na priloĹžnostni slovesnosti predala svojemu namenu.

Da so si jo obÄ?ani Ĺželeli, so dokazali z udeleĹžbo na otvoritvi trgovine, za katero direktor Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina Ivo Drev pravi, da ni velika, je pa prijetna in domaÄ?a. Ponudbo v njej so prilagodili potrebam tamkajĹĄnjih obÄ?anov. Tako so poleg izdelkov, strojev in drugega kmetijskega repromateriala, potrebnega za vrtiÄ?karje in kmete, obogatili ĹĄe z blagom za vsakdanjo rabo v gospodinjstvu, Âťdobrotami izpod kozolcaÂŤ, veÄ? pozornosti je v ponudbi namenjene tudi gozdarstvu. ÂťVeseli smo, ker so nas obÄ?ani

Spar razveselil materinske domove Mozirje – Spar Slovenija je z letoĹĄnjo dobrodelno akcijo Mali koraki in tradicionalnim velikonoÄ?nim zajtrkom priskoÄ?il na pomoÄ? mamicam in otrokom v sedmih materinskih domovih v Sloveniji, med njimi tudi materinskemu domu Mozirje. Poslovodje trgovin, ki so obiskale materinske domove, so s seboj pripeljali dobrote in pakete (ti vedno pridejo prav), tudi s plenicami.

Izbrali zmagovalno ekipo Na ĹĄtiridnevnem tekmovanju Business Hive v reĹĄevanju poslovnega izziva za ĹĄtudente ekonomske fakultete, ki ga je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani zastavila Plastika Skaza, so predstavili zmagovalno idejo – Skazagon. Gre za tehnoloĹĄko dovrĹĄen izdelek za dom iz bioplastike, ki reĹĄuje veÄ? teĹžav. ÂťZmagovalna ekipa je najbolje upoĹĄtevala smernice, ki smo jih nakazali v izzivu. Na eni strani so pokazali strukturiran pristop, jasno nakazali problem in reĹĄitev, njihova predstavitev je bila prepriÄ?ljivo najboljĹĄa. Izdelali so res Ä?udovite modele, obenem pa jim je uspelo zajeti tudi glavno sporoÄ?ilo blagovne znamke Plastika Skaza – da je mogoÄ?e iz plastiÄ?nih mas, ki ne izvirajo iz nafte, ampak so naravnega izvora, narediti zelo lepe in predvsem uporabne izdelke,ÂŤ je po razglasitvi rezultatov povedal David ÄŒeplak, direktor razvoja poslovanja v Plastiki Skaza.

SteÄ?ajni upravitelj Avto Celja v prodajo avtosalona in servisa

Ponudbo v trgovini so prilagodili potrebam in Ĺželjam obÄ?anov iz bliĹžnje in daljne okolice.

sprejeli. ZaÄ?utili smo, da nas jemljejo kot Ĺželene partnerje. Mi se bomo trudili to zaupanje upraviÄ?iti po svojih najboljĹĄih moÄ?eh,ÂŤ nam je dejal Drev in dodal, da se pogovarjajo ĹĄe o moĹžnosti ureditve manjĹĄe bencinske Ä?rpalke v bliĹžnji prihodnosti.

Nakup in posodobitev trgovine je zadrugo stala 235 tisoÄ? evrov, zaloge pa so ocenili na 120 tisoÄ? evrov. Ob otvoritvi je zadruga donirala 600 kilogramov jabolk matiÄ?ni osnovni ĹĄoli v LuÄ?ah in njeni podruĹžnici v SolÄ?avi. đ&#x;”˛

Tp

DVI Velenje z novim predsednikom ÄŒlani DruĹĄtva varnostnih inĹženirjev DVI Velenje so se v petek seĹĄli na redni letni in volilni skupĹĄÄ?ini, na kateri so obravnavali uresniÄ?itev lanskoletnega programa dela ter nekatera pereÄ?a vpraĹĄanja, ki tarejo druĹĄtveno dejavnost in tudi njihovo druĹĄtvo. Kljub temu so nazadnje potrdili poroÄ?ila, predlagali kandidate za prejem najviĹĄjih priznanj iz varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji ter sprejeli program dela za tekoÄ?e leto. Za novega predsednika DVI Velenje so izvolili Andreja Majdaka.

31. marca 2016

Predsednik DVI Velenje Andrej Majdak

Pomembno je, da so v minulem letu v svoje vrste vkljuÄ?ili novih deset Ä?lanic in Ä?lanov, kar je izjemno spodbudno, ob sicer dolgoletnem upadanju aktivnega Ä?lanstva. Sprejeli so tudi nov, pogumen program dela za letoĹĄnje leto. Tako Ä?aka novoizvoljene organe in vodstvo veliko dela z novimi prijemi in pomlajenimi kadri. FAK so predlagali za priznanje za Ĺživljenjsko delo varnostnega inĹženirja BoĹžidarja Horvata, za posebne strokovne doseĹžke v stroki VZD pa SluĹžbo za varnost in zdravje pri delu

ter varstvo okolja Gorenje, d. d.

Andrej Majdak, predsednik DVI Velenje: ÂťKot predsednik druĹĄtva se bom trudil, da sam in s pomoÄ?jo Ä?lanov nadaljujem dobro delo naĹĄih predhodnikov, vsekakor pa si bom vseskozi prizadeval, da se ohranja ugled druĹĄtva in njegovih Ä?lanov. Ĺ˝elim si, da vsi spoznajo prednosti v Ä?lanstvu in da se vsak po svojih moÄ?eh udeleĹžuje aktivnosti druĹĄtva.

Tako bo koristil svojim in naĹĄim skupnim ciljem, ki imajo druĹžbeno pomembno vlogoÂŤ. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Celje - SteÄ?ajni upravitelj Avto Celja Matija ViÄ?ar bo na majski javni draĹžbi skuĹĄal prodati avtosalon in servis Peugeot. Izklicna cena znaĹĄa nekaj veÄ? kot milijon evrov in jo bo treba na draĹžbi zviĹĄevati v posameznem koraku za 10.000 evrov. VarĹĄÄ?ina znaĹĄa skoraj 105.000 evrov.

Z brniĹĄkega letaliĹĄÄ?a poleti na 29 destinacij Brnik - V letalskem prometu zaÄ?enja veljati poletni vozni red. Ponudba z letaliĹĄÄ?a JoĹžeta PuÄ?nika Ljubljana bo veÄ?ja kot lani. Potnikom bo na teden na voljo veÄ? kot 220 rednih letov do 29 destinacij v 22 drĹžavah. Adria Airways bo zaÄ?ela aprila leteti v KĂśln, junija pa bo redne lete v Atene vzpostavil grĹĄki Aegean Airlines.

DZ omogoÄ?il vstop strateĹĄkega partnerja v sistem Slovenskih Ĺželeznic Ljubljana, 29. marca - DZ je s 66 glasovi za in 10 proti podprl novelo zakona o druĹžbi Slovenske Ĺželeznice. Ta omogoÄ?a vstop strateĹĄkega partnerja v druĹžbo SĹ˝ Tovorni promet, ki ga Ĺželeznice potrebujejo za naÄ?rtovano ĹĄiritev na tuje trge. Slovenske Ĺželeznice se o strateĹĄkem partnerstvu na tovornem prometu pogovarjajo z avstrijskimi Ĺželeznicami

DZ zavrnil spremembe pri davÄ?nih blagajnah Ljubljana, 29. marca - DZ je ocenil, da predlog NSi za spremembe zakona o davÄ?nem potrjevanju raÄ?unov, ki bi omogoÄ?ile nekatere izjeme od uporabe davÄ?nih blagajn, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. VeÄ?ina je soglaĹĄala z vlado, da je treba pred morebitnimi spremembami poÄ?akati na celovito analizo sistema davÄ?nih blagajn, ki velja manj kot tri mesece. đ&#x;”˛

mkp, mz

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 7

7

GOSPODARSTVO

31. marca 2016

ÂťBrez podpore Gorenja ne bi bilo takĹĄnih uspehovÂŤ Gorenje je Ĺže 23 let ponosni sponzor nordijske smuÄ?arske reprezentance Potem ko je s fantastiÄ?nimi rezultati ĹĄportnim navduĹĄencem po vsem svetu zmeĹĄal glave in v eni sami sezoni osvojil prav vse obstojeÄ?e lovorike smuÄ?arskega skakanja, je Peter Prevc skupaj z nordijci

ski uspeh, s katerim so Prevc, naĹĄi orli in njihova spremljevalna ekipa s svojimi uspehi postavili nove mejnike v smuÄ?arskem skakanju, so se njim in celotni ekipi nordijcev zahvalili tudi v Gorenju, ki

tako za ĹĄportne uspehe kot za okusne smutije. Gorenjevi zaposleni so imeli tudi redko priloĹžnost od blizu obÄ?udovati veliki kristalni globus, najprestiĹžnejĹĄo lovoriko smuÄ?arskega skakanja.

na kateri je postal prvak sezone in rekorder po ĹĄtevilu osvojenih toÄ?k in zmag. ÂťZelo smo hvaleĹžni in zadovoljni, ko pridemo sem na obisk in vidimo, koliko obrazov razveselimo. Veseli smo, da lah-

kombinacijo, pa je izpostavil, da so se tudi Gorenjevi zaposleni v vlogi navijaÄ?ev na tekmah veÄ? kot odliÄ?no izkazali.

Petru Prevcu in nordijcem je za osvojene lovorike in ĹĄtevilna odliÄ?ja Ä?estital predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac in poudaril, da jih bo Gorenje ĹĄe naprej spremljalo na poti uspehov. ÂťVes Ä?as se je treba spreminjati in biti vsako leto boljĹĄi, Ä?e hoÄ?eĹĄ zmagovati v tako zahtevni konkurenci. Edina stalnica so spremembe in trdo delo, a je ĹĄe ena: napis, ki ga nosite na kapah. Tej stalnici je ime Gorenje in je z vami v vseh Ä?asih in z vami tudi ostaja. V imenu 10.000-Ä?lanske druĹžine Gorenje hvala za vse uspehe, za vse zmage in doĹživetja.ÂŤ Nordijcem so priĹĄli Ä?estitat tudi rokometaĹĄi RK Gorenje Velenje, ki so Petru Prevcu podarili dres s ĹĄtevilko 1 in z njegovim imenom. đ&#x;”˛

Peter Prevc je v sezoni 2015/2016 osvojil:

v tovarni Gorenje meĹĄal zdrave in barvite smutije za zaposlene. V zahvalo za veÄ? kot dvajset let zveste podpore ĹĄportnikom je zaposlenim in podjetju podaril ĹĄtevilko s finalne tekme v Planici.

Z velikim kristalnim globusom Petra Prevca so slovenski smuÄ?arski skakalci sklenili vrhunsko sezono, v kateri so padali mnogi rekordi. Za ta zgodovin-

je Ĺže 23 let ponosni generalni pokrovitelj slovenskih nordijskih reprezentanc.

Ob prijetnem druĹženju v Gorenjevi jedilnici so naĹĄi ĹĄportni asi tokrat prevzeli drugaÄ?no vlogo: preizkusili so priljubljene Gorenjeve meĹĄalnike ter se pomerili v pripravljanju smutijev – zdravih in osveĹžilnih napitkov, ki so jih nato delili zaposlenim. ÄŒestitke so kar deĹževale –

Zmagovalna ĹĄtevilka Petra Prevca za Gorenje

Za veÄ? kot dvajset let, odkar Gorenje kot generalni pokrovitelj podpira slovenske nordijske reprezentance, se je ekipa smuÄ?arskih skakalcev, skakalk, tekaÄ?ev in kombinatorcev zahvalila z izjemno pozornostjo – tekmovalno ĹĄtevilko Petra Prevca z letoĹĄnje finalne planiĹĄke tekme,

ko skupaj delimo lepe obÄ?utke. PrepriÄ?an sem, da jih bo ĹĄe veliko,ÂŤ je dejal Peter Prevc. ÂťZahvaljujemo se Gorenju, da lahko vsi tukaj delamo tisto, kar imamo najrajĹĄi, in s tem razveseljujemo tudi ĹĄirĹĄe mnoĹžice. Brez takĹĄne podpore tudi ne bi bilo takĹĄnih uspehov,ÂŤ dodaja smuÄ?arska tekaÄ?ica Vesna Fabjan. Ljubo JasniÄ?, predsednik Zbora za skoke in nordijsko

PodjetniĹĄki trampolin 2016 Ĺ tirinajst ekip je ĹĄest tednov pripravljalo svoje podjetniĹĄke programe, ĹĄest najuspeĹĄnejĹĄih pa jih je na javni prireditvi tudi predstavilo potencialnim vlagateljem Mira ZakoĹĄek

Velenje, 25. marca - V SaĹĄa inkubatorju je vse od preselitve na novo lokacijo, v PodjetniĹĄki center Standard Ĺživahno in nenehno se kaj dogaja. Direktorica Karla Sitar pravi, da ne mine dan, da se ne bi pri njih oglasil kakĹĄen Âťpotencialni podjetnikÂŤ. Pripravili so veliko sreÄ?anj, predstavitev in delavnic, pika na i pa je bil ĹĄesttedenski PodjetniĹĄki trampolin 2016. Na njem je sodelovalo ĹĄtirinajst ekip, ki so se dodatno izobraĹževale, usklajevale, izmenjevale izkuĹĄnje in na takĹĄen naÄ?in brusile svoje podjetniĹĄke predloge. Ob koncu so naredili izbor ĹĄestih najuspeĹĄnejĹĄih, ki so jih na javni prireditvi tudi predstavili potencialnim vlagateljem.

Da, tudi za to so poskrbeli v SaĹĄa inkubatorju. Pa tudi za odliÄ?en program, ki ga je vodil humorist Igor BraÄ?iÄ?, glasbeni gost veÄ?era pa je bil 6pack ÄŒukur.

Kdo so potencialni vlagatelji?

Kent Leslie Walwin uspeĹĄen in ugleden angleĹĄki poslovneĹž s 40 letnimi izkuĹĄnjami na vseh podroÄ?jih TV in filmske produkcije in distribucije. Je lastnik in so-

• veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu v smuÄ?arskih skokih, • mali kristalni globus za skupno zmago v smuÄ?arskih poletih, • zlatega orla na novoletni skakalni turneji, • svetovno prvenstvo v smuÄ?arskih poletih, • rekordno ĹĄtevilo toÄ?k v sezoni (2303) • rekordno ĹĄtevilo osvojenih zmag v sezoni (15 zmag, 22 medalj)

ka na svoje delovno mesto. ÄŒim veÄ? zelenjave in sadja skuĹĄa pridelati sama ali pa jo kupi pri lokalnih ekoloĹĄkih pridelovalcih.

Olta - Je spletni turistiÄ?ni portal in spletna aplikacija namenjena najemodajalcem. Na enem mestu Ĺželi zdruĹžiti celovito ponudbo manj izpostavljenih, a prav tako zelo zanimivih ponudb. Obenem omogoÄ?a hitro upravljanje nad povpraĹĄevanji in rezervacijami. cPark – Aplikacija za plaÄ?evanje parkirnine in navigacijo do parkiriĹĄÄ?, ki Ĺželi prispevati k ur-

banemu razvoju, uporabnikom pa ponuditi enostavno, praviÄ?no in lagodno izkuĹĄnjo.

Zadruga Vez – Vertikalni vrt, ki omogoÄ?a pridelavo okusne in zdrave zelenjave ter zeliĹĄÄ? v urbanem okolju in na dosegu roke.

Taca – Gre za razvoj povsem naravnega, organskega masla za nego in zaĹĄÄ?ito pasjih taÄ?k, ki pomaga odganjati insekte, bolhe in klope. Ta produkt Ĺže ima investitorja, vsi ostali pa se o tem ĹĄe pogajajo.

OBVESTILO S slovesne javne predstavitve - v ospredju potencialni investitorji

lastnik veÄ? televizijskih postaj in mreĹž v Veliki Britaniji in tudi drugod po svetu. Poleg televizijske in filmske produkcije uspeĹĄno posluje tudi na drugih podroÄ?jih, kot so turizem in trajnostni razvoj. Trenutno je lastnik ali solastnik veÄ? kot osemdesetih podjetij; Abdulah Sahab direktor mednarodnega telekomunikacijskega podjetja iz Saudske Arabije; Mihael Cigler, predsednik zdruĹženja lobistov Sloveni-

je in lastnik lobistiÄ?nega podjetja MCA Global; Mateja Regvat, direktorica komerciale v podjetju EurografF in Laura Rednak izvrĹĄna direktorica podjetja Plastika Skaza.

Ĺ est inovativnih predlogov

Mobilni dnevnik s Slovenske planinske poti – Mobilna aplikacija, ki zamenjuje planinski dnevnik. Planince vodi po Slovenski

planinski poti oz. Transverzali. S pomoÄ?jo zemljevida in jih opozarjala na vremenske razmere pred odpravo na posamezno pot.

S pomoÄ?jo GPS lokacije uporabniki pridobijo â€œĹžigâ€? ob osvojenem vrhu, hkrati pa lahko vidijo, kdaj so osvojili vrh in kako dolgo so potrebovali, da so ga osvojili.

Herbika - Herbikina Halo smuti paketna ponudba poskrbi, da lahko Ĺžlico ali poĹžirek zdravja dobite naravnost z vrta ali travni-

o zbiranju pobud za podelitev priznanj Mestne obÄ?ine Velenje v letu 2016.

V celoti je obvestilo objavljeno na spletnih straneh Mestne obÄ?ine Velenje (www.velenje.si).

Pobude zbiramo do vkljuÄ?no torka, 10. maja 2016, do 12. ure (do navedene ure mora prispeti pobuda na naslov Mestne obÄ?ine Velenje).

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 8

8

PREGLED TEDNA

31. marca 2016

OD SREDE do torka Mojca Ĺ truc

Sreda, 23. marca

Petek, 25. marca

Novinarka TV Slovenija Eugenija Carl in urednica dnevnoinformativnih oddaj Mojca Ĺ etinc PaĹĄek sta se odloÄ?ili, da bosta zaradi Ĺžaljivega tvita vloĹžili toĹžbo proti predsedniku SDS Janezu JanĹĄi.

Zaznamovali smo materinski dan.

DrĹžavni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve BoĹĄtjan Ĺ efic se je Ĺžupanu Lenarta Janezu Krambergerju opraviÄ?il in zatrdil, da v ÄŒrnem lesu ne bo prebeĹžniĹĄkega centra.

Slovenski vojaki in policisti so na nekaterih delih meje ĹžiÄ?nato ograjo zamenjali s panelno, me- Belgijsko toĹžilstvo je za sodelovanje v teroristiÄ?ni skupini in izvedbo diji pa so ob tem zapisali, da ta teroristiÄ?nega napada obtoĹžilo tri ljudi. ne bo le ÂťprijaznejĹĄaÂŤ, temveÄ? tudi draĹžja, saj je postavitev ki- napadalec. Umrlo je najmanj 30 lometra ograje stala okoli 100 ljudi, veÄ? kot 60 pa je bilo ranjetisoÄ? evrov. nih.

Belgijsko toĹžilstvo je za sodelovanje v teroristiÄ?ni skupini in izvedbo teroristiÄ?nega napada obtoĹžilo tri ljudi, med njimi tudi domnevno tretjega napadalca na letaliĹĄÄ?u Zaventem Faycala Cheffouja.

Novinarki TV Slovenija sta se odloÄ?ili, da bosta vloĹžili toĹžbo proti Janezu JanĹĄi.

Slovenski vojaki so zaÄ?eli odstranjevati ĹžiÄ?nato ograjo ob reki Dragonji, vedoÄ?, da jo bodo kmalu zamenjali s prijaznejĹĄo panelno ograjo.

Vrhovno sodiĹĄÄ?e je kot neutemeljeno zavrnilo zahtevo ministrstva za obrambo za revizijo sodbe v povezavi z izplaÄ?ilom nadomestila za tedenski dopust vojakom na misiji.

V begunskem centru Idomeni na grĹĄko-makedonski meji je bilo ĹĄe naprej napeto; dodatno je poloĹžaj zaostrilo od 50 do 100 prebeĹžnikov, ki so zaÄ?eli gladovno stavko.

V TurÄ?iji so aretirali tri moĹĄke, osumljene, da so naÄ?rtovali napade na nemĹĄka diplomatska predstavniĹĄtva in ĹĄole v drĹžavi.

Kam gremo

Nedelja, 27. marca Vojaki ĹžiÄ?nato ograjo menjavajo s panelno.

Kristjani po svetu so praznovali veliko noÄ?, najveÄ?ji krĹĄÄ?anPilot MatevĹž LenarÄ?iÄ?, ki je s ski praznik. portoroĹĄkega letaliĹĄÄ?a v SeÄ?ovljah krenil na pot okoli sveta, na kateri bo meril onesnaĹženje ozraÄ?ja.

V Bruslju sta med obseĹžno policijsko preiskavo v predelu Schaarbeek odjeknili dve eksploziji.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je v rimskem Koloseju tradicionalno moli kriĹžev pot.

Kitajske oblasti so pridrĹžale 20 ljudi, potem ko se je v javnosti pojavilo pismo, v katerem pozi- PapeĹž je ob prazniku spodbudil, vajo predsednika Ĺ i DĹžinpinga, da je ljubezen moÄ?nejĹĄa od naj odstopi. vsakega strahu.

Vodja sirske agencije za kulturno dediĹĄÄ?ino je ocenil, da bi spomenike iz Palmire lahko obnovili v petih letih.

vedani so bili ĹĄtevilni leti, ponoÄ?i so zaprli tudi nekatere mostove.

Po enodnevnem premoru zaradi previsokih temperatur in nevarnosti pregrevanja motorja je MatevĹž LenarÄ?iÄ? z Zelenortskih otokov nadaljeval svojo pot okoli sveta.

Torek, 29. marca

Predsednik DeSUSa Karl Erjavec je po pogovoru s predstavniki Zveze druĹĄtev upokojencev Slovenije dejal, da bo njegoVeÄ? tisoÄ? vernikov je v Vatika- va stranka vztrajala pri izredni nu ob poostreni varnosti spre- uskladitvi pokojnin v viĹĄini 0,4 Vlada je sporoÄ?ila, da podpimljalo velikonoÄ?no slovesnost odstotka ter napovedal, da bo ra dokonÄ?no ureditev grobiĹĄÄ?a papeĹža FranÄ?iĹĄka, ki je ljudi po- znotraj koalicije zaÄ?el razpravo zval, naj se proti okrutnemu na- o tem, da bi bili Ĺže prihodnje lev Hudi Jami: izvedli bodo izkop posmrtnih ostankov in uredili Na veliko soboto so po cerkvah silju borijo z oroĹžjem ljubezni. to do regresa upraviÄ?eni vsi upoV Pakistanu je praznovanja kri- kojenci. spominski muzej, grobiĹĄÄ?e pa bo in drugod potekali mnoĹžiÄ?ni blastjanov prekinil samomorilski predvidoma vpisano v register goslovi velikonoÄ?nih jedi. kulturne dediĹĄÄ?ine.

V Rimu in Vatikanu sta ob napad. V bliĹžini otroĹĄkih gugalnic je bilo ubitih 70 ljudi, veÄ?ina med temi Ĺžensk in otrok.

Belgijska policija je z vodnimi topovi razgnala samodeklarirane faĹĄiste, ki so vdrli na osrednji trg v Bruslju, kjer so se po torkovih teroristiÄ?nih napadih ljudje poklanjali Ĺžrtvam.

Erjavec pravi, da se bo boril za Sirski vojski je ob podpori ruizredno uskladitev pokojnin. skih letal uspelo zavzeti sirsko antiÄ?no mesto Palmira, ki ga je Disciplinska toĹžilka na drĹžavskoraj leto dni nadzirala Islam- nem pravobranilstvu je zavrnila ska drĹžava in uniÄ?ila ali prodala zahtevo Gorana KlemenÄ?iÄ?a za veliko zgodovinskih artefaktov. uvedbo disciplinskega postopka proti drĹžavnemu pravobranilcu Lucijanu BembiÄ?u.

Vlada podpira dokonÄ?no ureditev grobiĹĄÄ?a v Hudi Jami.

V medijih so zaokroĹžili posnetV obÄ?ini Lenart so izrazili praznikih vladala negotovost in ki, na katerih so prikazani nezgroĹženost, ker je ministrica Ve- strah pred teroristiÄ?nimi napadi. kateri varovani objekti v Slovesna GyĂśrkĂśs Ĺ˝nidar kljub njihoPremier Miro Cerar je bil v poniji, ob njih pa so napisi, kot je vemu nasprotovanju odredila, govoru za Dnevnikov Objektiv V sprejemnem centru za be- ÂťÂŤÄŒas je za Ljubljano in Marida se pri njih vzpostavi center vnoviÄ? kritiÄ?en do tistih, „ki Ĺže- gunce Idomeni ob grĹĄko-make- borÂŤ. Policija je poostrila varnoza tujce. lijo zanetiti krizne razmere“. Za- donski meji je ĹĄe naprej vztrajalo stne ukrepe.

HaaĹĄko sodiĹĄÄ?e je nekdanjega gotovil je, da je Slovenija varna. 12 tisoÄ? prebeĹžnikov.

Dopoldne je letalo EgyptAir politiÄ?nega voditelja bosanskih Medtem ko se je val prihodov Nizozemska policija je v prista- zajel ugrabitelj, ki je polet iz AleSrbov Radovana KaradĹžića ob- prebeĹžnikov na otoke v Egej- niĹĄkem mestu Rotterdam aretira- ksandrije namesto v Kairo usmesodilo na 40 let zapora zaradi skem morju znatno zmanjĹĄal, se la francoskega drĹžavljana, osu- ril v Larnako in nato tam zadrgenocida v Srebrenici in vojnih je GrÄ?ija odloÄ?ila za evakuaci- mljenega naÄ?rtovanja teroristiÄ?- Ĺževal talce. Ciprsko zunanje mizloÄ?inov med vojno v BiH. jo prebeĹžnikov iz glavnega cen- nega napada. nistrstvo je potrdilo, da so ugraPapeĹž FranÄ?iĹĄek je opravil tra- tra v Idomeniju na meji z MaDele Velike Britanije in Fran- bitelja aretirali. dicionalno umivanje nog. Letos kedonijo. cije je zajelo neurje Katie. Sunki je umil noge tudi enajstim beNa nogometni tekmi pribliĹžno vetra so dosegali skoraj 170 kiloguncem.

50 kilometrov juĹžno od Bagda- metrov na uro, veter je odkrival da se je razstrelil samomorilski strehe in podiral drevesa. Odpo-

ÄŒetrtek, 24. marca

Sobota, 26. marca

Ponedeljek, 28. marca

V predzadnji epizodi serije StarTrek: Nova generacija. Vesoljsko ladjo Enterprise obiĹĄÄ?e nekdanja agentka Ro Laren. Ker se je urila v programu naprednega taktiÄ?nega usposabljanja, jo vodstvo poĹĄlje na misijo proti skupini zaveznikov Federacije. Slednja se je, v nasprotju z naÄ?eli Federacije, odloÄ?ila napasti ljudstvo Kardasijcev in naloga agentke je, da to prepreÄ?i z infiltracijo v njihove vrste. Ro sprva ne dvomi o svoji sposobnosti izpeljanja naloge. Vendar se, ko nekaj Ä?asa TjaĹĄa Zajc preĹživi z uporniki, poistoveti z njihovimi naÄ?eli. OdloÄ?i se jim pridruĹžiti, zaradi Ä?esar ne le izgubi vse teĹžko prigarane nazive in doseĹžke, postane prestopnica in nasprotnica Federacije.

Ro ravna po svojih prepriÄ?anjih in svojem obÄ?utku, kaj je prav, Ä?eprav mora zaradi tega poteptati nekatere svoje dotedanje vrednote in prekiniti stike s svojim dotlej poznanim svetom. Epizoda ne da konÄ?ne moralne sodbe o tem, ali je njena odloÄ?itev pravilna ali ne. Odpre vpraĹĄanje sprejemanja odloÄ?itev, vpraĹĄanje dojemanja, kaj je ĹĄirĹĄe dobro.

Tisti, ki poznajo serijo Star Trek, vedo, da gre za izjemno nanizanko, ki skozi vsako epizodo uÄ?i o pokonÄ?nosti. PrevpraĹĄuje teĹžke etiÄ?ne in moralne dileme in odpira ĹĄtevilna vpraĹĄanja avtoritete, podrejanja, sodelovanja, lojalnosti, Ĺžrtvovanja, pripadnosti. Je pouÄ?na ĹĄola o kompleksnosti odloÄ?itev z vidika tako “vsakdanjegaâ€? posameznika kot posameznika na odloÄ?evalskem poloĹžaju, katerega odloÄ?itve vplivajo na ĹĄirĹĄo mnoĹžico, celo prihodnost sveta. Je serija o prizadevanju za druĹžbeni napredek, nova znanja, tudi ko to zahteva Ĺžrtvovanje in osebno odpovedovanje.

Osnova za vodenje druĹžbe so vrednote, ki jih spodbujajo ter utrujejo odloÄ?evalci. ÄŒe so vrednote jasne, je sprejemanje odloÄ?itev laĹžja. A druĹžba je Ĺživa, z razvojem jo prevevajo dvomi in spodkopavajo takĹĄne ali drugaÄ?ne preizkuĹĄnje. Pri utrjevanju sprejemanja novosti in razvoja imajo kljuÄ?no vlogo odloÄ?evalci, ki krojijo hitrost napredka, ter mediji, ki o tem poroÄ?ajo. Slednji Ĺžal vse bolj izgubljajo moÄ? in moĹžnost spreminjanja in spodbujanja razvoja druĹžbe. Sploh mediji, ki delujejo na prostem trgu, se hitreje podrejajo pritiskom kapitala. Pri poroÄ?anju so javno dobro, izobraĹževanje ali druĹžbeni napredek v ozadju. V eri statistike in merjenja odzivov na vsebine se veÄ?ji poudarek in prednost daje stvarem, ki jih ljudje radi vidijo, kot stvarem, za katere bi bilo morda dobro, da bi jih videli, sliĹĄali, o njih razmislili. Na najveÄ?ji komercialni televiziji v Sloveniji so z novim letom ukinili oddajo Epilog, namenjeno raziskovalnemu novinarstvu. Kljub dobri gledanosti je vodstvo presodilo, da je kapitalistiÄ?no bolj smiselno uvesti dodatni realnostni ĹĄov, ker ti prinaĹĄajo veÄ?jo gledanost.

Komu mar, Ä?e preusmerjajo pozornost od dvomov, debat in analiz, ki polemizirajo trenutno druĹžbeno stanje. Kapital zmaguje, ne glede na to, kako prodoren je pri tem pri poneumljanju in krepitvi otopelosti ljudi.

V spletnih medijih so zahvaljujoÄ? algoritmom in statistiÄ?nim analizam vsebine vse bolj prirejene interesom posameznika. To je do doloÄ?ene mere lahko uporabno, ĹĄirĹĄe pa oĹži vrsto vsebin, ki jih posameznik konzumira. PoslediÄ?no se zmanjĹĄuje ĹĄirina pogleda in razmiĹĄljanja, ki ga ima in razvija posameznik.

Bralci so ob poplavi informacij vse manj pripravljeni plaÄ?evati za neodvisnost medijev. OglaĹĄevalci ĹĄe manj. Zakaj bi, ko pa so zanje koristnejĹĄe nove oblike poroÄ?anja, kot so oglaĹĄevalski Ä?lanki in t. i. “native advertisingâ€?, v kterem oglaĹĄevalec plaÄ?a za temo objave, Ä?eprav v vsebino ne posega. Ĺ˝e res, da so te teme lahko povsem koristne in pouÄ?ne. Ne glede na to, da oglaĹĄevalci ne sedijo ob novinarjih pri nastanku vsebine, postavljajo agendo. To novinarjem jemlje Ä?as za pripravo vsebin, ki bi lahko bile ĹĄirĹĄe druĹžbeno pomembne. V tisku se uÄ?inek kaĹže v tem, da tovrstni Ä?lanki jemljejo prostor drugim vsebinam. S tem, ko odloÄ?evalci doloÄ?ajo, kaj bodo bralci sploh lahko videli, je neodvisnosti poroÄ?anja, ki smo jo poznali, vsak dan manj.

Vse to postavlja druĹžbo pred velike izzive, kako zagotoviti ohranjanje ravni kulture, solidarnosti, sprejemanja in napredka druĹžbe. Med drugim prinaĹĄa nove pritiske na ĹĄolski sistem, ki je osnova pri vzgajanju pozitivnih vrednot in prihodnosti.

Agentko Ro presenetijo Ä?ustva ob vpogledu na Ĺživljenje in razmiĹĄljanje upornikov. Na to drugo stran je imela do sreÄ?anja le na nepopolnih informacijah osnovano predstavo. Bistvo njene odloÄ?itve, da prestopi k njim, ni v pravilnosti ali sodbi, temveÄ? v sledenju za ĹĄirĹĄe dobro prepoznanih argumentov. Vedno bodo obstajali ljudje in mediji, ki bodo vztrajali pri prizadevanju za viĹĄje cilje, Ä?eprav bo to ĹĄlo na raÄ?un njihovega osebnega poloĹžaja. TeĹžava je, da tudi ti ljudje v teĹžkem poloĹžaju lahko vztrajajo le doloÄ?en Ä?as. Pogosto na neki toÄ?ki realnost in idealizem posameznika dotolÄ?e napor nasprotovanja veÄ?ine in v ospredje stopi Ĺželja po miru.

Vztrajajo le najtrdnejĹĄi, Ä?etudi je njihov odmev vse tiĹĄji. Je torej optimizem za druĹžbo sploh mogoÄ?? đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 9

Tudi upokojenci potrebujejo veÄ? sodelovanja in strpnosti Ĺ aleĹĄka pokrajinska zveza druĹĄtev upokojencev Velenje med najbolj prizadevnimi – Namesto Steblovnika v. d. predsednika Rebrnak Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 24. marca – Ĺ aleĹĄka pokrajinska zveza druĹĄtev upokojencev Velenje zdruĹžuje blizu 5.600 Ä?lanov, ki delujejo v 11 druĹĄtvih upokojencev v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki ter v Aktivu upokojencev Gorenje. Zveza je po ĹĄtevilu Ä?lanov najmanjĹĄa v okviru Zveze druĹĄtev upokojencev Slovenije (ZDUS), a ena najbolj prizadevnih.

ge ZDUS (zaĹĄÄ?ita Ä?lovekovih zakonsko in drugaÄ?e zakonsko doloÄ?enih pravic starejĹĄih, skrb za aktivno, zdravo in varno staranje Ä?lanov ter medsebojna pomoÄ? in

prostovoljstvo starejĹĄih), poleg tega pa tudi aktivnosti petih komisij znotraj ĹĄaleĹĄke pokrajinske zveze: za ĹĄport, bivanjski standard, kulturo, tehniÄ?no podpo-

ro, za turizem, med najpomembnejĹĄimi pa je projekt StarejĹĄi za starejĹĄe, v katerem je sodelovalo veÄ? kot 65 prostovoljk in prostovoljcev. Med pomembnejĹĄe do-

godke je Steblovnik uvrstil ĹĄe tradicionalno sreÄ?anje upokojencev Ĺ aleĹĄke doline ter sreÄ?anje 68 parov, ki so lani praznovali zlato ali biserno poroko, organizacijo drĹžavnih ĹĄportnih iger za upokojence, revijo pevskih zborov, ob koncu leta pa so izdali Bilten.

LetoĹĄnji delovni program je znova obseĹžen. Ĺ e bolj si bodo, je zagotovil Steblovnik, prizadevali izvajati takĹĄne aktivnosti, ki bodo koristile Ä?im veÄ?jemu ĹĄtevilu Ä?lanov. ÂťPostavljamo si jasne in realne cilje. Vsak lahko po svojih sposobnostih prispeva k svojemu boljĹĄemu poÄ?utju in

Poleg nalog krovne organizacije ĹĄe pet komisij

Tako je med drugim ugotavljal na rednem obÄ?nem zboru njen dosedanji predsednik dr. Konrad Steblovnik. V letu 2015 je zveza doĹživela kar nekaj sprememb, Âť... z zadovoljstvom pa ugotavljamo, da smo uresniÄ?ili vse naÄ?rtovane cilje.ÂŤ Po navedbah Steblovnika so izvajali tri osnovne nalo-

9

MED VAMI

31. marca 2016

JoĹže Rebrnak bo v. d. predsednika do imenovanja novega predsednika oziroma do izteka mandata.

Naloga zveze je delovati povezovalno med naĹĄimi Ä?lani ter med druĹĄtvi in krovno organizacijo, so med drugim poudarili na obÄ?nem zboru v dvorani Centra Nova v Velenju.

poÄ?utju ostalih, ki to potrebujejo. Zato moramo naĹĄo organizacijo dograjevati oziroma prirediti obstojeÄ?e temelje takĹĄnim ciljem, da bomo laĹžje opravljali svojo nalogo in poslanstvo v dobro Ä?lanov.ÂŤ

Rebernak namesto Steblovnika

Na skupĹĄÄ?ini so poleg ocene opravljenega dela v lanskem letu ter letoĹĄnjih aktivnostih imenovali tudi novega prvega moĹža zveze. Steblovnik, ki so ga soglasno potrdili na lanski skupĹĄÄ?ini, je namreÄ? po sedmih mesecih s tega mesta odstopil. Razlog za to naj bi bile zdravstvene teĹžave.

Ker niso naĹĄli ustreznega kandidata, je na predsedniĹĄko mesto sedel JoĹže Rebernak iz Ĺ oĹĄtanja, eden od dosedanjih podpredsednikov pokrajinske zveze.

Nalogo bo opravljal kot vrĹĄilec dolĹžnosti do imenovanja novega predsednika oziroma do izteka mandata. Ta se izteÄ?e Ä?ez dve leti. Rebernak nam je povedal, da si bo prizadeval za uÄ?vrstitev pokrajinske zveze, za veÄ?jo povezanost med Ä?lani, druĹĄtvi in ZDUS-om. ÄŒlane je pozval k enotnemu delovanju, povezovanju in strpnosti. ÂťTega nam manjka. ÄŒe bo to, bo delo normalno teklo,ÂŤ je ĹĄe dejal JoĹže Rebrnak đ&#x;”˛

Prisotnost redarjev pomeni manj vandalizma MedobÄ?inska inĹĄpekcija, redarstvo in varstvo okolja Velenje opravlja delo v petnajstih obÄ?inah ustanoviteljicah Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – MedobÄ?inski inĹĄpekciji, redarstvu in varstvu okolja delo in naloge nalagajo obÄ?ine ustanoviteljice. Teh je petnajst.

Temelji na dogovoru o medsebojnih razmerjih, ki so ga podpisali Ĺžupani. Osnova za delo osemnajstih javnih usluĹžbencev, ki delajo v njem, so sprejeti obÄ?inski odloki in nekateri drĹžavni predpisi.

Lani so bili prisotni v trinajstih od petnajstih obÄ?in ustanoviteljic. ÂťNajpogosteje smo opravili nadzor nad mirujoÄ?im prometom in s tem povezanimi krĹĄitvami, upoĹĄtevanjem omejitev hitrosti s stacionarnim radarjem, prometnimi povrĹĄinami posebnega pomena, zapuĹĄÄ?enimi vozili, taksi prevozi, obÄ?inskimi cestami, sploĹĄnim redom, zunanjim oglaĹĄevanjem, loÄ?enim zbiranjem in ravnanjem s komunalnimi odpadki, oskrbo s pitno vodo, odva-

Naloge so opravljali v obliki rednih kontrol, svoje dejavnosti pa usklajevali z drugimi inĹĄpekcijskimi sluĹžbami in s policijo. ÂťS stalno prisotnostjo na terenu je potekalo tudi preventivno delo, opozarjanje na predpisane obveznosti. Tako so denimo redarji v Velenju na promenadi,

Sonja GlaĹžer: ÂťPodlaga za naĹĄe delo so odloki obÄ?in ustanoviteljic.ÂŤ

v garaĹžnih hiĹĄah in na drugih javnih povrĹĄinah zagotovo pripomogli k upadu vandalizma,ÂŤ pravi GlaĹžerjeva. S stalno prisotnostjo na terenu poteka namreÄ? tudi sprotno opozarjanje obÄ?anov na predpisane obveznosti.

Pri izvajanju nadzora po Zakonu o pravilih v cestnem prometu

so bile najpogostejĹĄe krĹĄitve ne-oznaÄ?itev Ä?asa prihoda na obmoÄ?ju Ä?asovno omejenega parkiranja in parkiranja na povrĹĄinah, ki niso namenjene prometu.

V njihovi pristojnosti je tudi stacionarni radar, ki ga prestavljajo po voznikom Ĺže dobro zna-

â?ą

nih lokacijah – Partizanska, Ĺ aleĹĄka, KidriÄ?eva, Cesta Simona Blatnika. ÂťLjudje so se Ĺže navadili, da je treba znotraj naselij upoĹĄtevati predpisane omejitve hitrosti. KrĹĄitev, ki smo jih zaznali lani, je bilo manj kot v prejĹĄnjih letih. Skupno je bilo zaznanih 2.813 krĹĄitev.ÂŤ đ&#x;”˛

Stacionarni radar je lani ulovil 2.813 prehitrih.

Za varno in brezskrbno otroĹĄtvo

janjem in Ä?iĹĄÄ?enjem komunalne in meteorne odpadne vode,ÂŤ naĹĄteva vodja MedobÄ?inske inĹĄpekcije, redarstva in varstva okolja Sonja GlaĹžer. ÂťOdvisno od potreb in teĹžav, s katerimi se v kakĹĄni od obÄ?in sooÄ?ajo.ÂŤ

VPIS OTROK V VRTEC Ĺ OĹ TANJ Vpis otrok v vrtec za ĹĄolsko leto 2016/2017 bo potekal od 4. 4. 2016 do 15. 4. 2016 v Ĺ oĹĄtanju, na upravi vrtca, Kajuhova cesta 8 in sicer: • ponedeljek, torek in Ä?etrtek od 7.00 do 15.00 ure, • sreda od 7.00 do 17.00 ure • petek od 7.00 do 13.00 ure V Ä?asu vpisa bodo v enotah vrtca potekali dnevi odprtih vrat.

VABIMO VAS NA OBISK!

Sprejema se je udeleĹžila dobra polovica vabljenih starĹĄev in njihovih novorojenÄ?kov

Ĺ martno ob Paki, 22. marca – Tako kot nekaj minulih let je Ĺžupan obÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar tudi letos pripravil sprejem za starĹĄe in njihove nove druĹžinske Ä?lane, rojene v letu 2015. Lani se je v obÄ?ini rodilo 36 otrok, od tega 21 fantov in 15 deklic. Vsakemu je lokalna skupnost namenila po 150 evrov enkratne denarne nagrade in manjĹĄe praktiÄ?no darilo.

KopuĹĄar je na priloĹžnostni prireditvi v tamkajĹĄnji dvorani Marof izrazil zadovoljstvo ob tako ĹĄtevilni generaciji novih obÄ?anov. Kot je dejal, s sprejemom Ĺželi lokalna skupnost njihovim starĹĄem sporoÄ?iti, da si obÄ?ina prizadeva za varno, veselo in brezskrbno otroĹĄtvo najmlajĹĄih obÄ?anov tudi v njihovem najzgodnejĹĄem obdobju. ÂťObveznosti, ki nam jih nalaga drĹžava na

podroÄ?ju predĹĄolskega varstva, uresniÄ?ujemo. Poleg tega skrbimo za razvoj podroÄ?ja ĹĄe na druge naÄ?ine.ÂŤ Kot je dejal, bi radi javni vrtec posodobili, ga po moĹžnosti razĹĄirili ter objekt energetsko sanirali. Ĺ˝al tega ne morejo narediti Ä?ez noÄ?, upajo pa, da bodo naÄ?rte lahko uresniÄ?ili v doglednem Ä?asu. Poleg dobro organiziranega javnega vrtca lahko starĹĄi vkljuÄ?ijo svoje otroke

tudi v dejavnost zasebnega vrtca, ki so mu lani podelili koncesijo.

Janko KopuĹĄar je ĹĄe menil, da se za potrebe in Ĺželje najmlajĹĄih, za njihovo veselo otroĹĄtvo trudijo z aktivnostmi v nekaterih druĹĄtvih, s prireditvami in dejavnostjo pa se v prizadevanja vkljuÄ?uje tudi javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 10

10

SOCIALA

31. marca 2016

Posebna pozornost novim psihoaktivnim snovem

Beli obroÄ? tudi v Velenju

LAS s preventivnimi programi uspeĹĄno opozarja na problematiko nasilja in drog

DruĹĄtvo za pomoÄ? Ĺžrtvam kaznivih dejanj nudi brezplaÄ?no materialno, pravno in psihosocialno pomoÄ?

Milena KrstiÄ? - Planinc

leĹžencev iz leta v leto naraĹĄÄ?a.

Lani se je zabavno-ĹĄportne prireditve udeleĹžilo rekordnih 440 Velenje – ÂťMedobÄ?inska LAS tekaÄ?ev.ÂŤ je lani nadaljevala svoje poslanVeliko pozornosti so namenjastvo, izvajanje preventivnih proli pouÄ?nim interaktivnim dogodgramov pri problematiki nasilja kom za otroke, mladino in odrain drog tako za predĹĄolske otroke sle in jih preko njih ozaveĹĄÄ?ali in njihove starĹĄe kot osnovnoĹĄolo razliÄ?nih pasteh zasvojenosti. ÂťZelo odmevna je bila prireditev NE-ODVISEN.SI v izvedbi ZaPrireditev voda 7 iz Solkana, s katerim zelo NE-ODVISEN.SI dejavno sodelujemo. Prireditve, se je udeleĹžilo ki so potekale v vseh velenjskih 2.800 uÄ?encev osnovnih ĹĄolah, se je v treh dneh udeleĹžilo veÄ? kot 2.800 uÄ?encev in starĹĄev, z nami pa je bila tudi ce in srednjeĹĄolce,ÂŤ pravi MarMarko PritrĹžnik: ÂťOzaveĹĄÄ?anj varuhinja Ä?lovekovih pravic Vlako PritrĹžik, vodja MedobÄ?inske o pasteh zasvojenosti ni nikoli sta Nussdorfer.ÂŤ LAS Velenje. Ta deluje na obLani so rezultate raziskave o preveÄ?.ÂŤ moÄ?ju vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?in. razĹĄirjenosti uporabe drog med Dejavnosti, ki so jih izvajali, le za starĹĄe, v kateri so se sezna- mladimi, ki so jo izvedli leta 2014 je bilo veÄ?, udeleĹžba na njih pa njali z razliÄ?nimi temami s po- in primerjali z raziskavo, opravelika. ÂťV sodelovanju z Medob- droÄ?ja premagovanja razvojnih vljeno deset let prej, predstavili Ä?insko zvezo prijateljev mladine teĹžav pri otrocih in mladostni- ĹĄirĹĄi javnosti. ÂťNajpomembnejsmo starĹĄem med drugim nudili kih. Izpostavil bi rad tudi Tek ĹĄe ugotovitve kaĹžejo na velik nabrezplaÄ?na sreÄ?anja v okviru Ĺ o- oÄ?kov, na katerem ĹĄtevilo ude- predek pri informiranju mladih o

â?ą

ĹĄkodljivosti in uÄ?inkih drog,ÂŤ pravi PritrĹžnik. ÂťStarost ob prvi uporabi drog se zviĹĄuje v primerjavi z opravljeno raziskavo za to podro- Tina Felicijan Ä?je pred desetimi leti.ÂŤ Na druĹĄtvo za pomoÄ? Ĺžrtvam kaznivih dejanj Beli obroÄ? se obraÄ?ajo predvsem Ĺženske in Starost ob prvi otroci, ki so navadno Ĺžrtve nasiuporabi drog se lja partnerja ali starĹĄev in vrstnizviĹĄuje kov v svojem domu. Tudi starejĹĄi, za katere sorodniki slabo skrbijo ali nad njimi izvajajo ekoUgotavljajo pa, da bo treba ĹĄe veÄ? delati proti zlorabi alkohola. ÂťUporaba alkohola pri mladih ostaja teĹžava, medtem ko se deleĹž tobaka zniĹžuje.ÂŤ Programi, ki jih izvajajo v MedobÄ?inski LAS Velenje, teÄ?ejo nepretrgoma Ĺže veÄ? let, vsakiÄ? pa se pojavi kak nov. Letos bodo tako ĹĄe veÄ? pozornosti namenili novim hitro rastoÄ?im psihoaktivnim snovem.

â?ą

IzboljĹĄati poloĹžaj nevladnih organizacij

đ&#x;”˛

ÂťNe sramujte se svoje situacije, saj za nikakrĹĄno nasilje niste krivi sami,ÂŤ nagovarja Anita KriĹžan Ĺžrtve nasilja, naj spregovorijo o svoji stiski in se obrnejo po pomoÄ? na Beli obroÄ?.

nomsko nasilje. ÂťNajveÄ?krat so to osebe, ki so kje drugje Ĺže isRegionalno stiÄ?iĹĄÄ?e NVO savinjske regije Novus Ĺželi z zagovorniĹĄkimi procesi vplivati na kale pomoÄ?, denimo na centru za socialno delo, na policiji, so spremembo lokalnih politik Ĺže tudi ĹĄle skozi kakĹĄne sodne procese. Potem pridejo k nam po neko dodatno pomoÄ?,ÂŤ pravi vi predsednica druĹĄtva Selma Fi- vati na spremembo teh politik.ÂŤ V Velenju je podpore Tina Felicijan strokovna sodelavka pri druĹĄtvu lipanÄ?iÄ? Jenko. ÂťPostati Ĺželimo VeÄ? se bodo ukvarjali z lokalni- veliko DruĹĄtvo za razvoj Ä?loveĹĄki vi- predstavniĹĄko telo nevladnih or- mi okolji, v katerih organizacije Poleg slabe povezanosti nevla- Beli obroÄ? Slovenije Anita Krirov in socialnih programov No- ganizacij v odnosu do lokalnih ĹĄe nimajo moĹžnosti pridobivanja dnih organizacij je njihova ovira Ĺžan, sicer pravnica. vus deluje Ĺže od leta 2001, ko je in regionalnih akterjev in drugih denarja in drugih sredstev prek pomanjkanje podpore v lokalni zdruĹževalo nove nastale podje- predstavnikov oblasti, naĹĄ kljuÄ?ni javnih razpisov. skupnosti. Novus na podlagi do OdloÄ?ilne so kritiÄ?ne Poleg tega bodo krepili nevla- sedaj opravljene analize ugota- toÄ?ke tnike, nato pa delovanje razĹĄiri- cilj pa je, da izboljĹĄamo poloĹžaj Situacije, zaradi katerih ljudje dne organizacije, ki imajo poseb- vlja, da je Velenje ena od obÄ?in, ki lo tudi na druga podroÄ?ja, pred- nevladnih organizacij.ÂŤ Kako bodo to dosegli? Z vpli- no velik potencial, interes in mo- organizacijam nudi veliko moĹžno- poiĹĄÄ?ejo pomoÄ? Belega obroÄ?a, vsem na socialo in druĹžino. Zdaj je zaÄ?elo voditi ĹĄtiriletni projekt vanjem na lokalne politike, pravi tivacijo, da s svojim delovanjem sti za delovanje in razvoj. ÂťTudi so velikokrat zelo teĹžke. Ĺ˝rtve nasilja pogosto Ä?akajo, dokler se psihiÄ?no nasilje ne stopnjuje SnjeĹžana v fiziÄ?no, dokler ne morejo veÄ?

Stanje pri pogojih Lekić in Selma zdrĹžati. Šele ko so povsem obuza delo nevladnih FilipanÄ?iÄ? pani nad svojim poloĹžajem in ne Jenko organizacij Ĺže vidijo izhoda iz njega, se odloÄ?iugotavljajo z jo in poiĹĄÄ?ejo pomoÄ?. Velikokrat anketami med namreÄ? gre za primere, ko Ĺžrtve trpijo nasilje, dokler ne pride do organizacijami kritiÄ?ne toÄ?ke, ĹĄele potem se obrin lokalnimi nejo na druge.ÂŤ skupnostmi ter Ko naredijo prvi korak, jih drugimi akterji. Na strokovni delavci Belega obroÄ?a najprej osvestijo o njihovih podlagi analize moĹžnostih. ÂťSkupaj gremo skobodo naÄ?rtovali zi postopke in jim razloĹžimo, kaj ukrepe za se zgodi v primeru teh in onih izboljĹĄave. ukrepov.ÂŤ Ĺ ele ko so Ĺžrtve pripravljene nanje in se odloÄ?ijo zanje, jim pomagajo skoznje. ÂťNe moremo se odloÄ?ati namesto njih,ÂŤ Regionalno stiÄ?iĹĄÄ?e NVO savinjpoudarja Anita. ÂťLahko pa jih ske regije Novus, ki ga financirata Ministrstvo za javno upravo in vodja regionalnega stiÄ?iĹĄÄ?a Nosami razpisi so dobro prilagojeni usmerjamo na ustrezne instituEvropska unija iz Evropskega so- vus SnjeĹžana Lekić, tako pa Ĺžetistim, ki zaÄ?enjajo, in tistim, ki Ĺže cije.ÂŤ Postati Ĺželijo cialnega sklada, sodeluje pa tudi lijo spodbuditi financiranje, zadolgo delujejo. Tako imajo razliÄ?predstavniĹĄko z Mladinskim centrom Dravinj- gotavljanje prostorov in raznih ni NVO-ji moĹžnost, da pridobijo Vsestranska pomoÄ?

Ker so Ĺžrtve pogosto v materiske doline. naÄ?inov delovanja. ÂťNa osnovi prostore, denar. Zato imamo Vetelo nevladnih alnih stiskah, jim nudijo materipotreb v okolju, ki jih bomo ugolenje kot primer dobre prakse, ki organizacij Razvoj in podpora tovili na posvetih, bomo ocenili, jo bomo skuĹĄali prenesti v druga alno pomoÄ?. Pomembna je tudi nevladnih organizacij kaj 31 lokalnih skupnosti v salokalna okolja,ÂŤ za zdaj sporoÄ?a pravna pomoÄ?, zato sodelujejo Novus Ĺželi v Ä?asu projekta po- vinjski regiji nevladnim organi- zadovoljujejo lokalne potrebe in SnjeĹžana Lekić, v prihodnjih me- z odvetniki, ki uporabnike sprestati osrednja institucija za razvoj zacijam nudi sedaj, kje nastaja- prebivalcem izboljĹĄujejo Ĺživlje- secih pa bo informacij o stanju mljajo v pravnih procesih. Ĺ˝rnevladnega sektorja tako v lokal- jo teĹžave in kako bi lahko stanje nje. Ĺ e posebno pozorni bodo nevladnega sektorja in naÄ?rtov tve pa iĹĄÄ?ejo tudi psihosocialno pomoÄ?, zato druĹĄtvo sodeluje s nem kot regionalnem okolju ter izboljĹĄali. Preko zagovorniĹĄkih na tiste, ki se ukvarjajo s socialo za izboljĹĄanje ĹĄe veÄ?. đ&#x;”˛ psihoterapevti, s katerimi se lahbiti dober koordinator mreĹže, pra- procesov pa bomo skuĹĄali vpli- in mladino.

â?ą

â?ą

ko Ĺžrtve sreÄ?ujejo individualno. ÂťGre za ljudi, ki imajo poruĹĄeno samozavest, imajo travme, psihiÄ?ne rane, zato je pomembno, da se z njimi nekdo strokovno pogovori.ÂŤ Slednje tudi najveÄ?krat iĹĄÄ?ejo, saj je psihosocialne pomoÄ?i pri drugih virih pomoÄ?i manj. Aktualna pa je tudi pravna pomoÄ?. ÂťNaĹĄi odvetniki so zelo strokovni in res srÄ?ni, Ĺžrtve kaznivih dejanj pa vodijo skozi postopke razvez, zahteve za preĹživnino, razne kazenske postopke,ÂŤ pravi Anita. Ĺ˝rtve se tudi velikokrat le pozanimajo o moĹžnih izidih iz svoje situacije – kako ukrepati, kaki so postopki, kaj se lahko zgodi. Zato je vÄ?asih dovolj Ĺže razlaga, kakĹĄne so pravne posledice doloÄ?enih dejanj.

Žrtve nasilja potrebujejo podporo

Pri ustvarjanju novega Ĺživljenja brez nasilja in tistih, ki so ga povzroÄ?ali, je pomemben podporni sistem. ÂťÄŒe imajo sorodnike, prijatelje, ki jim stojijo ob strani, je to veliko laĹžje tudi s psihiÄ?nega vidika. Za Ĺžrtev je izrednega pomena, da ima ob sebi svojega Ä?loveka, na katerega se lahko obrne in ve, da ji stoji ob strani.

â?ą

Beli obroÄ? sicer ne omogoÄ?a zaĹĄÄ?ite Ĺžrtve z umikom v varno okolje, dobro pa sodeluje s centrom za socialno delo in policijo, ki pri tem lahko pomagata.

So pa tudi osebe, ki te podpore nimajo ali je niti ne iĹĄÄ?ejo, ker jih je sram, kako bo okolica reagirala,ÂŤ pravi Anita in dodaja, da v teh primerih psihoterapevti najprej pomagajo premagati strah, sram, krivdo, nato pa Ĺžrtve nasilja vodijo do spoznanja, da nikakrĹĄno nasilje nikoli ni upraviÄ?eno. ÂťTo je dolgotrajen, naporen proces, je pa uspeĹĄen. Ĺ˝rtve se naÄ?eloma osamosvojijo, pri tem pa imajo tudi materialno podporo nas, centra za socialno delo in drugih, ki s skupnimi moÄ?mi uspeĹĄno reĹĄujemo stiske.ÂŤ

V Velenju jih ljudje ĹĄele spoznavajo

Beli obroÄ? je pred Ä?asom Ĺže deloval v Velenju, nato pa nekaj Ä?asa ne. Zato se zdaj posveÄ?ajo obveĹĄÄ?anju o aktivnostih druĹĄtva, povezovanju z drugimi institucijami, s katerimi imajo zadovoljive izkuĹĄnje. Glavna pisarna druĹĄtva je v Ljubljani, pred kratkim pa so ju odprli tudi v Celju in od lanskega avgusta Velenju, kjer je v pritliÄ?ju obÄ?ine, sicer pa so dosegljivi na telefonski ĹĄt. (040 699 613) in elektronski poĹĄti (beliobrocvelenje@gmail.com). đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 11

11

IZOBRAŽEVANJE

31. marca 2016

Dobra naloŞba za prihodnost Mladi raziskovalci so se spet izkazali - Od 42 nalog nagrajenih 16 – Skulptura Bergmandeljc osnovni ťoli Gustava Šiliha Velenje

Dobitnice zlatega priznanja

Med 18 osnovnoĹĄolskimi nalogami je zlato priznanje prejela naloga IĹĄÄ?imo ĹĄmarĹĄke zaklade, avtorja Gaja KolĹĄka in mentoric Marije Vodovnik ter Tanje KolĹĄek z osnove ĹĄole bratov Letonja Ĺ martno ob Paki; Dijaki srednjih ĹĄol Ĺ olskega centra Velenje so letos izdelali 24 raziskovalnih nalog, od tega sta prejeli zlato priznanje dve, in sicer Bluetooth rolka (avtorja Jan Liber in Marko Plankelj, mentorji UroĹĄ Remenih, BoĹĄtjan Hribar in Islam MuĹĄić) ter 3D-interaktivne vsebine (avtorji: Lan Verdinek, Gal Vitko in Marcel FlorjanÄ?iÄ?, mentorji: Simon KoneÄ?nik in Islam MuĹĄić (vsi Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola).

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 24. marca – V dvorani kulturnega doma v Velenju je bila slovesnost ob zakljuÄ?ku 33. gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline. Na njej so med drugim podelili priznanja in nagrade avtorjem 42 raziskovalnih nalog, kar je 7 manj kot lani. Od tega so jih 18 izdelali uÄ?enci zakljuÄ?nih razredov iz 9 osnovnih ĹĄol, 24 pa dijaki ĹĄol Ĺ olskega centra Velenje. Bronasto, srebrno in zlato priznanje so prejeli avtorji

â?ą

SrednjeĹĄolske naloge so izdelali dijaki naslednjih ĹĄol Ĺ olskega centra Velenje: elektro in raÄ?unalniĹĄka 16, gimnazija 3, strojna ĹĄola in ĹĄola za storitvene dejavnosti po 2 in ĹĄola za rudarstvo in varstvo okolja 1 nalogo.

osmih osnovnoĹĄolskih in prav toliko srednjeĹĄolskih nalog, na drĹžavno sreÄ?anje mladih raziskovalcev, ki bo maja, pa se jih je uvrstilo 31 (16 osnovnoĹĄolskih, 15 srednjeĹĄolskih). Gibanje finanÄ?no podpirajo obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, deluje pa pod okriljem Ĺ olskega centra Velenje.

Po besedah predsednika programskega sveta gibanja GaĹĄperja Ĺ karje so mladi raziskovalci znova dokazali, da so polni idej, zamisli in poguma. Programski svet je bil zadovoljen s ĹĄtevilom oddanih nalog, predvsem pa z njihovo kakovostjo. ÂťMi smo zadovoljni, avtorji raziskovalnih nalog pa ste lahko ponosni na doseĹžen cilj. Raziskovalno delo je dobra naloĹžba za vaĹĄo priho-

Bronasto, srebrno in zlato priznanje tudi za avtorje srednjeĹĄolskih raziskovalnih nalog.

Ĺ esto skulpturo Bergmandeljc je prejela osnovna ĹĄola Gustava Ĺ iliha.

â?ą

Avtorji in mentorji osnovnoťolskih raziskovalnih nalog – dobitniki bronastih, srebrnih in zlatih priznanj

dnost,ÂŤ je med drugim dejal GaĹĄper Ĺ karja. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli, da je bilo tudi letoĹĄnje gibanje uspeĹĄno, hkrati pa zagotovil, da si bodo prizadevali za ĹĄe tesnejĹĄe sodelovanje z gospodarstvom.

OsnovnoĹĄolski mladi raziskovalci se bodo za nagrado maja odpravili na izlet, avtorji nagrajenih srednjeĹĄolskih nalog pa so prejeli denarne nagrade.

Ĺ esti Bergmandeljc osnovni ĹĄoli Gustava Ĺ iliha Velenje

Programski svet gibanja je ĹĄestiÄ? podelil tudi skulpturo Ber-

Med devetimi osnovnimi ĹĄolami (OĹ ) so v letoĹĄnjem gibanju najveÄ? nalog izdelali uÄ?enci ĹĄole Gustava Ĺ iliha (4), po 2 uÄ?enci ĹĄol Gorica, Livada, Mihe Pintarja Toleda (vse Velenje), OĹ Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj, bratov Letonja Ĺ martno ob Paki ter OĹ Polzela, po 1 nalogo pa ĹĄoli Ĺ alek Velenje in Ĺ empeter v Savinjski dolini.

gmandeljc. Prejela jo je osnovna ĹĄola Gustava Ĺ iliha Velenje.

UÄ?enci ĹĄole v gibanju sodelujejo od leta 1985 dalje. Njihovo raziskovalno delo ni odmevno le v prostoru Ĺ aleĹĄke doline, ampak tudi na drĹžavnih sreÄ?anjih mla-

dih raziskovalcev in tudi v evropskem prostoru. Posebej jih je izpostavila in pohvalila revija Eco School News, leta 2004 pa so ji Gospodarski vestnik, EkoloĹĄki razvojni sklad RS in Agencija RS za okolje podelili ĹĄolsko okoljsko

nagrado za raziskovalno nalogo Predelava odpadnih jedilnih olj in uporaba njihovih produktov.

Pred dvema letoma je ĹĄola za pomemben prispevek k uresniÄ?evanju poslanstva pri mladinskegm raziskovalnem delu v Ĺ aleĹĄki dolini prejela srebrno priznanje Zveze organizacij za tehniÄ?no kulturo Slovenije. Junija letos pa bo raziskovalna naloga uÄ?enca ĹĄole Bananin olupek – samo odpadek ali ĹĄe kaj veÄ?? zastopala Slovenijo na Genius olimpijadi v New Yorku.

Ravnateljica Lilijana Lihteneker nam je ob tej priloĹžnosti dejala, da so v gibanju doslej sodelovali s 104 nalogami ali v povpreÄ?ju z veÄ? kot tremi raziskovalnimi nalogami na leto. ÂťIzdelati raziskovalno nalogo je doda-

Ogromno so delali

Po tem, ko se je MZPM Velenje novembra lani preselila v vilo RoĹžle, je Ĺže tako Âťmaksimalno naÄ?rtovan programÂŤ ĹĄe razĹĄirila in presegla zastavljene cilje, saj so na aktivnosti zaÄ?eli vabiti vsak dan, je dejala sekretarka Kristina KovaÄ?. ÂťUspeĹĄni smo bili, z zadovoljstvom smo zakljuÄ?ili leto 2015, ko smo opravili vse naÄ?rtovane akcije in jih nekaj ĹĄe dodali. Pomagali smo kar nekaj druĹžinam v Ĺ aleĹĄki dolini, saj ima kriza svoje posledice tudi pri nas.ÂŤ Zahvala gre zlasti prostovoljcem – registriranih je veÄ? kot 140, naĹĄteli pa so ĹĄe 200 drugih, ki so sodelovali pri izvedbi programa.

Samo projektov, ki jih MZPM samostojno organizira in izvaja, se je udeleĹžilo skoraj 20.500 otrok. Spremljali so

jih tudi starĹĄi, ki so jih registrirali veÄ? kot 4.800. K temu pripomore dobro sodelovanje s ĹĄolami, ki vabijo uÄ?ence in starĹĄe na te programe, pravi KovaÄ?eva, ki je posebno zadovoljna, da starĹĄi obiskujejo sreÄ?anja Otroci so naĹĄe najveÄ?je bogastvo. ÂťDruĹžimo se, izmenjujemo izkuĹĄnje, za nasvete spraĹĄujemo strokovnjake, ki vodijo posamezna sreÄ?anja.ÂŤ Tako pa ustvarjajo otrokom prijazno, varno in podporno okolje.

Projektom ni konca

Tudi letos so zelo ponosni na OtroĹĄki parlament, Âťsaj otrokom damo moĹžnost, da spregovorijo zase in so sliĹĄani.ÂŤ Izvajali so ekoloĹĄke akcije tako za osnovnoĹĄolce (Zeleni nahrbtnik, Odpadek naj ne bo samo odpadek, Varujmo in ohranimo Ĺ aleĹĄko dolino) kot

tno delo, so dodatne izkuĹĄnje, nadgradnja in popotnica naĹĄim uÄ?encem v okviru projekta delo z nadarjenimi, zainteresiranimi uÄ?enci.ÂŤ Dejavnosti na ĹĄoli, je ĹĄe dodala, sploh ni potrebno spodbujati, ker je ta sestavni del njihovega Ĺživljenja in dela. UÄ?enci to vedo in sami izkazujejo interes, vedo, kateri mentorji delajo, predlagajo temo. ÂťTo je pri nas spontano, sestavni del pedagoĹĄkega procesa,ÂŤ je ĹĄe dejala Lilijana Lihteneker. đ&#x;”˛

in prav tako obeleĹžila Ä?etrt stoletja neprekinjenega delovanja.

UspeĹĄno so izvedli letovanja v Savudriji in PoreÄ?u, ki so jih sofinancirali iz razpisov in na morje peljali 162 otrok iz socialno ĹĄibkih druĹžin.

V Veselem decembru so obdarili 2020 predĹĄolskih otrok in organizirali 25 prireditev po vseh krajevnih skupnostih v Ĺ aleĹĄki dolini, je projekte, ki jim ni konca, naĹĄtevala sekretarka, ki si Ĺželi, Âťda bi ta delovni elan imeli tudi v letu 2016.ÂŤ

V MZPM Velenje si bodo lansko leto zapomnili po selitvi in pestrem programu – Za delovanje Ĺželijo pridobiti 250 tisoÄ? evrov Tina Felicijan

Rekli soâ?ą Dr. Erika GlasenÄ?nik, predsednica ocenjevalnih komisij za osnovnoĹĄolske in srednjeĹĄolske naloge s podroÄ?ja biotehniĹĄkih in naravoslovnih ved ter za osnovnoĹĄolske raziskovalne naloge s podroÄ?ja tehniĹĄkih ved: ÂťNaloge so vsako leto bolj kakovostne, dovrĹĄeno izdelane in naĹĄe delo je vsako leto teĹžje. Letos so nas mladi res presenetili. Izdelali so naloge, katerih produkti so trĹžno zanimivi, ocenjevali pa smo tudi nalogo, ki bi jo lahko uvrstili med raziskovalno znanost. NajveÄ?ja pomanjkljivost, na katero recenzenti opozarjajo Ĺže dalj Ä?asa, je, da morajo avtorji ĹĄe bolj navajati, od kod so pridobljeni podatki, sicer pa je zelo zelo malo nalog, ki bi imele kakĹĄne pomanjkljivosti.ÂŤ

mladino (VrtiÄ?karsko popoldne za mlade in Zelena vila na pohodu), saj Ĺželijo del programa izvajati tudi za starejĹĄe mlade. ÂťProjekti so bili uspeĹĄni in sokrajanom smo pokazali, kaj vse lahko storijo v okoljevarstvu.ÂŤ Posebno uspeĹĄen je projekt Evropa v Ĺ oli, Âťposeben mednarodni nateÄ?aj, pri katerem naĹĄi otroci ustvarjajo literarna, likovna, fotografska, video dela. Zanimivo je, da v naĹĄi regiji vsako leto dobivamo tudi nacionalne nagrade.ÂŤ Lanska bralna znaÄ?ka je bila dvajseta zapovrstjo. Âť717 predĹĄolskih otrok je bralo v tej bralni znaÄ?ki. VeÄ? kot 3.000 bralcev je sodelovalo v Kajuhovi bralni

znaÄ?ki, 176 pa je bilo devetoĹĄolcev, ki so brali vseh devet let.ÂŤ Da bi brali tudi starejĹĄi mladi, pa so izvedli projekt Mlado Velenje bere.

Zlato priznanje so dobili Mladi zgodovinarji. UspeĹĄno je potekala 42. Mala Napotnikova kolonija in Âťs ponosom lahko reÄ?em, da naĹĄa selitev v vilo RoĹžle pomeni nadgradnjo te kolonije, saj smo dela postavili na pregledno razstavo v hiĹĄi. Nekako objavljamo, da je to edina otroĹĄka galerija v Sloveniji.ÂŤ Vse leto je bil aktiven Klub prostovoljcev. Svetovalna skupina pri telefonu TOM, ki je praznoval 25-letnico delovanja, je sluĹĄalko dvignila skoraj 840-krat

V srediĹĄÄ?u bodo otroci

Tudi letos bodo izvajali program, s katerim si bodo prizadevali, da Ä?im veÄ? postorijo za otroke in mladino v Ĺ aleĹĄki dolini. ÂťProjekti se nadaljujejo, Ĺže smo bili uspeĹĄni na razpisu zavoda za zdravstveno zavarovanje za zdravstveno letovanje otrok. Tako Ĺže lahko reÄ?emo, da bomo ponovno pomagali druĹžinam v stiski in vsaj 30 otrok brezplaÄ?no peljali na morje. Ĺ˝e zdaj pa naÄ?rtujemo tudi program za Veseli december,ÂŤ je Kristina KovaÄ? razkrila del letoĹĄnjih aktivnosti in povedala ĹĄe, da bo 43. Mala Napotnikova galerija letos prviÄ? potekala v SonÄ?nem parku. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 12

12

BISERI

31. marca 2016

BISERI maturantskega plesa 2016

Izbor se je izostril Za laskavi naziv se poteguje le ĹĄe devet maturantk in maturantov Po velikonoÄ?nih praznikih smo se v uredniĹĄtvu NaĹĄega Ä?asa razveselili zajetnega sveĹžnja pisem z glasovnicami za bisere maturantskega plesa. VeÄ? kot polovico glasov pa je zbrala ena maturantka, za katero so glasovi leteli s ĹĄtevilnih razliÄ?nih naslovov.

Zato je Ä?as, da tudi ostale kandidatke in

kandidati za Bisere maturantskega plesa 2016 plesne Ä?evlje zamenjajo s ĹĄportnimi in zaÄ?nejo na terenu nabirati glasove.

Tako kot lani ste v zoĹžen krog uvrstili veÄ? fantov kot deklet. Med devetimi lahko izbirate ĹĄe enkrat. Izpolnite priloĹžen kupon in nam ga poĹĄljite na naslov NaĹĄ Ä?as d. o. o., KidriÄ?eva 2/a, 3320 Velenje s pripisom Biseri maturantskega plesa 2016. Izpolnjen kupon lahko oddate tudi v naĹĄ poĹĄtni nabiralnik ali ga prinesete v tajniĹĄtvo NaĹĄega Ä?asa do torka, 5. aprila, do 10. ure. Ne pozabite, da lahko z enim kuponom glasujete le za enega kandidata oziroma kan-

KUPON ĹĄt. 2 didatko. Ponovno pa vas Ä?akajo praktiÄ?ne nagrade. Tokrat bo tri bralke ali bralce nagradila trgovina z modnimi oblaÄ?ili Sax iz Nakupovalnega centra Velenje.

Kot obljubljeno smo med prispelimi glasovalnimi kuponi izĹžrebali tri poĹĄiljatelje, ki se bodo lahko nadiĹĄavili s toÄ?enimi parfumi trgovine Diva iz Nakupovalnega centra Velenje. To so Franc Lichtenegger s Ĺ landrove 120 iz Velenja, Cvetka Ĺ antej iz TopolĹĄice 199/a in Angela Lipnik iz Ĺ kal 66/d. Obvestilo o prevzemu nagrade bodo dobili po poĹĄti. đ&#x;”˛

1. Nik Gorenjak 2. NuĹĄa Ferk 3. Tilen Lipnik 4. TjaĹĄa PeÄ?eÄ?nik 5. Niko ÄŒajić 6. Dominika ÄŒeĹĄek 7. Lovro Habe 8. Monika AberĹĄek 9. GaĹĄper Svitlica

Glasujem za:

2

___________________________ Ime, priimek in naslov: ___________________________ ___________________________ Kupone poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťMaturantski biseri 2016ÂŤ.

Med tri izĹžrebance bomo podelili praktiÄ?ne nagrade.

Modni kreatorki Jelena StevanÄ?ević, in Petra Meh, vizaĹžistka Mirela Muminović, Nina ViĹĄiÄ? in novinarka Tina Felicijan.

Fotografa: Žiga Kolťek in Bekim Lutolli

www.nascas.com | www.radiovelenje.com

03 898 17 50

5

1

2

3

4

6

7

8

9

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 13

KULTURA

31. marca 2016

13

ÂťLokalni mediji ste pomembni in imate ogromno vlogoÂŤ Na pogovor smo povabili ministrico za kulturo mag. Julijano Mlakar Bizjak Mira ZakoĹĄek

Ministrica za kulturo mag. Julijana Mlakar Bizjak se v tem Ä?asu ukvarja z mnogimi nalogami, med drugim se je lotila tudi priprave novega medijskega zakona.

Ker je s tukajĹĄnjim okoljem moÄ?no povezana, saj ima korenine tu njen moĹž, je pogosto v Velenju.

Ob zadnjem obisku je bila tudi naĹĄa gostja.

Gospa ministrica, kultura je bila v celotni zgodovini gonilo razvoja in tudi v krizi se ji nikakor ne smemo odreÄ?i. Ji dajemo v Sloveniji po vaĹĄem mnenju primerno mesto? ÂťOsebno menim, da finanÄ?no prav gotovo ne. A med ljudmi kultura kljub temu moÄ?no Ĺživi in ljudje se veÄ?inoma zavedajo njenega pomena. Dostikrat pa je tega zavedanja prav v vrstah tako imenovane elitne kulture premalo. Nekateri kulturniki so preveÄ? zagledani samo v svoje probleme, samo v svoje okvirÄ?ke, celote pa ne vidijo. Naloga ministrstva pa je, da vidimo celotno kulturo in paziti moramo, da se uravnoteĹženo razvija, da je kakovostna, dostopna, raznovrstna ...

Mnogokrat zaradi takĹĄnega naĹĄega gledanja naletimo na nerazumevanje tistih, ki vidijo predvsem svoje teĹžave. Saj je prav, da jih vidijo, vendar pa imamo mi ĹĄirĹĄo nalogo.ÂŤ Kultura je seveda marsikaj, zaÄ?ne se pri primerni vzgoji, pri medsebojnih odnosih, komuniciranju. Seveda tudi politiÄ?nemu. Pri tem politiki drĹžavljanom niste vedno za vzgled? ÂťLahko reÄ?em, vsaj zase, da se skuĹĄam obnaĹĄati, izraĹžati tako, da je na primerni ravni. Ĺ˝al pa dostikrat predvsem na televiziji vidimo marsikakĹĄne izjave, ki niso primerne. To obĹžalujem, obĹžalujem

pa tudi prakso nekaterih medijev, da se tisto, kar je bolj pikro, bolj ÂťsoÄ?noÂŤ, celo veÄ?krat ponavlja.

Ob tem pa druge pozitivne vsebine, ki jih je veliko, v medijih ne najdejo dovolj prostora.ÂŤ Glede na to, da sva v lokalnem okolju, je prav, da nameniva pozornost tukajĹĄnjemu kulturnemu prostoru. Posredno ste tudi VelenjÄ?anka, vaĹĄ moĹž je od tu in tudi zato naĹĄe okolje in tudi naĹĄa kulturna snovanja poznate. Kako vidite tukajĹĄnji kulturni utrip? ÂťS ponosom povem, da je Velenje drugo mesto v Sloveniji, ki mi je poleg mojega Kamnika najbolj pri srcu, prav zaradi tega, ker od tu prihaja moj moĹž.

V Velenju sem zelo pogosto, vse od ĹĄtudentskih let, ko sva ĹĄe ĹĄtopala sem, saj ni bilo denarja za avtobus.

Seveda poznam tudi tukajĹĄnje kulturno okolje, od kar sem ministrica, sem se vanj ĹĄe bolj poglobila. Vesela sem, da se tukaj odvija res bogato kulturno Ĺživljenje, v Ĺ aleĹĄki dolini imate kar 45 kulturnih druĹĄtev, ki se povezujejo v Zvezo kulturnih druĹĄtev Ĺ aleĹĄke doline, ob tem pa je ĹĄe mnogo drugih kulturnih druĹĄtev. Poleg tega so tukaj pomembni tudi javni zavodi, ki jih tudi mi sofinanciramo. Pohvaliti velja ĹĄtevilne prireditve. Skratka, imate bogato kulturno Ĺživljenje. Iskreno vam Ä?estitam, da ste uspeli vzpostaviti in tudi obdrĹžati to bogato kulturno bero, ki so jo soustvarjala tudi tako velika imena kot je mag. Ivan Marin, dolgoletni ravnatelj tukajĹĄnje Glasbene ĹĄole, ki ga je Javni sklad za kulturne dejavnosti nagradil z zlatim znakom.ÂŤ OÄ?itno ste opazili amatersko kulturno ustvarjanje in verjetno se strinjate, da je to zelo pomembno za ohranjanje kulturne

identitete slovenskih krajev, ki so v mnogih primerih tudi zaradi konfiguracije terena kar malo odrezani od ostalega sveta? ÂťVsekakor. V vaĹĄem okolju je ta kulturna ponudba resniÄ?no bogata in raznolika, imate vse – od folklore, plesa, do filmske vzgoje in produkcije, gledaliĹĄÄ?e, lutkovno gledaliĹĄÄ?e, ĹĄtevilne pevske

ÂťPikin festival je dejansko dogodek, ki je izjemno pomemben za otroke. Veseli me, da je tudi to izjema, ki jo gojite samo v tem okolju. Izjemen pa je tudi po tem, da se tudi pri tem dogodku Ä?uti vaĹĄ socialni Ä?ut, saj vse te prireditve v sklopu festivala organizirate brezplaÄ?no, kar je v naĹĄem prostoru redkost.

zbore, dramske skupine ‌ Marsikaj od tega sodi Ĺže kar v polprofesionalno podroÄ?je. V vsem tem dogajanju se zrcalijo tako zgodovinske vrednote, etnologija, krepi pa se identiteta kraja, ki ga je moÄ?no zaznamoval Premogovnik.ÂŤ Med kulturnimi dogodki, ki jih je v tem okolju res veliko, je najbolj prepoznavna Pika NogaviÄ?ka, ki pa ji na nacionalni ravni ĹĄe ne najdete mesta, ki si ga po mnenju tukajĹĄnjih kulturnih ustvarjalcev zasluĹži?

Kar pa se sofinanciranja tiÄ?e, pa nisem seznanjena, Ä?e je Festival s tem projektom Ĺže kandidiral na kakĹĄen razpis Ministrstva. ÄŒe bo do tega priĹĄlo, vsekakor upam, da ga bo pristojna ocenjevalna komisija prepoznala kot ustreznega tudi na slovenski ravni in ga sprejela v sofinanciranje.ÂŤ Kje pa znotraj uspeĹĄnih zgodb muzejev stojita na ministrstvu naĹĄ Muzej Velenje in Muzej premogovniĹĄtva? ÂťMuzej Velenje sofinanciramo, letos smo mu namenili nekoliko

S posebnim razlogom v vili Mayer Zbornik pregleda razvoja slovenskega tenisa TeniĹĄka zveza Slovenije je leta 2015 ob praznovanju 75. obletnice ustanovitve izdala zbornik pregleda razvoja slovenskega tenisa, avtorja Toneta Grosmana.

Zbornik je bil prviÄ? predstavljen na slavnostni akademiji v Mariboru, drugiÄ? pa v Ĺ oĹĄtanju in s posebnim razlogom v vili Mayer.

V zborniku so opisani zaÄ?etki tenisa na Slovenskem, kronoloĹĄko nanizani ĹĄtevilni dokumenti, fotografije in Ä?asopisni Ä?lanki od leta 1899 do 2015, na naslovnici pa je fotografija deÄ?ka z lesenim teniĹĄkim loparjem in Ĺžogico iz kavÄ?uka, posneta okrog leta 1900. DeÄ?ek na fotografiji je AnÄ?e Mayer, prvorojenec znane ĹĄoĹĄtanjske meĹĄÄ?anske druĹžine, ki je Ĺživela v vili Mayer. Ob vili je bilo urejeno teniĹĄko igriĹĄÄ?e, eno od treh v Ĺ oĹĄtanju v tridesetih letih 20. stoletja. Ĺ irina igriĹĄÄ?a je pribliĹžno enaka ĹĄirini vile. Danes njegovo lokacijo oznaÄ?ujejo talne luÄ?i v vrtu vile Mayer. Drugo in najstarejĹĄe igriĹĄÄ?e v Ĺ oĹĄtanju je bilo pri hiĹĄi Erne Peunik, kar kaĹže fotografija iz leta 1922. Tre-

Ĺ oĹĄtanj je imel pred 75 leti tri teniĹĄka igriĹĄÄ?a, prav toliko kot Maribor, je bilo sliĹĄati v zanimivem pogovoru Ĺ pele Poles z avtorjem zbornika Tonetom Grosmanom.

tje igriĹĄÄ?e iz leta 1930 pa pod vilo Ĺ iroko v lasti druĹžine Woschnagg. Ĺ oĹĄtanj je imel takrat tri pomembna igriĹĄÄ?a, prav toliko kot Maribor, ki je imel sloves teniĹĄkega srediĹĄÄ?a.

Majka Mayer, mlajĹĄa sestra deÄ?ka z naslovnice zbornika, je gojila tenis in kot verificirana tekmovalka teniĹĄkega kluba Ilirija iz Ljubljane leta 1923 osvojila 2. mesto na takratnem prven-

veÄ? sredstev kot lani, mislim, da okoli 264 tisoÄ? evrov. PlaÄ?ujemo 12 od 18 zaposlenih delavcev muzeja. Ta muzej je vsekakor izjemno pomemben za lokalno podroÄ?je tako iz zgodovinskega, etnoloĹĄkega in seveda kulturnoumetnostnega vidika. PremogovniĹĄki muzej je pa, bila sem Ĺže v obeh, Ĺže davno prej, preden sem postala ministrica za kulturo, izjemno zanimiv, lahko reÄ?em, da ste lahko ponosni nanj, ampak kolikor mi je znano, je v upravljanju velenjskega premogovnika in naj bi se preko tega tudi financiral.ÂŤ Pod vaĹĄe okrilje sodimo tudi mediji. ÄŒeprav nas je v Sloveniji veliko, medijska podoba po mnogih ocenah ni dobra. Tudi pokrivanje medijske krajine je zelo neuravnoteĹženo – pa ne samo z mediji, tudi z razliÄ?nimi pogledi. ÂťNa tem podroÄ?ju je tekel precej stihijski razvoj, zato smo se Ĺželeli tega lotiti bolj sistematiÄ?no. Najprej bomo pripravili medijsko strategijo, v kateri bomo opredelili, kaj je tisto, kamor bi se morali usmeriti na medijskem podroÄ?ju. Temu bomo sledili pri pripravi zakona. Doslej je bilo tako, da so spremembe potekale na takĹĄen naÄ?in, da se je nekaj paÄ? zgodilo in se je potem uzakonilo, namesto da bi bilo obratno.

Upam, da nam bo uspelo, gre za izjemno zahtevno nalogo, saj praksa kaĹže, da se Ĺželi prepreÄ?iti vsaka sprememba, ki na tem podroÄ?ju nastaja. Tako smo tudi z veliko teĹžavo spravili v Ĺživljenje zadnje dobre spremembe medijskega zakonaÂŤ.

Pripravo medijske strategije ste zastavili zelo ĹĄiroko. Po Sloveniji organizirate javne razprave o poloĹžaju in vlogi medijev danes, o javnem interesu pri medijih.

Medijska strategija naj bi postavila temeljne cilje prihodnjega razvoja medijske krajine v

Sloveniji. Kaj pa so pokazale prve razprave? ÂťInteresi so zelo razliÄ?ni in drĹžava mora biti tista, ki sledi javnemu interesu. Ta je mnogokrat premalo izkazan, pa tudi ljudje se premalo zahtevni in se tudi premalo zavedajo, da so oni tisti, ki dajejo denar. Pri tem mislim na medije posebnega pomena in drĹžavno televizijo in radio.

Pri zasebnem sektorju pa je prav tako potrebno opredeliti in obvarovati javni interes. Temu smo skuĹĄali slediti na teh javnih razpravah, ena je bila tudi v Velenju, na zadnji, ki bo prihodnji mesec v Ljubljani, pa bomo oblikovali tudi Ĺže zakljuÄ?ke.ÂŤ Lokalni mediji – lokalni Ä?asopisi, mislim, da nas je le ĹĄe sedem, in radijski programi posebnega pomena, takĹĄnih radijcev nas je 15, svojo vlogo veÄ?inoma dobro opravljamo, vendar bi brez pomoÄ?i ministrstva oziroma sredstev, ki so namenjena za naĹĄe delovanje, gotovo naĹĄe ĹĄtevilo ĹĄe padlo. Kako takĹĄne medije vidite v novi zakonodaji? ÂťGlede prihodnje zakonske ureditve medijskega prostora bi poÄ?akala na strategijo. Iz dosedanjih razprav pa sledi, da ste lokalni mediji izjemnega pomena za prebivalstvo tudi s staliĹĄÄ?a vzgajanja aktivnega drĹžavljanstva in soodloÄ?anja ljudi v javnih, tudi lokalnih zadevah. Na lokalno raven druĹžbenega Ĺživljenja nacionalni mediji nekako ne seĹžejo. Vsekakor je pomembno, da je vsak prebivalec informiran, da torej dobi informacije, ki so za njegovo Ĺživljenje v skupnosti potrebne in mu tudi omogoÄ?ajo, da se aktivno vkljuÄ?i v druĹžbeno Ĺživljenje. Pri tem imate lokalni mediji posebnega pomena ogromno vlogo in temu moramo posebno pozornost nameniti tudi v novi zakonodaji.ÂŤ đ&#x;”˛

Med nominiranci tudi Peter Rezman

stvu Slovenije. TakĹĄne in podobne Ä?lanke o tenisu in dogodkih okrog njega najdemo v zborniku, ki je bil predstavljen pred ĹĄtevilnimi ljubitelji tenisa. Omeniti je tudi treba, da je bil prvi predsednik slovenske teniĹĄke zveze po samostojnosti Slovenije Janez Erhart, doma iz Ĺ oĹĄtanja.

Dogodek so organizirali ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, KnjiĹžnica Velenje in teniĹĄko vsestranski Ĺ tefan Szabo.

V neformalnem pogovoru na prireditveni pogostitvi, ki jo je pripravila druĹžina Szabo, z mnogimi bivĹĄimi teniĹĄkimi igralci, trenerji in teniĹĄkimi delavci, smo lahko izvedeli pretekle in sedanje podrobnosti in zanimivosti v teniĹĄkem dogajanju. SreÄ?ali smo lahko tudi nekdanjega trenerja Tineta Srebotnjaka in tudi organizatorja VIP teniĹĄkih dogodkov v Velenju. Izvedeli smo tudi, da je v Ĺ oĹĄtanj povabljen Novak Ä?okoviÄ? – ĹĄtevilka ena v svetovnem tenisu, ki ima v Ĺ oĹĄtanju prijatelja. Pogovor je tekel tudi o teniĹĄkih trendih in igri danes. đ&#x;”˛

DruĹĄtvo slovenskih literarnih kritikov je izbralo pet finalistov, ki se potegujejo za nagrado kritiĹĄko sito.

Nominirani so Jasmin B. Frelih in Jure Jakob z zbirkama kratkih zgodb Ideoluzije ter HiĹĄe in drugi prosti spisi, Peter Rezman z romanom TekoÄ?i trak, Andrej E. Skubic z novelo Igre brez meja in Maja Vidmar s pesniĹĄko zbirko Minute prednosti.

O TekoÄ?em traku (Litera) Petra Rezmana so zapisali, da svojo pripovedno preverljivost stopnjuje Peter Rezman v jeziku in Ĺžmohtno knapovsko govorico, kakrĹĄno je uporabil pri replikah v Zahodu jame, ĹĄe nadgrajuje, predvsem z meĹĄanico bosanĹĄÄ?ine in staroĹžitne knapovske govorice.

Dobitnika edine literarne nagrade, ki jo za najboljĹĄe delo slovenskega avtorja v preteklem letu podeljujejo literarni kritiki, bodo slovesno razglasili 20. aprila v sklopu Slovenskih dnevov knjige. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 14

14

KULTURA

31. marca 2016

Arhitektka prebudila dvorec Dvorec Gutenbuchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju gleda Mateja Kumer vsak dan – ÄŒut za estetiko in historiÄ?no ji je bil poloĹžen v zibelko Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Dvorec Gutenbuchel, skrbno varovan v objemu Ä?udovitega baroÄ?nega parka, je bil do lanskega septembra zaprt za javnost.

Prvotno dom znanih ĹĄoĹĄtanjskih industrijalcev, druĹžine VoĹĄnjak, je kasneje – do pred dveh ali treh let – kot svojo enoto uporabljala PsihiatriÄ?na bolniĹĄnica Vojnik. Potem je ostal dvorec sam in osamljen. ObÄ?asno so ga obiskali le vandali.

â?ą

ÂťPriznam, v ta dvorec sem zaljubljena,ÂŤ pravi. Že od nekdaj. In velikokrat sem razmiĹĄljala o tem, kako lepo bi bilo, ko bi ga gledali in obÄ?udovali tudi drugi. Da pa bo na odprtje priĹĄlo toliko ljudi, kot jih je, si nisem predstavljala niti v sanjah.ÂŤ Ta dogodek je potem zakrivil naslednjega in ĹĄe naslednjega. Klical je po novi vsebini, po novem Ĺživljenju. Dvorec lahko Ĺživi v vsakem letnem Ä?asu, v vsaki vlogi in z vsako vsebino, je prepriÄ?ana arhitektka, ki ji je bil

ĹĄnica Vojnik, ki ima za zamisli, ki se pletejo po Matejini glavi, veliko posluha in podpore.

OmogoÄ?a jim, da lahko prostore uporabljajo brezplaÄ?no.

Brez plaÄ?ila pa je za novo Ĺživljenje dvorca, za to, da se ohranja in Ĺživi, veliko naredila tudi sama. PoÄ?istila okolico, prostore, obnovila kako stvar ... ÂťPri zadnji razstavi so se mi pridruĹžili Ä?lani TuristiÄ?no olepĹĄevalnega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj. Oni so urejali okolico, sama pa sem se lotila Ä?iĹĄÄ?enja notranjosti in organizacije.ÂŤ

Zavod za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine Celje jo je za prispevek k ohranjanju kulturne dediĹĄÄ?ine nominiral za Sterletovo priznanje

Mateja Kumer, arhitektka, ki je zaljubljena v zgodovinske objekte in domaÄ?inka, je v njem videla veÄ?, veliko veÄ?. Dvorec je gledala in ga gleda vsak dan. V njegovi bliĹžini Ĺživi. Po njeni zaslugi so zdaj vanj Ĺže tretjiÄ? lahko vstopali obiskovalci. PrviÄ? v zgodovini so ga javnosti odprli konec septembra lani ob Dnevih evropske kulturne dediĹĄÄ?ine. Zanimanje za ogled je bilo veliko. DrugiÄ? je v njem izjemen odziv doĹživela Adventna pravljica, ki si jo je ogledalo veÄ? kot tri tisoÄ? obiskovalcev, tretjiÄ? – ne pa zadnjiÄ? – je pravljica postala VelikonoÄ?na razstava z dogodki, ki so jo spremljali.

Za pomladno prebujanje dvorca z zanimivimi zgodbami, vezanimi na cvetno nedeljo in veliko noÄ?, sta tudi tokrat poskrbela Kumrova ter znani in priznani florist Simon Ogrizek z ekipo PUP Velenje, izpostavili pa so ga ĹĄtevilni lokalni ponudniki in dogodki, ki so jih pripravili.

MatjaĹž Ĺ alej

Mateja Kumer tokrat v pomladno prebujenem dvorcu

Ä?ut za estetiko in arhitekturo poloĹžen Ĺže v zibelko. Njeni predniki so bili zidarski mojstri, oÄ?e je restavrator. ÂťDoma smo vedno gojili Ä?ut do lepega in do stare arhitekture.ÂŤ Sama se je tudi med ĹĄtudijem usmerjala v prenovo arhitekture, posebej historiÄ?ne. ÂťDela v tej smeri pa je pri nas zelo malo. Kolikor ga je, se odvija na drĹžavni ravni,ÂŤ pravi in se spet malo spogleduje z dvorcem: Âť Stavba je v dobri kondiciji, statiÄ?no zdrava, potrebuje le malo ĹĄminke in obiskovalce.ÂŤ Lastnik dvorca Gutenbuchel je ministrstvo za zdravje, upravlja pa ga PsihiatriÄ?na bolni-

Ko se dogaja, trpi njena sluĹžba, njeno zasebno Ĺživljenje, njena druĹžina ... ÂťZahvaljujem se starĹĄem, da me podpirajo pri tem, kar poÄ?nem. Brez njih ne bi ĹĄlo. V vsak tak projekt je vloĹženega veliko dela, veliko odrekanj.ÂŤ Pa ĹĄe na stavbo mora pogledati, da je ne obiĹĄÄ?e kak nepridiprav.

OÄ?i se ji zasvetijo, ko jo vpraĹĄam, kaj bo v dvorcu Ä?etrtiÄ?, petiÄ? ... Ta zagotovo ne bo dolgo prazen. Prizna, da so nekateri dogodki zaÄ?rtani. Ne Ĺželi pa jih obeĹĄati na veliki zvon, preden ne bodo dodelani. đ&#x;”˛

Kako privabiti ljudi v dvorano? ÄŒlani Kulturnega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki menijo, da ni naloga druĹĄtva organizacija komercialnih prireditev – Okrogle obletnice bodo zaznamovali z velikim projektom Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 17. marca – Jubilejni 110. obÄ?ni zbor Kulturnega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki gotovo ni bil takĹĄen, kot ga je priÄ?akovala veÄ?ina. DruĹĄtvo ĹĄteje veÄ? kot 150 Ä?lanov, v dvorani ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma jih je verifikacijska komisija naĹĄtela slabih 40.

Bolj kot zadovoljstvo o opravljenih aktivnostih osmih sekcij druĹĄtva lani je bilo v razpravi in tudi razmiĹĄljanjih predsednika druĹĄtva JoĹžeta Robida v ospredju vpraĹĄanje, kako privabiti ljudi v dvorano na ogled kulturnih prireditev.

Veliko dogodkov

Po mnenju Robida so sekcije in samo druĹĄtvo opravili veliko dobrega dela. NaĹĄteli so 52 dogodkov, najbolj aktivna pa je bila skupina Vesele babice z Zdravkom. Poleg abonmajskih predstav je Robida omenil ĹĄe sodelovanje s Kulturnim druĹĄtvom Gorenje, ObmoÄ?no izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje, druĹĄtvi, osnovno ĹĄolo v kraju ter delovno akcijo v ĹĄmarĹĄkem kulturnem domu. Dotaknil se je ĹĄe uvedbe davÄ?nih blagajn in menil, da bodo okrnile dejavnost. ÄŒlani nadzornega odbora druĹĄtva so predlagali peticijo za njihovo ukinitev za druĹĄtva.

Ljubiteljska kulturna kvaliteta

ÂťTudi skromna udeleĹžba kaĹže, da moramo pomesti pred svojim pragom,ÂŤ so bili kritiÄ?ni nekateri udeleĹženci obÄ?nega zbora.

V ospredju obletnice

LetoĹĄnji delovni program so ĹĄmarĹĄki kulturniki prilagodili trem jubilejem: poleg 110-letnici obstoja kulturnega druĹĄtva tudi 40-letnici delovanja tamkajĹĄnjega GledaliĹĄÄ?a pod kozolcem ter folklorne skupine Oljka, katere dejavnost je v zadnjem Ä?asu nekoliko zamrla. Nekaj prireditev v poÄ?astitev obletnic so Ĺže organizirali, osrednjo naÄ?rtujejo predvidoma junija. ÂťGre za projekt Lumpacij Vagabundus, v katerem bo nastopilo blizu 100 izvajalcev. Zastopane bodo vse sekcije kulturnega druĹĄtva, sodelovali bodo uÄ?enci ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole in Ä?lani Kulturne-

ga druĹĄtva Gorenje. Prireditev bomo izvedli na odprtem prostoru pri Mladinskem centru v Ĺ martnem ob Paki. PrepriÄ?an sem, da bo vredna obiska ne samo obÄ?anov, ampak tudi ljudi iz doline in njene okolice.ÂŤ Poleg tega naÄ?rtujejo ĹĄe sreÄ?anje s pobratenim druĹĄtvom iz Novega sela, svoje aktivnosti naÄ?rtujejo tudi sekcije. Prav tako zbirajo gradivo za postavitev stalne razstave o delu sekcij v druĹĄtvu v ĹĄmarĹĄkem kulturnem domu, opraviti nameravajo ĹĄe manjĹĄa vzdrĹževalna dela v omenjenem domu. Ali bo kulturno druĹĄtvo tudi za sezono 2016/2017 pripravilo abonmajske predstave, bo

odvisno od analize opravljene ankete, izvedene med kulturnimi zanesenjaki in ĹĄirĹĄo javnostjo.

Ob danaĹĄnjem vdoru popularne kulture v vsakodnevno Ĺživljenje se znova in znova postavlja vpraĹĄanje kvalitete ljubiteljske kulture. Zakaj? Zato ker popularna kultura, ki sluĹži predvsem zabavi, sprostitvi in manj povezovanju z visoko estetiko, vse bolj prodira skozi pore vsakdanje kulture na ravni ljubiteljskih druĹĄtev, zdruĹženj, drugih oblik ustvarjanja in poustvarjanja. Pa naj bodo to glasbeni ansambli, uprizoritvena druĹĄtva, plesne skupine ali kaj drugega, kar sluĹži nepogreĹĄljivi vezi z ljubiteljskimi kulturniki. Z ustvarjalci, ki Ĺživijo v naĹĄi sredini, med nami in so tudi na mnogotere naÄ?ine povezani z naĹĄim vsakodnevnim Ĺživljenjem.

KljuÄ?ni ÂťigralciÂŤ pri kakovostni ljubiteljski kulturi so prav gotovo posamezniki, ki jim ni osnovno vodilo ugajati Ä?im veÄ?jemu krogu ljudi, teh, ki prejemajo sporoÄ?ila posredovanih kulturnih (zabavnih in sprostitvenih) dobrin. Nasprotno pa tovrstno nalogo opravljajo komercialni ansambli, ki se napajajo od svete preproĹĄÄ?ine in ciljajo na ĹĄirok povpreÄ?en krog svojih odjemalcev.

Pravzaprav ves Ä?as razmiĹĄljam o tem, kaj je vzrok manjka preseĹžkov v domaÄ?i ljubiteljski kulturi v zadnjem Ä?asu. Res, da so nagrade, preseĹžki ĹĄe vedno prisotni, a so manj zveneÄ?i. Tudi strokovna kritika jih puĹĄÄ?a bolj ob strani. Recimo domaÄ?a folklora se poÄ?asi izgublja ob pomanjkanju akademskega pristopa pri posredovanju ljudskega izroÄ?ila. Zborovski preseĹžki usihajo ob podiranju kakovostne zborovske piramide; od otroĹĄkih zborov, pa vse do najuspeĹĄnejĹĄih odraslih sestavov. Izjemen srednjeĹĄolski (gimnazijski) zbor je zaradi tega praktiÄ?no ugasnil, zato je med odrasle zbore praktiÄ?no nemogoÄ?e dobiti kvalitetne pevce, predvsem fante. Tako kot je vodilo pri zborovstvu predvsem populizem v posredovanju in povpraĹĄevanju ťubi-dubiÂŤ popevk v stilu Perpetuum jazzile (nekje sem zasledil celo izraz ÂťPerpetuum grozileÂŤ), v folkloristiki vpliv narodnozabavne glasbe vse preveÄ? vpliva na izvirno ljudsko glasbeno in plesno izroÄ?ilo. To se je izoblikovalo mnogo prej, preden je pela Slakova frajtonarica ali se je poustvarila ponesreÄ?ena verzija Avsenikove Golice v izvedbi daleÄ? najbolj ÂťpopularnegaÂŤ zabavnega pevskega zbora pri nas. Tudi pri lokalnih gledaliĹĄÄ?ih je pogreĹĄati vsaj na nekaj let tudi kakĹĄno resnejĹĄe delo, ki ni nujno, da je ravno komiÄ?na parafraza kakĹĄnega Shakespearovega dela.

DanaĹĄnja kulturna vzgoja je naravnana tako, da pridobiva svoje mlade kulturne bojevnike na tak naÄ?in, da mladim ponuja predvsem Âťcopy-pastÂŤ nadomestke populizma, namesto da bi jim skozi kulturne vrednote poskuĹĄala predstaviti civilizacijske preseĹžke na naÄ?in, ki ne bi bil klasiÄ?no vzgojni, ampak bi terjal od mentorja uÄ?itelja nekaj veÄ?: veÄ? znanja, veÄ? afinitete do vzgoje mladih in ne nazadnje do veÄ? osebnega, vzgojnega angaĹžmaja.

Med kulturniki o kulturni vzgoji najveÄ? povedo ravno taki, ki niti minute niso stali pred ĹĄolskim katedrom, nimajo pedagoĹĄke prakse, ĹĄolski pedagogi, ki naj bi mladino vzgajali, pa po navadi igrajo na noto, da Ĺželijo biti v prvi vrsti pri uÄ?encih in dijakih priljubljeni ter poskuĹĄajo doseÄ?i odobravanje v stilu ÂťcoolÂŤ pedagog in Ä?isto ÂťskuliraniÂŤ uÄ?enci. ResniÄ?na vzgoja in posredovanje znanja je v naĹĄem (kulturnem) pomenu drugotnega znaÄ?aja. Le izobraĹženi, pouÄ?eni in vzgojeni mladi bodo v prihodnosti skozi znanje kot ljubiteljski ustvarjalci posredovali izkuĹĄnje in svoj pogled na primeren (tudi komiÄ?en, zabaven ali resen) naÄ?in.

PrepriÄ?ljivi bodo le, Ä?e se bo zaradi njihovega dela reflektiralo znanje, takĹĄno, ki bo programsko bogatilo ljubiteljsko kulturo. đ&#x;”˛

Je prireditev preveÄ??

Med letoĹĄnjimi dogodki so predvideli okroglo mizo o kulturi na obmoÄ?ju lokalne skupnosti.

Ta naj bi odgovorila na nekaj odprtih vpraĹĄanj. Po mnenju nekaterih razpravljalcev je v ospredju Âťabstinenca obÄ?anov do kultureÂŤ, na pol prazna dvorana tudi ob nastopih zelo kakovostnih domaÄ?in in drugih ljubiteljskih skupin. Ob tem so nekateri menili, da ne morejo priÄ?akovati veÄ?je udeleĹžbe, Ä?e v dvorano ne prihajajo niti Ä?lani druĹĄtva. ÂťKako

privabiti veÄ? ljudi na dogodke, se spraĹĄujem odkar sem postal predsednik kulturnega druĹĄtva.

Prireditev je toliko, da se mi samo po sebi vsiljuje vpraĹĄanje je pomembna samo mnoĹžiÄ?nost ali tudi kakovost? Ljubiteljska kultura v Ĺ martnem ob Paki je kakovostna, a kaj, ko jo delamo predvsem zase. PrepriÄ?an sem, da je kulturno druĹĄtvo v lokalnem okolju dolĹžno skrbeti za promocijo ljubiteljske kulture na zavi-

dljivi ravni, kar tudi poÄ?nemo in ne za komercialne prireditve, ker se te prodajajo same po sebi.

Menim, da bomo morali ĹĄtevilo dogodkov glede na velikost obmoÄ?ja zmanjĹĄati, z druĹĄtvi in javnim zavodom Mladinski center Ĺ martno ob Paki bolje uskladiti termine ter ĹĄe naprej iskati poti tudi do obÄ?anov, ki so se v tukajĹĄnje okolje preselili od drugod,ÂŤ je ĹĄe razmiĹĄljal JoĹže Robida. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 15

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

VÄ?asih delimo tudi nagrade Sodelavci Radia Velenje si Ĺželimo, da sooblikujete naĹĄe oddaje, in veseli smo, da to radi delate, pa naj gre za informacije, s katerimi nas zalagate, ali pa vpraĹĄanja, za katera Ĺželite, da vam jih pomagamo razreĹĄiti. Tudi tistim radi pomagamo, ki izgubite psa ali kakĹĄnega drugega ljubljenÄ?ka, kljuÄ?e ali kaj podobnega. Tudi v studiu smo veseli, ko nas sreÄ?ni lastniki potem pokliÄ?ejo in povedo, da so izgubljeno z naĹĄo pomoÄ?jo dobili nazaj. Ĺ e posebej smo veseli, Ä?e sodelujete s svojimi mnenji v naĹĄih pogovornih oddajah. Radi pa vas seveda tudi razveseljujemo z razliÄ?nimi nagradnimi igrami naĹĄi sponzorjev ali pa

glasbenimi Ĺželjami, ki jih imate zelo radi. Morda ne ob odveÄ?, Ä?e vas ĹĄe enkrat spomnimo na naĹĄi studijski telefonski ĹĄtevilki

797 50 04 in 897 50 04. Smo na teh dveh ĹĄtevilkah, z vami lahko pokramljamo preko etra. ÄŒe sta zasedeni, je bolje, da vztrajate,

V studiu Radia Velenje jo deli, sreÄ?o v nagradni igri Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina, Marjan SevÄ?nikar.

kot da nas kliÄ?ete na druge ĹĄtevilke, ki z etrom niso povezane, pa tudi z vsemi ne moremo govoriti naenkrat.

NaĹĄi sponzorji se radi odloÄ?ajo, da opravijo preko etra tudi Ĺžrebanja svojih akcij. Redno to dela Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina. Tokrat je na valovih Radia Velenje njihovo sreÄ?o delil Marjan SevÄ?nikar. Nagrajencem tudi v naĹĄem imenu vse Ä?estitke. Vam pa ĹĄe enkrat prijazno vabilo k sodelovanju.

Seveda nam lahko tudi piĹĄete (Radio Velenje, Stari trg 15, ali pa radio.velenje@siol.net), brskajte po naĹĄi internetni strani: radiovelenje.com ali pa kaj napiĹĄite na naĹĄo facebook stran. đ&#x;”˛

Pevka NuĹĄa Rojs je dve leti soustvarjala nepozabne zabave v skupini Skater, za katero je napisala tri pesmi. Zdaj se je podala na samostojno glasbeno pot, na kateri se predstavlja z avtorsko skladbo Vzemi me.

Pod aranĹžma se je podpisal AleĹĄ Zibelnik, gre pa za Ĺžurersko pesem, ki bo zaradi zelo veselega ritma marsikoga predramila in izstrelila na plesiĹĄÄ?e.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Bo Axl Rose nadomestil Briana Johnsona na turneji AC/DC?

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Out Loud. Med dvajseterico je ĹĄe ena slovenska, in sicer na 18. mestu Alya in pesem Za naju.

Med stotimi najveÄ?krat predvajanimi skladbami je sicer 23 slovenskih, kar je deset manj kot leta 2014. So pa radijski programi skupaj v letu 2015 predvajali 42,87 odstotka slovenske glasbe, kar je 2 odstotka veÄ? kot leta 2014.

kariere ter nekaterimi novejĹĄimi skladbami. Ob Anji in njeni spremljevalni skupini so nastopili tudi glasbeni gostje. Davor Gobac (Psihomodo pop) je z Anjo zapel aktualni single Kako bih volio da si tu, Gregor SkoÄ?ir in Alen SterĹžaj (Big Foot Mama) sta se ji pridruĹžila v skladbi Moja mama, Samuel Lucas v skladbi Skrajni Ä?as, Alenka Godec, NuĹĄa Derenda in Darja DrobniÄ? pa so zapele v skladbah Dobro se imej in I'm Not For You.

Anja Rupel praznovala in predstavila nov album Rolling Stones v Anja Rupel je minuli teden v Havani doĹživeli ljubljanski kavarni Sputnik pra- neverjeten in znovala svoj 50. rojstni dan, dogodek pa pospremila tudi s kon- nepozaben ĹĄov certno promocijo svojega novega albuma Opus. Na albumu so ĹĄtiri nove skladbe ter prerez Anjine dolgoletne kariere od zaÄ?etka

Rosa pa za zdaj ĹĄe ni podal uradnega komentarja. Axel Rose naj bi sicer prihodnji mesec nastopil s skupino Guns N'Roses, ki se bo v originalni zasedbi zbrala prviÄ? po letu 1993.

NajveÄ?krat predvajani Ellie Goulding in Maraaya Zavod IPF je objavil lestvico najbolj predvajanih skladb na 50 slovenskih radijskih postajah.

NajveÄ?krat predvajana skladba v radijskih programih leta 2015 je Love Me Like You Do britanske izvajalke Ellie Goulding. Na drugem mestu je lanska slovenska evrovizijska predstavnica Maraaya s pesmijo Here for You, tretji je George Ezra (Blame It On Me), Ä?etrti Olly Murs feat. Demi Lovato (Up) in na petem mestu Ed Sheeran s skladbo Thinking

1. NUĹ A ROJS - Vzemi me 2. 101-KA BAND - Le zakaj si Ĺžalostna 3. TABU - Do kosti

Tp

GLASBENE novice

PoroÄ?ali smo Ĺže, da je bila avstralska hard rock skupina AC/ DC prisiljena prekiniti ameriĹĄko turnejo zaradi zdravstvenih teĹžav njihovega pevca Briana Johnsona, ki mu grozi popolna izguba sluha. Po neuradnih podatkih naj bi Briana na mestu pevca zamenjal legendarni Axel Rose. Ta naj bi Ĺže vadil s skupino in naj bi kot frontman nastopil na preostalih desetih koncertih zasedbe. Predstavniki zasedbe AC/ DC novice niso niti zanikali niti potrdili, tudi predstavnik Axla

15

107,8 MHz

31. marca 2016

The Rolling Stones so minuli petek na svojem prvem koncertu na Kubi poskrbeli za nepozaben rock dogodek. Po poroÄ?anju tujih medijev je bil ĹĄportni kompleks Ciudad Deportiva, ki sprejme 450.000 ljudi, napolnjen do zadnjega kotiÄ?ka, veliko pa jih je svojim idolom prisluhnilo tudi z bliĹžnjih ulic in streh. Agencije poroÄ?ajo, da se je zbralo veÄ? kot pol milijona ljudi, kar je najveÄ?, kar jih je Stonesom prisluhnilo doslej. Ljudje so skakali v ritmu kitarskih solov in skupaj z Jaggerjem prepevali uspeĹĄnice

skupine, kot so Angie, Paint it Black, Satisfaction in Start Me Up. Dogodek ni bil zgolj prvi koncert Stonesov na Kubi, ampak tudi prvi koncert katerekoli rockerske skupine njihovega kova v drĹžavi.

Mick Jagger, Keith Richards, Charlie Watts in Ronnie Wood so na Kubo prispeli Ĺže v Ä?etrtek, le nekaj dni po zgodovinskem sreÄ?anju ameriĹĄkega predsednika Baracka Obame in kubanskega predsednika Raula Castra v Havani, ki sta napovedala novo obdobje v odnosih med drĹžavama.

Skupina Tabu napoveduje nov album Skupina Tabu obraÄ?a pomemben nepopisan list v karieri. Fantje in Eva, ki se je Tabujem pridruĹžila pred natanko letom dni, napovedujejo izid novega studijskega albuma z naslovom Nabiralka zvezd, ki mu bomo lahko prisluhnili od 15. aprila dalje. Da pa do takrat ne bomo prikrajĹĄani za dobro glasbo, je na voljo tudi Ĺže njihov novi single Do kosti, ki hkrati tudi napoveduje zvokovno podobo novega albuma. Pesem spremlja tudi videospot, ki sporoÄ?ilo skladbe ĹĄe nadgrajuje in ga predstavi v novi luÄ?i.

Mladi odmev – Ne jamram, iĹĄÄ?em reĹĄitve Spev – Ona diĹĄi po pomladi Ans. Toneta Rusa – Vrni se domov Vikend – Mala Vrisk – Muskontarska bogatija Harmonk'n'roll – Mini kikl'ca Kvintet do jutra – V naĹĄi druĹžbi Toni SotoĹĄek z druĹžino – Je vaĹžno srce Zaka' pa ne – Pod poncami Aplavz – Ĺ tudent

www.radiovelenje.com

PANDA Skupina Panda praznuje Ĺže 30 let delovanja. Ob velikem jubileju 7. aprila pripravljajo veliki koncert v ljubljanskem Kinu Ĺ iĹĄka, na njem pa bodo nastopile tudi vse njihove pevke: Suzana Jeklic, Suzana Werbole, Katja ObleĹĄÄ?ak, SaĹĄa Danilov, Sara PetrovÄ?iÄ? in Nina Bauman.

ORTO FEST V ljubljanskem Orto baru se bo 1. aprila zaÄ?el 17.

Orto fest, klubski festival z najdaljĹĄo tradicijo, ki spodbuja slovensko klubsko sceno. Do konca meseca bo posluĹĄalce navduĹĄevalo 34 domaÄ?ih in tujih glasbenih zasedb. Odprtje so organizatorji zaupali Big Foot Mami, zakljuÄ?ek pa Peru LovĹĄinu.

JAN PLESTENJAK 80-ih let do danes. V tej maniri je potekal tudi koncertni del dogodka. Tako je bilo moÄ? po veÄ? desetletjih spet sliĹĄati Ĺžive izvedbe skladb legendarne skupine Videosex Detektivska priÄ?a, Tko je zgazio gospoÄ‘u Mjesec, Kako bih volio da si tu in Moja mama.

Anja je postregla tudi z najveÄ?jimi uspeĹĄnicami iz svoje solo

Jan Plestenjak je v svoji karieri Ĺže veÄ?krat nastopil s simfoniki in skupaj z njimi celo posnel album Klasika.

Tudi letos pripravlja skupen nastop s Ä?lani simfoniÄ?nega orkestra, in sicer v ljubljanskih KriĹžankah 22. septembra.

GIBONNI & OLIVER 4. aprila bo izĹĄel album z naslovom Familija, na katerem sta moÄ?i zdruĹžila dva velikana hrvaĹĄke popularne glasbe – Gibonni in Oliver Dragojević. Album prinaĹĄa devet skladb, ki jih je napisal Gibonni, njegov izid pa napovedujeta kar dva singla. V prvem Onako, od oka je zapel Giboni, v drugem z naslovom Gdje to piĹĄe pa Oliver.

STATIC Static je domaÄ?a pop rock skupina, katere zaÄ?etki segajo v januar 2014. Ĺ˝e prvo leto je ekipa izdala prvo avtorsko delo Problem.

Sledile so ĹĄtevilne ideje za nove pesmi in nekaj jih je skupina oktobra 2015 tudi studijsko ovekoveÄ?ila. Trenutno aktualna je skladba z naslovom VeĹĄ.

Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 16

16

⏬

Ana Kos, sekretarka velenjskih nogometnih 'rudark', ki se bo konec pomladi veselila čudovitega dogodka, direktorju premogovnika Ludviku Golobu med tekmo njihovih kadetinj: »Jaz bom poskrbela za novo nogometašico, vi pa klubu pomagajte s kakšnim finančnim vložkom.«

⏩

Dr. Ivan Svetlik, rektor ljubljanske univerze, se je takole namrščil, ko mu je predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac povedal, koliko stane »hladilnik swarovski«. No, tukaj pa res nima smisla niti »barantati«, se je takoj vdal.

⏬

Medtem ko je Silvo Podpečan hitel spenjati butare, se je Franc Špegel s krofom spozabil, da je pust že mimo in še vedno traja post.

31. marca 2016

frkanje » Levo & desno «

Delovno praznovanje Letošnji materinski dan je padel prav v predpraznične velikonočne dni, na veliki petek. Tako so ga matere proslavile res zelo delovno.

Noč in dan V nedeljo je bila velika noč, tudi jutri bo za mnoge nov veliki dan - 1. april.

Več je manj Pri seštevanju ne dobiš vedno višjega zneska. Če bi znova »sešteli« Premogovnik Velenje in Termoelektrarno Šoštanj, bi dobili manj – manj zaposlenih.

Temne napovedi V prizadevanjih za svetlejšo prihodnost energetike se bomo po računicah sindikalistov lahko znašli v temi.

Slovensko je …

Naš znani letalec Lenarčič z Rečice ob Savinji je tokrat na pot okoli sveta poletel s slovaškim ultralahkim letalom. Upajmo, da bodo tudi tokrat v svetu zamenjali imeni držav in poročali, da leti s slovenskim letalom. Razen če bi se, bog ne daj, na njem pojavila kakšna okvara.

ZANIMIVOSTI

Posnemanje

Mlada Kitajka rodila med tekmo odbojke

Institute of Technology) obljublja, da bomo imeli v prihodnosti oblačila iz takih materialov, ki jih bo mogoče prati in čistiti zgolj s svetlobo. Skrivnost je v Mlada kitajska odbojkarica je nanostrukturnih delcih na osminuli teden med tekmo žen- novi srebra in bakra, ki se po priskega prvenstva do 18 let začu- bližno pol ure ustvarijo na povrtila popadke. Odpravila se je na šini blaga po namakanju v raznih šolsko stranišče, tam rodila ot- ustreznih raztopinah. V stiku z roka, ga odnesla v bližnji grm naravno ali tudi umetno svetlo-

so za njim vozili policisti. Priča, ki je opazovala policijski pregon, je dejala, da se je mladenič res precej zabaval, saj se je »smejal in kričal, pri tem pa mesto prevozil šest- do sedemkrat«. Skupno so policisti mladega tatu lovili več kot 75 minut, zasledovanje pa se je končalo v slepi ulici. Pri tem nihče ni bil poškodovan, odgovorni pa opozarjajo, da bi se lahko končalo tudi drugače. Policisti nad početjem 11-letnika nikakor niso bili tako navdušeni. »Skoraj bi mi ukradel še poli-

zaznajo – gre za gensko mutacijo, imenovano tetrakromacija. »Ženska z mavričnim vidom,« kot pravijo slikarki, na majhnih kamenčkih vidi tudi oranžno, rumeno, zeleno, modro in rumeno barvo. Tudi na zelenem listu vidi rdeče odtenke. V trenutku lahko izbere najbolj zrel sadež, saj ga izdaja njegov odtenek. »Šokirana sem, ko se zavem, česa drugi ljudje ne vidijo,« je povedala Concetta. Omenjena posebnost sicer med ženskami ni tako redka, a so raziskave pokazale, da

tatov testov, s katerimi Pentagon oceni inteligentnost oseb, ki se prijavijo za pripadnike ameriških oboroženih sil – le da je profesor te teste postavil pred blondinke. Rezultati so razkrili, da je povprečni inteligenčni količnik blondink višji od povprečja temnolask; povprečni IQ plavolask znaša 103,2, medtem ko

Saj bi lahko rekli, da bi bilo dobro, če bi tudi na drugih pozitivnih področjih sledili uri, a vedno ne. Ure smo premaknili naprej. A kaj, ko jo bomo kaj kmalu spet nazaj.

V pričakovanju Velika noč je mimo, tistega tako težko pričakovanega velikega dne za nas pa nikakor noče biti.

Brez vrednosti in se vrnila na tekmo. Otroka je našel mimoidoči, ki je nato s sledenjem krvi našel še mamo. »Odbojkarico sem videl med počitkom. Kljub porodu je bila videti dobro. Zdelo se mi je, da mora imeti res močno telo, da je lahko rodila kar med tekmo,« je dejal najditelj. Za otroka in njegovo mamo so po pregledu v bolnišnici ugotovili, da sta v dobrem stanju.

bo se v teh nanodelcih zgodi aktivirano energetsko stanje, ki so ga poimenovali »vroči elektroni«.

Ti sproščajo energetske sunke, ki raztapljajo organske snovi. V prihodnosti naj bi tako za čiščenje oblačil zadoščal že sprehod na cijski avto,« je povedal neki po- ima Anticova bolj izostren obsončen dan. licist, potem ko mu je mladost- čutek za odtenke kot ostale žennik po aretaciji skoraj iztrgal so- ske, ki so sodelovale v raziskavi. voznikov sedež, da bi se prerinil za volan policijskega vozila.

povprečje pri rjavolaskah znaša 102,7, pri rdečelaskah 101,2 in pri črnolaskah 100,5. Rezultati tako kažejo ravno nasprotno od stereotipa, vendar je Zagorsky opozoril, da gre pri tem za statistično napako. »Ne moremo z gotovostjo trditi, da so blondinke pametnejše od preostalih žensk, zagotovo pa lahko rečemo, da niso bolj neumne,« je poudaril.

Kot je še dodal, vprašanje ni nepomembno, saj bi lahko imele blondinke zaradi predsodkov, da 11-letni fant iz Minessote v so manj inteligentne, težave v poNanotehnologija (točneje: ra- ZDA je minuli teden ukradel toSlikarka Concetta Antico je Profesor Jay Zagorsky je želel klicni karieri. »Prav zaradi tega ziskovalci v laboratorijih za na- vornjak za mešanje betona, se- ena tistih žensk, ki se rodijo s izvedeti, ali je v šalah o blondin- šale o blondinkah niso prav nič nobiotehnologijo na univerzi del vanj in se odpeljal na izlet, posebej občutljivimi očmi in vi- kah kaj resnice. Na bostonski duhovite,« je ocenil.

Australia‘s Royal Melbourne pri čemer je posebej užival, ko dijo odtenke barv, ki jih drugi ne univerzi se je lotil študije rezul-

Bomo oblačila čistili s svetlobo?

11-letnik ukradel tovornjak za mešanje betona

Ženska z mavričnim vidom

Blondinke niso bolj neumne od ostalih žensk

V Solčavi bo občina morala banki primakniti nekaj denarja, da bodo v tem kraju obdržali bankomat.

Nič čudnega: saj bomo menda morali ljudje kmalu tudi plačati, če bomo hoteli imeti v bankah shranjen denar.

Podpora za podporo Tudi minister za gospodarstvo je podprl našo hitro cesto tretje razvojne osi. Ne vem, če bo kaj pomagalo. Nekdanji premier JIJ je pred leti že skoraj zasadil lopato za začetek del, pa iz vsega še vedno ni nič.

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 17

31. marca 2016

Priloga

17

GRADNJA IN DOM

Dom

Kaj je dobro vedeti o obÄ?inskih prostorskih naÄ?rtih?

S prostorskimi akti se sreÄ?ajo predvsem tisti obÄ?ani, ki imajo namen zgraditi ali postaviti kakĹĄen nov objekt v prostor ali kako drugaÄ?e spremeniti obstojeÄ?e stanje v prostoru. Ali je namen obÄ?ana, lastnika nepremiÄ?nine (zemljiĹĄÄ?a, hiĹĄe ‌) dejansko skladen z zapisanimi interesi lokalne skupnosti in drĹžave, je moĹžno ugotoviti le s konkretnim prostorskim aktom v obliki obÄ?inskega odloka.

S prostorskimi akti se sreÄ?ajo predvsem tisti obÄ?ani, ki imajo namen zgraditi ali postaviti kakĹĄen nov objekt v prostor ali kako drugaÄ?e spremeniti obstojeÄ?e stanje v prostoru. Ali je namen obÄ?ana, lastnika nepremiÄ?nine (zemljiĹĄÄ?a, hiĹĄe ‌) dejansko skladen z zapisanimi interesi lokalne skupnosti in drĹžave, pa je moĹžno ugotoviti le s konkretnim prostorskim aktom v obliki obÄ?inskega odloka.

Dobro se je posvetovati s strokovnjakom

Ni kakĹĄna skrivnost, da zaradi zapletenih, dvoumnih in nekonsistentnih besedil obÄ?inskih odlokov vÄ?asih tudi strokovnjakom (projektantom) in uradnikom ni jasno, kaj in pod kakĹĄnimi pogoji se na nekem zemljiĹĄÄ?u lahko gradi. Tisti, ki Ĺželite zgraditi

objekt, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, lahko presojo skladnosti vaĹĄe Ĺželje prepustite izbranemu projektantu, ki bo svoje naÄ?rte izdelal tako, da bodo upoĹĄtevani vsi pogoji prostorskega akta. Izjema so le objekti, ki so razvrĹĄÄ?eni med nezahtevne objekte, za katere zadostuje le skica, ki jo lahko izdelate sami, skladnost s prostorskim aktom pa bo po vloĹžitvi vloge preverila pristojna upravna enota.

Prostorske akte je dobro podrobno pogledati

Ampak obstajajo tudi posegi v prostor, med njimi tudi enostavni objekti, za katere pa ne potrebujete gradbenega dovoljenja, ne smejo pa biti v nasprotju s prostorskimi akti. Torej za te, enostavne objekte, majhne

pritliÄ?ne, enoetaĹžne stavbe do 20 m2 tlorisne velikosti in ostale objekte, ki se po zdaj Ĺže dobro poznani Uredbi o razvrĹĄÄ?anju objektov po zahtevnosti gradnje lahko razvrstijo med enostavne objekte, bo potrebno iz ĹĄtevilnih Ä?lenov odloka prostorskega akta znati razbrati bistvene podatke za Ĺželeni objekt. Pa tudi tisti, ki le ÂťhranijoÂŤ svoje zemljiĹĄÄ?e za svoje otroke, da si bo mogoÄ?e nekega dne na parceli zgradil svojo hiĹĄo, bi morali poznati, kaj lahko na izbranem zemljiĹĄÄ?u dejansko zgradiĹĄ, da ne bo potem sledilo razoÄ?aranje. To je Ĺže dovolj razlogov, da si velja prostorske akte pogledati malce podrobneje.

Na svoji zemlji ne moremo delati karkoli

Ĺ˝e v Ustavi RS kot najviĹĄjem pravnem aktu naĹĄe drĹžave najdemo zanimiv stavek o lastnini, ki pravi, da se naÄ?in pridobivanja in uĹživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekoloĹĄka funkcija, doloÄ?i z zakonom. Ne vem, Ä?e se vsi lastniki zemljiĹĄÄ? v celoti zavedajo dejstva, da na svoji zemlji ni dovoljeno delati kar koli, ampak le to, kar doloÄ?i zakon, pa ĹĄe ta naj bi upoĹĄteval vÄ?asih nasprotu-

Ravnanje z gradbenimi odpadki Ravnanje z gradbenimi odpadki predpisuje Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS ĹĄt. 34/08) in niso komunalni odpadek, zato je oddaja le-teh plaÄ?ljiva. Ta uredba doloÄ?a obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbiĹĄÄ?u je v celoti odgovoren investitor, to je obÄ?an ali pravna oseba. Ne glede na to pa lahko investitor za celotno gradbiĹĄÄ?e pooblasti enega od izvajalcev del, da v njegovem imenu oddaja gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov ali obdelovalcu in ob oddaji vsake po-

ĹĄiljke odpadkov izpolni evidenÄ?ni list, doloÄ?en s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Gradbeni odpadki se morajo na gradbiĹĄÄ?u zaÄ?asno skladiĹĄÄ?iti loÄ?eno po posameznih vrstah gradbenih odpadkov tako, da ne onesnaĹžujejo okolja in da jih je v nadaljevanju moĹžno predelati.

PUP-Saubermacher ima v upravljanju zbirni center Velenje 1 in Podhom Gornji Grad ter je vpisan v evidenco kot zbiralec gradbenih odpadkov, tako da lahko za gradbene odpadke investitorju izda predpisan elektronski evidenÄ?ni list.

Pomembno je loÄ?evanje gradbenih odpadkov, ker imajo razliÄ?ni gradbeni odpadki glede na

pot predelave razliÄ?ne cene.

Za obÄ?ane Ĺ aleĹĄke doline, ki sami pripeljejo gradbene odpadke v zbirni center Velenje 1, je oddaja gradbenih odpadkov do 500kg/leto brezplaÄ?na, za obÄ?ane Zg. Savinjske doline pa je v đ&#x;”˛ celoti plaÄ?ljiva.

joÄ?e si interese gospodarstva, sociale in ekologije. Pa poglejmo, kaj doloÄ?a zakon.

Zakon doloÄ?a tudi opremljanje stavbnih zemljiĹĄÄ?

Po nekoliko suhoparni definiciji iz Zakona o urejanju prostora gre predvsem za prostorsko naÄ?rtovanje, uveljavljanje prostorskih ukrepov za izvajanje naÄ?rtovanih prostorskih ureditev, zagotavljanje opremljanja zemljiĹĄÄ? za gradnjo ter vodenje sistema zbirk prostorskih podatkov. Z Zakonom o prostorskem naÄ?rtovanju so razdeljene pristojnosti med drĹžavo in lokalno skupnostjo. Prostorsko naÄ?rtovanje kot del urejanja prostora pa doloÄ?a vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja ter postopke za njihovo pripravo in sprejem. Zakon ureja tudi opremljanje stavbnih zemljiĹĄÄ? ter vzpostavitev in delovanje prostorskega informacijskega sistema, ki ga Ĺžal ĹĄe vedno nimamo.

Med ĹĄtevilnimi Ä?leni zakona pa najdemo tudi take, ki doloÄ?ajo vsebino prostorskega akta.

Namen rabe prostora doloÄ?ajo prostorski akti

ÄŒe poskusim poenostaviti, se iz grafiÄ?nih prilog prostorskega akta (karte s parcelami) vidi namen bodoÄ?e rabe zemljiĹĄÄ? (bo namenjeno za gradnjo stavb ali za kmetijsko proizvodnjo, bo

mogoÄ?e gozd ali kaj drugega).

Iz besedila odloka pa bi morali razbrati podrobne pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede prikljuÄ?evanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, pogoje za parcelacijo in ĹĄe kup pogojev v smislu ohranjanja kulturne dediĹĄÄ?ine, narave, okolja, zdravja ljudi, itd. Skratka, vsi ti pogoji bi morali omejevati lastnika, da uĹživa lastnino tako, da ob tem zagotavlja gospodarsko, socialno in ekoloĹĄko funkcijo.

Zakonodaja je pogosto zapletena

ZamiĹĄljeno torej ni slabo. A zakaj je potem pri vsakodnevni uporabi prostorskih aktov kar precej teĹžav? Kot vedno, je vzrokov veÄ?, a sam bi rad izpostavil vsaj nekaj pomembnejĹĄih. Prvi je ta, da kar nekaj obÄ?anov pravila obnaĹĄanja v prostoru, za kar v prostorskem aktu gre, ne dojame kot svoja. ÄŒeprav so pravila sprejeta bolj ali manj demokratiÄ?no (tudi javna razgrnitev z razpravo je vkljuÄ?ena) in bi morala veljati za vse, nekateri svoj zasebni interes postavljajo nad skupnega, dogovorjenega in potrjenega pri izvoljenih obÄ?inskih svetnikih.

Drugi je ta, da odloke piĹĄejo praviloma arhitekti (tudi krajinski), ki v jeziku svoje stroke pretirano poudarjajo pogoje, ki se nanaĹĄajo na oblikovanje prostora

AKCIJA

Edvard VUÄŒINA, arhitekt

Osnovno naĹĄe vodilo je, da ponujamo kupcem pohiĹĄtvo proizvajalcev, ki zagotavljajo kvaliteto, cenovno ugodnost in normalne dobavne roke.

Alples - PRIZMA

sedaj samo

Alples, Slovenska postelja, Akron, Murales, Ekotrade, Nova O Odeja in drugo.

962,00 â‚Ź

PUP-Saubermacher vam glede na vaĹĄe povpraĹĄevanje naredi ponudbo za prevzem gradbenih odpadkov.

Projekt zbiranja silaĹžne folije iz kmetijske dejavnosti poteka do preklica.

đ&#x;”˛

REMEDIKA SALON POHIĹ TVA VELENJE

Redna cena 1.282,00 â‚Ź

Sestav kot na sliki, brez svetil, dolĹžina 3,00 m barva: bela/bela PZ-05a BrezplaÄ?na dostava, montaĹža 60 â‚Ź

(videz stavb in krajine). Formi se torej daje prednost pred ostalimi manj vidnimi, a pomembnimi kriterije reda pri rabi prostora. Strokovna ĹĄibkost nekaterih, praviloma manjĹĄih obÄ?in, pa je tretji vzrok. Vloga obÄ?ine je, da z ustrezno korekcijo pravil preÄ?istijo besedila dvoumnih, nepotrebnih in nomotehniÄ?no nekonsistentnih doloÄ?b odloka, ki ga na koncu vendarle obravnava in sprejme ĹĄe obÄ?inski svet.

Razumljivo je, da svetniki niso strokovnjaki (dobri Âťprostorski strokovnjakiÂŤ so tako prava redkost), a odlok je vendarle namenjen vsem obÄ?anom, zato bi moral vsak Ä?len odloka enako razumeti vsak pismen obÄ?an.

Kakor koli Ĺže in ne glede na to, kaj bodo prinesli prenovljeni prostorski predpisi, vpraĹĄanje uporabnosti prostorskih aktov bo ostalo odprto, dokler ne reĹĄimo vsaj navedenih teĹžav. Do takrat pa, ĹĄe posebej, Ä?e imate namen graditi oz. postaviti kakĹĄen objekt, ki ne potrebuje upravne odloÄ?be in niste veĹĄÄ?i pri spletnem iskanju ustreznega in takrat veljavnega prostorskega odloka, se o vaĹĄi nameri raje predhodno posvetujte na pristojni obÄ?ini, upravni enoti ali pri pooblaĹĄÄ?enem projektantu.

pon.–pet.: 10.00–19.00 sob.: 9.00–13.00 ned. in praz.: zaprto

www.remedika.si Salon pohiĹĄtva REMEDIKA Nakupovalni center MERCATOR Velenje Ĺ aleĹĄka cesta 1, Velenje Tel.: 031 370 678, 070 879 030

041 949 496

fakro@siol.net www.fakro.si

DO 30 LET GARANCIJE • DO 20 % POPUSTA

K�J��NI�DEJAVNIK�VAROVANJA�IN�O�RANJANJA�OKO�JA�JE�

OD�OVORNO�RAVNANJE���OD�ADKI! Gra�be�i�o�pa�e����i�vsebuje� azbest�je��evare��o�pa�e��� zato�mora�biti�pripravlje���a� paleti�i��ovit�s��olijo.

1.

O��a�ki��ki���e���e���a��e�t ��a���it�a�kriti�a�

�����A��ER�A��ER ��oro��a�cesta�����������ele�je� ������������� www.pup-saubermacher.si�

2.

�e�a�i�a��et��a����ek�� �����i��i��keramike

�e�a�ica�vseh�vrst�o�pa��ov�� �i�jih��i�mo��o�lo�iti��les�� ste�le�a�vol�a��izolir�i�material�� plasti�a��za��it�e��olije.

3.

ď‚&#x;

certiďŹ kat za kakovost nemĹĄkega inĹĄtituta

ď‚&#x;

streĹĄna okna s protivlomno zaĹĄÄ?ito TopSafe

ď‚&#x;

zelo izolativna okna s trikomorno zasteklitvijo

ď‚&#x;

avtomatski zraÄ?nik

NAJBOLJ IZOLATIVNA STREŠNA OKNA NA TRGU �e�a�i��ra��e�i����a�ki

(z enojnim steklenim paketom)

Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 18

18

GRADNJA IN DOM

31. marca 2016

Vlaganje v sončne panele kot alternativa vezani vlogi Gradnja sončnih elektrarn od investitorjev zahteva kar nekaj finančnih sredstev, obenem pa omogoča tudi alternativno obliko varčevanja. V Sloveniji takšno obliko varčevanja nudi podjetje Moja elektrarna, ki želi povečati zmogljivosti sončnih elektrarn v Sloveniji in s tem pridobiti več okolju prijazne energije. tveganih naložb, hkrati pa iščejo alternative za bančne depozite in vezane vloge, kjer so obrestne mere zelo nizke, skoraj nične. »Vlagatelji lahko kupijo največ 50 modulov po ceni 600 evrov za vsakega.

Naložba se obrestuje po fiksni 5% letni obrestni meri, prvo izplačilo obresti pa je eno leto po nakupu,« Kokot razloži poslovni model, in doda, da lahko vlagatelj kupljene module kadarkoli proda, pri tem mu Moja elektrarna izplača celoten znesek, ki je bil plačan ob nakupu, in pripadajoče obresti. Seveda pa opozori na še eno dejstvo: »Število sončnih panelov je omejeno, zato pri zakupu velja stari pregovor, kdor prej pride, prej melje.«

Ni časovne vezave

Peter Kokot, direktor

Enostaven koncept Model vlaganja v sončne elektrarne so v Slovenijo prenesli iz Avstrije, kjer je nakup sončnih elektrarn s pomočjo udeležbe državljanov že zelo priljubljen. Razvila ga je skupina PV - Invest, katere del je tudi slovensko podjetje Moja elektrarna.

Kako deluje projekt podjetja Moja elektrarna, ki omogoča tudi osebno finančno varčevanje. »V bistvu gre za naložbo v sončne panele, iz katerih so sestavljene sončne elektrarne. Z minimalnim vl ožkom 600 evrov pravzaprav kupite en panel, lahko pa jih seveda kupite več,« pravi Peter Kokot iz podjetja Moja elektrarna in ob tem poudari, da njihovo podjetje zagotavlja fiksen 5% letni donos. Zanimanje ljudi za tovrstne naložbe obstaja, saj so paneli sončnih elektrarn v Mariboru in Murski Soboti po njegovih besedah že razprodani. »Sedaj nudimo v zakup panele elektrarne v Kidričevem,« še doda.

Naložba v panele ni tvegana Vlaganje v sončne module je zanimivo predvsem vlagateljem, ki ne marajo

Kot pomembno prednost takšnega načina varčevanja vidi v tem, da vlagatelj ob sklenitvi pogodbe ni časovno vezan in lahko ‘svoje’ sončne panele kadarkoli odproda. »Pri tem velja zgolj štiritedenski odpovedni rok.« Vlagatelj panele ne more prodati drugi osebi, proda jih lahko le Moji elektrarni, cena panela pa ostaja celotno obdobje njegovega delovanja nespremenjena – torej 600 evrov.

Varna naložba Seveda nas je zanimalo, kako varna je naložba v sončne panele. Kot pravi Peter Kokot, je tu ključno jamstvo države, ki zagotavlja odkup proizvedene električne energije po vnaprej določeni fiksni ceni za obdobje 15 let. »Tako se donos sončne elektrarne lahko zagotovi za celotno življenjsko obdobje elektrarne, ki je predvidoma okoli 40 let. Ob morebitni smrti lastnika panelov se pogodba seveda prenese na dediče,« še pojasni.

Druga varovalka, da je vaš vložek na varnem, je zaveza podjetja Moja elektrarna, da vam omogoči, da lahko svoj vložek v sončne panele pridobite nazaj tudi predčasno. »Vlagatelj lahko kupljene module kadarkoli proda, pri tem mu Moja elektrarna izplača celoten znesek, ki je bil plačan ob nakupu, in pripadajoče obresti. Če želite, da vam vložek vrnemo pred iztekom petletnega obdobja,« še doda naš sogovornik.

Kako do naložbe v Moji elektrarni?

1. V sklopu danega posojila podjetju Moja elektrarna, lahko zakupite panele določene sončne elektrarne. Zakup lahko opravite na podlagi ponudbe katero vam posredujemo po pošti na vaš naslov ali pa izpolnite prijavnico na spletni strani. Najlažje je, če nas pokličete na telefonsko številko 059 102 858 ali nam pošljete povpraševanje na info@mojaelektrarna.si 2. Zakupite lahko do 50 sončnih panelov, pri čemer je cena enega sončnega panela 600 evrov.

3. Pogodbo sklenete s podjetjem Moja elektrarna. Ko se nakaže znesek za zakup panelov, vam Moja elektrarna po pošti posreduje dokazilo o vplačilu in ustrezen Certifikat, kjer so zakupljeni moduli dodeljeni na vaše ime. Obresti začnejo teči z dnem plačila.

4. Donos na posojilo se izplača enkrat letno v višini 30 evrov za vsak sončni panel, ki ste ga kupili.

Ta znesek ustreza letni obrestni meri v višini 5,0 %.

5. Sončne panele oziroma vaše posojilo lahko unovčite kadarkoli in povrnili vam bomo celoten znesek danega posojila plus pripadajoče obresti. Časovna vezava, ki velja denimo pri vezanih bančnih vlogah, tukaj ne obstaja.

Začenja se prodaja panelov SE Kamnik.

Kaj morate vedeti, ko vlagate v sončne panele: • • • • •

en sončni panel stane 600 EUR, zajamčena fiksna letna obrestna mera znaša 5%, nobenih vstopnih stroškov, vlagatelj lahko kadarkoli proda sončne module podjetju Moja elektrarna, varna naložba, saj država jamči za odkup elektrike po fiksni ceni za 15 let vnaprej.

POKLIČITE NAS ALI NAM PIŠITE 059 102 858 | info@mojaelektrarna.si | www.mojaelektrarna.si

Posnemajo nas tudi velika podjetja Za naložbo v podjetja na področju obnovljivih virov energije se odloča vse več posameznikov in tudi ustanov.

O naložbah v sončno energijo smo govorili z mag. Günterjem Grabnerjem, direktorjem družbe PV – Invest, podjetja za proizvodnjo električne energije, ki skupaj s podjetjem Moja elektrarna pridobiva in prodaja elektriko iz 22 sončnih elektrarn po Evropi. Da bi se izognil tveganjem, PV – Invest ne razvija lastnih projektov, temveč kupuje sončne elektrarne, ko so že priključene v omrežje in imajo pridobljena vsa dovoljenja. Sredstva za nakup novih sončnih elektrarn pridobiva PV – Invest v sodelovanju z zasebnimi vlagatelji v kombinaciji s klasičnim financiranjem preko bank in lizinških hiš. Vse njihove sončne elektrarne imajo za zdaj večje donose od načrtovanih, to pa jih spodbuja k oblikovanju novih naložbenih možnosti na področju sončne energije.

Kako dolgo se podjetje PV – Invest v Avstriji že ukvarja s sončno energijo? Kako ste se odločili prav zanjo?

PV – Invest se s sončno energijo

ukvarja od leta 2009. V Avstriji delujemo od leta 2013 in smo na njenem tržišču vodilni ponudnik na področju sončnih elektrarn z udeležbo zasebnih vlagateljev. Odločitev za sončno energijo je posledica skrbi za prihodnost našega planeta, ki ga med drugim akutno ogroža nepravilna raba energije.

Smo del sončnega sistema in Sonce je naš primarni vir energije, zato bi morali najprej poiskati vse možnosti črpanja sončne energije, preden se odločimo za druge vire.

Kako ste oblikovali svoj poslovni model? Obstajajo enaki ali podobni tudi drugod po svetu?

Naš poslovni model v Avstriji posnemajo tudi velika podjetja za oskrbo z elektriko V drugih državah, na primer na Danskem, je podoben poslovni model deležen obsežnih davčnih spodbud. Tudi Velika Britanija vlaga znaten delež denarja iz pokojninske blagajne v investicije na področju obnovljivih virov energije.

V katerih državah še deluje vaše podjetje in koliko sončnih elektrarn upravlja?

PV – Invest upravlja šest elektrarn v Italiji, dve v Franciji, eno v Španiji, 17 jih imamo v Avstriji, od teh jih je šest še v gradnji, eno pa gradimo v Nemčiji.

Skupna moč teh elektrarn obsega 23 MW.

V čem je glavna prednost tega modela? Zakaj je uspešen?

Privlačen je, ker ne prinaša samo visokih obresti, temveč daje tudi občutek, da so bili prihranki naloženi v nekaj koristnega za skupnost. Poleg tega je shema vlaganja v čisto elektriko zaradi državnega jamstva za naslednjih 10-15 let popolnoma varna.

Koliko investitorjev se je doslej odločilo vlagati v vaše panele?

Natančnih podatkov nimam, vsekakor pa jih je več kot tisoč.

Kako ugotavljate zadovoljstvo vlagateljev?

Veliko nam pomenijo ustna priporočila obstoječih vlagateljev njihovim znancem in prijateljem, dobivamo pa tudi pisma strank, ki so zadovoljne zaradi naše točnosti in natančnosti.

Se model prilagaja poslovnemu okolju posamezne države?

Se. Slovenski model je precej podoben avstrijskemu, na Danskem pa na primer oblikujemo drugačen model udeležbe zaradi drugačnih davčnih možnosti.

Zakaj vlagateljem svetujete udeležbo v projektu?

Zaradi prijetnega občutka, da si varno in donosno naložil svoj denar, ob tem pa naredil še nekaj dobrega za okolje.

Günter Grabner o geopolitičnem vidiku rabe obnovljivih virov energije: „Evropska unija uvozi kar 53 odstotkov energije, ki je porabi, in za to plača 400 milijard evrov. Leta 2006 je unija z Zeleno knjigo posvetila več pozornosti energetski politiki. Pred kratkim je bil dosežen pomemben premik s sklepom o novi strategiji EU za oblikovanje energetske unije, ki postavlja v glavno vlogo obnovljive vire energije. EU se je končno začela zavedati geopolitičnega vidika obnovljivih virov energije, ki je bil v miselnosti posameznih držav tako dolgo zapostavljen. Ljudje pa se že dolgo zavedajo pomena obnovljive energije, o tem pričajo številne sončne elektrarne na strehah hiš. V tej točki se stekajo interesi unije in njenih prebivalcev.“

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 19

Si Ĺželite nova vrata?

KoĹĄarica Pesje Ĺ peglova 16

Skupaj s pomladjo se prebujajo Ĺželje ter naÄ?rti za gradnje in adaptacije stanovanjskih objektov.

V podjetju MatjaĹž, d. o. o., ki je Ĺže veÄ? kot 25 let generalni zastopnik priznanega nemĹĄkega proizvajalca vrat HĂśrmann za Slovenijo, smo pripravljeni na nove izzive in na to, da ustreĹžemo ĹĄe tako nenavadnim, posebnim in zahtevnim priÄ?akovanjem kupcev.

Ob visokokakovostni ponudbi izdelkov (od garaĹžnih, vhodnih, krilnih in industrijskih vrat, do zunanjih in balkonskih ograj, dvoriĹĄÄ?nih vrat, parkirnih zapor in zapornic, pogrezljivih stebriÄ?kov ‌) vas v naĹĄem podjetju MatjaĹž, d. o. o., priÄ?akujejo odliÄ?ni strokovnjaki, ki bodo znali za vas izbrati najbolj primerno, vĹĄeÄ?no in cenovno ugodno reĹĄitev. NaĹĄi zaposleni so tudi garancija za natanÄ?ne izmere na objektih, hitro montaĹžo ter zanesljiv

Tel.: 03/ 891 91 40

2,99 € / kg 0,69 € / kos 14,49 € / kos 18,49 € / kos 6,99 € / kos 148,90 € / kos

Sir Gauda PaĹĄteta Gavrilović 100 g Krmilo BRO-FIN 30 kg Biogrena 25 kg Zemlja Gramoor 70 litrov Nahrbtna kosilnica na nitko Sprejemamo naroÄ?ila za kokoĹĄi nesnice starosti 16 do 18 tednov (rjave, grahaste, Ä?rne, ĹĄtajerke) in enodnevne piĹĄÄ?ance.

KoĹĄarica vam pomaga pri boju z vrtnimi ĹĄkodljivci Strune, bramorji, polĹži, koloradski hroĹĄÄ?i in razliÄ?ne bolezni so veliki sovraĹžniki naĹĄih rastlin.

Zato moramo dobro premisliti, kako se jih obraniti.

Pomembno je, da zemljo pred zimo in pred pomladjo temeljito ÂťnahranimoÂŤ. Pozimi se zaradi vlage veliko hranil in mineralov izpere. VeÄ?ina liÄ?ink ĹĄkodljivcev preĹživi zimo v globokih plasteh zemlje. V toplejĹĄih dneh ĹĄkodljivci preidejo v zgornje sloje in povzroÄ?ajo ĹĄkodo na mladih sadikah in koreninah.

Hranila v 100-odstotni organski obliki poveÄ?ujejo rodovitnost zemlje in prepreÄ?ujejo razvoj

19

GRADNJA IN DOM

31. marca 2016

ĹĄkodljivcev na posameznih rastlinah. Pri nakupu organskega gnojila je pomembna kakovost.

Organik je organsko gnojilo, ki pozitivno vpliva na rodnost zemlje, nima vonja, poleg tega pa bo pridelek bolj bogat. Zelo primeren je za vrtiÄ?karje.

Biogrena je visokokakovostno "konjsko" organsko gnojilo z visokim ĹĄtevilom mikroorganizmov, ki vzpostavijo bioloĹĄko ravnovesje v tleh. PriporoÄ?a se vrtiÄ?karjem za boljĹĄo strukturo tal in velik pridelek.

Organo predstavlja nadomestek hlevskega gnoja in izboljĹĄujejo strukturo tal, zraÄ?nost, tla

Ä?no Prisr ni! e vablj

bioloĹĄko aktivira. PriporoÄ?a se na povrĹĄinah, kjer je bil v preteklosti uporabljen hlevski gnoj.

Dozira se v majhnih koliÄ?inah. Ĺ e nekaj o strunah. To so ĹĄkodljivci, ki prezimijo globoko v zemlji. Ko se zemlja ogreje nad 10 o C, prilezejo iz globin in se priÄ?nejo prehranjevati. Na zaÄ?etku njihovega razvoja jih lahko uniÄ?imo z apnom. Jeseni jih zatremo z gnojilom Urea, ki vsebujejo duĹĄik v nitritni obliki. Zanimive so sadike tobaka, ki privabijo strune in jih kasneje uniÄ?ijo. Sadike tobaka dobite v trgovini KoĹĄarica. KoliÄ?ine so omejene.

V trgovini KoĹĄarica Vam bomo svetovali, kako preslepiti in premagati najveÄ?je ĹĄkodljivce in bolezni, ki ogroĹžajo vaĹĄe rastline, na koncu pa se bomo veselili obilnega in zdravega pridelka!

servis in vzdrĹževanje. Ponosni smo, da vsako leto prihajamo kupcem naproti na ĹĄtevilnih sejmih (naslednji bo v zaÄ?etku aprila v Komendi), kjer predstavimo naĹĄe izdelke, njihovo delovanje, novosti in nove tehnoloĹĄke reĹĄitve. Z veseljem pa vam naĹĄe izdelke predstavimo tudi v naĹĄih prostorih v Mariboru, PetrovÄ?ah ali Ljubljani. Z nasveti, prijaznostjo in znanjem naĹĄih strokovnjakov smo na voljo vsem, ki si Ĺželijo dodatnih informacij o nabavi, vgradnji in uporabi najrazliÄ?nejĹĄih vrat.

Z veseljem in ponosom bomo za vse, ki nas boste obiskali, ustvarili prijetne in srÄ?ne pozdrave. Kot jih ustvarjamo v ĹĄtevilnih slovenskih domovih, ki đ&#x;”˛ jih krasijo naĹĄa vrata.

SI ŽELITE, DA VAM BO POZIMI TOPLO, POLETI PA PRIJETNO HLADNO? GaraŞna vrata s sistemom ThermoFrame

Vhodna vrata ThermoCarbon

Generalni zastopnik za vrata HĂśrmann v Sloveniji: MatjaĹž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141

www.matjaz.si • info@matjaz.si

đ&#x;”˛

Nasveti za pravilno uporabo lesa kot gorivo TZ-Anz-4c-T-Sicke-Haus-138x100mm-SLO-Matjaz.indd 1

Habit, d.o.o.,

KoroĹĄka cesta 48, 3320 Velenje

03 777 03 50 www.habit.si

PRENAVLJATE, OBNAVLJATE, GRADITE? IĹ ÄŒETE ZANESLJIVEGA IN KAKOVOSTNEGA IZVAJALCA Z GARANCIJO?

PokliÄ?ite nas! Za vse zunanje naroÄ?nike (fiziÄ?ne in pravne osebe): Ĺş organiziramo, pridobivamo potrebna dovoljenja in ponudbe za

Ĺş Ĺş Ĺş Ĺş Ĺş

gradnjo, nadziramo gradnjo, izdelamo ustrezne pogodbe, izdelamo cenitev in poroÄ?ila, spremljamo projekt izvedenih del, spremljamo stavbe v garancijski dobi in organiziramo odpravo morebitnih napak ali pomankljivosti.

Kot pooblaĹĄÄ?enci etaĹžnih lastnikov izvajamo inĹženiring za vsa potrebna vzdrĹževalna dela na skupnih delih, prostorih in napravah veÄ?stanovanjskih stavb.

KAKOVOST IN ZANESLJIVOST Z ROKO V ROKI – HABIT VELENJE!

Odgovorno do okolja – zmanjĹĄevanje PM 10. Uporabniki ogrevalnih sistemov lahko z rednimi vzdrĹževanjem zmanjĹĄajo njihov vnos v atmosfero. KljuÄ?ni pa so monterji kurilnih naprav in dimnikarji. Predvsem oni so tisti, ki naj stranke nauÄ?ijo pravilnega kurjenja. Praksa kaĹže, da ni dovolj samo povedati ali prebrati navodila. Potrebno je pokazati. Dimnikarji pa so tisti, ki vidijo kurilne naprave med delovanjem. Zelo jasno se namreÄ? vidi, kateri kotel deluje optimalno, kateri pa je ÂťzapacanÂŤ. Predvsem lastniku slednjega je potrebno pokazati uÄ?inkovit naÄ?in kurjenja, ga obiÄ?ajno tudi opozoriti,

da kuriĹĄÄ?e na trdo gorivo ni smetnjak ali suĹĄilnik mokrih polen.

Kako kurimo? Najbolj enostaven in oÄ?iten dokaz dobrega kurjenja je bel dim na izstopu iz dimnika. Pravilnost kurjenja nam potrdijo tudi notranje povrĹĄine kotla in dimnika, ki so Ä?iste, suhe in brez oblog. NajveÄ?krat se v kuriĹĄÄ?e naloĹži preveÄ? polen.

Ogenj se ne more razgoreti, zato se sproĹĄÄ?ajo velike koliÄ?ine dima. Ko je temperatura v kotlu doseĹžena, regulator vleke zapre loputo za dovod zraka, izgorevanje je pri tem slabo, v kotlu gorivo tli (seÂŤpacaÂŤ), izloÄ?a se katran. V takem dimu je velika koliÄ?ina ogljikovega monoksida

22/03/16 15:18

in neizgorelega vodika, zato so izgube energije tudi do 70 %. V toplejĹĄih obdobjih naloĹžimo v kuriĹĄÄ?e samo Ä?etrtino polen, saj je bolje nalagati veÄ?krat po malo. PremoÄ?ni kotli imajo slab izkoristek. Nizka temperatura dimnih plinov pod 150 stopinj in temperatura ogrevane vode pod 60 stopinj pomeni kondenzacijo vlaĹžnih dimnih plinov na stenah kotla. Zgorevanje polen potrebuje kisik, zato moramo zagotoviti dovod sveĹžega zraka do kuriĹĄÄ?a.

Vir: Povzetek Ä?lanka iz revije: Obrtnik letnik XLI, ĹĄt. 3, marec 2012, Bojan Ĺ˝nidarĹĄiÄ?, udika, Energetski svetovalec

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 20

20

GRADNJA IN DOM

31. marca 2016

Nagradna kriŞanka "Železnina Hudovernik" Želenina Hudovenik, d. o. o.

Partizanska 2, Velenje Tel.: 03/ 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si

• keramika in sanitarna oprema, 3D izris kopalnic • barve in lake z meĹĄalnico barv • orodje in zeleni program • zaĹĄÄ?itna sredstva • okovje in vijaki • elektro material in svetila • ogrevanje in vodovodni material • Ĺželezo - pohiĹĄtvene cevi • VINIL – pvc talne obloge AKCIJA !!! • laminati in parketi • tapete

NOVO!!! AKCIJE!!! NOVO!!!! • PoveÄ?an oddelek SVETIL • TeĹžave z zamaĹĄenimi odtoki? ÄŒistila DELEO z levjo moÄ?jo • Velika ponudba delovnih zaĹĄÄ?itnih sredstev

NLB Stanovanjski kredit

Greste na novo ali v prenovo?

Oglasite se pri kreditnih svetovalcih v naĹĄih poslovalnicah!

Pripravili bodo ponudbo posebej za vas, glede na vaĹĄe finanÄ?no stanje in pogoje najema kredita. Pomagali vam bodo izbrati najprimernejĹĄo reĹĄitev, da boste v letih odplaÄ?evanja kredita lahko bolj brez skrbi.

www.stanovanjskikredit.si

NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana

Ĺ˝eleznina Hudovernik Vas vabi, da nas obiĹĄÄ?ete in med naĹĄo veliko ponudbo izberete, kar potrebujete!

01 477 20 00

Izrezano reĹĄeno geslo poĹĄljite najkasneje do 11. aprila 2016 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka Ĺ˝eleznina HudovernikÂŤ. IzĹžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 â‚Ź). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporoÄ?eno po poĹĄti.

UNIVERZALNI DROBILNIKI za drobljenje in predelavo PRODA JALNA

-10%

UPRAVA

Cepin nasajen BIZOVIÄŒAR 1,20 kg

-15%

42 82 â‚Ź

REDNA CENA: 47,58 â‚Ź

Gozdarske protiurezne

hlaÄ?e Classic PROIZVODNJA

56 â‚Ź

redna cena: 66,00 â‚Ź standard CE EN 381-S; klasa 1 (20 m/sek) material: 50 % poliester, 50 % bombaĹž

-18%

Motorna Ĺžaga JONSERED CS2238

00 â‚Ź 269 redna cena: 328,00 â‚Ź

prostornina motorja 38 cm3 moÄ? 1,4 kW (1,9 KM), dolĹžina meÄ?a 35 cm, teĹža 4,7 kg

NUDIMO VAM TUDI CENOVNO UGODNE NADOMESTNE DELE IN SERVIS. PAN TIM d.o.o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si | www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek–petek: 7.00–17.00, sobota: 7.00–12.00

EkonomiÄ?no in uÄ?inkovito drobljenje lesa FORST

Fotografije so simbolne. Akcija traja od 1.3.2016 do 31.3.2016.

pooblaĹĄÄ?eni prodajalec motornih Ĺžag

ROBUST d.o.o., Arja vas 104, SI - 3301 PetrovÄ?e T: 03 703 87 96, M: 051 317 141, E: info@robust.si, W: www.robust.si

10

KOREKTBAU gradbene storitve d.o.o.

Univerzalni drobilnik Robust omogoÄ?a enostavno, ekonomiÄ?no in uÄ?inkovito drobljenje razliÄ?nega lesa, lesenih ostankov, palet (vkljuÄ?no z Ĺžeblji in sponkami), ivernih ploĹĄÄ?, furnirjev, MDF-ploĹĄÄ?, kartonaĹže, razliÄ?ne plastike in podobnih materialov.

Tih in kompakten drobilnik Robust s pomoÄ?jo kaljenih rezilnih noĹžev, privijaÄ?enih na rotorju, na rezilnih letvah trga in drobi material, ki ga proti rotorju potiska hidravliÄ?no pritiskalo. Drobilni prostor je brez mehanskih ovir, kar zagotavlja tekoÄ? proces drobljenja brez moteÄ?ih zagozditev materiala in poslediÄ?no izredno visoko produktivnost. Zdrobljen material Ĺželene granulacije brez zastojev prehaja skozi odprtine v situ iz HARDOX-a. Inteligentni krmilni sistem zagotavlja popolnoma avtomatsko delovanje in enostavno nadgradnjo v visoko produktivne linije, ki omogoÄ?ajo uÄ?inkovito predelavo ter uporabo razliÄ?nih materialov in ostankov. đ&#x;”˛

Podkraj pri Velenju 49 a, Velenje

Izvajamo vsa gradbena dela – KLJUĂˆ NA ROKE T: 031 362 249 | E: korektbauu@gmail.com

T 041 257 386

Zemeljska dela, nizke gradnje (izkopi, prevozi, tlakovanja dvoriĹĄÄ?, urejanje okolice) Darko Stropnik s.p.

Zavodnje 39, Ĺ oĹĄtanj

Sodobna arhitektura potrebuje senÄ?ila To velja tako za zasebne enodruĹžinske hiĹĄe kot za velike pisarniĹĄke zgradbe. Smiselno je usmerjati svetlobo v vseh zgradbah in hkrati skupno energijsko bilanco ohraniti Ä?im niĹžjo. Zunanje Ĺžaluzije, rolete in markize poleti prepreÄ?ujejo, da bi bilo v prostorih prevroÄ?e, pozimi pa varujejo pred mrazom. SenÄ?ila bi bilo potrebno zajeti Ĺže v prvotne naÄ?rte gradnje, saj ob vsakem letnem Ä?asu niĹžajo stroĹĄke za kurjavo in hlajenje. MoĹžnosti pri oblikovanju in dizajnu senÄ?il so skoraj neomejene; senÄ?ila lahko naredijo vsako fasado in vsako hiĹĄo unikatno. SenÄ?ila s pasivnim hlajenjem prepreÄ?ujejo,da bi se poleti prostor preveÄ? segrel, saj imajo zasenÄ?eni prostori kar do 5°C niĹžjo temperaturo. BoljĹĄe oskrbovanje prostorov z dnevno svetlobo pa omogoÄ?a bistveno zniĹžanjem stroĹĄkov za osvetlitev (od 50 % do 80 %). SenÄ?ila omogoÄ?ajo zaĹĄÄ?ito pred bleĹĄÄ?anjem, ĹĄe posebej pri delu pred raÄ?unalniĹĄkim ekranom. ZmanjĹĄajo pa tudi sevanje ĹĄkodljivih UV-Ĺžarkov (za 10 % do 40 % na stekleno povrĹĄino).

Skratka, veliko je razlogov za nakup kakovostnih senÄ?il, ki so vam đ&#x;”˛ na voljo tudi v Roletarstvu Ĺ tuklek iz Ĺ kofje vasi pri Celju.

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 21

21

GRADNJA IN DOM

31. marca 2016

Odprava vlage in zidne plesni Prekomerna vlaga v bivalnih prostorih pogosto povzroÄ?i, da se na zidovih zaÄ?ne razvijati zidna plesen. Temu pojavu so izpostavljene tako novogradnje kot stari objekti. Najpogosteje se zidna plesen pojavi v hladnejĹĄih obdobjih, ko se zunanje stene toliko ohladijo, da na notranjih stenah nastaja povrĹĄinska kondenzacija. VlaĹžno okolje nudi idealne pogoje za razvoj zidne plesni.

Vzrokov za prekomerno vlago in nastanek zidne plesni je veliko, najpogosteje pa do pojava pride zaradi same uporabe prostora (kuhanje, umivanje, pranje, suĹĄenje perila in podobno) v kombinaciji z nezadostnim ali neprimernim prezraÄ?evanjem ter zaradi nepravilnosti v gradnji (slaba toplotna izolacija, nastanek toplotnih mostov) in poĹĄkodb na objektu (poĹĄkodovana fasada, zamakanje strehe, poĹĄkodovane instalacije).

Nevarnosti plesni: kadar se plesen razprostira na dokaj velikih povrĹĄinah, Ä?eprav je Ĺže nekaj dm2 je dovolj za neugoden vpliv na naĹĄ imunski sistem, saj povzroÄ?a ĹĄtevilne alergije. Ĺ e po-

�RE���R�NO� NA� POTOVANJE. �ORENJE�VAROVANJE�VA��PA����TANOVANJE.

Partizanska�����������07����elenje�������n�o@gorenjevarovanje����

www.gorenjevarovanje.si

sebej pri Ĺže obstojeÄ?ih obolenjih se lahko pojavijo dodatne infekcije dihalnih poti.

Pri ljudeh z nekoliko slabĹĄim imunskim sistemom lahko plesen izzove gliviÄ?na obolenja – mikoze, alergiÄ?ne reakcije koĹže, simptome, podobne prehladu – viroze, pekoÄ?e oÄ?i, glavobol. Posebno pazljivi naj bodo vsi, ki imajo majhne otroke.

Najbolj zanesljiva metoda za odpravo zidne plesni je odpravljanje vzrokov za prekomerno vlago v prostorih. VÄ?asih zadostuje Ĺže dovolj redno in pravilno prezraÄ?evanje ter ogrevanje prostorov, gradbene nepravilnosti ali poĹĄkodbe pa zahtevajo veÄ?ji poseg. Kadar tak poseg ni moĹžen, lahko prostore prebarvamo z ustreznimi zidnimi barvami (npr. CAP AREREGHINI SANACAP – visoko kvalitetna paropropustna barva proti zidni plesni), pred tem pa okuĹžene povrĹĄine obdelamo s sredstvi za odstranjevanje plesni (npr. dezinfekcijsko sredstvo proti zidni plesni – SANACAP 2000 TIX ACTIVE).

Korporativna varnost – veÄ? kot samo varnost Ĺ˝ivimo v Ä?asu, ko se vedno bolj spraĹĄujemo o varnosti in vsemu, kar je z njo povezavno. Ĺ ele v zadnjem Ä?asu se, glede na vsa dogajanja v naĹĄem oĹžjem in ĹĄirĹĄem bivanjskem okolju, spraĹĄujemo o pomenu varnosti. NekoÄ? je bila vrednota varnosti samoumevna, zadnji dve desetletji pa se skrb za varnost iz sluĹžb nacionalne varnosti in drĹžave vedno bolj umika in se skrb za varnost preusmerja na posameznika, pa naj gre za varnost naĹĄih domov ali za varnost v naĹĄem delovnem okolju. Skrb za varnost je tako prepuĹĄÄ?ena posameznikom in poslovnemu okolju, da si sami z dodatnimi sredstvi in ukrepi zagotavljajo potrebno raven varnosti in njihovega premoĹženja. V domaÄ?em okolju si kot drĹžavljani glede na potrebe in moĹžnosti vsak sam poskuĹĄa urediti Ä?im bolj optimalno varnost doma. V poslovnem okolju pa obstajajo moĹžnosti, da si glede na velikost poslovnega sistema in glede na njihovo poslovno tveganje in nevarnosti vsak z ustreznimi ukrepi in dodatnimi sredstvi zagotovi varnost svojih poslovnih procesov, premoĹženja in kljuÄ?nih informacij.

V poslovnem okolju govorimo o veÄ? oblikah varnosti, ki zajema tako osnovno varovanje ljudi in premoĹženja, ki se izvaja po Zakonu o zasebnem varovanju, in o poslovni ali korporacijski varnosti. Korporativna varnost ali varnostni sistem v podjetju je sistem za zagotavljanje notranje varnosti podjetja, ki zajema skupek organizacijskih, tehniÄ?nih, pravnih, funkcionalnih in kadrovskih ukre-

pov v skrbi za ohranitev reda, spoĹĄtovanje zakonov in internih predpisov ter aktov za varnost ljudi in premoĹženja v podjetju. Celovita varnostna politika podjetja tako zajema instrumente in mehanizme, ki poveÄ?ajo varnost v celotnem delovnem okolju in tako zajema aktivnosti: naÄ?rtovanje in izvajanje varnostnih procesov, izvajanje preventivnih ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄkodnih dogodkov, izgradnja integralnega varnostnega sistema z ustreznimi akti in predpisi, izgradnja varnostne kulture, izdelava standardov itd. Na osnovi optimalne varnostne politike vodstvo podjetja potrdi Varnostni naÄ?rt podjetja, ki zajema tudi oceno ogroĹženosti ter izdelavo varnostnih tveganj in ranljivosti. Poleg tehniÄ?nih varnostnih ukrepov, ki zajemajo alarmni, video in poĹžarni sistem ter kontrolo pristopa, je potrebno posebno pozornost nameniti tudi drugim (ne)varnostim, kot so informacijska varnost, vdor in zloraba informacijskih sistemov, vdor v raÄ?unalniĹĄka omreĹžja, izdaja poslovnih skrivnosti, gospodarsko vohunjenje, poneverbe, tatvine, delovne nezgode, poklicne bolezni, zastrupitve, prometne nezgode, delovne nezgode in naravne nesreÄ?e, onesnaĹževanje okolja, prav zato je vzpostavljen integralni varnostni sistem z internimi akti, ki predpisuje usklajeno delovanje vseh procesov in zaposlenih v podjetju. Vse to oblikuje varnostno kulturo podjetja, ki skupaj s tehniÄ?nimi sredstvi povezuje vse akterje, ki so pristojni za podroÄ?je varovanja ljudi in premoĹženja, poĹžarno varnost, varnost in zdravje pri delu,

Ivan SevÄ?nikar s.p.

BevÄ?e 9, 3320 Velenje M: 041/764 268 F: 03/586 72 22 E: sevcnikar.ivan@gmail.com

ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;

Izdelava vseh vrst streťnih konstrukcij Izdelava kozolcev, nadstreťkov, brunaric, vrtnih ut ‌ Krovsko kleparska dela Vgradnja in zamenjava streťnih oken Obrezovanje in podiranje dreves Kiper prevozi Prevozi z razkladom Storitve z dvigalom (max dvig 6,5 ton, max dolŞina 23 m, moŞnost priklopa delovne koťare)

ekologijo, civilno zaĹĄÄ?ito, informacijski sistem in ostale funkcije v podjetju.

Gorenje, d. d., je Ä?lan Slovenskega zdruĹženja korporativne varnosti. Leta 2012 je bilo Gorenje, d. d., dobitnik nagrade Slovenian Grand Security Award v kategoriji Najbolj varno podjetje. Ni zanemarljivo tudi dejstvo, da je prav obÄ?ina Velenje, v katerem neposrednem okolju deluje tudi sluĹžba Varovanja iz Gorenja, spomladi 2014 prav tako dobila laskavo nagrado za Najbolj varno mesto. LetoĹĄnje leto pa je bila prviÄ? podeljena posebna Nagrada za Ĺživljenjsko delo v korporativni varnosti. To prestiĹžno nagrado je prejel Zdenko HriberĹĄek, varnostni menedĹžer in direktor sluĹžbe Varovanja v Gorenju.

Vitalni sestavini korporativne varnosti, to sta Security management in Risk management oziroma upravljanje z varnostjo ter upravljanje z varnostnimi ali operativnimi tveganji, postajata v naťem oŞjem in ťirťem okolju vse bolj pomembni. Sta vse bolj pomemben dejavnik – bodisi da gre za poslovno okolje ali za neposredno lokalno okolje, kjer Şivimo in ustvarjamo.

Za veÄ?jo varnost lahko poskrbimo samo tako, da z ustrezno zavzetostjo in pravim odnosom do soljudi in premoĹženja vzpostavimo pogoje, v katerih bomo lahko sproĹĄÄ?eno in brezskrbno ustvarjali in Ĺživeli, pa naj gre za domaÄ?e, delovno ali ĹĄirĹĄe lokalno okolje. đ&#x;”˛

MEŠALNICA�BARV SPLETNA�T�GOVINA

barve, laki premazi razredÄ?ila lije topila, kemika tesnilne in se izravnalne ma ogram r p i k s r a Ä? li o t v a ram g o r p i n iv t a r o dek

mag. Tina Cestnik

Leve�������etrov�e����������4����������E���r���r����rve.si

Ogrevamo�va���e�od�leta��977. ��vodovod ��to�lotne��r�alke ���ioma�a ���olarni��i�temi ��kom�rimiran��rak ���ladilni��i�temi

INŠTALATERSTVO ���ER�RO�ERT��.�. �lorjan������Šo�tanj T.������9����������������������� E��ogrevanje.kumer@gmail.com

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 22

22

GRADNJA IN DOM

31. marca 2016

Kaj preveriti pred nakupom Ä?istilne naprave?

Nakup male Ä?istilne naprave ni enostaven nakup. Zavedajte se, da Ä?istilno napravo kupujete za veÄ? deset let in v tem Ä?asu mora naprava delovati ob minimalnih stroĹĄkih. Ker pa je na trgu velika ponudba Ä?istilnih naprav, smo se v Armexu odloÄ?ili, da vam z nekaj nasveti pomagamo izbrati dobavitelja oziroma proizvajalca vaĹĄe bodoÄ?e Ä?istilne naprave.

Podjetje – naj bo specialist s tradicijo Napravo kupite pri podjetju specialistu, ki ni od vÄ?eraj in ima veliko izkuĹĄenj pri prodaji, svetovanju in kasnejĹĄem vzdrĹževanju Ä?istilne naprave. Vsem nam je jasno, da novega avtomobila ne kupimo v pekarni ali mesnici, ampak pri priznanem in uveljavljenem podjetju, ki se Ĺže leta ukvarja s prodajo avtomobilov, zna svetovati, pomagati in nudi dobro poprodajno storitev vzdrĹževanja. Tudi z nakupom Ä?istilne naprave je zelo podobno. Primer: kupite Ä?istilno napravo, imate teĹžavo, iĹĄÄ?ete pomoÄ? in ugotovite, da vaĹĄega dobavitelja ni veÄ? ali da vam ne zna pomagati. TeĹžko boste naĹĄli serviserja kljub velikemu izboru ponudnikov razliÄ?nih Ä?istilnih naprav. PraktiÄ?no vsi ponudniki ponujajo specifiÄ?ne naprave, ki jih znajo vzdrĹževati samo pri proizvajalcih usposobljene osebe. Lahko se zgodi, da na koncu ostanete sami s svojo teĹžavo.

NaÄ?in delovanja Kot kupec oz. bodoÄ?i uporabnik Ä?istilne naprave se morate seznaniti vsaj z osnovnim procesom delovanja ter glavnimi komponentami naprave. NaÄ?eloma velja, da so

bolj enostavne in dobro delujoÄ?e reĹĄitve recept za zadovoljstvo.

Enostavnost delovanja in vrhunski materiali Izberite napravo s Ä?im manj sestavnimi in nepokvarljivimi deli.

Princip delovanja takih naprav je obiÄ?ajno enostaven in uÄ?inkovit.

Sestavni deli naj bodo izdelani iz vrhunskih materialov z dolgo Ĺživljenjsko dobo. Za vas to pomeni niĹžje stroĹĄke obratovanja in vzdrĹževanja. ElektriÄ?ne komponente ne sodijo v rezervoar z odpadno vodo.

Kvaliteta rezervoarja Zahtevajte certifikat o stabilnosti in vodotesnosti rezervoarja z dolgo garancijsko dobo. Naprava mora biti vgrajena v moÄ?ne in stabilne rezervoarje. Rezervoar mora v zemlji zdrĹžati veÄ? deset let. Rezervoarje, ki so deklarirani kot povozni, lahko vgradite v parkiriĹĄÄ?e ali dovozno pot. Povozen rezervoar je dodatna garancija, da kupujete moÄ?an rezervoar, pa Ä?e povoznost potrebujete ali ne. S premiĹĄljenim izborom se lahko Ĺže pri vgradnji rezervoarja Ä?istilne naprave izognete teĹžavam.

Dokumentacija Ä?istilne naprave Ali naprava tudi papirnato zadostuje predpisanim pogojem?

Ob nakupu oz. dostavi vam je prodajalec dolĹžan skupaj z raÄ?unom izroÄ?iti tudi dokumentacijo, ki obvezno spremlja vaĹĄo novo Ä?istilno napravo. In sicer: • Izjava o lastnostih, iz katerih se vidi, po katerem standardu je bila izdelana in testirana. • Namen uporabe. • Naziv organizacije z NB ĹĄtevil-

ko, ki je testirala napravo. • UÄ?inkovitost oz. moÄ? Ä?iĹĄÄ?enja. • Velikost naprave. • Ĺ tevilke poroÄ?il o testu rezervoarja ter ime organizacije. • CE oznaka • Navodila za vgradnjo. • Opis delovanja Ä?istilne naprave. • Navodila za upravljanje in vzdrĹževanje Ä?istilne naprave. • Vzorec obratovalnega dnevnika Ä?istilne naprave.

Najpomembneje: stroĹĄki obratovanja in vzdrĹževanja Vedeti morate, da so z vsako Ä?istilno napravo povezani tudi stroĹĄki. Ni Ä?istilne naprave brez stroĹĄkov. S pravim izborom jih lahko minimalizirate. Kako? Prodajalca povpraĹĄajte o moÄ?i kompresorja oz. drugih elektriÄ?nih komponentah, ki so del naprave. Koliko ur na dan deluje kompresor ali Ä?rpalke? KakĹĄna je moÄ? Ä?iĹĄÄ?enja? Ali naprava deluje samodejno brez vaĹĄega stalnega nadzora?

KakĹĄna je prostornina sprejemnega oz. usedalnega dela Ä?istilne naprave, saj je od te velikosti odvisen Ä?as praznjenja ne tekoÄ?ih usedlin iz Ä?istilne naprave? Kateri so pokvarljivi deli naprave in koliko stane njihova zamenjava ali popravilo? KolikĹĄna je predvidena Ĺživljenjska doba posameznih delov naprave? DolĹžina garancije na sestavne dele naprave.

Cena servisa in kaj redno kontrolirati na Ä?istilni napravi, ki jo redno uporabljate? Za dodatne informacije nas lahko dobite na na info@ armex-armature.si ali pokliÄ?ete naĹĄe strokovnjake na 01/78 69 270. đ&#x;”˛

DruĹžinsko podjetje SAM Ĺže 25 let z vami Za gradnjo vam v SAM-ovih sodobnih prodajnih centrih nudimo vse, od zidakov, streĹĄne kritine, izolacijskih materialov, fasad in ometov do vodovodnih in elektroinĹĄtalacij, orodja, barv ter izdelkov za ureditev vrta in okolice. Za laĹžje in kvalitetno oblikovanje interierja smo za vas postavili salone keramike, kjer si lahko ogledate razstavljene razliÄ?ne postavitve kopalnic z vso kopalniĹĄko opremo. Izbirate lahko med ĹĄiroko paleto keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic, sanitarne keramike, kopalniĹĄkega pohiĹĄtva in dodatkov. Poleg keramike vam ponujamo tudi pester izbor talnih oblog, kot so gotovi parketi, laminati in vedno bolj priljubljeni vinili. Pri izbiri vam bodo z veseljem pomagali naĹĄi izkuĹĄeni prodajalci in strokov-

njaki. Po Ĺželji vam lahko ustvarimo tudi 3D izris kopalnice, kar vam bo pomagalo pri vizualizaciji in vam olajĹĄalo izbiro.

Po vaĹĄi izbiri vam na oddelku barv v eni od dveh meĹĄalnic pripravimo na tisoÄ?e barvnih odtenkov.

Da bodo konÄ?ani prostori zaĹžareli v pravi luÄ?i, vam na elektro oddelku nudimo ĹĄtevilna svetila: stropna, stenska, vgradna, namizna, stojeÄ?a in zunanja, tako v LED tehnologiji kot tista bolj tradicionalna.

Pri odloÄ?itvi za popravilo ali menjavo vodovodnih inĹĄtalacij vam strokovnjaki na oddelku vodovoda omogoÄ?ijo, da izberete pravo kombinacijo cevi, ÂťkolenÂŤ in nastavkov za priklop na sodobno peÄ?, kotel ali toplotno Ä?rpalko. Vse za boljĹĄi izko-

ristek energije, ki postaja vedno bolj dragocena.

Ob trgovskih centrih SAM so moderna visoko regalna skladiĹĄÄ?a.

Prevzem blaga poteka hitro in enostavno, zahvaljujoÄ? naĹĄim skladiĹĄÄ?nikom, ki vam bodo blago pomagali naloĹžiti. Za dostavo teĹžjega blaga uporabljamo vozni park lastnih tovornih vozil, s katerimi (na Ĺželjo strank) blago dostavimo in ga s pomoÄ?jo dvigala tudi razloĹžimo.

Zavedamo se, da je najboljĹĄa reklama za podjetje stranka, ki se vraÄ?a zaradi kakovostne ponudbe, prijazne postreĹžbe, strokovnega svetovanja in odliÄ?nega razmerja med ceno in kvaliteto. ÄŒe ste vi zadovoljni, smo zadovoljni tudi mi, zato delamo SAM' za vas!

Za vaťo kakovost bivanja Ponudba novogradenj - stanovanjskih hiť v osrèju narave in neposredni bliŞini urbanega, na odlièni lokaciji

v zaselku PONDORSKI LOG - PONDOR, VRANSKO (v bliŞini gostiťèa Grof, bliŞina AC 1,5 km - Celje 15 min, Lj 30 min, Mb 40 min)

V naravnem, a hkrati urbanem okolju, smo za Vas zgradili samostojne stanovanjske hiťe v III. pod. gr. fazi (moŞnost dokonèanja v V. gr. fazo).

Energetska izkaznica ni potrebna (334. èlen EZ-1).

Veè na spletni strani:

Tel.: 03 4254 305 GSM: 041 697 486, 041 622 834 E-mail: fanika@kolenc.si

Branko Kolenc s.p.

www.kolenc.informacija.net

Po meri visokih druŞinskih standardov - dom za sreène druŞine

DRUŽINSKO PODJETJE

Vse za gradnjo,

obnovo in nego doma Z VAMI ŽE

let

www.sam.si

Sam d.o.o., DomŞale, Preserska c. 1, Zg. Jarťe, Radomlje Prodajna mesta: SAM JARŠE SAM LATKOVA VAS SAM NAZARJE SAM KAMNIK SAM TRBOVLJE SAM ORMOŽ SAM STRANJE SAM DOMŽALE ŽELEZOKRIVNICA

Ustvarite si svoj dom na odliÄ?ni lokaciji v Savinjski dolini!

Nove hiĹĄe Pondorski Log, na relaciji PONDOR–VRANSKO (v neposredni bliĹžini gostiĹĄÄ?a Grof, oddaljenost od avtoceste Ljubljana–Maribor le 1,5 km) V Savinjski dolini, na meji z obÄ?ino Vransko v kraju Pondor, v prelepi naravi, ob obronku gozda sta Ĺže zgrajeni dve samostojni hiĹĄi (P+M) na parceli 630 m2 in 640 m2, z neto bivalno povrĹĄino 157,12 m2. Gradnja je klasiÄ?na (zidana izvedba), z etaĹžnimi armiranobetonskimi ploĹĄÄ?ami in lesenim simetriÄ?nim dvokapnim ostreĹĄjem. Poudarek gradnje je na energetski in trajnostni usmeritvi; to je izolacijska

fasada 15 cm, predvideno talno ogrevanje na toplotno Ä?rpalko zrak–voda, ki po toplotnoizolacijskih karakteristikah presega PURES za cca 15 %. HiĹĄa nudi sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in energijsko varÄ?nost. HiĹĄi sta za prodajo dograjeni v III. podaljĹĄano gradbeno fazo, v dogovoru s kupcem pa lahko investitor dogradi hiĹĄo v V. gradbeno fazo.

NepremiÄ?nine so vpisane v zemljiĹĄko knjigo in so proste vseh bremen.

Kjer dom v soncu Ĺžari – tam sreÄ?a puĹĄÄ?a sledi, zato dobrodoĹĄli v sonÄ?nem naselju Pondorski log.

Za podrobnejĹĄe informacije obiĹĄÄ?ite spletno strani www.kolenc.informacija.net ali pokliÄ?ite na telefonsko ĹĄt. 03 425 43 05 ali 041 697 486. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 23

GRADNJA IN DOM

31. marca 2016

23

Si ne upate iz avta?

Kar brez skrbi.

Ponudba izdelkov svetovno znanih proizvajalcev:

talne obloge • parketi • laminati vinilne ploĹĄÄ?e Decoria • preproge

Proizvodnja - prodaja - montaĹža

Spomladanski popusti

Vrtne garniture • Vrtne ograje • Protihrupne ograje Balkonske ograje • Stenske in talne obloge ter brune

Le s a r st v o s sto l et n o t ra d i c i j o.

Zavarovalnica Triglav

Skorno 8, Ĺ oĹĄtanj, T 03 898 6902, 031 619 160, E zagarstvo.mesic@siol.net

Betonski izdelki Elkos – okras VaĹĄega dvoriĹĄÄ?a Podjetje Elkos se ukvarja s proizvodnjo razliÄ?nih betonskih izdelkov. Na voljo vam je ĹĄiroka in raznolika izbira betonskih proizvodov. Izdelujejo okrasne figure razliÄ?nih velikosti, korita, kamine, vodnjake, tlakovce, pohodne poti in mnoge druge izdelke, ki vam lahko olajĹĄajo delo pri gra-

UJEMITE SVETLOBO!

tiskan_oglas_sprosti_cas_90x150_zar.indd 1

dnji ali pa vam zgolj krasijo domaÄ?e dvoriĹĄÄ?e. Podjetje najdete na naslovu Lokovica 100 pri Ĺ oĹĄtanju, tik ob magistralni cesti Velenje–Mozirje. Za podrobnejĹĄe informacije obiĹĄÄ?ite njihovo spletno stran www.elkos.si, na kateri si lahko ogledate tudi fotogalerijo njihovih betonskih izdelkov. đ&#x;”˛

16.3.2016 10:31:00

SenÄ?ila po vaĹĄi meri.

PVC OKNA • PRENOVA KOPALNIC 031 786 070 Velika izbira plise senÄ?il, notranjih rolojev, duo rolojev, lamelnih in panelnih zaves, zunanjih Ĺžaluzij, komarnikov, pergol in tend.

SenÄ?ila, d.o.o., Ĺ landrov trg 42, Ĺ˝alec

03 710 13 40 • 051 232 556 www.sencila-zalec.si

Elkos d.o.o.

Kamini, vodnjaki, fontane, korita, okrasne figure 031 786 180 • 041 352 897 • 03 588 30 34 www.elkos.si • info@elkos.si Lokovica 100, Šoťtanj

SenÄ?ila za udobno bivanje

cevi in ventili.

Skupaj z nemĹĄkim vodilnim partnerjem ATB, ki deluje na podroÄ?ju Ä?istilnih sistemov za bioloĹĄke Ä?istilne naprave, smo zdruĹžili najboljĹĄe lastnosti preizkuĹĄenih Ä?istilnih naprav in razvili dva tipa Ä?istilnih naprav. Oba tipa delujeta po SBR postopku Ä?iĹĄÄ?enja, ki popolnoma bioloĹĄko oÄ?istita tudi do 150 litrov odpadnih voda iz gospodinjstev na osebo v samo enem dnevu. ÄŒistilne naprave delujejo zanesljivo ter povsem avtomatizirano brez dodatnega praznjenja prekatov, nastavljanja ventilov ter dodajanja bioloĹĄkih ali kemiÄ?nih preparatov. Zaradi velike prostornine usedalnega prekata bo Ä?rpanje mulja potrebno ĹĄele

klasiÄ?ni parket, ladijski pod, panelni in lamelni parket,restavriranje grajskega parketa zgodovinskega pomena

MoĹĄkotelec Robert s.p., Lipje 53, Velenje

www.parketarstvo-renome.com | 031 630 604

SenÄ?ila varujejo vaĹĄ dom in prispevajo k varÄ?evanju energije in s tem tudi varovanju narave. Sodobna senÄ?ila v zgradbi trajno zniĹžajo porabo energije za hlajenje, ogrevanje in osvetlitev. SenÄ?ila uporabljajo brezplaÄ?no solarno energijo. Tako pri nizkih temperaturah varÄ?ujejo pri stroĹĄkih ogrevanja, varujejo stavbo pred poletno vroÄ?ino in poslediÄ?no zmanjĹĄujejo porabo energije (ki jo potrebujejo dodatne klimatske naprave). Poleg tega nam senÄ?ila omogoÄ?ajo regulacijo svetlobe, s Ä?imer privarÄ?ujemo pri stroĹĄkih za osvetlitev. Skratka, namen senÄ?il ni le dekorativne narave in zagotavljanje intimnosti, temveÄ? tudi zmanjĹĄevanje poletne toplote in zimskega mraza ter regulacija dnevne svetlobe. Ujemite svetlobo – obiĹĄÄ?ite SenÄ?ila, d. o. o., đ&#x;”˛ Ĺ˝alec ali pa si oglejte spletno stran www.sencila-zalec.si .

BioloĹĄke Ä?istilne naprave ZagoĹžen V podjetju ZagoĹžen, d. o. o., Ĺže 40 let skrbimo za svoj razvoj in izdelavo okolju prijaznih izdelkov. NaĹĄa osnovna usmeritev v celostno ponudbo izdelkov za urejanje podzemne infrastrukture zunanje okolice stanovanjskih objektov pa je zbrana pod blagovno znamko AQUAcare: bioloĹĄke Ä?istilne naprave ZagoĹžen, profesionalne Ä?istilne naprave ZagoĹžen, zbiralniki za pitno vodo, deĹževnico in odpadno vodo AQUAstay, ponikovalna polja AQUAway, AQUAoil lovilci olj in maĹĄÄ?ob AQUAoil, kanalizacijski jaĹĄki in peskolovi, kanalski pokrovi, kanalizacijske in drenaĹžne cevi ter fazonski kosi, zaĹĄÄ?itne cevi, vodomerni termo jaĹĄki ter vodovodne

Parketarstvo Renome

po treh letih od njenega zagona (odvisno od velikosti ĹĄtevila uporabnikov). Med rednim servisiranjem praznjenje Ä?istilne naprave ni potrebno.

Pri investiciji v malo bioloĹĄko Ä?istilno napravo vam lahko pomaga tudi obÄ?ina, ki vam z dodelitvijo subvencije, glede na svoj pravilnik, omogoÄ?a laĹžji nakup bioloĹĄke Ä?istilne naprave.

Na vaĹĄi obÄ?inski upravi preverite moĹžnost pridobitve subvencije za sofinanciranje nakupa male Ä?istilne naprave.

Za svetovanje o izdelkih podjetja ZagoĹžen, d. o. o., pokliÄ?ite na 03/713 14 20 ali piĹĄite na elektronski naslov: cistilne.naprave@zagozen.si. đ&#x;”˛

bioloĹĄke Ä?istilne naprave ZAJAMÄŒENA KAKOVOST in VARNOST NAKUPA

50 let zahtevane Ĺživljenjske dobe ohiĹĄja, 2 leti garancije na vse tehniÄ?ne dele

ZNATEN PRIHRANEK cenejĹĄi prevoz, vgradnja, vzdrĹževanje, praznenje in nizka poraba elektriÄ?ne energije

PREVERJENA REĹ ITEV velikost: od 2 PE do 500 PE Slovenski proizvajalec

ZagoĹžen d.o.o.

Cesta na Lavo 2a, 3310 Žalec

veÄ? kot 80.000 delujoÄ?ih Ä?istilnih sistemov

Prodaja Ä?istilnih naprav: Sabina 051 323 430, Tadej 051 654 665

w w w. c i s t i l n e - n a p r a v e - z a g o z e n . s i

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 24

24

Ĺ PORT

31. marca 2016

Na trenutke preveÄ? ĹživÄ?no Mitja Kamenik: RokometaĹĄi Gorenja so priÄ?akovano slavili v OrmoĹžu, a so jih domaÄ?i precej namuÄ?ili – Do konca rednega dela le ĹĄe dva kroga V prvi rokometni ligi sta do konca rednega dela prvenstva le ĹĄe dva kroga, nato sledi konÄ?nica. Zaradi kvalifikacijskega turnirja 8. in 9. aprila na Ĺ vedskem, na katerem si bo najboljĹĄa slovenska izbrana vrsta skuĹĄala priigrati nastop na olimpijskih igrah v Braziliji, bodo domaÄ?e prvenstvo nadaljevali ĹĄele 20. aprila.

Po desetih tekmah v konÄ?nici pa bo znano, kdo si bo priigral novo najbolj dragoceno lovoriko: bodo to aktualni prvaki Celjani ali VelenjÄ?ani, ki so tudi po 24. krogu v takĹĄnem vrstnem redu razvrĹĄÄ?eni na prvenstveni razpredelnici.

RokometaĹĄi Gorenja so v tem krogu v gosteh premagali Jeruzalem OrmoĹž s 33 : 30, Celjani pa so bili prav tako v gosteh boljĹĄi od Trima s 30 : 39. VelenjÄ?ani bodo v naslednjem krogu gostili Ribnico, redni del pa sklenili v Novem mestu. Celjani se bodo doma udarili ĹĄe s Slovenj Gradcem, nato pa bodo imeli zahtevno gostovanje v Kopru. Kdo bo poleg njiju ĹĄe igral v konÄ?nici, bosta odloÄ?ila torej preostala dva kroga. Nastop v konÄ?nici so si zagotovili Ĺže trenutno tretji Maribor, teoretiÄ?no tudi Ä?etrti Koper (31 toÄ?k), upanje na uvrstitev med ĹĄest pa imajo ĹĄe peta Loka (28), ĹĄesta Ribnica (27) in sedma Krka (27). Vsaj na papirju je najbliĹže Ribnica, ki mora

odigrati ĹĄe zaostalo tekmo z odpisano Sevnico.

V petkovem 24. krogu so se rokometaĹĄi Gorenja precej namuÄ?ili, da so zlomili odpor Jer uzalem Or moĹža. DomaÄ?i 'viniÄ?arji'so bili kot vselej tudi tokrat proti 'osam' zelo motivirani, ponaĹĄajo pa se lahko, da so doslej kot edini vzeli skalp 'pivovarjem'. To je bila paÄ? ena takĹĄnih tekem, za katero trenerji (v tem primeru Gorenjev Marko

Ĺ ibila) obiÄ?ajno pravijo, da nasprotnik nima Ä?esa izgubiti, zato je vedno zelo motiviran. V igri VelenjÄ?anov dolgo ni bilo prave zbranosti, zato so jim domaÄ?i dolgo dihali za ovratnik. Po zaÄ?etnem vodstvu za gol, enkrat tudi za dva, so domaÄ?i povedli (7 : 6), in si priigrali celo prednost dveh golov (9 : 7), pa nato z 10 : 8. Nato se je poĹĄkodoval StaĹĄ Skube, ki se do konca tega dvoboja ni veÄ? vrnil na parket.

Njegovo vlogo je prevzel mladi Rok OvniÄ?ek, v nadaljevanju tudi

Niko Medved, ki je bil z devetimi goli najboljĹĄi strelec gostov, pri domaÄ?ih pa je gostom veliko preglavic povzroÄ?al GaĹĄper Horvat (11 golov). Gostje so nato le zaÄ?eli upraviÄ?evati svoje mesto na lestvici in si do odmora priigrali ĹĄtiri gole prednosti (18 : 14).

Ta prednost je bila dovolj visoka in v nadaljevanju neulovljiva za ĹĄe vedno zelo motivirane domaÄ?e rokometaĹĄe. Pet minut pred koncem je prednost gostov znaĹĄala le ĹĄe dva zadetka (31 : 29). Da vrag ne bi odnesel ĹĄale, sta Medved in Rok GolÄ?ar zabila dva gola za vodstvo s 33 : 29, zadnjega pa je dosegel najuÄ?inkovitejĹĄi igralec tekme Horvat za 30 : 33.

Po rednem delu bosta iz lige izpadli dve moĹĄtvi.

RokometaĹĄi Izole so si po tem krogu gotovo zelo oddahnili. Z zmago v Ljubljani nad Slovanom so si zagotovili obstanek. Nepomembna bosta zadnja dva kroga tudi za Sevnico, ki se je Ĺže zdavnaj morala sprijazniti, da bo v naslednji sezoni igralia v niĹžji ligi. Predzadnji Slovan, ki za dvanajstimi SlovenjgradÄ?ani zaostaja za ĹĄtiri toÄ?ke, pa tudi nima veÄ? veliko upanja, da ostane v elitni druĹžbi.

Marko Ĺ ibila, trener Gorenja: ÂťNa trenutke smo bili preveÄ? nervozni. Nato se je poĹĄkodoval ĹĄe StaĹĄ Skube in poslediÄ?no smo pustili nasprotniku, da nas je neprestano ogroĹžal. A smo na koncu vseeno povsem brez teĹžav pripeljali tekmo do naĹĄe zmage.'' đ&#x;”˛

S. Vovk

"Spravimo otroke z ulice"

Igralke v novih oblaÄ?ilih in direktor prodaje KiK Textilien Ante Rimac

NemĹĄki KiK Textilien, ki je najveÄ?ji evropski tekstilni trgovec, se je odloÄ?il, da bo med akcijo "Spravimo otroke z ulice!" slovenskim klubom daroval nogometne drese za vse starosti. Gre za eno najhitreje rastoÄ?ih podjetij na tem obmoÄ?ju v Evropi. V veÄ? kot 3260 poslovalnicah na ÄŒe-

ĹĄkem, HrvaĹĄkem, Poljskem, SlovaĹĄkem in v NemÄ?iji, Avstriji ter Sloveniji zaposluje skoraj 22.000 ljudi. KiK je kratica za "Kunde ist KĂśnig, kar v prevodu pomeni Kupec je kralj, in prav to je tudi glavni moto te tekstilne verige.

PrejĹĄnji teden so se tega darila razveselili tudi v velenjskem Ĺžen-

skem nogometnem klubu Rudar Ĺ kale. Prejeli so komplet dvajsetih rdeÄ?e-belih dresov. Glede na to, da tudi ta klub pestijo denarne teĹžave, so bili podjetju za darilo seveda zelo hvaleĹžni: ÂťVeseli smo, da smo bili del te akcije, in se zahvaljujemo KiK-u za donacijo.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Volilna skupĹĄÄ?ina Ĺ portne zveze Velenje Velenje, 22. marca – Na volilno-programski skupĹĄÄ?ini Ĺ portne zveze Velenje so sprejeli vsa poroÄ?ila o delu za preteklo mandatno obdobje, finanÄ?no poroÄ?ilo za preteklo leto, medse pa so sprejeli ĹĄe en nov klub, to

je Kickboks klub Skala Velenje.

Na volitvah so za naslednje obdobje do leta 2020 izbrali novo predsedstvo v sestavi: Herman ArliÄ?, MatjaĹž Cesar, Marko ÄŒepelnik, TomaĹž JurĹĄiÄ?, MatjaĹž MeĹža, Bogdan Plaznik, Luka

Steiner in UroĹĄ ZagoriÄ?nik, nadzorni odbor v sestavi: Natalija Bah, JoĹžef OgrajenĹĄek in Marko PrimoĹžiÄ? ter disciplinsko komisijo v sestavi: Ivan Lampret, Ĺ˝iga OmladiÄ? in JoĹže Ĺ umah. đ&#x;”˛

ÂťTrener ima vso podporo!ÂŤ PriÄ?akuje se Rudarjev obstanek v elitni druĹžbi – V sobotnem ĹĄaleĹĄko-savinjskem derbiju ob jezeru (ob 19.00) bodo trener in igralci na veliki preizkuĹĄnji Zaradi prijateljskih tekem slovenske A reprezentance prejĹĄnji konec tedna v slovenski prvi ligi ni bilo prvenstvenih dvobojev.

NaĹĄa najboljĹĄa izbrana vrsta je v sredo z 1 : 0 premagala Makedonijo, v ponedeljek pa je gostovala na Severnem Irskem, kjer so bili z enakim rezultatom boljĹĄi gostitelji. Nekatera moĹĄtva so ta premor izkoristila za igranje pri-

kajti imam ĹĄe veljavno pogodbo.

Dodal je ĹĄe: ÂťNe mislim pa nikomur biti pomoÄ?nik.ÂŤ Po prosti soboti in nedelji so se v ponedeljek popoldne nogometaĹĄi zbrali na treningu. PriĹĄel je tudi predsednik kluba Mitja Kamenik in utiĹĄal govorice oziroma besediÄ?enja, kot jih je poimenoval. Vsem prisotnim je sporoÄ?il, da ima Javornik tako njegovo

in nespametnih kartonov in poslediÄ?no izkljuÄ?itev, kot jih je bilo na zadnjih tekmah. Zaradi njih trener Javornik tudi na sobotni tekmi ne bo mogel uvrstiti v moĹĄtvo Klemna Bolhe, Stjepana Babića in vratarja Mateja Radana. Kakor koli Ĺže, igralci in trener bodo v desetih preostalih tekmah pod drobnogledom, in v boju za obstanek bo zanje vsaka

Bodo v soboto njihove glave bolj zravnane?

jateljskih tekem, med njimi tudi nogometaĹĄi velenjskega Rudarja. V petek so v mestu Zalaegerszeg, ki leĹži slabih 50 km vzhodno od slovenske meje, gostovali pri madĹžarskem drugoligaĹĄu ZTE. Rezultat tekme je bil 2 : 2, gola za VelenjÄ?ane pa sta dosegla Mate Eterović in Amer KrciÄ?.

V zadnjem Ä?asu je ulica znala povedati, da bo vodstvo kluba menjalo trenerja. Kot smo zvedeli, je bil med gledalci na tej mednarodni tekmi tudi 62-letni trener Milovan Rajevac. Ta nekdanji srbski nogometaĹĄ, nato trener, zadnja leta sicer ni bil v nobenem klubu, v preteklosti pa je bil med drugim tudi selektor Gane. Rudar je trenutno na predzadnjem mestu. To naj bi menda spodbudilo vodstvo kluba, da je zaÄ?elo razmiĹĄljati o menjavi sedanjega trenerja Jerneja Javornika. To naj bi se zgodilo Ĺže v ponedeljek.

Javornik naj bi v klubu ostal kot pomoÄ?nik glavnega trenerja. Na vpraĹĄanje, ali se morda Ĺže spogleduje s kakĹĄnim drugim klubom, je bil njegov odgovor kratek: ÂťNe. Ĺ e vedno sem Rudarjev trener,

kot popolno podporo celotnega upravnega odbora; da o menjavi ne razmiĹĄljajo, upajo in priÄ?akujejo pa, da se bodo igralci Ä?im bolje izkazali Ĺže na sobotnem lokalnem derbiju. A kot pravimo, kjer je dim je tudi ogenj ‌ Sicer pa je v klubu sedaj veliko boljĹĄe razpoloĹženje, saj je vodstvo poravnalo nogometaĹĄem zaostale plaÄ?e za zadnje ĹĄtiri mesece lanskega leta. To je tudi eden od pogojev, da klub, v tem primeru Rudar, dobi licenco oziroma dovoljenje za nadaljevanje nastopanja. Seveda pa ne edini.

Dejstvo je, da Rudar v tej sezoni igra zelo slabo, dokaz je predzadnje mesto na prvenstveni lestvici in pred njim je krÄ?evit boj za obstanek. Najmanj, kar je bilo sklepati iz predsednikovih besed, je to, da priÄ?akujejo obstanek v ligi. Glede na izplaÄ?ilo vseh plaÄ? do konca leta pa je priÄ?akovati, da bodo Ĺže na sobotni tekmi s Celjani igralci popolnoma zbrani in dali vse od sebe in morda potrdili, da so vendarle dobro pripravljeni na drugi del. Pa tudi, da ne bo toliko nepotrebnih

tekma kvalifikacijska.

Jernej Javornik o morebitni menjavi in sobotnem lokalnem derbiju: ÂťPripravljen sem se bil umakniti, da bi s tem pripomogel k morebitnemu boljĹĄemu delovanju kluba. Po predsednikovih besedah imam maksimalno podporo. Lepo se mi zdi, da so fantje dobili izplaÄ?ano vse. Zdaj se lahko povsem neobremenjeni pripravimo na gostovanje Celjanov, da se bomo predstavili v Ä?im boljĹĄi luÄ?i. Vsaka tekma je vredna tri toÄ?ke. Vemo, da nas Ä?aka teĹžak dvoboj; gre za ĹĄaleĹĄko-savinjski derbi. Preteklost kaĹže, da je skoraj vedno negotov do konca. PriÄ?akujem moÄ?no podporo gledalcev in upam, da se bo tehtnica nagnila na naĹĄo stran in da se bomo na koncu veselili zmage. Kartoni? Bilo je nekaj nepotrebnih. Zaradi vsega, kar nas je spremljalo, je bilo med fanti kar precej nervoze.

Tudi v soboto bomo brez trojice, bo pa to priloĹžnost za druge, da se izkaĹžejo in si izborijo mesto v moĹĄtvu.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali SĹ˝N liga, 13. krog Maribor – Rudar Ĺ kale 1:2 (0:1) Strelke: 0:1 Ĺ oronda (4.), 0:2 MaruĹĄe SevĹĄek (66. – 1 m), 1:2 DuĹĄanka MiloĹĄiÄ? (80).

Rudar Ĺ .: Zilić, Lukek, Gomboc, Bric, Berdnik (od 46. MirtiÄ?), Duronjić, SevĹĄek, Jevtić, Ĺ oronda (od 85. Pijuković, Malinić, PraĹĄnikar. Trener: DuĹĄan UrĹĄnik.

Drugi rezultati: Teleing P. Beltinci – AjdovĹĄÄ?ina 16:0 (9:0), Ankaran Hrvatini – Velesovo 1:1 (0:1), Olimpija – Krim MDC Group 5:1 (0:0); Radomlje prosto.

Vrstni red: 1. Pomurje 13 – 39 (118:5), 2.

Rudar Š. 13 – 31 (74:9), 3. Olimpija 13 – 29 (44:24), 4. Radomlje 12 – 25 (41:16), 5.

Velesovo 13 – 17 (36:40), 6. Ankaran H. 13 – 16 (29:35), 7. Maribor 12 – 13 (16:25), 8.

Krim 13 – 7 (11:47), 9. AjdovĹĄÄ?ina 13 – 5 (12:100), 10. Krka 11-0 (9:89).

14. krog (3. aprila): Rudar Škale – Radomlje (11.00)

1. NLB Leasing liga, 24. krog Jeruzalem OrmoĹž – Gorenje Velenje 30:33 (14:18) Gorenje: ZaponĹĄek (5 obramb), B. Burić (3 obrambe); Cehte 1, Medved 9 (3), S. Burić 6, OvniÄ?ek 2, Levc 3, Szyba 4, Skube 2, GolÄ?ar 2, Ĺ oĹĄtariÄ? 3 (1), KleÄ? 1, Gams, Ratajec, Nosan. Trener: Marko Ĺ ibila.

Sedemmetrovke: OrmoĹž 2 (1), Gorenje 4 (4); izkljuÄ?itve: OrmoĹž 6 minut, Gorenje 14.

Drugi rezultati: Slovan – Istrabenz Plini Izola 29:30 (10:11), Slovenj Gradec 2011 –

Maribor Branik 24:26 (15:12), Trimo Trebnje – Celje Pivovarna Laťko 21:30 (11:15), Koper 2013 – Dobova 35:24 (18:13), Urbanscape Loka – Krka 27:23 (14:12), 19.00 Riko Ribnica – Sevnica.

Vrstni red: 1. Celje 24 tekem - 45 toÄ?k, 2.

Velenje 24 – 45, 3. Maribor 24 – 33, 4. Koper 2013 24 – 31, 5. Loka 24 – 28, 6. Ribnica 23 – 27, 7. Krka 24 – 27, 8. Jeruzalem-OrmoŞ 24 – 24, 9. Trimo Trebnje 24 – 20, 10. Istrabenz Plini Izola 24 – 15, 11. Dobova 24 – 14, 12. Slovenj Gradec 2011 24 – 12, 13. Slovan 24 - 8 (-1), 14. Sevnica 23 – 4. Sobota, 2. aprila: Ribnica – Sevnica.

25. krog (20. 4.): Gorenje – Ribnica

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 25

25

Ĺ PORT

31. marca 2016

Stari predsednik v odhajanju, novega ťe ni Športno druťtvo Šmartno ob Paki glede na razmere delovalo uspeťno – Urejene finance, jasen tekmovalni cilj Tatjana Podgorťek

Ĺ martno ob Paki, 22. marca – Ĺ portno druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki oziroma nogometni klub 1928 tudi po rednem obÄ?nem zboru ĹĄe nima predsednika. Primernega kandidata za to mesto v klubu po odstopu Ferdinanda Krbavca namreÄ? ĹĄe niso naĹĄli, podpredsednika pa doslej klub ni imel. V novem statutu, ki so ga sprejeli na obÄ?nem zboru, so ga predvideli. Predsednik kluba naj bi bil znan do konca sezone 2015/2016, do takrat pa ga bo uradno vodil predsednik v odstopu, o vsem pa bo odloÄ?al in vodil aktivnosti upravni odbor kluba.

Razmere niso tako Ä?rne

Krbavac je na obÄ?nem zboru menil, da je klub glede na teĹžke

druĹžbene in gospodarske razmere lani uspeĹĄno deloval tako tekmovalno kot organizacijsko. Selekcije kluba dokaj uspeĹĄno tekmujejo v svojih ligah, infrastruktura in ostali pogoji za njihovo delovanje so zadovoljivi. Svoje finanÄ?ne obveznosti so se trudili poravnati pravoÄ?asno ali vsaj v sprejemljivih rokih, kar jim ni vedno uspelo. Poleg finanÄ?nih so prisotne ĹĄe kadrovske teĹžave. Trenerski ĹĄtab so oblikovali po zmoĹžnostih kluba, a bi za boljĹĄe delovanje potrebovali ĹĄe kakĹĄnega trenerja za mlajĹĄe selekcije.

Tako kot Krbavac se je zahvalila za pomoÄ? vsem, ki stojijo klubu ob strani in mu pomagajo po svojih moÄ?eh, tudi blagajniÄ?arka Natalija Zabukovnik. Po njenih besedah razmere niso tako Ä?rne, kot so morda videti na prvi

V ĹĄportnem druĹĄtvu so prepriÄ?ani, da se bodo Ä?rni oblaki zaÄ?eli trgati in da bo kmalu posijalo sonce tudi za ÂťvijoliceÂŤ.

pogled. Lani jim je uspelo pridobiti za delovanje dobrih 59 tisoÄ? evrov, leto pa je klub konÄ?al s 1300 evri minusa. ÂťNi da bi Ä?estitali, je pa treba pohvaliti, kajti v klubu je bilo narejenega veliko dobrega dela, sploh pri vkljuÄ?evanju mladih.

Samo malo ĹĄe manjka, da bi zadeve stekle tako, kot morajo,ÂŤ je

Velenjske nogometne rudarke so v 13. krogu na gostovanju v Mariboru izkopale pomembne tri toÄ?ke. Z goli Larisse Ĺ oronda in MaruĹĄe SevĹĄek z 11 m so zmagale z 2 : 1. S tem so ohranile drugo mesto pred Olimpijo, ki je bila po priÄ?akovanju na lokalnem derbiju boljĹĄa (5 : 1) od Krimovk.

Igralke Rudarja - Ĺ kal so skupaj s trenerjem DuĹĄanom UrĹĄnikom vedele, da bo pot do druge spomladanske zmage zelo zahtevna in da bodo gosteljice tokrat zelo trd oreh.

Okrepile so se kar s petimi nogometaĹĄicami, od tega s tremi tujkami, iz Ä?esar je mogoÄ?e sklepati, da Ĺželijo to sezono konÄ?ati Ä?im bliĹže vrhu lestvice. Na tiho so upale, da bodo drugi del zaÄ?ele z zmago, v prvem so bile namreÄ? proste, ker je Krka prenehala tekmovati.

Gostje so imenitno zaÄ?ele, Ĺže v 4. minuti je po prekinitvi zadela Ĺ oronda. Kljub hitremu vodstvu pa so vse do konca trepetale za zmago. Ne zaradi slabe igre, ampak predvsem zaradi neuÄ?inkovitosti. OÄ?itno niso imele svojega dne ali pa je bilo opoldansko sonce krivo za njihovo nezbranost v odloÄ?ilnih trenutkih, ko so bile po hitrih nasprotnih napadih iz oÄ?i v oÄ?i z domaÄ?o vratarko. Takoj po zadetku je imela Ĺ oronda, ko je uĹĄla domaÄ?im branilkam, veliko priloĹžnost za drugi gol, vendar se je z dobro

obrambo izkazala vratarka. DomaÄ?e nogometaĹĄice so njihove obetajoÄ?e napade nekajkrat zaustavile tudi s (pre)ostrimi prekrĹĄki. Kljub veliki premoÄ?i so rudarke po prvem delu imele zgolj minimalno porednost. V drugem so MariborÄ?anke vse bolj prevze-

Nadaljevanje uspeĹĄnega dela v vseh selekcijah

Osrednji cilj kluba v prihodnje ostaja nadaljevanje uspeĹĄnega dela v vseh selekcijah, kar pomeni obstanek Ä?lanske ekipe (v prihodnje naj bi jo sestavljali predvsem domaÄ?i igralci) v tretji ligaĹĄki konkurenci, kadetske in mladinske enajsterice v sredini

Sabljanje

Imele ogromno priloŞnosti Tesna, a zasluŞena zmaga rudark v Mariboru – V nedeljo z Radomljankami, ki so jih skupaj s Pomurkami edine premagale v dosedanjem delu prvenstva

razmere v klubu na obÄ?nem zboru ocenil ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar in izrazil upanje, da je znova na obzorju vzpon ÂťvijolicÂŤ. ÄŒe pa bo ĹĄe okolje ugotovilo, da lahko pomaga klubu z drobnimi dejanji, kot je na primer nakup vstopnic za tekme, bo zastavljene realne cilje moĹžno laĹžje in hitreje doseÄ?i.

PrekriĹžali florete za pokal Velenja

tesne, vendar zasluĹžene zmage.

DuĹĄan UrĹĄnik, trener: ÂťMariborÄ?anke so bile za nas neznanka, ker so se paÄ? pred nadaljevanjem prvenstva zelo okrepile, poleg tega so bile v prvem krogu proste. V prvem polÄ?asu so dekleta igrala fantastiÄ?no. Bile so agresivne in so si ustvarile veliko priloĹžnosti, Ĺžal pa so zadele le enkrat. ÄŒe bi bile v zadetek spremenili vsaj ĹĄe kakĹĄno od tako imenovanih stoodstotnih priloĹžnosti, bi veliko laĹžje igrale v drugem polÄ?asu. Ne vem, kaj se je zgodilo med polÄ?asom.

Po veÄ? kot petnajstih letih je SabljaĹĄki klub Rudolf Cvetko Velenje priredil sabljaĹĄki turnir v floretu za Pokal Velenja, ki je potekal v telovadnici Ĺ olskega centra Velenje. Poleg slovenskih in italijanskih udeleĹžencev je na turnir priĹĄla tudi najmoÄ?nejĹĄa hrvaĹĄka ekipa, skupaj s svojim selektorjem.

Turnirja se je udeleĹžilo 27 sabljaÄ?ev iz desetih klubov.

Na koncu je zmagal hrvaĹĄki reprezentant Ivan KomĹĄić, drugo mesto je zasedel Italijan Alessandro Stella iz Padove, tretje mesto pa Ä?lan Slovenske reprezentance Matej KuĹĄar.

Tekmovalci so bili zelo zadovoljni z organizacijo tekmovanja in

mestom Velenje. Ob prihodu italijanske ekipe je eden od spremljevalcev dejal Âťwhat a beatiful townÂŤ in tudi kasneje, ko so bili italijanski udeleĹženci Ĺže doma, so se s pismom zahvalili za naĹĄo gostoljubnost in zagotovili, da naslednje leto spet pridejo.

NaĹĄi sabljaÄ?i si morajo mednarodne izkuĹĄnje vse leto nabirati na mednarodnih turnirjih v tujini. Z organizacijo turnirja do-

Na zaÄ?etku drugega so jih domaÄ?e igralke povsem stisnile na njihovo polovico, vendar se jim je uspelo ubraniti in doseÄ?i ĹĄe drugi gol. Potem nam je spet padla zbranost. Vidim, da bo treba telesno pripravljenost deklet dvigniti ĹĄe na viĹĄjo raven. VaĹžne so nove tri toÄ?ke in to, da so si ustvarile veliko priloĹžnosti. Zbranost bo Ĺže priĹĄla. V naslednjem krogu bomo gostili Radomlje.

Verjamem, da se jim bomo oddolĹžili za poraz z 0 : 1 v 5. krogu na njihovem igriĹĄÄ?u. đ&#x;”˛

S. Vovk

đ&#x;”˛

ma v Velenju pa se lahko domaÄ?im predstavijo in pokaĹžejo svoje spretnosti.

DomaÄ?i turnir je bil veÄ? kot dober trening in priprava za Luko Mravljaka, Boruta Mohorka in Jureta Mravljaka, saj v naslednjih dneh kot Ä?lani slovenske kadetske in mladinske reprezentance odhajajo na Svetovno prvenstvo v sabljanju v Bourges v Franciji. SreÄ?no! đ&#x;”˛

DomaÄ?a sabljaĹĄka ekipa

Karate

male pobudo, gostje so jim prepuĹĄÄ?ale sredino igriĹĄÄ?a, svoje prilike pa iskale v hitrih nasprotnih napadih. V enem takĹĄnih (66. minuta) je sodnica Aleksandra ÄŒesen (iz Cerkelj na Gorenjskem) pokazala na belo toÄ?ko zaradi igre z roko. SevĹĄkova pa je nato poviĹĄala na 2 : 0. Deset minut pred koncem pa so MariborÄ?anke, ki so imele v tem delu Ĺžogo veÄ? v nogah, z lepim lobom DuĹĄanke MiloĹĄiÄ? zniĹžale na 1 : 2. Gostje so imele sicer nekaj nevarnih hitrih nasprotnih napadov, a je ostalo le pri njih. Prav zato so bile ĹĄe toliko bolj vesele

lestvice, pri starejĹĄih deÄ?kih pa obstaja moĹžnost za kvalifikacije v prvo slovensko ligo. MlajĹĄi deÄ?ki so sposobni pridobiti ĹĄe kakĹĄno mesto na sredini prvenstvene lestvice. Pri delu z mlajĹĄimi selekcijami bodo dali veÄ? poudarka uÄ?enju in manj rezultatom. ÂťJe pa tako, da so in bodo za uspeĹĄno dolgoroÄ?no delovanje kluba potrebne urejene finance, dobra infrastruktura, jasni tekmovalni cilji ter Ĺželje po uspehu,ÂŤ je o nadaljnjih prizadevanjih v klubu dejal Ferdinand Krbavac.

Razprave, razen pri obravnavi predloga sprememb statuta kluba, ni bilo, le besede kapetana Ä?lanske ekipe nogometnega kluba Tadeja Pusovnika: ÂťIgralci se zavedamo razmer, vidimo, da se klubski delavci trudijo. Ĺ e bolj bo treba zdruĹžiti moÄ?i in biti vztrajen. VeÄ? bo treba narediti za prepoznavnost, v kar se bomo vkljuÄ?ili tudi nogometaĹĄi.ÂŤ

Judo

OdliÄ?ni nastopi mladih karateistov

Mladi uspeĹĄni na drĹžavnem prvenstvu

V nedeljo, 20. marca, se je karate klub Rudar v Luciji udeleĹžil 1. pokalne tekme v organizaciji Karate zveze Slovenije v sodelovanju s tehniÄ?nim organizatorjem DBV Piran.

Tekmovanje je bilo namenjeno starostnim kategorijam do 18. leta. UdeleĹžba je bila zelo dobra, saj je bilo opravljenih kar 491 nastopov. Sodelovalo je 413 tekmovalk in tekmovalcev iz 46 klubov, med njimi tudi ĹĄtevilna zasedba Karate kluba Rudar.

V Lucijo so odĹĄli s 16 tekmovalkami in tekmovalci, ki so klub s svojimi uvrstitvami popeljali na 1. mesto med vsemi nastopajoÄ?imi klubi, gledano na uvrstitve oz. osvojena odliÄ?ja. Ĺ tevilni so navduĹĄili z vrhunskimi nastopi – tako v katah kot borbah – in skupno osvojili kar 8 zlatih, 3 srebrne in 2 bronasti medalji.

V soboto, 26. marca, je v Puconcih potekalo drĹžavno prvenstvo za starostne kategorije U-12 in U-21. Pri mlajĹĄi deÄ?kih in deklicah je velenjski judo klub zastopalo 6 tekmovalcev. Vsi so prikazali srÄ?ne in odliÄ?ne borbe. Vid PuĹĄnik in Sara Budinski sta se povzpela najviĹĄe in osvojila tretji mesti, Rok Medved je bil Ä?etrti, Urh MeĹĄelj pa sedmi. Dobro sta se borila tudi Ilan Praznik, Eva Ciglar.

Popoldan so se pomerili ĹĄe mladinci. Izkazala sta se Nik LemeĹž in Veronika MohoriÄ?. Veronika je z dvema porazoma in dvema atraktivnima zmagama osvojila tretje mesto, bron pa je osvojil tudi Nik, ki je prvo borbo izgubil, nato pa si je z dvema zmagama v repasaĹžu priboril svojo prvo mladinsko medaljo na drĹžavnem prvenstvu.

Mirnes Mulabdić

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 26

26

INTERVJU

31. marca 2016

Se vraÄ?amo v Ä?ase, ko je bil toĹžilec hkrati sodnik?

ToĹžilstvu se nalaga vedno veÄ? dela in odgovornosti, vse bolj postajajo sodniki Milena KrstiÄ? - Planinc

Leto 2015 v primerjavi z letom 2014 odstopa po ĹĄtevilu kazenskih ovadb, ki so jih prejeli na OkroĹžnem drĹžavnem toĹžilstvu Celje, Zunanjem oddelku v Velenju. Prejeli so 686 kazenskih ovadb, pet odstotkov veÄ? kot leto pred tem.

Zanimivo pa je, da na obmoÄ?ju v pristojnosti PU Celje oziroma drugih policijskih postaj, razen v Velenju in Mozirju, ki sodita v podajanju kazenskih ovadb in njihovem reĹĄevanju v pristojnost Zunanjega oddelka OkroĹžnega drĹžavnega toĹžilstva v Celju, ugotavljajo upad kazenskih ovadb. ÂťTeĹžko ocenjujem, zakaj je tako, ker varnostna problematika v Velenju ne odstopa od slovenskega popreÄ?ja. Morda so odstopanja le pri doloÄ?enih kaznivih dejanjih, ki so bila tukaj v porastu,ÂŤ ocenjuje drĹžavni toĹžilec Darko OpreĹĄnik.

Eno takih kaznivih dejanj, pri katerih je priĹĄlo do obÄ?utnega poveÄ?anja, je kaznivo dejanje nasilja v druĹžini po 1. odstavku 191. Ä?lena kazenskega zakonika. V lanskem letu je bilo podanih 43 kazenskih ovadb zoper 47 osumljencev oziroma znanih storilcev, kar je za skoraj deset odstotkov veÄ? kot leto pred tem.

Razlogi? ÂťGotovo niso enoznaÄ?ni. Razlogov je veÄ?. Gre za podroÄ?je, ki je v naĹĄem kazenskopravnem sistemu razmeroma novo. V obliki, kot ga obravnavamo danes, se je pojavilo leta 2008 ob spremembi Kazenskega zakonika. Na tem podroÄ?ju je iz leta v leto veÄ? udeleĹženih, ki so tako ali drugaÄ?e vpleteni v postopkih, pa tudi ozaveĹĄÄ?enost ljudi je vse veÄ?ja, zavedajo se svojih pravic, prijavljajo kazniva dejanja.

Na tem podroÄ?ju velja niÄ?elna toleranca. Ko se zazna takĹĄno kaznivo dejanje, ga je treba prijaviti. Zelo pomembno vlogo pri tem ima center za socialno delo, ki takoj, ko ga zazna, o tem obvesti policijo. Ta zaÄ?ne postopek po uradni dolĹžnosti, pridobijo podatke in podajo kazensko ovadbo. Pogosto se oĹĄkodovanci zaupajo tudi osebnemu zdravniku, kar vÄ?asih ni bila praksa.

Tudi zdravniki so zavezani k temu, da o tem obvestijo policijo, in tukaj se potem zaÄ?ne razpletati klobÄ?iÄ?.ÂŤ Pa so ĹĄe vseeno tragiÄ?ni primeri, kot je bil tisti s konca lanskega leta tukaj v Velenju, ko

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, Ä?etrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

je po do sedaj zbranih podatkih javnosti znani storilec vzel Ĺživljenje zunajzakonski partnerki, materi ĹĄtirih otrok. Osumljenec je bil na toĹžilstvu kot sodiĹĄÄ?u Ĺže obravnavan zaradi nasilnih ravnanj. V zvezi s tem mu je bila izreÄ?ena tudi nepogojna kazenska sankcija. Pa ...? Statistika sicer govori, da v obdobju zadnjih nekaj let v Velenju takĹĄnega primera ni bilo, se je pa zgodil. Kako daleÄ? je postopek zoper osumljenega?

â?ą

Ĺžilcem in obdolĹžencem, v za to posebej predpisanem naroku izreÄ?e kazen oziroma kazensko sankcijo. Lahko bi rekli nekoliko poenostavljeno, da je s tem znaten del sojenja, ki je v preteklosti potekal na sodiĹĄÄ?u, zdaj dejansko pristal v domeni toĹžilstva. Na sodiĹĄÄ?u gre potem samo ĹĄe za izrek kazenske sankcije in zadeva je tako reĹĄena v razmeroma kratkem Ä?asu.ÂŤ Kako dolgem? ÂťGovorim iz lastne prakse.

VÄ?asih v dobri uri ali ĹĄe prej, kadar gre za zadeve iz okrajne pristojnosti. Kadar gre za zadeve iz okroĹžne pristojnosti, pri katerih so zagroĹžene kazni nad tri leta

nom razbremenitve sodiĹĄÄ?. Tako se seveda osumljenci kaznivih dejanj izognejo kazenskemu postopku, dodatnim stroĹĄkom in zadeva je za njih konÄ?ana dejansko Ĺže na toĹžilstvu.ÂŤ Je zato alternativno reĹĄevanje v takem porastu? ÂťMorda. V lanskem letu je tako alternativno reĹĄevanje zadev na toĹžilstvu poraslo za kar 67 odstotkov, takĹĄen je namreÄ? podatek za OkroĹžno drĹžavno toĹžilstvo v Celju in Zunanji oddelek toĹžilstva v Velenju.ÂŤ In se je za toliko zmanjĹĄalo ĹĄtevilo zadev na sodiĹĄÄ?ih? ÂťNemalokrat sliĹĄimo, zlasti od okrajnih sodiĹĄÄ?, da je ĹĄtevilo za-

Paradoks: na toĹžilstvu veÄ? kazenskih ovadb, na sodiĹĄÄ?u manjĹĄi pripad zadev

ÂťUvedena je bila preiskava.

Osumljeni je v priporu. Po konÄ?ani preiskavi bo zoper osumljenca, podobno kot v drugih primerih in seveda ob izpolnjenih pogojih za to, vloĹžena obtoĹžba. Preiskava sedaj poteka na sodiĹĄÄ?u, priÄ?akujem, da bo konÄ?ana v doloÄ?enem Ä?asu in potem bo po vloĹžitvi obtoĹžb stekel redni kazenski postopek.ÂŤ ÄŒe bo obdolĹženi krivdo priznal, ne bo imela velikega odmeva, konÄ?ana pa bo hitro. ÂťPoÄ?akajmo najprej, da se zadeva zakljuÄ?i v okviru preiskave, ki jo vodi sodiĹĄÄ?e.ÂŤ Od leta 2012 je v uporabi nov institut – priznanje krivde. Vedno veÄ? odgovornosti in dela se z njim nalaga toĹžilstvu. O tem so tudi razliÄ?na mnenja, tako v javnosti kot stroki. Kako vi gledate na to? ÂťInstitut priznanja krivde je noviteta v naĹĄem kazenskopravnem sistemu. Razmeroma hitro smo ga osvojili tudi toĹžilci. Gre za poseben primer, ko se med obdolĹžencem kaznivega dejanja in toĹžilcem sklene sporazum, v okviru katerega se dogovori tako o kazni oziroma opozorilni sankciji, naÄ?inu izvrĹĄitve kazni, odstopu drĹžavnega toĹžilca od kazenskega pregona za kazniva dejanja, ki niso zajeta s priznanjem, stroĹĄkih kazenskega postopka, o izpolnitvi kakĹĄne druge naloge.ÂŤ V tem sporazumu med toĹžilstvom in obdolĹžencem se praktiÄ?no dogovori o vsem, kar se tiÄ?e kaznivega dejanja. Kaj potem ĹĄe ostane sodiĹĄÄ?u? ÂťTo po seznanitvi s sporazumom, ki je bil sklenjen med to-

Darko OpreĹĄnik: ÂťInstitut priznanja krivde in alternativno reĹĄevanje zadev sta v porastu.ÂŤ

zapora, pa se zakljuÄ?ijo v nekaj urah, izjemoma v nekaj dneh, ko gre na primer za zelo zahtevne zadeve ali veÄ?je ĹĄtevilo storilcev kaznivih dejanj.ÂŤ ÄŒe k temu priĹĄtejemo ĹĄe alternativno reĹĄevanje zadev, ko te ne pridejo na sodiĹĄÄ?e, ampak se zaÄ?ne in odloÄ?i kar na toĹžilstvu?

Tudi to je oblika sojenja na toĹžilstvu, ne na sodiĹĄÄ?u? ÂťNa nek naÄ?in, da. Morda beseda ni ravno primerna, ampak sem jo v strokovni javnosti Ĺže zasledil. Javnost morda niti ne ve, da se veliko ĹĄtevilo kaznivih dejanj reĹĄi Ĺže na toĹžilstvu. Pod alternativo reĹĄevanje zadev razumemo reĹĄevanje zadev s postopki poravnanja, odloĹženega pregona, pri katerih se recimo – podobno kot sem govoril prej, med toĹžilstvom in osumljencem sklene dogovor in potem osumljeni po navodilih drĹžavnega toĹžilstva izpolni doloÄ?eno nalogo. Te naloge so razliÄ?ne – povrne se ĹĄkoda oĹĄkodovancu, namenijo doloÄ?ena sredstva v humanitarne namene, opraviÄ?ilo storilca za neko ravnanje ... Pri tem moram poudariti, da gre pri tem za enostavnejĹĄe zadeve, vse pa z name-

dev pri njih v upadanju. SpraĹĄujejo nas, kaj je razlog za to, ali gre pri tem za manjĹĄe ĹĄtevilo kazenskih ovadb. Pa ni tako. Ravno v tem je paradoks – imamo namreÄ? poveÄ?ano ĹĄtevilo kazenskih ovadb, ĹĄtevilo zadev, ki jih reĹĄimo v okviru alternativnega reĹĄevanja zadev, pa se je obÄ?utno poveÄ?alo, poslediÄ?no pa to pomeni manjĹĄi pripad kazenskih zadev na samem sodiĹĄÄ?u. BeleĹžimo podatek, da je OkroĹžno drĹžavno toĹžilstvo v Celju, skupaj z Zunanjim oddelkom v Velenju, v lanskem letu vloĹžilo skoraj 300 obtoĹžnih aktov manj kot leta 2014.ÂŤ Skozi stranska vrata se torej veliko tistega, kar bi moralo reĹĄiti sodiĹĄÄ?e, zakljuÄ?i Ĺže na toĹžilstvu. ÂťLahko gledamo tudi tako. Prevzamemo na nek naÄ?in funkcijo sojenja in na drugi strani zmanjĹĄujemo pripad zadev kazenskim sodiĹĄÄ?em. S tem pa se, kot Ĺže reÄ?eno, razbremenijo sodiĹĄÄ?a, ki se lahko potem ukvarjajo z res zahtevnimi zadevami.ÂŤ Imamo pa zato v pravosodju ugodnejĹĄo statistiko. ÂťÄŒas reĹĄevanja kazenskih zadev je res obÄ?utno krajĹĄi.ÂŤ VÄ?asih se je vedelo, kje se zaÄ?-

ne in konÄ?a kazenski postopek.

Zadeva je morala priti na sodiĹĄÄ?e, sodiĹĄÄ?e je moralo zadeve speljati in potem izreÄ?i kazen.

ObÄ?utek je, da pri tem nekaj manjka? ÂťLoÄ?iti je potrebno med tako imenovanimi zahtevnejĹĄimi zadevami in bagatelnimi zadevami.

EnostavnejĹĄe zadeve se lahko reĹĄijo v alternativnih postopkih.

Za zahtevnejĹĄe pa je moĹžnost odprta, ali se te zadeve zopet reĹĄijo v tako imenovanem sporazumu o priznanju krivde med toĹžilstvom in nasprotno stranjo ali pa gredo zadeve v redni postopek.

Kadar govorimo o zahtevnejĹĄih zadevah, moramo vedeti, da gre tukaj za zadeve s podroÄ?ja gospodarske kriminalitete, v katero sodi na primer banÄ?ni sistem, korporativno upravljanje in podobno. To seveda zahteva svoj Ä?as. Vse te zahtevnejĹĄe zadeve obravnava specializirano drĹžavno toĹžilstvo v Ljubljani.ÂŤ Zakaj so te zadeve zahtevne? ÂťZanje je potrebno ustrezno strokovno znanje, prouÄ?iti je potrebno doloÄ?eno koliÄ?ino dokumentacije, to zahteva svoj Ä?as.

Zadeve, ki ima morda nekaj tisoÄ? strani dokumentacije, ni enostavno prouÄ?iti v nekaj dneh in jo kar tako poslati na sodiĹĄÄ?e.

Tudi ko pride do faze, da je zadeva na sodiĹĄÄ?u, ni priÄ?akovati, da bo hitro reĹĄena. Na nasprotni strani imamo specializirane odvetnike, strokovna mnenja, ki skuĹĄajo razbremeniti obdolĹženca v teh postopkih, in to traja.

Za primer lahko navedem nedavno posredovani podatek toĹžilskega kolega, ki dela na Specializiranem drĹžavnem toĹžilstvu v Ljubljani, da je bilo v primeru preiskovanja enega od vodilnih banÄ?nih usluĹžbencev v zadnjih ĹĄtirih mesecih pregledanih kar 200.000 elektronskih sporoÄ?il.ÂŤ ObÄ?utek javnosti pa je, da no-

â?ą

Sojenje, ki se je vÄ?asih odvijalo na sodiĹĄÄ?ih, vse bolj prevzema toĹžilstvo

bena zadeva ne dobi konÄ?nega epiloga? Morda zato ĹĄe enkrat k institutu priznanja krivde. Kazni za priznanje krivde so milejĹĄe? ÂťZa kazniva dejanja so kazni predpisane. Recimo za kaznivo dejanje zlorabe poloĹžaja pri gospodarski dejavnosti je po 1. odstavku tega zakonskega doloÄ?ila predpisana kazen zapora do 5 let, po 2. odstavku tega istega doloÄ?ila pa kazen od 1 do 8 let zapora. Tistemu, ki krivdo prizna

oziroma podpiĹĄe sporazum o priznanju krivde, se kazen nekoliko zniĹža, ĹĄe vedno pa je v okviru zakonsko predpisane in ne gre za obÄ?utno niĹžjo kazen, kot se nemalokrat ustvarja vtis v javnosti.ÂŤ Imate navodila, do kod se lahko pogajate? ÂťSeveda imamo navodila, kje je meja. Pod njo ne moremo. Tudi zakonodajalec je na tem podroÄ?ju jasen. Treba je upoĹĄtevati tudi predpisana omilitvena doloÄ?ila. DrĹžavni toĹžilec pri pogajanju z nasprotno stranjo nima povsem prostih rok. Mnenju, da je nekdo, ki se je skesal in priznal krivdo ter zato dobil obÄ?utno niĹžjo kazen, ne morem pritrditi.ÂŤ Postopek se odvije hitro, relativno poceni, pa ĹĄe pritoĹžb ni ... ÂťÄŒe gledamo skozi prizmo stroĹĄkov kazenskega postopka, dolĹžine samega postopka, ki bi v nasprotnem primeru potekal, je

â?ą

Zadeve, ki ima nekaj tisoÄ? strani, ni mogoÄ?e naĹĄtudirati v nekaj dneh

institut priznanja krivde res uÄ?inkovit. Po drugi strani pa, kadar je takĹĄno priznanje iskreno, ima ne samo za posameznika, ampak tudi za skupnost kot takĹĄno vendarle tudi neko simbolno teĹžo.ÂŤ.ÂŤ Toda – ali se ne vraÄ?amo s tem nekam nazaj, k Ĺže videnemu, ko se je vse dogajalo na enem mestu? ToĹžba – sodba? ÂťMed nekaterimi toĹžilskimi kolegi sem zasledil podobna mnenja v smislu, da se vse veÄ? zadev prenaĹĄa v pristojnosti toĹžilstva, od alternativnega reĹĄevanja zadev, poravnavanja, odloĹženega pregona, vedno veÄ? je sporazumov o priznanju krivde ... Poleg tega toĹžilci v veÄ?ini zapletenih kazenskih zadev s podroÄ?ja gospodarskega kriminala usmerjamo celoten predkazenski postopek. ÄŒe k temu dodam, da zakonodajalec skuĹĄa uvesti ĹĄe dodatne spremembe v zakonodajo na podroÄ?ju tako imenovane sodne preiskave (postopek zbiranja dokazov pred vloĹžitvijo obtoĹžbe in zaÄ?etkom sojenja) in jih presneti v pristojnost toĹžilstva ...

Lahko se ob tem zopet sklicujem na Ĺže izraĹžena mnenja nekaterih kolegov, ki se Ä?udijo, s kakĹĄno lahkoto je dejansko zakonodajalec skozi stranska vrata prepustil sojenje, ki je doslej potekalo pred sodiĹĄÄ?i, toĹžilstvu. Ne smemo namreÄ? pozabiti, da vsak kazenski postopek za posameznika predstavlja globok poseg v njegove pravice in svoboĹĄÄ?ine.ÂŤ đ&#x;”˛

Iz POLICIJSKE beleĹžke Zasegli avto Ĺ oĹĄtanj, 23. marca – V sredo so policisti Ĺ oĹĄtanjÄ?anu, ki je vozil brez veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja, zasegli avto. ÄŒaka ga precej visoka denarna kazen.

Ti so vedeli, da so se pristojni organi na njihovo pobudo Ĺže prej odloÄ?ili, da gospodu, tujemu drĹžavljanu, ki je vse preveÄ?krat krĹĄil zakonodajo, v Sloveniji odpovedo gostoljubje. Zato so ga pospremili na mejni prehod in mu pokazali pot proti novemu domu.

Ne samo njo, zapustiti je moral tudi drĹžavo

Sledili bodo prometu na iPhonu

Velenje, 25. marca – Policisti so se v petek na Kardeljevem trgu znova ukvarjali z njim Ĺže kar preveÄ? znanim parom. Ona se je sredi noÄ?i odloÄ?ila, da mora on stanovanje zapustiti in pika. Ker pa je omahoval, se je odloÄ?ila poklicati policiste.

Velenje, 25. marca – V petek je iz garderobe stadiona Ob jezeru neznanec ukradel iPhone. Policisti bodo skuťali dobiti odredbo za izpis telekomunikacijskega prometa in ugotoviti, kdo je tat.

Ob tej kraji pa ponovno opozarjajo ljudi, naj

vrednejĹĄih predmetov ne puĹĄÄ?ajo v oblaÄ?ilih ali torbah v garderobah ali na vidnih mestih v avtomobilih.

Ukradli so mu vozniĹĄko Velenje, 25. marca – V petek je obÄ?an policistom prijavil, da so mu na HrvaĹĄkem ukradli vozniĹĄko dovoljenje. Vse, kar so lahko naredili zanj, je bilo, da so napisali zapisnik in o kraji obvestili drĹžavnega toĹžilca.

Pokanje je bilo moteÄ?e Velenje, 26. marca – V soboto ponoÄ?i so imeli policisti kar nekaj dela s pokanjem ob veliki noÄ?i. Ĺ tevilne je motilo in jih vzne-

mirjalo. Policija je ukrepala, pa praznik gor ali dol.

Grozil, da mu bo odtrgal glavo Velenje, 28. marca – V ponedeljek sta se zaradi parkirnega prostora na Cesti Simona Blatnika sprla voznika. V prepiru je eden drugemu zagrozil, da mu bo odtrgal glavo.

Slednji se je prestraĹĄil in zbeĹžal, prvi pa je stekel za njim. A se je na koncu vse dobro konÄ?alo. Glava je ostala cela, bo pa zaradi grdega obnaĹĄanja krĹĄitelj prejel (ali pa ga je Ĺže) plaÄ?ilni nalog.

Policisti bodo izstavili raÄ?un Ĺ oĹĄtanj, 28. marca – V ponedeljek ponoÄ?i so se policisti ukvarjali s pijanim Ĺ oĹĄtanjÄ?anom. Ta je najprej tolkel po vratih bivĹĄe partnerke in vpil, potem je bil predrzen do policistov, ki so priĹĄli na kraj, in potem po telefonu tudi do medicinskega osebja v Zdravstvenem domu Velenje. Za svoje poÄ?etje bo dobil raÄ?un, ki ne bo prav majhen.

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 27

Pozor, motoristi so spet na cestah

KRONIKA V vrtnarstvo in cvetliÄ?arstvo

Za svojo in tudi tujo varnost v cestnem prometu je odgovoren vsak udeleĹženec – Motoristi naj vozijo poÄ?asneje, ostali vozniki bolj pozorno Tina Felicijan

Motoristi so kot spomladansko cvetje – razveselijo se prvega sonca in toplejĹĄih dni, ko se lahko ponovno predajajo uĹžitkom v voĹžnji. Kar naenkrat jih je, kakor tudi roĹž, vse polno predvsem na regionalnih cestah proti priljubljenim izletniĹĄkim toÄ?kam, tudi na lokalnih in v mestih. Ostali udeleĹženci prometa se morajo navaditi, da ponovno bolj pozorno spremljajo dogajanje v vzvratnem in stranskih ogledalih, vsaj dvakrat pogledati v levo, ko speljujejo s stranske na prednostno cesto, in nasploh paziti na ĹĄibkejĹĄe in

â?ą

Lani je na slovenskih cestah Ĺživljenje izgubilo okoli 120 oseb, od tega 25 motoristov, kar je kar 10 veÄ? kot leta 2014. Na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske uprave Celje je statistika prav tako slabĹĄa kot leto poprej: umrli so trije motoristi in en kolesar; 35 jih je utrpelo hujĹĄe, 80 pa laĹžje telesne poĹĄkodbe.

bolj ogroĹžene udeleĹžence v prometu.

Motoristi pa se morajo ponovno navaditi na moÄ? svojih jeklenih konjiÄ?kov, da jim ne uidejo izpod nadzora, poskrbeti za njihovo izpravnost, zaĹĄÄ?itno opremo in – kar tako policisti kot inĹĄtruktorji varne voĹžnje in vozniki nasploh vse bolj priporoÄ?ajo – vidnost.

Policisti opozarjajo na prometne predpise

pa za izsiljevanje prednosti pri vkljuÄ?evanju s stranske ceste na glavno in seveda prehitra voĹžnja motorista, zaradi katere voznik osebnega vozila motorista ne opazi ali ne uspe pravoÄ?asno reagirati. VeÄ? nesreÄ? je tudi, ko voznik avtomobila zaÄ?ne prehitevati vozilo pred sabo, spregleda pa motorista, ki medtem prehiteva njega.

NesreÄ?a se zgodi hitro, posledice se odpravljajo dolgo

Odgovorni zdravstvenik nujne medicinske pomoÄ?i celjskega zdravstvenega doma Dorijan ZabukovĹĄek je pove-

med motoristi in drugimi vozniki bolj priljubljeni (regionalna cesta proti KoroĹĄki pa cesta Ä?ez Sleme), je povedal Bogdan KoÄ?evar, Rok PreseÄ?nik pa je dodal, da so Ĺže oÄ?istili veÄ?ino drĹžavnih cest, tiste na viĹĄje leĹžeÄ?ih predelih (Zavodnje, PleĹĄivec) pa bodo oÄ?istili v naslednjih dneh. Do lanskega leta je bil eden najbolj nevarnih odsekov Velenje–Črnova (pri Partizanskih grobovih), nato pa so ga preplastili. ÂťZaradi dotrajanega voziĹĄÄ?a ostaja motoristom neprijazen odsek Velenje–DobrteĹĄa vas (Velenje–Polzela) in Ĺ entvid–ŠoĹĄtanj. Zavedamo se, da so nekatere ceste zaradi dotrajanega

sebni previdnosti tako motoristov kot voznikov osebnih avtomobilov na relaciji Latkova vas–Marija Reka.

SreÄ?ali so se tudi predsedniki klubov

Novinarske konference Postaje prometne policije Celje ob zaÄ?etku motoristiÄ?ne sezone so se udeleĹžili tudi predstavniki motoristiÄ?nih klubov z obmoÄ?ja celjske in koroĹĄke regije.

Tajnica in blagajniÄ?arka MK Ketna bikers Slovenija Aleksandra ÄŒepin je sopotnica na motorju Ĺže dve leti. ÂťSeveda sva tudi letos Ĺže sedla na motor!

Pred tem sva ga temeljito pregledala.

Mozirje, 22. marca – V torek je neznanec vlomil v prostore cvetliÄ?arstva v Nazarjah, v sredo pa v prostore vrtnarstva v Mozirju. Vlomilca ni zanimalo ne cvetje in ne sadike, v obeh primerih je ukradel le menjalni denar,

Namesto kupca les odpeljal tat AndraĹž nad Polzelo, 24. marca – V noÄ?i na Ä?etrtek je neznani tat odpeljal hrastov les, ki ga je imel lastnik zloĹženega in pripravljenega za prodajo ob cesti v AndraĹžu nad Polzelo. S tatvino je lastnik oĹĄkodovan za 2.500 evrov. Ĺ˝e dan pred tem pa so policisti obravnavali tatvino hlodov, tokrat smrekovih, v Radmirju na obmoÄ?ju Policijske postaje Mozirje. Vrednost ukradenih hlodov je bila podobna tisti iz AndraĹža, 2.500 evrov.

Akumulatorjev ni Velenje, 24. marca – V Ä?etrtek je neznanec vlomil v skladiĹĄÄ?e v Vinski Gori. Ukradel je veÄ? akumulatorjev. Ĺ kodo ocenjujejo na 2.000 evrov.

Povozil reĹĄevalca

Predsedniki okoliĹĄkih motoristiÄ?nih klubov se na posvet ĹĄe niso pripeljali z motorji, so se pa vseeno razveselil sreÄ?anja.

dal, da pri motoristih ĹĄe vedno prevladujejo poĹĄkodbe glave, vratnega dela, hrbtenice, medenice in udov, kadar z njimi udarjajo ob prometne znake, odbojne ograje in podobno. NesreÄ?e se velikokrat pripetijo mladim motoristom z manj znanja in izkuĹĄenj. VeÄ?inoma imajo vozniki dobro zaĹĄÄ?itno opremo, sovozniki, pogosto Ĺženske, pa ne. ÂťNosijo samo Ä?elado, ker je zakonsko obvezna.ÂŤ

Policisti so pripravljeni

Celjska prometna policija si je to seNa pragu motoristiÄ?ne sezone je Po- zono zadala, da bo poostrila nadzor staja prometne komisije Celje pova- nad veÄ?kratnimi krĹĄitelji in povzrobila policiste, sluĹžbo za nujno medi- Ä?itelji hujĹĄih prekrĹĄkov, promet bodo cinsko pomoÄ?, gasilce, predstavnike nadzirali s civilnimi vozili, pomagaAgencije za varnost v prometu in mo- li si bodo s sistemom Provida, DVS toristiÄ?nih klubov, da bi skupaj osve- 2000 kamerami, laserskimi merilniki Ĺžili napotke za varen zaÄ?etek in seve- hitrosti, delali bodo s civilnimi opada zakljuÄ?ek sezozovalci, odzivali se ne. ÂťTako voznike bodo na prijave krPesek je ĹĄe na stranskih, ĹĄiteljev drugih udeosebnih vozil kot lokalnih, viĹĄje leĹžeÄ?ih motoriste je treba leĹžencev v promeseznaniti s pasttu, nadzirali zbicestah. Posebno mi voĹžnje. Drugi raliĹĄÄ?a motoristov nevaren je v zavojih. udeleĹženci v propri loZato mora motorist ves predvsem metu namreÄ? nikalih, kjer veÄ?krat Ä?as voziti tako, da lahko posredujejo zaradi so vajeni motoripesek obvozi ali varno stov, za te pa je krĹĄitev, je letoĹĄnje ukrepe naĹĄtel podobro, da se zazapelje Ä?ezenj. vedajo okoliĹĄÄ?in moÄ?nik komandirin nevarnosti, ki ja Jadran Ĺ˝erjal in nanje preĹžijo v cestnem prometu,ÂŤ napovedal tudi obiske motoristiÄ?nih je namen sreÄ?anja pojasnil komandir prireditev in zborov, na katerih bodo z celjske prometne policije Vinko Mla- vozniki delili svoje znanje in izkuĹĄnje. kar. ÂťVozniki in potniki enoslednih vozil so poleg peĹĄcev in kolesarjev med Motoristi, bodite vidni bolj ranljivimi udeleĹženci prometa.

PoĹĄkodbe pri padcu z motorjem so Ob praktiÄ?no vsaki prometni nesreÄ?i praktiÄ?no neizogibne, z ustrezno zautrpijo poĹĄkodbe, pogosto tudi izgu- ĹĄÄ?itno opremo pa so vsaj odrgnine in bijo Ĺživljenje.ÂŤ buĹĄke manjĹĄe. Zato vsi priporoÄ?ajo NesreÄ?am se velikokrat lahko izo- ustrezno ojaÄ?ano obutev, obleko iz trgnemo Ĺže, Ä?e spoĹĄtujemo cestnopro- peĹžnega blaga ali usnja s ĹĄÄ?itniki na metne predpise in predvidevamo situ- izpostavljenih delih, rokavice in seveacije, pravi Mlakar. ÂťKar 60 odstotkov da Ä?vrsto zapeto Ä?elado. ÄŒrno usnje je nesreÄ?, v katerih so udeleĹženi motori- pri motoristih kultno. A Ĺžal pade v oÄ?i sti, povzroÄ?ijo sami. NajpogostejĹĄi ra- samo na kratkih razdaljah. zlog je hitrost, pa neupoĹĄtevanje pravil prednosti, nepravilno prehitevanje In stanje na cestah? tako motoristov kot voznikov dvosleZajedene bankine in pesek na cednih vozil,ÂŤ je naĹĄtel pogoste razloge stiĹĄÄ?u po zimskem Ä?asu motoristom za prometne nesreÄ?e, ki jih povzroÄ?i- povzroÄ?ajo najveÄ? preglavic. Ker je jo motoristi. zimska sluĹžba zakljuÄ?ila svoje delo Kaj pa tisti, ki jih povzroÄ?ijo drugi 15. marca, imajo letne sluĹžbe do 15. udeleĹženci v prometu? Ugotavljajo, da aprila Ä?as, da pometejo pesek. VOC se gre za podobne situacije, najveÄ?krat je najprej lotil cestnih odsekov, ki so

â?ą

27

REPORTAŽA, KRONIKA

31. marca 2016

stanja res manj 'udobne' za motoriste od drugih, vendar se v okviru razpoloĹžljivih finanÄ?nih sredstev trudimo, da vzdrĹžujemo ceste kar se da na visoki ravni,ÂŤ je dejal PreseÄ?nik.

â?ą

2. aprila bo na poligonu ZĹ AM na LjubeÄ?ni potekala preventivna prireditev s sloganom Skupaj za veÄ?jo varnost.

UdeleĹženci bodo lahko testirali svoje znanje v teoriji in svoje spretnosti v praksi.

Ceste mestne obÄ?ine Velenje so pometene po srediĹĄÄ?u mesta, viĹĄje leĹžeÄ?e pa bodo pometli do konca aprila. Bankine so veÄ?inoma urejene, obÄ?inske ceste pa tudi niso preveÄ? poĹĄkodovane, da bi bile nevarne za motoriste, je sporoÄ?il Vinko MeĹža iz podjetja PUP. Podjetje Andrejc, ki skrbi za ĹĄoĹĄtanjske ceste, sporoÄ?a, da bodo vse ceste pometene do konca tedna. Bankine so bolj ali manj urejene, pravijo. Najbolj frekventne ceste niso zelo poĹĄkodovane in so zato manj nevarne kot lokalne, denimo cesta za graĹĄÄ?ino. Vsekakor pa posebna previdnost velja na cesti skozi Penk in na severni obvoznici skozi Gaberke, Ravne in Ĺ kale.

Sicer pa celjski prometni policisti pravijo, da so ceste nasploh slabe in nevarne za motoriste. Pozivajo k po-

Rekli so â?ą ÂťBolje, da voz-

niki trikrat preverijo kot enkrat spregledajo motorista.ÂŤ Vinko Mlakar ÂťUgotavljamo, da se tudi vozniki enoslednih vozil opijajo pred voĹžnjo, zato bomo preverjali njihovo psihofiziÄ?no stanje.ÂŤ Jadran Ĺ˝erjal ÂťÄŒe obstaja nevarnost vĹžiga, motor dvignite s tal. Sicer pa izklopite kontakt in pustite motor, da lahko policisti ugotovijo dejstva o nesreÄ?i.ÂŤ Klemen Kotnik

Tudi pozimi sva ga veÄ?krat priĹžgala, da motor ni predolgo miroval.ÂŤ Sprva vozita poÄ?asneje in previdneje, ko je na cesti ĹĄe pesek in so asfalt in gume neogreti. Potem pa tudi hitreje, a vseeno po pameti. ÂťTudi sama opravljam vozniĹĄki izpit za A kategorijo, Ĺžal pa sem lani imela manjĹĄo nesreÄ?o na poligonu nekaj dni pred izpitom, zato ga bom opravila letos.ÂŤ V prometu se poÄ?uti varno, pravi, ker uporablja predpisano opremo in vso dodatno. ÂťÄŒeprav sem sovoznica, imam popolno motoristiÄ?no opremo, oba s partnerjem pa uporabljava zraÄ?no blazino za motoriste. ZaĹĄÄ?iti kljuÄ?nico, vrat in hrbtenico. Res fenomenalna stvar.ÂŤ Sicer se najbolj ogroĹženo poÄ?uti, ko vidi veÄ?jo skupino kolesarjev na cesti. Kljub urejenim kolesarskim stezam vozijo po cestah. ÂťZelo nevarni so traktoristi, ki ne pogledajo ne levo ne desno. Imajo majhno hitrost, a ta ni pomembna.

Vseeno lahko pride do trka. Živali

â?ą

ÄŒe motorist podnevi vozi z dolgimi luÄ?mi, lahko drugi udeleĹženci prometa napaÄ?no ocenijo njegovo oddaljenost, zato dolge luÄ?i niso primeren naÄ?in, da opozorijo nase.

– razen srn – niso tako nevarne. Proti divjadi uporabljajo ĹžviĹžgaÄ?e, ki jih namestijo na kolo in oddajajo Ĺživalim sliĹĄno in moteÄ?o frekvenco.

Ker se sezona ni zaÄ?ela le za motoriste, ampak tudi za kmetovalce, se predsednik MC Savinja Celje Frenk Ĺ torman ne poÄ?uti ravno varnega na cesti. ÂťS svojimi stroji kmetje pridejo na cesto, z njihovih traktorjev padata blato, gnoj. Ko deĹžuje, je to izjemno spolzko. Ko nas vrĹže z motorja, pa vsak govori o neprilagojeni hitrosti.

Potem bi lahko hodili le peĹĄ, Ä?e je to vedno razlog,ÂŤ je kritiÄ?en.

Vsi pa so se strinjali, da je na motor treba z glavo. ÂťIn s Ä?elado,ÂŤ je ĹĄe zabiÄ?al Ĺ torman. đ&#x;”˛

Velenje, 25. marca – V petek je na dvoriĹĄÄ?u deĹžurne ambulante Zdravstvenega doma Velenje neznani voznik pri vzvratni voĹžnji povozil reĹĄevalca, ki je iz reĹĄevalnega vozila razlagal posteljo. ReĹĄevalec se je v nesreÄ?i laĹžje poĹĄkodoval. Voznik, ki ga je zadel, ga je kregal, Ä?eĹĄ kaj stoji za njegovim avtomobilom. S kraja pa se je odpeljal, ne da bi si z reĹĄevalcem izmenjal osebne podatke. Policisti za njim ĹĄe poizvedujejo.

Vinjen kolesar v stojeÄ?i avto Velenje, 26. marca – V soboto okoli 15.30 se je na Kosovelovi v Velenju hudo poĹĄkodoval 75-letni kolesar. NesreÄ?a se je zgodila, ko je voznik osebnega avtomobila pripeljal na parkirni prostor, se ustavil in vkljuÄ?il vse ĹĄtiri smernike, da bi vzvratno parkiral. V tistem je pripeljal kolesar in trÄ?il v stojeÄ?e vozilo.

Policisti so ugotovili, da je bil kolesar vinjen.

Alkotest je pokazal 0,79 mg alkohola na liter izdihanega zraka.

Motorist padel Ĺ oĹĄtanj, 26. marca – Nekaj po 18. uri, v soboto, je v Belih Vodah zaradi voĹžnje z neprilagojeno hitrostjo padel motorist. 25-letnik se je v nesreÄ?i hudo poĹĄkodoval.

V pisarni trgovine ukradel denar Velenje, 26. marca – V soboto je neznanec v pisarni TUŠna Cesti talcev ukradel 50 evrov.

To, ali je potem s temi evri v isti trgovini poravnal blago, pa ni znano.

HÄ?i spet pri mami Velenje, 26. marca – V soboto so policisti iskali dekle, ki jo je mama prijavila kot pogreĹĄano osebo. S pomoÄ?jo sledenja telefona so jo naĹĄli v TopolĹĄici. Z njo so opravili pogovor in jo odpeljali domov, kjer je pogovore najbrĹž nadaljevala mama.

Kje je ĹĄtirikolesnik? Ĺ oĹĄtanj, 27. marca – V nedeljo je neznanec v Florjanju na nepojasnjen naÄ?in iz garaĹže odpeljal ĹĄtirikolesnik znamke Bombardier 1000, registrskih ĹĄtevilk CE UC 11, Ä?rno-bele barve, z velikim Ä?rnim kovÄ?kom za sedeĹžem. Vozilo je letnik 2013 in po oceni lastnika vredno 15.000 evrov. ÄŒe bi kdo karkoli vedel o tem dogodku, ga policisti prosijo, da to sporoÄ?i na najbliĹžjo policijsko postajo ali pokliÄ?e na 113 oziroma anonimni telefon policije 080 1200.

Poskus vloma v hiĹĄo Ĺ martno ob Paki, 27. marca – V nedeljo je v Ĺ martnem ob Paki nekdo skuĹĄal vlomiti v hiĹĄo, a je iz neznanega razloga ostalo zgolj pri tem. Kljub temu ga policija iĹĄÄ?e.

Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 28

28

TV SPORED Četrtek,

Petek,

31. marca

05.45 05.50 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca: Kaj zmoremo z glasom, svet. odd.

12.20 Po travnikih … s Stanetom Sušnikom, dok. odd.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Žametna kantilena, violinist Dejan Bravničar 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Moj gost/Moja gostja, tv Lendava 15.40 Jani Nani, ris.

15.45 V boju s časom (II.), 5/13 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Navidezna resničnost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Jesenica 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: Podjetje Jager 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Opus: Shakespeare in glasbena ustvarjalnost 00.15 Ugriznimo znanost: Navidezna resničnost 00.40 Profil 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, ponov.

02.25 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.45 10.00 11.00 12.00 15.15 15.20 16.00 17.00 18.00

00.25 01.10 02.10 05.10

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Emilija, ris.

Zgodbe iz školjke: Taborniki Točka, glasb. odd.

Med valovi Halo TV Dobro jutro Kino Fokus Slovenski magazin Čas za Manco Košir Halo TV Ustekleničeno življenje, dok. odd.

Pajkec Piko, ris.

Male sive celice, kviz Avtomobilnost Puščavska vojna, 2/2 Most na Ibarju, film Zavedeni – resnica o NLP-jih, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.55 08.00 08.15 08.30 09.25 09.55 10.55 11.10 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.50 00.45 01.35 02.10

24ur, ponov.

Veseli avtobuski, ris.

Pixi in čarobni zid, ris. Želvica Lulu, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Vprašaj Laro, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan.

MasterChef Slovenija 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Buden, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

18.55 19.05 20.00 20.30 21.25 22.55

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.20 17.10 17.25 17.30 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop corn: Omar Naber Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Strokovnjak svetuje: Točnost Čas za nas, tabornike!

Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: ans. Novi spomini, ans.

Pik Regionalne novice 3 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

31. marca 2016

Sobota,

1. aprila

05.55 05.45 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.50 16.35 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 23.20 01.05 01.30 02.25

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem! kviz Ugriznimo znanost: Navidezna resničnost Drevesa pripovedujejo: Hrast Dnevnik, vreme, šport Tarča Globus Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Olivija, ris.

Studio kriškraš: Pogrešanje Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Alpe, Donava, Jadran Novice Infodrom Kioka, ris.

Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozabav. odd.

Na lepše Odmevi, šport, vreme Kinoteka: Krzysztof Kieslowski, gostja Tina Poglajen Dvojno Veronikino življenje, norv. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

06.10

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Emilija, ris.

Vetrnica: Kika in Lola čistita zajčjo kletko Zgodbe iz školjke: Vabljiva Kanada Točka, glasb. odd.

Na vrtu, svet. odd.

Prisluhnimo tišini: Priznanje Rtv Slovenija ustvarjalcem oddaje Halo TV Dobro jutro Posebna ponudba Umetnostno drsanje, sp, plesni pari, posn. iz Bostona Halo TV Vem!, kviz Slovenija danes: Zakulisje Planice Televizijsko zakulisje Planice A veš, koliko te ima rad, ris.

Bacek Jon, ris.

Firbcologi, ponov.

Infodrom Kvartet, am. film TV arhiv, dok. odd.

Bučke, satir. inform. parodija Polnočni klub: Osemdeseta Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Umetnostno drsanje, sp, plesni pari, posn. iz Bostona Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.05 07.30 08.00 08.05 08.15 08.30 09.25 09.55 10.55 11.10 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 22.05 22.10 00.05 02.30 03.05

24ur Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja maja kuha bolje!

24ur vreme 24ur Bitka parov 24ur zvečer Eurojackpot Predzakonske zdrahe, am. film Rock'n'roll pirati, ang. film 24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.10 08.40 09.40 10.35 11.00 12.00 14.10 15.00 17.00 17.50 18.25 18.45 18.55 19.05 19.15 19.40 20.00 21.40 22.35 23.00 00.10 00.55 01.55 04.05

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.20 12.35 12.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 23.45 23.50

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: ans. Novi spomini, ans.

Pik Strokovnjak svetuje: Točnost Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Avtoštoparski genij po Evropi Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV : Še pomnite prijatelji, 3. del Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

2. aprila

06.00 06.00 07.00 07.15 07.40 08.05 08.25 08.45 09.10 09.55 10.10 10.20 11.05 11.55 13.00 13.25 13.50 14.35 15.05 16.00 17.00 17.20 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.40 22.30 23.05 00.50 01.15 02.10

07.00 09.00 10.15 10.45 11.45 13.10 14.05 15.30 17.00 19.15 19.30 20.00 20.30 22.00 22.45 23.30 00.05 01.40 sledi 03.45 05.15 05.45

06.00 07.00 07.01 07.25 07.50 08.15 08.40 08.45 09.15 09.40 10.05 10.20 12.10 13.10 13.25 16.25 18.10 18.55 18.58 20.00 22.00 00.35 02.15

08.40 08.55 09.00 09.40 10.00 11.15 11.30 11.35 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 22.15 23.45 23.50

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Mravljice Čebelica Maja, ris. nan.

Biba se giba, ris. nan.

Studio kriškraš: V televizijskem studiu Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 19/26 Male sive celic, kviz Oče, igrani film Infodrom Kdo si pa ti?, 9/10 Tv arhiv Tednik Dnevnik, vreme, šport O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd.

Ambienti Generacija Zemlja, 3/3 Zaljubljeni v življenje Poročila, vreme, šport Posebna ponudba Sladkanje z Rachel Allen Ozare Zu, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Vse je mogoče Fortitude, 12/12 Poročila, vreme, šport Heli, mehiški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Najboljše jutro Dober dan 10 domačih Na lepše Slovenija danes Nova Planica, dok. film Sprejem športnikov zime, posnetek Vlado Kreslin – Moji dnevi, koncert, 1. del Umetn. drsanje, sp, moški, posn.

Infodrom Kdo si pa ti?, 9/10 Umet. drsanje, prvaki EP 2016, posn.

Umet. drsanje, sp, športni pari, prenos iz Bostona Zvezdana Neverjetni Jonathan Goodwin, 4/5 Bleščica, odd. o modi Aritmični koncert – Elvis Jackson, ponov. Športni posnetki Umet. drsanje, sp, moški, posn. iz Bostona Umet. drsanje, sp, športni pari, posn. iz Bostona 10 domačih, ponov.

Polnočni klub: Osemdeseta, pon.

24ur Oto čira čara Chuck in prijatelji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Harold in vijolična voščenka, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Wendy, ris.

Lego Star Wars, ris.

Transformerji, ris.

Tv prodaja Lassie: Neeka, am. film Čista hiša, am. ser.

Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas Gillian za 37. rojstni dan, am. film Takle mamo, nan.

24ur vreme 24ur Stari, rad te imam, am. film World trade center, am. film Anakonda, am. film Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš Ustvarjalne iskrice (154) Ptuj 2015, posnetek 1. dela festivala Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Čas za nas, tabornike!

Dotiki gora: Trupejevo poldne Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2377. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Big band Slovenske vojske z gostom Vlatkom Stefanovskim Jutranji pogovori Videospot dneva Videostrani, obvestila

3. aprila

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.45 07.55 08.10 08.15 08.20 08.30 08.45 08.55 09.10 09.20 09.25 10.00 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 15.15 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 21.45 22.10 23.40 01.10 01.40 02.30

Živ žav Emilija, ris.

Zajček Belko, ris.

Ozi bu, ris.

Poldi, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Timi gre, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Sara in Raček, ris.

Medo in Mica, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, ris.

Zu, ris.

Frančkov Fonzek, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Nedeljska maša, prenos iz župnije Repentabor v Italiji Na obisku Ozare Obzorja duha: Marija, mati usmiljenja Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, ponov.

Slovenska polka 2015 Nič ni sveto, am. film Poročila, šport, vreme Vikend paket Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Broadchurch (II), 3/8 Intervju Poročila, šport, vreme Potovanje skozi nevidno vojno, dok. odd.

Lov (I.), 1/3 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

07.10 Duhovni utrip 07.25 Glasbena matineja 08.20 17. mednarodni festival ustnih harmonik, 1/2 09.15 Posebna ponudba 10.15 Slovenija danes 11.40 Avtomobilnost 12.25 Zgodba izza obrazov, 2/3 13.10 Zaljubljeni v življenje 14.15 Leteti!, dok. film 15.45 Zvezdana 16.25 Ambienti 17.00 Pot na EP 2016, odd. o nogometu 17.30 Umet. drsanje, sp, Ž, pons.

19.40 Žrebanje Lota 19.55 Umet. drsanje, sp, revija, prenos iz Bostona 22.20 Vse je mogoče, ponov.

23.55 Vikend paket, ponov.

01.30 Športni posnetki sledi Umet. drsanje, sp, Ž, posn.

03.30 Umet. drsanje, sp, revija, posn.

04.30 Aritmični koncert – Elvis Jackson

06.00 07.00 07.01 07.25 07.50 08.15 08.40 09.10 09.35 10.00 10.25 10.40 12.05 12.35 12.50 14.30 16.15 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 23.00 00.50 02.45

24ur, ponov.

OTO čira čara Chuck in prijatelji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Harold in vijolična voščilnica, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Wendy, ris.

Lego Star Wars, ris.

Ninja želve, ris.

Transformerji, ris.

Tv prodaja Lassie: Puma, moj prijatelj, am. film Vrhunske usluge na Beverly Hillsu, am. ser.

Tv prodaja Kočljiva ugrabitev, am. film Čudaški starši, am. film Bitka parov Vrtičkanje Polona ga žge 24ur vreme 24ur Znan obraz izma svoj glas Otrok na poti, am. film Besede, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2376. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.20 2377. VTV magazin, regionalni informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 800 let dominikancev: p. Vanči Arzenšek 11.45 Big band Slovenske vojske z gostom Vlatkom Stefanovskim 13.35 Aktualno 14.35 Prodajno TV okno 14.50 Videostrani, obvestila 17.10 Prodajno TV okno 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Točnost 18.00 Nanovo: Za uspeh je potrebno trdo delo 18.40 Ustvarjalne iskrice (153), Velikonočni pirhi 19.00 Pop corn: Omar Naber, Flamie 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Novi spomini, ans.

Pik 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Pogovor s Cirilom Zlobcem 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

4. aprila

05.55 06.10 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.05 10.00 10.08 10.15 10.35 11.05 11.45 12.20 13.00 13.30 15.00 15.10 15.40 15.45 16.25 17.00 17.20 17.30 17.55 18.00 18.15 18.25 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 01.05 01.30 02.25

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.30 09.30 10.25 10.40 11.35 14.05 15.30 16.20 17.00 17.55 18.25 18.50 19.00 19.10 19.15 19.25 19.35 20.00 20.45 22.15 23.10 00.10 01.05 01.55 05.10

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Sladkanje z Rachel Allen 10 domačih Taksi, kviz z Jožetom Kaj govoriš?=So vakeres?

Spust po Muri, dok. odd.

Dnevnik, vreme, šport Tisti, ki je zgradil šolo; portret učitelja, etnologa in politika Poročila Dober dan, Koroška Pujsa Pepa, ris. Čebelica Maja, ris. nan.

Točka preloma, gospod. odd.

Poročila, šport, vreme Postni prti na Koroškem, ponov.

Kdo si pa ti, 10/10 Novice eRTeVe Emilija, ris.

Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Umetnost igre Glasbeni večer: Orkester Slovenske filharmonije Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Info-kanal

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Kajetan in Plavi lisjak, ris.

Emilija, ris.

Zgodbe iz školjke: Zgodba o dveh kozah Zgodbe iz školjke: Brm, brm Točka, glasb. odd. Ženska, 1. del, dok. film Duhovni utrip Halo TV Dobro jutro Polnočni klub: Osemdeseta Ljudje in zemlja Avtomobilnost Halo TV Vem!, kviz To bo moj poklic: Slaščičar, 2. del A veš, koliko te imam rad, ris.

Bacek Jon, ris.

Neli in Cezar, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Timi gre, ris.

Oče, igrani film Zakon srca, 11/14 Skrivnosti Brokenwooda (II.), 1/4 Pomanjkanje fosforja in svetovna lakota, dok. odd.

Spomini: Janez Žmavc, pogov. odd.

Halo TV Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.30 08.00 08.10 08.25 09.20 09.50 10.50 11.05 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.05 00.00 00.55 01.45 02.20

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Smrkci, ris.

Princeska Lili, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Trdoglavci, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Dan najlepših sanj 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Buden, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2377. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Imate bolečine v križu?

Regionalne novice 2 Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Dober večer, gospod predsednik, Janez Janša, predsednik SDS Regionalne novice 3 Ptuj 2015, posnetek 1. dela festivala Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

10.55 11.00 11.50 11.55 12.10 17.40 17.55 18.00 19.00 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.50 23.55

Sreda,

5. aprila

05.40 05.45 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Obzorja duha: Marija, mati usmiljenja 12.30 Živali v mestu, dok. odd.

13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.20 NaGlas!

15.00 Poročila 15.10 Potepanja, tv Lendava 15.35 Muk, ris.

15.50 Srečo kuha Cmok, ponov.

16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Zgodbe izza obrazov: Irena Polanec, 3/3 17.55 Novice 18.00 Utrinek, izob. odd.

18.05 Muk, ris.

18.10 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Anno Domini, 3/12 20.55 Mednarodna obzorja: Od meje do meje, v »obljubljeno« Evropo 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Dragica Gudrun Podmiljšak, pogov. odd.

00.50 Profil, ponov.

01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, ponov.

02.35 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.15 08.50 10.05 11.00 12.10 14.35

21.40 23.40 23.10 00.05 00.50 01.45 05.10

Otroški kanal Ozi bu, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Kajetan in Plavi lisjak, ris.

Emilija, ris.

Hrček Miha, ris.

Zgodbe iz školjke: Bolezen Zgodbe iz školjke: Mravljice Točka, glasb. odd.

Tv arhiv Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Dober dan Halo TV Vem!, kviz, ponov.

To bo moj poklic: Metalurg, 1. del A veš, koliko te imam rad, ris.

Bacek Jon, ris.

Neli in Cezar, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Studio kriškraš: V televizijskem studiu Kultura ponarejanja, dok. odd.

Neverjetni Jonathan Goodwin, 4/5 Na poljih Flandrije, 9/10 Ambienti, ponov.

Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.30 08.00 08.10 08.25 09.20 09.50 10.50 11.05 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.40 23.15 00.10 01.05 01.55 02.30

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Smrkci, ris.

Princeska Lili, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nad.

Tv prodaja Moja mami kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja maja kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Preverjeno Takle mamo, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Buden, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Dober večer, gospod predsednik, Janez Janša, predsednik SDS Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, čiv čiv čiv Kuhinjica Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2378. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Dotiki gora: Izvir reke Pake Napovedujemo Strokovnjak svetuje: Dolžnosti in pravice v času zaposlitve Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

16.05 17.00 17.55 18.25 18.55 19.05 19.10 19.20 19.25 20.00 20.55

11.35 11.50 11.55 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.35 20.55 21.00 21.30 22.00 23.30 23.35

6. aprila

05.40 05.45 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.25 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.25 18.55 19.00 20.00 21.40 22.00 23.05 00.55 01.20 01.45 02.10 03.10

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.20

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Umetnost igre Po travnikih ... s Stanetom Sušnikom: Mitja Dnevnik, vreme, šport Intervju Prava ideja: Podjetje Jager Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil: Dr. Andrej Srakar Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Na naši zemlji: Črnotiče Sara in Raček, ris.

Medo in Mica, ris.

Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, vreme, šport Spomenik Majklu Džeksonu, film Kino Fokus Odmevi, šport, vreme Goli med volkovi, nem. film Turbulenca Profil: Dr. Andrej Srakar Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

08.50 10.10 10.55 11.10 12.05 14.30 16.00 17.00 17.55 18.25 18.50 19.00 19.10 19.15 19.25 19.50 20.20 21.15 22.00 22.30 23.00 00.05 00.50 01.45 05.10

Otroški kanal Kioka, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Kajetan in Plavi lisjak, ris.

Emilija, ris.

Vetrnica: Plavuti kot delfin Zgodbe iz školjke: Juvi Zgodbe iz školjke: Kje se skriva piškot Točka, glasb. odd.

10 domačih eRTeVe Halo TV Dobro jutro Vikend paket Dober dan Halo TV Vem!, kviz To bo moj poklic: Metalurg, 2. del A veš, koliko te imam rad, ris.

Bacek Jon, ris.

Neli in Cezar, ris.

Jani Nani, ris.

Srečo kuha Cmok: Tista o solati Žrebanje Lota Čas za Manco Košir Na utrip srca Bleščica, odd. o modi Aritmija Aritmični koncert – Brencl banda Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.30 08.00 08.10 08.25 09.20 09.50 10.50 11.05 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.15 22.50 23.45 00.40 01.30 02.05

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Smrkci, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

MasterChef Slovenija 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Buden, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2378. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Strokovnjak svetuje: Dolžnosti in pravice v času zaposlitve Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice, (UI 155) Otroški program Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno Regionalne novice 3 Pop corn: Lačni Franz Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

10.55 11.00 11.10 11.40 11.55 12.00 17.40 17.55 18.00 18.15 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 29

UTRIP

31. marca 2016

29

KNJIĹ˝NI kotiÄ?ek GLIHA, NataĹĄa: Zeleno in varÄ?no od – Odrasli / 64 – Gospodinjstvo Knjiga Zeleno in varÄ?no je zelo praktiÄ?en priroÄ?nik, v katerem nam avtorica predstavi ĹĄtevilne preizkuĹĄene nasvete, kako skrbeti za dom, prati, likati, odstranjevati madeĹže in to seveda brez ĹĄkodljivih kemikalij. Za Ä?iĹĄÄ?enje lahko uporabimo preproste snovi (sol, sodo bikarbono, kis, limono, boraks), ki so poceni in okolju bolj prijazne. Po receptu si lahko sami izdelamo pralni praĹĄek, tekoÄ?i detergent in mehÄ?alec za nego oblaÄ?il, za osebno nego pa si lahko pripravimo domaÄ?e milo, dezodorant, ognjiÄ?evo mazilo in druge stvari. Prav nam bodo priĹĄli tudi nasveti naĹĄih babic.

Zdaj pa samo zavihajmo rokave in veselo na delo, Ä?iĹĄÄ?enje nam bo samo v veliko veselje, posebno Ä?e bomo dom negovali z naravnimi Ä?istili, bo obÄ?utek ĹĄe toliko boljĹĄi, saj zavedanje, da smo naredili najveÄ? za ohranjanje okolja in za svojo druĹžino ni zanemarljiv, pa tudi prihranili bomo, saj ne bomo kupovali veÄ? gore nepotrebnih Ä?istil.

CATOZZELLA, Giuseppe: Nikoli ne reci, da te je strah ml – Mladina / M – Leposlovne knjige od 13. leta dalje Roman je po resniÄ?ni zgodbi napisal italijanski novinar in pisatelj, Giuseppe Catozzela. Za zgodbo je izvedel iz medijev, povedal mu jo je somalijski tekaÄ? na olimpijskih igrah v Londonu 2012, katerih se je Ĺželela udeleĹžiti tudi Samia. Pisatelj je poiskal nje-

no sestro, ki ji je uspelo kot begunki zbeĹžati na Finsko in jo pregovoril, da je spregovorila o sestrini tragiÄ?ni usodi. Za presunljivo zgodbo je avtor leta 2014 prejel prestiĹžno nagrado Strega, ki jo podeljujejo mladi bralci. Po njem pa nastaja tudi film in televizijski dokumentarec. Roman bo pritegnil k branju tako mlade kot tudi starejĹĄe bralce.

Glavna junakinja je somalska deklica Samia, ki si ne Ĺželi niÄ? drugega, kot samo teÄ?i, teÄ?i za Somalijo, ki jo pretresa vojna in teÄ?i zase ter Ĺživeti v miru. Kot najmlajĹĄi tekaÄ?ici se ji celo uspe uvrstiti na olimpijske igre. Da bi lahko uresniÄ?ila svoje tekaĹĄke sanje, se mora Samia podati na zelo teĹžko pot, pot begunke, na kateri se znajde na milijon ljudi po vsem svetu.

V spremni besedi je na koncu Mirjam MilharÄ?iÄ? Hladnih lepo opisala slovenske migracije skozi Ä?as. Pravi, da so migracije aktualna tema, trenutni pojav izjemnih razseĹžnosti, o katerem vemo zelo malo, razumemo pa ĹĄe manj.

LARKIN, Allie: Ostani

rat, se je po neprijetnem nakljuÄ?ju zaljubila v soĹĄolca Petra Clarka. Vsak teden sta ĹĄla skupaj na veÄ?erjo, se pogovarjala in si obljubila, da se vzameta, Ä?e se ne bosta poroÄ?ila do dvaintridesetega leta. Kmalu Peter spozna Janie, se zaljubi in po ĹĄtudiju se poroÄ?ita. Za druĹžico izbereta Savannah, najboljĹĄo prijateljico od obeh. Po poroki svojo Ĺžalost Savannah utaplja v pijaÄ?i in v obupu si preko interneta iz SlovaĹĄke naroÄ?i nemĹĄkega ovÄ?arja. PriÄ?akuje majhnega psiÄ?ka, dobi pa velikega psa, s katerim sploh ne ve, kako se dela. V teĹžavah se zateÄ?e k veterinarju, ki ji pomaga pri vzgoji psa in ponovno zdruĹžiti koĹĄÄ?ke njenega zlomljenega srca.

je nosila ĹĄkornje, blazino, gumijast obroÄ? in na hrbtu prenaĹĄala lestev. Drugim Ĺživalim se je smilila in ponoÄ?i, ko je zaspala, ji je gepard skrivaj nadel oÄ?ala. Ko je naslednji dan v vodi videla svoj odsev, je ugotovila, da je res smeĹĄna in neumna. Snela je vse predmete in je raje nosila oÄ?ala. Bila je zadovoljna in ĹĄe pametna je bila za videti.

Gre za zabavno in pouÄ?no slikanico, na koncu pa so tudi napotki za starĹĄe in uÄ?itelje, kako se lahko z otroki na temo ÂťkratkovidnostÂŤ pogovarjamo.

BENJAMIN, A. H.: Kratkovidna Ĺžirafa

ml- Mladina / C- S – Cicibani – Slikanice

ml – Mladina / C-S – Cicibani – Slikanice Ĺ˝irafa ni prav dobro videla, spotaknila se je ob kaÄ?o in zapletli sta se v velikanski vozel. Druge Ĺživali so ji naredile oÄ?ala, a Ĺžirafa jih ni hotela nositi, da ne bo smeĹĄna. Zato je raje nosila Ä?elado. Nato se je

od – Odrasli / 821-331.2 – DruĹžbeni romani Savannah Leone je z mamo, ki je bila gospodinjska pomoÄ?nica, Ĺživela pri bogati druĹžini Driscoll. Charles Driscoll je imel staro premoĹženje, ustvarjeno z ĹželezniĹĄkimi posli, sedaj pa je s spretnim obraÄ?anjem denar delal samo ĹĄe veÄ? denarja.

Z Ĺženo Diane sta se poroÄ?ila zelo mlada, njun zakon pa ni bil preveÄ? sreÄ?en. Imela sta hÄ?erko Janie, ki je odraĹĄÄ?ala skupaj s Savannah, bili sta si kot sestri in najboljĹĄi prijateljici.

Prvi ĹĄolski dan, ko je Savannah ĹĄla ĹĄtudi-

PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU

JALOVEC, Viljenka: PravljiÄ?ne uganke Za vse, ki imajo radi uganke, je pred nami nova knjiga ugank avtorice Viljenke Jalovec. Uganke so sestavljene iz razliÄ?nih pravljic, ki jih otroci dobro poznajo, najveÄ? pa je Grimmovih in Andersenovih pravljic.

ReĹĄitve ugank so glavni junaki v teh pravljicah. ÄŒe dobro poznamo pravljice, bomo z lahkoto reĹĄili uganko, Ä?e nam bo pa uganka delala teĹžave, bomo pa prebrali ĹĄe slikanico. Knjigo je bogato ilustriral Marko KoÄ?evar. Pa poskusimo.

Mimo hiĹĄe je priĹĄel, in pogledati Ĺželel, kaj godi se z babico, da smrÄ?i tako glasno.

SADIKE: PETERĹ ILJ, POR, SOLATA, Ĺ PARGLJI, JAGODE, DIĹ AVNICE ...

Z VAMI IN ZA VAS!

od 1. 4. do 7. 4.

- razlag, zakaj je ravno 1. april dan, ko se ĹĄalimo in norÄ?ujemo iz drugih, je veliko; nekateri menijo, da zato, ker je bil ta dan nekdaj zaÄ?etek novega leta, morda zato, ker naj bi bil na ta dan rojen Juda IĹĄkariot, morda zaradi nestanovitnosti in muhavosti aprilskega vremena ali pa je ta dan naslednik rimskega praznika smeha, ki so ga ob spomladanskem enakonoÄ?ju praznovali Rimljani; Ĺže od nekdaj je veljalo pravilo, da se morajo prvoaprilske potegavĹĄÄ?ine konÄ?ati do poldneva;

- v prvih dneh aprila 1991 je v Jugoslaviji potekal popis prebivalstva, po katerem je imelo Velenje 27341, Ĺ oĹĄtanj 2946, Ĺ martno ob Paki pa 613 prebivalcev; - 2. aprila 1913 se je v Ĺ t. Rupertu na KoroĹĄkem rodil narodni heroj Miha Pintar Toledo, ki je padel 3. junija leta 1942 v Lokovici pri Ĺ oĹĄtanju; - 2. aprila 1961 so VelenjÄ?ani poleg kotalkaliĹĄÄ?a zaÄ?eli z udarniĹĄkim delom urejevati velenjski SonÄ?ni park; - 4. aprila 1993 je Katarina Srebotnik zmagala na 11. tradicionalnem teniĹĄkem turnirju za pokal Katoro v Umagu; - 5. aprila 1971 so na oddelku za gospodarstvo obÄ?ine Velenje razgrnili osnutek zazidalnega naÄ?rta arhitektonske zazidave za obmoÄ?je Ĺ alek in BevÄ?e pri Velenju;

Ĺ e pred koncem tedna boste postavljeni pred neprijetno nalogo, ki bo od vas zahtevala tako strpnost kot modrost. Po navadi se vam ni treba ukvarjati s financami, saj je to podroÄ?je, kjer dobro plavate. V teh dneh pa ne bo tako. NepriÄ?akovan izdatek vas bo rahlo stisnil za vrat. Znano je, da ste iznajdljivi, a tako zelo, da bi se iz sedanje situacije izkopali brez muke in teĹžav, Ĺžal ne. Tudi zato, ker boste imeli tudi svoj interes, ki ga ne boste Ĺželeli zatreti, kar pa boste spoznali ĹĄele Ä?ez Ä?as. Nekaj dni ĹĄe ne boste najbolj delavni, saj se nikakor ne boste mogli zbrati. Od torka dalje bo drugaÄ?e. Tudi, Ä?e ne boste hoteli, boste morali krepko zavihati rokave. In jih tudi boste. TolaĹžili se boste z delom in hrano, obenem pa si boste Ĺželeli, da preÄ?istite telo. Potrebovali boste precej volje, ki je trenutno ĹĄe nimate.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Veselite se, da prihaja april, saj veste, da bodo z njim dnevi ĹĄe daljĹĄi in prijetnejĹĄi. Za to, kar imate v naÄ?rtu, je to nujno potrebno. Ob tem boste vsak dan bolj razmiĹĄljali, kaj delate narobe, da vaĹĄe poÄ?utje kljub temu, da ste bili v zadnjem Ä?asu na veÄ? podroÄ?jih veÄ? kot odliÄ?ni, ni takĹĄno kot bi Ĺželeli. Nobenega navduĹĄenja ne Ä?utite, tudi zadovoljstva ne. Morda pa bo imel znanec v svojih ugotovitvah prav. Morda res preveÄ? Ä?asa namenjate svojim konjiÄ?kom in uspehu, premalo pa druĹžini, zato imate kljub uspehom slabo vest. In tudi ta je lahko vzrok za slabo poÄ?utje. Malce pa je kriva tudi pomlad, saj boste, sploh tisti, ki imate kroniÄ?ne bolezni, letos zdravstveno precej obremenjeni. Zato je Ä?as, da zaÄ?nete bolj paziti nase. Dobro veste, kaj vam ĹĄkodi. Pa na rekreacijo po dokaj leni zimi nikar ne pozabite!

Devica od 24. 8. do 23. 9.

đ&#x;”˛

B. L.

Informacije:

ZEMLJA ZA ROŽE KLASMANN, 70 L 8,10 €

Ko pride pomlad, se iz zimskega spanja prebudite tudi vi. Letos je kar trajalo, a sedaj ste konÄ?no polni energije in volje. Spet imate goro naÄ?rtov, ki bi jih radi uresniÄ?ili ĹĄe pred poletjem. Saj res, da se je pomlad ĹĄele dobro zaÄ?ela, a malo rezerve bi si vseeno lahko vzeli. Sicer se vam kaj lahko zgodi, da boste Ĺže v nekaj dneh teÄ?ni in nejevoljni, saj z glavo skozi zid ne boste mogli. Kot po navadi tudi tokrat vse skupaj ne bo odvisno le od vas. Veliko bo odvisno tudi od vaĹĄih domaÄ?ih, ki ne bodo najbolj navduĹĄeni nad vaĹĄimi naÄ?rti. Ob napornem tempu pa si Ĺžal ne boste znali vzeti dovolj Ä?asa zase in za svoje najbliĹžje, kar nikakor ne bo dobro. ÄŒe bo ĹĄlo tako naprej, boste pregoreli. Predvsem pa boste hrepeneli po toplih objemih in ljubezni. Ĺ e vedno jo bo veÄ?ina bikov le sanjala. In v tem res uĹživala.

Danes in jutri bo Ĺživljenje ĹĄe zelo mirno, potem pa se bo vse spremenilo. Tudi zato, ker se vikenda, ki obeta veliko obiskov, ne veselite najbolj. Ko samo pomislite na vsa druĹžinska sreÄ?anja, vas mine. A veÄ?ina od vas se jih ne bo mogla izogniti. Vzrok, da si ne Ĺželite sorodnikov v vaĹĄi bliĹžini je znan le vam, morda tudi oni Ĺže slutijo, saj se jih Ĺže nekaj Ä?asa izogibate. Vsekakor pa vikend ne bo po vaĹĄi meri. NiÄ? Ä?udnega ne bo, Ä?e boste ves Ä?as negodovali in godrnjali.

DomaÄ?i vas bodo nekaj Ä?asa ĹĄe nemo opazovali, dolgo pa ne bodo tiho. Zna biti, da bodo oÄ?itki glasni in boleÄ?i.

Samski boste to ostali ĹĄe nekaj Ä?asa. Zato, ker ne znate po svetu hoditi z odprtimi oÄ?mi. Vezani boste imeli povsem povpreÄ?en teden. Na finanÄ?nem podroÄ?ju vas Ä?aka veÄ?ji izdatek, ki ga ne priÄ?akujete. Jezilo vas bo kot hudiÄ?!

Kdo v postelji babice spi, brezskrbno in glasno smrÄ?i?

UĹĄesa kosmata zelo, oÄ?i pa velike tako.

Komaj Ä?akate, da pride vikend. Ĺ˝eleli si boste, da bi ga preĹživeli tako, kot si Ĺže dolgo Ĺželite.

Sploh, ker ste se res potrudili pri planiranju, pa ĹĄe vreme vam bo ĹĄlo na roko. NaÄ?rti vam bodo v celoti uspeli, kar vas bo spravilo v odliÄ?no voljo. Prav ponosni boste sami nase. Od ponedeljka dalje boste naĹĄli veÄ? Ä?asa zase in za svoje telo. Tudi zato, ker bodo veÄ?eri manj temni, saj se bo sprememba ure ĹĄe kako poznala. Razvajali se boste kot Ĺže dolgo ne, poskrbeli pa boste tudi za partnerja. NavduĹĄen bo nad vami in vaĹĄimi idejami. To vam bo vlilo tudi novo samozavest, ki pa ste jo krepko potrebovali. Sprememba bo tako oÄ?itna, da jo bodo opazili tudi drugi. Na denarnem podroÄ?ju bodite previdni.

Nekdo vam bo ponujal ugodno naloĹžbo. Ne nasedite le na prijaznost. Vse dvakrat preverite, preden se odloÄ?ite, kam boste vloĹžili prihranke.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

041 813 949

PREKOPALNIK: TEXAS 600BR 426,50 € BLUEBIRD MZ60P 523,70 € LA ZAPPA B&S450 329,00 €

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

STARO ZA NOVO!

NAJVEÄŒJA IZBIRA SEMENSKEGA KROMPIRJA! ELITA IN SUPERELITA!

Pomlad je konÄ?no takĹĄna, kot vam je vĹĄeÄ?. Lepi, vse bolj topli dnevi bodo odliÄ?no vplivali na vaĹĄe razpoloĹženje. Kljub temu se boste teĹžko zadrĹževali, da ne boste prestrogi z nekom, ki vas je pred dnevi moÄ?no razoÄ?aral. Verjetno je dokonÄ?no izgubil vaĹĄe zaupanje. Ker mu bo to dobra ĹĄola, boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, ker ste ga popolnoma odrezali iz svojega vsakdana, saj bodo sedaj stvari tekle povsem drugaÄ?e. SreÄ?ni boste tudi zato, ker se boste telesno poÄ?utili vsak dan bolje. Treba pa je priznati, da ste se v zadnjem Ä?asu vzeli v roke in prekinili nit s kar nekaj ne najbolj zdravimi navadami in razvadami. Da se to splaÄ?a, pa boste spoznali Ĺže v naslednjih dneh. ÄŒe le ne boste Ĺže po nekaj dneh vztrajanja pri zdravi prehrani odlegli skuĹĄnjavam. ÄŒe boste, bo prihodnji teden slaba vest neizogibna.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

S koĹĄarico dobrot in rdeÄ?o kapico na glavi, veselo gre na pot, da bolno babico pozdravi.

spet zaletela v nosoroga in si nadela na rep zvonÄ?ek. OÄ?al ni hotela nositi tudi potem ne, ko si je poĹĄkodovala nogo, se sedla na trnov grm, padla v vodo in v luknjo, Raje

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Pred vami je naravnost Ä?udovit, miren konec tedna. UĹživali boste v delu v domu, tisti, ki imate hiĹĄo, pa tudi na vrtu. ÄŒeprav boste telesno utrujeni, bo duĹĄa mirna in zadovoljna.

Prve dni naslednjega tedna pa se bo Ĺžal na vas zgrnila kopica dogodkov, ki jim sami ne boste kos. Sploh, ker si boste Ĺželeli veÄ? pomoÄ?i tistih, ki bodo po svoje krivi za dogodke.

Nikar pa ne jemljite zadeve preveÄ? neresno – kot kaĹže, se vam znajo naÄ?rti za letoĹĄnje poletje, Ä?e ne boste previdni tako v dejanjih, kot besedah obrniti na glavo. Tega si res ne Ĺželite, ker ste Ĺže nekaj Ä?asa moÄ?no potrebni krepkega poÄ?itka. Boste pa Ĺže v nekaj dneh prejeli zelo dobro novico, zato se vam bo od srca odvalil velik kamen.

Povezana bo z vaĹĄim sorodnikom, ki mu Ĺželite vse najboljĹĄe. V ljubezni se boste ĹĄe naprej iskali, saj bo pomlad v vas prebudila nova hrepenenja.

DRUŽINSKI MUZIKAL

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

ÄŒaka vas nekaj razburljivih dni. Vse se bo odvijalo z neverjetno naglico. V sluĹžbi bo Ä?as kar beĹžal, toliko novih izzivov bo pred vami. V njih boste res uĹživali. Ponudila se vam bo odliÄ?na priloĹžnost, da veliko prostega Ä?asa preĹživite s prijetnimi ljudmi, zato je ne boste Ĺželeli zamuditi. To ste tudi potrebovali, saj Ĺže nekaj Ä?asa zelo trpite, ker se niÄ? v vaĹĄem Ĺživljenju ne odvija tako kot ste Ĺželeli. Tudi prostega Ä?asa boste imeli veÄ? kot prejĹĄnje tedne, kar bo razlog veÄ? za veselje. Slabo obdobje je zagotovo za vami, pred vami pa povsem novo, polno razburljivih doĹživetij. NesebiÄ?no se boste razdajali, tudi partner bo dobil svoj del pogaÄ?e. To ga bo pomirilo, saj ga je zadnje Ä?ase Ĺže zelo skrbelo za vajino zvezo. Priznajte, da je imel po svoje prav, saj ste se tako smilili sami sebi, da druĹžina ni imela dosti od vas. Zdravje bo dobro, denarja pa boste imeli dovolj za vse, kar si Ĺželite v kratkem.

Dom kulture Velenje petek, 1. april 2016 ob 18. uri

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

LetoĹĄnja pomlad je za vas veÄ? kot delavna, saj so dnevi kar prekratki za vse, kar morate postoriti. Ko boste sredi prihodnjega tedna potegnili Ä?rto pod dogodke zadnjih dni, boste po eni strani silno zadovoljni, po drugi pa se boste malo ustraĹĄili koliÄ?ine dela, ki ste si jo nakopali na glavo. ÄŒasa za partnerja in druĹžino boste imeli iz dneva v dan manj, poleg tega pa boste dajali vtis, da toliko delate prav zato, ker beĹžite od njih. Partner ne bo veÄ? dolgo le molÄ?e opazoval vaĹĄega poÄ?etja. Vsak dan bolj bo Ĺživel svoje Ĺživljenje, mimo vas. Dobro veste, da to ni dobro, a ne boste naredili niÄ?esar, da bi bilo drugaÄ?e. Nekaj teĹžav boste imeli z Ĺželodcem in prebavo, obÄ?utljivi bodo tudi sklepi. Tudi zato, ker preveÄ? delate. Ko bo glavnina dela mimo, poskrbite za odklop. NaÄ?rtujte ga Ĺže v teh dneh.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

SonÄ?ni park v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

- 5. aprila 1992 je zagorela stara velenjska kinodvorana pri nekdanjem Rudarskem domu; - na cvetno nedeljo 6. aprila 1941 se je z letalskim napadom na Beograd zaÄ?ela druga svetovna vojna na tleh bivĹĄe Jugoslavije; nekaj dni kasneje so nemĹĄke enote vkorakale v Ĺ aleĹĄko dolino, kjer se je Ä?ez ĹĄtiri leta s podpisom delne nemĹĄke kapitulacije pravzaprav tudi konÄ?ala druga svetovna vojna pri nas; zanimivo je tudi to, da je napad na Beograd vodil

nemĹĄki letalski generalpolkovnik Alexander LĂśhr, ki je 9. maja leta 1945 v TopolĹĄici podpisal brezpogojno kapitulacijo nemĹĄkih enot za jugovzhodno Evropo in enot armadne skupine E; - 6. aprila 1991 je bila v Velenju prva konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, na kateri je odstopil dotedanji predsednik Miha Ravnik, ki ga je zamenjal DuĹĄan SemoliÄ?; ta je ĹĄe vedno na Ä?elu sindikata. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

S soncem in toplejĹĄimi dnevi bo priĹĄla streznitev. NajveÄ? Ä?asa in energije boste porabili zato, da doma skuĹĄate stvari spraviti na svoje mesto. Partnerju Ĺže krepko prekipeva. Saj ne, da bi bil zahteven, od vas pravzaprav priÄ?akuje zelo malo. TeĹžava je v vas. VeÄ? Ä?asa si Ĺželite zase in za svoje hobije, ob tem pa pozabljate, da je vaĹĄ partner tudi zato marsikdaj preveÄ? sam. Prilika pa dela tatu, saj bo slej kot prej zaÄ?el ubirati svoja pota. Odkrit pogovor ne bo reĹĄil teĹžav, treba bo zaÄ?eti tudi z dejanji, ki bodo dokaz dobre volje, da se spremenite. Pa tudi to, koliko vam pomeni, mu bo treba kdaj pokazati. ObnaĹĄate se namreÄ? tako, kot da je to Ĺže preteklost. In to tudi bo, Ä?e se ne spremenite. ZaÄ?nite takoj.

NihÄ?e ne pravi, da bo lahko, a tokrat bo nujno. RazmiĹĄljali boste o spremembi prehrane. Ne bi bilo slabo, Ä?e bi se tega, kar se boste odloÄ?ili, tudi drĹžali. VeÄ? kot le tri dni. Za zdravje gre, ne toliko za videz.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

ÄŒeprav ste se v minulih dneh odpoÄ?ili in se vam je zdelo, da ste tudi odklopili, bodo uÄ?inki tega splahneli Ĺže danes. Spet boste zapadli v Ä?udno krizo, saj ste nemirni in hkrati utrujeni.

In to ob tem, da spite veÄ? kot po navadi. ÄŒe nenehno nekaj ne poÄ?nete, ne veste, kam bi sami s sabo. Ko pa se poskuĹĄate umiriti in spoÄ?iti, pa spet ne gre. To kaĹže na to, da se v vaĹĄem Ĺživljenju dogaja nekaj, kar vam ni vĹĄeÄ?. ÄŒeprav veste, kaj je to, ne naredite niÄ? za to, da bi se kaj spremenilo.

Vsak dan si boste obljubili, da boste nekaj nujnega storili jutri. Potem pa spet ne bo niÄ? od vas. ÄŒe priznate ali ne, ste pod moÄ?nim stresom. Dobro veste, da vam gibanje v naravi zelo pomaga, zato ukrepajte. ToplejĹĄi dnevi so Ĺže tu, le vi ĹĄe niste poiskali svoje ĹĄportne opreme. Ko boste uredili misli in naĹĄli veÄ? notranjega mira, zaÄ?nite razmiĹĄljati o ljubezni. Ta vam je ĹĄe vedno dala krila.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

VaĹĄe poÄ?utje bo iz dneva v dan boljĹĄe. Sicer Ĺže dolgo veste, da ĹĄe kako drĹži, da za vsakim deĹžjem posije sonce, a v teh dneh se boste morali kar nekajkrat na glas spomniti na ta rek. ÄŒeprav je za vas Ĺže kar nekaj Ä?asa deĹževno obdobje, v prispodobi seveda, upanja ĹĄe niste izgubili. In ga tudi ne boste, saj ste vedno bili borec, ki se ne vda zlahka. Kot kaĹže, bo z naslednjim tednom marsikaj zaÄ?elo iti na bolje. Najbolj sreÄ?ni pa boste, ko bo nekdo od vaĹĄih najbliĹžjih dobil res dobre novice. Kot vedno vas namreÄ? tudi tokrat bolj skrbi za druge kot zase. Taki ste in teĹžko vas bodo spremenili. Tisti, ki vas imajo radi, tega niti ne poskuĹĄajo veÄ?. Partner bo v svojem svetu, ki ga boste vsak dan manj razumeli in sprejemali. Ne bodite Ĺžalostni. Poskrbite, da boste uĹžili vsak dan posebej, tudi brez njega. Ĺ e Ĺžal mu bo.

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 30

30

OBVEĹ ÄŒEVALEC

31. marca 2016

RADIO VELENJE VELENJE ÄŒetrtek, 31. marec 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Galerija Velenje GovoreÄ?i stripi, delavnica z Miho Cojhtrom 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Predavanje Sonje Bercko Eisenreich Vpliv hrane na naĹĄe moĹžgane 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert ĹĄtudentov harmonike

Petek, 1. apri 9.00 10.00 16.00 17.00 18.00 18.00 20.00

21.00 21.00

Galerija Vile Biance Odprtje razstave Ustvarjalna rast Ljudska univerza Velenje MoĹžganski fitnes Prostori DĹ L, GoriĹĄka 45 Kiparska delavnica Stare kulture (do 3. aprila) Osnovna ĹĄola PleĹĄivec Tradicionalna prireditev ob dnevu Ĺžena in materinskem dnevu Dom kulture Velenje, vel. dvorana Ĺ˝aba Greta, premiera novega druĹžinskega muzikala Vila Bianca Naj prostovoljec Mestne obÄ?ine Velenje 2015 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Harmonija oblike – oblika harmonije, koncert dijakov 3. letnika vzporednega izobraĹževanja in razstava likovnih del Roka KorenÄ?ana Klub eMCe plac Koncert Twisted minds – psytrance hecanje Havana bar Velenje NoÄ? norcev

17.00 KAC, Efenkova 61 b Stezosledci, redno meseÄ?no sreÄ?anje

Ponedeljek, 4. april 10.30 Dom kulture Velenje DruĹžinski muzikal Ĺ˝aba Greta 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 14.00 Ljudska univerza Velenje SlovenĹĄÄ?ina malo drugaÄ?e za priseljenske druĹžine 16.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 FIMO v prostem slogu, Ustvarjalna delavnica za odrasle 17.00 Vila RoĹžle Zdrava otrokova osebnost, predavanje Zdenke Peloz 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Predstavitev DruĹžinskega centra Harmonija 19.19 KnjiĹžnica Velenje Odprtje razstave kaligrafskih izdelkov Ĺ˝elim ti 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: drama Mustang

Torek, 5. april 8.00 10.00 11.30 16.00 13.00 17.00

Sobota, 2. april 8.00 10.00 10.00 20.00

21.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje Cankarjeva ulica TrĹžnica dobrih del Stari trg 19, nad HiĹĄo mineralov Peru, ustvarjalna delavnica Glasbena ĹĄola Velenje, Vel. dvorana Slutnja bodoÄ?nosti, koncert Primorskega akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec Klub eMCe plac NateÄ?aj BoteÄ?aj: Finale

17.00 18.00

18.00

18.00

Nedelja, 3. april 15.00 VeÄ?namenski dom Vinska Gora Prav luĹĄno je res na deĹželi, kulturno-zabavna prireditev

19.30

Ljudska univerza Velenje RaÄ?unalniĹĄke igrice Ljudska univerza Velenje NemĹĄÄ?ina za vsak dan Ljudska univerza Velenje Ustvarjalno recikliranje s premislekom Galerija Velenje Zoetrope, izdelovanje animacijske naprave z Miho Cojhtrom Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice Vila RoĹžle Dan knjige, Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starĹĄe KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku Dom kulture Velenje, velika dvorana Ĺ portnik leta v Mestni obÄ?ini Velenje Velenjski grad Predavanje Marka Fereka Podrgni, oÄ?edi, Ĺživali otrebi. Higiena v dobi meĹĄÄ?anstva.

KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Predstavitev metode uÄ?enja ÂťPlay AttentionÂŤ RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma Ĺ˝RK Velenje : Ĺ˝RK Krka

Sreda, 6. april 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica ZeliĹĄÄ?arna 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Vel. dvorana Koncert pihalnih orkestrov 19.00 Dom kulture Velenje Slavnostna akademija ob 50-letnici Gimnazije Velenje 19.19 KnjiĹžnica Velenje Predavanje Darje Hrastnik Kako premagati stres in izboljĹĄati poÄ?utje z bachovimi cvetnimi kapljicami

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 31. marec

Sobota, 2. april 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj SreÄ?anje odraslih folklornih skupin ÂťLe okolÂŤ

Nedelja, 3. april Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj Evropska peĹĄpot E6; del poti med IĹĄkim Vintgarjem in Blokami (lahko pot)

Sobota, 2. april 8.00

OÄ?iĹĄÄ?evalna akcija v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki 19.00 Gasilski dom v PaĹĄki vasi ObÄ?ni zbor konjerejskega druĹĄtva

Nedelja, 3. april ÄŒETRTEK, 31. marca

10.00 Marof Kuharski teÄ?aj za mlade 10.00 Prireditveni prostor ob JZ MC Ĺ oP Moto sreÄ?anje in blagoslov motorjev; v primeru slabega vremena bo prireditev 10. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

18.00 HiĹĄa mladih, sejna soba NemĹĄke urice; Center medgeneracijskega uÄ?enja Ĺ aleĹĄke doline

PETEK, 1. aprila

Sreda, 6. april 18.00 HiĹĄa mladih – sejna soba MoĹžganski fitnes; Center medgeneracijskega uÄ?enja Ĺ aleĹĄke doline 18.00 Marof KulinariÄ?na delavnica (11 do 15 let)

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

Lunine mene

9.00

Torek, 5. april

NEDELJA, 3. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

31. marca, ob 17:17, zadnji krajec

17.00 Vila Mayer Torkova peta – ustvarjalnica za otroke in odrasle 18.30 Mestna knjiŞnica Šoťtanj Predstavitev knjige: Tatjana Krejan-Koťan: Cukini, pira, mak in pite

Sreda, 6. april 13.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica: Brskanje po spletu - Google 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj

CITY CENTER Celje

PONEDELJEK, 4. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

• ÄŒetrtek, 31.3., BiotrĹžnica • Petek, 1.4. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 3.4., 11.00 PravljiÄ?ne urice Tri botre lisiÄ?ice • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

TOREK, 5. aprila

Velenje zanimivo za filmsko in TV produkcijo Velenje, 25. marec – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? in generalni sekretar poslovnega zdruĹženja Planet Matters (Planet Matters Business Club), Kent Leslie Walwin, sta podpisala memorandum o sodelovanju na podroÄ?jih naloĹžb v tehnologije pametnih mest, trajnostne energetike, trajnostne bivanjske in turistiÄ?ne infrastrukture

ter medijev. Poslovni klub Planet Matters je britansko poslovno zdruĹženje s sedeĹžem v Londonu, ki zdruĹžuje inovativna britanska podjetja, dejavna na podroÄ?jih trajnostnih tehnologij. Mestna obÄ?ina Velenje bo skupaj s Planet Matters identificirala skupne interese pri vlaganjih in skupnih razvojnih projektih v Velenju.

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 PoroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; 18.00 Desetka (oddaja Ĺ olskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 2. aprila

Ponedeljek, 4. april Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 10.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj KnjiĹžni Sejem 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski turnir

Gostja v oddaji ZdravniĹĄki nasveti bo Andreja PeÄ?nik, dr. med., spec. int. med. iz BolniĹĄnica TopolĹĄica.

Tema: alergije

Ĺ MARTNO OB PAKI

Torek, 5. april

17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic Patricia Mennen: ZmajÄ?ek in Trmica 18.00 Muzej usnjarstva Slovenije Klepet pod Pustim gradom

X

Zakaj je teĹžko preseÄ?i omejitve, pogovor z Jerico Lebar 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Planinski veÄ?er: 2.640km dolg pohod od Monte Carla do Trsta

Kent Leslie Walwin je uspeĹĄen britanski podjetnik, TV in filmski producent, ki Velenje in SAĹ A regijo vidi tudi kot zanimivo lokacijo za televizijsko in filmsko produkcijo.

Skupaj z Mestno obÄ?ino Velenje si bo prizadeval za promocijo Velenja kot odliÄ?ne destinacije za filmsko in TV produkcijo.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 6. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

đ&#x;”˛

ONESNAĹ˝ENOST ZRAKA PAPEĹ˝ FRANÄŒIĹ EK: POT DO SVETEGA SEDEĹ˝A Francisco - El Padre Jorge (Argentina, Italija, Ĺ panija) Zgodovinska biografska drama, 104 minute ReĹžija: Beda Docampo FeijĂło Igrajo: DarĂ­o Grandinetti, Silvia Abascal, Leticia BrĂŠdice, Carlos HipĂłlito, Alejandro Awada, Blanca Jara Petek, 1. 4., ob 18.00

BELA IN SEBASTIJAN 2: PUSTOLOVĹ ÄŒINA SE NADALJUJE Belle et SĂŠbastien, l'aventure continue (Francija) DruĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 97 minut ReĹžija: Christian Duguay Igrajo: FĂŠlix Bossuet, TchĂŠky Karyo, Thierry Neuvic, Margaux Châtelier, Thylane

Blondeau idr.

Petek, 1. 4., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 2. 4., ob 18.30 – mala dvor.

Nedelja, 3. 4., ob 19.00 – mala dvor.

BATMAN PROTI SUPERMANU: ZORA PRAVICE Batman v Superman: Dawn of Justice (ZDA) Akcijski domiĹĄljijski spektakel, 153 minut ReĹžija: Zack Snyder Igrajo: Henry Cavill, Ben Affleck, Gal Gadot, Amy Adams, Laurence Fishburne, Diane Lane, idr.

Petek, 1. 4., ob 20.00 Sobota, 2. 4., ob 20.00, 3D Nedelja, 3. 4., ob 18.00, 3D

TUMBLEDOWN (ZDA), romantiÄ?na drama, 105 minut ReĹžija: Zack Snyder

ReĹžija: Sean Mewshaw Igrajo: Rebecca Hall, Jason Sudeikis, Blythe Danner, Dianna Agron, Joe Manganiello, idr.

Sobota, 2. 4., ob 18.00 Nedelja, 3. 4., ob 20.45

SUFRAŽETKE Sufrragette (VB), Zgodovinska drama, 106 minut ReŞija: Sarah Gavron Igrajo: Carey Mulligan, Helena Bonham Carter, Brendan Gleeson, Anne-Marie Duff, Meryl Streep, idr.

Petek, 1. 4., ob 20.30 – mala dvor.

Sobota, 2. 4., ob 20.30 – mala dvor.

ZOOTROPOLIS (ZDA) Animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 108 minut ReĹžija: Byron Howard, Rich Moore Slovenski glasovi: Lija PeÄ?nikar, Klemen Slakonja, Sebastijan Cavazza, UroĹĄ Buh,

Lara JankoviÄ? idr.

Nedelja, 3. 4., ob 16.00, 3D – otroťka matineja

V Ĺ˝ARIĹ ÄŒU Spotlight (ZDA), Zgodovinska biografska drama, 128 minut ReĹžija: Tom McCarthy Igrajo: Mark Ruffalo, Michael Keaton, Rachel McAdams, Liev Schreiber, John Slattery, Stanley Tucci idr.

Ponedeljek, 4. 4., ob 17.30

MUSTANG (Francija, NemÄ?ija, TurÄ?ija), Drama, 97 minut ReĹžija: Deniz Gamze ErgĂźven Igrajo: GĂźnes Sensoy, Doga Zeynep Doguslu, Elit Iscan, Tugba Sunguroglu, Ilayda Akdogan, idr.

Ponedeljek, 4. 4., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

V tednu od 21. do 27. marca niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 21. do 27. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 31

31

OBVEŠČEVALEC

31. marca 2016

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

NEPREMIČNINE POSLOVNO stanovanjski objekt, namenjen gostinski in trgovski dejavnosti, na dobri lokaciji, krožišče Šalek,300 m2, 10 parkirišč, prodam ali oddam. Cena: 165.000,00 evrov. Gsm: 041 714 488

pomladne ugodnosti

ŽIVALI

STAREJŠO hišo v Solčavi ugodno prodamo. Potrebna je obnove. Cena: 48.000,00 evrov. Tel: 03 5846 165 GARSONJERO, 34 m2, na Prešernovi v Velenju, prodam. Cena: 33.000,00 evrov. Gsm: 031 236 340

PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 3. 4., od 8. do 8.30 v Šaleku.

Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 PRAŠIČE, težke od 50 do 80 kg, prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 031 447 283 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 393 502

PRIDELKI KOCKE sena, žganje, plug za multikultivator (okrogla glava), prodam.

Gsm: 051 388 874 SILAŽNE bale in fižol sivček, drugorazredni ugodno prodam.

Gsm: 031 350 928 DOMAČO slivovko, pripomoček za obuvanje nogavic, napravo za flaširanje vina in ruske keglje prodam.

Gsm: 041 849 474 PRODAJA sadik vrtnic in ciprese. Gsm: 041 354 575, Dolinšek SILAŽNE bale in suha mešana drva prodam. Gsm: 041 740 934 HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

• Hišo na Sončnem griču na čudoviti sončni parceli, 192 m2, dvojček, zgrajena 1986, adaptirana 2005, 584 m2 zemljišča, K+P+M. Er v izdelavi. Cena 220.000 evr.

Vljudno vabljeni na sejem v Komendi, 8.4.–10.4.2016.

ODDAM 4-SOBNO stanovanje, v središču Velenja, ob centru Nova, oddam v najem.

Gsm: 031 418 249, tel.: 03 5871 156

RAZNO ELEKTRIČNI mlin, izdelan po naročilu (3 fazni motor)prodam po ceni 150 €.

Prodam tudi električni sekljalnik vej, cena 50 €. Gsm: 041 499 776.

T: +386 3 777 14 23 | E: trgovina@uniforest.si | www.uniforest.si

• 4-sobno stanovanje na Kersnikovi z lepim razgledom, 109 m2, adaptirano 2006, 11/13 nad., ER D (60-105) kWh/m2a.

Cena 95.000 evr.

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 17. marca 2016, so: • • •

Gal Bandelj, Subotiška 19, 3320 Velenje (mobilni telefon); Matjaž Krajnc, Partizanska pot 3/A, 3325 Šoštanj (majica Mobtel); Gabriela Ferlin, Cesta II / 8, 3320 Velenje (majica Mobtel).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: MOBTEL VELENJKA

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ.

Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

GIBANJE prebivalstva

Info: 03 898 17 50

Upr. enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI

NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas www.dlib.si

Muhovec Rozalija, roj. 1927, Braslovče, Parižlje 43b; Meh Ivana, roj. 1930, Velenje, Laze 43; Goltnik Frančiška, roj. 1934, Vransko, Vransko 84; Mauser Kristina, roj. 1923, Kranj, Šorlijeva ulica 19; Stritih Franc , roj. 1937, Šmarje pri Jelšah, Rakeževa ul. 8; Mlinarič Franc, roj. 1940, Celje, Trnovlje pri Celju, Obrtna cesta 34.

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 2. do 3. 4. – Andreja Kumer Prislan, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

"Ne metulj, ne beseda, ne sončni žarki; nič te ne bo ranilo. Spi. " (Lorca)

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Po dolgotrajnem boju s hudo boleznijo je usahnilo življenje naše drage sodelavke

IRENE PREGLEJ Svetli spomini na skupne poti ostajajo.

Kolektiv Osnovne šole Livada

ZAHVALA

ZAHVALA Na pragu pomladi se je od nas poslovil

Mnogo prezgodaj nas je zapustila

STANISLAV OPREŠNIK

IRENA PREGLEJ

Ložnica 9, Velenje

5. 5. 1935 – 18. 3 2016

Konovska 33, Velenje

13. 5. 1961 – 18. 3. 2016 Ob boleči izgubi iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala dr. Žubrovi, dr. Borštnjarjevi, Krajevni skupnosti Konovo, g. župniku, govornikom g. Kolarju, Simoni in Jasni, Osnovni šoli Livada, glasbenikom, pevskemu zboru ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Julija, Branko, mama Ivana Marija, sestra Lada in drugi sorodniki

Pride čas, ko bližina ljubih nam ljudi postane za vedno nedosegljiva, in pride čas, ko vsi postanemo del večnosti …

Spoštovani dragi sorodniki, prijatelji, sosedje, sodelavke in sodelavci, častna straža stanovskih kolegov, govornik gospod Drago Kolar, Rudarska godba Velenje, pevci zbora Flamingo in gospod župnik Janko Rezar, hvala vsem za spoštljivo, iskreno in toplo slovo od našega očeta. Hvaležni smo za vsak stisk roke, za vsak objem, besedo – pisno ali ustno, za vsak podarjen cvet in sveče.

Zahvalo izrekamo tudi Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje in Cvetličarni Podkraj ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.

V minljivosti spoznavamo svojo majhnost in nemoč.

Njegovi: žena Marija, sin Darko z družino in sin Tomi z družino

NaĹĄ Ä?as, 31. 3. 2016, barve: CMYK, stran 32

Sprejem odliÄ?nih velenjskih atletov

Plaz Strnak

Tadej Enci, Maja Mihalinec in Nina DjordjeviÄ? so del zgodbe o uspehu velenjskega ĹĄporta Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 29. marca – ÂťVaĹĄi doseĹžki so preseĹžki. Ste del zgodbe o uspehu in veseli nas, da smo del vaĹĄe uspeĹĄne zgodbe tudi mi,ÂŤ je na torkovem sprejemu odliÄ?nih velenjskih atletov Tadeja Encija, Maje Mihalinec in Nine DjordjeviÄ? dejal Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?. ÂťRezultati, ki jih dosegate, potrjujejo, da na Mestni obÄ?ini Velenje delamo prav. PraktiÄ?no vsem zvrstem ĹĄporta zagotavljamo dobre pogoje za razvoj in visok infrastrukturni standard, ki omogoÄ?a tako priprave kot udeleĹžbo na vseh ravneh tekmovanj.

Obenem ste spodbuda drugim.

Velenje ostaja mesto ĹĄporta in priloĹžnosti, le izkoristiti jih je tre-

ba tako, kot ste jih izkoristili vi,ÂŤ je dejal Ĺžupan in jim Ä?estital za doseĹženo. Obenem je poudaril kakovost trenerskega kadra in vodstva klubov.

Tadej Enci je evropski prvak v teku na 400 metrov v dvoranski atletiki za gluhe in se Ĺželi Ĺže v poletni sezoni uvrstiti tudi v slovensko reprezentanco sliĹĄeÄ?ih.

Med drugimi cilji pa izpostavlja: Želim se dobro pripraviti tudi za olimpijske igre gluhih, ki bodo naslednje leto v TurÄ?iji.ÂŤ Maja Mihalinec, najboljĹĄa slovenska atletinja lanskega leta, se je pred kratkim vrnila s svetovnega prvenstva v dvorani Portladnu v ZDA, kjer je na 60 metrov dosegla cilj. Uvrstila se je v polfinale. Žal sem potem malo slabĹĄe startala in zamudi-

V Ĺ oĹĄtanju nad plazove Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? je za odliÄ?nega atleta Tadeja Encija in izvrstni atletinji Majo Mihalinec in Nino DjordjeviÄ? v torek pripravil sprejem v mestni hiĹĄi.

la priloĹžnost za ĹĄe boljĹĄi rezultat.ÂŤ Zdaj se Ĺže veseli sezone na prostem, evropskega prvenstva in olimpijskih iger. Maja Ĺže ima normo za olimpijske igre na 200 metrov, na 100 m pa jo bo letos ĹĄe lovila. Lani sta ji zmanjkali dve stotinki sekunde.ÂŤ Nina DjordjeviÄ? je lani marca

na evropskem dvoranskem prvenstvu v Pragi v skoku v daljino osvojila 13. mesto. Letos se po teĹžki poĹĄkodbi, ko je bila prisiljena spustiti celo sezono, vraÄ?a. ÂťTeĹžko Ĺže priÄ?akujem prve tekme v maju. Dobro sem pripravljena in ciljam visoko,ÂŤ je rekla. đ&#x;”˛

Odprava treh plazov po Ĺžledu 2014 bo stala 250.000 evrov – Glavnino bo plaÄ?ala drĹžava Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju se v teh dneh zaÄ?enjajo dela pri odpravljanju ĹĄe treh plazov, ki so se na njihovem obmoÄ?ju sproĹžili po februarskem Ĺžledu leta 2014.

Skupna vrednost del znaĹĄa dobrih 250.000 evrov. Za sanacijo je ObÄ?ini v celoti uspelo pridobiti sredstva Ministrstva za okolje in prostor, njihov stroĹĄek bo le priprava projektne dokumentacije in nadzor.

plovod, bo podjetje SGP Mesner iz Zgornje Kungote odpravilo za 60.000 evrov. Sanacija plazu pod lokalno cesto Petelinji klanec v Belih Vodah pa bo stala 42.000 evrov, dela pa bo opravilo podjetje Kostmann iz Slovenj Gradca. Z izbranimi izvajalci so pogodbe podpisali sredi marca.

Nadzor pri izvedbi del bo opravil Samo Pikl, geomehanski nadzor – ob tem pa je projektant za vse tri plazove dr. Andrej BlaĹžiÄ?.

S tem pa v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj po-

V Vili Mayer razstava Napotnikove galerije V Vili Mayer v Ĺ oĹĄtanju je bila v Ä?etrtek, 24. marca, odprta razstava del iz zbirke Napotnikove galerije. Na otvoritvi razstave je spregovorila avtorica postavitve razstave Barbara Drev, ki je predstavila nastanek in delovanje Napotnikove galerije: ÂťNapotnikova galerija je bila ustanovljena 27. novembra 1963 v okviru Osnovne ĹĄole Biba RĂśck v Ĺ oĹĄtanju.

Nastala je v spomin na akademskega kiparja Ivana Napotnika.

Bila je prva galerija v Ĺ aleĹĄki dolini ter druga ĹĄolska likovna galerija v Sloveniji. Igrala je pomembno vlogo pri likovnemu izobraĹževanju lokalne in ĹĄirĹĄe skupnosti ter pripomogla k prepoznavnosti mnogih likovnih ustvarjalcev.ÂŤ Galerija zajema slikarska in kiparska dela pomembnih likovnih

umetnikov preteklega stoletja iz nekdanje Jugoslavije. Zbirka se je ĹĄirila z odkupi in s podporo ĹĄtevilnih umetnikov, ki so svoja dela darovali. Pomemben likovni deleĹž so prispevali Ela Napotnik – vdova Ivana Napotnika, Sekretariat za kulturo SRS, Narodna galerija v Ljubljani in drugi.ÂŤ Zbrane je nagovoril tudi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ki je med drugim dejal: ÂťVesel in ponosen sem, da danes dajemo izbor likovnih del iz Zbirke Napotnikove galerije znova na ogled javnosti in to v neposredni bliĹžini prostorov nekdanje Napotnikove galerije na OĹ Bibe RĂścka. Izpostavil bi rad likovnega pedagoga gospoda Viktorja Kojca, ki je bil vse do upokojitve duĹĄa Napotnikove galerije, gospoda

Karla KordeĹža, ki je bil na tedanji sosednji ĹĄoli, OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj, pobudnik za zaÄ?etek Likovnega sveta otrok, tedanjo likovno pedagoginjo Majdo LesniÄ?ar ter gospoda JoĹžeta Svetino, ki je kot vodja podruĹžnice v Zavodnju pomembno prispeval

k nastanku Male Napotnikove kiparske kolonije. Obe prireditvi imata Ĺže skoraj polstoletno tradicijo. Likovni svet otrok bo letos potekal 49. leto, Mala Napotnikova kiparska kolonija pa 43. leto zapored.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj izkazuje veliko skrb za umetniĹĄko dediĹĄÄ?ino in za negovanje spomina na velikega umetnika Ivana Napotnika.ÂŤ Ĺ˝upan se je zahvalil Barbari Drev in vsem, ki so pripomogli k postavitvi dela zbirke Napotnikove galerije v Vili Mayer. Izbor del je pripravila Milena Koren BoĹžiÄ?ek, za kulturni program pa so poskrbeli uÄ?enci Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega s kvartetom trobil pod mentorstvom Mirana Ĺ umeÄ?nika. đ&#x;”˛

TjaĹĄa Rehar

Plaz Petelinji klanec

NajveÄ? bo stala odprava plazu na lokalni cesti Strnak v Ravnah na domaÄ?iji GorĹĄek, kjer bodo soÄ?asno uredili tudi cesto v dolĹžni 150 metrov. Vrednost gradbenih del znaĹĄa 151.000 evrov, dela pa bo izvajalo podjetje SlemenĹĄek z Raven na KoroĹĄkem.

Sanacija plazu na lokalni cesti Topolťica Lom–Bele Vode, kjer je plaz poťkodoval tudi to-

treb po odpravi plazov ĹĄe zdaleÄ? ni konec. Na sanacijo Ä?akata dva velika plazova. Predstavniki ObÄ?ine se intenzivno pogovarjajo s predstavniki Sektorja za zmanjĹĄevanje posledic naravnih nesreÄ? na ministrstvu za zagotovitev potrebnih sredstev. Gre za plaz na obmoÄ?ju Skornega v Penku in za plaz v Belih Vodah. đ&#x;”˛

ÂťVsaka vaja je vredna za mravljince na odruÂŤ Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor, eden najbolj kakovostnih v Sloveniji – PreĹžeti z ljubeznijo do petja, ki jo krepijo prijateljstva med Ä?lani Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor je letos Ĺže zapel tudi pred domaÄ?im obÄ?instvom.

Tina Felicijan

Pevci Ĺ aleĹĄkega akademskega zbora so pravi prijatelji. Ĺ˝e od nekdaj jih povezuje pozitivna, ustvarjalna energija. Med nekaterimi so se vezi zaÄ?ele tkati Ĺže v srednji ĹĄoli, skupaj so odraĹĄÄ?ali, zdaj pa se veselijo porok, pripoveduje predsednica zbora Klavdija Ĺ˝erdoner. ÂťTako dobre klime, kot je zadnji dve leti, v zboru ĹĄe ni bilo.ÂŤ Zasedba se je v zadnjih letih pomladila. Veliko je ĹĄtudentov.

Kakovost nenehno vestno negujejo. ÂťVztrajamo na tisti ravni, da smo ves Ä?as v vrhu v Sloveniji in se trudimo, da bi bili najbolj-

ĹĄi.ÂŤ Letos v Ĺ aleĹĄkem akademskem pevskem zboru poje 42 Ä?lanov. Okrog 25 je Ĺžensk, nekoliko manj pa moĹĄkih. Kljub temu postavijo trden temelj z niĹžjimi glasovi, na katerem Ĺženske gradijo z viĹĄjimi.

Velik poudarek dajejo izobraĹževanju pevcev. ÂťPoleg vaj, ki

jih imamo, spodbujamo vokalno tehniko. Mnogi obiskujejo dodatne vaje, izpopolnjujejo solopevsko tehniko v okviru glasbenih ĹĄol,ÂŤ pravi Klavdija in dodaja, da je zbor kljub temu amaterski. ÂťVeliko nas je nenotalistov, na drugi strani pa nekaj profesorjev glasbe, ki lahko pomagajo tistim

ÂťZborovsko petje v takem rangu trenutno ni najbolj priljubljeno. A se ga trudimo predstaviti ĹĄirĹĄi mnoĹžici, da bi bilo posluĹĄalcev strokovne zborovske glasbe Ä?im veÄ?.

Poleg tega Ĺželimo ohraniti slovensko pesem v malo drugaÄ?nih oblikah, priredbah.ÂŤ Klavdija Ĺ˝erdoner

manj veĹĄÄ?im not.ÂŤ Radi bi privabili ĹĄe veÄ? pevcev. ÂťNajveÄ?ja avdicija poteka na zaÄ?etku sezone – septembra, oktobra. Dirigentka pred vajo preizkusi razpon glasu z nekaj vajami, kako ljudsko pesmijo, da oceni, kako je glas postavljen in kam bi pevca umestila. Smo odprti za nove pevce. Podlaga v zborovskem petju je zaĹželena, glavna pa je Ĺželja po petju,ÂŤ razlaga Klavdija, ki je zborovska pevka Ĺže veÄ? kot 20 let, osem let pa poje v Ĺ aleĹĄkem akademskem pevskem zboru. ÂťTi petki, ko se dobivamo na vajah, so zame ventil,

ko odmislim sluĹžbo in skrbi ter se posvetim le glasbi. Upam, da dajem zboru nazaj vsaj toliko, kolikor sprejemam. Ampak verjetno jaz veÄ? dobim od zbora, saj res daje veliko uĹžitkov – prijateljstva, druĹženja, nastopi, turneje, skratka 'fajn' je.ÂŤ

Ambicij jim ne zmanjkuje

Dirigentka in pedagoginja Danica PireÄ?nik, ki vodi zbor od same ustanovitve leta 1999, je tista, zaradi katere se po Klavdijinem mnenju zbor razlikuje od drugih. ÂťIz amaterskih pev-

cev napravi tisto nekaj veÄ?. Vsako skladbo interpretira in nam zgodbo predstavi tako, da res uĹživamo v petju. Vsaka vaja je vredna za mravljince na odru.ÂŤ Vedno so na repertoarju slovenske umetne pesmi. ÂťPoudarek dajemo mladim slovenskim avtorjem.ÂŤ Tako med drugim interpretirajo skladbe Andreja Makorja in PreĹĄernovega nagrajenca AmbroĹža ÄŒopija. ÂťPrepevamo pa tudi ljudske pesmi, svetovne zborovske skladbe, priredbe.ÂŤ Kaj pa jim najbolj leĹži? ÂťMislim, da ima veÄ?ji del zbora najraje renesanso. Takrat zbor res oĹživi, saj mu zelo leĹži,ÂŤ pravi Klavdija. Ĺ e vedno so najbolj ponosni na zmago, ki jim je prinesla veliko nagrado (Grand prix) v Varni – vstopnico na pevsko tekmovanje za veliko nagrado Evrope, ki se ga je do sedaj udeleĹžilo le pet slovenskih zborov. Sicer pa si vsako leto zadajo neki poseben cilj. Katerega so si letos? ÂťMaja gremo na mednarodno zborovsko tekmovanje v avstrijsko mesto Bad Ischl,ÂŤ tam pa raÄ?unajo na ĹĄe en dober nastop. đ&#x;”˛