13 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 3. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (6/15 °C), soboto (8/13 °C) in nedeljo (4/12 °C) moŞen deŞ.

ÄŒetrtek, 29. marca 2018â€

ĹĄtevilka 13 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Velika noÄ? – praznik upanja JoĹže PriboĹžiÄ?

18 19

Veselili so se mladosti Velenje, 23. in 24. marec – ÄŒeprav dijakinje in dijaki zakljuÄ?nih letnikov na Ĺ olskem centru Velenje ĹĄe niso opravili z maturo in tako sklenili srednjeĹĄolskih let, so svoje druĹženje v srednjeĹĄolskih klopeh zaokroĹžili na maturantskem plesu, kjer so si – kot

veleva tradicija – izmenjali darila, zapeli himno, odplesali tako zgodovinske kot moderne plese, nato pa se prepustili ustvarjanju spominov, ki jih bodo spremljali vse Ĺživljenje. Upajo pa, da đ&#x;”˛ bodo ohranili tudi srednjeĹĄolska prijateljstva.â€

Niso le sponzor, tudi Ĺživijo z njimi

Ob vsakem praznovanju se lahko vpraĹĄamo, na kaj nas spominja, kaj nam pomeni danes in kam nas usmerja. Pa poglejmo v tej luÄ?i Veliko noÄ?: Spominja nas na Veliko noÄ? pred skoraj 2000 leti, ko so v Jeruzalemu obsodili na smrt Jezusa Kristusa, ki je tretji dan po smrti vstal. Tako je judovska Velika noÄ?, ki je bila spomin na reĹĄitev izvoljenega ljudstva iz Egipta, dobila nov dogodek spomina. ZaÄ?ela se je novozavezna Velika noÄ?, ki ima za temelj Jezusovo vstajenje od mrtvih in je povzeta v besede: Kristus je vstal. Kristus Ĺživi. Aleluja. Aleluja.

DanaĹĄnje praznovanje Velike noÄ?i pa je veliko veÄ? kot spomin na nek zgodovinski dogodek pred dva tisoÄ? leti: Velika noÄ? nam govori, da tudi nas noben veliki petek ne poloĹži v grob, ki bi nas izniÄ?il. Zato govorimo, da je to naĹĄ najveÄ?ji praznik. Da je to dan, ki ga je naredil Gospod. Da je Jezusovo vstajenje od mrtvih poroĹĄtvo naĹĄega vstajenja. Da je to nekaj, kar nas Ĺže danes napolnjuje z veseljem.

Velika noÄ? pa nam tudi usmerja pogled v prihodnost, ki je polna veliÄ?astnega upanja. Naj bo naĹĄa pot ĹĄe tako posejana s preizkuĹĄnjami, gremo naproti veÄ?ni Veliki noÄ?i – veÄ?nemu praznovanju.

Naj bo naĹĄe sedanje praznovanje ĹĄe tako veliÄ?astno, je samo predokus tistega v objemu veÄ?nosti.

Naj odmeva velikonoÄ?ni spev aleluje v naĹĄih srcih ter nas povezuje v prijateljski skupnosti. Da, to je naĹĄa krĹĄÄ?anska Velika noÄ?. đ&#x;”˛

Bogatite vrednote Ĺživljenja.

Vesele velikonoÄ?ne praznike!

UredniĹĄtvo

Osrednja gosta bosta evropska komisarka in predsednik vlade Okroglo mizo o vplivu 3. razvojne osi na razvoj gospodarstva organizira Lokalni odbor SMC Ĺ aleĹĄke doline Velenje, 27. marca – Tako kot Ĺže nekaj let zapored ob koncu zimske sezone so tudi letos Ä?lani slovenske nordijske reprezentance pred dvema dnevoma obiskali velenjsko Gorenje kot enega njihovih najveÄ?jih pokroviteljev. Ĺ˝e 25 let jim najveÄ?ji slovenski izvoznik stoji ob strani in sodeluje pri uresniÄ?evanju

njihovih zadanih ciljev. Na sprejemu v jedilnici Gorenja je Drago Bahun, predsednik organizacijskega komiteja Planica in delavski direktor sistema, dejal, da so ponosen pokrovitelj slovenskih skakalcev, skakalk, kombinatorcev in kombinatork. ÂťGorenje ni samo njihov sponzor, tudi Ĺživimo z njimi.ÂŤ

Na obisk v Gorenju in na sreÄ?anje s tamkajĹĄnjimi zaposlenimi in mladimi ljubitelji smuÄ?arskih skokov jih bodo spominjala praktiÄ?na darila pokrovitelja, Gorana Janusa, do nedavnega trenerja smuÄ?arjev skakalcev, pa bo nanje spominjala tudi torta, saj je prav ta đ&#x;”˛ tp dan praznoval rojstni dan.â€

Gorenje ohranja delovna mesta v Velenju Predsednik Uprave druĹžbe Gorenje Franjo Bobinac je na predstavitvi Gorenja velenjskim svetnikom poudaril, da bo podjetje tudi v prihodnje ohranjalo delovna mesta v Velenju. Glavni razlogi za iskanje strateĹĄkega partnerstva so rast poslovanja, zagotavljanje

stroĹĄkovne konkurenÄ?nosti in veÄ?je moÄ?i blagovne znamke, dostop do najpomembnejĹĄih distribucijskih kanalov ter pospeĹĄevanje produktnih inovacij in poslovne digitalizacije.

Franjo Bobinac je ĹĄe poudaril, da je druĹžba Gorenje najveÄ?je industrijsko in najbolj med-

narodno, medkulturno, podjetje v Sloveniji.

Je med najveÄ?jimi izvozniki in zaposlovalci v drĹžavi, ki uspeĹĄno konkurira z najveÄ?jimi giganti v panogi in ima ĹĄiroko razvejano prodajno mreĹžo.

Stran 3.

Velenje, 29. marca – Danes, v Ä?etrtek, 29. marca, se bo ob 16. uri v VzorÄ?nem mestu v Velenju zaÄ?ela okrogla miza z naslovom Vpliv 3. razvojne osi na razvoj gospodarstva v Savinjski in Ĺ aleĹĄki dolini.

Osrednja gosta omizja bosta mag. Violeta Bulc, evropska komisarka za promet, in predsednik vlade dr. Miro Cerar. Na okrogli mizi bodo sodelovali ĹĄe dr. Peter GaĹĄperĹĄiÄ?, infrastrukturni minister, Zdravko PoÄ?ivalĹĄek, minister za gospodarstvo, predstavniki DARS-a ter predstavniki gospodarstva in malega gospodarstva z obmoÄ?ja Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline. Ĺ˝e pred tem pa bo evropska komisarka obiskala podjetje ELPA v Paki pri Velenju, kjer jo bodo seznanili z reĹĄitvami in proizvodi, ki jih razvijajo in ponujajo v obtirnih protihrupnih mazalnih sistemih za tirne krivine. đ&#x;”˛

OÄ?iĹĄÄ?evalne akcije

3

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 3. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

29. marca 2018

ReĹĄitev bi bil odvodnik Priznanje za predsedovanje Skupnosti obÄ?in Ĺ entjur, 16. marca – Na 21. seji predsedstva Skupnosti obÄ?in Slovenije se je predsednik Branko Ledinek nekdanjemu predsedniku Bojanu KontiÄ?u, Ĺžupanu Mestne obÄ?ine Velenje, zahvalil za uspeĹĄno predsedovanje Skupnosti obÄ?in Slovenije in mu ob tej priloĹžnosti podelil posebno zahvalo za uspeĹĄno in modro vodenje organizacije.

V Ä?asu predsedovanja, od 23. aprila 2015 do 23. januarja letos, je Bojan KontiÄ? aktivno vodil pogajalsko skupino za viĹĄino povpreÄ?nine, ki jo prejmejo lokalne skupnosti, in dosegel pomembno izboljĹĄanje financiranja lokalnih skupnosti. đ&#x;”˛

Speljan iz prezraÄ?evalnega jaĹĄka Premogovnika Velenje v Blok 4 Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj bi neprijetne vonjave zmanjĹĄal za 80 odstotkov Milena KrstiÄ? – Planinc

predstavili obstojeÄ?e rezultate modeliranja vonjav iz ventilatorske postaje Ĺ oĹĄtanj. Simulacijo jim je predstavil mag. Benjamin Lukan iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano iz Maribora. Simulacija je

kar se vonjav v mestu Ĺ oĹĄtanj in okolici (glede na trenutno stanje) tiÄ?e, izboljĹĄali za 80 odstotkov. In kako bi to izvedli? ÂťTako, da bi s cevjo premera 6 metrov povezali difuzor oziroma izstopni dimnik ventilatorske postaje

Benjamin Lukan iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je predstavil rezultate simulacije.

Dejan Radovanović, Premogovnik: Dimnik bi bil na voljo jeseni.

Ĺ oĹĄtanj – Posebna delovna skupina Premogovnika Velenje, v njej so tudi predstavniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in Mestne obÄ?ine Velenje, se intenzivno ukvarja z

zaznane na povrĹĄini (ne samo v Ĺ oĹĄtanju, ampak tudi okolici, odvisno od vremena in vetrov) in prebivalce motijo. S svojimi emisijami vonjav iz ventilatorskih postaj, ki so kljuÄ?nega pomena za prezraÄ?evanje jamskih

mz

Predstavnik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v BolniĹĄnici TopolĹĄica bo Drev Ĺ oĹĄtanj, 21. marca – Svet ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je na predlog komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja za predstavnika uporabnikov imenoval Viktorja Dreva. V svetu zavoda, ki ĹĄteje sedem Ä?lanov, eno mesto pripada ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Drev je bil imenovan za mandatno dobo ĹĄtirih let. đ&#x;”˛

mkp

V zmagovalni ekipi tudi Ĺ marÄ?an Frankfurt od 12. do 16. marca – Na 11. svetovnem tekmovanju Frankfurt Investment Arbitration Moot Court, ki velja za eno najprestiĹžnejĹĄih tekmovanj s podroÄ?ja prava, je ekipa Pravne fakultete v Ljubljani dosegla najveÄ?ji uspeh doslej. Med 90 ekipami, ki so se po predhodnih tekmovanjih uvrstile v finale, je osvojila drugo mesto.

V ekipi, ki se je na tekmovanje pripravljala celo leto in pri tem sodelovala z mednarodnimi strokovnjaki ter priznanimi odvetniĹĄkimi pisarnami, je bil tudi Ĺ˝iga OmladiÄ? iz obÄ?ine Ĺ martno ob Paki in Ä?lan SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje. đ&#x;”˛

tp

Na Lentu tudi ĹĄmarĹĄki vinogradniki Potem ko so vinogradniki iz Ĺ martnega ob Paki doma obrezali potomko najstarejĹĄe trte na svetu, ki je bila kot sadika in darilo vzgojena ob materi vseh trt na Lentu v Mariboru, so bili povabljeni na rez te, tudi Guinnessove najslavnejĹĄe trte. PrejĹĄnji teden je bila na povabilo MO Maribor in tamkajĹĄnjih vinogradnikov ob slovesnem dogodku prisotna skupina vinogradnikov SaĹĄa regije na Ä?elu z Ĺžupanom ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Jankom KopuĹĄarjem, pridruĹžili pa so se jim tudi vitezi Evropskega reda vitezov vina – celjskega omizja. Ob navzoÄ?nosti ĹĄtevilnih domaÄ?ih in tujih gostov, predstavnikov obÄ?in in znamenitih mest z vinsko kulturo so omenjali tudi Mozirje in Ĺ martno ob Paki, kjer rasteta potomki modre kavÄ?ine, posajeni kot znanilki prijateljstva ter sodelovanja.

Mariborsko trto je tudi tokrat obrezal tamkajĹĄnji mestni viniÄ?ar Stane Kocutar in naznanil, da bodo ta in druge potomke z nekaj vremenske zamude obrodile Ĺžlahtno grozdje Ĺže Ä?ez 200 dni. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

objavlja

OBVESTILO o zbiranju pobud za podelitev priznanj Mestne obÄ?ine Velenje v letu 2018.

Pobude zbiramo do vkljuÄ?no torka, 8. maja 2018, do 12. ure (do navedene ure mora prispeti pobuda na naslov Mestne obÄ?ine Velenje).

V celoti je obvestilo objavljeno na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje (www.velenje.si).

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

iskanjem reĹĄitve, da bi neprijetne vonjave (povzroÄ?a jih dimetilsulfid), ki prihajajo iz ventilatorske postaje PV, odpravile ali vsaj moÄ?no zmanjĹĄale. Ena od dveh je locirana na obmoÄ?ju Termoelektrarne v Ĺ oĹĄtanju.

Premogovnik pri podzemnem pridobivanju premoga izpuĹĄÄ?a v ozraÄ?je premogovne pline in razliÄ?ne vonjave, ki so obÄ?asno

â?ą

nakazala zelo moprostorov, predstaĹžno sanacijo prevljajo lokalno preEnostavno, zraÄ?evalnih jaĹĄkov poznaven ekoloĹĄki reĹĄljivo in tako, da bi izstopni problem Ĺže vrsto izvedljivo. zrak iz ventilatorlet. Zdaj pa so, kot ske postaje Ĺ oĹĄtanj kaĹže, naposled le bliĹžje reĹĄitvi, ki bi teĹžavo lahko preusmerili v dimnik bloka 4 odpravila oziroma jo bistveno Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. Vodja zmanjĹĄala. posebne delovne skupine Dejan Na zadnji seji sveta ObÄ?ine Ĺ o- Radovanović iz Premogovnika ĹĄtanj so svetnikom in svetnicam pravi, da bi s tem stanje zraka,

z dimnikom bloka 4. Ta blok bo letoĹĄnjo jesen zaustavljen in dimnik bi bil za to na voljo.ÂŤ ReĹĄitev je zelo realna, pravi.

Projektna naloga pa je tista, ki bo dala osnovo in smernice konkretnih tehniÄ?nih reĹĄitev, pa tudi oceno vrednosti naloĹžbe, kar bo osnova za izdelavo projekta v nadaljevanju.

Ne le po volitvah, zadiĹĄalo je po praznikih PoroÄ?ilo v javnost – Zlata RogaĹĄka, srebrn Ĺ entjur – V Celju o spanju – Podvoz brez vode Vsak dan smo bliĹže volitvam! Vsak dam bliĹže novemu (ali pa ne) vodstvu drĹžave. Smo bliĹže tudi lepĹĄemu jutri, kot radi reÄ?emo? Nekateri pravijo, da je to odvisno od tega, koga bomo izvolili, drugi, da je vseeno, koga izvolimo na oblast, saj je od obljub do njihovih uresniÄ?itev velika razlika. Ljudje obraÄ?ajo, izvoljeni obrnejo. Mnogo dobrega pade tudi v koalicijskih bojih. Za nekatere je ĹĄe vedno ÂťvroÄ?aÂŤ predvolilna tema tudi dogajanje v zvezi z Âťblokom 6ÂŤ. Parlamentarna komisija, ki je preuÄ?evala politiÄ?no odgovornost, je sicer sklenila delo, kaj veÄ? o konÄ?nem poroÄ?ilu naj bi bilo znano danes. Preiskovalci drugaÄ?ne odgovornosti ĹĄe opravljajo svoje delo. ÂťSvoje deloÂŤ, prijetnejĹĄe, je zadnji vikend opravilo tudi veliko Slovencev, ljubiteljev smuÄ?arskih skokov. Planica sicer ni bila Âťtista pravaÂŤ, privrĹžencev je bilo vseeno veliko. VsesploĹĄnega veselja tudi.

Seveda je bil Ä?as tudi za druge dogodke, morda manjĹĄe, a zato za mnoge ljudi niÄ? manj pomembne. Za turistiÄ?no-zdraviliĹĄko RogaĹĄko Slatino je pomembno, da se je pridruĹžila sosednjemu PodÄ?etrtku in metropoli drĹžave, Ljubljani – prejela je zlati znak Slovenia Green Gold. Ĺ entjur pa srebrnega. Velik uspeh, vendar na povsem drugem podroÄ?ju, so zabeleĹžili v LoÄ?ah v konjiĹĄki obÄ?ini. Otroci s tega obmoÄ?ja ne obiskujejo veÄ? ÂťvrtcaÂŤ v gasilskem domu ali v loĹĄki zdravstveni postaji. To je bil izhod v sili, dokler niso na ruĹĄevinah starega vrtca postavili novega. Pred kratkim se je skoraj sto otrok v nove prostore Ĺže preselilo. Vrtec v LoÄ?ah deluje kot enota konjiĹĄkega, je pa izredno sodoben in energetsko varÄ?en. V prostore, v kakrĹĄne naj ne bi hodili, hodi tudi nekaj ÂťvrtiÄ?karjevÂŤ na Frankolovem. Stari vrtec ni le dotrajan, tudi premajhen je, zato nekateri malÄ?ki hodijo ŞeÂŤ v ĹĄolo; en oddelek vrtca imajo v stari osnovni ĹĄoli. O gradnji novega vrtca v vojniĹĄki obÄ?ini razmiĹĄljajo Ĺže nekaj Ä?asa, upajo, da bodo dela kmalu lahko konÄ?no tudi zaÄ?eli.

Pravijo, da je Celje sicer vse manj zaspano mesto, pa vendar bodo prihodnji teden tu spregovorili prav o spanju. To bo ena od tem

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

strokovnega posveta Zdravje za vse, ki ga bodo ob svetovnem dnevu zdravja pripravili v kneĹžjem mestu. TeĹžav s spanjem nimajo le odrasli, tudi mladostniki, nenaspanost in utrujenost pa slabo vplivata na uÄ?enje. Na promet v samem srediĹĄÄ?u mesta pa precej vpliva obnavljanje Ĺželeznice, tudi podvoza v bliĹžini celjske ĹželezniĹĄke postaje.

Ta je bil Ĺže dolgo Ä?asa zaprt, potem nekaj Ä?asa odprt, od sobote je znova zaprt za motorna vozila. Odprt pa je podhod za peĹĄce in kolesarje. Tako bo do 9. aprila, to je skoraj do celjskega obÄ?inskega praznika, ko bodo podvoz za motorna vozila vendarle (menda dokonÄ?no) odprli. Vendar s tem vseh teĹžav ĹĄe ne bo konec. Sledila bo namreÄ? zapora podhoda za peĹĄce in kolesarje. Ta naj bi trajala kakĹĄna dva tedna. Obnova tega podvoza je bila zahteven poseg. Med drugim naj bi ustrezno uredili Ä?rpanje vode, da se ne bi ponavljala stara zgodba, ko je bil podhod ob skoraj vsakem malo moÄ?nejĹĄem deĹževju poplavljen. Ĺ˝elezniĹĄki promet je res tekel, cestni pa stal.

Da imajo Celjani kaj pokazati, pa se je pred dnevi lahko v kneĹžjem mestu prepriÄ?al Ĺžupan hrvaĹĄke Primorsko-goranskega obmoÄ?ja. S sodelavci si je namreÄ? ogledal Regionalni center za ravnanje z odpadki ter Toplarno. Gostje so se Ĺželeli Ä?im bolj podrobno seznaniti z izkuĹĄnjami pri delovanju teh dveh druĹžb in dejavnosti. Dan za njim je v kneĹžje mesto priĹĄel nemĹĄki veleposlanik. Tega so zanimali projekti, ki so jih izvedli s pomoÄ?jo evropskih sredstev, ĹĄe posebej protipoplavni ukrepi ter ukrepi pri varovanju okolja. Pa tudi energetska sanacija javnih objektov ter naÄ?rti uvedbe javnega potniĹĄkega prometa v mestu. Skupaj z Ĺžupanom sta se tudi udeleĹžila koncerta Pozdrav pomladi Gimnazije Celje – Center. NemĹĄki veleposlanik je bil namreÄ? Ä?astni pokrovitelj tega koncerta mladih.

Pa ĹĄe to: jasno je, da v tem (pred)prazniÄ?nem Ä?asu ne diĹĄi le po volitvah, marsikje Ĺže tudi po velikonoÄ?nih jedeh. V Preboldu je Ĺže dober teden pred velikonoÄ?no nedeljo zadiĹĄalo po potici, pravi slovenski potici. Seveda: spet so pripravili festival potic, teh naĹĄih znaÄ?ilnih ÂťslaĹĄÄ?icÂŤ. Ta prireditev, letos je bila Ĺže petnajstiÄ?, ni posebna le po tem, da iz leta v leto privablja veÄ? mojstric, tudi po tem, da po ocenjevanju te dobrote razdelijo po domovih za upokojence. V soboto pa bo po pivu spet zadiĹĄalo v Ĺžalski fontani piv.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 3. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

SEJA

29. marca 2018

Bobinac vlil optimizem velenjskim svetnikom Brez trdnega gospodarstva ni napredka, zato se velenjski svetniki redno seznanjajo z gibanji gospodarskih druĹžb, tudi za to, da pravoÄ?asno pripravijo potrebno komunalno in prostorsko infrastrukturo – Tokrat so vzeli pod drobnogled Gorenje Mira ZakoĹĄek

Velenje, 27. marca – Velenjski svetniki se zavedajo, da brez trdnega gospodarstva ni napredka, zato redno spremljajo gibanja na tem podroÄ?ju. Na rezultate seveda nimajo vpliva, so pa vsekakor odgovorni, da pravoÄ?asno priskrbijo potrebna zemljiĹĄÄ?a in komunalno infrastrukturo za naÄ?rtovana vlaganja gospodarskih subjektov. Na marÄ?evski seji so se podrobno seznanili s trenutnim stanjem, proizvodnim in prodajnim programom, izvoznim doseĹžkom, poslovnim rezultatom in strategijo razvoja Gorenja, ki je pomembna ne le za Ĺ aleĹĄko dolino, ampak kar za celo Slovenijo. Tako je veliko, da – kot pravi velenjski Ĺžupan –, Ä?e tam kihnejo, vsi zbolimo.

Mednje je priĹĄel predsednik uprave Franjo Bobinac, ki je po predstavitvi odgovoril tudi na vsa njihova vpraĹĄanja. ÄŒeprav o vsem, kar se dogaja v Gorenju, redno poroÄ?amo, imajo takĹĄne predstavitve Ä?isto posebne dimenzije, saj prepriÄ?ljivo zaĹživi veliÄ?ina in ĹĄirina tega gospodarskega giganta, ki ustvari letno milijardo 300 milijonov evrov prihodkov in uspeĹĄno konkurira globalnim proizvajalcem, ki imajo od 10- do 20-krat veÄ? zaposlenih. Konkurenca je neizprosna, saj prodajo kar 95 odstotkov proizvodov na svetovnem trgu, pri Ä?emer jim je najpomembnejĹĄi evropski, vse pogosteje pa posegajo tudi na druga trĹžiĹĄÄ?a na vseh petih kontinentih. KonkurenÄ?nost jim je uspelo ohraniti s pravoÄ?asnim globalnim razmiĹĄljanjem, prevzemi in nakupi ter velikim vlaganjem v razvoj. Proizvodne lokacije imajo v Sloveniji (63

odstotkov), v Srbiji (23) in na ÄŒeĹĄkem (13 odstotkov). TolikĹĄne zmogljivosti v Velenju jim je uspelo ohraniti z nakupom prestiĹžnih blagovnih znamk Asko in Atak ter poveÄ?anjem prestiĹžnih aparatov, ki prinaĹĄajo veÄ?jo dodano vrednost. Zato so bila potrebna velika vlaganja v razvoj, ki mu namenijo kar 3 odstotke vseh prihodkov. Pri tem so veliki globalni konkurenti seveda v prednosti, saj so ti zneski ob nekajkrat veÄ?ji proizvodnji in prodaji v absolutnih zneskih neprimerno veÄ?ji.

Rekli so â?ą Ĺ˝upan Bojan KontiÄ?: ÂťRazlog za skrb je vedno prisoten zaradi izkuĹĄenj slovenskega gospodarstva, v katerem so podjetja padala druga za drugim kot domine, Gorenje pa je za nas zelo pomemben gospodarski subjekt, saj Ä?e se tukaj kaj zalomi, bi bila to socialna bomba ne le za Ĺ aleĹĄko dolino, ampak vso Slovenijo. Zato sem vesel, da sem dobil tako pomembne informacije in ker vidim, da se uprava zaveda svoje odgovornosti, ki jo ima pred zaposlenimi in vsemi nami.ÂŤ Peter Dermol (SD) je poudaril socialno noto, ki je prisotna v celotnem procesu Gorenja, njihova prizadevanja za vzpostavitev tretje razvojne osi, pomoÄ? okolju in aktivno delo tako v SaĹĄa inkubatorju kot v Klubu podjetnikov.

Dr. Franc Ĺ˝erdin (SD) je pohvalil ĹĄtevilne doseĹžke v razvoju in izobraĹževanju in vkljuÄ?evanje Gorenja v lokalna razvojna prizadevanja.

Mag. Albin VrabiÄ? (SDS) je

In ravno veÄ?ja ekonomija obsega je po besedah Franja Bobinca tista, ki jih je vodila k iskanju strateĹĄkega partnerja. To pa je bilo tudi podroÄ?je, ki je velenjske svetnike najbolj zanimalo.

StrateĹĄki partner ne pomeni ukinjanja proizvodnih delovnih mest

Bili so zadovoljni, ko jim je predsednik uprave Franjo Bobinac zagotovil, da to nikakor ne pomeni ukinjanja delovnih mest v proizvodnji, prej naspro-

pohvalil predstavitev, ki jo je ocenil kot velik privilegij, da lahko svetniki tako neposredno dobijo informacije, vesel pa je bil tudi optimizma, ki ga vodstvo Gorenja napoveduje v povezavi s strateĹĄkim partnerstvom.

Mihael Letonje (SLS) je bil skeptiÄ?en zaradi malega dobiÄ?ka za tako velik gospodarski subjekt, izrazil pa je tudi upanje, da bo izbira strateĹĄkega partnerja prava.

Tone De Costa (SDS) je pohvalil Gorenje zaradi njegovega vlaganja v ĹĄport in poudaril, da je vedno ponosen, ko vidi skakalce z znakom Gorenja.

Breda Kolar (SMC) je izrazila podporo razvojnim prizadevanjem in strateĹĄkemu partnerstvu.

Matej Jenko (samostojni svetnik) je prav tako pohvalil dobro predstavitev, izrazil pa nekaj strahu, saj si ne zna predstavljati, da bi se podobno kot v energetiki kaj zalomilo tudi v Gorenju.

VroÄ?e o tujcih SvetniĹĄka vpraĹĄanja so tokrat izzvenela na temo tujcev.

Pismo Ĺžupana Bojana KontiÄ?a, s katerim je najodgovornejĹĄe v drĹžavi opozoril na nujno sistemsko ukrepanje, je v tem okolju, pa tudi po Sloveniji, naletelo na razliÄ?ne odmeve.

Opozicija v obÄ?inskem svetu (predvsem Mihael Letonje (SLS) in Suzana KavaĹĄ (SDS) je namreÄ? ocenila, da si s tem pripisuje zasluge, ki so njihove, ker so v Ä?asu razprav o vzpostavitvi najprej azilnega doma in kasneje integracijske hiĹĄe temu nasprotovali in opozarjali na pasti, ki jih prinaĹĄa priseljevanje (trenutno sicer integracijska hiĹĄa, s katero so obÄ?inski svetniki soglaĹĄali, ni aktualna, saj v Sloveniji zanjo ni potreb, je pa drĹžava Ĺželela znova vzpostaviti azilni dom, s Ä?imer pa se Ĺžupan ni strinjal, saj za to nima soglasja obÄ?inskega sveta).

Toda, kot so poudarili drugi razpravljavci in sam Ĺžupan, njegovo pismo, in tema o kateri sta prej omenjena govorila, nimata niÄ? skupnega z begunci in azilanti - zanje ima Slovenija

zelo jasno opredeljeno zakonodajo. DrugaÄ?e pa je s tujci, ki si (na to pa lokalne skupnosti nimajo prav nobenega vpliva) tukaj uredijo stalna ali zaÄ?asna bivaliĹĄÄ?a, in to pogosto ĹĄtevilni na enem naslovu. Zanje ni nobenih programov, ĹĄe posebej veliko teĹžav pa je z albansko govoreÄ?imi tujci, ki z okoljem zelo teĹžko ali sploh ne morejo komunicirati. Svetniki so znova opozorili na ĹĄtevilne probleme, ki se zaradi tega pojavljajo ĹĄe zlasti v vrtcih, ĹĄolah, zdravstvenem domu, ob tem pa so nekateri izrazili tudi dobrĹĄno mero nacionalizma.

Mihael Letonje je predlagal razpravo na to temo, Ä?emur pa je Ĺžupan Bojan KontiÄ? nasprotoval, saj je s pismom sproĹžil aktivnosti na drĹžavnem nivoju, lokalna skupnost pa nima na tem podroÄ?ju nobenih pristojnosti in zato razprava ne bi prinesla nobene dodane vrednosti. Vid GlinĹĄek (samostojni svetnik) se s tem nikakor ni strinjal in je dejal, da bo Âťglasovalni strojÂŤ, ki je praksa v obÄ?inskem svetu, sestavljajo pa ga

svetniki SD, DeSUS in SMC, tako in tako glasoval kot pravi Ĺžupan. Ĺ tevilni svetniki iz teh vrst so njegovo izjavo ocenili za nesprejemljivo in pojasnili, zakaj bodo glasovali proti tej obravnavi. Majda GaberĹĄek (DeSUS) je bila vidno prizadeta, poudarila pa je, da bo glasovala proti zato, ker ve, da je treba zadeve zakonsko urejati, podala pa ĹĄtevilne primere dobre prakse svojega tridesetletnega dela v vrtcu, kjer se je sreÄ?evala s ĹĄtevilnimi priseljenskimi otroki.

NerazreĹĄenih vpraĹĄanj z ekonomskim priseljevanjem je torej veliko in ukrepi na drĹžavnem nivoju so nujni, predno se staliĹĄÄ?a ĹĄe moÄ?neje zaostrijo po obÄ?inah in krajevnih skupnostih. Predvsem je treba po besedah Bojana KontiÄ?a urediti pravila prijavljanja (koliko oseb se lahko prijavi v enem stanovanju), zagotoviti pa je treba tudi programe prilagajanja, predvsem uÄ?enja jezika, a tudi za to mora poskrbeti drĹžava. đ&#x;”˛

tno, saj je najpomembnejĹĄi cilj te povezave poveÄ?ati strategijo obsega poslovanja, s tem pa tudi konkurenÄ?ne prednosti. Bobinac je izrazil tudi zadovoljstvo, da se lahko s svetniki tako neposredno pogovori, ĹĄe posebej v Ä?asu, ko je bil ta kolektiv v rumenem tisku velikokrat oÄ?rnjen in tudi nekateri ugledni ekonomisti, tudi iz doline, so ga primerjali z nekaterimi propadlimi povezavami, vsekakor pa po njegovem mnenju ne Ĺželijo dobro Gorenju.

Njihov edini namen je, kot je poudaril, strateĹĄka povezava, ki bo prinesla veÄ?jo ekonomijo obsega in s tem tudi konkurenÄ?no prednost, od nje pa si obetajo v dokaj kratkem Ä?asu vsaj podvojiti proizvodnjo.

Do povezave lahko pride Ĺže do poletja

Bobinac je svetnikom povedal, da aktivnosti v zvezi s strateĹĄko povezavo dobro in hitro potekajo in bi lahko bila udejanjena Ĺže pred poletjem, Ä?eprav je bila naÄ?rtovana za tretje Ä?etrtletje. O podrobnostih seveda ni govoril, je pa dejstvo, da so izbrani trije potencialni strateĹĄki partnerji Ĺže pridobili potrebne podatke, da se je zaÄ?el skrben pregled in da naj bi bile zavezujoÄ?e ponudbe lastnikom in upravi predloĹžene 8. maja. Potem bo seveda najbrĹž potrebnih nekaj tednov, da se uskladijo prodajni pogoji, vsekakor pa bi lahko bil ta proces zakljuÄ?en ĹĄe pred poletjem.

Socialni dialog ves Ä?as poteka

Svetnike je seveda tudi zanimalo, kako je s stavko, ki je kar nekaj tednov visela v zraku. Bo-

binac je poudaril, da je socialni dialog stalnica pri njihovem delu, Ä?lani uprave se enkrat meseÄ?no dobijo s svetom delavcev in sindikatom in skuĹĄajo Ä?im bolj sproti reĹĄevati nastale teĹžave. Se jim je pa zalomilo pri prenovi kolektivne pogodbe, ki je stara 27 let (ĹĄe iz Ä?asov nekdanje Jugoslavije) in je na mnogih podroÄ?jih v primerjavi s panogo zelo ohlapna. Tako imajo za 10 odstotkov viĹĄje plaÄ?e, veÄ?ji dodatek na delovno dobo in stalnost, predvsem pa ob dejstvu, da se je kolektiv tudi postaral, zelo veliko dopusta in ravno na tem podroÄ?ju priÄ?akuje uprava nekaj popuĹĄÄ?anja pri sindikatu.

O konkretnih napredkih pri pogajanju ni Ĺželel govoriti, ker je takĹĄen dogovor s sindikatom, so se pa ta Ĺže zaÄ?ela in tudi upajo, da jih bodo sklenili tako, kot je bilo dogovorjeno do 20. aprila.

SEZNAM OÄŒIĹ ÄŒEVALNIH AKCIJ V MESTNI OBÄŒINI VELENJE Skupina KS oz. MÄŒ

Datum akcije

Ura akcije

Zbirno mesto/lokacija Ä?iĹĄÄ?enja

Ĺ CV, Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola

22. 3. 2018

dopoldan

Ĺ olski center Velenje/Ĺ irĹĄa okolica Velenja

KS BevÄ?e

6. 4. 2018

16.00–19.00

Gasilski dom BevÄ?e/KS BevÄ?e

KS Pesje

6. 4. 2018

16.00–18.00

VeÄ?namenski dom KS Pesje/KS Pesje

Ĺ olski center Velenje, Ĺ ola za storitvene dejavnosti

6. 4. 2018

12.00–14.00

Ĺ olski center Velenje/center mesta

Taborniki Rod jezerski zmaj Velenje

6. 4. in 7. 4. 2018

16.00–19.00 10.00–12.00

Okolica Lukove vile in trim steze/v KS Ĺ entilj, KS Ĺ kale in KS Vinska Gora, RJZ se prikljuÄ?i akcijam krajevne skupnosti

KS Škale–Hrastovec

7. 4. 2018

9.00–13.00

ParkiriĹĄÄ?e pod GD Ĺ kale za ObmoÄ?je Podlubela, pri zbiralnici divjadi (MiklavĹžin) za obmoÄ?je Ĺ kale, kriĹžiĹĄÄ?e pri Kajzerju za obmoÄ?je Hrastovec

KS Vinska Gora

7. 4. 2018

8.00– 12.00

VeÄ?namenski dom KS Vinska Gora/KS Vinska Gora

KS PleĹĄivec

7. 4. 2018

9.00–13.00

PodruĹžniÄ?na osnovna ĹĄola/KS PleĹĄivec

KS Paka pri Velenju

7. 4. 2018

10.00–13.00

Dom KS Paka pri Velenju/KS Paka pri Velenju

KS Cirkovce

7. 4. 2018

9.00–13.00

Dom KS Cirkovce/KS Cirkovce

MČ Desni breg

7. 4. 2018

9.00–12.00

Prostori MČ Desni breg (Kersnikova 1)/MČ Desni breg

KS Ĺ martno

13. 4. 2018

15.00–18.00

Dom KS Ĺ martno/KS Ĺ martno

KS Podkraj

14. 4. 2018

9.00–13.00

Dom KS Podkraj/KS Podkraj

KS Staro Velenje

14. 4. 2018

9.00–12.00

Prostori KS Staro Velenje/KS Staro Velenje

KS KavÄ?e

14. 4. 2018

9.00–13.00

Ĺ portno igriĹĄÄ?e v KavÄ?ah/KS KavÄ?e

Muzej Velenje, TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje, SmuÄ?arskoskakalni klub Velenje, DruĹĄtvo brigadirjev Velenje

14. 4. 2018

9.00–13.00

Grad Velenje/Skakalnica na Velenjskem gradu in okolica gradu, Grilova domaÄ?ija/okolica Grilove domaÄ?ije v Vinski Gori

KS Konovo

14. 4. 2018

9.00– 13.00

VeÄ?namenski Dom KS Konovo/KS Konovo

KS Stara vas

14. 4. 2018

9.00–13.00

Dom KS Stara vas/KS Stara vas

KS Ĺ alek

14. 4. 2018

9.00–13.00

Gasilski dom Ĺ alek/KS Ĺ alek

KS Ĺ entilj

14. 4. 2018

9.00–12.00

Dom KS Ĺ entilj/KS Ĺ entilj

Udarnik MC Velenje Center HiĹĄa

14. 4. 2018

9.00–13.00

Pri zraÄ?nem jaĹĄku Premogovnika Velenje v Stari vasi

KS Gorica

20. 4. 2018

16.00–19.00

Prostori KS Gorica/KS Gorica

RibiĹĄka druĹžina Velenje

21. 4. 2018

9.00–13.00

RibiĹĄki dom Velenje/okolica jezera in breĹžine reke Pake

Klub vodnih ĹĄportov, DruĹĄtvo modelarjev Modelar Velenje, DruĹĄtvo za podvodno dejavnost ÂťjezeroÂŤ

21. 4. 2018

9.00–12.00

ÄŒolnarna ob jezeru/jezero z okolico

Mladinski svet Velenje in Mladinski center Velenje

21. 4. 2018

9.00–13.00

Letni kino

Uprava Mestne obÄ?ine Velenje in PolitiÄ?na stranka SD

21. 4. 2018

9.00–13.00

Mestna obÄ?ina Velenje/vpadne ceste v Velenje

* Lovske druĹžine in Prostovoljna gasilska druĹĄtva se prikljuÄ?ijo oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji v kraju, kjer imajo lovske revirje oziroma poĹžarne rajone.

ObÄ?ani naj bodo pozorni na izobeĹĄene plakate v svoji krajevni skupnosti oziroma mestni Ä?etrti. Kontaktna oseba je Bojan PrelovĹĄek, Mestna obÄ?ina Velenje (051 303 530).

đ&#x;”˛

Naš ­čas, 29. 3. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

OBČINSKI PROJEKTI

29. marca 2018

Kateri projekti so zaznamovali Zaključni račun Članice in člani sveta Mestne občine Velenje so na torkovi, 27. seji, sprejeli predlog Odloka o zaključnem računu proračuna Mestne občine Velenje za leto 2017.

Prihodki in prejemki proračuna Mestne občine Velenje za leto 2017 so bili realizirani v višini 38.249.408 evrov, odhodki in izdatki pa v višini 36.668.156 evrov. V primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2017 to predstavlja 100 % načrtovanih prihodkov in prejemkov ter 90 % načrtovanih odhodkov in izdatkov. Stanje sredstev na računih na dan 31. december 2017 je bilo 4.339.499 evrov.

❱

V Mestni občini Velenje smo se lani zadolžili za 1.767.600 evrov, odplačali pa smo za 112.380 evrov več dolga, kot smo se zadolžili.

❱ ❱

V letih od 2011–2017 smo za investicije namenili 118,5 milijona evrov.

Za financiranje projektov je občina leta 2017 pridobila 1,742 milijona evrov sredstev iz državnega proračuna, iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU in od drugih evropskih institucij ter donacij.

Mestna občina Velenje (MOV) se lahko pohvali s številnimi pomembnimi projekti, ki smo jih izvedli v preteklem letu, nekateri so že zaključeni, druge še izvajamo.

EVROPSKI PROJEKTI

MOV je od leta 2017 vključena v 10 transnacionalnih evropskih projektov.

Skupna vrednost projektov za MOV je 1.848.727 evrov. Do konca leta 2020, ko se večina navedenih projektov tudi že zaključi, bomo predvidoma dobili povrnjena sredstva v višini 1.586.985 evrov.

Projekti, v katere smo vključeni, so s področja energetskih sanacij, promocije čiste mobilnosti, zaščite in evalvacije kulturne dediščine ter projekt krožne ekonomije. Več o projektih lahko preberete na spletni strani MOV (http://www. velenje.si/uprava-organi-obcine/10063).

vanjskega sklada Republike Slovenije za soinvestitorstvo ter za najem ugodnega posojila. Gradnjo bomo pričeli že letos, zaključek pa je predviden prihodnje leto.

PROJEKTI IZ MEHANIZMA CELOSTNIH TERITORIALNIH NALOŽB (CTN)

Mestna občina Velenje je lani na poziv v okviru prioritete 4.1 in 6.3 za sofinanciranje z mehanizmom Celostne teritorialne naložbe (CTN) oddala sedem prijav, in sicer prijavo za sanacijo objektov Cesta Simona Blatnika 1, Vojkova 12a in Cesta talcev 18a, prireditveni oder, prireditveni prostor, revitalizacijo starotrškega jedra in rušitev ter novogradnjo objekta Stari trg 11. Skupna vrednost projektov je ocenjena na slabih 12 milijonov evrov, ob odobritvi vseh načrtujemo sofinanciranje v skupni višini skoraj 9 milijonov evrov.

V letu 2017 smo pripravljali dokumentacijo projektov za sofinanciranje iz mehanizma CTN:

REVITALIZACIJA STAROTRŠKEGA JEDRA

Izvedli bomo rušitev objekta »Stara pekarna« in novogradnjo že porušenega objekta Ljubljanska 2, uredili bomo trg, predvidena je tudi nova prometna ureditev. Projekt je uvrščen na seznam izbranih operacij po prvem povabilu.

Pridobili smo gradbeno dovoljenje (še ni pravnomočno), pripravljamo potrebno dokumentacijo za oddajo prijave na II. fazo za neposredno potrditev sofinanciranja operacije organu upravljanja. Oddajo predvidevamo v začetku aprila. Ocenjena vrednost projekta je 1.906.860 evrov. Dela se bodo začela predvidoma jeseni.

Velenjsko jezero, foto: Matej Vranič

Zaradi vse večjega števila kopalcev izvajamo od leta 2012 monitoring Velenjskega jezera. Vodo vzorčimo 10–12-krat na sezono, rezultate objavljamo na spletu in plakatih na Velenjski plaži. Jezero je po rezultatih za kopanje primerno.

ENERGETSKE SANACIJE TREH VEČSTANOVANJSKIH OBJEKTOV

Izvedli bomo energetsko sanacijo večstanovanjskih objektov v 100-odstotni lasti MOV: Simona Blatnika 1, Vojkova 12a in Cesta talcev 18a. Izdelali smo vso potrebno dokumentacijo, vsi trije projekti so uvrščeni na seznam izbranih operacij po prvem povabilu, oddali smo tudi prijavo za II. fazo za neposredno potrditev sofinanciranja operacij organu. V naslednjih mesecih pričakujemo odobren sklep o sofinanciranju.

Ocenjena vrednost vseh treh projektov je 880 tisoč evrov.

OBJEKT STARI TRG 11

Izvedli bomo rušitev objekta (Čuk) in novogradnjo objekta z urejeno okolico. V objektu je predvidenih več poslovnih prostorov za različne obrtne in druge dejavnosti. Pridobili smo pravnomočno gradbeno dovoljenje, izdelali vso potrebno dokumentacijo, projekt je uvrščen na seznam izbranih operacij po prvem povabilu, oddali smo prijavo na II. fazo za neposredno potrditev sofinanciranja operacije organu opravljanja.

Od organa upravljanja so bile podane zahteve za dopolnitev dokumentacije, dopolnitve pripravljamo. Ocenjena vrednost projekta je 1.559.797 evrov.

Delati bomo začeli predvidoma jeseni.

VZORČENJE PESKOVNIKOV

PRIREDITVENI ODER

Izvedli bomo projekt izgradnje prireditvenega odra ob Velenjskem jezeru.

Projekt je uvrščen na seznam izbranih operacij po prvem povabilu. Pridobili smo gradbeno dovoljenje, ki smo ga leta 2017 aktivirali, pripravljamo potrebno dokumentacijo za oddajo prijave na II. fazo za neposredno potrditev sofinanciranja operacije organu upravljanja. Oddajo predvidevamo v začetku aprila. Ocenjena vrednost projekta je 4.400.000 evrov. Dela se bodo začela predvidoma pozno jeseni.

PROJEKT »PRVI POSREDOVALEC«

Lani smo pričeli izvajati projekt Prvi posredovalec. Sistem smo vzpostavili z namenom reševanja življenj v primerih, ko se ekipa nujne medicinske pomoči (NMP) odloči, da potrebuje pomoč prvih posredovalcev. Za potrebe delovanja sistema smo usposobili 106 gasilk in gasilcev iz vseh PGD v MOV. MOV je financirala tudi nakup ustrezne opreme, predvsem dodatnih AED in zunanjih omaric, torb z opremo za prvo pomoč in brezrokavnikov. Delno

Lani maja smo na območju MOV izvajali vzorčenje in analize mivke ter prsti na različnih lokacijah. Mivko smo vzorčili iz peskovnika na mestnem otroškem igrišču, peskovnika na otroškem igrišču pri bloku Goriška 65 in peskovnikov pri treh enotah Vrtca Velenje (Najdihojca, Vrtiljak in Lučka). Vzorci prsti so bili odvzeti na dveh otroških igriščih (mestno otroško igrišče, Vrtec Velenje, enota Najdihojca) in na Velenjski plaži.

Rezultati analize prsti so pokazali, da so vsebnosti izmerjenih snovi v odvzetih vzorcih precej pod mejnimi imisijskimi vrednostmi, ki so določene za tla, in pod predlaganimi standardi kakovosti tal za otroška igrišča.

Za vse obravnavane peskovnike je bilo ugotovljeno, da so izmerjene vsebnosti kovin As, Cd, Hg, Pb, Ni in Cr v odvzetih vzorcih mivke občutno manjše od najvišjih sprejemljivih koncentracij za mivko na otroških igriščih in so zato primerni za igranje otrok.

KOLESARSKE POTI, CELOSTNA PROMETNA STRATEGIJA (CPS)

je nakup AED sofinanciralo tudi Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.

Vrednost projekta v letu 2017 je znašala 40 tisoč evrov.

SPOMINSKI CENTER 1991

OSKRBOVANA STANOVANJA

MOV je lani pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo 15 oskrbovanih stanovanj (7 stanovanj površine 31 m2 in 8 stanovanj površine 51 m2).

Investicija je ocenjena na 1,6 milijona evrov. Prijavili smo se na razpis Stano-

PRIREDITVENI PROSTOR

Izvedli bomo projekt izgradnje prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru.

Projekt je uvrščen na seznam izbranih operacij po prvem povabilu. Smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, pripravljamo potrebno dokumentacijo za oddajo prijave na II. fazo za neposredno potrditev sofinanciranja operacije organu upravljanja. Oddajo predvidevamo v začetku maja. Ocenjena vrednost projekta je 3.101.546,75 evra. Dela se bodo začela predvidoma v začetku prihodnjega leta.

V prostorih objekta doma borcev in mladine na Kopališki ulici 3, bomo iz društvenih prostorov uredili spominski center, posvečen času osamosvajanja Slovenije. Lani je bil zaključen gradbeni del priprave prostora. Letos bomo prostor opremili še z elektronsko in drugo opremo ter razstavnimi eksponati in dokumenti. Vrednost projekta je ocenjena na 330 tisoč evrov. Odprtje spominskega centra predvidevamo junija 2018.

VARSTVO OKOLJA – MONITORING VODOTOKOV

Preiskave kakovosti površinskih tekočih voda Šaleške doline opravljamo kontinuirano že dve desetletji. Lani smo opravili preiskave vodotoka Paka na treh vzorčevalnih mestih v MOV, monitoring pa smo začeli izvajati tudi na pritokih obeh jezer – na Sopoti in Lepeni. V vzorcih vode so bile opravljene fizikalno kemijske in preiskave bioloških elementov kakovosti fitobentosa in bentoških nevretenčarjev. Rezultati bodo znani v začetku maja.

Lani smo pridobili idejni projekt za mestno kolesarsko omrežje in nadaljevali sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo v zvezi s pridobivanjem dokumentacije za izgradnjo državnih kolesarskih povezav Huda luknja in R3 (Vinska Gora–Velenje– Šoštanj–Šmartno ob Paki–Mozirje).

Za izgradnjo mestnega kolesarskega omrežja smo začeli izvajati aktivnosti v zvezi s prijavami na razpis Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije – Ukrepi trajnostne mobilnosti in mehanizma CTN. Lani smo sprejeli tudi Celostno prometno strategijo in jo začeli izvajati. Med drugimi smo prenovili podhod pri pošti, ponižali robnike za lažji prehod invalidskih vozičkov in koles, izboljšali varnost na prehodih za pešce, izvedli zaključno prireditev ob sprejemu CPS, Evropski teden mobilnosti, kolesarski zajtrk, se pridružili akciji Pripelji srečo v službo, izdelali idejni načrt parkirišča za tovornjake, prenovili polnilnice za električne avtomobile, uvedli plačevanje parkirnin preko mobilnih telefonov, kupili nova kolesa v sistemu Bicy, uredili parkirišče za kolesa pred glasbeno šolo, razširili parkirišče za kolesa pri občini, uredili del kolesarske povezave na Gorici, uredili nova pločnika na Šlandrovi cesti in Gorici, poslikali površine pred šolami in vrtci, se udeleževali izobraževanj o trajnostni mobilnosti in začeli izvajati tri evropske projekte o tej tematiki: Chestnut, Smart Commuting in eGuts.

Naš ­čas, 29. 3. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

OBČINSKI PROJEKTI

29. marca 2018

proračuna Mestne občine Velenje za leto 2017? ❱ PRODAJE PARCEL: POSLOVNA CONA STARA VAS (PC)

Na območju PC Stara vas smo prodali v skupni velikosti 9.476 m2 urejenih zemljišč za gradnjo poslovnih objektov, in sicer dvema podjetnikoma, ki bosta skupaj ustvarila vsaj 28 novih delovnih mest najkasneje do decembra 2019.

Na območju stanovanjske pozidave Škale–Hrastovec smo leta 2017 prodali dve komunalno opremljeni parceli. Investitorja sta v pridobivanju gradbene dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (za gradnjo stanovanjskih hiš).

ting je lani junija potekal na prenovljeni atletski stezi. Vrednost naložbe v prenovo sintetične prevleke atletske steze je znašala 164.800 evrov. 124.480 evrov je za obnovo sofinancirala MOV, 40.320 evrov je prispevala Fundacija za šport.

PRENOVLJENA RAZSVETLJAVA V RDEČI DVORANI VELENJE

Konec julija smo zaključili investicijo v obnovo razsvetljave v Rdeči dvorani Velenje, ki je bila nazadnje posodobljena pred 25 leti. S prenovljeno razsvetljavo smo zagotovili ustrezno svetilnost in

PRENOVA POLOVICE STAVBNEGA POHIŠTVA NA OSNOVNI ŠOLI GORICA

poklicnem jedru. V preteklih letih smo financirali pripravo projektne dokumentacije in pridobili gradbeno dovoljenje, lani pa smo zaključili prvo fazo obnove doma, ki je zajemala: nov vhod z dvigalom, nove prostore za servis spodaj, novo učilnico in obnovo velike dvorane.

MOV in PGD sta v to fazo skupaj vložila 365.912,53 evra. Dodatno je MOV za nakup dvigala namenila še 14.014 evrov.

Zaradi dotrajanosti je bilo potrebno zamenjati drugo polovico stavbnega pohištva na OŠ Gorica. MOV je za izvedbo namenila 93.651 evrov.

PRENOVA SANITARNIH PROSTOROV IN KANALIZACIJE V VRTCU VRTILJAK

Zaradi dotrajanosti sanitarij in kanalizacijskega omrežja je bila potrebna kompletna prenova vseh sanitarij in celotnega vodovodnega in fekalnega omrežja v Vrtcu Velenje, enota Najdihojca. Vrednost del je znašala 389.313 evrov.

RAZŠIRITEV POSLOVNE CONE STARA VAS

Prikaz prodanih zemljišč – PC Stara vas (označeno z rumeno)

Lani je MOV dodatno osvetlila 32 prehodov za pešce, za kar smo namenili pribl. 134 tisoč evrov.

Livada. Z razpisom Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije smo pridobili 41.934 evrov.

Skupna vrednost naložbe je znašala 93.651 evrov.

Konec leta smo odprli Razširjeno PC Stara vas. Razširjena PC Stara vas meri 23.000 m2, od tega komunalno-cestna infrastruktura predstavlja 13.283 m2,

LANI SMO ASFALTIRALI TUDI 5 MAKADAMSKIH ODSEKOV CEST

Cirkovce–Završe, Lopatnik–Pristušek, Kosovelova cesta, odcep Ložnica 9b, Črnova–Pesjak. Vrednost del je bila 131.184,33 evra.

❱

MOV že vrsto let sproti poravnava obveznosti do svojih dobaviteljev, izvajalcev, javnih zavodov, društev in drugih prejemnikov občinskih sredstev.

IZVAJANJE KONCESIJ

V proračunu so bila zagotovljena sredstva za izvajanje programov koncesij za vzdrževanje cest, vzdrževanje javnih površin, ureditev javnega mestnega prometa in prevoza učencev. V letu 2017 smo za zagotavljanje teh storitev namenili dobrih 3,9 milijona evrov.

V Zaključnem računu proračuna Mestne občine Velenje za leto 2017 so bila zagotovljena sredstva, in sicer tako na področju prometa, gospodarstva, kulture, športa, izobraževanja, social-

Prikaz odkupljenih nepremičnin na območju Bevč

ODKUPI PARCEL

Ob gostišču Obirc v Črnovi smo kupili zemljišče za namen izgradnje parkirišč za tovorna vozila in avtobuse ter izdelali idejni načrt predvidene ureditve.

V centru mesta ob Cankarjevi ulici smo odkupili parcele za namen ureditve Mestne tržnice Velenje na enem mestu. Pridobitev gradbenega dovoljenja je načrtovana letos. Na Mestni tržnici Velenje, ki je že vrsto let dobro obiskana, bo nova ureditev pripomogla k še večji prepoznavnosti in obiskanosti mestnega središča, hkrati pa bo sledila ciljem po dvigu lokalne samooskrbe in nadaljnjem razvoju našega podeželja.

Preostali sklop odkupljenih parcel pa predstavlja pomemben del mestnega središča za ohranjanje dejavnosti v mestu – atrij bivšega KSC ter prometne površine.

OBNOVA (RETOPING) ATLETSKE STEZE NA MESTNEM STADIONU

Velenje je prepoznavno tudi po mednarodnih atletskih mitingih, ki vsako leto k nam pripeljejo vse več športnih ljubiteljev. 22. mednarodni atletski mi-

urejeno zemljišče, primerno za umestitev novih objektov, namenjenih malim in srednjim podjetjem, pa 9.476 m2. Vrednost naložbe za izgradnjo je znašala 2.175.329,84 evra, sofinanciranje iz EU je znašalo 979.564 evrov, preostanek sredstev smo zagotovili v občinskem proračunu. Dela so se izvajala od marca do oktobra 2017.

boljše pogoje za izvajanje vseh aktivnosti na parterju dvorane, saj bomo lahko zaradi vgradnje LED tehnologije omogočili različne nivoje osvetlitve dvorane, od najnižjega nivoja za čiščenje dvorane do najvišjega nivoja, ki ga bodo uporabili za televizijske prenose tekem v HD tehniki. Zaradi prenove bo prihranek do 25 odstotkov tudi pri manjši porabi električne energije. Vrednost naložbe je znašala 135 tisoč evrov. MOV je zagotovila sredstva v višini 44 tisoč evrov, Fundacija za šport 25 tisoč evrov, preostanek pa so zagotovili: podjetje Gorenje, Rokometni klub Gorenje Velenje in ŠRZ Rdeča dvorana.

ZAMENJAVA PODA V TELOVADNICI OSNOVNE ŠOLE LIVADA

Zaradi dotrajanosti je bilo potrebno zamenjati športni pod v telovadnici OŠ

KANALIZACIJA VINSKA GORA – CENTER

Od marca do oktobra 2017 smo v centru Vinske Gore zgradili kanalizacijo, hkrati pa smo obnovili tudi del vodovoda na tej trasi. Vrednost del je znašala 353.873,05 evra.

ASFALTIRANJE ODSEKA CESTE ZAVRŠE–GRAŠKA GORA

Od junija do oktobra smo asfaltirali 1.800 m dolg odsek ceste Završe–Graška Gora. Vrednost naložbe je znašala 226.351,10 evra.

POSTAVITEV SANITARIJ V SONČNEM PARKU

V Sončnem parku, v neposredni bližini Vile Rožle, smo postavili javno stranišče. Potrebo po toaletnem prostoru na tem območju so izrazili številni obiskovalci parka. Vrednost naložbe je bila 36.272 evrov.

OBNOVA GASILSKEGA DOMA VELENJE

Gasilski dom Velenje je sedež PGD Velenje in sedež Gasilske zveze Šaleške doline, kjer dela 13 poklicnih gasilcev v

nega varstva, zdravstvenega varstva, prostorskega planiranja, stanovanjske in komunalne dejavnosti. V letu 2017 smo namenili 10.336.670 evrov oz.

29,7 % proračunskih sredstev za investicijske odhodke in investicijske transferje Mestne občine Velenje.

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 3. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

AKTUALNO

Ponovljen razpis za dozidavo glasbene ĹĄole bo objavljen ta teden

SooÄ?anje z izzivi medkulturnega sobivanja

Z rebalansom proraÄ?una so zagotovili, da bi razpis v drugo moral uspeti Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 21. marca – Na redni seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so svetnice in svetniki v sredo sprejeli okvirni program dela za letos. Pred letoĹĄnjimi lokalnimi volitvami naÄ?rtujejo ĹĄe ĹĄtiri seje. Skoraj na vseh pa se bodo ukvarjali s proraÄ?uni, bodisi lanskim (zakljuÄ?ni raÄ?un proraÄ?una 2017), letoĹĄnjim ali pa tistim za leto 2019. Slednjega bodo obrav-

navali Ĺže na sejah maja in septembra, da zaradi volitev ne bi leta 2019 priĹĄlo do zaÄ?asnega financiranja po dvanajstinah.

Na tokratni seji pa so potrdili rebalans letoĹĄnjega proraÄ?una.

Podrejajo ga izgradnji glasbene ĹĄole, najveÄ?ji naloĹžbi ObÄ?ine letos. Kot je znano, je bil razpis za izvajalca Ĺže objavljen, a prekinjen.

Da bi lahko podpisali pogodbo z izvajalcem, so imeli v obÄ?inski

blagajni premalo denarja. Z rebalansom so zagotovili (bistveno) veÄ? sredstev, tako da bodo razpis v tem tednu ponovili.

VeÄ? denarja, kot so sprva naÄ?r-

â?ą

Ĺ e letos bodo preverili, kakĹĄno bi bilo dejansko zanimanje za voĹžnjo z Lokalcem.

Pripomb na spremembe in dopolnitve proraÄ?una niso imeli.

tovali, bodo za delovanje namenili tudi krajevnim skupnostim, veÄ? so jih zagotovili tudi za naraĹĄÄ?ajoÄ?e potrebe, povezane s socialnimi transferji, z rebalansom pa so morali sedem odstotkov veÄ? denarja nameniti tudi za plaÄ?e zaposlenih v javnih zavodih. Dodatna sredstva pa namenjajo tudi za naloĹžbe v ĹĄiritev kanalizacijskega omreĹžja ter za pripravo tehniÄ?ne dokumentacije za infrastrukturne projekte, ki so predvideni prihodnje leto.

Svetnice in svetniki pripomb na predlagani popravek proraÄ?una niso imeli, imeli pa so nekaj vsebinskih vpraĹĄanj, povezanih z njim. Tudi svetnike – tako kot obÄ?ane – zelo zanima, kdaj bo obljubljeni ’Lokalc’ vozil tudi pri njih. Odgovor, ki so ga dobili, bo najbrĹž razveselil mnoge. Ĺ˝e letos! Vozil bo poskusno. Tako bodo v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj preverili, kolikĹĄno je med obÄ?ani dejansko zanimanje zanj, malo pa verjetno tudi predvideli stroĹĄke.

Zanimiv pogovor je vodila Mateja Maja AĹžman, podpredsednica Slovenske Ĺženske zveze pri SLS, ki je bila tudi glavna organizatorka tega dogodka s pomoÄ?jo predsednika velenjskega odbora SLS in predsednika Slovenske narodne zveze pri SLS Mihaela Letonje. Glavna gostja veÄ?era je bila Lucija Polavder, judoistka, Ä?lanica kluba Sankaku iz Celja, ki je tudi sama odraĹĄÄ?ala v dru-

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 19. marca – Na seji Sosveta za izboljĹĄanje varnosti obÄ?anov Velenja so v ponedeljek med drugim spregovorili o problematiki tujcev.

Ocenili so, da je pismo, ki ga je Ĺžupan (in predsednik Sosveta) Bojan KontiÄ? konec februarja zaradi priseljenske problematike naslovil na predsednike republike, vlade, drĹžavnega zbora in drĹžavnega sveta ter od njih terjal sistemsko reĹĄitev na ravni drĹžave, naletelo na poziven odmev.

Kot pa je dejal Ivan Planinc, vodja aktiva ravnateljev velenjskih osnovnih ĹĄol in novi Ä?lan sosveta, je bilo napisano morda kakĹĄno

Tudi v Sosvetu so spregovorili o problematiki tujcev.

V slovenski Ĺženski zvezi pri SLS opozorili na veliko teĹžavo, pred katero si prepogosto zatiskamo oÄ?i

gospodarno naredijo konkreten korak. K sodelovanju so povabile lokalni druĹĄtvi v obÄ?ini Velenje in Ĺ martno ob Paki, UrĹĄko Ĺ˝olnir in Lucijo Polavder. Slednji sta odstopili nekaj svojih olimpijskih predmetov, za katere teÄ?e spletna licitacija do konca marca. Zbrana sredstva bodo namenili za DruĹĄtvo regionalna varna hiĹĄa, ki ima enote v Velenju, Celju in Slovenj Gradcu.

O problematiki tujcev govorili v Sosvetu za izboljĹĄanje varnosti obÄ?anov Velenja – Z izzivi se sooÄ?ajo tudi v Ĺ oĹĄtanju

đ&#x;”˛

Nasilja nad Ĺženskami je zelo veliko

Ob svetovnem dnevu strpnosti je pod okriljem Slovenske Ĺženske zveze pri Slovenski ljudski stranki v velenjski knjiĹžnici potekal dobrodelni dogodek na temo nasilja nad Ĺženskami in otroki.

Statistika je zaskrbljujoÄ?a, saj je vsaka 5. Ĺženska deleĹžna nasilja v druĹžini, vsaka 7. Ĺženska je posiljena, a le 5 odstotkov teh Ĺžensk poiĹĄÄ?e pomoÄ?. Zato so se v Slovenski Ĺženski zvezi pri SLS Ä?lanice odloÄ?ile, da v sklopu akcije Lokalno – varno –

29. marca 2018

Ĺžini, v katero ĹĄe vedno sprejemajo rejniĹĄke otroke. V Sloveniji je okoli 700 rejniĹĄkih druĹžin, ki skupaj skrbijo za pribliĹžno 1000 rejniĹĄkih otrok – veÄ?inoma so to sorodniki primarne druĹžine.

Lucija je tudi Ä?lanica druĹĄtva rejnic celjske regije, ki poleti peljejo otroke iz rejniĹĄkih druĹžin na morje in podobno. Judo je stalni spremljevalec teh druĹženj, ker je đ&#x;”˛ – kot pravi – del nje. â€

leto prepozno. ÂťPri nas smo se pred dvema letoma sreÄ?evali s poveÄ?anim vpisom, v tem ĹĄolskem letu tega nismo beleĹžili. TeĹžave smo prebrodili. Se pa strinjamo s tem, da jih je treba reĹĄiti na ravni drĹžave in tega ne prepuĹĄÄ?ati lokalnim skupnostim samim. Predvsem pa reĹĄevanje tega vpraĹĄanja ne sme povzroÄ?ati ĹĄirjenja ksenofobije in nestrpnosti,ÂŤ je dejal.

Da teĹžava v tem ĹĄolskem letu ni veÄ? tako pereÄ?a, kot je bila, je pritrdil tudi direktor Ĺ olskega centra Velenje Janko PogorelÄ?nik. Pri premagovanju teĹžav v sporazumevanju z albansko govoreÄ?imi dijaki jim pomaga Menaf Sinani in rezultati so Ĺže sliĹĄni. ÂťMenim, da bi najbolj uÄ?inkovito, bolj kot slavisti – govorim za albanske priseljence, ker s priseljenci iz drĹžav nekdanje Jugoslavije teh teĹžav ni, pomagali izvajati ustrezen program albanski drĹžavljani, ki tu delajo.ÂŤ V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj Ĺživi 690 tujcev, od tega 210 z zaÄ?asnim in 480 s stalnim bivaliĹĄÄ?em. Tako kot drugje so tudi v Ĺ oĹĄtanju pri reĹĄevanju problematike tujcev prepuĹĄÄ?eni samim sebi. Integracijo, ki je pomembna tako zanje kot za domaÄ?ine, reĹĄujejo po najboljĹĄih moÄ?eh.

Pobudo velenjskega Ĺžupana, da se to vpraĹĄanje reĹĄi sistemsko na ravni drĹžave, podpirajo.

OĹ Karla Destovnika – Kajuha, kjer se ĹĄola 42 otrok priseljencev, in Vrtec Ĺ oĹĄtanj, ki ga obiskuje 17 priseljenskih otrok, sta vkljuÄ?ena v program SIMS – sooÄ?anje z izzivi medkulturnega sobivanja. Ta vkljuÄ?uje izvajanje neposrednih vzgojno-izobraĹževalnih aktivnosti z otroki priseljencev. đ&#x;”˛

ObÄ?ina gre v obnovo Baronije Objavili razpis za izvajalca del – Do obnove ostreĹĄja, strehe ter zunanje hidroizolacije s kreditom upravljalca Tatjana PodgorĹĄek

Na nedavni seji sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so tamkajĹĄnji svetniki soglasno potrdili spremembe razvojnih naÄ?rtov lokalne skupnosti, med katerimi je tudi izvedba veÄ?jih vzdrĹževalno-obnovitvenih del na objektu Baronija v Ĺ martnem ob Paki. Za projekt, vreden blizu 130 tisoÄ? evrov, je lokalna skupnost objavila javni razpis za izbiro izvajalca del.

Izvedbe naj bi se lotili v prvi polovici tega leta.

Po pojasnilu Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janka KopuĹĄarja je objekt, ki je v lasti obÄ?ine in v katerem je devet

neprofitnih najemniĹĄkih stanovanj, v zadnjem Ä?asu zahteval vsakoletna vlaganja, ukrepi pa niso zagotavljali celovite reĹĄitve in s tem kakovosti bivanja stanovalcev. ÂťDa bi zagotovili boljĹĄe stanovanjske razmere uporabnikom in zaĹĄÄ?itili dotrajani projekt pred nadaljnjim propadanjem, smo se odloÄ?ili za temeljito obnovo strehe, ostreĹĄja ter za ureditev zunanje hidroizolacije, saj povzroÄ?a vlaga stanovalcem v spodnjih prostorih objekta precej teĹžav. Povezali smo se z upravljalcem stanovanj, podjetjem Linea iz Velenja, in pripravili razpisno dokumentacijo ter finanÄ?no konstrukcijo projekta.ÂŤ

StroĹĄke izvedbe projekta bo plaÄ?ala Linea, in sicer s kreditom, ki ga bo odplaÄ?evala obÄ?ina iz rezervnega sklada naslednja ĹĄtiri leta. Po zagotovilih KopuĹĄarja so za to pridobili pisno mnenje ministrstva za finance.

Danes spomeniĹĄko zaĹĄÄ?itena graĹĄÄ?ina Baronija, znana tudi po imenu dvorec PakenĹĄtajn, je bila zgrajena med letoma 1848 in 1879 v historiÄ?nem slogu.

Objekt v obliki klasicistiÄ?ne podeĹželske vile je zgradil JoĹžef Vincenc Novak, ki je bil leta 1848 lastnik bliĹžnjega gradu PakenĹĄtajn. Od leta 1901 naprej je bila Baronija v lasti barona Oskarja Warsberga in njegovih naslednikov, leta 1945 pa

Ĺ e v prvi polovici tega leta bodo na objektu Baronija stekla veÄ?ja vzdrĹževalnoobnovitvena dela.

je bila s posestvom vred podrĹžavljena.

Okolico Baronije je obdajal park, v katerem so rasla eksotiÄ?na drevesa (pinije, rdeÄ?e bukve, tise ‌), sredi parka pa naj bi iz kamnite posode na stebru brbotala voda. Skozi park je vodila ĹĄiroka pot, po kateri so se do hiĹĄe vozili s konji.

Na vsaki strani vhoda je ÂťstraĹžilÂŤ leĹžeÄ? kamniti lev. Med vojno leta 1944, po

pobegu Warsbergov v Gradec, so domaÄ?ini graĹĄÄ?ino izropali, park pa izsekali.

Pred veÄ? leti so v lokalni skupnosti razmiĹĄljali, da bi graĹĄÄ?ino uredili v obÄ?inski protokolarni objekt z vinoteko, v kateri bi promovirali vina tamkajĹĄnjih vinogradnikov, a so zaradi prevelikih stroĹĄkov kasneje idejo opustili. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 3. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

GOSPODARSTVO

29. marca 2018

NajveÄ? je vredno zadovoljstvo strank

GOSPODARSKE novice SDRES se je odzval na stebrni udar Asmir BeÄ?arević se je v imenu sindikata SDRES odzval na nesreÄ?o, ki se je pripetila v velenjskem premogovniku, kjer je bilo poĹĄkodovanih 5 rudarjev in dijak Ĺ CV. Znova so opozorili na preambiciozno zastavljene plane proizvodnje in intenzivnost odkopavanja, kar so postavili tudi v stavkovni zahtevi. ÂťVarnost in zdravje zaposlenih mora biti na prvem mestu, a kot kaĹže dejansko stanje v jami, temu ni tako. Poleg sodobne mehanizacije in solidne varnostne politike je treba postaviti v prihodnje veÄ? pozornosti v planiranje, dinamiko izdelave jamskih objektov in odkopavanja, organizacijo dela, delovne pogoje predvsem pa medÄ?loveĹĄke odnose,ÂŤ so med drugim zapsiali. đ&#x;”˛

Gospodarski viktor tudi Tinauerjevi Ljubljana, 26. marca – Gospodarska zbornica Slovenije je na prireditvi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani petdesetiÄ? podelila nagrade zbornice gospodarstvenikom za izjemne gospodarske in podjetniĹĄke doseĹžke. Gospodarskega viktorja je prejelo devet gospodarstvenikov iz ĹĄestih slovenskih regij in osmih dejavnosti.

Med prejemniki je bila tudi Ĺ oĹĄtanjÄ?anka dr. Flora Cvetka Tinauer, direktorica podjetjaa Eba Ljubljana – agencije za elektronsko poslovanje. Podjetje deluje od leta 2004 dalje. Tinauerjeva je bila 10 let tudi predsednica upravnega odbora Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice.

Gospodarska zbornica Slovenije je v 50 letih podelila priznanja 336 gospodarstvenikom in 26 gospodarstvenicam. đ&#x;”˛

tp

Malinca z novim kapitalom na tuje trge Velenje – Velenjsko podjetje Malinca – spletna trgovina z zdravo prehrano in naravno kozmetiko ter zaĹĄÄ?itena blagovna znamka, pod katero se prodaja veÄ? kot 250 razliÄ?nih naravnih prehranskih in kozmetiÄ?nih izdelkov, je pri Slovenskem podjetniĹĄkem skladu pridobilo nov semenski kapital oz. konvertibilno posojilo SK75, s tem pa 75.000 evrov za spodbujanje ĹĄiritve na tuje trge.

Poleg vzpostavljanja novih prodajnih mest po Sloveniji in prodaje izdelkov pri velikih trgovcih je prodor v tujino glavna toÄ?ka na razvojni agendi Malince. đ&#x;”˛

Ĺ ivilja Milena KostanjĹĄek je pred 20 leti ustanovila svojo ĹĄiviljsko delavnico, v katero ĹĄe vedno vsak dan hodi z enakim veseljem do dela kot prvi dan Tina Felicijan

Z mnoĹžiÄ?no proizvodnjo najrazliÄ?nejĹĄih izdelkov je marsikatera obrt zaÄ?ela toniti v pozabo.

Tako so tudi krojaĹĄke in ĹĄiviljske delavnice vse redkejĹĄe, saj danes veÄ?ina ljudi posega po nizkocenovnih oblaÄ?ilih za vsakdanjo rabo. V Ĺ iviljstvu Maja, ki ga Ĺže 20 let vodi VelenjÄ?anka Milena KostanjĹĄek, pa jim kljub temu od samih zaÄ?etkov domaÄ?e obrti do danes ni zmanjkalo posla, saj so ljudje ob posebnih priloĹžnostih ĹĄe vedno radi unikatno obleÄ?eni, po meri ukrojena oblaÄ?ila pa so priljubljena tudi v poslovnem svetu. Stranke se k njim vedno znova vraÄ?ajo zaradi kakovosti in zanesljivosti, pravi, pa tudi zaradi sproĹĄÄ?enega in zaupnega odnosa, ki je pri ĹĄiviljskem poklicu prvi korak do izdelka po Ĺželjah in meri strank.

Razbila je monotonijo

Ĺ˝e od otroĹĄtva je ĹĄivala na roke, ko je zaÄ?ela hoditi v sluĹžbo, pa si je kupila ĹĄivalni stroj in za njim preĹživljala popoldneve. 14 let je delala v ĹĄiviljski proizvodnji, a jo je monotonost ubijala, pravi. ÂťNekega dne je moĹž priĹĄel pome in me odpeljal na obrtno zbornico. Rekel, je da sem sposobna veÄ?, in tako se je zaÄ?elo,ÂŤ se spominja in pove, da je po dodatnih izobraĹževanjih odprla svojo delavnico in sprva

ĹĄivala zavese za razliÄ?ne naroÄ?nike, sÄ?asoma pa zaÄ?ela ĹĄivati unikatne obleke, s Ä?imer se ji je izpolnila srÄ?na Ĺželja. Po sedmih letih uveljavljanja je dobila toliko dela, da je zaposlila ĹĄiviljo Zofko

oblek za posebne priloĹžnosti, kot je maturantski ples. ÂťPo nekaj letih so spet na pohodu dolge obleke, odprti hrbti in dolgi razporki. Sicer pa letos prevladuje Ä?ipka. Tudi nekaterim maturan-

tom smo jo vdelali v suknjiÄ?e,ÂŤ je povedala in dodala, da moĹĄki najpogosteje naroÄ?ujejo prav suknjiÄ?e, saj v trgovinah redko najdejo modele z idealno dolgimi rokavi. Zato je tudi popravĂ­l veliko, marsikdo pa se ne more loÄ?iti od priljubljene obleke in jo da raje popraviti kot si seĹĄiti novo. ÂťVsaka stranka nam s svojimi zamislimi prinese nov izziv.

Nekatere pa nam tako zaupajo, da nam pustijo povsem proste roke,ÂŤ pravi.

NajpomembnejĹĄe je zadovoljstvo pri delu

Milena KostanjĹĄek tudi vse svoje obleke ĹĄiva sama in pri tem ĹĄe vedno uĹživa. ÂťVÄ?asih se kaj ne posreÄ?i najbolj, ampak vse se da prirediti in tako je konÄ?ni izdelek morda videti bolje, kot bi sicer.ÂŤ

Sotler, s katero ĹĄe danes odliÄ?no sodelujeta in sta kot sestri, pravi Milena in poudarja, da za njenim uspehom stoji druĹžina, ki jo je vedno podpirala, imela pa je tudi sreÄ?o pri poslovnih odnosih.

Ne izdeluje le novih, ampak tudi popravlja stare

VÄ?asih je posel najbolj cvetel okrog novega leta. Danes pa Milena in Zofka zaĹĄijeta najveÄ? poslovnih oblek, ĹĄe vedno pa veliko

â?ą

ÂťÄŒe se stranka nasmeji, ko pride po obleko, veĹĄ, da ti je uspelo, in s tem je ves trud poplaÄ?an.

VÄ?asih zasluĹžek ni tako pomemben, kot je zadovoljstvo pri delu.ÂŤ

Milena namerava ĹĄe nekaj let ĹĄivati, ker sta obe hÄ?eri ĹĄli po drugih kariernih poteh, pa delavnica najbrĹž ne bo ostala v druĹžini. Zaradi obilice dela ne razmiĹĄlja, da bi koga vzela v vajeniĹĄtvo, saj se zaveda, da bi se vsakomur morala skrbno posvetiti, da bi mu predala kaj znanja, za kar pa ji zmanjkuje Ä?asa. Na osnovi bogatih izkuĹĄenj pa lahko vsaj svetuje: Ä?e Ĺželite uspeĹĄno voditi domaÄ?o rokodelsko obrt, morate imeti veliko znanja, dobro poslovno Ĺžilico, obÄ?utek za ljudi, predvsem pa obilico veselja in ljubezni do dela.

Ureditev zelenice ob spomeniku marĹĄala Tita

Spomenik Josipu Brozu Titu, dolgoletnemu predsedniku bivĹĄe skupne drĹžave, marĹĄalu in komandantu partizanskih enot, je bil postavljen leta 1977 ob proslavljanju treh, tedanji drĹžavi zelo pomembnih obletnic. Avtor kipa in njegove umestitve, kipar Antun AugustinÄ?ić je za izpolnitev naloge – postavitve monumentalnega kipa predsedniku drĹžave, uporabil veÄ?krat poveÄ?ano kopijo svoje obstojeÄ?e umetnine iz leta 1947, predhodno realizirane na veÄ? kot 20 lokacijah po vsej Jugoslaviji. Vsi do tedaj realizirani kipi so bili relativno mali in veÄ?inoma ne presegajo viĹĄine Ä?loveĹĄke figure, za postavitev v Velenju pa so se odloÄ?ili postaviti spomenik s poudarjeno monumentalno noto, ki naj lik vojaĹĄkega komandanta in drĹžavnika prikaĹže v kolikor mogoÄ?e pomembni luÄ?i. V ta namen so obstojeÄ?o, razmiĹĄljujoÄ?o in v vojaĹĄka oblaÄ?ila odeto figuro Tita poveÄ?ali na 6 metrov, ga

postavili na 4 metre visok podstavek brez napisa in ga umestili v parkovno ureditev brez dostopnih poti, ki je Tita oddaljila od vsakodnevnega mestnega vrveŞa in ga naredila simbolno nedostopnega.

Mestna obÄ?ina Velenje slovi kot ena najbolje in najlepĹĄe urejenih slovenskih ob-

Ä?in, ki stalno skrbi za Ä?im boljĹĄo urejenost bivalnega okolja in javnega prostora. Potrebo po preureditvi prostora ob spomeniku MarĹĄal Tito je nakazalo veÄ? razlogov: obstojeÄ?a ureditev, ki je rezultat veÄ? zaporednih manjĹĄih posegov (predvsem zasaditev), ki niso bili celostno in dolgoroÄ?-

no konceptualno zasnovani, je potrebna prenove; obstojeÄ?a ureditev ni veÄ? dovolj funkcionalna; funkcija mestnega srediĹĄÄ?a s Titovim trgom in njegovo okolico ter vloga spomenika MarĹĄal Tito v prostoru sta se v zadnjem obdobju bistveno spremenili.

Vsled tega je Mestna obÄ?ina Velenje je v zaÄ?etku februarja objavila povabilo k izdelavi konceptnih predlogov za ureditev zelenice ob spomeniku marĹĄala Tita, k sodelovanju smo povabili ĹĄiroko strokovno javnost. Idej za spremembo je precej in segajo od minimalistiÄ?nih posegov z ureditvijo dostopne poti do vzpostavitve novega mestnega parka oz. posegov, ki bi bistveno spremenili nagovor celotnega prostora. Prejeli smo 6 reĹĄitev, vsaka pa na svojevrsten naÄ?in predstavlja vizijo potrebne spremembe okolice spomenika. V skladu z

SilovĹĄek, s. p., (prejme 600 evrov nagrade, bruto znesek), tretje mesto pa predlogu, ki so ga poslali Nace MohoriÄ?, Anja SlapniÄ?ar, Nina FriĹĄkovec in UrĹĄka Cvikl (prejmejo 400 evrov, bruto znesek).

Komisijo za ocenjevanje konceptnih predlogov je imenoval Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje. V njej so bili sodelavci Mestne obÄ?ine Velenje in zunanji Ä?lani. Komisija je bila sestavljena interdisciplinarno in je konceptne predloge ovrednotila z vidika arhitekturnega, urbanistiÄ?nega in krajinskega posega v prostor ter tudi z vidika ohranjanja kulturne dediĹĄÄ?ine, odnosa do javnih spomenikov ter vloge spomenikov in urejenega javnega prostora za kvaliteto Ĺživljenja v mestu in njegov nadaljnji turistiÄ?ni razvoj.

V nadaljevanju predvideva obÄ?ina naroÄ?iti izdelavo PZI dokumentacije, ki bo re-

merili iz povabila je komisija izbrala tri predloge z najveÄ? prejetimi toÄ?kami, ki bodo tudi nagrajeni. Zmagal je predlog Projektnega biroja Velenje, d. d., avtorica predloga je Ĺ pela VuÄ?ina (prejme tisoÄ? evrov nagrade, bruto znesek), drugo mesto je komisija dodelila predlogu Arhitekture Ĺ˝an

zultat usklajevanja posameznih sestavin veÄ? konceptnih predlogov, njihove prilagoditve funkcionalnim zahtevam in izvedljivosti ter upoĹĄtevanja smernic za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine. Ĺ ele konÄ?no izdelana dokumentacija PZI bo osnova za odloÄ?itev glede izvedljivosti investicije.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 3. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 21. marca Predsednik republike Borut Pahor je predsednika DrĹžavnega zbora Milana Brgleza obvestil, da ne bo predlagal kandidata za novega mandatarja.

Predsednik Pahor je predsedniku Brglezu sporoÄ?il, da ne bo imenoval predlagal kandidata za novega mandatarja.

DrĹžavni zbor je na redni seji obravnaval predlog zakona o izkoriĹĄÄ?anju energetske zmogljivosti Save v srednjem toku, ki bi podelil koncesijo za gradnjo treh hidroelektrarn. Poslanske skupine niso imele enotnih staliĹĄÄ?, podporo predlogu so izrazili v strankah DeSUS, SDS in NSi. Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil obtoĹžen korupcije, ker naj bi za financiranje volilne kampanje prejel veÄ? milijonov evrov od nekdanjega libijskega diktatorja Gadafija.

SlovaĹĄki predsednik Andrej Kiska je konÄ?no potrdil novo vlado.

Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg je priznal, da je druĹžbeno omreĹžje Âťstorilo napakeÂŤ v povezavi z afero podjetja Cambridge Analytica, ki je osebne podatke Facebookovih uporabnikov zlorabilo za politiÄ?ne namene.

ÄŒetrtek, 22. marca Ministrica za obrambo Andreja KatiÄ? je premierju Miru Cerarju, ki je bil sicer ta dan v tujini, posredovala poroÄ?ilo o ukrepih za dodatno usposabljanje bataljonske bojne skupine 72. brigade Slovenske vojske.

DrĹžavni zbor je potrdil novelo zakona o kmetijstvu, s katero daje osnovo za ustanovitev Ä?ebelarske akademije in odpravo nepoĹĄtenih praks v verigi preskrbe s hrano.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je uresniÄ?il svojo predvolilno groĹžnjo in uvedel kazenske gospodarske ukrepe proti Kitajski.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

moÄ?no je bil moten tudi ĹželezniĹĄki in letalski promet.

Petek, 23. marca V koordinaciji stavkovnih odborov skupine sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob PoÄ?ivavĹĄek, so dejali, da ni nikakrĹĄnih pravnih ovir za nadaljevanje pogajanj z vlado. Premier v odstopu v tem ni videl smisla.

Preiskovalna komisija TeĹĄa 6 je sprejela osnutek konÄ?nega poroÄ?ila. Novinarji so pisali, da poroÄ?ilo kaĹže, da so vse vlade med letoma 2004 in 2012 ravnale neodgovorno, malomarno in podrejeno investitorju.

Na poljskih ulicah je veÄ? tisoÄ? ljudi nasprotovalo predlogu zakona, ki bi ĹĄe dodatno zaostril prepoved splava v drĹžavi.

Mesec dni po volitvah se je seťel novoizvoljeni italijanski parlament. Že na ustanovni seji so naleteli na nekatera nesoglasja.

Na jugozahodu Francije je oboroĹžen moĹĄki v loÄ?enih napadih ubil tri ljudi in jih veÄ? ranil.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je kljub nasprotovanju najviĹĄjih vojaĹĄkih predstavnikov znova izdal prepoved sluĹženja transseksualcev v ameriĹĄkih oboroĹženih silah.

Umrl je francoski policist, ki se je dan pred tem v teroristiÄ?nem napadu na jugu Francije prostovoljno ponudil za zamenjavo za eno od zajetih talk.

Ob 20.30 po naĹĄem Ä?asu so v okviru projekta Ura za Zemljo na znamenitostih (in ponekod drugje) po vsem svetu ugasnile luÄ?i. Akciji so se pridruĹžila tudi nekatera slovenska mesta.

Nedelja, 25. marca Zbudili smo se uro prej, saj smo ponoÄ?i preĹĄli na poletni Ä?as.

Kristjani so praznovali cvetno nedeljo in tako zaÄ?eli neposredno pripravo na veliko noÄ?.

Mnogi so se spomnili materinskega dne.

Letalska druĹžba Adria Airways je sporoÄ?ila, da bo vzpostavila sedem novih neposrednih letalskih povezav z brniĹĄkega letaliĹĄÄ?a.

Prebivalce vzhodnih evropskih drĹžav je presenetil oranĹžen sneg.

Poznavalci so povedali, da gre za sneg, ki je obarvan s peskom iz Sahare.

Sobota, 24. marca Na ekipni tekmi smuÄ?arskih skokov v Planici so slovenski tekmovalci zasedli tretje mesto.

Zuckerberg se je opraviÄ?il za zlorabo osebnih podatkov.

Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg je zakupil oglasne strani devetih najveÄ?jih britanskih in ameriĹĄkih Ä?asopisov in objavil opraviÄ?ilo za zlorabo osebnih podatkov okoli 50 milijonov uporabnikov.

V Rusiji je poĹžar zajel nakupo-

Na ÄŒeĹĄkem je v kemiÄ?ni tovarni v bliĹžini Prage v eksploziji umrlo najmanj ĹĄest ljudi, ĹĄe veÄ? je bilo ranjenih.

V Franciji so stavkali zaposleni v javnem sektorju. Zaprte so bile ĹĄtevilne ĹĄole, vrtci in knjiĹžnice,

DrĹžavna volilna komisija je sporoÄ?ila, da je prejela sodbo Vrhovnega sodiĹĄÄ?a v zvezi z razveljavitvijo glasovanja na referendumu o drugem tiru. Kot so predlagali s sklepom, naj bi bil datum novega glasovanja na referendumu 13. maj.

O drugem tiru bomo predvidoma znova glasovali 13. maja.

Ustavna komisija drĹžavnega zbora je imenovala strokovno skupino, ki naj bi pripravila strokovno mnenje v zvezi z zaĹĄÄ?ito NLB pred neupraviÄ?enimi sodbami hrvaĹĄkih sodiĹĄÄ? in morebitnimi rubeĹži.

Mediji so popravili prve informacije: v poĹžaru v nakupovalnem srediĹĄÄ?u v sibirskem delu Rusije je umrlo 64 ljudi, veÄ? kot 40 je bilo ranjenih.

V NemÄ?iji so se po prijetju nekdanjega katalonskega voditelja Carlesa Puigdemonta razvili protesti, ki so izbruhnili v nasilje, v katerem je bilo ranjenih okoli sto ljudi.

Poslanci so se na izredni seji seznanili z odloÄ?itvijo predsednika republike Boruta Pahorja, da ne bo predlagal kandidata za novega mandatarja. Kot moĹžni datum naslednjih parlamentarnih volitev je omenil 27. maj ali 3. junij.

DrĹžavna volilna komisija je sklenila, da bo ponovljeno glasovanje na referendumu o zakonu o drugem tiru 13. maja.

SmuÄ?arski skakalci so dobili novega trenerja. Janusovo mesto je zapolnil Gorazd Bertoncelj.

V ekipni tekmi so bili naĹĄi tekmovalci na tretjem mestu.

Predsednik Trump je uresniÄ?il ĹĄe eno od predvolilnih groĹženj.

Ponedeljek, 26. marca

Torek, 27. marca

Napadalca z jugozahoda Francije je policija ubila.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je odpustil ĹĄe enega najtesnejĹĄega sodelavca, svetovalca za nacionalno varnost Herberta McMasterja.

V veÄ? kot 800 mestih po ZDA in drugje po svetu so potekali ÂťShodi za ĹživljenjaÂŤ, na katerih so skuĹĄali mladi AmeriÄ?ani opozoriti na nujnost stroĹžje oroĹžarske zakonodaje. Skupno se je na shodih zbralo veÄ? sto tisoÄ? ljudi.

Protestirali so tudi v Zagrebu.

VeÄ? tisoÄ? protestnikov je z geslom ÂťStop istanbulski konvenciji, za suvereno HrvaĹĄkoÂŤ oporekalo ratifikaciji t. i. istanbulske konvencije, konvencije Sveta Evrope o prepreÄ?evanju nasilja nad Ĺženskami.

29. marca 2018

valno srediĹĄÄ?e. Po prvih poroÄ?ilih naj bi v poĹžaru umrlo 37 ljudi, 43 pa naj bi bilo ranjenih.

NemĹĄka policija je blizu meje z Dansko prijela nekdanjega katalonskega voditelja Carlesa Puigdemonta, ki je bil na poti iz Finske v Belgijo.

V srediĹĄÄ?u Tel Aviva je 25 tisoÄ? prosilcev za azil in njihovih podpornikov protestiralo proti naÄ?rtu izraelskih oblasti za izgon veÄ? deset tisoÄ? afriĹĄkih prebeĹžnikov iz Eritreje in Sudana.

DrĹžavni svet je z 18 glasovi za in 12 proti izglasoval odloĹžilni veto na novelo zakona o igrah na sreÄ?o, hkrati pa je izglasoval tudi veto na zakon o nepremiÄ?ninskem posredovanju.

Direkcija za infrastrukturo je odstopila od pogodbe za izdelavo makete drugega tira, ki jo je na razpisu dobilo podjetje Art Rebel 9, saj ni prijavilo podizvajalca.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo v Franciji ĹĄola postala obvezna za otroke od tretjega leta dalje namesto od ĹĄestega, kot je veljalo doslej.

Ukinemo RTV? Na mizi se kopiÄ?ijo pozivi k ukinitvi RTV-naroÄ?nine, je na decembrski seji Nacionalnega sveta za kulturo mimogrede navrgel kulturni minister.

Ne gre veÄ? le za pozive Janeza JanĹĄe in njegovih privrĹžencev, ne gre veÄ? le za Ä?ivke in poste, obstaja celo peticija na spletu.

Bo jubilejno leto – 90 let radia in 60 let televizije – zaznamovano s premiĹĄljevanjem druĹžbenih in politiÄ?nih struktur o koncu javnega medija? Ali o nujnih spremembah?! Za slednje smo najbolj odgovorni zaposleni na RTV. NaĹĄa institucija se sooÄ?a z enakimi teĹžavami kot celotni javni sektor: kar nekaj jih dela ne obvlada dobro, kar nekaj jih je podplaÄ?anih. Ĺ pela KoĹžar RTV ĹĄe vedno ni povsem vstopila v 21. stoletje. Formate oddaj prilagajamo finanÄ?nim zmoĹžnostim in ne zgolj digitalni dobi, zato ne nagovarjamo veliko mladih, drĹžavljane, ki imajo raje lahkotne vsebine, pa veliko bolj premiĹĄljeno nagovarja najveÄ?ji komercialni medij. Skratka, ni teĹžko razumeti, zakaj si drĹžavljani vedno manj Ĺželijo javne RTV. Je pa teĹžko razumeti, da si zaposleni tega ne Ĺželimo priznati ... morda zaradi obÄ?utka, da smo veÄ?ni?

Pred vrati so nove volitve, obdani smo z desniÄ?arskimi, tudi skrajnimi vladami, in prav ta elita je spodbudila nedavni referendum v Ĺ vici, prav ta elita je nedavno napadla ORF, da proizvaja laĹžne novice. Tudi mi bomo v nenaklonjeni druĹžbeni klimi morali Ä?im prej sprejeti odloÄ?itev, ali si Ĺželimo novih temeljev, Ä?etudi se nekaterim, ne le v vodstvenih strukturah, ti zdijo ĹĄe vedno Ä?vrsti ... Ĺ˝al za novega predsednika programskega sveta ni bil izvoljen predstavnik zaposlenih – programski svet predstavlja teĹžavo, tako kot nadzorni, saj je najboljĹĄi nadzornik, najboljĹĄi detektor vsega zgreĹĄenega svet delavcev. Zdi se razumljivo, da delavci najbolje vedo, kdo komu, zakaj in kako. A svet delavcev nima pristojnosti, kot jih imata druga dva sveta. In tako se v nadgradnji nadaljuje z zadovoljitvijo partikularnih interesov. Nadgradnja RTV-ja bi morala predstavljati nenehno Ĺželjo po posodabljanju, za kar potrebujemo tudi novi, sodobni zakon.

Radio Ga Ga, izvirni in tuji dokumentarni filmi, Toplovod, Ĺ˝iv Ĺžav, Zapisi iz moÄ?virja, BuÄ?ke, Studio ob 17h, evropska kinematografija, Frekvenca X, raziskovalna skupina Ekstravizor, Botrstvo ... Ä?e ukinemo RTV, ukinemo politiÄ?no satiro, oddaje o sodobnih dognanjih v znanosti in umetnosti, pogovore o relevantnih druĹžbenih vpraĹĄanjih, vzgojno-izobraĹževalni program za najmlajĹĄe, finanÄ?no podporo slovenskemu filmu ... Vse naĹĄteto namreÄ? ÂťpoÄ?nemoÂŤ edini v drĹžavi. Ĺ˝elimo gledati le resniÄ?nostne ĹĄove, licenÄ?ne zabavne oddaje in hollywoodske filme, posluĹĄati le zabavljaĹĄke radijske vsebine in to z voditelji, ki jim slovenski jezik ni primarna skrb?

Kar se dogaja v druĹžbi, je tudi ali predvsem odsev delovanja resnih medijev. In Delo smo Ĺže ÂťizgubiliÂŤ, drĹžavljani pa se ÂťizgubljamoÂŤ v populizmu rumenosti, vĹĄeÄ?nosti, dobiÄ?konosnosti, neargumentiranosti ter slabega okusa. Za to je kriva tudi RTV, o Ä?emer nas Ĺže nekaj Ä?asa akademska, intelektualna srenja nagovarja v kolumnah, opozarja na javnih debatah.

Vrnitev k programsko samosvoji, druĹžbeno odgovorni in intelektualno izzivalni RTV naj torej zaznamuje jubilej!

Zatorej: prva misel ne more in sme biti ukinitev medija, katerega pomena do zdaj niso razumeli le v GrÄ?iji. Spet ÂťkliÄ?emoÂŤ grĹĄki scenarij? đ&#x;”˛ Zatorej: Vse najboljĹĄe, RTV. Dobesedno. â€

Fitofarmacevtska sredstva pravilno uporabljajte Ker se je zima vendarle poslovila in so se pospeĹĄeno zaÄ?ela kmetijska opravila. Kmetijsko ministrstvo opozarja na pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Cilj opozorila je zmanjĹĄanje tveganj za zdravje ljudi in okolja, s poudarkom tudi na varovanju Ä?ebel, ki so eden kljuÄ?nih indikatorjev Ä?istosti okolja in imajo pomembno vlogo pri kmetijski proizvodnji. Neprimerna in neustrezna uporaba fitofarmacevtskih proizvodov predstavlja veliko nevarnost za okolje, za zdravje ljudi in Ä?ebele, poudarjajo v svojem sporoÄ?ilu.

Nove subvencije za zaposlitev Subvencije za samozaposlitev so veÄ? kot dobrodoĹĄla pomoÄ? vsakemu podjetniku zaÄ?etniku. Tovrstne zagonske pomoÄ?i pa so na voljo le tu in tam in so povezane z Zavodom za zaposlovanje. Tokrat bosta kmalu aktualni dve subvenciji, in sicer za samozaposlitev Ĺžensk in đ&#x;”˛ za samozaposlitev mladih do 28. leta. ViĹĄina je 5.000 evrov. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 3. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

MED VAMI

29. marca 2018

Po velikosti majhni, po dejanjih veliki

za viĹĄjo kakovost Ĺživljenja tistih, ki jesen Ĺživljenja preĹživljajo v domaÄ?em okolju. V njem zavzeto dela 65 prostovoljcev in prostovoljk, ki obiskujejo osamljene, Ĺ aleĹĄka pokrajinska zveza druĹĄtev upokojencev Velenje ocenila lansko leto – obnemogle, socialno ĹĄibke, jim Oblikovanje komisije, ki se bo ukvarjala samo z delom prostovoljcev prinaĹĄajo hrano ali prehrambne pakete ‌ ÂťUgotavljamo, da bomo Tatjana PodgorĹĄek cev Gorenje, ki delujejo pod okri- upokojencev je naĹĄa pokrajinska Rebernaku, za podpredsednika morali zelo kmalu oblikovati ĹĄe ljem Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze zveza po velikosti obmoÄ?ja in ĹĄte- pokrajinske zveze pa imenovali eno komisijo ali odbor znotraj poRavne pri Ĺ oĹĄtanju, 23. marca – druĹĄtev upokojencev Velenje. vila Ä?lanov med najmanjĹĄimi, po Franca Vedenika iz DruĹĄtva upo- krajinske zveze, ki se bo ukvarV veÄ?namenskem srediĹĄÄ?u Reks Osnovna ugotovitev njenega pred- dejanjih pa smo veliki.ÂŤ Tokratna kojencev Velenje ter Barbaro Tori jal samo s prostovoljstvom.ÂŤ Na v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju so se na sednika JoĹžefa Rebernaka ob po- skupĹĄÄ?ina je bila volilna, na njej iz DruĹĄtva upokojencev vpraĹĄanje, kakĹĄen skupĹĄÄ?ini seĹĄli delegati 11 druĹĄtev gledu na opravljeno minulo delo pa so udeleĹženci vodenje zveze za Ĺ alek Velenje. je socialni poloĹžaj upokojencev in Aktiva upokojen- je bila: ÂťV okviru Zveze druĹĄtev naslednja ĹĄtiri leta znova zaupali upokojencev v Ĺ aDelo temeljilo leĹĄki dolini, pa je na komisijah in Rebernak odgoekspertni skupini voril: ÂťNekoliko JoĹžef Rebernak nam boljĹĄi kot v drugih je dejal, da je dejavnost okoljih, predvsem pokrajinske zveze v prezaradi pokojnin teklem letu temeljila na Ĺ aleĹĄko pokrajinsko rudarjev.ÂŤ Med vedelu komisij (za ĹĄport in zvezo druĹĄtev Ä?jimi lanskimi dorekreacijo, bivanjski stan- upokojencev Velenje seĹžki je Rebernak dard, za turizem, kulturo, bo tudi naslednja omenil ĹĄe izvedbo za tehniÄ?no kulturo) ter ĹĄtiri leta vodil JoĹžef pokrajinskih ĹĄporekspertne komisije za fiRebernak. tnih iger, drĹžavnanÄ?no stabilizacijo. Pri nega prvenstva v uresniÄ?evanju zastavljenih aktiv- elektronskem pikadu, 8. revijo nosti so bile uspeĹĄne, odzivale so pevskih zborov pokrajinske se na vsa povabila in na dogodkih zveze, sodelovanje na Festivalu sodelovale. Ĺ e posebej ponosni za 3. Ĺživljenjsko obdobje, sprejem so na projekt StarejĹĄi za starejĹĄe, za zlato in diamantno poroÄ?ene katerega prednostni cilj je skrb pare ter sreÄ?anje upokojencev

pokrajinske zveze, ki ĹĄteje 5500 Ä?lanov iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki.

Poleg aktivnosti v lokalnem okolju so se predstavniki pokrajinske zveze tvorno vkljuÄ?evali ĹĄe v delo Zveze druĹĄtev upokojencev Slovenije.

Tudi letos veliko dela

Sestavni del letoĹĄnjega programa ostajajo vse aktivnosti komisij in ekspertne skupine, prav tako aktivnosti v projektu StarejĹĄi za starejĹĄe, konec junija bodo organizirali sprejem za pare, ki letos praznujejo 50 in veÄ? let skupnega Ĺživljenja, sreÄ?anje upokojencev Ĺ aleĹĄke doline, meddruĹĄtvena sreÄ?anja, sodelovanje na dogodkih Zveze druĹĄtev upokojencev Slovenije ‌ ÂťSkratka, tudi letos nam dela ne bo zmanjkalo, trudili pa se bomo raven dejavnosti ohraniti in kjer bo mogoÄ?e, tudi nadgraditi,ÂŤ je ĹĄe dejal JoĹžef Rebernak.

Ob koncu skupĹĄÄ?ine so podelili priznanja Zveze druĹĄtev upokojencev Slovenije ter plakete pokrajinske zveze druĹĄtvom in posameznikom za opravljeno delo. đ&#x;”˛

UdeleĹženci skupĹĄÄ?ine so delo v preteklem letu ocenili za dobro.

Zaupali so mu nov mandat

Petdeset prizadevnih let SoĹžitja Velenje

DruĹĄtvo upokojencev Ĺ oĹĄtanj je s pribliĹžno tisoÄ? Ä?lani tudi eno najbolj aktivnih tovrstnih druĹĄtev v dolini – Ĺ e ĹĄtiri leta ga bo vodil Janko Zelcer

Od socialnih programov do usposabljanja in razbremenjevanja druŞin – Letos le korak do izgradnje bivalne enote?

Tatjana PodgorĹĄek

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 22. marca – ÄŒlanice in Ä?lani DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj so v Ä?etrtek izpeljali volilni obÄ?ni zbor. DruĹĄtvo je po ĹĄtevilu Ä?lanov, tisoÄ? jih je, najveÄ?je tovrstno druĹĄtvo v Ĺ aleĹĄki zvezi druĹĄtev upokojencev in tudi eno najbolj aktivnih.

Da so zadovoljni z vodenjem druĹĄtva, so potrdili s tem, da so

ÂťPosebej ponosni pa smo v naĹĄem druĹĄtvu na projekt StarejĹĄi za starejĹĄe. Na domu obiskujemo starejĹĄe. Lani smo se z njimi sreÄ?ali na veÄ? kot 400 obi-

â?ą

Ĺ e naprej bodo kot skrbni gospodarji skrbeli za dom upokojencev.

gaÄ?en. Med njimi bosta vsaj dva kopalna, eden na morju, eden v toplicah. Pripravili bomo tudi sreÄ?anje naĹĄih Ä?lanic in Ä?lanov.

Omislili smo si ga pred ĹĄtirimi leti. Iz leta v leto se nas ga udeleĹžuje veÄ?. Prvega smo organizirali v Ravnah, zdaj poteka v Gaberkah. Lanskega se je udeleĹžilo 360 Ä?lanic in Ä?lanov, veÄ? kot tretjina. A ni to lepo?ÂŤ Kot zanimivost teh sreÄ?anj

Velenje, 16. marca – Letos praznuje MedobÄ?insko druĹĄtvo za pomoÄ? osebam z motnjami v duĹĄevnem razvoju, DruĹĄtvo SoĹžitje Velenje, 50-letnico delovanja. Ob jubileju naÄ?rtujejo izdajo zbornika ter proslavo, katere pokrovitelj bo predsednik drĹžave Borut Pahor. Pripravili jo bodo v prihodnjem ĹĄolskem letu v sodelovanju s Centrom za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje, ki praznuje 60-letnico delovanja.

Sicer pa so poleg jubileja na rednem obÄ?nem zboru druĹĄtva pozornost namenili oceni opravljenega dela v preteklem letu in letoĹĄnjim nalogam. ÂťKar smo naÄ?rtovali, smo tudi izpeljali,ÂŤ je zadovoljno ugotavljal predsednik druĹĄtva Slobodan Petrović.

druĹženja pa so tudi izmenjave primerov dobrih praks, izkuĹĄenj, seznanjenje z zakonodajnimi novostmi, izobraĹževanje starĹĄev, animacija oseb z motnjami v razvoju.

Drugi sklop aktivnosti predstavlja rehabilitacijski program, v okviru katerega izvajajo hidroterapijo v bazenih v Termah TopolĹĄica, bovling in pikado ter sodelovanje na specialni olimpijadi. Posebni socialni programi kot tretji sklop pa tvorijo tradicionalno prednovoletno sreÄ?anje druĹžin, ekskurzije,

memben vir so prispevki iz dohodnine in prispevki uporabnikov.ÂŤ

Ĺ e posebej pozorni pri projektu izgradnje bivalne enote

Vsi omenjeni programi ostajajo prednostni tudi letos, dodali pa so jim ĹĄe vkljuÄ?evanje v prizadevanja Zveze SoĹžitij Slovenije po spremembah zakona, ki obravnava vpraĹĄanja oseb z motnjami v razvoju. Trenutno aktualen je iz leta 1983 in je v nasprotju z reso-

Trije programski sklopi

V druĹĄtvu so najprej izpeljali volilni obÄ?ni zbor, potem pa se takole postavili pred naĹĄ objektiv.

dosedanjemu predsedniku druĹĄtva Janku Zelcerju zaupali ĹĄe en ĹĄtiriletni mandat. ÂťRes smo naredili veliko. Trudimo se za starejĹĄe in to ti Ä?utijo,ÂŤ je rekel po skupĹĄÄ?ini.

V lanskem letu so uspeĹĄno organizirali in izvedli pet izletov.

Te imajo upokojenci radi. UdeleĹžili so se vseh ĹĄportnih tekmovanj, tako v regiji kot tudi zunaj nje. ÄŒe so dobili vabilo, so ĹĄli. V druĹĄtvu deluje ĹĄest sekcij, sedma – balinarska – se jim bo pridruĹžila aprila. Ponosni so na pevski zbor. Njegovo ubrano petje so lani posluĹĄali celo v Cankarjevem domu v Ljubljani.

skih. Obiskali in jih izpostavi tombolo. ÂťVÄ?asih je bila v Verazveselili z darilom lenju. StarejĹĄi se je pa smo tudi 85 Ä?lanic ĹĄe vedno z nostalgijo in Ä?lanov v domovih spominjajo. Pa da ne za starejĹĄe.ÂŤ boste mislili, da so Vsakega starejĹĄega, nagrade na tomboli ki jih obiĹĄÄ?e na seskromne – barvni deĹžu druĹĄtva, tudi prijazno sprejmejo, se z Janko Zelcer bo televizor, vikend panjim pogovorijo, mu druĹĄtvo vodil ĹĄe ĹĄtiri ket v Izoli za dve pri Ä?em pomagajo ali leta. osebi ...ÂŤ Delajo tisto, kar pa z njim samo poklepetajo. ÂťVeste, starejĹĄi ljudje bolj imajo Ä?lani radi. Pomagajo drug kot karkoli drugega potrebujejo drugemu. Zato jih je tudi toliko.

Za Ä?lanstvo se ne bojijo. Na topogovor.ÂŤ Za letos so si spet zadali zaje- kratnem obÄ?nem zboru so zaniten program. ÂťSpet naÄ?rtujemo manje za vÄ?lanitev pokazali tudi đ&#x;”˛ pet izletov, vsak od njih bo dru- v Ĺ oli zdravja Ĺ oĹĄtanj. â€

Slobodan PetroviÄ? nam je povedal, da zaÄ?etki delovanja druĹĄtva segajo pod okrilje takratne posebne ĹĄole, njegov osnovni namen pa je bilo nudenje pomoÄ?i uÄ?encem z motnjami v duĹĄevnem razvoju predvsem iz socialno ĹĄibkih druĹžin. Po 14 letih delovanja je prviÄ? prevzela vodenje druĹĄtva predstavnica iz vrst starĹĄev, razvoj dejavnosti pa je narekoval preobrazbo socialnih v nove programe. ÂťDanes deluje druĹĄtvo kot nevladna invalidska organizacija, njegovo dejavnost pa dopolnjuje program ustanov, ki izvajajo varstvene, izobraĹževalne, vzgojne dejavnosti za osebe z motnjami v duĹĄevnem razvoju.ÂŤ DruĹĄtvo ĹĄteje 260 Ä?lanov, dejavnosti pa delijo na tri programske sklope: program za usposabljanje in razbremenjevanje druĹžin poteka v obliki tri- oziroma ĹĄtiridnevnih seminarjev, sestavni del

RazliÄ?ne oblike druĹženja so dobro obiskane, dobro obiskan je bil tudi obÄ?ni zbor medobÄ?inskega druĹĄtva.

obiski Ä?lanov na domu, katerih osebe z motnjami v duĹĄevnem razvoju niso vkljuÄ?ene v nobeno obliko institucionalnega varstva.

V okviru druĹĄtva delujeta ĹĄe Klub mladih in Klub starĹĄev. Poleg tega Ä?lani sodelujejo ĹĄe pri izvajanju programov Zveze SoĹžitij Slovenije, ki organizira razliÄ?ne aktivnosti vseĹživljenjskega uÄ?enja ter izobraĹževanja in usposabljanja druĹžin. ÂťNaĹĄi programi bi bili ĹĄe bogatejĹĄi, Ä?e se ne bi sreÄ?evali s finanÄ?nimi omejitvami. V druĹĄtveni blagajni se ÂťnabereÂŤ blizu 26 tisoÄ? evrov, od tega 11 tisoÄ? prispeva Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij, nekaj primaknejo obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, po-

lucijo, ki so jo sprejeli ZdruĹženi narodi. Zelo pozorni bodo ĹĄe na projekt izgradnje bivalne enote, za katero si prizadevajo Ĺže 10 let. Nosilec aktivnosti je Regijski varstveno-delovni center SaĹĄa Velenje. ÂťV lani decembra objavljenem dokumentu Vlade RS je predviden denar za moĹžnost organiziranja 24-urnega varstva za osebe z motnjami v duĹĄevnem razvoju. Tudi te morajo stremeti po samostojnem Ĺživljenju z doloÄ?eno podporo in asistenco.

Upamo, da se bodo stvari premaknile, kajti potrebe so oÄ?itne,ÂŤ je ĹĄe dejal Slobodan Petrović. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 3. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

MED VAMI

Socialna dejavnost ni primarna, je pa pomembna Lani je 232 prostovoljcev ObmoÄ?nega zdruĹženja RK Velenje opravilo dobrih 11 tisoÄ? prostovoljnih ur – UpraviÄ?encem razdelili 108 tisoÄ? evrov Tatjana PodgorĹĄek

Na ObmoÄ?nem zdruĹženju RK Velenje, ki je lani evidentiralo veÄ? kot 3500 Ä?lanov, ocenjujejo, da je za njimi ĹĄe eno uspeĹĄno let.ÂŤ Tako kaĹžejo rezultati,ÂŤ pravi njegov predsednik JoĹže KoĹžar in dodaja: ÂťPoleg treh redno zaposlenih so za to zelo zasluĹžni prostovoljci. V 22 krajevnih organizacijah in treh aktivih RK jih zavzeto dela 232. Lani so opravili dobrih 11 tisoÄ? prostovoljnih ur. Poleg njim velja zahvala tudi ostalim, ki so nam pomagali pri uresniÄ?evanju zastavljenih nalog, in lokalnim medijem, ki ste seznanjali obÄ?ane z naĹĄim delom.ÂŤ

nega praĹĄka v vrednosti dobrih 87 tisoÄ? evrov. Za 3264 prehrambnih paketov in prav toliko paketov pralnega praĹĄka so denar v viĹĄini dobrih 49 tisoÄ? evrov zagotovili obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij ter akcija Lepo je deliti, ostalo je zagotovil evropski sklad. Poleg

Razdelili veÄ? kot 80 ton hrane, 35 so jih peljali na morje ‌

PomoÄ? prostovoljcev je neprecenljiva predvsem pri delu na terenu, kjer je v ospredju izvajanje socialnega programa. V okviru tega so lani razdelili upraviÄ?encem veÄ? kot 80 ton hrane in pral-

JoĹže KoĹžar: ÂťTeĹžko je razumeti, da beleĹžimo v drĹžavi gospodarsko rast, na seznamih pa imamo veÄ? pomoÄ?i potrebnih obÄ?anov.ÂŤ

29. marca 2018

tega so peljali na morje 35 socialno ogroĹženih otrok in starejĹĄih obÄ?anov, 140 uÄ?encem so pred zaÄ?etkom ĹĄolskega leta pomagali pri nakupu ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in v viĹĄini po 50 evrov. PomoÄ? v obliki prehrambnih paketov, ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in, letovanj in pri plaÄ?ilu raznih stroĹĄkov so nudili 1730 osebam v skupni vrednosti dobrih 108 tisoÄ? evrov. Ob tem je sogovornik ĹĄe dejal, da postaja socialna stiska pri druĹžinah, ki redno prejemajo pomoÄ?, vse hujĹĄa, socialnih veĹĄÄ?in, s katerimi bi jo obvladovali, pa ti ljudje nimajo.

Pri nas se oglaĹĄajo s proĹĄnjami za denarno pomoÄ? za plaÄ?ilo poloĹžnic, vendar denarja nimamo.

So jim pa finanÄ?no pomagale ne-

katere krajevne organizacije RK, in sicer pri nabavi ortopedskih pripomoÄ?kov, pri plaÄ?ilu stroĹĄkov malic in kosil v vrtcih ter v osnovnih ĹĄolah. Za to pomoÄ? so namenile slabih 2500 evrov.ÂŤ

Živijo od javnih pooblastil

Na vpraĹĄanje, ali je bila lani socialna dejavnost osnovna naloga obmoÄ?nega zdruĹženja, je JoĹže KoĹžar odgovoril: ÂťNikakor ni primarna, je pa glede na Ä?as, ki ga Ĺživimo, pomembna.ÂŤ Pojasnil je, da ŞiviÂŤ obmoÄ?no zdruĹženje od javnih pooblastil, ki mu jih je dala drĹžava (krvodajalstvo, teÄ?aji prve pomoÄ?i, darovanje organov, preverjanje ekip prve pomoÄ?i).

Lani je obmoÄ?no zdruĹženje za izvedbo programov za boljĹĄo kakovost starejĹĄih namenilo 17.600 evrov. Na 20 sreÄ?anj so povabili 323 starejĹĄih obÄ?anov, na domu, v bolniĹĄnicah, domovih za ostarele so obiskali 1020 oseb oziroma so zabeleĹžili 2338 obiskov, na 14 postajah RK so pripravili razliÄ?na predavanja, ki jih je obiskalo 634 oseb, 45 so nudili sosedsko pomoÄ?.

Z njimi zagotavlja potrebno polovico prihodkov, slabo polovico denarja za delovanje pa mu po zakonu morajo zagotoviti obÄ?ine.

TukajĹĄnje so lahko pri tem marsikateri lokalni skupnosti v drĹžavi za vzor.

Lani je obmoÄ?no zdruĹženje organiziralo 18 rednih in eno izredno krvodajalsko akcijo, zabeleĹžili so 4742 odvzemov krvi.

Zaradi domicilnega principa mu je bilo priznanih 855 odvzemov manj. Kljub temu Ĺ aleĹĄka dolina ostaja na vrhu v drĹžavi po ĹĄtevilu krvodajalcev glede na ĹĄtevilo prebivalcev. TeÄ?ajev prve pomoÄ?i za kandidate za voznike motornih vozil so organizirali 24, uspeĹĄno jih je opravilo 13 kandidatov, na 9 teÄ?ajih za delovne organizacije so usposobili 76 kandidatov. ÂťPo zakonu morajo imeti podjetja doloÄ?eno ĹĄtevilo zaposlenih z izpitom iz prve pomoÄ?i, zato se nadejamo tvornejĹĄega sodelovanja. TeÄ?aje in izpite prilagajamo njihovim potrebam in urnikom.ÂŤ

Ĺ e veÄ? pozornosti mladim

Letos bodo nadaljevali uteÄ?ene aktivnosti, ĹĄe veÄ?jo pozornost pa bodo namenili mladim. Letos prej kot lani njihove predavateljice obiskujejo uÄ?ence prvih in drugih razredov osnovnih ĹĄol ter

jim s pomoÄ?jo pravljice na uricah predstavljajo pomen in delovanje RK in jih kasneje Ĺželijo pridobiti za prostovoljce. Za uÄ?ence viĹĄjih razredov osnovnih ĹĄol Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj ter Livade Velenje pa so lani pripravili

â?ą

PomoÄ? v obliki prehrambnih paketov, ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in, letovanj in pri plaÄ?ilu raznih stroĹĄkov so lani nudili 1730 osebam, in to v skupni vrednosti dobrih 108 tisoÄ? evrov.

ĹĄolski dan na temo RK, na njih so jih med drugim uÄ?ili postopkov oĹživljanja, uporabe defibrilatorja in podobno. PriÄ?akujejo, da se bo omenjenim ĹĄolam pridruĹžila letos ĹĄe kakĹĄna. Bo po zbranih vlogah treba letos zagotavljati pomoÄ? v obliki hrane manjĹĄemu ĹĄtevilu obÄ?anov? ÂťNe. Kljub gospodarski rasti imamo na seznamu blizu 700 druĹžin. Tudi letos se bomo trudili zagotoviti dovolj hrane in pralnega praĹĄka za vse upraviÄ?ence. NaÄ?rtujemo ĹĄest delitev, Ä?e bo dovolj jabolk, sedem,ÂŤ je ĹĄe đ&#x;”˛ dejal JoĹže KoĹžar. â€

KaotiÄ?ne razmere na zvezi, teĹžave v podruĹžnicah

Prek vrtnarjenja do vkljuÄ?evanja v druĹžbeno Ĺživljenje

ÄŒlanov veÄ?, denarja vsako leto manj, ugotavljajo Ä?lani zdruĹženja Multiple skleroze Slovenije, SaĹĄa podruĹžnice Velenje

V Velenju bosta dva skupnostna urbana vrtova pomagala otrokom, starostnikom, priseljencem in drugim Ä?lanom ranljivejĹĄih skupin do laĹžje komunikacije in sodelovanja z okoljem

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 17. marca – Lani je minilo 10 let od ustanovitve ZdruĹženja multiple skleroze Slovenije, SaĹĄa podruĹžnice Velenje. Deluje na obmoÄ?ju 10 obÄ?in na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke, Zgornje Savinjske doline ter obÄ?ine BraslovÄ?e, ĹĄteje pa 91 Ä?lanov. Vse veÄ? je med njimi mlajĹĄih, lani so to neozdravljivo bolezen odkrili celo pri dve leti stari deklici. Na rednem obÄ?nem zboru so ocenili opravljeno delo v preteklem letu in sprejeli delovni program za letos.

vsoto denarja kot predhodna leta, pri tem pa pozabila, da se ĹĄtevilo obolelih poveÄ?uje. Ker je aktivnosti obnovitvene rehabilitacije uporabljajlo veÄ? Ä?lanov, je nastal dolg do zdraviliĹĄÄ?, ki ga je moralo plaÄ?ati zdruĹženje. Zaradi tega sedaj Ä?lani ne bomo mogli uporabiti omenjenih programov vsako leto, kot smo to lahko vrsto let. To povzroÄ?a na terenu veliko slabe volje,ÂŤ je povedala JoĹžica Zajc, predsednica SaĹĄa podruĹžnice Velenje. Poleg tega slabo voljo povzroÄ?a ĹĄe dejstvo, da morajo doplaÄ?evati storitve. Jasno jim je, da ni niÄ? zastonj, ĹĄe pojasnjuje so-

Na obÄ?nem zboru so izrazili upanje, da zaradi pomanjkanja denarja ne bodo ostali brez katerega od programov, s katerimi si lajĹĄajo posledice bolezni.

Pokojnine nizke, doplaÄ?ila vse viĹĄja

ÂťLani so na zdruĹženju vladale kaotiÄ?ne razmere, ki so se odrazile tudi pri delu podruĹžnice. Zaradi zamenjave vodstva ni bilo pravih usmeritev, vse manj denarja nam za dejavnost namenjajo lokalne skupnosti, vse veÄ?je teĹžave so z zdravstveno zavarovalnico. Ta je namreÄ? lani namenila zdruĹženju za izvajanje obnovitvenih rehabilitacijskih programov enako

govornica, vendar se cene dvigujejo, pokojnine Ä?lanov pa so zelo nizke, saj se mladi oboleli upokojujejo zelo zgodaj. ÂťNekateri potrebujejo gospodinjsko pomoÄ? na domu in osebnega asistenta. Ker pa ima naĹĄa bolezen tisoÄ? obrazov, se ĹĄtevilo opravljenih ur poveÄ?uje. Za vse veÄ? naĹĄih Ä?lanov postaja to prevelik finanÄ?ni zalogaj.

Vsi vse bolj zategujejo pasove, nekateri med nami pa tudi te moĹžnosti pravzaprav nimajo veÄ?. Stanje je

skrb zbujajoÄ?e ÂŤ V SaĹĄa podruĹžnici Velenje je danes socialno ogroĹžena slaba tretjina Ä?lanov, podruĹžnica pa jim lahko pomaga lajĹĄati stisko le s paketi prehrane, ki jim jih zagotavlja ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje.

Poverjeniki vse bolj tudi psihiÄ?no obremenjeni

JoĹžica Zajc je pri delu podruĹžnice izpostavila ĹĄe poverjeniĹĄtvo. Njihovi poverjeniki obiskujejo nepokretne Ä?lane na terenu, jih seznanjajo z zanje pomembnimi informacijami in vsaj za kratek Ä?as razbremenijo njihove svojce. ÂťÄŒe ima kdo v druĹžini multiplo sklerozo, bolezen prizadene vse druĹžinske Ä?lane. FiziÄ?no so izÄ?rpani, pomanjkanja denarja pa povzroÄ?a vse veÄ?je psihiÄ?ne obremenitve, kar obÄ?utimo tudi poverjeniki.ÂŤ Sicer pa so se tudi lani odzivali na povabila okolja na razne prireditve, predstavitve projektov, pomembnih zanje, prizadevni ĹĄportniki podruĹžnice so znova obogatili vitrino s priznanji in pokali z raznih tekmovanj.

Vsako sredo se druĹžijo v prostorih podruĹžnice in si ob tej priloĹžnosti izmenjajo izkuĹĄnje. ÄŒe je bilo lani kaj razveseljivega, so bile – tako ZajÄ?eva – volitve novih Ä?lanov v organe upravljanja ZdruĹženja multiple skleroze Slovenije. Razveseljivo zato, ker je prviÄ? postal podpredsednik zdruĹženja kdo od Ä?lanov podruĹžnice – to je bil Edo Rednak.

Letos bodo delovali po ustaljenem programu, pri tem pa upali, da zaradi pomanjkanja denarja ne bodo ostali brez katerega od programov, s katerim si lajĹĄajo posledice bolezni in v Ä?im veÄ?ji moĹžni meri ohranjajo kakovost Ĺživljenja. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Mestna obÄ?ina Velenje je partnerica v evropskem projektu AgriGo4Cities, namenjenem spodbujanju urbanega vrtnarjenja kot orodja za vkljuÄ?evanje posameznikov iz ranljivih skupin v procese odloÄ?anja. Tako bosta izoblikovana dva skupnostna vrtova – eden bo pri novem Planetu generacij, ki bo urejen v kavarni druĹĄtva upokojencev, eden pa pri vili RoĹžle; pri njunem naÄ?rtovanju, urejanju in uporabi pa bodo sodelovali starostniki, otroci, albansko govoreÄ?e Ĺženske in drugi uporabniki razliÄ?nih programov in organizacij, ki pomagajo posameznikom iz ranljivejĹĄih skupin. Pri tem se bodo sreÄ?evali z obÄ?inskimi odloÄ?evalci, tako pa bodo laĹžje vstopali v druĹžbeno Ĺživljenje in uresniÄ?evali svoje ideje v domaÄ?em okolju.

Delavnice na temo naÄ?rtovanja urbanih skupnostnih vrtov tako, da bodo Ä?im bolje prilagojeni konÄ?nim uporabnikom, so se udeleĹžila lokalna druĹĄtva in ustanove, ki delujejo za opolnomoÄ?enje razliÄ?nih ranljivih skupin. KakĹĄne priloĹžnosti pri tem projektu vidijo v slovenskem zdruĹženju za duĹĄevno zdravje Ĺ ent, je povedala Fanika LonÄ?ar iz dnevnega centra za zmanjĹĄevanje ĹĄkode zaradi drog: Že pred Ä?asom smo razmiĹĄljali, da bi naĹĄim uporabnikom, ki nimajo razvite socialne mreĹže in imajo teĹžave s samozavestjo, ponudili moĹžnost vrtnarjenja, da bi tako prepoznali svojo vrednost,

se poÄ?utili koristne in se vkljuÄ?ili v druĹžbo, pa da zaÄ?nejo bolj zdravo in kakovostno Ĺživeti, se nauÄ?ijo nekih veĹĄÄ?in. Mislim pa, da bi se pri druĹženju na skupnostnem vrtu tudi zmanjĹĄevala stigma zaradi teĹžav v duĹĄevnem zdravju ali zasvojenosti, kar je za lokalno okolje zelo pomembno.ÂŤ V projekt se bo vkljuÄ?il tudi program Planet Generacij Ljudske univerze Velenje, ki ga obiskujejo tudi albansko govoreÄ?e Ĺženske, ki potrebujejo veliko spodbude in

podpore pri integraciji v novo jezikovno in kulturno okolje. ÂťPrek vrtiÄ?karstva bi lahko spoznavali poljĹĄÄ?ine in zeliĹĄÄ?a, ki jih gojijo bodisi v Albaniji bodisi pri nas, se jih nauÄ?ili pripraviti v znaÄ?ilnih jedeh, v te aktivnosti pa bi se lahko vkljuÄ?evali tudi otroci,ÂŤ je povedala Edita TamĹĄe z Ljudske univerze, ki v projektu AgriGo4Cities vidi priloĹžnost za integracijo priseljencev. V nadaljevanju projekta bo Mestna obÄ?ina Velenje izvedla ĹĄe delavnice na temo urbanega vrtiÄ?karstva, na katere bo povabila prav Ä?lane ranljivejĹĄih skupin, da bodo ti sodelovali v procesu vzpostavljanja urbanih skupnostnih vrtov od naÄ?rtovanja do Ĺžetve. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 3. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

KULTURA

29. marca 2018

Ples in prostor sta zanjo neloÄ?ljiva Ustvarjalka na podroÄ?ju sodobnega plesa NeĹža Jamnikar je pred enoletno odpravo na Novo Zelandijo v domaÄ?em Velenju ĹĄe odplesala svoj magistrski projekt, zdaj pa iĹĄÄ?e nove poti za plesno izraĹžanje Tina Felicijan

26-letna VelenjÄ?anka NeĹža Jamnikar je pri ĹĄtirih letih ĹĄla po stopinjah svoje starejĹĄe sestre in prestopila prag plesne dvorane, kjer so jo zadrĹžala na novo ustvarjena prijateljstva, vztrajnost in Ĺželja po tem, da ples spremeni v svoj poklic. Tako je po maturi na velenjski gimnaziji skupaj s kolegicama iz Plesnega studia N Tino Benko in Lucijo Boruta opravila avdicijo na plesni akademiji, ki se je prav tisto leto odprla v Ljubljani.

Leta 2016 pa je na irski plesni akademiji v Limericku magistrirala iz sodobnega plesa. ÂťProgram se je popolnoma prilegal tistemu, kar sem takrat v Ĺživljenju potrebovala. V primerjavi z ljubljansko akademijo, kjer smo trenirali v vseh moĹžnih plesnih tehnikah in predvsem fiziÄ?no vadili telo, so nas na irski usmerjali predvsem v iskanje svojega osebnega

izraza, spodbujanje artistiÄ?nega razvoja in raziskovanje performativne umetnosti. Po nekaj letih fiziÄ?nega treninga sem pravzaprav morala ugotoviti, zakaj to poÄ?nem in kdo sploh sem,ÂŤ pravi plesalka in koreografinja, ki se je nauÄ?ila ples uporabljati kot ÂťÄ?udovito orodjeÂŤ, s katerim raziskuje doloÄ?ene teme, ki jo v nekem obdobju zanimajo. ÂťGre za meni lastna psihiÄ?na, Ä?ustvena stanja ali pa trenutno aktualna druĹžbena vpraĹĄanja.

Ples mi pomaga oblikovati in s telesom kot temeljnim instrumentom predstaviti pogled na to temo, ĹĄe najbolj pa nase,ÂŤ pove in dodaja, da pri tem raziskuje meje lastnega telesa, ki je neloÄ?ljivo povezano z mislimi, Ä?ustvi, energijo.

NeĹža Jamnikar se je v zgodnejĹĄih letih svojega plesnega izraĹžanja kot Ä?lanica Plesnega studia N in Plesnega teatra Velenje predstavljala na revijah in festivalih po vsej Sloveniji in v tujini. S

Stare Ĺ kale, vas, ki se je zaradi premoga ugreznila, a ne bo nikoli pozabljena – Tudi zaradi ansambla Ĺ˝arek ne sestra Ana (tudi vodja ansambla) ter Tadej KontiÄ? iz Hrastovca, Sergej Lipnik iz Ĺ kal, Timotej Mastnak (ÄŒeÄ?e) ter Nastja PeÄ?nik (Kokarje). V sedanji zasedbi igrajo ĹĄtiri leta, prviÄ? pa so se zbrali pred pribliĹžno osmimi leti. Vsi so ljubiteljski glasbeniki, zaposleni ali ĹĄe ĹĄtudenti.

Zanje zelo pomemben dogodek so z nastopom olepĹĄali tudi mnogi gostje, ki so se z veseljem odzvali povabilu, za kar so jim zelo hvaleĹžni. Nastopili so Vera Ĺ olinc, ansambli Jug, Murni, Navihani muzikanti, Me tri do polnoÄ?i, Tapravi faloti, Lojtrca, ZaĹžur, Plesna ĹĄola Spin, mlada pevka Manca Dremelj. ‚Žarkeci‘ pa izrekajo velik hvala tudi vsem drugim, ki so njihovo prireditev kakor koli podprli.

kolegicami je sodelovala tudi pri ustvarjanju uspeĹĄnih avtorskih predstav, kot so Pajkovke, Ĺ˝enski kupe in ĹĄtevilni drugi projekti, pri katerih sta s Tino Benko sodelovali v Ljubljani – med drugim Spacebound, ki je bil njun prvi plesni projekt, vezan na toÄ?no doloÄ?en, nekon-

ÂťMamica je kakor zarja ‌ S ĹĄe dvema podobnima pesmima so zvabili solze v njihove oÄ?i, pa najbrĹž tudi v marsikaterega oÄ?eta.

Igrajo, Âťker imamo radi narodno in zabavno glasbo, radi razveseljujemo ljudi, ki so enakega miĹĄljenja. Radi se odzovemo vsakemu povabilu. Nastopamo na raznih prireditvah, porokah, rojstnodnevnih zabavah ‌,ÂŤ pravijo. Hkrati tudi verjamejo, da je glasba dobro zdravilo za ljudi, ki se znajdejo v kakrĹĄnih koli teĹžavah. Pohvalijo se lahko tudi z nekaterimi lepimi priznanji. V letu 2016 so navduĹĄili na Loborfestu, festivalu glasbenih skupin s podroÄ?ja hrvaĹĄkega Zagorja, kjer so prejeli nagrado zlati baron.

Na lanskem festivalu narodno-

Klekljanje je roÄ?no izdelovanje Ä?ipk s kriĹžanjem, sukanjem in prepletanjem niti, navitih na kleklje ‌ Zgodba o klekljani nitki traja v Velenju Ĺže 20 let.

Tilka Kompare, mentorica

Ker se je letoĹĄnja prva pomladanska nedelja ujela z materinskim dnevom, so razveselili tudi matere ob njihovem prazniku.

Skupaj z otroĹĄkim pevskim zborom Ĺ kale, ki ga vodi uÄ?iteljica Eva Kumer, so pripravili posebno toÄ?ko, med katero so s petjem in igranjem povedali

zabavne glasbe na GraĹĄki gori so dobili bronastega pastirÄ?ka ‌ NavduĹĄujoÄ?e nedeljsko popoldne so vsi skupaj konÄ?ali z eno najprepoznavnejĹĄih polk ter najveÄ?krat predvajano instrumentalno skladbo na svetu – Avsenikovo Na Golici.

Velenje, 29. marca – Danes ob 16. uri bodo pred vhodom velenjske glasbene ťole odkrili kip Frana Koruna KoŞeljskega, po katerem glasbena ťola nosi ime.

Letos namreÄ? mineva 150 let od rojstva tega priznanega velenjskega glasbenika in skladatelja, ki se je rodil 26. decembra 1868 v Velenju. Kip je delo akademske kiparke Katje Majer.

Glasbena ĹĄola Frana Koruna KoĹželjskega Velenje bo zato letos pripravila cikel kulturnih dogodkov, ki bodo posveÄ?eni tej pomembni obletnici velikega umetnika.

Stane Vovk

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

kroĹžka klekljanje pri Univerzi za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje, je doma v Poljanski dolini. ÄŒipke so doma na Idrijskem, v Poljanski in SevĹĄki dolini.

Tilka je zaÄ?ela spet klekljati, ko

se je skupini pridruĹžil tudi en moĹĄki. Osnovni pribor je punkelj, nekje reÄ?ejo bula, potem so klekeljni, bucike, kvaÄ?ka, podstavek in pridne roke.ÂŤ UÄ?ijo se vseh znanih vzorcev, od zaÄ?e-

Kljeklarice, ki so sodelovale na razstavi.

Odkritje kipa Franu Korunu KoĹželjskemu

ska besedil, pevka ‌). Na zgoĹĄÄ?enki je zbranih devet skladb.

Skladbe so nastajale kar nekaj Ä?asa. Glavni avtorji so Vera Ĺ olinc, Romana Cafuta, Ana KontiÄ?, Peter Fink, Fanika PoĹžek, Matej KocjanÄ?iÄ?.

Ansambel Ĺ˝arek sestavljajo Ä?lani iz razliÄ?nih krajev, brat in

đ&#x;”˛

Klekljana Ä?ipka s Tilko Kompare

Ĺ˝arek jim je segel do srca Glasbena skupina Ĺ˝arek je pred dnevi izdala svojo prvo zgoĹĄÄ?enko. Ob tem zanje zelo pomembnem dogodku so na prvo pomladno nedeljo pripravili v velenjskem domu kulture koncert z naslovom Ujemi Ĺ˝arek in navduĹĄili polno dvorano tega kulturnega hrama. ZgoĹĄÄ?enko so poimenovali Ĺ kalska pravljica. ÂťKo sem v Ĺ kalah v svet pogledal in ĹĄe v zibki spal, ko se nisem ĹĄe zavedal, kje moj dom bo stal.

V novem domu ob gozdiÄ?u, dedek je dejal, da na pravljiÄ?nem je griÄ?u nekdaj stanoval ‌ Avtor besedila je domaÄ?in, Ĺ kalÄ?an Dolfe Lipnik, uglasbila jo je Ana KontiÄ?, priredila Vera Ĺ olinc (znana glasbenica, pi-

NeĹža Jamnikar: ÂťV plesu spoznavam vedno nove plasti svoje lastne osebnosti in odnosov z ljudmi, ki so mi blizu. Tako bolje razumem njih in stvari, ki se mi dogajajo v Ĺživljenju.ÂŤ

vencionalen prostor, ki ju je navdihnil za ustvarjanje. Prav tak pa je tudi NeĹžin prvi solo prvenec, ki je pravzaprav predelava njenega magistrskega dela.

Projekt Saudade je predstavila v Pekarni, saj je velik osamljen prostor, poln preteklosti, najbolj ponazarjal temo, s katero se je ukvarjala pri zakljuÄ?nem projektu na ĹĄtudiju v tujini – osamljenost, praznina in odsotnost. ÂťProstor in ples, ki se dogaja v njem, sta zame neloÄ?ljiva. Zato se vedno bolj izogibam nastopom v teatrih, ki so izkljuÄ?no prizoriĹĄÄ?e predstavitve nekega plesnega sporoÄ?ila, medtem ko so nekonvencionalni prostori njegov del.ÂŤ Povedala je ĹĄe, da je bil pri tej predstavi zanjo veliko bolj pomemben proces kot produkt, saj se je skozenj veliko veÄ? nauÄ?ila o sebi in svetu. Le teden dni po predstavitvi pa se je NeĹža Jamnikar s turistiÄ?no-delovno vizo odpravila na Novo Zelandijo, kjer bo Saudade predstavila ne enem od festivalov, nato pa iskala nove priloĹžnosti.

Posebnih sanj ali ambicij nima, pravi, saj se tĂŠ s plesom nenehno spreminjajo.

Vse pa pride ob svojem, pravem Ä?asu.

se je upokojila. Znanke so jo nagovorile, da je leta 1998 prevzela skupino 12 klekljaric. V vseh letih pa se je pri njej uÄ?ilo veÄ? kot sto klekljaric. Tilka Kompare letos, ki ji teÄ?e Ĺže dvajseto uÄ?no leto, pouÄ?uje ĹĄtiri skupine. ÂťPri nas ne delamo nobenih razlik.

Imamo mlade in starejĹĄe. Letos

tnega ozkega risa, posukanega, do bolj zahtevnega slinci in ribice. Izdelke so ob 20-letnici delovanja klekljarice razstavile v vili Bianci.

6. april 2018 ob 19.uri Dom kulture Velenje velika dvorana

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 3. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

KULTURA

29. marca 2018

V velenjski galeriji razstavlja Boris Jesih Refleksije so na ogled do 21. aprila – Slike z naslovom Podobe raziskovanja razstavljene tudi v razstaviĹĄÄ?u Gorenja Tina Felicijan

Boris Jesih, mednarodno uveljavljeni slikar in grafik, rojen med drugo svetovno vojno, je izrazito angaĹžirana osebnost, pravi kustosinja razstave Refleksije Milena Koren BoĹžiÄ?ek. Ob zakljuÄ?ku ĹĄtudija na ljubljanski akademiji – konec 60-ih let, ko je svet zajela kriza, na katero so umetniki odgovorili z uvajanjem novih umetniĹĄkih praks in likovnih smeri, se je Ĺže zaÄ?el izraĹžati v performativni umetnosti, ki se je takrat zaÄ?ela uveljavljati, hkrati pa je zaÄ?el razvijati ploskovito slikarstvo, ki je nakazovalo nov pogled na figuro. Poleg 22 domaÄ?ih in mednarodnih nagrad je eno najveÄ?jih priznanj njegovemu delu uvrstitev njegove grafike na razstavo ob 200-letnici razvoja litografije, ki so jo postavili v dunajskem muzeju Albertina, med imenitnimi avtorji pa je bil edini vzhodnoevropski umetnik, ki se je predstavil na njej.

Kot grafik se je Ĺže pred dvema desetletjema predstavil na razstavi v Galeriji Velenje, tokrat

Na dosegu Ona ÄŒepaitytÄ— Gams

DanaĹĄnja umetnost se ob raziskovanju tehnologije in znanosti nekoliko odmika od same likovnosti. ÂťTa klasiÄ?na umetnost slikarstva je postala Ĺže kar malo zastarela,ÂŤ meni Boris Jesih in dodaja, da je sam ĹĄe vedno zvest platnu.

pa je razstava prerez njegovega celotnega opusa. ÂťZdelo pa se mi je smiselno, da pokaĹžemo predvsem njegova slikarska dela, ki jih velenjsko obÄ?instvo ĹĄe ni videlo. Na ogled so dela v razliÄ?-

nih slogih, od nove figuralike do racionalizacije, vsebinsko pa je zvest motivom iz neposrednega okolja, ki so povezani predvsem s figuro in naravo; ĹĄe vedno se pojavljajo znaÄ?ilnosti informela,

na nekaterih delih pa tudi kaligrafski znaki,ÂŤ je o razstavi in znaÄ?ilnosti njegovih del povedala kustosinja. đ&#x;”˛

Poleg zlatih plaket ĹĄe posebne nagrade Ĺ˝e nekaj let uÄ?enci glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje vidno zaznamujejo drĹžavna tekmovanja mladih glasbenikov kot solisti ali kot skupine.

Tudi na letoĹĄnjem ni bilo niÄ? drugaÄ?e. Na njem je ĹĄola sodelovala z najveÄ? mladimi glasbeniki med vsemi tovrstnimi ĹĄolami v drĹžavi, od 42 pa jih je kar 13 osvojilo zlato plaketo, ĹĄtirje ĹĄe posebno nagrado, ĹĄest pa prejelo posebno priznanje. In kaj so povedali prejemniki posebne nagrade?

Izidor Ostan, dijak 4. letnika Velenjske umetniĹĄke gimnazije: ÂťTako zahtevno tekmovanje, kot je drĹžavno, je za udeleĹženca posebna izkuĹĄnja. Tudi zame je bila. Konkurenca med orglavci v moji kategoriji ni bila huda, program pa je bil precej zahteven.

Veliko Ä?asa in vaj je bilo treba vloĹžiti za dober nastop. Moram priznati, da sem priÄ?akoval takĹĄen uspeh, za katerega me je pripravljala mentorica Andreja GoleĹž – Gruden. Potrdil je dobro delo, sem pa prepriÄ?an, da je mogoÄ?e doseÄ?i ĹĄe kaj veÄ?. Za zdaj razmiĹĄljam o tem, da bi se v Ĺživljenju poklicno ukvarjal z glasbo, dodatno znanje pa pridobil na ĹĄtudiju v tujini. Zakaj sem izbral orgle? Morda zato, ker so

mi bile v danem trenutku najbolj zanimive.ÂŤ Ajda Nina Vivod, Osnovna ĹĄola Nazarje: ÂťV igranju na harfo sem doslej Ĺže osvojila veÄ? kot 10 plaket, najveÄ? med njimi je zlatih.

Za nastop me je komisija nagradila s 100 toÄ?kami, prejela pa sem ĹĄe priznanje za najboljĹĄo izvedbo obvezne skladbe. PriÄ?akovala sem zlato priznanje, ne pa tudi prve nagrade. Konkurenca je bila precejĹĄnja, program je bil zahteven. Terjal je veliko vaj, a se je trud poplaÄ?al. Za nagrado sem prejela nastop na koncertu na gradu v Sevnici. Zlato priznanje

Izidor Ostan

je potrditev, da delava z mentorjem Daliborjem BernatoviÄ?em odliÄ?no, hkrati pa je zame motivacija za nadaljevanje izobraĹževanja na Konservatoriju za

Na drĹžavnem tekmovanju ĹĄtirje zbori iz Ĺ aleĹĄke doline V Zagorju ob Savi je javni sklad RS za ljubiteljske dejavnosti priredil Ĺže 26. revijo otroĹĄkih in mladinskih pevskih zborov, ki ima tekmovalni znaÄ?aj. Prireditev je bienalna in poteka od leta 1968, zato so letos obeleĹžili tudi 50 let od prve revije.

V treh dneh, od 26. do 28 marca, se je na odru Delavskega doma v Zagorju zvrstilo 52

glasbo in balet v Mariboru, kjer nameravam nadaljevati ĹĄtudij in postati poklicna glasbenica. Âť Veronika Gams, osnovna ĹĄola Gustava Ĺ iliha Velenje: ÂťNa drĹžavnem tekmovanju v igranju na harfo sem nastopila prviÄ? in z zlato plaketo razveselila sebe, mentorja Daliborja BernatoviÄ?a, starĹĄe. TakĹĄnega uspeha nisem priÄ?akovala, saj sem poleg plakete prejela ĹĄe prvo nagrado in posebno priznanje za najboljĹĄo izvedbo obvezne skladbe. Na nastopu se nisem z niÄ?imer obremenjevala, le igrala sem, kot sem najbolje znala. Sem se pa

Ajda Nina Vivod

Veronika Gams

za uspeh zelo trudila in vesela sem, da sem Ä?as, ki sem ga namenila vaji, koristno izrabila. Ĺ e bo treba pridno vaditi, kajti za nagrado me Ä?asa solistiÄ?ni nastop

zborov, med njimi 24 otroťkih, 20 mladinskih in 8 srednjeťolskih – dekliťkih, fantovskih in meťanih, to je skupaj 2000 mladih pevcev. Zapeli so 150 skladb izpod peres 57 slovenskih in 30 tujih skladateljev. Tam so nastopili tudi otroci in mladi iz naťe doline.

V torek sta nastopila otroĹĄki pevski zbor glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje in otroĹĄki pevski zbor Osnovne ĹĄole Gorica, vÄ?eraj pa Mladinski pevski zbor Osnovne ĹĄole Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj in Mladinski pevski zbor glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje. Ker ima revija tekmovalni znaÄ?aj, so zbori predstavili obve-

na koncertu z orkestrom univerze za glasbo v Litvi, od koder je moja mami. V harfo sem se ÂťzaljubilaÂŤ pri treh, ĹĄtirih letih.ÂŤ Ana Jurjovec, osnovna ĹĄola Mihe Pintarja Toleda Velenje: ÂťPo ĹĄtirih letih igranja klavirja sem se zadnje leto odloÄ?ila za orgle. Pridno sem vadila pod vodstvom mentorice Andreje GoleĹž – Gruden in uspeh je tu. DoseĹžek je bil za obe preseneÄ?enje, zato sem toliko bolj zadovoljna.

Konkurenca je bila velika, trema tudi, sem pa bila med tekmovalci najmlajĹĄa. Poleg rednih vaj sem treninge dopolnjevala ĹĄe z do-

Ana Jurjovec

datnimi urami. Zlata plaketa in posebna nagrada sta priznanji za vloĹžen trud, hkrati pa sta mi dali ĹĄe dodaten elan za zavzeto delo đ&#x;”˛ tudi v prihodnje.ÂŤâ€

zen program in se tako predstavili z izvedbo slovenske ljudske pesmi v izvirni obliki ali obdelavi, v izvedbi umetne pesmi slovenskega avtorja in izvedbi nekaj pesmi po svoji izbiri.

OtroĹĄki zbori so morali letos poskrbeti, da so med izvedene skladbe dodali tudi eno preteĹžno dvoglasno skladbo in eno od ĹĄtirih predpisanih enoglasnih a cappella skladb. Ĺ˝irije so vsem nastopajoÄ?im podelile priznanja z doseĹženimi ocenami, najuspeĹĄnejĹĄim v posameznih kategorijah pa ĹĄe posebna priznanja. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

Ta teden v Bologni poteka znameniti knjiĹžni sejem otroĹĄke literature. Ste morda imeli naÄ?rte, da bi ga obiskali? Lahko bi v Ĺživo sreÄ?ali kakĹĄnega svojega priljubljenega ilustratorja, ki vam je soustvarjal otroĹĄtvo ali pa trenutno navduĹĄuje vaĹĄe otroke ...

Poznam vsaj enega mojega, ki je na Facebooku Ĺže objavil, da bo tam. Vsak dan od 11.00 do 13.00 na tej in tej stojnici. Nora ideja, kaj ne – ali pa tudi ne. Ĺ tiri ure in pol z avtom. Popolnoma dosegljivo. Kot ĹĄe marsikaj drugega na tej strani Alp. LogistiÄ?no verjetno ena najbolj fascinantnih lokacij v Evropi, kar pa prebivalci te deĹžele absolutno premalo izkoriĹĄÄ?amo. Ĺ˝e dolgo posluĹĄam svoje kolege na severni strani Evrope, kako mi ÂťveljaÂŤ. Da lahko kadarkoli skoÄ?im do Benetk ali na kavo ob Jadranski obali. Ali na koncert v dunajski Musikverein. Tudi La Scala v Milanu je popolnoma dosegljiva. Vem, v tem naĹĄem prenapolnjenem vsakdanu pogosto ĹĄe do najbliĹžje galerije ne pridemo, a vseeno, vztrajam, da je za ljubitelje umetnosti in kulture tu v bliĹžini Slovenije ponudba tako vrhunska, da bi jo morali zagotovo bolje izkoristiti. ÄŒetudi tako Ĺže skoraj pustolovsko pridrviĹĄ v enem popoldnevu, kot sva midva enkrat na ZagrebĹĄki knjiĹžni sejem sredi delovnega tedna. Zanimiv obÄ?utek, kot da se katapultiraĹĄ v srediĹĄÄ?e vrhunskega dogajanja, v par urah si napolniĹĄ kulturno-intelektualne baterije in potem po isti poti brĹž nazaj. Pozitivne posledice pa Ä?utiĹĄ ĹĄe kar nekaj Ä?asa. Kot da bi te kdo dvignil iz povpreÄ?ja, iz vsakdana, ki ga vÄ?asih teĹžko prenaĹĄamo, se borimo z enim in drugim. Enako je z obiskom razstav, predstav ali koncertov vrhunskih umetnikov svetovnega nivoja ali pa Ĺže samih znamenitih koncertnih dvoran ali gledaliĹĄÄ?. ÄŒe Ĺže ne omenjamo kulturnega turizma po bliĹžnjih krajih, kjer so nekoÄ? Ĺživele in delovale legende iz sveta umetnosti. Tako recimo se lahko v BudimpeĹĄti namestite v dvorani, kjer je koncerte prirejal sam Ferenc Liszt, in se vsaj z oÄ?mi in mislimi odpeljete v razburljivo koncertno dogajanje 19. stoletja.

Vsi tisti, ki ste julija 2017 zamudili ĹživeÄ?o legendo sodobnega pianizma Martho Argerich v Ljubljani (mi smo takrat zaradi nje prestavili odhod na naÄ?rtovane poÄ?itnice!), jo imate moĹžnost maja sliĹĄati v Musikvereinu na Dunaju. Igrala bo C. Debussyja, oder si bo delila z znamenitim Danielom Barenboimom, ki bo tokrat za klavirjem. Dunaj tudi sicer letos ponuja veliko, sploh na podroÄ?ju vizualnih umetnosti. Letos namreÄ? mineva 100 let, odkar so umrli kar ĹĄtirje pionirji dunajske moderne – slikarja Gustav Klimt, Egon Schiele, arhitekt Otto Wagner ter grafik in oblikovalec Koloman Moser. Serijo razstav so poimenovali ÂťDunaj 2018: Lepota in brezno. Klimt. Schiele. Wagner. Moser.ÂŤ Ĺ tevilni muzeji in galerije, kot so Belvedere, Muzej uporabnih umetnosti (MAK), Umetnostnozgodovinski muzej, Judovski muzej, HiĹĄa glasbe, Muzej Dunaj, Leopoldov muzej in drugi se bodo z razstavami in drugimi dogodki posveÄ?ali velikim umetnikom, ki so soustvarjali Dunajsko moderno okrog leta 1900.

Prav tako je vredna ogleda tudi razstava z nenavadnim naslovom Wow – predstavlja 150 del iz izjemne zbirke avstrijske zbiralke Heidi Horten, ki jo bodo predstavili v Leopoldovem muzeju.

Tako boste med drugimi lahko obÄ?udovali takĹĄna imena, kot so Chagall, Klee, Klimt, Macke, Marc, Matisse, Miro, Munch, Picasso, Schiele, Bacon, Freud, Lichtenstein, Rothko, Dali in Warhol. Torej – Dunaj je letos zagotovo ÂťwowÂŤ. Ena praktiÄ?na informacija – avto lahko parkirate v garaĹžni hiĹĄi pod t. i. Muzejsko Ä?etrtjo, parkirnina je primerljiva tisti v Ljubljani.

Za tiste, ki imate raje italijansko smer, pa priporoÄ?ajo obisk Trevisa, kjer letos lahko obÄ?udujete velikega kiparja Augusta Rodina (okoli 80 umetnin, med njimi tudi kljuÄ?na dela, kot so Janez Krstnik, Balsac, Mislec, Vrata pekla itd., na posojo iz Pariza) in ikono popart’a Andya Warhola – razstava ÂťAndy Warhol – SuperstarÂŤ. ÄŒe pa vas zanima Vincent Van Gogh, ste vabljeni v Palladijevo baziliko v Vicenzo. Razstava z naslovom ÂťMed pĹĄenico in nebomÂŤ vas bo popeljala skozi vse Ĺživljenjske in ustvarjalne faze tega velikega umetnika.

Tako, zdaj pa malo Âťvetra v laseÂŤ in se vidimo. Mene boste po vsej verjetnosti naĹĄli na Dunaju. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 3. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

13

107,8 MHz

29. marca 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Priloge tudi bogatijo vsebino Ä?asopisa V uredniĹĄtvu tednika NaĹĄ Ä?as si ves Ä?as prizadevamo, da bi bili naĹĄi bralci in bralke Ä?im bolj seznanjeni s kakovostnimi informacijami o dogajanju v tukajĹĄnjem okolju, zanimivostmi, ki se dogajajo v njihovi bliĹžnji in daljni okolici, tudi z vsebinami, ki sicer ne sodijo k novinarskim zvrstem, so pa dobrodoĹĄle takrat, ko ljudje Ĺželimo postoriti kaj takĹĄnega, Ä?esar v vsakdanjem Ĺživljenju ne poÄ?nemo tako pogosto. Temu so namenjene priloge Ä?asopisa, ki bogatijo njegovo vsebino, bralcem in bralkam pa prinaĹĄajo na enem mestu potrebne informacije ter jim takoko prihranijo Ä?as in denar.

Ena takih prilog je pomladna gradbena ÂťDomÂŤ, ki bo obogatila osrednje Ä?asopisne strani prihodnje ĹĄtevilke tednika. Prihaja v pravem Ä?asu, saj se je pomlad po dolgi

zimi vendarle zaÄ?ela prebujati, sonÄ?ni Ĺžarki pa marsikoga spodbujajo k prenovi stanovanja, hiĹĄe in njene okolice.

Jure BeriÄ?nik iz naĹĄe sluĹžbe marketinga pravi, da bodo v prilogi sodelovali z nasveti, ponudniki storitev in blaga in drugimi koristnimi informacijami, Âťkjer bosta kakovost in nasvet na prvem mestuÂŤ. Kako ravnati z gradbenimi od-

padki, na kaj naj bomo pozorni pri iskanju novih vhodnih vrat, za kaj je priporoÄ?ljiv apneni duĹĄik, kako izbrati pravo streĹĄno opeko, je le nekaj naslovov nasvetov, ki vam jih lahko izdamo Ĺže danes. ÂťZaradi vsebine in koristnih infor macij ima priloga veÄ?jo vrednost, zato jo bodo lahko bralci hranili in bo zanje morda znova aktualna kdaj kasneje. Ĺ e je Ä?as za tiste, ki morebiti o povabilu k sodelovanju razmiĹĄljajo,ÂŤ dodaja Jure BeriÄ?nik.

Marketing tednika NaĹĄ Ä?as in Radia Velenje pa je na ÂťpreĹžiÂŤ Ĺže za vsebino naslednje priloge, Svet oktanov. đ&#x;”˛

tp

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. LIDIJA BAÄŒIĆ feat. GRUPA VIGOR – Vino rumeno 2. ANJA BAŠ– Vse ok 3. SHAGGY & STING – Don't make me wait

Ena trenutno najbolj popularnih hrvaĹĄkih pevk Lidija BaÄ?ić je v sodelovanju s skupino Vigor posnela skladbo z naslovom Vino rumeno. Skladba bo svoje mesto naĹĄla tudi na njenem prihajajoÄ?em albumu Revolucija. Kot avtorja se pod pesem podpisujeta Fayo in Raay, aranĹžma je delo Raaya in KreĹĄe Tomca, spot pa je posnel Dario Rusan.

GLASBENE novice

Slovo prve evrovizijske zmagovalke Umrla je zmagovalka prvega tekmovanja za pesem Evrovizije, Ĺ vicarka Lys Assia. Zmagovalka je postala leta 1956 s pesmijo Refrain v Luganu v Ĺ vici. Na tekmovanju se je takrat pomerilo le sedem drĹžav. V svoji glasbeni karieri je nastopala tudi s pevci, kot sta Vico Torriani in Viktor de Kowa, zapela pa je celo britanski kraljici Elizabeti II. Njena najveÄ?ja uspeĹĄnica je bila pesmica Oh, mein Papa iz leta 1950, s katero je navduĹĄevala milijone posluĹĄalcev. Velik uspeh je do-

dodelili Azore, kjer pa je snemanje kar precej motilo muhasto vreme. Slovensko pevko, ki se bo v Lizboni 10. maja predstavila v drugem predizboru, zdaj Ä?akajo plesni treningi in nekaj poÄ?itka, aprila pa odpotuje na naslednje dogodke, kjer bo predstavljala slovensko evrovizijsko skladbo.

Skupina Fifth Harmony napoveduje ustvarjalni premor Skupina Fifth Harmony je po ĹĄestih letih delovanja napovedala ustvarjalni premor. Ĺ est let je minilo od njihovega zaÄ?etka v televizijski oddaji X-Factor, Lauren Jauregui, Normani Kordei, Dinah Jane in Ally Brooke pa so se za premor odloÄ?ile, ker se Ĺželijo posvetiti samostojnim projektom. Pred pribliĹžno letom

Ä?lanice kljub vsemu izvedle, potem pa bo priĹĄel Ä?as za samostojne kariere. Prvo ploĹĄÄ?o Reflection so dekleta izdala leta 2015, leta 2016 je sledil album 7/27, avgusta lani pa so izdale ĹĄe tretjo ploĹĄÄ?o z naslovom Fifth Harmony, takrat Ĺže brez Cabellove.

Alya v pomlad s skladbo Dobro jutro, Ĺživljenje Priljubljena pevka Alya je na prvi pomladni dan predstavila novo pesem Dobro jutro, Ĺživljenje. Pesem, ki je po skoraj letu dni njena glasbena novost, je sproĹĄÄ?ena in melodiÄ?na, z optimistiÄ?nim sporoÄ?ilom, ki gre hitro v uho. Videospot so snemali v Piranu, ki je bil takrat sicer vremensko muhast, pa vendar to ni pokvarilo

Poleg njih so na snemanju sodelovala tudi dekleta iz plesne skupine Empreus.

Ringo Starr je vitez Bobnar legendarne liverpoolske skupine Beatles Ringo Starr je postal vitez. ViteĹĄko Ä?ast, ki jo za izjemne zasluge podeljuje britanska kraljica Elizabeta II., je 77-letnemu glasbeniku na uradni slovesnosti podelil princ William. Da bo dobil Ä?astni naziv viteza britanskega imperija za zasluge v glasbi, so sicer oznanili Ĺže konec decembra, zdaj pa nekdanji beatle tudi uradno lahko uporablja naziv Sir. Ĺ˝e Leta 1965 je sicer britanska kraljica vsem Ä?lanom legendarne skupine Beatles podelila niĹžji

1. Ansambel Ĺ epet – Ti znaĹĄ 2. Mladi godci – NaĹĄih 10 3. Ansambel Zaka pa ne – Panika 112 4. VraĹžji muzikanti – Moja si 5. Ansambel Plus – Babica 6. Modrijani – Moja punca rada gunca 7. Ansambel Narcis – Pred oÄ?mi mi cesta pleĹĄe 8. Novi spomini – Hej punca 9. PoskoÄ?ni muzikanti – Ta noÄ? bo za naju 10. Mitja kvintet – Za lepĹĄi dan

www.radiovelenje.com

RUDI BUÄŒAR Rudi BuÄ?ar, ki rad Ä?rpa iz bogate zakladnice stare istrske glasbe, predstavlja pesem Kemu si dala roĹžice. Skladba je istrski ljudski napev z etno in rock vplivi, zborovski pridih pa ji je dodala mnoĹžica glasov Okteta AljaĹž in Vrhovk.

Gre sicer za eno od njegovih istrskih priredb z aktualnega albuma Ĺ entiment.

OMAR NABER Omar Naber predstavlja novi single Rad bi spet verjel. Pri nastanku skladbe ni sklepal kompromisov in je v njej drzno zdruĹžil razliÄ?ne glasbene sloge. Skladbo je prviÄ? predstavil na finalu letoĹĄnje Eme, Ä?eprav je nastala Ĺže takoj po lanskoletnem izboru slovenske evrovizijske predstavnice.

Ĺživela tudi leta 1958 s pesmijo Giorgio. Ljubezen do glasbe jo je spremljala tudi v zadnjih letih njenega Ĺživljenja. Vse do svojega 94. leta, ko se je njeno Ĺživljenje konÄ?alo, se je rada udeleĹževala evrovizijskih izborov.

ANJA BAĹ

Evrovizijsko razglednico posnela na Azorih Slovenska predstavnica na Evroviziji Lea Sirk je prejĹĄnji konec tedna preĹživela na portugalskem otoku Faial, kjer je posnela razglednico, ki jo bo evrovizijsko obÄ?instvo videlo pred njenim nastopom. Letos so se namreÄ? organizatorji odloÄ?ili, da bodo izvajalci snemali evrovizijske razglednice na znamenitostih Portugalske. Sirkovi so

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

dni je skupino Ĺže zapustila ena od Ä?lanic, Camila Cabello, ki se je z uspeĹĄnico Havana uspeĹĄno podala na samostojno glasbeno pot. Skupina ima do konca letoĹĄnjega leta sicer napovedanih ĹĄe nekaj koncertov, ki jih bodo

dobrega razpoloĹženja. ReĹžiser Niko Karo se je tokrat odloÄ?il za spot v enem samem kadru. V spotu nastopajo resniÄ?ni ljudje iz Alyinega vsakdana – ekipa, s katero je ves Ä?as na poti in ki predstavlja njeno drugo druĹžino.

naziv, viteĹĄki naziv pa je kot prvi leta 1997 dobil Paul McCartney.

Oba preostala Ä?lana liverpoolske zasedbe sta Ĺže dalj Ä?asa pokojna. John Lennon je bil ubit leta 1980 v New Yorku, George Harrison pa je za posledicami raka umrl leta 2001.

Pevka Anja BaĹĄ, ki je pred tremi leti izdala album Punca iz tvoje ulice, po dveh letih glasbenega premora predstavlja novo skladbo. Njen naslov je Vse O. K., skladba pa je ĹĄe zadnja izbranka razpisa Imamo novo glasbo, katerega namen je spodbujanje nastanka

zvrstno razliÄ?nih novih skladb v slovenskem jeziku.

2CELLOS Za koncert 2CELLOS v Kopru je prodanih Ĺže veÄ? 7.000 vstopnic. Z rekordno prodajo Ĺže prvi dan (3.000 vstopnic v enem dnevu) je duet presegel ne le prodajo svojih dosedanjih koncertov v Sloveniji, ampak tudi prodajo drugih koncertov pri nas. Njun koncert bo 29. junija na za to priloĹžnost posebej pripravljeni poletni areni na prostem ob stadionu Bonifika v Kopru.

PERPETUUM JAZZILE Perpetuum Jazzile se je po slovenski predstavitvi koncertnega showa Le Spectacle odpravil na gostovanje v Belgijo, kjer je ĹĄov predstavil obÄ?instvu v Bruslju in Liègeu.

Ob predstavitvi upajo na nadaljnji prodor na francosko govoreÄ?a trĹžiĹĄÄ?a. Skupina, ki letos praznuje 35 let delovanja, bo letos poskrbela ĹĄe za eno novost: novembra se bo s ĹĄovom Le slovensko v ljubljanski Areni StoĹžice poklonila glasbi izkljuÄ?no slovenskih izvajalcev.

Naš ­čas, 29. 3. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

⏪

Pred kratkim sta se srečala na rezi najslavnejše trte na svetu na Lentu popularni vinogradnik iz Slatine pri Šmartnem ob Paki Mihael Fajfar in 22. slovenska vinska kraljica Katarina Pungračič, oba rojena v Haloških goricah v občini Zavrč. Miha, ki jezika ne špara, se je polaskan nad njeno vinsko svetostjo takoj spomnil, kaj ji je svoj čas kot kratkohlačnik dejal: »A ti nisn reku, da iz tebe še nekaj bo? No, in se obema fajn zdi, da je teko!« »Ne preveč po levi, ne preveč po desni, ne premočno, ne prenežno, samozavestno in elegantno – vsega ravno prav, da ga zbijem iz kroga.« Ne, direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik ne govori o politični strategiji, temveč o metu kamna pri kerlingu. Če bi se odločil za politično kariero, pa bi se je zagotovo lotil tako kot kerlinga, ob tem pa pazil, da mu – tako kot na ledu – ne spodrsne.

⏬

29. marca 2018

frkanje » Levo & desno «

Ob besed …

Nova slovenska stranka Solidarnost si bo prizadevala, da bi v ustavo zapisali tudi posebno pravico: pravico ne biti reven. Bojim se, da bodo to stopničko težko prestopili. Saj bodo odločali taki, ki so nad pragom revščine.

Veliko prenese Mati Zemlja res veliko prenese. Vodo smo že tako močno onesnažili, da se zdaj že tudi za velike količine greznice, ki jo marsikje polivajo po zemlji, ne sekiramo (pre)več.

Doma in na tujem Poslušamo, da se Slovenija stara veliko hitreje kot ostali del Evrope. A mi temu delu celo pomagamo. Mnogi mladi Slovenci namreč odhajajo v druge zahodne in severne evropske države.

Starejši pa se vračajo.

Slovenia green

⏪

Mateja Kumer, prva dvorjanka Gutenbuchla v zadnjih treh letih, in prvi PUP-ov florist Simon Ogrizek sta si po dvotedenskem garanju za velikonočno razstavo v dvorcu v Ravnah zares oddahnila, ko sta stvaritve predstavila množici obiskovalcev. Za bralce Našega časa pa sta se pustila foto-presenetiti ob slikovitem aranžmaju pirhov z oljčnimi vejicami.

Kot voščilo bralcem in obiskovalcem razstave za praznično velikonočje!

Nevarnost?

Je slovensko kuro res lahko vse bolj strah?! V Melanijini državi se vse bolj dvigajo jastrebi.

Odmevnost

ZANIMIVOSTI

Dunaj spet najboljše mesto na svetu Mednarodno svetovalno podjetje Mercer že vrsto let izbira mesta z najvišjo kakovostjo življenja na svetu. V nabor sodelujočih sprejmejo 231 mest sveta, ki jih ocenjujejo po 39 kriterijih. Ti zajemajo standarde zdravstvene oskrbe, politično stabilnost, go90 do 200 ljudi, potniki pa bodo med poletom spali v 40 kabinah in se družili v skupnih prostorih na vrhu rakete. BFR bo lahko letela s hitrostjo 29 tisoč km/h in bo potnike na Mars pripeljala v 150 do 300 dneh. Musk ob tem poudarja, da je projekt prav zares uresničljiv in da namerava BFR na Mars poslati že leta 2022.

Po objavi jo je iskalo na tisoče moških spodarsko lego, izobraževalni sistem, stanovanjski trg in varstvo okolja. Že deveto leto zapored je na samem vrhu lestvice Dunaj. Letos sta za njim uvrščena Zürich in München, pri čemer si München tretje mesto deli z novozelandskim Aucklandom. Na dnu lestvice je glavno iraško mesto Bagdad, Ljubljana pa je letos s 76. napredovala na 75. mesto.

Vsaj po turističnih priznanjih sodeč, je Slovenija vendarle vse bolj zelena.

Raketa, ki bo poletela do Marsa Milijarder Elon Musk je že pred časom napovedal izdelavo rakete, ki bo poletela do Marsa. Pred kratkim pa je o svojem projektu razkril nekaj več podrobnosti.

Kot je povedal, je ime rakete spremenil v BFR, kar naj bi pomenilo »Big Fucking Rocket«. Orjaška raketa naj bi imela sposobnost na Mars naenkrat prepeljati od

Da si pogosto ne predstavljamo realno, kaj pomenijo aktivnosti na spletu, priča izkušnja kitajske blogerke. 19-letna Ye je namreč na svojem profilu objavila, da bo občevala z vsakim moškim, ki bo prišel v hotel, v

katerem je bila nastanjena. Objavila je tudi številko sobe, naslov hotela in dodala zapeljiv video v bikinkah. V zelo kratkem času je na recepciji po njej spraševalo na tisoče moških, tako da so bili zaposleni prisiljeni poklicati policijo. Blogerka si je hitro premislila in objavila, da se je le šalila, ter ljudi pozvala, naj objave ne delijo več. Policija jo je kaznovala zaradi prostitucije in vznemirjanja osebja ter gostov hotela, zaradi česar je plačala tudi majhno denarno kazen in petnajst dni preživela v zaporu.

Prav tako so ji blokirali vsa družabna omrežja.

Zaradi pijanega pilota obtičali v Nemčiji Minuli teden je letališko osebje v nemškem mestu Stuttgart tik pred letom opazilo, da se kopilot letalske družbe TAP Air Portugal opoteka in smrdi po alkoholu. O tem so obvestili letališke oblasti, ki so odločile, da alkoholizirani 40-letni kopilot ne more upravljati letala. Policija ga je pridržala in odredila plačilo varščine v višini 10 tisoč evrov, ostal pa je tudi brez licence za letenje. Zaradi dogodka so let

letala v Lizbono odpovedali, vseh 106 potnikov pa je moralo vikend preživeti v Nemčiji. Naslednji mogoč let je bil namreč šele v ponedeljek.

Z doma narejeno raketo 572 metrov v zrak

Če že ne bo koristna, je komisija za ugotavljanje politične odgovornosti pri bloku 6 vsaj zelo odmevna.

Preveč porabljen denar se ne bo povrnil, slišati pa je tudi vsaj malo zadoščenja, da se nekaterim ne bo povrnil omadeževan ugled.

Zanimivo zanimanje Nekaterim se zdi zanimivo, da je za surovino večje zanimanje kot za kakovostne končne izdelke. Za Gorenje Surovino se zanima sedem kupcev, za družbo Gorenje so ostali trije morebitni partnerji. Seveda bo kdo rekel, da mečem dve različni stvari v en koš. A zanimivo je vseeno.

Podpora Mike Hudges iz ZDA, ki je med prijatelji večinoma poznan kot »Mad« (Nori), je bil nekoč voznik limuzine, zadnjih nekaj let pa se zanima predvsem za rakete in vesolje. Doma je izdelal raketo, ki jo poganja para, in se minuli vikend izstrelil v zrak. Dogodek so sicer zaradi tehničnih težav in dejstva, da Mad ni imel dovoljenja za podvig, večkrat prestavili. Tokrat pa je uspelo. »Dovolj sem imel tega, da so me označevali za strahopetca. Naredil sem raketo in se izstrelil,« je povedal Hudges. Hudges je z raketo dosegel višino 572 metrov, nato pa je sledil padec. Pristanek je bil dokaj trd, konica rakete se je odlomila, Hughes pa si je pri tem poškodoval hrbet.

Kako veseli bi bili v kakšni stranki, če bi jih v predvolilnem času tako glasno podpiralo toliko ljudi, kot se jih je zbralo v Planici. Morda bi šlo, če bi tako dobro leteli, reševali vse »visoke« težave in dobro pristali med ljudmi.

Dvosmiselno Ta čas je med nekaterimi tudi aktualna pesem »Prišla bo pomlad«. V času volitev ima lahko dva pomena. Naravnega in političnega.

Vedno aktualno Lutkarstvo še zdaleč ni le kulturna dejavnost. Še kako tudi politična. Nekateri bi nas kaj hitro radi »obesili« na svoje nitke za vodenje.

NaĹĄ Ä?as, 29. 3. 2018, barve: CMYK, stran 15

15

POGOVOR, REPORTAŽA

29. marca 2018

Z glasbo je spodbujal narodno zavest VelenjÄ?an Fran Korun KoĹželjski je svoje glasbeno ustvarjanje zaÄ?el kot samouk. Imel je talent in veselje, kot mlad fant pa je hodil Ä?ez KoĹželj v Laze, kjer se je na domaÄ?iji pri Maku uÄ?il igrati citre. Tako je dobil svoj vzdevek, mnogo let za tem pa so eno od planinskih poti Ä?ez KoĹželj poimenovali Glasbena pot. Nato je na Dunaju opravil vojaĹĄki izpit za kapelnika. Kot glasbenik, skladatelj, pevovodja, avtor glasbenih uÄ?benikov, zbiratelj ljudskih pesmi si je prizadeval za glasbeno izobraĹževanje mnogih generacij. Pod njegovim peresom sta nastali prva citrarska in prva violinska ĹĄola na Slovenskem (slednja iz leta 1910 je ĹĄe vedno edina). Ĺ ola za kromatiÄ?no in diatoniÄ?no harmoniko ter obseĹžen popis svetovne glasbene zgodovine od kulturnega Ĺživljenja najstarejĹĄih civilizacij in vse do modernega Ä?asa sta prav tako bila pionirska, Ĺžal pa sta ostala le v rokopisu. Skladal je predvsem zborovska dela in kompozicije za citre.

Celoten Korunov opus obsega preko 200 del, izĹĄle pa so tri njegove samostojne zbirke. Njegovo glasbeno tradicijo je nadaljeval sin Antonij Korun, ki ga je Fran pouÄ?eval klavir. Antonij se je poroÄ?il s pianistko in tako sta tudi Franova vnuka Vladimir in Borut odraĹĄÄ?ala z glasbo, pa tudi z zavedanjem o pomenu dedovega dela. Prvi se je uÄ?il klavir, drugi pa violino in tako se je glasbena tradicija druĹžine Korun, v domu katere je pogosto odmevala glasba, nadaljevala.

Ob 150-letnici rojstva glasbenega pedagoga in skladatelja Frana Koruna KoĹželjskega smo na pogovor o njegovem delu in zapuĹĄÄ?ini povabili njegova vnuka Vladimirja in Boruta Koruna

V Ä?asu Frana Koruna KoĹželjskega je v Ĺ aleĹĄki dolini sluĹžboval Anton AĹĄkerc. OÄ?itno sta se poznala, saj je Fran uglasbil nekaj AĹĄkerÄ?evih pesmi, med drugim pesem DelavÄ?eva hÄ?i. ÂťKaĹže, da tudi najin ded ni bil gluh za socialna vpraĹĄanja, ki so se porajala v Ä?asu industrializacije,ÂŤ pravi Borut in kot zanimivost dodaja, da je na razglednici, ki jo je ded poslal s ĹĄtudija na Dunaju, podpisan tudi Ivan Cankar.

Zahvala za ohranjeno zapuĹĄÄ?ino Frana Koruna KoĹželjskega gre predvsem njegovemu sinu, pravita vnuka Borut in Vladimir.

poveÄ?ala pritisk germanizacije, na katero je odgovoril z glasbo in gojenjem materinĹĄÄ?ine,ÂŤ pravi Vlado, Borut pa dodaja, da je v uvodu v svojo ĹĄolo za violino zapisal, da se je tega dela lotil zato, da bi se lahko Slovenci tega instrumenta uÄ?ili v maternem jeziku in po slovenskih glasbenih motivih.

Borut in Vlado menita, da njunemu dedu, ki je deloval lokalno, a je njegovo delo pomembno vplivalo na glasbeno izobraĹževanje in ustvarjanje na Slovenskem, zunaj domaÄ?ega prostora ni priznana veljava, ki bi mu upraviÄ?eno pripadala. Zato upata, Frana Koruna KoĹželjskega je povabil bolgarski dvor, da bi tam glasbeno ustvarjal.

A se je priloĹžnosti, da bi sodeloval z velikim orkestrom in zanj skladal veÄ?je kompozicije, iz ljubezni do starĹĄev, domovine in slovenskih ljudi odpovedal.

ÂťSvoj prosti Ä?as je ves Ĺžrtvoval za glasboÂŤ

Korun je moral imeti moÄ?no razvit tako socialni kot narodnostni Ä?ut, razmiĹĄljata vnuka. Med rokopisi, ki jih je sin Antonij zaupal v hrambo Narodni in univerzitetni knjiĹžnici, je vnuk Borut naĹĄel Franovo pismo JuĹžnoĹĄtajerski hranilnici, v kateri je sluĹžboval. V njem je zaprosil, da bi ob sredah prej

zakljuÄ?il delo, da bi lahko vodil godbo, v zameno za to pa je ponudil svoj letni dopust. Ne le, da je gojil ljudsko pesem in s pomoÄ?jo glasbe spodbujal narodno zavest, temveÄ? je v njegovi rojstni hiĹĄi delovalo Bralno druĹĄtvo Zgornje Ĺ aleĹĄke doline, pod okriljem katerega so ljudje prebirali literaturo v slovenskem jeziku. ÂťOdzval se je Ä?asu, prostoru in razmeram, ki so obstajale. Industrializacija je

da se bo njegovo izroÄ?ilo ĹĄe naprej ohranjalo vsaj v rodnem kraju. Morda tudi v obliki monografije, v kateri bi popisali njegovo zapuĹĄÄ?ino in zbrali rokopise. Sta pa ponosna in poÄ?aĹĄÄ?ena, da bo v Ä?ast njegovemu delu postavljen spomenik. To je za poimenovanjem glasbene ĹĄole po njem in ulice na Gorici tretja gesta velenjske obÄ?ine v zahvalo njegovi prizadevnosti in spomin nanj. V sodelovanju z Muzejem Velenje pa se ohranjajo njegovi inĹĄtrumenti in drugi predmeti iz njegovega Ä?asa, ki bodo razstavljeni v spominski sobi, to pa bodo uredili v velenjski glasbeni ĹĄoli. đ&#x;”˛

Gibajmo za zdravje

Ples je za njimi, matura jih ĹĄe Ä?aka

Ĺ oĹĄtanj - Ob svetovnem dnevu druĹžine, bodo strokovne delavke Vrtca Ĺ oĹĄtanj organizirale prireditev Gibanje za zdravje. Poleg otrok na druĹženju priÄ?akujejo tudi njihove starĹĄe, dedke, babice in prijatelje. Dobili se bodo 14. aprila ter ob prijetnem druĹženju spoznavali zdrav naÄ?in Ĺživljenja. Vzgojiteljice in druge delavke vrtca se namreÄ? zelo zavedajo,

Maturantke in maturanti so konec tedna stopili v plesne Ä?evlje, v katerih so se sprostili pred zrelostnim izpitom, ki je pred njimi – Plesati ni lahko, a pred maturo imajo veÄ? treme, kot so jo imeli pred plesom Tina Felicijan

Velenje, 23. in 24. marca – Na Ĺ olskem centru Velenje to ĹĄolsko leto zakljuÄ?uje srednjeĹĄolsko izobraĹževanje 219 poklicnih in 109 gimnazijskih maturantk in maturantov, 141 pa jih bo opravljalo zakljuÄ?ni izpit. Za nekatere bo matura teĹžja, za druge laĹžja preizkuĹĄnja, prav tako kot so se nekateri plesa veselili bolj in drugi manj. Zagotovo pa se bodo vsi tako kot pri plesu potrudili tudi pri maturi. In Ä?e se bodo potrudili vsaj toliko, bodo zablesteli, kakor so na maturantskem veÄ?eru.

S kakĹĄnimi mislimi se pripravljajo na maturo in kakĹĄno je bilo vzduĹĄje pred gala veÄ?erom, smo vpraĹĄali nekaj iskrivih plesalk in plesalcev.

Luka GerĹĄak, ekonomski tehnik: ÂťNa maturo se v ĹĄoli Ĺže pripravljamo. PoÄ?asi se bo treba zaÄ?eti uÄ?iti bolj intenzivno. Imam nekaj treme, saj moram v primeru omejitev zbrati toÄ?ke za vpis na fakulteto. Najprej pa je seveda treba zakljuÄ?iti Ä?etrti letnik. NajteĹžji so strokovni predmeti, ampak mislim, da mi bo uspelo.ÂŤ Nika DuĹĄiÄ?, turistiÄ?na tehnica: ÂťMatura je zame pomembna preizkuĹĄnja, saj potrebujem toÄ?ke za vpis na policijsko akademijo, zato se moram dobro pripraviti. Policijski poklic se mi zdi zelo Ä?asten. Rada bi pomagala ljudem in reĹĄevala krivice. Tudi na maturantski ples smo se temeljito pripravili. Na plesnih vajah je bilo veliko dogodivĹĄÄ?in.

Od maturantskega veÄ?era pa si obetam nepozabne spomine.ÂŤ Katja KopuĹĄar, gimnazijka: ÂťPriprave na maturo so precej naporne. Najbolj me skrbi slovenĹĄÄ?ina, ampak verjamem, da se vse da nauÄ?iti. Omejitev na fakulteti za gradbeniĹĄtvo, na katero se bom vpisala, sicer ni, bi pa vseeno rada dosegla dober rezultat. Priprave na maturantski ples so bile kar dolge. K ĹĄivilji sem ĹĄla Ĺže januarja, z obleko pa sem zelo zadovoljna.ÂŤ Ĺ pela Luknar, turistiÄ?na tehnica: ÂťPriprave na maturo so precej zahtevne, najbolj pa me skrbijo strokovni predmeti, ki jih je precej in obsegajo veliko snovi. ÄŒaka me tudi peti predmet, saj bom na filo-

zofski fakulteti ĹĄtudirala anglistiko. Priprave na maturantski ples so bile precej kompleksne, saj sva s fantom plesala tudi v Celju, zato sva potrebovala dve obleki. Ĺ˝eliva pa si zbrati Ä?im veÄ? lepih spominov s soĹĄolci in druĹžino.ÂŤ Domen Stropnik, elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola: ÂťNa maturo se intenzivno pripravljamo. Pri slovenĹĄÄ?ini, ki me najbolj skrbi, piĹĄemo veliko spisov in ponavljamo snov. Pri drugih predmetih pa sem samozavesten, Ä?eprav imam pred maturo nekoliko veÄ? treme kot pred maturantskim plesom. Zadnjih termi-

Tina Felicijan

nov plesnih vaj s plesalko nisva obiskala, saj si je zvila gleĹženj, ampak sva se vseeno uskladila, Ä?eprav jaz nisem ravno vajen plesa.ÂŤ Tilen Grudnik, elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola: ÂťK maturi pristopam sproĹĄÄ?eno, Ä?eprav moram zbrati toÄ?ke za vpis na fakulteto. Ampak nima se smisla sekirati na zalogo. Bo, kar bo. S soplesalko sva se zelo dobro ujela, vseeno pa imam pred plesom veliko treme. Predvsem jave nama dela nekaj teĹžav. Na maturantskem plesu pa si Ĺželim obilo zabave, sproĹĄÄ?enega vzduĹĄja in veselja.ÂŤ đ&#x;”˛

kako je gibanje pomembno za zdravje, prav tako pa je pomembno druĹženje ljudi razliÄ?nih generacij, saj bogati celotno skupnost.

DruĹženje bodo zaÄ?eli s pohodom ob 9. uri izpred Vrtca Ĺ oĹĄtanj enote Biba, ostale dejavnosti pa se bodo odvijale na nogometnem stadionu od 10.00 do 12.00.

V programu bodo sodelovali: planinci, Ĺ ola zdravja, taborniki, gasilci, ĹĄportniki, Center starejĹĄih obÄ?anov Zimzelen, Kmetijska zadruga Ĺ oĹĄtanj ter mnogi drugi.

V primeru slabega vremena prireditev odpade. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 29. 3. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

VI PIĹ ETE

29. marca 2018

Izoblikovali staliĹĄÄ?a za nacionalni otroĹĄki parlament

O Ivanu in Ani

V vili RoĹžle je potekal regijski otroĹĄki parlament, na katerem se je sreÄ?alo 24 osnovnoĹĄolcev iz Zgornje in Spodnje Savinjske ter Ĺ aleĹĄke doline Velenje, 22. marca – Na regijskem otroĹĄkem parlamentu so osnovnoĹĄolci nadgradili razpravo o ĹĄoli in ĹĄolskem sistemu.

Najbolj so poudarili, da si Ĺželijo veÄ? praktiÄ?nega znanja, denimo s podroÄ?ja prve pomoÄ?i, okoljevarstva, trajnostne mobilnosti in samooskrbe, pa tudi veÄ? pouÄ?evanja z izkuĹĄnjami in doĹživetji. Ĺ˝elijo si veÄ? povezovanja snovi med posameznimi predmeti, veÄ? ekskurzij, ĹĄol v naravi in tudi izmenjav med ĹĄolami iz razliÄ?nih krajev in drĹžav. Na podroÄ?ju odnosov med uÄ?enci, uÄ?itelji in drugimi usluĹžbenci na ĹĄolah ter starĹĄi si Ĺželijo veÄ? iskrenosti, poĹĄtenosti, medsebojnega zaupanja in sprotnega reĹĄevanja teĹžav z metodami, kot je mediacija. Opozarjajo, da jih je k razmiĹĄljanju o poklicni karieri in ustrezni izbiri srednjeĹĄolskega programa treba spodbuditi Ĺže prej, ne ĹĄele v zadnjem razredu osnovne ĹĄole. PereÄ?a tema so bila nacionalna preverjanja znanja, zastareli uÄ?beniki in delovni zvezki, pa tudi Ĺželja po ponovni uvedbi opisnega ocenjevanja pri pouku likovne, glasbene in ĹĄportne vzgoje. Ponovno so bili

Na nacionalnem otroĹĄkem parlamentu bo sliĹĄan glas vseh otrok iz regije, saj so na prav vseh ĹĄolah potekale razprave, iz katerih so predstavniki vrstnikov izluĹĄÄ?ili sklepe, ki jih bodo predstavili na vseslovenskem zasedanju.

dobro pripravljeni na razprave, polni idej, a tudi na realnih tleh, pravi sekretarka MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Bojana Ĺ pegel. ÂťSo zelo samokritiÄ?ni. Zavedajo se, kaj je v krajĹĄem Ä?asovnem obdobju izvedljivo in kaj zahteva veÄ? Ä?asa. Pri pouku bi radi mobitele, tablice ali raÄ?unalnike oziroma doloÄ?ene apli-

kacije uporabljali kot pripomoÄ?ek, bojijo pa se, kako bodo to mednje vkljuÄ?evali uÄ?itelji. Glede na svojo starost zelo celostno razmiĹĄljajo.ÂŤ UdeleĹženci regijskega otroĹĄkega parlamenta so izvolili ĹĄest predstavnikov – Vido Volk in AljaĹža Vetriha iz Ĺ aleĹĄke doline, Jana Weissa in Lizo ZagoĹžen iz

Mnenja in odmevi Odgovor na objavo Mateja Jenka z naslovom Velenje ni turistiÄ?ni kraj ... Ĺžal.

(NaĹĄ Ä?as, Mnenja in odmevi, 22. marec 2018) Z odgovori in pojasnili v nadaljevanju zakljuÄ?ujemo razpravo in na tem mestu ĹĄe zadnjiÄ? odgovarjamo na pisanje t. i. samostojnega svetnika (izvoljen je bil na listi SMC) Mateja Jenka v rubriki Mnenja in odmevi, NaĹĄ Ä?as.

V Mestni obÄ?ini Velenje razvijamo podroÄ?je turizma Ĺže od leta 1996 dalje, ko smo ustanovili TIC – TuristiÄ?no-informacijski center. Torej smo v turizmu aktivni Ĺže veÄ? kot 20 let. Glede na to, da Velenje nima tako bogatih naravnih danosti, kot jih ima npr.

Bohinj, se seveda tudi turizem ne more razvijati s takĹĄno dinamiko in obsegom, kot se razvija tam.

Tudi univerzitetno mesto, kot je to Ljubljana, nismo, zato je tudi primerjanje z Ljubljano nerealno. Da je turizem tek na dolge proge, je sploĹĄno znano. Prav tako je znano, da si ljudje pred 30 leti ob takratni onesnaĹženosti naĹĄega okolja niso znali predstavljati, da se bo Ĺ aleĹĄka dolina zaÄ?ela razvijati turistiÄ?no. V Mestni obÄ?ini Velenje smo v to idejo verjeli in ponosni smo na to. Vse investicije in vsi napori so bili vredni tega, kar danes vidimo v Velenju. Rezultati dobrega dela na podroÄ?ju turizma se v zadnjih letih kaĹžejo marsikje, predvsem pa pri razvoju, obiskanosti in prepoznavnosti Velenjske plaĹže.

Glede nagrad s podroÄ?ja turizma, prejetih v preteklih 20 letih, je seznam naĹĄe obÄ?ine zelo bo-

gat. Ponovno ga objavljamo, tokrat s ĹĄe daljĹĄim spiskom, in s priÄ?akovanjem, da bo to gospodu Jenku le potrdilo, da Velenje JE turistiÄ?no mesto. Pa pri tem nismo izpostavljali mednarodnih nagrad, ki jih je prejela Velenjska promenada v zadnjih ĹĄtirih letih. ÄŒe bi naĹĄteli ĹĄe te, bi bil seznam precej daljĹĄi. • Entente Florale (1999 priznanje za najlepĹĄe urejeno evropsko mesto); • nagrada Slovenske turistiÄ?ne organizacije za kakovostno in prizadevno urejanje lokalne turistiÄ?ne ponudbe na uradnem slovenskem turistiÄ?nem portalu www.slovenia.info (2005, 2006, 2007, 2008, 2010, 2013, 2014 in 2016); • Moja deĹžela lepa in gostoljubna – Velenje je v letih od 1992 do letos prejelo sedem priznanj TuristiÄ?ne zveze Slovenije za doseĹženo 1. mesto v vseslovenskem tekmovanju v urejenosti mest med veÄ?jimi slovenskimi mesti (devetkrat smo osvojili 2. mesto in petkrat 3. mesto); • European destination of excelence – 2010 uvrstitev med finaliste Evropskih destinacij odliÄ?nosti s projektom ÂťPozojevo prebujenje Ĺ aleĹĄke dolineÂŤ; 2011 uvrstitev med finaliste Evropskih destinacij odliÄ?nosti s projektom Âť Podzemna pustolovĹĄÄ?ina v VelenjuÂŤ; • NaĹĄa Slovenija 2011 – priznanje v kategoriji ohranjanje kulturne dediĹĄÄ?ine, posamiÄ?ne zgradbe v mestu; • Dnevnikova izvidnica 2013 – Velenje je doseglo 3. mesto po ocenah strokovne komisije in tretje mesto po ocenah bralcev;

• Zmoremo 2015 – Vila Bianca je bila izbrana za najboljĹĄo prakso pri izvajanju ukrepov za zagotavljanje dostopnosti brez ovir; • Slovenia Green 2016 – Velenje je ob svetovnem dnevu turizma prejelo bronasti znak v okviru projekta Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) – Slovenia Green, ki poteka pod okriljem Slovenske turistiÄ?ne organizacije; • Velenje – 3. najprijaznejĹĄa obÄ?ina v Sloveniji po ocenjevanju tujih drĹžavljanov v okviru akcije TuristiÄ?na patrulja.

Zagotovo pa bomo ta seznam s ĹĄtevilnimi projekti, ki jih naÄ?rtujemo v prihodnjih letih, ĹĄe podaljĹĄali. Glede vpraĹĄanja, koliko vloĹženih evrov je v turizmu Mestna obÄ?ina Velenje dobila nazaj, odgovarjamo sledeÄ?e: kot lokalna skupnost si ves Ä?as prizadevamo izboljĹĄati kakovost Ĺživljenja v naĹĄi lokalni skupnosti. Ponujamo veliko brezplaÄ?nih vsebin (Lokalc, Bicy, ĹĄtevilna brezplaÄ?na svetovanja, mestna blagajna, ‌), podpiramo ĹĄportne klube in ĹĄtevilna druĹĄtva, organiziramo mnoge brezplaÄ?ne dogodke, katerih namen ni polniti obÄ?insko blagajno, ampak nuditi naĹĄim obÄ?ankam in obÄ?anom Ä?im veÄ? razliÄ?nih, kvalitetnih, bogatih in pogosto tudi brezplaÄ?nih vsebin. Rezultati dobre turistiÄ?ne ponudbe se po navadi kaĹžejo tudi v blagajnah ĹĄtevilnih ponudnikov gostinskih storitev, kot tudi tistih, ki nudijo nastanitvene kapacitete. Teh je Velenju kar nekaj. Ker to niso obÄ?inski javni zavodi, teĹžje ocenjujemo, koliko vloĹženih evrov se je vrnilo.

Prav tako je z zaposlitvami, saj ob dobrem obisku mesta dobro deluje veliko vzporednih dejav-

Zgornje Savinjske doline ter Ajdo UĹĄen in Ĺ˝ivo Dokl iz Spodnje Savinjske doline. Z vrstniki iz vse Slovenije se bodo sreÄ?ali na nacionalnem otroĹĄkem parlamentu. Ta bo 9. aprila potekal v drĹžavnem zboru. đ&#x;”˛

tf

nosti, ne samo muzeji in galerije, temveÄ? tudi gostinci in trgovine.

Turizem pa smo ne nazadnje (in predvsem) tudi ljudje, ki Ĺživimo v naĹĄem mestu, zadovoljni obÄ?ani, ki z navduĹĄenjem in iskreno ljubeznijo do naĹĄega mesta predstavimo svoj domaÄ?i kraj ter prepriÄ?amo marsikaterega sodrĹžavljana ali tujca, da Velenje obiĹĄÄ?e in se k nam z veseljem tudi vrne.

Trditev, da Velenje za 7,5 milijona evrov vreden projekt (Prireditveni prostor in oder) nima programa in idej, je Ä?ista laĹž.

Imamo odliÄ?ne ideje in tudi program se sestavlja. Ko bo dokonÄ?en, bo predstavljen tudi javnosti. Trenutno pa je naĹĄa prednostna naloga, da najprej pridobimo nepovratna evropska sredstva in Ä?im prej zaÄ?nemo izgradnjo.

Glede porabe svetniĹĄkih sredstev je v Odloku o zagotavljanju pogojev za delo Ä?lanov Sveta Mestne obÄ?ine Velenje z dne 15. maj a2013 jasno opredeljeno in zapisano, za katere namene se lahko ta sredstva uporabljajo, in sicer za nakup pisarniĹĄkega materiala, nakup pisarniĹĄke, raÄ?unalniĹĄke in druge opreme, plaÄ?ilo poĹĄtnih storitev, telefonskih storitev in internetne povezave, plaÄ?ilo stroĹĄkov fotokopiranja, tiska in oblikovanja, stroĹĄkov postavitve, oblikovanja, gostovanja spletnih komunikacij, plaÄ?ilo obvestil o delovanju Ä?lanov sveta v sredstvih javnega obveĹĄÄ?anja, plaÄ?ilo strokovne literature, Ä?asopisov in revij in plaÄ?ilo stroĹĄkov izobraĹževanja. Neodvisni svetnik Matej Jenko je v tem mandatu Ĺželel iz sredstev, ki so namenjena za delovanje sveta, naroÄ?iti naslednje stvari (v nadaljevanju citirano iz elektronskega sporoÄ?ila gospoda Jenka z dne 6. 11. 2015): m. denarnica, usn. denarnica, jakna (vel: M,

Leto 2018 je posebno leto, saj v njem obeleĹžujemo 100 let od smrti pisatelja Ivana Cankarja.

To je bilo tudi glavno vodilo, ko so se v PleĹĄivcu letos lotili priprav na tradicionalno prireditev ob materinskem dnevu in dnevu Ĺžena. In ker je bilo v pripravo prireditve moÄ?no vpeto tudi kulturno druĹĄtvo, ki je dobilo svoje ime po tem naĹĄem najveÄ?jem pisatelju, je bil tokrat to malo drugaÄ?en dogodek, kot so ga bile krajanke in krajani vajeni iz prejĹĄnjih let. Bil je dogodek, na katerem se je sedanjost lepo vpletla v zgodovinsko pripoved o Ani LuĹĄin.

Ana ali NuĹĄa LuĹĄin je bila uÄ?iteljica, ki je z moĹžem Hinkom Bregantom v pleĹĄivĹĄki ĹĄoli pouÄ?evala in domovala v letih od 1905 do 1910. Bila je LjubljanÄ?anka, ki jo je v hribovsko, s smreÄ?jem obdano vas pripeljala zahrbtna bolezen jetika. Kljub temu da je bila poprej meĹĄÄ?ansko dekle, ki se je med ĹĄolanjem moÄ?no zaljubila v Ivana Cankarja, imela je neiz-

merno rada majhno odljudno vasico ter preproste podeĹželske ljudi, kar je moÄ? razbrati iz njenih treh Ä?rtic: MeĹžnarjev Jak, Moja svakinja Krista ter Umreti na boĹžiÄ?ni veÄ?er. Ĺ e bolj kot to pa so ji voljo do Ĺživljenja dajali iskreni pleĹĄivĹĄki otroci, ki jih je pouÄ?evala tudi roÄ?na dela. Ti ĹĄe dandanes ostajajo isti, kot so bili takrat: navihani, na trenutke rahlo negotovi vase, vendar ljubki. TakĹĄni so odliÄ?no izpeljali nastop za mamice in Ĺžene ter se z igrico Pehar suhih hruĹĄk veÄ? kot oÄ?itno povsem vĹživeli v Ĺživljenje Ivana Cankarja. Kdor do sedaj ĹĄe ni poznal Ane, jo je lahko pobliĹže spoznal z razstavo O Ivanu in Ani, ki si jo je bilo po prireditvi moÄ? ogledati v prostorih pleĹĄivĹĄke osnovne ĹĄole. Vsakdo pa je domov odĹĄel s ponosom in dognanjem, zakaj pleĹĄivĹĄko pokopaliĹĄÄ?e bogati Anin grob z Ivanovim verzom: ÂťTiho zdaj v grobu spi, moja in tvoja vesela mladost!ÂŤ

oz 48–50), jakna (vel: M), palica za selfie – 7 kosov, vroÄ?a Ä?okolada – 5 kosov, rokavice Latex – 3 zavitki po 10 rokavic, vreÄ?ke za zmrzovanje, 3 kg, 5 zavitkov po 25 vreÄ?k, vreÄ?ke za zmrzovanje, 5 kg, 3 zavitke po 50 vreÄ?k.

Glede na zgornji seznam Ĺželja gospoda Mateja Jenka to zagotovo ni namenska, ĹĄe manj upraviÄ?ena poraba svetniĹĄkih sredstev.

DrĹži pa, da je nadzorni svet Mestne obÄ?ine Velenje preveril porabo sredstev in ugotovil, da so bila vsa sredstva uporabljena namensko. Razlog za to je izkljuÄ?no v tem, da smo v Mestni obÄ?ini Velenje ta seznam pred naroÄ?ilom preÄ?istili in zgoraj navedene zadeve izloÄ?ili. Prav tako je svetnik Matej Jenko iz svetniĹĄkih sredstev, ki so namenjena za delovanje sveta, dne 18. 8. 2017 za domaÄ?o uporabo naroÄ?il LG LED TV 49UH610V, diagonala zaslona 124 cm, loÄ?ljivost zaslona 3840 x 2160 z dvema dodatnima bluetooth zvoÄ?nikoma, v skupni vrednosti 889,97 evra.

Da svetnik uporablja televizor za domaÄ?o uporabo, sklepamo po tem, ker je inventurna komisija evidentirala opremo na domaÄ?em naslovu. Zaradi takĹĄnih anomalij, da ne reÄ?emo kaj drugega, smo spremenili pravilnik in ĹĄe vedno Ä?akamo, da opremo vrne ...

Samostojni svetnik Matej Jenko je jeseni 2014, kmalu po sestavi novega obÄ?inskega sveta, priĹĄel tudi na sestanek k Ĺžupanu v zvezi z razpisanim delovnim mestom PomoÄ?nik direktorja v SAĹ A Inkubatorju. Ĺ˝upana je obvestil, da bi se prijavil na razpis in je Ĺželel izvedeti Ĺžupanovo staliĹĄÄ?e v zvezi s tem. Takrat bi si vsekakor zasluĹžil prijavo na Komisijo za prepreÄ?evanje korupcije (KPK).

Toliko o ÂťneodvisnemÂŤ sve-

tniku Mateju Jenku. Kot je bilo omenjeno na zaÄ?etku, s tem zakljuÄ?ujemo to razpravo.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Polonca Ĺ˝lebnik ArliÄ?

SluĹžba za odnose z javnostjo Mestne obÄ?ine Velenje

Kako zmagati na volitvah (glas vpijoÄ?ega v puĹĄÄ?avi) Dne 14. marca je v Ä?asopisu Dnevnik SreÄ?ko Knafelc med drugim svetoval Miru Cerarju, naj v svojem predvolilnem programu predvidi tudi razreĹĄitev oroĹžarske afere, ki Ĺže skoraj dve desetletji hromi naĹĄ pravni red, in zmaga na volitvah mu je zagotovljena.

Glede tega sem se pogovarjal z lokalnim politikom. Tudi on se je strinjal s tem, vendar s pripombo, da ne pozna politika, ki bi si to upal. Edini, ki se je s tem ukvarjal, je bil gospod Moge, ki pa je bil deleĹžen takĹĄnih pritiskov in groĹženj, da se ostalim ĹĄe sedaj tresejo hlaÄ?e. Torej je samo strah oziroma strahopetnost tudi poĹĄtenih politikov kriva, da bi se konÄ?no razreĹĄila najveÄ?ja kriminalna afera v samostojni Sloveniji, Ä?eprav je dokazov veÄ? kot dovolj. Vsem v Sloveniji je znano, kdo je princ teme, zato ni treba veliko ugibati, katere sile in strici iz ozadja so vplivali na Ä?udne odloÄ?itve Ustavnega in Vrhovnega sodiĹĄÄ?a, ki zavirajo normalni razvoj Slovenije. Torej, gospodje politiki, samo malo poguma bo potrebno, pa se vam bodo odprla vrata v raj. To pa priÄ?akujem predvsem od desnih politikov, katerih osnovno vodilo je poĹĄtenje in resnica. Tudi jaz sem ga moral zbrati, da sem to napisal, ker mi je muka Ĺživeti v deĹželi, kjer vlada strah in kjer resnica in poĹĄtenost nista veÄ? vrlina. đ&#x;”˛

Franc Cerar

NaĹĄ Ä?as, 29. 3. 2018, barve: CMYK, stran 17

17

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

29. marca 2018

VelikonoÄ?ne delavnice na Velenjskem gradu

Dvorec gosti VelikonoÄ?no razstavo Na ogled do 2. aprila

Okrog 50 otrok in odraslih se je v soboto zbralo na Velenjskem gradu – Ogledali so si razstavo roŞ iz papirja, nato pa izdelovali butare, roŞe in barvali pirhe Mojca Štruc

Minuli vikend je ob sicer hladnem vetriÄ?u pot do Velenjskega gradu naĹĄlo tudi nekaj sonÄ?nih Ĺžarkov. In kar nekaj ljudi dobre volje. V soboto popoldne bi teĹžko naĹĄli lepĹĄi pogled od tistega, ki je odstiral na grad vzpenjajoÄ?e se

iz krep papirja ob vodstvu nekaterih Ä?lanic DruĹĄtva Revivas, moĹžnost kraĹĄenja plastiÄ?nih jajÄ?k in moĹžnost barvanja pirhov. ÂťDelavnice so pri nas Ĺže tradicija, je pa res, da imamo zadnja leta nekaj teĹžav z iskanjem zelenja za izdelavo butar,ÂŤ je povedala Verbotnova in pojasnila, da je bilo ĹĄe pred le-

pripravljeni za to vzeti Ä?as,ÂŤ je povedala BreĹĄarjeva. ÄŒeprav se danes praviloma vsem mudi, je Ä?as za pomoÄ? na sobotnih velikonoÄ?nih delavnicah naĹĄla tudi Gabrijela VerbiÄ?. Pomagala je pri izdelovanju butar oziroma snopov. ÂťKo sem sama prviÄ? izdelovala snop, mi je bilo teĹžko. Zdaj

Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, 23. marca – Dvorec Gutenbuchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju je v petek z odprtjem VelikonoÄ?ne razstave v njem spet oĹživel. Med letom prazen sameva, Mateja Kumer in Simon Ogrizek pa mu v zadnjem Ä?asu dvakrat na leto vdahneta Ĺživljenje s Ä?udovitimi razstavami, ki jih umestita vanj. Tokratna razstava je velikonoÄ?na. Ogled je prava paĹĄa za oÄ?i.

Obenem pa predstavlja enkratno priloĹžnost tudi za ogled notranjosti dvorca, ki je sicer za javnost med letom zaprt. Na otvoritvi sta nastopila folklorna skupina Vrtca Ĺ oĹĄtanj in MeĹĄani pevski zbor sv.

Mihaela, zbrane so nagovorili Mateja Kumer, Simon Ogrizek in Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih.

ObÄ?ina je tudi glavni pokrovitelj razstav v dvorcu. Pohvalil je vse,

ki so pri postavitvi razstave sodelovali, materam Ä?estital ob materinskem dnevu, vsem obiskovalcem pa zaĹželel prijetne in mirne velikonoÄ?ne praznike.

Razstavo in dvorec si lahko ogledate do vkljuÄ?no velikonoÄ?nega ponedeljka, 2. aprila. V delovnih dneh od 16. do 20. ure, v soboto, nedeljo in ponedeljek pa od 11. do 20. ure.

le malo barvitih trakov okrasnega krep papirja ter iz njega suhih roĹžic.

NajveÄ?ji izziv je po skoraj stoletje dolgi ĹĄegi izdelati nekaj novega, drugaÄ?nega, domaÄ?ega in tako ohranjati dediĹĄÄ?ino, ki so jo predniki pri-

nesli prav v to cerkev izpod Tera.

Vse potice, klasiÄ?ne in posebne, je blagoslovil za to zelo zasluĹžen tamkajĹĄnji Ĺžupnik in dekan Martin PuĹĄenjak, ki Ĺživi za Ljubno in moÄ?no đ&#x;”˛ JoĹže Miklavc tudi za to ĹĄego.

đ&#x;”˛

mkp , foto: T. V. in M. K.

Ljubenske potice spet paĹĄa za oÄ?i V okviru velikonoÄ?ni delavnic si je lahko vsak izdelal svojo butaro.

otroke in odrasle. Prihajali so na velikonoÄ?ne delavnice.

Kot narekuje tradicija, so jih tudi letos organizirali v Muzeju Velenje. A se niso odpravili na Grilovo domaÄ?ijo kot leta poprej – zaradi dolgega Ä?akanja na pomlad so jih pripravili kar na Velenjskem gradu. K sodelovanju so tokrat povabili DruĹĄtvo Revivas iz Ĺ kal, dogodek pa zaÄ?eli z ogledom razstave nekaterih izdelkov druĹĄtva v Jurijevi kapelici na gradu. Predvsem otroci so izkazali veliko zanimanja ob ogledu roĹž iz papirja in oÄ?itno opazili tudi, da je v konÄ?ne izdelke vloĹženega ogromno truda.

Glavna organizatorica Tanja Verboten iz Muzeja Velenje je vse zbrane po ogledu razstave povabila k delavnicam. Imeli so priloĹžnost izdelovanja butar oziroma snopov, pa moĹžnost izdelave roĹž

ti na Grilovi domaÄ?iji enostavno nabrati puĹĄpan, zdaj pa ga zaradi ĹĄkodljivcev ni skoraj nikjer veÄ?. Pojasnila je, da se pri delavnicah ĹĄe vedno trudijo slediti kulturni dediĹĄÄ?ini, kolikor je to mogoÄ?e. ÂťSmo pa, kot kaĹže, v obdobju, ko se dediĹĄÄ?ina spreminja,ÂŤ je ĹĄe dodala. Bila je vesela velikega obiska.

Otrokom so pri izdelavi veÄ?inoma pomagali njihovi starĹĄi, organizatorji pa so poskrbeli tudi za bolj izkuĹĄeno pomoÄ?. JoĹžica BreĹĄar iz DruĹĄtva Revivas je povedala, da jo izdelovanje roĹž iz papirja spremlja Ĺže od malih nog. Njej so znanje predali v druĹžini, sama pa ga rada deli tudi na razliÄ?nih delavnicah. ÂťMislim, da vsi, ki se z izdelavo roĹž iz papirja sreÄ?ajo prviÄ?, zaÄ?enjajo na isti toÄ?ki. Ni pomembno, ali so otroci ali pa odrasli. Bistveno je, da se Ĺželijo nauÄ?iti in so si

pa niÄ? veÄ?, vsakega je laĹžje narediti,ÂŤ je dejala in povedala, da je samo v zadnjem tednu dni izdelala okrog 300 butar. ÂťVesela sem, da se tisti, ki prihajajo na delavnice, res trudijo,ÂŤ je poudarila. ÄŒe je imel kdo teĹžave, je bila tam tudi Vita BuriÄ?. Mlada prostovoljka je pomagala predvsem otrokom. ÂťZelo zanimivo se mi zdi sodelovati z Muzejem Velenje, saj sem kot otrok tudi sama hodila sem in se vedno zabavala,ÂŤ je povedala. Zdaj osvojeno znanje predaja naprej. To pa je pravzaprav glavni namen organiziranih velikonoÄ?nih delavnic. ÂťTo je del naĹĄe dediĹĄÄ?ine, za katerega menimo, da je pomembno, da ga ohranjamo, varujemo in prenaĹĄamo na mlajĹĄe generacije,ÂŤ je zakljuÄ?ila organizatorica Tanja đ&#x;”˛ Verboten.

ÄŒeprav hladno in oblaÄ?no vreme minule nedelje ni obetalo prijaznega dogodka, blagoslova zelenja, butaric, snopov in (le) na Ljubnem ob Savinji potic, se je prav tam okrog farne cerkve sv. Elizabete zbrala mnoĹžica veÄ? sto obiskovalcev. Tradicionalno se vsakiÄ? na ta lepi predvelikonoÄ?ni praznik zberejo ljudje, ki izdelajo in prinesejo k Ĺžegnu posebne izdelke in podobe iz naravnih materialov (leske, vrbe, bodike, Ĺživopisanih semen iz narave, cvetne drenove vejice, puĹĄpan, brĹĄljanovo listje in semenje, za okras pa sadje,

SuperjunaĹĄko zimovanje Zakaj je mama?

Da te poganja na gugalnici in ujame na koncu tobogana. Da popiha obdrgnjena kolena. Da te pobere in pokrije, ko padeĹĄ s postelje. Da soÄ?ustvuje, kadar ne uspeĹĄ zapreti. Da bere pozno v noÄ?, dokler ne prideĹĄ domov. Da se jezi, ker te ne vidijo tako Ä?udovitega kot ona. Da ti posodi svoje uhane. Da te nauÄ?i, kako pomembno je verjeti vase. Da te objame. Da ti ob selitvi pomaga zapakirati posodo. Da se veseli vnukov, ĹĄe preden so tu. In jih potem razvaja, kadar

jih starĹĄi ne utegnejo. Da ti prinese domaÄ? paradiĹžnik s svojega vrta. In povabi k sebi na kosilo. Da ti pove, da si izjemna. Vedno znova. Mama je zato, da je Ä?udeĹžna!

V nedeljo 18. marca se je zbralo 26 otrok na odru dvorane v OĹ v Belih Vodah, da bi spregovorili svoje misli o tem: Zakaj je mama?

To je bil uvod v program, ki so ga zbrani otroci pridno pripravili za svoje mame in vse krajane in krajanke Belih Vod. Otroci so skupaj z mentoricami pripravili

program, ki je bil obarvan pevsko, igralsko in glasbeno. Tako so vsem udeleĹžencem popestrili mrzlo nedeljsko dopoldne in se poklonili svojim mamam. Dvorana je bila polna, otroci so poĹželi buÄ?en aplavz. Nekaj besed sta krajanom in krajankam namenila tudi predsednik krajevne skupnosti Bele Vode Peter PoĹžgane in Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih. Sledila je zabava z ansamblom Kratek stik. đ&#x;”˛

S. P.

V petek, 16. marca, so se taborniki iz rodu Lilijski griÄ? Pesje odpravili na zimovanje. Zaviti ovinki so jih popeljali k njihovemu domu za naslednjih nekaj dni pred CĹ OD Ajda v LibeliÄ?ah.

Otroci so Ä?ez vikend spoznavali superjunake, ki so jih tudi obiskali in krstili ter jih sprejeli v

svoj superjunaĹĄki krog. MlajĹĄi taborniki so Ä?ez vikend ustvarjali in se zabavali, napravili so si kostume, prav tako pa so za ostale tabornike pripravili superjunaĹĄke skeÄ?e. Opravljali so tudi veĹĄÄ?ino ljubitelja Ĺživali in redoljuba ter pridobili ogromno novega znanja. StarejĹĄi taborniki

Prinesle so pomlad ÄŒeprav v zraku ĹĄe ni bilo Ä?utiti pomladi in ptiÄ?ki niso Ĺžvrgoleli tako, kot bi si vsi Ĺželeli, smo 21. marca v krajevni skupnosti Stara vas le doÄ?akali pomlad. Pa Ä?eprav le za en popoldan. Na Ĺže tradicionalni prireditvi, posveÄ?eni mednarodnemu Dnevu Ĺžena in materinskemu dnevu, so se zbrale, prve znanilke pomla-

pa so na zimovanju krepili timskega duha s superjunaĹĄkimi "team building" igrami. Prav tako so opravljali veĹĄÄ?ino poznavalca gozda in stezosledca, pri Ä?emer so se zelo zabavali. Po superjunaĹĄkem vikendu, polnem energije, prijateljstva in povezovanja, so se v nedeljo popoldne odpravili domov in utrujeni skoÄ?ili starĹĄem v objem. đ&#x;”˛

Rok SrĹĄa

di, kot je predsednik sveta krajevne skupnosti MatjaĹž Zupanc, poimenoval sokrajanke.

PrisrÄ?na beseda in pesem najmlajĹĄih StarovaĹĄÄ?ank in StarovaĹĄÄ?anov ter ubrano petje pevk skupine Fortuna, so marsikateri obiskovalki privabile solze v oÄ?i, vse pa so vsaj za kratek Ä?as pozabile na delo, skrbi in se prepustile veselju. Prijetno druĹženje ob kozarÄ?ku in slaĹĄÄ?icah se je prehitro konÄ?alo. Skromno darilce, ki so ga prejele ob slovesu, pa je dan ĹĄe polepĹĄalo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 29. 3. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

BISERI

29. marca 2018

BISERI maturantskega plesa 2018

V soju Ĺžarometov so se biseri razkoĹĄno zableĹĄÄ?ali Med veÄ? sto maturantkami in maturanti smo izbirali mi, med dvajsetimi, ki jih predstavljamo, pa boste izbirali vi – Z vsako poslano glasovnico imate veÄ? moĹžnosti za katero od nagrad, ki jih bomo podelili poĹĄiljateljem izĹžrebanih glasovnic Vsi sobotni dopoldnevi, ki so jih maturantke in maturanti Ĺ olskega centra Velenje preĹživeli na plesnih vajah, so se pretekli konec tedna obrestovali, saj so na plesiĹĄÄ?u zablesteli. Seveda si vsi Ĺželijo, da bi tako bilo tudi na zrelostnem izpitu. Verjetno pa ne bi imeli niÄ? proti, Ä?e bi se mature lotili tako sproĹĄÄ?eno, kot so se plesa, in bi se po opravljeni preizkuĹĄnji razvnela taka zabava, kot se je v RdeÄ?i dvorani, ki se je z novo

osvetlitvijo resniÄ?no izkazala. Ĺ˝arometi so namreÄ? ĹĄe kako poudarili razkoĹĄno okraĹĄene obleke, Ĺžarki pa so se odbijali od tisoÄ?ih kristalÄ?kov in bleĹĄÄ?ic, s katerimi so bile posute predvsem dolge obleke. ÄŒeprav so bili prav vsi urejeni od glave do peta, pa jih je le malo padlo v oÄ?i Ĺžiriji, ki so jo tudi letos sestavljale modni kreatorki Jelena StevanÄ?ević in Petra Meh ter vizaĹžistka Mirela Muminović. Zato so pred fo-

tografski objektiv AndraĹža RoĹĄkarja povabile nekoliko manj fantov kot prejĹĄnja leta, a nekaj deklet veÄ?. Manjkalo je predvsem mladostne drznosti in igrivosti, le malo je bilo takih, ki so razmiĹĄljali zunaj okvirjev klasiÄ?nih krojev in prevladujoÄ?ih trendov ter izrazili svoj osebni slog. Maturanti so izstopali kveÄ?jemu po drobnih detajlih, sicer pa so veÄ?inoma izbrali klasiÄ?ne obleke, ki so jih dopolnjevali predvsem z metuljÄ?-

ki in kravatami. ÂťMalo izvirnosti jim ne bi ĹĄkodilo. Tokrat so bolj presenetili oÄ?etje, ki so bili bolj zanimivi, sproĹĄÄ?eni in modni kot njihovi potomci,ÂŤ je pokomentirala Petra Meh in dodala, da imamo po frizurah sodeÄ? v Velenju le enega frizerja. Dekleta so se odloÄ?ala za dolge obleke z odprtimi hrbti, na plesiĹĄÄ?u pa je bilo veliko rdeÄ?ih in modrih odtenkov, Ä?ipke, vedno aktualne Ä?rne, predvsem pa veliko sijoÄ?ih dodatkov, ki so bogato krasili obleke. ÂťRazumem, da je izbira oblek v trgovinah bolj ali manj ista.

Ampak?! Zagotovo smo spregledali koga, ki bi si zasluĹžil mesto v izboru za Bisere maturantskega plesa, a nasploh je izvirno

obleÄ?enih maturantk in maturantov iz leta v leto manj,ÂŤ je ĹĄe povedala Petra Meh. Kdo med izbranimi maturantkami in maturanti se je pri izbiri garderobe najbolj izkazal, boste presodili bralci. Svoj glas lahko oddate z glasovnicami, na naslovu uredniĹĄtva NaĹĄega Ä?asa pa jih bomo zbirali do torka, 3. aprila. Vsak lahko izpolni in poĹĄlje veÄ? glasovnic, na osnovi katerih bomo v naslednji ĹĄtevilki predstavili izbor ĹĄtirih fantov in ĹĄestih deklet, ki se bodo uvrstili v polfinalno glasovanje. đ&#x;”˛

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Naš čas, 29. 3. 2018, barve: CMYK, stran 19

19

BISERI

29. marca 2018

BISERI maturantskega plesa 2018

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

Glasovanje preko kuponov tudi letos nagrajujemo.

Tokrat nagrade podarja Trgovina Diva – točeni parfumi iz NC Velenje.

1. Alem Hodžić 2. Amadeja Oder 3. Anastasiia Andrushchenko 4. Anes Babajić 5. Barbara Kladnik 6. Katarina Grazer 7. Klemen Glinšek 8. Katarina Kumer 9. Maja Vrečar 10. Manca Rihter

11. Metod Umbreht 12. Monika Melanšek 13. Rene Gorišek 14. Saša Malenković 15. Tina Knez 16. Sergej Malus 17. Tjaša Slemenšek 18. Vid Mohor 19. Žana Petek 20. Žiga Brezovnik

KUPON št. 1 Glasujem za maturanta:

1

______________________________ Glasujem za maturantko: ______________________________ Ime, priimek in naslov: _______________________ _______________________________________ Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri 2018«. Med tri izžrebance bomo podelili praktične nagrade.

NaĹĄ Ä?as, 29. 3. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

29. marca 2018

Babićev popravni izpit v Ribnici Velenjski rokometaĹĄi po porazu s Koprom in izpadu iz pokala niso mogli preplavati niti Krke – Celjanom le toÄ?ka proti Ribnici Po presenetljivem porazu po rednem delu domaÄ?ega prvenstva s tretjim Koprom so rokometaĹĄi Gorenja odĹĄli po vstopnico za finalni turnir pokalnega tekmovanja v Jeruzalem. Toda po Ä?etrtfinalnem dvoboju z Jeruzalemom-OrmoĹžem so potrti zapuĹĄÄ?ali dvorano. Izgubili so z 29 : 33 (16 : 17).

Ta spodrsljaj je bil vsekakor presenetljiv, kajti domaÄ?i so v rednem delu prvenstva osvojili ĹĄe-

je v sezoni 2002/2003 osvojil s takratnimi igralci Ivan Vajdl, ki pa je moral pred nekaj sezonami, podobno kot doslej najuspeĹĄnejĹĄi Gorenjev trener Branko TamĹĄe, zapustiti klub.

RazoÄ?aranj pa s to tekmo ĹĄe ni bilo konec. Novo klofuto, Ä?e se izrazimo v prispodobi, so dobili v soboto na zaostali tekmi 2. kroga konÄ?nice pri po rednem delu Ä?etrti Krki. NovomeĹĄÄ?ani so jih premagali s 36 : 35, po pr-

grali prednost treh zadetkov. Na zaÄ?etku drugega polÄ?asu so se domaÄ?im pribliĹžali samo na gol zaostanka (15 : 16), a to je bil le kratek preblisk v njihovi igri.

V 40. minuti so imeli domaÄ?i najveÄ?jo prednost petih golov tega dvoboja (22 : 17). V nadaljevanju pa gostje kljub dobrim obrambam vratarja Klemna Ferlina niso uspeli uloviti niti toÄ?ke. Zmanjkalo je Ä?asa. In trener Babić je lahko (spet) samo ugo-

(oba po devet zadetkov) najboljĹĄi strelec tega dvoboja, pa je menil: "Po takĹĄni tekmi je teĹžko najti prave besede. Tekmecem smo dopustili nekoliko preveÄ? zadetkov. Nismo bili dovolj zbrani po odbitih Ĺžogah naĹĄega vratarja, saj so jih NovomeĹĄÄ?ani kar nekaj ujeli in iz njih dosegli zadetke.ÂŤ Pred njimi je ĹĄe osem tekem konÄ?nice. Z morebitno osvojitvijo naslova bi Ĺ˝eljko BabiÄ? verjetno upraviÄ?il svojo vlogo na trenerski klopi (zadnje dni se veliko govori o njegovi zamenjavi, a v vodstvu pravijo, da bodo o tem razmiĹĄljali po prvenstvu).

Vendar bodo vsi morali poĹĄteno

GorĹĄek novi predsednik NK Ĺ oĹĄtanj Ĺ oĹĄtanj, 17. marca – Na rednem volilnem zboru Ä?lanov Nogometnega kluba Ĺ oĹĄtanj so za novega predsednika izvolili Andreja GorĹĄka. Zadnja leta je kot trener Ĺže delal v klubu, kjer je tudi zaÄ?el nogometno kariero, vmes je igral in kot trener deloval v NK Rudar. Na mestu predsednika je nasledil BoĹĄtjana Dokla Meniha.

Klub ima bogato tradicijo. Leta 1920 ga je ustanovilo nekaj delavcev takratne Tovarne usnja Ĺ oĹĄtanj, ki so se ogreli za nogomet in ustanovili klub. Ĺ koda bi bilo, Ä?e te tradicije ne bi nadaljevali. Zato po tistem, ko se je njegovo delovanje znaĹĄlo v precejĹĄnji krizi, vse moÄ?i usmerjajo v to, da to nadaljevanje zagotovijo. đ&#x;”˛

mkp

Dvorana za laĹžje premagovanje vsakdanjih obveznosti Javni zavod RdeÄ?a dvorana Velenje preuredil gostinski lokal v dvorano za izvajanje sodobnejĹĄih oblik fitnesa Tatjana PodgorĹĄek

le peto mesto in ga nadaljujejo v skupini za obstanek v prvi ligi. Na sklepni turnir najboljĹĄe Ä?etverice so se Ĺže uvrstili rokometaĹĄi Kopra. V gosteh so bili s 33 : 29 boljĹĄi od Ä?lana 1. B lige Dol Hrastnika. Napredovali so tudi KrÄ?ani, ki so iz nadaljnjega pokalnega tekmovanja izloÄ?ili Ä?lana 2. drĹžavne lige Mokrc-Ig v njegovi dvorani s 34 : 24. Aktualni pokalni prvaki Celje Pivovarna LaĹĄko pa so Ä?etrtfinalno tekmo z mariborskim Branikom odigrali vÄ?eraj.

Vsekakor so velenjski rokometaĹĄi s trenerjem Ĺ˝eljkom BabiÄ?em znova razoÄ?arali. DoĹživeli so, kot je ocenil Hrvat na njihovi klopi, teĹžak poraz. V obrambni so bili neprepoznavni in to je bil po njegovem tudi glavni razlog za poraz, da je zanje konec sanj o pokalnem naslovu.

Tako ostajajo doslej le pri enem pokalnem naslovu. Tega

vem polÄ?asu pa so imeli domaÄ?i prednost treh golov (16 : 13).

Velenjski rokometaĹĄi so bili nadvse motiviranemu nasprotniku enakovredni le dobrih dvajset minut, do rezultata 10 : 10. Nato so KrÄ?ani zaigrali podjetneje in si do odhoda na odmor prii-

tavljal: "Za nami je teĹžka tekma.

V drugem polÄ?asu smo pokazali izjemen znaÄ?aj. Morali bi igrati nekoliko boljĹĄo obrambo, a nam v doloÄ?enih delih tekme to niti ni bilo dovoljeno." Rok OvniÄ?ek, ki je bil skupaj z domaÄ?im igralcem Gregom OkleĹĄÄ?enom

VraÄ?a se Vid Levc V prihodnji sezoni bo barve Ä?lanskega moĹĄtva Gorenja Velenja znova branil Vid Levc (197 cm, 1994). Levi zunanji rokometaĹĄ, ki se trenutno v dresu mariborskega Branika vraÄ?a na igriĹĄÄ?e po teĹžki poĹĄkodbi kolena, bo Ä?rno-rumeni dres nosil vsaj do poletja 2020.

Levc je nekdanji mladinski reprezentant, ki je za Slovenijo uspeĹĄno nastopal na evropskem prvenstvu leta 2014 v avstrijskem Linzu. Z 38 zadetki na sedmih tekmah je bil eden najboljĹĄih posameznikov svoje ekipe, ki je na koncu zasedla 5. mesto.

Po dobrih predstavah v dresu Gorenja Velenja ga je pred dobrim letom prviÄ? na ĹĄirĹĄi seznam Ä?lanske reprezentance (kvalifikacije za olimpijske igre 2016) uvrstil tudi selektor Veselin Vujović.

zavihati rokave. V jutriĹĄnjem 4. krogu bodo gostovali pri Ribnici, najboljĹĄi ekipi rednega dela prvenstva, ki je v 2. krogu konÄ?nice nekoliko presenetljivo doĹživela poraz v Ĺ kofji Loki. Velenjski navijaÄ?i upajo, da bo trener Babić konÄ?no naĹĄel pravo taktiko proti moĹĄtvu iz mesta suhe robe in lonÄ?arstva in po dosedanjih stresih vendarle vrnil veselje na obraz navijaÄ?ev. Skratka, pred njim je pomemben popravni izpit. Dodajmo, da so se tudi Celjani na osrednji tekmi 3. kroga v Ribnici nekoliko opekli. Igrali so 'samo' neodloÄ?eno 24 : 24 (10 : 10). Ĺ est minut pred koncem so bili pri rezultatu 24 : 22 naĹĄi prvaki celo blizu zmage, a so v dramatiÄ?ni konÄ?nici gostitelji izenaÄ?ili na 26 : 26. Nato so imeli RibniÄ?ani celo priloĹžnost za popoln uspeh, vendar so slabo izveđ&#x;”˛ S. Vovk dli zadnji napad.

namenjeno funkcionalni vadbi, ki predstavlja v zadnjem Ä?asu nove trende. ÂťGre za zvrst vadbe za razvijanje miĹĄiÄ?ne moÄ?i in drugih motoriÄ?nih spodobnosti, kot so vzdrĹžljivost, hitrost, koordinacija, ravnoteĹžje, gibljivost ...

Skratka, za motoriÄ?ne sposobnosti, ki so pomembne pri premagovanju vsakdanjih obveznosti sodobnega Ä?loveka.ÂŤ Klepec je izrazil prepriÄ?anje, da bo dvorana polno zasedena, da bo moĹžnosti, ki jih omogoÄ?ajo sodobne vadbene naprave, na sezono izkoristilo veÄ? kot 100 ljudi. Organizirali bodo nekaj vadbenih skupin, ki bodo vadile pod strokovnim vodstvom, tudi skupine, ki bodo Ĺželele vadbo prilagoditi svojim zmoĹžnostim, starosti in ĹĄe Ä?emu. Klepec verjame, da bodo moĹžnosti izkoristili tudi posamezniki. đ&#x;”˛

Na skok v 2. ligo bodo morale ĹĄe poÄ?akati Ĺ oĹĄtanj – Ĺ portna dvorana Osnovne ĹĄole KDK Ĺ oĹĄtanj je minulo soboto gostila tekmo 3. slovenske lige v odbojki za dekleta. ÄŒlanice Ĺ˝enskega odbojkarskega kluba Kajuh Ĺ oĹĄtanj so se pomerile z odbojkaricami iz Murske Sobote (Ĺ˝OK Sobota). Tekmo so izgubile s 3 : 1, s Ä?imer so zamudile priloĹžnost za uvrstitev v 2. ligo. Toda dekleta so ĹĄe mlada, kar pomeni, da jih ob trdem delu zadnjemu izidu đ&#x;”˛ navkljub Ä?aka lepa prihodnost.

Bilo nas je malo, a smo pustili sledi V ĹĄvedskem kraju Are naj bi bila minuli teden zadnja tekma v veleslalomu za svetovni pokal v sezoni 2017/2018. Zaradi slabih vremenskih razmer jo je veter 'odpihnil', s tem pa tudi moĹžnost, da bi Ĺ marÄ?anka Ana Dev lahko pokazala, da ni po nakljuÄ?ju v prvi deseterici veleslalomistk na svetu.

Tako kot v minuli sezoni so Ano tudi v tej olimpijski sezoni ob progi spodbujali Ä?lani Fani kluba Ane Dev iz Ĺ martnega ob Paki. Bodrili so jo na vseh najpomembnejĹĄih tekmah doma in v tujini, tudi na olimpijskih igrah v JuĹžni Koreji, kjer so prav tako zaradi vremenskih razmer tekmo prestavili. ÂťNe glede na to je bila to dobra zgodba. Kar nekaj takih smo ÂťspisaliÂŤ v tej sezoni. Bilo nas je malo, a smo povsod pustili sledi. Povsod smo bili opazni, dobro sprejeti, stkali smo kar nekaj prijateljskih vezi.

Velenje se ponaĹĄa z novo dvorano, namenjeno izvajanju sodobnejĹĄih oblik fitnesa. Je v prostorih velenjskega bazena, kjer je bil pred Ä?asom gostinski lokal.

Temeljita preureditev dobrih 124 kvadratnih metrov skupnih povrĹĄin je lastnika – Javni zavod RdeÄ?a dvorana Velenje – stala veÄ? kot 39 tisoÄ? evrov, nakup potrebne opreme za vadbo pa dobrih 6.500 evrov brez DDV-ja.

So novo dvorano narekovale potrebe? Marjan Klepec, direktor javnega zavoda, je odgovoril, da tudi. Po koncu zgodbe z najemnikom gostinskega lokala, ki mu ni ĹĄlo najbolje, so razmiĹĄljali o nadaljnji uporabi prostora. Ugotovili so, da bi ga bilo najbolje vrniti ljudem, ki skrbijo za zdrav naÄ?in Ĺživljenja ali se ukvarjajo s ĹĄportom kako drugaÄ?e. OdloÄ?ili so se za dvorano,

TAKO so igrali Pokal Slovenije, Ä?etrtfinale: Jeruzalem OrmoĹž - Gorenje Velenje 33:29 (17:16) Gorenje Velenje: Cehte 1, Medved 3, Haseljić, OvniÄ?ek 5 (1), Ferlin, Grebenc, Stojnić, GrmĹĄek, Toskić, DrobeĹž, PotoÄ?nik 5, GolÄ?ar 7 (3), Verdinek 2, KleÄ? 1, ZaponĹĄek, Pejović 5. Trener: Ĺ˝eljko Babić.

DOL TKI Hrastnik - Koper 2013 21:26 (9:14), Mokerc - Ig - Krka 24:34 (7:16), Celje Pivovarna LaĹĄko - Maribor Branik (vÄ?eraj, 28. marca).

Marjan Knez (tretji z leve) in Peter Letonja v druĹžbi slovenskih lisiÄ?k v Ă…reju na Ĺ vedskem.

Povezovali smo se s ĹĄportnimi navduĹĄenci tudi ostalih vraĹžjih Slovenk. Na tekme smo potovali z avtobusom, letalom, na Ĺ vedsko z vlakom,ÂŤ je povedal predsednik kluba Marjan Knez.

Po prvih ocenah so v tej sezoni

ÂťprevoziliÂŤ veÄ? kot 25 tisoÄ? kilometrov ter bili na poti 14 dni in ĹĄe kakĹĄen dan veÄ?. ÄŒeprav je Ana napovedala, da bo do konca aprila sprejela odloÄ?itev, ali bo konÄ?ala ali nadaljevala tekmovalno kariero, njeni

privrĹženci upajo, da bo nadaljevala. Za tekmo svetovnega pokala, ki bo prihodnje leto v ĹĄvedskem mestu, so namreÄ? Ĺže rezervirali apartma v bliĹžini tamkajĹĄnje ĹželezniĹĄke postaje. đ&#x;”˛

Tp

Liga NLB, skupina od 1. do 6. mesta: 3. krog: Koper 2013 - Krka 28:25 (14:9), Riko Ribnica - Celje Pivovarna LaĹĄko 24:24 (10:10); Zaostala tekma 2. kroga: Krka - Gorenje Velenje 36:35 (16:13).

Gorenje: Ferlin, ZaponĹĄek, Medved 4 (1), Haseljić 5, OvniÄ?ek 9 (2), Grebenc 6, Stojnić, GrmĹĄek, Toskić, DrobeĹž, PotoÄ?-

nik 2, GolÄ?ar 2, Verdinek, KleÄ? 5, Tajnik, Pejović 2.

Vrstni red: 1. Celje 2 tekmi – 34 toÄ?k, 2.

Ribnica 3 - 34, 3. Gorenje 2 – 31, 4. Koper 2 – 27, 5. Loka 2 – 25, 6. Krka 3 – 23.

Skupina od 7. do 12. mesta: 3. krog: Trimo Trebnje - LL Grosist Slovan 24:25 (13:13), Dobova - Herz Ĺ martno 37:19 (20:10), Maribor Branik - Jeruzalem OrmoĹž 36:30 (17:19.

Vrstni red: 1. Maribor Branik 3 – 22, 2.

Jeruzalem-OrmoŞ 3 – 22, 3. Trebnje 2 – 18, 4. Slovan 3 – 13, 5. Dobova 2 – 13, 6. Šmartno 3 – 10.

Kegljanje , 2. liga – vzhod – 18. krog Ĺ oĹĄtanj : MiklavĹž 7 : 1 ( 3299 : 3199 ) Ĺ oĹĄtanj: Fidej – 556 (1), SeÄ?ki – 538 (1), Kramer – 554 (1), PetroviÄ? – 523 (1), ArnuĹĄ – 555 (1), HasiÄ?iÄ? – 573(1).

NaĹĄ Ä?as, 29. 3. 2018, barve: CMYK, stran 21

21

Ĺ PORT

29. marca 2018

Gorenje ĹĄe naprej pomemben partner Velenje, 27. marca – Ĺ tevilna ekipa slovenskih smuÄ?arskih skakalcev, skakalk, tekaÄ?ic, tekaÄ?ev, kombinatorcev ter njihovih vodstev si je ob obisku v velenjskem Gorenju kot generalnem pokrovitelji slovenske nordijske reprezentance ogledala proizvodnjo, v jedilnici pa so nekateri strnili vtise na konÄ?ano sezono.

Do nedavnega glavni trener moĹĄke smuÄ?arske reprezentance Goran Janus nam je ob tej priloĹžnosti dejal, da se tako Ĺželijo zahvaliti Gorenju za njegovo neprecenljivo pozornost.

Peter Prevc nam je priznal, da se mu je sezona Ĺže nekoliko ÂťvleklaÂŤ, sploh, ker si je zanjo zastavil viĹĄje cilje, ki pa jih ni v celoti izpolnil. Na vpraĹĄanje, kaj za slovenske skakalce pomeni pokrovitelj, kot je Gorenje, pa je odgovoril: ÂťJe zelo pomemben, ker ĹĄportniku zagotavlja mirnost, ker se mu ni treba ukvarjati z vpraĹĄanji, kako bo pokril stroĹĄke priprav na sezono. Na

ta naÄ?in se uspehi laĹžje zgodijo.ÂŤ ÂťSkupina Gorenje je ponosen pokrovitelj slovenskih skakalcev in kombinatorcev Ĺže 25 let,ÂŤ je

med drugim dejal Drago Bahun, delavski direktor v Skupini Gorenje ter predsednik organizacijskega komiteja Planica. Vzposta-

Dobro zaÄ?eli sezono

vili so pomembno partnerstvo, zaupajo si. Trdno je prepriÄ?an, da bodo sodelovanje nadaljevali đ&#x;”˛ Tp tudi v prihodnje.

Za neprecenljivo pozornost se je Gorenju zahvalila celotna slovenska reprezentanca smuÄ?arjev skakalcev, skakalk, tekaÄ?ic, tekaÄ?ev, kombinatorcev z vodstvom vred.

Ljubljana, Velenje – V druĹĄtvu Petanka Velenje so teĹžko Ä?akali zaÄ?etek nove sezone. Odprli so jo v Ljubljani na igriĹĄÄ?ih na FuĹžinah, kjer domuje petankarski klub Medvedi. Tudi naslov prvega turnirja se imenuje Medvedja budnica. Na ta turnir trojk se je prijavilo veliko ekip, Ĺželjnih druĹženja in igre. Velenjsko druĹĄtvo je imelo tri ekipe. Bili so zelo uspeĹĄni, saj so med moÄ?nimi slovenskimi ekipami osvojili eno drugo mesto, ostali dve ekipi pa sta delili od Ä?etrtega do osmega mesta. Ĺ˝e v soboto se bodo udeleĹžili moÄ?nega turnirja dvojk na JoĹžefovem turnirju. Tega tekmovanja se bodo udeleĹžili kar s sedmimi ekipami. Upajo na dober izid. ÂťLahko reÄ?em, da smo si za letos zadali, da bomo sodelovali na vseh prijateljskih tekmah, drĹžavnih tekmah, tourih in tudi na mednarodnih tekmah. Pripravljamo pa se tudi na naĹĄ mednarodni druĹžabni turnir Velenje Open, ki bo maja. Glede na obljube odgovornih na MO Velenje se Ĺže vselimo, da bomo ta turnir lahko odigrali na novih igriĹĄÄ?ih ob Velenjskem jezeru,ÂŤ je zatrdil đ&#x;”˛ predsednik kluba Petanka Velenje Aleksander ÄŒanÄ?.

Na prvi tekmi v sezoni so velenjski ÂťpetankarjiÂŤ sodelovali s tremi ekipami. NajboljĹĄa je zasedla drugo mesto.

Planica, Planica ‌ Ponarodela pesem legendarnih Avsenikov, napisana pred skoraj ĹĄtiridesetimi leti v Ä?ast skokom, je konec prejĹĄnjega tedna spet odmevala v prekrasni dolini pod Poncami Ĺ portni praznik, finale svetovnega pokala, je znova privabil v ta prekrasni del naĹĄe domovine veliko ljubiteljev skokov od blizu in daleÄ?, iz domovine in tujine; skorajda blizu ĹĄestdeset tisoÄ?. In ĹĄport, te dni Planica, je znova zdruĹževal Slovence. Jih bodo kdaj tako moÄ?no povezali tudi politiki? ÄŒvek ne verjame.

Veliko ljubiteljev je bilo tudi iz naĹĄe doline. Nekateri se ponaĹĄajo s svojimi 'rekordi'. ÄŒvek je ujel predsednika Ĺ portne zveze Velenje Bogdana Plaznika, ki je slavil srebrni jubilej – Ĺže petindvajsetiÄ?

Rekorden obisk drsaliĹĄÄ?a DrsaliĹĄÄ?e Velenje, ki meri 800 m2, je v letoĹĄnji sezoni v 129 dneh neprekinjenega obratovanja obiskalo kar 26 tisoÄ? drsalcev, od tega je bilo 76 odstotkov rekreativcev in otrok, ki so prihajali na drsanje v organiziranih skupinah, 19 odstotkov hokejistov (rekreativcev, udeleĹžencev ĹĄole hokeja in hokejskih turnirjev) ter 5 % igralcev kerlinga. Za postavitev drsaliĹĄÄ?a in njegovo obratovanje je Mestna obÄ?ina Velenje letos namenila 35 tisoÄ? evrov.

je bil letos na reviji skokov. Njegov sokrajan iz Laz (Ĺ entilj pri Velenju) Tine SuĹĄec ima 'daljĹĄi skok'. Letos je bil Ĺže dvaintridesetiÄ? v dolini pod Poncami, 'obÄ?inar' Maks ArliÄ? pa Ä?etrtiÄ?. In vsi so navduĹĄeno, v en glas zatrjevali. ÂťV Planici je vedno Ä?udovito. Treba jo je doĹživeti. ÄŒe hoÄ?eĹĄ, da si spravi Sloven'c, moraĹĄ vsaj enkrat na Triglav in v ‌ Planico!ÂŤ

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Kegljanje

Po hribih

Od sezone in gledalcev so se poslovili z visoko zmago

Planinske novice ZadnjiÄ? smo se pripadniki ohranjanja gorske narave podali na Dolenjsko in se zbrali v prostorih Centra biotehnike in turizma v Sevnem pod TrĹĄko goro. Ta se nahaja na obrobju Novega mesta in se razgleduje daleÄ? tja pod Gorjance.

V dopoldanskem Ä?asu je v ĹĄolskem centru potekalo licenÄ?no izpopolnjevanje varuhov gorske narave (VGN). Po njem smo se po Ĺželji pridruĹžili vodenemu strokovnemu sprehodu na TrĹĄko goro. Vodila ga je zelo prizadevna Rozalija Skobe, v preteklosti v dveh mandatih naÄ?elnica Komisije za VGN pri PZS. Sedaj svoje poslanstvo neutrudno razĹĄirja z izobraĹževanjem ĹĄtevilnih novih gorskih straĹžarjev in VGN. Skoraj vsa planinska druĹĄtva (PD) v tem koncu Slovenije imajo svoje Odseke za VGN in po ĹĄtevilu Ä?lanov daleÄ? odstopajo od ostalih PD na ravni Planinske zveze Slovenije (PZS).

Zboru je prisostvoval predsednik PZS Bojan Rotovnik in se v nagovoru iskreno zahvalil dosedanji naÄ?elnici KVGN Ireni Mrak za njeno dosedanje delo v komisiji ter ji izroÄ?il Zlati Ä?astni znak PZS. Na tem zboru smo z izvolitvijo na njeno mesto potrdili Marijana

mz, foto: arhiv HKV

Marjan s svojo zvesto Ä?etico na zaÄ?etku poti proti Slemenu.

DenĹĄo, dosedanjega naÄ?elnika Odbora za VGN S MDO. Ta se je v nagovoru zahvalil obema svojima predhodnicama – Ireni in Rozi.

Na zboru smo se seznanili s preteklim in bodoÄ?im delovanjem na podroÄ?ju varovanja narave, za kar se mora prizadevati prav vsak posameznik, saj smo zanjo vsi odgovorni!

Za tradicionalni marÄ?evski izlet Ĺžena pod okriljem Planinskega druĹĄtva Velenje sta se spet trudila Marjan in Milica Skaza, saj je to po svoje njun dan. Celo leto Ĺživita zanj ...!

Iz avtobusa smo izstopili pri odcepu za KavÄ?nikovo domaÄ?ijo, saj bi bila debela sneĹžna odeja od predvidene Ĺ˝lebnikove domaÄ?ije za marsikoga prenaporna. Pot nas je

vodila skozi Ĺ entvid nad Zavodnjami in je vseskozi za veÄ?ino potekala po cesti. Dan je bil zimski tudi po temperaturah in toplo ter prijazno vzduĹĄje v Domu na Slemenu nam je poleg okusne hrane zelo prijalo.

V mislih z nami je bil ves Ä?as tudi spoĹĄtovani Andrej Kuzman, ravno v tem Ä?asu Ĺžal veliko prezgodaj preminuli predsednik PD Velenje. Ni ga bilo med nami, ki se ga ne bi s hvaleĹžnostjo spominjal. Vsakemu od nas je v srcu pustil ĹĄtevilne spomine na skupna doĹživetja v planinah, ki jih je dolgo vrsto let organiziral. PrisrÄ?na hvala zanje! đ&#x;”˛

Marija Lesjak

KegljaÄ?i Ĺ oĹĄtanja se od svojih zvestih navijaÄ?ev poslavljajo z visoko zmago. Tokratni nasprotnik – ekipa MiklavĹža – ni bil kos domaÄ?inom, ki so tokrat prikazali najboljĹĄo igro v tej sezoni. Potem ko je bilo Ĺže vse odloÄ?eno o obstanku, so se domaÄ?i igralci sprostili in odigrali sreÄ?anje, tako kot znajo. Ĺ˝e dolgo nismo videli, da bi bili igralci tako izenaÄ?eni kot tokrat. ZaÄ?etek domaÄ?ih je bil odliÄ?en, a tudi gostom je nekako uspelo drĹžati korak z njimi. Po konÄ?ani prvi igri so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani vodili za 36 kegljev z in 2 : 0. Tudi drugi par je tekmo odigral podobno, s to razliko, da so domaÄ?ini vodstvo poveÄ?ali na 90 kegljev. V tretji igri je Ĺže kazalo na popolno zmago domaÄ?ih fantov, vendar je gostom uspelo odĹĄÄ?ipniti toÄ?ko ter nekako ublaĹžiti

visok poraz. Kljub temu je razlika na koncu znaĹĄala toÄ?no 100 kegljev. Sezona je konÄ?ana, Ĺžal je tudi ena najslabĹĄih, odkar Ĺ oĹĄtanj tekmuje v tej ligi. Ĺ ele ko je bilo krog pred koncem vse odloÄ?eno o obstanku in izpadanju, so se fantje sprostili in zaigrali tako, kot bi morali igrati celotno sezono. Fantje po konÄ?anem prvenstvu ne bodo poÄ?ivali, saj jih sedaj Ä?aka kar nekaj nastopov na DP. Ĺ˝e prihodnji teden se bodo udeleĹžili regijskega in DP veteranov, HasiÄ?iÄ?a pa Ä?aka ĹĄe prvo in drugo kolo DP za posameznike. ÄŒe se bo uvrstil med 24 najboljĹĄih, bo v tretjem krogu nastopil na domaÄ?ih stezah. Ekipo konec aprila oziroma na zaÄ?etku maja Ä?aka ĹĄe velik mednarodni turnir na Reki. V upravi Ĺ oĹĄtanjÄ?anov upajo tudi na udeleĹžbo na DP v tandemu za moĹĄke in meĹĄanem tandemu. Fantje se bodo udeleĹževali tudi drugih turnirjev, odigrali klubsko prvenstvo posamezno in v tandemu. Nato jih le Ä?aka zasluĹžen poÄ?itek, avgusta pa naporne priprave za novo sezono, ki obeta tudi nekaj sprememb. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 29. 3. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

29. marca 2018

Gasilska zveza ima novo poveljstvo Na 378 intervencijah v letu 2017 je sodelovalo 3555 gasilcev – Dosedanjega poveljnika Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline Borisa Lambizerja nasledil Aleksander OsetiÄ? – Poleg rednega dela jih Ä?aka izvedba medgeneracijskega sreÄ?anja na drĹžavni ravni Tina Felicijan

Gasilska zveza Ĺ aleĹĄke doline zdruĹžuje 13 prostovoljnih gasilskih druĹĄtev, Prostovoljno industrijsko gasilsko druĹĄtvo Premogovnik Velenje, pod njeno poveljstvo pa sodi tudi Poklicna gasilska enota Gorenje. ÄŒlanov ima preko 3000, operativnih gasilcev pa okrog 600. Kar nekaj druĹĄtev je zamenjalo poveljstvo, prav tako pa zveza sama, saj bo dosedanji poveljnik GZĹ D Boris Lambizer postal regijski poveljnik. ÂťKo sem za JoĹžetom DrobeĹžem prevzel vlogo poveljnika zveze, sem stopil v velike Ä?evlje in teĹžko je bilo dohajati njegovo delo. Mislim pa, da zvezo prepuĹĄÄ?am v dobri kondiciji. Vodilni kadri in operativci

Rekli so â?ą ÂťGasilci

nikoli ne popuĹĄÄ?amo. Vedno moramo biti pripravljeni pomagati soÄ?loveku,ÂŤ pravi Boris Lambizer, ki je pred petimi leti prevzel poveljstvo zveze. Zdaj ga prepuĹĄÄ?a Aleksandru OsetiÄ?u, sam pa napreduje na regijsko raven. ÂťVse tri lokalne skupnosti v Ĺ aleĹĄki dolini imajo dober posluh za gasilce in nam stojijo ob strani, zato imamo stabilno financiranje, kar nam omogoÄ?a kakovostno delo,ÂŤ poudarja predsednik zveze JoĹže DrobeĹž.

so zanesljivi in zadovoljivo opremljeni.ÂŤ Pa tudi znanja jim ne primanjkuje, pravi. Lani so izvedli tri teÄ?aje za pripravnike, pravkar pa se je zakljuÄ?il teÄ?aj za viĹĄjega gasilca. Letos naÄ?rtujejo tudi izvedbo najpomembnejĹĄega teÄ?aja – za operativnega gasilca. V po-

ĹĄlo, a ta ni bila veÄ?ja. Zato smo se odzvali na klic na pomoÄ? iz Zgornje Savinjske doline, kamor smo poslali 53 gasilcev z desetimi vozili,ÂŤ je Lambizer povzel poroÄ?ilo.

Na skupĹĄÄ?ini so gasilke in gasilci Ĺ aleĹĄke doline za novega poveljnika izvolili Aleksandra Ose-

in usposabljanju posveÄ?ati enako skrb. Predvsem pa Ĺželim, da nas Ä?aka mirno obdobje brez naravnih katastrof veÄ?jih razseĹžnosti.ÂŤ Predsedstvo pa letos zagotovo Ä?aka precej dela, pravi predsednik zveze JoĹže DrobeĹž. ÂťNajprej je tekmovanje gasilske zveze,

veljstvu Mestne obÄ?ine Velenje pa so izvedli tudi prvi del usposabljanja za prvega posredovalca, ki ga je uspeĹĄno zakljuÄ?ilo 40 gasilcev iz treh gasilskih druĹĄtev.

IzobraĹževanja so potrebna, ker je tudi intervencij iz leta v leto veÄ?. ÂťOd padca ĹĄtevila intervencij po letu 2014, ko jih je bilo veÄ? kot 400, ĹĄtevilo teh zadnja leta spet naraĹĄÄ?a. Vsako leto jih opravimo od 30 do 50 veÄ?. Lani je bila najveÄ?ja pri poĹžaru v Hrastovcu, kjer je sodeloval tudi helikopter Slovenske vojske, en gasilec pa se je Ĺžal huje poĹĄkodoval, a je dobro okreval. Smo pa v Ĺ aleĹĄki dolini imeli precej sreÄ?e v zvezi z neurjem. Res da povsem brez ĹĄkode ni

Zasegli so mu avto Velenje, 23. marca – Policisti so v petek 53-letnemu obÄ?anu, ki je vozil brez vozniĹĄkega izpita, v Ĺ aleku avto zasegli. Ugotovili so tudi, da je vozil pod vplivom alkohola. Zaradi obojega se bo moral zagovarjati na sodiĹĄÄ?u.

Nasilen bivĹĄi moĹž Velenje, 24. marca – V soboto so policisti obravnavali ĹĄe en primer nasilja v druĹžini, do katerega imata policija in druĹžba niÄ?elno toleranco.

BivĹĄi moĹž je bil nasilen do otrok in svoje nekdanje Ĺžene. Policisti so mu izrekli ukrep

tiÄ?a iz PGD Vinska Gora, ki je v gasilske vrste stopil, ko je bil star 7 let, kasneje pa bil predsednik druĹĄtva, mentor mladine, pri zvezi je vodil komisijo za izobraĹževanja in sedel v nadzornem svetu, bil pa je tudi namestnik poveljnika. ÂťDobro sem moral premisliti, preden sem sprejel pobudo, saj je delo zelo odgovorno in lahko je zelo naporno. Ampak ker je delo dobro uteÄ?eno in je ekipa dobro usklajena, verjamem, da bomo nadaljevali v pravi smeri in pustili gasilsko zvezo vsaj v tako dobri kondiciji, v kakrĹĄni smo jo prevzeli. Ĺ˝elim si, da bi operativa ĹĄe naprej delala na tako visoki ravni, zato pa moramo izobraĹževanju

prepovedi pribliĹževanja, poleg tega pa bodo zanj spisali tudi kazensko ovadbo.

V pralnici ostal brez preprog Velenje, 24. marca – Medtem ko je lastnik avtomobila v avtopralnici na Cesti talcev suťil oprane avtomobilske preproge, mu je te neznanec ukradel.

Na cestah je ĹĄe pesek!

Velenje, 24. marca – ÄŒeprav temperature ĹĄe niso najbolj primerne za to, se mnogi Ĺže vozijo s kolesi in motorji. Policisti jim svetujejo, da so pri voĹžnji skrajno previdni, saj je

Iz POLICISTOVE beleĹžke Zasegli posuĹĄene rastline Ker ni imel kljuÄ?a, razbil Ĺ oĹĄtanj, 22. marca – Policisti so v Ä?etrvhodna vrata

Ni bilo, kot narekuje zakon Velenje, 23. marca – V petek so policisti v lokalu M Bar preverjali, Ä?e vse teÄ?e tako, kot veleva zakon o omejevanju porabe alkohola. Ker so ugotovili nepravilnosti, so zoper lastnika in natakarico predlagali uvedbo postopka o prekrĹĄku pri zdravstvenem inĹĄpektoratu.

MoĹž je doma razgrajal Velenje, 23. marca – V petek je doma, v Ĺ aleku, razgrajal moĹž. Policisti so se z njim pogovorili, za vsak sluÄ?aj, da se ne bi ponovilo, pa so mu napisali tudi plaÄ?ilni nalog.

V tem Ä?asu je kar nekaj tem, ki bi jim lahko namenil vsebino te kolumne. Na primer menjava zimskih pnevmatik z letnimi, Ä?eprav je dobro, da ĹĄe morda poÄ?akamo kakĹĄen dan ali teden, ĹĄe zlasti, Ä?e smo vsak dan na cesti. Lahko bi pisal o pasteh spomladanskih cest, ki zaradi obilice posipnega peska in poĹĄkodb voziĹĄÄ?a predstavljajo oviro in nevarnost za udeleĹžence v prometu, med katerimi je vse veÄ? motoristov in kolesarjev. Izteka se 40-dnevni post ‌ Toda tokrat Ĺželim izpostaviti stvari veÄ?jega pomena, ki imajo globalen vpliv in z njim tudi posledice. Za ves svet.

V dobrem letu, odkar je Donald Trump prevzel vodenje ZDA, je tako ameriĹĄko kot svetovno javnost neĹĄtetokrat presenetil z odloÄ?itvami in dejanji. Tudi z obnaĹĄanjem na drĹžavniĹĄkih ali mednarodnih sreÄ?anjih je vselej poskrbel, da je dobil publiciteto in jo ĹĄe vedno ima. Razlog za to ni vsebina knjige Ogenj in bes avtorja Michaela Wolffa, ampak vse bolj ĹĄtevilne zamenjave kljuÄ?nih ljudi v njegovi najoĹžji ekipi, v kateri je Ä?edalje veÄ? takĹĄnih, ki prisegajo na moÄ? oroĹžja in ne na moÄ? argumentov. ÄŒe to ne bi bil ameriĹĄki predsednik, predsednik vojaĹĄke in jedrske velesile, ki ima po vsem svetu razvejane vojaĹĄke baze, najveÄ? letalonosilk in vojaĹĄkih ladij na ĹĄirnih oceanih, nas njegovo obnaĹĄanje ne bi niti zanimalo.

Z njegovim prihodom je krhka koeksistenca ogroĹžena, saj se spremenjena razmerja na globalnem geopolitiÄ?nem podroÄ?ju vse bolj zaostrujejo. VsesploĹĄna rast na Kitajskem, ki predstavlja potencialni trg in priloĹžnost tako za ameriĹĄko kot evropsko gospodarstvo, je zaradi uvedenih carin na jeklo in aluminij vsaj zaÄ?asno ustavljena. TakĹĄni (enostranski) ukrepi so nepredvidljivi zaradi odziva in protiukrepov, ki jih bo Kitajska uvedla in zaradi katerih bi doloÄ?ene ameriĹĄke panoge lahko imele znatne izgube.

Tovrstni ukrepi in omejevanje bi lahko destabilizirali trgovinske odnose in politiko ne zgolj med ZDA in Kitajsko, ampak med vsemi drĹžavami sveta. To pa ne bi bilo dobro za svet, kajti bolj ali manj so vse dosedanje vojne bile trgovinske oziroma so imele interes in namero po obvladovanju ozemlja, podroÄ?ja ali uveljavljanju lastnega interesa.

Zadnje volitve v Rusiji in na Kitajskem, ĹĄe prej v TurÄ?iji in Severni Koreji, kaĹžejo na trend veÄ?nih predsednikov, ki so dobili ogromno moÄ? odloÄ?anja in ki imajo vse v svojih rokah. Svetovna ureditev in z njo tudi svetovni mir je pravzaprav v rokah teh ljudi in demokratiÄ?no izvoljenega predsednika v ZDA. OboroĹževalna tekma je dobila dodatni zagon. Napad v Salisburyju z ĹživÄ?nim strupom, ki je prvi na evropskem ozemlju po drugi svetovni vojni, je sproĹžil ĹĄtevilna vpraĹĄanja, a tudi neprimerne in vulgarne izjave vidnih evropskih politikov, ki dodatno zaostrujejo mednarodne odnose. Evropske drĹžave bi nujno potrebovale veÄ? enotnosti in upoĹĄtevanja temeljnih druĹžbenih vrednot tako v odnosu z ostalimi velesilami kot begunci, ki so posledica destabiliziranega BliĹžnjega vzhoda in severa Afrike, kjer ZDA igrajo pomembno, Ä?e Ĺže ne glavno vlogo.

Napad v angleĹĄkem mestecu je opozoril, da poklic Jamesa Bonda ni izumrl. Tudi na tem podroÄ?ju so v ospredju ZDA, ki so samo leta 2016 obveĹĄÄ?evalnim sluĹžbam namenile veÄ? kot 70 milijard dolarjev, kar je po nekaterih ocenah veÄ?, kot so bili letni izdatki za rusko vojsko. Z uveljavljanjem vojaĹĄkih, ekonomsko-finanÄ?nih, energetskih in geopolitiÄ?nih interesov so AmeriÄ?ani v zadnjih petdesetih letih vplivali na dogajanje v ĹĄtevilnih drĹžavah sveta, tudi za ceno drĹžavnih prevratov in vojn. Geslo ÂťAmerica FirstÂŤ je zgolj nadaljevanje te politike, toda v spremenjenih razmerah. Kitajska Ĺželi svetu in ĹĄe posebej ZDA pokazati svojo moÄ?, Rusija je zaradi sankcij vse bolj stisnjena v kot, da ne preseneÄ?a Putinovo predvolilno razkazovanje novih oroĹžij, pa tudi marsikje v svetu ne skrivajo nacionalistiÄ?nih teĹženj. Prav bi bilo, da bi temu naredili konec in da bi kljuÄ?ne akterje vpraĹĄali po zdravju. ÄŒas bi Ĺže bil, kajti imamo le ta planet, ki nam omogoÄ?a Ĺživljenje. đ&#x;”˛ Drugega ni.

Adil Huselja varnostno ogledalo

potem so razna tekmovanja po druĹĄtvih, obletnice in druge prireditve, najveÄ?ji izziv pa bo izvedba medgeneracijskega sreÄ?anja gasilcev Gasilske zveze Slovenije pod pokroviteljstvom Mestne obÄ?ine Velenje, na katerem priÄ?akujemo veÄ? kot 1000 ljudi,ÂŤ je povedal. đ&#x;”˛ ÄŒlani GZĹ D so lani pogasili 80 poĹžarov na objektih, skoraj 30 je bilo poĹžarov v naravi. 45-krat so reĹĄevali ob prometnih nesreÄ?ah, sicer pa je bilo najveÄ? intervencij s podroÄ?ja tehniÄ?ne in druge pomoÄ?i.

POLICIJSKA kronika

tek v Ĺ oĹĄtanju obÄ?anu zasegli posuĹĄeno rastlino. Ker so sumili, da gre za prepovedano drogo, so jo poslali v analizo. Od izida bo odvisno, kako bodo ukrepali.

Destabilizacija sveta in varnosti

Velenje, 23. marca – V petek zjutraj je stanovalec s TavÄ?arjeve, ko je priĹĄel domov in ni imel kljuÄ?a, razbil vhodna vrata.

Policisti so ocenili, da potrebuje pomoÄ? zdravnika. Ta se je odloÄ?il za prisilno hospitalizacijo.

na cestiĹĄÄ?ih ĹĄe veliko peska, ki je tam ostal po zimskem posipanju. Tudi temperature asfalta so ĹĄe zelo nizke, zaradi Ä?esar imajo pnevmatike slabĹĄi stik s cestiĹĄÄ?em.

Na prehodu zbil peĹĄko Velenje, 26. marca – V ponedeljek, nekaj minut Ä?ez ĹĄesto uro zjutraj, se je v Velenju zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri sta bila udeleĹžena voznik osebnega avtomobila in peĹĄka. 42-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Partizanske ceste proti Foitovi, je na prehodu za peĹĄce trÄ?il v peĹĄko, ki je voziĹĄÄ?e preÄ?kala z njegove desne strani. PeĹĄka se je v trÄ?enju hudo poĹĄkodovala.

Potnik ne vidi, vandal pa takoj Ĺ oĹĄtanj – Na ĹĄoĹĄtanjsko avtobusno postajo je Izletnik Celje tik pod streho, da ga ne bi dosegli vandali, obesil vozni red avtobusov. Da ga tam s pogledom ne doseĹžejo potniki, ki bi radi vedeli, kdaj na postajo pripelje ali odpelje kakĹĄen avtobus, pa jih oÄ?itno ne zanima.

Saj: Ä?e lahko vandal stopi na klop in ga potegne s stene, zakaj ne bi ĹĄe potnik naredil tako, Ä?e ga Ĺže sluÄ?ajno zanima, kaj na njem piĹĄe? đ&#x;”˛

PrviÄ? opozorjen, drugiÄ? kaznovan Velenje, 24. marca – V soboto je policiste zaradi preglasne glasbe na Ĺ landrovi poklicala obÄ?anka, ki ni mogla spati. Policisti so krĹĄitelju izrekli opozorilo in odĹĄli. Za tem pa jih je obÄ?anska spet poklicala. Tisti, ki ga je prijavila zaradi preglasne glasbe, ji je grozil in razbijal po vratih. Pa so ĹĄli ĹĄe enkrat. V drugo pa ni ostalo le pri opozorilu.

Komu je namenjen vozni red?

mkp

NaĹĄ Ä?as, 29. 3. 2018, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

29. marca 2018

Iskali reĹĄitve za teĹžave, povezane z dnevno mobilnostjo Vse pogostejĹĄa uporaba avtomobilov povzroÄ?a veÄ?je onesnaĹženje zraka, veÄ? hrupa, prometnih nesreÄ? in zastojev – ReĹĄitve v trajnostni dnevni mobilnosti – Mestna obÄ?ina Velenje jih iĹĄÄ?e v okviru projekta Smart Commuting

23

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Mirno obdobje se s prihodom pomladi Ĺžal izteka. Veliko skrbi boste ĹĄe vedno imeli v sluĹžbi, kjer bodo od vas zahtevali skoraj nemogoÄ?e. Ne bo prviÄ?, pa tudi zadnjiÄ? ne, zato ne boste preveÄ? Ä?rnogledi. Postali pa boste bolj previdni, ko boste komunicirali z nadrejenimi. OÄ?itno je, da jim je nekdo narisal povsem napaÄ?no sliko o vas in vaĹĄih sposobnostih. Spremenili jo boste le s trdim in poĹĄtenim delom. S tem boste postali ĹĄe bolj previdni v odnosih s sodelavci. VeÄ? veselja potrebujete v vaĹĄem Ĺživljenju. ÄŒe boste le doma, ga ne boste doĹživeli. Zdravje bo spet solidno, zato nimate veÄ? izgovora, da se ne odpravite v naravo.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Tina Felicijan

Velenje, 22. marca – Mestna obÄ?ina Velenje je lani sprejela celostno prometno strategijo, pri izvajanju nekaterih ukrepov pa ugotovila, da reĹĄevanje vpraĹĄanj dnevne mobilnosti zahteva sodelovanje obÄ?in na regionalni ravni, saj vsakodnevne relacije delavcev in ĹĄolarjev velikokrat potekajo skozi veÄ? obÄ?in. Tako se je pridruĹžila evropskemu projektu Smart Commuting, ki ga

kodnevno premagovanje razdalj med domom in sluĹžbo ali ĹĄolo, kar zaradi onesnaĹževanja, hrupa in prometnih zastojev zmanjĹĄuje kakovost Ĺživljenja v mestih in zavira njihov trajnostni razvoj, je povedala sodelavka pri proje-

nju z delodajalci.ÂŤ Predlagani ukrepi za blaĹženje aktualnih teĹžav in spodbujanje bolj trajnostne mobilnosti so med drugim izdelava in revizija mobilnostnih naÄ?rtov, ozaveĹĄÄ?anje o vplivih aktivne mobilno-

so na seminarju Dnevna mobilnost – pametne reťitve? razpravljali predstavniki javne uprave, gospodarstva, ťolstva, zdravstva, regionalne razvojne agencije in prevoznikov ter sklenili, da lahko z ustreznimi ukrepi, povezova-

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Izkoristite vsak dan posebej, saj je Ä?as, da se konÄ?no zbudite iz predolgega zimskega spanja. Zato, da bo res tako, boste tokrat morali poskrbeti sami, saj se druĹžini ne da veÄ? Ä?akati, da vas pripravijo h gibanju. Do konca prihodnjega tedna bodo dobre zvezde na vaĹĄi strani. Ob tem boste zaslepljeni s svojimi Ĺželjami in idejami, ki bodo napihnjene in nerealne. ÄŒe ne boste v kratkem naredili niÄ?esar konkretnega, se paÄ? niÄ? ne bo spremenilo. Pogum, da se stvari lotite drugaÄ?e kot doslej, vam bo dajal predvsem partner.

Poskrbel bo tudi, da boste vsak dan dobili potrditev njegove velike naklonjenosti.

â?ą

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Kolikor vam bo Ä?as dopuĹĄÄ?al, se boste v naslednjih dneh posveÄ?ali domu.

Dolga zima vas je uspavala, sedaj pa boste naravnost uĹživali v pospravljanju in urejanju stanovanja in okolice. ÄŒutili boste vsako miĹĄico posebej, a vas to ne bo motilo. ÄŒesar ne boste veÄ? potrebovali, zavrzite. Po naravi ste ÂťhrÄ?ekÂŤ, potem pa se nabere preveÄ? stvari, ki zasedajo kotiÄ?ke, ki bi jih lahko bolj koristno uporabili. ÄŒe boste upoĹĄtevali ta nasvet, boste veliko laĹžje zadihali. Tudi na ljubezenskem podroÄ?ju bo manj nemira.

Partner bo vesel, ker bosta veliko skupaj. Ne bo pa vesel, Ä?e boste v to meĹĄali tudi sorodnike.

Smart Commuting – dnevne migracije ljudi med domom in delovnim mestom, ťolo ‌

bo v sodelovanju z devetimi partnerji iz ĹĄestih drĹžav izvajala v letih od 2017 do 2020. V okviru projekta bo pripravila celostno prometno strategijo na obmoÄ?ju Velenja kot centralnega naselja v regiji ter Ĺ oĹĄtanja, Ĺ martnega ob Paki, Mislinje, Slovenj Gradca, Dobrne, Mozirja, Polzele, Nazarij, Celja in Ĺ˝alca, saj med omenjenimi kraji zaradi gospodarskega in izobraĹževalnega sodelovanja poteka intenzivna dnevna mobilnost. Med drugim nameravajo nadgraditi avtomatizirani sistem za izposojo koles Bicy z elektriÄ?nimi kolesi.

Analiza aktualnega stanja v dnevni mobilnosti v Velenju in okolici je pokazala, da je najveÄ?ja slabost preteĹžna in naraĹĄÄ?ajoÄ?a uporaba avtomobilov za vsa-

Ĺ˝al boste po nekaj tednih nenehnega dela Ä?utili vse veÄ?jo utrujenost. Tudi noÄ?ni spanec je ne bo pregnal, saj ste bolj psihiÄ?no kot fiziÄ?no utrujeni. ÄŒeprav je bila ĹĄe pred nekaj dnevi z nami zima, je zelo moĹžno, da Ä?utite prve znake pomladanske utrujenosti. Planeti vam v teh dneh napovedujejo velike premike na podroÄ?ju ljubezni. Zna se zgoditi, da boste zaÄ?eli novo razmerje ali pa se bo v obstojeÄ?em dogajalo, kaj zelo drugaÄ?nega od ustaljenih vzorcev. Ne boste veÄ? vedeli, ali se do partnerja vedete prav ali povsem narobe. Na vaĹĄe pobude se bo slabo odzival. Prelomni trenutek se bo zgodil v soboto. Razjasnil bo vse, kar vas trenutno muÄ?i.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Seminarja so se udeleĹžili razliÄ?ni udeleĹženci, ki tvorijo prometni sistem, Mestna obÄ?ina Velenje pa si Ĺželi, da bi predloge za reĹĄevanje vpraĹĄanj, ki jih prinaĹĄa dnevna mobilnost, podale tudi nevladne organizacije in druge zainteresirane skupine ter sploĹĄna javnost.

ktu Nela Halilović in nadaljevala: Za zdaj primernih in vsem dostopnih alternativ avtomobilu kot prevoznemu sredstvu na poteh dnevne mobilnosti v regiji ni.

Javni potniĹĄki promet je za vsakodnevne prevoze neuÄ?inkovit zaradi daljĹĄega potovalnega Ä?asa, neustreznih povezav in dokaj visokih stroĹĄkov. Po drugi strani pa je prednost pri procesih za spodbujanje bolj trajnostne mobilnosti veliko ĹĄtevilo podjetij v Velenju, ki zaposlujejo ljudi iz okoliĹĄkih krajev, zato se ponuja priloĹžnost za vplivanje na njihove potovalne navade v sodelova-

Mestna obÄ?ina Velenje bo do naslednje prireditve v okviru projekta Smart Commuting (konference Ĺžupanov, ki bo potekala 24. maja) uskladila zavezo o sodelovanju, ki jo Ĺželi podpisati z razliÄ?nimi udeleĹženimi.

sti na zdravje, deljenje prevozov, vzpostavitev parkiriĹĄÄ? za kolesa ter tuĹĄev v podjetjih in ĹĄolah, organiziranje prevoza za zaposlene oz. izboljĹĄanje mreĹže javnega potniĹĄkega prometa. O njih

njem obÄ?in z gospodarstvom ter ob podpori ministrstev in drugih drĹžavnih institucij poskrbijo za hitrejĹĄo, bolj uÄ?inkovito, varnejĹĄo ter okolju prijaznejĹĄo dnevno đ&#x;”˛ mobilnost.

Rekli so â?ą

MatjaĹž Ĺ alej: Živimo v lepo urejenem mestu, ki ima veliko odprtih povrĹĄin, prometno ni tako obremenjeno, nudi brezplaÄ?na javna prevozna sredstva in tako omogoÄ?a sonaravno, trajnostno mobilnost. A prebivalci teh moĹžnosti ne izkoristimo dovolj.

PogreĹĄamo pa veÄ? parkirnih mest za kolesa v okolici kulturnih ustanov, zdravstvenega doma, institucij javne uprave in na podobnih frekventnih lokacijah.ÂŤ Breda Kolar: ÂťSmiselno bi bilo ozaveĹĄÄ?ati o pozitivnih uÄ?inkih trajnostne mobilnosti na okolje in zdravje. Z uporabo ÂťzelenihÂŤ prevoznih sredstev namreÄ? prihranimo pri vzdrĹževanju prometne infrastrukture in zmanjĹĄamo ogljiÄ?ni odtis, po drugi strani pa zmanjĹĄamo stroĹĄke zdravljenja in odsotnosti z delovnega mesta zaradi bolezni, saj trajnostna mobilnost pomeni veÄ? gibanja, to pa veÄ? zdravja in ne nazadnje zadovoljstva.

Slabo poÄ?utje bo preteklost. Tudi slutnja, da bo z vami kmalu vse tako kot mora biti, bo prava. Ĺ e vedno ne boste vedeli, ali ste strah povsem premagali. ObÄ?utek, da ste ga, boste dobili ĹĄele Ä?ez nekaj tednov. Vmes se resniÄ?no poskuĹĄajte lotiti projekta bolj zdravo Ĺživljenje. Dobro veste, da je skrajni Ä?as, panika, kaj se dogaja z vami, je bila resno opozorilo. Ker je v dvoje vse lepĹĄe, v spremembe prepriÄ?ajte tudi partnerja. Nekaj dni bo godrnjal, potem pa vam bo hvaleĹžen. Denarja ne bo dovolj, da sito pomlad uresniÄ?ite veliko Ĺželjo. ÄŒe boste varÄ?ni, si jo boste lahko jeseni. Vmes pa bo ostalo dovolj, da si poleti privoĹĄÄ?ite pravi dopust po vaĹĄih Ĺželjah.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

PoskuĹĄali se boste drĹžati vseh dogovorov in obljub, saj vam je zaostanek pri delu povzroÄ?il toliko skrbi in slabe volje, da si tega ne Ĺželite veÄ? doĹživeti. Organizacija dela je Ĺže od nekdaj vaĹĄa ĹĄibka toÄ?ka. A to se vam dogaja predvsem zato, ker si ga vedno nakopljete preveÄ?. ÄŒe boste dnevno planirali, kaj boste poÄ?eli, se boste hitro nauÄ?ili, da boste kakĹĄni nalogi rekli ne. Ne dopustite si, da vas drugaÄ?e prepriÄ?ajo tisti, ki jim vedno pomagate. ÂťSlavoÂŤ pa poberejo oni in ne vi. Skrbite le ĹĄe zase in za svoje najbliĹžje, pa se boste kmalu veÄ? smejali. Tudi Ä?asa za vas bo ostalo veÄ? kot doslej.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Dobro veste, da trenutno niste v poloĹžaju, ko bi lahko izbirali in izbrali, kako se bo vrtel vaĹĄ svet. Tokrat so v igri veliko veÄ?ji igralci, zato ĹĄe nekaj tednov ne boste vedeli, pri Ä?em ste. VaĹĄ banÄ?ni raÄ?un je vse tanjĹĄi. To bo razlog veÄ?, da ne boste mirni. Takega stanja namreÄ? niste vajeni. ZmanjĹĄajte Ĺželje, pa boste mirno lahko priznali, da vam ĹĄe ni hudega. Kar se ljubezni tiÄ?e, pa bo vse v najlepĹĄem redu – pomlad bo ĹĄe okrepila moÄ?na in iskrena Ä?ustva, ki jih znata s partnerjem negovati tudi tako, da si pripravljata lepa preseneÄ?enja. Eno vas Ä?aka Ĺže jutri. Ganilo vas bo. ÄŒe bodo oÄ?i solzne, niÄ? hudega. S tem boste le pokazali, kako Ä?utite.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Pred vami je ĹĄe en Ä?ustveno naporen teden. Ĺ e dobro, da v sluĹžbi trenutno nimate veliko dela, saj bi vas sicer zlomilo. Ne sprenevedajte se, da bo hitro minilo. Tokrat ne bo, saj ste s svojimi dejanji Ĺživljenje obrnili na glavo ne le sebi, ampak tudi partnerju. Verjetno boste jezni sami nase, saj boste vsak dan bolj prepriÄ?ani, da ste bili zaslepljeni. ÄŒe boste priznali, da zato, kar se vam dogaja, niso krivi drugi, ampak vi sami, boste na pol poti do reĹĄitve. Odprite oÄ?i in uĹĄesa tudi, ko se pogovarjate s partnerjem. Nekaj vam prikriva. To Ä?utite, dokaza pa ĹĄe nimate. Potrudite se, da ga dobite. Ko boste imeli vse karte na mizi, boste spet lahko mirni.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Ĺ oĹĄtanjski veterani opravili obÄ?ni zbor ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj v osmih letih delovanja skrbno ohranja spomin na osamosvojitveno vojno. NajvidnejĹĄi znak teh aktivnosti je spominsko obeleĹžje vojne za Slovenijo v Kajuhovem parku v Ĺ oĹĄtanju ter od leta 2016 tudi v parku pred domom veteranov v Belih Vodah. Na pobudo Ä?lanov vsako leto organizira tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puĹĄko, ribiĹĄko tekmovanje ter spominski pohod po obeleĹžjih iz leta 90/91 v spomin na takratnega poveljnika 89 obmoÄ?nega ĹĄtaba TO JoĹžeta Ervina Prislana. ÄŒlani se aktivno udeleĹžujejo prireditev in druĹžabnih dogodkov, ki jih organizirajo ZVVS Slovenije ter druga obmoÄ?na zdruĹženja. DruĹĄtvo ĹĄteje 215 Ä?lanov, od katerih je veÄ? kot polovica aktivno udeleĹženih pri dejavnostih in delovanju druĹĄtva.

V soboto, 17. marca, so na rednem letnem zboru druĹĄtva potrdili poroÄ?ila in opravljeno delo ter spregovorili o letoĹĄnjih nalogah.

NajsveÄ?anejĹĄi del zbora veteranov je bila podelitev Ä?lanskih izkaznic novim Ä?lanom ter bronastih plaket OZVVS Ĺ oĹĄtanj Ä?lanom,

VeÄ?ina okoli vas bo tarnala, da so pomladno utrujeni in brezvoljni, vi pa boste vsak dan bolj energiÄ?ni in radoĹživi. VaĹĄe najmoÄ?nejĹĄe oroĹžje bo dobra izbira ljudi, s katerimi boste naÄ?rte izpeljali do konca. Le ĹĄe nekaj dni imate, a vas Ĺže danes ne skrbi veÄ?. Tudi velikonoÄ?ni prazniki ne bodo spremenili naÄ?rtov, ki ste si jih zadali Ĺže na zaÄ?etku marca. Partner si bo Ĺželel, da vsaj za nekaj dni kam odpotujeta, vam pa ne bo do tega. ÄŒeprav vas po navadi razume, vas tokrat ne bo. Pazite, da ne bo zaÄ?el Ĺživeti mimo vas, saj si tega res ne Ĺželite. Po drugi strani pa ne naredite niÄ?esar, da se to ne bi zgodilo. Ukrepajte.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Dobra novica je Ĺže priĹĄla do vas. Oddahnili si boste, Ĺživljenje se vam bo naenkrat zdelo roĹžnato. Na poti do sreÄ?nega konca projekta sicer ĹĄe vedno ne manjka ovir, a vam tokrat nobena ne bo previsoka. Tudi slabe vesti ne boste imeli, saj veste, da bi bila tudi povsem odveÄ?. Strah vas bo le, da vse skupaj preveÄ? idealizirate.

Kot kaĹže, ni tako. Resnica je, da bo tokrat ĹĄlo za pravo, iskreno ljubezen. Zato ne skrivajte Ä?ustev, razkrijte jih svetu in partnerju! Tisti, ki na pravo osebo ĹĄe Ä?akate, boste ĹĄe Ä?akali. A ne prav dolgo.

Kot kaĹže, bo letoĹĄnji april vaĹĄ mesec ljubezni. Zdravje? Po dolgem Ä?asu boste z njim Ä?isto zadovoljni.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Imate, kar ste Ĺželeli, a tega nikoli niste priznali. Ne pritoĹžujte se, saj boste s tem situacijo le ĹĄe poslabĹĄali. Prihodnji dnevi zagotovo ne bodo enostavni.

A sedaj veste, da se bo vaĹĄ trud vendarle poplaÄ?al. ÄŒe vam bo ta teden uĹĄla kakĹĄna neprijetna beseda, tudi ne bo niÄ? Ä?udnega. RazpoloĹženje vam bo nihalo kot na dobri gugalnici. Vsako prosto minuto izkoristite v naravi. Telo vam bo hvaleĹžno.

Tudi Ĺživci bodo bolj mirni. Preden greste spat, poskuĹĄajte odmisliti vse teĹžave, sicer bodo noÄ?i dolge in nemirne. V soboto se vam bo zgodilo nekaj res lepega. S tem boste dobili potrditev, da ste nasprotnemu spolu ĹĄe vedno zelo zanimivi.

ki aktivno sodelujejo pri delovanju druĹĄtva, ter Ä?lanom, ki prispevajo k prepoznavnosti druĹĄtva z dobrimi rezultati. Priznanja so prejeli: Milan Fras, PrimoĹž Cesnik, Mirko Stane GlaĹžar, Silverij KoĹželjnik, Bojan ApatiÄ? in Marta Mravljak. DruĹĄtvo se je s spominsko plaketo zahvalilo tudi Ĺžupanu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Bogdanu Menihu.

ObÄ?ni zbor so zaznamovali tudi gostje, predstavniki sosednjih obmoÄ?nih zdruĹženj ter predsednik pokrajinskega odbora Zahodno ĹĄtajerske pokrajine major Zdenko Terpin. Vsi so poudarili dosedanje dobro medsebojno sodelovanje ter izrazili Ĺželjo po dobrem delovanju druĹĄtva tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

Leon Stropnik

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Priznajte, da ste utrujeni. NauÄ?iti se boste morali, da delo razdelite, saj ga je trenutno preveÄ?, da bi vse zmogli sami. NauÄ?iti se boste morali tudi, da lahko ljudem bolj zaupate. Poskusite se brzdati, pustite jim, da naredijo, tako kot znajo in ne tako, kot bi naredili vi. Znajo vas moÄ?no prijetno presenetiti, saj jim bo prav to, da jim boste zaupali, dalo nov zagon. Ĺ˝al partner ne bo razumel, zakaj ste toliko zdoma. Zdelo se mu bo, da beĹžite od njega. DokaĹžite mu, da to ne drĹži. Za telo skrbite tudi tako, da bolj pazite na to, kaj jeste. Regrat bo tisti, ki vas bo oÄ?istil in vam dal novo energijo.

Naš čas, 29. 3. 2018, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

29. marca

06.00 07.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.35 14.35 15.00 15.50 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.20 00.50 01.15 02.10

06.30 07.00 07.05 07.10 07.35 07.40 07.55 08.00 08.20 08.35 09.15 09.55 11.00 11.50 15.15 16.05 16.30 17.15 18.10 18.40 18.55 19.00 19.10 19.30 20.00 20.55 21.30 23.25 00.20

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.30 7.55 8.10 8.25 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.10 22.10 22.45 23.45 0.45 1.45 2.20

08.25 08.55 09.00 10.00 10.00 11.00 12.00 12.30 12.55 15.30 15.55 16.55 17.15 17.20 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 22.50 23.15

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd.

Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent: Jezikovna forenzika Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Pod drobnogledom, odd. TV Lendava Prava ideja: Matic Vizjak, inovativni mladi kmet Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek: Pasna spona z Molnika Zu, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Osmi dan Veliki slikarji na malem zaslonu: Michelangelo - ljubezen in smrt, dok. ser.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Minka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Primer za prijatelje, ris.

Gozdna druščina, ris. Živalski čira čara, ris.

Zlatko Zakladko: Niederlov hrast in regratova solata Tišina, lakota, samota, kratki dok. film Na lepše Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Koda, izob. odd.

Jedi za vsak dan z Rachel Allen Halo TV Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Minka, ris.

Mulčki, ris.

Monika, kratki dok. film Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvinska preizkušnja, dok. ser.

Avtomobilnost Izvir upanja, avstral. am. film Slovenska jazz scena: 44. jazz festival Ljubljana – Samo Šalamon Ornethology quartet Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Grozni Gašper, ris.

Oddbods, ris.

Winx klub, ris.

Hotel 13, 2. sez., 53. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 6. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 108. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 145. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 62. del Moja boš, 1. sez., 96. del Jaz sem Luna, 2. sez., 19. del Padli angel, 1. sez., 109. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 7. del Resnične ljubezni, 1. sez., 146. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 19. del Moja boš, 1. sez., 97. del 24UR zvečer Riviera, 1. sez., 6. del Hiša iz kart, 4. sez., 12. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 18. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Aktualno: Razvoj Bolnišnice Topolšica Pop corn Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2557. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Regionalne novice Dober pogled, Oddaja o lovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

29. marca 2018

Sobota,

30. marca

06.05 07.00 10.05 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 00.25 00.55 01.45

06.30 07.00 07.05 07.10 07.35 07.40 07.50 07.55 08.00 08.20 08.35 09.15 10.10 11.00 11.50 14.25 15.10 15.35 16.00 16.30 17.10 18.00 18.55 19.35 20.00 21.00 21.15 22.50 00.30

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.30 7.55 8.10 8.25 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.10 22.10 22.45 22.50 0.40 2.30 3.05

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 12.10 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Dolga pot odpuščanja Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Infodrom, tednik za mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd.

Med valovi Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Cinecitta - zgodba o seksu, mamilih in črnih srajcah, dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Minka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Primer za prijatelje, ris.

Gozdna druščina, ris. Živalski čira čara, ris.

Vetrnica: Kurjenje ognja Iz popotne torbe: Kako nastane lutkovna predstava Služkinja, kratki igrani film Prisluhnimo tišini: Dostopnost kulturnih vsebin Bleščica, odd. o modi Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Migaj raje z nami Halo TV Drage moje tovarišice kuharice, dok. film Evangeličansko velikonočno bogoslužje, prenos iz Gornjih Slavečev Male sive celice: OŠ Dravlje in OŠ Franca Lešnika-Vuka, kviz Infodrom, tednik za mlade Goreči škof, dok. odd.

Svete stopnice, dok. feljton Križev pot, prenos iz rimskega Koloseja Marie Heurtin, fran. film Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Grozni Gašper, ris.

Oddbods, ris.

Winx klub, ris.

Hotel 13, 2. sez., 54. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 7. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 109. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 146. del TV prodaja Usodno vino, 1. sez., 63. del Moja boš, 1. sez., 97. del Jaz sem Luna, 2. sez., 20. del Padli angel, 1. sez., 110. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 8. del Resnične ljubezni, 1. sez., 147. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 20. del Moja boš, 1. sez., 98. del 24UR zvečer Eurojackpot Nora Roberts: Tvegana ljubezen, ameriški film Točka izginotja, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2558. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Od neba do zemlje Regionalne novice 3 Pop corn Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

31. marca

06.00 06.10 07.00 07.15 07.35 08.00 08.10 08.25 08.35 09.00 09.45 10.00 10.25 11.15 12.20 13.00 13.25 13.50 14.40 15.05 15.40 16.05 17.00 17.20 17.45 18.00 18.30 18.35 18.40 18.45 18.55 19.00 20.00 21.15 21.40 22.45 23.15 00.50 01.15 01.45 02.35

1. aprila

Kultura Odmevi Srečo kuha Cmok: Tista o polpetih Biba se giba, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Sporočilo v steklenici, dok. ser. Čudogozd, igrane domiš. zgodbe Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Armanova skrivnost, mlad. nad.

Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ XIV. divizije Senovo, kviz Infodrom, tednik za mlade Čist zares, mladinska dok. serija Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Aljaž Jovanović Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Mame, slov. nan.

Ambienti Profil: dr. Aleš Gabrič Cesarjev kuhar, jap. ser.

Poročila ob petih, šport, vreme Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser.

Popolna družina, hum. nan.

Kuharija na kubik, kuharska odd.

Ozare Miriam, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Koyaa - Lajf je čist odbit!, ris.

Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz Bučke, izmišljene novice Zapuščina, danska nad.

Poročila, šport, vreme Vrnitev na Itako, fran. belg. film Profil: dr. Aleš Gabrič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.40 07.45 07.50 08.00 08.05 08.15 08.25 08.35 09.00 09.10 09.20 09.50 10.00

10 domačih Najboljše jutro Čarokuhinja pri atu: Tajska 10 domačih Med valovi Wolfgang A. Mozart: Rekviem v d-molu, K. 626 (Solisti, Simfonični orkester RTV Slovenija in Loris Voltolini) Škofjeloški pasijon, adaptacija predstave Ruševec, dok. fim Najdenček, mlad. igrani film Drage moje tovarišice kuharice, dok. film Hišica v prerij, am. nad.

Dva vodika, en kisik, dok. film z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Infodrom, tednik za mlade Življenje z avtizmom, dok. film za otroke in mlade Čist zares, mladinska dok. ser.

Umori na podeželju, britanska nan.

Pot na SP v nogometu Alpski magazin Lado Leskovar - 60 let na odru: Nekoga moraš imeti rad, gala koncert Glasbeni spoti Pot na SP v nogometu Alpski magazin Zabavni kanal, glasbeni spoti

06.45 Duhovni utrip: Dolga pot odpuščanja 07.00 Koda, izob. odd.

07.50 D. Bučar: Belokranjske pisanice, Simfoniki RTV Slovenija in Marko Munih 08.15 Pinchas Zukerman v Ljubljani (F. Schubert, L. van Beethoven) 09.25 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser.

09.50 Slastna kuhinja: Goveja rulada z omako 10.05 Ko letijo vrane, kopr. film 11.35 Svetovni popotnik: Cesta 40 12.45 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.50 Tone, javi se!, dok. film 15.20 Koncert ob 50-letnici delovanja New Swing Quarteta, posn.

16.20 Romanje k svetemu Jakobu, dok. odd.

17.50 Rokomet - pokal Slovenije (Ž), finale, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Zgodba o Bogu, am. dok. ser.

20.55 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.25 Ambienti 21.55 Avtomobilnost 22.30 Bleščica, odd. o modi 23.00 Bučke, izmišljene novice 23.20 Kdo bi vedel, zabavni kviz 00.35 Glasbeni spoti 01.35 Rokomet - pokal Slovenije (Ž), finale, posnetek 03.35 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 04.00 Zabavni kanal, glasbeni spoti

12.00 12.30 13.00 13.25 14.45 16.45 17.00 17.20 18.40 18.45 18.55 19.00 20.00 20.30 21.20 21.50 22.10 23.45 00.00 00.25 01.20

Čarli in Mimo, ris.

Penelopa, ris.

Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Miriam, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Gumbek in Rjavček, ris.

In to je vse!: Kaktus, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Džamila in Aladin, ang. nan.

Ozare Velikonočna maša iz Vatikana, prenos Urbi et orbi Obzorja duha: Kristus je vstal Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd.

Nekateri so za vroče, am. film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket In to je vse!, ris.

Dobrodošli pri Jonu, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Mame, slov. nan.

Intervju: dr. Viljem Lovše Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd.

Poročila, šport, vreme Pričevalci: Boris Pahor - slovenska vest stoletja, 2. del, dok. odd.

Za lahko noč: M. Šparemblek - J. S. Bach: Magnificat in F. Poulenc, S. Mokranjac, V. Dedovič: Kajn in Abel, tv baleta, 2007 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

Ponedeljek, 2. aprila

06.10 07.00 09.00 09.55 10.25 10.55 11.45 12.25 13.00 13.35 14.30 15.00 15.30 16.00 16.00 16.10 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 21.40 22.05 22.30 22.55 22.55 23.40 00.20 00.50 01.45

06.30 07.00 10.00 10.30 11.15 11.55 13.20 14.10 14.55 16.10 17.00 18.00 18.55 19.10 19.25 20.00 21.40 22.10 22.40 00.55 02.05 02.30 03.00

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.35 7.50 8.15 8.40 9.05 9.10 9.35 10.35 10.50 11.50 12.50 13.05 14.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.15 23.50 2.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Dibo, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Super krila, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Maša in medved, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Jaz sem Luna, 2. sez., 16. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 17. del Jaz sem Luna, 2. sez., 18. del TV prodaja Očetovo popotovanje, ameriški film Zvezde plešejo Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Kradljivka knjig, ameriški film Vesel hrup, ameriški film Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Videospot dneva 09.45 Napovedujemo 09.50 Popotniške razglednice, Od neba do zemlje 10.50 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

15.55 Naj viža, 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (235), Cvetoče veje 18.20 Čas za nas, tabornike!

18.40 Videospot dneva 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2559. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Velikonočna poslanica: dr.

Stanislav Lipovšek, celjski škof 20.30 Štirje letni časi z Biseri, posnetek 1. dela koncerta 21.45 Napovedujemo 21.50 Jutranji pogovori 23.20 Pogovor z dr. Karlom Gržanom 00.20 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

00.45 Videostrani, obvestila

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.35 7.50 8.15 8.40 9.05 9.30 9.55 10.50 11.05 12.10 12.25 14.15 17.05 18.15 18.55 18.58 20.00 23.00 1.30 3.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Dibo, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Super krila, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Mia in jaz, ris.

Jaz sem Luna, 2. sez., 19. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 20. del TV prodaja Pokvarjene počitnice, ameriški film Anna in kralj, ameriški film Ljubezen po domače Vrtičkanje 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Sedem duš, ameriški film Pokvarjene počitnice, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (234), Lutke za pomladno pravljico 09.55 Napovedujemo 10.00 2558. VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 2559. VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Aktualno: 50 let Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem 11.50 Veliki koncert ob 20. letnici skupine Mi2, posnetek 2. dela 13.15 Aktualno: Razvoj Bolnišnice Topolšica 14.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

15.25 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

17.55 Napovedujemo 18.00 Krava na mesecu, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.20 Nanovo, Svet kriptovalut, Kaj je blockchain?

19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža 21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

23.15 Videostrani, obvestila

Torek,

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro Sestre, dok. film Kuharija na kubik, kuharska odd.

10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš? = So vakeres?

Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Sveto in svet: Pogovor z nadškofom msgr. Stanislavom Zoretom S-prehodi Dober dan, Koroška Osmi dan Z glasbo in s plesom Zvočnost slovenske duše: Spomladi, Trutamora Slovenica Operne arije: Tenorist Andrej Debevec, pon.

Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Posebne zgodbe, dok. film Novice Young Village Folk: Camille in Roger iz Korzike - mlad par z dvema kmetijama Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme Odhajam na pot, nemški film Vonj po starem mestu, dok. odd.

Poročila, šport, vreme Pesem zvonov, dok. feljton Glasbeni večer Mozartine: Solisti, Komorni zbor in Simfoniki RTV Slovenija in Uroš Lajovic (G. F. Händel, prir. W. A. Mozart: Mesija, oratorij) Mate Bekavac in Godalni kvartet Tartini, O. Golijev: Sanje in molitve slepega Izaka Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, dnevnikov izbor. šport, vreme Info-kanal

3. aprila

20.55 21.55 22.50 00.25

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Primer za prijatelje, ris.

Gozdna druščina, ris.

Manja: Še! Še!, ris. Živalski čira čara, ris.

Gumbek in Rjavček, ris.

Vidkova srajčica, posn. lutk. predstave Duhec, mlad. celovečerni film Goreči škof, dok. odd.

Svete stopnice, dok. feljton Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Deček in svet, brazilski film Hišica v preriji, am. nad.

Avtomobilnost Lado Leskovar - 60 let na odru: Nekoga moraš imeti rad, gala koncert Čudogozd, igrane domiš. zgodbe Animiranka, anim. pravljica Vetrnica: Palačinke Bukvožerček, otroška odd. o knjigah Čudovita Japonska, jap. nan.

Svetovni popotnik: Najzanimivejše južnoameriške pustolovščine Inšpektor Banks, brit. nad.

Broadchurch, brit. nad.

Led in nebo, fran. dok. film Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.30 7.40 7.55 8.20 8.45 9.00 9.55 10.25 11.30 11.45 12.45 13.00 14.00 15.05 16.10 17.10 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 0.10 1.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Grozni Gašper, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Heidi, ris.

TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 110. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 147. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 8. del Usodno vino, 2. sez., 1. del Jaz sem Luna, 2. sez., 21. del Padli angel, 1. sez., 111. del Hotel Transilvanija, ameriški film 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 21. del Moja boš, 1. sez., 99. del Riviera, 1. sez., 7. del Hiša iz kart , 4. sez., 13. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 19. del Zvoki noči

09.00 11.05 12.00 12.15 13.20 14.55 16.00 16.50 18.55 19.05 19.10 19.20 19.30 20.00

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Otroški program 09.40 Napovedujemo 09.45 2559. VTV magazin, 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.10 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

11.35 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

15.55 Ko lutke oživijo ob svetovnem dnevu lutk 16.55 POP CORN 17.55 Napovedujemo 18.00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Slomškove sestre, prva redovna ustanova, ustanovljena na Slovenskem 21.10 Štirje letni časi z Biseri, posnetek 1. dela koncerta 22.25 Napovedujemo 22.30 Skrbimo za zdravje, Zdravo srce 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

23.50 Videostrani, obvestila

4. aprila

06.25 Dnevnikov izbor 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 12.00 Obzorja duha: Kristus je vstal 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Intervju: dr. Peter Štumpf 14.35 Kino Fokus 15.00 Kanape, odd. TV Lendava 15.30 Kalimero, ris.

15.40 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 15.55 City folk - Obrazi mest, dok. odd.

16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Koda, izob. odd.

17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Brata Dassler - pionirja in tekmeca, nemška nad.

20.50 Iran - skrivno potovanje po deželi ajatol, dok. odd.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.10 Pričevalci: Francka Anžin in Anita Ana Pleško, dok. odd.

01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.50 Info-kanal

06.00 07.00 10.05 11.15 11.45 12.00 12.25 13.00 13.30 14.35

06.30 07.00 07.05 07.30 07.35 07.45 07.50 07.55 08.00 08.15 08.25

02.00

09.10 06.30 07.00 07.05 07.30 07.35 07.50 07.55 08.00 08.20

Sreda,

09.35 10.15 11.00 13.50 14.40 16.10 16.30 17.10 19.15 19.40 20.05 21.05 21.40 22.40 23.35 00.35 02.20

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.55 8.10 9.05 9.35 10.40 10.55 13.15 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.05 22.05 23.05 23.40 0.35 1.30 2.30 3.05

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Manja, ris. Živalski čira čara, ris.

Vetrnica: Hranjenje račk Srečo kuha Cmok: Tista o polpetih Martina in ptičje strašilo: Dolgčas Slovenski vodni krog: Sava Dolinka, dok. nan.

Village Folk - Ljudje podeželja: Jose Bove, dok. ser.

Alpe-Donava-Jadran Hišica v preriji, am. nad.

Dobro jutro Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu Kdo bi vedel, zabavni kviz Čarokuhinja pri atu: Amerika Halo TV Nogomet - pokal Slovenije: Gorica : Aluminij, polfinale, pren. iz Nove Gorice Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Prenosni telefon in gospodar reke, kratki igrani film EBU iz Japonske Onkraj avtističnega spektra, dok. odd.

Prava ideja: Eurosender, spletno podjetje Akcent: Gospodarske nagrade skozi čas Mejniki zvoka: Človeški inštrument, dok. ser.

Glasbeni spoti Nogomet - pokal Slovenije: Gorica : Aluminij, polfinale, posnetek iz Nove Gorice Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Gospodična Žuža , ris.

Peter Pan, ris.

TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 111. del TV prodaja Vesel hrup, ameriški film TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 2. del Jaz sem Luna, 2. sez., 22. del Padli angel, 1. sez., 112. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 9. del Resnične ljubezni, 1. sez., 148. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 22. del Moja boš, 1. sez., 100. del Preverjeno 24UR zvečer Riviera, 1. sez., 8. del Brez sledu, 5. sez., 1. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 20. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Slomškove sestre, prva redovna ustanova, ustanovljena na Slovenskem 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Kraljeva čajanka 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2560. VTV magazin, 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Dotiki gora: Helambu in Čitvan 20.55 Aktualno: 50 let Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

23.30 Videostrani, obvestila

15.00 15.35 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.05 21.40 21.55 22.00 22.55 23.55 00.35 01.05

06.30 07.00 07.05 07.30 07.35 07.45 07.50 07.55 08.15 08.45 09.30

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan: Iz mariborskega studia Vem!, kviz Slastna kuhinja: Fondi Vonj po starem mestu, dok. odd.

Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: dr. Viljem Lovše Duhovni utrip: Dolga pot odpuščanja Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ XIV. divizije Senovo, kviz Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Dobrodošli pri Jonu, ris.

Mimi in Liza, ris.

Dobrodošli pri Jonu, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Križišče 48, kopr. film Luknja, kratki igrani film Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Sveto in svet: Ljubezen in spoštovanje Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

02.15

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Manja, ris. Živalski čira čara, ris.

Ribič Pepe: Zajček, al se ne bojiš Steci stran, zlo, kratki dok. film Kanape, odd. TV Lendava Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd.

10 domačih Halo TV Dobro jutro Dober dan: Iz mariborskega studia Vikend paket Halo TV Ambienti Nogomet - pokal Slovenije: Olimpija - Celje, polfinale, prenos iz Ljubljane Žrebanje Lota Na utrip srca Glasba skozi čas: Barok, glas. dok. ser.

Spogledljiva klasika ... Kralj se zabava (F. Gulda, Menuett) Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek Bleščica, odd. o modi Prevara, am. nad.

Glasbeni spoti Nogomet - pokal Slovenije: Olimpija - Celje, polfinale, posn. iz Ljubljane Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Gospodična Žuža , ris.

Peter Pan, ris.

Hotel 13, 2. sez., 55. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 112. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 148. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 9. del Usodno vino, 2. sez., 3. del Jaz sem Luna, 2. sez., 23. del Padli angel, 1. sez., 113. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 10. del Resnične ljubezni, 1. sez., 149. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 23. del Moja boš, 1. sez., 101. del 24UR zvečer Riviera, 1. sez., 9. del Brez sledu, 5. sez., 2. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 21. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

10.15 11.00 11.35 14.15 15.15 16.30 17.10 17.55 19.55 20.10 20.10 20.50 21.00 21.55 22.30 23.30 00.30

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2560. VTV magazin, 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.55 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Slomškove sestre, prva redovna ustanova, ustanovljena na Slovenskem 17.55 Napovedujemo 18.00 Krava na mesecu, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.20 Regionalne novice 18.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.50 Videospot dneva 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Lažnive novice, pogovor s Petrom Jančičem 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

23.30 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 29. 3. 2018, barve: CMYK, stran 25

MODIC, Erik: LeteÄ?i Leo

VELENJE ÄŒetrtek, 29. marec 9.30

ml – Mladina / C – Sz – Cicibani – Slikanice zaboji

10.00

Mali miĹĄek Teo se je Ĺže ob rojstvu nehote sam izkobacal iz cule in ta njegov prvi skok iz viĹĄine je v njem prebudil ljubezen do skakanja. Vsak prosti trenutek je izkoristil za skakanje. Skakal je iz omare, iz okna, s stolpa in ko je bil pri teti Rozaliji na poÄ?itnicah, je videl, kako so maÄ?ke s smuÄ?mi skakale po pravi skakalnici. Takoj, ko je priĹĄel domov, si je iz desk, vezalk in Ĺžebljev naredil smuÄ?i. Vsak popoldan, po konÄ?ani

10.00

10.00 11.00

di bolezni pomilovali. Pred enim letom je dobil epileptiÄ?ne napade in zdaj se je njegovo Ĺživljenje obrnilo na glavo. Mama je ostala doma in skrbi zanj, za zdravo prehrano, oÄ?ka pa ga vsak dan pelje v ĹĄolo. V nasprotju z njim pa Ĺželi njegova soĹĄolka Parker ostati Ä?im bolj neopazna. PreĹživela je najbolj Ĺžalostno poletje. Zaradi bratove alergije se je morala odpovedati svoji psiÄ?ki Aljaski. Ko ugotovi, da je njena zlata prinaĹĄalka postala Svenov pes vodnik, sklene, da bo do nje priĹĄla na premeten naÄ?in.

Roman, ki je namenjen najstnikom, prikazuje sooÄ?enje mladih z boleznijo, zaradi katere so za marsikaj prikrajĹĄani in se jim celo drugi posmehujejo. Hkrati pa je prikazana navezanost in ljubezen ljudi do Ĺživali. ĹĄoli, je odhitel na bliĹžnji griÄ? in vadil. Mnogi ga niso razumeli, vanj in v njegove sanje pa je trdno verjela njegova prijateljica Luna.

Naslednjo zimo se je pri teti Rozaliji udeleĹžil tekmovanja v smuÄ?arskih skokih. A prvi skok se mu je ponesreÄ?il, odvrgel je smuÄ?i in se pogreznil v globoko Ĺžalost. Toda njegova prijateljica Luna je bila odloÄ?na, spodbujala ga je in prepriÄ?ala, da je nadaljeval s skakanjem in uspehi so se kar vrstili. Z vztrajnim delom in ob pomoÄ?i Lune je Teo uresniÄ?il svoje sanje.

DE COCK, Michael: Rozi in Musa ml – Mladina / P – Leposlovne knjige od 10. leta dalje VeÄ?krat nagrajeni flamski pisatelj Michael de Cook je napisal ĹĄtiri zgodbe o prijateljih in tri so zdruĹžene v knjigi Rozi in Musa.

V prvi zgodbi se Rozi in njena mama preselita na drugi konec mesta v novo stanovanje. A drugi konec mesta je za Rozi kot drugi konec sveta. Strah jo je vsega novega in spraĹĄuje se, ali bo naĹĄla nove prijatelje. Strah je popolnoma odveÄ?, kajti na stopniĹĄÄ?u kmalu sreÄ?a simpatiÄ?nega fanta Musa in njegovega maÄ?ka. Musa pozna vsak skrivni kotiÄ?ek v bloku, najbolj zanimivo pa je na skrivaj pokukati na streho, od koder je Ä?udovit razgled. A tedaj se pojavi gospod Tat, starejĹĄi gospod iz pritliÄ?ja, ki nekaj zasliĹĄi in se odpravi na streho. Rozi in Musa se skrijeta, gospod Tat pa, ko niÄ?esar ne najde, za sabo zaklene vrata. Pravo prijateljstvo se razvije sedaj, ko se Rozi in Musa morata sama reĹĄiti iz teĹžav.

V drugi zgodbi je opisan Rozin odnos z oÄ?etom, ki je v zaporu. Rozi ga Ĺželi obiskati, a mama je ĹĄe vedno jezna nanj. V tretji zgodbi pa spoznamo Musovo ĹĄtevilno druĹžino in njegovega strica Ibrahima, ki ga imata oba otroka zelo rada.

Rozi in Musa se Ĺže kot otroka sreÄ?ata s ĹĄtevilnimi stiskami, ki pa jih laĹžje premagamo, Ä?e nismo sami. V knjigi so zanimive tudi Ä?rno – bele ilustracije, branje je zato na trenutke stripovsko in toliko bolj zanimivo. Po knjigi pa nastaja Ĺže tudi film.

WOLTZ, Anna: Aljaska ml – Mladina / M – Leposlovne knjige od 13. leta dalje Glavna junaka izvrstnega mladinskega romana sta Sven in Parker, oba dijaka prvega letnika srednje ťole na Nizozemskem. Sven je sklenil, da bo za prvi ťolski dan naredil nekaj takega, da si ga bodo vsi zapomnili. Ne Şeli, da bi ga soťolci zara-

25

PRIREDITVE

29. marca 2018

16.00

17.00 19.30 19.30

Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Borisa Jesiha KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Diskriminacija kot problem neenakosti sodobnega Ä?asa DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Prevzem nadzora nad otrokovim Ä?asom pred zaslonom, pogovorna delavnica AZ Ljudska univerza Velenje Notranja preobrazba Mladinski hotel Velenje ZakljuÄ?na prireditev DruĹĄtva paraplegikov jugozahodne Ĺ tajerske Glasbena ĹĄola Velenje Odkritje kipa Frana Koruna KoĹželjskega ob 150. obletnici rojstva Vila Herberstein Vegetarijanske jedi, kulinariÄ?na delavnica Dom kulture Velenje, velika dvorana ÄŒudeĹžna terapija, komedija Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert ĹĄtudentov harmonike Akademije za glasbo v Ljubljani

Petek, 30. marec 8.00

AZ Ljudska univerza Velenje Osnove krojenja in ĹĄivanja, delavnica 13.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija

HANNAH, Kristin: SlavÄ?ek

Neformalno druĹženje: VelikonoÄ?ni zajÄ?ek, ustvarjalna delavnica 21.00 eMCe plac Universe presents: Forestdelic presents

Sobota, 31. marec 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 9.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo 21.00 eMCe plac NateÄ?aj BoteÄ?aj

Torek, 3. april 9.30 12.30 13.00

17.00 17.00 17.00 18.00 19.19

19.30

Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Borisa Jesiha Visoka ĹĄola za varstvo okolja Karierni dan - veĹĄÄ?ine iskanja zaposlitve DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Neformalno druĹženje: Pomlad, ustvarjalna delavnica Vila RoĹžle Torkova peta: Dan norÄ?avosti, ustvarjalnica za otroke in odrasle KnjiĹžnica Velenje, preddverje Knjige velikanke, Ä?arovniĹĄkolutkovna predstava AZ Ljudska univerza Velenje Apiterapija, delavnica Velenjski grad Rimski napisi Celeje, predavanje in predstavitev knjige KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Da ne pozabimo, predstavitev digitalno obdelanih fotografij Dom kulture Velenje, velika dvorana

Tarzan, komiÄ?na drama

Redni tedenski bridge turnir

Sreda, 4. april

Torek, 3. april

8.30 in 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Lutke v stripu, ustvarjalna delavnica 10.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Zdrav Ĺživljenjski slog: Skupinska meditacija 11.00 Vila RoĹžle Postavimo svoj vrtiÄ?ek – druĹžabni kotiÄ?ek 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 17.30 AZ Ljudska univerza Velenje Stojan Knez: Svetlobne nitke, predstavitev knjige 18.00 Galerija Velenje Na Ä?aju z Borisom Jesihom, pogovor z avtorjem razstave 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Kako do dobre banke, ki bo prijazna do ljudi, podjetij in okolja?

8.00

Ĺ OĹ TANJ

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov 18.00 Vila Mayer Ĺ˝ivljenje, ujeto v Ä?ipko. odprtje razstave klekljaric

Sreda, 4. april 10.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine

ŠMARTNO OB PAKI Petek, 30. marec 15.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (1. LSD) – Šmartno 1928 : NK Šampion, ŠD ŠoP

Lunine mene

ÄŒetrtek, 29. marec 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic 18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, enota MV Klepet pod Pustim gradom

Petek, 30. marec 16.00 Pred domom krajanov v TopolĹĄici OtroĹĄki velikonoÄ?ni pohod

31. marca, ob 14:37, polna

Ponedeljek, 3. april

luna (ĹĄÄ?ip)

18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru

od – Odrasli / 821 – 311.2 – DruĹžbeni romani AmeriĹĄka pisateljica Kristin Hannah v romanu SlavÄ?ek opisuje Ĺživljenje Ĺžensk v okupirani Franciji med 2. svetovno vojno. Vianne in Isabelle Mauric zelo zgodaj izgubita mamo, njun oÄ?e pa se iz prve vojne vrne Ä?isto spremenjen in tolaĹžbo iĹĄÄ?e v alkoholu. HÄ?erki poĹĄlje vstran od sebe in odraĹĄÄ?ata pri tujih ljudeh. StarejĹĄa Vianne se pri ĹĄestnajstih letih zaljubi in poroÄ?i, dobi druĹžinsko hiĹĄo na podeĹželju, mlajĹĄo Isabelle, vihravo, zaletavo in nepremiĹĄljeno upornico pa oÄ?e poĹĄlje v internat. Obe zelo pogreĹĄata mamo, predvsem pa oÄ?etovo ljubezen. Ko pa Nemci zasedejo dve tretjini Francije, moĹĄke pa vpokliÄ?ejo v vojsko, Vianne s hÄ?erko Sophie ostane sama v svoji hiĹĄi. Za nekaj Ä?asa pride k njej Ĺživet mlajĹĄa sestra Isabelle, ki se kmalu pridruĹži uporniĹĄkemu gibanju in na zaÄ?etku deli letake, pozneje pa se vrne v Pariz in reĹĄuje Ĺživljenja vojnih pilotov pod imenom Juliette Gervaise, tajno ime SlavÄ?ek. Vianne pa je prisiljena v hiĹĄo vzeti nemĹĄkega oficirja, izgubi sluĹžbo uÄ?iteljice in ko ji primanjkuje hrane in denarja, se na vse naÄ?ine bori za Ĺživljenje in varnost hÄ?erke Sophie. Kljub nevarnosti pa v hiĹĄi skriva tudi judovske otroke.

Roman SlavÄ?ek je ganljiva zgodba o dveh sestrah, ki ju loÄ?uje velika starostna razlika, razliÄ?ni ideali, izkuĹĄnje in okoliĹĄÄ?ine pa vsako po nevarni poti vodijo v boj po preĹživetju in svobodi.

Ĺ˝ivljenje, ujeto v Ä?ipko Ĺ oĹĄtanj – V torek, 3. aprila, bodo ob 18. uri v Vili Mayer v Ĺ oĹĄtanju odprli razstavo klekljanih Ä?ipk z naslovom Ĺ˝ivljenje, ujeto v Ä?ipko. Razstava bo na ogled od 4. do 6. aprila.

Razstavljale bodo Ä?lanice KroĹžka klekljanja pri Univerzi za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje pod mentorstvom Erike Pajk. Predstavile bodo okoli sto petdeset unikatnih izdelkov, ki so preteĹžno nastali v zadnjem dveletnem obdobju ustvarjanja in druĹženja, ki teÄ?e Ĺže trinajsto leto. đ&#x;”˛

mkp

Otroci bodo z odraslimi naÄ?rtovali urbani vrtiÄ?ek Velenje, 4. in 10. aprila - Mestna obÄ?ina Velenje bo v okviru projekta za spodbujanje urbanega vrtiÄ?karstva in preko tega vkljuÄ?evanja ranljivejĹĄih skupin v druĹžbo zaÄ?ela naÄ?rtovati dva skupnostna mestna vrtova.

Prvi bo v okolici vile RoĹžle v sonÄ?nem parku, naÄ?rtovanje vrta pa bo potekalo v sodelovanju z bodoÄ?imi uporabniki.

Zato bo 4. in 10. aprila med 11. in 13. uro tam potekala delavnica na temo urbanega vrtnarjenja, na katero so vabljeni tako otroci kot odrasli.

Na kratko iz muzeja Velenje V Ä?etrtek, 29. marca, pa se bodo ob 18. uri v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju pogovarjali z literarno ustvarjalko in kulturno delavko Milojko BaÄ?ovnik Komprej.

V MiheliÄ?evi galeriji na Ptuju pa bodo v Ä?etrtek, 29. marca, ob 18. uri pripravili predavanje Mateje Medved z naslovom Pogled skozi objektiv druĹžine grofov Herberstein in Proskau. đ&#x;”˛

ml – Mladina / 613.95 – Otrok

đ&#x;”˛

BL

lokalne novice

• ÄŒetrtek, 29.3. BiotrĹžnica • Petek, 30.3. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • VelikonoÄ?ni sejem do 31. marca – ĹĄirok in pester izbor dobrot za veliko noÄ? • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

đ&#x;”˛

IBRAHIM, Marawa: Vodnik za punce Knjiga je polna praktiÄ?nih nasvetov in odliÄ?na svetovalka za dekleta, ko naletijo na razliÄ?ne teĹžave pri odraĹĄÄ?anju. Ibrahim Marawa je pri 10 letih dobila menstruacijo in kako prav bi ji priĹĄel pogovor s kakĹĄno starejĹĄo Ĺžensko, ki bi ji razloĹžila, kako stvari potekajo. Zato se je odloÄ?ila in po posvetu z dr. Radho Modgil napisala vodnik za punce, v katerem na zabaven naÄ?in dekletom pojasnjuje, kako lepo je biti punca in kako Ä?udovita so naĹĄa telesa. Knjiga vsebuje naslednja poglavja: menstruacija, hormonske spremembe in tvoje telo, prsi in modrÄ?ki, Ä?ustvena inteligenca, spopadanje z muÄ?nimi trenutki, zdrava prehrana, telovadba in spanje ter pomembnost Ä?asa brez interneta. Vodnik je zabaven, ne ovinkari in krepi samozavest, to pa punce v teh letih najbolj potrebujejo.

CITY CENTER Celje

PETER ZAJEC Peter Rabbit, sinhronizirana animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 80 minut (Italija) ReĹžija: Will Gluck Slovenski glasovi: Voranc Boh, Maja KunĹĄiÄ?, MatevĹž Mueller, Jan BuÄ?ar, Nina Kaludjerović, SaĹĄa Pavlin StoĹĄić Petek, 30.

3., ob 18.00 Sobota, 31. 3., ob 18.00 Nedelja, 1. 4., ob 16.00 – otroťka matineja Ponedeljek, 2. 4., ob 18.00

IGRALEC Ĺ T. 1 Ready Player One, ZF akcijska pustolovĹĄÄ?ina, 140 minut (ZDA) ReĹžija: Steven Spielberg Igrajo: Olivia Cooke, Tye Sheridan, Simon

Pegg, Ben Mendelsohn, Mark Rylance Petek, 30. 3., ob 21.45 Sobota, 31. 3., ob 20.00 – 3D Nedelja, 1. 4., ob 20.15

POLNOÄŒNO SONCE Midnight Sun, romantiÄ?na drama (ZDA) ReĹžija: Scott Speer Igrajo: Bella Thorne, Patrick Schwarzenegger, Rob Riggle, Quinn Shephard, Ken Tremblett Petek, 30. 3., ob 19.45 Nedelja, 1. 4., ob 18.00

MARIJINA ZEMLJA Mary's land, igrano-dokumentarna fikcija, 116 minut (Ĺ panija) ReĹžija: Juan Manuel Cotelo Igrajo: John Bruchalski, Silvia Buso, Clara Cotelo, Juan Manuel Cotelo, Lola Falana,

radio velenje com

107,8 MHz

RubÊn Fraile Nedelja, 1. 4., ob 19.00 – mala dvor.

Ponedeljek, 2. 4., ob 19.00 – m. dvor.

tan Shiray, Gefen Barkai, Dekel Adin Petek, 30. 3., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 31. 3., ob 20.30 – mala dvor.

ISMAELOVI DUHOVI

ŽAREK V SRCU

Les fantômes d'IsmaÍl, triler, drama, 114 minut (Francija) ReŞija: Arnaud Desplechin Igrajo: Mathieu Amalric, Marion Cotillard, Charlotte Gainsbourg, Louis Garrel, Låszló Szabó Petek, 30. 3., ob 20.30 – mala dvor.

Sobota, 31. 3., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 1. 4., ob 19.00 – mala dv.

FOXTROT Drama, 113 minut (Izrael, Ĺ vica, NemÄ?ija, Francija) ReĹžija: Samuel Maoz Igrajo: Lior Ashkenazi, Sarah Adler, Yona-

Un beau soleil intĂŠrieur, romantiÄ?na komiÄ?na drama, 95 minut (Francija) ReĹžija: Claire Denis Igrajo: Juliette Binoche, Xavier Beauvois, Philippe Katerine, Josiane Balasko, Sandrine Dumas Ponedeljek, 2. 4. ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 29. 3. 2018, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

29. marca 2018

Nagradna križanka »Center gibanja Velenje«

RADIO VELENJE

CENTER GIBANJA

Šaleška cesta 2 (v pritličju)

info: 040 886 003 Delovni čas: Vsak dan od 6.00 – 22.00 tudi ob praznikih in nedeljah

Zdravniški nasveti, gost: Fredi Tajnšek, dipl. zdravstvenik, vodja endoskopskega centra Bolnišnice Topolšica. Tema: priprave na invazivni poseg

ČETRTEK, 29. marca

Proteini.si Shop Velenje Mercator center, Šaleška cesta 1

Bogata izbira kakovostne športne opreme in dodatkov k prehrani za zdrav način življenja.

Info in naročila tudi na: 059 975 212 Delovni čas: Ponedeljek – petek: od 10.00 – 20.00 Sobota: 9.00 – 20.00 Rešitev križanke (izrezano geslo) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Center gibanja Velenje «, najkasneje do ponedeljka 9. aprila.

Izžrebali bomo tri nagrade: obisk funkcionalnega treninga s trenerjem. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

• Franjo Pernovšek, Aškerčeva 5 / G, 3325 Šoštanj (mobilni telefon); • Dušan Mrak, Lokovica 131, 3325 Šoštanj (majica); • Marija Kolar, Gavce 40, 3327 Šmartno ob Paki (majica).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev: Mobtel Velenjka

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

radio velenje

041 813 949

com

SEMENA

VRTNIN, CVETLIC IN ZELIŠČ V MESECU MARCU 10% CENEJE!

107,8 MHz

- 10%

SADIKE

JAGODE, PETERŠILJ, POR, SOLATA ...

SADIKA /1 SOLATA 9

1,80 €

že od 6,30 €

BRESKEV, ČEŠNJA, HRUŠKA, JABLANA ...

ZEMLJA ASEF, 20 l Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v Našem času dne 15. marca 2018, so:

Za setev in pikiranje

4,30 €

Z vami in za vas!

NAJVEČJA IZBIRA SEMENSKEGA KROMPIRJA! ELITA IN SUPERELITA!

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 30. marca

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 31. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 1. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 2. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 3. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 4. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 19. do 25. marca koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 19. do 25. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 19. do 25. marca (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 19. do 25. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 29. 3. 2018, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEŠČEVALEC

29. marca 2018

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

NEPREMIČNINE Manjše dvo-sobno stanovanje (+klet in mansarda) v dvojčku z zazidalno parcelo na Koroški 37, Velenje, prodam. Gsm: 041 954 089.

PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec, več vrst žganja, uležan hlevski gnoj z dostavo, prodam. Gsm: 041 687 371.

HLEVSKI GNOJ, listnat, prodam.

Gsm: 041 942 898

SENO in otavo, prodam. Tel. 03 58 70 848 SENO v kockah – l.2016, prodam.

Gsm: 031 523 748

RAZNO BUKOVA DRVA, možen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154

IŠČEM Iščemo zanesljivo in prijazno gospo za pomoč starejši osebi na domu v Velenju 1 x tedensko, kasneje po potrebi tudi večkrat tedensko. Vaš dopis pošljite na info@adriatikus.eu.

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

VOZILA FORD FUSIHON 1,6 16 V, l. 10/2005, prevoženih 132.000 km, prvi lastnik, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 244 063

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

Komunalno podjetje Velenje

od 30. 3. do 5. 4.

- v nedeljo, 30. marca 1919, so v Šoštanju v Vasletovem hotelu (najprej Avstrija, danes Kajuhov dom) šoštanjski igralci izvedli ljudsko igro s petjem "Naša kri" avtorja Frana Saleškega Finžgarja; - Rudnik boksita v Vranji peči v Ložnici pred aprilom 1941 ni deloval, okupator pa je začel izkoriščati tudi zaloge boksita; delniška družba, ki je imela sedež v Berlinu, je po zakupni pogodbi začela kopati boksit v Ložnici in ga voziti na velenjsko železniško postajo; dokler je rudnik obratoval, je bilo tam zaposlenih 20 do 40 delavcev; prvo pomembno akcijo na velenjskem območju so partizani opravili v noči na

30. marec 1942, ko so partizani napadli rudnik v Ložnici in uničili večino rudniških naprav; okupator je proizvodnjo obnovil, vendar so partizani vseskozi preprečevali odvoz boksita in ga leta 1944 povsem onemogočili; - 31. marca 1924 se je v Plešivcu pri Velenju rodil pedagog in politik prof. Jože Marolt, ki je bil po 2. svetovni vojni učitelj v Šoštanju, ravnatelj velenjske osnovne šole, ravnatelj Muzeja za novejšo zgodovino iz Celja, osem let župan Celja in je bil imenovan za častnega občana Celja; - na današnji dan leta 1934 je na Trsatu pri Reki na Hrvaškem umrl redovnik, zborovodja in skladatelj Anton Oštir (redovno Filip), ki je bil rojen 5. januarja 1871 v Šenbricu pri Velenju; - 31. marca 1991 je odstopil prvi človek koncerna Gorenje Velenje Herman Rigelnik, ki ga je 1. aprila zamenjal Mitja Jenko;

Ivo Rakun (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

- 31. marca 1992 so na zasedanju velenjske skupščine poslanci izbrali nov grb občine Velenje avtorjev Staneta Hafnerja in Vlada Vrbiča; - 1. aprila leta 1939 se je v Rečici ob Paki rodil župan, družbenopolitični delavec, gasilec in kmetovalec Ivan Rakun; dva mandata je bil župan Občine Šmartno ob Paki (1994– 1998, 1998–2002), v letih 2002–2006 pa njen svetnik; - 1. aprila 1957 se je v Šošta-

nju rodila gospodarstvenica in funkcionarka dr. Cvetka Tinauer; - 2. aprila 1913 se je v Št. Rupertu na Koroškem rodil narodni heroj Miha Pintar Toledo, ki je padel 3. junija leta 1942 v Lokovici; - 2. aprila 1961 so Velenjčani poleg kotalkališča začeli z udarniškim delom urejevati velenjski Sončni park; - 5. aprila 1971 so na oddelku za gospodarstvo občine Velenje razgrnili osnutek zazidalnega načrta arhitektonske zazidave za območje Šalek in Bevče pri Velenju; - 5. aprila 1992 je zagorela stara velenjska kinodvorana pri nekdanjem Rudarskem domu; - 5. aprila 1998 je velenjski rokometni klub Gorenje v Rdeči dvorani izvedel Dan slovenskega rokometa in tako zaznamoval štiridesetletnico svojega delovanja.

nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 31.3. do 2. 4. 2018 – Aleksandra Klanjšček, dr. dent. med.;

VETERINARSKA POSTAJA

• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, GORIŠKA PRI OBRAČALIŠČU, 89,1 m2, 3-sobno, adaptirano l.

2005, P/5 nad., EI v izdelavi, 89.000 €

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

• • • • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje • Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, EFENKOVA, 82,3 m2, adaptirano l. 2013, 4/4 nad., ER: D (60 - 105 kWh/ m2a), 82.000 €

POROKE NIKOLIĆ DALIBOR, Srbija, Vladičin Han, Save Kovačevića 86 in KUSIĆ DRAGANA, Velenje, Jenkova cesta 9

DURIĆ SEAD, Šoštanj, Kajuhova cesta 5 in KULANIĆ AZRA, Velenje, Šalek 88 PODBREGAR JOŽEF, roj.1933, Velenje, Cesta Františka Foita 10

KAMNOSEŠT�O�PODPEČAN Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov,kuhinjskih in kopalniških pultov

����

ŠTEVILKA

mali OGLASI

SMRTI

S tem kuponom popust pri montaži nagrobnika in kuhinjskih pultov.

Dežurna

Damijan Kljajič

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Naročniki imate 50 % popust.

Možnost plačila na obroke!

080 80 34

www.kamnosestvo-podpecan.si

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

Sebastjan Podpečan, s. p., Šalek 20, Velenje

070 849 569

w w w. k p - v e l e n j e . s i

03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, brat, dedek in pradedek

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

VLADIMIR TOPOLŠEK

Naročniki jih objavite ceneje.

Ne jokajte za mano, privoščite mi večni mir.

Izčrpal svoje sem moči, zaprl trudne sem oči.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, osebnemu zdravniku dr. Tomažu Slaviču, Domu za varstvo odraslih Velenje in LD Smrekovec.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih

Naš Vlado se je na svoji življenjski poti s svojo dobroto in življenjskim optimizmom dotaknil src mnogih ljudi.

Hvala vsem, ki na to niste pozabili in ste se od njega poslovili ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

Vsi njegovi

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

14. 7. 1931 – 10. 3. 2018

NaĹĄ Ä?as, 29. 3. 2018, barve: CMYK, stran 28

Pestra ponudba, Ä?etrto sreÄ?anje JoĹžic in JoĹžetov S cvetno nedeljo se zaÄ?ne neposredna priprava na veliko noÄ?, ki je najveÄ?ji krĹĄÄ?anski praznik.

V Ĺ kalah pri Velenju je domaÄ?e druĹĄtvo za oĹživitev in promocijo vasi Ĺ kale Revivas Ĺže osmiÄ? zapovrstjo pri tamkajĹĄnji cerkvi

Manj ljudi, manj smeti UdeleĹžilo se je je veÄ? kot 80 obÄ?anov, okolje pa so ozaljĹĄali in ga reĹĄili veÄ? kot 1200 kilogramov odpadkov Ĺ martno ob Paki, 24. marca – Minulo soboto je v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki potekala tradicionalna oÄ?iĹĄÄ?evalna akcija. ÂťPriÄ?akovano se je akcije udeleĹžilo manj obÄ?anov kot minulo leto. To je bila namreÄ? prva sobota po zimskih nevĹĄeÄ?nostih, ko so lahko ljudje tudi doma urejali svojo okolico. Poleg tega so se nekateri udeleĹžili smuÄ?arskih skokov v Planici, v Ĺ martnem ob Paki je potekala registracija traktorjev, zgodilo se je ĹĄe nekaj drugih aktivnosti. NiÄ? ne de, Ä?e je bilo ljudi manj, so pa bili sodelujoÄ?i pridni. ÄŒistili so breĹžine reke Pake, urejali lokalne ceste po zimski sluĹžbi, mesta, kjer se

vedno pojavijo odpadki. Vsaka vaĹĄka skupnost je sama doloÄ?ila, kje je treba kaj poÄ?istiti,ÂŤ nam je dejal Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar. V tokratni akciji niso sodelovali krajani vaĹĄke skupnosti Gorenje. Ti so Ä?iĹĄÄ?enje okolja prestavili za 14 dni zato, ker so omenjenega dne pripravili v tamkajĹĄnjem domu krajanov velikonoÄ?ne delavnice, so pojasnili.

PriÄ?akovano so v primerjavi s prejĹĄnjimi akcijami udeleĹženci nabrali manj odpadkov. A ne zaradi manjĹĄega ĹĄtevila udeleĹžencev, ampak so razlogi drugi, je menil KopuĹĄar.

Datum za oÄ?iĹĄÄ?evalno akcijo

sekanje pomaranÄ?, iskanje zajÄ?kovih gnezd, rezanje snopov in izdelovanje kriĹžcev iz blagoslovljenega lesa. Manjkali niso niti posebni aranĹžmaji z blagoslovljenimi kriĹžci, lesnimi gobami in jedmi za "Ĺžegen" ter pisanko,

nesel Erik BlaĹžiÄ? (meril je kar 495 cm). Ĺ˝e Ä?etrtiÄ? zapovrstjo so s sejmom zdruĹžili tudi sreÄ?anje godovnikov JoĹžic in JoĹžetov. Godovnike sta ob sprejemu Ä?akali pomaranÄ?na in Ä?okoladica (kot

Krajani zgornjega dela vaĹĄke skupnosti Podgora so Ä?istili bankine in lokalno cesto po zimski sluĹžbi.

so izbrali Ĺže januarja, za dan v marcu pa so se odloÄ?ili zaradi precejĹĄnje zasedenosti vikendov aprilua. Še zdaleÄ? nismo bili edina lokalna skupnost v drĹžavi, ki je organizirala oÄ?iĹĄÄ?evalno akcijo predzadnjo soboto marca.

Tudi drugje so Ä?istiti okolje pred velikonoÄ?nimi prazniki.ÂŤ ÄŒe so se ob koncu prejĹĄnjih akcij porajali pomisleki o njihovi smiselnosti, se na tokratni o tem niso pogovarjali. Po besedah Janka KopuĹĄarja je ta akcija poleg opozarjanja na skrb za okolje prijazna oblika druĹženja med obÄ?ani. đ&#x;”˛

Tp

JoĹžice in JoĹžeti so dobili za pisanko tudi pomaranÄ?e s svojim imenom

pripravilo JoĹžefov sejem, na katerem je bila tudi na letoĹĄnjo prvo pomladno nedeljo pestra ponudba.

Na stojnicah so obiskovalci lahko naĹĄli marsikaj, zamenjali pa celo knjige in semena. Posebno kuliso dogodku so dali pisani snopi ter igre in animacije, znaÄ?ilne za Ä?as priÄ?akovanja velike noÄ?i: sekanje pirhov,

kakrĹĄno so otroci poznali nekoÄ?: ĹĄarkelj, pirh, pomaranÄ?a, blago za obleko ter (najbolj zaĹželenih) sto dinarjev. Od vseh iger je znova najveÄ? obiskovalcev privabilo zabijanje Ĺžebljev v klado, v kateri je tako kot lansko leto slavil JoĹže Jan s samo dvema udarcema, sledila pa sta mu Branko MiklavĹžina in JoĹže GrÄ?ar. NajdaljĹĄi snop je k blagoslovu pri-

del "pisanke"), od druĹĄtva pa so prejeli v dar tudi izvirno skledico. JoĹže Aristovnik se je v imenu vseh godovnikov zahvalil organizatorjem ter poskrbel za Ĺživahen zakljuÄ?ek dogodka s svojo frajtonarico, s svojo frajtonerico pa je razveseljeval tudi JoĹže Cerkovnik. đ&#x;”˛

vp, vos

S spomladansko razstavo v 40-letnico obstoja Mozirski gaj bo v novi sezoni odprl vrata predvidoma 8. aprila – Med letoĹĄnjimi novostmi Ä?arobni otroĹĄki vrt – Na leto ga obiĹĄÄ?e od 30 do 40 tisoÄ? obiskovalcev Tatjana PodgorĹĄek

Po zimskem poÄ?itku bo Mozirski gaj odprl svoja vrata predvidoma 8. aprila in ne prvo nedeljo v aprilu, kot je obiÄ?ajno. Še do nedavnega smo naÄ?rtovali, da bomo odprli vrata 1. aprila. Ker pa zaradi dolge zime oziroma trenutnih vremenskih razmer park ĹĄe ne bo pripravljen, smo zaÄ?etek sezone prestavili za teden dni. Verjamemo pa, da bodo od 8. aprila dalje gredice, posajene s tulipani in drugim spomladanskim cvetjem, jemale obiskovalcem dih. Za zdaj kaĹže, da so tulipani odliÄ?no prezimili in da bo pogled nanje prava paĹĄa za oÄ?i,ÂŤ je povedala vodja parka cvetja ob reki Savinji v Mozirju Elica Bele. Nova sezona bo za park jubilejna, saj letos pra-

znuje 40-letnico obstoja.

Tako kot minula leta bodo tudi letoĹĄnjo sezono zaznamovale tradicionalne prireditve: v dneh pred 1. majem spomladanska razstava tulipanov, med katerimi so ĹĄe posebej ponosni na Mozirski tulipan, ki raste samo v tem parku cvetja, znova bodo dogajanje popestrili eksotiÄ?ni plazilci, druĹĄtvo Bioexo pa bo poleg njih obiskovalcem predstavilo ĹĄe veÄ? vrst Ĺželv. Otroke bodo znova razveseljevali junaki risanih serij. ÂťKer je naĹĄ park zelo priljubljen med druĹžinami, smo se odloÄ?ili, da bomo ob jubileju pripravili zanje ĹĄe eno novost, in sicer bo to Ä?arobni otroĹĄki vrt z malimi pravljiÄ?nimi hiĹĄkami, palÄ?ki in drugimi lesenimi skulpturami. Vrt je v nastajanju in ga bodo ĹĄe dopolnjevali.ÂŤ Poleg spo-

mladanske razstave cvetja bodo Ä?lani EkoloĹĄko-hortikulturnega druĹĄtva Mozirje, ki upravljajo Gaj, pripravili ĹĄe jesensko razstavo cvetja, v jeseni razstavo buÄ?, sezono pa sklenili – tako, kot zadnji dve leti – decembra z BoĹžiÄ?no bajko.

Sogovornica je ĹĄe dejala, da so obiskovalci zelo pozorni na to, kaj so postorili.

Ob tokratnem ogledu parka bodo zagotovo opazili, da so na nekaterih etnoloĹĄkih objektih zamenjali dotrajane strehe, lesene mostove, da so uredili toaletne prostore.

Z novostmi, ki jih pripravljajo, beleĹžijo veÄ?je ĹĄtevilo obiskovalcev. ÂťNa se-

ÄŒaroben otroĹĄki vrt bodo krasile pravljiÄ?ne hiĹĄke. Nekatere bodo na ogled Ĺže na spomladanski razstavi tulipanov. Elica Bele: ÂťNa leto obiĹĄÄ?e gaj od 30 do 40 tisoÄ? obiskovalcev, odvisno od vremena.ÂŤ

zono beleĹžimo od 30 do 40 tisoÄ? obiskovalcev. Ĺ˝elimo si, da bi se letoĹĄnji obisk kar najbolj pribliĹžal zgornji meji,

Ura za Zemljo

Urinih kazalcev nismo prestavljali zadnjiÄ?

Kljub mnogim pobudam, ki smo jih sliĹĄali v zadnjem letu, smo minuli vikend znova prestavili urine kazalce. Naprej, kar je pri nekaterih Ĺže spodbudilo pomladansko utrujenost, pri nekaterih drugih pa predvsem slabo voljo. Znova je bilo bolj odloÄ?no sliĹĄati vpraĹĄanja, do kdaj nam bo tega treba. Ĺ tevilni evropski poslanci razliÄ?nih politiÄ?nih skupin so se lansko jesen res zavzeli, da bi v Evropski uniji dvakrat letno premikanje urinih kazalcev ukinili.

Med podporniki pobude sta bila tudi poslanca iz Slovenije Romana Tomc in Igor Ĺ oltes.

Na februarski plenarni seji Evropskega parlamenta pa so evropski poslanci o predlogu glasovali. ÂťMoji kolegi predloga, ki bi odpravil premikanje urnih kazalcev dvakrat letno, niso izglasovali.

na to pa ima vpliv tudi vremeÂŤ je ĹĄe dejala Elica Bele.

Prevladalo je mnenje, da je potrebno ponovno temeljito preuÄ?iti razloge za in proti premiku ure,ÂŤ je povedala slovenska evropska poslanka Romana Tomc, ki sama ĹĄe vedno podpira uvedbo enotnega Ä?asa.

A je dodala tudi, da imamo v Sloveniji velik privilegij glede lege naĹĄe drĹžave. ÂťTako nas ne zimski ne poletni Ä?as, razen tisti teden, okrog katerega se ura premika, ne prizadene toliko. Lahko pa si predstavljate, kako je v drĹžavah, ki so bolj vzhodno ali pa tudi zahodno od nas.

Nekje bodo imeli ĹĄe ob 9. uri zjutraj temo, drugje pa mogoÄ?e sonce Ĺže ob 4. uri zjutraj. Zdi se mi poĹĄteno, da pri odloÄ?itvi upoĹĄtevamo vse in ne gledamo samo egoistiÄ?no nase,ÂŤ je pojasnila TomÄ?eva. đ&#x;”˛

mĹĄ

Pri projektu Ura za Zemljo je letos Ĺže devetiÄ? zapored sodelovala tudi Mestna obÄ?ina Velenje. Minulo soboto med 20.30 in 21.30 so tako ugasnile luÄ?i na Velenjskem gradu, luÄ?i ob peĹĄpoti na Velenjski grad ter luÄ?i Ĺ aleĹĄkega gradu, vile Bianca, kulturnega doma Velenje in Titovega trga.

Akcijo Ura za Zemljo sicer podpirajo v veÄ? kot 180 drĹžavah po svetu, letos pa so Ĺželeli organizatorji posebej opozoriti na konkretno ukrepanje v prizadevanju za ohranjanja bioloĹĄke raznovrstnosti in narave. Svetovnemu geslu PoveĹži se z Zemljo so v Sloveniji dodali slogan PoveĹži se z vodami, da bi tako opozorili na nujno zaĹĄÄ?ito naĹĄih pomembnih rek in mokriĹĄÄ?, ki so med najbolj ogroĹženimi ekosiđ&#x;”˛ stemi.

đ&#x;”˛