13 2019

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019 barve: CMYK, stran 1

V petek (2/15°C), soboto (1/18°C) in nedeljo (2/16°C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 28. marca 2019

ĹĄtevilka 13 | leto 66

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

V katerem grmu tiÄ?i zajec?

Milena KrstiÄ? - Planinc

Gorenje v lanskem letu z veÄ? kot 100 milijoni izgube V lanskem letu je Gorenje ustvarilo 37,3 milijona evrov Ä?iste izgube iz tekoÄ?ega poslovanja in ĹĄe 74,4 milijona evrov negativnih izrednih odhodkov. Skupna izguba tako znaĹĄa 111,2 milijona evrov.

Za Gorenje je bilo lansko leto prelomno.

Dobili so namreÄ? novega lastnika, kitajsko korporacijo Hisense. S tem so postali del globalne, finanÄ?no zelo stabilne skupine, kar jim daje pomemben potencial za prihodnjo rast in razvoj, dostop do novih trgov, novih

tehnologij, nabavnih virov. Z novim strateĹĄkim lastnikom so Ĺže lani zaÄ?eli zahteven in obseĹžen procesom integracije v skupino Hisense. ÂťStrateĹĄki proces se je odvil hitro in uÄ?inkovito, ob njegovem zakljuÄ?ku pa so bili zadovoljni tako delniÄ?arji kot drugi dĂŠleĹžniki.

Vendar pa so se v vmesnem Ä?asu negotovosti, najprej glede izida strateĹĄkega procesa in nato prihodnje vloge Gorenja v veliki druĹžini Hisense, odrazile v zadrĹžanem odnosu naĹĄih partnerjev, kupcev in dobaviteljev, kar so

uspeĹĄno izkoristili naĹĄi konkurenti. PoslediÄ?no smo bili za ohranitev stabilnih trĹžnih deleĹžev na vseh kljuÄ?nih trgih prisiljeni v veÄ?ja komercialna vlaganja za ohranitev pozicioniranja in prisotnosti v distribucijskih kanalih ter naĹĄim partnerjem zagotoviti dodatne spodbude, to pa je izrazito negativno vplivalo na poslovanje Skupine Gorenje v lanskem letu. Podobno je bilo pri nabavi materiala in komponent,ÂŤ pravijo v Gorenju.

Dalje na strani 4.

Prenova velenjskega bazena in ĹĄole v PleĹĄivcu Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je podpisal tripartitno koncesijsko pogodbo za izvedbo energetske sanacije

velenjskega bazena in podruĹžniÄ?ne osnovne ĹĄole v PleĹĄivcu s pomoÄ?nikom direktorja RdeÄ?e dvorane Velenje MatjaĹžem MeĹžo

in direktorjem podjetja Resalta Luko Komazecem. NaloĹžba je vredna milijon in 100 tisoÄ? evrov.

Z gradnjo bodo zaÄ?eli maja, ĹĄolo

bodo zakljuÄ?ili do zaÄ?etka ĹĄolskega leta, bazen pa do konca septembra.

VeÄ? na strani 5.

Priloga

Na Ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da ni osnove za to, da bi Ĺ aleĹĄki dolini zaradi bliĹžine termoelektrarne in premogovnika pripadala odĹĄkodnina, da rezultati meritev kaĹžejo, da obmoÄ?je okoli termoelektrarne ni degradirano ‌ Fotografije, ki sta jih ogorÄ?eni vodstvi Ĺ oĹĄtanja in Velenja, ko sta to sliĹĄali, posredovali drĹžavnemu sekretarju (tudi kandidatu za okoljskega ministra) in avtorju tovrstnih izjav, govorijo drugaÄ?e. ÄŒe bi obiskal Ĺ aleĹĄko dolino, bi mu stanje pokazali. Iz zraka. Bi sam videl. Se sam prepriÄ?al, kako veliko je bilo in je ĹĄe Ĺžrtvovanje doline in tukajĹĄnjih ljudi za elektriÄ?no samooskrbo Slovenije.

Spomnili so ga na tisto, kar vsak tukajĹĄnji prebivalec ve in Ä?uti, Ä?e ne neposredno, pa gotovo posredno. Zaradi pogrezanja tal je bilo v preteklosti poruĹĄenih veÄ? kot 400 domov, preseljenih veÄ? kot dva tisoÄ? ljudi, ĹĄe danes je degradiranost vidna na prvi pogled, zemljiĹĄÄ?a se hitro pogrezajo, manjĹĄa se obseg stavbnih zemljiĹĄÄ?, slabĹĄa stanje cestne, komunalne, telekomunikacijske infrastrukture ‌ Potapljajo se nove povrĹĄine ... MeĹĄÄ?ani Ĺ oĹĄtanja zaradi viĹĄine hladilnika, visokih gmot dima in pare velikokrat ne vidijo sonca. Zgodi se, da pri njih rosi ali naletava sneg, pa tega ni v nobeni vremenski napovedi. Zaradi rudarjenja Ä?utijo tresenja tal, podobna potresu, smrad iz prezraÄ?evalnih jaĹĄkov ‌ Izjava drĹžavnega sekretarja za podroÄ?je okolja (in kandidata za okoljskega ministra) Simona Zajca, ko je na zaÄ?etku meseca na Televiziji Slovenija v oddaji Slovenska kronika dobesedno izjavil: ÂťVsi podatki meritev kaĹžejo, da obmoÄ?je okoli termoelektrarne ni degradirano. Tudi Ä?e bi monitoring ugotovil, da je degradirano, se ne bi spustili v odĹĄkodnine, ampak v ukrepe za sanacijo tega obmoÄ?ja,ÂŤ nakazujejo na to, v katerem grmu tiÄ?i zajec. V denarju, odĹĄkodninah seveda. Te Ĺ aleĹĄki dolini vsaj malo povrnejo tisto, kar jim je odvzeto – kakovosten Ĺživljenjski prostor. Pri tem bodo vztrajali. Za odĹĄkodnine, nadomestila, zakonsko ureditev tega podroÄ?ja si bodo prizadevali ĹĄe naprej. Ne le prizadevali, zahtevali, saj jim pripada zaradi omejene rabe prostora, vplivov na okolje in bivalni prostor. đ&#x;”˛

Dom

od 15 do 18 30. marec 19

HSE vodi Stojan Nikolić Ljubljana, 25. marca – Dosedanji finanÄ?ni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Stojan Nikolić je postal generalni direktorja druĹžbe s ĹĄtiriletnim mandatom.

Za poslovnega direktorja so nadzorniki imenovali Viktorja VraÄ?arja, ki je doslej vodil druĹžbo ThyssenKrupp.

Novi generalni direktor bo funkcijo prevzel 1. aprila, poslovni direktor pa 1. maja. ÂťOcenili smo, da imata izbrana kandidata najprimernejĹĄe kompetence za vodenje poslovnih podroÄ?jih HSE, ki si jih bosta med seboj razdelila. Nikolić in VraÄ?ar sta strokovnjaka z veÄ?letnimi iz-

kuĹĄnjami v gospodarstvu, tako v Sloveniji kot mednarodno in tudi v energetiki,ÂŤ je po seji povedal novi predsednik nadzornega sveta HSE BoĹĄtjan Markoli, ki je bil prav tako imenovan na zadnji seji nadzornega sveta. đ&#x;”˛

mz

PrepriÄ?ljivo zmagali

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

28. marca 2019

Velik trĹžni deleĹž, velika odgovornost Prenova poslovalnice NLB na Rudarski cesti v Velenju za boljĹĄe poÄ?utje strank – Ne Ĺželijo biti najcenejĹĄi ponudnik banÄ?nih storitev, ampak dolgoroÄ?ni strateĹĄki partner Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 20. marca – Poslovalnica NLB na Rudarski cesti v Velenju je doÄ?akala temeljito prenovo.

Na priloĹžnostni slovesnosti minulo sredo je predsednik uprave najveÄ?je slovenske banke BlaĹž Brodnjak dejal, da je banka v zadnjih treh letih prenovila skoraj

toliko poslovalnic, kot jih ima druga najveÄ?ja banka v drĹžavi skupaj. ÂťGre za velik investicijski vloĹžek naĹĄe banke v boljĹĄe, prijaznejĹĄe poÄ?utje strank v njenih poslovalnicah. Velenjska je ena najveÄ?jih ne le v sistemu NLB, ampak v drĹžavi.ÂŤ Kot nam je dejal Brodnjak, je NLB v Ĺ aleĹĄki dolini tradicionalno prisotna, njen trĹžni deleĹž

LOKALNE novice

NihÄ?e ne bo ostal brez ustrezne oskrbe Nazarje – Kljub odhodom treh druĹžinskih zdravnikov od ĹĄestih v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje je strah, da bi kdo od bolnikov ostal brez ustrezne oskrbe, odveÄ?, pravi direktorica omenjenega zdravstvenega zavoda Darja Es. Zagotovila je, da bo delo v ambulantah potekalo nemoteno vsaj do konca aprila, da iĹĄÄ?ejo reĹĄitve, pri Ä?emer se povezujejo s sosednjim zdravstvenim domom. Prav tako glede zagotavljanja nujne medicinske pomoÄ?i.

Esova verjame, da bodo naĹĄli ustrezne reĹĄitve do izteka odpovednega roka treh zdravnikov in da nihÄ?e od blizu 4500 njihovih bolnikov ne bo ostal brez ustrezne zdravstvene oskrbe. đ&#x;”˛

tp

ObÄ?ane vabijo k sodelovanju pri pripravi aktov Velenje – Vodstvo Mestne obÄ?ine Velenje nadaljuje s prakso, da vabi obÄ?ane k sodelovanju pri pripravi aktov. To naredijo pred zasedanjem sej obÄ?inskih svetov. Tokratna bo v torek, 9. aprila. Na njej pa bodo med drugim obravnavali osnutek odloka o postopku za sofinanciranje letnega programa ĹĄporta v Mestni obÄ?ini Velenje, osnutek odloka o ĹĄtipendijski shemi v Mestni obÄ?ini Velenje in osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekarna Velenje. To pa so tudi gradiva, na katera priÄ?akujejo mnenja in pobude obÄ?anov.

Po konÄ?anem postopku sodelovanja bodo, Ä?e bodo podane pripombe in predlogi, pripravili poroÄ?ilo o sodelovanju obÄ?anov s predstavitvijo vpliva na reĹĄitve v predlogu akta, ki se bo obravnaval na seji Sveta Mestne obÄ?ine Velenje. đ&#x;”˛

mz

Zbirajo predloge za obÄ?inska priznanja Komisija za priznanja Mestne obÄ?ine Velenje, ki ji predseduje Aleksandra Vasiljević, Ĺže zbira pobude za podelitev priznanj Mestne obÄ?ine Velenje v letu 2019. Predloge ji je mogoÄ?e posredovati do 7. maja. Pobude lahko poĹĄljejo obÄ?ani mestne obÄ?ine Velenje, zdruĹženja obÄ?anov in pravne osebe s sedeĹžem v mestni obÄ?ini Velenje. Komisija je letos razpisala naslednja priznanja: Ä?astni obÄ?an Mestne obÄ?ine Velenje, grb Mestne obÄ?ine Velenje, plaketa Mestne obÄ?ine Velenje in priznanje Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje. đ&#x;”˛

VPIS OTROK V VRTEC Ĺ OĹ TANJ Vpis otrok v vrtec za ĹĄolsko leto 2019/2020 bo potekal od 1. 4. 2019 do 13. 4. 2019 v Ĺ oĹĄtanju, na upravi vrtca, Kajuhova cesta 8 in sicer: • ponedeljek, torek in Ä?etrtek od 7. do 15. ure, • sreda od 7. do 17. ure • petek od 7. do 13. ure V Ä?asu vpisa bodo od 10. do 11. ure v enotah vrtca potekali dnevi odprtih vrat. Vpis ne velja za otroke, ki vrtec Ĺže obiskujejo.

VLJUDNO VABLJENI! NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

mz

je v okolju velik, zato je velika tudi odgovornost do njihovih strank glede kakovosti storitev.

Zagotovil je ĹĄe, da lahko poslovalnica na Rudarski po prenovi zadosti vsem potrebam njihovih strank v mestu in njegovi okolici. PrijetnejĹĄe okolje omogoÄ?a tudi neposreden stik z banÄ?nimi svetovalci, ki lahko stranki ob sklenitvi posla stisnejo roko, kar je pomembno pri sklepanju dolgoroÄ?nih produktov, kot so ureditev stanovanjskega vpraĹĄanja, oblike varÄ?evanja, alternativni naloĹžbeni produkti ... ÂťNa drugi strani vlagamo v digitalizacijo in omogoÄ?amo komitentom veÄ?jo dostopnost do standardnih transakcijskih reĹĄitev.

Praksa pa kaĹže, da ljudje ĹĄe Ĺželijo priti v poslovalnico po odgovore na pomembnejĹĄa vpraĹĄanja.ÂŤ Pa so to glavni razlogi, da se stranke odloÄ?ajo zanje, ne za druge banke? BlaĹž Brodnjak pravi: ÂťTrdim, da smo banka z najveÄ? izkuĹĄnjami in znanja pri sklepanju banÄ?nih poslov. Ne Ĺželimo biti najcenejĹĄi ponudnik banÄ?nih storitev, ampak dolgoroÄ?ni strateĹĄki partner. To velja tako za prebivalce kot podjetja.ÂŤ Podatka o viĹĄini vlaganj v prenovo poslovalnice Brodnjak ni razkril. Dejal je le, da so bila vlaganja obÄ?utna in da s tem izraĹžajo

podporo tudi lokalnemu okolju, saj tudi tako dokazujejo, da imajo dolgoroÄ?no vizijo razvijati banÄ?ne posle v mestu in okolici.

Anton Adam, direktor podruĹžnice NLB, Savinjsko-koroĹĄka, nam je med drugim dejal, da se tudi tako Ĺželijo ĹĄe bolj pribliĹžati strankam. Veliko pozornosti namenjajo njihovemu opismenjevanju ter ozaveĹĄÄ?anju o banÄ?nih poslih, kar na koncu vodi do veÄ?jih poslov in viĹĄje kakovosti storitev.

Po zagotovilih sogovornikov je NLB tudi druĹžbeno odgovorno podjetje, kar dokazujejo z donacijami organizacijam, druĹĄtvom, ĹĄportnikom. Na priloĹžnostni slovesnosti so tokrat Ä?ek v vrednosti

Donacija v viĹĄini 4.000 evrov za varstveno-delovni center v Velenju

4.000 evrov namenili varstveno-delovnemu centru v Velenju. V. d. vodje centra Darja FiĹĄer je bila donacije vesela, Âťsaj so se na NLB spomnili tudi malo drugaÄ?nih odraslih oseb. Ponosni smo, da so nas izbrali in nam donirali ta denarÂŤ. Dodala je ĹĄe, da jim kot javnemu socialnovarstvenemu zavodu pride zelo prav vsak

evro. Njim ĹĄe toliko bolj, ker so v fazi priprav na izvedbo projekta izgradnje bivalne enote. Denar bodo najverjetneje namenili za nakup opreme zanj. RazmiĹĄljajo o nakupu kakĹĄne sodobne tehnoloĹĄke reĹĄitve. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Slovenija spet enotna Âą pod Poncami!

Z Zajcem v Planici – Z odĹĄkodnino ne bo niÄ?– Park prodaja dvorec – Pod zemljo v klet – Celjski in turizem Eni bi rekli, da je minil ĹĄe en miren topel pomladanski teden, drugi, da smo bili priÄ?a ĹĄe novim dnem turbulentnega dogajanja na naĹĄem politiÄ?nem podroÄ?ju. Vsak ima verjetno po svoje prav. Bolj optimistiÄ?na je verjetno desnica, saj je nastopila ÂťnjihovaÂŤ pomlad. V znamenju pomladi je minil tudi zadnji vikend, planiĹĄki vikend. Znova se je pokazalo, da je to eden redkih krajev, ki lahko zdruĹži Slovence. In letos smo imeli biti za kaj veseli, med tistimi, ki so nas razveselili, je bil tudi fant z naĹĄega konca – Timi Zajc. Manj veseli so bili borci za Muro. Za to, da je ne bi uniÄ?ile elektrarne, se je na zboru zbralo veliko ÂťmuroljubcevÂŤ s ĹĄirĹĄega obmoÄ?ja. Ĺ˝elijo seveda, da ne zmagajo tisti, ki bi na tej reki radi videli elektrarne. Nekateri sicer menijo, da bi z ustrezno ureditvijo lahko poveÄ?ali kmetijsko proizvodnjo in na naĹĄem obmoÄ?ju zadrĹžali veÄ? vode za namakanje v poletju suhih polj, preden ta odteÄ?e dalje. Mnoge na naĹĄem obmoÄ?ju pa zanima, kako se bo iztekla prodaja Abanke, v kateri je ÂťponiknilaÂŤ tudi naĹĄa nekdaj moÄ?na regijska banka, Banka Celje. Bo ĹĄla v ameriĹĄke, srbske ali madĹžarske roke? DrĹžava jo zaradi zavez Evropi mora prodati! ÂťEvropaÂŤ pa je bila na naĹĄi strani, da v roke dediÄ?ev nekdanjih lastnikov velikih posesti, tudi gradov, ne bo priĹĄla velika odĹĄkodnina, ki so jo zahtevali od Slovenije. Vrnitev znanih gradov z naĹĄega obmoÄ?ja, PodÄ?etrtek in Olimje, v naravi je zavrnilo Ĺže domaÄ?e ĹĄmarsko sodiĹĄÄ?e, zdaj je Evropsko sodiĹĄÄ?e za Ä?lovekove pravice zavrnilo ĹĄe zahtevo dediÄ?ev za plaÄ?ilo odĹĄkodnine. V PodÄ?etrtku so si tako lahko oddahnili, a ne povsem. Ĺ˝e veÄ?krat smo pisali, da njihov grad klavrno propada, Ä?eprav naj bi bilo v preteklosti Ĺže veÄ? ÂťresnihÂŤ naÄ?rtov o njegovi obnovi. Opravljena je bila Ĺže tudi ena prodaja, tako da je grad zdaj v veÄ?inski lasti enega od kupcev, petina pa v lasti obÄ?ine. Javljajo se sicer nekateri, da bi ga kupili in uredili, a doslej iz tega ĹĄe ni bilo niÄ?. Gotovo bo morala obÄ?ina sama poskrbeti, da grad, ki kraljuje nam, krajem, vsaj toliko ÂťpopraviÂŤ, da ne bo nevaren. Tudi v sosednjem Kozjem prodajajo – ne gradu, ampak dvorec. Ta dvorec je bil nekaj let znan po tem, da je v njem domovalo podjetje Mont, daleÄ? naokoli znano predvsem po izdelavi zimskih

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

ĹĄportnih oblaÄ?il. Po njegovem steÄ?aju je priĹĄel v roke Kozjanskega parka, saj so naÄ?rtovali, da njegov sedeĹž ne bo v Podsredi, ampak v Kozjem. A iz tega ne bo niÄ?, zato zdaj KP dvorec prodaja.

Z obnovo so uspeĹĄnejĹĄi v Celju. Tu so Ĺže lepo poskrbeli za stari Muzejski trg. V dveh letih so ga temeljito obnovili in obogatili, tako da bo ĹĄe bolj zanimiv za domaÄ?ine in obiskovalce. Z novim podzemnim objektom so zaĹĄÄ?itili arheoloĹĄke ostaline, z dvema podzemnima hodnikoma pa ju tudi povezali s kletjo Stare grofije. Dragocene najdbe, na katere so naleteli, bodo po restavraciji postavili na ogled javnosti. Obnova Muzejskega trga, ki je v celoti zavarovan kot arheoloĹĄki in naselbinski spomenik, je trajala dve leti. Na novo so ga tlakovali, uredil podzemne zbiralnike odpadkov, postavili pitnik ter drugo potrebno opremo. Seveda upajo, da bodo z vsem tem na ta zgodovinski trg privabili tudi veÄ? turistov. K temu bo verjetno pripomoglo tudi Partnerstvo za uspeh celjskega turizma, ki so ga pred dnevi sklenili Ä?lani delovne skupine Strategije za razvoj in trĹženje turizma MOC. Poudarjajo, da Âťpovezani v partnerstvo postajajo grofovski gostitelji, ponosni na dediĹĄÄ?ino Celjskih grofov, najvplivnejĹĄe vladarske dinastije vseh Ä?asov na Slovenskem, in naĹĄo lokacijo v srediĹĄÄ?u prometnih poti Slovenije ‌ si bodo prizadevali za trajnostni razvoj in promocijo Celja.

V Ĺ entjurju pa imajo letos posebno leto, Malgajevo leto. Letos mineva 125 let od rojstva Franja Malgaja, borca za severno mejo, in 100. obletnica njegove smrti. Med prvimi dogodki ob teh obletnicah je izid priloĹžnostne poĹĄtne znamke.

Pa ĹĄe to: brskanja po posebnostih in naÄ?inih, kako pritegniti ĹĄe veÄ? turistov, oÄ?itno ĹĄe ni konca. V Rogatcu tako Ĺželijo ubiti dve muhi na en mah: razgled in polet. Na planoti na severni strani naselja bodo postavili razgledni stolp, ki sicer ne bo rekordno visok, a bo vseeno z njega lep razgled na samo naselje in okolico. Od tod pa bodo obiskovalci lahko tudi poleteli z jadralnimi padali. Pristali bodo lahko pri Muzeju na prostem ali na jahaliĹĄÄ?u KonjeniĹĄkega centra Strmol.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019 barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

28. marca 2019

Ĺ aleĹĄka dolina je zgroĹžena in ogorÄ?ena!

Na Ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da ni osnove za to, da bi obÄ?inam Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki pripadala odĹĄkodnina zaradi bliĹžine Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj in Premogovnika Velenje – Mar res?

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, Velenje – Ĺ aleĹĄka dolina je ogorÄ?ena! Mediji v zadnjem mesecu namreÄ? prinaĹĄajo presenetljive izjave in mnenja pristojnih na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije, Ä?eĹĄ da naj ne bi bilo osnove za to, da bi obÄ?inam Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki pripadala odĹĄkodnina zaradi bliĹžine Termoelek-

trarne Ĺ oĹĄtanj in Premogovnika Velenje, ker rezultati meritev – izjava drĹžavnega sekretarja in tudi kandidata za ministra Simona Zajca – naj ne bi kazali, da bi bilo obmoÄ?je okrog termoelektrarne degradirano.

V Ĺ oĹĄtanju so mu ogorÄ?eni nad to izjavo Ĺže prejĹĄnji teden napisali pismo, opisali stanje, ga opremili s fotografijami in povabili na ogled degradiranega obmoÄ?ja.

DrĹžavni sekretar za podroÄ?je okolja in kandidat za ministra Simon Zajc je 8. marca v Slovenski kroniki na TV Slovenija izjavil: ÂťVsi podatki meritev kaĹžejo, da obmoÄ?je okoli termoelektrarne ni degradirano. Tudi Ä?e bi monitoring ugotovil, da je, se ne bi spustili v odĹĄkodnine, ampak v ukrepe za sanacijo tega obmoÄ?ja.ÂŤ

ÂťPravo sliko boste dobili samo z ogledom. Prosimo vas za eno uro vaĹĄega dragocenega Ä?asa. Skupaj si bomo naĹĄe okolje ogledali iz zraka. Od tam boste lahko najbolj nazorno videli, kaj pomeni degradirano obmoÄ?je,ÂŤ ga je v Ĺ aleĹĄko dolino povabil Ĺžupan Darko Menih.

V Ĺ aleĹĄko dolino, kjer se degradiranost okolja jasno vidi Ĺže na prvi pogled, saj se zemljiĹĄÄ?a zaradi izkopavanja premoga zelo hitro pogrezajo, so predstavnike ministrstva povabili tudi iz Mestne obÄ?ine Velenje, kjer navedbe prav tako ostro zavraÄ?ajo, saj Ĺžrtvovanje Ĺ aleĹĄke doline za elektriÄ?no samooskrbo Slovenije ni majhno. Zaradi pogrezanja tal je

Degradiranost okolja je jasno vidna Ĺže na prvi pogled, o Ä?emer zgovorno priÄ?ajo fotografije iz arhivov obeh obÄ?in.

bilo v preteklosti poruĹĄenih veÄ? kot 400 domov in preseljenih veÄ? kot 2 tisoÄ? ljudi.

Poudarjajo, da Ä?eprav ni posebnega zakona o odĹĄkodninah v Ĺ aleĹĄki dolini, zakonska osnova za izplaÄ?ilo odĹĄkodnine in omejene rabe prostora ter druge vplive na

Nove mednarodne vezi med Slovenijo in Monakom Ob ponovnem odprtju konzulata KneĹževine Monako v Republiki Sloveniji je veleposlanik Robert Fillon vlogo Ä?astnega konzula zaupal gospodarstveniku Franju Bobincu

nadomestila zaradi omejene rabe prostora na obmoÄ?ju jedrskega objekta. Poleg KrĹĄkega, ki prejme veÄ? kot 8 milijonov evrov letno, odĹĄkodnino izplaÄ?ujejo ĹĄe ĹĄtirim sosednjim obÄ?inam.

V Ĺ oĹĄtanju je zelo aktivna tudi Civilna iniciativa. In ĹĄe moÄ?nejĹĄa postaja. Nikakor ne bo dopustila, da se degradacija nadaljuje brez odĹĄkodnine, kot tudi tega ne, da bi Premogovnik Velenje pri pridobivanju koncesije izigral ali zaobĹĄel lokalno skupnost. đ&#x;”˛

Svetnike zanima, kako daleÄ? je obvoznica

Tina Felicijan

Velenje, 20. marec – Slovenija in Monako utrjujeta diplomatske odnose od leta 2007, ko sta drĹžavi sklenili, da si bosta z namenom poglabljanja mednarodnih odnosov na podroÄ?jih njunega delovanja v skupnem interesu izmenjali ambasadorja. Konzularne odnose sta vodili Ĺže od leta 2000. Prvi Ä?astni konzul Monaka v Sloveniji je bil Marko KryĹžanowski, ki je leta 2016 iz osebnih razlogov odstopil. ÂťOsredotoÄ?enost obeh drĹžav na ohranjanje diplomatskih odnosov z izmenjavo veleposlanikov in imenovanjem Ä?astnih konzulov, ki so seznanjeni z drĹžavami, v katerih Ĺživijo, se je pokazala za zelo uÄ?inkovito. Zato sem ĹĄe posebno zadovoljen z imenovanjem Franja Bobinca za Ä?astnega konzula. MonaĹĄke avtoritete od njega veliko priÄ?akujejo, lahko pa raÄ?una na naĹĄo podporo,ÂŤ je na sprejemu v vili Bianci povedal veleposlanik KneĹževine Monako v Sloveniji Robert Fillon in naĹĄtel zaupane naloge: veÄ?anje prepoznavnosti KneĹževine v Sloveniji, krepitev gospodarskih odnosov, spodbujanje izmenjave kulturnoumetniĹĄkih produkcij in druge.

Ko se je Franju Bobincu ponudila priloĹžnost, da postane novi Ä?astni konzul Monaka v Sloveniji, ni okleval, je povedal na sprejemu ob ponovnem odprtju konzulata. ÂťPrepriÄ?an sem, da je za majhni drĹžavi, kot sta Monako in Slovenija, izjemno pomembno, da sta odprti za sodelovanje in povezovanje. Slovenija je lahko kot Ä?lanica EU most do EU in skupaj z Monakom naslovi ĹĄtevilne teme. Verjamem, da se Evropa

okolje v slovenski zakonodaji Ĺže obstaja. ÂťGlede na to, da je drĹžava za drugi najveÄ?ji energetski objekt v drĹžavi – Nuklearno elektrarno KrĹĄko – to uredila s posebno zakonodajo, zahtevamo, da tudi za obmoÄ?je Ĺ aleĹĄke doline sprejme takĹĄno zakonodajo o odĹĄkodnini,ÂŤ pravi Ĺžupan Bojan KontiÄ?.

Lokalne skupnosti v Posavju zaradi delovanja NEK in omejene rabe prostora prejemajo namreÄ? znatno viĹĄje odĹĄkodnine. V izjavi za javnost Mestne obÄ?ine Velenje v zvezi s tem navajajo, da ObÄ?ina KrĹĄko za delovanje NEK prejema

Na marÄ?ni seji so imeli ĹĄoĹĄtanjski svetniki tudi nekaj vpraĹĄanj Milena KrstiÄ? - Planinc

Sprejema so se udeleĹžili najvidnejĹĄi predstavniki zunanje in notranje politike, gospodarstva in drugih podroÄ?ij.

sooÄ?a s ĹĄtevilnimi izzivi, ne le z migrantsko krizo, digitalizacijo, birokratizacijo. Eden od izzivov, pri katerih lahko naĹĄi drĹžavi veliko pomagata, je najti naÄ?ine za aktivno vkljuÄ?evanje evropskih drĹžavljanov,ÂŤ je povedal. Naloge bo opravljal v vili Bianci v Velenju ter v Ljubljani. Deloval bo na vseh

REKLI SO â?ą

podroÄ?jih krepitve dobrih odnosov med drĹžavama in pomagal pri povezovanju subjektov, ki delujejo na podroÄ?ju gospodarstva, znanosti, kulture in ĹĄporta. DrĹžavama pa bo pomagal zdruĹževati moÄ?i tudi pri naslavljanju pereÄ?ih tem v evropski skupnosti.

Nov korak k tesnejĹĄemu med-

Veleposlanik Robert Fillon: ÂťPriÄ?akujemo, da bo Ä?astni konzul pomagal drĹžavama, da se spoznavata in se nauÄ?ita druga drugo razumeti. Da bo deloval na razliÄ?nih podroÄ?jih. Prednostno pa je razvijanje gospodarskih in kulturnih odnosov med drĹžavama.ÂŤ ÄŒastni konzul Franjo Bobinac: ÂťPonosen in poÄ?aĹĄÄ?en sem, da sem imenovan za Ä?astnega konzula KneĹževine Monako v Sloveniji. ÄŒutim, da s tem postajam most na razliÄ?nih podroÄ?jih sodelovanja – na poslovnem, kulturnem, ĹĄportnem, izobraĹževalnem, znanstvenem, tehnoloĹĄkem in drugih.ÂŤ DrĹžavni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo AleĹĄ Cantarutti: ÂťMonako ni velik trg, pa vendar je trg.

In kot tak je priloĹžnost. PrepriÄ?an sem, da bomo v odnosih med Slovenijo in Monakom naĹĄli veliko priloĹžnosti.ÂŤ

narodnemu povezovanju s KneĹževino Monako je pozdravila tudi slovenska vlada. ÄŒastni gost sprejema je bil drĹžavni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo AleĹĄ Cantarutti, ki je med drugim povedal: ÂťSlovenija in Monako kaĹžeta svetu, da ni nujno potrebno biti velik, da si uspeĹĄen. Imeti moraĹĄ znanje, pogum, vÄ?asih tudi dobre prijatelje in zveze. Zato smo danes tukaj – da se mreĹžimo, da vzpostavimo nova prijateljstva in nove priloĹžnosti, s katerimi bomo ustvarjali boljĹĄi svet.ÂŤ Za slovensko gospodarstvo, ki je odprto, izvozno orientirano, so vse mednarodne zveze izjemno pomembne. Zato bo ministrstvo pri krepitvi mednarodnih odnosov aktivno in vedno pripravljeno pomagati, je ĹĄe povedal. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj – Pobude in vpraĹĄanja so sestavni del vsake seje obÄ?inskega sveta, tudi ĹĄoĹĄtanjskega. V njih pridejo do izraza tiste teme, ki najbolj zanimajo obÄ?ane.

Svetnik Boris GoliÄ?nik (Lista Borisa GoliÄ?nika) je na zadnji seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj spomnil na ideje o ĹĄoĹĄtanjski obvoznici pod Pustim gradom, ki je bila predvidena v povezavi z naÄ?rtovano industrijsko cono v MetleÄ?ah.

Zanimalo ga je, kako daleÄ? je, ali zanjo Ĺže obstaja kakĹĄen projekt in kako daleÄ? so realne moĹžnosti zanjo.

Spomnimo, da je pri izdelavi urbanistiÄ?nega naÄ?rta mesta ponovno stopilo v prvi plan vpraĹĄanje prometne mreĹže v Ĺ oĹĄtanju. Obe nekdaj predvideni trasi (ob ĹželezniĹĄki progi in za Trgom bratov Mravljakov) sta zaradi izgradnje doloÄ?enih objektov onemogoÄ?eni.

Glede na to, da je v Ĺ oĹĄtanju predviden prostorski razvoj predvsem na zahodu mesta, je bila za napajanje tega dela predvidena nova obvoznica. Izdelana je bila idejna reĹĄitev, ki je obdelala tri variante cestne trase s predorom pod grajskim griÄ?em.

PodĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Viki Drev je povedal, da sta se ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in DruĹžba za razvoj infrastrukture (DRI) dogovorili, da postopki teÄ?ejo naprej. Študija je razdeljena na dva dela.

Prvi, tunel pod Pustim gradom,

v tem trenutku ĹĄe ne pride v poĹĄtev, drugega – od kriĹžiĹĄÄ?a pri Gorenju oziroma Turni v smeri proti Centralni Ä?istilni napravi, preko Ĺželeznice in reke Pake, ki se navezuje na novo urejen rondo v MetleÄ?ah, pa obdelujemo v obÄ?inskem prostorskem naÄ?rtu.

SvetniĹĄko skupino Lista Borisa GoliÄ?nika je zanimalo, kako daleÄ? je projekt izgradnje Avtobusne postaje.

Podali so tudi pobudo, da ob naÄ?rtovanju predvidijo tudi mesta za taksije ter ali je Hostel v bivĹĄem vrtcu LuÄ?ka Ĺže v obratovanju, kdo ga upravlja, kakĹĄne so cene noÄ?itev.

Davida Ravnjaka (SDS) pa je zanimalo, zakaj je Zbirni center v Ĺ oĹĄtanju odprt smo dve soboti na mesec, zakaj ne vsako.

PriÄ?akujemo, da bodo idejne zasnove (tudi novelirana poplavna ĹĄtudija), ki so osnova za izdelavo projektne dokumentacije, konÄ?ane v osmih, najveÄ? desetih mesecih. ÄŒe bo ĹĄtudija pokazala, da se je ogroĹženost zaradi poplav na tem obmoÄ?ju zmanjĹĄala, bomo obvoznico tehniÄ?no lahko reĹĄili z nasipom, Ä?e ne, bo potreben viadukt, da bo pretoÄ?nost vode pod cesto moĹžna.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

28. marca 2019

Lani z veliko izgubo, a jasnimi cilji za naprej Gorenje je lansko poslovno leto sklenilo s 111,2 milijona evrov izgube (na to je v najveÄ?ji meri vplivala prilagoditev bilanc) in z odstotkom niĹžjo prodajo kot v lanskem letu Mira ZakoĹĄek

Za Gorenje je bilo lansko leto prelomno. Prvo polletje so zaznamovale aktivnosti iskanja novega strateĹĄkega partnerja, drugo pa prilagajanje novim razmeram oziroma integraciji v svetovno korporacijo Hisense.

Ustvarili so za 1,184 milijarde evrov prihodkov od prodaje, od tega 1,074 milijarde (91 odstotkov) v osnovni dejavnosti gospodinjskih aparatov. Rast so dosegli predvsem na MadĹžarskem, v Ukrajini, Bolgariji in ÄŒeĹĄki republiki ter na trgih, kjer prodajajo izdelke blagovne znamke Asko.

Manj prihodkov pa so ustvarili v Zahodni Evropi. prodanih prestiĹžnih blagovnih znamk, ki predstavljajo 27,8 odstotkov, deleĹž inovativnih aparatov Za vlaganja v razvoj so name- pa se je v prihodkih od prodaje ponili 30 milijonov, kar predstavlja veÄ?al na 22,7 odstotka. Med najpo2,5-odstotni deleĹž vseh prihodkov. membnejĹĄimi razvojnimi novostmi Enak deleĹž so namenili tudi trĹže- so bile nove generacije premijskih nju. Uspelo jim je dvigniti deleĹž pralnih in suĹĄilnih strojev, premij-

V razvoj 30 milijonov evrov

skih pomivalnih strojev, plinskih kuhaliĹĄÄ?, vgradnih hladilnikov in nove razliÄ?ice pomivalnih strojev za industrijske kupce. Predstavili so tudi platformo ConnectLife, ki je temelj bodoÄ?ega pametnega doma za vse aparate in naprave v Skupini.

Zaradi raÄ?unovodskih prilagajanj 74,4 milijona izgube

V letu 2018 so tako zabeleĹžili 37,3 milijona evrov Ä?iste izgube.

V ta znesek je vkljuÄ?en tudi Ä?isti poslovni izid druĹžb ustavljenega poslovanja (2,9 milijona evrov).

Najprej sanacija in oblikovanje zdravih temeljev V Termah TopolĹĄica odpustili nekaj delavcev – Zaradi teĹžkega finanÄ?nega poloĹžaja apartmaji Ocepkov gaj v prodajo – Vizija: zavihteti se v vrh slovenskih zdraviliĹĄÄ?

Tatjana PodgorĹĄek

Od lanskega poletja ima Naravno zdraviliĹĄÄ?e Terme TopolĹĄica novega veÄ?inskega lastnika. Z veÄ? kot 61-odstotnim deleĹžem ga obvladuje druĹžba Intus Invest, katere lastnika sta Peter Krivc in Axor holding. To je hotelska veja nekdanjega ACH in obvladuje Hotelom Union Business. S spremembo lastniĹĄtva je konec minulega leta priĹĄlo tudi do sprememb v vodstvu term. Nadzorni svet druĹžbe je za direktorja imenoval Bojana Trifkovića. TrifkoviÄ? pravi, da ni novinec v turizmu. Tovrstne izkuĹĄnje je pridobival v letih 2006 do 2017 v tujini, spoznal pa je celoten turistiÄ?ni krog: od vodiÄ?a do agencije, vseh funkcij v hotelih, veleprodajo. Zastavili smo mu nekaj vpraĹĄanj, povezanih z nadaljnjo usodo tega za Ĺ aleĹĄko dolino in Ĺ oĹĄtanj strateĹĄko pomembnega turistiÄ?nega bisera.

cev posloviti. Poslovili smo se 'na mehak naÄ?in', nekaj je bilo tudi upokojitev. NaĹĄ dolgoroÄ?ni cilj pa je poveÄ?ati ĹĄtevilo zaposlenih.ÂŤ

Kateri so vaĹĄi najpomembnejĹĄi letoĹĄnji cilji oziroma Ä?esa se boste lotili najprej?

V postopku integracije v skupino Hisense so spremenili nekatere raÄ?unovodske ocene, ki so drugaÄ?ne od tistih pred prevzemom.

Teh je bilo kar za 74,4 milijona evrov in za toliko se je seveda tudi poveÄ?ala izguba. UpoĹĄtevajoÄ? negativni vpliv enkratnih in izrednih dogodkov (74,4 milijona evrov) ter pozitivni uÄ?inek od prodaje premoga (0,5 milijona evrov) pa bi Ä?ista izguba leta 2018 znaĹĄala 111,2 milijona evrov.

Nadaljujejo odprodajo druĹžb netemeljnih dejavnosti

Izvedli refinanciranje

Kitajci so se v Gorenju lotili Ä?iĹĄÄ?enja bilanc, verjetno delno tudi kadrov, ter postavljanja strategije, ki je gotovo vsaj nekoliko drugaÄ?na, kot jo je Gorenje imelo doslej. Kljub izgubi, ki so jo verjetno priÄ?akovali, za zdaj proizvodnjo ohranjajo v Velenju in jo nameravajo, kot zatrjujejo, z izdelavo televizorjev tudi ĹĄiriti. OÄ?itno pa se bodo odrekli nekaterim poslovno manj donosnim, predvsem pa nepovezanim dejavnostim in seveda bodo od zaposlenih priÄ?akovali dobiÄ?ek.

V tem pa se zaÄ?enja nova zgodba, ki za marsikoga lahko pomeni trd pristanek.

Ob koncu leta 2018 so ob podpori strateĹĄkega lastnika izvedli pomembno refinanciranje Skupine. PovpreÄ?na obrestna marĹža bo tako za letos za pribliĹžno Ä?etrtino niĹžja od lanske.

Hisense jim je za ta namen zagotovil finanÄ?no podporo v viĹĄini 100 milijonov evrov, s tem pa tudi dolgoroÄ?no finanÄ?no stabilnost in solventnost.

Vsaj 100 milijonov evrov internega financiranja bo lastnik ohranil, dokler bo kazalnik Ä?istih finanÄ?nih obveznosti v razmerju do EBITDA presegal raven 3.

So s spremembo vodstva druĹžbe predvidene tudi spremembe razvojne strategije? ÄŒe, v kateri smeri? ÂťS prihodom sem uvedel nekatere ukrepe, ki ne terjajo denarnih vlaganj, lahko pa vplivajo na izboljĹĄanje poslovanja. Posodabljamo storitve, uvajamo nove pristope, veÄ? promocije in nove produkte. Na eni strani posodabljamo naÄ?in poslovanja, na odhodkovni strani varÄ?ujemo, ostajamo eden od pomembnih kjerkoli lahko. Trudimo se op- centrov za rehabilitacijo bolnikov timizirati poslovanje. Nismo se z multiplo sklerozo.ÂŤ lotili investicijskih vlaganj, ker Izvedli naj bi nekatere kadrovske sta za to potrebna denar in veliko spremembe. Doslej naj bi Ĺže odpuveÄ? Ä?asa.ÂŤ stili blizu 30 delavcev.

KroĹžile so informacije, da nameravaÂťNe drĹži. Res je, da trenutna te izloÄ?iti iz dejavnosti fizioterapijo situacija v druĹžbi od nas zahteva in jo predati koncesionarju. kakĹĄne nevĹĄeÄ?ne in neprijazne Informacije ne drĹžijo. Tudi ukrepe, in res je, da smo se, na druĹžba je koncesionar. Prav tako Ĺžalost, morali od doloÄ?enih delav-

Kako naprej?

PodjetniĹĄki trampolin 2019 SAĹ A Inkubator bo ĹĄe do konca meseca zbiral prijave na PodjetniĹĄki trampolin, ki bo izbrane podjetniĹĄke ideje izstrelil na poslovno pot

ÂťNajprej moramo izboljĹĄati obstojeÄ?e stanje, oblikovati zdrave temelje za prihodnost ter vse sile Tina Felicijan in poslovnega modela bo predusmeriti v poveÄ?anje prodaje.ÂŤ stavil BlaĹž Zupan iz Didasco. O SAĹ A inkubator je ponovno spoznavanju potencialnega kupca Kateri pa so srednjeroÄ?ni in dolgo- razpisal 6-tedenski intenzivni in opredeljevanju ciljne skupine roÄ?ni cilji? program za razvoj podjetniĹĄke bo govorila Nastja Kramer iz ÂťSrednjeroÄ?na cilja sta stabi- ideje do predstavitve na trgu – Malince. Polona Kisovec iz 121 lizacija poslovanja in obnova PodjetniĹĄki trampolin. ZaÄ?el se Marketing bo pouÄ?evala, kako objektov, dolgoroÄ?no pa Ĺželimo bo 4. aprila, ko bodo snovalci 12 zgraditi odnos s ciljnimi kupci destinacijo TopolĹĄica razviti izbranih idej pod mentorstvom iz- in zasnovati naÄ?rt za prodajo po Terme so zadolv eno najbolj prepoznavnih kuĹĄenih poznavalcev posameznih njihovi meri. Jure Doler iz StarApartmaji zdraviliĹĄko-turistiÄ?nih desti- podroÄ?ij zaÄ?eli v ĹĄestih korakih tup Marketing in Rok Stritar iz Ĺžene, vlaganja bodo potrebna.

Ocepkov nacij v Sloveniji. Vizija term razvijati podjeOksip pa bosta Kako boste pou d e l eĹž e n c e gaj gredo na zemljevidu 16 naravnih tniĹĄko idejo do Posamezniki in skuĹĄali streti ta zdraviliĹĄÄ? v Sloveniji je, da realizacije in jo pripravljala na v prodajo. skupine, tudi oreh? se zavihti na sam vrh.ÂŤ pripravili na trĹženje svojih podjetja, se lahko s produktov in trg, nato pa se Se vkljuÄ?ujete v pripravo strategije ĹĄe nauÄ?ili, kako svojo podjetniĹĄko storitev. Prvi turistiÄ?nega razvoja SaĹĄa regije. z njo navduĹĄiti bo predstavil idejo prijavijo Kam se pozicionirate v njej? na predstavitvi osnove startna PodjetniĹĄki ÂťKot vodilni ponudnik wellness investitorjem -up marketinga trampolin 2019 ĹĄe in medicinskih storitev. Verjame- in partnerjem. in metode za do konca marca. mo, da bo z veÄ?jo prepoznavno- Ob zakljuÄ?ku spodbujanje rastjo SaĹĄa regije rasla tudi naĹĄa programa 6. sti ĹĄtevila kupprepoznavnost. Vsekakor bomo junija bo namreÄ? 6 najbolj pro- cev, drugi pa metode in orodja ponudili roko glede na to, da dornih start upov predstavilo za uÄ?inkovito prodajo storitve imamo malo veÄ?ji spletni doseg, svoj produkt, storitev, reĹĄitev ali ali izdelka na trgu. S pripravo na kot ga ima trenutno omenjena inovacijo potencialnim investi- predstavitveni nagovor se bodo regija, jo promovirali. Ĺ˝elimo in torjem in partnerjem. najbolj obetavni podjetniki nautudi vidimo veliko potenciala v Program PodjetniĹĄki trampolin Ä?ili ĹĄe, kako za podporo navduĹĄiti naĹĄem skupnem sodelovanju.ÂŤ je brezplaÄ?en, vreden pa je 4600 investitorje in partnerje. Tudi evrov, sporoÄ?a SAĹ A Inkubator. letos lahko priÄ?akujejo, da se bo KakĹĄno je bilo poslovno leto 2018? Izbrani bodo najprej prepoznali na Dan D, kakor so poimenovali Terme naj bi ga konÄ?ale z veÄ?mi- teĹžavo, ki jo njihova ideja reĹĄu- predstavitev, za sadove njihovega ÂťNe bo enostavno. Vse napolijonsko izgubo, konec leta naj bi je, spoznavali osnove vitkega dela zanimalo kar nekaj moÄ?nih re bo treba usmeriti v zniĹžanje imele ĹĄe 7,5 milijona evrov dolga. zadolĹženosti, hkrati pa vlagati podjetniĹĄtva in canvas poslovni gospodarstvenikov in vlagateljev, v obnovo. To bo teĹžko delo, ki ÂťTega ne morem komentira- model ter testirali idejo. O tem ki bodo lahko pomembno vplivali bo zahtevalo vkljuÄ?enost vseh ti, ker natanÄ?nih podatkov ĹĄe bo predavala Nina Dremelj iz na prihodnost predstavljenih idej. đ&#x;”˛ zaposlenih in bo trajalo kar nekaj nimam. V podjetju trenutno AlpVent. Metode raziskovanja let. Naj povem, da lastniki ne ugotavljajo vsa dejstva za nazaj, trga, preverjanja poslovne ideje priÄ?akujejo nobenega dobiÄ?ka finanÄ?ni podatki bodo jasni ob oziroma kakrĹĄnih koli koristi zase objavi letnega poroÄ?ila.ÂŤ đ&#x;”˛ in tudi nobenih dividend. Njihova ideja je le razvoj.ÂŤ

Septembra 2010 so terme obogatile svojo ponudbo s 27 novimi apartmaji s ĹĄtirimi zvezdicami Ocepkov gaj. Tu je blizu 100 leĹžiĹĄÄ?, ki so jih zlasti v poletnem Ä?asu uporabljali predvsem tuji gostje. Jih res prodajate? ÂťPoloĹžaj druĹžbe je dokaj teĹžak. Ĺ˝al je med ukrepi za izboljĹĄanje stanja tudi omenjena prodaja.ÂŤ

Bojan Trifković: ÂťPrizadevam si, da bi Terme TopolĹĄica dosegle zdravo zadolĹženost, ki bo omogoÄ?ala stanovitno rast in razvoj.ÂŤ

Skladno s strateĹĄko usmeritvijo osredotoÄ?anja na osnovno dejavnost so lani nadaljevali odprodajo druĹžb netemeljnih dejavnosti.

Prodali so podjetje Gorenje Surovina – skupaj z njenimi odvisnimi druŞbami, ter deleŞ v Gorenje Projektu ter GGE Netherlands B. V.

â?ą

â?ą

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

28. marca 2019

Za gradnjo prireditvenega prostora z odrom Ĺže iĹĄÄ?ejo izvajalca NajveÄ?ja naloĹžba v Mestni obÄ?ini Velenje bo letos na podroÄ?ju druĹžbenih dejavnosti – Za prireditveni prostor z odrom v dveh letih skoraj devet milijonov evrov – Investirali pa bodo tudi v otroĹĄko varstvo, ĹĄolstvo, ĹĄport, kulturo ‌ Mira ZakoĹĄek

LetoĹĄnje leto bo v Mestni obÄ?ini Velenje naloĹžbeno zelo bogato, najveÄ? naloĹžb pa bo v druĹžbenih dejavnostih. O njih smo se pogovarjali z vodjo Urada za druĹžbene dejavnosti Dragom MartinĹĄkom.

Kar nekaj Ä?asa ste pripravljali projekt izgradnje prireditvenega prostora z odrom ob Velenjskem jezeru, zdaj pa bo ta gradnja tudi zares stekla? ÂťTako je. Na zaÄ?etku letoĹĄnjega leta smo konÄ?no prejeli sklep o sofinanciranju investicije s podroÄ?ja celostnih teritorialnih naloĹžb z Ministrstva za okolje in prostor, ki je nosilec teh evropskih sredstev. Prvotno naÄ?rtovana dva projekta smo na njihovo zahtevo zdruĹžili v enega. Dosegli smo, da ga Evropa sofinancira v viĹĄini 4,8 milijona evrov, drĹžava pa v viĹĄini 1,2 milijona evrov. Trenutna vrednost projekta znaĹĄa 8,8 milijona evrov (celotni stroĹĄki z dokumentacijo in opremo z DDV). Smo v fazi izbire izvajalca za gradbeno-obrtniĹĄka dela.

Razpis je, tako kot doloÄ?ajo pravila, objavljen na evropskem in drĹžavnem portalu javnih naroÄ?il in na obÄ?inski spletni strani.ÂŤ Kako pa je sicer predvidena dinamika izgradnje, ki ste jo naÄ?rtovali Ĺže kar nekaj Ä?asa? ÂťIzdelali smo Ĺže veÄ? novelacij ĹĄtudije izvedljivosti in investicijskih programov, predvsem zaradi zamika prejema tega

odloÄ?ilnega sklepa o sofinanciranju.

V trenutnem investicijskem programu je predviden zaÄ?etek del julija letos, zakljuÄ?ek pa septembra prihodnje leto.ÂŤ

namenski objekt, njegova povrĹĄina pa bo znaĹĄala 2.375 kvadratnih metrov. Tu bodo tudi servisni objekti, javne sanitarije, pisarna TuristiÄ?noinformacijskega centra, delavnica, prostor za agregat ‌), pridobili pa bomo tudi podporno okolje za razvoj in izvajanje novih produktov s podroÄ?ja druĹžabnega dogajanja in rast turistiÄ?nega sektorja.ÂŤ

KakĹĄno dodano vrednost vidite v tej naloĹžbi? ÂťProjekt je zelo zahteven. ÄŒe Ĺželimo ĹĄiriti turistiÄ?no dejavnost ob Velenjskem jezeru, je to obmoÄ?je v vsakem primeru treba urediti tudi Energetskim sanacijam ste s trajnostno okoljskega namenili zadnja leta veliko vidika. Mislim, da je to pozornosti, zdaj prihajata dovolj posreÄ?ena komna vrsto ĹĄe dve, ki jih izvabinacija, Ä?eprav je ideja jate skupaj, gre za zimski stara veÄ? kot 10 let, da bazen in ĹĄolo v PleĹĄivcu? bi z atraktivnim prireditvenim odrom poleg ÂťTa projekt izvajamo ureditve celotnega propo principu javno-zastora, lahko resniÄ?no sebnega partnerstva, dosegli veliko dodano vreden je 1,183 milijovrednost, ĹĄe posebej, Drago MartinĹĄek na evrov, skupni stroker bo tod mimo kmalu ĹĄek obÄ?ine pa znaĹĄa ĹĄla hitra cesta. Tako bo lahko ta prostor dobrih 613 tisoÄ? evrov (plaÄ?ila bodo v z vso potrebno infrastrukturo izjemna obliki nadomestila v 15-letnem koncesijpriloĹžnost za turistiÄ?ni razvoj. skem obdobju). S pozivom promotorjev Seveda pa je pomembno tudi, da nam smo dobili ponudbo, ki je bila vredna je uspelo zanj pridobiti ogromno nepo- obravnave, in Ä?ez lansko jesen in letovratnih sredstev.ÂŤ ĹĄnjo pomlad na pogajanjih dosegli, da bomo v kratkem podpisali pogodbo z Gre resniÄ?no za velik prostor. izvajalcem, ki bo poskrbel za energetsko ÂťPomembno je, da bomo s to naloĹžbo prenovo bazena. Ta pa vkljuÄ?uje tudi revitalizirali veÄ? kot 46 tisoÄ? kvadratnih celotno obnovo strojniÄ?nega dela, za kametrov veliko degradirano obmoÄ?je. terega smo Ĺže dolga leta vedeli, da Âťdiha Atraktivni oder bo oblikovan kot veÄ?- na ĹĄkrgeÂŤ in je potreben zamenjave.

PodruĹžniÄ?na ĹĄola v PleĹĄivcu pa je ĹĄe edini izobraĹževalni objekt, ki ni zadovoljeval energetskim kriterijem. To je starejĹĄa stavba, ki je ĹĄe vedno pokrita tudi z azbestno streho.

PosreÄ?ena kombinacija obeh prenov pomeni pridobitev povsem obnovljene infrastrukture in prihranke v 15-letnem zasebnem partnerstvu.ÂŤ Vse centralne ĹĄole ste torej zadnja leta temeljito obnovili, zdaj prihajajo na vrsto podruĹžniÄ?ne? ÂťMoram reÄ?i, da ĹĄole same zelo dobro skrbijo za urejenost objektov in namenjajo za to tudi vse preseĹžke sredstev.

Na centralnih ĹĄolah je po veÄ?ini zamenjano stavbno pohiĹĄtvo, prav tako pa tudi infrastruktura. Letos bomo delno prenovili podruĹžniÄ?ne ĹĄole v Ĺ kalah, Pesju in Ĺ entilju, kaj malega pa bomo postorili tudi drugod. Za to imamo v proraÄ?unu rezerviranih 228 tisoÄ? evrov.ÂŤ V otroĹĄkem varstvu je predvidena najveÄ?ja naloĹžba v Vinski Gori, kjer boste zgradili vrtec prav tako v javno-zasebnem partnerstvu.

Kako daleÄ? ste s to naloĹžbo? ÂťTa Ĺže teÄ?e. Lani oktobra smo podpisali pogodbo z investitorjem, domaÄ?im podjetjem Esotech, ki ima s tem Ĺže kar nekaj izkuĹĄenj. Dela potekajo po naÄ?rtu, vrtec pa naj bi malÄ?ke sprejel Ĺže v novem ĹĄolskem letu. Ocenjujem, da bomo dobili enega najlepĹĄih vrtÄ?evskih objektov v Sloveniji. Lociran bo v prelepem naravnem okolju, v njem bo 6 oddelkov.

OtroĹĄko varstvo bodo lahko zagotovili 42 otrokom v niĹžji in 72 v viĹĄji starostni skupini. Mislim, da bo postala Vinska Gora z njim ĹĄe bolj privlaÄ?na za mlade druĹžine.ÂŤ Lani ste uredili novo razsvetljavo Velenjskega gradu, ki je prijetno presenetila, obnovo pa nadaljujete tudi letos? ÂťTudi za te namene smo si zagotovili evropska sredstva, saj smo del zgodovin-

Velenje, 25. marca – V prisotnosti novinarjev so Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, pomoÄ?nik direktorja RdeÄ?e dvorane Velenje MatjaĹž MeĹža in direktor podjetja Resalta Luka Komazec podpisali tripartitno koncesijsko pogodbo javno-zasebnega partnerstva za izvedbo energetske sanacije velenjskega bazena in podruĹžniÄ?ne osnovne ĹĄole v PleĹĄivcu. Izvajalca so izbrali z javnim razpisom, koncesijo pa so mu podelili za 15 let.

Priprave na sanacijo obeh objektov so Ĺže stekle, na terenu pa se bodo zaÄ?ele maja, s tem da jih bodo na ĹĄoli v PleĹĄivcu zakljuÄ?ili do zaÄ?etka novega ĹĄolskega leta, na bazenu pa do konca septembra.

Mestna obÄ?ina je za obe naloĹžbi, ki so ju zdruĹžili v en projekt, da so se lahko prijavili na razpis za nepovratna sredstva, pridobila skoraj 384 milijonov nepovratnih sredstev, od tega je 85 odstotkov evropskih, preostanek pa drĹžavnih sredstev. Skupna naloĹžbena vrednost znaĹĄa milijon 100 tisoÄ? evrov (230 tisoÄ? za ĹĄolo in 870 tisoÄ? za bazen). Mestna obÄ?ina bo zagotovila slabih 114 tisoÄ?akov, raÄ?unajo pa na 15.850 kWh prihranka elektriÄ?ne in za 105.112 kWh prihranka toplotne energije.

S tem Mestna obÄ?ina Velenje nadaljuje celovito energetsko

sodobitev objekta. ÂťBazen dolga leta uspeĹĄno obratuje, zdaj pa je Ĺže res potreben obnove. Ves Ä?as je polno zaseden in prav veselo je pogledati ĹĄtevilne otroke, ki se tu uÄ?ijo plavati ali pa trenirajo kot ĹĄportniki,ÂŤ je poudaril in povedal ĹĄe, da bodo na ĹĄoli v PleĹĄivcu v

LepĹĄi Ä?asi se piĹĄejo tudi razvalinam Ĺ aleĹĄkega gradu. ÂťTu je zgodba podobna, le da je ta del projekta Ruins (sodobno upravljanje zgodovinskih ruĹĄevin). Smo pred fazo geoloĹĄkih sondaĹž, rezultati pa bodo osnova za vse nadaljnje aktivnosti. Vsekakor bi radi letos uredili pot na grad in ograjo okoli objekta, prihodnje leto pa bi se lotili tudi zaĹĄÄ?ite samih razvalin.ÂŤ Krajani KavÄ? si Ĺže dolgo Ĺželijo ĹĄportni park.

Tokrat jim lahko sporoÄ?ite veselo novico? ÂťZaÄ?enjamo letos, ko bomo uredili centralne kanalizacijske strukture, preplastili rokometno/ nogometno igriĹĄÄ?e in postavili nov servisni objekt s sanitarijami.

Za to bomo namenili 90 tisoÄ? evrov. Za kasneje pa je predvidena ĹĄe nadgradnja baliniĹĄÄ?a, okolice in parkiriĹĄÄ?a.ÂŤ KonÄ?ali pa boste tudi smuÄ?arsko skakalni center ob Velenjskem gradu? ÂťRes je. 82 tisoÄ? evrov imamo za to namenjenih, gre pa predvsem za ureditev treh malih skakalnic.ÂŤ đ&#x;”˛

ÄŒistijo zaloge, usklajujejo prodajne tokove

Z javno-zasebnim partnerstvom in nepovratnimi sredstvi dve novi prenovi vredni milijon in 100 tisoÄ? evrov prenovo javnih objektov in tako pomembno niĹža stroĹĄke energije in vzdrĹževanja. ÂťPodruĹžniÄ?na osnovna ĹĄola v PleĹĄivcu je bila v slabem stanju, v zadnjem obdobju smo jo nekoliko prenovili in zagotovili ustrezne pogoje, zdaj pa jo bomo celovito

skega evropskega projekta Hicaps, v katerem je skupaj zagotovljenih 1,8 milijona evrov, 333 tisoÄ? evrov pa je dodeljenih Mestni obÄ?ini Velenje, s tem da lahko letos porabimo 100 tisoÄ? evrov. Projekt namreÄ? traja do maja prihodnje leto, sofinanciran pa je 85-odstotno. Uredili bomo zunanji atrij (soglasje pristojne sluĹžbe za kulturno dediĹĄÄ?ino smo Ĺže pridobili), parkiriĹĄÄ?a (na zgornjem platoju ne bo veÄ? moĹžno parkirati) in vodnjak.

Kandidirali smo na razpisu Ministrstva za kulturo za zamenjavo strehe na objektu, kjer je mastodont. Tam bomo delno zamenjali tudi stavbno pohiĹĄtvo. Naj pa se tudi pohvalim, da smo na gradu Ĺže uredili najlepĹĄi balkon v dolini.ÂŤ

GOSPODARSKE novice

Prenova bazena in ĹĄole v PleĹĄivcu Mira ZakoĹĄek

5

obÄ?anom, ki ga uporabljajo. ÂťZagotovo pa bo imelo dolgoletno partnerstvo tudi multiplikativni uÄ?inek na lokalno gospodarstvo, saj bomo kot investitorji primarno izbirali lokalne izvajalce in s tem pripomogli tudi k izboljĹĄanju lokalne ekonomije. Veselimo se

Konec septembra letoĹĄnjega leta bo velenjski bazen zgledal takole

Med zaposlenimi v Gorenju se je v zadnjem Ä?asu pojavila doloÄ?ena zaskrbljenost zaradi neuradnih negativnih informacij, ki so kroĹžile tudi po razliÄ?nih medijih in zato ker proizvodne zmogljivosti niso bile zapolnjene, kot je bilo priÄ?akovano. A so zaskrbljenost vsaj deloma omilili zadnji zbori delavcev v kolektivu. Sindikalist Ĺ˝an Zeba te ocenjuje pozitivno, tako kot tudi nedavni sestanek s predstavniki Hisensa. Gorenje trenutno Ä?isti zaloge, ki so se nabrale v preteklem obdobju ter na novo usklajuje dobavne in prodajne tokove.

Konec lanskega leta je skupina Gorenje zaposlovala 11.084 delavcev, od tega 6.667 v Sloveniji.

Gorenje umika obveznice Gorenje je po umiku delnic z Ljubljanske borze zaÄ?elo ĹĄe postopek preuÄ?evanja moĹžnosti umika obveznic GV01 in GV02. DruĹžba se bo skuĹĄala z imetniki omenjenih obveznic dogovoriti o naÄ?inu in pogojih umika obeh dolĹžniĹĄkih papirjev iz trgovanja ter morebitnih spremembah pogojev. KonÄ?no odloÄ?itev o umiku obveznic ter pogoje za umik obveznic bo Gorenje sprejelo po opravljenih pogovorih.

Velika rast izvoza Gospodarske analize lanskega leta so bile za Slovenijo zelo spodbudne in tudi v letoĹĄnje leto smo stopili tako. Slovenija je januarja izvozila za 2,7 milijarde evrov blaga, uvozila pa za 2,6 milijarde evrov blaga. Izvoz je bil za 13,7 odstotka viĹĄji kot januarja lani, uvoz pa za 8,7 odstotka. Januarski preseĹžek je najveÄ?ji januarski preseĹžek doslej.

ZnaĹĄal je 120,9 milijona evrov. prenovili, kar je pomembno tako za izobraĹževalni sistem kot tudi za sam kraj, saj je ĹĄola tudi srediĹĄÄ?e druĹžabnega Ĺživljenja. Zimski bazen pa je Ĺže vsa leta simbolni prvi stik naĹĄih otrok s plavanjem in plavalnim opismenjevanjem in res je Ä?as, da ga nadgradimo,ÂŤ je poudaril Ĺžupan KontiÄ?.

Obnove so veseli seveda tudi v RdeÄ?i dvorani, ki so upravljalci bazena. Po besedah MatjaĹža MeĹže raÄ?unajo na velike energetske prihranke in funkcionalno po-

okviru energetske obnove zamenjali streho, strojnico in celotne elektroinĹĄtalacije.

Direktor podjetja Resalt Luka Komazec je izrazil zadovoljstvo, da so bili izbrani na razpisu. Gre za podjetje, ki ga je ustanovilo Gorenje pred osmimi leti, zdaj pa je to samostojno mednarodno podjetje z veÄ? kot za 60 milijonov evrov izvedenih projektov. Izrazil je prepriÄ?anje, da bodo s penovo ĹĄole poveÄ?ali udobje ĹĄolarjem, z bazenom pa ĹĄportnikom in vsem

tega sodelovanja, Âť je poudaril.

Podpisa in s tem zaÄ?etka del se je zelo veselil tudi predsednik Plavalnega kluba Velenje Marko PrimoĹžiÄ?, saj so bili zdaj Ĺže moÄ?no utesnjeni in v strahu, da bo kakĹĄna naprava odpovedala.

Zelo veseli so, da bodo dobili tudi prostor, v katerem si bodo lahko plavalni napredek svojih otrok, lahko ogledali tudi starĹĄi. đ&#x;”˛

DavÄ?ni obraÄ?uni tokrat do 8. aprila ÄŒe vam to morda kaj koristi. DavÄ?ne obraÄ?une je mogoÄ?e letos izjemoma oddati z zamudo. Z oddajo davÄ?nih obraÄ?unov se je namreÄ? na Fursu zapletlo zaradi tehniÄ?nih teĹžav, zato boste davÄ?ne obraÄ?une lahko oddali ĹĄe do 8. aprila.

Napovedujejo manj uspeĹĄno leto Svetovni tokovi pa kaĹžejo, da moramo letos priÄ?akovati manj uspeĹĄno leto. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je zniĹžala napoved letoĹĄnje svetovne gospodarske rasti s 3,5 na 3,3 odstotka. Ĺ e posebej se niĹžja rast napoveduje gospodarstvom evrskega obmoÄ?ja. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 20. marca

Odgovornost za napad je prevzela Islamska drĹžava.

Pripadniki venezuelske tajne sluĹžbe Sebin so v noÄ?ni akciji Poslanci so se seznanili z odsto- aretirali Roberta Marrera, vodjo poma ministrov Sama Fakina in kabineta samooklicanega zaÄ?aJureta Lebna, nato pa na izredni snega predsednika Venezuele seji drĹžavnega zbora potrdili no- Juana Guaidoja. velo zakona o izvrĹĄevanju proraÄ?una za letos, na katerega je drĹžavni svet izglasoval veto.

Nekdanji minister za okolje Jure Leben je po odstopu z ministrskega mesta izstopil tudi iz SMC. Na prvem krogu usklajevanj Pet koalicijskih strank je podpi- pogajalcev parlamentarnih strank salo sporazum z Levico in tako o volilni zakonodaji pri predsepotrdilo Âťakcijski naÄ?rtÂŤ uresniÄ?e- dniku republike Borutu Pahorju vanja prioritetnih nalog, zastavlje- so se dogovorili o pripravi dveh nih Ĺže v koalicijskem sporazumu. delovnih osnutkov zakonskih Znova je z izjavami razburjal sprememb. nekdanji kohezijski minister Marko Bandelli. Tokrat je tvital o podpori ruskemu medijskemu zakonu in kaznim za novinarje.

NajveÄ?ja evropska politiÄ?na druĹžina, desnosredinska Evropska ljudska stranka, je po dolgi razpravi ob strinjanju Fidesza zamrznila njegovo Ä?lanstvo za nedoloÄ?en Ä?as.

Pahor se je s predstavniki

Petek, 22. marca

za 18,2 odstotka, ĹĄtevilo prodaj novih stanovanjskih nepremiÄ?nin pa je bilo Ĺže drugo leto zapored zelo nizko.

Nagrado Hinka Smrekarja za Ĺživljenjsko delo 2019 je prejel Kostja Gatnik.

AmeriĹĄka saga o tem, da so Rusi vplivali na njihove volitve, je ZDA in kurdsko-arabsko zavezniĹĄtvo Sirske padla. Pravosodni minister ZDA demokratiÄ?ne sile so oznanili Robert Barr pravi, da poroÄ?ilo konec ÂťkalifataÂŤ. toĹžilca Roberta Muellerja, ki ga je imenoval kongres, ugotavlja, da ni lo NorveĹĄke, kjer se je v teĹžavah bilo nobenega sodelovanja z Rusi znaĹĄla ladja za kriĹžarjenja Viking in nobenega oviranja pravosodja.

Sky s 1.300 ljudmi na krovu.

Britanski parlament je v ponedeljek pozno zveÄ?er izglasoval amandma, ki poslancem omogo-

Nedelja, 24. marca

Po tretjem mestu ekipno je v Planici z drugim mestom navijaÄ?e razveselil Domen Prevc.

V Veliki Britaniji so se ĹĄe naprej ukvarjali z zmedo okrog brexita. Zdelo se je, da so politiÄ?na usklajevanja o prihodnjih korakih drĹžave na vrhuncu.

Rusija oÄ?itno ni vplivala na njegovo izvolitev

parlamentarnih strank posvetoval o spremembah volilne zakonodaje.

KaradŞiću so kazen poviťali na dosmrtni zapor.

Prizivni senat mehanizma za mednarodna kazenska sodiĹĄÄ?a v Haagu je nekdanjemu predsedniku Republike srbske Radovanu KaradĹžiću kazen za genocid, zloÄ?ine proti Ä?loveÄ?nosti in vojne zloÄ?ine med vojno v BiH poviĹĄal na dosmrtni zapor.

ÄŒetrtek, 21. marca V Planici so se s kvalifikacijami zaÄ?ele zadnje tekme v smuÄ?arskih poletih za svetovni pokal v sezoni.

Vlada se je seznanila s prenehanjem funkcije drĹžavne sekretarke na ministrstvu za zdravje Pie VraÄ?ko. Nova Zelandija je sporoÄ?ila, da bo po napadu v Christchurchu, v katerem je bilo ubitih 50 ljudi, prepovedala polavtomatsko oroĹžje in puĹĄke, ki se lahko predelajo v avtomatsko oroĹžje.

Voditelji 27 Ä?lanic Evropske unije so na vrhu v Bruslju odobrili podaljĹĄanje brexita do 22. maja, a le, Ä?e bo britanski parlament naslednji teden potrdil izstopni sporazum.

Voditelji Ä?lanic EU so odobrili podaljĹĄanje brexita.

V Mozambiku je udaril ciklon Idai. Umrlo je najmanj 300 ljudi, reĹĄevalci pa so imeli teĹžave s prebijanjem do morebitnih preĹživelih. Zmanjkovalo je tudi pitne vode, veÄ?ala se je nevarnost okuĹžb.

Kabul so v bliĹžini ĹĄiitskega svetiĹĄÄ?a pretresle tri eksplozije, v katerih je bilo ubitih ĹĄest ljudi, najmanj 23 pa ranjenih.

Predsednik SDS je govoril o zahtevi za ustavno presojo rebalansa proraÄ?una. Minister za finance Andrej Bertoncelj je tem dejal, da je proraÄ?un v danih razmerah optimalen, Marjan Ĺ arec pa pripomnil, da gre za ustvarjanje politiÄ?nega nemira.

Nobelov nagrajenec za fiziko leta 2016 Duncan Haldane je v prostorih slovenskega veleposlaniĹĄtva v Washingtonu slovesno prisegel kot slovenski drĹžavljan.

Na ruski konzulat v Atenah sta napadalca na motorju odvrgla eksplozivno telo.

JuĹžnokorejsko ministrstvo za zdruĹžitev je sporoÄ?ilo, da Severna Koreja zapuĹĄÄ?a lani vzpostavljeni urad za zvezo in s tem trajni kanal za komunikacijo med drĹžavama.

V kemiÄ?ni tovarni na vzhodu Kitajske je odjeknila eksplozija, ki je povzroÄ?ila celo manjĹĄi potres.

Umrlo je 47 ljudi, 640 je bilo ranjenih.

Sobota, 23. marca Na PreĹĄernovem trgu v Ljubljani se je zbralo okoli 180 protestnikov, ki so izrazili nestrinjanje s predlogom direktive o avtorskih pravicah na digitalnem trgu.

Kurdsko-arabsko zavezniĹĄtvo Sirske demokratiÄ?ne sile je s podporo ZDA zavzelo ĹĄe zadnjo utrdbo skrajne skupine Islamska drĹžava na vzhodu Sirije in oznanilo konec ÂťkalifataÂŤ.

Posebni preiskovalec Robert Mueller je po 22 mesecih preiskave oddal teĹžko priÄ?akovano poroÄ?ilo o domnevnem skrivnem sodelovanju Rusije v predsedniĹĄki kampanji predsednika Donalda Trumpa.

Na ulicah Londona se je zbralo veÄ? sto tisoÄ? ljudi. Protestniki so se iz Hyde Parka odpravili proti britanskemu parlamentu z zahtevami za nov referendum o izstopu drĹžave iz Evropske unije.

Kljub prepovedi so se protestniki zbrali tudi v Franciji. Ĺ e enkrat so protestirali tudi v Beogradu. Tokrat so protesti tam potekali mirno.

Manj mirno pa je bilo pred oba-

28. marca 2019

V Planici je bilo znova veselo.

Ob norveĹĄki obali so reĹĄevalne ekipe vso noÄ? reĹĄevale potnike s kriĹžarke, ki je v slabem vremenu obtiÄ?ala ob norveĹĄki obali. Naposled jim je ladjo le uspelo odvleÄ?i do pristaniĹĄÄ?a v Moldeju.

V Maroku je policija z vodnim topom razgnala veÄ? tisoÄ? mladih uÄ?iteljev, ki so s protestom Ĺželeli opozoriti na slabe delovne razmere.

V ZDA so prebrali poroÄ?ilo posebnega preiskovalca Roberta Muellerja. V njem ugotavlja, da ni dovolj dokazov, da je predvolilna kampanja Donalda Trumpa zavestno kovala zaroto z Rusi.

MadĹžarski premier Viktor Orban je le nekaj dni po tem, ko so v desnosredinski Evropski ljudski stranki zamrznili Ä?lanstvo njegove stranke Fidesz, znova kritiziral Evropsko unijo in bruseljske politike.

V pariĹĄkem zabaviĹĄÄ?nem parku Disneyland je zaradi zvokov, podobnih streljanju, izbruhnil mnoĹžiÄ?en preplah, pri Ä?emer je bilo laĹžje poĹĄkodovanih veÄ? ljudi.

Romunija je sporoÄ?ila, da namerava svoje veleposlaniĹĄtvo preseliti iz Tel Aviva v Jeruzalem.

Ä?a, da glasujejo o moĹžnih alternativah loÄ?itvenemu sporazumu.

Torek, 26. marca Parlamentarni odbor za zdravstvo je predstavitev kandidata za ministra za zdravje AleĹĄa Ĺ abedra z 12 glasovi za in dvema proti ocenil kot ustrezno. O njegovem imenovanju na Ä?elo zdravstvenega resorja so v sredo odloÄ?ali poslanci na seji DZ. Sindikalni centrali ZSSS in Pergam nasprotujeta veÄ?ini sprememb, ki jih pri upokojevanju, nadomestilu za brezposelnost in dohodnini predlaga vlada.

Evropski poslanci so podprli direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Besedilo direktive je nastalo po dveh letih usklajevanj, ki je razdvojilo zagovornike avtorskih pravic in kritike, ki so v dokumentu prepoznali moĹžnost za cenzuro interneta.

Ko sem polnoletna priĹĄla v Ljubljano, sem se zbujala, hodila spat ob meglicah; ne tistih prijetnih, v kakĹĄnem predelu mesta s slabĹĄo razsvetljavo si lahko poustvarjal domiĹĄljijski svet Dickensa. DomiĹĄljijsko veristiÄ?en. Jap, ljubljanske ulice so bile samotne, temaÄ?ne, neprevetrene. Tu in tam ĹĄe kaj odprtega. Nato pa je priĹĄel Ĺžupan, ki razdvaja. In zdaj je zaÄ?el razdvajati ĹĄe premier. Kaj skupnega, sem pomislila v teh dneh? DrĹža.

VretenÄ?arska, ji pravim.

Gre za netipiÄ?no obliko poloĹžaja hrbtenice, ki jo najredkeje sreÄ?amo pri avtohtonih Slovencih, piĹĄe v nekem zapraĹĄenem zdravstvenem priroÄ?niku na podstreĹĄju.

Iz leta v leto Ä?edalje bolj verjamem, da Slovenci ne prenesemo pokonÄ?nih ljudi. Ĺ pela KoĹžar Ne gre za brezpogojno vdanost vodji, s potezami mora prepriÄ?ati. Lahko bi zaÄ?ela naĹĄtevati projekte prestolnice, ki me nervirajo iz tega ali onega razloga, pa vendar so rezultati. Povsem drugo mesto je postala, kot je bila v ĹĄtudentskih letih –pretoÄ?no, razvojno, s pridihom butiÄ?nosti in svetovljanstva. No, precej boljĹĄa je bila takrat na primer stanovanjska politika; brez veÄ?jih teĹžav, finanÄ?nih ali trĹžnih, si kot ĹĄtudent najemal stanovanja.

Na mladih lahko, gospod Ĺžupan, Ljubljana ÂťpadeÂŤ ...

Pravi vodje delajo. Zakaj jih imamo v naĹĄi drĹžavi tako malo, morda nobenega? Odgovor se je izkristaliziral ob zamujeni priloĹžnosti – saj veste, tisti Âťs severaÂŤ. Takole je premier odgovoril zgraĹžanju slovenskih evroposlancev glede negovora: ÂťImamo poslanko, ki je pred petimi leti na sooÄ?enju na FDV izjavila, da je zdravo imeti samo dva mandata, danes pa kandidira za tretjega; imamo poslanca, ki je pred petimi leti verjel, danes ne verjame veÄ? in se je na hitro vÄ?lanil v drugo stranko samo zato, da bo izvoljen; imamo nekaj evropskih poslancev, ki niso zamudili priloĹžnosti biti tiho, ampak so Slovenijo toĹžili pred evropsko in svetovno javnostjo, kadar je bila le priloĹžnost za to; imamo evroposlanca, ki se tudi v Ĺželji po tretjem mandatu s pismi obraÄ?a na javnost in pere perilo lastne stranke,ÂŤ a sledila so vpraĹĄanja – je bil nastop preoster?, je ĹĄel predaleÄ??, je izbral pravĹĄnji naÄ?in komuniciranja?; o tem so se spraĹĄevali celo novinarski kolegi.

Samo da nekdo pokaĹže malce veÄ? pokonÄ?nosti, pa je SPET problem.

Jap, Zemlja je ploĹĄÄ?ata. Ĺ ele v ponedeljek sem na parlamentarni seji izvedela, da je Antonio Tajani, ki je podĹžgal tudi s staliĹĄÄ?em, da je bil Mussolini dober drĹžavnik, dokler paÄ? ni ĹĄel v vojno, h govorniĹĄkemu pultu pravzaprav povabil Mira Cerarja, ta vlada pa je Ĺže oktobra lani izrazila pripravljenost, da govor udejanji. Oktobra lani! In kaj se zgodi? Tajani Istro okliÄ?e za italijansko, nato pa (tik pred odhajajoÄ?o sestavo evropskega parlamenta), da besedo Sloveniji.

KolikĹĄno je ĹĄtevilo nevretenÄ?arjev, ki se diagnoze sploh ne zavedajo, zaradi Ä?esar so sposobni teden dni oziroma ĹĄe vedno udrihati po eni najbolj drĹžavniĹĄkih odloÄ?itev – kako veliko?

Dovolj je bilo zezanja s severa, z zahoda, s severozahoda, okej?!

VretenÄ?arji smo neĹžne duĹĄe ...

Mar v Sloveniji ne Ĺželimo politikov z drĹžavniĹĄko drĹžo?

Mar ne Ĺželimo odloÄ?evalcev s pokonÄ?no drĹžo – takih, ki stojijo za lastnimi dejanji?

Nekaj straĹĄnega je v deĹželi slovenski. Kajti naĹĄa majhnost je vedno bila in bo – v glavah. đ&#x;”˛

Tudi za Slovenijo zniĹžana napoved gospodarske rasti

Ponedeljek, 25. marca Kandidat za ministra za zdravje AleĹĄ Ĺ abeder je v predstavitvi pred matiÄ?nim odborom DZ poudaril, da je drĹžavljanom treba zagotoviti dostopno in kakovostno javno zdravstvo. Napovedal je sistemski pristop pri krajĹĄanju Ä?akalnih dob, zmanjĹĄevanje administrativnih obremenitev ter posodobitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Cene nepremiÄ?nin v Sloveniji gredo v nebo in so se lani zviĹĄale

Ne bom govoril praznemu parlamentu

Bomo odslej imeli poletni ali zimski Ä?as?

Evropski parlament je podprl konec premikanja ure v Evropski uniji. Velika veÄ?ina evroposlancev je v Strasbourgu glasovala za to, da bi premikanje ure ukinili leta 2021, drĹžave Ä?lanice pa se bodo lahko same odloÄ?ile za zimski ali poletni Ä?as. Parlament Ä?lanice sicer poziva, da se o tem ĹĄe uskladijo.

V luÄ?i svetovnega dogajanja je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj zniĹžal napoved gospodarske rasti. Sloveniji za letos po novem napoveduje 3,4-odstotno rast BDP, potem ko je v jesenski napovedi priÄ?akoval 3,7-odstotno rast. Napoved za 2020 je zniĹžal s 3,4 na 3,1 odstotka. Leta 2021 naj bi bila rast nekaj pod tremi odstotki. Na to vpliva negotovost v mednarodnem okolju, zlasti v Italiji, pa tudi v NemÄ?iji, ki je najveÄ?ja slovenska zunanjetrgovinska partnerica. Ĺ e bolj je zniĹžala priÄ?akovanja Gospodarska zbornica Slovenije, ki je objavila svoje gospodarske napovedi za Slovenijo. Za letos ji napovedujejo 2,9-odstotno realno rast bruto domaÄ?ega proizvoda, kar je 0,6 odstotne toÄ?ke pod dosedanjo napovedjo. Prihodnje leto naj bi sledila 2,2-odstotna gospodarska rast, so sporoÄ?ili. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019 barve: CMYK, stran 7

Kljub rasti prihodkov izguba

spregovorili o najveÄ?ji naloĹžbi v zgodovini mlekarne – izgradnji nove sirarne. Septembra lani so oddali vlogo za sofinanciranje na Agencijo za kmetijske trge in od njenega odgovora bo odvisno, ali se bodo lotili izvedbe naloĹžbe po a- ali b-scenariju. Zanesljivo pa se bodo veÄ? kot 9 milijonov vredne naloĹžbe lotili ĹĄe letos.

Sirotka in sir klestila lansko poslovanje Mlekarne Celia iz Arje vasi – S certifikati in prestiŞnimi znaki potrjena usmeritev Nazaj k naravi – Prisegajo na inovacije Tatjana Podgorťek

Ĺ˝alec, 22. marca – Mlekarna Celeia iz Arje vasi je v dvorani kulturnega doma v Ĺ˝alcu pripravila 37. sreÄ?anje svojih najveÄ?jih proizvajalcev in dobaviteljev mleka. Ob tej priloĹžnosti je direktor edine mlekarne v slovenskih rokah Marjan Jakob na novinarski konferenci predstavil lanske poslovne rezultate in letoĹĄnja priÄ?akovanja.

Izgube za dnevno realizacijo

Po Jakobovih besedah je mlekarna lani ustvarila 61 milijonov evrov prihodkov, kar je dva odstotka veÄ? kot predhodno leto.

Kljub temu je zabeleĹžila 270 tisoÄ? evrov izgube ali enodnevno realizacijo. Na poslovne rezultate sta najbolj vplivala slabĹĄa prodaja sirotke v tujini (izgubili so 600 tisoÄ? evrov) in niĹžje cene sira (ostali so brez 900 tisoÄ? evrov), dvig plaÄ?, dodatno nagrajevanje zaposlenih za delo ob sobotah, viĹĄja odkupna cena mleka. Decembra lani je ta znaĹĄala dobrih 34 centov za liter mleka. Eden od razlogov je bilo tudi pomanjkanje moĹĄke delovne sile. ÂťKer ni bilo dovolj delavcev, jeseni nismo mogli dobaviti vseh naroÄ?il. V mlekarni sem Ĺže veÄ? kot 20 let, a kaj takega se ĹĄe ni zgodilo.ÂŤ PovpreÄ?na plaÄ?a v mlekarni je od 1000 do 1200 evrov z vsemi dodatki.

RA IG I V STI A N O DNI BODN A N R L RE AG I V N DAR NI UP SK

Euromarkt Center d.o.o., Ĺ martinska cesta 152 G, 1000 Ljubljana

0 0 15

Sicer pa je mlekarna, ki zaposluje 228 delavcev, lani odkupila od slovenskih kmetov blizu 100 milijonov litrov mleka, kar je nekoliko manj kot leto prej.

77 odstotkov izdelkov proda na domaÄ?em trgu, preostalih 23 odstotkov pa v 12 drĹžav Evrope.

NajveÄ? na HrvaĹĄko ter v Bosno in Hercegovino. Lani je prodaja na domaÄ?em trgu porasla za ĹĄtiri odstotke, rekordno prodajo pa so zabeleĹžili pri fermentiranih izdelkih. Prodali so jih za 11 odstotkov veÄ? kot leta 2017.

Nazaj k naravi

Mlekarna Celeia je bila prva v drĹžavi, ki je potroĹĄnikom ponudila izdelke brez GSO, prva v drĹžavi je proizvedla inovativno Ĺživilo brez dodanega sladkorja in zanj pridobila certifikat inovativno Ĺživilo. Izdelki mlekarne se ponaĹĄajo ĹĄe z znaki, kot so ViĹĄja kakovost, Izbrana kakovost Slovenije. ÂťNaĹĄ slogan je Nazaj k naravi in znaki ter certifikati to potrjujejo. Prav tako pa izraĹžajo skrb za kakovostne izdelke in s tem tudi za potroĹĄnika.ÂŤ

Stavijo na inovacije

Za letos priÄ?akujejo za pribliĹžno 62,5 milijona evrov prihodkov in pol milijona evrov dobiÄ?ka. To naj bi dosegli s sledenjem trendom, ki se v mlekarski industriji spreminjajo, predvsem pa stavijo na inovacije. Mednje sodijo novosti – seneni sir, jogurti brez dodanega sladkorja in nova embalaĹža sirov.

Upajo, da bo letos tudi manj teĹžav z delovno silo.

Marjan Jakob nam je ĹĄe povedal, da bodo jutri (v petek) na seji nadzornega odbora mlekarne

Marjan Jakob je na novinarski konferenci med drugim dejal, da tudi letos pripravljajo kar nekaj novosti.

Priznanja zadrugam in proizvajalcem mleka

Tako kot vselej na sreÄ?anjih svojih najboljĹĄih proizvajalcev in dobaviteljev mleka so najveÄ?jim podelili priznanja. Med 17 kmetijskimi zadrugami je dobavila mlekarni najveÄ? mleka (nekaj manj kot 27 milijonov litrov) KoroĹĄka kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenj Gradec, druga je bila s slabimi 14 milijoni litri Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina, tretja pa Kmetijska zadruga Ĺ marje (1,7 milijona litri mleka).

Med proizvajalci Ĺže nekaj let nima konkurence kmetija Haralda in Nine KoneÄ?nik iz Selovca pri Slovenj Gradcu, ki je lani oddala mlekarni nekaj manj kot 1,3 milijona litrov mleka, sledi kmetija Hedl iz Spodnje ViĹžinge (Radlje ob Dravi) dobrih 820 tisoÄ? litrov, kmetija Marka Ĺ uperja s Ponikve pa 640 tisoÄ? litrov mleka.

DvanajstiÄ? zapored so okronali ĹĄe mleÄ?no kraljico. Krono in lento si je nadela 21-letna Julija Knez iz LaĹĄkega. đ&#x;”˛

Pravica do pitne vode

NajboljĹĄi proizvajalci mleka Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina in 12. mleÄ?na kraljica Julija Knez iz LaĹĄkega

â‚Ź

POLNA NOČ POPUSTOV LATE NIGHT SHOPPING* PETEK, 29. MARCA 2019, OD 20. DO 24. URE

*NOÄŒNO NAKUPOVANJE

7

GOSPODARSTVO

28. marca 2019

Vpis pravice do pitne vode v ustavo ni dovolj, za zaĹĄÄ?ito te pravice je nujen takojĹĄen sprejem vseh podzakonskih aktov, za kar se je rok iztekel maja lani, je ob svetovnem dnevu voda opozoril varuh Ä?lovekovih pravic Peter Svetina. Vse pristojne poziva k odgovornemu ravnanju. V Nacionalnem inĹĄtitutu za javno zdravje (NIJZ) medtem poudarjajo, da je varna oskrba s kakovostno pitno vodo izjemno pomembna za zdravje prebivalstva, zato morajo lokalne skupnosti v svojih prostorskih naÄ?rtih zavarovati vsak vir pitne vode pred onesnaĹženjem. đ&#x;”˛

Spomladanske oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije v MO Velenje Skupina KS oz. MÄŒ

Datum

Ura

Zbirno mesto/lokacija Ä?iĹĄÄ?enja

KS PESJE

29. 3. 2019

16.00–19.00 VeÄ?namenski dom KS Pesje

KS PLEĹ IVEC

30. 3. 2019

9.00–13.00

PodruĹžniÄ?na osnovna ĹĄola

MČ VELENJE - DESNI BREG

30. 3. 2019

9.00–12.00

Prostori MČ Velenje - Desni breg, Kersnikova cesta 1

MČ VELENJE - LEVI BREG VZHOD

30. 3. 2019

9.00–12.00

Prostori MČ Velenje - Levi breg vzhod, Kardeljev trg 7

KS STARO VELENJE

30. 3. 2019

9.00–12.00

Prostori KS Staro Velenje

KS BEVÄŒE

5. 4. 2019

16.00–19.00 Gasilski dom PGD BevÄ?e/KS BevÄ?e

KS Ĺ ENTILJ

6. 4. 2019

9.00–12.00

Ĺ olski center Velenje, Ĺ ola za storitvene dejavnosti

6. 4. 2019

12.00–14.00 Šolski center Velenje/center mesta

KS Ĺ KALE - HRASTOVEC

6. 4. 2019

9.00–13.00

ParkiriĹĄÄ?e pod GD Ĺ kale za obmoÄ?je Podlubela, pri zbiralnici divjadi (MiklavĹžin) za obmoÄ?je Ĺ kale, kriĹžiĹĄÄ?e pri Kajzerju za obmoÄ?je Hrastovec

KS VINSKA GORA

6. 4. 2019

8.00–12.00

VeÄ?namenski dom KS Vinska Gora

Dom KS Ĺ entilj

KS PAKA PRI VELENJU

6. 4. 2019

9.00–13.00

Dom KS Paka pri Velenju

Muzej Velenje, TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje, SSK Velenje, DruĹĄtvo brigadirjev Velenje

6. 4. 2019

9.00–13.00

Velenjski grad/Skakalnica na Velenjskem gradu in okolica gradu Grilova domaÄ?ija/okolica Grilove domaÄ?ije v Vinski Gori

KS KONOVO

6. 4. 2019

9.00–13.00

VeÄ?namenski dom KS Konovo

KS Ĺ ALEK

6. 4. 2019

9.00–13.00

Gasilski dom PGD Ĺ alek

KS GORICA

6. 4. 2019

8.30–13.00

Osnovna ĹĄola Gorica

KS Ĺ MARTNO

12. 4. 2019

15.00–18.00 Dom KS Šmartno

KS CIRKOVCE

13. 4. 2019

9.00–13.00

Dom KS Cirkovce

MČ VELENJE - LEVI BREG ZAHOD

13. 4. 2019

9.00–12.00

Prostori MÄŒ Velenje - Levi breg zahod, C. FrantiĹĄka Foita 2

KS PODKRAJ

13. 4. 2019

9.00–13.00

Dom KS Podkraj

KS KAVÄŒE

13. 4. 2019

9.00–13.00

Ĺ portno igriĹĄÄ?e v KavÄ?ah

KS STARA VAS

13. 4. 2019

9.00–13.00

Dom KS Stara vas

Udarnik MC Velenje Center HIĹ A

12. 4. 2019 13. 4. 2019

9.00–13.00 9.00–13.00

Letni kino

RibiĹĄka druĹžina Velenje

13. 4. 2019

9.00–13.00

RibiĹĄki dom Velenje/okolica jezera in breĹžine reke Pake

KVĹ , DruĹĄtvo modelarjev Modelar Velenje, DruĹĄtvo za podvodne dejavnosti Jezero Velenje

13. 4. 2019

9.00–12.00

ÄŒolnarna ob jezeru/jezero z okolico

Uprava Mestne obÄ?ine Velenje in politiÄ?ne stranke

13. 4. 2019

9.00–13.00

Gasilski dom PGD Velenje/vpadne ceste v MOV

* Lovske druĹžine in Prostovoljna gasilska druĹĄtva se prikljuÄ?ijo oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji v kraju, kjer imajo lovske revirje oz. poĹžarne rajone. ObÄ?ani naj bodo pozorni na izobeĹĄene plakate v svoji krajevni skupnosti oz. mestni Ä?etrti. Kontaktna oseba je Bojan PrelovĹĄek, Mestna obÄ?ina Velenje (051 303 530).

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019, barve: CMYK, stran 8

8

MED VAMI

28. marca 2019

Kdo kopira Velenje – moje mesto? Podpirajo medgeneracijsko Velenjski svetnik JoĹže Hribar se je odzval na grafiÄ?no upodobitev srca in slogana Velenje Moje mesto, ki ga uradno uporablja Mestna obÄ?ina Velenje. Pravi, da ta logotip preveÄ? spominja na slogan njihove stranke NaĹĄe Velenje – moje mesto, ki ga imajo celo v Ĺžigu stranke.

Zapisal je: ÂťOÄ?itno oblikovalec, ki skrbi za grafiÄ?no podobo oglasov za obÄ?ino Velenje, Ä?rpa ideje iz stranke NaĹĄe Velenje, kar nam v bistvu laska, da imajo naĹĄe grafiÄ?ne upodobitve posnemovalca, ki nam s tem, ko uporablja slogan „Moje mesto“ ob 60-letnici mesta, promovira prav stranko NaĹĄe Velenje.ÂŤ In kaj pravijo na obÄ?ini? Vodja kabineta mag. SaĹĄa SevÄ?nikar: ÂťLogotip ÂťVelenje – Moje mestoÂŤ je nastal na zaÄ?etku avgusta lani za potrebe grafiÄ?ne podpore prazniku Mestne obÄ?ine Velenje. Kot tak je bil uporabljen na vseh propagandnih materialih uprave MO Velenje v Ä?ast prazniku (vabila, oglasi, telopi, plakati, transparenti, filmi ‌), kakor tudi na plakatih v izloĹžbah

PodjetniĹĄkega centra Standard. Glede na datum ustanovitve stranke NaĹĄe Velenje – Moje mesto (ustanovljene konec septembra 2018, torej 2 meseca kasneje), je od gospoda Hribarja oÄ?itano kopiranje povsem nemogoÄ?e. Enako velja za naĹĄ slogan v znaku (ÂťVelenje – Moje mestoÂŤ), ki je bil gospodu Hribarju vĹĄeÄ? do te mere, da ga je malce spremenil in brez vpraĹĄanja vzel za svojega. Ob tem smo razoÄ?arani, da je sredi avgusta 2018 objavljene plakate opazil ĹĄele marca 2019.

Absurdno in povsem nemogoÄ?e je lastiti si srce, uporabljeno v logotipu ob letoĹĄnji 60-letnici mesta Velenje, ali komurkoli oÄ?itati, da je kopiral njegovo idejo. Prej obratno, saj smo mi z logotipom ob 60-letnici mesta zaÄ?eli komunicirati Ĺže januarja letos! Koncept LOVE v imenu, ki ga mi sicer ne uporabljamo, pa se je prviÄ? pojavil pred 40 leti in je dandanes vsesploĹĄno razĹĄirjen. Uporablja ga tudi Slovenska turistiÄ?na organizacija (I feel sLOVEnija) .ÂŤ đ&#x;”˛

sodelovanje

ObmoÄ?ni odbor stranke DeSUS Velenje o opravljenem delu v preteklem letu in letoĹĄnjih prednostnih nalogah – Zaradi relativno dobrih pokojnin upokojencev premogovnika manj socialnega dna Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 22. marca – ÄŒlani ObmoÄ?nega odbora stranke DeSUS Velenje so v Kolodvorski restavraciji v Velenju na obÄ?nem zboru pregledali opravljeno delo v preteklem letu ter se seznanili z letoĹĄnjimi prednostnimi nalogami. Zbora naj bi se udeleĹžil tudi prvak stranke Karl Erjavec, a ga udeleĹženci niso doÄ?akali, razlog za odsotnost pa naj bi bila napoved uradne kandidature strankinega nosilca liste za evro poslance dr. Igorja Ĺ oltesa.

Velenje. Bili so med udeleĹženci Ä?istilne akcije, predstavniki odbora so delovali v strankinem pokrajinskem odboru, se povezovali s strankinim vodstvom. Obravnavali so 16 vlog za dodelitev donacije druĹĄtvom upokojencev in drugim prostovoljnim druĹĄtvom ter organizacijam. ÂťMenim, da smo na dobri poti tudi glede nalog, ki smo jih zapisali v naĹĄem predvolilnem programu.ÂŤ Veseli so zaÄ?etka izgradnje varovanih stanovanj, trudijo se za Ä?imprejĹĄnjo obnovo in nadgradnjo velenjskega doma

druĹĄtev, izvajanje kohezijskih projektov in podobno dotikajo vseh in ne le upokojencev. Podpirajo vse oblike medgeneracijskega sodelovanja.

Na vseh omenjenih podroÄ?jih v lokalni skupnosti bodo zavzeto delovali tudi letos ter se tudi na drĹžavni ravni zavzemali za vse, kar bo starostnikom in bodoÄ?im upokojencem zagotavljalo Ä?loveka vredno Ĺživljenje.

Predlog nove pokojninske zakonodaje Mravljakova podpira, verjame, da jo tudi Ä?lani, saj postaja naĹĄa druĹžba starajoÄ?a se in ukrepi za stabilnost pokojninskega sistema so nujni.

Po mnenju sogovornice poloĹžaj upokojencev v Ĺ aleĹĄki dolini ni tako na socialnem dnu kot morda v drugih okoljih zato, ker je med njimi precej nekdanjih delavcev Premogovnika Veleje, ki imajo

Gasilci se radi druĹžijo Prostovoljna gasilska druĹĄtva v Sloveniji zdruĹžujejo mnogo Ä?lanov in letno opravijo veliko intervencij. Njihove naloge segajo od gaĹĄenja poĹžarov do intervencij pri naravnih in drugih nesreÄ?ah.

Je pa prostovoljno gasilstvo tudi pomemben nosilec nalog na podroÄ?ju gaĹĄenja in reĹĄevanja v primeru poĹžarov ter pri zaĹĄÄ?iti in reĹĄevanju ob naravnih in drugih nesreÄ?ah.

Ob opravljanju vseh nalog se znajo gasilci tudi sprostiti in uĹživati.

Tako so se Ä?lani operativne enote PGD Gaberke (ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj) podali na pohod s ciljno toÄ?ko na UrĹĄljo goro, 1699 m nadmorske viĹĄine (UrĹĄlja gora ali PleĹĄivec je razgledna gora med Slovenj Gradcem in ÄŒrno na KoroĹĄkem. Na vrhu oziroma malo pod njim stoji cerkev svete

UrĹĄule, ki je najviĹĄje leĹžeÄ?a cerkev v Sloveniji).

Pohoda se je udeleĹžilo 15 operativnih Ä?lanov. Po uspeĹĄni osvojitvi vrha so se okrepÄ?ali, nato pa so se podali nazaj v dolino. PreĹživeli so res lep dan, ki je med njimi stkal ĹĄe moÄ?nejĹĄe vezi in medsebojno prijateljstvo. Pri tem jim je z delnim prevozom pomagalo tudi PGD Ĺ oĹĄtanj-mesto. đ&#x;”˛

Z rednega obÄ?nega zbora obmoÄ?nega odbora stranke DeSUS Velenje

Darinka Mravljak, predsednica velenjskega obmoÄ?nega odbora, nam je dejala, da so lani najveÄ? pozornosti namenili aktivnostim, ki so bile povezane z drĹžavnozborskimi in lokalnimi volitvami. Tudi sicer se zavzeto vkljuÄ?ujejo v odloÄ?itve in delo v mestni obÄ?ini

za varstvo odraslih, za dostojno Ĺživljenje starejĹĄih, ki Ĺživijo doma.

Pozornost namenjajo vsem generacijam, meni Mravljakova, saj se vpraĹĄanja, kot so kakovostno zdravstvo varstvo, stanovanjska politika, veÄ? denarja za delovanje prostovoljnih organizacij ter

relativno dobre pokojnine. Jo pa skrbi, kako bodo zmogle Ĺživeti Ĺženske z nizkimi pokojninami, Ä?e bodo ostale same. ÂťZato se bomo trudili, da bodo tudi najniĹžje pokojnine presegle in ne samo dosegle prag revĹĄÄ?ine,ÂŤ je ĹĄe dejala Darinka Mravljak. đ&#x;”˛

V DruĹĄtvu upokojencev Velenje zadovoljni s svojim delom PrejĹĄnji teden so se po prvem letu dela z aktualnim predsednikom Francem Vedenikom na redni letni skupĹĄÄ?ini zbrali delegati DruĹĄtva upokojencev Velenje.

V velenjski gasilski dom jih je priĹĄlo okrog 40, na sreÄ?anju pa so najprej uĹživali ob posluĹĄanju prepevanja njihovega moĹĄkega pevskega zbora in dramski igri Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje.

V nadaljevanju so prisluhnili poroÄ?ilu dela v letu V soboto, 23. februarja, smo se Minulo leto je bilo druĹĄtvo zelo pripravila Vida Mazej, in z dru- 2018 in naÄ?rtom druĹĄtva za tekoÄ?e leto. ÂťV zadnjem zbrali v nekdanji OĹ Bele Vode aktivno, naredili so celo veÄ?, kot Ĺženjem ob zvokih ansambel Eks. letu se je ĹĄtevilo Ä?lanov v druĹĄtvu poveÄ?alo na nekaj na 13. rednem obÄ?nem zboru so si zadali. Predstavljen je bil Ta je poskrbel, da so se razgibali manj kot 1500, Ä?esar smo zelo veseli,ÂŤ je poudaril DruĹĄtva Vulkan. V lepo okraĹĄeni tudi program za letoĹĄnje leto, ki na plesiĹĄÄ?u in se do solz nasme- Vedenik. Kot je ĹĄe povedal, je naÄ?rt dela druĹĄtva dvorani se je zbralo veÄ? kot 50 je prav tako zelo bogat. Zelo jih jali razliÄ?nim ĹĄalam. Ob tem so Ä?lanov. Po otvoritvenem pozdra- veseli, ker se jim je pridruĹžilo vsi ugotavljali, da se je veÄ?er kar Predsednik druĹĄtva Franc vu je svoje poroÄ?ilo podala pred- kar nekaj novih Ä?lanov. Prijeten nenadoma prevesil v jutro.

Vedenik je napovedal iskanje đ&#x;”˛ sednica druĹĄtva Marjeta Mazej. veÄ?er so sklenili z veÄ?erjo, ki jo je sistemskega vira financiranja.

ObÄ?ni zbor DruĹĄtva Vulkan Bele Vode

za prihodnje zastavljen zelo ĹĄiroko, predvsem pa v interesu Ä?lanov. Želimo si delati za potrebe in interese upokojencev, Ĺželimo si biti moderno in ugledno druĹĄtvo,ÂŤ je dejal predsednik. Med konkretnimi izzivi je poudaril reĹĄitev problematike druĹĄtvenih prostorov in iskanje sistemskega vira financiranja. Želimo si, da bi obÄ?inski proraÄ?uni zajemali postavko financiranja druĹĄtva upokojencev, vlogo pa smo Ĺže poslali vsem trem tukajĹĄnjim Ĺžupanom,ÂŤ je ĹĄe dejal Franc Vedenik in napovedal, da bo v iskanju omenjene reĹĄitve vloĹžil vse svoje moÄ?i. đ&#x;”˛

mĹĄ

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019 barve: CMYK, stran 9

9

IZOBRAŽEVANJE

28. marca 2019

S ceno nameravajo shoditi

Kaj pa didaktiÄ?ni pripomoÄ?ki, igraÄ?e, oprema, ki so otrokom in vzgojiteljem v pomoÄ? pri delu? To stane ...

V Vrtcu Ĺ oĹĄtanj ob zadnjem poviĹĄanju plaÄ? zaposlenih ekonomske cene vrtca niso dvignili – Na vseh podroÄ?jih so pregledali procese dela in nebistvene sestavine izloÄ?ili Milena KrstiÄ? – Planinc

in vse dogovore, sklenjene med vlado in sindikati.ÂŤ

Ĺ oĹĄtanj – Medtem ko so se ĹĄteCeno ste nazadnje dvignili februarja vilni vrtci v Sloveniji podraĹžili, za leta 2008, septembra 2012 pa jo razlog za poviĹĄanje cen pa navazaradi tako imenovanega ZUJF-a jali dvig plaÄ? v javnem sektorju, celo zniĹžali ‌ KolikĹĄna je trenutno se ob zadnjem poviĹĄanju plaÄ? in kako vam to uspeva? zaposlenih v Vrtcu Ĺ oĹĄtanj za to niso odloÄ?ili. ÂťPoÄ?akali bomo na polletno Vpis otrok – novincev – za raÄ?unovodsko poroÄ?ilo ĹĄolsko leto 2019/2020 bo in potem videli, kako potekal od 1. do 12. aprila. naprej,ÂŤ pravi ravnateljica mag. Milena BruOtroke vpisujejo tudi med snjak. Ampak da ne bi letom, dokler so ĹĄe prosta kdo mislil, da Ä?akajo mesta. kriĹžem rok!

v drugi polovici leta.ÂŤ

â?ą

Lahko pa bi predlagali dvig cen, pa ga niste? ÂťNajprej naj povem, da stroĹĄek dela pri nas predstavlja 75 odstotkov ekonomske cene vrtca. Smo ĹĄe mlad kolektiv. V nekaterih sredinah ta stroĹĄek znaĹĄa Ĺže Ä?ez 80 odstotkov. Na vseh podroÄ?jih smo zato pregledali procese dela in nebistvene sestavine izloÄ?ili.

Pri tem smo seveda upoĹĄtevali vso delovnopravno zakonodajo

ÂťTrenutno ekonomska cena za prvo starostno obdobje znaĹĄa 402 evra na mesec, za drugo 336 evrov, kar je krepko pod slovenskim popreÄ?jem. Ekonomsko ceno vrtca paÄ? zniĹžamo tam, kjer je to moĹžno – z optimizacijo dela in delovnih procesov, z racionalno nabavo materialnih sredstev, z uÄ?inkovitim naÄ?rtovanjem stroĹĄkov storitev, ki jih potrebujemo v vrtcu ‌ Vsekakor

Ravnateljica mag. Milena Brusnjak: ÂťImamo visoke standarde. Te Ĺželimo ohranjati in jih ĹĄe nadgrajevati tudi v prihodnje. Ali s to ali morda nekoliko viĹĄjo ekonomsko ceno, bomo videli po raÄ?unskih izkazih v drugi polovici leta.ÂŤ

imamo zelo visoke standarde. Te Ĺželimo ohranjati tudi v prihodnje, in to s sedanjo ali morda nekoliko viĹĄjo ekonomsko ceno, to pa bomo videli po raÄ?unskih izkazih

Pa se to da? Smete, tako kot pravite, nebistvene sestavine kar izloÄ?iti? ÂťVeste, v javnem sektorju je Âťveliko dela zaradi delaÂŤ, ki ni uÄ?inkovito in nikomur ne koristi, poveÄ?uje pa ĹĄtevilo zaposlenih.

Taki zaposleni so zaradi nizke plaÄ?e slabo motivirani, povrhu pa ĹĄe velikokrat tarnajo, da so preobremenjeni in izgoreli. Primer. V naĹĄi pisarni bi po normativih za izvajanje predĹĄolske dejavnosti lahko bila zaposlena ĹĄe ena oseba za poloviÄ?ni delovni Ä?as kot knjigovodja in poloviÄ?ni kot tajnica.

Ne vem, kaj bi delala, ko pa z lahkoto delo, ki je potrebno za naĹĄ zavod, opravita raÄ?unovodja in tajnica zavoda. Lahko bi ĹĄe naĹĄtevala podroÄ?ja, na katerih so normativi razkoĹĄni in bi se dalo procese optimizirati. Seveda pa bi ravnatelji morali imeti veÄ? moĹžnosti in orodij, s katerimi bi delavce primerno nagradili, da bi bili motivirani za delo. Nekatera obstajajo Ĺže sedaj.ÂŤ

Vsi se uÄ?imo in s tem rastemo

Danes (v Ä?etrtek) ob 17. 30 bo v dvorani kulturnega doma v Velenju zakljuÄ?na slovesnost 36. gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline. Po besedah predsednika programskega sveta GaĹĄperja Ĺ karje gre za piko na i, kajti aktivnosti v gibanju potekajo celo ĹĄolsko leto. 49 oddanih raziskovalnih nalog (kar je 5 manj kot preteklo leto) so njihovi avtorji v minulih dneh predstavljali Ä?lanom ocenjevalnih komisij. ÂťZadovoljni smo s ĹĄtevilom oddanih nalog, odliÄ?no so jih predstavili in s takĹĄno oceno lahko oznaÄ?imo tudi njihovo kakovost.ÂŤ

podroÄ?ij (tehniĹĄko, naravoslovno in biotehniĹĄko ter druĹžboslovno in humanistiÄ?no), kar pomeni, "da so vsi predstavniki komisij prebrali vse naloge in jih skupaj ocenili. Prvi odzivi ocenjevalcev so zelo pozitivni, ker dobijo vpogled v vse izdelane naloge in je potem tudi njihova razvrstitev

Novost nov naÄ?in ocenjevanja

Med 29 nalogami, ki so jih izdelali osnovnoĹĄolci, jih je glavnina iz regije SaĹĄa, po daljĹĄem Ä?asu so v gibanju znova sodelovali uÄ?enci z Osnovne ĹĄole PetrovÄ?e.

Ostale naloge so izdelali dijaki ĹĄol Ĺ olskega centra Velenje. Avtorji nalog so tudi tokrat, pravi Ĺ karja, potrdili, da so mladi polni idej, drzni in imajo pravo mero poguma. ÂťSeveda pa je naĹĄa obveza, da nadaljujemo dobro delo tudi v prihodnje, kar pomeni organizacijo seminarjev za javno nastopanje, spoznavanje metod raziskovalnega dela, zagotavljanje pogojev in podobno.ÂŤ LetoĹĄnja posebnost gibanja je spremenjen sistem ocenjevanja nalog. Po pojasnilu sogovornika so imeli v preteklih letih veÄ? recenzentov, ki so ocenjevali posamezne naloge, nato pa so predsedniki ocenjevalnih komisij povzeli rezultate glede na toÄ?ke.

Tokrat pa so oblikovali ocenjevalno komisijo za naloge z vseh treh

in ocenitev laĹžja. Odziv mladih raziskovalcev pa bo znan po zakljuÄ?ni prireditvi.ÂŤ

Gorenje bo tudi letos nagradilo najboljĹĄega

GaĹĄper Ĺ karja meni, da se okolje zaveda pomena in razseĹžnosti gibanja. To dokazujejo obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, ki so njegove ustanoviteljice in glavne financerke. Zgledno je sodelovanje Skupine Gorenja, katere predstavniki so v programskem svetu, sodelujejo pri ocenjevanju nalog, pri naboru tem zanje. Letos bo znova nagradila najboljĹĄega mladega raziskovalca s podroÄ?ja tehniĹĄkih ved s praktiÄ?no nagrado.

Vsi sodelujoÄ?i lahko iztrĹžijo veliko GaĹĄper Ĺ karja: ÂťGibanje Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline je ena od uspeĹĄnih zgodb v okolju.ÂŤ

Kaj pomeni gibanje za mlade, njihove mentorje in okolje? ÂťMislim, da lahko vsi iztrĹžimo veliko pozitivnega.ÂŤ Za mlade je to priloĹžnost spoznati raziskovalno delo, metode, pridobivanje pre-

Rekli so â?ą Mija KordeĹž z Zveze organizacij za tehniÄ?no

kulturo Slovenije o redkih moĹžnostih avtorjev najboljĹĄih nalog v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline za predstavitev nalog na mednarodnih tekmovanjih: ÂťNa drĹžavnem tekmovanju se za 19 podroÄ?ij podeljujeta prvo in drugo zlato. Izbor za mednarodna tekmovanja se dela vedno samo med prvimi zlatimi, pa ĹĄe to le z naravoslovnih podroÄ?ij.

Avtomatizma za izbor ni. Z vseh naravoslovnih podroÄ?ij mora komisija izbrati naloge, ki se lahko udeleĹžijo le treh mednarodnih tekmovanj in enega sejma. Lani smo se prisdruĹžili ĹĄe k enemu mednarodnemu tekmovanju, ki pa je namenjeno druĹžboslovnim podroÄ?jem.

Komisija, ki jo sestavljajo vodje ekip in nekdanji udeleĹženci, vedno izbere naloge, za katere meni, da so za doloÄ?eno mednarodno tekmovanje primerne in imajo moĹžnosti za uspeh. Velika omejitev pri izboru je starost tekmovalca, ki ne sme presegati (nekje 18, drugje 21 let na dan mednarodnega tekmovanja).ÂŤ

â?ą

đ&#x;”˛

Ĺ tevilo otrok se iz leta v leto veÄ?a. Enote Biba, UrĹĄka, Mojca so v tem ĹĄolskem letu (ker vpisujejo celo leto) imele septembra lani 388 otrok, marca letos 410, v prejĹĄnjem jih je 373, leto pred tem 357 in ĹĄe prej 345.

Ni nujno, da je vse tisto, kar je najdraĹžje, tudi najboljĹĄe

Želela sem dobiti predavatelja za izobraĹževanje, ki smo ga naÄ?rtovali s strokovnimi delavci v vrtcu. Njegova ura predavanja bi znaĹĄala okoli 400 evrov. To se mi je zdelo obÄ?utno preveÄ?.

Ko sem ga povpraĹĄala za niĹžjo ceno, je bil odgovor: ÂťÄŒe ceno zniĹžam, boste mislili, da nisem dovolj kvalitetenÂŤ. Seveda sem iskala drugo moĹžnost za isto storitev in jo tudi naĹĄla – predavatelja s PedagoĹĄke fakultete. Cena njegove ure predavanja je bila 42 evrov.ÂŤ

NajboljĹĄa zlata v znanju materinĹĄÄ?ine

Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline so se uspeĹĄno predstavili – Danes zakljuÄ?na prireditev Tatjana PodgorĹĄek

ÂťV preteklosti smo precej sredstev porabili za nakup sodobnih didaktiÄ?nih pripomoÄ?kov, igraÄ? in opreme v vrtcu, v zadnjem obdobju pa dajemo velik poudarek didaktiÄ?nim pristopom, kot so socialne igre, druĹžabne igre, igre vlog ‌ To so igre, s katerimi uspeĹĄno dopolnjujemo naĹĄe pedagoĹĄko delo, in igre, ki so bile aktualne Ĺže v moji mladosti.

Zanje ne potrebujemo veliko sredstev. Potrebujemo gozd, naravo, naklonjen odnos do prostora, okolja. Tako lahko pri naĹĄih najmlajĹĄih postane vsak storĹž, list, veja, suha palica v gozdu ‌ sijajna igraÄ?a. Narava nam nudi veÄ? kot dovolj tistega, kar otrok potrebuje za odliÄ?en psihosocialni razvoj. ÄŒeprav imamo Ä?udovit nov vrtec, so naĹĄi otroci veliko na Goricah, ob jezeru, pri vili Ĺ iroko ‌ Torej v gozdu in naravi. Tako je tudi v obeh enotah na podeĹželju.ÂŤ

potrebnih izkuĹĄenj, spoznavanje okolja ‌ Mentorji se lahko od mladih prav tako kaj nauÄ?ijo in nadgradijo svoje znanje, okolje pridobi ideje, ki so tudi trĹžno zanimive, podjetja pa si tako zagotovijo potrebne strokovne kadre. ÂťNa mladih svet stoji in z njihovim raziskovalnim delom ter nadgradnjo obstojeÄ?ega znanja vsi rastemo.ÂŤ

Gibanje ena od uspeĹĄnih zgodb

Sogovornik uvrĹĄÄ?a gibanje med eno od uspeĹĄnih zgodb v okolju.

Je ta pred novimi izzivi? Gibanje, meni Ĺ karja, ima trdne temelje in bogato zgodovino. Prednostna naloga je ohraniti tako zelo kakovostna raven. Nove izzive vidi bolj v financiranju, motiviranju uÄ?encev in dijakov. ÄŒeprav so pred Ä?asom razmiĹĄljali tudi o spremembi imena gibanja, saj je to preraslo meje regije SaĹĄa, se za zdaj za to Ä?lani programskega sveta niso odloÄ?ili. ÂťDejstvo je, da so njegove glavne podpornice omenjene lokalne skupnosti, pod tem imenom je gibanje uveljavljeno v slovenskem prostoru, zato smo menili, da bi bila sprememba prenagljena.

Glede na ĹĄtevilo nalog, ki na drĹžavnem tekmovanju osvojijo zlato priznanje tudi s pohvalo, se vsiljuje vpraĹĄanje, zakaj njihovi avtorji tako redko dobijo priloĹžnost, da bi jih predstavili na mednarodni sceni. ÂťTo vpraĹĄanje je bolj za Zvezo organizacij za tehniÄ?no kulturo, ki odloÄ?a o tem.ÂŤ Tudi sami so Ĺže naslavljali takĹĄna vpraĹĄanja na njene vodilne, a odgovora niso prejeli. đ&#x;”˛

Dijakinja 2. letnika velenjske gimnazije Hana Ĺ˝liÄ?ar je na drĹžavnem tekmovanju iz slovenĹĄÄ?ine dosegla vse toÄ?ke – Materni jezik si zasluĹži podporo tudi s tekmovanji Tatjana PodgorĹĄek

Na nedavnem drĹžavnem tekmovanju iz slovenĹĄÄ?ine je med tekmovalci prvih in drugih letnikov srednjih ĹĄol sodelovala tudi Hana Ĺ˝liÄ?ar, dijakinja 2. letnika velenjske gimnazije. Pisali so spis na temo DediĹĄÄ?ina identitete, osnova za to pa sta bili dve deli: Podobe iz sanj Ivana Cankarja ter Gverilci, avtorice Polone Glavan. Hanin esej so Ä?lani komisije nagradili z vsemi moĹžnimi toÄ?kami (50), absolutno 1. mesto in zlato priznanje v svoji kategoriji pa si je delila samo ĹĄe z eno dijakinjo Gimnazije Ptuj. ÂťPreseneÄ?ena sem bila. Ko sem zadnjih pet minut na hitro preletela spis, sem bila sicer zadovoljna, nisem si pa mislila, da sem tako dobro ÂťzadelaÂŤ vse tri bistvene elemente, ki jih je pri vrednotenju upoĹĄtevala komisija: poznavanje knjiĹževnega besedila, ustvarjalnost, izvirnost in problemskost pisanja ter jezikovno pravilnost in slogovno ustreznost,ÂŤ je pripovedovala.

Po njenem mnenju slovenĹĄÄ?ini kot maternemu jeziku druĹžba ne Hana Ĺ˝liÄ?ar: ÂťJezik je Ĺživa stvar namenja dovolj pozornosti, zato in pri Ĺživljenju ga lahko ohranja je toliko bolj razveseljivo, da njeni le Ä?lovek.ÂŤ vrstniki sodelujejo na tekmovanjih.

Ne nazadnje si materni jezik spodbudo v obliki preverjanja znanja na drĹžavni ravni tudi zasluĹži. Zanjo je tekmovanje iz slovenĹĄÄ?ine vsaj tako pomembno kot iz matematike in fizike. ÂťJezik je nekaj Ĺživega tudi za prihodnje Ä?ase, ki ga sicer obvladuje elektronika, pri Ĺživljenju pa ga lahko ohranja in neguje le Ä?lovek.ÂŤ Na tekmovanje se je pripravljala skupaj z mentorico Natalijo Isak.

Za osvojitev zlatega Cankarjevega priznanja je prejela petico v redovalnico pri slovenskem jeziku, a za Hano, pravi, to ni nekaj, zaradi Ä?esar bi se Ĺželela dokazovati na ta naÄ?in. ÂťTo poÄ?nem zaradi zavedanja o pomenu maternega jezika. S tem pridobivam tudi osebno.ÂŤ Sogovornica pravi, da svoje nadaljnje Ĺživljenjske poti ĹĄe ni ÂťzakoliÄ?ilaÂŤ, se pa pri razmiĹĄljanju o tem pojavlja tudi ideja, da bi bila ta povezana s slovenĹĄÄ?ino. Prirasla ji je k srcu. Ne vidi se kot profesorica slovenĹĄÄ?ine, ki bi pouÄ?evala dijake, ampak bi se z njo ukvarjala drugaÄ?e. A tu je ĹĄe glasba, ki jo prav tako zelo mika. ÂťO tem, kaj bom poÄ?ela v prihodnje, bom najbrĹž izbirala med omenjenima moĹžnostma: đ&#x;”˛ slovenĹĄÄ?ino in glasbo,ÂŤ je ĹĄe dejala Hana Ĺ˝liÄ?ar.

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

28. marca 2019

Eni so ĹĄli v visoko politiko, Delili (bodo) spomine na Velenje on pa v hribe V Klepetu pod arkadami je tokrat gostoval Lado Planko, ki je med Gost Klepeta pod Pustim gradom je bil nekdanji mladinski funkcionar in oskrbnik planinskih domov Milan KretiÄ?

obujanjem spominov na odraĹĄÄ?anje in sluĹžbovanje govoril tudi o Velenju, kakrĹĄno je nekoÄ? bilo Tina Felicijan

Milena KrstiÄ? Planinc

ÂťTo je bilo lepo obdobje. Mladi smo bili. Tega, kaj so droge, ĹĄe vedeli nismo. Znali smo se Ĺ oĹĄtanj – Kot otrok je Milan KretiÄ?, kasneje druĹžiti, zabavati, zapeti kakĹĄno, prijateljstvo je visok mladinski funkcionar, nekaj Ä?asa zaposlen bilo prijateljstvo ‌ Delali smo z zanosom, bile v Gorenju, potem pa celih 25 let so delovne akcije ‌ Lepe spomine in ĹĄe malo oskrbnik Andrejevega imam na kolege iz tistega Ä?asa. NeZa lepo doma na Slemenu, Ĺživel v Starem kaj od njih je ĹĄlo v visoko politiko, otroĹĄtvo je jaz pa sem jo opustil in ĹĄel v hribe.ÂŤ Velenju. Za lepo otroĹĄtvo je bila takrat dovolj ena Ĺžoga, za katero VpraĹĄam ga, Ä?e so bili politiki bila dovolj so se podili vsi tamkajĹĄnji otroci, vÄ?asih drugaÄ?ni, kot so dandanes? ena Ĺžoga. in doma narejen skiro, s katerim ÂťBili, bili ‌ Sigurno niso v sebi so prirejali cestne hitrostne dirke nosili toliko pohlepa in napuha, z Velenjskega gradu. PoĹĄkodovanih kolen in kot ga nekateri danes. Ne morem reÄ?i, da vsi. komolcev niso ĹĄteli. Ĺ˝e takrat pa se je zaÄ?elo Pa vse te kraje ‌ Te tiÄ?e bi bilo treba poloviti. kazati, da se po njem pretaka funkcionarska kri. Ukradli so nam mladost. Zraven pa govorijo, Zelo hitro je namreÄ? ugotovil, kam se obrniti da je bilo v prejĹĄnjem sistemu vse narobe.ÂŤ po novo Ĺžogo, ko je prejĹĄnja popolnoma razpaLeta 1991 je kot samostojni podjetnik prevzel dla, in kasneje, ko so zaÄ?eli prirejati nogometne upravljanje Andrejevega doma na Slemenu. ÂťMiturnirje, je vedel ĹĄe hitreje, kam vedel ĹĄe hitreje, kam slil sem, da vse vem in vse znam, ker sem pred slil sem, da vse vem in vse je treba po naroÄ?ilnico za naroÄ?ilnico za tem nekajkrat popijaÄ?o. magal na PaĹĄkem Milan KretiÄ? je bil prejje bil prejKozjaku, nekajĹĄnji teden gost Klepeta pod Klepeta pod krat pa na Golteh Milan KretiÄ?: ÂťMislil Pustim gradom, ki ga v Mugradom, ki ga v Muin OkreĹĄlju ‌ Po sem, da vse vem in vse zeju usnjarstva na Slovenskem na Slovenskem prvem mesecu znam, ker sem prej prireja Muzej Velenje. Na Velenje. Na pa sem Ĺže malo nekajkrat pomagal njem se je ĹĄe kako kako popuĹĄÄ?al. Pustil oskrbnikom spomnil tudi, sem se uÄ?iti, a ne na PaĹĄkem d a s o b i l i vsem. Ogromno Kozjaku in Golteh.ÂŤ fantje iz Staso me nauÄ?ile rega Velenja, odliÄ?ne kuharihitrih pesti. ce.ÂŤ Ni pa popuZato sooÄ?eĹĄÄ?al pred vsemi. nja z organi, ÂťKar veselice bi takrat so bili delali ... Kdo pa to miliÄ?niki, se bo peljal 18 niso bila redka. Milan se je v takih primerih kilometrov v hrib na pijaÄ?o in harmoniko?ÂŤ veÄ?krat izkazal tudi za njihovega zastopnika.

KretiÄ?i so kasneje Andrejev dom kupili. ÂťKer VÄ?asih so ga potrebovali tudi pred kakĹĄno pa druĹžina zanj ni bila najbolj zainteresirana, mamo ali atom. smo ga prodali, in to dobremu upravniku.ÂŤ Obiskoval je osnovno ĹĄolo Miha Pintarja ToleZdaj je Ĺže nekaj Ä?asa upokojenec. S Slemena de. V tistem Ä?asu je bil teren, ki ga je obvladoval se je spustil v dolino, v Ĺ oĹĄtanj. Od tu zdaj paro skupaj z vrstniki, Poseka. ÂťZa ĹĄolo nisem bil iz hladilnih stolpov elektrarne opazuje od spopreveÄ? nadarjen, pa tudi priden ne. Bolj Ĺžleht daj navzgor, ne veÄ? od zgoraj navzdol. Ĺ e vedno sem bil ‌,ÂŤ je prostoduĹĄno priznal. Veliko veliko in to rad, pa vodi TuristiÄ?no druĹĄtvo Razstok v let kasneje pa so mu njegove uÄ?iteljice, ko je bil Ĺ entvidu. Vseh vezi se nikoli ne pretrga. Ĺže oskrbnik doma na Slemenu, rekle, da Ĺžleht ÄŒe bi imel moĹžnost, bi ponovil, kar je poÄ?el, pa res ni bil, bil je pa precej Ĺživ. kar je delal? ÂťNiÄ? ne bi spreminjal. Le nekatere Zaposlil se je v Gorenju. Ob delu je opravljal poteze bi z danaĹĄnjimi oÄ?mi potegnil drugaÄ?e,ÂŤ ĹĄtevilne politiÄ?ne funkcije v podjetju in zunaj je povedal vesel, ker so ga povabili na Klepet njega. Med drugim je bil predsednik ObÄ?in- pod Pustim gradom. đ&#x;”˛ skega komiteja ZSMS Velenje, pa predsednik MedobÄ?inske zveze ZSMS, predsednik mladine elektro in elektronske industrije Jugoslavije ‌

â?ą

in dodal, da ima lepe spomine na stabilnost nekdanjega Ä?asa, Ä?eprav mnogi izpostavljajo, da je v resnici vladala revĹĄÄ?ina.

Ker je nazadnje sluĹžboval v KnjiĹžnici Velenje, je veliko pripovedoval, kako se je razvijala in kakĹĄno vlogo v (bralni) kulturi je sprejemala in se

so vedno bile ideje zanj. Tako kot mu je Ĺžal, da adaptirana veleblagovnica Nama – danaĹĄnji Center Nova, kjer je knjiĹžnica dobila prve zares primerne prostore, da je lahko zadihala s polnimi pljuÄ?i, zaradi slabo izvedenih gradbenih del, pa tudi pomanjkljivega naÄ?rtovanja, pravi,

Muzej Velenje redno prireja Klepete pod arkadami, na katere vabi zanimive osebnosti bogatih spominov na preteklost v Ĺ aleĹĄki dolini, ki radi pobrskajo med njimi in ljudem pripovedujejo o svojem Ĺživljenju, hkrati pa odstirajo poglede na domaÄ?e mesto in tukajĹĄnjo druĹžbo skozi Ä?as.

V letu, ko Velenje praznuje svojo 60-letnico, bodo ta sreÄ?anja imela ĹĄe posebno vrednost, saj bodo pogovori posveÄ?eni obujanju spominov na Ä?ase pred sodobnim Velenjem, njegovo izgradnjo, rast in razvoj ter druĹžbeno in politiÄ?no dogajanje v njem.

Nazadnje je v V goste na Velenjski grad bodo letos vabili ljudi, ki bodo pripovedovali, Klepetu pod arkadami gostoval ve- kakĹĄno je bilo Ĺživljenje v Velenju, ko je to ĹĄele postajalo mesto. Prvi je o tem lenjski kulturni delavec in glasbenik govoril Lado Planko (desno), iztoÄ?nice za pogovor pa je pripravil kustos Lado Planko. KakĹĄen je njegov spoMuzeja Velenje Damjan KljajiÄ? (levo). min na Ĺživljenje v Velenju, ko je to prehitro izgublja svojo vitalnost. bilo ĹĄele nastajajoÄ?e mesto? ÂťKar mi najprej pade na pamet, je, da je V Klepetih pod arkadami bo letos STE VEDELI? bilo Ĺživljenje neprimerno bolj mirno, gostovalo ĹĄe veÄ? ljudi, ki imajo pePrva lokacija za glasbeno ĹĄolo zanesljivo, prometa skorajda ni bilo, stre spomine na Ä?as, ko je Velenje je bila predvidena na mestu stopnja kriminala se ne da primerpostajalo mesto. Obeta se pogovor z danaĹĄnje upravne stavbe kojati z danaĹĄnjo, ljudje so pribliĹžno enim od graditeljev Velenja in dolgomunalnega podjetja, nato pa vedeli, da jih Ä?aka sluĹžba, prej ali na nasproti tej lokaciji, kjer je letnim delavcem na premogovniku slej stanovanje, skratka, neka realna bila nato kino dvorana.

JoĹžetom Hohkrautom. O gradnji in perspektiva je bila. Ni ravno kazarazvoju Velenja bo pripovedovala lo, da bo vsakdo obogatel, ampak nekdanja direktorica Kina Velenje vedel si, da ti za osnovna sredstva na tem podroÄ?ju uveljavila. Povedal Mara DĹžordĹževiÄ?. Gost Klepeta pod za Ĺživljenje ne bo treba skrbeti. To je, da je bila knjiĹžnica v 60. letih, ko arkadami na Velenjskem gradu bo smo uspeĹĄno uniÄ?ili,ÂŤ je povedal je bil ĹĄtudent, skromna. Za kulturo tudi Erno Rahten – eden najstarejĹĄih takrat ni bilo veliko denarja, ker ga ĹĄe ĹživeÄ?ih velenjskih rudarjev in je bilo treba zagotoviti za druge, nekdanji predsednik premogovniMuzej Velenje Ĺže vrsto let Âťbolj potrebne stvari.ÂŤ Ko se je naÄ?in ĹĄkega sindikata. Svoje spomine bo prireja Klepete pod arkadami financiranja spremenil, je kultura delil tudi Herman Meh, ki je bil – sreÄ?anja s prebivalci Ĺ aleĹĄke dobila svoj deleĹž. Obrnilo se je celo eden prvih zaposlenih v Gorenju. doline z zanimivimi Ĺživljenjtako, da je naenkrat bilo toliko de- Pa tudi nekdanji predsednik SZDL skimi zgodbami in pripovedmi narja, da niso veÄ? vedeli, kako bi ga JoĹže Veber in ĹĄe mnogi drugi, ki o lokalnem okolju in druĹžbi. porabili. Ĺ e danes mu je Ĺžal, da ga bodo govorili o tem, kakĹĄno je bilo Letos bodo ti klepeti potekali niso za to, da bi Velenje imelo vsaj Velenje nekdaj in kako je postalo v znamenju 60-letnice Velenja. polprofesionalno gledaliĹĄÄ?e, Ä?eprav takĹĄno, kot ga Ĺživimo danes. đ&#x;”˛

O resniÄ?nosti in sanjah Lidija Ĺ tefanec je v prvi knjigi pisala o trpkih Ĺživljenjskih izkuĹĄnjah, v drugi o neizĹživetih sanjah, v tretji bo o poti v novo Ĺživljenje Tina Felicijan

VelenjÄ?anka Lidija Ĺ tefanec je pred osmimi leti izdala knjigo Solze izpirajo boleÄ?ino z avtobiografsko vsebino, a jo je podpisala s psevdonimom Nina Gorjanc. Knjigo se je odloÄ?ila napisati, ker je Ä?utila, da ima dar za pisanje, pripovedovanje zgodb. In zgodbo je imela – o sebi, o svojem otroĹĄtvu, ki jo je zaznamovalo za vse Ĺživljenje. O svojem trpljenju in Ĺžalosti v otroĹĄtvu je najprej pisala v ĹĄolskih spisih. Ko je kot 17-letnica spoznala bodoÄ?ega moĹža, mu je na nekem sprehodu (tega se Ĺživo spominja) rekla: ÂťJaz bom napisala avtobiografijo.ÂŤ In jo je. Popisala je, kako jo je mama v otroĹĄtvu zlorabljala, ker je ni prenesla, oÄ?e pa ji trpinÄ?enja ni prepreÄ?il. Pred nekaj leti je knjigo ponovno izdala, tokrat pod svojim pravim imenom, ker je medtem osebnostno

zrastla, pravi, in si zaĹželela, da sama stopi za svojo zgodbo. Na predstavitvi ponatisa in hkrati svoje druge knjige Tri ure Ĺživljenja pa je izpovedala ĹĄe v avtobiografiji zamolÄ?ano poglavje. In sicer, da je bila tudi njena vloga matere in Ĺžene preĹžeta s fiziÄ?nim in psihiÄ?nim nasiljem. 38 let

â?ą

ÂťPravijo: pozabi. Ne moreĹĄ.

Rane so prevelike. Saj se z leti spremeniĹĄ, sprejemaĹĄ, odpuĹĄÄ?aĹĄ, ampak ‌

je Ĺživela v odnosu z alkoholikom. V tem odnosu se je znaĹĄla v podobni vlogi kot njen oÄ?e v odnosu z njeno mamo. Bila je Âťtihi sodelavecÂŤ – Ä?eprav sta jo hÄ?eri prosili, naj se odselijo od oÄ?eta, se niso.

OdloÄ?ila se je, da bo to izkuĹĄnjo popisala v tretji knjigi, ki Ĺže nastaja.

Druga knjiga, ki jo je izdala, je roman, ki prav tako temelji na avtobiografski izkuĹĄnji. Izhajala je iz svojih otroĹĄkih kariernih sanj. Bolj kot vse na svetu si je Ĺželela biti babica porodniÄ?arka, kar ji ni uspelo, ker jo je mama poslala delat v tovarno. Sanj nikoli ni pozabila. In uresniÄ?ila jih je, ko se je poistovetila s protagonistko romana Tri ure Ĺživljenja – babico porodniÄ?arko, ki je ljubeÄ?a mati dveh otrok in Ĺžena uspeĹĄnega odvetnika. ÂťTo je pravo nasprotje tega, kar opisujem v prvi, avtobiografski knjigi. Podzavest me je gnala, da v romanu prikaĹžem materinski ideal, da piĹĄem, kar sem si kot otrok Ĺželela – da bi me mama imela rada, da bi me sprejela, da bi imela zdrave otroĹĄke temelje.ÂŤ S to knjigo, ki pa ima presenetljiv in izjemno tragiÄ?en konec, se je pomirila s preteklostjo, je povedala avtorica.

Lidija Ĺ tefanec je pred leti ĹĄla skozi proces notranjega zdravljenja in spreje-

Lidija Ĺ tefanec: ÂťLjudem Ĺželim sporoÄ?iti, da se iz pekla da priti. Da se.ÂŤ

manja preteklosti. V tem procesu si je spremenila ime, ob Ä?emer se je poÄ?utila, kot da bi dejansko dobila novo identiteto, kot bi bila drug Ä?lovek, se spominja. S tem svojim Âťalter egomÂŤ se je pravzaprav vrnila sama k sebi. Zato bo naslov tretje knjige Novo Ĺživljenje pri ĹĄestdesetih.

Prva knjiga namreÄ? govori o strahovitem nasilju, tretja bo o notranjem preporodu in novem zaÄ?etku, druga pa je vezni Ä?len

med njima. Tako pravzaprav ustvarja trilogijo, ki bo prikazala pot iz pekla v novo Ĺživljenje. Z njo Ĺželi bralcem vzbuditi voljo do korakov, ki vodijo iz stiske.

Na tem podroÄ?ju pa je aktivna tudi na druĹžbenih omreĹžjih. Vodi facebook skupino Ljubezen – najmoÄ?nejĹĄa sila na svetu. In vabi Ĺžrtve nasilja, da v njej poiĹĄÄ?ejo podporo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019 barve: CMYK, stran 11

KULTURA

28. marca 2019

11

Mladi glasbeniki izvrstni na drĹžavnem tekmovanju Na nedavnem 48. drĹžavnem tekmovanju mladih glasbenikov, ki je potekalo na glasbenih ĹĄolah Gorenjske, so udeleĹženci nastopili v disciplinah (instrumentih): klavir, flavta, kljunasta flavta, oboa, saksofon, klarinet, fagot, petje, diatoniÄ?na harmonika, komorne skupine s trobili in komorne skupine jazz.

Zveza slovenskih glasbenih ĹĄol omenjeno tekmovanje, najveÄ?je na Slovenskem, organizira vsako leto Ĺže od leta 1971. Zaradi visoke ravni in mednarodne primerljivosti je to tekmovanje od leta 1991 Ä?lan evropskega zdruĹženja EMCY (European Music Competition for Youth). Pomembno vez z mednarodnimi glasbenimi institucijami predstavljajo Ĺžiranti, ki prihajajo iz prestiĹžnih glasbenih univerz in ustanov iz vse Evrope.

Na tekmovanju se vsako leto pred-

stavijo najboljĹĄi mladi slovenski glasbeniki v starosti od 7 do 25 let. Letos je bilo nanj prijavljenih 738 mladih glasbenikov, najboljĹĄi s predhodnih preizkuĹĄenj.

Velenjska glasbena ĹĄola z najveÄ? tekmovalci

Glasbena ĹĄola Frana Koruna KoĹželjskega Velenje je na letoĹĄnjem drĹžavnem tekmovanju sodelovala z najveÄ? mladimi glasbeniki (54) med vsemi slovenskimi glasbenimi ĹĄolami. Ti so se iz Gorenjske vrnili z odliÄ?nimi uspehi, saj so skupno osvojili kar 18 zlatih plaket, 21 srebrnih in 6 bronastih plaket ter 3 priznanja.

Zlato plaketo je prejelo 17 instrumentalnih solistov in 1 komorna zasedba: flavtistke MiĹĄa ÄŒasl, Lara Govek, Nika Oder in Lara Oblak, klarinetistki Hana Abbas in Eva Leskovec, pianisti

Miha Cokan, Manca Stropnik, Pia Landeker, Maj Mirst in Rok Tadej BrunĹĄek, saksofonistka Ajda FuÄ?ik, oboistke Medea Ĺ takne, Elena VuÄ?etić Djurić, Katja Krepel, Vita Ĺ˝ager in Viktorija RazdevĹĄek ter Ä?lani trobilnega kvarteta Luka OvÄ?jak, Jure Hrovat, Oskar Rednak in GaĹĄper Poprijan.

Prejemniki srebrnih plaket so bili: Enej Jezernik in AndraĹž Ĺ˝eleznik (oba fagot), flavtisti Nejc De Costa, Iza Uratnik ter Larisa Kotnik, klarinetisti Eva VoduĹĄek, Katarina Dermol, BlaĹž Peter BrunĹĄek in Jakob Hauptman, pianisti Tinkara NeĹžmah, Tinkara Krt, NeĹža AvberĹĄek, Ula Aurelija Gams, Lenart Ĺ onc, Matej FerleĹž ter Manca Ernst, Hana Ravnak (oboa), Brina Mohor (petje) in saksofonisti MatevĹž Mesarec, Katrina PavĹĄek ter Svit KrumpaÄ?nik.

Dobitniki bronastih plaket so

in Vita Žager. Posebni priznanji sta za zgledno sodelovanje s tekmovalcem in umetniťko podporo kot korepetitorki prejeli tudi profesorici velenjske glasbene ťole Tea Plazl in Nina Verboten.

Pianistka Pia Landeker je prejemnica zlate plakete in 1. nagrade v svoji kategoriji.

Oboistka Viktorija RazdevĹĄek je prejela zlato plaketo, 1. nagrado ter posebno priznanje za najboljĹĄo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja.

fon), priznanje pa Tea Zupanc (klarinet), Vita Hofinger MiheliÄ? (klavir) in Lenart Kukovec (saksofon).

NajuspeĹĄnejĹĄim so Ĺžirije podelile ĹĄe posebne nagrade – prvo nagrado v svoji kategoriji sta prejeli Pia Landeker (klavir) in oboistka Viktorija RazdevĹĄek, ki je prejela tudi posebno priznanje za najboljĹĄo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja. Drugo nagrado je prejela Nika Oder (flavta), tretjo nagrado pa so prejeli AndraĹž Ĺ˝eleznik (fagot), Lara Govek (flavta), Eva Leskovec (klarinet), trobilni kvartet (Luka OvÄ?jak, Jure Hrovat, Oskar Rednak in GaĹĄper Poprijan) ter oboistki Medea Ĺ takne

Z igro in plesom v pomlad V Ĺ oĹĄtanju so nastopile otroĹĄke folklorne skupine

Ĺ oĹĄtanj, 19. marca – V organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti obmoÄ?nih izpostav Velenje in Mozirje ter Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj je dan pred zaÄ?etkom koledarske pomladi v ĹĄoĹĄtanjskem kulturnem domu

bili: Nika Kotnik (fagot), Anja ReberĹĄak (flavta), Ema KaÄ? (klarinet), Filip Ocvirk (klavir), kvartet pozavn (Timotej PotoÄ?nik, Jaka Kranjc, Teo Dobnik in AndraĹž Centrih) ter Nace Kac (sakso-

potekala prireditev z naslovom Z igro in plesom v pomlad.

Na njej se je predstavilo in s predstavami navduĹĄilo ĹĄest otroĹĄkih folklornih skupin: KresniÄ?ke 1, KresniÄ?ke 2 in Ĺ mentana muha OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje, Mali

Pomladna Zarja Ĺ oĹĄtanj, 22. mareca – Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj se je s tradicionalnim spomladanskim koncertom, ki je bil v domaÄ?em kulturnem domu, predstavil obÄ?instvu z raznolikim programom. Strokovni vodja Miran Ĺ umeÄ?nik je na koncert uvrstil tudi dve skladbi, s katerima se bo sestav predstavil na mednarodnem tekmovanju Pihalnih orkestrov, ki bo letos 25. maja v KrĹĄkem. Vemo, da Ĺže nekaj let uspeĹĄno tekmujejo v najviĹĄji koncertni kategoriji, kar dokazuje zbirka zlatih plaket in priznanj. Orkester ĹĄteje okoli sto Ä?lanov, tisti aktivni in dolgoletni godbeniki pa vedo, da je igranje v takem sestavu

facki in Veliki facki OĹ Frana Kocbeka Gornji Grad ter FlosarÄ?ek Kulturnega druĹĄtva Ljubno.

S svojimi nastopi so tako navduĹĄile pomlad, da se ta s svojim prihodom ni prav niÄ? obotavljala. đ&#x;”˛

Foto: D. Tonkli

poleg napornih vaj posebne vrste Ä?ast. Delavska godba tovarne usnja je bila ustanovljena leta 1925, leta 1991 pa se je zaradi propadanja usnjarne preoblikovala v Pihalni orkester Zarja, ki so ga tudi do prihoda Ĺ umeÄ?nika vodili sami priznani dirigenti.

Na koncertu so (kot Ĺže reÄ?eno) predstavili tekmovalni program, z odra pa so v polno dvorano zazvenele ĹĄe razliÄ?ne melodije, od Bavarske polke do priredb Avsenikovih napevov. Predstavili so se tudi trije mladi solisti Lucija Ĺ kruba, Peter TomĹĄiÄ? in Oskar Rednak. Zarja se namerava letos poleg mednarodnega tekmovanja udeleĹževati drugih sreÄ?anj, veselijo pa se novih prostorov, ki jih bodo dobili jeseni v prizidku glasbene ĹĄole FKK Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

Milojka B Komprej, foto Marjan Tekauc

In kaj sta povedali najboljĹĄi mladi glasbenici med najboljĹĄimi?

Pia Landeker: ÂťSem Ĺže sodelovala na drĹžavnem tekmovanju mladih glasbenikov v kategoriji pianistov, zlatega priznanja pa doslej ĹĄe nisem prejela. Z mentorico Jernejo GrebenĹĄek sva se nanj pripravljali dalj Ä?asa, a kljub temu takĹĄnega uspeha nisem priÄ?akovala, saj je bila konkurenca zelo velika. Klavir igram 6 let, sicer pa sem uÄ?enka Osnovne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda Velenje. ÄŒe se vidim v glasbi v prihodnje? Se, in

sicer kot pedagoginja. Zavedam se, da bo za to potrebnega ĹĄe precej veÄ? truda, veliko vaj in da bo tudi moj prosti Ä?as zapolnjevalo predvsem igranje klavirja. Verjamem, da mi bo uspelo, saj imam veliko volje, sem vztrajna, veliko mi pomeni podpora vseh Ä?lanov druĹžine. Potrudila se bom doseÄ?i zastavljen cilj. Zlato priznanje in 1. nagrada v moji kategoriji sta dokaz, da se da marsikaj doseÄ?i, Ä?e si ĹželiĹĄ in Ä?e si se pripravljen za to potruditi.ÂŤ Viktorija RazdevĹĄek: ÂťVsi napori, ves trud, priprave na tekmovanje od zaÄ?etka ĹĄolskega leta so se izplaÄ?ali, ko sem sliĹĄala za rezultate. Posebno priznanje za najboljĹĄo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja pa je bila zame in mentorico Tanjo Petrej viĹĄnja na torti. To je prava motivacija za nadaljevanje zavzetega dela in za premagovanje novih izzivov. Veliko jih ĹĄe bo na moji Ĺživljenjski poti, saj je moj cilj postati odliÄ?na oboistka kot poklicna glasbenica. Raje bi igrala v dobrem orkestru kot bila pedagoginja.

Na velenjski glasbeni ĹĄoli so odliÄ?ni strokovnjaki, zato imamo mladi glasbeniki dobro osnovo za nadaljnje delo. Oboa je izbrala mene, sama pa oboo Ĺže pri spoznavanju instrumentov.

Obiskujem 3. letnik umetniĹĄke gimnazije, v tem ĹĄolskem letu sem tudi udeleĹženka predĹĄtudija na glasbeni akademiji na Dunaju. To mi odpira veliko novih poti.ÂŤ đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

28. marca 2019

Zadovoljna kura debela jajca nese UspeĹĄna premiera igrane otroĹĄke predstave KokoĹĄka Emilija, ki poudarja pomen medsebojnega spoĹĄtovanja, ljubeznivosti, solidarnosti Tina Felicijan

Velenje, 23. marca – Ko se kokoĹĄi nesnice na pobudo pametne, lepe in sposobne kokoĹĄke Emilije, ki nese najdebelejĹĄa jajÄ?ka in jo ima petelin najrajĹĄi, nekega veÄ?era odloÄ?ijo, da z nergavo, grobo in skopo gospodinjo ne bodo veÄ? delile svojih jajc, je ta na robu obupa od strahu, da bo trpela lahkoto. Na pomoÄ? priskoÄ?i gasilec Polde, ki gospodinji razodene: tudi kokoĹĄi morajo biti zadovoljne, da nesejo debela jajca. Vsak rad sliĹĄi prijazno besedo in v zameno za to, kar da, prav rad kaj dobi. Ĺ˝ivali niso nobena izjema, ji pove. In glej – nasvet zaleĹže.

V duhu zgodbe Svetlane MakaroviÄ? KokoĹĄka Emilija, ki poudarja slogo in hvaleĹžnost, so pri uprizoritvi te otroĹĄke predstave moÄ?i zdruĹžili Ä?lani KUD Dudovo drevo in KD GledaliĹĄÄ?e Velenje.

KokoĹĄka Emilija bi zlahka bila predstava za odrasle.

NamreÄ? nemalo je motivov, ki s pogledom iz drugega zornega kota dobijo Ä?isto drugaÄ?no konotacijo. Ne ukvarja se le z razmerjem med avtoritetami in tistimi, ki jim morajo biti pokorni, ampak tudi z razmerjem med spoloma, pri tem pa hudomuĹĄno prikazuje stereotipe.

Pod reĹžijsko taktirko BoĹĄtjana Odra je zakokodakal kokoĹĄji zbor, ki so ga odigrale Jana Flego, Meri Verbnjak Justin/Zoja LeĹĄnik in Petra Hribernik, kikirikal pa je Nejc Ĺ korjanc. Gospodinja je bila Vanja Blagus, njen moĹž Miha

stavo za najmlajĹĄe. KokoĹĄka Emilija je ustvarjalce nagovorila tako z liki, ki so otrokom blizu, kot s pouÄ?no zgodbo, je povedal BoĹĄtjan Oder, ki je sicer navadno na odru, tokrat pa je deloval izpod njega. ÂťV obeh vlogah se dobro

in bili v igri pristni,ÂŤ je povedal pred premiero. Kako so vloge doĹživeli igralci, pa je povedala Zoja LeĹĄnik, ki ji je bila zaupana alternacija za kokoĹĄko Korino. Se je bilo teĹžko poistovetiti s kuro glede na vse negativne predznake,

Ona ÄŒepaitytÄ— Gams

OtroĹĄka igrana predstava KokoĹĄka Emilija govori o odnosu ljudi do Ĺživali. O tem, kako lepa beseda lepo mesto najde, grda pa ĹĄe grĹĄe. O tem, da je vse slajĹĄe, Ä?e delimo. O Ä?loveĹĄkih lastnostih, ki oÄ?itno vladajo tudi v Ĺživalskem svetu – rivalstvo, nevoĹĄÄ?ljivost, poĹžreĹĄnost, a tudi uporniĹĄtvo, sloga, solidarnost.

Ĺ ilc, gasilec Polde pa Borut Justin. Kostume, sceno, rekvizite in tiskovine je zasnovala in izdelala Juma ValenÄ?ak. V zaodrju pa so bili ĹĄe tehniki Davorin Ĺ torgelj, Amadej Ĺ uperger in Jaka Breznik. ÄŒeprav GledaliĹĄÄ?e Velenje uprizarja predvsem resnejĹĄa besedila, skrbi tudi za otroĹĄko obÄ?instvo, zato vsake toliko naĹĄtudira pred-

poÄ?utim. V zaodrju se sooÄ?am z drugimi reÄ?mi kot na odru in te izkuĹĄnje mi pomagajo bolje razumeti reĹžiserja. Prvi izziv je bil besedilo prirediti tako, da bo otrokom in igralcem blizu, kajti Svetlana MakaroviÄ? ima precej zahtevna besedila. Za tem pa je bilo treba besedilo pribliĹžati igralcem, da so ga ponotranjili

ki smo jih ljudje nadeli tej pernati Şivali? Niti ne – to ni moja prva igralska vloga kokoťi. Po drugi strani pa sem Şe igrala tudi lisico.

Bilo je zanimivo in zabavno kot vedno, ko se moraĹĄ vĹživeti v tuj karakter. Pa ĹĄe bolj zahtevno, ker gre za otroĹĄko predstavo. Ti so bolj odkriti in strogi kritiki.ÂŤ đ&#x;”˛

Slavili so lutke Ob mednarodnem dnevu lutk je bilo v Velenju pestro na dveh prizoriĹĄÄ?ih, na obeh pa se je vse vrtelo okrog razliÄ?nih doĹživetij iz sveta lutk Tina Felicijan

Velenje, 21. marec – Drugi pomladni dan praznujemo kot mednarodni dan lutk od leta 2000, pobudo za to pa je na lutkarskem kongresu v Magdeburgu dal iranski lutkar Javad Zolfagharij. S tem se lutkovna umetnost

Glasba in tekmovanja

proslavi kot pomemben medij za vzgojo otrok in mladine, saj prenaĹĄa ljudsko izroÄ?ilo, posreduje Ĺživljenjske nauke in spodbuja Ä?ut Vilenjak Ĺ alÄ?ek je pokazal, kako se lahko nogavica brez para za kulturo in umetnost. Temu spremeni v domiselno lutko. pritrjujejo tudi Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje in Festival Velenje lutk pripravila oÄ?arljiva lutkarska daliĹĄÄ?e Velenje v mali dvorani ter KUD Dudovo drevo, ki sta ob doĹživetja za otroke in odrasle. kulturnega doma uprizorilo lani letoĹĄnjem mednarodnem dnevu Medtem ko je Lutkovno gle- postavljeno lutkovno predstavo Indijanska pravljica in je nato v preddverju potekalo veÄ? likovnih delavnic, je vilenjak Ĺ alÄ?ek v dvorani ĹĄaleĹĄkega gasilskega doma pripravil delavnico izdelovanja roÄ?nih lutk iz nogavic, nato pa s kreatorji uprizoril debitantsko predstavo za vse pravkar nastale lutke. Tako tu kot tam so se otroci in odrasli izvrstno zabavali in tudi marsikaj novega nauÄ?ili. Med drugim o svetlih in temnih plateh Ä?loveĹĄke narave – o rojstvu in ljubezni, smrti in zlobi, prijateljstvu in zaupanju, pogumu in vztrajnosti. O indijanskih navadah in neloÄ?ljivi povezanosti ljudi in narave. O tem, da lahko z malo roÄ?nih spretnosti novo igraÄ?o ustvarimo kar iz stare nogavice.

Tako pa naravi prihranimo kako dodatno smet in hkrati razvijamo domiĹĄljijo.

Na likovnih delavnicah po lutkovni predstavi Indijanska pravljica so nastajale indijanske perjanice, lovilci sanj in indijanski ĹĄotori.

đ&#x;”˛

PrejĹĄnji teden se je z zakljuÄ?nim slavnostnim koncertom na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana uradno konÄ?al 48.

TEMSIG – Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije.

Za vse vpletene – od mladih glasbenikov, njihovih uÄ?iteljev do starĹĄev – je to sinonim za mesece napornega dela in priprav. “A gre na TEMSIG? Uf ...â€?. Ja, definitivno “ufâ€?. Velik zalogaj v smislu vloĹženega truda, Ä?asa, odrekanj, ne nazadnje tudi psihiÄ?ne pripravljenosti, da boĹĄ znal vse to, kar si toliko Ä?asa pripravljal, pokazati tudi v tem konkretnem trenutku na odru pred budnimi oÄ?esi in uĹĄesi komisije. Ki lahko ima vsakiÄ? drugaÄ?en okus in v ospredje postavi druge lastnosti – enkrat bolj tehniÄ?ne, drugiÄ? bolj umetniĹĄke narave in tako naprej. Da si sposoben visoke koncentracije, ki je ne zmoti niti ĹĄumenje papirjev v dvorani, kakĹĄni nepriÄ?akovani zvoki za oknom ali tvoje lastno trenutno razpoloĹženje. Pripravljen moraĹĄ biti tudi na sprejetje neuspeha, morda kdaj tudi nezasluĹženo slabĹĄe ocene. Glasba ni ĹĄport, ne moreĹĄ je izmeriti v metrih ali sekundah, v ĹĄtevilkah Ä?rno na belem.

Glasbena tekmovanja so sicer bila od vsega zaÄ?etka tarÄ?a ĹĄtevilnih kritik. Ĺ˝e slavni madĹžarski skladatelj BĂŠla BartĂłk je nekoÄ? povedal: “Tekmovanje je za konje, ne za umetnikeâ€?. In nikoli ni privolil v sodelovanje v Ĺžirijah glasbenih tekmovanj. Istega mnenja je med drugimi tudi cenjena portugalska pianistka Maria JoĂŁo Pires ob izjavi, da Âťtekmovanje vedno poĹĄkoduje tvojo duĹĄo. ÄŒe tekmujeĹĄ, nisi veÄ? glasbenik ‌. Ĺ e veÄ?, dejala je, da Âťso tekmovanja najboljĹĄi naÄ?in, da z glasbo zakljuÄ?iĹĄ. To je najboljĹĄi naÄ?in, da vse uniÄ?iĹĄ – in v zadnjih letih je to uniÄ?ilo veliko mladihÂŤ. Glasbeno tekmovanje Ĺže v svoji definiciji ne more biti poĹĄteno, ker je v nasprotju s samo naravo umetnosti. Ne samo zaradi ĹĄtevilnih ĹĄkandaloznih in vpraĹĄljivih odloÄ?itev Ĺžirij – spomnimo se lahko na prestiĹžno mednarodno pianistiÄ?no Chopinovo tekmovanje v VarĹĄavi leta 1980, ko (kasneje) slavni Ivo Pogorelić po odloÄ?itvi Ĺžirije ni priĹĄel dlje od 3. etape, Martha Argerich pa je takrat protestno zapustila Ĺžirijo in ga je razglasila za “genijaâ€?. Ali pa taisto tekmovanje iz leta 1960, ko je na njem sicer zasluĹžno zmagal Maurizio Pollini, in to kljub sabotaĹžnim prizadevanjem enega od Ĺžirantov H. Neuhausa (po naroÄ?ilu “od zgorajâ€? je favoriziral drugo tekmovalko). Tukaj gre predvsem za idejo, da z igranjem na instrument in ustvarjanjem glasbe lahko stremimo k nagradam, kar je v nasprotju s samimi ideali umetnosti. V svojem bistvu je problematiÄ?no tudi ocenjevanje nastopov “tekmovalcevâ€?, sploh tisti, ki uporabljajo ocenjevanje v ĹĄtevilÄ?nih toÄ?kah – tovrstna natanÄ?na ocena nastopa je namreÄ? absolutno iluzionarna in v resnici nemogoÄ?a. Glasbena tekmovanja je moÄ?no kritiziral tudi slavni kanadski pianist Glenn Gould v svojem eseju ÂťWe Who Are About To Be Disqualified Salute You!ÂŤ. Gould je na tekmovanja gledal kot na cirkus, v katerem ima prednost konvencionalnost pred originalnostjo, povpreÄ?nost nad odliÄ?nostjo. Bil je prepriÄ?an, da so odliÄ?ni umetniki lahko opaĹženi tudi brez pomoÄ?i pompoznih zmag na tekmovanjih. Tudi sam je bil seveda primer tega.

Torej moramo na glasbena tekmovanja gledati s pravo dozo zdrave pameti, ĹĄirine in Ĺživljenjske modrosti. Sploh, ko govorimo o tako mladih glasbenikih, ki se ĹĄele oblikujejo kot osebnosti in jih lahko vÄ?asih Ĺže najmanjĹĄa malenkost pri tej poti ustavi. Da, tekmovalni uspehi pogosto odpirajo vrata koncertnih dvoran, so zelo dobrodoĹĄli v Ĺživljenjepisih poklicnih glasbenikov. Vendar nikakor ne smejo biti sami sebi namen in glavni razlog, zakaj se otrok z glasbo ukvarja. Po drugi strani seveda udeleĹžba na tekmovanjih mladim ponuja tudi neprecenljive izkuĹĄnje, ki so nadvse dragocene Ĺživljenjske popotnice – Ä?etudi se v prihodnosti z glasbo profesionalno ne bodo ukvarjali. Lahko delujejo kot motivacija za napredek pri igranju. SluĹžijo kot tekmovanje samega s seboj in razvijanje psiholoĹĄke pripravljenosti ter koncentracije. UÄ?ijo tudi strpnosti do najrazliÄ?nejĹĄih okusov ter sprejetja dejstva, da morda tvojega kdo ne bo sprejel. Ne nazadnje so odliÄ?na priloĹžnost za spoznavanje novih glasbenih prijateljev zunaj domaÄ?ega kraja in tudi drĹžave. Je tako tudi izvrstna promocija glasbene kulture le-tega. ÄŒetudi v prihodnosti veÄ?ina mladih tekmovalcev ne bo postala poklicnih glasbenikov, jim bodo te izkuĹĄnje v Ĺživljenju zagotovo priĹĄle prav in dale dragoceno ĹĄirino.

Tudi letos so bili naĹĄi velenjski mladi glasbeniki – tokrat v disciplinah klavir, flavta, oboa, saksofon, klarinet, fagot, petje ter komorne skupine s trobili – na TEMSIG-u veÄ? kot odliÄ?ni.

Skupaj se je kar 70 uÄ?encev in dijakov Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje – najveÄ? v celi drĹžavi – letos odloÄ?ilo za sodelovanje na tem velikem dogodku. ZahvaljujoÄ? njihovi zagretosti ter neutrudnemu delu njihovih uÄ?iteljev so bili pri tem prav vsi zmagovalci. Vse Ä?estitke in naj Ĺživi glasba! đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019 barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

28. marca 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Priloge kot dobrodoĹĄle dodatne informacije Za informacije ob pravem Ä?asu in na pravem kraju pravijo, da so vredne toliko, kot sta Ä?as in denar. Zanju pa vemo, da ju je vedno premalo. ÂťV marketingu tednika NaĹĄ Ä?as si Ĺže nekaj let prizadevamo obogatiti vsebine Ä?asopisa ne le z reklamnimi sporoÄ?ili, ampak tudi s tematskimi prilogami, v katerih so koristne informacije z ÂťdaljĹĄim rokom trajanjaÂŤ. ÄŒe morda naĹĄi bralci samo ĹĄe razmiĹĄljajo o prenovi stanovanja, nakupu drugega avtomobila, o ...,

pa nameravajo ukrepati nekoliko kasneje, lahko tematsko prilogo shranijo in jo znova prelistajo takrat, ko je zanje aktualna,ÂŤ pravi Jure BeriÄ?nik iz naĹĄega marketinga.

Tako je konec februarja Ĺže izĹĄla tematska priloga s setvenim koledarjem, namenjena kmetovalcem, vrtiÄ?karjem, sadjarjem ...

DanaĹĄnja ĹĄtevilka tednika NaĹĄ Ä?as prinaĹĄa gradbeno prilogo Dom. Ta ni namenjena samo novograditeljem, ampak tudi vsem, ki razmiĹĄljajo in se more-

biti lotevajo obnove stanovanja, hiĹĄe in ureditve njene okolice.

Informacije dopolnjuje ponudba storitev, izdelkov in materiala z omenjenega podroÄ?ja.

V prvi polovici leta bo izĹĄlo ĹĄe nekaj tematskih prilog, in sicer sredi aprila Svet oktanov z avto-moto tematiko, eno od ĹĄtevilk tednika NaĹĄ Ä?as v maju bo obogatil zdravstveni kotiÄ?ek, predvidoma na zaÄ?etku junija pa stanovanjska priloga.

V drugi polovici leta sta naÄ?rtovani ĹĄe dve tematski prilogi,

in sicer jesenska Dom in konec novembra Zdravje, narava in ekologija. ÂťVerjamemo, da naĹĄe priloge tudi zaradi tega, ker so informativne, bralci radi vzamejo v roke in jih prelistajo ter poiĹĄÄ?ejo tisto, kar jih zanima.

Ponudnikov blaga in storitev najbrĹž ni treba posebej opominjati, kako pomembna je zanje prisotnost v medijih. ÄŒe o njih ĹĄirĹĄa javnost niÄ? ne ve, lahko na upeh teĹžje raÄ?unajo,ÂŤ ĹĄe dodaja Jure BeriÄ?nik. đ&#x;”˛

tp

GLASBENE novice

Luka Basi posnel duet z Markom Ĺ kugorjem Luka Basi, ki je pred dvema letoma v ĹĄovu Slovenija ima talent zaÄ?el svojo kariero, je ta trenutek eden bolj vroÄ?ih izvajalcev pri nas, navduĹĄil pa je tudi naĹĄe juĹžne sosede. Mlademu KoroĹĄcu s pravim imenom Matej PrikerĹžnik je uspelo to, kar ni ĹĄe nobenemu slovenskemu izvajalcu. Njegova uspeĹĄnica Sedam noći je namreÄ?

januarja postala uradno najbolj predvajana zabavna skladba na HrvaĹĄkem. S tem je prehitel mnoga znana imena hrvaĹĄke estrade.

Luka pa nadaljuje kariero z duetom, ki ga je posnel s trenutno zelo aktualnim hrvaĹĄkim izvajalcem Markom Ĺ kugorjem. Skupaj sta posnela pesem RuĹžo bila, ki sicer napoveduje prihajajoÄ?i Lukov album.

prijelo zaradi povezanosti s surfersko kulturo. MlajĹĄim generacijam je najbolj znan po svoji instrumentalni razliÄ?ici skladbe Misirlou iz kultnega Tarantinovega filma Ĺ und. Leta 1961 pa je posnel skladbo Let's Go Trippin, ki velja za prvo posneto skladbo surf rocka. Leta 1962 je Dale izdal prvi album Surfers' Choice.

Dicka Dalea kot navdih za svoje ustvarjanje navajajo ĹĄtevilni glasbeniki, med njimi so tudi znani kitaristi Jimi Hendrix, Jimmy Page in Stevie Ray Vaughan.

osvojil ĹĄtiri oskarje, med drugim za glavno moĹĄko vlogo, ki je pripadla Ramiju Maleku. Obenem je ponovno oĹživel priljubljenost te progresivne britanske rock skupine, ki je leta 1979 nastopila tudi v ljubljanski Hali Tivoli.

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. DOMEN KUMER – Najboljťe vino 2. MARK ZEBRA – Marina 3. NATALIJA VERBOTEN – V srce

Domen Kumer se je po nekaj letih premora odloÄ?il za vrnitev na glasbeno sceno. Pred kratkim je predstavil novo skladbo z naslovom NajboljĹĄe vino, ki so jo zanj napisali Nenad Blizanac, Rok LunaÄ?ek in Bojan Dragojević. Gre pravzaprav za poletno pesem, zato ne preseneÄ?a, da so videospot zanjo posneli na slovenski in hrvaĹĄki obali.

pojavi tudi koroĹĄka lepotica Anja GlobaÄ?nik – Saleznik.

Matic in Andrej

Ansambel Vikend v finalu festivala Slovenska polka in valÄ?ek

Matic in Andrej, glasbenika s KoroĹĄke, predstavljata svojo prvo skladbo z naslovom Nocoj. Skupno glasbeno pot sta zaÄ?ela pred ĹĄtirinajstimi leti v Toxic bandu, po razpadu tega pa nadaljevala kot duo. Matic KneĹžar se je v vmesnem Ä?asu pridruĹžil ansamblu ZabavljaÄ?i, Andrej Grobelnik pa

Ansambel Vikend se uspeĹĄno vraÄ?a na festivalske odre. Po izjemno uspeĹĄnem valÄ?ku Sin, s katerim so leta 2015 zmagali na festivalu Slovenska polka in valÄ?ek, ter polki Staram se, s katero so leta 2016 slavili na Ptuju, se ponovno vraÄ?ajo v boj za najlepĹĄi valÄ?ek na festivalu Slovenska polka in valÄ?ek

Film o pevcu skupine Queen bi lahko dobil nadaljevanje

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Ĺ epet – Ranjeno srce Skupina Gadi – Na Valentinovo Zaka pa ne & Klara Lorger – Ne primerjaj me z njo Ansambel Javor – Zdaj je vse drugaÄ?e Ansambel Smeh – FraÄ?a VraĹžji muzikanti – Misel nate ne zaspi Gala kvintet – Zvezde ljubezni Ansambel Vikend – VpraĹĄaj srce Modrijani & Jan Plestenjak & Coto – Dal bom besedo Slovenski zvoki & Timi Zajc – PlaniĹĄka polka

www.radiovelenje.com

LAIBACH Novembra lani je Laibach pri zaloĹžbi Mute objavil album The Sound of Music. Skupina je album predstavila na obĹĄirni evropski turneji. V Sloveniji bo celoviti turnejski program predstavila samo 25. aprila na dveh koncertih v SNG Nova Gorica, medtem ko bo v mariborskem SNG (23. aprila) in v Cankarjevem domu (15. maja) nastopila z razĹĄirjenim koncertnim programom Sound of Music.

Umrl je utemeljitelj surf rocka Dick Dale Minulo soboto je v starosti 81 let umrl kitarist Dick Dale, ki se je v zgodovino zapisal kot oÄ?e surf rocka, glasbenega Ĺžanra iz zgodnjih 60. letih preteklega stoletja, ki se ga je takĹĄno poimenovanje

MATEJ KRAJNC Bryan Singer, reĹžiser filma Bohemian Rhapsody o legendarni skupini Queen in njenem pevcu Freddieju Mercuryju, ter aktivni dvojec benda Brian May in Roger Taylor razmiĹĄljajo o nadaljevanju filma, ki je z veÄ? kot 870 milijoni dolarjev prihodka postal najbolj donosen biografski film vseh Ä?asov. Film Bohemian Rhapsody, ki sledi predvsem vzponom in padcem frontmana Mercuryja ter njegovi bolezni, zaradi katere je umrl v starosti 45 let, je februarja

je nekaj let kot tehnik spremljal skupino Tabu ter kratek Ä?as bobnal v skupini Sanityclipse. Oba se pod skladbo podpisujeta tudi kot avtorja, Andrej pod besedilo, Matic pa pod glasbo. Pesem je kar nekaj let leĹžala v predalu in Ä?akala na priloĹžnost, nato pa sta k sodelovanju povabila ĹĄe koroĹĄkega glasbenika Dejana Dimca, ki je pripravil nov aranĹžma. Videospot je delo Dobrana Laznika, posnet je v Ä?udovitih prostorih ravenskega gradu, v njem pa se

2019. Strokovna komisija je njihov valÄ?ek Osvajam te izbrala med 81 skladbami. Ansambel Vikend je uspeĹĄno opravil tudi polfinalni nastop v oddaji Slovenski pozdrav, v kateri se je pomerili z ansamblom Kvinta. Uredniki sedmih radijskih postaj so ansambel Vikend poslali v finale. ValÄ?ek Osvajam te se bo tako potegoval za laskavi naziv najlepĹĄi slovenski valÄ?ek leta 2019 v petek, 31. maja, v letnem gledaliĹĄÄ?u Studenec v Studencu pri Krtini.

Glasbenik in pisec Matej Krajnc predstavlja nov singel z albuma Tihi dogovor. Avtor, ki se lahko pohvali z izjemnim Ä?utom za besedo in humor, tokrat predstavlja skladbo z naslovom Naglavni greh. V delu je tudi vinilna ploĹĄÄ?a z njegovimi posnetki v angleĹĄkem jeziku.

BASSELESS Vokalna skupina Bassless predstavlja nov singel in videospot Cartoon Network Medley, s ka-

terim v novi vokalni preobleki obujajo nostalgijo risank naĹĄe mladosti. Slovenska mednarodno priznana a cappella skupina pripravlja tudi svoj prvi album, ki ga bodo 25. aprila predstavili v Kinu Ĺ iĹĄka.

NATALIJA VERBOTEN Natalija Verboten je na letoĹĄnji prvi pomladni dan predstavila novo plesno skladbo z naslovom V srce. Avtor besedila je Rok LunaÄ?ek, kot avtor glasbe pa se poleg Nermina PuĹĄkarja podpisuje ĹĄe en mojster glasbenih uspeĹĄnic KreĹĄimir Tomec. Videospot je reĹžiral Niko Karo.

ALJA KRUĹ IÄŒ Mlada pevka iz Ribnice na Pohorju Alja KruĹĄiÄ?, ki je pred leti zmagala tudi na ĹĄovu Slovenija ima talent, predstavlja novo skladbo. Po lanski uspeĹĄnici NeĹžno srce zdaj na radijske postaje poĹĄilja skladbo Idealen dan, pod katero se kot avtor glasbe in besedila podpisuje Alex Volasko.

Naš čas, 28. 3. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

⏩

frkanje

»Danes bomo dokazale, kaj ženske v resnici zmoremo z metlami! Včasih so mislili, da jih potrebujemo za letenje, potem so mislili, da so dobre le za pometanje, me pa pravimo, da so najboljše za športanje!» je Maruša Skornišek iz Mladinskega centra Velenje, tudi strastna zagovornica ženske emancipacije, bodrila članice kerling ekipe Novčice. Podjetnica Špela Amon, ki je svoje spretnosti z metlo odlično prenesla na led, se je znašla in jo skupaj s kerling kamni nadgradila v pripomoček za dvigovanje uteži. »Takole bom nabirala moči v rokah za naslednjo sezono,« je pokazala kolegicam. Očitno je njihov feministični pristop k temu športu vzbudil pozornost tudi moških in še Čvek ni mogel mimo.

» Levo & desno «

Vremenska Če se bo vreme še naprej tako nadaljevalo, bomo imeli pri nas eno samo poletje. Desni pomladniki bodo seveda glasovali proti.

Popraznična V teh pomladanskih dneh smo imeli praznik vode. Nikakor ga nismo proslavili tako slovesno in bučno kot jesenski praznik vina, martinovo.

⏬

Gre zares

»Sem ti rekel, da tole ne bo dobro. Čeladi morava imeti gor – pa naj bo to petzvezdična večerja ali sprehod po rovu, » je dejal vodja Muzeja Premogovništva Stojan Špegel direktorju Gorenja gostinstvo Stanku Brunšku na nedavnem dogodku Tesla Undergrund. »No, zdaj naju pa še Čvek slika«, mu je odvrnil in iskal pomoč tam zgoraj nekje.

⏬

Ko se zaključi sezona drsanja in pride čas za pospravljanje velenjskega drsališča, je predsednik Hokejskega kuba Velenje Matjaž Novak precej otožne volje. Razvedrijo ga le karaoke. »Zvončki in trobentice, mačice, vijolice, spet iz zemlje klijejo, saj pomlad je tu,« je veselo prepeval. Kaj drugega mu tudi ni preostalo, saj je sonce že tako segrelo ozračje, da je bilo drsališče že bolj podobno razmočeni močvari kot zaledenelemu jezeru.

ZANIMIVOSTI

V bližini najjužnejše točke Norveške je pet metrov pod gladino Severnega morja prejšnji teden svoja vrata odprla prva podvodna restavracija v Evropi z imenom Under oziroma Spodaj. Poševno betonsko konstrukcijo, ki v dolžino meri dobrih 33 metrov so prvič pod vodo potopili julija lani, prvi gostje pa so v restavraciji uživali takoj po odprtju prejšnji teden. Na petsto kvadratnih metrih površine lahko restavracija hkrati gosti štirideset gostov, ki jih pred morjem varujejo pol metra debele stene. Atrakcija ima tri nadstropja, ki obiskovalce popeljejo s kopnega do morskih globin, kjer lahko v razgledu na morje in morske živali uživajo v pogledu skozi enajst metrov široko panoramsko okno. Arhitektka je povedala, da jim je pri zasnovi

Dijaki imajo ta čas dva pomembna dogodka: maturantski ples in maturo. Za ples so si (bodo) fantje in dekleta nadeli lepa oblačila. Še bolj pomembno je, da se za maturo »odenejo« z dobrim znanjem.

Razkorak Čeprav pravimo, da imamo vsega dosti, to še ne pomeni, da nam veliko še ne manjka.

Razen težav.

Dajanje in »pitje« Nekateri so že kar zaskrblje zaskrbljeni, ker se še vedno nadal nadaljuje upadanje števila kr krvodajalcev. Menda ne le zaradi tega, ker vse več naših krvodajalcev hodi na odvzem čez mejo, tudi zato, ker se še vedno ponavlja stara zgodba – da nam pri nas mnogi na različne načine še vedno preveč pijejo kri.

Radi še več ravno najbolje razumela, nato pa sta postala nerazdružljiva. Slepi Charlie se na svojega mlajšega prijatelja zanaša na vseh področjih – Maverick mu tako pomaga hoditi, se igrati, jesti in mu včasih služi tudi kot blazina. »Oba sta precej nora, zabavna, posebna.

Z njima se sprostiva. Pravi užitek ju je opazovati med igro,« je o ljubljenčkih dejala njuna lastnica Chelsea.

Na Norveškem prva podvodna restavracija v Evropi

28. marca 2019

objekta največ težav povzročal vodni tlak in sami valovi, ki so na tem območju zelo močni. Stavba je zato rahlo ukrivljena in težka 2500 ton.

Pasji vodič za slepega psa Splošno znano je, da lahko slepim in slabovidnim kot vodniki pomagajo izurjeni psi. A pes pasme zlati prinašalec je oslepel tudi sam – ko je zaradi glavkoma ostal brez vida, pa sta njegova lastnika priskrbela štirimesečnega pasjega vodnika Mavericka. Prav zanj. Kužka se na začetku nista

Turist skušal pretihotapiti mladega orangutana

tega ponudil orangutanu, da ga mačka preimenovati in ga odslej je popil, nato pa omotično žival naslavljati z Brexit. zaprl v prtljago. Računal je, da bo žival omamljena ves čas poleta do Seula v Južni Koreji, kjer naj bi jo ob prestopu na drugo letalo znova omamil.

Francoska ministrica mačka poimenovala Brexit

V poslansko dvorano pretihotapil čokoladico

V Kanadi je v spodnjem domu parlamenta potekala dolga razprava, v okviru katere je bilo na dnevnem redu več glasovanj o različnih temah. Medtem ko je konservativni poslanec Scott Reid utemeljeval svoj glas, je kolege presenetil, ko je premierja nena-

Tudi francoska ministrica za evropske zadeve Nathalie Loiseau ima doma mačka. Precej neodločnega mačka – zjutraj jo namreč zbudi z mijavkanjem pred vrati.

Ko mu lastnica odpre, da bi muc lahko stopil na svež zrak, pa ta Prejšnji konec tedna so na le- le malo postopi in obstane pred tališču na Baliju aretirali 27-le- vrati. Celo ko ga lastnica sama tnega ruskega turista Andreja postavi pred vrata, le začudeno Žestkova. Ob pregledu z rentge- gleda in hoče nazaj v stanovanje. nom so namreč odkrili, da je v To se zdi francoski ministrici njegovi prtljagi skrit omamljen dovolj neodločno, da je sklenila mlad orangutan. Ob dveletnem orangutanu so v Žestkovi prtljagi odkrili tudi več živih kuščarjev, našli so pa tudi protialergijske tablete, s katerimi je Žestkov omamil orangutana. Ob zaslidoma obtožil, da pod mizo nekaj šanju je Rus policistom priznal, skriva. Trudeau je takoj priznal da je tablete zmešal z mlekom, krivdo, vstal in dejal: »Opravičujem se. Jedel sem čokoladico.

Res se opravičujem.« Večina poslancev je dogodek pospremila s smehom, bolj precizni pa so opozorili, da je Trudeau resnično deloval v nasprotju z zakonom, saj poslovnik kanadskega parlamenta prepoveduje vsakršno prinašanje hrane in prehranjevanje v poslanski dvorani.

Po tem ko je država od občin le prevzela nekaj finančnih bremen, po nekaterih občinah izražajo še več radodarnosti. Z veseljem bi državi takoj odstopili še kaj takih bremen. Pa jih bodo še vseeno imele dovolj.

Vsaj nekaj!

Zaradi različnih težav in drugačnih obremenitev mnogim Slovencem pogosto teče voda v grlo. Nekateri pravijo, da imamo še srečo, saj je naša pitna voda neoporečna.

Draga hrana Čeprav nam je slovenska hrana draga in je tudi res precej draga, jo vseeno vržemo vstran velike količine. Res čudno: tako težko jo pridelamo, pa s tako lahkoto zavržemo!

No, tisti, ki jo pridelujejo, je verjetno ne.

Plodna zemlja Kljub nekaj zaskrbljenosti je naša zemlja še kar plodna.

Na kmetijskih zemljiščih ne uspevajo dobro le različne vrtnine in ostale rastline za prehrano – na njej dobro in hitro rastejo tudi razni objekti.

Izkušnje Upam, da bodo mladi, ki so se pred dnevi izkazali s štrajkom za boljše podnebne razmere, vztrajali še naprej. Res pa je, da tovrstnih protestov v Sloveniji niso pripravili povsod. Tudi ne v Šaleški dolini. Čeprav imajo izkušnje in so tu protestniki nekoč veliko dosegli. Potrebe so še.

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

GRADBENA PRILOGA DOM

28. marca 2019

Priloga

Dom

Pomlad in prijazno vreme kar sama po sebi vabita, da se lotimo razliÄ?nih opravil pri urejanju doma, vse od temeljitega Ä?iĹĄÄ?enja in obnove ter celo do novogradnje. Zato so nam ideje in nasveti vedno dobrodoĹĄli.

Pred vami je tradicionalna pomladna gradbena priloga Dom, namenjena (pre)urejanju hiĹĄe, okolice in stanovanja, zato verjamemo, da bo na tem mestu vsakdo naĹĄel nekaj zase. V njej smo zbrali nasvete, ideje in ponudnike razliÄ?nih izdelkov, materialov in storitev z omenjenega podroÄ?ja. ÄŒe trenutno ĹĄe ne razmiĹĄljate, da bi se lotili obnovitvenih del, morda kupili stanovanje ali gradili hiĹĄo, je prilogo vredno shraniti, saj vam bo v pomoÄ? takrat, ko bo takĹĄna ideja v vas dozorela.

Nakup gradbene parcele Pri nakupu gradbene parcele nista najpomembnejĹĄi velikost in cena, temveÄ? lokacija ObiÄ?ajno imamo pri iskanju primerne parcele finanÄ?ne omejitve, zato moramo paÄ? sprejemati doloÄ?ene kompromise. Je pa smiselno, da pred nakupom zemljiĹĄÄ?a pridobimo nekaj pomembnih informacij, ki so veÄ?inoma brezplaÄ?ne. Vzeti si moramo nekaj Ä?asa, nam pa bodo prihranile morebitne kasnejĹĄe zaplete, slabo voljo, Ĺživce in seveda tudi denar. Sledi nekaj nasvetov, na kaj moramo biti ĹĄe posebej pozorni.

LastniĹĄtvo parcele

V ZemljiĹĄki knjigi preverite, kdo je lastnik parcele in ali so vpisane morebitne nereĹĄene plombe in na kaj se nanaĹĄajo.

Urejene meje

Urejena meja je meja, ki je v zemljiĹĄkem katastru evidentirana na osnovi dokonÄ?ne upravne

ali pravnomoÄ?ne sodne odloÄ?be in ima koordinate zemljiĹĄko-katastrskih toÄ?k doloÄ?ene s predpisano natanÄ?nostjo. ÄŒe ima parcela urejene in oznaÄ?ene meje, boste natanÄ?no vedeli, kaj kupujete in kje so meje vaĹĄe bodoÄ?e parcele.

Bremena

Bodite pozorni na vsa bremena, ki so vpisana v ZemljiĹĄko knjigo, ki kakorkoli omejujejo lastninsko pravico in bi vam v bodoÄ?e lahko onemogoÄ?ale namene, ki jih imate s to parcelo.

Komunalna opremljenost

Preverite, kateri prikljuÄ?ki komunalnih vodov so na parceli in ali so komunalni prispevki plaÄ?ani. V nasprotnem primeru se pozanimajte, na kolikĹĄne stroĹĄke lahko raÄ?unate.

Dostop do parcele

Preverite ali je dostop do vaĹĄe 'bodoÄ?e parcele' po javni cesti ali pa morate za dostop do nje uporabljati zasebna zemljiĹĄÄ?a, preko katerih si boste morali sami zagotoviti sluĹžnost dostopa. Prav tako je pomembno, kdo bo vzdrĹževal in pluĹžil omenjeno dovozno cesto. Potrebno je ime-

Spoznajte sosede

Predlagamo, da pred nakupom poskuĹĄate navezati stik s sosedi in se z njimi malo pogovoriti. Hitro boste ÂťzaÄ?utiliÂŤ, kakĹĄni bodo vaĹĄi bodoÄ?i odnosi. Med pogovorom jih povpraĹĄajte, kje po njihovem mnenju poteka del meje med njihovo parcelo in vaĹĄo bodoÄ?o.

Dovoljenje za gradnjo

ÄŒe na parceli Ĺže stoji stavba, preverite, ali ima izdano ustre-

zno dovoljenje za gradnjo in je zgrajena v skladu z njim.

Kataster stavb

ÄŒe na parceli Ĺže stoji stavba, preverite tudi, ali je vpisana v uradne evidence – kataster stavb in zemljiĹĄki kataster.

Prometne povezave

Pozanimajte se, kje in kako pogosto vozi javni prevoz. To je povezano tudi s tem, ali bo pri hiĹĄi potrebno imeti enega ali veÄ? avtomobilov. đ&#x;”˛

Vir: https://bit.ly/2U4D3ja Pripravil: Jure BeriÄ?nik

PREVOZ IN PRODAJA KURILNEGA OLJA

HITRO IN UGODNO!

MoĹžnost gradnje

Preverite v prostorskih naÄ?rtih, ali je na parceli, ki jo kupujete, moĹžno graditi objekt, kot ste si ga zamislili, in ali so predpisane kakĹĄne omejitve pri rabi prostora.

ti v mislih tudi moĹžnost sporov med lastnikom in uporabnikom te dovozne ceste oz. poti glede stroĹĄkov vzdrĹževanja, pluĹženja in morda celo same uporabe.

041 349 846

Vojko Podbornik, s.p.

Silova 6 c, Velenje

Kjer se posveti samo vam.

Svetila za dom in poslovni prostor Ugodna ponudba sijalk vseh vrst Ob nakupu nad 20 â‚Ź prejmete gratis kavico.

Pri plaÄ?ilu z gotovino ceneje kot konkurenca.

V Velenjki pri vhodu ob rondoju.

VSAKA HĂ–RMANN VRATA GOVORIJO SVOJO ZGODBO

KLJUĂˆNI DEJAVNIK VAROVANJA IN OHRANJANJA OKOLJA JE

ODGOVORNO RAVNANJE Z ODPADKI! PUP SAUBERMACHER KoroĹĄka cesta 46, 3320 Velenje | 03 896 87 11 | www.pup-saubermacher.si Gradbeni odpadek, ki vsebuje azbest je nevaren odpadek, zato mora biti pripravljen na paleti in ovit s folijo.

KakĹĄno zgodbo bodo govorila vaĹĄa?

GENERALNI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO:

Generalni zastopnik za vrata HĂśrmann v Sloveniji: MatjaĹž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141

Vsak dom se zaÄ?ne z vrati, pred njimi, na pragu ali za njimi. Vrata naĹĄega doma odpiramo za vse prijetne pozdrave in sreÄ?anja. Ko jih zapiramo, pa si priÄ?aramo pridih zasebnosti, da bi se dobro poÄ?utili sami s seboj ali v krogu druĹžine, s prijatelji in nam ljubimi osebami.

Na najlepĹĄe trenutke, odpiranja in zapiranja vrat, tako pomembnega in samoumevnega dela naĹĄega dneva, se v podjetju MatjaĹž odliÄ?no spoznamo. NaĹĄi strokovnjaki ljubijo vrata. Ponudijo vam lahko visokokavostna vrata blagovne znamke HĂśrmann, ki je na trgu Ĺže skoraj 90 let.

1.

3.

2.

Ravnanje z gradbenimi odpadki Odpadki, ki vsebujejo azbest (salonitna kritina)

GaraĹžna in vhodna vrata s svojo zgodbo TZ-Anz-4c-Garage-Haus-138x100mm-A-2019-SLO-Matjaz.indd 1

Meťanica vseh vrst odpadkov, ki jih ni moŞno loèiti: les, steklena volna, izolirni material, plastika, zaťèitne folije.

18/03/19 15:40

Dizajn je pomemben, ko izbiramo vrata, saj si Ĺželimo, da so ta vedno del naĹĄega doma. Tako imamo letos v ponudbi kar 24 novih dekorjev, ki bodo garaĹžna vrata polepĹĄala in nam olajĹĄala izbiro, ko bomo garaĹžo Ĺželeli poenotiti z ostalimi deli hiĹĄe. V povezavi z eleganco je na voljo nova gladka povrĹĄina Planar v barvnih odtenkih Matt deluxe za brezÄ?asen videz garaĹžnih vrat.

VeÄ? podrobnosti vam bomo z veseljem predstavili osebno v podjetju MatjaĹž, zato ne odlaĹĄajte z obiskom v enem od naĹĄih salonov v PetrovÄ?ah, đ&#x;”˛ Ljubljani ali Mariboru.

Meťanica betona, opek, ploťèic in keramike

MeĹĄani gradbeni odpadki

Ravnanje z gradbenimi odpadki predpisuje morajo na gradbiĹĄÄ?u zaÄ?asno skladiĹĄÄ?iti loÄ?eUredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri no po posameznih vrstah gradbenih odpadkov gradbenih delih (Ur. l. RS ĹĄt. 34/08) tako, da ne onesnaĹžujejo okolja in niso komunalni odpadek, in da jih je v nadaljevanju r e ach zato je oddaja le-teh plamoĹžno predelati.

PUP-Sauberm aĹĄe v a n e Ä?ljiva. Ta uredba doloPUP-Saubermacher d le g m va udbo ima v upravljanju zbirn o p i Ä?a obvezno ravnanje d re a n je povpraĹĄevan z odpadki, ki nastajani center Velenje 1 in dbenih za prevzem gra jo pri gradbenih delih Podhom Gornji Grad ter odpadkov. zaradi gradnje, rekonje vpisan v evidenco kot strukcije, adaptacije, obnozbiralec gradbenih odpadkov, ve ali odstranitve objekta. Za ravtako da lahko za gradbene odpadke innanje z gradbenimi odpadki na gradbiĹĄÄ?u je v vestitorju izda predpisan elektronski evidenÄ?celoti odgovoren investitor, to je obÄ?an ali prav- ni list. Pomembno je loÄ?evanje gradbenih odna oseba. Ne glede na to pa lahko investitor za padkov, ker imajo razliÄ?ni gradbeni odpadki celotno gradbiĹĄÄ?e pooblasti enega od izvajal- glede na pot predelave razliÄ?ne cene. cev del, da v njegovem imenu oddaja gradbene Delovni Ä?as ZC Velenje odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov ali ob- od marca do konca oktobra delovalcu in ob oddaji vsake poĹĄiljke odpadkov • ponedeljek-petek od 7-18h izpolni evidenÄ?ni list, doloÄ?en s predpisom, ki • sobota od 8-12h ureja ravnanje z odpadki. Gradbeni odpadki se • nedelja in praznik - zaprt

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

GRADBENA PRILOGA DOM

Trajnostno ogrevanje stavb

ď‚&#x; ď‚&#x;

ď‚&#x; ď‚&#x;

ď‚&#x;

NaĹĄa drĹžava je bogata z gozdovi in lesom, ki je tako naĹĄ obnovljivi vir energije z najveÄ?jim potencialom za trajnostno ogrevanje stavb. Prvenstveno mora biti izraba naĹĄega lesnega bogastva namenjena izdelkom z visoko dodano vrednostjo, za kar je potrebna ponovna mobilizacija slovenske lesnopredelovalne industrije. Manjvreden les se uporablja predvsem za ogrevanje z

đ&#x;”˛

Telefon: 041 624 874 VaĹĄa najboljĹĄa izbira Ĺže 30 let!

Vir: https://bit.ly/2CuAI76 Pripravil: Jure BeriÄ?nik

SLO

BIOLOĹ KE ÄŒISTILNE NAPRAVE

ď‚&#x;

izgorevanjem v individualnih kuriĹĄÄ?ih in predstavlja prevladujoÄ? energent v gospodinjstvih. Gre za dokaj poceni gorivo, vendar ima tudi neĹželene uÄ?inke, ki se ĹĄe posebej kaĹžejo v emisiji in poviĹĄani koncentraciji trdih delcev, kar postaja pereÄ?e vpraĹĄanje tudi za Slovenijo.

Slovenski proizvajalec Ä?istilnih naprav.

Lahko, vodotesno in kompaktno ohiĹĄje z dolgo Ĺživljenjsko dobo.

VARNO

Vrhunska nemĹĄka tehnologija Ä?iĹĄÄ?enja vode – 90.000 vgrajenih sistemov.

+40

VeÄ? kot 40 let tradicije - zanesljivost, strokovnost in pooblaĹĄÄ?eni servis.

V ponudbi tudi zbiralniki za vodo do 50.000 L.

Si Ĺželite izvedeti veÄ?? Strokoven nasvet na: 03 713 14 20 | cistilne.naprave@zagozen.si | www.cistilne-naprave-zagozen.si

BioloĹĄke Ä?istilne naprave ZagoĹžen Podjetje ZagoĹžen Ĺže vrsto let nudi zanesljive bioloĹĄke Ä?istilne naprave, preproste za uporabo.

Skupaj z nemĹĄkim podjetjem ATB, vodilnim proizvajalcem sistemov za Ä?iĹĄÄ?enje vode, smo razvili dva razliÄ?na produkta bioloĹĄkih Ä?istilnih naprav ZagoĹžen, tip PUROOÂŽ ELEMENTS in tip AQUAmaxÂŽ.

BioloĹĄke Ä?istilne naprave ZagoĹžen delujejo po postopku SBR, po katerem na popolnoma bioloĹĄki naÄ?in oÄ?istijo odpadno vodo iz gospodinjstev do takĹĄne stopnje, da so parametri oÄ?iĹĄÄ?ene vode na izpustu tudi za polovico niĹžji od zakonsko zahtevanih.

BioloĹĄka Ä?istilna naprava ZagoĹžen, tip PUROOÂŽ ELEMENTS, deluje mehansko,

brez elektromagnetnih ventilov.

V ohiĹĄju Ä?istilne naprave ni elektriÄ?nih komponent. Krmilnik omogoÄ?a enostavno upravljanje s Ä?istilno napravo.

BioloĹĄka Ä?istilna naprava ZagoĹžen, tip AQUAmaxÂŽ, deluje s pomoÄ?jo Ä?istilnega modula in je krmiljena preko elektronskega krmilnika, v katerem lahko nastavljamo poljubno ĹĄtevilo uporabnikov. ÄŒistilna naprava se ob vaĹĄi odsotnosti samodejno preklopi na varÄ?evalni naÄ?in delovanja in se ob poveÄ?anem dotoku avtomatsko vrne v normalno delovanje.

BioloĹĄke Ä?istilne naprave ZagoĹžen delujejo zanesljivo, povsem avtomatizirano, skoraj nesliĹĄno, brez dodajanja bioloĹĄkih in ke-

Tesarska dela:postavljanje komplet ostreĹĄij Krovska dela: montaĹža vseh vrst kritine (glinene, betonske, jeklene s posipom, bit. skodle, trapezne kritine ...)

Kleparska dela:montaĹža cevi, Ĺžlebov, obrob, zakljuÄ?na dela ob dimnikih Izolacijska dela: montaĹža toplotnih izolacij (Termotop, Tervol, vpihana celuloza ...) in hidroizolacij na ravnih strehah (EPDM, PVC, TPO, bitumen) MontaĹža streĹĄnih oken Sodno izvedeniĹĄtvo in cenilstvo za krovsko kleparska dela

miÄ?nih preparatov. Velika prostornina primarnega usedalnika omogoÄ?a Ä?rpanje blata ĹĄele po treh letih od njenega zagona.

Med rednim servisiranjem praznjenje rezervoarja ni potrebno.

ZajamÄ?ena je kakovost nakupa z 2-letno garancijo na vse tehniÄ?ne dele. đ&#x;”˛

IZKORISTITE SUBVENCIJO! Prebivalci obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, prijavite se na razpis in si ob nakupu Ä?istilne naprave ZagoĹžen zagotovite subvencijo v viĹĄini 1.000 evrov.

28. marca 2019

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019, barve: CMYK, stran 17

17

GRADBENA PRILOGA DOM

28. marca 2019

VeÄ?namenske stropne obloge

Sodobna arhitektura potrebuje senÄ?ila

Prvotni nalogi spuĹĄÄ?enega stropa – olajĹĄanemu dostopu do instalacij – so se pridruĹžile ĹĄe druge: oblikovanje prostora, poĹžarna varnost, zvoÄ?na zaĹĄÄ?ita, korekcija akustike v prostoru, v zadnjem Ä?asu pa ĹĄe ogrevanje in hlajenje. Oblikovanje gladkih stropnih povrĹĄin v kombinaciji z velikimi steklenimi povrĹĄinami pa poslabĹĄa akustiko v prostorih. Kadar gre za velike javne prostore v veÄ?jim volumnom, namestitev dodatnih zvoÄ?no absorpcijskih oblog obiÄ?ajno ni teĹžavna, vpraĹĄanje pa je, kako se omenjena reĹĄitev vklopi v vizijo oblikovalca. Dodatni stropni in stenski absorberji se v prostoru, v katerem takĹĄna reĹĄitev ni bila vnaprej predvidena, lahko zaznajo kot moteÄ? vizualni element.

To velja tako za zasebne enodruĹžinske hiĹĄe kot za velike pisarniĹĄke zgradbe. Smiselno je usmerjati svetlobo v vseh zgradbah in hkrati skupno energijsko bilanco ohraniti Ä?im niĹžjo. Zunanje Ĺžaluzije, rolete in markize poleti prepreÄ?ujejo, da bi bilo v prostorih prevroÄ?e, pozimi pa varujejo pred mrazom. SenÄ?ila bi bilo potrebno zajeti Ĺže v prvotne naÄ?rte gradnje, saj ob vsakem letnem Ä?asu niĹžajo stroĹĄke za kurjavo in hlajenje.

MoĹžnosti pri oblikovanju in dizajnu senÄ?il so skoraj neomejene; senÄ?ila lahko naredijo vsako fasado in vsako hiĹĄo unikatno. SenÄ?ila s pa-

đ&#x;”˛ Vir: bit.ly/2CuAI76 Pripravil: Jure BeriÄ?nik

EKSTRA JESENSKA AKCIJA

Subvencija EKO sklada na lesena in les/alu okna

- barvni streĹĄniki POLAK Ĺže od 6,50 â‚Ź/m2 2 - sivi streĹĄniki POLAK Ĺže od 5,50 â‚Ź/m - zidaki in opaĹžni zidaki AKCIJA - certiď€ cirani transportni betoni AKCIJA Ugodni prevozi z mikserji.

Lesena in les / alu okna ter senÄ?ila PVC okna in panoramske stene Vhodna vrata, lesena polkna

Polak, 69-letna tradicija DruĹžinsko podjetje Polak Cementninarstvo iz Gorenja pri Ĺ martnem ob Paki je eno najstarejĹĄih druĹžinskih podjetij na obmoÄ?ju Ĺ aleske in Savinjske doline. Leta 1951 je ustanovitelj podjetja JoĹže Polak zaÄ?el izdelovati streĹĄno kritino. Danes sodi podjetje Polak med najveÄ?je proizvajalce streĹĄnih kritin v Sloveniji. Prejeli so znak Slovenska kakovost (SQ), kar potrjuje dobro delo v podjetju. Izdelujejo ĹĄe betonske zidake, opaĹžne zidake, vogalnike, dimnike in okrasne ĹĄkarpnike.

Pred ĹĄestimi leti so zaÄ?eli proizvajati certificirane transportne betone. Leta 2015 so zmontirali popolnoma novo betonarno

sivnim hlajenjem prepreÄ?ujejo,da bi se poleti prostor preveÄ? segrel, saj imajo zasenÄ?eni prostori kar do 5 °C niĹžjo temperaturo. BoljĹĄe oskrbovanje prostorov z dnevno svetlobo pa omogoÄ?a bistveno zniĹžanjem stroĹĄkov za osvetlitev (od 50 % do 80 %). SenÄ?ila omogoÄ?ajo zaĹĄÄ?ito pred bleĹĄÄ?anjem, ĹĄe posebej pri delu pred raÄ?unalniĹĄkim ekranom. ZmanjĹĄajo pa tudi sevanje ĹĄkodljivih UV Ĺžarkov (za 10 do 40 % na stekleno povrĹĄino).

Skratka, veliko je razlogov za nakup kakovostnih senÄ?il, ki so vam na voljo tudi v Roletarstvu Ĺ tuklek đ&#x;”˛ iz Ĺ kofje vasi pri Celju.

in s tem ĹĄe dvignili kvaliteto betonov.

Strankam nudijo prevoze betonov z mikserji in Ä?rpanje s Ä?rpalkami. Za vse betone imajo Certifikat kontrole proizvodnje.

Na mnoĹžico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjajo s kvalitetnimi streĹĄniki POLAK E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejĹĄa ĹĄvedska tehnologija, 69-letna tradicija podjetja Polak, 50-letni preizkusi v ekstremnem skandinavskem podnebju in ĹĄtevilni zadovoljni kupci.

Njihovo vodilo je kvaliteten streĹĄnik po ugodni ceni ter poĹĄten odnos s kupci.

ObiĹĄÄ?ite njihovo spletno stran www. đ&#x;”˛ polak-streĹĄniki.si .

prints

projektiranje in gradbeni inĹženiring

Aťkerèeva ul. 28, 3330 Mozirje

STROKOVNA IN CENOVNO UGODNA IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA VSE VRSTE OBJEKTOV! NOVOGRADNJE - REKONSTRUKCIJE - LEGALIZACIJE

Glin okna d.o.o. | Lesarska cesta 10 | Nazarje www.glin.si | prodaja@glin.si | T 03 83 98 600

Potrebujete gradbeno dovoljenje za novo stanovanjsko hiĹĄo? Ĺ˝elite legalizirai obstojeÄ? objekt?

M 041 764 315 www.prints-projektiranje.si

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

GRADBENA PRILOGA DOM

Izolacija fasade MontaĹža odra

Pri montiranju in demontiranju konstrukcije gradbenega odra moramo biti ĹĄe posebej previdni, vrstni red pomembnosti dela pa mora biti naslednji: varnost, kakovost, hitrost. Nevarnost na gradbiĹĄÄ?u ne preĹži le na izvajalce, temveÄ? tudi na naroÄ?nika, saj je oder na dvoriĹĄÄ?u oz. objektu 24 ur na dan v Ä?asu del.

Pri izvajanju dela na viĹĄini je prepovedano hoditi pod odrom in

ploĹĄÄ?ami, ki imajo veÄ?ji zazor, zapolnimo z izolativnim materialom (termoputz ali PUR pena), nikakor pa ne z lepilom. Stike in povrĹĄino ploĹĄÄ? po potrebi zbrusimo. Stiropor pri slabĹĄi podlagi ali pri viĹĄini nad 8 metrov zasidramo. Tip in dolĹžina sider sta odvisna od debeline ploĹĄÄ? in podlage. Balkone, stebre in razne betonske ali druge povrĹĄine, ki imajo stik z izolacijo in bivalnim prostorom, je dobro zaradi

ZaĹĄÄ?ita pred strelo cm Ä?ez drugo vrsto mreĹže in obvezno Ä?ez notranje vogale. MreĹža mora bit kvalitetna in ustrezne debeline (gramaĹže). Proizvajalci pogosto pogojujejo uporabo svojih mreĹž (in celotnega materiala do zakljuÄ?nega ometa) ravno zato, ker cenene mreĹže ne bi imele svoje funkcije in bi vplivale na kvaliteto celotnega sistema.

Pred impregnacijo ĹĄe zadnjiÄ? preverimo zaĹĄÄ?ite in zadnja popravila, nanesemo podlago in fasada je pripravljena za zakljuÄ?ni omet. Vrsta impregnacije je odvisna od vrste zakljuÄ?nega ometa (akril emulzija ali druge). Obstajajo barve in podlage, ki tudi vsebujejo armirna vlakna, s tem se dodatno pridobi kvaliteto in jih uporabljamo pri popravilu in obnovi fasad. V emulzijo dodamo primes barve v podobnem ali istem tonu fasade, zato da ni viden nanos emulzije.

Priprava in zaĹĄÄ?ita

V Sloveniji beleĹžimo vsako leto veÄ? mrtvih in poĹĄkodovanih oseb, ki so posledica udara strele

Nevihtna fronta je posledica strel in grmenja zaradi dviga toplote, vlage in zraÄ?ne gostote. Nevihta je skupek intenzivnih vremenskih procesov in je vezana na oblak kumulonimbus, osnova zanjo pa je labilno ozraÄ?je. Strela se sproĹža v bliĹžini nevihtnih Drugi sloj lepila oblakov, kjer lahko pihajo moÄ?ni Po 24 urah nanesemo drugi vetrovi s hitrostjo 100 km/h ali sloj lepila. Marsikateremu moj- veÄ? in nastajajo silovita navpiÄ?stru se zdi to nepotrebno. na gibanja zraka s hitrostjo veÄ?

10 m/s, vse skupaj pa spremljajo obilne padavine, lahko tudi toÄ?a.

Impregnacija sten z

emulzijo

po gradbiĹĄÄ?u, saj moramo paziti na kakovost dela in svojo varnost.

28. marca 2019

Strele in grmenje

Strelo sestavljata blisk in grom.

Strele se pojavljajo ob nevihtah in so lahko nevarne za ljudi in naprave, saj se sprosti velika koliÄ?ina energije. Stavbe so zato zaĹĄÄ?itene s strelovodi, ki naj bi

zmanjĹĄali uÄ?inek strele oziroma odvedli tok v zemljo.

ZaĹĄÄ?ita pred strelo

Pred strelo ste varni samo v hiĹĄah s strelovodom ali v avtomobilu. Strela ubija vsako leto v gozdovih in dolinah, planinah in gorah, tudi tam, kjer ne bi nikoli priÄ?akovali. Kako pravilno ravnati, kadar nas nevihta ujame na prostem? Nikar se ne zadrĹžujte pod drevjem. ÄŒe Ä?loveka ne ubije sam tok ob udaru strele v drevo, lahko zaradi sproĹĄÄ?ene toplote zavre soÄ?na notranjost drevesa in drevo eksplodira! Pri tem nikoli ne smemo stati z nogami narazen, saj lahko tok steÄ?e po eni nogi navzgor in po drugi navzdol, kar zlahka povzroÄ?i smrtne poĹĄkodbe. Strelovod je elektriÄ?-

na napeljava, ki je izvedena tako, da je moĹžnost udara strele v zavarovani objekt minimalna. Napeljava je sestavljena iz lovilcev, odvoda, ozemljila in po potrebi iz dodatnih priprav. Strelovod je naprava za lovljenje in odvajanje strele v zemljo, njegov namen pa je prepreÄ?iti ĹĄkodljive uÄ?inke na objekte, naprave in ljudi, tako da odvede elektrino v zemljo po predvidenih vodnikih.

Naprave, ki sluĹžijo za zaĹĄÄ?ito pred udarom strele, morajo biti redno pregledane in za uporabo usposobljene. đ&#x;”˛ Vir: bit.ly/2WmFf3d Pripravil: Jure BeriÄ?nik

Z vaĹĄo nepremiÄ?nino upravljamo strokovno, odgovorno in odzivno.

In vi lahko medtem Ĺživite bolje.

Na zaÄ?etku dela veliko Ä?asa porabimo na zaĹĄÄ?ito objekta. To je nadvse pomembno, ker so zunanji materiali in barve zelo obstojni, zato je Ä?iĹĄÄ?enje zahtevno.

Pravilna zaĹĄÄ?ita tudi vpliva na konÄ?no podobo, saj lahko pri nepravilnemu lepljenju zaĹĄÄ?itnega traku nastanejo luknje, nepravilne linije ipd.).

toplotnih mostov in prepreÄ?eva- Ĺ palete nja moĹžnosti pojave plesni ter Po Ĺželji stranke se pred omevlage zapreti s stirodurjem. tom naredijo razne dekoracije ali ĹĄpalete okoli oken, ki so lahVgradnja vogalnikov z ko v drugaÄ?i barvi, razliÄ?ne gramreĹžico nulacije ipd.

Sledi vgradnja vogalnikov, ki jih je dobro vgraditi pred armira- ZakljuÄ?ni omet njem z mreĹžo in vnosom lepila.

Pri modernih fasadah je priporoÄ?ljiva zunanja temperatuLepljenje ploĹĄÄ?

Armiranje z mreĹžo ra za izdelavo fasade od +5 do NaÄ?in lepljenja ploĹĄÄ? je odviPri armiranju stene z mreĹžo mo- +35 stopinj celzija. Vse navedesen od navodil proizvajalca, ta ramo pod in nad mreĹžo obvezno no vpliva na konÄ?no podobo in pa moramo natanÄ?no upoĹĄteva- nanesti lepilo. Da kasneje ne bi kakovost fasade. đ&#x;”˛ Vir: bit.ly/2TTGN7l ti zaradi prepreÄ?evanja izgube priĹĄlo do razpok na novi fasadi, je garancije za material. Stike med mreĹžo potrebno preklopiti vsaj 5 Pripravil: Jure BeriÄ?nik

080 62 20

www.habit.si

KAMNOSEĹ TVO PODPEĂˆAN www.kamnosestvo-podpecan.si

GRADBENA MEHANIZACIJA PREVOZNIŠTVO • NIZKE GRADNJE

TRGOVINA BARVE-LAKI

SPLETNA TRGOVINA

Sebastjan PodpeÄ?an, s. p., Ĺ alek 20, Velenje

070 849 569

www.ara-barve.si

no Izberite pravo barv r nianso za vaĹĄ prosto

SoviÄ? Franc, s.p.

Florjan 256 | Ĺ oĹĄtanj 03 891 17 00 | 041 624 151 franc.sovic@telemach.net

A BARV MEĹ ALNIC oÄ?ja uporabe za vsa podr

Levec 56, Petrovèe | T: 03 547 17 18 | E: ara@ara-barve.si

• • • • • •

okenske police izdelava, montaĹža zunanjih ter notranjih pultov tlaki in marmete za vse povrĹĄine kamnita stopniĹĄÄ?a obloge kaminov nagrobniki

Pester izbor ÂťputkÂŤ v trgovini KoĹĄarica Spregovorimo nekaj besed o ÂťputkiÂŤ, ki je pustila peÄ?at ... pri nas, v Sloveniji! Ĺ tajerska kokoĹĄ je edina avtohtona pasma kokoĹĄi na Slovenskem. Pri nas je nadvse cenjena in iskana sorta. Ime â€œĹĄtajerkaâ€? se je verjetno razĹĄirilo zato, ker so jih na Ĺ tajerskem redili v najveÄ?jem ĹĄtevilu. V Ä?asu svoje nesnosti tehta ĹĄtajerska kokoĹĄ od 1,8 do 2,2 kg. Najbolj priljubljen tip ĹĄtajerske kokoĹĄi je temno rjave barve. Ĺ tajerka je pridna ÂťputkaÂŤ, zelo prilagodljiva, odporna na bolezni in je tipiÄ?na kmeÄ?ka kokoĹĄ.

Naslednjo velja omeniti grahasto nesnico. Lahko se primerja z rjavo nesnico, ki je pri nas najbolj poznana. Znese pribliĹžno toliko jajc kot najboljĹĄa nesni-

ca, tj. rjava kokoĹĄ, ki jih uvrĹĄÄ?amo med najboljĹĄe nesnice. ÄŒe Ĺželite imeti veliko jajÄ?k, nabavite rjave ali pa grahaste kokoĹĄi, ki so si po nesnosti podobne.

Pridne nesnice so tudi Ä?rne kokoĹĄi, vendar pri nas niso toliko poznane. Lahko jih primerjamo z rjavo in tudi grahasto nesnico.

Ko se odloÄ?ate za nakup nesnic, vam priporoÄ?amo naslednje: rjave kokoĹĄi, grahaste, ĹĄtajerke, in Ä?rne nesnice. Le zakaj ne bi imeli pester in raznolik izbor nesnic? Vse nesnice imajo rade pestro in raznoliko hrano ter vitamine. Omenjeno vam je na voljo v trgovini KoĹĄarica.

Poleg tega vam nudimo tudi enodnevne piĹĄÄ?anÄ?ke za pitanje in enodnevne nesnice. ÄŒe pa ste

malce neuÄ?akani, vam nudimo tudi piĹĄÄ?ance, stare ĹĄtiri tedne.

TakĹĄni bodo kmalu primerni za ‌ Ti piĹĄÄ?anci so bolj odporni, veÄ?ji, cena pa je zelo ugodna (2,99 evr za kos). Vse vrste nesnic lahko pri nas kupite le za 7,49 evr.

ObiĹĄÄ?ite nas in svetovali vam bomo po najboljĹĄih moÄ?eh ter se na koncu veselili naĹĄih in vaĹĄih uspehov.

PriÄ?akuje vas trgovina KoĹĄarica, trgovina prijaznih ljudi! đ&#x;”˛

mag. Nives PirmanĹĄek, KoĹĄarica Pesje

KoĹĄarica Pesje Ĺ peglova 16 03/ 891 91 40 KoĹĄarica Gaberke Gaberke 101 03/ 891 32 10

Na voljo po predhodnem naroÄ?ilu: kokoĹĄi nesnice (stare 18 tednov, tik pred nesnostjo) enodnevni piĹĄÄ?anci enodnevna jarÄ?ka

V ponudbi tudi:

a Trgovinih n z prija ljudi

7,49 â‚Ź / kom 0,79 â‚Ź / kom 1,09 â‚Ź / kom

krmilo za kokoĹĄi nesnice NSK, 35 kg 14,59 â‚Ź / vreÄ?a krmilo za ovce in koze OVI-16, 30 kg 12,29 â‚Ź / vreÄ?a sadno drevje drevesnice Mirosan - pri nakupu 3 ali veÄ? sadik -10% popusta

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019, barve: CMYK, stran 19

Nadaljujejo dobro igranje

PuĹĄnik s trenerskega na direktorski stolÄ?ek

RokometaĹĄi zaÄ?eli konÄ?nico s prepriÄ?ljivo zmago V prvi moĹĄki rokometni ligi so se zaÄ?eli boji za uvrstitev od 1. do 6. mesta in za obstanek. V uvodnem krogu konÄ?nice za prvaka ni bilo preseneÄ?enj. Najbolj prepriÄ?ljivi so bili rokometaĹĄi Gorenja, ki so v svoji dvorani proti Mariboru slavili s ĹĄestimi goli razlike, s pol manjĹĄo so nadigrali Loko RibniÄ?ani, Celjani pa so bili v Kopru blizu spodrsljaja. Ĺ e nekaj minut pred koncem so KoprÄ?ani imeli vodstvo z 31 : 29, vendar jim v napetih zadnjih trenutkih ni uspelo veÄ? zadeti, gostje pa so dvakrat in so se veselili teĹžko prigarane zmage.

V Velenju so gostje vodili le 1 : 0, domaÄ?im so potem ves Ä?as gledali v hrbet. DomaÄ?i so se namreÄ? razigrali in v 24. minuti ob vodstvu s 13 : 8 nakazali, da bo zmaga zanesljivo ostala doma. Pred odhodom na odmor so si priigrali najviĹĄjo prednost – ĹĄestih golov (17 : 11), na odmor pa odĹĄli s prednostjo petih (17 : 12). Ko so po desetih minutah igre v nadaljevanju vodili

Ĺže z osmimi goli razlike (21 : 13), je kazalo, da bodo zmagali celo z dvoĹĄtevilÄ?no razliko. Toda po visokem vodstvu so zaigrali zelo lagodno, neverjetno slabo, veliko greĹĄili in gostje so do 55. minute njihovo prednost stopili samo na dva gola

razliko (22 : 24). Da vrag ne bi odnesel ĹĄale, so se igralci spet zbrali in skupaj z vratarjem Emirjem Taletovićem povsem zaprli vse poti Ĺžogi do mreĹže. Z goloma Aleksa KavÄ?iÄ?a (najboljĹĄi strelec tekme), dvema zaporednima Ibrahima Haseljića in zadnjim na tekmi Vida Levca so vendarle zmagali s prepriÄ?ljivimi petimi goli prednosti.

Aleks KavÄ?iÄ?, najboljĹĄi strelec: ÂťPo visokem vodstvu je sredi drugega polÄ?asa sledil nerazumljiv padec v naĹĄi igri in gostje so pokazali, da so dobra ekipa in se nam rezultatsko zelo pribliĹžali. Zbrali smo se, znova zaigrali nadvse zavzeto in zbrano ter na koncu vendarle zmagali s prepriÄ?ljivo razliko. Seveda si nismo smeli dovoliti takĹĄnega padca v igri, toda zmagi se ne gleda v zobe. Pred nami je gostovanje v Loki. Tudi na tej tekmi Ĺželimo zmagati, saj Ĺželimo osvojiti naslov. Upam, da se bo izĹĄlo po naĹĄih naÄ?rtih, Ä?e ne, pa naslednje leto.ÂŤ Marko Ĺ ibila, trener gostov: ÂťPoznalo se nam je, da smo igrali brez kroĹžnih napadalcev Juliana Jerebia in Stefana Ĺ˝abiÄ?a, tako tudi nismo imeli stebra v obrambi. To je gotovo precej vplivalo na tekmo.

Na koncu nam je malo zmanjkalo, da bi morda lahko ogrozili zmago domaÄ?ih.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk, foto: Rok JoĹĄt

DomaÄ?i po napetem boju do zmage Ĺ oĹĄtanj – Minuli vikend sta se v 2. krogu zelene skupine 1. DOL za moĹĄke v Ĺ oĹĄtanju sreÄ?ali domaÄ?a ekipa Ĺ oĹĄtanja TopolĹĄice in ekipa iz ÄŒrnuÄ?. Ker gre za vodilno in drugouvrĹĄÄ?eno ekipo zelene skupine, ki se borita za obstanek v 1. DOL, so navijaÄ?i priÄ?akovali in dobili pravo poslastico.

Prvi niz so bolje zaÄ?eli domaÄ?i odbojkarji, ki so povedli s petimi toÄ?kami prednosti, a so jih gostje nato ujeli Ĺže na 13. toÄ?ki. V nadaljevanju so domaÄ?i le strnili vrste in prepriÄ?ljivo dobili prvi niz z rezultatom 25 : 20.

Kegljanje Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ostajajo drugoligaĹĄi Pa naj ĹĄe kdo reÄ?e, da spomladi ne cvetijo vijolice. Temu, kar so naredili Ĺ oĹĄtanjÄ?ani (klubska barva je vijoliÄ?asta) v zadnjih treh krogih, bi lahko rekli pravi razcvet. V zadnjem krogu ligaĹĄke sezone so v Mariboru pripravili novo preseneÄ?enje. Na ĹĄeststeznem kegljiĹĄÄ?u v dvorani Tabor so po slabem zaÄ?etku premagali favori-

19

Ĺ PORT

28. marca 2019

V drugem nizu sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, pri rezultatu 26 : 24 pa so si ob sklepu niza toÄ?ko prisluĹžili gostje.

V tretjem nizu je domaÄ?im odbojkarjem motivacija povsem padla. Gostje so jih oÄ?itno nadigrali in dober del niza vodili kar za 10 toÄ?k.

V Ä?etrtem nizu so se domaÄ?i zopet zbrali in uspelo jim je priti do izenaÄ?enja v nizih. Sledil je 5., odloÄ?ilni niz. Obe ekipi sta vedeli, da bi jima dodatna toÄ?ka za obstanek med elito priĹĄla ĹĄe kako prav. Igro so bolje zaÄ?eli domaÄ?i, ki so si po

nekaj zaporednih napakah gostov priigrali tolikĹĄno prednost, da so jo brez teĹžav zadrĹžali do konca.

Zadnji niz se je konÄ?al pri 15 : 10. ÂťÄŒestital bi fantom za zmago in za priigrani toÄ?ki. Ti nam bosta v nadaljevanju ĹĄe kako koristili. Vesel sem, da se nam je po padcu koncentracije uspelo pobrati in v konÄ?nici tekme zaigrati, kot znamo. Menim, da nam je to uspelo prav zaradi odliÄ?ne publike, ki nas nikdar ne pusti na cedilu,ÂŤ je dejal Rade DaÄ?ović, trener ekipe Ĺ oĹĄtanja TopolĹĄice.

zirane domaÄ?ine, peto uvrĹĄÄ?eno ekipo MiklavĹža. ZaÄ?etek sreÄ?anja sicer ni kazal na zmago gostujoÄ?e ekipe. DomaÄ?i fantje so po prvi seriji treh tekmovalcev povedli z rezultatom 3 : 1 s prednostjo 33 kegljev. Toda v nadaljevanju so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani dobili nov zagon ter z odliÄ?no igro poÄ?asi prevzemali vajeti v svoje roke. DomaÄ?ini so postajali vse bolj nervozni, pri tem delali napake, ki so jih gostje znali dobro izkoristiti. Po zadnjem luÄ?aju so se zmage nepriÄ?akovano veselili Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, ki so si s tem dokonÄ?no zagotovili obstanek v drugoligaĹĄki konkurenci. Iz lige

izpade ekipa Hrastnika, v ligo prihajata ekipi Pergola hiĹĄe, ki je izpadla iz 1 B lige, in prvak 3. lige – vzhod, ekipa iz RuĹĄ. Prvak 2. lige – vzhod je postala ekipa Korotana, ki bo v novi sezoni nastopila v 1 B ligi. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani imajo zopet igralca v ekipi kroga – v gosteh. S petim rezultatom (579) se je v ekipo uvrstil ArnuĹĄ. Ekipo sedaj Ä?aka ĹĄe veteransko DP, nekaj turnirjev, klubsko prvenstvo posamezno in v dvojicah, nato pa zasluĹžen premor do zaÄ?etka priprav na novo sezono. Lahko si le Ĺželijo, da jo bodo nadaljevali tako uspeĹĄno, kot so đ&#x;”˛ odigrali zadnje tekme.

đ&#x;”˛

DolĹžnost glavnega trenerja so zaupali njegovemu dosedanjemu pomoÄ?niku Almirju SulejmanoviÄ?u Kar se je potihoma priÄ?akovalo, se je zgodilo. Slabi rezultati nogometaĹĄev Rudarja pod vodstvom Marijana PuĹĄnika so povzroÄ?ili, da se je vodstvo velenjskega kluba odloÄ?ilo, da se ĹĄe drugiÄ? odreÄ?e DravograjÄ?anu kot trenerju. Sredi prejĹĄnjega tedna ga je zamenjalo z njegovim dosedanjim pomoÄ?nikom, 41-letnim Almirjem Sulejmanovićem, nekdanjim odliÄ?nim branilcem, ki se je po konÄ?ani igralski karieri med drugim preizkusil tudi kot trener v Dravogradu in na Prevaljah pri Korotanu.

Kaplja Ä?ez rob te odloÄ?itve klubskega vodstva je bil gotovo visok Rudarjev poraz v zadnjem, 23. krogu v KidriÄ?evem z Aluminijem z 0 : 4. Po njem je velenjski klub spet zdrknil na predzadnje mesto, ki ob koncu sezone prinaĹĄa dodatne kvalifikacije za obstanek v elitni druĹĄÄ?ini z drugouvrĹĄÄ?enim klubom iz druge slovenske lige. A PuĹĄnik ni odĹĄel iz kluba kot po sezoni 2007– 2010, ampak je napredoval na dolĹžnost ĹĄportnega direktorja. Pogodbo je imel sklenjeno do konca sezone 2019/2020

Almir SulejmanoviÄ?

ÂťV klubu verjamemo, da bo Sulejmanović delo kvalitetno opravil ter znal motivirati ekipo,ÂŤ so med drugim zapisali na klubski spletni strani. O zdaj Ĺže prejĹĄnjem trenju pa so ob vljudni zahvali za dosedanje opravljeno delo ĹĄe omenili: ÂťNe pozabimo, da se je z njegovim prihodom v prejĹĄnji sezoni NK Rudar Velenje s Ä?etrtim mestom na lestvici Prve lige Telekom Slovenije uvrstil tudi v kvalifikacije za tekmova-

nje UEFA liga Evropa. Zavedamo se, da ima Marijan PuĹĄnik kljub trenutnim rezultatom veliko znanja in izkuĹĄenj, ki bi lahko klubu ĹĄe marsikaj prinesla. Zato ostaja v NK Rudar Velenje in bo na podroÄ?ju razvoja kluba deloval na mestu ĹĄportnega direktorja. Verjamemo, da bomo tako ĹĄe naprej sledili naĹĄi viziji ter omogoÄ?ili klubu optimalen razvoj. Skupaj Ĺželimo slediti zaÄ?rtani poti in ne zgolj rezultatsko, vendar tudi osebno, igralcem ponuditi Ä?im boljĹĄe pogoje in izhodiĹĄÄ?a za njihovo nadaljnjo kariero ‌ Almir Sulejmanović bo na prvi preizkuĹĄnji v vlogi glavnega trenerja v sobotnem (ob 20.00) 24. krogu, ko bo v Velenju gostovala Gorica. Primorci imajo na sedmem mestu toÄ?ko veÄ? od devetih VelenjÄ?anov. Osrednja tekma moĹĄtev z druge polovice lestvice pa bo v KrĹĄkem, kjer bo pri domaÄ?ih gostiteljih gostoval osmi Triglav. Derbi prvega dela bo tokrat v DomĹžalah, ki bodo gostile Olimpijo. Preostala dva para sta Maribor - Celje in Mura - Aluminij. đ&#x;”˛

S. Vovk

Dermol novi predsednik NK Rudar Zagotoviti Ä?im boljĹĄe moĹžnosti za delovanje vseh selekcij – ÄŒlanska ekipa mora biti zgled mladim V ponedeljek so se na redni skupĹĄÄ?ini, ki je bila tudi volilna, seĹĄli ljubitelji Rudarja. Na njej so se zahvalili za dobro delo vsem dosedanjim organom kluba s predsednikom Simonom Dobajem na Ä?elu ter izvolili novo vodstvo. Novi Ä?lani upravnega odbora so: Simon Dobaj, Robert Doler, Andrej Markus, Ĺ˝iga Brodnik, Viki Hrast in Zdravka Vasiljević Ru-

igriĹĄÄ?e bogato razstavo fotografij o delovanju kluba od zaÄ?etkov do jubilejnega leta, sedemdesetletnica pa bo v besedi in sliki ohranjena tudi v posebni knjigi. Jubilejna sezona je bila tudi tekmovalno uspeĹĄna. ÄŒlanska ekipa si je s Ä?etrtim mestom v domaÄ?em prvenstvu priigrala nastop v kvalifikacijah za evropsko ligo oziroma je Velenje ponesla na nogometni

tili veliko bolj strokovno in sistematiÄ?no. Vadba je organizirana na veÄ? ravneh. VeÄ?inoma poteka v klubu, nekaj pa jih opravijo na okoliĹĄkih ĹĄolah in vrtcih. Iz ĹĄole, v kateri vadi veÄ? kot 400 otrok, namreÄ? Ĺželijo dobiti Ä?im veÄ? igralcev za Ä?lansko moĹĄtvo.

Naj sklenemo kratek zapis o skupĹĄÄ?ini z besedami novega predsednika: ÂťNogometni klub

donić, za novega predsednika pa so na to zelo pomembno in seveda odgovorno dolĹžnost izvolili dosedanjega podpredsednika Petra Dermola, ki je sicer podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje. ObÄ?ina je najveÄ?ji podpornik kluba, finanÄ?no pa ga podpirajo tako kot Premogovnik ĹĄe mnogi drugi. Njihova velika Ĺželja pa je, da bi znova dobili moÄ?nega pokrovitelja.

Preteklo koledarsko leto je bilo za klub posebno, saj so z vrsto prireditvami zaznamovali 70-letnico nogometa v Velenju. Med drugim so pripravili ob vstopu na glavno

zemljevid Evrope. PrejĹĄnje leto pa je bilo tudi finanÄ?no uspeĹĄno.

Klub ob koncu leta ni imel nobenih finanÄ?nih obveznosti. Posloval je – kot so povedali – rekordno uspeĹĄno, kot ĹĄe nikoli v svoji zgodovini, ĹĄe pred dvema, tremi leti pa je bil v velikih finanÄ?nih teĹžavah. Vedo pa, da bodo morali tudi v prihodnje temu namenjati veliko pozornosti. V preteklosti so premalo skrbeli za delo z mladimi, sedaj pa z veseljem ugotavljajo, da so izboljĹĄali delo v nogometni ĹĄoli. To po njihovi oceni ni zgolj nakljuÄ?je. Razvoja so lo-

Rudar si zasluĹži najboljĹĄe. Tisti, ki bomo delali v klubu in smo delali Ĺže v preteklosti, pa moramo poskrbeti, da zagotavljamo Ä?im boljĹĄe pogoje za razvoj tako vseh selekcij; da skrbimo za kvantiteto kot kvaliteto in da ustvarjamo dober kader za Ä?lansko ekipo.

Ta mora biti zgled mladim, zato moramo storiti vse, da bo Ä?lanska ekipa tudi v tej sezoni prikazovala Ä?im boljĹĄe igre.ÂŤ

TAKO so igrali Liga NLB - konÄ?nica od 1. do 6. mesta, 1. krog Rezultati: Gorenje Velenje - Maribor Branik 28:22 (17:12), Riko Ribnica - Urbanscape Loka 35:32 (20:19), Koper 2013 - Celje Pivovarna LaĹĄko 31:32 (19:17), Gorenje: Taletović 15 obramb, Vujović, Logar, Mazej, Haseljić 4, Matanović 6, Levc 2, MiklavÄ?iÄ?

2, Banfro, DrobeĹž, Verdinek 4, Ĺ iĹĄko, M. KavÄ?iÄ? 2, A. KavÄ?iÄ? 7, Kete 1. Trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Gorenje 4 (2), Maribor 2 (2); izkljuÄ?itve: Gorenje 4 minute, Maribor 2.

Liga za obstanek: Jeruzalem OrmoĹž - SviĹĄ IvanÄ?na Gorica 33:30 (18:14), Dol TKI Hrastnik - Trimo Trebnje 21:27 (10:14), Krka - Dobova (12. aprila).

Vrstni red: 1. Celje PL 40, 2. Gorenje 36, 3, Ribnica 36, 4, Maribor 28. 5. Koper 27, 6. Loka 22 ‌

MNZ Celje – 12. krog Ljubno ob Savinji – Vojnik 2:0 (1:0), Žalec – Odred Kozje 3:0 (1:0), AS System Šmarje pri Jelťah – Mozirje 2:2 (1:0).

MNZ Celje, 13. krog Mozirje - Žalec 0 : 0 (0 : 0), Vojnik Šoťtanj 0 : 7 (0 : 3).

Vrstni red: 1. Ĺ˝alec 12 tekem 26 toÄ?k, 2. Mozirje 12 – 23, 3. AS System Ĺ marje pri JelĹĄah 12 – 21, 4. Odred Kozje 11 – 20, 5. Ĺ oĹĄtanj 12 – 13, 6. Fosilum Ĺ entjur 7 – 10, 7. Ljubno ob Savinji 11 – 9, 8. Vojnik 13 – 1.

3. liga – sever, 17. krog Ĺ martno 1928 – Dravinja 3:4 (1:2) Strelci: 1:0 Hrastnik (15), 1:1 RamĹĄak (23.), 1:2 ÄŒakĹĄ (43.), 2:2 Melavc (66.), 2:3 ÄŒakĹĄ (75.), 3:3

Kompan (86.), 3:4 RamĹĄak (91.)

Drugi rezultati: ZreÄ?e – Ketty Emmi Bistrica 1:0 (0:0), Ĺ ampion - Tehnotim Pesnica 7:2 (5:0), Videm pri Ptuju – Avto Grubelnik Dravograd 1:2 (0:2), Vrstni red: 1. Dravograd 17 tekem 30 toÄ?k (37:38), 2. Videm 16 – 29 (32:15), 3. Ĺ martno 1928 16 – 29 (39:28), 4. Bistrica 16 – 17 (28:16), 5. Dravinja 16 – 24 (30:30), 6. Ĺ ampion 16 – (35:28), 7. ZreÄ?e 16 – 23 (20:22), 8. Pesnica 16 – 18 (20:33), 9. Mons Claudius 9 – 8 (11:16), 10.

Pohorje 16 – 8 (22:48).

18. krog: Pohorje – Šmartno 1928 (30. marca, 15.00)

Kegljanje, 2. liga, vzh., 18. k.

MiklavĹž - Ĺ oĹĄtanj 3 - 5 (3138 : 3177) Ĺ oĹĄtanj: HasiÄ?iÄ? – 244- Kramar – 253 – 497 (0), Fidej – 510 (0), SeÄ?ki – 519 (1), ArnuĹĄ – 579 (1), PintariÄ? – 532 (0), PetroviÄ? – 540 (1).

đ&#x;”˛

S. Vovk

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

BISERI

28. marca 2019

BISERI maturantskega plesa 2019 Prepolovili bomo izbor Tokrat ĹĄe lahko glasujete za vse kandidatke in kandidate za Bisera maturantskega plesa, prihodnji teden pa vam bomo predstavili deseterico, ki bo do torka zbrala najveÄ? glasov Moramo priznati, da nas je bliĹĄÄ? letoĹĄnjih maturantk in maturantov tako zaslepil, da nismo zamenjali le kake Ä?rke, temveÄ? celo fotografije. Nina je v resnici Pina, Vida je Vita in Tina Novak je v resnici dekle na fotografiji ĹĄt. 5, medtem ko je dekle na fotografiji ĹĄt. 18 Vita Doler.

Obe imata sijajni srebrni oble-

ki, zato ni tako Ä?udno, da je komisija pomeĹĄala fotografiji in naposled namesto Tinine fotografije objavila Vitino. Da popravimo napako, tokrat ĹĄe enkrat objavljamo celoten nabor kandidatk in kandidatov za Bisera maturantskega plesa 2019 in dodajamo pravi obraz Tine in pravi podpis Vite. Obema,

pa tudi starĹĄem in bralcem, se za zmeĹĄnjavo opraviÄ?ujemo in upamo, da se bomo lahko na sreÄ?anju ob razglasitvi Biserov maturantskega plesa skupaj nasmejali pripetljaju in nazdravili tiskarskemu ĹĄkratu, ki si je tokrat res dal duĹĄka. Da bomo poĹĄteni do obeh, ju v drugi krog glasovanja poĹĄiljamo z enakim

1

ĹĄtevilom glasov – vse glasove, ki so prispeli bodisi za Tino, ki je bila podpisana, bodisi za Vito, ki je bila na fotografiji, bomo pripisali obema. V novem krogu pa boste bralci z glasovanjem odloÄ?ili, katera vam je bolj vĹĄeÄ?.

Kako ste glasovali do sedaj?

Izdamo lahko, da smo preĹĄteli 191 glasovnic. In da so vam oÄ?itno bolj vĹĄeÄ? klasiÄ?ne moĹĄke obleke, saj ste tistim bolj ekstravagantnim pripisali manj glasov. Pri dekletih pa vam je bolj kot glamurozen bliĹĄÄ? in gola koĹža vĹĄeÄ? zaprti model elegantnih potez. A niste ĹĄe rekli zadnje besede, zato pohitite in glasujte tudi v tem krogu, da svojim kandi-

2

6

7

3

8

datkam in kandidatom zagotovite uvrstitev v deseterico.

Izpolnite in izreĹžite glasovalni kuponÄ?ek iz Ä?asopisa ter ga poĹĄljite v uredniĹĄtvo. Z vsako glasovnico lahko glasujete za enega maturantka in za eno maturantko, na dno glasovnice pa zapiĹĄite svoje kontaktne podatke, da vam lahko, Ä?e vas izĹžrebamo, sporoÄ?imo, kako lahko prevzamete nagrado. Vsak lahko poĹĄlje veÄ? kuponÄ?kov in s tem ne le odda veÄ? glasov za svoja favorita, temveÄ? tudi poveÄ?a svoje moĹžnosti pri Ĺžrebu za nagrade naĹĄih sponzorjev. KuponÄ?ke poĹĄljite po poĹĄti ali jih oddajte v nabiralnik pred vhodom v na-

ĹĄe uredniĹĄtvo. UpoĹĄtevali bomo samo kuponÄ?ke, izrezane iz Ä?asopisa, ki bodo Ä?itljivo izpolnjeni in bodo v uredniĹĄtvo prispeli do torka do 12. ure. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Z Ĺžrebom izmed vseh prispelih glasovnic smo dobili tudi prve tri nagrajence enega naĹĄih sponzorjev – trgovine toÄ?enih parfumov Diva. Tina KonkoliÄ?, Polonca Menih in UrĹĄka Tepej boste po poĹĄti dobile potrdilo, s katerim lahko v trgovini Diva v NC Velenje prevzamete svojo nagrado. ÄŒestitamo, sreÄ?a je na vaĹĄi strani!

4

5

9

10

Naš čas, 28. 3. 2019, barve: CMYK, stran 21

21

BISERI

28. marca 2019

BISERI maturantskega plesa 2019

Glasovanje preko kuponov tudi letos nagrajujemo.

Tokrat nagrade podarja Trgovina Sax – iz NC Velenje.

11

17

1. Ana Šuperger 2. Anže Kovač 3. Brina Zamrnik 4. Borut Mohorko 5. Tina Novak 6. Dimitrije Nikolić 7. Ema Glušič 8. Domen Tajnik 9. Fiona Bratuša 10. Eric Zager 11. Jaka Breznik

12

18

12. Karin Turner 13. Jaša Vid Meh Peer 14. Pina Pušnik Jamnikar 15. Kilian Čop 16. Dunja Jovanović 17. Matevž Glinšek 18. Vita Doler 19. Stefan Ulamović 20. Vita Hofinger Mihelič 21. Vanja Milisavljević

13

14

19

KUPON št. 2

2

Glasujem za maturanta:

____________________________ Glasujem za maturantko:

____________________________ Ime, priimek in naslov:

____________________________ ____________________________ Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri 2019«. Med tri izžrebance bomo podelili praktične nagrade.

15

20

16

21

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

Manj nesreÄ?, ena tragiÄ?na Pripetilo se je 259 prometnih nesreÄ? – V eni nesreÄ?i (v njej je bil udeleĹženec sam) umrl motorist Milena KrstiÄ? – Planinc

pa trije drugi vzroki, to je neprilagojena hitrost, varnostna razVelenje – Na Policijski posta- dalja ter nepravilna stran in smer ji Velenje, kjer so pripravili ce- voĹžnje, pri Ä?emer kot sovzrok za lovito poroÄ?ilo (tudi) o dogaja- nastanek prometne nesreÄ?e ĹĄe nju v varnosti v cestnem prome- vedno velikokrat nastopa alkotu v lanskem letu izhaja, da se hol,ÂŤ pravi komandir PP Velenje, je na obmoÄ?ju zgodilo 259 pro- BoĹĄtjan Debelak. metnih nesreÄ?, kar je sicer manj kot leto pred tem (273), a se je Spodbujali, da za volan Ĺžal ena od nesreÄ? konÄ?ala tragiÄ?- sedejo trezni no. V njej je umrl motorist. 132 Velenjski policisti so v lanskem prometnih nesreÄ? se je konÄ?alo letu tudi samoiniciativno zaradi z gmotno ĹĄkodo, 126 s telesnimi preventivnega vplivanja na vozpoĹĄkodbami udeleĹžencev. nike in obÄ?utka, da bodo ustavljeni, Ä?e bodo vozili pod vpliAlkohol pogost sovzrok vom alkohola, izvedli veÄ? aktivza nastanek prometnih nosti. ÂťV njih smo opozarjali na nesreÄ? nevarnosti, ki jih prinaĹĄa voĹžnja Vzroki za nastanek prometnih pod vplivom substanc, in spodnesreÄ? so ĹĄe vedno tisti, ki jih policisti ugotavljajo vsa leta. ÂťNajUdeleĹžencem, ki niso veÄ?krat je to nepravilen premik izpolnjevali pogojev za z vozilom. Ta niti ni tako problevoĹžnjo v cestnem prometu, matiÄ?en, saj gre obiÄ?ajno pri tem so zasegli 57 vozil, 4 veÄ? kot za manjĹĄe trke, ki se praviloma leto pred tem. dogajajo na parkiriĹĄÄ?ih. Skrbijo

bujali ljudi, da za volan sedejo vedno le trezni.ÂŤ V preventivnih akcijah so se sreÄ?ali z 282 vozniki, ki so vozili pod vplivom alkohola, kar je veÄ? kot v letu pred tem (275), sedem voznikov pa so obravnavali zaradi voĹžnje pod vplivom drog.

Zaradi voĹžnje pod vplivom alkohola so do streznitve pridrĹžali 4 osebe, 83 oseb je ostalo brez vozniĹĄkega dovoljenja.

Skoraj 5.300 krĹĄitev

V lanskem letu so na podroÄ?ju zagotavljanja varnosti v cestnem prometu obravnavali 5.271 krĹĄitev, kar je malo manj kot leta 2017. Od tega so slabo polovico krĹĄiteljev opozorili, dobri polovici pa izdali plaÄ?ilni nalogi oziroma odloÄ?be o hitrem postopku.

Najbolj ranljivi peĹĄci in kolesarji

Skoraj 14 odstotkov povzroÄ?iteljev prometnih nesreÄ? je bilo alkoholiziranih.

PovpreÄ?na stopnja alkoholiziranosti je znaĹĄala 1,44 g/kg alkohola v izdihanem zraku.

tu – kolesarjih, peĹĄcih, voznikih motornih koles in koles z motorjem – so v lanskem letu beleĹžili rahel padec ĹĄtevila nesreÄ?.

Obravnavali so 23 nesreÄ? kolesarjev (leto prej 38), 11 peĹĄcev (13) 9 voznikov motornih koles, leto prej 15, voznikov koles z motorjem 6 (6).

NesreÄ?e razprĹĄene

VeÄ?ina prometnih nesreÄ? je bila razprĹĄenih, zgostitev beleĹžijo na obmoÄ?ju Velenja in na regionalni cesti skozi Ĺ oĹĄtanj. Da bi za kakĹĄen odsek oziroma mikrolokacijo lahko rekli, da je vzrok za nastanek prometnih nesreÄ? v cestni infrastrukturi, pa za zdaj niso zaznali

Pri najbolj ĹĄibkih in ranljivih udeleĹžencih v cestnem prome-

Kazenske toÄ?ke poglejte na splet

Kmalu dajatev za odjavljeno vozilo

Na portalu eUprava je drĹžavljanom od 11. marca omogoÄ?en vpogled v lastno ĹĄtevilo izreÄ?enih kazenskih toÄ?k v cestnem prometu, ki so vpisane v skupno evidenco kazenskih toÄ?k v cestnem prometu, so sporoÄ?ili z ministrstva za pravosodje in ministrstva za javno upravo. Upravljalec skupne evidence je ministrstvo za pravosodje, vpogled pa je omogoÄ?en registriranim uporabnikom drĹžavnega portala eUprava. ÂťZ navedeno novostjo sledimo cilju drĹžavljanom prijazne uprave,ÂŤ so sporoÄ?ili z omenjenih ministrstev.

Ministrstvo za infrastrukturo opozarja, da bo od aprila za odjavljeno vozilo treba plaÄ?ati posebno dajatev. Lastnike vozil, ki so vozila odjavili po 1. aprilu lani, pozivajo, naj pravoÄ?asno ustrezno poskrbijo za odjavljeno vozilo, da ne bodo prejeli plaÄ?ilnega naloga. Kot doloÄ?a zakon o dajatvah za motorna vozila, bodo dajatev morali plaÄ?evati tisti lastniki vozil, ki v enem letu po odjavi vozila iz prometa tega ne bodo ponovno registrirali ali predali v razgradnjo pooblaĹĄÄ?enim izvajalcem v skladu s predpisi o varstvu okolja. Dajatev velja za osebna vozila, tovorna vozila za prevoz blaga z najveÄ?jo maso do vkljuÄ?no 3,5 tone in za trikolesne mopede.

đ&#x;”˛

â?ą

đ&#x;”˛

Novela zakona o gasilstvu V javni razpravi je predlog sprememb in dopolnitev zakona o gasilstvu, ki naj bi, kot meni Ministrstvo za obrambo, poveÄ?al usklajenost, racionalnost in uÄ?inkovitost izvajanja operativnih nalog gasilstva. Pripombe je mogoÄ?e oddati do 30. aprila. Predlog med drugim na novo doloÄ?a aktivnosti, opredeljene kot "druge operativne naloge", ki jih gasilske organizacije izvajajo kot pridobitno dejavnost, uvaja pojma "gasilec pripravnik" in "gasilec veteran", ki bosta pod pogoji, doloÄ?enimi v zakonu, lahko sodelovala v intervencijah kot operativna Ä?lana.

Podrobneje opredeljuje pojem "gasilske nepremiÄ?nine", ki jih gasilske enote uporabljajo za izvajanje svoje dejavnosti.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika Ukradel za dobrih 1300 litrov nafte

Ostal brez osebnega vozila

Prometna nesreÄ?a s pobegom

Velenje, 21. marca – Pred tednom dni so policisti na GoriĹĄki cesti v Velenju obravnavali tatvino leto dni starega osebnega avtomobila renault megan, bele barve, registrska ĹĄtevilka CE HD 667. Neznanec mu ga je odtujil med 16. in 16.30 in ga s tem oĹĄkodoval za pribliĹžno 15 tisoÄ? evrov.

Velenje, 24. marca – Minulo nedeljo pribliĹžno ob 10. uri so policisti obravnavali prometno nesreÄ?o s pobegom. Na parkirnem prostoru pred centrom Galactica je neznani voznik poĹĄkodoval tam parkirano vozilo in s kraja pobegnil. Za storilcem policisti ĹĄe poizvedujejo.

licisti ustavili voznika (zaÄ?etnika) osebnega vozila. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal, da je preveÄ? pogledal v kozarec, saj je napihal 0,34 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Zanj so podali obdolĹžilni predlog in vanj kot Âťstransko kazenÂŤ zapisali prenehanje veljavnosti vozniĹĄkega dovoljenja.

Istega dne popoldan so v Paki ustavili ĹĄe enega voznika osebneVelenje, 22. marca – Minuli pe- ga avtomobila in ugotovili, da je Velenje, 20., 22. in 23. marca – Velenjski policisti so minulo tek zjutraj so policisti obravnava- vozilo upravljal v Ä?asu prepovedi sredo pribliĹžno ob 23. uri posre- li tatvino drv v Paki pri Velenju. voĹžnje. Ponovni preizkus alkohodovali v Ĺ aleku. Odzvali so se na Neznanec je izpred hiĹĄe odtujil liziranosti je pokazal preveliko klic obÄ?ana, ki ga je motil hrup dva kubiÄ?na metra drv v vredno- prisotnost alkohola v izdihanem pri sosedih. Policisti so ugotovili, sti blizu 200 evrov. zraku. Vozilo so mu zasegli.

Velenje, 24. marca – PrejĹĄnjo nedeljo zveÄ?er so se policisti ÂťsreÄ?aliÂŤ z voznikom osebnega avtomobila, ki je vozilo upravljal brez vozniĹĄkega dovoljenja. Vozilo so mu zasegli, napisali pa so tudi obdolĹžilni predlog.

Žalec, 20. marca – Minulo sredo so policisti med drugim obravnavali vlome v rezervoarje petih tovornih vozil v Žalcu. Doslej neznani vlomilec je bil pri kraji uspeťen, saj je ukradel dobrih 1300 litrov nafte.

Podjetnika napadel s sekiro Velenje, 20. marca – PrejĹĄnjo sredo ob 16. uri so policisti pohiteli na Ljubljansko cesto v Velenju, kjer je obÄ?an hotel ÂťobraÄ?unatiÂŤ s sekiro s podjetnikom, ki izvaja dela na fasadi njegove hiĹĄe. Na sreÄ?o pri tem ni bil nihÄ?e telesno poĹĄkodovan. Sekiro so mu zasegli, hkrati pa zanj podali ĹĄe kazensko ovadbo zaradi ogroĹžanja z nevarnim predmetom.

da sta si Âťv lase skoÄ?ilaÂŤ partnerja. To se ni zgodilo prviÄ?, ampak so njuno fiziÄ?no obraÄ?unavanje Ĺže obravnavali v preteklosti.

Osumljenemu so izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja, zanj pa bodo zaradi nasilja v druĹžini napisali ĹĄe kazensko ovadbo.

To so za isto dejanje napisali ĹĄe za sina, ki se je minuli petek ÂťzneselÂŤ nad mamo, jo zmerjal, vpil nanjo ter jo ustrahoval. Nasilje v druĹžini se je zgodilo na Cesti Simona Blatnika v Velenju in tudi tu ne prviÄ?.

Minulo soboto zveÄ?er so zaradi nasilja v druĹžini posredovali ĹĄe v Lipju pri Velenju. Nasilna nad partnerjem je bila tu Ĺženska.

Policisti so ugotovili, da izvaja psihiÄ?no nasilje nad njim Ĺže dalj Ä?asa. Partner se je sicer umaknil, a nasilje kljub temu prijavil. Tudi v tem primeru Ä?aka nasilnico kazenska ovadba za kazensko dejanje nasilje v druĹžini.

Trije primeri nasilja Tatvina drv v druĹžini

Vozil brez PreveÄ? sta napihala vozniĹĄkega Velenje, 23. marca – Minulo soboto ponoÄ?i so velenjski po- dovoljenja

Trk tovornih vozil Velenje, 25. marca – V ponedeljek zjutraj se je zgodila prometna nesreÄ?a pri tovornem vhodu v Gorenje v Velenju. UdeleĹženi sta bili dve tovorni vozili, do nesreÄ?e pa je priĹĄlo zaradi nepravilnega premika enega od vozil. KrĹĄitelja so policisti oglobili.

28. marca 2019

Nakup rabljenega ali novega avtomobila? Ĺ tevilni se v spomladanskem Ä?asu odlo-Ä?ajo za zamenjavo avtomobila z novim ali rabljenim avtomobilom. Lanskoletna prodaja novih vozil je bila skladna z go-spodarsko rastjo in ugodnimi ekonomskimi kazalci, ki niso vplivali zgolj na dobro prodajo novih avtomobilov, ampak tudi potroĹĄnjo na drugih podroÄ?jih. Danes je konkurenca Adil Huselja med proizvajalci in prodajalci avtomobilov precejĹĄnja. Sodobni avtomobili so odraz teh- varnostno noloĹĄkega napredka in iz leta v leto smo priogledalo Ä?a ĹĄtevilnim novostim, ki vplivajo tako na varnost voznika in potnikov v vozilu, njihovo udobje, manjĹĄi izpust emisij in onesnaĹževanje okolja ‌ Dileme ni, vsi novi modeli dosegajo standarde, ki so po avtomobilskih razredih bolj ali manj enaki ali vsaj pribliĹžni. Tako ostaja le dilema, kateri avto je v tej mnoĹžiÄ?ni ponudbi najboljĹĄi za nas, ob upoĹĄtevanju naĹĄih potreb in naĹĄega finanÄ?nega stanja oziroma zmoĹžnosti.

Pri rabljenih avtomobilih pa ni tako enostavno. Trg rabljenih vozil je v zadnjem desetletju doĹživel vrsto sprememb, ĹĄe zlasti v zadnjih dveh letih zaradi vse ĹĄtevilÄ?nejĹĄih hibridnih in elektriÄ?nih vozil. Ta trend je vplival na porast ponudbe avtomobilov z dizelskim motorjem, ki prevladujejo tudi med uvoĹženimi rabljenimi avtomobili. V nekaterih evropskih drĹžavah so predpisi o zmanjĹĄevanju izpusta emisij in onesnaĹževanja okolja stroĹžji kot pri nas. Poleg tega so prepovedi voĹžnje za avtomobile z dizelskim motorjem v nekaterih evropskih mestih zmanjĹĄale vrednost teh vozil in obenem poveÄ?ale povpraĹĄevanje za avtomobile z bencinskim motorjem. DrĹžavne subvencije pri zamenjavi avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem so bolj ugodne in so moÄ?na spodbuda za zamenjavo za avtomobile s hibridnim ali elektriÄ?nim pogonom. Zato ni presenetljivo, da je bilo lani (2018) med 36.000 uvoĹženimi rabljenimi avtomobili kar 90 odstotkov takih z dizelskim in le 10 odstotkov z bencinskim motorjem.

Nakup rabljenega avtomobila ni enostaven predvsem zaradi garancijskih pogojev prodajalca in trajanja. To zahteva, da smo pred nakupom ĹĄe veliko bolj pozorni na stanje avtomobila, kajti nakup rabljenega avtomobila se lahko sprevrĹže v katastrofalno odloÄ?itev, ki nas poleg denarja lahko stane tudi veliko Ĺživcev. Spletna prodaja in oglasi na spletnih straneh ĹĄtevilnih ponudnikov, posrednikov in prodajalcev olajĹĄuje pregled in odloÄ?itev, obenem pa zahteva dodatno pozornost in previdnost.

Zagotovo ni priporoÄ?ljivo vnaprej plaÄ?evati avtomobila, preden ne preverimo, ali gre za dejansko in uradno spletno stran ponudnika. Marsikateri oglas predstavlja (moÄ?no) olepĹĄano stanje avtomobila. Nekateri avtomobili imajo veliko veÄ? prevoĹženih kilometrov, kot jih predstavljajo v oglasu, nekateri so bili poĹĄkodovani v prometnih nesreÄ?ah ali pa so bili popravljeni nestrokovno in z neoriginalnimi ali ukradenimi nadomestnimi deli.

Za ogled si vzemimo Ä?as, da lahko v miru pogledamo tako zunanjost kot notranjost avtomobila. Pri tem preverimo delovanje vseh kljuÄ?nih segmentov, od delovanja motorja z dvignjenim pokrovom motorja, da ugotovimo stanje motorja in ostalih komponent, krmilnega in zavornega sistema, luÄ?i, obrabljenost notranjosti, predvsem volana, prestavne roÄ?ice, sedeĹžev, stopalk, pri Ä?emer je priporoÄ?ljivo primerjati starost vozila s stanjem, kajti nekateri prodajalci nekatere dele zamenjajo z novimi, da je avto videti bolj ohranjen. ÄŒe avto pozorno pregledamo, bomo zaznali nedoslednosti ali morebitne pomanjkljivosti. Ogled avta omogoÄ?a tudi razgovor z lastnikom oziroma prodajalcem, kar nam omogoÄ?a, da ocenimo lastnosti posameznika, njegovo izjavo o dosedanji uporabi avtomobila, naÄ?inu voĹžnje in o razlogih prodaje. Vse to je priporoÄ?ljivo uporabiti in Âťvstaviti v sliko avtomobilaÂŤ, da odloÄ?itve o nakupu ne bi obĹžalovali. Na spletu je kar nekaj spletnih strani, na katerih lahko preverite tudi zgodovino avtomobila in ali je na seznamu ukradenih. Izkoristite tudi to, da pozneje nakupa ne bi obĹžalovali. đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke SMS sporoÄ?ilo z Ĺžaljivo vsebino

Motila noÄ?ni mir in poÄ?itek

Velenje, 20. marca – Minulo sredo popoldan je do policijske patrulje pristopil obÄ?an in povedal, da mu je znanec posla SMS sporoÄ?ilo z Ĺžaljivo vsebino, nad katero je bil zgroĹžen.

Policisti bodo zoper krĹĄitelja javnega reda in miru uvedli prekrĹĄkovni postopek.

Velenje, 22. marca – Minuli petek ponoÄ?i so policisti intervenirali na PreĹĄernovi cesti v Velenju, kjer je stanovalka motila noÄ?ni mir in poÄ?itek soseda. Na pozive policistov se ni odzvala. Za krĹĄilko javnega reda in miru bodo napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019, barve: CMYK, stran 23

GASILCI, UTRIP

28. marca 2019

23

Lani brez veÄ?jih intervencij Poveljnik GZĹ D je na 64. skupĹĄÄ?ini poroÄ?al, da veÄ?je intervencije na obmoÄ?ju zveze ni bilo, prevladovali so poĹžari, vse veÄ? je posredovanj v prometnih nesreÄ?ah in nesreÄ?ah z nevarnimi snovmi Tina Felicijan

Na obmoÄ?ju, za katerega je pristojna Gasilska zveza Ĺ aleĹĄke doline, je bilo lani 450 intervencij, na katerih je sodelovalo nekaj veÄ? kot 3000 gasilcev.

NaĹĄteli so 122 poĹžarov, ki jih je ĹĄe vedno najveÄ?. Gasilo jih je 1063 gasilcev. NajveÄ?krat so gasili objekte (87), poĹžare v naravi (14), poĹžare na prometnih sredstvih (10), ostalih poĹžarov pa je bilo 11. Še vedno se dogaja, da tudi v Ä?asu velike poĹžarne ogroĹženosti, ko je kurjenje v naravi prepovedano, ljudje kurijo in povzroÄ?ajo poĹžare,ÂŤ je povedal poveljnik GZĹ D Sandi OsetiÄ?.

intervencije (168), na katerih gasilci nudijo razno pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom. ÂťSicer pa smo imeli sreÄ?o, da na naĹĄem obmoÄ?ju niso bile potrebne veÄ?je intervencije. Narava nam je prizanesla. Smo pa en dan pomagali v ÄŒrnomlju, kjer jih je doletela katastrofalna toÄ?a. AngaĹžirali smo 18 gasilcev, tri vozila in prikolico za nevarne snovi,ÂŤ je poroÄ?al Sandi OsetiÄ?.

dal, da je v zvezi trenutno 533 operativnih gasilcev – 92 jih je v rezervi, imajo pa ĹĄe 180 gasilskih pripravnikov, ki jih nadaljnje izobraĹževanje Ä?aka letos.

Tekmovanja

Gasilska tekmovanja niso le druĹžabni dogodki, so tudi preizkusi znanja. Ĺ aleĹĄki gasilci na njih dosegajo odliÄ?ne rezultate.

Sandi OsetiÄ? pravi, da je na po-

jajo in pridobivajo psihofiziÄ?ne in strokovne sposobnosti,ÂŤ je pokomentiral poveljnik. Medtem ko so lani tekmovali v mokrih vajah, bodo letos tekmovali v suhih, Ä?aka pa jih tudi ĹĄtafeta. Na velenjskem stadionu pa bodo organizirali tudi regijsko tekmovanje za Ä?lane in Ä?lanice.

Delo opravljeno

Izvedli so vse naloge, ki so si jih zadali, pa je povedal predsednik GZĹ D JoĹže DrobeĹž. Posebnost lanskega leta je bila organizacija medgeneracijskega sreÄ?anja gasilcev Slovenije, kar je bil velik zalogaj. Tako kot za po-

â?ą

Letos bodo ťoťtanjski gasilci obeleŞili 140-letnico delovanja. Lani so na drŞavnem tekmovanju kar ťtiri njihove enote dosegle vrhunske rezultate – dve prvi mesti pionirjev in dve drugi mesti mladincev.

Prizadeli vas bodo vaĹĄi najbliĹžji. Trmo in uĹžaljenost, ki tudi tokrat ne bosta prav moÄ?ni, boste v nekaj dneh potlaÄ?ili. OdloÄ?itve bodo kljub temu zelo teĹžke, lahko pa bi jih sprejeli tudi sami. A ker boste Ĺželeli mir v hiĹĄi, bodo dogovori in iskanje skupne poti iz nastale situacije izjemno dobri za vas. Morda se trenutno ĹĄe ne zdi tako, a verjemite, da to drĹži. Ĺ˝e od torka dalje bo veliko bolje; spet boste zelo ustvarjalni in polni pozitivne energije, ki jo boste naĹĄli predvsem v sebi. Partner vas ĹĄe vedno rahlo izigrava, poleg tega preveÄ? Ĺživi na vaĹĄ raÄ?un. To bo poÄ?el tako dolgo, dokler mu boste pustili.

Bik 21. 4. - 20. 5.

Od jutri dalje vam vsakodnevnih opravil, ki vas dolgoÄ?asijo in utrujajo, zagotovo ne bo zmanjkalo. Zato boste pogosto utrujeni in raztreseni. Prenaporni in stresni dnevi vas lahko stanejo zdravje, bliĹžnji pa vam bodo oÄ?itali, da si zanje vzamete premalo Ä?asa. V mislih imejte, da sluĹžba in obveznosti, ki se vam zdijo neodloĹžljive, niso vedno na prvem mestu. Zadnje Ä?ase Ä?isto preveÄ? tekmujete sami s seboj. PrivoĹĄÄ?ite si veÄ? Ä?asa za poÄ?itek, Ä?etudi le duĹĄevni. Pri tem ne smete imeti slabe vesti, ker je nimate zakaj imeti.

DomaÄ?i vas bodo z veseljem razvajali, Ä?e jim boste le pustili.

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

Zaradi novih okoliĹĄÄ?in v vaĹĄem Ĺživljenju boste verjetno moÄ?no Ĺžalostni. MogoÄ?e ste se predolgo zavajali in preprosto beĹžali od resnice. Do sredine aprila se boste spet napolnili z novo energijo. Vse, kar se vam trenutno dogaja, boste doĹživljali popolnoma drugaÄ?e. K sreÄ?i gre le za prehodno stanje. Ugotovili boste, da imate v Ĺživljenju velikokrat sreÄ?o, saj vam bo vse, kar si boste zadali, ĹĄlo kot po maslu. Tudi tokrat se bo izkazalo, da Ä?as vedno zaceli rane, tudi Ä?e se zdijo zelo hude. In da je potrpeĹžljivost lastnost, ki se vedno obrestuje. V nedeljo vas bo partner veÄ? kot pozitivno presenetil. Poseben, navdihujoÄ?, bo tudi ponedeljek.

Rak 22. 6. - 22. 7.

KonÄ?no boste imeli dovolj Ä?asa, da se posvetite tudi razmiĹĄljanju o stvareh, ki so vas muÄ?ile ves marec. RaÄ?unate lahko, da se bodo vaĹĄe sanje zaÄ?ele uresniÄ?evati.

Ob tem priÄ?akujte tudi velike spremembe v vaĹĄem Ĺživljenju. RaÄ?unajte, da bodo naslednji tedni razgibani tudi zato, ker boste morali kar nekajkrat zdoma vsaj za nekaj dni. To bo odliÄ?na priloĹžnost za spoznavanja novih ljudi. Lahko se vam zgodi, da se boste popolnoma nepriÄ?akovano zaljubili. Veliko vpraĹĄanje je, Ä?e boste imeli pogum za tako veliko spremembo v Ĺživljenju. Nikamor se vam ne mudi, saj bo nasprotna stran pripravljena Ä?akati, da se odloÄ?ite. A ne prav dolgo.

Ĺ tevilo Ä?lanov GZĹ D nenehno raste. Letos zveza zdruĹžuje pribliĹžno 3100 gasilcev.

Posredovali so tudi v naravnih in delovnih nesreÄ?ah, iskali so pogreĹĄane osebe, reĹĄevali so v prometnih nesreÄ?ah in nesreÄ?ah z nevarnimi snovmi. Ĺ tevilo obojih naraĹĄÄ?a, pravi poveljnik. ÂťPromet je vedno bolj gost, ceste niso idealne, ljudje smo pri voĹžnji vedno manj osredotoÄ?eni, pogost krivec nesreÄ? v prometu pa je alkohol.ÂŤ Velik del nalog prostovoljnih gasilcev predstavljajo tehniÄ?ne

Oven 21. 3. - 20. 4.

Lev 23. 7. - 23. 8.

IzobraĹževanja

Glede na raznolike naloge, ki jih prevzemajo, se morajo gasilci ves Ä?as usposabljati, da so Âťstoodstotno pripravljeni na izzive,ÂŤ pravi poveljnik. Usposabljanja, ki jih vodi ĹĄaleĹĄka zveza, so potekala v velenjskem gasilskem domu, v katerem hranijo najveÄ? opreme. InĹĄtruktorji so poklicni gasilci. ÂťLani smo izvedli dva teÄ?aja za gasilskega pripravnika in teÄ?aj za viĹĄjega gasilca. V okviru naĹĄe zveze izobraĹžujemo gasilce po temeljnem naÄ?inu usposabljanja in pridobivajo nazive: operativni gasilec, viĹĄji gasilec, niĹžji gasilski Ä?astnik ‌ Specialna izobraĹževanja pa potekajo v gasilskem centru na Igu. Veseli smo, da se jih udeleĹžuje zelo veliko naĹĄih gasilcev,ÂŤ je povedal poveljnik in do-

kalnih tekmovanjih ne le v zvezi, temveÄ? tudi v SAĹ A regiji stroga selekcija. ÂťÄŒe skupina ni vrhunsko pripravljena, ne pride naprej na drĹžavno tekmovanje, ker je konkurenca tako moÄ?na.ÂŤ GZĹ D je lani organizirala tekmovanje za mladino, Ä?lane in Ä?lanice ter za starejĹĄe gasilce. Mladinskega tekmovanja se je udeleĹžilo 72 ekip – 23 pionirskih in 14 mladinskih ekip je bilo iz ĹĄaleĹĄke zveze, ĹĄe 25 pionirskih in 10 mladinskih pa iz regije. Ekip Ä?lanic in Ä?lanov je bilo 44, 16 ekip pa so sestavili starejĹĄi gasilci. ÂťGlede na to, da je v naĹĄi zvezi 13 prostovoljnih gasilskih druĹĄtev in eno prostovoljno industrijsko gasilsko druĹĄtvo, moram reÄ?i, da tekmuje izredno veliko ekip, kar je zelo pohvalno, saj tako prever-

moÄ? pri drugem delovanju gre tudi pri tem velika zahvala Mestni obÄ?ini Velenje, pravi predsednik, ki se je ob tej priloĹžnosti za vso podporo zahvalil tudi drugim lokalnim skupnostim v zvezi. đ&#x;”˛

Lani na ravni zveze ni bilo veÄ?je gasilske vaje. Prirejala pa so jih posamezna druĹĄtva. VeÄ?inoma oktobra – v mesecu poĹžarne varnosti. Poleg tega je lani na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje potekala velika vaja za primer potresa, organizirala pa jo je civilna zaĹĄÄ?ita za zahodno ĹĄtajersko obmoÄ?je.

Od danes do torka boste Ĺživeli mirno in sproĹĄÄ?eno. Tako, kot si Ĺže nekaj Ä?asa Ĺželite.

V ospredje bodo v teh dneh stopile vaĹĄe srÄ?ne Ĺželje. Pri svojih odloÄ?itvah se ne boste ozirali na druge, niti jih ne boste spraĹĄevali po nasvetih. A boste v nekaj dneh ugotovili, da morda to ne bo najbolj modro. VÄ?asih je bolje malo razmisliti in se posvetovati z ljudmi, ki jim zaupate. V sedanjem primeru bo to skoraj nujno. Previdni bodite tudi z denarjem, Ä?as za nepotrebne nakupe ni pravi! Je pa prav, da Ĺže delate naÄ?rte za poletje. Ne bodite Ĺžalostni, Ä?e si letos ĹĄe ne boste mogli privoĹĄÄ?iti malo zahtevnejĹĄih in draĹžjih poÄ?itnic. Zdravje? Ĺ e vedno poÄ?utje ne bo takĹĄno, kot si Ĺželite.

Devica 24. 8. - 23. 9.

Partner bo postal vaĹĄ sovraĹžnik. Vse teĹžje ga boste gledali in posluĹĄali. Morda boste ugotovili, da ni iskrenosti in topline na obeh straneh, morda le, da je ni na eni strani. Slednje bo ĹĄe huje, saj tega nikoli niste bili vajeni. Znani ste po tem, da naravnost poveste, kaj mislite in kaj si Ĺželite. V Ĺživljenju pogosto spremenimo smer. Tudi vi jo boste morali, hote ali nehote. Le tako boste namreÄ? lahko spet normalno zaĹživeli.

Zdravje bo dobro, le energije ĹĄe ne boste imeli dovolj, saj se boste sooÄ?ili s pomladansko utrujenostjo.

Zato izkoristite vsak prost dan, da okrepite kondicijo.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

Postali boste obÄ?utljivi. Mnenja drugih se vas bodo dotaknila bolj kot sicer, sploh, Ä?e ne bodo takĹĄna, kot si jih Ĺželite. Morda je vÄ?asih bolje, da niÄ? ne spraĹĄujete, ampak zastavljeno zadevo preprosto izpeljete. Pomembno je, da boste zadovoljni vi in nihÄ?e drug. Sami veste, da se vÄ?asih preveÄ? utrujate, zato poskusite sprostiti svoje misli z dolgimi sprehodi ali celodnevnim razvajanjem po vaĹĄi meri. Nedelja bo mirna, a v vas bo vrelo. Umirili se boste ĹĄele po sredi, ko se bo Ĺživljenje vrnilo v ustaljene tirnice. Obilica dela vas tokrat ne bo motila, saj ne boste imeli Ä?asa razmiĹĄljati o teĹžavah. Spanje pa ne bo najbolj mirno.

Ĺ korpijon 24. 10. - 22. 11.

Izjemno aktivni boste tako v vaĹĄem zasebnem kot tudi druĹžabnem Ĺživljenju.

Polni boste energije, ki jo boste poskuĹĄali pokuriti na vse moĹžne naÄ?ine. Vse skupaj se bo navezovalo tudi na vaĹĄo kariero, saj boste dodatno energijo lahko koristno porabili za dosego ciljev, ki so vam zelo pomembni. ÄŒe boste ohranili samozavest, bo sledila nagrada. Besedna, morda pa celo denarna. Pri tem pa ne smete biti neuÄ?akani in nestrpni. K sreÄ?i se zavedate, da teÄ?ete tek na dolge proge in da bodo prvi rezultati sedanjih prizadevanj morda vidni ĹĄele Ä?ez mesec ali dva. Tudi ljubezni vam te dni ne bo manjkalo. Ĺ e posebej lepa bo zaradi nje ta nedelja.

Strelec 23. 11. - 21. 12.

ÄŒaka vas umirjen konec tedna. Ĺ˝e na zaÄ?etku prihodnjega tedna pa boste temeljito premislili o svojih Ä?ustvih in odnosih z bliĹžnjimi. Ugotovili boste, da ĹĄe sami ne veste veÄ?, kaj sploh hoÄ?ete. To vas ne sme spraviti v slabo voljo ali obup. Raje jemljite celotno situacijo kot zaÄ?etek novega poglavja v vaĹĄem Ĺživljenju. ÄŒe je le mogoÄ?e, v naslednjih dneh pojdite nekam, kjer ĹĄe niste bili. Sploh, ker vse kaĹže, da si boste tudi finanÄ?no lahko privoĹĄÄ?ili veÄ?, kot ste sprva naÄ?rtovali. Zadnje Ä?ase ste bili preveÄ? zapeÄ?karski, zato bo to od vas zahtevalo veliko fiziÄ?nega napora. Da, naslednji dan vas bodo bolele miĹĄice. A vam ne bo Ĺžal.

Kozorog 22. 12. - 20. 1.

Novi operativni gasilci Gasilska zveza Ĺ aleĹĄke doline bogatejĹĄa za 46 novih operativnih gasilk in gasilcev Velenje, 19. marec – Skladno z naÄ?rtom izobraĹževanja Ä?lanov Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline se je oktobra lani zaÄ?elo usposabljanje novih operativcev. TeÄ?aj je obsegal 149 ur – 57 ur teoretiÄ?nega predavanja in 92 ur praktiÄ?nih vaj, pred zaÄ?etkom teÄ?aja pa so kandidati opravili tudi zdravniĹĄki pregled po predpisih

za operativne gasilce. ÂťKandidati so morali biti prisotni praktiÄ?no na vseh vajah, kar dokazuje, da so svoj prosti Ä?as bili pripravljeni nameniti usposabljanju z namenom, da bodo kasneje, ko bo priĹĄlo do nesreÄ?e, poĹžara ali nam jo bo zagodla narava, lahko izvajali najzahtevnejĹĄe intervencije. Usposabljanju so svoj pro-

S sveÄ?ane podelitve diplom 19. marca, v prostorih PGD Velenje.

sti Ä?as namenili tudi predavatelji in inĹĄtruktorji, ki se jim iskreno zahvaljujemo,ÂŤ je sporoÄ?il vodja poklicnega jedra velenjskih gasilcev Boris BrinovĹĄek in dodal, da je teÄ?aj uspeĹĄen, Ä?e kandidatom uspejo prenesti znanje in izkuĹĄnje starejĹĄih gasilcev, ki imajo za sabo na stotine intervencij.

Gasilci PGD Velenja, ki so tudi inĹĄtruktorji z licenco, na leto opravijo skupno preko 300 intervencij, je pojasnil.

Usposabljanje je potekalo po

novih uÄ?nih programih, ki jih je leta 2016 potrdila Gasilska zveza Slovenije. TeÄ?aj se je zakljuÄ?il konec januarja z ogledom ReCO Maribor, poklicne gasilske enote Maribor, novega dispeÄ?erskega centra NMP v Mariboru in letalske enote SV za nujne prevoze s helikopterjem na letaliĹĄÄ?u Maribor. TeÄ?aj je uspeĹĄno opravilo 7 gasilk in 39 gasilcev, ki so se usposobili za posredovanje ob razliÄ?nih intervencijah. đ&#x;”˛

tf, foto: Boris BrinovĹĄek

Zavedate se, da je s pomladjo za vas priĹĄlo prelomno obdobje v vaĹĄem Ĺživljenju.

Zato boste sreÄ?ni, ko boste ugotovili, da svojo prihodnost Ĺže vidite bolj jasno. Ko boste vedeli, kaj si resniÄ?no Ĺželite, boste odloÄ?ni kot Ĺže dolgo ne. Prav nihÄ?e vas ne bo mogel ustaviti na poti do cilja. V prostem Ä?asu ne tuhtajte, raje se posvetite kakĹĄnemu opravilu, ki vas bo umirilo. ÄŒe bo ustvarjalno, bo vaĹĄa kreativnost dobila nov zalet.

Presenetiti znate celo sebe. Previdni pa bodite na zdravstvenem podroÄ?ju. ÄŒeprav se boste poÄ?utili odliÄ?no, naj vas to ne zavede, saj ni vse roĹžnato. Potrudite se, da boste ĹĄe naprej Ĺživeli bolj zdravo.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

Pogosto se pritoĹžujete, da so dnevi prekratki za vse, kar Ĺželite narediti. V naslednjih dneh pa se vam bo zdelo, da se vse odvija prepoÄ?asi. NiÄ? Ä?udnega, Ä?e boste z delom obremenjeni tudi v dneh ob koncu tega tedna, ko boste sicer prosti. Tudi nemirni boste. Pa ne bi bilo treba, Ä?e bi se zaÄ?eli zavedati, da delo ni vse. Zato se boste vdali in se konÄ?no prepustili toku dogodkov, teĹžke misli pa boste blokirali. Zaradi nenehnega stresa Ĺžal Ĺže trpi vaĹĄe zdravje. Najbolj obÄ?utljivo bo v teh dneh vaĹĄe grlo, teĹžave boste imeli tudi z dihali. Poskrbite, da ne obleĹžite, saj si tega res ne Ĺželite. Tudi zato, ker se veselite nekega dogodka na zaÄ?etku aprila.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

Ob koncu tega tedna boste po dolgem Ä?asu v dobri druĹžbi. Najbolj pa boste veseli tistih, ki jih redko vidite, a vam vedno razsvetlijo dan. To jim boste tudi pokazali.

V sluĹžbi priÄ?akujte nenapovedano nagrado, ki se je boste krepko razveselili. PriĹĄla bo v pravem Ä?asu, saj ste si oÄ?itali marsikaj, tudi stvari, za katere niste bili niÄ? krivi. Kar se ljubezenskega Ĺživljenja tiÄ?e, se bo spet vse vrtelo v pravo smer. SreÄ?ni boste, kot Ĺže dolgo ne.

Zato bo poÄ?utje zadnje dni marca in prve dni v aprilu odliÄ?no, kar boste znali ceniti. ZaÄ?nite pa se bolj resno ukvarjati z druĹžinskimi financami. Stanje ni takĹĄno, kot si Ĺželite, zato poskrbite, da se popravi.

Naš čas, 28. 3. 2019, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

28. marca

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.25 14.40 15.05 15.40 16.15 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.25 00.50 01.15 02.10

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Moj pogled na znanost: Kdo se oglaša? dr. Tomi Trilar, dok. odd.

Zlata dekleta (IV.): Skupni izlet, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Pod drobnogledom, odd. TV Lendava TV-izložba Čudogozd: Glasba praznuje Špasni učitelj, niz. otroška nan.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko: Starizem Balončkovo, ris.

Mišo in Robi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Veliki slikarji na malem zaslonu: Renoir - občudovan in preziran, brit. dok. ser.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Telečji medaljoni z borovničevo omako in s prilogo iz mešanega riža 11.10 Dobro jutro 14.15 Dober dan 15.30 Troje svetih, dok. film 16.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

17.55 Kjer bom doma (IV.), avstral. nad.

18.55 Firbcologi, odd. za otroke 19.30 Videotrak 20.00 Z Montyjem Donom po rajskih vrtovih, brit. dok. ser.

21.05 Avtomobilnost 21.35 Ambienti 22.05 Stota obletnica rojstva Leonarda Bernsteina, praznovanje v Tanglewoodu 00.30 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 08.00 08.15 08.35 09.05 10.00 10.55 11.55 12.50 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.25 23.00 23.55 0.50 01.45 02.40 03.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja (Conni), ris.

Oddbods, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Heidi, ris.

Amika, 1. sez., 39. del Amika, 1. sez., 40. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 7. del Zmorem sama, 1. sez., 54. del In prišla je ljubezen, 28. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 30. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 31. del Kuharski mojster, 7. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 8. del In prišla je ljubezen, 29. del Zmorem sama, 1. sez., 55. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 32. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 33. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 20. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4. sez., 20. del Američani, 2. sez., 7. del Puščica, 4. sez., 19. del Puščica, 4. sez., 20. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 10 uspešnih let programa SVIT 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Prebujanje 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Regionalne novice 21:20 Vrtnarski kotiček 21:35 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 22:00 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija 22:05 Videospot dneva 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Videostrani, obvestila

Sobota,

29. marca

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.30 15.25 15.55 16.25 16.35 17.00 17.25 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.05 00.45 01.10 02.05

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Slovenski magazin Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Vse o Rozi, ris.

Mili in Moli, ris.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Infodrom, tednik za otroke in mlade Rija in Krokodil, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Plima, avstralsko-brit. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Široki rezanci z račko po bolonjsko 11.10 Dobro jutro 13.25 Dober dan 14.40 Prisluhnimo tišini: Preprečimo izgubo sluha 1,1 milijardi mladih 15.10 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 15.35 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 16.00 Migaj raje z nami 16.25 Ker si upam, koncert Anike Horvat z gosti 17.50 Kjer bom doma (IV.), avstral. nad.

18.50 Judo: svetovni pokal, posnetek iz Tbilisija 20.00 Rokomet - liga NLB: Celje Pivovarna Laško : Maribor Branik, 2. kolo končnice, prenos iz Celja 22.15 Televizijski klub: Ljubim te, ampak zakaj se ne ljubiva?

23.05 Zadnja beseda!

23.45 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45 09.15 10.10 11.05 12.05 13.00 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 23.10 23.45 23.50 01.35 02.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja (Conni), ris.

Oddbods, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Heidi, ris.

Amika, 1. sez., 41. del Amika, 1. sez., 42. del Amika, 1. sez., 43. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 8. del Zmorem sama, 1. sez., 55. del In prišla je ljubezen, 29. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 32. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 33. del Kuharski mojster, 7. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 9. del In prišla je ljubezen, 30. del Zmorem sama, 1. sez., 56. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 34. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 35. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Princ in jaz , ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Skrivnosti v Glenwoodu: Nedokazana krivda, kanadski film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Kmetijski razgledi 10:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 MIŠ MAŠ, Znanilci pomladi 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Zvita Feltna 22:05 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

28. marca 2019

Nedelja,

30. marca

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Martina in ptičje strašilo: Slepe miši 07.05 Telebajski, lutkovna nan.

07.30 Žvenkci, ris.

07.40 Biba se giba, ris.

08.05 Čudogozd: Morje praznuje 08.15 Sporočilo v steklenici II., norv. dok. ser. za otroke 08.25 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

09.00 Zombi Lars, norv. otroška ser.

09.30 Male sive celice: OŠ Dušana Flisa Hoče in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica 10.15 Infodrom, tednik za otroke in mlade 10.25 Čist zares: Fitnes 10.55 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 11.20 TV-izložba 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 TV-izložba 14.05 Zadnja beseda! - izbor 15.05 Aralkum - najmlajša puščava na svetu, francoska dok. odd.

16.00 Ekipa Bled, slovenska nad.

16.30 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Duhovni utrip 17.35 Alpe-Donava-Jadran 18.00 Ozare 18.10 Ambienti 18.40 Reaktivčki, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 21.20 Kaj dogaja? Z Jonasom 21.55 Tujca, britanska nad.

22.45 Poročila, Šport, Vreme 23.20 Amaterji, koprod. film 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 02.35 Info kanal

31. marca

07.00 07.00 07.20 07.30 07.35 07.45 07.50 08.05 08.10 08.15 08.20 08.35 08.45 08.55 09.10 09.20 09.30 10.00 10.10 10.35 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 14.55 15.15 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.20 21.30 21.50 23.25 23.25 23.40 23.50 00.15 01.10

06.25 07.00 09.30 10.15 10.55 13.00 13.35 14.30 16.45 18.00 18.30 19.45 20.05 21.50 22.35 00.15 00.45 02.30

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.45 08.35 08.55 09.25 09.40 10.05 10.30 10.40 11.10 11.40 12.10 12.45 14.35 16.50 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 22.05 00.05 02.10

Videotrak Najboljše jutro Na lepše Migaj raje z nami Alpsko smučanje - državno prvenstvo, prenos s Krvavca Slastna kuhinja: Duet iz ostriža in lososa 400 let iskanja, dok. portret goslarja Vilima Demšarja Nogomet - državno prvenstvo: Domžale : Olimpija, 24. kolo, prenos iz Domžal Judo: svetovni pokal, posnetek iz Tbilisija Avtomobilnost Električne sanje; Miha Kralj, dok. film Infodrom, tednik za otroke in mlade Bodibilder, francoski film Zvezdana 2Cellos v Sydneyjski operi, posnetek koncerta Videotrak Nogomet - državno prvenstvo: Domžale : Olimpija, 24. kolo, posnetek iz Domžal Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robovlaki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Heidi, ris.

Luna Petunija, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Oddbods, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 5. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 6. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 7. del Cel svet ima talent, 2. sez.

Nancy Drew, ameriški film Zvezde plešejo Ljubezen po domače Preverjeno 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Delovna akcija Stari, rad te imam, ameriški film Zbogom Las Vegas, francoski film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ, Znanilci pomladi 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Prebujanje 18:40 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija 18:45 Dotiki gora, Kladivo 19:05 Vrtnarski kotiček, 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2651. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Revija zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe 2018 v Vinski Gori, 2.del 21:45 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija 21:50 Videospot dneva 21:55 Popotniške razglednice 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Videostrani, obvestila

06.20 06.50 07.05 07.40 07.55 07.55 08.25 10.30 12.00 13.55 15.00 16.55 18.55 19.10 19.50 20.00 20.55 21.55 23.15 23.55 00.25 00.55 02.20

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.45 08.35 08.55 09.25 09.40 10.05 10.55 11.05 11.35 12.05 14.15 15.10 16.10 17.10 18.10 18.50 18.55 20.00 22.15 23.00 00.45 02.25

Živ žav Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Manja, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Jurij in Pavel, ris. Žvenkci, ris.

Balončkovo, ris.

Rija in Krokodil, ris.

Trobka in Skok, ris.

Kalimero, ris.

Reaktivčki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Ernest in Celestinca, ris.

Vse o Rozi, ris.

Muk, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. otroška nan.

TV-izložba Naravni parki Slovenije: Kočevski pragozd, dok. odd.

Ozare Obzorja duha: dr. Aleš Ušeničnik za naš čas Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Ižanska pravda, kratki igrani film AGRFT TV-izložba Mladost norost, italijanski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Ekipa Bled, slovenska nad.

Intervju Šport – nogomet Poročila, Šport, Vreme Drugi so molčali, kopr. dok. film Za lahko noč Mladi virtuozi: Anamarija Lajh Nova Shakespearova pesmarica: Švica Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Info kanal

Videotrak Duhovni utrip Koda Slastna kuhinja: Piščančji filet po havajsko z ukrajinsko solato Glasbena matineja Razkrita govorica plesa: Akademska folklorna skupina France Marolt ŠOU v Ljubljani Koncert ob 25-letnici festivala Verbier Svetovni popotnik: Najzanimivejše afriške pustolovščine Joker, kviz Mundiya Kepanga – papuanski glas gozdov, fran. dok. odd.

Judo: svetovni pokal, prenos iz Tbilisija Rokomet - pokal Slovenija (Ž): finale, prenos iz Celja Megabiti energije, dok. odd.

Videotrak Žrebanje Lota Po poteh sužnjev, fran. dok. ser.

2Cellos 2Obraza, glasbeni dok. film Vikend paket Zvezdana Kaj dogaja? Z Jonasom Videotrak Rokomet - pokal Slovenija (Ž): finale, posnetek iz Celja Zabavni kanal, Videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Robovlaki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Heidi, ris.

Luna Petunija, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Oddbods, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 8. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 9. del Princ in jaz, ameriški film Gorski reševalci, 5. sez., 7. del Gorski reševalci, 5. sez., 8. del Delovna akcija Ljubezen po domače Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Mali šef Slovenije Preden greš, ameriški film Božična izpoved, kanadski film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ, Znanilci pomladi 09:40 2650. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček, 10:25 2651. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:55 EVROPSKA UNIJA - DANES ZA JUTRI 11:55 Jutranji pogovori 1 13:25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 14:40 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Moji mamici 18:40 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija 18:45 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Spoznajmo jih … Rastoča VTVantologija 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

1. aprila

06.10 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.15 14.30 15.00 15.30 16.05 16.10 16.25 17.00 17.25 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 00.35 01.00 01.55

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Obzorja duha: dr. Aleš Ušeničnik za naš čas Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Profil: Ingo Schulze TV-izložba S-prehodi: Politični premiki v življenju Slovencev v Italiji Dober dan, Koroška TV-izložba Manja, ris.

Kalimero, ris. Čist zares: Fitnes Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetni raj: Dokumentarni film zrcalo sveta Glasbeni večer: Lojze Lebič: Ajdna.

APZ Tone Tomšič in dirigent Sebastjan Vrhovnik, sodelujejo Mateja Bajt in STOP Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

06.00 Info kanal 10.30 Martina in ptičje strašilo: Slepe miši 10.40 Zlatko Zakladko: Kresna noč 11.00 Slastna kuhinja: Cezarjeva solata s piščancem 11.10 Dobro jutro 14.10 Dober dan 15.00 Na lepše 15.30 Hitlerjeva biblija, dok. film 17.00 Ljudje in zemlja 17.55 Kjer bom doma (IV.), avstral. nad.

18.55 Čudogozd: Morje praznuje 19.05 Živalska uganka: Lastovka 19.10 Skrivnostni urad, fin. otr. ser.

19.20 Videotrak 20.00 Svetovni popotnik: Vzpon in propad Britanske Indije 21.05 Bergman, švedska dok. odd.

23.10 Odvisniki od spleta, izr.-am. dok. film 00.30 Niko, kratki igrani film 00.45 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45 09.15 10.10 11.05 12.05 13.00 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.30 01.25 02.15 02.50

24UR, ponovitev OTO čira čara 24UR, ponovitev Kaja, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke , ris.

Heidi, ris.

Amika, 1. sez., 44. del Amika, 1. sez., 45. del Amika, 1. sez., 46. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 9. del Zmorem sama, 1. sez., 56. del In prišla je ljubezen, 30. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 34. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 35. del Kuharski mojster, 7. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 10. del In prišla je ljubezen, 31. del Zmorem sama, 1. sez., 57. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 36. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 37. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 21. del Gorski zdravnik, 11. sez., 15. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 3. sez., 3. del Američani, 2. sez., 8. del Puščica, 4. sez., 21. del Puščica, 4. sez., 22. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2651. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Dober večer, gospod predsednik, Bogdan Gabrovec 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, Ans. SMEH, Ans. Blegoš 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Videostrani, obvestila

Sreda,

2. aprila

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.40 12.30 13.00 13.35 14.25 14.40 14.55 15.30 16.00 16.10 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 23.05 00.35 01.00 01.55

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Umetni raj: Dokumentarni film zrcalo sveta Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio city TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Kanape, odd. TV Lendava Profesor Baltazar, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. otroška ser.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Ernest in Celestinca, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Resnica o aferi Harry Quebert, am. nad.

Očetje in sinovi, kop. dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

3. aprila

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.20 14.30 15.00 15.35 16.05 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 23.50 00.20 00.45 01.40

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Kremna ribja juha s kozicami 11.10 Dobro jutro 14.15 Dober dan 15.00 Alpe-Donava-Jadran 15.25 Avtomobilnost 16.30 Joker, kviz 17.50 Kjer bom doma (IV.), avstral. nad.

18.55 Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih 19.25 Videotrak 20.00 Vitaminski dodatki - čudež ali utvara, brit. dok. odd.

20.55 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Marko Mandić 21.40 Pogrešani, švedska nad.

22.35 Kaj govoriš? = So vakeres?

22.50 Zadnja beseda!

23.40 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45 09.15 10.10 11.05 12.05 13.00 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 00.35 01.30 02.20 02.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke , ris.

Heidi, ris.

Amika, 1. sez., 47. del Amika, 1. sez., 48. del Amika, 1. sez., 49. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 10. del Zmorem sama, 1. sez., 57. del In prišla je ljubezen, 31. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 36. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 37. del Kuharski mojster, 8. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 11. del In prišla je ljubezen, 32. del Zmorem sama, 1. sez., 58. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 38. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 39. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 22. del Gorski zdravnik, 11. sez., 16. del Preverjeno 24UR zvečer Američani, 2. sez., 9. del Puščica, 4. sez., 23. del Laurine skrivnosti, 2. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Dober večer, gospod predsednik, Bogdan Gabrovec 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:15 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2652. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Bonton: darila in obdarovanje 21:00 Dotiki gora, Ojstrica 21:20 EVROPSKA UNIJA - DANES ZA JUTRI 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Koda Zlata dekleta (IV.), del, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju TV-izložba Osmi dan Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Male sive celice: OŠ Dušana Flisa Hoče in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica Poročila ob petih, Šport, Vreme Krasni Kras, dok. film Tu EU: Henna Virkkunen podnebne spremembe Trobka in Skok, ris.

Jurij in Pavel, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Am. pastorala, am. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet Krasni Kras, dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Info kanal

06.00 Info kanal 09.55 Kanape, odd. TV Lendava 11.00 Slastna kuhinja: Račje prsi z marelicami 11.10 Dobro jutro 14.10 Dober dan 15.00 Mednarodna obzorja: Razdruženo kraljestvo 16.00 Ambienti 16.30 Vikend paket 17.50 Kjer bom doma (IV.), avstral. nad.

18.50 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.15 Videotrak 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Koncerti za mlade: Humor v glasbi, glasbeno-izob. ser. L. Bernsteina 21.10 Moje mnenje 22.00 Vojna in mir, brit.-am. nad.

22.50 Andre Rieu: Welcome to my world 2, glasbeno-dok. ser.

23.40 Življenje brez mladosti: Pričevanje Staneta Kirna, dok. film 00.30 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 08.45 09.15 10.10 11.05 12.05 13.00 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 00.40 01.35 02.30 03.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke , ris.

Heidi, ris.

Amika, 1. sez., 50. del Amika, 1. sez., 51. del Amika, 1. sez., 52. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 11. del Zmorem sama, 1. sez., 58. del In prišla je ljubezen, 32. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 38. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 39. del Kuharski mojster, 8. sez.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 12. del In prišla je ljubezen, 33. del Zmorem sama, 1. sez., 59. del 24UR popoldne Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 40. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 41. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 4. sez., 23. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4. sez., 21. del Američani, 2. sez., 10. del Laurine skrivnosti, 2. sez., 2. del Laurine skrivnosti, 2. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2652. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Bonton: darila in obdarovanje 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 15, Slovensko finale 2018 18:25 Regionalne novice 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 18:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Skrbimo za zdravje: Živeti z multiplo sklerozo 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019, barve: CMYK, stran 25

PRIREDITVE

25

delavnica 15.00 VeÄ?generacijski center Planet generacij Ĺ ivankine igrarije, delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Polarnost in sence v naĹĄih odnosih, predavanje NataĹĄe Berdnik 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana NaĹĄih 30 let, slavnostna prireditev OĹ Ĺ alek 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Koncert harmonikarskih orkestrov glasbenih ĹĄol LaĹĄko – RadeÄ?e, Slovenj Gradec, Ĺ˝alec in Velenje

Ĺ MARTNO OB PAKI

28. marca 2019

KINSELLA, Sophie: Moje ne tako popolno Şivljenje od – odrasli / 321-311.2 – DruŞbeni romani Katie Brenner ima popolno Şivljenje: Şivi v Londonu in ima krasno sluŞbo – vsaj na instagramu. V resnici najema majhno sobo, v kateri ni prostora za garderobno omaro,

BUCAY, Jorge: NajlepĹĄe pravljice: da se bolje spoznamo

VELENJE ÄŒetrtek, 28. marec 8.00 11.00

od – odrasli / 159.9 – Psihologija

17.00

Priljubljeni argentinski psihoterapevt in pisatelj, po duĹĄi pa predvsem pripovedovalec zgodb, se v svoji najnovejĹĄi knjigi osredotoÄ?a na najlepĹĄe, vsem dobro poznane pravljice ter v Ä?arobnem univerzumu razlaga Ä?loveĹĄko psiho in iĹĄÄ?e poti k osebni rasti. Pod drobnogled je vzel osem tradicionalnih pravljic, opisal njihovo vsebino in spreminjanje skozi zgodovino, povzel glavni nauk in ponudil alternativne razla-

17.30

19.00

19.30

Gasilski dom Ĺ alek Grilova domaÄ?ija (UNI3 - I, UNI3 - II) KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje: bralni kroĹžek za priseljence Dvorana KS v Gasilskem domu Ĺ kale Ob dnevu Ĺžena in materinskem dnevu, kulturna prireditev Dom kulture Velenje, velika dvorana ZakljuÄ?na 36. prireditev gibanja Mladi raziskovalcI za razvoj Ĺ aleĹĄke doline Galerija Velenje Med realistiÄ?no in idealistiÄ?no krajino, predavanje Stojana KneĹževića Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert ĹĄtudentov harmonike Akademije za glasbo v Ljubljani

Petek, 29. marec

vsak dan v mestnem prometu zapravi ure in ure, da pride do sluĹžbe, v kateri vnaĹĄa v raÄ?unalnik rezultate anket, in njeno popolno Ĺživljenje na instagramu ni ravno njeno ...

MogoÄ?e pa nekoÄ?? Katiejine sanje o popolnem Ĺživljenju v Londonu se razblinijo, ko jo njena nadrejena Demeter Farlowe nepriÄ?akovano odpusti. Katie se je primorana vrniti domov na kmetijo in oÄ?etu pomagati zagnati nov posel. Tri mesece pozneje se nadarjena in Ä?udovita Demeter prikaĹže kot gostja na njihovi kmetiji. Katie uzre svojo priloĹžnost, da se bo konÄ?no maĹĄÄ?evala Ĺženski, ki ji je tako ravnoduĹĄno poteptala sanje. Toda ali ima Demeter res tako popolno Ĺživljenje?

Morda pa imata vendarle veÄ? skupnega, kot se zdi na prvi pogled ‌ Citiranio: UÄ?ila International, 2019

19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Listavci, premiera multimedijske predstave (Stane Špegel, Festival Velenje – Plesni teater Velenje) 21.00 Klub eMCe plac Jam session

Sobota, 30. marec 6.50 7.00

ge. Spoznamo lahko, kako so nas pravljice nauÄ?ile pomembnih vrednot, kot so dobrota, potrpeĹžljivost in odpuĹĄÄ?anje, hkrati pa nas avtor povpraĹĄuje, kaj iz pravljic spoznamo sami, npr. kaj se lahko iz Pepelkine zgodbe nauÄ?imo o samospoĹĄtovanju?

Vredno branja in temeljitega razmisleka.

Citirano: Bukla, 2019

Prireditve v CITY CENTRU Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Petek, 29.3. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 31.3. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Slonom vstop prepovedan • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 31.3.2019 na osrednjem prostoru – Muca Copatarica v izvedbi GledaliĹĄÄ?a Labirint • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

9.00 9.00

TrĹžnica (6.55 - Ĺ alek, 7.00 Avtobusna postaja) Smrekovec - Travnik (Premogovnik) PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica KnjiĹžnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem rabljenih knjig Ĺ ivalnica za otroke, Farmin Ĺ ivamo igraÄ?o iz nogavice

10.30 Galerija Velenje Pomladna ustvarjalna delavnica za starĹĄe in otroke

Nedelja, 31. marec 18.00 RdeÄ?a dvorana Briljantina, muzikal

Ponedeljek, 1. april 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba/ ĹĄtudijska Ä?italnica Ura pravljic v srbskem jeziku/ delavnica Brainobrain 17.30 Vila RoĹžle Ĺ ola za starĹĄe: SkoptiÄ?ni oz. Irlen sindrom in motnje vida pri otrocih, predavanje Maje Volk 19.19 KnjiĹžnica Velenje, oddelek za odrasle ZvoÄ?na kopel 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: SreÄ?en kot Lazzaro, drama

Torek, 2. april 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek Delavnica roÄ?ne vezave knjig 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Moja knjiga ugank 17.00 in 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana PalÄ?ica, baletna predstava Glasbene ĹĄole Velenje 18.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 KvaÄ?kanje za zaÄ?etnike 19.19 KnjiĹžnica Velenje, osrednje razstaviĹĄÄ?e Krajine, lebdenje med sanjami in resniÄ?nostjo, odprtje razstave risb Vesne Kitthiya

Sreda, 3. april 9.00

UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 KvaÄ?kanje za zaÄ?etnike 10.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Spoznavanje kulture preko hrane,

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 28. marec 9.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj Govorim in piĹĄem slovensko, delavnica osnov slovenskega jezika za priseljence 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, Muzej Velenje Klepet pod Pustim gradom

Petek, 29. marec 15.00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma (U15) NK Ĺ martno 1928 – NK Fosilum Ĺ entjur 18.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Praznovanje obletnic – Prijatelji, TD Ĺ martno ob Paki, ÄŒD Ĺ martno ob Paki

Sobota, 30. marec 8.00

VaĹĄke skupnosti in prireditveni prostor MC Ĺ OP ÄŒistilna akcija

Nedelja, 31. marec X Zbirno mesto v Martinovi vasi Ĺ aleĹĄka planinska pot (2. del) 15.00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma (U19) NK Ĺ martno1928 – NK ZreÄ?e

Ponedeljek, 1. april 19.00 HiĹĄa mladih – sejna soba SvetniĹĄka pisarna Liste za napredek obÄ?ine

Lunine mene

Petek, 29. marec 8.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj Petkova delavnica – srediĹĄÄ?e na obisku 20.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj UspeĹĄnica RazoÄ?arana gospodinja pri seksologu

28. marca, ob 5:10, zadnji krajec

đ&#x;”˛

Multimedijski listavci Velenje – V petek, 29. marca, bo ob 19. uri v veliki dvorani kulturnega doma Velenje premiera multimedijske predstave Listavci, pod katero se v produkciji Festivala Velenje podpisujejo skladatelj in avtor multimedijskih vsebin Stane Ĺ pegel, koreografinja Nina Mavec Krenker ter plesalke Plesnega teatra Velenje (Oja Flis, Zoja Krenker, Burja Podlesnik, Lara Stanković SuĹĄec, Neja Veternik, Anja Zaverla), ki deluje pod okriljem Festivala Velenje. Projekt sta finanÄ?no podprla MO Velenje in JSKD. Stane Ĺ pegel in Nina Mavec Krenker sta v preteklosti Ĺže veÄ?krat sodelovala in na oder postavila kar nekaj uspeĹĄnih projektov (iMAGINARNE eSENCE, Chopin po Velenjsko, Industrijska dediĹĄÄ?ina, Literatura, Velenje mesto moderne ‌).

Tokratni skupen projekt Listavci je nadgradnja lani doma in v tujini objavljenega Ĺ peglovega 17. studijska albuma ÂťListavci/Forest TalesÂŤ.

RdeÄ?a nit uprizoritve bodo glasba, slika, beseda in ples v ritmih zvoÄ?nih vibracij dreves. Uglasbene kreacije pozitivnih vibracij desetih najpogostejĹĄih ĹĄaleĹĄkih listnatih dreves bodo spremljali posebej za ta projekt posneti zvoÄ?ni ambienti gozdov, kimatiÄ?ni video filmi, plesni performance Plesnega teatra Velenje, grafiÄ?ne predstavitve listnatih dreves in izbrana poezija nekaterih najveÄ?jih slovenskih pesnikov, ki opevajo oz. omenjajo za ta projekt izbrana drevesa. Pesmi bo interpretiral velenjski đ&#x;”˛ lirik Ivo Stropnik, ki je tudi avtor ene od predstavljenih pesmi.

SLONÄŒEK DUMBO DruĹžinska domiĹĄljijska pustolovĹĄÄ?in, 130 minut (ZDA) ReĹžija: Tim Burton Igrajo: Eva Green, Alan Arkin, Colin Farrell, Danny DeVito, Michael Keaton Petek, 29. 3., ob 17.00 Sobota, 30. 3., ob 17.00 Nedelja, 31. 3., ob 18.00

ZVEZDA JE ROJENA A star is born, romantiÄ?na glasbena drama, muzikal, 135 minut (ZDA) ReĹžija: Bradley Cooper Igrajo: Lady Gaga, Bradley Cooper, Sam Elliott, Dave Chappelle, Anthony Ramos Nedelja, 31. 3., ob 20.30

100 REÄŒI 100 Dinge, komedija, 111 minut (NemÄ?ija) ReĹžija: Florian David Fitz Glasovi: Florian David Fitz, Matthias SchweighĂśfer, Miriam Stein, Hannelore Elsner Petek, 29. 3., ob 19.30 Sobota, 30. 3., ob 21.40

KORGI: KRALJEVSKI KUĹ˝A Z VELIKIM SRCEM The Queen's Corgi, sinhronizirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 92 minut (Belgija) ReĹžija: Ben Stassen Glasovi: UroĹĄ Bitenc Nedelja, 31. 3., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

POSLEDNJI SRB NA HRVAĹ KEM Posljednji Srbin u Hrvatskoj, komiÄ?na grozljivka, 89 minut (HrvaĹĄka, Srbija) ReĹžija: Predrag Licina Igrajo: Kresimir Mikic, Hristina Popovic, Tihana Lazovic, Dado Cosic, Dusan Bucan Petek, 29. 3., ob 21.35 Sobota, 30. 3., ob 19.30

TOVOR Teret, drama, 98 minut (Srbija, Francija, HrvaĹĄka, Katar) ReĹžija: Ognjen Glavonić Igrajo: Leon LuÄ?ev (Vlada), Pavle

Razstava otrok o varnosti v cestnem prometu Velenje, 25. marca – V avli Mestne obÄ?ine Velenje je od ponedeljka na ogled razstava likovnih del na temo varnosti otrok v cestnem prometu. Na nateÄ?aj Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z naslovom 'Ko voziĹĄ, ne telefoniraĹĄ' je prispelo preko 100 likovnih del uÄ?encev prve triade petih velenjskih osnovnih ĹĄol, od tega so 37 del nagradili in razstavili. Razstavljena dela bodo na ogled do 5. aprila.

Prisotne je ob odprtju nagovoril predsednik SPV Mestne obÄ?ine Velenje MatjaĹž PeÄ?ovnik. Kulturni program so pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Livada.

ÄŒemerikić, Tamara Krcunović, Ivan LuÄ?ev, Igor BenÄ?ina, Radoje ÄŒupić, Jovo Petek, 29. 3., ob 19.00 – mala dvorana Sobota, 30. 3., ob 21.00 – mala dvorana

PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV Dokumentarni film, 54 minut (Slovenija) ReĹžija, scenarij, montaĹža, fotografija: Matej VraniÄ?

Pripovedovalec: Jure Longyka Petek, 29. 3., ob 17.30 – mala dvor.

Nedelja, 31. 3., ob 17.30 – mala dvor.

A JE TO: PAT IN MAT ZNOVA V AKCIJI Pat&Mat znovu v akci Animirana komedija brez teksta, 73 minut (ÄŒeĹĄka) ReĹžija: Marek BeneĹĄ Sobota, 30. 3., ob 17.15 – mala dvor.

HLADNA VOJNA Cold War, romantiÄ?na drama, 88 minut (Poljska) ReĹžija: PaweĹ‚ Pawlikowski

đ&#x;”˛

mkp

Igrajo: Joanna Kulig, Tomasz Kot, Borys Szyc, Agata Kulesza, CÊdric Kahn, Jeanne Balibar Sobota, 30. 3., ob 19.00 – mala dvor.

Nedelja, 31. 3., ob 19.00 – mala dvor.

ZELENA KNJIGA Green Book, biografska komiÄ?na drama, 130 minut (ZDA) ReĹžija: Peter Farrelly Igrajo: Viggo Mortensen, Mahershala Ali, Linda Cardellini, Sebastian Maniscalco, Mike Hatton Ponedeljek, 1. 4., ob 17.30

SREÄŒEN KOT LAZZARO Lazzaro felice Drama, 125 minut (Italija, Ĺ vica, Francija, NemÄ?ija) ReĹžija: Alice Rohrwacher Igrajo: Alba Rohrwacher, David Bennent, Sergi LĂłpez, Nicoletta Braschi, Tommaso Ragno Ponedeljek, 1. 4., ob 20.00

Naš čas, 28. 3. 2019, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka »Lesnika«

28. marca 2019

RADIO VELENJE

Restavracija Lesnika KAVARNA – VINSKI BAR RESTAVRACIJA www.LESNIKA.eu Na trgu 32, Mozirje 05 916 64 77 | info@lesnika.eu

Zdravniški nasveti, gostja: Suzana Cuznar Četina, dr. med., specialistka interne medicine v Bolnišnici Topolšica. Tema: alergije

Ponudba temelji na tradicionalni slovenski hrani s poudarkom na lokalno pridelani. Poskrbljeno je za vse obroke od zajtrka do večerje, ki se spreminjajo glede na sezono. Lahko pa izberete narezek domačih dobrot pridelanih v okolici. ČETRTEK, 28. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ZAJTRKI, MALICE, KOSILA, VEČERJE, POSLOVNA KOSILA, VINSKE DEGUSTACIJE Poleg stalne ponudbe vas v Lesniki vsak dan razvajamo s ponudbo dnevnih malic in kosil.

Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, obhajila, birme, poroke, sedmine …

Delovni čas: Torek - sobota: 9.00 – 22.00 Nedelja: 7.00 – 17.00 Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Lesnika«, najkasneje do ponedeljka 8. aprila. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Nagrajenci križanke »Kemična čistilnica Polak«, objavljene v tedniku Naš čas dne 14. marca 2019, so: Jaroslav Ferlež, Cesta VIII - 1, 3320 Velenje; • Marija Rauter, Lipje 14 / c, 3320 Velenje; • Nada Hribar, Cesta IV - 2, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za unovčenje nagrade priporočeno po pošti. Rešitev gesla: ČIŠČENJE OBLAČIL

radio velenje

041 813 949

com

AKCIJA ZEMLJA CVETAL ZA SAJENJE, 50 L

107,8 MHz

NAJVEČJA IZBIRA SEMENSKEGA KROMPIRJA!

ELITA IN SUPERELITA!

POKRIVALKA LETNA 2.1 x 10 m 3,75 € 2,99 € 1,6 x 10 m 3,10 € 2,35 €

3,99 €

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

•

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

TROSILNIKI ZMETNEGA GNOJA INO – FERTI 320,99 € + ddv

Pri nakupu nad 70 € vam podarimo 5 kg sočnih jabolk Sadjarstva Turn!

• •

Dežurna

ŠTEVILKA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

SOBOTA, 30. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 31. marca

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 1. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca;; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 2. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 3. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 18. do 24. marca koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 18. do 24. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

• • •

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10 MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA Komunalno podjetje Velenje

PETEK, 29. marca

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 18. do 24. marca (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 18. do 24. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019, barve: CMYK, stran 27

SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIÄŒNINE POÄŒITNIĹ KO PRIKOLICO, v FaĹžani kamp Pineta, oddam v poletnih mesecih. Vse informacije na GSM: 051 600 559.

KUPIM zazidljivo parcelo/hiĹĄo v okolici Velenja. Gsm: 031 878 200

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst

Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KOLE ZA FIĹ˝OL, ÂťuĹĄpiÄ?eneÂŤ, velikosti 3,5 m z dostavo 1,50 â‚Ź/kom, prodam.

Gsm: 070 505 626.

SMREKOVE SUĹ ICE, preklje, kole, opornike za fiĹžol razliÄ?ne dolĹžine, lepo oÄ?iĹĄÄ?ene in uĹĄpiÄ?ene, prodam.

Iz kraja Vitanje. Gsm: 031 474 433 ali 051 254 197.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo in peteline, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 31. 3., od 8. do 8.30.

Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Za veÄ?je koliÄ?ine se lahko naroÄ?ite.

IĹ ÄŒEM IĹĄÄ?emo zanesljivo in prijazno mlajĹĄo gospo ali gospoda za pomoÄ? starejĹĄi osebi na domu v Velenju 1 x tedensko, kasneje po potrebi tudi veÄ?krat tedensko.

VaĹĄ dopis poĹĄljite na info@adriatikus.eu

DEĹ˝URSTVA ZD VELENJE Prodaja, hiĹĄa, samostojna: STUDENCE, 242 m2, adaptirana l. 2009, 1.016 m2 zemljiĹĄÄ?a, ER: D (60 - 105 kWh/m2a).

Cena: 159.000 â‚Ź

ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA

Prodaja, stanovanje, 4-sobno: VELENJE, 97,1 m2, zgrajeno l.

1963, 1/4 nad., EI: v izdelavi.

Cena: 100.000 â‚Ź

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI (DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 30. 3. do 31. 3. 2019, Olivera Saveva, dr. dent. med.

VET. POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

od 29. 3. do 4. 3.

- spomladi leta 1963, ko je bilo v tovarni Gorenje zaposlenih 559 delavcev, so na bivĹĄem nogometnem igriĹĄÄ?u velenjskega Rudarja ob ĹželezniĹĄki postaji v Velenju zaÄ?eli graditi novo proizvodno halo Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje; - Rudnik boksita v Vranji peÄ?i v LoĹžnici pred aprilom 1941 ni deloval, okupator pa je zaÄ?el izkoriĹĄÄ?ati tudi zaloge boksita; delniĹĄka druĹžba, ki je imela sedeĹž v Berlinu, je po zakupni pogodbi zaÄ?ela kopati boksit v LoĹžnici in ga voziti na velenjsko ĹželezniĹĄko postajo; dokler je rudnik obratoval, je bilo tam zaposlenih 20 do 40 delavcev; prvo pomembno akcijo na velenjskem obmoÄ?ju so partizani opravili v noÄ?i na 30. marec 1942, ko so napadli rudnik v LoĹžnici in uniÄ?ili veÄ?ino rudniĹĄkih naprav; okupator je proizvodnjo obnovil, vendar so partizani vseskozi prepreÄ?evali odvoz boksita in ga leta 1944 pov-

sem onemogoÄ?ili; - 31. marca 1924 se je v PleĹĄivcu pri Velenju rodil pedagog in politik prof. JoĹže Marolt, ki je bil po 2. svetovni vojni uÄ?itelj v Ĺ oĹĄtanju, ravnatelj velenjske osnovne ĹĄole, ravnatelj Muzeja za novejĹĄo zgodovino iz Celja, osem let Ĺžupan Celja in je bil proglaĹĄen za Ä?astnega obÄ?ana Celja; - na danaĹĄnji dan leta 1934 je na Trsatu na HrvaĹĄkem umrl redovnik, zborovodja in skladatelj Anton OĹĄtir (redovno Filip), ki je bil rojen 5. januarja 1871 v Ĺ enbricu pri Velenju; - 31. marca 1992 so na zasedanju velenjske skupĹĄÄ?ine poslanci izbrali nov grb obÄ?ine Velenje avtorjev Staneta Hafnerja in Vlada VrbiÄ?a; - razlag, zakaj je ravno 1. april dan, ko se ĹĄalimo in norÄ?ujemo iz drugih, je veliko; nekateri menijo, da zato, ker je bil ta dan nekdaj zaÄ?etek novega leta, morda zato, ker naj bi bil na ta dan rojen Juda IĹĄkariot, morda zaradi nestanovitnosti in muhavosti aprilskega vremena ali pa je ta dan naslednik rimskega praznika smeha, ki so ga ob spomladanskem enakonoÄ?ju praznovali Rimljani; Ĺže od nekdaj je veljalo pravilo, da se morajo prvoaprilske potegavĹĄÄ?ine

GIBANJE prebivalstva

Miha Pintar Toledo (Foto Arhiv Muzeja Velenje) konÄ?ati do poldneva; - 1. aprila 1939 je bil v ReÄ?ici ob Paki rojen Ĺžupan Ĺ martnega ob Paki, druĹžbenopolitiÄ?ni delavec, gasilec in kmetovalec Ivan Rakun; umrl je 11. januarja 2013 v Celju;

- 2. aprila 1913 se je v Ĺ t. Rupertu na KoroĹĄkem rodil narodni heroj Miha Pintar Toledo, ki je padel 3. junija 1942 v Lokovici; - 2. aprila 1961 so VelenjÄ?ani poleg kotalkaliĹĄÄ?a zaÄ?eli z udarniĹĄkim delom urejevati velenjski SonÄ?ni park; - 3. aprila 1999 se v organizaciji Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba v Mladinskem centru Velenje z monodramo CABAres, Cabarei predstavi znani bosanski igralec Zijah A. Sokolović; - v dvorani Centra Nova so ob svetovnem dnevu Romov velenjsko druĹĄtvo Romano vozo, Mladinski center in Festival Velenje 4. aprila 2011 pripravili bogato kulturno prireditev, na kateri se je predstavilo sto nastopajoÄ?ih iz devetih druĹĄtev. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

Upravna enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

SMRTI Rednjak Marija, roj. 1939, Velenje, Ĺ martinske Cirkovce 13 Spital Alojzija, roj. 1925, Ĺ oĹĄtanj, Gaberke 294 Vidonja AvguĹĄtina, roj. 1923, Velenje, Kosovelova ulica 20

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

mali OGLASI NUDIM

27

OBVEĹ ÄŒEVALEC

28. marca 2019

ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi moĹž, ati in dedi

JOŽE DREV

5. 8. 1950 – 7. 3. 2019

ANJA PETRIČ 1984 - 2019

Solza, Ĺžalost, boleÄ?ina te zbudila ni, a ostala je tiĹĄina, ki moÄ?no boli.

Draga Anja, odĹĄla si, v naĹĄih srcih pa boĹĄ vedno z nami.

Ĺ˝alujoÄ?a Ĺžena Slavka, hÄ?i Alenka z druĹžino, Robi

Tvoji

ZAHVALA

ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica in prababica

Zapustila nas je draga mama, oma in prababica

MARIJA REDNJAK

ALOJZIJA SPITAL – JERIČEVA MAMA

iz Ĺ m. Cirkovc

7. 9. 1939 – 17. 3. 2019

12. 5. 1925 – 19. 3. 2019

Ĺ˝ivljenje niso dnevi, ki so minili, temveÄ? so dnevi, ki smo si jih zapomnili.

Ob boleÄ?i izgubi moĹža, oÄ?eta in dedija se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izreÄ?eno soĹžalje, sveÄ?e, cvetje in ostale prispevke.

Posebna zahvala patronaĹžni sluĹžbi in zaposlenim v ZD Ĺ martno ob Paki, g. Ĺ˝upniku Ivanu Napretu za opravljen obred, pevcem, pogrebcem, govorcu g. FuĹžirju, veteranom in praproĹĄÄ?akom.

Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v Ä?asu bolezni obiskovali in nam bili v oporo.

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Vsi njeni najbliĹžji

Kako bi pozabili, kar tiho smo ljubili.

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Ĺ e posebej druĹžinam: Jurko, Venta, Gregorn, BiĹĄkop, LemeĹž, KljajiÄ?, Razbornik, Gruber, Rednjak, Skerlovnik, JoĹĄt in vsem, ki ste jo v tolikĹĄnem ĹĄtevilu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveÄ?e, cvetje, denarne prispevke in za sv. maĹĄe, nam izrekli soĹžalje ter nesebiÄ?no soÄ?ustvovali z nami.

Iskrena hvala dr. Kajtna, Komunalnemu podjetju Velenje, g. Ĺžupniku za lepo opravljen obred, govorniku g. Kolarju, Kvartetu pevcev Oljka, kljuÄ?arski druĹžini Jan, praporĹĄÄ?akom, KS Cirkovce, Kmetijski zadrugi Ĺ aleĹĄka dolina ter izvajalcu tiĹĄine. Zahvaljujemo se tudi druĹžini Apat.

Vsem iskrena hvala.

Ĺ˝alujoÄ?i vsi njeni

NaĹĄ Ä?as, 28. 3. 2019, barve: CMYK, stran 28

Janja Garnbret pred novo sezono Zmaga je ostala v Velenju Na DrsaliĹĄÄ?u Velenje se je z odprtim turnirjem v kerlingu konÄ?ala tudi tekmovalna sezona

Svetovni pokal se zaÄ?ne v zaÄ?etku aprila Velenje – Marec je mesec, ko so ĹĄportni plezalci Ĺže malo nestrpni v priÄ?akovanju nove tekmovalne sezone. Poznojesenskim poÄ?itkom in zimskim obdobjem intenzivnih treningov bodo kmalu sledila prva tekmovanja na najviĹĄji ravni in kmalu bo postalo tudi jasno, kako dobro je kdo pripravljen. Tudi v slovenski reprezentanci, ki Ĺže leta velja za eno najmoÄ?nejĹĄih na svetu, je tako. NajveÄ? oÄ?i bo v prihajajoÄ?i predolimpijski sezoni seveda spet uprtih v zadnja leta nepremagljivo Janjo Garnbret. Svetovni pokal se

zaÄ?ne Ĺže v zaÄ?etku aprila v Ĺ vici s tekmami na balvanih, julija pa prav tako v Ĺ vici ĹĄe drugi del sezone s tekmami v teĹžavnosti. V Slovenijo serija prihaja konec septembra, ko bo tekma v teĹžavnosti Ĺže po tradiciji v kranjski dvorani na Zlatem polju. Prav tako bo letos spet na sporedu svetovno prvenstvo, tokrat avgusta na Japonskem. Za tiste, ki raÄ?unajo na olimpijski nastop leta 2020, bo sezona 2019 pomembna tudi zaradi olimpijskih kvalifikacij. đ&#x;”˛

mkp

DelfinÄ?ki priplavali specialne olimpijske medalje V ZdruĹženih arabskih emiratih (Abu Dabi in Dubaj) so med 14. in 21. marcem potekale Poletne svetovne igre specialne olimpijade. Slovenijo je na igrah, na katerih je nastopilo veÄ? kot 7000 ĹĄportnikov iz 200 drĹžav, zastopalo 27 tekmovalcev, ki so skupno osvojili kar 24 medalj. Tega najveÄ?jega ĹĄportnega tekmovanja oseb z motnjami v duĹĄevnem razvoju so se udeleĹžili tudi trije plavalci plavalne skupine DelfinÄ?ki, ki trenirajo po naÄ?elu zdruĹženega ĹĄporta v Plavalnem klubu Velenje.

Anja GolÄ?er, Urban Goltnik in Alen Ĺ oĹĄter, vsi tudi Ä?lani druĹĄtva SoĹžitje Velenje, so na igrah priplavali izjemne rezultate. Slogan letoĹĄnjih iger je bil: ÂťSpoznajmo odloÄ?neÂŤ in tako odloÄ?no so naĹĄi ĹĄportniki osvojili naslednje uspehe. Anja je osvojila zlato medaljo v disciplini 25 m prsno in 8. mesto v disciplini 50 m prsno. Alen je posamiÄ?no osvojil dve srebrni medalji (100 m prosto in 200 m prosto), Urban pa je dosegel 4. mesto v disciplini 25 m prsno. Slovenska plavalna ekipa, v kateri je bil tudi Timotej GaluniÄ?, ki prihaja iz OĹ Gustava Ĺ iliha iz Maribora, pa je skupaj osvojila tudi srebrno

S prihodom toplejĹĄih dni so na preĹži tudi klopi. OkuĹženi so prenaĹĄalci bolezni, kot sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza.

Obolevnost zaradi omenjenih bolezni hitro naraĹĄÄ?a na zaÄ?etku aprila in doseĹže vrh v poletnih mesecih zaradi dejavnosti klopov in zaradi veÄ?jega zadrĹževanja ljudi v naravi: v gozdovih, na travnikih, vrtovih in podobno. PoveÄ?ana obolevnost traja do konca oktobra. Slovenija sodi med najbolj ogroĹžena obmoÄ?ja v Evropi, med obmoÄ?ji pa najbolj izstopata Gorenjska, ĹĄe zlasti pa KoroĹĄka. Cepiva za lymsko boreliozo ni, se pa s cepljenjem lahko zavarujemo pred klopnim meningoencefalitisom.

Po zagotovilih Tanje KontiÄ?, pomoÄ?nice direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje, cepijo proti klopom vseskozi, je pa zaĹželena predhodna najava zaradi nabave cepiva. UÄ?inkovita sta dva odmerka cepiva, odmerek pa stane za odrasle 35, za otroke 32 evrov.

Klopi se zadrĹžujejo predvsem v gozdni podrasti, grmovju vlaĹžnih meĹĄanih gozdov, v travi in

medaljo v ĹĄtafeti 4 x 50 m meĹĄano. Dva naĹĄa plavalca pa se lahko pohvalita ĹĄe z enim nazivom – po osvojenih medaljah je bil namreÄ? Alen najuspeĹĄnejĹĄi ĹĄpor-

ku ji je nudil Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje strokovno podporo, v vsem tem Ä?asu pa je postala izjemno inovativna pri oblikah po-

tnik, Anja pa najuspeĹĄnejĹĄa ĹĄportnica slovenske ekipe.

Vodja slovenske plavalne ekipe in trenerka plavalne skupine DelfinÄ?ki je Katarina Praznik, ki je pred veÄ? kot desetimi leti zaÄ?ela orati ledino na podroÄ?ju plavanja oseb s posebnimi potrebami. ÄŒeprav je bila zelo uspeĹĄna trenerka plavanja, je bil to popolnoma nov svet zanjo. Na zaÄ?et-

uÄ?evanja tehnik plavanja.

Na koncu pa je treba izpostaviti tudi sĂĄmo druĹžino, ki je maksimalno vpeta v vse ĹĄportno dogajanje. Vsem trem druĹžinam Ä?estitamo za potrpeĹžljivost, vztrajnost, zaupanje klubu in vso podporo, ki jo na tej poti nudijo svojim otrokom. đ&#x;”˛

Nastja Briťnik, Vernesa Paťić

Velenje, 23. marec – Po tem, ko se je drsaliĹĄÄ?e Velenje Ĺže 17. marca zaprlo za prosto drsanje, so se prostovoljci Hokejskega kluba Velenje lotili priprav na sklepno dejanje letoĹĄnje ledene sezone v Velenju – odprti turnir v kerlingu Velenje Open, ki je potekal preteklo soboto. Nanj so povabili ljubiteljske igralce od blizu in daleÄ?, ti pa so se pomerili za naslov prvakov velenjskega turnirja, ekipe iz Velenja pa so tekmovale tudi za lokalni naziv Carji Velenja.

Turnirja se je udeleĹžilo 10 ekip, torej dve manj kot lani, kar organizatorji pripisujejo smuÄ?arskim skokom v Planici, ki so privabili tudi navduĹĄence kerlinga. Dve ekipi sta zastopali Ljubljano, ostale pa domaÄ?e barve.

Nasploh je bila letoĹĄnja ledena sezona izjemno uspeĹĄna, saj je

kerling sekcija HKV pridobila 6 stalnih ekip, ki so se redno sreÄ?evale na petkovih turnirjih.

Turnir je odlikovala kakovostna izvedba, Ä?eprav je popoldne ogreto ozraÄ?je ledeno ploskev tako naÄ?elo, da so turnir prekinili do 19. ure, ko so lahko ponovno pripravili led in turnir zakljuÄ?ili v veÄ?ernih urah. Nasploh so se letos veliko bolj potrudili za kakovost ledu – prostovoljci HKV so ves teden pripravljali proge, so sporoÄ?ili organizatorji iz HKV. Tudi udeleĹžba je napovedovala moÄ?an turnir. V ljubljanski ekipi Sochi komanda, ki je turnir zakljuÄ?ila na 2. mestu, je igral tudi nekdanji slovenski reprezentant.

Favoriti so bili domaÄ?ini – Abooh Pro Curling Team, ki so lanski nastop v prvi slovenski ligi zakljuÄ?ili na 2. mestu. ÄŒeprav se jim

ÄŒistili bodo Ĺ marĹĄko obÄ?ino Ĺ martno ob Paki – V soboto, 30. marca, bo v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki potekala tradicionalna oÄ?iĹĄÄ?evalna akcija. ZaÄ?eli jo bodo ob 8., konÄ?ali pa ob 12. uri na ploĹĄÄ?adi za tamkajĹĄnjo HiĹĄo mladih s skromnejĹĄo pogostitvijo.

UdeleĹženci akcije bodo na teren krenili z zbirnih lokacij, kjer jim bodo predsedniki vaĹĄkih skupnosti ali njihovi namestniki razdelili nekaj vreÄ? za pobrane odpadke. Za primerno zaĹĄÄ?itno obleko, obutev in opremo pa morajo udeleĹženci poskrbeti sami. Na akcijo vabijo tudi Ä?lane druĹĄtev.

To bo obiÄ?ajna Ä?istilna akcija, na kateri bodo Ä?istili povrĹĄine ob poteh, cestah, ob Ĺželeznici, odpravljali divja odlagaliĹĄÄ?a ‌ ÄŒiĹĄÄ?enje domov vanjo ne sodi, saj imajo obÄ?ani v lokalni skupnosti moĹžnost oddati kosovne odpadke iz gospodinjstev preko celega leta na klic oziroma na naroÄ?ilnico ter vsako 1. in 3. soboto v mesecu v zbirnem centru.

Ob napovedi slabih vremenskih razmer (sneg, moÄ?no deĹževje) bodo akcijo Ä?iĹĄÄ?enja prestavili na soboto, 6. aprila.

Klopi so Şe na preŞi Cepljenje proti klopom Şe moŞno – Cena za en odmerek za odrasle je 35, za otroke 32 evrov – ZaŞelena predhodna najava na vrtu. Do nadmorske viťine 600 metrov je lahko klopov veliko, v viťjih legah jih je manj.

Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in povrĹĄinskih zemeljskih plasteh. Takoj ko se temperatura tal poviĹĄa, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlaĹžna pomlad pospeĹĄita dejavnost klopov. Nevarnost okuĹžbe s klopi traja vÄ?asih Ĺže od februarja pa vse do novembra.

zah in lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjĹĄana delovna sposobnost, zmanjĹĄana sposobnost koncentracije, pa tudi ohromelost. Klopni meningoencefalitis je lahko tudi smrtna bolezen. Na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu praviloma ni opaznih sprememb na koĹži.

Po podatkih je bilo lani v Sloveniji dobrih 150 primerov te okuĹžbe. Med obolelimi je bilo blizu 60 odstotkov moĹĄkih, pribliĹžno 70 odstotkov okuĹženih je bilo starejĹĄih od 45 let.

Klopni meningoencefalitis ‌

‌ je virusna bolezen osrednjega ĹživÄ?evja, ki se prenaĹĄa z vbodom okuĹženega klopa in ogroĹža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadrĹžujejo v naravnih ĹžariĹĄÄ?ih bolezni. Bolezen obiÄ?ajno poteka v dveh fa-

letoĹĄnji nastopi v ligi niso posreÄ?ili in so Ĺže izpadli v drugo ligo, so se izkazali na domaÄ?em terenu in na turnirju osvojili 1. mesto ter naslov Carji Velenja. Na 3. mestu so domaÄ?o sezono konÄ?ale NovÄ?ice – Ĺženska ekipa, ki letos nastopa v drugi slovenski ligi.

MoĹžnosti za uvrstitev v prvo ligo letos nima veÄ?. KonÄ?ni rezultati obeh velenjskih kerling ekip, ki se kosata na drĹžavni ravni, bodo znani po ponedeljkovih nastopih v zadnjem krogu slovenske lige. V vsakem primeru bodo Aboohi in NovÄ?ice prihodnje leto nastopali v isti ligi. Ĺ˝elijo pa si, da bi se jim na drĹžavni ravni pridruĹžila ĹĄe kaka velenjska ekipa. Morda Ĺženska ekipa Spolzke, ki je kamne zaÄ?ela metati ĹĄele v letoĹĄnji sezoni, a je velenjski turnir Ĺže zakljuÄ?ila na 4. đ&#x;”˛ mestu.

Lymska borelioza ‌ Po podatkih ObmoÄ?ne enote Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje Celje so lani v celjski regiji zabeleĹžili 804 bolnike z lymsko boreliozo (leta 2017 opazno manj, 469), s klopnim meningoencefalitisom pa 13 oseb (leta 2017 12). Proti klopnemu meningoencefalitisu so lani prviÄ? cepili 2490 oseb, leto prej 3743.

‌ se pojavlja z razliÄ?nimi kliniÄ?nimi slikami in se navadno zaÄ?ne z znaÄ?ilnimi spremembami na koĹži. Na mestu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavi znaÄ?ilna rdeÄ?ina, ki se ĹĄiri

đ&#x;”˛

tp

navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroÄ?a. Bolezen se lahko kasneje izrazi kot prizadetost srca in ĹživÄ?evja, pozneje lahko pride do prizadetosti sklepov.

V Sloveniji je bolezen najpogostejĹĄa infekcijska bolezen, ki jo prenaĹĄajo klopi. Na leto beleĹžijo od 3000 do 7000 obolelih.

Obolevajo ljudje vseh starosti, najveÄ? je starih od 35 do 65 let.

Bolezen se pojavlja sezonsko, najveÄ? obolenj je poleti, od maja do oktobra, in se pojavlja po vsej Sloveniji.

Ker cepiva za zdaj ni na voljo, je za prepreÄ?evanje bolezni najuÄ?inkovitejĹĄa zaĹĄÄ?ita pred vbodom klopa s primernimi oblaÄ?ili svetle barve in repelenti, s pregledovanjem koĹže in takojĹĄnjim odstranjevanjem klopov.

Mesto vboda je treba opazovati veÄ? tednov, in Ä?e se pojavi znaÄ?ilna rdeÄ?ina, je potreben takojĹĄen obisk pri zdravniku. Za nadaljnji razvoj bolezni je pomembno pravoÄ?asno zdravljenje z ustreznimi antibiotiki. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek