13 2021

Naš čas, 8. 4. 2021 barve: CMYK, stran 1

V petek (-1/14 0C) in soboto (3/15 0C) bo delno oblačno, v nedeljo (7/14 0C) bo oblačno.

Četrtek, 8. aprila 2021

številka 13 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

V čakalnici prej in potem Tina Felicijan

Stopili smo v zasneženo jutro Z naravo je pač tako, da ničesar ne pozabi in vse nadomesti.

Vsi si želimo belega božiča in novega leta, potem pa cvetočo veliko noč. Prvega nismo dobili, imeli pa smo prijazno, dokaj toplo in resnično cvetočo veliko noč. Grmovnice so zacvetele v soju pomladanskih barv, svoje prečudovite cvetove so odprle magnolije, ki jih je veliko v centru Velenja, da ne govorimo, da so zacvetele že tudi češnje.

Tudi zaradi njih smo v ponedeljek zvečer držali pesti, da so se vremenoslovci s svojo napovedjo, da bo tudi doline pobelil sneg, zmotili. A so tokrat zadeli v polno. Torkovo jutro je bilo sicer čudovito, prava zimska idila. A le kdo je je vesel v tem času. Tudi cvetoča češnjeva drevesa, ki so bila prekrita s snegom več kot čudovita, nam nikakor niso ugajala, še posebej, ker se letos najbrž sploh ne bodo obarvala rdeče. Je pa bilo spet treba pobrskati po garderobi in potegniti na plano, kar smo že pospravili za jesen. 🔲

mz

S športom do zdravja Velenje, 7. aprila – Včeraj smo obeležili svetovni dan zdravja, ki je letos potekal pod geslom Gradimo pravičnejši, bolj zdrav svet. Ob tem dnevu Mestna občina Velenje nagovarja občane, da kljub epidemiji posebno pozornost namenjajo izvajanju individualnih športnih dejavnosti, saj te pomembno vplivajo na odpornost, zmanjševanje stresa in kakovost življenja.

Občina nudi številne možnosti rekreacije in športa, od sprehodov, kolesarjenja in fitnesov na

prostem do vodenih športnih programov pod okriljem Športne zveze Velenje.

V času, ko je epidemija okrnila mnoge dejavnosti, pa še posebej opozarjajo na nujno spodbudo, ki jo za športno udejstvovanje potrebujejo mladi. Naj bodo odrasli otrokom pozitiven zgled. Naj z njimi sodelujejo, jih motivirajo in spodbujajo, da bodo zdaj in v prihodnje zapisani športu. Za zdravje, za veselje, za bolj prijetno in polno življenje. 🔲

mz

Testiranje na Covid tudi v Šoštanju Šoštanj – V Zdravstveni postaji Šoštanj bodo jutri, v petek, 9. aprila, začeli s hitrimi antigenskimi testi testirati na COVID-19.

Testiranje bo nato v Zdravstveni postaji Šoštanj do preklica potekalo vsak petek od 15. do 17. ure. Testiranje je brezplačno. Zainteresirani morajo imeti s seboj zdravstveno kartico in osebni dokument. 🔲

mkp

Januar 2020. Zaradi neusmiljenega kašlja in pekočih dihal se vendarle odločim za obisk pri zdravniku. »Naročamo za naslednji teden – če je nujno, pridite zjutraj v ambulanto in počakajte.« Ambulanta je zjutraj obkoljena s pacienti, ki s karticami, izvidi, »samo tem,« »samo onim,« čakajo, da bodo planili na sestro, ko se bodo vrata odprla. Kako zoprno. Kako naj izvedem manever? Treba je dati prednost starejšim, bolj bolnim, a nenehno prihajajo novi pacienti, ki bi najraje pregazili vse. Vsaka čakalnica bi potrebovala redarja, pomislim, in od kašlja, kar tam med vsemi, komaj pridem do sape. Čez nekaj ur zaslišim svoj priimek in stopim v ambulanto, kjer zdravnico že čakata dva pacienta. Tretjemu sestra ureja papirje.

Zazvoni telefon (kakor nato vsakih nekaj minut). »Gospa, zdravila vas čakajo v lekarni. Ne, zdravnica ni napisala več, jaz pa ji tudi ne upam ugovarjati. Ne, nič nisem jezna na vas, zakaj bi pa bila?« sestra odložil telefon in pojasni, da jo je pacientka vprašala, ali je jezna nanjo, ker je nazadnje pol ure čakala na zdravnico. Medtem izza zavese kliče na pomoč vajenka, ker ne ve, kako bi snela povoj s pacientove roke. Sestra prereže povoj in skoči odpret vrata, na katera nekdo ne neha trkati. »Gospod, ne morete sami narekovati obiska pri zdravniku. Pacienti so že od sedmih v čakalnici, vi bi pa prišli, kadar se vam zljubi. Tega ne dovolim,« zapre vrata in dvigne slušalko. »Naročim vas lahko čez 14 dni.« Zazvoni še enkrat. »Ja, boste prinesli izvide in bova pogledali.« Pa še enkrat. »Za to pa morate biti tešči, pridite zjutraj. Aha, ves čas delate zjutraj.« Medtem že neštetotič klikne v eno od neštetih okenc na ekranu, oglasi se tiskalnik, ki skoraj preglasi njen glas, kaj šele glas v slušalki, ne pa tudi zvonjenja njenega mobitela, v katerega iz glave zdrdra neko številko in odloži brez pozdrava.

Potem pride pacientka iz ambulante in začne tarnati. »Zdravnici je dvakrat crknil sistem, naposled mi je vse na roke napisala.« Oglasi se zdravnica. »Dvakrat sem klicala servis. Sploh me ne jemljejo resno. Kako sem živčna.« Računalnik se ustavi tudi sestri. Medtem pacientka že sprašuje, kam naj se naroči na specialistični pregled. In trkanje na vratih se spet ne ustavi. »Dej mi sam zakluč bolniško,« mladenič pomoli kartico. »Gospod, malo počakajte,« strpno reče sestra. »Nimam časa,« vztraja. »Če ste na bolniški,« sestri popušča potrpljenje. »Avto mam na parkingu.« Naslednjih nekaj minut preživim pri zdravnici. Odgovorim na osnovna vprašanja, globoko zadiham, dobim napotnico za laboratorij in spet sem pri sestri, kjer je še vedno kot na bojišču.

To nam je nova realnost prihranila, saj tudi čakamo na daljavo.

Ko enkrat pridemo do čakalnice, kjer dobesedno ni žive duše, pacienti pa so naročeni in sprejeti na pet minut natančno, je obisk zdravnika kot pobeg pred ponorelim svetom. Če imamo srečo, da ga, bodisi splošnega bodisi specialista, sploh dočakamo, kajti korona je že predolge čakalne vrste še podaljšala. Zdaj minejo ure, celo dnevi, preden s telefonsko linijo prodremo v ambulanto. Koliko nepotrebnih obremenitev samo zaradi PCR testa! Po enem letu, odkar zdravstvo dela na daljavo, in po desetletjih informatizacije, mora pacient, ki je bil na hitrem testu pozitiven, poklicati osebnega zdravnika, da ga ta naroči na PCR test, nato pa še enkrat, da mu sporoči rezultat. Seveda se lahko nadležnemu tuljenju zasedene linije izognemo in v ambulanto pošljemo mail. Tako pogovor, ki bi ga sicer opravili v nekaj minutah, ko bi si izmenjali nekaj stavkov, s korespondenco razvlečemo na več dni. Nič od tega pa ni tako sprevrženo kot dejstvo, da s takšnim načinom komunikacije z zdravstvom dopuščamo, da tiste, ki so najbolj ranljivi, zlahka pregazijo tisti, ki so bolj spretni. 🔲

V Šoštanju bodo čistili 24. aprila Šoštanj – V Šoštanju vsa leta, letos bo že osemnajstič, spomladansko čistilno akcijo organizirajo v tednu, ko praznujemo svetovni dan Zemlje (22. april). To je dan, ki opozarja na ranljivost

in enkratnost planeta, na katerem živimo.

Izvedbo čistilne akcije, če bodo seveda razmere to dopuščale, načrtujejo v soboto, 24. aprila. V nobenem primeru pa čiščenje ne

bo potekalo v skupinah. Občina Šoštanj bo, tako kot vsakič, poskrbela za rokavice in vrečke za odpadke ter sendviče in pijačo za udeležence čistilne akcije. 🔲

mkp

Naš čas, 8. 4. 2021, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Izhod iz premogovnih regij mora biti pravičen

LOKALNE novice

Uprave občin pretežno na daljavo Zaradi zaprtja države v času med 1. in 11. aprilom so tudi tukajšnje občinske uprave prilagodile delo s strankami. Že od začetka epidemije sicer omogočajo urejanje zadev po elektronski poti in si želijo, da jih še bolj pogosto uporabljate v teh dneh, saj bo tudi takšno poslovanje pomembno prispevalo k preprečevanju širjenja koronavirusne bolezni. Povezave do elektronskih vlog so objavljene na spletnih straneh občin. Dosegljivi so tudi po telefonu, za nujne primere pa tudi osebno. Je pa obiske treba najaviti.

Spodbujajo podjetniške ideje V SAŠA inkubatorju so Podjetniški trampolin nadgradili s programom Startup generator, ki bo zagonskim podjetjem odprl novo dimenzijo virtualne resničnosti in pospešil rast podjetniških idej. V sklopu programa, na katerega se lahko prijavite le še danes (8. aprila) in bo potekal do 4. junija, bodo najboljše tri ekipe prejele točke na razpisu za dodelitev sredstev za spodbujanje podjetništva v Mestni občini Velenje v višini do 10 tisoč evrov.

Pobude občanov za občinska priznanja Velenje – MO Velenje do 18. maja zbira pobude za podelitev priznanj Mestne občine Velenje. Pobude lahko pošljejo občani mestne občine Velenje, združenja občanov, ki delujejo v mestni občini Velenje, in pravne osebe s sedežem v mestni občini Velenje. Komisija je letos razpisala naslednja priznanja: grb Mestne občine Velenje, plaketa Mestne občine Velenje in priznanje župana Mestne občine Velenje. Več na spletni strani Javne objave in razpisi – Mestna občina Velenje.

Ljudska univerza preko spleta V teh dneh je tudi Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje zaprt za vse obiskovalce in udeležence. Formalne in neformalne izobraževalne programe, delavnice in druge aktivnosti izvajajo v virtualni obliki, preko aplikacije Zoom. Tudi aktivnosti Večgeneracijskega centra Planet generacij, program PUM-o in Projekt Socialna aktivacija AS - aktiviraj se! potekajo še naprej na daljavo.

Bicy in Lokalc delujeta Turistično informacijska pisarna in galerija v Vili Bianci bosta predvidoma do 11. aprila zaprti. Sistem mestnih koles Bicy v tem času za obstoječe uporabnike v skladu z ukrepi in priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje obratuje nemoteno, registracija novih uporabnikov pa ni mogoča. Obstoječi uporabniki si lahko za lažjo uporabo sistema prenesejo mobilno aplikacijo Bicy, kjer je na voljo tudi več informacij. Brezplačni mestni avtobusi vozijo normalno.

Nov delovni čas zbirnega centra Zbirni center Velenje je v aprilu odprt od ponedeljka od petka, med 8. in 18. uro, v sobotah pa med 8. in 12. uro. Vstop je možen z upoštevanjem ukrepov: obvezna je maska in razkuževanje rok ob vhodni kontroli, vsak mora imeti tudi položnico, ki dokazuje plačilo storitev, in osebni dokument. V zbirnem centru so lahko največ tri osebe naenkrat. Ostali občani morajo počakati v avtomobilu, ki ga do identifikacije ob vhodni kontroli ne zapuščajo. V Šoštanju bo zbirno mesto PUP Saubermacher to soboto, 10. aprila, zaprto. Zbirno mesto je sicer odprto vsako drugo soboto v mesecu od 9. do 12. ure.

Mestna tržnica obratuje normalno Mestna tržnica Velenje tudi v teh dneh zaprtja države normalno obratuje vsak dan, razen v nedeljo med 7. in 13. uro. Obiskovalce mestne tržnice prosijo, da ob nakupu sami poskrbijo za varnostno razdaljo. Pri posamezni prodajni hiški ali prodajni mizi je lahko samo en kupec, drugi naj počakajo na primerni varnostni razdalji vsaj dveh metrov. Ker se tržnice po odloku smatrajo kot živilske trgovine, veljajo enaka pravila kot za prodajalne in njihove zaposlene ob epidemiji koronavirusne bolezni, prav tako pa pravila veljajo tudi za kupce. Uporaba mask je obvezna tako za prodajalce kot za kupce. 🔲

mz

Prispelo 30 vlog Šmartno ob Paki – Konec marca se je iztekel rok za prijavo na razpis za sofinanciranje društev v občini Šmartno ob Paki za leto 2021. Bistvenih sprememb v primerjavi s preteklimi leti ni, saj je višina za ta namen predvidenih proračunskih sredstev (17 tisoč evrov) ostala enaka. Do roka se je na razpis prijavilo 30 organizacij in društev. 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

8. aprila 2021

tp

Svetniki Mestne občine Velenje bodo o osnutku strategije za izhod iz premogovnih regij ter o prestrukturiranju govorili na izredni seji, v torek, 13. aprila – Zagotoviti je treba preusposabljanje za okoli 5000 zaposlenih in nova delovna mesta zanje Mira Zakošek

Za včeraj je bila napovedana izredna seja sveta Mestne občine Velenje, na kateri naj bi razpravljali o strategiji izhoda iz premogovnih regij in prestrukturiranju gospodarstva. Sejo so zaradi ukrepov, ki trenutno veljajo, prestavili na prihodnji torek, 13. aprila, saj si želijo, da bi o tako zahtevni temi razpravljali v živo, pravi župan Peter Dermol. Čeprav poteka javna razprava sicer šele nekaj tednov, tudi sicer traja zgolj en mesec, ste se zelo poglobili v gradivo in vztrajate, da leto 2033 ne more biti letnica pravičnega izstopa. »Vsekakor ne, glede na vse ukrepe, ki jih moramo speljati in glede na potencialno pridobljene finančne vire je pravzaprav nemogoče govoriti o pravičnem prehodu v tako zelo kratkem času. Zato je naše stališče ne toliko se ukvarjati z letnico kot pa s tem, kaj pravični prehod je, in da bomo seveda v tem obdobju izpolnili vse pogoje, ki so potrebni, da bo pravičen prehod dosežen.

Ko bomo to opredelili, pa seveda tudi lahko začnemo postopno zapirati Premogovnik Velenje in

posledično tudi Termoelektrarno Šoštanj. Zagotoviti moramo torej naprej socialno varnost, gospodarsko stabilnost, konkurenčnost gospodarstva in seveda tudi nadomestni vir toplotne energije.« Zagotavljanje dobre energetske oskrbe je sicer stvar vlade in države, pa vendar tudi vi ves čas zelo naglas opozarjate, da bi pomenila letnica 2033 katastrofo za energetsko samooskrbo Slovenije. »Ja, če sem iskren, me kar nekoliko boli, ko poslušam nekatere akterje, ki se enoznačno in pa preveč preprosto ukvarjajo z energetsko stabilnostjo v prihodnje. Bojim se, da bodo tržni manipulatorji v tem delu močnejši, kar bi seveda pomenilo, da Slovenija ne bi bila več energetsko samooskrbna, kot bi lahko bila in bi tudi morala biti. To bi na koncu pripeljalo do energetske revščine. Pomenilo bi, da bi v tujini kupovali električno energijo po ceni, ki bi nam jo tam določili. To pa gotovo ne bi bilo poceni. Ostali bi seveda tudi brez delovnih mest znotraj tega sektorja, pa še marsikje drugje.

Skratka, sam to vidim tako, kot da bi sosedu prodali kruh, potem ko bi bili lačni, pa bi ga nazaj dražje kupovali po koščkih.«

Župan Peter Dermol: »Letnica 2033 ne omogoča pravičnega prehoda premogovnih regij.«

Kaj pa bi letnica 2033 pomenila za toplotno oskrbo? »Pri umeščanju energetskih objektov v prostor v Sloveniji je znana praksa, da so postopki zelo dolgotrajni in da je veliko administracije in birokracije. Zato v tako kratkem času novih energetskih objektov v prostor nikakor ni mogoče umestiti. Po drugi strani pa je naše stališče jasno – če je interes države, da predhodno zapre Premogovnik Velenje in termoelektrarno Šoštanj, naj prevzame tudi posledice in odgovornost za

nadomestni toplotni vir. Zagotoviti mora potrebna finančna sredstva in podpirati vse postopke za gradnjo novega objekta. Vse skupaj pa seveda nikakor ni enostavno, odprtih je še zelo veliko vprašanj, predvsem o tem, kateri energetski vir bi bil idealen, da bi lahko obstoječe daljinsko ogrevanje nadomestili tako v ekonomskem smislu kot tudi v smislu konkurenčnosti in zanesljivosti s toplotno energijo, še posebej ob dejstvu, da je trenutni sistem na zelo visokem nivoju in zagotovo eden najkonkurenčnejših v Sloveniji.

Kakšne zaključke boste predlagali svetnikom? »V teh dneh zbiramo in pregledujemo pripombe in sugestije vseh deležnikov in na tej osnovi bomo predlagali tudi sklepe. Ti bodo vsekakor usmerjeni v zahtevo po pravičnem prehodu premogovnih regij in v zagotavljanje vsega tistega, kar pričakujemo. S sklepom bomo jasno povedali, da smo proti ad hoc odločitvam, ki pomenijo predčasno slovo od premoga in na drugi strani v naši dolini puščajo zelo velike negativne okoljske, družbene in gospodarske posledice.

Savinjsko-šaleška naveza

Že drugo »prazno« kovit praznovanje Celjanka na vrh – Bloki in vile – Krožišče in podhod – Večja ponudba – Kanalizacija in jezera Težke čase preživljamo! V zdravstvenem in političnem smislu. Spet smo pod ključem, koronavirus pa se ne umiri. Nasprotno, (tudi) nad celjsko regijo se vse bolj temni, saj nas koronavirusne številke tiščijo v črno območje. Sicer pa nekateri pravijo, da je KV kot poseben reflektor z več lučkami – vsaj sevov ima veliko. Ne vem, če smo lahko ravno ponosni, da so naši strokovnjaki izsledili celo slovenskega. Upam, da bo vsaj ta do nas malo bolj milosten. Nič kaj milosti pa ni med našimi politiki, pri čemer »igra« pomembno vlogo tudi naš minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Če je še minister, saj so tudi položaji v politiki pogosto kratkega roka trajanja.

Morda pa je (bo) res šel reševat vlado in zapustil ministrovanje ter sedel v poslansko klop. Navidezno bi bilo to nazadovanje, a pomenilo naj bi nadaljnje »napredovanje« obstoječe vlade. Celjani pa so »stopili« na čelo »najstarejše« stranke. Brigita Čokl, ki je v političnih vodah že znana, zdaj je celjska mestna svetnica, je do kongresa postala prva dama Desusa oziroma strankina začasna zastopnica.

Nekateri jo vidijo tudi kot prihodnjo predsednico. Ta stranka pa je sicer menda rekorderka po »številu vodij na časovno enoto«!

Ne za kakšen politični položaj, v Celju je še do 16. aprila »odprt« razpis za dodelitev oskrbovanih stanovanj v najem v novi soseski Dečkovo naselje. Na voljo je 14 stanovanj, ki so grajena skladno s Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje. Kopalnice stanovanj so arhitekturno prilagojene, vsi stanovalci imajo v pritličju tudi skupni prostor za druženje.

Ključe stanovalcem naj bi podelili še to poletje. Sredi leta bodo vseljivi tudi trije vila bloki v Podčetrtku. Postavili so jih »v osrčju narave«, a blizu vse potrebne infrastrukture. V enem bo 12 stanovanj, v drugih dveh po 8. V bližini naj bi kmalu zgradili še trgovski center.

Sredi leta naj bi se gradnje pomembnega objekta lotili tudi v Šentjurju. Ne poslopja, ampak novega krožišča pri Osnovni šoli Franja

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec).

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Malgaja. V krožišče bodo preuredili dosedanje križišče ter s tem omogočili lažji promet na pomembni prometnici, ki Obsotelje in Kozjansko povezuje z avtocesto. Glavnino stroškov, projekt je vreden okoli 1,5 milijona evrov, bo prispevala država, nekaj tudi občina.

Ob tem bodo zgradili še podhod med šolo in športnim parkom. Na tej cesti je predvideno še eno krožišče, in sicer v Resevni; tega naj bi zgradili v dveh, treh letih. Že v letošnjih poletnih mesecih pa naj bi dobili nove prostore tudi na gradu Podsreda oziroma v zgornjih prostorih njegovega gospodarskega poslopja. Tu bodo uredili tako imenovani Center interpretacije zavarovanih območij. Del denarja za ta dela bo prispeval tudi Evropski kmetijski sklad. Z obnovo bodo pridobili poseben prostor, kjer bodo obiskovalci dobili vse potrebne informacije o samem gradu Podsreda, Kozjanskem parku ter o biosfernem območju Kozjanskega in Obsotelja. To bo hkrati tudi recepcija za prenočišča na gradu Podsreda. V posebnem prostoru, ki bo povezan s prvim, bodo uredili center interpretacije narave kozjanskega parka in biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje.

Na drugem koncu našega območja so stopile skupaj občine Braslovče, Polzela in Žalec, ter se te dni že lotile urejanja kanalizacije v porečju Savinje. Skupno bodo zgradile okoli 3,5 kilometra kanalizacije ter dve črpališči. S tem projektom odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki ga bodo končali v letu 2023, bodo še izboljšali ravnanje z odpadnimi vodami in pripomogli k varovanju narave.

Vrednost celotnega projekta je okoli 2,1 milijona evrov; od tega bodo skoraj 900 tisoč evrov dobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, nekaj naj bi prispevala tudi država.

Povsem drugačno urejanje bodo vzpostavili na Konjiškem – urejanje, vzdrževanje in dostopnost do znanih ribnikov na Mlačah. Občina je namreč skupaj s KS Loče in TD Mlače podpisala dogovor in urejenost, redno vzdrževanje pa tudi urejanja dostopnosti do ribnikov prenesla na Turistično društvo Mlače. Ribnikom namreč želijo vrniti »ugled«, kot so ga že imeli. Privabiti nameravajo še več obiskovalcev, jim več ponuditi, hkrati pa skrbeti za naravo.

Pa še to – Pazite, kako se obnašate na prostem, pa čeprav ob svoji hiši: Google nas spet snema!

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

🔲

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 8. 4. 2021 barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

8. aprila 2021

3

Politika odloča, uprava pa skrbi za udejanjanje Občinska uprava je tista, ki skrbi za pripravo gradiv, o katerih potem odločajo politiki, ko so sprejeta, pa skrbi za njihovo uresničitev – Za to je odgovoren direktor občinske uprave, v Velenju je to mag. Iztok Mori Mira Zakošek

Politika in stroka se v upravljanju tako države kot občine dopolnjujeta. Politika je tista, ki postavlja smernice in tudi odloča, občinska uprava pa skrbi za zakonitost, strokovnost, pripravo gradiv in uresničitev tistega, kar je politika sprejela. V Mestni občini Velenje je za to, da vse poteka zakonito, odgovoren direktor mag. Iztok Mori, naš tokratni sogovornik.

Torej vi niste politik? »Seveda ne. Direktor občinske uprave ni politična funkcija. Je pa vsekakor desna roka županu in je tudi odgovoren, da so tako odločitve kot vse ostalo dogajanje v občini skladni z zakonodajo in izpeljani strokovno ter v čim krajšem času. To velja tudi za vsa gradiva, ki jih pripravljamo za seje občinskega sveta in vse odločitve, ki jih potem v praksi izvajamo.« Pravzaprav bi občino lahko primerjali z velikim podjetjem? »Ja, res bi lahko. V ožji občinski upravi je zaposlenih okoli 120 sodelavcev, če pa prištejemo še vse občinske javne zavode, se to število poveča še za nekaj sto.

Zato je pomembno, da znamo dobro sodelovati. Premoženje, s katerim upravljamo, je veliko, in z njim moramo ravnati odgovorno in gospodarno. Trenutno je ocenjeno na okoli 250 milijonov evrov.« Katere so torej glavne naloge občinske uprave? »Naloge občinske uprave so zelo jasno in obsežno opredeljene v zakonu o lokalni samoupravi, preko 20 jih je. Gre za upravljanje z vso komunalno infrastrukturo, skrb za varstvo otrok, vzgojo in izobraževanje, kulturo, šport, socialo, omogočamo pogoje za razvoj gospodarstva, izvajamo številne naloge s področja okolja in prostora.

Vsekakor pa je naša glavna skrb

zagotavljanje čim višje kakovosti življenja in bivanja za vse prebivalce mestne občine Velenje.

Zato smo tu in za njih želimo biti dober in učinkovit servis.« V vaši domeni je priprava vseh strokovnih gradiv za seje občinskega sveta, ki je najvišji organ odločanja v občini. »Res je. Vsi projekti gredo v različnih fazah skozi občinsko upravo. Tudi vsa strokovna gradiva. Veliko jih pripravimo sami, za nekatera najamemo zunanje izvajalce. Potrudimo se, da so vsa gradiva res dobro pripravljena in skladna z zakonodajo. Župan potem odloči, če so primerna za razpravo v občinskem svetu, ali pa jih je morda potrebno še dopolniti. Že pred samo sejo občinskega sveta ta gradiva predstavimo predstavnikom delovnih teles, potem pa še enkrat na samih sejah Sveta Mestne občine Velenje. Ko svetniki podajo na osnutke gradiv svoje pripombe in dopolnila, jih seveda temeljito preučimo, in če je mogoče, jih vključimo v gradivo, v nasprotnem primeru pa utemeljimo, zakaj tega nismo mogli storiti.« Ko so odločitve sprejete, pa poskrbite, da jih tudi uresničite? »Najpogosteje gre za izvedbo javnih naročil, torej za javno objavljene razpise. Je pa nato naša glavna naloga, da te izpeljemo v zakonsko določenih okvirih.

Naše službe ves čas skrbijo tudi za nadzor nad izvajanjem nalog.« Zadnje leto je bilo za vas zelo specifično. Nenehno se je bilo treba prilagajati, delati na daljavo, tako delate v glavnem tudi v teh dneh? »Moram reči, da sem zelo ponosen in vesel, da imam takšne sodelavce. Nikoli ne bom pozabil, kako nam je lani pomladi, ko

nas je koronavirus prvič presenetil, v dveh, treh dneh celotno občinsko upravo uspelo prestaviti na delovanja v domače okolje.

Priskrbeli smo dovolj računalnikov in usposobili ter prilagodili sisteme tako, da smo lahko naše delo skoraj nemoteno opravljali naprej. Žal smo tudi sedaj v podobni situaciji. Tudi zdaj delamo pretežno na daljavo, a smo za občane dosegljivi. Želimo si, da občanke in občani z nami v čim

Kolikšen pa je odziv, je med sporočili tudi kaj neprimernih, kar se na spletu pogosto dogaja? »Povprečno dobimo eno do dve sporočili vsak dan. Žal so med njimi res nekatera nepriMag . Iztok Mori merna, a mi se osredotočamo na takšna, ki lahko koristijo večji meri kontaktirajo preko ele- občankam in občanom in takšna ktronske pošte ali telefonov. Za tudi skušamo upoštevati oz. za nujne primere smo dosegljivi tudi njih iščemo najboljše rešitve. Vseosebno, se je pa seveda za obisk kakor pa lahko rečem, da je bila pri nas treba naročiti. V tem času aplikacija med občani odlično še bolj skrbno bdimo nad vsemi sprejeta in da z njeno pomočjo aktivnostmi in po potrebi ukre- hitreje in učinkoviteje razrešimo pamo, še posebej na področju marsikaj, kar jih teži.« zagotavljanja pomoči ranljivim Osebno se v zadnjem času zelo skupinam.« poglobljeno ukvarjate s prestrukStik z občani postavljate med turiranjem in ste član različnih prioritete? delovnih skupin na tem področju. »Na Mestni občini Velenje se »S prestrukturiranjem se zelo dobro zavedamo, da smo ukvarjamo že nekaj let, res pa v tu za naše občanke in občane, zato si prizadevamo in jim omogočamo različne možnosti stika z nami. Kot sem že omenil, nam

Testiranje Pomoč na domu pod okriljem Doma za varstvo odraslih Velenje poteka tudi Šaleška dolina – S 1. aprilom je izvajanje socialnovarstvene storitve (ki jo je do sedaj opravljal CSD Savinjsko-Šaleška, Enota Velenje, in je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, vendar zaradi bolezni, starosti ali kroničnih bolezni ne morejo skrbeti sami zase) prevzel Dom za varstvo odraslih Velenje. Še naprej jo bo opravljalo dvaindvajset neposrednih izvajalk, morebitne potrebe po kadru pa bodo nadomeščali sproti. Storitev oziroma pomoč, ki je bila upravičencem zagotovljena do sedaj, tudi v prihodnje ostaja enaka in v istem obsegu, kot je dogovorjeno.

Na teren bodo prihajale socialne oskrbovalke, ki so upravičencem pomoči na domu že prej nudile

pomoč in podporo pri vsakodnevnih opravilih, ki jih sami ne zmorejo. Direktorica Doma za varstvo odraslih Violeta Potočnik Krajnc verjame, da bodo tudi v bodoče z obiski socialnih oskrbovalk zagotavljali najvišjo kakovost dela in skrbeli za dobro počutje upravičencev ter tako razbremenili tudi njihove svojce, upravičencem pa omogočili bolj kakovostno življenje v domačem okolju. »Vse svoje znanje, izkušnje in veščine bomo ohranili in negovali še vnaprej,« pa dodaja tudi koordinatorka Pomoči na domu, Valerija Kidrič, ki jo najdete v stavbi Društva upokojencev (na Cesti Bratov Mravljakov 1), dosegljiva pa je tudi na telefonski številki 051 487 092. 🔲

jš

lahko pišejo po klasični ali elektronski pošti, nas pokličejo ali obiščejo na sedežu občine (se pa morajo v času epidemije naročiti). Pogosto se z njimi dobimo na različnih javnih obravnavah ali pa obiskih po krajevnih skupnostih in mestnih četrtih. Na pobudo župana smo pred časom pripravili tudi dva medgeneracijska foruma preko spleta – z mladimi in s starostniki. To se je izkazalo za zelo dober način izmenjave predlogov in izkušenj, hkrati pa v takšnih oblikah sodelovanja vidimo priložnost, da odnose z našimi občankami in občani še izboljšamo.

Naj izkoristim to priložnost in spomnim tudi na našo aplikacijo Sooblikuj Velenje, ki jo najdete na naši spletni strani www.velenje.si. Občani nam lahko preko nje sporočajo vse, kar želijo, torej pripombe, pobude, vprašanja, veseli pa smo tudi pohval. Na vse se skušamo odzvati v čim krajšem možnem času.«

ta teden

Velenje – Tudi ta teden v velenjski Rdeči dvorani poteka testiranje na SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi, in sicer še danes, v četrtek, 8. aprila, in jutri, med 7. in 14. uro.

Testiranje, ki ga Cepilni center Zdravstvenega doma Velenje izvaja v Rdeči dvorani Velenje, je brezplačno in prostovoljno, predhodno naročanje ni možno. Testiranje ni ustrezno za osebe s simptomi na sum okužbe s SARS-CoV-2. Te osebe se morajo na testiranje naročiti preko 🔲 osebnega zdravnika.

vsak dan

zadnjem letu še bolj intenzivno.

Za Velenje in za našo dolino prihaja zelo odločilno obdobje, saj naj bi ključne odločitve potrjevali v naslednjih nekaj mesecih. Celotna ekipa občinske uprave in tudi širše pod vodstvom župana dela na tem področju dobesedno vsak dan. Seznanjamo se z novimi okoliščinami in iščemo čim boljše rešitve za nas in za generacije, ki šele prihajajo. Verjamem, da smo na dobri poti, saj je Velenje resnično mesto priložnosti, zato sem prepričan, da bomo čez nekaj desetletij lahko govorili o uspešni tranziciji.« Vse skupaj je v rokah mednarodne družbe Deloitte, ki jo je izbrala Evropska komisija. Z njimi ste pogosto na vezi, seveda preko spleta.

Je bilo tudi včeraj tako? »Včeraj smo imeli pregled območnega razvojnega načrta. Z veseljem povem, da so bili naši projekti ocenjeni zelo dobro, imeli smo tudi delovni sestanek z Evropsko komisijo, na kateri je bil predstavljen njihov vidik, kaj vse bi morali ti projekti zajemati, kaj so prioritete in kaj bodo sofinancirali. Te informacije je vsekakor nujno pridobiti pravočasno, da lahko nato projekte, ki jih bomo prijavili na razpise, ko bodo objavljeni, pripravimo skladno z njimi.

Ne strinjam pa se s trditvijo, da je vse v rokah družbe Deloitte.

Družba Deloitte je kot izvajalec pripravila strategijo s tremi predlaganimi letnicami izhoda iz premogovništva. Končno odločitev oz. izbor letnice pa bo podala politika.« Kdaj pa bomo izvedeli, kaj bo Evropa sofinancirala? Želimo si, da bi to bilo čim prej.

V nekaj mesecih bo vlada morala sprejeti strategijo prestrukturiranja premogovnih regij, kakor tudi območne načrte, potem pa pričakujemo, da bo prišlo do sofinanciranja projektov, ki jih pripravljamo. Sam resnično verjamem, da veliko obetajo in pomenijo svetlo prihodnost za naše mesto.«

Kaj pa je sicer v tem času vaša prioriteta? »Zagotovo projekti. Vzporedno z vsem omenjenim se pripravlja nova evropska finančna perspektiva. Pripravljajo se operativni programi SAŠA regije, Savinjske regije, kakor tudi za vzhodno kohezijsko regijo. Tudi prejšnji teden smo imeli sestanke na to temo. Trudimo se, da bi bili naši projekti in programi vključeni tako v območne razvojne načrte kot v vzhodno kohezijsko regijo.

Le tako bomo lahko tudi v naslednjih sedmih letih uspešno črpali evropska sredstva. Doslej smo bili pri tem med najuspešnejšimi v Sloveniji. Od aktualnih projektov, ki so trenutno v izvedbi na območju mestne občine Velenje, pa zagotovo izstopajo izgradnja tretje razvojne osi, kjer aktivno sodelujemo z DARS-om, prenova Starega Velenja in pridobitev gradbenega dovoljenja za kolesarsko povezavo do Mislinje, za katero se v letošnjem letu predvideva že razpis za izvedbo gradbenih del, v prihodnjih dveh letih pa bo sledila tudi izgradnja.« Veliko se srečujete z direktorji občinskih uprav Slovenije in tudi tujine. Kakšen imate občutek, kako ste organizirani v primerjavi z njimi? »Res se pogosto dobivamo, zadnje čase sicer le virtualno. Še posebej intenzivno je to sodelovanje z mestnimi občinami, v okviru katerih se sestajamo na kolegiju direktorjev. Izmenjava izkušenj in strokovnih mnenj je zelo dobrodošla. Na posameznih segmentih smo si občine različne, na splošno pa lahko rečem, da smo pri nas dobro organizirani in odličen zgled marsikateri občini, zato tudi pogosto delimo izkušnje dobrih praks. Jih pa vsekakor v primerih, ko vidimo, da imajo stvari zelo dobro urejene, vpeljemo tudi sami.« 🔲

Naš čas, 8. 4. 2021, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

8. aprila 2021

Višji standardi varstva pri delu v jami prinašajo manjša tveganja

GOSPODARSKE novice 1,3-odstotna inflacija

Kljub najsodobnejši tehnologiji je delo rudarjev še vedno delo v posebnih razmerah Milena Krstič - Planinc

Velenje – Varnost in zdravje pri delu sta bila za Premogovnik Velenje vedno na prvem mestu.

Temu področju namenjajo posebno pozornost, saj se še kako zavedajo, da je kljub najsodobnejši tehnologiji delo rudarjev še vedno delo v posebnih razmerah.

Opravljajo ga v specifičnem okolju, pod zemljo. Zato nenehno stremijo k zagotavljanju čim višjih standardov varstva pri delu in tako tveganje zmanjšujejo na najnižjo možno raven, pravi Primož Vedenik, vodja Službe za varstvo in zdravje pri delu v Skupini Premogovnik Velenje.

enotah. V zadnjem obdobju beležijo vse več poškodb prstov na rokah zaradi mehanskih nevarnosti pri različnih delih, kjer so kljub uporabi zaščitnih rokavic roke izpostavljene nevarnostim (montaža/demontaža opreme, priprava materiala za delo, rokovanje s težkimi delovnimi sredstvi ipd.). V kategorijo nepazljivosti se uvrščajo tudi nezgode pri gibanju po jamskih prostorih (zvini, padci), kjer je potrebna večja previdnost zaradi specifičnega delovnega okolja (mokra in spolzka tla, neravnine v tleh, ozki prehodi, zatesnjenost).

neljubih dogodkov in izrednih razmer.

V izrednih razmerah računajo na dobro usposobljene jamske reševalce

❱

Najpogostejši vzrok nepazljivo delo

❱

Primož Vedenik, vodja službe za Varnost in zdravje pri delu: »Tudi v Premogovniku Velenje je najpogostejši vzrok nastanka nezgode nepazljivo delo.«

Stanje na področju bolniške odsotnosti skrbno spremljajo

V Skupini PV veliko pozornosti namenjajo skrbi za zdravje zaposlenih in posledično skrbno spremljajo stanje na področju bolniške odsotnosti. Za nastanek bolniške odsotnosti upoštevajo več dejavnikov – naravo dela, zahtevne delovne pogoje v jami, število zaposlenih po posameznih organizacijskih enotah, organizacijo dela, organizacijsko klimo, vrste obolenj, pojav novih oblik virusov, zakonodajo ...

Statistični podatki Inšpektorata Republike Slovenije za delo kažejo, da 85 odstotkov vzrokov za Število nezgod v zadnjih nezgode po svetu izhadesetih letih se giblje od ja iz človeške narave, najmanj (58) leta 2011 do ostalih 15 odstotkov največ (110) leta 2019. pa je pripisanih tehnologiji in okolju. V Sloveniji človeškemu nepazljivosti pripisujejo 65 od- Za večjo varnost lahko stotkov, tehnologiji in okolju 22 največ naredijo sami odstotkov, 23 odstotkov pa druOzaveščanje zaposlenih, da gim dejavnikom. lahko za večjo varnost pri delu »Tudi v Premogovniku Velenje največ naredijo sami, preko nadje najpogostejši vzrok nastanka zorno-tehničnega osebja, usponezgode nepazljivo delo. To lah- sabljanj in internih medijev, ko preprečimo z manjšim podce- vzpostavitev varnostnega sistenjevanjem nevarnosti, doslednim ma VTIS, izdelan Načrt obramupoštevanjem navodil za pravilno be in reševanja ter številni drugi in varno delo ter bolj koordini- ukrepi so le del aktivnosti, ki jih ranim in organiziranim delom,« imajo v podjetju vzpostavljene pravi Vedenik. za zagotavljanje najvišje možne Analize nezgod v jami kažejo, stopnje varnosti. Zaradi specida prihaja do nepazljivega dela fike dejavnosti, ki se odvija 500 zaposlenih pri različnih delovnih metrov pod površjem zemlje, pa opravilih v vseh organizacijskih v jami še vedno lahko pride do

Leta 2020 je v primerjavi z letom 2019 (pri vseh vzrokih) porasla bolniška odsotnost, in sicer z 10,13 odstotka na 12,07 odstotka, tako za bolniško odsotnost do 30 dni kot nad 30 dni. Najvišji porast predstavljajo »ostala obole-

»V takšnih razmerah najbolj računamo prav na dobro usposobljene jamske reševalce, ki letos obeležujejo Varnost zaposlenih v 114 let delovanja. Vsi družbah Skupine PV je bila so zaposleni na svojih vedno na prvem mestu, delovnih mestih in jih aktivirajo po potrebi,« tako je tudi v trenutnih izpostavlja Vedenik in izrednih razmerah. dodaja, da je za izobra-

Lani 109 nezgod

Leta 2020 se je v premogovniku pripetilo 109 nezgod, kar je ena manj kot leta 2019. Po teži poškodbe jih je bilo 107 opredeljenih kot lažja nezgoda, dve pa sta bili hujši. »Vzrok za ti dve hujši delovni nezgodi je bilo nepazljivo delo, pripomogla pa je tudi višja sila – sprostitev povečanih pritiskov same hribine v delovni prostor v jami.« Število izgubljenih dnin zaradi nezgod se je v primerjavi z letom 2019 povečalo za skoraj 13 odstotkov in znaša blizu 10.500 izgubljenih dnin, kar pove, da je bila resnost poškodb v letu 2020 večja, ker so bili zaposleni zaradi bolniške dlje časa odsotni.

Porast bolniških izostankov

ževanje reševalcev dobro poskrbljeno. »Organiziramo strokovna predavanja, usposabljanja s področja nudenja prve pomoči – pri tem sodelujemo z zdravniki, preverjamo znanje nameščanja reševalnih aparatov, izvajamo fizično testiranje oziroma tako imenovani Cooperjev test, testiranje v dimni komori ter organiziramo redne mesečne reševalne vaje v jami in v požarnem rovu.« Petindvajset njihovih reševalcev se je udeležilo usposabljanja za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči z uporabo zrakoplovov – modul A. »Ponosni smo, da imamo v svojem delovnem okolju skrbno izbrane in usposobljene posameznike, ki so ob izrednih in nevarnih dogodkih vedno pripravljeni pomagati. Še bolj nas veseli, da resnejših akcij v zadnjih letih ni več toliko, kot jih je bilo v preteklosti.«

Območje evra je marca po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat beležilo 1,3-odstotno inflacijo, potem ko je bila ta februarja 0,9-odstotna. K marčni inflaciji so največ prispevale višje cene energije, ki so se zvišale za 4,3 odstotka.

Tudi v Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin marca nekoliko zvišale. V letni primerjavi je bila rast 0,1-odstotna, k inflaciji so največ prispevale višje cene elektrike. Na mesečni ravni je bila inflacija 0,3-odstotna, najbolj pa so se v primerjavi s februarjem podražili naftni derivati.

Dolg kar 80,8 odstotka BDP Javnofinančni primanjkljaj Slovenije je lani znašal 3,868 milijarde evrov ali 8,4 odstotka BDP, potem ko so imele predlani javne finance 207 milijonov evrov presežka. Dolg države je konec leta 2020 znašal že kar strašljivih 37,429 milijarde evrov ali 80,8 odstotka BDP, kar je za 15,2-odstotne točke BDP več kot leto prej. Večina poslabšanja javnih financ v letu 2020 izvira iz ukrepov, namenjenih preprečevanju in omejevanju posledic epidemije, a fiskalni svet opozarja, da so lani hitro rasli tudi nekateri izdatki, ki s krizo niso neposredno povezani, kot je denimo rast stroškov dela ter izdatkov za blago in storitve.

nja nad 30 dni«, kamor štejejo vse bolezni, tudi covid-19.

Delo v času epidemije so kljub okužbam med zaposlenimi organizirali tako, da so ves čas zagotavljali nemoteno izvajanje dejavnosti. Premogovnik je družba strateškega pomena za državo in ne more kar tako zapreti vrat. »Vse od izbruha covida-19 upoštevamo vsa priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in pristojnega ministrstva ter tudi vse ukrepe za organizacijo dela, ki smo jih v podjetju sprejeli že v času prvega vala in so prispevali k zmanjšanju hitrosti širjenja virusa.«

Podjetja niso ustavila proizvodnje

Delo od doma v jami ni mogoče

Gospodarstveniki za kasnejše zapiranje Premogovnika

Varnost zaposlenih v družbah Skupine je na prvem mestu tudi v teh izrednih razmerah. »Tam, kjer delo to omogoča in je več ljudi v pisarnah, smo odredili delo od doma. V jami to seveda ni mogoče, zato se še posebej trudimo, da bi z ukrepi zajezili širjenje epidemije med zaposlenimi.« Veseli jih, da število okužb v vseh družbah Skupine trenutno upada in da jim je z ukrepi, ki jih dosledno upoštevajo, uspelo obrniti trend navzdol. Z vsemi silami in s spoštovanjem ukrepov si prizadevajo, da bo okužb tudi v prihodnosti čim manj. »Število okuženih se giblje okrog povprečja na državni ravni, ki velja za gospodarske družbe. Pri nekaterih zaposlenih je obstajala verjetnost, da je prišlo do okužbe na delovnem mestu, vendar je okužbo na delovnem mestu težko potrditi, saj ne vemo, ali so zaposleni spoštovali ukrepe za preprečitev širjenja okužbe tudi izven delovnega časa oziroma v domačem okolju,« je še povedal Vedenik. 🔲

Podjetja kljub pozivom k prehodu na delo na daljavo večinoma niso ustavila proizvodnje, zagotavljajo pa, da dosledno še naprej izvajajo ukrepe za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom med zaposlenimi.

V velenjskem Gorenju obratujejo normalno, saj imajo rekordna naročila, ki jih le stežka izpolnjujejo, zato so v nekaterih obratih uvedli celo tretjo izmeno, delajo pa pogosto tudi ob sobotah. Njihovi režijski delavci sicer delajo od doma že od lanskega avgusta, v proizvodnji pa imajo prav tako že več kot leto dni stroge preventivne ukrepe in učinkovite protokole ravnanja ob vsakem sumu okužbe, vključno s hitrimi testi in testi PCR. Z doslednim upoštevanjem ukrepov in z rutinskimi protokoli ravnanja ob sumu okužbe jim je uspelo širjenje okužb znotraj podjetja že kmalu po izbruhu epidemije obvladati in nato tudi preprečiti njihovo širjenje. Če se kdo od zaposlenih okuži, se to zgodi zunaj podjetja, dodajajo.

Predsednik GZS Boštjan Gorjup opozarja, da je leto 2033 preuranjeno za zapiranje Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj. Po njegovem ne bi smeli pozabiti na dosedanje uspehe ter kakovostno in stabilno oskrbo slovenske industrije in gospodinjstev z elektriko, ki je doslej omogočala konkurenčni položaj naših podjetij. Tako bo še naprej, a le, če bomo določili primeren rok zapiranja Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj. Ob tem se je treba zavedati, da potrebuje slovensko gospodarstvo stabilen vir električne energije, Gorjup pa je opozoril tudi na to, da je izstop iz premogovništva treba reševati tankočutno do zaposlenih v tej dejavnosti. Pred letom 2036 to nikakor ni sprejemljivo.

Oddaja davčnih obračunov prestavljena Čeprav zakonske podlage ni, so na Finančni upravi RS (Furs) rok za oddajo davčnih obračunov za leto 2020 prestavili za mesec dni.

Rok se sicer vsako leto izteče 31. marca, vendar so letos računovodje zaradi zahtevnejših postopkov, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi, že nekaj časa pozivali k podaljšanju. Čeprav zadnji trenutek, vseeno uspešno.

Prihajajo dohodninske odločbe Finančna uprava RS (Furs) je zavezancem po pošti na dom že poslala prvi paket informativnih izračunov dohodnine za leto 2020.

V prvih dneh aprila jih bo v svoje poštne nabiralnike prejelo skoraj milijon zavezancev. Med njimi je 15,5 odstotka takšnih, ki bodo morali dohodnino doplačati, 36 odstotkom pa jo bodo vrnili. Drugi sveženj bo sledil 31. maja.

Zaposli.me do konca maja

Zaposlili več kot 1.400 brezposelnih Velenje – Na območju Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje se je v prvih treh mesecih letošnjega leta zaposlilo več kot 1.400 brezposelnih oseb. Tolikšno zaposlovanje je odsev velikega povpraševanja delodajalcev oziroma prostih delovnih mest. Največja zaposlovalca sta družbi Gorenje gospodinjski aparati in Hisense Europe Electronics, zelo veliko potreb izkazujejo tudi družbe BSH Hišni aparati Nazarje, Plastika Skaza,

Veplas, Leplast, TAB Vuzenica in Sij Metal Ravne.

Direktorica območne službe Blanka Pečnik Črnko pravi, da se jim že pojavljajo strukturna neskladja, zaradi katerih delodajalcem težko zagotavljajo potreben kader, dodaja pa tudi, da bodo svetovalci zaposlitve naredili vse, da motivirajo brezposelne osebe in iskalce za ustrezno in primerno zaposlitev. 🔲

mkp

Terme Topolšica z občutnim upadom prihodkov Topolšica – V Termah Topolšica so imeli v zadnjem lanskem in letošnjem prvem četrtletju več kot 70-odstotni upad prihodkov. Direktor term Bojan Trifković je za STA ocenil, da bo okrevanje v sektorju dolgotrajno, raven poslovanja iz 2019 pa pričakuje v roku petih let.

Nekaj delavcev so morali odpustiti, jih bodo pa letos vseeno nekaj tudi zaposlili. »Verjamem, da vlada za pomoč turizmu dela vse, kar je v njeni moči,« pa je Trifković dejal glede vladnih ukrepov. 🔲

Zavod za zaposlovanje je javno povabilo Zaposli.me podaljšal do konca maja prihodnje leto. Podjetje lahko tako z javnim povabilom za zaposlitev brezposelnega, ki je dopolnil vsaj 30 let in izpolnjuje še druga merila, za eno leto pridobi od slabih pet do osem tisoč evrov subvencije na zaposlenega. Prek subvencij naj bi se letos po načrtih zavoda zaposlilo več kot 5.800 brezposelnih. 🔲

mz

Podaljšan rok za kmetijstvo Šoštanj – Zaradi zaprtja države in posledično omejenega poslovanja je Občina Šoštanj rok za oddajo vlog na Javni razpis za dodeljevanje pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja za letošnje leto s 16. aprila prestavila na 14. maj. 🔲

mkp

Naš čas, 8. 4. 2021 barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

8. aprila 2021

Zagotavljajo zanesljivo oskrbo z elektriko

Nivig se nadeja še enega uspešnega leta

Tudi v obdobju zaprtja države v skupini HSE zagotavljajo zanesljivo in nemoteno oskrbo z električno energijo – Proizvedejo dve tretjini slovenske električne energije

Večina ukrepov, povezanih z zajezitvijo širjenja epidemije v »covid letu«, na delo in poslovanje ni vplivala, le zaposlene na terenu je prikrajšala za tople malice Milena Krstič - Planinc

Termoelektrarna Šoštanj je v letošnjih prvih treh mesecih proizvedla 31 odstotkov več elektrike kot v enakem obdobju lani.

Mira Zakošek

❱ ❱

34 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in predstavlja 77 Letošnja Zadnja dva dneva prejšnodstotkov v vsej slovenski proproizvodnja jega tedna in ta teden, ko so izvodnji obnovljive električne višja za 33 v Sloveniji veljavni strogi preenergije. Termoelektrarna Šošventivni ukrepi za zajezitev tanj, ki za delovanje uporablja odstotkov širjenja novega koronavirusa, premog iz Premogovnika Vev vseh podjetjih skupine Hollenje, pa je med januarjem in Jedrska dinga Slovenske elektrarne marcem proizvedla 0,9 TWh elektrarna je zagotavljajo stabilno in zaneelektrične energije, kar je 31 sljivo proizvodnjo električne odstotkov več kot v enakem od 1. aprila energije ter tako zagotavljajo obdobju lani. v remontu, nemoteno oskrbo gospodinjV času enajstdnevnega zaprizpad njene stev, ustanov in gospodarskih tja države, ki je del ukrepov za proizvodnje subjektov. preprečevanje širitve koronavinadomeščajo Skupina Holding Slovenske rusa, delo v skupini HSE poelektrarne proizvede dve tretekalo nemoteno. Kljub temu v podjetjih tjini vseslovenske električne da so število zaposlenih na deskupine HSE. energije in skoraj devetdeset lovnih mestih omejili na miniodstotkov vse električne enermalno, še naprej zagotavljajo gije iz obnovljivih virov v Sloveniji. zanesljivo proizvodnjo in nemoteno oskrPrvi trije meseci letošnjega leta so bili za bo z električno energijo. To je pomembno skupino HSE zelo uspešni. Proizvedli so tudi glede na dejstvo, da se je 1. aprila začel za 1,9 TWh električne energije, kar je 33 35-dnevni remont Nuklearne elektrarne Krodstotkov več kot v enakem obdobju lani. ško, elektrarne skupine HSE pa zato nadoDravske elektrarne Maribor in Soške elek- meščajo tudi izpad njene proizvodnje. 🔲 trarne Nova Gorica so proizvedle 1 TWh električne energije iz obnovljivih virov, kar je

Šoštanj – V podjetju Nivig, specializiranem za nizke gradnje, predvsem gradnje vodovodnih in kanalizacijskih omrežij, so lansko »covid leto« preživeli mirno in brez posebnosti. Večina ukrepov, povezanih z zajezitvijo širjenja epidemije, na njihovo delo ni vplivala, pravi direktor Luka Petrak.

Omenja le tistega, ki je zaposlene na terenu prikrajšal za tople malice.

Podjetje je v tem okolju prisotno že skoraj 35 let, zadnjih 5 let pa svoj položaj počasi, a vztrajno utrjuje tudi na širšem območju. Petnajstim zaposlenim je najbolj pomembna kakovostna izvedba vsakega, še tako majhnega projekta, ki pomeni izboljšanje kakovosti življenja.

Med večjimi projekti, katerih izvedba je trajala tudi dalj časa, omenjajo lani zaključeno obnovo Trga bratov Mravljakov oziroma Glavnega trga v Šoštanju in izgradnjo okoli 9 kilometrov kolesarskih površin v Velenju.

Vmes pa se je zvrstil niz manjših projektov, ki so trajali po nekaj tednov. »Poslovali smo uspešno, povsem primerljivo z letom 2019,« pravi Petrak. Letos so z izvedbo projektov

Kolesarske površine Velenje – zahod.

❱

Poslovno leto 2020 je bilo podobno letu 2019 – brez pretresov in uspešno.

začeli dobro in tudi zgodaj. Na terenu so bili že v prvih dneh januarja, delo pa imajo praktično zagotovljeno že za celo leto.

Med večjimi projekti bo gradnja skoraj 15 kilometrov dolgega kanalizacijskega omrežja v občini Slovenske

Kanalizacijski kolektor DN 800 v Velenju.

Konjice. V sklopu skupnega projekta občin Braslovče, Polzela in Žalec z imenom Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Savinje pa so tik pred velikonočnimi prazniki podpisali pogodbo za gradnjo dobrega kilometra kanalizacijskega omrežja v naseljih Breg pri Polzeli in Polzela. »Nadejamo se še enega uspešnega leta. Malo se sicer borimo z enormnimi dvigi cen osnovnih surovin, ampak pričakujemo, da bo šlo.« Čistilna naprava Luče.

🔲

Kaj storiti ob izpadu električne energije?

Delo na terenu se odvija skladno in vedno z upoštevanjem priporočil NIJZ in internimi navodili v podjetju – V preteklem letu so imeli v času dežurne službe petsto osemnajst intervencij – Najpogostejše so menjave varovalk zaradi preobremenitve, predvsem v gospodinjstvih Jasmina Škarja

Prekinitev dobave električne energije je za uporabnike zelo neprijetna, še posebej v času izrednih razmer, tudi zato, ker marsikje že dlje časa delo in šola potekata na daljavo. Prekinitvam se kljub rednemu vzdrževanju vedno ne moremo izogniti. Zato so dežurne ekipe Elektra Celje ves čas epidemije dosegljive – tako na terenu kot v stavbah, kjer se trudijo odpravljati okvare odjemalcem bodisi zaradi izpadov bodisi zaradi motenj pri dobavi električne energije. Njihova naloga je skrb za tehnično brezhibno stanje elektroenergetskih naprav, izvajanje intervencij in opravljanje dežurne službe izven rednega delovnega časa.

V času korona ukrepov dežurna služba nemoteno obratuje

Vodja Nadzorništva Velenje Borut Bedenik pove, da se v času epidemije delo na terenu odvija, kolikor to dopuščajo razmere, vendar skladno in vedno

z upoštevanjem priporočil NIJZ in internimi navodili v podjetju. »Zaposleni dosledno upoštevajo uporabo zaščitnih mask in upoštevajo vzdrževanje predpisane razdalje. Prav tako vsem zaposlenim ob prihodu na delo izmerimo telesno temperaturo. V vseh službenih

❱

Bedenik, ki poudari, da tudi v času korona ukrepov dežurna služba nemoteno obratuje (skladno z upoštevanjem vseh predpisov). »Pri obisku stranke prosimo, da upoštevajo varnostno razdaljo 1,5 m in nato odpravimo okvaro (če gre za menjavo varovalke). Če dežurni

Na distribucijski enoti Velenje je en dežurni delavec aktiven štiriindvajset ur na dan, ostali so na vpoklic (pomoč pri večjih okvarah). V primeru večjih okvar pokličejo na pomoč še enega pasivnega dežurnega delavca, ki se mu po potrebi pridružita še zaposleni iz službe strojno transportne logistike in zaposleni iz tehnične operative.

vozilih so nameščene pršilke z razkužilom, s katerimi si zaposleni dosledno razkužujejo roke. Če je treba opraviti delo, kjer bi lahko prišlo do tveganega stika, pa imajo zaposleni na voljo tudi zaščitne obleke in zaščitne vizirje,« razlaga

delavec na terenu potrebuje pomoč (v primeru, da gre za težjo okvaro), lahko pokliče sodelavce iz nadzorništva, ki so del iste skupine kot on. V stavbe, hiše in stanovanja ne vstopamo, saj notranja inštalacija ni del elektroenergetskega

Na podeželskih tipih omrežja prihaja do bistveno večjega števila in trajanja napovedanih prekinitev kot v mešanem in mestnem tipu omrežja. Podeželska omrežja so običajno v nadzemni izvedbi in zahtevajo pogostejša vzdrževalna dela, so izpostavljena zunanjim vplivom (udari strel, padec dreves) in potekajo po zahtevnem terenu. omrežja Elektra Celje, razen tam, kjer imajo še star sistem in je naša priključno merilna omara v objektu.«

Za kakšne okvare gre najpogosteje? »Najpogostejše so menjave varovalk zaradi preobremenitve (v gospodinjstvih je vedno več električnih naprav), udari strele, nestrokovno popravilo na inštalacijah, okvara električnih naprav (preboj), menjava varovalk v transformatorskih postajah (povečava odjema na izvodu,

vedno več gospodinjskih aparatov). Pogosto prihaja tudi do okvar na omrežju zaradi vremenskih razmer (vetroloma, snega, neurja) pa okvar kabla. Pokliče nas tudi policija, kadar v primeru prometnih nesreč pride do poškodbe energetskih naprav ali pa zaradi kaljenja javnega reda in miru. V stiku smo tudi z gasilci, kadar je nujen izkop elektrike zaradi požarov,« našteva vodja velenjskega Nadzorništva Borut Bedenik, ki lahko za večino strank potrdi, da upoštevajo ukrepe in se ob opozorilu umaknejo. »Se pa zgodi tudi, da bi stranke kljub opozorilom želele biti zraven, da vidijo, kaj delamo.«

Intervencije v lokalnem okolju v preteklem letu

V letu 2020 so v Nadzorništvu Velenje (kjer je zaposlenih osem monterjev) imeli v času dežurne službe petsto osemnajst intervencij. V osemdesetih odstotkih intervencij je šlo za menjavo varovalk pri strankah zaradi preobremenitve, v petnajstih za menjavo varovalk v transformatorskih postajah, v petih odstotkih pa je bila intervencija nujna zaradi vremenskih razmer, kot so vetrolom, sneg, ali neurja,« še povzame Borut Bedenik. 🔲

Naš čas, čas, 8.

8. 4.

4. 2021, 2021, barve: barve: CMYK, CMYK, stran stran 6 6 Naš

6

PREGLED TEDNA

8.

8. aprila aprila 2021 2021

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka Sreda, 31. marca Ker koaliciji v torek ni uspelo razrešiti predsednika DZ Igorja Zorčiča, opozicija v tem vidi dokaz, da koalicija v DZ nima več večine, in zato poziva k volitvam.

V koaliciji pa napovedujejo preučitev dogajanja in nov poskus menjave Zorčiča.

Nuklearna elektrarna Krško (NEK) bo v noči s srede na četrtek zaustavljena, saj bodo začeli njen predvidoma 35-dnevni redni remont. Ta bo zaradi kompleksnosti in števila izvajalcev izjemno intenziven in logistično zahteven.

Nadzorni svet Slovenske tiskovne agencije (STA) je vlado pozval, naj nemudoma poplača zapadle obveznosti do STA. Predstavniki Levice so v DZ vložili 10.000 podpisov pod pobudo za referendum o noveli zakona o izvrševanju proračuna. Ta po njihovem mnenju predstavlja obvod za nakupe orožja.

V Postojni so uradno odprli prostore Uprave avtocestne policije, s katero želijo zagotoviti večjo prometno varnost na naših avtocestah in hitrih cestah.

ki jih na tem področju krepko prekaša.

V minulem tednu je bila večina evropskih držav priča hitrejšemu širjenju covida-19, potrjenih je bilo skupno 1,6 milijona novih primerov okužb in skoraj 24.000 smrti.

Petek, 2. aprila

prestolnice v Nacionalni muzej egiptovske civilizacije (NMEC) na jugovzhodnem obrobju mesta v povorki prenesli 22 mumij egiptovskih kraljev – 18 kraljev in 4 kraljice – iz obdobja med 17. in 20. dinastijo.

Nedelja, 4. aprila

ukrepov za šport.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki mu bo omogočil, da bo ostal na položaju še dva šestletna mandata.

Na oblasti se bo tako obdržal do leta 2036.

Iz ZDA poročajo o najnižjem številu smrti zaradi covida-19 v zadnjega več kot pol leta. V mi-

Kristjani so praznovali veliko noč, največji krščanski praznik.

Na ta dan se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Papež Frančišek je v baziliki Svetega Petra daroval velikonočno mašo, po velikonočni maši pa izrekel tradicionalni blagoslov mestu in svetu (Urbi et Orbi).

Pozval je k večji solidarnosti pri razdelitvi cepiv proti covidu-19 in obsodil oborožene konflikZačela se je nacionalna te, ki jih je označil preventivna akcija za večjo za škandalozne. varnost voznikov enoslednih Mariborski nadškof motornih vozil. metropolit Alojzij Cvikl pa je v pridigi nulem dnevu so jih namreč zav dopoldanski veli- beležili le 277. Iz Indije in Irana Okoljevarstveniki menijo, da so naše vode konočni maši dejal, pa poročajo o največjem številu ogrožene, in želijo zakonodajni referendum. da je velika noč pra- novih okužb v enem dnevu. V znik luči, saj je na ta Indiji jih je bilo več kot 100.000, Več okoljevarstvenih in naravo- dan Jezus premagal temo smrti v Iranu skoraj 14.000. varstvenih organizacij želi z zbi- in vstal od mrtvih.

Na hekerskih forumih je bila ranjem podpisov za zakonodajni Premier Janez Janša je v veli- prosto dostopna zbirka podatreferendum preprečiti uveljavitev konočnem voščilu zapisal, da je kov o 533 milijonih uporabnikov ta teden sprejete novele zakona pandemija koronavirusa razgali- družbenega omrežja Facebook. o vodah, ki po njihovem mnenju la vso našo ranljivost in šibkost dopušča prevelike posege na vo- ter nam vzela zdravje in žal tudi dna in priobalna zemljišča.

Kristjani so se na veliki petek Napovedi meteorologov so se spomnili Jezusove smrti na kriuresničile in zjutraj je začelo snežu. Zaradi 11-dnevnega zaprtja žiti po vsej državi. Popoldne je države za preprečitev širjenja sneg povsod ponehal. epidemije covida-19 so duhovDržavni svet ni prisluhnil mneniki opravili bogoslužje velikega nju ekologov in ni izglasoval odpetka v zaprtih cerkvah in brez ložilnega veta na novelo zakona navzočnosti vernikov. o vodah, ki jo je državni zbor V petkovem napadu na ameriPapež Frančišek je izrekel sprejel pred tednom dni. Se pa ški kongres sta umrla kongresni tradicionalni blagoslov mestu obeta referendum o zakonu, saj policist in napadalec, temnopolti in svetu. so v DZ že prispeli podpisi dr25-letni Noah Green iz Indiane. žavljanov pod dvema različnima Smrtno so ga ranili kongresni mnoga življenja. Lansko leto pa pobudama. Podporo referendupolicisti, ko je z nožem v roki iz- nas je po njegovem naučilo, da mu so izrazili tudi v strankah stopil iz avtomobila, s katerim je veliko bolj cenimo to, kar ima- Levica in SD. povozil dva kongresna policista mo, ter da so težki časi lahko V Sloveniji bo v aprilu na voin treščil v varnostno oviro. tudi priložnost za nov začetek. ljo 347.000 odmerkov različnih Jordanske oblasti so v soboto cepiv proti covidu-19, dobave se zaradi poskusa destabilizacije bodo nato še povečevale. države izvedle številne aretacije, V Bruslju ocenjujejo, da je cilj V Mariboru je potekal protest med pridržanimi so tudi posame- – cepiti 70 odstotkov odraslih proti epidemiološkim ukrepom. zniki, ki so blizu kraljevi družini. proti covidu-19 do konca poletja V Mariboru je znova Protestniki so objeti peli Dan ljubezni, kasneje pa vpili »maske potekal protest proti dol, vlada pa v zapor«. epidemiološkim ukrePapež Frančišek je v petek zve- pom. Zbralo se je okočer na Trgu svetega Petra v Vati- li sto ljudi. kanu vodil križev pot. Slovenski škofi so v velikonočni poslanici spomnili, da se država že več kot eno leto bori z epidemijo, ob tem pa pozvali k ohranitvi upanja.

Velika sobota je zaradi protikoKristjani so praznoSneg je pobelil državo, mraz pa ogrozil ronskih ukrepov potekala brez vali velikonočni poštevilna cvetoča drevesa. množičnega blagoslova jedil v nedeljek. Na ta dan cerkvah, vigilije pa brez vernikov. se spominjajo prikazovanja – še vedno uresničljiv.

V Veliki Britaniji so doslej ob vstalega Jezusa svojima učenŠtevilo registriranih brezpocema. Za ta dan selnih v Sloveniji je marca na je značilno, da se mesečni ravni drugič zapored verniki odpravijo upadlo. Še vedno pa je za 6,1 k sorodnikom ali odstotka višje kot marca lani. prijateljem, ki naj Izsledki raziskave NIJZ kažejo bi jim sporočili na poslabšanje stanja na podroveselo novico o čju duševnega zdravja med štuJezusovem vsta- denti v času epidemije covida-19. jenju.

Zaskrbljenost nad rezultati, po Začela se je nakaterih je skoraj četrtina vpraV Kairu je bila velika povorka mumij. cionalna preven- šanih razmišljalo o samomoru, več kot 18 milijonih ljudi, ki so tivna akcija za večjo varnost so izrazili tudi v študentskih orse cepili s cepivom AstraZene- voznikov enoslednih motornih ganizacijah. ca, zabeležili 30 primerov krvnih vozil, ki jo koordinira Agencija Generalni sekretar zveze Nastrdkov, med njimi je bilo sedem za varnost prometa v sodelova- to Jens Stoltenberg je zagotovil smrtnih primerov. nju s policijo. solidarnost Ukrajini, potem ko V Kairu so iz Egipčanskega Športna stroka je pozvala vla- so se znova zaostrile razmere v muzeja na trgu Tahrir v središču do k odpravi strogih omejevalnih konfliktu z Rusijo.

LMŠ, SD, Levica in SAB so v DZ vložile predlog ustavne obtožbe premierja Janeza Janše.

Očitajo mu kršenje več členov ustave in zakonov. Janša je v odzivu na to potezo opozicije zapisal, da gre za novo patetično potezo prvorazrednih za destabilizacijo države v času epidemije.

Torek, 6. aprila

Aleksej Navalni, glasen kritik Kremlja, je začel gladovno stavko.

Zaprti ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni je začel gladovno stavko. Glasen kritik Kremlja bo vztrajal, dokler ne dobi ustrezne zdravstvene oskrbe zaradi hudih bolečin v hrbtu in otrplosti nog.

Četrtek, 1. aprila Vlada je zaradi poslabševanja epidemije za enajst dni omejila javno življenje. Pouk je znova stekel na daljavo, z nekaj izjemami je znova prepovedana prodaja blaga in storitev potrošnikom, tam, kjer so bile še lahko odprte,

Sobota, 3. aprila

Ponedeljek, 5. aprila

Borut Pahor je državljane pozval k strpnosti.

so se zaprle terase lokalov. Znova je prepovedano zbiranje ljudi, gibanje je omejeno na regije, na prostem so obvezne maske. Podjetja kljub omejitvam poslujejo normalno. Predsednik republike Borut Pahor je ob tem državljane pozval k strpnosti in izrazil optimizem glede prihodnosti.

Ameriški predsednik Joe Biden je predstavil 2000 milijard dolarjev vreden predlog za osemletno obnovo hirajoče nacionalne infrastrukture, s katerim bi ustvarili več milijonov novih delovnih mest in se morda lahko tudi uspešno soočili s Kitajsko,

Regratova lučka Alarm začne kričati petnajst pred sedmo. Zunaj je popolna tema. Mali in veliki moški ob meni smrčita, mali nežno, veliki ne tako zelo nežno. Komaj se spravim pokonci, skuham kavo, pripravim uniformo in zajtrk za malega šolarja, komaj. Vrnem se v temno spalnico, mali in veliki moški spita globoko in oddajata prijetno toploto. Sedim na robu postelje in ju Kaja Avberšek opazujem, ne vidim kaj dosti, vendar ju zelo natančno občutim. Ni šans. Ni šans, da ju prebudim, to je. In tudi nima smisla. Spanček je boljši kot žganček, so rekle ženske. Da se ne bosta prebudila, slutim že prejšnji dan, ko na velikonočno nedeljo na veliko praznujemo življenje.

Sploh pa mi je jasno, ko Kalin sredi noči nočno-morsko prijoka, potrebuje precej časa, da se najprej prebudi in nato pomiri, potem pa me vpraša, zakaj je jokal. Tako ju gledam skozi temo, božam zdaj enega, zdaj drugega, morda sanjata, kako ju boža poletni vetrc. Pustim ju spati.

Velikonočni ponedeljek je in v resnici bi moral biti praznik. Španci so ga imeli v četrtek, no, mi ga bomo, kot vse kaže, imeli danes.

Zlezem na teraso, ki še vedno diši po dimu z včerajšnjega žara.

Danes mi ne diši ravno, pometem sajasta tla in se prisilim v nekaj Pozdravov soncu. Ne gre mi prav dobro, po drobovju mi klokotata voda in kava, ki se mešata z včerajšnjo pojedino, v glavi mi še vedno odzvanjajo ritmi včerajšnje kolumbijske kumbije. Nebo je oblačno in nekako nizko, nepremično. Neham se prepričevati, da bi morala biti vsaj malo storilna, z rožmarinovim šamponom si izmijem dimast vonj iz las in se z glavo, zavito v brisačo, splazim v toplo posteljo k še vedno spečima, še vedno smrčečima telesoma, ki se mojega dinamičnega jutra sploh ne zavedata. Tako prijetno je, kot kup polhcev smo, še sama zadrnjoham v rahel jutranji spanec. Ko se naslednjič prebudim, moji lasje izgledajo kot regratova lučka; puhasti, nakodrani in v vse smeri štrleči – nekako pomladni. Mali in veliki polh se zbudita enajst čez enajsto.

Veliki stari džip parkiramo pred ogromnim golim Tritonom, ki trobi v morsko školjko in kaže proti mestu Las Palmas v daljavi ter daje vtis, kot bi ravnokar stopil iz oceana – za njim valovijo dolgi bronasti valovi. Kalin vpraša, kdo je ta človek in kdaj je živel, povem mu, da je to sin Pozejdona, grškega boga morja, ki ima ribji rep in velike mišice, in da oba živita v mitih, kar je podobno pravljicam. Podobno kot Mala morska deklica, reče in nato vpraša, zakaj Mala morska deklica nima imena. Ravno namreč bereva to čudovito žalostno Andersenovo pravljico s prekrasnimi ilustracijami Marije Lucije Stupice. Kalinu je nadvse všeč, kar me veseli. Je del moje bogate zbirke otroških slikanic, in ravno ta izdaja ima zame še posebno vrednost. Razmišljam, z grenkobo pod jezikom: leta 1986 je bilo mogoče izdati knjigo za otroke, ki je črna in polna žensk z razgaljenimi joški. Dandanašnji neokonzervatizem in neomoralizem in neočistunskost me skrbijo, to je. Hkrati pa: hvala za take knjige in hvala, da sem se rodila, ko sem se, no, morda bi se raje že kaj prej, pa ni za zapasti v diskurz nostalgije, ker je nevaren, tudi. “Ne vem, zakaj Mala morska deklica nima imena, no, morda pa ravno za to …” Neodgovor Kalina zadovolji, mene pa tudi, nekako poetično se sliši.

Pod Tritonom raste preproga deteljic, malo pobrskam, če bi slučajno zagledala kakšno štiriperesno. Mislim, da še nikoli nisem našla nobene take, sem pa kaj drugega, recimo miniaturno, za palec veliko različico petstoevrskega bankovca prejšnji teden.

Med deteljicami se tu in tam zibljejo regratove lučke, pihamo jih, Kalin nam iz plešastih stebelc naredi ročne ure. Kako fina metafora za čas, si mislim, za (ne)obstajanje in (ne)trajanje, za minevanje in ponovno rojevanje. Po prepadnih skalah za Tritonovim hrbtom lazijo debeli rjavi kanarski kuščarji.

Tečemo po črni plaži, danes ne bo sonca in tudi ljudi skoraj ni, nežna morska pena nam oblizuje podplate. Kalin mi po golih nogah razstavi drobne školjke, polžke, kamenčke in delce rakovih oklepov in klešč. Tako izgledajo morski muzeji ob prazničnih ponedeljkih.

Zato pa so prazniki, da nas prazno za polnim pomiri. Še zmaju se ne ljubi leteti. Zato, da bo jutri. Z vso silo, z vetrom v laseh. 🔲🔲

Največ mleka oddala kmetija Konečnik Arja vas – Ne glede na epidemiološke razmere je mlekarna Celeia iz Arje vasi pred nedavnim razglasila svoje najboljše odkupovalke in proizvajalce mleka za preteklo leto. Dogodek ni potekal v živo, ampak v virtualnem okolju. Med tremi največjimi proizvajalci mleka Šaleška dolina tokrat po mnogih letih ni imela svojega predstavnika. Je pa ponovno daleč največji proizvajalec mleka mlekarni, ki je edina v lasti zadrug v državi, kmetija Nine in Harolda Konečnika iz Šentjanža pri Dravogradu, na drugem mestu kmetija Hedl iz Radelj ob Dravi, tretja pa kmetija Marka Šuperja s Ponikve pri Žalcu.

Prva tri mesta med odkupovalkami mleka ostajajo že nekaj let v domeni treh, in sicer Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge Slovenj Gradec, Kmetijske zadruge Šaleška dolina in Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah. 🔲🔲🔲

tp

Naš čas, 8. 4. 2021 barve: CMYK, stran 7

7

IZOBRAŽEVANJE

8. aprila 2021

Lotili se bodo največje naložbe doslej V občini Šmartno ob Paki začenjajo priprave na izgradnjo prizidka k tamkajšnjemu javnemu vrtcu Sonček – 2 milijona vredno naložbo bodo končali predvidoma do julija prihodnje leto Tatjana Podgoršek

Predvidoma junija letos naj bi se v občini Šmartno ob Paki lotili izvedbe največje naložbe v njeni samostojni zgodovini – izgradnje prizidka k tamkajšnjemu vrtcu Sonček. 2 milijona vredno naložbo naj bi končali julija prihodnje leto. S prizidkom bo tamkajšnji javni vrtec pridobil dobrih 800 kvadratnih metrov dodatnih površin, kar je skoraj toliko, kot jih ima danes.

8 oddelkov na enem mestu

»Po nekaj zapletih za pridobitev gradbenega dovoljenja končno začenjamo več let načrtovano izvedbo prve faze projekta izgradnje prizidka k vrtcu, v nadaljevanju pa je predvidena še preureditev obstoječega vrtca in energetska prenova objekta. Cilj naložbe je organizirati predšolsko vzgojno-izobraževalno dejavnost pod eno streho, ustvariti primerne pogoje

Janko Kopušar: »Izgradnja prizidka k vrtcu bo za lokalno skupnost velik finančni zalogaj. Za naložbo se bo treba zadolžiti.«

za njeno izvajanje ter zagotoviti ugodne delovne pogoje za zaposlene in bivanje otrok. Za to mora poskrbeti lokalna skupnost in z izvedbo projekta bomo ta cilj za daljše obdobje tudi dosegli,« pojasnjuje župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar.

V dejavnost javnega vrtca je v tem šolskem letu vključenih v osmih oddelkih več kot 130 otrok od 11. meseca starosti do vstopa v osnovno šolo. Od tega deluje šest oddelkov v centralnem vrtcu, dva pa v prostorih tamkajšnje osnovne šole. Z izgradnjo prizidka in preureditvijo obstoječega vrtca bodo vse združili na eni lokaciji. V prizidku bodo uredili tri igralnice za varstvo otrok z vso potrebno opremo in drugimi elementi, skupni prostor, ki bo služil kot majhna telovadnica, ter pomožne prostore za zaposlene ter za shrambo igrač in druge opreme. S preureditvijo obstoječega vrtca pa bodo med drugim uredili kuhinjo in vse ostalo, potrebno za samostojno delovanje javnega vrtca na eni lokaciji.

Po izdelani demografski študiji bodo z naložbo zagotovili zmogljivosti

za vključitev vseh otrok iz tamkajšnjega okolja za vsaj naslednjih 30 let. »Seveda pa se lahko zgodi še marsikaj. Vemo, da na naše območje prihaja hitra cesta tretje razvojne osi, za katero ne vemo, kakšen razvoj bo povzročila.«

Uporaba naravi prijaznih materialov

Sogovornik zagotavlja, da želijo urediti prostore, ki bodo prijazni do otrok in zaposlenih, pri tem pa uporabiti materiale, ki so prijazni do narave in okolja. »Želimo zgraditi

objekt, ki bo energetsko učinkovit, ki nam bo v ponos, objekt, primeren za bivanje, ki bo tudi lepega videza. Vrtec Sonček stoji ob glavni prometnici v središču Šmartnega ob Paki, pravzaprav ob vstopu vanj. Zunanje zelene površine, ki so otrokom že sedaj na voljo, bomo prav tako preuredili potrebam primerno. Projekt izgradnje prizidka in preureditve obstoječega vrtca je uprt v prihodnost in verjamem, da bomo z njim vsi zadovoljni.«

Potrebno bo zadolževanje

Vrednost naložbe je za Občino Šmartno ob Paki z dobre 3 milijone »težkim« občinskim proračunom velik finančni zalogaj.

Maketa prizidka k javnemu vrtcu v središču Šmartnega ob Paki.

Projekt je lokalna skupnost prijavila na razpis pristojnega

ministrstva in upala na pridobitev vsaj deleža nepovratnega denarja, a je pred nedavnim prejela obvestilo o neuspešni kandidaturi. »Potrebno bo zadolževanje, v kakšni višini, pa bo odvisno od višine na javnem razpisu prispelih ponudb za izvedbo del. Najbrž bo potrebnih več kot milijon evrov posojila. Za letos imamo za naložbo predvideno zadolževanje v višini 800 tisoč evrov.« Na vprašanje, ali je izgradnja prizidka k javnemu vrtcu sestavni del razvojne strategije Občine, ki je ta po mnenju nekaterih nima, ali je bolj odziv na trenutne potrebe, pa Janko Kopušar pravi: »Projekt je kombinacija obojega.

Gostovanje dveh oddelkov vrtca v prostorih osnovne šole in organizacija dejavnosti v začasnem kontejnerju na lokaciji centralnega vrtca ne sodi med zagotavljanje kakovostnih pogojev za izvajanje predšolske dejavnosti.

Naša strategija je združiti otroško varstvo na eni lokaciji in zagotoviti vse potrebno za izvajanje dejavnosti po normativih in standardih ter v skladu z zahtevami sodobnega časa.« 🔲

Mednarodna mobilnost dijakov in študentov je zastala Na Šolskem centru Velenje in Visoki šoli za varstvo okolja smo preverili, če in kako v novi realnosti izvajajo mednarodne izmenjave in druge čezmejne projekte Tina Felicijan

Epidemija je močno zarezala tudi v področje mednarodne mobilnosti dijakov in študentov, ki sicer še vedno imajo nekaj možnosti za čezmejno izobraževanje in usposabljanje, a je zanimanje za to upadlo, saj jih za šolanje v tujini najbolj motivira prav izkušnja življenja v drugačnem kulturnem okolju. V teh negotovih razmerah, ki mednarodnim potnikom postavljajo zahtevne pogoje, nimajo prav veliko volje do mednarodne mobilnosti.

Projektno delo dijakov se nadaljuje doma

Pred epidemijo so se lahko dijaki ŠCV udejstvovali v dveh oblikah mednarodnega sodelovanja.

Udeleževali so se od 14-dnevnih do enoletnih projektnih mobilnosti, namenjenih dodatnemu usposabljanju v tujini, pa tudi enotedenskih mednarodnih razvojnih projektov v okviru strateških partnerstev z raznimi institucijami za slovenskimi mejami, ki prav tako vključujejo izmenjave z učenjem, poučevanjem in usposabljanjem. ŠCV pa je tudi gostitelj – v okviru projekta Zahodni Balkan se v programih ŠCV vsako leto redno izobražuje do 15 dijakov 2., 3. in 4. letnikov, predvsem iz Valjeva (Srbija) in Tešnja (Bosna in Hercegovina). »V lanskem šolskem letu smo do marca normalno izvajali vse projekte. Takrat smo vse zaustavili, tudi enomesečne mednarodne izmenjave s prakso v podjetjih v tujini. Načrtovali smo namreč, da jih bomo izvedli prav v spomladanskem času. Naposled smo morali vse odpovedati, tudi v aktualnem šolskem letu, ko dijaki

ne potujejo v tujino. Po vsej verjetnosti aktivnosti mednarodne mobilnosti do konca šolskega leta ne bomo mogli izvesti,« poroča Miran Papež. Delo v okviru strateških partnerstev pa poteka dalje, dodaja. »Resda v omejenem obsegu, saj ne moremo potovati na srečanja partnerjev in enotedenske aktivnosti učenja, pou-

Študenti upajo na možnost potovanj

VŠVO največ mednarodnih projektov izvaja pod okriljem EU programa Erasmus+, ki omogoča izmenjave študentov, visokošolskih učiteljev in drugega osebja šole. Poleg tega so v preteklih letih sodelovali tudi v okviru programov Norveškega

finančnega mehanizma in mehanizma Evropskega gospodarskega prostora. V zadnjih letih ta mehanizma, s katerima so imeli dobre izkušnje, saj nudita višjo finančno podporo za študente in učitelje, žal nista bila na voljo, so pa že dvakrat prejeli nacionalno priznanje jabolko kakovosti za osvojeno prvo mesto na področju

Doslej so na ŠC Velenje v projekte mednarodne mobilnosti vključili 561 dijakov in študentov, do marca lani so na praktičnem usposabljanju gostili 196 dijakov iz tujine, pretežno s Hrvaške in iz Severne Makedonije. Od leta 2007 pa so gostili več kot 300 udeležencev mednarodnih srečanj partnerjev.

❱

VŠVO je vsako leto gostila do pet tujih študentov.

Lani v zimskem semestru dva, v spomladanskem pa eno študentko, ki je kljub epidemiji vztrajala in uspešno zaključila semester.

čevanja in usposabljanja. Druge projektne aktivnosti pa izvajamo doma, bodisi v okviru pouka ali praktičnega pouka bodisi v okviru posebnih nalog, ki jih lahko dijaki opravijo sami.« Učitelji, vključeni v mednarodne projekte, pa so posegli po spletnih orodjih in z aktivnostmi nadaljujejo na daljavo.

Ko so dijaki ŠCV še lahko stikali glave, so tudi s pomočjo mednarodne mobilnosti takole preizkušali znanje v praksi.

individualne mobilnosti v okviru Erasmus+, poroča mag. Andrejka Mevc in dodaja, da so na VŠVO na to zelo ponosni. »Naši študenti so se večinoma odločali za praktična usposabljanja v tujini, nekateri pa tudi za študij. Vračali so se obogateni z znanjem, veščinami in izkušnjami.« Trenutno imajo na VŠVO možnost t. i. kombinirane mednarodne mobilnosti v okviru programa Erasmus+. »Manjši del

udeležbe je potrebno izvesti v živo s fizično mobilnostjo, preostali del pa lahko poteka na daljavo v virtualni obliki,« pojasnjuje sogovornica in dodaja, da je zanimanje za te projekte upadlo. »Če smo pred epidemijo na izmenjavo poslali tudi do deset študentov na leto, se je lani za to odločil le en študent, ki je obiskal našo partnersko institucijo na Norveškem in je bil kljub razmeram zelo zadovoljen. Vse je poteka-

»Mednarodna mobilnost študentov spodbuja aktivno državljanstvo, družbeno odgovornost in osebno rast, saj krepi samozavest in zlasti medkulturne kompetence,« Andrejka Mevc utemeljuje dodano vrednost mednarodnih izmenjav in drugih projektov. Poleg širjenja obzorij, preizkušanja in nadgradnje znanja in veščin v mednarodnem okolju ter sklepanja čezmejnih poznanstev je dodana vrednost mednarodne mobilnosti dijakov in študentov izpopolnjevanje obvladovanja tujega jezika – ne le angleščine, ki v akademskih krogih prevladuje, temveč tudi nemščine, norveščine, portugalščine, španščine, gostujoči študenti in dijaki pa so usvajali tudi slovenščino. »Mednarodne aktivnosti so v prvi vrsti namenjene strokovnemu izpopolnjevanju, dodana vrednost pa so mehka znanja, izkušnje za življenje, mreženje, karierne priložnosti in spoznavanje samega sebe. Tako dijaki veliko pridobijo tako na strokovni kot osebni ravni,« pa pravi Miran Papež. lo brez zapletov. Njegova izkušnja je za vse nas ohrabrujoča.

Tudi nam je uspelo študentki, ki je med epidemijo ostala pri nas, omogočiti vse pogoje za uspešen zaključek projekta in se potruditi, da je bila izkušnja kljub vsemu bogata.« Letos se za mednarodne projekte ni odločil še nihče, se pa nekaj študentov v upanju, da bodo poleti razmere bolj naklonjene čezmejnim potovanjem, zanima zanje. Andrejka Mevc že pripravlja teren. »Ostajamo optimistični, da bodo v prihodnjih letih izmenjave ponovno lahko potekale tako svobodno, kot si zdaj vsi želimo,« je sklenila.

Španska študenta Ana in Rodrigo Manuel v družbi direktorja in dekana VŠVO ter študentov tutorjev Ane in Lenarta na mednarodni Erasmus+ izmenjavi pri nas.

🔲

Naš čas, 8. 4. 2021, barve: CMYK, stran 8

8

KULTURA

8. aprila 2021

Veliki hiti so po desetletju še večji Po desetih letih od izida je velenjski album Mrigz‘n‘Ghet Hitz, ki je s ponatisom ponovno na trgu, še vedno med najbolj cenjenimi hip hop izdelki v Sloveniji Tina Felicijan

Velenjska in v širši slovenski (in balkanski) hip hop skupnosti dodobra uveljavljena raperja, producenta, MC-ja in DJ-ja ter promotorja hip hop kulture Mrigo in Ghet sta 25. februarja obeležila 10-letnico izida albuma Mrigz‘n‘Ghet Hitz, s katerim sta osvojila tako alternativne klube kot radijske postaje. Zadnjih pet let je bil album razprodan, želja po njem pa se kljub staranju njegovih zvočnih zapisov ni polegla. Kvečjemu se je okrepila, saj obravnava teme, ki so še vedno ali še bolj aktualne.

To je bil prvi skupni album glasbenikov, ki delujeta tudi samostojno in v drugih navezah.

Nastal je med druženjem in neobvezujočim ustvarjanjem, ki je obrodilo slutene, a vseeno nepričakovane sadove. V tem primeru je namreč ime res pomen. »Nisva si predstavljala, da bo album tako

uspešen, a sva vedela, da bo za tiste prave hip hop glave izdelek, ki bo zažgal. In še kar gori,« pove Mrigo in doda, da je album kmalu po izidu požel glasno odobravanje, ne le vseh slovenskih ustvarjalcev in poznavalcev hip hop glasbe, katerih mnenje kaj šteje, temveč tudi širše javnosti, ki ceni kakovostno izpovedno umetniško delo.

Desetletnico sta Mrigo in Ghet obeležila s preoblečenim ponatisom dvojnega albuma Mrigz‘n‘Ghet Hitz Special Edition s še ne izdanimi uradnimi instrumentali. V naslednjih dneh bo izšel še video spot za komad Pazim/Premagan. Jubilej je pospremil še koncert v eMCe placu, ki sta ga v živo prenašala na splet in je še na ogled na družbenih omrežjih, včeraj pa sta gostovala na jutranjem koncertu Vala 202

»Mnogi pripovedujejo, da so jim komadi odprli drugačen pogled na teme, ki jih obravnavajo. Da so se našli v besedilih in jim je album pomagal v življenju.

Dobivali smo prošnje iz zaporov in podobnih zavodov, naj pošljeva CD s podpisom. Res nisva računala na tak odziv. Takrat tudi niso bili najbolj rožnati časi za slovenski hip hop, a se

Ob 10-letnici izida je kultni album Mrigz‘n‘Ghet Hitz ponovno na trgu.

je scena po nekaj letih pobrala.

Začela sva veliko nastopati in mislim, da so vabila na gostovanja po celi Sloveniji še največji pokazatelj uspeha albuma,« pravi Mrigo, ki lažje našteje slovenska

Razstava o praznovanju velike noči Velenje – Muzej Velenje je s 1. aprilom sicer zaprl vrata najmanj do 11. aprila, vendar je v Šoštanju še postavil novo razstavo na prostem, ki prikazuje praznovanje velike noči ter s tem povezane tradicije in običaje. Razstava je na ogled v prehodu med šoštanjskim Glavnim trgom in Muzejem usnjarstva na Slovenskem, kjer je Muzej Velenje doslej že predstavil šoštanjska praznovanja ob

mesta, v katerih še nista nastopala, kot vsa tista, kjer sta že gostovala. Album pa je presegel tudi slovenske meje. »Najina majica Mrigz'n'Ghet Hitz se je pojavila v več video spotih res močnih ustvarjalcev na Balkanu, kar si

Aleš Ojsteršek

Mrigo: »Kot artist in kot organizator glasbenih dogodkov ne morem sprejeti sedečih, spletnih koncertov.

Pozdravljam prizadevanje za ohranjanje koncertne scene v novem režimu, a se sam ne morem angažirati za to.

Raje ustvarjam in se pripravljam na oder, kjer lahko ustvarjalci energijo, ki smo jo vložili v glasbo, razsujemo med ljudi.« štejeva v veliko čast.« Poleg številnih drugih (ne le studijskih) projektov, ki so se zvrstili po prelomnici, sta leta 2019 izdala album Vse, lani album Še, korona dobo, ki jima onemogoča nastopanje pred občinstvom v živo, kar je pravzaprav ves smisel koncertov, pa sta izkoristila za ustvarjanje nove glasbe, ki jo bosta predstavila na tretjem koščku sestavljanke Vse Še ... 🔲

Foto: jkš

godu sv. Nikolaja ter šoštanjska pustovanja. Razstava Velika noč sprehajalce popelje skozi zgodovinsko ozadje ter šege in navade

tega pomladanskega praznika.

V času velikonočnih praznikov bodo sodelavci Muzeja Velenje poskrbeli tudi za več tematskih

objav na muzejskih družbenih omrežjih. 🔲

mz

prijateljstvo, je razlika v igranju in prepevanju dveh povsem različnih zvrsti ogromna. »Pesmi so drugačne, drugačna je tehnika in način petja. Mi pa kombinacija narodno zabavne in zabavne glasbe povsem ustreza,« nadaljuje in pove, da radi razveseljujeta tudi mladoporočence. Uživata v glasbi in vseh lepih trenutkih, ki jih prinaša. Čas letošnjega valentinovega sta izbrali za izid priredbe pesmi Anike Horvat Samo ti, ki je zelo prepoznavna, saj je Anika z njo na Slovenski popevki leta 2009 tudi zmagala. »Ta pesem pa je povezana tudi s poroko, saj sem jo pred desetimi leti na najini poroki zapela možu. Napisal jo je Rudi Bučar, ki nama je dal tudi zeleno luč, da sva lahko posneli

Marca je stekel je novi večletni programski okvir evropskega programa mobilnosti v izobraževanju in usposabljanju, ki nosi ime po nizozemskem renesančnem mislecu Desideriusu Erasmusu, Erazmu Rotterdamskem. V obdobju do leta 2027 so v novi politični okvir sodelovanja za skupni evropski izobraževalni prostor zajeta ključna sporočila za digitalni in zeleni prehod. Alternatorsko smo nedavno že izpostavili, da je program Erasmus+ bistveno povečal vlaganje v pobude, ki v svojem osrednjem delu podpirajo priložnosti za učenje za vse ter zagotavljajo enakosti v izobraževanju in povečevanje sodelovanja učečih se iz manj spodbudnih okolij in z manj priložnostmi.

Erazem Rotterdamski je kot humanist, aktivist in teolog na prehodu iz 15. v 16. stoletje deloval in študiral v takratnih velikih središčih, med drugim v Parizu, Leuvnu in Cambridgeu. Njegova glavna dejavnost je bila pisanje pisem vodilnim državnikom, humanistom, tiskarjem in teologom. Ker so sporočila udeležencev programa v ideji sorodna Erazmovim, bi program še danes lahko označili kot nekaj romantičnega, gre pa za globoko človekovo potrebo po učenju ter širjenju znanja in idej. To je namreč tudi tisto, kar Evropa je. Prostor učenja (ter delovanja in sobivanja).

V slovenski prostor program Erasmus+ prenašata dve nacionalni agenciji, CMEPIUS in MOVIT, slednja za programe mladih. Tudi tokrat velja izpostaviti vključevalno noto programa. Podpiral bo raznolike oblike mobilnosti – kratkoročne, skupinske, virtualne in kombinirane. Tako bodo ponujali večjo fleksibilnost skupinam, ki se srečujejo z ovirami v sodelovanju. Omogočena so mala partnerstva z več prijavnimi roki, ki bodo nudila možnosti za dostop organizacijam, ki delujejo neposredno s posamezniki z manj priložnostmi. Med cilji je torej tudi vključevanje posameznikov različnih starosti ter kulturnih, družbenih in ekonomskih okolij.

Zelena je v programu naslednja polno prisotna. Spodbujene bodo mobilnosti v tistih študijskih obdobjih, praksah, šolskih in mladinskih izmenjavah, ki spodbujajo razvoj kompetenc, izboljšujejo razvoj kariere in spodbujajo udeležence na področjih, ki so strateškega pomena za trajnostni razvoj našega planeta. Posebna pozornost bo namenjena ruralnemu razvoju (trajnostno kmetovanje, upravljanje z naravnimi viri, varovanje zemlje, biokmetijstvo, zdravi oceani), spletne platforme pa bodo nudile podporne materiale za izmenjavo dobrih praks in učinkovitih izobraževalnih oblik in politik na temo okoljske odgovornosti in trajnosti. Program bo tudi na področju mobilnosti spodbujal k zmanjševanju ogljičnega odtisa z uporabo trajnostnih prevoznih oblik in bolj odgovornim obnašanjem.

Ker za Velenjski grad velja, da je v temeljnih potezah dobil današnjo podobo ravno v času zrele renesanse, ko je deloval tudi Erazem Rotterdamski, se bo zelo lahko ob vsakodnevnem pogledu nanj spomniti še naše zaveze za skupno zeleno okolje. 🔲

Pevki uživata v vseh lepih trenutkih, ki jih prinaša glasba Polonca Marzel je nekdanja članica ansambla Vitezi Celjski, Klavdija Winder pa pevka pri skupini Katrca. Danes sestavljata duet Polonca & Klavdija. Pred časom sta se odločili, da tesno prijateljstvo okronata tudi s skupno glasbeno potjo. Polonca pove, da je razlika med prepevanjem v narodno zabavnem in zabavnem ansamblu precejšnja in da ima narodno zabavna glasba v njenem srcu posebno mesto, tudi zato, ker je v ansamblu začela prepevati pri rosnih petnajstih letih. »To glasbo sem preprosto čutila. Še danes je del mene, spoštujem jo in se zavedam, da je ravno narodno zabavna glasba slovensko pesem ponesla v svet.« Čeprav ju s Klavdijo iz mladosti veže iskreno

Erazem

Poklepetajte s kustosom

»Tudi kakšno lastno. Najina želja v bližnji prihodnosti je tudi sodelovanje z znanim in uveljavljenim ustvarjalcem.«

Velenje – Muzej Velenje se je tudi letos med 6. in 9. aprilom pridružil Dnevu za spremembe. V ta namen je pripravil akcijo Pokličite kustosa, v okviru katere bodo kustosi Muzeja Velenje na voljo za pogovor po telefonu z vsemi, ki so pripravljeni deliti kakšno zanimivo zgodbo, informacijo ali spomin z vsemi, ki si želijo klepeta o tem, kako je življenje teklo nekoč.

V času, ko zaradi epidemije in zaprtja muzeja ter zaustavitve javnega življenja muzejski sodelavci ne morejo opravljati terenskih obiskov ter se v živo srečevati z informatorji, je lahko telefonski pogovor neprecenljiva priložnost za ohranjanje spomina in širjenje vedenja o naši preteklosti ter za tkanje vezi med generacijami in ljudmi, menijo v muzeju.

Prav tako lahko tovrstni telefonski pogovori prispevajo k premagovanju osamljenosti, ki je osrednja tema letošnjega Dneva za spremembe. Seznam kustosov z njihovimi kontakti je objavljen na spletni strani Muzeja Velenje.

jš

🔲

Ker nas ljubezen tudi v teh težkih časih drži pokonci, upava, da bo letošnja sezona porok boljša od lanske. Termini se pridno polnijo.

Zelo uživava, ko mladoporočencem polepšava najlepši dan življenja. Ganejo naju lepi trenutki, ki jim svojevrsten pečat dajo še romantične pesmi.

svojo verzijo. Mislim, da nama je kar dobro uspelo,« še pove Polonca Marzel, ki skupaj s Klavdijo kljub časom, ki so za glasbenike težki, pripravlja nove pesmi.

🔲

Naš barve: ve:CMYK, CMYK,stran stran99 Naš čas, čas, 8.

8. 4.

4. 2021, 2021 bar

9

107,8 MHz 107,8

8.

8.aprila aprila2021 2021

Radijski Radijski in in časopisni časopisni MOZAIK MOZAIK

Še več evropskih vsebin Radio Velenje v zadnjem letu še bolj intenzivno sodeluje s pisarno Evropskega parlamenta v Ljubljani, dogovarjamo pa se tudi za še bolj poglobljeno sodelovanje z radiem Evropskega parlamenta V naših rednih informativnih oddajah, občasno pa tudi v drugih obsežnejših oddajah, smo v zadnjem obdobju spodbujali komunikacijsko kampanjo Evropskega parlamenta o okrevanju EU po COVID-19, še posebej v Sloveniji. Vključevali smo promocijo temeljnega sporočila kampanje: »Evropski parlament/EU prinaša dodano vrednost s skupnim sodelovanjem.« Glavno sporočilo kampanje smo "nadgradili" z nacionalnim/lokalnim vidikom, saj je to najučinkovitejši način pojasnitve oprijemljivih pozitivnih posledic ukrepov EU za

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

državljane. To je bilo še posebej opazno med celotno krizo COVID-19, saj smo zagotavljali hitre, koristne in verodostojne informacije o vseh pomembnih dogodkih v lokalni skupnosti in seveda tudi širše. Dosledno pa smo objavljali tudi vsa sporočila, ki nam jih je na to

temo zagotavljala pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Seveda pa smo poročali tudi o drugih evropskih temah. Na spletu smo tako s slovenskimi evroposlanci pripravljali pogovore o vseh aktualnih temah evropskega parlamenta. 🔲🔲

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. NUŠA DERENDA & ISAAC PALMA – Zaljubljena 2. THE WEEKND – Save Your Tears 3. ANDRAŽ HRIBAR – Barčica Nuša Derenda in Isaac Palma sta združila moči in ustvarila čutno pesem z naslovom Zaljubljena. Pod skladbo se podpisuje preizkušena avtorska ekipa: Matjaž Vlašič (glasba), Rok Lunaček (besedilo) in Krešimir Tomec (aranžma), v pesmi pa je začutiti tudi nekaj ritma, značilnega za latinskoameriški ples bachata.

Tonski tehnik Dragan Berkenjačevič: »Večino evropskih vsebin smo povzemali na spletu.«

GLASBENE novice

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje

GLASBENE novice

Slovenija bo nastopila v prvem evrovizijskem polfinalu Organizatorji tekmovanja za pesem Evrovizije so objavili vrstni red nastopajočih na polfinalih, ki bosta v Rotterdamu potekala 18. in 20. maja. Slovenija, ki jo s skladbo Amen zastopa Ana Soklič, bo v prvem polfinalu nastopila kot druga. Od skupno 33 nastopajočih se bo v veliki finale, ki bo na sporedu 22. maja, uvrstilo 20 polfinalistov. V kakšnem vrstnem redu bodo nastopili, bo znano 21. maja. Finalistom se bodo na odru pridružili še predstavnik predlanske zmagovalne države Nizozemske in predstavniki velikih pet, ki imajo mesto v finalu zagotovljeno: Francije, Nemčije, Italije, Španije in Velike Britanije.

Paul McCartney bo izdal knjigo z vegetarijanskimi recepti nekdanje žene

tni raper naj bi ob tem doživel srčni napad. Prepeljali so ga v bolnišnico v New Yorku, kjer ostaja v kritičnem stanju. Več zvezdnikov mu je na družbenih omrežjih zaželelo uspešno okrevanje. DMX je bil vedno odkrit glede svojega boja z odvisnostjo od mamil. Leta 2017 je zaradi zdravljenja odpovedal vrsto napovedanih nastopov. V center za zdravljenje odvisnosti se je znova vrnil leta 2019, kmalu zatem, ko so ga zaradi utaje davkov izpustili iz zapora. Za zapahi je presedel leto dni. Na odre se je znova vrnil decembra 2019.

Paul McCartney bo izdal kuharsko knjigo, v kateri bo zbral vegetarijanske recepte svoje pokojne žene Linde McCartney.

78-letni glasbenik je na Instagramu spomnil, da je Linda tlakovala pot vegetarijanstvu in osveščala o njegovem pomenu že leta, preden so ljudje dojeli pomen skrbi za zdravje, okoljevarstveno problematiko in zaščito živali. Knjiga z naslovom Linda McCartney's Family Kitchen bo izšla konec junija. Nekdanji Beatle se je z ameriško fotografinjo Lindo Eastman poročil leta 1969 v Londonu. Po skoraj 30 letih zakona z znanim glasbenikom je Linda McCartney umrla za rakom, stara zgolj 56 let.

Raper DMX se po prevelikem odmerku mamil bori za življenje

Popevka 2021 prestavljena na september Zaradi novonastalih razmer, povezanih z ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa, bo festival Popevka 2021 potekal septembra in ne aprila, kot je bilo sprva načrtovano. Lani je festival zaradi novega koronavi-

rusa odpadel, leta 2019 pa je popevka leta postala skladba Šesti čut, z njo je nastopila Eva Hren.

Na Popevki 2021 bo moč slišali dvanajst skladb, podelili pa bodo šest nagrad. Pet nagrad bo podelila strokovna žirija, skladba, ki bo prejela največje število glasov po telefonskem glasovanju, pa bo prejela veliko nagrado občinstva in postala popevka leta 2021.

Lombardo predstavlja pesem Vedno je pomlad Zasedbo Lombardo sestavljajo izkušeni slovenski glasbeniki, zbrani okrog pevca Nejca Lombarda. V zadnjem času je skupina nanizala tri single, izpeljala uspešen predkoronski koncert v Orto baru ter koronski online koncert v sklopu serije Koncertov s kavča. V teh dneh predstavljajo novo skladbo Vedno je pomlad. Odločili so se, da bodo pri snemanju novega izdelka združili prijetno s koristnim in videospot posneli na skoraj vedno sončnem Primorskem. Obiskali so dolino reke Soče, Kanal Ob Soči in razgledni stolp Gonjače v Goriških Brdih. Tako je nastal 'road trip' videospot, ki v teh dneh prinaša skomine po brezskrbnih izletih in svobodi. Do poletja Lombardo obljubljajo še en singel, izid albuma pa so zaradi trenutnih razmer prestavili.

LESTVICA domače glasbe

in vsak četrtek v tedniku Naš čas

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas

1.1. ANSAMBEL BRANETA KLAVŽARJA – Vina čaša 2. DOLENJSKIH 5 – Zate 3. ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA – Mami 2.4. ANSAMBEL MLADI ASI – A tebe ni 5. ANSAMBEL STORŽIČ – Ti ne veš 6. MODRIJANI – Moje Slovensko srce 7. ANSAMBEL LESARJI – Srce želi drugam 8. ANSAMBEL ZAŽUR – Moje sanjsko dekle 9. EURO KVINTET – Zate 10. S.O.S KVINTET – Narišem sonce

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO UROŠ IN TJAŠA Zakonca Uroš in Tjaša Steklasa predstavljata pesem z naslovom Ne dam. Ljubezenska skladba je z njunega albuma Doza romantike in je hkrati njuna najljubša na plošči. Poleg nove pesmi predstavljata še eno novost – svoj bend, ki ga sestavljajo Marko Hrvatin, Gašper Konec, Samo Kališnik in Jure Rozman.

ZLATKO Glasbenik Zlatan Čordić Zlatko je z objavo najnovejšega videospota ponovno dvignil veliko prahu. V skladbi z naslovom Svoboda namreč odkrito napada politiko, predvsem aktualno vlado, izraža podporo protestniškemu gibanju in nazorno vpleta verske simbole.

ANDRAŽ HRIBAR DMX, eden največjih raperskih zvezdnikov 90. let, se bori za življenje, potem ko je v petek zvečer na svojem domu zaužil prevelik odmerek mamil. 50-le-

Andraž Hribar predstavlja novo skladbo Barčica, za katero je glasbo napisal sam, besedilo pa je delo Milana Hribarja. Skladba, ki jo lahko razumemo v kon-

tekstu trenutne situacije, ko sanjamo o svobodi in bližini soljudi, se nahaja na njegovem zadnjem albumu Čas je.

ALEN HASS Alen Hass ni novinec na glasbeni sceni, saj ne le izvira iz glasbene družine, ampak smo ga lahko spoznali že kot člana prenovljene fantovske skupine New Game Over, v kateri je deloval vse do leta 2020.

Tokrat se predstavlja kot solo izvajalec, njegova prva samostojna skladba pa nosi naslov Laži mi.

MI2 Skupina Mi2 je v četrtek, 1. aprila, prek spletnega koncerta predstavila novo ploščo Črno na belem. V približno uro in pol dolgem nastopu je poleg novih pesmi izvedla tudi nekaj starih uspešnic. Album je v četrtek izšel v digitalni obliki in kot zgoščenka, čez teden dni pa bo še na vinilu v oštevilčeni nakladi 700 izvodov.

Naš čas, čas, 8.

8. 4.

4. 2021, 2021, barve: barve: CMYK, CMYK, stran stran 10 10 Naš

10

VRTILJAK

8.

8. aprila aprila 2021 2021

frkanje » Levo & desno «

Prednost Celo za velikonočne praznike so nekateri dajali več pozornosti cepivu kot pa pecivu!

Kako in kaj

⏫

Vel'ko babic, kilavo dete! Ali v tem primeru: če več sadjarjev obrezuje eno EK FESTIVALOVKE drevo, bodo namesto jabolk pobirali le drva. No, to v Društvu zeliščarjev delavke FestivaVelenje, ki je vestno opravilo spomladanski rez sadnega drevja na Grilovi dola Barbara Permačiji, ne drži, saj predsednik Zvonko Skrt iz vseh zornih kotov opazuje krogovnik, Antonija Lovrek Petric, šnjo, preden nadnjo pošlje obrezovalce, ki jim skrbno gleda pod orodje.

Silva Pisanec in Tjaša Kopušar so se pred veliko nočjo takole potrudile in izvirno okrasile tla med Galerijo Velenje in DoŠolarji so bili ponomom Kulture. Tile pirhi imajo sni, ker se jim je na čisto posebno vrednost in niakciji čiščenja okolja priso tako hitro pokvarljivi. Samo družil tudi velenjski župan upamo lahko, da bodo to obPeter Dermol. Kar nekaj močje krasili vso pomlad. pikrih so vsi skupaj povedali na račun tistih, ki trosijo smeti tudi okoli šole.

In takšnih očitno ni bilo malo, saj so bile vrečke hitro polne. Čvek je slišal, kako jih je župan pohvalil za pridno delo, onesnaževalce, ki jih zraven gotovo ni bilo, pa okaral: »Vidite, mi smo počistili, kaj, če bi v prihodnje vsaj za sabo tudi vi!«

Mnoge zanima, kaj bo v ponedeljek pokazal nov državni semafor. Bo še gorela rdeča luč ali se bo morda vsaj malo pokazala tudi zelena.

No, jezno zelena bo za nekatere seveda tudi, če bo gorela rdeča!

ČVSo

⏩

Preštevanje

ČvŠo

ek župan larji so bili ponosni, ker se jim je na akciji čiščenja okolja pridružil tudi velenjski župan Peter Dermol. Kar nekaj pikrih so vsi skupaj povedali na račun tistih, ki Sodelavke Festivala Bartrosijo smeti tudi okoli šole. In takšnih očitno ni bara Pergovnik, Antonija bilo malo, saj so bile vrečke hitro polne. je Silva Pisanec in LovrekČvek Petric, slišal, kako jih je župan pohvalil zaTjaša pridno delo, so se pred veliKopušar onesnaževalce, ki jih zraven gotovokoninočjo bilo, takole pa potrudile in izokaral: »Vidite, mi smo počistili, kaj,virno če biokrasile v pri- tla med Galerihodnje vsaj za sabo tudi vi!« jo Velenje in Domom Kulture.

Tile pirhi imajo čisto posebno vrednost in niso tako hitro pokvarljivi. Samo upamo lahko, da bodo to območje krasili vso pomlad.

⏫

Onesnaženje Onesnaženjejejedejavnik, dejavnik,zarazadi katerega se človeškim samcem radi katerega se človeškim samkrajšakrajša njihov spolni ud. To svo-v cem njihov spolni ud.v To ji knjigi Count Down priznana svoji knjigi Count Down priznaameriška na ameriškaepidemiologinja epidemiologinja in okoljska znanstvenicadr.dr.Shanna Shanokoljska znanstvenica na Swan.

V novi avtorica Swan.

V novi knjigiknjigi avtorica raziskuje povezavo med industrijskimi kemikalijami in vsemi sortami človeških indikatorjev, med njimi tudi dolžino penisa.

raziskuje povezavo med industrijskimi kemikalijami Po navedbah avtorice in najvsemi bi se sortami človeških indikatorjev, dolžina penisa pri moških zaradi med njimisnovi, tudi ki dolžino penisa. nevarnih jih ljudje zaužiPo navedbah avtorice bi se jemo, krajšala. Vedno večnaj je namdolžina penisa pri reč dojenčkov, ki semoških rodijo zaradi s tako nevarnih snovi, ki jih ljudje zaimenovanimi majhnimi penisi. užijemo, krajšala.

Vedno več je Višja pa je tudi pojavnost ereknamreč dojenčkov, se rodijo tilne disfunkcije prikimoških in splodnosti tako imenovanimi majhnimi pri obeh spolih. »Povpenisi.

Višja pa je tudi pojavprečna dvajsetletnica je v mnogih nost disfunkcije pri delih erektilne sveta danes manj plodna, moških in njena plodnosti pripri obeh kot je bila babica 35 spolih. »Povprečna dvajsetletniletih,« opozarja Swanova. »Kemica je vvmnogih delih sveta danes kalije našem okolju in nezdrav manj je bila njena način plodna, življenjakot uničujeta naše babica pri 35 letih,« opozarja hormonsko ravnovesje in povSwanova. »Kemikalije škodo.« v našem zročata reproduktivno okolju in nezdrav način življeNajnevarnejši so po navedbah nja uničujetaftalati, naše hormonsko dr. Swanove družina keravnovesje in povzročata repromičnih spojin, ki se uporabljajo

v industriji plastike kot mehčaduktivno la. Ftalatiškodo.« namreč vplivajo na Najnevarnejši so po navedbah proizvodnjo hormonov v endodr.

Swanove ftalati, družinanajkekrinem sistemu.

Te spojine mičnih spojin, ki sepovsod. uporabljajo demo praktično Ker vmehčajo industriji plastikejih kotdodajajo mehčapolimere, la.

Ftalati namreč vplivajo na v embalažo, igrače, detergente in proizvodnjo kozmetiko. hormonov v endokrinem Teleta spojine Raziskava,sistemu. objavljena 2017 najdemo praktično povsod.

Ker na skoraj 45.000 zdravih moških, mehčajo polimere, jih semenčic dodajajo je pokazala, da je raven vpriembalažo, detergente moških vigrače, zahodnih državahinv kozmetiko. zadnjih štirih desetletjih upadla objavljena leta zaRaziskava, več kot 50 odstotkov.

2017 nanevidni skoraj 45.000 zdravih Kljub nevarnosti, ki moških, je reprodukcijskim pokazala, da je sisrapreti našim ven semenčic pri tudi moških zatemom, pa je tukaj dobrav nohodnih državah v zadnjih vica. Odkar je Evropska unijaštirih leta desetletjih upadlaEvropsko za več kot 50 1993 ustanovila agenodstotkov. cijo za okolje, se je onesnaženje nevidni nevarnosti, ki z Kljub mikrodelci v državah članicah preti reprodukcijskim sisunije našim zmanjšalo za 41 odstotkov. temom, pa je onesnaženja tukaj tudi dobra To zmanjšanje naj bi novica.

Odkarpodaljšalo je Evropska unija v povprečju življenjleta 1993 Evropejcev ustanovila Evropsko sko dobo za devet agencijo mesecev.za okolje, se je onesnaženje z mikrodelci v državah članicah unije zmanjšalo za 41 odstotkov. To zmanjšanje onesnaženja naj bi v povprečju podaljšalo življenjsko dobo Evropejcev za devet mesecev.

Google Maps s podnebju prijaznimi potmi »Google Maps bo kmalu prikazal pot z najnižjim ogljičnim odtisom, če bo šlo za približno enak čas potovanja, kot bi ga porabili za najhitrejšo pot,« je v zapisu na blogu v torek napove-

Valovanje Le zakaj bi načrtovali počitnice na morju?! Saj valovi drug za drugim prihajajo k nam. Kot bi se ravnali po reklu »pridemo tudi na dom«!

Morda pa se zato nekateri tako brezbrižno ravnajo do epidemije.

Vprašanje Ob gostobesednem besedičenju je težko predvideti, kdo bo imel v kakšni pomembni zadevi res zadnjo besedo!

Križanje

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Zakaj se moškim Zakaj moškim krajšase spolni ud? krajša spolni ud?

Različno preštevanje na občinski in državni ravni glede zaprtja premogovnika in termoelektrarne se še kar nadaljuje. Seveda, težava je v tem, da si vsi pač ne želijo enakega izida oziroma rezultata.

Za velikonočne praznike so se ljudje veliko križali. Tudi neverni. Zaradi covida-19.

Prispodoba dal podpredsednik tega produkta Dane Glasgow. »V primeru, ko bi lahko okolju prijazna pot občutno povečala čas potovanja, vam bomo omogočili primerjavo izpustov ogljikovega dioksida na obeh poteh, da boste lahko izbrali sami,« je dodal.

Ameriški internetni velikan

Google se bo pri razvoju storitve naslonil na umetno inteligenco.

Sodeloval je z ameriškim nacionalnim laboratorijem za obnovljive vire energije, ki dela pod okriljem ministrstva za energijo ZDA, tako da njegova navigacija sedaj lahko upošteva prometne zamaške in strmino cest in tako izračunava porabo goriva.

Prav tako bo Google začel voznike opozarjati, če vstopajo na območje z nizkimi izpusti, na katerih ni dovoljena vožnja denimo starejših in bolj umazanih dizelskih avtomobilov. Ta opozorila bodo junija najprej zagnali na mobilni aplikaciji v Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem in v Španiji.

Googlovi zemljevidi bodo po-

skusili uporabnikom prikazati tudi več potovalnih opcij, ki ne vključujejo vožnje z avtomobilom. V Avstraliji, Indiji in ZDA pa bodo uporabniki med prvimi, ki bodo lahko spremljali tudi podatke o kakovosti zraka na poti.

Google dodatno razvija tudi pogled Live View, ki uporabnikom zemljevidov pomaga z obogateno resničnostjo v notranjih prostorih. Ob pogledu skozi lečo fotoaparata jih bo ta storitev v prihodnje s prikazovanjem puščic in drugih vodil lahko denimo vodila po letališčih, nakupovalnih središčih ali železniških postajah.

Xiaomi snuje električni avto Kitajski Xiaomi, ki je v zahodnih državah znan predvsem po pametnih telefonih, se namerava preizkusiti tudi kot proizvajalec električnih avtomobilov. V naslednjih desetih letih namerava za to nameniti deset milijard dolarjev (približno 8,5 milijarde evrov). Po izračunih podjetja za tržne raziskave IDC se je v zadnjem četrtletju 2020 prodaja pametnih telefonov znamke Xiaomi na letni ravni povečala za skoraj tretjino, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.

Xiaomi ni prvi proizvajalec elektronike, ki se podaja med avtomobilske proizvajalce. Sony je denimo prototip električnega avtomobila predstavil že v začetku leta 2020. Za zdaj še ni znano, ali ga bo začel izdelovati serijsko, vendar v japonski družbi z razvijanjem vozila nadaljujejo.

Električni avtomobil je želel kupcem ponuditi tudi britanski strokovnjak za sesalnike in čistilce zraka Dyson, a se je njegov ustanovitelj James Dyson projektu odpovedal, potem ko je vanj vložil več milijard. Že leta se ugiba, da naj bi lasten avto izdelal tudi ameriški Apple.

Zahvaljujoč okoljskim subvencijam, Kitajska velja za največji svetovni trg električnih vozil, s številnimi domačimi dobavitelji.

Pred kratkim je družba Foxconn, znana predvsem kot proizvajalec Applovih naprav, sporočila, da namerava v prihodnosti za svoje stranke izdelovati tudi električne avtomobile.

Po napovedih družbe Canalys naj bi letos na Kitajskem prodali 1,9 milijonov električnih avtomobilov. To na letni ravni pomeni 51-odstotno rast.

Res ne vem, če je mogoče dogajanje okoli zaprtja dveh pomembnih družb v Šaleški dolini »opredeliti« tudi s pregovorom »da bo volk sit in koza cela«?!

Na pol Kot se kaže zadnji čas, je Slovenija res razklana na pol.

Da se le ne bo tudi slišalo po krjaveljsko: Prvič je reklo štrbunk, drugič se je slišalo štr-bunk!

Zaprtje Ne le naša, tudi druge države zapirajo meje. Menda ne (le) zaradi strahu, da bi jim koronavirus pobegnil.

Policaji Imamo navadne policiste in imamo ležeče policaje, pa seveda še »kartonaste«. Slednjih, ki »streljajo« z radarji, se vozniki menda še bolj prestrašijo kot pravih!

Že slišano!

Samo ta teden še potrpite »pod ključem«, nas tolažijo koronavirusni odločevalci.

Saj bi, če ne bi tega že tolikokrat slišali. Pa se nam konec kar izmika.

Gremo naprej Upam, da niste pozabili urnih kazalcev premakniti naprej.

Saj, pravijo predvsem nezadovoljneži, je to ena redkih stvari pri nas, ki je šla naprej.

Naš čas, 8. 4. 2021 barve: CMYK, stran 11

8. aprila 2021

REPORTAŽA

11

Obvladal je ambient, optične prevare in osvetljevanje. Dolgo se je pripravljal na posnetek. Pri kakovosti ni sklepal kompromisov. Če je pri razvijanju ugotovil, da je na njem napaka, kot so zaprte oči portretiranca, je poslal vabilo na ponovno brezplačno fotografiranje. Vsak izdelek je bil dovršen. Prikaz postopka od postavitve portretiranca pred objektiv do lično obrezane fotografije pa vzbuja spoštovanje tako do dotičnega avtorja kot fotografske obrti nasploh, saj zahteva raznoliko tehnično znanje, ročne spretnosti, izkušnje, tako umetniško kot poslovno žilico, pa tudi iznajdljivost. Tako je Pajk nekatere naprave izdelal ali jih nadgradil sam.

portretov. Na ogled je retuširni pult z orodji in snovmi za brisanje gubic, ožanje postave in druge lepotne popravke. Rekonstruirana je temnica za razvijanje fotografij v srebrnoželatinski črno-beli tehniki, ki jo je Pajk najpogosteje uporabljal. Obiskovalec razstave se nauči, da se fotografski papir, ki vsebuje na svetlobo občutljiva srebrova zrna in se nanj z osvetljevanjem negativa preslika latentna slika, potopi v bazični razvijalec, ki povzroči oksidacijo srebrovih zrn, nato pa v kisli fiksir, ki odstrani neosvetljena in nerazvita srebrova zrna ter prekine proces razvijanja. O razmerjih med temi tremi koraki, odločilnimi za končno fotografi-

Razstava je razdeljena na dva dela in prikazuje Pajkovo pestro profesionalno življenje ter starinski postopek razvijanja fotografij.

Predstavljeni so fotoaparati, podarjeni Muzeju Velenje, pa tudi tisti predmeti, ki ostajajo v družinski lasti. Med njimi ateljejska kamera, ki podobe še beleži na steklene ploščice, pa tista, s katero je do 80. let ustvaril največ

jo, ki se nato še obteži v preši in vzravna, po želji matira, obreže in vstavi v lično mapo, pa lahko le ugiba. Tako razstava po besedah sogovornice sporoča tudi, da je kakovostna fotografija nekoč bila res mojstrska obrt in prava umetnost.

Za objektivom fotografskega mojstra Razstava opreme fotografskega studia Foto Pajk na Velenjskem gradu prikazuje tudi postopek razvijanja fotografije Tina Felicijan

Odkar je Majda Pajk, soproga slovitega fotografa, »dokumentarista izgradnje mesta moderne« in mojstra portretne, tehnične in reklamne fotografije Volbenka Pajka (1915–2005) Muzeju Velenje podarila velik del njegove zapuščine, se sodelavci posvečajo proučevanju, dokumentiranju in predstavljanju fotografskega gradiva in tudi predmetov, ki jih je uporabljal pri svojem delu.

Zgodovinarka Andželina Jukić je februarja na Velenjskem gradu postavila začasno razstavo Foto Pajk: Pogled za objektiv fotografskega mojstra Volbenka Pajka, ki ne priča le o avtorjevem življenjskem delu, temveč tudi o fotografski tehnologiji, družbenih razmerah in trendih začasa njegovega ustvarjanja.

Razstava, ki bo na ogled do jeseni, je poslastica za fotografske navdušence, posebno doživetje za nostalgike in poljuden poduk za vedoželjne obiskovalce, ki med drugim lahko izberejo rekvizit in z njim sedejo na stol, na katerem so v času, ko so posebne priložnosti običajno pospremili obiski profesionalnega fotografskega studia, »sedele vse velenjske riti.« O političnih in gospodarskih razmerah v času, ko je Pajk opremljal studio, je posebno zgovorna še ne do potankosti preverjena zgodba o povečevalniku (napravi za preslikovanje podob s filma na fotopapir), ki je zmogel 2 x 2 metra velike povečave. »V času hladne vojne Jugoslovani, ki so živeli v komunistični državi, niso mogli veliko trgovati z Zahodom. Za dobro fotografijo pa je bil potreben kakovosten material. Pajk naj bi s pomočjo oblasti

dobil posebno dovoljenje, da je lahko naročil dele za ta povečevalnik v Zahodni Nemčiji,« jo povzame avtorica razstave in doda, da je s tem povečevalnikom po vsej verjetnosti nastal barvni plakat Velenja, »socialističnega čudeža,« ki je bil razpet na tovornjaku, udeleženem na vojaški paradi v Beogradu, in je bil prava atrakcija.

Andželina Jukić med vodenjem po

razstavi povzema tudi pričevanja ljudi, ki so se fotografirali pri Pajku. Včasih so namreč veliko dali na dober (družinski) portret, bodisi ob rojstnem dnevu bodisi na čisto običajen dan.

Mnogi so se redno fotografirali, saj je bilo beleženje spominov tudi cenovno dosegljivo. Pajk je bil velik estet, ki je vsakogar poskušal prikazati v najboljši luči.

Butara »v tri štange« krasi vasico Gorenje

31. regijski Otroški parlament Velenje, 8. april – Ta četrtek bo Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje izvedla 31. regijski Otroški parlament, ki bo potekal spletno, s središčem v Vili Rožle, od koder bo razprava na video konferenci usmerjana. Temo Moja poklicna prihodnost, ki so jo mladi izbrali v letu 2019 in prvič o njej razpravljali v lanskem šolskem letu, so na državnem nivoju ohranili

do prihodnjega šolskega leta, ko bodo, upajo, lahko zasedali na ustaljeni način. Letos so jo razširili še z vprašanjem, ali bo covid-19 vplival na poklicno odločitev mladih.

V današnji razpravi bodo sodelovali predstavniki vseh osnovnih šol iz Šaleške, Spodnje Savinjske in Zgornje Savinjske doline.

Vsaka šola ima vsaj enega predstavnika. Sodelovalo bo več kot

običajnih 24 mladih parlamentarcev (po 8 iz vsake doline), saj je prijavljenih 35 učenk in učencev.

Za nacionalni parlament bodo mladi parlamentarci ob koncu razprav izbrali 6 predstavnikov regije. Ti bodo 21. aprila sodelovali na 31. nacionalnem Otroškem parlamentu, ki bo prav tako potekal po spletu. 🔲

tf

Spletno iskanje zmajčka Velenje, 17. aprila – Tradicionalna akcija taborniškega rodu Jezerski zmaj Velenje Iskanje zmajčka, ki združuje kreativnost s taborniškimi vrednotami in znanji ter je namenjena medvedkom in čebelicam (otrokom v obdobju med 1. in 4. razredom), bo letos potekala prilagojeno. Kljub trenutni epidemiološki sliki so namreč taborniki želeli duh projekta

ohraniti tudi v letu 2021, zato vabijo na Iskanje zmajčka na daljavo.

Rdeča nit tradicionalno dvodelne akcije, ki bo potekala 17. aprila, bo tudi tokrat zgodba o Zmajčku Štefanu, ki se vsako leto znajde v zagati in na pomoč pokliče medvedke in čebelice. Ekipa je v prvem delu akcije za otroke pripravila video delavnice, ki

jih lahko s pomočjo staršev izvajajo vse starostne skupine. V drugem delu pa vabijo na kratek orientacijski pohod, na koncu katerega otroke čaka presenečenje.

Več o akciji, pismo Zmajčka Štefana in povezavo do prijav najdete na spletni strani www. rjz.si in na družbenih omrežjih rodu Jezerski zmaj Velenje. 🔲

tf

Gorenje - Na križišču treh cest v vasi Gorenje, na poti proti Šoštanju in Velenju, v nasprotni smeri proti Mozirju in Šmartnemu ob Paki, so vrli člani Kulturnega društva Gorenje na čelu z Dragom Tamšetom izdelali in postavili izjemno lepo butarico, cvetnonedeljski snop »v tri štange«, ter ga odnesli k blagoslovu v tamkajšnjo cerkev. Tako izjemno veliko in povezano butaro iz šibja, leske, ive, bodike, drena, bršljana in pušpana iz narave krasi veliko ročno izdelanih rož iz barvitega krep papirja. Prenašanje kulturnega izročila ter povezovanje domačinov pa je poleg obeležja velikonočnih praznikov dober kazalec sožitja. Mali kraj znamenitega imena tako vsako leto ozaljša tradicionalni praznik, snop pa pozdravlja mimo hiteče voznike, da se nekateri celo ustavijo za posnetek. Gospodarja zemljišča Mojca Polak Rožič in Damjan Rožič sta vesela, da lahko prav na dvorišču njihove znane domačije stoji ta lepi okras tradicije in sodelovanja ljudi v času praznikov in v pričakovanju pomladi. 🔲

Jože Miklavc

🔲

Naš čas, 8. 4. 2021, barve: CMYK, stran 12

12

ZDRAVSTVO

8. aprila 2021

Ključ je v ljudeh in ne v ukrepih, tega se premalo zavedamo Življenje in zdravje sta veliko več kot zgolj odsotnost ene same bolezni – Ukrepi bodo prinesli kup težav, s katerimi se danes nočemo soočiti, npr. druge bolezni in težave zaradi same epidemije Jasmina Škarja

Mineva več kot leto dni, odkar so potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom, ki je spremenil svet in naša življenja. Resda smo ljudje zelo prilagodljivi, vendar vsaka sprememba terja ogromno prilagajanja in energije, zaradi česar postajamo razdražljivi, naveličani, nejevoljni in neubogljivi. Zaradi nenehnega spreminjanja načrtov – posebej zaradi ukrepov in njihovih posledic – se lahko pojavita tudi jeza in strah, kar nas vedno bolj obremenjuje. Dr. Miho Avberška, mikrobiologa in raziskovalca v zasebnem mikrobiološkem laboratoriju, ki v javnosti jasno izraža svoja stališča, smo povabili na pogovor in ga povprašali, kaj smo glede koronavirusa naredili v letu dni.

Če bi ljudje razumeli, kaj je virus in kako se širi, bi bilo strahu veliko manj

Pravi, da ga virusa ni strah, sam ga je prebolel, brez težav. Zaveda pa se, da nekateri ljudje imajo težave, in to je v bistvu vir vsega, kar se nam dogaja. »Osebno se mi zdi, da smo sredi gozda in gledamo eno veliko deblo, ne vidimo pa drugih dreves okrog sebe. Zdi se, da življenje in zdravje v preveliki meri dojemamo kot nekaj, kar se konča s smrtjo. Pa sta vendarle veliko več kot zgolj odsotnost ene same bolezni. Konec življenja zlahka doživijo tudi mladi ljudje. Zbolimo lahko še zaradi česa drugega kot samo zaradi virusa!

Tega, da bi pristal v taki situaciji, me je mnogo bolj strah, kot me

je strah neživega virusa,« pove iskreno. Občutek ima, da je ljudi strah predvsem zaradi nerazumevanja virusa. »Če bi razumeli, kaj virus v resnici je in kako se širi, bi bilo strahu veliko manj, pa se jim tega v letu dni nihče ni niti približno potrudil pojasniti. Eno samo strašenje, povsem neupravičeno.

Celo tako daleč smo prišli, da se je družinam predlagala razselitev in da so se babicam in dedkom vnuki predstavljali kot največje zlo na tem svetu. Vse to je dala od sebe strokovna skupina ali pa celo sam NIJZ,« pove brez dlake na jeziku Avberšek in doda, da koronavirus ni noben hec. »Obstaja in lahko dela škodo ljudem, ampak je pa daleč od tega, da bi bil najbolj nevaren in najbolj kužen virus, kar jih poznamo. Tudi govoriti, da je nov, je po enem letu smešno. Poznamo tudi njegove »bratrance« in vemo, česa so sposobni. Prav tako vemo, da tudi drugi virusi, povsem nedolžni, delajo občasno hujše težave in zaplete, pa tega nihče ne obeša na veliki zvon. In če bi se našla prava stroka, ki bi ljudem to lepo razložila, bi se ustvarilo okolje, ki ga nobena teorije zarote ne more prebiti. In bilo bi nas manj strah, mnogo bolj samozavestno bi se spopadli s tem. Naučili bi se s tem živeti. Ni tako zelo težko! Dozdeva pa se mi, da si nekateri tega sploh ne želijo.«

Ukrepi nimajo z virusom nobene zveze

situaciji, ko lahko gredo otroci s starimi starši v trgovino izkoristit terminske popuste (šola je zaprta). Verjemite, v šoli je mnogo manjša verjetnost, da pride do okužbe. To velja tudi za strokovne delavce v šolah,« poudari dr.

Miha Avberšek, ki se ne znebi občutka, da nas nekdo vleče za nos. »Ne me narobe razumeti.

Nisem proti zaprtju – samo, če se že dela, naj se naredi tako, kot je treba. Vem, da bo to huda ura za gospodarstvo, ampak – a eno leto (in še traja) pa ni? Kaj bodo ukrepi prinesli in odnesli, bo pokazal samo čas. Vem samo to, da bodo prinesli en kup težav, ki jih

– človek se vpraša, zakaj jih sploh delamo? Ker nekdo rabi test npr. za prehod meje, drug pa je malo »pojamral«, da kašlja? V enem letu smo zapravili zagotovo za dve ali več novih bolnišnic denarja. In to ni prav. Če tega ne vidimo, se nam slabo piše.«

Kakšna je z vašega zornega Epidemija povzroča kota realnost ukrepov? Kaj nam največ škode mladim bodo ti ukrepi prinesli oziroma Mikrobiolog Miha Avberšek odnesli? »Ukrepi nimajo z virupravi, da je primerjava ukrepov som nobene zveze, to je po letu (njihovo sprejemanje in spremidni jasno. No, vsaj večina od njih. njanje) z ukrepi v drugih držaNamenoma ali ne, marsikaj je vah zanj nesmiselna. Ne zanima tako neumno, da tudi smiselne ga, kaj počno Avstrijci in Nemstvari (npr. razdalja in da bolci. »Če bodo oni začeli skakati ni ostanejo doma) v prepad, jaz ne bom. razvrednotimo. Lep Če kdaj naletite na kaprimer so maske na kšen problem, se ozreprostem. Namesto te okrog sebe in iščete da bi se pogovarjali rešitve. Mi pa jih ne – na dveh metrih, greposnemamo tiste, ki mo še bliže skupaj niso uspešni. Poglej(ker se ne slišimo). mo si Švede. Imajo Zelo enostavno je, ukrepe, pa tudi držiomejiti je potrebno jo se jih ravno tako, stike. In ključ je v kot se jih večina Sloljudeh samih in ne v vencev. Švedi nimaukrepih, tega pa se jo mask, šole imajo premalo zavedamo! odprte – pa nobene Ljudje morajo omeapokalipse. Ne vem, jiti stike, kjer pa ne zakaj ne izhajamo iz gre, pa so ukrepi Miha Avberšek: »Ironično – trenutno si vsi želijo zboleti tega, ampak raje črnolahko drugačni in ali pa se cepiti – ne zato, ker bi jih (ali pa ne) bilo strah gledo predstavljamo predvsem smiselvirusa, pač pa zato, ker si želijo izhoda, svobode. Pa je podatke na najslabši ni. Tako pa smo z to prav? Dolgoročno smiselno? Po moje ne. Če vprašate možni način. Večina »nekakšnim popol- mene, bi na drugačen način, s premišljenim in pametnim samo čaka, kdaj se nim zaprtjem drža- pristopom ter izobraževanjem ljudi naredili veliko več kot jim bo zalomilo, da z vsemi ukrepi, žuganjem in prošnjami v prazno.« bodo zmagoslavno ve« zaprli približno dvajset odstotkov rekli, »poglejte jih«. vseh stikov – šole, vrtce, trgovi- danes nočemo videti, npr. druge Pa so bili do sedaj razočarani. ne z oblačili, pa seveda smučišča bolezni in težave zaradi same epi- To seveda ne pomeni, da so Šve(aprila?) – na ozaveščanju ljudi demije. Poleg izjemno natančne- di odšli iz tega brez praske. Hude pa nismo naredili nič. Smo pa v ga spremljanja pozitivnih testov imajo. Ampak porazdeljene povbi bilo dobro spremljati še kakšne sod. Pri nas pa se zapira zgolj druge krivulje, tudi zdravstvene. mladino in otroke, ki jih virus Tako pa se že eno leto odločamo najmanj ogroža. In jim epidemiJaz sem sposoben prepričati razred otrok, da si po eni učni na podlagi številk ob 11. uri, ki pa ja dela največjo škodo. In to ni uri umije roke, ne da bi rekel: »Umijte si roke«. Nobene prisile, o epidemiji žal ne povedo popol- prav,« razmišlja Avberšek, ki se samo znanje in zavedanje problema. A eni so zelo, zelo dobro noma ničesar. Dnevno nas testi, zaveda, da otroci redko zbolijo plačani, da te stvari počnejo, pa so v enem letu naredili samo med katerimi je osemdeset od- in imajo redko simptome. »Pri veliko »zastraševalnico«. stotkov negativnih, precej stanejo nas sva z ženo zbolela, otrokom

Prisluhnite svoji intuiciji in moči svojih misli Zaradi nenehnih sprememb, ki so v tej naglici edina stalnica, pozabljamo nase ter želimo ugajati zunanjemu svetu, s tem pa zanemarjamo notranji svet – Vsak dan napravite eno novo, eno drugačno in eno dobro stvar Jasmina Škarja

Maja Kukovec se je z meditacijo in jogo začela ukvarjati pred dvajsetimi leti, zaradi osebnih stisk in preizkušenj. Takrat se ji je odprl povsem drug svet, okno miru in blagostanja. Po poklicu je socialna delavka, a je to delo opustila. Že nekaj časa je duhovna terapevtka, ves čas pa se izobražuje in udeležuje tečajev. Zdi se ji, da je to njeno poslanstvo.

Na vprašanje, kaj je tisto, kar je spremenilo njen pogled na svet in osmislilo življenje, odgovori: »Želela sem doseči stanje brez stresa, upočasnjeno stanje, in živeti, kot čutim, da je prav. Da si znam tudi prisluhniti, ker opažam, da zaradi nenehnih sprememb, ki so v tej naglici edina stalnica, pozabljamo nase in na dobro počutje ter želimo ugajati zunanjemu svetu, s tem pa zanemarjamo notranji svet. Ko telo ne zmore več, pridejo bolezni in trpljenje. Fizično zdravje ni enako duševnemu zdravju, ki ga lahko opredelimo kot dobro počutje,« pripoveduje.

Najbolj pomembno je poslušati sebe in si vzeti čas zase

Raziskovanje lastnih misli in poslušanje lastnega telesa sta še kako pomembna tudi v času korona krize, ko je naše stanje duha odraz pristne povezave na ravni »um – telo«, odvisno pa je od nas samih. »Problem težkega stanja duha se odraža na našem telesu, psihi in razpoloženju. V času epidemije opažam, da ljudem manjka pristnega, srčnega pogovora, poglabljanja v lastno življenjsko zgodbo. Da se vprašamo, kaj bi potrebovali, da bi nam bilo bolje. Že to je neke vrste terapija. Pomembno je tudi, da sledimo svojim dobrim občutkom in smo sami do sebe iskreni. Pri tem ne smemo obupati, kajti naše telo potrebuje tako fizično kot duševno kondicijo. Ljudje danes premalo zaupajo sebi, moči svojih misli. Z raziskovanjem samega sebe lahko odpravimo precej svojih težav,« poudari Kukovčeva, ki je mnogi niso razumeli, ko je v tako negotovih časih pustila stabilno službo in poslušala svoje srce. Zakaj? »Sama sebi sem podarila

mir in se izognila stresu. Odločitev je bila premišljena, za mnoge nerazumna, zame zdravilna. Tako v duhovnem kot fizičnem smislu. Najbolj pomembno je poslušati sebe in si vzeti čas za tisto, kar potrebuje vaše srce, kar vas izpopolnjuje in zadovoljuje.«

Po vadbi se zbistrijo misli, joga je lahko način življenja

Meditacija je prenašanje misli v sedanjost in vračanje k svojemu bistvu, joga pa način ravnanja s seboj. Kaj je tisto, kar vas navdušuje? »Umetnost meditacije je stopanje v stik z resničnostjo. Svoje življenje namreč lahko ustvarjamo v sedanjosti, ko začutimo svoje telo v povezanosti s svetom, ki nas vrača v »srečni kotiček«. Ko poslušamo bitje srca, dihanje, pridejo na plano vsi odgovori.

Telo instinktivno pozna odgovore, ne potrebuje razmišljanja in analiz. Je pa odvisno od nas samih, kaj naredimo z odgovori,« doda in izpostavi strah in negotovost zaradi koronavirusa. »Žal ljudje precej poslušamo druge, hkrati se bojimo neznanega. Strah je nizko vibrirajoče

ni bilo nič, pa sem prepričan, da če bi zdaj šli na test protiteles, bi jih vsi trije imeli. Težava je v tem, da stalno iščemo razloge, zakaj je ta zadeva tako slaba, črna in grozna. Drugače se sliši, če rečeš: »Če dobiš COVID-19, imaš devetdeset odstotkov možnosti, da ti ne bo nič. Če ste mlajša oseba osemindevetdeset odstotkov, če ste otrok, pa skoraj sto odstotkov.

Govoriti, kako grozen je COVID, ker je nekaj otrok imelo zaradi tega težave, je podcenjujoče, premalo pozornosti pa je posvečene ostalim bolezni, ki imajo ravno tako zaplete, pa nikoli ne govorimo o njih, kaj šele, da bi zaradi tega zapirali šole. In res ne razumem zdravnikov, ki so dopuščali, da so otroci s krvavo drisko, hudo vneto rano, hudimi anginami, vnetimi ušesi, pred obravnavo čakali na izvide PCR testov. To ni normalno in kar se mene tiče, kaže na popolno nerazumevanje povzročitelja. Še bolj se zgrozim, ko ta isti človek postane povsem pomirjen, ko pacient opravi hitri test, ki je negativen. To ni prav. Čas bo pokazal, da COVID sicer je velik problem, ampak imamo še mnogo takih, zelo podobnih«

Kako dolgo bomo lahko tako živeli?

»Preveč me vprašate. Ljudje smo zelo prilagodljivi. Žal osebno tudi v cepivu dolgoročno ne vidim rešitve. Enostavno sta narava in spreminjanje tega virusa mnogo hitrejša od nas. Upam, da se motim. Kot sem že enkrat nekje zapisal – če bi nas okolje, zdrava hrana, lakota po svetu in še in še tako zanimali, kot nas en virus, bi na tem svetu marsikdo bistveno bolje živel. Zelo smo dvolični. Ne potrebujemo virusa – dovolj dobro se znamo uničevati sami.« 🔲

čustvo, ki zavira naše višje vedenje. Pomagamo si lahko tako, da se zavedamo trenutka tukaj in zdaj. Priporočam, da se ljudje pogovarjajo o dobrih stvareh, ki jih motivirajo, in se hkrati vprašajo, ali jih nekaj krepi in motivira in je dobro zanje. Če so odgovori na ta tri vprašanja ne, tega ne rabijo.« V času epidemije terapije potekajo na daljavo. Kdo vas obiskuje? »Prevladuje srednja generacija žensk, v zadnjem času me poiščejo tudi mlajše, ki čutijo pomanjkanje družabnih stikov. Se pa najde tudi nekaj moških, ki so specifična skupina – težje se odprejo in spregovorijo o občutljivih temah. Bojijo se izražati svoja čustva in biti ranljivi. Zadnje čase prihajajo tudi starejši.«

Kako živeti in zaživeti v težkem pričakovanju konca epidemije? »Sama se držim pravila in tehnike, da

Maja Kukovec: "Poslušajte svoj notranji glas. Ko se pojavi alarm, se vprašajte, kaj potrebujete, da boste bolje. Telo pozna odgovore. Prav je, da se poslušamo in smo v družbi oseb, s katerimi se dobro počutimo. Ko se zakrčimo v kateremkoli delu telesa, vemo, da nekaj ni dobro. Temu sledite.

Včasih je treba biti pogumen in slediti srcu, ki vedno pozna pot in odgovor."

vsak dan napravim eno novo, eno drugačno in eno dobro stvar. Kar pomeni, da delam stvari na drugačen način.

Grem v trgovino ali službo po drugi poti.

S tem krepim nevronske povezave v glavi in si odpiram nove poglede, zraven pa še koga spoznam. Ne glede na okoliščine in zunanji svet, ki nas obkroža, je najbolj pomembno osmisliti življenje in dati priložnost telesu in intuiciji.« 🔲

Naš čas, 8. 4. 2021 barve: CMYK, stran 13

Tudi drevesa potrebujejo ljubezen, nego, skrb in nekaj pozornosti V zasnovi mesta Velenje je bilo drevesom namenjenega veliko prostora, to pa je razkošje, ki ga večina mest v Sloveniji ne premore – Sončni park je zeleni biser mesta, ki je po 50 letih še lepši kot ob zasaditvi Jasmina Škarja

Tina Trampuš je od nekdaj prijateljica dreves. Že kot majhna deklica je v gozdu pred hišo iskala zavetje, raziskovala svet in bila zelo povezana z naravo in okoljem, kar jo je kasneje popeljalo tudi v ustvarjalni svet varstva narave, oblikovanja krajine, prostora in krajinske arhitekture.

Ljubezen do morja jo je iz Velenja popeljala v Piran, kjer se je v dveh desetletjih poklicnega naravovarstva posvetila uveljavljanju naravi prijaznega načina življenja – med drugim ohranjanju vaških kalov in mlak, izjemnih dreves in morja v vsej svoji biotski pestrosti in prostosti horizonta. S koreninami na Štajerskem, v Beli krajini in na Krasu, preko morja občuduje Triglav. Uničevanje narave jo boli in žalosti, uči se živeti s svojo občutljivostjo in hkrati verjame, da je sočutje do narave rešitev za našo družbo. Dobili sva se na domačem vrtu pred hišo v času prebujanju narave in dreves, ki rastejo, utripajo, dihajo, govorijo in se oblačijo v tipično zelena oblačila, ter poslušali šelestenje vetra v krošnjah in ptičje petje pomladi.

Kako kot krajinska arhitekta, prijateljica dreves in naravovarstvenica gledate in vidite drevesa in naravo? »Drevesa so moji prijatelji, sostanovalci, stalna družba. Če se drevesu kaj zgodi, če je v stiski, to zaznam in želim pomagati. Prepričana sem, da brez dreves ne moremo živeti in če so zdrava drevesa, smo zdravi tudi mi. Zdaj, ko ne obiskujemo ‹daljnih› gozdov, se še bolj zavedamo, kako pomembna so drevesa na našem vrtu, dvorišču ali v bližnjem parku. Drevesa so živa bitja, in čeprav smo to nekje na našem ‹potovanju› pozabili, ponovno spoznavamo, kaj vse dajejo in zmorejo. Prihaja čas, ko bomo sprevideli, kako veliko modrosti nosijo drevesa in cel rastlinski svet in da se lahko od njih ves čas učimo.« Če bi se lepega pomladnega dne sprehodili po Velenju (čeprav že nekaj časa živite in delate na Primorskem), kaj bi najprej opazili in kako z razdalje gledate na domači kraj? »Velenje je zeleno, zasnovano je bilo kot mesto v zelenem, z velikimi zelenimi površinami. Nekoč so bile to zelenice, na katere so ‹položili› objekte, a ker so že takrat pridno sadili drevesa, so objekti zdaj dobesedno pogreznjeni v vegetacijo. Še vedno prevladuje drevje, ki je bilo posajeno pred 50 leti ali še prej, pa bi bilo seveda treba saditi ves čas.

Eno od dreves, ki se jih spominjam in me veseli, da še rastejo, je vrba na travniku med osnovnima šolama Gustava Šiliha in Antona Aškerca. Včasih smo okoli nje tekli kros in že takrat je bila ogromna, vsega spoštovanja vredna gospa.« Kako pomembno je ohranjanje drevesne dediščine?

13

KRAJINSKA ARHITEKTURA

8. aprila 2021

Kakšen je po vašem mnenju odnos ljudi do dreves danes, še znamo razvijati odgovoren odnos do dreves, gozda in narave? »Kljub temu da Slovenci živimo precej povezani z naravo (in smo strastni vrtičkarji), je pozornost ljudi pretežno na materialnih dobrinah (tehnologiji, oblačilih itd.), tako pa smo izgubili občutek za žive sestavine našega pla-

Tina Trampuš: »Eno od dreves, ki se jih spominjam in me veseli, da še rastejo, je vrba na travniku med osnovnima šolama Gustava Šiliha in Antona Aškerca. Ogromna, vsega spoštovanja vredna gospa.«

❱

Kaj, ko bi parkirišče pri glavni pošti spremenili v mestni park? To bi bila čudovita zelena površina med Kardeljevo ploščadjo in Cankarjevo. Park z drevesi, ki bi lahko središču mesta nudil dosti več kot sedanja asfalt in beton.

»V zasnovi mesta Velenje je bilo drevesom namenjenega veliko prostora, to pa je razkošje, ki ga večina mest v Sloveniji ne premore. Tu so se lahko drevesa razbohotila v vsej svoji naravni lepoti in veličini: mogočne platane, krilati oreškarji, močvirske ciprese, tudi hrasti, breze, vrbe ...

Vsa drevesa si zaslužijo ustrezno nego, saj jim z njo omogočimo dolgoživost. Vedno se zdrznem, ko opazim, da je bilo drevo nestrokovno odrezano, saj vem, da je lahko že en sam poseg usoden. Če pa drevo pade zaradi novega pločnika, se vprašam, ali je bilo res treba, saj imamo tlakovanih površin že ogromno. Prostor je omejena dobrina, tudi v Velenju, in posege je treba izvajati premišljeno. Ob gradnji kolesarske steze mimo Doma kulture Velenje in vrtca Najdihojca sem se kot še marsikdo spraševala, zakaj sploh novo asfaltiranje, ko pa je vsa infrastruktura na voljo že vzporedno, le par deset metrov stran? To je le en primer, kjer je očitno umanjkala začetna presoja o smiselnosti (nujnosti) posega, na koncu pa so »nastradala« drevesa. Če podremo 50 let staro drevo, moramo čakati naslednjih 50 let, da zraste novo, primerljivo, medtem ko pločnik asfaltiramo v enem dnevu. Vzpostavitev kolesarske trase je ukrep trajnostne mobilnosti, zmanjšal naj bi naš ogljični odtis, mi pa z njim širimo asfaltirane površine in podiramo drevesa? Tu očitno nekaj ni v redu.«

drevesa se spremeni v stebre ali obešalnike, kar je pogubno zanje, pa tudi za ljudi. A pogosto ravno stranke same zahtevajo premočen rez, čeprav je najboljša nega tista, ki je skoraj ne opazimo. Glavno vodilo nege dreves v mestu je, da si želimo zdrava, lepa in varna drevesa. Vsi trije vidiki so med sabo neločljivo povezani. In ne pozabimo, da tako kot ni vsak, ki zna prijeti izvijač električar, tudi

April je mesec krajinske arhitekture

Vsako leto aprila z različnimi objavami in dogodki za širšo javnost praznujemo mesec krajinske arhitekture in širimo védenje o našem poslanstvu. Tudi v Velenju (vabljeni, da pokukate v koledar objav). Pravijo, da je krajinska arhitektura relativno mlada stroka. Študij je v Sloveniji od leta 1972, krajinskih arhitektov pa še vedno ni zelo veliko, a gotovo ravno zdaj prihajajo časi, ko bo to znanje še bolj dragoceno. Krajinski arhitekti delujejo in ustvarjajo skupaj z drugimi načrtovalci prostora – arhitekti, urbanisti, gradbeniki ... Posploševanje sicer ni smiselno, a se velikokrat izkaže, da ravno krajinski arhitekt ponuja tiste rešitve v prostoru, ki v največji meri upoštevajo naravne danosti in procese, ter žive sestavine, kot so gozd, obvodna vegetacija in obstoječa drevnina.

Letošnja tema je zelo aktualna tudi za Velenje, saj se posvečamo pomenu krajinskega načrtovanja pri blaženju vplivov podnebnih sprememb. Segrevanje ozračja, prisotnost prašnih in škodljivih delcev v zraku, poplave, vetrolomi in vse drugo so izzivi, ki so tu prisotni tako kot v drugih slovenskih mestih. Eden od ukrepov je ustrezno načrtovanje ter skrb za mestne zelene površine, vključno z zagotavljanjem strokovne nege odraslih dreves in sajenjem novih. Načrtovati in ukrepati moramo celovito – če si prizadevamo za trajnostno mobilnost in zmanjšanje prometa ter onesnaženja, seveda ni pametno, da ob tem podiramo drevesa.

da se je treba vrniti k osnovam, razložiti, da je drevo življenje. To počnem s pisanjem in objavami ter dogodki za javnost – lansko poletje smo se ob torkih dobivali pod ladonjo, navadnim koprivovcem (Celtis australis), ki je za obalna mesta podobno kot lipa drugod po Sloveniji. Posameznikom glede nege sveNova betonska konstrukcija se je tako močno zažrla v rastišče hrasta, da bi to lahko tujem – vsak bilo za drevo usodno, a se bo morda pokazalo šele čez 15 ali 20 let. primer je poseneta. Tako se nam zatakne tudi tisti, ki zna vihteti žago, ni nujno ben in velikokrat že z ogledom in z drevesom, saj ga moramo, če negovalec dreves. Osebno bi do- pogovorom ugotovimo, da dreveželimo, da preživi, obravnavati volila izvajati nego samo tistim, ki sa ni treba posekati. kot živo bitje. premorejo dovolj znanja in izkuPosvečam se predvsem dreveMoja velika želja je, da bi živim šenj, pa tudi ljubezni do dreves. som in njihovi negi v mestih, a sestavinam mest posvetili ena- Drevesa niso (le) težava, temveč moja želja je ljudi skozi prebujeko spoštovanje kot vsemu graje- so življenje, vredno spoštovanja.« no spoštovanje do dreves spodnemu. Zakaj bi bil vodovod pobuditi tudi k spoštovanju narave S svojim znanjem in izkušnjami na splošno.« membnejši? Ne nazadnje lahko pomagate tudi občanom, lastnivodovod obnovimo, celo premakom gozdov in vrtov ter uporabniKaj bi bilo dobro saditi, obdržati knemo, medtem ko 50- ali 100-lekom zelenih površin.

Imate tudi in podreti v Velenju? tnega drevesa ne moremo.« spletno stran Bela breza in pišete »Pred leti me je pri gradnji proTudi drevesa potrebujejo nego in blog. Kako je videti, ko so drevesa menade v središču mesta zelo razvzdrževanje (tudi mestna). Kako človeku strast? žalostilo spoznanje o podrejeni ravnamo z njimi? »Res je. Drevesa in skrb zanje vlogi dreves. Nekatera, na primer »Tisti, ki pozna osnove, torej so moja strast, moja ljubezen. Od ob Cankarjevi, še danes životarijo, drevesno biologijo, zna – in to nekdaj rada pišem, v več kot dveh obglavljena, iznakažena ... Če se so arboristi. Kar vidim na tere- desetletjih poklicnega dela v var- jih že ni dalo ohraniti in zavaronu ali v spletnih objavah, me še stvu narave pa sem se tudi naučila, vati med gradnjo, bi bilo bolje, da vedno šokira. Včasih se pod pre- kako strokovni jezik poenostaviti. bi jih odstranili in nadomestili z tvezo nege izvaja pravi masaker, V zadnjih letih še bolj opažam, novimi. Če bi to naredili takrat,

bi bila zdaj tu že mlada, zdrava drevesa, ki bi ustvarjala prijetno mikroklimo tudi poleti. Skrbi me, kako bo z velikim hrastom ob Paki, pred gimnazijo. Nova betonska konstrukcija se je tako močno zažrla v rastišče hrasta, da bi to lahko bilo za drevo usodno, a se bo morda pokazalo šele čez 15 ali 20 let. Ta hrast je bil mogočen že takrat, ko se je gradilo novo Velenje, kar je razvidno tudi s fotografij znamenitega Pajka. Le kam smo prišli, da si zdaj drznemo ogroziti njegov obstoj z novo konstrukcijo, ki bi jo lahko vsaj za par metrov zamaknili? Vse to kaže na pomanjkanje poznavanja biologije in potreb dreves.

Kakorkoli, držim pesti, in vsakič, ko sem v mestu, grem mimo in pogledam, kako mu gre. Sončni park je še en zeleni biser Velenja.

Po 50 letih je še lepši kot ob zasaditvi. Se pa spominjam forzicij nekoč – velikih rumenih grmov, kakršnih nisi videl nikjer v Sloveniji, res so bili impozantni! Želim si, da bi jih spet ‚pustili pri miru‘, saj imajo grmovnice ravno tu enkratno priložnost, da se razrastejo ‹do onemoglosti›. Ohranjanje starih dreves naj bi imelo prednost pred sajenjem. Nova drevesa imajo namreč zaradi spreminjanja klime, vedno novih posegov in gradenj ipd. bistveno slabše pogoje za rast, kot so jih imela drevesa pred 50 ali 100 leti. Seveda pa je treba tudi saditi in pri tem največjo skrb posvetiti sadikam v dobi vraščanja. Kot pri ljudeh, je prvih 6 let odločilnih za celo življenje.

Ko pa so osebki oblikovani, jih je treba redno obiskovati in jim 🔲 pomagati le, če je nujno.«

Blagovna znamka Bosch na plemeniti misiji Nazarje – Družbeno odgovornost podjetje BSH Hišni aparati Nazarje izkazuje na več načinov. Med drugim tudi z dogovorom (skupaj z blagovno znamko Bosch) s Čebelarsko zvezo Slovenijo o večletnem sodelovanju v projektu #začebele. V okviru sodelovanja bodo spodbujali ozaveščanje mlajše generacije o pomembnosti čebel, čebelarstva in čebeljih pridelkov.

Prve aktivnosti v okviru tega so že stekle. Tako med drugim Bosch organizira v Sloveniji več let trajajočo donacijsko kampanjo #začebele, s katero ob prodaji malih hišnih aparatov, narejenih v tovarni BSH Hišni aparati Nazarje, zbira denar za postavitev enega čebelnjaka na leto. Ta bo stal poleg izbrane osnovne šole, v kateri deluje čebelarski krožek. Na družbenih omrežjih

poteka tudi medeni natečaj za domače kuharje »Med v vsako jed«. V okviru natečaja znane slovenske vplivnice Ana Žontar Kristanc, Nives Orešnik, Lara Koren Nastran in Urška Jerman že vabijo sledilce na družbenih omrežjih (Facebook, Instagram) k objavi slastnih receptov, ki vsebujejo med. Vsi, ki želijo sodelovati v natečaju in se potegovati za bogate nagrade, morajo poleg objavljenega recepta navesti še ključnik #začebele. O končnem zmagovalcu natečaja bodo konec maja odločili uporabniki FB BoschHomeSlovenija.

Ob lanskem praznovanju 50-letnice delovanja je tovarna BSH Hišni aparati v podporo naravi ter projektu #začebele uredila zasaditev 2000 medovitih lip. Zasaditev je v občinah Zgornje Savinjske doline

poteka v obdobju jesen 2020/pomlad 2021.

Letošnjo pomlad pa bo tovarna vsakemu gospodinjstvu v občini Nazarje (950 jih je) podarila tudi medovito cvetlico.

V podjetju zagotavljajo, da jih je k omenjeni plemeniti misiji spodbudil pomen čebel za obstoj človeštva. »Če bodo izginile čebele, bodo človeštvu ostala le še 4 leta življenja,« naj bi izjavil Albert Einstein, a tako menijo tudi mnogi strokovnjaki in čebelarji. »Kajti te žuželke oprašujejo rastline in s tem pripomorejo k ohranjanju biološkega ravnovesja v naravi, omogočajo obstoj različnih živalskih in rastlinskih vrst ter seveda človeka, hkrati pa nam dajejo zdrave čebelje pridelke. Žal, danes zaradi različnih razlogov število čebel po svetu strmo upada, skoraj 10 % vseh vrst čebel pa grozi izumrtje. Če bo šlo tako naprej, prihodnost ne bo ne svetla ne sladka,« še dodajajo. 🔲

tp

Naš čas, 8. 4. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

KRONIKA

8. aprila 2021

Območje PPP Celje drugo največje v Sloveniji Prometni policisti se pri svojem delu večinoma srečujejo s kršitvami cestnoprometnih predpisov ter z ogledi prometnih nesreč – Lani so bili največkrat prisotni na območju policijskih postaj Celje, Žalec, Slovenske Konjice in Velenje Milena Krstič - Planinc

Celje, Velenje – Na vsaki od policijskih uprav je kot področna policijska postaja organizirana postaja prometne policije. Postaja prometne policije Celje (PPP) ima sedež v Velenju, od koder se policisti že pet let vozijo na območja, ki jih pokrivajo.

PPP pokriva veliko območje – Koroško, kjer meji z Avstrijo in mariborsko policijsko upravo, osrednji del vključno z avtocesto, pa vse do hrvaške meje. Njeno območje je drugo največje v Sloveniji.

V Velenju bolj vidni

Odkar so v Velenju, jih je tukaj večkrat videti. To gotovo prispeva k večji varnosti udeležencev v prometu. Vozniki se, ko vidijo policista, prometnih pravil običajno držijo bolj, kot če ga ne. »Če so vozniki zaradi tega še bolj disciplinirani, je to lahko samo pozitivno.

Tako kot je bila pozitivna za to območje analiza uporabe varnostnega pasu, ki je pokazala, da ga najbolj vestno v Sloveniji uporabljajo prav vozniki in potniki v Velenju.

Res pohvalno,« pravi komandir PPP Celje Vinko Mlakar.

Prometni policisti se pri svojem delu večinoma srečujejo s kršitvami cestnoprometnih predpisov ter z ogledi prometnih nesreč.

Lani so bili največkrat prisotni na območju Policijske postaje Celje, sledijo pa Policijska postaja Žalec, Policijska postaja Slovenske Konjice in Policijska postaja Velenje. Na območju Policijske postaje Velenje so opravili med sedem in osem odstotkov dela.

Posebna pozornost vzrokom najhujših prometnih nesreč

Prometni policisti so v lanskem letu posebno pozornost namenjali vzrokom najhujših prometnih

Najbolj obremenjena in v najslabšem stanju cesta Slovenj Gradec – Velenje – Arja vas

Prometni policist nadzira in ureja promet na javnih in nekategoriziranih cestah ter skrbi za upoštevanje cestnoprometnih predpisov. Primarna naloga prometnega policista je ugotavljanje prekrškov, kot so neuporaba varnostnega pasu, izsiljevanje prednosti, vožnja skozi rdečo luč ali prevelika hitrost, pa tudi opozarjanje pristojnih organov in organizacij na odpravo pomanjkljivosti ob ugotovljenih neustreznih vozno-tehničnih razmerah.

Vinko Mlakar: »Stanje prometne varnosti se je lani občutno izboljšalo.«

nesreč. »To so še vedno nepravilna stran in smer vožnje, neprilagojena hitrost, neupoštevanje prednosti, nepravilnosti pešcev, nepravilno prehitevanje, uporaba mobilnega telefona. Zato smo na območju izvajali pogostejše nadzore cestnega prometa. Veliko

Prometni policisti ugotavljajo, da je najbolj obremenjena in tudi v najslabšem stanju na območju Policijske uprave Celje cesta Slovenj Gradec – Velenje – Arja vas. »Vsako leto pristojne seznanjamo s tem in prelagamo sanacijo, ki je potrebna ne glede na to, da je v gradnji 3. razvojna os. Kot nujna povezava z ostalimi regijami bi morala biti v veliko boljšem stanju, saj je zaradi gostote prometa dejansko dotrajana. Določene odseke sicer popravljajo, a po našem mnenju prepočasi.«

pozornosti smo temu posvečali predvsem zato, ker je bilo leta 2019 stanje na področju prometne varnosti na območju zelo slabo, posebej, kar se tiče posledic.

Kar 27 udeležencev je v prometnih nesrečah izgubilo življenje,« pravi Mlakar. »Rečemo lahko, da se je v letu 2020 stanje občutno izboljšalo. Življenje je v prometnih nesrečah na celjskem lani žal izgubilo 8 oseb, a je to precej manj kot leto pred tem. Manj je bilo tudi hudo in lažje telesno poškodovanih.«

❱

Boljše stanje lahko do neke mere pripišemo manj gostemu prometu zaradi omejitev, povezanih z epidemijo.

Posebej ranljivi pešci

»Ugotavljamo, da je do veliko prometnih nesreč prišlo predvsem na prehodih za pešce zaradi nepazljivosti voznikov. Zlasti pozimi, ko so dnevi krajši in megleni, smo jih pogosto opozarjali, da naj bodo na pešce še posebej pozorni. Tako kot morajo biti seveda pozorni na voznike tudi pešci. Kljub temu da bodo cesto prečkali na prehodu, naj, preden stopijo nanj, preverijo, ali je cesta dejansko prazna, če so vozniki 🔲 res ustavili.«

POLICIJSKA kronika

Policisti so imeli veliko dela z neodgovornimi vozniki Eden od njih policistoma med postopkom grozil s smrtjo Velenje, 31. marca – V sredo nekaj po 21. uri so policisti v Velenju ustavili voznika osebnega vozila, ki se je med postopkom do njih vedel nedostojno. Ugotovili so, da je vozil pod vplivom alkohola. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 0,72 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper voznika so odredili pridržanje, zaradi storjenih prekrškov pa bodo zoper njega podali obdolžilni predlog in plačilni nalog.

Dan za tem, v četrtek, 1. aprila popoldan, je policijska patrulja ustavljala voznika osebnega avtomobila alfa romeo, ki na znake policije ni ustavil. Zapeljali so za njim, vendar ga zaradi nevarne vožnje niso uspeli ustaviti.

Na podlagi registrske številke so ugotovili lastnika vozila in voznika. Zoper njega bodo zaradi zajetnega števila prekrškov uvedli ustrezni postopek.

V petek, 2. aprila, je policijska patrulja naletela na prometno

nesrečo v Paki pri Velenju. Nesrečo je zakrivil voznik, ki je vozil v času prepovedi, botrovala ji je nepravilna smer vožnje. Vozilo so mu zasegli, čaka pa ga obdolžilni predlog.

Istega dne popoldan je policijska patrulja v prometu ustavila voznika osebnega avtomobila. Izkazalo se je, da je vozil pod vplivom alkohola in brez vozniškega dovoljenja. Preizkus alkoholiziranosti je odklonil, kasneje pa želel kraj postopka zapustiti. Odrejeno mu je bilo pridržanje, vozilo so mu zasegli. Med postopkom je kršitelj policistoma grozil s smrtjo, če ga ne izpustita.

Zaradi groženj bodo zoper njega podali tudi kazensko ovadbo.

V soboto, 3. aprila ponoči, pa je imela policijska patrulja v postopku voznika, ki je kršil Zakon o nalezljivih boleznih. Pri postopku je kraj zapustil in odpeljal v smeri krožnega križišča. Vanj je zapeljal v nasprotni smeri ravno v trenutku, ko je v križišče pravilno pripeljala druga patrulja.

Pri umikanju je kršitelj z vozilom trčil v robnik, njegovo vozilo je ostalo nevozno. V postopku je bilo ugotovljeno, da je vozil pod vplivom alkohola. Odrejeno mu je bilo pridržanje, ostali postopki zoper njega pa bodo še sledili.

Kraja električnega kolesa Velenje, 2. aprila – Na Cesti talcev v Velenju so policisti v

petek obravnavali vlom v klet stanovanjskega bloka, od koder je storilec ukradel električno kolo.

Motorist in sopotnica hudo poškodovana Šoštanj, 2. aprila – V petek, nekaj čez 20. uro, sta se na območju Šoštanja v prometni nesreči hudo poškodovala voznik motornega kolesa kros izvedbe in njegova mladoletna sopotnica.

40-letni voznik je po lokalni cesti v naselju Florjan, iz smeri Šoštanja proti Florjanu, vozil neregistrirano motorno kolo. V blagem desnem ovinku je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo zapeljal na levo stran ceste, kjer je s prednjim delom motornega kolesa trčil v robnik hodnika za pešce in nato silovito trčil še v kovinsko ograjo ob potoku Florjanščica. V trčenju je motorno kolo odbilo v zrak. 40-letnega voznika in njegovo 9-letno hčer je pri tem z motornega kolesa vrglo v strugo potoka. V prometni nesreči sta se oba hudo poškodovala. Voznika bodo zaradi povzročitve prometne nesreče kazensko ovadili.

Medvrstniško nasilje Velenje, 3. aprila – V soboto popoldan okoli 17. ure so trije mladoletniki v bližini glasbene šole

v Velenju napadli vrstnika. Suvali in odrivali so ga, eden od njih pa ga je udaril v ličnico. Policisti so identiteto vseh treh nasilnežev že ugotovili. V prihodnjih dneh bodo na razgovor zaradi zbiranja obvestil o kaznivem dejanju zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja povabili starše nasilnih otrok.

Iz POLICISTOVE beležke Kdo je dvignil zapuščino po bratu?

Velenje, 1. aprila – V četrtek dopoldan se je na Policijski postaji Velenje zglasila občanka, ki je dedovala denar po pokojnem bratu. Ko ga je nameravala dvigniti, je ugotovila, da je to nekdo pred njo že storil. Policisti okoliščine suma storitve kaznivega dejanja poneverbe še preverjajo.

Poškodoval stebričke za kolesa Velenje, 1. aprila – V četrtek popoldan je neznanec poškodoval stebričke postaje za kolesa Bicy in Mestno občino Velenje oškodoval za okoli 500 evrov.

Tatico žganih pijač čaka ovadba Velenje, 2. aprila – V petek je policiste trgovka v Mercatorju obvestila o tatvini žganih pijač, ki jo je izvršila njim

Mladi in starejši motoristi Vse motoriste ne glede na starost povezuje skupna lastnost, to je ljubezen do vožnje na kolesu z motorjem in motornem kolesu.

Vožnja z jeklenim konjičkom je svojevrstna in ima za razliko od vožnje z osebnim avtomobilom ali drugim motornim vozilom svoje posebnosti. V prvi vrsti gre za povsem drugačne pogoje, saj vožnja v osebnem avtomobilu omogoča udobno sedenje, motorist pa mora ves čas skrbeti za ravnotežje. Lastnikom trikolesnih motornih koles je sicer lažje, a vendarle so vsi motoristi bolj izpostavljeni kot vozniki osebnih avtomobilov, saj so zaradi zasnove avtomobilov in varnostnih elementov bistveno bolje zavarovani kot motoristi, če pride do prometne nesreče.

Varnost in izpostavljenost poškodbam v primeru padcev ali trkov predstavljata eno pomembnejših razlik med motoristi in vozniki osebnih avtomobilov. Zaradi varnosti in obvezne uporabe motoristične čelade v času vožnje že dolgo ne velja več slogan, da je vožnja z motornim kolesom privlačna zaradi vetra v laseh.

In ne glede na to, koliko se je spremenilo na motorističnem področju od leta 1885, ko je nemški izumitelj Gottlieb Daimler patentiral prvi motocikel na svetu, je bil motociklizem vselej deležen pozornosti javnosti. Če je bil prvi model precej okorno leseno vozilo, s katerim so prevozili 3-kilometrsko razdaljo in pri tem razvili največjo hitrost 12 km/h, so danes motorna kolesa povsem drugačna. Tako videz kot tehnične zmogljivosti so odraz tehnološke izpopolnjenosti in standardov, ki omogočajo bistveno hitrejšo, udobnejšo, privlačnejšo in varnejšo vožnjo. Če po eni strani tehnološka izpopolnjenost motornih koles predstavlja boljše vozne lastnosti, po drugi strani predstavlja dodatno tveganje in izpostavljenost. Posledice padca pri hitrosti 12 km/h so bistveno drugačne kot pri hitrosti vožnje 100 ali 200 km/h. Številni modeli potrebujejo za razvoj hitrosti od nič do 100 km/h le nekaj sekund, številni pa z lahkoto presegajo 200 km/h ter se približujejo in celo presegajo 300 km/h. Ne glede na izpopolnjenost zavornega sistema in ostalih asistenčnih sklopov motornih koles ter varovalne in zaščitne opreme motoristov so danes ti še bolj izpostavljeni in ogroženi kot motoristi »džentelmeni« na začetku motoristične poti.

Topli in sončni dnevi letošnjega leta so že pred dnevi in tedni zvabili motoriste na plano, mesec april pa že tradicionalno predstavlja začetek motociklistične sezone. Opozorila policistov in predstavnikov drugih institucij in organizacij, ki se ukvarjajo z varnostjo v prometu, so v tem obdobju osredotočena predvsem na varnost motoristov. Pri tem izpostavljajo hitrost vožnje, ki je za motoriste na začetku sezone še dodatno problematična. Prve spomladanske vožnje zahtevajo več pozornosti in previdnosti, ker je treba po zimskem premoru spet dobiti občutek za vožnjo na dveh kolesih in postopoma pridobiti kondicijo. Poleg tega v tem času na motoriste na cestah preži veliko pasti. Od poškodb vozišča, ki se kažejo kot male razpoke, do pravih lukenj in peska, vse pa so lahko vzrok za padce in poškodbe.

Zato je hitrost vožnje motoristov zelo pomembna. Če je slednja v zakonsko določenem okvirju oziroma prilagojena splošnim omejitvam hitrosti vožnje v ali izven naselja ter na avtocesti, ima motorist veliko več časa za najbolj ustrezen odziv v posamičnih primerih. Ne glede na to, ali gre za udarno jamo, pesek, kamen ali drug predmet na vozišču, za kakšno drugo oviro oziroma dogodek, ki zahteva pravočasen in pravilen odziv.

Ustrezen odziv je odvisen tudi od izkušenj motorista. Neizkušenost mladih in precenjevanje vozniških sposobnosti predvsem starejših motoristov je v kombinaciji z neprimerno in neprilagojeno hitrostjo velik dejavnik tveganja in ogroženosti motoristov. Če k temu dodamo še uživanje alkoholnih pijač, se tveganje dodatno poveča, kar potrjuje tudi policijska statistika.

Nekoč in danes.

Adil Huselja varnostno ogledalo

🔲

že znana storilka. Tokrat je trgovino oškodovala za okoli 105 evrov. Čaka jo kazenska ovadba.

Poizvedujejo za neznanim vandalom Velenje, 2. aprila – V petek so velenjski policisti obravnavali kaznivo dejanje poškodovanja tuje lastnine. Neznanec je isti osebi že večkrat prebodel pnevmatike na vozilu. Kaznivo dejanje je bilo izvršeno na Kersnikovi 15 v Velenju.

Nasilna do težje pokretnega Velenje, 2. aprila – V petek so bili policisti obveščeni, da osumljena, ki prebiva na istem naslovu kot težje pokreten oškodovanec, z njim grdo ravna, ga

izsiljuje in mu omejuje gibanje. Policisti so osumljenki izrekli ukrep prepovedi približevanja, čaka pa jo tudi kazenska ovadba zaradi nasilništva.

Ribe lovila brez dovolilnice Velenje, 5. aprila – V ponedeljek okoli 10. ure so policisti prejeli obvestilo ribiškega čuvaja, da je imel v postopku občana, ki sta v Velenjskem jezeru pri Beli dvorani lovila ribe brez dovolilnice.

Ko je želel ugotoviti njuno identiteto in jima odvzeti ribiške palice, sta mu zagrozila in se s kraja odpeljala. Zoper osumljena bodo policisti podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja.

Naš čas, 8. 4. 2021 barve: CMYK, stran 15

15

ŠPORT

8. aprila 2021

Dolgo trepetali za zmago

V preostanku prvenstva ne bo pritiska

Rokometaši Gorenja šele v zadnjih minutah do popolnega preobrata proti Ribnici

Z zmago nad Ajdovci so si Rudarji zagotovili igranje v ligi za prvaka Stane Vovk

Na zaostali tekmi 13. kroga druge lige so velenjski Rudarji z 2 : 0 premagali Ajdovce in se povzpeli na sedmo mesto. Tekma bi morala biti odigrana na prvi pomladni dan, a so jo zaradi močnega sneženja prestavili na zadnji nadpovprečno sončen marčevski dan.

Rudarji so dvoboj začeli zelo napadalno in že po slabe četrt ure z zadetkom Naceta Koprivnika vodili z 1 : 0. V 25. minuti

Stane Vovk

Zaradi nastopov v evropskem pokalu so rokometaši Gorenja tekmo 21. kroga državnega prvenstva odigrali sredi prejšnjega tedna. Zmagali so s 30 : 29. Tudi pri tem dvoboju domači trener Zoran Jovičić ni imel na voljo vseh igralcev. Manjkala sta poškodovana Miha Kavčič in Tilen Sokolič, Enej Jovičić pa ima težave z ramo. Gostje, ki so prav tako imeli težave s poškodbami, so kljub temu po tihem upali na presenečenje.

Za derbi pravimo, da je to dvoboj tekmecev, ki obeta vznemirljiv, dramatičen in rezultatsko negotov oziroma izenačen obračun.

Prav takšen je bil ta. Gostje iz mesta suhe robe in lončarstva so imeli po prvem polčasu gol prednosti, po slabih desetih minutah v nadaljevanju dvakrat celo tri, deset minut pred koncem pa enega. Po odličnih obrambah Emirja Taletovića, ki je zaustavil tudi nekaj zicerjev (neoviranih strelov), in z zagrizenostjo soigralcev so zmogli preobrat. V 58. minuti so povedli z 29 : 27, in ta prednost je bila dovolj, da so se veselili

zmage z golom razlike ter upravičili vlogo favorita.

S 33 točkami so trenutno drugi.

Za vodilnimi aktualnimi prvaki Celjani zaostajajo za 5 točk, pred tretjim Trimom imajo 2 prednosti, pred četrtim Koprom, ki je odigral tekmo več, pa kar 10.

Riko je kljub porazu zadržal šesto mesto. Za tokratnim nasprotnikom pa zaostaja za 12 točk.

Pred Velenjčani je sedaj zaostala tekma 10. kroga, savinjsko-šaleški derbi. Odigran naj bi bil 14. aprila, zato je verjeti, da prvi spopad večnih tekmecev za točke v aktualni sezoni bo. Trener Gorenja upa, da bodo poškodovani igralci med to nepričakovano prekinitvijo tekmovanj (od 1. aprila do vključno 11. aprila) le okrevali in da bo nanje v dvoboju z vodilnim moštvom lahko računal.

So žilava ekipa

Kenan Pajt je bil skupaj z gostujočim igralcem Urošem Miličevičem najboljši strelec: »Tako fizično kot psihično je bila to zelo naporna tekma. Izčrpali smo se, a mi je všeč, da smo se borili do zadnje sekunde. To je bil težek nasprotnik. Dokazali smo, da

po tej zmagi pozitivno razmerje (18 : 17) v danih in prejetih zadetkih.

Dali vse od sebe

Trener Almir Sulejmanović: »To je bila v šestih dneh naša tretja tekma, kar se je poznalo na naši igri v drugem polčasu. Bili smo brez prave energije. Nekaj je gotovo k temu prispeval tudi nenavadno vroč dan. Toda fantje so iz sebe iztisnili zadnji atom moči.

Pomembno je bilo, da smo hitro

smo zelo žilava ekipa, čeprav smo mladi. To je dobra popotnica za naprej.«

Poslastica kroga

Gregor Cvijič, trener Riko Ribnice: »Bil je to pravi derbi, poslastica kroga. Imeli smo pravi odnos in zares smo se borili vseh šestdeset minut. Bili smo blizu zmage. Mislim, da smo si zaslužili vsaj točko. Žal mi je, da nismo bili dovolj zbrani v ključnih trenutkih igre, vratar Velenjčanov pa je tudi dobro branil. Ta predstava kaže pot za naprej. Verjamem, da so gledalci, seveda ne v dvorani, ker je bila tudi ta tekma brez njih, ampak doma pred TV sprejemniki, uživali.« Zoran Jovičić, domači trener: »Igralci, ki so lahko igrali, so stisnili zobe. Dali so vse od sebe, se borili do zadnjega atoma moči in z veliko željo ter voljo vendarle zasluženo zmagali. Biti moram pošten. Bili smo v izgubljenem položaju, odločil je karakter. Gostje so potrdili, da so kakovostna ekipa, mi pa vsekakor čutimo posledice ritma domačih in evropskih tekem.« 🔲

Tekli so po mejah občine Šoštanj Štirim prijateljem se je ideja porodila že lani, ko smo bili zaprti znotraj meja občin

je imel Koprivnik, ki je s štirimi goli najboljši Rudarjev strelec, priložnost še za petega, vendar mu je veselje preprečila leva vratnica. Gostje so nato vse bolj prevzemali pobudo in izenačenje je bilo vseskozi v zraku. Bolj ko se je tekma bližala h koncu, bolj so oblegali domača vrata.

Tudi v nekajminutnem sodnikovem dodatku njihov pritisk ni jenjal. Da se ni zgodilo izenačenje, je bil najbolj zaslužen Matej Radan. Izkazal se je z nekaj odličnimi obrambami, enkrat, sredi drugega polčasa, pa ga je rešil okvir vrat. Hkrati so si tudi soigralci na vse pretege prizadevali, da ga Primorci ne bi premagali. In zgodilo se je to, kar se navadno zgodi. Udejanjenje reka oziroma nenapisanega uličnega pravila, če ne daš, dobiš in izgubiš. Radan je globoko v sodnikovem dodatku ob zadnjem napadu gostov uspešno posredoval. Žogo je dobil

Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 3. aprila – V soboto ob 6. uri zjutraj so se štirje prijatelji – Dalibor Petrinjak, Dejan Tajnik, Matej Kotnik in Marko Krenker, ki se redno skupaj rekreirajo, konec aprila lani pa so skupaj pretekli Šaleško planinsko pot – podali na pot po mejah občine Šoštanj.

Pripravili so okvirno traso poti, ki poteka po njenih mejah tam, kjer je to izvedljivo. Pričeli so v Šoštanju pri gasilskem domu, potem pa tekli proti in skozi izginjajoči gozd Ležna, mimo gradbišča hitre ceste, ter se spustili proti Gaberkam v dolino vodotoka Velunje. Sledili so ji skoraj do izvira, od tam pa pot ubrali proti Slemenu in Smrekovcu. »Tam nas je pričakala prava zimska idila, ker

Amadej Vošnjak in z njo kot močen veter potegnil ob desnem robu igrišča. Ko je prisprintal v višino kazenskega prostora, jo je poslal proti drugi vratnici.

Tam se je v dobrem položaju znašel Miloš Jovičić in brez težav postavil piko na i Rudarjevi šesti zmagi. Tudi ta je potrdila, da so bili dobro pripravljeni na nadaljevanje prvenstva, ki pa je za nekaj časa spet ustavljeno. Dobro formo oziroma lep niz iger kažejo že od 8. kroga

naprej, saj od tedaj ne vedo za poraz.

Izpolnili glavni cilj

Zaradi odločitve države o prekinitvi vseh tekmovanj od 1. aprila do vključno 11. aprila zaradi slabe epidemiološke slike je sobotni 15. krog, v katerem bi (bodo) Velenjčani gostili Beltinčane, preložen. Ne glede na rezultat te tekme so si velenjski nogometaši že zagotovili igranje v skupini za prvaka in ne bodo trepetali za morebitni obstanek. Tega pa ne moremo trditi za Ajdovce. Po devetem porazu so z devetimi točkami predpredzadnji. Toliko točk imajo tudi predzadnji nogometaši Šmartna 1928.

V dosedanjih štirinajstih krogih so si Rudarji priigrali 22 točk.

Dve več od osmega Triglava in kar pet od devetega Fužinarja.

Korošci jih po tem zaostanku ne morejo več ujeti, kaj šele prehiteti. Spodbudno je tudi, da imajo

povedli in nato uspeli ohraniti našo mrežo nedotaknjeno, v izdihljajih zanimivega dvoboja pa potrdili zmago.

Z njo smo izpolnili cilj in se uvrstili v ligo za prvaka. V nadaljevanju ne bo rezultatskega pritiska, več priložnosti bodo dobili mlajši neizkušeni igralci. Kljub temu si bomo proti vsakemu nasprotniku prizadevali igrati čim bolje. Bo pa preostanek prvenstva že delna priprava ekipe na naslednjo sezono, v kateri bomo tudi razmišljali o vrnitvi v prvo ligo.«

Trpeli so

Matej Radan je vesel svojega dobrega nastopa: »Zasluženo smo zmagali. Po precej hitrem vodstvu smo resda trpeli skoraj čisto do konca. Seveda smo jim mi dali priložnost, da so zadihali. Bilo je kar nekaj naših napak.

Na srečo ni bila nobena usodna.«

TAKO so igrali Lige NLB, 21. krog Gorenje Velenje – Riko Ribnica 30 : 29 (15 : 16) Pot so po devetih urah in 60 kilometrih teka sklenili, kjer so jo začeli.

pa je bila tudi temperatura temu primerna, se tam nismo predolgo ustavljali,« pripoveduje Marko Krenker, ki nam je poslal tudi fotografije s poti.

Meja občine se nadaljuje nekaj časa po grebenu Smrekovškega pogorja, potem pa zavije nazaj proti Mozirskim planinam. Sledil je spust do izvira Ljubije, kjer so si v že prazne posode natočili vodo. Od tu so sledili Šaleški planinski poti, ki pelje po obrobju Belih Vod, Lepe njive in Skornega do Velikega vrha, ter

se usmerili nazaj proti Šoštanju. »Pot smo sklenili, kjer smo jo začeli, po 9 urah in 60 pretečenih kilometrih. Vremenske razmere so se na poti spreminjale, od spomladanskih temperatur v dolini do sneženja pod Smrekovcem, sonca na vrhu in megle vmes.

Prav tako raznolika je bila tudi podlaga: asfalt, blato, sneg čez kolena, mehke gozdne steze,« pa je dodal Dejan Tajnik. 🔲

Gorenje: Panjtar (7 obramb), Talelović (10 obramb), Pajt 7 (4), Tajnik 5 (2:1), Aleks Kavčič 5, Drobež 3, Verdinek 3, Grmšek 3, Miklavčič 2, Haseljić 1, Slatinek-Jovičić 1, Starc, Komar, Predović, Velić; trener: Zoran Jovičić.

Drugi rezultati: Celje Pivovarna Laško - Krka 33 : 21 (16 : 12), LL Grosist Slovan - Urbanscape Loka 23 : 28 (10 : 16), Slovenj Gradec 2011 - Koper 32 : 31 (13 : 13), Butan plin Izola - Jeruzalem-Ormož 26 : 26 (11 : 13), Maribor Branik - Trimo Trebnje 31 : 34 (12 : 17); Prestavljeno: Ljubljana - Dobova Vrstni red: 1. Celje 19 tekem - 38 točk, 2. Gorenje 19 - 33, 3.

Trimo 19 - 31, 4. Koper 20 - 23, 5. Jeruzalem-Ormož 21 - 23, 6.

Ribnica 21 - 21, 7. Slovenj Gradec 2011 21 - 21, 8. Loka 21 - 20, 9. Slovan 21 - 14, 10. Dobova 18 - 14, 11. Maribor 18 - 13, 12.

Ljubljana 19 - 10, 13. Krka 20 - 8, 14. Izola 19 - 7.

Prva A DRL – ženske Preložene tekme: Litija - Krim Mercator 25 : 35 (9 : 16), Koper - Zelene Doline Žalec 25 : 27 (9 : 14)

Vrstni red po 20. krogu: 1. Krim Mercator 20 - 40, 2.

Mlinotest Ajdovščina 20 - 35, 3. Krka 20 - 30, 4. Žalec 20 - 26, 5. Z‘dežele 20 - 24, 6. Šola rokometa Zagorje 20 - 19, 7. Trgo ABC Izola 20 - 13, 8. Velenje 20 - 10, 9. Litija 20 - 9, 10. Ž.U.R.D. Koper 20 - 9, 11. Ptuj 20 - 5.

Končnica: za mesta 1 do 4, 5 do 8. 9. do 11.

2. SNL - preložena tekma 13. kroga Rudar Velenje – Primorje eMundia 2:0 (1:0)

Strelca: 1 : 0 Koprivnik (13.), Jovicic 2 : 0 (90+) Rudar: Radan, Kašnik, Barić, Tubić, Adam Vošnjajk (od 69. Črnčič), Jovicic, Koprivnik, Halilović (od 69. Hočevar), Vižintin (od 65. Žurga), Hrovat (od 89. Amadej Vošnjak), Jovanović (od 89. Martinovič); trener: Almir Sulejmanović.

Vrstni red po 14. krogu: 1. Radomlje 14 tekem - 37 točk, 2.

Krka 14 - 33, 3. Dob 14 - 31, 4. Brežice 14 - 27, 5. Bilje 14 - 26, 6.

Nafta 14 - 25, 7. Rudar 14 - 22, 8. Triglav 14 - 20. 8., 9. Fužinar 14 - 17, 10. Krško 14 - 17, 11. Beltinci 14 - 13, 12. Ptuj 14 - 13, 13. Jadran 14 - 12, 14. Primorje 13 - 9, 15. Šmartno 14 - 9, 16.

Brda 14 - 6.

🔲

Naš čas, 8. 4. 2021, barve: barve: CMYK, stran 16

16

TV SPORED Četrtek,

Petek,

8. aprila

06.20 06.25 07.00 10.05 10.15 10.30 10.40 10.45 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.10 15.45 16.10 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.30 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 01.10 01.40 02.05 02.35 02.45 02.55 03.00

04.00 10.55 11.20 14.00 15.10 16.15 18.00 20.00 20.55 22.50 23.30 00.00 00.45 01.45

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 11.05 12.10 13.05 13.20 14.35 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.50 23.45 00.40 02.00 02.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Timi gre, Baretka Sovice, Nekoč je bilo ... seme Zmedi gre v Zakajzato, Lov za papirjem Nejko, Nejko ima alergijo Erika, Modro presenečenje Vrtičkarji, Ninanana Vem!, kviz Moje mnenje, Kdo bo novi rektor Univerze v Ljubljani Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (III.), Opozorilo Slovenski utrinki Težišče - Sulypont, pogovorna oddaja Z kot Zofka Sobotni krompir Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost, Udomačitve živali Na kratko, Kultura strahu Dinotačke, Česar ni bilo tam Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Globus Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Anatomija izdajstva, češka nadaljevanka Ugriznimo znanost, Udomačitve živali Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Biotopi, Plastika v naravi Dobro jutro Jože Ciuha, slikar svojega časa Panoptikum V petek zvečer Državljan Diareja ali kdo je Tomaž Lavrič?, dokumentarni film Avtomobilnost Nogomet - evropska liga, Dinamo Zagreb : Villarreal, četrtfinale, prenos iz Zagreba Ambienti Nogomet - evropska liga, vrhunci četrtfinalnih tekem Slovenska jazz scena: Romska glasba v jazzovskih preoblekah: Imer Traja Brizani, Amala in Big Band RTV Slovenija Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Luna Petunijaris.

Ruby Mavrica, ris.

Maša in medved, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Viking Viki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 12. del Usodni diamanti, 1. sez., 13. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 46. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 47. del Komisar Rex, 8. sez., 12. del TV prodaja Budva na morski peni, 2. sez., 11. del Policijska družina, 9. sez., 11. del Komisar Rex, 8. sez., 13. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 14. del Usodni diamanti, 1. sez., 15. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 29. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 12. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 2. del Budva na morski peni, 2. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 Dobro jutro, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 STUDIO EVROPA: Gospodarsko okrevanje EU po pandemiji 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:15 Iz oddaje Dobro jutro 13:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Melje, melje mlinček, Gledališka predstava Vrtca Velenje 18:35 Iz našega arhiva LAHKO NOČ, OTROCI! Boter petelin 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tija Kovač, klarinet, GŠ Velenje 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, oddaja o narodnozabavni glasbi 12 21:10 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tija Kovač, klarinet, GŠ Velenje 21:20 Izbrano iz arhiva: Popotniške razglednice: Camino s kolesom, 2012 22:20 Videospot dneva 22:25 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:45 Nočni program

8. aprila aprila 2021 2021 8.

Sobota,

9. aprila

06.20 06.25 07.00 10.05 10.15 10.30 10.40 10.45 11.10 11.55 12.30 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.10 15.55 16.15 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.10 00.45 01.10 01.40 01.55 02.00 02.05

Kultura Odmevi Dobro jutro Timi gre, Hočem plavo!

Sovice, Kje živiš?

Zmedi gre v Zakajzato, Lizijini ključi Nejko, Nejko gre na pohod Erika, Pogrešani piškotki Vrtičkarji, Avto za stanovanje Vem!, kviz Točka preloma Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (III.), Skrajna meja Prisluhnimo tišini Mostovi - Hidak Danin dinosvet, Dinozaver pomni vse - Red v dvorani Holly Hobbie, Kraljična kumaric Infodrom Poročila ob petih Šport Vreme Alpe-Donava-Jadran Duhovni utrip, Začetek ramazana Bacek Jon, Pravi prašič, 6. sezona Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme V petek zvečer Na lepše Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Do zadnjega diha, francoski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.10 Dobro jutro 13.55 Ugriznimo znanost, Udomačitve živali 14.20 O živalih in ljudeh 14.45 Na vrtu 15.30 Iztok Mlakar, koncert 17.55 Arhitekt Mediterana, portret Vojteha Ravnikarja 20.05 Ljubosumnica, francoski film 21.55 Zadnja beseda!

22.45 Apokalipsa - neskončna vojna, Maščevanje, francosko-kanadska dok. serija 23.40 Nogomet - evropska liga, Dinamo Zagreb : Villarreal, četrtfinale, posnetek iz Zagreba 01.20 Videotrak 02.20 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 11.05 12.10 13.05 13.20 14.35 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.20 22.50 22.55 00.45 02.30 03.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Luna Petunijaris.

Ruby Mavrica, ris.

Maša in medved, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Viking Viki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 14. del Usodni diamanti, 1. sez., 15. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 48. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 49. del Komisar Rex, 8. sez., 13. del TV prodaja Budva na morski peni, 2. sez., 12. del Policijska družina, 9. sez., 12. del Komisar Rex, 8. sez., 14. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 16. del Usodni diamanti, 1. sez., 17. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 30. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Najina zgodba, ameriški film Predsedniška afera, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 Dobro jutro, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Izbrano iz arhiva: Odkrito povej na glas! O verstvih, 2005 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11:45 Iz oddaje Dobro jutro 12:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:05 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 18:45 Spoznajmo jih … Tinkara Krt, Maja Kedačič, klavir, GŠ Velenje 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Izbrano iz arhiva, Popotniške razglednice: Avstralija, 2008 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Izbrano iz arhiva: Etnokostel, posnetek festivala, 2006 22:25 Spoznajmo jih … Tinkara Krt, Maja Kedačič, klavir, GŠ Velenje 22:30 Videospot dneva 22:35 Iz oddaje Dobro jutro 23:25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:55 Nočni program

Nedelja,

10. aprila

06.10 06.15 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.20 08.45 09.00 09.15 09.55 10.00 10.35 10.55 11.20 12.40 13.00 13.15 13.20 13.25 14.05 15.00 15.55 16.30 17.00 17.10 17.15 17.20 17.45 18.35 18.40 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 20.55 21.25 22.20 22.35 22.40 22.45 00.25 00.50 01.10 01.15 01.30 01.40 01.45

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke, To sem jaz, Finn Milan, Šola v naravi Malčki, Lov na zaklad Ava, Riko, Teo, Dirkalni zajec Rija in Krokodil, Borovnice Kalimero, Mikrofon Žanov svet, Umetnika Nejko, Astronavt Čekan Z kot Zofka Studio Kriškraš, Ples barv Buck, Suši in ločitev, belgijska otroška nadaljevanka Buck, Poljub in prepir, belgijska otroška nadaljevanka Sobotni krompir Športniki, Smučarski kros Male sive celice, OŠ Franja Malgaja Šentjur in OŠ Križe Infodrom Osvežilna fronta, Možgani Globus Kaj govoriš? So vakeres?

Prvi dnevnik Šport Vreme O živalih in ljudeh Kulturni vrhovi, Radmirje Na tankem ledu Slovenski vodni krog: Javornik Na vrtu Poročila ob petih Šport Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Vrtne prigode, Ples Vreme Dnevnik Sobotni Dnevnikov izbor Utrip Šport Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

Hudičeve igre (I.), ameriškoitalijanska nadaljevanka Poročila Šport Vreme Sedmi pečat: Žarek v srcu, francosko-belgijski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Sobotni Dnevnikov izbor Utrip Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 07.00 Najboljše jutro 09.00 Spomini, Metka Skušek, dok. oddaja 10.55 Kaj pa Mojca?, dokumentarni film 12.05 Radio Ga Ga, dokumentarni film 13.15 Alfred & Sofie, dokumentarni film 14.25 C. Monteverdi: Orfej, opera (Solisti, Komorni zbor in Baročni orkester Akademije za glasbo, Egon Mihajlović) 16.35 Avtomobilnost 17.10 Šansonjerka, kanadsko-francoski film 20.05 Tri sekunde, ruska športna zgodovinska drama 22.20 Zvezdana 23.15 King Foo - Beautiful world, koncert 00.35 Videotrak 01.30 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.15 08.30 08.45 09.15 09.35 09.55 10.20 11.50 12.45 13.00 14.10 15.30 15.45 16.55 17.55 18.25 18.50 18.55 20.00 22.25 00.40 02.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Leo in Tig ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Tri mucke, ris.

Kravica Liska, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Robojajčki, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Peter Pan, ris.

Power Players junaki, ris.

Tom in Jerry: Nazaj v Oz, ameriški film Posel mojega življenja (Shrk), 8. sez., ameriška serija Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Delovna akcija Preverjeno Nasmeh zdravju Dom in vrt 24UR vreme 24UR Računovodja, ameriški film Dobrodošel doma, Roscoe Jenkins, ameriški film Koncertni klavir, ameriški film Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 09:40 STUDIO EVROPA: Gospodarsko okrevanje EU po pandemiji 10:40 Jutranji pogovori 1 12:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:35 Izbrano iz arhiva: Informativni program 29 13:20 Izbrano iz arhiva: 10 let Ansmabla Robija Zupana, 1. del koncerta 14:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Spoznajmo jih … Aleš Jakopič, harmonika, GŠ Velenje 17:40 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Melje, melje mlinček, Gledališka predstava Vrtca Velenje 18:30 Iz našega arhiva LAHKO NOČ, OTROCI! Boter petelin 18:45 Spoznajmo jih … Darja Ovčjak, orgle, GŠ Velenje 18:50 Dotiki gora: Porezen 19:10 Vrtnarski kotiček 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2837. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Spoznajmo jih … Žuža Bajželj, harmonika, GŠ Velenje 20:35 Izbrano iz arhiva, Sead Memić Vajta in Teška industrija, 2009 22:00 Izbrano iz arhiva, Popotniške razglednice: Avstralija, 2008 23:00 Izbrano iz arhiva, Mali koncert iz GŠ Velenje: Zaključni koncert udeležencev 1. medn. poletne šole za trobila, 1996 23:35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00:05 Nočni program

11. aprila

07.00 Milan, Raztreseni Milan 07.05 Lojzek, Lojzek, nariši mi krta 07.20 Tinka in Žverca, Tinka in Žverca vrtnarita, 07.25 Mandi, Dolgo popotovanje 07.30 Niko, Spomladanska mrzlica 07.35 Malčki, Dragoceni zobek 07.40 Mucika, Pesem o oblaku 07.50 Ezopovo gledališče, Bajski, na pomoč! - Popotnika in medved, 08.00 Svetovalka Hana, Ernijev bratranec 08.10 Pujsa Pepa, Avtodom, 3. sezona 08.15 Mali Timotej, Veliko zvezdno gnezdo 08.20 Knjiga o džungli, Gumijasta žoga 08.30 Kalimero, Zmešalnik barv 08.45 Šola za pošasti, Zmagovalec Krilček 08.50 Dinotačke, Kar je bilo najkrasnejše 09.00 Nejko, Kljunaš išče sostanovalca 09.10 Vrtne prigode, Biti ali ne biti 09.20 Bacek Jon, Močvirska pošast 09.35 Danin dinosvet, Plazilska vez Trije dinozavri in mladiček 10.00 Evangeličansko bogoslužje, prenos iz Murske Sobote 11.15 Ozare 11.20 Obzorja duha, Ljubezen mladih 11.55 Ljudje in zemlja 12.45 #Zelena generacija/Young Village Folk, Vesela motika 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 V petek zvečer 14.50 Na lepše 15.20 Raj 89, latvijski film 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Šola za pošasti, Nehaj me oponašati!

18.50 Frfra in Cufek, Svetleča odeja 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Politično s Tanjo Gobec 19.25 Zrcalo tedna 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Genialna prijateljica (II.), italijanska nadaljevanka 21.10 Intervju 21.55 Poročila 22.05 Šport, vreme 22.20 Šola po domače, hrvaški dokumentarni film 23.30 Za lahko noč: Ansambel Vedun, Polnina slovenskega blagozvočja 23.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.05 Dnevnik 00.20 Politično s Tanjo Gobec 00.30 Zrcalo tedna 00.45 Šport 00.55 Vreme 01.00 Napovedujemo

Ponedeljek, 12. aprila

06.30 06.45 07.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.25 16.10 16.15 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 18.05 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 23.35 00.50 01.20 01.45 02.00 02.10 02.15

01.15 02.15 04.00 10.40 13.25 13.55

01.30 04.00 07.20 07.40 08.10 08.40 08.45 10.10 10.40 11.10 12.30 13.15 14.45 15.30 17.45 19.50 20.00 20.55 22.30 23.50 00.45 01.15 02.15

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.15 08.30 08.45 09.15 09.50 10.45 11.40 12.10 12.25 14.10 14.25 16.40 17.30 18.00 18.50 18.55 20.00 21.10 22.00 23.50 02.30

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:50 11:20 12:50 13:40 15:10 17:30 17:55 18:00 18:15 18:50 18:55 19:30 19:55 20:00 21:10 21:15 22:45 23:25 23:55

Info kanal Info kanal Duhovni utrip, Začetek ramazana Koda Ugriznimo znanost, Udomačitve živali Ljubezen ali poklic?, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana Ozvezdje glasbe in baleta (Orkestri, zbori, solisti in plesalci Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana) Vrtičkarji, Ninanana Vrtičkarji, Avto za stanovanje Življenje na strehi sveta Ambienti Utrip ljubezni, mladinski film Dobri stari časi, dok. feljton Callasova o Marii, portretni film Zdravilna moč narave, francoska dokumentarna oddaja Žrebanje Lota Dinastije, Cesarski pingvini, dokumentarna serija, 1. sezona Midnight Oil: 1984, avstralski dokumentarni film Vikend paket Zvezdana Kaj dogaja?

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Leo in Tig ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Tri mucke, ris.

Kravica Liska, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Robojajčki, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Ljubezen po domače Ljubezen po domače Pavza!

Vaše zdravje, naša skrb Predsedniška afera, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Dobrodošel doma, Roscoe Jenkins, ameriški film Takle mamo, 1. sez., 30. del Zadovoljna Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Delovna akcija Mali šef Slovenije Bog, le kaj smo zagrešili?, francoski film Stik, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 2838. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2839. VTV magazin Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Izbrano iz arhiva: 10 let Ansmabla Robija Zupana, 1. del koncerta Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo ROBO TV 13 Iz našega arhiva Peter Klepec, Gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Tija Kovač, klarinet, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Odkrito povej na glas! O verstvih, 2005 Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, oddaja o narodnozabavni glasbi 12 Spoznajmo jih … Tinkara Krt, Maja Kedačič, klavir, GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 Izbrano iz arhiva, Mali koncert iz GŠ Velenje: Slavnostni koncert ob 75-letnici Primoža Ramovša, 1996 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Torek,

14.50 15.35 16.40 17.30 18.00 19.00 20.00 20.55 22.25 23.10 23.40 00.35

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.40 07.55 8.10 9.05 10.10 11.05 12.10 13.05 13.20 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.30 00.25 01.20 01.50

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Obzorja duha, Ljubezen mladih Vrtičkarji, Tudi kozle streljajo, mar ne?

Vem!, kviz Intervju Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (III.), ameriška nadaljevanka S-prehodi, Dušan Jelinčič, tržaški pisatelj Dober dan, Koroška Milan, Kar najdeš, je tvoje Šola za pošasti, Nehaj me oponašati!, 1. sezona Studio Kriškraš, Ples barv Poročila ob petih Šport Vreme Podjetno naprej, Mesi, visokotehnološko podjetje Nejko, Nejko in muha Simon, Glasbena skupina Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pisave, Saša Pavček, Peter Semolič in Mirana Likar Nova evropska pesmarica, Beethoven 2020, Nizozemska, evrovizijska glasbena koprodukcija Festival Seviqc Brežice Violino, fantastico: Evropska baročna akademija v Ambronayju, Radio Antiqua in Enrico Onofri Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Videotrak Info kanal Info kanal Dobro jutro Prisluhnimo tišini, Vplivi hrupa na človeka, izobraževalnosvetovalna oddaja Odstiranje pogleda z Mirjano Borčič, dokumentarni film Na lepše Zadnja beseda!

Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk, Vesela motika Hoja po vodi, dokumentarni film Nogomet - evropska liga Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Z ladjo Endeavour na Tahiti, potopis Dediščina Evrope: Anatomija izdajstva, češka nadaljevanka Podjetno naprej, Mesi, visokotehnološko podjetje Riot Ana, kratki igrani film AGRFT Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Luna Petunijaris.

Ruby Mavrica, ris.

Maša in medved, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Viking Viki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 16. del Usodni diamanti, 1. sez., 17. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 50. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 51. del Komisar Rex, 8. sez., 14. del TV prodaja Preverjeno Šverc komerc, 2. sez., 48. del Komisar Rex, 8. sez., 15. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 18. del Usodni diamanti, 1. sez., 19. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 31. del Šverc komerc, 2. sez., 49. del 24UR zvečer Takle mamo, 1. sez., 15. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 3. del Slepa pega, 4. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 Dobro jutro, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2839. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:00 Izbrano iz arhiva: Informativni program 30 13:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 1. del 18:35 Spoznajmo jih … Urban Verboten, tuba, GŠ Velenje 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Poslanska pisarna: dr. Milan Brglez, poslanec Evropskega parlamenta, SD/S&D 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Izbrano iz arhiva: Informativni program 31 21:40 Spoznajmo jih … Urban Verboten, tuba, GŠ Velenje 21:45 Izbrano iz arhiva: Glasbeni gost, Vili Resnik, 1997 22:30 Videospot dneva 22:35 Iz oddaje Dobro jutro 23:25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:55 Nočni program

Sreda,

13. aprila

06.20 06.25 07.00 10.05 10.55 11.25 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.10 15.40 15.55 16.00 16.10 16.15 16.30 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.10 01.50 02.15 02.45 03.00 03.05 03.10

00.35 04.00 10.50 13.30 14.15 15.05 15.40 16.10 17.25 20.00 20.55 22.25 22.45 00.25 01.25 04.00

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 11.05 12.10 13.10 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.35 01.30 02.00

Kultura Odmevi Dobro jutro Pisave, Saša Pavček, Peter Semolič in Mirana Likar Vrtičkarji, Mesto žensk Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (III.), ameriška nadaljevanka Duhovni utrip, Začetek ramazana Potepanja - Barangolasok TV-izložba Milan, Prava pot Malčki, Klobučnikova ušesa Nejko, Astronavt Čekan Buck, Suši in ločitev, belgijska otroška nadaljevanka Buck, Poljub in prepir, belgijska otroška nadaljevanka Poročila ob petih Šport Vreme Koda Kalimero, Mikrofon Bacek Jon, Močvirska pošast, 2. sezona Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Bolnišnica dobre karme (II.), britanska nadaljevanka Modijev svet: Indija nova velesila, francoska dokumentarna oddaja Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Spomini, Tine Tomazin, 1. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Info kanal Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran Pod mostovi, dokumentarni film Avtomobilnost Kaj dogaja?

Joker, kviz Mladi levi: Polnost časa, dokumentarni film Krvave starine, francoska dokumentarna oddaja Do zadnjega diha, francoski film Kaj govoriš? So vakeres?

Midnight Oil: 1984, avstralski dokumentarni film Videotrak Info kanal Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Luna Petunijaris.

Ruby Mavrica, ris.

Maša in medved, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Viking Viki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 18. del Usodni diamanti, 1. sez., 19. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 52. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 53. del Komisar Rex, 8. sez., 15. del TV prodaja Vrtičkanje Zdravo, Tereza! Šverc komerc, 2. sez., 49. del Sveti Maik, 1. sez., 1. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 20. del Usodni diamanti, 1. sez., 21. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 32. del Šverc komerc, 2. sez., 50. del Preverjeno 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 6. sez., 4. del Slepa pega, 4. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 Dobro jutro, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Poslanska pisarna: dr. Milan Brglez, poslanec Evropskega parlamenta, SD/S&D 11:30 Videospot dneva 11:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12:00 Kaj pomeni predčasno slovo od premoga za slovensko energetiko in šaleško socialo, posnetek okrogle mize 15.15 Videostrani, obvestila 15:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Izbrano iz arhiva: Informativni program 32 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Darja Ovčjak, orgle, GŠ Velenje 18:40 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2840. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Olševa * 20:50 Izbrano iz arhiva, Seid Memić Vajta in Teška industrija, 2009 22:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Darja Ovčjak, orgle, GŠ Velenje 22:20 Videospot dneva 22:25 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:45 Nočni program

14. aprila

06.20 06.25 07.00 10.05 10.55 11.25 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.10 15.40 15.55 16.00 16.10 16.15 16.30 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.10 01.50 02.15 02.45 03.00 03.05 03.10

00.35 04.00 10.50 13.30 14.15 15.05 15.40 16.10 17.25 20.00 20.55 22.25 22.45 00.25 01.25 04.00

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 11.05 12.10 13.10 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.20 01.50

Kultura Odmevi Dobro jutro Pisave, Saša Pavček, Peter Semolič in Mirana Likar Vrtičkarji, Mesto žensk, slovenska nadaljevanka Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Severna obzorja (III.). ameriška nadaljevanka Duhovni utrip, Začetek ramazana Potepanja - Barangolasok TV-izložba Milan, Prava pot Malčki, Klobučnikova ušesa Nejko, Astronavt Čekan Buck, Suši in ločitev, belgijska otroška nad.

Buck, Poljub in prepir, belgijska otroška nad.

Poročila ob petih Šport Vreme Koda Kalimero, Mikrofon Bacek Jon, Močvirska pošast Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Bolnišnica dobre karme (II.), britanska nadaljevanka Modijev svet: Indija nova velesila, francoska dok. oddaja Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Spomini, Tine Tomazin, 1. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Info kanal Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran Pod mostovi, dokumentarni film Avtomobilnost Kaj dogaja?

Joker, kviz Mladi levi: Polnost časa, dokumentarni film Krvave starine, francoska dokumentarna oddaja Do zadnjega diha, francoski film Kaj govoriš? So vakeres?

Midnight Oil: 1984, avstralski dokumentarni film Videotrak Info kanal Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Luna Petunijaris.

Ruby Mavrica, ris.

Maša in medved, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Viking Viki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 20. del Usodni diamanti, 1. sez., 21. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 54. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 55. del Sveti Maik, 1. sez., 1. del TV prodaja Vrtičkanje Zdravo, Tereza! Šverc komerc, 2. sez., 50. del Sveti Maik, 1. sez., 2. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 22. del Usodni diamanti, 1. sez., 23. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 33. del Šverc komerc, 2. sez., 51. del 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 13. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 5. del Slepa pega, 4. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 Dobro jutro, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2840. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Izbrano iz arhiva: Informativni program 32 11:25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:20 Iz oddaje Dobro jutro 13:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 ROBO TV 14 18:20 Iz našega arhiva Trije medvedi, Gledališka predstava Vrtca Velenje 18:35 Spoznajmo jih … Žuža Bajželj, harmonika, GŠ Velenje 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 AKTUALNO: O Nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Izbrano iz arhiva: POP CORN: 6pack Čukur, Game Over, 2002 22:25 Spoznajmo jih … Žuža Bajželj, harmonika, GŠ Velenje 22:30 Videospot dneva 22:35 Iz oddaje Dobro jutro 23:25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:55 Nočni program

Naš čas, 8. 4. 2021 barve: CMYK, stran 17

UTRIP

8. aprila 2021

CSD Savinjsko-Šaleška se seli v nove prostore

Topli obroki za ranljive skupine

Center za socialno delo Savinjsko-Šaleška, Enota Velenje in sedež CSD Savinjsko-Šaleška, pod katerega spadajo Skupna strokovna služba, Služba za odločanje o pravicah iz javnih sredstev in Skupna splošna služba, se 15. aprila selita na novo lokacijo v Stari trg. »Naši novi poslovni prostori so ob javnem parkirišču, kjer je možnost parkiranja tudi za uporabnike, v poslovni stavbi pa je dvigalo, tako da bomo dostopni vsem uporabnikom,« sporoča direktorica CSD Savinjsko-Šaleška Helena Bezjak Burjak.

Vsi ostali podatki pravne osebe – CSD Savinjsko-Šaleška (elektronski naslovi in telefonske številke) ostajajo nespremenjeni. Vse uporabnike tudi obveščajo, da bodo 15. in 16. aprila brez internetne povezave, zato prosijo, da jih kontaktirate po telefonu. Na novem naslovu (v bivših Vegradovih prostorih) bodo dostopni od 19. aprila dalje.

Velenje – V mestni občini Velenje ponovno uvajajo brezplačno dostavo brezplačnega toplega obroka na dom, in sicer za starostnike, gibalno ovirane, osebe v karanteni, ki nimajo možnosti, da bi jim pomagali svojci, in tiste, ki si zaradi socialne stiske ne morejo skuhati ali privoščiti toplega obroka. Storitev velja za občane mestne občine Velenje na območju občine za obdobje ustavitve javnega življenja oz. do preklica.

Naročila sprejemajo vsak delovnik med 8. in 10. uro na telefonski številki 03 8961 619, in sicer za naslednji delovnik in vsak dan posebej. Tople obroke bodo člani prostovoljne skupine Udarnik Mladinskega centra Velenje dostavljali vsak delovnik od 11.30 dalje, med vikendi in ob praznikih pa dostave ne bo. Člani prostovoljne skupine Udarnik na območju mestne občine Velenje zagotavljajo tudi brezplačno dostavo nakupov hrane in zdravil za starejše in gibalno ovirane. Zainteresirani jih lahko pokličejo vsak delovni dan med 9. in 12. uro na telefonsko številko 03 898 19 22. Prostovoljci bodo pri opravljanju storitev upoštevali priporočene preventivne ukrepe.

jš

🔲

🔲

Skozi tančice ženskega pogleda

Iskanje ravnovesja Verjetno vsaka med nami pozna dneve, ko stvari preprosto tečejo in nas izpolni že najmanjša stvar. Ko nas ljudje v naših življenjih odkrito občudujejo, od kod toliko energije ter zmožnosti, da je vse to narejeno. In dnevi, ko se nam porajajo zares dobre ideje in rešujemo težave z lahkotnostjo. Ko brez večjega odpora občutimo, da smo s sabo iskreno zadovoljne. Vsaka od nas pa pozna tudi dneve, ko nam je vse, kar počnemo in kar smo v tem postale, odveč. V teh dnevih se krčevito borimo same s sabo, da ohranjamo voljo in usklajujemo zahteve okolice. Tudi ko vse opravimo in poskrbimo za vse okoli nas, ne občutimo zadovoljstva. Globoko v sebi občutimo potrebo, da bi ali ves dan prespale, postale za nekaj dni ‚nevidne‘ ali spakirale in odšle nekam, kjer nam bo dovoljeno početi stvari, ki so pomembne nam, ne drugim, kjer se bodo drugi ukvarjali z nami in kjer

od 9. do 15. aprila • 9. aprila 1935 se je rodil politik, pedagog in funkcionar Franjo Kljun. Bil je predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje.

Do vpisa na fakulteto je igral nogomet pri Rudarju Trbovlje (tudi v slovenski mladinski nogometni reprezentanci). Med drugim je bil tudi predsednik NK Rudar Velenje; • 10. aprila 1933 se je rodil znan šaleški zgodovinar Andrej Medič Bato, umrl pa je leta 2016; • na veliki četrtek 10. aprila 1941 popoldne je v Šoštanj po cesti Črna na Koroškem – Šoštanj prodrl okrepljeni 99. polk 1. divizije planinskih lovcev, ki ji je poveljeval general Hubert Lanz.

Naslednjega dne so Nemci preko Velenja prodirali proti Celju. Nemškim enotam, ki niso naletele na odpor jugoslovanskih enot, je težave povzročalo le slabo vreme; • 10. aprila 2012 je umrl Miha Krofl. Rojen je bil v Žalcu 25. avgusta 1926. Osnovno šolo je obiskoval v Velenju,

•

•

• •

17

bomo lahko povedale, kako se zares počutimo in občutile, da se nam zaradi tega ni zmanjšala vrednost.

Ker se je v večini naših sorodniških ženskih linij pretrgala predaja znanj starejših žensk, se, ko pridejo takšni dnevi, težko razumemo, še bolj izgubljene pa smo, ko pride do védenja, kako ravnati s sabo. Ker želimo zaradi pričakovanj okolja vztrajati v energiji akcije, občutimo veliko krivde, ko nam energija ciklusa ne da, da bi te dneve z enako vnemo in predanostjo delale za zunanji svet, saj nas želi usmeriti k skrbi za naš notranji svet. Ker nas ta energija pripravlja na umik in nam daje čas za regeneracijo ter pomembne uvide, navzven ni priljubljena, saj v tem času pri vseh nalogah zahteva večjo participacijo drugih okrog nas, pri nalogah, ki jih sicer večinoma opravljamo me. In seveda se bo okolica temu upirala, ampak le toliko časa, dokler ne bo uvidela,

Oven, 21. 3. – 20. 4.

V medosebnih odnosih bo prišlo do trenj s partnerjem ali dobrim prijateljem. Ugotovili boste, da je ta oseba začela čisto drugače razmišljati o določenih stvareh v življenju in se zato glede nekaterih vaših prioritet ne strinja več z vami. To ni nič neobičajnega, saj se s časom vsi spreminjamo in osebnostno rastemo. Ne sprejemajte prehitrih odločitev in poskusite najti kompromise.

Upoštevajte nasvete družinskih članov, ki so vam blizu in vam želijo le najboljše. Ker bo ta situacija za vas precej stresna, preventivno poskrbite tudi za svoje zdravje. Poiščite način, da se čim bolj sprostite.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

V službi boste blesteli, v vsakem trenutku boste vsaj korak ali dva pred sodelavci. Vaš delovni ritem bo izjemno hiter in končno se bodo pokazali sadovi vašega truda in trdega dela. Zaupali boste vase, kar vam bo pomagalo tudi pri navezovanju stikov z novimi potencialnimi poslovnimi partnerji.

Navdušili boste nadrejene, možna je tudi denarna nagrada. V prostem času odmislite službene obveznosti. Raje ga izkoristite za hobije, ki vas osrečujejo in izpopolnjujejo. V preteklem obdobju ste zaradi obilice dela namreč kar malo pozabili na vse ostalo. Tudi nase.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Želite si spoznati nove ljudi, saj vas rutinsko življenje že precej dolgočasi.

Tudi če ste samski, se boste raje spogledovali in navezovali prijateljske vezi.

Ne bo vam veliko do tega, da bi se čustveno vezali. Čeprav ste si v preteklosti želeli resne zveze, vam je samsko življenje v zadnjem času začelo prijati.

Pravzaprav ne veste natančno, kakšnega partnerja bi radi. Veste pa, da bi moral biti zares nekaj posebnega, da bi se odpovedali svobodi. Zna se vam zgoditi, da boste prav v tem času spoznali nekoga, s katerim boste sicer najprej samo prijateljevali, kasneje pa bo vajin odnos prerasel v romantičnega.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

da moramo tudi me prejemati, da lahko dajemo nazaj.

Kar je za nas ženske pomembno, je ozavestiti, da bo ta energija v naših življenjih prisotna vsak mesec in sprejeti, da se bomo takrat spremenile: Spremenile se bodo naše potrebe, prioritete, občutenje sebe, sveta in vsega, kar počnemo. To je nujen in pomemben proces, zato se ga ne ustrašite, tudi če ga ne razumete. To je čas, ko je prav, da izpustite kakšno stvar, da ne naredite vsega naenkrat, da pustite, da se naloge porazdelijo, da negujete svoj notranji svet in da delite svoja občutja in opažanja z drugimi ženskami v pogovorih ali druženjih. Običajno pride v času menstruacije ali polne lune. Prav je, da vprašanja, ki jih sicer zastavljamo drugim, tokrat postavimo sebi: »Kaj si želim? Kaj potrebujem? Kakšno nagrado si bom izbrala danes?«

obrtno šolo v Slovenj • 13. aprila 1919 je Pevsko Gradcu in Šoštanju, leta in bralno društvo »Šaleški 1943 pa je opravil izpit za zvon« iz Velenja v prid trgovca v Gradcu. Leta 1947 Sokolskega doma v Šoštanju se je zaposlil v velenjskem zadnjič ponovilo nadvse rudniku ter 1948 postal uspešno ljudsko igro v štirih poslovodja Konzuma z več dejanjih »Naša kri«, ki jo je poslovalnicami. Leta 1951 spisal Fran Saleški Finžgar; je prevzel vodenje trgovske • 13. aprila leta 1995 je v organizacije Era Velenje, ki Šoštanju izšla prva številka jo je vodil 31 let. Šoštanjskega lista; 11. aprila 1875 je razisko- • v času deklaracijskega gibavalec premogovnih slojev nja je prišlo tudi do raznih Franc Mages po večletnem incidentov – 14. aprila 1918 raziskovanju na globini 101,6 je skupina slovenskih fantov metra v bližini sedanjega jaška Škale odkril debel sloj premoga. Ko so sloj prevrtali, so izmerili debelino 19 klafter, 4 čevlje in 5 col oziroma 37,42 metra.

To odkritje pomeni tudi pravi začetek premogovništva v Šaleški dolini; 11. aprila 1978 se je rodil rokometni trener Branko Ivo Jamnikar (Arhiv Muzeja Velenje).

Tamše (trenutno je trener ekipe Nexe iz Našic in deklet pred odhodom vlana Hrvaškem), ki je bil pred ka iz Šoštanja proti Celju zatem 25 let član RK Gorenje pela pesem »Hej, Slovani« in Velenje; še nekaj slovenskih pesmi, 11. aprila 1992 je slovesno kar je razburilo skupino prisegla prva generacija slonasprotnikov Slovencev. venskih vojakov; Po besednem spopadu so 12. aprila 1978 je bil naNemci in nemčurji s kamemesto Nestla Žganka za njem obmetavali vlak, ko je predsednika Skupščine obta že odhajal s šoštanjskega čine Velenje izvoljen Franjo kolodvora, ter razbili več šip Korun; in eno potnico ranili;

🔲

Nives Hudej, društvo SŽM

• 14. aprila 1982 so novoizvoljeni delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine za novega predsednika skupščine izvolili Janeza Basleta, za predsednika izvršnega sveta pa Boža Lednika; • 14. aprila 1986 so na seji vseh treh zborov velenjske občinske skupščine za predsednika skupščine izvolili Draga Šuleka, za podpredsednika Andreja Grebenška, predsednik izvršnega sveta je ostal Miran Arzenšek; • 14. aprila 1996 je umrl dolgoletni direktor Centa srednjih šol Velenje in družbenopolitični delavec Ivo Jamnikar; • 14. aprila 1999 je v bolnišnici Topolšica umrl nekdanji direktor REK-a Velenje Miroslav Bizjak; • v noči s 14. na 15. april 1895 je 14 potresnih sunkov prestrašilo tudi prebivalce Šaleške doline. V Slovenskem narodu so potres opisali takole: »Grozen strah in trepet. Ljudstvo se je v najboljšem spanju vzbudilo in večinoma šlo na prosto. Na večjih hišah podrli so se dimniki, rudokopske hiše zrušile so se toliko, da ni moč stanovati v njih.

Obupano ljudstvo se boji iti v hiše. Na Škalski cerkvi poškodovan je stolp.« 🔲

Pripravlja: Damijan Kljajič

Uživali boste v harmoničnem in razumevajočem odnosu s partnerjem. Oba bosta pozabila na prepire, ki so zaradi vajine neprilagodljivosti v preteklem obdobju zelo načeli vajino zvezo. Težki časi, ki sta jih preživljala, bodo le še bled spomin. Pripravljeni boste sprejemati kompromise in se mirno pogovoriti o vseh problemih. Manjše nesporazume boste reševali hitro in ne bo vam žal za noben korak, ki ga boste storili. Med vikendom organizirajte izlet, ki bo vašega dragega prijetno presenetil in vaju še bolj povezal. V skupnih trenutkih bosta neizmerno uživala, vajina zveza pa bo postala močnejša, kot je bila kadarkoli v preteklosti.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

V osebnem življenju se bodo pojavile določene težave, ki jih boste želeli spregledati in potlačiti. Nehajte gledati na svet skozi rožnata očala in se začnite soočati z resničnostjo, ki žal ni vedno najbolj prijetna. Z zatiskanjem oči boste situacijo na dolgi rok le še poslabšali. Čeprav mislite, da nimate zadosti volje in energije, se čimprej lotite reševanja nastalega problema. Če niste prepričani vase, prosite za pomoč družinskega člana ali prijatelja, ki mu zaupate. Analizirajte pretekle dogodke in se naučite kaj iz lastnih napak. Tudi negativne izkušnje so namreč lahko zelo dragocene.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Ne pretiravajte z opravljanjem nadur na delovnem mestu, da ne boste pregoreli. Nadrejenemu dajte vedeti, da ste sicer pripravljeni trdo delati, vendar potrebujete tudi prepotreben počitek. Partnerja bo večkrat skrbelo za vas, saj boste zaradi prekomernega dela čisto raztreseni in mu ne boste mogli posvetiti dovolj pozornosti. Ne odrivajte ga od sebe, pogovarjajta se, saj bo tako lažje za oba. Vašo pogosto odsotnost, tako fizično kot čustveno, si bo sicer predstavljal po svoje.

Kakšen večer ga presenetite z romantično večerjo, ob kateri bosta oba uživala in se sprostila.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Prišli boste do točke, ko se boste vprašali, če se vam še splača vztrajati.

Morda je prišel čas, da obrnete nov list v svojem življenju. Želeli si boste prekiniti toksično zvezo ali pa zamenjati delovno mesto, ki vas ne izpopolnjuje več. Vaša pričakovanja so velika, od partnerja pričakujete zaupanje in strast, pri delu pa bolj dinamične in kreativne projekte. Umirite se in ne sprejemajte odločitev preveč impulzivno, saj lahko naletite na ovire, ki jih ne boste mogli preskočiti. Tudi z denarjem boste morali ravnati bolj racionalno, še posebej, če imate v načrtih večje nakupe, s katerimi se boste tudi zadolžili.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Pozabili boste na čase negotovosti in notranjega iskanja. Prepričani boste vase in znali boste razbrati, kaj partner želi in pričakuje od vas. Vse cilje, ki si jih boste zastavili, boste z nekaj truda in pripravljenosti na kompromise tudi dosegli. S partnerjem se boste začeli pogovarjati o pomembnih vprašanjih glede prihodnosti. Morda razmišljate o skupni selitvi, povečanju družine ali pa načrtovanju daljših potovanj. Vaše srce bo kar poskakovalo od sreče, ki jo boste doživljali v dvoje. Tudi samski škorpijoni lahko v prihodnjih mesecih računate na pomembno srečanje, ki vam bo postavilo življenje na glavo.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Situacija z novim virusom in z njim povezanimi ukrepi vas je že popolnoma izčrpala. Nujno boste morali pridobiti nekaj nove energije, da boste lahko zopet normalno funkcionirali na delovnem mestu in v domačem okolju. Ne zazibajte se v spanje in se pripravite na to, da boste morali zagristi v delo že na začetku tedna. V službi se bo namreč pojavil problem, ki se vam bo zdel nerešljiv. Če se boste nehali smiliti sami sebi in boste poprijeli za delo, vam ga bo uspelo brez večjih težav obvladati. Nikakor ne zanemarjajte družinskih članov, vsaj en večer v tednu si vzemite čas samo zanje.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Nemir in zadovoljstvo se bosta menjavala in ne bosta dovolila, da bi se dolgočasili. V vaši partnerski zvezi se bodo stvari odvijale iz ene skrajnosti v drugo, na srečo pa bodo prevladale pozitivne plati. Svojemu najdražjemu se boste morali tudi kdaj opravičiti, vendar zato ne bo konec sveta. To bo samo dokazalo vašo zrelost in pripravljenost na kompromise, čeprav se velikokrat glede različnih stvari ne bosta strinjala. Občasno boste zaskrbljeni tudi zaradi negotove finančne situacije. Ne zapravljajte po nepotrebnem, dokler se situacija ne izboljša in stabilizira. Večji nakup še malo odložite, vsaj do konca epidemije.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Na delovnem mestu se bodo zaradi zavistnih ljudi pojavile nepričakovane težave. Možno je, da bo prišlo do sporov s sodelavci ali celo z nadrejenimi. Ne dovolite, da vas na začrtani poti zmotijo tisti, ki imajo nepoštene namene in vam ne privoščijo napredovanja. Z njimi se boste morali soočiti in jim dati vedeti, da imate tudi vi svoje meje in pričakujete spoštljive odnose. Dokažite jim, da ste pomembni za uspeh celotnega kolektiva. To se vam bo v prihodnosti pozitivno obrestovalo, saj boste s trdim delom uspešno dokončali službene projekte in kmalu prišli do želenega napredovanja. Zdravje ne bo najbolj trdno.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Pokazale se bodo nove priložnosti na delovnem področju. Glede na vaše pretekle uspehe vam bodo nadrejeni zaupali bolj zahtevne in kompleksne projekte. Nikar se jih ne ustrašite, saj ste z nekaj truda zmožni pokazati še veliko več, ko si sami mislite. Če boste potrebovali pomoč ali nasvet, zaprosite za pomoč sodelavca, s katerim se dobro razumete. Ta izkušnja vas bo obogatila in vam dala nov zagon za delo. Pomenila bo tudi napredek v vaši karieri, vendar ne pričakujte takoj večjih denarnih nagrad. Osebnostno boste uravnovešeni in zaupali boste vase, kar se bo poznalo tudi v vašem zasebnem življenju.

Naš čas, 8. 4. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

OBVEŠČEVALEC

8. aprila 2021

Nagradna križanka »Optika Paka« Optika Paka, d. o. o.

50€ 20€

popusta pri nakupu progresivnih očal.

ODPRTO!

Rudarska 1, Velenje (Hotel Paka – pri vhodu v kinodvorano) GSM: 040 555 999

popusta pri nakupu enožariščnih ali sončnih očal.

Delovni čas: Pon. – pet.: 9.00 – 17.00 Sob.: 9.00 – 11.30

Popusti se ne seštevajo.

Tovarniška prodaja očal: • •

priznanih blagovnih znamk visokokakovostna dioptrijska stekla (Essilor Francija)

Za vse izdelke velja: • •

1-letna garancija certifikat o poreklu

Imamo koncesijo ZZZS, zato sprejemamo naročilnice in recepte!

Brezplačen pregled določitev dioptrije za Vaša očala in kontaktne leče

Prijazno vabljeni!

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 19. aprila 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Optika Paka«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 9. aprila

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 10. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 18.00 Dijaška oddaja (pripravljajo jo dijaki Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 11. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Dijaška oddaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

LG zapušča trg mobilne telefonije

TOREK, 13. aprila

VSE NA ENEM MESTU! BOGATA PONUDBA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 041 813 949 (Branko)

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti (z nami bo Simon Ogrizek); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 14. aprila

OBIŠČITE NAŠE POSLOVALNICE

ob nakupu nad 100 € 5 kg jabolk Slodar GRATIS!

ODKUP LESA – PLAČILO TAKOJ! 041 843 276 (Anže)

Čeprav je bilo podjetje LG Electronics v zadnjem času zelo aktivno na področju mobilne telefonije, so se vodilni vseeno odločili, da se iz tega področja umaknejo. Odločitev sicer ni presenetila nikogar. V zadnjih šestih letih je podjetje LG zabeležilo velike izgube na področju mobilne telefonije. V omenjenem obdobju je podjetje LG Electronics izgubilo kar 3,8 milijarde evrov. Vodstvo podjetja je upalo, da se bo letos trend obrnil na bolje, a se žal ni.

Namesto izdelave mobilnih telefonov, bodo pri podjetju LG odslej vire raje preusmeril na druga področja, ki beležijo rast. Med njimi najdemo naprave Internet of Things, pametne sisteme za dom, robotiko, umetno inteligenco, različne poslovne rešitve, platforme in storitve, pa tudi komponente za električna vozila in komunikacijske tehnologije 6G. Doslej je mobilna divizija sicer predstavljala manjši del poslovanja podjetja LG. V zadnjem letu je ta predstavljala le 7,4 odstotkov prihodkov.

Podjetje LG bo še vedno tržilo pametne mobilne telefone do razprodaje vseh zalog. Podjetje bo kupcem še nekaj let zagotavljalo podporo in nadgradnjo programske opreme. Natančno obdobje podpore se bo od trga do trga razlikovalo. Postopno opuščanje oddelka za mobilne telefone bi moralo biti končano do konca julija, delovna sila pa naj bi bila razporejena na druga področja.

ČETRTEK, 8. aprila

PONEDELJEK, 12. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Podjetje LG Electronics je bilo na področju pametnih mobilnih telefonov prisotno že vrsto let. Pri podjetju so nas večkrat presenetili z nadvse zanimivimi rešitvami. Med njimi je v zadnjem času še posebej izstopal pametni mobilni telefon LG Wing 5G. Ta namreč dodatni zaslon skriva pod glavnim, doseči pa ga je mogoče z zasukom glavnega zaslona za 90 stopinj. Poleg tega je podjetje LG nedavno pripravilo še zanimivi telefon z oznako K92. Tu gre za poceni pametni mobilni telefon, ki temelji na osnovi relativno zmogljivega mobilnega procesorja Qualcomm Snapdragon 690 5G.

RADIO VELENJE

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio.velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje (govorili bomo o razpisu podjetnikom – naša gostja bo Alenka Centrih, s PUP Saubermacher – govorili pa bomo o pravilnem odlaganju odpadkov); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE PM10

V tednu od 29. marca do 4. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

V tednu od 29. marca do 4. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, v Škalah, v Pesju in na mobilni postaji Šoštanj - Aškerčeva, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 29. marca do 4. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 29. marca do 4. aprila (v mikro-g/m3) Op.: Mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Naš čas, 8. 4. 2021 barve: CMYK, stran 19

19

OBVEŠČEVALEC

8. aprila 2021

VELIKIĆ DRAGAN: Naslov

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, starost 20 tednov, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 11.4., od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo

najcenejši na Koroškem: 7,50 €/kom Gsm: 041 442 162 ali 02 87 61 202.

• Prodaja, hiša, samostojna: KAVČE, 251 m2, zgrajena l. 1996, 759 m2 zemljišča. ER: EI v izdelavi. Cena: 220.000 €.

RAZNO DVOBRAZDNI PLUG in voz za konje ali za traktor (dvobrazdni), ugodno prodam. Gsm: 031 539 051. ŽGANJE, silažne bale in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874.

SILAŽNE BALE, suhe bale sena in uležan hlevski gnoj, prodam.

Gsm: 041 942 898.

od – Odrasli 821.311.2 – Družbeni roman

KUPIM

• Oddaja, poslovni prostor, prostor za storitve: VELENJE, PREŠERNOVA, 154,9 m2, zgrajen l. 1974, P/5 nad., ER: EI v izdelavi.

Cena: 7 € / m2 / mes.

KUPIM zazidljivo parcelo ali hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča. Gsm: 031 878 200

online

www.nascas.si DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo.

Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995 478, dežurno službo pa na 8995 445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVSTVO V soboto, 10. 4. in nedeljo, 11.

4. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 54 84 Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje.

GUEZ OLIVIER: Izginotje Josefa Mengeleja

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času).

Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

Na podlagi številne, tudi pred kratkim odkrite dokumentacije, uveljavljeni francoski pisatelj v tem romanu raziskuje povojno življenje vojnega zločinca Josefa Mengeleja.

V koncentracijskem taborišču Auschwitz je s selekcioniranjem odločal o življenju in smrti internirancev, na njih pa je izvajal tudi smrtonosne medicinske poizkuse, s katerimi je presegel vse meje človeške krutosti. Ni naključje, da se ga je prijel vzdevek Angel smrti in je še desetletja po koncu vojne vzbujal grozo.

Zgodovinsko biografski roman obravnava zadnji del Mengelejevega življenja, ki se prične na bavarski kmetiji, s štiriletnim skrivanjem

VELENJE Do 15. aprila foto-likovno-literarni natečaj Festivala Velenje: Haiga – podobe haikuja, več na www.festivalvelenje.si

VETERINA Šaleška Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm 031 688 600 Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE:

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI:

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus

TURINEK IVAN, roj. 1940, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 24 RESNIK OLGA, roj. 1938, Velenje, Koroška cesta 8 A KOVAČ SILVA, roj. 1949, Velenje, Koželjskega ulica 5 ĆUMURDŽIĆ MARKO, roj. 1955, Velenje, Efenkova cesta 1

8. in 9. april Dan za spremembe, pogovor s kustosi Muzeja Velenje po telefonu

Četrtek, 8. aprila x

Spletni dogodek Festivala Velenje Kultura ob svetovnem dnevu Romov

pred Rdečo Armado in Američani, nadaljuje pa z begom v Južno Ameriko, kjer sprva kot fizični delavec živi skromno. V Argentini se na družbeni lestvici povzpne s pomočjo nacističnih krogov, ki so postali del tamkajšnje politične in gospodarske elite, naklonjenosti peronističnega režima in bogatega očeta. Lagodno življenje se konča po padu Perona in ugrabitvi Eichamanna, ki je v Izraelu končal pod vešali. Od tedaj pa vse do smrti v strahu živi klavrno življenje nenehnega skrivača, najprej v Paragvaju, nato pa v Braziliji, kjer pred smrtjo bedno živi v predmestju brazilskega velemesta.

od – Odrasli 821.311.2 – Družbeni roman

Na srednjeevropskem zemljevidu Velikićeve literature se je Beograd pogosto pojavljal, v romanu Naslov pa je prestolnica Srbije glavna in tragična oseba. Sprehajajoč se po ulicah mesta protagonist Vladan Todorović, uslužbenec Poštnega muzeja, sestavlja svoje »zapise tesnobe«, svojevrsten dosje Beograda in sebe kot Beograjčana. Z njim bralec potuje po mestu v različnih fazah uničenja, od turških časov do danes, odkriva vzroke za stanje duha beograjske in srbske družbe ter se sprašuje, od kod ta občutek počasnega propadanja.

Gre za odkrito angažirano delo o sodobnosti Srbije, ki se je znašla na »evropski deponiji«; posvetilo mestu, ki ga Velikić ne opisuje, ampak ga gradi; mestu, ki je sestavljeno iz zgodovinskih plasti in anekdot oziroma citatov tujih življenj.

Vir: https://www.mladinska.com/knjige/ leposlovje/naslov

Lunine mene

19.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Greta, dokumentarec in pogovor z režiserjem; filmski paket Zemlja!: dokumentarca Sol zemlje in To vse spremeni, drama Bojevnica

Sobota, 10. aprila 17.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Binti, mladinska drama, Sune in Sune, družinska komedija

Torek, 13. aprila 14.00 Spletni dogodek Društva NOVUS Kviz »Lepo je biti razgledan«

Nagrajenci nagradne križanke Pr`pek Šoštanj, objavljene v tedniku Naš čas, 25. marca 2021 so:

• Marjana Podkrižnik, Florjan 47, 3325 Šoštanj • Marjana Kaš, Gaberke 25, 3325 Šoštanj • Jaroslav Ferlež, Cesta VIII-1, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila o prejemu nagrade prejeli po pošti.

Rešitev križanke: SLAŠČIČARNA PR PEK.

12.

aprila ob 4:31 prazna luna ali mlaj

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek BIO TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si, kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 25 let POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

NAŠ www

www.i

NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

V SPOMIN V SLOVO

dragi mamici

dragi sestri

JOŽEFI PODBEVŠEK

MARIJI KNEZ

roj. Povše 12. 2. 1902 – 13. 2. 1993

1932–2021 V 89. letu se je žal končala tvoja pot življenja.

Spominjam se – v slogi in prijateljstvu smo nekoč živele skupaj z najino, tudi žal že pokojno, zelo skrbno materjo veliko srečnih let.

Hvala ti sestra Marica za vse dobro. Žalujoča sestra Pepca in sorodniki

Letos je minilo 28. let, ko je ugasnilo vaše življenje. V globoki žalosti se vsak dan spominjam vaše dobrote in skrbi za naju s sestro in vašo vnukinjo.

Hvala, draga mami, za vaš trud. Zelo vas pogrešam.

Hvala sorodnikom, ki prižgejo svečke v spomin na vašem grobu.

Hčerka Pepca

Naš ­čas, 8. 4. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 20

Cepljenje v prejšnjem in tem tednu v Šaleški dolini zelo intenzivno V tem tednu dovolj cepiva za starejše od 60 let in kronične bolnike – Generacija, starejša od 70 let, je precepljena 60-odstotno Mira Zakošek

Zdravstveni dom Velenje je prejšnji teden prejel rekordne količine cepiva in so tako lahko zdravstveni delavci precepili celotno generacijo starejših od 70 let, ki se je za cepljenje opredelila, prav tako pa tudi vse opredeljene rizične bolnike. Tudi za ta teden so prejeli vse naročene pošiljke in so tako včeraj s cepivom AstraZeneca cepili občane starostne skupine med 60. in 64. letom. Danes bodo prejeli še cepivo Pfizer, namenjeno starejšim od 65 let. O tem smo se pogovarjali s koordinatorico cepljenja v Zdravstvenem domu Velenje dr.

Heleno Poličnik.

V Šaleški dolini se s tem tednom cepljenje torej pospešeno nadaljuje in če bo šlo vse po načrtih, naj bi bili do konca tedna cepljeni vsi, starejši od 60 let, pa tudi vsi občani, ki so jih njihovi osebni zdravniki opredelili kot dele rizične skupine. Dobili ste tudi vse naročene količine cepiva. »Res je tako. Tega smo zelo veseli in zelo si želimo, da bi tako reagirali tudi naši občani. V torek smo prejeli 1300 odmerkov cepiva AstraZeneca, ki je namenjeno vsem posameznikom, starim med 60 in 64, ter 400 odmerkov

cepiva Moderna, ki je namenjeno starejšim od 65 let. Danes bomo prejeli še 1500 odmerkov cepiva Pfizer, ki ga bomo prav tako namenili populaciji, starejši od 65 let.« Kar nekaj težav ste imeli v soboto in v ponedeljek, ko ste s telefonskimi klici vabili na cepljenje občane starostne skupine med 60. in 64. letom, ki jim je namenje-

Cepite se, da odženemo korono!

Cepiva ima Zdravstveni dom Velenje torej toliko, da bo v Šaleški dolini zadoščalo za celotno populacijo prebivalcev, starejših od 60 let, pa tudi za vse kronične bolnike, ki so se za cepljene opredelili, in ki so jih tako opredelili osebni zdravniki. V Zdravstvenem domu Velenje si seveda želijo, da vsi, ki so se za cepljenje že opredelili, takrat, ko jih pozovejo, tudi pridejo. Seveda pa vabijo k cepljenju tudi vse ostale, starejši od 60 let naj se prijavijo pri osebnem zdravniku, mlajši pa preko posebne aplikacije, ki je vzpostavljena na spletni strani Zdravstvenega doma Velenje.

Tam najdete o cepljenju tudi veliko koristnih informacij.

nobenih argumentov in čeprav smo cepivo zanje prejeli. Naj poudarim tudi, da se strategija glede tega, katero cepivo dobi ta starostna skupina, ni čisto nič spremenila. AstraZeneca je že čisto od vsega začetka opredeljena za populacijo med 18. in 64. letom. V preteklih tednih pa smo s tem cepivom cepili tudi posebej ranljive kronične bolnike vseh starostnih skupin in kasneje prioritetne sku-

in tudi ranljive skupine. Kako trenutno kaže? Kako bo torej cepljenje potekalo ta teden?

Dr. Helena Poličnik

V tukajšnjem okolju ste s cepivom AstraZeneca cepili kar veliko občanov. Čeprav so bile reakcije po cepljenju zaposlenih na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda zelo odmevne, pa kakšnih resnih zapletov, kolikor vem, niste beležili?

no cepivo AstraZeneca. Doslej je ta populacija očitno računala na cepivo Moderna ali Pfizer, ta strategija pa se je prejšnji teden spremenila. Kako kaže zdaj? Je optimizem večji? »Žal ne. Kar nekaj je takšnih, ki zavračajo cepljenje s tem cepivom, čeprav za to nimajo

pine s področja šolstva, policije … Strategija se je v zadnjem obdobju spremenila samo v tem, da smo se fokusirali izključno na to, da čim prej cepimo skupino najbolj ogroženih prebivalcev, to so starejši od 60 let. Za to je cepivo AstraZeneca v tem trenutku namenjeno tej populaciji.«

»Tako je. V Zdravstvenem domu Velenje nismo beležili nobenih resnih zapletov, tudi za primere z osnovne šole Mihe Pintarja Toleda smo izvedeli iz medijev. Naj pa ob tem poudarim, da slabost, glavobol in povišana telesna temperatura spadajo med pričakovane reakcije pri prav vseh cepivih.« Napovedali ste, da boste lahko ta teden cepili vse, starejše od 60 let,

»Tako kot v preteklem tednu imamo tudi v tem veliko cepilno akcijo. Včeraj smo cepili občane med 60. in 64. letom, od danes naprej pa bomo tudi starejše od 65 let, kličemo jih po starosti, torej najprej 70-letnike, potem pa navzdol do 64. leta. Če bo odziv dober, naj bi bila torej, kot sem že omenila, celotna populacija, starejša od 60 let, ki se je za cepljenje prijavila, cepljena do konca tedna.« Koliko občanov Šaleške doline – poleg Velenja cepite tudi v Šoštanju in Šmartnem ob Paki – pa je že bilo cepljenih, koliko enkrat in koliko dvakrat? Kolikšen pa je odstotek cepljene populacije do 70. leta? »Točnih podatkov v tem trenutku, ko intenzivno cepimo, še ni.

Lahko pa povem, da smo cepili več kot 5000 občanov, starejših od 70 let, vsaj s prvim odmerkom. Ta generacija se je cepila kar nekaj več kot 70-odstotno.

Samo želimo si, da bi jim v enakem številu sledili tudi mlajši.« V Šaleški dolini se v zadnjem obdobju glede okužb dobro držimo, to pa nikakor ne velja za Savinjsko regijo, ki je trenutno v črnem.

Cepljenje je za zmanjšanje okuženosti izjemnega pomena, že veste, kako boste nadaljevali prihodnji teden? »Za prihodnji teden še nimamo podatkov, ker je vse odvisno od tega, kako uspešni bomo ta teden. Cepiva bomo naročili danes, smo pa pripravljeni na velike količine in upamo, da bomo nadaljevali z enako intenziteto.

Res si želimo, da se cepljenje čim prej zaključi.« 🔲

Delovanje vrtcev v zmanjšanem obsegu V občinah med 1. in 11. aprilom omogočajo nujno varstvo otrok v vrtcih Jasmina Škarja

Velenje, Šoštanj, 6. aprila – Nujno varstvo otrok v velenjskih vrtcih zagotavljajo tudi za otroke, ki jim starši ne morejo zagotoviti varstva – ne bodo zavrnili otrok, katerih starši morajo v službo.

Ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler pove, da otroci ostajajo v manjših skupinah, v katerih je od šest do osem otrok, z njimi pa sta po dva strokovna delavca. »V sodelovanju in s posluhom župana MO Velenje Petra Dermola smo starše obvestili, da lahko v vrtec pripeljejo otroke tudi tisti starši, ki nimajo druge možnosti.

V šoštanjskem vrtcu samo dvajset otrok

Vrtci od 1. do 11. aprila zagotavljajo nujno varstvo samo tistim otrokom, katerih starši delajo v kritični infrastrukturi. V Vrtcu Šoštanj je bilo v torek prisotnih samo dvajset oziroma 4,5 odstotka otrok, medtem ko jih je bilo v njem dan pred zaprtjem države, 31. marca, 92 odstotkov. Dežurna je enota Biba v Šoštanju, enoti Urška v Topolšici in Mojca v Gaberkah sta zaprti. mkp

Verjamem, da je bila in še vedno je stiska nekaterih precejšnja.«

Kako stiske staršev doživljajo otroci? »Vsaka stiska, ki jo doživljajo

starši, se ne glede na okoliščine prenaša na otroke. Ni nam bilo lahko, saj so starši precej klicali in pisali, zavedali pa so se, da nismo krivi vrtci, saj smo na nek način žrtev nepremišljenega obvestila, ki je zaznaval kot nujne službe tudi tiste, ki bi morale biti zaprte. V prvih dneh je bilo v vrtcu sto otrok od tisoč štiristo sedemdesetih, kar je malo, več otrok je prijavljenih za ta teden.

Namen je bil dosežen, je pa res, da se je epidemiološko stanje tudi v velenjskih vrtcih v preteklem mesecu in pol poslabšalo. V nekaterih oddelkih celo tako, da so bili v karanteni. Obolevali so tako vzgojitelji kot starši in otroci.

Stanje v tem trenutku ni rožnato, kako bo vnaprej, bomo videli,« razlaga Dolerjeva, ki si želi čimprejšnje normalizacije stanja.

Zaveda se, da bi bilo precej lažje,

Vuzem na gruntu Nataša Doler: "Če oba starša predložita potrdilo delodajalca, da ju potrebujejo na delovnem mestu, bomo otroka v vrtec sprejeli."

če bi vsi skupaj upoštevali pri-

poročene ukrepe, saj bi se posledično okužbe širile manj, kot se. »Nekaj ljudi je že bilo obolelih, vendar poznamo primere, ko so se posamezniki že drugič okužili, pa tudi primere, ko so po prvi dozi cepiva še oboleli, tako da neke konstantne varnosti za zdaj ni, tega pa se moramo zavedati na vsakem koraku.«

V velenjskem vrtcu okoli 140 otrok

V preteklem tednu je vrtec obiskovalo okrog 100 otrok, za ta teden jih imajo prijavljenih 140. V okrožnici je še zapisano, da so starši otrok, ki v času zaprtja države vrtca ne bodo obiskovali, oproščeni plačila vrtca.

🔲

Velenje, 5. april – Društveni prostori Kulturnega društva Međimurje Velenje so odeti v praznično dekoracijo, za katero je poskrbela članica Marija Bahun, ki je velikonočni ponedeljek, enako kot mnoge druge dni v letu, preživela ustvarjalno. Številni jo poznajo kot neumorno ustvarjalko, ki obvlada številne ročne spretnosti in znanje z veseljem deli z drugimi. Je namreč mentorica rokodelskih in drugih ustvarjalnih delavnic v različnih

lokalnih organizacijah. »Pletenje, kvačkanje, izdelovanje voščilnic, krašenje steklenic s špago, škatlice iz papirja, nakit – vesela sem, da komu lahko kaj pokažem. Kar ustvarjaš, moraš delati z veseljem in s prijetnim občutkom,« je povedala med naštevanjem tehnik in materialov, s katerimi z užitkom ustvarja.

Dala pa je tudi pobudo za razstavo velikonočnih simbolov z željo, da bi lahko pokazala izdelke, ki so del velikonočne tradicije.

Gnezdo v Gaberkah čaka štorklje Šoštanj – Krajani Gaberk so na Gaberškem polju že večkrat opazili štorklje. Tako so se odločili, da jim pri Kulturnici Gaberke postavijo konstrukcijo za gnezdo. Po skrbnem pregledu so pri Goriškem kozolcu našli osamljen električni drog in nanj v začetku marca namestili gnezdo iz vej. Zdaj pa komaj čakajo, da ga bo kakšen par našel in vzel za svojega. 🔲

mkp

Tako so članice društva prispevale pirhe, butare, cvetlične aranžmaje in druge nepogrešljive spremljevalce velikonočnega časa, Marija Bahun pa je dodala kopico svojih ročnih izdelkov in jih aranžirala v pestro razstavo z naslovom Vuzem na gruntu. »Naše navade so prelepe, da bi jih pozabili,« je še dejala, s svojim delom in to razstavo pa želi prispevati svoj delež k ohranjanju dediščine. 🔲

radio velenje com

107,8 MHz

tf