13 2022 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 1

Čertrtek: 7 / 11 °C - oblačno s plohami Petek: 6 / 12 °C - možnost neviht Sobota: 1 / 5 °C - dež s snegom Nedelja: -2 / 9 °C - pretežno oblačno

Četrtek, 31. marca 2022

številka 13 | leto 69

www.nascas.com

naročnine 03 898 17 50

cena 2,20 €

TAKO mislim

Jaz sem se že odločila – na volitve grem! Diana Janežič

Pričakovanja mladih od prihodnje oblasti

Zanimivo, da mi je zamisel za tokratni uvodnik dal, meni ateistki, papež Frančišek. Objavil je novo apostolsko konstitucijo oz. ustavo Rimskokatoliške cerkve. Z njo bodo na odgovorne položaje postavljali ne le duhovnike, temveč tudi laike in ženske, za odgovorni položaj pa bosta pogoja osebna integriteta in profesionalnost. Sic!

2 3

Že čez manj kot mesec dni bodo na vrsti prve izmed treh letošnjih volitev – volitve v državni zbor. Skupina, ki se volitev udeležuje v najmanjšem številu, so mladi. Leta 2018 so na predčasnih državnozborskih volitvah prispevali zgolj 13-odstotni delež k skupnemu izidu. Tudi na splošno že nekaj časa velja, da je volilna udeležba mladih nizka. Lanski referendum o vodah pa je pokazal, da se mladi znajo in zmorejo angažirati, kadar so za to dovolj motivirani in nagovorjeni. Bodo tokrat izkoristili svoj volilni potencial?

Stanovanjce, stanovanjce, kje si? V Sloveniji je bilo sprejetih že več dolgoročnih stanovanjskih načrtov, ki pa so končali bolj ali manj klavrno. Cene stanovanj so šle v nebo, Banka Slovenije je s svojimi makro bonitetnimi ukrepi odvzela kreditno sposobnost večini družin, gradnja na-

jemnih neprofitnih stanovanj pa ne dosega povpraševanja. Po grobih ocenah, ki so bile narejene na podlagi števila prijavljenih na razpise za neprofitna stanovanja v Sloveniji, primanjkuje med 6000 in 9000 stanovanj. Glede na strašljive razmere na nepremičninskem trgu bo morala prihodnja vlada krepko zavihati rokave. To od nje zahtevajo tudi mladi, ki imajo obljub in prerekanj

dovolj. Mnogokrat se jim očita, da živijo v 'hotelu mama'. A kaj, ko druge izbire v veliko primerih ni. Nekaj mladih iz Šaleške doline, starih med 18 in 33 let, smo vprašali, ali se bodo udeležili letošnjih volitev. Se počutijo dovolj slišane in upoštevane? Katerih tem in problematik se mora prihodnja oblast lotiti? 🔲 Nadaljevanje na strani 2 in 3.

OČIŠČEVALNA AKC A V Mestni občini Velenje tudi letos organiziramo spomladanske očiščevalne akc e v vseh 19 krajevnih skupnostih in mestnih četrtih. Ponovno bomo poskrbeli za zaščitne rokavice, vrečke in odvoz odpadkov v zbirni center. Člani lovskih družin, gasilskih društev, šol in športnih klubov naj se čistilnih akc udelež o v krajevni skupnosti ali mestni četrti, v kateri imajo te svoj sedež.

KS BEVČE KS CIRKOVCE KS GORICA KS KONOVO KS PAKA PRI VELENJU KS PESJE KS PODKRAJ KS KAVČE KS PLEŠIVEC KS STARO VELENJE KS STARA VAS KS ŠALEK KS ŠENTILJ KS ŠKALE HRASTOVEC KS ŠMARTNO KS VINSKA GORA MČ DESNI BREG MČ LEVI BREG VZHOD MČ LEVI BREG ZAHOD MO Velenje, KP Velenje, brigadirji UDARNIK MCV , ŠC Velenje

Datum

5. 4. 2022 9. 4. 2022 9. 4. 2022 2. 4. 2022 9. 4. 2022 1. 4. 2022 9. 4. 2022 2. 4. 2022 9. 4. 2022 9. 4. 2022 2. 4. 2022 2. 4. 2022 9. 4. 2022 9. 4. 2022 9. 4. 2022 2. 4. 2022 2. 4. 2022 9. 4. 2022 8. 4. 2022 8. 4. 2022 20. 4. 2022

Ura

16.00–18.00 9.00 –12.00 9.30–14.00 9.00–12.00 9.00–12.00 16.00–18.00 9.00–12.00 9.00–13.00 9.00–13.00 9.00–13.00 9.00–13.00 9.00–13.00 9.00–13.00 9.00–13.00 9.00–13.00 8.00–12.00 9.00–14.00 9.00–13.00 9.00–13.00 8.00–13.00 9.00 – 13.00

Zbirno mesto

Dom KS Bevče Dom KS Cirkovce Prostori KS Gorica Dom KS Konovo Dom KS Paka pri Velenju Dom KS Pesje Dom KS Podkraj Športno igrišče Kavče Dom KS Plešivec Dom KS Staro Velenje Dom KS Stara vas PGD Šalek Dom KS Šentilj Dom KS Škale-Hrastovec Dom KS Šmartno Dom KS Vinska Gora Prostori MČ Desni breg (Kersnikova 1) Prostori MČ LB Vzhod (Kardeljev trg 7) Prostori MČ LB Zahod (Foitova 2) Garaže MO Velenje, Titov trg 1 Društvo Hiša

Vrednoti, ki sta se v naši civilni družbi nekako izgubili. Pa ne da bi ne bilo več ljudi, ki bi ti vrednoti imeli, jih živeli in udejanjali, le tistih ljudi, ki ju imajo, je malo na odgovornih položajih oziroma jih tja redko izberejo, postavijo, imenujejo. Biti pošten se danes imenuje naiven, biti spoštljiv je kot nesamozavesten, imeti osebno integriteto je ne spadati v vzorec, biti profesionalen je biti zaviralen. In zdaj so pred nami volitve. Ne ene, troje. Gledali bomo obraze, imena, izvedeli za njihove poklice in funkcije, dosedanje uspehe, položaje, dosežke. Brali načrte, programe, obljube, želje, lepe besede. Tehtali in premišljevali, ali bomo kot volivci znova šli na limanice zgolj zato, ker bi radi nekaj spremenili. Tehtali, ali bi šli še enkrat na volitve, v upanju, da bomo tokrat le izbrali prav. Tehtali, če bi tokrat končno šli na volitve, ker bo mogoče pa res pretehtal prav naš glas. Tehtali, da letos pa ne gremo na volitve, ker je tako vedno isto. In se odločili, tako ali drugače. Jaz pa sem se že odločila. Na volitve grem! Četudi se bom potrudila spremljati letošnje tri volilne kampanje, že zaradi profesionalnosti in osebne integritete (!), in bom prebirala volilne programe in ocenjevala kandidate po svojih merilih, sem se že odločila, kako ne bom volila. Ne bom volila kandidatov, ki bodo v lažni skromnosti navajali, kako so »ubogi«, imajo star avto nizkega cenovnega razreda, majhno stanovanje ali hišo, katere lastnica je tako ali tako mama, so skratka ljudje brez vsega premoženja … Človek, ki sam sebi v štirih, petih, šestih desetletjih svojega življenja z dobro plačo ni uspel ustvariti solidnega življenjskega standarda, je nesposoben. Ker nama z možem je ob dveh povprečnih plačah uspelo postaviti hišo, šolati dva otroka, imamo soliden avto, vsako leto gremo na dopust in dobro živimo. In kolikor poznam, je to uspelo tudi najinim znancem, ki so hodili v običajne službe. Torej je takšen kandidat na volitvah po mojih merilih nesposoben tudi meni in vsem nam v Sloveniji izboljšati življenje z delom v politiki. Ali pa takšen kandidat, kar je še slabše, o svojem slabem finančnem stanju in življenjskem standardu laže. Zakaj pa? Ni namreč sramota, če si s poštenim delom in zmernostjo v potrošnji ustvariš dober življenjski standard ali pač takšnega, kakršen ti ustreza. Še posebej pa bogastvo ni sramota, če si deloven, sposoben, pošten, ustvarjalen, inovativen, poln znanja, izkušenj in s tem tudi v finančnem smislu uspeš. Kaj nismo ponosni na Akrapoviča, Boscarola, Merlaka, Logina, Dončiča, Kopitarja, Čeferina, Pogačarja, Rogliča …? Odločila sem se tudi, da ne bom volila ljudi, ki so v svojem obnašanju in besedah arogantni, oholi, sovražijo, grdo govorijo, javno zmerjajo, ponižujejo, sramotijo sodržavljane in mislijo, da so nekaj več. Če bodo izvoljeni, pa bodo na mojem plačilnem seznamu in bodo (še naprej skromno) živeli tudi od mojega denarja. V prvi vrsti me ne zanimajo njihovi program, obljube in načrti, zanimata me njihova profesionalnost in osebna integriteta.

VABLJENI! Gradbena Priloga

13-17

🔲

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 2

VOLITVE 2022

31. marca 2022

Sprejeta strategija razvoja turizma Velenje – Velenjski občinski svet je sprejel strategijo razvoja in trženja turizma v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj za obdobje 2022–2027 z vizijo, da bo Šaleška dolina prijazna destinacija za družine v Sloveniji. Pripravljavci so osnutek dopolnili na področju produktov festivalskega turizma, da bi bili dogodki trajnostno naravnani. Strategija je živ dokument, ki se lahko v času izvajanja glede na razmere še dopolnjuje. V Velenju smo v zadnjem desetletju storili pomemben korak na področju turizma, saj smo začeli sistemsko vlagati v projekte za razvoj: Vista – park z razgledom, celovita prenova Starega Velenja, gradnja 20 kilometrov kolesarskih povezav, začetek gradnje kolesarskih poti proti Dobrni in Doliču. Predlog strategije mora potrditi še Svet Občine Šoštanj. 🔲

Zavod za turizem na Alpe-Adria Ljubljana – Po dveh letih premora se je tretji teden v marcu na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani vrnil sejem za zeleni in aktivni turizem Alpe-Adria, to je sejem za vse, ki želijo aktivno preživljati svoj prosti čas. Predstavilo se je več kot 130 ponudnikov turističnih storitev iz Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Italije in Nepala ter več kot 150 članov Turistične zveze Slovenije. Na njem je Zavod za turizem Šaleške doline v sodelovanju s Turistično zvezo Velenje in Regionalno turistično zvezo Saško predstavljal turistično ponudbo Šaleške doline, ki ponuja široko paleto možnosti za aktivna doživetja v naravi vsak dan v letu. Poudarek je bil na aktivnih počitnicah in preživljanju prostega časa v naravi, v luči trženjske tematike slovenskega turizma v letih 2022 in 2023. 🔲

Sanacija plazu v Slatinah Šmartno ob Paki – Poletno neurje leta 2020 je povzročilo v občini Šmartno ob Paki ogromno škode na občinski infrastrukturi. Nekaj cest je lokalna skupnost sanirala v celoti takoj, druge pa so bile zaradi obsega potrebnih del obnovljene le začasno in so bili zanje pripravljeni projekti ter prijavljeni za nepovratna državna sredstva. Med slednje sodi tudi plaz v Slatinah nad stanovanjskim objektom Verhovnik. Na občinski upravi so povedali, da so takoj po pridobitvi soglasja za pridobitev nepovratnega denarja pristopili k izbiri izvajalca. Najugodnejšo ponudbo je oddala družba Pavčnik, s katero so podpisali pogodbo v vrednosti slabih 67 tisoč evrov. Ta je k sanaciji, ki vključuje postavitev opornega zidu, zajem zaledne vode in gradnjo meteorne kanalizacije ter preplastitev poškodovane ceste, pristopila prejšnji teden. Ob ugodnih vremenskih in terenskih razmerah naj bi bila dela končana v dobrem mesecu. 🔲

Zagotovili dva dodatna uradna dneva Velenje – Ker bo letos potekla veljavnost velikemu številu osebnih dokumentov državljank in državljanov Slovenije, upravne enote v teh dneh že vpeljujejo takojšnje ukrepe. Ta teden bodo imele dodatne uradne ure, a le za pridobitev osebnih dokumentov, torej osebne izkaznice, potnega lista ali vozniškega dovoljenja. Upravna enota Velenje bo zaradi pričakovanega večjega pripada zadev na področju zamenjave osebnih dokumentov zagotovila dva dodatna uradna dneva, in sicer: v četrtek, 31. marca, od 8. do 15. ure, in v soboto, 2. aprila, od 8. do 12. ure. "Ob navedenih terminih bomo sprejemali le vloge za osebne izkaznice, potne listine in vozniška dovoljenja," je pojasnila mag. Franja Tevž, načelnica UE Velenje. 🔲

jš

Žalska fontana bo jutri zaživela Žalec – Od jutri Žalska fontana ponovno vabi ljubitelje piva. V sedmi sezoni se bo na njej predstavilo 25 pivovarjev, letošnja novost pa je, da bo združila kulturo pitja z umetniško instalacijo. V sedmi sezoni bodo znani slovenski kuharski chefi s posebnimi recepti razvajali brbončice obiskovalcev dvakrat. Prvič bodo v parku ob fontani kuhali na prostem 14. maja, drugič pa na svetovni dan piva 6. avgusta. Doslej je bilo na fontani skupaj prodanih več kot 227.000 vrčkov piva, iztočenih je bilo 130.000 litrov piva, predstavilo se je 57 pivovarjev, ki jih je v Sloveniji nekaj več kot 100, fontano pa je obiskalo več kot pol milijona obiskovalcev. V času koronske krize so na fontani prodali 55.300 vrčkov piva. Že drugo leto zapored ob svetovnem dnevu piva organizirajo tudi tridnevni festival Kriglfest. Letos bo potekal od 5. avgusta do 7. avgusta. 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 2,10 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Pričakujejo, da jih prihodnja oblast sliši in upošteva Ali mladi gredo na volitve? Zakaj je njihova udeležba na volitvah ponavadi tako nizka? Ali se mladi počutijo dovolj slišani in upoštevani? Katere so njihove največje skrbi in katere rešitve predlagajo? Nadaljevanje s prve strani. Mladi so v svojih odgovorih torej izpostavili predvsem stanovanjsko problematiko, ki jim onemogoča samostojnost in načrtovanje družine. »Stanovanje ni več naša pravica, temveč dobrina,« izpostavi eden izmed vprašanih. »V teh pogojih je samostojnost nemogoča. Brez pomoči staršev se ni mogoče postaviti na noge,« poudari drugi. Želijo si biti bolj slišani in upoštevani. »Ponavadi ostane samo pri lepih besedah, pravih rešitev pa ni,« povedo. Izpostavijo tudi problematiko izobraževalnega sistema, ki jim ne omogoča zaposlitve. Nadalje pa zaposlitve, ki jim ne omogočajo kritja osnovnih življenjskih stroškov. Za nizko volilno udeležbo navedejo različne razloge, med drugim občutek, da spremembe niso mogoče: »Sistem je obstal na eni točki.« Moti jih, da kandidati ne izpolnjujejo svojih obljub in ne ponujajo pravih rešitev: »Nas zanimajo dejanske rešitve za naše probleme, ne pa vse tisto, o čemer se oni med sabo prepirajo.«

nekih pravih rešitev pa ni. Problematika? Stanovanj ni ali pa so takšne najemnine, da si jih tako ali tako nihče od nas ne more privoščiti. O kakšnem nakupu in kreditih lahko večina samo sanja. Potem službe – od nas zahtevajo izkušnje in izobrazbo, študentsko delo sev e d a ne velja, tako da jih ne moremo dobiti, potem pač sprejmemo neko delovno mesto, kjer ne moremo unovčiti svojega znanja.«

Mladi PRIČAKUJEJO: Rešitev stanovanjske problematike

Vprašali smo mlade: Ali greste na volitve? Se počutite dovolj slišani in upoštevani? Katere so največje problematike in skrbi mladih, ki bi jih morali politiki večkrat naglasiti in bolj aktivno reševati? Lovro, 21 let: »Grem na volitve, ker je to nekako še edina možnost, da imam pri vsem skupaj vsaj nekaj besede. Po mojem je udeležba mladih nizka zato, ker se ne pričakuje nekih velikih sprememb. Mladi

❱

»Nas zanimajo dejanske rešitve za naše probleme, ne pa vse tisto, o čemer se oni med sabo prepirajo.«

nismo dovolj slišani. Pred volitvami se nekako še zdi, da se ukvarjajo z nami. Potem, ko so izvoljeni, pa ne več. Ponavadi ostane samo pri lepih besedah,

Uredništvo: Maja Oderlap, direktorica in odgovorna urednica, Diana Janežič, namestnica odgovorne urednice. Novinarke: Tatjana Podgoršek, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Tea Rednak. Tehnična urednica: Janja Košuta Špegel. Oblikovalec: Tomaž Geršak. Lektoriranje: Zarja Gošnik. Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

Eva, 25 let: »Na volitve grem, ker se mi zdi pomembno, da vsak izrazi svoj glas. S tem imaš tudi malo občutka, da sodeluješ oziroma da imaš to možnost, da nekaj narediš. Če nobeden ne bi šel na volitve, potem to ne bi bila več demokratična država. Problematika je v stanovanjih, težko jih je dobiti. Stroški so previsoki, najemnine so drage, tudi stroški hrane se višajo, pa gorivo – torej že osnovne stvari so predrage. Kar se tiče šolanja, je težko dobiti službo po študiju ali pa se moraš sprijazniti z nečim manj, kot si zaslužiš, samo, da sploh imaš službo.« Jan, 19 let: »Neodločen sem še. Ker se še nisem poglabljal v kandidate in v njihovo politiko. Za volitve med mladimi ni dovolj zanimanja, čeprav se je pri referendumu za vodo pokazalo, kaj se lahko naredi, če se pokaže zanimanje. Recimo, da smo mladi dovolj slišani in

upoštevani. Kriza je glede stanovanj. Danes stanovanje ni več neka pravica, ampak kar že dobrina.« Urh, 18 let: »Da, verjetno bom šel. Meni se zdi to del dolžnosti državljanov. Ker predstavljamo sami sebe, vsak svoje mnenje.

❱

Lahko bi bilo že v srednji šoli malo več usmerjanja za naprej, spodbud za podjetnike, da ponudijo nove priložnosti in tako naprej. Druga stvar so stanovanja. Mladi se nasploh srečujemo s to stisko, kako si sploh privoščiti stanovanje. V teh pogojih je

»Grem na volitve, ker mi zdi pomembno, da prispevam k temu in ker si želim, da bi bilo končno nekaj drugače.«

Po mojem mladi ne gredo na volitve predvsem zato, ker se vsi ne spoznajo toliko na politiko. Ne vedo, kdo je kdo, pa tudi zato ne gredo volit. Ne, mladi nismo dovolj slišani. Problemi so predvsem zaposlitev, način zaslužka. V tej smeri bi se lahko več dogajalo.

samostojnost nemogoča. Brez pomoči staršev se ni mogoče postaviti na svoje noge.« Tina, 23 let: »Ne vem še, ali grem volit. Če bi bili povsem novi obrazi, ne ti, ki niso zares novi. To bi me najbolj prepričalo, da bi šla. Po eni strani si mislim, da

Objavlja

OBVESTILO o zbiranju pobud za podelitev priznanj Mestne občine Velenje v letu 2022. Pobude zbirajo do vključno torka, 17. maja 2022, do 12. ure (do navedene ure mora prispeti pobuda na naslov Mestne občine Velenje).

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje SI56 0242 6002 0133 854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

V celoti je obvestilo objavljeno na spletni strani Mestne občine Velenje (www.velenje.si).

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. Fotografije: Arhiv Našega časa in portali Pixabay, Pexels, Envato (če ni navedenga avtorja). Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 3

mladi nismo toliko angažirani, zagnani oziroma da ne vemo točno, za kaj gre in kako bo to vplivalo na nas. Po drugi strani pa poznam kar nekaj mladih, ki so res strastni glede volitev. Ampak tudi ti recimo, če vidijo, da ni primernih kandidatov, potem ne gredo na volitve. Po eni strani nas poslušajo. Ampak dejansko potem tega, kar obljubljajo, ne izvedejo v praksi. Vedno najprej rečejo, da bodo nekaj naredili glede določenih stvari, potem pa tega ni.«

Naši anketiranci se niso želeli izpostaviti s fotografijo in polnim imenom.

Mladi PRIČAKUJEJO: Nova delovna mesta

Amar, 19 let: »Grem na volitve, ker mi zdi pomembno, da prispevam k temu in ker si želim, da bi bilo končno nekaj drugače. Udeležba mladih je nizka, ker po mojem vsak misli, da to ne bo dovolj, da njegov glas ne bo ničesar spremenil. Ampak če bi šli na volitve vsi, ki tako mislijo, bi bilo že marsikaj drugače, kot je. Mladi nismo dovolj slišani. Določene stvari sicer uredijo. Študentska urna postavka, recimo, se viša. Ostalo pa bolj ne. Skrbi nas, kje bomo dobili službo in kdaj bomo lahko živeli za sebe. Že študentske sobe v Ljubljani recimo postajajo tako drage, da si jih marsikdo težko privošči.« Nina, 22 let: »Grem volit. Ker je to moja pravica, da oddam svoj glas, hkrati pa neka državljanska dolžnost, in se mi zdi prav, da to tudi izpolnim. Slišanost mladih? Odvisno, za kaj gre. Bo pa treba spremeniti in urediti še marsikaj, da bomo lahko rekli, da nas poslušajo. Predvsem nas najbrž vse v Velenju skrbijo službe, sploh v prihodnosti. Pa tudi to, če bomo sploh kdaj v življenju na točki, da bomo lahko prišli do svojega stanovanja.« Irena, 24 let: »Na volitve grem zato, ker nočem prepustiti

te odločitve drugim. Mislim, da mladi nimajo oziroma nimamo prave motivacije, da bi šli na volitve. Ne nagovarjajo nas dovolj, vsaj ne na pravi način. Smo pa videli, da ko so nas znali nagovoriti, smo se kar množično zbrali in šli. Velik problem vidim v šolstvu oziroma se pokaže potem po

❱

»V teh pogojih je samostojnost nemogoča. Brez pomoči staršev se ni mogoče postaviti na svoje noge.«

dokončanem študiju, da nas delodajalci ne potrebujejo. Nekateri poklici so premalo cenjeni. So pa še kako potrebni za našo družbo in za gospodarstvo. Ampak dokler bodo plačani tako, kot so zdaj, zanimanja zanje ne bo. In to ni nov problem, vsaj kolikor sem sama seznanjena s tem, je tako že nekaj časa, ne

Volitve v državni zbor Skoraj 1,7 milijona volilnih upravičencev bo na rednih volitvah 24. aprila izbiralo 9. sklic državnega zbora v samostojni Sloveniji, ta pa bo izvolil 15. slovensko vlado. Kot kaže, se bo letos za naklonjenost volivk in volivcev potegovalo približno 20 list in strank.

Najpomembnejši datumi pred volitvami: •

•

• •

VOLITVE 2022

31. marca 2022

8. april – Državna volilna komisija bo objavila seznam list kandidatov po volilnih enotah in sezname kandidatov, o katerih se glasuje v posameznih okrajih, ter sezname kandidatur za volitve poslancev narodnosti; 13. april – oskrbovanci domov za starejše ter volivci, ki bodo v bolnišnici ali zaporu, lahko okrajni volilni komisiji sporočijo, da želijo glasovati po pošti; na enak način lahko glasujejo tudi invalidi; 19., 20. in 21. april – predčasno glasovanje na posebnih voliščih; 20. april – na dan državnozborskih volitev bodo imeli tudi volivci v primeru bolezni in izolacije zaradi okužbe s koronavirusom možnost glasovanja na voliščih; v tem primeru bodo morali najkasneje do 20. aprila okrajni volilni komisiji oddati vlogo za glasovanje na domu; v primeru bolezni je potrebno zdravniško potrdilo, v primeru izolacije pa ustrezno potrdilo (npr.: SMS-sporočilo, potrdilo zVem); 22. april – zaključek javne volilne kampanje in začetek volilnega molka; 24. april – 9. volitve v državni zbor.

glede na to, katera stran je na oblasti. In tudi to bi rekla, da je še en razlog, zakaj mladi ne volijo. Ker zgleda, da je nemogoče doseči kakšne spremembe.« Mojca, 33 let: »Vse mlade bi rada pozvala, da naj gredo volit. Sama sem se udeležila vseh volitev in referendumov, odkar imam volilno pravico. V naši družini je to pomembno, tako sem vzgojena in sem ponosna na to. Menim, da tisti, ki ne gre volit, potem niti nima »pravi-

ce« do kritiziranja določenih stvari, saj je v tistem trenutku, ko mu je bila dana možnost, ni izkoristil. V Paški vasi smo mladi precej povezani preko gasilskega in športnega društva in si želim, da bi se tudi v drugih krajih mladi znali povezati. Včasih je treba kakšno stvar tudi sam organizirati, ne pa samo čakati, da namesto nas vse naredijo drugi. Glede volitev pa: bomo videli, ali bo kakšen novi obraz presenetil ali pa bodo ostali na pozicijah že poznani obrazi. Moja pričakovanja? Želim in pričakujem, da bodo izvoljeni končno uresničili tisto, kar obljubljajo.« Žiga, 18 let: »Letos sem dobil možnost glasovanja na volitvah. Mladi nismo tako nezainteresirani za politiko, za dogajanje okoli nas, kar nam nekateri očitajo. Sam se veselim prve udeležbe na volitvah, saj bom s svojim glasom prispeval k izvolitvi tiste politike, ki menim, da bo najbolje zastopala moje poglede na svet in prihodnost. Pričakujem in želim si spremembe na političnem polu, sem pa (na osnovi sedanje prakse) skeptičen glede tega, ali bodo spremembe res takšne, kot bodo dane obljube. Drugače pa menim, da govorim za vse mlade, ko rečem, da si želimo sprememb ne samo v politiki, ampak tudi v družbi nasploh.« 🔲

tr, tp

Nagrajeno Doživetje dveh mlinov Turistična zveza Slovenije je 23. marca organizirala 19. mednarodni festival Več znanja za več turizma. S predlogi turističnih produktov na temo zdravilne rabe vode se je predstavilo 21 srednješolskih in višješolskih ekip iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Madžarske in Portugalske. Ekipa dijakov Šole za storitvene dejavnosti in študentov Višje strokovne šole ŠC Velenje je predstavila predlog produkta za najmlajše Doživetje dveh mlinov, ki zajema doživljajsko pot med Vovkovim in Sorževim mlinom in izobraževalne delavnice spoznavanja lokalne dediščine. Poleg zlatega priznanja za sodelovanje, ki je obsegalo projektno nalogo, promo-

cijski spot ter celostni izgled stojnice s predstavitvijo produkta, je zelo motivirana ekipa mladih »mlinarjev« prejela tudi posebno zlato priznanje za najboljšo predstavitev na tržnici. Strokovno komisijo so navdušili z izčrpno predstavitvijo doživetja in interaktivnim prikazom mlinarskih spretnosti. Zlato ekipo so se-

stavljali dijaki programa gastronomija in turizem Sara Germ, Ella Lesjak, Benjamin Merzdovnik, Bor Tratnik ter študenta programa gostinstvo in turizma Ana Vita Leban in Aljoša Brglez. Njihovo pripravo in delo so spremljali mentorji Antonija Jakop, Anita Rudolf Pečnik in 🔲 Marko Gams.

Mestna občina Velenje objavlja

Javni razpis za dodelitev

stanovanj v najem mladim 5 stanovanj namenjamo v neproﬁtni najem

mladim občankam in občanom Mestne občine Velenje,

starim do 30 let.

Vlogo/obrazec za razpis je mogoče dobiti na spletni strani www.velenje.si ali v vhodni avli Mestne občine Velenje.

Prijave zbiramo do 22. aprila 2022. Informacije o razpisu: telefon 03 8961 540 ali 03 8961 673

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

31. marca 2022

Javnost mora v procesu prestrukturiranja videti sebe

Rekli so ❱

Lokalne skupnosti v regiji morajo biti kompetenten partner pri odločanju – V šestih mesecih bo pripravljen predlog zakona o zapiranju Premogovnika Velenje (PV) – Premogovnik pripravlja projekte za prestrukturiranje – TEŠ bo obratoval tudi po letu 2033 z uporabo alternativnih goriv in novih tehnologij Diana Janežič Akademija Finance je v torek, 29. marca, v Domu kulture Velenje organizirala regijski forum na temo Kako se SAŠA regija pripravlja na pravičen prehod, kakšna naj bosta pot izstopa iz premoga in prestrukturiranje regije. Rdeča nit dogodka je bila nacionalna strategija o izstopu premoga, ki za to predvideva leto 2033.

Prehod le ob vključevanju vseh deležnikov

V uvodnem pozdravu je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol poudaril, da se je o tej tematiki treba odkrito pogovarjati in poskrbeti, da bodo lokalne skupnosti v regiji kompetenten partner pri odločanju. Temu je pritrdila tudi Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije, z besedami, da je prehod možen le z vključevanjem in sodelovanjem vseh deležnikov – to je podjetij, lokalne skupnosti, nevladnih organizacij in predstavnikov sindikatov. »Poleg tega se zavzemamo, da je pristop do priprave zakonskih in programskih ukrepov od spodaj navzgor. Vpletene trenutno najbolj zanima, kakšni bodo razpisi in kako se bodo črpala nepovratna sredstva,« je dejala Škarja. V nadaljevanju je predstavila številke o gospodarstvu in zaposlenih SAŠA regije in njenih potencialih v luči prestrukturiranja.

5 stebrov pravičnega prehoda premogovne regije SAŠA: • • • • • •

pravičen energetski prehod tako Slovenije kot SAŠA regije; postopna sanacija in revitalizacija prostorsko in okoljsko razvrednotenih območij; dodatna regionalna povezljivost in trajnostna mobilnost; trajnosten, prožen in raznolik gospodarski razvoj; zaposlitve in veščine za vse. V okviru petih stebrov strategija določa 39 konkretnih ukrepov, in sicer na področju energetike (7), okolja (6), povezljivosti in mobilnosti (3), gospodarskega razvoja (10) in socialno-delovnih vprašanj (13).

Nabor projektov za milijardo evrov

Prek povezave je zbrane nagovoril Blaž Košorok, v ponedeljek še državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo. Povedal je, da je bila nacionalna energetska strategija sprejeta v 'normalnih' časih, vlada pa se zdaj zaveda izrednih dogodkov in »dokler ne bomo imeli zanesljivega energetskega vira,

si ne moremo predstavljati energetske neodvisnosti.« Napovedal je, da bo predvidoma v šestih mesecih pripravljen predlog zakona o zapiranju PV, območna načrta za Šaleško doli-

Udeleženci razprave (od leve): Dag Kralj, dr. Janez Rošer, Gregor Goričar, Matjaž Vodušek in Peter Dermol.

no in Zasavje pa bosta poslana v Bruselj v aprilu, kar bo osnova za črpanje sredstev iz Sklada za pravični prehod. Pohvalil je lokalno skupnost, »da zelo intenzivno dela, se zaveda posledic, tveganj in priložnosti«. O prestrukturiranju regije skozi oči korporacije je razpravljal direktor BSH Nazarje Boštjan Gorjup, ki je prav tako izrazil navdušenje nad povezovanjem z lokalno skupnostjo, gospodarstvom in šolstvom. »Naš cilj je ustvariti 1500 novih delovnih mest do leta 2025 in še 2500 mest do leta 2035. Pripravljen je nabor projektov v vrednosti milijarde evrov in dve tretjini sredstev lahko dobimo iz sklada za pravičen prehod. Ustvariti nameravamo center prihodnosti, kjer bo združe-

no znanje, ki ga je v tem okolju veliko. Večji izziv bo postaviti stanovanja za kadre, kot pa ustvariti nova delovna mesta v Šaleški dolini,« je optimistično sklenil Gorjup. Sledile so predstavitve uspešnih podjetnikov in dobrih praks iz regije SAŠA regije, ki so nakazale, v kateri smeri razvijati regijo. Eva Štraser je predstavila podjetje Evegreen, Seudin Softić podjetje AutoTech, Martin Rojnik podjetje Grashka in Matej Meža MegaM. Na okrogli mizi pa so sodelovali: župan Peter Dermol, Matjaž Vodušek, generalni direktor TEŠ, dr. Janez Rošer, direktor PV, Dag Kralj, član uprave Bisol, in Gregor Goričar, vodja odnosov z ustanovami EU Eles. Govorili so o tem, kako usmeriti oz. prekvalificirati delavce TEŠ in PV, poslovnih conah za gradnjo proizvodnih prostorov za nova in obstoječa podjetja ter načrtih za preureditev sistema daljinskega ogrevanja. Prehod mora biti pravičen, ekonomsko vzdržen in uravnotežen. Predvsem pa mora, poleg zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo, Šaleški dolini prinesti rast, razvoj in nova delovna mesta.

Podjetja se selijo v poslovno cona Stara vas V poslovni coni Stara vas so tri podjetja že pričela z gradbenimi deli – Predvidoma konec leta naj bi bilo na tem območju zaposlenih najmanj 110 ljudi Diana Janežič Mestna občina Velenje želi znotraj regije do leta 2030 odpreti 5000 novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, ob tem pa moramo v občini za investitorje in delovna mesta poskrbeti sami, in to pred letom 2033, ko se predvideva zaprtje Premogovnika Velenje. Veliko priložnosti in možnosti za nova delovna mesta ponuja poslovna cona Stara vas, kjer občina načrtuje 2000 delovnih mest.

Večina urejenih zemljišč je že prodanih

V poslovni coni Stara vas je 13.000 m² kupilo farmacevtsko podjetje, 2300 m² hitrorastoče velenjsko podjetje Malinca,

4700 m² pa podjetje TIKI, ki bo tukaj imelo razvojni oddelek za toplotne črpalke. 3000 m² bo Mestna občina Velenje namenila gradnji industrijsko-tehnološkega inkubatorja, ki bo nudil ugodne prostore in strokovno pomoč proizvodno naravnanim mladim podjetjem. Trenutno je v Poslovni coni Stara vas zgrajen en objekt, kjer poslujeta dve podjetji s skupaj 41 zaposlenimi (S-Tech in TVK). V naslednjem letu bo v coni skupaj več kot 150 delovnih mest v obstoječih in novih podjetjih, saj se za prodajo zemljišč dogovarjajo še z drugimi investitorji. Prejšnji teden je župan Peter Dermol s sodelavci obiskal štiri podjetnike ter jim predstavil možnosti prijave na

🔲

Dr. Janez Rošer, direktor PV: »Naslednja dobra dekada se zdi daleč, hkrati pa je zelo blizu. PV bo do takrat posloval, odkopaval premog, vzporedno pa pripravlja dolino in podjetje na obdobje po tej letnici. Govorimo o prestrukturiranju, prekvalificiranju zaposlenih in v tej luči je treba pripravljati projekte in jih implementirati. PV ima dovolj premoga za več desetletij. Ključno bo, katere cilje in v kakšni obliki bo zasledovala EU. Trenutna kriza je pokazala, da se bo morda smelo zastavljena dinamika prehoda v zeleno malo upočasnila, nimamo pa garancije, da se podobne krize ne bodo dogajale. Če bodo postale stalnice, bo treba v Sloveniji in EU resno premisliti o svoji strategiji in postaviti nova izhodišča.« Matej Meža, direktor MegaM: »Vsaka gospodarska situacija prinaša svoje težave in priložnosti. Vedno je treba pogledati, kje najdemo priložnosti zase. Trg ni le Slovenija in EU, ampak je globalen. S spremembami na področju energetike nam obnovljivi viri prinašajo odlično povezovanje in razvijanje informatike, telekomunikacij in energetike. Na tem segmentu se pojavlja nesluteno število priložnosti. Potrebno se je poglobiti v tematiko, se povezovati s pravimi akterji. Situacije ne vidim kot krizo, ampak hitrejšo pot iz uporabe fosilnih goriv; prej ko jo opravimo, bolje bo za nas in za svet.« Mag. Matjaž Vodušek, generalni direktor TEŠ: »Ko se pravzaprav ves svet sooča z energetsko krizo, se zagotovo vsi zavedamo, kako pomemben je v resnici TEŠ, ki je prvih dveh mesecih letos proizvedel skoraj 40 % celotne proizvedene električne energije v Sloveniji. Problem proizvodnje električne energije je v Sloveniji trenutno dobro rešen. Pretežni del naših potreb lahko zagotovimo sami, smo samooskrbni in imamo na voljo lastni energent – premog. Seveda moramo slediti evropskim direktivam, ki nalagajo opustitev fosilnih goriv. V TEŠ bomo obratovali tudi po letu 2033 z uporabo alternativnih goriv in novih tehnologij. Govorimo o preoblikovanju proizvodnega portfelja z izkoriščanjem bogate infrastrukture in izkušenj.«

razpis za notranjo opremo (Javni razpis za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost v Republiki Sloveniji), ki ga je objavila Javna agencija Spirit. Poleg tega je Mestna občina Velenje objavila javni razpis za spodbujanje podjetništva v višini 100.000 evrov, s katerim bo podjetja sofinancirala pri novih naložbah, in sicer zagonska podjetja ter podjetja, ki se bodo prijavljala na slovenske ali mednarodne razpise. Rok za prijavo je 4. maj 2022.

Poslovna cona se bo še širila

Podjetje DBSS v poslovni coni Stara vas gradi novo tovarno za izdelavo produktov iz kovine. Lastnik podjetja Beno Sovič načrtuje, da bodo proizvodnjo preselili do konca leta in na novi lokaciji ustvarili 44 delovnih mest. Direktor podjetja Veplas Laki Ivo Lipičnik predvideva, da bodo novi prostori vseljivi v za-

četku naslednjega leta. Podjetje bo na novi lokaciji zaposlilo 20 ljudi. Podjetje OMRON - MIEL Elektronika, ki ga vodi Andrej Rotovnik, bo svojo proizvodnjo selilo do poletja. Začeli bodo z 8 zaposlenimi, kasneje pa bodo po potrebi iskali tudi novo delovno silo. Lastnik podjetja Adoor Ado Romih bo v roku enega meseca začel z gradnjo. Za nov objekt, v katerem bi zaposlil 8 ljudi, mora pridobiti uporabno dovoljenje najkasneje do 31. januarja 2023. V coni je na voljo še 24.000 m² zemljišč. Poslovno cono Stara vas želi občina širiti še naprej, zato je v dogovorih z ministrstvom za infrastrukturo, da najkasneje v sklopu gradnje tretje razvojne osi vkopajo daljnovod. Tako bo na voljo za gradnjo še cca 80.000 m² zemljišč (zahodni del cone). 🔲

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 5

Z gostinsko dejavnostjo se Mitja Acman iz Skorna pri Šoštanju ukvarja že trideset let, njihova družinska gostilna pa ima že štiridesetletno tradicijo. Je večkratni državni prvak v mešanju koktajlov, trikrat se je udeležil tudi svetovnega prvenstva. Največji uspeh je dosegel v Tokiu, kjer je leta 1996 osvojil drugo mesto. Še danes se rad udeleži kakšnega barmanskega tekmovanja, zdaj pogosteje kot sodnik, kot tekmovalec redkeje, saj je z gostinsko dejavnostjo veliko dela. Mlajšim generacijam pa s svojim znanjem rad pomaga in jih uvaja v posel, za katerega je dobro biti kreativen, drzen in spreten. Kako gledate na dosedanjo prehojeno pot in štiridesetletno tradicijo vaše gostilne? »Pot družinskega podjetja je zanimiva, saj gostinstvo nudi veliko lepih trenutkov v družbi prijaznih in veselih ljudi. Danes se mi zdi, da je gostinska dejavnost način življenja, moraš pa ta poklic opravljati z dušo in s srcem, biti v koraku s časom in z gosti. Slaba stran poklica je, da imaš malo prostega časa. Sicer pa, ko pogledam nazaj, se mi zdi, da je bilo najtežje v najstniških letih, ko sem moral čez vikend namesto druženja s prijatelji pomagati v gostilni. Starša sta namreč začela s to dejavnostjo, in ko se na takšno rutino navadiš, postane del življenja. Si bodisi z gosti, v strežbi, gostilni, zavedati se je treba, da gostje poleg dobre hrane in postrežbe pričakujejo tudi gostoljubnost.« Ali vaša gostilna še vedno potrebuje reklamo ali vas ljudje dobro poznajo? »Reklama je vedno potrebna in dobrodošla, saj se gostinska dejavnost razvija, prav tako trendi, navade in želje gostov. Je

GOSPODARSTVO

31. marca 2022

Gostinski kruh ni najlažje zaslužen kruh Mitja Acman je v srcu barman, ki rad preizkuša nove stvari – Slaba stran poklica je, da imaš malo prostega časa – Dve leti epidemije sta bili dober izziv mena, počutja ... So pa v trendu pijače z ginom. Vsako leto se pojavijo novi okusi, novi izgledi. Treba jih je poskusiti, da se odločimo, kaj nam je všeč. Veliko je možnosti mešanih pijač.«

pa še vedno najboljša reklama tista od ust do ust zadovoljnih gostov, ki svoje izkušnje delijo s prijatelji, znanci in sorodniki. Največ imamo takšnih gostov, ki prihajajo na priporočilo drugih. Tudi stalnih gostov je zelo veliko. Gre pa večinoma za goste iz Šaleške in Savinjske doline. Nismo ravno na pretočni cesti, ki bi pripeljala ljudi. Zato tisti, ki pridejo iz okoliških krajev, pridejo z namenom, da se pri nas dobro počutijo in preživijo prijetne trenutke. Smo pa veseli vsakega posebej.« Ste večkratni državni prvak v mešanju koktajlov in udeleženec svetovnih prvenstev. Kaj vam pomenijo nagrade in mešanje pijač? »Po Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju sem nadaljeval šolanje na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru in se tam spoznal tudi z barmanstvom. Sicer pa se z mešanjem pijač ukvarjam od leta 1992, ko sem kot amater prvič nastopil. Od takrat naprej sem v srcu barman, rad preizkušam nove stvari, pripravljam koktajle in kreiram najrazličnejše pijače. Žal opažam, da si ljudje dostikrat ne upajo naročiti koktajla ali izbrati pravega za svoj okus. Veliko je tudi takih, ki ne vedo, ali je to lahko aperitiv ali digestiv. Koktajli so še vedno neznanka. Si jih pa stranke pogosteje privoščijo poleti, ko prevladujejo lahke mešane pijače,

Kako ste se znašli v času epidemije? Gostinska dejavnost je bila najbolj prizadeta. So ukrepi države pomagali in koristili?

Mitja Acman: »Še vedno je najboljša reklama tista od ust do ust zadovoljnih gostov, ki svoje izkušnje delijo s prijatelji, z znanci in s sorodniki.« ki so namenjene pitju ob vodi, bazenu in na morju. Pijača je primerna tako na začetku kot na koncu obroka. Drži, da te lahko opije, vendar je za vinjeno stanje vedno kriva količina, ne vrsta alkohola.« Kaj pa je vaša specialiteta in kaj najpogosteje pripravljate?

jo v ledu in med brezalkoholnimi pijačami, zato je to meni najljubša kategorija. Nikoli pa nisem v ospredje dajal enega koktajla. V vsakem trenutku ti je določena pijača lahko bolj všeč. Veliko je odvisno od letnega časa, temperature, vre-

»Dve leti sta bili dober izziv. Na začetku si nisem znal predstavljati, da lahko vse skupaj tako dolgo traja. Negotovost je bila ves čas prisotna, na srečo pa smo se kar dobro ulovili. Pripravljali smo hrano za domov, jo tudi razvažali, seveda le v družinskem krogu. Kljub temu se je dogajalo. Tudi za nekatera podjetja smo pripravljali obroke in jih dostavljali. Zdaj se stanje počasi normalizira, gostje prihajajo v večjem številu, saj se ukrepi ukinjajo. Računam, da bo poletni čas znova takšen kot pred epidemijo. Tudi ukrepi so pomagali, resda so bili v določenem trenutku pozni in je bilo

treba najti vmesne rešitve, ko pa so stvari stekle, je bilo mogoče preživeti. Pomagati si je bilo treba z dostavo. Ne bom čisto v slabo luč dajal vladnih ukrepov, ne morem pa oceniti, ali bi lahko bilo bolje ali slabše. Vesel sem, da smo vsaj tako lahko izpeljali, obstali in preživeli, čeprav sem prepričan, da bi lahko bilo bolje. Gostinski kruh ni najlažje zaslužen kruh, je pa to način življenja. Če ti to pomeni razvoj v bodoče, iščeš rešitve.« Pred nami so volitve. Se vam zdi, da se jih Slovenci moramo udeležiti? Ste zgleden državljan, se jih sami udeležujete? »Ta vlada je v času covida naredila, kar je naredila. Težko je ugibati in svetovati za nazaj. Tudi popravljati za nazaj je težko, saj veste, po bitki smo lahko vsi generali. Osebno verjamem, da bi lahko bilo bolje. Če pogledamo sosednje države, vidimo, da so sledile boljšim in hitrejšim ukrepom. Jaz samo upam, da takšnih razmer ne bo več. Kar se volitev tiče – glede na to da potekajo tudi v naših prostorih, sem zgleden državljan in sem skoraj vedno prvi na volišču. Res je, da vsi lahko govorimo in vemo, kako bi bilo najbolje. Če želimo bolje, naj vsak naredi nekaj in prispeva k temu, da bi bilo bolje. To, da se udeležimo volitev, je tisto, kar lahko vsakdo naredi in glasuje po svoji volji, vesti in presoji.« 🔲

Jasmina Škarja

»Rad delam aperitivne koktajle, kar pomeni, da so močnejši, z manj ledu, bolj grenki in suhi, primerni za aperitiv. Pri teh pijačah pridejo do izraza kombinacije različnih pijač, saj so bolj koncentrirane in se ne izgubi-

Ples divjega petelina Pripravljajo tematski poligon za otroke v Nazarjah, ki bo zaživel maja ob Tednu gozdov Mednarodni dan gozdov, ki ga vsako leto na pobudo Organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano obeležujemo 21. marca, je letos potekal na temo trajnostne proizvodnje in potrošnje gozdnih virov pod geslom Izberi trajnostno pridobljen les za ljudi in planet! V okviru Tedna gozdov letošnjo pomlad sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije v sodelovanju s partnerji LIFE-IP NATURA.SI vzpostavljajo prvi tematski poligon za otroke Ples divjega petelina, ki za svoj obstoj potrebuje mir. Z njim želijo prispevati k boljšemu poznavanju in razumevanju vloge te izjemne živalske vrste. Tematski poligon Ples divjega petelina je razvit v skladu z načeli gozdne pedagogike z namenom, da varstvo narave približajo najmlajšim, da bodo tudi prihodnje generacije ohranjale naravno dediščino tako dobro kot tiste pred nami.

Otroci bodo spoznavali življenje, navade, običaje in ogroženost petelina

Marijan Denša z Zavoda za gozdove Slovenije OE Nazarje poudarja predvsem pomen ozaveščanja mladih: »Zato je ena izmed akcij tudi priprava tematskega poligona za otroke, ki ga nameravamo postaviti ob Tednu gozdov konec maja v Nazarjah, pred sedežem naše območne enote. Namenjen bo vsem obiskovalcem in predstavljen v naravi, kjer se bodo izvajale določene naloge na to temo. Ko se bodo otroci igrali, bodo spoznavali življenje, navade, običaje, ogroženost petelina in ostalih živalskih vrst.« Kako dobro so ozaveščeni mladi, se zavedajo vrednosti gozda in naravne dediščine? »Zelo dobro. Glede na to da se s to pedagogiko ukvarjam že vrsto let, lahko potrdim, da so mladi dobro ozaveščeni. Prav

tako šolski sistem dobro deluje v to smer, tudi gozdarji in druge organizacije se vključujejo in delujejo v okviru gozdne pedagogike. Zato radi povabimo mlade v gozd, saj skozi igro spoznavajo pomen in prebivalce gozda. Žal pa se, ko odrastemo, to zaradi različnih interesov postavlja na stran,« pojasni varuh gorske narave. Ples divjega petelina pa ni edini projekt, ki ga pripravljajo v okviru Tedna gozdov na Območni enoti Nazarje. Njihova območna enota je pripravila tri večje akcije. »Tretje leto zapored pripravljamo tradicionalni kviz Kaj vem o gozdu in lesu. Kviz je zelo zanimiv tako za najmlajše kot starejše, ker je poučen. Drugi projekt pa nastaja v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, to je sajenje medonosnih rastlin, ki smo ga zaradi suše prestavili na čas po dežju,« še pove Marijan Denša. 🔲

jš

Vstopnice: 10 evrov, Festival Velenje (vstopnice@festival-velenje.si)

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 6

IZOBRAŽEVANJE

31. marca 2022

Vpis otrok v Vrtec Šoštanj

Žabja perspektiva

Računajo, da bo vpisnih mest dovolj, da bodo v septembru dobili prostor v vrtcu vsi vpisani otroci – Starše bodo povabili na prijetno spomladansko druženje Vrtec Šoštanj 1. aprila pričenja z vpisom otrok novincev za šolsko leto 2022/2023. Vpis bo potekal do 15. aprila na upravi Vrtca Šoštanj v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure in v petek od 7. do 13. ure. Vpis ne velja za otroke, ki že obiskujejo vrtec.

smučeh za otroke, stare 5 in 6 let, po dolgem času smo si pred dnevi ogledali lutkovno predstavo, ki so jo pripravile naše strokovne delavke v Kulturnem domu Šoštanj, gotovo pa aktivnosti do konca šolskega leta ne bo manjkalo. Najprej bomo na

cu Velenje. Zaradi povišanja stroškov materiala, dela, storitev in prehrane se je povečala ekonomska cena, kar pa se ne bo poznalo na položnicah staršev, saj bo povišanje krila občina. Ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler pojasnjuje: »Na

Vpis otrok v Vrtec Šoštanj bo v fizični obliki

Mag. Milena Brusnjak, ravnateljica Vrtca Šoštanj, je pojasnila, da starši vso dokumentacijo najdejo na spletni strani in pri njihovi svetovalni delavki. Sprememb pri oddaji vloge ni, ravnateljica pa dodaja: »Vse poteka kot do zdaj, smo pa letos veseli, da bomo vpis lahko izvedli v fizični obliki, kar pomeni, da bodo starši lahko prišli v vrtec in si ga ogledali. Maja pripravljamo tudi informativni roditeljski sestanek, kjer bodo starši dobili najosnovnejše informacije o življenju in bivanju otroka.« Brusnjakova predvideva, da bo število oddelkov tudi za prihodnje šolsko leto ostalo enako in bo vpis zajemal predvsem mlajše otroke. »Računamo, da bo vpisnih mest dovolj, da bodo v septembru dobili prostor v vrtcu vsi vpisani otroci.«

Končali so s projektom Vrtci na smučeh

Tudi v Vrtcu Šoštanj so veseli, da bodo lahko v spomladanskih mesecih obogatili svoje dejavnosti in uspešno pregnali sivino zimskih mesecev. »Ravno smo končali s projektom Vrtci na

Zaenkrat je v Vrtec Velenje na novo vpisanih 217 otrok So pa v tem času v Vrtcu Velenje tudi že zaključili z vpisom otrok v vrtec. Nataša Doler: »Zaenkrat je za šolsko leto 2022/2023 vpisanih 217 otrok, od tega je 127 otrok letnik 2021, torej najmlajših, ki se bodo septembra in oktobra vključili v naše enote. Nekaj otrok bodo starši gotovo vpisali še do konca avgusta. Torej številka še ni končna. Zaenkrat kaže, da bi prostorske kapacitete zadostovale trenutnemu vpisu otrok. Če se bo število vpisanih otrok še povečalo, bomo potrebovali in tudi poiskali dodatne prostore.«

Pripravljajo se na praznovanje 70-letnice vrtca

prijetno spomladansko druženje povabili starše, kajti tega je primanjkovalo v zadnjih dveh letih,« je povedala mag. Milena Brusnjak.

V Velenju cene vrtca za starše ostajajo nespremenjene

Na seji pretekli teden so svetnice in svetniki Mestne občine Velenje potrdili sklep o novi določitvi cen programov v Vrt-

podlagi izračuna ekonomske cene je Vrtec Velenje predlagal 12,4-odstotni dvig ekonomske cene. Pomemben podatek za starše je, da ohranjamo enak znesek, kot so ga imeli do zdaj. Res pa je tudi, da že nekaj časa nismo zviševali cene storitev in smo še vedno pod slovenskim povprečjem cen. Žal pa je bilo to povišanje neizogibno, da lahko vrtec preživi.«

So pa tudi v Vrtcu Velenje v pomlad vstopili v sproščenem vzdušju. »Skupaj z otroki smo zadihali s polnimi pljuči in svežo sončno energijo. Aktivno, ustvarjalno in sproščeno. Pripravljamo številne dejavnosti. V tem času bodo otroci veliko časa preživeli na prostem, absolutno pa že sam letni čas prinaša več sproščenosti v naš vsakdan zdaj, ko je zadišalo po pomladi. Pripravljamo se tudi že na praznovanje 70. rojstnega dne Vrtca Velenje. V maju pripravljamo prijazen dogodek, ki bo namenjen otrokom,« še dodaja Dolerjeva. 🔲

Jasmina Škarja

Spodbujanje branja med mladostniki Izpeljali smo prvi dogodek v okviru programa Športajmo in berimo (športni oddelki ŠCV Gimnazije v sodelovanju s Knjižnico Velenje) Spodbujanje branja med mladimi športniki in športnicami je zajeto v Nacionalnem medresorskem programu z izhodišči v Nacionalni strategiji za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030, ki jo je vlada RS sprejela decembra 2019, in v Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice iz leta 2018. Program je oblikovan v sodelovanju med Ministrstvom za kulturo RS, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport RS, Zavodom RS za šolstvo, Centrom za spodbujane bralne pismenosti v Mariborski knjižnici, Javno agencijo za knjigo RS in Olimpijskim komitejem Slovenije – Združenjem športnih zvez. Ciljna skupina pri izvedbi programa Športajmo in berimo za spodbujanje branja med mladimi športniki so mladostniki med 15. in 19. letom starosti, ki večino svojega prostega časa namenijo športu. Po javno

Klofuta Na najbolj glamurozni filmski prireditvi nominiranec za glavno moško vlogo stopi na oder, medtem ko komik zbija šale, in udari. Direkt po obrazu.

Špela Kožar

Komiku nasmešek ne izgine z obraza, a zmedenost v glavi se stopnjuje. Pri njem, pri vabljenih, pri gledalcih doma. – Čakaj, je bilo to zrežirano? – Res ga je usekal? – Ne verjamem, kje pa!

A ko nominirani nato povzdigne še glas, je jasno. Sprva ahahaha, nato bam, tresk. In čez pol ure stoječe ovacije prav zanj. Torej vsi, ki so to storili, podpirajo nasilje, mar ne? Ali raje »ne tvegamo« z odgovorom na vprašanje? No, jaz bom. Šokirale so me stoječe vrste ustvarjalcev, ki niso bili zmožni obsedeti in obsoditi. Takoj in na mestu. Človek iz pozicije moči si vzame pravico, da odkoraka na oder med prireditvijo. Da sram ni čustvo, ki bi se ob tem sprožilo, potrdi tudi s hojo z odra – glavo nosi pokončno, hrbet je vzravnan. Sram ga ni niti vpiti s stola. Ničesar ga ni sram. Kot ni sram tistih, ki v tem, da iščejo izgovore zanj, češ da ga je prizadelo, da iščejo izgovore v komedijantu, češ da je povedal resnično podlo, neprimerno šalo ... Takoj, ko začneš brskati po sivih celicah in iskati izgovor za nasilno dejanje, imaš problem. Če to nasilno dejanje storiš pred očmi drugih, imaš še večji problem. Če pa ga storiš kot eden najvplivnejših na eni najprestižnejših prireditev, si pač primitiven. Nič drugačen od tistih polšolanih, polpismenih, ki se jim sicer posmehuješ. A še vedno me bolj čudijo posamezniki, ki so vstali ob prejemu oskarja, njemu v poklon. In se sprašujem: ko se slavljenec ni zmogel opravičiti tistemu, ki bi se mu moral najprej, opravičil pa se je vsem ostalim v dvorani – jim je bilo vsaj naposled vsaj nerodno? Klofutnež je potreboval en dan, da je spisal opravičilo za oklofutanega. Le kaj ga je gnalo, sram ali piar? Svet smo sneli s tečajev. Še včeraj nedopustno je danes dovoljeno. Še včeraj nepredstavljivo je danes javno. Pobebavili smo javni prostor in kmalu ne bo več niti najmanj pomembno, kaj počneš, temveč, kdo si. In če si Will Smith, lahko tudi užgeš! Nekreativna dekadenca veje iz tega veka, kot da bi se krušilo, razpadalo, a občutka za novo kal ni. Kot da žene le opustošenost. Zadnjič nas je filozof Mladen Dolar opomnil, da so jezdeci apokalipse štirje. In da sta ob kugi (beri: epidemiji) in vojni ... še lakota in smrt. Rada bi si ogledala znanstveno-fanstastični film o stanju stvari čez stoletje. Dvomim, da naša, človeška vrsta preživi. Zakaj ne bi mogli, tako kot številne druge, tudi mi izginiti z obličja? Če zanemarimo jedrski konec; stupidnost se je močno povečala oziroma se nenehno izraža, saj zdaj lahko vsakdo »pokaže, kaj zna«. Nesmelo je še verjeti v človeški um. Morda pa tudi nam, kot stroju, poide licenca, morda pa obstaja rubikon, ki ko ga enkrat prestopimo ... Pravzaprav je navdušujoče, da smo bili kot vrsta sposobni zgraditi piramide, dojeti gravitacijo, izraziti umetnost. In zaskrbljujoče, da to več nič ne pomeni. Novodobni New Age je kot holivudska klofuta – narediš, kar želiš. V tistem trenutku. Ker si pač edinstven! In nihče ne bo trdil, da nisi! Nevarna je doba, ko začnejo tepsti komike. In še bolj, če nam je ob tem vseeno. 🔲

Bicy znova v uporabi dostopnih podatkih o kategoriziranih športnikih v Sloveniji predstavljajo 57 odstotkov vseh kategoriziranih športnikov. Vseh kategoriziranih športnikov je 7.084, od tega jih v to starostno skupino spada 4.036. Med vsemi registriranimi športniki (po podatkih na spletni strani OKS-ZŠZ je teh 59.538) jih 39 odstotkov spada v ciljno skupino mladostnikov med 15. in 19. letom starosti. Sem sodijo tudi naši dijaki športnih oddelkov, ki smo jih vključili v program.

A ti sploh veš, kaj ti lahko naredi gluten?

23. marca nam je v Knjižnici Velenje kot del projekta #športajmoinberimo Sebastjan Turinek iz 3. Š predstavil svojo raziskovalno nalogo A ti sploh veš, kaj ti lahko naredi gluten? Gluten je lahko kriv za marsikatero težavo, a se tega ne zavedamo, zato je pomembna ozaveščenost o glutenski preobčutljivosti, ki zajema celiakijo, neceliakalno glutensko preobčutljivost (NCGS) ali alergijo na pšenico. Bolezen je prepogosto spregle-

dana, kot se je to zgodilo tudi avtorju, zato je želel raziskati, kaj mladi športniki vedo o tej bolezni in glutenu ter jih seznaniti o tem. Poleg tega pa smo se pogovorili o poteku programa, saj načrtujemo do konca koledarskega leta še vsaj dva dogodka. Vodja projekta v Knjižnici Velenje Brina Zabukovnik Jerič pa je dijakom predstavila tudi veliko knjig na temo športa, ki bi jih lahko zanimale ter jih s tem spodbudila k branju. 🔲

Polonca Glojek

Velenje – Od jutri bodo kolesa v sistemu Bicy ponovno na voljo za uporabo. V zimskem času sistem ni deloval, saj so na njem potekala vzdrževalna dela. Na voljo je 148 koles, od tega je polovica koles električnih. Uporaba storitev sistema Bicy je brezplačna, le ob vsakoletni registraciji ali zamenjavi stare uporabniške kartice z novo, ki omogoča uporabo nadgrajenega sistema, se delno krijejo stroški vzdrževanja in registracije v višini 10 evrov.

Registracija je možna v Vili Bianca, od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro ter enkrat tedensko v prostorih Občine Šoštanj. Za registracijo je treba predložiti veljavni osebni dokument in davčno številko. Registracija velja za tekoče koledarsko leto in jo je v novem koledarskem letu treba obnoviti. Kolesa so na voljo na 16 izposojevalnih postajah v Velenju in na 5 izposojevalnih postajah v Šoštanju. 🔲

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 7

Društva upokojencev so sestavni del socialne infrastrukture Manjka politične volje za sodelovanje in povezovanje – Skupnostna skrb za starejše v Šaleški dolini deluje Diana Janežič Društvo upokojencev Velenje je 25. marca pripravilo pogovor z evropskim poslancem dr. Milanom Brglezom (SD) na temo demence, dolgotrajne oskrbe in o aktualnih vprašanjih statusa starejših. Uvodoma je predsednik DU Franc Vedenik predstavil društvo, v katerem je 1500 članov in je največje v Šaleški pokrajinski zvezi. Pridobili so status društva v javnem interesu na socialnem področju. Društvo ima interes, da bi še okrepilo skupnostno skrb za starejše in postalo center za upokojence v Šaleški dolini. Že zdaj pa izvajajo širok program dejavnosti, s katerimi

dajejo starejšim možnosti za ohranjanje psihofizičnih sposobnosti, samostojnosti, vitalnosti, aktivne vključenosti v družbo in medgeneracijskega sodelovanja. V te aktivnosti je vsak dan vključenih okoli 100 njihovih članov. Od februarja je v njihovih prostorih zaživel dnevni center aktivnosti, sodelujejo v projektu Di-FIT (Digitalni fitnes dolgožive družbe). Pomembna sta programa Starejši za starejše in delitev hrane, v katerih za 3300 občanov deluje 54 prostovoljcev društva. Dr. Milan Brglez, evropski poslanec in član odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, je povedal, da je v tej vlogi izdal poročilo o svojem delu kot

Dr. Milan Brglez: »Pandemija je pokazala, kdo v državah EU opravi največ dela v neformalni oskrbi starejših in invalidov, ko so se zaprle uradne ustanove.« poskus vplivanja na evropsko strategijo oskrbe, ki naj bi jo izdala evropska komisija septembra letos. »To poročilo je poskus

Akcije čiščenja okolja se je v občini Šmartno ob Paki udeležilo le od 50 do 70 občanov – Zbrali so približno tono odpadkov Tatjana Podgoršek

Nekomu je bilo lažje odložiti »modroc« kar v gozd namesto na ustrezno mesto.

so nekateri občani svojo okolico uredili že prej. In kako odgovarjajo na nejevoljo nekaterih, češ da je bila akcija organizirana na nepravi dan, ob nepravem času? »Naš namen je bil pripraviti občinsko čistilno akcijo dan kasneje, v soboto, a se nam zaradi zasedenosti ploščadi za Hišo mladih ni izšlo, ker so tu potekali tehnični pregledi za traktorje. Vsekakor tudi sami ugotavljamo, da je bil dan neustrezen. V prihodnje bomo ostali pri preverjenem »receptu«, saj si želimo, da bi bila čistilna akcija poleg njenega osnovnega namena res ena od priložnosti za druženje občanov vseh vaških skupnosti,« so še poudarili na občinski upravi. Čistilno akcijo so, tako kot vse dosedanje, sklenili na druženju ob porciji pasulja pod 🔲 kozolcem pri Hiši mladih.

celovite obravnave celotnega življenjskega cikla od otroškega varstva do dolgotrajne oskrbe po eni strani z vidika tistih, ki

za to skrbijo formalno v institucijah, in tistih, ki to delajo neformalno doma. Strategija je nastala v sodelovanju z odborom, ki se ukvarja z ženskimi vprašanji in enakostjo spolov. Ugotavljamo, da je večina opravljenega dela na tem področju neplačanega in večinoma ga opravijo ženske. V institucionalnem delu skrbi za starejše in invalide v EU 3,6 milijona ljudi, 90 odstotkov je žensk, v neformalnem delu pa med 40 in 50 milijonov ljudi. Če bi te oskrbovalce plačali le minimalno, bi bil ta strošek malo manj kot 3 odstotke domačega proizvoda celotne EU,« je navedel dr. Brglez. Dotaknili so se tudi zakona o dolgotrajni oskrbi, ki nas, po mnenju dr. Brgleza, pomika nazaj, ne naprej. »Normativi o tem, kaj komu pripada, so slabši, kot so bili prej. Na tem področju morata sodelovati sociala in zdravstvo, ob tem pa je treba razvijati skupnostne storitve, to pomeni, da morajo imeti ljudje, ki živijo v domačem okolju, in tisti, ki zanje skrbijo, stalno in dostopno pomoč. Zato so storitve nevladnega sektorja zelo

pomembne in uspešna dodatna pomoč državnim aktivnostim. Naloga države je, da ima posluh za javni del socialne infrastrukture, kamor ob centrih za socialno delo in domovih za starejše spadajo tudi društva upokojencev,« je še dejal evropski poslanec. Razpravljavci so izpostavili tudi do starejših nerazumna določila novega zakona o športu, ki na eni strani spodbuja rekreativno ukvarjanje s športom pri starejših od 65 let, a za pridobivanje sredstev za te programe pri društvih upokojencev zahteva profesionalne trenerje, vaditelje. »Za to v društvih upokojencev nimamo ustreznih kadrov, niti denarja, niti se nam to ne zdi potrebno, saj gre za rekreacijo starejših, invalidov v smislu ohranjanja gibalnosti, zdravja, ne pa za profesionalni šport,« so poudarili in ocenili, da se tudi na tem področju izraža pomanjkanje politične volje, da se določena področja primerno uredijo. 🔲

Krasen večer s Tonetom Partljičem

Manj udeležencev, manj odpadkov

Minuli petek je po nekaterih mestih v državi in v EU potekal podnebni štrajk, na katerem so mladi seznanjali javnost, predvsem pa odločevalce, z zahtevami, ki – po njihovih besedah – »niso tehnični načrt za okrepitev boja s podnebnimi spremembami, ampak smerokaz, ki jasno kaže, da je možno ukrepati proti okoljski krizi.« V občini Šmartno ob Paki pa je minulo petkovo popoldne potekala tradicionalna akcija čiščenja okolja, v kateri so čistili predvsem brežine reke in vodotokov ter najbolj prometnih poti v lokalni skupnosti. V akciji je sodelovalo od 50 do 70 občanov, okolje pa so olajšali za blizu tono smeti, ki sodijo na ustrezna odlagališča in ne v naravo. »Odziv je bil slabši od pričakovanega, razlogov za to pa je več,« so povedali na občinski upravi. Na akcijo se niso odzvale vse vaške skupnosti enotno, ampak so jo ali jo še bodo nekatere organizirale po svoje. Vsemu navkljub ugotavljajo, da je stanje tamkajšnjega okolja sorazmerno dobro. Največ smeti so udeleženci našli na običajnih nedovoljenih »odlagališčih«, med katere sodi Gorenjski klanec. Tu so našli divje odlagališče, kamor so, po najdenih podatkih, odložili odpadke tudi ljudje iz drugih okolij, celo nekdo iz Celja. Resnici na ljubo – še dodajajo – je treba povedati, da je bilo manj pobranih odpadkov tudi zaradi tega, ker

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

31. marca 2022

Člani Društva upokojencev Škale smo na letošnji Pogovor ob kaminu povabili pisatelja, dramatika, komediografa, scenarista … Toneta Partljiča. V kulturni dvorani KS Škale–Hrastovec je pripravil pravi igralski večer. Navdušil je s pripovedovanjem zgod, zgodb in nezgod, ki jih opisuje tudi v svojih delih, od črtic, novel, dram in iger do filmov. Doživetja iz mladosti in povojnega časa so mlademu, zvedavemu fantku Tonetu bila povod za zgodbe, ki nam jih je tako doživeto pripovedoval, da smo se do solz nasmejali, ob zgodbi Micike (njegove mame) pa skoraj zajokali. Nismo mogli tudi mimo njegove navezanosti na domače kraje, na očeta, navdušenosti nad Cankarjem in Maistrom ter ljubezni do maternega jezika, slovenske besede, čeprav je večkrat pisal v »štajerščini«. Piše tudi zdaj, podaril

Tone Partljič in mladi glasbeniki so bili navdušujoči. pa nam je knjigo s posvetilom. Kulturni večer so polepšali mladi glasbeniki Glasbene šole Velenje z mentorjema Urbanom in Petrom. Osemletni Ožbej je na citrah zaigral dve skladbi, Neža je ubirala strune na kitari, Bine je iz saksofona

izvabil živahne ritme, najstarejši, osmošolec Jakob, pa je zaigral strumni tango na harmoniki. Bili so veličastni, navdušujoči. 🔲

SrečoČ.

Zaradi kadrovskih težav ustavili odkup lesa V minulih dneh so se v tukajšnjem okolju razširile informacije, da je Kmetijska zadruga Šaleška dolina prenehala z odkupom lesa – Razlagalci so kot vzrok za to navajali velike težave s kadri Informacija najbrž ne bi povzročila tolikšnega zanimanja, če ne bi šlo za dejavnost, s katero je imela zadruga velike načrte. Med drugim je lani pripojila Gozdarsko zadrugo Vransko. Ivan Drev, direktor zadruge, je ob tem med drugim dejal, da so uspešno začeli utirati pot v lesno zgodbo, ki jo podpisujejo z odličnim začetkom ter jo nameravajo vseskozi nadgrajevati in dopolnjevati. Napovedal je še, da naj bi letos pristopili k nadgradnji odkupa lesa, in sicer s proizvodnjo končnih produktov. Ta naj bi potekala v Šaleški dolini. Kaj drži in kaj ne, smo preverjali pri najbolj odgovornem v zadrugi Ivu Dre-

vu. Potrdil je, da so bili prisiljeni odkup lesa od 1. marca dalje ustaviti zaradi kadrovskih ovir. »Ena od ovir je, da bo sodelavka na tem delovnem mestu postala mamica dvojčkov in je morala takoj v bolniški stalež. Kot odgovorno podjetje takšno stanje razumemo. Mimogrede, trenutno imamo 7 sodelavk v porodniški, kar za podjetje pomeni 10 odstotkov vseh zaposlenih. Intenzivno iščemo nov kader in prva zaposlitev je predvidena s 1. aprilom, drugo osebo pa bomo zaposlili do konca aprila.« Drev še pojasnjuje, da je treba kader ustrezno izobraziti predvsem zato, ker uporabljajo pri odkupu napredne teh-

nologije. »S tem želimo zmanjšati subjektivni človeški faktor, da vnašamo maksimalno poštene odkupne in prodajne parametre. Naša velika želja je zaposliti poštene kadre, ki nam ne bodo povzročali strokovnih napak. Teh v tem poslu ne sme biti.« V preteklosti so že dokazali, dodaja Drev, da so zaupanja vredni odkupovalci lesa, zato vsem lastnikom gozdov sporočajo, da bodo odkup lesa opravljali na najvišjem strokovnem nivoju in poštenem odnosu do vseh v lesni verigi. 🔲

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 8

Sprva šokirana, obupana in razočarana, kaj kmalu pa pogumna, močna in predvsem odločena, da bo zmaga v tej vojni njena, se je spustila v bitko z rakom. Po osmih mesecih kemoterapij ter dveh mesecih čakanja na izvide ga je tudi porazila. Danes je prepričana, da ji je ta preizkušnja življenje pravzaprav oplemenitila. Špela Leskovar je mlada, simpatična, sproščena in predvsem polna življenjske energije. Po težkih preizkušnjah, ki jih je doživela v boju z rakom, se danes posveča stvarem, ki so ji blizu, jo osrečujejo in jih ima preprosto rada. Še posebej pa jo, kot pravi sama, pritegnejo novi izzivi.

Ljubezen po domače – čudovita izkušnja

Po nove dogodivščine se je odpravila v enega izmed slovenskih resničnostih šovov, Ljubezen po domače. Ste jo opazili med kandidatkami? Bila je namreč prva, ki je smela Jureta Novaka bolje spoznati. Hkrati je bila tudi edina kandidatka, ki se je na prvem izločanju poslovila sama. Prepričana je, da bo Jure našel tisto pravo. O tem, v kakšnem spominu ji bo

ZA ZDRAVJE

31. marca 2022

»Počutim se, kot bi se ponovno rodila.« Maligna neoplazma ali, po domače, kostni rak. To je diagnoza, za katero je Špela Leskovar, nasmejano, preprosto fitnes dekle iz Velenja, izvedelo pri rosnih 20 letih. ostalo snemanje oddaje, pove: »Izkušnja je bila izjemno dobra. Veliko sem se naučila, spoznala sem nove ljudi, spletla nova prijateljstva. In kljub temu da se v oddajo nisem prijavila

boju z rakom gleda na življenje popolnoma drugače. Bolj zrelo.

Po postavljeni diagnozi je zdravljenje najprej zavrnila, a si je nato premislila in se odločila, da bo zmaga v tej bitki njena. Špela Leskovar je po težkem boju z rakom danes simpatično, nasmejano in pozitivno dekle.

❱

Rada ima nove izzive. Našla ga je tudi v šovu Ljubezen po domače.

sama, je izpolnila moja pričakovanja in mi bo ostala v lepem spominu. Posebej vesela sem, da sem lahko spoznala, kako poteka snemanje tovrstnih šovov, saj so mi zelo pri srcu. Če bi bil Otok ljubezni na primer v Sloveniji, bi se definitivno prijavila kar sama.« Prizna, da je Jure sicer izjemno prijeten in prijazen fant, ampak, kot pravi Špela, ji karakterno preprosto ne ustreza.

Najbolj jo je prizadela izguba las.

Z redno hojo ohranjamo zdravje Končno se je prebudila pomlad. Travniki in gozdovi se bodo počasi odeli v sveže zeleno barvo, čudovito sliko pa bodo polepšale še raznobarvne cvetlice in cvetoče drevje. Čas je, da stopimo v športne čevlje in gremo v naravo. Za zdravje, krepko srce, iskati mir in sprostitev.

Hoja je za ljudi vseh starosti

Kako se razveselimo prvega koraka, ki otroku odpre pot v svet in mu omogoča hitrejši razvoj. Nič v življenju ni samoumevno, zato smo zelo veseli, da lahko pri osemdesetih ali kakšno leto čez še vedno hodimo. Redna hoja je lahko pojem dolgega in zdravega življenja, del programa za izgubo telesne teže ali priprava na vrhunsko tekmovalno aktivnost. Ljudje vseh starosti jo lahko izvajamo in v njej uživamo z zelo majhno nevarnostjo poškodb. Pomaga nam vzdrževati ustrezno telesno težo, zniža ogroženost za srčno žilne ali druge kronične bolezni (sladkorna bolezen tip 2, debelost, pljučne bolezni, degenerativna obolenja, anksioznost, depresija, rak dojke in debelega črevesa), zniža stres, izboljša naš videz, poveča vitalnost in nas sprošča. Izvajati jo moramo redno in dovolj učinkovito. Le tako bomo ohranjali zdravje in izboljšali telesno zmogljivost. Odgovor o intenzivnosti dobimo s sledenjem srčnega utripa. Ob hitri hoji mora srce hitreje in močneje potiskati kri v mišice. Srčni utrip se dvigne v višje območje delovanja. Enostavna hoja se pogosto izvaja v coni ugodja, hitra hoja pa dvigne srčni utrip v zmerno intenzivno cono in celo v območje močnejšega utripanja srca. Hitra hoja je vadba z zmerno intenzivno-

stjo in ima več koristi za naše počutje. Hkrati tudi zmanjšuje tveganje za bolezen. Srčni utrip nam pove, kako težko delamo in kakšna je poraba kisika. Ciljni srčni utrip je odvisen od starosti in trenutne telesne pripravljenosti. Določimo ga s testiranjem (kolo ali tekoči trak), lahko pa ga odčitamo iz tabel ali uporabimo preprosto formulo: moški: MSU = 220 - starost; ženske: MSU = 226 - starost (MSU - maksimalni srčni utrip).

Neustrezna tehnika hoje lahko povzroča neustrezne obremenitve sklepov in mišic. Vedno hodimo vzravnano, s pogledom, usmerjenim naprej, in s sproščenim vratom. Nikar se ne sklanjajmo in povzročajmo grbe. Ramena sprostimo in jih spustimo navzdol ter nazaj. Roki naj kot nihali skrbita za stabilnost trupa in dinamiko hoje. Nežno napnimo trebušne mišice in zravnajmo spodnji del hrbta. Korak naj bo ravno prav dolg.

Kakšen pa je njen sanjski moški? »Preprost, pozoren, spoštljiv. S svojim partnerjem želim v pestrem vsakdanjiku preživeti vsaj nekaj malega časa, se z njim pogovarjati in uživati. Mora biti tako moj fant kot tudi moj najboljši prijatelj.« A se pri svojih letih s tem sicer še ne obremenjuje preveč, kajti po

Najlepše je hoditi po naravi, gozdnih stezicah ali gorskih poteh, ko poleg telesa uživajo oči in duša.

Hoja za zdravje

Redna hoja, 150 minut na teden v zmerno intenzivni in intenzivni coni, zmanjšuje zdravstvena tveganja. Pri hoji za zdravje bomo hodili 30 minut dnevno v območju 50 do 60 % MSU. Za kontrolo telesne teže potrebujemo 45 do 60 minut hoje dnevno, ob tem pa moramo dosegati 60 % MSU. Pri aerobnem fitnesu bomo trikrat tedensko pospešili od 70 do 80 % MSU v trajanju od 20 do 60 minut, ostale dni pa izvajali lahkotnejšo hojo. Vsi hodci, neodvisno od starosti in telesne pripravljenosti, bomo z redno hojo ohranjali svoje zdravje. Potrebujemo le voljo in čas, ustrezno obuvalo in lahko zračno obleko. Najlepše je hoditi po naravi, gozdnih stezicah ali gorskih poteh, ko poleg telesa uživajo oči in duša.

Rolajmo se po stopalu – od pete do prstov in odrinimo od palca.

Vsak korak šteje

Hoja naj postane naša vsakodnevna navada in potreba. Ob hoji bomo vedno ostali v varnih mejah svojega srčnega utripa. Pridobili bomo na telesni zmogljivosti in nikoli ne bomo pretrenirani. Iz tedna v teden se bomo počutili bolje. Hitrost hoje bo spontano naraščala, naš srčni utrip pa bo ostajal v pričakovanih mejah. V mirovanju se bo srčni utrip hitreje vračal na izhodiščni utrip, kar je dokaz, da je srce pridobilo na moči. Vsi, ki bi radi nekoliko več, pa bomo izbrali nordijsko hojo. In nikar ne pozabite – VSAK KORAK ŠTEJE! 🔲

Janez Poles

Majhna, a odločilna bulica

»Prebolela sem kostnega raka, in o tem mi ni težko govoriti. Da mi je bilo lažje, sem to po postavljeni diagnozi tudi zelo hitro objavila na socialnih omrežjih. Bolezen sem odkrila zgolj in samo zaradi male bulice na desni roki (danes tam sicer manjka 10 cm kosti). In to je bilo vse. In ko mi je zdravnica predstavila diagnozo, mi pokazala shemo zdravljenja ter povedala, da bom eno leto živela skupaj s kemoterapijami … se mi je svet enostavno sesul. Izgubila sem namreč svojo največjo ljubezen – šank. To je bila moja služba. Potem sem pred seboj videla svojo podobo, kako izgubljam lase, obrvi, trepalnice … Začutila sem obsojajoče poglede ljudi … Groza … Zato sem nameravala najprej zdravljenje enostavno zavrniti.« A k sreči se je nato Špela odločila drugače. Stvar je vzela v svoje roke, delala na sebi in se z okolico preprosto ni obremenjevala. »Prav smešno je, da so nekateri ljudje mislili, da je rak nalezljiv,« pove in doda: »Kljub izjemnemu strahu, sploh zaradi

NOČ IMA STILSKO MOČ Euromarkt Center d.o.o., Moskovska ulica 4, 1000 Ljubljana

in 1.500 € Desetakov

izgube svojih lepih in dolgih las, ki so mi bili v velik ponos, sem se podala v boj in se odločila, da bom vse skupaj premagala, nato pa zares uživala življenje. Začela sem tudi bolj zrelo razmišljati.« Spremenila se je v močno in čustveno popolnoma stabilno dekle, naravnost prepojeno s pozitivno energijo. »Zgodilo se je tudi, da je bila moja mami celo bolj zdelana od mene. Videla me je, kako sem trpela, pa ni mogla veliko pomagati. Zaradi korone me tudi ni mogla obiskati v bolnišnici. Prijatelji so trpeli, ampak mi tega niso želeli pokazati. Močni so bili zame,« še pove mlada borka Špela Leskovar, ki je uteho, moč in življenjsko voljo v vojni z rakom na kosteh našla predvsem v ljudeh, ki so bíli enako bitko kot ona: »Oni so me, logično, najbolj razumeli. Spletli smo trdna prijateljstva, ki jih ohranjamo še danes.«

Življenje ima zanjo še veliko načrtov

Predvsem si želi prav vsakemu posamezniku pokazati, da ni vse tako črno, kot se govori. Da res ni lahko, ampak je raka mogoče premagati. »Doživljam se, kot bi se na novo rodila,« zaključi najin simpatičen, poglobljen pogovor, ki človeku res da misliti. Upam, da tudi vam … In ne pozabite, da sreča prebiva v vas in vas kliče v svoje globine. Ne borite se proti življenju. Vadite, kako živeti tako, da boste občutili to, kar si želite, in pri tem ostanite. Bodite si zvesti. 🔲

Vesna Glinšek

POLNA NOČ POPUSTOV*

Petek, 1. april 2022, od 20. do 24. ure

*LATE NIGHT SHOPPING

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 9

Velenje, 22. marca – V torek ob 19. 30. uri je velenjsko občinstvo lahko po dolgem času prisluhnilo domačemu violinistu Juretu Smirnovu Oštirju. V okviru abonmaja Klasika se je pred polno Veliko dvorano Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje ob spremljavi pianistke Yoojin Kim predstavil z deli Mozarta, Dvořáka, Bartoka in Beethovna. Velenjčani so mu z bučnim aplavzom dali vedeti, da so ga na velenjskem odru močno pogrešali.

Pot violinista Jureta Smirnova Oštirja

Jure je svojo pot začel v velenjski glasbeni šoli, za katero pravi, da mu je bila skoraj kot drugi dom. »Vsi popoldnevi, preživeti na glasbeni, vso znanje, ki sem ga prejel in pa skovana prijateljstva, mi bodo za vedno ostali v spominu.« Kasneje ga je pot vodila iz Velenja v Ljubljano, za tem pa v svet – natančneje na študij na Kraljevi Akademiji v Londonu. Letos je svoje izobraževanje popolnoma zaključil – na Kraljevi Akademiji je magistriral pod vodstvom Levona Chilingiriana in Remusa Azoiteia. Virtuoz je sicer prejemnik številnih mednarodnih in državnih nagrad: prva nagrada na Intercollegiate CAVATINA tekmovanju v Veliki Britaniji, Sir John Barbirolli Memorial Prize za posebne dosežke na področju ko-

Velenjski virtuoz po dolgem času na domačem odru Violinist Jure Smirnov Oštir je v okviru abonmaja Klasika pred domačo publiko ponovno dokazal svoj talent Prezenca in profesionalnost

morne glasbe v Veliki Britaniji, nagrada za izjemno izveden magistrski koncert na Kraljevi akademiji, prva nagrada in Alfredo Marcosig nagrada na Ars Nova

Jure Smirnov Oštir je torkov nastop izvedel z močno prezenco ter hkrati interpretacijsko in tehnično dovršeno, kar je v Veliko dvorano glasbene šole Velenje prineslo profesionalne izvedbe velikih glasbenih del. Skupaj s pianistko Yoojin Kim sta koncert otvorila z Mozartovo sonato za klavir in violino v A-duru. Gre za virtuozno skladbo, ki prinaša enakovrednost med klavirjem in violino. Sonati je sledila glasba češkega sklada-

❱

»Mesec april bo zelo pester. Imam recitale v Walesu, Oxfordu in Cornwallu ter malo turnejo po severu Anglije s kvartetom Fitzroy. Vsak mesec zajemam s polno žlico in sem presrečen za vse nove priložnosti!«

tekmovanju in prva nagrada na Societa Jupiter tekmovanju v Italiji … Redno se izobražuje pri priznanih profesorjih svetovnega kova, mnogo solističnih ter tudi komornih koncertov pa je

izvedel v mnogih evropskih državah v znamenitih dvoranah in teatrih. Jure je bil uspešno sprejet v shemo Londonskega Filharmoničnega orkestra, kjer deluje pod mentorstvom koncertnega mojstra Pietra Schoemana. Trenutno koncertiranje združuje s poučevanjem. »Obdobje virusa je kar precej vplivalo na moje

dolgoročne načrte. Nekako sem se v vsej tej negotovosti navadil, da trenutno delam bolj kratkoročne plane. Trenutno je moje življenje kombinacija poučevanja in igranja. Zelo uživam v komorni glasbi, zato veliko koncertiram z godalnimi kvarteti, klavirskimi kvarteti in v duu z Yoojin Kim.

»Priti domov in igrati za domače občinstvo je nekaj najlepšega! Videti vse ljudi, ki so prispevali in pripomogli na moji glasbeni poti ter mi dajali podporo naredi nastop na domačih tleh nekaj neverjetno posebnega, pa čeprav je malenkost stresno.«

Zarja pomladi Šoštanj, 25. marec – Pihalni orkester Zarja iz Šoštanja je minuli petek s tradicionalnim koncertom pozdravil pomlad. V Šoštanjskem kulturnem domu so hvaležni publiki, ki se po dveh letih omejitev rada vrača na prireditve, pripravili večer melodij, ki so razvajale tako zahtevno kot manj zahtevno uho. Instrumentalnim izvedbam so se pridružili vokalisti. Oktet Zarja je sestavljen iz vrst godbenikov in je dokaz ne le samozadostnosti, ampak vsestranskosti glasbenikov, ki delujejo v orkestru. Kot vemo, je orkester Zarja že

telja Antonina Dvořáka. Jure je ob klavirski spremljavi zaigral kratko romantično miniaturo ter samospev iz cikla Ciganskih pesmi na besedilo Adolfa Heyduka »Ko me stara mati je peti učila«. Sledila je Bartokova Rapsodija št. 1 za violino in klavir. Ob koncu prvega dela koncerta je sledil bučen aplavz ter vidno navdušenje poslušalcev. Sledil je drugi del koncerta, ki ga je zaznamovala izjemna izvedba Sonate za violino in klavir, št. 9. Gre za deveto od desetih sonat Ludwiga van Beethovna, imenovano »Kreutzerjeva«. To tehtno delo sta glasbenika izvedla karakterno suvereno, z močnim izrazom ter tehnično brezhibnostjo. Njuna komorna igra je bila dovršena, močna energija ob interpretaciji pa je poslušalce v dvorani prisilila v pozorno poslušanje in smrtno tišino. Vidnemu navdušenju po izvedbi te sonate je sledil še dodatek – Dvorakova romantična skladba iz op. 75. Jure Smirnov Oštir je virtuoz na violini, na katerega je lahko Velenje še kako ponosno. Njegova glasba je dar. Upamo, da bomo še kdaj imeli privilegij in bomo lahko ta dar na velenjskih odrih še kdaj poslušali. 🔲 Lara Oprešnik Foto: Ksenija Mikor

tradicionalno godbeno obliko. Letos tekmovanj še ne bo, skoraj gotovo pa jih bomo slišali na Malem Lošinju, kamor že leta zahajajo v začetku junija in, če bo vse v redu, gredo tudi v Prago. Orkester, ki šteje več kot sto članov, je formiran v društvo, ki ga že vrsto let dobro vodita predsednik Srečko Potočnik in podpredsednik Franc Krevzel. Večer so godbeniki posvetili tudi nežnejšemu spolu, čestitke orkestru pa je dodal tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih. vrsto let v vrhu slovenskih godb, tekmuje v koncertni kategoriji in dosega izjemne rezultate. Leta 1925 ustano-

vljena Delavska godba tovarne usnja se je v letu po zaprtju tovarne preimenovala v Pihalni orkester Zarja, ves čas

Tudi umetniki pogrešajo Mozirsko kočo V četrtek, 24. marca, so v prostorih Galerije Mozirje odprli dobrodelno slikarsko razstavo za Mozirsko kočo. Po prisrčnem pozdravnem nagovoru gostiteljice, direktorice Osrednje knjižnice Mozirje Petre Širko Poljanšek, je likovna dela in avtorje na kratko predstavila Jelka Jantol, članica Upravnega odbora Zveze likovnih društev Slovenije. Povedala je, da je vest o požaru Mozirske koče pretresla tudi likovnike, saj jih je veliko zahajalo na Mozirsko planino, kjer so se vedno dobro počutili in bili navdušeni nad gostoljubjem domačinov. 51 likovnih del, ki so nastala na 11. Taboru ljubiteljskih slikarjev in fotografov Slovenije v Mozirskem gaju, so slikarji podarili z namenom, da izkupiček od prodaje pomaga pri obnovi Mozirske koče. Dobrodelni

KULTURA

31. marca 2022

akciji se je naknadno priključil še lokalni umetnik Marko Goličnik, ki je podaril tri lesene skulpture. Predsednik Planinskega društva Mozirje Boštjan Goličnik se je zahvalil vsem, ki na kakršenkoli način prispevajo k gradnji nove Mozirske koče. Kletni del koče je bil zgrajen pred zimo, zaradi vztrajnega mraza pa se bodo gradbena dela ponovno začela v prihodnjem tednu, čez zimo pa so imeli veliko dela s podrobnejšim načrtovanjem

inštalacij, opreme in druge ureditve. Poudaril je, da ob tako množični podpori tudi gradbeni odbor veliko lažje vztraja pri napornem delu. Prepričan je, da bo koča do konca letošnjega leta prejela uporabno dovoljenje. Kulturni program so s pesmimi popestrili pevci Moškega pevskega zbora Šmihel pod vodstvom Tonija Acmana. Povezovalec programa Miha Rakun se je ob zaključku posebej zahvalil domačinu, umetnostnemu zgo-

pa so njegov glasbeni razvoj usmerjali odlični dirigenti. Med zadnjimi je izjemni Miran Šumečnik, ki je nadgradil

dovinarju Blažu Korpniku, ki je razstavo postavil. Likovna dela bodo v Galeriji Mozirje na ogled in na voljo za nakup vsak dan od ponedeljka do sobote do 13. aprila. Ob vsakem likovnem delu na razstavi je navedena vrednost, kot jo je ocenila strokovna komisija. Nakup ni vezan na ocenjeno vrednost. Gre za prostovoljni prispevek, ki je lahko tudi nižji od ocenjene vrednosti, saj je glavni namen zbrati nekaj sredstev za obnovo Mozirske koče. 🔲

Roman Čretnik

Jelka Jantol: »Vest o požaru Mozirske koče je pretresla tudi likovnike.«

Milojka B. Komprej Foto: Dušan Dobnik

🔲

»V materinem objemu«

Kulturno-umetniško društvo Harmonija Šoštanj do 8. aprila v Galeriji Šoštanj razstavlja unikatne glinene izdelke, ki so nastali doma ter na začetni in nadaljevalni delavnici prostoročnega oblikovanja gline. Razstavo so naslovili V materinem objemu. Ustvarjale so Ljubica Donko, Mira Golčar, Ivana Jegovnik, Nataša Kopušar, Helga Novak, Jurica Tonkli, Zden-

ka Uršnik in Nevenka Zidar, na razstavi pa se jim je z ikonami pridružil tudi ikonopisec Alimpije Košarkoski. Delavnice so potekale v medgeneracijskem središču Šoštanj AZ Ljudska univerza Velenje, razstavo pa so omogočili še Zavod za kulturo Šoštanj, Društvo šaleških likovnikov, OŠ Karla Destovnika Kajuha in občina Šoštanj. 🔲

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

31. marca 2022

»Tu se je smrt utrudila do smrti …« V Muzeju Velenje so 22. marca odprli gostujočo dokumentarno razstavo Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor – Razstava pripoveduje zgodbe ljudi iz Slovenije, ki so jih odpeljali v nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz – Dopolnjena je z lokalnim gradivom iz Šaleške doline

Kamp Afrika Aleš Ojsteršek

Tea Rednak »Tu se je smrt utrudila do smrti in uresničil biblijski pekel. Tu je zločin dobil sloves obrti in na milijone duš premlel v pepel.« Tako je svoje misli o Auschwitzu – v zbirki Od tod so zbežale še ptice – ubesedil pesnik Lojze Krakar, ki je tudi sam preživel pekel nemških koncentracijskih taborišč Dachau in Buchenwald. Od tod tudi naslov razstave, ki prikazuje in pripoveduje zgodbe ljudi, ki so jih iz Slovenije odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Več kot polovica se jih od tam nikoli ni vrnila. Ko so v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor pripravljali razstavo, ki so jo odprli leta 2020 ob 75. obletnici osvoboditve taborišča smrti, so po ugotovitvah iz precejšnjih, a nedokončanih raziskav iz osemdesetih let prejšnjega stoletja prišli do podatka, da je bilo iz Slovenije v Auschwitz odpeljanih kar 2300 ljudi. Iz taborišča se jih je vrnilo le okoli 1000, za ostale pa je bil tam kraj njihove smrti. »Do danes smo v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in Inštitutom za novejšo zgodovino pridobili nove, sicer še neprečiščene podatke, ki so to število zvišali na 3000. Nadaljnje raziskave bodo to število najbrž nekoliko zmanjšale, ampak v vsakem primeru je to še vedno ogromno ljudi,« je povedal zgodovinar, direktor Sinagoge Maribor in avtor razstave Boris Hajdinjak. Večina teh ljudi je bila Slovencev, med deportiranimi pa je bilo tudi okoli 350 judov, vsaj 78 Romov in vsaj en pripadnik Jehovih prič. »Ti ljudje so bili preganjani in so umirali zgolj zato, ker so bili, kar so bili, in kot takšni za naciste niso bili sprejemljivi – judje, Romi, invalidi … Mnogi ostali so 'nekaj naredili', se na primer upirali nacizmu in mu nasprotovali. Dovolj je bilo že samo to, da je nekdo prispeval manjšo vsoto denarja za partizane ali kaj podobnega, in je bil zaradi tega obsojen na smrt, preganjali pa so tudi člane njegove družine. Zgolj zato, ker so bili njegovi sorodniki.«

Poslednje fotografije

Zloglasno nacistično taborišče, kjer je umrlo okoli 1,1 milijona ljudi, je najtemnejši madež

človeške zgodovine, na katerega nas spominjajo in opominjajo tudi sledi, ki jih je pustil za sabo. Med njimi so fotografije, ki bi morale biti uničene, danes pa pripovedujejo zgodbe mnogih taboriščnikov. »Auschwitz je bilo edino koncentracijsko taborišče, kjer so od začetka fotografirali vse tiste ujetnike, ki jih niso ubili takoj po prihodu. To je bilo od leta 1940 do leta 1943, ko so svojo

ob Ravensbrücku namreč dolgo časa edino nacistično koncentracijsko taborišče, kamor so pošiljali tudi ženske. »Obstajalo je ogromno taborišč za moške, samo eno pa je bilo namenjeno izključno za ženske – Ravensbrück. Do jeseni 1944 so ženske pošiljali samo tja, z eno izjemo. Od spomladi leta 1942 so namreč kot v edino taborišče, ki ni bilo izključno žensko, ženske pošiljali tudi v Auschwitz.

preživeli, so bili na nek način žrtve – je veliko. Morda se na prvi pogled temu ne zdi tako, a Šaleška dolina je bila v času 2. svetovne vojne redko poseljena, majhna dolina,« pove. Seznam ljudi iz naših krajev je dopolnil še za tretjino in prišel do skupno 88 imen in priimkov ljudi, ki so bili deportirani v Auschwitz. Preživelo jih je le 14. »Pri tem pa je treba poudariti, da govorimo le o enem od tabo-

politiko malce spremenili in so fotografirali le še nekatere. Kljub temu je nastalo okrog 200.000 fotografij. Ko so se januarja 1945 nacisti umikali iz taborišča, jim je bilo ukazano, da te fotografije uničijo. Bile so namreč očiten in zgovoren dokaz za stotine tisoče ljudi, ki so tukaj umrli. Fotograf, ki je naredil velik del teh fotografij, Wilhelm Brasse, tega ukaza ni v celoti izpolnil, okrog 39.000 fotografij je rešil in jih po vojni predal muzeju. Te fotografije pa niso zgolj ogromen dokaz velikega števila taboriščnikov, temveč za številne izmed njih tudi zadnji dokaz življenja in zadnja fotografija pred smrtjo,« pove Boris Hajdinjak. Med rešenimi fotografijami je tudi približno 800 fotografij Slovencev in Slovenk. Na njih vidimo predvsem ljudi s štajerskega območja, ki so v Auschwitz prišli leta 1942. »Za vsako tako fotografijo je zgodba,« doda avtor razstave, na kateri spoznavamo delčke zgodb ljudi (in njihovih družin) – tako tistih, ki so preživeli, kot tistih, ki svoje zgodbe nikoli niso mogli povedati. Ob pogledu na vse razstavljene fotografije lahko med drugim opazimo, da na njih prevladujejo ženske. Auschwitz je bil

Če je bila torej ženska iz Slovenije poslana v taborišče, je imela do pozne jeseni 1944 samo dve možnosti – Ravensbrück na severu Nemčije ali pa nam bližji Auschwitz. Med slovenskimi žrtvami v tem taborišču sta tako kar dve tretjini žensk, čeprav je bilo tam v povprečju več moških.«

rišč, ki jih je bilo precej, in da gre tukaj zgolj za internirance, žrtev vojne je bilo veliko več. Za 88 imeni se skriva tudi ogromno sorodnikov, ki so bili ustreljeni kot talci ali pa so padli kot borci. Če bi se pogovarjali o čem drugem, bi rekel, da smo bili pri dopolnjevanju seznama uspešni in da smo veseli, da smo lahko razstavo nadgradili. V tem primeru temu ni tako, tokrat moram reči 'na žalost'«, je povedal Vinko Mihelak in dodal, da je številka najbrž še nekoliko višja, zato je na zadnjem panoju na razstavi pod imeni žrtev zapisano Seznam še vedno ni dokončan. Mnogo zgodb je tako še nepoznanih. V Muzeju Velenje so si prizadevali najti predvsem nekaj sorodnikov žrtev, da bi lahko njihove zgodbe tudi predstavili – na razstavi jih spoznamo 12. »Čeprav so tragične in grozne, je prav, da jih poznamo, da se nas dotaknejo, ker jih potem ne bomo pozabili,« je sklenil Vinko Mihelak. Prav je, da žrtvam povrnemo ime, ga zapišemo, osvetlimo in poudarimo. Le z ohranjanjem spomina in s pripovedovanjem njihovih zgodb bomo namreč poskrbeli, da se ne bodo več ponavljale.

Zgodbe iz Šaleške doline

»Žal večina teh najbolj groznih stvari, ki so bile značilne za nacistični sistem, ni obšla Šaleške doline. Ena izmed prvih dveh žensk, poslanih v Auschwitz, je ravno iz Šaleške doline – Pavla Blagotinšek. Druga pa prav tako iz bližnje Mislinjske doline – Štefka Štibler. V taborišče sta prišli junija 1942, obe pa sta ga tudi preživeli. Pavla Blagotinšek je nekaj let po vojni zaradi posledic žal umrla, kar je še en dokaz, da si mnogi preživeli od vseh grozot nikoli niso zares povsem opomogli,« pove Boris Hajdinjak. O tem, da kar nekaj tragičnih zgodb prihaja iz Šaleške doline, je pripovedoval tudi kustos Vinko Mihelak, ki je razstavo dopolnil še z dodatnim gradivom iz naših krajev. »Število žrtev pri nas – tudi tisti, ki so

🔲

Občina je bogatejša za nov presežek v strateškem razmišljanju, svet ji je pripel novi Lokalni program kulture, strategijo razvoja do leta 2028. Vse dobro pride na koncu, zdaj smo nekako šele na začetku. V naslednjem koraku bo še nekaj časa, da se k viziji, ciljem in ukrepom pridružijo še vsi, ki so se je v načrtovanju izogibali. Ker so se avtorji strategije odločili stilno in vsebinsko tekst obogatiti s pomenljivim pregovori, bo lahko dovolj modro le, če na tem mestu uporabimo isti pristop. Če hočeš potovati hitro, potuj sam, če hočeš priti daleč, pojdi v skupini. Afriški pregovor. Razprave ob obravnavi dokumenta ni bilo ne ravno dovolj, ne premalo, predvsem ni bilo polemike in prevladali so presežki in čestitke svetnic in svetnikov. Razlog bi lahko našli v dejstvu, da to še ni dokument, ki bi že delil pravice porabe denarja. Vendar, če bo župan dosleden, je to prvi dokument v vrsti prihajajočih, ki je z načeli, vizijo in cilji postavil ključne mejnike. Zato bi moral vsem, ki bi v naslednjih letih potrkali na njegova vrata, najprej nameniti vprašanjce, kje ideja dopolnjuje ali prispeva k skupnim ciljem. Če si seveda želi ostati zvest. Težava, ki se ji uprava do sedaj ni znala upreti je, da so se v kakšni podobni strateški zgodbi čez noč v prvih vrstah našle vsebine in projekti, ki jim nisi mogel najti zgodovinskega ozadja. Ker se je nekomu pač imenitno zazdelo. Avtorji so v dokumentu lahko pokazali na rast, ki jo je kulturno področje v Mestni občini Velenje doseglo v času od prejšnjega strateškega načrtovanja. Ne gre za presežke podatkovnih prikazovanj, v finančnem smislu pa zmore odgovoriti na osnovno vprašanje koliko - kdaj. Program nadalje vzbuja zanimiva pričakovanja v povezavi z dvigom kakovosti, kar bi dosegali tudi z izboljšanim načrtovanjem kazalnikov in meril. Da bi kaj tako kompletnega moglo nastati v ostalih panogah, pa bi moralo, je druga plat medalje. Najprej umanjka avtoriteta, nato znanje in kompetentnost, piko na i pa predstavljajo interesi posameznikov, v mislih imamo samo zakonite in legitimne, ki se ne bi zmogli podrediti skupnemu in javnemu dobremu. Čeravno bi z občinskim proračunom to moralo in lahko bilo uresničljivo, saj je ravno financiranje eden od ključnih elementov usmerjanja občinskih politik in aktivnosti. Financiranje ukrepov je toliko bolj smiselno, kolikor več uspe izkazati dopolnjevanja in skladnosti k ostalim ciljem v javnem interesu. Ukrepi z danes na jutri bodo v prihodnje še bolj podobni zgodbam objezerskega kampa, kjer nas zdaj, več njih, skušajo pravilno informirati, umanjkal pa je samo dovolj zgoden razvojni strateški dialog. Afričani so že vedeli. 🔲

KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o.

03 898 49 70 • www.kz-saleskadolina.si

PRIPRAVITE SE NA NOVO SEZONO RUSKE VILE, PREKOPALNIKI, VRTNE KOSILNICE, ROBOTSKE KOSILNICE

ZOPET NA VOLJO KARBID!

ZDRAVE IN MOČNE SADIKE, ZEMLJA IN ORGANSKO GNOJILO CVETAL, ZEMLJA ZA SAJENJE, KOPRENA (zimska, letna) Cvetal zemlja za sajenje 50l že za 3,99 € jagodičevje, solate, trsi vinske trte, začimbe

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

31. marca 2022

Radijski in časopisni MOZAIK

Kulturni durhcug prepiha kulturno dogajanje Na radiu Velenje vsako sredo 13.20 pripravimo oddajo Kulturni durhcug. V oddaji poglobljeno in kritično preverjamo kulturno dogajanje v regiji, izpostavljamo težave, s katerimi se kultura v regiji sooča, in skupaj iščemo rešitve. Kultura se je v zadnjih dveh letih resnično znašla na prepihu. Zaradi epidemije kovida so se kulturni sporedi izpraznili, prepoved javnega zbiranja pa je različne umetnostne ustanove pahnila v negotovost. Sedeži v gledaliških dvoranah in kinih so samevali, vrata knjigarn so bila zaklenjena. Kulturni sektor se je preselil na splet, a kaj ko virtualno človek pač ne more dati in prejeti vsega. Ustvarjalci kulture upajo, da so »valovi« kovida za nami in bodo lahko v bodoče spet nemoteno opravljali tisto, kar najbolje znajo. Oddaja Kulturni durhcug je torej namenjanja tudi ustvarjalcem kulture, ki jim želimo v času, ko se kultura in dogodki ponovno postavljajo, stopiti naproti. Pripravlja jo mlada novinarka Tea Rednak. »Poslušalcem želim ponuditi vpogled v dogajanje na kulturnem področju in predstaviti raznolike vsebine iz sveta poezije, gledališča, filma, lutk, glasbe, liko-

vnega ustvarjanja. Goste izbiram glede na aktualne tematike in dogodke na področju kulture in umetnosti, pri čemer se trudim, da zaobjamem različne kulturne ustvarjalce iz raznolikih kulturnih sfer. Predvsem se osredotočam na tiste, ki so povezani s kulturnim udejstvovanjem na našem lokalnem območju. Preverjam, kaj je novega na področju razstav, med knjižnimi platnicami, v slikarskih ateljejih, na gledaliških odrih in v koncertnih dvoranah, od koder se trudim, da vam skupaj

z gosti prinašam uvid v svet kulture. V dosedanjih oddajah sem gostila Špelo Poles, ki je predstavila prenovljeni del domoznanske zbirke Zvoneta A. Čebula, s Srečkom Potočnikom pa smo se pogovarjali o delovanju Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. S Petrom Napretom sva raziskovala svet citer, poslušalce sem podrobneje seznanila s portreti Volbenka Pajka in se z zgodovinarjem Borisom Hajdinjakom ter kustosom Vinkom Mihelakom dotaknila tragičnih zgodb prebivalcev Šaleške doline,« pravi Tea, ki še dodaja, da kultura zrcali družbo in spodbuja k vnovičnemu razmisleku o ustaljenih družbenih idejah. Vabi k ustvarjalnosti, širi obzorja in daje prostor novim, drugačnim idejam. Zato se ji zdi toliko bolj pomembno, da ima prostor, da se lahko izraža in odraža, da o njej razmišljamo in se skoznjo razvijamo. Tea se je ekipi Našega časa pridružila v februarju. Pravi, da se je že dobro uvedla v delo in da se z vsakim dnem bolje znajde. »Še vedno pa je pred mano ogromno učenja in precej prostora za napredek, na različnih področjih.« Kot ste zvesti bralci že lahko spoznali, so ji blizu predvsem teme s področja športa in kulture. Oddaji Kulturni durhcug lahko prisluhnete tudi v ponovitvi, vsak četrtek ob 19.20.

ČETRTEK,

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev

PETEK,

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

🔲

SOBOTA,

6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

GLASBENE novice

NEDELJA,

Nina, Nina, Nina

6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLDNE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

Dvorano šoštanjske osnovne šole je v nedeljo napolnila Nina Pušlar – Koncert je bil nekakšen sprehod skozi kariero priljubljene rdečelaske – Ob že dobro poznanih uspešnicah so obiskovalci slišali tudi povsem novo pesem

PONEDELJEK, ki zelo kmalu prihaja tudi na vse radijske postaje.

Tea Rednak Nina Pušlar se je pred koncertom v Šoštanju, ki je bil 27. marca, oglasila v studiu Radia Velenje. Simpatična pevka se je širši slovenski publiki predstavila leta 2005 s sodelovanjem in z zmago v oddaji Bitka talentov. V svoji že skoraj 17-letni karieri je nanizala precej uspešnic in izdala 6 albumov, sedmi pa naj bi luč sveta ugledal konec tega leta.

Najbrž komaj čakate, da vidite in slišite tudi odziv šoštanjske publike? Zaenkrat so pesem, tisti, ki so jo slišali, pohvalili. Prejela sem lepe odzive. Ko ustvarjamo v studiu, sicer imamo nek občutek, vemo, kaj je nam všeč in kaj naj bi bilo ljudem všeč. Sama sem vedno delala na tak način, da sem delala stvari, ki so bile meni nekako res najboljše v tistem obdobju. Če ni tako, jih niti ne dam naprej. Se pa veselim tudi prvih odzivov iz Šoštanja.

Kako se počutite zdaj, ko ste ponovno na koncertnih odrih? Zelo smo veseli, da smo že nekaj tednov nazaj na koncertnih odrih med poslušalci in poslušalkami. Tega smo po dvoletni pavzi res najbolj veseli. Občutki so zelo lepi, za mano je tudi že moj 10. tradicionalni koncert v domači športni dvorani osnovne šole Stična v Ivančni Gorici. To nedeljo pa prihajamo zelo blizu, in sicer v športno dvorano Osnovne šole Šoštanj. Naj povem, da je to prestavljen koncert iz leta 2020 – prvi koncert, ki smo ga morali zaradi korone odpovedati. Zdaj pa bomo končno lahko skupaj, česar sem zelo vesela. Kaj pripravljate za koncert v Šoštanju? Bomo slišali tudi kaj novega? Najprej naj povem, da se mi bo na odru pridružila 8-članska

O čem pa govori Nina, Nina, Nina?

zasedba. Vesela pa sem, da prihajajo tudi gostje, in sicer otroški pevski zbor osnovne šole. To bo tudi zame lep trenutek, ker sem kot majhna punčka vedno prepevala v pevskem zboru in sem vesela, kadar lahko zbor oziroma otroci zapojejo z mano, da moje pesmi zazveni-

jo še na malo drugačen način. Poleg tega pa se bomo sprehodili skozi zdaj že skoraj 17 let mojega glasbenega ustvarjanja, skozi tiste pesmi, ki so najbolj zaznamovale vsa ta leta, in ki jih ima publika najraje. V Šoštanju bom zapela svojo čisto novo pesem Nina, Nina, Nina,

Pesem govori o tem, kako je včasih v življenju prepozno, da nekaj spremenimo. Enostavno nekih stvari žal v določenih trenutkih ne moremo več popraviti. Gremo naprej, življenje se odvija po neki drugačni poti. Je pa pomembno, da takrat, ko imaš nekaj v življenju, se tega zavedaš, da ne jemlješ tega za samoumevno in se to trudiš tudi ohranjati za celo življenje. Kaj vas še čaka v tem letu? Sledijo koncerti še naprej, vse do poletja. Tudi poletje in jesen sta že dodobra rezervirana, ampak bomo videli, kaj se bo dogajalo. Pustimo se presenetiti, upam pa, da čim dlje ostane tako, kot je v tem trenutku. 🔲

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK,

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA,

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

31. marca 2022

asilec, prostovoljec, krvodajalec, brigadier, dobrodelec … skratka človek, ki je lahko hkrati na več mestih, je bil tudi na gasilskem občnem zboru priročen. Drago Kolar je takole namestil čin višji gasilec I. stopnje svoji kolegici v PGD Klari Šmon. Pred tem je čin ona na rame namestila njemu. Čvek čestita obema!

repoznate slovenske orle v civilni obleki? Seveda ne, tile orli so trdno na tleh in so samo občudovali slovenske smučarske skakalce, kako so leteli pod Poncami. Bili so ena izmed mnogih »delegacij« iz Velenja, ki so pripomogle k ekipnemu slavju naših letalcev preteklo soboto.

frkanje » Levo & desno «

Na mladih svet stoji Pravijo, da ne dobijo stanovanj, ne primernih služb, da se izobražujejo za poklice, ki jih nihče ne potrebuje, da njihovih potreb vladajoči ne slišijo … Slabe temelje si zidamo starejši.

Mobilnost »Naredite cesto in železnico, za drugo bomo poskrbeli sami,« je rekel eden od sogovornikov na šaleškem forumu o prestrukturiranju regije. Počasi bo, v Gaberkah je že krožišče in v Hudi Luknji trasa kolesarske ceste …

Mali gospodinjski aparati V BSH so v času korone prodali za 40 odstotkov več malih gospodinjskih aparatov. To se je kuhalo, mešalo, rezalo, sekljalo, mlelo v slovenskih kuhinjah! Zdaj se melje, tehta in kuha v politični kuhinji. Uporabljeni bodo večji mešalniki in sekljalniki.

uška Lah, novinarka RTV Slovenija, je bila do prejšnjega četrtka predsednica aktiva novinarjev celjske regije pri Društvu novinarjev Slovenije. Funkcijo je predala že upokojenemu novinarju Dela Branetu Pianu. Čvek se sprašuje, zakaj je Duška resna, Brane pa se tako prešerno smeji. Gotovo si misli: “Oblast, zdaj pa vam bomo lokalni novinarji pokazali, kako se stvarem streže!”

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI Najsrečnejši ljudje so Finci Že deseto leto zapored posebna skupina Organizacije združenih narodov odgovarja na vprašanje: katera država oz. njeni prebivalci so najsrečnejši? Po

22. mestu. V primerjavi z lanskim letom smo pridobili 5 mest. Kako sicer raziskava poteka? Ugotovitve avtorji raziskave pridobijo na podlagi anket Gallupa, v katerih prebivalce držav pozovejo, naj ocenijo stopnjo svoje sreče. Pri tem upoštevajo tudi bruto družbeni proizvod na prebivalca ter indekse socialne podpore, osebne svobode in ravni korupcije ter pričakovano zdravo življenjsko dobo.

Letenje je 40krat bolj varno od vožnje z avtomobilom opravljenih raziskavah in beleženju podatkov naredijo poročilo študije, v kateri sodeluje približno 150 držav sveta. Poročilo torej vsebuje seznam najsrečnejših držav sveta. V letošnjem poročilu je sodelovalo 146 držav. Zmago oz. naziv najsrečnejših ljudi so si že peto leto zapored priborili Finci. Tudi drugo in tretje mesto zavzemajo skandinavske države, namreč drugi najsrečnejši so Danci, tretji pa Islandci. Sledijo Švicarji, Nizozemci, Luksemburžani, Švedi, Norvežani in Izraelci, na desetem mestu pa so Novozelandci. Med desetim in dvajsetim mestom so države: Avstrija, Avstralija, Irska, Nemčija, Kanada, ZDA, Velika Britanija, Češka, Belgija ter na 20. mestu Francija. Se sprašujete, kje smo Slovenci? Ne kaže nam tako slabo, za las smo zgrešili uvrstitev med 20 najsrečnejših držav. Slovenci smo namreč na

Raziskave kažejo, da je letenje najbolj varen način prevoza. Letenje je celo 40-krat bolj varno od vožnje z avtomobilom. Vedno sicer ni bilo tako. Pred nekaj desetletji so bile namreč letalske nesrečne precej pogoste – v njih je tako vsako leto umrlo veliko ljudi. Strokovnjaki pa so po vsaki nesreči skrbno analizirali vzroke zanjo in izboljšali varnost letal. Letenje je tako vsako leto varnejše. Vsako leto več kot tri milijarde potnikov preživi polet z letalom, varnost letenja pa je danes najboljša v zgodovini letalstva in se nenehno izboljšuje. Statistika ameriške družbe Flight Safety Foundation (ustanova za var-

nost pri letenju) nazorno prikazuje, kako varno je: potnik, ki leti enkrat na dan, bi moral leteti 19.000 let, preden bi umrl v letalski nesreči.

31. marec – Dan odprtja Eifflovega stolpa v Parizu Na današnji dan, 31. marca, pred 133 leti, so slovesno odprli Eifflov stolp v Parizu, ki danes predstavlja veliko kulturno in arhitekturno znamenitost, ki si jo ogleda prav vsak turist, ko pride prvič v Pariz. Eifflov stolp je zasnoval arhitekt Gustave Eiffel, ki je med drugim zasnoval tudi most Ponte Maria Pia v Portu in sodeloval pri gradnji Kipa svobode in astronomskega observatorija v Nici. Prvotno ga je načrtoval kot glavno znamenitost barcelonske svetovne razstave, ki je potekala leta 1888, a so odgovorni za finance v katalonski prestolnici sklenili, da je projekt preprosto predrag. Stolp je visok 324 metrov (z anteno) in tehta 10.000 ton, od tega kovinska struktura 7.300 ton. Skoraj dve leti ga je gradilo 300 delav-

cev, ki so skupaj spojili 18.038 kosov železa, pri čemer so uporabili 2,5 milijona kovic. Danes izjemna znamenitost pred 133 leti ni bila sprejeta z navdušenjem. Leta 1887 je skupina umetnikov celo zbirala podpise proti projektu »Eifflov stolp«. Tudi arhitekt Gustave Eiffel je bil prvotno v dvomih, šele ob podpori drugega arhitekta pa je v svoj lasten projekt začel popolnoma verjeti. Danes seveda verjetno ni Parižana, ki bi se zgražal nad stolpom. Eifflov stolp je sicer leta 1889, ob koncu gradnje, veljal za najvišjo konstrukcijo na svetu. Ta naziv je držal kar 41 let. Čeprav ga letno obišče 7 milijonov obiskovalcev, pa le malokdo ve, da stolp skriva tudi številne zanimivosti in skrivnosti. Gradnja Eifflovega stolpa je trajala dve leti, dva meseca in 5 dni, do vrha pa vodi 1792 stopnic. Ob močnem vetru se menda Eifflov stolp zaziba do okoli 7 centimetrov. Ena od zanimivosti je tudi ta, da je na vrhu skrivni

apartma, idejo zanj pa je dal kar Gustav Eiffel sam. V njem je gostil znane goste, med katerimi je bil tudi Thomas Edison. Apartma je zdaj odprt za ogled javnosti. Poleg slednjega pa je imel gospod Eiffel v tretjem nadstropju stolpa tudi znanstveni laboratorij za meteorologijo, kjer je študiral fiziko in aerodinamiko ter zgradil celo vetrovnik. Vrata laboratorija je odprl tudi drugim znanstvenikom, ki so v njem izvajali poskuse, tam pa so odkrili tudi kozmične žarke. Francoskih znanstvenikov in inženirjev 19. stoletja zgodovina zagotovo ni pozabila. Ne samo, da so svoja imena posodili pariškim ulicam, kar 72 imen je vklesanih tudi v Eifflov stolp. Vgravirani pokloni so bili sprva pokriti, zahvaljujoč obnovi pa so ponovno vidni, a menda le tistim, ki imajo oster vid. Le malokdo tudi ve, da se pod južnim stebrom znamenitega stolpa skriva zgodovina – skrivni vojaški bunker, ki je z dolgim podzemnim predorom povezan z impresivno stavbo Ecole Militaire, ki je danes šola za častnike francoske vojske. Bunker je danes spremenjen v majhen muzej, namenjen vedoželjnim turistom. Zanimivost stolpa je tudi ta, da je v prvem nadstropju poleg trgovin s spominki majhna pošta, s katere lahko turisti pošljejo razglednico z unikatnim poštnim žigom. Ljubiteljem romantike in lepih razgledov pa je namenjen bar na vrhu stolpa, kjer strežejo šampanjec.

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 13

GRADBENA PRILOGA

31. marca 2022

a GradbenPriloga MEŠALNICA BARV

za vsa področja uporabe

TRGOVINA BARVE-LAKI

SPLETNA TRGOVINA

www.ara-barve.si

Pomlad in prijazno vreme kar sama po sebi vabita, da se lotimo različnih opravil pri urejanju doma, vse od temeljitega čiščenja in obnove ter morda celo do novogradnje. Zato so ideje in nasveti vedno dobrodošli. Pred vami je tradicionalna pomladna gradbena priloga Dom, namenjena (pre)urejanju hiše, okolice in stanovanja, zato verjamemo, da bo na tem mestu vsakdo našel nekaj zase.

Zaščitite vaš les z visoko kakovostnimi olji Osmo Osmo olja so visokokakovostni premazi za les, ki temeljijo na osnovi naravnih olj in voskov in ne potrebujejo temeljnega premaza. Premazi ne rdečijo ali puščajo madežev na površinah. Olja zapolnijo lesne pore in jih ščitijo pred zadrževanjem vode, kljub temu, da ne tvorijo vodotesnega filma. Lesena površina ostane paroprepustna in še naprej vpija in izdaja vodo brez povzročanja škode. Površina ostane paroprepustna kar pomeni, da lahko diha, kar pripomore k boljši kvaliteti zraka in deluje antistatično (privlači manj prahu) - idealno za alergike.

Dolgoročna rešitev za vaše lesene površine Zaradi naravnih sestavin – naravnih olj ter voskov, zaradi kvalitetne zaščite lesa ter z visoko prekrivnostjo tudi cenovno konkurenčnostjo se redno uporabljajo pri zaščiti lesa, tako notranjega kot zunanjega. Lesene površine premazane z Osmo oljem so enostavne za vzdrževanje.

30 let izkušenj Vse na enem mestu: laki in premazi za dom - zunanje barve notranje barve - avto laki

Kako ga uporabiti? Enostavno! Olje Osmo nanašamo samo v dveh nanosih brez brisanja in potrebnega brušenja zato je delo opravljeno dosti hitreje in bolj kvalitetno. Premaz z OSMO oljem ni potrebno obnavljati vsako leto kot pri večini drugih olj. Zaradi naravnega izgleda lesa po oljenju ter odlične zaščite olja pogosto uporabljajo tudi pri obnovah, sanacijah in restavriranju objektov, ki so pod spomeniškim varstvom. Osmo olja so izjemno kvalitetna saj les zaščitijo od znotraj in zunaj. Se ne luščijo, ne pokajo ali mehurijo.

LEDA, elektroinštalacije, d.o.o Cesta Simona Blatnika 16, Velenje GSM: 040 763 987 info@leda-elektro.com

Osmo Olja, ker si vaš les zasluži le najboljše. učinkovito sredstvo proti vlagi

NOVOLEGNO DOLOMITI Impregnacijski in zaključni premaz za les

Levec 56, Petrovče | T: 03 547 17 18 | E: ara@ara-barve.si

Kvalitetna zaščita lesa je zelo pomembna za dolgoročno ohranitev lesa ter svež videz lesenih površin, zato lahko v paleti izdelkov Osmo dobite praktično vse – od naravnih olj za površine, ki so v stiku s hrano, klasičnih parketarskih olj z voski (Osmo Hardwax) do izdelkov za zaščito najbolj obremenjenih zunanjih lesenih površin.

Ali ste vedeli, da pravočasna zaščita lesa podaljša lesu življenjsko dobo tudi do 7x? Lesene površine našemu domu dodajo pridih narave. V kolikor jih želimo ohraniti v naravnem stanju jih moramo ustrezno zaščititi.

TRGOVINA in ELEKTROINŠTALACIJE • Kabli in kabelski pribor

• Oprema za industrijo

• Elektroinštalacijski material

• Delovna oblačila

• Razsvetljava

• Energetska oprema

• Orodja

• Videonadzor

Kako znižati stroške električne energije in ogrevanja v gospodinjstvu? Obiščitesvetsanjskihbarv

Trenutna rast cen električne energije za gospodinjstva je žal šele uvod v prave podražitve, ki nas čakajo do konca letošnjega leta, sploh pa v začetku naslednjega leta. Tudi gospodinjstva se bodo morala soočiti z 100 in več % podražitvami električne energije, kot se je to že v začetku letošnjega leta zgodilo velikemu številu podjetij. Za gospodinjstva so trgovci z električno energijo za leto 2022 v veliki meri še uspeli zakupiti elektriko pred podražitvami v drugi polovici leta 2021, ampak ti zakupi večinoma trajajo le do konca leta 2022. Zato trenutno nekateri za gospodinjstva še niso dvignili cene električne energije ali pa so jo dvignili le v manjšem obsegu. Računali so, da se bodo zelo visoke trenutne cene električne energije z začetkom pomladi začele umirjati.

preidemo z zemeljskega plina ali kurilnega olja na toplotno črpalko ali kakšen drug način ogrevanja z električno energijo, bo prihranek največji. Za omenjeno investicijo se odloča vse več gospodinjstev, o čemer priča podatek, da je Eko sklad samo v prvih dveh mesecih letošnjega leta prejel več kot 2.000 vlog za subvencijo za postavitev sončne elektrarne za samooskrbo, s čimer so bila porabljena vsa sredstva namenjena za subvencije za sončne elektrarne v letu 2022. Je pa kmalu zatem Ministrstvo za infrastrukturo RS sporočilo, da bodo zagotovili dodatna finančna sredstva za omenjeni projekt in bo Eko sklad v kratkem objavil nov javni poziv.

nimate na voljo prostih denarnih sredstev. Del investicije lahko zmanjšate s pridobitvijo nepovratnih sredstev Eko sklada, ki bodo ponovno na voljo po obajvi razpisa, za preostanek investicije pa lahko s strani Eko sklada pridobite ugoden kredit ali pa se odločite za bančni kredit. Seveda je posojilo potrebno vračati, vendar če vaš povprečni mesečni strošek električne energije in ogrevanja znaša 200 € ali več in imate vsaj 70 m2 strehe obrnjene proti jugu, bo vaš mesečni obrok kredita nižji kot je vaš trenutni mesečni račun za električno energijo in ogrevanje!

Dva načina znižanja mesečnih stroškov

Investicija se splača tudi, če nimate lastnih sredstev

Postavitev sončne elektrarne in menjava ogrevanja je mogoča tudi, če za to

Poglejmo konkreten primer. Gospodinjstvo letno porabi 2.400 € za električno energijo in ogrevanje z zemeljskim plinom. Na njihovo južno streho smo postavili 12 kW sončno elektrarno, ki jim letno

In kaj lahko storimo, da ne bo v naslednjih letih večina našega družinskega proračuna porabljenega za elektriko in ogrevanje? Nekaj možnosti imamo. Prva je seveda znižanje porabe, k čemer lahko največ prispeva energetsko učinkovita gradnja in obnova naših hiš in stanovanj, pa uporaba energetsko varčnih gospodinjskih aparatov in drugih porabnikov električne energije ter tudi racionalno obnašanje pri porabi energentov. Druga pa je postavitev sončne elektrarne za samooskrbo na svoji strehi. S tem si močno znižamo obstoječe stroške električne energije, postanemo neodvisni od dviga cen električne energije v prihodnjih letih, poleg tega pa še prispevamo k razogljičenju. Če hkrati s postavitvijo sončne elektrarne zamenjamo še ogrevanje in

E E N Č RN N SO TRA EK L E

Primer izračuna za slovensko gospodinjstvo

proizvede okrog 13.000 kWh električne energije, ogrevanje pa smo preuredili na toplotno črpalko za centralno ogrevanje. Strošek postavitve te elektrarne in toplotne črpalke je bil cca 20.000 €. Od Eko sklada so dobili subvencijo cca 4.000 €, v znesku 16.000 € pa so vzeli kredit za obdobje 10 let po 1,5 % obrestni meri. Mesečni obrok kredita znaša 144 €. Proizvedena električna energija iz sončne elektrarne pokrije njihovo celotno porabo elektrike in tudi za novo toplotno črpalko za ogrevanje. Njihov strošek električne energije je sedaj 18 € mesečno (strošek priključne moči pri varovalkah 3 x 25A), strošek zavarovanja in vzdrževanja sončne elektrarne pa cca 10 € mesečno. Njihov skupni mesečni strošek za električno energije in ogrevanje znaša (144 + 18 + 10) 172 €, kar je 38 € manj kot pred tem. Tako bo 10 let, po desetih letih, ko bodo odplačali kredit, pa bo njihov mesečni strošek za električno energijo manj kot 30 € in to še naslednjih 15 do 20 let, saj je življenjska doba sončne

elektrarne 25 do 30 let. Če pa ne bi naredili nič, bi morda že naslednjo leto, namesto trenutnih povprečnih 200 € za električno energije in ogrevanje, plačevali 500, 600 ali tudi 800 € mesečno.

Letni obračun energije le še do konca leta 2023

Letno obračunsko obdobje za poravnavo oddanih viškov in prevzete električne energije bo v sedanji obliki dovoljeno do konca leta 2023. Za vse, ki bodo sončno elektrarno priključili do konca leta 2023, je v predlogu novega Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije predvideno, da se bodo tudi naprej uporabljale

VEČ KOT 13 LET IZKUŠENJ POSTAVITEV SONČNE ELEKTRARNE NA KLJUČ BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE STROKOVNJAKOV WWW.SOL-NAVITAS.SI

sedaj veljavne zakonske določbe. Za tiste, ki bodo sončno elektrarno postavili po letu 2023, pa bodo pogoji verjetno malo manj ugodni, saj bodo morali plačevati omrežnino za prevzeto električno energijo.

Vašo sončno elektrarno zaupajte le izkušenemu izvajalcu

Da bo vaša sončna elektrarna res delovala 30 let, je potrebno izbrati kvalitetnega in izkušenega izvajalca, ki bo vgradil kvalitetne komponente in elektrarno zmontiral tako, da ne bo uničil vaše strehe ali požarno ogrozil hiše. Pomembno je, da izberete podjetje, ki je dolgo na trgu in je dovolj veliko, da se bo s tem ukvarjalo še naslednjih 25 ali 30 let. Tako bo lahko servisiralo vašo sončno elektrarno, vi pa boste lahko pri tem podjetju uveljavljati morebitne garancijske zahtevke. S povečanjem povpraševanja po sončnih elektrarnah se na trgu pojavlja tudi vse več nekvalitetnih ponudnikov, ki nimajo potrebnih izkušenj in znanj ter vgrajujejo cenene nekvalitetne komponente, ki se bodo pokvarile že po nekaj letih. Takšni ponudniki kaj kmalu zaprejo podjetja, vas pa pustijo same s težavami in okvarami, ki se v takšnih primerih začnejo hitro pojavljati. mag. Robert Otorepec, prokurist podjetja Sol navitas d.o.o.

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 14

GRADBENA PRILOGA

31. marca 2022

Ideje za urejanje terase Pogosto vidimo hiše – bodisi novogradnje ali tiste v prenovi, katerih okolica še leta po vselitvi ostane neurejena ali vsaj nedokončana. Gradnja hiše namreč povprečnega investitorja finančno precej izčrpa. Na teraso ponavadi na hitro postavimo mizo in nekaj stolov, za vse ostalo zmanjka idej ali časa. Dejstvo je, da marsikaj lahko postorimo sami. Zato je pomembno, da naredimo dober načrt. Kakšno teraso si želite in kaj boste na njej počeli? Ste bolj ljubitelj minimalističnega vrtnega pohištva ali tradicionalne slovenske lipove mize z masivno klopjo? Boste na terasi le počivali ali bo to tudi piknik prizorišče? Poiskali smo nekaj idej, kako lahko z malo denarja naredimo teraso, ki Trendi so pomembni, ji rečemo kar dnevna a naj ne bodo soba na prostem.

Dober načrt je zelo pomemben

edino merilo nakupa.

Tisti, ki živite v hiši, imate srečo, da si lahko na vrtu uredite prijeten kotiček, kjer lahko brezskrbno uživate na svežem zraku. Terasa ob hiši je običajno del vrta, zato jo načrtujemo skupaj z njim. Podobno kot pri vrtu se zato upoštevajo reliefne in talne značilnosti lokalnega okolja, v katerem stoji hiša, na primer podnebje, značilnosti tal, krajine in drugo. Dejstvo je, da smo si ljudje različni, a najprej je treba pomisliti na lastne potrebe in želje.

Pohištva naj bo malo, kosi pa premišljeni

Strokovnjaki svetujejo, da moramo dobro razmislili, kaj bomo na terasi počeli, in temu prilagoditi tudi pohištvo. Že nekaj let prevladujejo sodobni, enostavni, a obenem tudi elegantni stili vrtnega pohištva s klasičnimi oblikami in z na-

tančnimi, gladkimi, čistimi linijami. Kuboidne mize, klasični, pravokotni stoli in zofe so bolj modni kot kdajkoli prej, ne glede na vse pa bodo glavni trend sezone, ko gre za vrtno pohištvo, večfunkcijski, večnamenski kosi in predvsem udobje. Če ste eni tistih srečnežev, ki imate veliko prostora, potem si lahko dodatno udobje zagotovite z visečimi stoli, ki bodo poskrbeli za prijetno pozibavanje

Kaj je letos v modi? Leseno, pleteno, aluminijasto ali železno vrtno pohištvo? Vsak od naštetih materialov ima svoje prednosti, po priljubljenosti pa tudi letos izstopa pohištvo iz naravnih materialov, ki je priljubljeno zaradi združljivosti z naravnim okoljem. Veliki trendi sezone bodo tudi pleteno pohištvo in dekorativni kosi iz ratana, ki bodo v vašem domu pričarali mediteransko vzdušje in poustvarili pravi dopuŽivahnejše barve uporabimo stniški raj. pri dodatkih: pri Izredno priljubljen sedežnih blazinah, trend v letošnji sezoni senčnikih in bo tudi vsestranskost zunanjih in celoletna uporabpreprogah. nost pohištva. Razmišljati pa velja tudi v smeri, kako vrtni podaljšek doma z različnimi dodatki spremeniti v prostor, ki bo uporaben v vseh letnih časih. Bolj kot kdajkoli prej je pomembno, da si na vrtu, balkonu ali terasi ustvarite čudovit, a obenem tudi funkcionalen prostor, ki bo še povečal udobje kvadratnih metrov vašega doma. Z nekaj domiselnosti pri izboru vrtne garniture, vizije, kako ob hladni pijači. Če so postavljenaj bi bil prostor videti v celoti, ni na ustrezno mesto, lahko ob primerni izbiri postanejo zelo si lahko ustvarite resnično dopriljubljen prostor na vrtu. mačo oazo, ki bo pritegnila tudi Kaj pa blazine? V trgovinah poglede vaših sosedov. Dodatki imate pestro izbiro blazin iz nacvetlic, zelenja in "funkcionalnosti", kot so ogenj (žari), voda, ravnih in plastičnih materialov. smiselne in ljubke razsvetljave, Prve so bolj zračne in udobne, pa bodo prostoru dodali novo didruge pa se hitreje sušijo. Če nimate nadstreška, upoštevajte, menzijo. A ne pozabite! Več doda jih morate pospraviti. Rešidatkov kot boste na terasi imeli, tev je lahko zunanji zaboj za več časa boste porabili tudi za 🔲 shranjevanje. urejanje.

Sonce je brezplačen vir energije Sonce je največji obnovljivi in neomejeni vir energije, ki predstavlja potencial za prihodnost. Teorijo fotovoltaičnega efekta je kot prvi opisal že Albert Einstein. Razlogi za nakup male sončne elektrarne so: • da je to najboljša naložba za vaš denar, investicija se vam bo z nepovratno spodbudo Eko sklada povrnila v nekje devetih letih, • postali boste energetsko samooskrbovani in neodvisni od dražitve elektrike, • zrasla bo vrednost vaše nepremičnine, • zmanjšali boste škodljive izpuste v okolje in prispevali k bolj “zeleni” prihodnosti. Poleg vsega naštetega je pomembna prednost tudi modularnost – namestitev točno takega števila modulov, kot ga potrebujete in tudi kasnejše dopolnjevanje, če je potreba. To je sistem, ki je povsem prilagojen potrebam posameznega gospodinjstva. V podjetju BeSolar imajo več kot 10 let izkušenj na področju postavljanja sončnih elektrarn. Vgrajujejo tehnološko dovršeno opremo z dolgo življenjsko

dobo, preverjenih proizvajalcev. Zagotavljajo vam kvalitetno delovanje sistema, tehnično podporo in servis. Da pri montaži sončne elektrarne ne pride do morebitnih poškodb, sodelujejo z izkušenimi krovci. Trudijo se za odlično razmerje med kakovostjo in ceno. Pričakovana življenjska doba elektrarne je preko 30

let in z njo lahko trajnostni vir energije zagotovite tudi svojim zanamcem. Elektrarna je prek medmrežja povezana v nadzorno omrežje, kar pomeni, da imajo v podjetju BeSolar skupaj z vami neposredni nadzor nad delovanjem elektrarne. V podjetju Besolar ponujajo vse na enem mestu. Izvedbo na ključ z vso dokumentacijo, daljinski

nadzor delovanja in možnost izvedbe s toplotno črpalko. Z novo malo sončno elektrarno boste postali energetsko samooskrbni. Zaradi pozitivno naravnanega okolja, finančnih spodbud in padca cen fotovoltaičnih modulov na svetovnem trgu, je zdaj izraba sončne energije dostopna vsem. “Slabosti izgradnje lastne sončne elektrarne praktično ni“, zato je naložba v malo sončno elektrarno (MSE) zagotovo smi🔲 selna.

Bloki bodo dobili dvigala Podjetje Vesta dom, d. o. o., s sedežem na Kersnikovi c. 2b, Velenje, se z upravljanjem večstanovanjskih in poslovnih objektov ukvarja že 14. leto. Manjše družinsko podjetje bo za etažne lastnike v aprilu pričelo z izvedbo enega izmed večjih projektov v slovenskem prostoru, ki se nanaša na vgradnjo dvigala v starejše večstanovanjske stavbe, ki ga zdaj še nimajo. Projekt gradnje dvigal se bo izvedel v šestih večstanovanjskih stavbah na Goriški cesti v Velenju. Pričetek del je planiran za začetek aprila, dela pa naj bi potekala do začetka julija. Upravnik Vesta dom, d. o. o., je od etažnih lastnikov šestih objektov pridobil 100 odstotno soglasje za izvedbo projekta gradnje dvigala, 100 odstotno pooblastilo za zastopanje pred upravnim organom za pridobitev gradbenega dovoljenja in 100 odstotno soglasje za pridobitev financiranja od banke. Direktor podjetja in vodja projekta Tim Pušnik pove, »da je bilo pridobivanje podpisov in gradbenega dovoljenja zahteven proces, saj je to delo, ki poteka v ozadju in ga etažni lastniki ne vidijo. S predstavniki objektov smo projekt zasnovali na način (dela so se kljub pandemiji izvajala), da je projekt stroškovno vzdržen za vse etažne lastnike. S skupnim trudom smo dosegli podpise pogodb z izvajalci del še pred trenutno občutno podražitvijo cen materialov na trgu. V našem pod-

jetju se trudimo, da bi delo, ki ga opravljamo, potekalo transparentno in etažnim lastnikom prijazno. Glede na stigmatizacijo našega poklica želimo etažnim lastnikom predstaviti, da lahko na prijazen in spoštljiv način skupaj z etažnimi lastniki upravljamo objekte. Brez sodelovanja etažnih lastnikov in upravnika izvedba projekta

gradnje šestih dvigal na Goriški cesti ne bi bila izvedljiva.« Poleg upravljanja objektov se podjetje od vsega začetka ukvarja tudi s posredništvom pri prodaji nepremičnin. Naša nepremičninska posrednica Darinka Pušnik je v vsej svoji karieri izvedla nemalo prodaj v Šaleški regiji in širši okolici. Poleg prodaj strankam nudimo tudi sestavo različnih pogodb, urejanje etažnih lastnin, pomoč pri financiranju nakupa nepremičnine, pomoč pri pridobitvi gradbenega in uporabnega dovoljenja. Vesta dom je mlado podjetje, ki je bilo ustanovljeno julija 2008 (takrat kot Vesta dom, s. p.).

Kersnikova cesta 2 b, Velenje

📞📞041 542 875

www.vestadom.si

HIŠNE SONČNE ELEKTRARNE

So danes modra odločitev in ena najbolj varnih inves��ij z dolgo življenjsko dobo.

Tehnologija je zanesljiva s preverjenimi proizvajalci in številnimi referencami v Prekmurju, na Štajerskem, Koroškem, v Savinjski in Šaleški regiji. Za inves�cijo se prido�ijo nepovratna sredstva Ekosklada, lahko tudi Ekokredit. Prispevajo k energijski sanaciji neodvisnos� naše lepe dežele. Vse na enem mestu. Za vašo in našo skrb za okolje.

Besolar d.o.o. | 070 511 502 | www.besolar.si

Oglejte si video o izgradnji sončne elektrarne

Nepremičnine Upravljanje nepremičnin

🔲

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 15

GRADBENA PRILOGA

31. marca 2022

Kis – nepogrešljiv za čiščenje oken Čiščenje oken je po spomladanskem cvetenju skoraj nujno. Najbolj priporočljivo je, če okna sicer redno pomivamo, torej vsaj dvakrat letno (tako od zunaj kot od znotraj). Čiščenja oken se je dobro lotiti na oblačen dan. Sonce namreč prehitro in navadno tudi precej neenakomerno posuši steklo, zato na njem ostanejo proge, steklo postane lisasto. Odlično čistilo za steklo je alkoholni kis. Kako pripravimo čistilo? 250 ml alkoholnega kisa zmešamo s štirimi litri vode. Če so okna zelo umazana, lahko vse trdovratne madeže odstranimo tako, da nanje kar neposredno nanesemo alkoholni kis in obri🔲 šemo s čisto krpo.

Kako izboljšamo zelenico?

Kremenčev pesek ali kremenova mivka se pogosto uporablja v gradbeništvu za izdelavo malte, betona, fugiranje tlakovanih površin in podobno, manj znano pa je, da je zelo uporabna tudi pri urejanju in vzdrževanju okolice. Koristen je tudi, če ga posujemo po zelenici, saj s tem pripomore k boljši rasti trate. Sloj kvalitetne zemlje, kamor

bomo polagali/sejali trato, enostavno posujemo s kremenčevim peskom. Kot vodilo, teren naj bo posut v gostoti 3kg/m2, da dosežemo najboljši možni učinek. S kremenčevim peskom naredimo teren bolj prepusten za vodo (drenaža). Izboljšamo zračnost terena, kar ugodno vpliva na kako🔲 vost zelenice.

Betonski izdelki Elkos – okras vašega dvorišča Podjetje Elkos se ukvarja s proizvodnjo različnih betonskih izdelkov. Na voljo vam je široka in raznolika izbira betonskih proizvodov. Izdelujejo okrasne figure različnih velikosti, korita, kamine, vodnjake, tlakovce, pohodne poti in mnoge druge izdelke, ki vam lahko olajšajo delo pri gradnji ali pa vam zgolj krasijo domače dvorišče. Podjetje najdete na naslovu Lokovica 100 pri Šoštanju, tik ob magistralni cesti Velenje–Mozirje. Za podrobnejše informacije obiščite njihovo spletno stran www.elkos.si, kjer se boste srečali tudi s fotogalerijo njihovih betonskih izdelkov. 🔲

Prispevek k čistejšemu okolju! V Sloveniji imamo še vedno veliko hiš, ki nimajo možnosti priključitve na javno kanalizacijsko omrežje. Sčasoma bo takšnim gospodinjstvom potrebno urediti ustrezno čiščenje odpadne vode. Prispevek k bolj čistemu okolju lahko naredite z nakupom male biološke čistilne naprave, kjer je potrebno upoštevati, ali čistilna naprava razpolaga z ustrezno dokumentacijo, kakšno bo število oseb v gospodinjstvu, predvidena povprečna mesečna poraba vode, volumen čistilne naprave … V podjetju Zagožen že vrsto let nudijo zanesljive male biološke čistilne naprave, ki dosegajo tudi do polovico nižje parame-

tre očiščene vode od zakonsko predpisanih. Na voljo so različnih tipi ČN, ki posnemajo proces čiščenja v naravnem okolju s tem, da je proces čiščenja veliko bolj pospešen. Čiščenje poteka s pomočjo mikroorganizmov po stopnjah, skozi katere se voda očisti, da je pripravljena na ponoven izpust v okolje. Male biološke čistilne naprave Zagožen so plod združitve slovenskega znanja in najboljših lastnosti čistilnih modulov nemškega proizvajalca. Posebna patentirana tehnologija zagotavlja manjšo možnost okvar, večjo varnost delovanja in prihranke pri porabi električne energije. Krmilnik omogoča enostavno

upravljanje in, v primeru spremembe števila družinskih članov, tudi prilagoditev delovanja. 50-letna življenjska doba ohišja, garancija na vse tehnične dele in servisna služba pa so zagotovilo varnosti in zajamčene kakovosti nakupa. V podjetju Zagožen, ki ima 45-letno tradicijo, se vseskozi posvečajo razvoju in izdelavi okolju prijaznih izdelkov za urejanje podzemne infrastrukture.

SUBVENCIJE

za NAKUP BIOLOŠKE

čistilne naprave PREVERITE V OBČINAH:

Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mozirje, Luče, Ljubno

Ustrezno čistilno napravo najdete pri nas: 03 713 14 49

Kontakt ponudnika: • www.zagozen.si • eshop-zagozen.si •

www.cistilne-naprave-zagozen.si

www.cistilne-naprave-zagozen.si | www.eshop-zagozen.si | www.zagozen.si

Promocijsko besedilo

Hörmann – sinonim za prodajo kvalitetnih vrat Podjetje Hörmann Slovenija je del koncerna Hörmann, sinonima za prodajo kvalitetnih vrat. Zagotovijo vam lahko vrata za celotno hišo. Poleg garažnih in vhodnih vrat Hörmann vam za notranjost vašega doma lahko ponudijo notranja lesena in zastekljena pa tudi kovinska krilna vrata Hörmann. Poskrbijo tudi za zapiranje vaših dvorišč s krilnimi ali z drsnimi dvoriščnimi vrati, vse skupaj pa opremijo s pogoni Hörmann. Poleg varnosti je pomem-

bno izbrati ponudnika vrat, ki mu lahko zaupate. V podjetju Hörmann Slovenija so zaposleni strokovnjaki za vrata, ki zaupanje kupcev pridobivajo s podkovanim tehničnim zna-

njem, pridobljenim na izkušnjah s terena, šolanjem pri dobavitelju in z veliko osebne radovednosti glede vrat in gradnje. Vabljeni ste, da se v pestrost ponudbe prepričate v njihovih razstavnih salonih v Petrovčah, Ljubljani in Mariboru, kjer vam z veseljem postrežejo z nasveti glede vrat in se skupaj z vami zatopijo v vaše načrte. Če vam je ljubše, pa se na izmero k vam oglasi strokovnjak za vrata. Več na hormann.si. Promocijsko besedilo 🔲

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 16

16 Odgovorno ravnanje z vsemi vrstami odpadkov mora biti del družbene odgovornosti in ozaveščenosti. Od leta 2011 moramo v Sloveniji ločevati biološke odpadke. Ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih, določa Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva, ki ne kompostira kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada sam, mora te odpadke prepuščati izvajalcu javne službe v posebnem zabojniku, ker jih ni dovoljeno mešati z drugimi odpadki. Vodja tehnološke priprave dela pri PUP Saubermacher Alenka Centrih Ocepek pojasni, da biološko razgradljivi odpadki predstavljajo več kot 30-odstotni delež vseh gospodinjskih odpadkov.

Ali znamo ločevati in v skrbi za okolje odlagati odpadke v zato primerne koše in zabojnike?

»Mislim, da ljudje večinoma vedo, kaj so biorazgradljivi odpadki. Želela bi poudariti, da gre za del krožnega gospodarstva, kar lahko vidimo, ko doma kompostiramo biološke odpadke in dobimo naravno gnojilo. Dejstvo je, da večina bioloških odpadkov nastane v kuhinji. Če kompostiranje doma ni možno, biološke odpadke odlagamo v rjave zabojnike, katerih vsebino odpeljemo na kompostiranje v Celje. Kompost, ki nasta-

GRADBENA PRILOGA

31. marca 2022

Vpliv podnebnih sprememb viden na vsakem koraku Poleg kuhinjskih odpadkov spadajo v kategorijo biorazgradljivih odpadkov tudi odpadki z vrtov in zeleni odrez – Na območju blokovne gradnje veliko bioloških odpadkov najdemo v mešanih odpadkih

lahko ljudje večje količine zelenega odreza odpeljejo v zbirni center ob Škalskem jezeru. Za vstop potrebujejo položnico in osebni dokument,« doda sogovornica in pojasni, da so v letos spremenili urnik odvoza biorazgradljivih odpadkov. »Z rednim odvozom smo pričeli marca, saj je vpliv podnebnih sprememb viden na vsakem koraku. Ljudje že prej prično pripravljati vrtove, zato je tudi več teh odpadkov. Tedenski odvoz v Šaleški dolini poteka vse do konca novembra. Decembra, januarja in februarja odvoz poteka vsake tri tedne, v blokovni gradnji pa na štirinajst dni.«

Ločevanje odpadkov je zakonsko obvezno na izvoru

Ljudje smo tisti, ki lahko vplivamo na končni znesek položnice, če odpadke pravilno ločujemo, saj analize kažejo, da je bioloških odpadkov še 30 odstotkov v mešanih odpadkih, ki so najdražji odpadki. ne, gre na javne površine, kar je primer dobre prakse, zato je zelo pomembno, da ločujemo na izvoru in da vemo, kaj sodi v kakšen zabojnik.«

Vodilo pri nakupu hrane naj bo prilagojeno potrebam

Poleg kuhinjskih odpadkov spadajo v kategorijo biorazgradljivih odpadkov tudi odpadki z vrtov in zeleni odrez. »Gre za

Letos so že začeli z akcijo zbiranja kosovnih odpadkov od hiše do hiše. Akcija zbiranja nevarnih odpadkov bo potekala maja in septembra v sodelovanju z občinami Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Omeniti velja čistilno akcijo, ki poteka po datumih, ki so jih občine določile skupaj s krajevnimi skupnostmi.

odpadke, ki se razgradijo. Vse kar je zelenega odreza in ostanki hrane. Meso, kosti in siri (živalskega izvora) ne spadajo med te odpadke, temveč med mešane komunalne odpadke. Prav je, da se zavedamo odgovornega ravnanja s hrano in je naše vodilo pri nakupu prilagojeno potrebam. S pametnim nakupovanjem lahko veliko prihranimo. Povprečen Slovenec letno zavrže 72 kilogramov hrane, kar je podatek, ki da misliti,« razlaga Centrih Ocepkova, ki opozori tudi, da odpadki ne sodijo v plastične vrečke. Čeprav se tiste za sadje in zelenjavo sčasoma razgradijo, nanodelci plastike ostanejo v kompostu in je ta del problematičen pri kompostira-

nju, saj si ne želimo, da takšen kompost damo na vrt in javne površine, saj vemo, da lahko moti celotni proces ter škoduje živalim in rastlinam. Veliko primernejše so papirnate ali biorazgradljive vrečke.«

Kako vestni smo ljudje?

»Na območju blokovne gradnje veliko bioloških odpadkov najdemo v mešanih odpadkih, stanovalci hiš imajo svoje za-

bojnike in želijo, da so čisti, vsebina pa primerna zabojniku. Več je zelenih površin okrog hiše, odpadek je drugačen kot v bloku. Poudarila bi, da smo ljudje tisti, ki lahko vplivamo na končni znesek položnice, če pravilno ločujemo, saj analize kažejo, da je bioloških odpadkov še 30 odstotkov v mešanih odpadkih, ki so najdražji odpadki. Tako da vemo, kje lahko najbolj privarčujemo. Še vedno pa

Skupaj s komunalnim inšpektorjem vsako leto opravijo nadzor nad pravilnostjo zbiranja in ločevanja odpadkov, o neprimernem odlaganju pa obvestijo tudi občane. »Kot kaže, bo treba v blokovni gradnji akcijo ponoviti in ljudi znova opozoriti, da je ločevanje odpadkov zakonsko obvezno na izvoru. Kazni so precej visoke, od 400 do 1400 evrov. Glede na mesečni znesek so kazni precej višje kot zneski, ki jih plačamo čez leto na položnicah. Da manjšega onesnaževanja okolja niti ne omenjam,« zaključi Alenka Centrih Ocepek in povabi na spomladanske čistilne akcije, ki se bodo odvijale tudi v našem lokalnem okolju. 🔲

Jasmina Škarja

KLJUÈNI DEJAVNIK VAROVANJA IN OHRANJANJA OKOLJA JE

ODGOVORNO RAVNANJE Z ODPADKI! PUP SAUBERMACHER Koroška cesta 46, 3320 Velenje | 03 896 87 11 | www.pup-saubermacher.si

Gradbeni odpadek, ki vsebuje azbest je nevaren odpadek, zato mora biti pripravljen na paleti in ovit s folijo.

»Smetna« kolumna Iz prve roke vem, da je v naselju Gorica s 5 tisoč in več dušami dobro poskrbljeno za komunalni red in splošno urejenost kraja. Mirno spalno naselje uživa ugled mešane družbe priseljencev (v stolpnicah), starejše generacije iz obdobdja 1950–1970 z ličnimi hišicami ter že skoraj tretjinske populacije mladih družin. Tako kot se je učilo, dajalo zglede, urejalo okolico in skrbelo za obče družbeni in ekološki standard, se je kraj ugnezdil med grad Šalek, mejo s KS Velenje levi breg, središčem mesta, gozdnega jedra Trim ter na vzhodu vasicama Črnova in Bevče. Zgodba bi bila predolga, že skoraj lirična. A gre le za po-

udarek na kamnu spotike, ki je videti z ogledom te slike. Ko kdo gradi novo, ko obnavlja staro, ko kdo pride kot obrtnik, večinoma počedi za seboj. A so primeri, osebki, ki brezvestno zavržejo ob skrbno postavljene zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov celo samokolnico ali dve, embalaže, plastike, odpadke pač. Znano je, da tudi v gozd, v kakšen namenski park, potok. Povrh še tja pred stanovanjske hiše na koncu Ceste IV., kjer krajani že predolgo prenašajo vplive tega ekološkega otoka. V posmeh urejenim dvoriščem, malim parkom in zelenemu okolju nekdo »kipne« svojo nečimrnost, oholost

in »boliga ...« robo. Pokasira naročniku in prepusti vse ostalo zgražanju vseh mimo-vozečih, pešcev in vzgojenih učencev. Ter delavcem Komunale, ki se morajo takšnim perverznežem priklanjati in preklinjati, ker nekega dne pač morajo opraviti delo namesto »packona«. Tudi naš časopis ni servis za te stvari, a boli, da moramo živeti med lumpi, ki … ne le tu, povsod, kjer dvignejo nogo, puščajo balast in ponižujejo soljudi, ki si želijo le deliti prijetno okolje in red, kakršnega strpno ustvarjajo občina, krajevna skupnost, šola in kulturni prebivalci. 🔲

Jože Miklavc

1. 3. 2. Ravnanje z gradbenimi odpadki Odpadki, ki vsebujejo azbest (salonitna kritina)

Mešanica betona, opek, plošèic in keramike

Mešani gradbeni odpadki

Ravnanje z gradbenimi odpadki predpisuje morajo na gradbišču začasno skladiščiti ločeUredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri no po posameznih vrstah gradbenih odpadkov gradbenih delih (Ur. l. RS št. 34/08) tako, da ne onesnažujejo okolja in niso komunalni odpadek, in da jih je v nadaljevanju acher zato je oddaja le-teh plamožno predelati. PUP-Sauberm še a v a n e čljiva. Ta uredba doloPUP-Saubermacher d le vam g o ima v upravljanju b d u n o p i ča obvezno ravnanje d re na povpraševanje radbenih z odpadki, ki nastajazbirni center Velenje m za prevze g jo pri gradbenih delih in Podhom Gornji Grad odpadkov. zaradi gradnje, rekonter je vpisan v evidenco kot strukcije, adaptacije, obnozbiralec gradbenih odpadkov, ve ali odstranitve objekta. Za ravtako da lahko za gradbene odpadke innanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v vestitorju izda predpisan elektronski evidenčceloti odgovoren investitor, to je občan ali prav- ni list. Pomembno je ločevanje gradbenih odna oseba. Ne glede na to pa lahko investitor za padkov, ker imajo različni gradbeni odpadki celotno gradbišče pooblasti enega od izvajal- glede na pot predelave različne cene. cev del, da v njegovem imenu oddaja gradbene Delovni čas ZC Velenje odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov ali ob- od aprila do konca septembra delovalcu in ob oddaji vsake pošiljke odpadkov • ponedeljek-petek od 7-18h izpolni evidenčni list, določen s predpisom, ki • sobota od 8-12h ureja ravnanje z odpadki. Gradbeni odpadki se • nedelja in praznik - zaprt

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 17

31. marca 2022

GRADBENA PRILOGA

V Lunosu želimo omogočiti zdravo bivalno okolje v vsakem slovenskem domu, zato vam v posebni akciji Prezračimo Slovenijo zagotavljamo do 50 % popusta ob nakupu revolucionarnih prezračevalnih enot i-Vent, ki s pametnim upravljanjem s pomočjo mobilne aplikacije ali daljinca predstavljajo prihodnost prezračevanja. Ne mečite denarja skozi okno: prezračujte pametno in učinkovito ter brez toplotnih izgub!

-50 lunos.si

Specialisti za prezračevanje. www.lunos.si 20220303-LUNOS-Prezracimo-Slo-Nas-cas-Velenje-280x400mm.indd 1

PE Ljubljana

PE Maribor

080 73 13 080 71 86 03/03/2022 10:00

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 18

ŠPORT

31. marca 2022

Rudar na gostovanju pri Dravi do novih treh točk

Evropska zmaga Gorenja Velenjčani so na prvi tekmi osmine finala Evropske lige z 29:22 slavili proti favorizirani francoski ekipi Nimes Gard Gledalci v polni Rdeči dvorani so spremljali izenačen začetek 1. polčasa, nato pa se navduševali nad nadvlado domačinov. Ose so z dvema zadetkoma prvič povedle v 10. minuti (6:4), a Francozi še niso dovolili pobega in izenačili na 6:6. Z zadetkom Tilna Sokoliča iz sedmih metrov so Velenjčani ponovno povedli (7:6), tokrat vodstva niso več izpustili iz rok in tudi po zaslugi jeklene obrambe, ki ji je poveljeval Aljaž Panjtar, ohranjali in višali razliko. V 18. minuti so vodili že s štirimi zadetki (11:7), na odmor pa so odšli z rezultatom 15:12. V 2. polčasu so ose s tremi zaporednimi zadetki prednost povišale na šest golov (18:12) in dominirale do konca tekme. V 48. minuti so domačini povedli že z 26:17, s čimer so postavili najvišjo prednost na tekmi. V končnici so malce popustili, a si kljub temu priigrali več kot odlično izhodišče, 7 golov prednosti pred povratnim dvobojem v Nimesu. Pri domačih je bil strelsko najbolj razpoložen znova izvrstni Domen Tajnik, ki je prispeval 6 zadetkov, s petimi pa so mu sledili Ibrahim Haseljić, Tilen Sokolič in Matic Verdinek. S 13 obrambami pa se je izkazal tudi Aljaž Panjtar, najboljši igralec tekme. Zoran Jovičić, trener Gorenja Velenja: »Danes smo odigrali prvi polčas osmine finala. Rezultat je dober, ampak še nič ne pomeni.

Kegljanje Sezono zaključili na 5. mestu Derbi za 5. mesto se je odvijal med ekipama Šoštanja in Špedicijo RCM. Obe ekipi sta srečanje pričeli zelo natančno, potem pa se je zgodila napaka domačega tekmovalca, ki v nadaljevanju ni mogel dohiteti gostujočega tekmovalca. Tako je po igri prvega para na semaforju kazalo 1 : 1 s prednostjo 18 kegljev za domače fante. Drugi blok tekmo-

Za nas je ta tekma velika izkušnja, odigrali smo res na nivoju, na koncu mogoče malo slabše. Pred nami je še ena trda tekma v Franciji in moramo se dobro pripraviti na povratno tekmo.« Matic Verdinek, igralec Gorenja Velenja: »Danes smo prikazali dobro igro v obrambi, lahko bi še malce boljšo. Čestitam soigralcem za borbo, ki smo jo prikazali na igrišču. Ta tekma je prvi polčas osmine finala, čaka nas veliko težja tekma v Franciji. Zavedamo se, da se bomo morali na drugo tekmo dobro pripraviti in jo odigrati bolje kot to danes.« 🔲

Nova zmaga v državnem prvenstvu Pred prvim obračunom osmine finala Lige Evropa so Velenjčani v petek odigrali tekmo 19. kroga Lige NLB. V Rdeči dvorani so gostili ekipo RD Herz Šmartno in si z rezultatom 35:23 zagotovili novo zmago. Velenjčani niso začeli s polno paro, kar se je videlo skozi velik del prvega polčasa. V 6. minuti so z dvema zadetkoma povedli gostje (4:2), a je rezultat izenačil Timotej Grmšek (4:4). V 18. minuti so z golom Tilna Sokliča domači vodili s tremi goli prednosti (9:6), a gostje so se vrnili in v 23. minuti izenačili, nato pa povedli z minimalno prednostjo (11:10). Velenjčani so v zadnjih minutah prvega polčasa uspeli povesti. Na odmor sta ekipi odšli pri rezultatu 14:12. V 2. polčasu so ose novo najvišjo prednost

valcev je pričel bolj natančno na polno, še bolje pa sta igrala v igri na čiščenje. Tako so domači povedli s 3 : 1, prednost pa povišali na kar 133 kegljev, kar je praktično že pomenilo zmago domačih. Za popolno zmago sta poskrbela tekmovalca tretjega bloka igre. Gostom se je obetal visok poraz, s tem pa so se Šoštanjčani oddolžili za jesenski poraz. Visoka zmaga je domačim tekmovalcem prinesla končno 5. mesto. Zmagovalec lige je ekipa Lokomotive, ki napreduje v

dosegle v 35. minuti, ko so z zadetkom Matica Verdinka povedle za štiri (17:13), prednost pa je 3 minute kasneje na 19:14 povišal Kenan Pajt. Domačini so postopoma lomili odpor gostov in iz minute v minuto višali prednost. Deset minut pred koncem tekme so z golom Kenana Pajta povedli že za 7 zadetkov prednosti (27:20), v 51. minuti pa so Velenjčani vodili z 29:20 in povsem jasno je bilo, da bosta točki ostali na domačih tleh. Z rezultatom 35:23 so se veselili velenjski rokometaši, ki so se prebili na tretje mesto lestvice. Z desetimi zadetki je bil pri domačih najbolj strelsko razpoložen Kenan Pajt, Matic Verdinek jih je dosegel 7. Ekipa Gorenja bo v prihodnjem krogu gostovala proti Kopru. 🔲

1B ligo, iz katere se vrača ekipa Korotana. Iz lige izpade ekipa Miklavža, v 2. ligo pa se je uvrstila ekipa Impola iz Slovenske Bistrice. Kegljaška zveza vabi vse ljubitelje kegljanja na ogled finala DP, ki bo na kegljišču v Šoštanju, in sicer 10. aprila s pričetkom ob 10 uri. Vsi ljubitelji kegljanja, ki si tekmovanja ne boste mogli ogledati v živo, ga boste lahko spremljali v živo na spletni strani KK Šoštanj – live. 🔲

TAKO so igrali 2. SNL, 22. krog

Drava Ptuj – Rudar Velenje 0:4 (0:1) Strelci: 1:0 Sandro Jovanović (30. minuta), 2:0 Boško Bošković (50.), 3:0 Brian Sousa Samarago (70.), 4:0 Brian Sousa Samarago (90.) Rudar: Sekulić, Kryeziu, Borden, Đođ (od 68. Hrovat), Tubić, Kosić (od 77. Majcenovič), Saramago, Kočar, Jovan (Od 80. Vošnjak), Jovanović (od 77. Wirekoh), Bošković (od 80. Verbič); trener: Željko Mitraković. Drugi rezultati: Nafta 1903 – Vitanest Bilje 4:1, Krško – Primorje 3:0, Roltek Dob – Triglav Kranj 1:1, Beltinci Klima Tratnjek – Fužinar Vzajemci 0:3, Rogaška – Ilirija 1911 2:0, Krka – Gorica 2:2, Jadran Dekani – Brežice 1919 Terme Čatež 0:0 Vrstni red: 1. Gorica (53 točk), 2. Triglav Kranj (47), 3. Nafta (40), 4. Rogaška (38), 5. Rudar Velenje (34) 6. Primorje (32), 7.Fužinar Vzajemci (32), 8. Krka (31), 9. Roltek Dob (29), 10. Beltinci Klima Tratnjek (28), 11. Vitanest Bilje (26), 12. Ilirija (23), 13. Jadran Dekani (22), 14. Krško (19), 15. Drava Ptuj (16), Brežice (13).

tr, foto: vos

1. NLB liga, 19. krog

RK Gorenje – RD Herz Šmartno 35:23 Gorenje: Panjtar (3 obrambe), Taletović (5 obramb, 1 zadetek), Haseljić (4), Tajnik, Pajt (10), Starc, Miklavčič (1), Drobež (2), Sokolič (4), Verdinek (7), Šiško (3), Grmšek (1), Jovičić, Mlivić, Predović (1), Ravnikar (1); trener: Zoran Jovičić Drugi rezultati: RK Celje Pivovarna Laško – RD Riko Ribnica 37:28, RK Sviš Ivančna Gorica – RD Urbanscape Loka 25:26, RK Trimo Trebnje – RK Koper 29:27, RK Slovenj Gradec 2011 – RK Jeruzalem Ormož 30:28, RK Dobova – RK Maribor Branik 19:23. Lestvica: 1. RK Celje pivovarna Laško (37 točk), 2. RK Trimo Trebnje (31), 3. RK Gorenje (27), 4. RD Riko Ribnica (25), 5. RD Urbanscape Loka (22), 6. RD Koper (19), 7. RK Slovenj Gradec (19), 8. RK Maribor Branik (17), 9. RD LL Grosist Slovan (15), 10. RK Dobova (15), 11. RK Jeruzalem Ormož (14), 12. RK Sviš Ivančna Gorica (8), 13. MRK Ljubljana (5), 14. RD Herz Šmartno (4).

Evropska liga, izločilni boji:

RK Gorenje Velenje – USAM Nimes Gard 29:22 Gorenje: Panjtar (13 obramb), Taletović, Haseljić (5), Tajnik (6), Pajt (1), Starc, Miklavčič, Drobež (1), Sokolič (5), Verdinek (5), Šiško (2), Grmšek (3), Jovičić (1), Mlivić, Predović, Ravnikar; trener: Zoran Jovičić Drugi rezultati: TBV Lemgo Lippe – Orlen Wisla Plock 28:31, RK Nexe – HC Eurofarm Pelister 29:26, Kadetten Schaffhausen – IK Sävehof 32:26; Sporting CP – SC Magdeburg 29:29, HBC Nantes – Füchse Berlin 25:24, Fenix Toulouse Handball – SL Benfica 38:34, Bidasoa Irun – GOG 28:30.

Kegljanje, 2L, vzh, 18. k. Šoštanj : Špedicija RCM 7:1 (3204:3014) Šoštanj: Fidej – 512 (0), Jug – 559 (1), Hasičič – 547 (1), Sečki – 541 (1), Pintarič – 531 (1), Petrovič – 514 (1).

Velenjčani so v 22. krogu 2. Slovenske nogometne lige gostovali na Ptuju pri ekipi Drave in pokazali svojo učinkovitost, saj so v mrežo domačinov pospravili kar štiri žoge. V 30. minuti je goste v vodstvo popeljal Sandro Jovanovič, ki je postavil tudi končni rezultat prvega polčasa (1:0). Še bolj napadalni so bili knapi v 2. polčasu. V 50. minuti je vodstvo na 2:0 povišal

Karate Mladi karateisti KK Seki odlični v Samoboru 20. marca se je Karate klub Seki udeležil karate turnirja v Samoboru na Hrvaškem, najmočnejšega turnirja v tem delu Evrope. Na 30. Grand prixu je sodelovalo 1473 tekmovalcev iz 33 držav, 275 klubov, katerih tekmovalci so opravili 1767 nastopov. Tekma je bila za tekmovalce iz Slovenije izbrana za izborno tekmo za bližajoče se nastope reprezentantov Slovenije. Pod strokovnim vodstvom trenerke Seki Golač smo dosegli odlične rezultate. 1. mesto sta dosegla Tadej Mavsar – kata fantje 2012 in 2013 ter Lana Husić – kata deklice 2015 in 2016., 2. mesto je dosegla Andjela Miljatović – kata deklice 2011 in 2012, 3. mesto je

Boško Bošković, v 70. in 90. minuti pa je zadetka dosegel Brian Sousa Saramago, ki je zakoličil zmago Rudarja (4:0) in se utrdil na 2. mestu lestvice najboljših strelcev. Z novimi tremi točkami Rudar ostaja na petem mestu lestvice. V nedeljo jih čaka tekma na domačih tleh s trenutno šestouvrščeno ekipo ND Primorje. 🔲

dosegel Tadej Mavsar – kata fantje 2013 in 2014 in kumite fantje 2012, 2013, 2014 do 31 kg. Odlični 5. mesti sta zasedla še Enej Rizvanovič v kategoriji kata fantje 2009 in 2010 ter še ne polnoletni Jure Sluga v kategoriji kata moški U21. Juretu in Evi Tomažič je v kata junior eno mesto zmanjkalo, da bi se prebila v drugi krog. Preostalim našim tekmovalcem – Aleksi Miljatović, Žani Jeršič, Karolini Kristić in Tajdi Mavsar – je tokrat zmanjkal kanček športne sreče. Posebna pohvala velja najmlajši Lani Husić, ki je na svoji prvi tekmi v tujini in drugi nasploh v dveh suverenih nastopih pometla s konkurenco in osvojila zlato! Karate klub Seki je z 2 zlatima, 1 srebrno in 2 bronastima medaljama zasedel visoko 12. mesto med udeleženimi 275 klubi in bil najuspešnejši karate klub iz Slovenije. 🔲

Toni Mavsar

Velenjski ekipi do srebra in brona Minulo soboto se je v Sončnem parku v Velenju zgodil eden najbolj zaželenih curling turnirjev v slovenskem prostoru Velenje open 2022. Začel se je že ob 9. uri, tekme ekip iz cele Slovenije pa so obiskovalci lahko spremljali vse do poznih večernih ur. Za tiste, ki te igre ne poznate najbolj dobro, Gregor Rigler, generalni sekretar Curling zveze Slovenije, razloži: »Najlažje curling predstavim s humorjem. Predstavljajte si recimo moškega z metlo. Gre sicer za enega najstarejših ekipnih športov, saj so ga na Škotskem igrali že v 16. oziroma 17. stoletju. Je tudi zimski olimpijski šport, ki se igra na ledu. Bistvo igre je, da igralci podajajo svoje kamne v hišo na drugi strani ledene steze.« In ta zanimiva ter izjemno atraktivna igra je bila prikazana na turnirju, ki ga je v sodelovanju s Curling zvezo Slovenije pripravil Hokejski klub Velenje. Na veliko zanimanje zanj in številčno udeležbo je ponosen tudi predsednik velenjskih hokejistov Matjaž Novak: »To je tradicionalni curling turnir, ki ga vsako leto priredimo ob zaključku sezone. Glede na trenutno (pokoronsko) situacijo

Novčice, najbolje uvrščene Velenjčanke. Dobile so tudi naziv "Carice Velenja". (Foto: Anže Kovač) smo lahko zelo zadovoljRezultati: ni, da smo zbrali kar deset popolnih ekip. Velenj1. mesto: Veriga curling team (Ljubljana) 2. mesto: Novčice (Velenje) čani smo eno močnejših 3. mesto: Rolba Cigle team (Velenje) curling moštev v državi, pa čeprav sploh še nimavalcev,« še doda in optimistično mo prave ploskve. Upam, da se to v bližnji prihodnosti zaključi: »Veseli me, da je zanispremeni.« Kljub sicer visokim manje za ta šport v Velenju v temperaturam so led uspeli pri- velikem porastu, kar je dokaz, praviti v tednu dni. »Zelo smo da smo na pravi poti.« Veliko se potrudili, ledu smo posvetili moči in energije namreč v zaveliko ur našega časa. A se je dnjem času usmerjajo ravno v splačalo, sploh ko sem opazoval promocijo tega športa. nasmeške in zadovoljne obraVesna Glinšek ze tako tekmovalcev kot obisko-

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 19

Velenje si zasluži gasilsko brigado Gasilci podpirajo ustanovitev javnega zavoda – Prostovoljstvo ostaja temelj gasilstva Diana Janežič Člani Prostovoljnega gasilskega društva Velenje so se v soboto, 26. marca, zbrali na občnem zboru. Kot so izpostavili v letnem poročilu, je javna gasilska služba v Šaleški dolini dobro organizirana, financirana in vodena, kar se kaže v številnih uspešno izvedenih intervencijah. Glavnino teh intervencij opravijo operativke in operativci Prostovoljnega gasilskega društva Velenje (PGD), predvsem njihov poklicni del, organiziran v poklicnem jedru. V letu 2021 je na 377 intervencijah PGD Velenje sodelovalo 1182 poklicnih gasilcev in 768 prostovoljnih gasilcev. Poklicno jedro šteje 14 gasilcev, je pa vse bolj obremenjeno in njegove obveznosti se bodo v prihodnje le še povečevale. Zato so v PGD in Mestni občini Velenje oblikovali predlog za ustanovitev Javnega zavoda Poklicna gasilska služba. Svetnice in svetniki mestnega sveta so na marčevski seji osnutek odloka potrdili, predlog bodo obravnavali na naslednji seji, gasilci pa so svoje pripombe in predloge dali na sestanku upravnega odbora PGD in predlog podprli. Osnovne dejavnosti javnega zavoda bodo naloge zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč, naloge odkrivanja in spremljanja nevarnosti, obveščanja in alarmiranja organiziranih sil zaščite in reševanja, strokovne naloge, ki so v funkciji pre-

GASILCI, KRONIKA

31. marca 2022

prečevanja naravnih in drugih nesreč ter naloge po določilih letnih načrtov in naročilih pristojne organizacijske enote mestne uprave.

Na prvem mestu je varnost prebivalcev

Kot gosta sta zboru prisostvovala tudi župan MO Velenje

bomo morali zagotavljati stalno prisotnost gasilske ekipe. V Zavod bi lahko po zaprtju Premogovnika Velenje vključili jamsko reševalno četo. Vse te spremembe kličejo po ustanovitvi Poklicne gasilske enote Velenje, ki bo postala pomemben člen načrtovanega satelitskega urgentnega centra. Pri tem nas

in izboljšali kvaliteto ter pripravljenost prostovoljnih gasilskih društev, ki z ustanovitvijo javnega zavoda ostajajo pomemben steber zaščite, reševanja in pomoči ter del javne gasilske službe. Poveljnik PGD Bojan Brcar je v svojem poročilu poudaril, da »temelj društva še vedno ostaja na prostovoljstvu, zavedam pa se seveda tudi pomembnosti dobrega sodelovanja s poklicnim jedrom društva, ki je pogoj in osnova za učinkovito in kvalitetno delo, saj so praktično vsi člani poklicnega jedra tudi prostovoljni člani društva, zato je toliko bolj pomembno, da se dobro razumemo in sodelujemo.«. 🔲

Peter Dermol in direktor občinske uprave mag. Iztok Mori. Župan je v svojem nagovoru in čestitki gasilcem za usposobljenost, pripravljenost pomagati in uspešno delovanje, poudaril tudi pomen predloga nove organiziranosti gasilske službe. »Velenje si gasilsko brigado zasluži. V zadnjem času opažamo, da so intervencije vedno bolj tehnično in organizacijsko zahtevne. Veliko je sprememb v industrijski dejavnost, pri načinih proizvodnje in uporabe surovin, ki višajo rizik delovanja gasilcev. Po izgradnji tretje razvojne osi

mora voditi predvsem skrb za varnost vseh generacij v Šaleški dolini,« je dejal župan.

Prostovoljstvo ostaja pomemben steber gasilstva

Dobro je znano, da je prostovoljstvo temelj delovanja gasilskih društev, zato se marsikomu poraja vprašanje, kako bo s tem ob ustanovitvi javnega zavoda. Kot poudarjajo v občini in v PGD, bodo z ustanovitvijo zavoda organizacijsko in strokovno še izboljšali pogoje delovanja gasilcev ter ohranili

Ob koncu leta 2021 je v društvu delovalo 67 operativnih članov in članic in 24 gasilcev pripravnikov, ki so opravili 377 intervencij. Intervenirali so na 70 požarih, 67 tehničnih intervencijah, 24 intervencijah z nevarnimi snovmi in 216 ostalih intervencijah (odpiranje stanovanj, reševanje iz dvigal, reševanje živali ipd.). V vseh teh intervencijah so opravili več kot 2500 ur dela. V društvu imajo 51 usposobljenih članov nosilcev IDA, 44 tehničnih reševalcev, 30 članov je usposobljenih za delo z nevarnimi snovmi, 35 članov je strojnikov, 29 članov in članic pa je opravilo specialnost bolničar.

Šaleški gasilci navdušeno sprejeli novo moštveno vozilo

Gasilstvo ima v Šaleku dolgoletno tradicijo, prihodnje leto bodo obeležili 90-letnico delovanja, praznovali pa bodo tudi letos, 8. maja, na Florjanovo, ko bodo blagoslovili svoje novo moštveno vozilo – devet sedežni kombi za prevoz moštva. »Res smo ga nujno potrebovali, v prvi vrsti za intervencije, pa tudi za prevoze naših ekip na tekmovanja. Ekipe so zelo aktivne in uspešne, še posebej veteranski ekipi, ki se redno uvrščata med najboljših pet v državi,« pravi poveljnik Marko Govek. Volkswagnovo vozilo GVM-1 je najsodobnejše, s štirikole-

snim pogonom in povečano nosilnostjo. »To nam bo omogočalo, da bomo še učinkoviteje posredovali tudi kot prvi posredovalci z defibrilatorji, za kar smo se uspešno in dobro usposobili. Kar nekaj našega terena je namreč težje dostopnega,« dodaja Govek, ki je vesel podpore tako Mestne občine Velenje, ki je prispevala del sredstev za nov avtomobil, kot prispevkov krajanov, ki so nakup prav tako izdatno podprli. Med drugim jim prostovoljne prispevke namenjajo ob novem letu, ko jih gasilci obiščejo in jim poklonijo koledarje. 🔲

Šalečani so pripadni gasilstvu. Kar 140 jih je vključenih v tamkajšnje društvo, od tega pa je 33 operativcev. Redno usposabljajo tudi mlade in računajo, da se bodo operativni skupini, po opravljenih izpitih, priključili še štirje.

POLICIJSKA kronika Trčil v vozilo in pobegnil

v poravnavi Okrajnega sodišča Celje. S tem mu je kratila pravico stika z otrokoma.

Požar v Skornem pri Šoštanju

Velenje, 24. marca – V četrtek dopoldan so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila na parkirnem prostoru v bližini okrepčevalnice Kebab na Jenkovi cesti. Neznani voznik je trčil v parkirano vozilo in s kraja pobegnil. Za njim policisti še poizvedujejo.

Poškodovanje vozila zaradi požara na sosednjem vozilu

Šoštanj, 26. marca – V noči s sobote na nedeljo so bili policisti obveščeni o požaru v Skornem pri Šoštanju. Ogenj je v celoti uničil poslovni objekt, velik približno 20 x 5 metrov, v katerem je bilo več delovnih strojev. Vzrok požara še ni potrjen. Z ogledom kraja požara so policisti nadaljevali naslednji dan.

Nepravilno srečevanje Velenje, 24. marca – Nekaj minut po 12. uri so policisti obravnavali prometno nesrečo z udeležbo osebnega avtomobila in voznika motornega kolesa. Vzrok prometne nesreče je bilo nepravilno srečevanje. Pri prometni nesreči je voznik motornega kolesa utrpel zlom zapestja.

Bivšemu partnerju ni omogočila, da bi videl svoje otroke Velenje, 25. marca – V petek so policisti obravnavali še kaznivo dejanje Odvzema mladoletne osebe. Oče otroka je prijavil, da mu bivša partnerica ni pripeljala otrok na obisk, kot je določeno

Velenje, 25. marca – V petek zvečer se je na velenjski policijski enoti zglasil lastnik osebnega avtomobila in povedal, da je imel prejšnji dan v garažah Nakupovalnega centra Spar poleg drugega osebnega avtomobila parkirano svoje vozilo. Na drugem vozilu je izbruhnil požar, ki je poškodoval tudi oškodovančevo vozilo.

Kolesar padel po vozišču Velenje, 26. marca – V večernih urah so policisti prejeli obvestilo iz ZD Velenje o padcu kolesarja, ki so ga so oskrbeli v ZD Velenje. Po razgovoru z njim je bilo ugotovljeno, da je s kolesom vozil iz smeri Ceste II proti Kopališki cesti, pri izogibanju dvema peškama pa izgubil oblast nad kolesom in padel po vozišču. Utrpel je poškodbo arkade. Zanj bodo podali odločbo o prekršku zaradi neprilagojene hitrosti.

Grozil mu je znanec Velenje, 27. marca – V popoldanskih urah se je na policijski enoti zglasil občan in naznanil kaznivo dejanje groženj. Znanec mu je v garažah Kardeljevega trga resno zagrozil, da ga bo ubil. Po preverjenih okoliščinah kaznivega dejanja bodo policisti zoper osumljenega podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje Groženj.

Razbil steklo frizerskega salona Velenje, 27. marca – V nedeljo so policisti obravnavali kaznivo dejanje Poškodovanja tuje stvari. Neznanec je na frizerskem salonu Špica razbil steklo. Za storilcem poizvedujejo.

Nasilje v družini zaradi opitega moža Velenje, 28. marca – V ponedeljek popoldan je bil na Šercerjevi cesti mož nasilen do žene. Ko je prišel domov v opitem stanju, je hotel vanjo vreči vazo, ji grozil ter jo s tem prestrašil. Žena je zato pobegnila iz stanovanja do vozila z namenom, da se pripelje na Policijsko postajo in poišče pomoč. Z njo je prišel tudi mož. Preverili so okoliščine tudi preteklih dogodkov in osumljenemu izrekli prepoved približevanja. Zanj bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje Nasilja v družini.

20-letna voznica povzročila prometno nesrečo Arja vas, 28. marca – Prometno nesrečo s hudimi poškodbami so policisti v ponedeljek nekaj čez 18. uro obravnavali v Arji vasi. Do prometne nesreče je prišlo zaradi nepravilnega premika 20-letne voznice osebnega vozila, ki je trčila v 22-letnega voznika osebnega vozila. Voznica se je v trčenju huje poškodovala.

Moto praznik v Savinjski in Šaleški dolini Šmartno ob Paki – Motoklub Paskenstein iz Šmartna ob Paki bo v nedeljo, 3. aprila, pripravil »moto praznik v Savinjski in Šaleški dolini«, kot so prizadevni člani društva poimenovali tradicionalni moto zbor z blagoslovom. V letih pred covid epidemijo se ga je udeležilo tudi več kot 700 motoristov iz domovine in sosednjih držav, kar ne preseneča, saj so se vedno doslej izkazali kot odlični organizatorji srečanja motoristov. Tudi za letošnje so pripravili bogat program druženja. Osrednje prizorišče bo od 10. ure dalje prireditveni prostor za Hišo mladih javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki. Če bo vreme slabo, bodo dogodek organizirali teden dni kasneje. 🔲

Iz POLICISTOVE beležke Obravnava dveh požarov Velenje – V preteklem tednu so policisti Policijske enote Velenje obravnavali dva požara. Zaradi suhega okolja velja večja požarna ogroženost in s tem tudi prepoved kurjenja v naravnem okolju.

Poškodoval je steklo Velenje, 25. marca – V petek popoldan so policisti obravnavali kaznivo dejanje Poškodovanja tuje stvari. Neznani storilec je z neznanim predmetom poškodoval panoramsko steklo na parkiranem vozilu in s tem lastnico oškodoval za okoli 1000 evrov. Za storilcem še poizvedujejo.

NAŠ ČAS online www.nascas.si

www.issuu.com/nascas

Naš čas, 31. 3. 2022, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

31. marca

06:25 07:00 08:00 08:02 09:00 09:02 10:00 10:05 10:30 10:50 11:10 11:45 12:00 13:00 13:15 13:20 13:25 14:15 14:30 15:05 15:35 15:50 16:35 16:50 16:55 17:00 18:25 19:00 19:20 19:35 19:45 19:55 20:00 21:55 22:00 22:30 22:40 23:15 00:25 00:50 01:10 01:20 01:30 01:40 01:45

06:00 11:20 12:30 15:25 16:20 17:30 19:00 20:00 21:00 21:35 22:10 23:20

00:00

Odmevi, ponovitev Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Naravni parki Slovenije: Krajinski park Boč, dokumentarna oddaja, ponovitev TV-izložba Šef doma: Riba v škrniclju, kuharska oddaja, ponovitev Vem!, kviz, ponovitev TV-izložba Med Muro in Rabo, dokumentarni film, ponovitev Prvi dnevnik Šport Vreme Prvinska preizkušnja (II.): Nova Zelandija, britanska dokumentarna serija, 6/6, ponovitev TV-izložba Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja Vendégem, portretna oddaja TV-izložba Krompir: Gledališče, razvedrilna oddaja za mlade, ponovitev Poročila Šport Vreme Slovenija zdaj: Soočenje zunajparlamentarnih strank Vem!, kviz Dnevnik Slovenska kronika Šport Kultura Vreme Slovenija zdaj: Soočenje parlamentarnih strank Vreme Odmevi Šport Osmi dan Dediščina Evrope: Ridley Road, britanska nadaljevanka, 2/4, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponovitev Slovenska kronika, ponovitev Šport, ponovitev Kultura, ponovitev Vreme, ponovitev Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro, ponovitev Profil: Gaj Žmavc, ponovitev Tri generacije: Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica, dokumentarni film, ponovitev V petek zvečer, ponovitev Plinovod prijateljstva, nemška dokumentarna oddaja, ponovitev Otroški križarski pohod: Pravljica ali zgodovinsko dejstvo, nemška dokumentarna serija, 1/2 Avtomobilnost Ambienti, ponovitev Mednarodni koncert baletnih zvezd, 2/3, ponovitev Slovenska jazz scena: 19. Jazz Cerkno: Žan Tetičkovič in Big band RTV Slovenija z gosti (Vlatko Stefanovski, Theodosii Spassov, Filip Novosel, Marko Črnčec, Milan Nikolič), ponovitev Videonoč

00.15 01.10 02.05 02.45

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:15 13:05 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:30 18:40 18:45 19:10 19:15 19:55 20:00 21:00 21:05 21:10 21:45 22:10 22:15 23:05 23:35

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris. Maša in medved, ris. Waybuloo, ris. Tika taka, ris. Heidi, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 5. sez., 9. del Podaj mi roko, 2. sez., 26. del Zlata kletka, 1. sez., 144. del Zlata kletka, 1. sez., 145. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 33. del Popolna preobrazba doma, 9. sez. Gorski zdravnik, 5. sez., 10. del Zlata kletka, 1. sez., 146. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 147. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 40. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Sence nad Balkanom, 2. sez., 3. del Črni seznam, 7. sez., 7. del Črni seznam, 7. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Popotniške razglednice: Jordanija Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Pika Nogavička v Angliji, gledališka predstava za otroke Lahko noč, otroci! Mrožek Spoznajmo jih … Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, dnevno informativni program Spoznajmo jih … Iz arhiva informativnega programa Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Sobota,

Nedelja,

06:05 Odmevi, ponovitev 07:00 Otroški program: Op! 07:00 Zgodbe iz školjke: Čebelice: Jana Milčinski - Zgodba o levu 07:10 Trala trali: Zaspani kontrabas, pon. 07:15 Ava, Riko, Teo: Zaljubljena kravica, pon. 07:25 Dinotačke: Kar je hotelo biti samo, pon. 07:35 Vrtne prigode: Fuj, smrdiš!, pon. 07:45 Pujsa Pepa: Izpad elektrike, pon. 07:50 Bela in Sebastijan: V pasti, pon. 08:05 Gudrun, vikinška kraljična: Ribji orli, otroška serija, ponovitev 08:10 Gudrun, vikinška kraljična: Uharica, otroška serija, ponovitev 08:15 Ribič Pepe: Leti, leti Foksner 08:40 Čudogozd: Na obisku, ponovitev 08:50 Čudogozd: Med knjigami, pon. 09:00 Krompir, oddaja za mlade 09:40 Male sive celice: OŠ Miška Kranjca Ljubljana in OŠ Ormož, kviz 10:20 Infodrom, tednik za otroke in mlade, ponovitev 10:35 Skoraj nikoli II.: Stadion, 2/13 11:05 Kapucar, 38/52 11:20 TV-izložba 11:45 Ah, ta leta!: Starejši v prometu, oddaja za starejše, ponovitev 12:15 Duhovni utrip: »40 dni brez alkohola« 12:30 Ozare 12:35 NaGlas! 13:00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13:25 O živalih in ljudeh 13:50 TV-izložba 14:10 Podjetno naprej: Andreja Jernejčič - Odnosi z javnostjo, ponovitev 14:40 Prisluhnimo tišini: Pri učenju znakovnega jezika uživajo tudi najmlajši 15:00 Ekipa Bled, 6/18, ponovitev 15:30 Rojaki, oddaja o zamejcih 16:00 Ambienti 16:30 Na vrtu, izobraževalno– svetovalna oddaja 17:00 Poročila ob petih 17:10 Šport 17:15 Vreme 17:20 Luka in Lučka: Bum! Tresk! Čof!, risanka 17:30 Sobotno popoldne 19:00 Dnevnik 19:20 Slovenska kronika 19:35 Šport 19:45 Kultura 19:55 Vreme 20:00 Joker, kviz 20:55 Kaj dogaja? 21:30 Vigil, britanska nadaljevanka, 3/6 22:40 Poročila, šport, vreme 23:10 Sedmi pečat: Portret mladenke v ognju, francoski film 01:15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01:40 Dnevnik, ponovitev 02:00 Slovenska kronika, ponovitev 02:10 Šport, ponovitev 02:20 Kultura, ponovitev 02:25 Vreme, ponovitev 02:30 Napovedujemo

07:00 Živ žav 07:00 Sara in Raček: Kraljična ribnika, pon. 07:05 Svetovalka Hana: Sramežljivost, pon. 07:15 Pujsa Pepa: Nagajiva želva, pon. 07:20 A veš, koliko te imam rad: Cvetovi, pon. 07:30 Simon: Kar je dano, je zakopano, pon. 07:40 Kalimero: Zvezdni prepir, pon. 07:50 Kepice: Hoja po vrvi, risanka 07:55 Kepice: Janijev ljubljenček, ris. 08:00 Čarli in Lola: Moja pričeska mi je čisto všeč, pon. 08:10 Družina Jazbečjak: Prijatelj ali sovražnik, pon. 08:25 Reaktivčki: Veliki kanjon, ZDA, ris. 08:35 Tib in Tamtam: Nekoč 1. del: Srečanje, risanka 08:45 Niki Vrum: Nikijev vzornik, risanka 09:00 Bela in Sebastijan: Bela zboli, pon. 09:10 Kuhar Štef: Osliček na begu, pon. 09:20 Bacek Jon: Prikupni par, pon. 09:30 Mulčki: Ena sama prijaznost, pon. 09:35 Nezmotljivi detektivi: Primer nadležnih klicev, 7/40 10:00 Nedeljsko bogoslužje, prenos iz župnijske cerkve v Hrenovicah pri Postojni 11:00 TV-izložba 11:20 Ozare, pon. 11:25 Obzorja duha 12:00 Ljudje in zemlja, izobraževalno– svetovalna oddaja 13:00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13:25 V petek zvečer, pon. 14:50 TV-izložba 15:10 Moja sijajna kariera, avstralski f. 17:00 Poročila ob petih, šport, vreme 17:20 Bacek Jon: Dajmo, Bitzer!, pon. 17:30 Nedeljsko popoldne 19:00 Dnevnik 19:20 Slovenska kronika 19:35 Šport 19:45 Kultura 19:55 Vreme 20:00 Vimenu ljudstva 2, slovenska nadaljevanka, 7/8 21:10 Intervju: dr. Rado Pezdir 22:00 Poročila, šport, vreme 22:30 Zakaj skačem, britansko-ameriški dokumentarni film 23:50 Za lahko noč: Mojmir Sepe: Pogled z gradu, pon. 00:00 Dnevnik Slovencev v Italiji 00:30 Dnevnik, pon. 00:50 Slovenska kronika, pon. 01:00 Šport, pon. 01:05 Kultura, pon. 01:15 Vreme, pon. 01:20 Napovedujemo

1. aprila

06:25 07:00 08:00 08:02 09:00 09:02 10:00 10:05 10:30 10:45 11:00 11:40 11:55 13:00 13:15 13:20 13:25 14:30 14:45 15:00 15:45 16:10 16:20 16:35 17:00 17:10 17:15 17:20 17:50 18:05 18:25 19:00 19:20 19:35 19:45 19:55 20:00 21:25 21:55 22:00 22:45 22:55 00:30 00:55 01:15 01:25 01:35 01:40 01:45

06:00 10:30 11:30 14:20 15:25 16:05 16:40 18:00 19:10 20:15 22:30 23:55

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.50 08.00 08.20 08.45 09.00 10.05 11.10 12.10 13.10 13.25 14.25 15.30 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.15 22.55

31. marca 2022

Odmevi, ponovitev Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Ugriznimo znanost: Vodik – energija prihodnosti?, oddaja o znanosti, ponovitev TV-izložba Šef doma: Reciklaža suhega kruha, kuharska oddaja, ponovitev Vem!, kviz, ponovitev TV-izložba Otroci Sredozemlja: Turčija, ponovitev Prvi dnevnik Šport Vreme Skrivnosti spanca, ameriška dokumentarna oddaja, ponovitev Prisluhnimo tišini: Genetski vzrok izgube sluha, izobraževalnosvetovalna oddaja, ponovitev TV-izložba Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja Osvežilna fronta: Poljubljanje, ponovitev Slovar spolne vzgoje: Skrivna odstranitev kondoma, oddaja o spolnosti za mlade Infodrom, tednik za otroke in mlade TV-izložba Poročila ob petih Šport Vreme Ah, ta leta!: Starejši v prometu, oddaja za starejše Družina Jazbečjak: Šesti čut, risanka Šef doma: Piknik perutničke, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik Slovenska kronika Šport Kultura Vreme V petek zvečer Na lepše Vreme, ponovitev Odmevi Šport Kinoteka: Človečnost in papirnati baloni, japonski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponovitev Slovenska kronika, ponovitev Šport, ponovitev Kultura, ponovitev Vreme, ponovitev Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro, ponovitev Grofičino popoldne, dokumentarni film, ponovitev O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, ponovitev Na vrtu, izobraževalno– svetovalna oddaja, ponovitev Festival Godibodi: Batista Cadillac Nogomet (M): žreb skupin za svetovno prvenstvo 2022, prenos iz Dohe Zelenski, francoska dokumentarna oddaja, ponovitev Kraljestvo, špansko-francoski film Buča na vroči strehi sveta, dokumentarni film, ponovitev Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.35 08.05 08.20 08.45 09.00 10.05 11.10 12.10 13.10 13.25 14.25 15.30 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.25 22.55 23.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris. Maša in medved, ris. Waybuloo, ris. Robocar Poli, ris. Robojajčki, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 5. sez., 10. del Podaj mi roko, 2. sez., 27. del Zlata kletka, 1. sez., 146. del Zlata kletka, 1. sez., 147. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 34. del Popolna preobrazba doma, 9. sez. Gorski zdravnik, 5. sez., 11. del Zlata kletka, 1. sez., 148. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 149. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 41. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Zdravo, ime mi je Doris, ameriški film 00.45 Jeruzalemski vohun, ameriški film 02.30 24UR zvečer, ponovitev 03.00 Pavza!

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:50 10:55 11:20 11:50 12:40 15:30 16:00 16:05 17:30 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 21:10 22:10 22:15 23:05 23:35

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Iz arhiva informativnega programa Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Miš maš, oddaja za otroke Spoznajmo jih … Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Kanada Aljaska Regionalne novice, dnevno informativni program Spoznajmo jih … POP CORN, zabavnoglasbena oddaja Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

2. aprila

06:00 Napovedujemo 07:00 Najboljše jutro 09:00 Pričevalci: Roza Pavlin Kihler, ponovitev 11:20 "Bejž če vejdš" v epizodi Kirgizija, dokumentarni film, ponovitev 12:40 Koncert skupine Manouche, Stisn Se K men, ponovitev 14:35 Avtomobilnost, ponovitev 15:30 Tri generacije: Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica, dokumentarni film, ponovitev 16:50 Košarka - liga ABA: Krka Budućnost, prenos iz Novega mesta 18:50 Na dolžnosti (VI.), britanska nadaljevanka, 7/7 19:55 Utrip 20:10 Zrcalo tedna 20:30 Gospod Jones, koprodukcijski film 22:15 Pesem Amerike: Pesem Amerike, 2. del 00:00 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.35 07.50 08.00 08.10 08.25 08.30 08.40 08.50 09.00 09.15 09.20 09.30 09.45 10.10 10.35 11.30 14.00 14.15 16.00 16.15 17.15 17.50 18.50 18.55 20.00 21.10 23.20 01.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Tika taka, ris. Viking Viki, ris. Male opice Mončiči, ris. Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. Super krila, ris. Tri mucke, ris. Čebelica Maja, ris. Kravica Liska, ris. Monsiji, ris. Mini mojstri, ris. Domače živalice, slovenska otroška serija Zdravnica Maruška, otroška serija Super poklici, slovenska otroška serija Skrivnostni ranč, ris. Mia in jaz, ris. Kally’s Mashup – Pot do zvezde, mladinska serija Znan obraz ima svoj glas Vaše zdravje, naša skrb Zdravo, ime mi je Doris, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno Kuhinja na kolesih: Gorenjska Ena na ena 24UR vreme 24UR Delovna akcija Izbira , ameriški film Upornik v rži, ameriški film Pavza!

Ponedeljek,

3. aprila

06:00 Napovedujemo 07:00 Duhovni utrip: »40 dni brez alkohola«, ponovitev 07:15 Ugriznimo znanost: Vodik – energija prihodnosti?, ponovitev 07:40 Glasbena matineja 07:40 Potujoča muzika 2019, koncert združenih mladinskih zborov Slovenije, ponovitev 09:00 Folklorna skupina Metla KTD Miklavž pri Ormožu: Ali je kaj drugače?, ponovitev 09:10 Otroški pevski zbor RTV Slovenija, Anka Jazbec in Ansambel Janeza Dovča, ponovitev 10:10 Košarkar naj bo 2, slov. film, pon. 11:50 Življenje na strehi sveta: Življenje v preriji, potopis, 2/5, ponovitev 13:10 Don Camillo, francosko-italijanski film, ponovitev 15:00 Ambienti, ponovitev 15:50 Pesem Amerike: Pesem Amerike, 2. del, ponovitev 17:55 Revni v bogati Ameriki, ponovitev 19:00 Specialna enota Dunaj (XIV.): Resnica umre prva, 1/16 19:50 Žrebanje Lota 20:00 Arena: Slovenija in Expo 2020 21:00 Avstralija v barvah: Desetletje protestov, 4/4, ponovitev 21:50 V mreži kamore: Obisk, 1/4 22:50 Nedeljsko popoldne, ponovitev 00:15 Kaj dogaja?, ponovitev 00:50 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.35 07.50 08.00 08.10 08.25 08.30 08.40 08.50 09.00 09.15 09.20 09.30 09.35 10.00 10.25 11.20 12.45 13.00 14.05 14.40 14.55 16.50 18.00 18.50 18.55 20.00 22.30 23.20 01.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Tika taka, ris. Viking Viki, ris. Male opice Mončiči, ris. Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris. Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. Super krila, ris. Tri mucke, ris. Čebelica Maja, ris. Kravica Liska, ris. Monsiji, ris. Mini mojstri, ris. Živalice, slovenska otroška serija Zdravnica Maruška, otroška serija Super poklici, slov. otroška serija Skrivnostni ranč, ris. Mia in jaz, ris. Kally’s Mashup – Pot do zvezde, mladinska serija Gimnazija K-popa, mlad. serija Vaše zdravje, naša skrb Ena na ena Kuhinja na kolesih: Gorenjska Vaše zdravje, naša skrb Vesna, slovenski film Delovna akcija Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Mali šef Slovenije Družabnica, ameriški film Pavza!

4. aprila

06:20 06:35 07:00 08:00 08:02 09:00 09:02 10:00 10:05 10:40 10:55 11:10 11:45 12:00 13:00 13:15 13:20 13:25 14:25 14:40 15:10 15:50 15:50 16:00 16:10 16:35 17:00 17:10 17:15 17:20 17:50 18:05 18:25 19:00 19:20 19:35 19:45 19:55 20:00 21:55 22:00 22:30 22:40 23:15

00:10 00:40 01:00 01:10 01:15 01:25 01:30

06:00 11:00 12:10 15:00 15:30 16:20 17:30 19:05 20:00 21:00 22:10 22:40 23:05 23:25 23:50

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.35 08.00 08.15 08.30 09.35 10.40 11.35 12.35 12.50 14.00 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 22.00 22.40 00.05 01.00 01.55 02.35

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15

8:30 8:55 9:00 9:40 10:40 12:10 12:35 13:05 15:30 16:00 17:10 17:55 18:00 18:25 18:35 18:40 19:00 19:10 19:55 20:00 20:30 22:30 22:35 23:35

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke Aktualno: Pomagajmo otrokom in mladostnikom premagovati stiske Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Pika Nogavička v Angliji, gledališka predstava za otroke Lahko noč, otroci! Mrožek Spoznajmo jih … Dotiki gora: Čaven Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2928. VTV magazin Društvo mrtvih pesnikov, koncert ob 25-letnici skupine Spoznajmo jih … Jutranji pogovori 3 Nočni program

8:30 8:55 9:00 9:40 10:10 10:20 10:50 11:50 12:20 13:50 15:50 16:20 17:30 17:55 18:00 18:30 18:40 18:45 19:35 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:30 23:25 23:40

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke 2927. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2928. VTV magazin Župan z vami: Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Mojca Pokrajculja, gledališka predstava za otroke Lahko noč, otroci! Nabrita Brigita Spoznajmo jih … Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Spoznajmo jih … Jutranji pogovori 3 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Alfi po Sloveniji: jubilejna razstava, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Torek,

10:45 10:50 11:40 12:10 13:00 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 22:15 23:05 23:35

Zrcalo tedna, ponovitev Utrip, ponovitev Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Obzorja duha: Papež na Malti, ponovitev TV-izložba Šef doma: Piknik perutničke, kuharska oddaja, ponovitev Vem!, kviz, ponovitev TV-izložba Intervju: dr. Rado Pezdir, ponovitev Prvi dnevnik Šport Vreme Izumi, ki so spremenili svet: Raketa, britanska dokumentarna serija, 5/6, ponovitev TV-izložba S-prehodi: Marjan Kravos, scenograf Dober dan, Koroška Otroški program: Op! Čudogozd: Na obisku, ponovitev Čudogozd: Med knjigami, ponovitev Ribič Pepe: Leti, leti Foksner, ponovitev TV-izložba Poročila ob petih Šport Vreme Podjetno naprej: Gregor Slavec – Inovativni mladi kmet 2021 Kuhar Štef: Kuharsko tekmovanje, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik Slovenska kronika Šport Kultura Vreme Slovenija zdaj: Soočenje parlamentarnih strank Vreme Odmevi Šport Umetni raj: Dokumentaristika Glasbeni večer: L. van Beethoven, Koncert za tri soliste in J. Juhant, Tris (Simfonični orkester RTV Slovenija, solisti in Rossen Milanov) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponovitev Slovenska kronika, ponovitev Šport, ponovitev Kultura, ponovitev Vreme, ponovitev Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro, ponovitev Prisluhnimo tišini: Pri učenju znakovnega jezika uživajo tudi najmlajši, izobraževalnosvetovalna oddaja, ponovitev Na lepše, ponovitev Ljudje in zemlja, izobraževalno– svetovalna oddaja, ponovitev Sobotno popoldne, ponovitev Afriški kralji: Preteklost, sedanjost in prihodnost, avstrijska dokumentarna serija, 1/3, ponovitev Življenje na strehi sveta: Gradnja sanj, potopis, 3/5, ponovitev Dediščina Evrope: Ridley Road, britanska nadaljevanka, 3/4 Podjetno naprej: Gregor Slavec – Inovativni mladi kmet 2021, ponovitev Češnjevi kolački, kratki igrani film AGRFT, ponovitev Anja ganja, kratki igrani film AGRFT, ponovitev Kam, kratki igrani film AGRFT, ponovitev Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris. Maša in medved, ris. Waybuloo, ris. Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. Robojajčki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 5. sez., 11. del Podaj mi roko, 2. sez., 28. del Zlata kletka, 1. sez., 148. del Zlata kletka, 1. sez., 149. del TV prodaja Usodno vino, 4. sez., 35. del Ljubezen na vasi, 1. sez. Gorski zdravnik, 5. sez., 12. del Zlata kletka, 1. sez., 150. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 151. del 24UR vreme 24UR Odločitev 2022 24UR zvečer Sence nad Balkanom, 2. sez., 4. del Črni seznam, 7. sez., 9. del Črni seznam, 7. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2928. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Naravni in kulturni biseri doline Soče, 1. del Spoznajmo jih … Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje Regionalne novice, dnevno informativni program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Sreda,

5. aprila

06:25 07:00 08:00 08:02 09:00 09:02 10:00 10:05 10:35 10:50 11:10 11:40 11:55 13:00 13:15 13:20 13:25 14:15 14:30 14:45 15:00 15:35 15:50 16:20 16:30 17:00 17:10 17:15 17:20 17:50 18:05 18:25 19:00 19:20 19:35 19:45 19:55 20:00 21:00 21:55 22:00 22:45 22:55 00:55 01:20 01:40 01:50 02:00 02:05 02:10

06:00 11:30 12:40 15:35 16:25 17:30 18:30 19:05 20:00 20:55 22:50 23:20 00:20

Odmevi, ponovitev Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Umetni raj: Dokumentaristika, ponovitev TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja, ponovitev Vem!, kviz, ponovitev TV-izložba Biti ženska, biti Zofka Kveder, igrano-dokumentarni film, ponovitev Prvi dnevnik Šport Vreme Svilna pot z Joanno Lumley: Benetke, Albanija, Turčija, britanska dokumentarna serija, 1/4, ponovitev TV-izložba Duhovni utrip: »40 dni brez alkohola«, ponovitev TV-izložba Kanape - Kanapé, oddaja za mlade Nezmotljivi detektivi: Primer nadležnih klicev, avstralska otroška nadaljevanka, 7/40, ponovitev Skoraj nikoli II.: Stadion, angleška mladinska nadaljevanka, 2/13, ponovitev Kapucar, belgijska mladinska nadaljevanka, 38/52, ponovitev TV-izložba Poročila ob petih Šport Vreme Slovenski magazin Niki Vrum: Brumberški brumnik, risanka, ponovitev Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik Slovenska kronika Šport Kultura Vreme Kukavici, češka nadaljevanka, 12/13 Ključ, dokumentarni film Vreme, ponovitev Odmevi Šport Spomini: prof.dr. Jože Pirjevec, 1. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponovitev Slovenska kronika, ponovitev Šport, ponovitev Kultura, ponovitev Vreme, ponovitev Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro, ponovitev Avtomobilnost, ponovitev Slike in podoba Ludvika Vrečiča, dokumentarni portret, ponovitev Joker, kviz, ponovitev Kaj dogaja?, ponovitev Afriški kralji: Sledovi kolonializma, avstrijska dokumentarna serija, 2/3, ponovitev Putinovo rožljanje z jedrskim orožjem, britanska dokumentarna oddaja Colette, koprodukcijski film, ponovitev NaGlas!, ponovitev Venezuela - prekletstvo nafte, italijansko-nemška dokumentarna oddaja, ponovitev Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.35 08.00 08.15 08.30 09.35 10.40 11.40 12.40 13.40 13.55 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 21.35 22.35 23.05 23.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris. Maša in medved, ris. Waybuloo, ris. Robocar Poli, ris. Robojajčki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 5. sez., 12. del Podaj mi roko, 2. sez., 29. del Zlata kletka, 1. sez., 150. del Zlata kletka, 1. sez., 151. del Usodno vino, 4. sez., 36. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 1. sez. Gorski zdravnik, 6. sez., 1. del Zlata kletka, 1. sez., 152. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 153. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Preverjeno 24UR zvečer Eurojackpot Sence nad Balkanom, 2. sez., 5. del 00.30 Črni seznam, 7. sez., 11. del 01.25 24UR zvečer, ponovitev 01.55 Pavza!

7. aprila

06:10 07:00 08:00 08:02 09:00 09:02 10:00 10:05 10:30 10:45 11:10 11:45 12:00 13:00 13:15 13:20 13:25 14:15 14:50 15:15 15:55 16:35 17:00 17:10 17:15 17:20 17:50 18:05 18:25 19:00 19:20 19:35 19:45 19:55 20:00 21:55 22:00 22:30 22:40 23:40 00:20 00:45 01:05 01:15 01:25 01:30 01:35

06:00 Napovedujemo 10:00 Videotrak 11:00 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, ponovitev 11:30 Dobro jutro, ponovitev 14:25 Na lepše, ponovitev 15:10 Robert Jukič, Drama, posnetek koncerta iz SNG Drama, ponovitev 16:35 Ambienti, ponovitev 17:25 Nedeljsko popoldne, ponovitev 18:55 Afriški kralji: Trenutek v času, avstrijska dokumentarna serija, 3/3, ponovitev 19:50 Žrebanje Lota 20:00 Na utrip srca: Marianna von Martines, pozabljena skladateljica, avstrijski glasbeni dokumentarni film 20:50 Neboa: Sedem dni prej, španska nadaljevanka, 8/8, ponovitev 22:15 Nara Petrovič = človek, dokumentarni film, ponovitev 23:15 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.35 08.00 08.15 08.30 09.35 10.40 11.40 12.40 13.45 14.00 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 21.35 22.05 22.45 00.00 00.55 01.50 02.30

8:30 8:55 9:00 9:05

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:15 13:05 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:30 18:35 19:00 19:05 19:55 20:00 20:30 20:50 22:50 22:55 23:00 23:50

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Župan z vami: Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Spomini na svetovno dediščino v Sloveniji, dokumentarni film Spoznajmo jih … Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2929. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Dotiki gora: Boč - velikonočnica Društvo mrtvih pesnikov, koncert ob 25-letnici skupine Spoznajmo jih … Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Nočni program

Odmevi, ponovitev Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Slovenski magazin, ponovitev TV-izložba Šef doma, kuharska oddaja, ponovitev Vem!, kviz, ponovitev TV-izložba Za pogledom, dokumentarni film, ponovitev Prvi dnevnik Šport Vreme Svilna pot z Joanno Lumley: Gruzija in Azerbajdžan, britanska dokumentarna serija, 2/4, ponovitev Osmi dan, ponovitev Rojaki, oddaja o zamejcih, ponovitev Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja Male sive celice: OŠ Miška Kranjca Ljubljana in OŠ Ormož, kviz, ponovitev TV-izložba Poročila ob petih Šport Vreme Naravni parki Slovenije: Krakovski gozd, dokumentarna oddaja Bela in Sebastijan: Do vrha, risanka Šef doma, kuharska oddaja Vem!, kviz Dnevnik Slovenska kronika Šport Kultura Vreme Film tedna: Druga zgodba, izraelski film Vreme, ponovitev Odmevi Šport Panoptikum Naravni parki Slovenije: Krakovski gozd, dokumentarna oddaja, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponovitev Slovenska kronika, ponovitev Šport, ponovitev Kultura, ponovitev Vreme, ponovitev Napovedujem

10:15 11:15 11:20 11:35 12:00 12:30 13:20 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 22:15 23:05 23:35

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris. Maša in medved, ris. Waybuloo, ris. Robocar Poli, ris. Robojajčki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 6. sez., 1. del Podaj mi roko, 2. sez., 30. del Zlata kletka, 1. sez., 152. del Zlata kletka, 1. sez., 153. del Usodno vino, 4. sez., 37. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 1. sez. Gorski zdravnik, 6. sez., 2. del Zlata kletka, 1. sez., 154. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 155. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 42. del Vse punce mojega brata, 1. sez., 7. del Vse punce mojega brata, 1. sez., 8. del 24UR zvečer Sence nad Balkanom, 2. sez., 6. del Črni seznam, 7. sez., 12. del Črni seznam, 7. sez., 13. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2929. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Naravni in kulturni biseri doline Soče, 1. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Moj dežnik je lahko balon, gledališka predstava za otroke Lahko noč, otroci! Ponoči nikoli ne veš Spoznajmo jih … Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku … pri Alfiju Nipiču Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN, zabavnoglasbena oddaja Spoznajmo jih … Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

31. marca 2022

KINO spored TUDI MIŠI GREDO V NEBESA

PETER ZAJEC: SKOK V PUSTOLOVŠČINO

Myši patří do nebe, sinhronizirana animirana pustolovščina, 87 min (Češka, Slovaška, Poljska, Francija), 6+. Režija: Denisa Grimmová, Jan Bubeníček Glasovi: Maja Kunšič, Gašper Jarni, Primož Pirnat, Blaž Šef, Matej Puc, Vesna Pernarčič, Gašper Malnar, Asja, Kahrimanovič-Babnik Petek, 1. 4., ob 17. uri, velika dvor.

Peter Rabbit 2: The Runaway, sinhronizirana družinska pustolovščina, 93 min (ZDA, Avstralija). Režiser: Will Gluck Glasovi: Voranc Boh, Maja Kunšič, Matevž Mueller, Jan Bučar, Nina Kaludjerović, Saša Pavlin Stošić, Nika Rozman Nedelja, 3. 4., ob 16. uri, velika dvor.

PRASICA, SLABŠALNI IZRAZ ZA ŽENSKO Drama, 90 min (Slovenija), režija: Tijana Zinajić. Igrajo: Liza Marijina, Tosja Flaker Berce, Anuša Kodelja, Jure Henigman, Lea Cok, Jernej Kogovšek, Jožica Avbelj, Špela Rozin, Nika Rozman, Miranda Trnjanin, Lovro Zafred, Sebastijan Horvat, Ana Urbanc, Vesna Pernarčič Žunić, Nina Valič, Davor Janjić, Matej Puc Petek, 1. 4., ob 19. uri, mala dvorana

MORBIUS Morbius, akcijska domišljijska drama, 108 min (ZDA). Režija: Daniel Espinosa Igrajo: Jared Leto, Adria Arjona, Jared Harris, J.K. Simmons, Matt Smith, Michael Keaton, Tyrese Gibson Petek, 1. 4., ob 20. uri, velika dvor.

PES Dog, komedija, 90 min (ZDA). Režiser: Reid Carolin, Channing Tatum Igrajo: Channing Tatum, Q'orianka Kilcher Sobota, 2. 4., ob 17.00, velika dvor.

VOJVODA The Duke, biografska komična drama, 96 min (VB). Režiser: Roger Michell Igrajo: Charlotte Spencer, Helen Mirren, Jim Broadbent, Matthew Goode Sobota, 2. 4., ob 19. uri, mala dvorana

NITRAM Nitram, triler, 112 min (ZDA). Režija: Justin Kurzel. Igrajo: Caleb Landry Jones, Essie Davis, Anthony LaPaglia Sobota, 2. 4., ob 20. uri, velika dvor.

DUNE – PEŠČENI PLANET Dune, znanstvenofantastična pustolovščina, 155 min (ZDA, Madžarska, Kanada). Režiser: Denis Villeneuve Igrajo: Rebecca Ferguson, Timothée Chalamet, Jason Momoa, Josh Brolin, Stellan Skarsgård, Charlotte Rampling, Javier Bardem, Zendaya Nedelja, 3. 4., ob 18.00, mala dvor.

V SENCI ZAROTE Blacklight, akcijski triler, 105 min (ZDA) Režija: Mark Williams Igrajo: Liam Neeson, Aidan Quinn, Taylor John Smith, Emmy Raver-Lampman, Claire van der Boom, Yael Stone Nedelja, 3. 4., ob 19. uri, velika dvor.

MOJ BRAT LOVI DINOZAVRE Mio Fratello Rincorre i Dinosauri, družinska komedija, 101 min (Italija, Španija) Režiser: Stefano Cipani Igrajo: Alessandro Gassmann, Isabella Ragonese, Rossy de Palma, Francesco Gheghi, Gea Dall'Orto, Maria Vittoria Dallasta, Lorenzo Sisto Ponedeljek, 4. 4., ob 18.00, mala dvorana

DOGODEK L'événement, drama, 100 min (FR) Režija: Audrey Diwan Igrajo: Anamaria Vartolomei, Kacey Mottet-Klein, Luàna Bajrami, Louise Orry-Diquero, Louise Chevillotte Ponedeljek, 4. 4., ob 19. uri, velika dvorana

VELENJE Četrtek, 31. 3. 18.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Koncert oddelka za kitaro, harfo in citre 18.00 Knjižnica Velenje, splet Sončni žarek: spletni bralni klub

Petek, 1. 4.

17.00 eMCe plac ŠILA – Šolska impro liga praznuje 25 let delovanja 19.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Umetniški večer dijakov 3. letnika Umetniške gimnazije Velenje 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Hej, partizan!, koncert Partizanskega pevskega zbora z orkestrom

Sobota, 2. 4.

9.00-14.00 Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane Filmska delavnica z Markom Mandićem (16+), prijave: info@ festival-velenje.si 19.00 Rdeča dvorana Ceca, koncert

Nedelja, 3. 4.

15.00 Grilova domačija Pomlad na Grilovi domačiji, etnološka prireditev 15.00 Grilova domačija Mladi muzealcu: Velikonočna delavnica 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Pet žensk.com, komedija GD Kontrade Kanal, Nedeljski gledališki abonma in izven 18.00 Velika dvorana KS Konovo Nikoli ni prepozno, komedija KUD bratov Dobrotinšek Škofja vas

Ponedeljek, 4. 4.

10.00 Hospic Velenje Skupina za podporo žalujočim ob izgubi bližnje osebe 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Grdi raček, Andersenova pravljična

ustvarjalnica ob mednarodnem dnevu knjig za otroke 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana 6 (šest), drama Maske Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča, Beli abonma in izven X Facebook, Instagram Naprej v preteklost, vseslovenska spletna akcija muzejev in galerij (#nočvmuzeju)

Torek, 5. 4. 10.00 17.00 17.00 18.00

18.00

18.00 19.19

Prostori DU Velenje Ustno zdravje starejših, predavanje Galerija Velenje Vodstvo po razstavi Paole Korošec, Zazri se Vila Rožle Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starše: Moj hišni ljubljenček Velenjski grad Tu se je smrt utrudila do smrti …: Slovenske žrtve Auschwitza, predavanje Borisa Hajdinjaka in vodstvo po razstavi Dom kulture Velenje, mala dvorana Šaleški alpinistični odsek 1961– 2021, okrogla miza ob 60-letnici ustanovitve in predstavitev knjige Med klinom in svedrovcem Dvorana Centra Nova Pogovor Tanje Fajon z Andrejo Katič, Janjo Rednjak in Markom Molnarjem Knjižnica Velenje, preddverje Sramota, predstavitev knjige ZRC SAZU

Sreda, 6. 4. 9.00

AZ Ljudska univerza Velenje, Večgeneracijski center, Planet generacij Polepšajmo si dan s pogovorom, pogovorna delavnica z Bojanom Krevhom 11.00 Pri Centru Nova Sočutna info točka Slovenskega društva Hospic – OO Velenje 12.00 Spletne platforme Galerije Velenje Naprej v preteklost – 20 let Poletne muzejske noči, utrinki 15.00-18.00 Društvo NOVUS

Cvetlična delavnica 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Navdihi glasbe in poezije, dobrodelni koncert Gimnazije Velenje

ŠOŠTANJ Četrtek, 31. 3. 17.30 Vila Mayer, Kajuhova cesta 10 Renesansa uma - cikel odprtih predavanj učeče se skupnosti X Glavni trg 7 Razstava "V materinem objemu"

Ponedeljek, 4. 4.

10.00 Območno društvo Hospic Velenje, Šaleška 2d Skupina za podporo žalujočim ob izgubi bližnje osebe 10.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem

Torek, 5. 4.

18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Brane Ternovšek: Razgledni stolpi Slovenije

ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 2. 4. 19:00 Kulturni dom Gorenje Gledališka igra: DENAR Z NEBA (Predprodaja vstopnic cvetličarna Geli)

Nedelja, 3. 4.

10:00 MC Šmartno ob Paki – prireditveni prostor Motozbor z blagoslovom (v primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo 10. aprila)

Ponedeljek, 4. 4.

10:00 Prostori Slovenskega društva Hospic – OO Velenje Skupina za podporo žalujočim ob izgubi bližnje osebe 18:30 Knjižnica Šmartno ob Paki Potopisno predavanje Ane Seher:

Lunine mene

aprila ob 8:24, prazna luna - mlaj

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA • Otvoritev prenovljene Hervisove trgovine – 7. april • Velikonočni sejem od 11. do 16. april • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Lokalne tržnice širom sveta 19:00 Hiša mladih – sejna soba Svetniška pisarna Liste za napredek občine

Torek, 5. 4. 16:00–19:00 Hiša mladih – družabni prostor Dnevni center za mlade

Skozi tančice ženskega pogleda

Najprej se pogovori sama s seboj Skozi dan si zadajam manjše cilje. Mnogokrat si jih zapišem, spet drugič se prikradejo opravila in aktivnosti, ki jih sploh ne planiram. Pomislim …kolikokrat so naši dnevi prežeti s cilji z naslovom »moram«. Pa tudi »prav bi bilo«, »pričakuje se od mene«, »treba bi bilo«, »drugi mi pravijo, da je nujno«. Ponovno se sprašujem, kje sem jaz v teh naslovih? Pred nedavnim sem slišala močan stavek, ki je pustil pečat v meni. Ženska, ki jo zelo rada poslušam, prebiram in navsezadnje čutim, da je srčna v svojem delovanju, je rekla: »Pristna ženska se najprej pomeni sama s sabo.« Vau, si rečem. In tako reflektiram. Kolikokrat pa se Ines pogovori z Ines? In zakaj tako premalo? Naši vsakdani lahko prevzamejo kontrolo nad našimi zares pristnimi željami in potrebami. Kaj hitro se povsem nevede ulovimo v stres, tempo, hitenje, nečutenje in samo golo storilnost, ko si govorimo »naredi«, »pojdi«, »odkljukaj še to, tisto in dodatno«! Kje so naslovi naših ciljev, ki bi se glasili: »želim«, »dobro je«, »inspirira me«, »čutim, da je prav«, »motivira me«, »tam želim biti«? V resnici ne morem biti pristna, če se ne sprašujem in preverjam svojih čustev ob sprejemanju odločitve. To je, kakor da bi zanemarjala glavnega akterja v igri, v vse ostale stranske vloge pa bi nenehno vlagala in se prepričevala, da so »ok«. Tako nekako delamo mi, kadar povozimo, preslišimo in gremo v nasprotju s svojimi občutji, željami in potrebami. Bolj nam je pomembno, kaj bodo drugi rekli kot to, kako se bomo mi počutili. Bolj se osredotočamo na to, da nikogar ne prizadenemo, kot da bi povzročili bolečino sebi. Ko sama pri sebi ozaveščam ta premik, mi pomaga, da se vprašam: »Kako se počutim ob tej odločitvi? Kaj čutim?« In če se počutim slabše, kot nekaj minut poprej, le zakaj bi potem to odločitev sprejela? Skušam začutiti telo, saj ugotavljam, da me drugače kaj kmalu telo samo opozori, da ga začutim! Na ves glas mi govori – odločitev, ki jo nameravaš sprejeti, ni tvoja. Torej, katero življenje živiš – svoje ali tuje? 🔲

Ines Vugrinec, Društvo SŽM

naročiš, ! š i b o d o c i j a *m

03 898 17 50

narocila@nascas.si

*Velja za prvih dvajset naročnikov letnih naročnin.

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

31. marca 2022

Razvedrilna križanka - vrtnarjenje 2

NAGRADNA KRIŽANKA

VRTNARJENJE

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Ne boste čutili obremenitve okolja, zato se bo vaše dobro počutje okrepilo. Izkoristite svojo sproščenost in prijetno počutje tudi za okrepitev svoje zveze. Samski se lahko hitro zapletete v ljubimkanje ali kaj več, vendar bodite pozorni, da vas to ne prevzame in vpliva na ostale dejavnosti in na vaše delo. Počutili se boste precej samozavestno, zaradi česar boste na zunanje dejavnike reagirali drugače kot po navadi, kar bo pozitivno presenetilo tako vaše sodelavce kot vaše najbližje. Z lahkoto boste stopili v ospredje, prevzeli odgovornost in storili vse tisto, kar ste si zadali.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Na delovnem področju se bodo pokazale nove priložnosti. Glede na vaše pretekle uspehe vam bodo nadrejeni zaupali zahtevne projekte, sami pa ne boste povsem prepričani, da vam bo uspelo. Nikar se ne ustrašite, saj ste zmožni pokazati veliko več, kot si sami mislite. Za pomoč zaprosite sodelavce, ki vam bodo z veseljem pomagali in vas podpirali. Dogajalo se bo precej stvari naenkrat, a to vas bo na dolgi rok obogatilo in prineslo nove izkušnje, ki vam bodo na dolgi rok koristile tako na zasebnem kot na službenem področju.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Zaradi pretiranih skrbi boste na trenutke povsem brez volje. Na vas bo vplivala tudi spomladanska utrujenost, ki se ji tokrat ne boste mogli izogniti. Poskrbite za svoje počutje, tudi če se morate v to prisiliti. Nikar ne ostajajte za štirimi stenami in se ne zapirajte pred ljudmi, saj vam lahko pomagajo prebroditi neprijetne dni in vas napolnijo z novo energijo. Razmislite o navadah, ki vas spravljajo v slabo voljo, in se jih poskusite znebiti. Ni treba, da v hipu spremenite svoje življenje, že manjše in postopne spremembe lahko pripeljejo do pozitivnega preobrata.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

V naslednjih dneh boste razčistili nekatere dileme, ki se vam že dlje časa motajo po glavi. Zaradi tega boste tudi veliko lažje zadihali in se sprostili. Ponovno pa boste ugotovili, da morate na prvo mesto večkrat postaviti sebe. Če se sami ne počutite dobro, težje pomagate tudi svojim domačim. Ne odlašajte s skrbjo zase in poskrbite za regeneracijo telesa in duha. Tako boste delovali najbolj optimalno, predvsem pa boste na ta način krepili svoje zdravje in splošno počutje, ki se je ob obilici dela rahlo skrhalo.

Za delo na vrtu je nujno imeti vsaj osnovno orodje in ostali pribor, različne posode, gnojila, zaščitna sredstva itd. Potrebujete torej vsaj motiko in motikico, navadno prekopno lopato oz. štiharico, malo vrtno lopatko, navadne vile in vile za štihanje, kovinske grablje in grabljice, grablje za listje, vrtne škarje, škarje za obrezovanje in škarje ter žago za veje, priporočljiv je tudi sadilni klin, pa klasično orodje (nož, vilice, kladivo, klešče za žico ipd.), žice, vrvice, zastirke, cev(i) za zalivanje, kosilnico in lestev po potrebi, in pa seveda kup posod in posodic (lončke, pršilke, kozarčke, zalivalke itd.), lahko si omislite tudi kako ptičje strašilo, da kompostnika in posod za zbiranje deževnice ne omenjamo ... KAZAN, Elia - ameriški filmski režiser, MARX, Chico, Groucho, Harpo in Zeppo - pokojni am. filmski komiki, bratje, MEIR, Golda - pokojna izraelska političarka, 1969–74 predsednica vlade

Lev, 23. 7. – 22. 8.

V naslednjih dneh vas bodo bolj kot delo obremenjevali nekateri osebni problemi. Predvsem tistim v razmerjih se bodo pojavljale težave, ki vam že dolgo ne dajo miru. Šele ko jih boste razrešili, bo tudi vse ostalo steklo tako, kot si želite. Izrazite svoje skrbi in se iskreno pogovorite s partnerjem. V pogovor ne vpletajte starih zamer in čustev, temveč se raje osredotočite na sedanjost in predlagajte rešitve za prihodnost. Tudi samski boste v tem obdobju precej nihali v svojem romantičnem razpoloženju, zato svojo pozornost raje usmerite zgolj nase in počakajte na primernejši trenutek za spuščanje v kaj resnejšega.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Morda je čas, da se prenehate zanašati na ljudi, ki so vas že večkrat pustili na cedilu. Prav tako jim ne dajajte obljub, ki jih ne želite izpolniti. Osvobodite se bremen starih poznanstev, ki vam prinašajo zgolj probleme in otežujejo vašo pot na skoraj vsakem koraku. Naučite se zanesti predvsem nase, zaupajte si in ne dvomite v svoje odločitve in sposobnosti. Ko boste sprejeli odgovornost zase in se povezali s svojo intuicijo, se vam bodo odprle tudi nove priložnosti za boljša in bolj iskrena poznanstva.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Želeli si boste sprememb in poskušali v svoje življenje vnesti več novega ter razbiti vsakodnevno rutino. Na ljubezenskem področju bo še vedno vladalo zatišje, lahko pa se lotite korenitih sprememb pri samih sebi in začnete uresničevati vse tiste načrte, s katerimi odlašate že dlje časa. Začutili boste tudi, da je čas, da prevzamete več odgovornosti. Pri novih izzivih vam bo odlično pomagala intuicija – prisluhnite ji in nadaljujte po novo zastavljeni poti, ki vam lahko prinese veliko dobrega.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

SK_169_-_002_107.indd 2

od 1. 4. do 7. 4. - jutri je 1. april, zato ne verjemite vsega, kar vam bodo povedali ali sporočili vaši znanci, prijatelji, sodelavci ali sosedje. Razlag, zakaj je ravno 1. april dan, ko se šalimo in norčujemo iz drugih, je veliko. Nekateri menijo, da zato, ker je bil ta dan nekdaj začetek novega leta, morda zato, ker naj bi bil na ta dan rojen Juda Iškariot, morda zaradi nestanovitnosti in muhavosti aprilskega vremena, ali pa je ta dan naslednik rimskega praznika smeha, ki so ga ob spomladanskem enakonočju praznovali Rimljani. Že od nekdaj je veljalo pravilo, da se morajo prvoaprilske potegavščine končati do poldneva. 1. april je torej dan, ko je marsikaj dovoljeno, hkrati pa dan kot vsi drugi. In na ta dan se je v preteklosti ro-

dilo tudi veliko ljudi, brez katerih bi bilo življenje prav gotovo veliko bolj prazno in dolgočasno, kot v resnici je. Zatorej vsem, ki danes praznujejo, med njimi so tudi podjetnik Franc Krevzel, glasbenik na diatonični harmoniki Robert Goter, gospodarstvenica in funkcionarka Cvetka Tinauer, nekdaj odličen velenjski kotalkar in znan šaleški veterinar Franci Blatnik, galeristka mag. Milena Koren Božiček in še mnogi drugi, želimo veliko sreče!; - 1. aprila 1939 je bil v Rečici ob Paki rojen župan, družbenopolitični delavec, gasilec in kmetovalec Ivan Rakun. Dva mandata je bil župan Občine Šmartno ob Paki (1994–1998 in 1998–2002). Umrl je v Celju, 11. januarja 2013; - 2. aprila 1913 se je v Št. Rupertu na Koroškem rodil narodni heroj Miha Pintar Toledo, ki je padel 3. junija leta 1942 v Lokovici; - 2. aprila 1961 so Velenjčani poleg kotalkališča začeli z udarniškim delom urejati velenjski "Sončni park";

V želji po spremembah in napredovanju si boste postavili nove življenjske cilje. V ospredju bo tudi skrb za vaše telo in počutje, ki ste ju nekaj časa zanemarjali. Prvi pomladni dnevi so vam že omogočili več aktivnosti, a pri tem morate vztrajati in nadaljevati. Na srečo boste polni energije, zaradi česar bo vse skupaj veliko lažje. Malo težje pa boste vzdrževali dobre odnose s sodelavci, s katerimi ste že nekaj časa v toplo-hladnem odnosu. Osredotočite se na njihove pozitivne plati in poskušajte z mirnostjo in s potrpežljivostjo izboljšati vzdušje na delovnem mestu.

24.12.2020 12:07:49

Ivo Rakun (avtor Damijan Kljajič, Arhiv Muzeja Velenje) - 3. aprila sta bila rojena tudi Janez Plesnik, danes že pokojni novinar Našega časa in Radia Velenje, in Jože Krajnc, novinar, igralec, režiser, športni delavec in še kaj iz Šmartna ob Paki; - 3. aprila 1960 se je v Celju rodil športnik Stane Miklavžina. Treniral je tek na dolge proge v Atletskem klubu Velenje in bil večkratni državni prvak v krosu in na stezi; - 5. aprila 1992 je zagorela stara velenjska kinodvorana pri nekdanjem Rudarskem domu; - na cvetno nedeljo, 6. aprila leta 1941, se je z letalskim

napadom na Beograd začela 2. svetovna vojna na tleh bivše Jugoslavije. Nekaj dni kasneje so nemške enote vkorakale v Šaleško dolino, kjer se je čez štiri leta s podpisom delne nemške kapitulacije pravzaprav tudi končala druga svetovna vojna pri nas. Zanimivo je tudi to, da je napad na Beograd vodil nemški letalski generalpolkovnik Alexander Löhr, ki je 9. maja leta 1945 v Topolšici podpisal brezpogojno kapitulacijo nemških enot za jugovzhodno Evropo in enot armadne skupine E; - 6. aprila leta 1942 se je v Proseniškem (kraj pri Šentjurju pri Celju) rodila družbenopolitična delavka, direktorica in kar deset let predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje Erika Veršec (roj. Mastnak); - 7. in 8. aprila leta 1978 je bila v Zavodnju lokalna mladinska delovna akcija, na kateri so kopali jarke za nov vodovod. 🔲

Damijan Kljajič

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Slabo in dobro počutje se bosta precej hitro izmenjevala, kar bo povzročilo kar nekaj zmede in negotovosti. Tudi v partnerskem odnosu se bodo stvari odvijale iz ene skrajnosti v drugo, a na srečo bodo na koncu prevladale predvsem pozitivne plati. Pokažite, da ste pripravljeni sprejemati kompromise in priznajte svoje napake. To bo dokazalo vašo zrelost in prineslo več miru v vaš odnos. Pazite, da v slabih trenutkih ne sprejemate pomembnih odločitev, saj se boste bolj kot z razumom odločali s čustvi.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Kljub vaši želji po dokazovanju ne pretiravajte z opravljanjem nadur in pretiranim delom, saj vas bo to na dolgi rok preveč izčrpalo. Vaši nadrejeni že vedo, da ste pripravljeni trdo delati, zato se raje posvetite počitku. Obilica dela bo vplivala tako na vaše počutje kot na medosebne odnose, zato je morda čas, da ponovno vzpostavite ravnovesje, preden se oboje skrha. Ob usklajevanju različnih interesov pa pazite, da ponovno ne pozabite na lastne želje in cilje. Mirni boste ostali vsaj na finančnem področju, kjer zaenkrat ne bo večjih sprememb in odtegljajev.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Pojavile se bodo določene težave, ki pa jih ne smete spregledati, še manj potlačiti. Z zatiskanjem oči boste namreč situacijo na dolgi rok le še poslabšali. Bodite pogumni in so soočite s težavami ter se tako čim prej lotite reševanja nastalih problemov. Poskrbite pa tudi za svoje počutje in si vzemite dovolj časa zase. Tako boste hitreje in lažje prišli skozi zahtevnejše dni in se napolnili z energijo za nove izzive. Ostanite previdni na finančnem področju, ponovno premislite o stroških in si postavite novo mejo.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Pred vami so nervozni dnevi, zato lahko v medosebnih odnosih pride do trenj s partnerjem ali dobrim prijateljem. Poskusite ostati potrpežljivi in razumevajoči, da ne bo prišlo do hujših konfliktov. Ne sprejemajte odločitev brez dobrega premisleka. Bolje, da si vzamete kakšen dan več in dobro razmislite o svojih načrtih, da ne boste kasneje odločitev obžalovali. Vsaj poslušajte mnenja in nasvete tistih, ki so vam blizu, četudi se z njimi ne strinjate. Morda boste čez čas ugotovili, da njihove ideje niso tako slabe, kot se zdi na prvi pogled. Zaradi stresne situacije poskrbite tudi za svoje zdravje in poiščite način, da se čim bolj sprostite.

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

31. marca 2022

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

STIKI-POZNANSTVA IŠČEMO POMOČ pri opravljanju hišnih in vrtnih del. Gsm: 031 747 520.

VOZILA ALU PLATIŠČA, 16 col, J7, 5 x 112, prodam. Zelo lepo ohranjena. Gsm: 031 551 202. TRAČNI OBRAČALNIK SIP 220, prodam. Gsm: 041 776 064. ŠKROPILNICO na kolesih in več vrst žganja, prodam. Gsm: 051 388 874.

RAZNO BUKOVA DRVA, prodam. Možen razrez in prevoz. Gsm: 041 786 154.

ŽIVALI TELIČKO Rjavo, staro en mesec in telico Sivorjavo, brejo, staro šest mesecev, prodam. Gsm: 041 776 064. NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 20 tednov, prodaja v Šaleku, v nedeljo 3. 4. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče,

Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202. NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot. Tel. 02 582 14 01 ali Gsm: 031-653-250. NESNICE, rjave, prodam. Zdrave, zaščitene proti osmim boleznim. Dostavim v Mislinjo, Slovenj Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno. Kmetija Šraj, 031 751 675. KOKOŠI MLADE JARKICE - rjave, črne, beli leghorn - prodajamo na kmetiji Dobravc vsak delavnik od 8. do 16. ure, sobota do 12. ure. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Prodajamo lastno visokokvalitetno perutninsko krmo. Zg. Roje, Šempeter. Tel.: 03 700 14 46. PUJSKE težke od 25 do 50 kg prodam. Gsm: 041 445 315.

Nagrajenci nagradne križanke »Radia Velenje«, objavljene v tedniku Naš čas, 17. marca 2022 so: • Mihaela Jelen, Šoštanj • Šuster Vlado, Žalec • Zijad Kozarevič, Velenje Nagrajenci bodo nagrado prejeli po pošti. Rešitev križanke: NA KAMOT.

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Naročniki imate 50 % popust.

V spomin Tatjani Jamnik, roj. Pocajt (1962–2022) Nič ne pretrese človeka tako kot smrt bližnjika, pa naj bo sorodnik, sosed, sošolec ali znani obraz iz sosedove hiše ali bloka. Le zakaj? Ker je z njim delil neko dobo, skupne srečne in lahko manj srečne trenutke, neke ti-jaz skrivnosti in spoznanja, lepoto ali srečo, skupne ljubezni …? Ali ker je človek tako neizmerno drugačen, poseben, tako drugače bližnji, drag …? A gotovo je, da se nekateri taki odnosi razžarijo pri kom prej, pri drugih kasneje. Ko dozorimo, ko smo izkusili … Tako smo te, draga Tatjana, doživljali tudi tvoji sošolci naše generacije. Še pred slabega pol leta smo praznovali polokroglo obletnico mature, na kateri si nas navduševala s svojimi zgodbami, neverjetnimi popotnimi izkušnjami in načrti, da smo te občudovali, kot bi bila s tolikšno življenjsko energijo šele na začetku svoje življenjske poti. Ta mnoga ljubiteljska in profesionalna področja umetnosti, na katerih si se uveljavila (od fotografije, plesa, igranja klavirja, koreografiranja, leposlovja do duhovnosti …), so govorila, da je v tebi nepotešljiva lakota po lepoti, popolnosti, ljubezni in dobrem … Vse to si tudi izžarevala. Za koga tako močno, da tega ni razumel ali se je celo ustrašil. In se, v dvomih, umaknil … Pa čeprav bi lahko bila tvoja beseda ali nasvet odrešilna za marsikatero našo »posvetno« življenjsko preizkušnjo.

NEPREMIČNINE PARCELO na sončni legi (2267 m2) z stanovanjskim objektom v 3. gr. fazi (113 m2), prodam. Objekt je priključen na elektriko in vodovod. Kabelska je ob parceli. Vse informacije na Gsm: 031 290 156.

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE PM10

V tednu od 21. do 27. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

V tednu od 21. do 27. marca koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Skupna občinska uprava SAŠA regije

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 21. do 27. marca (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 21. do 27. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

In tako se je tvoja neizčrpna energija usmerjala v ustvarjanje, v tisto trajno, kar bo ostalo med nami v knjigah, analih, spominih. Žal pa morda tudi v telojedca, ki je tako nenadoma izbruhnil v tebi in te vzel naši generaciji in tvojim bližnjim v tako kratkem času, da smo zaprepadeni onemeli … A človeško življenje v neskončnosti časa vesolja nima vrednosti v preživelih letih. Ne za tiste, ki živijo bogato in intenzivno, kot si ti. Četudi so mnoga spoznanja zrasla iz bolečine in mejnih stanj, si tem izkušnjam zmogla dati lepoto in dobroto. In neskončno ljubezen in žar. »Mislim, da sem lahko srečen,« pravi Duh gore Denali v tvoji pripovedki z daljnega potovanja po Aljaski. V njem lahko danes brez kančka dvoma prepoznavamo tvoje tiho hrepenenje, ki si ga tako subtilno, a intenzivno prenašala na svoje okolje, da šele sedaj počasi izžareva in se nam izrisuje, ko se nam iz mnogih pogovorov in spominov razkriva tvoje bistvo. »Vemo, da smo lahko srečni, ker smo te poznali,« lahko zato danes zatrdno reče vsak od nas, ki bo prebral tvoje delo in zlil v podobo o tebi vse trenutke in besede, ki si nam jih podarila v svoji drugačnosti, občutljivosti, intuiciji in darovanju. 🔲

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 2. 4. 2022 in nedeljo, 3. 4. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 485 Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

Alenka Šalej, v imenu gimnazijskih maturantov generacije '81

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

POROKE Porok ni bilo.

SMRTI • • • • •

Krajnc Marija, 1953, Velenje, Paški Kozjak 58B Ločičnik Bine, 2015, Šmartno ob Paki, Podgora 12C Vrabič Ivana, roj. 1932, Šoštanj, Florjan 173 Sovič Jože, roj. 1940, Šoštanj, Ravne 160 Koren Franc, 1944, Šoštanj, Gaberke 283

ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, ati, tast, dedi, pradedi, brat, stric in svak

FRANC KOREN 8. 2. 1944 – 21. 3. 2022 iz Gaberk Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, vso pomoč in podporo v težkih trenutkih, darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se gospe Sovič in g. Kolarju za lepe besede slovesa, g. župniku Jožetu Pribožiču in g. kaplanu Ivanu Hrastniku za lepo opravljen obred in sveto mašo, pogrebni službi KP Velenje, pevcem Oljka za lepo odpete pesmi, gasilcem PGD Gaberke, Premogovniku Velenje, rudarskemu trobilnemu kvartetu, Kulturnici Gaberke, društvu upokojencev Šoštanj in Gaberke, Bolnišnici Topolšica, reševalni službi in službi NMP ZD Velenje, praporščakom. Hvala tudi dr. Urbancu za dolgoletno zdravljenje in hvala sestri Stanki.

Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Zelo ga bomo pogrešali, vendar smo hvaležni, da smo bili del njegovega življenja.

Žalujoči: žena Milena, hčeri Irena z možem Robertom, Zdenka z Alešem, vnuki Aljaž z Laro, Anže, Ambrož in pravnukinja Kim.

Naš čas, 31. 1. 2022, barve: CMYK, stran 24

»Ko enkrat začneš, želiš samo še globlje in še dlje. Pa ni važno, kam. Lahko je to v svet, v telo ali v srce,« pravi Tadeja Kolar, izjemno zanimiva, nasmejana in simpatična sogovornica, ki si upa živeti po svoje – kot čuti, da je zanjo prav. Bravo. Tadeja, praviš, da v življenju najraje spoznavaš nove ljudi, kulture, poglede na svet in življenje. Kaj vse si že preizkusila? Kje vse si že bila, koga in kaj spoznala? »V preteklosti sem veliko svojega časa posvetila potovanjem. Pol leta sem skupaj z možem Dejanom potovala po Afriki, v Indiji sem bila trikrat, obiskala sem Oceanijo, velik del Azije in Južne Amerike. Prehodila sem 1500 km po Himalaji, splezala na šesttisočaka v Boliviji, smučala s pettisočaka v Čilu, naredila tečaj potapljanja na Andamanskih otokih in večkrat plezala na Tajskem. Učila sem smučanje na Japonskem, v Novi Zelandiji in Čilu. Poleg tega sem veliko časa preživela v družbi plemen, za katera pravim, da so moji največji učitelji: Bušmani (Bocvana), Himb (Namibija), Papuanci (Irian Jaya) in Mentavajci (Siberut). Zadnji dve leti pa sem raziskovanje sveta preusmerila v raziskovanje sebe, svojega duha. Tudi ta del mene je izredno zanimiv.« Torej si precej svobodnega duha in mišljenja? »Sem. Svoboda je moja glavna izbira za to življenje. Ko čutim popolno svobodo, čutim popolno srečo. In ravno potovanja, aktivnosti v naravi ter duhovnost v meni prebudijo te občutke svobode.« Tvoja načela življenja torej odstopajo od tistih, ki nam jih predpisuje družba. Ka-

Priznanja in nagrade Civilne zaščite podeljujejo pripadnikom Civilne zaščite ter drugim posameznikom za zasluge in prispevek pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Med letošnjimi prejemniki bronastih priznanj Civilne zaščite je za svoje poslanstvo tudi Urban Koprivnikar.

Žal življenje ni potica in ni vsem postlano z rožicami

Urban Koprivnikar je od leta 2006 član bolničarjev Civilne zaščite Mestne občine Velenje in več kot 20 let prostovoljec na različnih področjih. Prostovoljstvo ni bila njegova zavestna odločitev, ampak neke vrste način življenja in splošno prepričanje, ki ga živi. »Danes živimo v svetu po načelih, v katera verjamemo in za katera mislimo, da so prava oziroma najboljša. Nekateri bolj, drugi manj uspešno. Ta demokracija, v kateri živimo, žal ni druga Švica, vsi vidimo, kaj se dogaja okoli nas. Žal življenje ni potica in ni vsem postlano z rožicami. Prav zato je prostovoljstvo (po mojem mnenju) v današnjem času in prostoru nujna vrlina, ki bi

Tadeja Kolar: »Mi vsi smo junaki svojega sveta.« Raziskovanje je njena velika strast, pa naj gre za potovanja in spoznavanje različnih kultur ali za odkrivanje nas samih – fizičnih sposobnosti telesa in tudi našega duha kšna so in na kakšne odzive ljudi naletiš glede na to, da živiš bolj svobodnjaško?

želji, da v obliki najlepših zapisov vse to predam tudi bralcem. Ideja za knjigo se je porodila že pred 17 leti, ko sem v roke dobila knjigo Jonatana Livingstona Galeb. Takrat sem pomislila, da si tudi sama želim napisati zgodbo, ki bo navdihujoča in spodbudna za bralce. Potem pa sem za 30. rojstni dan od prijatelja prejela ukulele z željo, da napišem pesmico za njegovo hči. Spomnim se, kako sem dneve preživljala na lepi tajski plaži z ukulele v rokah in s potepuškimi psi ob strani … in takrat je nastala pesem, ki je temelj moje knjige Najlepša zgodba.«

»Točno tako. To, da živimo tako, kot čutimo v srcu, da želimo živeti, bi moralo biti glavno vodilo vsakemu izmed nas. Pričakovanja družbe in okolja niso pomembna, ampak štejejo samo naše, osebne želje. Torej, kako želimo živeti mi? A odgovor slišimo šele takrat, ko prisluhnemo sebi in svojemu srcu.

❱

V preteklosti je veliko časa posvetila potovanjem z možem Dejanom.

O čem pripoveduje?

Odzivi ljudi pa so različni. Ko prehodiš 1500 km po Himalaji, ti vsi ploskajo, ko potuješ pol leta po Afriki, navdušeno poslušajo, ko pa se začneš predajati duhovnosti, se ljudje ob tebi večkrat ustrašijo. Kot bi slišali en velik 'bu'! Ampak pomembno je, da greš za tem, kar te kliče in veseli. Ko si s srcem predan sebi in svojemu delu, tudi ljudje ob tebi prej ali slej sprejmejo vse, kar počneš, ali pa preprosto odidejo iz tvojega življenja. Tudi s tem ni nič narobe.« Pred kratkim si se preizkusila tudi v vlogi pisateljice. Kako dolgo je v tebi zorela ta želja? »Pišem zato, da napišem vse, kar moram slišati sama, in v

»To je zgodba o ljubezni, ki jo dajemo sebi, svetu in življenju

Tadeja Kolar, raziskovalka sveta in duha, avtorica knjige Najlepša zgodba: »Svoboda je moja glavna izbira za to življenje.« (Foto: Špela Mohorič)

❱

Knjiga Najlepša zgodba nas popelje v svet ljubezni, ki jo dajemo sebi, svetu in življenju samemu.

za dnem prepoznamo, zaživimo in doživimo svojo najlepšo zgodbo. Hkrati nas opomni, da smo mi glavni junaki svojega sveta. In ko to vemo mi, to vedo čisto vsi.« Komu je namenjena? »Bralci pravijo, da je preprosta kot Mali princ in polna modrosti, ki spominjajo na načela Luise L. Hay. Pravijo tudi, da to ni samo knjiga, ampak učbenik za življenje, ki ga je treba večkrat prebrati. Zato je namenjena vsem generacijam.« Kdo je tvoj največji kritik? »Jaz sama. Zagotovo.« Pravijo, da je zelo pomembno v življenju izbrati. Izbrati prijatelja, partnerja, poklic, svojo prostočasno dejavnost, prehrano … predvsem pa je pomembno, da v življenju izberete sebe .

Popotnica, pisateljica in velika raziskovalka sveta rada potuje z nahrbtnikom, spi pri domačinih ali pa v divjini postavi svoj majhen šotor. Čas je najraje preživljala v družbi plemen.

Živimo po načelih, v katera verjamemo in za katera mislimo, da so prava oziroma najboljša – Vrednota pomagati potrebnemu pomoči v naših koncih še obstaja jo morali vsak po svojih močeh živeti, da bi bil svet boljši. Pa ne mislim moralizirati, ampak samo toliko, da se človek zamisli in je iskren, sam pri sebi. Če samo pogledamo našega someščana, ki je pred kratkim storil "plemenito dejanje" in se odpeljal z vlakom v podporo napadenemu narodu. Vse pohvale za "prostovoljno herojstvo", vendar žal s preveč prosojnim (neiskrenim) namenom – preračunljivostjo za prihajajoči aprilski datum ...«

saj sistem (država) smo v bistvu ljudje, ki živimo v njem. Želim povedati, da smo premalo človek človeku. Zato je potreba po prostovoljstvu in humanizmu največja. Žal je tako. Po eni strani vsi poznamo vrednote, ki nas plemenitijo, po drugi strani pa teh vrednot ne živimo dovolj iskreno. To poudarjam zato, da si morda kdo zapomni, da je biti prostovoljec plemenito in žal nujno dejanje.«

Lahko poveste, zakaj ste med prejemniki nagrade?

Kaj sočloveku pomeni pomoč?

Urban Koprivnikar: »S tem dejanjem sem dobil občutek hvaležnosti ter samozavest, ponos v smislu, da lahko, če želiš pomagati, v najtežjih trenutkih tudi pomagaš.«

🔲

Knjiga Najlepša zgodba nas opogumi, da tudi mi dan za dnem prepoznamo, zaživimo in doživimo svojo najlepšo zgodbo. (Foto: Špela Mohorič).

Žal smo premalo človek človeku

»Vrednota pomagati pomoči potrebnemu v naših koncih še obstaja in vsa pohvala gre posameznikom in organizacijam, ki jih v Velenju ne manjka. Hkrati pa me žalosti dejstvo, da so te organizacije sploh potrebne. Po eni strani smo za takšno stanje sami krivi, ker dovolimo, da do tega prihaja, po drugi pa najbrž sistem ni najbolj pošten, saj dopušča vse to ... No,

samemu. Skozi lahkotno zgodbo nam otrok Hipi in muca Gora predajata čudovita sporočila narave, ki nas spodbudijo, da objamemo vse, kar smo, kar imamo in ustvarjamo zdaj, da lahko iz tega stanja hvaležnosti kreiramo življenje, ki ga želi živeti naše srce. Zgodba je napisana z namenom, da nas opogumi. Da tudi mi dan

»Sem član bolničarjev Civilne zaščite, vendar sem priznanje prejel zaradi enkratnega dejanja nudenja pomoči potrebni osebi kot posameznik, kot občan. Zgodilo se je 11. avgusta lani, ko smo se s sinovoma in psom odpravili na krajši pohod od Pungarta do Ribniške koče na Pohorju, kjer smo malo pod Črnim vrhom opazili, da se je ena oseba zgrudila in nepremično obležala. Bila sta starej-

Vesna Glinšek

ši mož in žena. Mož je doživel zastoj srca. Ob uspešni reanimaciji srca, oskrbi in klicu nujne zdravniške pomoči je možakar po operaciji in zdravljenju uspešno okreval in zdaj sva dobra prijatelja. To je dogodek, opisan v enem stavku, ki pa je zame trajal celo večnost in ni bil enostaven. S tem dejanjem sem dobil predvsem dobrega znanca, prijate-

❱

Žal življenje ni potica in ni vsem postlano z rožicami. Prav zato je prostovoljstvo v današnjem času in prostoru nujna vrlina.

lja in občutek hvaležnosti ter samozavest, ponos v smislu, da lahko, če želiš pomagati, tudi pomagaš, v najtežjih trenutkih. In to je ta občutek, ki ga čutiš ob takšnih dejanjih in za katerega si želim, da bi ga vsak, ki kakorkoli pomaga s prostovoljstvom, solidarnostjo, humanitarnostjo, občutil. V bistvu je to nagrada, ki odtehta vse, kar je vloženega v samo prostovoljstvo,« je odgovoril Koprivnikar. 🔲

Jasmina Škarja