14 2016

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 4. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (10/14 °C) in soboto (7/13 °C) deĹž, v nedeljo (6/18 °C) delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 7. aprila 2016â€

ĹĄtevilka 14 | leto 63â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

Naj ťportniki 2015 – rokometaťi Gorenja med klubi, med posamezniki Maja Mihalinec in Tim Kevin Ravnjak

Ne spi se v vseh oazah dobro Milena KrstiÄ? - Planinc

RokometaĹĄi, atletinja, deskar ‌ Velenje, 5. aprila - Ĺ portna zveza Velenje je tudi letos pripravila v tukajĹĄnjem Domu kulture prireditev, na kateri je razglasila naj ĹĄportnike, ĹĄportnice, klub leta 2015 v Mestni obÄ?ini Velenje.

Med ĹĄportniki je laskavi naslov prejel deskar Tim Kevin Ravnjak, med ĹĄpor-

tnicami atletinja Maja Mihalinec, ekipa leta pa je postal Rokometni klub Gorenje.

Med ĹĄportniki invalidi je naslov osvojil strelec Gorazd FranÄ?ek TirĹĄek, med ĹĄportnicami invalidkami pa plavalka TjaĹĄa Lenko. Naslove so podelili ĹĄe ĹĄportniku mladincu, mladinki, kadetu, kadetinji,

ĹĄportnikom in ĹĄportnicam neolimpijskih disciplin, ĹĄolskemu ĹĄportnemu druĹĄtvu in ĹĄe ĹĄtevilnim drugim, ki so s svojimi doseĹžki ali delom na ĹĄportnem podroÄ?ju izstopali v razliÄ?nih ĹĄportnih zvrsteh. VeÄ? v naslednji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa. đ&#x;”˛

tp

Prvi dan stavke zbori delavcev V delu slovenske energetike stavkalo okoli 3.000 zaposlenih, od tega v TEĹ 150 – Ĺ˝e danes zaÄ?etek zmanjĹĄevanja dobave elektriÄ?ne energije?

Ljubljana, Ĺ oĹĄtanj, 4. aprila – V delu slovenske energetike (brez GEN energije in druĹžbe SODO) se je v ponedeljek zaÄ?ela sploĹĄna stavka, ki bo trajala do 21. aprila.

Prvi dan stavke so potekali zbori delavcev. Po oceni predsednika Sindikata delavcev energetike Slovenije (SDE) Branka SevÄ?nikarja je stavkalo okoli tri tisoÄ? ali veÄ? kot 60 odstotkov zaposlenih. ÂťS stavko Ĺželimo opozoriti na pohod plenilskih elit, ki Ĺželijo v ozadju privatizirati del slovenskega elektrogospodarstva. ÄŒe Ĺželimo ohraniti sistem tak, kot je, v lasti drĹžavljanov Republike Slovenije, ki bo potroĹĄnikom in vsem zaposlenim nudil tisto, za kar ga potrebujemo - poceni, kakovostno in zanesljivo dobavo elektriÄ?nePJenergije, drugaÄ?e ne za NaĹĄ ÄŒas VELENJE 185x50.pdf

Foto: A. KavÄ?nik

Milena KrstiÄ? – Planinc

1

gre,ÂŤ pravi predsednik sindikata SDE. Zbori delavcev so potekali tudi v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, kjer jim je prisostvovala slaba polovica, okoli 150 zaposlenih. ÂťZ mislimi pa so bili na zboru delavcev tudi tisti, ki so morali delati,ÂŤ pravi prvi sindikalist v TEĹ -u Danilo Tajnik.

5.4.2016 15:15:32

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

VELENJE

RDEÄŒA DVORANA

17. 4. ob 19h

RdeÄ?a dvorana 19:00

Vstopnice: www.eventim.si in prodajna mesta sistema Eventim Si veÄ? informacij: www.perpetuumjazzile.si +

Zaposleni v obratu bloka 6 so pred stavko od poslovodstva prejeli v podpis izjavo, da ne bodo ogroĹžali premoĹženja termoelektrane.

Take izjave niso podpisovali, jo je pa marsikdo razumel kot groĹžnjo kot pritisk. ÂťSam jo razumem kot mobing,ÂŤ pravi predsednik.

Kako sam razmiĹĄlja ob tej stavki in prihodnosti? ÂťÄŒe Slovenija

uvaĹža 500 megavatov elektriÄ?ne energije, v Ĺ oĹĄtanju pa stojita dva bloka, ki sta sposobna to energijo nadomestiti, je v Sloveniji nekaj hudo narobe. ÄŒetudi je cena elektriÄ?ne energije trenutno nizka. Kje pa piĹĄe, da Ä?ez mesec ali dva ne bodo velike potrebe po elektriÄ?ni energiji, cene dvignile.

Takrat bi bloka lahko ustvarjala dobiÄ?ek.ÂŤ Za danes (Ä?etrtek, 7. aprila) je v okviru stavkovnih aktivnosti predviden zaÄ?etek zmanjĹĄevanja dobave elektriÄ?ne energije in potem stopnjevanje dobave. ÂťUpam pa, da do tega ne bo priĹĄlo in bo Vlada RS, ki ima v rokah ĹĄkarje in platno, sprevidela, da se je treba s socialnimi partnerji dogovoriti o prihodnosti slovenske elektroenergetike,ÂŤ pravi predsednik SDE Branko SevÄ?nikar. đ&#x;”˛

Pred leti, Ĺže v Ä?asu, ko so novodobni tajkuni brez kanÄ?ka slabe vesti plenili po podjetjih, mi je prijatelj, ko je nanesla beseda na to, ali je ÂťsreÄ?enÂŤ, rekel, da je, da je pravzaprav zelo sreÄ?en. ÄŒudno je bilo sliĹĄati. Pa je pojasnil.

Nima delnic, zato ga ne skrbi, da bi jim vrednost padla, nima jahte, zato ga ne skrbi, da bi zaĹĄla na kako Ä?er ... Ima le plaÄ?o, ki pa je resnici na ljubo solidna. Z njo si je ustvaril, kar ima in kar potrebuje. Nekaj malega je tudi takega, brez Ä?esar bi tudi ĹĄlo. Ne pa tako lepo, kot gre. Dve oljki ob majhnem vikendu na enem od bliĹžnjih jadranskih otokov si je omislil. Tja se da pripeljati v slabih treh urah. ÄŒeprav je od takrat do danes padla marsikatera delnica – pravzaprav so padle skoraj vse, nekatere do niÄ?vrednosti, se potopila marsikatera barka, ima on ĹĄe vedno toliko, da ob koncih tedna natoÄ?i bencin in se odpelje v svojo oazo. Tam dobro spi. Le vÄ?asih, kadar je burja huda, kadar strele reĹžejo nebo in toÄ?a klesti tla, takrat ne. Takrat ga je strah. Za tisti dve oljki.

Nanj sem veÄ?krat pomislila v dneh, ko je Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev preko panamskih dokumentov razkril poslovanje tako imenovanih Âťoffshore podjetijÂŤ, davÄ?ne oaze, kamor se stekajo bilijoni dolarjev iz vsega sveta.

Samo iz Evrope tja odplujeta dva tisoÄ?aka evrov na prebivalca. Proti najbolj skritim otokom, otokom zakladov. Iz Evropske unije v tem raju ponikne kar tisoÄ? milijard evrov. Nanj sem se spomnila zato, ker mi je tistikrat tako lepo povedal, da goltanje po veÄ?, kot potrebujeĹĄ, ne prinaĹĄa ne sreÄ?e ne mirnega spanja.

Med tistimi, ki so jih preiskovalni novinarji dobili s prsti v marmeladi in v teh dneh slabĹĄe spijo, so ĹĄtevilna znana imena svetovnega javnega Ĺživljenja, politiki, ĹĄportniki ... Med njimi je tudi naĹĄ mister Simpatikus. Zaradi njega ste gotovo kdaj slabo spali, ko je imel kje daleÄ? kak dvoboj sredi noÄ?i. Da zdaj malo slabĹĄe spi sam, mu je videti. Ni spoÄ?it in simpatiÄ?en.

Ampak, saj bo ĹĄe pojasnil. Konec koncev se ljudje za ustanovitev podjetij, registriranih v davÄ?nih oazah, odloÄ?ajo iz razliÄ?nih razlogov. Nikakor ne gre metati vseh, ki tako poslujejo, v isti koĹĄ.

Me pa prav zanima, kdo od tistih, ki jih poznam, Slovenija pa je tako majhna, da se bolj kot ne poznamo vsi, se bo ĹĄe pojavil na seznamu. Z gotovostjo lahko trdim, da na njem ne bo prijatelja iz uvoda. Me pa skrbi, da bo ĹĄe kak tak, ki je do vÄ?eraj prisegal na poĹĄtenje in ob igranju himne mirno stal. Nam bil zgled. Svetla dika, naĹĄ ponos. Tudi kak politik. Ki je predstavljal in govoril nekaj, kar nas veliko ĹĄe verjame.

Bojazen je na mestu. Take tiÄ?e smo Ĺže videli. Potem so sicer zaradi slabih svetovalcev izgubili spomin. A spijo slabo. To pa je đ&#x;”˛ tudi nekaj.

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 4. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 2

2

OD SREDE DO TORKA

7. aprila 2016

Zadovoljni z delom zavodov Ĺ˝iveti do konca Velenje – V prostorih mestne Ä?etrti Desni breg na Kersnikovi 1 bo danes (Ä?etrtek, 7. aprila) sreÄ?anje, ki ga pripravlja Hospic Velenje. Na njem, zaÄ?eli ga bodo ob 18. uri, bodo predstavili druĹĄtvo, tema sreÄ?anja pa bo Ĺ˝iveti do konca. Pogovor bo vodila Tatjana Ĺ uha. đ&#x;”˛

mkp

V ĹĄtirih dneh veÄ? kot 1000 krvodajalcev Velenje – ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje je od 29. marca do 1. aprila v prostorih restavracije Pod Jakcem v Velenju organiziralo prvo veÄ?jo letoĹĄnjo krvodajalsko akcijo. Prve tri dni so darovalci darovali kri za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana, zadnji dan pa za SploĹĄno bolniĹĄnico Maribor.

Na akciji je darovalo kri 1061 krvodajalcev. Naslednja veÄ?ja krvodajalska akcija bo julija. đ&#x;”˛

tp

Dvanajst milijonov za izobraĹževanje SluĹžba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je izdala sklep o finanÄ?ni podpori za program Projektno uÄ?enje mlajĹĄih odraslih. Predvidena vrednost programa, ki se bo izvajal na celotnem obmoÄ?ju Slovenije glede na potrebe obeh kohezijskih regij, je 12 milijonov evrov. Od tega Evropski socialni sklad prispeva 9,6 milijona evrov. Projektno uÄ?enje mlajĹĄih odraslih (PUM-O) je program neformalnega izobraĹževanja za opolnomoÄ?enje mlajĹĄih odraslih od 15. do dopolnjenega 26. leta starosti, ki so opustili ĹĄolanje in niso zaposleni. Glede na dosedanje izkuĹĄnje in ĹĄiritev delovanja se predvideva, da bo v program vkljuÄ?enih 500 oseb na leto oz. skupaj 3.000 v obdobju izvajanja programa 2014–2020. đ&#x;”˛

Letos precej veÄ? prijav na javne razpise Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je letos za javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti namenila 15 tisoÄ? evrov, za javni razpis za financiranje in sofinanciranje projektov mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih pa 45 tisoÄ? evrov. Prijav na prvega je bilo nekoliko manj kot lani (19), na drugega pa enajst veÄ? (48). PetÄ?lanska komisija bo odloÄ?ala do sredine prihodnjega meseca. Tik pred zakljuÄ?kom je razpis za kulturne dejavnosti, na katerega je bilo prav tako veÄ? odziva. Prijavljenih je bilo 23 programov kulturnih druĹĄtev iz zveze, projektov je bilo 51, s podroÄ?ja zaloĹžniĹĄtva pa je bilo projektov kar 24, saj je letos prviÄ? vkljuÄ?ena tudi izdaja zgoĹĄÄ?enk. Medtem ko je razpis za ĹĄportne projekte Ĺže zakljuÄ?en, do 11. aprila teÄ?e razpis za socialno varstvo in zdravstvo.

Do 5. avgusta bo odprt razpis za dodelitev sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeĹželja v velenjski obÄ?ini. Projekti, ki niso povezani z nobenim drugim podroÄ?jem, pa se lahko sofinancirajo iz razpisa, ki bo odprt do 30. novembra oziroma do porabe sredstev. đ&#x;”˛

tf

Sedaj ĹĄe spletna trgovina Celje, 4. aprila – Podjetje ECE Celje, ki je drugi najveÄ?ji dobavitelj energije z najveÄ?jim ĹĄtevilom kupcev v drĹžavi, je lansko poslovno leto sklenilo z blizu 3 milijoni evrov dobiÄ?ka in 145 milijoni evrov prometa. Na novinarski konferenci je direktor podjetja Mitja TerÄ?e zatrdil, da so rasli na vseh podroÄ?jih – pri prodaji elektriÄ?ne energije, zemeljskega plina in prodaje lesnih pelet.

Da je podjetje druĹžbeno odgovorno in namenja veliko pozornosti ozaveĹĄÄ?anju svojih odjemalcev o uÄ?inkoviti rabi elektriÄ?ne energije, med drugim dokazuje z novo spletno trgovino. V njej je na voljo blizu 100 gospodinjskih aparatov in naprav, cilj podjetja pa je ponuditi kupcem v enem letu veÄ? kot 1000 zanje zanimivih izdelkov. Njihovi kupci, redni plaÄ?niki, lahko aparate in naprave kupijo na 12 obrokov brez obresti, odplaÄ?evanje pa jim omogoÄ?ajo na raÄ?unu za energente. Novo spletno trgovino so zasnovali s slovenskimi strokovnjaki. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

tp

Svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki soglasno potrdili poroÄ?ila nekaterih obÄ?inskih in drugih javnih zavodov – Dodelili denar za druĹĄtva in organizacije Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 4. aprila – Za letoĹĄnjo drugo sejo sveta so imeli svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki na dnevnem redu 11 toÄ?k.

Pri vseh je zapisniÄ?arka seje lahko pripisala 'sprejeto soglasno'.

pomb, Ä?eprav smo jih glede na nekatere informacije priÄ?akovali.

Ravnatelj Bojan Juras je ocenil, da sta bila ĹĄola in vrtec lani uspeĹĄna v svojih prizadevanjih, tudi z ustanoviteljico obÄ?ino so se dogovorili o poplaÄ?ilih zaostankov. KaĹže pa se prostorska sti-

drugim povedal, da namenja lokalna skupnost za to dejavnost pribliĹžno 35 tisoÄ? evrov na leto, zato si Ĺželijo, da bi bila knjiĹžnica odprta veÄ?krat na teden. Po VrbiÄ?evih besedah so njihove ÂťpoboĹžne ĹželjeÂŤ, da bi bila odprta vsak dan, Ä?eprav tako kot v dru-

Mladinski center – odliÄ?no

Javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki je, po obrazloĹžitvi njegove direktorice Mirjam Polh, lani organiziral dvakrat veÄ? dogodkov kot predhodno leto, finanÄ?ni rezultat kaĹže 8.500 evrov preseĹžka prihodkov nad odhodki. Dobro sodeluje z mladimi, druĹĄtvi, ostalimi javnimi zavodi v okolju.

Svetniki so delo javnega zavoda v primerjavi s prejĹĄnjimi leti oznaÄ?ili za odliÄ?no. Bi pa na prihodnji obravnavi poroÄ?ila Ĺželeli imeti nekatere primerjalne podatke za predhodno leto.

Osnovna ťola in vrtec – uspeťno

Tudi na poroÄ?ilo o poslovanju najveÄ?jega javnega zavoda v lokalni skupnosti – tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole – niso imeli pri-

VeÄ? vlog humanitarnih druĹĄtev

ska v ĹĄoli, o Ä?emer bodo morali razpravljati v bliĹžnji prihodnosti.

Pobuda o oblikovanju odbora

Na prejĹĄnji seji sveta so svetniki izrazili Ĺželjo po obravnavi poroÄ?ila KnjiĹžnice Velenje in predstavitvi njenega direktorja Vlada VrbiÄ?a. Tako je bila ta tema tokrat na seji sveta prviÄ?. Ĺ marĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar je med

gih enotah in po Sloveniji beleĹžijo upad izposoje knjig. Predlagal je oblikovanje posebnega odbora, Âťna katerem bi se pogovarjali, kaj bi to okolje ĹželeloÂŤ, da bi bila obiskanost knjiĹžnice in izposoja knjiĹžnega gradiva boljĹĄa.

Na leto 43 tisoÄ? evrov za pomoÄ? na domu

Socialnovarstveno storitev pomoÄ? na domu izvaja Center za

Sami sebi smo lahko najveÄ?ji sovraĹžniki Spet razdeljeni – Celjan v Ljubljani – Cent na cesti AmeriÄ?ani nad Celjem – Heinekenu pivo, LaĹĄÄ?anom vodo Ne gre in ne gre. Ko Ĺže kdo (naivno) pomisli, da nas kaj vendarle lahko vsaj malo zdruĹži, Ĺže se zgodijo stvari, ki dokazujejo, da ima Slovenija veÄ? lic. Niti ne le dveh, kot kdaj krjaveljsko reÄ?emo. Ampak vsaj dva. Tako se je pokazalo tudi v soboto v Ljubljani. Enega so na Trgu republike postavili zborovalci v obrambo Slovenije (jugovzhodni sosedje so ga ocenili za zbor proti migrantom), kjer je bil med govorci tudi Celjan Marko ZidanĹĄek, sicer prvak SLS, drugega na Kongresnem trgu s shodom Proti elitam. Tu so se dejansko zavzemali za vse revne. Teh je vse veÄ? in za ta ÂťbojÂŤ se je treba povezati. NaĹĄo deĹželico je pretresla tudi resna groĹžnja z moĹžnostjo napada na razne objekte in osebnosti. Na sreÄ?o se je pokazalo, da je ĹĄlo za domaÄ?o groĹžnjo, ki naj bi bila le provokacija. A vseeno so se nekateri zamislili, kako je z varovanjem. Ĺ e posebno, ko je tudi sam predsednik drĹžave podelil ťusÂŤ pripravljenosti naĹĄe vojske. NaĹĄa ministrica KatiÄ?eva naj ne bi bila za to niÄ? kriva, glavni krivec naj bi bilo pomanjkanje denarja. Kot tudi v policiji. Varnost in pripravljenost je paÄ? treba gledati tudi v denarju.

Na denar pa seveda gledajo tudi upokojenci, predvsem tisti, ki komaj ÂťsĹĄtrikajoÂŤ zaÄ?etek meseca s koncem. Zato tudi ploskajo svojemu Karlu, ki se bori za vsaj 0,4 odsto-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

socialno delo Velenje v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki od leta 2006 dalje. Lani jo je prejemalo 16 starejĹĄih obÄ?anov, kar je toliko kot leta 2014. Z njo obÄ?ina obÄ?anom omogoÄ?a preĹživljanje starosti v domaÄ?em okolju, za kar je lani iz proraÄ?una odĹĄtela 43 tisoÄ? evrov oziroma v povpreÄ?ju na upraviÄ?enca 2.700 evrov na leto oziroma 225 evrov na mesec. Svetniki so poroÄ?ilo brez razprave sprejeli.

tno uskladitev pokojnin. Ni veliko, nekaj pa je. Cent na cent ‌ Mnogi od tistih, ki imajo veliko, tega ne razumejo in se Ä?udijo, zakaj naj bi jim poviĹĄali pokojnine za tak drobiĹž.

No, ĹĄe bolj bi bili proti, Ä?e naj bi jim dali veÄ?. Ĺ e vedno paÄ? velja, da bogati reveĹža ne razume.

V Celju naj bi vsaj za malo Ä?asa pozabili na tegobe, ki spremljajo to kneĹžje mesto.

Seveda – Celje v ponedeljek slavi svoj obÄ?inski praznik. V senci opozoril o oporeÄ?nosti zemlje in zraka, o neurejenosti mestnega prometa, kadrovanjih in podobnih malenkostih, a vendar tudi ob nekaterih podatkih o razvoju. Tako kot povsod ob obÄ?inskih praznikih. Celjani slavijo 11. aprila v spomin na dan, ko je Friderik II. leta 1451 podelil takrat trĹĄki naselbini mestne pravice.

In nikakor v spomin na nemĹĄko zasedbo Celja, kot nekateri ĹĄe vedno natolcujejo. Nekateri pravijo, da so praznovanje zaÄ?eli simboliÄ?no – 1. aprila. Kar koli Ĺže to pomeni.

Kljub kritikam o stanju opremljenosti bodo med praznovanjem predstavili opremljenost in delovanje slovenske vojske in policije, med prazniÄ?ne prireditve sodi tudi tista na viĹĄji ravni: na Rogli bo tradicionalni smuÄ?arski dvoboj mest Celje in Zagreb.

Nista pa v poÄ?astitev celjskega praznika v soboto na zahodu obÄ?ine v zraku obrnili

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Odbor za negospodarstvo in javne sluĹžbe druĹžbenih dejavnosti je predlagal, svetniki pa na seji potrdili, predlog delitve 17 tisoÄ? evrov proraÄ?unskega denarja druĹĄtvom in organizacijam v lokalni skupnosti za letos. Na razpis je prispelo 33 vlog, med njimi so zaznali precejĹĄen porast prijav humanitarnih druĹĄtev. Pri letoĹĄnji razdelitvi so upoĹĄtevali spremembe pravilnika, ki predvidevajo, da se 50 odstotkov razpisane vrednosti razdeli med kulturna in turistiÄ?na druĹĄtva, 40 odstotkov med ostala druĹĄtva v obÄ?ini in zunaj nje, preostalih 10 odstotkov ali 1.700 evrov pa med socialna in humanitarna druĹĄtva. đ&#x;”˛

dve ameriĹĄki lovski letali. Tu sta se mudili le krajĹĄi Ä?as, preden sta poleteli nad AndraĹž nad Polzelo, kjer so se spomnili strmoglavljenja sestreljenega ameriĹĄkega bombnika med 2. svetovno vojno. Osem Ä?lanov posadke je umrlo, zanje so na pokopaliĹĄÄ?u v AndraĹžu postavili spominsko obeleĹžje. Slovesnosti sta se udeleĹžila tudi ameriĹĄki veleposlanik v Sloveniji in naĹĄ predsednik drĹžave, spregovorila je tudi obrambna ministrica Andreja KatiÄ?.

Take prireditve naj bi ĹĄe utrdile dobre odnose med Slovenijo in ZDA. Kot tista pri kapelici na VrĹĄiÄ?u med Slovenijo in Rusijo. ÄŒeprav naj bi odnosi med Slovenijo in HrvaĹĄko malo ĹĄkripali, vendarle nekatere obÄ?ine kar dobro sodelujejo. Ĺ e posebej, Ä?e gre za z evropskimi sredstvi obogatene projekte.

V posebnem projektu, v katerem sta sodelovali Ljudski univerzi Ĺ entjur in KoÄ?evje na naĹĄi strani ter turistiÄ?ni organizaciji obÄ?in Ĺ trigova in Marija Bistrica na hrvaĹĄki, so posvetili pozornost ohranjanju in oĹživljanju starih obrti in ĹĄeg. Predvsem pa, kako vse vse to prenesti na mlado generacijo. Drugi Ä?ezmejni projekt je povezal obÄ?ine in gasilce. ObÄ?ino Vojnik in gasilsko zvezo Vojnik – Dobrna ter partnerje na hrvaĹĄki strani.

Posebno mednarodno ÂťsodelovanjeÂŤ pa Ä?utijo v LaĹĄkem. Potem ko je Heineken prevzel laĹĄko pivo, obÄ?ini LaĹĄko ÂťvraÄ?aÂŤ vodo. Odrekli so se koncesiji za upravljanje s pitno vodo. Delavci pivovarskega vodovoda pa se bodo prezaposlili v laĹĄko komunalo. Vse zadeve naj bi uredili na hitro.

Pa ĹĄe to: v Celju nameravajo prihodnje leto reĹĄiti svojevrstno uganko. Kaj je to: luknja pri luknji, pa vodo drĹži. To je Teharska cesta, katere obnove naj bi se konÄ?no le lotili. ÄŒe bodo priĹĄteli do tri – tri milijone evrov. đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 4. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

7. aprila 2016

3

Mavrico je treba prepoznati, da zaŞivi Dejan Židan na delovnem obisku v Nazarjah – V ospredju kmetijska politika in umestitev hitre ceste tretje razvojne osi Tatjana Podgorťek

Nazarje, 31. marca – Na povabilo predsednika ObmoÄ?ne organizacije SD SaĹĄa Bojana KontiÄ?a se je v Nazarjah mudil predsednik Socialnih demokratov (SD) in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Ĺ˝idan. Pred pogovorom v mali dvorani tamkajĹĄnjega doma kulture si je z vodstvom Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina ogledal njen Trgovsko-poslovni center SaĹĄa Nazarje.

PodeĹželje se spreminja

V nagovoru zbranim je KontiÄ? med drugim dejal, da so se odloÄ?ili, da bodo takĹĄna sreÄ?anja organizirali pogosteje tudi zato, ker imata Ĺ aleĹĄka in Zgornja Savinjska dolina veÄ? stiÄ?nih toÄ?k. Izpostavil je turizem, kmetijstvo ter prizadevanja za umestitev hitre ceste tretje razvojne osi. Po njegovem mnenju v regiji SaĹĄa Âťni veÄ? samo desnih in depresivnih barv, ampak se razprostira mavrica. To je treba le prepoznati, da ta zaĹživi.ÂŤ

Minister Ĺ˝idan je soglaĹĄal s tem KontiÄ?evim mnenjem. PodeĹželje, tako Ĺ˝idan, ni veÄ? bolj v lasti desnih strank, ampak se spreminja. Podatki kaĹžejo, da se tudi v regiji SaĹĄa ĹĄtevilo Ä?lanov in simpatizerjev stranke SD poveÄ?uje. ÂťTo najbrĹž zaradi tega, ker ljudje opazijo, da stranka manj obljublja, tisto, kar obljubi, pa tudi izpelje.ÂŤ Prav tako se ponaĹĄa s tradicijo, saj letos praznuje socialna demokracija kot gibanje v Sloveniji 120-letnico, programi stranke pa dajejo odgovore oziroma reĹĄitve na mnoga aktualna vpraĹĄanja.

vlja letos kmetijstvo v EU eno veÄ?jih kriz v svoji zgodovini, obstajajo pa moĹžnosti, kako jo uspe-

vezovanje teh sistemov v lokalni skupnosti na podroÄ?ju nakupa in prodaje izdelkov ter reproma-

bo in strokovnjaki je zaznal, da so ti ukrepi moĹžni. ÂťUvajamo novo kmetijsko politiko, ki je sicer na videz manj interventna v primerjavi s prejĹĄnjo, a se bo ob koncu uvajalnega obdobja leta 2019 verjetno pokazala njena

Kot kmetijski minister je bil na seji vlade preglasovan

Za laĹžje preĹživetje je potrebna povezanost

PodeĹželje se – po besedah Ĺ˝idana – spreminja tudi zato, ker se spreminja klasiÄ?no kmetijstvo.

S to dejavnostjo se v njem ukvarja le 20 odstotkov ljudi, ostali tu Ĺživijo, ker cenijo boljĹĄe moĹžnosti bivanja. Nova kmetijska politika ne loÄ?i, kdo je majhen, je pa bolj socialna, kot je bila v preteklosti. ÂťTreba je sicer priznati, da doĹži-

so dobrodoĹĄle za hribovske in gorske kmetije, na nov ukrep v govedoreji, zviĹĄanje plaÄ?ila za ekoloĹĄko travinje ‌ Omenil je ĹĄe veÄ? denarja za propagiranje izvoza na tretje trge. ÂťOb vsem naĹĄtetem pa naj znova poudarim pomen poslovnega povezovanja kmetij in lokalnih zadruĹžnih ter poslovnih sistemov.ÂŤ

Minister Dejan Židan (drugi z leve) je spregovoril o akrualnih dogajanjih v kmetijstvu.

ĹĄno premagati oziroma omiliti njene posledice.ÂŤ Med prednostnimi ukrepi za laĹžje preĹživetje je navedel povezovanje kmetov v zadruĹžni dejavnosti ali drug poslovni sistem, prav tako po-

teriala. Na kmetijah je potrebna takojĹĄnja izloÄ?itev vseh nenujnih stroĹĄkov vsaj za naslednji dve leti in pogledati, kje je moĹžna veÄ?ja uÄ?inkovitost. Na pogovorih s kmetijsko svetovalno sluĹž-

precejĹĄnja primerljivost s plaÄ?ili na hektar travinja, polja in ĹĄe Ä?esa. Opozoril je na razpise, ki bodo omogoÄ?ili prenovo kmetij, umna vlaganja, spremembe programa razvoja podeĹželja, ki

Minister Ĺ˝idan je soglaĹĄal, da je boljĹĄa prometna povezava regije pomembna v prizadevanjih za gospodarski razvoj regije. ÂťKako daleÄ? je umeĹĄÄ?anje trase F22, ki jo je vlada RS ocenila za edino primerno v tem trenutku, vem bolj iz medijev, na seji vlade RS, ki je o tem odloÄ?ala, pa sem bil kot kmetijski minister preglasovan. Vem, da je prisotnih veÄ? razliÄ?nih mnenj, da preverjajo, katera trasa je cenejĹĄa in katera se lahko najprej zgradi. Tudi glede tega so menja razliÄ?na. Kot kmetijski minister pa ĹĄe vedno zagovarjam zaĹĄÄ?ito kmetijskih zemljiĹĄÄ?, ker teh v Sloveniji primanjkuje,ÂŤ nam je odgovoril Deđ&#x;”˛ jan Ĺ˝idan.â€

Zavezniťtvo se krepi in je danes ťe posebej nujno V AndraŞu nad Polzelo 72. praznik slovensko– ameriťkega prijateljstva

nju in iskanju kompromisov, zato da gre svet naprej in ne nazaj,ÂŤ je ĹĄe dejal Pahor.

Ne le opomnik, tudi poziv

Tatjana PodgorĹĄek

AndraĹž nad Polzelo, 2. aprila – ObÄ?ina Polzela je v spomin na osem padlih ameriĹĄkih letalcev strmoglavljenega bombnika B-17 Temne oÄ?i (Dark eyes), marca 1944 v bliĹžini AndraĹža nad Polzelo tudi letos pripravila slovesnost. UdeleĹžili so se je ĹĄtevilni visoki gostje, k spominski ploĹĄÄ?i sta venec poloĹžila ameriĹĄki veleposlanik v Sloveniji Brent Robert Hartley in slavnostni govornik predsednik republike Borut Pahor.

Bili smo zavezniki pred Ä?etrt stoletja in smo tudi danes

Pahor je ob tej priloĹžnosti med drugim dejal, da se z visokimi predstavniki ZDA trudijo, da bi to postal osrednji praznik slovensko-ameriĹĄkega zavezniĹĄtva in prijateljstva. Ta ni zapisan v mednarodni pogodbi, ni zaukazan s kakĹĄnim zakonom ali predpisom, ampak je Âťzapisan v naĹĄih srcihÂŤ.

Omenjeno prijateljstvo ne sega samo v Ä?as druge svetovne voj-

Venec sta poloĹžilapredsednik drĹžave Borut Pahor in ameriĹĄki veleposlanik Brent Robert Hartley.

ne, ampak ima tudi zelo sodobne uÄ?inke. Po njegovih besedah brez sodelovanja, dialoga in medsebojnega spoĹĄtovanja med narodi dobrih reĹĄitev ni mogoÄ?e najti. ÂťBili smo zavezniki pred triÄ?etrt stoletja, zavezniki smo danes. Takrat je bil svet kompliciran, nekoliko drugaÄ?e je danes ĹĄe bolj. NaĹĄi dedje so pred triÄ?etrt stoletja poskrbeli, da se je odprlo poglavje upanje, ko so porazili sile zla.

NaĹĄa odgovornost danes je, da svojim otrokom odpremo poglavje upanje v njihovo prihodnost,

Na obmoÄ?je blizu AndraĹža nad Polzelo je 19. marca 1944 strmoglavilo sestreljeno ameriĹĄko letalo, bombnik B-17, z imenom Dark eyes. Skupaj z 233 bombniki je poletelo iz italijanske letalske baze ter je bilo namenjeno proti avstrijski KoroĹĄki, kjer naj bi uniÄ?ili tovarno Steyer, ki je takrat sluĹžila nemĹĄki vojaĹĄki industriji.

Osem Ä?lanov posadke je pri tem umrlo, dva danes prav tako Ĺže pokojna vojaka pa sta bila ujeta in sta vojno preĹživela v ujetniĹĄkih taboriĹĄÄ?ih. Ĺ lo je za letalce 15. ameriĹĄke zraÄ?ne sile, za katere so na pokopaliĹĄÄ?u v AndraĹžu postavili spominsko obeleĹžje.

s tem, da zavarujemo ta mir in ga okrepimo. In to je mogoÄ?e v tem kompleksnem in zapletenem

svetu, polnem protislovij, narediti samo ob velikem medsebojnem spoĹĄtovanju posluĹĄanju, upoĹĄteva-

Valuta: dobra dela

Velenje, 2. aprila – Prostovoljci Mladinskega centra Velenje so ob dnevu za spremembe prviÄ? postavili trĹžnico, na kateri so ponujali knjige v zameno za dobro delo. Obiskovalci so se zavezali, da bodo opravili nalogo, ki so jo dobili s knjigo in drugimi reÄ?mi, ki jih je ponujala stojnica: podari kos oblaÄ?ila, preĹživi dan brez interneta, pojdi na sprehod, vsak dan pojej kos sadja, mami skuhaj kavo, preĹživi dan z druĹžino, izpij deset kozarcev vode, nasmehni se petim neznancem. Slednjo je dobila podĹžupanja Breda Kolar in ne bo je teĹžko izpolniti, je dejala, saj se rada nasmehne ljudem, ki jih sreÄ?uje. Eni ji nasmeh vrnejo, drugim je nerodno, tretji se Ä?udijo. Tudi drugi so se razveselili izzivov, ki so bili za ene teĹžji, za druge laĹžji, za vse pa koristni.

Idejo za trĹžnico dobrih del je prostovoljka Ana Marija Kolar dobila na mladinski izmenjavi v Gruziji. Z nalogami je Ĺželela ljudi spodbuditi k skrbi za svoje zdravje in boljĹĄe odnose z bliĹžnjimi.

Pogosto je namreÄ? potrebne le malo spodbude za drobe sprememđ&#x;”˛ tf be, ki lahko izboljĹĄajo oboje – v dobro nas in drugih. â€

Po besedah veleposlanika Hartleyja spominsko obeleĹžje v AndraĹžu nad Polzelo ni samo opomnik na Ĺžrtve zgodovine, ampak je tudi poziv k skupni nadaljnji zavezanosti miru, Ä?lovekovim pravicam in mirnemu reĹĄevanju sporov ter viziji celovite in svobodne Evrope v miru. Temelji ameriĹĄko-slovenskega prijateljstva in vojaĹĄkega zavezniĹĄtva so se – po njegovih besedah – zaÄ?eli Âťtukaj med drugo svetovno vojnoÂŤ, se nadaljevali po drugi svetovni vojni, se okrepili po vstopu Slovenije v EU in zvezo Nato, sedaj pa se nadaljujejo v okviru globalnih prizadevanj v boju proti tistim, ki Ĺželijo doloÄ?iti meje Evrope z nasiljem, proti teroristom, izzivom nestabilno-

sti na BliĹžnjem vzhodu in severni Afriki. Izrazil je prepriÄ?anje, da se lahko skupaj spopademo proti vsakim izzivom, ÂťÄ?e ostanemo zvesti naĹĄim vrednotam.ÂŤ Predstavnik zraÄ?nih sil ZDA v Sloveniji, major Thomas Walsh, je v lepi slovenĹĄÄ?ini dejal, vidimo danes po svetu primere teroristov. ÂťTako kot takrat je tudi zdaj pomembno, da delamo skupaj proti tistim, ki bi nam Ĺželeli vzeti naĹĄo svobodo, ki bi Ĺželeli, da Ĺživimo v strahu.ÂŤ Po besedah obrambne ministrice Andreja KatiÄ? Slovenijo in ZDA na obrambnem in vojaĹĄkem podroÄ?ju povezuje dolgoletno odliÄ?no sodelovanje.

Slovesnost sta sklenila lovca F-16, ki sta preletela AndraĹž s 650 kilometri na uro v trenutku, ko je utihnilo igranje orkestra Slovenske policije. Na pot sta se podala iz Aviana in zanjo potrebovala 31 minut. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 4. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 4

4

GOSPODARSTVO

7. aprila 2016

Linija Gorenje by Starck Podpisali socialni sporazum navduĹĄila v Zagrebu Zagreb, Velenje – Gorenje je v druĹžbi ĹĄtevilnih arhitektov, oblikovalcev notranje opreme in znanih imen iz hrvaĹĄkega javnega Ĺživljenja v Ä?udovitem ambientu Francoskega paviljona v Zagrebu predstavilo novo (lansko jesen predstavljeno) kolekcijo, ki so jo ustvarili v sodelovanju s francosko zvezdo oblikovanja Philippom Starckom.

lovanja s svetovno znanim oblikovalcem Philippom Starckom.

Verjamemo, da bodo naĹĄi uporabniki v napravah iz te linije, ki jim omogoÄ?ajo, da jih kar najbolje vkljuÄ?ijo v svoj Ĺživljenjski slog, naĹĄli vrhunsko zadovoljstvo“, je povedal Robert PolĹĄak, direktor Gorenja Zagreb.

Kolekcija Gorenje by Starck je nadaljevanje uspeĹĄne tradicije

oblikoval eden najznamenitejĹĄih svetovno priznanih oblikovalcev Philippe Starck. Njegova zamisel je bila zasnovati tehnoloĹĄko vrhunske aparate, ki hkrati dajejo prijeten, topel in Ä?loveĹĄki obÄ?utek. NavdihujoÄ?e sveĹža linija je rezultat izkuĹĄenj in ustvarjalne energije velikana sodobnega oblikovanja, ki je uspeĹĄno povezal vse moĹžnosti vrhunske teh-

Predstavljanje kolekcije GORENJE BY STARCK

“Kot vodilni na trĹžiĹĄÄ?u menimo, da je naĹĄa obveza in poslanstvo nenehno gledati v prihodnost in kupcem ponuditi aparate, ki bodo tehnoloĹĄko superiorni, preprosti za uporabo, z odliÄ?no energetsko uÄ?inkovitostjo, hkrati pa se bodo vkljuÄ?ili v njihov dom in odraĹžali njihovega duha. Prav zato ponosno predstavljamo rezultat naĹĄega sode-

sodelovanj z velikimi imeni oblikovanja, po Ä?emer je Gorenje postalo prepoznavno. Doslej so Ĺže sodelovali z vrhunskimi tujimi oblikovalci, spomnimo le na Pininfarino, Oro Ita in Karima Rashida. Njihov lasten oblikovalski studio pa je poĹžel tudi Ĺže vrsto vrhunskih priznanj. V Zagrebu predstavljeno novo kolekcijo Gorenjevih kuhinjskih aparatov je

nologije, da bi ustregel potrebam in Ĺželjam danaĹĄnjega uporabnika. PeÄ?ice, kuhalne ploĹĄÄ?e, nape in hladilnike odlikuje prestiĹžna kombinacija nerjaveÄ?ega jekla in visoko odsevnega stekla.

PrivlaÄ?en videz aparata se zlije z okoljem, ki odseva na njegovi povrĹĄini in tako pripoveduje o Ĺživljenjskem slogu uporabnika. đ&#x;”˛

mz

V Premogovniku Velenje dosegli dogovor med upravo in socialnimi partnerji

Velenje, 4. aprila – Socialni partnerji in uprava Premogovnika Velenje so v ponedeljek podpisali dogovor za leto 2016. Dogovor, ki velja za vse zaposlene v Skupini PV, za katere veljajo doloÄ?ila kolektivne pogodbe premogovniĹĄtva Slovenije, je bil sklenjen (kot so sporoÄ?ili iz Premogovnika) Âťz namenom uspeĹĄnega finanÄ?nega in poslovnega prestrukturiranja druĹžb v Skupini Premogovnika, s poudarkom na socialno uravnoteĹženem pristopuÂŤ.

Uprava druĹžbe se je skupaj s socialnimi partnerji zavezala izvajati ukrepe, ki bodo pripomogli k zniĹžanju stroĹĄkov dela ter izvedbi

OBJAVLJA PREDNOSTNO LISTO ZA DODELITEV IN ZAMENJAVO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM – LISTA B Na podlagi 87. Ä?lena Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, ĹĄt. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 - ZVEtL, 57/08, 90/09 - odl. US, 56/11 - odl. US, 87/11, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A in 40/12 - ZUJF), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. l. RS, ĹĄt. 14/04, 34/04, 62/06, 114/06 - ZUE, 11/09, 81/11 in 47/14, Zakona o sploĹĄnem upravnem postopku (Ur. l. RS, ĹĄt. 24/06 - uradno preÄ?iĹĄÄ?eno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13), Mestna obÄ?ina Velenje, Titov trg 1, Velenje, po Javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljenim dne 28. 10. 2015

Prednostno listo B za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plaÄ?ati lastno udeleĹžbo

17

Tadej Živko

330

18

Ĺ˝iga GostenÄ?nik

330

19

Tanja Vulić

300

20

Sabina Hasanović

300

21

Anja Horvat Aleksić

290

22

Sedina Hasić

280

23

Mirel Hankić

280

24

Zijad Gazetić

260

Zap. ĹĄt.

Ime in priimek

Ĺ tevilo toÄ?k

1

Janez Ĺ kerlak

470

2

Peter Groznik

390

3

Erna Lipnikar

380

4

Irena Skrinar

350

5

Andrej Vrhovnik

350

6

Ä?emal Glavić

350

7

Branka Mlinar

350

Zap. ĹĄt.

Ime in priimek

8

Badema PirĹĄ

340

1

Rade Popović

9

Ana Planinc

340

2

Mateja Majhen

10

Tomislav Popetrov

340

3

Kasima Medara

4

Darja BuriÄ?

5

AleĹĄ Blatnik

6

Edina Delimehić

11

Petra Seilt

340

12

SaĹĄa PenĹĄek

340

13

SaĹĄo Berlak

330

14

Aleksander KoÄ?evar

330

15

Edis KovaÄ?ević

330

16

Nenad Topić

330

Kot ugotavljajo v obvestilu za javnost, so za stabilno poslovanje v letu 2016 poleg doseganja proizvodnje in ciljev, ki so zapisani v sklenjenem dogovoru, nujni tudi zniĹžanje stroĹĄkov materiala in storitev. đ&#x;”˛

Med podpisniki ni SDRES-a

Velenje, 4. aprila – Med podpisniki dogovora za leto 2016 ni sindikata SDRES-PV. Predsednik tega sindikata Bojan Zabukovnik pravi, da je ta prejĹĄnji teden zaradi vse veÄ?jega razhajanja med staliĹĄÄ?i sindikata SDRES-PV in upravo PV prekinil pogajanja. đ&#x;”˛

mkp

GOSPODARSKE novice

MESTNA OBÄŒINA VELENJE

objavlja

reorganizacije s spremembo sistematizacije delovnih mest. Cilji ukrepov temeljijo na spoĹĄtovanju pravic vseh zaposlenih ter skrbi za socialni razvoj, zagotavljanju socialne varnosti in zmanjĹĄanju socialnega tveganja za zaposlene v Skupini Premogovnik Velenje.

Dogovor velja do konca leta.

Seznam prosilcev za zamenjavo stanovanj, ki so glede na dohodek uvrĹĄÄ?eni na seznam B

Prednostna lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem ter seznam prosilcev za zamenjavo stanovanj, ki so glede na dohodek uvrĹĄÄ?eni na seznam A bo objavljena takoj po pravnomoÄ?nosti vseh odloÄ?b.

IMF svetuje nove reforme Mednarodni denarni sklad IMF nas je sicer delno pohvalil, saj nam za letos in prihodnje leto napoveduje 1,9- do dvoodstotno gospodarsko rast. SrednjeroÄ?no pa je po njihovem mnenju naĹĄa potencialna rast le ĹĄe 1,5-odstotna, zato nam seveda svetuje nove reforme in hitrejĹĄo privatizacijo. IMF priporoÄ?a, da ĹĄe Ä?istimo bilance podjetij in bank ter ustanovimo ĹĄe centralizirano, zasebno financirano institucijo, ki bi jo podprla Banka Slovenije in bi zdruĹževala in prodajala slaba posojila bank. Po mnenju IMF moramo naĹĄo NLB prodati brez kontrolnega deleĹža drĹžave. PriÄ?akuje tudi, da bomo deleĹž javnega dolga v BDP zmanjĹĄali s sedanjih 83 na 60 odstotkov. To pa naj bi dosegli med drugim s pokojninsko reformo in brzdanjem plaÄ? v javnem sektorju, nepremiÄ?ninski davek pa naj bi uvedli Ĺže prihodnje leto. Skratka, vse je v slogu, kot ga zagovarja IMF – veÄ? zasebne in manj javne lastnine.

Nov nadzorni svet HSE Slovenski drĹžavni holding je sprejel nov akt o ustanovitvi Holdinga Slovenske elektrarne in na njegovi osnovi imenoval ĹĄtiri dodatne Ä?lane nadzornega sveta druĹžbe. HSE sedaj nadzira osem predstavnikov kapitala in ĹĄtirje predstavniki delavcev.

Terme Dobrna uspeĹĄno sklenile lansko leto DruĹžba Terme Dobrna je lani dosegla 7,6 milijona evrov Ä?istih prihodkov od prodaje, kar je 13 odstotkov veÄ? kot leto prej. Tako so leto sklenili s 182.000 evrov dobiÄ?ka (predlani so imeli 167 tisoÄ? evrov izgube). Presegli magiÄ?no mejo 100.000 noÄ?itev, pohvalijo pa se lahko z najviĹĄjo rastjo noÄ?itev med slovenskimi naravnimi zdraviliĹĄÄ?i.

Naslednici Gorenjeve Notranje opreme 200 tisoÄ?akov subvencije Vlada je druĹžbi Arosa Mobilia, ki je pravna naslednica podjetja Gorenje Notranja oprema, odobrila 200.000 evrov subvencije. Menda je bilo brez te pomoÄ?i ogroĹženih 110 delovnih mest.

Trgotur med najboljĹĄimi zaposlovalci DruĹžba Dnevnik je na zakljuÄ?ni prireditvi medijskega raziskovalnega projekta Zlata nit deveto leto zapored razglasila najboljĹĄe zaposlovalce leta 2015 v Sloveniji. V konkurenci malih je sodelovalo tudi velenjsko podjetje Trgotur in se uvrstilo v finale – med sedem najboljĹĄih. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 4. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

7. aprila 2016

Plastika Skaza bo v ĹĄtirih letih promet potrojila Tanja Skaza, direktorica podjetja Skaza, je predstavila podjetje z velikimi ambicijami svetnikom Mestne obÄ?ine Velenje – Lani 31 milijoni evrov prihodkov Mira ZakoĹĄek

Tanja Skaza, dobitnica ĹĄtevilnih podjetniĹĄkih priznanj, je navduĹĄila s svojo energiÄ?no in samozavestno predstavitvijo. Podjetje Skaza, ki zaposluje 298 delavcev, od tega jih ima 77 odstotkov pogodbe za nedoloÄ?en Ä?as, 55 odstotkov pa jih je iz Velenja, je lansko poslovno leto sklenilo uspeĹĄno. Ustvarili so kar 31 milijonov evrov prihodkov. Njihove ambicije pa so ogromne, do leta 2020 naj bi se prihodki povzpeli kar na 100 milijonov evrov. Ugibanj o selitvi sedeĹža podjetja je konec, je zagotovila Skazova in povedala, da so odkupili velik del proizvodnih prostorov nekdanjega Vegradovega Vemonta, ki jih Ĺže obnavljajo in opremljajo za novo proizvodnjo.

â?ą

BolniĹĄkih izostankov imajo le 2,8 odstotka

Celotna pot podjetja Skaza, ki sta jo pred 39 leti ustanovila starĹĄa Igorja Skaze (Tanjinega partnerja), ni bila brez nihanj. Posebej hudo je bilo leta 2008, ko so izgubili dobrĹĄen del poslov z Gorenjem in bili prisiljeni tudi odpuĹĄÄ?ati, so pa takrat spremenili podjetniĹĄko miselnost. Pred dvema letoma so se Ĺže lahko po-

hvalili z nazivom Zlata gazela, kar jim je vlilo dodaten pogum.

Njihova vizija je razvijati inovativne izdelke, pri Ä?emer so v velik del proizvodnje Ĺže vpeljani novi materiali in tehnike, ki omogoÄ?ajo, da lahko izdelke reciklirajo, do leta 2020 pa Ĺželijo izdelovati samo takĹĄne izdelke.

â?ą

Lani so imeli v podjetju le 2-odstotno fluktuacijo, odpustili so nekaj zaposlenih, ki so jih zalotili pri kraji

Proizvajajo izdelke za elektro, pohiĹĄtveno in avtomobilsko industrijo ter belo tehniko. VeÄ?ino pogodb imajo sklenjenih za daljĹĄe Ä?asovno obdobje. Med drugim sodelujejo z multinacionalkami Ikea (zanjo so edini dobavitelj plastiÄ?nih izdelkov), Toshiba, Landis Gyr, Gorenje in drugimi.

Velik razvoj vidijo v sodelovanju z avtomobilsko industrijo.

Ostajajo druĹžinsko podjetje, vodenje pa sta prevzela Igor (ki skrbi predvsem za proizvodnjo), in Tanja, ki je odgovorna za vse ostalo, tudi za promocijo. Poudarila je, da namenjajo veliko pozornosti svojim blagovnim znamkam, s katerimi Ĺželijo do leta 2020 ustva-

Tanja Skaza, direktorica podjetja Skaza: ÂťBrez dobrega druĹžinskega sodelovanja in podpore moĹževih starĹĄev nam vse to ne bi uspelo.ÂŤ

â?ą

Brez boljĹĄe cestne povezave bo tudi Plastika Skaza teĹžko uresniÄ?ila svoje ambiciozne naÄ?rte

riti 20 milijonov evrov prometa. Ĺ e posebej ponosni so na blagovno znamko Organko in istoimenski koĹĄ za bioloĹĄke odpadke za go-

spodinjstva, ki ga prodajajo v 42 drĹžavah po svetu. Ravno prejĹĄnji mesec so sklenili zelo uspeĹĄno sodelovanje s hrvaĹĄko mestno obÄ?ino Osijek. Ta je ob pridobljenih nepovratnih sredstvih vsem gospodinjstvom razdelila Organka, kasneje pa bodo odkupovali kompost, naredili pelete in jih prodajali naprej. Za podoben posel se dogovarjajo tudi z Zagrebom, pa ĹĄe kje.

Poleg lastnega razvoja veliko skrb namenjajo razvijanju do-

Štipendije za zaŞelene kadre Za prihodnje ťtudijsko leto razpisane kadrovske in ťtipendije za deficitarne poklice – Za regijske ťtipendijske sheme ni denarja Tina Felicijan

Ko se uÄ?enci in dijaki odloÄ?ajo o svoji poklicni poti, je prav, da izberejo izobraĹževalne programe za poklice, ki jih veselijo, ker jih bodo tudi bolje opravljali.

Tako ob vpisih v srednjeĹĄolske in ĹĄtudijske programe pravijo ĹĄolski svetovalni delavci. Nato morajo eni v iskanje zaposlitve vloĹžiti veÄ? napora kot drugi, kar je sicer odvisno od njihove socialne mreĹže, obĹĄtudijskega nabiranja izkuĹĄenj, inovativnosti in samopromocije. A tudi od tega, kakĹĄne potrebe po poklicu obstajajo na trgu delovne sile. Zaposlitev navadno laĹžje najdejo tisti z bolj iskanim poklicem. Ti imajo tudi veÄ? moĹžnosti, da pridobijo kadrovske ĹĄtipendije med ĹĄolanjem, kar je hkrati delno zagotovilo za prvo zaposlitev in tudi za ĹĄtipendije za deficitarne poklice, ki spodbujajo k izobraĹževanju za kadre, ki jih na trgu primanjkuje.

Kadrovske ĹĄtipendije

Namen kadrovskih ĹĄtipendij (tudi ĹĄtipendij za deficitarna podroÄ?ja) je spodbujanje mladih, da se odloÄ?ijo za poklice, za katere se izkazujejo veÄ?je potrebe na trgu dela. Podjetja si lahko s ĹĄtipendiranjem zagotovijo razvoj ustreznih kadrov in tako razvoj podjetij. Dijaki in ĹĄtudenti pa lahko svoj poklic spoznavajo Ĺže med izobraĹževanjem, pridobivajo delovne izkuĹĄnje, nato pa se po konÄ?anem ĹĄolanju zaposlijo. Kadrovske ĹĄtipendije so v povpreÄ?ju najviĹĄje, vsako

leto pa jih veliko ostane nepodeljenih, ugotavljajo na javnem skladu za razvoj kadrov in ĹĄtipendije.

Delodajalci so tudi letos oddali potrebe po kadrovskih ĹĄtipendijah za prihodnje ĹĄolsko leto. NajveÄ? za podroÄ?ja naravoslovja in tehnike, predvsem strojniĹĄtva, elektrotehnike in mehatronike, pa tudi ekonomije. ÄŒas za oddajo potreb po kadrovskih ĹĄtipendijah imajo ĹĄe do konca tega leta.

â?ą

Ä?ena 1002 dijaka, med njimi jih je 16 iz Velenja, po dva sta iz Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki, ĹĄe 22 pa jih je iz zgornjesavinjskih obÄ?in. Vsi bodo ĹĄtipendijo v viĹĄini sto evrov prejemali do zakljuÄ?ka izobraĹževalnega programa. NajveÄ? ĹĄtipendij prejemajo strojni tehniki, tehniki raÄ?unalniĹĄtva, elektrotehniki, gastronomsko-turistiÄ?ni tehniki in tehniki mehatronike. Najmanj pa zidarji, gozdarji, peÄ?arji, grafiÄ?ni tehniki in avtokaroseristi.

Rekli so â?ą

Dr. Franc Ĺ˝erdin (SD) je pohvalil razvojne ambicije Skazovih, ĹĄe posebej pa ga je razveselil podatek, da bodo do leta 2020 poveÄ?ali ĹĄtevilo zaposlenih za 70 delavcev. Poudaril je tudi, da Organko dejansko dobro deluje.

Tone De Costa (SDS) je bil navduĹĄen nad zanosom in energijo Skazove, ki jo zna prenaĹĄati tudi na mlade rodove. ÄŒestital ji je za prejeta ĹĄtevilna priznanja in izrazil zadovoljstvo, da so tako velik sponzor. Ob tem pa je izrazil nezadovoljstvo, da v tem okolju nismo znali obdrĹžati ĹĄe enega uspeĹĄnega in perspektivnega podjetja Bisol.

Irena PoljanĹĄek Sivka (SD) je pohvalila izjemno sodelovanje podjetja z osnovno ĹĄolo Ĺ alek, ki jim polni tudi njihov ĹĄolski sklad.

Franc Sever (Vsi v isto smer Sever) je spomnil na zaÄ?etke tega podjetja, pohvalil pa njihovo skrb za kadre, med drugim s ĹĄtipendiranjem. brega inovativnega kadra. Prav zato aktivno sodelujejo s ĹĄolami in univerzami, aktivni pa so tudi v velenjskem podjetniĹĄkem inkubatorju. Z okoljem si Ĺželijo ĹĄe veÄ? sodelovanja, saj so prepriÄ?ani, da je to gonilo napredka. ÂťKljuÄ? uspeha so naĹĄi zaposleni, njihove druĹžine in njihovi otroci. Kar 400 jih imamo in

dodelili tisoÄ? v viĹĄini sto evrov meseÄ?no. Ĺ tipendijo bodo lahko pridobili dijaki in dijakinje prvih letnikov teh izobraĹževalnih programov, ki bodo vlogo oddali med 15. junijem in 20. septembrom. ÄŒe bo vlog veÄ?, kot je na voljo sredstev, bodo imeli prednost tisti z viĹĄjo povpreÄ?no oceno izbirnih predmetov v zakljuÄ?nem razredu osnovne ĹĄole ter viĹĄjo povpreÄ?no oceno vseh predmetov v ĹĄolskem letu.

Regijske ĹĄtipendijske sheme

Zadnje desetletje so dijaki in ĹĄtudenti lahko pridobivali kadrovske ĹĄtipendije tudi iz regijskih ĹĄtipendijskih shem. Te so namenjene usklajevanju ponudbe in potreb po kadrih, poleg tega pa zadrĹževanju visoko izobraĹžene delovne sile v regijah. Kadrovske ĹĄtipendije v okviru

Ĺ tipendijo za deficitarne poklice je moĹžno prejemati hkrati z nekaterimi drugimi ĹĄtipendijami, denimo z drĹžavno, Zoisovo, obÄ?insko, ni pa zdruĹžljiva s kadrovsko ĹĄtipendijo

Ĺ tipendije za deficitarne poklice

DrĹžava s ĹĄtipendijami za deficitarne poklice spodbuja mlade k izobraĹževanju za poklice, ki jih glede na predvideno ponudbo delovnih mest primanjkuje, poleg tega pa k vpisu v programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraĹževanja, ki pospeĹĄujejo gospodarski razvoj in izboljĹĄujejo zaposljivost.

Tako je cilj teh ĹĄtipendij zagotavljanje ustreznih kadrov na trgu dela glede na povpraĹĄevanje delodajalcev in moĹžnost zaposlovanja na podroÄ?jih, na katerih se tradicionalno zaposlujejo tujci.

To ĹĄolsko leto, ko dijaki prviÄ? prejemajo ĹĄtipendijo za deficitarne poklice, sta do ĹĄtipendije za deficitarne poklice upravi-

Deficitarna podroÄ?ja in izobraĹževalne programe doloÄ?a Politika ĹĄtipendiranja (2015–2019), izrazit primanjkljaj pa se je pokazal predvsem v srednjem poklicnem izobraĹževanju. Tako bodo za ĹĄtipendijo v prihodnjem ĹĄolskem letu lahko zaprosili dijaki in dijakinje, ki se ĹĄolajo za kamnoseke, izdelovalce kovinskih konstrukcij, oblikovalce kovin, orodjarje, elektrikarje, avtokaroseriste, peke, mesarje, mizarje, zidarje, kleparje-krovce, izvajalce suhomontaĹžne gradnje, slikopleskarje-Ä?rkoslikarje, peÄ?arje, gozdarje in dimnikarje.

Sklad za razvoj kadrov in ĹĄtipendije je tudi za ĹĄolsko leto 2016/2017 namenil 1,2 milijona evrov za ĹĄtipendije za deficitarne poklice, ponovno pa jih bodo

regijske ĹĄtipendijske sheme sofinancirata sklad za razvoj kadrov in ĹĄtipendije ter regionalne razvojne agencije kot nosilke projekta: sklad preko njih za kadrovsko ĹĄtipendijo, ki jo podeljuje delodajalec, prispeva do polovice kadrovske

Peter Dermol (SD) je izrazil zadovoljstvo, da podjetje sodeluje tudi pri razvijanju podjetniĹĄkih idej SaĹĄa inkubatorja.

Breda Kolar (SMC) je bila vesela priloĹžnosti, ki jo nudijo mladim, ki lahko pri njih nabirajo znanje, zadovoljstvo pa je izrazila tudi zaradi napovedanega zaposlovanja.

Matej Jenko (samostojni svetnik) je pohvalil celotno vizijo podjetja.

Bojan KontiÄ?, Ĺžupan, je poudaril, da si Ĺželijo v tem okolju ĹĄe veÄ? podobnih druĹžbeno odgovornih podjetij, zadovoljstvo pa je izrazil, da je Plastiki Skaza uspelo tako zrasti v Ä?asu krize, ko so marsikje drugje prihodki padali, ĹĄe zlasti pa dobiÄ?ek, in da veÄ?ino izdelkov, kar 97 odstotkov, izvozijo na zahtevne tuje trge.

Pojasnil pa je tudi zaplete, ki so pred leti nastajali ob naÄ?rtovani gradnji Podjetja Skaza na obmoÄ?ju TrebuĹĄe. Zanje ni bila kriva obÄ?ina, je zatrdil, ampak ARSO.

zanje Ĺželimo dobro poskrbeli, ĹĄe posebej, ker so delovni pogoji naĹĄih zaposlenih specifiÄ?ni, saj delamo tudi ob praznikih in ponoÄ?i,ÂŤ pravi Tanja, ki razmiĹĄlja tudi o oblikovanju vrtca znotraj podjetja. đ&#x;”˛

ĹĄtipendije, vendar najveÄ? v viĹĄini 30 odstotkov minimalne plaÄ?e.

S koroĹĄko regijsko ĹĄtipendijsko shemo si je do sedaj lahko pomagalo okoli 300 ĹĄtudentov in 200 dijakov, sodelovalo pa je veÄ? kot 150 manjĹĄih in veÄ?jih delodajalcev, ki so nato zagotovili Ĺže veÄ? kot 200 delovnih mest. V savinjski regiji pa se je v program vkljuÄ?ilo veÄ? kot 500 ĹĄtipendistov in dobrih 230 podjetij.

Razpisa pa letos ni, ker drĹžava ni zagotovila sredstev za izvajanje regijskih ĹĄtipendijskih shem v ĹĄolskem oziroma ĹĄtudijskem letu 2015/2016, pravi Jasmina Pungartnik z Razvojne agencije za KoroĹĄko. ÂťUpamo, da se bomo z ministrstvom nekako dogovorili, naĹĄli skupne toÄ?ke in projekt izvajali naprej, tako da bomo lahko objavili razpis za leto 2016/2017.ÂŤ So pa na Regionalni razvojni agenciji za KoroĹĄko vseeno objavili javni poziv delodajalcem za oddajo potreb v zvezi z dodelitvijo kadrovskih ĹĄtipendij za ĹĄolsko/ĹĄtudijsko leto 2016/2017, ker tako narekuje zakon o ĹĄtipendiranju, da kakih aktivnosti ne bi zamudili, je dodala Pungartnikova. ÂťNa ministrstvu pravijo, da razpisa letos ni bilo, ker morajo svoje pravne statuse spremeniti ĹĄe nekatere razvojne agencije. Mi in veÄ?ina ostalih ta status Ĺže imamo, tako da bi ĹĄtipendijske sheme lahko normalno izvajali dalje. Upamo, da bo ministrstvo za delo Ä?im prej zaÄ?elo aktivnosti, da bomo lahko pozvali delodajalce k vkljuÄ?itvi v regijske ĹĄtipendijske sheme, ker se po besedah ministrstva za delo v tej sferi obetajo tudi spremembe.ÂŤ Za zdaj so tako ĹĄtipendisti kot delodajalci, ki veÄ?inoma sami ĹĄtipendirajo dalje, razoÄ?arani in upajo, da bo do naslednjega ĹĄolskega leta vse urejeno za nadaljevanje programa, je ĹĄe povedala Jasmina Pungartnik. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 4. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Mojca Ĺ truc

Sreda, 30. marca

Petek, 1. aprila

Vrhovni poveljnik oboroĹženih sil Borut Pahor je ocenil stanje Slovenske vojske. Ugotovil je, da je ta Ĺže tretje leto zapored na najniĹžji stopnji pripravljenosti, in ji dodelil nezadostno oceno.

Po spletnih socialnih omreĹžjih, pa tudi po medijih, se je veliko govorilo o primeru, ko je CSD Velenje deÄ?ka, ki mu je oÄ?e umoril mamo, odvzel starim starĹĄem.

Ministrica je zahtevala poroÄ?ilo socialne inĹĄpekcije, starima starĹĄema, ki so ju povabili na postopek nudenja socialne pomoÄ?i, pa medtem niso povedali, kje je njun vnuk.

Biseri

Minil je prvi dan stavke v energetiki.

Predsednik je ocenil naĹĄo vojsko in ugotovil, da na vojno ni pripravljena.

DrĹžavni zbor je na pobudo skupine 30 poslancev SDS, NSi ter nepovezanih poslancev odredil parlamentarno preiskavo o sistemski korupciji v zdravstvu.

ZDA so sporoÄ?ile, da bodo kot odgovor na agresivno Rusijo okrepile navzoÄ?nost v vzhodni Evropi z dodatno oklepno brigado na zaÄ?etku leta 2017.

V NemÄ?iji je javno mnenje razburkal predlog nemĹĄkega notranjega ministra Thomasa de Maiziera, da bi begunce, ki se ne bi vkljuÄ?ili v nemĹĄko druĹžbo, kaznovali tudi finanÄ?no.

ÄŒetrtek, 31. marca Prvak DESUS-a je medijem oznanil, da se vse tri koalicijske stranke strinjajo, da je izredna uskladitev pokojnin potrebna, a je teĹžava v proraÄ?unskih sredstvih.

Poslanci so potrdili novelo insolvenÄ?nega zakona, ki uvaja varovalke, s katerimi se bo nepoĹĄtenim dolĹžnikom prepreÄ?il odpust

V Celju se je sredi dne zgodil umor na ulici.

Sredi dneva je 39-letni moĹĄki na postajaliĹĄÄ?u pred nakupovalnim centrom v Celju z noĹžem napadel 33-letno Ĺžensko, ki je kljub zdravniĹĄki pomoÄ?i na kraju napada umrla.

Na vrhu o jedrski varnosti v Washingtonu je ameriĹĄki predsednik Obama opozoril pred nevarnostjo jedrskega terorizma oziroma nevarnostjo, da bi jedrsko oroĹžje priĹĄlo v roke skrajnim skupinam.

Na grĹĄkem otoku Ios je v centru za prebeĹžnike izbruhnil pretep, po katerem so morali tri ljudi prepeljati v bolniĹĄnico.

sreÄ?. Ob sodelovanju 1680 ljudi so uprizorili primer teroristiÄ?nega napada.

V srediĹĄÄ?u naĹĄe prestolnice pa sta potekala dva shoda: na Shodu proti elitam so opozarjali na revĹĄÄ?ino, brezposelnost, izkoriĹĄÄ?anje, nestrpnost in seksizem; z geslom Âťveliko ljudsko zborovanje v obrambo SlovenijeÂŤ pa so Zbor za republiko, ZdruĹženje VSO, SDS, NSi in SLS sporoÄ?ali, da Ĺželijo Ĺživeti v demokratiÄ?ni in evropski Sloveniji. Cerar je v odzivu na oba shoda dejal, da spodbujata strah, netoleranco in negativizem.

Avstrijski obrambni minister Peter Doskozil je povedal, da Avstrija naÄ?rtuje napotitev vojske na mejo z Italijo z namenom prepreÄ?evanja prihoda migrantov.

Nedelja, 3. aprila Dan po tem, ko so v Dravi naĹĄli truplo iskanega 20-letnega Domna SimoniÄ?a, je policijska uprava potrdila, da so v Ljublja-

Sobota, 2. aprila Premier Cerar je napovedal, da bo vlada za uÄ?inkovito in uspeĹĄno sodelovanje pri gradnji drugega tira oblikovala poseben NemĹĄki Ä?asopis je objavil eno najobseĹžnejĹĄih koliÄ?in zaupnih podatkov v zgodovini novinarstva.

V Franciji se vrstijo protesti proti reformam delovnopravne zakonodaje.

obveznosti, socialno ogroĹženim pa se bodo roki skrajĹĄali.

VeÄ? sto tisoÄ? delavcev in ĹĄtudentov je na ulicah francoskih mest Ĺže Ä?etrtiÄ? v zadnjem mesecu protestiralo proti predlaganim reformam delovnopravne zakonodaje.

Na jugovzhodu TurÄ?ije je v trenutku, ko je mimo pripeljal minibus s policijskimi specialci, eksplodiral avtomobil bomba.

Umrlo je sedem policistov.

HaaĹĄko sodiĹĄÄ?e je Vojislava Ĺ eĹĄlja oprostilo vseh obtoĹžb. Iz HrvaĹĄke in Bosne in Hercegovine so sledili ostri odzivi.

7. aprila 2016

Za gradnjo drugega tira je vlada oblikovala poseben projektni svet.

projektni svet, ki bo imel strateĹĄko, svetovalno in usmerjevalno vlogo.

Na stadionu StoĹžice je potekala ena veÄ?jih vaj v zgodovini Slovenije na temo mnoĹžiÄ?nih ne-

nici v bliĹžini Zmajskega mostu naĹĄli truplo 18-letnega Klemna JakliÄ?a.

NemĹĄki Ä?asopis SĂźddeutsche Zeitung je objavil eno najobseĹžnejĹĄih koliÄ?in zaupnih podatkov v zgodovini novinarstva.

Gre za 11,5 milijona dokumentov panamske odvetniĹĄke druĹžbe Mossack Fonseca, ki so razkrili mnoge davÄ?ne utaje in nalaganja denarja v davÄ?ne oaze z imeni vred.

Ob razkritju so na dan priĹĄli tudi zaupni pogovori med predstavniki IMF, ki so se dogovarjali o izvajanju pritiska na Atene, Berlin in Bruselj, da bi priĹĄli do dogovora v pogajanjih o dolĹžniĹĄki krizi.

Pred obiskom srbskega premierja Aleksandra VuÄ?ića na severu Kosova je pred ĹĄportno dvorano v Zubin Potoku odjeknila eksplozija, sliĹĄati pa je bilo tudi streljanje.

Bruseljsko letaliĹĄÄ?e Zaventem so 12 dni po teroristiÄ?nih napadih delno odprli za potniĹĄki promet.

Ponedeljek, 4. aprila Socialna inĹĄpekcija je zaÄ?ela nadzor v CSD Velenje, kjer so preverjali sporni primer napotitve vnukov v rejniĹĄtvo.

Deset otrok iz Afganistana je prviÄ? pristopilo k pouku na slovenski osnovni ĹĄoli. Mediji so pisali, da so jih vrstniki lepo sprejeli.

Razkritje novinarjev z dne pred tem je pokazalo tudi na sumljive

Razkritje panamskih dokumentov je odneslo islandskega premierja.

posle Slovencev: podjetje UPC Svetovalna skupina UroĹĄa PetroviÄ?a je, sodeÄ? po dokumentih, v davÄ?nih oazah slovenskim lastnikom ustanovilo najmanj 17 podjetij.

Minil je prvi dan sploĹĄne stavke v energetiki, ki se ga je udeleĹžilo okoli 3000 zaposlenih.

Medtem ko so iz GrÄ?ije v TurÄ?ijo prepeljali prvih 200 prebeĹžnikov, so iz TurÄ?ije v NemÄ?ijo prispeli prvi sirski begunci, ki jih bo EU sprejel v zameno za izgnane nezakonite prebeĹžnike.

Torek, 5. aprila Socialna inĹĄpektorica je konÄ?ala nadzor v Centru za socialno delo Velenje in v primeru napotitve dveh deÄ?kov v rejniĹĄko druĹžino ugotovila, da je center ravnal strokovno in zakonito.

DrĹžava se je podala v iskanje zasebnikov, ki bi oddali stanovanja za nastanitev beguncev.

Predlog sprememb referendumske zakonodaje, ki ga je vlada predlagala v Ĺželji po uskladitvi ureditve z ustavo, na seji odbora za notranje zadeve ni dobil zadostne podpore. ÄŒeprav je islandski premier Sigmundur Gunnlaugsson pod razkritjem panamskih dokumentov vztrajal, da ne namerava odstopiti, je to vendarle storil.

Ruski predsednik Vladimir Putin je sporoÄ?il, da Rusija za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ustanavlja nacionalno gardo.

Pred dvema tednoma sem bila na bratovem maturantskem plesu. Pred petnajstimi leti na svojem. Takrat v srebrni obleki tipa “morska deklica brez joĹĄkâ€?, ki mi je do krvavega zdrgila vrat. Letos v diskretni meĹĄanici modrih bleĹĄÄ?ic in sivega perja z rahlimi podoÄ?njaki.

Vstopnica za gala dogodek stane 27 evrov.

Kaja AvberĹĄek Brat soplesalki kupi zapestni ĹĄopek, ujemajoÄ? se z njeno lahno kremasto obleko, tako se spodobi. Zanj odĹĄteje 26 evrov. Ĺ opek vsebuje: plastiÄ?no zapestnico, obleÄ?eno v roza blago, 3 roza vrtniÄ?ne glavice ter tu in tam plastiÄ?en biser, vse zlepljeno z vroÄ?im lepilom. Hm. Najenostavneje se sluĹži s porokami, pogrebi in maturantskimi plesi. Ljudje v evforiji sprejmejo vse, za vsako ceno. KrĹĄ se straĹĄno podraĹži.

Pred petnajstimi leti so bili baloni, ki so girlandasto viseli s stropa RdeÄ?e dvorane, rumeni in beli. Letos so moderno roza. Okoli odra se bohotijo balonski joĹĄkasti aranĹžmaji. V vsem tem Ä?asu se ni spremenilo prav veliko. ÄŒe kaj, je ĹĄlo majÄ?keno navzdol. Plesi na iste komade z niÄ? kaj spremenjenim plesnim uÄ?iteljem. Iste ĹĄale na moĹĄki oziroma Ĺženski raÄ?un med polnoÄ?no Ä?etvorko. Govor ena, dve, tri. Ĺ˝upanov in direktorjev govor sta tokrat zaradi odsotnosti obeh Ĺžal odpadla. S tem je, med drugim, odpadla tudi primerjava dijakov z dĹžemstonsi. (Kar nadomesti izbiranje “maturanstkih biserovâ€?, katerih specifiko kanim ĹĄe omeniti.) “Nekaj je zasmrdeloâ€?, mi srameĹžljivo ĹĄepne D, ki sedi za mizo poleg mene. “Ne, ne, veÄ?erjo so zaÄ?eli raznaĹĄati.â€? “Ojej, nisem tako mislil ‌!â€? “NiÄ? zato, hrana bo pa okusna, boĹĄ videl!â€? In Ĺže hitijo med mizami rjavi pladnji iz vezane ploĹĄÄ?e, tako dobro znani iz travme povzroÄ?ujoÄ?ih osnovnoĹĄolskih kosil. MeĹĄana solata s kancem motornega olja, teletina v gobicah, glazirani “bejbi korenÄ?kiâ€? (marija boh, Ä?e se to ne sliĹĄi razvratno), pohan piĹĄÄ?anc, restan krompir in skutin ĹĄtrukelj. Pojem popolnoma vse, z dodatnim ĹĄtrukljem vred, da, nostalgiÄ?no, ni kaj, luksuzna malica iz menze. FlaĹĄa vina 10 evrov. Zelo sem radovedna, koliko takole vino stane v trgovini. Ne, nikakrĹĄna pijaÄ?a ni vkljuÄ?ena v gala veÄ?erjo. In strogo prepovedano jo je prinesti s seboj, jasno, saj nismo Balkanci! ZaĹželeno pa je prinesti kekse in potico, saj v gala veÄ?erjo sladica ni vkljuÄ?ena. ÄŒakaj, kaj torej vkljuÄ?uje vstopnica?

Balone, ogrevanje, veÄ?erjo ‌ muziko! Seveda, skoraj bi pozabila na kljuÄ?ni element gala dogodka! Bend se imenuje “Nightlifeâ€?, po naĹĄe “NoÄ?no Ĺživljenjeâ€?. Povedno. Pri predstavitvi benda voditeljica poudari njihove dvajsetletne izkuĹĄnje. Kopirajo skladbice, ki se jim dopadejo in nimajo bobnov. Vse skupaj izgleda kot playback na playback. Morda bi bilo smiselneje vrteti komade iz you-tuba, ceneje bi priĹĄlo! Za cvet velenjske inteligence Mile Kitić. Super, vse OK, pa vendar, draga moja, a smo se zato borili!? Distanca, kritiÄ?nost, odklon, upor? Bilo i proĹĄlo. NekoÄ? davno tega je na maturantski ples priĹĄla pet Josipa Lisac. DrugiÄ? Vlado Kreslin. Za nas so igrali takrat ĹĄe ne tako razvpiti Tabu. Avtorstvo, ne? Da! Komade kopirajoÄ?i bend z veliko teĹžavo posodi klaviature za par komadov, ki jih za posebno priloĹžnost nastali dijaĹĄki bend odigra veÄ? kot uro kasneje, kot je bilo dogovorjeno.

Slaba ura zavzetega muziciranja je viĹĄek veÄ?era. Nekaj kot kozarec ĹĄampanjca ob polnoÄ?i, mini element slavnostnega, elegance, ne? Ne. Dijaki tretjih letnikov kot vedno prodajajo sreÄ?ke, to se mi zdi fajn in hecno, postanem ponosna lastnica celega kilograma hrenovk.

Seveda maturati uĹživajo! PrviÄ? so obleÄ?eni v obleke in metuljÄ?ke in kravate in ĹĄpiÄ?aste Ä?evlje in petke, obdani s kodri in lesketom in parfumi. Nekateri se hitro preobleÄ?ejo v kavbojke in tenisice, veÄ?ina pa komaj Ä?aka, da se spravi v Maxa, kamor so Ĺže prej vloĹžili 20 evrov, da bodo lahko popili vse, za kar je ostalo ĹĄe prostora v Ĺželodcih. ÄŒe ne bo pijaÄ?e prej zmanjkalo, seveda.

ZakljuÄ?ujem z biseri. Obstaja kvalificirana komisija, ki na maturanstkem plesu izbere t. i. “maturantske bisereâ€?; tj. “najbolj izvirnoâ€? obleÄ?ene maturante. Ti potem ponosno slikani stojijo v toÄ?no temle tiskanem mediju. Neizbrani jih z grenkobo pod jezikom gledajo, javno potrjeno so boljĹĄi in lepĹĄi od njih, v tem skrajno obÄ?utljivem najstniĹĄkem obdobju dokazovanja in tesnob. V tem Ä?asu nadpomembnosti povrĹĄinskosti in videza. Nekateri nimajo denarja, drugi izgleda ne okusa ‌ Takole bom rekla: ZELO PROTI! đ&#x;”˛

Zelena turistiÄ?na doĹživetja Velenje, 7. aprila – TuristiÄ?na zveza Slovenije vsako leto organizira projekt ÂťTurizmu pomaga lastna glavaÂŤ z namenom organiziranega delovanja osnovnoĹĄolske mladine v turizmu. Tema letoĹĄnjega 30. festivala je Zeleni turizem.

Danes, 7. aprila, bo v Mercator centru Velenje med 15. in 18. uro potekala turistiÄ?na trĹžnica, na kateri bodo uÄ?enci enajstih slovenskih osnovnih ĹĄol predstavili svoja zelena doĹživetja.

Iz velenjske obÄ?ine se bodo predstavili uÄ?enke in uÄ?enci Osnovne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 4. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

ZDRAVSTVO

7. aprila 2016

Aprila slovesnost ob zakljuÄ?ku energetske sanacije Kljub bremenom poslovali uravnoteĹženo – Ena od vizij prva povsem digitalizirana bolniĹĄnica v Sloveniji Tatjana PodgorĹĄek

BolniĹĄnica TopolĹĄica je lani poslovala uravnoteĹženo, poslovni rezultat izkazuje za pribliĹžno 1500 evrov veÄ? prihodkov kot odhodkov. Direktor bolniĹĄnice, primarij Leopold Rezar pravi, da tega ni bilo enostavno doseÄ?i, Ä?eprav so v drugi polovici leta dobili dodaten prihodek v obliki 2,12 odstotka viĹĄjih cen storitev. ÂťVendar moramo ob bok temu povedati, da nas je ÂťudarilÂŤ davek finanÄ?ne uprave za podjemne pogodbe. V zvezi s tem smo se pritoĹžili, sedaj Ä?akamo na odgovor. ÄŒe bo ta negativen, nameravamo na sodiĹĄÄ?e, saj ocenjujemo, da je bolniĹĄnica oĹĄkodovana za 110 tisoÄ? evrov. Ĺ e bolj kot to pa nas bremeni preseĹžen program. Lani smo namreÄ? opravili za 438 tisoÄ? evrov veÄ? storitev, ki ostajajo neplaÄ?ane. ÄŒe znaĹĄajo prihodki bolniĹĄnice blizu 10 milijonov evrov na leto, je to blizu 5 odstotkov. Najbolj skrb vzbujajoÄ?a je struktura preseĹženega programa, ki ga brez obÄ?utne ĹĄkode za zdravje ljudi ni moĹžno zmanjĹĄati.ÂŤ Leopold Rezar v pogovoru ĹĄe pravi: Koliko pacientov ste zdravili lani ambulantno in koliko hospitalno?

ÂťV zadnjih 10 letih beleĹžimo pribliĹžno 3.500 sprejemov na leto.

Nam pa Ĺže nekaj let zaradi zahtevnejĹĄega zdravljenja bolnikov rastejo stroĹĄki storitev, ne pa tudi prihodki. NeplaÄ?an program

Primarij Leopold Rezar: ÂťMenim, da sem v veliki meri uresniÄ?il program, ki sem ga predstavil v kandidaturi za direktorja, Ä?eprav je bila vsebina dela precej drugaÄ?na.ÂŤ

smo na tem podroÄ?ju presegli za 300 tisoÄ? evrov. NeplaÄ?an preseĹžni program beleĹžimo tudi pri ambulanti obravnavi bolnikov. Tako za 39 odstotkov presegamo program urgentne ambulante ter nekaj manj alergologije in CT-ja. Gre

za storitve, ki jih ni moĹžno omejevati, ker bi lahko priĹĄlo do nepopravljivih posledic za bolnike.ÂŤ Zadnja leta je v bolniĹĄnici najbolj zaznamoval projekt energetske sanacije. Po zadnjih napovedih naj bi ga konÄ?ali letoĹĄnjo pomlad. ÂťKo smo avgusta se leta 2012 lotili izvedbe projekta, smo trdo verjeli, da ga bomo konÄ?ali v letu dni, a smo Ĺže na samem zaÄ?etku naleteli na teĹžave, saj je bil objekt iztroĹĄen in potreben temeljite obnove. PriĹĄlo je do likvidnostnih teĹžav. Kar leto in pol smo Ä?akali na odobritev za dolgoroÄ?no zadolĹžitev. Januarja lani smo jo uresniÄ?ili in tako 22. aprila pripravljamo otvoritveno slovesnost, na katero smo Ĺže povabili ministrico za zdravje ter druge vidne osebnosti.ÂŤ Projekt je bil za bolniĹĄnico zelo velik zalogaj. ÂťStal bo veÄ? kot 6 milijonov evrov, od tega smo pridobili le 1,2 milijona evropskega denarja, drugo smo morali zagotoviti sami. BolniĹĄnica vseh dolgov ĹĄe ni pokrila, zato so teĹžave z likvidnostjo ĹĄe vedno prisotne. Verjamemo, da jih bomo z ustreznimi ukrepi do konca leta obvladali.ÂŤ Bo vlaganj v bolniĹĄnici s tem konec ali je pred vrati nov projekt?

ÂťO tem je ĹĄe teĹžko kaj reÄ?i.

Pred nami je novo mandatno obdobje, ministrstvo pa naÄ?rtuje veÄ?ja investicijska vlaganja v infrastrukturo ter medicinsko opremo. NaĹĄi naslednji koraki bodo usmerjeni v ureditev mirujoÄ?ega prometa, prizadevamo si poiskati novo vsebino za objekt SmreÄ?ina. To reĹĄitev bomo iskali skupaj z ustanoviteljem ter EU z javno-zasebnim partnerstvom v prihodnjem mandatu.ÂŤ Izteka se vam mandat direktorja bolniĹĄnice. Ste uresniÄ?ili program, ki ste ga predstavili v kandidaturi?

Velenje – mesto zdravja

SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec praznuje 120-letnico obstoja – V zadnjih ĹĄestih letih za 40 milijonov evrov vlaganj – Idej in ciljev ĹĄe veÄ?

Slovenj Gradec, 30. marca – Minulo nedeljo je bila v ĹĄportni dvorani v Slovenj Gradcu glasbena prireditev. Pripravila jo je tamkajĹĄnja sploĹĄna bolniĹĄnica ob 120-letnici delovanja. Poleg tega dogodka naÄ?rtujejo ob jubileju ĹĄe izdajo zbornika ter filatelistiÄ?no razstavo.

vgradili ĹĄe magnetno resonanco ter opremili vse prostore, jih bodo 40 milijonov evrov.

Od 1 zdravnika in 4 sester do 748 zaposlenih

Pred 120 leti so v bolniťnici s 40 posteljami delali en zdravnik in ťtiri sestre usmiljenke – negovalke, zdravili pa so predvsem

Poleg prostorske tudi strokovna rast

Po zagotovilih Lavreta so v vseh teh letih rasli prostorsko in strokovno. Kmalu po ustanovitvi je bolniĹĄnica dobila rentgen, v njej so opravili prvo biopsijo ledvice v Sloveniji v 60. letih prejĹĄnjega stoletja, prve endoskopske operacije predvsem na po-

VeÄ? mejnikov

Na novinarski konferenci sredi prejĹĄnjega tedna je direktor bolniĹĄnice Janez Lavre med drugim dejal, da je v njeni zgodovini pomembnih veÄ? mejnikov.

Marca 1896 je deĹželni zbor na Dunaju potrdil dekret o ustanovitvi meĹĄÄ?anskega ĹĄpitala v danaĹĄnjem Slovenj Gradcu na mestu, kjer je ĹĄe danes. Pomemben mejnik je izgradnja prvega dela bolniĹĄnice in zaÄ?etek izgradnje kirurĹĄkega bloka v zgodnjih 60. letih, obnova internega oddelka 10 let kasneje, izgradnja otroĹĄkega oddelka z urologijo v 90. letih prejĹĄnjega stoletja ter preselitev v omenjene prostore in zadnji naloĹžbeni cikel, ki ga izvajajo od leta 2010, ko so se ltili izgradnje in rekonstrukcije objektov. Vmes so izvedli ĹĄe energetsko sanacijo internega oddelka, uredili heliport ter lani podprli urgentni center.

Za vlaganja v zadnjih petih letih so porabili nekaj veÄ? kot 30 milijonov evrov, do konca decembra, ko bodo med drugim kupili in

omenjenega je bolniĹĄnica danes prepoznavna po endoskopskih maloinvazivnih laserskih operacijah na podroÄ?ju kirurgije, ginekologije in urologije, po uporabi telemedicine s sodobno obravnavo kroniÄ?nih bolnikov, ponaĹĄa se z nazivom otrokom prijazna porodniĹĄnica.ÂŤ NajveÄ?ja zdravstvena ustanova na KoroĹĄkem, tako Lavre, pokriva potrebe po bolniĹĄniÄ?nem zdravljenju v koroĹĄki regije in regiji SaĹĄa. Vsekakor so dobrodoĹĄli vsi bolniki, ki pridejo k njim. Po pridobitvi mednarodne akreditacije, ki jo priÄ?akujejo ĹĄe letos, bodo poleg regijske tudi sodobna evropska bolniĹĄnica.

NaÄ?rtujejo ĹĄiritev dejavnosti

Direktor BolniĹĄnice Slovenj Gradec Janez Lavre in strokova direktorica Janja Uranjek

poĹĄkodbe, vnetje dihal ter skrbeli za onemogle. Danes ima bolniĹĄnica 250 postelj, 87 zdravnikov specialistov, 62 specializantov in 350 medicinskih sester. Vseh zaposlenih je 748. Lani so v bolniĹĄnici zdravili 14 tisoÄ? 800 bolnikov, ĹĄe nekaj veÄ? so jih pregledali ambulantno.

droÄ?ju urologije v nekdanji Jugoslaviji, nekaj prvih zdravljenj posameznih internistiÄ?nih bolezni s kemoterapijo v Sloveniji. Znani so po operacijah prekomerne debelosti, zdravljenju dednih bolezni, med drugim Fabryeve bolezni, za katero je Slovenj Gradec edini center v Sloveniji. ÂťPoleg

javnim razpisom za nakup najsodobnejĹĄega ultrazvoka srca, ki bo omogoÄ?il tudi 3D prikaz.

Uporabljamo Ĺže najsodobnejĹĄo endoskopsko opremo in ĹĄe bi lahko naĹĄteval. Za kakovost smo pred 3 leti pridobili ISO certifikat, jeseni se pripravljamo na mednarodno akreditacijo. Zelo posodobili smo se na podroÄ?ju informatike, pohvalimo se lahko z najbolj uporabno intranetno stranjo. Lahko bi ĹĄe naĹĄteval.

Ocenjujem, da je prenova segla kar globoko tudi v funkcioniranje bolniĹĄnice.ÂŤ Glede na povedano, se boste prijavili na razpis? KakĹĄne cilje boste navedli v kandidaturi? ÂťRes sem se odloÄ?il za kandidaturo. Naloge, ki nas Ä?akajo, pa so finanÄ?no pokritje naloĹžbe, nadaljevanje urejanja procesov kakovosti, poudarek bo tudi na varnosti bolnikov. V naĹĄi bolniĹĄnici je ta precej boljĹĄa, kot je bila, vendar imamo ĹĄe moĹžnosti za izboljĹĄave. Ena od naĹĄih vizij je postati prva povsem digitalizirana bolniĹĄnica v Sloveniji. Nadaljevali bomo vlaganja v znanje in razvoj, v medicinsko opremo.

V naslednjem mandatu Ĺželimo imeti med zdravniki nekaj doktorjev znanosti in moram reÄ?i, da izobraĹževanja Ĺže teÄ?ejo. Pred nami je ĹĄe nekaj takĹĄnih izzivov.ÂŤ đ&#x;”˛

Rastejo strokovno in prostorsko Tatjana PodgorĹĄek

ÂťMenim, da sem ga v veliki meri, Ä?eprav je bila vsebina dela precej drugaÄ?na, kot sem jo predstavil v programu. NamreÄ? sama obnova bi morala biti konÄ?ana Ĺže pred prevzemom funkcije, a se ĹĄe zaÄ?ela ni. Veliko dela smo vloĹžili v to in zaradi tega smo morda na ostalih podroÄ?jih naredili nekaj manj. ÄŒe dam energetsko sanacijo na stran, bi lahko ocenil tudi ostalo delo za pozitivno. Velik doseĹžek je kadrovska zapolnitev vrzeli. Od kritiÄ?nih 7 specialistov leta 2009 jih imamo danes 16 in 6 specializantov. Ĺ e vedno bi potrebovali kakĹĄnega dodatnega zdravnika za razvoj ali dodatne dejavnosti. Opomogli smo si v medicinski opremi. Trenutno smo pred

Ciljev in idej za prihodnje jim ne manjka, zagotavlja Janez Lavre. PriloĹžnosti vidijo v ĹĄiritvi palete operativnih tehnik v minimalnih invazivnih kirurĹĄkih postopkih, v ginekologiji in porodniĹĄtvu, sploĹĄni abdominalni in ortopedski kirurgiji. ÂťNekatere ĹĄiritve bodo moĹžne Ĺže prihodnje leto, ĹĄe veÄ? pa v naslednjih letih, ko bomo uredili nov centralno operacijski blok,ÂŤ je ĹĄe dejal Janez Lavre. đ&#x;”˛

Velenje, 5. aprila – Mestna obÄ?ina Velenje bo Ĺže drugo leto zapored ob svetovnem dnevu zdravja pripravila prireditev, ki so jo poimenovali Velenje – mesto zdravja.

V okviru prireditve, ki bo potekala v Ä?etrtek, 7. aprila, med 9. in 12. uro na velenjski promenadi (med Zdravstvenim domom Velenje in stavbo Farmin), se bodo predstavila ĹĄtevilna druĹĄtva, organizacije in institucije, ki delujejo na podroÄ?ju zdravja.

Zdravstvenovzgojni center Velenje bo v Ä?etrtek organiziral preizkus hoje na 2 kilometra. Vse zainteresirane obÄ?ane vabijo, da se oglasijo pri njihovi stojnici, ki bo stala nasproti hranilnice LON Ĺže od 8. ure dalje. Vse do 10. ure bodo brezplaÄ?no merili indeks telesne zmogljivosti na osnovi podatkov (spol, starost, telesna masa in viĹĄina) ter Ä?asa hoje in srÄ?nega utripa. đ&#x;”˛

Ministrica Alenka Smerkolj obiskala Velenje Velenje, 30, marec – Velenje je obiskala ministrica brez resorja, pristojna za razvoj, strateťke projekte in kohezijo Alenka Smerkolj.

Spremljala sta jo sodelavca SluĹžbe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko drĹžavni sekretar Franc MatjaĹž ZupanÄ?iÄ? in vodja SluĹžbe za odnose z javnostmi in promocijo Nina Omerza.

Goste je sprejel podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, sreÄ?anja pa sta se udeleĹžila tudi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar in Ĺžupanja ObÄ?ine ÄŒrne na KoroĹĄkem Romana Lesjak.

PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol je predstavil obÄ?ino, njeno organiziranost in delovanje, predvsem pa nadaljnje razvojne priloĹžnosti mesta. Posebej je izpostavil vzpostavitev tehnoloĹĄkega parka Stara vas in Ä?imprejĹĄnjo izgradnjo tretje razvojne osi.

Ministrica Alenka Smerkolj je povedala, da so v okviru obiska v Velenju organizirali tudi delavnico na temo Vizije Slovenije 2050 in tako drĹžavljanom predstavili dolgoroÄ?no vizijo razvoja drĹžave.

UdeleĹžilo se je je veÄ? kot 70 oseb in priÄ?akujejo, da bodo pridobili Ä?im veÄ? povratnih informacij od prebivalcev ĹĄirĹĄe okolice o njihovi viziji Slovenije. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 4. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 8

8

SOCIALA

7. aprila 2016

Po najkrajĹĄi poti do pomoÄ?i potrebnih ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje lani razdelilo blizu 80 ton hrane – Sociala je pomembna, ni pa prednostna dejavnost – JoĹže KoĹžar predsednik ĹĄe ĹĄtiri leta Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 29. marca – ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje bo tudi naslednja ĹĄtiri leta vodil JoĹže KoĹžar. Tako so na skupĹĄÄ?ini odloÄ?ili predstavniki 23 krajevnih organizacij in treh aktivov RK v Ĺ aleĹĄki dolini. Za KoĹžarja je to tretji predsedniĹĄki mandat. Podpredsednik zdruĹženja je postal Drago Kolar, ki je na tem mestu zamenjal Janeza TrbovĹĄka.

Javna pooblastila, nato sociala

Ob pogledu na opravljeno delo v preteklem letu je KoĹžar poudaril socialno dejavnost. S hra-

no in higienskimi potrebĹĄÄ?inami so lani pomagali pribliĹžno 700 druĹžinam, v katerih Ĺživi blizu 1700 ljudi. Na seznamu pomoÄ?i potrebnih se jih je znaĹĄlo veÄ? v primerjavi s predhodnim letom.

Pomagali so jim z blizu 80 tonami hrane, izvedli so ĹĄest delitev paketov, od tega so za tri delitve denar zagotovile obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, nekaj so jih kupili s svoijm denarjem in denarjem Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij, nekaj so jih prejeli iz akcije RK Slovenije ter akcije Lepo je deliti. Poleg tega so odpeljali na brezplaÄ?no letovanje 31 otrok in ĹĄest odraslih, 151 uÄ?encev je pre-

Rekli so â?ą JoĹže KoĹžar o aferi med bivĹĄo

predsednico RK Slovenije NataĹĄo Pirc Musar in generalno sekretarko Renato Brunskole: ÂťVeseli smo, da se je zadeva hitro konÄ?ala. Je pa imel oÄ?itno nekdo interes, da je nesoglasje ĹĄe toplo spravil v medije, pri tem pa ni pomislil na morebitne posledice. Pirc Musarjeva ni bila naĹĄa kandidatka, prav tako ne Brunskoletova. Slednja ne zato, ker je ÂťpriĹĄlaÂŤ iz politike. Kolikor sedaj vidimo, dela poĹĄteno. Ob izbruhu afere smo na naĹĄem obmoÄ?nem zdruĹženju menili,

jelo Ä?ek v vrednosti 50 evrov za nakup ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in. ÂťOb tem bi rad poudaril, da sociala ni prednostna dejavnost RK, je pa pomembna, kar z aktivnostmi tudi potrjujemo. Njegova prednostna dejavnost so javna pooblastila, ki jih je drĹžava poverila samo RK. Prav po slednjih se ta razlikuje od preostalih humanitarnih organizacij, ki rastejo v Sloveniji kot gobe po deĹžju. Ĺ˝e blizu 100 jih je.ÂŤ

Uporabniki so v glavnem zadovoljni

Na vpraĹĄanje, kakĹĄen je odziv pomoÄ?i potrebnih na terenu, je KoĹžar dejal, da so njihove stranke v glavnem zadovoljne. Organizirani so namreÄ? tako, da nji-

Krvodajalstvo, prva pomoÄ? ‌

Med javnimi pooblastili je krvodajalstvo, v katerem je Ĺ aleĹĄka dolina Ĺže vrsto let na vrhu

naj gresta obe in izvolimo novo vodstvo, vendar je na glavnem odboru RK Slovenije prevladalo mnenje, naj ostane generalna sekretarka. Krovna organizacija je Ĺže objavila razpis in upam, da bomo naĹĄli primernega kandidata, kandidatko. Ne glede kdo bo, smo na naĹĄem obmoÄ?nem zdruĹženju odloÄ?no proti prodaji Debelega RtiÄ?a. O tem smo se poenotili v okviru celjske regije. Enako staliĹĄÄ?e ima ĹĄe Ĺ tajerska in Prekmurje. Za boljĹĄe poslovanje RK Slovenije bodo potrebni drugi ukrepi.ÂŤ

Ustanovili odbor RdeÄ?ega kriĹža

sabljajo doloÄ?ene zaposlene, ki morajo imeti opravljen izpit iz prve pomoÄ?i. ÂťOmeniti moram ĹĄe pomoÄ? v nesreÄ?ah. DrĹžavni uradniki veÄ?krat reÄ?ejo, da so prostovoljci RK njihovi prvi pomoÄ?niki. Lani ni bilo poplav, Ĺžleda, so bili pa begunci.ÂŤ Na seznamu javnih pooblastil je ĹĄe poizvedovalna sluĹžba.

JoĹže KoĹžar: ÂťPosledice afer, ki nam delajo ĹĄkodo na terenu, najprej obÄ?utijo naĹĄi pridni prostovoljci.ÂŤ

po ĹĄtevilo odvzemov glede na ĹĄtevilo prebivalcev, na prvem mestu. Lani so organizirali 15 rednih in eno izredno krvodajalsko akcijo in zabeleĹžili 3814 odvzemov. RK edini pripelje ekipe Âťna terenÂŤ krvodajalcev. K javnim pooblastilom sodijo teÄ?aji prve pomoÄ?i. Lani je obmoÄ?no zdruĹženje v njih usposobilo blizu 800 ljudi, po podjetjih uspo-

â?ą

Prvi so bili na udaru, Ä?eprav niso bili niÄ? krivi.ÂŤ

Želijo biti ťe uspeťnejťi

JoĹže KoĹžar meni, da je obmoÄ?no zdruĹženje Ĺže pred njegovim prihodom delalo dobro, prav tako v Ä?asu njegovega predsednikovanja, v naslednjih ĹĄtirih letih Ĺželijo biti pri opravljanju Ĺže uteÄ?enih aktivnosti ĹĄe uspeĹĄnejĹĄi. Za ta namen so strokovno in kadrovsko nekoliko okrepili obmoÄ?ni odbor. Na ta naÄ?in Ĺželijo priti po najkrajĹĄi poti do obÄ?anov, ki potrebujejo pomoÄ? RK ter pridobiti med prostovoljce Ä?imveÄ? mladih. ÂťTrudimo se, da bi bila

ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje ima evidentiranih 3772 Ä?lanov, med njimi je 239 pridnih prostovoljcev, ki so lani opravili veÄ? kot 10 tisoÄ? 500 ur prostovoljnega dela

hovi poverjeniki lahko pridejo do vsakega posameznika v krajevnih skupnostih, teĹžje je to v mestu. Po zaslugi aktivov v treh najveÄ?jih podjetjih v Ĺ aleĹĄki dolini tudi do vsakega zaposlenega. ÂťNam pa delajo ĹĄkodo afere. Posledice zadnjega Âťbabjega ravsaÂŤ na sedeĹžu RK Slovenije so obÄ?utili prostovoljci pri pobiranju Ä?lanarine ali pri obisku na domu.

humanitarna dejavnost eden od izbirnih predmetov, vendar v ĹĄolski sistem ne moremo. DrĹži, da so otroci preobremenjeni, vendar so med temi obremenitvami tudi manj pomembne stvari, kot je dejavnost RK. Sedaj improviziramo, Ĺželimo pa si sistemske reĹĄitve,ÂŤ je ĹĄe dejal JoĹže KoĹžar. đ&#x;”˛

VeÄ? ljudi, veÄ? smeti

Prva veÄ?ja aktivnost Ĺže danes, usposabljanje za rokovanje z defibrilatorjem Ĺ oĹĄtanj, 30. marca – Po osmih letih prekinitve so v Ĺ oĹĄtanju znova ustanovili krajevni odbor RdeÄ?ega kriĹža. Dogodka se je poleg vabljenih gostov udeleĹžilo sedem prostovoljcev, Ä?lanov na novo ustanovljenega krajevnega odbora: Milica Golob, Ciril Kajba, Janja Movh, Karl Drago Po-

ciji sreÄ?anja starejĹĄih obÄ?anov Ĺ oĹĄtanja, izvedbi Drobtinice ter pripravi sreÄ?anja krvodajalcev obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Ob tem pa zagotovil pripravljenost obÄ?inske uprave pri pomoÄ?i in izvedbi teh aktivnosti.

Sicer pa ima delovanje RdeÄ?ega kriĹža v Ĺ oĹĄtanju dolgole-

akcijah ObmoÄ?ne organizacije RK Velenje v Ĺ oĹĄtanju. Na seji je bil sprejet okvirni program dela za leto 2016 s temeljnimi poudarki na javnih pooblastilih, sploĹĄno humanitarnih programih in preventivni zdravstveni dejavnosti,ÂŤ pa je povedala Alenka VerbiÄ?, strokovna delavka s

Potrebne po ponovni vzpostavitvi krajevne organizacije RK so bile v Ĺ oĹĄtanju velike.

toÄ?nik, Gosto Trivunović ter Nevenka in Marko Zidarn.

Pobudo za ponovno vzpostavitev delovanja krajevnega odbora je dal Ĺžupan Darko Menih, sicer tudi dolgoletni in redni krvodajalec. ÂťPotrebe po tovrstnem delovanju so v Ĺ oĹĄtanju velike.

Prihodnji teden bomo krajevni odbor ustanovili tudi v Krajevni skupnosti Skorno – Florjan, je povedal. Posebej pa je poudaril potrebo po ponovni organiza-

tno tradicijo, saj je prva znana omemba delovanja RdeÄ?ega kriĹža v Ĺ aleĹĄki dolini iz leta 1941, ko so na ĹĄoĹĄtanjski ĹĄoli organizirali dobrodelno prireditev za RdeÄ? kriĹž, deset let kasneje pa je bil ustanovljen ĹĄolski odbor Podmladka druĹĄtva RdeÄ?ega kriĹža Ĺ oĹĄtanj. ÂťUstanovno sejo je vodil Karl – Drago PotoÄ?nik, ki je vseh osem let, odkar odbor v Ĺ oĹĄtanju ni deloval, prizadevno pomagal pri

podroÄ?ja druĹžbenih dejavnosti v upravi ObÄ?ine.

Krajevni odbor bo danes (v Ä?etrtek, 7. aprila), na svetovni dan zdravja, izvedel Ĺže prvo aktivnost po ustanovitvi, in sicer usposabljanje za delo z defibrilatorjem. đ&#x;”˛

mkp

Ĺ martno ob Paki, 2. aprila – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so zelo zadovoljni z rezultati letoĹĄnje spomladanske oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije. Odziv med obÄ?ani in nekaterimi tamkajĹĄnjimi druĹĄtvi (lovci, nogometaĹĄi) je bil veÄ?ji kot na minulih, veÄ?ji je bil tudi uÄ?inek Ä?iĹĄÄ?enja. Akcije se je udeleĹžilo blizu 170 obÄ?anov, zbrali pa so nekaj maj kot 3000 kilogramov odpadkov. Leto prej dobrih 2100 kilogramov. Med odpadki je bilo najveÄ? plastiÄ?ne odpadne embalaĹže, koncev cevi, odpadkov, ki nastanejo pri obnovi stanovanj, naĹĄla pa se je tudi tablica viagre.

UdeleĹženci pa niso povsod le Ä?istili okolja oziroma obmoÄ?ja ob poteh, cestah, ob ĹželezniĹĄki progi, odstranjevali divja odlagaliĹĄÄ?a, ampak so v vaĹĄkih skupnostih PaĹĄka vas in Gorenje odstranili dotrajani avtobusni postajaliĹĄÄ?i. V naslednjih tednih naj bi lokalna skupnost postavila nova.

VeÄ?ina gospodinjstev je upoĹĄtevala napotek obÄ?ine, da akcija ni namenjena Ä?iĹĄÄ?enju lastnih domov. Temu je namenjeno zbiranje kosovnih odpadkov, ki pote-

ka preko celega leta na klic oziroma naroÄ?ilnico ter zbirni center.

Ta je odprt vsako prvo in tretjo soboto v mesecu.

Spomladanska oÄ?iĹĄÄ?evalna akcija je potekala od 8. do 12. ure, udeleĹžence je na ploĹĄÄ?adi za Hi-

ĹĄo mladih v Ĺ martnem ob Paki Ä?akala malica. KoliÄ?ina pripravljenega golaĹža je komaj zadostila vsem potrebam, saj – so priznali organizatorji – tolikĹĄne udeleĹžbe niso priÄ?akovali. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 4. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

Sami izjemni prostovoljci NataĹĄa MakovĹĄek, Janez Hudej in druĹĄtvo SoĹžitje so v Velenju Naj prostovoljci v letu 2015 Velenje, 1. aprila – Mestna obÄ?ina Velenje je letoĹĄnji dan za spremembe zaznamovala s podelitvijo nazivov naj prostovoljska organizacija, naj prostovoljec oziroma prostovoljka v kategoriji do 30 let in naj prostovoljec oziroma prostovoljka v kategoriji nad 30 let v obÄ?ini v letu 2015. V sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje in Mladinskim svetom Velenje je namreÄ? Ĺže petiÄ? razpisala nateÄ?aj, na katerega je tokrat prispelo 18 prijav – dve za naj prostovoljsko organizacijo, ĹĄtiri za mlajĹĄega naj prostovoljca in dvanajst za starejĹĄega. Prijav je bilo ĹĄe veÄ? in zasluge ĹĄe veÄ?je kot lani, je povedala predsednica mladinskega sveta in Ä?lanica

9

PROSTOVOLJSTVO, KULTURA

7. aprila 2016

Za prijetno ozraÄ?je na podelitvi so poskrbeli nasmejani obiskovalci, prvoaprilsko razpoloĹžena voditelja, bend Troet, predvsem pa vsi nagrajenci, ki so zbranim dali zgled in motivacijo za prostovoljno delo.

komisije Barbara Kelher. ÂťNaĹĄi kriteriji so med drugim ĹĄtevilo opravljenih prostovoljnih ur, izobraĹževanja, prevzemanje odgovornih funkcij in vodenja projektov v organizaciji, samoiniciativnost, vpliv na lokalno okolje. Ze-

lo tesne so bile ocene v kategoriji nad 30 let. Naj prostovoljka v kategoriji do 30 let je postala Nataťa Makovťek, ki jo je predlagal Center za socialno delo Velenje. Že iz srednjeťolskih let kot prostovoljka

SveĹžina na velenjski hip hop sceni Lirikalni lovci so trenutno med redkimi mladimi, Ä?e ne edini v Velenju, ki se ukvarjajo z rap glasbo in iskreno zlagajo rime o raznolikih temah Tina Felicijan

Z rapom so se zaÄ?eli ukvarjati kot ljubitelji te glasbene zvrsti. Kot prijatelji so se druĹžili in doma ustvarjali glasbo. Niso razmiĹĄljali o prodoru na sceno, ampak so rimali za svojo zabavo. Dokler niso poprijeli za odprti mikrofon in si tako odprli poti do koncertov in posluĹĄalcev.

razliÄ?nih stilov rapa, veliko pesmi in artistov iz tujine.ÂŤ Tako se marsikaj nauÄ?ijo, dodaja ÄŒulk: ÂťVeliko odnesemo od pouÄ?nih komadov razliÄ?nih ustvarjalcev, ki so dali skozi dosti veÄ? od nas.ÂŤ Navdihujejo jih razliÄ?ne teme – od tipiÄ?nega Ĺživljenja v Velenju do raznih problematik,

sodeluje s ťtevilnimi organizacijami v Šaleťki dolini in ťirťe, lani pa je bila tudi soavtorica projekta DAN – druŞenja aktivnih najstnikov, ki ga samoiniciativno, prostovoljno, z lastnim znanjem in izkuťnjami snuje ekipa

jo. ÂťVse povemo, kot je. Ne ukvarjamo se z nerealnimi tematikami.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kakĹĄen je torej tipiÄ?en vsakdanjik velenjskega najstnika, odgovarjajo, da niso obiÄ?ajni VelenjÄ?ani. ÂťVeÄ?ina tipiÄ?nih VelenjÄ?anov naĹĄe starosti hodi v ĹĄolo in gre nazaj domov, za vikend pa gredo kaj ven. Mi pa se praktiÄ?no vsak dan druĹžimo, vsak dan smo zunaj in delamo glasbo, jo posluĹĄamo in to nas vodi celotno ĹĄolsko leto ter nas navdihuje,ÂŤ pravi FoSho.

Scena jih je sprejela

Najprej niso imeli namena nastopati na Mrigovem veÄ?eru odprtega mikrofona. ÂťJaz pa sem rekel, da je to moĹžnost, ki jo moramo izkoristiti, saj se mi je zdelo, da imamo kakovostno glasbo, ki jo Ĺže dolgo ustvarjamo in bi jo morali pokazati tudi drugim. OdloÄ?itev je bila teĹžka, ker ni tako lahko nastopati pred veliko ljudmi,ÂŤ je povedal FoSho.

mladih domaÄ?ink in domaÄ?inov. ÂťNagrada mi pomeni priznanje, da je to, kar poÄ?nem, prava pot.

Upam, da jo bom ĹĄe nadaljevala. Ĺ˝e ko sem v srednji ĹĄoli delala kot prostovoljka v vrtcu, sem ugotovila, da je prostovoljstvo na nek naÄ?in sebiÄ?no, ker velikokrat prostovoljcem da veÄ? kot tistim, ki pomoÄ? prejmejo,ÂŤ je povedala po razglasitvi. Priznanja pa so dobile tudi ostale nominiranke Nastja Ferenc s Ĺ olskega centra Velenje, Ĺ pela Palir iz skupine Udarnik MC Velenje in Vesna Mihelak iz MZPM. Naj prostovoljec v kategoriji nad 30 let je Janez Hudej iz DruĹĄtva paraplegikov jugozahodne Ĺ tajerske. Kot prostovoljec dela Ĺže 32 let in je samo lani opravil 1594 prostovoljnih ur. Ĺ˝e 16 let je predsednik druĹĄtva, letos pa je ĹĄe enkrat dobil zaupanje za naslednja ĹĄtiri leta, saj skrbi za bogato programsko vsebino in ekonomiÄ?no vodenje druĹĄtva, v katerega vkljuÄ?uje paraplegike in tetraplegike iz 33 obÄ?in savinjske regije. ÂťVsekakor je nagrada motivacija za moje nadaljnje prostovoljno delo. Aktiven sem tudi v gibanju Ĺ e vedno vozim, vendar ne hodim, v katerem opozarjamo mlade na nevarnosti v

prometu,ÂŤ kljub temu pa je bil nad nazivom preseneÄ?en. Nominirani so bili ĹĄe Anita Kajtna iz Plavalnega kluba Velenje, DuĹĄan Dolinar iz Ĺ aleĹĄkega koronarnega kluba, Marija Krajnc iz MZPM, Milica KovaÄ? s Karitas, Mojca KaĹĄ Fidej iz DruĹĄtva bolnikov z osteoporozo Ĺ aleĹĄke doline, Simon Gnezda iz skupine Udarnik MC Velenje, Tatjana Ĺ tuha iz Slovenske ljudske stranke Velenje, TomaĹž Kumer iz Planinskega druĹĄtva Vinska Gora, Vladimira Tisnikar iz DruĹĄtva upokojencev Paka pri Velenju in Zdenka BoĹžiÄ? iz Plavalnega kluba Velenje.

Naj prostovoljska organizacija pa je bilo v letu 2015 druĹĄtvo SoĹžitje za pomoÄ? osebam z motnjami v duĹĄevnem razvoju, na nateÄ?aj pa se je prijavila tudi svetovalna skupina pri TOM telefonu, ki je lani obeleĹžila 25-letnico delovanja.

Tudi letos je komisija podelila posebno nagrado in tokrat izbrala skupino Udarnik MC Velenje.

Vsem nagrajencem je podarila vikend paket v vili Rosi v PortoroĹžu, kjer se bodo lahko prostovoljci nagradili s poÄ?itkom in nabrali energijo za vneto prostovoljno delo.

Iz jame so ĹĄli v prestolnico Ĺ aleĹĄki ĹĄtudenti so se zbrali na tradicionalnem Knap Ĺžuru, ki je letos potekal tudi v Ljubljani Knapovska malica, skok Ä?ez koĹžo in rudarska oprava – to je tradicija mesta Velenje in celotne Ĺ aleĹĄke doline. Zato v tem slogu Ä?lani Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba prirejajo tradicionalni Knap Ĺžur – sreÄ?anje ĹĄaleĹĄkih ĹĄtudentov v univerzitetnem mestu Maribor. Do sedaj so se sreÄ?evali tudi v Ljubljani na Ej, lejga Ĺžuru, letos pa so namesto tega prviÄ? izvedli kar ljubljanski Knap Ĺžur. Na koncertu srbskega Queen Real Tribute benda in velenjskega kvarteta Troet je uĹživalo

â?ą

ÂťScena je laÄ?na novih raperjev. Mislim, da smo na nivoju, ki zadostuje in imamo prostor na sceni. ÄŒeprav tega ne priÄ?akujem, bi bil vesel, da nam uspe.ÂŤ Klemen ÄŒulk

Hip hop jih oblikuje

Gimnazijec Lovro ForĹĄtner in dijaka raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Jan Centrih in Klemen ÄŒulk so FoSho, Cener in ÄŒulk – Lirikalni lovci, ki jim je poleg posluĹĄanja rapa postalo zanimivo tudi pisanje besedil. ÂťDobivali smo se zunaj in to poÄ?eli kot hobi med prijatelji.

Nikoli se nismo primerjali z nikomer na sceni, tudi sedaj se ne,ÂŤ je njihovo zgodbo zaÄ?el ÄŒulk, Cener pa jo je nadaljeval: ÂťRap vsi trije posluĹĄamo Ĺže celo veÄ?nost. OdloÄ?ili smo se, da bomo zaÄ?eli pisati, ker smo Ĺželeli izraziti svoje misli. Zapisali smo jih v komade in jih predstavili drug drugemu. ZdruĹžili smo se v skupino in zaÄ?eli delovati skupaj.ÂŤ Celotna hip-hop kultura jih je ustvarila kot osebnosti, pravi Cener: ÂťPosluĹĄamo veliko

Lirikalni lovci so v eMCe placu ogrevali oder za uveljavljena raperja Nipkeja in Drilla, trenutno pa v studiu snemajo komade, da bodo lahko prek druĹžbenih omreĹžij svojo glasbo ĹĄirili med ljudi. Foto: Tilyen Mucik

pravi FoSho. ÂťO tem govorimo v svojih besedilih in Ä?ez Ä?as, ko se spreminjamo, se to opazi v besedilih.ÂŤ VĹĄeÄ? jim je, da so komadi raznoliki, pravi Cener, ÄŒulk pa, da ne skuĹĄajo nikogar posnemati in niÄ?esar ne napihuje-

Velenjskega ustvarjalca v hip hopu Mriga so Lirikalni lovci presenetili, saj ni vedel, da se na domaÄ?i sceni dogaja kaj novega. ÂťImajo dobre podlage, smisel, niso tisti tipiÄ?ni VelenjÄ?ani s tem nekim gangster pridihom. Zato sem jih povabil nazaj – dokler bodo delali, bodo lahko nastopali.ÂŤ Pravi, da je bil vedno odprt za nove, mlade ustvarjalce, ki jih z veseljem podpira. Že samo stopiti na oder, zgrabiti mikrofon in povedati svoje je velik izziv za mlade raperje. ÄŒe dobiĹĄ dober odziv, Ä?e ti obÄ?instvo vrne, kar jim daĹĄ, je to neprecenljivo.ÂŤ

ÄŒeprav veÄ?ina ĹĄe ni sliĹĄala zanje, je bil dosedanji odziv drugih raperjev in obÄ?instva Âťneverjeten,ÂŤ pravi FoSho. ÂťNismo si predstavljali, da bomo tako sprejeti.ÂŤ Scena je odprta in okolje podpira ustvarjanje. ÂťÄŒe je rap kje v Sloveniji podprt, je zagotovo v Velenju,ÂŤ meni Cener, Ä?eprav trenutno tu ni veliko mladih ustvarjalcev. Zato so veseli, da bodo lahko mesto predstavljali tudi drugje, kar je njihova naslednja ambicija. ÂťCilj je, da ĹĄe naprej ustvarjamo glasbo, ki jo bo sliĹĄalo Ä?im veÄ? ljudi. Ĺ˝elimo ohranjati velenjski in slovenski rap,ÂŤ je sklenil FoSho. đ&#x;”˛

kakih 600 ĹĄtudentov, ki tako kot v predavalnice radi zahajajo v klube, kjer se ĹĄe bolje znajdejo. S Knap Ĺžurom so se hkrati pripravili na 26. festival Dnevi mladih in kulture, ki se bo letos zaÄ?el 13. maja in v naslednjih treh majskih vikendih postregel s ĹĄtevilnimi kulturnimi in zabavnimi prireditvami. đ&#x;”˛

tf, foto: Martina Hrastnik

BoteÄ?aj osvojili Spotless Minds Velenje, 2. aprila – V finalu sedmega nateÄ?aja za mlade neuveljavljene bende BoteÄ?aj so najbolj prepriÄ?ljivo nastopali Ä?lani celjskega benda Spotless Minds. Za glavno nagrado so dobili snemanje videospota v Kunigundi, regionalnem multimedijskem centru. Ostali finalisti – Ĺ lagvort na kraju iz Zagreba in Rootless Treefalls iz Rovt – so za nagrado dobili snemanje demo posnetka. Vsi finalisti in ĹĄe trije najboljĹĄi bendi z nateÄ?aja pa bodo lahko nastopili na enem izmed letoĹĄnjih festivalov: v Velenju na Kunigundi in Dnevih mladih in kulture, na Generatorju v KrĹĄkem ter na slovenjegraĹĄkem ProĹĄtođ&#x;”˛ tf ku ali Dnevih mladih.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 4. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 10

10

KULTURA

7. aprila 2016

OdliÄ?en recital Nine Oder V Ä?etrtek, 17. marca, ob 19.30 je v orgelski dvorani glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje dijakinja 1. letnika umetniĹĄke gimnazije Velenje Nina Oder pripravila enourni recital, na katerem je pokazala svoje izjemne glasbene sposobnosti.

V Ä?asu svoje 20-letne uÄ?iteljske poti ĹĄe nisem spoznala dijaka glasbenika, ki bi Ĺže v 1. letniku gimnazije na svojem recitalu odigral eno uro zahtevnega programa, in to veÄ?inoma na pamet. VeÄ?ini to uspe ĹĄele na maturitetnem nastopu konec 4. letnika gimnazije. Nina Oder je kljub svojim mladim letom dokazala, da je to ob talentu in trdem delu ĹĄe kako mogoÄ?e. Zelo sem bila vesela tudi obiska Nininih soĹĄolcev na recitalu, saj so jo priĹĄli spodbujat skorajda vsi, ne le glasbeniki, temveÄ? tudi likovniki. Ta povezanost med soĹĄolci mi kot razredniÄ?arki pomeni res veliko.

Nina Ĺživi za glasbo in z njo Ĺže od svojega 7. leta starosti, vseskozi jo pouÄ?uje profesorica Danica Koren, zadnjih nekaj mesecev tudi profesorica Barbara Fanedl. Vsa ta leta je kot solistka in v komorni skupini dosegala veÄ?inoma zlate in srebrne plakete v Sloveniji in tujini. Kot Ä?lanica simfoniÄ?nega in godalnega orkestra glasbene ĹĄole Velenje se je udeleĹževala revij godalnih orkestrov in razliÄ?nih nastopov. Z godalnim orkestrom Velenje so posneli in izdali delo Benjamina Ipavca na priloĹžnostni zgoĹĄÄ?enki ob 60-letnici glasbene

ĹĄole Velenje. Omenjeno delo so predstavili na devetih koncertih po Sloveniji, med drugim tudi v Slovenski filharmoniji.

Violina ji pomeni vse. Ko igra, izjemno uĹživa, ob tem si ustvarja svojo prihodnost, pripoveduje Nina, vendar meni, da brezhibnega nastopa ĹĄe ni doĹživela, saj kot perfekcionistka vedno najde kaj, kar bi lahko zaigrala ĹĄe bolje, bolj doĹživeto, bolj popolno in tehniÄ?no ĹĄe bolj

Svet skozi njegove oÄ?i Mlad velenjski fotograf AnĹže KovaÄ? bo v Galeriji eMCe plac postavil razstavo, s katero bo razkril vse svoje hibe

đ&#x;”˛

Jelka Oder

A je slika vedno ostra. ÂťDokler sem nosil oÄ?ala, sem nenehno imel teĹžave z obrabljeno leÄ?o zaradi drgnjenja ob kukalo. Zdaj, ko nosim leÄ?e, nimam veÄ? nobenih teĹžav.ÂŤ Je tudi dislektik in zato marsikaj zazna drugaÄ?e.

Ker je hotel drugim pokazati, kako, je posnel fotografije, ki razkrivajo Ĺživljenje s hibami.

Kot fotograf ima na terenu poslanstvo

Tina Felicijan

Od nekdaj Ĺživi v Velenju, ki ga na dolgih sprehodih preÄ?esava po dolgem in poÄ?ez.

Je odvisen od gibanja. ÂťNajhuje mi je biti pri miru, zaprt v en prostor in delati niÄ?.ÂŤ Zato ga lahko sreÄ?amo kjerkoli tudi ob nenavadnih urah, ko s fotoaparatom, obeĹĄenim okrog vratu, iĹĄÄ?e motive, ki jih drugi spregledamo.

OtroĹĄka Ĺželja se je uresniÄ?ila

Leta 2008 je izpolnil davno Ĺželjo. Ko sta starĹĄa na njegov rojstni dan povabila profesionalnega fotografa, zabavnega in sproĹĄÄ?enega Ä?loveka z veliko objektivi in fleĹĄi, si je rekel: ÂťTo je nekaj, kar bi lahko v Ĺživljenju poÄ?el tudi jaz.ÂŤ Danes ima ogromno fotografskih in snemalskih izkuĹĄenj, saj je fotografiranje postalo del njegovega Ĺživljenja in se mu vsak dan posveÄ?a. Ĺ˝e od rojstva pa ga spremlja slabovidnost.

izpiljeno. Najraje se loteva teĹžkih, harmoniÄ?no polnih skladb, ki zahtevajo sicer veÄ? vaje in truda, a je potem zadovoljstvo ob uspehu toliko veÄ?je. Tekmovanja ji predstavljajo velik izziv. Vesela je visokih uvrstitev, Ä?e pa jo komisija oceni niĹžje, kot sama misli, da si zasluĹži, je seveda razoÄ?arana. A jeza in slaba volja po neuspehu se hitro poleĹžeta, saj je njena ljubezen do violine premoÄ?na. Dnevno vadi povpreÄ?no tri ure, pred tekmovanji pa seveda ĹĄe precej veÄ?. Njena Ĺživljenjska Ĺželja je postati izkuĹĄena violinistka oziroma koncertni mojster v orkestru. Upa, da ji bo to tudi uspelo.

Barbara Fanedl, trenutno Ninina profesorica violine, se spominja, da je bila Nina kot otrok nagajiva, Ĺživahna, nasmejana, na odru pa popolnoma brez treme in seveda neverjetno nadarjena. Ko je zaÄ?ela violino jemati bolj resno, se je njen talent takoj obrestoval z izjemnimi uspehi na tekmovanjih.

Kot razredniÄ?arka Ĺže tretje generacije umetnikov se dobro zavedam, da je za uspeh glasbenika poleg talenta potrebno neverjetno veliko garanja in odrekanja. Nina vse to zagotovo doĹživlja in sprejema, zato bomo v prihodnosti zagotovo ĹĄe veliko sliĹĄali o njenih uspehih. ÂťVsa umetnost uspeha je le v tem, da vse moÄ?i naenkrat usmerimo v eno, najpomembnejĹĄo toÄ?ko.ÂŤ (Ferdinand Lassalle)

Razstava AnĹžeta KovaÄ?a z naslovom Vse moje hibe se bo v Galeriji eMCe plac odprla v petek, 8. aprila, ob 20. uri.

ÂťJaz gledam Ĺživljenje skozi fotografijo. Trenutek, ki ga lahko za vedno ujamem in zabeleĹžim za nekoga drugega, veliko pomeni. Recimo fotografiraĹĄ koncert in na njem opaziĹĄ nasmejanega otroka ter glasbenika, ki mu to nekaj pomeni. ÄŒe ti uspe ujeti ta trenutek, je to nagrada za tvoj trud. Ne denar, ampak uĹžitek tistega, za katerega si trenutek zabeleĹžil.ÂŤ Vsak lahko fotografira. Ampak fotograf je lahko tisti, ki vidi stvari. Zgodbo je tako v fotografiji kot v videu najteĹžje poiskati. Sam na terenu – bodisi na prireditvi, na ulici, bodisi v naravi – iĹĄÄ?e vse, kar je neponovljivo.

Fotografij naknadno ne obdeluje. Tudi zato, ker ne more biti pri miru. ÂťNi mi vĹĄeÄ?, da sem veliko za raÄ?unalnikom. Jaz moram to hitro opraviti in dati fotografijo hitro naprej. Zato se ne ukvarjam toliko s postprodukcijo.ÂŤ Tako so njegove fotografije kar se da pristne.

V KnjiĹžnici Velenje uredili ĹĄe mladinsko sobo, novo razstaviĹĄÄ?e, predvsem pa oddelek z literaturo za odrasle

nah pa so svetli bralni in raÄ?unalniĹĄki kotiÄ?ki ter mize, prilagojene slepim in slabovidnim ter gibalno oviranim.

V zastekljenem delu knjiĹžnice, kjer so prej hranili domoznansko gradivo, so uredili mla-

Urban Novak V svetu arhitekture veljajo moĹĄka pravila in oblikovanje objektov ter pokrajine ostaja moĹĄki posel. MaÄ?o posel. Le redke so Ĺženske, ki se v tem svetu znajdejo in ga razumejo. Ĺ e redkejĹĄe so tiste, ki ga osvojijo in mu znajo tudi vladati. ÄŒe bi bila moĹĄki, bi imela pred imenom ĹĄe plemiĹĄki naziv Sir. Ena takĹĄnih je bila tudi Zaha Hadid. Kdo?, boste rekli? Zaha Hadid danes predstavlja vse, kar je Ĺženskam uspelo doseÄ?i v tem veÄ?inoma moĹĄkem poklicu. In ĹĄe veÄ?. Ĺ˝enska, ki izvira iz arabskega sveta, rojena v Bagdadu v Iraku v druĹžini premoĹžnega industrialca, je premagala vse stereotipe, ki so jo nedvomno obdajali, in s svojo vizijo ter domiĹĄljijo osvojila svet. Njene stavbe stojijo po vsem svetu in so kultna zbiraliĹĄÄ?a ljubiteljev nenavadne, v prihodnost zazrte arhitekture.

Sprva je ĹĄtudirala matematiko, a je kmalu preĹĄla na arhitekturo in v Londonu med ĹĄtudijem sreÄ?ala najveÄ?je zvezde svojega Ä?asa. Rem Koolhas, Bernard Tschumi in drugi so nanjo vplivali in ji dajali motivacijo pri njenem nadaljevanju kariere. Z njimi je delala tudi v OMA (Office for Metropolitan Architecture) na Nizozemskem, vendar pa je kmalu zavila na svoje in v Londonu ustanovila podjetje. Podjetje, ki je z leti uspeĹĄno realiziralo veliko stavb z njenim zaĹĄÄ?itnim znakom, nenavadnimi oblikami, ki so se prelivale po objektu. Danes je to arhitekturni biro, ki zaposluje 400 ljudi in deluje po vsem svetu.

Njena arhitekturna dela so vedno predmet ostrih polemik in imajo tako goreÄ?e podpornike kot goreÄ?e nasprotnike. Nikoli se ni ozirala na kontekst prostora ali, bolje reÄ?eno, vedno si ga je razlagala zelo po svoje. V prostor je umeĹĄÄ?ala objekte nenavadnih oblik, dolgih linij, ki so se vile po objektu. Pravzaprav so njena dela nekako bolj kiparska kot arhitekturna. ÄŒeprav je imela na svojem zaÄ?etku nemalo teĹžav pri realizaciji svojih zamisli, je vztrajala in preko javnih naroÄ?il na koncu tudi uspela.

Njen prvi preboj je pomenila razstava v New Yorku, na kateri so bila na ogled dela na temo Dekonstruktivizem v arhitekturi. ÄŒeprav je tedaj lahko pokazala le risbe, so bile te popolnoma drugaÄ?ne od trenutne arhitekture ter so takoj pritegnile pozornost javnosti. Vendar je preteklo ĹĄe nekaj Ä?asa, da je lahko zaÄ?ela svojo vizijo udejanjati tudi v zgrajenih objektih. Ker sprva zasebnih investitorjev njena arhitektura ni zanimala, se je udeleĹževala javnih nateÄ?ajev in ĹĄele na njih priĹĄla do prvih naroÄ?il in s tem do zgrajenih objektov. In kakĹĄni objekti so to bili! Prav vsak njen objekt je prepoznaven kot njeno delo, je neodvisen ter od vsakega opazovalca zahteva razmislek. Tako kot ona ni nikoli popuĹĄÄ?ala pri svojem delu, tako vas bodo tudi njene stavbe prevzele. Ali vam bodo takoj vĹĄeÄ? ali pa se nanje ne boste nikoli navadili. KaĹžejo namreÄ? na nenavaden arhitekturni jezik, za katerega se zdi, da mu je mesto ĹĄele nekje v daljni prihodnosti. Ob njenih stavbah tudi ĹĄirĹĄa okolica in objekti v njej izgubljajo svoj pomen. Tako kot je bila Zaha zvezda arhitekture ter druĹžabnih omreĹžij, tako so njene stavbe zvezde med objekti. Postale so sinonim za z modnimi znamkami obseden svet. So same sebi najboljĹĄa reklama in se na okolico ne ozirajo preveÄ?. Pred vrati njenega biroja se je po zaÄ?etnem uspehu vila vrsta uspeĹĄnih ljudi, ki so si Ĺželeli sodelovanj z njo. Ni se ustavila le pri stavbah. Oblikovala je interierje, obleke, Ä?evlje, pohiĹĄtvo in vsem vdahnila svoj nezmotljivi peÄ?at. Danes je najbolj vidna predstavnica smeri v arhitekturi, ki jo imenujemo neo-futurizem.

Kuturni center Heydar Aliyev

đ&#x;”˛

Preurejen oddelek za odrasle

Po desetih letih je KnjiĹžnica Velenje ponovno preurejena. Po tem, ko so razĹĄirili domoznanski oddelek, so na novo postavili tudi oddelek z literaturo za odrasle. Ta je do sedaj bil slabĹĄe urejen in oznaÄ?en, kar je zmedlo bralce, ko so iskali gradivo. Po novem pa je to urejeno po sistemu mesta s pravokotnimi ulicami na glavno avenijo, knjiĹžne police pa so tudi bolje oznaÄ?ene. Poleg tega so vse police pomaknjene v srediĹĄÄ?e prostora, ob ste-

Sir Zaha Hadid

dinsko sobo in ĹĄe eno, Ä?etrto razstaviĹĄÄ?e, namenjeno mladinskim temam. Kmalu pa Ĺželijo mladinsko sobo povezati z oddelkom za otroke, in sicer z zbirko prvih beril. †đ&#x;”˛ tf

Za svoje delo je bila veÄ?krat nagrajena in z leti je postala najbolj znana arhitektka. Bila je prva Ĺženska, muslimanka, Arabka, ki je dobila arhitekturnega oskarja – Pritzkerjevo nagrado. Prejela je Stirlingovo nagrado in zlato medaljo RIBA. S statusom Poveljnice reda Britanskega imperija jo je nagradila tudi angleĹĄka kraljica.

Postala je simbol pogumne in odloÄ?ne Ĺženske, ki si ni pustila soliti pameti ter je zvesto sledila svojim vizijam. MogoÄ?e je danes nerazumljena, a njena dela in prispevek k razvoju bivalnih okolij bo ovrednotil ĹĄele Ä?as. Tako kot v ne tako davni preteklosti ljudje niso razumeli prvih arhitektov, ki so uporabljali beton in velike steklene povrĹĄine, tako mogoÄ?e danes ne razumemo Zahe.

Novica o njeni prezgodnji smrti, ki je zaokroĹžila po arhitekturnem svetu, je bila ĹĄokantna. Kar malo neverjetno se je zdelo, da bi lahko umrla takĹĄna moÄ?na ikona svetovne arhitekture. A Zahi je tudi z njeno smrtjo uspelo to, kar je uspeĹĄno poÄ?ela vse svoje Ĺživljenje. V trenutku svoje smrti je postala svetovna novica, ki je ĹĄokirala in obkroĹžila ves svet.

Vsaj eno od njenih del pa bo zanimivo tudi Slovencem. NaĹĄ letalni ĹĄampion Peter Prevc si je letos eno od svojih zmag priboril na letalni napravi, ki jo je prenovila prav Zaha Hadid. To je skakalnica Bergisel đ&#x;”˛ v Innsbrucku v Avstriji. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 4. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Zakaj sem priljubljena noÄ?na ptica, ne znam razloĹžiti Moderatorko in naĹĄo zunanjo sodelavko na Radiu Velenje Karolino Destovnik posluĹĄalci bolj kot po dnevnih poznajo po noÄ?nih oddajah skupne radijske mreĹže SNOP. Dobri dve leti skupaj s tonskim tehnikom Draganom BerkenjaÄ?eviÄ?em, v domeni katerega je glasbena oprema, skrbita za dobro druĹžbo v noÄ?nem Ä?asu. ÂťZakaj sem priljubljena noÄ?na ptica, si sama natanÄ?no ne znam razloĹžiti. Za nekatere preveÄ? govorim, za druge premalo. VeÄ?krat me posluĹĄalci motivirajo tako, da sem z vpraĹĄanji za gosta v studiu neizprosna, direktna, za-

11

107,8 MHz

7. aprila 2016

bavna, radovedna. Priznam, da sem tudi zmotljiva, vodljiva in zanesljivo druĹžbeno neĹĄkodljiva.ÂŤ NaÄ?eloma, dodaja, ni noÄ?na ptica, zato se mora kar poĹĄteno Âťvzeti v rokeÂŤ, da zdrĹži tri noÄ?i zapored. Z izborom gostov (ti prihajajo iz politiÄ?nih, zvezdniĹĄkih in ĹĄe kakĹĄnih krogov) in tem poskuĹĄa noÄ?no druĹženje za vse narediti kar najbolj sproĹĄÄ?ujoÄ?e, zabavno.

Zato ne preseneÄ?a, da so v radijski mreĹži SNOP prav oddaje Radia Velenje najbolj posluĹĄane. Zelo pri srcu so ji zdravniĹĄki nasveti. Na sporedu so ob Ä?etrtkih ob 17. uri.

Karolina Destovnik: ÂťNoÄ?ni in dnevni program sta dve razliÄ?ni zgodbi.ÂŤ

1. KLAPA RIĹ PET - Ĺ apnut Ä?u ti tajnu 2. TINKARA KOVAÄŒ - Po zimi pomlad 3. LAÄŒNI FRANZ – Cmokfehtar

Ponosna je tudi na prostovoljstvo. Dve leti opravlja druĹžbeno koristno delo, prostovoljka pa je postala Âťker sem prehitro vozila in sem dobila za to kazen.

Danes lahko reÄ?em, da uĹživam v druĹžbi otrok s posebnimi potrebami v programu DelfinÄ?ki Plavalnega kluba Velenje. Medsebojno se bogatimo in rastemo.ÂŤ Karolina si Ĺželi, da bi se posluĹĄalci in posluĹĄalke tudi v prihodnje veselili njene druĹžbe. Potrudila se bo, da bo druĹženje za vse prijetno. đ&#x;”˛

Klapa RiĹĄpet, ena bolj uspeĹĄnih in znanih klap, se je obÄ?instvu najbolj vtisnila v spomin z duetom Prsti zapleteni, ki so ga posneli z Jeleno Rozgo. Klapa poÄ?asi pripravlja pesmi, ki bodo svoje mesto naĹĄle na novem albumu, ki bo izĹĄel konec leta. Na njem bo tudi pesem Ĺ apnut ću ti tajnu, ki je po mnenju ljubiteljev tovrstne glasbe ena najlepĹĄih klapskih pesmi zadnjih let.

Tp

GLASBENE novice

Tinkara pozdravlja Ĺživljenje Tinkara KovaÄ? je na posebnem koncertu ob spremljavi glasbenih gostov premierno predstavila dva nova albuma – slovenskega in italijanskega. Slovenski z naslovom Dober dan, Ĺživljenje je izĹĄel prav na dan koncerta, v soboto.

Z njim je zaznamovala obdobje zadnjih treh let, na album pa je uvrstila pesmi z vseh vetrov. Pri albumu, ki ga je glasbenica izdala v samozaloĹžbi, so med drugim sodelovali Tone PavÄ?ek, Marko Kravos, Anika Horvat, Ariel Cubria Vichot, Domen Gracej, Gal Gjurin, Rok Golob, Perpetuum Jazzile ter Ä?lani njene nekdanje spremljevalne skupine. Na izid italijanskega albuma bo treba ĹĄe malo poÄ?akati, sicer pa ta album ne bo enak slovenskemu, razen v tem, da bo tudi ta kompilacija glasbenih sodelovanj, ki jih je naredila v zadnjem obdobju pribliĹžno ĹĄestih let. Skupna toÄ?ka obeh albumov je skladba Mars in Venera, ki dobiva tudi svojo italijansko razliÄ?ico. Album bo po Tinkarinih napovedih zagotovo izĹĄel v poletnih mesecih. Ĺ˝e 22. maja bo Tinkara nastopila v Velenju, kjer se bo predstavila na mednarodnem festivalu flavtistov.

LaÄ?ni Franz po 17 letih z novim albumom Skupina LaÄ?ni Franz po 17 letih predstavlja nov avtorski album. Gre za ploĹĄÄ?o Ladja norcev, s katere so pred Ä?asom Ĺže predstavili naslovno pesem, zdaj pa ob izidu albuma ponujajo nov single in nov videospot Cmokfehtar. Na ploĹĄÄ?i je deset skladb, ĹĄest novih in ĹĄtiri obdelave starih

pesmi z zaÄ?etka osemdesetih let.

Zoran Predin je v letu 2015 ob sebi zbral odliÄ?ne glasbenike in skozi leto 2015 in 2016 po dolgih letih posnel novo avtorsko izdajo LaÄ?nega Franza. Fantje so se preizkusili na odrih po bivĹĄi Jugi in potrdilo, da so tisto pravo, dobili tudi na klubskih nastopih po Sloveniji. Anej KoÄ?evar (bas), Luka ÄŒadeĹž (bobni), BoĹĄtjan ArtiÄ?ek (klaviature) in Tine ÄŒas (kitara) so dodali sveĹžino, ki jo je Zoran potreboval, ko se je odloÄ?al, ali je vredno v Ĺživljenje ponovno vrniti LaÄ?nega Franza. Veliki promocijski koncert albuma bo jeseni, 22. oktobra, v ljubljanskem Kinu Ĺ iĹĄka, ĹĄe pred tem pa bo LaÄ?ni Franz nastopil ne nekaj festivalskih nastopih po Sloveniji.

Rebeka in Djomla KS zdruĹžila moÄ?i Balkanski zvezdnik Djomla KS, ki je zaslovel s poletno plesno poskoÄ?nico Gajba puna piva, je tokrat zdruĹžil moÄ?i s slovensko pevko Rebeko Dremelj. Djomla KS je ob ustvarjanju nove poletne himne, ki bo povezala obiskovalce jadranske obale, Ĺželel sodelovati s pevko, ki lahko samozavestno predstavlja latinske ritme. OdloÄ?il se je za Rebeko Dremelj, ki ima za seboj Ĺže nekaj uspeĹĄnih nastopov (in tudi izdajo albuma) na Balka-

nje. Vsem je skupna metalska oz. hardrokerska glasbena preteklost, Gora pa na nek naÄ?in predstavlja vrnitev k njihovim glasbenim koreninam. Lotili so se priprave albuma in kar hitro je nastalo deset avtorskih skladb, s katerimi se predstavljajo na svojem prvencu Gora. Glasba je preprosta in ostra, v njej pa prevladuje zvok kitare, bas kitare in bobnov, ki so jih odigrali sami. Ĺ˝eleli so prikazati pristen, surov zvok, ki posluĹĄalcu daje obÄ?utek, da glasbo posluĹĄa v Ĺživo. Navdih so poiskali v stvareh, ki se jih dotikajo, in tako so nastala druĹžbenokritiÄ?na in nekako znanstvenofantastiÄ?na besedila, ki sodijo k tovrstni glasbi, kakrĹĄen je tudi single Megalodon.

nu. Nova skladba nosi naslov Do Jadrana, nastala pa je zelo spontano. Djomla je Rebeki poslal demo posnetek, ki ji je bil vĹĄeÄ? Ĺže ob prvem posluĹĄanju. Imela je le eno zahtevo – Ĺželela je, da je del pesmi tudi v slovenskem jeziku. Pesem je bila nato posneta na razliÄ?nih lokacijah od Ljubljane do Beograda, z Djomlo pa se nista niti sreÄ?ala. Pesem Do Jadrana je prava party skladba z enostavnim sporoÄ?ilom in bi lahko postala uspeĹĄnica letoĹĄnjega poletja.

Gora – nova slovenska superskupina Gora je nova zasedba na slovenskem glasbenem prizoriĹĄÄ?u, ki pa jo sestavljajo Ĺže znana imena domaÄ?e scene. Kevin Koradin, Sergej Pobegajlo in David Debevec so se odloÄ?ili za skupno ustvarja-

Zadnji posnetki MotĂśrheadov z Lemmyjem Zadnji profesionalni posnetki skupine MotĂśrhead v Ĺživo, ki so nastali pred nenadno smrtjo njihovega frontmana Lemmyja Kilmisterja, bodo izĹĄli na albumu Clean Your Clock. Album, ki bo izĹĄel 27. maja, bo vseboval posnetke, nastale na koncertih skupine 20. in 21. novembra v mĂźnchenski koncertni dvorani Zenith. Na albumu bodo ĹĄtevilne uspeĹĄnice zasedbe, kot sta Ace of Spades in Overkill. Koncerta v MĂźnchnu sicer nista bila zadnja nastopa MotĂśrheadov z Lemmyjem, a so tedaj nastali njihovi zadnji skupni profesionalni posnetki. ZadnjiÄ? je skupina skupaj nastopila 11. decembra v Berlinu. Ian Lemmy Kilmister je umrl 28. decembra lani za posledicami agresivne oblike raka, ki so mu ga diagnosticirali ĹĄele malo pred smrtjo.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Gadi – A si kej nora name Ansambel Rosa – Ljubezni sila Modrijani – Ljubil bi te neĹžno Munda Ĺ tajerci – Ne morem naprej Ansambel Petka – Mami za praznik Fantje izpod Lisce – PleĹĄiva Fantje z vseh vetrov – Skupaj zapuĹĄÄ?ajva mladost Klapa Gallus – Le spomin deklica Mika nas – Spomni se name Slovenski zvoki – Daj mi srce

www.radiovelenje.com

PERPETUUM JAZZILE Po skoraj ĹĄestih letih in veÄ? kot ĹĄestih milijonih ogledov Avsenik Medleya na Youtube so se v vokalni zasedbi Perpetuum Jazzile odloÄ?ili, da izdajo novo pesem iz zakladnice Avsenikovih uspeĹĄnic. OdloÄ?ili so se za skladbo Lepo je biti muzikant, ki ji boste lahko prisluhnili 17. aprila tudi v Velenju.

MANUELLA Pesem Blue and Red, ki jo bo ManuElla predstavila 12. maja v prvem predizboru Evrovizije, je dobila novo in hkrati konÄ?no podobo. Velikih sprememb niso delali, naredili pa so nekaj produkcijskih popravkov.

Hkrati je Manuella v rodnem LaĹĄkem s tamkajĹĄnjimi maĹžoretkami posnela video razglednico, ki jo bodo predvajali pred njenim nastopom.

KATJA Ĺ ULC Katja Ĺ ulc izdaja novi singl, ki napoveduje njen novi album KamlisĂ jlan, uglasbeno romsko poezijo. Skladbo

O brĂŽsind sĂŽn me (DeĹž sem jaz) je napisala romunska romska pesnica Luminia Mihai Cioabă, uglasbila pa sta jo Katja Ĺ ulc in mehiĹĄki violinist Alban Usatch, ki je tudi soavtor glasbe na njenem prihajajoÄ?em albumu.

ZUCCHERO Italijanski roker Zucchero bo 8. oktobra nastopil v Sloveniji, in sicer v ljubljanskih StoĹžicah. Na koncertu bo predstavil tudi skladbe z najnovejĹĄega albuma Black Cat, ki bo izĹĄel 29. aprila. Z dvanajstim studijskim albumom glasbenik obuja soul&blues obdobje s konca osemdesetih.

NINO Glasbenik Nino OĹĄlak obraÄ?a nov pomemben, nepopisan list v karieri.

Dve leti in pol po izidu prvenca, predstavlja svoj drugi studijski album z naslovom Pod tuĹĄem.

Stilsko je ploĹĄÄ?a zelo razgibana, saj prinaĹĄa deset novih avtorskih pop pesmi, ki so prepletene z razliÄ?nimi glasbenimi Ĺžanri, kot so funky, rock in R'n'B.

Poklon legendi Velenje, 9. aprila – Preminulemu rock'n'roll zvezdniku Lemmyju Kilmisterju, kitaristu kultnega benda Motorhead, se bodo s skupnim koncertom poklonili tudi lokalni bendi. V soboto se bo ob 21. uri v klubu eMCe plac zaÄ?el koncert, na katerem bodo nastopili Kaoz, Wreck, KliniÄ?ni testiranci, Big Addiction, Cordura, Son&Son, UPG, Kholn ter drugi aktivni in Ĺže ugasli ĹĄaleĹĄki bendi. Pripravlja ga velenjski KUD Fortis, ki se ukvarja z glasbenim izobraĹževanjem, produkcijo in izdajanjem glasbe. đ&#x;”˛

Naš ­čas, 7. 4. 2016, barve: ­CMYK, s­ tran 12

12

7. aprila 2016

⏪

Predstavniki motorističnih klubov so nasvetom policistov ob začetku motoristične sezone pozorno prisluhnili. Aleksandra Čepin iz kluba Ketna pa je skrbno zapisovala napotke in dvakrat podčrtala, kje in kdaj bodo policisti poostrili nadzor. Preverjanje psihofizičnega stanja jih zagotovo ne skrbi, ko pa se držijo vsak svoje vode in budno spremljajo razpravo.

frkanje » Levo & desno «

Čiščenje Začele so se čistilne akcije.

Le tam, kjer bi bilo kakšno čiščenje res potrebno, se tega nikakor ne lotijo. Seveda, teh množičnih akcij čiščenja Slovenije se lotevajo prostovoljci. Kjer so potrebni uradni ukrepi čiščenja, to šepa.

Manj cvetenja

⏩

Doktor znanosti, inovator, vodja razvojne skupine Inteligentni dom Program Point, kandidat stranke DeSUS za poslanca v državnem zboru, danes pa upokojenec Konrad Steblovnik iz Šmartnega ob Paki (prvi z leve) kljub uspešni karieri ni »obvladal sil« znotraj Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje in je po sedmih mesecih predsednikovanja zveze odstopil. Je več vredno zdravje, je ob tem pojasnil. Velenjski podžupan Srečko Korošec mu je ob slovesu stisnil roko rekoč: »Kondi, tukaj ti poklanjam zdravilo. Ko ti ga bo zmanjkalo, se pa javi.« Da je Kondija premagala radovednost, je očitno, ali ga je navdušila vsebina vrečke, pa Čveku ni uspelo izvedeti.

Letošnja pomlad se je začela z opazno manj cvetenja. V naravi je cvetja sicer še vedno veliko, opazno manj pa so zacvetele ceste. Bomo torej le lažje (z) vozili?

Brez povezave

⏪

Golte so v minuli smučarski sezoni v radostih zimskih športov in ljubezni do narave znova povezale številne prebivalce savinjsko-šaleškega območja ter z vsemi čari krajinskega parka privabile množico turistov iz domovine in tujine. Čvek je ob njenem zaključku na zasluženem oddihu v objektiv ujel del marljive ekipe, ki je vse obratovalne dni skrbela za zadovoljstvo in varnost obiskovalcev. Cvetoči pomladi navkljub so se strinjali, da bo zima spet tu prej kot v osmih mesecih in da poletna sezona že trka na duri.

Delavska hranilnica se vse bolj širi in krepi. Za delavce žal tega v večini ne moremo trditi.

Bi, pa ne bi Čeprav ni več tako hudo, kot je bilo, energetika še vedno negativno vpliva na lokalno okolje. A pri plačevanju odškodnine lokalnemu okolju se vse bolj zatika, kot da razne škodljivosti sploh ne bi bilo več.

Hiti počasi ZANIMIVOSTI

Kazen za usmiljenje V Italiji velja, da beračenje ni prepovedano, če le ne vključuje otrok ali živali – konkretne predpise o tem, kje in kako se sme beračiti, pa sprejme lokalna skupnost. Veliko pozornosti

je pred kratkim izzvala uredba majhnega mesteca na ligurski obali Brodighere, kjer namesto beračev kaznujejo tiste, ki jim denar namenijo. Župan Giacoma Pallance pojasnjuje, da je nesmiselno kaznovati berače, ki ne morejo ali ne želijo plačati kazni. »Zato so se odločili uredbo proti beračenju uperiti proti tistim, ki jim denar dajejo, in sicer z namenom, da bi preprečili tovrstne prakse,« še dodaja. Župan namreč meni, da za beračenjem stojijo dobro organizirane kriminalne skupine ter da je rešitev težave v tem, da se ljudi, ki pomoč res potrebujejo, vključi v socialne programe, ki jih nudi država.

Psihologija odvijanja toaletnega papirja Gilda Carle je terapevtka, ki se ukvarja z medosebnimi odnosi in nasveti za učinkovitost v življenju. Zdaj je svetu predstavila prepoznavanje osebnostnih lastnosti na podlagi načina, kako obesite rolo toaletnega papirja. Kot pravi sama, je osebnostni test s toaletnim papirjem ustvarila, da bi ljudje ozavestili svoje vsakodnevno vedenje in se ob tem pozabavali. V raziskavo

10, izsledki njene raziskave pa so potrdili njeno tezo, da so ljudje, ki WC papir obesijo tako, da se odvija z vrha, bolj dominantni.

Kosilce bodo zamenjali za osle in ovce Naši zahodni sosedje so se odločili, da to leto klasične kosilnice za travo nadomestijo z bolj unikatnimi – v provinci Treviso so izbrali osle, v mestu Ferrara v deželi Emilija Romana pa stavijo na ovce. »Želimo preizkusiti, ali se lahko provinca na tak način odpove nakupu traktorjev in

sta Ferrara je nekoliko drugačna: tam so pastirju, ki ima vzdolž reke Pad čredo 600 ovac, naložili, naj ovce pase vzdolž mestnega obzidja. S tem naj bi privarčevali pri najemu vrtnarjev.

Izdelal robota s podobo Scarlett Johansson

igralke, je za rekonstrukcijo kože uporabil silikon. Za izdelavo je potreboval dve leti. Motorji v obrazu izdelka, ki ga je snovalec poimenoval »Mark 1«, pa robotu omogočajo, da se realistično odziva na serijo govornih ukazov (odgovori so pri tem seveda rezultat Majeve domišljije).

Papežev fiat prodan za 300 tisoč dolarjev Približno leto dni je minilo, odkar je papež Frančišek obiskal New Yorka in takrat sedel v povsem povprečen avto Fiat 500L – minuli teden so prav ta avto prodali na posebni dobrodelni

Davčne blagajne se še niti dobro niso prijele, že nekateri zahtevajo spremembe na tem področju.

A državi, ki je z uvedbo hitela, se s spremembami kljub očitnim težavam zdaj nič kaj ne mudi.

Naval V trgovinah se kmalu obeta nov velik naval kupcev.

Upokojenci bodo menda le dočakali še eno uskladitev pokojnin. Kar 0,4-odstotno!!!

Mladi starejšim Mladi inovatorji in raziskovalci so vse bolj prodorni. Zdaj se lahko od njih že starejši kaj naučijo. Čeprav vsi (starejši) tega nikakor nočejo priznati.

Zeleno je zeleno

je vključila 2000 žensk in moških, starih od 18 do 75 let. Izhodiščno jim je postavila samo eno vprašanje: »Ali obesite rolo toaletnega papirja tako, da se odvija s spodnje ali z zgornje strani?« Potem jih je povprašala, kako se vedejo v odnosih z drugimi ljudmi. Samozavest v komunikaciji je ocenjevala na lestvici od 1 do

kosilnic,« je povedal Luca Zaia, predsednik province Treviso, in dodal, da sicer za nakup traktorjev in kosilnic vsako leto namenijo do 100 tisoč evrov. Prvi mož province Treviso je šest oslov izbral sam osebno in zanje odštel 2075 evrov. Povedal je, da jih nameravajo namestiti v eni od okoliških kmetij. Zgodba iz me-

Ricky Ma je grafični oblikovalec iz Hongkonga, ki mu je pri 44 letih uspelo izdelati robota s podobo igralke Scarlett Johansson. Prvi cilj snovalca je bil sicer, da izdela robota, ki bo deloval, saj se mu je že to kot zgolj ljubiteljskemu elektromehaniku zdel zadosten dosežek. »Ko sem bil otrok, sem imel rad robote,« je povedal Ma in dodal, da se je že takrat odločil, da bo, ko bo pravi čas, uresničil svoje sanje.

Ogrodje svojega robota je sestavil s pomočjo 3D tiskalnika, ker pa se je odločil za videz znane

dražbi. Izklicna cena za vozilo v lasti milijarderja Milesa Nadala je bila nekaj manj kot 25 tisoč dolarjev, na dražbi pa so zanj iztržili kar 300 tisoč dolarjev (oziroma 262 tisoč evrov). Kot so sporočili, bodo izkupiček razdelili med katoliške šole v New Yorku in okolici.

Nekatera naša mesta se ponašajo z oznako »zelena turistična destinacija«.

S tako oznako se ne smejo hvaliti naši smučarski centri. Vsaj pozimi ne. Pa čeprav bi bilo res.

Brez meja Inovativnost ne pozna meja. Pojavljajo se nova in nova mamila. V tem primeru je slabo, da je za take inovacije veliko zanimanja.

NaĹĄ Ä?as, 7. 4. 2016, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

7. aprila 2016

Karel Ĺ trbenk - pilot, po katerem imamo ulico 6. aprila 2016 je minilo 75 let, kar so nemĹĄka letala napadla Beograd

Ĺ trbenk ali Ĺ terbenk?

V Velenju se od Ceste talcev proti zahodu odcepi Ĺ trbenkova ulica. Ĺ e tisti, ki nosimo ta priimek, vemo predvsem, po kom je poimenovana, manj pa o njegovem Ĺživljenju. Karel/Karlo Ĺ trbenk je bil vojaĹĄki pilot Kraljevine Jugoslavije, ki se je 6. aprila 1941 s peĹĄÄ?ico soborcev postavil po robu nemĹĄki velesili nad Beogradom in pri tem izgubil Ĺživljenje. Letos je 80. rojstni dan slavil njegov sin Nikola in z oÄ?etom sva mu ĹĄla voĹĄÄ?it v Novi Sad. Izkoristil sem priloĹžnost in od najstarejĹĄih Ä?lanov naĹĄe druĹžine dobil informacije o stricu oziroma oÄ?etu. Zapisal sem spomine oÄ?akov, ki sta bila takrat, ko je Karlo padel, ĹĄe mulca. Moj oÄ?e je ĹĄtel 11, Nikola pa rosnih 6 let.

Med brskanjem po druĹžinskih papirjih sem ugotovil, da se je moj prapraded pisal Sterbenz, nato se je priimek za Ä?asa Avstroogrske spremenil v Ĺ terbenk. Tako je bil zapisan tudi Karlov priimek na poroÄ?nem listu (1934), a na uradnih vojaĹĄkih dokumentih so ga spremenili v Ĺ trbenk. Pred drugo svetovno vojno je bil priimek mojega starega oÄ?eta veÄ?inoma zapisan kot Ĺ terbenk, po njej pa je teta Anica poskrbela, da so e izpustili, ker Ĺ terbenk zveni preveÄ? nemĹĄko. Toda moj oÄ?e je (zaradi nove uradniĹĄke napake) spet postal Ĺ terbenk.

Bratranca Milan (levo) in Niko pred Messerschmittom v letalskem muzeju na letaliĹĄÄ?u v SurÄ?inu (Muzej vazduhoplovstva Beograd) septembra 2015

nja in tam je uspeĹĄno reĹĄil teĹžavo z zalivanjem vode. Iz Avstrije se je druĹžina ĹĄe pred prvo svetovno vojno vrnila v Velenje, kjer je nekaj njenih Ä?lanov pognalo korenine.

Prastari oÄ?e je do upokojitve delal v velenjskem premogovniku kot preddelavec (ĹĄtajger) in je skupaj z Ĺženo Marijo pokopan na starem ĹĄmarĹĄkem pokopaliĹĄÄ?u.

NajmlajĹĄi Ä?lan ĹĄtevilÄ?ne druĹžine Karlo se je rodil kot najmlajĹĄi, dvanajsti otrok, v Ĺ trbenkovi druĹžini v Zagorju oktobra 1907. Ker je bil glava druĹžine Franc Ĺ trbenk starejĹĄi rudarski strokovnjak, so se ves Ä?as selili s trebuhom za kruhom. OÄ?e in stric nista znala povedati celotne zgodbe, vendar je nesporno, da sta pra Ĺ trbenka konec 19. stoletja Ĺživela (1889) v avstrijskem Mauternu, kjer se je rodil (in kmalu po porodu tudi umrl) prvi sin. Potem so izmeniÄ?no prebivali v Trbovljah in Hrastniku. Moj stari oÄ?e Franc Ĺ terbenk se je rodil 4. junija 1905 v PeÄ?ovniku pri Celju, kjer je Franc starejĹĄi delal v tamkajĹĄnjem rudniku. Kmalu so se preselili v Zagorje, od tam pa v Velenje, kamor je Franc starejĹĄi priĹĄel kot specialist za jamsko vodo. V Gloggnitz pri Dunaju so ga povabili zaradi tega njegovega zna-

PovpreÄ?en dijak, vrhunski pilot Po vrnitvi druĹžine v Velenje je Karlo obiskoval osnovno ĹĄolo v Ĺ kalah, potem pa se je vpisal v ĹĄoĹĄtanjsko deĹĄko meĹĄÄ?ansko ĹĄolo.

Ni ravno blestel, saj se je tako pri slovenskem kot hrvaĹĄkem in nemĹĄkem jeziku zadovoljil z oceno: zadostno. Po zakljuÄ?ku srednje ĹĄole (1924) mu je starejĹĄa sestra Anica (VelenjÄ?ani so jo poznali po njenem partizanskem imenu Darinka) pomagala, da se je vpisal na letalsko ĹĄolo v Mostar. To je zakljuÄ?il v predpisanih ĹĄtirih letih in pri rosnih 23 pomladih postal pi-

lot. Leta 1930 je dobil naziv pilot lovskega letala, leto kasneje zakljuÄ?il ĹĄolo streljanja in leta 1935 ĹĄe ĹĄolo noÄ?nega letenja.

7. oktobra 1934 se je v Petrovaradinu poroÄ?il z Ivanko in 29. julija 1935 se jima je rodil sin Nikola.

Ta Ä?as je bil Karlo uÄ?itelj letenja v Novem Sadu. Spomladi 1938 so ga premestili v Zagreb, kjer je tudi opravljal to delo. Ko se je 15. avgusta 1938 rodila hÄ?i Zvezdana – ÄŒeÄ?a, je bila druĹžina Ĺže v Zemunu in Karlo je tam ostal do smrti.

Kraljevina Jugoslavija je bila velika letalska sila Vojska Kraljevine Jugoslavije je imela 73 Messerschmittov 109 E, Ä?eprav so jih v NemÄ?iji naroÄ?ili 100. Ta letala so sestavljala tudi glavnino nemĹĄke lovske flote in so bila med najnaprednejĹĄimi ob zaÄ?etku 2. svetovne vojne. Karlo je bil med tistimi, ki so sedli v kokpit Ĺže v NemÄ?iji. Nemci, ki so sicer na Jugoslovane gledali precej zviĹĄka, so mu po pristanku ponudili me-

ÄŒistilec Ä?evljev Karlo v usnjeni pilotski uniformi pred 2. svetovno vojno

sto preizkusnega pilota.

Dostojno je branil Jugoslavijo 6. aprila 1945 so se na nebu nad Beogradom pomerili Messerschmitti z nemĹĄkimi in jugoslovanskimi oznakami. Po pisanju B. Kostića v knjigi Plamen nad Beogradom se je ĹĄe posebej izkazal Karlo Ĺ trbenk (str. 107): “Po prvem boju je Karlo pristal s popolnoma prereĹĄetanim letalom (SaĹĄo Knez dodaja, da je Ĺ trbenkovega Messerschmitta zadelo kar 80 krogel, a je ĹĄe uspel pristati). Ker s svojim ni mogel veÄ? leteti, je zaprosil komandanta 1. brigade polkovnika RubÄ?ića, Ä?e lahko vzleti z brigadnim komandnim letalom.

Ta mu je to odobril in z letalom z brigadirskimi oznakami je priletel v jato nemĹĄkih lovcev. Ĺ e toliko bolj je pritegnil pozornost njiho-

Karlo je v Zagrebu dobil preblisk, da bi s ĹĄolskim dvokrilcem odletel v Velenje pogledat, kako Ĺživijo njegovi. Ĺ trbenki so takrat stanovali v Pocajtovi hiĹĄi v (sedanjem) SonÄ?nem parku. Karlo je nekajkrat zakroĹžil nad hiĹĄo, tako da se je s kolesi skoraj dotaknil strehe. Strogi oÄ?e Franc je priĹĄel iz hiĹĄe, krilil z rokami in bentil nad svojim najmlajĹĄim sinom. StarovaĹĄÄ?ani so pritekli na kup in se Ä?udili.

NihÄ?e ni opazil, da precej nad Karlom kroĹži ĹĄe eno letalo. Za njim je v Velenje priletel eden od njegovih kolegov in v zameno za molk mu je Karlo mesec

vih pilotov, ki so se osredotoÄ?ili nanj. Jugoslovanskim pilotom v zraku in na tleh je zrasla morala, saj so bili prepriÄ?ani, da se tako veĹĄÄ?e bori komandant brigade. Niso mogli vedeti, da v letalu sedi ĹĄtabni pisar, komandant brigade pa je ta Ä?as sedel na varnem v bunkerju. Obkoljen z vseh strani je, preden so ga zadeli, ĹĄe uspel sestreliti nemĹĄkega lovca. Strmoglavil

Prava kombinacija zelenjave in roĹž VrtiÄ?ki Ĺže kliÄ?ejo po posevkih in okolice hiĹĄ po roĹžah – Zemljo je potrebno dobro pripraviti in setev skrbno naÄ?rtovati – Kolobarjenje, zmerno ĹĄkropljenje in luna za lepĹĄe pridelke Tina Felicijan

Obiskali smo vrtnarstvo Deberťek – Polak v Podgorju nad Velenjem, kjer Şe dvajset let vzgajajo sadike vsakrťne zelenjave ter sezonske, enoletne in trajne roŞe. Bogdan in JoŞica Polak imata te dni veliko obiskovalcev, saj znata tudi svetovati, katere rastline izbrati za katero lego in v kakťni kombinaciji.

smo jo zdaj na fino pretolkli in pregrabili. Nekateri zdaj dodajajo ĹĄe briketiran gnoj. Pomembno je, da tam, kjer nameravamo vzgajati korenÄ?ek in Ä?ebulo, ne dognojujemo pretirano. Raje eno sezono izpusti-

PolĹžev se pa bojijo

Poleg voluharjev so veliki uniÄ?evalci povrtnin polĹži, Âťgrozna nadloga, ki nas tare.ÂŤ Ti so Ĺže na vrtovih.

Nekateri se proti njim borijo s krastaÄ?ami in racami, ki jih imajo prav rade. Ko se bo zemlja ogrela, se bodo v zemlji zaredile strune. Napadejo lahko uĹĄi in rja.

UpoĹĄtevanje luninih men pri Ni nujno, da jih odganjamo s delu na zemlji je koristno, kemiÄ?nimi sredstvi, pravi Josaj luna vpliva na rast Ĺžica. ZaleĹžejo lahko stari dorastlin. Obdelovanje vrta po maÄ?i recepti. Predvsem roÄ?no pobiranje, tudi ĹĄkropljenje biodinamiÄ?ni metodi naj bi z zeliĹĄÄ?nimi pripravki.

â?ą

Prva bo solata HladnejĹĄe spomladanske temperature solati ne ĹĄkodujejo, zato raste Ĺže na marsikaterem vrtu, ki je tudi Ĺže posejan.

S plodovkami bo potrebno poÄ?akati do konca aprila, cvetaÄ?a, zgodnje zelje in ostale kapusnice pa bodo ĹĄle v zemljo nekoliko prej. Seveda pa je potrebno najprej poskrbeti za zemljo. ÂťÄŒe smo Ĺže jeseni na grobo prelopatali in pognojili zemljo,

obrodilo lepĹĄe sadove.

Kolobarite mo. Se pa dognojena zemlja pozna solati, ki kar puhne ven,ÂŤ svetuje JoĹžica. Pravi pa, da z gnojenjem s hlevskim gnojem ni niÄ? narobe in ekoloĹĄko kmetovanje se ji zdi super. Predvsem mali vrtiÄ?karji imajo moĹžnost ekoloĹĄke vzgoje, kar je dobrodoĹĄlo.

To je namreÄ? pogoj za zdrave rastline in dober pridelek. Zato je dobro iz leta v leto premenjevati posevke, opominja JoĹžica. Priljubljeni so tudi meĹĄani posevki in naÄ?rtovanje sejanja po naÄ?elu dobrih in slabih sosedov. DoloÄ?ene povrtnine namreÄ? drugim pomagajo pri rasti in zorenju plodov z

Bogdan in JoĹžica Polak sta vrtnarjenje izbrala za naÄ?in Ĺživljenja, ki je naporno, a zanimivo, pravita.

eteriÄ?nimi olji, ki jih izloÄ?ajo prek korenin ali listov, s tem pa odvraÄ?ajo bolezni in ĹĄkodljivce. ÂťParadiĹžnik ali zelena zelju odganjata muhe in bolhaÄ?e, ki se jih tako bojimo. Redkvici prijata ĹĄpinaÄ?a in solata. Kumaram bazilika. Solati krebuljica. Kapusnice zeleno ĹĄÄ?itijo pred rjo. Na jagodah bo manj bolezni in ĹĄkodljivcev, Ä?e jim prisadimo Ä?ebulo ali por,ÂŤ je JoĹžica naĹĄtela nekaj primerov. Priporo-

Ä?a tudi zaÄ?imbe in druge diĹĄavnice: drobnjak varuje pred pepelasto plesnijo, timijan odganja uĹĄi in polĹže, ognjiÄ? in Ĺžametovka odganjata ogorÄ?ice. Sicer je Ä?tiva o tem veliko, veliko pa se vrtiÄ?karji nauÄ?ijo iz izkuĹĄenj in si med sabo predajajo znanje in trike.

Ĺ kropite le po potrebi Po vrtovih naj bi Ä?im manj ĹĄkropili. A z zmerno uporabo ĹĄkropiv

dni marljivo in temeljito Ä?istil vojaĹĄke ĹĄkornje.

ZadnjiÄ? v Velenju Milici in Francu Ĺ trbenku se je najmlajĹĄi sin Janko rodil 4. februarja 1941. Njegova krstna botra naj bi bila Anica in Karlo. Karlo je z dopisnico sporoÄ?il, da ne bo mogel priti, ker ne dobi dopusta. Ko so bili moĹĄki in botra z dojenÄ?kom Ĺže na poti v Ĺ kale, jih je dohitela Olga, ki je povedala, da naj poÄ?akajo, ker da je stric Karlo Ĺže za njimi.

Karlo je priĹĄel v Staro vas precej “dobre voljeâ€?, saj je v Velenju vedno naletel na stare znance in ob takĹĄnih priloĹžnostih moĹžje kaj malega popijejo.

Milica je bila preseneÄ?ena in zaskrbljena obenem, on pa ji je po vojaĹĄko ukazal: “Daj mi lavur mrzle vode.â€?

Slekel se je do pasu, glavo potopil v vodo, nato se je polil in po nekaj minutah je bil popolnoma trezen. Seveda so s krstom poÄ?akali, po obredu pa sveÄ?ani dogodek zapili v gostilni pri Cirili. Ko je priĹĄel Ä?as za veÄ?no luÄ?, je Karlo zaprosil, Ä?e bi smel zvoniti on, kakor vÄ?asih, ko je tam ministriral. To je storil s posebnim obÄ?utkom in ob koncu je solznih oÄ?i rekel: “Tole je moje zadnje zvonjenje v Ĺ kalah, vojne, ki je pred vrati, gotovo ne bom preĹživelâ€?.

je v Glogonjskem ritu, kjer je tudi pokopan.�

Leta 2004 je predsednik Srbije in ÄŒrne gore Karla Ĺ trbenka odlikoval z “Ordenom viteĹĄkog maÄ?a prvog stepenaâ€?, ki so ga v njegovem imenu prevzeli sin Nikola in vnuka Boris Ĺ trbenk ter Igor SekereĹĄ. đ&#x;”˛

Emil Ĺ terbenk, foto: Arhiv Ĺ terbenk, E. Ĺ .

Pri izbiri lokacije za vrt je najpomembnejĹĄa lega. Naj bo preteĹžno sonÄ?na, voda ne sme zastajati, prst, ki ne sme biti preveÄ? ilovnata, pa lahko poĹĄljemo tudi na kemiÄ?no analizo, da ugotovimo, ali je rodovitna. Proti invazivnim rastlinam se bojujemo z rednim okopavanjem.

OgnjiÄ? in Ĺžametnica oziroma smrdljivÄ?ek sta najbolj priljubljeni roĹži, ki tudi ĹĄÄ?itita vrt pred ĹĄkodljivci. Za okras letos priporoÄ?ajo dipladenije, ki bodo lepo uspevale v loncih in na sonÄ?nih legah. Begonije in fuksije pa so raje v senci. ni niÄ? narobe, pravijo v vrtnariji DeberĹĄek – Polak. Treba je prav oceniti, kdaj je uporaba potrebna – ne takoj, ko opazimo prvega ĹĄkodljivca. Z enimi zatiramo glivice in druge bolezni, z drugimi insekte, s tretjimi plevel. Moramo pa opraviti teÄ?aj z izpitom in pridobiti izkaznico za nakup. Znanje je treba obnoviti na tri leta, da namesto koristi ne delamo ĹĄkode sebi in okolju. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 7. 4. 2016, barve: CMYK, stran 14

14

POMOČ V STISKAH

7. aprila 2016

Veliko priÄ?akovanje je lahko tudi kriza

1. del

NoseÄ?nost, porod in starĹĄevstvo so veselje, lahko tudi stiska – ZaÄ?arani krog sramu, molka in ignorance – V druĹĄtvu NOVUS z iskrenim pogovorom in podporo Tina Felicijan

Je najlepĹĄe obdobje v Ĺživljenju Ĺženske res polno le sreÄ?e in blaĹženosti? Ali pa (bodoÄ?a) mamica ob noseÄ?nosti, porodu in materinstvu lahko obÄ?uti tudi stisko? To se spraĹĄuje magistra zakonskih in druĹžinskih ĹĄtudij Ines Vugrinec, ki v DruĹžinskem centru Harmonija druĹĄtva NOVUS nudi pomoÄ? in podporo otrokom, starĹĄem in celim druĹžinam, veliko pa svetuje predvsem Ĺženskam, ki se pripravljajo na starĹĄevstvo ali se o tem odloÄ?ajo. Ugotavlja, da noseÄ?nost in materinstvo za Ĺžensko nista vedno Ä?as dobrega poÄ?utja, polnega ljubezni, kakor ga predstavljajo druĹžba in mediji. Sta tudi Ä?as duĹĄevnih stisk, ki so lahko povezane tudi s teĹžavami pri zanositvi, nezaĹželeni noseÄ?nosti ali spontanimi splavi. O tem pa se veliko manj govori, pa bi se moralo veÄ?.

MavriÄ?na podoba noseÄ?nosti in materinstva

Podobe noseÄ?nic in mater v medijih, priÄ?akovanja druĹžbe od njih, zgledi drugih Ĺžensk, vse to bodoÄ?im materam ustvarja pritisk in velikokrat nerealna priÄ?akovanja. Tako noseÄ?nost kot porod in materinstvo so idealizirani, zato marsikatera Ĺženska obÄ?uti razoÄ?aranje, ker vse ni tako, kakor so ji predstavili drugi. Celo krivdo, ker je ne preĹžemajo le pozitivni obÄ?utki. ÂťKo Ĺženske zanosijo ali postanejo mame, se sooÄ?ijo z razliÄ?nimi idejami o tem, kako bi se morale poÄ?utiti in kaj bi morale obÄ?utiti, kaj bi morale

mama? Naj se raje posvetim karieri? Bom zmogla vse? NoseÄ?nost namreÄ? pospremi obÄ?utek velike odgovornosti. Zavedanje, da je odloÄ?itev za starĹĄevstvo dokonÄ?na in poti nazaj ni, pa lahko sproĹži dvome in paniko. ÂťNoseÄ?nost je hormonski paket ogromnih sprememb. DuĹĄevni procesi, ki ob tem nastajajo in potekajo, pa lahko za Ĺžensko predstavljajo takĹĄno stisko, da noseÄ?nost doĹživlja kot neko breme, prisilo. O tem premalo govorimo,ÂŤ opozarja VugrinÄ?eva.

Z zgodnjim prepoznavanjem znakov duĹĄevnih teĹžav v noseÄ?nosti lahko Ĺženske prepreÄ?ijo ra-

je pogosto razlog za duĹĄevne stiske. ÄŒe si partnerja znata stati ob strani in se o tem pogovarjata, Ä?e to ni tabu tema, o kateri spregovorita samo med ĹĄtirimi zidovi, ampak poiĹĄÄ?eta pomoÄ?, sta odprta in fleksibilna, podelita izkuĹĄnjo, jih laĹžje premagata.ÂŤ Raziskave pa kaĹžejo, da je neplodnost redko povod za razvezo para.

ÂťÄŒe ima Ĺženska travmatiÄ?no izkuĹĄnjo s porodom, slabe izkuĹĄnje z odnosom v porodniĹĄnici, skratka, jo je dogodek zaznamoval, lahko pride tudi do posttravmatskega stresnega sindroma, ki ga v Sloveniji doĹživi kakih pet odstotkov Ĺžensk. ResniÄ?no huda oblika pa je poporodna psihoza, ki jo k sreÄ?i doĹživi le 0,1 odstotka Ĺžensk.ÂŤ

ÂťKaj pa ti ĹĄe Ä?akaĹĄ?ÂŤ

Kadar ima Ĺženska ob noseÄ?nosti in starĹĄevstvu odklonilna Ä?ustva od priÄ?akovanih, kadar Ä?uti krizo, navadno obÄ?uti sram.

Zato o svojih obÄ?utkih, dvomih, strahovih ne govori ali pa spregovori samo v oĹžjem krogu prijateljic. ÂťKadar molÄ?ijo, pride do ignorance bliĹžnjih in ĹĄirĹĄega okolja. Stiska pa se nadaljuje in sram poglablja.ÂŤ Zato je treba vlagati v osveĹĄÄ?anje, informiranje, v prostor priloĹžnosti, da Ĺženske svoje razliÄ?ne izkuĹĄnje delijo.

To je pogosto vpraĹĄanje, ki ga sliĹĄijo Ĺženske po tridesetem letu. Posebno za tiste, ki doĹživljajo omenjene stiske, je lahko zelo boleÄ?e. ÂťS temi pritiski in subtil-

â?ą

V Ä?etrtek, 7. aprila, se bo ob 18. uri v prostorih druĹĄtva NOVUS v zadnjem nadstropju Farmina zaÄ?el prvi pogovorni veÄ?er za Ĺženske; sreÄ?evale se bodo vsak prvi Ä?etrtek v mesecu in razpravljale o noseÄ?nosti in materinstvu, pogostih stiskah ob tem, dilemah pri vzgoji in drugih vsakodnevnih izzivih starĹĄevstva

Mag. Ines Vugrinec

poÄ?eti. NoseÄ?nica bi morala biti da niso hvaleĹžne in sreÄ?ne samo fit, aktivna, nenehno nasmejana, zato, ker imajo zdravega otroka. mamica pa vsa sreÄ?na z lepim Ines svetuje, naj se Ĺženske ne voziÄ?kom in diĹĄeÄ?im dojenÄ?k- ukvarjajo s tem, kako naj bi biom – to je neka lo, ampak priideja druĹžbe in sluhnejo sebi, Vsak sedmi medijev. Resnisi priznajo tudi slovenski par ca pa je, da (boÄ?ustva, ki ĹĄtrliima teĹžave doÄ?a) mama ni jo iz te medijske vedno pozitivpodobe, in se o pri zanositvi; no naravnana, tem pogovarjajo. oploditev z brezskrbna, kar biomedicinsko doĹživlja, pa ni Strah pred pomoÄ?jo je tisto najlepĹĄe, noseÄ?nostjo dostopna in kakor ji razliÄ?ni Stiske, poveviri predstavljazane s strahom omogoÄ?a ĹĄest jo noseÄ?nost in pred noseÄ?noposkusov stjo tako deklet materinstvo.ÂŤ kot zrelih ĹženBojijo se potoĹžiti, da jim je teĹžko, da jim ni, sk, so lahko globoke, strahovi kot bi 'moralo biti'. Sram jih je, pa utemeljeni. Bom znala biti

â?ą

zvoj stisk v njihove hujĹĄe oblike.

Med njimi so nenehna utrujenost ali nespeÄ?nost, prenajedanje ali izguba apetita, jokavost, razdraĹžljivost in nemir, obÄ?utki osamljenosti, krivde in nesposobnosti. ÂťPomembno je opazovati, kako intenzivni in pogosti so ti obÄ?utki. ÄŒe so slabe misli mamice ob materinstvu pogoste in ne minejo, ampak vztrajajo, se poglabljajo, potem je pomembno, da se Ĺženska ustavi, poiĹĄÄ?e strokovno pomoÄ? in podporo,ÂŤ nagovarja.

TeĹžave pri zanositvi

Neplodnost ni le zdravstveno stanje. Gre za neprostovoljno Ĺživljenje brez otrok, ki se odraĹža tudi kot obÄ?utek lastnega poraza, nesposobnosti, odpovedi kot starĹĄa, pravi VugrinÄ?eva. ÂťZato

nimi sporoÄ?ili Ĺženske doĹživljajo prisilo, obÄ?utek, da si morajo postaviti isto vpraĹĄanje, Ä?eprav si ga morda ne Ĺželijo.ÂŤ Pa tudi za tiste, ki si materinstva ne Ĺželijo. ÂťNoÄ?em biti mama – a sem okej?!ÂŤ Tudi to je stiska, pravi Ines.

Poporodne stiske

Ko Ĺženske postanejo mame, lahko doĹživijo razliÄ?no intenzivne spremembe razpoloĹženja. Po podatkih iz leta 2008, ki jih ima VugrinÄ?eva, najveÄ? Ĺžensk doĹživi poporodno otoĹžnost (8 od 10) ali doloÄ?en strah, anksioznost. ÂťAli bom znala poskrbeti za svojega otroka, bom prepoznala njegove potrebe, bom Ä?ujeÄ?a, odzivna?ÂŤ naĹĄteva skrbi novih mamic. Poporodna depresija ali tesnoba pa doleti eno ali dve Ĺženski od desetih.

Pomaga Ĺže spregovoriti Poiskali smo Ĺženske, ki so stiske ob noseÄ?nosti ali materinstvu Ĺže prebrodile ali pa se z njimi borijo Tina Felicijan

na situacijo gledata optimistiÄ?no, pridejo seveda dnevi, ko je obema teĹžko, saj si naraĹĄÄ?aj oba Upanju in pozitivnim moÄ?no Ĺželita. Je pa njuna zvemislim se ne bosta za trdnejĹĄa kot pred sooÄ?enjem odpovedala Po tem, ko sta Ĺže nekaj Ä?asa s to teĹžavo. ÂťPartner je zelo veposkuĹĄala, sta se vse bolj zaveda- lik optimist, ki ne obupa in me la, da imata teĹžave z zanositvijo. moÄ?no podpira in drĹži pokonci. ÂťNa zaÄ?etku se s tem ĹĄe ne obre- On verjame, da nama bo uspelo, menjujeĹĄ, kajti vedno ostaja upa- in se s tem ne obremenjuje, ker ne Ĺželi slabih nje, da se zadeva misli prenesti pozitivno reĹĄi z ÂťTo bova preĹživela name. Verjazanositvijo. Ko samo s pozitivnimi mem, da mu pa stopiĹĄ v program zunajtelemislimi in upanjem. je teĹžko, ampak mora biti sne oploditve, se ÄŒutim, da mi bo ob tistih teĹžzaÄ?neĹĄ zavedati dano zanositi in kih trenutkih, teĹžave in vseh bom nekoÄ? postala ko sem na tleh vpraĹĄanj.ÂŤ Kljub jaz, on tisti stetemu sta v promama.ÂŤ ber in to mu gram ĹĄla s poziodliÄ?no uspetivnimi obÄ?utki, saj jima vliva upanje in daje mo- va. Ponosna sem nanj.ÂŤ Ĺžnost, da kljub neznanim razloPrvi poskus prenosa v postopgom, zaradi katerih otroka ne ku zunajtelesne oploditve se ni moreta spoÄ?eti po naravni poti, posreÄ?il. ÂťTrenutki, ko sem izvevseeno postaneta starĹĄa. ÄŒeprav dela, da se zarodek ni prijel in

â?ą

nisem noseÄ?a, so bili zelo teĹžki.

Seveda se s Ä?asom sprijazniĹĄ in greĹĄ v pozitivnem upanju naprej, ampak vpraĹĄanja 'kaj pa Ä?e' ostajajo. Kaj, Ä?e nikoli ne bom mama? Kaj je narobe z menoj? Koliko Ä?asa ĹĄe? Ali bom kdaj obupala nad tem in se sprijaznila?

Po drugi strani pa razmiĹĄljam o drugih moĹžnostih, kot je posvojitev. Ogromno je Ä?ustev in vpraĹĄanj.ÂŤ Najbolj ju skrbi tisto najbolj oÄ?itno – kdaj bosta in ali sploh bosta postala starĹĄa. A ker sta ĹĄele na zaÄ?etku te trnove poti, sploh ĹĄe ne razmiĹĄljata, da ne bi veÄ? poskuĹĄala. ÂťTrudila se bova do konca in ĹĄe naprej.ÂŤ

Danes jo prav otrok reĹĄuje pred globokimi depresivnimi obdobji

Preden je rodila, se je z depresijo borila dobrih 15 let. Z obÄ?asnim jemanjem zdravil in dobrim prepoznavanjem znakov jo je in jo ĹĄe uspeĹĄno premagu-

â?ą

ÂťKer sem znake depresije hitro prepoznala, sem s podporo, ki sem jo imela od partnerja in starĹĄev, poklicala psihiatrinjo, jo obiskala. A mi je uspelo najveÄ?jo krizo prebroditi brez zdravil.ÂŤ

je. Se je pa po porodu poglobila. ÂťKo sem dobila sina na prsi, sem se najprej vpraĹĄala: kaj pa sedaj, kako naprej? Prvi teden doma, ko se je Ĺživljenje nemudoma spremenilo, obrnilo, jaz pa nisem imela nikakrĹĄnih izkuĹĄenj, je bila stiska huda. Zdelo se mi je, da je moj sin pri nas kot na obisku. Nikakor ga nisem

znala umestiti v svoje Ĺživljenje.

Obenem ni spal, tako da sva bedela cele noÄ?i, kar je ĹĄe poglobilo to mojo stisko.ÂŤ PoÄ?utila se je nemoÄ?no, obupano, Ĺžalostno.

Ni poznala izhoda in ni vedela, ali bo otroka sposobna vzgojiti.

Njeno stisko so partner in starĹĄi opazili Ĺže v bolnici in jo takoj podprli, v veliko oporo pa je bi-

ZaÄ?arani krog stisk

đ&#x;”˛

Utrinki z okrogle mize ÂťKo sem izgubila mleko, sem doĹživela tako stisko, ker nisem mogla nahraniti svojega otroka, da ni za povedati.ÂŤ *** ÂťZakaj ste mi govorile samo o pozitivnih, lepih plateh materinstva? Zakaj mi ni nobena povedala, da je lahko tako teĹžko?ÂŤ *** ÂťÄŒe se mati ne more zanesti na partnerja, potem ta ni pravi zanjo.ÂŤ *** ÂťMame smo tiste, ki moramo sinove nauÄ?iti, kako se Ĺžensko ljubi, spoĹĄtuje in ljubkuje.ÂŤ

la tudi patronaĹžna sestra, ki jih je obiskala na domu. ÂťPredvsem sem potrebovala nekoga, ki mi je povedal, da bo vse v redu, da bo minilo, da bo otrok zrasel, da se bova privadila eden na drugega. Pri tem sta mi bila v najveÄ?jo oporo moja mama in seveda moj partner.ÂŤ Stiska je bila najveÄ?ja prve ĹĄtiri mesece. Za tem je tudi fiziÄ?no zbolela. Zaradi vnetja trebuĹĄne slinavke je tri tedne leĹžala na intenzivni negi, kjer je zbrala svoje misli in poÄ?asi nekako zadihala. ÂťPoÄ?asi sem se zaÄ?ela zavedati, da je moje Ĺživljenje odvisno od majhnega bitjeca, ki me Ä?aka doma in brez mene ne more preĹživeti. PoÄ?asi in s podporo najbliĹžjih, predvsem pa zaradi sina, ki me je 'prisilil' v dolge sprehode in vsakodnevno rutino, je moj otrok postal vesel in Ä?ustven fantek, ki me ĹĄe danes reĹĄuje pred globokimi depresivnimi obdobji, saj se zavedam, da me on najbolj potrebuje.ÂŤ đ&#x;”˛

Zgodbo bomo nadaljevali v prihodnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa, ko bomo pisali o spontanih splavih in umetnih prekinitvah noseÄ?nosti.

NaĹĄ Ä?as, 7. 4. 2016, barve: CMYK, stran 15

15

BISERI

7. aprila 2016

BISERI maturantskega plesa 2016

Bisera se Ĺže brusita Le ĹĄe eno priloĹžnost imate, da izberete bisera letoĹĄnjih maturantskih plesov in z malo sreÄ?e v svojo zbirko nakita dodate nov kos Bolj, ko gre naĹĄ izbor Biseri maturantskega plesa h koncu, bolj jasno je, kdo vam je bil letos najbolj vĹĄeÄ?. ÄŒe smo ĹĄe prejĹĄnji teden poroÄ?ali, da so fantje pritegnili veÄ? pogledov, je danes jasno, da so zdaj dekleta tista, ki pobirajo glasove. Seveda smo prejeli precej glasovnic tudi za maturante, a maturant-

ka z do sedaj najveÄ? zbranimi glasovnicami jih ima skoraj dvakrat veÄ? kot trenutno vodilni maturant.

Kljub temu ĹĄe nismo izbrali letoĹĄnjih biserov, saj boste glasovali ĹĄe enkrat. Izpolnite priloĹženi kupon in nam ga poĹĄljite na naslov NaĹĄ Ä?as d. o. o., KidriÄ?eva 2/a, 3320 Velenje s pripisom ÂťBiseri maturantskega plesa 2016ÂŤ. Izpolnjen kupon lahko oddate tudi v naĹĄ poĹĄtni nabiralnik ali ga prinesete na recepcijo do Ä?etrtka, 14. aprila, do 10. ure. Nato bomo najbolj izvirna maturantko in maturanta z letoĹĄnjih maturantskih plesov Ĺ olskega centra Velenje po vaĹĄem izboru razglasili v Ä?etrtek, 14. aprila, ob 18. uri v vili Bianci. Kot smo obljubili, smo tudi ta teden izĹžrebali tri glasovnice. PoĹĄiljateljice Ani-

V Ä?etrtek, 14. aprila, ob 18. uri bomo na slovesni prireditvi v vili Bianci razglasili letoĹĄnja bisera maturantskih plesov.

Vsi vljudno vabljeni! ca Koradej iz Cirkovc 13, Marija GorĹĄek iz Ĺ aleka 64/k in Maja Ĺ˝iko s Kosovelove 2/b iz Velenja bodo lahko izbirale med modnimi oblaÄ?ili trgovine Sax v Nakupovalnem centru Velenje, obvestilo o nagradi pa bodo prejele po poĹĄti.

V zadnjem krogu bo glasovalce in glasovalke nagradila trgovina s srebrnim nakitom Christine iz kleđ&#x;”˛ tne etaĹže Nakupovalnega centra Velenje.

1. Nik Gorenjak | 2. NuĹĄa Ferk | 3. Tilen Lipnik 4. TjaĹĄa PeÄ?eÄ?nik | 5. Niko ÄŒajić | 6. Dominika ÄŒeĹĄek 7. Lovro Habe | 8. Monika AberĹĄek | 9. GaĹĄper Svitlica

KUPON ĹĄt. 3 Glasujem za:

3

___________________________ Ime, priimek in naslov: ___________________________ ___________________________ Kupone poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťMaturantski biseri 2016ÂŤ.

Med tri izĹžrebance bomo podelili praktiÄ?ne nagrade.

Modni kreatorki Jelena StevanÄ?ević, in Petra Meh, vizaĹžistka Mirela Muminović, Nina ViĹĄiÄ? in novinarka Tina Felicijan.

Fotografa: Žiga Kolťek in Bekim Lutolli

www.nascas.com | www.radiovelenje.com

03 898 17 50

5

1

2

3

4

6

7

8

9

NaĹĄ Ä?as, 7. 4. 2016, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

7. aprila 2016

Rezervni vratar spravljal Iz prepada do zmage goste v obup Velenjske nogometne rudarke so se z zmago z 2 : 1 oddolŞile Radomljankam za jesenski poraz – Po premoru v goste k aktualnim prvakinjam in vodilnim Pomurkam

V ĹĄaleĹĄko-savinjskem derbiju z 2 : 0 slavili nogometaĹĄi Rudarja – Gola dosegli z bele toÄ?ke – VÄ?eraj gostovali pri Krki, v soboto (ob 19.00) ob jezeru Gorica Po reprezentanÄ?nem premoru so moĹĄtva v prvi nogometni ligi prejĹĄnjo soboto in nedeljo s tekmami 27. prvenstvenega kroga nadaljevala boje za prvenstvene toÄ?ke.

Kar na treh igriĹĄÄ?ih so ljubitelji nogometa videli zmage z 2 : 0. TakĹĄna je bila v Novem mestu v korist Olimpije, v Novi Gorici Maribora, v Velenju pa na tekmi med Rudarjem in Celjem v korist domaÄ?ih. Za preseneÄ?enja pa sta poskrbela novinec KrĹĄko z zmago s 3 : 2 v DomĹžalah, s Ä?imer se je povzpel na predzadnje mesto.

V edini nedeljski tekmi je v Halozah presenetil tudi Koper, ki je proti ZavrÄ?u slavil 3 : 1. Vodstvo tega kluba je takoj ukrepalo in zamenjalo trenerja Ivico Salomona.

To je bilo Hrvatovo Ĺže drugo slovo od tamkajĹĄnje trenerske klopi v tej sezoni in obakrat so – kot se obiÄ?ajno glasijo sporoÄ?ila za javnost – z njim sporazumno prekinili pogodbo. Vrnili so prostega Srba Slavka Matića, ki je v tej sezoni Ĺže bil na njihovi trenerski klopi. Nato je odĹĄel v Koper, pa tudi od Obale se je moral posloviti. To je Ĺže sedma menjava trenerja v ZavrÄ?u v tej tekmovalni sezoni.

Zelo vroÄ?e je bilo prejĹĄnji teden tudi v Velenju, kjer naj bi bil 'visel' trener Jernej Javornik. Prav zato je na sobotnem ĹĄaleĹĄko-savinjskem derbiju 'moral' zmagati.

Morebitni poraz bi najbrĹž teĹžko preĹživel na Rudarjevem trener-

skem stolÄ?ku. Pomembna zmaga z 2 : 0 pa je najbrĹž vsaj za nekaj Ä?asa prinesla 'mir v hiĹĄo.'ÄŒe so se rudarji z vÄ?erajĹĄnjega gostovanja v Novem mestu vrnili z vsemi tremi toÄ?kami ali pa vsaj z eno, pa sploh.

Za ta derbi Javornik znova ni imel na voljo vseh igralcev. Zaradi kartonov so bili med gledalci Stjepan Babić, Klemen Bolha in vratar Matej Radan. PrviÄ? sta priloĹžnost v tem prvenstvu dobila 21-letni Matic LotriÄ? in drugi vratar Matic ÄŒretnik (25). LotriÄ? je pred prihodom v Velenje v zimskem prestopnem roku igral v Kopru, kamor je priĹĄel iz Mure.

Celjani so bili zlasti v prvem polÄ?asu ĹživahnejĹĄi, Ĺželeli so paÄ? Ä?im prej povesti. Proti ÄŒretniku so poslali kar osem nevarnih Ĺžog, a jim je z nekaj izjemnimi obrabami prepreÄ?il pot v za svoj hrbet in obenem dvigoval s sedeĹžev sicer maloĹĄtevilne (kakĹĄnih tristo) gledalce. Rudarji pa so zaradi pomembnosti zmage igrali sicer zelo poĹžrtvovalno, a nenevarno, saj so v okvir nasprotnikovih vrat streljali le trikrat, a vendarle dvakrat zadeli. Pomnijo pa se seveda goli in ne umetniĹĄki vtis. Zelo vroÄ?e je bilo pred ÄŒretnikom Ĺže med 7. in 8. minuto, ko je imel nasprotnik kar ĹĄtiri kote zaporedoma. Kljub gostujoÄ?i premoÄ?i so rudarji v 28. minuti povedli s pomoÄ?jo enajstmetrovke, ki jo je zakrivil Marko Krajcer. Po kotu (skupaj so jih izvedli ĹĄest, gostje kar trinajst), ki

ga je izvedel Mario Babić, je gostujoÄ?i branilec nepravilno oviral kapetana Ivana Knezovića in kranjski sodnik Nejc Kajtazović je takoj pokazal na belo toÄ?ko. NajstroĹžjo kazen je odliÄ?no izvedel Mate Eterović. Nekaj minut po vodstvu je moral Knezović zaradi poĹĄkodbe z igriĹĄÄ?a. Zamenjal ga je Milan Kocić. V 72. minuti je domaÄ?i trener opravil ĹĄe drugo menjavo. Namesto Babića je na zelenico poslal LotriÄ?a, ki je priĹĄel v Velenje v zimskem prestopnem roku iz Kopra, svojo nogometno pot pa je zaÄ?el v Muri.

To je bil zadetek v polno, saj je v 80. minuti vratar Kotnik nad njim storil prekrĹĄek ĹĄe za drugo Rudarjevo najstroĹžjo kazen na tem dvoboju. Ob tem so gostje ostali ĹĄe z igralcem manj. Zaradi neĹĄportnega vedenja oziroma Ĺžalitve ter groĹžnje, kot je delegat navedel v zapisnik, je dobil rdeÄ?i karton kapetan BlaĹž Vrhovec. Upanja za goste je bilo tako konec. S ĹĄestega mesta so zdrsnili na sedmo, saj jih je prehitel Koper. Za njima pa je bila (vsaj do vÄ?eraj) prava gneÄ?a. NajbliĹže izpadu iz lige je bila Krka, ki se je po 27. krogu preselila na zadnje mesto. Predzadnje KrĹĄko, osmi Rudar in sedmo Celje pa so imeli le tri toÄ?ke veÄ?. Danes je morda pogled na lestvico nekoliko drugaÄ?en. Ta moĹĄtva pa se najbrĹž do zadnjega, 36. kroga, ne bodo znebila bojazni pred selitvijo v 2. ligo. đ&#x;”˛

Osrednja tekma nedeljskega 14. kroga v prvi Ĺženski nogometni ligi je bila v Velenju, kjer so nogometaĹĄice Rudarja Ĺ kal gostile ekipo Radomelj. ZaÄ?etek tekme je bil ob 11. uri, oÄ?itno pa domaÄ?im dekletom opoldansko igranje ĹĄe ne leĹži. Pred tednom dni jim je na gostovanju v Mariboru (2 : 1) proti koncu sreÄ?anja zaradi opoldanske vroÄ?ine zmanjkovalo moÄ?i. Prav zato so med tednom dodatno pozornost namenile nabiranju moÄ?i in v tem krogu so igrale zelo poĹžrtvovalno do zadnje minute. Velika Ĺželja (morda ĹĄe vedno opoldan-

vakinje Pomurke, pri katerih bodo gostovale v naslednjem krogu, ter prav nogometaĹĄice iz naselja v domĹžalski obÄ?ini. Prav zato so bile zelo motivirane, ker so se paÄ? Ĺželele gostjam oddolĹžiti za jesenski poraz. Radomljanke pa so najbrĹž verjele, da jih lahko ĹĄe enkrat premagajo ali vsaj odidejo domov s toÄ?ko. Dolgo je kazalo, da bodo dekleta iz zaselka v domĹžalski obÄ?ini uresniÄ?ile svojo Ĺželjo. Po dobre pol ure igre so tako rekoÄ? iz edine prave priloĹžnosti (Karmen Ulbin) po lepi kombinaciji povedle z 1 : 0. DomaÄ?e igralke so imele Ĺže do tedaj

ska vroÄ?ina) po zmagi sta gotovo vplivali na njihovo nezbranost, ko bi po sijajnih akcijah morale postaviti zgolj le ĹĄe tipko na i. Na koncu so vendarle zaradi velike poĹžrtvovalnosti in srÄ?nosti dosegle to, kar so naÄ?rtovale pred tem zelo zanimivim dvobojem, in zasluĹženo slavile z enakim rezultatom kot teden prej.

V dosedanjem delu prvenstva so dvakrat zapuĹĄÄ?ale igriĹĄÄ?e sklonjenih glav. Na svojih igriĹĄÄ?ih so bile od njih boljĹĄe aktualne pr-

velike priloĹžnosti za zadetek, a izkuĹĄene reprezentanÄ?ne vratarke Sonje ÄŒevnik niso mogle premagati, tudi ko so bile z njo iz oÄ?i v oÄ?i. Po dokaj hitrem vodstvu so jih gostje poskuĹĄale onemogoÄ?ati tudi s spretnim zavlaÄ?evanjem; v tem je zlasti prednjaÄ?ila vratarka, ki je zato tudi porumenela. Rezultatska prednost gostij pa ni omajala odloÄ?enosti domaÄ?ih igralk za zmago. Njihova prizadevnost je bila nagrajena v 65. minuti, ko so z lobom Mari-

jane Jevtić zasluĹženo izenaÄ?ile.

Tudi v preostalih minutah je bila tekma zelo zanimiva. Pet minut pred koncem rednega dela je morala ena od gostujoÄ?ih igralk (SaĹĄa ÄŒagran) zaradi drugega rumenega kartona z igriĹĄÄ?a. Ko je Ĺže kazalo, da se bodo morale rudarke tudi z igralko veÄ? zadovoljiti zgolj s toÄ?ko, je v 89. minuti Sanja Malinić s sijajnim zadetkom izenaÄ?ila za zasluĹženo zmago in blizu dvesto gledalcem gotovo polepĹĄala nedeljsko kosilo.

DuĹĄan UrĹĄnik, trener domaÄ?ih: ÂťKaĹže, da moramo do uspeha pogosto na teĹžji naÄ?in. ÄŒeprav so gostje dolgo vodile, smo vztrajali do konca in vztrajnost je bila poplaÄ?ana. Pred nami je ĹĄtirinajstdnevni odmor, nato pa gostovanje pri Pomurkah. Znova teĹžak dvoboj, na katerem Ĺžal zaradi ĹĄtirih rumenih kartonov ne bo mogla igrati MaruĹĄa SevĹĄek. VpraĹĄljiv je tudi nastop Eva MirtiÄ?, ki je morala zaradi poĹĄkodbe z igriĹĄÄ?a Ĺže po petnajstih minutah. Verjamem pa, da bodo tiste, ki bodo igrale v Beltincih, zelo motivirane. Morda presenetimo?ÂŤ Milomir Mandić, trener gostij: ÂťTekma je bila precej enakovredna. Po naĹĄem vodstvu nisem priÄ?akoval, da bomo na koncu ostali povsem praznih rok. Zmagovalca so odloÄ?ile napake pri golih. Pred zadnjim je strelka Malinićeva igrala z roko, preden je udarila po Ĺžogi, vendar sodniki tega niso videli in ostali smo brez toÄ?k. Ĺ˝al mi je deklet, saj so se zelo trudile in Ĺželele uspeh. Poleg tega smo za naslednji krog ostali brez izkljuÄ?ene igralke, ena pa se je poĹĄkodovala. Ĺ˝e sedaj imamo precejĹĄnje teĹžave s sestavljanjem ekipe, zdaj bodo ĹĄe veÄ?je.

DomaÄ?im Ä?estitam za zmago in za ĹĄportno ter korektno igro. V naslednjih krogih jim Ĺželim veliko sreÄ?e.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

S. Vovk

TAKO so igrali

Hopsi niso dovolili preseneÄ?enja Elektra tudi teoretiÄ?no brez moĹžnosti za obstanek KakĹĄnih sto gledalcev si je v ĹĄoĹĄtanjski ĹĄportni dvorani ogledalo lokalni derbi med polzelskimi Hopsi in ĹĄoĹĄtanjsko Elektro. Po priÄ?akovanju so ob koncu s 100 : 70 slavili gostujoÄ?i koĹĄarkarji.

Varovanci trenerja MaliÄ?evića so uspeĹĄno drĹžali korak s Hopsi v prvem delu sreÄ?anja, ko jim niso dovolili, da bi si priigrali obÄ?utnejĹĄo prednost. V 13. minuti sta bili ekipi ĹĄe povsem skupaj –

bilo je 30 : 28 za goste s Polzele.

V nadaljevanju je moral MaliÄ?ević najizkuĹĄenejĹĄim igralcem privoĹĄÄ?iti nekaj minut oddiha in dal priloĹžnost za igro mlajĹĄim, kar so gostje znali izkoristiti. Dobro sta za Hopse zaigrala dva Ĺ oĹĄtanjÄ?ana. Jan Rizman, ki si ga je v drugem delu prvenstva v svojih vrstah Ĺželela videti tudi Elektra, je dosegel 17 toÄ?k, Urban BukoviÄ?, ki je na zaÄ?etku letoĹĄnje sezone ĹĄe igral v Ĺ oĹĄtanju, pa je dosegel 7 toÄ?k.

Pri Ĺ oĹĄtanjÄ?anih je bil odliÄ?no razpoloĹžen Branko Ä?urica, ki je ob koncu pristal pri 23 toÄ?kah, 19 jih je dodal Hasić, Jan Kosi pa je dosegel dvojnega dvojÄ?ka, saj

je 11 toÄ?kam dodal ĹĄe 10 skokov.

DuĹĄko MaliÄ?ević, trener Elektre Ĺ oĹĄtanj: "Dokler so imeli dovolj moÄ?i, so se fantje borili in drĹžali prikljuÄ?ek. Kasneje smo v igro poslali ĹĄe ostale naĹĄe koĹĄarkarje, tako da so vsi dobili priloĹžnost za igro. Gostje so zadeli veÄ? trojk, metali veÄ? prostih metov in zmagali."

S tem porazom koĹĄarkarji Elektre niti teoretiÄ?no nimajo veÄ? moĹžnosti za obstanek v prvi ligi, saj pet krogov pred koncem za predzadnjo ekipo zaostajajo za ĹĄest zmag.

V sredo, 13. aprila, v Ĺ oĹĄtanj prihaja PortoroĹž. SreÄ?anje bo ob đ&#x;”˛ 20. uri.

Prva liga Telekom Slovenije, 27. krog Rudar - Celje 2:0 (1:0) Strelec: 1:0 Eterović (28. - 11 m), 2:0 Eterović (80. – 11. m) Rudar: ÄŒretnik, KaĹĄnik, PiĹĄek, Trifković, ÄŒrnÄ?iÄ?, Tolimir, DĹžinić, Knezović (od 32. Kocić), Jahić, Eterović (od 88. PraĹĄnikar), Babić (od 72. LotriÄ?).

Trener: Jernej Javornik.

Rumeni kartoni: MiĹĄkić (29.), Krajcer (30), Tolimir (41.), KlemenÄ?iÄ? (55.), DĹžinić (69); ÄŒirjak (82.).

RdeÄ?i karton: Vrhovec (80.).

Drugi rezultati: Krka - Olimpija 0:2 (0:1) Gorica - Maribor 0:2 (0:0) Rudar - Celje 2:0 (1:0) DomĹžale - KrĹĄko 2:3 (0:1), ZavrÄ? - Luka Koper 1:3 (0:2).

Vrstni red: 1. Olimpija 57 (62:18), 2. Maribor 53 (62:25), 3. DomĹžale 45 (39:22), 4. Gorica 41 (39:39), 5. ZavrÄ? 35 (29:32), 6. Koper 29 (30:42), 7.

Celje 28 (20:40), 8. Rudar 28 (21:42), 8. KrĹĄko 28 (18:41),10. Krka 25 (21:40).

28. krog (vÄ?eraj): Krka – Rudar. 29. krog: 9.

4., ob 19.00: Rudar – Gorica

SŽNL, 14. krog Rudar Škale –Radomlje 2:1 (0:1) Strelke: 0:1 Karmen Ulbin (37.) 1:1 Marijana Jevtić (65.), 2:1 Sanja Malinić (89.).

Rudar Ĺ .: Zilić, Lukek, Gomboc, Bric, MirtiÄ? (od 15.

Berdnik, od 46. Pijuković, od 84. Praprotnik)), Duronjić, Sevťek, Jevtić, Šoronda, Malinić, Praťnikar.

Trener: DuĹĄan UrĹĄnik.

Rumeni kartoni: StaĹĄa ÄŒagran (60), MaruĹĄa SevĹĄek (75.), Sonja ÄŒevnik (80), rdeÄ?i karton: ÄŒagran (85 – 2. rum.).

Drugi rezultati: AjdovĹĄÄ?ina – Olimpija 1:11 (0:9), Krim MDC Group – Ankaran-Hrvatini 0:2 (0:1), Velesovo – Maribor 0:1 (0:1), prost Teleing Pomurje Beltinci.

Vrstni red: 1. Pomurje 13 – 39 (118:5), 2. Rudar Š. 13 – 31 (74:9), 3. Olimpija 13 – 29 (44:24), 4.

Radomlje 12 – 25 (41:16), 5. Velesovo 13 – 17 (36:40), 6. Ankaran H. 13 – 16 (29:35), 7. Maribor 12 – 13 (16:25), 8. Krim 13 – 7 (11:47), 9. AjdovĹĄÄ?ina 13 – 5 (12:100), 10. Krka 11-0 (9:89).

15. krog (17. 4., ob 11.00, Športni park Beltinci): Pomurje – Rudar Škale ...

3. SNL – sever, 17. krog Šmartno 1928 – Videm 1:3 (0:0) Strelci: 0:1 Emanuel Škvarić (50), 0:2, 1:3 Sebastjan Krajnc (82., 89.); strelec za Šmarno MatevŞ Lenoťek (86). Šmartno: Vaťl, Zabukovnik, Irman, Martin Lenoťek, Roťkar, Hrastnik, Trop, Kolenc, Satler (od 62. MatevŞ Lenoťek), Trap (od 80. Zabukovnik), Veler. Trener: Drago Kostanjťek.

Drugi rezultati: Maribor B – Šmarje pri Jelťah 7:1 (3:1), Mons Claudius – Radlje 2:0 (0:0), Rojko Dobrovce – Koroťka Dravograd 1:3 (1:0), Šampion – BreŞice 1919 2:5 (1:3), AjDAS Lenart – FuŞinar Ravne 0:3 (0:1), Podvinci Betonarna Kuhar – Dravinja 2:1 (1:0).

Vrstni red: 1. Maribor B 43 (67:14), 2. BreĹžice 41 (45:12), 3. Ĺ marje 34, 4. Ĺ ampion 33, 5. Videm 31, 6. M. Claudius 28, 7. FuĹžinar 24, 8. Dravograd 22, 9. Dobrovce 18, 10. Lenart 16, 11. Dravinja 14 (18:32), 12. Ĺ martno 14 (21:42), 13. Radlje 14 (15:36), Podvinci 9 (11:48).

18. krog: Šmarje – Šmartno

Liga Nova KBM, liga za obstanek, 5. krog Elektra Ĺ oĹĄtanj – Hopsi Polzela 70 : 100 (57 : 77, 40 : 55, 21 : 26) Elektra Ĺ oĹĄtanj: J. Kosi 11, OmladiÄ? 9 (3-7), Praunseis, Trap, Ĺ˝nidar PetelinĹĄek 4, T. Kosi 2 (2-2), BukoviÄ? 3, Ä?urica 23 (2-2), Hasić 19 (2-2), Jurko, IvenÄ?nik Vrstni red: 1. LTH Castings 28, 2. Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba 23, 3. Hopsi Polzela 22, 4.

Lastovka (-1), 5. PortoroĹž (-1) oba 21, 6. Elektra Ĺ oĹĄtanj 16

NaĹĄ Ä?as, 7. 4. 2016, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

7. aprila 2016

ÄŒe se bo kaj zataknilo, z glavo skozi zid ne bo ĹĄla Sedma veleslalomistka na svetu Ana Drev presegla svoja priÄ?akovanja – Pritisk je obrnila v svojo korist – Programa za novo sezono ĹĄe ni Tatjana PodgorĹĄek

Takega preskoka nisem priÄ?akovala

ÂťSedmo mesto v svetovnem pokalu v veleslalomu je veÄ?, kot je bil moj cilj pred zaÄ?etkom sezone. Takrat sem rekla, da bom zadovoljna, Ä?e se bom uvrstila med prvih 15 najboljĹĄih velesla-

lomistk. Zato je sedmo mesto v eliti kar velik preskok, takega res nisem priÄ?akovala,ÂŤ je povedala Ana in priznala, da ga je glede na vloĹžen trud in voljo priÄ?akovala Ĺže kdaj prej. Tako pa je kljub trdemu delu ĹĄla pot veÄ?krat navzdol kot navzgor in ji omajala samozavest. V minuli sezoni ji je bilo najteĹžje v Flachavu, kjer je prviÄ? stala na

zmagovalnih stopniÄ?kah. 14 dni pred njo je namreÄ? na tekmi v Lienzu po prvem teku vodila, nato pa odstopila. V Flachavu je bila v istem poloĹžaju po prvem teku, a se je tokrat veselila drugega mesta. V nadaljevanju je bila sezona zanjo precej laĹžja.

Po Aninih besedah je bilo razpoloĹženje v ekipi v sezoni odliÄ?-

Mednarodni atletski miting septembra?

V Atletskem klubu se za nov termin Şe dogovarjajo Velenje – Mednarodni atletski miting, ki ga prireja Atletski klub Velenje, vsako leto na stadion pritegne mnoŞico gledalcev. Bogati ga udeleŞba najboljťih slovenskih atletov in ťtevilnih tujih zvezdnikov in to je dogodek, ki ga ne gre izpustiti.

LetoĹĄnji pa zagotovo ne bo ob dnevu rudarjev. Od 5. do 26. avgusta bodo namreÄ? v Braziliji v Riu de Janeriu potekale poletne olimpijske igre. Veliko atletskih tekmovanj bo Ĺže pred tem in moĹžnost sodelovanja nekaterih zelo

Dr. Marjan Hudej: ÂťMednarodni atletski miting si Ĺželimo povezati s praznovanjem Velenja.ÂŤ

obrnila v svojo korist, Ä?esar je prav tako zelo zadovoljna.

Programa za prihodnjo sezono ĹĄe ni

Z drĹžavnim prvenstvom se je zanjo smuÄ?arska sezona konÄ?ala, a smuÄ?i ĹĄe ni odloĹžila v kot.

Ta mesec jo Ä?aka ĹĄe nekaj treningov, testiranj opreme, nato pa pribliĹžno tri tedenska regeneracija oziroma dopust. ÂťPrograma za prihodnjo sezono ĹĄe ne poznam, ker ga trenerji ĹĄe pripravljajo.ÂŤ In kako bo izkoristila poÄ?itnice? Kot bo najbolje vedela in znala. VĹĄeÄ? so ji adrenalinski ĹĄporti, kot sta surfanje na morju in plezanje v navpiÄ?nih stenah.

V kuhanju, pravi, ne uĹživa preveÄ?, poskuĹĄala pa bo opraviti ĹĄe kakĹĄen izpit na Filozofski fakulteti v Ljubljani – smer primerjalna knjiĹževnost in sociologija kulture.

– ni vedela, kakĹĄna bo njena motivacija. Po uspehih se je odloÄ?ila, da bo ĹĄe smuÄ?ala, saj je motiv velik, volja prav tako. Bomo drĹžali pesti zanjo tudi na olimpijskih igrah v JuĹžni Koreji? ÂťPrihodnje leto bo svetovno prvenstvo, Ä?ez dve leti bodo olimpijske igre – velik izziv. Videla bom, kako mi bo sluĹžilo zdravje. ÄŒe bo vse normalno, sem pripravljena smuÄ?ati do olimpijskih iger. ÄŒe se bo kaj zataknilo, z glavo skozi zid ne bom ĹĄla.ÂŤ Sogovornica zagotavlja, da se Ĺživljenje zanjo tudi po uspeĹĄni sezoni ni spremenilo. Ostaja takĹĄna, kot je bila. Kaj pa priÄ?akovanja Slovencev o njenih stopniÄ?kah v naslednji sezoni? ÂťPo uspehih v minuli sezoni nisem Ä?utila, da bi morala na vsaki naslednji tekmi narediti nekaj izjemnega. Tudi moja priÄ?akovanja v naslednji sezoni so podobna letoĹĄnji,ÂŤ je ĹĄe dejala Ana Drev. đ&#x;”˛

Ĺ e bo smuÄ?ala

Med sezono ĹĄe ni bila prepriÄ?ana, ali bo nadaljevala ĹĄportno kariero ali ne, ker – je pojasnila

Ĺ marna gora in Krajinski park Ljubljansko barje

dobrih atletov na mednarodnem mitingu v Velenju bi bila moÄ?no okrnjena. To pa bi bila velika ĹĄkoda. Zato v Atletskem klubu Velenje, kot je povedal predsednik upravnega odbora dr. Marjan Hudej, razmiĹĄljajo o tem, da bi miting prestavili v september. Želimo si, da bi miting v septembru dobil tudi stalni termin.

Povezali bi ga s praznovanjem Velenja.ÂŤ Aktivnosti so Ĺže zaÄ?eli. ÂťÄŒe se nam bo uspelo dogovoriti z Evropsko atletsko zvezo, ta pa je Ĺže dala signal, da bi bil zaÄ?etek septembra dober termin, potem se lahko zgodi, da bodo mednarodni mitingi v Velenju prestavljeni v september.ÂŤ đ&#x;”˛

no. Dekleta se med sabo dobro razumejo, prav tako s trenerji in ostalim osebjem. Vsi so se veselili njenih uspehov, kar ji je bilo vĹĄeÄ?. ÂťPohvaliti moram tudi ostala dekleta. ÄŒeprav niso stala na stopniÄ?kah, so si – menim – prismuÄ?ala najboljĹĄe rezultate v karieri.ÂŤ Tako kot v prejĹĄnjih so tudi to sezono Ani bili ob progi v oporo njeni zvesti navijaÄ?i, Ä?lani Fan kluba Ane Drev iz domaÄ?ega kraja, ki so ji po nastopu v Flachau pripravili velik prejem. Je njihova pozornost zanjo pomenila Âťoporo ali ‌ ÂťKakĹĄnega pritiska z njihove strani nisem obÄ?utila, saj so me spremljali tudi takrat, ko mi ni ĹĄlo najbolje. Je pa res, da z osvojitvijo stopniÄ?k postaneĹĄ bolj prepoznaven, medijsko bolj izpostavljen. To je bilo zame kar nenavadno, saj tega nisem bila vajena,ÂŤ je dejala in dodala, da se ji je zdelo, da je na sploĹĄno javnost ob doseĹžkih kar malo ÂťskoÄ?ilaÂŤ, saj po odsotnosti Tine takih rezultatov ni priÄ?akovala. Ana ocenjuje, da je pritisk dobro prestala in da ga je

ÄŒlani neutrudnega kroĹžka PohodniĹĄtvo UNI 3 Velenje smo se tokrat podali v bliĹžino naĹĄe prestolnice Ljubljane. Ĺ marna gora nas je Ĺže dalj Ä?asa vabila in tokrat je bilo sreÄ?anje z njo uresniÄ?eno.

IzhodiĹĄÄ?e v mnoĹžici pohodnih poti nanjo je bilo v kraju Ĺ martno pod Ĺ marno goro, v neposredni bliĹžini cerkve sv. Martina. Vsepovsod prebujajoÄ?e se cvetje in veselo petje ptic so nas spremljali vso pot. Ĺ˝e na zaÄ?etku smo naleteli na posamezne

med katerimi je glavna mogoÄ?na cerkev Matere BoĹžje. Njeno zelo lepo in zanimivo notranjost smo si ogledali ob bogati razlagi ĹĄaleĹĄki dolini naklonjenega Ledineka in z njim prijateljsko poklepetali. NauĹžili smo se razgledov na ljubljansko pokrajino v zamegljeni vidljivosti in se po okrepÄ?ilu vrnili v dolino.

V spremstvu lokalne vodiÄ?ke Janje smo se prepeljali na obmoÄ?je krajinskega parka Ljubljansko barje in se podali na UÄ?no pot Bevke. Je ena mnogih, na ka-

moÄ?je se je moÄ? podati peĹĄ ali s kolesom, pri tem pa se primerno opremiti o stanju voda. Gumijasti ĹĄkornji tu niso odveÄ?. Posebnost tega poplavnega obmoÄ?ja je edinstvenost, saj se na pragu prestolnice razprostira Ä?udovita pokrajina z obiljem rek, potokov, logov in travnikov, ki jih trenutno lepĹĄajo zelo zanimivi moÄ?virski tulipani. Nad skriv-

Po hribih

Za vino pravijo, bolj je staro, boljĹĄe je. Nekaj podobnega bi lahko zapisali tudi za slovensko alpsko smuÄ?arko Ano Drev iz Ĺ martnega ob Paki, saj je zanjo najboljĹĄa sezona, odkar se je leta 2001 udeleĹžila prve tekme v svetovnem pokalu. Po enoletni odsotnosti Tine Maze je v sezoni 2015/2016 postala najboljĹĄa slovenska veleslalomistka. Naslov drĹžavne prvakinje je osvojila na nedavnem drĹžavnem tekmovanju na Golteh, sezono svetovnega pokala alpskih smuÄ?ark pa v omenjeni disciplini sklenila v eliti, kot sedma veleslalomistka na svetu. Tako visoko 30-letna smuÄ?arka v svoji 15-letni karieri ni bila ĹĄe nikoli.

Ana Drev: ÂťIzpolnila sem doloÄ?ene cilje in menim, da bom ĹĄla v naslednjo sezono dokaj neobremenjeno.ÂŤ

mkp

Novinec diha Mariboru za ovratnik V 3. slovenski nogometni ligi so konec prejĹĄnjega tedna igrali tekme 17. prvenstvenega kroga.

V edini nedeljski tekmi so nogometaĹĄi Ĺ martnega ob Paki gostili moĹĄtvo Vidma pri Ptuju. Gostje so zmagali s 3 : 1.

Po prvem polÄ?asu je bil za domaÄ?e rezultat ĹĄe obetaven, saj sta bili mreĹži obeh vratarjev nedotaknjeni. Ĺ˝e po petih minutah nadaljevanja pa je Videm povedel z 1 : 0, slabih deset minut do konca tekme pa z enajstmetrovko z 2 : 0. Nekaj upanja vsaj na morebitno toÄ?ko je gostiteljem ĹĄtiri minute pred koncem

rednega dela vlil MatevĹž LenovĹĄek z zniĹžanjem rezultata na 1 : 2. DomaÄ?i niso imeli veÄ? kaj izgubiti, zato so z nadvse napadalno igro skuĹĄali izenaÄ?iti. Ob tem so bili premalo pozorni na nasprotne napade in VidemÄ?ani so tik pred koncem ĹĄe enkrat zadeli. NogometaĹĄi Ĺ martna 1928 so trenutno s ĹĄtirinajstimi toÄ?kami dvanajsti. Toliko toÄ?k imata tudi enajsta Dravinja in trinajste Radlje. Ĺ tirinajsti – zadnji, – Podvinci pa za njimi zaostajajo za pet toÄ?k.

NajviĹĄjo zmago si je v tem krogu priigralo B-moĹĄtvo Maribora,

ki je s 7 : 1 premagalo Ĺ marje pri JelĹĄah. Po dveh uvodnih remijih doma z Dravogradom (1 : 1) in v gosteh z Vidmom (0 : 0) je bila to prva njihova spomladanska zmaga. OdliÄ?ne igre nadaljuje novinec BreĹžice, ki za njim zaostaja na drugem mestu samo za dve toÄ?ki. V Celju so bili Posavci s 5 : 2 boljĹĄi od tamkajĹĄnjega Ĺ ampiona. Z morebitno zmago v sobotni osrednji tekmi 18. kroga, ko bodo gostili prav drugo moĹĄtvo Maribora, pa imajo celo priloĹžnost, da 'skoÄ?ijo' na sam vrh lestvice. đ&#x;”˛

vos

ZvonÄ?ek Ĺželja bo izpolnil skrite Ĺželje.

prikupne cvetove pasjega zoba in pestrost cvetja se je v nadaljevanju poti stopnjevala.

Pot so okraĹĄevale ĹĄtevilne smerne table in oznake ter verska obeleĹžja, saj je tu tudi romarska pot. Zaradi ĹĄtevilnih obiskovalcev je dokaj poglobljena in vrĹĄne korenine mogoÄ?nih dreves so nad zemljo.

Pri puĹĄÄ?avnici sv. Antona smo pozvonili na zvonÄ?ek Ĺželja in se na vrhu predali zanimivostim,

tere se je tu moÄ? podati. Ta se zaÄ?ne v istoimenskem naselju in je dolga ĹĄest kilometrov in pol, za njen ogled pa potrebujemo od dve do tri ure. Pelje po zelo zanimivih zaĹĄÄ?itenih obmoÄ?jih, prepletenih s kanali. Vseskozi nas je spremljal Barjanko, s pomoÄ?jo katerega smo se seznanjali z zgodovino, skritimi zakladi in arheoloĹĄkimi najdiĹĄÄ?i v Ljubljanici, reki sedmerih imen.

Na to zanimivo poplavno ob-

nostno pokrajino z visoko biotsko raznovrstnostjo se razgledujejo cerkvice in ji dajejo poseben Ä?ar. Vabljeni, da obiĹĄÄ?ete to enkratno pokrajino prazgodovinskih koliĹĄÄ?, ki sta pripomogli k vpisu v Unescov seznam svetovne dediĹĄÄ?ine. Mi smo bili oÄ?arani! đ&#x;”˛

Marija Lesjak

NaĹĄ Ä?as, 7. 4. 2016, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

7. aprila 2016

Ĺ aleĹĄki gasilci lani opravili manj MotoristiÄ?na intervencij sezona se zaÄ?enja Preteklo leto so izpolnili zastavljene cilje – NaÄ?rtujejo nova izobraĹževanja in usposabljanja – Financiranje je stabilno Tina Felicijan

stev primanjkuje na vseh podroÄ?jih, pravi DrobeĹž. ÂťVedno teĹžje je pridobiti sponzorje ali donatorje. A uspemo kupovati in vzdrĹževati opremo.ÂŤ

Na 61. skupĹĄÄ?ini Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline je predsednik JoĹže DrobeĹž preteklo leto oznaÄ?il za uspeĹĄno, saj so skoraj v Za varnost je Pogasili so 112 celoti izvedli poskrbljeno zastavljeni propoĹžarov, pri Ä?emer Za ĹĄaleĹĄke gasilgram. O dobro je sodelovalo veÄ? ce je bilo leto 2015 o p r av lj e n e m tudi bolj mirno zakot 812 gasilcev; delu so namreÄ? radi stabilnih vre84 tehniÄ?nih poroÄ?ali tako menskih razmer. intervencij je mladinci kot Tako ni bilo poÄ?lani in veteraplav, Ĺžleda in poopravilo veÄ? kot ni. Tudi letos 722 gasilcev, 526 dobnih ujm. 310 bo poudarek intervencij v lepa jih je odhitelo tu 2015 je izvena izobraĹževana ostalih 129 nju in usposadlo veÄ? kot 2000 intervencij. bljanju ter prigasilcev. Manj je dobivanju mlabilo poĹžarov, vse dih Ä?lanov, je veÄ? pa je tehniÄ?napovedal predsednik. Tudi le- nih intervencij, ki zahtevajo veÄ? tos bodo obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj raznolikega znanja in sposobnoin Ĺ martno ob Paki za delovanje sti, pridobijo pa jih na dveh vrzveze prispevale enako koliÄ?ino stah usposabljanj in urjenj. ÂťEno denarja kot lani, z drugimi pri- je temeljno za Ä?ine, drugo pa za hodki pa bo zveza zbrala dobrih specialne naloge, denimo ravna36 tisoÄ? evrov. Kljub temu sred- nje z motorno Ĺžago, nevarnimi

â?ą

Lani se je usposabljalo 363 gasilcev, od tega 146 za specialne naloge, je poroÄ?al poveljnik Boris Lambizer.

snovmi, uporaba UKV postaje, dihalnega aparata, posredovanje v prometnih nesreÄ?ah in podobno,ÂŤ je povedal poveljnik zveze Boris Lambizer.

VeĹĄÄ?ine za pomoÄ? ljudem pa

gasilci preizkuĹĄajo tudi na tekmovanjih. Ker letos v Kopru poteka drĹžavno potovanje, so se lani pomerili na tekmovanjih druĹĄtev iz zveze in prvem pokalnem tekmovanju SAĹ A regije. Na drĹžavno se je uvrstilo 12 ekip: pionirji, mladinci, Ä?lanice A Lokovica, mladinke Gaberke, Ä?lanice B Pesje, starejĹĄe gasilke Ĺ aleka, Gaberk, Ĺ oĹĄtanja in BevÄ? ter starejĹĄi gasilci Ĺ aleka, Velenja in Ĺ kal. ÂťNajveÄ?je uspehe je dosegala mladina, ki je tekmovala tudi v orientaciji in sodelovala na kvizih,ÂŤ jih je pohvalil poveljnik.

Trenutno je v zvezi 3.128 Ä?lanov, 40 odstotkov pa je Ĺžensk.

V Ĺ aleĹĄki dolini je 528 operativcev, med njimi 31 Ĺžensk, ki so torej vsak trenutek sposobni na kakrĹĄnokoli intervencijo, ĹĄe 139 pa jih je na rezervi. Torej so ĹĄaleĹĄki gasilci dobro pripravljeni, mlade pa redno usposabljajo, zato ni bojazni, da bi se trenutno visoka stopnja varnosti kmalu zmanjĹĄala. đ&#x;”˛

MODROBELA kronika Se tatova pripravljata na spomladanska opravila?

jel pisemsko poĹĄiljko z grozilno vsebino. Kaznivo dejanje groĹžnje preiskujejo kriminalisti, ki storilca ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Ĺ martno ob Paki, Velenje, 29. marca – V torek je bilo vlomljeno v vikend v Velikem Vrhu na obmoÄ?ju Ĺ martnega ob Paki. Lastniki pogreĹĄajo dve vrtni kosilnici, dve motorni Ĺžagi in veÄ? posod za gorivo.

V KavÄ?ah na obmoÄ?ju Velenja pa je neznanec vlomil v vrtno uto. Ukradel je motokultivator in kosilnico.

Ĺ martno ob Paki, 1. aprila – V noÄ?i na petek je neznanec vlomil v kozmetiÄ?ni salon v ReÄ?ici ob Paki. Odtujil je manjĹĄo vsoto menjalnega denarja in povzroÄ?il ĹĄkodo pri vlomu.

Kamen v lokal Velenje, 29. marca – Na Starem trgu je neznanec v torek z dvema veÄ?jima kamnoma razbil okenski stekli gostinskega lokala in poĹĄkodoval mizo in stol v notranjosti lokala. Lastniku je povzroÄ?il za dobrih 1.500 evrov ĹĄkode.

Je bankovec ponarejen?

Velenje, 30. aprila – V sredo so v trezorju NLB odkrili 50-evrski bankovec, ki bi lahko bil ponarejen. Bankovec so policisti zasegli in ga poslali v analizo, zdaj pa tistega, ki ga je ponaredil in ga spravil v obtok, pospeĹĄeno iĹĄÄ?ejo.

IĹĄÄ?ejo tudi storilca kaznivega dejanja zlorabe banÄ?ne kartice s pomoÄ?jo spleta v tujini. V zadnjem Ä?asu so zabeleĹžili veÄ? podobnih zlorab. Pri odkrivanju storilcev sodelujejo s tujimi varnostnimi organi.

GroŞnja s pismom Topolťica, 31. marca – V sredo je podjetnik iz Topolťice pre-

V kozmetiÄ?ni salon

Savinjski Şelodec ima ugled Mozirje, 1. aprila – V petek so policisti opravili ogled kraja vloma v stanovanjsko hiťo v Žlaborju, kjer je neznanec ukradel tri kose savinjskega Şelodca.

Kolesa kradejo Šoťtanj, 1. aprila – Pomlad je tu, na cesti je Şe veliko kolesarjev, oŞiveli pa so tudi tatovi koles. V Šoťtanju je bilo v petek ukradeno moťko gorsko kolo modre barve, staro pet let.

Vlomljeno v tri lokale Mozirje, 3. aprila – V nedeljo je bilo vlomljeno v tri gostinske lokale v Mozirju. Iz enega so neznanci odnesli trezor z okoli 2.000 evri gotovine, iz drugega blagajno z okoli 550 evri, v enega pa jim ni uspelo vdreti, so pa povzroÄ?ili ĹĄkodo.

LaŞje poťkodovan rolkar Velenje, 4. aprila – V prometu so velenjski policisti prejťnji teden obravnavali devet dogodkov.

Med njimi nezgodo, ki se je zgodila v torek v KavÄ?ah, ko se je

otrok na rolki s stranske pripeljal na glavno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal voznik. Ta trÄ?enja ni mogel prepreÄ?iti. Otrok se je v nesreÄ?i laĹžje poĹĄkodoval.

S fotokopijo do zadetka Velenje, 4. aprila – Velenjski policisti so v ponedeljek v eni od trafik obravnavali kaznivo dejanje tatvine. V njej je z originalnim stavnim listiÄ?em domaÄ?in Ĺželel dvigniti dobitek v znesku 932 evrov. Pred njegovim prihodom pa je denar s fotokopiranim stavnim listiÄ?em Ĺže dvignil neznanec.

Ukraden drag terenec Slovenj Gradec, 5. aprila – V Slovenj Gradcu je priĹĄlo do velike tatvine osebnega vozila znamka BMV X5, letnik 2014. sive barve. Vozilo je bilo parkirano pred ĹĄportno halo v Slovenj Gradcu. Po oceni lastnice je vozilo vredno 58.000 evrov. Storilec ga je ukradel v torek zveÄ?er med 20. in 22. uro.

Poskus vloma Vransko, 5. aprila - Policisti so v torek obravnavali poskus vloma tudi na LoÄ?ici pri Vranskem.

Storilcu v stanovanjsko hiĹĄo ni uspelo vstopiti. Lastniku je ĹĄkodo povzroÄ?il s poĹĄkodovanjem pritliÄ?nega okna.

Skala ogroĹža hiĹĄo Velenje - Na SonÄ?ni poti v Velenju so gasilci PGD Velenje v torek pregledali teren na katerem veÄ?ja skala ogroĹža stanovanjsko hiĹĄo. O stanju so obvestili pristojne obÄ?inske sluĹžbe.

Zagoreli bioloĹĄki odpadki Ĺ oĹĄtanj - Na Cankarjevi cesti v Ĺ oĹĄtanju so v torek zagoreli bioloĹĄki odpadki. Posredovali so gasilci PGD Ĺ oĹĄtanj, ki so poĹžar omejili in pogasili. O materialni ĹĄkodi ne poroÄ?ajo.

PoŞar v bloku Velenje – V sredo je zagorelo v objektu na Kardeljevem trgu.

Ukrepali so gasilci PGD Velenje. Ĺ koda ĹĄe ni ocenjena.

TravniĹĄki poĹžari Policisti opozarjajo, da je treba pri kurjenju v naravnem okolju, ki je v tem Ä?asu pogosto, pravilno urediti kuriĹĄÄ?e in ga ves Ä?as nadzorovati. Po kurjenju je treba ogenj pogasiti in kuriĹĄÄ?e prekriti z negorljivim materialom.

ZapuĹĄÄ?anje kuriĹĄÄ?a je lahko zelo nevarno, saj se lahko ogenj razĹĄiri. ÄŒe je pri tem ogroĹžena sploĹĄna varnost, gre za kaznivo dejanje. V vetrovnem vremenu kurjenje ni dovoljeno. V naravi je – ne glede na to, ali gre za javne ali zasebne povrĹĄine – prepovedano kuriti odpadke. Kuri se lahko le naravne nenevarne materiale rastlinskega izvora (trava, les in podobno), kar se uporablja pri kmetovanju ali v gozdarstvu.

V zadnjih dveh tednih je bilo iz dneva v dan veÄ? motoristov na cesti, od Ä?asa do Ä?asa pa smo lahko sliĹĄali tudi posledice ekstremnega pospeĹĄevanja tistih, ki mislijo, da je to edini naÄ?in preverjanja lastnih motoristiÄ?nih zmogljivosti in zmogljivosti jeklenih konjiÄ?kov. To poÄ?etje je dokaj tvegano glede na stanje voziĹĄÄ?a, na katerem je kljub prvemu spomladanskemu Ä?iĹĄÄ?enju ĹĄe veliko prahu, umazanije in peska. Marsikje so zaradi zime prisotne luknje, udarne jame, razpoke in druge Adil Huselja poĹĄkodbe voziĹĄÄ?a, ki zahtevajo dodatno povarnostno zornost in previdnost pri voĹžnji. ogledalo Policijska statistika za voznike enoslednih motornih vozil je za leto 2015 slabĹĄa kot za leto 2014. Leta 2015 je bilo v prometnih nesreÄ?ah udeleĹženih kar 1.046 voznikov enoslednih motornih vozil. Od tega ĹĄtevila so policisti evidentirali 26 smrtnih Ĺžrtev, kar je za 9 smrtnih Ĺžrtev veÄ? kot leta 2014. Kar 213 motoristov je bilo v prometnih nesreÄ?ah hudo telesno poĹĄkodovanih, 584 pa jih je bilo lahko telesno poĹĄkodovanih in zanje bi lahko rekli, da so imeli sreÄ?o v nesreÄ?i.

NajpogostejĹĄi vzrok prometnih nesreÄ?, v katerih so bili udeleĹženi motoristi, je neprilagojena hitrost, na drugem mestu pa je neupoĹĄtevanje pravil o prednosti. Prvi vzrok potrjuje, da je neprimerna hitrost voĹžnje glede na prometno signalizacijo, stanje voziĹĄÄ?a in okoliĹĄÄ?ine v prometu najbolj tvegano poÄ?etje motoristov. Tega dejstva se motoristi morajo zavedati, saj z neprimerno hitrostjo voĹžnje v prvi vrsti izpostavljajo sebe in nato tudi druge udeleĹžence v prometu. Da bi se stanje izboljĹĄalo, je potrebno spremeniti razmiĹĄljanje motoristov in spremeniti odnos do naÄ?ina in s tem tudi hitrosti voĹžnje. Drugi vzrok pa je bolj v domeni ostalih voznikov motornih vozil, ki pa je, resnici na ljubo, kar precej odvisen tudi od hitrosti voĹžnje motoristov.

Med prijatelji in znanci imam kar precej motoristov, med njimi pa je nekaj prekaljenih motoristiÄ?nih maÄ?kov, ki imajo za sabo na stotine tisoÄ? prevoĹženih kilometrov. Vsi ĹĄe vedno uĹživajo v voĹžnji in iz leta v leto vse bolj cenijo to moĹžnost, da lahko uĹživajo na svojih jeklenih konjiÄ?kih. Toda z leti so vse bolj tudi previdni zaradi slabo vzdrĹževanih cest ter agresivne in neprevidne voĹžnje nekaterih voznikov motornih vozil. Moj dober prijatelj rad deli nasvete mlajĹĄim in jih opozarja. ÂťKo zaÄ?neĹĄ ugotavljati, da ti drugi vozniki izsiljujejo prednost, pomisli na moĹžnost, da voziĹĄ prehitro,ÂŤ pravi moj dobri prijatelj. In to je Ä?ista resnica, kajti Ä?e se v relativno kratkem Ä?asu znajdemo v situacijah, v katerih nam vozniki izsiljujejo prednost, se moramo zavedati, da so razen nas vsi udeleĹženci v dogodku ÂťnoviÂŤ.

Strokovnjaki iz AMZS so ugotovili, da je veÄ?ina motoristov Ĺže imela takĹĄne in drugaÄ?ne motoristiÄ?ne nezgode. Kar 44 odstotkov jih je Ĺže padlo ali zdrsnilo po voziĹĄÄ?u, pribliĹžno Ä?etrtini je spustila ali poÄ?ila pnevmatika, kolikor jih je tudi Ĺže doĹživelo prometno nesreÄ?o. Kar 85 odstotkov motoristov pa je izjavilo, da jih je med voĹžnjo v glavo – Ä?elado zadel ptiÄ?, veÄ?ji insekt ali kakĹĄen drug predmet. Ena od zanimivih ugotovitev je povezana s sopotniki na motorju. Kar tretjini motoristov se je Ĺže zgodilo, da jim je sopotnik na motorju med voĹžnjo zaspal, vsakemu osmemu pa se to dogaja pogosto. Ti podatki pa si zasluĹžijo pozornost tako motoristov kot sopotnikov, pa tudi vseh ostalih, da lahko tudi to priÄ?akujejo na cesti.

Ker je voĹžnja motorja fiziÄ?no opravilo, je treba na zaÄ?etku sezone upoĹĄtevati, da je voĹžnja bolj utrudljiva, z utrujenostjo pa se poveÄ?uje tveganje, saj imajo utrujeni vozniki slabĹĄe reakcijske Ä?ase. Ne glede na to, ali smo motoristi ali druge vrste udeleĹženci v prometu, moramo biti pri voĹžnji pozorni in previdni. Pozorna osredotoÄ?enost pri voĹžnji omogoÄ?a ocenjevanje in predvidevanje dogajanja in je kljuÄ?nega pomena za varno voĹžnjo, s tem pa tudi za uĹžitek pri voĹžnji ter pogoje, ki omogoÄ?ajo preĹživetje na cesti. SreÄ?no! đ&#x;”˛

Iz POLICIJSKE beleĹžke Trem zasegli prepovedano drogo Velenje, 30. marca – Med sredinim sprehodom po mestu so policisti trem obÄ?anom zasegli snovi, za katere domnevajo, da so uvrĹĄÄ?ene na seznam prepovedanih drog.

Spor mejaťev Velenje, 3. aprila – V nedeljo so policisti posredovali v sporu sosedov zaradi

meje na PaĹĄkem Kozjaku. VpraĹĄanja meje niso reĹĄili, ker to ni v njihovi pristojnosti, bodo pa ukrepali zaradi krĹĄitev javnega reda in miru.

Pes ga je ugriznil, lastnik bo plaÄ?al Velenje, 3. aprila – V nedeljo je na Vojkovi v Velenju pes ugriznil Ä?loveka. Lastniku psa so policisti zaradi krĹĄitve zakona izdali plaÄ?ilni nalog v viĹĄini 800 evrov.

NaĹĄ Ä?as, 7. 4. 2016, barve: CMYK, stran 19

INTERVJU

7. aprila 2016

Prevladujejo premoĹženjska kazniva dejanja Manj kaznivih dejanj, precej manj krĹĄitev javnega reda in miru in nekaj manj prometnih nesreÄ? kot lani

19

Oven od 21. 3. do 20. 4.

OÄ?itno ste si nabrali veliko nove energije, dodatno pa boste dobili tudi zato, ker se neÄ?esa v bliĹžnji prihodnosti veselite kot majhen otrok. Prav niÄ? vam ne bo v naslednjih dneh teĹžko narediti. Celo godilo vam bo, Ä?e boste moÄ?no zaposleni in vam bodo dnevi, kar polzeli skozi prste. Tudi zato, ker morate ĹĄe premleti in preboleti neko zelo osebno izgubo, s katero se ne Ĺželite veliko ukvarjati. ÄŒe se bo le dalo, jo boste odmislili, z njo pa tudi obÄ?utek krivde, ki vas bo glodal ĹĄe nekaj dni. Kot kaĹže, bo tudi to minilo prej kot v tednu dni. S partnerjem se bosta po dolgem Ä?asu in kar nekaj tihih dnevih spet precej pogovarjala. Ob tem bosta spoznavala, koliko si pravzaprav pomenita. ÄŒetudi med vam ni veÄ? nore zaljubljenosti, se imata iskreno rada. Tisti, ki ste sami, pa si boste s pomladjo spet Ĺželeli prihodnost deliti z osebo, ki bi vam meĹĄala glavo.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Prebivalci Ĺ aleĹĄke doline so lani Ĺživeli ĹĄe varneje kot leto pred tem. Tako kaĹže statistika, ki jo beleĹži policija. Manj je bilo kaznivih dejanj, raziskanost je bila viĹĄja, precej manj je bilo krĹĄitev javnega reda in miru, nekaj manj pa tudi prometnih nesreÄ?.

Kriminaliteta upada

Na Policijski postaji Velenje so lani obravnavali 913 kaznivih dejanj, kar je 17 odstotkov manj kot leta 2014 (1.009). Ĺ tevilo kaznivih dejanj se konstantno zniĹžuje Ĺže od leta 2011, ko so jih obravnavali preko 1.300, leto za tem 1.250, potem 1.110, lani pa Ĺže manj kot 1.000.

go lastna dejavnost policije. Ta pa je bila v zadnjih treh mesecih lanskega leta okrnjena, ker ni bilo na voljo dovolj kadrov. Migrantsko krizo so kolegom na terenu, pri varovanju drĹžavne meje, namreÄ? pomagali reĹĄevati tudi tukajĹĄnji policisti.

Zloraba drog se je na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje konÄ?ala tudi tragiÄ?no. Ena oseba je zaradi predoziranja umrla. ÂťZa en primer pa preiskava ĹĄe poteka, ker smo po zbranih obvestilih priĹĄli do ugotovitve, da bi bil lahko vzrok smrti tudi prekomerno uĹživanje drog.ÂŤ

â?ą

Ena oseba je zaradi predoziranja umrla

Preiskanih je bilo 60 odstotkov kaznivih dejanj, najveÄ? v zadnjih petih letih (leta 2014 – 58 odstotkov, leta 2013 – 53, 2012 – 54, 2011 – 56).

Znotraj kriminalitete je izstopala premoĹženjska (439), kamor sodijo vlomi, tatvine, ropi, roparske tatvine ... ÂťRaziskali smo jih 37 odstotkov, leto pred tem 26 odstotkov. Gre za kazniva dejanja, ki jih je najteĹžje raziskovati in tudi najĹĄtevilÄ?nejĹĄa so,ÂŤ pravi komandir Policijske postaje Velenje BoĹĄtjan Debelak.

Ocenjuje, da so storilci kaznivih dejanj lani povzroÄ?ili za 1.384.000 evrov premoĹženjske ĹĄkode, leto prej 2.442.000 evrov. ÂťZ gospodarskimi kaznivimi dejanji, tudi ta so v upadu, je bilo lani povzroÄ?ene za 480.000 evrov ĹĄkode, predlani za 1.354.000 evrov. NajveÄ?ji deleĹž kaznivih dejanj s podroÄ?ja gospodarske kriminalitete pa je ĹĄe vedno povezanih s krĹĄitvami temeljnih pravic delavcev,ÂŤ pra-

â?ą

Ne se slepiti, da je droge manj!

Lani so obravnavali 33 kaznivih dejanj s podroÄ?ja prepovedanih drog, kar je 10 manj kot leto pred tem, in 54 prekrĹĄkov, leto pred tem 87. ÂťA ne se slepiti, da je droge manj,ÂŤ opozarja komandir.

Pri odkrivanju teh kaznivih dejanj in prekrĹĄkov ima veliko vlo-

uporabi. Tudi posledice so bile relativno blage. Pri petih krĹĄiteljih so se kazale v obliki vidnih znakov uporabe.

V zadnjem Ä?asu se zelo pogosto v medijih pojavljajo objave z opisi in fotografijami oseb, ki so odĹĄle v neznano. Policija kot Lanska Ĺžrtev prometa pogreĹĄano osebo obravnava ose- motorist bo, ki je iz znanih ali neznanih V lanskem letu se je na obmovzrokov odsotna iz doloÄ?enega Ä?ju v pristojnosti Policijske pookolja, o Ä?emer je policija obve- staje Velenje zgodilo 265 proĹĄÄ?ena oziroma to sama ugoto- metnih nesreÄ?, kar je pet odvi, za izsleditev pa stotkov manj kot je izvedla tudi dov letu pred tem in loÄ?ene ukrepe. bistveno manj kot Velik porast ÂťNa obmoÄ?ju leta 2012, ko se jih pogreĹĄanih pristojnosti tuje zgodilo 420. Ĺ˝al oseb. Vse so kajĹĄnje Polipa so velenjske cenaĹĄli. cijske postaste lani terjale tudi je smo imeli smrtno Ĺžrtev. Smrlani velik porast prijav po- tno se je ponesreÄ?il motorist, greĹĄanih oseb. Iskali smo 183 oseb se je laĹžje, 24 oseb pa jih osem, leto pred tem huje poĹĄkodovalo. dve. Vseh osem oseb je Precej visok pa je deleĹž tistih, bilo najdenih.ÂŤ Ĺ˝al ne ki s kraja nesreÄ?e pobegnejo, kar vseh Ĺživih.

51 ih je bilo lani, Ä?eprav se poVeliko truda in beg obiÄ?ajno ne izide. Policisti aktivnosti so la- so 42 pobegov Ĺže raziskali, druni vloĹžili v is- ge ĹĄe preiskujejo. kanje poPri 27 povzroÄ?iteljih promeg r e ĹĄ a - tnih nesreÄ? (11,3 odstotka) je binega lo ugotovljeno, da so vozili vinjeni, veÄ?ina teh nesreÄ? se je konÄ?ala s telesnimi poĹĄkodbami udeleĹženih.

â?ą

Komandir Policijske postaje Velenje BoĹĄtjan Debelak je bil tudi gost Radia Velenje.

V zvezi s kaznivimi dejanji s podroÄ?ja prepovedanih drog so lani ovadili 20 oseb, v Velenju pa odkrili laboratorij za gojenje indijske konoplje.

NajveÄ?krat so zasegli konopljo oziroma marihuano, med zaseĹženo drogo pa so bili tudi amfetamini, heroin in kokain.

Za petino manj krĹĄitev javnega reda in miru

Velenjski policisti so lani zabeleĹžili 590 krĹĄitev predpisov s podroÄ?ja javnega reda in miru, kar je za petino manj kot leta 2014

Prisilna sredstva, ki so jih uporabili lani, so najmilejĹĄa prisilna sredstva

vi. Takih kaznivih dejanj je bilo lani 77, sledile so jim poslovne goljufije (20).

NajviĹĄja preiskanost, in to 89-odstotno, imajo kazniva dejanja zoper Ĺživljenje in telo. Z lahko telesno poĹĄkodbo se jih je konÄ?alo 28 (leto pred tem 37), s hudo telesno poĹĄkodbo 3 (leto prej 2), ena oseba pa je izgubila Ĺživljenje.

Velik porast prijav pogreĹĄanih oseb

(736).

NajveÄ?ji padec je bil ugotovljen pri krĹĄitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru, 398, kar je za skoraj Ä?etrtino manj kot leta 2014. NajveÄ?krat so posredovali zaradi prekrĹĄkov izzivanja ali spodbujanja k pretepu (105), prepiranju in vpitju ter nedostojnem vedenju na javnem kraju (67), pa tudi zaradi prekrĹĄkov neupoĹĄtevanja uredb uradne osebe (42), kjer je priĹĄlo predvsem do krĹĄitev prepovedi pribliĹževanja, ki so ga izrekli zaradi nasilja v druĹžini. ÂťGlede na kraj, kjer so se krĹĄitve dogajale, beleĹžimo zlasti velik upad krĹĄitev v stanovanjih. Lani smo jih obravnavali 109, leto pred tem 172. Razveseljivo je tudi da je bilo lani manj krĹĄitev tudi v gostinskih objektih.ÂŤ

avstrijskega drĹžavljana v Smre- Sto trije brez vozniĹĄkega kovĹĄkem pogorju. Iskali so ga Velenjski policisti so v lanskem veÄ? mesecev, njegovo truplo je letu odredili 3.708 preizkusov bilo najdeno nad Mozirjem. alkoholiziranosti, 15 strokovnih Zelo odmevno pa je bilo iska- pregledov zaradi suma voĹžnje nje otroka na obmoÄ?ju Velenja. pod vplivom alkohola in 4 zaraK sreÄ?i se je po nedi suma voĹžnje pod kaj urah vse sreÄ?no vplivom mamil. Test Lani je s konÄ?alo, otrok je je bil pri 182 voznikraja nesreÄ? kih pozitiven. bil doma.

Ukrepi: pridrĹžali pobegnilo VÄ?asih je 51 krĹĄiteljev so 5 voznikov, 103 potreben trd voznikom je bilo na prijem kraju odvzeto vozTukajĹĄnji policisti so prisilna niĹĄko dovoljenje in zoper njih sredstva lani uporabili v 49 pri- podan obdolĹžilni predlog sodnimerih zoper 52 krĹĄiteljev in upo- kom za prekrĹĄke. rabili pa 95 prisilnih sredstev.

Zaradi prekrĹĄkov, povezanih s NajveÄ?krat sredstva za vezanje cestnoprometno varnostjo, so 61 in vklepanje (53), za telesno silo veÄ?kratnim krĹĄiteljem predpisov (41 primerov), v enem primeru vozila zasegli. đ&#x;”˛ pa so uporabili sredstvo za prisilno ustavljanje motornih vozil.

Prisilna sredstva, ki so jih uporabili lani, so najmilejĹĄa prisilna sredstva, ki jih policist lahko

â?ą

LetoĹĄnje prioritete Cilji, ki si jih bodo zadali letos, se bistveno ne razlikujejo od tistih pred tem: Ä?im boljĹĄa preiskanost kaznivih dejanj, tudi premoĹženjske kriminalitete, odkriti Ä?im veÄ? kaznivih dejanj in krĹĄitev pri zlorabi prepovedanih drog in s svojimi ukrepi prispevati k temu, da se ĹĄtevilo in posledice prometnih nesreÄ? ĹĄe zmanjĹĄajo. ÂťAli drugaÄ?e, da Ä?im veÄ? voznikov, ki ne sodijo na cesto, spravimo z nje prej, preden pride do posledic.ÂŤ Na podroÄ?ju sploĹĄnih policijskih nalog, zakona o varstvu javnega reda in miru, pa bodo posebno pozornost namenili medvrstniĹĄkemu nasilju. ÂťÄŒeprav na naĹĄem obmoÄ?ju ta problematika ne izstopa, bomo pozorni tudi na te pojave.ÂŤ

Res si niste mogli Ĺželeti lepĹĄega in boljĹĄega prvega dela aprila, kot bo letoĹĄnji. Sedaj Ĺže veste, da so vse vaĹĄe skrbi za neko vam ljubo osebo Ĺže preteklost. Lahko bi si oddahnili in pozabili.

Pa ne boste, saj ne morete iz svoje koĹže. Ĺ e nekaj dni se zato ĹĄe ne boste Ä?isto umirili. Tokrat se boste morali res potruditi, da najdete duĹĄevni mir in da se reĹĄite pretiranega strahu pred prihodnostjo. Kar se zdravja tiÄ?e, vam bo poÄ?utje delalo kar nekaj skrbi. BoleÄ?ina nikoli ni Ä?isto brez zveze. Zato je ne jemljite zlahka. ÄŒe ne bo minilo in Ä?e vas bo preveÄ? skrbelo, le obiĹĄÄ?ite zdravnika. Sicer pa se boste v teh dneh spet predali sanjarjenju. Saj bi lahko bilo lepo, obÄ?utek vas ne vara. A kaj, ko vas bo preveÄ? strah narediti prvi korak.

Nasprotno stran pa verjetno tudi. OÄ?itno ĹĄe ni pravi Ä?as. Za tiste, ki boste v teh dneh daleÄ? od doma, se zaÄ?enja odliÄ?no obdobje leta.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Sploh ne boste veÄ? vedeli, kaj si Ĺželite. Na videz vam bo vse ĹĄlo kot po maslu, sreÄ?ni pa ne boste.

Pravzaprav boste zelo nemirni. Tudi zato, ker se vse preveÄ? spuĹĄÄ?ate v razmiĹĄljanja, ki Ĺžal ne morejo obroditi veliko dobrega. ÄŒe boste znali razmiĹĄljati bolj pozitivno, bo Ĺže v kratkem vse veliko lepĹĄe. Vsaj poskusite, saj veste, kako pomembno je dobro poÄ?utje. V dobro voljo vas bodo spravljali ljudje, ki jih boste v svojo bliĹžino spustili po zelo dolgem Ä?asu. Smejali se boste tudi ĹĄalam, ki se vam ĹĄe pred kratkim ne bi zdele smeĹĄne. To je znak, da vam vendarle gre na bolje. Ne boste pa se ĹĄe znali veseliti majhnih stvari v Ĺživljenju. Velikih skrbi je ĹĄe nekaj in te vam meglijo pogled. Med njimi bodo v teh dneh najveÄ?je finanÄ?ne.

Kakorkoli boste raÄ?unali, se ne bo izĹĄlo. ZadolĹževanje v teh Ä?asih ni najboljĹĄa reĹĄitev. ÄŒe bo nujna, se boste morali vdati. ÄŒe se ne boste, lahko izgubite preveÄ?. Pa ne le vi.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Zadnji dnevi niso bili najbolj prijetni. Predvsem zato, ker res niste mogli biti mirni, saj se pripravljate na velik dogodek. Ker se bo vse izteklo tako kot bi si lahko Ĺželeli le v sanjah, se boste od sobote dalje veliko smejali. Zdelo se vam bo, da je Ĺživljenje resniÄ?no prijazno do vas. TakĹĄno tudi bo, vse do konca aprila. ÄŒe si boste vmes privoĹĄÄ?ili vsaj kakĹĄen izlet, ki vas bo popeljal od doma, bo poÄ?utje ĹĄe boljĹĄe. VeÄ?krat morate poskrbeti zato, da vaĹĄi dnevi ne bodo veÄ? tako enoliÄ?ni in dolgoÄ?asni. Adrenalin po Ĺžilah vam bo pognala tudi oseba, ki je zadnje Ä?ase veÄ? v vaĹĄi druĹžbi. Ne poznate je dolgo, pa se vam vseeno zdi, da ste v njej naĹĄli sorodno duĹĄo. V soboto bo veselo prav zaradi nje. Slabe vesti nimate veÄ?, ker veste, da niÄ? ne delate narobe. Vseeno pa vas bo malo strah, kako bodo na vaĹĄo novo zvezo gledali sorodniki in prijatelji. A vaĹĄa sreÄ?a je bolj pomembna kot njihovo mnenje. Tega nikar ne pozabite.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Zvezde vas bodo v naslednjih dneh resniÄ?no razvajale. Lahko reÄ?emo, da vstopate v eno najlepĹĄih obdobij letoĹĄnjega leta, ki bo k sreÄ?i trajalo kar nekaj Ä?asa. Tudi zato, ker boste uspeli obraÄ?unati s preteklostjo in razreĹĄiti neke druĹžinske zamere, ki se vleÄ?ejo vse predolgo, bo z vaĹĄih ramen padlo veliko breme. ÄŒeprav vas bodo vodili le dobri nameni, pa se Ĺžal lahko zgodi, da boste na koncu vi izpadli greĹĄni kozel. Zato krepko premislite, kako daleÄ? ste pripravljeni iti in kaj vse ste za ohranitev neke tuje zveze pripravljeni storiti. Uspeli boste obnoviti zaloge energije, pomagala pa vam bosta gibanje v naravi in dobra druĹžba. Sploh slednja vam bo res pisana na koĹžo. Stari prijatelji, ki ste jih Ĺže skoraj pozabili, bodo spet aktiven del vaĹĄega Ĺživljenja. Ĺ ele sedaj boste spoznali, kako moÄ?no ste jih pogreĹĄali. Finance? KonÄ?no bo stanje na raÄ?unu dobro.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Novica, ki je ne boste priÄ?akovali, bo do vas priĹĄla ob koncu tega tedna. Tokrat ne boste odlaĹĄali. Takoj boste zaÄ?eli z akcijo in se lotili nekaterih slabih razvad, ki bi se jih radi znebili, saj se boste dobesedno prestraĹĄili. Ja, povezana je z vaĹĄim zdravjem. Doslej ste se slepili, da vaĹĄ Ĺživljenjski slog ni tako slab, da bi ĹĄkodili sami sebi. Sedaj boste spoznali, da se je Ä?as, v katerem vam je telo ĹĄe odpuĹĄÄ?alo grehe, mimo. Ne bo lahko, bo pa nujno. In kar je nujno, je treba izpeljati. ZaÄ?nite takoj, vse preveÄ?krat doslej je vse padlo v vodo, ker ste prelagali na jutri. Bodite trmasti in odloÄ?ni. Tokrat se bo res splaÄ?alo, saj je vaĹĄe telo najveÄ?, kar imate. ÄŒe pa boste videli, da brez strokovne pomoÄ?i ne bo ĹĄlo, ne oklevajte in jo poiĹĄÄ?ite. ÄŒetudi ta ne bo poceni. Tudi Ä?as, ki ga imate vedno premalo, si boste morali znati vzeti. Tega imate toÄ?no toliko, kot si ga vzamete. Partner vas bo podpiral, zato ne boste imeli slabe vesti.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

Ĺ˝e zdavnaj ste se nauÄ?ili, da v Ĺživljenju nikoli ne smete Ä?akati na druge. Spet boste sami tisti, ki boste poskrbeli, da se boste imeli lepo. Prav niÄ? veÄ? ne boste zaskrbljeni, kar se vaĹĄe prihodnosti tiÄ?e. Dobro veste, da ste poskrbeli zanjo. Sedaj je Ä?as, da poskrbite ĹĄe zase. S pomladjo se boste namreÄ? spet zavedali, kako pomembno je vse, kar naredite sami zase. In v teh dneh boste naredili veliko. SpoÄ?ili si boste, razmislili, poÄ?istili z zamerami in gledali le ĹĄe naprej. Pri tem vam bo partner v veliko pomoÄ?. Spet boste ugotavljali, kakĹĄno sreÄ?o imate, ker vas obkroĹžajo ljudje, ki vas imajo resniÄ?no radi. Dobro bo, Ä?e ĹĄe naprej ostanete zvesti svojim obÄ?utkom in svojim sposobnostim, ki jih odliÄ?no poznate. Sploh, ker vas do konca aprila Ä?aka ĹĄe nekaj poslovnih preizkusov, ki ne bodo lahki. ÄŒeprav se vam zdi, da ste nanje pripravljeni, se zna zgoditi, da vas bo kakĹĄen vrgel iz tira. A le za kratek Ä?as.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

V teh dneh boste kar precej pogreĹĄali druĹžbo, saj bodo ĹĄtevilni od vam dragih oseb drugje kot vi. Morda je to priloĹžnost, da se dobite s tistimi, za katere si sicer ne znate vzeti Ä?asa. Sploh, Ä?e boste pogreĹĄali druĹžbo. Lahko pa viĹĄek Ä?asa izkoristite tudi zato, da pospravite po omarah in opravite temeljito spomladansko Ä?iĹĄÄ?enje doma. Boste videli, kako dobro se boste poÄ?utili, ko boste to naredili. Pri tem boste obudili ĹĄe ĹĄtevilne spomine na preteklost in se krepko zavedli, kako hitro minevajo leta. Ĺ˝ivljenju ne pustite veÄ?, da vam polzi skozi prste, zato boste tudi v teh dneh sprejeli odloÄ?itev, ki bo povezana s prihodnostjo. Partnerju ne bo najbolj vĹĄeÄ?, a vam ne bo nasprotoval. Sploh, ker si tudi on Ĺželi, da ste sreÄ?ni. V sluĹžbi pazite, kaj govorite, pa tudi, kaj poÄ?nete. Nekdo od nadrejenih vas Ĺže nekaj Ä?asa pozorno opazuje, saj ima pri vaĹĄem delu osebne interese. ZaĹĄÄ?itite se, saj njegovi nameni niso dobri. Zdravje bo ĹĄe naprej obÄ?utljivo, zato pazite nase.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

ÄŒas je, da zaÄ?nete intenzivno delati na tem, da se vam uresniÄ?i najveÄ?ja Ĺželja letoĹĄnjega leta.

Da se vam bo, ne bo dovolj le nekajdnevna aktivnost, poskrbeti boste morali, da vsaj dva meseca Ĺživite drugaÄ?e kot ste doslej. Vse kaĹže, da ste Ĺže na dobri poti, saj ste znani po tem, da naredite, kar obljubite. Tudi pri sebi ne popuĹĄÄ?ate, vaĹĄa trma pa bo v tem primeru zelo pozitivna. Dogodki naslednjih dni bodo poskrbeli, da se bosta s partnerjem spet zbliĹžala. Oba bosta spoznala, kje sta v preteklosti delala najveÄ?je napake. Veliko veÄ? kot v prvi tretjini leta bosta sama, zato bodo tudi vajini naÄ?rti bolj intimni. Tu in tam bo ĹĄe poÄ?ilo, saj vajina pogleda na prihodnost nista enaka. Oba sta trmasta, malo tudi naveliÄ?ana, vÄ?asih pa se je dobro spustiti iz oblakov na trda tla. ÄŒetudi je lahko pristanek precej boleÄ?. Ĺ˝al tokrat bo. Kar boste v vaĹĄo zvezo vloĹžili v teh dneh, se bo obrestovalo ĹĄe nekaj mesecev.

Kozorog od 23. 11. do 22. 12.

Ĺ e nekaj lepih, brezskrbnih pomladnih dni je pred vami. Taki bodo tudi zato, ker ste se odloÄ?ili za krepko spremembo vaĹĄega Ĺživljenja, pri odloÄ?itvi pa boste tokrat res vztrajali. NihÄ?e vas ne bo mogel prepriÄ?ati, da skrenite iz zaÄ?rtane poti. ÄŒeprav veste, da vas v naslednjih tednih Ä?aka veliko dela, ga boste opravljali z velikim zadovoljstvom. Edina teĹžava bo, da vam bo primanjkovalo energije. Letos boste tudi vi med tistimi, ki boste Ä?utili pomladansko utrujenost. Ta bo posledica obilice dela v zimskih mesecih, zato lahko reÄ?emo, da prihaja za vami. A hujĹĄih teĹžav z zdravjem ne boste imeli. Tudi na ljubezenskem podroÄ?ju so vam zvezde ĹĄe naprej naklonjene. Partner vas bo potreboval in vi boste tukaj zanj.

UresniÄ?ili mu boste ĹĄtevilne Ĺželje. To bo znal ceniti. Vrnil vam bo Ĺže kmalu, saj se zna vajina situacija kmalu obrniti.

Trenutno vas potrebuje bolj kot vi njega.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

Zmedeni boste. Tudi zato ne boste znali razmiĹĄljati pozitivno, saj se v vaĹĄem Ĺživljenju zadnje Ä?ase slabe novice kar kopiÄ?ijo. ManjĹĄa skrb, povezana z vaĹĄim zdravjem, bo kmalu odpadla. To bo vaĹĄa prva majhna zmaga. SlabĹĄe bo na poslovnem podroÄ?ju, kjer se vam, kot kaĹže, obeta vihar. In nekaj zelo teĹžkih tednov. Ĺ e nekaj Ä?asa ne boste natanÄ?no vedeli, kaj se dogaja. Tudi zato vas bo prihodnost moÄ?no skrbela. ÄŒe boste znali to, kar se vam dogaja, vzeti kot izziv, ne bo tako hudo. Lahko se celo zgodi, da boste za svojo prihodnost poskrbeli bolje kot bi, Ä?e se ne bi v vaĹĄo prihodnost vpletla usoda. Ta ima sicer svoje obraze, a prednost je v tem, da se jih boste vse manj bali. Sledilo bo spoznanje, da je sedaj veliko v vaĹĄih rokah. Pri tem boste potrebovali tudi podporo domaÄ?ih. Partner ne bo okleval, podprl vas bo, kolikor bo lahko. Tudi nekdo od bliĹžnjih sorodnikov vam bo v veliko pomoÄ?. ÄŒisto nesebiÄ?no, kar boste znali ceniti.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

V preteklih tednih ste Ĺže spoznali, kako pomembno je zdravje in dobro poÄ?utje, saj je, Ä?e imate tega, vse ostalo v Ĺživljenju veliko laĹžje. Ĺ˝al pa bo splet dogodkov takĹĄen, da boste morali malo pozabiti na svoje poÄ?utje in stisniti zobe. Poslovna situacija bo od vas zahtevala polno angaĹžiranost. Prav niÄ? ne boste smeli oklevati in popuĹĄÄ?ati. Veliko boste razmiĹĄljali in se ob tem spraĹĄevali, ali so vaĹĄi strahovi upraviÄ?eni. Odgovora v tem tednu zagotovo ĹĄe ne boste dobili, boste pa zato toliko bolj previdni. Sploh pri obljubah. Bojite se namreÄ?, da jih zaradi spleta okoliĹĄÄ?in ne boste mogli uresniÄ?iti. Ker radi to, kar obljubite, tudi izpeljete, boste zelo zadrĹžani. Zaupali boste redkim. Z razlogom. Spoznali ste namreÄ?, da takrat, ko zaÄ?ne teÄ?i voda v grlo, vsak poskrbi zase, na skupno dobro pa hitro pozabi. Bodite tudi vi takĹĄni. Na prvo mesto postavite sebe. Ne bo vam lahko, bo pa nujno.

Naš čas, 7. 4. 2016, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

7. aprila

05.45 05.50 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Turbulenca: Je avtizem ozdravljiv?

12.20 Po travnikih … s Stanetom Sušnikom, dok. odd.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Mednarodna obzorja 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Težišče, tv Lendava 15.40 Jani Nani, ris.

15.45 V boju s časom (II.), 6/13 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Videti nevidni svet 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Vukovci 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: Dejan Roljič 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Ko daruješ sebe 00.35 Ugriznimo znanost: Videti nevidni svet 01.00 Profil 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov.

02.45 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.45 10.05 10.50 11.00 12.00 15.25 16.05 17.00 17.55 18.25 18.55 19.00 19.05 20.00 20.30 21.30 23.25 01.00 01.45 02.40 05.10

Otroški kanal Kioka, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Kajetan in Plavi lisjak, ris.

Emilija, ris.

Zgodbe iz školjke: Travnik Točka, glasb. odd.

Na lepše Kino Fokus Halo TV Dobro jutro Alpe, Donava, Jadran Čas za Manco Košir Halo TV Vem!, kviz 10 domačih Pajkec Piko, ris.

Simfonorije, ris.

Male sive celice, kviz Avtomobilnost Živetiza strast, dok. odd.

Revival, češki film Poskusi na ljudeh, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.30 08.00 08.10 08.25 09.20 09.50 10.50 11.05 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.50 00.45 01.35 02.10

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Smrkci, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan.

MasterChef Slovenija 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Buden, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.20 17.10 17.25 17.30 18.00 18.40 18.45 18.50 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop corn: Lačni Franz Kuhinjica Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Strokovnjak svetuje: Kajenje Otroški program Regionalne novice 2 Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: ans. Zarja, Jodlar Lojz Regionalne novice 3 Migaj raje z nami Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

7. aprila 2016

Sobota,

8. aprila

05.55 05.45 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.50 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.55 19.00 20.00 22.00 23.05 00.50 01.15 02.10

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.15

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Ugriznimo znanost: Videti nevidni svet Drevesa pripovedujejo: Lipa Dnevnik, vreme, šport Tarča Globus Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Olivija, ris.

Studio kriškraš: V televizijskem studiu Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom Kioka, ris.

Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenska polka in valček 2016 Odmevi, šport, vreme Tri barve – modra, film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

06.10

Otroški kanal Kioka, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Kajetan in Plavi lisjak, ris.

Emilija, ris.

Hrček Miha, ris.

Vetrnica: Lars vozi svoj avto Zgodbe iz školjke: Očarljivi Amsterdam Dvorišče, anim. film Točka, glasb. odd.

Na obisku: Bilje na Goriškem Halo TV Dobro jutro Posebna ponudba Dober dan Rokomet: kvalif. za OI 2016, Španija : Slovenija, prenos iz Malmoeja A veš, koliko te imam rad, ris.

Bacek Jon, ris.

Neli in Cezar, ris.

Firbcologi Infodrom Prepovedano območje, franc. film TV arhiv, dok. odd.

Polnočni klub: Orožje da ali ne Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal Rokomet, kvalif. za OI 2016, Španija : Slovenija, posn.

Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.30 08.00 08.10 08.25 09.20 09.50 10.50 11.05 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 22.05 22.10 23.55 02.00 02.35

24ur Čebelica Maja, ris.

Smrkci, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja maja kuha bolje!

24ur vreme 24ur Bitka parov 24ur zvečer Eurojackpot Spletni trikotnik, am. film Prevara, am. film 24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.30 09.30 10.45 11.30 12.25 14.50 15.50 16.50 18.50 19.00 19.10 19.15 19.40 20.00 21.30 22.25 23.35 00.25 04.30

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.20 12.35 12.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 00.05 00.10

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: ans. Zarja, Jodlar Lojz Strokovnjak svetuje: Kajenje Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Jordanija Regionalne novice 3 Srečno, fantje! jubilejni koncert ob 45-letnici ŠFD KOLEDA Velenje Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

9. aprila

06.00 06.00 07.00 07.15 07.40 08.05 08.25 08.45 09.05 09.50 10.05 10.20 11.00 11.55 13.00 13.25 13.50 14.35 15.20 16.00 17.00 17.20 18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.35 22.30 23.05 00.45 01.10 02.05

07.00 09.00 10.00 10.55 11.40 12.30 14.00 17.00 18.20 20.15 22.10 22.50 23.35 00.10 00.40 01.45 02.45 sledi 03.45 05.25 05.55

06.00 07.00 07.01 07.25 07.40 08.05 08.30 08.35 09.05 09.30 09.55 10.10 12.10 13.10 13.25 16.25 18.10 18.55 18.58 20.00 22.15 00.45 02.25

08.40 08.55 09.00 09.40 10.00 11.15 11.20 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 21.10 22.40 00.30 00.35

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Reševalci Čebelica Maja, ris. nan.

Biba se giba, ris. nan.

Studio kriškraš: Laboratorij Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 20/26 Male sive celic, kviz Ribica izpolni željo, igrani film Infodrom Kdo si pa ti?, 10/10 Tv arhiv Tednik Dnevnik, vreme, šport O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd.

Ambienti Nevidni spomeniki, dok. odd.

Zaljubljeni v življenje Poročila, vreme, šport Posebna ponudba Z vrta na mizo Ozare Zu, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Vse je mogoče Pogrešana, 1/8 Poročila, vreme, šport Slepe stene, film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Najboljše jutro Dober dan Vitanje v vesolju, dok. film Na lepše 10 domačih Slovenija danes Gimnastika, sp, prenos iz Ljubljane Vlado Kreslin – Moji dnevi, koncert, 2. del Rokomet, kvalif. za OI 2016, Švedska : Slovenija, prenos iz Malmoeja Bettie gre, franc. film Zvezdana Neverjetni Jonathan Goodwin, 5/5 Bleščica, odd. o modi Aritmija, ponov.

Aritmični koncert: Brenci banda Zabavni kanal Športni posnetki Gimnastika, sp, posnet.

Rokomet, kvalif. za OI 2016, Švedska : Slovenija, posn.

10 domačih Polnočni klub: Orožje da ali ne

24ur Oto čira čara Chuck in prijatelji, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Wendy, ris.

Lego Star Wars, ris.

Transformerji, ris.

Tv prodaja Lassie: Velika avantura, am. film Čista hiša, am. ser.

Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas Nevestina izbira, am. film Takle mamo, nan.

24ur vreme 24ur Svetovna vojna, am. film Hannibal, am. film Paranormalno 3, am. film Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš Ustvarjalne iskrice (155) Vesoljček Ptuj 2015, posnetek 2. dela festivala Videospot dneva Videostrani, obvestila Videostrani, obvestila Mladi za Veleje, Naj prostovoljec v MOV v 2016 Dotiki gora: Izvir reke Pake Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2379. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Koncert ans. Biseri, 1. del Jutranji pogovori Javna razprava o javnem interesu na področju medijev, posnetek iz Velenja Videospot dneva Videostrani, obvestila

10. aprila

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.45 07.55 08.10 08.15 08.20 08.30 08.45 08.55 09.10 09.20 09.40 09.45 10.10 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.15 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 21.45 22.10 23.50 01.25 01.50 02.45

Živ žav Emilija, ris.

Zajček Belko, ris.

Ozi bu, ris.

Poldi, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Timi gre, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Sara in Raček, ris.

Medo in Mica, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, ris.

Zu, ris.

Frančkov Fonzek, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Moj prijatelj Zajec, nan.

Pujsa Pepa, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Pika Nogavička, ris. nan.

Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenska polka in valček 2016 Naj živi junak, am. film Poročila, šport, vreme Vikend paket Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Broadchurch (II), 4/8 Intervju Poročila, šport, vreme Slika, ki je ni, dok. odd.

Lov (I.), 2/3 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

07.10 Duhovni utrip 07.30 Koroška poje 2015 08.10 17. mednarodni festival ustnih harmonik, 2/2 08.50 Gal v galeriji, glasb. pravljica 09.30 Posebna ponudba 10.30 Slovenija danes 11.00 Zaljubljeni v življenje 12.05 Zgodba izza obrazov, 3/3 13.00 Magazin Fifa – Pot v Rusijo 13.25 Pot na EP 2016, odd. o nogometu 14.00 Gimnastika, sp, prenos iz Ljubljane 16.50 Zvezdana 17.30 Ambienti 18.00 Avtomobilnost 18.35 Rokomet, kvalif. za OI 2016, Slovenija : Iran, prenos iz Malmoeja 20.20 Žrebanje Lota 19.55 Umet. drsanje, sp, revija, prenos iz Bostona 20.30 V divjiniz Benom Foglom, 3/4 21.15 Kraj zločina, 2/3 22.45 Vse je mogoče, ponov.

00.15 Vikend paket, ponov.

01.25 Športni posnetki sledi Odbojka, liga prvakinj, finale, posn.

03.40 Rokomet, kvalif. za OI 2016, Slovenija : Iran, posn.

04.55 Aritmični koncert – Brencl banda

06.00 07.00 07.01 07.25 07.40 08.05 08.35 09.05 09.30 09.55 10.25 10.40 12.05 12.35 12.50 14.30 16.15 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 23.00 00.50 02.45

24ur, ponov.

OTO čira čara Chuck in prijatelji, ris.

Zebre Zigbi, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Wendy, ris.

Lego Star Wars, ris.

Transformerji, ris.

Ninja želve, ris.

Tv prodaja Lassie: Odštevanje, am. film Vrhunske usluge na Beverly Hillsu, am. ser.

Tv prodaja Ozadje umora, am. film Neskončni božič, am. film Bitka parov Vrtičkanje Polona ga žge 24ur vreme 24ur Znan obraz ima svoj glas Tisoč besed, am. film Ne meč'te se stran, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2378. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.20 Strokovnjak svetuje: Dolžnosti in pravice v času zaposlitve 11.20 2379. VTV magazin, regionalni informativni program 11.40 Kultura, informativna oddaja 11.45 Koncert ans. Biseri, 1. del 12.35 Fantje, srečno! jubilejni koncert ob 45-letnici ŠFD KOLEDA Velenje 14.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.00 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje, Bonton:O kajenju 18.00 Ustvarjalne iskrice (154), Pomladna rožica 18.20 Čas za nas, tabornike: Šaleška zveza tabornikov 19.00 Pop corn: Lačni Franz, skupina Sixtynine 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Zarja, Jodlar Lojz, Grajski kvintet 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Dober večer, gospod predsednik Janez Janša, predsednik SDS 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

11. aprila

05.55 06.10 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.05 10.00 10.08 10.15 10.40 11.10 11.50 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.45 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.25 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Taksi, kviz z Jožetom NaGlas! Žuželke, dok. odd.

Dnevnik, vreme, šport Sveto in svet: Ko daruješ sebe Osmi dan Poročila Dober dan, Koroška Pujsa Pepa, ris. Čebelica Maja, ris. nan.

Točka preloma, gospod. odd.

Poročila, šport, vreme Razred zase: Kdo je kriv?

Novice eRTeVe Pavle, ris.

Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Platforma: Prostorska kultura Glasbeni večer: Zaključni večer slov. izbora za Evrovizijske mlade glasbenike 2016 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik 02.15 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10

19.35 20.00 20.45 22.15 23.10 00.00 01.00 01.45 05.05

Otroški kanal Kioka, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Kajetan in Plavi lisjak, ris.

Emilija, ris.

Zgodbe iz školjke: Pinka Polonka Zgodbe iz školjke: Potem po Egiptu Točka, glasb. odd. Ženska, 2. del, dok. film Duhovni utrip Dobro jutro Polnočni klub: Orožje da ali ne Ljudje in zemlja Avtomobilnost Halo TV Vem!, kviz To bo moj poklic: Dimnikar, 1. del A veš, koliko te imam rad, ris.

Bacek Jon, ris.

Neli in Cezar, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Timi gre, ris.

Jani Nani: Tiskanje z mehurčki, ris.

Ribica izpolni željo, igrani film Zakon srca, 12/14 Skrivnosti Brokenwooda (II.), 2/4 Kultura ponarejanja, dok. odd.

Spomini, pogov. odd.

Halo TV Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.30 08.00 08.10 08.25 09.20 09.50 10.50 11.05 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.05 00.00 00.55 01.45 02.20

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Smrkci, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Trdoglavci, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Dan najlepših sanj 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Buden, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2379. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Aktualno: Telemedicinska podpora kroničnim bolnikom s srčnim popuščanjem in sladkorno boleznijo na domu Regionalne novice 2 Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami, Matej Pečovnik, župan Občine Nazarje Regionalne novice 3 Ptuj 2015, posnetek 2. dela festivala Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.45 10.00 11.10 11.30 14.00 15.30 16.20 17.00 17.55 18.25 18.50 19.00 19.05 19.15 19.20 19.30

10.55 11.00 11.50 11.55 17.40 17.55 18.00

19.00 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.50 23.55

Sreda,

12. aprila

05.40 Kultura 05.45 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Taksi, kviz z Jožetom 11.40 Obzorja duha 12.15 Ribniki, dok. odd.

13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.20 Kaj govoriš?=So vakeres?

15.00 Poročila 15.10 Potepanja, tv Lendava 15.35 Muk, ris.

15.50 Srečo kuha Cmok, ponov.

16.25 Profil: Aksinja Kermauner 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Biotopi: Dvoživke, dok. odd.

17.55 Novice 18.00 Utrinek, izob. odd.

18.05 Muk, ris.

18.10 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Anno Domini, 4/12 20.55 Krištof Zupet: Slikar, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Danilo Skomina, pogov. odd.

01.30 Profil: Aksinja Kermauner 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Dnevnik, ponov.

03.15 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 09.00 10.15 11.05 12.00 14.10

00.10 00.55 01.50 05.10

Otroški kanal Kioka, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Kajetan in Plavi lisjak, ris.

Emilija, ris.

Vetrnica: Nastop, ponov.

Zgodbe iz školjke: Reševalci Točka, glasb. odd.

Tv arhiv Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Dober dan Halo TV Vem!, kviz, ponov.

To bo moj poklic: Dimnikar, 2. del A veš, koliko te imam rad, ris.

Bacek Jon, ris.

Neli in Cezar, ris.

Palček Smuk, ris.

Timi gre, ris.

Studio kriškraš: Laboratorij Prava cena banan, dok. odd.

Neverjetni Jonathan Goodwin, 5/5 Na poljih Flandrije, 10/10 Ambienti, ponov.

Zborovski večer, 25. letnica Zbora Slovenske filharmonije Točka, glasb. odd.

Halo TV Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

06.00 07.00 07.30 08.00 08.10 08.25 09.20 09.50 10.50 11.05 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 01.55

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Smrkci, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nad.

Tv prodaja Moja mami kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja maja kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

Preverjeno 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Buden, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami, Matej Pečovnik, župan Občine Nazarje Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Nanovo, Za uspeh je potrebno trdo delo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2380. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Dotiki gora: Boč - Velikonočnica Napovedujemo Javna razprava o javnem interesu na področju medijev, posnetek iz Velenja Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

16.00 17.00 17.50 18.20 18.45 19.00 19.05 19.15 19.20 19.30 20.00 20.45 21.35 22.40 23.10

11.35 11.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.35 20.55 21.00 22.50 00.20 00.25

13. aprila

05.40 05.45 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.25 13.00 13.30 14.15 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.15 18.25 18.55 19.00 20.05 21.40 22.00 23.05 00.00 00.25 00.50 01.15 02.10

06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.20 08.50 10.05 10.55 11.10 12.05 14.30 16.00 17.00 17.55 19.50 20.00 21.45 22.35 23.10 23.40 00.55 01.40 02.25 sledi 04.15

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Platforma: Prostorska kultura Po travnikih ... s Stanetom Sušnikom: 3 U Dnevnik, vreme, šport Intervju Prava ideja: Dejan Roljič Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil: Sanja Neškovič Peršin Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Na naši zemlji: Imenje Sara in Raček, ris.

Medo in Mica, ris.

Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, vreme, šport Berlin 1936, nem. film Kino Fokus Odmevi, šport, vreme Vzhodnoberlinska saga (III.), 1/6 Turbulenca Profil: Sanja Neškovič Peršin Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Kioka, ris.

Vse o Rozi, ris.

Nodi v Deželi igrač, ris.

Maks in Rubi, ris.

Roli Poli Oli, ris.

Medvedek, ris.

Iz življenja družine Hrastkovih, ris.

Emilija, ris.

Vetrnica: Majhen kot miška Zgodbe iz školjke: Juvi Zgodbe iz školjke: Nazaj in naprej Točka, glasb. odd.

10 domačih eRTeVe Halo TV Dobro jutro Vikend paket Dober dan Halo TV Nogomet, pokal Slovenije, Celje : Domžale, polfinale, 1. tekma, prenos iz Celja Žrebanje Lota Košarka, liga Nova Kbm za prvaka, Krka : Union Olimpija, 5. kolo, prenos iz Novega Mesta Na utrip srca, po sledeh baleta, 2. del Bleščica, odd. o modi Aritmija Aritmični koncert – Ana Pupedan Točka, glasb. odd.

Halo TV Športni posnetki Nogomet, pokal Slovenije, Celje : Domžale, polfinale, 1. tekma, posn. iz Celja Košarka, liga Nova Kbm za prvaka, Krka : Union Olimpija, 5. kolo, posn. iz N. mesta

06.00 07.00 07.30 08.00 08.10 08.25 09.20 09.50 10.50 11.05 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.15 22.50 23.45 00.40 01.30 02.05

24ur, ponov. Čebelica Maja, ris.

Smrkci, ris.

Lena Lučka, ris.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Komisar Rex, nan.

Tv prodaja Nedolžna vsiljivka, nan.

Tv prodaja Moja mama kuha bolje!

Usodno vino, nan.

Nedolžna vsiljivka, nan.

Italijanska nevesta, nan.

24ur popoldne Komisar Rex, nan.

Moja mama kuha bolje!

24ur vreme 24ur Usodno vino, nan.

MasterChef Slovenija 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Kosti, nan.

Buden, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.55 09.00 10.30 10.35

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2380. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Javna razprava o javnem interesu na področju medijev, posnetek iz Velenja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice, (UI 156), Ogrlica iz rutke Žogica Nogica, gledališka predstava Vrtca Velenje Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje Regionalne novice 3 Pop corn: Skupina Gora Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

10.55 11.00 11.10 13.00 13.05 17.55 18.00 18.15 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 7. 4. 2016, barve: CMYK, stran 21

21

PRIREDITVE

7. aprila 2016

SONNABEND, Holger: Je res ali ne?: svetovne resnice in zmote ml – Mladina / 94 – Zgodovina srednjega in novega veka Ali je praÄ?lovek Ĺživel v jamah? Ali so v Prusiji verjeli, da telovadba ogroĹža drĹžavo? Ali je pitje piva med Vikingi veljalo za kazen? Ali se je prva sploĹĄna stavka zgodila v starem Egiptu? Knjiga vsebuje okoli 330 Ä?lankov o svetovni zgodovini vse od kamene dobe do sedanjosti. Zgodovine ne predstavlja na obiÄ?ajen naÄ?in. V knjigi je zbrano mnogo dogodkov, osebnosti in nenavadnih okoliĹĄÄ?in, o katerih se boste vpraĹĄali: Je to res ali ne?

DE KINDER, Jan: RdeÄ?a ali Zakaj zasmehovanje ni smeĹĄno ml – Mladina / C-Sz – Slikanice zaboji Skoraj niÄ? ni. Komaj kaj. NihÄ?e ne opazi. Razen mene. PokaĹžem na Rokova lica. ÂťTi pa ... Ti pa zardevaĹĄ ...ÂŤ PomeĹžiknem Pavletu. Pavle se zareĹži Eriku. Lina plane v smeh. Od naĹĄega ĹĄepetanja je Rok ves

DVOĹ˜Ă KOVĂ , Petra: Julija med besedami

ÄŒetrtek, 7. april

ml – Mladina / P – Leposlovne knjige d 10. do 13. leta

13.00

VELENJE 9.00 10.00

Desetletna Julija je radovedna in pametna deklica, ki se s sestrico Elo in oÄ?etom preseli iz mesta na vas. Mama jih je pred dvema letoma zapustila, ker ima teĹžave z odvisnostjo od alkohola. OdĹĄla je na zdravljenje, vendar se nikakor ne uspe pozdraviti. StarĹĄa se zaradi maminih teĹžav loÄ?ita.

OÄ?e se nato zbliĹža z drugo Ĺžensko, ki ima dva sinova, Vitka in Jakuba. Skupaj zaĹživijo na podeĹželju in postanejo nova druĹžina. Od takrat naprej sta Vitek in Jakup njuna skorajbrata. Julija, ki sama pripoveduje zgodbo, se v knjigi sreÄ?a s ĹĄtevilnimi teĹžkimi besedami, kot so psihiatriÄ?na klinika, dolg, loÄ?itev, sankcija, histerija, otroci s posebnimi potrebami ... Julija mladim bralcem skozi zgodbo razloĹži pomen teh besed.

KANG, Shimi K.: Delfinja vzgoja

13.30 17.00

18.00 18.00 18.00

19.00

19.19

od–Odrasli / 37 – Vzgoja.

IzobraĹževanje

20.30

Kako vzgojiti zdrave, zadovoljne in motivirane otroke, ne da bi se vam bilo treba spremeniti v tigra? Knjiga "Delfinja vzgoja" na podlagi najnovejĹĄih raziskav razkrije, zakaj preveÄ? nasilni, z nadzorom

Velenjska promenada Velenje – mesto zdravja (do 12.00) Ljudska univerza Velenje Facebook Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Odprimo knjige – Bralna znaÄ?ka za odrasle, klepet o knjigah KnjiĹžnica Velenje SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir Dom kulture Velenje, velika dvorana Velenjski plesni oder, obmoÄ?na revija plesnih skupin Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana VeÄ?er 2. U, razstava umetniĹĄkih del in koncert KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Predavanje Aleksandre Ĺ˝uber Degenerativne spremembe na kosteh Max klub Velenje People like you!, koncert (Max klub jazz festival / 5 in izven)

Petek, 8. april 7.00

Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: kraĹĄna planina Lepenatka 17.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 VoĹĄÄ?ilnice z(a) duĹĄo – 1. del, Ustvarjalna delavnica za odrasle 20.00 Galerija eMCe plac Odprtje razstave AnĹžeta KovaÄ?a Vse moje hibe

Sobota, 9. april 8.00 8.00 10.00

rdeÄ?... Zasmehovanje vÄ?asih boli bolj kot udarci. In potrebnega je veliko poguma, da se mu postaviĹĄ po robu. Slikanica je lahko v pomoÄ? uÄ?iteljem, vzgojiteljem in starĹĄem, ki se pogosto sreÄ?ajo s to teĹžavo, ker nazorno pokaĹže, kako ravnati v primeru zasmehovanja in fiziÄ?nega nasilja.

NIVEN, Jennifer: Vsaj en popoln dan od- Odrasli / 821-311.2 - DruĹžbeni roman Theodor Finch ĹĄteje dneve, odkar je buden in stalno razmiĹĄlja o naÄ?inih, kako bi se lahko ubil. Violet ĹĄteje dneve do mature, ko bo lahko zapustila domaÄ? kraj. Finch velja za najveÄ?jega Ä?udaka na ĹĄoli, kjer so teĹžave, tam je on. Violet Ĺžaluje za sestro, ki je umrla v prometni nesreÄ?i. Ko se Finch in Violet spoznata visoko na polici ĹĄolskega zvonika, ni jasno, kdo koga reĹĄi. Violet postane glavna zvezda ĹĄolskega Ä?asopisa, ker je reĹĄila Ä?udaka Fincha pred samomorom. Po njunem sreÄ?anju na zvoniku ne more nehati misliti nanjo. Ko morata skupaj opraviti ĹĄolsko nalogo in odkrivati znamenitosti svoje drĹžave, Ä?edalje veÄ? Ä?asa preĹživita skupaj in se zbliĹžata.

10.00

obsedeni Âťtigrovski starĹĄiÂŤ in permisivni ÂťstarĹĄi meduzeÂŤ notranjo motivacijo v resnici zavirajo. V knjigi avtorica ponudi dobre stare nasvete, kako kaj narediti in kako Ä?esa ne narediti. Pri vsem tem pa si pomaga s prispodobama o tigrih in delfinih. Podobno kot pri Ĺželvi in zajcu je vÄ?asih koristno pogledati okoli sebe, da bi jasneje videli, kar je v nas samih. Avtorica Ĺželi dobro predstaviti delfine, ki nas lahko veliko nauÄ?ijo. Delfini slovijo po inteligentnosti, druĹžabnosti, igrivosti in obÄ?utku za skupnost. Avtorica skuĹĄa navdihniti starĹĄe, da bodo znali ceniti ravnoteĹžje med tekmovalnostjo in duhom skupnosti, med varovanjem in neodvisnostjo. Poleg tega Ĺželi spodbuditi starĹĄe, ki otrokom vsiljujejo najrazliÄ?nejĹĄe dejavnosti, naj jim omogoÄ?ijo razvijanje njihove lastne, moÄ?ne, zdrave notranje motivacije. Vse to je v resnici preprosto in lahko, Ä?e le znamo ukrotiti svojega notranjega tigra. đ&#x;”˛

18.00 19.00 21.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem Stari trg 19, nad HiĹĄo mineralov Indija, ustvarjalna delavnica Zelenica ob kulturnem domu O drevesu pod drevesom – drugiÄ?, Ä?italnica na prostem, delavnice za otroke ... ob mesecu krajinske arhitekture RdeÄ?a dvorana Velenje Rokometna tekma Ĺ˝RK Velenje : Ĺ˝RK Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina Center Zana Shamballa, koncert Klub eMCe plac

Tribute to Lemmy, koncert 21.00 Havana bar Velenje Ladies night

Nedelja, 10. april 7.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Od DonaÄ?ke do BoÄ?a, planinski pohod 16.00 in 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Pozdrav pomladi 2016, ObmoÄ?na revija odraslih pevskih zborov Ĺ aleĹĄke doline 18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana MiĹĄo frajer, Janko Hajer, monokomedija Karla ÄŒretnika

Ponedeljek, 11. april 11.00 Dom kulture Velenje DruĹžinski muzikal Ĺ˝aba Greta 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 FIMO je fajn, Ustvarjalna delavnica za otroke 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek PtiÄ?ki, otroĹĄka ustvarjalna delavnica z Vesno Gaber Podhovnik 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: komedija Zaklad

Torek, 12. april 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Galerija Velenje Izdelava mehanskih igraÄ? z Miho Cojhtrom 17.00 Vila RoĹžle ÄŒuvaji zdravja, Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starĹĄe z Niko Zupan 17.00 KAC, Efenkova 61 b Zdrave jedi s stroÄ?nicami, kuharska delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, velika dvorana Trio KlaVis, koncert (Abonma Klasika in izven)

Sreda, 13. april 8.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje OstreĹž, planinski pohod 10.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica MoÄ? branja, bralni klub za odrasle 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Na planetih Malega princa

17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba ÄŒudeĹžna stopala, predstavitev knjige Ivane Pajenk in delavnica 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica SreÄ?anje z Brankom Birso 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Koncert orkestrov

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 7. april X

Muzej usnjarstva Slovenije Razstava izdelkov dijakov Strojne ĹĄole Velenje, Ĺ CV 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic David Melling: Oliver peÄ?e tortice

Sobota, 9. april 10.00

Ĺ oĹĄtanj Ali poznaĹĄ svoje mesto? fotoorientacija za obÄ?ane 11.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj OtroĹĄka predstava Romeo in Julija

Ponedeljek, 11. april 9.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir 18.00 Vila Mayer "Kaj so "Ä?udeĹži" in kako jih privabiti v svoje Ĺživljenje"

Torek, 12. april 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Potopisno predavanje, leto in pol v zahodni Afriki z Damjanom VrenÄ?urjem

Sreda, 13. april 13.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica: Microsoft Word 20.00 Ĺ portna dvorana Ĺ oĹĄtanj Elektra Ĺ oĹĄtanj – PortoroĹž (Liga Telemach)

Ĺ MARTNO OB PAKI

1928 : NK Celje (starejĹĄi deÄ?ki); NK Ĺ OP 19.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Manca in Benjamin Izmajlov (Pesmi naĹĄih krajev); KD Ĺ OP

Sobota, 9. april 8.00

Osnovna ĹĄola Ĺ martno ob Paki Tekmovanje v namiznem tenisu; DruĹĄtvo upokojencev Ĺ martno ob Paki 10.00 Marof KulinariÄ?na delavnica Mali kuhar (6 do 10 let) X Glavno igriĹĄÄ?e pri OĹ Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : NK BreĹžice 1919 (starejĹĄi cicibani); NK Ĺ OP

Nedelja, 10. april 8.00

Marof Pobiranje vzorcev vina; DruĹĄtvo vinogradnikov Ĺ oP 10.00 Marof Kuharski teÄ?aj za mlade Glavno igriĹĄÄ?e pri OĹ Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : NK Hrastnik (mlajĹĄi deÄ?ki); NK Ĺ OP

Ponedeljek, 11. april 18.00 Sejna soba v HiĹĄi mladih SvetniĹĄka pisarna SD 19.00 Sejna soba v HiĹĄi mladih Poslanska pisarna SD 7.00 Marof Ocenjevanje vin; DruĹĄtvo vinogradnikov Ĺ oP 18.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Ta vesela urica

Torek, 12. april 18.00 Marof TeÄ?aj nemĹĄÄ?ine; Center medgeneracijskega uÄ?enja Ĺ aleĹĄke doline

Sreda, 13. april 17.00 Marof KulinariÄ?ne delavnice (11 do 15 let) 18.00 HiĹĄa mladih Predavanje ''Vse o prijavah prireditev'

Lunine mene

ÄŒetrtek, 7. april 18.00 Marof Prehranski dodatki in osnove masaĹže in samomasaĹže (MaruĹĄa TamĹĄe, mag. farmacije in BoĹža Polak); TDĹ , JZ MC Ĺ oP

Petek, 8. april X

Glavno igriĹĄÄ?e pri OĹ Nogometna tekma NK Ĺ martno

7.

aprila, ob 13:24, prazna luna - mlaj

CITY CENTER Celje

Na ogled izdelki Strojne ĹĄole Ĺ CV Ĺ oĹĄtanj – Danes (Ä?etrtek, 7. aprila) ob 17. uri bodo v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju odprli razstavo izdelkov dijakov Strojne ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje. Na ogled bodo izdelki, ki so veÄ? kot desetletje nastajali v okviru praktiÄ?nega pouka v uÄ?nih delavnicah pod mentorstvom uÄ?itelja Rajka Zaleznika. Ta je izdelke idejno zasnoval, zdaj pa tudi uredil in pripravil za razstavo.

Nekatere od teh izdelkov so ob podpori ministrstva za ĹĄolstvo predstavili tudi na mednarodnih izmenjavah v Italiji in Avstriji. đ&#x;”˛

• ÄŒetrtek, 7.4., BiotrĹžnica • Petek, 8.4. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 10.4., 11.00 PravljiÄ?ne urice , ÄŒastna kokoĹĄja, nekdo je sunil sonce! • Do 10.4., Humanitarna akcija ÄŒISTO VESELJE, zbiranje odpadnih surovin za pomoÄ? otrokom v projektu Botrstvo v Sloveniji,(kontejnerja pri Gala Cafe.) • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

mkp

AS

KUNG FU PANDA 3

Uspeh se najprej zgodi v glavi Rotary klub Velenje vabi v ponedeljek, 11. aprila, ob 19.19 v KnjiĹžnico Velenje na predavanje Uspeh se najprej zgodi v glavi. Predaval bo znani strokovnjak Smiljan Mori. đ&#x;”˛

(ZDA) Animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina sinhroniziran v slovenĹĄÄ?ino, 108 minut ReĹžija: Alessandro Carloni, Jennifer Yuh Slovenski glasovi: Klemen Slakonja, Pavle Ravnohrib, Tone Kuntner, Klemen Mauhler, Pia ZemljiÄ?, Tanja RibiÄ?, Jernej Kuntner, Bojan EmerĹĄiÄ?,Valter Dragan idr.

Petek, 8. 4., ob 18.00 Nedelja, 10. 4., ob 16.00, 3D – otroťka matineja

MOJA OBILNA GRĹ KA POROKA 2

Nedelja, 10. april, ob 16. in 19. uri.

My Big Fat Greek Wedding 2 (ZDA) Komedija, 94 minut ReĹžija: Kirk Jones Igrajo: Nia Vardalos, John Corbett, Lainie Kazan, Gia Carides, Joey Fatone, Elena Kampouris, idr.

Petek, 8. 4., ob 20.00 Sobota, 9. 4., ob 19.45 Nedelja, 10. 4., ob 18.00

Petek, 8. 4., ob 21.45 Sobota, 9. 4., ob 18.30 – mala dvor.

Nedelja, 10. 4., ob 19.00 – mala dvor.

BROOKLYN

FANTOMSKI DEÄŒEK

Brooklyn (Irska, Velika Britanija, Kanada) RomantiÄ?na drama, 111 minut ReĹžija: John Crowley Igrajo: Saoirse Ronan, Emory Cohen, Domhnall Gleeson, Jim Broadbent, Julie Walters, Maeve McGrath idr.

Nedelja, 10. 4., ob 20.00

Phantom Boy (Belgija, Francija) Animirana fantazija, 84 minut ReŞija: Alain Gagnol, Jean-Loup Felicioli Petek, 8. 4., ob 20.30 – mala dvor.

Sobota, 9. 4., ob 18.00 Nedelja, 10. 4., ob 17.00 – mala dvor.

DOBRI DRŽAVLJAN A good American (Avstrija) Dokumentarna zgodovinska biografija, 100 minut ReŞija: Friedrich Moser Nastopajo: Bill Binney, Jesselyn Radack, Kirk Wiebe, Diane Roark, Ed Loomis, Tom Drake, idr.

MUSTANG (Francija, NemÄ?ija, TurÄ?ija) Drama, 97 minut ReĹžija: Deniz Gamze ErgĂźven Igrajo: GĂźnes Sensoy, Doga Zeynep Doguslu, Elit Iscan, Tugba Sunguroglu, Ilayda Akdogan, idr.

Petek, 8. 4., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 9. 4., ob 20.30 – mala dvor.

DANSKO DEKLE The Danish Girl (VB, NemÄ?ija, ZDA) Biografska drama, 120 minut ReĹžija: Tom Hooper Igrajo: Alicia Vikander, Eddie Redmayne, Amber Heard, Matthias Schoenaerts, Ben Whishaw idr.

Ponedeljek, 11. 4., ob 17.30

ZAKLAD Comoara (Romunija, Francija) Komedija, 89 minut ReĹžija: Corneliu Porumboiu Igrajo: Cuzin Toma, Adrian Purcarescu, Corneliu Cozmei, Cristina Toma, Nicodim Toma, idr.

Ponedeljek, 11. 4., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

NaĹĄ Ä?as, 7. 4. 2016, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

7. aprila 2016

Nagradna kriĹžanka ÂťPekarne in kavarne VodonÄ?nikÂŤ

RADIO VELENJE

Peter VodonÄ?nik, s. p.

Paka Pri Velenju 43, Velenje Tel: 03 5865 000 E-mail: pekarna@siol.net www.vodoncnik.si Pekarna VodonÄ?nik je druĹžinsko podjetje, ki obratuje Ĺže od leta 1990. Izdelujejo veÄ? vrst kruha, peciva in domaÄ?ih piĹĄkotov.

Posebnost pekarne je, da so vsi pekovski izdelki narejeni po domaÄ?ih receptih, brez ĹĄkodljivih aditivov, konzervansov in umetnih barvil. Njihovi pekovski mojstri ĹĄe vedno veÄ? kot 90 odstotkov izdelkov oblikujejo roÄ?no.

Gost zdravniĹĄkih nasvetov: Cvetko GradiĹĄar, specialist psihiatrije in druĹžinski terapevt v ZD Slovenj Gradec; tema: avtizem

ÄŒETRTEK, 7. aprila

Izdelki Pekarne VodonÄ?nik so na voljo v domaÄ?i prodajalni in kavarni v Paki pri Velenju, ter trgovinah na ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke in Savinjske doline.

Pred nedavnim so v Mislinji, natanÄ?neje v centru Lopan, odprli novo poslovalnico-Kavarna in pekarna Mislinja, kjer vam poleg odliÄ?nega kruha in peciva ponudijo tudi izvrstno kavo Illy.

Delovni Ä?as prodajalne in kavarne v Paki pri Velenju: pon-sob ned

5.30 do 22.00 07.00 do 13.00

Delovni Ä?as Kavarna in pekarna Mislinja: pon-sob ned

06.00 do 22.00 07.00 do13.00

ReĹĄitev kriĹžanke poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťVodonÄ?nikÂŤ, najkasneje do ponedeljka 18. aprila.

IzĹžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti.

od 8. 4. do 14. 4.

- 7. in 8. aprila 1978 je bila v Zavodnjah lokalna mladinska delovna akcija, na kateri so kopali jarke za nov vodovod; - v boj za severno mejo leta 1919 je bila vkljuÄ?ena tudi Ĺ aleĹĄka dolina; v Ĺ oĹĄtanju je bila ena od postojank slovenskih oziroma jugoslovanskih enot, v mestu je bila zasilna bolniĹĄnica za ranjene in bolne vojake in eno od izhodiĹĄÄ? za akcije na KoroĹĄkem; zlom slabo pripravljene ofenzive slovenskih enot na koroĹĄki fronti aprila 1919 je moÄ?no vplival tudi na dogajanja v Ĺ aleĹĄki dolini, ki je v Ä?asu protiofenzive avstrijskih enot postala neposredno zaledje vojaĹĄkih operacij; - 8. aprila leta 1990 so bile v

obÄ?ini Velenje prve veÄ?strankarske volitve po 2. svetovni vojni; 21. maja so na zasedanju obÄ?inske skupĹĄÄ?ine novoizvoljeni delegati za predsednika izvolili Pankraca SemeÄ?nika, podpredsednik skupĹĄÄ?ine je postal Anton Lovrec, Todorja DmitroviÄ?a pa so imenovali za mandatarja za sestavo velenjskega izvrĹĄnega sveta; - na veliki Ä?etrtek, 10. aprila 1941 popoldne, je v Ĺ oĹĄtanj po cesti ÄŒrna na KoroĹĄkem–ŠoĹĄtanj prodrl okrepljeni 99. polk 1. divizije planinskih lovcev, ki ji je poveljeval general Hubert Lanz; naslednjega dne so Nemci preko Velenja prodirali proti Celju; nemĹĄkim enotam, ki niso naletele na odpor jugoslovanskih enot, je teĹžave povzroÄ?alo le slabo vreme; - 11. aprila 1875 je raziskovalec premogovnih slojev Franc Mages po veÄ?letnem raziskovanju na globini 101,6 metra v bliĹžini sedanjega jaĹĄka Ĺ kale odkril debel sloj premoga; to odkritje pomeni tudi pravi zaÄ?etek

Pankrac SemeÄ?nik (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

premogovniĹĄtva v Ĺ aleĹĄki dolini; - zadnji partizanski napad na okupatorjeve postojanke v Ĺ oĹĄtanju je opravila Ĺ ercerjeva brigada v noÄ?i na 11. april 1945; - 12. aprila 1978 je bil namesto Nestla Ĺ˝ganka za predsednika SkupĹĄÄ?ine obÄ?ine Velenje izvoljen Franjo Korun; - leta 1995 je 13. aprila v Ĺ oĹĄtanju izĹĄla prva ĹĄtevilka Ĺ oĹĄtanjskega lista; - v Ä?asu deklaracijskega gibanja je priĹĄlo tudi do raznih

incidentov; 14. aprila 1918 je skupina slovenskih fantov in deklet pred odhodom vlaka iz Ĺ oĹĄtanja proti Celju zapela pesem ÂťHej, SlovaniÂŤ in ĹĄe nekaj slovenskih pesmi, kar je razburilo skupino nasprotnikov Slovencev; po besednem spopadu so Nemci in nemÄ?urji s kamenjem obmetavali vlak, ko je ta Ĺže odhajal s ĹĄoĹĄtanjskega kolodvora, ter razbili veÄ? ĹĄip in eno potnico ranili; - 14. aprila 1982 so novoizvoljeni delegati vseh treh zborov velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine za novega predsednika skupĹĄÄ?ine izvolili Janeza Basleta, za predsednika izvrĹĄnega sveta pa BoĹža Lednika; - 14. aprila 1986 so na seji vseh treh zborov velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine za predsednika skupĹĄÄ?ine izvolili Draga Ĺ uleka, za podpredsednika Andreja GrebenĹĄka, predsednik izvrĹĄnega sveta je postal Miran ArzenĹĄek. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 8. aprila

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 PoroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; 18.00 Desetka (oddaja Ĺ olskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 9. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 10. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

PONEDELJEK, 11. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 12. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 13. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAĹ˝ENOST ZRAKA V tednu od 28. marca do 3. aprila niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 28. marca do 3. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Do 8 ĹĄtevilk zastonj!

NaroÄ?niki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete po e-poĹĄti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

Naš čas, 7. 4. 2016, barve: CMYK, stran 23

POIŠČI 10 razlik!

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

KUPIM

ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

ZAJČNIK, do 6 predalov, kupim.

Gsm: 041 963 440 FREZO za motokultivator Gorenje Muta (okrogli priklop) kupim.

Gsm: 041 799 945 TELETA, mesni tip, starega do 30 dni, kupim. Gsm: 031 799 476

NEPREMIČNINE

RAZNO

STIKI-POZNANSTVA

STAREJŠO hišo v Solčavi ugodno prodamo. Potrebna je obnove. Cena: 48.000,00 evrov. Tel: 03 5846 165

PRIDELKI SILAŽNE bale, odlične kakovosti, prodamo. Gsm: 041 317 434 SLAMO in seno v kockah prodam.

Gsm: 031 799 476 OKROGLE silažne bale prodam.

Gsm: 041 942 898 HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis,

ŽIVALI PRAŠIČE, težke od 50 do 80 kg, prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 031 447 283 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 393 502

ODDAM 4-SOBNO stanovanje, v središču Velenja, ob centru Nova, oddam v najem. Gsm: 031 418 249, tel.: 03 5871 156 SOBO oddam v centru mesta. Ostalo po dogovoru. Gsm: 041 969 210

STARO ZA NOVO! Informacije:

041 813 949

Velika izbira: - semenski krompir (elita in superelita) - česen, čebulček, šalotka...

- sadike in semena (vrtnin, cvetlic in dišavnic) - vrtnice (vzpenjalka, pokrovna, čajevka, mnogocvetna)

ŠKODA Octavia 1.6 SLXi, 238.000 km, bele barve, klima, elektrika, kljuka, nove zimske gume, nov akumulator.

Prodam za 1100 €. Gsm: O41 692 995

mali OGLASI

pomladne ugodnosti

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50

www.radiovelenje.com DEŽURSTVA

nadja@nascas.si epp@nascas.si ZDRAVSTVENI press@nascas.si

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Vljudno vabljeni na sejem v Komendi, 8.4.–10.4.2016.

• 4-sobno stanovanje na Kersnikovi z lepim razgledom, 109 m2, adaptirano 2006, 11/13 nad., ER D (60-105) kWh/m2a.

Cena 95.000 evr.

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

DOM VELENJE

Na vse okrasne trave Semenarna Ljubljana vam nudimo 10% popust!

• Hišo na Sončnem griču na čudoviti sončni parceli, 192 m2, dvojček, zgrajena 1986, adaptirana 2005, 584 m2 zemljišča, K+P+M. Er v izdelavi. Cena 220.000 evr.

VOZILA

ROTACIJSKI plug za motokultivator Gorenje Muta (okrogli priklop) prodam. Gsm: 041 799 945.

PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU

Z VAMI IN ZA VAS!

23

OBVEŠČEVALEC

7. aprila 2016

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

14.00, telefon 898-1880.

Info: 03 898 17 50

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 9. in 10. 4. – Daša Buršič, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

GIBANJE prebivalstva T: +386 3 777 14 23 | E: trgovina@uniforest.si | www.uniforest.si

Nagrajenci nagradne križanke Proteini.si, objavljene v tedniku Naš čas, 24. marca 2016 so: • Tamara Grzinčič, Okrogarjeva 1, 3000 Celje • Nejc Šeruga, Konovska cesta 50, 3320 Velenje • Janko Ponikvar, Polje XX/15 A, 1260 Ljubljana Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

Upravna enota Velenje

SMRTI Vrečar Ana, roj. 1940, Velenje, Jenkova cesta 3; Kurnik Justina, roj. 1921, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 59; Skela Angela, roj. 1935, Velenje, Jenkova cesta 35; Hriberšek Elizabeta, roj. 1927,

88,9 Mhz 107,8 Mhz

Šoštanj, Ravne 132; Gorjup Antonija, roj. 1923, Šoštanj, Kajuhova cesta 7.

POROKE

Avdić Alija , Šoštanj, Gaberke 237 in Dacić Medina, Srbija, Cetanoviće, Sjenica.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

VELIKA IZBIRA: SADIKE1, SEMENSKI KROMPIR (ELITA IN SUPERELITA), ČESEN, ČEBULČEK, ŠALOTKA..., SADIKE IN SEMENA (VRTNIN, CVETLIC IN DIŠAVNIC) ZAHVALA VRTNICE:

Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

VRTNICA MNOGOCVETNA, VZPENJALKA, POKROVNA, JUSTINA KURNIK Skorno 59,ČAJEVKA, Šoštanj MNOGOCVETNA

Zapustila nas je draga mama in stara mama

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

14. 4. 1921 – 31. 3. 2016 Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina.

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih. Zahvala govorniku Filipu Vrabiču, kaplanu Marku Rakunu, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino, Pogrebni službi Usar ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 4. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 24

So se v CSD pravilno odloÄ?ili?

Postopek pod drobnogledom socialne inĹĄpekcije Napak ni videti Milena KrstiÄ? - Planinc

moĹžno, v tem primeru pa ni bilo, center izvede postopek z najveÄ?jo moĹžno mero obÄ?utljivosti in skrbnosti v odnosu do otrok, tako da pri namestitvi v rejniĹĄko druĹžino otrok ne izpostavlja ĹĄe veÄ?ji stiski.ÂŤ Stara starĹĄa ne vesta, kje sta otroka. Kdaj bosta izvedela in kdaj jima boste omogoÄ?ili stik z njima? ÂťZavedamo se pravice otrok do stikov z njim pomembnimi osebami, s katerimi so druĹžinsko in osebnostno povezani, to stara starĹĄa zago-

Pri direktorici Centra za socialno delo Velenje Lidiji Hartman Koletnik so si novinarji dan po tistem, ko so iz vrtca odpeljali otroka umorjene Lidije Ĺ kratek k novim rejnikom, podajali kljuko. Zdaj si jo bodo najbrĹž tudi drugi. Med prvimi bo postopke in pravilnost ravnanja CSD Velenje pod drobnogled vzela socialna inĹĄpekcija.

KakĹĄni so bili razlogi, ki so pripeljali do te odloÄ?itve? ÂťO konkretnih razlogih vam zaradi zaĹĄÄ?ite otrok pred izpostavljanjem v javnosti ne morem govoriti. Center je v takĹĄnih primerih dolĹžan pridobivati mnenja, predloge, sodelovati z razliÄ?nimi Lidija Hartman Koletnik: ÂťÄŒe se bodo v postopku udeleĹženimi v okolju. pokazale nepravilnosti, sem pripravljena Na osnovi tega smo odstopiti.ÂŤ sprejeli odloÄ?itev, ki je tovo sta, in jima bomo to tudi omov najveÄ?je dobro otrokoma.ÂŤ V Ä?asopisu, ki je o tem poroÄ?al pr- goÄ?ili.ÂŤ Kdaj? vi, smo zasledili vaĹĄo izjavo, da ste ÂťKonkretno na to vpraĹĄanje ne otroke zaÄ?asnima rejnikoma – dedku in babici – odvzeli zaradi njune morem odgovoriti. Otroka sta v rejniĹĄki druĹžini, ki jo je center skrbno starosti. ÂťGlede te izjave smo na Ä?asopis izbral, v njej se bosta dobro poÄ?utiĹže naslovili proĹĄnjo za spremembo la, omogoÄ?en jima bo vsestranski izjave. OÄ?itno je priĹĄlo do nekega osebnostni razvoj.ÂŤ Kaj pa oÄ?e, ki je v priporu? Je ta z komunikacijskega ĹĄuma med mano vami navezal kakĹĄen stik? Si Ĺželi in novinarko.ÂŤ priti v stik z otrokoma?

Otroke ste odpeljali iz vrtca, o tem ÂťOÄ?e je to Ĺželjo izrazil, vendar se pa babico in dedka obvestili samo po telefonu. Je tako ravnanje obi- o tem ĹĄe nismo pogovarjali in tudi Ä?ajna praksa? v zvezi s tem ĹĄe nismo izvedli nikađ&#x;”˛ ÂťV primerih, kadar sodelovanje ni krĹĄnih dejanj.ÂŤ

Otroka umorjene Lidije pri novih rejnikih Babica in dedek sta v solzah Ä?akala, da bi izvedela, kam jima je center za socialno delo odpeljal vnuka Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – DruĹžinska tragedija, ko je konec lanskega leta v Velenju 46-letni Romeo Bajde zadavil svojo partnerko in mater njunih dveh sinov, 33-letno Lidijo Ĺ kratek, ĹĄe zdaleÄ? ni konÄ?ana.

Njuna otroka, fantka, stara tri in pet let, ki sta po izgubi matere (in tudi oÄ?eta, ta je v priporu) dobila nov dom v zaÄ?asnem rejniĹĄtvu pri babici Mariji Otorepec in dedku Ivanu Ĺ kratku v PameÄ?ah pri Slovenj

â?ą

Socialna inĹĄpekcija je v ponedeljek zaÄ?ela nadzor v CSD Velenje. Pri nadzoru napotitve dveh deÄ?kov v rejniĹĄko druĹžino neuradno ni ugotovila nepravilnosti.

Gradcu, je Center za socialno delo Velenje prejĹĄnji teden iz vrtca, ki sta ga obiskovala, odpeljal k drugim rejnikom, stara starĹĄa pa o tem menda obvestil zgolj po telefonu.

ÂťFantka sta velik del otroĹĄtva Ĺže pred tragiÄ?nim dogodkom preĹživljala pri naju. Bili smo navezani drug na drugega, zato sva si vseskozi tudi prizadevala, da ostaneta pri naju, da zaÄ?asno rejniĹĄtvo preide v trajno,ÂŤ objokana pripovedujeta stara starĹĄa in starĹĄa umorjene Lidije.

Posebej ju boli, ker ne vesta niti tega, kam so jima odpeljali vnuka. ÂťV kateri rejniĹĄki druĹžini bivata ...ÂŤ A obenem pravita tudi, da se ne bosta predala kar tako, da sta ves Ä?as priÄ?akovala, da se bo zaÄ?asno skrbniĹĄtvo nad otrokoma spremenilo v stalno. Zato sta se Ĺže obrnila tudi na odvetnika.

Direktorica CSD Velenje Lidija Hartman Koletnik pa pravi, da je bilo sodelovanje s starĹĄema umorjene nemogoÄ?e, da o nobeni drugi moĹžnosti kot o tem, da otroka odraĹĄÄ?ata pri njiju, nista Ĺželela niti sliĹĄati. Zaveda se, je dejala, da bodo pravilnost postopka tehtali ĹĄtevilni. ÂťÄŒe se izkaĹže, da je bilo karkoli narobe, bom odstopila,ÂŤ je povedala za NaĹĄ Ä?as.

Otroka sta pred ĹĄtirimi meseci, natanÄ?neje 27. decembra lani, izgubila oba starĹĄa. Mama je v grobu, oÄ?e v priporu. Tega

mu je sodiĹĄÄ?e podaljĹĄalo ĹĄe za ĹĄest mesecev in zelo verjetno je, da bo obsojn umora iz ljubosumnosti v stanju bistveno zmanjĹĄane priĹĄtevnosti, za kar mu grozi najmanj 15 let zapora.

â?ą

Poslanska skupina SDS zahteva nujno sejo odbora drĹžavnega zbora za delo, druĹžino, socialne zadeve in invalide.

Spomnimo. Bajde je konec lanskih boĹžiÄ?nih praznikov po prepiru na poti s koncerta v RdeÄ?i dvorani proti domu na Jenkovi v bliĹžini vrtca Najdihojca zadavil partnerko Ĺ kratkovo. Zadavljeno je pustil skrito na kraju, se vrnil po vozilo pred RdeÄ?o dvorano, truplo naloĹžil v prtljaĹžnik vozila. Nato je odĹĄel domov, od koder se je za dejanje opraviÄ?il na svojem facebooku, potem pa odpeljal v velenjski zdravstveni dom, kjer je deĹžurnemu povedal, da je pripeljal partnerko, ki jo je ubil. đ&#x;”˛

V podporo starim starĹĄem Velenje, 1. aprila – ÂťKer nismo za to, da se protestira samo po socialnih omreĹžjih, smo priĹĄli sem,ÂŤ so v petek opoldne ob banki, da se jih je videlo skozi okna Centra za socialno delo, pripovedovali trije protestniki. ÂťNekje je treba zaÄ?eti in trije smo veÄ? kot niÄ?.ÂŤ V Velenje so se pripeljali iz Ljubljane z zahtevo, da se starima starĹĄema otroke vrne. ÂťKer kolikor smo videli v medijih, jim je bilo tam Ä?isto v redu.ÂŤ NakljuÄ?je ali ne, trije pa so bili tudi tisti, ki so bili za vsak sluÄ?aj, najbrĹž v priÄ?akovanju veÄ?jega shoda, pripravljeni, da poskrbijo za varnost. Pred centrom policista v civilu, v centru pa varnostnik.

ÂťTrije smo veÄ? kot nobeden.ÂŤ

đ&#x;”˛

Vse bolj priljubljena destinacija motoristov Na blagoslovu v Ĺ martnem ob Paki blizu 1000 motorjev in 1500 udeleĹžencev iz Slovenije in HrvaĹĄke

Ĺ martno ob Paki, 3. aprila – 'Noro' so bile prve besede, ki smo jih sliĹĄali ob prihodu na prizoriĹĄÄ?e 9. blagoslova motorjev in motoristov na ploĹĄÄ?adi za HiĹĄo Mladih v Ĺ martnem ob Paki, ki ga je organiziral tamkajĹĄnji moto klub Packenstein. ÂťBlagoslov je prerasel te okvirje. Spremenil se je v celodnevno sreÄ?anje, najveÄ?je na tem obmoÄ?ju Slovenije po ĹĄtevilu obiskovalcev, razstavljalcev in sponzorjev. Poleg tega smo pripravili moto igre, poskrbeli za zabavo ‌ Vsako leto smo znova preseneÄ?eni nad mnoĹžiÄ?nim obiskom,ÂŤ je bil zadovoljen predsednik kluba Peter PodgorĹĄek – Ferek. Kot je pojasnil, je bilo v koloni panoramske voĹžnje v Zgornjo Savinjsko dolino 290 motorjev, kar je najveÄ? doslej, na blagoslovu, ki ga je opravil ĹĄmarĹĄki Ĺžupnik in dekan dekanije BraslovÄ?e Ivan Napret, pa je bilo motorjev blizu 1000, obiskovalcev pa ĹĄe za 500 veÄ?. Iz knjige ÂťprisotnihÂŤ je razvidno, da so priĹĄli iz 42 klubov iz Slovenije in sosednje HrvaĹĄke. Malo kasneje so se jim pridruĹžili ĹĄe nekateri traktoristi, ki so se vraÄ?ali z blagoslova traktorjev v

AndraĹžu nad Polzelo. DavÄ?ne blagajne v ÂťnavaluÂŤ niso zmogle potrjevati raÄ?unov in med udeleĹženci niso bili redki komentarji: 'Ä?e bi ĹĄlo vse Ä?eznje, bi bili mi danes ĹĄe kako Ĺžejni'.

Sicer pa nam je PodgorĹĄek dejal, da zadnji dve leti klub spremlja sreÄ?a. ÄŒeprav so znova prevozili veliko kilometrov, se z motorji podali daleÄ?, kakĹĄnega neljubega dogodka ali nesreÄ?e niso zabeleĹžili. Moto klub ĹĄteje 33 Ä?lanov, je eden pomembnejĹĄih v Moto zvezi Slovenije. ÄŒlani se udeleĹžujejo vseh njenih akcij, prav tako prireditev ostalih moto klubov v drĹžavi. Poleg blagoslova organizirajo ĹĄe prav tako dokaj odmevno motomartinovanje ob zakljuÄ?ku sezone, vsako leto izvedejo humanitarno akcijo v sodelovanju z drugimi tovrstnimi klubi, sodelujejo pri izvedbi kolesarskih izpitov v eni od obÄ?in Savinjske doline. ÂťGlede na odzive na naĹĄe prireditve trdimo, da je usmeritev prava. Zato jo bomo nadaljevali tudi v prihodnje,ÂŤ je ĹĄe dejal Peter PodgorĹĄek. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

OÄ?iĹĄÄ?evalne akcije se nadaljujejo Blagoslova, ki je prerasel v celodnevno sreÄ?anje, se je udeleĹžilo blizu 1000 motorjev in 1500 motoristov.

Velenje – Spomladanske oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije se nadaljujejo tudi ta konec tedna in vse do 22. aprila, ko bodo Ä?istili v KS Gorica. Ĺ˝e danes, v Ä?etrtek, 7. aprila, bodo okolico Ĺ olskega centra Velenje Ä?istili dijaki Ĺ ole za storitvene dejavnosti. Jutri, v petek popoldne, bodo za lepĹĄe in bolj zdravo okolje poskrbeli v KS Ĺ martno. Okolico upravnega objekta velenjske obÄ?ine bodo v soboto dopoldne urejali Ä?lani uprave iz politiÄ?ne stranke SD. V soboto od 9. do 13. ure pa bodo oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije potekale tudi v mestni Ä?etrti Levi breg in Deđ&#x;”˛ sni breg, krajevnih skupnostih Cirkovce, Podkraj in Staro Velenje. Povsod ste vabljeni, da druĹžno zavihate rokave.