14 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 4. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (4/17 °C), soboto (1/17 °C) in nedeljo (4/19 °C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 5. aprila 2018â€

ĹĄtevilka 14 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

ÄŒisti raÄ?uni?

Tina Felicijan

Poklon umetniku in njegovemu delu V poÄ?astitev 150-letnice velikega umetnika Frana Koruna KoĹželjskega, po katerem se imenuje velenjska glasbena ĹĄola, se bo v tukajĹĄnjem okolju do konca leta zvrstilo veÄ? prireditev. Prva

veÄ?ja je bilo odkritje kipa pred vhodom v omenjeno ĹĄolo. Pridobitev so oznaÄ?ili kot dolg in zahvalo umetniku za njegovo delo na glasbenem podroÄ?ju. VeÄ? na strani 11.

Nabor biserov ste Ĺže prepolovili Tudi letos ste naĹĄe bralke in bralci zavzeto glasovali za Bisere maturantskega plesa 2018. V naĹĄe uredniĹĄtvo je v prvem krogu glasovanja prispelo skoraj 220 glasovnic. Ko

smo jih preĹĄteli, smo v drugi krog glasovanja uvrstili ĹĄtiri od osmih fantov in ĹĄest od dvanajstih deklet, pri Ä?emer je bil izid glasovanja za fante nekoliko bolj tesen kot za dekleta.

Na strani 10 vam predstavljamo izbor ĹĄtirih maturantk in maturantov, za katere lahko s priloĹženim kuponom glasujete vse do torka đ&#x;”˛ in sodelujete v Ĺžrebu za nagrade.â€

Priloga DOM strani 15-19

Kako je bilo vÄ?asih, ne vem, opaĹžam pa, da pregovornega poslovnega nasveta ÂťÄ?isti raÄ?uni, dobri prijateljiÂŤ danes skorajda nihÄ?e veÄ? ne upoĹĄteva. Pa ne le pri posojanju denarja, izmenjavi uslug in podobnih obÄ?utljivih poslih, ampak tudi pri vsakdanjih dogovorih v razliÄ?nih medsebojnih odnosih.

Tako se mi Ä?esto dogaja, da se moram pri nakupovanju kakega blaga iz prve ali druge roke Âťbrezhibnega, kot novegaÂŤ niÄ?kolikokrat prepriÄ?ati, da nima kje kake skrite napake, ki jo prodajalci tako radi zatajijo, pa ĹĄe vedno jih odkrijem (navadno takrat, ko je Ĺže prepozno). Ko sklepam posle, se moram najprej boriti za primeren honorar, potem se moram otepati dela, ki sploh ni predmet dogovora, nato pa si ĹĄe izboriti izplaÄ?ilo. AranĹžmaji potovanj obljubljajo toliko doĹživetij, nato pa enega za drugim Ä?rtam s seznama, ko se zaradi ÂťnepriÄ?akovanih okoliĹĄÄ?inÂŤ potovalni naÄ?rti sesipajo. Najemodajalci pobirajo nerazumno visoke varĹĄÄ?ine za stanovanja, v katerih ni kaj uniÄ?iti ali ĹĄe bolj obrabiti, nato pa iĹĄÄ?ejo novonastale praske in precenjujejo stroĹĄke popravila. Takih in podobnih svojih izkuĹĄenj in izkuĹĄenj znancev bi lahko naĹĄtela ĹĄe in ĹĄe. Seveda poznam tudi primere, ko ljudje nikoli ne plaÄ?ajo prevzetega blaga, ne opravijo Ĺže plaÄ?anih storitev, priÄ?akujejo preveÄ? za premalo denarja, zlorabljajo tujo (ali javno) lastnino ‌ Situacij, v katerih ljudje izkoriĹĄÄ?amo zaupanje drug drugega, da bi jih obrnili sebi v prid, namesto da bi jih naravnali na zlato sredino, je namreÄ? tako na ravni odnosov velikih politiÄ?nih in gospodarskih igralcev kot Âťnavadnih drĹžavljanovÂŤ vse veÄ? in veÄ?. V medsebojnih odnosih tekmujemo, kdo bo bolj iznajdljivo speljal vodo na svoj mlin, kolesa drugih pa pustil na suhem, zato se vse veÄ?jim dvomom v iskrenost pri sklepanju kakrĹĄnihkoli dogovorov sploh ne Ä?udim.

To je najbrĹž neposredni produkt Ä?loveĹĄke narave, ki sodeÄ? po zgodovinskem razvoju (moderne, zahodne, kapitalistiÄ?ne?) druĹžbe ni usmerjena k harmoniji, praviÄ?nosti, skupnemu prizadevanju za najviĹĄje dobro vseh njenih Ä?lanov. Zdi pa se mi, da se medsebojni odnosi zaradi tega bolj in bolj zaostrujejo. Na eni strani hoÄ?ejo ljudje za Ä?im manj truda v odnosu z drugimi posamezniki oziroma druĹžbo dobiti Ä?im veÄ? ugodja ali za Ä?im manj denarja dobiti Ä?im veÄ? dobrin, na drugi pa za Ä?im bolj cenene storitve ali produkte s Ä?im krajĹĄo Ĺživljenjsko dobo dobiti Ä?im veÄ? denarja. Pri tem pa prijateljstva, kot kaĹže, niso veÄ? dobrina, ki bi jo kdo kaj prida cenil. Namesto prej omenjenih vrednot, o katerih so davno pred naĹĄim Ä?asom pisali ĹĄtevilni misleci po vsem svetu in jih poudarjali kot tiste, ki ljudi delajo Ä?loveĹĄke in druĹžbo humano, prevladujejo individualizem, brezbriĹžnost, izkoriĹĄÄ?evalnost in druge negativne vrednote, ki jih (vsaj tako opaĹžam) vse bolj cenimo.

Kako bi koga Âťprenesli okrogÂŤ, da bi bilo Âťbolje za nasÂŤ, pri Ä?emer je lahko ta nekdo kupec ali prodajalec, delavec ali delodajalec, drĹžava ali druĹžba, je naÄ?in razmiĹĄljanja, ki je zaĹĄel v naĹĄo kulturo in tiste, ki bi si Ĺželeli Ä?istih raÄ?unov, ker jim prijateljstva ĹĄe kaj pomenijo, onemogoÄ?a ali pa jih degradira na tiste, ki so preneseni okrog. đ&#x;”˛

SDRES napovedal opozorilno stavko Velenje, 28. marca – Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije je v druŞbah Premogovnik in HTZ za 17. april napovedal opozorilno stavko.

Z njo Ĺželijo opozoriti na zagotavljanje pravic delavcev, ki vplivajo na varnost in zdravje pri delu, na ekonomske in socialne pravice ter interese delavcev, ki izhajajo iz dela, na naÄ?rtovanje proizvodnje in prihodnost zaposlenih. Dveurno opozorilno stavko bodo v torek, 17. aprila, izvedli v Premogovniku Velenje v treh organizacijskih enotah, in sicer v proizvodnji in pripravah, jamska strojna sluĹžba in jamskem transportu ter jamski elektro sluĹžbi. V invalidskem podjetju HTZ Velenje pa bodo stavko izvedli v organizacijski enoti oskrba in urejanje transportnih naprav. Stavkali bodo v prostorih delodajalca, in sicer ob toÄ?no doloÄ?enih urah v vseh treh izmenah. Odbor SDRES je odloÄ?itev o tem

sprejel Ĺže 28. marca in priÄ?akuje, da se bo stavke udeleĹžilo najmanj 600 zaposlenih v Premogovniku Velenje in HTZ. Poslovodstvo Premogovnika pa ob tej napovedi stavke odzvalo s poroÄ?ilom, Âťda se bo 9. aprila poslovodstvo udeleĹžilo izvrĹĄilnega odbora sveta delavcev Premogovnika Velenje, na katerem se bodo s predstavniki sveta delavcev dogovorili o sklicu zborov delavcev, ki bodo predvidoma potekali v drugem tednu aprila. Na njih se bodo zaposleni lahko izrekli, ali stavko podpirajo ali neÂŤ.

O zahtevah, ki poleg sindikata SDRES zadevajo tudi druge socialne partnerje v skupini Premogovnik Velenje, se poslovodstvo pogaja in dogovarja v okviru skupnih pogajanj za spremembo podjetniĹĄkih in panoĹžnih kolektivnih pogodb, so ĹĄe navedli. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 4. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

5. aprila 2018

Ocenili dosedanje in zaÄ?rtali prihodnje delovanje Na referendum ponovno 13. maja Volivci bodo o zakonu o drugem tiru ponovno odloÄ?ali 13. maja. S tem je postalo jasno, da glasovanje ne bo izvedeno skupaj z drĹžavnozborskimi volitvami. Referendumska kampanja bo tako stekla Ä?ez dobra dva tedna, organizatorji pa bodo imeli novo moĹžnost za predstavitev staliĹĄÄ? o vladnem projektu, ki je med drugim sproĹžil odstop premierja Mira Cerarja. Vlada predvidoma ne bo sodelovala v kampanji. Naj sprejme takĹĄen sklep, bo ministrskemu zboru na Ä?etrtkovi seji predlagalo ministrstvo za infrastrukturo, na katerem so pojasnili, da je vlada z odloÄ?itvijo vrhovnega sodiĹĄÄ?a postavljena v absurden poloĹžaj. Bodo pa to temo gotovo izkoristile stranke za svoje predvolilne aktivnosti. Pobudnik referenduma Vili KovaÄ?iÄ? pa bo datum referenduma izpodbijal ĹĄe drugiÄ?. đ&#x;”˛

ÄŒastni obÄ?an le enkrat na ĹĄtiri leta Ĺ oĹĄtanj – V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj bodo priznanje ÄŒastni obÄ?an (eno) podelili le enkrat na ĹĄtiri leta v izbranem letu, ki ga bo pred objavo javnega razpisa doloÄ?ila Komisija za priznanja. Priznanja tudi ne bo mogoÄ?e podeliti prejemniku, Ä?e od takrat, ko je katero od priznanj Ĺže prejel, ni minilo vsaj pet let. S tema spremembama odloka o priznanjih Ĺželijo v Ĺ oĹĄtanju prepreÄ?iti razvrednotenje posameznih priznanj, kar bi se zgodilo, Ä?e bi priznanja podeljevali preveÄ? pogosto in celo istim prejemnikom. đ&#x;”˛

mkp

Naprodaj za 340.000 evrov nepremiÄ?nin Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj letos naÄ?rtuje prodajo 340.000 evrov vrednega nepremiÄ?nega premoĹženja, ki je v njihovi lasti. Na seznamu za odprodajo so nepremiÄ?nine, za katere ocenjujejo, da jih ne potrebujejo oziroma niso javni interes. Nekatere jim predstavljajo zgolj breme ali stroĹĄek. Ob uspeĹĄni odprodaji bodo sredstva predstavljala dodaten prihodek v obÄ?inskem proraÄ?unu. đ&#x;”˛

mkp

Za Tonjo 31.058 evrov Ĺ oĹĄtanj, 1. aprila – KonÄ?ni znesek prireditve (in donacij) S plesom in glasbo za Tonjo je 31.058 evrov, je na veliko noÄ? v imenu organizacijskega odbora sporoÄ?il Boris GoliÄ?nik. Zahvaljuje se vsem, ki so pomagali na prireditvi, kupili vstopnice, donirali ali kakorkoli drugaÄ?e prispevali, da bo deklici vsaj malo laĹžje.

Sredstva so bila Ĺže izroÄ?ena in prikazana Tonji oziroma njenim starĹĄem. 13-letna najstnica se bori z zelo hudo in redko boleznijo. đ&#x;”˛

mkp

Grilova domaÄ?ija spet vabi Vinska Gora - V nedeljo, 8. aprila, vabijo velenjski muzealci ob 15. uri na prireditev Pomlad na Grilovi domaÄ?iji. Pripravili bodo izmenjavo semen in sadik, druĹĄtva, ki delujejo na Grilovi domaÄ?iji, se bodo predstavljala z razliÄ?nimi delavnicami, pridruĹžili pa se boste lahko tudi setvi lanu. đ&#x;”˛

Sprejemajo pobude za priznanja Velenje - Mestna obÄ?ina Velenje vabi obÄ?anke in obÄ?ane, da podajo svoje predloge za podelitev priznanj, ki jih podeljuje mestna obÄ?ina Velenje. To lahko storijo obÄ?ani, zdruĹženja obÄ?anov in pravne osebe s sedeĹžem v mestni obÄ?ini Velenje do vkljuÄ?no torka, 8. maja, do 12. ure (Ä?e predloge poĹĄiljajo po poĹĄti) ali pa jih do tega datuma osebno oddajo v vloĹžiĹĄÄ?u Mestne obÄ?ine Velenje. Komisija je letos razpisala grb in plaketo Mestne obÄ?ine Velenje ter priznanje Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje. đ&#x;”˛

Kako pritegniti strokovnjake v SAĹ A regijo?

Velenje – V sredo je bila v Mestni obÄ?ini Velenje novinarska konferenca, na kateri so predstavili vsebino regijske razvojne konference Kako strokovnjake navduĹĄiti, da bodo Ĺživljenjske cilje uresniÄ?ili v SAĹ A regiji?, ki bo 19. aprila v VzorÄ?nem mestu Velenje.

Na novinarski konferenci so Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, predsednik organizacijskega odbora konference dr. Franc Ĺ˝erdin, izvrĹĄni direktor za podroÄ?je kadrov v podjetju Gorenje, d. d., Jure MarjanoviÄ? in direktor Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik nakazali poti in moĹžnosti, ki jih bodo skuĹĄali poglobljeno dopolniti na konferenci in tako izboljĹĄati trende na tem podroÄ?ju. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Mladinski svet Velenje in njegove Ä?lanice so v preteklem letu izpolnili zadane cilje, med najpomembnejĹĄimi projekti v tem letu pa je obeleĹžitev 15-letnice delovanja Velenje, 30. marec – Krovna mladinska organizacija na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje Mladinski svet Velenje deluje od leta 2003.

ZdruĹžuje in zastopa okrog 3000 mladih, ki so vkljuÄ?eni v 16 mladinskih organizacij, vÄ?lanjenih v mladinski svet. Na volilnem obÄ?nem zboru v preteklem letu je polnopravni Ä?lan postal tudi politiÄ?ni podmladek stranke Socialnih demokratov – Mladi forum Socialnih demokratov. Novi predsednik sveta za naslednje dveletno obdobje je postal Amadej Ĺ uperger (Ä?lan Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba), podpredsednica je Nela Halilović (iz Mladinskega odbora TuristiÄ?ne zveze Velenje), v nadzorni odbor so bili izvoljeni nekdanja predsednica Barbara Kelher (iz Mladinskega odbora TuristiÄ?ne zveze Velenje), Anika Anja Krenker (iz taborniĹĄkega Rodu Lilijski griÄ?) in Matija

Vovk (iz glasbenega druĹĄtva COGO).

Na letoĹĄnjem obÄ?nem zboru so predstavniki Ä?lanskih organizacij ugotovili, da so v preteklem letu izpolnili vse zadane cilje in uspeĹĄno izvedli projekte, kot so izobraĹževalna delavnica na temo izpolnjevanja razpisne dokumentacije in elektronske prijave na obÄ?inske razpise, nateÄ?aj Naj prostovoljec MOV, z izidom knjige in dokumentarnega filma ter predstavitvijo razstave o razvoju mladinskega organiziranja na obmoÄ?ju velenjske obÄ?ine so zakljuÄ?ili dvoletni Erasmus+ projekt Mladi za Veleje, za uÄ?inke produktov projekta pa so decembra dobili priznanje Nacionalne agencije za mlade za najboljĹĄi projekt na podroÄ?ju naÄ?rtovanja, doseganja in spremljanja uÄ?inkov projekta.

Letos bo najveÄ?ji projekt MSV-ja obele-

Ĺžitev 15-letnice delovanja sveta, ob kateri naÄ?rtujejo veÄ?jo prireditev, pri kateri bodo sodelovala vsa druĹĄtva. Poiskali pa bodo tudi prostovoljce, ki bodo ob obletnici prenovili celostno grafiÄ?no podobo sveta. Aprila bodo Ä?lani sveta pomagali pri ocenjevanju obÄ?inskih razpisov za sofinanciranje mladinskih aktivnosti, konec meseca pa bo MSV za Ä?lane izvedel izobraĹževanje o vodenju odnosov z javnostjo in tako pomagal organizacijam pri pripravah promocije letoĹĄnjih projektov. Sodelovali bodo tudi pri revidiranju 2. Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v MOV, jeseni pa bodo izvedli predvolilno sooÄ?enje Ĺžupanskih kandidatov, na katerem se bodo posebno posvetili temam, ki so povezane z mladimi. đ&#x;”˛

V turizmu je povezovanje nujno Dobrna – V sredo, 28. marca, je imela Regijska turistiÄ?na zveza SAĹ KA redno skupĹĄÄ?ino.

Predsednik zveze Franc Ĺ pegel je ocenil minulo leto, ki je bilo za zvezo izjemno uspeĹĄno. Obiskali so vse obÄ?ine v ĹĄirĹĄi regiji in se dogovorili za sodelovanje turistiÄ?nih druĹĄtev v zvezi in za ustrezno financiranje obÄ?in. V zvezi Ĺže sedaj z veseljem ugotavljajo, da se povezovanje krepi in

da druĹĄtva uspeĹĄno sodelujejo na prireditvah. Pomembna je tudi skupna promocija, tako na spletni strani zveze kot na sejmih in prireditvah po vsej Sloveniji.

DruĹĄtva pa so se skupno predstavila tudi na sejmu NATOUR Alpe Adria v Ljubljani.

Regijska TZ SAĹ KA je junija v Velenju pripravila osrednjo prireditev Veselo v poletje. Na stojnicah se je predstavilo 25 druĹĄtev

Ä?lanic zveze, zanimiv pa je bil tudi ostali program na prireditvi.

Ob svetovnem dnevu turizma so se druĹĄtva zbrala pri jami Pekel, udeleĹženci so si ogledali jamo in se druĹžili ob programu TD Ĺ empeter.

Vse leto so snemali predstavitveni film in ga predstavili na sejmu v Ljubljani. Film je zelo zanimiv, saj predstavlja aktivnosti druĹĄtev in turistiÄ?no ponudbo

Tudi po praznikih pri nas v velikih priÄ?akovanjih TeĹĄ 6 in ovadbe? – ReĹĄitve pred vodo – ÂťRazprĹĄenoÂŤ pivo in hotel – Povezovalni nadhod Zadnje dni smo veÄ?krat pogledovali v nebo in se spraĹĄevali: je to kakĹĄna pomlad. Pa jo po mrazu in padavinah tako teĹžko priÄ?akujemo!

Pravo naravno pomlad. No, nekateri bi radi priÄ?akali tudi politiÄ?no. Slednja je odvisna od volitev, ki so vse bliĹže. Spet bomo rekli, da je usoda drĹžave v rokah drĹžavljanov. Na volitve se stranke Ĺže kar pridno pripravljajo, priÄ?akovati je, da bodo v to ÂťvpletleÂŤ veÄ?ja, ne povsem reĹĄena vpraĹĄanja: nesreÄ?ni drugi tir, kjer nas Ä?aka nov referendum, gotovo tudi dogajanje in odgovornost v zvezi z blokom 6, pri kateremem naj bi Solidarnost na osnovi poroÄ?ila komisije DZ vloĹžila ovadbe proti Pahorju ter ministroma KriĹžaniÄ?u in Lahovniku, vsaj na nekaterih obmoÄ?jih morda tudi trasa hitre ceste 3. razvojne osi.

Ko seveda ĹĄe ne vemo, kako se bodo volitve iztekle, bo naravna pomlad zagotovo priĹĄla.

Ko bodo zacveteli vrtovi, travniki in ceste. Slednjega se po obÄ?inah ĹĄe posebej bojijo. Dolga zima z obilo padavinami ter mrazom je pognala v nebo stroĹĄke zimske sluĹžbe. V celjski obÄ?ini so jih naĹĄteli dvakrat veÄ? kot prejĹĄnjo zimsko sezono. Za dobrega tri Ä?etrt milijona evrov! Najhuje je bilo – kot povsod drugje – februarja, ko so res veliko dni na cestah vladale posebne razmere. Tako so v zaÄ?etku leta Ĺže porabili veliko denarja, ki je bil sicer namenjen za zimsko sluĹžbo v letoĹĄnjih zadnjih

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

dveh mesecih leta. TeĹžave pa bodo tudi pri letoĹĄnjih vzdrĹževalnih oziroma obnovitvenih delih na cestah v pristojnosti obÄ?ine.

V nekaterih delih obÄ?ine Slovenska Konjice pa ljudje zdaj vendarle bolj verjamejo, da se bodo reĹĄili poplav, ki jih povzroÄ?a Dravinja. ObÄ?ina je z resornim ministrstvom podpisala sporazum o financiranju gradnje protipoplavnih nasipov na Zbelovem in v MlaÄ?ah. Nasipi, ki jih bo financiralo ministrstvo, bodo stali poldrugi milijon, skupaj pa je projekt vreden dobre tri milijone evrov.

Nov most preko Dravinje, ki ga bodo zgradili, in kanalizacijo bo financirala obÄ?ina.

V strahu pred vodo so tudi prebivalci niĹžinskega dela obÄ?ine Polzela, saj ĹĄe vedno Ĺživijo pod vtisom poplave leta 1990. Zato so na zborih krajanov konec lanskega leta opozorili na neurejenost breĹžin Savinje, v zaÄ?etku letoĹĄnjega leta pa je obÄ?ina na Agencijo RS za okolje poslala dopis s pozivom, naj ustrezene sluĹžbe poskrbijo, da zaÄ?nejo opravljati nujna vzdrĹževalna dela. Ta so potrebna v dolĹžini 3,5 kilometra. Celovite reĹĄitve ĹĄe ni videti, nekaterih najnujnejĹĄih del pa naj bi se vendarle lotili ĹĄe letos.

Morda se bodo tudi ĹĄe letos lotili novosti v sosednji Ĺžalski obÄ?ini. Tu so s pomembno novostjo – fontano piv – Ĺže moÄ?no razgibali izletniĹĄko turistiÄ?no dejavnost, zdaj bi jo radi ĹĄe

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Tina Felicijan

krajev, iz katerih so ta. Ĺ pegel je napovedal, da bodo lanske aktivnosti nadaljevali in nadgrajevali tudi letos. Predstavitveni film bo nadomestil Ĺžepni koledar tradicionalnih prireditev druĹĄtev, ki so Ä?lani zveze. Nad delom zveze je bila navduĹĄena tudi generalna sekretarka TZ Slovenije Karmen Burger.

Po skupĹĄÄ?ini so si udeleĹženci ogledali zbirko stari Polenek v zdraviliĹĄkem kozolcu na Dobrni. đ&#x;”˛

nadgradili. RazprĹĄeni paleti piv naj bi sledil ĹĄe razprĹĄeni hotel. Vanj naj bi se vkljuÄ?ilo ĹĄe veÄ? sob, kot ima njihova fontana pip. Lahko pa bi se lepo dopolnjevala. Pri takem hotelu sicer ne bi bili prvi, saj ga imajo nekaj Ä?asa Ĺže v Slovenskih Konjicah, a morda bi se njihove izkuĹĄnje prijele tudi pri njih. Seveda ne gre le za to, da bi lahko v takem hotelu prenoÄ?ili taki, ki bi se preveÄ? ÂťkopaliÂŤ v fontani piv. Morda bi z njim ÂťprepriÄ?aliÂŤ kakĹĄnega gosta, da bi v dolini zelenega zlata ostal kak dan dlje. Ne le tu, tudi v mnogih drugih krajih si prizadevajo, da bi z raznimi novostmi privabili Ä?im veÄ? obiskovalcev. Pa naj bodo to razliÄ?ni lovski ali razgledni, hiĹĄice na drevesih ali sprehodi med kroĹĄnjami.

Posebnost svoje vrste dobivajo tudi v Ĺ marju pri JelĹĄah. S tem ne mislim nove ÂťobÄ?ineÂŤ v nekdanjem gostiĹĄÄ?u, ampak nov nadhod nad ĹželezniĹĄko progo, ki bo peĹĄcem, invalidom na voziÄ?kih in kolesarjem omogoÄ?il laĹžji prehod iz centra kraja v bolj severni del. Ta ÂťmostÂŤ seveda ne bo tako rekordno dolg kot tisti, ki ga med Starim gradom in MiklavĹĄkim hribom naÄ?rtujejo Celjani. Slednji naj bi meril malo veÄ? kot pol kilometra, ĹĄmarĹĄki kovinski ÂťmostÂŤ pa le 132 metrov. Bo pa vsaj za ÂťnavadneÂŤ obÄ?ane zelo koristen. Razlika med tema dvema objektoma je ĹĄe ta, da je celjski viseÄ?i most res ĹĄe moÄ?no v zraku, ĹĄmarĹĄki nadhod pa naj bi Ĺže kmalu odprli.

Pa ĹĄe to: nekateri Celjani ne morejo verjeti, da bodo v srediĹĄÄ?u mesta dobili Petrol. S tem imenom paÄ? mnogi pomislijo (le) na bencinske Ä?rpalke. Te pa v poslopju nasproti hotela Evropa, kjer je bil do preselitve v nove prostore ÂťgostinskiÂŤ McDonald‘s, ne bo. Obeta se povsem drugaÄ?na Petrolova prodajalna, prodajali bodo tudi vstopnice za razne prireditve. đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 4. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

SEJA

5. aprila 2018

UspeĹĄno proraÄ?unsko leto MO Velenje Svetniki Metne obÄ?ine Velenje so na minuli seji potrdili tudi zakljuÄ?ni raÄ?un proraÄ?una, spremenili vrednotenje kolesarskega omreĹžja in doloÄ?ili nepovratna sredstva za male komunalne Ä?istilne naprave Mira ZakoĹĄek

Potrdili zakljuÄ?ni raÄ?un proraÄ?una

Svetniki in svetnice so na zadnji seji potrdili tudi zakljuÄ?ni raÄ?un lanskega proraÄ?unskega leta. ObÄ?ina je imela 38.249.408 evrov prihodkov in za 36.668.156

evrov izdatkov. Prihodki so bili povsem skladni z naÄ?rtom, odhodki pa za 10 odstotkov niĹžji.

Skupaj so se lani zadolĹžili za 1.767.600 evrov, odplaÄ?ali pa za 112.380 evrov veÄ? dolga, kot so se zadolĹžili. V obdobju od leta 2011 do 2017 so se neto zadolĹžili v viĹĄini dobrih 9,7 milijona

evrov, na dan 31. 12. 2017 pa znaĹĄa njihov dolg 19,3 milijona evrov. V obdobju od leta 2011 pa so za naloĹžbe namenili kar 118,5 milijona evrov.

Za financiranje projektov je obÄ?ina tudi lani, ko ni bilo veliko razpisov, pridobila 1,742 milijona evrov nepovratnih evrop-

Mestno kolesarsko omreĹžje z evropskim denarjem?

Projekt naj bi udejanjili Ĺže letoĹĄnje in prihodnje leto Svetniki so sprejeli sklep, s katerim so uskladili vrednost projekta mestnega kolesarskega omreĹžja, ki je sestavni del njihovih razvojnih programov za obdobje do leta 2021.

S projektom se prijavljajo na razpis trajnostne mobilnosti Ministrstva za infrastrukturo, za sofinanciranje iz evropskega Kohezijskega sklada.

Pri naÄ?rtovanju so morali upoĹĄtevati razpisne pogoje in kriterije. Po njih nekateri naÄ?rtovani odseki zaradi zagotavljanja zadostne ĹĄirine kolesarskih povezav posegajo v povr­ťine za peĹĄce, ki jih je potrebno vzpostaviti v prvotno stanje. Teh

PlavajoÄ?i hotel Velenje, 4. aprila – Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? (Mestna obÄ?ina Velenje), Mihael Cigler (MC Public Affairs Ltd) in Kent Leslie Walwin (Planet Matters Ltd) so podpisali sporazum, s katerim so potrdili skupni interes za pripravo projekta plavajoÄ?ih hotelskih namestitev, stanovanjskih apartmajev in morebitnih drugih objektov po idejni zasnovi ob Velenjskem jezeru. ÂťVelenje se s ĹĄtevilnimi turistiÄ?nimi produkti in atrakcijami uspeĹĄno postavlja na domaÄ?i in mednarodni turistiÄ?ni zemljevid.

Velenjski jezeri predstavljata enega izmed temeljev turistiÄ?ne ponudbe v Velenju. Ker smo v Mestni obÄ?ini Velenje prepoznali potrebo po nadaljnjem razvoju tega obmoÄ?ja, pripravljamo z lokalnimi in mednarodnimi partnerji nov razvojni projekt. S sodelovanjem bomo razvili inovativne plavajoÄ?e hotelske kapacitete, ki bodo dopolnjevale nastanitveno ponudbo in nudile edinstveno doĹživetje ob Velenjskem jezeru,ÂŤ je ob tem dejal Bojan KontiÄ?. đ&#x;”˛

povrĹĄin ni mogoÄ?e prijaviti za sofinanciranje.

Da bi pridobili vsa sredstva, ki jih lahko pridobi obÄ?ina na razpisu, morajo poleg prometne ureditve in gradnje kolesarskih povezav zagotoviti lastna sredstva za soÄ?asno vzpostavitev ustreznih povrĹĄin za peĹĄce. Zaradi tega bodo v okviru obstojeÄ?ega projekta Mestno kolesarsko omreĹžje – vzhod odprli novo proraÄ?unsko postavko za povrĹĄine za peĹĄce. Hkrati pa so prerazporedili tudi sredstva za izgradnjo iz leta 2020 na leti 2018 in 2019, ko bo opravljena glavnina del. Letos bodo v to omreĹžje vloĹžili dobrih 150 tisoÄ? evrov, prihodnje leto pa nekaj veÄ? kot 900 tisoÄ?, leta 2020 pa je predvidenih le ĹĄe nekaj del v viĹĄini okoli 4 tisoÄ? evrov.

skih in drĹžavnih sredstev.

Ob koncu leta so imeli po besedah Ĺžupana Bojana KontiÄ?a na raÄ?unu 4,3 milijona evrov, s Ä?imer so zelo zadovoljni. Ta preseĹžek prihodkov jim pride zelo prav za zagotavljanje nemotene likvidnosti in izvajanje naloĹžb, saj prihajajo nepovratna sredstva praviloma kasneje, kot zapadejo obveznosti do izvajalcev del. Ta sredstva pa so jim ostala predvsem zaradi ĹĄe nezaÄ?etih naloĹžb (zaradi zamud pri objavi razpisov, lastna sredstva pa so morali imeti zagotovljena). ÂťMestna obÄ?ina Velenje je poslovala izredno dobro, v teh razmerah, ko se sredstva za delovanje obÄ?in ne zviĹĄujejo v takĹĄni viĹĄini, da bi pokrili vse z zakonom doloÄ?ene naloge. Ĺ e

vedno imamo primerno porabo viĹĄjo, kot nam doloÄ?a povpreÄ?nina. Leta 2017 smo namenili 10.336.670 evrov oz. 29,7 odstotka proraÄ?unskih sredstev za naloĹžbene odhodke in naloĹžbene transferje Mestne obÄ?ine Velenje.

Izvedli smo vsa vlaganja, ki smo jih naÄ?rtovali, in tudi v prihodnje bodo imela prednost tista, ki so sofinancirana iz evropskih in drĹžavnih sredstev,ÂŤ pravi Ĺžupan Bojan KontiÄ?.

Za izgradnjo malih Ä?istilnih naprav tisoÄ? evrov

Na predlog vodje Urada za komunalne dejavnosti Toneta Brodnika so svetniki namenili za izgradnjo malih komunalnih Ä?istilnih naprav za obstojeÄ?e stanovanjske objekte v mestni obÄ?ini Velenje v letoĹĄnjem letu tisoÄ? evrov subvencije za vsak obstojeÄ? stanovanjski objekt na

obmoÄ?ju, ki ga ne zajame kanalizacijsko omreĹžje. V proraÄ?unu so za te namene zagotovili 20 tisoÄ? evrov.

SoglaĹĄali z zadolĹžitvijo Zdravstvenega doma

Vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Drago MartinĹĄek je svetnikom predstavil predlog zadolĹžitve Zdravstvenega doma Velenje v viĹĄini dobrih 280 tisoÄ? evrov in to so svetniki tudi podprli. Tako bodo kupili aparat za ultrazvok trebuha (70 tisoÄ? evrov), sanitetni kombi (39 tisoÄ? evrov), kombi za nenujne prevoze (100 tisoÄ? evrov), kombi za nenujne prevoze (24.550 evrov), osebno vozilo (10.900 evrov) in opremo za paradontoloĹĄko ordinacijo (40 tisoÄ? evrov). Kreditna pogodba mora biti narejena tako, da letne anuitete ne bodo presegle 65 tisoÄ? evrov.

SEZNAM OÄŒIĹ ÄŒEVALNIH AKCIJ V MESTNI OBÄŒINI VELENJE Skupina KS oz. MÄŒ

Datum akcije

Ura akcije

Zbirno mesto/lokacija Ä?iĹĄÄ?enja

KS BevÄ?e

6. 4. 2018

16.00–19.00

Gasilski dom BevÄ?e/KS BevÄ?e

KS Pesje

6. 4. 2018

16.00–18.00

VeÄ?namenski dom KS Pesje/KS Pesje

Ĺ olski center Velenje, Ĺ ola za storitvene dejavnosti

6. 4. 2018

12.00–14.00

Ĺ olski center Velenje/center mesta

Taborniki Rod jezerski zmaj Velenje

6. 4. in 7. 4. 2018

16.00–19.00 10.00–12.00

Okolica Lukove vile in trim steze/v KS Ĺ entilj, KS Ĺ kale in KS Vinska Gora, RJZ se prikljuÄ?i akcijam krajevne skupnosti

KS Škale–Hrastovec

7. 4. 2018

9.00–13.00

ParkiriĹĄÄ?e pod GD Ĺ kale za ObmoÄ?je Podlubela, pri zbiralnici divjadi (MiklavĹžin) za obmoÄ?je Ĺ kale, kriĹžiĹĄÄ?e pri Kajzerju za obmoÄ?je Hrastovec

KS Vinska Gora

7. 4. 2018

8.00– 12.00

VeÄ?namenski dom KS Vinska Gora/KS Vinska Gora

KS PleĹĄivec

7. 4. 2018

9.00–13.00

PodruĹžniÄ?na osnovna ĹĄola/KS PleĹĄivec

KS Paka pri Velenju

7. 4. 2018

10.00–13.00

Dom KS Paka pri Velenju/KS Paka pri Velenju

KS Cirkovce

7. 4. 2018

9.00–13.00

Dom KS Cirkovce/KS Cirkovce

MČ Desni breg

7. 4. 2018

9.00–12.00

Prostori MČ Desni breg (Kersnikova 1)/MČ Desni breg

KS Ĺ martno

13. 4. 2018

15.00–18.00

Dom KS Ĺ martno/KS Ĺ martno

KS Podkraj

14. 4. 2018

9.00–13.00

Dom KS Podkraj/KS Podkraj

KS Staro Velenje

14. 4. 2018

9.00–12.00

Prostori KS Staro Velenje/KS Staro Velenje

KS KavÄ?e

14. 4. 2018

9.00–13.00

Ĺ portno igriĹĄÄ?e v KavÄ?ah/KS KavÄ?e

Muzej Velenje, TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje, SmuÄ?arskoskakalni klub Velenje, DruĹĄtvo brigadirjev Velenje

14. 4. 2018

9.00–13.00

Grad Velenje/Skakalnica na Velenjskem gradu in okolica gradu, Grilova domaÄ?ija/okolica Grilove domaÄ?ije v Vinski Gori

KS Konovo

14. 4. 2018

9.00– 13.00

VeÄ?namenski Dom KS Konovo/KS Konovo

KS Stara vas

14. 4. 2018

9.00–13.00

Dom KS Stara vas/KS Stara vas

KS Ĺ alek

14. 4. 2018

9.00–13.00

Gasilski dom Ĺ alek/KS Ĺ alek

KS Ĺ entilj

14. 4. 2018

9.00–12.00

Dom KS Ĺ entilj/KS Ĺ entilj

Udarnik MC Velenje Center HiĹĄa

14. 4. 2018

9.00–13.00

Pri zraÄ?nem jaĹĄku Premogovnika Velenje v Stari vasi

KS Gorica

20. 4. 2018

16.00–19.00

Prostori KS Gorica/KS Gorica

RibiĹĄka druĹžina Velenje

21. 4. 2018

9.00–13.00

RibiĹĄki dom Velenje/okolica jezera in breĹžine reke Pake

Klub vodnih ĹĄportov, DruĹĄtvo modelarjev Modelar Velenje, DruĹĄtvo za podvodno dejavnost ÂťjezeroÂŤ

21. 4. 2018

9.00–12.00

ÄŒolnarna ob jezeru/jezero z okolico

Mladinski svet Velenje in Mladinski center Velenje

21. 4. 2018

9.00–13.00

Letni kino

Uprava Mestne obÄ?ine Velenje in PolitiÄ?na stranka SD

21. 4. 2018

9.00–13.00

Mestna obÄ?ina Velenje/vpadne ceste v Velenje

* Lovske druĹžine in Prostovoljna gasilska druĹĄtva se prikljuÄ?ijo oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji v kraju, kjer imajo lovske revirje oziroma poĹžarne rajone.

ObÄ?ani naj bodo pozorni na izobeĹĄene plakate v svoji krajevni skupnosti oziroma mestni Ä?etrti. Kontaktna oseba je Bojan PrelovĹĄek, Mestna obÄ?ina Velenje (051 303 530).

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 4. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Gorenje v akciji ÄŒisto veselje Akcija ÄŒisto veselje je letos potekala Ĺže tretjiÄ?, tudi tokrat s ciljem, da Ä?im veÄ? otrokom iz socialno ĹĄibkih druĹžin omogoÄ?ijo poÄ?itnice v druĹžbi vrstnikov. Te priloĹžnosti so otroci izjemno veseli, saj so zaradi stiske mnogokrat stigmatizirani in izkljuÄ?eni iz druĹžbe vrstnikov. Posamezniki in podjetja so tokrat prispevali skoraj 280 ton odpadnih materialov v skupni vrednosti veÄ? kot 37.600 evrov. S pomoÄ?jo vseh

sodelujoÄ?ih bo na poÄ?itnice letos lahko odĹĄlo kar 80 otrok iz druĹžin v stiski pod okriljem projekta Botrstvo v Sloveniji.

V sodelovanju projekta Botrstvo v Sloveniji ter druĹžb Gorenje Surovina in Spar Slovenija so po vsej Sloveniji vzpostavili veÄ? kot 40 zbirnih lokacij, kjer so posamezniki in podjetja lahko odloĹžili odpadno elektriÄ?no in elektronsko opremo, barvne kovine, jekleni odpad ter odpadni

papir. Vse zbrane odpadne surovine so ovrednotili po trenutno aktualnih cenah na trgu, sredstva pa bodo namenjena za poÄ?itnice otrok iz socialno ĹĄibkih druĹžin v vsej Sloveniji. Akciji so se tudi letos pridruĹžila ĹĄtevilna slovenska podjetja, ki so se odloÄ?ila podariti odpadne surovine, pridelane med trajanjem akcije.

Jure FiĹĄer, direktor druĹžbe Gorenje Surovina, je ob tem dejal: ÂťDel politike naĹĄega podjetja je

5. aprila 2018

GOSPODARSKE novice poleg ekoloĹĄke note tudi druĹžbena odgovornost. V procesu osveĹĄÄ?anja o pomembnosti zbiranja in loÄ?evanja odpadkov smo ljudem pokazali pot zdruĹžitve teh dveh dejavnosti. Kakovost akcije so zaznali tudi naĹĄi poslovni partnerji, brez katerih bi teĹžko dosegli takĹĄen uspeh, zato se jim iskreno zahvaljujemo. Veseli smo, da smo skupaj ustvarili tako uspeĹĄen projekt.ÂŤ đ&#x;”˛

Dan odprtih vrat TEĹ V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj nadaljujejo tradicijo dnevov odprtih vrat vsak prvi Ä?etrtek v mescu. Tako vabijo na ogled in predstavitev projekta izgradnje nove tehnoloĹĄke enote - bloka 6 danes ob 11. in 16. uri.

Esotech gradi Ä?istilno napravo Henkel Esotech uspeĹĄno gradi industrijsko Ä?istilno napravo Henkel. V decembru so Ĺže zaÄ?eli z vroÄ?im testiranjem opreme, konec januarja uspeĹĄno izvedli tehniÄ?ni pregled in pridobili dovoljenje za nadaljnje testiranje ter uporabo naprave. V naslednjih dneh bodo opravili testiranje in nastavitve opreme skupaj z izvajalcem oksidacije.

DavkoplaÄ?evalci poplaÄ?ali prevzeme

V Ĺ˝alcu zaÄ?eli zgodbo, ki povezuje pivo in lepotico Odprtje fontane piv znova privabilo ĹĄtevilne obiskovalce – Ponudba letos ĹĄe dopolnjena Mojca Ĺ truc

Minulo soboto so v Ĺ˝alcu znova odprli fontano piv, ki jo je v prejĹĄnjih dveh sezonah obiskalo preko 100 tisoÄ? obiskovalcev. Tudi letos priÄ?akujejo velik obisk, k Ä?emur bodo gotovo pripomogli tudi novi ambasadorji in bogat program dogodkov, kot so PlaĹža pri Fontani, Kuha pri Fontani in Festival Zeleno zlato, ki bo potekal vse od junija do oktobra. ÂťZavedamo se, da ni dovolj, da imamo samo fontano.

Ljudje morajo imeti priloĹžnost kaj dobrega pojesti in popiti ter kupiti lokalno pridelano hrano.

V Ĺ˝alcu smo s fontano dobili velik zagon, letos pa turistiÄ?no po-

nudbo ĹĄe nadgrajujemo,ÂŤ pravi Janko Kos, Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ˝alec.

A v letu evropske kulturne dediĹĄÄ?ine hmeljarske tradicije Ĺ˝alca ne bodo predstavljali le pri Fontani piv in kulinariÄ?nih ponudnikih. V sezoni, ki so jo zaÄ?eli v soboto, bo mogoÄ?e utrip doline okusiti tudi na kulturnih dogodkih, v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ter na turah in doĹživetjih.

Posebej slovesno bo 5. septembra, ko bo na odru Ĺžalskega Doma II. slovenskega tabora spet zaĹživela opereta Hmeljska princesa Radovana Gobca v reĹžiji JaĹĄe Kocelija in pod dirigentsko taktirko Simona DvorĹĄaka. ÂťLetos mineva 150 let, odkar se

je v Ĺ˝alcu zgodil II. Slovenski tabor, in ravno v tistem Ä?asu so v naĹĄi dolini tudi prviÄ? zasadili hmelj. Danes smo res dolina hmelja, imamo lepotico – fontano, in tudi drugo lepotico – opereto Hmeljska princesa, ki nas Ä?aka septembra in bo odliÄ?na,ÂŤ je ĹĄe dejal Janko Kos.

Zgodba o lepotici in pivu, ki jo organizatorji letos predstavljajo kot rdeÄ?o nit dogajanja v Ĺ˝alcu, naj bi povezala lokalno dediĹĄÄ?ino in kulinariko ter s tem turizem in kulturo v celostno ponudbo za obiskovalce in turiste.

In seveda privabila ĹĄe veÄ? obiskovalcev. ÂťMi ne bomo nikoli rekli, da imamo turistov preveÄ?,ÂŤ pravi Janko Kos in dodaja, da letos priÄ?akujejo vsaj toliko obiskovalcev kot lani, ko so v Ĺ˝alcu prodali med 66 in 67 tisoÄ? vrÄ?kov za pivo iz fontane. ÂťNismo pa veÄ? obsedeni samo s ĹĄtevilko, ampak s kvaliteto turistiÄ?ne ponudbe v oĹžji in ĹĄirĹĄi v okolici,ÂŤ poudarja Ĺžalski Ĺžupan Kos. đ&#x;”˛

Mladi prevzemnik na kmetiji Luka Kladnik iz Skornega meni, da je pomoÄ? drĹžave glede na cene njihovih izdelkov potrebna – Cilj: postaviti kmetijo na finanÄ?no stabilne noge sko-viĹĄinske kmetije, h katerim sodi njihova, pravi. Te se sreÄ?ujejo z omejenimi dejavniki kmetovanja in se zaradi pogojev teĹžje primerjajo z veÄ?jimi kmetijami v niĹžinskih predelih.

Kmetija, ki jo je prevzel, sodi med manjĹĄe.

Svojih obdelovalnih povrĹĄin imajo ĹĄest hek-

Na kmetijsko-svetovalnih sluĹžbah imajo strokovni delavci od konca februarja polne roke dela. Med drugim tudi zaradi zbiranja vlog za kmetijske subvencije, ki jih morajo kmetje po zahtevi Agencije RS za kmetijske trge in razvoj Za zdaj so posodobili polovico hleva in Ĺživalim tudi z moĹžnostjo proste reje omogoÄ?ili boljĹĄe pogoje podeĹželja oddati do 6. maja. Zamudniki bodo vloge lahko oddali do 31. maja, a se za vsak dan zamude izplaÄ?ilo zmanjĹĄa.

Letos na agenciji priÄ?akujejo pribliĹžno 57.000 vlog. Lani je bilo izplaÄ?anih 267,2 milijona evrov sredstev, najveÄ? je bilo n e p o s re d n i h p l a Ä?il (136,3 milijona evrov), med veÄ?jimi so bili ĹĄe kmetijsko-okoljski ukrepi (88 milijonov evrov) in in- tarjev, toliko je tudi gozda, ĹĄest hektarjev povesticijski ukrepi programa razvoja podeĹželja vrĹĄin imajo ĹĄe v najemu. Njiv nimajo veliko, (20,2 milijona evrov). veÄ? je travnatih povrĹĄin. V hlevu imajo trenutno 17 krav, na leto oddajo mlekarni Celeia DrĹžava se trudi, a trudijo se tudi do 100 tisoÄ? litrov mleka. ÂťNe pravijo zaman, kmetje da so Ä?asi, ki jih Ĺživimo, za mlekarstvo turMed tistimi, ki je vlogo za subvencijo od- bulentni. Po krizi se je cena mleka dvignila, dal, je tudi mladi prevzemnik Luka Kladnik iz v zadnjem Ä?asu znova pada. Upam, da ne bo Skornega v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki. ÂťPomoÄ? padla pod 30 centov za liter mleka, sicer ne drĹžave je glede na cene, ki jih dobimo za naĹĄe vem, kako bomo pokrili stroĹĄke. Ĺ˝e danes izdelke, potrebna, vendar bi se dalo stvari ĹĄe ravnamo zelo preudarno, rezerv praktiÄ?no niizboljĹĄati,ÂŤ je ugotavljal ob obisku in nadalje- mamo veÄ?.ÂŤ Zanj, pravi, je gibanje odkupnih val: ÂťDrĹži, da se drĹžava trudi, a trudimo se cen pomembno bolj kot morda za druge. tudi kmetje.ÂŤ Ni enostavno, sploh ne za gor- Kot mlad prevzemnik se je namreÄ? odloÄ?il

Preobremenjeni poĹĄtarji Na slovenski poĹĄti se je zalomilo. Vsakodnevna dostava pisem in paketov ni veÄ? samoumevna. Zamujajo poĹĄiljke, reklamni letaki in tudi Ä?asopisi. PoĹĄto na pribliĹžno 2200 dostavnih okrajih trenutno raznaĹĄa 2566 pismonoĹĄ. Toda poĹĄtarji zaradi preobremenjenosti in premajhnih plaÄ? odhajajo na druga delovna mesta, veliko jih je tudi na bolniĹĄki. Nov kader pa menda PoĹĄta Slovenije, navkljub ĹĄe vedno velikemu ĹĄtevilu brezposelnih, iĹĄÄ?e v tujini. Verjetno tudi zaradi plaÄ?.

Toda uporabniki se vse bolj jezijo.

Mirko TuĹĄ ima nove teĹžave DruĹžba TuĹĄ Holding je vloĹžila toĹžbo proti svojemu direktorju in lastniku Mirku TuĹĄu za vraÄ?ilo okoli 26 milijonov evrov. Gre za denar, ki si ga je TuĹĄ pred veÄ? kot desetletjem izposodil od svojih druĹžb, a ga ni vrnil. Leta 2014 si je posojila celo odpisal v ĹĄkodo druĹžbe. VraÄ?ilo tega denarja je bilo sicer eden od pogojev pri zadnjem dogovoru z bankami upnicami leta 2016.

Referendum bo 13. maja

Delo na kmetiji ima svoj Ä?ar Tatjana PodgorĹĄek

Med petmilijardno sanacijo bank smo davkoplaÄ?evalci poplaÄ?ali ĹĄtevilne propadle menedĹžerske prevzeme in ĹĄpekulativne posle bank, ki so jih te lahkotno nudile izbranim klientom od Balkana do Ukrajine. O banÄ?ni luknji med nekdanjimi vodilnimi finanÄ?nimi strokovnjaki sedaj velja sploĹĄna amnezija.

NajnovejĹĄa iz te zgodbe je, da je Nova Ljubljanska banka z veÄ? kot 80 milijoni evrov kreditirala Ä?lana srbske kriminalne zdruĹžbe pri njegovih prevzemih podjetij. In za tovrstna kreditiranja ter dokazana pranja denarja so bili takratni ĹĄefi bank, ki tako ali tako niÄ? ne vedo, ĹĄe bogato nagrajeni – s plaÄ?ami in odpravninami. Da se razumemo: podkupnin nismo omenjali.

za naloĹžbo v posodobitev hleva in zato najel nekaj kredita, ki ga je treba plaÄ?ati. Za zdaj imajo krave boljĹĄe pogoje bivanja v polovici posodobljenega hleva in v prizidku moĹžnost za prosto rejo. Ostala polovica bo na vlaganja morala nekaj Ä?asa ĹĄe poÄ?akati, kajti – pojasnjuje Luka – najbrĹž bo potrebno prej posodobiti mehanizacijo. ÂťNe glede na omenjeno sem za zdaj zadovoljen. ÄŒe bomo stvari peljali, tako kot smo si jih zamislili, bo kar ĹĄlo.ÂŤ Luka Kladnik: ÂťDrĹžava se trudi, a bi se dalo ĹĄe marsikaj narediti.ÂŤ

VeÄ?ja Ä?reda in ureditev financ

Prevelikih naÄ?rtov si v zvezi s kmetijo ne postavlja, pravi. V prvi vrsti jo Ĺželi 'postaviti na stabilnejĹĄe finanÄ?ne noge' ter poveÄ?ati Ä?redo do 20 glav. Med dolgoroÄ?nimi naÄ?rti pa je dopolnilna dejavnost.

In kako se je kot inĹženir zootehnike, smer Ĺživinoreja, odloÄ?il, da bo ostal na kmetiji? ÄŒe Ä?lovek raste na njej, pravi, ima voljo in veselje do kmetovanja, potem je odloÄ?itev logiÄ?na posledica tega. Danes odloÄ?itve ne obĹžaluje. ÂťMoji vrstniki sicer imajo veliko veÄ? Ä?asa, kot ga imam sam, kajti kmetija ne pozna osemurnega delavnika. Tudi finanÄ?no so morda na boljĹĄem. A ima kmetovanje vseeno svoj Ä?ar. Smo vztrajni, kleni in z optimizmom gledamo na jutriĹĄnji dan,ÂŤ je sklenil đ&#x;”˛ pogovor Luka Kladnik. â€

Ponovljeno glasovanje na referendumu o zakonu o drugem tiru bo 13. maja. Tako je sklenila DrĹžavna volilna komisija. MoĹžnosti, da bi glasovanje izvedli skupaj s prihajajoÄ?imi drĹžavnozborskimi volitvami, tako ni veÄ?. Pobudnik referenduma Vili KovaÄ?iÄ? je zoper tak sklep komisije Ĺže napovedal ustavno pritoĹžbo. Vlada pa je sporoÄ?ila, da tokrat ne bo sodelovala v referendumski kampanji o zakonu o drugem tiru.

V prometno infrastrukturo 230 milijonov Vlada je sprejela naÄ?rt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2018–2023. Gre za prvi ĹĄestletni naÄ?rt vlaganj, v katerega je vkljuÄ?enih 831 obstojeÄ?ih projektov, od tega 136 novih, ki so vkljuÄ?eni v predlog proraÄ?una za leti 2018 in 2019. Letos je za te projekte predvidenih 230 milijonov evrov.

Prvi sveĹženj ÂťdohodnineÂŤ je vroÄ?en FinanÄ?na uprava je v petek oddala prvi sveĹženj informativnih izraÄ?unov dohodnine za lansko leto. Naslovniki imajo en mesec Ä?asa za ugovore. Drugi sveĹženj nameravajo izdati konec maja.

Na vseh ovojnicah iz prvega, marÄ?nega sveĹžnja, je kot datum odpreme natisnjen 30. marec 2018. To pomeni, da se bo tudi rok za ugovor pri vseh iztekel na isti dan, 30. aprila. Po tem datumu bodo izraÄ?uni obveljali za dokonÄ?ne odloÄ?be.

Nov naÄ?in cestninjenja za tovornjake Cestninjenje vozil z najveÄ?jo dovoljeno maso nad 3,5 tone s tem mesecem poteka prek skupno 128 portalov nad avtocestami in hitrimi cestami. Do konca prejĹĄnjega tedna se je v sistem elektronskega cestninjenja tovornjakov in avtobusov DarsGo registriralo okoli 115.300 vozil. Kot so pojasnili na Darsu, je bilo izdanih tudi 97.800 naprav DarsGo, ki sicer stanejo 10 evrov. Po uvedbi elektronskega cestninjenja bodo na avtocestnem omreĹžju postopoma odstranjene tudi cestninske postaje.

Uredite podatke o nepremiÄ?ninah Ljubljana - Geodetska uprava RS (Gurs) lastnikom nepremiÄ?nin priporoÄ?a, da glede na nove zakonske spremembe Ä?im prej uredijo podatke o svojih nepremiÄ?ninah - npr. uredijo meje parcel, vpiĹĄejo stavbo v kataster stavb, vpiĹĄejo etaĹžno lastnino v zemljiĹĄko knjigo ali uredijo podatke v registru nepremiÄ?nin. Vsi bistveni podatki o stavbah (na primer dejanska raba dela stavbe, povrĹĄine, letnice izgradnje) se bodo po 22. novembru lahko spreminjali le tako, da se bo izdelal elaborat za vpis celotne stavbe v kataster stavb. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 4. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

5. aprila 2018

Ĺ˝elijo biti obrtnikom in podjetnikom prijazna obÄ?ina Poslovni zajtrk tudi priloĹžnost za spoznavanje, pobude, vpraĹĄanja, ki ovirajo uspeĹĄnejĹĄi razvoj v obÄ?ini – Za naloĹžbe letos 750 tisoÄ? evrov

V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je 219 registriranih druĹžb, od tega je aktivnih 40, v njih pa je 471 zaposlenih. Samostojnih podjetnikov je 83, zaposlujejo pa 68 delavcev.

NajveÄ?je gospodarske druĹžbe so Gorenje Keramika s 122 zaposlenimi, podjetje MPT s 75 in Kovinoplastika PovĹĄe s 25 zaposlenimi.

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 28. marca – Tudi letos je uprava ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki pripravila v tamkajĹĄnji dvorani Marof podjetniĹĄki zajtrk. Nanj je povabila gospodarstvenike, ki imajo sedeĹž podjetij ali poslovalnic v lokalni skupnosti. Na 140 vabil so zapisali, da naj bo sreÄ?anje priloĹžnost za medsebojno spoznavanje, dajanje pobud in predlogov za boljĹĄe pogoje dela in razvoja malega gospodarstva ter opozorilo na vpraĹĄanja, ki ovirajo njihovo uspeĹĄnejĹĄe delo in s tem razvoj. Odziv je bil tokrat precej boljĹĄi kot prejĹĄnja leta.

V nagovoru je Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar med drugim dejal, da si prizadevajo biti obrtnikom in podjetnikom prijazna obÄ?ina na veÄ? naÄ?inov: z aktivnostmi, s katerimi jim gredo naproti, s sprejemanjem predpisov, z olajĹĄavami pri plaÄ?ilu komunalnega prispevka, nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a, z vsakoletno objavo razpisa za spodbujanje gospodarstva. Lotili so se sprejemanja obÄ?inskega prostorskega naÄ?rta, v katerem bodo posku-

Tudi s pripravo poslovnega zajtrka v lokalni skupnosti dokazujejo, da jim ni vseeno za tamkajĹĄnje podjetnike in obrtnike.

ĹĄali njihove pobude, Ĺželje in potrebe upoĹĄtevati v najveÄ?ji moĹžni meri. Tudi z organizacijo poslovnega zajtrka dokazujejo, da jim ni vseeno zanje. Ob tej priloĹžnosti je zbrane seznanil z letoĹĄnjimi

naloĹžbami. Teh predvidevajo v lokalni skupnosti pri dobre 3 milijone evrov ÂťteĹžkemÂŤ obÄ?inskem proraÄ?unu za pribliĹžno 750 tisoÄ? evrov. Vlaganja predvidevajo v komunalni, cestni in urbani in-

Rekli so â?ą Bojan HoleĹĄek: ÂťMenim, da so

podjetniĹĄki zajtrki ena od poti biti obrtnikom in podjetnikom prijazna obÄ?ina. Vsaj enkrat na leto se sreÄ?amo, izmenjamo izkuĹĄnje, se seznanimo z naÄ?rti lokalne skupnosti. Z njo kot obrtnik sodelujem pri vzdrĹževanju elektro instalacij. Moram reÄ?i, da se obÄ?ina trudi za prijazno okolje po svojih zmoĹžnostih.ÂŤ Aleksander Ocepek: ÂťLokalna skupnost sodi med majhne in v takih veÄ?jih industrijskih sis-

frastrukturi. V naslednjih letih se obeta izgradnja prizidka k vrtcu v vrednosti milijon evrov, energetska prenova obstojeÄ?ega vrtca in milijon evrov vredna rekonstrukcija kulturnega doma. Pri

Nakupovalno srediĹĄÄ?e Citycenter Celje je lani ustvarilo 112,5 milijona evrov prometa, kar je 3,2 odstotka veÄ? kot leto prej. Rast prometa je posledica boljĹĄe potroĹĄniĹĄke klime v Sloveniji in marketinĹĄkih aktivnosti

Skupaj so lani v Citycentru naĹĄteli 5,5 milijona kupcev in ustvarili 112,5 milijona evrov prometa, kar je 3,2 odstotka veÄ? kot leto prej. Po besedah menedĹžerke Centra Darje Lesjak njihova poslovna filozofija temelji na najsodobnejĹĄem modelu upravljanja nakupovalnih srediĹĄÄ?. Citycenter Celje, ki ga upravlja avstrijsko podjetje SES Spar European Shopping Center, dnevno obiĹĄÄ?e veÄ? kot 25.000 obiskovalcev, v 12 letih obstoja so jih sprejeli 58,8 milijona.

Za obiskovalce nakupovalnega srediĹĄÄ?a, ki ta mesec praznuje 12-letnico delovanja, skrbi 850 zaposlenih. S tem se Citycenter Celje uvrĹĄÄ?a v sam vrh zaposlovalcev na Celjskem. Lani so udejanjili dve obseĹžni naloĹžbi, in sicer ureditev garaĹžne hiĹĄe po evropskih standardih ter obnovo strehe, za kar so namenili okoli dva milijona evrov. Letos pa se bodo lotili projekta zamenjave osvetlitve centra z LED tehnologijo, ki je bolj varÄ?na in okolju prijazna, posodobili bodo tudi videonadzorni sistem.

Citycenter Celje utrjuje vodilni poloĹžaj v panogi

Poleg nakupa lahko obiskovalci skoraj vsak dan doĹživijo ĹĄe kakĹĄen kulturni, zabavni ali ĹĄportni dogodek. Teh je na leto veÄ? kot 300. Uveljavljenim svetovnim in domaÄ?im blagovnim znamkam so se v lanskem letu

pod streho najveÄ?jega in najsodobnejĹĄega nakupovalnega srediĹĄÄ?a v regiji pridruĹžili: prodajalna 365, Vitapur, Premium Pet,

veÄ? kot 500, glavno nagrado v vrednosti 3.000 evr v darilnih bonih Desetak pa je osvojil sreÄ?ni Danijel iz Celja.

MenedĹžerka Centra Darja Lesjak in vodja marketinga Nena Horvat

Maestro in Lotique. V bliĹžnji prihodnosti pa napovedujejo v pritliÄ?ju centra otvoritev priznane prodajalne Slowatch.

Praznovanje 12. rojstnega dne UGANI in ZADENI

Tradicionalno marÄ?evsko praznovanje Citycentrovega rojstnega dne so tokrat namenili veÄ?dnevni nagradni igri UGANI in ZADENI. Obiskovalci so ugotavljali ĹĄtevilo darilnih bonov Desetak v posebnem nagradnem bobnu, za kar so bili vsak dan nagrajeni z dnevnimi nagradami ĹĄtevilnih 'shop'-partnerjev in sponzorjev. Razdelili so jih

Napovedujejo modnoglasbeni spektakel Skriti svet

Že vrsto let tudi razvajajo modne sladokusce s spektakularnimi modnimi revijami. Tudi

letos jim pripravljajo modno preseneÄ?enje, zavito v skrivnostno ime SKRITI SVET. TanÄ?ico skrivnosti je ob tej priloĹžnosti odkrila vodja marketinga Nena Horvat in ponosno razkrila, da gre ponovno za avtorski projekt Citycentrove ekipe. Gostom in obiskovalcem pripravljajo sreÄ?anje z vrhunsko manekensko ekipo in ekskluzivno glasbeno gostjo, ki je v takĹĄni izdaji ĹĄe ni bilo mogoÄ?e videti. Vsa preseneÄ?enja Skritega sveta pa bodo modnim navduĹĄencem odkrita od 18. do 21. aprila na kar ĹĄestih modnih revijah. Vrhunske blagovne znamke, ki so zastopane v Citycentru Celje, bodo na modno brv na ogled postavile najnovejĹĄe kolekcije prihajajoÄ?e pomladi in poletja. ÂťPrepriÄ?ani smo, da bo dogodek ponovno zaznamoval slovensko modno dogajanje in privabil vseslovensko javnost, ki to od nas upraviÄ?eno priÄ?akuje tudi tokrat,ÂŤ je zakljuÄ?ila Nena Horvat.

Trgovine na kar 31 tisoÄ? kvadratnih metrih

Citycenter Celje, ki ga upravlja podjetje SES Spar European Shopping Centers, ponuja veÄ? kot 90 trgovin, gostinskih lokalov in razliÄ?nih storitev. Na veÄ? kot 31.000 kvadratnih metrov prodajnih povrĹĄin lahko najdemo prepoznavne blagovne znamke, kot so Interspar, MĂźller, Humanic, Zara, H&M, Sportina, Hervis in mnoge druge. 1.696 brezplaÄ?nih parkirnih mest, otroĹĄki svet DĹžungla, gratis izposoja otroĹĄkih voziÄ?kov in invalidskih voziÄ?kov ter gratis elektro polnilna postaja za e-vozila tvorijo celovito ponudbo Citycentra Celje.

in 1,5 hektarja veliko zemljiĹĄÄ?e, ki leĹži pri Gorenju Keramika.

Tudi v bivĹĄem kamnolomu tufa v Gorenju imamo namenjenih za industrijsko cono 3,5 hektarja veliko obmoÄ?je ‌ KopuĹĄar je ĹĄe dejal, da si Ĺželijo okolju prijazne in razvojno naravnane naloĹžbe, vlagatelje s posluhom za zaposlene ter druĹžbeno odgovorna podjetja ter podjetnike. đ&#x;”˛

ZakljuÄ?no poroÄ?ilo o bloku 6

temov s proizvodnjo izdelkov z viĹĄjo dodano vrednostjo ne moreĹĄ priÄ?akovati. Se pa obrtniki trudimo za kakovostne storitve. ObÄ?ina nam stoji ob strani, objavlja razpise, na katere se lahko prijavljamo. Skratka, trudi se, v zadnjem Ä?asu nekoliko bolj, za mlada podjetja. Kaj veÄ? pa zaradi majhnosti in skromnega proraÄ?una ne more. So pa takĹĄna sreÄ?anja dobrodoĹĄla tudi zato, da se obrtniki, podjetniki med sabo bolje spoznamo in izmenjamo izkuĹĄnje.ÂŤ

V Citycentu Celje lani 5,5 milijona kupcev Mira ZakoĹĄek

vzdrĹževanju cest kolebajo med dolgoroÄ?no pogodbo in koncesijo, naÄ?rtujejo ĹĄiritev komunalne in ostale infrastrukture ter obnovo obstojeÄ?e. ÂťNaloĹžbene priloĹžnosti za podjetnike vidimo pri urejanju infrastrukture na celotnem obmoÄ?ju obÄ?ine, pri draĹžbi dveh nepremiÄ?nin iz steÄ?ajne mase, in sicer 2,2 hektarja veliko zemljiĹĄÄ?e v obrtno-poslovni coni pri kmetijski zadrugi

đ&#x;”˛

Komisija DZ za ugotavljanje politiÄ?ne odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v TeĹĄ 6 je objavila konÄ?no poroÄ?ilo. To ugotavlja, da so vse vlade od leta 2004 do leta 2012 ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno ter podrejeno TeĹĄu, najveÄ?ja politiÄ?na odgovornost pa je na vladi 2008-2011, torej vladi Boruta Pahorja. Komisija politiÄ?no odgovornost v Ä?asu Pahorjeve vlade pripisuje predvsem takratnima ministroma za finance in za gospodarstvo, Francu KriĹžaniÄ?u in Mateju Lahovniku. Franc KriĹžaniÄ? ob tem pravi, da kot finanÄ?ni minister ni imel pooblastil, da bi zaustavil ali neposredno kontroliral uÄ?inkovitost del pri izvajanju posameznih projektov podjetij v drĹžavni lasti. Lahovnik pa je ocenil, da je to poroÄ?ilo predvsem predvolilna megla.

PolitiÄ?no odgovornost nosita, ocenjujejo v poroÄ?ilu, tudi takratna poslanca Bojan KontiÄ? in SreÄ?ko Meh, ki sta „s poslanskimi vpraĹĄanji in vlaganjem predloga zakona o drĹžavnem poroĹĄtvu pritiskala na DZ in vlade, da Ä?im prej in brez strokovnega premisleka podprejo tako investicijo“.

Bojan KontiÄ? ne zanika, da je podpiral izgradnjo ĹĄestega bloka, in je ĹĄe vedno prepriÄ?an, da Slovenija ta energetski objekt potrebuje.

Bil je tudi predlagatelj zakona o drĹžavnem poroĹĄtvu (ta sicer takrat ni bil sprejet, ampak je bil kasneje). ÂťTa je omogoÄ?al dokonÄ?ane izgradnje, brez tega bi imeli tukaj nedokonÄ?ano gradbiĹĄÄ?e in bi verjetno Ĺže sprejemali zakon o zapiranju Premogovnika,ÂŤ pravi KontiÄ?, ki dodaja, da so informacije, ki so jih takrat o tej gradnji dobivali (ohranjanje delovnih mest, energetska in ekoloĹĄka uÄ?inkovitost ‌) vsekakor takĹĄne, da niso dvomili o projektu. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 4. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

MED VAMI

5. aprila 2018

PrepreÄ?ujejo situacije, ki lahko slabo vplivajo na varnost MedobÄ?inska inĹĄpekcija, redarstvo in varstvo okolja z nadzori in preventivnim delovanjem skuĹĄa v najveÄ?ji moĹžni meri zagotavljati spoĹĄtovanje zakonov in predpisov Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – MedobÄ?inska inĹĄpekcija, redarstvo in varstvo okolja (MIRVO) je skupni organ petnajstih obÄ?in. NajveÄ? nalog v inĹĄpekcijskem nadzoru in obÄ?inskem redarstvu izvaja na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, v drugih obÄ?inah so prisotni po dogovoru in meseÄ?nem planu dela. ÂťNajpogosteje izvajamo nadzor nad mirujoÄ?im prometom in s tem povezanimi krĹĄitvami, upoĹĄtevanjem omejitev hitrosti s stacionarnim radarjem, prometnimi povrĹĄinami posebnega

za nujno obrezovanje drevja ob drĹžavnih cestah. Poleg svojega dela pa je velikokrat sodelovala tudi pri reĹĄevanju zadev, ki niso neposredno povezane z inĹĄpekcijskim nadzorom, celo pri medsosedskih sporih.

Komunalna inĹĄpekcija opaĹža klasiÄ?no ’smetenje’

Redno opravlja nadzor nad ravnanjem s komunalnimi odpadki in ustreznim loÄ?evanjem.

Skupaj z izvajalcem javne sluĹžbe je lani izvedla preglede ustreznosti loÄ?evanja odpadkov v nekaterih veÄ?stanovanjskih stavbah, tam, kjer niso dosegali zadovoljive stopnje loÄ?evanja. Zoper krĹĄitelje je na osnovi ugotovitev uvedla ustrezne postopke. ÂťSpremljali smo tudi obmoÄ?ja, ki so bila v preteklosti zaznana kot divja odlagaliĹĄÄ?a. Ĺ tevilo teh se ne poveÄ?uje, se pa na odmaknjenih lokacijah ĹĄe vedno pojavljajo. NajveÄ?krat ljudje nanje

â?ą

InĹĄpekcija za ceste reĹĄi tudi kakĹĄen sosedski spor

InĹĄpekcija za ceste je redno izvajala nadzore stanja cest in prometne signalizacije in aktivno sodelovala pri opravi pomanjkljivosti, poskrbela pa tudi

â?ą

V MIRV je zaposlenih 19 javnih usluĹžbencev.

Kontrole nad vodniki psov

MedobÄ?insko redarstvo je izvajalo tudi kontrole nad vodniki psov v uporabi povodcev in odstranjevanju pasjih iztrebkov.

Z uporabo Ä?italca za mikroÄ?ipe so iskali lastnike psov, ki niso imeli psa pod nadzorom in se je prosto gibal po okolici.

Spomladi in jeseni so (in ĹĄe bodo) izvajali nadzor na vrtiÄ?kih.

MedobÄ?insko redarstvo nadzoruje (tudi) prihod

Na podroÄ?ju mirujoÄ?ega prometa je bilo najveÄ? krĹĄitev ugotovljenih na obmoÄ?ju Ä?asovno omejenega parkiranja.

pomena, zapuĹĄÄ?enimi vozili, taksi prevozi, obÄ?inskimi cestami, sploĹĄnim redom, oglaĹĄevanjem in plakatiranjem, loÄ?enim zbiranjem in ravnanjem s komunalnimi odpadki, oskrbo s pitno vodo, odvajanjem in Ä?iĹĄÄ?enjem komunalne in meteorne odpadne vode,ÂŤ pravi vodja MIRVO Sonja GlaĹžer.

odlagajo meĹĄane komunalne, kosovne in gradbene odpadke,ÂŤ pravi GlaĹžerjeva.

Ob tem pa se pojavlja tisto klasiÄ?no ’smetenje’, odvrĹžena plastiÄ?na in papirna embalaĹža na lokacijah, ki so zanimive mladim.

potekale na Partizanski, Ĺ aleĹĄki in KidriÄ?evi cesti. Radarji niso spregledali 1.600 krĹĄiteljev.

NajveÄ? jih je hitrost prekoraÄ?ilo za 10 do 20 kilometrov na uro (1.300), eden pa za veÄ? kot 50 kilometrov na uro. Zoper slednjega so podali obdolĹžilni predlog, medtem ko so jo drugi odnesli s plaÄ?ilnim nalogom. ÂťZadnji dve leti ugotavljamo, da so VelenjÄ?ani zaÄ?eli voziti po omejitvah, upoĹĄtevati pravila.

VeÄ?ji del prehitrih je med vozniki s stalnim bivaliĹĄÄ?em v drugih slovenskih obÄ?inah.ÂŤ

Sonja GlaĹžer, vodja MIRV: "PraktiÄ?no na vseh podroÄ?jih dela se stanje izboljĹĄuje."

Kombinirane patrulje primer dobre prakse

Kombinirane patrulje redarjev in policistov so primer dobre prakse za celotno Slovenijo. Skupni nadzori potekajo tako podnevi kot ponoÄ?i. Usmerjeni so predvsem v prepreÄ?evanje morebitnih dejanj, ki bi vodila v poĹĄkodovanje urbane opreme in podobo. Âť Ĺ˝e sama prisotnost meĹĄanih patrulj in postopek ugotavljanja identitete pri mladostnikih sta v velikih primerih dosegla namen.

NoÄ?ne meĹĄane patrulje ob koncu tedna, ko je priÄ?akovati veÄ? dogajanja na razliÄ?nih lokacijah v mestu (obhodi parkirnih hiĹĄ, hodnikov, centa mesta, parkih, tudi krajevnih skupnostih, kjer si to Ĺželijo), so se izkazale res za zelo uspeĹĄne.ÂŤ

ObÄ?inski redarji so opravljali nadzor nad doloÄ?bami zakona o pravilih v cestnem prometu, zakona o varstvu javnega reda in miru, Zakona o zaĹĄÄ?iti Ĺživali in veljavnih obÄ?inskih odlokih.

Pri izvajanju nadzora nad mirujoÄ?im prometom ĹĄe vedno izstopa neoznaÄ?enost Ä?asa prihoda na obmoÄ?je Ä?asovno omejenega parkiranja (lani 1.160 tovrstnih krĹĄitev), sledi parkiranje na povrĹĄinah, ki niso namenjene prometu (210 krĹĄitev), parkiranje na mestih, kjer je to prepovedano (190), zunaj oznaÄ?b za parkiranje (180), parkiranje na oznaÄ?enih intervencijskih poteh (90) ‌ KrĹĄitelji pa so parkirali celo v kriĹžiĹĄÄ?u.

VeÄ?ina prehitrih ni iz Velenja

MedobÄ?insko redarstvo je najveÄ? krĹĄitev zaznalo v mirujoÄ?em prometu, neupoĹĄtevanju prometne signalizacije, manj kot v preteklih letih pa je bilo krĹĄitev, povezanih s hitrostjo. Lani so meritve s stacionarnim radarjem

Udarniki poprijeli za nakupovalne vreÄ?ke Spomladansko sezono prostovoljskih akcij so Ä?lani skupine Udarnik MC Velenje zaÄ?eli z akcijo Nasmeh je uspeh, v okviru katere so ljudem pomagali prenaĹĄati nakupovalne vreÄ?ke iz trgovine v avto ali domov Velenje, 30. in 31. marec – Prostovoljci skupine Udarnik MC Velenje, eni najbolj aktivnih v obÄ?ini, so v sodelovanju s prostovoljci Ĺ olskega centra Velenje zasnovali in izvedli novo akcijo, s katero so skuĹĄali s skromno gesto solidarnosti izvabiti nasmehe na obraze ljudi, ki so velenjska nakupovalna srediĹĄÄ?a in sobotno kmeÄ?ko trĹžnico zapuĹĄÄ?ali s teĹžkimi vreÄ?kami. Posebno pozorni so bili na starejĹĄe, poĹĄkodovane, mamice z otroki in druge, ki jim prenos nakupljenega blaga do prevoznega sredstva ali doma predstavlja veÄ?ji izziv kot ostalim.

Tako so Ĺželeli opomniti na pomen medsebojne pomoÄ?i, prijaznosti do soÄ?loveka in osebnega zadovoljstva, ki ga obÄ?uti Ä?lovek ob nesebiÄ?nem dejanju v dobro neznancu v teĹžavah, je povedal vodja Udarnikov Andrej Cvernjak. Akcije Nasmeh je uspeh pa prostovoljci niso izkoristili le za pomoÄ? mimoidoÄ?im, ampak tudi za promocijo svojih aktivnosti. Ugotovili so, da marsikdo, ki se zaradi starosti, bolezni ali pomanjkanja denarja teĹžje spoprijema z raznimi vsakodnevnimi opravili, ĹĄe ne ve, da

lahko za pomoÄ? bodisi pri selitvi bodisi pri urejanju vrta poprosi pri Udarnikih. Morda so bili obiskovalci nakupovalnih centrov in trĹžnice tudi zato precej zadrĹžani, ko so jim prostovoljci ponudili pomoÄ? pri noĹĄenju nakupovalnih vreÄ?k. ÂťVsi so bili prijazni do nas in so z zanimanjem prisluhnili naĹĄi ponudbi, ampak Ä?utiti je bilo nezaupanje. Marsikdo je le vzel letak, ni pa nam prepustil vreÄ?k, Ä?eĹĄ da bodo sami nosili svoje vreÄ?ke, dokler bodo le lahko,ÂŤ je povedala ena od prostovoljk, ki je kljub temu optimistiÄ?na. ÂťVsak nov naÄ?in pomoÄ?i, ki ga ponudimo ljudem, potrebuje nekaj Ä?asa, da se ÂťprimeÂŤ, zato ne bomo obupali, temveÄ? Ä?im veÄ?krat stopili med ljudi, se jim predstavili in jim ponudili pomoÄ?. Namen naĹĄih aktivnosti je sporoÄ?iti tudi to, da imajo nekateri ljudje kljub sploĹĄnemu pomanjkanju vrednot v druĹžbi ĹĄe iskrene, dobre namene. Pa tudi to, da nam ni treba biti nerodno sprejeti pomoÄ?, ki nam jo nekdo samoiniciativno ponudi.ÂŤ Udarniki se bodo vkluÄ?ili v spomladanske Ä?istilne akcije MOV ter nađ&#x;”˛ tf daljevali redne akcije. â€

Ĺ landrova 11 a, 3320 Velenje, telefonska ĹĄt.: 03 898 24 00, telefaks: 03 898 24 10, el. naslov: tajnistvo@vrtec-velenje.si

Razpis za prosto delovno mesto ravnatelja/ravnateljice Vrtca Velenje Po 35. ÄŒlenu Zakona o zavodih (Uradni list RS, ĹĄt. 12/91 in 8/96) in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraĹževanja – ZOFVI (Uradni list RS, ĹĄt. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11 in 40/12)ter sklepu seje Sveta zavoda Vrtca Velenje z dne 22. 3. 2018 Svet zavoda Vrtca Velenje razpisuje prosto delovno mesto: ravnatelja/ravnateljice.

Kandidat mora za imenovanje za ravnatelja Vrtca Velenje izpolnjevati sploĹĄne zakonske pogoje in posebne pogoje v skladu s 53., 58., 106., in 107. a Ä?lenom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraĹževanja – ZOFVI (Uradni list RS, ĹĄt. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09 – popr. 65/09 – popr., 20/11 in 40/12 – ZUJF) in 40. ÄŒlena Zakona o vrtcih – ZVrt (Uradni list RS, ĹĄt. 100/05, 25/08 in 36/10) ter 56. ÄŒlena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, ĹĄt.

12/96 in 36/10) in 28. ÄŒlena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih – ZVrt-D (Uradni list RS, ĹĄt. 25/08), in sicer da: 1. ima najmanj izobrazbo pridobljeno po ĹĄtudijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje oziroma izobrazbi po prehodnih doloÄ?bah ZVrt, 2. izpolnjuje druge pogoje za vzgojitelja ali za svetovalnega delavca v vrtcu, 3. ima opravljen strokovni izpit na podroÄ?ju vzgoje in izobraĹževanja, v skladu z zakonom, 4. ima pridobljeno pedagoĹĄko izobrazbo, 5. ima naziv svetovalec ali svetnik oziroma najmanj pet let naziv mentor, 6. ima opravljen ali priznan ravnateljski izpit oziroma si ga bo pridobil najkasneje v enem letu po zaÄ?etku mandata, 7. ima najmanj pet let delovnih izkuĹĄenj v vzgoji in izobraĹževanju, 8. ni bil pravnomoÄ?no obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolĹžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju veÄ? kot 6 mesecev, 9. ni bil pravnomoÄ?no obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, 10. predloĹži svoj program vodenja Vrtca Velenje, Ĺ landrova 11 a, 3320 Velenje.

Na razpis se lahko prijavijo tudi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje po 143. In 145. ÄŒlenu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraĹževanja – ZOFVI (Uradni list RS, ĹĄt. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11 in 40/12).

Kandidat/ka mora imeti pedagoĹĄke, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspeĹĄno vodenje Vrtca Velenje.

Izbrani/a kandidat/ka bo imenovan/a za 5 let.

Predviden priÄ?etek dela je 1. 9. 2018.

Kandidat/ka naj vkljuÄ?no s 16. 4. 2018 na naslov: ÂťSvet zavoda Vrtca Velenje, Ĺ landrova 11 a, 3320 Velenje, z oznako: ÂťPrijava na razpis ravnatelja – ne odpirajÂŤ poĹĄljejo popolno pisno prijavo z opisom dosedanjih delovnih izkuĹĄenj in kratkim Ĺživljenjepisom, programom vodenja in s priloĹženimi overjenimi kopijami dokazil oziroma originali o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, overjeno kopijo delovne knjige ali potrdilo iz ZPIZ-a ter z originalnim potrdilom Ministrstva za pravosodje in javno upravo o nekaznovanosti in pristojnega okrajnega sodiĹĄÄ?a o ne priÄ?etem kazenskem postopku v skladu s 107. ÄŒlenom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraĹževanja – ZOFVI (Uradni list RS, ĹĄt. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11 in 40/12), ki ne sme biti starejĹĄe od 15 dni.

Nepopolne vloge bodo zavrĹžene. Prijavljeni kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 4. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

MED VAMI

5. aprila 2018

ÄŒe se ustavimo, ne bomo konkurenÄ?ni Rokov se bo treba drĹžati, pri tem pa pomagati tistim, ki bodo zaradi tega prizadeti in bodo utrpeli ĹĄkodo Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 29. marca – V VzorÄ?nem mestu v Velenju je v Ä?etrtek potekala okrogla miza o vplivu 3. razvojne osi na razvoj gospodarstva v savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji. Pripravil jo je Lokalni odbor Stranke modernega centra (SMC) Ĺ aleĹĄka dolina. Omizje je usmerjala podĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje in predsednica odbora Breda Kolar.

potrudili, da bomo pri tem velikoduĹĄni. Razumeti pa je treba, da ne moremo veÄ? Ä?akati, da ne moremo ĹĄe enkrat na zaÄ?etek, da Slovenija ne bo ĹĄla naprej, Ä?e projekta ne bomo intenzivirali.

Sam bom spodbudil ministre in druga, da bodo ĹĄli med ljudi. ÄŒe

ustavna presoja ne bo ĹĄla v smer, ki bi ogroĹžala veljavno uredbo o drĹžavnem prostorskem naÄ?rtu.

Aktivnosti potekajo. DruĹžba DARS je v fazi pridobivanja zemljiĹĄÄ?, angaĹžirane so ekipe za odkupe in zakoliÄ?be na terenu.

Smo tik pred tem, da sklenemo

deve pripravljene, zdaj jih je treba samo ĹĄe izvesti.

BulÄ?eva: Brez povezav nobena skupnost ne more slediti napredku

Omizja se je udeleĹžila tudi evropska komisarka za promet,

Cerar: Umika ni!

Tako je za omizjem zatrdil predsednik vlade, dr. Miro Cerar. ÂťGremo naprej po terminskem planu. Pripravljalna dela so se Ĺže zaÄ?ela, gradnja se mora prihodnje leto. Gre za razvojno os, ki je pomembna za celo Slovenijo, za omogoÄ?anje mobilnosti ljudi, za razvoj gospodarstva, za veÄ?jo varnost v cestnem prometu. Vlada bo do konca mandata vztrajala pri tem, verjamem pa, da bo tudi nova s tem projektom intenzivno nadaljevala. Po moji oceni je za Slovenijo enako pomemben kot Drugi tir. Ĺ˝elim si, da z razvojno osjo dejansko poveĹžemo KoroĹĄko z Beli krajino in naredimo tisto, kar Slovenija nujno potrebuje, Ä?e Ĺželi imeti prihodnost.ÂŤ Predsednik vlade ni zaobĹĄel stisk ljudi, ki se jim na pot postavlja izbrana trasa, ne presliĹĄal, da pri tem manjka dialog (na to je nedvoumno opozoril Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki, Janko KopuĹĄar), da je treba stopiti do ljudi. ÂťTudi meni je teĹžko, ko se sooÄ?am z usodami ljudi ob poteku trase, ki je doloÄ?ena kot optimalen kompromis. Tisto, kar bomo naredili v prihodnjih tednih in meseci bo bolj neposredna komunikacija z njimi. Pojasniti jim moramo, da se bomo zanje

Za omizjem dr. BlaĹž Nardin (predsednik SĹ GZ in predstavnik Gorenja), Branko Meh (predsednik ObrtnopodjetniĹĄke zbornice Slovenije), BoĹĄtjan Gorjup (predsednik GZS), dr. Miro Cerar (predsednik vlade), mag. Violeta Bulc (evropska komisarka za promet), dr. Peter GaĹĄperĹĄiÄ? (minister za infrastrukturo) in Breda Kolar (podĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje in predsednica lokalnega odbora SMC Ĺ aleĹĄka dolina).

Imeli so tudi precej vpraĹĄanj. Mnogi so bili v VzorÄ?nem mestu, kjer je okrogla miza potekala, prviÄ?.

bo treba, bom priĹĄel tudi sam, da se pogovorimo.ÂŤ

GaĹĄperĹĄiÄ?: DARS Ĺže odkupuje zemljiĹĄÄ?a

ÂťProjekt je tukaj in Ĺživi. Zatrdim lahko, da se ni treba bati, da bi se ustavil. PrepriÄ?an sem tudi, da

pogodba za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja v drugi polovici prihodnjega leta, da se bo gradnja lahko zaÄ?ela,ÂŤ je na okrogli mizi zatrdil minister za infrastrukturo, dr. Peter GaĹĄperĹĄiÄ?. Ĺ e enkrat je zatrdil, da so za-

Brigadirstvo povezuje ljudi V Velenju napovedujejo organizacijo prvega mednarodnega sreÄ?anja Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – DruĹĄtvo brigadirjev Velenje je mlado druĹĄtvo, ki je bilo ustanovljeno leta 2009. Vanj je vÄ?lanjenih nekaj veÄ? kot sto Ä?lanov. Delujejo prostovoljno, pri Ä?emer so eni bolj, eni malo manj aktivni, vsi pa se trudijo prispevati druĹžbi in ljudem, ki potrebujejo pomoÄ?. ÂťUstanovitev druĹĄtva je bila logiÄ?na. Velenje je zraslo s prostovoljnim delom. Generacije tukajĹĄnjih ljudi so gradile ceste, proge ‌ po vsej nekdanji Jugoslaviji. To so delali z veseljem.

Brigadirstvo je ljudi zdruĹževalo, povezovalo in prav je, da se tradicija nadaljuje,ÂŤ pravi Ä?lan druĹĄtva Drago Kolar.

Drago Kolar in Koloman LainĹĄÄ?ek pravita, da bi bili v druĹĄtvu veseli mladih, ki bi zgodbo brigadirstva peljali naprej.

ÂťÄŒe si enkrat brigadir, si vedno brigadir. S ponosom lahko povem, da imamo med svojimi Ä?lani tudi 90-letnike. Brigadirji so ljudje, ki nosijo v srcu prostovoljstvo, humanost,ÂŤ pravi predsednik velenjskega druĹĄtva, ki je tudi predsednik Zveze brigadirjev Slovenije, Koloman LainĹĄÄ?ek.

Koliko jim je naklonjena drĹžava? Âť Ĺ˝al od drĹžave ni toliko posluha, kot bi bilo priÄ?akovati.

Brigadirstvo menda naj ne bi sodilo v danaĹĄnje Ä?ase. IzkuĹĄnje pa kaĹžejo, da brigadirskih, prostovoljnih del potrebujemo vedno veÄ?, vedno veÄ? je ljudi, ki potrebujejo pomoÄ?.ÂŤ V zadnjem obdobju so brigadirji pripravili kar nekaj akcij. ÂťEna veÄ?jih je bila petdnevna delovna akcija, ko so ob Ĺ aleĹĄkem gradu obnovili ograjo,ÂŤ pravi LainĹĄÄ?ek. Ponosen je, tudi

mag. Violeta Bulc. Spregovorila je o evropskih smernicah na podroÄ?ju prometnih infrastrukturnih projektov, v katerih so Ĺže od leta 2014 glavna strateĹĄka orientacija Ĺželeznice. ÂťRazlogi za to so ĹĄtirje: prviÄ? zaradi razogljiÄ?enja, zaradi var-

na to, da so postavili prvo spominsko obeleĹžje brigadirjem. To na proÄ?elju Osnovne ĹĄole Miha Pintarja – Tolede priÄ?a o tem, da so ĹĄolo gradili brigadirji. ÂťTega marsikdo ne ve.ÂŤ Vsako leto se udeleĹžujejo Ä?istilnih akcij, sodelujejo z razliÄ?nimi drugimi druĹĄtvi, zbirajo sredstva, ki jih ljudje potrebujejo, od pohiĹĄtva do hrane, za zimo so jim pomagali pripraviti tudi kurjavo, v Materinskem domu v Mozirju so pobelili stene. ÂťTam smo, kjer nas potrebujejo,ÂŤ pravi Kolar.

Vsa dela opravijo prostovoljno, brez plaÄ?ila, brez nadomestila.

Tudi za prevoze in uporabo te-

â?ą

DrĹžava za brigadirstvo nima veliko posluha, ker naj ne bi sodilo v danaĹĄnje Ä?ase.

nosti v cestnem prometu in ĹĄte- digitalne, nobena drĹžava, novilnih Ĺžrtev ter teĹžko poĹĄkodova- bena skupnost, ne more slediti nih na evropskih cestah, zaradi napredku in ustvarjati blaginje v ĹĄtevilnih prometnih zamaĹĄkov svojem okolju. EU je trenutno, na cestnem omreĹžju in ker se je vkljuÄ?no s Slovenijo, najuspetudi EU jasno odloÄ?ila za sku- ĹĄnejĹĄe gospodarstvo na svetu. pno obrambno ÄŒe Ĺželimo drĹžati HoÄ?emo politiko. Pri sleta stik in ĹĄe nadnjem bo promeprej in razvijati cesto! Tako se tna infrastrukvisoko stopnjo pozdravljajo tura igrala poin KoroĹĄci. Zakaj ne gospodarske membno vlogo, socialne razvitotudi v Ĺ aleĹĄki in ĹĄe posebej Ĺželesti, je prometna Savinjski dolini? znice. Vendar pa infrastruktura to ne pomeni, da nujni pogoj.ÂŤ Izceste niso zanimive,ÂŤ je dejala. razila je prepriÄ?anje, da se bo ÂťTudi ta razprava je pokazala, 3. razvojna os dobro znaĹĄla v kako pomembne so za doloÄ?ena ĹĄirĹĄem evropskem prostoru in v regionalna podroÄ?ja cestne po- njem prispevala k razvoju. đ&#x;”˛ vezave. Brez povezav, pa naj si gre za prometne, energetske ali

â?ą

Rekli so â?ą BoĹĄtjan Gorjup, predsednik GZS: ÂťKo pridemo do toÄ?ke, ko bo treba odkupovati zemljiĹĄÄ?a, bo zelo pomembna komunikacija. Ljudem moramo povedati, da bodo dobili nova bivaliĹĄÄ?a, ki bodo vredna vsaj toliko kot so danes, v veÄ?ini primerov pa veÄ?. UpoĹĄtevati bo treba njihove Ĺželje in jim omogoÄ?iti, Ä?e bi Ĺželeli bivati skupaj, tudi to.ÂŤ Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije: ÂťÄŒeprav sem velikokrat kritiÄ?en do vlade, pa jo moram v tem primeru pohvaliti. Imam pa predlog. Kmetijska zemljiĹĄÄ?a naj reĹĄuje tako kot jih je pri Magni. Naj jih preplaÄ?a.ÂŤ Dr. BlaĹž Nardin, predsednik SĹ GZ: Šestnajst let je od prvih zamisli. Marija Terezija je v ĹĄestnajstih letih zgradila 100 kilometrov cest in nekaj ĹželezniĹĄkih prog.ÂŤ Mag. Ludvik Golob, generalni direktor PV: ÂťLeta 2010 smo se z Darsom dogovorili, da bomo prevzeli zemljino. Potrebujemo jo pri sanaciji degradiranih povrĹĄin. Nanjo smo raÄ?unali Ĺže leta 2015. Ker je ĹĄe ni, imamo velike teĹžave pri vzdrĹževanju nasipa med Velenjskim in Ĺ oĹĄtanjskim jezerom. Kdaj lahko raÄ?unamo nanjo?ÂŤ Dr. Cvetka Tinauer (bivĹĄa predsednica SĹ GZ): ÂťKo zdaj gledam nazaj ‌ V desetih letih smo se pogovarjali z vsaj petnajstimi ministri za infrastrukturo. Dokler nismo bili poenoteni, ni ĹĄlo.ÂŤ MatjaĹž Ĺ porin (podmladek SMC Ĺ˝alec): ÂťTudi Spodnja Savinjska dolina to cesto nujno potrebuje. Podjetjem je treba omogoÄ?iti razvoj.ÂŤ AljaĹž Vrhovnik (Mladinska iniciativa KoroĹĄke): ÂťNa odseku med Arjo vasjo in Dravogradom se po osamosvojitvi zgodilo najveÄ? prometnih nesreÄ? s smrtnim izidom v Sloveniji.ÂŤ Janko KopuĹĄar, Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki: ÂťDo tega ne bi priĹĄlo (ustavna presoja, op. avtorja), Ä?e bi bila komunikacija boljĹĄa. Civilna iniciativa deluje od vrat do vrat, taka omizja kot je to, pa prepriÄ?ujejo Ĺže prepriÄ?ane. Na teren bo treba!ÂŤ

lefonov ne. Vseeno pa brez denarja ne gre.

Pomagajo si s Ä?lanarino in donatorskimi sredstvi. Pri tem oba poudarita podporo Mestne obÄ?ine Velenje in naklonjenost Ĺžupana Bojana KontiÄ?a ter donatorja posameznika, tudi briga-

â?ą

Ob 1. aprilu, dnevu brigadirjev, se udeleĹžijo krvodajalske akcije.

dirja, podjetnika Novalijo Muminovića iz Šoťtanja.

IĹĄÄ?ejo delo sami ali delo najde njih? ÂťDelo poiĹĄÄ?e nas. Ljudje nas pokliÄ?ejo, nas Ĺže kako najdejo. Mi pa postorimo, kar potrebujejo, in potem ĹĄele debatiramo, ali je bilo treba ali ne,ÂŤ pravita.

PriÄ?akujejo med 200 in 300 brigadirjev

25. maja bodo v Velenju pripravili prvo mednarodno sreÄ?anje brigadirjev. Velik zalogaj. PriÄ?akujejo, da se ga bo udeleĹžilo med 200 in 300 brigadirjev iz vseh drĹžav nekdanje Jugoslavije, pa tudi iz Romunije.

đ&#x;”˛

Milan Tepej novi predsednik DruĹĄtvo upokojencev Ĺ kale, ki zdruĹžuje Ä?lane iz Ĺ kal, Hrastovca, PleĹĄivca in Cirkovc, se je pred dnevi seĹĄlo na rednem obÄ?nem zboru. Na njem so izvolili med drugim tudi novo vodstvo.

Po devetih letih je v tej vlogi Slavico Bevc zamenjal Milan Tepej, ki je po rodu Ĺ kalÄ?an, sedaj pa Ĺže nekaj Ä?asa Ĺživi v Velenju. BevÄ?eva pa ostaja podpredsednica in koordinatorica programa StarejĹĄi za starejĹĄe. ÂťV dvajsetih letih so organi druĹĄtva organizirali veliko sreÄ?anj, izletov aktivnosti in druĹženj ter s tem polepĹĄali, popestrili in osmislili marsikateri trenutek ali celo Ĺživljenje svojim Ä?lanom. Vsekakor moramo spoĹĄtovati delo naĹĄih predhodnikov in odgovorno nadaljevati delo v dobro letos 312 vÄ?lanjenih,ÂŤ so med drugi poudarili v gradivu za redni obÄ?ni zbor. đ&#x;”˛

vos

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 4. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 28. marca Ministrstvo za zunanje zadeve je hrvaĹĄkemu veleposlaniĹĄtvu v Ljubljani poslalo protestno verbalno noto v zvezi s sodnimi postopki proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami na HrvaĹĄkem.

Oglasil se je predsednik Borut Pahor, ki je dejal, da bi morala Slovenija izkazati solidarnost z Veliko Britanijo v nastalih okoliĹĄÄ?inah po poskusu atentata v Salisburyju in po zgledu nekaterih drĹžav izgnati ruske diplomate pri nas.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

grajenka za mir Malala Jusafzai, ki jo je leta 2012 taliban ustrelil v glavo zaradi njenih prizadevanj za pravice deklic do izobrazbe.

V venezuelskem mestu Valencia je izbruhnil poĹžaru, ki je skupaj z nemiri terjal 68 Ĺživljenj.

Petek, 30. marca Preiskovalna komisija drĹžavnega zbora o ugotavljanju zlorab v banÄ?nem sistemu je na seji obravnavala osnutek konÄ?nega poroÄ?ila.

Predsednik Borut Pahor je ocenil pripravljenost Slovenske vojske. Za delovanje v vojni jim je pripisal nezadostno oceno, za delovanje v miru pa viťjo kot lani – dobro.

sploh ni kandidiral.

Na avtocesti, ki povezuje Albanijo s Kosovom, se je zbralo veÄ? tisoÄ? jeznih protestnikov, ogorÄ?enih nad vladno odloÄ?itvijo o prvi uvedbi cestnine v drĹžavi.

Ciprski parlament je potrdil spremembo kazenskega zakonika, po kateri splav v doloÄ?enem obdobju noseÄ?nosti ni veÄ? kaznivo dejanje.

Administracija ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa je sporoÄ?ila, da Ĺželi zaÄ?eti zbirati podatke o dejavnostih na druĹžbenih omreĹžjih o ljudeh, ki Ĺželijo pridobiti vizum za vstop v ZDA.

Nedelja, 1. aprila Kristjani so praznovali najveÄ?ji praznik veliko noÄ?, spomin na Jezusovo vstajenje od mrtvih.

Veljati je zaÄ?el del zakona o dajatvah za motorna vozila, ki uvaja novo dajatev na odjavljeno vozilo.

Pahor pravi, da Slovenija ni nevtralna drĹžava.

Vili KovaÄ?iÄ? se je znova pritoĹžil – tokrat zoper sklep drĹžavne volilne komisije o datumu ponovljenega glasovanja.

Ekvadorsko veleposlaniĹĄtvo v Londonu je Julianu Assangeu odklopilo spletno povezavo.

Kosovo je predstavnikom stranke kosovskih Srbov Srbske liste zagrozilo z aretacijo, Ä?e bodo ustanovili skupnosti srbskih obÄ?in, kot so napovedali.

Poljska je z ZDA podpisala najveÄ?jo pogodbo o nakupu oroĹžja v svoji zgodovini. Sklenila je dogovor o nakupu protiraketnega sistema patriot podjetja Raytheon v vrednosti 3,8 milijarde evrov.

ÄŒetrtek, 29. marca Vlada je zaradi afere Skripal sklenila, da na posvet pokliÄ?e slovenskega veleposlanika v Moskvi PrimoĹža Ĺ eliga.

Sindikat SVIZ je sporoÄ?il, da Ĺželi razpravo o vzgoji in izobraĹževanju umestiti med predvolilne teme.

V odgovor na ameriĹĄki izgon 60 ruskih diplomatov in zaprtje ruskega konzulata v Seattlu po napadu z ĹživÄ?nim strupom v Veliki Britaniji se je Moskva odloÄ?ila za povraÄ?ilni izgon 60 ameriĹĄkih diplomatov in zaprtje ameriĹĄkega konzulata v Sankt Peterburgu.

20-letna Malala je zbrane v Pakistanu tudi nagovorila.

Ob zaÄ?etku velikonoÄ?nega tridnevja je papeĹž FranÄ?iĹĄek v rimskem zaporu umil noge 12 zapornikom.

Po ĹĄestih letih se je v domovino vrnila pakistanska Nobelova na-

Pripravljenost za delovanje v vojni: nezadostno. Za delovanje v miru: dobro.

Kristjani so zaznamovali velikonoÄ?ni veliki petek, dan strogega posta, ko so se spomnili Jezusove smrti na kriĹžu.

Znova je stavkalo osebje francoskega letalskega prevoznika Air France. V njihovi zahtevi za poviĹĄanje plaÄ? je bila pred veliko noÄ?jo odpovedana kar Ä?etrtina vseh letov.

Potem ko je dan prej brez soglasja oblasti kosovski notranji minister izgnal ĹĄest drĹžavljanov TurÄ?ije, je kosovski premier poskrbel za njegovo zamenjavo in ob tem zamenjal tudi direktorja kosovske obveĹĄÄ?evalne sluĹžbe.

TurĹĄki predsednik Recep Tayyip Erdogan je zavrnil ponudbo Francije za posredovanje med sirskimi Kurdi in TurÄ?ijo ter napovedal nove operacije na severu Sirije.

Sobota, 31. marca Na veliko soboto so verniki v cerkve mnoĹžiÄ?no nosili velikonoÄ?ne jedi k blagoslovu.

starejĹĄi Slovenec Nikolaj DragoĹĄ.

V Franciji so se ukvarjali z za prihodnje tri mesece napovedanimi stavkami ĹželezniÄ?arjev, smetarjev, zaposlenih v energetskem sektorju in pilotov druĹžbe Air France.

Oglasil se je ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je dejal, da bi lahko bila zastrupitev nekdanjega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegove hÄ?erke v interesu britanske vlade.

Kitajska je v vse ostrejĹĄem trgovinskem sporu z ZDA, kot odgovor na ameriĹĄke carine tudi sama uvedla carine na ameriĹĄke proizvode v skupni vrednosti okoli tri milijarde dolarjev.

V 82. letu starosti je umrla Winnie Madikizela-Mandela, borka za odpravo apartheida in Ĺžena Nelsona Mandele.

Torek, 3. aprila Ugledni slovenski pravniki so spisali noto, ki so jo poslali na HrvaĹĄko in v kateri sporoÄ?ajo, da v primeru implementacije arbitraĹžne razsodbe enotno podpirajo slovensko politiko.

ZaÄ?ela so se referendumska opravila pred ponovnim glasovanjem na referendumu o zakonu o drugem tiru.

Slovenski premier v odstopu Miro Cerar je zaÄ?el obisk v Makedoniji.

Dars je prviÄ? vklopil sistem elektronskega cestninjenja za tovorna vozila.

Cestninske postaje na avtocestah so za vedno zaprle in dvignile zapornice, Dars pa je prviÄ? vklopil sistem elektronskega cestninjenja za tovorna vozila.

AmeriĹĄka in juĹžnokorejska vojska sta v JuĹžni Koreji zaÄ?eli skupne vojaĹĄke vaje, na katerih sodeluje okoli 300 tisoÄ? vojakov.

Dve veliki nemĹĄki stranki, krĹĄÄ?anski demokrati kanclerke Angele Merkel in opozicijski liberalni demokrati, sta priznali, da sta pred lanskimi volitvami od Deutsche Post kupili podatke o volivcih.

Italijo je razburil vdor francoskih carinikov v prostore italijanske humanitarne organizacije, ki pomaga prebeĹžnikom.

Ponedeljek, 2. aprila Izvedeli smo, da je vrhovno sodiĹĄÄ?e zavrnilo pritoĹžbo Vilija KovaÄ?iÄ?a glede datuma ponovljenega glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru.

V 111. letu starosti je umrl naj-

Kitajska je uvedla carine na nekatere proizvode v ZDA:

Na mednarodni donatorski konferenci, ki je v Ĺ˝enevi potekala pod okriljem ZdruĹženih narodov, so za humanitarno pomoÄ? Jemnu zbrali dve milijardi dolarjev.

NemĹĄko toĹžilstvo je na deĹželno sodiĹĄÄ?e vloĹžilo zahtevo za izroÄ?itev nekdanjega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta Ĺ paniji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je odloÄ?il, da zadrĹži dogovor med Izraelom in Visokim komisariatom ZdruĹženih narodov za begunce, po katerem bi pribliĹžno 16 tisoÄ? prebeĹžnikov preselili v razliÄ?ne zahodne drĹžave, med drugim domnevno v Kanado, NemÄ?ijo in Italijo, obenem pa bi veÄ? tisoÄ? preteĹžno Sudancev in Eritrejcev lahko ĹĄe vsaj pet let ostalo v Izraelu.

Verniki so v cerkve k blagoslovu prinaĹĄali velikonoÄ?ne jedi.

Na egiptovskih predsedniĹĄkih volitvah je zmagal Abdel Fatah Al Sisi. A tamkajĹĄnji mediji so sporoÄ?ili ĹĄe drugo zanimivo vest: njihov nogometaĹĄ Mohamed Salah je na istih volitvah dobil kar milijon glasov – Ä?eprav za mesto

5. aprila 2018

Kako pa kaj hujĹĄanje? “Tehnologija je navadno zasnovana z dobrimi nameni, Ä?loveĹĄka narava je tista, ki nas izda,â€? mi je pred Ä?asom dejala investitorka, s katero sva se pogovarjali o epriÄ?akovanih negativnih posledicah novih tehnologij. Konkreten primer: Industrija hujĹĄanja cveti in vanjo sodijo tudi pametne ure in aplikacije za ĹĄtetje kalorij, diete, recepti opozarjanje na premalo gibanja, pomoÄ? pri ĹĄportu itd.

TeĹžava je, da so pri uravnavanju telesne teĹže vzroÄ?no-poslediÄ?ne zveze bolj kompleksne, kot se zdi na prvi pogled. Marsikdo si Ĺželi biti bolj fit, ni pa v to pripravljen vloĹžiti potrebnega dela. VÄ?asih mu uspeh oteĹžuje tudi okolica. KakĹĄen odstotek populacije hujĹĄa tudi med prazniki, ko so na vsaki mizi in TjaĹĄa Zajc koraku velikonoÄ?ne dobrote?

Dokler sta uravnana teĹža in dober videz osebni projekt, so uspehi lahko priÄ?akovani, Ä?e za njimi stoji trdo delo in izobraĹževanje. Posameznik se mora odloÄ?iti, ali bo izbral nov prehranski reĹžim, in Ä?e gre za spremembo Ĺživljenjskega sloga, je to lahko zanimiv osebni izziv. Gladina morja diet se viĹĄa: nastajajo nove ideje glede na skupine hranil, etiÄ?ne pomisleke in podobno. Izbirate lahko med paleo, keto, vegansko, dieta z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, nizko vsebnostjo maĹĄÄ?ob, dieto brez mleÄ?nih izdelkov ‌ Ko nov naÄ?in gledanja na prehrano postane navada, napor izgine. Novo obnaĹĄanje postane nova normalnost. Populacijsko gledano takĹĄen izziv dolgoroÄ?no uspeĹĄno vzdrĹžuje malo ljudi.

In pri tem v ospredje stopi pomen okolice, ki lahko spodbuja ali zavira napredek.

Pojavnost sladkorne bolezni v druĹžbi naj bi se v nekaj desetletjih podvojila. Vseh ljudi ne bo mogoÄ?e prepriÄ?ati, da kuhajo, se gibajo, pazijo na to, kaj jedo. Za snovalce politik javnega zdravja predstavlja to izziv. Dokler so ameriĹĄka mesta tako razprostrta, da bi peĹĄ potrebovali uro do trgovine in uro do sluĹžbe, javnega prometa pa ni, se ljudje ne bodo odpovedali uporabi osebnih avtomobilov za vsak svoj premik. V ZDA so Ĺže pred leti uvedli obvezno navajanje kaloriÄ?ne vrednosti Ĺživil v restavracijah, da bi ljudje izbirali manj energetsko nasiÄ?eno hrano. Slovenija je konÄ?no omejila vsebnost transmaĹĄÄ?ob v prehranskih izdelkih (predpis bo v veljavo stopil aprila naslednje leto), najdlje pri opozarjanju na nezdravost hrane pa so pred kratkim ĹĄli v ÄŒilu z rigorozno novo zakonodajo pri oglaĹĄevanju. Podobno kot zavoji cigaret v nekaterih drĹžavah nimajo veÄ? logotipov, ampak poenoteno podobo, v ÄŒilu kosmiÄ?i za zajtrk ne bodo smeli veÄ? imeti za otroke navdihujoÄ?ih junakov. OglaĹĄevanje sladkarij na televiziji bo od naslednjega leta prepovedano med ĹĄesto uro zjutraj in deseto uro zveÄ?er. Prehranski izdelki v trgovini nimajo samo prehranskih nalepk z informacijami o sestavi v majhni pisavi, za katero vÄ?asih potrebujeĹĄ skoraj poveÄ?evalno steklo, da lahko razbereĹĄ vsebino, hrana v trgovinah v ÄŒilu je dodatno oznaÄ?ena z opozorilnimi nalepkami, Ä?e ima posamezna hrana preveÄ? soli, sladkorja, kalorij ali maĹĄÄ?ob.

Marketing se lahko bori samo z marketingom. ReĹĄitve so lahko uspeĹĄne le, ko njihovi uÄ?inki ne zahtevajo preveÄ? napora. Dokler bo v Mehiki kokakola dostopnejĹĄa od pitne vode, je teĹžko priÄ?akovati bolj zdrav narod.

Februarja je bila v strokovni reviji JAMA objavljena enoletna ĹĄtudija stanfordskih raziskovalcev, ki so poskuĹĄali ugotoviti, kako dieta z malo maĹĄÄ?obami in na drugi strani dieta z malo ogljikovimi hidrati vplivata na izgubo teĹže. Ugotavljali so ĹĄe, ali je uspeĹĄnost posameznega prehranskega reĹžima povezana z genetsko osnovo posameznika ali posameznikovo specifiko izloÄ?anja inzulina. ÄŒloveĹĄko telo je bistveno bolj zapleteno kot kalkulator, v katerega vneseĹĄ ĹĄtevilke in dobiĹĄ odgovor na reĹĄitev zapletenega raÄ?una. Kako bo naĹĄe telo sprejemalo hrano, je odvisno od vrste hrane, Ä?asa in pogostosti obrokov, osebne presnove in ĹĄe Ä?esa. Enostavno je reÄ?i, da lahko vsak posameznik, Ä?e le Ĺželi, vpliva na to, ali je suh ali debel. ÄŒloveĹĄki moĹžgani so izjemno plastiÄ?ni. Navade, ki se v obliki moĹžganskih vzorcev dobesedno “vtisnejoâ€? v spomin, in poslediÄ?no dnevno delovanje je mogoÄ?e spremeniti. Vzorce je mogoÄ?e preoblikovati. Pogosto pa se pozablja na pomen okolja. Ĺ˝e nekaj Ä?asa je jasno, da zgolj ĹĄtetje kalorij ne pomaga pri izgubi ali nadzoru teĹže, temveÄ? je pomembneje, kakĹĄne vrste Ĺživil posameznik uĹživa. Kar pa se tiÄ?e diet, je imela omenjena stanfordska ĹĄtudija preprost zakljuÄ?ek: najboljĹĄa dieta sta zmernost pri hrani in izbira prehranskega reĹžima, ki se ga je posameznik sposoben drĹžati. Majhne spremembe imajo lahko dolgoroÄ?no dobre rezultate. ÄŒe smo le sposobni gledati na dolgoroÄ?ni uÄ?inek namesto instantne gratifikacije. đ&#x;”˛

V Franciji se je zaÄ?el stavkovni val.

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 4. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

IZOBRAŽEVANJE

5. aprila 2018

Za nami je uspeťno obdobje, pred nami novi izzivi V 35. gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleťke doline od 54 nagrajenih 26 nalog – Za najboljťega mladega raziskovalca posebna nagrada – Skulptura Bergmandeljca mag.

Ivanu Kotniku Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 27. marca – Znanje je nekaj, Ä?esar ne moreĹĄ izgubiti; vsaka izkuĹĄnja je dobrodoĹĄla; Ä?udovita popotnica za mladega Ä?loveka – to so bile najpogosteje izreÄ?ena mnenja, s katerimi so udeleĹženci zakljuÄ?ne slovesnosti (bila je v kulturnem domu v Velenju) ocenili gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline.

LetoĹĄnje je bilo Ĺže 35. po vrsti, na prireditvi pa so najuspeĹĄnejĹĄim mladim raziskovalcem in njihovim mentorjem podelili priznanja in nagrade. OsnovnoĹĄolci gredo na nagradni izlet maja, srednjeĹĄolci – dobitniki bronastega, srebrnega in zlatega priznanja – pa so prejeli denarne nagrade. Dijak Strojne ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV) in avtor raziskovalne naloge z naslovom VarÄ?no ogrevanje z IR paneli – resniÄ?nost ali mit? Nejc Slemenjak pa je kot najuspeĹĄnejĹĄi mladi raziskovalec po izboru komisije letoĹĄnjega gibanja prejel ĹĄe posebno nagrado Gorenja Velenje, in sicer udeleĹžbo na teÄ?aju za razvojne inĹženirje NX Dizajn, za katerega njihovi razvojniki pravijo, da je eno najsodobnejĹĄih orodij, ki podpira razvoj izdelkov od snovanja do proizvodnje. Podelili so tudi skulpturo Bergmandeljc. Tokrat jo je prejel mag. Ivan Kotnik za 20-letno spodbujanje gibanja in delo z mladimi.

Eden boljĹĄih projektov obÄ?in in Ĺ CV

Po mnenju predsednika programskega sveta gibanja mag.

GaĹĄperja Ĺ karja je gibanje eden boljĹĄih projektov lokalih skupnosti in Ĺ CV. V zadnjih petih letih so ga ohranili na zelo visoki kakovostni ravni, saj raste po ĹĄtevilu izdelanih nalog in njihovi kakovosti, uspelo jim ga je pribliĹžati gospodarstvu. Prav tako je Ĺže pred leti preseglo meje Ĺ aleĹĄke doline, zato v programskem svetu razmiĹĄljajo o spremembi

Posebno nagrado je najboljĹĄemu letoĹĄnjemu mlademu raziskovalcu po izboru komisije Nejcu Slemenjaku izroÄ?ila Irena Vodopivec, direktorica Razvoja kadrov in Korporativne univerze Gorenje Velenje.

Tudi letos je bila bera nagrajenih srednjeĹĄolskih nalog bogata.

Avtorji kar 16 nalog prihajajo z elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole, avtorji 4 iz gimnazije, na Strojni ĹĄoli so izdelali 3, na Ĺ oli za storitvene dejavnosti 2 in na Ĺ oli za rudarstvo in varstvo okolja 1 nalogo. Med srednjeĹĄolskimi nalogami jih je 7 prejelo bronasto, 2 srebrno in 2 zlato priznanje.

Z zlatim priznanjem nagrajene raziskovalne naloge

Dobitniki bronastega, srebrnega in zlatega priznanja med osnovnoĹĄolskimi nalogami.

njegovega imena. Dejal je ĹĄe, da je za njimi uspeĹĄno obdobje, pred njimi pa novi izzivi. Zahvalil se je mladim in mentorjem za njihov trud, prav tako starĹĄem ter financerjem gibanja: obÄ?inam Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Izrazil je tudi upanje, da bodo raziskovalno dejavnost podpirale tudi v prihodnje, prav tako podjetja, saj so nekateri sodelujoÄ?i v gibanju danes strokovnjaki na svojih podroÄ?jih.

Koordinatorka gibanja Karmen Hudournik je prepriÄ?ana, da je sodelujoÄ?im delo v gibanju prineslo dobre in zanimive izkuĹĄnje.

Pozvala je mlade, naj bodo radovedni, inovativni in igrivi ter naj raziskujejo tudi v prihodnje.

V 35 letih je 2640 avtorjev pod vodstvom 1402 mentorjev in somentorjev izdelalo 1358 raziskovalnih nalog.

V ĹĄolskih letih 2013/2014 do 2017/2018 se je od 190 nalog na drĹžavno sreÄ?anje uvrstilo 138, od tega v drugi krog 67 ali 49 odstotkov.

Od 54 prejetih raziskovalnih nalog nagrajenih 26

Mladi raziskovalci so v letoĹĄnjem gibanju izdelali 54 nalog (eno veÄ? v primerjavi s predhodnim letom), pod nje se je podpisalo 93 avtorjev in 59 mentorjev in somentorjev. Na drĹžavno tek-

Na redni letni skupĹĄÄ?ini MZPM Velenje so nagradili ĹĄtiri dolgoletne prostovoljke – Poslovili so se tudi od dolgoletne sekretarke zveze Tince KovaÄ? druĹžine iz Ĺ aleĹĄke doline: Kaja Flis, Klara Lipnikar, Vesna Mihelak in Maja Ravnjak. Brez njih si pri zvezi teĹžko predstavljajo izvedbo letovanj, OtroĹĄkega parlamenta, poÄ?itniĹĄkih aktivnosti ter projektov s podroÄ?ja ekologije, pridelave zdrave hrane in spodbujanja bralne kulture. Z darilom in ĹĄopkom roĹž, predvsem

movanje mladih raziskovalcev se je uvrstilo 22 osnovnoĹĄolskih in 17 srednjeĹĄolskih nalog.

OsnovnoĹĄolci so izdelali 28 nalog, od tega najveÄ? (9) uÄ?enci osnovne ĹĄole (OĹ ) Gustava Ĺ iliha Velenje, 6 nalog uÄ?enci OĹ Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanju, 4 uÄ?enci OĹ Gorica Vele-

Rekli so â?ą JoĹžef Ĺ koljÄ?, glavni tajnik Zveze organizacij za tehniÄ?no kulturo Slovenije: ÂťTo je eno od bolje organiziranih regijskih tekmovanj, ki vsako leto prispeva za drĹžavno tekmovanje kakovostne raziskovalne naloge. VkljuÄ?evanje mladih v raziskovalno dejavnost in tudi na tekmovanja iz znanj so baza, iz katere izhajajo potem inĹženirji, znanstveniki, raziskovalci, profesorji na fakultetah. Tisti, ki so to zaÄ?eli, so danes Ĺže akademiki.ÂŤ Klavdija Jug, mentorica srednjeĹĄolski raziskovalni nalogi: ÂťVsako raziskovalno delo mladih je treba spodbujati. To so naĹĄi bodoÄ?i znanstveniki, raziskovalci, ki lahko veliko prispevajo k lokalni skupnosti in

Priznanja za ĹĄtiri srÄ?na dekleta

Velenje, 29. marca – MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje je na redni letni skupĹĄÄ?ini podelila priznanja ob Tednu otroka za leto 2017. Tokrat so priznanja za izreden prispevek pri druĹžbeni vzgoji otrok dobile ĹĄtiri dolgoletne prostovoljke raznolikih talentov, ki jih nesebiÄ?no delijo med otroke in

nje, po 2 nalogi uÄ?enci OĹ Mihe Pintarja Toleda Velenje, bratov Letonja Ĺ martno ob Paki, Frana Kocbeka Gornji Grad, po 1 nalogo pa uÄ?enci OĹ Livada Velenje, Polzela in Ljubno ob Savinji.

Med osnovnoĹĄolskimi nalogami jih je 5 prejelo bronasto, 7 srebrno in 3 zlato priznanje Pod 26 raziskovalnih nalog so se podpisali dijaki ĹĄol Ĺ CV.

pa z besedami iskrene zahvale pa so se prijatelji mladine poslovili od dolgoletne sekretarke Tince KovaÄ?, ki se je 1. aprila letos upokojila, a zagotovila, da bo ostala aktivna Ä?lanica MZPM Velenje. đ&#x;”˛

tf

Nagrajenke MZPM Velenje Klara Lipnikar, Maja Ravnjak, Vesna Mihelak in Kaja Flis s sedaj Ĺže nekdanjo sekretarko zveze Tinco KovaÄ?, novo sekretarko Bojano Ĺ pegel in predsednikom zveze Zdenkom GoriĹĄkom.

OsnovnoĹĄolske: Ali je naziv ĹĄportna ĹĄola veÄ? kot le beseda?, avtorja: Sebastjan Turinek, TomaĹž Turinek, mentorici: TjaĹĄa Hudarin, Barbara Turinek (osnovna ĹĄola Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj); Popestritev turizma v Gornjem Gradu s QR-kodo: avtorica: MajÄ?a Grudnik, mentorica: DuĹĄanka Colnar (osnovna ĹĄola Frana Kocbeka Gornji Grad); Hrana na kroĹžnik – ne v smeti, avtorici: Ĺ pela Pirnat, Deja Purg, mentorici: Barbara TrebiĹžan in Branka Mestnik (osnovna ĹĄola Gorica Velenje).

SrednjeĹĄolske: Izmenjajmo oblaÄ?ila: avtorica Zala KaÄ?, mentorica: Jana Krautberger (Ĺ CV Velenje, Ĺ ola za rudarstvo in varstvo okolja); VarÄ?no ogrevanje z IR-paneli – resniÄ?nost ali mit: avtor: Nejc Slemenjak, mentor: Radovan Repnik (Ĺ CV Velenje, Strojna ĹĄola).

tudi drĹžavi. Mladi so zvedavi, je pa vÄ?asih potrebno malo ÂťpritisnitiÂŤ, da se stvari pripeljejo do prave globine za srednjeĹĄolca in do konca. Ne bi bilo slabo, Ä?e bi se raziskovalno delo mladih upoĹĄtevali pri ĹĄtipendijah, morda tudi kot kreditne toÄ?ke za vpis na fakultete. To bi spodbudilo boljĹĄe dijake, da bi naredili ĹĄe kaj veÄ? kot le redne obveznosti.ÂŤ Dr. Erika GlasenÄ?nik, predsednica ene od ocenjevalnih komisij: ÂťVsako leto je delo ocenjevalcev zaradi kakovostnih nalog zahtevnejĹĄe. Se mi zdi, da bomo morali poÄ?asi postaviti nova merila, da bomo lahko izbrali najboljĹĄe med najboljĹĄimi. Vedno veÄ? zanimivih idej je. Dijakom in uÄ?encem sve-

tujem, naj ne obupajo, naj ne bodo razoÄ?arani, Ä?e niso bili nagrajeni. Znanstveno raziskovalno delo je uÄ?enje za vse Ĺživljenje.ÂŤ Nejc Slemenjak, najboljĹĄi mladi raziskovalec 35. gibanja, sicer dijak Strojne ĹĄole Ĺ CV: ÂťSem preseneÄ?en nad posebnim priznanjem, menim, da si ga tudi zasluĹžim.

Veliko mi pomeni, da so drugi prepoznali uporabnost moje raziskovalne naloge z naslovom VarÄ?no ogrevanje z IR-paneli – resniÄ?nost ali mit? in jo nagradil. Bila je zelo zahtevna, ob raziskovanju sem trÄ?il na marsikatero oviro, ki je na zaÄ?etku nisem priÄ?akoval. Menim, da je podpora mladim, ki poleg ĹĄolske izobrazbe Ĺželijo pridobiti ĹĄe drugaÄ?ne izkuĹĄnje, zelo pomembna.ÂŤ

đ&#x;”˛

Naš čas, 5. 4. 2018, barve: CMYK, stran 10

10

BISERI

5. aprila 2018

BISERI maturantskega plesa 2018

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Nabor maturantskih biserov že prepolovljen V drugem krogu glasovanja, ko boste izbor ponovno prepolovili, bomo glasovnice zbirali do torka, 10. aprila, do 10. ure. Pošljite jih po pošti, vrzite jih v naš nabiralnik ali pa jih prinesite v uredništvo. Še vedno lahko oddate več glasovnic, med katerimi bomo tudi tokrat izžrebali tri nagrajence.

Tokrat so srečo pri žrebu imeli Alen Vidali, Urška Rednak in Polonca Herlah. Po pošti boste prejeli obvestilo o prejeti nagradi, s katerim lahko v našem uredništvu prevzamete darilne bone za Trgovino Diva – točeni parfumi.

Vse, ki ste sodelovali v akciji Biseri maturantskega plesa 2018, bomo 19. aprila povabili v Vilo Bianco na zaključno prireditev, na kateri vam bomo podelili nagrade za pogumno sodelovanje v naši akciji.

1. Saša Malenković 2. Alem Hodžić 3. Barbara Kladnik 4. Sergej Malus 5. Katarina Grazer 6. Klemen Glinšek 7. Katarina Kumer 8. Vid Mohor 9. Žana Petek 10. Tina Knez Glasovanje preko kuponov nagrajujemo.

Tokrat nagrade podarja: Trgovina Iva – Cvetličarstvo in vzgoja sadik iz NC Velenje.

KUPON št. 2 Glasujem za maturanta:

2

______________________________ Glasujem za maturantko: ______________________________ Ime, priimek in naslov: _______________________ _______________________________________ Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri 2018«. Med tri izžrebance bomo podelili praktične nagrade.

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 4. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

KULTURA

11

z odkritjem kipa so izpostavili predvsem njegovo glasbeno ustvarjalnost. ÂťKip je pravzaprav dodatek, poklon njegovemu delu in njemu kot osebi. Lepo je ob zavedanju, da smo imeli tudi v Velenju rojake, ki so pomembno prispevali k prepoznavnosti naĹĄega okolja. Danes se nam zdi marsikaj samo po sebi umevno, takrat pa niti pribliĹžno ni bilo

tako. Ustvarjati ter se boriti z veliko energije za to, da ostanemo to, kar smo, je pomemben prispevek k zgodovini in naĹĄi sedanjosti.ÂŤ PriloĹžnostni kulturni program so pripravili Ä?lani trobilnega ansambla omenjene glasbene ĹĄole pod taktirko Mirana Ĺ umeÄ?nika.

5. aprila 2018

Dolg in zahvala velikemu rojaku Kip Franu Korunu KoĹželjskemu prvi dogodek ob praznovanju 150. obletnice njegovega rojstva – Uspehi uÄ?encev in dijakov glasbene ĹĄole najlepĹĄe predstavljajo njegovo veliÄ?ino – Prireditve vse do konca leta Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 29. marca – Ob 150. obetnici rojstva rojaka, skladatelja in glasbenega pedagoga Frana Koruna KoĹželjskega se bo vse do konca leta zvrstilo v Velenju kar nekaj prireditev. Prva veÄ?ja je bilo odkritje njegovega kipa pred vhodom v velenjsko glasbeno ĹĄolo, ki nosi njegovo

S prireditve v avli velenjske glasbene ĹĄole

ime 52 let. Kip – delo akademske kiparke Katje Majer iz Maribora – sta odkrila Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? in ravnatelj glasbene ĹĄole Boris Ĺ tih. Lokalna skupnost je za obeleĹžje odĹĄtela dobrih 6.700 evrov.

Boris Ĺ tih je med drugim povedal, da sta postavitev kipa velikemu umetniku predlagala Bojan KontiÄ? in vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Mestne

Rekli so â?ą Katja Majer, akademska kipar-

ka: ÂťDelo je bilo zahtevno in prijetno. ObÄ?utim navduĹĄenje ob tej krasni energiji KoĹželjskega, ki me je spremljala med trimeseÄ?nim delom ob izdelovanju njegovega portreta. Menim, da bi kip moral biti navdih ljudem, ki prihajajo v glasbeno ĹĄolo. Verjamem, da ima energijo njegove esence in da tisti, ki mu bodo znali pogledati v oÄ?i, bodo navdih tudi prejeli.ÂŤ

obÄ?ine Velenje Dragan MartinĹĄek. ObeleĹžje je dolg in hkrati zahvala umetniku za njegovo delo. Velenjska glasbena ĹĄola je v zadnjih nekaj desetletjih ena najbolj prepoznavnih v drĹžavi, uÄ?enci in dijaki ĹĄole pa z rezultati na razliÄ?nih tekmovanjih to zgovorno dokazujejo.

Tudi Bojan KontiÄ? je kip oznaÄ?il kot zahvalo za delo, ki ga je Fran Korun opravil v Ä?asih, ki

Mag. Ivan Marin, dolgoletni nekdanji ravnatelj glasbene ĹĄole: ÂťLepo, da so se spomnili na velikega umetnika. V dolini jih ni ravno veliko takih, ki nekaj veljajo.ÂŤ Borut Korun, eden od vnukov Frana Koruna KoĹželjskega: ÂťTeĹžko opiĹĄem obÄ?utke, ki me prevevajo. V meni kar kipi od veselja, ponosa. Lep dan v mojem Ĺživljenju. Menim, da si je ded to zasluĹžil.ÂŤ

Romana RezoniÄ?nik iz Belih Vod slika Ĺže od malih nog – Pred kratkim je na kanalu Youtube objavila posnetek nastajanja slike Logarske doline

Komaj dobrih dvajset let je minilo, odkar se je druĹžina RezoniÄ?nik iz Belih Vod razveselila deklice in ji dala ime Romana. Ko je odraĹĄÄ?ala, so kmalu opazili, da rada riĹĄe. Kot mnogi otroci je tudi ona zaÄ?ela s svinÄ?nikom in barvicami, Ĺže v rosnih letih pa se je preizkusila tudi v slikarstvu. ÂťOpazila sem, da nekaj nastaja, in to mi je bilo vĹĄeÄ?, zato je moje veselje do ustvarjanja le ĹĄe rastlo,ÂŤ se spominja Romana RezoniÄ?nik, ki danes obiskuje zadnji letnik Fakultete za upravo. Srednjo ĹĄolo je obiskovala na Gimnaziji Celje Center – smer predĹĄolska vzgoja, v slikarstvu pa se ni formalno izobraĹževala. ÂťV prostem Ä?asu sem vedno rada risala in slikala in tako je ĹĄe danes. ÄŒe mi ostane kaj Ä?asa, ustvarjam tudi z drugimi materiali, izdelujem voĹĄÄ?ilnice in unikatne lesene slike z Ĺžeblji,ÂŤ pojasnjuje Romana. Kot je povedala, ji navduĹĄenje in pohvale ljudi vlivajo ogromno motivacije in veselja do dela. ÂťSem samoukinja, pomagala sem si samo s kakĹĄnimi videi na kanalu Youtube,ÂŤ ĹĄe pove Romana in doda, da ji je tam najbolj v oÄ?i padel Michael James Smith. ÂťJe zelo dober slikar in rada opazujem njegovo delo. Ima podobne motive slikanja kot jaz, predvsem naravo,ÂŤ pojasnjuje Romana.

Doslej je imela razstavo svojih izdelkov v Ĺ mi-

đ&#x;”˛

Krade trenutke V galeriji F bunker razstavlja mednarodno uveljavljeni fotograf AljoĹĄa VidetiÄ?

Tina Felicijan

Želi si ustvariti ťe veliko slik

Mojca Ĺ truc

niso bili naklonjeni slovenski besedi. Kot je ĹĄe dejal, je bil Korun pomemben Ä?lovek, vsestranski na razliÄ?nih podroÄ?jih,

helu nad Mozirjem, nekoliko ťirťe pa smo jo lahko opazili, ko je tudi sama na kanalu Youtube objavila posnetek nastajanja slike Logarske doline. Želim si, da bi veliko ljudi opazilo moj video, zato name-

V fotografsko-filmski galeriji F bunker v podhodu pri vili Bianci v Velenju se z izbranimi deli iz svojega bogatega opusa predstavlja AljoĹĄa VidetiÄ? – velenjski fotograf, ki se je s fotografijo sreÄ?al pri 13 letih, ko se je vpisal v ĹĄolski fotografski kroĹžek. Od takrat pravzaprav ni poÄ?el drugega, kot nadgrajeval svoje znanje, pravi, in si zgradil uspeĹĄno kariero.

Danes je mednarodno uveljavljen poroÄ?ni fotograf, njegov zaĹĄÄ?itni znak pa je pripovedovanje zgodb v trenutkih, ki jih ukrade, pravi. ÂťFotografija me je prevzela, ker sem vedno znal ujeti nek zanimiv trenutek. To je opazil tudi moj prvi mentor in me zaÄ?el usmerjati, da sem se v tem izpopolnil. Mislim, da sem danes zelo dober ÂťtatÂŤ trenutkov, Ä?esar se fotograf nauÄ?i sÄ?asoma, ko tudi postane nekakĹĄen ÂťsatelitÂŤ, ki okolico v vsakdanjem Ĺživljenju zaznava iz drugega zornega kota,ÂŤ pravi VidetiÄ? in dodaja, da fotograf svoj slog nenehno razvija, pri tem pa napreduje tudi pri kompoziciji in tehniÄ?nem znanju. Sam se je najprej izpopolnil v analogni fotografiji, nato pa usvojil tudi digitalno. ÂťSprejel sem jo z odprtimi rokami, saj odpira nova podroÄ?ja, pot do konÄ?nega

rezultata je pri digitalni fotografiji krajĹĄa, ĹĄe vedno pa je znanje iz temnice velika prednost,ÂŤ pravi in dodaja, da se z retro trendom vraÄ?a tudi fotografija na negativ, kar je ponovno zaÄ?el ponujati svojim strankam.

Za razstavo v F bunkerju je izbral tiste fotografije, nastale na porokah, ki ne beleĹžijo tipiÄ?nih prizorov s poroÄ?nih priprav ali slavja, paÄ? pa so se zgodili Âťnekje vmes.ÂŤ Tako so obarvane z druĹžbeno tematiko in dajo slutiti, na katere trenutke preĹži AljoĹĄa VidetiÄ?. đ&#x;”˛

Ĺ aleĹĄki literati so zborovali Tik pred praznovanjem Velike noÄ?i, zadnji torek, v deĹževnem marcu, so se na redni skupĹĄÄ?ini sestali Ä?lani Ĺ aleĹĄkega literarnega druĹĄtva. Zbor je kljub skromnejĹĄi udeleĹžbi, sicer po vseh pravilih potekal v ĹĄoĹĄtanjski mestni galeriji. Po nekaj formalnostih je predsednik skupĹĄÄ?ine Romana pravi, da je njen najljubĹĄi motiv slikanja narava.

ravam v prihodnje ustvariti ĹĄe veÄ? podobnih videoposnetkov ter tako predstaviti svoj naÄ?in slikanja.

Morda pa si bo kakĹĄen samouk pomagal z mojim delom,ÂŤ je dejala Romana.

Njena najveÄ?ja Ĺželja je, da bi se ĹĄe naprej lahko uÄ?ila risanja in slikanja. Želim si ustvariti ĹĄe veliko slik in vse to pokazati ljudem,ÂŤ pove in doda, da bo imela v prihodnosti tudi razstavo izdelkov v domaÄ?em kraju. ÂťDel sanj je morda tudi Ĺželja, da bi se nekoÄ? lahko preĹživljala s tem, zavedam pa se, da je za to potrebnega ĹĄe veliko vloĹženega truda in Ä?asa,ÂŤ zakljuÄ?i Romana. đ&#x;”˛

Ĺ aleĹĄki literati v Ĺ oĹĄtanju po skupĹĄÄ?ini

DuĹĄan Pirc podal poroÄ?ilo o delu v letu 2017. Kot je dejal, so sodelovali ali sami pripravili kar enajst prireditev.

DuĹĄan Pirc, Tatjana Vidmar in Milojka B. Komprej so pripravili obseĹžni program dela v letu 2018. Nekaj od projektov je bilo Ĺže izpeljanih, med po-

membnejĹĄimi aktivnostmi pa so NoÄ? knjige, predstavitev erotiÄ?ne zbirke, sodelovanje na festivalu Murakon, gostovanje v Koelnu, predstavitev 28. ĹĄtevilke Hotenj.

Seveda bodo sodelovali tudi z drugimi sorodnimi druĹĄtvi.

Hinko JerÄ?iÄ?

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 4. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

KULTURA

5. aprila 2018

Velik poklon Ivanu Napotniku 130. obletnici rojstva izjemnega umetnika, akademskega kiparja Ivana Napotnika, mojstra male plastike v lesu, se bodo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani poklonili s ĹĄtevilnimi dogodki Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 28. marca – V Ĺ oĹĄtanju bodo 130. obletnico rojstva Ivana Napotnika, mojstra male plastike v lesu, res sveÄ?ano zaznamovali ter ob tem izpostavili njegovo kiparsko umetnost, umetnika pa z njegovim Ĺživljenjem pribliĹžali ljudem, so povedali na novinarski konferenci, ki jo je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj v sredo pripravila v Vili Mayer. V njej je od leta 2010, ko so vilo prenovili, postavljena stalna kiparska zbirka, ki je last ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Obsega veÄ? kot sedemdeset umetnin. ÂťS projektom Napotnikovo leto 2018 v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj se vkljuÄ?ujemo v Evropsko leto kulturne dediĹĄÄ?ine,ÂŤ je ob predstavitvi Napotnikovega leta dejal Ĺžupan Darko Menih ponosen tako na upravo kot svet ObÄ?ine, v kateri so bodisi pripravili bodisi finanÄ?no podprli projekt.

obÄ?in izbrani, da ’gredo’ z Napotnikom na Dunaj. Na Akademiji upodabljajoÄ?ih umetnosti, kjer se je Napotnik izjemno izkazal, najprej na sprejemnem izpitu, potem pa kot najboljĹĄi ĹĄtudent, ki je zakljuÄ?il akademijo, so se mu poklonili z razstavo.

Prvi honorar pri sedmih letih

V Ĺ oĹĄtanju so se s srcem in ponosom ob obletnici njegovega rojstva lotili promocije umetnika evropskega formata, ujetega v bivanje v lokalnem okolju, umetnika, ki se je tudi preĹživljal s svojim delom.

Umetnik evropskega formata, ujet v lokalno okolje

Njegovo Ĺživljenje je bilo polno hrepenenja po priznanju. TeĹžko pa je bilo talent izĹživeti v lokalnem okolju. Kaj je umetnika vleklo nazaj? VerbiÄ?eva pravi, da je zagotovo dejstvo, da je bil edini sin na kmetiji ZdovÄ?evih (poleg treh hÄ?era) in da je podedoval kmetijo.

Leta 1910 so pogoreli, potem se je zgodil niz drugih dogodkov, tudi zaÄ?etek prve svetovne vojne, v kateri je bil ranjen. ÂťMuÄ?ila sta ga domotoĹžje, tudi odgovornost do dediĹĄÄ?ine, Ä?eprav je v sebi Ä?util izje-

â?ą

Popularizirali ga bodo z logotipom, ki so ga razvili posebej za to priloĹžnost.

VkljuÄ?en bo v tiskovine in elektronsko korespondenco ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Dogodke, ki jih pripravljajo, so predstavili Ĺ pela Poles, Darko Menih in Alenka VerbiÄ?. Z njimi Ĺželijo izpostaviti Napotnikovo kiparsko umetnost in jo z njegovim Ĺživljenjem ĹĄe bolj pribliĹžati ljudem.

Z dvema vrhunskima dogodkoma poklon Ĺže pred leti

Ivan Napotnik (1888–1960) je bil rojen v Zavodnjah nad Ĺ oĹĄtanjem (pri Zdovcu), od zaÄ?etka druge svetovne vojne je Ĺživel in ustvarjal v mestu Ĺ oĹĄtanj (na TiÄ?nici). Bil je eden prvih na Dunaju akademsko izobraĹženih kiparjev na Slovenskem. Sodeloval je na veÄ? pomembnih razstavah doma in v tujini.

Leta 1959 je imel v Narodni galeriji v Ljubljani veliko pregledno razstavo.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj se mu je z dvema vrhunskima razstavama pred leti Ĺže poklonila.

Leta 2006 je kot najveÄ?ji lastnik njegovih del sodelovala pri razstavi Napotnikovih del iz javnih in zasebnih zbirk v Narodni galeriji v Ljubljani in Galeriji Velenje, ki je nastala na pobudo tedanje vodje Galerije Velenje mag. Milene Koren – BoĹžiÄ?ek.

Poseben izziv pa je ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj predstavljal javni razpis Ministrstva za kulturo leto dni pred predsedovanjem Slovenije Evropski uniji, ko so sprejeli izziv, se prijavili in bili v izjemni konkurenci ĹĄtevilnih slovenskih

Zvrstilo se bo veÄ? kot petintrideset dogodkov

Ob obletnici umetnikovega rojstva (pa tudi nekaterih drugih, povezanih z Napotnikom) so pripravili niz dogodkov. Ĺ pela Poles je povedala, da bodo med drugim junija v Vili Mayer odprli prenovljen razstavni prostor s celostno predstavitvijo Napotnikovega Ĺživljenja, ustvarjanja in odmevnejĹĄih razstav. Pripravili pa bodo tudi okroglo mizo o kiparju in njegovem Ĺživljenju. Avgusta bodo v kulturnem domu predvajali nov kratek dokumentarni film o

Rekli so â?ą Darko Menih: ÂťOseb-

no me pri umetniku najbolj impresionira njegovo Ĺživljenje in to, da je bil naĹĄ rojak, da je ustvarjal tu, v Zavodnjah, v Ĺ oĹĄtanju.ÂŤ ÂťSvoje prvo umetniĹĄko delo je prodal ĹĄe ne sedemleten. Opazoval je rezbarja iz Kalobja, ki je v kapelici rezbaril sakralne elemente, in poskusil ĹĄe sam. Neka gospa iz Zavodenj je pri njem naroÄ?ila razpelo in ga odkupila za sedem krajcarjev. To je bil njegov prvi honorar. Pozneje se je ves Ä?as preĹživljal samo z dohodki od lastnega dela, torej z umetninami,ÂŤ je (videlo se je, da je velika poznavalka in obÄ?udovalka Napotnika) med drugim povedala Alenka VerbiÄ?, viĹĄja svetovalka za druĹžbene dejavnosti ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Ivanu Napotniku, septembra na Trgu svobode postavili plakatno razstavo o mojstru ustvarjanja v lesu. Ob 45-letnici delovanja Male Napotnikove kiparske kolonije bo jubilejna razstava v Vili Mayer.

Novembra naÄ?rtujejo izdajo in predstavitev nove publikacije o Napotnikovi galeriji ob 55. obletnici ustanovitve ‌ Slavnostno akademijo pa bodo pripravili na Napotnikov rojstni dan 12. decembra.

Ob tej priloĹžnosti bodo predstavili publikacijo Poklon umetniku.

Zbori dobri tudi na drĹžavnem tekmovanju Ĺ aleĹĄka dolina – PoroÄ?ali smo Ĺže, da je na zaÄ?etku prejĹĄnjega tedna v Zagorju ob Savi potekalo drĹžavno tekmovanje otroĹĄkih in mladinskih pevskih zborov. Tokrat lahko predstavimo tudi odliÄ?ne izkupiÄ?ke sodelujoÄ?ih zborov iz naĹĄe doline.

OtroĹĄki pevski zbor Osnovne ĹĄole Gorica, mladinski pevski zbor glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega in mladinski pevski zbor Osnovne ĹĄole Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj so si prisluĹžili zlato priznanje. OtroĹĄki pevski zbor glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje z zborovodkinjo Manjo GoĹĄnik Vovk pa je prejel zlato priznanje z odliko.

Mladinski pevski zbor KDK Ĺ oĹĄtanj je bil posebej nagrajen ĹĄe v đ&#x;”˛ kategoriji najbolje izvedene slovenske ljudske skladbe. â€

â?ą

Letos tudi druge obletnice: 55 let od ustanovitve Napotnikove galerije, 50. Likovni svet otrok, 45. Mala Napotnikova kiparska kolonija, 10 let Mestne galerije Ĺ oĹĄtanj, mineva pa tudi 8 let od odprtja prenovljene vile Mayer in stalnih zbirk v njej.

mni umetniĹĄki talent. Zelo si je Ĺželel postati uÄ?itelj ali profesor na kateri od akademij (Ljubljana, Beograd), velikokrat se je udeleĹževal nateÄ?ajev. Ves Ä?as pa je prav ta njegova odmaknjenost botrovala temu, da ni bil izbran.ÂŤ Tako se je posveÄ?al umetnosti in delu na kmetiji. Vzajemno je poÄ?el oboje do leta 1939, ko se je preselil v Ĺ oĹĄtanj, kjer je ustvarjal do smrti. đ&#x;”˛

Hau – ali o duhu darovane stvari Aleť Ojsterťek

Kot pritiÄ?e, smo se Ĺ aleÄ?anke in Ĺ aleÄ?ani namenili tudi letos postaviti ali pa popraviti nekaj skupnih dobrin in kot pregovorno odprtega znaÄ?aja, zavezani prostovoljstvu, in solidarni, nam je materialna vrednost sicer pomembna, a bolj kot ta, ĹĄteje zadovoljstvo ob rasti skupnosti. Izleti izven teh okvirov rojevajo nemir, izkazana retorika v teh primerih pa pokaĹže na prisotno tleÄ?o bes in silo. Kar je urejanja v infrastrukturi, cestah, vodah, zdravstvu, prometu, izobraĹževanju, ĹĄportu, kulturi je dobrodoĹĄlo ‌, Ä?e le ni urejanje ĹĄe za koga, ki bi bil migrant ali ideoloĹĄko navezan. Slutimo izzive onkraj plankov, poklon projektom skupnih medobÄ?inskih komunalnih sluĹžb, a izven kulture, ĹĄporta in prostovoljstva se jih bomo resneje lotevali le redko. Resno ravnanje bi pomenilo uÄ?inkovati tudi na pogoje za ekonomsko in duhovno rast. Odkar se realnost meri ĹĄe po vatlih internetne retorike, se je drugaÄ?e zaÄ?ela meriti tudi sreÄ?a.

V stoletje starem delu Marcela Maussa Esej o daru se poglobimo v vpraĹĄanje, zakaj se ljudje obdarujemo. Razlog avtor opiĹĄe na primeru ĹĄtudije Maorov in ga imenujejo hau - konÄ?ni razlog daru oziroma duh darovane stvari. OznaÄ?uje simbolno vrednost daru, ki ni oprijemljiva. Objekt menjave je objekt, ki ima samo materialno vrednost, objekt darovanja pa ima poleg materialne ĹĄe duhovno vrednost. VeÄ?ji kot je hau, manjĹĄa je materialna vrednost daru in obratno. Ne morete reÄ?i, kaj je hau v darilu, vendar brez tega proces ne bi bil moĹžen. Ni ga moÄ? najti, je pa pogoj moĹžnosti. Brez njega bi bile le materialne transakcije.

Izlet v tako daljno prouÄ?evanje Ä?lovekovega razumevanja bistva pomaga razumeti, da se bistvo do danes ni pomembno spremenilo, spreminjajo se okoliĹĄÄ?ine vpliva nanj. Lahko bi jih opisali na veliko naÄ?inov, a za namen tokratnega zapisa jih lahko preskoÄ?im.

Ko bi v dolini iskali hau, bi ga naĹĄli na neĹĄteto krajih, a ĹĄele po tem, ko bi se strinjali, da smo ga kje ĹĄe dolĹžni vloĹžiti ali vlagati (vsaj DruĹžmirÄ?anom npr.). Kot bi se tudi morali pokuĹĄevalsko strinjati, da smo zadnje desetletje priÄ?e pekam, ki kaĹžejo, da je kdo na zaÄ?imbo hau pozabil ali pa ÂťpozabilÂŤ ali pa se mu je to dovolilo ali pa celo omogoÄ?ilo ali pa celo naroÄ?alo.

Vidim, da kot druĹžba ponovno postajamo obÄ?utljivi na koliÄ?ino druĹžbene koristi, ki naj jo posamezna ravnanja prinaĹĄajo - dajemo prav spoznanjem o niÄ?ni dodani vrednosti kriptovalut, Ĺželimo spoznati dejansko dodano vrednost velikih razvojnih projektov - TEĹ a, drugega tira, Ĺželimo videti hau v prenovi okolice Titovega spomenika in ga spet in spet preizkuĹĄamo v prenovljenem mestnem centru. Mesto Ĺ aleÄ?ank in Ĺ aleÄ?anov, ki je ĹĄirom znano po veliki koliÄ?ini vloĹžene lastne moÄ?i v skupno dobro, ima valuto z dodano hau vrednostjo, ki jo kaĹže varovati, vanjo vlagati, ji graditi partnerstva. Kot se spodobi za vsakega dobrega gospodarja! đ&#x;”˛

VeÄ?ina njegovih del v zasebni lasti

Napotnikova dela (poleg ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj) hranijo ĹĄe Narodna galerija v Ljubljani, Galerija Velenje, Pokrajinski muzej Celje, Osrednja knjiĹžnica Celje, Galerija BoĹžidarja Jakca Kostanjevica na Krki, Umetnostna galerija Maribor, Mestni muzej Ljubljana. VeÄ?ina del pa je v zasebni lasti.

Odrasli pevski zbori se predstavijo V soboto, 7. aprila, bo v glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega v Velenju revija odraslih pevskih zborov Pozdrav pomladi. V enem dnevu bodo izpeljali dva koncerta, in sicer ob 16. in 19. uri Na revijo se je prijavilo 13 pevskih zborov iz Ĺ aleĹĄke doline, nastopilo pa bo preko 300 pevk in pevcev.

Revijo bo strokovno spremljala Bernarda PreloĹžnik Kink, ki bo podala pisno oceno vsakega zbora, ter zbore razvrstila v tri kakovostne skupine (obmoÄ?ni, regijski, drĹžavni nivo).

Ob 55-letnici dokumentarni film

đ&#x;”˛

Plesno doĹživetje v Domu kulture

Velenje – Kulturno druĹĄtvo GledaliĹĄÄ?e Velenje praznuje letos 55-letnico delovanja. Jubilej bo zaznamovalo z dokumentarnim filmom o delu gledaliĹĄÄ?a v veÄ? kot pol stoletja delovanja.

V teh letih je postavilo na oder dela, s katerimi je poneslo sloves tudi zunaj meja domovine, njegovi Ä?lani so za posamezne vloge prejeli tudi najviĹĄja priznanja v ljubiteljski kulturi.

V dokumentarcu, ki traja 55 minut, sodelujejo sedanji in nekdanji Ä?lani, sodelavci, podporniki in ljubitelji gledaliĹĄÄ?a. ReĹžiral ga je Tomo ÄŒonkaĹĄ, scenarist je bil JoĹže Krajnc, zasnoval pa ga je Karli ÄŒretnik. Film, katerega Ä?astni pokrovitelj je velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?, bodo predvajali 17. aprila ob 18. uri v kulturnem domu v Velenju.

Velenje - V Ä?etrtek, 5. aprila, ob 18. uri, bo v Domu kulture Velenje obmoÄ?na revija plesnih skupin Velenjski plesni oder 2018. Na reviji se bodo s koreografijami, ki so nastale v sezoni 2017/18, predstavile plesne skupine iz Velenja, Ĺ martnega ob Paki, BraslovÄ? in Vranskega.

Na razpis za revijo je priĹĄlo 16 prijav, kar pomeni, da si boste v programu ogledali 16 plesnih miniatur, v katerih bo zaplesalo 121 mladih plesalk in plesalcev.

Revija je namenjena pregledu plesne ustvarjalnosti od predĹĄolskih otrok do zrelih plesalcev, ki delujejo samostojno ali v ĹĄolah in druĹĄtvih.

tp

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 4. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

13

107,8 MHz

5. aprila 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Radio ti zleze pod koĹžo

Željka Gaber: Sem velika zagovornica pravilne slovenske besede in po odzivu posluťalcev menim, da imam kar nekaj zaveznikov.

ÂťRadio Velenje je moj sopotnik Ĺže veÄ? kot 25 let, kar pomeni, da imam med radijskimi moderatorji najdaljĹĄi staĹž,ÂŤ ugotavlja naĹĄa zunanja sodelavka Ĺ˝eljka Gaber. Ji predstavlja ĹĄe vedno takĹĄno strast kot na zaÄ?etku? Še vedno. VÄ?asih je Ä?lovek malo utrujen, bi izpregel, a je, vsaj zame, radio medij, ki ti zleze pod koĹžo. Tudi ko sem na dopustu, se ob sobotah obvezno zbudim 10 minut pred 5. uro zjutraj, ko je Ä?as, da se iz Celja odpravim v Velenje do Starega trga 15.ÂŤ Njena domena so sobotna jutra. ÂťGlobokeÂŤ teme, pravi, zanje niso primerne.

Takrat je potrebno – pojasnjuje – posluĹĄalce zbuditi, jih nasmejati oziroma spraviti v dobro voljo in jih tako pripraviti za vikend. ÂťV skupnem noÄ?nem programu regionalnih radijskih postaj, ki ga danes Ĺžal ni veÄ?, smo se pa s posluĹĄalci lotili tudi kaj bolj resnega.

Upam, da bom ta izziv lahko izpeljala v kakĹĄnem drugem terminu oddajanja Radia Velenje. ObstojeÄ?i urnik mi zaradi sluĹžbenih obveznosti ne omogoÄ?a, da bi s posluĹĄalci in

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

posluťalkami lahko delila mnenja ťe kateri drug dan. Kot je dejala Željka, takrat, ko sede za mikrofon in pozdravi, kramlja s posluťalci, namenja veliko pozornosti pravilni slovenski besedi, ki jo je pridobila z branjem. S svojim besednim zakladom se zato bolj ujame s starejťimi posluťalci in posluťalkami.

Presodi jih po glasu, kar je pomembno za nadaljnji odnos z njimi. ÂťStvari se ti vrnejo enako, kot jih dajeĹĄ. Ko sliĹĄiĹĄ, da se nekdo, ki te posluĹĄa, ustavi na Petrolovi bencinski Ä?rpalki in ti peĹĄ prinese dve kavi, veĹĄ, da delaĹĄ prav in ti je prijetno pri srcu.ÂŤ Ni zaveznica takih sodobnih medijev, kot so socialna omreĹžja, ki omogoÄ?ajo ljudem, da se lahko skrivajo za namiĹĄljenimi liki. Ti pa velikokrat ne poznajo nobenih meja. ÂťTo vodi v revĹĄÄ?ino – materialno in duhovno.

Menim, da smo Ĺže na robu, zato se trudim tudi preko radijskih valov ljudi opozarjati na vrednote, ki jih je treba bogatiti in negovati,ÂŤ je ĹĄe dejala Ĺ˝eljka Gaber. đ&#x;”˛

Tp

GLASBENE novice

Nov singel skupine Tabu Hodi Sam je prvi v nizu singlov, ki bodo zaznamovali letoĹĄnjo 20-letnico delovanja skupine Tabu. Zanj je skupina posnela tudi videospot. Da je kreativnost skupine ĹĄe vedno takĹĄna kot na samem zaÄ?etku, bodo Tabu v letoĹĄnjem letu dokazali z obilico raznolikih singlov in glasbenih projektov. Skupina v glasbo ve-

dno zapisuje svoje Ĺživljenje in v Ä?utni pesmi Hodi Sam svoje srce tokrat izlije pevka Eva, ki se je pred kratkim razĹĄla s svojim dolgoletnim partnerjem. Ĺ˝ivljenje gre naprej, ne glede na to, kakĹĄne prevale izvaja na svoji poti, in tega se skupina Tabu s svojo pestro zgodovino zelo dobro zaveda. Hodi Sam je himna novim izzivom v Ĺživljenju, novim zaÄ?etkom in priloĹžnostim.

kot so Dream On, Sweet Emotion in Walk This Way so zaznamovali 70. in 80. leta prejĹĄnjega stoletja. Tyler je konec 70. let zapadel v odvisnost od mamil in alkohola, leta 1986 pa uspeĹĄno prestal program odvajanja od drog. Sledilo je uspeĹĄno obdobje skupine z albumi Permanent Vacation (1987), Pump (1989), Get a Grip (1993) in Nine Lives (1997), skupina pa je v tem Ä?asu prejela ĹĄtevilne nagrade. Kljub manjĹĄim pretresom Aerosmith ĹĄe po 48 letih ostajajo na sceni, Tyler je pred dvema letoma objavil samostojni album We're All Somebody from Somewhere, s katerim poleti prihaja na evropsko turnejo – najbliĹžje nam bo nastopil v Trstu.

na kateri predstavljata svoj tretji album Moments, ki sta ga izdala lansko jesen.

Celine Dion dopolnila 50 let Kanadska pevka Celine Dion je minuli petek praznovala 50. rojstni dan. V svetu se je uveljavila predvsem z zmago na Evroviziji v Dublinu leta 1988, ko je zastopala Ĺ vico, njena mednarodna kariera pa je zares vzcvetela, ko je zaÄ?ela peti v angleĹĄÄ?ini. Prvi album v angleĹĄÄ?ini,

Marcus & Martinus obnorela slovenske najstnice 16-letna norveĹĄka dvojÄ?ka Marcus in Martinus sta obnorela tudi slovensko obÄ?instvo. PrejĹĄnji teden sta nastopila v ljubljanski Hali Tivoli in tja pritegnila 4.000 obiskovalcev. Med njimi je bilo seveda najveÄ? najstniĹĄkih

Steven Tyler 70-letnik Legendarni rock pevec Steven Tyler je nedavno dopolnil 70 let.

Rodil se je 26. marca 1948 v New Yorku, zaslovel pa kot pevec skupine Aerosmith. Z uspeĹĄnicami, oboĹževalk, ki so tja veÄ?inoma priĹĄle v spremstvu starĹĄev. ÄŒudeĹžna dvojÄ?ka sta Ĺže pri devetih letih napisala svojo prvo skladbo, s katero sta zmagala na norveĹĄkem izboru za otroĹĄko Evrovizijo leta 2012. Tako sta tudi pristala na domaÄ?ih glasbenih lestvicah in zaÄ?ela kariero kot najstniĹĄka idola. Svoj prvenec Hi sta izdala novembra 2016 in z njim hitro priĹĄla na prva mesta lestvic na NorveĹĄkem in Ĺ vedskem. Te dni se mudita na evropski turneji,

Unison, je posnela leta 1990. Do danes je posnela 26 studijskih albumov, od tega 11 v angleĹĄkem jeziku.

Med najveÄ?jimi uspeĹĄnicami so Because You Loved Me, I'm Your Angel, The Power of Love, A New Day Has Come in nenazadnje pesem

za film Titanik My Heart Will Go On, za katero je leta 1999 prejela dva grammyja in oskarja.

To pesem so v enem samem tednu na radijskih postajah v ZDA zavrteli kar 116-milijonkrat.

Isaac je izdal novo pesem SreÄ?a moja si Odkar je Isaac Palma zaÄ?el svojo pevsko kariero v oddaji Slovenija ima talent, se je dodobra uveljavil na slovenski glasbeni sceni. S skladbo ÄŒe te kdaj spustim iz rok je zmagal na lanskem MMS-u, skupaj z Manco Ĺ pik sta posnela uspeĹĄnico Oba, sodeloval pa je tudi z Modrijani, s katerimi je posnel skladbo HoÄ?em le tebe. Zdaj se argentinski pevec predstavlja z novo p e s m ij o S re Ä? a moja si. Glasbo zanjo je napisal Argentinec Nicolas Niveyro, pod besedilo pa se podpisuje kar Isaac sam, ki je s precej truda napisal svoje prvo slovensko besedilo. V skladbi, ki govori o sreÄ?i, je poprijel tudi za tradicionalen argentinski instrument charango, pri snemanju videospota pa se mu je poleg plesalk pridruĹžila tudi lepa Dominikanka Jennifer Rivera, ki Ĺže nekaj Ä?asa Ĺživi v Sloveniji.

1. KLAPA RIŠPET IN DORIS DRAGOVIĆ – Jedina jubav moga Şivota 2. ALYA – Dobro jutro Şivljenje 3. GAJA PRESTOR – To je, kar imam

Po velikem uspehu skladbe Kad iman tebe Klapa RiĹĄpet nadaljuje niz svojih uspeĹĄnic s skladbo Jedina jubav moga Ĺživota. Tokrat je splitska klapa zdruĹžila moÄ?i z znano dalmatinsko pevko Doris Dragović, za snemanje videospota pa so izbrali svoj rodni Split.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

KraĹĄki kvintet – Slovenske smo krvi Ansambel Vikend – Daj povej Toni SotoĹĄek z druĹžino – Klepetava JoĹžica Veseli muzikanti – Vse je ok Ansambel Brkinci – Kdo ĹĄe verjame Ansambel Kvinta – Ljubezen je sreÄ?a Ansambel Petka – Prinesi ĹĄe rundo Ansambel Tik tak – Kako si kaj Raubarji – Sosedu peteln Sekstakord & NuĹĄa Derenda – Ne kliÄ?i me

www.radiovelenje.com

NEISHA Neisha predstavlja novi single in videospot z naslovom Prihaja maj. Skladba je Ä?etrti single z njenega aktualnega albuma Vrhovi. Neisha pravi, da je to njena najljubĹĄa skladba s tega albuma. Nastala je Ĺže pred Ä?asom, celo pred nastankom prejĹĄnje ploĹĄÄ?e.

HAMO Hamo & Tribute 2 Love predstavljajo videospot za pesem Ona gre. Skladbo so opremili s filmofilskim videospotom, ki so ga posneli v eni sami sekvenci. Najprej so ĹĄe enkrat posneli skladbo v Ĺživo, saj se Hamo & Tribute 2 Love neradi predstavljajo s playbackom.

Blues se igra v Ĺživo, pravijo.

JERNEJ ZORAN Dolenjski rocker Jernej Zoran na ogled ponuja nov videospot za nekoliko nostalgiÄ?no pesem Stara ljubezen.

Skladba prihaja z njegovega ĹĄe vedno aktualnega albuma

V svojem filmu. Glasbenik se je pod pesem podpisal kot avtor glasbe, besedila, aranĹžmaja, odigral je kitare in bas, podpisal pa se je tudi kot producent.

NESSY NeĹža PanÄ?ur Nessy je posnela novo pesem z naslovom Ne vem. ÄŒeprav se glasbenica v svojih pop skladbah rada spogleduje s countryjem, je novo pesem tokrat zavila v Ä?isti pop Ĺžanr z nekaj elektronskimi dodatki. Za skladbo je posnela tudi videospot.

MARIJAN NOVINA Glasbenik Marijan Novina je po uspeĹĄnem sodelovanju v oddaji Znan obraz ima svoj glas okrog sebe zbral novo skupino in se z njo podal na novo glasbeno pot. ZaÄ?enja jo s pesmijo TiĹĄina, ki je kljub umirjenemu naslovu v resnici Ĺživahen rokerski komad.

Naš ­čas, 5. 4. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

⏬

Jožef Rebernak (prvi z desne) je bil edini kandidat za predsednika Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje. Zakaj se drži za glavo, Črt Urbašek, dosedanji podpredsednik zveze, najbrž dobro ve. Glede na njegov pomenljiv pogled si ob tem misli: »Dragi Jože, manjka ti kilometrine, pa tudi z glavo skozi zid, tako kot sem včasih sam šel, ne znaš najbolje.«

⏩

»Seveda je pomembna komunikacija z ljudmi, ki bodo zaradi poteka hitre ceste prizadeti. To tudi ves čas počnemo,« je na okrogli mizi o 3. razvojni osi rekel minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič. »To, kar je rekel župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar, da se jim na telefonske klice ne odzivamo več, preprosto ni res. Kar poglejte, da ni … «. Brez dvoma. Z vsakim dnem do volitev bo več odgovorjenih kot neodgovorjenih klicev.

Tamkajšnji predsednik je namreč ogorčen ugotovil, da ljudje kupujejo mleko ali krompir, namesto da bi za ta živila poskrbeli sami. »Žal mi je, da moram reči, da so ljudje nehali trdo delati.

Uzbekistanci moramo imeti dobro ohranjene vrtičke,« je dejal in napovedal konkretne ukrepe.

Oblasti v Uzbekistanu bodo tako odslej dvakrat letno pregledovale, kako gospodinjstva skrbijo za svoje vrtičke. Če bodo ti zaraščeni, bo moral lastnik plačati trikratno višino zemljiškega davka.

Uzbekistanski predsednik je državljanom dober zgled. Del njegove predsedniške palače je celo kokošnjak, v katerem je kar 110 kokoši, predsednik pa njihova jajca redno pošilja v rojstno vas, od koder v zameno dobi meso in jogurt.

» Levo & desno «

Blok 4 je dolgo časa Slovence reševal z elektriko. Ko ga bodo zaprli, naj bi Šoštanjčane reševal pred smradom.

Nič posebnega

⏪

V Velenju bodo uredili dva skupn(ostn)a mestna vrtova. Nič posebnega. Precej vrtičkarjev že zdaj opaža, da se nekateri občani že zdaj obnašajo tako, kot da bi bili vrtički skupni. Ne spomladi pri obdelavi, čez leto pri pobiranju pridelkov.

Piskanje V Šoštanju imajo kar nekaj težav z dozidavo glasbene šole. Pa ne le zato, ker občina menda (finančno) preveč tanko piska.

Izguba Nekateri obiskovalci velenjskega bazena niso zadovoljni, ker so izgubili pomemben prostor za rekreacijo.

V novo posebno vadbeno dvorano so namreč predelali gostinski lokal.

Vrtičkarji Tudi (pre)mnogi vrtičkarji v želji po lepih pridelkih, s katerimi se radi postavljajo pred drugimi, radi uporabljajo različne nenaravne pripravke. In pozabljajo, da ni vse dobro, kar je lepo.

ZANIMIVOSTI

Prebujanju narave navkljub nekateri koščki zemlje ostanejo neobdelani vso sezono. Ljudje pravijo, da nimajo časa, da se ne »izplača več«. V Uzbekistanu pa se bodo morali odslej vseeno bolj potruditi.

frkanje Reševalni blok

Jolanda Balant (profesorica na Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje), Ana Plamberger (pomočnica direktorice Zdravstvenega doma Žalec) in Janja Košuta Špegel (naša sodelavka, oblikovalka v družbi Naš čas) so šoštanjska triperesna deteljica, rojena istega leta. Vse tri so tudi super mame (glej risbe, ki jih držijo v roki in so jih upodobili mladi TiP – kdor ve, ve). Marsikaj so že zakuhale skupaj. Za tiste, ki jih poznajo, ni bilo nobeno presenečenje, da bodo hotele tudi svoje okrogle jubileje (letošnjo številko glej na bankovcu za 50 evrov) proslaviti skupaj. Na slavje pa so jih povabile toliko, kot se jih v Šoštanju običajno zbere na občnem zboru gasilskega društva.

Višji davki za tiste, ki vrtičkov ne obdelujejo

5. aprila 2018

Po 32 križanjih ne čuti več bolečine Tudi to leto so na veliki petek na Filipinih tradicionalno križali več deset spokornikov, s čimer so se spomnili trpljenja in smrti Jezusa Kristusa. Med križanimi je bil že dvaintridesetič zapored danes 58-letni Ruben Enaje. »Včasih sem s križanja odhajal poškodovan in šepal, letos pa

se počutim odlično,« je povedal Enaje in dejal, da tokrat prvič ni čutil bolečine. Prepričan je, da mu je pri tem pomagala njegova močna vera. Poleg križanja deseterice so na večinsko katoliških Filipinih ob velikem petku številnim bičali hrbte.

Morda tudi sloni kadijo Znanstvenike in tudi številne druge je nedavno vznemiril videoposnetek divje slonice, ki v indijskem gozdu izdihava pepel. Šlo naj bi za nekakšno kajenje, vendar znanstveniki o tem še

niso povsem prepričani. Na videoposnetku (iz leta 2016) slonica stoji na oglju v požganem gozdu. Zdi se, da oglje vzame v usta in nato izdihne pepel, kar je videti kot dim. Video so objavili pred kratkim, potem ko so znanstveniki »zaznali njegov biološki pomen«. Pojasnili so, da slonica jé pepel, ki nase veže toksine, v medicini pa ga uporabljajo tudi za odvajalo. Kot so navedli, gre

za prvi znani videoposnetek, na katerem je dokumentirano tovrstno vedenje slona.

Z zaužitjem kave tvegamo nastanek raka?

Sodnik višjega sodišča v Los Angelesu Elihu Berle je prejšnji teden razsodil v prid neprofitnemu združenju, ki je pražarne, distributerje in prodajalce kave in kavnih izdelkov obtožilo, da na svojih izdelkih potrošnikov ne opozarjajo na vsebnost rakotvorne kemikalije. Gre za akrilamid, snov, ki nastaja ob praženju kave. Ob tožbi so predstavniki

industrije kave navajali, da je akrilamid v praženi kavi prisoten v zanemarljivih količinah in da zato kavnih izdelkov ne bi bilo

treba opremljati z opozorili o potencialni rakotvornosti. A sodnik Berle je razsodil, da je to vendarle potrebno.

Razsodba sicer še ni pravnomočna, običajno pa tovrstne sodniške odločitve obveljajo. Če bo tudi tokrat tako, bodo ponudniki kave in kavnih izdelkov v Kaliforniji svoje embalaže morali opremiti z opozorili za vsebnost rakotvornih kemikalij.

Uspele so: lahko bodo nosile hlače Ženskemu osebju letalske družbe Cathay Pacific je vendarle uspelo odpraviti dolgoletno pravilo, ki jim je naročalo, da morajo nositi krila. Po pritiskih sindikata je namreč letalska družba privolila, da lahko zdaj stevardese same izbirajo, ali bodo nosile krila ali hlače. »Prav tako, kot se zavedamo, da je pomembno, da našim strankam ponudimo čim večjo izbiro, se zavedamo tudi, da enako velja za naše sodelavke,« so sporočili iz podjetja. Pogajanja so trajala štiri leta, v njih pa so stevardese opozarjale, da krila razkrivajo preveč in da bi bile zaradi njih lahko deležne spolnega nadlegovanja. Več moči v dialogu s podjetjem so stevardese dobile

Težave Gorenju zadnji čas delo ne gre najbolje od rok. Da ne bo pomote - mislimo, seveda na rokometno Gorenje.

Potrjeno!

Ni vsak zeliščar, ki suši zelene rastline. Policisti bodo to potrdili.

Ne datum, vreme Mozirskega gaja niso odprli 1. aprila, ampak ga bodo teden dni kasneje. Niso se prestrašili »hecnega« datum, ampak vremena.

Umetniki Pri nas je vse več umetnikov. Prava umetnost je namreč preživeti s tako plačo ali pokojnino, kot jo imajo mnogi Slovenci.

Maturantski vzdih Mnogi maturanti po maturantskem plesu: če smo preživeli to noč, bomo gotovo še maturo.

ob podpori gibanja #MeToo. Kot pravijo, sprememba pravilnika stevardesam ne ponuja le več možnosti, ampak jim zagotavlja tudi zaščito in jim lajša njihovo delo, saj se je v tesnem krilu težko sklanjati.

NaĹĄ Ä?as, 5. 4. 2018, barve: CMYK, stran 15

15

GRADBENA PRILOGA DOM

5. aprila 2018

M e ť a l n i c a��� b a r v

Pomlad se letos dokaj srameĹžljivo prebuja, zato smo tradicionalno Gradbeno prilogo Dom zamaknili za teden dni. V njej boste naĹĄli kopico informacij za hiĹĄo, stanovanje, obnovo, urejanje okolice in vsega, kar vpliva na naĹĄe dobro poÄ?utje doma. Vse skupaj smo nadgradili s ponudbo razliÄ?nih izvajalcev, prodajalcev in podjetij, ki so del omenjene branĹže. Priloga je zasnovana tako, da vam je lahko v pomoÄ? tako danes kakor jutri.

Priloga

Dom

d.o.o.

TRGO���������R���������

ObiĹĄÄ?itesvetsanjskihbarv

��va�i��e����let�

�se����e�em� mest���������e�� ��t����e����ve�� ����������em������ ��m������vt�������e���� T������471�718 �������1��1���4� www.ara-barve.si

Soviè Franc, s.p. | Florjan 256 | Šoťtanj 03 891 17 00 | 041 624 151 | franc.sovic@telemach.net

Super akcija LED sijalk!

Svetila za vaĹĄ dom in poslovni prostor

GRADBENA MEHANIZACIJA AVTOPREVOZNIĹ TVO NIZKE GRADNJE

Na vhodu pri rondoju.

Ob nakupu nad 20 â‚Ź prejmete kavico.

Inline, d. o. o. | Skorno 8, 3325 Ĺ oĹĄtanj | gsm: 031 619 160 zagarstvo.mesic@siol.net | www.mesicles.com

Za vaĹĄo kakovost bivanja

Vrtne garniture • Vrtne ograje • Balkonske ograje Protihrupne ograje • Stenske in talne obloge ter brune

Ponudba novogradenj - stanovanjskih hiĹĄ v osrÄ?ju narave in neposredni bliĹžini urbanega, na odliÄ?ni lokaciji, v bliĹžini gostiĹĄÄ?a Grof, bliĹžina AC 1,5 km - Celje 15 min, Lj 30 min, Mb 40 min

proizvodnja prodaja montaĹža

100-letna tradicija

V naravnem, a hkrati urbanem okolju, smo za vas zgradili samostojne stanovanjske hiĹĄe v III. pod. gr. fazi (moĹžnost dokonÄ?anja v V. gr. fazo).

Vrata so del Ĺživljenja Kmalu bo na vrata potrkala pomlad. Takrat bo Ä?as, da na steĹžaj odpremo svoje domove, poÄ?istimo staro in z velikimi koraki stopimo Ä?ez prag novim izzivom naproti. Spomladi se zaÄ?enja Ä?as za gradnjo, obnovo in mi smo pripravljeni.

Koliko pregovorov, besednih zvez in prispodob je povezanih z vrati! To priÄ?a o ĹĄtevilnih pomenih vrat, ki jih imajo v Ĺživljenju vsakega posameznika. Za njimi iĹĄÄ?emo varnost, ljubezen, mir, veselje, spokojnost, pred njimi puĹĄÄ?amo skrbi, negotovost in strah.

MatjaĹževci smo prvi, ki se zavedamo, kako pomembne so prave, tehtne informacije, ki jih potrebujemo, da izberemo prava vrata za dom. Da bi vam lahko kar najbolje pomagali pri izbiri in vam ustrezno svetovali, se nenehno izobraĹžujemo in izpopolnjujemo svoje znanje o proi-

zvodih, njihovih lastnostih, vgradnji in servisiranju. Želimo vam ponuditi le najboljťe, in ko gre za vrata, so to gotovo proizvodi HÜrmann.

Za vas smo v podjetju MatjaĹž, d. o. o., ki je Ĺže veÄ? kot 27 let generalni zastopnik priznanega nemĹĄkega proizvajalca vrat HĂśrmann za Slovenijo, tudi letos pripravili ĹĄtevilne akcije in novosti.

Vemo, kako pomemben je osebni stik, ki predstavlja priloĹžnost za posvet, izmenjavo mnenj in ogled razstavnih eksponatov, zato vas vabimo v naĹĄe razstavne salone v PetrovÄ?ah, Ljubljani ali Mariboru.

Z veseljem si bomo vzeli Ä?as in odgovorili na vsa vpraĹĄanja, ki se vam porajajo pred nakupom.

Predstavili vam bomo kakovostne reĹĄitve za vaĹĄ dom ali podjetje, pa naj gre za garaĹžna, vhodna, krilna ali industrijska vrata, balkonske ali zunanje ograje,

Energetska izkaznica ni potrebna (334. Ä?len EZ-1).

dvoriĹĄÄ?na vrata, parkirne zapore ali zapornice ali pogrezljive stebriÄ?ke. Prisluhnili bomo vaĹĄim Ĺželjam, ponudili najboljĹĄe iz naĹĄega nabora in skuĹĄali zagotoviti najkrajĹĄe moĹžne roke dobave in montaĹže. Z naĹĄimi svetovalci se boste lahko dogovorili za natanÄ?ne izmere na objektih in pripravo primerne, vĹĄeÄ?ne in cenovno ugodne reĹĄitve. V podjetju MatjaĹž, d. o. o., ostajamo z vami tudi potem, ko je vgradnja zakljuÄ?ena in vam zagotavljamo zanesljiv 24-urni servis in vzdrĹževanje.

Znamo in zmoremo narediti tako, da o svojih vratih po vgradnji ne boste veÄ? razmiĹĄljali. Preprosto bodo tam opravljala svojo funkcijo, vam olajĹĄala Ĺživljenje in prihranila veliko energije in skrbi.

Vstopite skozi vrata naĹĄih razstavnih salonov. Z veseljem vam bomo podarili nasmeh in vam đ&#x;”˛ posvetili naĹĄ Ä?as.

Dom je, kjer se poÄ?utimo varne Avtomatska garaĹžna vrata

od 913 â‚Ź * Vhodna vrata brez obsvetlobe

od 1.239 â‚Ź *

radio velenje com

*

PriporoÄ?ena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vkljuÄ?no z montaĹžo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaĹĄÄ?enih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2018.

Generalni zastopnik za vrata HĂśrmann v Sloveniji: MatjaĹž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141

www.matjaz.si • info@matjaz.si

TZ-AZ-EP2018-138x100mm-SL.indd 1

22/03/18 11:35

Tel.: 03 4254 305 | GSM: 041 697 486, 041 622 834

www.kolenc.informacija.net

E-mail: fanika@kolenc.si

Po meri visokih druĹžinskih standardov dom za sreÄ?ne druĹžine

Branko Kolenc s.p.

veè kot

v zaselku ÂťPONDORSKI LOGÂŤ PONDOR, VRANSKO

Ustvarite si svoj dom na odliÄ?ni lokaciji v Savinjski dolini!

Nove hiĹĄe ÂťPondorski LogÂŤ, na lacijskih karakteristikah presega relaciji Pondor–Vransko (v nepo- PURES za cca 15 %. HiĹĄa nudi sredni bliĹžini gostiĹĄÄ?a Grof, od- sodobno arhitekturo, racionalno daljenost od avtoceste Ljublja- razporeditev in energijsko varÄ?na–Maribor le 1,5 km). nost. HiĹĄi sta za prodajo dograV Savinjski dolini, na meji z jeni v III. podaljĹĄano gradbeno obÄ?ino Vransko, v kraju Pondor, fazo, v dogovoru s kupcem pa v prelepi naravi, ob obronku goz- lahko investitor dogradi hiĹĄo v da sta Ĺže zgrajeni dve samostojni V. gradbeno fazo. hiĹĄi (P+M) na parceli 630 m2 in NepremiÄ?nine so vpisane v ze640 m2, z neto bivalno povrĹĄi- mljiĹĄko knjigo in so proste vseh no 157,12 m2. Gradnja je klasiÄ?- bremen. na (zidana izvedba), z etaĹžnimi Kjer dom v soncu Ĺžari – tam armirano-betonskimi ploĹĄÄ?ami sreÄ?a puĹĄÄ?a sledi, zato dobrodoin lesenim simetriÄ?nim dvoka- ĹĄli v sonÄ?nem naselju ÂťPondorpnim ostreĹĄjem. Poudarek gra- ski logÂŤ. dnje je na energetski in trajnoZa podrobnejĹĄe informacije stni usmeritvi; to je izolacijska obiĹĄÄ?ite spletno strani www.kofasada 15 cm, predvideno talno lenc.informacija.net ali pokliÄ?ite GENERALNI ZASTOPNIK ZA ogrevanje na toplotno Ä?rpalko naSLOVENIJO: telefonsko ĹĄtevilko 03/ 425 đ&#x;”˛ zrak – voda, ki po toplotnoizo- 43 05 ali 041/ 697 486.

lokalne novice

NaĹĄ Ä?as, 5. 4. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

GRADBENA PRILOGA DOM

5. aprila 2018

Menjate talno oblogo?

Nagradna kriŞanka Železnina Hudovernik Želenina Hudovenik, d. o. o.

Partizanska 2, Velenje Tel.: 03/ 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si

Kolektiv Ĺ˝eleznina Hudovernik Vas vabi, da nas obiĹĄÄ?ete in izberete med veliko ponudbo! • • • • • • • • • • • • • • • •

keramika in sanitarna oprema, 3D izris kopalnic barve in lake z meĹĄalnico barv orodje in zeleni program zaĹĄÄ?itna sredstva S PRIHODOM POMLADI VSE ZA DELO NA VRTU IN V SADOVNJAKU okovje in vijaki elektro material in svetila ogrevanje in vodovodni material Ĺželezo - pohiĹĄtvene cevi VINIL – pvc talne obloge laminati parketi tapete svetila MeĹĄanje FUGIRNIH MAS za Ĺželeni odtenek NOVO! Velika nova ponudba kopalniĹĄkih blokov po ugodnih cenah

Ĺ˝eleznina Hudovernik vas priÄ?akuje – postreĹžemo z nasmehom

Izrezano reĹĄeno geslo poĹĄljite najkasneje do 16. aprila 2018 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka Ĺ˝eleznina HudovernikÂŤ. IzĹžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 â‚Ź). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporoÄ?eno po poĹĄti.

www.nascas.si • www.radiovelenje.com

Parket

Izbiramo lahko med masivnim in veÄ?slojnim parketom. Njihove debeline so od 8 do 24 mm.

Pri veÄ?slojnem parketu razlikujemo med dvoslojnim in veÄ?slojnim zlepljenim parketom, debeline od 10 in 22 mm. Pohodni oz. zgornji sloj parketa je iz masivnega lesa, njegova debelina pa vpliva na moĹžno ĹĄtevilo naknadnih bruĹĄenj oziroma obnavljanj. Glede na to, da je les vedno ŞivÂŤ material, je dobro vedeti, da se pri veÄ?slojnem parketu zmanjĹĄata njegovo krÄ?enje in raztezanje. Parket lahko poloĹžimo z lepljenjem na podlago ali pa ga poloĹžimo na podloĹžno folijo – plavajoÄ?e polaganje. ZaĹĄÄ?itimo ga z lakirnim ali oljnim premazom, ki ga je treba pogosteje obnavljati. Posebne vrste parketa lahko poloĹžimo tudi na talno ogrevanje. Parket kot naravni material zaradi boljĹĄih sposobnosti sprejemanja in oddajanja zraÄ?ne vlage najbolje uravnava klimo v prostoru.

Laminat

Marsikdo se za laminatni parket odloÄ?i zato, ker je polaganje preprosto, praviloma brez lepljenja, bruĹĄenja in lakiranja. PloĹĄÄ?e debeline od 6 do 12 mm poloĹžimo na (plutovinasto) podlogo, da se zmanjĹĄajo neravnine na podlagi in ublaĹži zvok hoje.

Glede na vzdrĹžljivost se delijo na laminate za majhno, srednjo ali veliko obremenitev. Razlike se pokaĹžejo tudi v odpornosti proti pohiĹĄtvenim nogam, koleĹĄÄ?kom ali madeĹžem ter pri toplotni in zvoÄ?ni izolativnosti. Lamina-

tne ploĹĄÄ?e niso naravni material.

Podobno kot parket reagirajo na vlaĹžnost in toploto. Hoja po laminatu je trĹĄa, pri tem pa obÄ?utimo vibriranje, Ä?e ni prilepljen na podlago. Prednosti laminata so preprosto vzdrĹževanje, veÄ?ja odpornost proti svetlobi, praske in obremenitve ter veÄ?ja izbira barv in vzorcev. V primerjavi s parketom ima krajĹĄo Ĺživljenjsko dobo.

Vinilne talne obloge

Prednost vinila je veliko moĹžnih vzorcev povrĹĄin – od parketa, kamna, marmorja, keramike in tekstila. Tudi pri PVC lahko izbiramo razrede obrabe. Medtem ko so t. i. homogeni vinili (PVC) sestavljeni iz enega sloja materiala, so heterogeni sestavljeni iz veÄ? razliÄ?nih slojev z okrepljenim vrhnjim, tako imenovanim obrambnim slojem. Vinilne ploĹĄÄ?e se lahko z lepljenjem ali plavajoÄ?im polaganjem polagajo na suha, trdna, gladka in ravna tla.

Neprepustnost za vodo med ploĹĄÄ?ami doseĹžemo z varjenjem stikov ali lepljenjem. Tako postane uporaben tudi kot talna povrĹĄina v kopalnicah ali drugih bolj mokrih prostorih. Tudi vinil se lahko polaga na talno ogrevanje, a s segrevalno omejitvijo do cca 28 stopinj Celzija. Vinil je preprost za vzdrĹževanje, PVC, ki je glavna sestavina vinilov, pa praviloma – zlasti pri cenejĹĄih izvedbah – lahko vsebuje nekatere zdravju ĹĄkodljive snovi.

Vir: https://pro.finance.si/ 8851673?cctest&&cookieti me=1522310442 đ&#x;”˛ Pripravil: Jure BeriÄ?nik

vse za ogrevanje Franc Hudournik s.p. p. e. Na trgu 38, 3330 Mozirje

www.vseza-ogrevanje.si

041 379 272

ŽELITE ‌.

VSE NA ENEM MESTU! CELOVITE REĹ ITVE ZA VAĹ DOM. Trgovina, kjer sta kakovost in pravi nasvet na prvem mestu.

Z ekipo strokovnjakov vam nudmo celovite reĹĄitve za vaĹĄ lep in topel dom.

Vse na enem mestu, vijaki, matice, orodje, kvalitetne barve (fasadne in notranje), pleskarski pribor, ploťèice (stenske in talne), izris kopalnic, instalacijski material za vodovod in ogrevanje, kamini, centralne peèi, toplotne èrpalke, klimatske naprave.

Prodaja razliène in kakovostne opreme za uèinkovito rabo obnovljivih virov energije. • Ogled in svetovanje na domu, ki je brezplaèno. • Dostava na dom • MontaŞa vseh izdelkov iz prodajnega programa. • MontaŞa centralnega ogrevanja. • Po Şelji kupcev tudi vzdrŞevanje in èiťèenje kurilnih naprav v èasu kurilne sezone.

S subvencijo do niĹžje cene.

Ureditev vse potrebne dokumentacije za subvencije obèanom, ki se odloèijo za nove naloŞbe v rabo obnovljivih virov energije in s tem v veèjo energijsko uèinkovitost stanovanjskih stavb (Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad).

Ob nakupu z montaŞo se obraèuna DDV po niŞji davèni stopnji: 9,5%.

Kupiti ali najeti nepremiÄ?nino Oddati ali prodati nepremiÄ?nino Cenitev nepremiÄ?nine Zanesljiv in cenejĹĄi nepremiÄ?ninski postopek www.dodoma.si | T 02 23 80 300 | M 031 314 739 | info@dodoma.si PreĹĄernova cesta 8 (1. nadstropje), 3320 Velenje

NaĹĄli ste nepremiÄ?nino, ki si jo Ĺželite, sedaj pa ne veste kako nakup izpeljati?

Nekaj kratkih nasvetov za hiter in varen nakup.

Pregled zemljiĹĄkoknjiĹžnega stanja Vsaka nepremiÄ?nina, ki ima urejeno pravno stanje je vpisana v zemljiĹĄko knjigo. Bodite pozorni, da je lastnik dejansko ta, ki vam nepremiÄ?nino prodaja in da na nepremiÄ?nini ni bremen. V kolikor je stanje na izpisku ÂťÄ?istoÂŤ, lahko nadaljujete pogovore o nakupu. V nasprotnem primeru vam nudimo pomoÄ? strokovnjaka, ki vam bo pregledal stanje in svetoval kako naprej.

Pregled stanja nepremiÄ?nine Pred nakupom skrbno pregledamo stanje nepremiÄ?nine in morebitne napake, saj se veÄ?ina rabljenih nepremiÄ?nin prodaja po sistemu vide-

no kupljeno in s tem kasneje izgubite moĹžnost za reklamacije.

Priprava prodajne pogodbe Vsekakor priporoÄ?amo, da izberete nekoga, ki mu lahko zaupate pripravo prodajne pogodbe. Ta stroĹĄek je minimalen, glede na stroĹĄke, ki lahko nastanejo kot posledica napak v sami pogodbi.

Izpeljava upravnega postopka, odmera davka Kot vsak upravni postopek, zahteva tudi ta, doloÄ?eno vedenje o dokumentaciji in izpolnitvi predpisanih obrazcev. Tukaj bi posebej poudarili, da je nujno potrebno pred prijavo pogodbe na FinanÄ?ni upravi,

preveriti vse davÄ?ne vidike, saj vas lahko v nasprotnem, odmera davka tudi zelo negativno preseneti.

Overitev pogodbe Overitev pogodbe predstavlja zakljuÄ?ek samega prodajnega postopka. Seveda ne pozabite na vpis v zemljiĹĄko knjigo, saj ĹĄele tako postanete pravno formalno lastnik nepremiÄ?nine. ÄŒeprav se vse skupaj sliĹĄi dokaj preprosto, to velikokrat ni in ljudem predstavlja velik stres. Zato vam priporoÄ?amo, da izberete priznanega strokovnjaka na nepremiÄ?ninskem podroÄ?ju. Ta vam bo izpeljal posel hitro, diskretno in predvsem varno.

22 let izkuĹĄenj, 4 poslovalnice v Sloveniji, 22 nepremiÄ?ninskih strokovnjakov, 5 kvalificiranih cenilcev Dodoma d.o.o. Z nami do celovite reĹĄitve!

NaĹĄ Ä?as, 5. 4. 2018, barve: CMYK, stran 17

17

GRADBENA PRILOGA DOM

5. aprila 2018

Urejanje okolice hiĹĄe Ni vsaka okolica hiĹĄ prijetna in prijazna, jo pa lahko z zanimivimi in izvirnimi idejami ter primerno zasnovo izboljĹĄamo, da to resniÄ?no postane.

Ribniki in vodni motivi

Voda da vrtu prav poseben Ä?ar, saj rahlo Ĺžuborenje vnese v prostor pridih skrivnostnosti in prijetne sprostitve. Pod veÄ?er dobi ob primerni osvetlitvi vrt novo dimenzijo, ko s pazljivo izbiro svetil poudarimo zanimive detajle. Za vse, ki imate radi kopanje in sprostitev v naravni vodi, je plavanje v svojem ribniku pravo doĹživetje.

Prednost je v tem, da je to ekoloĹĄko neoporeÄ?en del narave ob vaĹĄem domu, ki ga je lahko ne-

govati in se popolnoma vkljuÄ?i v vrtno okolje in tako poskrbi za lepo skupno podobo. Gosto poraslo obreĹžje ribnika z zanimivimi rastlinami in ĹžuboreÄ?a voda v potoÄ?ku nam dajejo idiliÄ?no sliko.

vanje dovozov in pohodnih poti.

Za ta namen ga lahko ohranimo v naravnih oblikah ali uporabimo rezanega, ga betoniramo ali vgradimo v pesek ali prod.

SenÄ?nice in nadstreĹĄki

Les je prijeten, topel naravni material, s katerim je lepo delati. Lesene povrĹĄine imajo poseben Ä?ar, po njih je prijetno hoditi bos tudi v vroÄ?ini, ker se ne segreje toliko kot beton ali kamen.

Lahko se odloÄ?ite, Ä?e ga boste negovali z olji in tako ohranili njegovo barvo ali pa boste pustili, da mu deĹž in sonce priÄ?arata sivo patino.

Kadar v vrtu nimamo visokega drevesa, pod katerim bi lahko posedali, je smiselno narediti senÄ?nico. Izbira materialov je pestra, streha pa je lahko polkroĹžna, enokapnica, dvokapnica.

Naravni kamen

Naravni kamen ima svoj poseben Ä?ar, saj je del narave in se zaradi tega zlahka vkljuÄ?i v vsako okolje. Uporabljamo ga za utrje-

Izdelava lesenih teras

Vir: http://svilene-linije.si đ&#x;”˛ Pripravil: Jure BeriÄ?nik

K�J��NI�DEJAVNIK�VAROVANJA�IN�O�RANJANJA�OKO�JA�JE�

OD�OVORNO�RAVNANJE���OD�ADKI! �����A��ER�A��ER Koro�ka�cesta�����������ele�je���������������������.pup-saubermacher.si� Gradbe�i�odpadek��ki�vsebuje�a�best�je��evare�� odpadek���ato�mora�biti�pripravlje���a�paleti�i�� ovit�s��olijo.

�e�a�ica�vseh�vrst�odpadkov��ki�jih��i�mo��o� lo�iti��les��stekle�a�vol�a��i�olir�i�material�� plastika���a��it�e��olije.

1.

3.

2.

Ravnanje z gradbenimi odpadki O��a�ki��ki���e���e���a��e�t ��a���it�a�kriti�a�

�e�a�i�a��et��a����ek�� �����i��i��keramike

�e�a�i��ra��e�i����a�ki

Ravnanje z gradbenimi odpadki predpisuje evidenÄ?ni list, doloÄ?en s predpisom, ki ureja Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri ravnanje z odpadki. Gradbeni odpadki se mogradbenih delih (Ur. l. RS ĹĄt. 34/08) in niso ko- rajo na gradbiĹĄÄ?u zaÄ?asno skladiĹĄÄ?iti loÄ?eno po munalni odpadek, zato je oddaja le-teh pla- posameznih vrstah gradbenih odpadkov tako, Ä?ljiva. Ta uredba doloÄ?a obvezno ravnanje z da ne onesnaĹžujejo okolja in da jih je v nadaodpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zara- ljevanju moĹžno predelati. di gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove PUP-Saubermacher ima v upravljanju zbirali odstranitve objekta. Za ravnanje z ni center Velenje 1 in Podgradbenimi odpadki na gradhom Gornji Grad ter r e h c a rm e b u a biĹĄÄ?u je v celoti odgovoje vpisan v eviPUP-S vaĹĄe a n e d ren investitor, to je obdenco kot zbile g m a v nudbo ralec gradbenih o p i d re Ä?an ali pravna oseba. a n je n praĹĄeva ih Ne glede na to pa lah- pov odpadkov, tako vzem gradben re p a z ko investitor za celotda lahko za gradbe. v odpadko no gradbiĹĄÄ?e pooblasti ne odpadke investitorenega od izvajalcev del, da v ju izda predpisan elektronski njegovem imenu oddaja gradbene odpadke evidenÄ?ni list. Pomembno je loÄ?evanje gradzbiralcu gradbenih odpadkov ali obdelovalcu benih odpadkov, ker imajo razliÄ?ni gradbeni in ob oddaji vsake poĹĄiljke odpadkov izpolni odpadki glede na pot predelave razliÄ?ne cene.

Rezalne kleĹĄÄ?e RK250 podjetja Uniforest Visoko kakovostne in tehnoloĹĄko dovrĹĄene rezalne kleĹĄÄ?e RK250 podjetja Uniforest so namenjene rezanju tanjĹĄih dreves, vejevja, Ä?iĹĄÄ?enju nabreĹžij oziroma urejanju veÄ?jih zunanjih povrĹĄin. Namestiti jih je mogoÄ?e na bagre (model RK250B) in gozdarske prikolice ter dvigala (model RK250K). Z njimi je moĹžno rezati mehak les, ki ima maksimalni premer debla 20 cm, oziroma trdi les z maksimalnim premerom 25 cm. Ob tem je treba omeniti, da lahko rezalne kleĹĄÄ?e premer debla 25 cm prereĹžejo ob maksimalnem tlaku, ki je 240 barov, saj je le tako zagotovljena zadostna sila za rezanje. Ob niĹžjem tlaku je tako moĹžno rezati oĹžjo hlodovi-

no. Za namene rezanja so v podjetju Uniforest v kleĹĄÄ?e vgradili noĹž iz materiala Hardox 500, ki je jeklo z visoko trdnostjo in

moÄ?jo, s tem pa zagotavlja visoko odpornost na obrabo na eni strani in zadostno elastiÄ?nost, da se noĹž ne deformira, na drugi.

Z rezalnimi kleĹĄÄ?ami RK 250 je moĹžno hlodovino ne le rezati,

temveÄ? tudi premikati in nalagati na gozdarske ali druge prikolice.

Na kleĹĄÄ?ah, ki jih je moĹžno namestiti na gozdarske prikolice in dvigala, je za laĹžjo manipulacijo in upravljanje nameĹĄÄ?en rotator.

Za modele, ki se nameĹĄÄ?ajo na bagre, pa so v podjetju Uniforest zanje dodatno izdelali prikljuÄ?ne konzole za veÄ? razliÄ?nih tipov bagrov.

Posebno pozornost so namenili upravljanju stroja. To je urejeno z dvosmerno hidravliko, ki nima dodatnih ventilov in tako pripomore k veÄ?ji uÄ?inkovitosti.

S tem so v podjetju Uniforest zagotovili tudi minimalne stroĹĄke vzdrĹževanja rezalnih kleĹĄÄ?

RK250. đ&#x;”˛

ina Trgov nih prijazdi lju KoĹĄarica Pesje, Ĺ peglova 16 03/ 891 91 40

Ta hip med ostalim: - Apneni duĹĄik 5 kg - Metla, sirkova - Organsko gnojilo Ferti plus 20 kg - Sadika roĹžmarin, lavanda

11,90 â‚Ź 2,49 â‚Ź 6,99 â‚Ź 2,09 â‚Ź

Velika izbira ostalega sem. krompirja in sem. koruze!

Sprejemamo naroÄ?ila za enodnevne piĹĄÄ?ance in kokoĹĄi nesnice.

Ni da ni, kar se po ugodnih cenah v trgovinah KoĹĄarica dobi!

www.uniforest.si

Nekaj veÄ? o apnenem duĹĄiku REZALNE KLEĹ ÄŒE RK250 • Namenjene Ä?iĹĄÄ?enju nabreĹžin in redÄ?enju gozda • OmogoÄ?ajo rezanje dreves do premera 25 cm (mehak les) oz. 20 cm (trd les)

• Za nakladanje lesa • MoŞno vpetje na bager ali vgradnja na dvigalo prikolice

• NoŞ iz jekla Hardox 500

051 647 716 | prodajalna@uniforest.si

www.uniforest.si

Ĺ˝e veÄ? kot sto let je apneni duĹĄik prijazno in uÄ?inkovito gnojilo ter zagotavlja uspeĹĄen razvoj, rast in na koncu uspeĹĄno rastlinsko pridelavo rastlin. Apneni duĹĄik je posebneĹž med gnojili. Tla ne oskrbuje le s poÄ?asi sproĹĄÄ?ujoÄ?im duĹĄikom in kalcijem, temveÄ? ima ĹĄtevilne edinstvene uÄ?inke. Velika prednost apnenega duĹĄika je, da deluje dolgoroÄ?no in ima veliko pozitivnih uÄ?inkov: zaĹĄÄ?ito pred izpiranjem tal, deluje v mokrih in suhih tleh, rastlinam zagotavlja visoko vsebnost nitratov.

Z uporabo apnenega duĹĄika zagotavljamo veÄ? talne higiene in uspeĹĄno zmanjĹĄuje pojav strun in polĹžev. Prav tako deluje na zmanjĹĄanje ĹĄtevila talnih ĹĄko-

dljivcev in gliviÄ?nih bolezni. Z uporabo apnenega duĹĄika postanejo pleveli preteklost. Prav tako deluje na kaleÄ?a semena, zato semena plevelov ne bodo vzklila.

Apneni duĹĄik lahko uporabljamo pred sajenjem ali po njem.

Potresemo ga lahko po celotni povrĹĄini ali le v grebene. PriporoÄ?ljiva uporaba je 300–500 kg/ ha. Gnojilo vsebuje pribliĹžno 50 % kalcija, 19 % duĹĄika, 12 % ogljika in manjĹĄe koliÄ?ine vseh mikroelementov. Uporaba apnenega duĹĄika je najbolj priporoÄ?ljiva spomladi.

Apneni duĹĄik ima torej dvojni uÄ?inek, in sicer gnojilnega in razkuĹževalca tal. PriporoÄ?ljiv je za vse vrste vrtnin, najbolj pa za kapusnice in gomoljnice. Pri ka-

pusnicah zmanjĹĄuje golĹĄavost in omogoÄ?a boljĹĄe skladiĹĄÄ?ne sposobnosti, pri gomoljnicah (predvsem pri krompirju) pa zmanjĹĄuje pojav strun in zmanjĹĄa pojav plevelov.

Za vaĹĄa vpraĹĄanja smo vam z veseljem na voljo v trgovinah KoĹĄarica v Pesju in Gaberkah. đ&#x;”˛

mag. Nives PirmanĹĄek, KoĹĄarica Pesje

NaĹĄ Ä?as, 5. 4. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

GRADBENA PRILOGA DOM

5. aprila 2018

Nevaren ogljikov monoksid V prostorih s kurilnimi napravami, ki so odvisne od zraka v prostoru, morajo biti od lani nameĹĄÄ?eni senzorji ogljikovega monoksida (CO), ki z zvoÄ?nim ali svetlobnim signalom opozorijo, da je ta tihi ubijalec zaznan. Nadzor in sankcije sicer niso predvideni, na namestitev pa opozarjajo dimnikarji ob rednih pregledih malih kurilnih naprav. CO je zelo strupen in gorljiv plin, brez barve, vonja in okusa, zato ga ne moremo zaznati. V stanovanjih uhaja zlasti iz kurilnih naprav, ki zajemajo zrak, potreben za zgorevanje, iz prostora, kjer so vgrajene. CO nastaja pri nepopolnem zgorevanju kuriva, vsebujejo pa ga tudi izpuĹĄni plini motorjev z notranjim zgorevanjem, zato je nevaren tudi v garaĹžah. NajveÄ?jo nevarnost pomenijo sodobne energijsko uÄ?inkovite stavbe, v katerih je izmenjava zraka praviloma zmanjĹĄana in nadzorovana. Pri energijski sanaciji stavbe je dobro razmiĹĄljati o prezraÄ?evanju prostorov in zagotavljanju dovolj velike koliÄ?ine zraka za zgorevanje. TeĹžava se reĹĄuje s centralnimi ali lokalnimi prezraÄ?evalnimi sis-

temi in z dovodom zraka iz okolice direktno do kuriĹĄÄ?a kurilne naprave. Po podatkih ZPS se zaradi zastrupitve s CO vsako leto zdravi pribliĹžno 50 ljudi, okrog 20 pa jih umre. NajveÄ? zastrupitev se zgodi v kopalnicah, kjer so nameĹĄÄ?eni atmosferski plinski grelniki tipa B, ki za delovanje uporabljajo zrak iz prostora; sledijo nesreÄ?e z enosobnimi kurilnimi napravami (kaminske peÄ?i, peÄ?i na petrolej oz. tehniÄ?ni alkohol, odprti kamini, slabo vzdrĹževane lonÄ?ene peÄ?i), nesreÄ?e v garaĹžah ‌ Ponudba senzorjev CO je dobra, cene pa se gibljejo od cca 25 in 100 evr. PriporoÄ?amo nakup pri ponudnikih, ki imajo zagotovljen servis in poskrbijo za vgradnjo.

Ne pozabite, da vgradnja senzorja ne reĹĄuje teĹžave nastajanja ogljikovega monoksida, ampak je zadnje le opozorilo, da je s kurilno napravo nekaj zelo narobe.

Vir: http://www.deloindom.si/ viri-energije/ogljikov-monoksidnajvec-zastrupitev-v-kopalnicah-0 đ&#x;”˛ Pripravil: Jure BeriÄ?nik

Hvala, ker skrbite za Ä?ist zrak.

Tel: 02 82 21 339

Fax: 02 82 20 952 E-poĹĄta: info@ekodim.si Spletna stran: www.ekodim.si GaÄ?nikova pot 2, 2390 Ravne na KoroĹĄkem

Polak: 67-letna tradicija 67

DruĹžinsko podjetje Polak cementninarstvo iz Gorenja pri Ĺ martnem ob Paki je eno najstarejĹĄih druĹžinskih podjetij na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke in Savinjske doline. Leta 1951 je ustanovitelj podjetja JoĹže Polak zaÄ?el izdelovati streĹĄnike Polak. Danes podjetje Polak sodi med najveÄ?je proizvajalce streĹĄnih kritin v Sloveniji. Prejeli smo znak Slovenska kakovost (SQ), kar kaĹže, da smo na pravi poti, in hkrati potrjuje dobro delo v podjetju.

Izdelujemo tudi betonske zidake, opaĹžne zidake (za ĹĄkarpe, gnojne jame ...), vogalnike, dimnike, okrasne ĹĄkarpnike. Leta 2011 smo zaÄ?eli proizvajati certificirane transportne betone, leta 2015 pa smo zmontirali popolnoma

novo betonarno, ki je ĹĄe dvignila kvaliteto betonov. Strankam nudimo prevoze betonov z mikserji in Ä?rpanje s Ä?rpalkami. Za vse betone imamo Certifikat kontrole proizvodnje. Na mnoĹžico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjamo s kvalitetnimi streĹĄniki Polak E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejĹĄa ĹĄvedska tehnologija, naĹĄa 67-letna tradicija, 50-letni preizkusi v ekstremnem skandinavskem podnebju in ĹĄtevilni zadovoljni kupci.

NaĹĄe vodilo je izdelati kvalitetne izdelke po ugodni ceni ter vzpostaviti dovber in poĹĄten odnos z naĹĄimi kupci.

Podrobne informacije o nas najdete na naĹĄi spletni strani đ&#x;”˛ www.polak-streĹĄniki.si

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

NaĹĄ Ä?as, 5. 4. 2018, barve: CMYK, stran 19

EKOLOGIJA

5. aprila 2018

19

Z obstojeÄ?o tehnologijo se veÄ? ne da narediti Svetovni mesec V vodnem krogu imajo poleg ljudi pomembno vlogo tudi Ä?istilne naprave – Lani v Centralni Ä?istilni napravi Ĺ aleĹĄke doline oÄ?istili veÄ? kot 6,1 milijona m3 odpadne vode Tatjana PodgorĹĄek

stranskim produktom Ä?iĹĄÄ?enja odpadnih voda. NaĹĄe se po kakovosti uvrĹĄÄ?a v drugo kategorijo, kar pomeni, da bi ga lahko uporabljali za vrtove, parke, degradirane povrĹĄine, a bi morali sistem nadgraditi s toplotno obdelavo bioloĹĄko razgradljivih odpadkov. Sicer pa v Sloveniji ĹĄe vedno ni reĹĄitev v zvezi z blatom. OÄ?itno nas bo k temu prisilila EU, ki pripravlja o tem novo zakonodajo predvsem zaradi fosforja. Tega je v naravi v omejenih koliÄ?inah, dober vir zanj pa je blato Ä?istilnih naprav. Lani smo na CÄŒN Ĺ aleĹĄke doline ÂťpridelaliÂŤ 3677 ton dehidriranega blata, kar je veÄ? kot leta 2016.

VeÄ? zaradi sanacije gniliĹĄÄ?a. Predali smo ga pooblaĹĄÄ?enemu prevzemniku, ki je blato odpeljal na seĹžig na MadĹžarsko, nekaj malega tudi v Avstrijo. Âť Kaj se najde najpogosteje v kanalizacijskem odtoku, kar vanj ne sodi, vpliva pa na delovanje Ä?istilne naprave?

LetoĹĄnji svetovni dan voda je potekal v znamenju iskanja naravnih reĹĄitev v oskrbi z vodo v 21. stoletju ter bolj trajnostnih in stroĹĄkovno uÄ?inkovitih pristopov, ki bodo pomagali uravnovesiti vodni cikel in hkrati tudi zadovoljiti potrebe po vodi za vse veÄ?jo svetovno populacijo. Po mnenju NataĹĄe Uranjek, vodje sluĹžbe za tehnologije in nadzor Komunalnega podjetja Velenje in Ä?lanice evropske gospodarske zbornice za odpadne vode, imajo poleg ljudi v vodnem krogu pomembno vlogo tudi Ä?istilne naprave. ÄŒe jih primerjamo s Ä?loveĹĄkim organizmom, dodaja sogovornica, so naĹĄe srce, kanalizacijska omreĹžja pa naĹĄe oĹžilje. ÂťLjudje uporabljano vodo v 1. Vhodno Ä?rpaliĹĄÄ?e 2. Mehanska linija 3. Biofiltracija 4. Linija anaerobne stabilizacije blata 5. Komandna stavba z laboratorijem 6. Servisno vzdrĹževalni objekt

â?ą

CÄŒN je lani oÄ?istila veÄ? kot 6,1 milijona kubiÄ?nih metrov odpadnih voda. V vodah je preveÄ? zdravil.

NataĹĄa Uranjek: Âť ÄŒeprav ĹĄe ni novih predpisov, moramo Ĺže danes razmiĹĄljati o uvedbi naprednih tehnologij, oksidacijskih postopkih, dodatnih filtrih. Tudi aktivnosti za pridobivanje fosforja nas Ä?akajo.

vsakdanjem Ĺživljenju. Isti trenutek, ko voda steÄ?e iz pipe, ni veÄ? pitna, ampak odpadna voda, ki jo uporabniki obremenjujemo z razliÄ?nimi snovmi. Nekatere pri Ä?iĹĄÄ?enju znamo odstraniti, drugih ne ali pa je tehnologija, ki je za to potrebna, za danaĹĄnji Ä?as mnogo predraga. Ljudje bomo morali bolj sami razmiĹĄljati o tem, kaj vse vnaĹĄamo vase, v okolje in kako lahko prepreÄ?imo, da snovi ne bi priĹĄle v odpadno vodo. Njihovo odstranjevaGospodinjstva v Sloveniji so leta 2016 porabila povpreÄ?no 38 kubiÄ?nih metrov vode na prebivalca, to je 104 litre vode na prebivalca na dan. V Ĺ aleĹĄki dolini pa znaĹĄa poraba 128 litrov vode na prebivalca na dan.

nje na Ä?istilnih napravah je namreÄ? trenutno najdraĹžja stvar.ÂŤ Na nekatera vpraĹĄanja v zvezi z delovanjem in naÄ?rti Centralne Ä?istilne naprave (CÄŒN) Ĺ aleĹĄka dolina je NataĹĄa Uranjek takole odgovorila: Kaj kaĹžejo rezultati meritev? ÂťPredpisan je obvezni monitoring, ki ga izvaja pooblaĹĄÄ?eni izvajalec. Na leto moramo opraviti 24 meritev osnovnih parametrov in 12 dodatnih glede prisotnosti teĹžkih kovin. Rezultati meritev so zelo dobri. Ob tem pa naj povem, da vseh snovi, ki so v odpadni vodi, ne merimo. Merimo – na primer – organske snovi, ki se raztopijo v vodi, snovi, ki se v vodi ne raztopijo, organski duĹĄik, fosfor. Omenjene z naĹĄo tehnologijo Ä?iĹĄÄ?enja odstranjujemo, morda ĹĄe kakĹĄne druge, a jih ne merimo, so pa prisotne v vodi. V prihodnje bomo morali posodobiti postopke Ä?iĹĄÄ?enja in odstranjevati stvari, ki jih sedaj ĹĄe ne merimo. Kajti voda, ki jo preÄ?istimo, gre nazaj v okolje, kar pomeni, da vraÄ?amo vanj in s tem v podtalnico, v vodne vire snovi, ki se ne razkrajajo ali katerih produkti razgradnje so lahko

ĹĄe bolj ĹĄkodljivi za Ä?loveka. Pri tem bi rada opozorila na velike teĹžave, ki jih povzroÄ?ajo zdravila. Ko smo bolni, jih zauĹžijemo, Ä?loveĹĄko telo pa vseh ne predela.

Telo jih izloÄ?i, pridejo v odpadne vode, te v Ä?istilne naprave, ki jih oÄ?istijo delno ali pa ne. Zato bodo potrebni dodatni postopki Ä?iĹĄÄ?enja. Z obstojeÄ?o tehnologijo CÄŒN se veÄ? ne da narediti.ÂŤ Se je poraba vode lani v Ĺ aleĹĄki dolini poveÄ?ala? ÂťNe, Ĺže nekaj let je ustaljena, nihajo pa koliÄ?ine padavinske vode, ki jo na naĹĄi Ä?istilni napravi prav tako Ä?istimo, saj so na tukajĹĄnjem obmoÄ?ju zgrajeni meĹĄani kanalizacijski sistemi.

NajbrĹž bo treba tudi ta sistem posodobiti, da bo padavinskih voda Ä?im manj. Te namreÄ? red-

â?ą

PalÄ?ke za Ä?iĹĄÄ?enje uĹĄes, tamponi, kondomi, tropine ne sodijo v kanalizacijski odtok.

Ä?ijo odpadne vode, procesi na naĹĄi Ä?istilni napravi pa bolje in laĹžje oÄ?istijo bolj koncentrirano odpadno vodo, v kateri so doloÄ?ene hranilne snovi za mikroorganizme, ki predelujejo organske snovi.ÂŤ S kakĹĄnimi teĹžavami se poleg omenjenih ĹĄe sreÄ?ujete? ÂťZ odstranjevanjem blata kot

O pametnih reĹĄitvah za alternative v prometu Velenje, 29. marca – VzorÄ?no mesto Velenje bo skupaj z veÄ? kot 40 strateĹĄkimi partnerji v projektu Edison razvijalo reĹĄitve za prihodnost mobilnosti in prometa.

VzorÄ?no mesto je najsodobnejĹĄa evropska uÄ?ilnica, v kateri razvijajo pametne reĹĄitve tako za izobraĹževanje kot gospodarstvo in promet. K StrateĹĄko ra-

zvojno iniciativnemu partnerstvu v mobilnosti (SRIP ACS) so se pridruĹžili prav na dan, ko so v VzorÄ?nem mestu gostili tudi evropsko komisarko za promet Violeto Bulc. V VzorÄ?nem mestu razvijajo pametne reĹĄitve, s katerimi se bo Velenje pribliĹžalo pojmu pametnega mesta. đ&#x;”˛

mkp

â?ą

Lani so znaĹĄala vlaganja v posodobitev naprav 449 tisoÄ? evrov.

ÂťNajpogosteje palÄ?ke za Ä?iĹĄÄ?enje uĹĄes, damski vloĹžki, tamponi, kondomi, tropine sadja ‌ Vse omenjeno ne sodi v kanalizacijo, ampak med odpadke. Prisotnost omenjenega pri Ä?iĹĄÄ?enju zamaĹĄi Ä?rpalke, poleg tega pa moramo doloÄ?ene odpadke sami odloĹžiti na odlagaliĹĄÄ?e zanje.ÂŤ Katere aktivnosti naÄ?rtujete v prihodnje, saj je CÄŒN Ĺ aleĹĄke doline stara Ĺže veÄ? kot 10 let? ÂťVsako leto sproti obnavljamo infrastrukturo, lani smo posodobili opremo na gniliĹĄÄ?ih in s tem dvignili obratovalno varnost. Za letos in prihodnje leto naÄ?rtujemo veÄ?je posodobitve pri sprejemu grezniÄ?nih vsebin uporabnikov, ki niso prikljuÄ?eni na kanalizacijsko omreĹžje. Zaradi ljudi, ki Ĺživijo v neposredni bliĹžini, smo lani zatesnili prostor dehidracije, prihodnje leto naÄ?rtujemo ĹĄe zatesnitev prostora zgoĹĄÄ?evalnika in ureditev zraÄ?nega filtra. Za vlaganja smo lani namenili 449 tisoÄ? evrov. Sodelujemo z InĹĄtitutom JoĹžefa Ĺ tefana in ostalimi raziskovalnimi organizacijami, ki so se pridruĹžili projektom za merjenje uÄ?inkov zdravil v odpadnih vodah, k ugotavljanju navad uporabnikov v posameznih delih Slovenije.ÂŤ đ&#x;”˛

Popravek

V prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa (13) smo pri Ä?lanku "Ĺ oĹĄtanjski veterani opravili obÄ?ni zbor" pomotoma zapisali, da se je druĹĄtvo s spominsko plaketo zahvalilo Ĺžupanu Bogdanu Menihu. Pravilno bi bilo, da se je druĹĄtvo s spominsko plaketo ob osebnem prazniku zahvalilo Ĺžupanu Darku Menihu. Za neljubo napako se prizadetim opraviÄ?ujemo. đ&#x;”˛

UredniĹĄtvo

krajinske arhitekture v Ĺ aleĹĄki dolini SaĹĄa Piano, krajinska arhitektka

Vse od leta 2007, ko je Mednarodna zveza krajinskih arhitektov (IFLA) razglasila april za mesec krajinske arhitekture, si tudi DruĹĄtvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) prizadeva ĹĄiriti razumevanje svoje stroke v javnosti. Zato organizira ĹĄtevilne dogodke po vsej Sloveniji. LetoĹĄnje povezuje z Evropskim letom kulturne dediĹĄÄ?ine, ki poteka pod geslom 'NaĹĄa dediĹĄÄ?ina: kjer preteklost sreÄ?a prihodnost'. Napovedanih je veliko dogodkov, podroben program je objavljen na spletni strani DKAS, informacije pa bodo dostopne tudi preko druĹžabnih omreĹžij. Krajinske arhitektke iz Ĺ aleĹĄke doline izpostavljamo dogodke v svojem domaÄ?em okolju.

V sodelovanju s KnjiĹžnico Velenje bo v aprilu v njenih enotah v Velenju, Ĺ oĹĄtanju in v Ĺ martnem ob Paki razstava Krajinska arhitektura na policah 'moje' knjiĹžnice. Krajinsko arhitekturo na razliÄ?ne naÄ?ine obravnavajo zelo raznolike knjige: strokovna literatura o urbanizmu, prostorskem naÄ?rtovanju, materialih, rastlinah ali tehniÄ?nih detajlih, poljudni priroÄ?niki, otroĹĄke pravljice, pesmi, eseji, filozofske razprave, zgodovinski pregledi ‌, vse so pripomoÄ?ek, vir znanja, opomnik pa tudi navdih ali sprostitev. Vabimo vas, da jih prelistate, preberete in spoznavate ĹĄirino naĹĄe dejavnosti.

Od aprila do avgusta bodo na Trgu svobode v Ĺ oĹĄtanju v sodelovanju z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj na ogled fotografije dreves – razstava Zgodbe dreves, ki niso le za les (urbana drevesa v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj), ki sta jo pripravili krajinski arhitektki Verona Hajnrihar in Linda SuĹĄec v sodelovanju z arboristko NataĹĄo DolejĹĄi in lokalnimi fotografi. V sodelovanju z druĹĄtvom Paz!Park, ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj in Muzejem Velenje pa bo v aprilu izĹĄla tudi knjiĹžica z istim naslovom. Po vzoru knjiĹžice, ki jo je druĹĄtvo Paz!Park pripravilo v Ljubljani, Ĺželi avtorica, Verona Hajnrihar, v sodelovanju z NataĹĄo DolejĹĄi, akademsko slikarko Barbaro Drev in lokalnimi fotografi, opozoriti na pomen dreves v urbanem okolju (veÄ? o tem v naslednji ĹĄtevilki).

10. aprila bo ob 18. uri na Velenjskem gradu, v sodelovanju z Muzejem Velenje in Zavodom za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine Slovenije, obmoÄ?no enoto Celje (ZVKDS Celje), voden pogovor z naslovom 'ÄŒajanka na gradu – Zgodovinski vrtovi Ĺ aleĹĄke doline'. S sliko in besedo se bomo sprehodili skozi vrtove ob starih dvorcih, meĹĄÄ?anskih hiĹĄah in gradovih, ob lepem vremenu pa tudi s koraki po grajskem vrtu. Uvodno predavanje bo imela krajinska arhitektka Milana Klemen (ZVKDS Celje), pogovor bo vodila krajinska arhitektka Kaja Flis. Ĺ˝elimo si vaĹĄega aktivnega sodelovanja: kakĹĄen oblikovalski slog opredeljuje vrt vile Mayer ali vrt dvorca Gutenbuchel; zakaj vrt in ne park; ali vemo, koliko zgodovinskih vrtov je v naĹĄi dolini; je tudi SonÄ?ni park med njimi?

19. aprila bo ob 18. uri v sodelovanju s Festivalom Velenje in ZVKDS Celje v Galeriji Velenje delavnica, namenjena odraslim, z naslovom Ali prepoznamo kulturno dediĹĄÄ?ini mesta Velenje?

Vodila jo bo krajinska arhitektka SaĹĄa Piano. Kaj je kulturna dediĹĄÄ?ina, jo prepoznamo, razumemo, zakaj je pomembna; jo povezujemo le s starimi objekti, kot so gradovi in cerkve ali jo najdemo in prepoznamo tudi v svojem, relativno mladem mestu? Na pobudo Festivala Velenje bomo skupaj z njimi del delavnice ponovili v soboto, 21. aprila, na CvetliÄ?nem sejmu, kasneje pa veÄ?krat z mladimi iz vrtcev in ĹĄol v Galeriji Velenje. Ob izteku leta bomo rezultate delavnic predstavili. Vabimo vas, da se nam pridruĹžite pri odkrivanju skrivnosti kulturne dediĹĄÄ?ine.

Organizacija dogodkov DKAS je pogojena s prostovoljnim delom krajinskih arhitektov in ĹĄtudentov, predvsem pa vseh podpornikov, ki se v velikem ĹĄtevilu odzovejo na povabilo in nam nesebiÄ?no pomagajo pri organizaciji dogodkov. Ĺ e posebno pomembna je podpora obiskovalcev, ki se vsako leto odzovejo na naĹĄa vabila. Tako je Ĺže nekaj let v Velenju, v lanskem letu tudi v Ĺ oĹĄtanju, letos pa ĹĄe v Ĺ martnem ob Paki. Zahvaljujemo se za vsa dosedanja sodelovanja in vas prijazno vabimo, da se nam ponovno ali morda prviÄ? pridruĹžite, z nami razmiĹĄljate o urejanju prostora, o delu in poslanstvu krajinske arhitekture in skupaj z nami proslavite naĹĄ praznik ter vaĹĄe in naĹĄe leto kulturne dediĹĄÄ?ine. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 5. 4. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

5. aprila 2018

OdĹĄli po tri toÄ?ke, dobili eno

Po Kopru, Krki, boljĹĄa tudi Ribnica

Z Gorico toÄ?ka, vÄ?eraj gostili DomĹžale, v soboto z Aluminijem

RokometaĹĄi Gorenja nadaljujejo nepriÄ?akovano slabe igre – Ĺ e vedno brez osvojene toÄ?ke v konÄ?nici Pred gostovanjem VelenjÄ?anov v mestu suhe robe in lonÄ?arstva smo zapisali, da bo po velikih razoÄ?aranjih v zadnjih treh tednih ta dvoboj popravni izpit za trenerja Ĺ˝eljka Babića. A je bila tudi Ribnica, najboljĹĄe moĹĄtvo po rednem delu drĹžavnega prvenstva, enako kot Koper in Krka ter v Ä?etrtfinalu pokala Slovenije Jeruzalem-OrmoĹž pretrd oreh zanje. V 4. krogu lige za prvaka jih je premagala z dokaj visokimi petimi goli razlike (29 :

RdeÄ?i dvorani na sporedu prvi derbi med pred zaÄ?etkom prvenstva glavnima favoritoma, aktualnimi podprvaki in prvaki Gorenjem in Celjem. Po tej tekmi bo dokonÄ?no znano, ali so ĹĄe moĹžnosti za naslov prvaka ali ne.

V prvem polÄ?asu so z igro delno ĹĄe spominjali na nekdanje Ä?ase. ZaÄ?eli so odloÄ?no in po Ä?etrt ure ĹĄe zadnjiÄ? vodili (8 : 7), nato je sledil preobrat in vodstvo Ribnice z 12 : 9. Do odhoda na odmor pa so se domaÄ?im pribliĹžali

in obema proti VelenjÄ?anom so RibniÄ?ani postali resni kandidati oziroma tekmeci za osvojitev drugega mesta. V naslednjem krogu bodo gostovali v Kopru.

V rednem delu prvenstva so bili obakrat boljĹĄi od njega.

Zaostajali Ĺže za pet golov

Nekoliko so se s trenerjevimi Ĺživci in Ĺživci svojih navijaÄ?ev poigrali zaradi poĹĄkodb oslabljeni tudi pivovarji na tekmi s Krko.

V 25. krogu v prvi nogometni ligi je najveÄ? pozornosti veljalo vodilnima moĹĄtva Olimpiji in Mariboru. Pred polnimi ljubljanskimi StoĹžicami sta se veÄ?na tekmeca razĹĄla z neodloÄ?enim rezultatom 1 : 1. NajbrĹž so bili s takĹĄnim razpletom bolj zadovoljni gostje, ki so s tem prekinili niz ĹĄestih spomladanskih zmag LjubljanÄ?anov po vrsti, sebi pa vrnili nekaj samozavesti po dveh zaporednih porazih. MariborÄ?ani z neodigrano tekmo 20. kroga v Kranju s Triglavom (na spore-

Dvoboj v Novi Gorici je bil za oba nasprotnika zelo pomemben. DomaÄ?i bi z morebitno zmago ĹĄe imeli upanje, da se do konca prvenstva dvignejo na Ä?etrto mesto, ki bo morda prineslo igranje v Evropi. Rudarji pa bi se s tremi toÄ?kami ĹĄe bolj utrdili na njem. Zato s toÄ?ko trener Marijan PuĹĄnik ni bil najbolj zadovoljen, saj je po tekmi med drugim dejal: ÂťDanes nismo bili pravi.ÂŤ Pred tekmo je namreÄ? naÄ?rtoval

Edin Ĺ ehić zadetek za toÄ?ko

Ne gre in ne gre ...

24). Ne pomnimo, Ä?e so aktualni slovenski podprvaki kdaj koli in kadar koli kakĹĄno tekmovanje zaÄ?eli tako slabo kot letoĹĄnjo konÄ?nico s trenerjem Babićem, ki je pred zaÄ?etkom sezone napovedoval naslov. Ne le enega, ampak je vlival upanje, da bodo postali tudi pokalni prvaki. Upanje na slednjega je utonilo v dvoboju z OrmoĹžem, na prvenstvenega pa najbrĹž tudi verjame le ĹĄe malokdo. Pravimo, upanje je kot mleko, ki se sesiri. Toda tudi sir je dober. Torej upanje za naslov ĹĄe Ĺživi. Vsaj teoretiÄ?ne moĹžnosti so ĹĄe. Celjani (glavni favoriti) in RibniÄ?ani bi morali zelo popustiti, sami pa v preostalih krogih zaigrati sanjsko. V 5. krogu (18. aprila ob 19.00) bo v velenjski

Marko OĹĄtir, pomoÄ?nik trenerja Gorenja Velenja: "Fantje so se borili po najboljĹĄih moÄ?eh, ĹĄli so preko sebe, za kar jim Ä?estitam. Ĺ˝al nam kljub temu ni bilo dano, da bi zmagali." na gol razlike (11 : 12) in s tem ustvarili upanje, da bodo morda prviÄ? zmagali. OÄ?itno pa trener ni znal spodbudi igralcev, da bi zavzeto in uÄ?inkovito igro iz izdihljajev prvega dela prenesli tudi na zaÄ?etek drugega. OdloÄ?ilno za nov poraz je bilo obdobje desetih minut, ko so povsem nemoÄ?ni 'opazovali' razigrano igro RibniÄ?anov. Gostitelji so z bojeviti igro in ob veliki podpori menda kar 600 svojih navijaÄ?ev med 36. in 45. minuto z delnim izidom 4 : 0 poveÄ?ali prednost na ĹĄest golov razlike (20 : 14) in tretji velenjski poraz je bil zapeÄ?aten. S toÄ?ko proti Celjanom

Gorenje okrepil Aleks KavÄ?iÄ?

Rokometni klub Gorenje Velenje je v svoje vrste pred naslednjo sezono zvabil pomembno okrepitev. Zunanjo linijo bo dopolnil 21-letni novopeÄ?eni slovenski reprezentant Aleks KavÄ?iÄ?

(187 cm, 1996), ki je bil v tej sezoni drugi strelec rednega dela drĹžavnega prvenstva. Obetavni Gorenjec je s klubom iz Ĺ aleĹĄke doline sklenil ĹĄtiriletno sodelovanje. đ&#x;”˛

Po dobrih desetih minutah so za NovomeĹĄÄ?ani zaostajali za neverjetnih pet zadetkov (2 : 7).

Da vrag ne bi odnesel ĹĄale, so se le zbrali in imeli po prvem polÄ?asu prednost treh golov 17 : 14 in nato tudi zanesljivo zmagali.

TeĹžave s poĹĄkodbami

S po sedmimi goli sta bila v vrstah Gorenja Velenja najuspeĹĄnejĹĄa Grebenc in Gregor PotoÄ?nik, ki si v obiÄ?ajnih razmerah delita minute na poloĹžaju levega zunanjega igralca. Tokrat je bil slednji prisiljen veÄ?inoma igrati na desni strani. Edini Ä?lanski rokometaĹĄ na tem igralnem mestu Nejc Cehte je poĹĄkodovan, a je kljub natrgani zadnji stegenski miĹĄici stisnil zobe in soigralcem po najboljĹĄih moÄ?eh pomagal z igro v obrambi. PoĹĄkodovana sta nastopila tudi vratar Klemen Ferlin ter Rok OvniÄ?ek. Slednji je zaigral kljub poÄ?enemu hrustancu ob prsnici in tekmo konÄ?al ĹĄtiri minute pred koncem prvega polÄ?asa. đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali Prva Liga Telekom Slovenije, 25. krog: Gorica - Rudar 1:1 (0:1) Strelci: 0:1 Šehić (45.), 1:1 DŞuzdanović (52.).

Rudar: Pridigar, PuĹĄaver, TomaĹĄević, KaĹĄnik, PiĹĄek, Trifković, Bijol (od 80. Kamara), Novak (od 64. Bolha), Parfitt-Williams, RadiÄ? (od 59. Ĺ imunac), Ĺ ehić. Trener: Marijan PuĹĄnik.

Drugi rezultati: Aluminij – Triglav 3:1 (0:0), Celje – Ankaran-Hrvatini 7:1 (0:1), Krťko –DomŞale 1:2 (1:1), Olimpija – Maribor 1:1 (0:0).

Vrstni red: 1. Olimpija 25 - 59, 2. Maribor 24 – 49, 3. DomŞale 23 – 46, 4. Rudar

23 – 37, 5. Celje 24 – 36, 6. Gorica 24 – 28, 7. Krťko 23 – 26, 8. Aluminij 24 – 21, 9. Triglav 23 – 15, 10. Ankaran-Hrvatini 24 – 13.

Prva NLB skupina od 1. do 6. mesta, 4. krog: Riko Ribnica - Gorenje Velenje 29:24 (12:11) Gorenje: Ferlin (1 obramba), ZaponĹĄek (4 obrambe), Cehte, Medved 4, Haseljić 2, OvniÄ?ek, Grebenc 7, StojniÄ?, GrmĹĄek, Toskić, GrobeĹž, PotoÄ?nik 7, GolÄ?ar 1, Verdinek 2, KleÄ? 1, Pejović. Trener: Ĺ˝eljko Babić IzkljuÄ?itve: Ribnica 8 minut, Gorenje 14 minut; sedemmetrovke: Ribnica 5 (5),

Gorenje 2(3).

Vrstni red: 1. Celje Pivovarna LaĹĄko 3 tekme - 36 toÄ?k, 2. Riko Ribnica 4 – 36, 3. Gorenje Velenje 3 – 31, 4. Koper 2013 3 – 29, 5. Urbanscape Loka 3 – 25, 6. Krka 4 – 23.

Skupina od 7. do 12. mesta, 4. krog: LL Grosist Slovan - Dobova 25:28 (11:14), Jeruzalem OrmoŞ - Herz Šmartno 33:31 (19:15), Maribor Branik – Trimo Trebnje 25:24.

Vrstni red: 1. Jeruzalem-OrmoĹž 4 tekme - 24 toÄ?k, 2. Maribor 4 - 24, 3. Trimo 3 - 18, 4. Dobova 3 - 15, 5. Slovan 4 - 13 6. Ĺ martno 4 - 10.

du bo 11. aprila) do vÄ?erajĹĄnjega dne za Olimpijo ĹĄe vedno zaostajajo deset toÄ?k, vendar jim neodloÄ?en rezultat ĹĄe daje upanje v boju za ubranitev naslova.

NogometaĹĄe velenjskega Rudarja, ki so prav tako igrali 1 : 1 z Gorico v gosteh, pa rezultat ohranja na Ä?etrtem mestu. Vsaj do vÄ?eraj, ko so pod streho ob jezeru spravili zaostalo tekmo 29. kroga z DomĹžalami. a

poln izkupiÄ?ek. Tudi branilec Sandi ÄŒoralić, ki pa ni igral, jih je Ĺželel: ÂťZa nami je reprezentanÄ?ni premor. Ekipa se je dobro spoÄ?ila ter vse misli usmerila na tekmo z Gorico. Mislim, da smo dobro pripravljeni, zato se v Novo Gorico odpravljamo po tri toÄ?ke.ÂŤ DomaÄ?i so sicer sproĹžili veÄ? strelov proti vratarju Gregu SorĹĄaku, tudi mimo njegovih vrat,

đ&#x;”˛

S. Vovk

MatevĹž LenarÄ?iÄ? znova na misijo

Ĺ portnik leta 2017 V torek, 10. aprila, ob 18. uri, bo v Kulturnem domu v Velenju potekala prireditev izbor Ĺ portnika leta 2017 v Mestni obÄ?ini Velenje. Med vrsto zelo uspeĹĄnih tekmovalcev preteklega leta so favoriti sicer znani, a konÄ?na odloÄ?itev je bila za komisijo, kot vedno, vseeno teĹžek zalogaj.

a so bili velenjski nevarnejĹĄi. V 26. minuti je bil Dominik Radić le za nekaj cm nenatanÄ?en.

Njegovi Ĺžogi je pot v mreĹžo v 26. minuti prepreÄ?ila vratnica.

Kar rudarjem ni uspelo doseÄ?i iz igre, pa so z enajstmetrovko.

Po prekrĹĄku Dejana Ĺ˝igona nad Radićem je koprski sodnik David Skomina, ki bo kot prvi slovenski sodnik delil pravico od 14. junija do 15. julija na svetovnem prvenstvu v Rusiji, pokazal na belo toÄ?ko. Edin Ĺ ehić, ki je do tedaj imel nekaj odliÄ?nih priloĹžnosti za zadetek, je zanesljivo premagal SorÄ?ana. Ĺ˝e po dobrih petih minutah v drugem polÄ?asu so domaÄ?i izenaÄ?ili po zelo lepi akciji in po nezbranosti gostujoÄ?ih obrambnih igralcev. Bede Amarachi Osuji je kljub temu, da ga je oviral gostujoÄ?i igralec, uspel z leve strani, z roba ĹĄestnajstmetrskega prostora poslati Ĺžogo na oddaljenejĹĄo vratnico. Tam so gostje 'pozabili' na Amela DĹžuzdanovića, ki je z glavo brez teĹžav poslal Ĺžogo v levo stran nepokritih vrat. IzenaÄ?ujoÄ?i zadetek je NovogoriÄ?ane 'potegnil' k napadalnejĹĄi igri, vendar ne eni ne drugi niso zmogli doseÄ?i zadetka za vse tri toÄ?ke.

V sobotnem 26. krogu bodo rudarji ob 18.45 gostili Aluminij.

Celjani bodo tega dne gostovali v Mariboru, Gorica pa v Dravogradu, kjer spet igra domaÄ?e tekme Ankaran-Hrvatini. Preostala dvoboja bosta v nedeljo. Olimpija pa bo ĹĄe tretjiÄ? v tej sezoni skuĹĄala premagati KrĹĄko, DomĹžale pa Triglav.

Da bo prireditev zabavna in pestra, jo bodo seveda malce zaÄ?inili, tokrat s ĹĄÄ?epcem ĹĄportne psihologije in z zanimivimi toÄ?kami. Skratka, vabljeni na zanimivo prireditev in poÄ?astitev uspehov naĹĄih ĹĄportnikov.

ReÄ?ica ob Savinji – Slovenski letalec, geograf, fotograf in raziskovalec podnebnih sprememb MatevĹž LenarÄ?iÄ? z ReÄ?ice ob Savinji se odpravlja na novo etapo misije Green Light World Flight.

Na poti bo zbiral podatke o

đ&#x;”˛

Ĺ marÄ?ani krepko prvi Mozirje – V 11. krogu nogometne lige Geometer je Ä?lanska ekipa NK Ĺ martno 1928 gostovala v Mozirju in v sreÄ?anju s tamkajĹĄnjo ekipo zmagala z rezultatom 1:2. Povedli so Mozirjani z golom Marka Brinjovca v 28 minuti sreÄ?anja, Ĺ marÄ?ani so izenaÄ?ili z golom AndraĹža RoĹĄkerja v

43 minuti, na 2:1 pa je zmago Ĺ marÄ?anom pod vodstvom trenerja Ramiza SmajloviÄ?a zagotovil David Hrastnik. ÄŒlanska ekipa NK Ĺ martno 1928 na prvenstveni lestvici vodi s 23 toÄ?kami, drugouvrĹĄÄ?eno Mozirje jih ima 15. đ&#x;”˛

tp

Zanimiv troboj plavalcev V Ä?etrtek, 29. marca, je v Mariboru potekal drugi del troboja med Plavalnim klubom FuĹžinar Ravne, Plavalnim klubom Branik Maribor in Plavalnim klubom Velenje. 43 velenjskih plavalk in plavalcev je nastopilo zelo uspeĹĄno, ekipno so ob koncu

zasedli drugo mesto z zbranimi 1.008 toÄ?kami. Le za tri toÄ?ke je bil boljĹĄi ravenski FuĹžinar (1.011 toÄ?k), tretje mesto so osvojili plavalci gostujoÄ?ega Branika s 717 toÄ?kami. Tako tesen rezultat napoveduje zanimiv dvoboj za prđ&#x;”˛ vo mesto.

koncentraciji Ä?rnega ogljika, ki jih povzroÄ?ajo razni onesnaĹževalci, od prometa do individualnih kuriĹĄÄ?.

Z ultralahkim letalom, s katerim je leta 2016 obletel svet, naj bi se 9. aprila podal na novo letalsko in okoljevarstveno avanturo do Kitajske in nazaj. Vseh dovoljenj za prelete za zdaj ĹĄe nima.

Na kroĹžni poti bo letel tudi nad kraji, kjer vladajo nemiri in vojne. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 5. 4. 2018, barve: CMYK, stran 21

PosluĹĄala bom sebe Deveta veleslalomistka na svetu Ana Drev si bo vzela Ä?as za razmislek o nadaljevanju ali konÄ?anju kariere - ObĹžalovanje za nazaj nima smisla grlu. Bila je priloĹžnost, ki ste si jo Ĺželeli bolje izkoristiti. Sploh, ker ste napovedali, da bodo to za vas zadnje olimpijske igre. ÂťZanesljivo. Na prizoriĹĄÄ?e sem priĹĄla dobro pripravljena, poÄ?utila sem se super, tudi sneg, ki je bil tam specifiÄ?en, mi je ustrezal.

Enostavno sem se poÄ?utila sposobno narediti dober rezultat. V drugem teku sem glede na to, da sem po prvem imela zelo majhen zaostanek za vodilno, napadla, kolikor se je dalo. Ob tem sem vedela, da je v igri zelo veliko, a se Ĺžal ni izĹĄlo. Zanesljivo je bila to priloĹžnost, ki jo ob pogledu nazaj lahko obĹžalujem. Sem se pa v ĹĄportu marsikaj nauÄ?ila in vem, da obĹžalovanje za nazaj nima smisla.ÂŤ Na treningih ste boljĹĄi kot na tekmah. ÂťNe bi rekla tako. Tudi na tekmah sem pokazala nekatere zelo dobre voĹžnje, bila sem zelo blizu najboljĹĄim. Je pa res, da mi je zaradi pomanjkanja treninga manjkalo konstantnosti, da sem nare-

Ana Drev: ÂťPotrebujem ĹĄe nekaj Ä?asa, kakĹĄen mesec, da vse skupaj prespim in vidim, kako in kaj naprej.ÂŤ

Odbojkarji Ĺ oĹĄtanja TopolĹĄice v prvi ligi Nastope v njej so si zagotovili tri kola ped koncem rednega dela 2. slovenske odbojkarske lige

Vstop v 1. slovensko odbojkarsko ligo so si zagotovili z zmago nad Calcitom iz Kamnika. Veselje je bilo nepopisno.

Ĺ oĹĄtanj, 24. marca – Odbojkarji Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄice so si v soboto, tri kola pred koncem rednega dela druge slovenske odbojkarske lige, zagotovili 1. mesto v skupini in s tem vstop v nadaljevanje tekmovanj v prvi slovenski ligi. Na domaÄ?em terenu so premagali ekipo Calcita iz Kamnika z rezultatom 3 : 1.

Marko Pokleka, glavni trener in tvorec uspeha, je bil ob Ä?estitkah skromen: ÂťZa to je zasluĹžna cela ekipa, predvsem pa igralci z dobro igro in funkcionarji, ki so prispevali osnovo za to. ÂŤ Cilj pred zaÄ?etkom sezone je bil jasen, pravi. Âť1. ali 2. mesto. Po tihem smo si Ĺželeli prvega, da nam ne bi bilo treba igrati kvalifikacij. Na uspeh smo ponosni, toliko bolj, ker smo v celi sezoni doĹživeli samo en poraz.ÂŤ Zadnja leta jim niso ĹĄla na roko. ÂťS

teĹžavo smo se prebijali, igrali v prvi, pa v drugi, pa v prvi ligi. Kolikor so nam dopuĹĄÄ?ale finance. Saj veste, kako je. Denarja za kake okrepitve nismo imeli. Tega uspeha smo toliko bolj veseli, ker celo ekipo sestavljajo domaÄ?i igralci.ÂŤ To je spodbudno tudi za mlade: ÂťPrva ekipa je gotovo vzor mlajĹĄim. ÄŒe je v klubu moÄ?na ekipa, ki nastopa v prvoligaĹĄkih tekmovanjih, mlajĹĄi vidijo v njej vzornike. ObiÄ?ajno se takim klubom za podmladek ni bati.ÂŤ Z vstopom v prvo ligo se zaÄ?enja zahtevno obdobje. Ustvariti bo treba pogoje, tudi finanÄ?ne, da bodo lahko v njej tudi uspeĹĄno nastopili, pa pravi ĹĄportni direktor Alimipije KoĹĄarkoski (funkcijo opravlja povsem prostovoljno): ÂťÄŒakajo nas ĹĄtevilni pogovori s potencialnimi sponzorji. Ĺ li bomo povsod. FinanÄ?na konstrukcija mora

biti trdna. Upamo, da bomo uspeli. Ĺ˝elimo postati standardni prvoligaĹĄ.ÂŤ Ĺ˝elijo si tudi tega, da bo dvorana na tekmah spet polna, tako kot je nekoÄ? Ĺže bila. ÄŒlanska ekipa OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica je bila v sezoni 2003/2004 drĹžavni prvak. Posebej so ponosni na to, da so kot prvi v Ĺ aleĹĄki dolini nosili ta naslov. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

Rekli so � Župan Šoťtanja

Darko Menih (tudi sam dolgoletni aktivni odbojkar, kasneje trener in sodnik): ÂťZelo sem vesel tega uspeha, zelo ponosen. Ne samo jaz, vsi na obÄ?ini. K temu, da bodo lahko uspeĹĄno nastopili, bomo gotovo z doloÄ?enimi sredstvi pomagali tudi mi.ÂŤ

dila veÄ? napak in zato konÄ?ni rezultat ni bil boljĹĄi. ÄŒe na sploĹĄno primerjam tekme in treninge, pa je bila raven podobna.ÂŤ Ĺ e vedno ste deveta veleslalomistka na svetu, kar ni slabo. ÂťRes je. Ĺ˝e tretje leto zapored sem konÄ?ala med 10 najboljĹĄimi na svetu, kar seveda dokazuje stalno formo, da sem konkurenÄ?na bolj ali manj v vseh pogojih. To je dobro. Ĺ˝elela sem si postati vsestranska veleslalomistka, ki ne bo imela teĹžav na morda kakĹĄnih laĹžjih terenih. Te sem v preteklosti imela.ÂŤ Za olimpijske igre ste Ĺže dejali, da so bile te v JuĹžni Koreji vaĹĄe tretje in zadnje. Kaj pa kariera?

Jo boste nadaljevali ali ji boste pred zaÄ?etkom nove sezone pomahali v slovo? ÂťTakĹĄno odloÄ?itev je po veÄ? kot 15 letih tekmovanja v beli karavani teĹžko sprejeti Ä?ez noÄ?, zato vam na vpraĹĄanje za zdaj ĹĄe ne morem odgovoriti. Zavedam se, da jo bom enkrat morala, da je smuÄ?anje samo del moje poti,

ni pa vse. Konec koncev se mi tudi ne zdi tako teĹžka. V konÄ?ni fazi bom posluĹĄala sebe, v katero smer se bom nagnila. Potrebujem ĹĄe nekaj Ä?asa, kakĹĄen mesec, da vse skupaj prespim in vidim, kako in kaj naprej.ÂŤ Pri 32-letih ste najbolj izkuĹĄena tekmovalka v slovenskem taboru alpskih smuÄ?ark. Vas reprezentanÄ?ne kolegice snubijo, da ostanete? ÂťMe kar prepriÄ?ujejo, naj ostanem. Smo zelo fajn ekipa, dobro se razumemo, vendar tako kot vam tudi njim ĹĄe nisem odgovorila.ÂŤ Bo Ä?as za ĹĄtudij ali imate morda drugaÄ?ne naÄ?rte? ÂťTudi tega se zelo veselim in na to veÄ?krat pomislim. Dobro leto bo ĹĄe potrebno, da opravim vse ĹĄtudijske obveznosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer primerjalna knjiĹževnost in sociologija kulture. DokonÄ?anje ĹĄtudija je moj prvi cilj. Veselim se Ĺživljenja, ki me Ä?aka po smuÄ?anju, Ä?eprav moram priznati, da po toliko letih kljub vsem prevoĹženim kilometrom v njem ĹĄe vedno neizmerno uĹživam. Skratka, na katerokoli stran se bom obrnila, mi bo v bistvu zelo lepo.ÂŤ đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Orientacijsko tekmovanje in ĹĄe kaj Sredi marca smo Ä?lani Planinskega dr uĹĄtva Vinska Gora po dveh letih spet prevzeli organizacijo planinskega orientacijskega tekmovanja (POT) v Ligi Smrekovec. Nanj smo se dobro pripravili na Ä?elu z odliÄ?no vodjo tekmovanja Manco Dremel. ÄŒeprav nam vreme ni bilo naklonjeno in je bil dan meglen, deĹževen in turoben, mladih tekmovalcev to ni odvrnilo. Lahko reÄ?em, da je tovrstno tekmovanje ena od Ĺživljenjskih preizkuĹĄenj, kar je vsekakor pozitivno. ÄŒeprav blatni, mokri, pa tudi premraĹženi, se med njimi nihÄ?e ni pritoĹževal, o Ä?emer so se prepriÄ?ali organizatorji, ki so jih sprejemali na cilju. Veselo razpoloĹženi so priÄ?akovali izid rezultatov in se zadovoljni vraÄ?ali v svoja matiÄ?na planinska druĹĄtva. ÄŒestitke vsem tekmovalcem, saj so ĹĄe posebej v takĹĄnem vremenu bili vsi po svoje zmagovalci.

Nekaj dni zatem smo se v okviru varstva gorske narave v domu na Svetini pridruĹžili Manci ÄŒujeĹž in prisluhnili njenemu predavanju Za dva groĹĄa fantazije – Nepal po potresu. Pred leti ga je v Ĺživo doĹživela v enem od narodnih parkov v Nepalu na obmoÄ?ju Katmanduja. Vsebina predavanja v prijetnem vzduĹĄju doma ob prasketanju ognja v kaminu se je dotaknila vseh prisotnih. Prava ÂťuÄ?na uraÂŤ medsebojnih odnosov in solidarnosti v teĹžkih razmerah.

Ko smo se z avtomobili

Po hribih

Na Krvavcu se je minuli teden odvijalo ĹĄe zadnje dejanje v alpskem smuÄ?anju za Ĺženske v sezoni 2017/2018 – drĹžavno prvenstvo. Na njem 32-letna Ĺ marÄ?anka z zaÄ?asnim bivanjem v obÄ?ini Polzela, Ana Drev, zaradi bolezni ni nastopila. Ĺ˝e v prejĹĄnjih pogovorih je veÄ?krat poudarila, da je ne glede na veselje do smuÄ?anja in mnenja javnosti zanjo na prvem mestu zdravje. Obiskali smo jo in ji zastavili nekaj vpraĹĄanj. Nanje je takole odgovorila: Sezona 2017/2018 je konÄ?ana. ÄŒe strnete pogled nanjo – je bila v skladu z vaĹĄimi priÄ?akovanji? ÂťPredvsem se mi zdi, da je zelo hitro minila. Morda zato, ker sem zaÄ?ela pripravljalno obdobje nanjo kasneje. Ne glede na manjĹĄe zdravstvene teĹžave, ki sem jih imela med sezono, sem odpeljala kar nekaj dobrih veleslalomskih tekem, se nekajkrat uvrstila med najboljĹĄih deset.

Res pa je, da ni bilo stopniÄ?k. Z bero sem kljub temu zadovoljna. ÄŒe pa se ozrem na vse tekme in vkljuÄ?im ĹĄe olimpijske igre, na katerih sem odstopila, je slika malo slabĹĄa, Ä?eprav tudi nastopa na zimskih olimpijskih igrah ne uvrĹĄÄ?am med slabe.ÂŤ.

Glede na vaĹĄ odziv po odstopu na olimpijskih igrah bi dejali, da se jih spominjate s cmokom v

21

Ĺ PORT

5. aprila 2018

vzpenjali proti vrhu Svetine, je za izredno lepoto narave poskrbelo zahajajoÄ?e sonce.

Zlatilo je sveŞe zapadel sneg in prav vsaka bilka je bila obloŞena z debelo plastjo ivja. Že zaradi te podobe smo

obdelanimi vinogradi s krasnimi razgledi, preÄ?i poboÄ?ja mimo Krkinega hrama in se z vzhodne strani spet spusti do izhodiĹĄÄ?a. UĹživali smo v lepoti pokrajine in se domov grede ustavili ĹĄe

DruĹžina Kuzman dobro ve, da se vzgaja z zgledom in dobro voljo.

bili bogato nagrajeni.

Ker se rad vraÄ?aĹĄ tja, kjer je lepo, smo se s planinci UNI 3 podali na TrĹĄko goro, ki me je oÄ?arala pred nedavnim. Tokrat je bil izjemno lep sonÄ?en dan, ki je naravo ĹĄe polepĹĄal. Na izhodiĹĄÄ?u poti v Sevnem je informacijska tabla Slakove poti, na katero smo se podali. Sprva se vzpenja do vrha s cerkvijo sv. Marije, nato pa zavije levo v smeri Slakove zidanice.

Vseskozi vijuga med skrbno

pri Grosupljah, kjer smo se podali na Magdalensko goro. LiÄ?na cerkvica na vzpetini spominja na davne Ä?ase nekdanjih prebivalcev, ki so pritegnili arheologe, da so odstrli skrivnost njihovih domovanj, s katerih so bili pregnani. Ĺ e razgled na sveĹže zasneĹžene KamniĹĄko-Savinjske Alpe, v smeri katerih smo se zadovoljni vrnili domov. đ&#x;”˛

Marija Lesjak

NaĹĄ Ä?as, 5. 4. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

SOCIALA

5. aprila 2018

Kombi je srce in duĹĄa druĹĄtva Akcija DruĹĄtva paraplegikov jugozahodne Ĺ tajerske obrodila sadove – Nov prilagojen kombi za potrebe Ä?lanov – Mestna obÄ?ina Velenje zlati boter z 12 tisoÄ? evri Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 29. marca – Novembra lani se je DruĹĄtvo paraplegikov jugozahodne Ĺ tajerske, ki ima sedeĹž v Celju in zdruĹžuje 135 ljudi s poĹĄkodbami hrbtenjaÄ?e, pridruĹžilo akciji Kar me ovira – me motivira, v kateri so zbirali denar za nakup novega prilagojenega kombi vozila. Devet let star kombi, s katerim so prevozili dobrih 420 tisoÄ? kilometrov oziroma veÄ? kot 50 tisoÄ? kilometrov na leto, jih je namreÄ? pustil na cedilu. Pred tednom dni so novo kombinirano vozilo na priloĹžnostni prireditvi v prostorih Mladinskega hotela v Velenju simboliÄ?no prevzeli v uporabo. Zanj so odĹĄteli veÄ? kot 45 tisoÄ? 300 evrov.

Mestna obÄ?ina Velenje donirala 12 tisoÄ? evrov

V akcijo zbiranja denarja se je sicer vkljuÄ?ilo vseh 33 obÄ?in na obmoÄ?ju, za katero je s svojo dejavnostjo pristojno druĹĄtvo (izdatneje Mestni obÄ?ini Velenje

in Celje s po 5000 evri), nekateri Lions klubi, podjetja in 520 posameznikov, a se jih je zbralo premalo. DruĹĄtvo si je zato izposodilo blizu 7.000 evrov. Skrbi, kako jih bo zagotovilo, danes

vozilo donirala 12 tisoÄ? evrov in postala zlati boter.

Janez Hudej, predsednik druĹĄtva, je dejal, da je nov kombi za Ä?lane poseben dogodek, saj je od pridobitve odvisna dejavnost

ali pa zaradi svoje teĹžke invalidnosti ne morejo voziti svojega vozila. SluĹžil bo za prevoze na preglede v bolniĹĄnico, na rehabilitacijo, k zdravniku, na servis invalidskega voziÄ?ka, za prevoze

Novo prilagojeno kombi vozilo bo omogoÄ?ilo, da Ä?lani druĹĄtva ne bodo socialno izkljuÄ?eni.

uporabnikom priĹžgali iskrico v oÄ?eh. OmogoÄ?ili ste, da naĹĄi ljudje ne bodo socialno izkljuÄ?eni. Ĺ e enkrat hvala vsem!ÂŤ je dejal Janez Hudej.

Izrazit Ä?ut za ljudi, ĹĄe posebej za invalide

S prireditve ob simboliÄ?nem prevzemu novega vozila

nima veÄ?. Na prireditvi se je namreÄ? Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? odloÄ?il, da bo ta denar zagotovila lokalna skupnost iz obÄ?inskega proraÄ?una.

Tako je Mestna obÄ?ina za novo

druĹĄtva vsaj naslednjih 10 let. ÂťKombi je srce in duĹĄa naĹĄega druĹĄtva. Brez njega si ne moremo zamisliti nobene aktivnosti.ÂŤ Prvenstveno bo namenjen Ä?lanom, ki nimajo svojega prevoza

ĹĄportnikov druĹĄtva na tekmovanja po domovini in zunaj njenih meja ... ÂťVelika zahvala in hvaleĹžnost vsem, ki so pomagali pri nakupu. Storili ste zelo plemenito dejanje, saj ste mnogim naĹĄim

Po veÄ? letih v rdeÄ?ih ĹĄtevilkah V Domu za varstvo odraslih Velenje dvignili cene oskrbe za dober odstotek – Od 120 do 130 proĹĄenj – Do preobrazbe z javno-zasebnim partnerstvom?

Tatjana PodgorĹĄek

V domovih za starejĹĄe se sreÄ?ujejo z vse veÄ?jimi prostorskimi in finanÄ?nimi teĹžavami. Tudi v Domu za varstvo odraslih Velenje?

ÄŒakalne dobe razumno dolge

ÂťTakĹĄnega navala za domsko varstvo v Sloveniji v domovih ne pomnimo Ĺže zadnjih 20 let.

ZaÄ?elo se je lani aprila, Ä?akalne dobe pa so vse daljĹĄe. Tudi v naĹĄem domu beleĹžimo pomanjkanje prostorskih zmogljivosti.

Dom je poln, v njem je 197 oskrbovalcev. O zelo nujnem poveÄ?anju zmogljivosti ĹĄe ne govorimo, je pa dejstvo, da bo potrebno v naslednjih petih letih poskrbeti za dodatne postelje. Zaradi tega smo v prevetritvi naÄ?rtov za prenovo doma v dom Ä?etrte generacije predvideli veÄ? mest, kot smo jih prvotno,ÂŤ je dejala direktorica doma Violeta PotoÄ?nik Krajnc. Zatrdila je tudi, da

se sreÄ?ujejo s Ä?akalnimi vrstami, te pa so v precejĹĄnji meri bolj posledice tega, da vsi, ki Ä?akajo na sprejem v dom, niso vedno primerni za posteljo, ki se je sprostila. ÂťÄŒakanje na prosto mesto lahko traja od 1 dneva pa tudi do 1 leta, odvisno od potreb Ä?akajoÄ?ega. SliĹĄimo oÄ?itke, da je kdo sprejet prej kot tisti, ki Ä?aka na sprejem Ĺže dalj Ä?asa, vendar – na primer – v sobo, kjer imamo varovance z bolniĹĄniÄ?no okuĹžbo, ne moremo namestiti osebe, ki je nima. Moramo biti pozorni na vrsto dejstev.ÂŤ V tem Ä?asu imajo na seznamu od 120 do 130 proĹĄenj, od tega je polovica takih, ki bi domsko varstvo potrebovala takoj.

gramu zdravstvene nege. Razloge zanjo sogovornica pripisuje lanskemu dvigu plaÄ? zdravstvenim delavcem do 26. plaÄ?nega razreda, za kar pa zdravstvena

Slabih 27 tisoÄ? evrov izgube

Pestijo jih tudi finanÄ?ne teĹžave.

Po veÄ? letih so se znaĹĄli v rdeÄ?ih ĹĄtevilkah. Poslovno leto 2017 so sklenili z blizu 27 tisoÄ? evri izgube, ÂťpridelaliÂŤ pa so jo na pro-

Violeta PotoÄ?nik Krajnc: ÂťÄŒeprav govorimo o prenovi doma Ĺže nekaj let, se je pokazalo, da so bile Ĺželje veÄ?je od realnih moĹžnosti.ÂŤ

Skrbi je veliko, a nekatere lahko pustite ob strani

Vabilu za sprejem so se odzvali skoraj vsi vabljeni.

zavarovalnica denarja ni zagotovila, prav tako ni izpolnila vseh doloÄ?b podpisane pogodbe. Zato se je velenjski dom pridruĹžil zahtevku Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki pripravlja toĹžbo, Ä?e omenjena zavarovalnica svojih obveznosti ne bo poravnala.

So zaradi izgube dvignili ceno oskrbnega dne? ÂťNe, ampak smo cene dvignili za dober odstotek (v povpreÄ?ju za 7 evrov na mesec za osnovno oskrbo) zaradi metodologije, po kateri jih obraÄ?unavamo. StroĹĄki so porasli, viĹĄja je tudi amortizacija, saj vlagamo v zagotavljanje potrebnega standarda. Ĺ e vedno pa smo med domovi z najniĹžjo ceno v Sloveniji.ÂŤ V teh dneh jih je zdravstvena zavarovalnica obvestila o dvigu cene storitve zdravstvene nege za 5,7 odstotka od 1. marca dalje, kar bo omililo finanÄ?ne teĹžave, ĹĄe vedno pa ne bo dovolj za pokritje stroĹĄkov.

Precej viťjih cen si – tako Viole-

Da so se invalidi paraplegiki druĹĄtva JZ Ĺ tajerske veselili nove pridobitve v Velenju, ni nakljuÄ?je. Mestna obÄ?ina Velenje je bila namreÄ? med prvimi, ki je akcijo druĹĄtva podprla z denarjem, namenjenim za novoletni ognjemet. ÂťPrav je, da smo akcijo simboliÄ?no konÄ?ali v Velenju, saj imamo v tukajĹĄnjem okolju izjemen Ä?ut za ljudi, ki so potreb-

ni pomoÄ?i, ĹĄe posebej za invalide. Ĺ˝e nekaj let se ponaĹĄamo z nazivom Invalidom prijazna obÄ?ina, saj si Ĺže vrsto let prizadevamo za odpravljaje ovir. ÄŒlani druĹĄtva ste pravi borci, optimisti in vam ovire, ki jih uspeĹĄno premagujete, predstavljajo izzive. ÄŒe bi vsi ljudje imeli delÄ?ek vaĹĄega zavedanja, bi nam bilo v Sloveniji lepĹĄe. Prav je, da si pomagamo in s tem prispevamo k viĹĄji kakovosti Ĺživljenja vseh nas.ÂŤ KontiÄ? je ob tem izrazil ĹĄe zadovoljstvo, ker so se zavedale druĹžbene odgovornosti tudi ostale obÄ?ine in po svojih zmoĹžnostih pomagale v akciji, ki je đ&#x;”˛ obrodila Ĺželeni sad.

V Domu za varstvo odraslih Velenje je 47 enoposteljnih in prav toliko dvoposteljnih sob, v treh sobah so 3, v 10 sobah pa 4 postelje.

PovpreÄ?na starost varovancev je 80,97 let, najmlajĹĄi uporabnik je star 52, najstarejĹĄa uporabnica 98 let.

Od 1. marca letos znaĹĄa cena osnovne oskrbe v dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij 17,48 evra na dan, v enoposteljni sobi s souporabo sanitarij 19,23, v triposteljni sobi 16,61 in v ĹĄtiriposteljni sobi 15,73 evra na dan. ta PotoÄ?nik Krajnc – niti ne morejo privoĹĄÄ?iti, ker tega ne dovoljujejo bivalne razmere.

Fazna prenova ali javno-zasebno partnerstvo

Bodo finanÄ?ne teĹžave vplivale na moĹžnost izvedbe naÄ?rtovanega veÄ? milijonov evrov vrednega projekta preobrazbe doma v dom Ä?etrte generacije, v katerem so predvideli tudi deleĹž lastnih sredstev? Bo, v kolikĹĄni meri, pa za zdaj ne more odgovoriti, saj finanÄ?no konstrukcijo naloĹžbe ĹĄe sestavljajo. ÂťNaj ob tem povem, da iĹĄÄ?emo za izvedbo projekta tudi moĹžnosti za javno-zasebno partnerstvo. DrĹžava kot ustanoviteljica doma denarja za ta namen nima, mi pa dom moramo obnoviti. IzraÄ?una, kaj bi nam to prineslo, ĹĄe nimamo.ÂŤ

Ĺ martno ob Paki, 28. marca – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki ob materinskem dnevu Ĺže nekaj let pripravljajo sprejem za novorojenÄ?ke. LetoĹĄnjega so minulo sredo v dvorani Marof tamkajĹĄnjega javnega zavoda Mladinski center.

Po mnenju Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janka KopuĹĄarja je generacija 2017 kar ĹĄtevilna. Rodilo se je 36 otrok, od tega 19 fantov in 17 deklic.

Po njegovih besedah so veseli vsakega novega obÄ?ana. Ne glede na skromnejĹĄi proraÄ?un v primerjavi z nekaterimi drugimi obÄ?inami in precejĹĄnjimi potrebami si po svojih moÄ?eh trudijo zagotoviti najmlajĹĄim Ä?im boljĹĄe pogoje predĹĄolskega varstva in osnovnoĹĄolskega izobraĹževanja. ÂťPoleg javnega deluje v lokalni skupnosti tudi zasebni vrtec. Prizadevamo si za izgradnjo prizidka k javnemu vrtcu.

S tem bi zdruĹžili vseh osem oddelkov pod skupno

Ko ga bodo imeli, se bodo odloÄ?ili, ali bodo dom obnavljali po fazah, kot so prvotno naÄ?rtovali, in z zavedanjem, da bo to izvedbo preobrazbe bistveno podaljĹĄalo, ali bodo lahko zadostili vsem merilom in standardom kako drugaÄ?e in hitreje. Violeta PotoÄ?nik Kranjc upa, da bo pristojno ministrstvo sodelovalo pri naloĹžbi in priĹžgalo zeleno luÄ? za objavo nateÄ?aja, na katerem bodo preverjali zanimanje za javno-zasebno partnerstvo. Ta moĹžnost je v tem trenutku, pravi, najsprejemljivejĹĄa. Upa, da bodo v prvi polovici tega leta nekoliko spremenjene naÄ?rte za rekonstrukcijo doma Ĺže lahko predstavili ĹĄirĹĄi javnosti. đ&#x;”˛

streho. SrÄ?no si Ĺželim, da bi vsaj del te generacije Ĺže uĹžival v prostorih novega prizidka in energetsko obstojeÄ?ega objekta. Tudi v osnovni ĹĄoli skrbimo za dobre pogoje. Vem, da imate veliko skrbi, a nekatere lahko pustite ob strani.ÂŤ KopuĹĄar je ĹĄe povedal, da so poleg 150 evrov simboliÄ?nega darila tudi letos nameravali podariti na sprejemu vsakemu malÄ?ku medovito drevo, vendar je dolga zima vegetacijo zamaknila na poznejĹĄi Ä?as. Zato jim bodo simbol rasti izroÄ?ili v naslednjih dneh.

Sprejem so novorojenÄ?kom in njihovim starĹĄem popestrili mladi plesalci in plesalke plesne ĹĄole Mdance. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ Ä?as, 5. 4. 2018, barve: CMYK, stran 23

KRONIKA, UTRIP

5. aprila 2018

23

Kako blizu so niÄ?elni viziji?

NajveÄ?ja nagrada za opravljeno delo so prostovoljcem, ki delujejo pod okriljem Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne obÄ?ine Velenje, dobri rezultati Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – ÂťVse, kar delamo, delamo odgovorno in s ciljem zmanjĹĄanja prometnih nesreÄ?,ÂŤ pravi predsednik Sveta za preventivo in vzgojo (SPV) v cestnem prometu Mestne obÄ?ine Velenje Karel Drago Seme. Vse aktivnosti in akcije, med letom jih zvrstijo veliko, izvajajo kot prostovoljci.

SPV je v lanskem letu za vse, kar so izvedli, posveÄ?ali pa so se vsem generacijam, od najmlajĹĄih do najstarejĹĄih, porabil dobrih 15.000 evrov denarja.

Aktivnosti pa ni bilo malo. ÄŒe jih naĹĄtejemo samo nekaj: Bodi (pre)viden, Obnovimo in preverimo svoje znanje o prometu

(voznik–voznica), tehniÄ?ni dan za devetoĹĄolce osnovnih ĹĄol, projekt PasavÄ?ek in KolesarÄ?ek, Kolesarski izpiti za petoĹĄolce osnovnih ĹĄol, Otroci odraslim – likovna dela, Zadnji ĹĄolski dan, ZaÄ?etek pouka, Za veÄ?jo varnost mladih v srednjih ĹĄolah, pregledi in priprava vozil na zimsko voĹžnjo, Svetovni dan spomina na Ĺžrtve prometnih nesreÄ? in ĹĄtevilne akcije v sodelovanju z drugimi. ÂťPri svojem delu smo tesno povezani tako z vladnimi kot nevladnimi organizacijami. Tesno sodelujemo z vodstvi mestnih Ä?etrti in krajevnih skupnosti, zvezo in druĹĄtvi upokojencev v Ĺ aleĹĄki dolini, Policijsko postajo, Zvezo ĹĄoferjev in avtomehanikov, re-

POLICIJSKA kronika Prehitro v Starem Velenju

Soseda mu je ukradla tablete

Velenje, 28. marca – V sredo okoli 13. ure je poÄ?ilo v Starem Velenju. K sreÄ?i se je konÄ?alo zgolj z zveriĹženo ploÄ?evino. NesreÄ?i je botrovala neprilagojena voĹžnja glede na stanje in razmere na voziĹĄÄ?u. Policisti so povzroÄ?itelja oglobili.

Velenje, 29. marca – V Ä?etrtek popoldan se je pri policistih oglasil obÄ?an in povedal, da mu je soseda, ko je bila pri njem na obisku, ukradla tablete. Opazil je tudi, da je z otrokom, ki je bil na obisku z njo, grdo ravnala. Policisti bodo zbrali obvestila. Ovadili jo bodo za kaznivo dejanje tatvine, morda pa tudi za kaznivo dejanje zanemarjanja otrok.

Kdo bo diĹĄal?

Mozirje, 28. marca – Neznanec je iz trgovine v Mozirju v sredo ukradel veÄ? parfumov, skupaj vrednih okoli 500 evrov.

Nasilje v razhajanju Velenje, 28. in 29. marca – Velenjski policisti so se v dneh pred prazniki ukvarjali z dvema primeroma nasilja v druĹžini, ki jima sledita kazensko ovadbi. Obe sta z obmoÄ?ja Ĺ aleka, obema je skupno to, da partnerski zvezi razpadata. V obeh primerih so policisti nasilneĹžema izrekli prepoved pribliĹževanja, sledili pa bosta, kot Ĺže reÄ?eno, kazenski ovadbi.

Ogoljufana preko spleta Velenje, 30. marca – V petek je VelenjÄ?anka policistom naznanila spletno goljufijo pri prodaji igralne konzole. Denar zanjo bi morala prejeti preko raÄ?una Pay Pal, vendar ga ni. O tem je bil obveĹĄÄ?en Pay Pal, ki velja za varno plaÄ?ilno transakcijo in praviloma denar oĹĄkodovanim vrne.

Policisti pa so popisali podatke storilcev. Sledila bo kazenska ovadba.

cestnem prometu, uveljavljanje cestnoprometnih predpisov, poveÄ?ati varnost cestne infrastrukture in zaĹĄÄ?iti ranljive udeleĹžence v cestnem prometu.

Letos bodo, kot pravi predsednik, nadaljevali z vsemi vsebinami, ki so jih izvedli tudi lani.

Program bodo nadgrajevali na osnovi potreb, pobud in predlogov, pri Ä?emer bi bili veseli tudi vaĹĄih. ÂťNaloge imamo terminsko razdelane. Vsake tri mesece jih ocenimo in dopolnimo. K takĹĄni metodi operativnega dela so nas napeljale dosedanje izkuĹĄnje.ÂŤ

Karel Drago Seme: ÂťVsake trti mesece naloge ocenimo in dopolnimo.ÂŤ

darsko sluŞbo, vrtci, osnovnimi ťolami, Šolskim centrom, PUP-om in ťtevilnimi posamezniki, pravi Seme. Naťe delo pa poteka tudi v sodelovanju z Agencijo za varnost v cestnem prometu Republike Slovenije. Pri delu sledijo strateťkim ciljem – izboljťati izobraŞevanje in usposabljanje udeleŞencev v

â?ą

đ&#x;”˛

Priznanja Agencije za varnost v prometu so lani prejeli Vinko MeĹža (zlati znak), Goran SemeÄ?nik (srebrni znak) in Herman Klemenc (bronasti znak).

Iz POLICISTOVE beleĹžke ÄŒetrtoĹĄolka z noĹžem v ĹĄoli Velenje, 28. marca – V sredo dopoldan so ĹĄli policisti v Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje. UÄ?enka Ä?etrtega razreda je namreÄ? v ĹĄolo prinesla noĹž na preklop in kleĹĄÄ?e. UÄ?iteljica je to opazila, predmeta zasegla, policisti pa so se o tem pogovorili s starĹĄi.

UÄ?enec viĹĄje stopnje z igraÄ?o piĹĄtole Velenje, 29. marca – V Ä?etrtek okoli poldneva so policisti na Ĺželjo ravnatelja posredovali na Osnovni ĹĄoli Antona AĹĄkerca, kamor je uÄ?enec viĹĄje stopnje prinesel kovinsko piĹĄtolo – igraÄ?o. UÄ?iteljica mu jo je zasegla. Pred tem se je eden od uÄ?encev, ki je piĹĄtolo naĹĄel pri drugem, z njo bahal po razredu. Policisti bodo o neprimernem ravnanju obvestili CSD.

Grozil prodajalcu Velenje, 30. marca – V petek je v Telekomovi prodajalni v Nakupovalnem cen-

tru nezadovoljna stranka grozila prodajalcu. Posredovali so policisti.

Sosed Ĺžalil sosedo Velenje, 30. marca – V Ä?etrtek je na KidriÄ?evi cesti sosed Ĺžalil sosedo. Posredovali so policisti, ki so krĹĄitelja pozvali, da se o tem izjavi. Sledila bo odloÄ?ba o prekrĹĄku.

Zasegli belo praĹĄkasto snov Velenje, 1. aprila – V nedeljo je policijska patrulja obÄ?anski zasegla belo praĹĄkasto snov, podobno prepovedani drogi.

Kako bodo ukrepali, bo znano, ko bodo prejeli poroÄ?ilo o opravljeni analizi.

Po bloku hodila gola Velenje, 1. aprila – V nedeljo so policisti posredovali v enem od stanovanjskih blokov v Velenju, kjer je stanovalka stanovalce motila z nespodobnim vedenjem. Zdravnik je ugotovil, da potrebuje zdravljenje, zato so jo hospitalizirali.

Mnenja in odmevi

LaĹži, polresnice in volilni golaĹž (odgovor Mestni obÄ?ini Velenje) Kot sem Ĺže zapisal (pismo bralcev NÄŒ, 8. 3. 2018 in v odgovoru NÄŒ, 22. 3. 2018), ponosen sem na nagrade, ki jih je Velenje dobilo. A na niti eno vpraĹĄanje iz MO Velenje nisem dobil konkretnih, argumentiranih odgovorov. Torej vse moje zapisane trditve ĹĄe vedno drĹžijo. Nadaljujejo pa se poizkusi osebne diskreditacije.

Potrjuje se tudi trditev, da Velenje ni turistiÄ?ni kraj. Na MOV nimajo statistike, ne povedo, koliko so investirali, ne vedo, koliko smo zasluĹžili s turizmom, niti koliko novih delovnih mest se je ustvarilo ... To, da je Velenje pod vodenjem Ĺžupanov (Meh-KontiÄ?) in stranke SD padlo pod slovensko povpreÄ?je po prihodkih,

v odgovorih niso niti omenili.

Naj bralcem pojasnim, da sluĹžba za stike z javnostjo deluje po navodilih Ĺžupana KontiÄ?a. V politiki pa lahko vidite, ko zmanjka argumentov, se s polresnicami, namigovanji in klevetanjem preide na osebno diskreditacijo. Na insinuacije MOV in Ĺžupana KontiÄ?a sem javno Ĺže odgovarjal in jih z argumenti ovrgel. A bom ĹĄe enkrat ponovil, vsa sredstva (2.700 evr./ leto, stranka SD jih ima 43.600 evr.) so bila porabljena izkljuÄ?no za potrebe boljĹĄega dela v mestnem svetu in v skladu s predpisi. NiÄ? ni bilo nelegalnega ali nezakonitega! Tudi Ĺžupan KontiÄ? priznava, da je to ugotovil nadzorni odbor MOV. A z aroganco, kot jo izkazuje, ne Ĺželi posluĹĄati, kaj ĹĄele sliĹĄati ali razumeti mojih pojasnil. Na zadnji seji mi je onemogoÄ?il, da ovrĹžem njegove polresnice –

celo izklopiti je dal mikrofon!

Tudi to jemljem za zlobno in zlonamerno. A Ĺ˝upan KontiÄ? javno ne pove, da je konec lanskega leta samovoljno oziroma sam spremenil pravila koriĹĄÄ?enja sredstev, Ä?eprav so Ĺže bila z odlokom, sprejetim v mestnem svetu, natanÄ?no doloÄ?ena! In to tako, da pravilo uveljavlja za nazaj! S tem se me Ĺželi oĹĄkodovati Ĺže tretjiÄ? (v letih 2016/17 so mi Ĺže onemogoÄ?ili koristiti sredstva, ker raÄ?unov niso ÂťdobiliÂŤ pravoÄ?asno, Ĺželi, da vrnem nabavljena osnovna sredstva in sedaj mi je zamrznil vsa sredstva za delovanje). Tudi tega ne pove, da so vsa osnovna sredstva v lasti obÄ?ine, da jih imamo svetniki le v uporabi ...

Kot svetnik vidim, da Velenje nujno potrebuje vizijo, razvojne projekte, drugaÄ?no razmiĹĄljanje in vodenje, kot nam to ponuja sedanja politika z Âťglasovalnim

strojemÂŤ, ki noÄ?e sodelovanja.

Res je, Velenje vzdrĹžuje lepote v mestu, a zaposleni imajo vedno manjĹĄe prihodke. VelenjÄ?ani smo po prihodkih padli Ĺže pod slovensko povpreÄ?je, a bili smo drugi! In tudi higienski razlogi niso zanemarljivi! Velenje Ĺže 30 let vodi stranka SD. Med tem ko opazujemo banÄ?ne luknje velenjskih podjetnikov ter politiÄ?ne in ĹĄkodljive posledice projekta TEĹ -6 (npr. podraĹžitev ogrevanja), lahko Ĺžupana KontiÄ?a posluĹĄamo, koga vse bo toĹžil, ljudi okrog sebe pa zmerja z laĹžnivci ... od poslancev do svetnikov! Ob vsem zapisanem pa se nekateri ljudje blizu stranke SD in Ĺžupana Âťkopajo v zlatuÂŤ ... đ&#x;”˛ Matej Jenko neodvisni svetnik v MO Velenje

Oven od 21. 3. do 21. 4.

V naslednjih dneh boste imeli veliko dela, a si boste priznali, da vas to tokrat osreÄ?uje. Zato boste vse opravljali z nasmehom na obrazu. ÄŒe boste tarnali, boste zaradi zdravja. Oglasile se bodo stare teĹžave, ki ste jih Ĺže skoraj pozabili. To bo ovira na poti do cilja, ki ste si ga zastavili na poslovnem podroÄ?ju. ÄŒe se boste ĹĄe tako trudili, boste teĹžko ujeli rok, do katerega Ĺželite konÄ?ati delo. Tokrat brez obiska zdravnika ne bo ĹĄlo. Sorodniki bodo v teh dneh zelo prijazni, prav razvajali vas bodo. To vam bo sprva godilo, a ne veÄ? dolgo, saj boste imeli obÄ?utek, da imajo nekaj za bregom. Res bodo imeli, kar vam bodo povedali Ĺže konec tega tedna. Ni treba, da jim ugodite. Tokrat najprej pomislite nase.

Bik od 22. 4. do 20.5.

Do konca tega tedna vam bodo dobri prijatelji in sorodniki, s katerimi ste se Ĺže nekaj Ä?asa bolj malo videvali, polepĹĄali kar nekaj ur. Ĺ˝al pa prihodnji teden ne bo v celoti lep. NajveÄ? teĹžav boste imeli na poslovnem podroÄ?ju, kjer bo priĹĄlo do kratkega stika med vami in sodelavci. Le ĹĄef vas bo razumel, ostali ne. Stisniti bo treba zobe in prebroditi kadrovsko krizo, saj boste morali delati tudi stvari, ki niso del vaĹĄega obiÄ?ajnega dela. Kar se Ä?ustev tiÄ?e, bo teden prijeten. Precej boste sanjarili, kar vam bo v teh dneh res dovoljeno. Nekatere sanje se bodo uresniÄ?ile prej, kot si predstavljate. Prvo preseneÄ?enje priÄ?akujte Ĺže v soboto. Pomlad bo letos res vaĹĄ letni Ä?as.

DvojÄ?ka od 21.5. do 21.6.

Ustvarjalni boste kot Ĺže dolgo ne. Tega ne boste obÄ?utili le vi, odkrito vam bo to priznalo veliko ljudi, ki so vam blizu. Res bodo iskreni, vam pa bo godilo.

Med dogodki, ki se vam obetajo v naslednjih dneh, bodo na prvem mestu tisti, povezani z ljubeznijo. Ĺ˝ivljenje bo res prijazno do vas, saj boste imeli veÄ? kot le enega obÄ?udovalca. To vas bo sprva begalo, a kmalu boste trdno vedeli, kam vas vleÄ?e srce. Dobra prijateljica vas bo pravoÄ?asno opozorila na neko uradno zadevo, ki ste jo odlagali, dokler ste lahko.

Ukrepali boste pravilno. Neko slovo bo zelo teĹžko. Ĺ e dobro, da bo veljalo le za kratek Ä?as, saj boste osebo zelo pogreĹĄali.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Spet imate radi svoje Ĺživljenje, zato boste znali uĹživati v prav vsakem dnevu tega tedna. Zakaj ste tako zadovoljni, veste le vi in ĹĄe nekdo, ki pa ĹĄe ostaja malce zadrĹžan. Ve, da niste ravnoduĹĄni do njega, ne ve pa, kako resno gledate nanj.

Razumite ga, njemu je tokrat teĹžje kot vam, saj lahko tudi izgubi veÄ? kot vi. SreÄ?a bo na vaĹĄi strani tudi kar se financ tiÄ?e. ViĹĄek dajte na kupÄ?ek. Sploh, Ä?e naÄ?rtujete veÄ?ja vlaganja.

Dolgo Ĺže odlaĹĄate z njimi, sedaj je Ä?as, da se lotite dela. PoÄ?asi in premiĹĄljeno, kot znate le vi. To vam bo zamotilo greĹĄne misli, pa ĹĄe za pomladansko utrujenost ne boste imeli Ä?asa.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

V veliki dilemi boste, saj ne boste vedeli, ali naj nadaljujete projekt, ki je nastajal kar nekaj mesecev. Vzrok za pomisleke bo predvsem finanÄ?ne narave, saj se vam bo Ĺžal zalomilo na celo Ä?rti. Zadeva je tako vroÄ?a, da bo najbolje, Ä?e jo dobro prespite. VÄ?asih se dan ne pozna po jutru in tokrat zna to drĹžati tudi za vaĹĄo trenutno situacijo. Po tem, ko je odliÄ?no kazalo, paÄ? ni veÄ? tako. V tolaĹžbo naj vam bo, da se to ni zgodilo po vaĹĄi krivdi. Mirno lahko vse skupaj pripiĹĄete viĹĄji sili, zato vsega skupaj ne jemljite kot oseben poraz. Bodite pa bolj zviti kot nasprotna stran, ki vas oÄ?itno podcenjuje. Zdravje bo odliÄ?no.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Sedaj, ko je konÄ?no priĹĄla prava pomlad in so temperature bolj prijazne, boste spet polni naÄ?rtov. DruĹžina vas bo podprla v vsem, kar si boste zaĹželeli v teh aprilskih dneh, saj vsi njeni Ä?lani vedo, da je za vami teĹžko obdobje. Malo manj razumevanja bodo imeli v sluĹžbi, saj tam vidijo le, kaj vse je treba postoriti. ÄŒe boste spretni, boste reĹĄili tudi to. Sploh, ker boste Ĺže do konca tedna imeli natanÄ?en naÄ?rt vaĹĄega pomladnega odklopa. Ni treba, da bo dolg, pomembno je, da boste pozabili na vse, kar vas teĹži. ÄŒe se boste drĹžali navodil zdravnika in posluĹĄali notranji glas, bodo naslednji dnevi res lepi.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

LepĹĄi dnevi vam ne bodo Ä?isto po godu, saj dobro veste, da ne boste imeli veliko od njih. ÄŒaka vas namreÄ? ogromno dela, veÄ?ina pa bo take narave, da ga boste opravljali v zaprtih prostorih. Od torka dalje boste imeli spet Ä?as, da se posvetite partnerju, druĹžini in tudi sebi. Do takrat pa stisnite zobe in zdrĹžite, saj bo vredno.

Sploh, ker dobro veste, da tako napeto Ĺživljenje ne bo veÄ? dolgo trajalo. Veselite se Ĺže dni, ko boste lahko izpregli. Po drugi strani pa se jih kar malo bojite. Brez skrbi, znali se boste zamotiti, dolgÄ?as vam ne bo nikoli, saj ste tip Ä?loveka, ki nikoli ne miruje. Tako je bilo in tako bo ostalo. April bo letos vaĹĄ sreÄ?ni mesec.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Ĺ˝ivljenje se vam bo konÄ?no umirilo. NiÄ? veÄ? ne boste ponoÄ?i prepoteni skakali pokonci od skrbi, niÄ? veÄ? se ne boste spraĹĄevali, ali ste naredili prav ali narobe.

Odgovor bo jasen. Niste naredili prav, a sedaj vse kaĹže, da se vam Ĺživljenjska prelomnica nagnila v pravo smer. Spoznali boste, komu lahko zaupate. Med njimi Ĺžal ni osebe, ki ste ji ĹĄe do pred nekaj dnevi slepo verjeli in zaupali. Sedaj je pokazala svoj pravi obraz. ÄŒeprav vas boli, da je niste spregledali, ste po drugi strani sreÄ?ni. Sedaj veste, da je ljubezen res lahko slepa. Ne bo vam teĹžko preboleti, saj je na obzorju nova simpatija. PoÄ?utje bo iz dneva v dan boljĹĄe.

Strelec od 23.11. do 21.12.

Naslednji dnevi bodo zelo aktivni in polni. Ĺ˝al vam bo, ker se ne bodo v celoti vrteli po vaĹĄih Ĺželjah in naÄ?rtih. Po drugi strani pa bo prav delo izgovor zato, da bi veÄ? Ä?asa preĹživeli s partnerjem. Tega si trenutno ne Ĺželite, saj Ĺživite v svojem sanjskem svetu. Ob tem se zavedate, da se vse bolj odtujujeta. NiÄ? Ä?udnega ne bo, Ä?e vam jo bo zagodlo ĹĄe zdravje. Glavoboli so lahko tudi posledica preobremenjenosti, nespeÄ?nost pa bo le ĹĄe znak veÄ?, da trenutno niste sreÄ?ni. Gre za teĹžave, ki niso od vÄ?eraj. Poznate jih in tudi veste, kaj jih povzroÄ?a. Volje, da bi to spremenili, pa ne najdete. FinanÄ?no stanje tudi ne bo takĹĄno kot si Ĺželite.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Siti ste kislih obrazov ljudi, ki vas obdajajo. Ĺ˝eljo, da zamenjate druĹžbo, si boste uresniÄ?ili Ĺže ob koncu tega tedna. ÄŒe boste ĹĄli od doma le za en dan, ne bo dovolj.

Tokrat potrebujete konkreten odklop. Tudi zato, da uredite misli in Ĺželje, saj se v vaĹĄi glavi Ĺže nekaj Ä?asa dogaja pravi vihar. Prvi zametki sprememb v naÄ?inu vaĹĄega Ĺživljenja bodo zaÄ?eli dobivati obrise sredi prihodnjega tedna. Ĺ portne aktivnosti ali delo okoli hiĹĄe vam bodo pomagale prebroditi Ä?udne obÄ?utke, s katerimi se borite zadnje Ä?ase Ĺ˝al tudi ljubezensko Ĺživljenje ne bo prav niÄ? razburljivo. A to vas ne bo motilo. Vsaj ĹĄe nekaj Ä?asa vam bo vseeno.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Postavili so vas pred Ĺživljenjski izziv. Bojite se, da mu ne boste kos, zato boste oklevali. Ĺ˝al pa vam ne bodo dali prav veliko Ä?asa. Morda je tako ĹĄe najbolje, saj se boste morali osredotoÄ?iti na prihodnost in naÄ?rte, povezane z njo. Za strah, ali so vaĹĄi naÄ?rti dobri, pa ne boste imeli Ä?asa. Veseli boste, ko jih boste predstavili in zanje poĹželi veliko pohval. Ljudje bodo Ä?utili, da mislite resno in da ste iskreni. To vam bo dalo novo energijo, zato bo izziv vsak dan laĹžje prenaĹĄati. Prisluhnite tudi sodelavcem, saj dobro razmiĹĄljajo. ÄŒe jim boste, vam bodo ĹĄe bolj zaupali. Predvsem pa pazite na svoje zdravje. Spet bo obÄ?utljivo, saj ĹĄe vedno Ĺživite precej stresno.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Letos ste teĹžko Ä?akali, da je priĹĄel april. Marec je bil namreÄ? za vas precej naporen mesec, sedaj pa vam bo ĹĄlo vsak dan bolje. Ne le, da bo vreme bolj pozitivno in boste zato imeli veÄ? energije, tudi delo boste znali razporediti tako, da ne boste preveÄ? utrujeni. Poleg tega boste spet znali poskrbeti, da si v redkih prostih urah naberete novo energijo in se dodobra sprostite. Nekdo, ki vam je bil dolga leta blizu, se bo zaÄ?el umikati, Ä?esar si ne boste znali razloĹžiti. Odgovor je jasen in enostaven, a ga noÄ?ete videti. Tudi zato, ker si sploh ne upate pomisliti, da vas je izdala oseba, ki ste ji v Ĺživljenju res veliko pomagali. Spoznali boste, da ĹĄele v kriznih situacijah ljudje pokaĹžejo pravi obraz. Zdravje? ObiĹĄÄ?ite zobozdravnika.

Naš čas, 5. 4. 2018, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

5. aprila

06.00 07.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.35 14.30 15.00 15.50 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30

00.35 01.00 01.25 02.20

06.30 07.00 07.05 07.30 07.35 07.45 07.50 07.55 08.00 08.20 08.50 09.35 10.15 10.55 12.00 12.55 15.50 16.30 17.15 18.10 18.40 19.00 19.05 19.25 20.00 20.55 21.30 23.20 00.30

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.05 0.05 1.00 1.55 2.30

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd.

Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent: Gospodarske nagrade skozi čas Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava Prava ideja: Eurosender, spletno podjetje Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek: Hiša evropske unije Mala kraljična, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Osmi dan Veliki slikarji na malem zaslonu: Rembrandt - iz londonske Narodne galerije in amsterdamskega Rijksmuseuma, dok. ser.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Manja, ris. Živalski čira čara, ris.

Vetrnica: Čistilna akcija Zlatko Zakladko: Stota Lottina dobrota, kratki dok. film Slovenski vodni krog: Savinja, dok. nan.

Med valovi Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser.

Fani Okič: Polepšali ste mi dan, dok. film Halo TV Dobro jutro Koda, izob. odd.

Halo TV Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Mulčki, ris.

Pesem iz oblakov, kratki dok. film Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvinska preizkušnja, dok. ser.

Avtomobilnost Stranski učinki, am. film Slovenska jazz scena: Vito Marence z gosti Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Gospodična Žuža , ris.

Peter Pan, ris.

Hotel 13, 2. sez., 56. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 113. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 149. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 10. del Usodno vino, 2. sez., 4. del Jaz sem Luna, 2. sez., 24. del Padli angel, 1. sez., 114. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 11. del Resnične ljubezni, 1. sez., 150. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 24. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Riviera, 1. sez., 10. del Brez sledu, 5. sez., 3. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 22. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.00 Lažnive novice, pogovor s Petrom Jančičem 11.00 Pop corn 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2559. VTV magazin, 17.15 Kultura, informativna oddaja 17.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike!

18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

23.15 Videostrani, obvestila

5. aprila 2018

Sobota,

6. aprila

06.00 07.00 10.05 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 01.30 01.55 02.50

06.30 07.00 07.05 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.15 08.30 09.00 09.50 11.00 11.50 14.30 15.35 16.00 16.30 17.15 18.10 18.40 19.05 19.50 20.05 21.55 22.40 23.05 00.10

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.00 1.05 3.05 3.40

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Smisel trpljenja Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, tednik za mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd.

Na lepše Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Mali veliki mož, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Manja, ris. Živalski čira čara, ris.

Iz popotne torbe: Pogumna dejanja Prvak, kratki igrani film Slovenski vodni krog: Soča, dok. nan.

Bleščica, odd. o modi Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Halo TV: Nakup in prodaja avtomobilov; gost: Igor Matko Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ XIV. divizije Senovo, kviz Mulčki, ris.

Drugi sin, fran. film Zvezdana Zackovo čarovniško popotovanje: Toronto Nocoj v Palladiumu Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Gospodična Žuža , ris.

Peter Pan, ris.

Hotel 13, 2. sez., 57. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 114. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 150. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 11. del Usodno vino, 2. sez., 5. del Jaz sem Luna, 2. sez., 25. del Padli angel, 1. sez., 115. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 12. del Resnične ljubezni, 1. sez., 151. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 25. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Trans (Trance), angleški film Lahko se zgodi tudi vam, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

12.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2560. VTV magazin, 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice, Etiopija 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

23.30 Videostrani, obvestila

Nedelja,

7. aprila

06.00 07.00 07.15 07.40 08.00 08.10 08.20 08.35 08.45 09.10 09.20 10.05 10.20 10.50 11.45 12.40 13.00 13.25 13.50 14.45 15.10 15.45 16.20 17.00 17.20 17.45 18.00 18.30 18.40 18.45 18.50 18.55 19.00 20.00 21.15 21.45 22.45 23.20 01.00 01.25 01.50 02.45

06.30 07.00 09.55 11.00 11.25 11.55 12.25 12.55 13.35 14.10 15.25 16.10 16.50 17.50 19.10 19.25 20.00 21.45 22.40 23.15 01.05 02.05 02.35

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.55 8.20 8.45 9.10 10.10 10.25 11.25 12.25 12.40 14.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.10 22.10 0.00 1.45

08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 09.50 10.50 11.15 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.25 18.40 18.45 19.55 20.00 20.20 20.25 22.00 22.05 23.35 00.00

Kultura, odmevi Srečo kuha Cmok: Tista o solati Biba se giba, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Vila Mila, ris. Čudogozd, igrane domiš. zgodbe Od popka do zobka, poučna odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Armanova skrivnost, mlad. nad.

Mulčki, ris.

Male sive celice: OŠ Cerkno in OŠ Franceta Bevka Ljubljana, kviz Infodrom, tednik za mlade Posebne zgodbe, dok. film Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Intervju: Franci Pivec NaGlas Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Mame, slov. nan.

Ambienti Profil Cesarjev kuhar, jap. ser.

Poročila ob petih, šport, vreme Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser.

Popolna družina, hum. nan.

Kuharija na kubik, kuharska odd.

Ozare Miriam, ris.

Pujsa Pepa, ris. Živalski čira čara, ris.

Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz Bučke, izmišljene novice Zapuščina, danska nad.

Poročila, šport, vreme Dobrodušni velikan, islan. dan. film Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal

10 domačih Najboljše jutro Hišica v preriji, am. nad.

Na lepše 10 domačih Slastna kuhinja: Fondi Čarokuhinja pri atu: Amerika Slovenski vodni krog: Sava, dok. nan.

Zackovo čarovniško popotovanje: Toronto Od kamna do kristala, portret Roka Petroviča Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd.

Glasbeni svet Andréja Rieuja: Britanci prihajajo Hišica v preriji, am. nad.

Romanje k svetemu Jakobu, dok. odd.

Infodrom, tednik za mlade Posebne zgodbe, dok. film Umori na podeželju, brit. nan.

TV klub Pot na SP v nogometu Koncert ob svetovnem dnevu Romov: Imer Traja Brizani & Amala z gosti Glasbeni spoti Pot na SP v nogometu Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Super krila, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Mia in jaz, ris.

Jaz sem Luna, 2. sez., 21. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 22. del Jaz sem Luna, 2. sez., 23. del TV prodaja Savannah, ameriški film Zvezde plešejo Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Delovna akcija Prtljaga, ameriški film Prepovedana ljubezen, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš Videospot dneva Napovedujemo Popotniške razglednice, Etiopija Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža, Ans. Petra Finka, Ans. Udar Videostrani, obvestila Napovedujemo Krava na mesecu, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (236) Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2561. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Koncert skupine The Plut family Napovedujemo Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

8. aprila

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.40 07.45 07.55 08.00 08.10 08.15 08.20 08.30 08.40 08.55 09.05 09.20 10.00 10.55 11.25 12.00 13.00 13.25 15.05 16.45 17.00 17.20 18.40 18.45 18.55 19.00 20.00 20.30 21.20 21.50 22.20 00.05 00.10 00.35 01.30

Čarli in Mimo, ris.

Penelopa, ris.

Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Manja, ris.

Svet živali, ris. Žvenkci, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Miriam, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

In to je vse!, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Nabriti detektivi, nemška nan.

Nedeljska maša, prenos iz župnije Postojna Prisluhnimo tišini Obzorja duha: Cerkev in zlorabe Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd.

Garaža št. 27, belg.-fran. film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket In to je vse!, ris.

Dobrodošli pri Jonu, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Mame, slov. nan.

Intervju Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd.

Poročila, šport, vreme Pričevalci: Boris Pahor - slovenska vest stoletja, dok. odd.

Za lahko noč: J. Massenet – V. Dedovič: Meditacija iz opere Thais, tv balet Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

07.00 Duhovni utrip: Smisel trpljenja 07.15 Slovenski vodni krog: Soča, dok. nan.

08.00 Glasbena matineja 08.00 Festival Radovljica: Kvartet čembalov 08.40 Ah, te orglice! Mednarodni festival ustnih harmonik, posn. iz Mokronoga 09.30 Hišica v preriji, am. nad.

10.35 Slastna kuhinja: Fondi 11.05 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser.

11.45 Koda, izob. odd.

12.35 Koncert ob 50-letnici delovanja New Swing Quarteta, posn.

13.40 Svetovni popotnik: Najzanimivejše južnoameriške pustolovščine 14.50 Zvezdana 15.50 Glasbeni svet Andréja Rieuja: Na poti 16.35 Hišica v preriji, am. nad.

17.45 Meje svetlobe, dok. odd.

18.40 Z glasbo in s plesom - svetovni dan Romov: Imer Traja Brizani in Amala v SNG Drama v Ljubljani 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Zgodba o Bogu, am. dok. ser.

20.55 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.25 Ambienti 21.55 Avtomobilnost 22.30 Bleščica, odd. o modi 23.00 Bučke, izmišljene novice 23.20 Kdo bi vedel, zabavni kviz 00.45 Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.35 7.50 8.15 8.40 9.05 9.10 9.20 9.45 10.45 11.00 12.00 12.15 14.10 16.05 17.05 18.15 18.55 18.58 20.00 22.50 0.45 3.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris.

Dibo, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Super krila, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mia in jaz, ris.

Jaz sem Luna, 2. sez., 24. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 25. del TV prodaja Prtljaga, ameriški film Aquamarine, ameriški film Delovna akcija Ljubezen po domače Vrtičkanje 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Lov za nevesto, kanadski film Izvirni strah, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (235), Cvetoče veje 09.55 Napovedujemo 10.00 2560. VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 2561. VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Slomškove sestre, prva redovna ustanova, ustanovljena na Slovenskem 11.55 Štirje letni časi z Biseri, posnetek 2. dela koncerta 14.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.25 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Začarana Ela, gledališka predstava Vrtca velenje 18.30 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Šentjurski muzikanti, Ans. Brloga 21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.15 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

9. aprila

06.10 07.00 10.15 10.50 11.20 12.05 12.25 13.00 13.35 14.30 15.00 15.30 16.00 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.35 01.20 01.45 02.40

06.30 07.00 07.05 07.30 07.35 07.45 07.50 07.55 08.00 08.15 08.45 09.40 10.40 11.35 14.05 15.15 16.00 16.30 17.15 18.10 18.40 19.00 19.05 19.10 19.20 19.30 20.00 21.00 21.55 22.50 23.50

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Kuharija na kubik, kuharska odd.

10 domačih Vem!, kviz NaGlas Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Sveto in svet: Ljubezen in spoštovanje S-prehodi Dober dan, Koroška Osmi dan Z glasbo in s plesom: Operne arije: Sopranistka Milena Morača Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta: Volilna pravica Novice Young Village Folk Lili in Čarni zaliv: Pošast izza Divjih skal, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Umetnost igre: Gledališča manjšin - Velikani gore Glasbeni večer: Dunajski filharmoniki in Zubin Mehta, koncert iz Budimpešte Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Manja, ris. Živalski čira čara, ris.

Vetrnica: Gusarska papirnata ladjica Sprehodi v naravo: Travniške cvetlice Aktivatorji: Mi smo resno glasilo Prideš z nočjo, dok. film Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV: Nakup in prodaja avtomobilov; gost: Igor Matko Dobro jutro Ljudje in zemlja Avtomobilnost Izzivi – obrt in podjetništvo, svet. odd. TV Maribor Halo TV Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Čudogozd, igrane domiš. zgodbe Animiranka, anim. pravljica Vetrnica: Bolna punčka Bukvožerček, otroška odd. o knjigah Čudovita Japonska, jap. nan.

Svetovni popotnik: Oddaljeni otoki: Sveta Helena Oproščen, norveška nad.

Broadchurch, brit. nad.

Sanje o prihodnosti: Spolnost prihodnosti, dok. ser.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Peter Pan, ris.

Hotel 13, 2. sez., 58. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 115. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 151. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 12. del Usodno vino, 2. sez., 6. del Jaz sem Luna, 2. sez., 26. del Padli angel, 1. sez., 116. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 13. del Resnične ljubezni, 1. sez., 152. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 26. del Moja boš, 1. sez., 102. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 5. sez., 1. del 23.35 Brez sledu, 5. sez., 4. del 0.30 Downton Abbey, 4. sez., 1. del 1.50 24UR zvečer, ponovitev 2.25 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.10 10.30 10.35 11.25 11.50 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.10 22.45 22.50 23.50 00.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2561. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Lažnive novice, pogovor s Petrom Jančičem POP CORN Dejan Stojanov,Gašper Rifelj Napovedujemo Kmetijski razgledi Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Aktualno, Razvoj bolnišnice Topolšica Regionalne novice Koncert skupine The Plut family Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

10. aprila

11. aprila

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Cerkev in zlorabe 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Studio City 14.45 Kino Fokus 15.00 Potepanja, odd. TV Lendava 15.30 Kalimero, ris.

15.40 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 15.55 City folk - Obrazi mest, dok. odd.

16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Koda, izob. odd.

17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Brata Dassler - pionirja in tekmeca, nad.

20.55 Razkošje lepega; 100 let Narodne galerije, dok. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.10 Spomini: Zora Konjajev, 1. del, dok. odd.

00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.10 Info-kanal

06.00 07.00 10.05 11.00 11.35

06.30 07.00 07.05 07.30 07.35 07.45 07.50 07.55 08.15

02.05

03.15

Otroški kanal Kravica Katka: Most, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Manja, ris. Živalski čira čara, ris.

Srečo kuha Cmok: Tista o solati Martina in ptičje strašilo: Nalezljivo Slovenski vodni krog: Meža, dok. nan.

Village Folk - Ljudje podeželja, dok. ser.

Slovenski magazin Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu Kdo bi vedel, zabavni kviz Čarokuhinja pri atu: Južna Afrika Nogomet (Ž) - kvalifikacije za SP, Slovenija : Nemčija, pren. iz Domžal Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Čudovita Japonska, jap. nan.

Mami, strah me je, dok. odd.

Prava ideja Akcent Mejniki zvoka, am. dok. ser.

Ruska opozicija, dok. odd.

Glasbeni spoti Nogomet (Ž) - kvalifikacije za SP, Slovenija : Nemčija, posnetek iz Domžal Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.30 2.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Peter Pan, ris.

Hotel 13, 2. sez., 59. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 116. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 152. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 13. del Usodno vino, 2. sez., 7. del Jaz sem Luna, 2. sez., 27. del Padli angel, 1. sez., 117. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 14. del Resnične ljubezni, 1. sez., 153. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 27. del Moja boš, 1. sez., 103. del Preverjeno 24UR zvečer Brez sledu, 5. sez., 5. del Downton Abbey, 4. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Aktualno, Razvoj bolnišnice Topolšica Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Nanovo. Svet kriptovalut. Kaj je blockchain?

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2562. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dotiki gora Aktualno: prehod mladih s posebnimi potrebami na trg dela Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

08.25 09.05 09.30 10.10 11.00 11.35 13.15 14.05 15.20 15.50 18.10 18.40 19.00 19.30 20.00 20.55 21.35 22.30 23.25 00.30 01.30

11.05 11.30 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.50 21.20 21.25 22.25 23.30

11.50 12.25 13.00 13.35 14.35 15.00 15.35 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.05 21.35 21.55 22.00 22.55 23.55 00.45 01.10

06.30 07.00 07.05 07.30 07.35 07.45 07.50 07.55 08.15 08.50 09.30 10.15 11.20 14.00 14.40 16.00 16.30 17.10 19.25 19.50 20.00 20.55 21.50 22.25 23.30 00.30 02.10

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan: Iz mariborskega studia Vem!, kviz Slastna kuhinja: Cvetačna juha s palčkami iz listnatega testa Umetnost igre: Gledališča manjšin - Velikani z gore Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju Duhovni utrip: Smisel trpljenja Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Cerkno in OŠ Franceta Bevka Ljubljana, kviz Zlata dekleta, am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Dobrodošli pri Jonu, ris.

Mimi in Liza, ris.

Dobrodošli pri Jonu, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Dobrodošli na Norveškem, norv. film Mario je gledal morje z zaljubljenimi očmi, kratki igrani film Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Panoptikum Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Kravica Katka, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Primer za prijatelje, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Manja, ris. Živalski čira čara, ris.

Ribič Pepe: Moj očka ima konjička dva Nekega dne, kratki dok. film Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd., 10 domačih Svetovni popotnik: Oddaljeni otoki: Sveta Helena Dobro jutro Dober dan: Iz mariborskega studia Vikend paket Ambienti Halo TV Nogomet - pokal Slovenije: Celje : Olimpija, polfinale, povratna tekma, pren. iz Celja Čudovita Japonska, jap. nan. Žrebanje Lota Na utrip srca: Glasba skozi čas, dok. ser.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Bleščica, odd. o modi Prevara, am. nad.

Glasbeni spoti Nogomet - pokal Slovenije: Celje : Olimpija, polfinale, povratna tekma, posn. iz Celja Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Peter Pan, ris.

Hotel 13, 2. sez., 60. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Padli angel, 1. sez., 117. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 153. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 14. del Usodno vino, 2. sez., 8. del Jaz sem Luna, 2. sez., 28. del Padli angel, 1. sez., 118. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 15. del Resnične ljubezni, 1. sez., 154. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 28. del Moja boš, 1. sez., 104. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 5. sez., 2. del 23.30 Brez sledu, 5. sez., 6. del 0.25 Downton Abbey, 4. sez., 3. del 1.25 24UR zvečer, ponovitev 2.00 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.00 11.25 11.50 15.30 15.55 16.55 17.25 17.55 18.00 18.15 18.40 18.45 19.10 18.55 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2562. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Aktualno: prehod mladih s posebnimi potrebami na trg dela Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Aktualno: prehod mladih s posebnimi potrebami na trg dela Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice Otroški program Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ob prazniku MO Celje, pogovor z Bojanom Šrotom Regionalne novice Pop corn, Stray train Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 5. 4. 2018, barve: CMYK, stran 25

Od- Odrasli / 821-311.2 DruĹžbeni roman Jesen leta 2006. MoÄ?no deĹžuje in zunaj je temno. ÄŒrni mercedes drvi po cesti. Ob ĹĄoferju sedijo ĹĄe trije potniki, ki so prviÄ? pripotovali v Maribor, dva izmed njiju sta celo prviÄ? v Evropi. Kmalu prispejo na cilj in od celodnevnega potovanja utrujeni gostje se dogovorijo, kdaj naj ĹĄofer zjutraj pride ponje. Vsi so udeleĹženci mednarodne konference o Evropi danes, ki jo organizira Mariborski inĹĄtitut za evropske ĹĄtudi-

Nekega dne, ko je Ĺže navsezgodaj deĹžurala pri oknu svojega pritliÄ?nega stanovanja in z budnim oÄ?esom motrila stanovalce bloka, si zlomi nogo in pristane na invalidskem voziÄ?ku. Ko se je pozno popoldan izmuÄ?ena vrnila domov, je z grozo ugotovila, da sedeÄ? na invalidskem voziÄ?ku ne vidi skozi okno. In kdo ji bo pomagal pri hiĹĄnih opravilih? ÄŒeprav je Ĺže celo veÄ?nost Ĺživela v bloku, se ni z nikomer razumela. Njena najboljĹĄa prijateljica Ä?aplja Zofija, upokojena knjiĹžniÄ?arka in strastna ljubiteljica poezije, je Ĺživela Ä?isto na drugem koncu mesta in veliko presuha je bila, da bi lahko porivala naokoli obilno kokoĹĄko. Na pomoÄ? ji tako priskoÄ?i neÄ?akinja KriĹĄna in njen prijatelj, deĹževnik Hari. Koko Dajsa v mestu je zbirka duhovitih zgodbic, ki nosijo pomembno sporoÄ?ilo o vrednosti prijateljstva in neobremenjeno opozarja na tegobe osamljenosti starejĹĄih.

SanĹža, Silvie: Poklici ml – Mladina / 33 – Gospodarstvo Pes Urh je ravno tulil v luno in nenadoma ga je preĹĄinilo, da bi se lahko odpravil tja in si jo malo ogledal. Tako je postal astronavt. Toda v brezteĹžnosti so mu kosti lebdele okoli glave in nobene mu ni uspelo ujeti. OdloÄ?il se je poiskati nekaj mirnej-

je. Med njimi je tudi eden najbolj opaznih povabljenih, tako rekoÄ? zvezda mednarodnega sreÄ?anja, Kevin Douglas. Naslednje jutro ribiÄ? v Dravi najde Douglasovo truplo. Raziskovanje motiva za njegov umor je oteĹženo, kajti moĹžak Evropo pozna le iz literature in medmreĹžja, o njej modruje, ne da bi jo dejansko kdaj videl. Avgust DemĹĄar je mariborski pisatelj, ki piĹĄe izkljuÄ?no detektivske zgodbe. Ustvaril je enega prvih slovenskih cikliÄ?nih detektivskih romanov s skupnim imenom Primeri inĹĄpektorja Vrenka.

Stein, Siegfried: Visoke grede Od- Odrasli / 635 Vrtnarstvo Vrt je ena zadnjih oaz, v kateri lahko neobremenjeno razvijamo svojo ustvarjalnost in uĹživamo. Visoke grede omogoÄ?ajo vrtnarjenje tistim, ki so se naveliÄ?ali velikih zelenjavnih vrtov, vendar kljub temu radi pridelajo svojo solato, sem in tja poberejo melono ali kumarico. Poleg tega je vrtnarjenje lepĹĄe brez muÄ?nega kopanja, pletja in boleÄ?ega sklanjanja, kajti z visoko gredo vrtnarimo in obiramo stoje. Knjiga nam nudi navodila za izdelavo lastne grede.

Svetuje nam o izbiri primernega prostora, o naÄ?inih zasaditve, o najboljĹĄi zelenjavi in zaÄ?imbah za visoko gredo. Nudi tudi nasvete o gojenju – od setve do Ĺžetve itd.

Ogrizek, MaĹĄa: Koko Dajsa v mestu ml – Mladina / C – Leposlovje do 9. Leta Koko Dajsa je nergava stara kokoĹĄ, ki sama Ĺživi v pritliÄ?nem stanovanju bloka in nenehno nadzira in kritizira vse po vrsti.

VELENJE ÄŒetrtek, 5. april 10.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Trening starĹĄevstva: Jezik ljubezni v vzgoji najstnikov 13.30 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni kroĹžek za priseljence 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 18.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Velenjski plesni oder: Revija plesnih skupin obmoÄ?nih izpostav Velenje in Ĺ˝alec 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Toskanski vrtovi, potopisno predavanje 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, orgelska dv.

Koncert godalcev Glasbene ĹĄole Velenje 20.30 Max klub Velenje Marina MĂĽrtensson Band, 6. koncert Max klub jazz festivala 2018

Petek, 6. april 13.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija DruĹžabna igra: Gremo pamet brusit 18.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, pogovor o stripu Superga 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Digitalizacija in globalni plaÄ?ilni sistem 18.00 Velenjski grad Tajska, potopisno predavanje 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Vesna, slovenski avtorski muzikal 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana in zgornja avla VeÄ?er 3. u: Galerija glasbe 21.00 eMCe plac Jam session

Sobota, 7. april 7.00

ĹĄega. V slikarskem studiu je bilo toplo, barve so prijetno diĹĄale. Toda ni mu bilo vĹĄeÄ?, da je moral vsak veÄ?er izpirati tempera barvice iz koĹžuĹĄÄ?ka. ZaÄ?el je loviti boljĹĄi poklic ‌ Kaj poÄ?ne mizar? Kje bom zaposlen, ko bom odrasel? Knjiga bo mladim bralcem pomagala odgovoriti na ta vpraĹĄanja.

V knjigi je pribliĹžno 300 poklicev, ki bodo morda otrokom pomagali izbrati njihovo sanjsko sluĹžbo.

Carnavas, Peter: Zadnje drevo v mestu Edi je Ĺživel v mestu. To je bil kraj betona in avtomobilov ter svet brez barv. A Edi je poznal kotiÄ?ek na koncu njegove ulice, kjer je stalo zadnje drevo v mestu. Tam je pozabil na beton in avtomobile. Nato je priĹĄel dan, ko drevesa ni bilo veÄ?. Brez drevesa so bili Edijevi dnevi prazni. Ni vedel, kam naj gre. Nekega dne je kljub vsemu pognal svoje kolo. Na koncu njegove ulice je opazil nekaj, kar mu je pogrelo srce. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj, 10. april – Na glasbenem veÄ?eru v Mestni knjiĹžnici Ĺ oĹĄtanj bo gostoval kitarist MatjaĹž OgrajenĹĄek, ki bo posluĹĄalcem zaigral nekatere najveÄ?je uspeĹĄnice iz zgodovine slovenske popularne glasbe v akustiÄ?ni izvedbi. Na klavirju ga bo spremljal dolgoletni prijatelj, glasbenik JoĹže Anclin, skupaj pa bosta odigrala tako Gorsko roĹžo in Dan ljubezni kot uspeĹĄnice skupine Chateau. DruĹženje ob pesmi se bo zaÄ?elo 18.30.

Pletarske mojstrovine v Zimzelenu TopolĹĄica – Danes (v Ä?etrtek, 5. aprila) ob 16.30 bodo v DEOS Centru starejĹĄih Zimzelen odprli gostujoÄ?o razstavo pletarskih mojstrovin vrbopletarja Ivana Verdnika (1928–2006) iz Ĺ oĹĄtanja. Razstava je nastala pod okriljem Vile Mayer in bo na ogled do 11. maja. đ&#x;”˛

mkp

Nedelja, 8. april 15.00 Dom krajanov Ĺ entilj Salamiada 15.00 VeÄ?namenski dom v Vinski Gori Prav luĹĄtno je res na deĹželi 15.00 Grilova domaÄ?ija Pomlad na Grilovi domaÄ?iji

Ponedeljek, 9. aprila 11.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine za Harmonija Neformalno druĹženje: RaÄ?unalniĹĄtvo za starejĹĄe 16.00 in 17.00 Kino Velenje, velika dvorana Kinozaver, zakljuÄ?na prireditev filmsko-vzgojnega projekta 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek KokoĹĄja druĹžina – mobile, otroĹĄka ustvarjalna delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v bosanskem jeziku 19.19 KnjiĹžnica Velenje ZvoÄ?na kopel z gongi

Torek, 10. april 9.30 10.00

11.00 17.00 17.00 18.00

18.00 18.00

Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Borisa Jesiha DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Dopustiti otroku odrasti, pogovorna delavnica Vila RoĹžle Postavimo svoj vrtiÄ?ek, ekoloĹĄkokreativna delavnica Vila RoĹžle Torkova peta: Pomladne grafike, ustvarjalnica za otroke in odrasle KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku Velenjski grad Mesec krajinske arhitekture: Zgodovinski vrtovi Ĺ aleĹĄke doline, voden pogovor z uvodnim predavanjem Milane Klemen Dom kulture Velenje, vel. dvorana Ĺ portnik leta 2017 Glasbena ĹĄola Velenje, Modra dvorana Nikola Pajanović, violina

Sreda, 11. april

10.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica MoÄ? branja, bralni klub za odrasle 10.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Zdrav Ĺživljenjski slog: Limfna drenaĹža 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Numerologija 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ob SonÄ?ni steni Ustvarjalno druĹženje 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Ajurveda, starodavni sistem zdravja in dobrega poÄ?utja

ÄŒetrtek, 5. april 8.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov 16.30 DEOS Center starejĹĄih Zimzelen TopolĹĄica Vse nam je naredu, kar smo ga fehtali. Odprtje gostujoÄ?e pletarske razstave Ivana Verdnika 17.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Bachove esence 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom tapkom

Petek, 6. april 9.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

Nedelja, 8. april x

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj HR: ÄŒiÄ?erija – Ĺ˝bevnica

Ponedeljek, 9. april 8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 10.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj KnjiĹžni sejem 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Torek, 10. april

Peter Rabbit, sinhronizirana animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 80 minut (Italija) ReĹžija: Will Gluck Slovenski glasovi: Voranc Boh, Maja KunĹĄiÄ?, MatevĹž Mueller, Jan BuÄ?ar, Nina Kaludjerović, SaĹĄa Pavlin StoĹĄić Petek, Petek, 6. 4., ob 18.00 Sobota, 7. 4., ob 18.00 Nedelja, 8. 4., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

NE Z MOJO HÄŒERKO Komedija, 102 minuti (ZDA) ReĹžija: Jon Hurwitz, Brian Kehoe, Jim Kehoe, Eben Russell, Hayden Schlossberg Igrajo: Leslie Mann, John Cena, Kathryn

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 5. april 19.00 Kulturni dom Gorenje Potopisno predavanje o Kolumbiji (Emil Ĺ terbenk), KD Gorenje

Petek, 6. april

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj AkustiÄ?ni veÄ?er z MatjaĹžem OgrajenĹĄkom 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Letni koncert glasbene ĹĄole

Sobota, 7. april 10.00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogomet (U11) – NK Ĺ martno 1928 - AS Sistem Ĺ marje pri JelĹĄah 15.00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogomet (Ä?lani) – NK Ĺ martno 1928 - KNK Odred Kozje

Nedelja, 8. april 10.00 Prireditveni prostor MC 11. motozbor z blagoslovom, MC Ĺ martno ob Paki in MK Packenstein (V primeru slabega vremena bo prireditev v soboto, 14. aprila.)

Ponedeljek, 9. april 18.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Ta vesela urica 19.00 HiĹĄa mladih Redno meseÄ?no sreÄ?anje SvetniĹĄke skupine Liste za napredek obÄ?ine 19.00 HiĹĄa mladih – sejna soba SvetniĹĄka in poslanska pisarna SD

Sreda, 11. april 17.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (U13) – NK Šmartno 1928 - NK BreŞice 1929

Lunine mene

8.00

Sreda, 11. april

8. aprila, ob 9:17, zadnji krajec

10.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj

CITY CENTER Celje

V Ä?etrtek, 5. aprila, bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala tradicionalna nacionalna prireditev Kulturni bazar, ki je letos tematsko usmerjena v Evropsko leto kulturne dediĹĄÄ?ine 2018, posebno pozornost pa namenja tudi Cankarjevemu letu 2018 ter medgeneracijskemu povezovanju na podroÄ?ju kulture. Festival Velenje bo na Kulturnem bazarju sodeloval kot producent s predstavitvijo plesnega projekta PohujĹĄanje v dolini ĹĄentflorjanski, obenem pa bo Ĺže tretje leto zapored pobudnik za organiziran obisk Kulturnega bazarja zaposlenih v javnih kulturnih zavodih in izobrađ&#x;”˛ Ĺževalnih ustanovah.

PETER ZAJEC

RaÄ?unalniĹĄka delavnica 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine 17.30 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Predstavitev knjige Svetlobne nitke, avtorja Stojana Kneza

16.00 Dvorana Marof OkuĹĄevalnica bobnov z Markom Berzelakom, MC Ĺ martno ob Paki

Ĺ OĹ TANJ

Festival Velenje na Kulturnem bazarju

ml – Mladina / C- S Slikanice

V ĹĄoĹĄtanjski knjiĹžnici bo gostoval MatjaĹž OgrajenĹĄek s kitaro

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje 9.00 Velenjska promenada Velenje – mesto zdravja 9.00 VeÄ?namenski dom v Vinski Gori OÄ?iĹĄÄ?evalna akcija v krajevni skupnosti Vinska Gora 10.30 Galerija Velenje Galerijska sobotnica: Zelenjavni ĹĄkrati 16.00 in 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana

Pozdrav pomladi 2018: ObmoÄ?na revija odraslih pevskih zborov Ĺ aleĹĄke doline 18.00 Vila Bianca Naj prostovoljec MOV 2018 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana MoĹĄki so z Marsa, Ĺženske so z Venere, komedija 21.00 eMCe plac Sound Arson 8.1.: Sudoku Killer (I), USIL

Newton, Ike Barinholtz, Graham Phillips, Gideon Adlon Petek, 6. 4., ob 19.45 Sobota, 7. 4., ob 22.00 Nedelja, 8. 4., ob 18.00

MARIJINA ZEMLJA Mary's land, igrano-dokumentarna fikcija, 116 minut (Španija) ReŞija: Juan Manuel Cotelo Igrajo: John Bruchalski, Silvia Buso, Clara Cotelo, Juan Manuel Cotelo, Lola Falana, RubÊn Fraile Sobota, 7. 4., ob 18.30 – mala dvor.

Nedelja, 8. 4., ob 19.00 – mala dvor.

OBLIKA VODE The Shape of Water, fantazijska drama, 123 minut (ZDA) - Film leta!

foto: K. Mikor

DemĹĄar, Avgust: Evropa

25

PRIREDITVE

5. aprila 2018

ReĹžija: Guillermo Del Toro Igrajo: Sally Hawkins, Michael Shannon, Richard Jenkins, Doug Jones, Octavia Spencer, David Hewlett, Nick Searcy Petek, 6. 4., ob 21.45 Sobota, 7. 4., ob 19.45 Filmski ciklus: oskarjevci 2018

Ĺ˝AREK V SRCU Les fantĂ´mes d'IsmaĂŤl, romantiÄ?na komiÄ?na drama, 95 minut (Francija) ReĹžija: Claire Denis Igrajo: Juliette Binoche, Xavier Beauvois, Philippe Katerine, Josiane Balasko, Sandrine Dumas Petek, 6. 4., ob 20.30 – mala dvor.

Sobota, 7. 4., ob 20.30 – mala dvor.

Nedelja, 8. 4., ob 17.00 – mala dvor.

• ÄŒetrtek, 5.4., BiotrĹžnica • Petek, 6.4., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 8.4., od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Zmaj v parku • Od 18. – 21. aprila – teden modnih revij • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 29.4.2018 na osrednjem prostoru – O radovednem gumbku, ki si je Ĺželel v svet, v izvedbi GledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna . • Vsak dan praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite .

NAJTEMNEJĹ A URA Darkest Hour, drama, 113 minut (Izrael, Ĺ vica, NemÄ?ija, Francija) ReĹžija: Samuel Maoz Igrajo: Lior Ashkenazi, Sarah Adler, Yonatan Shiray, Gefen Barkai, Dekel Adin Nedelja, 8. 4., ob 20.15 Filmski ciklus: oskarjevci 2018

MOĹ KI NE JOÄŒEJO MuĹĄkarci ne plaÄ?u, vojna drama, 98 minut (BIH, Slovenija, HrvaĹĄka, NemÄ?ija) ReĹžija: Alen Drljević Igrajo: Boris Isaković, Leon LuÄ?ev, Emir HadĹžihafizbegović, Sebastian Cavazza, Boris Ker, Ermin Bravo Ponedeljek, 9. 4. ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

NaĹĄ Ä?as, 5. 4. 2018, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEĹ ÄŒEVALEC

5. aprila 2018

Nagradna kriĹžanka SveÄ?arstva Lesk

RADIO VELENJE

Lesk d.o.o.

Trgovina Velenje - Partizanska 2

Tel.: 059 061 150

Delovni Ä?as: Ponedeljek – petek: 8.00 – 16.00 Sobota: 8.00 – 12.00 Nedelja in prazniki: zaprto

ZdravniĹĄki nasveti, gost: Niki Jakol, univ. dipl. psihologinja iz Zdravstvenega doma Velenje. Tema: izgorelost

DARILNI PROGRAM ZA BIRMANKE IN BIRMANCE ÄŒETRTEK, 5. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

•

SveÄ?e za vse priloĹžnosti (diĹĄeÄ?e, dekorativne, krstne, poroÄ?ne, elektronske, steklene, oljne, nagrobne) Vaze Kipci RoĹže – svilene Dekoracija Ĺžalnih sveÄ?

• • • •

VSE ZA KRST Krstne sveÄ?e – klasiÄ?ne ali sveÄ?e po naroÄ?ilu z imenom, datumom rojstva ali sliko, prtiÄ?ki in darilni seti ...

ReĹĄitev kriĹžanke poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťLeskÂŤ, najkasneje do ponedeljka 16. aprila. IzĹžrebali bomo tri nagrade.

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti.

Koline

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

PREKOPALNIK

SADIKE

PETERĹ ILJ, SOLATA, Ĺ PARGLJI, JAGODE...

TEXAS 600BR - 423,20 â‚Ź

LA ZAPPA B&S450 - 329,00 â‚Ź

ZEMLJA ZA ROŽE Klasmannm, 70 L

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Iz Velenja sem ĹĄel, bilo je ĹĄe pred vojno, na zimske poÄ?itnice k stari mami na Kozjansko v Podsredo. Nekega dne me je teta RuĹža, ki je pravkar postala uÄ?iteljica in je kasneje sluĹžbovala tudi v Velenju, vzela s seboj na obisk k soĹĄolki na kmetijo ob Sotli. Prespala sva, zgodaj zjutraj pa so se domaÄ?i namenili zaklati teĹžkega praĹĄiÄ?a. Mesar in dva pomoÄ?nika so poskrbeli za vse potrebno. PraĹĄiÄ?a so iz svinjaka privedli na dvoriĹĄÄ?e in se pripravili, da ga zgrabijo. V tistem Ä?asu ĹĄe niso poznali piĹĄtole za omamljanje, s katero dandanes onesposobijo Ĺžival in ji brez teĹžav spustijo kri.

Ko je eden od fantov pujsa prijel za nogo, da bi ga spodnesel, je ta, kakor da bi vedel, kaj ga Ä?aka, podivjal, se izmuznil, preÄ?kal dvoriĹĄÄ?e in zbezljal naravnost proti bliĹžnji Sotli, ki je bila vsa prekrita z ledom. Ko je pridrvel na spolzko povrĹĄje, se je opotekel in

7,95 â‚Ź

Z vami in za vas!

NAJVEÄŒJA IZBIRA SEMENSKEGA KROMPIRJA! ELITA IN SUPERELITA!

Bojan GlavaÄ?

SOBOTA, 7. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 8. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 9. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 8.00 Vija vaja; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 10. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 11. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 26. marca do 1. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ kalah, Pesju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 26. marca do 1. aprila niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

đ&#x;”˛

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroĹĄka oddaja); 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10 MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

z vso teĹžo padel na ledeno povrĹĄino. Na tistem mestu je bila debelina ledu tanjĹĄa, zato se je udrlo in ubogi praĹĄiÄ?ek je potonil. Vodni tok ga je takoj odnesel pod led in v hipu je izginil pred oÄ?mi.

Klavci so naglo stekli na prizoriĹĄÄ?e, toda o pujsu ni bilo veÄ? sledu. Ĺ e dolgo so ob zamrznjeni reki tekali gor in dol, da bi ugledali utopljenca, a Ĺžal se to ni zgodilo. Tako se je pujsek za vedno poslovil od domaÄ?ije. Tudi kasneje niso niÄ? zvedeli o njegovi usodi.

Zelo verjetno ga je Sotla odnesla v Savo, Sava naprej v Donavo, in Ä?e ga je ĹĄe kaj ostalo, se je njegova pot konÄ?ala v ÄŒrnem morju.

DomaÄ?i so se morali hoÄ?eĹĄ noÄ?eĹĄ sprijaznili, da ga je vzela Sotla.

Nekaj Ä?asa so modrovali, kako naprej. Ker so bili noĹži nabruĹĄeni, so se odloÄ?ili, da koline vseeno bodo. Iz hleva so privedli naslednjega pujsa, ga tokrat pravoÄ?asno trdno zgrabili in mu skrajĹĄali Ĺživljenje. Koline so bile, a manj vesele.

PETEK, 6. aprila

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 26. marca do 1. aprila (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti preseĹžena veÄ? kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 26. marca do 1. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 5. 4. 2018, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEĹ ÄŒEVALEC

5. aprila 2018

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom. Gsm: 041 534 261

IĹ ÄŒEM IĹ ÄŒEMO zanesljivo in prijazno gospo za pomoÄ? starejĹĄi osebi na domu v Velenju 1 x tedensko, kasneje po potrebi tudi veÄ?krat tedensko. VaĹĄ dopis poĹĄljite na info@ adriatikus.eu.

STIKI-POZNANSTVA Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve iz vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

PRIDELKI JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec, veÄ? vrst Ĺžganja, uleĹžan hlevski gnoj z dostavo, prodam. Gsm: 041 687 371.

HLEVSKI GNOJ, listnat, prodam.

Gsm: 041 942 898

RAZNO RAÄŒUNALNIK, osebni, E-2180, pripravljen za uporabo (monitor, miĹĄka, tipkovnica). Prodam za 55 â‚Ź.

Gsm: O4I 692 995 SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

Ĺ˝IVALI DVA PRAĹ IÄŒA, domaÄ?e reje, teĹžka okoli 120 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 863 141 BIKCA Limuzin, teĹžkega 100 kg in bikca ÄŒB teĹžkega 50 kg, prodam.

Gsm: 041 693 313 NESNICE, ki so cepljene, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo,8.4.2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.

NEPREMIÄŒNINE ManjĹĄe dvo-sobno stanovanje (+klet in mansarda) v dvojÄ?ku z zazidalno parcelo na KoroĹĄki 37, Velenje, prodam. Gsm: 041 954 089.

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- na cvetno nedeljo 6. aprila 1941 se je z letalskim napadom na Beograd zaÄ?ela 2. svetovna vojna na tleh bivĹĄe Jugoslavije; nekaj dni kasneje so nemĹĄke enote vkorakale v Ĺ aleĹĄko dolino, kjer se je Ä?ez ĹĄtiri leta s podpisom delne nemĹĄke kapitulacije pravzaprav tudi konÄ?ala 2. svetovna vojna pri nas; zanimivo je tudi to, da je napad na Beograd vodil nemĹĄki letalski generalpolkovnik Alexander LĂśhr, ki je 9. maja 1945 v TopolĹĄici podpisal brezpogojno kapitulacijo nemĹĄkih enot za jugovzhodno Evropo in enot armadne skupine E; - 6. aprila 1991 je bila v Velenju prva konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, na kateri je dotedanjega predsednika Miha Ravnika zamenjal

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeŞurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 7.4. do 8. 4. 2018 – Dita Aplinc, dr. dent. med.;

VETERINARSKA POSTAJA

GIBANJE prebivalstva • Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, GORIĹ KA PRI OBRAÄŒALIĹ ÄŒU, 89,1 m2, 3-sobno, adaptirano l.

2005, P/5 nad., EI v izdelavi, 89.000 â‚Ź

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

od 6. 4. do 12. 4.

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

DuĹĄan SemoliÄ?; delegati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so 4. oktobra leta 2017 s 86 glasovi za in petimi proti za novo predsednico zveze potrdili Lidijo JerkiÄ?; - 7. in 8. aprila 1978 je bila v Zavodnjah lokalna mladinska delovna akcija, na kateri so kopali jarke za nov vodovod; - v boj za severno mejo leta 1919 je bila vkljuÄ?ena tudi Ĺ aleĹĄka dolina; v Ĺ oĹĄtanju je bila ena od postojank slovenskih oziroma jugoslovanskih enot; v mestu je bila zasilna bolniĹĄnica za ranjene in bolne vojake in eno od izhodiĹĄÄ? za akcije na KoroĹĄkem; zlom slabo pripravljene ofenzive slovenskih enot na koroĹĄki fronti aprila 1919 je moÄ?no vplival tudi na dogajanja v Ĺ aleĹĄki dolini, ki je med protiofenzivo avstrijskih enot postala neposredno zaledje vojaĹĄkih operacij; - 8. aprila 1990 so bile v obÄ?ini Velenje prve veÄ?strankarske volitve po 2. svetovni vojni; - na veliki Ä?etrtek, 10. aprila 1941, popoldne je v Ĺ oĹĄtanj po cesti ÄŒrna na KoroĹĄke–Šo-

Upravna enota Velenje

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

• • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

PRISTOVNIK SEAN, Velenje, Cesta talcev 18A in HAJDARI LULJETA, Velenje, Cesta talcev 18A BOGDAN MIJO, roj. 1954, Velenje, PreĹĄernova cesta 22A REZONIÄŒNIK ELIZABETA, roj. 1945, Ĺ oĹĄtanj, Skorno pri Ĺ oĹĄtanju 41 MAZE FRANÄŒIĹ KA, roj. 1952, Ĺ martno ob Paki, Veliki Vrh 22A

Nagrajenci kriĹžanke ÂťOptika PakaÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 22. marca 2018, so:

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

Postanite naroÄ?nik Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete tudi po e-poĹĄti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

ZAHVALA Na pragu pomladi je od nas tiho odĹĄla draga mama, taĹĄÄ?a, babica, prababica, sestra in teta

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

HEDVIKA KOLENC

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

rojena OCEPEK iz KavÄ? pri Velenju 32 a

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Komunalno podjetje Velenje

POROKE

Darja Zdovc, Kajuhova 14, 3320 Velenje; • Ivan Tajnik, Ravne 180, 3325 Šoťtanj; • Danica Štukovnik, Foitova 4, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo!

ReĹĄitev gesla: OPTIKA PAKA

24ur/dan

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaťih Şeljah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

ma 37,42 metra; to odkritje pomeni tudi pravi zaÄ?etek premogovniĹĄtva v Ĺ aleĹĄki dolini; - zadnji partizanski napad na okupatorjeve postojanke v Ĺ oĹĄtanju je opravila Ĺ ercerjeva brigada v noÄ?i na 11. april 1945; - 11. aprila 1978 se je rodil trener rokometnega kluba Celje Pivovarna LaĹĄko Branko TamĹĄe, ki je bil pred tem 25 let igralec in trener RK Gorenje Velenje; - 12. aprila 1978 je bil namesto Nestla Ĺ˝ganka za predsednika SkupĹĄÄ?ine obÄ?ine Velenje izvoljen Franjo Korun. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

•

Na voljo smo vam

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih

ĹĄtanj prodrl okrepljeni 99. polk 1. divizije planinskih lovcev, ki ji je poveljeval general Hubert Lanz; naslednjega dne so Nemci preko Velenja prodirali proti Celju; nemĹĄkim enotam, ki niso naletele na odpor jugoslovanskih enot, je teĹžave povzroÄ?alo le slabo vreme; - 11. aprila 1875 je raziskovalec premogovnih slojev Franc Mages po veÄ?letnem raziskovanju na globini 101,6 metra v bliĹžini sedanjega jaĹĄka Ĺ kale odkril debel sloj premoga; ko so sloj prevrtali, so izmerili debelino 19 klafter, 4 Ä?evlje in 5 col oziro-

• •

SMRTI

• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, EFENKOVA, 82,3 m2, adaptirano l. 2013, 4/4 nad., ER: D (60 - 105 kWh/ m2a), 82.000 ₏

Rudnik lignita Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

19. 9. 1943 – 17. 3. 2018 Ĺ˝ivljenje niso dnevi, ki so minili, temveÄ? dnevi, ki si jih bomo zapomnili.

(Paulenko)

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh teĹžkih trenutkih stali ob strani.

Hvala pogrebni sluĹžbi Usar, Ĺžupniku g. Andreju Mazeju za lep cerkveni obred ter go. Dragu Kolarju za poslovilne besede.

Posebno se zahvaljujemo DiabetiÄ?nemu druĹĄtvu Velenje.

Hvala vsem, ki ste darovali sveÄ?e, cvetje, sv. maĹĄe, denar in jo v tako velikem ĹĄtevilu pospremili na njeno zadnjo pot. Iskrena hvala tudi vsem, ki vas nismo posebej imenovali. Ĺ˝alujoÄ?i sin Vili z Ĺženo Andrejo, sin JoĹži z Ĺženo Romano, vnuki Nino s Tino, TjaĹĄa z moĹžem TomaĹžem, Hana s SaĹĄom, pravnuka Nik in Tin ter ostalo sorodstvo.

NaĹĄ ­Ä?as, 5. 4. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 28

Kos mesa, temen in rĹžen kruh, hren, jajca, sir, potica.

Praznovali so veliko noÄ?!

Za nami so ĹĄe eni velikonoÄ?ni prazniki. Nekateri so jih morda ignorirali, spet drugi izkoristili za prosti Ä?as, tretji ga zauĹžili predvsem v obliki energijsko bogate, slane, sladke in mastne hrane, oni Ä?etrti pa morda skuĹĄali ohraniti bistvene vrednote praznovanja. Ne zgolj zaradi tradicije. Ena slednjih je druĹžina Ĺ takne iz TopolĹĄice. OÄ?e in mama skrbita za pet otrok. NajstarejĹĄa je Livia (13 let), za njo je Flavia (12 let), pa Medea (9 let in pol), nato Tiara (8 let) in Tician (5 let in pol).

Otroci so izjemno aktivni: Livia igra klavir in trenira odbojko, Flavia igra klarinet in trenira odbojko, Medea igra oboo, Tiara violonÄ?elo – mlajĹĄi deklici trenirata tudi rokomet. Tician Ĺže trenira judo, vsi otroci pa so taborniki in gasilci, dekleta tudi pojejo v cerkvenem pevskem zboru. Da imata tudi mama in oÄ?e veliko dela, najbrĹž ni treba posebej povedati.

VelikonoÄ?na nedelja je drugaÄ?en dan od ostalih

Minuli vikend je v hiĹĄi Ĺ taknetovih prijetno diĹĄalo. Praznovali so veliko noÄ? – praznik, s katerim se kristjani spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. V nedeljo zjutraj je bil po tradiciji pri Ĺ taknetovih na mizi kos mesa, pa temen in rĹžen kruh, hren, jajca, sir, potica. Dan je bil drugaÄ?en tudi zato, ker so ĹĄolske in ostale obveznosti obstale. ÂťVsi smo si malo

V druĹžini Ĺ takne ohranjajo tradicionalno praznovanje velike noÄ?i – Bistvo praznika je zanje druĹženje z najbliĹžjimi, veselje, premiĹĄljevanje oddahnili od nenehnega hitenja in vrveĹža,ÂŤ je povedala mama druĹžine Andreja Ĺ takne. Njena velika noÄ? se je zaÄ?ela zgodaj zjutraj, ko se je s starejĹĄo hÄ?erko in nekaj sosedami odpravila k prvi jutranji maĹĄi ob 5.30. ÂťPotem smo uĹživali v velikonoÄ?nem zajtrku, nato pa so ĹĄli k maĹĄi ĹĄe moĹž in ostali otroci. Sama sem medtem pripravljala kosilo, nato pa so otroci teĹžko priÄ?akovali botra,ÂŤ pripoveduje Andreja in pojasnjuje, da je v njihovi druĹžini ob veliki noÄ?i v navadi tudi pisanka za otroke. ÂťPonosna sem, da moji otroci ne priÄ?akujejo bogatih daril, temveÄ? so veseli res vsega. In vesela sem, da sva z moĹžem izbrala botre, ki so najinim otrokom dober zgled ter jim prinesejo tisto, kar otroci potrebujejo,ÂŤ pravi Andreja. Tudi letoĹĄnjo velikonoÄ?no nedeljo so v njeni druĹžini izkoristili za pogovor in zabavo, v ponedeljek pa so se skupaj odpravili na sprehod. ÂťBistvo velike noÄ?i je za nas druĹženje z najbliĹžjimi, s prijatelji; pa veselje, premiĹĄljevanje. VelikonoÄ?ne navade in ĹĄege nas poveĹžejo,ÂŤ je poudarila Andreja.

postnega Ä?asa. ÂťTakrat se z otroki veliko pogovarjamo o pomenu posta. Vsak tudi pove, Ä?emu se bo odpovedal, Ä?eprav se v 40 dneh tega vedno ne drĹžijo. Pravijo, da je teĹžko, jaz pa mislim, da je pomembno, da imajo moĹžnost preizkusiti svojo voljo in da se pri tem trudijo,ÂŤ je dejala mama druĹžine. Zaupala nam je, da v postnem Ä?asu doma veÄ?krat ugasnejo televizor, se pogovarjajo, berejo ali pa kaj zapojejo. ÂťZaÄ?etek praznovanj je za nas cvetna nedelja, ki nam veliko pomeni. Vsako leto vsakemu od otrok naredim butaro, izberejo pa si tudi barvo, iz katere jim izdelam roĹže iz papirja,ÂŤ pripoveduje Andreja. To leto je imela Ĺže drugiÄ? zapored tudi sama svojo butaro. ÂťMerila je kar 4,5 metra in priznam, da je bila teĹžka, ko sem jo nesla k blagoslovu v cerkev. Ampak sem bila ponosna in tudi otrokom so oÄ?i kar Ĺžarele,ÂŤ meni Ĺ taknetova.

DruĹžina se z velikim ponosom vsako leto od velikega Ä?etrtka do velike sobote z veÄ?jimi otroki udeleĹžuje tudi veÄ?ernih praznovanj v cerkvi. ÂťPoleg tega od velikega Ä?etrtka dalje ne opravljamo velikih del okoli hiĹĄe, prav tako ne v zemlji. Pospravljamo po hiĹĄi in postorimo ĹĄe

Vsa zgodba se zaÄ?ne Ĺže z zaÄ?etkom postnega Ä?asa

Kot je pojasnila, se vsa zgodba v bistvu zaÄ?ne Ĺže z zaÄ?etkom

kakĹĄne malenkosti. Na veliki petek gremo z otroki na velikonoÄ?ni pohod v naravo, zveÄ?er pa barvamo jajÄ?ka. V soboto zjutraj priÄ?akamo neÄ?aka, ki nam prinese ogenj, s katerim blagoslovimo naĹĄo hiĹĄo, nato pa priÄ?nemo pripravljati velikonoÄ?ne jedi.

VÄ?asih kruh in potico speÄ?emo sami, vÄ?asih nam jo podari moja mami. Popoldan v naĹĄo cerkev odnesemo koĹĄarice z jedmi.

Vsaka deklica ima svojo, jaz pa imam seveda najveÄ?jo,ÂŤ je ponosna Andreja.

NajdragocenejĹĄi je skupni Ä?as

StarĹĄa druĹžine Ĺ takne si Ĺželita, da bi njuni otroci ohranili velikonoÄ?ne ĹĄege in navade ter vero in da bi znali oboje prenesti tudi na svoje otroke. ÂťNajina Ĺželja je, da bi se – ko odrastejo – najbolj spominjali Ä?asa, ki jim ga nameniva. ÄŒasa, ko smo skupaj barvali jajca, skupaj nesli jedi k blagoslovu, ĹĄli skupaj k maĹĄi, se skupaj stiskali na sedeĹžni,ÂŤ pravi Andreja in poudarja, da se danes zdi, da je tudi za veliko noÄ? mogoÄ?e vse kupiti v trgovinah – od Ä?okoladnih jajÄ?k, zajÄ?kov, bombonov, okraskov, vsega mogoÄ?ega. ÂťToda Ä?asa, ki ga preĹživimo skupaj, ni mogoÄ?e kupiti,ÂŤ ĹĄe pravi Ĺ taknetova. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

V Velenju primanjkuje stanovanj Dolga Ä?akalna doba za dodelitev obÄ?inskih stanovanj na eni strani in skromna ponudba trĹžnih stanovanj na drugi, medtem ko je povpraĹĄevanja po obojih v Velenju vse veÄ? pogodbe za krajĹĄi Ä?as, nato pa jih v primeru dobrih odnosov z najemnikom podaljĹĄajo z aneksi.ÂŤ PoveÄ?ano zanimanje obÄ?ank in obÄ?anov za najem trĹžnih stanovanj v zasebni lasti opaĹžajo tudi na obÄ?ini. ÂťPredvsem pa opaĹžamo veliko povpraĹĄevanja po nakupih trĹžnih stanovanj. To kaĹže na to, da si je nepremiÄ?ninski trg res opomogel in da so ljudje (s pomoÄ?jo bank) trenutno zmoĹžni financiranja za nakup stanovanj,ÂŤ je zapisala vodja kabineta Ĺžupana SaĹĄa SevÄ?nikar.

Dolga Ä?akalna doba za dodelitev obÄ?inskega stanovanja

Na Ä?akalni listi za dodelitev neprofitnih stanovanj Mestne obÄ?ine Velenje iz novembra 2015 je danes ĹĄe pribliĹžno 90 prosilcev. Tem bo obÄ?ina dodeljevala sproti izpraznjena stanovanja ĹĄe vse do pravnomoÄ?nosti nove liste – predvidoma do novembra letos, medtem ko bo nov razpis za najem obÄ?inskih stanovanj predvidoma objavljen maja. Koliko stanovanj bo Mestna obÄ?ina Velenje dodelila po letoĹĄnjem razpisu, ĹĄe ni znano, saj prostih stanovanj trenutno ni, nova pa so ĹĄe v izgradnji. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Kinozaver zabaval in vzgajal ÄŒe pravkar iĹĄÄ?ete stanovanje v Velenju, lahko Ĺže pri pregledu oglasnikov in ponudb agencij ugotovite, da imate veÄ? konkurence kot izbire. Pravzaprav je seznam oglasov iskalcev stanovanj daljĹĄi kot seznam ponudnikov. Ti sicer lahko izbirajo med desetinami in desetinami interesentov, zviĹĄujejo cene in zniĹžujejo standarde, a stanovanja vseeno oddajajo z nelagodjem, saj jih skrbi, koliko ljudi bo naposled Ĺživelo v njem in kako bodo zanj skrbeli. Medtem ko najemodajalci tarnajo, da kljub veliki izbiri najemnikov le z dobro mero sreÄ?e najdejo take, ki jim lahko zaupajo, pa se najemniki pritoĹžujejo, da jim najemodajalci zaraÄ?unavajo mastne naje-

mnine za slabo vzdrĹževana in skromno opremljena stanovanja, nasprotujejo uveljavljanju subvencij, prikrivajo dohodke iz najemnine in najemnike obremenjujejo tudi s stroĹĄki, ki jih niso dolĹžni plaÄ?evati.

Skromna ponudba trĹžnih stanovanj

Na vodilni agenciji za upravljanje z nepremiÄ?ninami v Velenju Habit potrjujejo, da v Velenju in okolici povpraĹĄevanje po najemniĹĄkih stanovanjih moÄ?no presega ponudbo. ÂťVsa stanovanja, ki se ponudijo v najem, so navadno v nekaj dneh tudi oddana. Cene se razlikujejo glede na lokacije stanovanj in tudi njihovo ureje-

Osnovni stroĹĄki za 65 kvadratnih metrov veliko trisobno stanovanje v srediĹĄÄ?u mesta, v katerem biva ena oseba, so v januarju presegli 200 evrov. PovpreÄ?na najemnina za tako stanovanje znaĹĄa 300 evrov. ÄŒe bi v stanovanju bivala ĹĄtiriÄ?lanska druĹžina in bi plaÄ?evala ĹĄe internet in televizijo, ki sta v sodobnem slovenskem domu praktiÄ?no nepogreĹĄljiva, bi se stroĹĄki bivanja pribliĹžali minimalni neto plaÄ?i.

nost. Najemnine za opremljena trisobna stanovanja se gibajo med 300 do 500 evri na mesec, za eno- in dvosobna od 250 do 350, za garsonjere pa od 180 do 220 evrov na mesec,ÂŤ pravi vodja nepremiÄ?ninskega posredovanja Dejan GorĹĄek. Zaradi slabih izkuĹĄenj z najemniki se marsikateri lastnik praznega stanovanja ne odloÄ?i za oddajanje. ÂťGlavna zadrĹžka pri oddajanju nepremiÄ?nin sta finanÄ?na nedisciplina tako pri plaÄ?evanju najemnine kot pri plaÄ?evanju poloĹžnic za stroĹĄke in strah pred poĹĄkodovanjem pohiĹĄtva in opreme v stanovanjih. Sama varĹĄÄ?ina pogosto ne pokrije stroĹĄkov ĹĄkode, ki je nastala med najemom,ÂŤ pravi, a dodaja, da Habit z najemniki v stanovanjih, ki jih upravlja, nima veliko slabih izkuĹĄenj. ÂťPrav nasprotno – veÄ?ina najemnikov redno plaÄ?uje najemnino in primerno skrbno ravna z opremo v stanovanjih. Vseeno pa vsem najemodajalcem svetujemo, da se pred vselitvijo najemnika dogovorijo za varĹĄÄ?ino v vrednosti vsaj treh najemnin ter sklepajo najemne

Velenje - Kino Velenje je v okviru Festivala Velenje v mesecu marcu ob podpori Mestne obÄ?ine Velenje Ĺže tretje leto zapored uspeĹĄno izvedel kulturno-vzgojni projekt Kinozaver, ki je namenjen najstarejĹĄi generaciji otrok iz ĹĄestih enot Vrtca Velenje. Kar 20 vrtÄ?evskih skupin, kar ĹĄteje 458 otrok, je od ponedeljka, 26., pa do petka 30. marca, obiskalo prostore Kina Velenje, kjer jih je maskota Kinozaver seznanila z opremo in dejavnostmi kina, projekt pa zajema tudi aktivnosti predpriprave in poustvarjanja v enotah velenjskih vrtcev. ZakljuÄ?na đ&#x;”˛ slovesnost bo v ponedeljek, 9. aprila, v prostorih Kina Velenje.