14 2019

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 4. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (6/12 °C) moĹžen deĹž, v soboto (3/15 °C) in nedeljo (4/15 °C) preteĹžno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 4. april 2019â€

ĹĄtevilka 14 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

ÂťNeÂŤ smetem Tina Felicijan

Eden najbolj pereÄ?ih globalnih izzivov je zmanjĹĄevanje negativnih vplivov sodobnega naÄ?ina Ĺživljenja ljudi na okolje. Tudi tega izziva se je globalna druĹžba lotila podobno kot drugih. In poskusi ukrepanja so do sedaj bili podobno neuspeĹĄni. Za uÄ?inkovito implementacijo mednarodnih sporazumov, s katerimi mednarodna skupnost poskuĹĄa vsaj omejiti izpuste ozraÄ?ju ĹĄkodljivih plinov, je bilo do sedaj premalo politiÄ?ne volje. Industrija paÄ? ĹĄÄ?iti svoj dobiÄ?ek in ga Ĺželi v vsakem primeru poveÄ?ati. Ljudje pa uĹživamo v udobju in izobilju, ki se mu nismo pripravljeni odpovedati. In rezultat? Smeti – produktov za enkratno uporabo ali s kratko Ĺživljenjsko dobo, stranskih proizvodov, ki so lahko tudi nevarni onesnaĹževalci, embalaĹže – je vedno veÄ?.

Nordijci razveselili delavce Gorenja Velenje, 28. marca – Za zaposlene v Gorenju pretekli Ä?etrtek ni bil Ä?isto navaden delovni dan, saj so ga popestrili Ä?lani slovenske nordijske reprezentance, ki so po uspeĹĄni sezoni obiskali svojega glavnega sponzorja.

Med njimi so bili tudi tisti, ki so v letoĹĄnji sezoni najbolj navduĹĄevali. Ĺ portniki, ki tako uspeĹĄno zastopajo slovenske barve, kot to poÄ?nejo nordijci, so za navijaÄ?e pravi junaki.

Tako so jih tudi sprejeli in pokazali, da so ponosni nanje in tudi na to, da s svojim delom nekako prispevajo k đ&#x;”˛ tf njihovim uspehom.â€

In prav tako kot pri drugih izzivih, s katerimi se mora spopasti globalna druĹžba, se odgovornost prelaga z enega akterja na drugega. Mednarodna politika opozarja na svojo nemoÄ? v razmerju do volje vodilnih sil in gospodarskih lobijev. Industrija se izgovarja na delovanje v skladu s predpisi. Ljudje pa na to, da je njihovo ravnanje v primerjavi s prvimi in drugimi tako neznatno, da nima smisla. ÄŒeĹĄ, kaj je nekaj odpadnih vreÄ?k ali slamic veÄ? proti tonam plastike, ki jo bo Ä?loveĹĄtvo tako ali drugaÄ?e pustilo za sabo. Kaj je kupovanje lokalno pridelane hrane v primerjavi z vsemi produkti, ki jih v globaliziranem svetu nalagamo na blagajne. Kaj je voĹžnja s kolesom v sluĹžbo proti izpustom ogljikovega dioksida, ki jih ustvari en sam Ä?ezoceanski let.

16

Sporazum s TEĹ in HSE? V teh dneh potekajo zakljuÄ?na pogajanja v zvezi z odĹĄkodninami in plaÄ?ilom nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a s TEĹ in HSE, v zvezi s katerimi so vloĹžene z obeh strani tudi toĹžbe. Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? upa, da bodo dosegli dogovor, oboji umaknili toĹžbe in da bodo lahko

svetniki Ĺže na torkovi seji ta sporazum tudi potrdili in pooblastili Ĺžupana, da ga podpiĹĄe.

Ravno zaradi teh odprtih toĹžb so del sicer pridobljenih nadomestil za uporabo stavbnih zemljiĹĄÄ? pri energetskih kolektivih v lanskem letu pustili nedotaknjen (sodiĹĄÄ?e bi lahko odloÄ?ilo tudi drugaÄ?e), zato je

preseĹžek sredstev v proraÄ?unu za lansko leto precejĹĄen. Tudi zakljuÄ?ni raÄ?un za lansko leto bodo obravnavali na torkovem zasedanju, preseĹžna sredstva pa seveda prenesli v letoĹĄnjega.

Koristno jih bodo porabili za lastno udeleĹžbo pri ĹĄtevilnih kohezijskih projektih, za katera Ĺže imajo odobrena nepovratna sredstva. đ&#x;”˛

mz

Akcija dosegla namen Ĺ martno ob Paki, 30. marca – Minulo soboto je v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki potekala tradicionalna spomladanska oÄ?iĹĄÄ?evalna akcija. Tudi tokrat so udeleĹženci Ä?istili povrĹĄine ob poteh, cestah, ob Ĺželeznici, odpravljali divja odlagaliĹĄÄ?a in podobno.

Na akciji je sodelovalo vseh 10 vaĹĄkih skupnosti. Dan prej so jo izvedli v vaĹĄki skupnosti Skorno, ostali minulo soboto. Odziv je bil precej boljĹĄi kot na lanski. Po podatkih Bernarde Drev, koordinatorice akcije, so naĹĄteli blizu 170 udeleĹžencev (lani blizu 100).

Niso jih priÄ?akovali toliko, saj so zadnji, ki so priĹĄli na zakljuÄ?ek akcije na ploĹĄÄ?ad za tamkajĹĄnjo HiĹĄo mladih, ostali brez hrane.

Odzivu primerne so bili tudi koliÄ?ine pobranih odpadkov, 2840 kilogramov (lani 1200 kilogra-

Pri takem naÄ?inu razmiĹĄljanja ne upoĹĄtevamo, da so doloÄ?ene dobrine pomembne civilizacijske pridobitve, ki znatno izboljĹĄujejo Ĺživljenjski standard, druge pa h kakovosti bivanja pravzaprav ne prispevajo niÄ?esar, razen zaÄ?asne sreÄ?e ali manjĹĄega prihranka Ä?asa ali denarja. Ne upoĹĄtevamo niti moÄ?i, ki jo imamo posamezniki kot potroĹĄniki. Z vsakim nakupom vreÄ?ke glasujemo za nove vreÄ?ke. Z vsakim nakupom produkta za enkratno uporabo glasujemo prav za take produkte. Medtem ko z vsako odpovedjo tem ali onim Ĺživljenjsko nepomembnim reÄ?em, kot je tudi slamica v koktejlu ali plastiÄ?na igraÄ?ka za nekaj evrov, glasujemo proti njim. In glasovi se seĹĄtevajo in v ekonomiji resniÄ?no ĹĄtejejo.

Ne pravim, da Âťmoramo vso odgovornost za proizvodnjo v prihodnosti prevzeti posamezniki. Pravim, da lahko nanjo zares vplivamo s tem, kaj kupujemo. LoÄ?evanje odpadkov ali Ä?iĹĄÄ?enje divjih odlagaliĹĄÄ? je pomemben prispevek posameznika, ki Ĺžal le blaĹži katastrofalno onesnaĹževanje okolja, medtem ko ga lahko uÄ?inkovito zmanjĹĄa le z odpovedovanjem reÄ?em, ki bodo prej ali slej postale smet. ÄŒe temeljni zakon ekonomije deluje povsod, mora tudi pri tem – manj povpraĹĄevanja, manj ponudbe. đ&#x;”˛

Stanovanja za 50 druĹžin?

UdeleĹženci so tudi tokrat Ä?istili predvsem povrĹĄine ob cestah, ĹželezniĹĄki progi ter nabreĹžine reke Pake.

mov). ÂťKar nekaj je, ampak ĹĄe zdaleÄ? ne toliko odpadkov, kot smo jih pobrali pred leti. Pozna se sistematiÄ?no Ä?iĹĄÄ?enje okolja, veÄ?ja je ozaveĹĄÄ?enost pri ljudeh.

No, ne pri vseh, saj sedaj opaĹžam, da lastniki psov Ä?istijo za svojimi ĹĄtirinoĹžnimi prijatelji, a potem vreÄ?ko s pasjimi iztrebki odvrĹžejo

v naravo,ÂŤ nam je dejal eden od udeleĹžencev akcije.

Poleg pobiranja odpadkov so ponekod (v vaĹĄkih skupnostih Gavce – Veliki Vrh ter ReÄ?ica ob Paki) ob tej priloĹžnosti pripravili teren za ureditev ekoloĹĄkih otokov, drugi so Ä?istili ceste, tretji propuste in kanale za odvodnja-

vanje. ÂťBilo je opravljenega precej koristnega dela, zanesljivo pa je akcija dosegla svoj namen. Poleg Ä?iĹĄÄ?enja je pomembno tudi zdruĹženje obÄ?anov,ÂŤ smo ĹĄe izvedeli na upravi ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki. đ&#x;”˛

Tp

Mestna obÄ?ina Velenje sodi po razreĹĄevanju stanovanjskih vpraĹĄanj v sam drĹžavni vrh, a je stanovanjskih stisk ĹĄe vedno zelo veliko. Kar 370 prosilcev so ob zadnjem razpisu uvrstili na prednostno lestvico za pridobitev neprofitnih stanovanj, in to kljub temu, da nudi obÄ?ina subvencije tudi tistim, ki si sami najdejo najemna stanovanja, Ä?e so seveda do njih upraviÄ?eni.

Mestna obÄ?ina Velenje je sredi velikega naloĹžbenega ciklusa, ki ga uresniÄ?uje s pomoÄ?jo uspeĹĄno pridobljenih nepovratnih sredstev, in si v tem trenutku ne more privoĹĄÄ?iti ĹĄe dodatnih vlaganj v stanovanjsko gradnjo. ÂťSmo pa v zadnjem obdobju uspeĹĄno pridobili celotno zemljiĹĄÄ?e med Pako in poĹĄto. Namen tega prostora bomo opredelili na eni prihodnjih sej obÄ?inskega sveta, naj pa povem, da je republiĹĄki stanovanjski sklad zelo zainteresiran za stanovanjsko gradnjo na tem obmoÄ?ju,ÂŤ je povedal Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, ki pa bo Ĺže na torkovi seji obÄ?inskega sveta svetnikom predlagal, da vzamejo v najem 35 novozgrajenih stanovanj in 51 pripadajoÄ?ih parkiriĹĄÄ? na Selu. Seveda razmiĹĄljajo tudi o tem, da bi ta stanovanja Ä?ez nekaj let tudi odkupili. Z najemom teh stanovanj in ob tem s sprostitvijo nekaterih zasedenih raÄ?unajo, da bi lahko reĹĄili 50 najbolj pereÄ?ih stanovanjskih vpraĹĄanj s prednostne lestvice. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 4. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

4. aprila 2019

Ta generacija bo Ĺže uĹživala v lepĹĄem vrtcu

LOKALNE novice

V torek zasedajo velenjski svetniki V torek, 9. aprila, bo 3. seja novega sestava velenjskega obÄ?inskega sveta. Seja bo zelo delovna, saj je Ĺžupan Bojan KontiÄ? uvrstil nanjo kar 43 zadev.

Med drugim bodo obravnavali zakljuÄ?ni raÄ?un lanskega proraÄ?una, pravilnik o oddaji oskrbovanih stanovanj v najem, spremenili naj bi prostorski odlok za centralne predele mesta in tako omogoÄ?ili izgradnjo prizidka k varstveno delovnemu centru JeĹžek, posluĹĄali pa bodo tudi ĹĄtevilna poroÄ?ila javnih zavodov o opravljenem delu v lanskem letu, prav tako pa tudi poroÄ?ila o tem, kako so bila proraÄ?unska sredstva troĹĄena na osnovi lansko leto objavljenih razpisov. đ&#x;”˛

mz

Vpis podoben lanskemu Velenje – Po podatkih vodstva Vrtca Velenje, drugega najveÄ?jega samostojnega vrtca v drĹžavi, je bil vpis otrok v vrtec za prihodnje ĹĄolsko leto podoben lanskemu. V rednem vpisnem roku so prejeli 255 prijav.

Podatki ĹĄe niso dokonÄ?ni. Po izkuĹĄnjah iz preteklega leta jih do avgusta oziroma zaÄ?etka ĹĄolskega leta 2019/2020 priÄ?akujejo ĹĄe kar nekaj. Lani jih je bilo 50. đ&#x;”˛

StarĹĄi novorojencev so veseli pozornosti obÄ?ine, kar dokazujejo tudi z udeleĹžbo na sprejemu.

ĹĄtorklje. Glede na to, da so se te Ĺže vrnile pred Ä?asom, se nam napoveduje ÂťobilnaÂŤ letina,ÂŤ je malo za ĹĄalo, malo zares dejal ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar.

Sprejem je ocenil kot priloĹžnost za spoznavanje starĹĄev med seboj, otrok, ki se bodo kasneje sreÄ?evali v vrtcu. ÂťV lokalni skupnosti naÄ?rtujemo prizidek k vrtcu in ta generacija bo Ĺže uĹživala v lepih in veÄ?jih prostorih,ÂŤ je zagotovil.

LuÄ?e – ObÄ?ina LuÄ?e je ena redkih obÄ?in v drĹžavi, ki se doslej za izvedbo projektov ĹĄe ni zadolĹžila. Kaj takega ne namerava tudi letos, Ä?eprav Ĺže izvaja in bo ĹĄe uresniÄ?ila nekaj pomembnih projektov.

Med njimi je 1,8 milijona vredna izgradnja ĹĄportne dvorane, katere otvoritev naÄ?rtujejo letos. V naÄ?rtu imajo tudi izgradnjo Ä?istilne naprave za odpadne vode, za katero naÄ?rtujejo 250 tisoÄ? evrov, kar nekaj denarja je predvidenega ĹĄe za nadaljnje asfaltiranje cest.

LetoĹĄnji proraÄ?un je teĹžak 4,1 milijona evrov, kar dve tretjini denarja pa naj bi lokalna skupnost porabila za vlaganja za izboljĹĄanje kakovosti Ĺživljenja obÄ?anov.

Po dveh desetletjih vendarle priznanje Celje, 26. marca - Dobri dve desetletji so si v SploĹĄni bolniĹĄnici Celje prizadevali, da bi zdravstvena zavarovalnica priznala njihovemu Oddelku za medicinsko rehabilitacijo standard medicinske rehabilitacije na sekundarni ravni, ki ga vsebinsko izvaja Ĺže

đ&#x;”˛

Tp

vrsto let. Kljub temu da v bolniĹĄnici ves ta Ä?as opravljajo zgodnjo in nadaljevalno medicinsko rehabilitacijo pacientov z najteĹžjimi okvarami gibalnega sistema in vsemi ostalimi patologijami, je imel oddelek do zdaj priznano le primarno raven obravnave na

tem podroÄ?ju, takĹĄno, kot ga izvajajo v zdravstvenih domovih, zdraviliĹĄÄ?ih in zasebniki.

V bolniĹĄnici menijo, da so s priznanjem dane tudi moĹžnost za nadaljnji razvoj stroke na ustrezni ravni. Kot so ĹĄe zapisali v sporoÄ?ilu za javnost, predstavlja reha-

bilitacijska medicina tretji steber medicine, ki pomembno prispeva k izidu zdravljenja pacientov po razliÄ?nih poĹĄkodbah in obolenjih.

Gre za proces aktivnega sodelovanja pacienta in ne zgolj pasivno okrevanje, kar lahko odloÄ?ilno vpliva na konÄ?ni funkcijski izid. đ&#x;”˛

tp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

V soboto, 30. marca, so zavihali rokave tudi gasilci PGD Gaberke (ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj) in organizirali zbiralno akcijo zbiranja odpadnih kovin. To je bila Ĺže druga takĹĄna akcija v tej krajevni skupnosti, saj so na lanski videli, da je zanjo precej zanimanja.

Se nam res obetajo Âťzimski Ä?asiÂŤ?!

Minister brez zdravnikov – Fontana z zgodbami – FAF in start up – April je celjski – Rogaťka se vrti

Na terenu so delovale tri ekipe, odziv krajanov pa je bil tudi letos dober. S skupnimi moÄ?mi jim je uspelo napolniti zabojnik.

IzkupiÄ?ek, ki ga bodo dobili s prodajo, bodo porabili za nakup osebne zaĹĄÄ?itne opreme operativnih gasilcev. đ&#x;”˛

ap

Bronasti znak Zelena destinacija ReÄ?ica ob Savinji – ObÄ?ina ReÄ?ica ob Savinji, ki se je pred letom dni lotila pridobivanja znaka Slovenia Green Destination v sklopu Zelene sheme slovenskega turizma, je uspeĹĄno konÄ?ala pristopni proces in prejela bronasti znak Zelena destinacija.

Slavnostna podelitev znakov bo 22. maja v RogaĹĄki Slatini na Zelenem dnevu slovenskega turizma.

S tem pa delo ĹĄe zdaleÄ? ni konÄ?ano, pravijo v lokalni skupnosti.

Za vzdrĹževanje omenjenega znaka bodo morali v ĹĄestih mesecih izdelati dva za nadaljnji trajnostni razvoj kljuÄ?na dokumenta, in sicer Zeleni DNK, ki je zeleni znaÄ?aj blagovne znamke ReÄ?ica ob Savinji, in Akcijski naÄ?rt ukrepov, ki jih bodo v destinaciji izvajali do naslednje tako imenovane recertifikacije. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

starĹĄi za to obliko pomoÄ?i podajo vlogo. Trudi se tudi zagotoviti Ä?im boljĹĄe pogoje izobraĹževanja v tamkajĹĄnji osnovni ĹĄoli.

Na sreÄ?anje bo udeleĹžence poleg simboliÄ?nega praktiÄ?nega darila spominjalo tudi drevo, in sicer gorski javor. Na voljo bodo medovita drevesa po 10. aprilu na sedeĹžu ObÄ?ine.

tp

Gasilci zbirali odpadne kovine

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

KopuĹĄar je prepriÄ?an, da starĹĄi novorojencev uĹživajo v sicer zahtevni vlogi pri vzgoji svojih otrok in delujejo kot najboljĹĄi starĹĄi. Skrbi za njihov naraĹĄÄ?aj se pridruĹžuje tudi obÄ?ina, ki zagotavlja dejavnost predĹĄolske vzgoje v javnem in zasebnem vrtcu. Oba svojo vlogo dobro opravljata.

Poleg tega prispeva za vsakega novorojenca 150 evrov iz obÄ?inskega proraÄ?una tistim, katerih

tp

Ne nameravajo se zadolĹžiti

đ&#x;”˛

Ĺ martno ob Paki, 27. marca – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki zadnjih nekaj let v drugi polovici marca organizira sprejem za novorojence. Tokratni je bil minulo sredo v tamkajĹĄnji dvorani Marof, nanj pa so povabili najmlajĹĄe obÄ?ane, rojene v preteklem letu. Teh je bilo 35, od tega 23 fantov in 12 deklic. ÂťSprejem pripravimo spomladi, ko se obiÄ?ajno na dimnik tukajĹĄnjega javnega vrtca vrnejo

tp

Pa vendar se zadeve pri nas ĹĄe niso umirile! Mislili smo, da je Âťvsega hudegaÂŤ Ĺže konec, da so odstopili, ki so mislili, da morajo ali so bili 'primorani' odstopiti, pa je vendarle odstopil ĹĄe (Ĺ arÄ?ev) drĹžavni sekretar. Po menda to nima niÄ? s tem, da je naĹĄ premier res postal malo bolj ÂťnapadalenÂŤ, in ne le pohleven, za kakrĹĄnega so ga nekateri imeli. In mu to vÄ?asih tudi oÄ?itali. Zdaj mu seveda oÄ?itajo to napadalnost. Celje in Nazarje pa sta bila med prvimi v drĹžavi deleĹžna obiska novo potrjenega zdravstvenega ministra.

Obiskal je tamkajĹĄnja zdravstvena doma, v katerih se sreÄ?ujejo z napovedano odpovedjo veÄ? zdravnikov. TeĹžav, s katerimi se bo moral ubadati Fakinov naslednik, je Ĺže brez groĹženj ÂťprimarnihÂŤ zdravnikov veliko, zdaj pa ĹĄe to! V temi, vendar le za kratek Ä?as, so bili tudi nekateri slovenski kraji ali vsaj nekateri objekti v njih.

Akcija Ura za zemljo pritegne vsako leto veÄ? posnemalcev. Upam, da ste Ĺže vsi priĹĄli k sebi tudi po Âťmali nedeljiÂŤ; ja, zadnja nedelja je bila za uro krajĹĄa. Vendar bo te ÂťtelovadbeÂŤ s premikanjem ure kmalu konec. Slovenija naj bi ostala na zimskem Ä?asu. Da le brez kakĹĄnih hladnih posledic.

Jasno pa je, da bo imel prijetne ÂťtopleÂŤ posledice sobotni dogodek v Ĺ˝alcu. Tu so veselo zaÄ?eli Ä?etrto ÂťfontanskoÂŤ sezono. Ta bo pestra, saj bo mogoÄ?e na ĹĄestih pipah Fontane piva Zeleno zlato preizkusiti kar 27 razliÄ?nih piv, katerih osnova je savinjski hmelj. Tudi Kukec, lokalno pivo v spomin na znanega Ĺžalsko-laĹĄkega pivovarja, ter eksperimentalna piva InĹĄtituta za hmeljarstvo in pivovarstvo in tudi tako imenovana trendovska piva. A v vsem tem projektu nikakor ne gre le za pitje piva. Radi bi zgodbe: o pivu in pridelovanju zelenega zlata, ki zadnji Ä?as spet dobiva veÄ? Ĺžlahtnosti. In ĹĄe o vsem drugem zanimivem v Ĺ˝alcu in okolici. V vse te zgodbe bi radi pritegnili Ä?im veÄ? ÂťigralcevÂŤ z razliÄ?nih podroÄ?ij.

DrugaÄ?no zgodbo nadaljujejo v Ĺ marju pri JelĹĄah. Tu bodo sredi maja pognali Ä?etrti FAF – Festival amaterskega in neodvisnega

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

filma, ki ga organizira tamkajĹĄnja KnjiĹžnica. Amaterskih ustvarjalci se lahko na ta festival prijavijo do 4. maja, sodelujejo lahko s kratkimi filmi, ki so jih ustvarili lani in letos. Taki z dobrimi idejami drugaÄ?ne vrste pa se lahko prijavijo na Start up vikend, ki bo tudi v Ĺ marju, in sicer 12. in 13. aprila. Na njem bodo dobili veliko uporabnih informacij, kako Ä?im laĹžje uresniÄ?iti svoje podjetniĹĄke zamisli. In kreniti na podjetniĹĄko pot.

Kaj ĹĄe storiti za boljĹĄe zdravje, pa se te dni spraĹĄujejo in dokazujejo v Celju. Na ÂťnagajiviÂŤ ponedeljek so se (Ä?isto zares) zaÄ?ele prireditve ob svetovnem dnevu zdravja. Ĺ˝e veÄ? let, Ĺže od Ä?asov, ko je bilo v Celju ĹĄe bolj nezdravo Ĺživeti, izvajajo tudi projekt Celje – zdravo mesto.

Tudi letos so pripravili veÄ? prireditev. Tudi nekaj pohodov za udeleĹžence razliÄ?nih starosti in sposobnosti. Jutri, v petek, bodo pripravili v Narodnem domu veÄ? predavanj in posvetov, osrednja prireditev ob svetovnem dnevu zdravja bo v soboto v srediĹĄÄ?u mesta. Tu bodo postavili veÄ? stojnic na temo zdravja in zdravega Ĺživljenja, pripravili bodo tudi medgeneracijski pohod. Sicer pa so te prireditve Ĺže vkljuÄ?ene tudi v praznovanje celjskega obÄ?inskega praznika. April je paÄ? celjski mesec, osrednji prazniÄ?ni dan pa 11. april, ko je leta 1451 Friderik II. tedanji trg ÂťpoviĹĄalÂŤ v mesto. V Ä?asu praznovanja se bo zvrstilo veliko razliÄ?nih prireditev in predstavitev Âťdelovnih zmagÂŤ. Predstavili bodo zahtevno obnovo Celjskega doma, odprli kolesarsko povezavo med Celjem in LaĹĄkim ter nove poslovne prostore Inkubatorja Savinjske regije. Na osrednji proslavi, ki bo prihodnji Ä?etrtek, bodo podelili tudi letoĹĄnja priznanja MOC. Celje bo letos dobilo kar dva nova Ä?astna obÄ?ana: Ivana Grobelnika – Iva, ĹĄe edinega ĹživeÄ?ega iz skupine, ki je osvobodila talce iz Starega piskra, ter Stanislava LipovĹĄka, celjskega ĹĄkofa med letoma 2010 in 2018.

Pa ĹĄe to: nekateri se Ĺže dalj Ä?asa spraĹĄujejo, kakĹĄna je formula za tako uspeĹĄen razvoj RogaĹĄke Slatine. Res uspeĹĄen turizem, mnogi ruski lastniki ali dolgoleten prodoren Ĺžupan? Nekateri pravijo, da gre zasluga za tako hitro ÂťvrtenjeÂŤ – prometu. V tem kraju skoraj ni stanja, vse se vrti. V tej obÄ?ini namreÄ? nimajo nobenega kriĹžiĹĄÄ?a, v katerem bi vozniki stali pred semaforji, saj semaforjev sploh nimajo.

Prisegajo namreÄ? na kroĹžiĹĄÄ?a in temu naj bi ostali zvesti ĹĄe naprej.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 4. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

4. aprila 2019

Mirno lahko spimo vsaj do leta 2050 60 let sistema daljinskega ogrevanja Šaleťke doline – Namesto tricevnega dvocevni sistem – V naslednjih letih potrebna vlaganja v vrťni vir Tatjana Podgorťek

Sistem daljinskega ogrevanja Ĺ aleĹĄke doline letos beleĹži 60-letnico delovanja. Je najstarejĹĄi tovrstni sistem v drĹžavi in je bil prvi tudi v nekdanji Jugoslaviji. Ervin MiklavĹžina, vodja poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje (enota poleg omenjenega sistema upravlja ĹĄe pred 23 leti zgrajeni sistem zemeljskega plina in pred 11 leti zgrajeni sistem daljinskega hlajenja), pravi, da so sistem v zadnjih 20, 30 letih tehnoloĹĄko prenovili in ga ĹĄe prenavljajo. ÂťVeseli smo, ker so tehniÄ?ne ideje zaposlenih v podjetju sprejemljive za lastnici sistema (obÄ?ini Velenje in Ĺ oĹĄtanj) in uresniÄ?ene. MiklavĹžinu smo v zvezi s sistemom daljinskega ogrevanja zastavili nekaj vpraĹĄanj: Kam bi umestili sistem daljinskega ogrevanja v primerjavi z drugimi tovrstnimi sistemi v drĹžavi? ÂťS pribliĹžno 450 kilometri cevovodov je drugi najdaljĹĄi v drĹžavi in tehnoloĹĄko na zelo visoki kakovostni ravni. Njegov razvoj je bil intenzivnejĹĄi v prejĹĄnjih letih, nekako po letu 1990, ko smo se lotili

njegove posodobitve in ga zaÄ?eli prilagajati novim trendom na tem podroÄ?ju. To pomeni zniĹževanje temperatur po obnovi izolacije, posodobitev toplotnih postaj in podpostaj, obnova centralne energetske postaje, Ä?rpaliĹĄÄ?, izolacija zunanjih cevovodov, kinetnih razvodov, pa vse do ureditve sistema daljinskega nadzora, ki je danes povsem avtomatiziran, in z moĹžnostjo prenosa vseh podatkov na mobilne naprave in ostale medije.ÂŤ Je sistem v dobri kondiciji in zagotavlja uporabnikom kakovostno in nemoteno oskrbo s toplo vodo? ÂťSistem je v dobri kondiciji, oskrba je kakovostna, trudimo se, da je tudi nemotena, vendar to ni odvisno le od nas, ampak v veÄ?ji meri od dobavitelja toplotne energije – ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne. Na 173 kilometrov veliko omreĹžje je prikljuÄ?enih 33 tisoÄ? uporabnikov v mestni obÄ?ini Velenje ter obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj (v krajevnih skupnostih Ĺ oĹĄtanj, TopolĹĄica in Lokovica).ÂŤ V zadnjem Ä?asu zaznavate manjĹĄo porabo toplotne energije?

ÂťTo je normalen trend, ki mu je treba slediti. ZmanjĹĄuje se tudi prikljuÄ?na moÄ?. V tem trenutku smo na blizu 220 megavatih obraÄ?unske prikljuÄ?ne moÄ?i. Po uvedbi delilnikov v objekte smo zaznali upad prodaje toplotne energije za blizu 7 %. Spreminja se tudi tehnologija v industriji.

Trend nabave toplotne energije na viru oziroma trend prodaje se bo v naslednjih letih ustavljal.

NaÄ?rtujemo 2-odstotni padec.ÂŤ Radi se pohvalite, da je sistem tehnoloĹĄko na visoki ravni, cena daljinskega ogrevanja pa za uporabnike med najniĹžjimi v drĹžavi. ÂťDrĹži. Na zelo visoki tehnoloĹĄki ravni je zaradi rednega vzdrĹževanja in posodabljanja. Za to vsako leto namenjamo pribliĹžno 2 milijona evrov. Kljub dvigu cen v drugi polovici letoĹĄnjega januarja so te za uporabnike ĹĄe vedno med najniĹžjimi v drĹžavi, saj jo v precejĹĄnjem deleĹžu subvencionirata omenjeni lokalni skupnosti.ÂŤ Glede na teĹžnje po zaprtju premogovnika ima sistem toplotnega daljinskega ogrevanja prihodnost? ÂťIma prihodnost, ne glede na

osnovne vire energije. V strategiji energetike Slovenije je zapisano, pa tudi Agencija za energijo poudarja potrebo po ureditvi veÄ?jih mest s sistemom daljinskega ogre-

Ervin MiklavĹžina: ÂťVsako leto namenjamo za vzdrĹževanje in obnovo sistema daljinskega ogrevanja 2 milijona evrov.ÂŤ

vanja. Podatki o zalogah premoga se razlikujejo, a po naĹĄih informacijah naĹĄ dobavitelj toplotne energije (TEĹ ) dela naÄ?rte, kako v prihodnje oskrbeti Ĺ aleĹĄko dolino s toplotno energijo, tudi po

Ä?asu, ko bo zaradi pomanjkanja premoga treba uporabiti kakĹĄne druge vire. Nas ne skrbi toliko morebitno zapiranje premogovnika, bolj naprave v TeĹĄu. Trenutno delujoÄ?i blok 5 ima Ĺživljenjsko dobo najdlje do leta 2030. Ostanejo nam samo energija na viru bloka 6 – toplotna 3 ter plinske turbine. Tudi te imajo Ĺživljenjsko dobo, ki se po letu 2030 skrajĹĄa. Po podatkih pred 14 dnevi bo blok 7 proizvajal energijo na plin. Seveda ne Ä?akamo na ta Ä?as kriĹžem rok. Lani smo naroÄ?ili in pridobili tudi idejne zasnove, kako bi sistem deloval do leta 2050. Dokument, ki je vkljuÄ?il vse alternativne vire (sonce, voda, toplotne Ä?rpalke, bio energija, kogeneracijski procesi), nas je pomiril, kajti pridobljeni podatki iz TeĹĄa oziroma HSE-ja kaĹžejo, da lahko mirno spimo vsaj ĹĄe do leta 2050 oziroma ĹĄe dlje, vendar bo za to potrebno v obdobju 2020–2030 razmiĹĄljati o vlaganjih v vrĹĄne naprave. S prenehanjem delovanja bloka 5 TEĹ namreÄ? izgubimo vir 100 megavatov in ostanemo samo na viru 120 megavatov bloka 6, ki ga je potrebno ustaviti zaradi remonta, zaradi prilaganj ostalim potrebam po proizvodnji elektriÄ?ne energije. V naslednjih letih nas tako Ä?akajo Ĺže omenjena vlaganja v vrĹĄni vir

energije. Ĺ˝elimo si, da bo pri tem prevladal razum in da se bo kakĹĄen veÄ?ji kogeneracijski postroj postavil na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja, kar je Ĺže danes mogoÄ?e.ÂŤ

Kaj zveza pomeni Ä?lanom?

turizem ljudje, odvisni od sodelovanja, nasmehov, energije, volje.

V povezovanju in privoĹĄÄ?ljivosti je najveÄ?ja moĹžnost za boljĹĄi razvoj turizma.ÂŤ Dodala je, da teĹžko oceni, koliko je zveza prispevala k poveÄ?anju turistiÄ?nega obiska.

OpaĹža pa, da je zanimanja v njihovi informacijski pisarni vedno veÄ?.

Predsednica TD Dravograd Danijela Zeme PeÄ?nik pa je povedala: ÂťZveza SAĹ KA je lepa priloĹžnost, da se zdruĹžujemo, da se medsebojno informiramo in sodelujemo, kar je najpomembneje. Promocija, ki jo vodi zveza, se pozna tudi na turistiÄ?nem obisku.

Ker sem sama iz glasbenih vod, pa v turistiÄ?ni ponudbi najbolj pogreĹĄam prireditve s pristno, kvalitetno slovensko narodnozabavno glasbo, ki je v svetu zelo odmevna.ÂŤ

NaÄ?rti so ‌ ‌ kratkoroÄ?ni in dolgoroÄ?ni, oboji pa realni. ÄŒakajo nas vlaganja, saj Ĺželimo sistem posodobiti na ĹĄe viĹĄjo tehnoloĹĄko raven. Smo na dobri poti, kar med drugim dokazujemo z izvedbo enega veÄ?jih projektov v zagotavljanju najveÄ?je moĹžne uÄ?inkovitosti daljinskega sistema toplote. Februarja letos smo namreÄ? opravili ĹĄe zadnjo predelavo tricevnega distribucijskega sistema toplote, ki je bil unikum v Sloveniji, v dvocevni sistem. Tretja cev sicer ostaja v kineti, vendar nima funkcije.

S to pomembno pridobitvijo bomo zmanjĹĄali toplotne izgube, volumen v sistemu, zmanjĹĄali smo Ä?rpalne moÄ?i. Zaradi tega priÄ?akujemo precej manjĹĄo porabo elektriÄ?ne energije. Ob tej priloĹžnosti naj povem, da so naĹĄi inĹženirji energetiki to preureditev sistema pred dvema dnevoma predstavili na mednarodni konferenci zdruĹženja slovenskih energetikov, kar potrjuje pomembnost pridobitve.ÂŤ đ&#x;”˛

Povezanost se obrestuje Regijska turistiÄ?na zveza SAĹ KA je bila v prvih treh letih uspeĹĄna – Ĺ irili jo bodo na Kozjansko in proti Sevnici – ÄŒlani zadovoljni, a ĹĄe vidijo nove priloĹžnosti Tina Felicijan

Velenje, 26. marec – Lokalna turistiÄ?na druĹĄtva Ĺ aleĹĄke, Zgornje in Spodnje Savinjske doline, Celja z okolico in KoroĹĄke z izjemo Slovenj Gradca so pred tremi leti ustanovila Regijsko turistiÄ?no zvezo SAĹ KA. Predsednik Franc Ĺ pegel je z zadovoljstvom povedal, da je v tem Ä?asu zveza dosegla Ĺže kar nekaj uspehov. Prvi je ta, da jim je uspelo povezati toliko druĹĄtev, pravi. Drugi, da se je zveza z vsako obÄ?ino pogodila o financiranju in si tako zagotovila 50 evrov na leto za vsako druĹĄtvo v zvezi. ÂťVelika pridobitev je spletna stran, ki jo naĹĄi Ä?lani uspeĹĄno uporabljajo za medsebojno obveĹĄÄ?anje o svojih projektih in za predstavljanje javnosti. Skupna promocija lokalnih turistiÄ?nih dejavnosti je namreÄ? osrednji cilj naĹĄe zveze. Zato smo se udeleĹžili sejma Alpe Adria ter drugih sejmov in prireditev. Dvakrat na leto se sreÄ?amo na veÄ?ji prireditvi – junija v Velenju prirejamo Veselo v poletje, ko se predstavi veÄ?ina druĹĄtev iz zveze, jeseni ob svetovnem dnevu turizma pa SreÂťDosedanje delo je bilo uspeĹĄno. Delamo poÄ?asi, premiĹĄljeno, dolgoroÄ?no uÄ?inkovito,ÂŤ je na skupĹĄÄ?ini povedal predsednik Regijske turistiÄ?ne zveze SAĹ KA Franc Ĺ pegel, ponosen, da druĹĄtva z navduĹĄenjem sodelujejo in se drugo od drugega uÄ?ijo.

â?ą

SAĹ KA povezuje 65 turistiÄ?nih druĹĄtev iz 28 obÄ?in.

VkljuÄ?iti Ĺželijo ĹĄe druĹĄtva na obmoÄ?ju Kozjanskega in Sevnice.

Ä?anje turistiÄ?nih druĹĄtev SAĹ A regije vsako leto gostuje pri enem od druĹĄtev v regiji, ki predstavi svoje turistiÄ?ne znamenitosti,ÂŤ je predsednik naĹĄteval dosedanje aktivnosti in dodal ĹĄe, da so pripravili tudi obseĹžen koledar prireditev, ki potekajo pod okrilji posameznih druĹĄtev. Posneli so Ĺže predstavitveni film, v katerem je predstavljeno vsako druĹĄtvo, iz

SkupĹĄÄ?ine Regijske turistiÄ?ne zveze SAĹ KA se je udeleĹžil tudi novi predsednik TuristiÄ?ne zveze Slovenija Pavle Hevka. ÂťV turizmu moramo v Sloveniji ĹĄe marsikaj postoriti. DruĹĄtva je treba pomladiti. Treba je vzpostaviti aplikacijo za mobilne telefone, ki bo gostom nudila informacije o turistiÄ?nih znamenitostih in drugih storitvah ter omogoÄ?ala laĹžje in bolj zanesljivo naÄ?rtovanje poti.

Mladim bomo dali moĹžnost, da predlagajo nove, sodobne reĹĄitve za turizem,ÂŤ je opisal aktivnosti na nacionalni ravni in povedal, da ima slovenska zveza na voljo okoli 200 tisoÄ? evrov, pogovori za dodatno finanÄ?no injekcijo pa Ĺže potekajo. njega pa je nastalo ĹĄe veÄ? kratkih promocijskih videov.

Pa se vse te promocijske aktivnosti Ĺže kaj poznajo? DruĹĄtva zabeleĹžijo veÄ?ji obisk turistov? ÂťZagotovo,ÂŤ odgovarja Ĺ pegel. ÂťPozna se predvsem na prireditvah, ki so bolj obiskane. Tudi zato, ker jih obiskujemo Ä?lani zveze, da spoznamo delovanje drugih druĹĄtev

in se na njihovih prireditvah tudi sami predstavimo.ÂŤ Da bi v bili prihodnjih letih ĹĄe bolj uspeĹĄni, bi radi zagotovili financiranje strokovne pomoÄ?i vsaj enkrat na teden. ÂťDruĹĄtva potrebujejo pomoÄ? pri birokratskih poslih, kot so prijave na razne razpise za sofinanciranje, ki so zelo zahtevne,ÂŤ pravi predsednik.

ÂťMislim, da kar dobro sodelujemo. Spoznavamo drig drugega, posebnosti naĹĄih lokalnih okolij, naÄ?ine delovanja druĹĄtev, aktivnosti ‌ ÄŒe se zdruĹžujemo, drug drugemu pomagamo. Lahko se udeleĹžujemo prireditev drugod in na njih predstavljamo svoj kraj in svoje dejavnosti,ÂŤ je povedal podpredsednik TD Ĺ alek Valentin PodpeÄ?an in dodal, da vidi rezerve predvsem pri spreminjanju idej, ki jih ni malo, v Ĺživljenje.

Rosvita AÄ?kun iz upravnega odbora TD Ĺ empeter v Savinjski dolini je povedala, da je najveÄ?ji prispevek zveze SAĹ KA njihovemu druĹĄtvu sodelovanje, povezovanje, uÄ?enje drug od drugega. ÂťMi svoje izkuĹĄnje, ki jih pridobivamo ob dveh turistiÄ?nih biserih – nekropoli in jami Pekel – prenaĹĄamo na druga druĹĄtva.

Vse bolj se zavedamo, da smo

Razpisuje prosto delovno mesto

direktorja/direktorice javnega zavoda Muzej Velenje.

Razpis v celoti je objavljen na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (Javne objave).

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 4. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Dve novi rdeÄ?i piki za Gorenje Velenje – RdeÄ?a pika (Red Dot) je najviĹĄja mednarodna nagrada za oblikovalske doseĹžke in v Gorenju jih imajo zdaj Ĺže 46.

Pred dnevi so prejeli dve novi.

40-Ä?lanska mednarodna strokovna Ĺžirija je letos nagradila njihovo indukcijsko kuhaliĹĄÄ?e Simplicity blagovne znamke Gorenje ter

suĹĄilni stroj blagovne znamke Asko. Za te nagrade se je v treh kategorijah potegovalo kar 5500 izdelkov iz 55 drĹžav. ÂťV Gorenju smo se znova razveselili oblikovalskega priznanja, tokrat smo v kategoriji Red dot winner award priznanje prejeli za indukcijsko kuhaliĹĄÄ?e. Ku-

haliĹĄÄ?e je del tretje generacije uspeĹĄne linije kuhalnih aparatov Simplicity, ki manifestira zgodbo naĹĄe blagovne znamke – Life simplified. Linijo sestavljajo izbrani izdelki, ki odgovarjajo na pomembne potrebe uporabnikov in jih hkrati ne obremenjujejo z odveÄ?nimi funkcijami in nastavi-

4. aprila 2019

GOSPODARSKE novice tvami. S premiĹĄljenimi reĹĄitvami smo na indukcijskem kuhaliĹĄÄ?u z uporabo senzorike skuĹĄali poenostaviti njihove kljuÄ?ne izzive pri vsakodnevni pripravi kakovostnih in okusnih jedi,ÂŤ pojasnjuje Lidija PritrĹžnik, direktorica produktnega oblikovanja v Gorenju. đ&#x;”˛

mz

Razbremenili obdavÄ?itev regresa NaĹĄa vlada skuĹĄa z nekaterimi ukrepi ublaĹžiti stisko finanÄ?no bolj ogroĹženih prebivalcev, seveda pa s tem precej globoko posega tudi v letoĹĄnji proraÄ?un. PrejĹĄnji teden je sprejela predloga sprememb zakonov o dohodnini in pokojninskem ter invalidskem zavarovanju, s katerima se regres za letni dopust v viĹĄini do 100 odstotkov povpreÄ?ne plaÄ?e razbremenjuje dohodnine in prispevkov za socialno varnost.

Je letoĹĄnji proraÄ?un nezakonit?

Fiskalni svet opozarja, da je letoĹĄnji drĹžavni proraÄ?un pravzaprav nezakonit, saj izdatki za 270 milijonov evrov presegajo okvir, ki ga doloÄ?a v ustavi zapisano fiskalno pravilo. Po oceni SDS in NSi pa je proraÄ?un za leto 2019 zrel celo za ustavno presojo.

Prenizke cene grozdja, vina in prevelik uvoz krÄ?ijo vinograde

Hisense med najbolj prepoznavnimi blagovnimi znamkami

ÄŒlani DruĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki gostitelji Zveze zdruĹženja vinogradnikov in vinarjev Vinis Slovenije – Priznanje in potrditev dobrega dela

Raziskava o blagovnih znamkah BrandZ ™ - WPP v Kantarju (Global market research company) - razkriva, kako velik pomen dajejo blagovnim znamkam in da so kitajske blagovne znamke, med njimi je tudi Hisense zelo poveÄ?ale svojo prodornost v tujini. V povpreÄ?ju beleĹžijo 15 odstotno rast, najbolj pa so se uveljavili na Japonskem, Franciji in Ĺ paniji. Med njimi je zelo prepoznaven Hisense (lastnik Gorenja), ki zaseda ĹĄesto mesto.

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 22. marca – Zveza druĹĄtev in vinogradnikov Vinis Slovenije je redni obÄ?ni zbor po mnogih letih organizirala v Ĺ martnem ob Paki. Njihov gostitelj je bilo tukajĹĄnje druĹĄtvo vinogradnikov. Poleg ocene opravljenega dela v preteklem letu in letoĹĄnjih smernicah delovanja je bila osrednja toÄ?ka zbora krÄ?enje vinogradniĹĄkih povrĹĄin, ki ga zaznavajo v zadnjem Ä?asu.

Ob tej priloĹžnosti so se seznanili ĹĄe z moĹžnostmi sodobnejĹĄe tehnologije ĹĄkropljenja in zaĹĄÄ?ite vinske trte.

Slavko TopliĹĄek, predsednik Zveze Vinis, meni, da je glavni razlog za krÄ?enje vinogradniĹĄkih povrĹĄin cenovno nesorazmerje na trgu oziroma nizke cene grozdja in vina, trg pa dodatno bremeni prevelik uvoz nizkocenovnih vin iz tujine. Posebnost slovenskega vinogradniĹĄtva je ĹĄe razdrobljenost parcel. Njihovi lastniki poslediÄ?no nimajo trga za svoje pridelke, kar vodi v krÄ?enje vinogradniĹĄkih povrĹĄin.

Kot je ĹĄe dejal, bo v prihodnje nujen dogovor, kako obravnavati manjĹĄe vinogradnike, ki bi – po njegovem mnenju – morali imeti moĹžnost prodaje grozdja veÄ?jim vinogradnikom z Ĺže urejenim trgom. Nekako jim bo pri tem potrebno pomagati, da bodo ostali na kmetijah in se jim bo splaÄ?alo obdelovati te povrĹĄine. StarejĹĄi to delajo iz doloÄ?ene tradicije in ljubezni do dejavnosti, mlajĹĄi pa bolj gledajo na to delo 'skozi zasluĹžek'. Opozoril je tudi na pomen ohranjanja vinogradniĹĄtva na hribovskem obmoÄ?ju na podeĹželju. Po njegovih besedah vinogradniki dobro sodelujejo z

Spar poveÄ?al prodajo Spar Slovenija je lani ustvaril 804 milijone evrov prihodkov od prodaje, kar je 3,6 odstotka veÄ? kot predlani in najveÄ? doslej. TrĹžni deleĹž so kljub odprtju le ene nove trgovine bistveno poveÄ?ali, na kar so zelo ponosni, je poudaril generalni direktor druĹžbe Igor MerviÄ?.

Po navedbah Ä?asnika Finance njihov deleĹž v Sloveniji znaĹĄa dobrih 23 odstotkov. Ob koncu lanskega leta so imeli skupaj 101 prodajalno, 21 franĹĄiznih trgovin in devet restavracij. Na zadnji dan lanskega leta je Spar Slovenija zaposloval 4696 delavcev, kar je 95 veÄ? kot leto prej.

Skupina Gen-I iĹĄÄ?e 100 delavcev Po podatkih Slavka TopliĹĄka je Zveza Vinis pristojna za tri slovenske vinogradniĹĄke regije: Ĺ tajersko, Primorsko in Dolenjsko.

Pod njenim okriljem deluje 32 druĹĄtev vinogradnikov in vinarjev iz vse Slovenije. Poleg tega je Ä?lanica zveze tudi Zveza druĹĄtev vinogradnikov Dolenjske z 32 Ä?lani, kar pomeni, da je v zvezi Vinis zdruĹženih od 8000 do 9000 vinogradnikov iz vse Slovenije. ministrstvom za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano. To ima posluh zanje in z razliÄ?nimi ukrepi poskuĹĄa izboljĹĄati stanje v vinogradniĹĄtvu, a to ne gre na hitro.

Na rednem obÄ?nem zboru Zveze Vinis so priÄ?akovali tudi mini-

Rekli so â?ą

Slavko TopliĹĄek o tem, zakaj je Zveza Vinis pripravila obÄ?ni zbor v Ĺ martnem ob Paki: Šmartnega ob Paki za kraj obÄ?nega zbora Zveze Vinis nismo izbrali po nakljuÄ?ju. TukajĹĄnje druĹĄtvo vinogradnikov je eno najprizadevnejĹĄih v zvezi. ÄŒeprav obmoÄ?je ne sodi med

Pet let trgovine Edamo Velenje – Edamo, trgovina z moĹĄko in Ĺžensko modno konfekcijo priznanih tujih blagovnih znamk na KidriÄ?evi v Velenju v prostorih bivĹĄe Zibke, je te dni zaznamovala petletnico delovanja. Ker je njihova vizija v prvi vrsti namenjena zadovoljstvu kupcev, pravijo, da je tudi to eden od razlogov, ki jim daje moÄ? in veselje, da se bodo trudili tudi v prihodnje, poskrbeli, da bodo njihove stranke modno in kvalitetno obleÄ?ene.

Nova modna kolekcija za vse generacije bo navduĹĄila ĹĄe tako zahtevnega kupca, saj so oblaÄ?ila primerna za vsak dan, za ĹĄportno eleganco ali posebne priloĹžnosti in dobro poÄ?utje. Zavedajo se, da je treba slediti tempu Ĺživljenja, biti v modnem koraku s Ä?asom, zato so petletnico obogatili z novo blagovno znamko AMC – Afrodita.

Kakovostni materiali, pestra izbira modnih barv in moderen dizajn so tiste prednosti, ki prepriÄ?ajo, pove lastnik trgovine. đ&#x;”˛

bm

strico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandro Pivec, a je obisk zaradi drugih obveznosti odpovedala. Bila pa je med udeleĹženci drĹžavna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja StrniĹĄa. UdeleĹženci so priÄ?akovali, osrednja vinogradniĹĄka podroÄ?ja, pa ĹĄmarĹĄki vinogradniki dosegajo na tekmovanjih izredne uspehe. Sam sem v kraju prviÄ?, izredno sem preseneÄ?en nad njegovo lepoto. Sem pa pred tem Ĺže sliĹĄal za nekatera znana imena iz tukajĹĄnjega okolja, med drugim za Bojana PraĹĄnikarja.ÂŤ Mojca Praprotnik, predse-

Z obÄ?nega zbora Zveze Vinis v prostorih ĹĄmarĹĄkega gasilskega doma, ki se ga je udeleĹžila tudi aktualna vinska kraljica Meta FrangeĹĄ.

da bodo sliĹĄali na svoja vpraĹĄanja konkretne odgovore, a se to ni zgodilo. StrniĹĄeva jim je namreÄ? predstavila predvsem vsebino novega temeljnega strateĹĄkega okvirja delovanja kmetijstva in podeĹželja po letu 2021 – Resolucijo NaĹĄa hrana, podeĹželje in naravni viri po letu 2021. đ&#x;”˛

Skupina Gen-I bo v prihajajoÄ?em obdobju zaposlila sto novih sodelavcev. Iskala bo analitike trga, poslovne analitike, trgovce z energenti, strokovnjake za elektro mobilnost in digitalni marketing, psihologe, sodelavce za trajnostni razvoj in druge sodelavce, ki bodo soustvarjali proces zelene transformacije, so sporoÄ?ili iz druĹžbe. Za skupino Gen-I je po njihovih navedbah rekordno desetletje rasti.

Konec leta 2008 je imela 53 zaposlenih, ob koncu lanskega leta pa Ĺže veÄ? kot 400.

Od plastike se vse bolj poslavljamo PlastiÄ?nim predmetom za enkratno uporabo je v EU odzvonilo.

Evropski poslanci so z veliko veÄ?ino podprli direktivo o prepovedi plastike za enkratno uporabo do leta 2021, da bi s tem zmanjĹĄali onesnaĹževanje v morjih. Prepoved bo veljala predvsem za izdelke, za katere so na voljo okolju bolj prijazne alternative, med njimi plastiÄ?ni kroĹžniki, vatirane palÄ?ke in slamice.

Obvezen odpoklic avtomobilov dnica DruĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki kot gostitelja obÄ?nega zbora Zveze Vinis: ÂťZa nas je gostovanje Ä?lanov Zveze Vinis priznanje in potrditev dobrega dela druĹĄtva.

Delujemo na veÄ? podroÄ?jih, predvsem pa si prizadevamo za kakovostna vina. Veseli smo, ker nas pri tem opazijo tudi drugi.ÂŤ

Evropski poslanci so potrdili resolucijo, ki Ä?lanicam EU nalaga obvezen odpoklic avtomobilov, ki najbolj onesnaĹžujejo okolje, in njihovo nadgradnjo na naÄ?in, da se onesnaĹženje omili. Pri tem bodo morale sodelovati z avtomobilskimi proizvajalci. Kot so sporoÄ?ili iz parlamenta, lahko le tako zagotovijo dejansko reĹĄevanje vpraĹĄanja starih dizlov.

V veljavi dajatev za odjavljeno vozilo Od danes naprej je treba za odjavljeno vozilo plaÄ?ati posebno dajatev, katere namen je zmanjĹĄanje ĹĄtevila odsluĹženih vozil v naravi. PlaÄ?evanje bo obvezno za tiste lastnike vozil, ki v enem letu po odjavi vozila iz prometa tega ne bodo ponovno registrirali ali predali v razgradnjo pooblaĹĄÄ?enim izvajalcem. Obveznost plaÄ?ila dajatve bo prviÄ? nastala po enem letu od odjave vozila, plaÄ?uje pa se 10 let vsako leto na datum odjave. Dajatev se bo plaÄ?evala za odjavljena osebna vozila, tovorna vozila za prevoz blaga z najveÄ?jo maso do vkljuÄ?no 3,5 tone in trikolesne mopede. Ne bo pa veljala za vozila s statusom starodobnega vozila.

Prvi izraÄ?uni dohodnine FinanÄ?na uprava RS (Furs) je v petek v prvem sveĹžnju odposlala 953.500 informativnih izraÄ?unov dohodnine za lani. Zavezanci jih bodo na dom prejeli po navadni poĹĄti v prvih dneh aprila, Furs pa vsem priporoÄ?a, naj jih natanÄ?no pregledajo. ÄŒe se zavezanci z informativnim izraÄ?unom strinjajo, jim ni treba storiti niÄ?esar, saj bo po poteku roka za ugovor samodejno postal odloÄ?ba. Rok za ugovor na tokrat odposlane informativne izraÄ?une pa se izteÄ?e 29. aprila. Rok za doplaÄ?ilo premalo plaÄ?ane dohodnine je 29. maj.

Istega dne bo zavezancem na banÄ?ne raÄ?une nakazana tudi preveÄ? plaÄ?ana dohodnina. Naslednji sveĹženj bodo odposlali 31. maja, so sporoÄ?ili s Fursa. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 4. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

ObÄ?ina in podjetniki z roko v roki Na podjetniĹĄkem zajtrku obÄ?ine Ĺ martno ob Paki so podjetniki, obrtniki izrazili Ĺželjo po veÄ?ji pomoÄ?i podpornega okolja – KonÄ?ano pravdanje za poslovno cono pri Kmetijski zadrugi Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 27. marca – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je blizu 150 podjetnikov, obrtnikov in nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki imajo sedeĹž ali poslovalnico v lokalni skupnosti. Sredi

minulega tedna jih je, sedaj Ĺže tradicionalno, obÄ?insko vodstvo povabilo na podjetniĹĄki zajtrk v tamkajĹĄnjo dvorano Marof. Po pojasnilu Ĺžupana Janka KopuĹĄarja so tovrstna sreÄ?anja priloĹžnost za izmenjavo pogledov na delovanje lokalne skupnosti, tukajĹĄnjega

gospodarstva, za seznanitev s teĹžavami gospodarstvenikov in iskanja reĹĄitev zanje, s predvidenimi vlaganji v razvoj okolja, moĹžnostjo medsebojnega sodelovanja pri izvajanju projektov. Želimo in trudimo se biti Ä?im bolj prijazna obÄ?ina.ÂŤ

PodjetniĹĄkega zajtrka se vsako leto udeleĹži veÄ? vabljenih.

Citycenter Celje vodilni v regiji Lansko poslovno leto sklenili uspeťno: dosegli so 112 milijonov evrov prometa, obiskalo jih je 5,5 milijona kupcev – Za prihodnji teden napovedujejo modni spektakel, s katerim bodo obiskovalce popeljali v 13. nadstropje Mira Zakoťek

MenedĹžerka Centra Darja Lesjak je zadovoljna, da jim je uspelo po 13 letih obstoja ohraniti vse najpomembnejĹĄe poslovne rezultate na enaki ravni kot preteklo leto, kljub temu da so bili zaradi spremenjene zakonodaje odprti kar 6 dni manj kot preteklo leto. ÂťBistvo uspeha je zagotovo v skrbno izbranem naboru blagovnih znamk naĹĄih shop-partnerjev, strateĹĄkem naÄ?rtovanju, vlaganjih v razvoj in ne nazadnje izjemni ekipi sodelavcev,ÂŤ je poudarila in dodala, da ponudbo za kupce skrbno izbirajo, zelo pa si prizadevajo tudi, da z razliÄ?nimi dogodki s podroÄ?ja dobrodelnosti, osveĹĄÄ?anja, ĹĄporta, znanosti, kulture in mode skuĹĄajo obogatiti Ä?as, ki ga potroĹĄniki preĹživljajo pri njih.

Veliko tudi vlagajo v posodobitve, lani so prenovili streho, letos pa naÄ?rtujejo nekaj ÂťosveĹžitvenihÂŤ del znotraj centra, med drugim postopno obnovo portalov prodajaln po vzoru vzhodnega dela nakupovalnega srediĹĄÄ?a.

Po izjemnih uspehih preteklih let pripravljajo v celjskem Ci-

Darja Lesjak in Nena Horvat

tycentru tudi letoĹĄnjo pomlad veliki modni spektakel, ki jih zadnja leta uvrĹĄÄ?a med najboljĹĄe modne dogodke pri nas. Lani so ljubitelje mode popeljali v vroÄ? ambient Skritega sveta, tokrat pa napovedujejo drzno in originalno zabavo Âť13. nadstropjeÂŤ.

Edinstvena modna zabava z letoĹĄnjim sloganom ÂťBodi, kar siÂŤ nagovarja vse modne navduĹĄence, naj ustvarijo svoj stil in si dovolijo

biti drzni. ÂťPreverjeni manekenski ekipi, ki bo drzno stopala po modni brvi, se bodo letos pridruĹžile nekdanje manekenke in obrazi, ki jih sicer nismo navajeni v vlogi modelov. PriÄ?akujemo vas v 13. nadstropju,ÂŤ je povedala Nena Horvat, vodja marketinga, ki pa vseh skrivnosti spektakla ni hotela izdati. đ&#x;”˛

V veljavi dajatev za odjavljeno vozilo Odslej je treba za odjavljeno vozilo plaÄ?ati posebno dajatev.

Namen dajatve je je zmanjĹĄanje ĹĄtevila odsluĹženih vozil v naravi.

PlaÄ?evanje bo obvezno za tiste lastnike vozil, ki v enem letu po odjavi vozila iz prometa tega ne

5

GOSPODARSTVO

4. aprila 2019

bodo ponovno registrirali ali predali v razgradnjo pooblaĹĄÄ?enim izvajalcem. Obveznost plaÄ?ila dajatve bo prviÄ? nastala po enem letu od odjave vozila, plaÄ?uje pa se 10 let vsako leto na datum odjave. Dajatev se bo plaÄ?evala

za odjavljena osebna vozila, tovorna vozila za prevoz blaga z najveÄ?jo maso do vkljuÄ?no 3,5 tone in trikolesne mopede. Ne bo pa veljala za vozila s statusom starodobnega vozila. đ&#x;”˛

Poleg denarja pomembne tudi druge stvari

Kako uspeĹĄni so pri tem, je menil KopuĹĄar, ima vsak svoje poglede. ÂťMenim, da smo v zadnjih letih v dobro gospodarstva, podjetniĹĄtva in obrti naredili doloÄ?ene korake naprej. Osnovna naloga obÄ?ine je skrb za infrastrukturni razvoj, podroÄ?je, katerega pomena se dobro zavedamo, a ga lahko podpiramo po zmoĹžnosti. Smo odprti za sodelovanje pri izvajanju predvidenih projektov, Ĺželimo si Ä?im veÄ? domaÄ?ih izvajalcev, a se pri tem morate zavedati, da imamo nad sabo zakonodajo in da smo zavezani javnemu naroÄ?anju.ÂŤ Ob tej priloĹžnosti je KopuĹĄar udeleĹžence podjetniĹĄkega zajtrka seznanil ĹĄe s predvidenimi vlaganji (najveÄ? jih naÄ?rtujejo na v infrastrukturo), pripravljajo dokumentacijo za ĹĄiritev javnega vrtca, pri HiĹĄi mladih se lotevajo ureditve sanitarnega objekta. ÂťÄŒeprav pravijo, da se vse zaÄ?ne in konÄ?a pri denarju, menimo, da ta ni vse. So ĹĄe druge, za podjetnike in obrtnike prav tako pomembne stvari; odzivnost lokalne skupnosti za njihove potrebe, ko se odloÄ?ajo za naloĹžbe, zagotavljanje potrebnega prostora za morebitno ĹĄiritev dejavnosti, ukrepi na podroÄ?ju komunalnih prispevkov, nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a ter ĹĄe bi

Rekli so â?ą o pomenu sreÄ?anja:

Vladimir Mandelc: ÂťPrav je, da se obrtniki in podjetniki sreÄ?amo s predstavniki lokalne skupnosti, v kateri delujemo, enkrat letno. Ĺ e bolj prav bi bilo, da bi se veÄ?krat na leto za konkretne projekte, da tudi mi vemo, kam in kako bi lahko skupaj z obÄ?ino ÂťzapeljaliÂŤ stvari. Sam sodelujem s kar nekaj domaÄ?imi gospodarstveniki, se povezujemo. Vsi skupaj pa ugotavljamo, da je treba Ä?im prej zgraditi 3. razvojno os. Cestne povezave so na naĹĄem obmoÄ?ju cokla v razvoju, in Ä?e ne bo kmalu reĹĄitev, se zna zgoditi, da bo marsikdo prenehal izvajati dejavnost v tukajĹĄnjem okolju. Tam, kjer imajo to urejeno, beleĹžijo razvoj.ÂŤ Katja Mrkonjić: ÂťSem mlada podjetnica, ukvarjam se s fotografijo. Pohvaliti moram obÄ?insko upravo glede odzivnosti, si pa Ĺželim, da bi lahko obÄ?ina bolj podprla dejavnosti, ki jih ni veliko na trgu, ali pa namenila za zaÄ?etnike veÄ? denarja. Ĺ˝elim si ĹĄe veÄ? dogodkov, na katerih bi se lahko podjetniki v lokalni skupnosti bolje spoznali in tudi tesneje povezovali.ÂŤ lahko kaj omenil.ÂŤ Za omenjene so – tako KopuĹĄar – najbolj 'sladka' nepovratna sredstva, ki jih ni ne v lokalnem, ne drĹžavnem in ne v evropskem proraÄ?unu.

Za prave poslovne ideje, ki preĹživijo na trgu, pa so potrebna vlaganja. ÂťPodjetniki se najbrĹž zavedate vlaganja v programe, ki se poplaÄ?ajo, EU pa podpira predvsem raziskave in razvoj.

Do tega denarja je zato malim podjetjem in obrtnikom, kot jih imamo na naĹĄem obmoÄ?ju, zelo teĹžko priti.ÂŤ

KakĹĄne pa so prostorske moĹžnosti?

Imajo obrtniki, podjetniki moĹžnosti za ĹĄiritev ali postavitev novih obratovalnic? KopuĹĄar zagotavlja, da jih imajo, in sicer v okviru poslovne cone v bivĹĄem kamnolomu tufa v vasi Gorenje, pa tudi na obmoÄ?ju, kjer so se Ĺže

izvajale poslovne aktivnosti (nekdanji Vino). S Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina so jih obvestili, da je konÄ?ano tudi veÄ?letno pravdanje o industrijsko-poslovni coni pri prodajalni kmetijske zadruge, za katero ima obÄ?ina Ĺže sprejet lokacijski naÄ?rt.

Na tokratno sreÄ?anje so organizatorji povabili ĹĄe predstavnike podjetniĹĄtvu in obrti podpornega okolja, kot so velenjska obmoÄ?na obrtno-podjetniĹĄka zbornica, Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica in obe razvojni agenciji: obmoÄ?na SaĹĄa in regijska celjska.

Pri izmenjavi mnenj so nekateri udeleĹženci iz vrst podjetnikov, obrtnikov menili, da bi kazalo na sreÄ?anjih spregovoriti o bolj konkretnih oblikah sodelovanja, predvsem pa so izrazili Ĺžejo po veÄ?ji podpori okolja.

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 4. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 27. marca V DrĹžavnem zboru so poslanci glasovali o kandidaturah AleĹĄa Ĺ abedra za ministra za zdravje in Simona Zajca za ministra za okolje in prostor. Po izkazani podpori sta oba ministra tudi prisegla.

Zunanji minister Miro Cerar je dejal, da je bila nedeljsko vplutje hrvaĹĄkega policijskega Ä?olna v slovensko morje posebna provokacija, ter ob tem sporoÄ?il, da bo zunanje ministrstvo hrvaĹĄkemu poslalo protestno noto zaradi omenjenega incidenta.

V DrĹžavnem zboru sta prisegla nova ministra.

Iz NSi so sporoÄ?ili, da pripravljajo predlog zahteve za ustavno presojo rebalansa proraÄ?una za leto 2019, saj ocenjujejo, da je v zaÄ?etku marca pripravljen rebalans povsem neprimeren.

Evropski poslanci so z veliko veÄ?ino podprli direktivo o prepovedi plastike za enkratno uporabo do leta 2021, da bi s tem zmanjĹĄali onesnaĹževanje v morjih.

Veliko so glasovali tudi britanski poslanci. A med ponujenimi osmimi moĹžnostmi v zvezi z brexitom niso potrdili nobene.

Pred obalo Libije so prebeĹžniki zavzeli ladjo, ki jih je reĹĄila, ter se takoj nato usmerili proti severu.

ÄŒetrtek, 28. marca Policisti so bili nezadovoljni z vladnim izpolnjevanjem dogovorjenega. Tako so tri mesece po dogovoru z vlado policijski sindikalisti znova zagrozili z morebitnim stopnjevanjem sindikalnih ukrepov.

DrĹžavni zbor se je ukvarjal s predlogom spremembe pokojninskega zakona, s katerim je SDS Ĺželel zviĹĄati najniĹžjo invalidsko pokojnino na 392,75 evra. A predlog je bil zavrnjen, saj je 44 poslancev menilo, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Vlada je doloÄ?ila besedilo predloga nove resolucije o strategiji nacionalne varnosti, v kateri so opredeljeni viri, ki ogroĹžajo in predstavljajo tveganje za slovensko nacionalno varnost.

Kabinet predsednika vlade Marjana Ĺ arca je zapustil dolgoletni diplomat Roman Kirn, ki je bil pristojen za zunanjo politiko.

V Pekingu se je zaÄ?el nov krog kitajsko-ameriĹĄkih pogajanj o konÄ?anju trgovinske vojne.

Bo trgovinsko vojno mogoÄ?e konÄ?ati?

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Rusija je zavrnila zahtevo ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa, naj umakne svoje vojake iz Venezuele.

Evropski poslanci so potrdili poroÄ?ilo o odpravi vizumov za Kosovo, predlog pa morajo potrditi ĹĄe drĹžave Ä?lanice.

Petek, 29. marca Že je razburjal novi zdravstveni minister Aleť Šabeder. Ko je napovedal obisk zdravstvenih domov v Celju, Kranju in Nazarjah, se je Şelel sestati tudi z zdravniki.

A ko so ti predlagali, da bi bili na sestanku prisotni tudi sindikalisti, do sreÄ?anja ni priĹĄlo.

Novi minister Simon Zajc je medtem gostil ustanovno sejo sveta ministra za okolje in prostor za sodelovanje z nevladnimi organizacijami.

Mediji so nas opomnili, da mineva 15 let, odkar je Slovenija postala Ä?lanica zavezniĹĄtva Nato.

Predsednik Borut Pahor se je mudil na obisku v New Yorku.

Tam se je med drugim sreÄ?al z generalnim sekretarjem ZdruĹženih narodov Antoniem Guterresom.

Britanski parlament je glasoval ĹĄe tretjiÄ? in predlagani loÄ?itveni sporazum ĹĄe tretjiÄ? zavrnil.

Britanski parlament je Ĺže tretjiÄ? glasoval o sporazumu o izstopu iz Evropske unije, ki ga je predlagala konservativna premierka Theresa May. In ga tudi tretjiÄ? zavrnil. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je za 10. april sklical izredni vrh unije o brexitu.

Na Novi Zelandiji je potekala Ĺžalna slovesnost za 50 Ĺžrtvami napada na moĹĄeji sredi marca, na njej pa se je zbralo veÄ? kot 20 tisoÄ? ljudi.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je objavil zakonodajo oziroma smernice za prepreÄ?evanje spolnih zlorab v Vatikanu.

V AlĹžiriji se je zbralo veÄ? sto tisoÄ? protestnikov, ki so zahtevali odstop predsednika drĹžave Abdelaziza Bouteflika in vladajoÄ?e elite.

Sobota, 30. marca HrvaĹĄko zunanje ministrstvo je sporoÄ?ilo, da je preseneÄ?eno nad ÂťneresniÄ?nimi in pravno neargumentiranimiÂŤ izjavami slovenskega zunanjega ministra Mira Cerarja o vplutju hrvaĹĄkega policijskega Ä?olna v slovenske vode.

Britanska premierka Theresa May je sporoÄ?ila, da Ĺželi, da bi poslanska zbornica ĹĄe Ä?etrtiÄ? glasovala o izstopnem sporazumu z Evropsko unijo. ÄŒe se to ne bo zgodilo, je zagrozila s sploĹĄnimi volitvami.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je napovedal zaprtje ameriĹĄko-mehiĹĄke meje, tudi za trgovino, Ä?e Mehika ne bo ustavila prihoda migrantov.

4. aprila 2019

Prvo obletnico zaÄ?etka protestov Palestincev ob meji z Izraelom so zaznamovali ĹĄe eni mnoĹžiÄ?ni protesti. Zbralo se je 40 tisoÄ? protestnikov, dogajanje pa je zaznamovalo nasilje – v spopadih z izraelsko vojsko so bili ubiti ĹĄtirje Palestinci, veÄ? kot 300 je bilo ranjenih.

Proteste ob meji z Izraelom je zaznamovalo nasilje.

MnoĹžiÄ?ni protestniki so preplavili tudi ulice Verone. Zbrali so se, da bi izrazili nasprotovanje tako imenovanemu Svetovnemu kongresu druĹžin, ki je konec tedna zasedal v mestu.

Nedelja, 31. marca Novinarji so opozorili, da se naÄ?elnica generalĹĄtaba Alenka Ermenc zaradi daljĹĄega bolniĹĄkega dopusta ni udeleĹžila dveh pomembnih dogodkov v mesecu dni, in Ĺže razmiĹĄljali o njenem morebitnem umiku oziroma odstavitvi.

V drugem krogu predsedniĹĄkih volitev na SlovaĹĄkem je zmagala liberalna odvetnica Zuzana ÄŒaputovĂĄ, ki so jih volivci namenili 58,4 odstotka glasov.

Na lokalnih volitvah v TurÄ?iji je v skladu z napovedmi slavila Stranka za praviÄ?nost in razvoj predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.

Rezultati volitev v Ukrajini so pokazali, da se bo v 2. krogu s sedanjim predsednikom pomeril komedijant Zelenski.

Izidi vzporednih volitev v Ukrajini pa so pokazali, da je najveÄ? volivcev prepriÄ?al politiÄ?ni novinec Volodimir Zelenski – a ne dovolj za izvolitev. V 2. krogu predsedniĹĄkih volitev 21. aprila se bosta pomerila z zdajĹĄnjim predsednikom Petrom PoroĹĄenkom.

V ÄŒrni gori je veÄ? tisoÄ? protestnikov znova zahtevalo odstop predsednika Mila Ä?ukanovića.

Tudi na ulicah Madrida je potekal protest. VeÄ? kot 50 tisoÄ? ljudi je Ĺželelo opozoriti na praznjenje ĹĄpanskega podeĹželja.

Ponedeljek, 1. aprila V sodelovanju s policijo je Agencija za varnost prometa zaÄ?ela prvi del nacionalne preventivne akcije Hitrost, ki bo potekala do 14. aprila.

Iz Ministrstva za obrambo so sporoÄ?ili, da je naÄ?elnica generalĹĄtaba SV Alenka Ermenc v dobri delovni kondiciji in brez zdravstvenih omejitev opravlja dolĹžnost naÄ?elnice.

Mediji so poroÄ?ali, da so neznanci po tem, ko so mariborskemu Ĺžupanu SaĹĄi ArsenoviÄ?u prejĹĄnji teden poĹĄkodovali stekla na gostinskih lokalih, v soboto poĹĄkodovali ĹĄe dvoriĹĄÄ?na vrata stanovanjske hiĹĄe.

Britanski poslanci so v poznih veÄ?ernih urah znova zavrnili vse

Britanski poslanci so zavrnili vse alternativne moĹžnosti glede brexita. KakĹĄna bo naslednja poteza?

alternativne moĹžnosti v zvezi z brexitom. Ker so teden prej Ĺže tretjiÄ? zavrnili tudi loÄ?itveni sporazum, ki ga je Mayeva dosegla z Brusljem, se je zastavljajo vpraĹĄanje, ali se bo izstop Velike Britanije iz EU zgodil Ĺže 12. aprila brez dogovora.

Jug Nepala je prizadelo silovito neurje, v katerem je umrlo najmanj 27 ljudi, veÄ? kot 600 jih je bilo poĹĄkodovanih.

Predsednik AlĹžirije Abdelaziz Buteflika je po veÄ? tednih uliÄ?nih protestov, zavlaÄ?evanj in politiÄ?nih razprav napovedal, da bo odstopil ĹĄe pred iztekom mandata 28. aprila.

Torek, 2. aprila Senat koprskega okroĹžnega sodiĹĄÄ?a je odloÄ?il, da sta nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor BavÄ?ar in nekdanji predsednik uprave Maksime Holdinga Miroslav Golubić kriva v zadevi Intereuropa. BavÄ?ar je bil obsojen na dve leti in pol zapora.

Koprski policisti so ugotovili, da je 36-letni raÄ?unalniĹĄki serviser iz V zadevi Intereuropa je bil obsojen na dve leti in pol zapora.

piranske obÄ?ine na raÄ?unalnike, ki jih je dobil v popravilo, nameĹĄÄ?al zlonamerne programe in nato izsiljeval lastnike raÄ?unalnikov.

Tudi 16 ptujskih zdravnikov se je pridruĹžilo uporu druĹžinskih zdravnikov v Kranju, Mariboru, Celju, Grosuplju in AjdovĹĄÄ?ini – zahtevali so popravek sploĹĄnega dogovora, ki jim nalaga vpisovanje dodatnih pacientov, pa tudi administrativne razbremenitve.

GrĹĄki premier Aleksis Cipras je obiskal Severno Makedonijo, kar je bil prvi obisk kakĹĄnega grĹĄkega premierja v Severni Makedoniji od Ä?asa razglasitve neodvisnosti naprej.

ZdruĹženi narodi so opozorili, da je lani akutno lakoto zaradi vojn in podnebnih katastrof trpelo veÄ? kot 113 milijonov ljudi v 53 drĹžavah sveta.

Britanska premierka Theresa May je po izredni seji povedala, da je najboljĹĄa reĹĄitev izstop iz EU z dogovorom, zaradi Ä?esar bo Velika Britanija zaprosila za nadaljnjo preloĹžitev brexita, trenutno predvidenega za 12. april.

Sem Jure T., gorivo Od nekdaj sem imel rad tehnoloĹĄke igraÄ?e, predvsem raÄ?unalnike, no, in tudi igraÄ?e. Visel sem na Commodorjih, Atarijih, spomnim se, kako so jugoslovanski cariniki starĹĄem nekoÄ? zaplenili devize, s katerimi naj bi v NemÄ?iji kupili nov raÄ?unalnik, spomnim se tudi, kako jih nikoli niso dobili nazaj. Ko sem se nekako znaĹĄel v Ljubljani, je bila ena prvih stvari, ki sem jih kupil, raÄ?unalnik, neki stari PC, s katerim sem konÄ?al fakulteto. Ko je nekje vmes priĹĄel ĹĄe internet, se je odprl neverjeten novi svet.

Danes v Ĺžepu nosim telefon, ki je po tehniÄ?nih specifikacijah nekajkrat moÄ?nejĹĄi od tistega, ki je izraÄ?unal pot do Lune, na internet pa Jure TrampuĹĄ z njim dostopam s takĹĄno hitrostjo, ki si je niso mogel niti zamiĹĄljati, kaj ĹĄele uporabljati veliki raÄ?unalniki Instituta JoĹžefa Stefana, ki so bili v rosnih devetdesetih z drugimi svetovnimi univerzami povezani z najboljĹĄimi Ĺžicami, kar jih je premogla Slovenija.

Veliko stvari se je spremenilo.

Spremenilo se je tudi Ĺživljenje. Internet in druĹžbena omreĹžja niso samo pot v neznani svet, pustolovĹĄÄ?ina, ki le Ä?aka, da se zgodi, paÄ? pa so v zadnjih letih postala najobseĹžnejĹĄi sistem izkoriĹĄÄ?anja, kar ga je izumil Ä?lovek.

Pretiravam? Gotovo ne. Roger McNamee je bil nekoÄ? osebni svetovalec Marka Zuckerberga, ustanovitelja Facebooka, zdaj pa Ĺže nekaj let javno trdi, da je pomagal soustvariti poĹĄast, kapitalistiÄ?ni sistem, ki temelji na zbiranju podatkov in nadzoru nad posameznikom. Ljudje smo bili nekoÄ?, tako trdi, razumljeni kot potroĹĄniki, kupovali smo, kar so nam ponujali. Potem smo se spremenili, na nas so zaÄ?eli vplivati, poskuĹĄali so preoblikovati naĹĄe Ĺželje, z nami so bolj ali manj uspeĹĄno manipulirali. Zdaj smo na stopnji ĹĄtevilka tri. Postali smo gorivo, gorivo za obĹĄirne baze podatkov, na osnovi katerih raÄ?unalniĹĄki algoritmi napovedo naĹĄe obnaĹĄanje, predvidijo, kaj bomo storili, nas prepriÄ?ajo, kar si paÄ? zadajo. Postali smo prostovoljno gorivo za velikanske dobiÄ?ke.

Tako ni le s Facebookom, enako poÄ?ne Google, ki nadzira naĹĄe dejavnosti tudi takrat, ko nismo na internetu, podobno poÄ?ne Amazon, v zadnjem Ä?asu tudi Microsoft. McNamee kot skrajni primer tovrstnega poslovnega obnaĹĄanja, omenja ne tako futuristiÄ?no moĹžnost. Predstavljajte si, da Facebook veÄ? let beleĹži klikanje miĹĄke in ugotovi, da postaja poÄ?asnejĹĄe, manj natanÄ?no. Hkrati natanÄ?no ve, kakĹĄna je starost uporabnika, kakĹĄen je njegov spol, druĹžinska anamneza. Zaradi vseh teh podatkov lahko z visoko stopnjo verjetnosti napove, da so se pojavili prvi znaki Parkinsonove bolezni, to opazi pred uporabnikom in ta podatek proda dalje. Recimo kaĹĄni zavarovalnici ali podjetju, kamor je ta uporabnik ravno vloĹžil proĹĄnjo za zaposlitev. Enako je z aplikacijami za tek ali za merjenje srÄ?nega utripa, enako z mnoĹžico drugih.

NihÄ?e Facebooku ni dovolil, da prodaja zasebne podatke uporabnikov, a poÄ?ne ravno to. Njihov poslovni model je zgrajen na zlorabi, namenoma polarizira staliĹĄÄ?a, objavlja klikabilne zgodbe, po svoji volji prikazuje informacije, za katere je doloÄ?il, da so za uporabnike zanimive, meri njihove odzive in vso to mnoĹžico informacij prodaja dalje, ne da bi uporabnik o tem kar koli vedel.

ReĹĄitev je preprosta. ÄŒe so nekoÄ? natanÄ?no regulirali delovanje teĹžke industrije, Ä?e so lahko omejili izpuste velikih tovarn, kar je prineslo veÄ? stroĹĄkov in manj dobiÄ?ka, potem ni nobenega razloga, da drĹžave ne bi zaÄ?ele omejevati velikih tehnoloĹĄkih podjetij.

Naj dodam ĹĄe kanÄ?ek osebne frustracije – Ä?e novinarji zapiĹĄemo kakĹĄno netoÄ?nost, Ä?e koga uĹžalimo, smo odĹĄkodninsko odgovorni, Ä?e pa je na Facebooku objavljena najveÄ?ja laĹž, Ä?e je na njem v neposrednem prenosu objavljen krvavi strelski pohod, za vse te objave Facebook ne odgovarja, trdijo, da niso mediji, temveÄ? le platforma. Quod licet Iovi, non licet bovi ‌ Facebooka aktivno Ĺže dolgo ne uporabljam veÄ?, omejevati bom zaÄ?el tudi dobrobiti Googla, podjetja, ki se je nekdaj diÄ?ilo s sloganom Âťdon’t be evilÂŤ, danes pa ga, vsaj tukaj so poĹĄteni, ne uporablja veÄ?. Ĺ e vedno imam rad tehnoloĹĄke igraÄ?e, ĹĄe vedno v Ĺžepu nosim skoraj vso glasbo, ki sem jo posluĹĄal kot najstnik, pa ĹĄe kakĹĄno drugo zraven, a Ĺže dolgo ne verjamem veÄ?, da je elektronska tehnologija le dobra. Naj bom natanÄ?nejĹĄi, tehnologija ne pozna moralnosti, je nevtralna, njeno vsebino doloÄ?a Ä?lovek. In kadar Ä?loveka vodi le Ĺželja po dobiÄ?ku, ta je najveÄ?ji, kadar izkoriĹĄÄ?a druge, kadar ga v tej sebiÄ?nosti nihÄ?e ne omejuje, ljudje na drugi strani postanemo – kako Ĺže: gorivo za bogate in brezobzirne. đ&#x;”˛

online www.nascas.si

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 4. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

Po novem v MIRVO izvajajo tudi nadzor nad enostavnimi objekti Globe, ki jih prekrĹĄkarjem izreÄ?ejo redarji in inĹĄpektorji, gredo v proraÄ?une obÄ?in – Napotkov o tem, koliko naj jih redarji in inĹĄpektorji poberejo, v MedobÄ?inski inĹĄpekciji, redarstvu in varstvu okolja doslej niso dobili niti enkrat Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – MedobÄ?inska inĹĄpekcija, redarstvo in varstvo okolja (MIRVO) ima sedeĹž v Velenju.

Opravlja naloge za petnajst obÄ?in ustanoviteljic. MedobÄ?insko redarstvo se najveÄ? ukvarja s prekrĹĄki v mirujoÄ?em prometu, prekrĹĄki, povezanimi s preveliko hitrostjo v cestnem prometu, opozarja pa tudi na druge prekrĹĄke in nepravilnosti ter daje pobude, spremlja dogajanje na javnih povrĹĄinah. Lansko poletje so bili veliko prisotni na Velenjski plaĹži, med letom so spremljali dogajanja po mestu, garaĹžnih hiĹĄah. MedobÄ?inska inĹĄpekcija je opravljala delovne naloge s podroÄ?ja obÄ?inskih cest, komunalnih zadev. Lani pa so dobili ĹĄe nove pristojnosti. Po novem izvajajo tudi nadzor nad enostavnimi objekti, pravi Sonja GlaĹžer, vodja medobÄ?inske inĹĄpekcije.

Na tem podroÄ?ju, povezano je z novo gradbeno zakonodajo, boste imeli pa verjetno precej dela? Že doslej smo dobili precej prijav, pa ne samo iz mestne obÄ?ine Velenje, ampak tudi iz drugih obÄ?in. Zadeve niso preproste.

Velikokrat so povezane z medsosedskimi spori, velikokrat si tudi prijavitelji sprejete prostorske akte razlagajo po svoje. Poleg tega pa obÄ?inski prostorski akti ĹĄe niso usklajeni z novo zakonodajo.ÂŤ Vas bo zaradi tega kaj veÄ?? ÂťTo se bo ĹĄele pokazalo. Najprej je treba Ä?asu dati Ä?as.ÂŤ

Pristnost odvisna od problematike in dogovora Prisotni ste v vseh petnajstih obÄ?inah ustanoviteljicah, ne samo v Velenju.

Od Ä?esa je odvisno, koliko ste v kateri obÄ?ini in kako pogosto? ÂťOd problematike obÄ?ine in sprotnega naÄ?rtovanja ter dogovora. Nekatere obÄ?ine potrebujejo veÄ? prisotnosti medobÄ?inskih redarjev, druge medobÄ?inske inĹĄpekcije. Ponekod smo prisotni tedensko, ponekod meseÄ?no, ponekod samo dopoldne, drugje tudi popoldne ter vÄ?asih ĹĄe ponoÄ?i. NajveÄ? delovnih nalog opravimo v mestni obÄ?ini Velenje, sledijo obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, Mozirje, Nazarje, Ĺ martno ob Paki, BraslovÄ?e, Gornji Grad.ÂŤ

ÂťIzdali smo jih dobrih 2.500.

K tem je treba priĹĄteti ĹĄe skoraj 1.500 takih, pri katerih so krĹĄitelji plaÄ?ali poloviÄ?no globo za prekrĹĄek pred izdajo plaÄ?ilnega naloga, Ĺže na osnovi obvestila o prekrĹĄku. NajveÄ? se nanaĹĄajo na prekrĹĄke v mirujoÄ?em prometu.

Lani je bil oglobljen tudi obÄ?an, ki je opravljal V MIRVO je malo potrebo zaposlenih na javni povrĹĄini. Oglobljeni so 19 ljudi. bili denimo tudi lastniki psov, ki le-teh niso imeli na povodcih.

Nekaj krťitev se je nanaťalo na opravljanje taksi sluŞbe ‌.

â?ą

Koliko plaÄ?ilnih nalogov za krĹĄitve ste v medobÄ?inski inĹĄpekciji napisali lani?

Kaj pa izreÄ?ene globe na osnovi krĹĄitev, ki jih je ugotovila inĹĄpekcija?

V inĹĄpekcijskih postopkih so zagroĹžene globe bistveno viĹĄje, doloÄ?ene pa so lahko izreÄ?ene tudi veÄ?krat, Ä?e krĹĄitelj ne odpravi pomanjkljivosti oziroma izvede ukrepa, ki ga je odredil inĹĄpektor.

Sonja GlaĹžer: ÂťLjudje smo razliÄ?ni. Eden ve, da je naredil prekrĹĄek, globo zanj poravna in to vzame kot ĹĄolo za naprej, nekdo pa za to okrivi vse druge, le sebe ne.ÂŤ

InĹĄpektor se lahko v primerih, ko z dejanjem krĹĄitelja ni ogroĹžena varnost in se zavezanec takoj odzove Ĺže na opozorilo, odloÄ?i, da globe ne bo izrekel.ÂŤ

Medsosedski spori na pleÄ?ih inĹĄpektorjev Kaj s hiĹĄko, ki so jo na drevesu zgradili otroci?

Od junija lani obÄ?inska inĹĄpekcija izvaja tudi nadzor nad skladnostjo enostavnih objektov s sprejetimi prostorskimi akti. Na tem podroÄ?ju bo prihajalo in Ĺže prihaja do absurdov.

En tak primer.

V MIRVO so dobili prijavo, da je v gozdu na drevesu hiĹĄka. Po novi zakonodaji je to enostavni objekt, v prostorskih aktih pa o takih gradnjah ni

niÄ?esar. Bo torej hiĹĄko, ki so jo najverjetneje zgradili otroci, ki niso bili ves Ä?as za raÄ?unalnikom, za televizorji, ampak v naravi, kjer so se druĹžili in igrali, kar je nekoga zmotilo, treba poruĹĄiti?

GlaĹžerjeva pravi, da bo v tem primeru treba najprej ugotoviti, ali inĹĄpekcija sploh ima pristojnosti, da odredi odstranitev takega objekta, ali je nima.

Takih primerov, pri katerih gre in bo ĹĄe ĹĄlo za reĹĄevanje medsosedskih sporov na pleÄ?ih inĹĄpektorjev, pa bo ĹĄe veliko. Saj je Ĺže pasjih utic veliko ...

Za delo druĹĄtev pohvale, zveza bi lahko naredila veÄ? Ĺ aleĹĄka pokrajinska zveza druĹĄtev upokojencev Ĺželi sistemsko ureditev financiranja dejavnosti – Ideja o zdruĹžitvi z druĹĄtvi upokojencev Zgornje Savinjske doline Tatjana PodgorĹĄek

samimi. Na ĹĄportnem podroÄ?ju je tega zaznati, ni pa to dovolj.

Lani so naĹĄi ĹĄportniki na ĹĄportnih igrah Zveze druĹĄtev upokojencev Slovenije osvojili prvo mesto, kar je za naĹĄo pokrajino, ki je najmanjĹĄa v okviru zveze, velik uspeh. Zakaj ne bi bili tako uspeĹĄni ĹĄe v kulturi in ĹĄe na kakĹĄnem podroÄ?ju.ÂŤ Vedenik je menil, da bi morale bolj zavzeto delati tudi

Velenje, 29. marca – V dvorani gasilskega doma v Velenju so delegati 11 druĹĄtev upokojencev in Kluba upokojencev Gorenje, ki delujejo pod okriljem Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev, na redni letni skupĹĄÄ?ini zveze ocenili opravljeno delo v minulem letu in sprejeli letoĹĄnje smernice delovanja.

komisije pri zvezi, se pribliĹžati druĹĄtvom in obratno. Dodal je ĹĄe, da bi bilo potrebnega veÄ? medgeneracijskega sodelovanja kot pa ukvarjanja samih s sabo. ÂťSo projekti, kjer bi lahko zdruĹžili moĹžnosti in priloĹžnosti.ÂŤ Zavzel se je za veÄ? delovanja v organih Zveze druĹĄtev upokojencev Slovenije, ki ga je bilo doslej prav tako premalo.

Novosti je treba najprej osvojiti

Stacionarni radar imajo v Velenju v najemu

NajveÄ? prekrĹĄkov, Ä?e se dotaknemo samo mirujoÄ?ega prometa, torej parkiranja, je najbrĹž na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje. Ta je med petnajstimi obÄ?inami najveÄ?ja in tukaj ste tudi najveÄ? prisotni. ÂťDrĹži, Ä?eprav se ti prekrĹĄki pojavljajo tudi v drugih obÄ?inah, bolj tam, kjer parkiranje ni ustrezno urejeno. Zgodi se, da je v kakĹĄnem obdobju v doloÄ?eni obÄ?ini izreÄ?enih veÄ? glob, potem pa mesec ali vÄ?asih ĹĄe veÄ? nobena. Na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj imajo na primer Ä?asovno omejeno parkiranje. Ob uvedbi je bilo izreÄ?enih veÄ? glob, sedaj pa jih je manj, saj so se ljudje navadili na oznaÄ?evanje Ä?asa prihoda in tudi upoĹĄtevajo dovoljen maksimalni Ä?as parkiranja.ÂŤ

Koliko dela s prehitrimi vozniki je imel lani stacionarni radar? ÂťTega ima Mestna obÄ?ina Velenje v najemu. Ĺ˝elje po njem se pojavljajo tudi drugje, tako da se zna v prihodnje zgoditi, da ga bodo imeli ĹĄe v kakĹĄni obÄ?ini. Ta – velenjski radar – je lani zaznal okoli 1.500 prehitrih voznikov.

To je v primerjavi z letom pred tem nekoliko manj, a ne bistveno.

NajveÄ? krĹĄitev je bilo na Ĺ aleĹĄki in Partizanski cesti, kjer je najveÄ? tranzitnega prometa, dnevnih migracij. DomaÄ?inom je ta radar Ĺže zlezel pod koĹžo, tako da vozimo po predpisih. A namen je bil z njim doseĹžen, promet se je tam, kjer je bil, umiril. Na KidriÄ?evi je zelo malo krĹĄitev, zelo malo jih je tudi na Cesti talcev.ÂŤ

â?ą

Divja odlagaliĹĄÄ?a niso veÄ? teĹžava, problem postaja smetenje z majhnimi koliÄ?inami odpadkov, odvrĹženih iz vozila ali odloĹženih nekje na javno povrĹĄino.

Vam vodstva obÄ?in kdaj sugerirajo, koliko denarja morate pobrati, koliko glob izreÄ?i ‌ Ta denar gre konec koncev v njihove proraÄ?une? ÂťNikoli ni bilo nobenih napotkov o tem, koliko bi morali z globami prinesti v njihove proraÄ?une. Zavedajo se, da takrat, ko uvedejo neko novost (na primer uredijo parkiranje, spremenijo prometni reĹžim, postavijo novo prometno signalizacijo ‌), obÄ?ani potrebujejo nekaj Ä?asa, da to pravilo upoĹĄtevajo, usvojijo. Nikjer ne Ĺželijo, da bi v takih primerih takoj zaÄ?eli izrekati globe, ampak Ĺželijo, da se obÄ?ani z novostmi najprej dobro seznanijo. Velikokrat v takih primerih najprej samo opozarjamo na prekrĹĄke. Po doloÄ?enem Ä?asu, ko zgolj opozorila ne zaleĹžejo veÄ?, pa je treba poseÄ?i tudi po represivnih ukrepih.ÂŤ

Potrebnih od 500 do 600 evrov na mesec

Od odprtih vpraĹĄanj pokrajinske zveze najbolj izstopa pomanjkanje denarja. S tem se sreÄ?ujejo tudi v druĹĄtvih. Bilo bi ĹĄkoda – tako Vedenik, Ä?e bi zaradi tega morali usahniti. Za njihovo izvajanje bi potrebovali od 500 do 600 evrov na mesec. Po Vedenikovem predlogu (idejo so podprli tudi Ä?lani upravnega odbora pokrajinske zveze) bi ga lahko zagotovili s sistemskim financiranjem. ÂťNa Ĺžupane v Ĺ aleĹĄki dolini smo Ĺže naslovili pobudo, da bi obÄ?ine vnesle med proraÄ?unske postavke denar za delovanje pokrajinske zveze in druĹĄtev. Pri Ĺžupanih smo

Zveza ni odigrala vloge, ki bi jo lahko

Predsednik pokrajinske zveze Franc Vedenik (dolĹžnost je prevzel v drugi polovici prejĹĄnjega leta po smrti prejĹĄnjega predsednika JoĹžefa Rebernaka) je namenil delovanju druĹĄtev upokojencev v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki ter omenjenega kluba pohvalne besede. Delajo dobro in izvajajo programe, s katerimi zagotavljajo starejĹĄim kakovostnejĹĄe Ĺživljenje, je ugotavljal. KritiÄ?en pa je bil do opravljenega dela Ĺ aleĹĄke pokra-

7

V Ĺ˝ARIĹ ÄŒU

4. aprila 2019

V drugi polovici lanskega leta je vodenje Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev prevzel Franc Vedenik.

jinske zveze druĹĄtev upokojencev, Âťsaj bi bilo moĹžno narediti veÄ?.

Zveza ni odigrala svoje vloge, ki bi jo lahko in kakrĹĄno druĹĄtva priÄ?akujejo. Vloga njenega upravnega odbora bi morala biti bolj izrazita in uÄ?inkovita.

Premalo je bilo sodelovanja z druĹĄtvi, premalo med druĹĄtvi

Delegati druĹĄtev upokojencev v Ĺ aleĹĄki dolini so sliĹĄali, da bi lahko zveza naredila veÄ?, kot je.

Kolikokrat letno stacionarni radar zamenja lokacijo? ÂťPo potrebi. Spremljamo dogajanja in tam, kjer je radar potreben, ga namestimo.ÂŤ

Tega, kje trenutno je, pa ne boste povedali? ÂťNe. Voziti moramo po omejitvah in se ravnati po predpisih.ÂŤ VÄ?asih, ko koga doleti globa za prekrĹĄek, ne krivi sebe, ampak koga drugega. Recimo vaĹĄ organ. Je kaj pritoĹžb? ÂťSeveda so. Tudi klici so. Ljudje smo si razliÄ?ni. Eden ve, da je naredil prekrĹĄek, globo zanj poravna in to vzame kot ĹĄolo za naprej. Nekdo pa okrivi vse druge ‌ Ni moĹžno vedno parkirati pri svojem bloku ali na mestu, kjer parkiranje ni dovoljeno. Ja, so krĹĄitve in so tudi pritoĹžbe in to je normalno.ÂŤ Ali je kaj ponavljalcev? ÂťNekaj malega, ni pa to izstopajoÄ?e.ÂŤ đ&#x;”˛

naleteli na ugoden odmev, sedaj je treba stvari pripraviti tako daleÄ?, da bodo idejo podprli ĹĄe obÄ?inski sveti. Mislim, da imamo adute: druĹĄtva upokojencev so nekoliko drugaÄ?na od drugih druĹĄtev, delamo v humanitarne namene in javnem interesu.ÂŤ

Ideja o zdruĹževanju

Poleg reĹĄevanja omenjenega vpraĹĄanja je druga veÄ?ja naloga pokrajinske zveze organizacijske narave. Želimo poveÄ?ati naĹĄo pokrajinsko zvezo. Kot najmanjĹĄa v okviru Zveze druĹĄtev upokojencev imamo malo moĹžnosti vplivanja na odloÄ?itve. Zato smo Ĺže naslovili pobudo o zdruĹževanju vodstvom devetih druĹĄtev upokojencev v Zgornji Savinjski dolini in predlagali podobno obliko organiziranosti, kot ga ima gospodarstvo obeh dolin. Prednosti skupnega nastopanja bi bilo kar nekaj. ÄŒakamo na odgovore.ÂŤ Sicer pa bodo, je ĹĄe poudaril Vedenik, tudi letos nadaljevali programe, s katerimi skrbijo za kakovost Ĺživljenja svojih Ä?lanov v kulturi, ĹĄportu, naÄ?rtujejo razĹĄiritev projekta StarejĹĄi za starejĹĄe na vsa druĹĄtva upokojencev v omenjenih obÄ?inah, zanesljivo pa bodo k temu dodali ĹĄe druge tekoÄ?e naloge. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 4. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

4. aprila 2019

49 razlogov za veselje, nosilci sprememb in rasti V 36. gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline nagrajenih 20 nalog – S spremembo sistema ocenjevanja zagotovili veÄ?jo objektivnost in poenotili merila ocenjevanja – Skupina Gorenje nagradila avtorja najboljĹĄe naloge s tehniÄ?nega podroÄ?ja Tatjana PodgorĹĄek

Velenje – V dvorani doma kulture v Velenju je bila zakljuÄ?na prireditev 36. gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline. V njem so uÄ?enci iz 10 osnovnih ĹĄol regije SaĹĄa ter s Polzele in PetrovÄ? ter dijaki 4 ĹĄol Ĺ olskega centra Velenje izdelali 49 raziskovalnih nalog, od tega osnovnoĹĄolci 29.

Njihova kakovost je bila, so zapisali Ä?lani ocenjevalnih komisij v poroÄ?ilu, zelo visoka, javne predstavitve odliÄ?ne. Avtorje 20 raziskovalnih nalog so na zakljuÄ?ni slovesnosti nagradili z bronastim, srebrnim in zlatim priznanjem, na drĹžavno sreÄ?anje, ki bo maja, pa bodo odĹĄli avtorji 39 raziskovalnih nalog. Zlato priznanje sta prejeli dve nalogi. Sicer pa so bili zmagovalci vsi, ki so nalogo izdelali, prav tako so potrdili, da so nosilci sprememb in rasti.

Predsednik programskega sveta gibanja GaĹĄper Ĺ karja je v nagovoru zbranim dejal, da so lahko ponosni na svoje doseĹžke. Znova so pokazali svoj potencial, prizadevnost, inovativnost, pripravljenost za pridobivanje novih znanj. Sicer pa sta zanj zakljuÄ?na prireditev in drĹžavno tekmovanje mladih raziskovalcev le vrhunec programskega leta gibanja. To namreÄ? poteka celo ĹĄolsko leto,

zaÄ?ne se z objavo razpisa v septembru. V danaĹĄnjem Ä?asu lova za kadri – je dejal Ĺ karja – se iskanje bodoÄ?ih sodelavcev seli iz fakultet na srednje ĹĄole in status uspeĹĄnega mladega raziskovalca je dobra referenca zanje pri bodoÄ?ih delodajalcih. ÂťVse to izpostavljam zato, da vsi skupaj opazimo velik potencial in razseĹžnosti gibanja.

To je za nas velika odgovornost, da nadaljujemo po zaÄ?rtani poti.ÂŤ Ĺ karja je opozoril ĹĄe na novost letoĹĄnjega gibanja, in sicer so s spremembami pri ocenjevanju poveÄ?ali objektivnost, poenotili merila ocenjevanja ter izdelavo recenzij. Ob tej priloĹžnosti se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri ohranitvi gibanja na visoki kakovostni ravni in da projekt ob podpori obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki kot glavnih financerk, Ĺ olskega centra Velenje ter gospodarstva lahko izpeljejo. Pri slednjem je oznaÄ?il kot primer dobre prakse sodelovanje s Skupino Gorenje. Ta je tudi letos nagradila najboljĹĄo nalogo s tehniÄ?nega podroÄ?ja. ÂťStavimo na vas mlade raziskovalce, da nas boste popeljali v boljĹĄi in varnejĹĄi jutri,ÂŤ je sklenil GaĹĄper Ĺ karja.

11. zapored so na slovesnosti podelili ĹĄe skulpturo Bergmandeljc – zaĹĄÄ?itnika gibanja. Prejel jo je dr. Nikola HoleÄ?ek.

Nagrajene raziskovalne naloge OsnovnoĹĄolske: bronasto priznanje: Nas reklame res zavajajo?

(Kaja KovaÄ?iÄ?, Ĺ˝iva Sever, Jana BastiÄ?), Merjenje pljuÄ?ne funkcije s spirometrom (Zala PoberĹžnik, StaĹĄa Krajnc) - vse ĹĄola Gustava Ĺ iliha Velenje; Analiza vode Velenjskega jezera, reke Pake in potoka PireĹĄica (Pia Horvat, Ĺ pela Zajc), Akvaponika – preverjanje delovanja simbiotiÄ?nega ekosistema v vaĹĄi dnevni sobi (MatevĹž PoliÄ?nik, Filip PuĹĄnik Jamnikar); Setev zelenjave se zaÄ?ne z izbiro semena (Lana

Jenko) – vsi ĹĄola Gorica Velenje; srebrno priznanje: Ali je ĹĄport zdrav? (Lan Sonjak) ĹĄola Polzela; Spoznajmo obiÄ?aje v Ĺ martnem ob Paki v 20. stoletju (Lara PodgorĹĄek, Ema HoleĹĄek) ĹĄola bratov Letonja Ĺ martno ob Paki; Razgradljivost biorazgradljivih vreÄ?k in njihov vpliv na okolje (Urban SuĹĄec, Nej KlanÄ?nik) ĹĄola Gustava Ĺ iliha Velenje; Katera metoda uÄ?enja poveĹže zapleten labirint celic v moĹžganih? (TjaĹĄ Esih, Vida Volk), ĹĄola Mihe Pintarja Toleda Velenje; Vpliv

Avtorji nagrajenih 12 osnovnoĹĄolskih raziskovalnih nalog prihajajo iz ĹĄestih ĹĄol.

Med izdelanimi 20 srednjeĹĄolskimi raziskovalnimi nalogami jih je bronasto, srebrno in zlato priznanje prejelo osem.

Rekli so â?ą

Tako kot minula leta Ä?aka avtorje nagrajenih nalog iz osnovnih ĹĄol izlet, avtorji nagrajenih nalog srednjih ĹĄol pa so poleg priznanja prejeli ĹĄe denarne nagrade. đ&#x;”˛

podlage in tlaka v Ĺžogi na nogometno igro (Rok Hudournik), ĹĄola Ĺ alek Velenje; Elektronski sistem evidence prehrane (AnĹže Maj Blagus) ĹĄola Gorica Velenje; zlato priznanje: UÄ?inkovito in ugodno Ä?iĹĄÄ?enje maÄ?je dlake s tekstila (Katja Mogilnicki) ĹĄola Gustava Ĺ iliha Velenje.

SrednjeĹĄolske naloge dijakov Ĺ olskega centra Velenje: bronasto priznanje: Izdelava laserskega gravirnika s kinematiko H-bot (Marko Hrovat, GaĹĄper Polak RoĹžiÄ?) - Ĺ ola za strojniĹĄtvo, geotehnologijo in okolje; Izdelava in meritve kavnega avtomata

Koristi so na obeh straneh Skulptura Bergmandeljca – zaĹĄÄ?itnika gibanja, dr. Nikoli HoleÄ?ku – Gibanje me je prepriÄ?alo Tatjana PodgorĹĄek

Na zakljuÄ?ni slovesnosti 36. gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline so 11-iÄ? zapored podelili skulpturo Bergmandeljca – zaĹĄÄ?itnika gibanja. Prejme jo lahko posameznik ali organizacija za veÄ?letno uspeĹĄno delo ter sodelovanje v aktivnostih gibanja, za doseĹžene posebne uspehe pri

mladinskem raziskovalnem delu ali izjemne enkratne doseĹžke. Tokrat je skulpturo prejel dr. Nikola HoleÄ?ek. ÂťTaka stvar te vedno preseneti, Ä?eprav sem jo po analognem izraÄ?unu priÄ?akoval,ÂŤ je komentiral priznanje HoleÄ?ek iz Skupine Gorenje, kjer je med drugim osnoval laboratorij za akustiko.

Pojasnil je, da v gibanju sodeluje Ĺže 26 let, preizkusil pa se je v vseh vlogah: najprej je bil mentor mladim raziskovalcem, nato Ä?lan ocenjevalnih komisij, zadnjih sedem let je predsednik ocenjevalne komisije s podroÄ?ja tehniĹĄkih ved. ÂťNe bi govoril o sebi, bolj o gibanju, ki me je v teh letih prepriÄ?alo. Spremljal

sem nekatere mlade raziskovalce na Ĺživljenjski poti in mnogi med njimi so uspeĹĄni.ÂŤ Sodelovanje v gibanju je, meni, priloĹžnost za mlade, za njihovo spoznanje z raziskovalnim delom, za izdelavo raziskovalne naloge, kar je odliÄ?na osnova za njihovo kasnejĹĄe pisanje seminarskih, diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog. To je uvod, so dragocene izkuĹĄnje za njihov nadaljnji osebnostni ter karierni razvoj. Dodal je ĹĄe, da ima gibanje izjemen pomen za izmenjavo in kroĹženje znanja, krepitev medsebojnih

Skupna Gorenje je drugiÄ? podelila nagrado najboljĹĄima avtorjema raziskovalne naloge s tehniĹĄkega podroÄ?ja. Prejela sta jo avtorja naloge Avtonomni model letala Simon StrmĹĄnik in Kamil Kosi.

(Jan Zidar); Avtomatizacija organizacije ĹĄportne prireditve (AnĹže GorĹĄek, BlaĹž MeĹžnar) – vsi Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola; srebrno priznanje: Project mockingbird (Jure HriberĹĄek, Jakob Gaber); Sistemi za upravljanje pametnih hiĹĄ (Ĺ˝iga Zupanc, Tilen Nabernik) – vsi Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola; Pot protonov v snovi (NeĹža Vipavc) Gimnazija; ÂťPeer to peerÂŤ posojila (Klara Jovan) Ĺ ola za storitvene dejavnosti; zlato priznanje: Avtonomen model letala (Simon StrmĹĄnik, Kamil Kosi) Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola.

Skulpturo Bergmandeljc – zaĹĄÄ?itnika gibanja – je prejel dr. Nikola HoleÄ?ek

stikov in sodelovanja z uÄ?enci, dijaki, uÄ?itelji, profesorji, mentorji in recenzenti. Zanj je prava usmeritev v naĹĄo skupno prihodnost, da bo naĹĄe znanje ostalo ÂťmladoÂŤ

Dr. Simon Brezovnik, vodja predrazvoja iz Razvojno kompetenÄ?nega centra kuhalnih aparatov Skupine Gorenje: ÂťV Gorenju podpiramo gibanje predvsem zato, ker v mladih raziskovalcih vidimo naĹĄe potencialne bodoÄ?e kadre kot nosilce sprememb in rasti. Ĺ˝elimo jim predstaviti tehnologijo, naĹĄo raziskovano dejavnost in jim sporoÄ?iti, da imajo velike moĹžnosti za zaposlitev v Ĺ aleĹĄki dolini. V Velenju imamo 400 raziskovalcev, ki takĹĄne rezultate, kot so jih odkrili pri svojih nalogah mladi raziskovalci, odkrivajo vsak dan. Za nagrado smo avtorjema najboljĹĄe raziskovalne naloge s tehniĹĄkega podroÄ?ja namenili izobraĹževanje v 3D modeliranju. Tako Ĺželimo okrepiti njihovo znanje, da bodo hitreje in laĹžje stopali po raziskovalni poti.ÂŤ Dr. Erika GlasenÄ?nik, predsednica ocenjevalne komisije za osnovnoĹĄolske in srednjeĹĄolske naloge s podroÄ?ja biotehniĹĄkih in naravoslovnih ved: ÂťNe glede na to, da sta bili letos zlati le dve nalogi, ki sta bili odliÄ?no ocenjeni (prejeli sta skoraj vse toÄ?ke), so naloge vsako leto boljĹĄe. Mladi imajo ogromno idej, ne moreĹĄ verjeti, kaj vse si izmislijo. VedoĹželjni so ĹĄe pa ĹĄe, njihove predstavitve nalog so odliÄ?ne. Mislim, da je gibanje zanje res nekaj odliÄ?nega, da je to zanje dobra zadeva za in naĹĄe okolje postalo na znanju temeljeÄ?a druĹžba. SodelujoÄ?i se uÄ?ijo drug od drugega, koristi so na obeh straneh.

Po njegovem mnenju je ĹĄola tista, ki vzgaja in izobraĹžuje mlade, mentorji v gibanju jim pomagajo, jih usmerjajo, da formalno pridobljeno znanje nadgradijo v veÄ?ji meri, kot ga lahko pri rednem ĹĄolanju.

Tudi v prihodnje je pripravljen sodelovati v gibanju kot mentor in recenzent. Z velikim veseljem bo prenaĹĄal svoje znanje na mlade in jim pomagal pri raziskovalnem delu. ÂťMladi, obvezno se lotite tega, opazujte, berite, se pogovarjate, tema bo priĹĄla sama,ÂŤ pa svetuje tistim, ki o tovrstnem izzivu ĹĄe razmiĹĄljajo. đ&#x;”˛

Ĺživljenje. Z raziskovalnim delom mladi razvijajo potenciale, ki jih morda pri rednem pouku ne morejo toliko razviti.ÂŤ Tadej VoduĹĄek: ÂťMentor avtorjem raziskovalnih nalog na osnovni ĹĄoli Gustava Ĺ iliha Velenje sem Ĺže vrsto let in ugotavljam, da uÄ?ence zanima veliko stvari in da je velikokrat teĹžava za idejo najti mentorja. Menim, da je za raziskovanje in z njim povezana prihodnost bojazen odveÄ?. Na zaÄ?etku sem menil, da je mladim treba veliko pomagati, z leti pa ugotavljam, da ti veliko vedo in da tudi mentorja uÄ?ijo. Potrebujejo le usmeritev, da ne zajadrajo ven iz tega, kar bi radi. Mladi so Ĺželjni znanja, se pustijo v doloÄ?eni meri voditi, mentor pa mora paziti, da jim pri tem ne ÂťubijeÂŤ iskrice, ker potem ne bodo veÄ? oni raziskovali.ÂŤ Lana Jenko: ÂťNa osnovni ĹĄoli Gorica Velenje je raziskovalna dejavnost zelo razvita, sama sem se vanjo vkljuÄ?ila prviÄ?.

Razlog za to je bilo iskanje odgovora na vpraĹĄanje, zakaj ljudje v trgovinah raje izberejo zelenjavo, pridelano na bio, ne pa tudi na konvencionalni naÄ?in. Potrebnega je bilo kar precej truda, vÄ?asih je bilo kar teĹžko uskladiti dejavnosti s ĹĄolskimi obveznostmi, a vse to odtehtajo pridobljene izkuĹĄnje in veliko novega znanja ne samo iz biologije.ÂŤ

Mladi raziskovalci v ĹĄtevilkah

V letoĹĄnjem gibanju so sodelovali uÄ?enci iz 10 osnovnih ĹĄol iz regije SaĹĄa, ĹĄole Polzela in po daljĹĄem Ä?asu iz ĹĄole PetrovÄ?e. NajveÄ? nalog so izdelali uÄ?enci ĹĄole Gustava Ĺ iliha (7), eno manj uÄ?enci ĹĄole Gorica (obe Velenje), avtorji 5 nalog so uÄ?enci ĹĄole Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj, po tri so izdelali uÄ?enci ĹĄol bratov Letonja Ĺ martno ob Paki ter ĹĄole Ĺ alek Velenje, po eno pa uÄ?enci ĹĄol Mihe Pintarja Toleda Velenje, Polzela, PetrovÄ?e, Frana Kocbeka Gornji Grad in Ljubno ob Savinji.

Avtorji srednjeĹĄolskih nalog so dijaki ĹĄtirih ĹĄol Ĺ olskega centra Velenje: pod 16 nalog so se podpisali dijaki Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole, avtorji dveh so iz Ĺ ole za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje, avtorji ene naloge pa so iz Ĺ ole za storitvene dejavnosti in gimnazije.

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 4. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

KULTURA

4. aprila 2019

V ritmih zvoÄ?nih vibracij dreves Za vsako drevo ritem in melodija, pesem in ples, vibracija in atmosfera Tina Felicijan

Velenje, 29. marec – Skladatelj in avtor multimedijskih vsebin Stane Ĺ pegel je lani izdal Ĺže 17. studijski album Listavci/Forest Tales. Uglasbil je pozitivne vibracije desetih najpogosteje rastoÄ?ih listnatih dreves v Ĺ aleĹĄki dolini in jih postavil v zvoÄ?ne ambiente

gozdov, ki spletejo kuliso za Ä?utni sprehod med zvoki drevesnih kroĹĄenj.

Poleg zvoÄ?ne je projekt dobil tudi vizualno podobo s klimatiÄ?nimi video filmi ter plesno interpretacijo zgodb, ki jih v jeziku ritmov in melodij pripovedujejo breza, kostanj, gaber, oreh, hrast, jesen, javor, topol, lipa in bukev.

Plesni performans je nastal v sodelovanju s Plesnim teatrom Velenje pod okriljem Festivala Velenje. Pod mentorstvom Nine Mavec Krenker so Burja Podlesnik, Oja Flis, Zoja Krenker, Lara Stanković SuĹĄec, Anja Zaverla in Neja Veternik odplesale zgodbe listavcev, navdihnjene v poganskem verovanju, ki drevesa povezuje z boĹžanstvi. Tako so z gibi ponazorile znaÄ?aje dreves. Ĺ e eno dimenzijo je projektu dodal zven besed. Izbrano poezijo slovenskih pesnikov, ki opevajo glavne junake Ĺ peglovih skladb, je interpretiral velenjski literat Ivo Stropnik. đ&#x;”˛

Foto: Ksenija Mikor

PalÄ?ica 145 balerin in baletnikov velenjske glasbene ĹĄole je uprizorilo Andersenovo pravljico PalÄ?ica Tina Felicijan

Priznanja za tri srÄ?ne prostovoljce Na redni letni programski skupĹĄÄ?ini MZPM Velenje so nagradili dolgoletne prostovoljce zveze, ki delujejo na razliÄ?nih podroÄ?jih Velenje, 28. marca – V Ä?etrtek so v vili RoĹžle pripravili redno letno programsko skupĹĄÄ?ino MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine (MZPM) Velenje. ÄŒlani in Ä?lanice iz 15 DruĹĄtev prijateljev mladine, ki delujejo v treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?inah, so sprejeli poroÄ?ila o delu v lanskem letu in potrdili bogat program za leto 2019. SkupĹĄÄ?ine zveze so vedno posebne tudi zato, ker na njih podelijo priznanja ob Tednu otroka.

Priznanja za Âťizreden prispevek pri druĹžbeni vzgoji otrokÂŤ so za leto 2018 dobili trije dolgoletni prostovoljci, brez katerih si pri zvezi teĹžko predstavljajo delo in izvedbo raznolikih projektov.

Dobitniki priznanj svoje znanje in talente nesebiÄ?no delijo med otroke in druĹžine iz Ĺ aleĹĄke doline.

Iz rok predsednika MZPM Velenje Zdenka GoriĹĄka je priznanje prva prejela Janja Jelen, dolgoletna prostovoljka zveze in uspeĹĄna predsednica DruĹĄtva prijateljev mladine Ĺ entilj. Rada ima izzive in otroke, ki so drugaÄ?ni in odstopajo od povpreÄ?ja. Vedno jo pri tem zanima, kakĹĄna Ĺživljenjska zgodba jih zaznamuje. To je tisto, kar ji daje zagon tudi pri vodenju DPM Ĺ entilj, v katerem so leta 2011 prav pod njenim vodstvom oĹživili delovanje druĹĄtva. Ĺ e veÄ?, uspelo jim je zdruĹžiti krajane Ĺ entilja in z razliÄ?nimi prireditvami pripeljati mesto na vas. Njihove prireditve so mnoĹžiÄ?no obiskane, pri pripravi programa pa upoĹĄtevajo tako Ĺželje otrok kot njihovih starĹĄev. Druga je priznanje prejela Lidija Hartman Koletnik, prostovoljka z izjemnim obÄ?utkom za

socialna vpraĹĄanja. Ob sluĹžbi na velenjskem Centru za socialno delo pa je Ĺželela svoje strokovno znanje deliti tudi prostovoljno, zato se je Ĺže leto po zaposlitvi, leta 1999, pridruĹžila velenjski skupini, ki svetuje pri Tom telefonu

mladim kiparjem sodeloval Ĺže 38. leto zapored. Z novim letom se je kot uÄ?itelj upokojil, na kolonijah pa bo kot prostovoljec sodeloval tudi v prihodnje. Sodelovanje na koloniji, ki teÄ?e v ritmu mladosti, dlet in kladiv, mu je vedno veliko

Dobitniki priznanj ob Tednu otroka za leto 2018; Lidija Hartman Koletnik, Peter Matko in Janja Jelen svoje znanje in talente nesebiÄ?no delijo med otroke in druĹžine iz Ĺ aleĹĄke doline.

za mladostnike. Koletnikova je aktivna tudi v odboru za humanitarnost pri MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje. Ima izreden Ä?ut za soljudi in je vedno pripravljena pomagati tistim, ki sami ne zmorejo. Njena najveÄ?ja nagrada je obÄ?utek, da je pomagala. Tretji nagrajenec je Peter Matko, likovni pedagog, ki je na lanski jubilejni 45. Mali Napotnikovi kiparski koloniji kot mentor

pomenilo. Ponosen je, ker so pod njegovim mentorstvom nastale ĹĄtevilne umetnine mladih kiparjev. Tudi pri njegovi (sedaj Ĺže nekdanji) ĹĄoli Gustava Ĺ iliha so tudi na njegovo pobudo postavili forma vivo z umetninami mladih kiparjev, ki so nastali prav na v svetu in pri nas edinstveni koloniji, ki se je obdrĹžala kljub ĹĄtevilnim spremembam v ĹĄolstvu in druĹžbi. đ&#x;”˛

Letos mineva deset let, odkar so na Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega Velenje ustanovili baletni oddelek. Sprva je ure klasiÄ?nega baleta obiskovalo le okrog 25 uÄ?encev, a je njihovo ĹĄtevilo iz leta v leto naraĹĄÄ?alo in je danes v baletnih razredih Ĺže 145 otrok – od najmlajĹĄih do najstnikov.

Otroci namreÄ? lahko zaÄ?nejo obiskovati ure baleta pri petih ali Ĺže pri ĹĄtirih letih, niĹžjo baletno ĹĄolo pa obiÄ?ajno zakljuÄ?ijo pri 15 letih. Oddelek je sprva vodila TjaĹĄa Stergulec Repac, zadnjih pet let pa balet na velenjski glasbeni ĹĄoli pouÄ?uje Maja VerÄ?ko, ki nadaljuje tradicijo ustvarjanja vsakoletnih baletnih produkcij. ÂťBalet je osnova vseh plesov.

Korenine ima v Franciji in sega daleÄ? v zgodovino. Kar ga najbolj razlikuje od drugih plesnih zvrsti,

je to, da je balet zelo discipliniran ples. Disciplina je pomemben del dinamike v razredu. Recimo: vsi uÄ?enci imajo enake drese, copate, spete lase. Pri baletu gibi niso tako domiĹĄljijsko navdihnjeni, kot so pri drugih plesnih zvrsteh, saj morajo uÄ?enci usvojiti toÄ?no doloÄ?ene korake, ki se nato povezujejo v koreografije,ÂŤ je balet opisala Maja VerÄ?ko, ki ji je ta plesna zvrst postala vĹĄeÄ? Ĺže v otroĹĄtvu, ko je opazovala ure v baletni ĹĄoli, v kateri je bila njena mama korepetitorka. Ĺ e kot ĹĄtudentka je plesala v raznih projektih, a ker se je kmalu poĹĄkodovala, se za profesionalno baletno kariero ni odloÄ?ila. Usmerila se je v pouÄ?evanje otrok. Tudi v tej vlogi se dobro poÄ?uti, pravi. ÂťSamo pouÄ?evanje je velik izziv predvsem zato, ker niĹžjo baletno ĹĄolo obiskujejo otroci v takem starostnem razponu. Vsak dan se pojavljajo nova vpraĹĄanja, kako doloÄ?ene stvari pribliĹžati najmlajĹĄim in kako starejĹĄim.ÂŤ Postati balerina, so otroĹĄke sanje marsikatere deklice. Baletni kostumi namreÄ? zlahka navdihnejo otroĹĄko domiĹĄljijo, elegantni gibi, na videz tako lahkotni, pa oÄ?arajo in vzbudijo Ĺželjo po posnemanju. A to, kar lahko opazujemo na odru, je le vrh vrha, na katerega lahko splezajo le tisti, ki se za to izjemno potrudijo. ÂťMarsikdo se zaljubi v prelepe

9

obleke in copate. A ko pride v baletno ĹĄolo, ga Ä?aka ĹĄe veliko truda, preden lahko to obleÄ?e.

Dovolj moÄ?na Ĺželja otroka je tista, ki vodi v vztrajnost in trud, to pa privede do uresniÄ?enja sanj – balerine, ki je podoba nekakĹĄne popolnosti,ÂŤ pravi VerÄ?kova. ÄŒetudi balerine in baletniki v niĹžji baletni ĹĄoli ĹĄe ne usvajajo dih jemajoÄ?ih korakov, ki so jih sposobni izvesti ĹĄele v nadaljnjem ĹĄolanju, lahko na odru naravnost zablestijo. To baletni oddelek velenjske glasbene ĹĄole dokazuje z vsakoletnimi nastopi in tudi bolj kompleksnimi produkcijami, kakrĹĄna je letos baletna predstava PalÄ?ica, v kateri nastopajo vsi uÄ?enci vseh starostnih skupin.

V Andersenovi pravljici namreÄ? nastopajo ĹĄtevilni liki iz domiĹĄljijskega sveta, ki so jih na odru upodobili balerine in baletniki.

Pod mentorstvom Maje VerÄ?ko so se spreminjali v Ĺžabe, hroĹĄÄ?e, vile, ponazarjali spreminjanje narave v letnih Ä?asih in Ä?udovito prikazali zgodbo o drugaÄ?ni deklici, ki na svojem popotovanju spoznava tako odkritosrÄ?ne in dobronamerne prijatelje kot zahrbtne in izkoriĹĄÄ?evalske nepridiprave, nauÄ?i pa se biti samozavestna in samostojna mlada dama, ki nikoli ne bo velika, bo pa vedno imela veliko srce. đ&#x;”˛

Sinergija pomembno prispeva k dodani vrednosti

Ĺ martno ob Paki, 29. marca – V dvorani kulturnega doma v Ĺ martnem ob Paki je bila prireditev ob praznovanju treh jubilejev, in sicer 90-letnici delovanja tamkajĹĄnjih Ä?ebelarske druĹžine, 30-letnici turistiÄ?nega druĹĄtva in 25-letnici pevskega sestava Prijatelji.

Ni nakljuÄ?je, da so se pri praznovanju jubilejev povezali, saj so njihove ÂťpotiÂŤ prepletajo in imajo veliko skupnega. Predvsem so to ljudje, ki velik del svojega prostega Ä?asa namenjajo izvajanju poslanstva druĹžine, druĹĄtva in skupine. Predstavniki jubilantov so vsak zase seznanili udeleĹžence prireditve o dosedanjem delo-

Utrinek z jubilejne prireditve

vanju, uspehih in izzivih, ki jih ĹĄe Ä?akajo. Po mnenju Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janka KopuĹĄarja je praznovanje jubilejev vmesna postaja na poti, ki omogoÄ?a pogled nazaj, predvsem pa tlakovanje poti v prihodnost. ÂťPovezovanje, sodelovanje daje sinergijo, ki je pomemben prispevek k dodani vrednosti. 90-letnik premore modrost, 30-letnik pooseblja energijo, pridnost in delavnost, 25-letnik pa zagnanost – to so lastnosti, ki zagotavljajo, da bodo kultura, turizem in Ä?ebelarstvo ĹĄe naprej bogatili tukajĹĄnji prostor ter Ĺživljenje ljudi v njem.ÂŤ

Da so njihov trud in prizadevanja opazili tudi drugi, dokazujejo priznanja. Tako so Ä?lani skupine Ljudski pevci Prijatelji prejeli srebrne Maroltove znaÄ?ke Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Ä?ebelarska druĹžina bo v teh dneh prejela najviĹĄje priznanje ÄŒebelarske zveze Slovenije – odliÄ?je Antona JanĹĄe prve stopnje, turistiÄ?no druĹĄtvo pa je prejelo priznanje TuristiÄ?ne zveze Slovenije.

Triurno prireditev so poleg Prijateljev popestrili ĹĄe kvartet Svit iz Velenja ter mlada glasbenika Kristina in Ĺ˝iga HriberĹĄek. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 4. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

4. aprila 2019

Moje prvo zeleno berilo

zelene pismenosti.ÂŤ V drugem delu knjige so zgodbe iz deĹžele Ĺ kratovnije, v kateri Ĺživijo ĹĄkratje z zdravilnimi moÄ?mi. To je pravzaprav prispodoba za kraljestvo rastlin z blagodejnimi uÄ?inki. Njeni prebivalci so tako tiste rastline, IzĹĄla je Ä?etrta knjiga izpod peresa Kate LaĹĄtro, ki ki jih avtorica izpostavlja v zeleni zeliĹĄÄ?ni abes poetiÄ?nimi zapisi in zgovornimi ilustracijami cedi. Opisuje njihove lastnosti in uÄ?inkovine, tako pa lahko knjiga sluĹži kot priroÄ?nik. ĹĄiri zeleno pismenost Bralec med drugim spozna DiĹĄeÄ?o gozdno ĹĄkratinjo ciklamo, Lesno ĹĄkratinjo Biserko Tina Felicijan v besedi in sliki po abecedi belo omelo, Ĺ krata Luka Ä?emaĹža, SreÄ?no predstavlja 25 izbranih rastlin, ĹĄkratinjo deteljo in tako naprej.

VelenjÄ?anka Kata LaĹĄtro je izvrstna pozna- ki rastejo v naĹĄem okolju.

Ta knjiga pa je le eden od provalka in raziskovalka zeliĹĄÄ?. Ĺ˝e vrsto let deluje Tako naravo kot knjigo duktov avtoriÄ?inega Ĺživljenjskev okviru DruĹĄtva prijateljev mladine Levi breg. je treba znati brati, je ga projekta Zelena pismenost.

Zadnja leta pa se uveljavlja tudi kot avtorica zapisala avtorica in ÂťS tem projektom Ĺželim ljudi predvsem otroĹĄke in mladinske literature s pomoÄ?jo zeliĹĄÄ? povezati Tudi slikanico na temo zeliĹĄÄ?. V zaÄ?etku marca – mez naravo. Jih povezati v seca ponovnega prebujanja narave – je skupnost, v kateri si bodo Moje prvo predstavila svojo Ä?etrto knjigo, s katero pomagali. Ozavestiti Ĺželim zeleno berilo je, pravi, kronala svoje Ĺživljenjsko delo. naĹĄe naravne moÄ?i in jih je ilustrirala Knjiga Moje prvo zeleno berilo je plod Ĺživeti. Spodbuditi ljudi k hÄ?i Kate LaĹĄtro 60-letnega ustvarjanja, pravi avtorica Ĺživljenju po srÄ?ni kulturi – Katja Talajić.

Kata LaĹĄtro, ki bo letos obeleĹžila svojo kulturi, ki nam je vrojena, a jo 60-letnico. ÂťKnjiga je obenem darilo zaradi sodobnega naÄ?ina Ĺživljenja sami sebi ob rojstnem dnevu, darilo mojim pojasnila: ÂťMoje prvo Kata LaĹĄtro: ÂťMoje prvo zeleno berilo zanemarjamo,ÂŤ je povedala otrokom in vsem bralcem razliÄ?nih generacij, zeleno berilo je knjiga, je moja najpomembnejĹĄa knjiga, ker in optimistiÄ?no dodala, da ki lahko iz nje Ä?rpajo znanje za ĹĄirjenje srÄ?ne ki je v celoti povezana je skupek vseh treh predhodnih.ÂŤ vse veÄ? ljudi postaja zeleno kulture in zelene pismenosti. Glavni namen z rastlinami, zeliĹĄÄ?i, pismenih in srÄ?nih. Vse veÄ? mojega pisanja je namreÄ? povezovanje ljudi z naravo in Ä?rkami naĹĄe abecede. Bralcu ponuja si pomagajo, vse bolj sodelujejo in s tem naravo prek zeliĹĄÄ?ne abecede,ÂŤ je povedala in inovativen naÄ?in uÄ?enja jezika, ki enostavno ustvarjajo okoliĹĄÄ?ine za bolj kakovostno, đ&#x;”˛ dodala, da je knjigo razdelila na dele. V prvem spodbuja in bogati razvoj bralne in hkrati Ä?loveka dostojno Ĺživljenje. â€

â?ą

S kulturo preĹžeta pomlad Ĺ˝e marca je bilo dogajanje v ljubiteljski kulturi pestro, sreÄ?anja pevcev in plesalcev pa se bodo vrstila tudi v tem mesecu – Velenjski plesni oder Ĺže danes Tina Felicijan

V torek, 19. marca, je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, obmoÄ?na izpostava Velenje, gostil ObmoÄ?no sreÄ?anje otroĹĄkih folklornih skupin Z igro in plesom v pomlad.

Potekalo je v kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj, kjer je nastopilo ĹĄest skupin iz Velenja in Zgornje Savinjske doline. SreÄ?anje je strokovno spremljal Tadej Teran.

V petek, 22. marca, pa so v kulturnem domu Ĺ martno ob Paki gostovale tri otroĹĄke gledaliĹĄke skupine, ki so se udeleĹžile obmoÄ?nega sreÄ?anja GledaliĹĄÄ?e na obisku. Nastopili so otroci iz skupine OĹ Livada Velenje in podruĹžnice v Ĺ kalah Mini gledaliĹĄÄ?niki, Mladi gledaliĹĄÄ?niki iz JVIZ Mozirje OĹ ReÄ?ica ob Savinji in devetoĹĄolci iz OĹ BlaĹža ArniÄ?a LuÄ?e.

SreÄ?anje je strokovno spremljal Miha Golob.

Zaradi laĹžje tehniÄ?ne izvedbe pa si je v sklopu

obmoÄ?nega sreÄ?anja Ĺže 14. marca ogledal tudi muzikal PravljiÄ?ni direndaj OĹ bratov Letonja Ĺ martno ob Paki. Konec prejĹĄnjega meseca, 31. marca, je v Gornjem Gradu potekalo obmoÄ?no sreÄ?anje odraslih folklornih skupin, na katerem so zaplesale folklorne skupine iz Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline.

Ljubiteljski ustvarjalci v kulturi se bodo sreÄ?evali tudi ta mesec. JSKD OI Velenje napoveduje obmoÄ?no revijo plesnih skupin Velenjski plesni oder, ki bo na sporedu doma kulture Velenje danes, 4. aprila, ob 18. uri.

V soboto, 6. aprila, bo v glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega med 16. in 19. uro potekala obmoÄ?na revija odraslih pevskih zborov Pozdrav pomladi 2019. V Ä?etrtek, 11. aprila, bo v treh delih poteklo sreÄ?anje pevskih zborov vrtcev Ĺ aleĹĄke doline PriĹĄla je pomlad, in sicer ob 16. uri, 17.15 in ob 18.30. đ&#x;”˛

Povezani so Ĺže 25 let Skupina ljudskih pevcev Prijatelji iz Ĺ martnega ob Paki Ĺže Ä?etrt stoletja ohranja ljudske pesmi svojih prednikov – Peli so in upajo, da ĹĄe bodo, saj prelepa slovenska pesem ne sme utoniti v pozabo Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 29. marca – Od 27 druĹĄtev, skupin, klubov, ki delujejo v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, je to leto jubilejno tudi za skupino ljudskih pevcev Prijatelji, ki praznuje 25-letnico delovanja.

Vodja skupine Bernarda KovaÄ?iÄ? (poleg nje v sestavu prepevajo ĹĄe njen moĹž JoĹže, Dragica in Franc Lesnjak, Fanika Ĺ˝gank in Marko Juvan,) je povedala, da so druĹžinska prijateljska skupina. Delujejo pod okriljem ĹĄmarĹĄkega kulturnega druĹĄtva, vsi pa so nekoÄ? plesali v folklorni skupini Oljka Ĺ martno ob Paki. Ker radi prepevajo, so se po konÄ?anju delovanja pri folklori odloÄ?ili, da bodo prepevali ĹĄe naprej ljudske pesmi in s tem ohranjali ljudsko izroÄ?ilo svojih prednikov. ÂťPrepriÄ?ana sem, da se je tudi po naĹĄi zaslugi ohranila iz

Dovoljeno za dostavo blaga AleĹĄ OjsterĹĄek

ÄŒloveka se ob prebiranju novic kaj hitro navzame obÄ?utek, da se druĹžbe pravzaprav strinjamo samo ĹĄe okoli veljavnosti prometnih znakov. Nisem ĹĄe zasledil, da bi nam kateri od le teh predstavljal teĹžave. Na drugi strani iz Ä?lanka v Ä?lanek zelo lahko skleneĹĄ, da so na udaru pravzaprav vse druĹžbene norme.

Najprej se seveda moramo strinjati, da tudi Ä?lanki niso veÄ? blago, ki bi bilo dostavljeno po pravilih stroke. Razvoj novih medijev je sicer povzroÄ?il potrebo po ĹĄtevilu piĹĄoÄ?ih, na pa tudi potrebe po njihovi pismenosti, kaj ĹĄele po njihovem obvladovanju osnov poroÄ?evalske obrti. Podobno, kot je s prihodom pametnih telefonov vsem bilo dano, da smo postali fotografi. Vsakdan smo si tako ukrojili skozi del strokovne javnosti v obliki normiranih poklicev in torej Ĺživljenje strokovnih argumentov, nadalje skozi svet informacij in pre-poenostavljenih razlag, zato, da bi lahko odloÄ?ali, za kar pa, ponovno, ni potrebno izkazati Ä?esa pretirano ali posebej. Vsem skupen je prostor etike, ki pa od nekdaj velja za ideal in ga je prej kot branik razumeti kot gradnika naĹĄega Ĺželenega lepĹĄega jutri.

Odstop predsednica DruĹĄtva pisateljev je zadnji tak zanimiv primer razlage prometnih znakov, TEĹ 6 in njegova indonezijska zgodba prav tako, zanimivo razlago prometnih znakov ĹĄe vedno goji TomaĹž s svojimi dovozi kontaminirane zemljine iz celjskih na ĹĄaleĹĄke vrtove, nerazkrit ostaja dokument projekcije in utemeljitve vlaganj v objezersko obmoÄ?je. Tem zgodbam lahko dnevno dodajamo nove, ne glede na kraj ali podroÄ?je. DruĹžinski zdravniki v Sloveniji ali Venezuela ali Kosovo ali Brexit - naÄ?in vzpostavljanja realnosti je oblika, modus, naĹĄega lepega jutri in se sam po sebi ne razlikuje pomembneje od Ĺže videnega v pregledu zgodovine razvoja naĹĄih druĹžb. Umberto Eco bi to pojasnil s pomoÄ?jo Viljema iz Baskervilla in dogajanjem v samostanu pred sedmini stoletji, sociologa Berger in Luckmann bi v DruĹžbeni konstrukciji realnosti razloĹžila zakonitosti, ki nastajajo ob sooÄ?enju dveh in prehajanju tega do ravni institucij, da bi danes nakljuÄ?ni mimoidoÄ?i iz rokava stresel resniÄ?no pravo resnico. Med literarnim junakom, znanstvenim konceptom in danes nakljuÄ?nim mimoidoÄ?im smo uspeli vzpostaviti enaÄ?aj in to poimenovati napredek.

Alternatorsko smo na tem mestu vedno zagovarjali potrebo po ohranjanju institucij znanosti, izobraĹževanja, kulture, zdravja, prava, druĹžbenega ustroja, zmoĹžnost zagovarjanja javnega interesa v njih in zagotavljanja le tega, nadalje potrebo po zagotavljanju minimalnih standardov stroke in teĹžnjo k njihovemu dvigovanju po najboljĹĄih posameznikovih zmoĹžnostih. Le tako bo mogoÄ?e ohraniti civilizacijske doseĹžke poimenovanja stvari po tem kar v resnici so – preseĹžke v doseĹžkih kot odliÄ?nost in bull shit kot sranje. Sicer nam res preostane le ĹĄe soglasje okoli semaforjeve đ&#x;”˛ rdeÄ?e, rumene in zelene. â€

Divanhana v Velenju Skupina ljudskih pevcev Prijatelji na jubilejni prireditvi

domaÄ?ega okolja marsikatera ljudska, ki bi sicer utonila v pozabo.ÂŤ

Ljudsko izroÄ?ilo ohranjajo na razliÄ?ne naÄ?ine

Vaje imajo doma, enkrat pri eni, drugiÄ? pri drugi druĹžini, in v posebno zadovoljstvo jim je, da so za ljudsko pesem navduĹĄili tudi svoje otroke. Danes so sicer ti Ĺže odrasli, dva igrata harmoniko, prepevata v domaÄ?em pevskem zboru. ÂťTo je najlepĹĄa popotnica, ki smo jo dali otrokom, in tudi upanje, da naĹĄa pesem ne bo zamrla.ÂŤ V 6-Ä?lanskem pevskem sestavu v 25 letih delovanja ni bilo bistvenih kadrovskih sprememb (poleg omenjenih so prepevali ĹĄe Ivan Funtek, Erika Irman in Helena Medved), razveseljivo pa je, meni sogovornica, da je vsak, ki se jim pridruĹži na novo, mlajĹĄi. ÂťOdprti smo za druge in vsakega bomo veseli.ÂŤ Ljudsko pesem ohranjajo na razliÄ?ne naÄ?ine, zagotavlja KovaÄ?iÄ?eva. Predstavljajo se na koncertih, gostujejo po domovih za varstvo odraslih po vsej Sloveniji, prepevali so tudi Ĺže v tujini, bili veÄ?krat gostje radijskih in TV

oddaj, odzivajo se na ĹĄtevilna povabila domaÄ?ih druĹĄtev ... ÂťPovabil je toliko, da vsem ne moremo ugoditi. Smo pa povsod, kjer nastopamo, lepo sprejeti. Sploh v domovih za starejĹĄe si Ĺželijo, da bi jim veÄ?krat polepĹĄali kakĹĄen dan.ÂŤ So dokaj redni udeleĹženci sreÄ?anj ljudskih pevcev in so bili Ĺže dvakrat izbrani za drĹžavno sreÄ?anje, na sreÄ?anju citrarjev so jih proglasili za Najbolj preĹĄmentane ljudske pevce.

Na vpraĹĄanje, na kaj so najbolj ponosni, je Bernarda KovaÄ?iÄ? odgovorila: ÂťNa to, da radi pojemo, da smo skupaj Ĺže 25 let. Doslej smo posneli tri zgoĹĄÄ?enke, snemali smo dvakrat tudi za glasbeni inĹĄtitut za narodopisje v Ljubljani. Konec leta 2017 smo prejeli zlato priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Nekaj je Ĺže ostalo za nami.ÂŤ Za prihodnje si Ĺželijo zdravja, da bodo lahko ĹĄe nastopali povsod, kamor jih bodo povabili.

DaleÄ? od tega, da bi jim zmanjkalo gradiva. Ĺ e veliko imajo zbranega, zato: ÂťSmo peli in ĹĄe bomo, saj je slovenska pesem prelepa in ne sme utoniti v pozabo,ÂŤ je sklenila Bernarda KovaÄ?iÄ?. đ&#x;”˛

Bosanskohercegovska skupina Divanhana, ena najpopularnejĹĄih sevdah zasedb, se vraÄ?a na slovenske odre. Po petih lanskoletnih koncertih, na katerih je skupina navduĹĄila obÄ?instvo v Sloveniji, bo 23. aprila najprej gostovala v Velenju, ob 19.30 v Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega. Gostovanje sovpada z vrhuncem promocijskih in koncertnih aktivnosti, saj je zasedba pravkar objavila nov video in pesem Zova, prvo avtorsko skladbo skupine in hkrati prvo z novo pevko Ĺ ejlo Grgić. Ta je s svojo vokalno senzibilnostjo obÄ?instvo oÄ?arala Ĺže na svojem prvem lanskoletnem slovenskem nastopu.

Skupina Divanhana je tradicionalno izroÄ?ilo Ĺžanra preoblekla v sodobne aranĹžmaje.

Z obÄ?uteno izvedbo sevdalink, bosanskih ljudskih pesmi ter razkoĹĄno orkestriranimi đ&#x;”˛ skladbami raznorodnega balkanskega melosa. â€

jumbo 4 x 3 Velenje.indd 3

14/02/19 09:53

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 4. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

4. aprila 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Obiskali so nas udeleĹženci programa socialne aktivacije Na Radiu Velenje smo veseli gostov, tako tistih, ki sodelujejo pri pripravi naĹĄih programskih vsebin, kot tistih, ki jih zanima naĹĄe delo.

PrejĹĄnji teden smo gostili skupino udeleĹžencev dolgega programa socialne aktivacije, ki ga izvaja Novus. Gre za evropsko podprt projekt evropske kohezijske politike.

Predstavili smo jim naĹĄe delo, kar jih je zelo zanimalo. Njihova mentorica Helena Felicijan je ob koncu obiska dejala: ÂťDobili smo vpogled in ĹĄirino znanja s podroÄ?ja komunikacije, informiranja, oglaĹĄevanja

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

UdeleĹženci programa socialne aktivacije na obisku v studiu Radia Velenje

in aktualnosti dogodkov, ki jih posredujete posluĹĄalcem Radia Velenje. Veseli nas, da lahko s skupnimi moÄ?mi spodbudimo slehernega posameznika k sodelovanju in opolnomoÄ?enju na trgu dela. Le-to pa nam lahko uspe v sodelovanju z vami, po-

vezovanjem gospodarstva, negospodarstva, lokalnega in ĹĄirĹĄega okolja.ÂŤ Skupina bo obiskovala tudi druga delovna okolja, v katerih bodo skuĹĄali svojim varovancem po uspeĹĄno konÄ?anem programu đ&#x;”˛ mz tudi najti delovna mesta. â€

1. LUKA BASI & MARKO Ĺ KUGOR – RuĹža bila 2. ANIKA HORVAT – Tika tak 3. JAY BOLK – Ne zapuĹĄÄ?aj me Mladi KoroĹĄec z umetniĹĄkim imenom Luka Basi nadaljuje kariero z duetom, ki ga je posnel s trenutno zelo aktualnim hrvaĹĄkim izvajalcem Markom Ĺ kugorjem. Skupaj sta posnela pesem RuĹžo bila, ki sicer napoveduje prihajajoÄ?i Lukov album.

GLASBENE novice

Stonesi zaradi bolezni Micka Jaggerja preloĹžili turnejo Legendarna britanska rock skupina Rolling Stones je zaradi bolezni svojega frontmana Micka Jaggerja preloĹžila turnejo po Severni Ameriki, ki bi jo morali zaÄ?eti aprila. 75-letnik je na druĹžbenih omreĹžjih zapisal, da je Ĺžalosten, ker so morali preloĹžiti

zbirka kitar kitarista in pevca skupine Pink Floyd Davida Gilmourja. Zbirka bo med 14. in 19. junijem ponujena na draĹžbi v New Yorku, izkupiÄ?ek pa bo ĹĄel v dobrodelne namene.

V ospredju postavitve je kitara Black Strat. Gre za Ä?rni Fender Stratocaster iz leta 1969, ki predstavlja najpomembnejĹĄi predmet draĹžbe, na kateri bo sicer kar okoli 120 kitar iz Gilmourjeve zbirke. Kitara je obrabljena in popraskana, oÄ?itno je, da jo je glasbenik veliko uporabljal, kar jo

na stari rock, je ob pomoÄ?i Likarja, ki nastopa v vlogi producenta in kitarista, v novi izdelek vpletla moderne elemente in napoveduje album s sodobno produkcijo. V Ĺživo ga bodo predstavili v petek, 5. aprila, v kavarni ljubljanske Drame. Na ploĹĄÄ?ku bo sicer trinajst pesmi, od tega ena (Pored mene) v srbohrvaĹĄÄ?ini in ena v angleĹĄÄ?ini. Za skladbo Pored mene nameravajo posneti tudi videospot, in sicer ob pomoÄ?i svojih oboĹževalcev, ki jih pozivajo, naj jim poĹĄljejo posnetke samih sebe.

Janet Jackson v Dvorani slavnih rokenrola

turnejo, da pa bo zelo trdo delal, da bo lahko Ä?im prej spet na odru.

Glasbenik ima teĹžave s srcem. Potreboval naj bi operacijo, in sicer naj bi mu zamenjali zaklopko.

Jagger bo operiran ĹĄe ta teden, po operaciji pa naj bi povsem okreval in se do poletja Ĺže vrnil na koncertne odre. Zasedba bi sicer morala ameriĹĄko turnejo No Filter po prvotnih naÄ?rtih zaÄ?eti 20. aprila v Miamiju.

Kitare Davida Gilmourja pred draĹžbo na ogled v Londonu V prostorih avkcijske hiĹĄe Christie's London je na ogled

dela ĹĄe bolj dragoceno. Kar 15 let je bila njegova glavna studijska in koncertna kitara. Nanjo je igral tudi leta 2005 ob zdruĹžitvi Pink Floydov za nastop na dogodku Live 8 v Hyde Parku. Ocenjena vrednost kitare je med 100.000 in 150.000 dolarji.

Svoje mesto v Dvorani slavnih rokenrola je pri 52 letih dobila tudi pop zvezdnica Janet Jackson, mlajĹĄa sestra bolj znanega pokojnega kralja popa Michela Jacksona, ki letos zaznamuje tridesetletnico izida svojega prelomnega albuma Rhythm Nation. Glasbenica, ki je pred slabima dvema letoma, le nekaj mesecev pred 51. rojstnim dnem, prviÄ? postala

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

mama, pa ni edina, ki so jo letos uvrstili v prestiĹžni muzej. Ob Jacksonovi so v omenjeni muzej letos uvrstili ĹĄe pet britanskih zasedb, in sicer Radiohead, Roxy Music, The Zombies, Def Leppard in The Cure ter legendarno pevko zasedbe Fleetwood Mac, Stevie Nicks.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Sekstakord – Ko spusti zavesa se Ansambel LipovĹĄek – Beli angel Ansambel Stil – Lenuh Ansambel Svetlin – Pismo zadnjega brata Ansambel BanovĹĄek – SreÄ?o prijateljem Ansambel Opoj – NaĹĄa glasba Ansambel Roka Ĺ˝lindre & Amabile – Veliko je Ĺželja Ansambel Tonija Verderberja – ÄŒe imaĹĄ me res rad Veseli Dolenjci – Dej, dej povej Vrli muzikanti – Slovenska pesem

www.radiovelenje.com

Natalija Verboten vabi na ples Natalija Verboten, ki je lani presenetila s pesmijo Lepa na pogled, je na letoĹĄnji prvi pomladni dan predstavila novo skladbo z naslovom V srce. Plesna skladba, ki posluĹĄalca kar popelje na plesiĹĄÄ?e, bo zagotovo pristala na seznamih glasbenih Ĺželja udeleĹžencev zabav kot tudi na lestvicah

ANIKA HORVAT Primorska pevka Anika Horvat predstavlja novo skladbo z naslovom Tika tak.

Nova skladba je del njenega novega prihajajoÄ?ega albuma z naslovom Ko se prebuja dan, na katerem je zbranih deset skladb. Me njimi je tudi akustiÄ?na priredba skladbe Samo ti, s katero je leta 2009 zmagala na Slovenski popevki.

Up N' downs tik pred izidom drugega albuma Mozirska zasedba Up N' downs, ki se ji je pred letom pridruĹžil Robert Likar (The Drinkers, Niet), bo v kratkem izdala svoj drugi album Vse, kar sem pozabil II. Skupina, ki sicer stilsko prisega

FLIRRT radijskih postaj. Avtor besedila je trenutno najbolj iskani avtor ĹĄtevilnih uspeĹĄnic Rok LunaÄ?ek, kot avtor glasbe pa se poleg Nermina PuĹĄkarja podpisuje ĹĄe en mojster glasbenih uspeĹĄnic – KreĹĄimir Tomec. Videospot slikovito sledi zgodbi skladbe. Glasbenica, ki se Ĺže dobrih devetnajst let uvrĹĄÄ?a med najbolj prepoznavna imena na glasbeni sceni, je snemanje zaupala mlademu Niku Karu, medtem ko so jo na plesnem podiju spremljali plesalci Ĺ˝ige Sotlarja.

Flirrt, ki imajo za sabo 23-letno kariero, tokrat v eter poĹĄiljajo povsem novo pesem A ni super Ĺživet. Pesem je naslednica uspeĹĄnih singlov skupine, kot so 20 let nazaj, NimaĹĄ kaj za zgubit, NekoÄ? sva se pa rada imela ... Lani so izdali sedmi album Jekyll & Hyde, pesem A ni super Ĺživet pa je povsem nova in je na albumu ne boste naĹĄli.

SLAVKO IVANÄŒIÄŒ Slavko IvanÄ?ić, ki letos slavi 65. rojstni dan in obeleĹžuje 45 let glasbene kariere, predsta-

vlja novo pesem Dan ob tebi.

Gre za drugi singel z albuma Med valovi in oblaki, ki ga je izdal lani, potem ko je zaradi hude prometne nesreÄ?e kar tri leta miroval. Pesem je posebej zanj napisal Gaber RadojeviÄ?.

KVATROPIRCI Kvatropirci predstavljajo novo skladbo z naslovom Želim, ki je nastala v sodelovanju z znano klapo Kampanel.

Besedilo za skladbo je napisal Marko Grandovec, medtem ko je glasba delo Francija PodbreĹžnika.

ZORAN PREDIN Zoran Predin letos obeleĹžuje 40 let kariere, v kateri je posnel kar 40 albumov in moÄ?no zaznamoval slovensko glasbeno sceno. Hkrati je eden redkih slovenskih ustvarjalcev, ki lahko razproda nastope tudi v Zagrebu ali Beogradu. V teh dneh na razliÄ?nih koncih nekdanje skupne drĹžave poteka snemanje dokumentarca o tem izjemnem ustvarjalcu.

Naš ­čas, 4. 4. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏩

⏬

Po uspešnem srečanju z vinarji slovenskega Vinisa v Šmartnem ob Paki je Čvek slišal, da je Mojca Praprotnik (predsednica DV Šmartno ob Paki – ob marljivem tajniku Lojzu Slemenšku) vprašala vinsko kraljično Metko (Frangež), kaj bi bilo sedaj, po rezu trte, še dobro postoriti. Metka pa … »Nič. Počakajmo na vzbrst, trtni cvet, debelo sladko grozdje in berače … pa bo spet lepši ta naš svet. Najprej pa naredimo še en nasmeh za tale Čvek.«

Tako poklici kot hobiji zahtevajo zvrhano mero iznajdljivosti in požrtvovalnosti, če želimo biti v tem, kar počnemo, dobri. Čvek se je zamislil nad tem, kako dobra mora biti velenjska fotografinja Ksenija Mikor, če je tako iznajdljiva in požrtvovalna, da se v lovu na dobre motive brez pomislekov sredi gredice v centru mesta takole vrže na kolena. »Včasih je dovolj, da spremeniš zorni kot, včasih je treba takole zamenjati perspektivo, včasih pa ne pomaga ne eno ne drugo,« je namignila, in da lahko fotograf marsikaj zmanipulira, a čudežev narediti ne more. Za tiste ostane Photoshop.

4. aprila 2019

frkanje » Levo & desno «

EU in EU Ob bližnjih evropskih volitvah večkrat slišimo: za projekt EU (Evropska unija) gre.

A pri mnogih bolj kot za »navaden« EU gre za denarni EU. Za evre! Plače so mamljive.

Resnica 1. april? Zakaj le. Saj je pri nas res že vse mogoče.

Čiščenje Spomladi je čas za čistilne akcije. Po mestih, vaseh in drugod. Nekateri pravijo, da Kitajci čistijo Gorenje.

O, domovina Cankar je zapisal: O, domovina, ti si kakor zdravje! Zdaj je pri nas bolj aktualen vzdih: O, domovina, ti si kakor (naše) zdravstvo!

Navijači na pot Naši košarkarski navijači morajo na dolgo pot v Ameriko, če želijo v živo videti dobro košarko naših igralcev.

⏫

Nekdanja šefa NLB, podružnice Velenje, Lidija Dovšak in Rafko Berločnik se ob nedavnem srečanju nista objela, kot je to danes navada pri mnogih. Sta pa gotovo izmenjala informacije, kako živita, kaj počneta, predvsem pa, kako ponosna sta na opravljeno delo. Lidija Rafku: »Kakšen bi bil tvoj komentar? Sama lahko rečem, da sva podružnico zapustila v dobri kondiciji, najini nasledniki pa renome banke utrjujejo tudi s prenovo njenih poslovnih prostorov in stavijo na osebni stik. Kako lepo, a ne?«

Da bodo le cvenki NLB je v Velenju lepo prenovila svojo banko. Tako bo prijetneje priti do denarja. Da ga bomo le imeli, da ga bomo lahko dvigovali.

Vlada vlada

ZANIMIVOSTI

Pilot namesto v Düsseldortu pristal v Edinburgu

omrežij priredila tekmovanje, v katerem so zbirali najlepši živalski par. Zmagala sta enoletna rešena pujsa Pax in 2-letni

več kot 700 mililitrov na dan) več možnosti, da zbolijo za rakom na požiralniku. Tveganje za to bolezen je namreč med njimi 90

osebje pa se je vseeno odločilo, da ga zasliši. Kot jim je povedal, je skušal potovati gol zato, ker se brez oblačil »počuti bolj aerodi-

Družba WDL Aviation je najela letalo britanskega British Airways, s katerim naj bi potnike prepeljala iz Londona v Düsseldorf. A med potjo je pilot sporočil, da letijo proti Edinburgu na Škotskem. Sprva so prisotni sklepali, da gre za šalo, ko pa so res pristali v Edinburgu, domnevna šala ni bila več smešna.

Pri British Airwaysu so pojasnili,

da se pilot ni izgubil, temveč je pač letel proti Edinburgu, ker je načrt poleta to predvideval. Ko je ugotovil napako, pa jo je pilot vendarle poskušal popraviti. Povedal je, da se mu še nikoli ni zgodilo kaj takšnega, in poskrbel, da so potniki iz Edinburga vendarle lahko odleteli proti Düsseldorfu. Le dveh ur in pol čakanja na naslednji let ni uspel skrajšati.

Najlepši živalski par Ameriška neprofitna organizacija za preprečevanje mučenja živali je s pomočjo spletnih družbenih

kuža Picasso. »Pax se je zelo navezala na dva Picassa, ki ima deformirano čeljust. Mogoče jima je ta povezanost uspela prav zato, ker oba izgledata drugače,« je dejala vodja zavetišča, Liesl Wilhardt. Ob tem je še opozorila, da je zelo žalostno, ker ljudje pogosto kupujejo živali nepripravljeni ali pa jih gojijo zgolj z namenom preprodaje.

Tudi pitje veliko vročega čaja lahko povzroča raka Znanstveniki so v raziskavi, ki so jo opravili med 50 tisoč prebivalci regije v severovzhodnem Iranu, ugotovili, da imajo tisti, ki popijejo veliko vročega čaja (več kot dve veliki skodelici oziroma

namičnega«. A uradnikov to ni prepričalo; preprečili so mu potovanje in ga pridržali do prihoda policistov. Ti so razkrili, da moški ni bil pod vplivom alkohola. odstotkov višje kot med tistimi, ki čaja spijejo manj ali pa ga pijejo nekoliko ohlajenega, tako da njegova temperatura ne presega 60 stopinj Celzija. Rak na požiralniku je sicer osma najpogostejša oblika raka, zaradi katere umre okoli 400 tisoč ljudi na leto, pogosto pa ga povzročijo ponavljajoče se poškodbe na požiralniku zaradi kajenja, alkohola, želodčne kisline in vročih napitkov.

Na letalo poskušal kar gol Na enem od moskovskih letališč so pred dnevi potniki opazili, kako se v vrsto za vkrcanje postavlja gospod brez koščka oblačila.

Najbolj intimne predele si je sicer vljudno prekril z rokami, letalsko

Skulptura opozarja, da si je treba vzeti čas za oddih V pristanišču Victoria v Hongkongu lebdi napihljiva skulptura Companion ameriškega umetnika in oblikovalca Briana Donnellyja, bolj znanega po vzdevku Kaws.

Zasnoval jo je po enem od svojih najprepoznavnejših likov, ki se imenuje Companion. Figura je tako podobna Disneyjevemu Mikiju Miški, le da ima namesto glave lobanjo in prekrižane črte namesto oči. Umetnina je dolga 37 metrov in težka okrog 40 ton.

Umetnik želi z njo spodbuditi ljudi, da si vzamejo čas za oddih od mestnega vrveža.

Vlada, ki nam že nekaj časa vlada, je spet popolna. No, polnoštevilna, ali je res popolna, so mnenja deljena.

Presenečenje V kitajskih razmerah ugotovljena izguba njihovega Gorenja niti ni tako velika. Bolj presenetljivo se jim menda zdi število vodilnih v tej družbi.

Hitrost Mnogi vozniki, ki vozijo prehitro, hočejo tudi hitro pobegniti.

Predrago Minister za finance priporoča, da regres, ki bo letos višji, dobitniki čim več porabijo v Sloveniji. A kaj ko je Slovenija za nekatere predraga. Pa morajo na lepše čez mejo.

Zgled Ukrajinci nas posnemajo. Tudi tam se za mesto predsednika poteguje nov obraz in tudi tam komik in igralec.

radio velenje com

107,8 MHz

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 4. 2019, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

Ministrstvo za pravosodje vodi Andreja KatiÄ? iz Velenja, prejĹĄnja ministrica za obrambo. Pred tem je bila poslanka in podpredsednica DrĹžavnega zbora, svojo kariero pa je zaÄ?ela kot direktorica obÄ?inske uprave MO Velenje.

Po ministrstvu za obrambo ste v tem mandatu prevzeli ministrstvo za pravosodje. Kako bi ju primerjali? ÂťZelo teĹžko ju je primerjati, gre za dva po vsebini in naÄ?inu dela zelo razliÄ?na resorja. Na ministrstvu za obrambo je bilo veÄ? projektov, na pravosodju pa je glavnina dela na pripravi zakonov. Sem pa vesela, da sem po dolgih letih menedĹžiranja oziroma vodenja organizacije zopet na svojem primarnem delovnem podroÄ?ju, saj sem po izobrazbi univerzitetna diplomirana pravnica.ÂŤ Ĺ˝e na zaÄ?etku mandata ste se sreÄ?ali s teĹžavami na podroÄ?ju izvrĹĄevanja kazenskih sankcij. Kako ste se lotili reĹĄevanja? ÂťRes je. S pobegom v Zavodu za prestajanje kazni zapora Koper so se pokazale teĹžave v zaporskem sistemu, na katere sem tudi sama veÄ?krat opozarjala.

Premalo ĹĄtevilo pravosodnih policistov je, poleg drugih teĹžav, najveÄ?ji problem, s katerim se sooÄ?amo.ÂŤ Ste Ĺže ukrepali? ÂťPo dogovoru s sindikati so bili v tem mandatu tudi sprejeti in objavljeni standardi in normativi za delo strokovnih delavcev in pravosodnih policistov, poleg tega smo zagotovili dodatne kvote za zaposlitev, tako da je trenutno v teku 54 zaposlitev pravosodnih policistov.

Nove zaposlitve so predvidene za vse zavode za prestajanje kazni zapora in prevzgojni dom. Glede na zahtevnost dela pa je potrebno dvigniti plaÄ?e pravosodnim policistom, saj je to pomembno tudi z vidika privlaÄ?nosti poklica, za katerega v zadnjih letih ni veliko zanimanja. Veseli me tudi, da se aktivno dogovarjamo o prehajanju vojakov po 45. letu med pravosodne policiste, kar je bila moja ideja Ĺže, ko sem opravljala delo ministrice za obrambo. Potrebna so tudi znatna vlaganja v sistem, v katerega se ni niÄ? investiralo v Ä?asu krize.ÂŤ Uspelo vam je, da je drĹžavni zbor sprejel Zakon o kazenskem postopku-N, ki ga je Slovenija morala sprejeti najkasneje do 9. aprila zaradi implementacije direktive o Ĺžrtvah. KakĹĄne novosti in izboljĹĄave novela prinaĹĄa?

Aprila, ko narava znova ozeleni, nove podobe ne dobijo le travniki, gozdovi, razgledi na podeĹželsko pokrajino, temveÄ? tudi urbana okolja, kjer se razbohotijo parki, zacvetijo gredice, poĹženejo zelenice in razne druge zasaditve, ki ustvarjajo Ä?loveku prijazen ambient tudi med asfaltnimi povrĹĄinami in betonskimi gmotami. Zato april ni le prvi pravi spomladanski mesec, temveÄ? je tudi mesec krajinske arhitekture, ko DruĹĄtvo krajin-

ÂťJa je jaÂŤ Na pogovor smo povabili VelenjÄ?anko, ministrico za pravosodje Andrejo KatiÄ? ÂťRepublika Slovenija veÄ?

DrĹžavni zbor je sprejel Zalet zamuja z implementakon o nepravdnem postopcijo te direktive, sprejetje ku. Katere spremembe ta te novele je bilo nujno. zakon prinaĹĄa?

Med drugim novela prinaĹĄa na sistemski ravni ureÂťGre za kljuÄ?ni procesni jen celovit poloĹžaj Ĺžrtev. zakon, ki bo omogoÄ?il, da Ĺ˝rtve ne bodo veÄ? zgolj bo v praksi zaĹživela refornekakĹĄna stranska ĹĄkoda ma druĹžinske zakonodaje, ki je bila zaÄ?rtana v zaÄ?etkaznivega dejanja, skrb za ku leta 2017 s sprejetjem njihovo dobrobit stopa v DruĹžinskega zakonika. Ta ospredje. je na novo uredil druĹžinPredlog omogoÄ?a tudi ska materialnopravna razorodja za boj proti gospomerja in v celoti prenesel darskemu, banÄ?nemu in pristojnost za odloÄ?anje v kibernetskemu kriminalu.

Med drugim tudi omejuje druĹžinskih zadevah s cenzlorabe zdravniĹĄkih opratrov za socialno delo na viÄ?il za odsotnost na glavsodiĹĄÄ?a, s tem zakonom nih obravnavah ali posapa se doloÄ?ajo pravila someznih procesnih dejanjih dnega postopka, po kateiz zdravstvenih razlogov. rih se bodo po 15. aprilu letos ta razmerja urejala.

Verjetno se spomnite Glavnina sprememb in noburne razprave ob sprejeAndreja KatiÄ?: manju novele v prejĹĄnjem Ženske ĹĄe vedno nimamo enakopravne vloge, ne v politiki, zlasti vosti je namenjena procesni ureditvi postopkov za mandatu. Tokrat smo bili pa ne v gospodarstvuÂŤ ureditev osebnih stanj in s predlogom novele strokovno usklajeni s kljuÄ?nimi udeleĹženi- na eni strani naredila poglobljeno ana- druĹžinskih razmerij. OmogoÄ?a uÄ?inkomi v kazenskem postopku – policijo, lizo obstojeÄ?ih postopkov in seveda pre- vitejĹĄo zaĹĄÄ?ito pravic vseh udeleĹžencev drĹžavnim toĹžilstvom in sodstvom, ne dlagala koÄ?no besedilo prenove kazen- postopka, zlasti pa otrok in drugih oseb, nasprotujejo mu odvetniki. skega zakonika; priÄ?akujem, da nekje v ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese.ÂŤ drugi polovici leta.

Veliko vpraĹĄanj je bilo v javnosti tudi o Ob napovedani toĹžbi Evropske komisiustreznosti definicije posilstva. Za kakPodprli ste predlog Ĺ˝enskega foruma ĹĄno reĹĄitev se zavzemate vi? je proti Sloveniji pred sodiĹĄÄ?em EU zaSD, da 8. marec postane drĹžavni praradi preiskave Banke Slovenije za sum znik.

Zakaj? ÂťMislim, da je Ä?as, da v Sloveniji odkaznivih ravnanj ob sanaciji bank leta pravimo ĹĄe en tabu. Da ne spraĹĄujemo Âť8. marec je dan, ko naj bi praznovali 2013 ste slovenskim organom odloÄ?no le Ĺžrtev, kako so se branile, temveÄ? da ekonomsko, politiÄ?no in socialno enanapovedali podporo. vpraĹĄamo tudi osumljene, kaj so nare- kopravnost Ĺžensk. Hiter pogled o zadili, da so vedeli, da so Ĺžrtve rekle ÂťdaÂŤ stopanosti Ĺžensk pa kaĹže, da ĹĄe vedno ÂťSrĹž problema se nanaĹĄa na preiskavo in da so to izrazile svobodno in zave- nimamo enakopravne vloge ne v politi- Banke Slovenije zaradi suma kaznivih stno. Poudarjam, da je do vsakrĹĄnega ki, zlasti pa ne v gospodarstvu. In Ĺžal so ravnanj ob sanaciji bank leta 2013. Med nasilja potrebna niÄ?elna toleranca, za- Ĺženske za enako delo ĹĄe vedno plaÄ?ane slovenskimi in evropskimi organi je prito vsekakor zagovarjam model prisile manj. Enakopravnost Ĺžensk in naĹĄe pra- ĹĄlo do razliÄ?nih staliĹĄÄ? glede definicije ''ja je ja'' in sem ĹĄe posebej vesela, da vice v danaĹĄnji druĹžbi ĹĄe zdaleÄ? niso sa- arhivov EU. Slovenski organi pregona smo pri tem usklajeni z nevladnimi or- moumevne, zato je 8. marec, mednaro- so v okviru zaÄ?etnih preiskovalnih aktivganizacijami. Prav slednje smo poleg dni dan Ĺžensk, pomemben praznik, saj nosti najprej veÄ?krat skuĹĄali zagotoviti druge pravne stroke povabili k sodelo- naj bi bil po mojem mnenju poleg raz- sodelovanje vodstva Banke Slovenije za vanju pri pripravi sprememb. Seveda se vajanja in praznovanja namenjen zlasti pridobitev relevantne dokumentacije, a je potrebno lotiti tudi nekaterih drugih opozarjanju in osveĹĄÄ?anju naĹĄih kolegic, so bili pri tem neuspeĹĄni. Kriminalisti sprememb. Ustanovljena bo strokovna zlasti mlajĹĄih. Ĺ˝al je pot do enakoprav- in toĹžilci so na osnovi odredbe sodiĹĄÄ?a delovna skupina ĹĄirĹĄega spektra, ki bo nosti ĹĄe dolga.ÂŤ zato leta 2016 opravili hiĹĄno preiskavo,

v okviru katere so zasegli dokumente v fiziÄ?ni in elektronski obliki, podatke iz centralnega streĹžnika Banke Slovenije ter doloÄ?eno strojno opremo. Banka Slovenije se je ĹĄele ob izvedbi hiĹĄne preiskave zaÄ?ela sklicevati na imuniteto EU oziroma nedotakljivost njenih arhivov.

EK pojem arhiva tolmaÄ?i ĹĄiroko, tako da naj bi vsa dokumentacija, vkljuÄ?no s pripravljalnimi dokumenti za sestanke ECB, zapisniki ipd. dokumenti, poslanimi elektronsko v BS, uĹživala zaĹĄÄ?ito.

Po mojem mnenju bi tako ĹĄiroka interpretacija v praksi zelo oteĹžila kakrĹĄnekoli preiskave kaznivih dejanj v Banki Slovenije, pa tudi drugih organih, ki z evropskimi neposredno komunicirajo, kar zagotovo ne more biti cilj EU, ki je med drugim zavezana naÄ?elom transparentnosti, javnosti in vladavine prava.ÂŤ KakĹĄno je torej vaĹĄe mnenje? ÂťMislim, da je takĹĄen pristop EK sporen z vidika naÄ?ela transparentnosti delovanja evropskih in z njimi povezanih nacionalnih institucij, saj imajo njihovo delo in odloÄ?itve velik vpliv na poloĹžaj Slovenije in njenih drĹžavljanov oziroma davkoplaÄ?evalcev. Primer postavlja vpraĹĄanje, Ä?igavim koristim evropske institucije sledijo.

Evropska komisija toĹžbe sicer ĹĄe ni vloĹžila, zaradi Ä?esar njeni argumenti ĹĄe niso znani, lahko pa o njih sklepamo na osnovi dosedanjih aktivnosti.ÂŤ KakĹĄne prioritete pa ste si zastavili za prihodnje obdobje? ÂťLetos bomo zaÄ?eli razpravo o moĹžnostih uspeha sprejema sprememb Ustave Republike Slovenije pri imenovanju sodnikov. Potrebne bodo spremembe za veÄ?jo uÄ?inkovitost sodiĹĄÄ? in s tem povezano sodno mreĹžo in reĹĄevanje prostorske problematike sodiĹĄÄ?.

Nadaljujemo z investicijami pri gradnji zaporov. Lotili se bomo celovite prenove kazenskega postopka, saj nam bo za spremembe kmalu zmanjkalo Ä?rk abecede. V strokovni razpravi je predlog zakona o varstvu osebnih podatkov. Kmalu bomo predloĹžili v razpravo tudi predlog zakona o mladoletnih storilcih kaznivih dejanj. Z zanimanjem bom spremljala spremembe Stvarnopravnega zakonika, s pomanjkanjem nekaterih doloÄ?b sem se prviÄ? sreÄ?ala kot pripravnica na obÄ?ini in upam, da bomo pomanjkljivosti uspeĹĄno naslovili.ÂŤ

ZaÄ?el se je mesec krajinske arhitekture O pomenu in vrednosti krajine za kakovost bivanja, narodno identiteto in vzdrĹžni razvoj bodo ozaveĹĄÄ?ali tudi v Velenju

â?ą

Krajinski arhitekti opozarjajo na vpraĹĄanje nenadzorovane preobrazbe slovenske krajine in izgubljanja krajinske identitete.

skih arhitektov Slovenije po vsej drĹžavi Ĺže 12 let prireja razliÄ?ne dogodke, s katerimi Ä?lani predstavljajo svoje delo in njegov pomen za ĹĄirĹĄo javnost in kakovost vsakodnevnega bivanja. Letos Mesec krajinske arhitekture

13

POGOVOR

4. aprila 2019

Avtorica razstave Krajine, lebdenje med sanjami in resniÄ?nostjo Vesna Kitthiya je obiskovalcem ob predstavitvi risb z motivi iz narave pripovedovala o ogroĹženih Ĺživalskih vrstah, degradaciji okolja in nevarnostih posledic pretiranega poseganja v naravo.

poteka pod geslom Vse krajine ĹĄtejejo! in je posveÄ?en krajinski politiki ter ozaveĹĄÄ?anju o pomenu in vrednosti krajine za kakovost bivanja, narodno identiteto in vzdrĹžni razvoj. Krajinski arhitekti in arhitektke namreÄ? opozarjajo na vpraĹĄanje nenadzoro-

vane preobrazbe slovenske krajine in izgubljanja krajinske identitete, kar Ĺželijo presekati z vzpostavitvijo vkljuÄ?ujoÄ?ega procesa oblikovanja reĹĄitev za celovito varstvo, naÄ?rtovanje in upravljanje krajine. Pozivajo k oblikovanju krajinske politike Slovenije

– ĹĄirokega druĹžbenega dogovora o varstvu in razvoju slovenske krajine, ki bo povezal in uskladil priÄ?akovanja, cilje in ukrepe razliÄ?nih podroÄ?ij in akterjev. Za to je nujno, da krajino kot druĹžbeno vrednoto poleg stroke prepozna tudi ĹĄirĹĄa javnost. In Mesec

krajinske arhitekture je ena od priloĹžnosti za to.

Razstava risb in predavanje

Tudi v Velenju je veÄ? strokovnjakov angaĹžiranih v krajinski arhitekturi, zato Mesec krajinske

đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

arhitekture ne bo prezrt niti tu.

V KnjiĹžnici Velenje se je Ĺže odprla razstava risb, ki jih ustvarja krajinska arhitektka Vesna Kitthiya. Svoje profesionalno poslanstvo izraĹža v risbi Ĺživali, rastlin in ljudi kot najpomembnejĹĄih gradnikov krajin. Izrisuje jih na naÄ?in, ki poudarja njihov pomen za ohranjanje narave in podobe prostora. Razstava Krajine, lebdenje med sanjami in resniÄ?nostjo bo v osrednjem razstaviĹĄÄ?u KnjiĹžnice Velenje na ogled do 23. aprila.

12. aprila ob 18. uri pa se bo v ĹĄtudijski Ä?italnici velenjske knjiĹžnice zaÄ?elo predavanje za naslovom Daljne krajine in japonski vrt. Arhitektka in magistra krajinske arhitekture Alenka Polutnik bo predstavila lepoto enostavnosti japonskih vrtov, ki jih je obiskala na svojih potovanjih v Kyoto. Obiskovalci bodo izvedeli, kako je nastanek japonskih vrtov povezan z religijo in kako njihovo oblikovanje upoĹĄteva toÄ?no doloÄ?ena pravila in sledi osnovnemu naÄ?elu: poglej v naravo, ne posnemaj, povzemi bistvo. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 4. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

VI PIĹ ETE

4. aprila 2019

Po mejah krajevne skupnosti Konovo Veliko sluĹĄateljev v 49 kroĹžkih Planinsko druĹĄtvo DobraÄ?, upokojenci, krajevna organizacija RdeÄ?ega kriĹža in DruĹĄtvo prijateljev mladine Konovo smo Ĺže dvaindvajsetiÄ? pripravili pohod po mejah krajevne skupnosti. Celotna pot je dolga, zato

pogostili prijazni domaÄ?ini na kmetiji Jelen. Kot velikokrat, so nas tudi tokrat s pesmijo in plesom razveseljevali Konovski harmonikarji.

Upokojenci Konovega smo aktivni pohodniki. Vsak torek jo

vstvena predavanja in telovadbo za krajane, druĹĄtvo prijateljev mladine pa poskrbi za druĹženje mladih v krajevni skupnosti.

Krajani bomo aktivni ĹĄe v aprilski Ä?istilni akciji, maja organiziramo z DruĹĄtvom zeli-

BliĹža se uspeĹĄen konec Ĺže 33. ĹĄtudijskega leta Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje.

Trenutno je aktualnih 49 kroĹžkov, izobraĹžuje se 585 sluĹĄateljev, kroĹžki pa potekajo na 20 lokacijah. Skupaj smo opravili 1990 izobraĹževalnih ur in 5205 prostovoljnih ur. Imamo 44 mentorjev, ki vodijo kroĹžke po predhodnem programu in ob koncu s sluĹĄatelji opravijo evalvacijo znanja in sluĹĄatelje nagradijo s strokovno ekskurzijo ali javno prireditvijo. Vse leto smo sodelovali na 70 javnih kulturnih prireditvah.

Predsednica Zdenka UrĹĄnik je z opravljenim delom zadovoljna: ÂťIzziv je voditi univerzo, ki ima ogromno kroĹžkov, ogromno Ä?lanov, tako barvito raznovrsten program, po katerem vsaka skupina deluje razliÄ?no, vsak kroĹžek ima svoj program, na katerega se je treba zelo prilagajati ‌ Ob poplavi izobraĹževanj univerza izstopa, ker ima kvalitetna izobraĹževanja z usposobljenimi mentorji in programi za izobraĹževanje starejĹĄih. ÄŒeprav Ĺživimo v sodobnih Ä?asih ob internetu, so takĹĄna izobraĹževanja osebna predaja znanja, pri katerem

so ljudje zadovoljni z izobraĹževanjem, druĹženjem in menim, da imamo svoj prostor pod soncem!ÂŤ Pred zaÄ?etkom zbora Ä?lanov so pevke Lastovke, Ä?lanice univerze, prisotne pozdravile s pesmimi. ZakljuÄ?ek zbora Ä?lanov je popestril nastop dramskega kroĹžka univerze. Mentorica kroĹžka Perspektiva Danica ArzenĹĄek je odprla likovno razstavo Ĺ˝ivljenje, ki so jo pripravile Ä?lanice kroĹžka univerze in je na ogled samo ĹĄe danes. đ&#x;”˛

Marija Skrt, foto Franc ÄŒas

Sobotna organizacija pohoda je bila druĹženje vseh generacij krajanov.

vsako leto organiziramo del poti. Tokrat smo se podali od Doma krajanov Konovo skozi vas Drucovo do Rahneta na 780 m visoko Vodemlo, kjer se lepo vidi Ĺ aleĹĄko dolino. Pot smo nadaljevali po grebenu proti vzhodu in do cerkve v Ĺ enbricu, kjer so nas skupaj z organizatorji

ÂťmahnemoÂŤ po okoliĹĄkih hribih in se dvakrat tedensko druĹžimo pri pikadu, ĹĄahu in ruskem kegljanju. Temu smo dodali ĹĄe Ä?etrtkova druĹžabno literarna sreÄ?anja, kjer letos ob 200. obletnici spoznavamo Valentina Vodnika. Krajevna organizacija rdeÄ?ega kriĹža organizira zdra-

ĹĄÄ?arjev Velenje ogled zeliĹĄÄ?nega vrta na Grilovi domaÄ?iji, druĹženje z Gobarskim druĹĄtvom Marauh ter zdravstveno predavanje Branke Drk o temi slabokrvnost. Junija se pa oglasimo iz Ĺ˝alca. đ&#x;”˛

Marija Skrt

Polno zasedeni gozdni moĹžje V Andrejevem domu na Slemenu so Ä?lani TRD Raztok Ĺ entvid opravili redni letni obÄ?ni zbor in pregledali opravljeno delo v preteklem letu ter si zadali naÄ?rte za letoĹĄnje leto.

Dve veseli ugotovitvi sta izstopali ob uspehih druĹĄtva, in sicer, da so njihovi gozdni moĹžje tako iskani in zasedeni, da imajo kar premalo Ä?lanov, da bi se lahko udeleĹžili vseh prireditev, na katere jih vabijo, in zmaga (po oceni obÄ?instva) pri izdelavi ledenih gradov v ÄŒrni na KoroĹĄkem.

Sicer pa so izvedli kar nekaj delavnic (velikonoÄ?ne butare, adventni venÄ?ki ‌), Ĺže 6. salamijado, krompirjev praznik, sodelovali so na turistiÄ?nem tednu v ÄŒrni na KoroĹĄkem, go-

Gozdni moĹžje so sodelovali na pustnih in tudi etno karnevalih vse leto, in sicer v Ĺ oĹĄtanju, Mozirju, Ptuju, Dobovi, v Makedoniji, ÄŒrni gori.

Delo Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje je obseĹžno in bogato.

laĹžijadi v Dobovi in Ĺ oĹĄtanju, boĹžiÄ?nem sejmu v Ĺ oĹĄtanju, sodelovali s KS v Ä?istilni akciji.

Izvedli so tudi planinski izlet na Goro Oljko, druĹžinsko sreÄ?anje na Slemenu ter izlet na otok Hvar.

Med veÄ?je stalne naloge sodita ĹĄe druĹžinski kolesarski vzpon na Sleme in kolesarski zakljuÄ?ek na silvestrovo na Slemenu.

Na obÄ?nem zboru so potrdili tudi naÄ?rt za leto 2019, ki so ga Ĺže zaÄ?eli uresniÄ?evati.

Predsednik druĹĄtva Milan KretiÄ? je ob vseh teh uspehih in nalogah poudaril dobro sodelovanje s TOD Ĺ oĹĄtanj in zakljuÄ?il, da si Ĺželi, da tudi letoĹĄnje leto poteka vsaj tako uspeĹĄno, predvsem pa, da druĹĄtvo v svoje vrste pritegne ĹĄe veÄ? mladih. đ&#x;”˛

Lovska druĹžina Mozirje letos Ĺže 40 let Krivolovci z nabitimi gveri, lovci v zasedah V soboto, 16. marca, so se seĹĄli na programsko-volilni obÄ?ni zbor Ä?lani Lovske druĹžine (LDM) Mozirje. V prostorih lovskega doma v Brezju so se zbrali domaÄ?i Ä?lani, pridruĹžilo pa se jim je veliko ĹĄtevilo pred-

Ĺžnim Ä?lanom priznanja za dolgoletno nesebiÄ?no delo, najviĹĄje priznanje – Ä?astni Ä?lan – pa je prejel Franc FuĹžir.

Predstavnik LD Smrekovec (Ĺ oĹĄtanj - Bele Vode) je izpostavil pojave krivolova, ki so ga

th

Franc FuĹžir na levi je postal Ä?astni Ä?lan LD Mozirje.

DomaÄ?i za domaÄ?e Poklon neĹžnemu spolu V Podkraju pri Velenju so na prvi spomladanski dan pripravili Ĺže kar tradicionalno prireditev s pestrim kulturnim programom, v katerem so nastopili krajani Podkraja vseh starosti. Prireditev v Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna Ko-

Ĺželjskega so namenili Ĺženam in materam v okviru dneva Ĺžena in materinskega dne. S pesmijo in plesom so se na odru najprej predstavili najmlajĹĄi krajani. Sledili so jim uÄ?enci razliÄ?nih razredov glasbenega programa glas-

bene ĹĄole, nato pa sta nastopila pevski kvartet Repnikov moĹĄki in pevski zbor DU Velenje, katerega Ä?lani so tudi iz Podkraja.

Fante so dopolnila Podkrajska dekleta, nastopili pa so tudi domaÄ?i harmonikarji. Prisotne sta

Franc Vedenik, predsednik druĹĄtva upokojencev Velenje, in JoĹže DrobeĹž, predsednik sveta KS, ĹĄe seznanila z novostmi v obÄ?ini in krajevni skupnosti Podkraj in jih povabila na skupno druĹženje in zakusko. đ&#x;”˛ Hinko JerÄ?iÄ?

stavnikov prijateljskih lovskih druĹžin ter predstavnika pobratene LD Rogatec. Po podanih poroÄ?ilih o delu in razmerah v loviĹĄÄ?ih predsednika LD Mozirje Janeza Pirnata, gospodarja Draga FuĚˆrsta (in drugih) v preteklem letu je izrazil priznanje in pohvalil delo tega druĹĄtva v imenu Savinjsko-Kozjanske lovske zveze Celje podpredsednik Vinko BlazinÄ?iÄ?. Z dobrimi Ĺželjami in zahvalo za sodelovanje pa so se mu pridruĹžili predstavniki sosednjih lovskih druĹžin.

Ob zakljuÄ?ku so podelili zaslu-

ugotovili in zato skupaj s policijo zaÄ?eli oster nadzor ter postavljati ÂťzasedeÂŤ in opazovanje v vseh 6 lovskih okoliĹĄih s tega obmoÄ?ja, ustavljanjem sumljivih vozil ter preverjanjem morebitnega uplena velike divjadi.

Za ugotovljena kazniva dejanja so zagroĹžene visoke denarne kazni, zdruĹženi lovci pa bodo storili vse, da lovske organizacije nevredne krivolovce preĹženejo iz svojih loviĹĄÄ?. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Naš ­čas, 4. 4. 2019, bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

15

BISERI

4. aprila 2019

BISERI maturantskega plesa 2019 Finale se hitro približuje

1. Ana Šuperger 2. Eric Zager 3. Tina Novak 4. Jaka Breznik 5. Pina Pušnik Jamnikar 6. Matevž Glinšek 7. Vita Hofinger Mihelič 8. Jaša Vid Meh Peer 9. Vita Doler 10. Kilian Čop

V prvih dveh krogih glasovanja smo prešteli več kot 360 glasovnic. Deseterica, ki je zbrala največ glasov (po dva sta na glasovnici), je v tretji krog prenesla kar 560 glasov, preostalih deset, ki se niso uvrstili v naslednji krog, je skupaj dobilo 91 glasov. Biseri, ki so se uvrstili v najožji izbor, so vam torej zanesljivo bolj všeč. Med njimi pa sta dva, fant in dekle, ki po zbranih glasovih močno vodita – skupaj imata kar slabo tretjino glasov. A tudi za vse ostale še ni prepozno. Čakata nas še dva glasovalna kroga. Pravila glasovanja ostajajo enaka – pošljite čitljivo izpolnjene glasovnice, izrezane iz časopisa, v naše uredništvo do torka do 12. ure, in se ponovno potegujte za nagrade naših sponzorjev. Svojim favoritom pa pomagajte do glavne nagrade – 50-inčnega pametnega televizorja znamke Hisense, ki ga podarja Gorenje.

Glasovanje s kuponi nagrajujemo. Tokrat nagrade podarja Trgovina Proteini.si iz Mercator centra Velenje.

V drugem krogu glasovanja smo izžrebali glasovnice, ki so jih poslale Maša Urleb, Frančiška Razbornik in Danica Sivka. Nagradila vas bo trgovina z oblačili SAX iz Nakupovalnega centra Velenje.

1

2

6

3

7

8

9

KUPON št. 3

3

Glasujem za maturanta:

____________________________ Glasujem za maturantko:

____________________________ Ime, priimek in naslov:

____________________________ ____________________________ Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri 2019«. Med tri izžrebance bomo podelili praktične nagrade.

4

5

10

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 4. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

Ĺ PORT

4. aprila 2019

Favoriti upraviÄ?ujejo svojo vlogo Na zanimivi tekmi vsakemu toÄ?ka VelenjÄ?ani najmanj za dva razreda boljĹĄi od igralcev Loke – S takĹĄno igro v nedeljo do tretje zmage na tekmi s Koprom

so ob odliÄ?nem vratarju Ĺ kofja Loka, 30. marEmirju Taletoviću zaÄ?eca – Celjani, branilci nale reĹĄetati domaÄ?o mreslova, drugi s prejĹĄnjega Ĺžo. Po delnem rezultatu prvenstva RibniÄ?ani ter 10 : 0 (!) so v 18. minutretji VelenjÄ?ani nadaljuti povedli z 10 : 2 in ĹĄejejo dobre predstave v le v naslednji minuti so konÄ?nici za prvaka. Tudi igralci Loke dosegli trev drugem krogu so bili – tji gol 3 : 10, ob odmoru tako kot v prvem – boljĹĄi pa je velenjska prednost od svojih nasprotnikov. znaĹĄala devet golov (14 : V tretjem krogu pa bo 5). Drugi polÄ?as je bil za Ĺže na sporedu prvi dergoste zgolj formalnost, bi, jutri v Ribnici, kjer vendar se niso zadovobodo gostovali vodilni ljili s prednostjo iz prvepivovarji, velenjske ose ga polÄ?asa. Dve minuti pa bodo v nedeljo (ob pred koncem so si prii18.15) gostile Koper, ki grali najviĹĄjo razliko sebo v velenjsko RdeÄ?o pridemnajstih golov (28 : ĹĄel z dvema porazoma.

11), na koncu pa se veseV prvem krogu je izgubil lili zmage s ĹĄestnajstimi. s Celjani, v drugem pa z Po okrevanju po poRibniÄ?ani, in to obakrat ĹĄkodbi gleĹžnja je znova v svoji dvorani. zaigral Darko Stojnić: V drugem krogu so bili "Prikazali smo zelo donajbolj prepriÄ?ljivi rokobro igro s Ä?vrsto obrammetaĹĄi Gorenja. V Ĺ kobo in hitrimi protinapafji Loki so bili najmanj di. Nismo izkoristili neza razred boljĹĄi od igralkaj Ä?istih priloĹžnosti, a cev Loke in zmagali z Darko Stojnić smo bili vseeno s svojo dvoĹĄtevilÄ?no razliko 29 : igro enostavno premo13. VelenjÄ?ani so zlasti v Ä?an nasprotnik za Ĺ koprvem polÄ?asu igrali vrhunsko v obrambi, ko so prejeli samo pet zadet- fjeloÄ?ane. ZasluĹženo se v Velenje vraÄ?amo z dvekov. ÄŒe sodimo po uvodnih minutah, so gostje ma toÄ?kama in sedaj se lahko zaÄ?nemo pripravljazaÄ?eli tekmo precej nezbrano. V uvodnih ĹĄtirih ti na Koper. Gre za teĹžkega nasprotnika, ampak s minutah so jim Ĺ kofjeloÄ?ani zabili dva gola, svojo takĹĄno igro, kot smo jo pokazali tokrat, se nimamreĹžo pa ohranili nedotaknjeno. Potem pa je bilo mo Ä?esa bati. " đ&#x;”˛ vos konec spoĹĄtovanja gostov do nasprotnika in ose

POMLADNA PETKOVA PLESNA NOČ OB JEZERU

Za glasbo z najveÄ?jimi hiti za vse generacije bosta skrbela

Pomladni plesni dvo hodni meni 10 eur

12. 4.

OB 19. URI

Vstopnine ni. Rezervacije: 03/ 586 64 62

Novi Rudarjev trener Almir SulejmanoviÄ? je svoj premierni nastop zaÄ?el z neodloÄ?enim rezultatom – V tekmi preobratov Rudar z Gorico 2 : 2 Z njo je bil zadovoljen, Ä?eprav bi si rudarji po priloĹžnostih v precej zanimivem in tudi razburljivem dvoboju pred pribliĹžno dvesto gledalci zasluĹžili poln izkupiÄ?ek. Toda pomembno je, da z osvojeno toÄ?ko zaostajajo za Gorico ĹĄe vedno samo za toÄ?ko, za sedmim Triglavom, sicer zdaj za tri, prednost pred zadnjim KrĹĄkim pa so poveÄ?ali za toÄ?ko (+9). Sedmo in osmo mesto sta tudi mesti, na kateri lahko upajo do konca. Za ĹĄesto Muro zaostajajo Ĺže za sedem toÄ?k in najbrĹž je to mesto zanje dosegljivo zgolj teoretiÄ?no.

Seveda pa pravimo, Ä?e si kaj moÄ?no ĹželiĹĄ, lahko to doseĹžeĹĄ ...

Po priÄ?akovanju je novi trener nekoliko spremenil zaÄ?etno postavo.

Vanjo je uvrstil tudi Leona ÄŒrnÄ?iÄ?a in Klemna Bolho, ki sta na prejĹĄnjih tekmah vstopala na zelenico kot rezervista. Zaradi kartonov pa ni smel igrati David Arpat.

Igralci Gorice, ki so doma premagali tretje DomĹžale, so priĹĄli v Velenje zelo motivirani. Napovedovali so celo osvojitev vseh treh toÄ?k. S samo eno se je najteĹžje sprijaznil njihov trener, ki je svojo jezo po tekmi 'hladil' z nekajkratnim moÄ?nim loputanjem vrat slaÄ?ilnice svojih igralcev.

DomaÄ?i so zaÄ?eli ta dvoboj dokaj napadalno in dobrih deset minut je igra potekala v glavnem na polovici gostov. Ĺ˝e po nekaj minutah se jim je ponudila priloĹžnost za morebitno vodstvo, vendar je kapetan Damijan Trifković iz prostega udarca s slabih dvajsetih metrov od gola poslal Ĺžogo Ä?ez Ĺživi zid ob desni vratnici z igriĹĄÄ?a. Nato pa v 16. minuti ĹĄok za domaÄ?e. Gostje so tako rekoÄ? po prvem nevarnem napadu povedli. Z roba kazenskega prostora je s tako imenovanim volejem zadel Semir Smajlagić. Udarec ni bil moÄ?an niti neubranljiv, vendar se je Ĺžoga pred vratarjem Matejem Radanom odbila od zelenice in zletela v mreĹžo. Gostje so po vodstvu z dolgimi medsebojnimi

podajami upoÄ?asnjevali igro in ohranjali rezultatsko prednost do 66. minute, ko je bil najprej v idealni priloĹžnosti za izenaÄ?itev Dominik Radić. Po podaji Ĺ˝ige Ĺ kofleka se je z Ĺžogo znaĹĄel iz oÄ?i v oÄ?i z vratarjem gostov Gregom SorÄ?anom, ki pa je dobro posredoval. Na svojo nesreÄ?o pa je Ĺžogo odbil do Leona ÄŒrniÄ?a, ki jo je poslal v nebranjeno levo stran vrat za izenaÄ?enje. Nato je sledil popoln rezultatski preobrat. S sedmimi goli najboljĹĄi Rudarjev strelec Milan TuÄ?ić je (v 74. minuti) z bliĹžine desne-

oddaljila od nas.ÂŤ Nov trener? ÂťSuper, Ĺže prej smo se poznali, saj je bil naĹĄ pomoÄ?nik. ResniÄ?no je v klubu vrhunsko vzduĹĄje.

Seveda to ni dovolj, moramo zaÄ?eti zmagovati. Pred nami je gostovanje pri Olimpiji. Igrali bomo na tri toÄ?ke. Ĺ portno je upati vsaj na eno.ÂŤ Almir SulejmanoviÄ?, trener: ÂťMislim, da smo odigrali dobro tekmo. Igra je bila dinamiÄ?na, fantje so delovali Ä?vrsto. Smolo smo imeli z otvoritvijo, saj smo hitro prejeli nenavaden gol. Ĺ˝oga je imela Ä?uden let. TakĹĄen je

Veselje Leona ÄŒrnÄ?iÄ?a in Ĺ˝iga Ĺ kofleka ob drugem domaÄ?em vodstvu

ga roba igriĹĄÄ?a poslal Ĺžogo pred SorÄ?ana. GostujoÄ?i branilec je skuĹĄal Ĺžogo blokirati, vendar jo je nespretno zadel, tako da je v velikem loku priletela pred vratarja, kjer je bil Ĺ koflek najhitrejĹĄi in jo je s peterca poslal v mreĹžo. Halilović se je za nespretno posredovanje oddolĹžil soigralcem v 82. minuti, ko je z diagonalnim udarcem z roba kazenskega prostora nekoliko z desne strani presenetil vratarja Radana za izenaÄ?enje 2 : 2.

Leon ÄŒrnÄ?iÄ?, strelec prvega zadetka: ÂťDokaj hitro smo prejeli Ä?uden zadetek. Toda pokazali smo svoj znaÄ?aj, dali dva gola, kar pa ni bilo dovolj za zmago. Ĺ koda, zasluĹžili smo jo. Ĺ˝al sreÄ?a ni bila na naĹĄi strani. NaĹĄ cilj so bile vse tri toÄ?ke. Dobro, tudi z eno moramo biti zadovoljni. ToÄ?ka po toÄ?ko in mislim, da bomo na koncu vsi zadovoljni.

Pomembno je, da se Gorica ni

paÄ? nogomet. Fantje so pokazali karakter, vrnili so se v igro, priĹĄli v vodstvo. Ĺ koda, da nismo vzdrĹžali do konca. ZasluĹžili smo si zmago. Imeli smo veÄ? priloĹžnosti, Ä?eprav je tudi Gorica igrala poĹžrtvovalno. Tudi s toÄ?ko moramo biti zadovoljni. V tem trenutku je najbolj pomembno, da nam Gorica ni ubeĹžala.

Vesel sem, da so me fantje dobro sprejeli. Pred nami je zahtevno gostovanje v Ljubljani.

Najprej bomo dobro analizirali dvoboj z Gorico, kaj je bilo slabo, kaj dobro, nato pa se bomo skuĹĄali Ä?im bolje pripraviti na Olimpijo. PriÄ?akujem, da bodo fantje dali vse od sebe. Kaj bo to prineslo, pa bomo seveda videli po konÄ?anem obraÄ?unu v StoĹžicah.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Krimovke Ĺže ĹĄestindvajsetiÄ?

VelenjÄ?ankam po vodstvu v prvem polÄ?asu v drugem za napredovanje v finale zmanjkalo moÄ?i V Celju je bil konec tedna sklepni turnir rokometnega pokala Slovenije za Ĺženske. Po priÄ?akovanju so rokometaĹĄice Krima Mercatorja znova osvojile ta drugi najpomembnejĹĄi naslov v domaÄ?em rokometnem tekmovanju. Uspeha so se veselile Ĺže 26. od osamosvojitve. Ekipi z evropskimi izkuĹĄnjami seveda

druge udeleĹženke sklepnega turnirja niso bile dorasle nasprotnice. V finalni tekmi so s 37 : 23 premagale Krko. V zelo izenaÄ?eni tekmi za tretje mesto so bile KoprÄ?anke s 26 : 23 boljĹĄe od VelenjÄ?ank, ki so po prvem polÄ?asu vodile z 12 : 9. Nato je mladim in tudi neizkuĹĄenim igralkam iz srediĹĄÄ?a Ĺ aleĹĄke do-

line, kot Ĺže na veÄ?ini prvenstvenih tekem, zmanjkalo moÄ?i.

Najbolj zanimiv in tudi razburljiv je bil polfinalni dvoboj med NovomeĹĄÄ?ankami in igralkami z Obale. Po dveh podaljĹĄkih so se zmage in uvrstitve v finale veselile KrÄ?anke. đ&#x;”˛

vos

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 4. 2019, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

17

Ĺ PORT, REKREACIJA

4. aprila 2019

Ĺ marske vijolice ĹĄe ne cvetijo

DruĹžili so se z nordijci

V nedeljskem lokalnem derbiju s Celjani do prve letoĹĄnje zmage?

V Gorenju so sprejeli Ä?lane slovenske nordijske reprezentance, se jim zahvalili za vse, kar poÄ?nejo za Slovenijo, in izrazili podporo

NogometaĹĄi Ĺ martna 1928, jesenski prvaki, so v 3. ligi – sever doĹživeli tretji spomladanski poraz po vrsti. V sobotnem 18. krogu so v RuĹĄah izgubili nepriÄ?akovani visoko, z 0 : 4. V derbiju kroga pa je bila Bistrica z 2 : 0 boljĹĄa od Vidma in tako skoÄ?ila na prvo mesto.

V prvem spomladanskem krogu je ĹĄmarske vijolice z dobro igro na svojem igriĹĄÄ?u presenetila Pesnica. Nato je sledilo razoÄ?aranje domaÄ?e tribune, saj je bila v drugem spomladanskem krogu boljĹĄa od njih tudi Dravinja. Njihovi ljubitelji so gotovo upali, da se bodo po teh dveh neuspehih le pobrali in na gostovanju pri predzadnjem Pohorju prekini-

li krizo ter si priigrali prvo spomladansko zmago. Ĺ˝al je to bila raÄ?unica brez krÄ?marja. Do-

Ĺživeli so najhujĹĄi poraz v tem letu. Kljub trem porazom so tik pod vrhom, kajti tudi konkurenti za vrh lestvice spomladi ne blestijo. Po 17. krogu na Ä?etrtem mestu za vodilnimi BistriÄ?ani in drugimi Dravogradom zaostajajo le za toÄ?ko, Videm pa je na tretjem mestu zaradi boljĹĄe razlike v golih od njih.

Seveda pa ĹĄmarĹĄki nogometaĹĄi niso pozabili igrati. Glavni razlog za spomladansko toÄ?kovno suĹĄo je v tem, da ima trener Ramiz Smajlović trenutno zelo skromen izbor igralcev. Zaradi poĹĄkodb in kartonov je bil v RuĹĄah kar brez petih igralcev prve enajsterice. đ&#x;”˛

vos

Na koncu Tempo Ä?etrti Na drĹžavnem prvenstvu v dvojicah osvojili bronasto medaljo V soboto, 30. marca, se je nadaljevalo in konÄ?alo prvenstvo v 2. namiznoteniĹĄki ligi. Ekipa Tempa iz Velenja se je na domaÄ?em parketu osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha pomerila z ekipo Mute in Inter Diskonta II z Raven na KoroĹĄkem.

Mlada ekipa Tempa, za katero nastopajo Miha KljajiÄ?, mladinci Jan JevĹĄnik, Patrik Videc in Jaka Koren, je nastopila dokaj dobro in dosegla zmago ter po-

raz. Na tekmi proti Muti (zmagala je v ligi) so zmagali vsak po eno partijo (Miha KljajiÄ?, Jan JevĹĄnik in Patrik Videc) in izgubili s 3 : 5. Na tekmi z Inter Diskontom II z Raven na KoroĹĄkem pa so tekmo dobili s 5 : 4 (dve tekmi sta dobila Miha KljajiÄ? in Patrik Videc, eno pa Jan JevĹĄnik).

Ekipa Tempa je s ĹĄtiriindvajsetimi toÄ?kami na konÄ?nem Ä?etrtem mestu na razpredelnici v 2. drĹžavni namiznoteniĹĄki ligi.

TAKO so igrali Prva Liga Telekom Slovenije, 24. krog Rudar - Gorica 2:2 (0:1) Strelci: 0:1 Smajlagić (16.), 1:1 ÄŒrnÄ?iÄ? (66.), 2:1 Ĺ koflek (74.), 2:2 Halilović (82.).

Rudar: Radan, Krefl, Bolha, TomaĹĄević, PuĹĄaver, Ĺ koflek, Ćosić, Trifković, TuÄ?ić, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 89. PiĹĄek), Radić (od 76. Kobiljar). Trener: Almir SulejmanoviÄ?.

Drugi rezultati: Mura - Aluminij 3:0 (1:0, KrĹĄko - Triglav 1:3 (1:0), DomĹžale - Olimpija 1:3 (0:1), Maribor - Celje 1:1 (0:0).

Vrstni red: 1. Maribor 54 (60 : 19), 2. Olimpija 46 (51 : 32), 3. DomĹžale 34 (46 : 35), 4.

Celje 34 (32 : 35), 5. Aluminij 33 (39 : 38), 6.

Mura 32 (35 : 27), 7. Triglav 28 (34 : 50), 8.

Gorica 26 (31 : 40), 9. Rudar 25 (26 : 53), 10.

KrĹĄko 16 (17 : 42).

3. SNL – sever, 18. krog Pohorje –Šmartno 1928 4 : 0 (2 : 0) Ĺ martno: MuĹĄić, Trap, Kompan, N. Zabukovnik, Justin, BariÄ?, Maze, Veler, ZavolovĹĄek, Vezaj, Melavc. Trener: Ramiz Smajlović.

Drugi rezultati: Tehnotim Pesnica – ZreÄ?e 0 : 2 (0 : 1), Kety emmi Bistrica – Videm pri Ptuju 2 : 0 (1 : 0), Dravinja – Ĺ ampion 2 : 1 (2 : 1) Vrstni red: 1. Bistrica 30 (30:16), 2. Dravograd 30 (37:38), 3. Videm 29 (32:17), 4. Ĺ martno 29 (39:32), 5. Dravinja 27 (32:31), 6. ZreÄ?e 26 (22:22), 7. Ĺ ampion 23 (36:30),8. Pesnica 18 (20:35), 9. Pohorje 11 (26:48), 10. M. Claudius (izstopil iz lige) 8 (11:16).

19. krog (7. aprila, 17.00): Ĺ martno 1928 - Ĺ ampion.

MNZ Celje, 14. krog Rezultati: Žalec – Šmarje pri Jelťah 3 : 1(2 : 1), Ljubno ob Savinji – Mozirje 0 : 3 (0 : 0).

Vrstni red: 1. Ĺ˝alec 13 tekem 29 toÄ?k, 2. Mozirje 13 - 26, 3. AS System 13 – 21, 4. Odred Kozje 11 – 20, 5. Ĺ oĹĄtanj 12 - 13, 6. Fosilum

Šentjur 7 – 10, 7. Ljubno 12 – 9, 8. Vojnik 13 – 1. Šmarje pri Jelťah

Liga NLB, konÄ?nica za 1. do 6. mesto, 2. krog Urbanscape Loka - Gorenje Velenje 5:14 (13:29) Gorenje: Taletović 15 obramb, Vujović 3 obrambe, Logar, Mazej 3, Haseljić 4, Tajnik, Matanović 1, Levc 1, Stojnić, MiklavÄ?iÄ? 2, Banfro, DrobeĹž, Verdinek 5, M. KavÄ?iÄ? 5, A. KavÄ?iÄ? 3, Kete 3. Trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Loka 5 (2), Gorenje 4 (1); izkljuÄ?itve: Loka 6 minut, Gorenje 12.

Drugi rezultati: Celje Pivovarna LaĹĄko Maribor Branik 30:26 (17:12), Koper 2013 Riko Ribnica 24:30 (12:12).

Vrstni red: 1. Celje 42, 2. Gorenje 38, 3.

Ribnica 38, 4. Maribor 28, 5. Koper 27, 6.

Loka 22, KonÄ?nica za 7. do 12. mesto, 2. krog Rezultati: Dol Tki Hrastnik - Jeruzalem OrmoĹž 24:28 (11:14), Trimo Trebnje - Dobova 34:33 (20:20), SviĹĄ IvanÄ?na Gorica - Krka 27:27 (12:11), SviĹĄ IvanÄ?na Gorica - Krka 27:27 (12:11).

Vrstni red: 1. Trimo 24, 2. Krka 20, 3. Jeruzalem-OrmoĹž 18, 4. Dobova 12, 5. Dol 11, 6. SviĹĄ 6.

Rokometni pokal Slovenije – Ĺženske Za prvo mesto: Krim Mercator - Krka 37:23 (21:11); za 3. mesto: Velenje - Ĺ˝.U.R.D Koper 23:26 (12:9); polfinale: Krka - Ĺ˝.U.R.D. Koper 30:29 (25:25, 24:24, 12:10), Krim Mercator Velenje 46:20 (23:7) Velenje: SimiÄ?, HadĹžić, Smonkar 3 (1), TomiÄ?

1, Gavranović, Ĺ˝agar, Ferenc 7 (4), Ĺ˝ekiÄ?, Kaltak 3, Bele, JelĹĄnik 2, Alekić, Oder 7 (2), Pikl, Brcar, PriterĹžnik Trenerka: SneĹžana Rodić.

Sedemmetrovke: Velenje 10 (7), Koper 3 (2); izkljuÄ?itve: Velenje 8 minut, Koper 8.

Na mladinskem drĹžavnem prvenstvu, ki je bilo pred kratkim v Izoli, sta odliÄ?no nastopila tudi mlada velenjska igralca Patrik Videc in Jan JevĹĄnik, ki sta v konkurenci namiznoteniĹĄkih dvojic osvojila bronasto medaljo, v konkurenci posameznikov pa sta priĹĄla med ĹĄestnajst najboljĹĄih. đ&#x;”˛

Dak

Velenje, 28. marec – Po ĹĄportnem spektaklu v Planici je podjetje Gorenje, ki je generalni pokrovitelj nordijskih disciplin, priredilo sprejem za Ä?lane slovenske nordijske reprezentance.

Najprej so si ogledali proizvodne obrate, nato pa se v jedilnici sreÄ?ali z zaposlenimi, ki so jih radostno sprejeli medse in priloĹžnost izkoristili za Ä?estitke, avtograme in fotografije. Med gosti so bili tudi junaki smuÄ?arskih skokov Jernej Damjan, Peter in Domen Prevc, Timi Zajc in drugi, pa kombinatorec Vid Vrhovnik, med smuÄ?arskimi tekaÄ?i tudi tekaÄ?ici Anamarija LampiÄ? in Katja ViĹĄnar, posebno pozornost pa so namenili Robertu Kranjcu, ki je letos v Planici opravil ĹĄe zadnji tekmovalni skok v bogati karieri.

KakĹĄna izkuĹĄnja je bila letoĹĄnja sezona za mladega Timija Zajca iz HramĹĄ in kakĹĄno popotnico je dobil za nadaljnjo kari-

ero? ÂťDobil sem veliko novih izkuĹĄenj v zvezi z zmagovanjem, vsemi obveznostmi, ki jih prinese uspeĹĄno tekmovanje. S tega vidika bo naslednja sezona veliko laĹžja, sploh Ä?e bom imel dobre rezultate, ker sem letos spoznal veliko novega,ÂŤ je povedal Ä?lan Skakalno smuÄ?arskega kluba Ljubno in dodal, da je v otroĹĄtvu zaÄ?el trenirati v Vizorah, ki so mu bliĹžje kot Velenje, nato pa je zaradi boljĹĄih pogojev in finanÄ?ne pomoÄ?i prestopil v ljubenski klub. Njegove karierne sanje? Da bi osvojil novoletno turnejo, pravi.

K ako zaposleni v Gorenju gledajo na podporo ĹĄportnikom? ÂťVesela in ponosna sem, da naĹĄe podjetje Gorenje podpira slovenske ĹĄportnike, sploh skakalce, ki predstavljajo Slovenijo,ÂŤ je povedala Anica PavliÄ?, ki je ĹĄe posebno ponosna na neÄ?akinjo Jernejo Brecl, v mla-

Planinski obisk gradu Ĺ˝ovnek Zgodnji pomladno obarvani dnevi so kot nalaĹĄÄ? za sprehod v naravo. Ĺ e posebej ĹĄolski otroci so Ĺželjni novih dogodivĹĄÄ?in, za katere veĹĄÄ?e poskrbi planinska vodnica in mentorica planinske skupine na osnovni ĹĄoli Gorica, uÄ?iteljica geografije in zgodovine Branka Mestnik. Pod to okrilje sodi tudi PodruĹžniÄ?na osnovna ĹĄola Vinska Gora, kjer za tovrstno dejavnost Ĺže dolgo vrsto let skrbi vodja ĹĄole, uÄ?iteljica, in prav tako mentorica planinske skupine Nada Ĺ travs.

V ĹĄolskem letu naÄ?rtujejo ĹĄest planinskih izletov in marca je bil na vrsti Ĺže Ä?etrti. Krasno pomladno vreme je dobro odloÄ?itev za udeleĹžbo na planinskem pohodu nagradilo ĹĄtevilne udeleĹžence – osnovnoĹĄolske otroke in tudi mlajĹĄe ter njihove spremljevalce. Iz Vinske Gore smo krenili z manjĹĄim in veÄ?jim avtobusom, saj nas je bilo prijavljenih sedemdeset!

V priÄ?akovanju lepih doĹživetij smo se odpeljali v smeri LetuĹĄa in BraslovÄ?, kjer smo izstopili v zaselku Podvrh v bliĹžini Ĺ˝ovneĹĄkega jezera. Po markirani poti smo se napotili proti istoimenskem gradu, ki nas je ponosno pozdravljal nad potjo. Ĺ˝e takoj pri vhodu je skupina domaÄ?i-

nov poskrbela za preseneÄ?enje – sladko pogostitev, ki se ji tudi odrasli nismo mogli odreÄ?i.

Grad Žovnek je eden najstarejťih gradov na Slovenskem in mi starejťi se ťe spomnimo ku-

dinski reprezentanci pa je skakal tudi njen sin BlaĹž PavliÄ?, zato ima z nordijci posebno vez.

Kaj ĹĄportnikom pomeni podpora, kakrĹĄno jim nudi Gorenje, pa je povedala domaÄ?inka Jerneja Brecl, ki je v tej sezoni nastopala v A reprezentanci. ÂťS tem nam zagotovijo opremo, ki jo potrebujemo za kakovostno delo, omogoÄ?ajo nam najboljĹĄe moĹžne pogoje za treniranje in da lahko na tekmah nastopamo brez veÄ?jih skrbi. Brez tega bi verjetno teĹžko dosegali take rezultate,ÂŤ je povedala mlada smuÄ?arska skakalka, ki si bo dolgo in naporno sezono, a svojo najbolj uspeĹĄno do sedaj, zapomnila po drugem mestu z ekipo na Ljubnem, pa tudi po uspeĹĄnih posamiÄ?nih tekmah na velikih skakalnicah. Za prihodnost si Ĺželi, da bi se redno uvrĹĄÄ?ala v najboljĹĄo deseterico. đ&#x;”˛

Po hribih

Leta 1993 je kot princ iz pravljice vzklila skupina Kulturnozgodovinskega druĹĄtva iz BraslovÄ?. Z okrepitvijo od leta 1996 dalje zanesenjaĹĄko odstira nekdanjo podobo gradu dobesedno

Otroci so zvedavo raziskovali zanimiva poslopja in ob tem zelo uĹživali! ÄŒez Ä?as se je bilo treba posloviti, saj nas je Ä?akal spust do izhodiĹĄÄ?a, od tam pa preÄ?enje gozda do Rakovelj in

Zadovoljni raziskovalci gradu Žovnek

pa razvalin, ki so samevale na skalni peÄ?ini ob vznoĹžju dobroveljske planote. Prvotna lastniĹĄka druĹžina Savinjskih se je kasneje preimenovala v Ĺ˝ovneĹĄke.

Z vsestransko ĹĄiritvijo so se preselili v Celje in skozi zgodovino povzpeli do knezov, po smrti zadnjega celjskega kneza Ulrika pa izumrli.

iz ruĹĄevin, ki so sploh ĹĄe ostale. Med gostitelji je bil tudi nekdanji Ĺžupan BraslovÄ?, ki nam je razkazal obnovljeno podobo gradu. Pripovedoval je o prostovoljstvu skupine ljudi, ki se dobiva vsako nedeljo dopoldan na delu, obÄ?ina BraslovÄ?e pa prispeva samo za material. VeÄ? kot pohvalno!

naprej do BraslovÄ?. Ob bliĹžnjem istoimenskem jezeru z lokalom je bil postanek s poÄ?itkom in raziskovanje jezera ter njegove okolice.

Polni lepih vtisov smo se odpeljali proti domu in se hvaleĹžni poslovili! đ&#x;”˛

Marija Lesjak

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 4. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

MED VAMI

4. aprila 2019

Ĺ karje in platno ima drĹžava

JoĹžefi so se sreÄ?ali v Ĺ kalah

V Ĺ oĹĄtanju letos priÄ?akujejo nadaljevanje urejanja reke Pake skozi mesto in dolvodno od tunela

V nedeljo, 24. marca, dopoldne so Ĺže deveto leto zapored organizirali JoĹžefov sejem pri cerkvi sv. JoĹžefa v Ĺ kalah. Poleg pristnega sejma in prodaje domaÄ?ih dobrot ter razliÄ?nih izdelkov, izmenjave knjig in semen so organizatorji druĹĄtvo Revivas pripravili sprejem za vse udeleĹže-

pravljice o mastodontkih. Zbirali so tudi razliÄ?ne predmete, spominke, sliÄ?ice in pisno gradivo za Ĺ kalsko pravljico, ki jo bodo pripravili tja do sredine tega leta. Prav posebej so se posvetili godovnikom, ki so svoj praznik imeli 19. marca, JoĹžicam in JoĹžetom so pozornost tokrat na-

ne godovnike JoĹžice in JoĹžete pa Pepce, Zofke, Joce ter PepÄ?e, JoĹĄkote idr.), vsem ĹĄtevilnim udeleĹžencem pa so omogoÄ?ili domaÄ?e zabavne igre, povezane z legendami in predstavitvami JoĹžetov iz daljne zgodovine. MlajĹĄi obiskovalci so sodelovali pri pisanju

menili Ĺže petiÄ? zapovrstjo, odkar so se spomnili in svoje joĹžefove sejme nadgradili s sreÄ?evanji zanimivih Ĺžena in moĹž tega Ĺžlahtnega imena. Gospodinje so ponudile odliÄ?ne dobrote iz domaÄ?e kmeÄ?ko-kulinariÄ?ne pridelave, odprta je bila Bukvarna,

Milena KrstiÄ? – Planinc

stev za te namene zagotovijo same. V proraÄ?unu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so letos za to rezervirali 20.000 evrov. ÂťÄŒakamo na podpis nove pogodbe; priÄ?akujemo, da bo do tega priĹĄlo in bi se dela tako lahko zaÄ?ela izvajati v drugi polovici leta.ÂŤ

znatno izboljĹĄanje katastrofalnih poplavnih razmer v mestu Ĺ oĹĄtanj in celotni dolini reke Pake, pa lahko pomenijo, da so Ĺže velik korak bliĹže naÄ?rtovani gradnji ĹĄoĹĄtanjske obvoznice in industrijske cone v MetleÄ?ah, saj je poplavna ogroĹženost na

Ĺ oĹĄtanj – ÂťV zadnjih petdesetih letih reka Paka na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj ĹĄe nikoli ni bila tako oÄ?iĹĄÄ?ena, kot je od lanskega leta, ko je Agencija Republike Slovenije za vode z vzdrĹževalcem Nivo eko oÄ?istila strugo od meje z velenjsko obÄ?ino do tunela v Penku,ÂŤ pravi podĹžupan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Viki Drev. Meritve so pokazale, da se je samo na obmoÄ?ju Pohrastnika presek Pake poveÄ?al za 10 kvadratnih metrov, pretoÄ?nost pa za 2 do 3 kubiÄ?ne metre na sekundo.

Letos v Ĺ oĹĄtanju upajo na nadaljevanje Ä?iĹĄÄ?enja naplavin v koritu reke Pake sko- Letos raÄ?unajo na nadaljevanje urejanja struge reke Pake, tudi dela, kjer ta teÄ?e zi mesto in ureditev skozi mesto Ĺ oĹĄtanj. struge tudi dolvodno od tunela, kjer se Paka Ĺže moÄ?Dobri rezultati protipoplav- tem obmoÄ?ju bistveno manjĹĄa.

Pred tem bo seveda treba spreno zajeda v kmetijska zemljiĹĄÄ?a nih ukrepov v obÄ?ini, med druin odnaĹĄa rodovitno zemljo. gim ureditev propusta z razbre- jeti obÄ?inski podrobni prostorski Ĺ karje in platno ima v rokah menilnim kanalom na Toplici v naÄ?rt in ĹĄe prej novelirati hidrodrĹžava, ki je tudi glavni plaÄ?nik, Pohrastniku, regulacija BaÄ?ov- loĹĄko-hidravliÄ?no ĹĄtudijo protilokalne skupnosti lahko zgolj nice, predvidenega izpusta vi- poplavne ogroĹženosti, ki bo to opozarjajo na potrebe, da pa laĹž- sokovodnih valov reke Pake v potrdila. đ&#x;”˛ je pridejo v program, del sred- Velenjsko jezero, kar pomeni

brezplaÄ?ni knjiĹžni sejem ÂťStaro za staroÂŤ z izmenjavo knjig, prodaja sadnih sadik za sadjarje in vrtiÄ?karje, tamkajĹĄnji mediÄ?arji ÄŒanÄ?evi so ponudili med in Ä?ebelje pridelke, mnogi pa so ob vsem tem izbrali igre z balinÄ?ki na nihajnih kegljih ter se pomerili v zabijanju Ĺžebljev v leseno klado. JoĹžicam in JoĹžetom so namenili voĹĄÄ?ila, dober obet za zdravje in vitalno Ĺživljenje, nato pa so stopili skupaj za jubilejno skupinsko sliko.

Nekdanji Ĺ kalÄ?an JoĹže Na harmoniko Aristovnik se je zaigral znarad vraÄ?a na meniti domakraj svojega Ä?in JoĹže Arirojstva. stovnik, ki se je moral zaradi ugrezanja tal zaradi rudarjenja ĹĄe mlad preseliti iz rodnega kraja – kot ĹĄe veliko drugih. ÂťVeseli me, da druĹĄtvo Revivas iz Ĺ kal goji tradicijo praznovanj ljudi s temi imeni, ki so zdaj skoraj zamrla. Pri nas smo bili kar ĹĄtirje s korenom imen JoĹže ali JoĹžica, nekateri smo na sreÄ?o ĹĄe vedno tukajÂŤ, je dejal dobre volje. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Po nove ideje v Vulkanland

Materinski dan v Belih Vodah in PleĹĄivcu Bele Vode, PleĹĄivec – Materinski dan je bil marsikje priloĹžnost, da so se materam ĹĄe posebej zahvalili za vso njihovo skrb, pozornost, trud in Ä?as ter seveda brezpogojno ljubezen. Marsikje so jim ob tej priloĹžnosti, ne le v domaÄ?em krogu, pripravili tudi prijazna druĹženja in prireditve. Tako je bilo tudi v Belih Vodah in PleĹĄivcu. V Belih Vodah je KS s pomoÄ?jo Ä?lanov DruĹĄtva Vulkan v nedeljo dopoldan, 24. marca, zanje pripravila prijetno druĹženje v tamkajĹĄnji osnovni ĹĄoli. Otroci so pod vodstvom mentoric izvedli prisrÄ?en kulturni program. Tudi marsikatera solzica ponosa in sreÄ?e se je utrnila ob spremljanju nastopov, ki so bili polni otroĹĄke razigranosti, samostojnosti, znanja in samozavesti otrok. Polno dvorano je pozdravil novi predsednik KS Bele Vode Alojz HriberĹĄek, ki se je ob tej priloĹžnosti tudi zaBele Vode

hvalil krajanom za izkazano zaupanje na lanskih volitvah. Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih je vsem materam namenil obilo prijaznih in toplih besed, pohvalil pa tudi otroke ter delo DruĹĄtva Vulkan.

V Ä?ast mamicam in Ĺženskam nasploh so v petek Ä?lanice KD Ivana Cankarja PleĹĄivec v sode-

lovanju s KS PleĹĄivec in najmlajĹĄimi pripravile prireditev tudi v OĹ PleĹĄivec. Bilo je prijetno v druĹžbi najmlajĹĄih in lastnih spominov na prehojeno pot. Po prireditvi so organizirali ĹĄe tradicionalni Sejem izmenjave semen.

Tudi na njem je bilo zanimivo in Ĺživahno.

UdeleĹženci strokovne ekskurzije so bili ob koncu soglasni: ÂťNi vaĹžno, kaj imamo, ampak kaj iz tega naredimo. In ni tragiÄ?no, Ä?e ne doseĹžemo cilja, tragiÄ?no je, Ä?e ga nimamo.ÂŤ

đ&#x;”˛

PleĹĄivec

Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline je pripravil strokovno ekskurzijo za zaposlene in delujoÄ?e v Ĺ aleĹĄkem turistiÄ?nem sektorju.

Po nova znanja in ideje so se odpravili v sosednjo Avstrijo, v deĹželo Vulkanland. Skozi potep so udeleĹženci ekskurzije, spoznali zgodbo o pravem marketinĹĄkem Ä?udeĹžu - kako z medsebojnim povezovanjem, dobrimi idejami, zvestobo tradiciji, kvaliteto in srÄ?nostjo priti do uspeha.

DeĹžela Vulkanland se nahaja na podroÄ?ju vzhodne Ĺ tajerske in je do leta 1995 veljala kot najmanj razvito in brezperspektivno obmoÄ?je na Avstrijskem. NekoÄ? deĹžela v Âťzadnjem kotuÂŤ, je z letom 1995, ko se je Avstrija

pridruĹžila Evropski uniji, postala nekaj posebnega in drugaÄ?nega. Ves ta Ä?as, do vstopa v veliko ÂťEvropsko druĹžinoÂŤ, je bila to regija brez perspektive in ponosa, regija iz katere se je letno izselilo veÄ? kot 100 druĹžin, kjer ni bilo perspektive za mlade, kjer je bilo med prebivalstvom samo jamranje brez ciljev v Ĺživljenju.

14 Ĺžupanov iz okolice Feldbacha se je odloÄ?ilo, da morajo v regiji nekaj storiti in izkoristiti prav vsako priloĹžnost, ki jim jo je vstop v Evropsko unijo omogoÄ?il. Z vizijo ustvarjanja prehoda z obmejne regije na inovativno in prijetno regijo, je bil postavljen temeljni kamen za Ĺ tajersko vulkansko obmoÄ?je. Najprej

je bilo potrebno v domaÄ?inih zasidrati zavest, da je v regiji vredno Ĺživeti, da so lokalni prebivalci vkljuÄ?eni v skupen razvoj potencialov ter graditi na posamezniku – kaj lahko vsak sam prispeva k razvoju regije. Pomembna je bila smer in ne hitrost razvoja. Vsak sodelujoÄ?i je moral ponotranjiti skupno vizijo razvoja regije - biti nekaj drugaÄ?nega, posebnega in povezanega.

V skoraj 25 letih je ljudem s povezovanjem kmetij in posameznikov uspelo narediti iz popolnoma nerazvite regije turistiÄ?no-kmetijski Ä?udeĹž Avstrije. đ&#x;”˛

Barbara Kelher

Pomlad na Grilovi domaÄ?iji V nedeljo, 7. aprila, Muzej Velenje od 15. ure dalje vabi na tradicionalno prireditev Pomlad na Grilovi domaÄ?iji v Lipju pri Velenju. V okviru prireditve bodo obiskovalci lahko spoznali in obÄ?utili preteklost. Seznanili se bodo s pomladnimi in velikonoÄ?nimi opravili in obiÄ?aji,

pomagali pri setvi lanu ter izmenjali semena in sadike. Za otroke bodo pripravili tudi velikonoÄ?ne ustvarjalne delavnice. Obiskovalci so vabljeni, da na prireditev prinesejo svoja semena in sadike in jih zamenjajo, pri vseh dejavnostih pa bodo lahko tudi aktivno sodelovali. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 4. 2019, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

KRONIKA, UTRIP

4. aprila 2019

19

Prednostne naloge ostajajo enake Ĺ martno ob Paki, 22, marca – ÂťZa nami je ĹĄe eno uspeĹĄno leto,ÂŤ je bilo osrednje sporoÄ?ilo rednega obÄ?nega zbora Ä?lanov Krajevne organizacije ZdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje Ĺ martno ob Paki.

JoĹže Aristovnik, predsednik krajevne organizacije, nam je dejal, da je njihova prednostna naloga ohranjanje spomina na vrednote NOB, da povojne generacije ne bi pozabile na grozodejstva 2. svetovne vojne. To poslanstvo izvajajo kot soorganizatorji spominske sveÄ?anosti v poÄ?astitev dneva upora, 1. maja in dneva zmage v lokalni skupnosti, sami pa organizirajo spominsko prireditev ĹĄe 31. oktobra pri lovskem domu v Skornem.

Spomin na grozodejstva poskuĹĄajo ohranjati tudi s pridobivanjem novih Ä?lanov. ÂťPri tem smo dokaj uspeĹĄni. Lani smo jih pridobili 14, letos 7, Ĺžal smo se v minulem letu od 9 tudi poslovi-

Oven od 21. 3. do 21. 4.

VaĹĄe poÄ?utje bo iz dneva v dan boljĹĄe. V nedeljo boste spoznali, da drĹži rek, da za vsakim deĹžjem posije sonce. OÄ?i vam bo odprl kratek izlet in oseba, s katero boste preĹživeli dan. Pametne besede bodo rahlo bolele, a se boste ob tem zavedali, da so resniÄ?ne. Zato bo prihodnji teden poln sprememb na bolje. Najbolj sreÄ?ni pa boste, ko bo nekdo od vaĹĄih najbliĹžjih dobil res dobre novice. Kot vedno vas namreÄ? tudi tokrat bolj skrbi za druge kot zase. Taki ste in teĹžko vas bodo spremenili. Tisti, ki vas imajo radi, tega niti ne poskuĹĄajo veÄ?. To so vzeli kot del vas, kar je tudi prav.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Spet boste polni energije in volje do Ĺživljenja. Ob tem pozabljate, da se je pomlad ĹĄele dobro zaÄ?ela in da vam ni treba vsega postoriti v nekaj dneh. Malo Ä?asovne rezerve bi si vseeno lahko vzeli. Sicer se vam kaj lahko zgodi, da boste Ĺže v nekaj dneh teÄ?ni in nejevoljni, saj z glavo skozi zid ne boste mogli. Kot po navadi tudi tokrat vse skupaj ne bo odvisno le od vas. Veliko bo odvisno od vaĹĄih nadrejenih. Zdi se vam, kot da vam noÄ?ejo povedati, kaj Ĺželijo od vas. To vas bo moÄ?no glodalo. Ob koncu tedna boste hrepeneli po toplih objemih in ljubezni. Partnerja Ĺžal ne bo z vami, zato bo ostalo le pri Ĺželjah.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

li. Ker je aktivnih udeleĹžencev druge svetovne vojne med nami ĹĄe zelo malo, v naĹĄi organizaciji poskuĹĄamo trkati na zavest njihovih naslednikov, naj nadaljujejo druĹžinsko tradicijo.ÂŤ LetoĹĄnje prednostne naloge ostajajo enake lanskim. Poleg

omenjenih prednostnih nalog (prenaĹĄanja vrednost NOB-ja na mlajĹĄe generacije ter pridobivanje novih Ä?lanov) v delovnem programu ostajata obe tradicionalni prireditvi ter skrb za 22 spominskih obeleĹžij v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki. Dobro sode-

lovanje z druĹĄtvi in organizacijami v lokalni skupnosti bodo po moĹžnosti ĹĄe okrepili ter se udeleĹževali spominskih sreÄ?anj ZdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje ter drugih spominskih sreÄ?anj po Sloveniji. đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika

Postavljeni boste pred neprijetno nalogo, ki bo od vas zahtevala tako strpnost kot modrost. Pnavadi se vam ni treba ukvarjati s financami, saj je to podroÄ?je, kjer dobro plavate. V teh dneh pa ne bo tako. NepriÄ?akovan izdatek vas bo moÄ?no presenetil. Zamajal bo vaĹĄ obÄ?utek stabilnosti. Negotovost bo kriva, da vas bo pogosto bolela glava in da boste vse bolj brez volje. Iz sedanjega poloĹžaja se Ĺžal ne boste izkopali brez teĹžav, ki pa bodo krive tudi zato, da bo odnos s partnerjem zelo napet. Nekaj dni ĹĄe ne boste najbolj zbrani. Potrebovali boste precej volje, da se reĹĄite trenutnega poÄ?utja. Ĺ˝al je ĹĄe nekaj dni ne boste naĹĄli.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Komaj Ä?akate, da pride vikend. Ĺ˝eleli si boste, da bi ga preĹživeli tako, kot si Ĺže dolgo Ĺželite. Brezskrbno in poÄ?asi. Sploh, ker ste se res potrudili pri planiranju dogodkov. NaÄ?rti vam bodo v celoti uspeli, kar vas bo spravilo v odliÄ?no voljo.

Prav ponosni boste nase. Od ponedeljka dalje boste naĹĄli veÄ? Ä?asa zase in za svoje telo. Tudi zato, ker bodo veÄ?eri manj temni, saj se bo sprememba ure ĹĄe kako poznala.

Razvajali se boste kot Ĺže dolgo ne, poskrbeli pa boste tudi za partnerja. NavduĹĄen bo nad vami in vaĹĄimi idejami. To vam bo vlilo tudi novo samozavest, ki pa ste jo krepko potrebovali. Sprememba bo tako oÄ?itna, da jo bodo opazili tudi drugi.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Kraja palet Ĺ oĹĄtanj, 27. marca – Minulo sredo so policisti obravnavali kaznivo dejanje tatvine. Neznanec je podjetju iz Ĺ oĹĄtanja ponoÄ?i odtujil pribliĹžno 50 palet in ga s tem oĹĄkodoval za pribliĹžno 250 evrov. Za neznanim storilcem policisti ĹĄe poizvedujejo.

Pomlad privablja tatove koles Velenje, 27. in 31. marca – PrejĹĄnjo sredo se je na policijski postaji v Velenju oglasil obÄ?an in povedal, da mu je neznanec omenjenega dne odtujil gorsko kolo, ki ga je zaklenil in parkiral pred velenjskim davÄ?nim uradom od med 8. in 14.30 uro. MoĹĄko gorsko kolo, znamke KTM, je Ä?rno-modre barve. Lastnika je dolgoprstneĹž oĹĄkodoval za 300 evrov.

Minulo nedeljo so policisti obravnavali ĹĄe eno krajo kolesa. Prav tako neznani storilec ga je odtujil iz kolesarnice na TomĹĄiÄ?evi cesti v Velenju. Treking kolo je Ä?rne barve.

Lastnika je nepridiprav oĹĄkodoval za blizu 400 evrov.

HiĹĄna preiskava na obmoÄ?ju Vinske Gore Vinska Gora, 28. marca – SodiĹĄÄ?e je izdalo odredbo, velenjski policisti pa so pred tednom dni opravili hiĹĄno preiskavo na obmoÄ?ju Vinske Gore. Pri domaÄ?inu so naĹĄli in zasegli manjĹĄo koliÄ?ino prepovedane droge

ReĹĄili ogroĹžene in kozolec

– konoplje, digitalno tehtnico in starejťo puťko, za katero ni imel ustreznega dovoljenja.

KrĹĄitelja Ä?aka zagovor na sodiĹĄÄ?u.

izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja. Poleg tega se bo moral za storjeno dejanje zagovarjati ĹĄe na sodiĹĄÄ?u.

V bliĹžini bolniĹĄnice trÄ?il v steber

Za varnost kolesarjev, motoristov in peĹĄcev

Slovenj Gradec, 29. marca – Minuli petek, pribliĹžno ob ĹĄtirih zjutraj, so policisti obravnavali voznika osebnega avtomobila, ki je v bliĹžini SploĹĄne bolniĹĄnice Slovenj Gradec trÄ?il v steber. Med postopkom so ugotovili, da je 28-letni voznik vozil precej pod vplivom alkohola. PridrĹžali so ga do streznitve.

LaĹžje poĹĄkodovan otrok Velenje, 30. marca – Minulo soboto popoldan so velenjski policisti obravnavali prometno nesreÄ?o na Gorici v Velenju. NesreÄ?a se je zgodila zunaj prehoda za peĹĄce, v njej pa sta bila udeleĹžena voznik osebnega avtomobila in otrok. Ta se je v nesreÄ?i laĹžje telesno poĹĄkodoval.

PrejĹĄnji teden so policisti zabeleĹžili ĹĄe nekaj manjĹĄih trkov vozil, v nesreÄ?ah pa je nastala le materialna ĹĄkoda.

Prepoved pribliŞevanja Velenje, 30. marca – V statistiko dogodkov minulega tedna so velenjski policisti zapisali ťe primer nasilja v druŞini. Obravnavali so ga minulo soboto, dogajalo pa se je na Gorici v Velenju. Po zbranih obvestilih in opravljenih pogovorih so policisti nasilnemu moŞu

Z lepimi dnevi je na cestnih povrĹĄinah tudi veÄ? kolesarjev, motoristov in peĹĄcev. Policisti vse udeleĹžence v prometu opozarjajo, da morajo tudi sami poskrbeti za svojo varnost.

Kolesarji do 18. leta starosti morajo na voĹžnji s kolesom obvezno nositi kolesarsko Ä?elado. Policisti jo priporoÄ?ajo tudi odraslim, saj so poĹĄkodbe glave pri padcih s kolesom dokaj pogoste. Prav tako jih opozarjajo, naj vozijo po pravilni strani ceste oziroma uporabljajo kolesarske poti, ki so voĹžnji s kolesom namenjene.

PeĹĄci lahko poskrbijo za svojo varnost s pravilno hojo, upoĹĄtevanjem cestnih predpisov, ob slabi vidljivosti pa uporabljajo kresniÄ?ko.

Motoriste pa opozarjajo na to, da kljub lepemu in toplemu vremenu asfaltna povrĹĄina na cestah ĹĄe nima temperature, pri kateri pnevmatika motorja doseĹže optimalni oprijem cestiĹĄÄ?a. Zato naj te dneve ÂťjemljejoÂŤ kot ogrevanje in pripravo na poletje. Ostale voznike pa opozarjajo, naj bodo pozorni na voznike motornih koles, se pred vkljuÄ?evanjem v cestni promet dobro prepriÄ?ajo in ocenijo njihovo hitrost voĹžnje ter se tako izognejo morebitnemu izsiljevanju prednosti.

V nedeljo, 31. marca, zjutraj ob 6.24 je zagorelo vozilo pod kozolcem na ranÄ?u Joco v PleĹĄivcu. V poĹžar je bilo ujetih tudi veÄ? oseb. S sireno in tihim alarmiranjem (pozivniki, SMS, klic) so bili aktivirani gasilci PGD Gaberke in PGD Ĺ kale. Na pozivnikih se je izpisalo: NENAPOVEDANA VAJA!!!

Vaja je bila "zaÄ?injena" z navideznimi zaporami na najhitrejĹĄih/najkrajĹĄih dostopnih poteh do objekta, tako da sta morali obe druĹĄtvi do poĹžara dostopati po obvoznih poteh – ozke in ovinkaste ceste. Ob prihodu so najprej zaÄ?eli reĹĄevati ljudi, ujete v zgornji etaĹži kozolca. Potem so se lotili goreÄ?ih vozil in okolice, saj se je poĹžar razĹĄiril na bliĹžnji gozd. Poiskati so morali tudi pogreĹĄano osebo. Poveljnik PGD Gaberke Janko Jan je ocenil, da je vaja uspela, gasilci pa so pokazali veliko mero znanja in poĹžrtvovalnosti. đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke OÄ?e uÄ?enca se je vedel neprimerno Velenje, 26. marca – PrejĹĄnji torek so se policisti mudili na Osnovni ĹĄoli Antona AĹĄkerca v Velenju, kjer se oÄ?e enega od uÄ?encev ni strinjal s pravilnikom ĹĄole o uporabi mobilnega telefona. Do vodstva ĹĄole se je vedel neprimerno, zato mu bodo policisti napisali plaÄ?ilni nalog.

Pogreťan se je sam vrnil domov Florjan pri Šoťtanju, 26. marca – Prejťnji torek so zaskrbljeni starťi iz Florjana pri Šoťtanju obvestili policiste, da pogreťajo mladoletnega sina. Akcija iskanja pogreťanega je Şe stekla, kmalu za tem pa se je pogreťani sam vrnil domov.

Ko samo pomislite na druĹžinska sreÄ?anja, vam postane slabo. A veÄ?ina od vas se jih v naslednjih dneh ne bo mogla izogniti. Vzrok, da si ne Ĺželite sorodnikov v vaĹĄi bliĹžini, je znan le vam. Zavedajte pa se, da tudi oni Ĺže Ä?utijo, da v njihovi druĹžbi ne uĹživate. Vzemite se v roke, saj ste tokrat vi tisti, ki jih potrebujete. NiÄ? Ä?udnega ne bo, Ä?e boste pogosto na glas negodovali in godrnjali. DomaÄ?i ne bodo veÄ? dolgo tiho. Tudi njim ni vĹĄeÄ?, kako se obnaĹĄate. Samski boste v teh dneh zaznali Ĺželjo po ljubezni, a ne boste naredili niÄ? zato, da bi jo sreÄ?ali. Na finanÄ?nem podroÄ?ju vas Ä?aka veÄ?ji izdatek, ki ga ne priÄ?akujete. Jezilo vas bo kot hudiÄ?!

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Dnevi bodo vse daljĹĄi in prijetnejĹĄi, kar bo voda na vaĹĄ mlin. Za to, kar imate v naÄ?rtu, je to nujno potrebno. ÄŒeprav ĹĄe ne Ä?utite, da bi morali hiteti, boste naÄ?rt zaÄ?eli uresniÄ?evati Ĺže ob koncu tega tedna. Vikend bo zato delaven in prekratek.

A ker ne boste delali tistega, kar poÄ?nete veÄ?ino dni v letu, boste zelo uĹživali, Ä?as vam bo kar polzel skozi prste. V ponedeljek se boste vrnili k ustaljenemu urniku, a boste vsako popoldne uspeli doma narediti veliko za vaĹĄ naÄ?rt. Partner vas bo najprej molÄ?e opazoval, potem pa bo zaÄ?el pomagati. UĹživala bosta v trenutkih v dvoje, saj bosta Ä?isto v svojem svetu.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Pred vami je miren konec tedna. UĹživali boste v delu v stanovanju ali hiĹĄi, pa tudi na prostem. ÄŒeprav boste telesno utrujeni, bo vaĹĄa duĹĄa mirna in zadovoljna. Prve dni naslednjega tedna pa bo mir poruĹĄila novica, ki vam bo segla do srca. Povezana bo z nekom iz vaĹĄe druĹžine, a si takoj ne boste upali priskoÄ?iti na pomoÄ?. Tokrat je bolje, Ä?e poÄ?akate, da vas bodo zanjo prosili. Nikar pa ne jemljite zadeve preveÄ? neresno – kot kaĹže, se vam znajo zaradi tega spleta dogodkov poruĹĄiti naÄ?rti za prvomajske praznike. Tudi v ljubezni se boste ĹĄe naprej iskali, saj bo pomlad v vas prebudila nova hrepenenja. Ta pa ne bodo povezana z vaĹĄim partnerjem.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Na denarnem podroÄ?ju bodite previdni. Nekdo vam bo ponujal ugodno naloĹžbo, ki vas bo moÄ?no zamikala. Ne nasedite le na prijaznost. Vse dvakrat preverite, preden se odloÄ?ite, kam boste vloĹžili prihranke, ki jih ni toliko, da bi si lahko privoĹĄÄ?ili, da jih izgubite. ÄŒaka vas nekaj divjih aprilskih dni. V sluĹžbi vam bo Ä?as kar beĹžal, toliko novih izzivov bo pred vami. V njih boste res uĹživali. Ponudila se vam bo odliÄ?na priloĹžnost, da veliko prostega Ä?asa preĹživite s prijetnimi ljudmi, zato je ne boste Ĺželeli zamuditi. To ste tudi potrebovali, saj boste tako najlaĹžje pozabili na srÄ?ne teĹžave, ki se jim, Ĺžal, spet ne boste mogli izogniti. VaĹĄ partner ne ve, kaj hoÄ?e.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Slabo obdobje je zagotovo za vami. Ko si boste opomogli od obilice dela, ki ste ga dobro opravili, boste spet zaÄ?eli uĹživati Ĺživljenje. In to z veliko Ĺžlico! NesebiÄ?no se boste ob tem razdajali, tudi partner bo dobil svoj del pogaÄ?e. To ga bo pomirilo, saj ga je zadnje Ä?ase Ĺže zelo skrbelo, da ste se mu povsem odtujili. NaĹĄla bosta Ä?as, da bosta ĹĄla nekam daleÄ? od doma. NiÄ? ne bo narobe, Ä?e bo to le za en dan, da bosta le prekinila rutino vsakdanjika. Nekaj teĹžav boste imeli z Ĺželodcem in prebavo, obÄ?utljivi bodo tudi sklepi.

Slednji predvsem zato, ker boste zaÄ?eli s pomladanskimi opravili, miĹĄice pa so Ä?ez zimo zaspale.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Lepi aprilski dnevi bodo odliÄ?no vplivali na vaĹĄe razpoloĹženje. Tudi telesno se boste poÄ?utili vsak dan bolje. Naporna bosta le ĹĄe danaĹĄnji in jutriĹĄnji dan, potem pa boste lahko izklopili in si konÄ?no moÄ?no oddahnili. Tokrat morate prevetriti predvsem zmedo v glavi, telesno ste dovolj moÄ?ni. NajveÄ? Ä?asa in energije boste porabili zato, da doma skuĹĄate stvari spraviti na svoje mesto. Partnerju ne bo vĹĄeÄ?, ker se ne boste posvetovali z njim, ampak boste takoj ukrepali. A tokrat boste naredili prav. ÄŒe bi mencali, ne bi uspeli. Tako pa boste naredili dobre temelje za Ä?as, ki bo povsem drugaÄ?en kot je sedanji. In to Ĺže kmalu.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

RazmiĹĄljali boste o spremembi prehrane. Ne bi bilo slabo, Ä?e bi se tega, kar se boste odloÄ?ili, tudi drĹžali. VeÄ? kot le tri dni. Za zdravje gre, ne toliko za videz. S slednjim ste Ä?isto zadovoljni, s poÄ?utjem pa ne boste. ÄŒeprav ste si v minulih dneh odpoÄ?ili in se vam je zdelo, da ste tudi odklopili, tega ne boste dolgo obÄ?utili. Sploh, ker spet postajate nemirni. Ko pa se poskuĹĄate umiriti in odpoÄ?iti, vam ne uspe. To kaĹže na to, da se v vaĹĄem Ĺživljenju dogaja nekaj, kar vam ni vĹĄeÄ?. ÄŒeprav veste, kaj je to, ne naredite niÄ? za to, da bi se kaj spremenilo. ZaÄ?nite veÄ? razmiĹĄljati o stvareh, ki so vas vÄ?asih osreÄ?ile. Ni prepozno, da jih vrnete v vaĹĄe Ĺživljenje.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Partnerja v teh dneh ne boste veliko videli, saj bo zelo zaposlen. Po eni strani ga boste pogreĹĄali, po drugi pa se boste tudi sami vrgli v delo. Krepko boste zavihati rokave, saj se boste zaÄ?eli zavedati, da nimate veÄ? Ä?asa lenariti.

Ko bo prenaporno, se boste tolaĹžili s hrano, obenem pa si boste Ĺželeli, da preÄ?istite telo in se znebite zimskih kilogramov. Nikar se tega ne lotite preveÄ? hitro. ÄŒe se boste, vam zagotovo ne bo uspelo. DokaĹžite sebi in drugim, da imate voljo. Konec tedna bo prinesel uspeh na delovnem podroÄ?ju in razoÄ?aranje na zasebnem. TolaĹžili se boste, da vsega ne morete imeti, a boste vseeno Ĺžalostni.

Naš ­čas, 4. 4. 2019, bar­ve: ­CMYK, ­stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

06.00 Kultura, Odmevi 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Dober dan 11.00 TV-izložba 11.15 Vem!, kviz 11.45 Krasni Kras, dok. film 12.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Moje mnenje 14.25 TV-izložba 14.35 Slovenci v Italiji 15.05 Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava 15.35 TV-izložba 16.10 Čudogozd: Morje praznuje 16.20 Špasni učitelj, niz. otr. nan.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Na kratko: Konvencije 18.00 Balončkovo, ris.

18.10 Mišo in Robi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Veliki slikarji na malem zaslonu: Van Gogh - nov pogled, brit. dok. ser.

00.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.10 Info kanal

06.05 Kultura, Odmevi 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Dober dan 11.00 TV-izložba 11.15 Vem!, kviz 11.45 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma 15.25 Mostovi, odd. TV Lendava 15.55 TV-izložba 16.25 Vse o Rozi, ris.

16.35 Mili in Moli, ris.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Zadnja beseda!

18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade 18.10 Rija in Krokodil: Pomlad, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.05 Plavi vojak, ameriški film 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.20 Info kana

4. aprila

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Kremna ribja juha s kozicami 11.10 Dobro jutro 14.10 Dober dan 14.50 Portret dr. Bruna Hartmana: Na poti pride vse naproti 15.45 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: dr. Igor Saksida 16.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

17.55 Kjer bom doma (IV.), avstral. nad.

18.55 Firbcologi, odd. za otroke 19.25 Videotrak 20.00 Z Montyjem Donom po rajskih vrtovih, brit. dok. ser.

21.00 Avtomobilnost 21.35 Ambienti 22.05 Pred upokojitvijo, TVpriredba gledališke predstave Prešernovega gledališča Kranj 23.30 Slovenska jazz scena: Jazz Ravne - 9. festival slovenskega jazza: Balžalorsky–Drašler 3o 00.30 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 08.00 08.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke , ris.

Heidi, ris.

Hotel 13, 2/1-3 Maggie & Bianca: Modni frendici, 2/12 09.15 Zmorem sama, 1/59 10.10 In prišla je ljubezen, 33. del 11.05 Ko zadiši ljubezen, 1/40-41 13.00 Kuharski mojster, 8. sez.

14.00 Maggie & Bianca: Modni frendici, 2/13. del 14.30 In prišla je ljubezen, 34. del 15.30 Zmorem sama, 1/60. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Ko zadiši ljubezen, 1/42-43 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Reka ljubezni, 4/24. del 21.00 MasterChef Slovenija 22.25 24UR zvečer 23.00 Gasilci v Chicagu, 4/22. del 23.55 Američani, 2/11. del 00.55 Laurine skrivnosti, 2/4. del 01.50 Laurine skrivnosti, 2/5. del 02.40 24UR zvečer, ponovitev 03.15 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. razvedrilna oddaja 10.15 Skrbimo za zdravje, Živeti z multiplo sklerozo 11.15 Kuhinjica, izob. oddaja 11.40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Kraljeva čajanka 18.40 Regionalne novice 18.45 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture 18.50 Kuhinjica, izob. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 21.15 Regionalne novice 21.20 Vrtnarski kotiček 21.35 Kmetijski razgledi 22.00 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture 22.05 Videospot dneva 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.25 Videostrani, obvestila

Sobota,

5. aprila

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Račje prsi z marelicami 11.10 Dobro jutro 13.20 Dober dan 14.35 Naravni parki Slovenije: Kočevski pragozd, dok. odd.

15.00 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 15.25 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 16.00 Judo: svetovni pokal, prenos iz Antalye 18.30 Kjer bom doma (IV.), avstr. nad.

19.20 Videotrak 20.00 Rokomet - liga NLB: Riko Ribnica : Celje P. L., 3. kolo končnice, prenos iz Ribnice 22.05 Televizijski klub: Ljubim te, vendar imam svoje skrivnosti 22.55 Zadnja beseda!

23.40 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Kaja, ris.

07.10 Mala miška Mia, ris.

07.20 Grizzy in glodavčki, ris.

07.30 Mašine strašljivke , ris.

07.35 Heidi, ris.

08.00 Hotel 13, 2/4-6 08.45 Maggie & Bianca, 2/13. del 09.15 Zmorem sama, 1/60. del 10.10 In prišla je ljubezen, 34. del 11.05 Ko zadiši ljubezen, 1/42-43 13.00 Kuharski mojster, 8. sez.

14.00 Maggie & Bianca, 2/14. del 14.30 In prišla je ljubezen, 35. del 15.30 Zmorem sama, 1/61. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Ko zadiši ljubezen, 1/44-45 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.05 Pravkar poročena, am. film 22.55 24UR zvečer 23.30 Eurojackpot 23.35 Počitnice v Burmi, am. film 01.30 24UR zvečer, ponovitev 02.05 Zvoki noči

08.30 TV prodajno okno 08.45 Lestvica zabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. razvedrilna oddaja 10.15 Kmetijski razgledi 10.40 Kuhinjica, izob. oddaja 11.05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.35 TV prodajno okno 11.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.40 TV prodajno okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Miša maš, Kaj jedo kunci?

18.40 Regionalne novice 18.45 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture 18.50 Kuhinjica, izob. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 21.05 POP CORN, glasbena oddaja 22.05 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture 22.10 Videospot dneva 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.30 Videostrani, obvestila

4. aprila 2019

Nedelja,

Ponedeljek, 8. aprila

9. aprila

10. aprila

Živ žav Kravica Katka, ris.

Manja, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Jurij in Pavel, ris.

Mišo in Robi, ris.

Balončkovo, ris.

Rija in Krokodil, ris.

Trobka in Skok, ris.

Kalimero, ris.

Reaktivčki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Ernest in Celestinca, ris.

Vse o Rozi, ris.

Muk, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. otr. nan.

Nedeljska maša, prenos iz Odrancev 10.55 Policijski orkester - Odmev desetletij (Nina Strnad, Primož Fleischman in Nejc Bečan) 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: V duhu bratstva 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

14.45 Osa, kratki igrani film AGRFT 15.05 TV-izložba 15.20 Danbé: zgodba o pokončnem dekletu, fran. film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Zmajči zmaj, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 20.00 Ekipa Bled, slovenska nad.

20.30 Intervju 21.20 Šport – nogomet 21.30 Poročila, Šport, Vreme 21.50 Kralj Bibi - življenje in podvigi Benjamina Netanjahuja, izraelsko-am. dok. film 23.15 Za lahko noč: Nepozabni trenutki z Jožetom Privškom: Big band RTV Slovenija in Nina Strnad 00.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.25 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 01.20 Info kanal

06.10 Utrip, Zrcalo tedna 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Dober dan 11.00 TV-izložba 11.15 Vem!, kviz 11.50 Obzorja duha: V duhu bratstva 12.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Sveto in svet: »Dovolj vere imamo, da sovražimo, ne pa dovolj, da bi drug drugega ljubili.« Jonathan Swift 14.25 S-prehodi: Arheologija 14.50 Dober dan, Koroška 15.55 TV-izložba 16.25 Osvežilna fronta: Umetna inteligenca, odd. za mladostnike 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Zadnja beseda!

18.10 Bacek Jon, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Opus 23.30 Glasbeni večer: Blaž Šparovec, Simfonični orkester RTVS in En Shao 00.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.25 Info kanal

06.00 Kultura, Odmevi 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Dober dan 11.00 TV-izložba 11.15 Vem!, kviz 11.50 Opus 12.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Studio city 14.25 TV-izložba 14.35 Duhovni utrip 14.55 TV-izložba 15.25 Potepanja, odd. TV Lendava 16.00 Profesor Baltazar, ris.

16.05 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

16.20 Zombi Lars, norv. otroška ser.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Koda 18.05 Ernest in Celestinca, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Resnica o aferi Harry Quebert, am. nad.

20.55 Romi - enakopravni evropski državljani, fran. dok. odd.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.05 Pričevalci: Marjan Porenta 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.00 Info kanal

06.00 Kultura, Odmevi 06.40 TV-izložba 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Dober dan 11.00 TV-izložba 11.15 Vem!, kviz 11.50 Koda 12.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Intervju 14.20 TV-izložba 14.30 Osmi dan 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.30 TV-izložba 16.05 Male sive celice: OŠ Nove Jarše in OŠ Ormož 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Glive, dokumentarna odd.

17.55 Tu EU: Mady Delvaux - umetna inteligenca 18.00 Trobka in Skok, ris.

18.10 Jurij in Pavel, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.05 Film tedna: Pomlad pri petdesetih, francoski film 21.30 50 knjig, ki so nas napisale: Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Panoptikum 23.50 Glive, dokumentarna odd.

00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.40 Info kanal

6. aprila

7. aprila

Kultura, Odmevi Martina in ptičje strašilo: Obleke Telebajski, lutkovna nan. Žvenkci, ris.

Biba se giba, ris. Čudogozd: Vrtni palčki praznujejo Sporočilo v steklenici II., norv. dok. ser.

08.30 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

09.00 Zombi Lars, norv. otroška ser.

09.30 Male sive celice: OŠ Nove Jarše in OŠ Ormož 10.15 Infodrom, tednik za otroke in mlade 10.30 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 11.00 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 11.25 TV-izložba 11.40 Tednik 12.40 NaGlas!

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 TV-izložba 14.05 Zadnja beseda! - izbor 15.05 Človeški laboratorij, brit. dok. ser.

16.00 Ekipa Bled, slovenska nad.

16.30 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Duhovni utrip 17.35 Slovenski magazin 18.00 Ozare 18.10 Ambienti 18.40 Reaktivčki, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 21.20 Kaj dogaja? Z Jonasom 21.55 Tujca, britanska nad.

22.40 Poročila, Šport, Vreme 23.15 Berlinski sindrom, kopr. film 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 02.30 Info kanal

07.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.05 08.15 08.25 08.40 08.50 09.00 09.15 09.25 10.00

06.25 Videotrak 07.00 Najboljše jutro 09.00 Slastna kuhinja: Račje prsi z marelicami 09.45 Na lepše 10.10 Križ in kladivo, dok. film 11.20 Gušti: Naša stvar v Kinu Šiška, koncert 13.00 Avtomobilnost 13.30 Mednarodna obzorja: Hrvaška, razdvojena dežela 15.00 Nogomet - SP 2018: Zgodbe iz Rusije, dokumentarni film 16.00 Judo: svetovni pokal, prenos iz Antalye 18.05 Gozdna dediščina Franje Pahernika, dok. odd.

18.55 Čist zares: Fitnes 19.25 Videotrak 20.05 V celici, francoski film 21.40 Zvezdana 22.25 Dan 202, koncert slov. skupine Dan D s Simfoniki RTV Slovenija 00.00 Videotrak 00.30 Judo: svetovni pokal, posnetek iz Antalye 02.05 Zabavni kanal

06.30 Videotrak 07.00 Duhovni utrip 07.15 Koda 07.50 Otroški in mladinski pevski zbor RTV Slovenija, dirigent Tomaž Pirnat (Ambrož Čopi in Aldo Kumar) 08.30 20. mednarodni festival ustnih harmonik »(Ah), te orglice«: Posebna gosta Violeta Bulc in Lojze Peterle, posn. iz Mokronoga 10.00 Slastna kuhinja: Slani profiteroli 10.20 Joker, kviz 12.10 Glasbeni svet Andréja Rieuja (II.): Čarobni Maastricht, glasbenodok. ser.

13.05 Svetovni popotnik: Vzpon in propad Britanske Indije 14.05 Ambienti 14.40 Športno plezanje - svetovni pokal v balvanskem plezanju, posnetek iz Meiringena 16.30 Nogomet - državno prvenstvo: Olimpija : Rudar, 25. kolo, prenos iz Ljubljane 18.55 Judo: svetovni pokal, posn. iz Antalye 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Po poteh sužnjev, fran. dok. ser.

21.00 Franco Zeffirelli - v lastni režiji, ang. portretni film 21.55 Vikend paket 23.15 Zvezdana 23.55 Kaj dogaja? Z Jonasom 00.25 Videotrak 01.00 Nogomet - državno prvenstvo: Olimpija : Rudar, 25. kolo, posnetek iz Ljubljane 02.45 Zabavni kanal, Videotrak

06.15 07.00 07.10 07.30 07.45 08.05 08.15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.20 08.30 08.40 09.05 09.40 09.55 10.20 10.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Robovlaki, ris.

Moj mali poni, ris.

Heidi, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Luna Petunija, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Screechers Wild, ris.

Maggie & Bianca, 2/10-12 del, it. nan.

12.15 Zdravo, Tereza!

12.50 Pravkar poročena, am. film 14.40 Zvezde plešejo 16.55 Ljubezen po domače 17.55 Preverjeno, ponovitev 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.05 Delovna akcija 22.15 Železna lady, angleški film 00.10 Anna Nicole, ameriški film 01.55 Ljubezen med prazniki, am. film 03.35 Zvoki noči

08.30 TV prodajno okno 08.45 Lestvica zabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Kaj jedo kunci?

09.40 Jutranji pogovori 1 11.10 Kuhinjica, izob. oddaja 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12.00 TV prodajno okno 12.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Videostrani, obvestila 17.40 TV prodajno okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Kraljeva čajanka 18.40 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture 18.45 Dotiki gora, Ojstrica 19.05 Vrtnarski kotiček 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2653. VTV magazin 20.30 Koncert: Tomaž Rot, Vabim te na ples 22.05 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture 22.10 Videospot dneva 22.15 Popotniške razglednice 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.40 Videostrani, obvestila

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.20 08.35 08.55 09.25 09.40 10.05 10.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Robovlaki, ris.

Moj mali poni., ris.

Heidi, ris.

Super krila, ris.

Luna Petunija, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Screechers Wild., ris.

Maggie & Bianca., 2/13-14 del, it. nan.

11.30 Zdravo, Tereza!

12.05 Železna lady, angleški film 14.00 Gorski reševalci, 5/9-10 del, nemška nan.

15.55 Delovna akcija 17.05 Ljubezen po domače 18.10 Mali šef Slovenije 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Zvezde plešejo 22.40 Mali šef Slovenije 23.25 Sosedov fant, am. film 01.05 Druga žena, am. film 02.50 Zvoki noči

08.30 TV prodajno okno 08.45 Lestvica zabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Kaj jedo kunci?

09.40 2652. VTV magazin 10.10 Vrtnarski kotiček 10.25 2653. VTV magazin 10.55 Koncert: Tomaž Rot, Vabim te na ples 12.30 TV prodajno okno 12.45 Jutranji pogovori 1 14.15 Kuhinjica, izob. oddaja 14.50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.20 Videostrani, obvestila 17.10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17.40 TV prodajno okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Prebujanje 18.40 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 21.15 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture 21.20 Jutranji pogovori 2 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.20 Videostrani, obvestila

06.00 10.30 10.35 11.00 11.10 14.15 15.40

Info kanal Martina in ptičje strašilo: Obleke Zlatko Zakladko: Srebrni breg Slastna kuhinja: Slani profiteroli Dobro jutro Dober dan Gudurica, Evropa v malem, dok. film 16.30 Na lepše 17.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 17.55 Kjer bom doma (IV.), avstr. nad.

18.55 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska odd.

19.25 Videotrak 20.00 Svetovni popotnik: Divji zahod 21.00 Cena poželenja, kopr. film 22.50 Kamčatka - zdravilo proti sovraštvu, ruska dok. odd.

23.40 Prvih trinajst, kratki igrani film 00.00 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 08.00 08.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Heidi, ris.

Hotel 13, 2/7-9. del, nemška nan.

Maggie & Bianca, 2/14. del, it. nan.

09.15 Zmorem sama, 1/61. del, am. nan.

10.10 In prišla je ljubezen, 35. del, meh. nan.

11.05 Ko zadiši ljubezen, 1/44-45. del, tur. nan.

13.00 Kuharski mojster, am. serija 14.00 Maggie & Bianca, 2/15. del, it. nan.

14.30 In prišla je ljubezen, 36. del, meh. nan.

15.30 Zmorem sama, 1/62. del, am. nan.

16.30 24UR popoldne 17.00 Ko zadiši ljubezen, 1/46-47.. del, tur. nan.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Reka ljubezni, 4/25. del, slov. nan.

21.00 Gorski zdravnik, 12/1. del, nem. nan.

22.00 24UR zvečer 22.35 Smrtonosno orožje, 3/4. del, am. nan.

23.30 Američani, 2/12. del, am. nan.

00.25 Laurine skrivnosti, 2/6-7. del, am. nan.

02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Zvoki noči

08.30 TV prodajno okno 08.45 Lestvica zabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. razvedrilna oddaja 10.15 2653. VTV magazin 10.45 Kuhinjica, izob. oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12.00 TV prodajno okno 12.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.40 TV prodajno okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Kmetijski razgledi 18.30 Regionalne novice 18.35 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture 18.40 Kuhinjica, izob. oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Ob prazniku MO Celje: gost Bojan Šrot, župan 21.00 Regionalne novice 21.05 Naj viža, Ans. Roka Žlindre, ans.

Nori Val 22.20 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture 22.25 Videospot dneva 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.45 Videostrani, obvestila

Torek,

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Pogača iz koruzne moke in gob 11.10 Dobro jutro 14.15 Dober dan 15.00 Slovenski magazin 15.25 Avtomobilnost 16.30 Joker, kviz 17.50 Kjer bom doma (V.), avstr. nad.

18.50 Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih 19.20 Videotrak 20.00 Razvozlana govorica telesa, kanadska dok. odd.

20.55 Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek: Marko Mandić 21.45 Pogrešani, švedska nad.

22.40 NaGlas!

22.55 Zadnja beseda!

23.45 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 08.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Heidi, ris.

Hotel 13, 2/10-12. del, nemška nan.

08.45 Maggie & Bianca, 2/15. del, it. nan.

09.15 Zmorem sama, 1/62. del, ameriška nan.

10.10 In prišla je ljubezen, 36. del, mehiška nan.

11.05 Ko zadiši ljubezen, 1/46-47. del, turška nan.

13.00 Kuharski mojster, am. serija 14.00 Maggie & Bianca, 2/16. del, it. nan.

14.30 In prišla je ljubezen, 37. del, meh. nan.

15.30 Zmorem sama, 1/63. del, am. nan.

16.30 24UR popoldne 17.00 Ko zadiši ljubezen, 1/48-49. del, tur. nan.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Reka ljubezni, 4/26. del, slovenska nan.

21.00 Gorski zdravnik, 12/2. del, nem. nan.

22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.35 Američani, 2/13. del, am. nan.

00.35 Laurine skrivnosti, 2/8-9. del, am. nan.

02.20 24UR zvečer, ponovitev 02.55 Zvoki noči

08.30 TV prodajno okno 08.45 Lestvica zabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. razvedrilna oddaja 10.15 Ob prazniku MO Celje: gost Bojan Šrot, župan 11.15 Kuhinjica, izob. oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12.15 TV prodajno okno 12.30 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.40 TV prodajno okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18.30 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture 18.55 Kuhinjica, izob. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2654. VTV magazin 20.30 Bonton pri plesu 21.00 Dotiki gora, Škarje 21.20 Pihalni orkester z Davidom Matičijem 22.30 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture 22.35 Videospot dneva 22.40 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.45 Videostrani, obvestila

Sreda,

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Pogača iz koruzne moke in gob 11.10 Dobro jutro 14.00 Dober dan 14.40 Ambienti 15.10 Vikend paket 16.30 Nogomet - državno prvenstvo: Krško : Maribor, 26. kolo, prenos iz Krškega 18.55 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.15 Videotrak 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Koncerti za mlade: Kaj je koncert?, glasbeno-izob. ser. L. Bernsteina 21.10 Moje mnenje 22.00 Vojna in mir, brit.-am. nad.

22.50 Glasbeni svet Andréja Rieuja (II.): Zgodba o začetku, glasbeno-dok. ser.

23.40 Vitanje v vesolju: Sunita, dok. film 00.35 Videotrak, Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 08.00 08.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Heidi, ris.

Hotel 13, 2/13-15. del, nem. nan.

Maggie & Bianca, 2/16. del, it. nan.

09.15 Zmorem sama, 1/63. del, am. nan.

10.10 In prišla je ljubezen, 37. del, meh. nan.

11.05 Ko zadiši ljubezen, 1/48-49. del, tur. nan.

13.00 Kuharski mojster, am. serija 14.00 Maggie & Bianca, 2/17. del, it. nan.

14.30 In prišla je ljubezen, 38. del, meh. nan.

15.30 Zmorem sama, 1/64. del, am. nan.

16.30 24UR popoldne 17.00 Ko zadiši ljubezen, 1/50-51. del, tur. nan.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Reka ljubezni, 4/27. del, slov. nan.

21.00 MasterChef Slovenija 22.10 24UR zvečer 22.45 Gasilci v Chicagu, 4/23. del, am. nan.

23.40 Rizzoli in Isles, 6/1. del, am. nan.

00.35 Laurine skrivnosti, 2/10-11. del, am. nan.

02.25 24UR zvečer, ponovitev 03.00 Zvoki noči

08.30 TV prodajno okno 08.45 Lestvica zabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. razvedrilna oddaja 10.15 2654. VTV magazin 10.45 Kuhinjica, izob. oddaja 11.10 Pihalni orkester z Davidom Matičijem 12.20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12.40 TV prodajno okno 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16.00 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.40 TV prodajno okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Žogarija 18.25 Regionalne novice 18.30 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture 18.35 Kuhinjica, izob. oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje: Hujšajmo zdravo 21.05 Regionalne novice 21.10 POP CORN, glasbena oddaja 22.10 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture 22.15 Videospot dneva 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.30 Videostrani, obvestila

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 4. 2019, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

ZLOBEC, JaĹĄa: Moje PETROVEC, Dragan: Pismo nigerijske Ĺživljenje je moja revolucija: pesmi in vdove izbrana publicistika Od – odrasli / 821-7 Humor Od- odrasli /821.163-1 Slovensko pesniĹĄtvo JaĹĄa LukiÄ? Zlobec (1951-2011) je v zavest javnosti odloÄ?no vstopil maja 1971 med ĹĄtudentsko zasedbo ljubljanske filozofske fakultete kot eden najdejavnejĹĄih v ĹĄtudentskem gibanju. Pozneje je deloval kot svobodni umetnik in prevajalec, nekaj let tudi kot urednik na televiziji in v Can-

Dragan Petrovec je slovenski pravnik, kriminolog – penolog, ki nas obÄ?asno razveseli tudi s kakĹĄnimi humoristiÄ?nimi utrinki. Zbirka kratkih zgodbic, kjer se avtor blago ponorÄ?uje tako iz sebe kot iz dogodkov sodobne druĹžbene stvarnosti, v katerih je bil soudeleĹžen, preseneÄ?a s prijetnim, toplim, izvirnim humorjem. Dandanes je humor v slovenski knjiĹževnosti redek pojav, posmeh in grobo norÄ?evanje, ki smo jima vsakodnevno priÄ?a v druĹžbenih medijih, sta kaj klavrno nadomestilo za bolj kultivirane zabave Ĺželjnega odjemalca. Duhovito opisane dogodivĹĄÄ?ine in stiske sicer zelo samokritiÄ?no naravnanega pisatelja ponujajo smeh brez priokusa vulgarnosti. Dragan Petrovec je Ĺže v knjigi FanÄ?i s psihiatrije in ĹĄe hujĹĄe zgodbe, ĹĄe bolj pa v Pismu nigerijske vdove poka-

VELENJE ÄŒetrtek, 4. april 8.00 Avtobusna postaja Velenje Rifnik (UNI3 - I) 15.00 VeÄ?generacijski center Planet generacij Bralne urice za najmlajĹĄe 17.00 Hospic, Ĺ aleĹĄka 2d Skupina za podporo ĹžalujoÄ?im odraslim 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Velenjski plesni oder 2019, obmoÄ?no sreÄ?anje plesnih skupin Ĺ aleĹĄke doline 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje 19.00 Galerija Velenje MaĹĄa Jazbec: Hibridizacija Ĺživosti II, odprtje intermedijske razstave 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica S kolesom med BukareĹĄto in Ĺ˝enevskim jezerom, potopisno predavanje Andreja Morelja 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert godalcev ĹĄole

Petek, 5. april 9.00

karjevi zaloĹžbi. Po osamosvojitvi je deloval kot veleposlanik in poslanec. V knjigi Moje Ĺživljenje je moja revolucija so zbrane vse njegove pesmi (iz pesniĹĄkih zbirk Zeleni bunker, 1976, Mlado jutro, 1976, Udarci, udarci, 1981, Poti in potovanja, 1983, in Ob najviĹĄji uri, 1991) in izbrana legendarna publicistika. Spremni besedi sta napisala MiklavĹž Komelj in Zdravko DuĹĄa. Avtor o sebi: ÂťMoje Ĺživljenje je moja revolucija, pravijo v Ameriki. To morda razumemo, ni nam pa ĹĄe priĹĄlo v zavest, ni ĹĄe postalo naĹĄa eksistenÄ?na nuja. KlasiÄ?no revolucionarstvo, verbalna onanija /.../ Toliko omenjeni radikalni prelom moramo zaÄ?eti v sebi, v Tribuni. In Ä?e bomo zato prepovedani, Ä?e nam bodo ukinili dotacije, Ä?e nas bodo vrgli iz uredniĹĄtva, kaj potem? Mar se bomo za vsako ceno borili za obstoj neÄ?esa, v kar ne verjamemo! PoĹžviĹžgam se na Ä?asopis, v katerem je treba zaradi fiziÄ?nega obstoja Ĺžrtvovati zdaj ljudi, zdaj Ä?lanke, zdaj svoje prepriÄ?anje. Prav gotovo ni najvaĹžnejĹĄe, kolikim govoriĹĄ, ampak kaj govoriĹĄ. Moje Ĺživljenje je moja revolucija.

Predvsem moraĹĄ govoriti sebi.ÂŤ

21

PRIREDITVE

4. aprila 2019

zal vso svojo subtilnost opazovanja sveta okrog sebe in prizanesljivost do nakljuÄ?nih pasantov in lastnih zapletov z njimi. ÄŒeprav je videti, da se razumevajoÄ?e, pa vendar, norÄ?uje tako iz sebe kot iz drugih, nas predvsem opozarja na nesmiselnost marsikaterega druĹžbenega pravila in na ne zgolj nostalgiÄ?en pomen preteklosti in tradicij. Avtor o sebi: ÂťZ leti prepoznavam, da je ĹĄe edini naÄ?in, da me Ĺženska zveÄ?er vzame v posteljo, Ä?e napiĹĄem knjigo. Pa ĹĄe potem me, brez posebnega vznemirjenja, le z nekaj soÄ?utja, odloĹži in hitro zaspi. Tik pred tem ĹĄe poljubi moĹža.ÂŤ Povzeto po zaloĹžniku in Dobreknjige.si. đ&#x;”˛

bzj

Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Ustvarimo nepozabne druĹžinske spomine, 1. del, delavnica 16.00 Brainobrain center Velenje, Trg mladosti 6 Brainobrain delavnica za otroke 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana 70 let Planinskega druĹĄtva Velenje, sveÄ?ana skupĹĄÄ?ina 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Mladi ustvarjalci, koncert uÄ?encev ĹĄole 18.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Predstavitev 16. ĹĄtevilke Ĺ aleĹĄkih razgledov 22.00 Klub eMCe plac Jungle Rot (ZDA) in Ultra-Violence (ITA), koncert

Sobota, 6. april 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica 8.00 Avtobusna postaja Velenje Kopitnik - Lepi Ä?eveljc - I Mestna trĹžnica 9.00 Velenjska promenada Velenje – mesto zdravja, predstavitveni in promocijski sejem 9.00 Cankarjeva ulica Karierni izziv 2019 dijakov Ĺ ole za storitvene dejavnosti Ĺ CV 9.00 Ĺ ivalnica za otroke, Farmin

Otroci ĹĄivajo mehko Ĺžogo 16.00 in 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Pozdrav pomladi 2019, obmoÄ?na revija odraslih pevskih zborov Ĺ aleĹĄke doline 19.00 Gasilski dom Ĺ kale Rumena na obroke, projekcija pohodniĹĄko dokumentarnega filma Igorja Gruberja in pogovor z avtorjem 20.00 Dvorana Centra Nova PoÄ?eni ĹĄkafi, koncert

Nedelja, 7. april 9.00

Dom kulture Velenje, mala in velika dvorana DrĹžavni prvenstvo v igranju na diatoniÄ?no harmoniko za nagrado Cirila Demiana 15.00 Grilova domaÄ?ija Nedeljsko muzejsko druĹženje z otroki – velikonoÄ?na ustvarjalnica 15.00 Dom krajanov Ĺ entilj pri Velenju Praznim salam – 18. tradicionalno ocenjevanje salam in bunk

Ponedeljek, 8. april 7.00

9.00

7.00, Avtobusna postaja Velenje Valvazorjeva pot - Gorenje Galerija Velenje Program za nezaposlene osebe (voden ogled razstave, kreativna delavnica) 13.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Bralni kroĹžek za priseljence 16.00 Dom za varstvo odraslih Velenje Alzheimer cafe 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek VelikonÄ?na ustvarjalna delavnica za otroke 17.00 Vila Bianca Gore, odprtje fotografske razstave Marka PogaÄ?nika ob 70-letnici Planinskega druĹĄtva Velenje 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Kako premagati strah/nervozo/ tremo pred javnim nastopom, predavanje Dragana Babića 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Koncert SimfoniÄ?nega orkestra Glasbene ĹĄole Velenje s solistkami 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ĺ˝upanova Micka, komedija SNG Drama Ljubljana 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Oni, biografska komedija

Torek, 9. april 17.00

17.00

17.00

19.00

KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku Vila RoĹžle Torkova peta: Modro je varÄ?evati UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Delavnica oblikovanja fimo mase Dom kulture Velenje, mala dvorana

Banditek v boj za avtiste DruĹĄtvo Banditek bo v torek, 9. aprila, ob 19. uri pripravilo dobrodelno kulturno prireditev v mali dvorani kulturnega doma Velenje.

Na prireditvi bodo nastopili Noemi ÄŒop in Vasja MihajloviÄ? ter UroĹĄ Kuzman z uÄ?enci. Zbrana sredstva (donacija je 12 evrov) bodo namenili za izvedbo brezplaÄ?nega programa za druĹžine otrok z motnjo đ&#x;”˛ avtistiÄ?nega spektra (delavnice, predavanja in varstvo otrok).

ÄŒUDEĹ˝NO POTOVANJE V OZ (Fantastic Journey to Oz) Animirana pustolovĹĄÄ?ina, 91 minut (Rusija) ReĹžija: Fyodor Dmitriev, Darina Shmidt, Vladimir Toropchin Slovenski glasovi: Nika Rozman, Jure KapuĹĄar, Lena Hribar, Karin Komljanec, Jurij DrvenĹĄek Petek, 5. 4., ob 17.00 – 3D Sobota, 6. 4., ob 17.00 Nedelja, 7. 4., ob 16.00, 3D – otroĹĄka matineja

BOG, LE KAJ SMO SPET ZAGREĹ ILI (Qu'est-ce qu'on a encore fait au bon Dieu?

Komedija, 100 minut (Francija) ReĹžija: Philippe de Chauveron Igrajo: Christian Clavier, Chantal Lauby,

Zakaj misliĹĄ, da moram Ĺživeti v tvojem predalu?, dobrodelna prireditev za pomoÄ? otrokom z avtizmom 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Vietnam, potopisno predavanje Luke UvodiÄ?a 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Kristina Ĺ uklar – violina, Magda Amara – klavir, koncert

Sreda, 10. april 7.00

Avtobusna postaja Velenje gore - Kopitnik - Potepanje ob sredah 9.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Delavnica oblikovanja fimo mase 9.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Zdravilne lastnosti izbranih rastlin, delavnica 10.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica MoÄ? branja: bralni klub za odrasle 10.30 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba MaÄ?kova zakladnica, predavanja o otrokovem razvoju in druĹženje za mamice 15.00 VeÄ?generacijski center Planet generacij Ĺ ivankine igrarije, delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic 18.00 Prostori Mestne Ä?etrti Levi breg – zahod Vrt na balkonu, predavanje 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Molin: infogen energetska prehranska dopolnila so homeopatija novega stoletja, predavanje Igorja Jermana in Dragana Mrdakovića 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Nune v akciji!, muzikal

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 4. april 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj Govorim in piĹĄem slovensko, delavnica osnov slovenskega jezika za priseljence 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic

Sobota, 6. april X

Kvarner, Hrvaťka Planinski izlet na Veliko Kapelo (1534m) – Hrvaťka

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Petek, 5.4. od 14.00 dalje kmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 7.4. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - NajljubĹĄa kapa • VelikonoÄ?ni sejem pred Intersparom od 13. do 20. aprila

DEÄŒEK NEVIHTE

Svideteli Putina, dokumentarni film, 102 minuti (Latvija, Ĺ viÄ?a, ÄŒeĹĄka) ReĹžija: Vitalij Manskij Nastopajo: Vladimir Putin, Mikhail Gorbachev, Vitaliy Manskiy, Boris Yeltsin Petek, 5. 4., ob 20.15 – mala dvor.

Sobota, 6. 4., ob 17.30 – mala dvor.

Nedelja, 7. 4., ob 19.00 – mala dvor.

The Aspern Papers, romantiÄ?na drama, 90 minut (VB, NemÄ?ija) ReĹžija: Julien Landais Igrajo: Jonathan Rhys Meyers, Vanessa Redgrave, Joely Richardson, Lois Robbins, Jon Kortajarena Sobota, 6. 4., ob 20.45

Torek, 9. april 18.30 Mestna knjiŞnica Šoťtanj Ana Seher: DeŞele srednje Amerike – Sence v raju (Gvatemala, Nikaragva, Kostarika, Panama)

Sreda, 10. april 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj Govorim in piĹĄem slovensko, delavnica osnov slovenskega jezika za priseljence 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Letni koncert uÄ?encev glasbene ĹĄole

Ĺ MARTNO OB PAKI Nedelja, 7. april 10.00 Prireditveni prostor MC 11. motozbor z blagoslovom, (v primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 14. aprila)

Ponedeljek, 8. april 16.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Predavanje Varno ravnanje s FFS varstvo in prehrana vinske trte 18.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Ta vesela urica Pogumne punce pa psiÄ?ka Poppy (terapevtska delavnica s psiÄ?ko kot del spremljevalnega programa NoÄ? knjige 2019) 19.00 HiĹĄa mladih – sejna soba SvetniĹĄka pisarna SD

Torek, 9. april 17.00 Hiťa mladih – galerija Dile Sladkorna bolezen tipa 2 in meritev krvnega sladkorja 18.30 KnjiŞnica Šmartno ob Paki Šmartnice – medgeneracijska pogovorna skupina

Sreda, 10. april 19.00 Dvorana Marof Wild West Tour - Potopisno predavanje ZDA

Lunine mene

8.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj Petkova delavnica – SrediĹĄÄ?e na obisku

Nedelja, 7. 4., ob 20.30

PISMA IZ BENETK

8.00 Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Pohod za zdravje – generacije v gibanju

Petek, 5. april

Ary Abittan, Medi Sadoun, FrĂŠdĂŠric Chau Petek, 5. 4., ob 20.45 Sobota, 6. 4., ob 18.50 Storm Boy, druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 99 minut (Avstralija) ReĹžija: Shawn Seet Igrajo: Jai Courtney, Geoffrey Rush, David Gulpilil, Finn Little, Erik Thomson Petek, 5. 4., ob 18.50 Nedelja, 7. 4., ob 18.00

Ponedeljek, 8. april

PUTINOVE PRIÄŒE

SREÄŒEN KOT LAZZARO Lazzaro felice, drama, 125 minut (Italija, Ĺ vica, Francija, NemÄ?ija) ReĹžija: Alice Rohrwacher Igrajo: Alba Rohrwacher, David Bennent, Sergi LĂłpez, Nicoletta Braschi, Tommaso Ragno Petek, 5. 4., ob 18.00 – mala dvor.

Sobota, 6. 4., ob 20.00 – mala dvor.

5.

aprila, ob 10:50 - prazna luna (mlaj)

• Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 28.4.2019 na osrednjem prostoru – MetuljÄ?ica v izvedbi GledaliĹĄÄ?a Labirint • Vsak dan v tednu praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na info toÄ?ki!

BOHEMIAN RHAPSODY Biografska glasbena drama, 134 minut (ZDA, VB) ReĹžija: Bryan Singer Igrajo: Joseph Mazzello, Rami Malek, Mike Myers, Aidan Gillen, Lucy Boynton Ponedeljek, 8. 4., ob 17.30 - zadnja predstava

ONI Loro, biografska komedija, 145 minut (Italija, Francija) ReĹžija: Paolo Sorrentino Igrajo: Toni Servillo, Elena Sofia Ricci, Riccardo Scamarcio, Kasia Smutniak, Euridice Axen, Fabrizio Bentivoglio Ponedeljek, 8. 4., ob 20.00

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 4. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

Nagradna kriĹžanka Osmica

4. aprila 2019

RADIO VELENJE

Trgovina Osmica, PE Velenje, Koroťka 44 GSM: 041 869 832 prodajavelenje@osmicacenter.si pon. – sob.: 7.– 20. nedelja: 8. – 13.

Trgovina Osmica,

Z roko v roki – Ansambel Stil in Osmica

PE Ĺ oĹĄtanj, AĹĄkerÄ?eva 24 GSM: 041 300 040 prodajasostanj@osmicacenter.si pon. – pet.: 7. – 19., sob.: 7. - 18.

DobrodoĹĄli vseh osem dni v tednu! IZJEMNO UGODNE CENE! Maloprodaja in veleprodaja pijaÄ? in ostalih Ĺživil. Vse, kar vsakodnevno potrebujete.

Da bodo praznovanja ĹĄe bolj nepozabna! • OdliÄ?na izbira Ĺživil in pijaÄ? • Dnevno sveĹži okusni sendviÄ?i in solate • Priprava jedi po naroÄ?ilu (kuhane kraÄ?e, kanapeji, narezki ‌) • Plinske jeklenke

Za enostaven nakup: parkiriĹĄÄ?e ob trgovini!

ReĹĄeno izrezano geslo poĹĄljite najkasneje do 15. aprila 2019 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka OsmicaÂŤ. IzĹžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 15 â‚Ź). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporoÄ?eno po poĹĄti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo RaÄ?unalniĹĄke novice.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

Kam gre zgodba o uspehu Wi-Fi?

SADIKE!

Ali smo pripravljeni na 802.11ax, ĹĄesto generacijo omreĹžja Wi-Fi? da doĹživimo 6. izdajo.

IEEE je kot ‘pisec scenarija’, pri razvoju novih standardov 802.11 vedno uspel zaÄ?utiti utrip trga in se odzvati z ustrezno funkcionalnostjo. Zelo pomembno vlogo pri tej zgodbi o uspehu je imela tudi Wi-Fi Alliance. S certificiranjem opreme

PETERĹ ILJ, JAGODE, ZELJE, MAÄŒEHE...

1,80 â‚Ź

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Koliko avtomobilov ste zamenjali v zadnjih 20 letih. Manj, veÄ? kot 3? Ja, na nekaterih podroÄ?jih se spremembe dogajajo poÄ?asneje. Kaj pa mobilni telefon? ÄŒe spadate med tiste, ki berejo tehniÄ?ne specifikacije, ste verjetno opazili, da se je v teh letih zvrstilo kar nekaj Ä?rk poleg Wi-Fi funkcionalnosti mobilnih telefonov – IEEE 802.11b, g, a, n in vse do ax, ĹĄeste generacije oz. Wi-Fi 6, ki prihaja letos.

Pojavljajo se govorice, da bodo mobilna omreĹžja 5G razpolagala s takĹĄno kapaciteto prenosa, da bo uporaba Wi-Fi vpraĹĄljiva ali celo odveÄ?. Kaj na to pravi svetovno zdruĹženje organizacij, ki zagotavljajo Wi-Fi reĹĄitve (https://www.wi-fi.org)? Kot kaĹže, jih ne skrbi, saj menijo, da se je zgodba s 5G ĹĄele zaÄ?ela in se za Wi-Fi 6 obeta ĹĄe hitrejĹĄa rast prodaje in uporabe Wi-Fi 6 omreĹžij.

Kako se bo Wi-Fi zgodba nadaljevala? Pri ugibanju se je dobro zanaĹĄati na podatke in pretekle izkuĹĄnje. Ne zgodi se pogosto,

ÄŒETRTEK, 4. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 5. aprila

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 6. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 7. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 8. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 PodjetniĹĄki kotiÄ?ek; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 9. aprila

Ĺže od

149,60 â‚Ź

VEÄŒNAMENSKO KORITO ZA ZASADITEV

• Smreka ali macesen • 80 x 40 x 40 cm • Klasik, na visokih nogah ali na kolesih

VELIKA IZBIRA KMETIJSKE MEHANIZACIJE!

KONKURENÄŒNE CENE!

NA ZALOGI! Pri nakupu nad 70 â‚Ź vam podarimo 5 kg soÄ?nih jabolk Sadjarstva Turn!

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 10. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 25. do 31. marca koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ kalah, Pesju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 25. do 31. marca niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

je zagotovila medsebojno delovanje Wi-Fi AP (Access Point) in mnoĹžice klientov. Skoraj samoumevno je, da se boste lahko s svojim prenosnim raÄ?unalnikom, tablico, VoWiFi ali mobilnim telefonom priklopili na najbliĹžji Wi- Fi AP in dosegli podatke na Internetu ali opravili pogovor. Izrednega pomena je ohranitev kompatibilnosti in delovanja klientov s starejĹĄo tehnologijo 802.11bg tudi pri opremi, ki deluje v skladu z novimi WiFi standardi 802.11n. đ&#x;”˛

ZdravniĹĄki nasveti, gostja: Ines Kebler, dr. med., iz ObmoÄ?ne enote Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje Celje. Tema: cepljenje proti klopom

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 25. do 31. marca (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti preseĹžena veÄ? kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 25. do 31. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 4. 2019, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

4. aprila 2019

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NEPREMIÄŒNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a. Gsm: 031 878 200

NUDIM

STIKIPOZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet.

Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

Ĺ˝IVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo in rjave peteline, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 7.4. 2019, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Za veÄ?je koliÄ?ine se lahko naroÄ?ite.

IĹ ÄŒEM IĹ ÄŒEMO zanesljivo in prijazno mlajĹĄo gospo ali gospoda za pomoÄ? starejĹĄi osebi na domu v Velenju 1 x tedensko, kasneje po potrebi tudi veÄ?krat tedensko. VaĹĄ dopis poĹĄljite na info@adriatikus.eu

SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

KOLE ZA FIĹ˝OL, ÂťuĹĄpiÄ?eneÂŤ, velikosti 3,5 m z dostavo 1,50 â‚Ź/ kom, prodam. Gsm: 070 505 626.

SMREKOVE SUĹ ICE, preklje, kole, opornike za fiĹžol razliÄ?ne dolĹžine, lepo oÄ?iĹĄÄ?ene in uĹĄpiÄ?ene, prodam.

Iz kraja Vitanje. Gsm: 031 474 433 ali 051 254 197.

PODARIM BETONSKE stebre za vinograd in napenjalne Ĺžice. Gsm: 041 786 154

od 5. 4. do 11. 4.

- 5. aprila 1971 so na oddelku za gospodarstvo obÄ?ine Velenje razgrnili osnutek zazidalnega naÄ?rta arhitektonske zazidave za obmoÄ?je Ĺ alek in BevÄ?e pri Velenju; - 5. aprila 1992 je zagorela stara velenjska kinodvorana pri nekdanjem Rudarskem domu; - na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, se je z letalskim napadom na Beograd zaÄ?ela 2. svetovna vojna na tleh nekdanje Jugoslavije; zanimivo je tudi to, da je napad na Beograd vodil nemĹĄki letalski generalpolkovnik Alexander LĂśhr, ki je 9. maja leta 1945 v TopolĹĄici podpisal brezpogojno kapitulacijo nemĹĄkih enot za jugovzhodno Evropo in enot armadne skupine E; - 6. aprila 1942 se je v Proseni-

107,8 MHz DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Prodaja, posest, zazidljiva: VELENJE, CESTA X, 650 m2, vsi prikljuÄ?ki na parceli ali v neposredni bliĹžini.

Cena: 33.000,00 â‚Ź

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 6. 4. do 7. 4. 2019, , DuĹĄan NemaniÄ? , dr. dent. med.

Upravna enota Velenje

SMRTI

POROKE

PetriÄ? Marija, roj. 1941, Velenje, TomĹĄiÄ?eva cesta 4

ĹĄkih operacij; - 8. aprila 1990 so bile v obÄ?ini Velenje prve veÄ?strankarske volitve po 2. svetovni vojni; 21. maja so na zasedanju obÄ?inske skupĹĄÄ?ine novoizvoljeni delegati za predsednika izvolili Pankraca SemeÄ?nika; - na veliki Ä?etrtek, 10. aprila 1941, popoldne je v Ĺ oĹĄtanj po cesti ÄŒrna na KoroĹĄkem–ŠoĹĄtanj prodrl okrepljeni 99. polk 1. divizije planinskih lovcev, ki ji je poveljeval general Hubert

Gostilna LESNIďż˝

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Na trgu 32, Mozirje 05 916 64 77 • www.lesnika.eu

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Erika VerĹĄec (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

mali OGLASI

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Lanz; naslednjega dne so Nemci preko Velenja prodirali proti Celju; nemĹĄkim enotam, ki niso naletele na odpor jugoslovanskih enot, je teĹžave povzroÄ?alo le slabo vreme; - 10. in 11. aprila 1992 je v Velenju v orgnizaciji velenjskih gimnazijcev potekala 1. slovenska Gimnazijada, kulturno sreÄ?anje gimnazij Slovenije; - 11. aprila 1875 je raziskovalec premogovnih slojev Franc Mages po veÄ?letnem raziskovanju na globini 101,6 metra v bliĹžini sedanjega jaĹĄka Ĺ kale odkril debel sloj premoga; ko so sloj prevrtali, so izmerili debelino 19 klafter, 4 Ä?evlje in 5 col oziroma 37,42 metra; to odkritje pomeni tudi pravi zaÄ?etek premogovniĹĄtva v Ĺ aleĹĄki dolini; - zadnji partizanski napad na okupatorjeve postojanke v Ĺ oĹĄtanju je opravila Ĺ ercerjeva brigada v noÄ?i na 11. april leta 1945; - 11. aprila 1978 se je rodil znani rokometni trener Branko TamĹĄe, ki je bil pred tem 25 let Ä?lan RK Gorenje Velenje. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Zajtrki, malice, kosila, veÄ?erje, poslovna kosila, vinske degustacije, kave, domaÄ?e pecivo

Postanite naroÄ?nik

03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

Prodaja, 2-sobno stanovanje: Velenje, Kersnikova, 49 m2, zgrajeno l. 1991, nad. 5/5, EI: v izd. Cena: 59.000,00 â‚Ź

Nagrajenci nagradne kriĹžanke Ĺ portni park Jezero, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 21. marca 2019 so: •

Milan Razpotnik, Ĺ kale 186, 3320 Velenje • Anica ÄŒerenak, ÄŒufarjeva 3, 3320 Velenje • Janko TavÄ?ar, Ĺ ercerjeva 12, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila s praktiÄ?no nagrado prejeli po poĹĄti.

ReĹĄitev kriĹžanke: PIKNIK PROSTOR JEZERO

GIBANJE prebivalstva Porok ni bilo za objavo.

ĹĄkem (kraj pri Ĺ entjurju pri Celju) rodila druĹžbenopolitiÄ?na delavka, direktorica in kar deset let predsednica Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje Erika VerĹĄec (roj. Mastnak); - 6. aprila 1991 je bila v Velenju prva konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, na kateri je dotedanjega predsednika Miha Ravnika zamenjal DuĹĄan SemoliÄ?, ki je bil vodja sindikata vse do leta 2017; - 7. in 8. aprila 1978 je bila v Zavodnjah lokalna mladinska delovna akcija, na kateri so kopali jarke za nov vodovod; - v boj za severno mejo leta 1919 je bila vkljuÄ?ena tudi Ĺ aleĹĄka dolina; v Ĺ oĹĄtanju je bila ena od postojank slovenskih oziroma jugoslovanskih enot; v mestu je bila zasilna bolniĹĄnica za ranjene in bolne vojake in eno od izhodiĹĄÄ? za akcije na KoroĹĄkem; zlom slabo pripravljene ofenzive slovenskih enot na koroĹĄki fronti aprila 1919 je moÄ?no vplival tudi na dogajanja v Ĺ aleĹĄki dolini, ki je v Ä?asu protiofenzive avstrijskih enot postala neposredno zaledje voja-

Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete tudi po e-poĹĄti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

DeĹžurna

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

Ĺ TEVILKA

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si ZAHVALA

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Zapustila nas je draga mama, taĹĄÄ?a, babica in prababica

AVGUĹ TINA VIDONJA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste se poklonili spominu nanjo in jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveÄ?e, denarne prispevke in za sv. maĹĄe. Zahvala govorniku za ganljivo podane besede slovesa, Ni te veÄ? na pragu, ni te veÄ? v hiĹĄi. pevcem, izvajalcu tiĹĄine, gospodu Ĺžupniku, praporĹĄÄ?akom in NihÄ?e veÄ? tvojega glasu ne sliĹĄi. pogrebni sluĹžbi Komunala Velenje.

Zato pot nas vodi tja, kjer roĹže ti cvetijo in sveÄ?e v spomin gorijo.

Ĺ˝alujoÄ?i vsi njeni

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 4. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 24

Poplavna ogroĹženost manjĹĄa, a najzahtevnejĹĄi zalogaj ĹĄe Ä?aka V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki v zadnjih 6 letih za protipoplavno varnost od 500 do 600 tisoÄ? evrov – Prihodnje leto zaÄ?etek del na Hudem potoku, leta 2022 na sotoÄ?ju rek Pake in Savinje Tatjana PodgorĹĄek

ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki se je po veÄ?jih poplavah leta 2012, ki so povzroÄ?ile precej ĹĄkode na gospodarskih in stanovanjskih objektih, sistematiÄ?no lotila urejanja vodotokov, predvsem struge reke Pake in hudourniĹĄkega potoka Hudi potok, zagotavlja tamkajĹĄnji Ĺžupan Janko KopuĹĄar. PreteĹžni ravninski del lokalne skupnosti sodi med poplavna obmoÄ?ja, tako da je pri pose-

plavami so izvedli na strugi reke Pake in Hudega potoka na obmoÄ?ju PaĹĄke vasi, ReÄ?ice ob Paki, lani v Ĺ martnem ob Paki, v teh dneh zakljuÄ?ujejo dela pri izgradnji nove brvi v spodnjem delu ReÄ?ice ob Paki. Nekatere aktivnosti so izvedli tudi na Hudem potoku. V ReÄ?ici ob Paki so zgradili nov most, ponekod so uredili strugo potoka. ÂťDosedanji ukrepi so pomemben prispevek k protipoplavni zaĹĄÄ?iti, saj so se pokazali za uÄ?inkovi-

ski naÄ?rt za ureditev reke Savinje od Preserja do LetuĹĄa, kajti v tem programu je predvidena tudi ureditev sotoÄ?ja reke Pake z omenjeno reko. Ukrepi bodo zaĹĄÄ?itili pred visokimi vodami obmoÄ?je ReÄ?ica – desni breg in v nadaljevanju stanovanjsko-vikend naselje. To je ena od kljuÄ?nih prioritet za naslednje obdobje.ÂŤ Za obmoÄ?je Hudega potoka so aktivnosti za izvedbo programa protipoplavne zaĹĄÄ?ite Ĺže stekle.

Projektna naloga je Ĺže izdelana, zaÄ?eli so izvajati aktivnosti za pridobitev potrebne dokumentacije.

Zavzemajo se – tako KopuĹĄar – za ureditev celotne struge Hudega potoka, od izliva v reko Pako do zgornjega dela soteske Hudi potok pod tako imenovanim Vedetovim klancem, kjer je (med drugim) predvidena izgradnja veÄ?jega zadrĹževalnika. PriÄ?akujejo, da bo z izvedbo ukrepov v delu vaĹĄkih skupnosti Podgora ter ReÄ?ica ob Paki poplavna varnost povsem zagotovljena.

Zgodilo se bo ‌?

Nova brv na reki Paki v ReÄ?ici ob Paki – desni breg je brez nosilnega stebra, ki je v minulih letih ob visokih vodah ogroĹžal stanovanjske objekte in obÄ?insko infrastrukturo.

gih v prostor potrebno strokovno mnenje in soglasje Agencije za vodo in tudi pri prostorskem naÄ?rtovanju je temu namenjena velika pozornost.

te, ni pa ĹĄe to vse tisto, kar bi si Ĺželeli, da bi bili obÄ?ani in njihovo premoĹženje precej bolj varni pred poplavami ob veÄ?jih nalivih,ÂŤ pravi KopuĹĄar.

Vrsta ukrepov

Nujna ĹĄe ureditev sotoÄ?ja

V zadnjih 6 letih je bilo v obÄ?ini za izvedbo nekaterih protipoplavnih ukrepov porabljenih Ĺže od 500 do 600 tisoÄ? evrov, od tega je lokalna skupnost prispevala 50 tisoÄ? evrov, ostalo drĹžava. Ukrepe za zaĹĄÄ?ito pred po-

To naj bi omogoÄ?ila izvedba programa, vrednega pribliĹžno 1,4 milijona evrov. Pogodbo s pristojnim ministrstvom so podpisali lani. ÂťPrizadevamo si, da bi drĹžava Ä?im prej sprejela drĹžavni prostor-

In kdaj lahko obÄ?ani na ogroĹženih poplavnih obmoÄ?jih priÄ?akujejo reĹĄitev teĹžave. ÂťPo zagotovilih naj bi stekla izvedba za ureditev struge Hudega potoka prihodnje leto, zakljuÄ?ek del pa leta 2021. Na obmoÄ?ju sotoÄ?ja rek Pake in Savinje pa je zaÄ?etek predviden v letu 2022. Trudili se bomo, da bi bilo to Ä?im hitreje. Je pa teĹžko, kajti z vodami upravlja drĹžava, zagotavlja tudi denar, lokalna skupnost pa lahko le ÂťpritiskaÂŤ za Ä?im hitrejĹĄi potek postopkov, se dogovarja o morebitnih teĹžavah v zvezi s pridobivanjem soglasij z lastniki zemljiĹĄÄ?,ÂŤ je ĹĄe dejal Janko Kođ&#x;”˛ puĹĄar.

V Ĺ aleĹĄki dolini naj se kuri le ĹĄaleĹĄki premog!

Agencija za okolje dovolila kurjenje uvoĹženih premogov brez dodatnega okoljskega soglasja Mira ZakoĹĄek

Velenje – Novica o tem, da TEĹ za kurjenje uvoĹženega premoga ne potrebuje dodatnega okoljskega soglasja, je ĹĄokirala tukajĹĄnjo javnost in seveda tudi politiko. V Mestni obÄ?ini Velenje so z ogorÄ?enjem sporoÄ?ili, da zahtevajo in vztrajajo, da se v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj kuri izkljuÄ?no ĹĄaleĹĄki premog, nikakor pa tudi ne morejo razumeti, kako je lahko Agencija izdala sklep, da TEĹ za morebitno uporabo tujega premoga ne potrebuje niti novega okoljevarstvenega soglasja niti ĹĄtudije o vplivih novega energenta na okolje. PrepriÄ?ani so, da bi morali kot lokalna skupnost na takĹĄne sklepe podati svoje mnenje. Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je zahteve strnil takole: ÂťV lokalni skupnosti zahtevamo, da se v TEĹ uporablja izkljuÄ?no velenjski lignit, in ne pristajamo na kurjenje tujega premoga. V Ä?asu izgradnje bloka 6 so poudarjali, da je velenjskega lignita dovolj. Vsak uvoz bi po-

menil dodatno obremenitev naĹĄega okolja. Prav tako so ves Ä?as zagotavljali, da bo deloval samo blok 6. Danes ugotavljamo, da istoÄ?asno deluje tudi blok 5, s slabĹĄim izkoristkom, veÄ?jo porabo premoga in veÄ?jimi negativnimi vplivi na naĹĄe okolje.ÂŤ Dodaja tudi, da je potreba po elektriÄ?ni energiji iz TEĹ oÄ?itno veÄ?ja, kot jo lahko proizvede blok 6, in da sta tako TEĹ kot Premogovnik Velenje za energetsko oskrbo Slovenije ĹĄe kako potrebna. ÂťLokalne skupnosti nikoli nismo pristale na istoÄ?asno delovanje blokov 5 in 6, na kar smo v preteklosti Ĺže opozarjali. ÄŒe bi ĹĄaleĹĄki premog uporabljali bolj preudarno, tveganja za morebiten izpad proizvodnje elektriÄ?ne energije zaradi pomanjkanja premoga v TEĹ niti ne bi prepoznali,ÂŤ ĹĄe dodaja KontiÄ?.

Enakega mnenja so tudi v Ĺ oĹĄtanju, kjer so bili ĹĄe toliko bolj neprijetno preseneÄ?eni, da so tako pomembno obvestilo prejeli kar po elektronski poĹĄti, nihÄ?e pa jih ni za mnenje niÄ? vpraĹĄal. ÂťObÄ?ina ni bila stranka v postop-

ku, pa Ä?eprav se vse skupaj dogaja na naĹĄih tleh, in tudi nismo sodelovali v nobenih razgovorih ali predstavitvah,ÂŤ je razoÄ?aran Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja Darko Menih. ÂťV obrazloĹžitvi so zapisali, da je tuj premog, ki ga nameravajo kuriti v TEĹ , kvalitetnejĹĄi od velenjskega lignita in kot tak manj ĹĄkodljiv za okolje in zdravje ljudi. NihÄ?e pa se ni vpraĹĄal, kaj bo pomenilo, Ä?e se bo sem vozilo vsak dan 1200 kg premoga, ki se bo tu raztovarjal. V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj smo zelo zaskrbljeni in terjamo odgovore.ÂŤ V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj skuĹĄajo umiriti nesoglasja in pojasnjujejo, da bodo za proizvodnjo elektriÄ?ne energije ĹĄe naprej uporabljali domaÄ? premog iz Premogovnika Velenje. Uvoz tujega premoga in s tem povezane aktivnosti niso naÄ?rtovane v letnih in srednjeroÄ?nih naÄ?rtih. Za dovoljenje so zaprosili le z namenom za zmanjĹĄanje tveganj za zagotavljanje stabilnega delovanja elektrarne v prihodnje. đ&#x;”˛

LAS Zgornje Savinjske in Skalni podori pod Pustim gradom Šaleťke doline sodeluje z Irci vse pogostejťi Projekt Trajnostna mobilnost in turizem na kolesih do konca oktobra 2020 – Izmenjava znanja in izkuťenj

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj ne bo Ä?akala, da se zgodi nesreÄ?a – IĹĄÄ?e izvajalca, ki bo stanovalcem in uporabnikom ceste zagotovil miren spanec

Tatjana PodgorĹĄek

Milena KrstiÄ? - Planinc

LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline je lani prijavil na Ä?etrti razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj s partnerji LAS-i MeĹžiĹĄke doline, GoriÄ?ko 2020, Po poteh dediĹĄÄ?ine od Turjaka do Kolpe in Leader Partnerstvo okroĹžja Kilkenny iz Irske operacijo sodelovanja Trajnostna mobilnost in turizem na kolesih. Februarja letos je prejel odloÄ?bo o odobritvi. Projekt je stekel 1. marca in bo trajal do konca oktobra 2020.

LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline izvaja projekt na obmoÄ?ju obeh dolin skupaj z Mestno obÄ?ino Velenje.

Ivica OreĹĄnik, direktorica Zavoda Savinja, vodilnega partnerja za LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline, je povedala, da je glavni cilj projekta izmenjava mnenj, izkuĹĄenj, primerov do-

brih praks ter nadgradnja sistemov izposoje koles ter kolesarske kulture pri nas in na Irskem.

Izmenjavi bosta namenjeni strokovni ekskurziji slovenskih LAS-ov na Irsko, kjer bodo udeleĹženci pridobivali znanje iz turizma, rdeÄ?a nit obiska Ircev v Sloveniji pa bo ogled sistemov izposoje koles in njihova uporaba v vseh partnerskih LAS-ih. Ekskurziji bo sledilo uvajanje pridobljenega znanja v lokalnem okolju.

Odobritev projekta, je ĹĄe dejala OreĹĄnikova, je velik doseĹžek.

Na razpis je namreÄ? prispelo 74

vlog, izbrana pa so bila le ĹĄtiri partnerska sodelovanja. Projekt je vreden dobrih 122.700 evrov z DDV-jem, od tega je zanj doloÄ?enih 85 % nepovratnih sredstev v vrednosti veÄ? kot 96.600 evrov.

LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline je na razpis prijavil ĹĄe operacijo sodelovanja Skupaj za varni jutri, a ostal praznih rok zaradi pomanjkanja denarja. Vrednost prijavljenih projektov LAS-ov je presegla 4 milijone evrov, ministrstvo pa je zanje predvidelo le 1,1 milijona evrov.

Dvanajsti motozbor v Ĺ martnem Ĺ martno ob Paki – Po letu dni bo v nedeljo, 7. aprila, v srediĹĄÄ?u Ĺ martnega ob Paki znova prireditev, ki pritegne mnoĹžico ljudi. Motoklub PakenĹĄtain bo namreÄ? pripravil 12. motozbor. ZaÄ?eli ga bodo pri kozolcu za HiĹĄo mladih v Ĺ martnem ob Paki ob 10. uri. Osrednji dogodek bo ob 13. uri, in sicer tradicionalni blagoslov motorjev in vseh zbranih. Lani je prireditev pritegnila veÄ? kot 1000 obiskovalcev iz vse Slovenije, z njim đ&#x;”˛ tp pa ĹĄmarĹĄki bajkerji odprejo motoristiÄ?no sezono v Savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji.

đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj, 20. marca – Na poboÄ?ju pod Pustim gradom v Ĺ oĹĄtanju je v preteklosti veÄ?krat priĹĄlo do sproĹžitve skalnih blokov vse do stanovanjskih objektov. PoboÄ?je gradi siv plastovit dolomit, katerega posamezne plasti doseĹžejo debelino do enega metra.

Panji in kamenje se s poboÄ?ja intenzivneje sproĹžajo in usipajo po Ĺžledu leta 2014.

Za varnost so v prvi vrsti dolĹžni poskrbeti lastniki gozda na tem obmoÄ?ju, med katerimi je tudi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. ÂťKer znajo biti taki skalni podori zelo nevarni, bomo ukrepali in teren zaĹĄÄ?itili pred padanjem skal s poboÄ?ja. Na portalu javnih naroÄ?il smo Ĺže objavili ponudbo za izdelavo izvedbenega naÄ?rta ter elaborata za zaĹĄÄ?ito oziroma varovanje ljudi in stanovanjskih objektov,ÂŤ je povedal podĹžupan

Kamenje (in panji) se intenzivneje sproĹžajo po Ĺžledu leta 2014.

ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Viki Drev.

Z zaĹĄÄ?ito bodo zagotovili mirni spanec ljudem, ki imajo pod poboÄ?jem stanovanjske objekte in uporabljajo cestno infrastrukturo pod njim.

Ni pa to osamljen primer. ÂťVeliko teĹžav imajo s podobnim tudi na obmoÄ?ju TopolĹĄice (smer Bele Vode) in Raven, kjer so ce-

ste speljane pod strmim poboÄ?jem. Tam skupaj s krajevnimi skupnostmi, krajani in lastniki zemljiĹĄÄ? reĹĄujemo teĹžave z betonskimi pregradami in mreĹžami, kar se je v zadnjih letih zelo izkazalo. Padanja kamenja in panjev na ceste je bistveno manj.ÂŤ đ&#x;”˛