14 2020

NaĹĄ Ä?as, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 8

8

EPIDEMIJA

9. aprila 2020

Dostavljajo tudi dobro voljo

Stopili smo med tiste, ki niso doma, da so drugi lahko – med Ä?lane prostovoljne skupine Udarnik MC Velenje, ki se je takoj, ko so se zaÄ?ele izredne razmere in smo se morali zapreti v hiĹĄe in stanovanja, odzvala na vpraĹĄanje: kako naj se oskrbim s hrano in potrebĹĄÄ?inami, Ä?e ne smem od doma, da se ne okuĹžim s koronavirusom, doma pa morajo ostati tudi moji bliĹžnji in drugi pomoÄ?niki, da mi virusa ne prinesejo? Odgovor: tako, da pokliÄ?ete Udarnike, ki bodo namesto vas ĹĄli v trgovino, lekarno ali po kosilo v javno kuhinjo ter vam vse brezplaÄ?no, varno in brez stika dostavili na dom. Zraven pa prinesli ĹĄe nasmeh, spodbudne besede in pozitivno energijo.

Ĺ li smo na teren z Udarniki, ki te dni celi Sloveniji postavljajo zgled, kako polniti kroĹžnike, hladilnike in srca ljudi, ki so v Ä?asu izrednih razmer najbolj ranljivi

â?ą

Vsak dan skupaj ÂťnatolÄ?ejoÂŤ veÄ? kot 40 udarniĹĄkih ur.

dan poteka razdeljevanje toplih obrokov iz javne kuhinje. Pregledajo seznam, preĹĄtejejo pakete, napolnijo prtljaĹžnike in zapeljejo na prazne ulice.

PosluĹĄajo glasbo, pojejo, klepetajo, spustijo okna – lep dan je. Pripeljejo se na dvoriĹĄÄ?e in pozvonijo. ÂťGospa, tudi danes ste zadeli na loteriji,ÂŤ reÄ?e Miha Zorman v domofon, iz katerega

Civilna zaĹĄÄ?ita MO Velenje deluje vse od aktiviranja drĹžavnega naÄ?rta ZRiP ob pojavu epidemije nalezljivih bolezni pri ljudeh, torej od 13. marca. Hkrati z drĹžavnim se je aktiviral tudi regijski in seveda obÄ?inski naÄ?rt. Na MO Velenje se je takoj aktiviral tudi krizni ĹĄtab uprave MO Velenje, v katerem sta tudi dva Ä?lana CZ MO Velenje. Po besedah namestnika poveljnika Civilne zaĹĄÄ?ite Velenje Bojana PrelovĹĄka je najveÄ?ji izziv ljudem ostati doma. ÂťV toplejĹĄih dnevih opaĹžamo v Velenju veliko sprehajalcev, ki posedajo po klopcah. Zaradi prenosa virusa to ni dopustno, zato smo klopce prevezati s trakovi, otroĹĄka igriĹĄÄ?a in fitnes naprave smo zaprli. Pozivamo obÄ?ane, da lahko le sami s svojimi dejanji zaustavimo virus.ÂŤ

Veliko dela opravijo tudi prostovoljci

ÂťDnevno smo v stiku z Zdravstvenim domom Velenje, Policijsko postajo Velenje, obÄ?inskimi redarji in prostovoljci. Za zdaj smo aktivirali samo Ä?lane, ki so v tem trenutku nujno potrebni.

Prav tako v tem Ä?asu trenutno ĹĄe nismo aktivirali prostovoljnih gasilcev. Dnevno se nam javlja za pomoÄ? veliko obÄ?anov, vendar

Pomagajo lahko tudi vam

NaroÄ?ila za brezplaÄ?no dostavo toplih obrokov iz javne kuhinje sprejemajo vsak dan sproti – od ponedeljka do petka med 8. in 11. uro na telefonsko ĹĄtevilko 03 8961 619. Dostave izvedejo med 12.30 in 14. uro.

â?ą

Prostovoljci sledijo varnostnim napotkom, so primerno opremljeni, z upraviÄ?enci do njihovih storitev pa pri dostavi nimajo neposrednega stika.

Ulice so prazne, srca pa ne

V pisarni Mladinskega centra Velenje telefon zvoni pogosteje kot obiÄ?ajno. Sodelavka MaruĹĄa SkorniĹĄek beleĹži naroÄ?ila za dostavo kosila, hrane in potrebĹĄÄ?in iz trgovine ter druĹženja na daljavo. Klicev je vedno veÄ?, pravi, ljudje pa hvaleĹžni za dobro novico, da se bodo prostovoljci kmalu oglasili.

Vodja Udarnikov Andrej Cvernjak naredi delovni naÄ?rt za vsako ekipo, ki okrog poldneva prevzame avto Mestne obÄ?ine Velenje, si nadene masko in rokavice ter se odpelje do OĹ Mihe Pintarja Toleda, kjer vsak delovni

morejo pustiti otrok samih doma in se odpraviti po nakupih.

odmeva smeh. S Katarino ReĹĄtigorac odneseta kosilo pred vrata stanovanja, ga odloĹžita na prag in pozvonita. Od daleÄ? pomahata in izmenjata nekaj prijaznih besed. PoÄ?akata na posodo, se poslovita in obljubita, da se na-

â?ą

Velenjski projekt 'NaĹĄe ulice so prazne, naĹĄa srca ne' Ĺže prevzemajo tudi druge lokalne skupnosti.

slednji dan spet vidijo. Medtem Ĺ˝iga Miklavc klepeta s stanovalci, ki se sonÄ?ijo pred blokom. Ja, lep dan je.

Tako prostovoljci razdelijo krog petdeset kosil na dan. Nato obidejo tiste, ki so naroÄ?ili nakupe.

Teh je vsak dan okrog deset. Poberejo nakupovalne sezname in denar. Odpeljejo se v trgovino, pograbijo voziÄ?ke in si tudi iz nakupovanja naredijo zabavo. Nekatere stranke sezname pripravijo zelo sistematiÄ?no in naroÄ?ijo le osnovna Ĺživila in potrebĹĄÄ?ine.

Drugi so bolj zahtevni. A prostovoljcem ni niÄ? preteĹžko.

Polnega prtljaĹžnika naredijo ĹĄe en krog, pred hiĹĄami in stanovanji pustijo vreÄ?ke in drobiĹž, odklonijo nagrade, ki jih mnogi ponudijo za uslugo, si vzamejo Ä?as ĹĄe za kratek klepet in se z dobrim obÄ?utkom, da so spet na-

redili nekaj dobrega, poslovijo.

Od vseh dobrin, ki jih dostavijo, vedrih besed in humanih gest pa je morda najveÄ? vreden obÄ?utek, ki ljudem ostane tudi potem, ko prostovoljci Ĺže zdrvijo naprej.

ObÄ?utek, da niso sami, prezrti, zapuĹĄÄ?eni, da se Ĺživljenje prilagaja izzivom in jih premaguje.

Udarniki so ob vsem delu, s katerim reĹĄujejo stiske ranljivih skupin, naĹĄli Ä?as tudi za ĹĄirjenje pozitivnega vzduĹĄja z glasbo.

Minuli Ä?etrtek so takole presenetili potnike iz Ĺ panije, ki so izolacijo preĹživljali v Hotelu Paka. Ti so radostno odpirali okna ter se nastavili soncu in melodijam, ki so jim malo skrajĹĄale Ä?as za ĹĄtirimi stenami. V prihodnjih dneh bodo to gesto poklonili tudi medicinskemu osebju, policistom, civilni zaĹĄÄ?iti in drugim, ki ne morejo ostati doma.

Vse teÄ?e gladko

Vsak teden je aktivnih okrog deset prostovoljcev skupine Udarnik MC Velenje, ki ĹĄteje 70 Ä?lanov, aktiviranih pa je Ĺže 40. Ti so prevzeli termine za nakupovanje najnujnejĹĄih potrebĹĄÄ?in in dostavo toplih obrokov na dom vse do maja, ostali pa bodo nadomeĹĄÄ?ali tiste, ki bodo morda zboleli, da bodo lahko delovali nemoteno in varno.

Doslej niso naleteli na poskuse izkoriĹĄÄ?anja pomoÄ?i, ki je namenjena najbolj ranljivim skupinam – tistim, ki se teĹžko samostojno gibajo, ki se morajo zaradi starosti ali bolezni virusu ĹĄe posebej izogibati, pa tudi tistim, ki ne

đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Zaradi priporoÄ?enih omejitev gibanja v boju proti epidemiji koronavirusa so se mnogi starostniki, bolniki in gibalno ovirani znaĹĄli v stiski, na katero so Ä?lani prostovoljne skupine Udarnik MC Velenje, ki deluje pod okriljem Mladinskega centra Velenje in so jo podprle tudi Mestna obÄ?ina Velenje, Civilna zaĹĄÄ?ita in druge institucije, odgovorili s projektom NaĹĄe ulice so prazne, naĹĄa srca ne. Nudijo brezplaÄ?no dostavo toplega obroka iz javne kuhinje na dom, nakupe in dostavo najnujnejĹĄih potrebĹĄÄ?in, druĹžabniĹĄtvo s pomoÄ?jo telefona ter logistiÄ?no in tehniÄ?no podporo drugim humanitarnim organizacijam.

S svojimi dejanji lahko virus ustavimo Civilna zaĹĄÄ?ita MO Velenje je aktivirala Ä?lane, ki so v tem trenutku nujno potrebni trenutno zaradi morebitne okuĹžbe in sledljivosti vkljuÄ?ujemo samo osebe, ki jih v danem trenutku res potrebujemo. Veliko dela opravijo tudi prostovoljci skupine Udarnik MC Velenje. Projekt Kamerat je v tem Ä?asu ustavljen, zato dnevno pomagajo starejĹĄim in pomoÄ?i potrebnim obÄ?anom.

Gredo v trgovino in lekarno, potrebnim obÄ?anom dostavijo topli obrok. Majhna ekipa ĹĄe vedno vodi tudi delo v hotelu Paka,ÂŤ razloĹži PrelovĹĄek.

Velenje smo kupili termovizijsko kamero, s katero na samem vhodu bolnikom izmerijo temperaturo. Za zaĹĄÄ?itno opremo pa se borimo vsi.ÂŤ

Priznam, ni lahko biti v karanteni

Kako je z upoĹĄtevanjem predpisov?

ÂťHladnejĹĄe vreme v preteklem tednu nam je ĹĄlo na roko, saj so se ljudje bolj zadrĹževali doma. Nekatere je ĹĄe vedno treba opozarjati, da je v tem Ä?asu nujno Ĺživljenje ustaviti.ÂŤ Kako je z zaĹĄÄ?itno opremo? ÂťZa opremo zdravstvenih domov, domov za ostarele skrbi vlada. Resda nekaj opreme prispevamo tudi mi in pomagamo po svojih najboljĹĄih moÄ?eh. Tudi Zdravstvenemu domu

NaroÄ?ila za nakupe in dostavo sprejemajo ob delavnikih med 9. in 12. uro na telefonski ĹĄtevilki 03 898 19 22. to je tudi pravi naslov za informacije, kako pripraviti seznam, denar in kako bo potekala izmenjava.

Terenskemu delu pa so dodali ĹĄe druĹženje na daljavo. Tisti, ki si Ĺželijo le klepeta, lahko od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro pokliÄ?ejo na ĹĄtevilko 030 719 864, se dogovorijo za pogovor, nato pa jim prostovoljci med 13. in 15. uro vrnejo klic. Tako marsikomu pomagajo premostiti osamljenost in druge stiske.

Bojan PrelovĹĄek: ÂťOstanimo zdravi, ostanimo doma.ÂŤ

Med gosti, ki so bili prepeljani v karanteno v hotel Paka, je bil teden dni tudi slovenski koĹĄarkar Zoran Dragić, sicer Ä?lan Baskonie iz Vitorie, ki je po ĹĄtirinajstdnevni karanteni v Ĺ paniji preĹživel teden dni tudi v slovenski karanteni, zdaj pa kot veÄ?ina ostalih gostov Ĺže nekaj dni karanteno preĹživlja doma. ÂťÄŒas karantene sem enostavno sprejel, veliko spal, znano je, da ĹĄportniki spimo veÄ? kot ostali, ker je telo tako navajeno, in po dnevni rutini opravil trening na

najteĹžjem sobnem kolesu, poklical domaÄ?e, Ĺženo in otroke in se trudil pogledati Ä?im manj novic, da se nisem dodatno obremenjeval zaradi koronavirusa.ÂŤ

Kaj bo doma drugaÄ?e?

ÂťLahko bom treniral v naravi, pred hiĹĄo, v gozdu, laĹžje bo. Ti Ä?asi so teĹžki za vse, vsi smo ujeti v tem trenutku. Jaz pogreĹĄam predvsem Ĺženo in otroke, saj jim v tem trenutku nisem v veliko oporo. Znam ceniti stike z bliĹžnjimi in pogovore s prijatelji.

Hudo je, ko si mesec dni odrezan od vseh. Vsem, ki so skrbeli za nas, se zahvaljujem, hitro so se odzvali in dobro skrbeli za nas, da nam je bilo laĹžje.ÂŤ O naÄ?rtih, kako se bo nadaljevala tekmovalna sezona, nima odgovora.ÂŤ Zdaj bom doma, dokler se tekmovanja ne nadaljujejo. Vse se je ustavilo. Tudi za koĹĄarko se ĹĄe ne ve, kdaj se bo tekmovalni ritem nadaljeval. Ker bodo ljudje tudi po epidemiji ĹĄe v strahu, se bodo posledice Ä?utile ĹĄe nekaj Ä?asa. Ne vem, ali bodo hodili na tekme, vendarle gre za kolektivni ĹĄport z gledalci in navijaÄ?i. Upam na najbolje. UpoĹĄtevajmo navodila in ostanimo optimistiÄ?ni,ÂŤ ĹĄe sklene pogovor Zoran Dragić. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

NaĹĄ Ä?as, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 1

V petek (-3/150C) in soboto (1/150C) bo delno oblaÄ?no, v nedeljo (1/160C) bo sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 9. aprila 2020

ĹĄtevilka 14 | leto 67

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Na Premovogniku dosegajo rekorde

Praznovanje nekoliko drugaÄ?e JoĹže PriboĹžiÄ?

ElektriÄ?no energijo in premog potrebuje Slovenija tudi v tem kriznem Ä?asu, zato so se na Premogovniku Velenje organizirali tako, da uresniÄ?ujejo in celo presegajo zastavljene naÄ?rte. Z dveh odkopov v teh dneh pridobivajo dobrih 13.000 ton dnevne proizvodnje premoga, kar zadoĹĄÄ?a za potrebe Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. Doseganje naÄ?rtovane proizvodnje premoga pa je v veliki

meri odvisno tudi od pravoÄ?asne priprave odkopnih polj, za katere skrbijo zaposleni na ĹĄtevilnih pripravskih deloviĹĄÄ?ih. ÂťPohvala za izjemni doseĹžek gre tokrat vsem zaposlenim, saj brez njih in njihovega nadpovpreÄ?nega napora takĹĄnega rezultata ne bi mogli doseÄ?i,ÂŤ je zaposlene pohvalil generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec. Še enkrat se je izkazalo, da je za doseganje

skupnih ciljev izjemno pomembno sodelovanje na vseh ravneh. Medsebojno sodelovanje in nesebiÄ?na pomoÄ? pa sta Ĺže tradicionalni vrednoti rudarjev in drugih naĹĄih zaposlenih, zato kljub novodobnim izzivom v prihodnost Premogovnika Velenje tudi tokrat zremo optimistiÄ?no.ÂŤ đ&#x;”˛

mz

Jutri steÄ?e proizvodnja pralnih in suĹĄilnih aparatov Velenje – Uprava druĹžbe Hisense Gorenje se je s socialnimi partnerji dogovorila, da po vsej Evropi podaljĹĄa zaustavitev vseh svojih evropskih tovarn ĹĄe za en teden. Proizvodnja bo tako stekla po velikonoÄ?nih praznikih, v torek, 14. aprila. Bo pa Ĺže jutri, v petek, 10.

aprila, stekla proizvodnja v tovarni pralnih in suĹĄilnih aparatov na lokaciji v Velenju.

Delavci v tovarni Mora na ÄŒeĹĄkem bodo zaÄ?eli delati prav tako v torek, 14. aprila, v Valjevu v Srbiji pa v ponedeljek, 13. aprila.

Tudi po vrnitvi na delo bodo v vseh pod-

jetjih Hisense Gorenje ĹĄe naprej izvajali vse preventivne varnostne in zaĹĄÄ?itne ukrepe.

Zaposlene pozivajo, naj tudi v tem Ä?asu dosledno upoĹĄtevajo vse preventivne ukrepe ter tako zaĹĄÄ?itijo svoje zdravje ter zdravje svojih đ&#x;”˛ mz bliĹžnjih.

Velika noÄ? je najveÄ?ji in najstarejĹĄi krĹĄÄ?anski praznik. Praznovanje je povezano z vrsto ljudskih ĹĄeg in navad, ki nam pomagajo globlje doĹživeti temeljno sporoÄ?ilo praznika, da je Jezusovo vstajenje od mrtvih poroĹĄtvo za naĹĄe veÄ?no Ĺživljenje. Ker je Ĺživeti lepo, je Velika noÄ? praznik veselja. Zato je velikonoÄ?no praznovanje povezano z dejanji, ki poĹživljajo Ä?lovekovo veselje.

Z ozirom na okoliĹĄÄ?ine, v katerih praznujemo letos Veliko noÄ?, doĹživljamo velikonoÄ?ni spev Aleluja precej drugaÄ?e, kot smo navajeni: Ĺže na cvetno nedeljo nismo mogli svojega veselja ob vstopu v veliki teden pokazati s prinaĹĄanjem snopov in oljÄ?nih vejic k blagoslovu v cerkev. Na danaĹĄnji Veliki Ä?etrtek nismo mogli kot obÄ?estvo v Ĺžupnijski cerkvi obhajati svete evharistije ter tako reÄ?i Bogu hvala za tisto, kar se je zgodilo pri Jezusovi zadnji veÄ?erji in se zgodi pri vsaki sveti maĹĄi, ko kruh postane Jezusovo telo.

Na Veliki petek ne bomo mogli skupaj v Ĺžupnijski cerkvi poÄ?astiti NajsvetejĹĄe pri BoĹžjem grobu. Na veliko soboto zjutraj se ne bomo zbrali ob blagoslovljenem ognju, da bi ga ponesli domov.

In Ä?ez dan se ne bomo zbirali v cerkvi pri blagoslovu velikonoÄ?nih jedil. Nismo bili zbrani kot obÄ?estvo Cerkve pri velikonoÄ?ni vigiliji, ki je najslovesnejĹĄe cerkveno bogosluĹžje, ko zadoni spev Aleluja, ki oznanja, da je premagana smrt – najveÄ?ja stiska Ä?loveka.

Tudi sama Velika noÄ? bo minevala letos brez vstajenjske procesije, s katero kristjani na zunaj pokaĹžemo, kaj nam pomeni vera v Kristusa, ki je ĹĄel skozi trpljenje in smrt Velikega petka v slavo vstajenja, v slavo veÄ?nega Ĺživljenja.

Toda tako, kot bo minil Jezusov Veliki petek, bo minil tudi naĹĄ letoĹĄnji veliki petek koronavirusa. Kakor so se Jezusovi prijatelji po Veliki noÄ?i zopet zaÄ?eli zbirati skupaj in osreÄ?evati drug drugega, si bomo tudi mi po konÄ?anih karantenah zopet podajali roke. Bog daj, da bi tudi nas to podajanje rok bolj medseboj povezalo, tako kot je apostole povezalo Jezusovo vstajenje.

Temeljne resnice Velike noÄ?i ni epidemija koronavirusa niÄ? spremenila, saj je naĹĄa vera odvisna od tega, kar nosimo v srcu, ki je sedeĹž ljubezni. Ljubezen pa premaga vse, tudi preiskuĹĄnje, ki nam jih postavlja Ĺživljenje. Ob tem mi prihaja na misel zapis naĹĄega blaĹženega ĹĄkofa Antona Martina SlomĹĄka: ÂťKadar Ĺžalost nas obide, Nikdar ne obupajmo; Saj za deĹžjem sonce pride, LepĹĄe sonce rumeno.ÂŤ V tem duhu Ĺželim vsem, ki berete te vrstice, blagoslovljeno letoĹĄnjo Veliko noÄ?. Aleluja. Aleluja. đ&#x;”˛

Vesele in zdrave velikonoÄ?ne praznike.

UredniĹĄtvo Ostanite doma! đ&#x;”˛

Kam z blatom iz Ä?istilnih naprav?

V Zbornici komunalnega gospodarstva pri GZS so zaskrbljeni zaradi zatiskanja oÄ?i pristojnih na ministrstvu za okolje in prostor o dejanski problematiki ravnanja z blatom iz Ä?istilnih naprav. Kriza s koronavirusom teĹžavo ĹĄe poslabĹĄuje, meje se zapirajo, sklenjene pogodbe za izvoz so neuresniÄ?ene, opozarjajo in pozivajo k hitrim reĹĄitvam. Ĺ e pred kratkim smo recimo poroÄ?ali, da Ä?istilna naprava v Ĺ oĹĄtanju s tem vseslovenskim problemom za zdaj nima teĹžav, a so se stvari med tem spremenile.V tem tednu je Ä?istilna naprava v Ĺ oĹĄtanju dobila odpoved pogodbe od pogodbenega prevzemnika blata. V Ĺ oĹĄtanj so doslej vozili blato tudi iz koroĹĄkih obÄ?in – Slovenj Gradca, Raven, Dravograda ter Radelj ob Dravi. Tako obe dolini trenutno nimata ustrezne reĹĄitve. V Ĺ oĹĄtanjski Ä?istilni napravi so sicer ves Ä?as v stiku z zbornico komunalnega gospodarstva ter iĹĄÄ?ejo moĹžne kratkoroÄ?ne in dolgoroÄ?ne reĹĄitve, toda ukrepati bo treba hitro. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

9. aprila 2020

Namesto redne dopisna seja Zbirajo pobude za priznanja Velenje - Mestna obÄ?ina Velenje bo do 19. maja zbirala pobude za podelitev priznanj, ki jih bodo podelili ob obÄ?inskem prazniku. ObÄ?ani mestne obÄ?ine Velenje, zdruĹženja obÄ?anov, ki delujejo v mestni obÄ?ini Velenje, in pravne osebe s sedeĹžem v mestni obÄ?ini Velenje lahko podajo predloge za imenovanje Ä?astnega obÄ?ana Mestne obÄ?ine Velenje, grbe Mestne obÄ?ine Velenje, plakete Mestne obÄ?ine Velenje in priznanje Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje. đ&#x;”˛

mz

KakĹĄne so vaĹĄe Zgodbe iz stanovanja?

Velenje – ÄŒeprav smo v Ä?asu velike negotovosti in napetosti zaradi nastale druĹžbene situacije, je to hkrati Ä?as, ko je veliko ljudi lahko ustavilo konje ter prisluhnilo svojim mislim, razmiĹĄljajo sodelavci druĹĄtva NOVUS, ki so zasnovali projekt Zgodbe iz stanovanja. Spodbujajo ljudi k poglabljanju v svoje misli in ohranjanje stikov na daljavo. Zato v okviru projekta Zgodbe iz stanovanja pozivajo tudi naĹĄe bralke in bralce, da pripravijo svinÄ?nik in papir ali sedejo za raÄ?unalnik, zapiĹĄejo svojo zgodbo in jo delijo med ljudi. Zbirajo srÄ?ne, smeĹĄne, Ĺživljenjske, hudomuĹĄne ali pa Ĺžalostne zgodbe in poezijo. Pripovedi so lahko kratke, dolge, izmiĹĄljene, resniÄ?ne, lahko so pesmi ali basni, za otroke ali odrasle, kakrĹĄnekoli, le da so iz srca. Zbrane zgodbe bodo izĹĄle tudi v knjigi, napovedujejo v druĹĄtvu NOVUS. VaĹĄe Zgodbe iz stanovanja priÄ?akujejo na elektronski naslov sara.bajec@drustvo-novus.com ali po poĹĄti na naslov DruĹĄtvo NOVUS, Trg mladosti 6, 3320 Velenje.

VeÄ? informacij pa najdete na Facebook strani DruĹĄtvo Novus. đ&#x;”˛

tf

ZPMS Ĺže zbira donacije Velenje – Epidemija koronavirusa je sproĹžila krizo, ki kriÄ?i po solidarnosti, povezovanju in pomoÄ?i. Sodelavci Zveze prijateljev mladine Slovenije se v vseh 67 letih delovanja, ko skrbijo za otroke, mladostnike in druĹžine v stiski, s tako hudo humanitarno stisko ĹĄe niso sreÄ?ali. V Ä?asu boja proti epidemiji se s socialnimi stiskami bori vseh 110 druĹĄtev prijateljev mladine po vsej Sloveniji, so objavili na druĹžbenih omreĹžjih. Zato Ĺže zbirajo donacije za nakup hrane za druĹžine v najhujĹĄih stiskah. Z SMS sporoÄ?ilom na ĹĄtevilko 1919 s kljuÄ?no besedo SMEH boste darovali 1 evro, s kljuÄ?no besedo SMEH5 pa 5 evrov. Donacijo lahko nakaĹžete tudi na transakcijski raÄ?un, odprt pri Abanki SI56 0510 0801 5645 025 s sklicem na ĹĄtevilko 00 13-2020, kodo namena CHAR in namenom nakazila Donacija za hrano za druĹžine. Informacije so objavljene tudi na spletni in Facebook strani MedobÄ?inske zveza prijateljev mladine Velenje. đ&#x;”˛

tf

Oprostitev najemnin za lokale Ĺ oĹĄtanj – Kolegij Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj sprejel sklep, da bodo za Ä?as epidemije koronavirusa najemnikom tistih lokalov, ki so v lasti obÄ?ine, omogoÄ?ili brezplaÄ?en najem. Prav tako bodo plaÄ?ila najemnine oproĹĄÄ?eni najemniki garaĹžnih prostorov v Pilon centru, usluĹžbenci, ki so v tem Ä?asu v sluĹžbi za potrebe ljudi (trgovke, zdravstveno osebje). Iz uprave ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so sporoÄ?ili ĹĄe, da bodo subvencije za najemnine neprofitnih stanovanj izplaÄ?ali redno. Od pribliĹžno 125 stanovanj, ki so v lasti ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, jih ima subvencionirano najemnino 95. đ&#x;”˛

mkp

Ĺ e vedno brezplaÄ?no pravno svetovanje Velenje – V upravi Mestne obÄ?ine Velenje so se odloÄ?ili, da kljub kriznim razmeram, ko je zaradi epidemije onemogoÄ?en osebni stik, obÄ?ankam in obÄ?anom ĹĄe naprej omogoÄ?ajo brezplaÄ?no pravno svetovanje.

Zaradi organizacije dela na daljavo lahko prijavo za posvet oddate po elektronski poĹĄti na naslov pravnosvetovanje.velenje@ gmail.com. Stranka mora po elektronski poĹĄti sporoÄ?iti ime in priimek ter telefonsko ĹĄtevilko. Pravna svetovalka, ki svetuje in pojasnjuje obÄ?ankam in obÄ?anom z razliÄ?nih podroÄ?ij prava, vas bo poklicala po telefonu. đ&#x;”˛

mz

Zobozdravnik tudi v Mislinji Mislinja, Velenje – Pod okriljem ZD Slovenj Gradec je v Mislinji zaÄ?ela delovati ambulanta za nujne zobozdravstvene storitve za bolnike s KoroĹĄke in z obmoÄ?ja ZD Velenje. Doslej so zobozdravniki, ki svetujejo na informacijskih toÄ?kah, bolnike z nujnimi zobozdravstvenimi stanji poĹĄiljali v ambulante v Celje ali Maribor, od danes jih lahko v Mislinjo. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

mz

Svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki soglasno potrdili zakljuÄ?ni raÄ?un lanskega obÄ?inskega proraÄ?una – Glede na rebalans prihodkov 94,8 %, odhodkov 91,5 %, – Prva letoĹĄnja redna seja Ĺže prihodnji mesec?

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 6. aprila – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so letoĹĄnjo prvo redno sejo tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta naÄ?rtovali v zaÄ?etku tega meseca. V ponedeljek, 6. aprila, so jo tudi izvedli, a ne kot obiÄ?ajno, ampak kot dopisno sejo. Potekala je od 8. do 12. ure. To je bila prva dopisna seja ĹĄmarĹĄkih svetnikov, na njej pa so obravnavali predlog odloka zakljuÄ?nega raÄ?una obÄ?ine za preteklo leto in ga soglasno potrdili. ÂťNisem zagovornik reĹĄevanja zadev na dopisnih sejah, a glede na izjemne razmere in dejstvo, da deluje obÄ?inska uprava praktiÄ?no nemoteno, smo se z vodji svetniĹĄkih skupin odloÄ?ili za takĹĄen korak,ÂŤ je pojasnil ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar.

Povedal je ĹĄe, da so korespondenÄ?ni zakljuÄ?ni raÄ?un naprej obravnavali Ä?lani obeh obÄ?inskih odborov (za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne sluĹžbe ter za negospodarstvo in javne sluĹžbe druĹžbenih dejavnosti), na njej pa so lahko ti zastavljali vpraĹĄanja po ele-

ktronski poĹĄti ali po telefonu.

VeÄ?jih komentarjev ti in tudi obÄ?inski svetniki na dopisni seji nanj niso imeli, Âťsaj ni bilo veÄ?jih odstopanj med zakljuÄ?nim raÄ?unom in proraÄ?unom. Je pa res, da smo na lanski zadnji seji obÄ?inskega sveta sprejemali rebalans obÄ?inskega proraÄ?una in jim v razpravi pojasnili oziroma se odzvali na njihove oÄ?itke o prekoraÄ?itvi dogovorjenega zneska v prvotnem obÄ?inskem proraÄ?unu pri ureditvi in posodobitvi ceste v Gavcah. Mimogrede, hkrati smo tu gradili ĹĄe kanalizacijo.ÂŤ Po KopuĹĄarjevih besedah je bilo lansko leto za lokalno skupnost uspeĹĄno, Ä?eprav vsega naÄ?rtovanega niso uresniÄ?ili (ni bilo vlaganj v ureditev bivĹĄega bifeja v veÄ?jo obÄ?insko sejno sobo, zaradi nejasnega obratovanja zbirnega centra odpadkov pri ĹĄmarĹĄkem pokopaliĹĄÄ?u pa so zmanjĹĄali naloĹžbo v ureditev parkirnih mest). Ustvarili so dobrih 2,8 milijona evrov prihodkov ali 94,8 % glede na rebalans, njihovo skrbno gospodarjenje pa potrjuje podatek o dobrih 2,7 milijona evrov odhodkov, kar je

91,5 % glede na rebalans. Ustvarili so za 81 tisoÄ? evrov preseĹžka prihodkov nad odhodki. Za investicije so namenilki 89 % predvidenega denarja, investicijske transferje ter odplaÄ?ilo dolga pa so v celoti uresniÄ?ili. Ĺ˝upan pravi, da bodo lahko sklicali prvo redno sejo obÄ?inskega sveta po obiÄ?ajnem postopku prihodnji mesec, seveda ob upoĹĄtevanju takrat veljavnih varnostnih razmer. ProuÄ?ujejo moĹžnost izvedbe seje v obliki videokonference, razmiĹĄljajo ĹĄe o organizaciji seje sveta v veÄ?jem prostoru, v katerem bi lahko zagotovili predpisano razdaljo med svetniki. ÂťSeveda ne bomo prehitevali dogodkov, saj se zavedamo resnosti poloĹžaja, v katerem smo zaradi epidemije covida-19. V vsakem primeru se bomo v povezavi z vodji svetniĹĄkih skupin ter obÄ?insko upravo odloÄ?ili, kako bo z naslednjimi sejami obÄ?inskega sveta,ÂŤ je sklenil Janko KopuĹĄar. đ&#x;”˛

Deratizacija kanalizacije in daljinskega ogrevanja

Velenje – Komunalno podjetje Velenje bo od 31. 3. do vkljuÄ?no 9. 4. opravilo redno deratizacijo kanalizacijskega sistema in sistema daljinskega ogrevanja na obmoÄ?ju obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Postopki se izvajajo v sodelovanju s pooblaĹĄÄ?enim izvajalcem.

Da bo deratizacija kar najbolj uspeĹĄna, pozivajo vse uporabnike kanalizacijskega omreĹžja, da ostankov hrane ne meÄ?ejo v straniĹĄÄ?a (straniĹĄÄ?e ni smetiĹĄÄ?e!) in tako obremenjujejo kanalizacijo, temveÄ? jih odlagajo v za to namenjene rjave zabojnike. Prav tako je v kanalizacijski sistem prepovedano zlivati odpadno jedilno olje, ampak ga je treba oddati v zbirnem centru Velenje 1 (ob Ĺ kalskem jezeru). đ&#x;”˛

mz

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Resnost v Ä?asu velikega priÄ?akovanja Vrag je vzel ĹĄalo – Celje praznuje doma – Prizidek v Konjicah – Posodobljeni obiski – Izrabili bodo virus Spet sliĹĄimo, da ko je treba, znamo stopiti skupaj! ÄŒeprav ob nesreÄ?nem koronavirusu ĹĄe vedno velja, da se ne smemo druĹžiti. ÂťDrĹžavaÂŤ nam je postavila ĹĄe dodatne prepreke – brez posebnega razloga ĹĄe obÄ?inskih meja ne smemo prestopiti. Tako je zdaj res priĹĄlo do prave delitve Slovenije in Slovencev. Policisti pa so dobili novo delo. Je pa tudi res, da so v nekaterih obÄ?inah sami ĹĄe bolj zaostrili gibanje ljudi. V kraje, kamor so vÄ?asih vabili ljudi iz domovine in tujine, zdaj ĹĄe svojih obÄ?anov ne spuĹĄÄ?ajo. Ĺ e dobro, da je drĹžavna oblast vendarle tudi stopila v BoĹžiÄ?kova oblaÄ?ila in Ĺže pripravila prvi paket, napoveduje ĹĄe drugega. In s sprejetimi ukrepi ĹĄe bolj dosegla, da smo ĹĄe manj skupaj. Ti so namreÄ? Slovence spet moÄ?no razdelili. Nekateri so se ob njih nasmihali, Ä?eprav gre ĹĄe kako zares. Zaradi zaostrenih razmer je paÄ? vrag vzel ĹĄalo.

Da je najbolje v tem Ä?asu biti doma, so vzeli za svoje tudi v Celju.

ObÄ?inska oblast sicer ni bila v Âťprvih vrstahÂŤ tistih, ki so ĹĄe dodatno zaostrili gibanje in druĹženje svojih obÄ?anov, je pa na poseben naÄ?in to vendarle izvedla. Celjani namreÄ? v soboto proslavljajo svoj obÄ?inski praznik. In za moto so si izbrali geslo: Letos praznujem doma. In namesto da bi se spomnili na Friderika II., ki je davnega leta 1451 trĹĄki naselbini ob Savinji podelil mestne pravice, se seveda vsi zdaj spominjajo ÂťKoronovirusa I.ÂŤ, ki kroji Ĺživljenje tudi v kneĹžjem mestu. Proslavljali torej ne bodo, nadaljujejo pa izgradnjo kroĹžiĹĄÄ?a na Glaziji, ki so ga pred dnevi za teden dni prekinili. Tudi ponekod drugod so oĹživela gradbiĹĄÄ?a na razliÄ?nih cestah. Vreme je lepo, prometa pa malo – kar je idealno za taka dela. Razen tega je Ä?as za dela na cestah primeren tudi zato, ker smo pred tednom slavili mednarodni dan vzdrĹževanja cest! Na ÂťcestarskiÂŤ prazniÄ?ni dan – 2. aprila – pa so v Slovenskih Konjicah zabeleĹžili pomemben dogodek z zdravstvenega podroÄ?ja. Ni sicer neposredno povezan z novim virusom, pa vendar. Podpisali so pogodbo za dograditev konjiĹĄkega zdravstvenega doma, skupno naloĹžbo doma in treh obÄ?in – Konjice, ZreÄ?e in Vitanje, za katere je ta dom pristojen. ZaÄ?etek gradnje tega 1,2 milijona evrov vrednega projekta je predviden v zaÄ?etku naslednjega meseca, dela naj bi konÄ?ali v dobrem letu. V sko-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

raj 900 kvadratnih metrov velikem prizidku bodo pridobili tri sploĹĄne ambulante ter prostore za fizioterapijo in ginekologijo.

NesreÄ?ni koronavirus kroji tudi dogajanje v Kozjanskem parku.

Sam park in grad Podsreda sta za obiskovalce Ĺže nekaj Ä?asa zaprta, ne vedo ĹĄe tudi, ali bodo lahko ĹĄe ta mesec na gradu gostili Lisjaka – razstavo Herman Lisjak iz celjskega Muzeja novejĹĄe zgodovine. So pa uspeĹĄno spravili Âťpod strehoÂŤ fotografski nateÄ?aj 2019 in Ĺže razpisali tudi novega za letoĹĄnje leto. Sicer pa je tudi na naĹĄem obmoÄ?ju vse veÄ? kulturnih ustanov, ki omogoÄ?ajo virtualni ogled njihovih znamenitosti ali posebnosti. Med temi je tudi Ljudski muzej znanega SlatinÄ?ana Nanija Poljanca (znanega tudi kot Don Carleone). ÂťAvtorÂŤ s pomoÄ?jo druĹžbenih omreĹžij predstavlja razliÄ?ne posebnosti in zanimivosti iz svojih zbirk. Na daljavo pa si lahko ogledamo tudi obnovljeno notranjost hiĹĄe znanega Celjana, fotografa Josipa Pelikana. Za to je poskrbel celjski Muzej novejĹĄe zgodovine, ki bdi nad njim. Pelikanovo hiĹĄo v bliĹžini celjske ĹželezniĹĄke postaje so zadnji Ä?as posodobili z novimi vsebinami, nekaj novosti ĹĄe pripravljajo.

Posledice epidemije Ä?utijo tudi v LaĹĄkem. Zaradi nje so morali podaljĹĄati rok za predloge obÄ?anov za participativni proraÄ?un, ki so ga uvedli tudi v tej obÄ?ini. Tako je zadnji rok za oddajo predlogov zdaj 15. april; do takrat lahko obÄ?ani ĹĄe predlagajo projekte, ki bi po njihovem mnenju izboljĹĄali Ĺživljenjsko okolje. V laĹĄkem proraÄ?unu je letos za participativni proraÄ?un namenjenih 90 tisoÄ? evrov.

Vsaka od devetih krajevnih skupnosti bi dobila enak znesek, torek po 10 tisoÄ?akov. Ni veliko, nekaj pa se s tem denarjem le da postoriti.

Pa ĹĄe to: celjsko mestno jedro v tem tednu temeljito Ä?istijo. Oprali bodo tlakovce in vse drugo, da bodo odplaknili nesnago. A se tega Ä?iĹĄÄ?enja niso lotili zaradi nesreÄ?nega virusa – tako temeljito Ä?iĹĄÄ?enje javnih povrĹĄin opravijo dvakrat letno. Bodo pa izkoristili posledice virusa: ker je mesto prazno, bodo Ä?iĹĄÄ?enje opravili ĹĄe temeljiteje.

Oprali in razkuĹžili bodo tudi koĹĄe za smeti. đ&#x;”˛

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

9. aprila 2020

VeÄ?je naloĹžbe tudi v tem Ä?asu normalno napredujejo V Mestni obÄ?ini Velenje skrbno bdijo nad izvajanjem sprejetih preventivnih ukrepov in z razliÄ?nimi aktivnostmi lajĹĄajo Ĺživljenje ĹĄe posebej najranljivejĹĄim – Ob tem uspeĹĄno nadaljujejo tudi gradnjo prireditvenega odra in prostora, revitalizacijo Starega Velenja in gradnjo kolesarskih poti Mira ZakoĹĄek

V Mestni obÄ?ini Velenje so takoj po 13. marcu, ko so bili v Sloveniji sprejeti ukrepi za prepreÄ?itev nadaljnjega ĹĄirjenja koronavirusa, aktivirali Krizni ĹĄtab MOV, ki ga vodi podĹžupan Peter Dermol, pa tudi ĹĄtab Civilne zaĹĄÄ?ite.

Poskrbeli so za ĹĄtevilne ukrepe, o katerih smo tudi na Radiu Velenje in v NaĹĄem Ä?asu sproti poroÄ?ali. Petra Dermola smo povabili na pogovor.

Z vami komuniciramo v glavnem na daljavo, kako pa sicer poteka vaĹĄe delo? ÂťJa, v glavnem tudi na daljavo, saj tako potekajo tudi vsakodnevne seje kriznega ĹĄtaba in seje kolegija. Vsi delamo od doma. Se pa enkrat tedensko sestanemo tudi v Ĺživo na razĹĄirjenem kolegiju, na katerem pregledamo dosedanje aktivnosti in ukrepe, doloÄ?ene teme bolj strokovno predebatiramo, uredimo papirno dokumentacijo. Seveda ob tem strogo upoĹĄtevamo vse preventivne ukrepe.ÂŤ Kar nekajkrat pa je bilo treba tudi na teren, najveÄ? teh aktivnosti je bilo povezanih z naseli-

â?ą

zaÄ?etku je bilo kar nekaj krĹĄitev, zato smo morali zaradi teh posameznikov med drugim fiziÄ?no zavarovati klopce po mestu, igrala na igriĹĄÄ?ih ‌ RazmiĹĄljali smo celo o prepovedi sprehodov ob Ĺ kalskem in Velenjskem jezeru, a se za to potem, ko so opozorila zalegla, nismo odloÄ?ili. Zato ĹĄe enkrat pozivam vse prebivalce naĹĄe obÄ?ine: v naĹĄem skupnem interesu je, da se drĹžimo pravil, le skupaj lahko premagamo epidemijo. S tem pa tudi zagotovimo, da ne bo treba sprejemati ĹĄe ostrejĹĄih omejitev, ki seveda zelo negativno vplivajo na naĹĄe Ĺživljenje.ÂŤ

Lahko reÄ?emo, da se VelenjÄ?ani dokaj dobro drĹžijo novih Ĺživljenjskih zapovedi? ÂťDa, VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ane lahko resniÄ?no pohvalim in si ob tem predvsem Ĺželim, da bi tako tudi ostalo in da se ĹĄtevilo okuĹženih (za zdaj so uradno trije) ne bi poveÄ?evalo. Nad uresniÄ?evanjem sprejetih ukrepov smo ves Ä?as skrbno bdeli, na delu so bili mestni redarji, predstavniki Civilne zaĹĄÄ?ite, pa tudi policisti. Na

VkljuÄ?evali ste se v potrebe Zdravstvenega doma Velenje, v katerem so imeli kar nekaj teĹžav zaradi pomanjkanja zaĹĄÄ?itne opreme. ÂťKolikor se je dalo, smo jo zagotovili mi, skupaj z njimi pa smo zaprosili za pomoÄ? tudi podjetja, podjetnike in institucije.

Hvala vsem, ki so se odzvali. Seveda nad za-

tvijo ÂťkarantencevÂŤ v Hotelu Paka. Vas je kaj strah, ko se tudi v teh dneh ÂťdruĹžiteÂŤ na terenu? ÂťNajveÄ?krat Ä?lovek na to, ko je treba hitro ukrepati, niti ne pomisli. Seveda uporabljam zaĹĄÄ?itno opremo, se pa kdaj tudi zamislim. Zelo dobro se zavedam, da se lahko tudi sam okuĹžim. Trudim se, da se drĹžim vseh pravil, tudi v skrbi za hÄ?er in Ĺženo.ÂŤ

ObÄ?ani Mestne obÄ?ine Velenje veÄ?inoma upoĹĄtevajo preventivne ukrepe

gotavljanem opreme ves Ä?as skrbno bdimo.ÂŤ Ukvarjali ste se tudi z Domom za varstvo odraslih Velenje, kjer na sreÄ?o za zdaj ĹĄe niso zaznali nobenega primera okuĹžbe. ÂťRes upam, da bo tako tudi ostalo. Zelo hitro so tam sprejeli ostre zaĹĄÄ?itne ukrepe, ki jih tudi dosledno izvajajo, v zadnjem obdobju pa so jih ĹĄe zaostrili. Kolektivu te ustanove se iskreno zahvaljujem za njihovo skrb in poĹžrtvovalnost.ÂŤ Precej pozornosti je bilo treba nameniti tudi ranljivim skupinam, ki jih osamitev ĹĄe posebej prizadene, s

tem mislim, predvsem na starostnike? ÂťNaĹĄi prostovoljci so zelo aktivni tudi v teh tednih. StarejĹĄim in onemoglim prinaĹĄajo tople obroke hrane, zanje opravijo nakupe, gredo v lekarno po zdravila in skrbijo celo za druĹžabniĹĄtvo na daljavo. Pridno delajo tudi v naĹĄi javni kuhinji, vkateri se je ĹĄtevilo obrokov v zadnjih tednih kar podvojilo.ÂŤ

â?ą

Gradnja na vseh gradbiĹĄÄ?ih dobro napreduje

Veliko skrbi ste imeli z namestitvijo ÂťkarantencevÂŤ v Hotel Paka. TeĹžave so bile predvsem zaradi komunikacijskih ĹĄumov? ÂťJa, o niÄ?emer nismo bili obveĹĄÄ?eni. Ne o prihodu ne o obveznostih, ki smo jih na koncu samoiniciativno prevzeli (zagotovitev prehrane, varovanja ‌), pa na koncu tudi o odhodu ne.

Vmes nas je obiskal minister za zdravje TomaĹž Gantar, ki se nam je tudi zahvalil za naĹĄe aktivnosti. Dogovorili smo se za naÄ?in komuniciranja in opredelili obveznosti. A smo za odhode izvedeli spet najprej iz medijev. PreseneÄ?enje je bilo tudi dejstvo, da jih je nato Ä?ez vikend sedem ĹĄe vedno bivalo v Hotelu Paka, tudi zanje je bilo seveda potrebno poskrbeti.ÂŤ

Sicer pa teÄ?e Ĺživljenje v obÄ?ini kljub vsemu dokaj normalno.

Nadaljujete tudi vse zastavljene aktivnosti, tudi naloĹžbe? ÂťRes je. Vse investicije, ki jih izvajamo s pomoÄ?jo evropskih kohezijskih sredstev, normalno napredujejo. Mimo Gorenja gradimo kolesarske poti, uspeĹĄno napreduje gradnja prireditvenega odra in prostora, to pa velja tudi za gradbiĹĄÄ?e v Starem Velenju.

Veliko smo razmiĹĄljali o tem, Ä?e bi te investicije v tem Ä?asu ustavili, a smo se drĹžali jasne usmeritve drĹžave, da naj se dela nada-

â?ą

Krizni ĹĄtab bdi nad vsemi aktivnostmi in po potrebi tudi takoj ukrepa

ljujejo. Predvsem pa smo pri tem upoĹĄtevali tudi Ä?loveĹĄki faktor.

VeÄ?ina delavcev, ki dela na teh gradbiĹĄÄ?ih, Ĺživi v samskem domu in je zanje vsekakor veliko bolje, da se gibajo in delajo na sveĹžem zraku, kot pa da bi bili v malih sobicah. Pa tudi scenarija, ki smo ga doĹživljali ob propadlem Vegradu, si nikakor ne Ĺželimo. Zelo dobro se zavedamo, da bi, Ä?e ne bi bilo posla, ostali ljudje brez dela in sredstev za preĹživljanje.

Investicije torej normalno izvajamo, seveda pa ob tem skrbimo za potrebne preventivne in zaĹĄÄ?itne ukrepe.ÂŤ

DEL TRADICIJE. DEL DRUŽINE. Tri generacije druŞine Gorenjak.

ŽE 70 LET. si.gorenje.com

Gorenje je 5. aprila dopolnilo 70 let. Ĺ˝e sedem desetletij pod naĹĄo blagovno znamko za vas ustvarjamo aparate, ki Ĺživijo v osrÄ?ju vaĹĄega doma in domaÄ?ega vsakdana. Iz generacije v generacijo vam stojimo ob strani tako ob pomembnih Ĺživljenjskih prelomnicah kot ob drobnih vsakdanjih izzivih.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste del naĹĄe skupne zgodbe, za vaĹĄo zvestobo, pripadnost in podporo. Veselimo se naslednjih skupnih desetletij.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

9. aprila 2020

V HTZ ĹĄivajo zaĹĄÄ?itne maske

Virus jemlje delovna mesta

Proizvodnja je stekla 23. marca, z njo so najprej poskrbeli za potrebe podjetja, zdaj pa jih ponujajo tudi trgu

Na Uradu za delo Velenje so v prvem tednu aprila zabeleĹžili poveÄ?ano ĹĄtevilo novo prijavljenih oseb

Na Premogovniku Velenje in v njegovih hÄ?erinskih podjetjih se trudijo, da tudi v tem kriznem Ä?asu zagotavljajo nemoteno izvajanje dejavnosti. Za zaposlene, ki skrbijo za to, da v Sloveniji ne bi ostali brez elektrike, so do zdaj sprejeli kar nekaj ukrepov proti ĹĄirjenju virusnih okuĹžb. Za zagotavljanje ĹĄe veÄ?je varnosti so v hÄ?erinski druĹžbi HTZ Velenje, sicer enem najveÄ?jih slovenskih invalidskih podjetij, zaÄ?eli izdelovati zaĹĄÄ?itne maske.

Tako je invalidsko podjetje HTZ Velenje v ponedeljek, 23. marca, v svoji delavnici zaĹĄÄ?itnih sredstev zaÄ?elo proizvajati zaĹĄÄ?itne maske, ki so na voljo vsem zaposlenim, ki jim narava dela ne omogoÄ?a dela od doma.

Do zdaj so jih izdelali Ĺže veÄ? kot 4.000, so za veÄ?kratno uporabo in so pralne. ZaĹĄÄ?itne maske so izdelane iz materiala, sestavljenega iz tankih polipropilenskih vlaken, ki s svojo strukturo vezave tvorijo veliko ĹĄtevilo mikropor, v katerih se zadrĹžujeta zrak in voda. Z maskami so najprej

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 6. aprila – Na Uradu za delo Velenje je bilo konec letoĹĄnjega marca v evidenci brezposelnih prijavljenih 1.978 registrirano brezposelnih oseb, kar je za 4,1 odstotka veÄ? kot marca lani.

NataĹĄa DeteÄ?nik: ÂťNajpogostejĹĄi razlog za prijavo v evidenco brezposelnih je v aprilu prekinitev pogodbe o zaposlitvi zaradi epidemije korona virusa.ÂŤ

Marca se jih je na novo prijavilo 221

ZaĹĄÄ?itne maske so kvalitetne, izdelane iz polipropilenskih vlaken, ki s svojo strukturo vezave tvorijo veliko ĹĄtevilo mikropor, so pralne in za veÄ?kratno uporabo. oskrbeli zaposlene v Skupini Premogovnik Velenje, vedno veÄ? pa je zanimanja in povpraĹĄevanja zanje tudi na trgu.

HTZ Velenje je eno najveÄ?jih invalidskih podjetij v Sloveniji in najveÄ?ja hÄ?erinska druĹžba v Skupini Premogovnik Velenje,

V HTZ so se hitro prilagodili povpraĹĄevanju po zaĹĄÄ?itnih maskah. (Foto: Maja Hribar)

ustanovljena leta 2000. Z razvojem obstojeÄ?ih trĹžno naravnanih programov in ustvarjanjem novih programov z viĹĄjo dodano vrednostjo nudi ustrezno, dolgoroÄ?no in produktivno zaposlovanje ter usposabljanje invalidov. đ&#x;”˛

mz

HvaleĹžni za donacijo KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o.

KoroĹĄka cesta 37/b 3320 Velenje www.kp-velenje.si

Delovanje distribucijskega sistema toplote in zemeljskega plina kljub moÄ?no zmanjĹĄanemu ĹĄtevilu zaposlenih na terenu poteka nemoteno V Komunalnem podjetju Velenje smo Ĺže vse od razglasitve epidemije aktivno vkljuÄ?eni v aktivnosti za prepreÄ?evanje in zamejitev okuĹžbe v Sloveniji. Tako se je v skladu z ukrepi na drĹžavnem in lokalnem nivoju delovni proces izvajanja storitev gospodarskih javnih sluĹžb, ki so Ĺživljenjsko pomembne za vse prebivalce Ĺ aleĹĄke doline, moÄ?no spremenil. Zavedamo se odgovornosti in ves napor usmerjamo v nemoteno in kakovostno izvajanje vseh naĹĄih dejavnosti.

Na distribucijskem sistemu toplote in zemeljskega plina se tako na terenu izvajajo vsa nujno potrebna dela za zagotavljanje obratovanja vseh sistemov, ne nujna dela pa so trenutno preloĹžena do nadaljnjega. Kljub zmanjĹĄanim vzdrĹževalnim ekipam na terenu distribucija poteka normalno.

Za nami je temperaturno precej pester mesec marec. PovpreÄ?ne dnevne temperature zraka so namreÄ? nihale vse od 11 do -1 stopinje Celzija, povpreÄ?na meseÄ?na temperatura zraka pa je bila niĹžja kot v mesecu februarju. PoslediÄ?no je bila potreba po meseÄ?nem nakupu toplote na pragu TEĹ 5 % viĹĄja kot planirana in samo 2,6 % manjĹĄa kot v mesecu februarju. Delno lahko te pripiĹĄemo relativno hladnemu drugemu delu meseca, predvsem pa veÄ?ji porabi toplote gospodinjskih odjemalcev, ki so zaradi trenutnih razmer veliko veÄ? Ä?asa v svojih domovih.

Ĺ oĹĄtanj, 1. aprila – Mnoga podjetja skuĹĄajo pomagati lokalnim skupnostim z donacijami razliÄ?ne nujne opreme, saj se zavedajo, kako zelo jo potrebujejo v uspeĹĄnem boju z novim koronavirusom. HSE je tako za potrebe civilne zaĹĄÄ?ite in doma starejĹĄih Zimzelen ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj podaril zaĹĄÄ?itno opremo, in sicer kirurĹĄke maske, maske za enkratno uporabo, rokavice, razkuĹžila, zaĹĄÄ?itne obleke Tyvek, Ä?elade z vizirji in zaĹĄÄ?itna oÄ?ala. Na ObÄ?ini pravijo, da so jim za pridobljeno pomoÄ? izjemno hvaleĹžni.

Objavljamo tudi ĹĄtevilko za pomoÄ? obÄ?anom obÄ?ine v povezavi s koronavirusom: 03/ 898 4302. đ&#x;”˛ mz

ÂťV letoĹĄnjem marcu se je na novo prijavilo 221 oseb, lani v enakem mesecu 133. NajpogostejĹĄi razlog za prijavo v evidenco brezposelnih je bil iztek pogodbe o zaposlitvi za doloÄ?en Ä?as ali pa so bili delavci opredeljeni kot trajno preseĹženi delavci. Tudi v prvem tednu aprila smo na Uradu za delo Velenje zabeleĹžili poveÄ?ano ĹĄtevilo novo prijavljenih brezposelnih. NajpogostejĹĄi razlog za prijavo v prvem tednu aprila pa prekinitev pogodbe o zaposlitvi zaradi epidemije korona virusa,ÂŤ pravi NataĹĄa DeteÄ?nik, direktorica ObmoÄ?ne sluĹžbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje.

V primerjavi s februarjem se je na UD Velenje brezposelnost rahlo zniĹžala

V primerjavi z letoĹĄnjim februarjem se je brezposelnost na Uradu za delo Velenje zniĹžala za 0,3 odstotka, povpreÄ?en Ä?as brezposelnosti oseb pa je bil konec marca 22,7 meseca (v Sloveniji 27,3 meseca).

V celotni ObmoÄ?ni sluĹžbi zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ĹĄtirje uradi na KoroĹĄkem in dva v Savinjsko-ĹĄaleĹĄkem delu) je bilo konec marca registriranih 5.095 brezposelnih oseb, kar je za 7,8 odstotka veÄ?

Osebnega stika ni!

Na Zavodu za zaposlovanje so zaradi epidemije spremenili naÄ?in dela. Komuniciranje in poslovanje so omejili na telefon, elektronsko poĹĄto, navadno poĹĄto in spletne portale. V Ä?asu prepreÄ?evanja okuĹžbe s koronavirusom ni osebnega posredovanja informacij v naĹĄih prostorih in ni osebnega sprejemanja vlog v vloĹžiĹĄÄ?u.

Februarja je na obmoÄ?ju v pristojnosti Urada za delo Velenje prejelo denarno nadomestilo 794 oziroma 40 odstotkov brezposelnih oseb (v Sloveniji 31,1 odstotka). PopreÄ?na viĹĄina bruto izplaÄ?anega denarnega nadomestila je na ObmoÄ?ni sluĹžbi Velenje znaĹĄala 756 evrov bruto (v Sloveniji 733 evrov bruto).

kot marca 2019 (v Sloveniji za 1,7 odstotka veÄ?). V primerjavi z letoĹĄnjim februarjem se je brezposelnost v OS Velenje zviĹĄala za 2,3 odstotka (v Sloveniji za 0,5 odstotka) ali za 116 novih brezposelnih.

delovnih mest (z obmoÄ?ja Urada za delo Velenje 517), v lanskem letu v istem obdobju pa 852.

V istem obdobju je bilo iz evidence brezposelnih odjavljenih 575 oseb, kar je za 6 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani (v Sloveniji 7,6 odstotka manj), med njimi 444 zaradi zaposlitve, kar je 3,1 odstotka manj kot v enakem obdobju predhodnega leta (v Sloveniji 10,2 odstotka manj).

Kdaj bodo delodajalci spet sporoÄ?ali nova delovna mesta?

V obdobju od januarja do marca so delodajalci ObmoÄ?ni sluĹžbi Velenje sporoÄ?ili 1.483 prostih

đ&#x;”˛

Dopolnili program osebne varovalne opreme V druĹžinskem podjetju Rednak Ĺ oĹĄtanj izdelajo na dan od 2.000 do 3.000 zaĹĄÄ?itnih mask – Z lastno blagovno znamko Pazi name najbolj prepoznavni v izdelavi zaĹĄÄ?itnih delovnih oblaÄ?il po meri Tatjana PodgorĹĄek

DruĹžinsko podjetje Rednak iz Ĺ oĹĄtanja z nekaj veÄ? kot 60 zaposlenimi je specializirano podjetje za oskrbo z delovnimi oblaÄ?ili, zaĹĄÄ?itno obutvijo, zaĹĄÄ?itnimi rokavicami, ostalo osebno varovalno opremo in industrijsko opremo. V Ä?asu pojava novega koronavirusa v Sloveniji so temu dodali ĹĄe izdelavo zaĹĄÄ?itnih mask.

VeÄ? tipov zaĹĄÄ?itnih mask

V podjetju so povedali, da so se za proizvodnjo le-teh odloÄ?ili Ĺže pred uvedbo ukrepov za prepreÄ?evanje okuĹžb z novim koronavirusom in s tem v dobrĹĄni meri zapolnili proizvodne zmogljivosti. ÂťKot specialisti za izdelovanje osebne varovalne opreme z lastno blagovno znamko Pazi name smo se v reĹĄevanje teĹžav v zvezi s pomanjkanjem zaĹĄÄ?itne opreme vkljuÄ?ili na nam najpri-

mernejĹĄi naÄ?in. S preusmeritvijo v izdelavo zaĹĄÄ?itnih mask Ĺželimo tudi sami vsaj malo pomagati, da se v teh teĹžkih Ä?asih predvsem proizvodnja v podjetjih ne bi povsem ustavila. PoslediÄ?no bi se s tem ohranila delovna mesta, podjetja pa ÂťformoÂŤ, ki jim bo potrebna po krizi zaradi pojava covid-19.ÂŤ Na dan izdelajo od 2.000 do 4.000 zaĹĄÄ?itnih mask, ki jih dobavljajo predvsem stalnim dolgoletnim kupcem iz vseh predelovalnih dejavnosti, Ĺživilske industrije in zdravstva. DoloÄ?eno koliÄ?ino zaĹĄÄ?itnih mask so tudi donirali za potrebe zdravstva in oskrbe ter varstva starejĹĄih v Ĺ aleĹĄki dolini, druĹĄtvom dializnih ter ĹĄe nekaterih bolnikov iz riziÄ?nih skupin.

Izdelujejo veÄ? tipov mask – veÄ?slojne za enkratno uporabo ter pralne za veÄ?kratno uporabo. Maske imajo pri predelu nosu vgrajeno Ĺžico, kar omogoÄ?a boljĹĄe pri-

Posebnost mask za veÄ?kratno uporabo je, da so izdelane iz 100-% bombaĹža in so tako pralne na temperaturi 90 stopinj. Proizvajalec priporoÄ?a noĹĄenje od dveh do ĹĄtirih ur, nato je potrebno masko oprati (prekuhati v vreli vodi) ali prelikati. lagajanje obliki nosu ter obrazu.

Posebnost zaĹĄÄ?itnih mask za veÄ?kratno uporabo je, da so narejene iz 100-odstotnega bombaĹža in so tako pralne na temperaturi 90 stopinj. Proizvajalec priporoÄ?a noĹĄenje od dveh do ĹĄtirih ur, nato je maske potrebno oprati (prekuhati v vreli vodi) ali prelikati. Poleg izdelave zaĹĄÄ?itnih mask vse svoje kupce nemoteno oskrbujejo tudi z vso ostalo osebno varovalno opremo. Kot ĹĄe zagotavljajo, izvajajo pri tem tudi sami vse predpisane zaĹĄÄ?itne ukrepe in ne izpostavljajo zaposlenih moĹžnostim okuĹžbe.

Po besedah vodstva podjetja se Ĺže 40 let trudijo zadovoljiti celovite potrebe najrazliÄ?nejĹĄih

gospodarskih panog po visokokakovostnih, udobnih in varnih zaĹĄÄ?itnih oblaÄ?ilih, opremi in obutvi za njihove zaposlene. ÂťNa osnovi naĹĄega strokovnega znanja in dolgoletnih izkuĹĄenj je nastala naĹĄa blagovna znamka Pazi name, s katero smo najbolj prepoznavni na podroÄ?ju izdelave zaĹĄÄ?itnih delovnih oblaÄ?il po naroÄ?ilu. NaĹĄa najveÄ?ja prednost pred konkurenco je ta, da lahko z lastno proizvodnjo v vsakem trenutku prisluhnemo potrebam, zahtevam in Ĺželjam svojih kupcev,ÂŤ ĹĄe pojasnjujejo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 5

Velenje, 12. marca – V Premogovniku Velenje se v Ä?asu spopadanja s pandemijo koronavirusa osredotoÄ?ajo na zagotavljanje zadostnih koliÄ?in premoga za nemoteno oskrbo prebivalcev Slovenije z elektriÄ?no energijo. To pa ne pomeni, da niso zazrti v prihodnost, v Ä?as razogljiÄ?enja, ki je tako pred Ĺ aleĹĄko dolino, Slovenijo in Evropsko unijo. Konec koncev je dvajset, trideset let malo za tako velik projekt, ki Ä?aka vse nas. Trenutno je v vseh potrjenih naÄ?rtih predvidena letnica zapiranja Premogovnika Velenje 2054.

Odgovoriti bo treba na veliko vpraĹĄanj

ÂťKer ne vemo, kakĹĄna bo dejanska odloÄ?itev – ĹĄe vedno namreÄ? ni sprejet strateĹĄki dokument, ki bo urejal energetsko politiko na drĹžavni ravni, gre za Energetski koncept Slovenije ob sicer Ĺže sprejetem nacionalnem podnebnem in energetskem naÄ?rtu –, je ĹĄe veliko dilem in vpraĹĄanj, na katera bo potrebno odgovoriti. Zato pripravljamo razliÄ?ne scenarije,ÂŤ pravi generalni direktor Premogovnika Velenje mag.

Marko Mavec, s katerim smo o tej temi govorili pred zaÄ?etkom sedanje krize zaradi epidemije novega koronavirusa.

Pred Premogovnikom predrugaÄ?enje delovanja

Kot je za NaĹĄ Ä?as Ĺže povedal, bodo v prihodnjih dvajsetih ali tridesetih letih bistveno spremenili delovanje, saj se zavedajo, da v strukturi prihodkov ne bo veÄ? prihodkov od prodaje premoga. Katere dejavnosti bodo najprimernejĹĄe, bo ugotovljeno v procesu snovanja strategije prehoda oziroma tranzicije v skladu z usmeritvami Evropske komisije, interdisciplinarnega sodelovanja udeleĹžnih iz raziskovalnih institucij, univerz, podjetij in industrije, nevladnih agencij, pristojnih ministrstev in drugih.

Pri tem bodo upoĹĄtevali dobre prakse tranzicij iz drugih drĹžav, svoje konkurenÄ?ne prednosti, pametno specializacijo, podjetniĹĄke procese in podobno.

RazogljiÄ?enje je neizbeĹžno

ÂťVeliko je razliÄ?nih informacij.

Vesel sem, da lahko povem celovito zgodbo. Evropa se je odloÄ?ila, da gre po poti razogljiÄ?enja.

To je prihodnost, ki je neizbeĹžna.

Ker sem petnajst let vodil inĹĄtitut, ki se je ukvarjal z ekologijo, se tega ĹĄe kako zavedam. Vendar je tu kar nekaj stvari, ki jih je tre-

ÂťPrehod v brezogljiÄ?no druĹžbo od danes na jutri ni mogoÄ?ÂŤ V Premogovniku Velenje so ta Ä?as osredotoÄ?eni na zagotavljanje zadostnih koliÄ?in premoga za proizvodnjo elektriÄ?ne energije, a se pripravljajo tudi na Ä?as, ki prihaja ba vedeti. Prehod v brezogljiÄ?no druĹžbo od danes na jutri ni mogoÄ?. V Sloveniji ĹĄe vedno proizvajamo 25 odstotkov elektrike iz premoga. Zato ni mogoÄ?e reÄ?i Âťbomo pa Ä?etrtino luÄ?i v Sloveniji ugasnili, potem pa bo elektrike dovolj.ÂŤ Ne! Za to bodo potrebne nove tehnologije.

Na Ĺžalost pa teh novih tehnologij, ne samo v Sloveniji, tudi v Evropi ĹĄe ni in jih tudi ĹĄe ne bo tako kmalu.ÂŤ

â?ą

â?ą

V Nacionalnem energetskem podnebnem naÄ?rtu, ki ga je Slovenija Ĺže poslala v Bruselj, je delovanje Premogovnika Velenje predvideno do leta 2050.

Ugasniti blok 6 in smo tu?

BrezogljiÄ?na druĹžba bi danes v Sloveniji enostavno pomenila, da bi ugasnili TEĹ 6. Kot se velikokrat v javnosti razlaga, se da to zelo hitro narediti. ÂťSeveda se da. Vendar se moramo zavedati, da bomo morali v tem primeru elektriko uvaĹžati od drugod, iz Poljske in z Balkana, kjer je je trenutno dovolj. Ampak ta elektrika je in bo veÄ?inoma proizvedena iz premoga in bo celo manj Ä?ista, kot pa je ta, ki jo proizvedemo v Ĺ oĹĄtanju, kjer imamo najmodernejĹĄi blok, ki je bil izgrajen v Evropi, z najmanj emisijami tako ogljikovega dioksida kot tudi ostalih izpustov. Hkrati pa ima ta blok zelo visoke izkoristke. Tako visokih izkoristkov elektrarne na Poljskem in na Balkanu, ki so starejĹĄe, ne dosegajo.ÂŤ

PraviÄ?en prehod premogovnih regij

Evropa se je torej odloÄ?ila za razogljiÄ?enje in se v to podala z resnimi koraki. Zadala si je letnico 2050. Tej sledi tudi Slovenija. V Nacionalnem energetskem podnebnem naÄ?rtu, ki ga je Slovenija Ĺže poslala v Bruselj,

Mag. Marko Mavec: ÂťTrenutno se osredotoÄ?amo na proizvodnjo zadostnih koliÄ?in premoga za oskrbo Slovenije z elektriÄ?no energijo, kar pa ne pomeni, da nismo zazrti v prihodnost.ÂŤ

ci, premogovniĹĄka podjetja in rudarski strokovnjaki, lokalne skupnosti, nevladne organizacije ‌ V letih med 2014 in 2019 so v to, da so regije zaÄ?ele pridobivati programe, tudi nove infrastrukturne projekte ter spodbude za preoblikovanja podjetij, ki

Kako bomo nadomestili elektriÄ?no energijo?

2050 je leto, ki si ga je zadala Evropa. Slovenija je rekla, da to velja tudi za nas. Niso pa tako rekli vsi v Evropi. Poljska, denimo.

Poljska nekaj veÄ? kot 70 odstotkov elektrike proizvede izkljuÄ?no iz premoga. Pravijo, da je zanje popoln izhod iz premoga nemogoÄ?. Tudi sheme za CO2 kupone nimajo take kot pri nas.

Poleg tega imajo ĹĄe vrsto izvzetij, ki so si jih izpogajali. Mi smo ta Ä?as zamudili. ÂťNas Ä?aka ĹĄe veliko domaÄ?ih nalog. Ena od njih bo, kako bomo nadomestili elektriÄ?no energijo. Kot veste, imamo v Sloveniji velike teĹžave z umeĹĄÄ?anjem energetskih objektov v prostor. Ne moremo vanj umestiti vetrnic, iniciative, ki prepreÄ?ujejo izkoriĹĄÄ?anje hidropotenciala, so zelo moÄ?ne. Mura je pri tem tipiÄ?na.

Avstrijci in Hrvati imajo te vire izkoriĹĄÄ?ene, pri nas pa so take stvari marsikdaj boj z mlini na veter.ÂŤ je delovanje Premogovnika Velenje predvideno do leta 2050. ÂťV Evropi je v pripravi ustanovitev Sklada za praviÄ?en prehod premogovnih regij, ki bo v Ä?asu zapiranja premogovnikov omogoÄ?il praviÄ?no ekonomsko in socialno tranzicijo, za kar bo neposredno v Ä?asu, ko se bodo zapirali premogovniki, namenjenih 7,5 milijarde evrov. Sloveniji naj bi namenili 92 milijonov evrov.ÂŤ

â?ą

V Sloveniji ĹĄe vedno proizvajamo 25 odstotkov elektrike iz premoga. Ni mogoÄ?e reÄ?i: 'Bomo pa Ä?etrtino luÄ?i v Sloveniji ugasnili, potem pa bo elektrike dovolj.'

Kako so se tega lotili v NemÄ?iji?

V NemÄ?iji so se leta 2004 odloÄ?ili, da bodo do leta 2038 opustili rabo premoga. Tako imenovani Âťizhod iz premogaÂŤ ne predvideva popolnega zaprtja vseh termoelektrarn. Nekaj jih bo ostalo za pozneje. ÂťUdejanjati so ga zaÄ?eli leta 2014, kot plan pa je bil sprejet aprila 2019. V pripravi naÄ?rta so sodelovali ĹĄtevilni udeleĹžen-

Arso je odloÄ?il, da potrebuje Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj za nameravan soseĹžig nenevarnih odpadkov presojo vplivov in okoljsko dovoljenje – Ĺ aleĹĄko eko gibanje zahteva ustavitev vseh postopkov

Arso je 27. marca o nameravani spremembi naprav, ki jo je TeĹĄ na Arso prijavil 30. decembra lani, odloÄ?il, da gre za veÄ?je nameravane spremembe, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje, sprememba okoljevarstvenega dovoljenja in pridobitev okoljevarstvenega soglasja.

CivilnodruĹžbeno Ĺ aleĹĄko eko gibanje pa je na Arso, okoljskega ministra Andreja Vizjaka, TEĹ , HSE, ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj ter odbora DZ za zdravstvo in za infrastrukturo naslovilo protest, v katerem so zapisali, da zahtevajo ustavitev vseh postopkov.

Zakaj? Njihova predstavnica UrĹĄula Menih Dokl je povedala: ÂťIzrazili smo globoko razoÄ?a-

sredstev potrebujejo za praviÄ?no tranzicijo, za prestrukturiranje, izgradnjo novih tovarn ‌ ÄŒe potegnemo vzporednico z NemÄ?ijo, bo v Sloveniji, kjer je edini ĹĄe delujoÄ?i premogovnik v Velenju, ki zaposluje 2.000 ljudi, 92 milijonov evrov neposrednih sredstev veliko premalo. ÂťTo je samo majhen deleĹž, ki je potreben, da se neka regija resniÄ?no dobro prestrukturira. Zato bodo potrebna ĹĄe sredstva iz drugih fondov. Predvidenih je 250 milijonov evrov Evropske unije, vendar moramo vedeti, da bi ta sredstva v Slovenijo tako ali tako priĹĄla (kmetijski skladi, skladi za

Mag. Marko Mavec: ÂťNajbolj nepoĹĄteno bi bilo, Ä?e bi prehod plaÄ?ali prebivalci Ĺ aleĹĄke doline. Ta davek energetiki smo Ĺže plaÄ?ali v 80. in 90. letih prejĹĄnjega stoletja.ÂŤ

TEĹ potrebuje okoljsko dovoljenje

Mira ZakoĹĄek

5

GOSPODARSTVO

9. aprila 2020

ranje nad ravnanjem agencije ARSO, ki v teh izjemno teĹžkih Ä?asih, ki jih povzroÄ? ĹĄirjenje koronavirusa in v katerih je velika veÄ?ina ljudi in tako tudi mnogo podpornikov gibanja proti soseĹžigu odpadkov v samoizolaciji, da izkoriĹĄÄ?a ta Ä?as za nadaljevanje upravnih postopkov v zvezi s soseĹžigom odpadkov v TEĹ .

Izdaja sklepa kaĹže tudi na to,

da ARSO ne spoĹĄtuje zakonodajne veje oblasti, ki je sprejela resne pomisleke o obstojeÄ?i zakonodaji, ki se nanaĹĄa na soseĹžig odpadkov.ÂŤ đ&#x;”˛

gredo h koncu rudarjenja (s temi so namreÄ? zaÄ?eli), investirali Ĺže veÄ? kot 4 milijarde evrov, do leta 2038 bodo za to namenili 40 milijard evrov,ÂŤ opisuje nemĹĄki primer mag. Mavec.

Izhod iz premoga pri nas

NemÄ?ija ima neposredno v rudarstvu trenutno 20.000 delovnih mest, posredno 60.000. To so upoĹĄtevali pri izraÄ?unu, koliko

regionalni razvoj ‌). Poleg tega pa naj bi v Sloveniji, kot predvideva uredba, prehod generirale zasebne pobude in zasebne investicije. DrugaÄ?e torej kot v NemÄ?iji. Mislim, da bo ta scenarij bistveno teĹžji, bolj zahteven in morda celo manj verjeten.ÂŤ

Scenarij Âťpo slovenskoÂŤ

Poleg tega pa v Sloveniji, kot je videti, razmiĹĄljajo, da bomo razogljiÄ?eni, Ä?e zapremo TEĹ in PV, pri Ä?emer pa velikega dela elektrike, ki jo bomo s tem izgubili, ne bomo nadomeĹĄÄ?ali. To bi pomenilo tudi prenehanje tistih panog, ki so energetsko najbolj zahtevne, denimo Ĺželezarstvo. ÂťNajbolj nepoĹĄteno bi bilo, Ä?e bi prehod plaÄ?ali prebivalci Ĺ aleĹĄke doline. Ta davek energetiki smo Ĺže plaÄ?ali v 80. in 90. letih prejĹĄnjega stoletja. Okolje je bilo uniÄ?eno. Pa ne za potrebe po elektriki za Ĺ aleĹĄko dolino in za to, da smo imeli sluĹžbe, ampak za potrebe rasti slovenskega gospodarstva, da je bil razvoj Ĺže prej, v 50. in 60. Letih, takĹĄen, kot je bil. Da bi pa zdaj ĹĄe enkrat s svojim denarjem sanirali Ĺ aleĹĄko dolino, bi bilo pa – poudarjam ĹĄe enkrat – strahovito nepoĹĄteno.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

Naš čas, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka Sreda, 1. april Vlada je na dopisni seji sprejela predlog novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Ker ustava določa, da referenduma ni mogoče razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, predlagana novela ureja postopek ravnanja Državnega zbora v primerih neustavnih referendumskih predlogov.

Stroka in dijaki so poenotili mnenje o tem, da maturo letos izvedejo – a zagotovo ne v predvidenih rokih. Ministrica za šolstvo Ministrica za šolstvo je je napovedala, napovedala, da matura 2020 da je časovnica bo – le ne v predvidenih rokih. odvisna od poteka epidemije novega koronavirusa.

V domovino se je vrnilo okoli 100 Slovencev.

Medtem ko je število okuženih pri nas sicer naraščalo, a ne eksponentno, smo poslušali vesti iz ZDA, kjer se je število okuženih povzpelo na 190.740, umrlo pa je 4100 ljudi. Napovedi tamkajšnjih strokovnjakov so predvidevale, da konca epidemije pred julijem ni pričakovati.

V Španiji je zaradi okužbe s koronavirusom umrlo največ ljudi dotlej. Našteli so kar 864 žrtev. Medtem so iz Italije poročali o 727 umrlih tistega dne.

Vodje treh svetovnih organizacij so opozorili, da svetu grozi pomanjkanje hrane, če oblasti v pandemiji novega koronavirusa ne bodo primerno ukrepale.

Četrtek, 2. april Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim podjetjem in posameznikom zaradi epidemije novega koronavirusa. Ukrepi so vredni tri milijarde evrov, veljali pa bodo do konca maja, morda mesec dni dlje.

Vlada je med izjeme, za katere ne velja prepoved ponujanja in prodajanja blaga in storitev, od dne zatem vključila vrtnarije, drevesnice in cvetličarne, pa tudi gradbena dela na nenaseljenih gradbiščih in nepremičninah, pri izvajanju katerih ni stika s potrošniki.

Direktor slovenjgraške bolnišnice Janez Lavre, ki se je znašel pod plazom ogorčenja zaradi žaljivih tvitov, je odstopil, minister za zdravje Tomaž Gantar pa je njegov odstop sprejel.

Na seji odbora Državnega zbora za obrambo

DZ je potrdil prvi protikoronski paket ukrepov.

je bil večer prej zavrnjen predlog o podelitvi izrednih pooblastil vojski. Obrambni minister Matej Tonin, notranji minister Aleš Hojs in predsednik državnega zbora Igor Zorčič so ob tem izrazili razočaranje.

Sodišče Evropske unije je ugodilo tožbi Evropske komisije in razsodilo, da so Poljska, Češka in Madžarska leta 2015 kršile zakon z nesprejetjem prebežnikov.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sporočila, da je v boju proti novemu koronavirusu Evropska unija mobilizirala 2770 milijard evrov, od tega bo šlo 100 milijard evrov za posojila za preprečitev odpuščanja delavcev.

V Grčiji so nekaj primerov okužbe s koronavirusom potrdili tudi v prebežniškem centru severno od Aten. Tamkajšnje oblasti so za omenjeni center odredile karanteno.

Petek, 3. april Mediji so nam sporočili, da so dobile osnovne in srednje šole večer pred tem priporočila ministrstva za šolstvo za preverjanje in ocenjevanje znanja med izobraževanjem na daljavo. Kot so poročali, so bile šole pozvane, naj aprila že pre-

9. aprila 2020

Žabja perspektiva

Mojca Štruc

verjajo znanje učencev, a naj ga še ne ocenjujejo.

Vlada se je seznanila s pripravo smernic za drugi zakonski sveženj za blaženje posledic epidemije novega koronavirusa. Strokovna skupina se je ukvarjala s konkretnimi predlogi ukrepov; drugi protikoronski zakon naj bi bil namenjen spodbujanju vlaganj, likvidnosti in gospodarstva.

Dobili smo tudi nova navodila za slovenske in tuje državljane, ki se v Slovenijo vračajo iz tujine: za zdrave ljudi bo odrejena karantena, za osebe z bolezenskimi znaki okužbe pa izolacija.

Po pozivih k podaljšanju nakupovalnega časa za starejše je vlada sklenila, da bo tudi zadnja ura delovanja trgovin za nakupovanje namenjena le ranljivim skupinam, kot so invalidi, upokojenci in nosečnice.

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je Slovenijo ob 18.16 stresel zmeren potresni sunek z magnitudo 3,3. Epicenter je bil devet kilometrov vzhodno od Vipave.

V bitki s koronaVlada je sklenila, da je tudi zadnja ura virusom so se znadelovnega časa trgovin šli tudi v ZDA. V rezervirana za nakupe 24 urah je tam umrranljivih skupin. lo 1169 ljudi, kar je največ v vseh državah od začetka izbruha novega koronavirusa.

Tamkajšnji predsednik Donald Trump je z uveljavitvijo zakona o vojni proizvodnji naložil povečanje proizvodnje respiratorjev in zaščitnih mask.

Severna Koreja je medtem zatrdila, da se v njihovi državi s koronavirusom ni okužil »niti en človek«. Svet je bil do trditev precej skeptičen.

Sobota, 4. april Ob lepem sončnem vremenu so policisti posebej opozorili, da bodo nadzorovali spoštovanje vladnih ukrepov. Kot so pojasnili, so zaradi epidemije aktivirali več kot 1000 policistov, od tega jih je kar 700 opravljalo nadzor nad spoštovanjem prepovedi gibanja v notranjosti države tako na javnih površinah kot na cestah.

Vladna delovna skupina za gospodarstvo in kmetijstvo je na Brdu pri Kranju pretresala ideje in predloge predstavnikov gospodarstva za pripravo drugega protikoronskega svežnja. Oblikovala je predloge za področja trga dela, financ, davkov, turizma in kmetijstva.

Vodilni svetovni finančni instituciji, Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad, sta opozorili na hudo recesijo kot posledico pandemije.

Po njihovih besedah je tako lahko »veliko hujša« od tiste iz leta 2008.

Na j u g ov z h o d u Francije je moški z noTrump Američanom žem napadel več ljudi. svetuje uporabo Pri tem je dva človeka zaščitne maske. Sam ubil, štiri pa ranil.

Ameriški predseje ne bo nosil, saj meni, da mu ne pristaja. dnik Donald Trump je Američane opozoril, naj se pripravijo na »najtežji teden« pandemije, ko bo »veliko mrtvih«. Prebivalce je pozval, naj uporabljajo zaščitne maske, a ob tem povedal, da je sam ne bo nosil, saj mu ne pristaja. Državljanom je še predlagal, naj vzamejo nepreverjeno zdravilo proti malariji, ki pa ga nacionalni inštitut ne priporoča.

Nedelja, 5. april Policisti so ob koncu vikenda sporočili, da so od uveljavitve vladnega odloka, po katerem je prepovedano gibanje zunaj občin in zbiranje na javnih površinah, izrekli 1083 opozoril, v 1252 primerih pa so predlog odstopili zdravstvenemu inšpektoratu.

Mediji so nas opozorili, da je posel za nabavo zaščitne opreme v vrednosti 30 milijonov evrov dobilo podjetje Acron, v katerem je zaposlena mati obrambnega ministra Mateja Tonina. Tonin je povezavo s poslom ostro zanikal.

Grške oblasti so, potem ko so pri 53-letnem prebežniku iz Afganistana potrdili okužbo z novim koronavirusom, karanteno odredile še za en center za prebežnike v celinskem delu države.

Papež Frančišek je na cvetno nedeljo v baziliki svetega Petra v Vatikanu daroval mašo, ki je potekala brez vernikov, prenašali pa so jo prek spleta.

V pridigi je vernike pozval k pogumu.

V prepovedanem območju v bližini ostankov ukrajinske jedrske elektrarne v Černobilu je izbruhnil požar, ki so ga gasilci omejili s pomočjo letal.

Evropska komisarja za notranji trg in gospodarstvo sta dejala, da bi bilo treba za ponovni zagon gospodarstva po pandemiji novega koronavirusa vzpostaviti evropski Papež je ob vstopu v sklad za okrevanje, ki veliki teden pozval k bi lahko izdajal dolgopogumu. ročne obveznice.

Ponedeljek, 6. april Prišel je dan, ko smo imeli v Sloveniji prvič več kot tisoč potrjenih okužb s koronavirusom. Najhuje je bilo v Šmarju pri Jelšah, kjer so okužbo potrdili še pri sedmih stanovalcih. Sicer je skupno število žrtev koronavirusa do tega dne v Sloveniji narastlo na 30.

Pri premierju Janši so se mudili predstavniki sindikatov, ki so predstavili svoja pričakovanja in izrazili upanje, da bodo v drugem protikoronskem svežnju upoštevane tudi njihove prezrte pripombe na prvi sveženj.

Izvršna sekretarka konvencije Združenih narodov za biološko raznovrstnost je države sveta pozvala, da prepovedo in ukinejo tržnice z divjimi živalmi, da bi se tako svet izognil izbruhom novih pandemij.

Po tihomorski državi Vanuatu je pustošilo močno neurje Harald, ki je s seboj prineslo sunke vetra tudi do 215 kilometrov na uro.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je dejal, da bodo v Avstriji omejevalni ukrepi v boju proti novemu koronavirusu ostali vsaj do konca aprila, nato pa da se bo začelo postoZaradi koronavirusa pno sproščanje. je na intenzivni negi Vse huje je bilo v pristal tudi britanski ZDA. Okužbo so popremier Johnson. trdili pri 350 tisoč ljudeh, zabeležili so že preko 10 tisoč žrtev.

S sedeža britanske vlade so sporočili, da so premierja Borisa Johnsona premestili na intenzivno nego, saj se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo in potrebuje nujno medicinsko pomoč.

Torek, 7. april Poslanci so se sešli na izredni seji, na kateri so obravnavali predlog novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter predlog sprememb poslovnika državnega zbora, ki bo poslancem omogočal delo na daljavo.

Oglasila se je nemška kanclerka Angela Merkel, ki je dejala, da je pandemija novega koronavirusa največja preizkušnja za Evropsko unijo od njene ustanovitve.

Največ žrtev novega virusa v Evropi so ta dan zabeležili v Franciji, in sicer 833. V Španiji se je po štirih dneh zmanjševanja smrtnih žrtev za covidom-19 ta dan to znova povečalo. V 24 urah je umrlo 743 ljudi, skupno že 13.798. Čeprav je število okuženih še naprej hitro rastlo tudi v ZDA, je tamkajšnji predsednik dejal, da upa, da bo mogoče omejitve umakniti do konca meseca.

Je pa Danska napovedala, da bo začela postopno odpravljati Nekaj upanja omejitve. Kot so sporočili, naje vlivalo meravajo vrtce in osnovne šorazmišljanje, le odpreti 15. aprila, 10. maja da bi ukrepe pa naj bi sledile srednje šole. lahko začeli Spodbudne informacije so sproščati po veliki noči. prišle iz Kitajske. Prvič po januarju, ko so začeli objavljati podatke o umrlih in okuženih z novim koronavirusom, v zadnjih 24 urah niso potrdili nobene smrtne žrtve zaradi bolezni covid-19.

Gagajmo!

Najlepša jutra so petkova. Ker je ob deset minut čez deseto zjutraj »na vrsti« Radio Ga Ga. Na prvem programu Radia Slovenija.

Prva oddaja je trajala osem ur; pripravljenih je bilo okoli sedemdeset skladb, a zaradi mnoštva likov v glavi Saša Hribarja so jih odvrteli ducat. Bil je 6. april 1990, dva dni pred prvimi demokratičnimi volitvami. Špela Kožar Demokratičnost in gaganje sta enako stara.

Ko si je Hribar zastavil vprašanje, ali ne bi naredil najboljšega intervjuja sam s seboj, je povabil prvega namišljenega gosta, bioenergetika. Kmalu zatem se mu je v studiu pridružil butnskalovec Emil Filipčič (Ga Ga se posluša kot logično nadaljevanje Butnskale ...). Ko pripoveduje o gaganju, se spominja, kako so poslušalci pošiljali žganje, vino, domače salame, celo pletene rokavice je enkrat prejel. Pa kako so jih kritizirali: »Se je oglasila neka gospa, pa je rekla: Dober dan, jaz sem pa iz Amerike prišla, tam sem živela deset let in lahko vam povem, da kaj takega v Ameriki ne bi dovolili, povsem ste zanič. V tistem trenutku se pa na drugi telefonski liniji oglasi nek moški, ki se je strinjal z njo, a sta se začela prepirat, za koga je bolj zanič!« Jap, gagati znamo že od Butalcev.

Radio Ga Ga je bil v devetdesetih letih v Monte Carlu izbran za najboljšo med živimi radijskimi oddajami in za format so se zanimali vodilni na BBC-ju. Več kot desetletje je Hribar oddajo vodil sam. Imaginarnim likom – tu sta bila škrlatni kozel Ignac in koza Surla, ob njima pa še mesija-prerok, fizični delavec in oportunist kot predstavniki slovenske družbe – so se pridruževali liki iz politike in medijev: med prvimi televizijski novinar Aleksander Čolnik in politik Stane Dolanc, sledila sta Gušter – Igor Bavčar, in Fazan – Janez Janša. Gagala sta militantnež Guzman in robustni kmet Martelanc, tudi upokojenci so dobili predstavnico v Angeli z vnučkom Bozom.

In ko brskam nadalje po arhivu, se spomnim izjave Žarka Petana, nekdanjega generalnega direktorja RTV-ja, ki je kot eden mnogih padel v nemilost imitacije, a »general« je ostal zavezan poslanstvu politične satire – da ta pač mora biti, ker nastavlja ogledalo: »Nikoli ni bil žaljiv. Jaz se niti enkrat nisem čutil osebno prizadetega. Sem se zraven moral smejati. To je pravzaprav pravi humor,« je dejal prvi med aforisti.

Naša javna medijska hiša je imela, ima in (upam da) bo (še dolgo) imela kreativni potencial. A ob tridesetletnici gaganja se ponovno zaveš, kako pusta je naša medijska krajina; izginja karikatura, izginja strip, politična satira je na obrobju. Kot narod bi prav s samorefleksijo šli lažje korak naprej, še zlasti, ker se pri nas očitno državljanska vojna še ni končala. Za to namreč gre pri kakovostnem humorju. Ne za užaljenost, ker si te nekdo »privošči«; smejati se na svoj račun je nekaj najboljšega. Vsaj zame.

Morda tudi zato, ker ne maram smejanja zgolj na tujega.

In biti večni otrok. Nekje globoko v sebi. Četudi greš celotnemu odraslemu regimentu na jetra. S smehom, z neposrednostjo, z energičnostjo ...

Ni lepšega kot poslušati/gledati Radio Ga Ga vsak teden ob nebroju političnih nebuloz. Ni lepšega kot gagati. Četudi večina tega ne počne tisto uro.

Zato pa toliko bolj gagajo preostali čas.

Radio Ga Ga ni le satirična radijska oddaja, je tudi izobraževalna. In svetovalna, zatorej nasvet iz prve roke – bolje je gagati le enkrat na teden.

Z odpadki ravnajte pravilno Ob obvezni uporabi mask in rokavic se povečuje količina teh odpadkov tudi v gospodinjstvih. Zato na ministrstvu za okolje kot v komunalah opozarjajo, da ti odpadki ne sodijo med embalažo, ampak med mešane komunalne odpadke, česar se mnogi še ne držijo.

Težave v Sloveniji nastajajo tudi tam, kjer trenutno ni odvoza kosovnih odpadkov.

V velenjskem Pupu so za zdaj zadovoljni. Kot so povedali, ravnanje občanov z odpadki poteka brez posebnih težav in ustrezno, tudi povečanega števila zaščitnih mask in rokavic med smetmi za zdaj ne opažajo. Sredi marca je sicer ena od strank odložila gradbene odpadke pred zapornico zbirnega centra Velenje – prijavili so jo na občinski inšpektorat. mz

NaĹĄ Ä?as, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 7

COVID ambulanta v Velenju ObÄ?ani lahko po novem v primeru vpraĹĄanj in dodatnih informacij v zvezi z epidemijo koronavirusa pokliÄ?ejo tudi na telefonsko ĹĄtevilko Zdravstvenega doma Velenje 899 55 98. Na vpraĹĄanja bodo odgovarjali strokovni sodelavci, ki delujejo v COVID ambulanti. V prihodnje bodo testirali tudi tiste osebe, ki bodo napotene v samoizolacijo. Na telefonski ĹĄtevilki 897 19 90 pa so v velenjskem zdravstvenem domu vzpostavili deĹžurno boleÄ?insko zobozdravstveno informativno toÄ?ko.

Najavite se po telefonu

ObÄ?ane pozivajo, da v primeru suma na okuĹžbo s COVID 19 ali drugih zdravstvenih teĹžav po telefonu pokliÄ?ejo osebnega zdravnika oz. deĹžurno sluĹžbo Zdra-

vstvenega doma Velenje na 899 54 45, na kateri bodo prejeli vsa nadaljnja navodila. Le v primeru Ĺživljenjske ogroĹženosti lahko pokliÄ?ejo na telefonsko ĹĄtevilko 112.

Ä?en za otroke in ĹĄolsko mladino do 19. leta. Paciente prosijo, da po predhodni najavi obiska pozvonijo na zvonec.

PokliÄ?ite osebnega zdravnika

DeĹžurna boleÄ?inska zobozdravstvena telefonska informativna toÄ?ka za informacije in pomoÄ? pacientom bo delovala med prihajajoÄ?im vikendom. ObÄ?ani lahko pokliÄ?ejo, Ä?e potrebujejo nujno zobozdravstveno oskrbo.

Dobili bodo ustrezna navodila in morebitno nadaljnjo napotitev v Slovenj Gradec. Strokovni sodelavci bodo dosegljivi na telefonski ĹĄtevilki 897 19 90 med 8. in 12. uro.

Pri osebnem zdravniku se izvajajo le nujni obiski po predhodnem telefonskem dogovoru.

Brez predhodnega dogovora in natanÄ?nih usmeritev zdravstvenega osebja obÄ?ane prijazno prosimo, da ne vstopajo v objekt.

Z upoĹĄtevanjem navodil bomo prispevali k prepreÄ?itvi ĹĄirjenja okuĹžbe na ostale paciente in zdravstveno osebje v objektu.

Poseben dostop pri vhodu v predĹĄolski dispanzer je omogo-

Informativna zobozdravstvena toÄ?ka

đ&#x;”˛

mz

ÄŒe bo potrebno, bodo ukrepe ĹĄe zaostrili

stalnega ali zaÄ?asnega prebivaliĹĄÄ?a zanje reĹĄitev, po drugi strani pa dodatno oteĹžuje Ĺživljenje obÄ?anov glede na to, da imajo v lokalni skupnosti le trgovino, ostale storitve pa morajo poiskati v drugih obÄ?inah Zgornje Savinjske doline, se je Prelesnikova odzvala: ÂťDrĹži, vendar so v vsakem odloku predvidene izjeme. Tudi v odloku o omejitvi gibanja so. Ljudje smo se teĹžko odpovedali svojemu delu, s katerim si sluĹžimo kruh, vendar smo vsi doma.ÂŤ Da sprejeti odlok in visoke kazni izletnike ne odvraÄ?ajo od izletov zunaj domaÄ?ega kraja, kjer niso deleĹžni nobene gostinske in turistiÄ?ne ponudbe, pa so jo prepriÄ?ala sporoÄ?ila in fotografije obÄ?anov, ki jih je prejemala po elektronski poĹĄti pred ostrejĹĄim preverjanjem upoĹĄtevanja odloka o prepovedi gibanja policije minuli vikend. Katarina Prelesnik je ĹĄe dejala, da bodo na SolÄ?avskem zelo veseli obiskovalcev, ko bo kriza mimo in

ko bo turizem potreboval zagon za okrevanje.

Sicer pa so se v obÄ?ini SolÄ?ava novim razmeram zaradi epidemije novega koronavirusa prilagodili tako, da so v prvih 14 dneh zaposlene v trgovini oskrbeli z zaĹĄÄ?itnimi sredstvi, gasilce so opremili z zaĹĄÄ?itnimi maskami in zaĹĄÄ?itnimi rokavicami, na obÄ?inski upravi so uvedli deĹžurstvo in poskrbeli za zaĹĄÄ?ito deĹžurnega. PrejĹĄnji teden pa so se ĹĄe odloÄ?ili, da bodo oskrbeli vsako gospodinjstvo z dvema pralnima zaĹĄÄ?itnima maskama in eno za enkratno uporabo. ÂťVem, da so tudi glede uporabe zaĹĄÄ?itne maske mnenja deljena, vendar menim, da sodijo k preventivnim ukrepom, odloÄ?itev o njihovi uporabi pa naj sprejme vsak posameznik,ÂŤ je ĹĄe menila Katarina Prelesnik. đ&#x;”˛

tp

Odpovedane tri poroke

Zamik naloĹžb

Zadnja v Velenju je bila 14. marca

Ĺ martno ob Paki – Med naloĹžbami, ki so jih v ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki predvideli v letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu, je tudi ureditev prostorov bivĹĄega bifeja, ki so neposredno ob prostorih obÄ?inske uprave. Za omenjeno naloĹžbo so bila predvidena nepovratna sredstva in je bil v teku Ĺže razpis za izbiro izvajalca.

Razpis so na obÄ?inski upravi do nadaljnjega preklicali. Na obÄ?inski upravi so pripravljali tudi dokumentacijo za prijavo na odprt razpis za pridobitev nepovratnega denarja za izgradnjo prizidka k tamkajĹĄnjemu vrtcu.

Zaradi epidemije je drĹžava razpis preklicala.

Zamika se tudi zakljuÄ?ek izgradnje obvoznice v Slatine, za katerega naloĹžba sicer ni preklicana, bo pa uresniÄ?ena kasneje, kot so naÄ?rtovali.

Velenje – Koronavirus je udaril tudi po tistem, kar je v Ĺživljenju velikokrat prelomno, po sklenitvi zakonske zveze. Zaradi prepreÄ?itve ĹĄirjenja epidemije so bili namreÄ? odpovedani tudi vsi obredi sklenitve zakonskih zvez.

Zadnja pred prepovedjo je bila na obmoÄ?ju v pristojnosti Upravne enote Velenje sklenjena 14. marca. V prostorih Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega pa ji je smelo prisostvovati samo deset oseb, je povedala matiÄ?arka Vita ArliÄ?.

Marca sta odpadli dve napovedani sklenitvi zakonske zveze, in sicer ena 20. marca in ena 21. marca, aprila pa tudi ne bo tiste, ki sta si jo mladoporoÄ?enca zamislila na 25. aprila.

Na obmoÄ?ju v pristojnosti Upravne enote Velenje je lani zakonsko zvezo sklenilo 118 parov, predlani 140. đ&#x;”˛

mkp

VeÄ? kot uspeĹĄen zaÄ?etek Ĺ marĹĄke akademije Mini izobraĹževalni program za druĹĄtva, vaĹĄke skupnosti in organizacije v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki padel na plodna tla – PriloĹžnost za veÄ? druĹženja, veÄ?jo prepoznavnost Tatjana PodgorĹĄek

ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je za druĹĄtva in vaĹĄke skupnosti v lokalni skupnosti pripravila mini izobraĹževalni program Ĺ marĹĄka akademija, katerega cilj je spodbuditi ĹĄe veÄ? sodelovanja med druĹĄtvi tudi s pomoÄ?jo socialnih omreĹžij in omogoÄ?iti organizacijam ter posameznikom nadgradnjo obstojeÄ?ih znanj. Idejna vodja projekta Edita GabriÄ?

Zager meni, da so z njim zadeli glavico na Ĺžebljico.

Zelo dobra udeleĹžbo na doslej organiziranih treh sreÄ?anjih pa je tudi dokaz, da dobre volje in ustvarjalne energije v obÄ?ini ne manjka.

Facebook zanimiv za oglaĹĄevanja

Tako kot nekatere znane turistiÄ?ne kraje v Sloveniji so tudi nekateri priljubljeno Logarsko dolino v Ä?asu epidemije novega koronavirusa izbrali kot priloĹžnost za izlet ali obisk katere od tamkajĹĄnjih turistiÄ?nih kmetij SolÄ?avsko – ÂťTakoj, ko se je zaÄ?elo lepĹĄe vreme z nekoliko viĹĄjimi temperaturami, smo na SolÄ?avskem zaznali veÄ?je ĹĄtevilo obiskovalcev kot obiÄ?ajno. Na joĹžefovo je bilo v Logarski dolini najmanj 10 avtodomov in blizu 100 osebnih avtomobilov, kar je za naĹĄe okolje s 500 obÄ?ani veliko, sploh pa v Ä?asu razglaĹĄene epidemije. Zaradi brezbriĹžnosti in neupoĹĄtevanja priporoÄ?il vlade RS in naĹĄih proĹĄenj je bila dodatna zaostritev omejitve gibanja nujno potrebna. TakĹĄno odloÄ?itev vlade podpiram. ÄŒe bodo ĹĄe vedno potrebne dodatne omejitve, jih bomo sprejeli. NihÄ?e ne mara tako skrajnih ukrepov. Tudi redarjev in policije si ne Ĺželim izpostavljati zaradi brezbriĹžnosti in malomarnosti nekaterih. A Ä?e bo nujno, bomo to naredili. Kot Ĺžupanja sem dolĹžna poskrbeti za varnost obÄ?anov,ÂŤ je povedala Ĺžupanja ObÄ?ine SolÄ?ava Katarina Prelesnik. Na mnenje, da pomeni prepoved gibanja iz obÄ?ine

7

MED VAMI

9. aprila 2020

đ&#x;”˛

tp

cebooku skoraj vsi, velika veÄ?ina tudi odpre Facebook veÄ?krat na dan, je slednji ĹĄe posebej zanimiv za oglaĹĄevanje dogodkov druĹĄtev.

Ker pa ima Facebook tudi svoje zakonitosti in algoritme, so z veseljem prisluhnili nasvetom o pametni uporabi.ÂŤ Gost tretjega sreÄ?anja minuli mesec je bil direktor korporativnega komuniciranja v Ä?asu Hisensovega prevzema Gorenja Denis OĹĄtir, novinar, tudi nekdanji urednik spletnega portala

ditev in dogodkov kraja tudi v drugih okoljih. Tako pa se danes vse preveÄ?krat zgodi, da zanje vedo le organizatorji in njim bliĹžnji, ostali pa Ä?esto niti plakata ne opazijo.ÂŤ Je projekt izpolnil priÄ?akovanja organizatorjev in glede na mnenja tudi udeleĹžencev? Kot je dejala sogovornica, so z udeleĹžbo in odzivi zelo zadovoljni. PrviÄ? se je zgodilo, da so v lokalni skupnosti povezali predstavnike veÄ?ine druĹĄtev na enem mestu in

Organizatorji so naÄ?rtovali ĹĄtiri sreÄ?anja, izvedli so tri. Zadnjega naj bi v naslednjih dneh, vendar je bilo odpovedano zaradi epidemije novega koronavirusa. Na njem so Ĺželeli spreUdeleĹženci so ocenili, da je bila to izvrstna priloĹžnost za povezovanje druĹĄtev, govoriti o konkretnih vaĹĄkih skupnosti in s tem obÄ?anov. primerih mreĹženja s pomoÄ?jo socialnih omreĹžij in 24ur.com. UdeleĹžencem je pre- jih spodbudili k razpravi, razmiuporabi pridobljenega znanja v stavil svoj pogled na pisanje do- ĹĄljanju o temah, pomembnih za praksi. Sicer pa so na prvem sre- brih zgodb in pojasnil marsika- razvoj tamkajĹĄnjega okolja. So Ä?anju, ki je potekalo v obliki in- teri dvom pri pisanju Ä?lankov, morda udeleĹženci predlagali, kaj teraktivne delavnice imenovane predvsem pa je opozoril, da pre- bi jih ĹĄe zanimalo? Nekateri so Ĺ marĹĄka kavarna, razpravljali o naĹĄanje informacij ni pripovedo- izrazili veÄ?je zanimanje za turiizzivih in potencialih za druĹĄtva vanje zgodb. zem in ĹĄirjenje znanja o moĹžnoin organizacije v obÄ?ini, o aktivaNa vsakem sreÄ?anju je sode- stih razvoja, drugi so izpostavili, ciji mladih, oblikah sodelovanja lovalo po veÄ? kot 20 predstav- da bi bilo zelo dobro vkljuÄ?iti ĹĄe in dobrih praksah ter o letoĹĄnjih nikov druĹĄtev, vaĹĄkih skupnosti veÄ? Ä?lanov druĹĄtev, ki sicer danes in prihodnjih projektih. Njihova ter organizacij. Je bil izbor tem ne igrajo aktivne vloge, pa bi jo skupna ugotovitev je bila, da ima nakljuÄ?en? Po mnenju sogovor- lahko v prihodnje. obÄ?ina velike moĹžnosti za razvoj nice so glede na to, da vse veÄ?

Odgovora na vpraĹĄanje, ali sleturizma, pestro ponudbo dogod- ljudi uporablja socialna omreĹžja, di nadaljevanje mini izobraĹževakov, za uÄ?inkovitejĹĄe povezovanje Ĺželeli druĹĄtvom pribliĹžati njihove nja v okviru Ĺ marĹĄke akademije, pa jim manjka boljĹĄa koordinaci- zakonitosti in delovanje, Âťkajti v tem trenutku Edita GabriÄ? Zaja ter boljĹĄa promocija. z njihovo umno uporabo lahko ger ĹĄe ne ve. ÄŒe pa bo, za kar se RdeÄ?a nit drugega sreÄ?anja je privabijo na druĹĄtvene dogodke bodo trudili, pa bi si Ĺželeli vkljubila, kako bolje in uspeĹĄno nasto- ĹĄe veÄ? ljudi. Navsezadnje je vsem Ä?iti v Ĺ marĹĄko akademijo ĹĄe veÄ? piti na spletu, s poudarkom na cilj tudi popestritev druĹžabnega krajanov. đ&#x;”˛ druĹžabnih omreĹžjih. ÂťGlede na Ĺživljenja na obmoÄ?ju ĹĄmarĹĄke obto, da imamo svoj profil na Fa- Ä?ine, veÄ?ja prepoznavnost prire-

NaĹĄ Ä?as, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 9

9

MLADI

9. aprila 2020

Ustvarjajo priloĹžnosti, sprejemajo obveznosti Ob snovanju 3. mladinske strategije smo direktorja Mladinskega centra Velenje Marka PritrĹžnika povpraĹĄali po razvoju lokalne mladinske politike, njenem aktualnem stanju in izzivih Tina Felicijan

Po novem letu so se velenjski mladinski delavci pod okriljem Mladinskega centra Velenje in Mladinskega sveta Velenje lotili snovanja nove mladinske strategije, ki bo narekovala razvoj mladinskih programov in projektov v letih od 2021 do 2025. Usposobili so mladinske trenerje, zasnovali delavnice za preverjanje potreb in zbiranje predlogov mladih ter Ĺže izvedli posvet z dijaki Ĺ olskega centra Velenje in neorganizirano mladino. Zaradi izrednih razmer se je izvajanje delavnic ustavilo. Tako se bodo osnovnoĹĄolci, mladi s posebnimi potrebami in organizirana mladina sestali kasneje. Preden izvemo, kaj si mladi Ĺželijo v prihodnosti, pa preverimo, kaj so si zgradili v preteklosti.

Regionalni multimedijski center Kunigunda, ki danes deluje v kletnih prostorih Gaudeamusa in se osredotoÄ?a na grafiÄ?no oblikovanje, avdio in video produkcijo. Z negovanjem prostovoljstva, ki je

â?ą

MC Velenje. MCV upravlja ĹĄe HiĹĄo bendov, v kateri lahko glasbene skupine in posamezniki najamejo prostor za vaje.

Mladinski center je bil skupaj z drugimi mladinskimi organi-

Velenjska mladinska politika je slovenski in mednarodni zgled. Vsako leto si veÄ? obÄ?in in raznih organizacij ogleda to dobro prakso, spoznava dokumente, infrastrukturo, odnose med akterji in naÄ?ine financiranja.

od nekdaj vpeto v lokalno mladinsko delo, je velenjska mladina dobila Letni kino, ki so ga v veliki udarniĹĄki akciji odkopali in znova uredili za prizoriĹĄÄ?e kulturnih in druĹžabnih dogodkov, Pekarno, ki so jo mladi umetniki

zacijami pobudnik oblikovanja in sprejemanja dokumentov, ki omogoÄ?ajo razvoj lokalne mladinske politike. Mestni svet je leta 2007 sprejel odlok o mladinskem delu, ki je ustanovil komisijo za mladinska vpraĹĄanja,

sko strategijo. Ko je na osnovi posvetov z razliÄ?nimi ciljnimi skupinami mladih nastala prva strategija, je ta obvezala obÄ?ino, mladinske organizacije in druge k upoĹĄtevanju ciljev strategije, za to pa je obÄ?ina odprla razpis za sofinanciranje programov in projektov. ÂťOdlok o mladinskem delu je mladini prinesel ogromno priloĹžnosti, ugodnosti, po drugi strani pa tudi odgovornosti,ÂŤ je temelj lokalne mladinske politike interpretiral direktor MCV Marko PritrĹžnik.

Zaradi uÄ?inkovite mladinske politike, dostopnosti infrastrukture in pristopa mladinskih delavcev neorganizirana mladina prehaja v organizirano – posamezniki z istimi interesi se zdruĹžujejo v druĹĄtva, se prijavljajo na razpise in dobivajo denar za uresniÄ?evanje svojih idej in zadovoljevanje potreb.

ĹĄne zunanje okoliĹĄÄ?ine. VÄ?asih ima katera od organizacij finanÄ?ne teĹžave. ÄŒe neka druga dobro posluje, ji po naÄ?elu solidarnosti pomaga kriti stroĹĄke. Skratka, reĹĄitve vedno iĹĄÄ?emo skupaj,ÂŤ odgovarja.

Nastajajo novi cilji in ukrepi

Na zaupanju temeljeÄ?e sodelovanje

Velenjska mladinska scena ni tako uspeĹĄna le zaradi podpore lokalne skupnosti in Ä?rpanja evropskega denarja, paÄ? pa tudi zaradi dobrega sodelovanja med organizacijami, ki razumejo, da si prizadevajo za isti cilj: kakovostno Ĺživljenje mladih. Zato si MCV, Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub in

Kako se je zgradila velenjska mladinska platforma?

SeĹže v leto 1996, ko so se napori ĹĄtudentskih funkcionarjev, da bi mladi dobili prostor in druge vire za ustvarjanje in prikazovanje alternativnih kulturnih vsebin, obrestovali v ustanovitvi obÄ?inskega javnega zavoda Mladinski center Velenje. Najprej je MCV deloval v danaĹĄnjem mladinskem kulturnem klubu eMCe plac, zdaj pa je Ĺže dobro desetletje v prenovljenem nekdanjem Domu uÄ?encev na Efenkovi, kjer upravlja tudi mladinski hotel in ĹĄtudentsko-dijaĹĄkim dom. Infrastrukturni in programski rasti MCV botrujejo viri iz evropskih razpisov, s katerimi je nastal tudi

Razpis za sofinanciranje programov in projektov, ki uresniÄ?ujejo cilje mladinske strategije, bo objavljen do konca aprila. Nanj se lahko prijavijo vsi, Ä?e le Ĺželijo delati v prid velenjske mladine.

Na voljo je 45 tisoÄ? evrov. Prav tako je objavljen razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti.

Marko PritrĹžnik

ĹĄim organizacijam brez rednega vira financiranja, da lahko delujejo v interesu mladih. To sodelovanje pa ne temelji toliko na pogodbah, temveÄ? predvsem na zaupanju, pravi sogovornik. ÂťMorda je k temu, da sta se MCV in Ĺ Ĺ K pred dobrimi desetimi leti ponovno zbliĹžala v skupnem interesu ustvarjanja mladim prijaznega okolja in ustanovila zavod eMCe plac, botrovala takratna finanÄ?na kriza, zaradi katere posamezne organizacije nismo veÄ? zmogle dosegati ravni programa, lahko pa smo zagotavljali vsebi-

â?ą

Zdaj so mladinski delavci Ĺže tretjiÄ? sklicali razliÄ?ne ciljne skupine mladih in jih povpraĹĄali, kaj si v Velenju Ĺželijo. Mladi podajajo predloge za ukrepe, ki bi bili potrebni za veÄ?jo kakovost Ĺživljenja mladih in jih lahko obÄ?ina vzame na znanje pri snovanju lokalnih politik nasploh. Vendar ti predlogi velikokrat presegajo lokalne meje. Mladi Ĺže veÄ? kot deset let opozarjajo na stanovanjsko problematiko, teĹžave pri vstopu na trg dela, potrebo po boljĹĄi cestni infrastrukturi in podobne izzive, s katerimi se mora prej kot lokalna skupnost spoprijeti drĹžava. Cilji pa so s konkretnimi programi in projekti, ki jih lahko izoblikujejo in izvajajo tako mladinske kot druge organizacije in institucije ter posamezniki, dosegljivi na lokalni ravni. Med najveÄ?krat omenjenimi so kulturne, druĹžabne in ĹĄportne prireditve,

Z ustanovitvijo Mladinskega centra Velenje se je v Mestni obÄ?ini Velenje prviÄ? profesionaliziralo mladinsko delo, s Ä?imer so se odprle tako nove priloĹžnosti kot sprejele obveznosti in odgovornosti mladinskih delavcev.

Snovanje nove mladinske strategije je prekinila epidemija koronavirusa. Preden bodo mladinski delavci lahko pripravili nov dokument, ki bo narekoval dinamiko velenjske mladinske scene v prihodnjih petih letih, se bodo morali sestati ĹĄe mladi s posebnimi potrebami, osnovnoĹĄolci in organizirana mladina.

(Foto: Matija Kompan)

v letu Evropske prestolnice kulture v sklopu Festivala mladih kultur Kunigunda – najveÄ?jega projekta MCV z veÄ? kot 20-letno tradicijo – preuredili v (zasilni) prostor za ustvarjanje in razstavljanje, pod okriljem Mladinskega centra pa deluje tudi prostovoljska skupina Udarnik

uvedel javni razpis za mladinske projektne aktivnosti ter opredelil vlogo mladinskih organizacij in Mladinskega sveta Velenje kot njihove zveze, ki dobi tudi denar za delovanje in se obveĹže, da bo z MCV pripravil lokalni program razvoja delovanja mladih za petletno obdobje oziroma mladin-

Zavod mladine Ĺ aleĹĄke doline eMCe plac, ki upravlja mladinski kulturni klub eMCe plac, med sabo pomagajo s Ä?loveĹĄkimi, finanÄ?nimi in drugimi materialnimi viri pri izvedbi kulturnega, izobraĹževalnega, zabavnega, ĹĄportnega in drugega programa za mlade, pomagajo pa tudi manj-

ne za mlade, Ä?e smo se povezali,ÂŤ razmiĹĄlja in poudarja, da so zato zasluĹžni tudi mladinski delavci, ki so zvesti svojemu poslanstvu in ne kakim drugim interesom.

Zato je odnos organizacij ĹĄe vedno soĹžitje, polno kompromisov za Ä?im boljĹĄi skupni rezultat.

Se vendarle pojavljajo tudi teĹžave? ÂťDa, vendar ne sistemske, ne v odnosih, temveÄ? izvedbene, saj izvajamo tudi zelo zahtevne programe in projekte. Marsikdaj so nam teĹžave povzroÄ?ale kak-

infrastruktura za preĹživljanje prostega Ä?asa in razne izobraĹževalne vsebine. Analiza do sedaj uresniÄ?enih ciljev in izvedenih ukrepov đ&#x;”˛ pa je ĹĄe v pripravi.

Prvi lokalni program razvoja delovanja mladih v mestni obÄ?ini Velenje je mestni svet sprejel 25. maja leta 2010. To je bil prvi tovrstni dokument v Sloveniji.

Nagrajene naloge gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline Kot smo pisali Ĺže v mozaiku, letos zaradi epidemije koronavirusa ni bilo sveÄ?ane razglasitve nagrajenih nalog v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline, zato smo razglasitev opravili prejĹĄnjo sredo na Radiu Velenje. Objavljamo tudi vse nagrajence: OsnovnoĹĄolska priznanja: Majice z napisi pri najstnikih – Nikola Crnobrnja in Vesna VertaÄ?nik; Telefoni v osnovni ĹĄoli, da ali ne? – Amra Huremović in Anja Kosi; Biti ali ne biti influencer? – Lara Grudnik PritrĹžnik; Ĺ port in gibanje v prvi triadi Osnovne ĹĄole Karla DestovnikaKajuha Ĺ oĹĄtanj – Kaja Makari Nahtigal in Neli Komar; DruĹženje osnovnoĹĄolcev OĹ Karla Destovnika-Kajuha Ĺ oĹĄtanj brez elektronskih medijev – Ajla Osmić in Anja BoĹžić; Mladi, vplivneĹži in okoljevarstvo – Ana Pustinek MioÄ?ić in Ĺ˝iva Sever; Rokometna Ĺžoga in liki – Ines Kli-

sarić in Azra Zulić; Vzroki razliÄ?ne precepljenosti proti HPV v treh slovenskih regijah – Ida PreloĹžnik in Lea VidemĹĄek; Kam z odpadnimi injekcijskimi iglami sladkornih bolnikov – Ĺ˝iva Centrih in NeĹža Kikec; Zbirajmo star papir – Ditka Volk in Ajla DerviĹĄević; Ne moti, uÄ?im se – Timotej Kompare in Ĺ pela Zilli; Vpliv tekoÄ?ine iz Organka na rast fiĹžola – Ema KetiĹĄ; RaÄ?unanje z Ĺžepnim raÄ?unalom ni tako preprosto, kot se zdi – Kasiopeja ForĹĄtner in Kim Fricelj.

Bronasta priznanja: Ponovni ulov velikega pupka v jezeru Biba v letu 2019 – Leonida BreĹžnik; Priimki OĹ Ĺ martno ob Paki nekoÄ? in danes – Lucija Kocuvan, Domen Prauhart, in Lovro KoÄ?evar RibiÄ?; Vpliv efektivnih mikroorganizmov v domaÄ?em akvariju – BlaĹž Osredkar; Nikjer ni lepo kot doma ... razen pri babici – TjaĹĄa GorĹĄek, Rebeka Koradej in

Sara Zapuťek; Senzor naj vsem postane spremljevalec pri obvladovanju sladkorne bolezni tipa 1 – Tea Osojnik; Strel na koť – PrimoŞ Jevťenak.

Srebrna priznanja Kostanjica – naprava za pobiranje in odstranjevanje kostanja iz jeĹžic (Borja Ranzinger); Zamenjajmo Ĺžarnice – Urban SuĹĄec); „Rabim“ telefon – Jana BastiÄ?.

Zlati priznanji: Ali se devetoĹĄolci v Ĺ aleĹĄki dolini zavedajo, da je smrÄ?anje lahko nevarno? – NeĹža Flis in Teja RoĹžiÄ?; Ali si osnovnoĹĄolci znajo umivati roke? – GaĹĄper RepĹĄe in Ali El Ghannam Ernecl.

SrednjeĹĄolska priznanja: Party Events – Ĺ˝an Jamnikar, Tim Povodnik in Nik Topler; OjaÄ?evalnik Overlord – Jure HriberĹĄek, Luka Majstorović in Klemen Jakop; OjaÄ?evalnik NANOBOT: – Aleksandar Petrović, David Ajnik in Jakob Gaber; Pametna uÄ?ilnica – Tobija Ĺ˝untar in Edah

Terzić; Posodobitev garancijskega postopka s spletno aplikacijo – Vid VerÄ?ko, Miha Hirtl in Tilen Krajnc; Zalivalni system – Domen Kuhar in AleĹĄ Dvorjak; Uporaba virtualne resniÄ?nosti za nadnaravne izkuĹĄnje – Anej Nemec in Tilen KrĹže; Mobilna aplikacija za soÄ?asno posluĹĄanje glasbe Share the Music – Tilen Kelc in Jan Topolovec; Tipkovnica za dislektike – Saldin Beganović in Jan Sajtl; Mobilna aplikacija za glasovno vodenje po Velenju – TomaĹž ÄŒede, Jon Rojnik GorĹĄek in Tilen Hostnik; 5G-tehnologija - ali jo poznate? – Maj Princl in Vid Verdnik; Uporaba simulatorja letenja v letalski industriji – Gaber ÄŒujeĹĄ in Laura PeÄ?nik Budna; Primerjava programov za prepoznavanje predmetov – Tim PovĹĄe in AnĹže GorĹĄek; Odklepanje vrat s pomoÄ?jo prepoznavanja obraza – Tim JevĹĄenak, Jure Kotnik in AleĹĄ Prosenjak;

Zapisovanje podatkov na DNK – Samo Pungarťek PritrŞnik.

Bronasta priznanja BrezĹžiÄ?ni omnidirekcijski zvoÄ?nik – Marcel Andrej BeliĹĄ, Emanuel Planko in Janko OĹĄtir; Predelava RC-avtomobila v nizkocenovno napravo za videonadzor – Luka RamĹĄak in Domen Stvarnik; Aplikacija za otroke s posebnimi potrebami – Ana Repas, Lara Kotnik in Jerneja Krajcar; Upravljanje gospodinjskih aparatov na daljavo – Ĺ˝iga Zupanc in Lenart Golob.

Srebrna priznanja: Avtonomen dron za dobavo hrane – Dejan MeĹžnarc); Bitcoin kot lokalno plaÄ?ilno sredstvo – Tijan Skaza).

Zlato priznanje: Uporaba raÄ?unalniĹĄkega vida za zaznavanje voznega pasu na slovenskih cestah – Luka Lah. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

9. aprila 2020

LiriÄ?na obÄ?utja se stopnjujejo tudi v izolaciji Lirikonfest ne bo podlegel izolaciji, temveÄ? jo bo izkoristil za spletne razprave, branja in objave – Slovesna podelitev nagrad bo morda ĹĄele jeseni Tina Felicijan

VeÄ?meseÄ?no stopnjevanje liriÄ?nih in potopisnih obÄ?utij do vrhunca literarnega festivala Lirikonfest, ki ga Velenjska knjiĹžna fundacija prireja Ĺže 19 let, tudi v teh razmerah poteka nemoteno, poroÄ?a programski vodja Ivo Stropnik.

Ob svetovnem dnevu poezije je Ĺžirija razglasila prvega od letoĹĄnjih lavreatov – dobitnico 15. podeljene knjiĹževne nagrade velenjica - Ä?aĹĄa nesmrtnosti za vrhunski pesniĹĄki opus za odrasle v 21. stoletju, v Ljubljani ĹživeÄ?o pesnico, pisateljico, esejistko, knjiĹževno prevajalko, kritiÄ?arko in literarno znanstvenico makedonskega rodu Lidijo Dimkovsko. S tem se je zaÄ?elo predfestivalno obdobje, v katerem bo velenjska knjiĹžna fundacija ob mednarodnem dnevu knjige 23. aprila razglasila dobitnika 4. podeljene nagrade krilata Ĺželva za najboljĹĄi slovenski potopis, knjiĹžno objavljen v preteklem letu.

Ob dnevu Evrope 9. maja pa ĹĄe dobitnike 17. podeljenega Ä?astnega naslova ambasador slovenske knjiĹževnosti in jezika, izraĹženega z mednarodno Pretnarjevo nagrado, 14. podeljenega prevajalskega priznanja Lirikonov zlat za vrhunske festivalne prevode novejĹĄe poezije za odrasle (predstavljene v 16. letniku festivalne antologije Lirikon21) ter prviÄ?

podeljenih priznanj mlada Ĺželva in modra Ĺželva za najboljĹĄa kratka potopisa mladih in izkuĹĄenih popotnikov.

Poezije si bodo nalivali na spletu

KnjiĹževno sreÄ?anje 21 izbranih slovenskih in tujih knjiĹževnih ustvarjalcev, prevajalcev in mednarodnih posrednikov jezika z bralno-debatnimi omizji, spremljevalnim kulturnim pro-

â?ą

Vrhunec 19.

Lirikonfesta z Akademijo PoetiÄ?na Slovenija in slovesnim poklonom nagrajencem je napovedan 27.–29. maja, vendar bo morda izveden ĹĄele septembra.

gramom in podelitvijo uglednih festivalnih nagrad ter priznanj je kot osrednjefestivalno dogajanje letoĹĄnjega Lirikonfesta napovedano za konec maja. Tudi Ä?e bo takrat rezervat za poezijo ĹĄe vedno zaprt, bodo Ä?aĹĄe poezije polne. Izolacija namreÄ? ne bo stiĹĄala glasu literature, napoveduje Stropnik. ÂťMorda bomo v danih okoliĹĄÄ?inah del naÄ?rtovanega fe-

stivalnega programa (knjiĹževno omizje in pesniĹĄka branja) v nespremenjenem terminu konec maja izvedli kot spletno debato in video konferenco oziroma z video-spletnim prenosom v Ĺživo ter post festum z e-festivalno antologijo. To je pravzaprav nujno.

OpaĹžamo namreÄ?, da je branost

â?ą

Izolacija ni stiĹĄala liriÄ?ne komunikacije.

e-medijev veliko veÄ?ja kot tiskanih.ÂŤ DrugaÄ?e je z Akademijo PoetiÄ?na Slovenija in podelitvijo nagrad, ki jo bodo po vsej verjetnosti izvedli septembra.

Lirikonfest te dni poziva ustvarjalce, naj se v refleksijah na festivalni sklic Babilonski in slonokoĹĄÄ?eni stolpi pesniĹĄko-potopisnega omamljanja intimistiÄ?no dotaknejo vpraĹĄanj, kako se v tem Ä?asu pandemije znajde poezija, kakĹĄen pomen ima. Izbranim gostom knjiĹževnega omizja je zastavil vpraĹĄanja iz aktualnih tem: prazne strani slovenske/ evropske literature 21. stoletja (enoinistost, prepotentnost in egoizem, androcentrizem : ginocentrizem ter centralizem knjiĹževnega ustvarjanja) ter dvom, strah in pomen poezije v Ä?asu pandemije v 21. stoletju.

AleĹĄ OjsterĹĄek

Rekli so â?ą

Ivo Stropnik: ÂťTo je Ä?as, ko je potreben premik v notranjost. Epidemija ne sme utiĹĄati notranjih glasov, kar literatura zagotovo je.ÂŤ

Video ogled razstave v Galeriji Velenje

V Ä?asu, ko se zdi, da se je svet skorajda ustavil, se je od 15. do 31. marca 2020 v Beogradu izpeljalo 11. mednarodno glasbeno spletno tekmovanje (International Music Competition).

Kvartet flavt: Nika Oder, Anja ReberĹĄak, Lara Oblak in Lara Plut (vodi jih Neva Berke).

MiĹĄa ÄŒasl, Lara MlinĹĄek, Lara PoĹžun, Lara Govek in Anja ReberĹĄak. Drugo nagrado pa so prejeli: Doroteja Gams, Nika Ĺ umeÄ?nik, Jure Vrzelak, Zala ÄŒremoĹžnik, Ana Herlah, Pia PuĹĄnik in Iza Uratnik. UÄ?encem, dijakinjam, mentoricam (Nevi Berke, Mojci UĹĄen TkalÄ?ec, Ani Zajc SmolÄ?nik in Ĺ peli Zamrnik) in korepetitorkam (Valentini ÄŒas in Nini Verboten) iskreno Ä?estitamo.

Poleg solistov je na tekmovanju sodeloval tudi kvartet flavt Con brio v sestavi Nika Oder,

ÂťPravzaprav delam ĹĄe veÄ? kot prej,ÂŤ na vpraĹĄanje, kako aktualne razmere vplivajo na izvajanje programa Velenjske knjiĹžne fundacije, ki se je ukvarja le z organizacijo Lirikonfesta, paÄ? pa tudi z zaloĹžniĹĄtvom, gojenjem bralne kulture in drugimi aktivnostmi s podroÄ?ja literarne umetnosti in jezikovne kulture, odgovori urednik Ivo Stropnik. ÂťImamo sreÄ?o, da je naĹĄe delo kabinetno in ga lahko opravljamo nemoteno. Vse redakcije bodo konÄ?ane predÄ?asno. KnjiĹžni paket UVKF bo izĹĄel kot naÄ?rtovano, Ä?e bodo le tiskarne sprejemale naroÄ?ila,ÂŤ je povedal in zadovoljno dodal, da mu je uspelo najti Ä?as tudi za svoje umetniĹĄko udejstvovanje in pripraviti za izid svojo novo pesniĹĄko zbirko.

đ&#x;”˛

Glasbeni uspehi flavtistov

Ideja tekmovanja, na katerem lahko sodelujejo uÄ?enci, dijaki, ĹĄtudenti in starejĹĄi glasbeniki (brez starostne omejitve), izvira iz srbskega zdruĹženja uÄ?iteljev osnovnih in srednjih glasbenih ĹĄol. Gre za glasbeno tekmovanje, ki uporablja nove medije.

UdeleĹženci do predpisanega roka poĹĄljejo svoje posnetke, ki jih nato posluĹĄajo mednarodno sestavljene komisije. Tekmovanje je letos potekalo v 31 razliÄ?nih disciplinah, znotraj razdeljenih na posamezne starostne kategorije.

LetoĹĄnjega tekmovanja se je udeleĹžilo 14 flavtistov Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega in 4 dijakinje UmetniĹĄke gimnazije Velenje, in to z odliÄ?nimi uspehi, saj je v kategoriji flavta sodelovalo kar 90 tekmovalcev iz 9 drĹžav (poleg Slovenije, Poljska, Rusija, TurÄ?ija, Uzbekistan, Bolgarija, Ukrajina, MadĹžarska in Moldavija).

Posnetke so morali poslati do 15. marca, 31. marca pa so bili objavljeni rezultati. Flavtistki NeĹža Aubreht in Nika Oder sta prejeli prvo nagrado in prvo mesto. Prvo nagrado so prejele tudi: Gaja Hrustel, Tina PruĹĄ,

Ranjeni ugled

Delo UVKF poteka nemoteno

Anja ReberĹĄak, Lara Oblak in Lara Plut, pod vodstvom Neve Berke. Kvartet je prejel prvo nagrado, prvo mesto, poleg tega pa je bil uvrĹĄÄ?en v finale tekmovanja, ki bo potekalo junija. Po objavi rezultatov so sodelujoÄ?i sporoÄ?ili, da jim je bilo sodelovanje na takem tekmovanju zelo prijetna izkuĹĄnja, zanimivo si je bilo tudi vzeti Ä?as za posluĹĄanje ostalih udeleĹžencev. đ&#x;”˛

Velenje – Galerija Velenje je klub tem izrednim razmeram odprla svoja vrata. Vsaj v prenesenem pomenu. Sodelavci galerije so namreÄ? pripravili video vodstvo po aktualni razstavi kiparke Metke KavÄ?iÄ? z naslovom Simulakrum tradicije. Kustosinja razstave mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek gledalce sprejme pred galerijo, nato pa jih popelje po razstavnih prostorih in najprej predstavi drobne Ä?loveĹĄke figure iz gline ter malo plastiko iz brona, povezane v razliÄ?ne cikluse – ene s humornim, druge z intimnim, tretje z grotesknim pridihom.

Nato predstavi dela veÄ?jih formatov, v katerih se avtorica navezuje na svoje konservatorsko in restavratorsko prakso.

Ogled se zakljuÄ?i s predstavitvijo skulpture Metkino nabodalo pred galerijo, ki upira pogled v odprti prostor Titovega trga. Video vodstvo po razstavi najdete na portalu You Tube pod naslovom Metka KavÄ?iÄ? – Simulakrum tradicije (Galerija Velenje). đ&#x;”˛

tf

Naslednjega dogodka leta 1999 Velenje najverjetneje ĹĄe ni pozabilo. Za vsak primer ga obudim – na Cankarjevo ulico na sobotno opoldne vpade skupina od glave do peta v zaĹĄÄ?itne kombinezone opremljenih sanitarnih delavcev, ki ob podpori varnostnikov, tuleÄ?e sirene ter opozoril o ĹĄirjenju kuĹžne bolezni preko ozvoÄ?enja dezinficira ulico in oznaÄ?i okuĹžene lokale. Z oznako ÂťkuĹženÂŤ se znajde tudi veÄ? identificiranih tam Ä?ujeÄ?ih Ĺ aleÄ?ank in Ĺ aleÄ?anov.

V Ä?asu toka razvoja tega dogodka, ko sanitarni delavci zapirajo trgovine, kar je v primeru ambienta glavne ulice ĹĄe posebej dramatiÄ?no, ni mogoÄ?e spregledati stisk, v katerih se znajdemo tam prisotni. Prodajalci, preseneÄ?eni ujeti v novi resniÄ?nosti, ĹĄe med tekom ÂťsanitarcevÂŤ od vrat do vrat hitijo odpirat svoje prisilno zaprte trgovine, z vrat umikajo oznake zaprto, odstranjujejo lepilne trakove in se trudijo izloĹžbam povrniti ranjeni ugled, oznaÄ?eni Ĺ aleÄ?ani hitijo bliĹžnjim pojasnjevat, da je to hec in da oni v resnici niso kuĹžni. Ĺ lo je za uliÄ?no predstavo gledaliĹĄÄ?a Ane Monroe – Kuga, v okviru festivala Kunigunda. Njen razvoj tega dne je seveda ĹĄel v smeri skripte – na prizoriĹĄÄ?u, nekako pri trafiki, se pojavi skupina komedijantov, vendar je njihova predstava prekinjena. Intervencijska skupina poskuĹĄa obvladati poloĹžaj, prekine jih politik in jih razkrije kot prevarante in nakaĹže reĹĄitev – Ĺžrtvovanje. Ĺ˝rtev se pretvori v spomenik, a vse se izkaĹže le navidezno reĹĄeno ‌ Danes bi lahko rekli, da je bila predstava ne le uliÄ?na, temveÄ? tudi uÄ?na. PreizkuĹĄen obÄ?utek ĹĄirjenja bolezni, strahu, preizkus stisk, obÄ?utek krivde, Ĺžrtve. Trivialnosti v takratnem zakljuÄ?ku z danaĹĄnjim kronskim primerom ne dajem posebne vrednosti, Ä?eravno je tudi ne odmislim povsem (na zalogo in za vsak primer).

Ker smo si zaradi vitalnega interesa ohranjanja zdravja danaĹĄnji vsakdan prisiljeni misliti na novo, ga pravzaprav odkrivamo in posodabljamo, soÄ?asno pa se sooÄ?amo s spoznanjem o verjetnem potrebnem prihodnjem Ĺžrtvovanju. Ne vemo ĹĄe povsem, kakĹĄna bo Ĺžrtvena oblika. Se bo materializirala, bo denarna, zdravstvena, se bo dotaknila demokratiÄ?nih standardov, Ä?lovekovih pravic ali pa bo nemara pomenila le operativne spremembe ciljev in strategij.

Na podroÄ?jih, na katerih smo v Ä?asu razsajanja virusne bolezni intenzivno vkljuÄ?evali tehnologijo, bo prihodnja realnost zagotovo spremenjena. Enako tam, kjer smo lahko vkljuÄ?evali veÄ? narave ali poslediÄ?no zaradi ustavljanja tovarn v njej puĹĄÄ?ali manjĹĄo sled.

Spremembe odraĹžajo posamezni kljuÄ?ni odloÄ?evalci, pri Ä?emer se poraja dvom v dosedanje strategije spodbujanja (malikovanja) vsakrĹĄnega zasebnega pred javnim. Vsaj v polju zdravstvenih storitev bo opravljen nov premislek o trajnosti in primerni vzdrĹžnosti. Tudi polje izobraĹževanja bo deleĹžno podobne obravnave – ponovnega premisleka o upraviÄ?enosti postavljanja temeljnih znanj v ozadje in pretiranega poudarjanja spretnosti. Skratka, ugled Ä?loveĹĄtva se zdi nekako potrjeno naÄ?et, izkuĹĄnja pandemije pa je nova prizma za risanje prihodnjih realnosti. đ&#x;”˛

Na ogled je Kuzmanov roast Velenje – Velenjski komik UroĹĄ Kuzman je novembra lani v domaÄ?em kulturnem domu organiziral lastni roast – obliko stand up komedije, pri kateri izbrani gostje ÂťvrĹžejo na ĹžarÂŤ osrednjo osebnost veÄ?era, v tem primeru UroĹĄa Kuzmana, ki je komiÄ?no poslastico razprodal v dveh urah. V teh dneh se je odloÄ?il, da posnetek predstave, ki so jo mnogi zamudili, ponudi v brezplaÄ?ni ogled. Najdete ga na portalu You Tube pod naslovom UroĹĄ Kuzman Roast. Povezuje ga Peter Poles, nastopajo pa priznani slovenski stand up komiki, gledaliĹĄki, televizijski in radijski ustvarjalci, UroĹĄevi prijatelji AleĹĄ Novak, Tin Vodopivec, GaĹĄper Bergant, AmbroĹž KvartiÄ?, Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet, Jernej Celec, Renata Dacinger, Perica Jerković, Janja Stopar, Slon in SadeĹž, BoĹĄtjan Gorenc - PiĹžama, zadnjo besedo pa ima UroĹĄ Kuzman. đ&#x;”˛

tf

VelikonoÄ?no druĹženje ob pesmi in glasbi Vinska Gora – DruĹĄtvo upokojencev, skupina Vingosi in KS Vinska Gora Ĺželijo, da bi velikonoÄ?no praznovanje kljub vsem sedanjim oviram zaradi epidemije, vse obÄ?ane v mislih kar najbolj povezalo. ÂťPraznik naj vam v domove prinese zdravje, mir in druĹžinskega soĹžitja vir!ÂŤ pravijo in vabijo, da na velikonoÄ?no nedeljo skupaj z njimi, ne le v Vinski Gori, ampak po vsej dolini, od 15. do 16. ure zapojete in zaigrate na domaÄ?ih balkonih. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

9. aprila 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Mlade raziskovalce razglasili na Radiu Velenje Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline je na vrhuncu svoje poti. Zaradi pandemije koronavirusa so prviÄ? morali odpovedati zakljuÄ?no prireditev. Namesto tega so nagrajence razglasili na Radiu Velenje prejĹĄnjo sredo. Tudi to oddajo so pripravili na daljavo s pomoÄ?jo dijakov in profesorjev Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole.

Med osnovnoĹĄolci sta zlati priznanji prejeli nalogi Ali se devetoĹĄolci v Ĺ aleĹĄki dolini zavedajo, da je smrÄ?anje lahko nevarno? – avtorici sta NeĹža Flis in Teja RoĹžiÄ?, ter Ali si osnovnoĹĄolci znajo umivati roke? – avtorja sta GaĹĄper RepĹĄe in Ali El Ghannam Erne-

cl. Med srednjeĹĄolskimi nalogami pa je zlato priznanje prejela naloga Uporaba raÄ?unalniĹĄkega vida za zaznavanje voznega pasu na slovenskih cestah – avtor je Luka Lah. VeÄ? o nagrajencih preberite na strani 9.

Seveda ne smemo pozabiti ĹĄe na prejemnika skulpture Bergmandeljca. ÄŒlani programskega sveta so se odloÄ?ili, da skulpturo Bergmandeljca podelijo Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli Ĺ olskega centra Velenje za veÄ?le-

tno in zelo uspeĹĄno delovanje v gibanju. Sodelovanje ĹĄole je v gibanju zelo izstopajoÄ?e, tako po ĹĄtevilu izdelanih nalog (med 15 in 20 na leto) kot tudi kakovosti in uspeĹĄnosti na regijski, drĹžavni in tudi mednarodni ravni. VeÄ?ina nalog je s tehniÄ?nega podroÄ?ja in imajo uporabno vrednost. NajpomembnejĹĄe dejavnosti Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole, ki jih podpira raziskovalno delo mladih, so lasten razvoj uÄ?ne opreme in e-tehnologij. Ĺ ola vlaga v sodobno opremo, izboljĹĄuje pogoje dela in spodbuja inovativno, kreativno in ustvarjalno-raziskovalno dejavnost tako pri dijakih kot tudi pri mentorjih. S tem ustvarja odliÄ?ne pogoje za delo in je lepa popotnica na njihovi nadaljnji Ĺživljenjski poti. Vsem iskrene Ä?estitke tudi v imenu naĹĄega uredniĹĄtva. đ&#x;”˛

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. JAN PLESTENJAK - ÄŒlovek brez imena 2. AVA MAX - Kings & Queens 3. CUBISMO feat. NOLA - Lijepa si danas 27. marca je Jan Plestenjak praznoval svoj 47. rojstni dan.

Praznoval ga je seveda doma, ob ĹĄtevilnih prejetih Ä?estitkah pa se je spomnil na vse, ki so zaradi narave njihovega dela vsak dan izpostavljeni morebitnim okuĹžbam. Skladbo ÄŒlovek brez imena, ki govori o spoĹĄtovanju, ljubezni in enakosti med ljudmi, v zahvalo poklanja vsem, ki v teh teĹžkih Ä?asih nesebiÄ?no opravljajo svoje delo in skrbijo za druge.

mz

GLASBENE novice

AmeriĹĄka pevka Pink je bila okuĹžena s koronavirusom AmeriĹĄka pevka Pink je v petek sporoÄ?ila, da je bila okuĹžena z novim koronavirusom. Na Instagramu je zapisala, da sta imela s triletnim sinom Jamesonom pred dvema tednoma simptome bolezni covid-19. Njen zdravnik je hitro opravil test za novi koronavirus, na katerem je bila 40-letna zvezdnica pozitivna. Cela druĹžina se je nato za dva tedna samoizolirala in zdaj so vsi zdravi, je dodala. Pevka je bila ob tem zelo kritiÄ?na do ameriĹĄke vlade, ki da ni dovolj hitro zagotovila testov za novi koronavirus. Napovedala je, da bo darovala milijon dolarjev kliniki v Philadelphii, na kateri je 18 let delala njena mati, in skladu za zdravstveno zavarovanje mesta Los Angeles.

V 82. letu starosti je 3. aprila v Los Angelesu umrl legendarni ameriĹĄki soul pevec Bill Withers. Pevec, znan po uspeĹĄnicah, kot so Lean On Me, Ain't No Sunshine in Just The Two Of Us, je umrl zaradi teĹžav s srcem. Znan je bil po mehkem baritonu, napisal je okoli 70 skladb, med njimi tudi nepozabne, kot so poleg omenjenih ĹĄe Lovely Day, Use Me, Grandma's Hands in Soul Shadows. ÄŒeprav je Ĺže leta 1985 prenehal s snemanjem, imajo njegove pesmi ĹĄe danes velik vpliv na R&B in hip-hop sceno. Ĺ tevilne njegove uspeĹĄnice so bile prirejene. Za svoje delo je prejel veÄ? nagrad, med drugim tri grammyje za pesmi Ain't No Sunshine, Just The Two Of Us in Lean On Me, ki so bile proglaĹĄene za najboljĹĄe R&B skladbe leta. Leta 2015 je bil sprejet v Dvorano slavnih rock'n'rolla.

uspeĹĄnicami osvojil vrhove glasbenih lestvic. Med njegovimi znanimi skladbami so Pickup Man, Prop Me Up Beside the Jukebox (If I Die) in John Deere Green.

Prvi album z naslovom A Thousand Winding Roads je izdal leta 1990, na njem je bila tudi uspeĹĄnica Home.

Tinkara in Kevin predstavljata prvo skupno pesem Slovenska glasbenika Tinkara KovaÄ? in Kevin Koradin se poznata ĹĄe iz mladosti, bila pa sta tudi soseda med bivanjem v Ljubljani. Spoznala sta se Ĺže v glasbeni ĹĄoli na Obali in od takrat vsak zase zgradila uspeĹĄno glasbeno

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 ANSAMBEL PIK - S klarinetom v roki 2 ANSAMBEL VESELI SAVINJÄŒANI - Ljubezen je bolezen 3 ANSAMBEL PETRA FINKA - Prelepa 4 ANSAMBEL SLOVENKE - ÄŒe si za ples 5 ANSAMBEL NAVEZA - Lunca sije 6 ANSAMBEL RAUBARJI - Tako posebna 7 ANSAMBEL LENARTI - PriĹĄla bo pomlad 8 ANSAMBEL LUKA RAZPOTNIKA - Mala sestrica 9 ANSAMBEL LUNCA - Ti si drugaÄ?en 10 ANSAMBEL PVANINSKI ABUHI - PolnoÄ?ni ples

www.radiovelenje.com

TILEN LOTRIČ – VINO

Eric Clapton dopolnil 75 let

Za posledicami zapletov zaradi okuĹžbe z novim koronavirusom je umrl ameriĹĄki country pevec Joe Diffie. Star je bil 61 let. Dobitnik grammyja, ki se je rodil v glasbeni druĹžini v mestu Tulsa v ameriĹĄki zvezni deĹželi Oklahoma, je v 90-ih letih minulega stoletja z veÄ?

LESTVICA domaÄ?e glasbe

zelo NA KRATKO

Umrl country pevec Joe Diffie

Umrl je legendarni ameriĹĄki soul pevec Bill Withers

Postanite naroÄ?nik

mu je ĹĄe veÄ? kot 20 solo studijskih albumov. Nazadnje je pred dvema letoma presenetil z albumom izbranih prazniÄ?nih skladb, naslovljenim Happy Xmas. Za svoje delo je Clapton prejel veÄ? nagrad.

Poleg treh vpisov v dvorano slavnih rock'n'rolla se lahko pohvali z 18 grammyji ter britom za izjemen doprinos h glasbi. Po svetu so prodali veÄ? kot 100 milijonov njegovih albumov.

Britanski kitarist Eric Clapton je 30. marca dopolnil 75 let.

Clapton je v karieri izdal veÄ? kot 20 solo albumov in se zapisal v zgodovino glasbe z uspeĹĄnicami, kot so Layla, Wonderful Tonight, Cocaine in Tears in Heaven. Je tudi edini glasbenik s tremi vpisi v dvorano slavnih rock'n'rolla - kot solo izvajalec ter Ä?lan skupin The Yardbirds in Cream. Prvi solo album je izdal leta 1970, sledilo pa

kariero. Letos ob zakljuÄ?ku EME sta se odloÄ?ila za sodelovanje in tako je nastal duet Obraz, ki po Tinkarinih besedah pomeni ĹĄele zaÄ?etek njunega sodelovanja. Za produkcijo nove pesmi je poskrbel Kevinov dolgoletni sodelavec Clifford Goilo, pesem pa je bila posneta tako v Kopru kot v Ljubljani v studiu Petra Penka. Ob izidu skladbe glasbenika sporoÄ?ata: ÂťV teh Ä?asih ljudem Ĺželiva predvsem zdravja s proĹĄnjo, naj ne izgubijo upanja, saj verjamemo, da bomo tudi to teĹžko obdobje laĹžje prebrodili skupaj v druĹžbi dobre glasbe.ÂŤ

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

Potem, ko je pred dobrim letom in pol navduĹĄil v ĹĄovu Slovenija ima talent, se je Tilen LotriÄ? Ĺže dodobra prebil na slovensko glasbeno prizoriĹĄÄ?e. Po treh singlih predstavlja novo samostojno skladbo z naslovom Vino.

Pevec tudi tokrat sodeluje z isto avtorsko ekipo na Ä?elu s producentom Ninom OĹĄlakom.

MANCA Ĺ PIK Manca Ĺ pik predstavlja romantiÄ?no, a temperamentno pesem z naslovom Nocoj. Hkrati z njo v svet poĹĄilja tudi videospot, ki so ji ga pomagali posneti njeni prijatelji - znani medijski obrazi.

Skladba je prva v nizu posebej izbranih pesmi, ki bodo v letoĹĄnjem letu zaznamovali ManÄ?ino 15. obletnico glasbene kariere.

DOMEN KUMER Domen Kumer se je novega glasbenega izziva lotil skupaj z dolgoletnim prija-

teljem Timotejem. Nastala je skladba Namesto tebe, za katero sta glasbo skupaj napisala Domen in Timotej, besedilo pa je delo Timoteja in Vere Ĺ olinc. Skladbo spremlja tudi zanimiv videospot.

ÄŒUKI ÄŒuki so v teh Ä?udnih Ä?asih malo za ĹĄalo, malo zares priredili delÄ?ek svoje lanskoletne uspeĹĄnice Punca drĹž se stran od mene. Namesto instrumentov so uporabili kar kihanje, smrkanje in kaĹĄljanje, s pesmijo pa pozivajo oboĹževalce, naj pazijo nase in na svoje drage in ostanejo doma, da se ta bolezen Ä?im prej konÄ?a.

EVROVIZIJA LetoĹĄnjo Evrovizijo so bili organizatorji prisiljeni odpovedati, vseeno pa so se odloÄ?ili, da bodo pripravili ĹĄov, ki bo potekal na veÄ?er, ko bi sicer spremljali finale, torej 16. maja ob 21. uri. V sklopu dogodka se bodo poklonili vsem 41 pesmim, ki bi jih na Evroviziji morali sliĹĄati letos, hkrati pa obljubljajo tudi ĹĄtevilna preseneÄ?enja.

Naš čas, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

9. aprila 2020

⏪

»To ni hec in sploh ni šala, da danes zjutraj na svet prijokala je drobna deklica po imenu Zala,« je veselo novico prijateljem na prvoaprilsko jutro sporočil Boris Goličnik, poveljnik šoštanjskega gasilskega poveljstva in svetnik v svetu Občine Šoštanj.

S prvorojenko Julijo sta komaj čakala, da prideta iz porodnišnice. Očka zaradi preprečevanja širjenja koronavirusa ni smel biti prisoten pri porodu, prav tako pa žene in dojenčice ni smel obiskati v porodnišnici. Zato je bila sreča v petek ob prihodu domov toliko večja.

⏬

Takole sta še ne tako dolgo časa nazaj lahko skupaj sedela direktor Termoelektrarne Šoštanj Mitja Tašler in predsednica Sveta Krajevne skupnosti Šoštanj ter direktorica Habita Velenje Urška Kurnik.

Bilo je na občnem zboru šoštanjskih gasilcev. Danes komaj čakata, da bo spet tako. Tako kot vsi sta prisiljena živeti samo na daljavo. Sicer pa je Urška očitno že čutila, kaj bo, in je pridno vadila.

frkanje » Levo & desno «

Stop! Čas se je zaradi nesrečnega koronavirusa ustavil. Še dobro, da smo pravočasno prestavili ure naprej.

Zadnja ura Ob znanem upokojenskem pozdravu »nimam časa« so zdaj ob nakupih tudi opozorili, da jim je država namenila premalo nakupovalnega časa. In ta jim je res hitro ugodila. Upokojencem je dodala še zadnjo uro – zadnjo uro nakupov.

Bolj rožnato Razmere ob epidemiji koronavirusa so zdaj pri nas vendarle malo bolj rožnate. Odprte so tudi cvetličarne in vrtnarije.

Praznična

⏪

Če bi vse bilo, kot mora biti, bi vedno močnejše spomladansko sonce na prosto zvabilo vedno več martinčkanja in osvežitve željnih ljudi. Danes osamljene terase lokalov bi takole okupirale različne družbe. Skupine večnih študentov, ki se krepijo s pivom, podeželskih fantov, ki prisegajo na vino, knapov, ki se postijo … Če bi te tri družbe – Šaleški študentski oktet, Ansambel spev in Rudarski oktet Premogovnika Velenje – razvnele strasti, pa se ne bi pomerile s pestmi, kakor veleva gostilniška kultura. Da bi očuvali koncertne gvante, bi se raje z glasovi. Pa še te bi držali nazaj, da ne bi ostali brez njih. No, to bi pa bil terasa bend, vreden pozornosti, si misli Čvek.

Sredi epidemije koronavirusa je pozornost sveta pritegnila slovaška predsednica Zuzana Čaputová, ki se je odločila, da se bo svoje predanosti modi držala tudi pri zaščitni maski. Okoljevarstvena aktivistka, ki je bila za predsednico izvoljena lani, tako svojo garderobo redno usklajuje z obrazno zaščito – in to ne le barvno, ujema se tudi material. Vse skupaj se je začelo 21. marca, ko se je na slovesnosti ob prisegi nove slovaške vlade v Bratislavi pojavila v obleki škrlatne barve z ujemajočimi se petami in

masko. Njena usklajenost je izrazito izstopala, saj so vsi drugi člani nove vlade nosili običajne svetlo modre maske. Nekaj dni pozneje se je predsednica pojavila v rubinasto rdečem satenastem kostimu, tudi takrat si je ob tem nadela ujemajočo masko. Čaputova je s svojo »korona« modo pristala celo v portugalski izdaji modne revije Vogue. Na Slovaškem so maske sicer obvezne le za okužene.

S pomočjo umetne inteligence dokončali deseto Beethovnovo simfonijo Mednarodna skupina muzikologov, pianist Robert Levin in računalniški strokovnjaki so s pomočjo umetne inteligence dokončali nedokončano deseto simfonijo Ludwiga van Beethovna (od rojstva katerega prav letos mine-

va 250 let). Beethovnov orkester iz Bonna jo je po prvotnem načrtu nameraval izvesti aprila, glede na razmere pa so premierno izvedbo prestavili na november.

So pa že zdaj sporočili, da se je mednarodna skupina z delom ukvarjala od lanskega leta, pri delu pa si je lahko pomagala le z osnutki zadnjega dela simfonije, ki jih je za sabo pustil Beethoven. A s skupnimi močmi jim je uspelo: končna verzija ima dva stavka in traja od 20 do 25 minut.

Spet na delo V nekaterih krajih so posamezna podjetja po zaustavitvah že spet zagnali. Čeprav tudi pri nas novega virusa še nismo pregnali.

Ne upošteva!

Razen nekaterih nesoglasij smo pri nas vendarle dokaj enotno nastopili proti koronavirusu. A kaj, ko on tega ne upošteva.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Moda tudi v času epidemije

Podobno, kot je bilo na minulo cvetno nedeljo, bodo tudi za praznično veliko noč cerkve prazne. Kot da bi beseda praznik izhajala iz besede prazen.

Starejši so srečnejši od mladih Raziskovalci Univerze v Chicagu so se lotili raziskave, s katero so želeli ugotoviti, ali je človek srečnejši v mladih ali v zrelejših letih. Vzorec 1,7 milijona ljudi iz 166 držav je razkril, da je lahko starost prijetna in vznemirljiva, bolj kot mladost. Študija je dokazala, da nas občutek sreče v življenju spremlja razmeroma stabilno (verjetnost za srečo povprečno narašča za pet odstotkov na vsakih deset let), najbolj zadovoljni starejši pa so tisti, ki so socialno dejavnejši. Raziskovalci ob tem pravijo, da je sicer določena stopnja otožnosti in stiske v zrelejših neizbežna, kar je povezano predvsem z zdravstvenimi težavami ter umiranjem ljubljenih oseb, kljub temu pa veljajo starejši za srečnejše od mladih. Razlogov je več: po navadi so bolj zadovoljni s tistim, kar imajo, niso obremenjeni z delom in drugimi obveznostmi ... Znanstveniki ugotavljajo še, da smo najmanj srečni med štiridesetim in zgodnjim obdobjem petdesetih let (povprečno pri 46 letih),

po tem obdobju pa lahko gre razpoloženje spet le še navzgor.

Župan ustavil govorice o zdravilni vodi Na severu Italije leži mestece Montaldo Torinese, v katerem prebivalci doslej – kljub številnim okužbam okrog njih – niso zboleli za koronavirusom. Nekateri so menili, da jih pred tem ščiti »čudežna voda«, ki naj bi v preteklosti že pozdravila tudi

Napoleonovo vojsko. »Glede na legendo so bili Napoleonovi vojaki bolni. Bolehali so za pljučnico.

Zaradi čistega zraka, čudovitega podeželja in izvira tukajšnje vode pa so ozdraveli,« je pojasnil župan mesta Sergio Gaiotti. A je hitro dodal tudi: »Takrat je voda verjetno res lahko pomagala pri ozdravitvi, danes pa ni več tako, saj je izvir zaprt oziroma se njegova voda uporablja za kmetijstvo. Voda ni pitna,« je poudaril.

Gaiotti je še dodal, da so bolj verjetni razlogi za ščit pred covidom 19 izjemno čist zrak in zdrav na-

čin življenja. Hkrati je še poudaril, da se je sam kot župan že na začetku močno trudil, da bi ljudi opozoril pred tveganji. Za vse družine je med drugim priskrbel tudi zaščitne maske.

Kulinarična korono ponudba V Hanoju v Vietnamu je v restavraciji Pizza Homa glavni kuhar Hoang Tung pred kratkim ustvaril koronaburger, ki se od običajnega burgerja razlikuje v tem, da ima kruh, obarvan z zelenim čajem, majhne krone, tako da vizualno spominja na koronavirus. »Pri nas obstaja šala, da če se nečesa bojiš, to poješ,« je povedal Tung. Še prej je v Franciji slaščičar Jean-François Pré ustvaril velikonočna jajca na te-

Maske Ni še dolgo tega, ko so mnogi napisi opozarjali, da je vstop maskam prepovedan. Zdaj je vse drugače. Zdaj je prepovedan vstop brez mask.

Potice Na Ljubnem na cvetno nedeljo letos niso žegnali potic.

Bodo pa na daljavo žegnane potice drugačne vrste v nedeljo gotovo polnile velikonočne mize.

Od doma Zdaj se je šele pokazalo, koliko dela je dejansko mogoče opravljati od doma. Tako delajo tudi taki, ki sicer doma nikoli ne »najdejo« dela.

Meje Stvar je resna: zdaj brez »dovoljenj« še občinske meje ne smemo prestopiti. Razen nekaterih, ki pri svojih nečednih dejanjih ne poznajo nikakršnih meja.

Žlehtna mo korone. Gre za čokoladne pirhe, ki so prekriti z rdeče obarvanimi mandlji, s čimer posnemajo videz virusa pod mikroskopom. Nedavno pa se je pojavilo tudi nekaj drugih slaščičarskih domislic: nemška pekarna Schuerener Backparadies je tako začela ponujati torte v obliki toaletnega papirja, za katere pravi, da je povpraševanje prav tolikšno kot za toaletni papir.

Nekateri so veseli, ker je zaradi korončka odpadlo veliko različnih prireditev. In so zato z veseljem lahko lepo ostali doma.

Noč in dan Po veliki noči bomo komaj čakali še velik dan; ko koronavirus bo od nas pregnan.

NaĹĄ Ä?as, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 13

Brez dvoma bo letoĹĄnja velika noÄ? posebna, doĹživljali jo bomo drugaÄ?e, prazniÄ?no razpoloĹženje bo polno upanja in iskanja prave Ĺživljenjske moÄ?i in motivacije, da zmoremo s pravo voljo priÄ?arati prijetne okoliĹĄÄ?ine praznika. Priklicali smo prazniÄ?no pomlad v vsem svojem sijaju, barvah in okusih, barvali bomo velikonoÄ?ne pirhe in se druĹžili z lepoto prazniÄ?ne narave tako kot ĹĄe nikoli doslej. O tem, kako biti hvaleĹžen, kako praznovati in sprejemati ta Ä?as, ko so odpovedane maĹĄe, podeljevanje zakramentov, verouÄ?na sreÄ?anja in drugi dogodki, smo se pogovarjali z Ĺžupnikom v Ĺžupniji sv.

Marije v Velenju Lukom Mihevcem. ÂťVerniki, s katerimi sem v Ä?asu epidemije govoril po telefonu, doĹživljajo ta Ä?as zelo razliÄ?no – odvisno od svojega verskega Ĺživljenja sicer. Tisti, ki se obiÄ?ajno vsako nedeljo in tudi med tednom udeleĹžujejo sv. maĹĄe, to moÄ?no pogreĹĄajo. Zaradi ukrepov med epidemijo je bilo potrebno prestaviti nekaj krstov in porok, tudi prvo sv. obhajilo, v nekaterih Ĺžupnijah tudi sv. birmo. Mislim pa, da je veÄ?ini jasno, da so takĹĄni ukrepi nujni zaradi skrbi in odgovornosti do bliĹžnjih. Motiv je torej ljubezen do bliĹžnjega, ki je temeljna krĹĄÄ?anska krepost. Zato imajo torej tudi v Ä?asu ukrepov med epidemijo verniki priloĹžnost, da Ĺživijo kot kristjani,ÂŤ pravi.

Duhovniki bodo po Ĺžupnijah letoĹĄnje velikonoÄ?ne praznike obhajali prilagojeno razmeram, v skladu z navodili, ki jih je izdala Slovenska ĹĄkofovska konferenca, ta pa jih je prejela od Kongregacije za bogosluĹžje in disciplino zakramentov v Rimu. ÂťNajveÄ?ja sprememba je gotovo ta, da bomo duhovniki obhajali sv. maĹĄe in obrede sami v praznih cerkvah, verniki pa so povabljeni, da te spremljajo po radiu, televiziji ali spletu, kot Ĺže doslej od zaÄ?etka epidemije. Blagoslov in delitev ognja na veliko soboto zjutraj letos odpade, saj ga ni mogoÄ?e izvesti brez zbiranja ljudi, blagoslov velikonoÄ?nih jedi pa bodo imeli duhovniki v cerkvah brez navzoÄ?nosti ljudstva. Verniki bodo lahko spremljali prenos blagoslova velikonoÄ?ni jedi iz mariborske stolnice na TV Slovenija

13

REPORTAŽA

9. aprila 2020

Naj bo velika noÄ? vseeno lepa!

Duhovniki bodo po Ĺžupnijah letoĹĄnje velikonoÄ?ne praznike obhajali prilagojeno razmeram – V Velenju maĹĄe preko spleta omogoÄ?a Ĺžupnija sv. Martina na Facebooku – Izkoristimo priloĹžnost, da se osredotoÄ?imo na tisto, kar je res bistveno ob velikonoÄ?nem praznovanju 1, predvidoma ob 15. in 17. uri.ÂŤ ÂťSam vidim v letoĹĄnjem praznovanju velikonoÄ?nih praznikov predvsem priloĹžnost, da se verni osredotoÄ?imo na tisto, kar je res bistveno ob velikonoÄ?nem praznovanju. Velikokrat je bistveno namreÄ? zakrito s kulinariko, folkloro in ljudskimi obiÄ?aji. Velika noÄ? nas vsako leto znova spodbuja, da vstanemo od mrtvih, da vstanemo iz svojega groba. Da vstanemo iz vsega, kar nas obteĹžuje, obremenjuje, vleÄ?e k tlom in ovira v naĹĄem odnosu z bliĹžnjimi in naĹĄem odnosu do sebe.

Velika noÄ? je torej praznik ljubezni. Najprej ljubezni do Ä?loveka, ki nas vodi v ljubezen do bliĹžnjih in pravo ljubezen do sebe (ki je nasprotje sebiÄ?nosti). Bog je iz ljubezni do nas postal Ä?lo-

â?ą

PrazniÄ?ni Ä?as v vsem svojem sijaju, barvah in okusih mineva letos povsem drugaÄ?e.

vek, eden izmed nas. Ne samo v naĹĄem imenu, ampak tudi v naĹĄi koĹži se je spopadel z grehom, trpljenjem in smrtjo. In zmagal.

Ko je trpel iz ljubezni do nas, je dal trpljenju smisel in vrednost.

Ko se je sooÄ?il s smrtjo in vstal od mrtvih, pa je dokonÄ?al stvarjenje Ä?loveka. Vstal je namreÄ? v novem telesu, ki ni podvrĹženo grehu, trpljenju in smrti, minljivosti in propadu, ampak je veÄ?no in neobremenjeno. Velika noÄ? je zato tudi osebni praznik vsakega od nas. Velika noÄ? nas ne spominja samo na Jezusovo preteklost, ampak nam govori o naĹĄi prihodnosti. O moji osebni prihodnosti. O osebni prihodnosti, ki je konÄ?na zmaga po vseh porazih zemeljskega Ĺživljenja, ter veÄ?no Ĺživljenje v polnosti in popolnosti.

otroci, stari eno in dve leti. Kar pestro, kajne? Kako praznovati?

Mislim, da bo praznovanje letos nekaj povsem novega. ObiÄ?ajno smo bili vpeti v vse zunanje dejavnike, ki jih pa seveda letos ni, ker smo doma, vsaj nekateri, ki nam ni treba v sluĹžbo. Vse tri druĹžine, zdruĹžene v eno razĹĄirjeno druĹžino, bomo doĹživljale skrivnosti velikega tedna skupaj pri obredih v domaÄ?i hiĹĄi. Na veliko soboto bomo zjutraj priĹžgali gobo in z njo pokadili svoja

Otroci se veselijo iskanja velikonoÄ?nih pirhov, igre, ki tradicionalno popestri praznike.

To je razlog za praznovanje in veselje na veliko noÄ?. Ali bi vsaj moral biti. In letoĹĄnja epidemija nam ga ne more vzeti,ÂŤ razmiĹĄlja Ĺžupnik Luka Mihevc.

Kako se pripravljajo na praznovanje v druĹžinah?

Priprave na praznovanje niso okrnjene

Marta: ÂťÄŒeprav fiziÄ?no ne moremo k maĹĄi in na obrede, se v naĹĄi druĹžini Ä?uti, da se bliĹža velika noÄ?. Spremljamo verske obrede po televiziji, svete maĹĄe in PapeĹževe nagovore. VeÄ?krat preberemo kaj iz Svetega pisma, po radiu posluĹĄamo postne pesmi.

Naredili bomo majhno butaro

in na cvetno nedeljo prisostvovali pri blagoslovu na televiziji.

Pripravili bomo koĹĄaro z Ĺžegnom in pobarvali jajÄ?ka. Obredov svetega tridnevja se bomo udeleĹžili s pomoÄ?jo televizije in po telefonih poslali voĹĄÄ?ila sorodnikom in prijateljem. Nastale razmere so priloĹžnost, da se ĹĄe bolj osebno in poglobljeno pripravimo na veliko noÄ?, saj smo veÄ? skupaj, se veÄ? pogovarjamo in imamo veÄ? Ä?asa.ÂŤ

Praznovanje bo nekaj povsem novega

Andrej: ÂťSmo devetÄ?lanska skupnost in Ĺživimo pod eno streho.

Midva kot moĹž in Ĺžena (dedek in babica) in starejĹĄi sin z druĹžino v podstreĹĄnem stanovanju ter mlajĹĄi sin v kletni etaĹži s svojo druĹžino. Torej ĹĄest odraslih in trije

Zanimive kratke zgodbe muzejskih predmetov objavlja Muzej Velenje dvakrat tedensko na muzejskem Facebook profilu in spletni strani.

kot uÄ?no gradivo za dopolnjevanje ĹĄolske snovi.

Posebej so se posvetili otrokom

Otrokom in druĹžinam Muzej Velenje redno namenja tudi druge raziskovalno-ustvarjalne predloge, ki jih objavlja na svojem Facebook profilu. Med drugim trenutno zbirajo fotografije razliÄ?nih izdelkov, s katerimi otroci upodabljajo Velenjski grad, v katerem ima Muzej Velenje svoj sedeĹž. Prejete izdelke bodo najprej na ogled ponudili na spletu, ko bo muzej ponovno odprt, pa bodo pripravili ĹĄe razstavo v muzeju.

Na Facebook profilu je Muzej Velenje ta teden zaÄ?el objavljati tudi nagradno igro, namenjeno predstavitvi delovanja muzeja in vsebin, ki jih ta predstavlja s svojimi razstavami. Nagradna igra bo trajala do 22. aprila, nagradno vpraĹĄanje pa Muzej Velenje objavi enkrat tedensko.

V Muzeju Velenje skuĹĄajo nagovoriti razliÄ?ne ciljne skupine. Posebej so se posvetili tudi otrokom, ki v Ä?asu, ko veÄ?ino Ä?asa preĹživljamo doma, gotovo potrebujejo ĹĄe veÄ? idej in spodbude za ustvarjanje in izobraĹževanje. Zanje Muzej Velenje pripravlja redno tedensko rubriko ÂťPotovanje s Ä?asovnim strojemÂŤ, ki jo na Facebook profilu in spletni strani objavi vsak ponedeljek. S ÂťÄ?asovnim strojemÂŤ otroke s pomoÄ?jo predlogov za ustvarjanje in raziskovanje, fotografskega gradiva in tematske pobarvanke vsak teden popeljejo v eno od poglavij lokalne zgodovine.

Vsebine so primerne tako za otroke, ki ĹĄe ne hodijo v ĹĄolo, kot tudi za osnovnoĹĄolce, sluĹžijo pa lahko tudi

ÂťSmo zelo verna druĹžinaÂŤ

Mojca: ÂťSmo ĹĄtiriÄ?lanska druĹžina iz okolice Velenja. MoĹž izhaja iz zelo verne druĹžine in tudi zame je bil Ĺže v otroĹĄtvu ta Ä?as okoli velike noÄ?i prav poseben. Vse to prenaĹĄava tudi v najino druĹžino. Tako vsako leto pred cvetno nedeljo po obiÄ?ajnem sobotnem Ä?iĹĄÄ?enju okrasimo hiĹĄo in njeno okolico s cvetjem in vrbovimi vejami, na katere obesimo pisana okrasna jajÄ?ka, na jedilno mizo, dnevni regal in ĹĄe kam pa postavimo velikonoÄ?ne figurice. Zadnja leta smo obiskali velikonoÄ?no razstavo na Dvorcu Gutenbuchel in ĹĄe tam dobili kakĹĄno idejo za okrasitev. Ko sta bila otroka ĹĄe manjĹĄa, jima je dedek naredil malo veÄ?je butare, ki smo jih seveda okrasili s pisanimi trakovi, roĹžicami in tudi pomaranÄ?a ni smela manjkati. Prav Ä?aroben pa je nato veliki teden, ĹĄe posebej, Ä?e je lepo vreme in na vsakem koraku vidiĹĄ prebujanje njene lepote. Takrat smo vsi v priÄ?akovanju novega Ĺživljenja. Letos bo to priÄ?akovanje ĹĄe veÄ?je. Seveda bomo pogreĹĄali blagoslov velikonoÄ?nih jedi v cerkvi, velikonoÄ?no vigilijo, ki sva jo z moĹžem obiskala sama in je v nama naselila prav poseben mir ter toplino; pogreĹĄali bomo velikonoÄ?no maĹĄo z mogoÄ?nim spevom orgel in radostnim petjem.

A verjamem, da bomo vse to poskuĹĄali nadomestiti – pripravili bomo vse jedi kot obiÄ?ajno, pogledali prenos maĹĄe na televiziji ter ĹĄli skupaj na sprehod v bliĹžnji gozd, saj smo doma na vasi, in obÄ?udovali mir ter lepoto naĹĄe prelepe narave, hvaleĹžni, da smo skupaj in zdravi. Ponedeljkovo kosilo za naĹĄe botre, krĹĄÄ?ence in birmanko pa bomo pripravili, ko bo to moĹžno. Verjamem, da bomo odslej znali ĹĄe bolj ceniti in spoĹĄtovati drug drugega.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Pisma znanim neznancem

Muzej Velenje aktiven na daljavo Muzej Velenje, ki je svoja vrata za obiskovalce povsem zaprl 13. marca, v Ä?asu epidemije veliko svojih dejavnosti nemoteno opravlja naprej, ob tem pa skrbi, da Ä?im veÄ? zanimivih muzejskih vsebin ponuja na spletni strani in druĹžbenih omreĹžjih.

Velenjski muzealci so tako pripravili kar nekaj novosti, ki omogoÄ?ajo dostop do muzejskih vsebin na daljavo, obiskovalce njihove spletne strani in profilov na druĹžbenih omreĹžjih pa spodbujajo tudi k ustvarjalnosti in obojestranski komunikaciji.

Na Facebook in Instagram profilih in na spletni strani Muzeja Velenje tako lahko najdete kar nekaj novih rubrik, s pomoÄ?jo katerih Muzej Velenje javnosti pribliĹžuje tudi tista podroÄ?ja muzejske dejavnosti, ki so sicer manj izpostavljena.

Tako na primer v novi rubriki, ki so jo naslovili ÂťIz depoja Muzeja VelenjeÂŤ, sodelavci Muzeja Velenje v sliki in besedi predstavljajo predmete, ki jih hranijo v njihovem depoju.

stanovanja in posestvo. Tudi za blagoslov jedil se bomo vsi zbrali skupaj jih najprej pripravili kot obiÄ?ajno in jih skrbno shranili do priprave velikonoÄ?nega zajtrka ŞegnaÂŤ. ZveÄ?er pa se bomo ob priĹžgani sveÄ?i veselili vstajenja z velikonoÄ?no hvalnico. VelikonoÄ?no jutro bo bolj umirjeno, skupaj bomo prebrali sporoÄ?ilo o vstajenju in spoĹĄtljivo zauĹžili velikonoÄ?ni zajtrk. Res bo vse drugaÄ?e. Vendar je vsaka stvar za nekaj dobra. Toliko, kot smo sedaj skupaj, ĹĄe nismo bili. Zanimivo je, da vse skupaj poteka bolj umirjeno, ker ni ostalih obveznosti in hitenja. V miru bomo opravili Ä?iĹĄÄ?enje stanovanj pred prazniki. Veliko pa se je v tem Ä?asu tudi pospravilo stvari, ki smo jih vedno odlagali na Ä?as, ko bomo imeli Ä?as. Ja, sedaj ga imamo in to je najveÄ? vredno. DoĹživljanje velikonoÄ?nih praznikov je lahko tudi brez zunanjih izraĹžanj ĹĄe po-

sebej globoko doĹživeto. In vse to vam iskreno Ĺželim in voĹĄÄ?im blagoslovljeno veliko noÄ?!ÂŤ

Raziskovalno-ustvarjalni predlogi

đ&#x;”˛

mz

Osamljenost. Stiska. Praznina. Pogreťanje. Žalost.

V teh dneh tudi na Festivalu Velenje veliko razmiĹĄljajo o tem, kako se je Ĺživljenje v hipu spremenilo.

Z mislimi so pogosto tudi v domovih za varstvo odraslih. ÂťVemo, kako neizmerno se osebje in vodstvo domov trudi, da so dnevi njihovih stanovalcev in stanovalk tudi v tej situaciji kar se da lepi. In koliko naporov vloĹžijo v to, da bi ostali zdravi ...,ÂŤ pravi direktorica Festivala Barbara Pokorny, ki predlaga, da se pridruĹžite projektu Pisma znanim neznancem. ÂťPredstavljajte si TonÄ?ko, Franceta, Marjeto, Greto, Majdo, Antona, Marijo, JoĹžeta, Janka, Silvo, Faniko, Jerneja ... in jim napiĹĄite pismo ... Komur-

koli. Znanemu neznancu, ki je v teh dneh osamljen, Ĺžalosten in morda tudi prestraĹĄen! SporoÄ?ite mu kaj lepega, iskrenega, spodbudnega, delite z njim kakĹĄno dobro zgodbo, napiĹĄite pesem, poĹĄljite mu srÄ?ne pozdrave,ÂŤ dodaja.

Pisem v tem Ä?asu zaradi moĹžnosti prenosa virusa naj ne bi poĹĄiljali po poĹĄti, zato predlagajo, da jih napiĹĄe in poskenirate ali pa kar poĹĄljete na elektronsko poĹĄto: barbara.pokorny@festival-velenje.si. Pisma bodo poslali v Dom za varstvo odraslih Velenje, kjer jih bodo natisnili in razdelili varovancem, tem pa bodo zagotovo polepĹĄala dneve. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

ZDRAVJE

9. aprila 2020

Tudi starejĹĄi se izobraĹžujejo na daljavo

petim zasluĹžnim Ä?lanicam naĹĄega AD. Takrat se dogodka lahko udeleĹžijo tudi tisti Ä?lani, ki bi sicer Ĺželeli aktivno sodelovati, pa niso imeli te moĹžnosti.ÂŤ

Ĺ olsko leto je za nekatere kroĹžke Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje zakljuÄ?eno, nekateri pa ĹĄe vedno potekajo na daljavo – Tako so izvedli tudi zbor Ä?lanov Mira ZakoĹĄek

LetoĹĄnje ĹĄolsko leto Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje se zakljuÄ?uje podobno kot veÄ?ina dogodkov v tem Ä?asu, na daljavo.

Tako so izvedli tudi tradicionalni zbor Ä?lanov. Vabila so poslali elektronsko na 380 naslovov, odzvali pa so se 103, ki so tudi potrdili predlagane sklepe. Upamo, da bo te epidemije kmalu konec in da bodo lahko pripravili slovesno prireditev s kulturnim programom in podelitvijo priznanj na konferenci Soustvarjamo Univerzo za tretje Ĺživljenjsko obdobje 25. maja.

Z njihovo predsednico Zdenko UrĹĄnik pa smo na daljavo pripravili tudi naslednji pogovor.

dno izvajamo na daljavo. Med drugim to velja za kroĹžke Time for English, PesniĹĄtvo in recitiranje, Umetnost Ĺživljenja skozi duhovno rast, Razgibajmo telo za aktivna srebrna leta, Ruski jezik ‌ NaĹĄi mentorji so tako inovativni, da na razliÄ?ne naÄ?ine spodbujajo vedoĹželjne ĹĄtudente.

Z gradivom, klikom na internetne strani, svojimi video posnetki vaj ... lahko ĹĄtudentje nadaljujejo izobraĹževanje. Res pa je, da bodo nekateri kroĹžki ĹĄe podaljĹĄali izobraĹževanje, ko bo nevarnost okuĹžbe mimo, nekateri pa so ga zakljuÄ?ili. Tako trenutno poÄ?ivajo glasbeni kroĹžki (ti celo leto pripravljajo ĹĄtevilne nastope, ki jih zdaj seveda ni), to velja tudi za planince, pohodnike ‌

Tudi na Univerzi za tretje Ĺživljenjsko obdobje se je moralo letoĹĄnje leto zaradi koronavirusa zakljuÄ?iti prej, kot ste naÄ?rtovali? ÂťNe Ä?isto povsem. Tam, kjer je to mogoÄ?e, izobraĹževanja ĹĄe ve-

Tudi tradicionalni zbor Ä?lanov je potekal na daljavo? ÂťÄŒlanicam nadzornega odbora sem predlagala to obliko v dobi sodobne tehnologije. Predsednica nadzornega odbora Lucija Maze je pridobila mnenje pravne

sluĹžbe MOV, da ga je moĹžno izvesti v takĹĄni obliki.

Vsem Ä?lanom, ki imajo elektronski naslov, smo poslali ustrezna vabila in gradiva in ti so potem po elektronski poĹĄti tudi glasovali. Soglasno smo potrdili vse predlagane sklepe in tako potrdili poroÄ?ila o delu, finanÄ?na poroÄ?ila, poroÄ?ilo nadzornega odbora in program dela za naprej.

Vsem Ä?lanom se zahvaljujem za odzivnost, ĹĄe posebej pa Mateji BalaĹžic, Manji Ĺ marÄ?an in Vidi Ĺ me, ki so s telefonskimi klici spodbudili sodelovanje ĹĄtevilnih Ä?lanov. Zavedamo se, da so teĹžki Ä?asi in da imajo ljudje druge skrbi. Menim, da je naĹĄ najveÄ?ji sovraĹžnik strah, ki ga lahko premagamo le z aktivacijo in spodbujanjem preko pogovorov in da obdrĹžimo stike na daljavo.

Obenem obĹžalujem, da se zbora niso mogli ÂťudeleĹžitiÂŤ tisti zvesti Ä?lani, ki bi sicer to storili, vendar nimajo doma raÄ?unalnika. Ko bo nevarnost mimo, toplo upam, da do 25. maja, bomo v vili Bianca

Zdenka UrĹĄnik, predsednica UNI 3: Âť Vesela sem, da smo marsikaj opravili na daljavo, a komaj Ä?akam, da se spet sreÄ?amo, upam, da bo to 25. maja.

izvedli konferenco "Soustvarjamo Univerzo za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje" z bogatim kulturnim programom in podelitvijo naziva "ÄŒastni Ä?lan UNI 3"

KakĹĄno pa je bilo tole ĹĄolsko leto? Študijsko leto 2019/2020 je bilo zelo razgibano. Uspelo nam je zadrĹžati ĹĄtevilo aktivnih kroĹžkov (46). Ponosni smo na novega – UÄ?inkovita raba pametnega telefona. Ĺ˝al so se sestali samo enkrat, in sicer pred uvedbo zaĹĄÄ?itnih ukrepov. V druĹĄtvu imamo 430 Ä?lanov, v izobraĹževalne programe pa se jih vkljuÄ?uje 540. Med sluĹĄatelji in mentorji se stkejo moÄ?ne vezi, tako da so vÄ?asih teĹžave, ko se kdo odloÄ?i, da ne bo veÄ? sodeloval. Ni torej dovolj, da najdemo profesionalnega strokovnjaka za posamezno podroÄ?je, biti mora tudi empatiÄ?en, soÄ?uten do ĹĄtudentov, ki se iz razliÄ?nih razlogov odloÄ?ajo za prikljuÄ?itev k neki skupini.

Ves Ä?as poskuĹĄamo zadovoljiti potrebe naĹĄih Ä?lanov po novih vsebinah in iĹĄÄ?emo nove programe, ob tem pa seveda tudi nove mentorje.ÂŤ Tole je tudi Ä?as, ko se zaÄ?enjate pripravljati na naslednjega? ÂťIskanje novih izobraĹževalnih

programov je naĹĄa stalna naloga, zato smo Ĺže decembra izdelali in preko animatorjev poslali Ä?lanom vpraĹĄalnike o zadovoljstvu in izobraĹževalnih Ĺželjah. Rezultat tega je bila uvedba novega kroĹžka (uÄ?inkovita raba pametnega telefona), ki se bo zaradi sile razmer moral prestaviti v novo ĹĄtudijsko leto 2020/2021. Radi bi v program izobraĹževanja vkljuÄ?ili zaÄ?etni teÄ?aj nemĹĄkega in francoskega jezika, za kar iĹĄÄ?emo mentorje. Nadaljevali bomo tudi z viĹĄjo stopnjo znanja angleĹĄkega jezika. Radi bi predvsem zainteresirali in pridobili nove ĹĄtudente za kroĹžke Sporazumevanja, Joge smeha, Naravno-ekoloĹĄki kroĹžek ... IĹĄÄ?emo mentorje za nordijsko hojo, pa ĹĄe kaj se bo izoblikovalo do konference v maju, ko bomo predstavili nove kroĹžke in njihove mentorjeÂŤ Koga pa pravzaprav vabite k sodelovanju? ÂťVabim vse vedoĹželjne, ki so v 3. in 4. Ĺživljenjskem obdobju iz Savinjske regije, da se nam pridruĹžijo na skupni poti za osebno rast, premagovanje izzivov sodobnega Ä?asa, bolj bogato Ĺživljenje aktivnega drĹžavljana.ÂŤ

Avtizem ostaja stalnica skozi vse Ĺživljenje Za starĹĄe avtistov je Ĺživljenje tako fiziÄ?no kot psihiÄ?no precej naporno – Otroci z motnjo avtizma svet doĹživljajo drugaÄ?e kot mi – Pogosto mislimo, da so uporniki, ki si Ĺželijo pozornosti Jasmina Ĺ karja

2. aprila je bil svetovni dan avtizma. Gre za razvojno motnjo, ki pomembno vpliva na razvoj posameznika, saj ima ta lahko teĹžave pri komunikaciji, v socialni interakciji in razmiĹĄljanju. V Sloveniji imamo kar nekaj druĹĄtev, organizacij in vzgojno-izobraĹževalnih zavodov, ki se ukvarjajo s tem. Med njimi je tudi Center za pomoÄ? otrokom in starĹĄem Ĺ˝alec, ki ga je ustanovila Sabina KoroĹĄec ZavĹĄek, ki skupaj s kolegi deli svoje znanje, dolgoletne izkuĹĄnje in pomaga starĹĄem premagovati vsakodnevne izzive pri vzgoji otrok s posebnimi potrebami.

Otroci z avtizmom doĹživljajo diskriminacijo vrstnikov

ÂťOtroci z avtizmom imajo razliÄ?ne potrebe in pravice, vkljuÄ?ujejo se v razliÄ?ne programe, ki jih ĹĄolski sistem ponuja, najveÄ? teĹžav pa se kaĹže pri izobraĹževanju v osnovni ĹĄoli z enakovrednim izobrazbenim standardom. Sistem ponuja dodatno strokovno pomoÄ? v obsegu dveh, treh ali ĹĄtirih ur, ki jih otrok dobi na teden, nimajo pa moĹžnosti sistemsko doloÄ?enega spremljevalca otroka z avtizmom, kar je za nekatere velika teĹžava. Vsaka ĹĄola se znajde po svoje, prav tako vsaka druĹžina. Veliko teĹžav imajo ti otroci tudi v srednji ĹĄoli, saj dijaki dobijo malo pomoÄ?i, predvsem pa so tudi Ĺžrtve diskriminacije vrstnikov. Nimamo idealnih razmer v ĹĄolskem sistemu,ÂŤ potarna KoroĹĄec ZavĹĄkova, ki je Ĺžalostna tudi zaradi tega, da Ä?etudi gredo otroci, ki imajo potencial, ĹĄtudirat, so ne glede na izobrazbo teĹžko zaposljivi, ker drĹžava

StarĹĄi so prepuĹĄÄ?eni samim sebi

Sabina KoroĹĄec ZavĹĄek

zelo malo ponuja, nimajo veliko moĹžnosti, Ä?eprav imajo ti otroci na doloÄ?enih podroÄ?jih izjemne potenciale, ki gredo v niÄ? in niso izkoriĹĄÄ?eni.ÂŤ

Trenutna situacija bo spet vse postavila stopniÄ?ko niĹžje

Sabina KoroĹĄec ZavĹĄek opaĹža, da je poloĹžaj otrok s to motnjo ĹĄe vedno problematiÄ?en: ÂťTerapije za otroke z avtizmom so v sistemu zdravstva prisotne, vendar jih ni dovolj, primanjkuje strokovnih delavcev, sploh tistih, ki imajo dodatna znanja za delo z otroki z avtizmom. StarĹĄi zato iĹĄÄ?ejo tudi poti zunaj zdra-

ÂťSpomnim se zaÄ?etka naĹĄe poti, ko smo dobili diagnozo avtizem in ĹĄli skozi razliÄ?ne faze sprejemanja in negotovosti. Za nas kot druĹžino so bili to veliki izzivi, s katerimi se sooÄ?amo ĹĄe danes, saj nas je strah, kaj bo prinesla prihodnost. Je pa tudi res, da se dnevno sooÄ?amo z izzivi, ki jih sproti reĹĄujemo. Sama veliko raziskujem in se pogovarjam s starĹĄi, ki so v podobni situaciji. Kar se tiÄ?e pomoÄ?i od drĹžave za terapije, svetovanje in pomoÄ?, je Ĺžal vsega premalo. Enkrat meseÄ?no logoped in dvakrat meseÄ?no delovna terapija absolutno nista dovolj. StarĹĄi pa smo prepuĹĄÄ?eni samim sebi. Vse ostale terapije so samoplaÄ?niĹĄke in veliko starĹĄev ne zmore plaÄ?evati terapij, saj se cene ene ure gibljejo med 40 in 60 evrov. Vzpostavili smo rutino, ki se je drĹžimo in se prilagajamo Aneju. Veliko nam pomagajo babice in dedki, da si lahko vzamemo nekaj Ä?asa tudi zase. V tem Ä?asu smo postavljeni pred veliko preizkuĹĄnjo, saj je Ĺživljenje obrnjeno na glavo. Moram priznati, da se prebijamo iz dneva v dan, raziskujemo, se izobraĹžujemo, hodimo na razliÄ?ne terapije (floortime terapija, igralna terapija). Najpomembneje je, da razvijamo otrokovo samostojnost, ki mu bo v Ĺživljenju najbolj koristila. HvaleĹžna sem, da druĹžina drĹži skupaj, se bodri in smo opora drug drugemu.ÂŤ vstvenega sistema, ki so samoplaÄ?niĹĄke. Ĺ˝al bosta trenutna situacija in gospodarska kriza vse znova postavili stopniÄ?ko niĹže, poslediÄ?no bo ĹĄe manj denarja namenjenega za terapije otrok z avtizmom.ÂŤ

Zgodbe otrok in druĹžin so razliÄ?ne

Za starĹĄe avtistov je Ĺživljenje tako fiziÄ?no kot psihiÄ?no pre-

Kako ravnati in se druĹžiti z njimi? ÂťDejstvo je, da je pomembno razumevanje njihovih stisk, da jih ne silimo v situacije, v katerih jim je teĹžko, paÄ? pa da jim ponudimo podporo. V tem vidim vstopanje v njihov svet. Veliko se druĹžim z druĹžinami otrok z avtizmom. Vem, v kako velikih stiskah so. V drĹžavi zanje ni dovolj dobro poskrbljeno, druĹžine se ekonomsko, Ä?asovno, energetsko izÄ?rpavajo, da bi pomagale otrokom.ÂŤ

2. april – svetovni dan zavedanja o avtizmu

VPIS PREDĹ OLSKIH OTROK V VRTEC VELENJE ZA Ĺ OLSKO LETO 2020/2021

cej naporno. ÂťRazliÄ?ne druĹžine se razliÄ?no sooÄ?ajo z avtizmom. Nekateri ga zavraÄ?ajo in si zatiskajo oÄ?i, da je z otrokom karkoli narobe, ne vidijo, da je razvoj drugaÄ?en, ko pa se z diagnozo enkrat sprijaznijo, pa iĹĄÄ?ejo vse mogoÄ?e oblike pomoÄ?i. Nekateri starĹĄi se hitro sprijaznijo in vzamejo avtizem kot del druĹžine, v teh tudi najlaĹžje ÂťzvozijoÂŤ. S humorjem, vkljuÄ?evanjem v vse mogoÄ?e oblike Ĺživljenja, predvsem pa ukvarjanjem z otrokom. Z njimi kolesarijo, obiskujejo gledaliĹĄke predstave in se veliko uÄ?ijo. Obstajajo pa tudi druĹžine, ki se teĹžko sprijaznijo s situacijo in tem, da je njihov otrok drugaÄ?en, v teh druĹžinah pa je veliko teĹžkih situacij iz dneva v dan,ÂŤ iskreno pove KoroĹĄec ZavĹĄkova. đ&#x;”˛

Zaradi trenutnega zaprtja vrtcev, ki traja od 16. 3. 2020 do preklica, smo z vpisom otrok v vrtec priÄ?eli 6. 4. 2020 in se bo izvajal do 19. 4. 2020.

Vloge za vpis otroka v vrtec bomo sprejemali po elektronski poťti na naslov: vpis@vrtec-velenje.si. Lahko jih oddate tudi po navadni poťti: Vrtec Velenje – ZA VPIS, Šlandrova 11 a, 3320 Velenje ali jih osebno prinesete in pustite v poťtnem nabiralniku na Upravi Vrtca Velenje (enota Tinkara, Šlandrova 11 a) na zunanji strani stavbe.

Vlogo za vpis otroka v vrtec in Pogodbo o doloÄ?itvi medsebojnih pravic in obveznosti starĹĄev in vrtca lahko dobite na spletni strani vrtca http://www.vrtec-velenje.si Vloge so lahko skenirane in opremljene s podpisom. V kolikor to ni mogoÄ?e, zadostuje navedba imena in priimka starĹĄev ali skrbnikov. K podpisu pogodbe vas bomo pozvali naknadno.

Potrebna dokazila iz 13. Ä?lena Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Velenje bodo starĹĄi priloĹžili, Ä?e jih bo k temu pozval vrtec.

Dodatne informacije so na voljo na el. naslovu vpis@vrtec-velenje.si in po telefonu 041 313 031 – Mateja LipiÄ?nik, 065 556 890 – Anja Knez.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 15

REPORTAŽA

9. aprila 2020

15

Namesto v trgovine k lokalnim ponudnikom Preverili smo ponudbo nekaterih lokalnih pridelovalcev hrane, ki soglaĹĄajo, da ljudje v teh Ä?asih podpirajo domaÄ?e z nakupovanjem lokalne hrane, ki je bolj kakovostna in hranilna Jasmina Ĺ karja, Tina Felicijan

Da prodaja pridelkov in izdelkov na kmetijah ostaja nemotena tudi v naĹĄem lokalnem okolju, skrbijo mnogi kmetje, ki omogoÄ?ajo potroĹĄnikom nakup lokalno proizvedene hrane neposredno na kmetiji, v precejĹĄnji meri pa uporabljajo tudi dostavo na dom (potujoÄ?o prodajalno). Seveda je pri prodaji na kmetijah treba upoĹĄtevati ukrepe za primerno zaĹĄÄ?ito za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja okuĹžbe. PriporoÄ?ljivo je, da kupci s seboj prinesejo svojo embalaĹžo ter tako poskrbijo za svoje zdravje in zdravje prodajalca.

Kmetija Napotnik, TopolĹĄica Na vpraĹĄanje, ali ljudje kaj bolj uporabljamo in vidimo te izredne razmere kot priloĹžnost da kupujemo domaÄ?e, GaĹĄper Napotnik odgovori: ÂťNa naĹĄi kmetiji opaĹžamo poveÄ?ano zanimanje za naĹĄe izdelke, lahko bi rekli, da ljudje v teh dneh veÄ? pozornosti namenijo zdravi, lokalni hrani. Tudi pri sami neposredni prodaji je ĹĄe precej neizkoriĹĄÄ?enega potenciala. Seveda ga je nemogoÄ?e izkoristiti Ä?ez noÄ?, to so procesi, ki trajajo precej Ä?asa. Da se vzpostavijo vezi med ponu-

prodajo na kmetijah so se kmetje zaÄ?eli intenzivno ukvarjati, te izredne razmere pa so dobro izkoristili in prodajajo svoje izdelke na trĹžnicah in terenu. Na vpraĹĄanje, kakĹĄno je povpraĹĄevanje pri njih, odgovori, da zelo razliÄ?no in da na prodajo vpliva tudi vreme. ÂťKer so ljudje doma in ko posije sonce, je veÄ? povpraĹĄevanja po ponudbi za Ĺžar (Ä?evapÄ?iÄ?i, hrenovke, pivske klobase, svinjska rebra). Takrat se naĹĄ obseg dela poveÄ?a. V Velenju imamo avtomat ÂťmesomatÂŤ in ga veÄ?krat dnevno polnimo, ko se zaÄ?ne lepo vreme. Zaradi trenutnih izrednih razmer smo se odloÄ?ili, da bomo meso in izdelke vozili do njihovih vrat, in tudi to se obrestuje, saj ljudje ne gredo iz hiĹĄe, radi pa bi jedli dobro hrano. Ko je slabo vreme, pa gre bolj po suhomesnatih izdelkih, ocvirkih in domaÄ?ih klobasah. Kar se tiÄ?e zaĹĄÄ?ite za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja okuĹžbe, je takĹĄna, kot jo je doloÄ?ila oblast, vsi smo zaĹĄÄ?iteni s polno opremo in pri vhodu v trgovino pozivamo naĹĄe stranke, da se primerno zaĹĄÄ?itijo in upoĹĄtevajo vse predpise za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja okuĹžbe.ÂŤ

Vrtnarstvo Imperl, Florjan Pestra ponudba druĹžinske kmetije Imperl iz Florjana je bila na velenjski trĹžnici nepogreĹĄljiva. TomaĹž Imperl je vsak dan prinaĹĄal sveĹžo sezonsko zelenjavo, pa tudi vloĹžene in drugaÄ?e predelane povrtnine. Ko so se zaÄ?ele izredne razmere, delo na polju ni trpelo, saj vse potrebno postorijo druĹžinski Ä?lani, so pa potrebovali nekaj dni,

Ponudba domaÄ?ih Ĺživil je pestra, avtomat ima pri tem pomembno prodajno vlogo.

dniki in kupci, da kmetje osvojijo predelavo in prodajo, lahko traja mesece ali leta. Na naĹĄi kmetiji se drĹžimo ustaljenih prodajnih poti, svoje izdelke prodajamo na domu, preko avtomatov in v prodajalni, ter v trgovinah KZĹ D. OpaĹžamo poveÄ?ano prodajo predvsem mleka, skute, jogurtov in masla. Seveda pri prodaji upoĹĄtevamo ukrepe in priporoÄ?ila za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja okuĹžbe, ki jih je pripravila Uprava za varno hrano in se jih drĹžimo tudi na naĹĄi kmetiji. Na avtomatih je razkuĹžilo za roke, ki ga lahko kupci uporabijo po nakupu, avtomate se veÄ?krat dnevno razkuĹžuje, prav tako opozarjamo stranke, da se drĹžijo varnostne razdalje, Ä?e jih je veÄ? hkrati pred avtomati.

Veliko strank pa tudi uporablja rokavice za enkratno uporabo. Iste ukrepe imamo uvedene tudi v prodajalni.ÂŤ

Mesarstvo KriĹžnik, Gaberke Mesarstvo KriĹžnik se ukvarja s predelavo in trgovino mesa in mesnih izdelkov, njihovo vodilo pa je, da prodajajo meso slovenskih kmetov in rejcev ter stremijo h kvaliteti izdelkov. OpaĹžajo, da ljudje v trenutni situaciji gledajo na to, kaj jedo, kakĹĄne so sestavine, od kod prihaja doloÄ?ena hrana, in jim ni teĹžko odĹĄteti kakĹĄen evro veÄ?. ÂťSedaj v teh razmerah je pri nas povpraĹĄevanje ĹĄe veÄ?je, ljudje kupu-

naÄ?in dela je namreÄ? velik organizacijski izziv. Ni enostavno hkrati oskrbovati vrtov ravno v Ä?asu, ko je dela na zemlji najveÄ?, dvigovati telefona, pripravljati gajbice, sprejemati stranke ‌ Se pa trud obrestuje, saj so dobili veliko novih strank. KaĹže, da se je zavedanje o prednostih lokalno pridelane hrane razĹĄirilo, razmiĹĄlja TomaĹž Imperl in upa, da bodo ljudje podpirali lokalno tudi potem, ko se bo Ĺživljenje vrnilo na stare tire. Zaenkrat kaĹže, da bodo tudi letos pridelovali v vsaj enakem obsegu kot lani, Ä?e ne celo veÄ?. ÄŒeprav so se stranke navadile na takĹĄen naÄ?in prodaje, pa sogovornik upa, da se bo lahko Ä?imprej vrnil na trĹžnico. Še nikoli nisem bil tako dolgo doma. PogreĹĄam stranke, komunikacijo in mestni utrip,ÂŤ je ĹĄe povedal.

BrineÄ?ev mlin, ReÄ?ica ob Savinji BrineÄ?ev kmeÄ?ki mlin na uro zmelje tono Ĺžita. Z moko zalagajo okoliĹĄke prodajalne in domaÄ?o trgovino, v kateri ponujajo tudi pekovske izdelke. Ko se je zaÄ?elo paniÄ?no nakupovanje zalog, se je povpraĹĄevanje po moki poveÄ?alo tudi pri njih. ÄŒeprav so delali precej veÄ? kot obiÄ?ajno, ĹĄe niso presegli zmogljivosti mlina, domaÄ?e prodaje ali dobave trgovinam. Ker so poveÄ?ano povpraĹĄevanje priÄ?akovali, so Ĺže prej poveÄ?ali zaloge Ĺžit. Ker jih dobavljajo od okoliĹĄkih kmetov, ki pridelujejo ajdo, koruzo in piro, ter iz Prekmurja, od koder vozijo pĹĄenico, pa tudi dobava ni bila ovirana. Zato je posel lahko nemoteno stekel. ÂťNajveÄ? smo prodali v prvih dneh izrednih razmer, zdaj pa se je Ĺže nekoliko umirilo. VeÄ? prodamo moke kot peciva, kar

Trgovina BrineÄ?evega mlina je ohranila ustaljeni delovni Ä?as. Po predhodnem naroÄ?ilu pa vam izdelke pripravijo in pridejo naproti do parkiriĹĄÄ?a.

Pravkar nabrano zelenjavo, jesenske pridelke ali vloĹžene dobrote pri Imperlu pripravijo v kartonske ĹĄkatle.

da so naĹĄli alternativo za prodajo pridelkov. ÂťNa naĹĄo Facebook stran vrtnarstvo in kmetija Imperl smo objavili ponudbo, v kateri je ĹĄe nekaj jesenskih pridelkov, veliko pa tudi sveĹže listnate zelenjave, po kateri je najveÄ? povpraĹĄevanja. Stranke smo obvestili, da sprejemamo naroÄ?ila za pripravo gajbic zelenjave, ki jih lahko stranke v dogovorjenem terminu prevzamejo pri nas doma. Ker imamo prav zdaj ogromno dela na naĹĄih poljih, nimamo Ä?asa za dostavljanje, pa tudi ne moremo biti ves Ä?as dosegljivi. Zato gajbice pripravljamo ob torkih in petkih, naroÄ?ila po telefonu ali Facebooku pa sprejemamo do ponedeljka in do Ä?etrtka do 16. ure. Seveda prosimo vse, naj ne prihajajo k nam nenapovedano,ÂŤ je povedal in dodal, da se morajo za hitro in varno izmenjavo potruditi tako oni kot stranke. Nov

pomeni, da ljudje peÄ?ejo sami doma. Verjetno veÄ? kot prej. Ĺ˝e prej smo imeli veliko lokalnih kupcev, zdaj pa imamo nekaj novih strank.

Ljudje na podeĹželju so navajeni kupovati osnovna Ĺživila in kuhati.

Mleko pri enem sosedu, jajca, meso pri drugih, zelenjavo pridelujemo na vrtu. Na trgovine so bolj navajene mlajĹĄe druĹžine, ker so starĹĄi cele dneve v sluĹžbi. Za nakupe pri pridelovalcih in za kuhanje iz osnovnih sestavin si je namreÄ? treba vzeti Ä?as. Vendar zadnja leta opaĹžam, da tudi mlajĹĄi kupujejo moko in peÄ?ejo doma, kolikor jim Ä?as dopuĹĄÄ?a, v tem obdobju pa sploh. Morda bo vse to dolgoroÄ?no pozitivno vplivalo na zavedanje ljudi, da lahko v svoji okolici neposredno od pridelovalcev dobijo kakovostna osnovna Ĺživila, da ni potrebno zahajati v nakupovalne centre. Tudi manjĹĄe trgovine v okolici mest imajo zdaj veÄ? prometa,ÂŤ razmiĹĄlja BoĹĄtjan Kolenc in ocenjuje, da bi lahko bila SAĹ A regija samooskrbna z moko, Ä?e bi đ&#x;”˛ se kmetje v veÄ?ji meri lotili tudi pridelave pĹĄenice.

V Komunalnem podjetju skupaj Ä?ez vse ovire Velenje – V Komunalnem podjetju Velenje si v Ä?asu epidemije, ko se je na mnogih podroÄ?jih delo skoraj ustavilo, ne morejo privoĹĄÄ?iti, da izvajanje vodne in toplotne oskrbe, odvajanje in Ä?iĹĄÄ?enje komunalnih in padavinskih odpadnih voda, izvajanje pogrebno pokopaliĹĄke dejavnosti, priprava pitne vode in nadzor nad kakovostjo pitne vode, ne bi potekalo nemoteno.

Ker sta varnost in zdravje zaposlenih na prvem mestu, so poskrbeli, da imajo delavci ustrezno zaĹĄÄ?itno opremo in vsa potrebna navodila za pravilno ravnanje v Ä?asu epidemije.

Kljub zmanjĹĄanim vzdrĹževalnim ekipam na terenu ter teĹžjim pogojem dela distribucija poteka normalno.

Vodstvo Komunalnega podjetja Velenje o sodelavcih v teh nehvaleĹžnih trenutkih pravi: “Nekje je bilo zapisano, da izredne razmere ne oblikujejo znaÄ?aja, ga pa razkrijejo. NaĹĄi zaposleni so v teh razmerah pokazali veliko mero razumevanja, odgovornosti in pripravljenosti doprinesti k nemoteni komunalni oskrbi in poslovanju podjetja. Njihova predanost delu, ki ga v teh razmerah opravljajo, dokazuje, da imajo srce na pravem mestu in da lahko skupaj premagamo vse ovire.â€?

Na fotografijah: delavca v zaĹĄÄ?itni opremi pri vozilu za Ä?iĹĄÄ?enje kanalizacije, delavca v zaĹĄÄ?itni opremi na napravah za pripravo pitne vode, delavec v zaĹĄÄ?itni opremi pred prevozom pokojnika na obdukcijo, pogrebci pri pogrebni slovesnosti.

Mesni butik, mesomat in potujoÄ?a prodajalna tudi v Ä?asu izrednih razmer ponujajo veliko dobrot.

jejo lokalno hrano ne samo pri nas, tudi drugod opaĹžamo podobno.

Je pa res, da bodo trenutne razmere ljudi prisilile, da bodo kupovali Ä?im ceneje. VeÄ? bodo kupovali od nas, veÄ? bomo mi kupovali od slovenski kmetov. Mi lahko poveÄ?amo prodajo na kmetiji samo tako, da ponujamo izdelke vrhunske kakovosti in okusa,ÂŤ pove Andrej KriĹžnik, ki v svojem mesnem butiku ponuja ĹĄe druge izdelke, kot so med, testenine, rezanci, keksi – vse z domaÄ?ih kmetij. Z neposredno

NaĹĄ Ä?as, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

SOCIALA

9. aprila 2020

ZatiĹĄje, ki ne bo dolgo trajalo

SOCIALNI podlistek DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

Kako centri za socialno delo, varne hiĹĄe, materinski domovi in druge organizacije za pomoÄ? Ĺžrtvam nasilja v druĹžini obravnavajo nove primere ter kaj se je na tem podroÄ?ju dogajalo v prvih tednih izolacije?

Izolirali so se tudi materinski domovi

Tina Felicijan

Iz Francije, Brazilije, Velike Britanije, Cipra, tudi iz Avstrije Ĺže poroÄ?ajo o drastiÄ?nem porastu prijavljenega nasilja za ĹĄtirimi stenami. Iz informacij na spletu lahko razberemo, da so se prijave druĹžinskega nasilja na Kitajskem v Ä?asu karantene podvojile, v Veliki Britaniji je ĹĄtevilo klicev v sili narastlo za Ä?etrtino, v Sloveniji pa je prijav in klicev na pomoÄ? manj, kot bi priÄ?akovali. To pa ni dobra novica, pravijo strokovni delavci, saj to po vsej verjetnosti ne pomeni, da so druĹžinski odnosi tako harmoniÄ?ni. Mnoge Ĺžrtve nasilja nimajo moĹžnosti, da bi se umaknile in poiskale pomoÄ?. KakĹĄno obliko pomoÄ?i pa v teh izrednih razmerah, ko so v izolaciji tudi varne hiĹĄe, materinski domovi in krizni centri, sploh lahko priÄ?akujejo?

Kljub priÄ?akovanjem se ne kaĹže veÄ? nasilja

Za enkrat ne kaĹže, da bi spremembe v dinamiki druĹžinskega Ĺživljenja, ki so jih z delom od doma in poukom na daljavo prinesle izredne razmere, povzroÄ?ile veÄ? nasilja v druĹžini. Je pa to teĹžko z gotovostjo trditi, saj se nasilje v druĹžini zabeleĹži le s prijavo policiji ali stikom s CSD in drugimi organizacijami za pomoÄ? Ĺžrtvam. ÂťNasilje je lahko prisotno ĹĄe preden se pokaĹže,ÂŤ poja-

â?ą

Varna hiĹĄa Velenje: 03 897 66 90 in 031 243 071 ali Facebook stran Varna hiĹĄa Celje, Velenje, Slovenj Gradec

snjuje direktorica CSD Velenje Valerija KidriÄ? in dodaja, da delo na podroÄ?ju varstva otrok in druĹžin ter pomoÄ?i Ĺžrtvam nasilja trenutno stoji, ker stojijo tudi sodni postopki. LoÄ?eni starĹĄi, ki Ĺže imajo urejeno skrbniĹĄtvo otrok in stike, na strokovne delavce pogosto naslavljajo vpraĹĄanja v zvezi z izvajanjem dogovora v Ä?asu izolacije. Mnogi dvomijo, da je smiselno seliti otroka iz enega okolja v drugega in ga dodatno izpostavljati.

Kam po prepovedi pribliĹževanja?

Sodni postopki stojijo, vendar se nasilje v druĹžini ĹĄteje za nujno zadevo, zato z Ĺžrtvami in storilci delajo neovirano. Medtem ko so prvi tedni, odkar so otroci in veÄ?ina starĹĄev doma, minili mirno, so prejĹĄnji teden pa so na velenjskem CSD obravnavali tri ukrepe prepovedi pribliĹževanja. ÄŒe partnerja Ĺživita skupaj in po zakonu velja, da Ĺžrtev nasilja ostane, kjer Ĺživi, medtem ko se mora povzroÄ?itelj nasilja umakniti – kam se bo umaknil zdaj, ko je njegova socialna mreĹža v izolaciji, ko do zaÄ?asnih namestitev zaradi ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja epidemije ni mogoÄ?e, ko je ovirano najemanje trĹžnih stanovanj, ki jih v Velenju tako ali tako drastiÄ?no primanjkuje? Odgovora ni. Vsaj ne takĹĄnega, ki bi reĹĄil situacijo in hkrati zadostil ukrepom.

â?ą

Na policijski postaji Velenje smo izvedeli, da v teh tednih ĹĄe niso obravnavali veÄ? primerov nasilja v druĹžini kot obiÄ?ajno.

mestu,ÂŤ je strokovna delavka Aleksandra Mulej pojasnila, zakaj lahko v prihodnjih tednih priÄ?akujemo veÄ? druĹžinskega nasilja.

Nam bliĹžnje enote varne hiĹĄe so trenutno polne, malo prostih mest pa je tudi v kriznih centrih. ÂťGre za to, da so Ĺženske, ki so bile nastanjene pred razglasitvijo ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja koronavirusa, v varnih hiĹĄah in kriznih centrih ostale, saj trenutno nimajo moĹžnosti urejati svoje stanovanjske ali zaposlitvene problematike,ÂŤ pojasnjuje sogovornica in dodaja, da bi z novimi prosilkami za namestitev opravili razgovor ob upoĹĄtevanju vseh varnostnih ukrepov. Zdrave prosilke bi napotili v krizni center v Mariboru, kjer ĹĄe imajo ne-

kaj prostora, bolne pa bi napotili na enotno lokacijo, ki jo je za ta namen pripravilo ministrstvo.

Sicer program velenjske varne hiĹĄe nemoteno teÄ?e dalje. Uporabnice imajo stike, saj si delijo prostore, so pa opremljene z zaĹĄÄ?itnimi sredstvi in obveĹĄÄ?ene o poostreni skrbi za urejanje in higieno prostora, prav tako imajo omejene izhode. ÂťV teh dneh imamo veliko manj administrativnega dela in lahko nudimo veÄ? psihosocialne moÄ?i. Veliko se pogovarjamo o zaĹĄÄ?iti pred okuĹžbo, da nekako pomirimo skrbi. ÄŒeprav so naĹĄe kapacitete zasedene, pa smo dosegljivi za posvet in usmeritve,ÂŤ je ĹĄe povedala Aleksandra Mulej.

â?ą

ÂťOcenjujem, da bodo po tem obdobju izolacije potrebe po namestitvah v varnih hiĹĄah in materinskih domovih precej veÄ?je kot doslej,ÂŤ pravi vodja materinskega doma Mozirje – Ĺ˝alec Dragica VeÄ?ek.

storih in omejevanjem gibanja.

Za vsak primer so prosto sobo Ĺže pripravili za namestitev tistih uporabnic, ki bi morda zbolele, da bi tako poskusili prepreÄ?iti ĹĄirjenje virusa med druge. ÂťNimamo pa navodil v zvezi s skrbjo za otroke morebitno okuĹženih mamic. Nam zakon ne dovoljuje, da bi prevzeli skrb za otroke, Ä?eprav pri tem pomagamo. V primeru okuĹžbe ali hospitalizacije, bodo morale za otroke poskrbeti ustrezne sluĹžbe. Upam, da do tega ne bo priĹĄlo. Niti ne vemo, kako bi uÄ?inkovito ravnali v primeru potrebe po novi namestitvi, da ne bi ogrozili drugih uporabnic, ki so

â?ą

V varnih hiĹĄah se je Ä?as ustavil

Varne hiĹĄe v Velenju, Celju in Slovenj Gradcu ĹĄe ne zaznavajo porasta druĹžinskega nasilja. Glede na statistiko drugih drĹžav pa priÄ?akujejo spremembe tudi pri nas. ÂťV obiÄ?ajnem Ĺživljenju smo ljudje bolj aktivni, ne preĹživimo toliko Ä?asa s partnerji in drugimi druĹžinskimi Ä?lani. Zdaj, ko smo praktiÄ?no ves Ä?as skupaj za ĹĄtirimi stenami, pa na plano prihajajo razne nerazreĹĄene stvari, pojavljajo se konflikti, strah zaradi sploĹĄne situacije povzroÄ?uje nestrpnost, vzkipljivost in podobne slabĹĄe karakterne lastnosti, ki jih ni enostavno obvladati. Pogosto so povod za prepire, ki vodijo tudi v fiziÄ?no nasilje, finanÄ?na negotovost, nezadovoljstvo v Ĺživljenju, napetosti na delovnem

Tudi v materinskem domu Mozirje – Ĺ˝alec, ki na dveh lokacijah nudi zatoÄ?iĹĄÄ?e skupno devetim Ĺženskam ter njihovim otrokom, je ĹĄe vse mirno, poroÄ?a vodja doma Dragica VeÄ?ek. Vendar: ÂťPo mojih izkuĹĄnjah je trenutna situacija neko akutno stanje. Ko se bodo razmere v zvezi s koronavirusom umirile in bo ta adrenalin popustil, pa lahko priÄ?akujemo grozen naval. Vsi stresi, ki se zdaj dogajajo v druĹžinah, se bodo manifestirali. Ocenjujem, a bo veliko razdorov, loÄ?itev in zato veliko potreb po namestitvah v materinskih domovih in varnih hiĹĄah. Ljudje so zdaj prisiljeni bivati skupaj in priÄ?akujemo lahko, da se bodo stresne situacije, v katerih Ĺžrtve nasilja Ĺživijo, ĹĄe zaostrile in poglobile stiske,ÂŤ predvideva.

Za zdaj so vse uporabnice zdrave, za kar si zelo prizadevajo s poostreno higieno v skupnih pro-

Materinski dom Mozirje in Žalec: 03 583 15 30

To je zahtevno obdobje za socialne dejavnosti. Situacije, ki so se prej reĹĄevale po ustaljenih postopkih, so zdaj zaradi ukrepov za zajezitev epidemije bolj zapletene. ÄŒas bo pokazal ĹĄe marsikatere teĹžave, vendar tudi reĹĄitve. ÂťGlavno nas ĹĄe Ä?aka. ZatiĹĄje ne bo dolgo trajalo,ÂŤ pravi direktorica CSD Velenje Valerija KidriÄ?.

zdaj v izolaciji. Nekako bi se morali znajti,ÂŤ pravi sogovornica in dodaja, da sicer imajo zaĹĄÄ?itno opremo, ne morejo pa vzdrĹževati varnostne razdalje, saj strokovne delavke v teh dneh veliko komunicirajo z uporabnicami, da pomirijo njihovo zaskrbljenost, otrokom pa pomagajo pri pouku na daljavo, saj nekatere mame tega ne zmorejo. Sicer pa obvladujejo psihiÄ?ne napetosti, ki kljub razmeram niso prehude, in skrbijo, da Ĺživljenje uporabnic in otrok teÄ?e dalje. đ&#x;”˛

Se spomniĹĄ, ko si bila ĹĄe mala punÄ?ka, z oblekico z volanÄ?ki in palmo sredi glave? Se spomniĹĄ, ko so te v vrtcu suvali in ĹĄÄ?ipali fantje – kaj so ti takrat govorili odrasli?

Kdor se tepe, se ima rad.

So svojega triindvajsetega leta sem verjela, da so Ĺženske, ki ostajajo v nasilnem odnosu, za svojo Ĺživljenjsko situacijo krive same. Ĺ e veÄ?, obsojala sem Ĺženske, ki imajo otroke in vztrajajo v nasilnem odnosu. Pri nas doma ga nismo poznali.

Pri triindvajsetih letih sem sredi noÄ?i krvava, prestraĹĄena in psihiÄ?no popolnoma sesuta pristala v velenjski deĹžurni ambulanti.

Ko sva se spoznala, sva se najprej videvala samo ob vikendih. Igrala sva karte, kuhala, gledala filme. Pogovarjala sva se neke sploĹĄne stvari. Nikoli zares. Nikoli do jutra. Hitro je zmanjkalo tem. Nikoli si nisva odpirala srca in raziskovala drug drugega. Bilo je neobvezujoÄ?e, sproĹĄÄ?eno. NiÄ? resnega.

ImaĹĄ fanta? Ne. Imam nekoga. ÄŒe se mi takrat ne bi Ĺživljenje nepriÄ?akovano obrnilo na glavo in me pahnilo v ta odnos, ga verjetno po nekaj sobotnih veÄ?erih ne bi bilo veÄ?. Bilo je teĹžko obdobje in nisem Ĺželela biti sama. Napaka. Danes, nekaj let kasneje, raje za vedno sama, kot z nekom zato, da nisem sama. V resnici sem bila z njim najbolj sama. Osamljena.

SliĹĄim korake. Zapre vhodna vrata. ÄŒakam. ÄŒe bo ton spravljiv, bo danes mogoÄ?e vse v redu. ÄŒe bo odrezav, moraĹĄ iz stanovanja. Prijazno odzdravim.

Zmenjena sem z mami. Grem mal domov pogledat. Aja? Ĺ˝e vÄ?eri si bla. Zihr doma skoz Ä?ez mene govoriĹĄ. A si mi kupla kak pir? Vsak dan mu ga. Po pivu je miren in zadrema.

Strah je tisti, ki te ohromi. Bes v oÄ?eh, ko te drĹži za vrat. OlajĹĄanje, ko se Ä?ez par sekund spomni, da se bodo poznali prsti in popusti. Na tisoÄ? koncev razbit nov Ä?ajnik, ki ti ga je za novo leto podarila prijateljica. Ker je ura deset zveÄ?er in nima niÄ? za kadit. Pravi, da brez trave ne more zaspat. Po mizi pobira mrvice. Zaprem oÄ?i in molim, da bo dovolj. Daljinec malo mimo glave, ko mu reÄ?em, Ä?e da malo bolj na tiho televizijo. Pa ka je lejo, ka teĹžiĹĄ? Tk si butasta, lej kaka si. Minuto prej je bilo vse v redu. Nikoli zares ne vem.

Grem. Ne morem veÄ?. (ÄŒe me ne boĹĄ ti en dan ubil, se bom sama, veÄ?krat pomislim.) Pejt. Zagrabi me z vso silo in porine na hodnik. Pejt, pras‌, ista si kot moja mama. Ista! KriÄ?i. Stojim na hodniku. V copatih. Grem pred blok.

Pozno je. SneĹži. Sem brez telefona. Sesedem se na stopnice. JoÄ?em. Nisem pozorna in ga ne sliĹĄim. Zagrabi me za lase.

Prit notr, vsi te bojo Ä?uli! Sam nej pride en zdle vpraĹĄat ka ti je, te vrĹžem Ä?ez balkon. BivĹĄo sm z bulsi razbil, a tega ti pa niso povedali? Tri dni se je pobirala.

Niso mi povedali. So me pa opozorili. Tvoji ljudje. A govorimo o isti osebi?

Ni on tak.

TiĹĄina. SliĹĄim svoje srce in teĹžko poĹžiram slino. Hodiva po stopnicah. VeÄ?nost se zdi. Vrneva se v stanovanje. Z oÄ?mi iĹĄÄ?em telefon. V glavi ĹĄtejem korake.

Do telefona. Do vrat.

Koliko ĹĄans imam?

Oprosti. Sej veĹĄ, da ne znam drugaÄ?. Zmegli se mi. Stemni se mi pred oÄ?mi in ne vem ka delam. Sama si kriva, skos me provociraĹĄ.

S Ä?im?

Sosed tolÄ?e po steni in krementira. On tolÄ?e nazaj in kriÄ?i. Gospod na drugi strani odneha. Ne pokliÄ?e policije.

Ko te udari prviÄ? si v popolnem ĹĄoku. Ustavi se Ä?as. Telo je prisotno, um je daleÄ? stran. Kaj se je ravnokar zgodilo? Nekdo je udaril mene?! Kdo si ti? S kom Ĺživim? Ko popusti ĹĄok, me pograbi jeza. KriÄ?im. Nikoli v Ĺživljenju me nihÄ?e ni udaril! Kdo si pa misli, da je? Napaka. Zvijem se v klobÄ?iÄ? in si z rokami zakrijem glavo. Pada.

Po tem, ko me je udaril prviÄ?, mi je v solzah razlagal svojo Ĺživljenjsko zgodbo. Tudi on je bil nekoÄ? samo otrok. Tepen, zanemarjen, veÄ?krat laÄ?en.

Poiskala ti bova pomoÄ?. Bova. Skupaj bova ĹĄla. Bova.

Ne nasedaj. Kupuje si Ä?as. Na to karto bo igral vsakiÄ?.

S prijateljicami sem na kavi. Kako se imata? Fajn. Ne povem, da me je dan prej ugriznil v roko, ko sva hodila domov, ker sem se v prepiru postavila na stran njegove mame.

Prosim, vpraĹĄaj ĹĄe enkrat. Prosim, dobro me poglej. Prosim, prosim, naj nekdo opazi, da me je groza. Da me je strah. Nikjer te ni. Sej veĹĄ, druĹžinsko Ĺživljenje. Se nasmejim. Sam, da se maĹĄ lepo. Ja. Mama me veÄ?krat vpraĹĄa, kako se imava. LaĹžem, da sva v redu. LaĹžem, mama. Sem kriÄ?ala v sebi. Mama. Poglej moje noge. Plave so od brcanja.

Ker ve, da tam nihÄ?e ne vidi.

Skupaj sva bila pribliĹžno tri leta.

Spomni se, kdo si. Spomni se, kdo si bila preden si ga spoznala. Spomni se.

Tista peta si. Tista peta, ki pade po stopnicah. Otroka hoÄ?e. BoĹĄ z njim Ĺživela v Varni hiĹĄi? Te bo med noseÄ?nostjo brcal v trebuh?

Spomni se. Spomni se, da si bila nekoÄ? nekdo. Bila si samosvoja, imela si moÄ?an karakter. Veliko si se smejala. Ljudje so bili radi v tvoji druĹžbi. Hodila si na faks, potovala, druĹžila si se. Veliko si se druĹžila. S kom se zares druĹžiĹĄ danes?

V sluĹžbi je. PokliÄ?i v svojo, reci da si zbolela. Poberi najnujnejĹĄe stvari. NapiĹĄi listek. Izklopi telefon.

Ko sem priĹĄla tisto dopoldne domov, sem ĹĄla po verjetno dvajsetih letih spat v posteljo svojih starĹĄev. Spala sem cel dan.

Ko sem zveÄ?er priĹžgala telefon, sem dobila kup sporoÄ?il. Oprosti. Rad te imam. Kur‌S kom si?! Vsi so me pustili. Ista si kot vsi. ÄŒe zdle ne prideĹĄ se bom ubil. Obesu se bom na radiator. MrĹĄ pra‌ Kr pazi se, ko boĹĄ hodla domov! BoĹĄ ti mene j‌ Sam povej komu, Ä?e upaĹĄ!

Sem se ĹĄe mesece bala, ko sem hodila zveÄ?er domov? Sem se.

Me je klical, pisal, grozil, izsiljeval? Je. Bi danes pisala, Ä?e ne bi takrat izbrala ĹĄe zadnje atome moÄ?i in ĹĄla? Verjetno ne.

Bi sploh ĹĄe bila?

VeÄ?krat se spomnim na malo punÄ?ko z obleko z volanÄ?ki in palmo sredi glave. Brala je knjige o princih in princeskah. Ni vedela kakĹĄen svet jo Ä?aka.

Danes pa nekaj zagotovo ve. Ob moĹĄkem se mora poÄ?utiti varno. Biti morata neĹžna in ljubeÄ?a. Kdor se spoĹĄtuje, se ima rad. Kdor se tepe, potrebuje pomoÄ?. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 17

Odkar je vodstvo Nogometne zveze Slovenije 12. marca sporoÄ?ilo, da zaradi pandemije koronavirusa prekinjajo vsa tekmovanja pod svojim okriljem, so nogometne zelenice prazne, brez tekem.

V prvi Telekom ligi Slovenije so do prekinitve odigrali petindvajset krogov, kdaj bodo odigrali, Ä?e jih bodo sploh, preostalih enajst, ĹĄe ni znano. Tako nogometne zelenice samevajo, enako tudi Rudarjevi.

Igralci seveda kljub neigranju niso brez obveznosti. Damjana Trifkovića, Rudarjevega kapetana, smo opazili v ĹĄportnem oblaÄ?ilu ob Ĺ kalskem jezeru. S klicem po telefonu smo se z njim dogovorili za pogovor na daljavo.

In prviÄ? se je piscu teh vrstic zgodilo, da je bil med pogovorom v zaprtem avtomobilu, ki je imel le rahlo odprto okno, sogovornik pa je bil na primerni razdalji zunaj. Oba pa z zaĹĄÄ?itnima maskama na obrazu.

Na vpraťanje, ali je zdrav, je veselo odgovoril: Sem, sem ‌ Pa drugi?

ÂťKolikor vem, so. Ne vidimo se, sliĹĄimo pa skorajda vsak dan.

Tudi s trenerjem, ki vsake toliko Ä?asa preverja, kako izpolnjujemo program. Vsi si prizadevamo, da bomo v danih moĹžnostih Ä?im bolj pripravljeni, Ä?e se na hitro kaj zgodi.ÂŤ Igralci, tudi Damjan, so paÄ? morali sprejeti dejstvo, da nogomet trenutno ni najpomembnej-

KakĹĄen bo scenarij konÄ?anja prvoligaĹĄkega prvenstva?

Damjan Trifković, Rudarjev kapetan: ÂťLigo poveÄ?ati na dvanajst klubov.ÂŤ ĹĄa postranska stvar na svetu. Za nekaj Ä?asa je pahnjen na stranski tir. Kdaj bodo igriĹĄÄ?a in tribune ob njih znova oĹživele, bo odvisno paÄ? od tega, kdaj bo to varno. ÂťRes je,ÂŤ odgovori in nadaljuje, Âťhitro smo se sprijaznili, da nekaj Ä?asa ne bo bojev za prvenstvene toÄ?ke. Vsakdo vadi po svoje doma ali v naravi, kjer ni ljudi, pred vsem tekaĹĄko, vzamem pa tudi Ĺžogo, da ne zgubim obÄ?utka.

Preden smo se razĹĄli, so nam trenerji dali program, kaj moramo poÄ?eti. Verjamem, da ga tako kot jaz tudi drugi Ä?im bolj dosledno izpolnjujejo. Ve se, da to niso takĹĄni treningi kot v normalnem obdobju. ÄŒisto drugaÄ?e je, Ä?e je skupaj celotno moĹĄtvo. Se paÄ? Ä?im bolj poskuĹĄamo pribliĹžati naĹĄemu stvarnemu treningu. Skratka, pogreĹĄamo tekme, druĹženje, a tako paÄ? mora biti.

Toda verjamem, da bomo z discipliniranim ravnanjem premagali ta smrtonosni virus in morda bodo ljubitelji nogometa potem ĹĄe raje prihajali ob nogometne zelenice. Verjamem, da ga bodo laÄ?ni.ÂŤ Ob prekinitvi so bili 'rudarji'

ostalih tekmah osvojili ĹĄe ĹĄest toÄ?k, v letoĹĄnjih petih pa 'izkopali' le dve. ÂťStrinjam se,ÂŤ pritrjuje kapetan, da ni nihÄ?e priÄ?akoval, da bomo po 25. krogih brez zmage. Igralci niti v sanjah nismo pomislili na to. Pred vsako tekmo smo Ĺželeli, upali, verjeli, da bomo konÄ?no prekinili ta neslavni niz porazov.

Na nekaterih dvobojih smo bili blizu, a nam je sreÄ?a obrnila hrbet. Ĺ˝al nam ni uspelo prekiniti uroka porazov. ÄŒe bi se to zgodilo po nekaj krogih, gotovo ne bi bili zadnji oziroma naĹĄ zaostanek ne bi bil tako velik. Seveda ostaja veliki Ä?e ‌

Med najbolj priljubljenimi med svojimi navijaÄ?i, 'Velenjskimi knapi'

ĹĄe vedno na zadnjem mestu in edini med desetimi moĹĄtvi brez zmage. Desetkrat so igrali neodloÄ?eno, petnajstkrat izgubili. Za devetimi DomĹžalami zaostajajo za deset toÄ?k, osmi Triglav jih ima sedemnajst veÄ? od njih, sedmi Bravo pa osemnajst. Njihove moĹžnosti za obstanek so najbrĹž

le ĹĄe teoretiÄ?ne. Razen za tiste, ki morda verjamejo v Ä?udeĹže. Tako slabe Rudarjeve sezone, kot je ta prekinjena, ne pomnimo v dosedanjem spremljanju njegovih iger. ZaÄ?eli so jo dokaj spodbudno. V prvih dveh krogih so igrali neodloÄ?eno z DomĹžalami in Mariborom. Nato so na pre-

V poloĹžaju, v kakrĹĄnem ste, bi bili najbrĹž najbolj veselili, da bi se vodstvo lige posnemalo rokometno in s 25. krogom sklenilo prvenstvo, Ä?eprav odloÄ?itev za zeleno mizo nebi bila praviÄ?na, nihÄ?e pa ne bi izpadel. Vsekakor je veÄ? moĹžnosti, ki jih bo gotovo narekovala (ne)ĹĄiritev smrtonosnega virusa? ÂťPrvi ĹĄtirje ali pet klubov si gotovo bolj kot mi Ĺželijo, da bi sezono nadaljevali. Menim, da

Ali bo ĹĄe plavala, je za enkrat neznanka Plavalka Nastja GovejĹĄek se je po odpovedi tekmovanj iz ZDA vrnila domov, kjer poskuĹĄa vzdrĹževati kondicijo in ohranjati motivacijo s stiki na daljavo Za uspeĹĄno Ä?lanico Plavalnega kluba Velenje, 22-letno Nastjo GovejĹĄek iz GriĹž, se je njeno zadnje leto v ZDA, kjer je zakljuÄ?evala dodiplomski ĹĄtudij financ na univerzi Louisville v Kentuckyju in se udeleĹževala ĹĄtudentskih tekmovanj, konÄ?alo, ĹĄe preden je uspela uresniÄ?iti vse naÄ?rte. Februarja se je ĹĄe udeleĹžila konferenÄ?ne tekme ACC, na kateri se je v vseh treh disciplinah uvrstila v finale, nato pa so zaÄ?eli tekme eno za drugo odpovedovati. Po dogovoru s selektorjem slovenske plavalne zveze in domaÄ?im trenerjem Juretom PrimoĹžiÄ?em se je nameravala marca udeleĹžiti kanadskega drĹžavnega prvenstva in odplavati normo za majsko evropsko prvenstvo, ki se ji je zelo pribliĹžala Ĺže decembra.

A so ambicije za ta del sezone zaradi izrednega stanja splavale po vodi in Nastja se je predÄ?asno vrnila domov. ÂťKo sem dobila novico, da se bodo tisti torek zaprla slovenska letaliĹĄÄ?a, sem vedela, da nimam kaj Ä?akati, Ä?eprav sem se nameravala vrniti ĹĄele konec aprila. Kupila sem novo karto, v nekaj urah sem bila na letalu in na poti domov,ÂŤ je povedala plavalka, ki je najbolj uspeĹĄna v disciplini 100 m delfin. VeÄ?krat je osvojila naslov drĹžavne prvakinje v veÄ? disciplinah, v zadnjih ĹĄtirih letih pa je dobila medalje v disciplinah 100 m delfin, 50 m delfin in v ĹĄtafetah. Nastopila je na evropskih prvenstvih, leta 2017 je bila na svetovnem prvenstvu v BudimpeĹĄti.

Dvakrat se je udeleĹžila ameriĹĄkega prvenstva NCAA. Na olimpijskih igrah leta 2012 v Londonu pa se je

17

Ĺ PORT

9. aprila 2020

Kako se bo vse to razpletlo?

Plavalka Nastja GovejĹĄek: ÂťTa sezona se ni odvila tako, kot si je marsikdo zamislil. Za vse ĹĄportnike bo drugaÄ?na. Trenutno pa je vsem na prvem mestu zdravje.ÂŤ

v disciplini 100 m prosto uvrstila na 28. mesto.

TeĹžki Ä?asi za ĹĄportnike

V tem Ä?asu se je marsikateremu ĹĄportniku Ĺživljenje postavilo na glavo. TeĹžko priÄ?akovane priloĹžnosti, da se izkaĹžejo, so se oddaljile. Prekinila se je rutina, ovirani so treningi. ÂťTo zagotovo niso Ä?asi, ki bi si jih katerikoli ĹĄportnik Ĺželel.

Ampak saj smo vsi na istem. Mnogi imajo moĹžnost trenirati doma.

Sama poskuĹĄam ostati v formi in vzdrĹževati kondicijo na suhem s tekom, kolesarjenjem, telovadbo. Ĺ e vedno sem v stiku s trenerji v Ameriki, tudi s trenerji doma. PoĹĄiljajo mi navodila za suhe treninge, da so Ä?im bolj raznovrstni. Z ekipo se vsak teden sliĹĄimo, si poroÄ?amo, kako nam gre, drug dru-

gega spodbujamo in tako ohranjamo vzduĹĄje.ÂŤ Tako se trudijo blaĹžiti nenadno spremembo v naÄ?inu Ĺživljenja, ki na ene vpliva bolj na druge manj. ÂťZame je to res velika sprememba.

Navajena sem, da sem ves Ä?as od doma. Na treningu ali v ĹĄoli. Zdaj mi ni potrebno vstajati ob petih, lahko si sama organiziram urnik, je pa potrebne veliko samomotivacije, da se spraviĹĄ v pogon doma.

Pri tem mi pomagajo video klici s prijatelji, trenerji. Ta ekipni moment, skupna motivacija, ki te drĹži gor in potiska naprej – to je zelo pomembno,ÂŤ je Nastja odgovorila na vpraĹĄanje, kako vplivajo razmere na stanje njenega duha. Dodaja, da to niti ni toliko Ä?as za poÄ?itek, kolikor je Ä?as za to, da poÄ?ne, kar prej ni utegnila.

Kaj pa odpoved tekmovanj pomeni za ĹĄportnike – za njihovo tekmovalno formo, razplet sezone, potek nadaljnje kariere? ÂťZame je to prelomna toÄ?ka. Po tej sezoni sem namreÄ? nameravala zakljuÄ?iti plavalno kariero in se vpisati na podiplomski ĹĄtudij v Sloveniji.

OÄ?itno me Ä?aka nekaj teĹžkih odloÄ?itev,ÂŤ razmiĹĄlja.

Je pomirjena s tem, da se glede na neznanke v enaÄ?bi, kdaj se bo Ĺživljenje vrnilo na stare tire, morda ne bo vrnila v tekmovalno plavanje? ÂťPomirjena ni prava beseda.

Verjetno si noben ĹĄportnik ne Ĺželi zakljuÄ?iti kariere, ki ji je posvetil 16 let, na tak naÄ?in. Zadnji dve sezoni moja ĹĄportna pot ni ĹĄla v Ĺželjeno smer. Imela sem teĹžave z zdravjem, navajanjem na tuje okolje, stvari se nikakor niso postavile na svoje mesto. V tej sezoni pa se mi je konÄ?no zaÄ?elo odpirati in sem se poskuĹĄala vrniti iz teĹžav. Decembra sem se vrnila na nivo svojih osebnih rekordov, kar mi je obetalo priloĹžnost na evropskem prvenstvu. Rezultati na ĹĄtudentskih tekmah so bili dobro izhodiĹĄÄ?e. S trenerji smo bili zadovoljni. Zdaj pa ‌,ÂŤ je misel ostala nedokonÄ?ana, saj je zdaj vse bolj odvisno od viĹĄje sile, zato Nastja GovejĹĄek upa, da ji bodo naslednji tedni prinesli veÄ? odgovorov. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Olimpiji, ki bi bila morda vesela takĹĄne odloÄ?itve, prednost petih toÄ?k pred drugim Celjem, tretjim Aluminijem in sedmih pred Ä?etrtim Mariborom, ne zagotavlja, da bo takĹĄen razpored tudi po morebitnih odigranih zadnjih enajstih krogih. Zato predvsem omenjenim klubom po moje ne bi bilo vĹĄeÄ? takĹĄno darilo vodilnim LjubljanÄ?anom. Gre tudi za to, kdo bo igral v Evropi. Ob takĹĄnem razpletu bi zadnja ekipa izpadla v drugo ligo, deveta pa bi morala o svojem prvoligaĹĄkem Ä?lanstvu odloÄ?ati v dodatnih kvalifikacijah s podprvakom druge lige. To bi bil za nas najverjetneje najbolj Ä?rn scenarij. MogoÄ?e pa bi nam v preostalih krogih uspel Ä?udeĹž ‌ Za nas bi bila gotovo najbolj sprejemljiva razliÄ?ica, da nihÄ?e ne izpade, liga pa se poveÄ?a. To pomeni, da bi najboljĹĄa dva iz druge lige postala njena nova Ä?lana. Z dvanajstimi klubi bi bilo prvenstvo verjetno ĹĄe zanimivejĹĄe. Vem, da to ne bi bilo najbolj poĹĄteno, toda Ä?asi so paÄ? takĹĄni. ÄŒrto pod prvenstvo bo paÄ? treba potegniti. Kaj se bo zgodilo, bomo videli. NajbrĹž bo odvisno tudi od tega, kaj bo rekla Uefa (Evropska nogometna organizacija – p. p.).ÂŤ Damjan, pogodbo imate do junija. Kako in kje boste nadaljevali? ÂťO tem v tem trenutku ne razmiĹĄljam. NajvaĹžnejĹĄe je, da dobimo boj z virusom.ÂŤ đ&#x;”˛

Stane Vovk

Tudi vratar AljaĹž Pajntar ostaja zvest Gorenju Vodstvo velenjskega kluba – kot so zapisali na svoji spletni strani – kljub postopnim niĹžanjem stroĹĄkov svojega delovanja v svojih vrstah uspeĹĄno zadrĹžuje kljuÄ?ne igralce. Za podaljĹĄanje pogodbe so se dogovorili tudi z vratarjem AljaĹžem Panjtarjem. NavijaÄ?e Ä?rno-rumenega moĹĄtva bo razveseljeval vsaj do konca sezone 2021/2022. Pogodbo je imel ĹĄe za naslednjo sezono.

V Velenje je priťel iz Celja Pivovarne Laťko lansko pomlad, nadarjeni do tedaj Gorenjev vratar Miljan Vujović (20) pa se je preselil v Celje.

Ob podaljĹĄanju pogodbe je med drugim dejal: ÂťVesel sem, da sem s klubom RK Gorenje Velenje sklenil novo sodelovanje. Tu se poÄ?utim odliÄ?no in mislim, da imam vse pogoje za napredek. S soigralci smo se dobro ujeli in prikazali tudi nekaj lepih predstav. LetoĹĄnja sezona

Tudi njega so pestile poĹĄkodbe (foto: S. Vovk)

je za nami, o tem nimamo kaj. Ĺ koda za konÄ?ni rezultat, ki po mojem mnenju ni realen. Pomembno je, da se iz tega kaj nauÄ?imo in se vrnemo na igriĹĄÄ?a ĹĄe moÄ?nejĹĄi in boljĹĄi. Cilji morajo ostati visoki in sam si Ĺželim, da bi v naslednji sezoni resno konkurirali za naslov prvaka. Ne nazadnje smo ĹĄportniki in vsak pravi ĹĄportnik si Ĺželi na vsaki tekmi zmagati ter biti iz leta v leto boljĹĄi. PrepriÄ?an sem, da to kvaliteto imamo, na nas pa je, da to pokaĹžemo tudi na igriĹĄÄ?u. Hvala tudi Ĺ aleĹĄkim graĹĄÄ?akom, ki nam na vseh tekmah dajo dodatno energijo. Upam, da bodo z nami ostali tudi v prihodnje.ÂŤ đ&#x;”˛

vos

NaĹĄ Ä?as, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

9. aprila 2020

Policisti so poostreno nadzirali spoĹĄtovanje odloka

POLICIJSKA kronika

Tatov koles niÄ?esar ne ustavi Tri so izginila na Cesti Simona Blatnika Velenje, 31. marca, 3. aprila – Velenjski policisti znova poroÄ?ajo o ÂťizginotjuÂŤ koles. V torek ga je vlomilec ukradel iz kleti stanovanjskega bloka na Jenkovi cesti.

Gre za kolo znamke Nakamura, sivozelene barve.

V petek, 3. aprila, pa sta izginili dve kolesi s Ceste Simona Blatnika. Kolo znamke Scott, modro-rumene barve, je lastnik nezaklenjeno pustil ob garaĹži. ÄŒrno-modro kolo znamke Mudifox pa je bilo zaklenjeno pred vhodnimi vrati stanovanja v stanovanjskem bloku.

Za tem so istega dne prejeli ĹĄe eno prijavo ukradenega kolesa na cesti Simona Blatnika, ki pa se je zgodila Ĺže pred Ä?asom. Ukradeno kolo je ustrezalo opisu kolesa, ki so ga policisti zasegli obÄ?anu zaradi suma, da izvira iz kaznivega dejanja. Ker je bilo prav to tisto kolo, ki ga je prijaviteljica pogreĹĄala, se je drĹžavna toĹžilka odloÄ?ila, da jih ga policisti lahko vrnejo.

Zagorelo na dveh krajih Ĺ˝alec, Mozirje, 31. marca – V torek nekaj pred 10. uro je zagorelo v Okonini na obmoÄ?ju Mozirja. PoĹžar je povzroÄ?ila napaka na elektriÄ?nem ĹĄtedilniku na terasi stanovanjske hiĹĄe. Ogenj je poĹĄkodoval del terase in povzroÄ?il manjĹĄo gmotno ĹĄkodo.

Okoli 15. ure pa je zagorelo v mansardnem delu hiĹĄe v Ĺ eĹĄÄ?ah pri Preboldu. Do poĹžara je priĹĄlo zaradi preboja toplote iz dimnika. Ogenj je povzroÄ?il za okoli 2.000 evrov ĹĄkode.

Hitro so ugotovili, zakaj je padel

Vandalizem na trim stezi Vadba prepovedana, naprave niso varne

Šoťtanj, 4. aprila – V soboto okoli 19. ure so prometni policisti ugotavljali, zakaj je dvakrat padel peťec, ki je ob kolesu hodil po Tovarniťki poti v Šoťtanju.

Pa so to zelo hitro ugotovili. Bil je moÄ?no pijan. Ker je bil zaradi padcev vidno poĹĄkodovan, so zanj poskrbeli reĹĄevalci, policisti pa so o dogodku napisali uradni zaznamek.

V Velenju izstopalo obratovanje frizerskega salona, v Savinjski dolini se je nekaj ljudi udeleĹžilo maĹĄe

Velenje, 6. aprila – Na trim stezi nad Vilo Herberstein so prejĹĄnji teden vandali poĹĄkodovali ĹĄtevilne oznaÄ?evalne table in uniÄ?ili orodje za telovadbo. Ĺ kodo ĹĄe ocenjujejo. Na Mestni obÄ?ini Velenje tovrstna dejanja strogo obsojajo, zato so zadevo prijavili policiji. Skupaj z njimi in mestnimi redarji redno izvajajo preventivne ukrepe za prepreÄ?evanje vandalizma tudi v teh izrednih Ä?asih.

Obiskovalce prosijo, da so na obmoÄ?ju trim steze ĹĄe posebej previdni. Uporabo poĹĄkodovanih naprav za telovadbo na prostem do nadaljnjega prepovedujejo, saj naprave niso varne za uporabo.

Pozivajo obÄ?anke in obÄ?ane, da Ä?e bodo priÄ?a kakĹĄnih podobnih dejanj, to nemudoma sporoÄ?ijo redarski sluĹžbi Skupne obÄ?inske uprave SAĹ A regije na telefonsko ĹĄtevilko 03 89 61 748 ali to prijavijo na Policijsko postajo Velenje na telefonsko đ&#x;”˛ ĹĄtevilko 03 89 86 100.

Namerno poťkodoval delovni stroj Velenje, 6. aprila – V Velenju je v ponedeljek neznanec namerno poťkodoval delovni stroj, na tovornem vozilu, parkiranem v bliŞini, pa prerezal pnevmatiko.

Naselil se je v klet Velenje, 6. aprila – V ponedeljek so v Velenju policisti napisali plaÄ?ilni nalog obÄ?anu, ki se je samovoljno naselil v klet stanovanjskega bloka in vznemirjal stanovalce. Ker je bil zunaj obÄ?ine, kjer ima prijavljeno stalno bivaliĹĄÄ?e, so policisti s primerom seznanili tudi zdravstveni inĹĄpektorat.

Sostanovalca sta se sprla Velenje, 6. aprila – V Velenju sta se v ponedeljek popoldan sprla sostanovalca. Med prepirom je eden od njiju drugega udaril v predel glave in ga laŞje telesno poťkodoval. Storilca bodo ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja laŞje telesne poťkodbe.

75-letna povzroÄ?iteljica nesreÄ?e odpeljala s kraja Ĺ oĹĄtanj, 6. aprila – V ponedeljek se je na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja pripetila prometna nesreÄ?a, ki jo je povzroÄ?ila 75-letna voznica

osebnega avtomobila brez veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja.

Po trÄ?enju v drugo vozilo je odpeljala s kraja, ne da bi drugi udeleĹženi voznici posredovala podatke. Zoper voznico bodo policisti podali obdolĹžilni predlog.

VelenjÄ?ana prijeli v V ponedeljek dva Ĺ˝alcu Ĺ˝alec, 6. aprila – Policisti so v poĹžara ponedeljek okoli 20. ure pri kontroli prometa poskuĹĄali ustaviti voznika osebnega vozila, ki znakov za ustavljanje ni upoĹĄteval in je voĹžnjo nadaljeval, nato pa ustavil in pobegnil iz vozila.

34-letnega voznika, doma z obmoÄ?ja Velenja, so prijeli v bliĹžini avtomobila, na katerem je imel nameĹĄÄ?ene ukradene registrske tablice, vozilo je bilo odjavljeno

Iz POLICISTOVE beleĹžke Vpil in Ĺžalil stanovalce

Huda ura zaradi ĹĄole

Velenje, 1. aprila – V sredo popoldan so policisti v Velenju pridrĹžali 55-letnega krĹĄitelja, ki je pred stanovanjskim blokom vpil ter Ĺžalil stanovalce in mimoidoÄ?e. Zaradi krĹĄitve javnega reda in miru so mu izdali plaÄ?ilni nalog.

Velenje, 2. aprila – V Ä?etrtek zveÄ?er so ĹĄli policisti v BevÄ?e, kjer se je oÄ?e hudoval nad sinom, ki ni opravljal svojih nalog v sklopu ĹĄolanja na daljavo, in sta se sprla. Policisti so o tem obvestili center za socialno delo.

Treznil se je pri policistih Velenje, 1. aprila – V sredo so morali policisti v eno do velenjskih trgovin, ker kupec ni hotel upoĹĄtevati tega, da mora v njej nositi zaĹĄÄ?itno masko.

Ker je bil vinjen in nesramen ter ni upoĹĄteval njihovih ukazov, so ga pridrĹžali do streznitve.

Nasilje v druŞini Velenje, Šmartno ob Paki, 1. aprila – V sredo malo pred 21. uro je bil v stanovanju na Jenkovi moŞ nasilen do Şene. Policisti so mu izrekli ukrep prepovedi pribliŞevanja, ostali postopki zoper njega pa sledijo.

V petek, 3. aprila, so kaznivo dejanje nasilja v druĹžini obravnavali na Kardeljevem trgu v Velenju, kjer je bil partner nasilen do partnerke. Tudi temu so izrekli prepoved pribliĹževanja, zaradi nasilnega vedenja pa se bo zagovarjal tudi na sodiĹĄÄ?u.

V soboto, 4. aprila, okoli polnoÄ?i pa so zaradi prerekanja med zakoncema posredovali v ReÄ?ici na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ martno ob Paki. Njemu so zaradi krĹĄitve javnega reda in miru napisali plaÄ?ilni nalog, ukrep prepovedi pribliĹževanja pa ni bil potreben.

iz prometa. Zaradi ukradenih registrskih tablic ga bodo kazensko ovadili, za storjene cestnoprometne prekrĹĄke pa so podali obdolĹžilni predlog. Ker je bil zunaj obÄ?ine bivanja, bodo podali tudi predlog zdravstvenemu inĹĄpektoratu.

V Starem trgu zasegli avtomobilu Velenje, 2. aprila – V Ä?etrtek opolnoÄ?i so v Starem trgu vozniku, ki je vozil neregistriran avto, na katerem sta bili nameĹĄÄ?eni registrski tablici drugega vozila, in ker je vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja, zasegli avto. Voznika Ä?aka obdolĹžilni predlog.

Pozabil, da je tatvino Ĺže prijavil Velenje, 2. aprila – V Ä?etrtek je neki gospod policistom prijavil tatvino delovnega stroja. S tem ne bi bilo niÄ? narobe, Ä?e prijavitelj ne bi pozabil, da je to tatvino naznanil Ĺže en mesec pred tem.

Streljal na golobe?

Velenje, 5. aprila – V nedeljo je krajanka Gorice policistom prijavila neznanca, ki je streljal na golobe. Povedala je, da je med sprehodom sliťala pok, potem pa videla goloba, ki je mrtev padel na tla.

Policisti so opravili ogled kraja in zbrali obvestila.

Zakaj je golob poginil, bodo skuĹĄali ugotoviti veterinarji, policija pa zbira obvestila zaradi suma storitve kaznivega dejanja muÄ?enja Ĺživali.

Mozirje, Velenje, 6. aprila – V ponedeljek je zagorelo na obrobju gozda v Dobletni na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Mozirje. Ogenj je poĹĄkodoval dve drevesi.

V PleĹĄivcu na obmoÄ?ju Velenja pa so obravnavali gozdni poĹžar.

Zgorela sta podrast in listje.

Celje, Velenje, 3. aprila – Minuli vikend so tudi na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske uprave Celje policisti izvedli veÄ? poostrenih nadzorov v zvezi s spoĹĄtovanjem Odloka o zaÄ?asni sploĹĄni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in povrĹĄinah.

Nekaj nadzorov so izvedli v sodelovanju s predstavniki Zdravstvenega inĹĄpektorata Republike Slovenije. S skupnimi moÄ?mi so spoĹĄtovanje odloka preverili v 3.331 primerih.

V treh dneh so zdravstvenemu inĹĄpektoratu podali 279 predlogov o zaznanih krĹĄitvah, v 302 primerih so obÄ?anom v skladu z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije izrekli opozorila.

NajveÄ? krĹĄitev je bilo zaradi nedovoljenega druĹženja veÄ? oseb na javnih mestih, bodisi na priljubljenih sprehajalnih poteh, v okolici bivaliĹĄÄ?, trgovin, bencinskih servisov in drugje. V nekaterih primerih so zaznali krĹĄitve neuporabe zaĹĄÄ?itne opreme v trgovinah, bencinskih servisih in pekarnah.

Glede potovanj med obÄ?inami so med vikendom kontrolirali 513 voznikov. ObÄ?ani so zelo spoĹĄtovali omejitve. Zaznali so devet krĹĄitev odloka, sedem voznikov so opozorili, za dva so podali predlog prekrĹĄkovnemu organu.

Bilo je tudi nekaj izstopajoÄ?ih dogodkov. V Velenju so v petek, 3. aprila, prejeli anonimno obvestilo o obratovanju frizerskega salona. Ko so priĹĄli na kraj, so ugotovili, da je lastnik frizerskega salona v njem urejal priÄ?esko obÄ?anki. S primerom so seznanili zdravstveni inĹĄpektorat.

V nedeljo, 5. aprila, zjutraj pa so bili obveĹĄÄ?eni, da se je na obmoÄ?ju Savinjske doline nekaj ljudi udeleĹžilo jutranje maĹĄe v cerkvi. Zadevo so preverili. Ob njihovem prihodu je bila maĹĄa Ĺže konÄ?ana, udeleĹžilo naj bi se je ĹĄest ljudi. Tudi v tem primeru so o zadevi obvestili zdravstveni inĹĄpektorat.

SpoĹĄtovanje odloka bodo preverjali tudi v teh dneh. đ&#x;”˛

RazglaĹĄena velika poĹžarna ogroĹženost Za obmoÄ?je celotne Slovenije je razglaĹĄena velika poĹžarna ogroĹženost naravnega okolja. V tem trenutku je ob omejenih moĹžnostih gasilcev, v Ä?asu epidemije, ĹĄe bolj pomembno, da to opozorilo upoĹĄtevamo. Poleg poĹžiganja in odmetavanja goreÄ?ih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzroÄ?ijo poĹžar, je prepovedano tudi kuriti, kuriti kresove, poĹžigati na obmoÄ?jih ob infrastrukturnih objektih, zunaj pozidanih povrĹĄin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzroÄ?ijo poĹžar, ter izvajati ognjemete.

Pristojni organi bodo v Ä?asu razglaĹĄene velike poĹžarne ogroĹženosti naravnega okolja izvajali poostren nadzor. Globa za fiziÄ?ne osebe je po 14. Ä?lenu Uredbe od 200 do 600 evrov. đ&#x;”˛

mz

Zbirni center Velenje odprt le za nujne primere

SpoĹĄtujte omejitev hitrosti Na Darsu ugotavljajo, da v Ä?asu ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa, ko veljajo priporoÄ?ila vsem prebivalcem Slovenije, naj odloĹžijo nenujne poti in preĹživijo Ä?im veÄ? Ä?asa v samoizolaciji, beleĹžijo znaten padec dnevnega prometa na slovenskem avtocestnem omreĹžju. Ugotavljajo pa tudi, da se je zelo poveÄ?alo ĹĄtevilo voznikov, ki bolj pretoÄ?ne avtoceste izkoristijo za voĹžnjo, ki v nekaterih primerih krepko presega najveÄ?jo dovoljeno hitrost voĹžnje po avtocestah in hitrih cestah.

Tako so na primer na odseku avtoceste med DomĹžalami in Ĺ entjakobom v letoĹĄnjem marcu zaznali 12-odstotno poveÄ?anje ĹĄtevila voĹženj med 180 in 200 km/h v primerjavi z lanskim marcem, pri voĹžnji nad 200 km/h pa poveÄ?anje primerov glede na enako obdobje lani znaĹĄa kar 73 odstotkov. Ĺ e zlasti problematiÄ?no je dejstvo, da se najveÄ?je ĹĄtevilo prekoraÄ?enih hitrosti zgodi v dnevnem Ä?asu, ko je tudi sicer na cestah najveÄ? vozil, kar pomeni, da takĹĄni neodgovorni vozniki ogroĹžajo Ĺživljenja in varnost preostalih voznikov, ki se v tem Ä?asu vozijo po nujnih opravkih oziroma na delo v sluĹžbo.

Dars zato vse voznike poziva k odgovorni in varni voĹžnji. đ&#x;”˛

Velenje, 6. aprila - Zbirni center Velenje je za fiziÄ?ne osebe ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 11. ure znova odprt. Zaradi prepreÄ?itve ĹĄirjenja virusa COVID-19 morajo osebe nositi svojo zaĹĄÄ?itno opremo, vstop pa je je moĹžen z osebnim dokumen-

tom in poloĹžnico PUP-Saubermacher. Vstop v Zbirni center Velenje je omogoÄ?en fiziÄ?nim osebam z osebnim vozilom s prikolico. ObÄ?ani v njem sami razvrstijo odpadke v za to namenjene zabojnike. đ&#x;”˛

mkp

S pomoÄ?jo Telekoma brezplaÄ?na komunikacija Telekom Slovenije je oskrbovancem domov za starejĹĄe na Ĺ tajerskem omogoÄ?il do konca junija brezplaÄ?no klicno in video komunikacijo z bliĹžnjimi Povezanost in moĹžnost komunikacije sta v teh dneh zelo pomembna tudi za starejĹĄe, ki niso vsak dan s svojimi bliĹžnjimi. Zato je Telekom Slovenije domo-

vom za starejĹĄe po Sloveniji ponudil dodatno moĹžnost, da lahko njihovi oskrbovanci brezplaÄ?no uporabljajo storitve za klicno in video komunikacijo za stik z domaÄ?imi. Na pobudo so se takoj odzvali tudi domovi za starejĹĄe na Ĺ tajerskem, med drugim tudi velenjski in Zimzelen TopolĹĄica. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 19

19

ZAJEZIMO EPIDEMIJO

9. aprila 2020

ZaĹĄÄ?itite svojce – spoĹĄtujte protokol

Med tem, ko ste doma, lahko ‌

Dom za varstvo odraslih je obdan s trakom, ki jasno sporoÄ?a: ne pribliĹžujte se in pomagajte prepreÄ?iti vdor virusa Tina Felicijan

Lovite ribe z domaÄ?ega kavÄ?a

Ĺžite. Drugi konec vrvice priveĹžite na palÄ?ko ali na Ĺžlico. Naj se ribolov zaÄ?ne!

Za pomladansko darilo, ki je lahko lep okras vaĹĄemu domu ali poklon prijateljem, pa potrebujete odpadne kozarce za vlaganje, trĹĄi papir, ostanke barvnega papirja, revije, Ä?asopise, lepilo v stiku, ĹĄkarje in svinÄ?nik.

Spodnji del oÄ?iĹĄÄ?enega kozarca polepite z natrganimi trakovi raz-

barvnega papirja, revije, Ä?asopise, lepilo v stiku, ĹĄkarje, barvice, flomastre, sponke za papir (ali Ĺžico), lepilni trak, vrvico in palÄ?ko (lahko tudi Ĺžlico).

Iz trĹĄega papirja izreĹžite razliÄ?no velike ribe in jih okrasite. Lahko jih polepite s koĹĄÄ?ki barvnega papirja in delÄ?ki iz revij in Ä?asopisa, lahko pa jih le pobarvate.

Na spodnjo stran ribe z lepilnim trakom prilepite sponko za papir, ki jo pred tem prepognete, kot je videti na fotografiji.

Za izdelavo ribiĹĄke palice raztegnite sponko za papir. Tvoriti mora obliko Ä?rke S, nato pa en del zavijte v zanko. Skoznjo napeljite vrvico in jo moÄ?no zave-

liÄ?nih rjavih odtenkov in ustvarite prepleteno gnezdo. Iz trĹĄega papirja izreĹžite ptici, cvetove in liste ter jih zapolnite s koĹĄÄ?ki iz Ä?asopisa, revij in barvnega papirja. Vse dele z lepilom v stiku prilepite na kozarec.

Kozarec lahko poklonite kot darilo – sluĹži lahko kot kozarec za pisala ali spomladanski sveÄ?nik, ki bo v teh dneh v naĹĄ dom prinesel svetlobo. V kozarec lahko spravite tudi domaÄ?e piĹĄkote, pri tem pa pazite, da pustite navoj kozarca prazen – tako boste lahko nanj navili pokrov.

Se tudi vam dogaja, da zaradi tempa vsakdanjika ne morete poteĹĄiti svoje ustvarjalnosti? Dnevi, ko moramo ostati doma, so pravi Ä?as, da nadomestite izgubljeno.

Ustvarjajte z otroki ali sami. Tu sta dva predloga.

Za nagajive ribice, s katerimi se lahko pozabava cela druĹžina, potrebujete trĹĄi papir, ostanke

Domovi za varstvo odraslih so med prvimi zaprli vrata ter omejili gibanje stanovalcev in obiskovalcev, da bi zmanjĹĄali izpostavljenost virusu. Tudi Dom za varstvo odraslih Velenje so na osnovi odredbe ministrstva za zdravje zaprli Ĺže 12. marca. Protokol ministrstva pa je uvedel ĹĄe stroĹžje ukrepe pri izmenjavi poĹĄiljk med stanovalci in svojci.

Kako pripraviti paket in kdaj ga dostaviti?

ÂťSvojci lahko dvakrat tedensko prinesejo poĹĄiljke stanovalcem oziroma prevzamejo pakete od njih. Sprejemamo jih v torek in petek med 12. in 13. ter med 16. in 17. uro. Vse, kar prinesejo, bodisi hrana bodisi drugi predmeti, mora biti originalno, tovarniĹĄko zapakirano. Se pravi domaÄ?a peka, pokvarljiva hrana in podobno ne pride v poĹĄtev.

Vse reÄ?i morajo biti vstavljene v dve vreÄ?ki, na obeh pa mora biti ime stanovalca, enota, v kateri je nastanjen, in datum dostave paketa. NaĹĄe osebje vse prejete pakete za 72 ur postavi v za to pripravljen prostor, ĹĄele nato jih predamo stanovalcem.

Vemo namreÄ?, da je prenos virusa moĹžen tudi preko okuĹžene embalaĹže,ÂŤ je pojasnila direktorica Violeta PotoÄ?nik Krajnc in svojcem, ki ĹĄe vedno ravnajo zelo neodgovorno, se zadrĹžujejo pod okni in balkoni stanovalcev

LIPA A: 031 745 825 LIPA B: 051 218 769 HRAST A: 051 218 767 HRAST B: 051 218 786

â?ą

PoĹĄiljke sprejemajo in predajajo v torek in petek med 12. in 13. uro ter med 16. in 17. uro.

Vse informacije objavljajo na spletni strani www.domvelenje.si in Facebook stran Dom za varstvo odraslih Velenje.

ter si izmenjujejo poĹĄiljke, sporoÄ?ila: ÂťTo je skrajno neprimerno. Tako ne bomo mogli prepreÄ?iti vdora virusa v naĹĄ dom in okuĹžbe stanovalcev. Prav zato smo okoli doma napeljali tudi zaĹĄÄ?itni trak. Prosimo, da svojci dosledno spoĹĄtujejo omejitev gibanja na obmoÄ?ju doma.ÂŤ

Zaposleni pomagajo vzpostavljati stike

Osebje doma se ne zavzema le za obiÄ?ajne naloge in poveÄ?ano skrb za higieno, paÄ? pa tudi za druĹžabno Ĺživljenje stanovalcev. ÂťPomagamo ohranjati stike z video klici. Za to imamo ĹĄtiri

Kmalu za tem, ko so nastopile izredne razmere, so se na Mestni obÄ?ini Velenje ĹĄe bolj zavzeli za socialno ĹĄibkejĹĄe in druge ranljive skupine, ki se v tem Ä?asu sooÄ?ajo bodisi s finanÄ?no krizo bodisi so zaradi omejevanja stikov, da bi se zavarovali pred okuĹžbo s koronavirusom, ostali brez moĹžnosti za topel obrok. DruĹžine, ki so zdaj doma, imajo poveÄ?ane potrebe po hrani, Ä?e so prej otroci jedli v ĹĄoli in starĹĄi v sluĹžbi, medtem ko bodo prihodki v gospodinjstvo niĹžji. So starostniki in bolniki, ki sami ne zmorejo kuhati, druĹžinski Ä?lani in drugi pomoÄ?niki pa jih zaradi tveganja za prenos okuĹžbe morda ne obiskujejo veÄ?. Ven ne morejo. Zato pride kosilo zanje na dom. BrezplaÄ?no.

Ĺ tevilo obrokov se poveÄ?uje

Do brezplaÄ?nega toplega obroka so sicer upraviÄ?eni socialno ogroĹženi obÄ?anke in obÄ?ani, ki pravico glede na svoj status uveljavljajo na Centru za socialno delo. ÂťPred izbruhom epidemije je javna kuhinja vsak dan pripravila 65 toplih obrokov, ki so jih upraviÄ?enci prevzeli v DVO in odnesli domov ali pojedli v jedilnici, nekaterim pa je DVO obroke tudi dostavljal. Ob izbruhu epidemije pa smo se na obÄ?ini odloÄ?ili, da bomo brezplaÄ?ni obrok omogoÄ?ili ĹĄirĹĄemu krogu ljudi, ki so se znaĹĄli v stiski.

Razrahljali smo kriterije za dodelitev te pomoÄ?i in v sodelovanju s CSD posameznikom in druĹžinam z otroki, invalidnimi ali ostarelimi Ä?lani ponudili

mobilne telefone, nabavili smo tabliÄ?ni raÄ?unalnik. Trudimo se, da vsak stanovalec opravi vsaj en video klic tedensko,ÂŤ pravi direktorica in sporoÄ?a telefonske ĹĄtevilke, na katere lahko svojci poĹĄljejo sporoÄ?ilo z imenom in priimkom stanovalca in svojo telefonsko ĹĄtevilko ter se dogovorijo za sreÄ?anje na daljavo, ki ga usluĹžbenci doma pomagajo izvesti naslednji dan.

UpoĹĄtevajte urnike

Na medicinske sestre se lahko obraÄ?ate z vpraĹĄanji v zvezi z zdravstvenimi informacijami in poÄ?utjem stanovalcev le od

Rekli so â?ą

Direktorica DVO Velenje Violeta PotoÄ?nik Krajnc: ÂťÄŒe se svojci ne bodo drĹžali protokola, mi ne bomo mogli narediti vsega, da bi naĹĄe stanovalce zavarovali pred okuĹžbo.ÂŤ ponedeljka do petka med 12.30 in 13.30. PoskuĹĄajo namreÄ? vsaj nekoliko razbremeniti zdravstveni kader, ki se v teh trenutkih zelo trudi za zdravje stanovalcev. ÂťNe morejo biti na voljo vsako minuto v dnevu,ÂŤ poudarja direktorica in sporoÄ?a ĹĄe, ÂťnaĹĄi stanovalci, se pravi vaĹĄi svojci, se trenutno zelo dobro poÄ?utijo, so zdravi. Vsi – mi, vi in naĹĄi stanovalci – pa si Ĺželimo, da tako Ä?im dlje ostane. Zato si pomagajmo.ÂŤ

LaÄ?nih ne sme biti Velenjska javna kuhinja je skoraj podvojila ĹĄtevilo brezplaÄ?nih toplih obrokov za ranljive skupine – Gibalno ovirani, starostniki in drugi, ki ne morejo od doma, imajo moĹžnost brezplaÄ?ne dostave

Javna kuhinja v Velenju deluje Ĺže veÄ? kot 15 let. Projekt, ki ga financira obÄ?ina, izvaja Dom za varstvo odraslih, kjer obroke pripravijo in jih razdelijo. V teh izrednih razmerah poteka razdeljevanje obrokov v kuhinji OĹ Mihe Pintarja Toleda, prostovoljci Udarnika MC Velenje pa hrano tudi dostavljajo na dom.

UpraviÄ?enci do toplih obrokov lahko hrano prevzamejo pri zadnjih vratih ĹĄolske kuhinje.

Za dostavo starostnikom in invalidom skrbijo Udarniki.

đ&#x;”˛

Likovna pedagoginja Katarina Aman

Zaenkrat ĹĄe zmorejo

Prostorske in kadrovske kapacitete DVO zaenkrat ĹĄe obvladujejo pripravo hrane tako za svoje stanovalce kot za potrebe javne kuhinje. ÄŒe se bodo potrebe ĹĄe poveÄ?evale, bodo angaĹžirali tudi kuhinje na osnovnih ĹĄolah. Da bi kar se da omejili gibanje v okolici DVO in prepreÄ?ili vdor virusa v dom, so razdeljevanje obrokov Ĺže zdaj preselili na ĹĄolo Mihe Pintarja Toleda.

Kaj pa finanÄ?no breme? ÂťV tem trenutku ne razmiĹĄljamo, koliko bo ta projekt stal. Zdaj je prioriteta naĹĄim obÄ?ankam in obÄ?anom zagotoviti topel obrok. Seveda skrbno vodimo evidenco razdeljenih obrokov, saj bomo glede na zakonodajo, ki se sprejema v drĹžavnem zboru, del vloĹženih sredstev verjetno dobili nazaj, v tem trenutku pa projekt krijemo iz obÄ?inskega proraÄ?una,ÂŤ je ĹĄe povedal MartinĹĄek in dodal, da tako tehniÄ?no kot kadrovsko, organizacijsko in finanÄ?no zaenkrat ĹĄe zmorejo. Tudi zato, ker dostavo izvajajo prostovoljci brezplaÄ?no.

Kako do obroka in dostave?

dostavo obroka na dom,ÂŤ je povedal vodja urada za druĹžbene dejavnosti MOV Drago MartinĹĄek in dodal, da se je v prvih treh tednih pokazalo precej potreb. Minuli petek je javna kuhinja pripravila Ĺže 55 obrokov veÄ? kot obi-

Ä?ajno, vsak dan pa obÄ?ina sprejme ĹĄe nekaj novih naroÄ?il. Ker so v teh dneh postopki preverjanja upraviÄ?enosti do pomoÄ?i ovirani, jo dodelijo na osnovi zaupanja, je ĹĄe povedal MartinĹĄek. ÂťTrenutno ne zahtevamo vseh potreb-

nih dokazil o socialnem stanju posameznika ali druĹžine. ZanaĹĄamo se na poĹĄtenost in mnenje tistih, ki imajo s prosilci stik. Tako nam pomagajo ravnatelji, denimo, ki ocenijo, katere druĹžine potrebujejo pomoÄ?.ÂŤ

NaroÄ?ila brezplaÄ?nih toplih obrokov sprejema obÄ?ina od ponedeljka do petka med 8. in 11. uro na telefonsko ĹĄtevilko 03 8961 619. NaroÄ?ila za dostavo pa vsak dan sproti sprejema prostovoljna skupina Udarnik MC Velenje med 9. in 12. uro na telefonsko ĹĄtevilko 03 898 19 22. Dostavljajo ob delovnikih med 12.30 in 14. uro. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Naš čas, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 203

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

9. aprila

06.10 07.00 09.10 10.00 10.05 10.10 10.15 10.20 10.30 10.40 10.40 10.55 11.20 11.50 13.00 13.45 14.00 14.50 15.40 16.05 16.15 16.25 16.35 16.45 17.00 17.45 18.15 18.20 18.50 18.55 20.00 20.50 21.55 22.00 22.45 23.25 01.00 01.30 02.20

04.00 06.00 08.00 08.15 08.25 08.35 08.50 08.55 09.30 10.25 12.00 12.50 12.55 13.00 13.10 13.25 13.25 13.35 14.00 14.50 16.15 18.00 19.05 19.30 19.45 20.00 20.45 21.25 21.55 22.30 23.30 01.20 01.55

06.00 07.00 07.01 07.25 07.40 07.55 08.05 09.00 09.55 10.50 11.45 12.40 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.30 23.25 00.20 01.15 02.05 02.40

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.25 12.55 13.05 13.45 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 21.55 22.00 22.15 23.00 23.30

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Izodrom, odd. za otroke Poročila Šampion Jon, risanka Mandi, risanka Rija in Krokodil, risanka Vse o Rozi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Šampion Jon, risanka Džamila in Aladin, ang. nan., 19/52 Špasni učitelj, niz. nan., 19/24 Vem!, kviz Prišla je sreča ( II.), it. nad., 5/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Divjina v srcu (III.), brit. nad., 3/8 Res čuden kamen, dok. ser., 9/10 Odd. za otroke in mlade Gozdna druščina, risanka Manja , risanka Timi gre, risanka Čudogozd: Ribe praznujejo Čudogozd: Zajčki praznujejo Poročila ob petih, Vreme Kulturni vrhovi, dok. odd.

Dinotačke, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Dvojček, norveška nad., 3/8 Nenavadni obredi, dok. ser., 3/4 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Rafael, princ slikarjev, it. dok. f.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Bine: Film Juvi, aerobika za otroke, an. ser.

Juvi, aerobika za otroke, an. ser.

Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Živalska uganka, otroška ser.

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Izodrom, odd. za otroke Mandi, risanka Rija in Krokodil, risanka Vse o Rozi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Živalski čira čara, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. nan., 19/24 Slike in podoba Ludvika Vrečiča, dok. portret Slovenski pozdrav doma Zmage so doma: smučarski skoki, mladinsko svetovno prvenstvo 2020 (M), ekipno, posnetek Prišla je sreča ( II.), it. nad., 5/24 Firbcologi, odd. za otroke Bisergora: Raziskovalci so med nami Aktivatorji, izob. ser. za otroke in mlade Prvinska preizkušnja (II.), brit. dok. ser., 2/6 Avtomobilnost, izbor Ambienti Koncert doma: Koala Voice Slovenska jazz scena: Imer Traja Brizani in Amala v SNG Drama Biser Bojane, srbski film Videotrak Info kanal

24UR OTO čira čara Heidi, risanka Rev & Roll štirikolesniki, risanka Robojajčki, risanka Maša in medved, risanka Reka ljubezni, 3/11, slov. nan.

Betty v New Yorku, 1/1, am. nan.

Jutranja ptica, 1/113, tur. nan.

Jutranja ptica, 1/114, tur. nan.

Pohlepna gospa Fazilet, 2/103, tur. nan.

Reka ljubezni, 3/12, slov. nan.

Moja boš, 2/58, tur. nan.

Vedno tvoja, 2/3, tur. nan.

Betty v New Yorku, 1/2, am. nan.

24UR popoldne Jutranja ptica, 1/115, tur. nan.

Jutranja ptica, 1/116, tur. nan.

24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, 13/4, nem. nan.

Vedno tvoja, 2/4, tur. nan.

24UR zvečer Pravica v Chicagu, 1/5, am. nan.

Lucifer, 3/24, am. nan.

Klub srečnih ločenk, 4/1, am. nan.

Beli ovratnik, 6/4, am. nan.

24UR zvečer Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnoz.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf. odd.

Skrbimo za zdravje: Zdravo srce Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Otroški program Lestvica zabavnih in narodnoz.

Modri Jan, Morje Miš maš, Kaj počnejo hormoni z mano?

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnoz.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf. odd.

Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Petja Emeršič, klavir Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. prog.

Lepote sveta: Kitajska, 2. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Petja Emeršič, klavir Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnoz.

Nočni program

9. aprila 2020

Sobota,

10. aprila

06.15 07.00 09.10 10.00 10.05 10.10 10.15 10.20 10.25 10.40 10.45 10.55 11.20 11.45 13.00 13.45 13.55 14.40 15.30 15.55 16.05 17.00 17.45 18.15 18.20 18.50 18.55 20.00 21.25 21.55 22.00 23.05 01.05 01.35 02.30

04.00 06.00 08.00 08.15 08.20 08.30 08.45 08.50 09.45 10.45 11.15 11.40 13.15 14.05 14.10 14.15 14.25 14.35 14.40 14.50 15.15 15.45 16.15 17.20 18.00 18.55 19.10 19.25 20.00 20.55 21.15 22.45 00.20 00.55

06.00 07.00 07.01 07.25 07.40 07.55 08.05 09.00 09.55 10.50 11.45 12.40 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 22.50 23.25 23.30 01.30 02.05

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.55 12.25 12.40 13.20 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.00 23.30

Kultura, Odmevi Dobro jutro Izodrom, odd. za otroke Poročila Šampion Jon, risanka Mandi, risanka Rija in Krokodil, risanka Vse o Rozi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Šampion Jon, risanka Džamila in Aladin, ang. nan., 20/52 Špasni učitelj, niz. nan., 20/24 Vem!, kviz Prišla je sreča ( II.), it. nad., 6/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Divjina v srcu (III.), brit. nad., 4/8 Res čuden kamen, dok. ser., 10/10 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Dino: mirna roka - zadetek v polno, kratki dok. film Varuška nindža, niz. nad., 5/10 Poročila ob petih, Vreme Kulturni vrhovi, dok. odd.

Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: V zenitu sonca, francosko-italijanski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Bine: Preveč torte škodi Juvi, aerobika za otroke, an. ser.

Juvi, aerobika za otroke, an. ser.

Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Živalska uganka, otroška ser.

Napovedujemo Videotrak Obzorja duha: Slomškove sestre J. S. Bach: Suita št. 2 v h-molu Dobro jutro Izodrom, odd. za otroke Mandi, risanka Rija in Krokodil, risanka Vse o Rozi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Živalski čira čara, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. nan., 20/24 O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Prišla je sreča ( II.), it. nad., 6/24 Obzorja duha: Sestra smrt Evangeličansko velikonočno bogoslužje, prenos iz Puconcev Bisergora: Včasih smo drugačni Aktivatorji, izob. ser. za otroke in mlade Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Po sledeh Kristusovih relikvij, francoska dok. odd.

Postni prti na Koroškem, dok. odd.

Križev pot F. Martin: Golgota Videotrak Info kanal

24UR OTO čira čara Heidi, risanka Rev & Roll štirikolesniki, risanka Robojajčki, risanka Maša in medved, risanka Reka ljubezni, 3/12, slov. nan.

Betty v New Yorku, 1/2, am. nan.

Jutranja ptica, 1/115, tur. nan.

Jutranja ptica, 1/116, tur. nan.

Pohlepna gospa Fazilet, 2/104, tur. nan.

Reka ljubezni, 3/13, slov. nan.

Moja boš, 2/59, tur. nan.

Vedno tvoja, 2/4, tur. nan.

Betty v New Yorku, 1/3, am. nan.

24UR popoldne Jutranja ptica, 1/117, tur. nan.

Jutranja ptica, 1/118, tur. nan.

24UR vreme 24UR MasterChef Slovenija Pr‘Hostar, slovenski film 24UR zvečer Eurojackpot Pozabljena čustva, am. film 24UR zvečer Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnoz.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf. odd.

Kmetijski nasveti Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje Lestvica zabavnih in narodnoz.

Modri Jan, Energija iz vesolja Miš maš, Moje prvo berilo Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnoz.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Miš maš, Znanilci pomladi Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tjan Podjavoršek, harmonika Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Nacionalni parki ZDA Regionalne novice, inf. prog.

Pop corn, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tjan Podjavoršek, harmonika Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnoz.

Nočni program

Nedelja,

11. aprila

06.15 07.00 07.15 07.20 07.30 07.35 07.45 08.10 08.20 08.30 08.40 09.05 09.15 09.45 10.30 10.55 11.30 12.35 13.00 13.30 13.55 15.00 15.30 15.55 16.25 17.00 17.30 17.45 18.10 18.20 18.50 18.55 18.55 20.00 20.55 21.20 22.30 23.00 00.35 01.00 01.45

04.00 06.00 06.05 07.00 09.00 10.50 11.45 12.20 12.55 15.10 16.05 17.35 18.05 19.00 20.00 22.10 22.55 00.10 01.10

Kultura, Odmevi Infodrom: Moje ivljenje - Erfan Lojzek, risanka Balončkovo, risanka Mišo in Robi, risanka Vse o Rozi, risanka Marcelino Kruh in vino, ris. nan.

Knjiga o džungli, risanka Čudogozd: Zvezde praznujejo Čudogozd: Mravlje praznujejo Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, risanka Smrtonosni dinozavri, ang. dok. ser. za otroke, 9/10 Male sive celice: OŠ Petrovče in OŠ Cirila Kosmača Piran Varuška nindža, niz. nad., 6/10 Kulturni vrhovi, dok. odd.

Tednik NaGlas!: Vasko Atanasovski Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

Sveti prostori, dok. ser., 4/4 Blagoslov velikonočnih jedi Postni prti na Koroškem Ekipa Bled, slov. nad., 11/18 Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Vreme, Šport Duhovni utrip: Sebičnost Alpe-Donava-Jadran Ozare Ambienti Hej, hej, Šapice!, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja? Z Jonasom Prevara (V.), am. nad., 7/11 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Zimske muhe, koprodukcijski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Najboljše jutro Spomini: Majda Emeršič, 1. del Prekmurje – kulturnozgod. skica, dok. film Kulturni vrhovi, dok. odd.

Avtomobilnost, izbor Zmage so doma: hokej na ledu (M), ZOI 2018, posnetek Lebdenje, baletna zgodba Rut Vavpotič, igrano-dok. film Nika, mladinski film Blagoslov velikonočnih jedi Toplo srce Afrike, dok. odd.

Videotrak Marguerite, francoski film Zvezdana Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja, 1. del Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.05 08.15 08.40 09.10 09.35 10.00 10.45 11.45 12.30 13.20 13.35 15.20 16.30 17.45 18.50 18.55 20.00 20.50 21.55 22.30 23.20 00.55 02.35

24UR OTO čira čara Robocar Poli, risanka PJ Masks – Pižamarji, risanka Wissper – šepetalka živalim, ris.

Mala miška Mia, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Super krila, risanka Čebelica Maja, risanka Tačke na patrulji, risanka Dirka Monkart, risanka Jaz sem Luna, 3/17, arg. nan.

Jaz sem Luna, 3/18, arg. nan.

Lepo je biti sosed, 4/3, slov. nan.

Lepo je biti sosed, 4/4, slov. nan.

TV prodaja Zasneženo srce, kanadski film Pozabljena čustva, ameriški film 24UR popoldne Delovna akcija 24UR vreme 24UR Mali šef Slovenije Zvezde plešejo 24UR zvečer Zvezde plešejo, nadaljevanje Nikoli odposlano pismo, am. film Zasneženo srce, kanadski film Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.40 11.10 12.10 12.15 12.40

Lestvica zabavnih in narodnoz.

Napovedujemo Miš maš, Znanilci pomladi Jutranji pogovori 1 Aktualno Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Cesarjeva nova oblačila, gled. predstava Vrtca Velenje Lestvica zabavnih in narodnoz.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnoz.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jakob Rušnik, harmonika Videostrani, obvestila Napovedujemo Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ajša Pavšek, tolkala Dotiki gora: Majorka: Tramuntana Vrtnarski kotiček Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2747. VTV magazin, reg. inf. odd.

5. veliki novoletni koncert Božičnega Vojnika, 1. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Urban Verboten, tuba Popotniške razglednice: Nacionalni parki ZDA Lestvica zabavnih in narodnoz.

Nočni program

12.40 13.10 15.30 16.00 17.30 17.35 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.15 19.20 19.55 20.00 20.30 22.00 22.05 23.05 23.35

12. aprila

06.15 07.00 07.15 07.20 07.30 07.35 07.45 08.10 08.20 08.30 08.40 09.05 09.15 09.45 10.30 10.55 11.30 12.35 13.00 13.30 13.55 15.00 15.30 15.55 16.25 17.00 17.30 17.45 18.10 18.20 18.50 18.55 18.55 20.00 20.55 21.20 22.30 23.00 00.35 01.00 01.45

04.00 06.00 06.05 07.00 09.00 10.50 11.45 12.20 12.55 15.10 16.05 17.35 18.05 19.00 20.00 22.10 22.55 00.10 01.10

Kultura, Odmevi Infodrom: Moje življenje - Erfan Lojzek, risanka Balončkovo, risanka Mišo in Robi, risanka Vse o Roz, risanka Marcelino Kruh in vino, ris. nan.

Knjiga o džungli, risanka Čudogozd: Zvezde praznujejo Čudogozd: Mravlje praznujejo Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Smrtonosni dinozavri, ang. dok. ser. za otroke, 9/10 Male sive celice: OŠ Petrovče in OŠ Cirila Kosmača Piran Varuška nindža, niz. nad., 6/10 Kulturni vrhovi, dok. odd.

Tednik NaGlas!: Vasko Atanasovski Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

Sveti prostori, fran. dok. ser., 4/4 Blagoslov velikonočnih jedi Postni prti na Koroškem Ekipa Bled, slov. nad., 11/18 Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Vreme, Šport Duhovni utrip: Sebičnost Alpe-Donava-Jadran Ozare Ambienti Hej, hej, Šapice!, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja? Z Jonasom Prevara (V.), ameriška nad., 7/11 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Zimske muhe, koprodukcijski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Najboljše jutro Spomini: Majda Emeršič, 1. del Prekmurje – kulturnozgod. skica, dok. film Kulturni vrhovi, dok. odd.

Avtomobilnost, izbor Zmage so doma: hokej na ledu (M), ZOI 2018, posnetek Lebdenje, baletna zgodba Rut Vavpotič, igrano-dok. film Nika, mladinski film Blagoslov velikonočnih jedi Toplo srce Afrike, dok. odd.

Videotrak Marguerite, francoski film Zvezdana Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja, 1. del Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.05 08.15 08.40 09.10 09.35 10.00 10.45 11.40 12.30 13.20 13.35 15.25 16.30 17.00 18.00 18.50 18.55 20.00 21.15 22.10 22.45 23.40 01.15 03.10

24UR OTO čira čara Robocar Poli, risanka PJ Masks – Pižamarji, risanka Wissper – šepetalka živalim, ris.

Mala miška Mia, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Super krila, risanka Čebelica Maja, risanka Tačke na patrulji, risanka Viking Viki, risanka Jaz sem Luna, 3/19, arg. nan.

Jaz sem Luna, 3/20, arg. nan.

Lepo je biti sosed, 4/5, slov. nan.

Lepo je biti sosed, 4/6, slov. nan.

TV prodaja Nikoli odposlano pismo, am. film MasterChef Slovenija 24UR popoldne Lepo je biti sosed, 4/7, slov. nan.

Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Delovna akcija Preden umrem, angleški film 24UR zvečer Preden umrem, nadalj. filma Peklenski medeni tedni, am. film Kratki stiki, slovenski film Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.25 11.55 13.25 14.15 17.30 17.55 18.00

Lestvica zabavnih in narodnoz.

Napovedujemo Miš maš, Znanilci pomladi 2744. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček 2745. VTV magazin, reg. inf. odd.

Lepote sveta: Kitajska, 2. del Lestvica zabavnih in narodnoz.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izob. oddaja Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnoz.

Napovedujemo Bobek in barčica, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Petja Emeršič, klavir Skrbimo za zdravje: Zdravo srce Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tjan Podjavoršek, harmonika Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnoz.

Nočni program

18.20 18.25 19.25 19.50 20.00 21.15 21.20 22.50 23.20

Ponedeljek,

Torek,

13. aprila

06.20 07.00 09.00 09.05 09.10 09.15 09.20 09.45 09.50 10.15 11.20 11.50 13.00 13.45 14.00 14.50 15.45 16.15 16.20 16.35 17.00 17.50 18.15 18.25 18.55 19.00 20.05 21.40 22.15 22.45 23.25 23.40 00.20 00.50 01.35

04.00 06.00 08.00 08.20 08.25 08.35 08.50 09.45 11.10 11.30 13.30 14.00 14.50 15.20 16.10 17.35 18.40 19.00 19.10 19.20 19.35 19.45 20.00 21.00 22.00 22.55 23.25 23.50 00.20 01.25

06.00 07.00 07.01 07.20 07.35 07.55 08.10 09.00 09.30 10.25 11.25 12.20 13.15 13.30 14.25 14.40 16.30 17.00 17.50 18.40 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.35 23.30 00.20 01.05 01.50 02.25

08.30 08.55 09.00 09.40 10.45 10.50 11.40 12.10 12.50 13.10 15.30 15.55 16.00 18.15 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 20.30 20.35 22.10 23.25 23.50

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Primer za prijatelje, risanka Bratca, risanka Mandi, risanka Primer za prijatelje, risanka Vse o Rozi, risani film Objemi me, risanka Zog, risani film Knjiga o džungli, risani film Vem!, kviz Prišla je sreča ( II.), it. nad., 7/24 Prvi dnevnik, Vreme, Šport TV-izložba Divjina v srcu (III.), brit. nad., 5/8 Kitajska iz zraka (II.), kopr. dok. ser., 1/2 Odd. za otroke in mlade Oblakov kruhek, risanka Zmajči zmaj, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Vreme Kulturni vrhovi, dok. odd.

Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme Frančišek Asiški in njegovi bratje, francosko belgijski film Srce se ne boji Poročila, Šport, Vreme Opus: Velikonočna glasba Glasbeni večer: Samospevi Huga Wolfa J. S. Bach: Magnificat za soliste, zbor in orkester v D-duru, BWV 243 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Bine: Kaj raste Juvi, aerobika za otroke, an. ser.

Juvi, aerobika za otroke, an. ser.

Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Živalska uganka, otroška ser.

Glasbena lestvica Obzorja duha: Pozdrav Življenju Dobro jutro, Poročila Na lepše »Bejž če vejdš« v epizodi Kirgizija, dok. film Z glasbo in s plesom, Folklorna skupina Emona Ljudje in zemlja Banana, italijanski film Prišla je sreča ( II.), it. nad., 7/24 50 knjig, ki so nas napisale: Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček, Ciril Zlobec: Pesmi štirih Čudogozd: Zvezde praznujejo Čudogozd: Mravlje praznujejo Bisergora: Kako pospravljamo Aktivatorji, izob. ser. za otroke in mlade Muzozlet: Kiparjenje na Forma Vivi Z Levisonom Woodom po Arabiji, potopis, 2/5 Ločitve (II.), brit. nad., 1/6 Resnični Jezus iz Nazareta, britansko-ameriška dok. ser., 4/4 Koncert doma Dva ena, kratki igrani film Svetlo črna, krat. igr. film AGRFT Glasbena lestvica Info kanal

24UR OTO čira čara Heidi, risanka Robocar Poli, risanka Rev & Roll štirikolesniki, risanka Super krila, risanka Reka ljubezni, 3/13, slov. nan.

Polona ga žge Jutranja ptica, 1/117, tur. nan.

Jutranja ptica, 1/118, tur. nan.

Pohlepna gospa Fazilet, 2/104, tur. nan.

Reka ljubezni, 3/14 TV prodaja Moja boš, 2/60, tur. nan.

TV prodaja Preden umrem, angleški film 24UR popoldne Jutranja ptica, 1/119, tur. nan.

Jutranja ptica, 1/120, tur. nan.

Tri mucke, risanka 24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, 13/5, nem. nan.

Vedno tvoja, 2/5, tur. nan.

24UR zvečer Slab policist, 1/5, nem. nan.

Lucifer, 3/25, am. nan.

Klub srečnih ločenk, 4/2, am. nan.

Beli ovratnik, 6/5, am. nan.

24UR zvečer Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnoz.

Napovedujemo Miš maš: Svet lutk 2747. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnoz.

Miš maš: Pazi, klop!

Modri Jan (20): Energetsko varčen dom Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnoz.

Napovedujemo Lepo je biti muzikant 2, Poletno gledališče Studenec Lepote sveta: Kitajska, 3. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Klara Kovač, orgle (238) Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ob veliki noči Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Klara Kovač, orgle (238) Marijina zgodba, francoska biografska drama Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Lestvica zabavnih in narodnoz.

Nočni program

Sreda,

14. aprila

07.00 09.10 10.00 10.10 10.10 10.15 10.30 10.40 10.40 10.55 11.20 11.50 13.00 13.45 14.00 14.45 15.35 15.45 15.55 16.05 17.00 17.50 18.20 18.30 18.55 19.00 19.55 20.30 21.05 21.55 22.00 22.55 00.50 01.15 02.10

04.00 06.00 08.00 08.15 08.20 08.30 08.45 08.50 09.30 10.20 11.55 12.45 12.45 12.50 13.00 13.15 13.15 13.30 13.55 14.25 15.15 16.10 17.50 18.55 19.00 19.25 19.40 20.00 20.55 21.50 22.20 23.50 00.05 01.00 02.05

06.00 07.00 07.01 07.25 07.40 07.55 08.00 08.15 09.05 09.35 10.30 11.25 12.20 13.20 13.45 14.30 15.35 16.30 17.00 17.50 18.40 18.50 18.55 20.00 20.55 21.50 22.30 23.25 00.15 01.00 01.50 02.25

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 11.40 11.45 12.10 12.40 13.20 13.34 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 20.30 20.50 22.20 22.25 22.30 23.15 23.45

Dobro jutro, Poročila Izodrom, posebna odd. za otroke Poročila, Dobro jutro Mandi, risanka Rija in Krokodil: Grad, risanka Vse o Rozi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Živalski čira čara, risanka Džamila in Aladin, ang. otroška nan., 21/52 Špasni učitelj, niz. nan., 21/24 Vem!, kviz Prišla je sreča ( II.), it. nad., 8/24 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Divjina v srcu (III.), brit. nad., 6/8 Kitajska iz zraka (II.), kopr. dok. ser., 2/2 Lili in Čarni zaliv, risanka Mili in Moli, risanka Knjiga o džungli, risanka Smrtonosni dinozavri, ang. dok. ser. za otroke, 9/10 Poročila ob petih, Vreme Naravni parki Slovenije, 3. del, dok. odd.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Dekameron, nan., 6/14 Dekameron, nan., 7/14 Slovenci v Beogradu Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: Majda Emeršič, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Bine: Veter Juvi, aerobika za otroke, an. ser.

Juvi, aerobika za otroke, an. ser.

Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Živalska uganka, otroška ser.

Napovedujemo Glasbena lestvica Dobro jutro, Poročila Izodrom, odd. za otroke Mandi, risanka Rija in Krokodil, risanka Vse o Rozi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Živalski čira čara, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. nan., 21/24 Alpe-Donava-Jadran Grofičino popoldne, dok. film Joker, kviz Šport Prišla je sreča ( II.), it. nad., 8/24 50 knjig, ki so nas napisale: Edvard Kocbek: Strah in pogum V svojem ritmu, glasbeno-dok. ser. za mlade, 3/7 Bisergora: Ali srce lahko delimo Aktivatorji, izob. ser. za otroke in mlade Drugačen ženski svet, brit. dok. ser., 3/3 Ločitve (II.), brit. nad., 2/6 Koncert doma Anomalisa, ameriški film NaGlas!: Vasko Atanasovski Stratifikacija lune, dok. film Glasbena lestvica Info kanal

24UR OTO čira čara Heidi, risanka Rev & Roll štirikolesniki, risanka Robojajčki, risanka Maša in medved, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 3/14, slov. nan.

Polona ga žge Jutranja ptica, 1/119, tur. nan.

Jutranja ptica, 1/120, tur. nan.

Pohlepna gospa Fazilet, 2/105, tur. nan.

Reka ljubezni, 3/15, slov. nan.

TV prodaja Moja boš, 2/61, tur. nan.

Vedno tvoja, 2/5, tur. nan.

Gorski zdravnik, 13/5, nem. nan.

24UR popoldne Jutranja ptica, 1/121, tur. nan.

Jutranja ptica, 1/122, tur. nan.

Tri mucke, risanka 24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, 13/6, nem. nan.

Vedno tvoja, 2/6, tur. nan.

24UR zvečer Pravica v Chicagu, 1/5, am. nan.

Lucifer, 3/26, am. nan.

Klub srečnih ločenk, 4/3, am. nan.

Beli ovratnik, 6/6, am. nan.

24UR zvečer Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnoz.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf. odd.

Ob veliki noči Rodbina Vošnjak in šoštanjska tovarna usnja - dok. film Videospot dneva Kuhinjica, Izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnoz.

Miš maš: Poglejmo v vesolje Modri Jan: Vodooskrba (21) Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnoz.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Kmetijski razgledi Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jan Rožič, tolkala (239) Kuhinjica, Izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2748. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Majorka: Tramuntana 5. veliki novoletni koncert Božičnega Vojnika, 1. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Jan Rožič, tolkala (239) Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnoz.

Nočni program

15. aprila

06.10 07.00 09.10 10.00 10.10 10.10 10.15 10.30 10.40 10.40 10.55 11.20 11.50 13.00 13.45 14.00 14.45 15.40 16.10 17.00 17.50 18.15 18.30 18.55 19.00 19.50 21.55 22.00 22.50 23.35 00.00 00.50

04.00 06.00 08.00 08.05 08.25 08.40 09.00 09.40 10.00 11.00 12.35 13.25 13.25 13.30 13.40 13.55 13.55 14.10 14.35 15.00 16.20 18.00 19.00 19.25 19.40 19.55 20.00 20.50 21.45 22.15 23.15 00.05 01.10

06.00 07.00 07.01 07.25 07.40 07.55 08.00 08.15 09.05 09.35 10.30 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.50 18.40 18.50 18.55 20.00 20.50 21.50 22.30 23.20 00.15 01.00 01.35

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.40 12.20 12.45 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.25 18.40 18.45 19.10 19.00 19.55 20.00 21.40 21.45 22.45 22.50 23.35 00.00

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Izodrom, odd. za otroke Poročila, Dobro jutro Mandi, risanka Rija in Krokodil, risanka Vse o Rozi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Živalski čira čara, risanka Džamila in Aladin, ang. nan., 22/52 Špasni učitelj, niz. nan., 22/24 Vem!, kviz Prišla je sreča ( II.), it. nad., 9/24 Prvi dnevnik, Vreme, Šport TV-izložba Divjina v srcu (III.), brit. nad., 7/8 Rusija iz zraka, dok. ser., 1/3 Odd. za otroke in mlade Male sive celice: OŠ Petrovče in OŠ Cirila Kosmača Piran Poročila ob petih, Vreme Naravni parki Slovenije, dok. odd. Čarli in Lola, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Ne bom več luzerka, slovenski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil: Midge Ure Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Martina in ptičje strašilo: Srečanje Studio kriškraš: Kam je izginil šopek?

Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Živalska uganka, otroška ser.

Glasbena lestvica Glasbena odd.

Velikonočna maša iz mariborske stolnice Dobro jutro Izodrom, odd. za otroke Mandi, risanka Rija in Krokodil, risanka Vse o Rozi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Živalski čira čara, risanka Govoreči Tom in prijatelji, risanka Špasni učitelj, niz. nan., 22/24 Ambienti Vikend paket Šport Prišla je sreča ( II.), it. nad., 9/24 Ribič Pepe, odd. za otroke Bisergora: O darilih Muzozlet: Slikanje v Portorožu Žrebanje Lota ***** Ko pop sreča klasiko, glasbeno dok. odd.

Dokumentarna oddaja Koncert doma Deklina zgodba (II.), am. nad., 5/13 Ljudje z bregov reke, dok. film Glasbena lestvica Info kanal

24UR OTO čira čara Heidi, risanka Rev & Roll štirikolesniki, risanka Robojajčki, risanka Maša in medved, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 3/15, slov. nan.

Polona ga žge Jutranja ptica, 1/121, tur. nan.

Jutranja ptica, 1/122, tur. nan.

Pohlepna gospa Fazilet, 2/106, tur. nan.

Reka ljubezni, 3/16, slov. nan.

TV prodaja Moja boš, 2/62, tur. nan.

Vedno tvoja, 2/6, tur. nan.

Gorski zdravnik, 13/6, nem. nan.

24UR popoldne Jutranja ptica, 1/123, tur. nan.

Jutranja ptica, 1/124, tur. nan.

Tri mucke, risanka 24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, 13/7, nem. nan.

Vedno tvoja, 2/7, tur. nan.

24UR zvečer Pravica v Chicagu, 1/6, am. nan.

Chicaška policija, 1/1, am. nan.

Klub srečnih ločenk, 4/4, am. nan.

24UR zvečer Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnoz.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf. odd.

2748. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnoz.

Miš maš: Kobilice za malico Modri Jan: Gasilec (22) Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnoz.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Kekec, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice 194: Tulipani za mamico Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ula Aurelija Gams, Neža Avberšek, klavir (240) Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo V imenu, poljska drama Regionalne novice Pop corn, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ula Aurelija Gams, Neža Avberšek, klavir (240) Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnoz.

Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 21

UTRIP

9. aprila 2020

Pritiski na humanitarne organizacije se Ĺže poveÄ?ujejo

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Preverili smo, ali so prvi tedni izrednih razmer Ĺže poveÄ?ali socialne stiske, in izvedeli, da organizacije, ki zaenkrat ĹĄe obvladujejo pritiske, pravi naval ĹĄele priÄ?akujejo Tina Felicijan

Tisti, ki so prej stali na pragu revĹĄÄ?ine, ga bodo zdaj, ko bodo marsikje druĹžinski prihodki niĹžji, nekateri stroĹĄki pa viĹĄji, najverjetneje prestopili. Mnogi so se Ĺže v prvih tednih izrednih razmer znaĹĄli v stiski. Tako iz Centra za socialno delo Velenje kot iz lokalnih humanitarnih organizacij poroÄ?ajo o poveÄ?anem zanimanju za socialne transferje, prehrambne pakete in drugo materialno pomoÄ?. Realna slika, ki bo pokazala socialne posledice aktualne gospodarske situacije, pa ĹĄele nastaja.

razlikujejo tudi po slabĹĄih pogojih za uÄ?enje, dobro poznajo,ÂŤ je pozvala sekretarka Bojana Ĺ pegel in dodala, da ĹĄe vedno zbirajo tudi denarne donacije, saj druĹĄtva prijateljev mladine poroÄ?ajo o poveÄ?anih potrebah po hrani. ÂťV preteklih dneh smo z denarnim nakazilom Ĺže pomagali druĹžinam v najhujĹĄih stiskah.

V druĹžinah so zdaj, ko ni ĹĄolskih malic in kosil, malic v sluĹžbi in

veÄ?jih pritiskov druĹžin v stiski. Že se na nas obraÄ?ajo druĹžine, ki jih do sedaj nismo poznali.

Nekateri teĹžko priznajo, da so v stiski, teĹžko prosijo za pomoÄ?, vendar bo vsak dan veÄ? tistih, ki bodo prisiljeni povedati, v kako ranljivem poloĹžaju so. Upam, da bo drĹžava uÄ?inkovito pomagala najĹĄibkejĹĄim. Vendar pa se vsak ukrep uveljavlja veÄ? tednov, kar je lahko za druĹžine preveÄ?. In-

Vloge se usipajo

Telefoni na CSD Velenje pregorevajo Ĺže veÄ? kot dva tedna, poroÄ?a direktorica Valerija KidriÄ?. Odkar je javnost seznanjena z moĹžnostjo za pridobitev izredne denarne pomoÄ?i, se na socialne delavce usipajo vpraĹĄanja v zvezi z uveljavljanjem te pravice, pojasnjuje. PriÄ?akujejo precej veÄ?je ĹĄtevilo vlog kot obiÄ?ajno, saj bo imelo veliko ljudi z nizkimi dohodki le-te zdaj ĹĄe niĹžje. Ker je obseg dela na podroÄ?ju varstva otrok in druĹžine nekoliko upadel, so tri strokovne delavce zaÄ?asno preusmerili v reĹĄevanje vlog. Kolikor jim sistem dopuĹĄÄ?a – pojavljajo se namreÄ? teĹžave pri pridobivanju podatkov iz razliÄ?nih virov –, jih skuĹĄajo reĹĄevati tekoÄ?e. Pri reĹĄevanju vlog za izredno denarno pomoÄ? bodo preverjali predvsem, kako so ukrepi za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja koronavirusa spremenili socialno stanje vlagatelja. Direktorica predvideva, da se bo center nagibal k priznavanju viĹĄjega zneska izredne pomoÄ?i vlagateljem, pri katerih so spremembe neposredno povezane z ukrepi (denimo zmanjĹĄan dohodek zaradi napotitev na Ä?akanje na delo doma).

Prioriteta so raÄ?unalniki

Zveza prijateljev mladine Slovenije je Ĺže po prvem tednu izrednih razmer pozvala k denarnim donacijam za nakup hrane in najnujnejĹĄih potrebĹĄÄ?in za druĹžine v stiski. Tudi MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje je zaznala veÄ? potreb po pomoÄ?i, te pa se ĹĄe poveÄ?ujejo. Vendar so trenutno bolj kot na druge donacije osredotoÄ?eni na zbiranje raÄ?unalnikov. Teh namreÄ? v marsikateri druĹžini ni dovolj, da bi lahko starĹĄi opravljali delo od doma in otroci sledili pouku na daljavo. Ponekod raÄ?unalnika sploh nimajo. Zato je MZPM Velenje minuli teden iz Ljubljane pripeljala sedem raÄ?unalnikov, ki so jih Ĺže dobili velenjski ĹĄolarji.

Potrebujejo pa jih vsaj ĹĄe dvajset, da popolnijo potrebe otrok v vseh treh obÄ?inah. ÂťZato pozivamo vse, ki imajo doma odveÄ?ni namizni, prenosni ali tabliÄ?ni raÄ?unalnik, ki ni preveÄ? zastarel in dobro deluje, naj se obrnejo na nas, da se dogovorimo za predajo. RaÄ?unalnike bomo delili v sodelovanju z osnovnimi ĹĄolami, na katerih potrebe otrok, ki se v teh dneh od svojih soĹĄolcev

saj ĹĄe ne vedo, kdaj bo naslednja dobava hrane in kako se bodo poveÄ?evale potrebe po njej. ÂťGlede na pretekle izkuĹĄnje v podobnih situacijah, poveÄ?ano zanimanje za pomoÄ? v zadnjih tednih in predvidevanja o prihajajoÄ?i gospodarski in socialni krizi, priÄ?akujemo pribliĹžno 30-odstotno poveÄ?anje potreb v primerjavi z lanskim letom,ÂŤ je povedala.

Bodo na poveÄ?ane potrebe in napovedan manjĹĄi obseg pomoÄ?i evropskega sklada lahko odreagirali? ÂťPotekajo pogovori o tem, da se dobava hrane iz evropskega sklada ne bi bistveno zmanjĹĄala. Sicer pa bomo tako kot sedaj morali s tem, kar bomo imeli, ravnati varÄ?no in preudarno. Morda bodo paketi nekoliko manjĹĄi, da bomo lahko zadovoljili potrebe Ä?im veÄ?jega ĹĄtevila uporabnikov,ÂŤ odgovarja.

MarÄ?evske delitve so bile obilne

â?ą

Darujte raÄ?unalnik! PiĹĄite na mzpm.velenje@ vilarozle.si, pokliÄ?ite 03 897 75 40 ali naveĹžite stik preko spletne strani www.vilarozle.si ali Facebook strani MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje. Vsak vaĹĄ raÄ?unalnik bo otrokom pomagal do znanja.

Rekli so â?ą

Bojana Ĺ pegel: ÂťLahko priÄ?akujemo, da se bodo v stiski znaĹĄle tudi druĹžine, ki so doslej imele povpreÄ?ne dohodke, zdaj pa bodo obÄ?utno niĹžji. Mislim, da bi uvedba univerzalnega temeljnega dohodka najbolje reĹĄevala stiske, ki jih bo v tem kriznem Ä?asu vedno veÄ?.ÂŤ Milica KovaÄ?: ÂťKaĹže, da se bo brezposelnost poveÄ?ala. Bojimo se, kako bomo ravnali. Morali bomo biti zelo iznajdljivi, da bomo odgovorili na vse potrebe, ki se bodo pojavile.ÂŤ Darja Lipnikar: ÂťPriÄ?akujemo pribliĹžno 30-odstotno poveÄ?anje potreb v primerjavi z lanskim letom.ÂŤ

Naslednja delitev Karitasovih paketov bo po 15. aprilu, ko predvidoma dobijo nove zaloge iz evropskega sklada.

Za prosilce so dosegljivi na telefonskih ĹĄtevilkah 03 897 44 82 in 041 934 680 ter vsako sredo med 16. in 18. uro na Kersnikovi cesti 13. podobno, porabe hrane veÄ?je.

DrĹžava je vsem ĹĄolarjem, ki so upraviÄ?eni do brezplaÄ?nih obrokov, obljubila pomoÄ? preko centrov za socialno delo. Vendar je treba preĹživeti do takrat. Zato je pomoÄ? ĹĄe kako potrebna.ÂŤ Glede na to, da se je kriza ĹĄele zaÄ?ela in se bo zaradi sploĹĄnega gospodarskega opustoĹĄenja najverjetneje ĹĄe poglobila, se druĹĄtva prijateljev mladine bojijo ĹĄe

stitucije in organizacije vodimo veliko birokratskih postopkov pri dodeljevanju pomoÄ?i. Sama vidim reĹĄitev v hitri uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka, s katerim bi zaobĹĄli birokratske ovire in pomagali vsem.ÂŤ

Januarja in februarja je Ĺ˝upnijska Karitas Velenje segla po zalogah hrane in drugih potrebĹĄÄ?in, ki so od evropskega sklada ostale ĹĄe od lani. Marca pa so se morali znajti drugaÄ?e, poroÄ?a sekretarka Milica KovaÄ?, zadovoljna, da jim je kljub temu z lastnimi sredstvu uspelo pripraviti bogate pakete in jih v dveh delitvah razdeliti veÄ? kot 340. Pri prvi delitvi so upraviÄ?ence oskrbeli z oljem, moko, testeninami, sladkorjem, polento, jeĹĄprenjem, juĹĄnimi kroglicami in gobovo juho. Pri drugi, prazniÄ?ni, pa so pripravili okrog deset kilogramov teĹžke pakete 17 artiklov, med katerimi so bili tudi hren, Ä?okoladni namaz, juĹĄna zakuha, kakav, puding, marmelada, velikonoÄ?na ĹĄunka, pa ĹĄe pralni praĹĄek, detergent za posodo in ĹĄampon za lase.

Sicer marca ĹĄe niso zaznali bistveno poveÄ?anih potreb po hrani, se je pa Ĺže oglasilo nekaj novih prosilcev za pomoÄ?. Sekretarka vse povabi na pogovor in preverjanje socialnega stanja prosilcev, ki morajo biti obÄ?ani mestne obÄ?ine Velenje. PriÄ?akuje, da bo v prihodnjih mesecih pritiska veÄ?. Bodo na poveÄ?ane potrebe lahko odgovorili? ÂťZaskrbljeni smo, ker je evropski sklad za letos napovedal zmanjĹĄano dobavo hrane, ki jo bomo po sedanjih informacijah dobili po 15. aprilu, zato si bomo morali silno prizadevati za druge vire,ÂŤ odgovarja in dodaja, da imajo v skladiĹĄÄ?u zaloge ĹĄe za najnujnejĹĄe primere. đ&#x;”˛

Z zalogami so varÄ?ni

ObmoÄ?no zdruĹženje RdeÄ?i kriĹž Velenje je z redno delitvijo hrane konec februarja oskrbelo okrog 600 druĹžin iz Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki. Do konca marca so zbirali vloge dosedanjih upraviÄ?encev za dodelitev pomoÄ?i v tem letu, v zadnjih tednih pa se je za pomoÄ? zanimalo tudi nekaj novih prosilcev.

Dlje ko bodo trajale izredne razmere, veÄ? jih priÄ?akujejo.

Na zalogi ĹĄe imajo nekaj hrane, vendar so z njo zelo varÄ?ni, pravi sekretarka Darja Lipnikar,

RdeÄ?i kriĹž naslednjo redno delitev prehrambnih paketov naÄ?rtuje konec aprila. V skladu z ukrepi za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja koronavirusa bodo upraviÄ?ence vabili na prevzem po urniku, da bodo zmanjĹĄali gneÄ?o in omejili stike. Kako bodo ob prepovedi gibanja zunaj meja matiÄ?ne obÄ?ine oskrbeli obÄ?ane Ĺ oĹĄtanja in Ĺ marntega ob Paki, se ĹĄe dogovarjajo.

21

KonÄ?no imate, kar ste hoteli. Mir. In to pred vsemi, ki so vam ĹĄli na Ĺživce. A sedaj bodo priĹĄli dnevi, ko vam bo mir zaÄ?el presedati. TiĹĄina vas bo vse bolj ubijala. Nikar se ne pritoĹžujte, saj boste s tem prilili olje na ogenj vsem, ki vam to, kar se vam dogaja, res privoĹĄÄ?ijo. Ja, tokrat ste res slabo izbrali. A kar ste skuhali, boste morali pojesti. PoÄ?akajte, da se reÄ? vsaj malo ohladi, saj niste edini, ki se je znaĹĄel v taki situaciji. Sedaj imate konÄ?no Ä?as, da pospravite po predalih, omarah, kleteh in podstreĹĄju. ÄŒe se boste lotili tega dela, ga boste imeli dovolj, tudi Ä?e bo pandemija ĹĄe trajala. Pa ĹĄe na to, kaj vas boli, ne boste imeli Ä?asa misliti.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Ĺ e vedno ste pri resnem delu najraje sami s seboj, saj zaradi nekaj slabih izkuĹĄenj nikomur veÄ? ne zaupate. Sedaj se vam Ĺželja uresniÄ?uje, saj ste Ĺže dobre tri tedne najveÄ?krat sami s seboj, ker se paÄ? ne smete druĹžiti. Ugotovili boste, da je to nekaj Ä?asa ĹĄe zabavno, v teh dneh, ki bodo topli in obsijani s soncem, pa vam bo vsak dan bolj manjkalo druĹženje. Najbolj poste pogreĹĄali ljubljeno osebo, sploh tisti, ki v teh dneh ne morete biti z njo. Telefonski razgovori poÄ?utje blaĹžijo, a ne bodo veÄ? dovolj. Pri delu boste vse manj zagnani, saj ne boste imeli prave motivacije. Zdravje pa bo za zdaj ĹĄe dobro, kar vam bo v tolaĹžbo.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Kar se tiÄ?e uspeha pri delu, karieri in vaĹĄega statusa v druĹžbi, boste vsak dan bolj prestraĹĄeni. Res je, niÄ? kaj dobro ne kaĹže, a zato se ni treba obremenjevati Ĺže na zalogo. Za zdaj vaĹĄa eksistenca ĹĄe ni ogroĹžena, ko bo, pa boste morali krepko zavihati rokave in se verjetno lotiti tudi del, ki vam sicer niso diĹĄala. ÄŒe imate doma vrtiÄ?ek, bo ta v teh dneh vaĹĄe svetiĹĄÄ?e. Veliko boste lahko postorili, predvsem pa boste poskrbeli, da bodo dnevi krajĹĄi. Zvezde vas opozarjajo, da pazite, kaj boste govorili, ko boste komunicirali z nadrejenimi. Ni pravi Ä?as, da bi z njimi urejali, kar bi morali Ĺže zdavnaj.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

PoÄ?asi niste veÄ? verjeli, da se dobro z dobrim vraÄ?a. Sedaj Ĺže veste, da se bo vaĹĄ trud vendarle poplaÄ?al, a ne Ä?ez noÄ?. ÄŒe vam bo ta teden uĹĄla kakĹĄna neprijetna beseda, ne bo niÄ? Ä?udnega. RazpoloĹženje vam bo nihalo, enkrat boste Ä?isto mirni, Ĺže kmalu pa povsem nemirni in koleriÄ?ni. Ker bo vreme lepo, se potrudite, da boste Ä?im veÄ? na sveĹžem zraku, pa Ä?eprav bo to le balkon ali terasa vaĹĄega doma. Telo in duĹĄa vam bosta hvaleĹžna. Preden greste spat, pa poskuĹĄajte odmisliti vse teĹžave, sicer bodo noÄ?i dolge in nemirne. PoskuĹĄajte Ä?im manj slediti novicam o okuĹžbah in krizi, ki bo sledila pandemiji, saj to slabo vpliva na vaĹĄe razpoloĹženje.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

SreÄ?a je, da vam bo lepo vreme vrnilo voljo do dela, saj ste se v preteklem tednu Ĺže zaÄ?eli smiliti sami sebi. Zaradi tega, kar se dogaja po vsem svetu, boste spremenili veliko svojih prepriÄ?anj in staliĹĄÄ?. Vsak dan vam bo bolj jasno, kaj je v Ĺživljenju res pomembno. VpraĹĄali se boste, zakaj nehote tekmujete s prijatelji in znanci. Potrebe ni bilo, a niste znali iz svoje koĹže. Sedaj boste vedeli, da morate vlagati le vase in v svojo druĹžino in Ĺživeti vsak dan tako, kot da je zadnji. ZaÄ?eli boste naÄ?rtovati, kam vse boste ĹĄli, ko bo virus premagan. NaÄ?rte, ki ste jih imeli pred njim, pa boste preprosto izbrisali. Materialne dobrine ne bodo veÄ? na prvem mestu.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

ÄŒe ste bili do sedaj ĹĄe pesimistiÄ?ni, boste od zdaj spet vsak dan bolj optimistiÄ?ni.

Novice, ki bodo do vas priĹĄle jutri, bodo ĹĄe posebej dobre. Vseeno pa se ne boste veselili tako kot bi se, Ä?e bi bili Ä?asi drugaÄ?ni. Imeli boste tudi osebno stisko. Zdelo se vam bo, da partnerju preveÄ? popuĹĄÄ?ate. Pravzaprav bo to kar drĹžalo, saj se zgodba ponavlja. Tudi partner je oÄ?itno med tistimi, ki odkrito izkoriĹĄÄ?ajo vaĹĄo dobroto. Odprite oÄ?i in temu naredite konec. Tudi partnerju povejte, da tega ne boste veÄ? poÄ?eli. ÄŒe vas ne bo razumel, se resno vpraĹĄajte, kaj mu pomenite. Potem pa dobro premislite, kako naprej.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Vse, kar ste poÄ?eli v preteklih tednih, bo preteklost. In tako jo boste tudi dojemali. ÄŒeprav vas bo ĹĄe nekaj dni strah, ali se bo vse izteklo po vaĹĄih Ĺželjah, tega ne boste pokazali prav nikomur niti partnerju. ObÄ?utek, da bo vse tako kot mora biti, bo namreÄ? pravi. Novico, povezano z vaĹĄim zdravjem, boste tokrat delili le z najbliĹžjimi, ki si bodo oddahnili skupaj z vami. NajveÄ? teĹžav boste imeli s tem, da se umirite in si priznate, da vam pravzaprav niÄ? ne manjka. Zato boste potrebovali ĹĄe nekaj dni. Zaobljube, ki jo boste v naslednjih dneh dali sami sebi, pa se skuĹĄajte drĹžati vsaj nekaj tednov. Je namreÄ? odliÄ?na za vaĹĄe zdravje.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Strah vas bo, da bi kaj pomembnega spregledali. To sicer ni v vaĹĄi naravi, saj ste po navadi flegmatik, a tokrat dobro veste, da bo to, kar se dogaja v teh dneh, moÄ?no spremenilo vaĹĄo prihodnost. Prave ideje, kako se lahko izvleÄ?ete iz trenutne situacije tako, da bo za vas najbolje, ĹĄe nekaj dni ne boste dobili.

ReĹĄitev se bo nakazala v ponedeljek, ko boste govorili s prijateljem, ki ga v Ĺživo Ĺže dolgo niste sreÄ?ali.

Ponudil vam bo priloĹžnost, ki vas bo vsak dan bolj mikala. Dokler bo trajala karantena, to sicer ne bo izvedljivo, a Ĺživljenje boste obrnili v pravo smer, da se vam Ĺželje uresniÄ?ijo ĹĄe pred iztekom poletja.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Slabo obdobje, ki ga je zaznamovalo tudi slabĹĄe poÄ?utje, je za vami. Strah, kaj bo sledilo, bo zato poÄ?asi izginjal. Dobro veste, da ste vi tisti, ki bo izbral, kako naprej. Ob tem se vam bo zdelo, da vam ne morejo vzeti niÄ? veÄ?, a se boste motili! Usoda bo spet dokazala, da se z njo ne smete igrati. Hitro si boste opomogli, bo pa dogodek dobra ĹĄola za vaĹĄo vÄ?asih pretirano samozavest. Tudi v naslednjih dneh boste morali poskrbeti, da vam ne bo dolgÄ?as. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni s svojimi Ĺželjami in idejami. Partner ne bo navduĹĄen nad njimi, a vas to ne bo niti najmanj ganilo. Nanj boste odslej gledali drugaÄ?e, bolj realno.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Pred vami je miren, spokojen vikend, ki vas sploh ne bo spominjal na velikonoÄ?ni Ä?as, saj v hiĹĄi ne bo obiÄ?ajnega Ĺživ Ĺžava. Vseeno si bosta s partnerjem naredila praznike lepe, kolikor se da. Od ponedeljka nedelje dalje pa vas Ä?aka nekaj zelo napornih dni in nujnih obveznosti. Napori tokrat ne bodo hitro pozabljeni, saj vas bo vse, kar vas Ä?aka, utrudilo tako telesno kot psihiÄ?no. Zato ne boste imeli prave volje, da se lotite tistih podroÄ?ij, ki bi jih lahko v teh dneh v miru spravili v red, da bo vaĹĄa prihodnost mirna in socialno preskrbljena. Partner bo vaĹĄa skala in trdna opora, njegovi nasveti pa v teh dneh ne bodo vedno najboljĹĄi. Zato mislite tudi s svojo glavo.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

V teh dneh si boste pogosto rekli, da je Ĺživljenje lepo in da morate veÄ? uĹživati in manj delati. Enim se je Ĺželja uresniÄ?ila, vsem pa ne. Prav zadovoljni pa ne bodo ne prvi in ne drugi. Tisti, ki v Ä?asu, ko nihÄ?e ne ve, kje se lahko okuĹži, morate hoditi v sluĹžbo, boste vse bolj utrujeni. Tisti, ki ostajate doma, pa boste vsak dan bolj naveliÄ?ani. Ĺ˝eleli si boste ĹĄportnih aktivnosti v naravi, predvsem takih, kjer bi se lahko druĹžili s prijatelji. Ĺ˝al ĹĄe ne bo ĹĄlo, zato se Ä?im prej sprijaznite s tem, saj vam bo laĹžje. Topli in sonÄ?ni dnevi bodo krivi, da boste zveÄ?er ĹĄe bolj utrujeni kot sicer. Naj vas to ne moti, saj boste tudi zato res dobro spali.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

ÄŒe boste v teh dneh ĹĄe zmanjĹĄali potrebe, bo vaĹĄe Ĺživljenje laĹžje in lepĹĄe. Ugotovili boste, da je Ĺživljenje za ĹĄtirimi stenami lahko tudi zabavno. Sploh Ä?e imate okoli sebe ljudi, ki vas imajo iskreno radi. In vi imate to sreÄ?o. Vse lepĹĄi dnevi bodo ĹĄe okrepili Ä?ustva do partnerja in obratno. Ta bodo ĹĄe bolj iskrena.

Doslej tega niste veÄ? videli, sedaj pa boste znali ceniti vsako malo pozornost in dejanje. ÄŒisto vse pa ne bo postlano z roĹžicami. Zavedati se boste zaÄ?eli, da viri vaĹĄih dohodkov niso najbolj zanesljivi.

TolaĹžili se boste, da niste edini, a vam ne bo vseeno. VeÄ? energije boste imeli, Ä?e se boste odloÄ?ili za spomladansko Ä?iĹĄÄ?enje telesa.

NaĹĄ Ä?as, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

UTRIP

9. aprila 2020

ProĹĄnja narave Po mili zimi je priĹĄla pomlad, ki se nekako ĹĄe druĹži z njo, saj so obÄ?asne nizke temperature bolj podobne njeni predhodnici. Ĺ˝al nam je za prvimi slastnimi sadeĹži marelic in breskev, ki so na nekaterih predelih drĹžave docela pozeble.

Glavni problem, s katerim se ubada praktiÄ?no ves svet, pa je to pomlad zloglasni koronavirus, ki nas je povsem ohromil skoraj na vseh podroÄ?jih Ĺživljenja in delovanja. Njegovi agresiji trenutno ĹĄe ni videti konca.

Zaradi tega se na vsakem koraku sreÄ?ujemo s prepovedmi ali priporoÄ?ili, saj je virus ĹĄe vedno velika neznanka in ne vemo natanÄ?no, kje in kako se lahko okuĹžimo z njim.

Tudi Planinska zveza Slovenije (PZS) je planinska druĹĄtva (PD) in klube Ĺže pozvala k zaÄ?asni ustavitvi izvajanja vseh dejavnosti, njena priporoÄ?ila in ukrepe pa najdemo na spletni povezavi koronavirus.pzs.si. Obiskovalce gora vseskozi poziva k spoĹĄtovanju ukrepov in vabi na laĹžje in manj obiskane poti, kar je mogoÄ?e po odloku vlade izvajati trenutno le na obmoÄ?ju obÄ?ine, v katero spada naĹĄe bivaliĹĄÄ?e. Zaprte so planinske koÄ?e in nekatere bolj obiskane planinske poti. V tem smislu je v Vinski Gori zaÄ?asno zaprt UÄ?ni poligon – zavarovana plezalna pot GonĹžarjeva peÄ?. PZS priporoÄ?a, da se po nepotrebnem ne izpostavljamo in raje beremo knjige z gorniĹĄko vsebino, predvsem pa razne priroÄ?nike na to temo iz njene bogate Planinske zaloĹžbe (PZ).

Vanjo sodi med drugim najstarejĹĄa slovenska revija Planinski vestnik, na novo je oblikovana spletna knjiĹžnica ÂťS knjigo v goreÂŤ, nekaj knjig PZ pa najdete tudi Ĺže v e-knjiĹžnici in e-knjigarni Biblos.

Vsaka stvar pa ima Âťdve platiÂŤ – dobro in slabo. Zaradi virusa smo vsi na preizkuĹĄnji, kako se bomo prilagodili novim razmeram in istoÄ?asno Ĺživeli dokaj vzdrĹžno. Zadnji vikend je bil zaradi lepega vremena primer (pa ĹĄe cvetna nedelja je bila, ki napoveduje bliĹžnje velikonoÄ?ne praznike), kako vabljiva zna biti narava! Tudi mi smo se podali na obmoÄ?je Lopatnika z najviĹĄjim vrhom Vinske Gore, 970 m visokim RamĹĄakovim vrhom, in nekoliko niĹžjim RadojÄ?em. Na Ĺžalost je to obmoÄ?je zaradi preteklega Ĺžledu in lubadarja zelo prizadeto zaradi poloma dreves in

Po hribih

poseke, zaradi Ä?esar je za spravilo (uporabnega) lesa bila potrebna izgradnja ĹĄtevilnih gozdnih cest. Temu je sledila erozija tal in obmoÄ?je ima povsem novo podobo. Seveda je na drugi strani postalo zelo razgledno in za obiskovalce izredno vabljivo. Vse lepo in prav, dokler se na kontrolnih toÄ?kah, kjer so Ĺžigi (velja za celotno planinsko pot 'Po poteh Vinske Gore', katere skrbnik je domaÄ?e PD) z vpisnimi knjigami in klopco za poÄ?itek ter okrepÄ?ilo, ko si vzameĹĄ Ä?as za uĹžitek, ne ozreĹĄ okoli sebe‌ OdvrĹženi olupki Ĺživobarvnih agrumov, olupki

pa ĹĄe hvaleĹžna vam bo!

Enako velja za nabiranje roĹž (predvsem teloha, zvonÄ?kov ‌).

Vsakdo je vesel lepega prizora in ni treba za sabo pustiti opustoĹĄenja, cvetovi pa ovenijo Ĺže do prihoda domov. RajĹĄi naredite fotografijo, ki vas bo grela dolgo vrsto let skupaj s spomini na lepo preĹživet dan. Za poteĹĄitev Ĺželje je dovolj Ĺže par cvetov, kar je ĹĄe lepĹĄe kot pa gneÄ?a v nabiti vazi.

Tudi na razmnoĹževanje cvetja je potrebno misliti, saj nam pogled na cvetoÄ?o pokrajino boĹža duĹĄo.

Ob razoÄ?aranju ob takĹĄnih prizorih se Ä?lovek, ĹĄe posebej, Ä?e

vestilo Uprave Republike Slovenije za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje, ki je od 20. marca razglasila veliko poĹžarno ogroĹženost naravnega okolja, ki velja za obmoÄ?je celotne drĹžave. Z dnem razglasitve velike poĹžarne ogroĹženosti je v naravnem okolju poleg poĹžiganja in odmetavanja goreÄ?ih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzroÄ?ijo poĹžar, prepovedano tudi (karkoli) kuriti, kuriti kresove itd. Pristojni organi bodo v Ä?asu razglaĹĄene velike poĹžarne ogroĹženosti naravnega okolja izvajali poostren nadzor. Globa za fiziÄ?ne osebe je

RADIO VELENJE

ÄŒETRTEK, 9. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 10. aprila

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 11. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

Skupina na RamĹĄakovem vrhu. Letos je bil to Ĺže 32. zimski pohod nanj, ki je vsako prvo februarsko nedeljo.

banan z etiketami visijo z golih vej grmovja, po strmih poboÄ?jih leĹžijo prazne plastenke pijaÄ?, razni uporabljeni papirÄ?ki, embalaĹža sladkarij, polivinil vreÄ?ke itd.

Vse se v soncu ĹĄe posebej bleĹĄÄ?i ter bode v oÄ?i in duĹĄo! V trenutku ti postane nerodno ob prisotnosti lastnih vnukov (vrtec in niĹžji razred POĹ ), ki ju vseskozi uÄ?iĹĄ, kako je treba vsak papirÄ?ek od (nagradnega) bombonÄ?ka pospraviti v nahrbtnik in paziti na naravo, da je ne onesnaĹžujeĹĄ in uniÄ?ujeĹĄ, jo znaĹĄ opazovati, predvsem pa za sabo pustiti takĹĄno, kot je bila ob tvojem prihodu. ÄŒe je Ĺže tako teĹžko odnesti s sabo, kar si v naravo prinesel, se razgradljiv papirÄ?ek in olupek lahko skrijeta pod kamen, pokrijeta in obteĹžita z listjem in kakĹĄnim koĹĄÄ?kom lesa. Pogled nazaj bo ostal takĹĄen kot ob prihodu in ne bo vznemirjal tistih, ki ljubijo naravo v pravem pomenu besede,

si Ä?lan PD, ki je po Zakonu o planinskih poteh skrbnik in tako dolĹžan skrbeti za urejenost planinske poti, spraĹĄuje, ali res ÂťmoraĹĄÂŤ zaradi neosveĹĄÄ?enih ljudi ĹĄe enkrat prehoditi isto pot z vreÄ?ko v roki in pobiranjem nesnage, ki nobenemu ni v ponos?!

Ne navsezadnje je Ĺže sama hoja naporna, potreben je Ä?as in predvsem volja, ki ti upade na niÄ?lo!

Drugo je, Ä?e si markacist in delaĹĄ povsem druga opravila, ki jih narekuje Ĺživa narava in jih nikoli ne zmanjka. Ljudje bi se morali zavedati, da v Ä?asu karantene pride ĹĄe kako prav vsakrĹĄna pot, za urejenost, katere nekdo skrbi s prostovoljnim delom! Potem bomo zelo zadovoljni tudi mi, ker bomo obÄ?utili, da je naĹĄe delo spoĹĄtovano, saj ga opravljamo v Ĺželji po dobrem poÄ?utju v naravi vseh obiskovalcev, kar nam je edino ÂťplaÄ?iloÂŤ.

V varstvo narave sodi tudi ob-

po 14. Ä?lenu Uredbe od 200 do 600 evrov. Prej ne bo zaleglo, saj se je v domaÄ?em kraju kurilo ĹĄe to soboto, 4. aprila ‌ Dima Ä?ez vso poboÄ?je hriba se paÄ? ne da spregledati ‌ V sedanjih razmerah ob napadu smrtonosnega koronavirusa veÄ?krat pomislim, da se celotna Zemlja Ĺželi (kot kokoĹĄka ob izstopu iz jarka, v katerem se je v prahu z veseljem ÂťkopalaÂŤ) ÂťotrestiÂŤ ljudi, ki jo neumorno uniÄ?ujemo in duĹĄimo. Zato narava na vse nas naslavlja proĹĄnjo, da se v njej gibljemo kulturno, je ne uniÄ?ujemo in za sabo pospravljamo! Letos zaradi karantene ne bo spomladanskih Ä?istilnih akcij, ki jih v bistvu ne bi bilo treba, Ä?e bi ji prisluhnili.

Bodimo prijazni do nje in enako drug do drugega, saj nam bo tako vsem skupaj lepĹĄe, pa ĹĄe dobro se bomo poÄ?utili. đ&#x;”˛

NEDELJA, 12. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 13. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 PodjetniĹĄki kotiÄ?ek; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 14. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 15. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minutka; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

Marija Lesjak

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

NAJAKTUALNEJĹ E KORONA INFORMACIJE: www.nascas.si

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

VelikonoÄ?na ponudba v KZ Ĺ aleĹĄka dolina 1,99 â‚Ź

ÄŒokolada Milka s celimi leĹĄniki (270 g) Prekajena kraÄ?a*

IGRAÄŒE BRUDER Hren* OdliÄ?na izbira za pisanke! 3,99 â‚Ź za kg 3,99 â‚Ź za kg 10% popust na vse igraÄ?e! * Na voljo v Marketu Toplica (TopolĹĄica)

Moka iz BrineÄ?evega mlina bela taboljĹĄa (tip 500) 5 kg 3,74 â‚Ź polbela (tip 850) 5 kg 3,51 â‚Ź OBVESTILO: Cenjene stranke obveĹĄÄ?amo, da zaradi preventivnih ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄiritve okuĹžbe s koronavirusom (Covid-19) naĹĄe trgovine delujejo po spremenjenem delovnem Ä?asu in spremenjenem naÄ?inu obiska. Prosimo upoĹĄtevajte pravila. Informacije o odprtosti poslovalnic so objavljene na spletni strani KZ Ĺ aleĹĄka dolina in Facebook straneh.

www.kz-saleskadolina.si in www.facebook.com/kzsaleskadolina

NaĹĄ Ä?as, 9. 4. 2020, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

RAZNO DVE STROPNI okrogli viseÄ?i luÄ?i, nemĹĄka znamka Koziol, moderen retro izgled, grla E27, prodam za 30 â‚Ź.

Gsm: O41 692 995

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

ULEŽAN HLEVSKI GNOJ in silaŞne bale, prodam. Gsm: 041 942 898 BUKOVA DRVA, moŞen razrez in prevoz, prodam. (okolica Velenja) Gsm: 041 786 154.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, cena 7,40 ₏/ kom, prodaja v Šaleku, naslednjo nedeljo, 19. 4.

2020, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Sprejemamo tudi naroÄ?ila.

DEĹ˝URSTVA ZD VELENJE OBVESTILO - ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

ObÄ?ani dobijo pomoÄ? v nujnih primerih v Celju na tel. 03 543 43 60

VETERINARSKA POSTAJA Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

od 10. 4. do 16. 4.

- 10. aprila 1933 se je rodil znani ĹĄaleĹĄki zgodovinar Andrej MediÄ? Bato, ki je umrl leta 2016; - na veliki Ä?etrtek, 10. aprila 1941, popoldne, je v Ĺ oĹĄtanj po cesti ÄŒrna na KoroĹĄkem–ŠoĹĄtanj prodrl okrepljeni 99. polk 1. divizije planinskih lovcev, ki ji je poveljeval general Hubert Lanz; naslednjega dne so Nemci preko Velenja prodirali proti Celju; nemĹĄkim enotam, ki niso naletele na odpor jugoslovanskih enot, je teĹžave povzroÄ?alo le slabo vreme; - 11. aprila 1875 je raziskovalec premogovnih slojev Franc Mages po veÄ?letnem raziskovanju na globini 101,6 metra v bliĹžini sedanjega jaĹĄka Ĺ kale odkril debel sloj premoga; ko so sloj prevrtali, so izmerili debelino 19 klafter, 4 Ä?evlje in 5 col oziroma 37,42 metra; to

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na

Zahvale, spomini in osmrtnice  898 17 50

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

9. aprila 2020

SMRTI • •

KovaÄ? Ĺ tefka, roj. 1939, Velenje, Ĺ enbriĹĄka cesta 15 SeĹĄel JoĹžefa, roj. 1950, Velenje, Vinska Gora 10A

odkritje pomeni tudi pravi zaÄ?etek premogovniĹĄtva v Ĺ aleĹĄki dolini; - 11. aprila 1978 se je rodil rokometni trener Branko TamĹĄe, ki je bil pred tem 25 let Ä?lan RK Gorenje Velenje; - 12. aprila 1978 je bil namesto Nestla Ĺ˝ganka za predsednika SkupĹĄÄ?ine obÄ?ine Velenje izvoljen Franjo Korun; - 13. aprila 1919 je Pevsko in bralno druĹĄtvo "Ĺ aleĹĄki zvon" iz Velenja v prid Sokolskega doma v Ĺ oĹĄtanju zadnjiÄ? ponovilo nadvse uspelo ljudsko igro v 4. dejanjih NaĹĄa kri, ki jo je spisal Fran SaleĹĄki FinĹžgar; - leta 1995 je 13. aprila v Ĺ oĹĄtanju izĹĄla prva ĹĄtevilka Ĺ oĹĄtanjskega lista; - v Ä?asu deklaracijskega gibanja je priĹĄlo tudi do raznih incidentov; 14. aprila 1918 je skupina slovenskih fantov in deklet pred odhodom vlaka iz Ĺ oĹĄtanja proti Celju zapela pesem ÂťHej, SlovaniÂŤ in ĹĄe nekaj slovenskih pesmi, kar je razburilo skupino nasprotnikov Slovencev; po besednem spopadu so Nemci in nemÄ?urji s kamenjem obmetavali vlak, ko je ta Ĺže od-

Dr. Milan Ževart (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

hajal s ĹĄoĹĄtanjskega kolodvora, ter razbili veÄ? ĹĄip in eno potnico ranili; - 14. aprila 1958 so v Velenju zaÄ?eli izvajati prostovoljno delo; oÄ?istili in uredili so okolico stanovanjskih poslopij, uredili tri manjĹĄa otroĹĄka igriĹĄÄ?a, regulirali del Pake, zaÄ?eli urejati SonÄ?ni park in graditi dom kulture, naÄ?rtovali pa so tudi gradnjo zimskega bazena; - 14. aprila 1996 je v Celju umrl dolgoletni direktor Centa srednjih ĹĄol Velenje

in druĹžbenopolitiÄ?ni delavec Ivo Jamnikar; rojen je bil 7. novembra 1925 v Ĺ entilju pri Velenju; - 14. aprila 1999 je v bolniĹĄnici TopolĹĄica umrl nekdanji direktor REK-a Velenje Miroslav Bizjak; - v noÄ?i s 14. na 15. april 1895 je 14 potresnih sunkov prestraĹĄilo tudi prebivalce Ĺ aleĹĄke doline; - 16. aprila 1927 se je v Podkraju pri Velenju rodil slovenski zgodovinar, profesor in muzealec dr. Milan Ĺ˝evart, ki je umrl 24. septembra 2006 v Slovenj Gradcu; - 18. aprila 1988, ko je Velenje obiskal novoizvoljeni predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik, so delegati velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine Draga Ĺ uleka ponovno imenovali za velenjskega Ĺžupana; - 19. aprila 1869 se je rodil vrsto let nadvse pomemben naduÄ?itelj v Zavodnjah pri Ĺ oĹĄtanju Ivan Smolnikar; umrl 11. februarja 1936 v Ĺ oĹĄtanju. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

Lunine mene

107,8 MHz

15. aprila 2020,

ob 0:56 zadnji krajec

epp@nascas.si

ONESNAĹ˝ENOST ZRAKA V tednu od 30. marca do 5. aprila niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

mali OGLASI

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 30. marca do 5. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 30. marca do 5. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ kalah, Pesju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 30. marca do 5. aprila (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti preseĹžena veÄ? kot 35-krat v koledarskem letu

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 4. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 24

Ves dan sprejemajo klice obolelih, ki jih naroÄ?ajo na pregled ali odvzem brisa. ÂťNaÄ?eloma enkrat dnevno organizirano jemljemo brise in jih poĹĄiljamo v Celje; ker gre za suhe brise, morajo tja prispeti v dveh urah. Dostavljamo jih z reĹĄevalnim vozilom. Nujne brise odvzamemo tudi zunaj organiziranih terminov in jih v laboratorij dostavimo s taxi sluĹžbo,ÂŤ nam razloĹži mag. Dijana Vasov, zdravnica, specialistka druĹžinske medicine, ki se je na precej zahteven tempo in hude pritiske vsakdana Ĺže navadila. S kakĹĄnimi vpraĹĄanji se pacienti obraÄ?ajo nanje? ÂťImamo veliko klicev zaskrbljenih pacientov, ki imajo razliÄ?na vpraĹĄanja. Vse klice beleĹžimo, dajemo nasvete in zabeleĹžene klicatelje Ä?ez teden dni pokliÄ?emo nazaj in preverimo stanje pacientov, da dobimo povratne informacije, ali je priĹĄlo do izboljĹĄanja ali poslabĹĄanja stanja. Danes, na primer, smo po telefonu preverjali kliniÄ?no stanje dvesto pacientov in vse, ki so imeli ĹĄe teĹžave oziroma se jim je stanje poslabĹĄalo, naroÄ?ili na odvzem brisa. Pacientom, ki imajo znake nahoda, brisov ne jemljemo, poÄ?akamo in damo nasvet, da so v samoizolaciji ĹĄtirinajst dni. ÄŒe pride do poslabĹĄanja, nas o tem takoj obvestijo. Pacienti, ki pri sebi opazijo bolezenske znake koronavirusa, morajo poklicati osebnega zdravnika ali v deĹžurno ambulanto, kjer se posvetujejo z zdravnikom, ki se glede na znake (vroÄ?ino in respiratorne

Dijana Vasov dela na vstopni toÄ?ki Obveznosti in odgovornost zdravnikov, reĹĄevalcev in medicinskih sester na vstopni toÄ?ki in v deĹžurni sluĹžbi v Zdravstvenem domu Velenje so velike in potekajo kljub epidemiji – Delujejo po odrejenih protokolih znake okuĹžbe) odloÄ?i, ali je pacient primeren za Covid ambulanto,ÂŤ razloĹži mag. Vasova.

liko Ä?asa vzame oblaÄ?enje zaĹĄÄ?itne opreme? ÂťOblaÄ?enje zaĹĄÄ?itnega skafandra, rokavic, zaĹĄÄ?itne maske in oÄ?al vzame nekaj Ä?asa.

Predvsem moramo biti zelo previdni pri slaÄ?enju opreme, saj je moĹžnost okuĹžbe veÄ?ja, zato nam pri slaÄ?enju in razkuĹževanju pomagajo tudi medicinske sestre.

Ko se navadiĹĄ, kar nekako gre,ÂŤ pravi zdravnica Dijana Vasov.

Na zaÄ?etku je bil prisoten strah, a ko se navadiĹĄ, nekako gre

ÄŒisto posebno stanje, ki smo mu priÄ?a v zadnjih tednih, v ljudeh povzroÄ?a obÄ?utke strahu, napetosti in tesnobe. KakĹĄne misli rojijo po glavi tistih, ki so neposredno izpostavljeni tveganjem koronavirusa? ÂťPriznam, da je bilo na zaÄ?etku kar hudo in sta bila tudi pri meni prisotna strah in negotovost. A se Ä?lovek navadi delati v skafandru ter prisluhniti in pomagati obolelim. Ko jemljemo brise po sistemu drive in (iz avtomobila), smo tako mi kot ostali zdravstveni delavci in tudi pacienti dobro zaĹĄÄ?iteni. Paciente naroÄ?amo na deset minut in sproti menjamo potrebno zaĹĄÄ?itno opremo. Pri pregledu pacientov, ki niso sumljivi za COVID-19, v deĹžurni ambulanti uporabljamo osnovno zaĹĄÄ?itno opremo. Poleg deĹžurne ambulante je postavljen infekcijski boks, v katerem posebej, loÄ?eno od drugih, obravnavamo in pregledujemo paciente s sumom na okuĹžbo (vhod od

Testiranje poteka po odrejenih protokolih in navodilih

Zdravnika Dijana in Matic Krajnc skupaj z reĹĄevalci: ÂťÄŒlovek se navadi delati v skafandru. OblaÄ?enje je rutina, ki traja minuto do dve.ÂŤ

zunaj). ÄŒe je potreben odvzem brisa, se pacienti naknadno pripeljejo na dvoriĹĄÄ?e z osebnim avtomobilom do samega vhoda infekcijskega boksa ter ostanejo v avtomobilu in nas pokliÄ?ejo. Mi Ä?akamo pacienta Ĺže pripravljeni za pregled. Tudi oni dobijo Potrebno zaĹĄÄ?itno opremo. Seveda pa pregledujemo tudi paciente

Odkrivanje neodkritih drobcev preteklosti

Ĺ oĹĄtanj – Prihodnje leto bodo v Ĺ oĹĄtanju obeleĹžili 110 let, odkar je cesar Franc JoĹžef I. z odlokom povzdignil trg Ĺ oĹĄtanj v mesto. Revija Kronika, ki obravnava slovensko krajevno zgodovino, bo na pobudo in ob podpori ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v poÄ?astitev te obletnice izdala tematsko ĹĄtevilko. V njej Ĺželijo obelodaniti ĹĄe neodkrite drobce preteklosti Ĺ oĹĄtanja, trga in kasneje mesta. Ob tej priloĹžnosti vabijo k sodelovanju raziskovalke in raziskovalce. Ĺ oĹĄtanj je danes verjetno najbolj znan po termoelektrarni, sicer pa je stoletno mesto s pestro zgodovino in bogato ohranjeno kulturno dediĹĄÄ?ino. Naselbino Ĺ oĹĄtanj so najbrĹž povzdignili v trg in ji podelili trĹĄke pravice Ĺže VovbrĹĄki ali Ĺ˝ovneĹĄki gospodje. Prva znana omemba trga Ĺ o-

ĹĄtanj je iz leta 1355. Leta 1436 je celjski grof Friderik II. Ĺ oĹĄtanju obnovil trĹĄke pravice. Te so potrjevali tudi nadaljnji deĹželni gospodje, HabsburĹžani. Trg je bil srediĹĄÄ?e Ĺživljenja, trgovine, obrti.

28. junija 1911 je bil Ĺ oĹĄtanj slovesno razglaĹĄen za mesto. ÂťZa ta povzdig ima najveÄ? zaslug najverjetneje Hans Woschnagg, ki je s

svojo usnjarno spodbudil razvoj in napredek Ĺ oĹĄtanja. V prvi polovici 20. stoletja je bil Âťmetropola Ĺ aleĹĄke dolineÂŤ, upravno, gospodarsko, politiÄ?no in kulturno srediĹĄÄ?e,ÂŤ pravi dr. Miha Preinfalk iz Zgodovinskega inĹĄtituta Milka Kosa ZRC SAZU, odgovorni urednik Kronike.

Predlaga, da si ogledate knjiĹžico Stopetkrat o Ĺ oĹĄtanju v enem odstavku, v kateri je v kratkem strnjeno vse, kar naj bi povpreÄ?no vedeli o Ĺ oĹĄtanju. Morda boste ob prebiranju dobili kakĹĄno idejo za raziskovanje. KnjiĹžica avtorja Roka Polesa, ki jo je tudi ilustriral in oblikoval, je izĹĄla pred petimi leti, ko so v Ĺ oĹĄtanju obeleĹžili 105. obletnico pridobitve mestnih pravic.

Tematska ĹĄtevilka Kronike o zgodovini Ĺ oĹĄtanja pa bo izĹĄla predvidoma oktobra 2021. đ&#x;”˛

Ĺ tevilne zahvale stanovalcev v karanteni Velenje - O prigodah, ki niso bile prijetne niti za Mestno obÄ?ino Velenje niti za vse tiste, ki so se znaĹĄli v karanteni, ki so jo nekaj dni preĹživeli v Hotelu Paka, smo Ĺže poroÄ?ali. So se pa mnogi ob odhodu iz Velenja zahvalili vsem, ki so skrbeli zanje. Med drugim so zapisali: • Hvala za vso organizacijo, tople besede, trud in skrbi, ki jih imate za nas ‌ • Kljub vsem nevĹĄeÄ?nostim in zmeĹĄnjavi, ki

Kako je s toÄ?nostjo brisa?

ÂťNaÄ?eloma ni nujno, da je prvi test toÄ?en. Lahko je narejen prezgodaj in je negativen, ob slabem

Nikar ne Ä?akajte, Ä?e imate teĹžave z zdravjem!

Dijana Vasov opozori tudi na strah, ki ga imajo obiÄ?ajni pacienti pred obiskom ambulante, kar ni dobro. Âť V deĹžurni ambulanti imamo obÄ?utek, da se ljudje bojijo, da bi se Ä?esa nalezli, zato predolgo Ä?akajo doma in pokliÄ?ejo ĹĄele, ko se bolezen Ĺže razvije, kar pa tudi ni dobro. Vsakdo s kakrĹĄnimi koli znaki bolezni naj najprej pokliÄ?e svojega ali nadomestnega zdravnika in se posvetuje. Izven njegovega delovnega Ä?asa pa naj pokliÄ?e deĹžurno ambulanto, vkateri se potrudimo dati ustrezen nasvet o bolezni, po potrebi pregledamo tudi kartoteko. Zato opozarjamo, nikar Ä?akati, Ä?e imate teĹžave z zdravjem in bolezenske znake, pokliÄ?ite izbranega zdravnika ali deĹžurno ambulanto, povejte, kakĹĄne teĹžave imate, in presodili bomo, ali je pregled potreben ali ne.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

VzorÄ?no mesto pridno snuje nove vsebine

Ob 110-letnici mesta Ĺ oĹĄtanj bo prihodnje leto na pobudo ObÄ?ine izĹĄla tematska ĹĄtevilka Kronike – K sodelovanju vabijo raziskovalke in raziskovalce Milena KrstiÄ? – Planinc

na domu, Ä?e je to potrebno. ÄŒe glede na kliniÄ?no stanje pri obravnavanem pacientu presodimo, da potrebujejo hospitalizacijo, se dogovorimo z bolniĹĄnico in bris odvzamejo v bolniĹĄnici. Pred tem vedno ob prihodu potencialno kuĹžnega pacienta telefonsko obvestimo osebje v bolniĹĄnici, kamor napotimo pacienta.ÂŤ Ko-

Na vpraĹĄanje, koliko Ä?asa mine od jemanja vzorca do analize in rezultata ter obveĹĄÄ?anja pacientov, Vasova odgovori, da po navadi naroÄ?ene brise jemljejo dopoldan, o rezultatih so pacienti obveĹĄÄ?eni popoldan, Ä?e pa jemljejo brise popoldan, dobijo rezultate zveÄ?er okrog triindvajsete ure. ÂťTakrat tudi obvestimo paciente, ki so na bris pozitivni, ker vemo, da Ä?akajo nanje. ÄŒe so negativni, to storimo naslednji dan.ÂŤ

poÄ?utju in poviĹĄani temperaturi test ponovimo in se zgodi, da je pozitiven. Z gosti v hotelu Paka, ki so ĹĄe v izolaciji, delamo po navodilu epidemiologa, ki vsak dan preveri njihovo stanje in poÄ?utje (anamnezo preveri vsak dan), in Ä?e presodi, da je potrebno jemanje brisa, nas pokliÄ?e. ÄŒe imajo kakĹĄno vpraĹĄanje ali zdravstveno teĹžavo, tudi Ä?e ni povezana s COVID-om, pokliÄ?ejo v deĹžurno ambulanto in se posvetujejo z deĹžurnim zdravnikom, ki jim zagotovi ustrezno zdravljenje.ÂŤ

spremlja naĹĄe bivanje, se vam zahvaljujem za izjemno organizacijo ‌ • S strokovno, a hkrati empatiÄ?no oskrbo ste nam bivanje tukaj zelo olajĹĄali ‌ • OÄ?itno na projektu naĹĄe karantene delate 7 dni v tednu, ste edini, ki nas o vsem obvestite, pomirite ‌ vemo, ko pride do stiske, na koga naj se obrnemo ... đ&#x;”˛

Velenje – ÄŒeprav je tudi VzorÄ?no mesto Velenje zaradi izjemnih situacij do nadaljnjega zaprto, v njem pridno pripravljajo nove vsebine, piĹĄejo Ä?lanke, se prijavljajo na projekte in konference. ÄŒas izkoriĹĄÄ?ajo vsak v svoji domaÄ?i pisarni. Vsak dan ob 8. uri se preko internetnih orodij sliĹĄijo, si voĹĄÄ?ijo dobro jutro in si razdelijo delo, ki jih Ä?aka.

Miha Cojhter dela v Avstriji za projekt muzej Flosarstva, ki bo na ogled konec leta, Erik Kapfer pa v tem Ä?asu razvija misijo pametnega mesta in drĹži pokonci aktualne projekte. ÂťScenarij, ki se nam piĹĄe v naslednjih

mesecih, gotovo ni popoln, bo pa vsekakor poln optimizma, da v tem Ä?asu naredimo tisto, kar smo zamudili, ali izpopolnimo tisto, kar nam mogoÄ?e ĹĄe manjka,ÂŤ pravita.

Poleg tekoÄ?ega dela pa vsi skupaj Ĺže iĹĄÄ?ejo nove priloĹžnosti in ideje, da bi VzorÄ?no mesto postalo ĹĄe bolj inovativno, poznano in prijetno vsem obiskovalcem in ĹĄolam, ki nas obiskujejo. đ&#x;”˛

mkp

Miha Cojter: ÂťOb 8. uri si iz domaÄ?e pisarne voĹĄÄ?imo dobro jutro.ÂŤ

BliĹža se Velika noÄ?

Letos bo precej drugaÄ?na, kot so je bili verniki vajeni, tudi vsi velikonoÄ?ni prazniki so potekali drugaÄ?e kot obiÄ?ajno, saj je tudi ta praznik in obrede ob njem zaznamoval koronavirus Na danaĹĄnji veliki Ä?etrtek ne bo krizmene maĹĄe (prestavljena je na Ä?as, ko se bodo razmere uredile). Vsem Ĺžupnikom (duhovnikom) se za ta dan izjemoma dovoljuje, da obhajajo veÄ?erno sveto maĹĄo ob 18.00 v zaprti cerkvi brez udeleĹžbe vernikov.

Po veÄ?erni sveti maĹĄi zvonovi utihnejo. Na jutriĹĄnji veliki petek bodo ĹĄkofje oziroma stolni Ĺžupniki v zaprtih stolnicah ob 18.00 brez navzoÄ?nosti vernikov opravili bogosluĹžje velikega petka.

Sobotnega blagoslova ognja in jedi ne bo, ampak bo veljal blagoslov po televiziji in radiu. Seveda ne bo tudi velikonoÄ?ne maĹĄe in tudi sreÄ?anja. Ĺ kofje vabijo vse vernike (druĹžine) v Sloveniji, da se ob 8.00 zberejo na velikonoÄ?nem zajtrku in zmolijo molitev. Ĺ˝upniki ob 8.00 zvonijo z vsemi zvonovi kot vabilo k zajtrku in v znamenje velikonoÄ?nega praznika. đ&#x;”˛

mt