14 2021 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 15. 4. 2021, barve: CMYK, stran 1

V petek (-1/11 0C) bo pretežno sončno, v soboto (2/8 0C) in nedeljo (3/10 0C) bo oblačno. Možen dež.

Četrtek, 15. aprila 2021

številka 14 | leto 68

www.nascas.com

naročnine 03 898 17 50

Foto: Gašper Koprivnikar

Hitra cesta že posega v tukajšnje okolje

Hitra cesta, ki je že vrsto let želja tukajšnjega okolja, postaja realnost (vsaj tisti del, ki bo olajšal potovanje Korošcem in na Koroško). Kako velik poseg v okolje bo to, pa dokazujejo že sedanja gradbišča, na katerih dobro napredujejo. Dobro pa napredujejo tudi pri-

prave na nadaljnjo gradnjo na trasi med Velenjem in Koroško. Kar na nekaj odsekih so že tako daleč, da bodo v kratkem vložili zahteve za pridobitev gradbenih dovoljenj. Odkupili pa so tudi že več kot 80 odstotkov zemljišč in objektov na tej trasi. Več na strani 5. 🔲 mz

Seje so se poleg svetnikov udeležili še številni gostje.

Korona močno zaznamovala otroke

Pred zaprtjem Premogovnika Velenje morajo biti izpolnjeni poleg okoljskih še sociološki in ekonomski cilji, vsem pa je treba zagotoviti ustrezno socialno varnost kšna so ozadja, saj je Evropa kot cilj izstopa iz premoga postavila letnico 2050, poleg tega pa Slovenija, ki ji je uspelo v zadnjih letih močno zmanjšati emisije na področju proizvodnje energije (ne pa na drugih področjih), z enim samim premogovnikom in eno termoelektrarno, vpliva k skupnemu evropskemu onesnaževanju slabega pol odstotka. Veliko bolj problematičen je promet, ki je svoje izpuste povečal tako, da je izničil vsa prizadevanja energetike, pa mu ne dajemo nobene pozornosti. Kritični so bili tudi do vseh vlad in uradnikov, ki se v Evropi niso znali ali hoteli uspešno pogajati

Tudi v Našem času in na Radiu Velenje smo v zadnjem letu zelo veliko poročali o primerih dobrih praks novih znanj in spoznanj dela na daljavo. Marsikdaj verjetno tudi nekritično, saj vsi, ko se na vse skupaj ozremo bolj realno, zelo dobro vemo, da ni vse zlato, kar se sveti, in da tudi te nove prakse vedno niso bile dobre. Pa tudi to, da vsega, kar bi lahko, nismo v celoti uresničili oziroma smo »delali po liniji najmanjšega odpora«, nekateri projekti so bili bolj podobni igricam in so jih avtorji producirali zgolj zato, da so se z njimi lahko prijavljali na različne projekte, niso pa imeli kakšne posebne dodane vrednosti. Zagotovo to še kako velja za izobraževanje. Čeprav se mnogi z njim hvalijo, starši in mnogi učitelji pa vijejo roke in so zaskrbljeni, kaj bo vse tole, kar se je dogajalo zadnje leto, pomenilo za otroke. Da zaskrbljenost ni odveč, so pokazali nizozemski znanstveniki, ki so opravili celovito študijo na populaciji 350 tisoč otrok (študijo menda pripravljajo tudi pri nas in težko je pričakovati, da bi bila ugodnejša od nizozemske, saj so navsezadnje naši otroci delali na daljavo še veliko dlje). Nizozemci dokazujejo, da je bil napredek njihovih otrok med delom na daljavo skorajda ničen. Podatki so še toliko bolj skrb vzbujajoči pri otrocih iz slabše izobraženih družin, ki dosegajo celo za 60 odstotkov slabše rezultate kot njihovi vrstniki iz bolj izobraženih družin. V študiji izpostavljajo, da je bil upad znanja enak petini šolskega leta (osem tednov), kar pa je toliko, kot je pri njih v šolah potekalo delo na daljavo. Rezultati nizozemske študije torej kažejo, da so učenci na daljavo naredili majhen napredek ali pa ga sploh niso. Ob tem znanstveniki opozarjajo, da bi lahko bil upad znanja v državah s slabšo infrastrukturo in daljšim zaprtjem šol še večji. Študija pa seveda ne zajema tiste druge plati otroštva, ki zna pustiti na otrocih še večje posledice. To je socialni vidik, to so prijateljska pa tudi ljubezenska druženja. Če bo manko v znanju še nekako uspelo nadooknaditi, vseh drugih posledic najbrž ne bo mogoče nikoli. 🔲

Izstop mora biti pravičen Velenje - Svetniki Mestne občine Velenje so poglobljeno razpravljali o osnutku strategije za izstop iz premoga in bili do tega dokumenta zelo kritični. O sami letnici izstopa niti niso toliko govorili, saj so menili, da je vsebina veliko bolj pomembna, predvsem pa cilji, ki jih je treba do na osnovi njih postavljenega datuma uresničiti, predvsem pa za to zagotoviti tudi finančna sredstva, saj se bodo drugače ljudje, Šaleška dolina in regija znašli v nemogoči socialni stiski. V težavah pa se bo znašla tudi Slovenija. Odgovorne so spraševali, zakaj se naenkrat vsem skupaj tako mudi, in ka-

TAKO mislim

Mira Zakošek

cena 1,90 €

in niso Sloveniji in njeni energetiki izborili enake pogoje pri nakupu energetskih kuponov, kot druge države. Na dokument, za katerega so menili, da je slabo pripravljen, so dali številne pripombe, predvsem pa bili kritični, da je bil upoštevan zgolj okoljski kriterij. Pravični pristop pa zahteva mnogo širšo obravnavo. Seje so se udeležili številni gostje. Njihove razprave na kratko povzemamo na tretji strani, prav tako pa tudi zaključke zasedanja. Več o sami razpravi in mnenjih svetnikov pa še prihodnji teden. 🔲

Testiranje Prisotnost virusa raste poteka tudi že ves mesec ta teden Velenje – Tudi ta teden v velenjski Rdeči dvorani poteka testiranje na SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi, in sicer še danes, v četrtek, 8. aprila, in jutri, med 7. in 14. uro. Testiranje, ki ga Cepilni center Zdravstvenega doma Velenje izvaja v Rdeči dvorani Velenje, je brezplačno in prostovoljno, predhodno naročanje ni možno. Testiranje ni ustrezno za osebe s simptomi na sum okužbe s SARS-CoV-2. Te osebe se morajo na testiranje naročiti pri osebnem zdravniku. 🔲

Šaleška dolina – Zadnji podatki analize odpadnih voda osmih čistilnih naprav v Sloveniji, ki jo izvaja Nacionalni inštitut za biologijo, kažejo, da prisotnost virusa covid-19 raste že ves mesec, še posebej v vzhodni Sloveniji. »Največjo rast količine virusa beleži analiza zadnji teden v vzorcih odpadne vode iz čistilnih naprav Maribor, Celje, Velenje, Domžale in Kamnik. V odpadnih vodah vseh v analizo vključenih čistilnih naprav še vedno zaznavamo rast pogostosti mutacij, povezanih z angleško različico seva. Glede na prisotnost virusa covid-19 novembra lani, na območju Centralne čistilne naprave Šaleška dolina, kamor so priključena gospodinjstva iz občin Velenje in Šoštanj, smo nekje na polovici tedanjih vrednosti,« je povedala prejšnji teden Nataša Uranjek, vodja službe za tehnologije in nadzor Komunalnega podjetja Velenje. O rezultatih analize glede prisotnosti ostankov drog in ostalih dovoljenih substanc (alkohola in nikotina) v odpadnih vodah pa je povedala, da aktualnih podatkov še nimajo, saj so zadnje sedemdnevno zaporedno vzorčenje izvedli v začetku marca. Tovrstne podatke za lani, ki naj bi prišli na plan v obliki poročila Instituta Jožef Stefan, pa pričakujejo v naslednjih dneh. 🔲

Naš čas, 15. 4. 2021, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

15. aprila 2021

Uspešno minulo leto

Župan Menih gostil predstavnike ministrstva za infrastrukturo

Občina Šmartno ob Paki lansko leto sklenila s presežkom prihodkov nad odhodki – Predstavnik lokalne skupnosti v Nadzornem svetu velenjskega komunalnega podjetja Zdravko Ramšak

Gostje so vodstvo in svetniške skupine seznanili, zakaj predlagajo leto 2033, vodstvo pa goste, zakaj zagovarjajo leto 2038 in katerega bodo, če težav s smradom v Šoštanju ne bodo rešili

Šmartno ob Paki, 12. aprila – Ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni covid-19 svetnikom občine Šmartno ob Paki še vedno ne dopuščajo izvedbe sej v novi sejni sobi. Druga letošnja seja občinskega sveta je na začetku tedna tokrat potekala v dvorani Marof tamkajšnjega javnega zavoda Mladinski center.

da je lani lokalna skupnost pridobila več kot 100 tisoč evrov višjo glavarino od načrtovane, so pa imeli večje stroške zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni covid-19 ter odpravljanja posledic poletnega neurja. Rezultat zaključnega računa je – po njegovem mnenju – dobra osnova za nadaljevanje letošnjih aktivnosti.

Milena Krstič - Planinc

Načrtovali primanjkljaj, ustvarili presežek

Soglasje, imenovanja

Šoštanj, 13. aprila – Župan Občine Šoštanj Darko Menih je v torek gostil državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo Blaža Košoroka, generalnega direktorja direktorata za energijo mag. Hinka Šošlinca in vodjo Sektorja za pravne in mednarodne energetske zadeve Tino Seršen. Gostje so vodstvo občine in vodje svetniških skupin v svetu občine seznanili z Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki je v javni obravnavi in pri tem posebej pojasnili, zakaj je v predlagani Strategiji letnica izstopa iz premoga 2033. Pri tem so izpostavili, da je veliko vprašanje, če bo TEŠ do te letnice zaradi rasti cene CO2 kuponov sploh preživel. Vodstvo občine pa je goste seznanilo z njihovimi stališči. Kot je znano v Šoštanju od prejetega prvega osnutka Strategije, za-

govarjajo scenarij B - "Finančno vzdržen", ki predvideva konec rabe premoga v letu 2038. »Glavni razlog je, da želimo ohraniti vsaj nekaj površin, ki so ob daljšem izkopavanju premoga predvidene za pogrez in zalitje z vodo. Občina Šoštanj zaradi izkopavanja premoga izgublja ogromne površine zemljišč, zaradi česar je omejen in onemogočen njen normalni razvoj, še posebej gospodarski,« je izpostavil župan Darko Menih in ponovil stališče, da Šoštanj ne more biti žrtev razvoja v nedogled. Goste so seznanili tudi s sklepom Sveta občine Šoštanj, ki so ga sprejeli konec lanskega leta, da bodo, v kolikor težav s smradom iz zračilnega jaška Premogovnika lociranega na območju TEŠ ne bodo rešili v doglednem času, od države zahtevali, da se izkopavanje premoga ustavi ter podprli in zagovarjali ambiciozen program strategije, torej konec rabe premoga leta 2033. 🔲

Osrednja točka dnevnega reda ponedeljkove seje je bila obravnava zaključnega računa lanskega občinskega proračuna. Svetniki so ga potrdili soglasno in brez razprave. V proračunu za leto 2020 so v občinski blagajni predvideli več odhodkov kot prihodkov, po zaključnem računu pa je lokalna skupnost lansko leto sklenila z nekaj manj kot 236 tisoč evri presežka. »To kaže, da smo leto 2020 sklenili uspešno, tako finančno kot glede vsebine. Prihodke v višini dobrih 3,1 milijona evrov smo realizirali skoraj 100 %, odhodki so znašali nekaj več kot 2,7 milijona evrov. Glavnino načrtovanih projektov smo izvedli, odhodki pa so manjši od predvidenih predvsem zato, ker država ni pristopila k načrtovani ureditvi državne ceste od nivojskega prehoda čez železniško progo do bivšega podjetja Vino Šmartno in odseka proti osnovni šoli. Za ta namen smo v občinskem proračunu predvideli 260 tisoč evrov, znesek pa je na računu tudi ostal,« je pojasnil župan Janko Kopušar. V obrazložitvi je še povedal,

Razprave ni bilo niti pri poročilih obeh tamkajšnjih javnih zavodov za leto 2020 – osnovne šole in Mladinskega centra – ter pri soglasju k predlagani ceni socialnovarstvene storitve pomoči družini na domu. Ta namreč ostaja nespremenjena ne glede na to, da storitev od 1. aprila dalje izvaja drugi izvajalec, in sicer Dom za varstvo odraslih Velenje. Za ta namen je lokalna skupnost v letošnjem občinskem proračunu predvidela 35 tisoč evrov.

Na seji so svetniki potrdili oba predloga o imenovanju predstavnikov občine – v Nadzornem svetu Komunalnega podjetja Velenje bo tudi naslednja štiri leta to dolžnost opravljal Zdravko Ramšak (Lista za napredek občine). Bil je edini kandidat; soglasno podporo so namenili tudi županu Janku Kopušarju, ki ga je svet županov regije SAŠA predlagal za člana razvojnega sveta Savinjske regije za obdobje 2021–2027. Iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline sta v njem še župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in županja občine Solčava Katarina Prelesnik. Ob koncu seje so prisluhnili še podpredsedniku občinskega nadzornega odbora Anžetu Podgoršku. Ta je navzoče seznanil s tem, da je odbor lani pod drobnogled vzel ravnanje z občinskim premoženjem pri rekonstrukciji cestnega priključka in ureditvi pločnika v Rečici ob Paki, nakupu zemljišča pri Mladinskem centru, izvedbi dodatnega projekta v sklopu kanalizacije v Gavcah in izvajanju rednega letnega ter zimskega vzdrževanja lokalnih cest in javnih površin v lokalni skupnosti. Nepravilnosti pri pregledu člani niso ugotovili, priporočila je občinska uprava, ki je pri pregledu sodelovala, upoštevala. Letos bodo med drugim pregledali poslovanja proračunskih porabnikov, in sicer osnovne šole ter Mladinskega centra Šmartno ob Paki. 🔲

Tatjana Podgoršek

Letošnja druga seja občinskega sveta je znova potekala v dvorani Marof.

Savinjsko-šaleška naveza

Le kdaj se bomo lahko vrnili nazaj? KV, sneg in zmrzal – Končno voda – Odkrite skrivnosti – Prihajajo »na dom«

Potres povzročil škodo tudi v Velenju Komisija Mestne občine Velenje je zaključila z oceno škode zaradi posledic decembrskega potresa. Na podlagi 114 prejetih prijav za poškodbe na 73 objektih je komisija skupno škodo ocenila na 62.971,09 evra. Nadaljnje postopke vodi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Zabeležili več kot 25 tisoč kolesarjev V sklopu ureditve mestnega kolesarskega omrežja je Mestna občina Velenje zagotovila postavitev petih števcev kolesarjev (na Efenkovi pri OŠ Livada, ob poti na Gorico pri avtobusni postaji, na Vodnikovi cesti pri pumptrack poligonu, pri podjetju Gorenje in na Cesti Simona Blatnika). V prvem trimesečju letošnjega leta so ti števci zabeležili skupno 25.471 kolesarjev, kar je 3.104 več kot v obdobju oktober–december. Največ kolesarjev se je peljalo mimo števca pri Osnovni šoli Livada, najmanj na poti na Gorico.

S kolesom do Mislinje in Dobrne Mestna občina Velenje je na področju urejanja mestnih in drugih kolesarskih povezav v zadnjem obdobju zelo aktivna, saj si želijo, da bi se lahko občani in tudi obiskovalci na čim več lokacij pripeljali s kolesom. V lanskem letu so v mestu uredili skupaj približno 21 kilometrov kolesarskih povezav. Do leta 2023 bo največ pozornosti usmerjene v izgradnjo dveh odsekov državnih kolesarskih povezav, in sicer Velenje–Dolič (Huda luknja) in Velenje–Dobrna. Gradila ju bo država, sofinancirala pa občina s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev. Občina pomaga tudi pri pridobivanju dokumentacije in odkupu zemljišč. 🔲

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Sneg je zapadel, a letošnje smučarske sezone ne bo popravil; le voznikom je povzročal malo več težav. Ja, vreme je zadnji čas res ponagajalo. Še sreča, da smo ob tem poslušali priporočila, naj ne hitimo z menjavo gum na vozilih. Ja, tudi pomlad je rada muhasta in pomaha z repom. Hudo je, če z ledenim. April je sicer mali traven, a travo pogosto še rad pokrije sneg. Ki ga, aprilskega, nekateri imenujejo tudi gnoj; v dobrem pomenu besede. Sicer pa ob začetku tega meseca ni bilo časa za »prvoapriljenje«, saj še naprej štejemo obolele za koronavirusom. V upanju, seveda, da ga bo toplejše vreme vsaj malo pregnalo, toplo oziroma vroče poletje morda še bolj. Saj bi že res bil čas, da si malo oddahnemo in odpočijemo. In malo pozabimo na stalna priporočila in prepovedi od zgoraj. Kljub vsem tem težavam, ki nas spremljajo že dolgo časa, mora življenje teči naprej. V občini Podčetrtek se v tem času ukvarjajo s »sladkimi problemi«. Število otrok narašča, s tem pa naraščajo tudi potrebe po prostorih za njihovo kakovostno varstvo. Zato so se odločili za gradnjo prizidka k vrtcu v Pristavi pri Mestinju. V tem kraju namreč tudi raste število prebivalcev, z izgradnjo novih objektov jih bo še več. Gradnja prizidka bo veljala skoraj 600 tisoč evrov; del denarja naj bi dobili tudi od resornega ministrstva. S prizidkom bodo pridobili skoraj 300 kvadratnih metrov novih površin za otroke in zaposlene. Delno bodo obnovili tudi dosedanje prostore, saj bosta oba dela povezana. Gradnjo naj bi končali še letos, naslednje leto bodo objekt opremili. Krajani Osredka pri Podsredi pa bodo le dočakali zanje pomemben dan. Do prvomajskih praznikov naj bi namreč na to območje »pritekla« pitna voda, zdrava pitna voda. Gre za skupni projekt občine Kozje in komunalnega podjetja Rogaška Slatina, ki si že nekaj časa prizadevata za urejeno vodno-komunalno infrastrukturo tudi v bolj odročnih krajih in osamljenih zaselkih. Konec marca so tako začeli graditi dva kilometra dolg povezovalni vodovod Osredek – Preska, v sestavu tega bodo uredili tudi vodohram in črpališče. V Šmarju pri Jelšah na poseben način združujejo staro in novo. Kot smo že pisali, so konec lanskega leta začeli obnavljati historično fa-

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek Mojca Štruc, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

sado stare osnovne šole sredi kraja. Zdaj narejeno že ogledujejo mimoidoči, saj že nameščajo okrasne štukature, kar pomeni, da gredo dela h koncu. Zdaj je že tudi dokončno znano, da bo stara šola, ki je bila »dom« mnogim generacijam osnovnošolcev, dobila novo vsebino. Resorno ministrstvo je občini že izdalo ustrezno dovoljenje, tako da bosta odslej v tem objektu v pritličju fizioterapevtski in zdravstveni center, v nadstropju pa uprava šmarskega Zdravstvenega doma. Nazaj pogledujejo tudi v Celju. Ne le zaradi občinskega praznika – ob tem bosta kmalu vseljiva prva dva bloka nove soseske Dečkovo naselje in prostori Obnovljenega Zdravstvenega doma, častni občan pa je postal »prvi mož« Celjskega sejma Franc Pangerl – ki jim ga je spet »pokvaril« koronavirus, marsikje gledajo še bolj nazaj. V Pokrajinskem muzeju je na ogled razstava Od groba do groba (moč si jo je ogledati na spletu), in to skozi predmete iz njihove arheološke zbirke. Prikazuje način pokopa in razlaga, kako so ljudje v različnih življenjskih obdobjih dojemali posmrtno življenje. Predstavljeni so grobovi, ki doslej večinoma širši javnosti še niso bili poznani, odkrili pa so jih v Celju in okolici. Posebnost je bogat rimski grob, ki so ga odkrili pri arheoloških raziskavah ob gradnji podvoza na Mariborski cesti v Celju. Pred dnevi so delavci muzeja na dokaj zanimivo najdbo naleteli pri obnovi kanalizacije ob stavbi na Maistrovi ulici v Celju. Na globini 40 centimetrov so naleteli na plast iz časa, ko je nastajala rimska Celeia. Zgrajena je bila na temeljih keltske Keleje. V nasprotju s tem so v Muzeju na prostem v Rogatcu in tamkajšnjem Rokodelskem centru bolj »življenjski«. V času koronavirusa se ravnajo po geslu: »Če ne morejo obiskovalci k nam, gremo mi k njim«. To velja tudi za šolarje, ki so sicer njihovi najmnožičnejši obiskovalci. In tako preko vodenih virtualnih ogledov in spletnih delavnic prihajajo v njihove učilnice. Pa še to: V Laškem obnavljajo lilije. Ne, ne »obnavljajo« jih zaradi poškodb ob zadnjih mrzlih nočeh. Le obnova njihove športno-prireditvene dvorane Tri lilije je bila potrebna.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

🔲

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 15. 4. 2021, barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

15. aprila 2021

Slovenija in Velenje na izstop iz premogovništva še nepripravljeni Svetniki Mestne občine Velenje na izredni seji razpravljali o osnutku državne strategije za izstop iz premogovništva in prestrukturiranju – Opozorili na številne pomanjkljivosti, predvsem pa na očitno neprimeren vrstni red, saj bi najprej potrebovali energetsko strategijo Mira Zakošek

Velenje, 13. aprila – Zgolj en mesec je določen za javno razpravo o vladni strategiji izstopa iz premogovništva, ki se z današnjim dnem zaključuje. Velenjski svetniki so o tem dokumentu, ki je ključen tako za nadaljnji razvoj tukajšnjega okolja kot za energetski sistem celotne Slovenije, skupaj s številnimi gosti zelo poglobljeno razpravljali, opozorili pa so tudi na številne pomanjkljivosti. Predvsem so se čudili, zakaj se pripravljavcem tako zelo mudi. Ti se sicer naslanjajo na evropsko zakonodajo, ta pa vendarle opredeljuje izstop iz premogovništva po letu 2050. Nikakor ne morejo sprejeti, da dajejo izključno prednost okoljskemu vidiku, vse ostale (ekonomski, socialni …) pa so prezrli. Brez njih pravičnega prehoda ne more biti. O sami letnici zaprtja Premogovnika Velenje in posledično premogovnih blokov Termoelektrarne Šoštanj niti niso veliko govorili, poudarjali pa so, da mora biti jasno opredeljeno, kaj je treba do takrat postoriti. In tega ni malo. Dejstvo je, da Premogovnika ni mogoče enostavno zakleniti, ampak to traja, po izkušnjah v svetu, pa tudi v našem Zasavju, vsaj dvajset let. Prav tako je treba zagotoviti nova delovna mesta, in to z višjo dodano vrednostjo, kar rudarska vsekakor so. In takšnih je v dolini in regiji vsaj 5000. Predvsem pa je treba zagotoviti finančna sredstva, ki trenutno vsega tega nikakor ne omogočajo. Seveda je prisotne skrbelo tudi, kaj bo z energetsko oskrbo Slovenije, če bi izgubila vir v Termoelektrarni Šoštanj in bi bila še v večji meri odvisna od uvoza zagotovo veliko dražje elektrike, kot jo ima danes.

Zahtevajo pravičen prehod

Svet Mestne občine Velenje od Vlade Republike Slovenije zahteva, da prestrukturiranje SAŠA regije poteka v skladu z načeli pravičnega prehoda, kar pomeni, da je treba do prenehanja izkopavanja premoga vsaj 5 tisoč delovnih mest nadomestiti s stabilnimi delovnimi mesti s primerljivo ali z višjo dodano vrednostjo od sedanje (socialna varnost vseh zaposlenih, ki so posredno ali neposredno povezani s pridobivanjem premoga). Za uresničitev tega je treba zagotoviti zadostne državne in evropske finančne vire v vrednosti okoli 1,1 milijarde evrov. Prav tako je treba zagotoviti nov toplotni vir, ki mora biti ekonomsko vzdržen.

Zgolj okoljski kriterij ne predstavlja pravičnosti V osnutku Nacionalne strategije za izstop iz premogovništva in prestrukturiranje premogov-

Mag. Iztok Mori (direktor občinske uprave), Peter Dermol (župan), Aleksandra Forštner in Petra Černjak (urad župana)

3 regije zaradi izstopa iz premogovništva.

Slovenija potrebuje zanesljivo in cenovno sprejemljivo elektriko Svet Mestne občine Velenje zahteva, da vlada pred določitvijo leta, v katerem se bo zgodil izstop iz premogovništva, sprejme celovit noveliran nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije, v katerem bo določena dolgoročno zadostna, zanesljiva in za odjemalce cenovno sprejemljiva oskrba Slovenije z električno energijo.

Gospodarstvo potrebuje zanesljivo oskrbo z elektriko nih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda je leto, ko naj bi se začelo predčasno zapiranje Premogovnika Velenje, opredeljeno le na podlagi okoljskega kriterija. Velenjski svetniki zato zahtevajo, da Vlada pred določitvijo letnice, ko naj se začne predčasno zapiranje premogovnika, ovrednoti ter upošteva tudi gospodarske, družbene in energetske vidike posledic izstopa iz premogovništva.

Pravočasno sprejeti Zakon o prestrukturiranju SAŠA regije Od Vlade pričakujejo, da pravočasno pripravi in sprejme Zakon o prestrukturiranju SAŠA regije, ki bo sistemsko in celovito urejal področje prestruk-

Rekli so ❱

Peter Dermol, župan, je poudaril, da je Šaleška dolina pred prav tako veliko prelomnico kot je bila ob gradnji sodobnega Velenja. »Od nas je odvisno, kako bomo zastavili prihodnost. Vsi smo nekako povezani s premogom in nosimo v sebi globoka čustva, povezana z njim. Od njega se bomo morali posloviti, zato pa je zelo pomembno, da bomo znali dobro zastaviti nadaljnji razvoj, ustvariti nova delovna mesta in se seveda tudi soočiti s posledicami rudarjenja. Verjamem v iskrene namene vseh nas.« Blaž Košorok, državni sekretar, je zagotovil, da bodo storili vse, da z vso odgovornostjo opredelijo skupna izhodišča. Poudaril je, da v tako težkem položaju slovenska energetika ni bila vse od osamosvojitve. Čeprav so letnico 2033 na nacionalnem nivoju opredelili za začetek zapiranja Premogovnika Velenje, je menil, da je ta verjetno preuranjena, zagotovil pa je, da bodo storili vse, da bo prehod res pravičen in da na nikogar ne bodo pozabili. Tina Seršen, sektor za mednarodne in pravne energetske zadeve, je svetnikom vsebinsko predstavila ta dokument, ki so ga začeli pripravljati pred poltretjim letom, ob tem pa poudarila vpliv visoke cene ener-

turiranja, zagotovil poseben status premogovni SAŠA regiji ter opredelil vire za njegovo izvedbo.

Zagotoviti nadomestno daljinsko ogrevanje

Takoj sprejeti zakon o postopnem zapiranju PV

Velenjski svetniki od vlade pričakujejo, da bo zagotovila tudi finančna sredstva in nudila vsestransko podporo pri izvedbi nadomestnega daljinskega ogrevanja z energetskim virom, ki bo okoljsko dolgoročno sprejemljiv in stroškovno ne bo dodatno bremenil uporabnikov toplotne energije.

Velenjski svetniki od vlade pričakujejo tudi, da se takoj pripravi in sprejme zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje ter določi namensko opredeljene finančne vire za izvedbo strokovno ustreznega in varnega postopnega zapiranja, s katerim bodo financirane tudi sanacije ugreznin, vodotokov in drugih škodljivih posledic, nastalih zaradi odkopavanja premoga. Ta zakon mora biti sprejet pred določitvijo letnice prenehanja izkopavanja premoga. getskih kuponov, zaradi katerih elektrika iz TEŠ ne bo več konkurenčna. Zbrane je precej razjezila z izjavo, da rudar ni več poklic prihodnosti. Karla Sitar, vodja urada za gospodarstvo in prestrukturiranje MO Velenje, je bila do strategije zelo kritična, predvsem zaradi nelogičnega hitenja z ukinjanjem tukajšnjih energetskih lokacij, saj je za to čas do leta 2050, letnica 2033 pa nikakor ne more biti sprejemljiva. Vse skupaj se ji zdi nelogično tudi zato, ker je TEŠ v zadnjih letih emisije pomembno znižal, v skupnem evropskem merilu pa te ne predstavljajo niti pol odstotka. Predvsem pa je opozorila na številne aktivnosti, ki jih je treba pred tem opraviti, za to pa zagotoviti tudi dovolj finančnih sredstev. Dr. Viktor Vračar, HSE, je opozoril na vse dražje okoljske kupone, ki že presegajo ceno premoga. Še lani so zanje plačevali 20 evr na tono, letos že 43,5 evr, kar bo na letni ravni pomenilo 100 milijonov evrov. Pri tem je bil kritičen, da Slovenija za ta plačila ni določila prehodnega obdobja, kar so uspešno storile nekatere druge evropske države. Dr. Janez Rošer, generalni direktor Premogovnika Velenje, je izrazil prepričanje, da je rudarstvo poklic prihodnosti.

Zagotoviti sistemski vir prestrukturiranja Svet Mestne občine Velenje vztraja pri preoblikovanju modela rabe sredstev Sklada za podnebne spremembe Republike Slovenije, ki mora postati eden izmed virov za financiranje za Rudarje bodo potrebovali tudi po zapiranju premogovnika, potrebujejo jih pri gradnji tunelov, drugega tira itd., poudaril pa je tudi, da so pripravljeni na vse scenarije, a zagotoviti 2500 delovnih mest (toliko jih je direktno povezanih s Premogovnikom) ni tako, kot to napisati na papir. Letnica se mu ne zdi ključna, ključno pa je zagotovilo, da bo vse, kar je treba do tistega roka narediti, tudi uresničeno. Aleš Logar, direktor Premogovnika Velenje, je odločno nasprotoval letnici zapiranja Premogovnika 2033, ob tem pa poudaril, da prej ko ga bomo zapirali, dražji bo proces. Priznanje je dal Šaleški dolini, ki je Sloveniji doslej zagotavljala energetsko stabilnost in poceni elektriko, in tudi za to mora biti prehod v brezogljično družbo zanjo pravičen. Mitja Tašler, direktor TEŠ, je menil, da je čas, da skupaj sedejo energetski strokovnjaki in ambiciozno, a realno zastavijo stabilno energetsko prihodnost. Branko Sevčnikar, SDE, zagovarja letnico zaprtja 2042, saj meni, da je do takrat možno razrešiti vse odprte probleme, predvsem pa poskrbeti za nadomestna delovna mesta. Simon Lamot, SPESS, ugotavlja, da v strategiji ni njihovih mnenj in pobud, prav tako pa

prestrukturiranje. Na ta način je možno zagotoviti sistemski vir financiranja, v okviru katerega se bodo prioritetno sofinancirali projekti v sklopu prestrukturiranja SAŠA regije in drugi projekti, povezani z zeleno transformacijo Šaleške doline.

Čim prej je treba zgraditi tretjo razvojno os Svet Mestne občine Velenje ponovno zahteva čimprejšnje dokončanje projekta izgradnje 3. razvojne osi med Šentrupertom in Avstrijo ter poziva k izvedbi posodobitve železniške proge s pripadajočo infrastrukturo med Celjem in Velenjem, ker bo le tako omogočena uspešna izvedba pravičnega prehoda in prestrukturiranja SAŠA ni razdelanih ciljev, niti cilja, da bi Slovenija zagotavljala 75-odstotno energetsko samooskrbo. Zahteval pa je, da se v strategiji jasno opredeli, da nihče od zaposlenih ne bo ostal brez ustrezne socialne zaščite. Amir Bečirović, SDRESS, je izrazil razočaranje nad slabo pripravljenim dokumentom, kljub temu da so na problem zapiranja premogovnika opozarjali že pred šestimi leti, predstavil pa je tudi hude stiske rudarjev zaradi nejasne prihodnosti. Alenka Avberšek, članica strateškega sveta za metalurgijo, je bila do dokumenta zelo kritična, pa tudi do tega, da si je državna birokracija zanj vzela poltretje leto in da vodi enostransko komunikacijo. Menila je, da pomeni pravični prehod tudi zagotavljanje zanesljive energetske oskrbe, dejstvo, da so pri predlogu leta 2033 upoštevali zgolj okoljski vidik, pa se ji zdi povsem absurdno. Postregla je tudi s številnimi podatki, med drugim o visokih subvencijah za fotovoltaiko in plačevanju okoljevarstvenikov iz okoljskega sklada. Franjo Naraločnik, državni svetnik, je velenjskim občinskim svetnikom zagotovil, da se bo na vseh nivojih trudil, da prenese njihova stališča po zahtevi za pravičen prehod iz premogovništva.

Člani Upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so ob obravnavi tega dokumenta zahtevali enakopravno obravnavo vseh štirih ključnih kazalnikov: ekonomskih, energetskih, socialnih in okoljskih, kar v strategiji ni zajeto. Njihova stališča je velenjskim svetnikom predstavil predsednik SŠGZ Tomaž Korošec. Poudaril je nujnost zanesljive in konkurenčne oskrbe z električno energijo, ki jo potrebuje tukajšnja predelovalna industrija, ki predstavlja kar 60 odstotkov celotnega gospodarstva. »Odločitev o opustitvi rabe premoga je zato mogoče odgovorno sprejeti le s sočasnimi rešitvami glede zagotavljanja stabilne in cenovno konkurenčne nadomestne proizvodnje električne energije v Sloveniji,« poudarjajo in dodajajo, da zgolj obnovljivi viri ne bodo mogli zadostiti potreb po elektriki hitro rastočega gospodarstva in da je zato treba pripraviti usklajeno nacionalno energetsko politiko, ki bo ustvarila pogoje za potrebne energetske naložbe na nacionalni ravni. Gospodarstveniki so opozorili na pasti visoke odvisnosti od uvoza električne energije, v kateri bi se znašla Slovenija brez omenjenih rešitev. Kljub ambicioznim razvojnim načrtom gospodarstvo v SAŠA regiji do leta 2033 ne bi uspelo zagotoviti dovolj novih delovnih mest. Zato je potrebno opredeliti dovolj dolgo časovno obdobje za postopno prestrukturiranje gospodarstva SAŠA regije, v katerem bo zagotovljen pravičen prehod, kar pomeni tudi možnost vključitve vseh presežnih kadrov v proces prekvalifikacij. Znova opozarjajo tudi, da je za uresničitev načrtov potrebna čimprejšnja (najkasneje pa do leta 2027) izgradnja tretje razvojne osi na celotni relaciji Šentrupert – Slovenj Gradec, vključno z navezovalno hitro cesto do Mozirja. Kot je dejal Korošec, so gospodarstveniki opozorili tudi, da osnutek strategije ne upošteva, da je plačevanje emisijskih kuponov s strani TEŠ z nacionalnega vidika nevtralna finančna transakcija, in da naj se del teh sredstev nameni za sofinanciranje projektov v procesu prestrukturiranja SAŠA regije. Tukajšnji gospodarstveniki ocenjujejo tudi, da je z narodnogospodarskega vidika smiselno, da TEŠ obratuje, dokler lahko PV zagotavlja zadostne količine lignita po ceni, ki ni višja od sedaj veljavne cene za gigajoule, in dokler izguba TEŠ ne presega prihodkov podnebnega sklada od ogljičnih 🔲 kuponov.

Naš čas, 15. 4. 2021, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

15. aprila 2021

Stanje na trgu dela je spodbudno

GOSPODARSKE novice Gorenje posluje uspešno

Na Urad za delo Velenje se je v prvih treh mesecih letošnjega leta na novo v evidenco brezposelnih prijavilo 30 odstotkov manj brezposelnih kot v enakem obdobju lani, zaposlilo se jih je 34 odstotkov več Milena Krstič - Planinc

Velenje – »Stanje na trgu dela je spodbudno, za zaposlitev je dovolj delovnih mest, zaposlenost se zvišuje, brezposelnost je zaradi večjega odliva kot priliva v upadu tako na ravni celotne območne službe kot na ravni velenjskega urada za delo,« ugotavlja Branka Škulj Nussdorfer, vodja Uradov za delo (UD) Velenje, Mozirje.

Desetina brezposelnih manj kot marca lani

Konec marca je bilo v Območni službi (OS) zavoda za zaposlovanje Velenje (upravne enote Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Velenje) registri-

❱

Povprečen čas brezposelnosti je konec letošnjega marca v OS Velenje znašal 24,5 meseca (v Sloveniji 27 mesecev.)

ranih 4.554 brezposelnih oseb, kar je za 541 oseb oziroma 10,6 odstotka manj kot marca lani (v Sloveniji za 6,1 odstotek več). Na UD Velenje je bilo prijavljenih 1.827 brezposelnih oseb oziroma 7,6 odstotka manj kot v istem obdobju lani.

UD Velenje delodajalci sporočili dvakrat več prostih delovnih mest

V prvih treh mesecih letos so delodajalci OS Velenje sporočili 2.731 prostih delovnih mest, UD Velenje pa 1.506, kar je dvakrat več kot v istem obdobju lani. Največ so povpraševali po sestavljavcih električne in elektronske opreme (722), delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (215), upravljavcih strojev za proizvodnjo plastičnih izdelkov (90), strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego (76), strugarjih (76), mehanikih in serviserjih kmetijskih, industrijskih in drugih strojev (64), skladiščnikih in uradnikih za nabavo in prodajo (57), voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev (57), livarjih in podobnih pokli-

cih (52), čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih v uradih, hotelih in drugih ustanovah (51), natakarjih (42), strokovnjakih za zdravstveno nego (39), orodjarjih (39), zidarjih (38) in varnostnikih (37).

Dobra četrtina manj prijavljenih v evidenco

V obdobju od januarja do marca 2021 se je v evidenco brezposelnih v OS Velenje na novo prijavilo 1.384 oseb, kar je za

❱

Delodajalci so OS Velenje sporočili 2.731 prostih delovnih mest, UD Velenje pa 1.506, kar je dvakrat več kot v istem obdobju lani.

524 oseb oziroma 27,5 odstotka manj kot v istem obdobju lani (v Sloveniji za 18,4 odstotka manj). Med njimi je bilo: 66 iskalcev prve zaposlitve, 44 oseb, ki so delo izgubile zaradi stečaja ozi-

roma likvidacije podjetja, 246 oseb, ki so bile opredeljene kot presežni delavci (144 oseb oziroma 37 odstotkov manj kot v istem obdobju predhodnega leta), 743 oseb, ki jim je izteklo delovno razmerje za določen čas (349 oseb oziroma 32 odstotkov manj kot v istem obdobju predhodnega leta). V istem obdobju je bilo iz evidence brezposelnih odjavljenih 1.851 oseb, kar je za 435 oseb oziroma 31 odstotkov več kot v istem obdobju lani (v Sloveniji 13 odstotkov več), med njimi 1.431 zaradi zaposlitve, kar je za 335 oseb oziroma 31 odstotkov več kot v istem obdobju leta 2020 (v Sloveniji 16 odstotkov več). Na UD Velenje se je v prvih treh mesecih leta 2021 prijavilo 537 oseb ali 30 odstotkov manj kot v istem obdobju lani, največ zaradi izteka zaposlitve za določen čas in presežnih delavcev. Zaposlilo se je 594 brezposelnih oseb, kar je za 34 odstotkov več kot v istem obdobju lani. 🔲

Kljub zaprtju države je v Šaleški dolini in celotni SAŠA regiji večina gospodarskih subjektov obratovala normalno. To velja med drugim tudi za Gorenje Hisense, kjer je povpraševanje po izdelkih še vedno rekordno visoko. Veliko zanimanje je tako za gospodinjske aparate Gorenje kot za televizorje Hisense. V nekaterih obratih so vzpostavili celo tretjo izmeno, še vedno pa tudi dodatno zaposlujejo.

Hidroelektrarne obratujejo dobro Hidroelektrarne skupine HSE, ki združujejo Dravske elektrarne Maribor, Soške elektrarne Nova Gorica in 49-odstotni delež v Hidroelektrarnah na spodnji Savi, so v prvih treh mesecih letošnjega leta proizvedle 986 GWh električne energije, in s tem presegle obdobni plan za to obdobje za kar 33 odstotkov. Marčevska proizvodnja je bila najboljša v družbi Dravske elektrarne Maribor, ki so v tem obdobju načrt presegle za 21 odstotkov, v prvem tromesečju letošnjega leta pa za 40 odstotkov. Porast hidrologije se pričakuje v drugi polovici meseca aprila, ko bodo temperature zraka višje in se bo začel v visokogorju taliti sneg. Nadejajo se, da bo proizvodnja hidroelektrarn tudi takrat presegla zastavljene načrte. Skupina HSE tako ostaja največji, skoraj 90-odstotni proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji.

Zmrzal prizadela cvetoče sadje Rekordno nizke temperature po veliki noči so prizadele cvetoče sadno drevje in izpostavljene vrtnine. Sadjarji in kmetijski svetovalci podatke o škodi po pozebi že zbirajo, v prihodnjih dneh bodo lahko dali prve ocene. Po izkušnjah so vdori mrzlega zraka na območje Slovenije možni tudi še v maju. Točne ocene poškodovanosti pa bodo kmetovalci ugotavljali šele junija, ko se konča junijsko trebljenje in ko se rastline otresejo odvečnih plodov, ki jih ne morejo prehraniti. Močno prizadeti so tudi sadovnjaki Zadruge Šaleška dolina. Mraz pa je prizadel tudi čebele. Kot so sporočili iz Čebelarske zveze Slovenije, pozeba takšne stopnje povzroči ogromno škode in izgube številnih čebeljih družin.

Evropa je zatajila

HSE doniral 170.000 zaščitnih mask

Premogovnik Velenje obeležil 146 let

Holding Slovenske elektrarne, največji slovenski proizvajalec električne energije, tudi iz obnovljivih virov, v regije, kjer delujejo njegove družbe, v teh dneh donira 170.000 zaščitnih mask. Maske v Podravju (40.000), Zasavju (50.000), na Goriškem (40.000) in v Šaleški dolini (40.000 namenjajo različnim humanitarnim, rekreativnim in mladinskim društvom, šolam, vrtcem, invalidskim organizacijam in številnim drugim, predvsem ranljivim skupinam prebivalstva in tistim, ki so s temi skupinami v stiku. Gre za drugo večjo donacijo HSE, povezano z zaščito pred novim koronavirusom in zdravljenjem bolezni Covid-19 v zadnjem letu. Marca lani so namreč Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana predali dva respiratorja, ki sta v času epidemije olajšala delo zdravstvenih delavcev, ki skrbijo za bolnike z najtežjim potekom bolezni. Matic Naglič, vodja službe za korporativno varnost skupine HSE, ki skrbi za distribucijo mask, pojasnjuje, da imajo maske potrebne certifikate, uporabne pa so do konca leta 2022.

Velenje – Za Premogovnikom Velenje je dolga zgodba. 11. aprila so obeležili 146 let delovanja. Kljub trendom po prehodu na ogljično nevtralno družbo, ki se nakazujejo tako v svetu kot doma, je še vedno pomemben steber slovenske energetike. Skupaj s Termoelektrarno Šoštanj je tudi v času najhujše epidemije ves čas zagotavljal nemoteno in zanesljivo oskrbo z domačo električno energijo tretjini Slovenije, v sušnih obdobjih pa tudi več kot polovici. 11. aprila 1875 je bil prevrtan glavni lignitni sloj, vse od takrat smo iz globin Šaleške doline pridobili že več kot 255 milijonov ton premoga. Leta 1946 je bil Rudnik lignita Velenje ustanovljen kot podjetje za proizvodnjo lignita, devet let kasneje pa je bilo prvič odkopanih več kot milijon ton premoga. Leta 1956 je bila zgrajena prva faza šoštanjske termoelektrarne, leta 1987 pa se je začela načrtna ekološka sanacija okolja. Poslovodstvo Premogovnika Velenje skupaj s strokovnimi službami sedaj aktivno pripravlja dokumentacijo, potrebno za podaljšanje koncesije za pridobivanje premoga v Šaleški dolini, ki poteče januarja prihodnje leto.

🔲

Mobilna banka vsakih 14 dni

Nova jamska črpalna postaja Velenje – V jami Premogovnika Velenje je pri izgradnji jamskih prog in likvidaciji jamskih objektov po končanem odkopavanju ključnega pomena tudi zanesljiva oskrba jamskih delovišč s pepelnimi mešanicami. Z njimi namreč zapolnjujejo jamske proge in druge objekte v jami ter s tem znatno dvigujejo požarno varnost v jami. Zaradi izgradnje novih jamskih objektov v severnem krilu jame Preloge so morali zgraditi tudi novo jamsko črpalno postajo JČP III. Ta je namenjena za mešanje pepelne mešanice in prašnega dodatka za daljinsko zapolnjevanje in utrjevanje jamskih objektov v severnem delu jame Pesje in delu jame Preloge. Nova črpalna postaja je skoraj 🔲 500 metrov pod zemeljskim površjem.

Šmartno ob Paki – NLB je pred leti zaprla svoje poslovalnice v skoraj 40 krajih. Med njimi tudi v Šmartnem ob Paki, kamor se po predvidevanjih vračajo v ponedeljek, 19. aprila, v obliki mobilne poslovalnice Bank&Go. V banki zagotavljajo, da bo mobilna poslovalnica v kraju prisotna vsakih 14 dni , vedno ob istem času (ob 13.45), pri tamkajšnji cerkvi. Strankam bodo storitve na voljo eno uro. Mobilna poslovalnica naj bi vsem obiskovalcem prihranila pot in čas, predvsem pa omogočila nekatere prednosti, kot so osebni stik z bančnikom in podpora sodobne tehnologije. »Srce mobilne poslovalnice je njena ekipa, ki ima bogate izkušnje in obilo znanja, predvsem pa posluh za potrebe strank. Obisk bo v korist vsem, ki bi radi dobili kakovosten finančni nasvet pri zahtevnejših odločitvah, usmeritev pri uporabi digitalnih rešitev, kot sta mobilna in spletna banka, ter tistim, ki bi želeli urediti kak finančni opravek. Za gotovinsko poslovanje (dvig ali polog gotovine in plačilo položnic) bo na voljo bankomat, za upravljanje z njim pa stranke potrebujejo bančno kartico (osebnega računa) ter številko (PIN),« še pojasnjujejo v banki. Hkrati obiskovalce opozarjajo na upoštevanje preventivnih zdravstvenih ukrepov: uporabo zaščitne maske, razkuževanje rok, ustrezno varnostno razdaljo. V mobilno poslovalnico bodo lahko vstopali le posamezno. 🔲

Čeprav se na našo vlado hudujemo zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo virusa covid-19, pa je osnovni greh, da postopki niso hitri in uspešni v evropskih institucijah. Te zaradi prezapletenih postopkov in nejasne odgovornosti nalogi očitno niso bile kos. Tako Evropa, ki proizvede velike količine cepiv, a jih izvaža, po precepljenosti zaostaja za drugim razvitim svetom. V primerjavi z ZDA, kjer je vsaj en odmerek cepiva prejelo 31 odstotkov prebivalstva, in Združenim kraljestvom, kjer ta delež znaša 45 odstotkov, v EU doslej ni bilo cepljenih niti 15 odstotkov prebivalstva. ZDA in Združeno kraljestvo cepiv ne izvažata. Epidemija je ob tem v Evropi že terjala več kot 600 tisoč življenj in povzročila katastrofalne blokade gospodarske dejavnosti, posledice ustavitve javnega življenja pa bodo gotovo zelo resne.

Boljše napovedi gospodarske rasti Mednarodni denarni sklad (IMF) je v objavljenem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih zvišal napoved svetovne gospodarske rasti za letos, in sicer jo je v primerjavi z januarjem izboljšal za pol odstotne točke, na šest odstotkov. Največjo rast IMF napoveduje Indiji (12,5 odstotka) in Kitajski (8,4 odstotka). Evropa naj bi dosegla 4,4-odstotno rast, ZDA pa 6,4-odstotno.

Manj brezposelnih Tako kot februarja se je tudi marca raven brezposelnosti v primerjavi s predhodnim mesecem znižala v vseh območnih službah zavoda za zaposlovanje, najbolj v Murski Soboti (-9,1 odstotka) in Velenju (-7,3). V murskosoboški in velenjski območni službi so padec zabeležili tudi na letni ravni, v vseh ostalih območnih službah pa je bila brezposelnost medletno še vedno višja.

V Evropi več brezposelnih Stopnja brezposelnosti v območju evra, upoštevaje sezonske prilagoditve, je bila februarja 8,3-odstotna, kar je enako kot januarja in eno odstotno točko več kot februarja lani. Tudi v EU je stopnja na mesečni ravni stagnirala, in sicer pri 7,5 odstotka, kar je prav tako eno odstotno točko več kot v enakem obdobju lanskega leta. V Sloveniji je bila stopnja brezposelnosti po podatkih, ki jih zbira Eurostat, februarja 4,9-odstotna, kar je 0,2-odstotni točki nižje kot januarja in 0,7-odstotne točke več kot februarja lani. Po oceni Eurostata je v EU skoraj 16 milijonov brezposelnih.

Gostinci terjajo odpiranje Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije je na vlado, poslance DZ in direktorja NIJZ Milana Kreka naslovil poziv, v katerem so poudarili, da jim je dovolj zaprtja in ignorance oblasti. Pristojne sprašujejo, na podlagi katerih analiz sta stroka in politika prišli do ugotovitev, da je panoga najbolj izrazita prenašalka novega koronavirusa. Prepričani so, da pri zaprtju gostinstva in turizma ni šlo za dobro premišljeno odločitev. 🔲

Naš čas, 15. 4. 2021, barve: CMYK, stran 5

TRETJA RAZVOJNA OS

15. aprila 2021

Na gradbišču hitre ceste je vse bolj živahno Odsek ceste pri Gaberkah dobro napreduje, uspešno pa potekajo tudi pripravljalna dela za začetek gradnje hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem, ki naj bi bila zgrajena leta 2025

Priključek Škale Kako bo potekala cesta? Gradbena dela na gradbišču sti Sopota–Plešivec postavili še hitre ceste na odseku pri Gaber- dva dodatna merilnika hitrosti, kah lepo napredujejo. Vodi jih tam je letos v načrtu tudi izgraseveda DARS, nadzira DRI, z dnja javne razsvetljave. »Kolikor obojimi pa učinkovito sodelujejo se le da, prisluhnemo obema tudi predstavniki Mestne občine stranema, tako uporabnikom kot Velenje. Župan Mestne občine krajanom, za katere vem, da jim Velenje Peter Dermol je za to ni lahko, a idealnih rešitev žal ni, imenoval posebno komisijo, ki jo v času gradnje bodo morali potrvodi Danijel Petric (vodja Službe peti,« pravi Koprivnikar, ki se s za investicije), njegov pomočnik težavami krajanov sooča dnevno. pa je Gašper Koprivnikar (nameDanijel Petric pa je dnevno v stistnik vodje Urada za komunal- ku z Darsovo in DRI-jevo ekipo. ne dejavnosti). Komisija na eni »Zelo dobro sodelujemo tako z strani pomaga oziroma sodeluje njihovo tehnično ekipo kot njihoz investitorjem pri pridobivanju vimi projektanti. Trudimo se, da dokumentacije in vsega potrebne- v najkrajšem možnem času odga za izdajo gradbenih dovoljenj govarjamo na njihova vprašanja za posamezne odseke ceste na relaciji Velenje–Slovenj Gradec, na drugi strani pa skrbi za to, da je življenje krajanov ob gradbišču čim bolj normalno. »Največ težav smo seveda imeli pri zagotavljanju cestnih povezav. Darsova rešitev, ki je ob zaprtju državne ceste Velenje–PleDanijel Petric Gašper Koprivnikar šivec promet usmerila iz Velenja preko Mislinjske Do- in tako skrbimo, da postopki čim brove in Graške gore do Plešivca, prej stečejo. Vsi skupaj si seveda za krajane seveda ni bila spreje- želimo, da bi bila gradbena domljiva. Jasno je bilo, da bodo za voljenja čim prej pridobljena in promet uporabili lokalne ceste in da bi tudi gradnja kmalu stekla. celo nekatere poti. Za to smo na Trenutno usklajujemo tako imeobčini izvedeli šele takrat, ko so novani sklop B, gre za območje že postavili prometno signaliza- Škalskega jezera, sklop H (Konocijo,« pravi Gašper Koprivnikar, vo) ter dostopne poti do Velunje. ki je bil velikokrat »strelovod« za Dars trenutno zelo intenzivno vodi postopke – mislim, da bo v razjarjene krajane. Seveda so hitro ukrepali in na kratkem vložil dokumentacijo za štirih najbolj obremenjenih ce- pridobitev gradbenega dovoljenja stah (Transformator–Vodušek, na tem območju,« pravi Petric. 🔲 Mira Zakošek Sopota–Plešivec, Plešivec–Potočnik in Škale–Hrastovec, Škalske Cirkovce–Plešivec) izvedli nekatere ukrepe. Postavili so dodatno prometno signalizacijo, prepovedali promet za tovorna vozila, težja od 7,5 ton (razen za komunalna vozila), in namestili »ležeče policije« – grbine za umirjanje prometa za omejitev hitrosti. Namestili so tudi dodatne odbojne ograje in zgradili razširitve na najbolj kritičnih mestih. V zimskem času so zagotovili tudi dodatno nadstandardno pluženje (že pri 5 cm snega, zakon določa 15 cm), v kratkem pa bodo na ce-

Odsek hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem se začne pri Hartlu oz. trgovini Hofer v Pesju, nato teče mimo bivše stare elektrarne (delno v pokritem vkopu) in stadiona ter se nadaljuje proti Škalam in Gaberkam, potem pa naprej proti Slovenj Gradcu.

Uvoz in izvoz Konovo Ta cesta bo potekala med Intersparom in bencinsko črpalko OMV na Selah ter se od tam vzpenjala na hrib in nato v tunel. Od tam se bo v bližini Deberce, pod zdajšnjimi sadovnjaki (Zbirni center odpadkov), priključila na hitro cesto.

Odkupljenih 80 odstotkov zemljišč in stavb Vzporedno s pripravo dokumentacije Dars zelo intenzivno odkupuje tudi stavbe in zemljišča na bodoči trasi hitre ceste in ob njej. Trenutno je odkupljenih že več kot 80 odstotkov vseh zemljišč in stavb. Odkupili bodo celo nekaj več stavb, kot je bilo prvotno predvideno, zlasti tistih, ki ležijo v neposredni bližini bodoče ceste.

Priključek Gaberke

Interspar

Osnovni tehnični podatki o novi trasi: • dolžina štiripasovne ceste: 31,5 km, • dolžina dvopasovne navezovalne ceste: 3,4 km, • 8 izvennivojskih priključkov, • 5 dvocevnih predorov, • 1 enocevni predor, • 3 galerije, • 4 pokriti vkopi, • 26 viaduktov, • 15 podvozov in 1 podhod, • 11 nadvozov, • 8 mostov, • obojestransko počivališče tipa 1 (sanitarije, turistične informacije, bife, rekreacija) – počivališči Podgorje vzhod in Podgorje zahod, • spremljajoči objekt tipa 2 (bencinski servis, trgovina, bife, sanitarije, turistične informacije) – počivališče Podgora, • avtocestna baza.

Severni del tretje razvojne osi je razdeljen na dva odseka: • prvi odsek od priključka Šentrupert na avtocesti A1 (Šentilj–Koper) do priključka Velenje jug, dolžine približno 14 km, • drugi odsek od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, dolžine 17,5 km. Foto: Gašper Koprivnikar

Naš čas, čas, 15. 15. 4. 4. 2021, 2021, barve: barve: CMYK, CMYK, stran stran 66 Naš

PREGLED TEDNA TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 7. aprila

težave, kot je dostop do pitne vode in elektrike. Izpostavljajo Minister za zdravje Janez Po- pa tudi problematiko šolanja in klukar je ob svetovnem dnevu zaposlovanja. zdravja, ki v ospredje postavlja neenakosti v zdravju, napovedal krepitev primarne zdravstvene ravni, ki bo naslovila vse potrebe Minister za zdravje Janez Poljudi, tudi najranljivejših skupin. klukar je na novinarski konfeZanimanje za morebitno samo- renci potrdil, da se bodo dijaki testiranje na novi koronavirus je samotestirali v šoli. S samotestiizrazilo le okoli 22 odstotkov ranjem in poučevanjem o njem učencev zadnjega triletja osnov- bodo začeli v petek, 16. aprila. nih šol in okoli 18,5 odstotka Za april izjemno nizke tempedijakov. rature so zadnje dni prizadele vse Rekordno nizke temperature sadne vrste po vsej državi. Priza april so zelo močno prizade- zadeti so tudi vinogradi, oljke in le cvetoče sadno drevje, pa tudi zelenjava. izpostavljene vrtnine. Sadjarji Slovenski državni holding in kmetijski svetovalci podatke (SDH) je v imenu države objao škodi po pozebi že zbirajo. vil prevzemno ponudbo za Terme Olimia. Kmete je V hišo občinske svetnice stranpozeba ke LMŠ Vesne Fabjan je v petek spravila zvečer neznanec skozi okno vrv obup. gel molotovko. Požar so domači Škoda bo pogasili. Dejanje sta med drugivelika. mi obsodila predsednik države Akos je začel javno dražbo za Borut Pahor in predsednik vlade dodelitev frekvenčnih pasov, na- Janez Janša. menjenih uvajanju mobilne tehV 100. letu starosti je umrl brinologije 5G. Ta bo omogočala tanski princ Philip, zvesti sopobistveno hitrejši prenos podatkov. tnik kraljice Elizabete II. Poslovil Evropska agencija za zdravila je se je zjutraj na svojem domu na ugotovila, da so sicer zelo redki krvni strdki stranski učinek cepiva britansko-švedske družbe AstraZeneca proti covidu-19. Koristi cepiva so vseeno občutno večje od tveganj. IMF opozarja, da nekatere države, kot so ZDA in Kitajska, Umrl je britanski princ Philip, po krizi zaradi pandemije nove- zvesti sopotnik kraljice Elizabete II. ga koronavirusa hitro okrevajo, medtem ko revne države pri tem gradu Windsor. Predsednik rezaostajajo. publike Borut Pahor in premier V izgredih na Severnem Irskem, Janez Janša sta na Twitterju iznajhujših v zadnjih letih, je bilo razila sožalje. ranjenih osem policistov. Skupno Svetovna zdravstvena organizaje bilo v izgredih, ki trajajo že več cija (WHO) je obsodila neravnodni, ranjenih 55 policistov. težje pri distribuciji cepiv proti covidu-19 med bogatimi in revnimi državami. Na karibskem otoku Sveti Vincent je izbruhnil ognjenik, zaraV ponedeljek se otroci vrača- di česar so morali evakuirati več jo v vrtce, dijaki in učenci pa v tisoč ljudi. osnovne in srednje šole, je skleEgiptovski arheologi so predstanila vlada. vili odkritje starodavnega egiptoEvropsko sodišče za človekove vskega mesta v bližini Luksorja, pravice (ESČP) je odločilo, da se ki je bilo več tisočletij pokopano lahko obvezno cepljenje oprede- pod peskom. li kot potrebno v demokratičnih družbah. Slovaški inštitut za nadzor zdravil je sporočil, da niso mogli ugotoviti, ali je rusko cepivo Začel je veljati odlok, po kateproti covidu-19 Sputnik V, ki ga je rem maske na prostem ob vzdrSlovaška prejela v marcu, varno. ževanju primerne medosebne Poudarili so, da cepivo ni enako razdalje niso več obvezne. tistemu, ki ga uporabljajo v tujini. Epidemija covida-19 je lani vplivala na trg poslovnih nepremičnin, tako na področju najema kot nakupov. Cene so poskočile po vsej državi. Pri predsedniku vlade Janezu Janši je začel delovati strateški svet za digitalizacijo. V Veliki Britaniji so z vojaškimi salvami po vsej državi počastili Romska skupnost v spomin na princa Philipa. Predsednik Evropskega sveta Sloveniji se še vedno otepa z najosnovnejšimi življenjskimi Charles Michel predvideva, da problemi. bo Evropska unija postala ena od glavnih proizvajalk cepiva na svetu. Ustavno sodišče je zadržalo izV več mestih po Evropi so privrševanje vladnega odloka, ki do pravili proteste proti omejitvam zavključno nedelje omejuje potova- radi Covida-19 (tudi na Trgu svonja v države na rdečem seznamu. bode v Mariboru se je zbralo okoli Na svetovni dan Romov so v 500 ljudi), v Nemčiji pa so proteospredju pozivi Romov in njiho- stniki zahtevali ostrejše ukrepe. vih zagovornikov k odpravljanju Slovenski kolesarski as Primož problemov, s katerimi se srečuje- Roglič (Jumbo-Visma) je skupni jo. Romska skupnost v Sloveniji zmagovalec dirke po Baskiji. Tresi želi, da bi rešili čisto osnovne tji je bil Tadej Pogačar.

za vse osebe, starejše od 18 let, brez omejitev. Več kot milijarda muslimanov po vsem svetu je začela postni mesec ramazan.

Petek, 9. aprila

Četrtek, 8. aprila

Sobota, 10. aprila

15. 15. aprila aprila 2021 2021

Minilo je 60. let od poleta Jurija Gagarina v vesolje. Primož Roglič je zmagal na tekmi po Baskiji.

Nedelja 11. aprila

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob tem poudaril, da mora Nedelja je bila zadnji dan stro- Rusija ostati vodilna jedrska in gih omejitvenih ukrepov, ki so vesoljska sila. z namenom zmanjšanja širjenja epidemije veljali od 1. aprila. Po začasnem zaprtju države bodo s ponedeljkom za vso državo veljali Samotestiranje dijakov s hitrimi ukrepi za obvladovanje epidemije, testi na okužbo z novim koronavikot so predvideni za rdečo fazo. rusom se začenja v petek, nato pa Med epidemijo covida-19 so bodo testiranja ponavljali vsak pose pri šolarjih in študentih poja- nedeljek, je povedal državni sekretar vile različne težave v duševnem na ministrstvu za zdravje Franc Vinpočutju, kaže raziskava, katere dišar. Učenci zadnje triade osnovnosilec je Nacionalni inštitut za nih šol pa se bodo začeli samotejavno zdravje. stirati po prvomajskih praznikih. Poslanci so potrdili sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o noveli zakona o izvrševanju proračuna za leti 2021 in 2022, ki investicije v vojsko izvzema iz omejitev pri prevzemanju obveznosti v breme proračuna. Med mladimi je vse več težav v Levica je napovedala, da bo sklep duševnem počutju. izpodbijala na ustavnem sodišču. Več sindikatov je izrazilo naV nasilju v Mjanmaru je bilo sprotovanje predlogu novele zapo državnem udaru 1. februarja, kona o prevozih v cestnem proubitih že več kot 700 ljudi. metu, ki med drugim prinaša tudi Iran je sporočil, da je na njiho- zakonsko podlago za delovanje vem jedrskem objektu v Natancu platform, kot je Uber. prišlo do nesreče. Pri tem sicer ni Resolucijo o dolgoročni podbil nihče ranjen in tudi ni prišlo nebni strategiji do leta 2050 bo do kakšnih poškodb na objektu. prihodnji teden začela obravnaZa nesrečo je okrivil sabotažo, ki vati vlada, v mesecu ali dveh pa so jo pripravili Izraelci. bi jo lahko obravnaval DZ, je napovedal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.

Torek, 13. aprila

Ponedeljek, 12. aprila

Po strožjem zaprtju države med 1. in 11. aprilom so se vrtci ponovno odprli za vse otroke, v šole pa so se vrnili vsi učenci in dijaki zaključnih letnikov srednjih šol, medtem ko se bodo dijaki prvih treh letnikov šolali izmenjaje, po modelu C. Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek si je ogledal škodo po pozebi v sadjarstvu in vinogradništvu. Prve ocene kažejo, da je ta zelo visoka, od 40 do 50 milijonov evrov. Na gospodarskem ministrstvu pripravljajo ukrepe za pomoč panogi gostinstva in turizma, ki zaradi omejitvenih ukrepov že več mesecev ne more poslovati. Predsedstvo BiH je na pogovor poklicalo slovensko veleposlanico v BiH Zorico Bukinac. Razlog naj bi bil domnevni non paper premierja Janeza Janše, v katerem naj bi kot temo slovenskega predsedovanja EU navedel „dokončanje razpada Jugoslavije“. Premier je to zanikal. Z balkonov sredi Maribora je danes okoli poldneva zazvenela glasba v živo. S to akcijo je Narodni dom Maribor opozoril na nujnost takojšnjega odprtja dvoran za občinstvo. V DeSUS so na zasedanju izvršnega odbora in sveta stranke zgladili nesoglasja, ki so odmevala med strankinimi poslanci in začasno vodjo DeSUS Brigito Čokl. Posvetovalna skupina za cepljenje je ocenila, da je cepljenje s cepivom AstraZenece primerno

Samotestiranje dijakov in učencev je sprožilo številna vprašanja

Do 5. aprila je bilo zavedenih 181 oseb, ki jim je bila v razmiku 90 dni s PCR ali hitrimi testi potrjena ponovna okužba, vendar to ne pomeni, da je do nove okužbe tudi dejansko prišlo. Lahko je šlo za zgolj podaljšano okužbo. V nekaterih cepilnih centrih v Sloveniji ljudje množično odpovedujejo cepljenje s cepivom AstraZenece. V ZDA pa so začasno ustavili cepljenje s cepivom proti covidu-19 podjetja Johnson & Johnson. Na meji Ukrajine z Rusijo je stanje vse bolj zaostreno. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je zato pozval Rusijo, naj ustavi krepitev vojaške prisotnosti ob meji in preneha podpirati proruske separatiste na vzhodu te države. Ameriški obrambni minister Lloyd Austin pa je napovedal namestitev dodatnih 500 ameriških vojakov v Nemčiji. Ameriški predsednik Joe Biden je odločil, da bodo umik ameriške vojske iz Afganistana končali do 11. septembra. Takrat se bo očitno končala najdaljša ameriška vojna. 11. septembra bo namreč minilo 20 let od terorističnih napadov v ZDA.

Kam, kam? Naslov Kakšni nori časi. Ždim na kavču ali v službi, to pa je to. Nobenega žuranja ob reki, v klubu ali na kakšnem domačem naslovu, nobenih večernih dogodkov, nobenih potovanj po tuji deželi. Vse je omejeno. To se sme in to ne. In kar se sme, se izvaja le pod točno določenimi pogoji, jasno? In ti pogoji se lahko spreminjajo, kakor hitro se morajo! Bodite pač pozorni. Razkužilo, maska, distanca. Razkužilo, maska, distanca. Virus nas je omejil, zagradil, nekatere pa tudi poneumil, povampiril. Leto dni že živimo, oziroma kakorkoli se temu po novem reče, čakajoč na konec. Kot bi čakali Godota, iskali smisel v vsej nesmiselnosti. Pa saj je prav fino gledati, kako se je majhIme Priimek nost samooklicanih političnih velmož razgalila. Še zlasti največjega. Naravnost groteskno je za lastne napake kriviti opozicijo, politično in državljansko. Pa kaj se greste? Oziroma, Špela Kožar naj navedem, kar se greste, le nekaj zadnjih »dosežkov« med največjo zdravstveno krizo sodobnega časa: blokada Slovenske tiskovne agencije in slovenskega filma, deblokada posegov na vodovarstvenih in obalnih območjih, napadi na računsko in ustavno sodišče ali pa kar na Bruselj, dnevni protinapadi maršala Twita. Razkužilo, maska, distanca. Cepivo! Še ena zgodba, ki jo je zakrivila opozicija – ne znam razložiti, kako, a tako pač je: torej, kdo je kriv, da ni dovolj DRAŽJEGA cepiva? Opozicija! Bravo, sedi 5. Slutim, da bo tudi povabilo zadnjim letnikom osnovnih šol in dijakom srednjih šol k tekmovanju iz slovenske domoljubne zgodovine na televiziji Nova24 smerokaz za obračun z vsakršnim političnim nasprotnikom. Opozicija! In priročen priročnik za tekmovanje? Bela knjiga slovenske osamosvojitve urednika Janeza Janše (trenutno premierja). In priročna nagrada? Najboljših deset tekmovalcev v Bruslju spozna Milana Zvera. Pa saj vam pravim, ni boljšega od koronahumorja! A ste slišali tisto o sadnem jogurtu? Če ne, vas vprašam: ste jedli sadni jogurt v Jugoslaviji? Tako »globoko« namreč gredo tviteraške debate. In ta ni trajala le en dan, vanjo pa so se vključile celo Ljubljanske mlekarne. Huronsko zabavno, za zjokat. Ko nas kuha kot žabo, ne zdržim brez smeha. Čeprav je za zjokat! Mah, nazaj k smehu: se spomnite mask iz prtičkov z navadnima (beri: bolečima) gumicama? Ali pa prijetja neodstopljenega ministra na meji s Hrvaško, pa sta šla z mamo nazaj domov? Se spomnite nabave hitrih testov izza Hongkonga, ob izlivu Biserne reke in ta cona se imenuje Šendžen, kot je posel lepih dečkov momljajoče predstavil uradni govorec? Se spomnite, kdaj ste bili nazadnje cepljeni? Jap, smeh je pol zdravja. Še zlasti, če ne boš cepljen(a) do jeseni. A vikendico ali pa kakšno plovilo na Hrvaškem imate? Jebiga. Razkužilo, maska, distanca, cepivo. Nova vlada! Absolutno si jo zaslužimo. Kdor tega niti po enem letu ne dojame, je trajno zaslepljen nad nekom kot politično figuro. Takšen fiasko z ukrepi lahko sproducira le popolnoma nesposoben vodja. Ki ne posluša stroke oziroma le tisto, s katero se ON strinja. Zato bolj zamerim stroki. Kot v politiki najbolj zamerim levo usmerjenim, zagovornikom socialne demokracije. Ne neoliberalne, katoliške ali skrajne. Socialne. Človek človeku, to je to. Kam? Nazaj k človeku. K humanemu, strpnemu in umirjenemu sobivanju. Nova vlada. Nova vlada. 🔲🔲

Kitajci bi lahko že leta 2030 prehiteli Ameriko Po predvidevanjih CEBR, ene vodilnih angleških ekonomskih analitičnih družb, bi lahko kitajsko gospodarstvo prehitelo ameriško že okoli leta 2030. Takrat naj bi tudi Indija prehitela Japonsko in se utrdila na tretjem mestu. Zgolj kot zanimivost: Slovenija je bila leta 2010 76. največje gospodarstvo med 193 analiziranimi. Lani je zasedla 85. mesto, po napovedih CEBR naj bi leta 2025 zdrsnila na 87. mesto, zatem pa do leta 2030 eno mesto pridobila.

Križarke nič več v Benetke Italijanska vlada je prižgala zeleno luč trajni prepovedi vplutja križark v središče Benetk, potem ko so prejšnji teden o tem sprejeli začasno odločitev. Benetke bodo morale pristanišče zanje postaviti zunaj mesta, dokler to ne bo zgrajeno, pa bodo križarke lahko vplule v industrijsko pristanišče, kjer pristajajo že od decembra. 🔲🔲

Naš čas, 15. 4. 2021, barve: CMYK, stran 7

»Napak in nepremišljenih potez se v politiki ne da popraviti« Stranka DeSUS je na nacionalni ravni na velikem razpotju, negotova pa je tudi pot tukajšnje območne organizacije, ki je v zadnjih letih pomembno vplivala na zagotavljanje pogojev za prijazno bivanje in življenje starejših O dogajanju tako na nacionalni kot lokalni ravni je spregovorila predsednica tukajšnjega območnega odbora DeSUS Velenje Darinka Mravljak. Zadnje čase ste bili zaradi bolezni odsotni. Sedaj ste že veliko bolje. »Življenje je nepredvidljivo. Prinese nam, česar si ne želimo, tudi bolezen. A če ti je dano, da se z njo soočiš pravočasno, če z optimizmom zreš v prihodnost, je premagljiva. Upam, da sem jaz na tej poti in da se bom že v mesecu maju povsem vključila v družbeno politično dogajanje.« Stranka DeSUS je v tukajšnjem okolju zelo prepoznavna zaradi številnih programov, ki so bili tudi na pobudo vaše stranke sprejeti na občinskem svetu in so postavili Velenje na zemljevid »starosti prijaznih mest«. »Biti moram iskrena. Za reševanje tako obsežnega projekta, kot je vključevanje starejših in invalidov v procese odločanja na občinski ravni, nikakor ni zaslužna samo stranka DeSUS. Če stranka DeSUS na lokalnem nivoju ne bi sodelovala z vladajočo stranko SD, ne bi bili uspešni. Naša prednost je namreč v tem, da si s stranko SD delimo iste cilje in načela, kot so zagotavljanje socialno pravične družbe, spoštovanje človeka in njegovega dostojanstva, varovanje njegovih pravic in svoboščin ter skrb za humane medčloveške odnose. Vem, da imajo svetniki in člani OO DeSUS Velenje vrednotni sistem, ki mi je blizu – imajo empatijo, občutek do soljudi, nesrečnim in pomoči potrebnim ljudem se znajo odzvati na nežen in skrben način ter jim poskušajo po svojih možnostih tudi pomagati, ne glede na to, kakšna funkcija jim v stranki pritiče. Vsak ima možnost, da naredi kaj dobrega za soljudi, in to člani OO DeSUS Velenje prek društev upokojencev ter drugih humanitarnih društev in organizacij nesebično tudi počnemo. Na to smo in moramo biti ponosni. Seveda pa ne smem mimo svoje odgovornosti in odgovornosti svetnikov DeSUS, ki jo imamo do volivcev glede sprejemanja aktov in programov v Svetu MOV.« Kako čutite svojo vlogo v svetu MO Velenje? »Moja vloga kot svetnice in podžupanje ter vloga ostalih dveh svetnikov DeSUS pri urejanju lokalnih zadev morda na zunaj ni tako vidna, ker se na samih sejah Sveta ne oglašamo pri vsaki točki dnevnega reda. Smo pa pri vseh zadevah, ki se nanašajo na izboljšanje kakovosti življenja starejše generacije, zelo dejavni.« Kaj pa je tisto, kar brez našega angažiranja ne bi bilo uresničeno ali pa bi se realizacija premaknila daleč v prihodnost? »To je zagotovo sistemsko financiranje Društva upokojencev Ve-

POLITIKA

15. aprila 2021

lenje. Ideja se je že leta 2018 porodila predsedniku DU Velenje, Francu Vedeniku. Ker pa je prvi pogoj za urejanje sistemskega financiranja na lokalni ravni pridobitev statusa društva v javnem interesu, je DU Velenje posredovalo vlogo na pristojno ministrstvo, a se je njeno reševanje vse bolj odmikalo. Kot predsednica OO DeSUS Velenje je bila moja vloga ta, da sem maja lani glede na to, da je bila stranka DeSUS del vladne koalicije, osebno prosila vodstvo stranke DeSUS na državni ravni in ministra za zdravje za takojšnjo obravnavo vloge DU Velenje za podelitev statusa delovanja v javnem interesu. To se je tudi zgodilo. Vloga je bila v roku dobrega tedna pozitivno rešena. In šele nato smo se lahko o sistemskem financiranju (takrat še s podžupanom) Petrom Dermolom resneje pogovarjali. Moram reči, da pri Petru Dermolu (potem že v funkciji župana) glede sistemskega financiranja DU Velenje ni bilo nobenih pomislekov ali zadržkov. Na podlagi pridobljenega statusa je tudi on takoj predlagal svetu MOV sprejetje ustreznih aktov tudi na lokalni ravni in posledično to proračunsko postavko umestil tudi v proračun za letošnje leto.« Veliko ste se angažirali tudi za rekonstrukcijo Doma za varstvo odraslih. »Rekonstrukcija Doma za varstvo odraslih Velenje se je v preteklosti kljub izdelanim projektom čedalje bolj odmikala – morda bi se celo zaustavila. Ne bom prejudicirala, zakaj ta projekt ni bil zaključen že v preteklosti, pomembno se mi zdi povedati to, da sem ob novici, prav tako na sestanku z vodstvom stranke DeSUS maja lani, da bodo za rekonstrukcijo domov za starejše namenjena tudi nepovratna evropska sredstva,

❱

Velik uspeh je ohranitev pomoči na domu, ki po novem poteka pod okriljem DVO Velenje.

vodstvo stranke DeSUS opozorila, da imamo v Velenju Dom za varstvo odraslih, ki ne ustreza več niti tehničnim niti zdravstvenim in socialnim kriterijem, da imamo že več let soglasje in projekt za adaptacijo. Vodstvo sem prosila, naj pri pristojnem Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naredi vse, da bo tudi rekonstrukcija DVO Velenje umeščena na prednostno listo. To se je tudi zgodilo. Ministrstvo, ki ga vodi minister iz kvote NSi, Janez Cigler Kralj, je po preveritvi na prednostno listo za rekonstrukcijo umestilo tudi DVO Velenje. Od tu dalje potekajo vse potrebne aktivnosti med njim in direktorico DVO. V okviru svojih pristojnosti je v aktivnosti v zvezi

z rekonstrukcijo seveda vključen tudi župan MOV Peter Dermol. Zaradi aktivnosti v zvezi z obnovo doma za starejše je bilo ključno vnovično imenovanje Violete Potočnik Krajnc za direktorico DVO, zato sem se z županom Petrom Dermolom dogovorila, da imenovanja predstavnice lokalne skupnosti v Svet zavoda Dom za varstvo odraslih Velenje ni predlagala stranka SD, ampak je le-ta potrdila članico v Svet zavoda iz kvote DeSUS-a.«

socialnovarstvenih storitev. Obstajala je resna bojazen, da bo te storitve prevzel koncesionar. Nisem mogla pristati na tak razplet. Poklicala sem direktorico DVO, Violeto Potočnik Krajnc, ki je sicer bila pripravljena, da tudi te storitve prevzamejo oni, vendar je za uspešen in kakovosten prevzem dom pri postopku prenosa storitve potreboval primerne prostore ter pomoč strokovnih služb MOV. Prostore je ponudil predsednik Šaleške pokrajinske

darle znali v kritičnem trenutku poenotiti, tega niso zmogli poslanci, ki so na sejah organov stranke s sprejetimi sklepi sicer soglašali, takoj za tem pa imeli povsem druge misli in plasirali v javnost izjave vsak po svoje. To, da so poslanci »ugrabili« stranko in jo imajo na nek način za »talko«, bo po moji oceni imelo za DeSUS katastrofalne posledice. Svoje oportunistično obnašanje poslanci napačno opravičujejo z 82. členom Ustave, po katerem so v Državnem zboru in njegovih telesih za svoje delo odgovorni volivcem. To je seveda res. Ampak, kdo pa so njihovi volivci? Ali nismo ravno mi – člani in simpatizerji DeSUS? In – ali so pozabili, da so v skladu s Statutom DeSUS že pri vključitvi na listo kandidatov stranke v pisni izjavi in s svojo častjo obljubili, da bodo sprejemali obveznosti in odgovornosti do DeSUS-a in da

❱

S stranko SD si delijo iste cilje in načela, kot so zagotavljanje socialno pravične družbe, spoštovanje človeka, njegovega dostojanstva, varovanje njegovih pravic in svoboščin ter skrb za humane medčloveške odnose.

Darinka Mravljak: »V imenu OO DeSUS sem iskreno opisala svoje sodelovanje in sodelovanje dveh svetnikov z županom in vladajočo stranko SD na področju skrbi za starejše v Mestni občini Velenje. Ali so naši dosežki res tako mizerni, kot »čivkajo« nekateri posamezniki, pa presodite bralci sami. Moje mnenje je, da smo za starejšo generacijo in pomoči potrebne občanke in občane v Velenju naredili veliko, zato smo in bomo še naprej podpirali županove prioritetne projekte in programe.«

Tudi vlada je v Svet zavoda DVO Velenje imenovala vašega predstavnika. »Res je, tudi na vladi se nam je uspelo dogovoriti, da je bila v Svet zavoda DVO v imenu ustanovitelja imenovana še ena naša članica. Z dvema članicama v Svetu DVO je pridobil OO DeSUS Velenje tudi večjo odločevalsko moč pri vnovičnem imenovanju Violete Potočnik Krajnc za direktorico DVO, kar je ključnega pomena tudi za obnovo DVO in za pomoč na domu pod okriljem Doma za varstvo odraslih Velenje.«

zveze društev upokojencev Franc Vedenik, o pomoči župana pa tudi nisem nikoli podvomila, saj je bil sam vseskozi naklonjen izvajanju teh storitev preko javnega zavoda. Vedela, da bo storil vse, da se bo tudi pomoč na domu izvajala pod okriljem Doma za varstvo odraslih Velenje in ne prek koncesionarja, za kar sem mu v imenu vseh uporabnikov storitev in v imenu OO DeSUS Velenje izjemno hvaležna. Zahvala gre seveda tudi direktorici DVO. Brez teh dveh ključnih oseb v prihodnje v naši lokalni skupnosti ne bi imeli več teh storitev v obsegu in po ceni, kot je bila doslej.«

Tudi pri prenosu pomoči na domu na DVO Velenje ste imeli veliko vlogo. »Pri tem sem bila kot predstavnica OO DeSUS Velenje neomajna. Nisem se strinjala, da se te storitve odstopijo koncesionarju, ki bi jih podražil tako za uporabnike kot za lokalno skupnost, zato sem tudi sama iskala rešitve, da to prevzame javni zavod. Zaradi epidemije Covid-19 je bil DVO izjemno obremenjen, Center za socialno delo Savinjsko-Šaleške, Enota Velenje pa po prvem aprilu ni bil več pripravljen izvajati tovrstnih

Že sredi leta 2020 ste opozarjali, da to, kar se je s stranko dogajalo na državnem nivoju, ni v skladu s programom stranke. Kaj o tem menite danes? »Moja opozorila na sejah Sveta stranke DeSUS in v pismih poslancem so bila jasna in tudi prognoza točna glede tega, kaj nas čaka, če v DeSUS-u ne bomo stopili na edino logično skupno pot, na pot demokracije, spoštovanja človekovih pravic, socialne in pravne države, varstva človekove osebnosti in dostojanstva, svobode izražanja. Če smo se kot stranka do neke mere ven-

so za uresničevanje programskih ciljev in nalog, sklepov in stališč kongresa, sveta, izvršnega odbora, na podlagi te izjave odgovorni stranki? S svojim delovanjem so torej dolžni dosledno spoštovati Statut stranke in seveda tudi Ustavo in pravno ureditev Republike Slovenije ter zagotavljati in dosledno spoštovati tudi že pridobljene pravice državljanov v skladu z razvojem demokracije in ne z njenim razkrojem.« Kako vi vidite delovanje poslancev DeSUS? »S tem, ko v nasprotju s sklepi organov stranke podpirajo prikrite, celo nevarne politične cilje neke druge politične stranke, ko podpirajo ustrahovanje novinarjev, računskega sodišča, Slovenske tiskovne agencije, ko dopuščajo vmešavanje politike v vse družbene podsisteme in brez kritične distance podpirajo tudi škodljive zakone (nazadnje Zakon o vodah), bo tudi zanje kmalu odbila ura resnice. Z imeni in priimki bodo nosili zgodovinsko odgovornost za škodo, ki so jo (po moji oceni) že povzročili ne samo kot grobarji stranke DeSUS, ampak tudi kot sogrobarji demokratičnih civilizacijskih dosežkov v Republiki Sloveniji. Imeli so čas, ko sem jih z osebnim pismom na to tudi sama opozorila, sedaj se bojim, da tega časa več ni. Še zlasti ne od trenutka, ko poslanci DeSUS prek odvetnika poskušajo ustrahovati tudi začasno zastopnico DeSUS, ki opravlja naloge predsednika

stranke do kongresa, Brigito Čokl. Naša odločitev pa je zdaj še toliko bolj neomajna, ker od ponedeljka (12. 4.) tudi Čoklovi ne moremo več povsem zaupati. V oddaji Studiu City (12. 4.) je namreč izjavila, da bomo v stranki poskušali vzpostaviti možnost stranke centra, po tem, ko je že Zdravko Počivalšek v isti oddaji pred tem izjavil, da se bodo kot stranka centra povezovali s sorodnimi strankami izven parlamenta, znotraj pa jim je najbližji DeSUS in da ga veseli, da so se v ponedeljek, 12. 4., v DeSUS-u dogovorili, da bodo stranka centra, zato bo nadaljeval pričete pogovore o sodelovanju.« Kako kot članica Sveta stranke DeSUS vidite njeno prihodnost? »Zadnje čase se zaradi bolezni sej Sveta žal nisem mogla udeležiti. Sicer pa ne vem, če stranko DeSUS sploh še vidim. Vsaj ne več takšno, kot je nekoč bila. Nezadovoljstvo članstva na terenu je veliko. Razklanost v organih stranke, med vodstvom in poslansko skupino se pred napovedanim kongresom bolj stopnjuje kot umirja. Za predsednika bi kandidirali ljudje, ki so zaslužni za to, da je ugled stranke popolnoma zbledel (npr. Branko Simonović) ali pa tisti, ki s stranko DeSUS nikoli niso imeli ničesar skupnega (npr. dr. Jože Podgoršek). Nisem optimistična (še posebej ne po zadnjih odločitvah, ki niso bile sprejete na Izvršnem odboru stranke, katerega članica je tudi članica OO DeSUS Velenje, Darja Štraus), kar pa ne pomeni, da ne razmišljam o tem, kako najti pot in nadaljevati z našim programom in poslanstvom za upokojence.« Kako bo vse to, kar se dogaja na nacionalnem nivoju, vplivalo na tukajšnji OO DeSUS? »To me skrbi, moram priznati. Stranka DeSUS je na lokalnem nivoju bila in še vedno je zelo vpeta v družbeno in politično dogajanje. Tudi članov imamo v primerjavi z drugimi občinskimi organizacijami veliko. Marsikaj nam je uspelo doseči za starejšo generacijo, ki jo zastopamo, ob tem, da tudi mlajše generacije nismo zanemarjali ali izključevali. Vsekakor ne bomo vrgli puške v koruzo in se ne bomo kar tako predali. Bomo že našli rešitev, da bomo enako kot doslej svoje poslanstvo za upokojence nadaljevali. Kako, pa bo pokazal čas. Prehitrih in nepremišljenih potez vsekakor ne bomo naredili, saj se napak in nepremišljenih potez v politiki ne da popraviti. Glede na to, da smo v OO DeSUS Velenje ves presežek denarja, ki smo ga kot stranka ustvarili, kot donacije razdelili za delovanje društev upokojencev in drugih humanitarnih, kulturnih in športnih društev, pričakujem, da se bomo že kako organizirali, da tega ne bomo prekinili. Naj pri tem dodam, da si v OO DeSUS Velenje nihče od članov vodstva niti drugih delovnih teles ni izplačeval materialnih stroškov. Večino denarja, ki smo ga prejeli, smo po plačilu rednih stroškov, prek donacij društvom, vrnili ljudem. Smo pa nekaj denarja privarčevali tudi za izlet in upam, da ukrepi glede gibanja in združevanja ljudi ne bodo več trajali dolgo in da bodo naši člani kmalu lahko šli tudi na dolgo pričakovani izlet. To si kot naši zvesti člani tudi zaslužijo.« 🔲

Naročnik objave je OO DeSUS Velenje

Naš čas, 15. 4. 2021, barve: CMYK, stran 8

8 Zaradi slabšanja epidemiološkega stanja so od konca minulega meseca vse bolnišnice v Sloveniji spet covidne bolnišnice.

Za celostno obravnavo covidnih bolnikov nimajo pogojev

»Prihod tretjega vala epidemije smo v naši bolnišnici izrazito občutili že pred tremi tedni. Za zdaj ga čutimo kot potrebo po namestitvi bolnikov z omenjeno virusno boleznijo iz drugih regij, predvsem iz celjske in ljubljanske je ta priliv močno povečan. Se pa ob tem srečujemo s težavami, kajti naša bolnišnica je ozko specializirana, zato diagnostike oziroma celostne obravnave teh bolnikov nismo sposobni izvajati. Nimamo namreč ustreznih specialistov in ne ustrezne opreme, kar lahko včasih predstavlja veliko težavo,« je pred minulimi prazniki na vprašanje, ali že zaznavajo tretji val epidemije koronavirusa, odgovoril direktor Bolnišnice Topolšica Jurij Šorli.

Tudi leto 2021 v znamenju posledic epidemije

Po njegovem mnenju bo tudi leto 2021 leto, v katerem se bodo ukvarjali predvsem s covidnimi bolniki. »Tako bo vse dotlej, dokler ne bodo ljudje spoznali, da je do bolezni privedlo naše ob-

Svetovni dan zdravja, ki ga praznujemo 7. aprila, je tudi letos posvečen zdravstvenim delavcem oziroma podpori medicinskim sestram, tehnikom zdravstvene nege in babicam pri njihovem delu. V Sloveniji je bilo ob koncu leta 2019 v zdravstvu zaposlenih skupaj več kot 31.000 zdravnikov, zobozdravnikov, farmacevtov, medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Izvajalci zdravstvene nege so temelj vsakega zdravstvenega sistema in predstavljajo najštevilčnejšo poklicno skupino v zdravstvu. Imajo ključno vlogo pri varovanju in ohranjanju zdravja ljudi po vsem svetu. To se kaže v časih, ki smo jim zaradi epidemije koronavirusa še vedno priča, ko so izvajalci zdravstvene in babiške nege skupaj z ostalimi delavci v zdravstvu v bojnih vrstah. O stiskah, samem delu, težavah in čuječnosti, ki je v teh časih še kako dobrodošla, smo se pogovarjali s Karmen Petek, mag. zdr. nege Centra za krepitev zdravja Velenje, ki skupaj s sodelavci v Rdeči dvorani opravlja množično testiranje. Tamkajšnjo ekipo sestavljajo diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki Centra za krepitev zdravja (CKZ), Referenčnih ambulant ter Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CZDOM), pove uvodoma.

Ali je možno, da v času epidemije do zdravstvene oskrbe lažje pridejo vztrajnejši in bolj vešči uporabniki spleta?

»Tega, kar si želimo izvajalci zdravstvene nege, se ne da uresničiti čez noč, za to so potrebne sistemske rešitve. Veliko obljub je že bilo, a na koncu, ko se prah poleže, se na izvajalce zdravstvene nege enostavno pozabi (medicinske sestre, bolničarje, babice, negovalke …). Če bi jih uresničili že

ZDRAVSTVO

15. aprila 2021

Že krepko v tretjem valu V Bolnišnici Topolšica beležijo velik priliv bolnikov s covid-19 iz celjske in ljubljanske regije – Veliko bolnikov z zdravstvenimi težavam po prebolelem covidu - Prva povsem digitalizirana bolnišnica v državi našanje in dokler bodo težili k vrnitvi na stare tire. Realnost je danes povsem drugačna in zahteva nove načine pristopa, nov način obnašanja.« Hkrati, dodaja, povzroča še dodatno zmedo in težave veliko skeptikov in takih, ki bolezni še vedno ne priznavajo. »Težavo ustvarja tudi to, da postaja covid politično in ne samo strokovno »bojišče«. Zaradi tega sta vodenje in strokovna argumentacija včasih težka, ker je treba zagovarjati kakšno stvar, ki nima nobene zveze s stroko.« Do napovedi, da bo najbrž tudi letošnje leto minilo v znamenju Lani je bolnišnica ustvarila za dobrih 13,6 milijona evrov prihodkov, leto je sklenila z nekaj manj kot 150 tisoč evri plusa; v bolnišnici se je zdravilo 3090 bolnikov, od tega 140 covid primerov; na covid-19 so testirali 2118 ljudi ter opravili več kot 15 tisoč 500 specialističnih ambulantnih pregledov.

vsakdanje delovne zmožnosti močno zmanjšane, posledično pa bo to velika družbena težava.«

Lani poslovali pozitivno

Jurij Šorli: »Tudi letošnje leto bo najbrž leto, v katerem se bomo ukvarjali predvsem z zdravstvenimi posledicami covida-19.«

epidemije in njenih posledic, vodi tudi spoznanje, da so hospitalizirani bolniki vrh ledene gore same bolezni, meni Šorli. Bolnikov s težavami po prebolelem covidu je namreč bistveno več. »V bolnišnici smo morali vsak teden oblikovati dodatni ambulanti za

pregledovanje takih bolnikov. Res ima večina med njimi težave, ki so posledica okvar drugih organskih sistemov, predvsem mišičevja in živčevja, ne samo prizadetih pljuč. Zaradi posledic covida-19 bo med nami veliko ljudi, pri katerih bodo njihove

Jurij Šorli je še dejal, da so selani v bolnišnici povsem prilagajali razmeram, ki jih je narekovala epidemija oziroma njene posledice. Razen v prvem valu, ko je skoraj vse obstalo, so opravljali vse storitve, ki jih izvajajo za praktično celotno vzhodno Slovenijo, nemoteno so sprejemali bolnike, ki so urgentno iskali pomoč zaradi kakršnekoli zdravstvene težave, s katerimi se v bolnišnici ukvarjajo. Dobršen del leta pa so skrbeli za bolnike s koronavirusom. V osnovi naj bi obravnavali neakutne covidne bolnike, a se je izkazalo, da je bilo med njimi tri četrtine akutnih. Iz širše regije so sprejeli precej bolnikov s končnimi bolezenskimi stanji okužbe s covidom, nekatere pa z okužbo, ki ni zahtevala intenzivnega zdravljenja. Njihova covid enota je bila dobršen del leta povsem zasedena.

Ni res, da medicinske sestre ne dvigujemo telefonov Zdravstveni delavci so bili zaradi epidemije dobesedno čez noč pahnjeni v težek položaj – Težava nastopi, kadar pacienti čakajo do konca, do zadnje tablete, zadnjega dne za oddajo napotnice ali odvzem brisa – Epidemija je prinesla precej spoznanj, tako o družbi kot ljudeh včeraj, bi bilo pozno. Dejstvo je namreč, da kader odhaja, bodisi v tujino ali na manj odgovorna in manj zahtevna delovna mesta, za enako ali celo boljše plačilo. Na tem področju državo čaka še veliko dela, prevetriti je treba kadrovske normative, želimo si boljših delovnih razmer, le tako bomo lahko zadovoljili vse potrebe pacientov in omogočili dostojanstvo slehernemu izmed nas, nenazadnje si želimo tudi boljšega finančnega položaja. Predvsem pa si želimo biti spoštovani in slišani kot enakopravni člani oblikovanja zdravstvene politike,« poudari Petkova, ki ob tem doda, da so bili zaradi epidemije dobesedno čez noč pahnjeni v težek položaj. »Zagotovo nismo bili pripravljeni, vsi se učimo in prilagajamo novim razmeram. Če kdaj, je prav v teh časih postalo še toliko bolj jasno, da smo socialna bitja, ki potrebujemo drug drugega, in nič ni narobe, če bližnje, seveda v okviru higienskih in zaščitnih ukrepov, poprosimo za pomoč. Skupaj namreč zmoremo več,« pove iskreno, kot tudi to, da so v času koronavirusa prišle v ospredje nove informacijske tehnologije in obravnava pacientov na daljavo, vendar misli, da se je treba tega lotiti premišljeno in zelo previdno. »Bila sem na vstopni točki, v akutni ambulanti, PCR in HAGT testih, tudi na cepljenju … Sama nisem zasledila oz. se ni zgodilo,

V primerih, ko je potrebna nujna medicinska pomoč, se pacienti lahko vedno obrnejo na dežurno ambulanto (03-8995-445), v primeru suma na okužbo s SARS-CoV-2 pa na akutno infekcijsko ambulanto (03-8995598). Kontakt z osebnim zdravnikom je možen tudi na spletnem naslovu www. zd-velenje.si ali po telefonu na INFO številki zdravstvenega doma (03 8995 541).

Karmen Petek: »Na misel mi pride besedilo Nine Pušlar: 'Pride čas, ko spoznaš, vse, kar šteje, je to, da imaš ti ob sebi nekoga, ki zna te ljubiti iz srca.' Če smo se torej v tem času povezali, prebili kakšno urico več drug z drugim, pojedli kakšen skupen obrok, se skupaj podali v naravo … Smo naredili veliko. A to je šele začetek. Zdravje ni zgolj cilj, je način življenja.«

da bi kogarkoli pustili brez ustrezne pomoči ali oskrbe. Res je, da je včasih potrebno vztrajati, a ne zato, ker »medicinske sestre ne dvigujemo telefonov«, kot nam je velikokrat očitano, temveč zato, ker je klicev ogromno, in vsi ve-

mo, da je v danem trenutku lahko na telefonski liniji en sam človek. Res pa je tudi, da pacienti dostikrat čakajo do konca – do zadnje tablete, zadnjega dne za oddajo napotnice ali zadnje minute za odvzem brisa. Zato dobronamerno, da ne bo slabe volje, prosimo, da na to pomislite pravočasno,« svetuje Petkova, ki pove, da četudi pacient ne pride do zdravnika, a na vstopni točki odda seznam zdravil s svojimi osebnimi podatki, jih je in bo dobil. Mogoče res ne tisti trenutek, a dobil jih bo.«

Človeško in pogumno je priznati, da je marsikdaj težko

Pri izbiri poklica zdravstveni delavci zavestno izberejo zahteven poklic, ki zaradi obremenitev, izčrpanosti, stresa in iz-

gorelosti, ko so mnogi na robu svojih zmogljivosti, odstira tudi drugo plat življenja. »Lagala bi, če bi rekla, da prej povedano ne drži. Človeško in nenazadnje pogumno je priznati, da je marsikdaj težko. Ne posedamo in se ne skrivamo, za paciente smo nesebično v bojnih linijah, v skafandru, maski, mrazu, snegu, dežju, po dvanajstih urah službe še vedno nasmejani, predvsem pa nismo izgubili upanja na boljše čase. Mogoče zdajle zvenim kot 'blondinka s Harvarda', a če ga izgubimo mi, kdo bo potem pomagal bolnim, pomoči potrebnim?« Kako izgleda običajen delovni dan zaposlenega v zdravstvu? »Zaposlena sem v Centru za krepitev zdravja, enoti za Varstvo otrok in mladostnikov. Ker je v zdravstvenih zavodih vsak dan večja kadrovska stiska, kader prerazporejajo na različna delovišča. Naš center je moral v času epidemije zapreti svoja vrata, vendar smo se organizirali in kljub vsemu predajamo svoja znanja v okviru svojih strokovnih kompetenc in znanj. Smo na vstopni točki, jemljemo brise in cepimo ljudi. Zgodnje jutranje vstajanje (tudi pred četrto zjutraj in pozni prihodi domov) je naš vsakdanjik. Kar za sabo potegne tudi dolge ure v skafandru in maski, dolgo stanje na nogah itd. Najbolj srečna bom,

Finančno so leto sklenili pozitivno, k čemur je zagotovo prispevalo dobro vrednotenje dela z bolniki s covid-19. »Končno je bilo zdravljenje bolnikov ocenjeno korektno. To ne pomeni, da je bilo ocenjeno predobro, ampak da je delo z ostalimi bolniki, s katerimi se ukvarjamo, močno podcenjeno.« Na vprašanje, ali so zaradi tolikšnega števila zdravljenja covidnih bolnikov opravili manj programa, kot so ga načrtovali, je Šorli odgovoril, da so v celoti izpolnili ves program, a ne v takšni obliki, kot so ga načrtovali. »Izvedli smo manj nekaterih stvari, vendar smo delali druge.«

Digitalizacija, obnova opreme …

Vsem razmeram navkljub so lani izvedli obsežen in zahteven projekt digitalizacije. Bolnišnica je tako prva med vsemi bolnišnicami v državi, ki pri zdravljenju bolnikov ne uporablja več papirja, ampak vsi zapisi o tem potekajo v elektronski obliki. Vlaganja v opremo so v prvi vrsti namenili za nakup aparatov za nujno zdravljenje covidnih bolnikov, pristopili so še k obnovi druge opreme, predvsem endoskopske, monitoringa za rentgen, v tem času pa pripravljajo tudi dokumentacijo za zamenjavo CT aparata. 🔲

Tatjana Podgoršek

ko se bomo z učenci in dijaki ponovno srečali v 'učilnici' oz. v razredu.«

Nad zaposlenimi v zdravstveni negi vse več psihičnega in verbalnega nasilja

Vsaka kriza, tudi ta, prinese precej spoznanj tako o družbi kot ljudeh. Marsikdaj je pokazala tudi najslabše, kar človek premore. Solidarnost, empatija in spoštovanje niso več cenjeni, teh vrednot nismo krepili in negovali. Danes je družba žal zelo egoistična, vsak namreč gleda samo nase. Kakšen je odnos pacientov do zdravstvenih delavcev? »Nasilje nad zaposlenimi v zdravstveni negi se dogaja, vse več je psihičnega in verbalnega nasilja. Nasilju so ves čas izpostavljene tudi patronažne medicinske sestre, ki vstopajo v domove popolnoma same in nikoli ne vedo, kaj jih čaka. Velikokrat smo vse, samo ljudje ne, čeprav tvegamo lastno zdravje in tudi zdravje svojih bližnjih. Na srečo pa se najdejo tudi taki, ki pohvalijo. Tega smo še posebej veseli, kadar slišimo, da je nekdo hvaležen, pomirjen, vesel in zadovoljen. To je tisti žarek upanja, ki polepša dan. Zahvala gre tudi vsem sodelavkam in sodelavcem,« je iskrena Karmen Petek, ki ljudem kljub fizični in psihični izčrpanosti zaradi epidemije priporoča, da tudi v teh časih poskrbijo za svoje zdravje. »Neizpodbitno drži, da če ne bomo vlagali v zdravje ljudi, tudi gospodarstva ne bomo mogli krepiti. In če kaj, potem si želim, da smo se iz težke situacije, ki še traja, vsi skupaj nekaj tudi naučili, in to za vse večne čase.« 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 15. 4. 2021, barve: CMYK, stran 9

Velenje, 8. april – Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je minuli četrtek s spletno video konferenco izvedla 31. regijski Otroški parlament, na katerem so sodelovali učenci vseh 22 osnovnih šol iz Zgornje in Spodnje Savinjske ter Šaleške doline. Na daljavo se je sestalo 35 mladih parlamentarcev – po 8 iz vsake doline in še nekaj tistih, ki so bili na lanskem medobčinskem Otroškem parlamentu izvoljeni v regijskega, na katerem naposled niso mogli sodelovati, saj so ga zaradi epidemije odpovedali. Razpravljali so na temo Moja poklicna prihodnost, ki so jo mladi izbrali leta 2019 in jo prvič odprli v lanskem šolskem letu. Glede na razmere, ki razpravo omejujejo, so jo na državnem nivoju ohranili do prihodnjega šolskega leta, ko bodo, upajo, lahko zasedali na ustaljeni način. Letos so štiri podteme – moj poklic, poti do mojega poklica, poklici sedanjosti in prihodnosti ter Slovenija, Evropa, svet – razširili še z vprašanjem, ali bo epidemija vplivala na poklicno odločitev mladih.

Otroški parlament je oviran, a otroci dobijo besedo

Po tem, ko je bil jubilejni, 30. Otroški parlament, ki od leta 1999 poteka pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenija, lani zaradi epidemije prekinjen tik pred izvedbo regijskih srečanj, se je razprava mladih parlamentarcev nadaljevala na spletni platformi opin.me, kjer so tudi zastopniki naše regije objavljali svoje prispevke v obliki mnenj in predlogov, poroča sekretarka MZPM Velenje Bojana Špegel. »Osnovnošolci imajo že 30 let možnost predlagati temo, o kateri lahko naglas razpravljajo in dajejo izzive odraslim, da jim lahko pomagamo pri reševanju izpostavljenih težav in uresničevanju predlogov. Ker jim te možnosti izražanja ne smemo vzeti, Otroškega parlamenta kljub epidemiji nismo prekinili,« je pojasnila,

Prej leteči avtomobili, zdaj umivanje rok Na razmišljanje osnovnošolcev o izobraževanju in poklicu zdaj vplivajo tudi aktualne razmere in posledice epidemije zakaj so se kljub temu, da so v času šolanja na daljavo otroci preobremenjeni z delom za malimi ekrani, odločili za izvedbo spletne razprave v obliki video konference, dopolnjene z izjavami, ki so jih udeleženci lahko posredovali tudi pisno. Največja vrednost Otroškega parlamenta – poleg tega, da otroci odraslim sporočijo, kako jim lahko pomagajo izboljšati otroštvo, odraščanje in prihodnost – je namreč v tem, da vrstniki drug drugega spodbudijo k razmišljanju, podajanju in soočanju mnenj, s tem pa krepijo demokratične vrednote.

Epidemija vpliva na razmišljanje otrok

Na lanskem medobčinskem Otroškem parlamentu, ko so otroci prvič razpravljali o temi Moja poklicna prihodnost, so se osredotočali na drugačne poglede kot danes – po letu dni

Rekli so ❱

Ali Ernecl: »Epidemija je le izpostavila poklice, ki nam jih primanjkuje, čeprav ji je primanjkovalo že prej.« Natea Skubic: »Po mojem mnenju je novodobni poklic influencerja (vplivnika) pomemben. Res je, da nas lahko manipulirajo, lahko pa vpliv na svoje občinstvo uporabijo za dober namen.« Bojana Špegel: »Ocenjujem, da mladi sedaj drugače gledajo na svojo poklicno prihodnost in o tem tudi več razmišljajo.«

Kot vsako leto so mladi parlamentarci tudi tokrat pokazali visoko kulturo javnega izražanja ter v razpravah sodelovali strpno in konstruktivno.

Udeleženci regijskega Otroškega parlamenta so z glasovanjem na daljavo izvolili 6 predstavnikov, ki bodo regijo zastopali na nacionalnem Otroškem parlamentu. To so Taras Alić in Alina Urbanc iz Šaleške doline, Ana Veninšek in Vid Čeplak iz Zgornje Savinjske doline ter Nina Benić in Lara Kramberger iz Spodnje Savinjske doline. Z vrstniki iz vse Slovenije se bodo sestali 21. aprila, ko bo 31. nacionalni Otroški parlament prav tako potekal spletno. ZPMS si bo tudi letos prizadevala, da bodo otrokom prisluhnili tudi odločevalci.

❱

Mnogi so poročali, da so imeli več časa za razmislek o svoji prihodnosti in raziskovanju svojih želja. Nekateri so priznali, da so se v tem času bolje spoznali in odkrili plati sebe, ki v prejšnjem, precej hitrejšem načinu življenja, niso prišle na plano.

življenja z epidemijo. »Eden od parlamentarcev je simpatično dejal, da smo se še pred enim letom pogovarjali, kako bodo avtomobili leteli po zraku, danes pa se učimo, kako pravilno

umivati roke. Vrednote so se zelo spremenile in to krepko čutijo. Preseneča, da o poklicih prihodnosti, denimo zelenih poklicih, o katerih smo se pogovarjali še pred enim letom, zdaj nismo sli-

šali nič. Večina je izpostavljala poklice na področju medicine, psiho-socialne pomoči, informatike in digitalizacije, pa tudi obrtniške poklice, ki so s tehnologijo nenadomestljivi. Presenetila je udeleženka, ki je povedala, da v zadnjem letu, odkar bolj spremlja družbeno in politično dogajanje, razmišlja, da bi se ukvarjala s politiko. Poklica politika namreč doslej sploh niso omenili. Očitno so mladi v tem letu spoznali, da je politika tista, ki nam kroji svet in življenje. Kar je dobro, kajti potrebujemo ljudi, ki bodo pripravljeni razmišljati in delati v dobro skupnosti,« poudarke iz razprave povzema Bojana Špegel. Sicer so mnenja o tem, ali je smiselno prilagajati poklicno odločitev trenutnim razmeram v gospodarstvu in na trgu delovne sile, deljena. Otroci verjamejo, da bo gospodarska slika takrat, ko bodo dosegli izbrani poklic, drugačna kot danes. Bolj ali manj ugodna za izbrani poklic – tega seveda ne vedo, zato nameravajo pri izbiri poklica dati prednost svojim željam in drugim dejavnikom, ne epidemiji. Poleg tega pa: »Ko nam predstavljajo poklice in potrebe gospodarstva po njih, predstavljajo le stanje v Sloveniji, kar pa ni realno. Nek poklic je lahko v Sloveniji odveč, medtem ko ga v tujini zelo potrebujejo,« je povedala Lina Ujčič.

Informativni dnevi ne smejo biti le reklama

Še vedno imajo številne pomisleke, kako izbrati poklic in pot do poklica. Zavedajo se, da iz-

Praktično izobraževanje – priložnost medsebojnega sodelovanja Velenje – Praktično izobraževanje študentov v delovnem procesu predstavlja pomemben del višješolskih študijskih programov. Praktično izobraževanje študentom omogoča, da vzpostavijo stik z delodajalci in pridobijo prve delovne izkušnje, ki so pomembne za njihovo poklicno pot. Hkrati omogoča pridobivanje in razvijanje strokovnih kompetenc, ki za udeležence predstavljajo boljše zaposlitvene možnosti in enostavnejši prehod na trg dela. V tem študijskem letu izvedba praktičnega izobraževanja predstavlja dodatni izziv, saj epidemija koronavirusa močno vpliva na delovne procese v podjetjih. Praktično izobraževanje so pred kratkim zaključili študenti 2. letnika programa informatika. Večina študentov je praktično izobraževanje opravljala v podjetjih v okolici njihovega stalnega bivališča. Med praktičnim izobraževanjem so se udeleženci srečevali z različnimi nalogami s področij sistemske podpore, izdelovanjem spletnih programskih rešitev, tehnične podpore in avtomatizacije.

IZOBRAŽEVANJE

15. aprila 2021

Primeri dobre prakse

Žan Rajšek je prakso opravljal v Zavodu za kulturo Delavski dom Trbovlje – DDTLab, kjer v okviru projektov razvijajo tudi inovativne produkte in storitve za mehko in humano tehnologijo prihodnosti. Žan je aktivno sodeloval v projektu za izris risarskih potez robotske roke (Yaskawa), v povezavi z BCI sistemom ter pri izdelavi spletne strani za risanje. Žan Rajšek (študent): »Ob koncu prakse sem bil z rezultatom zelo zadovoljen. Praksa mi je omogočila vpogled v sodobne tehnologije, ki so uporabljene v proizvodnji, umetnosti in vsakdanjem življenju. Izboljšal sem obstoječe znanje programiranja

ter pridobil nova znanja na področju omrežij, elektrotehnike in strojništva. Praksa je še dodatno povečala moje zanimanje za področje informatike in vsestranske tehnologije. Pridobljeno znanje nameravam uporabiti v prihodnjih projektih, predvsem z NAO robotom in robotsko roko (Yaskawa).« Dr. Maša Jazbec (mentorica): »Z delom študenta Žana Rajška smo izredno zadovoljni. Znanje, pridobljeno na vaši šoli, zelo dobro uporablja pri praktičnemu delu. Znanje tudi zelo dobro nadgrajuje in se ne ustraši novih izzivov. Z Žanom bomo sodelovali tudi v prihodnje. Janko Jovičić je prakso opravljal v podjetju IN-SIST, kjer se ukvarjajo z razvojem programskih rešitev (namiznih in spletnih aplikacij). Janko je na praksi izdeloval

programsko rešitev – mobilno aplikacijo za skladiščno poslovanje. Androidno aplikacijo je razvijal v programskem jeziku C# (Android, iOS). Janko Jovičić (študent): »Sem profesionalni igralec šaha. Na svoji poklicni poti želim reševa-

ti različne probleme. Na praksi sem dobil priložnost delati v razvojni skupini na realnem projektu. V projekt sem vložil veliko dela in truda, saj me področje razvoja programskih rešitev zelo zanima. Veselim se tudi nadaljnjega dogovorjenega sodelovanja

s podjetjem IN-SIST.«. Bojan Oremuž (mentor): »Janko se je pokazal kot izredno sposoben in efektiven, zelo hitro razume probleme in predlaga resne in dobre rešitve. Je zelo samostojen in osredotočen ter izdela rešitve, ki so preizkušene in delujoče v prvem koraku. Janko je po svojem znanju in sposobnostih izstopajoč študent in ga lahko pohvalimo z najvišjo možno oceno.« David Škulj je prakso opravljal v zasebnem zavodu Mesto na vasi, ki se ukvarja z ohranjanjem in reinterpretacijo naravne in kulturne dediščine. David je izdelal virtualno predstavitev muzeja Gornji Grad in vzpostavil spletno trgovino za prodajo naravnih zelišč. David Škulj (študent): »S prakso sem

brana srednja šola in nadaljnje izobraževanje ne pripelje vedno neposredno do poklica. Poleg znanja bodo potrebovali tudi nekaj sreče, raznih kompetenc, poznanstev in drugih izhodišč. Ponovno smo slišali, da je informativnih dni premalo, želijo pa si tudi, da bi jim ponudili širši spekter informacij o poklicih, po možnosti iz prve roke. Zanima jih, kakšni so poklici v realnosti,

❱

Še vedno je premalo celostnih informacij o poklicih in poti do njih.

tudi z vsemi slabostmi, prav tako pa poti do njih. »Na informativnih dnevih bi si morale šole vzeti več časa za predstavitev poklica in predmetov, ki vodijo do tega poklica, in ne toliko za to, da predstavijo šolo nasploh, saj običajno na informativnih dnevih slišimo samohvalo o ekskurzijah in odličnih učencih, medtem ko nas zanima samo šola in poklic, ki ga bomo opravljali,« je povedal Taras Alić. 🔲

Tina Felicijan

18 od 35 mladih parlamentarcev je že izbralo poklic. 20 jih je glasovalo, da dovolj poznajo in razumejo slovenski izobraževalni sistem ter poti do izbranega poklica. 12 bi jih izbralo poklic, ki jih veseli, četudi bi kazalo, da se bodo težko zaposlili, 17 pa bi jih raje opravljalo poklic z veliko možnostmi zaposlitve, čeprav nimajo veselja do njega. Med izobraževanjem in opravljanjem poklica jih je 24 pripravljenih na mednarodno mobilnost. 10 jih poroča, da so zaradi epidemije že spremenili razmišljanje o izbiri poklica.

bil zelo zadovoljen, saj so bili moji nadrejeni zelo prilagodljivi in zelo prijazni. Všeč mi je bilo to, da sem lahko sodeloval pri različnih tehnoloških rešitvah. Na praksi sem ugotovil, da sem izbral pravo smer študija, ker sem uspel urediti vse, kar je bilo potrebno. Imel sem veliko predznanja iz srednje in višje šole, če pa mi je kje kaj zmanjkalo, sem se hitro naučil.« Amanda Kladnik, Maja Žerovnik (mentorici): »Zelo smo bili zadovoljni in hvala za priložnost.« 🔲 Srečko Zorman Višja strokovna šola Velenje, organizator praktičnega izobraževanja

Naš čas, 15. 4. 2021, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

15. aprila 2021

Orgle – posebnost velenjske izobraževalne ponudbe Velenje je lahko ponosno na lepo orgelsko dvorano, motivirane profesorje in muzikalne učence – Slovenskemu orgelskemu društvu je med 28. in 30. marcem uspelo organiziralo že 17. mednarodno orgelsko šolo Jasmina Škarja

Čeprav orgle, ki so stare več kot dva tisoč let, večinoma povezujemo s cerkveno liturgijo, lahko ustvarjajo melodije modernega sloga in so pomembne kot koncertno glasbilo. S svojo posebnostjo predstavljajo pomemben del kulturne dediščine. Zanimanje za orgle pa navdihuje tudi mlade, ki obiskujejo Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega Velenje in se odločajo za učenje tega inštrumenta.

Umeščenost Velenja na evropski orgelskoizobraževalni zemljevid

Mag. Ema Zapušek na glasbeni šoli deluje kot dolgoletna vodja orgelskega oddelka na nižji in srednji stopnji ter kot organizatorka številnih orgelskih prireditev domače in tuje produkcije, ki je oddelek vodila 30 let. Spomni, da je orgelsko izobraževanje, ki se je razvilo do neslutenih razsežnosti, omogočil veliki vizionar, nedavno preminuli mag. Ivan Marin – dolgoletni ravnatelj, ki jim je bil z rednim spremljanjem njihovega dela v veliko oporo tudi v času zasluženega pokoja. V treh desetletjih se je poleg rednega izobraževanja zvrstilo kar sedemnajst mednarodnih orgelskih šol, številna predavanja, tekmovanja in seveda vrhunski koncerti. Kako so se odpirali svetu? »Leta 2002 je orgelsko šolo vodil Hannfried Lucke, sedanji prodekan Mozarteuma v Salzburgu. Takrat je prvič obiskal Slovenijo in bil nadvse presene-

čen, ko je v malem Velenju našel tako lepo orgelsko dvorano, motivirane profesorje, muzikalne učence, odlično organizacijo in gostoljubje. Seminarja se je takrat kot slušatelj udeležil tudi voditelj letošnje orgelske šole, Dunajčan Wolfgang Kogert – s prof. Luckejem sta prav v Velenju spletla dolgoletne strokovne vezi. Ena izmed mnogih zgodb tako osvetljuje umeščenost Velenja na evropski orgelsko-izobraževalni zemljevid, saj po pripovedovanju letošnjega voditelja W. Kogerta na njegovih stalnih potovanjih po Evropi vsi pozna-

jo velenjsko orgelsko središče,« pohvali Zapuškova širino izobraževanja in zanimive vsebine, ki jih zagotavljajo na velenjski glasbeni šoli in opazijo v tujini.

V težkih časih jim je uspelo organizirati mednarodno orgelsko šolo

Na velenjski glasbeni šoli je Slovensko orgelsko društvo od 28. do 30. marca organiziralo že 17. mednarodno orgelsko šolo. »V težkem letu, ki ga preživljamo, ko smo termin prestavljali sem in tja, nam je končno po

veliki sreči uspelo ujeti čas tik pred ponovnim zaprtjem države in ga v skladu z vsemi pravili NIJZ uspešno izpeljati,« pove mag. Ema Zapušek. Že tradicionalno je orgelski aktiv glasbene šole povabil mednarodno uveljavljenega koncertanta in pedagoga. Tudi tokrat je seminar zabeležil lepo število slušateljev s svojimi mentorji. Predaval je profesor Wolfgang Kogert, organist dvorne kapele na Dunaju in kurator orgel kulturnega centra ORF, ki je zaposlen na glasbeni univerzi Mozarteum v Salzburgu.« Kakšno je bilo zanimanje? »Veliko, udeleženci so bili iz kar devetih glasbeno izobraževalnih ustanov. V orgelski dvorani glasbene šole je vsak dobil priložnost za individualno delo s profesorjem, ostali pa so dogajanje tokrat zaradi vsem znanih razmer spremljali preko domačih ekranov,« pove tudi organistka Neža Ulaga, bivša dijakinja, sedaj študentka orgel koncertnega oddelka na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Grazu, zadovoljna, da je seminar poskrbel za dobro mero motivacije pri vadenju (še posebej v teh časih), dragocene strokovne smernice ter veliko lepih muzikalnih trenutkov. »Opogumljeni in hvaležni za pristen stik z glasbo že stremimo k nadaljnjim ciljem, ki bodo pripomogli k širjenju orgelske kulture,« skleneta sogovornici Neža Ulaga in Ema Zapušek. 🔲

Knjižnice, muzeji in galerije ponovno vabijo

Spletna delavnica risanja mandal Ker se na Šolskem centru Velenje zelo dobro zavedajo, da so tako dijaki kot profesorji v tem času precej obremenjeni in zaskrbljeni, želijo prostovoljci centra vsaj nekoliko pomagati, da bi skupaj lažje prebrodili to epidemiološko obdobje.Na predlog profesorice Maše Kolšek bodo pripravili spletno delavnico risanja mandal. Delavnica bo glede na prijave in želje organizirana enkrat ali večkrat tedensko v popoldanskem času. Ob koncu druženja bodo prostovoljci pripravili pregledno razstavo. 🔲

Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki – Ob rahljanju ukrepov za obvladovanje epidemije se po zadnji zaustavitvi javnega življenja v državi ponovno odpirajo tudi vrata kulturnih ustanov. V ponedeljek so se že odprle vse enote Knjižnice Velenje, še vedno pa so v knjižnicah zaprte čitalnice in bralci ne morejo prosto dostopati do knjižničnega gradiva. Gradivo lahko naročijo spletno na portalu Moja knjižnica, po elektronski pošti postabralcev@vel. sik.si ali po telefonu 03 898 25 50 in ga v knjižnici prevzamejo, ko jih bibliotekarji obvestijo, da je pripravljeno, tako pa se izognejo tveganju za prenos okužbe. Mestna Knjižnica Velenje je odprta od ponedeljka od petka med 8. in 19. uro ter ob sobotah med 8. in 13. uro, enota v Šoštanju je v ponedeljek, torek, sredo in petek odprta med 12. in 18. uro, ob četrtkih med 12. in 16. uro, enota v Šmarnem ob Paki pa v ponedeljek dela med 14. in 18. uro, v torek med 12. in 18. uro in v četrtek med 10. in 16. uro.

V ponedeljek, čeprav je na prvi dan v tednu po rednem delovnem času običajno zaprta, se je že odprla tudi Galerija Velenje, kjer je ob torkih, sredah in petkih med 10. in 18. uro, ob četrtkih med 10. in 20. uro ter ob sobotah med 10. in 13. uro na ogled razstava Meddih oblikovalke Tanje Pak. Prihodnji četrtek ob 18. uri bodo v galeriji predstavili katalog, ki je izšel ob razstavi, avtorica pa bo med vodenjem po postavitvi tudi predstavila proces nastajanja posameznih del. Včeraj so skladno z vsemi preventivnimi ukrepi za zaščito zdravja obiskovalcev in zaposlenih ponovno odprle vrata enote Muzeja Velenje. Muzej na Velenjskem gradu je odprt vse dni, razen ponedeljka med 10. in 18. uro, Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju vse dni, razen ponedeljka med 9. in 17. uro, Spominski center 1991 ob petkih med 14. in 18. uro ter ob sobotah med 10. in 17. uro, Galerija F-bunker pa bo odprta ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 19. in 21. uro, ob sredah in sobotah pa 🔲 tf med 9. in 11. uro.

Prioritete Bojan Pavšek

Zadnje čase opažam, da se v tem epidemiološko nasičenem ozračju, ki preveva zemeljsko atmosfero, vedno bolj razgaljajo šibkosti naše družbe. Korona je pošteno razdražila samozavest človeštva, postavlja mu vse bolj kompleksne preizkuse njegovih obrambnih mehanizmov. Tako psihičnih kot fizičnih. S čim se ubraniti zdravstvenega kolapsa, kakšne diplomatske prijeme uporabljati za moralno stabilizacijo družbe, kje sproščati in kje zategniti gospodarske aktivnosti, kako se … Nebroj dilem, nebroj ukrepov, nebroj porazov, le ščepec uspehov. V senci boja proti aktualnemu globalnemu sovražniku št. 1 pa mrgoli presenetljivo veliko pomembnih reči, ki bodo, s covidom ali brez, spreminjale tok civilizacije. Oblikovane so kot skupek prioritet in izhajajo iz interpretacij trenutnega stanja, prepletenimi s pogledi v prihodnost. A ravno slednji so vse prej kot poenoteni. Poglejmo nekaj ključnih. Onesnaževanje zraka. Prioriteta lakomnega kapitala kljub alarmantnim okoljevarstvenim izsledkom le stežka prijateljuje z zeleno stranjo planeta. Logično, saj je vitalnost njegovega sistema odvisna zgolj in samo od kopičenja profita. Za umirajočo naravo v tej enačbi ni prostora. Populistično zabeljene zaveze držav, da ji stopijo v bran, se na papirju berejo kot trajnostna eko fantazija, v realnosti pa so bliže črni distopiji. Vzemimo kot primer odpadno plastiko. Ko nam je uporaba platnenih vrečk in bambusovih slamic končno začela lesti pod kožo, je skozi kanal virusne histerije privihral stampedo plastičnih rokavic, zaščitnih mask, razkužilnih embalaž in drugih preventivnih sintetičnih proizvodov za enkratno uporabo. Sedaj na njihove bridke konce naletimo, kjerkoli nas vodi pot. Po mestu, v parku, celo na izletu v (še včeraj) neokrnjeno naravo. Očitno je v tem primeru prioriteta posameznikov zaščititi lastno zdravje, ne pa tudi vitalno okolje. Za naš lokalni prostor nadvse aktualna je tudi na vhodna vrata trkajoča industrijsko-krajinska evolucija. To nujno razvojno preobrazbo smo zelo ozkogledo desetletja postavljali na stranski tir, saj so nas v brezskrbnosti ohranjali podatki o ogromnih zalogah fosilnega bogastva pod našimi nogami. Vse dokler vase zagledane težkoindustrijske vizije ni streznila že dolgo tuleča sirena hirajočega planeta. A gospodarsko-sociološka preobrazba doline bo, kot kaže, vse prej kot mehek oreh. Tehniko, kako ga streti in dolgoročno grizljati hranljivo sredico, bodo narekovale različne prioritete, katerih programi za zdaj niso najbolj sinhronizirani. Za delni nadomestek sicer kalorično nizkega energenta iz velenjske kadunje je energetika že predlagala sosežig odpadkov, ki bi poleg profitabilne projekcije celo izboljšal ozračje. Recenzije vplivov na okolje pa žal niso (p)ostale zaveznik njihovega predloga. Še manj pa dejstvo, da bi z vnašanjem in kopičenjem tujih smeti v kotlino zagnali kolesje nepovratne degradacije krajine, ki NUJNO potrebuje počitek od vsega hudega. Pa to ne petletni počitek, niti ne desetletni, vsaj stoletni! Predvidevam, da so ob takšni termoelektrarniški viziji zbledele tudi turistične prioritete. Tem v naporih po uveljavitvi atraktivne turistične destinacije s čudovitim zaledjem naravnih danosti verjetno ne bi bile pogodu še vsakodnevne migracije odpadkov, ki bi v različnih agregatnih stanjih “plemenitili” okoliški zrak, zemljo, tukaj živeče organizme in seveda turiste. Tudi socialne prioritete želijo pristaviti svoj lonček želja in potreb. Ohranitev delovnih mest, preobrazba izobraževalnega sistema, spodbudni bivanjski pogoji in zdravo okolje bodo narekovali tempo bega ali vrnitve možganov. Na medsebojna soočenja čakajo še prioritete betoniranja in pozidav, ki jim ne dišijo preveč prioritete dreves, usihajočih gradnikov mesta v parku. Nenazadnje ne smemo pozabiti na sanjske prioritete. Tiste, ki nas popeljejo v domišljijske svetove, polne norih idej in eksperimentov. Brez njih ni napredka. Vseeno pa jih je treba umestiti v kontekst celotne zgodbe. Dolina se namreč spogleduje z nastankom visokotehnoloških jeder. Območij, v katerih bo prekipevala futuristična ustvarjalnost z visoko dodano vrednostjo. Lahko jih imenujemo centri prihodnosti, tovarne vizij, generatorji potencialov … Vendar se morajo najprej izkazati s prizemljeno empatijo do okolja. Le tako bodo deležni njegovega razumevanja ter podpore, ki jim bo omogočila razcvet in sobivanje. Pred nami je priložnost, da skladno z načeli pravičnega prehoda ustvarimo nabor skupnih imenovalcev tukaj delujočih interesnih skupin/programov. Čas je, da se različne frekvence prioritet zlijejo v resonanco. In tisto, kar resonira, bo srčika uspešnega prestrukturiranja. Zato bi šaleška resonanca morala postati prioriteta vseh prioritet. 🔲

Naš čas, 15. 15. 4. 4. 2021 2021,bar barve: ve:CMYK, CMYK,stran stran11 11 Naš čas,

Radijski in in časopisni časopisni MOZAIK MOZAIK Radijski

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Žal vam naj bo za tisto, kar ste zamudili! Željka ni nikoli prav dobre volje, ko mora govoriti o sebi. Pa to sploh ni pomembno, veliko bolj pomembno je, da ji, kadar sede pred radijski mikrofon nasmešek vedno seže do ušes. »Prepričana sem, da me zvesti poslušalci Radia Velenje zagotovo poznate kot radijsko moderatorko z najdaljšim stažem. Tipična strelka se trudim biti – tudi v odnosu do poslušalcev – nasmejana, korektna in sproščena. Čeprav me radijska tehnika včasih še malo unese. Rada imam slovensko besedo, dobro glasbo, prijazne in sproščene ljudi. Sem družinski človek, ki si baterije polni z dobro hrano, klepetom s prijatelji, izbrano knjigo. Vedno znova odkrivam stvari, ki so mi bile pred leti še tuje, zdaj pa mi predstavljajo nove izzive in ko jih

osvojim, tudi majhne osebne zmage. Ne maram hinavščine, zahrbtnosti, lenobe in samopomilovanja. In vedno znova povem, da vampov tudi ne, « pravi Željka , ki dobro voljo, za katero pravimo, da je nalezljiva, deli vsem, ki preživljajo čas z Radiom Velenje. Z veseljem ostaja zvesta Radiu Velenje,

kjer s poslušalci najpogosteje in najraje deli sobotna jutra, ki so nekaj čisto posebnega. Zaradi kontakta, stika v živo, ki dela njeno delo še posebej zanimivo, še posebej, ker je osvojila tudi delo z radijsko tehniko. »Vse to sem zmogla, ker me obkrožajo edinstveni sodelavci, od katerih sem se ogromno naučila in jih resnično cenim. Zato, ker me vi, dragi poslušalci in cenjene poslušalke, velikokrat pokličete tudi samo zato, da rečete: samo pozdravit sem vas želel. In ker se od vas ob koncu termina poslovim z mislijo dneva, tudi danes zaključujem tako: »Naj vam nikoli ne bo žal za napake, ki ste jih storili; žal naj vam bo za vse tisto, kar ste zamudili. » Ostanite zdravi, ostanite z nami!« 🔲🔲

Od Kapitala do kapitala, ki je leta 2017 gostovala v Madridu. Laibach so takrat ponovili zgodovinski performans s 23. aprila 1983, ki so ga izvedli v sklopu XII. zagrebškega glasbenega bienala, in ki je še v času Jugoslavije vodil v besno javno in medijsko kampanjo proti skupini.

V bolnišnici White Plains v New Yorku je v petek v 51. letu umrl Earl Simmons, v svetu glasbe znan kot DMX. Glasbenik je umrl, potem ko je bil zaradi zastoja srca skoraj teden dni v komi, pri življenju pa so ga ohranjali Nirvani, Foo Fighters, Davidu Bowieju, Joan Jett, Iggyju Popu, Paulu McCartneyju in drugih. Grohl je med drugim igral tudi bobne pri Queens of the Stone Age in Killing Joke ter ustanovil hard rock superskupini Probot in Them Crooked Vultures. Sodeloval je z Davidom Bowiejem, Paulom McCartneyjem, Nine Inch Nails, Queen, Prodigy in drugimi glasbenimi velikani ter za svoje delo prejel 16 grammyjev.

Ameriški glasbenik Dave Grohl, nekdanji član Nirvane ter frontman skupine Foo Fighters, je za 5. oktober napovedal izid avtobiografije z naslovom The Storyteller (Pripovedovalec). Grohl je začel svoje spomine popisovati med pandemijo, ko so s skupino Foo Fighters zaradi prepovedi koncertov mirovali. Sprva je pisal kratke zgodbe o dogodkih iz njegove kariere in jih objavljal na Instagramu. Pri zložbi Simon & Schuster so bralcem obljubili spektakularne zgodbe o

1. IRENA VRČKOVNIK – Polepšaj mi ta dan (2021) 2. DEJAN DOGAJA – Nenormalno lepo 3. SLAVKO IVANČIČ – Lahko računaš name Irena Vrčkovnik letos praznuje trideset let samostojnega glasbenega ustvarjanja. Leta 1991 je izšla njena prva samostojna (takrat še) kaseta z naslovom Polepšaj mi ta dan, poimenovana po eni njenih najzgodnejših avtorskih pesmi. Omenjena skladba je zdaj dobila še svojo osveženo podobo. Avtor priredbe prve, originalne verzije je Tomaž Kozlevčar, ki je takrat ustvaril odličen aranžma v bolj umirjeni obliki, avtor nove priredbe pa je Rudolf Gas, ki je s svojim pristopom pesem bluesovsko obarval.

LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje

Umrl ameriški raperski zvezdnik DMX

Dave Grohl napovedal knjigo spominov

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

GLASBENE novice

aparati. Kot smo že poročali, so Simmonsa v bolnišnico pripeljali, potem ko je na svojem domu zaužil prevelik odmerek mamil. DMX je bil na rap sceni poznan predvsem v poznih 90. letih minulega stoletja in v začetku novega stoletja. Odraščal je v newyorškem predmestju in bil kot otrok deležen zlorab. Že pri 14 se je prvič znašel v ječi, težave z zakonom pa so se kasneje v njegovem življenju kar vrstile, tudi, ko je že zaslovel v glasbenem svetu.

107,8 MHz 107,8

15. 15.aprila aprila2021 2021

Laibach maja z albumom We Forge the Future

posnete na novo. Pesem Lahko računaš name so spisali Marko Hrvatin, Mitja Bobič, Leon Oblak in Jan Baruca, Slavko Ivančić pa jo je izvedel in interpretiral v svojem slogu. Zanjo je posnel tudi videospot, ponovno z mlado ekipo Kobal production, s katero je v zadnjih letih sodeloval že mnogokrat. Za kuliso so si izbrali domžalski klub Blunout.

Slavko Ivančić se z novo pesmijo Poleti bo posmrtno poslavlja od izšel Princeov novi aktualnega albuma album

in vsak četrtek tedniku čas Vsako nedeljovob 17.30Naš na Radiu Velenje 1. Ansambel Braneta Klavžarja – Vina čaša 2. Dolenjskih – Zate 3. Ansambel Saša Avsenika – Mami četrtek v tedniku 4.in vsak Ansambel Mladi asi – A tebe ni Naš čas 5. Ansambel Storžič – Ti ne veš 6. Modrijani – Moje Slovensko srce 7. Ansambel Lesarji – Srce želi drugam 8. Ansambel Zažur – Moje sanjsko dekle 9. Euro kvintet – Zate 10. S.o.s Kvintet – Narišem sonce

www.radiovelenje.com www.radiovelenje.com

zelo NA KRATKO zeloPAVLI NA KRATKOnovo, energično pesem Ko si EVA

Slavko Ivančić je pred tremi leti po daljšem premoru izdal album Med valovi in oblaki. Premoru je botrovala huda prometna nesreča, po kateri se je primorski glasbenik praktično ponovno rodil in se vrnil na glasbeno sceno. V teh dneh predstavlja še zadnji singel s te plošče, z naslovom Lahko računaš name. Z njim se poslavlja od prelomnega albuma in za prihodnost napoveduje album svojih največjih uspešnic, ki bodo

Eva Pavli je glasbenica in vsestranska umetnica, ki smo jo že spoznali kot članico skupine Tosca Beat, pa tudi kot avtorico in pevko himne Evropskega prvenstva v odbojki 2019. Tokrat pripravlja multidisciplinaren projekt Sreči, ki ga sestavljajo kratek film, slikarska razstava, pesniška zbirka in glasbeni EP. Projekt napoveduje skladba Mižim.

Skupina Laibach je za 1. maj naznanila izid novega albuma z glasbo v živo z naslovom We Forge the Future. Album, ki bo izšel pri GOD Records, je dokument nastopa skupine v madridskem Muzeju Reina Sofia 26. novembra 2017. Koncert je bil del dogodkov ob odmevni razstavi Neue Slowenische Kunst:

POSKOČNI

30. julija bo pet let po smrti legendarnega glasbenika Princea izšel album njegovih pesmi z naslovom Welcome 2 America. Na njem bo 12 skladb, posnetih v Princeovem snemalnem studiu Prince‘s Paisley Park že pred istoimensko turnejo leta 2010, na kateri pa teh pesmi ni predstavil. V Princeovem kompleksu Prince‘s Paisley Park Studios naj bi bil sef, ki naj bi skrival še na stotine njegovih neodkritih del. Upravljavci Princeove lastnine so od njegove smrti izdali približno album na leto, a to so bile predvsem ponovne izdaje že izdanih albumov ali pa kompilacije.

Skupina Poskočni ima novega člana. To je Dejan Golob, ki prihaja s Koroške. Kot pravijo sami, so dobili enega izmed najboljših pevcev na glasbeni sceni ter še odličnega klarinetista. Novi član bo skušal zapolniti vrzel, ki je v ansamblu nastala z odhodom Dejana Krajnca.

NINO OŠLAK Nino Ošlak po treh samostojnih albumih in številnih radijskih uspešnicah predstavlja

z mano. Za živahno skladbo z značilnim elektro-pop zvokom je posnel prav poseben videospot. Skupaj z ekipo režiserja Luka Blatnika je video podoba nastajal skoraj leto dni.

POLKAHOLIKI Pred letom in pol so se štirje Štajerci združili v zasedbo Polkaholiki in opozorili nase s predelavami slovenskih in hrvaških pop uspešnic v polko ter s svojimi avtorskimi skladbami. Tokrat predstavljajo novo balado Ljubljena, ki diši po mediteransko-slovenskem melosu.

EVROVIZIJA Organizatorji finala evrovizijske popevke so v dvorani Ahoy v Roterdamu že začeli postavljati evrovizijski oder. Po za zdaj znanih podatkih naj bi bili v dvorani prisotni tudi gledalci, in sicer so nizozemske oblasti dovolile 3.500 obiskovalcev vsak večer.

Naš čas, čas, 15. 15. 4. 4. 2021, 2021, barve: barve: CMYK, CMYK, stran stran 12 12 Naš

VRTILJAK

⏪

Direktor Zavoda za kulturo Šoštanj Kajetan Čop, župan Šoštanja Darko Menih in Alimpie Košarkoski, velik ljubitelj kulture, športa in reden obiskovalec dogodkov, ki jih pripravljajo v Šoštanju: »A na tole se bo treba navaditi? Eden, ki nastopa in eden, ki bo poskrbel za objavo na spletu in v Našem času?«

⏬

Fantje so letos, ko občina ni postavila drsališča, pošteno pogrešali hokej. Zadnji zamahi zime z repom pa so jim vzbudili skomine, ki jih je pomlad že skoraj pomirila. Takole so se Dimitrij Amon, Eric Zager in Martin Golob zasilno opremili za zadnji spopad v sezoni, ki je sploh ni bilo. Čvek raje ni gledal, saj je kazalo, da so precej iz forme.

15. 15. aprila aprila 2021 2021

frkanje » Levo & desno «

»Tatvina« Nerodno – naš prvi policist je ostal brez svoje ure!

Prehitevanje Ukrep o vnovičnem odpiranju smučišč je vlada sprejela prehitro. Na vseh smučiščih še ni pobralo snega!

Rešitev Končno se menda bliža konec reševanja kamnoloma Velika Pirešica. To je bil res trd kamen!

Dokazi

⏩

Res je, predvsem ob čistilnih akcijah se izkaže, da ljudem ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. Žal se tega zavedajo taki, ki čistijo, ne taki, ki onesnažujejo!

»Daleč od oči, daleč od srca,« si je vneto ponavljal predsednik Mladinskega sveta Velenje Amadej Šuperger, ko je moral dati slovo poslikavam eMCe placa, ki so mu bile, očitno, vsaj malo pri srcu, čeprav je komaj čakal, da jih prekrijejo nove.

Praznovanje V sredo smo proslavili svetovni dan zdravja. Množično in delovno! Po velikem delu sveta z mnogimi novimi primeri koronavirusa.

Geslo Znano je geslo – Slovenija, zelena dežela. Skozi vse leto – tudi pozimi – bi lahko dodali. Žal!

Manj jat Nekateri so prepričani, da je na slovenskem nebu letos manj jat različnih ptic, ki so se običajno med selitvijo ustavljale na naših vodah. Menda iz strahu; saj so očitno seznanjene z našimi težavami za čistejše vode. Saj o tem že ptički čivkajo!

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Že 55 let od razlogov za rdeče Že 55 let od kartone razlogovvzašportu rdeče Vsi ljubitelji športa poznajo rdekartone v športu či karton, ki je običajno namenjen

Vsi ljubitelji športa poznajo izključitvi igralca ob grobi kršitvi rdeči karton, ki je običajno napravil. Vsa pravila pa imajo svoj menjen izključitvi igralca ob izvor. Prav letos mineva 50 let od grobi kršitvi pravil. Vsa pravila množične uporabe rdečih kartopa imajo svoj izvor. Prav letos nov, razlogi za uvedbo pa bodo mineva 50 let od množične upoletos stari 55 let. rabe rdečih kartonov, razlogi za Idejni oče kartouvedbo pa bodo letos stari 55 let. nov v nogometu je Anglež Ken Aston, ki je s tem poskrbel za eno najvidnejših in najpomembnejših sprememb v nogometni igri. Zgodba ima svoj izvor na svetovnem nogometnem prvenstvu 1966 v Angliji. Četrtfinale med Argentino in Anglijo 23. junija 1966 na slovitem Idejni oče kartonov v nogomeWembleyju, ki so ga z 1 : 0 dotu je Anglež Ken Aston, ki je s bili gostitelji SP, je postregel z tem poskrbel za eno najvidnejših danes nepredstavljivimi prizori. in najpomembnejših sprememb Na zelenici je bil trop igralcev v nogometni igri. Zgodba ima obeh moštev, ki so se prerivali, svoj izvor na svetovnem nogomezmerjali in brcali, oboji pa tudi tnem prvenstvu 1966 v Angliji. niso varčevali z zmerljivkami na Četrtfinale med Argentino in račun nemškega sodnika Rudolfa Anglijo 23. junija 1966 na sloviKreitleina. tem Wembleyju, ki so ga z 1 : 0 Sodniku kljub vsemu trudu ni dobili gostitelji SP, je postregel z uspelo narediti reda na hiter in danes nepredstavljivimi prizori. učinkovit način. Le 162 cm visok Na zelenici je bil trop igralcev nemški sodnik je skušal izključiobeh moštev, ki so se prerivali, ti 196 cm visokega Argentinca zmerjali in brcali, oboji pa tudi Antonia Rattina. Ta je sodnika niso varčevali z zmerljivkami na dolgo ignoriral in šele po osmih

minutah je Kreitleinu uspelo obrazložiti, da je tekme zanj konec. račun nemškega sodnika RudolSodnik in nogometaš se na zefa Kreitleina. lenici nista mogla sporazumeti. Sodniku kljub vsemu trudu ni Po koncu tekme pa je prišlo tudi uspelo narediti reda na hiter in do incidenta, saj je morala pred učinkovit način. Le 162 cm visok besnimi Argentinci, ki so izpadli, nemški sodnik je skušal izključimalega Nemca zaščititi policija. ti 196 cm visokega Argentinca »Rattinu sem po prekršku nad Antonia Rattina. Ta je sodnika Bobbyjem Moorom povedal, da dolgo ignoriral in šele po osmih ga bom ob naslednjem prekršku minutah je Kreitleinu uspelo obizključil. Ko je na to odgovoril razložiti, da jez žaljivo gesto, je tekme zanj konec. Sodnik in nogometaš se na zebilo zame dovolj in lenici nista mogla sporazumeti. odločil sem se, da Po koncu tekme pa je prišlo tudi mora z igrišča,« se do incidenta,je sajkasneje je morala pred spomibesnimi Argentinci, ki so izpadli, njal sodnik. malega NemcaRattin pa je razlazaščititi policija. »Rattinu semgal, da pač ne zna po prekršku nad Bobbyjem Moorom povedal, da angleško in da res ga bom ob naslednjem prekršku ni vedel, kaj je soizključil. Ko dnik je na želel to odgovoril od njez žaljivo gesto, je bilo zame doga. A Kreitlein po volj in odločilvseh teh dogodkih sem se, da mora z igrišča,« se jeni odnehal. Obrnil kasneje spominjal sodnik. se je na angleškega Rattin pa je razlagal, da pač ne sodnika Astona, ki je prevzel glavzna angleško in da res ni vedel, no vlogo pri spremembi pravil. kaj je sodnik želel od njega. A Astonova osnovna ideja je bila, da Kreitlein po vseh teh dogodkih se uvede nekakšen jasen simbol, ni odnehal. Obrnil se je na angleki bo nogometašem, nogometnim škega sodnika Astona, ki je predelavcem in navijačem jasno ravzel glavno vlogo pri spremembi zložil, kdaj je nogometaš prejel pravil. Astonova osnovna ideja opozorilo, da mora z igrišča. jeKot se v življenju pogosto zgobila, da se uvede nekakšen jasen simbol, ki bo nogometadi, je stvar razrešilo naključje. šem, nogometnim delavcem in Aston je šel na dvourni poti do navijačem jasno razložil, kdaj je doma mimo številnih semafornogometaš prejel opozorilo, da jev in skušal nato najti neke vrmora z igrišča. ste podobnost z njimi, saj so bili Kot se v življenju pogosto zgoprav semaforji tisti, ki so brez jedi, je stvar razrešilo naključje. zikovne ovire jasno določali praAston je šel na dvourni poti do vila. Rumena luč je tako postala

opozorilo, rdeča pa izključitev, in vse to si je Aston zamislil v doma mimo številnih semaforjev obliki kartona. inPrvič so bili rdeči in rumeni skušal nato najti neke vrste podobnost z njimi, saj so bili kartoni nato v rabi na svetovnem prav semaforji tisti, ki so brez jeprvenstvu leta 1970 v Mehiki. zikovne ovire jasno določali praPrvi rumeni karton v zgodovini je vila. Rumena luč je tako postala na uvodni tekmi SP proti Mehiki opozorilo, rdeča pa izključitev, (0 : 0) prejel tedanji nogometaš in vse to si je Aston zamislil v Sovjetske zveze Jevgenij Lovčev. obliki kartona. Prvi rdeči karton je štiri leta kaPrvič so bili rdeči in rumeni sneje na SP v Nemčiji prejel čilski kartoni nato v rabi na svetovnem nogometaš Carlos Caszely. prvenstvu leta 1970 v Mehiki. V naslednjih letih so rdeče in Prvi rumeni karton v zgodovini rumene kartone hitro uvedli tudi je na uvodni tekmi SP proti Mev ligaških tekmovanjih. Nemška hiki (0 : 0) prejel tedanji nogoBundesliga je na primer to storimetaš Sovjetske zveze Jevgenij la v sezoni 1970/71, Angleži pet Lovčev. Prvi rdeči karton je štilet kasneje. riRešitev s kartoni je bila tako leta kasneje na SP v Nemčiji prejel čilski nogometaš Carlos učinkovita, da so nogometu sleCaszely. dili tudi drugi športi, osnovno V naslednjih letih so rdeče in pravilo uporabe kartona pa se rumene kartone hitro uvedli tudi v petih desetletjih ni bistveno v ligaških tekmovanjih. Nemška spremenilo. Bundesliga je na primer to storila v sezoni 1970/71, Angleži pet let kasneje. Rešitev s kartoni je bila tako učinkovita, da so nogometu sledili tudi drugi športi, osnovno Egiptovski arheologi so predstapravilo uporabe kartona pa se vili odkritje starodavnega egiptov petih desetletjih ni bistveno vskega mesta v bližini Luksorja, spremenilo. ki je bilo več tisočletij pokopano pod peskom. Po mnenju stroke gre za eno najpomembnejših najdb od odkritja Tutankamonove grobnice, piše francoska tiskovna agencija AFP. Na odkritje je naletela egiptovska skupina arheologov pod vodstvom Zahija Havasa, nekdanjega egiptovskega ministra za starine.

V Egiptu predstavili izgubljeno mesto

Mesto je po navedbah arheologov staro 3000 let in sega v čas vladavine Amenhotepa III., Mesto je živelo še naprej v času Tutankamona in Aja. Na območju starodavnega mesta so arheologi izkopali tudi nakit, denimo prstane ter lončene

Havas. Po sedmih mesecih izkopavanj so odkrili več sosesk, našli so tudi pekarno s pečmi in lončenimi posodami. Amenhotep III., znan tudi kot Amenhotep Veličastni, je bil deveti faraon 18. dinastije. Njegova vladavina je bila obdobje izjemne

Lockdown Beseda Lockdown postaja vse bolj slovenska. Čeprav je bila pri nas že pred angleškim sevom.

Manj in več Mnogi se pritožujejo, da pri nas vzredimo vse manj svinj. A takih pri koritu je vseeno vse več!

Obiranje Mraz je že pobral veliko sadja. Tako jeseni ne bo težav z obiralci. To je seveda kaj žalostna tolažba.

Klopí in klópi posode, amulete v obliki skarabejev in opeke iz blata s pečati Amenhotepa III. Kot je dejal Havas, so izgubljeno mesto v preteklosti že iskale mnoge tuje odprave, a zaman. Njegova skupina je z izkopavanji začela septembra 2020 med templjema Ramzesa III. in Amenhotepa III. v bližini Luksorja, približno 500 kilometrov južno od prestolnice Kairo. V nekaj tednih so se na veliko presenečenje ekipe v vseh smereh začele pojavljati formacije iz opek, izdelanih iz blata. «Odkrili smo veliko in dobro ohranjeno mesto, s skoraj popolnoma ohranjenimi zidovi in s prostori, v katerih smo naleteli na orodja, ki so jih uporabljali v vsakdanjem življenju,» je povedal

blaginje in umetniškega sijaja, v katerem je Egipt dosegel vrhunec svoje umetniške in mednarodne moči. Po smrti, verjetno v 39. letu svojega vladanja, ga je nasledil sin Amenhotep IV., ki se je kasneje preimenoval v Ehnatona. Na področju mesta so arheološke plasti ostale nedotaknjene, mesto pa je ohranjeno takšno, kot so ga zapustili starodavni prebivalci. Ekipa pričakuje, da bodo nadaljnja izkopavanja razkrile še druge pomembne najdbe. Kot so še sporočili, so naleteli tudi na skupine grobnic, do katerih je dostop po stopnicah, vklesanih v skalo, podobno kot v Dolini kraljev. Upajo, da so te nedotaknjene in da bodo razkrile številne zaklade.

Ni slabo, če je po parkih prepovedano posedati po klopeh. Ne le zaradi koronavirusa, na klopi lahko zdaj k vam (na vas) že prisede tudi kak klop!

Čigava stranka Starejši nimajo težav le s pokojninami, temveč tudi s stranko upokojencev. Tudi ob zadnjih zapletih je slišati, da je to vse manj stranka upokojencev. V njenem ospredju je, žal, vse kaj drugega.

Čiščenje Ne le v okolju, nekateri se gredo posebno čiščenje tudi v politiki.

Naš čas, 15. 4. 2021, barve: CMYK, stran 13

Zgodilo se je pred dobrim desetletjem. Po tem, ko je še ne polnoletna nekaj let hodila s fantom, ki se je sprva kazal kot prijazna in nežna oseba, nato pa je začel z verbalnim in fizičnim nasiljem ter jo nenehno nadzoroval in omejeval, je žrtev, ki ni imela najboljše popotnice za življenje in se je že kot najstnica spopadala z nizko samopodobo, depresijo in drugimi duševnimi stiskami, prekinila odnos. Ko ga je obiskala, da bi mu vrnila stvari, čeprav jo je notranji glas svaril, naj ne hodi, jo je zaprl v sobo, vrgel na kavč in začel trgati oblačila z nje, medtem ko je bila v stanovanju njegova mama. »Poskušala sem se upirati, a mi je dal nož na vrat in mi zagrozil, da mi ga bo prerezal, če bom pisnila. Opravil je z mano, kar je hotel. Ne vem, kako dolgo je trajalo. Vleklo se je, kot da ne bo nikoli konec. Jokala sem, in ko je končal, je zahteval, da se oblečem in ostanem v sobi, dokler se ne umirim. Spoznala sem, da po tem, kar se je zgodilo, s tem človekom ne morem ostati v isti sobi. V trenutku sem morala potlačiti vse občutke, če sem hotela zbežati.« Mama jo je še ogovorila in z njo je morala izmenjati nekaj besed, preden je zapustila stanovanje. Bilo jo je sram. Krivila se je, ker je sploh šla k njemu. Čez nekaj dni je zbrala misli in šla na policijo. Povedala je, kako jo je maltretiral, pretepal, ji grozil, da bo ubil njo, njene starše in jo posilil. Medtem ko je imel prepoved približevanja, se je s prijatelji sprehajal pod njenim oknom, se ji rogal in jo žalil. Tik pred pogovorom s tožilcem jo je dobil v roke in pritisnil na njene občutke krivde. »Veš, da imam težave s srcem, ne bom preživel v zaporu … Ponudil mi je 5000 evrov, da bi rekla, da sem se zlagala. Razmišljala sem, da s tem denarjem lahko pomagam staršem, saj doma nikoli nismo veliko imeli. Tako sem naredila največjo napako v življenju, kajti še vedno nosim to bolečino, ta strah in nezaupanje v ljudi, sploh v moške.« V bližnjih ni našla razumevanja, sočutja, podpore, da bi izkušnjo lahko predelala. »Bo že minilo,« so ji govorili, kar je bilo takrat najtežje slišati. Pomoči ni iskala niti pri strokovnjakih, saj že med zdravljenjem depresije ni začutila, da se ji zares posvečajo. Niti ni vedela, da ima to možnost, saj je bilo ozaveščenosti o pomoči žrtvam nasilja manj, pravi. Dogodek je potisnila globoko v podzavest in tako poskušala pustiti travmo za sabo. »Otopiš. Kadar se mi je po tej izkušnji

Pomoč žrtvam nasilja je na voljo, a do nje priti ni lahko »Nikoli več ne bom, kar sem bila pred posilstvom. Je izkušnja, ki me je naučila, da moram biti previdna, komu posvečam pozornost in čas.«

zgodilo kaj podobnega (napad, otipavanje, siljenje vame), sem zmrznila in se nekako odtujila od svojega telesa (odklopila). Nekako pustiš, da človek opravi svoje, da lahko čimprej zbežiš. Počutiš se nemočno in se prepustiš usodi. V mislih greš nekam drugam, in ko je dogodka konec, mrtvo odkorakaš stran. Poskušaš zaustaviti misli o tem. V trenut-

❱

»Žalostno je gledati, kako gre ta človek, ki me je za vedno zaznamoval, mimo mene in ponosno dvigne glavo ter se izprsi. Seveda lahko ponosno hodi okrog, saj je zaradi moje naivnosti, mladostniške neumnosti in neljubljenja same sebe ubežal pravici.«

ku napada postaneš truplo in na nek način ostaneš truplo do konca življenja, saj je takrat nekaj v tebi umrlo.« Posledice so ostale in se še vedno kažejo v odnosih. »Dvomiš, ko nekdo reče, da te ima rad, in vedno se sprašuješ, kaj hoče od tebe. Zakaj se pretvarja, da je prijazen? Ne zaupaš v ljudi in dvomiš, da so iskreni. Nekako vedno pričakuješ, da ti bodo zasadili nož v hrbet. Šele po skoraj desetih letih so te misli malo

❱

Helena Bezjak Burjak: »V zadnjem letu smo v okviru celotnega CSD obravnavali 5 prijav spolnega nasilja nad otrokom. Menimo, da to ni odraz obdobja razglašene epidemije v naši državi, ampak gre za dogodke, s katerimi se srečujemo ne glede na specifiko leta, kot je bilo leto 2020.«

utihnile in lahko sem malo lažje zadihala. To le zato, ker sem se vsa ta leta intenzivno ukvarjala sama s sabo in predelovala vse, kar se mi je zgodilo. Pot je bila dolga in trnova, saj sem po njej hodila sama. Še vedno je težka. Zelo pa sem vesela in hvaležna, da se s pomočjo sedanjega partnerja lahko ponovno učim imeti rada in se sprejemati. Končno vidim in občutim, kako je, ko te ima nekdo iskreno rad.« Želi si, da bi posamezniki in družba bili bolj pozorni na stiske in nanje odreagirali. Da spolno nasilje ne bi bilo tabu in žrtve ne bi bile stigmatizirane. Žrtvam spolnega nasilja pa svetuje, naj poiščejo zaupnika, spregovorijo in poiščejo pravico. Ta ne bo zacelila rane, bo pa onemogočila nasilneže. »Niste krivi za to, kar se vam je zgodilo. Ne zapirajte se pred svetom. In nikoli ne nehajte verjeti, da se vam lahko zgodi nekaj lepega. Niso vsi ljudje isti. Bodite pazljivi, a dajte ljudem priložnost.«

Policisti beležijo več spolnega nasilja

»Žrtve zelo težko poročajo o spolnem nasilju. Najpogosteje spregovorijo o fizičnem in psi-

Mlada raziskovalca na mednarodno tekmovanje Dijaka ŠCV Laura Pečnik Budna in Gaber Čuješ sta se uvrstila na mednarodno tekmovanje ICYS Velenje, 24. – 26. aprila – Na Šolskem centru Velenje s ponosom pričakujejo predstavitev raziskovalne naloge z naslovom Uporaba simulatorja letenja v letalski industriji na mednarodnem tekmovanju International Conference of Young Scientists (ICYS). V minulem šolskem le-

REPORTAŽA

15. aprila 2021

tu sta jo izdelala dijaka Laura Pečnik Budna in Gaber Čuješ ter zanjo na državnem srečanju prejela zlato nagrado s pohvalo. Kot sta zapisala v nalogi, simulatorji letenja niso uporabni le za zabavo, ampak tudi za profesionalno rabo s čim boljšim približkom resničnemu letenju. Njuno odlično

izdelano in predstavljeno raziskovalno nalogo ter vso opravljeno delo so prepoznali tudi na Zvezi za tehnično kulturo Slovenije in nalogo poslali na ICYS, kjer so jo tudi sprejeli za predstavitev. Tekmovanje bi v živo potekalo v Braziliji, zaradi epidemije pa ga 🔲 tf selijo na splet.

hičnem nasilju. Že odločitev za prijavo teh oblik nasilja je za žrtve težka. Pomoč običajno poiščejo šele po več letih nasilnega odnosa. O tem ne spregovorijo iz številnih razlogov, ki so izredno kompleksni, denimo strah pred prihodnostjo, sram, občutki krivde, izguba samozavesti. Tudi po tem, ko žrtve o tem spregovorijo, jim je težko sprejeti odločitve za spremembe, saj je njihova prihodnost negotova, bojijo se sprememb, težko sprejemajo vlogo, v kateri same sprejemajo pobudo za lastno življenje, pogosto se tudi vrtijo v začaranem krogu, ki je značilen za nasilje – povzročitelj nasilja nikoli ni samo nasilen, ampak je po nasilju pogosto ljubeč, poln obljub, počne stvari, ki jih sicer ne,« pove direktorica Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška Helena Bezjak Burjak. V letu 2020 so na območju Policijske postaje Velenje obravnavali 9 kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Od tega 3 kazniva dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, 3 kazniva dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, 2 kaznivi dejanji spolnega nasilja in kaznivo de-

janje spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. »Glede na podatke zadnjih 5 let smo na območju PP Velenje zoper spolno nedotakljivost v letu 2020 obravnavali največ kaznivih dejanj, saj se je število teh v preteklih letih gibalo med 2 in 5 kaznivimi dejanji letno. V zadnjih dveh letih smo obravnavali 5 kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, medtem ko v preteklih letih teh dejanj nismo obravnavali. Vsa ta kazniva dejanja so bila raziskana,« poroča komandir PP Velenje Boštjan Debelak.

❱

V primeru kakršne koli oblike nasilja naj se vse žrtve tudi v času epidemije oglasijo ali pokličejo na CSD, saj izvajajo vse socialno varstvene storitve in javna pooblastila v enakem obsegu kot sicer.

V večini primerov so žrtve tovrstnih dejanj ženskega spola, njihova starost pa se giblje od mlajših od 15 let do srednjih let. Osumljenci so moški srednjih let ali starejši. V večini primerov, ki jih je lani obravnavala policija, osumljenci niso bili v nikakršnem odnosu z žrtvijo. Medtem na CSD beležijo, da so povzročitelji spolnega nasilja največkrat družinski člani – partner, tudi bivši partner, pri otroku oče, očim,

stari starš. Spolne zlorabe pa se dogajajo tudi na delovnih mestih in v drugih okoljih.

Pomoč je na voljo ves čas epidemije

Žrtve nasilja se lahko vedno obrnejo tako na policijo in CSD kot na zdravstvo in druge (nevladne) organizacije, kot so krizni centri, varne hiše in materinski domovi. Strokovne službe lahko ponudijo različne oblike pomoči – neposredno zaščito, terapevtske obravnave zaradi nastalih posledic, začasno ali trajnejšo nastanitev. »Vsekakor je smiselno, da se oseba z izkušnjo spolnega ali katerega koli drugega nasilja vključi v obstoječe oblike pomoči in v težki situaciji ne ostaja sama. Žrtvam je treba dati jasno sporočilo, da je vsaka oblika nasilja prepovedana, da naj o tem spregovorijo in si poiščejo pomoč,« poudarja Helena Bezjak Burjak. V okviru CSD nudijo žrtvam psihosocialno pomoč. »Poslušamo, verjamemo, sporočamo, da niso same krive, da je prav, da so povedale, opogumljamo, seznanimo jih z organizacijami, ki nudijo pomoč, izdelamo individualni varnostni načrt in jih informiramo o vseh pravicah, kot so umik tako odraslih kot mladoletnih žrtev na varno, možnost uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, če nimajo lastnih finančnih sredstev in so odvisne od povzročitelja, možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči.« 🔲

Tina Felicijan

Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so posilstvo, spolno nasilje, kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, spolni napad na osebo, mlajšo od petnajstih let, ter prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva. Pojavne oblike spolnega nasilja pa se kažejo v spolnih vedenjih, ki žrtev potisnejo v travmatizirajoč odnos in ji pustijo globoke posledice. Poleg prisilnega odnosa je to denimo otipavanje, poljubljanje, razkazovanje pornografskega materiala, slačenje, kazanje genitalij odraslih pred otrokom, opazovanje otroka, ko se slači, neprijetni komentarji. Nians tega vedenja je veliko, vsem pa je skupno, da je žrtev v podrejenem položaju in se pri tem počuti ogroženo.

Naš čas, 15. 4. 2021, barve: CMYK, stran 14

AVTO PRILOGA

15. aprila 2021

Luči tudi podnevi

AVTO priloga

Uporaba luči podnevi je v Sloveniji med vožnjo z motornim vozilom obvezna, prav tako kot v mnogih evropskih državah. Večina novejših vozil ima že serijsko vgrajena dnevna svetila, ki svetijo ves čas in se jih načeloma niti ne da ugasniti. To je sicer zelo uporabna funkcija, ki pa ima mnogokrat veliko pomankljivost. Ta svetila so pogosto aktivirana samo spredaj, pri zasenčenih lučeh, kar pomeni, da je avtomobil z zadnje strani še vedno slabše opazen. Obisk pooblaščene (ali druge ustrezno usposobljene) servisne delavnice je v tem primeru lahko koristen, saj nekateri proizvajalci vozil omogočajo programske nastavitve za aktivacijo svetil tudi na zadnjem delu avtomobila. Večkrat preverimo, ali na avtomobilu res delujejo vse naprave za osvetljevanje ceste, označevanje vozila in dajanje svetlobnih znakov.

Bliža se turistična sezona in le želimo si lahko, da bodo vladni ukrepi za preprečevanje okužb z novim koronavirusom dali dobre rezultate. Posledično se bomo z našimi jeklenimi konjički lahko znova brez omejitev vozili po vsej Sloveniji in morda obiskali tudi sosednje države. Za brezskrbna poletna popotovanja je dobro avtomobil temeljito pregledati, morda opraviti servis, preveriti brezhibno delovanje motorja, skratka postoriti vse, da nas vozilo ne bo pustilo na cedilu. Nikar ne pozabimo na primerne pnevmatike in servisiranje klimatske naprave. Naj tudi tokratna priloga pritegne vašo pozornost!

Najugodnejše gume na spletu in v mestu - www.gume-zivic.si

SERVISNE STORITVE ZA VOZILA Obiščite novo avtomehanično delavnico, v kateri opravljamo servisne storitve za vsa vozila (priprava vozila na tehnični pregled, menjava olja, filtrov, končnikov ...).

GARANCIJA ZA PNEVMATKE

Odslej vam poškodovano pnevmatiko znamke Goodyear, Fulda, Dunlop, Sava ali Sebring v obdobju enega leta ne glede na dogodek

BREZPLAČNO ZAMENJAMO! Ob nakupu 4 pnevmatik nad 16 col in ob prijavi v Vulco sistem. Velja za 1 škodni dogodek v enem letu in za potniške pnevmatike, kupljene in montirane pri nas.

WASHTEC • • • •

najnovejše krtače talno pranje kolesno pranje najboljši vosek

Pranje in čiščenje osebnega vozila z brisanjem, globinsko čiščenje in poliranje (tudi žarometov).

Vulkanizerstvo Škale Škale 97, Velenje

GSM: 031/ 340 850 www.gume-zivic.si info@gume-zivic.si

pnevmatik APLUS 245/40 R18 97W A607

48 €/kos (cena z ddv)

Centriranje koles s centrirnim strojem, ki reši težave z vibracijami.

Pri njih je cenilno mesto, kjer lahko opravite prijavo in cenitve škod z naslova avtomobilskega kasko in delnega kasko zavarovanja za zavarovalnice: Triglav, Sava Generali. Za vse ostale zavarovalnice so pogodbeni servis in tudi zanje vam pripravijo ustrezno dokumentacijo.

relc vam omogočajo avtovleko z lastnim vozilom in ustrezno opremljeno prikolico, ki razpolaga z opremo za učinkovito zavarovanje vozila med prevozom. Omogočajo tudi vleko vozil iz tujine.

Polnjenje klima naprav

V njihovi sodobno opremljeni delavnici poškodovano vozilo temeljito popravijo. Avtokleparska dela opravljajo na ravnalnih mizi vrhunske znamke Spanesi, lakirajo pa v lakirni komori USI-Italia z vodnimi barvami in laki Glasurit.

Danes je klima naprava standarden del avtomobilske opreme, ki nas ščiti pred neprijetnimi vremenskimi vplivi (temperatura in onesnažen zrak). Poleti nas hladi, pozimi pa pripomore k boljši vidljivosti, saj pomaga pri odstranjevanju ledu in rošenju stekel. Posledično je dobro na dve leti preveriti, ali je avto-klima še učinkovita. Ob rednem vzdrževanju ima dolgo življenjsko dobo. Oglasite se v podjetju Avto Korelc, kjer bodo strokovno poskrbeli za servis klima naprave vašega vozila.

Vleka vozil – tudi iz tujine

Popravila po toči

Popravila vozil, avtokleparstvo in avtoličarstvo

Pri zahtevnejših okvarah in prometnih nezgodah je potrebna vleka vozila. V podjetju Avto Ko-

Strokovno in hitro popravijo poškodbe vsakega vozila, ki ga je oklestila toča.

Menjava vetrobranskih stekel

Vaše vetrobransko steklo zamenjajo z originalnim oz. s predhodno enakovrednim steklom.

NOVO!!!

Menjava in prodaja tovornih in kmetijskih pnevmatik do 52 col (palcev)

AKCIJA! Polnjenje in popravilo klima naprav v vozilih

www.avtokorelc.si

polnjenje klime s starim plinom R134A - 35 € (super cena !) polnjenje klime z novim plinom 1234JF - 60 €

GRADIMO ZA VAS: Nov Avtosalon »Hyundai Kralj« na Polzeli.

NOVI CITROËN C4

citroen.si

Selo 10 b, Velenje

SUPER AKCIJA

Cenitve poškodovanih vozil – cenilno mesto

Cast d.o.o.

Avtopralnica Selo

Korelc Marko s.p., Podkraj pri Velenju 10 r, 3320 Velenje Tel.: 03 586 25 77, GSM: 041 738 125

BREZKOMPROMISNO ODPRTI ZA VËČ

www.cast.si Polzela: 03 70 50 400 • Slovenj Gradec: 02 88 21 662

NA VOLJO 100% ËLECTRIC, BENCIN ALI DIZEL

Povprečna poraba goriva (pri kombiniranem ciklu vožnje po WLTP): 4,3–6,3 l/100 km, izpusti CO2: 114 –142 g/km, stopnja izpustov EURO 6.3, specifični izpusti dušikovih oksidov: 0,0245– 0,0406 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifičnih izpustov trdih delcev 0,00031– 0,00074 g/km, število trdnih delcev pa 0,03 –4,48 × 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Izpusti onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolične narave. Citroën si pridržuje pravico do sprememb v vsebini in ponudbi. Več na www.citroen.si.

AVTO MURŠIČ, d.o.o.,

KONCESIONAR

Žarova cesta 7, Velenje.

Telefon.: 03 898 54 80

Naš čas, 15. 4. 2021, barve: CMYK, stran 15

AVTO PRILOGA

15. aprila 2021

Nova Mokka – čisto uživanje v vožnji Grandland X Hybrid: zeleni vtis Nova Opel Mokka, tokrat oblikovana malce bolj drzno, a še vedno prepričljivo nemško, prinaša sveže oblikovalske rešitve in okolju prijazne pogonske sklope. Prvič bo pri Mokki na voljo s popolnoma električnim pogonom z močjo 136 KM in največjim navorom 260 Nm. Baterija s kapaciteto 50 kWha zadošča za do 324 kilometrov. Opel za baterijo zagotavlja osemletno jamstvo oziroma splošno jamstvo do 160.000 km. Dizelske in bencinske motorje, podprte s turbinskim polnilni-

kom z razponom moči od 74 do 96 kW, bo mogoče kombinirati s šeststopenjskim ročnim ali z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom. S skupno dolžino 4,15 metra je nova Mokka 12,5

cm krajša od predhodnice, ima pa 2 cm daljšo med-osno razdaljo. Popolnoma nova je elegantna sprednja maska brez hladilnih rež, spretno integrirana med inovativna LED žarometa. Novo Opel Mokko je že možno naročiti in preizkusiti v Avtohiši Jakopec in v Avto Centru Celeia, vstopna cena znaša privlačnih 18.990 evrov, za vožnjo brez emisij pa je cena Mokke-e na voljo od 33.490 evrov naprej (oziroma 28.990 evrov z upoštevanjem subvencije). Oglasno sporočilo

Novi Opel Grandland X Hybrid je sodoben SUV s priključnim hibridnim (opcijsko štirikolesnim) pogonom. Ponuja 4 vozne načine (4WD, Sport, Hybrd in Electric) in 221 kW (300 KM) z različico Hybrid4 (AWD) ali 165 kW (225 KM) z izvedbo Hybrid (FWD). Menjalnik je 8-stopenjski in je del elektronskega sistema s samodejnim pretikanjem. Opel je z Grandland X Hybridom pričel izpolnjevati svojo obljubo, da bo do leta 2024 vsak njihov model imel okolju prijazno e-različico. X Hybrid lahko v povsem električnem načinu prevozi do 59 kilometrov. Baterijo

je možno polniti kot pri vsakem električnem vozilu na vseh javnih polnilnicah z izmeničnim tokom (AC), doma s kablom ali kjerkoli na polnilni postaji. Za bolj drzen videz lahko izberete črn pokrov motornega

AVTOHIŠA JAKOPEC

Kosovelova 16, Velenje | 03 897 14 60 | 041 784 833

AVTO CENTER CELEIA, d.o.o.

Mariborska cesta 107, Celje | 03 42 54 600

SPECIALIST RENAULT, FIAT, ALFA ROMEO

Miroslav Krušnik, s.p., Cesta talcev 28, 3320 Velenje

AVTODIAGNOSTIKA STROKOVNA IN HITRA POMOČ AVTOMATERIAL - originalni in enakovredni rezervni deli MONTAŽA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE GARANCIJA za vse storitve

041 776 167 03 898 26 12

NOVI TOYOTA YARIS - EVROPSKI AVTO LETA 2021

AKCIJA

Janez Janže s. p., Letuš 81, Šmartno ob Paki, T 03 891 50 61, GSM: 041 707 287

LETNIH PNEVMATIK!

AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARST VO in L I È A R S T V O ; M E N J AVA I N P R O D A J A Na zalogi tudi terenski in dostavni program. UGODNE CENE IN PLAÈILNI POGOJI! VETROBRANSKIH STEKEL, VULKANIZERSTVO, ZAVAROVALNIŠTVO , TRGOVINA (rezervni deli), POSREDNIŠTVO, AVTOOPTIKA , ODKUPUJEMO IN RESTAVRIRAMO STARODOBNIKE! ODKUPUJEMO AV T OPRALNIC A , IZVENGARANCIJSKA IN PRODAJAMO TUDI RABLJENA POPRAVILA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIÈNI VOZILA, KI SO NA OGLED V SALONU. PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL.

Avtoservis Lemež

Peter Lemež s.p. Podkraj pri Velenju 44, 3320 Velenje

041 460 972

Servisiranje in vzdrževanje motornih vozil

Novi Toyota Yaris že od 12.950 eur* AC FRI-MOBIL,Dečkova cesta 43, Celje tel: 03 425 60 80 toyota@fri-mobil.si Pokličite za testno vožnjo in ponudbo. Cena velja za vozilo Toyota yaris 1.0 Luna

prostora v kombinaciji s črno streho in dvobarvna diamantno brušena 19-palčna aluminijasta platišča. Prijazno vabljeni v Avtohišo Jakopec in Avto center Celeia na ogled in testne vožnje. Oglasno sporočilo

Naš čas, 15. 4. 2021, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

15. aprila 2021

Pred rokometaši Gorenja nov mednarodni izziv

Prvenstvo končati na igrišču

V polfinalu evropskega pokala v soboto gostovanje v grškem glavnem mestu, kjer bo njihov nasprotnik moštvo AEK

Rudarjev predsednik v izjavi za javnost poudarja, da je to edini logičen in športen način

Velenjčani pred začetkom 'potovanja' po Evropi niso razmišljali o uvrstitvi v polfinale tretjega najmočnejšega klubskega tekmovanja na stari celini, kaj šele v finale. Vsaj naglas ne. Želeli so pač, da bi se čim dlje obdržali v njem. Toda svojo kakovost so potrjevali iz kroga v krog. Za njimi je osem izvrstnih nastopov, osem zmag. Od vseh štirih dosedanjih tekmecev (italijanske Siene, finskih Cocksov, Borca iz BiH, češkega Zubrija) so bili za razred boljši. Po teh zmagah so njihovi apetiti močno narasli.

Po enajstdnevni ustavitvi vseh tekmovanj zaradi omejitve širjenja novega koronavirusa so med drugim spet dovoljeni treningi in tekmovanja pod okriljem slovenske nogometne zveze. Že v torek sta Olimpija in Bravo odigrala zaostalo tekmo 27. kroga, tekme 28. kroga pa bodo v tej ligi odigrane konec tedna. Kdaj bodo tekmovanja nadaljevali tudi v drugi ligi, pa klubi v

to edini logičen in športen način. »V NK Rudar Velenje opozarjamo in sporočamo, da se bomo borili za pravice vseh klubov, športnikov, staršev, sponzorjev in donatorjev, saj smo prepričani, da je šport v povezavi z zgoraj navedenimi deležniki ključni element zdravega življenja. Prav tako se s prošnjo obračamo na SPINS in Nogometno zvezo Slovenije,

začetku tega tedna še niso (iz)vedeli. Kot drugi si tudi nogometaši velenjskega Rudarja želijo čimprejšnji začetek bojev za prvenstvene točke. Nadaljevanje prvenstva čakajo povsem brezskrbno. Po 14. odigranih krogih so na sedmem mestu. Po 15. krogu bodo moštva razdelili v ligo za prvaka in ligo za obstanek in nato odigrali še sedem krogov po enokrožnem sistemu. Ne glede na rezultat 15. kroga (s čimer bo sklenjen jesenski del), v katerem bodo gostili desete Beltince, so si Rudarji že zagotovili nastop v najboljši skupini (od 1. do 8.). Medtem (v ponedeljek) so iz Rudarja poslali izjavo za javnost svojega predsednika Seudina Softića, v kateri odgovorne poziva, da naj se tekmovanje v tej sezoni konča na terenu. Po njihovem je

da se borita za enakopravne pravice v slovenskem nogometu. Tudi pri drugoligaških ekipah imamo profesionalne športnike, voditi klub pa je enako kot voditi podjetje. Zakaj bi imeli zaposlenega v podjetju, če nimamo posla? Zakaj bi imeli nogometaša pogodbeno vezanega, če ne sme trenirati? Kdo bo poskrbel za športnike? Želimo si, da se vsa tekmovanja pod okriljem Nogometne zveze Slovenije, ki so se izvajala pred “lockdownom”, izvedejo do konca, ne samo na prvoligaškem nivoju. Tudi drugi klubi, ki so se na pobudo Lendavčanov zbrali na videokonferenci, so se zavzeli za takojšnje nadaljevanje tekmovanja. NK Rudar Velenje je klub s tradicijo, sedanjostjo in prihodnostjo!«

Časa za priprave na nov evropski nastop proti grškemu Aeku zelo malo

Včeraj so se na zaostali tekmi 10. kroga domačega državnega prvenstva v savinjsko-šaleškem derbiju pomerili z vodilnim Celjem Pivovarno Laško. To je bil sploh prvi dvoboj večnih rivalov za prvenstvene točke v aktualni sezoni. Pred spopadom večnih tekmecev je Gorenjev trener Zoran Jovičić napovedal: »Igrali bomo neobremenjeno, ker so domači pač veliki favoriti ne le v tem dvoboju, ampak tudi za končnega zmagovalca.« Vemo pa, da favoriti vendarle ne zmagujejo vedno. Žal v tej številki ne morete zvedeti, kakšen je bil razplet derbija, ker je bila natisnjena že pred njegovim začetkom. Velenjčani bodo morali hitro pozabiti na celjski dvoboj in začeti razmišljati o Grkih. »Časa je, kolikor ga je. Po celjski tekmi bomo opravili potrebno regeneracijo in hkrati analizirali njihovo igro, drugi trening pa bomo imeli jutri v Atenah. Seveda je to malo, premalo. Gostitelji imajo veliko več časa za pripravo na nas. Naše igre ne bomo spreminjali. Kot na vseh doslej bomo tudi v soboto dali vse od sebe. Verjamem v igralce. Željni so novega dokazovanja. Ponuja se nam velika priložnost, da Gorenje

spet zaigra v finalu enega izmed tekmovanj pod okriljem Evropske rokometne zveze, in skušali jo bomo izkoristiti,« je velenjski trener razmišljal pred tekmo v Celju tudi o Grkih. V dosedanjih osmih nastopih se Velenjčani niso obremenjevali, ali je bolje, da si najprej gostitelj ali gost. Kaj pa tokrat?

❱

Zoran Jovičić: »Igrali bomo neobremenjeno, ker so domači veliki favoriti tudi za končnega zmagovalca.«

»Nekateri menijo, da je bolje, da igraš povratno tekmo doma. Zame v sedanjem položaju to ni pomembno, ni nobena prednost. Obe sta pomembni. Šteje le skupni seštevek obeh. Vselej poudarjam, da vedno razmišljamo samo o tekmi, ki je pred nami, in trenutno smo osredotočeni na soboto. Na vsaki želimo zmagati, poskušali bomo tudi v Atenah. Vemo, da ne bo lahko, ampak tudi v tem dvoboju želimo čim bolje zastopati slovenski rokomet. Ob tem je

škoda, da igramo pred praznimi tribunami in da se naši ljubitelji ne morejo z nami v živo veseliti naših kakovostnih nastopov v tem pokalu.« Pred začetkom tega tekmovanja je trener glede na težave, ki so jih imeli in jih še vedno imajo zaradi poškodb (Tilen Sokolič zaradi poškodbe gležnja še vedno ne more igrati), omenil, da bi se pod polfinale takoj podpisal. Toda s trdim delom, z garanjem, so prišli med prvi štiri. Verjeti je, da jim tu korak ne bo zastal; da bodo preskočili Grke, nato pa … Upati je športno, pravimo. 🔲

Stane Vovk

Rekli so ❱

Po besedah kapetana Davida Miklavčiča njihova motivacija in zavzetost v soboto v Atenah ne bosta vprašljivi: »Grčija ni neka rokometna država, toda kljub temu menim, da je AEK zelo kakovostna ekipa. Naš najmočnejši tekmec doslej. Toda verjamem v nas. Tudi na tem dvoboju moramo zaigrati, kot znamo. Če bo tako, jih lahko premagamo in nadaljujemo naš uspešni rezultatski niz nastopov.«

Iz smučarskih v poslovne vode Kako je smučarija izoblikovala Mirana Rauterja, ki je »pred tisoč leti« drvel po snežnih strminah navzdol, zdaj pa na mednarodnem trgu zaščite pred strelo in kabelskih polic pleza navzgor Tina Felicijan

Kakor je smučanje kompleksen šport, tako so tudi najlepši spomini nekdanjega superveleslalomista in smukača Mirana Rauterja, ki je v 90ih letih na snežnih strminah v mednarodni konkurenci zastopal barve Smučarskega kluba Velenje, sestavljeni iz različnih utrinkov, ki so ga zaznamovali. »Po eni strani mi srce še vedno močno nabija, ko pritisne mraz in zunaj sneži. To mi vzbudi lepe spomine. Po drugi strani me je smučarija izoblikovala ne le kot športnika, ampak tudi kot človeka. Doživel sem veliko, in marsikaj, kar mi je pomagalo takrat, mi pomaga še danes. Naučilo me je samostojnosti, mi dalo samozavesti tudi pred neznanim, predvsem pa me

je naučilo, da se po porazu zlahka po- v Lillehammerju osvojil 11. mesto v stavim na noge, kar mi v življenju naj- kombinaciji, 22. mesto v superveleslabolj pomaga,« pove, kako danes gleda lomu in 35. mesto v smuku, leta 1997 na svojo športno kariero in pojasni, na univerzijadi v Južni Koreji pa 1. meda v športu vsi radi slavijo vrhunske sti v superveleslalomu in kombinaciji, rezultate in zma2. mesto v smuku in govalce, medtem 3. mesto v veleslaloTudi s smučanjem je ko posameznika mu. Ob tem pa se je pridobil veščine za najbolj zaznamuves čas izobraževal je neuspeh oziroin po končani naradobrega poslovneža. ma njegova spovoslovni gimnaziji disobnost, da se po plomiral na fakulteti njem pobere. za šport in zaključil študij ekonomije. Čeprav je bil poškodovan, operiran »Kar sem si zadal, sem izpeljal. Morda ter je kariero zaključil zgodaj, pri 25 mi je pri tem pomagala tudi vztrajnost, letih, nima obžalovanj, saj je vseeno ki sem jo pridobil v športu.« izpolnil ogromno lastnih in drugih priDanes vodi družinsko podjetje Herčakovanj. Bil je A reprezentant, redno mi, ki ga je prevzel od očeta. O tem je nastopal na tekmah svetovnega po- kot mladenič ni razmišljal. Po zaključkala, leta 1994 je na olimpijskih igrah ku smučarske kariere se je spogledoval

❱

🔲

vos

Delal pa sem tako v proizvodnji kot v montaži, kar so bila najboljša učna leta, saj danes, ko poznam vse procese, toliko lažje vodim podjetje. Svoje delo opravljam izredno rad, z velikim veseljem in strastjo. A to ne pomeni, da je vedno le lahko in prijetno.« Smuča še rad in si z užitkom privošči »res kvalitetno smučarijo na zanimivem terenu doma in v tujini,« zadnja leta pa obožuje powder skiing. Odkar je prestopil med rekreativce, vzdržuje stik s profesionalnim športom. »Sem aktiven tehnični delegat FIS na mednarodnih tekmovanjih, kjer srečujem tudi svoje stare smučarske sotekMiran Rauter: »Nisem si mislil, da mi bo movalce in trenerje, prav tako smučanje tako pomagalo pri vsakodnevnih poskušam pomagati smučanju osebnih, predvsem pa poslovnih strateških na takšen ali drugačen način, odločitvah. Z leti se je pokazalo, da me je največkrat v obliki sponzorskih resnično zaznamovalo.« sredstev klubom in posameznikom, tudi Smučarskemu klubu z drugimi potmi, a ga je oče prepričal, Velenje in drugim, imam pa tudi velinaj ubere poslovno. Čeprav je šel po ko stikov in lahko povezujem ljudi.« 🔲 uhojeni poti, mu ni bilo nič podarjeno, pravi. »Plačan sem bil delu primerno.

Naš čas, 15. 4. 2021, barve: CMYK, stran 17

»Velenje mi je všeč, ker je moderno mesto, ker se konstantno razvija in raste« Intervju z Velenjčanom Robertom Hrgoto, glavnim trenerjem slovenske smučarsko skakalne reprezentance Robert Hrgota je 32-letni Velenjčan, bivši smučarski skakalec, ki je decembra lani prevzel vodenje slovenske smučarske skakalne reprezentance. Potem ko je v Planici skorajda čez noč postal glavni trener in svoje delo do konca sezone zelo dobro opravil, so njegove misli že usmerjene v prihodnost in novo smučarsko skakalno sezono. Z njim smo se pogovarjali o končani sezoni, načrtih za naprej, epidemiji, ki kroji tudi športni svet, in seveda o njegovem pogledu na smučarsko skakalni šport v Šaleški dolini. Skorajda čez noč ste prevzeli vodenje slovenske smučarske skakalne reprezentance. Sedaj, ko je sezona končana, kako bi jo ocenili? »Rekel bi, da je bila celotna sezona kar turbulentna. Koronavirus je vplival na celotno dogajanje in mislim, da je šlo kar z roko v roki s celotno situacijo, ki se trenutno dogaja po celem svetu. Če pa pogledam samo skozi svoje oči, bi rekel, da je bila sezona kar uspešna in smo jo relativno dobro izpeljali, vsaj glede na to, kar se je dogajalo decembra. Mogoče je manjkala še tista pika na i.« Kako pa ste se znašli v vlogi glavnega trenerja, saj gre za res odgovorno delo? »V bistvu je vse to potekalo zelo hitro. Potem ko smo se v Planici dogovorili, da izpeljemo Svetovno prvenstvo do konca, so že naslednji teden potrdili,

da bom vodil reprezentanco do konca sezone. Treba je bilo pripraviti vse za naprej, fantom omogočiti, da je delo potekalo nemoteno, da se je ta situacija njih čim manj dotaknila in nekako sploh ni bilo časa za razmišljanje, kaj in kako se počutim oz. kako dogajanje sprejeti, ampak je bilo treba delati in takoj narediti korak naprej. Šele skozi sezono sem dobil prave občutke. Veliko mi je pomagal tudi Gorazd Bertoncelj, ki je skrbel, da je lahko delo nemoteno potekalo naprej.«

Delavnost in pridnost vam nista tuji, saj ste bili profesionalni smučarski skakalec. Vam to pomaga tudi pri trenerskem delu? »Pri trenerskem delu poskušaš čim več stvari izvleči iz svoje kariere. Mogoče poskušaš biti

tudi ogromno testov. Najbolj se je poznalo pri sami logistiki, veliko je bilo formularjev, da smo sploh lahko pristopili oz. se udeležili tekmovanja. Vedno je prisoten strah pred okužbo, saj je treba, ko je nekdo pozitiven, izpeljati določene protokole in pri tem urediti vse tako, da je

❱

»Ta sezona je bila res posebna za ves športni svet. Res je čudno, ko so tekme brez gledalcev.«

Tudi v prihodnje ostajate na tem mestu? »Neuradno smo prišli do dogovora, konec aprila pa bodo sledile še uradne potrditve. Pred nami sta dve zelo pomembni sezoni, drugo leto olimpijske igre in čez dve leti

❱

»Velenje na splošno deluje kot urejeno mesto in spodbudno okolje za vse. «

domače svetovno prvenstvo. Vsi vemo, kaj te stvari pomenijo v našem športu. Ciljev in želja je veliko, kar posledično pomeni tudi veliko dela. Ampak če so cilji visoki, je velika tudi motivacija in je potem vedno lažje delati. Bo pa potrebno veliko delovne vneme, da bomo lahko uresničili cilje.«

pišejo o tebi, je to pozitivno, saj dokler si relevanten, se o tebi oz. o tvojem športu piše. Rad vidim, da javnost in novinarji spremljajo naš šport v dobrem in slabem, ne glede na to, ali nam gre dobro ali ne. Jaz to, da nam sedma sila daje pozornost, vidim kot nekaj pozitivnega, in tudi slabe novice so del tega. Vesel sem, da so ljudje povezani

s športom, če pa je to naš šport, pa to sprejmem še z večjim veseljem. So plusi in minusi, a če se zgodba prodaja, s tem pa tudi naš šport, še toliko bolje za nas. To je pač sestavni del športa.« pozoren na tiste stvari, ki so tebe kot tekmovalca stale vrhunskih rezultatov. Je pa dejstvo, da ne smeš temeljiti na tem. Delo opravljaš z različnimi tekmovalci in vsi ne razmišljajo enako kot ti, zato so te izkušnje lahko v pomoč, niso pa vodilo, kako opravljaš delo.« Kako je vse dogajanje ob epidemiji koronavirusa zaznamovalo vaš šport? »Ta sezona je bila res posebna za ves športni svet. Res je čudno, ko so tekme brez gledalcev. V celotni sezoni smo opravili

storjene čim manj škode. Ne ukvarjaš se več samo s športom in svojim delom. Toda korona ni prizanesla nikomur in se je pač bilo treba prilagoditi situaciji.« Slovenska javnost vedno veliko pričakuje od slovenskih športnikov, predvsem smučarskih skakalcev. Tudi mediji znamo biti včasih neizprosni. Vemo, da negativne novice na žalost večkrat odmevajo bolj kot vrhunski rezultati. Kako se vi soočate s tem pritiskom, če ga sploh dojemate na tak način? »Jaz zmeraj pravim, da dokler

Ste si glede na naporno sezono že uspeli privoščiti počitek, mogoče tudi kakšne počitnice? »V bistvu sem imel željo, da bi po sezoni takoj začel sestavljati ekipo in program za naslednjo sezono, da v aprilu že vse te stvari uredim, da so potem maja oz. konec aprila, ko začnemo naprej, te stvari urejene. Rad vidim, da je sistem vzpostavljen in si je potem lažje vzeti kakšen dan za počitek. Zato v tem trenutku raje vidim, da se vse te stvari uredijo in bo potem čas za oddih.«

Pot do Mornove zijalke spet povsem uničena Zime in padajoče kamenje so naredili svoje – Občina Šoštanj bo za obnovo dela poti letos namenila 6.000 evrov Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Svetnik Sveta Občine Šoštanj Peter Radoja si je dobri dve leti prizadeval zagotoviti proračunska sredstva za obnovo dostopa do naravne vrednote Mornove zijalke. Zijalka leži v soteski Hudega potoka na zelo težko dostopnem mestu med Florjanom in Belimi Vodami v katastrski občini Topolšica. Leta 2007 se je nekaj društev iz občine Šoštanj lotilo obnove takrat skoraj neprehodne poti v strmem skalnem pobočju, ki vodi v jamo. Na pobudo in v organizaciji Turistično olepševalnega društva so donatorji darovali macesnov les, ki je bil potreben za izdelavo stopnic in ograje, razširili so dostop (ponekod iz nekaj deset centimetrov na več kot en meter), Občina Šoštanj pa je prispevala sredstva za izdelavo vsebinskih tabel, ki so jih postavili na primernih mestih ob poti. Leta za tem pa je pot zaradi strmega skalnega terena ter zimskih zmrzali zopet povsem uničena.

ŠPORT, REKREACIJA

15. aprila 2021

Na Občini so Radojevim prizadevanjem prisluhnili ter v proračun za obnovo poti v prvi fazi letos namenili 6.000 evrov. To naj bi zadostovalo za zamenjavo mostu čez Hudi potok ter obnovo spodnjega dela poti. Za naslednje leto pa se z različnimi izvajalci že dogovarjajo o postavitvi zaščitnih napenjalnih mrež, ki bi zadrževale padajoče kamenje in tako obvarovale obiskovalce. Temu naj bi sledila obnova zgornjega dela dostopa, ki je vklesan v skoraj navpično skalo pod jamo. »Zijalka sama pa je v zelo dobrem stanju in v njej ni potrebe po obnovitvenih delih. Zadostne so tudi table s podatki o jami ter življenju v njej,« pravi Radoja. Po najdbah naravoslovca, arheologa, geologa ter paleontologa profesorja Srečka Brodarja so se v jami izmenoma naseljevali ljudje in živali že vse od ledene dobe naprej. V njej so našli tudi ostanke prebivališča, ki je stalo na 383 lesenih kolih. Iz železnodobnega ali celo rimskega časa sta bila v jami najdena dva človeška skeleta, pokopana v različnih

Kamenje, ponekod skale, velike tudi kubični meter.

časovnih obdobjih, ter še nekaj pomembnih artefaktov. Jama ima poleg legende o Žal ženah, ki so prebivale blizu, izredno zgodovinsko vrednost. Zanimiv je tudi dostop do zijalke. Po prenovi bo postal ponos vseh, ki si za to prizadevajo. 🔲

Pot je ponekod povsem uničena. Letos bodo zamenjali most čez Hudi potok in uredili spodnji del poti.

V Šoštanju lani registriranih šest novih jam Topolšica – Jamarji Šaleškega jamarskega kluba Podlasica iz Topolšice so lani registrirali kar 39 novih jam, od tega šest v občini Šoštanj: Izvir v Ravnah, Lokoviški prepih, Trojni skozenjc v Penku, Teo-Kai zijalko, Tilnov meander in Čipsovo jamo. S tem so topolški jamarji občino Šoštanj po številu jam postavili na drugo mesto med vsemi štajerskimi občinami, skupaj jih imajo registriranih več kot 90. Na prvem mestu po številu regi🔲 mkp striranih jam na Štajerskem je občina Luče.

Kako pa bi ocenili razvoj športa, tudi smučarsko skakalnega v Šaleški dolini, je okolje dovolj spodbudno? »Velenje na splošno deluje kot urejeno mesto in spodbudno okolje za vse. Mislim, da če imaš urejeno mesto, imaš lahko tudi dobre pogoje za razvoj športa. Mislim, da se v Velenju na športnem področju in tudi sistematično dela dobro. Če pa pogledam moj šport, pa mislim, da je tudi Smučarsko skakalni klub začel zelo dobro delati. Dobil sem občutek, da novo vodstvo dela bolj sistematično in dolgoročno, da želijo vzpostaviti neko bazo tekmovalcev, iz tega pa se potem rodijo novi šampioni. To je po mojem mnenju prava smer. Pomembno je, da imajo željo in cilj in ni treba prehitevati dogodkov, saj se slej ko prej, če ustvarjaš dobro bazo, pokažejo tudi rezultati. Mislim, da morajo samo nadaljevati v tem ritmu.« Vem, da ste že dolgo naokrog, pa se še vedno počutite povezani s svojim domačim krajem? »Še vedno se počutim povezan z Velenjem. Sicer že nekaj časa živim v Kranju, zaradi kariere in sedaj službe, ampak rad pridem nazaj v Velenje, ker čutim povezanost, tudi, če se nekaj časa ne vrnem. Sem pa vedno navdušen, ko se vrnem, saj vedno kaj novega zgradijo in posodobijo. Vedno se rad pošalim, o, spet so nekaj novega zgradili, in že zaradi tega mi je Velenje všeč, ker je moderno mesto, ker se konstantno razvija in raste ter je lahko Mestna občina Velenje na splošno zgled vsem ostalim občinam v Sloveniji.« 🔲

Urška Kljajič

Postaje Bicy tarče vandalizma Velenje se lahko pohvali z enim najsodobnejših sistemov izposoje koles, ki je občanom na voljo brezplačno. Pozimi so sistem temeljito prenovili in ga dopolnili z dodatnimi kolesi, med njimi je tudi 70 električnih. V zadnjem času pa pristojni žal opažajo vse več vandalizma. Občane zato prosijo, naj, če takšna dejanja opazijo, to sporočijo na dežurno telefonsko številko Zavoda za turizem Šaleške doline 080 1961 oziroma podajo prijavo na Policijsko postajo Velenje, na telefonsko številko 89 86 100. Nekaj povzročiteljev nastale škode je Zavod za turizem Šaleške doline že prijavil, saj so na izposojevalnih postajah in kolesih opazili vidne poškodbe. Od 30. marca so zabeležili 17 poškodb na stebričkih, 6 poškodb na kolesih in eno odtujeno kolo. 🔲

radio velenje com

Naš čas, 15. 4. 2021, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA

15. aprila 2021

Lani uspešnejši v primerjavi z letom prej

da se vzgoja mladih začne doma in ne v šoli ter na ulici.«

Zaposleni na Policijski postaji Mozirje lani obravnavali manj prometnih nesreč, a precej več kršitev javnega reda in mira – Storili bodo vse, da bi se občani počutili varne Tatjana Podgoršek

Policijska postaja Mozirje je s 508 kvadratnimi kilometri druga oziroma tretja največja policijska postaja glede na velikost območja, ki ga pokriva s svojo dejavnostjo. So bila zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja covid-19 poročila o opravljenem delu v letu 2020 manj obsežna kot predhodno leto? »Epidemija in z njo povezani ukrepi so vplivali na naše delo, kar se odraža tudi v statističnih podatkih. Sicer pa smo policisti naše policijske postaje lani največ aktivnosti namenili zagotavljanju visoke stopnje varnosti vseh prebivalcev in njihovega premoženja na našem območju. Med njihovim izvajanjem pa smo stremeli k temu, da so policisti naloge izvajali strokovno, zakonito in taktno,« je odgovoril na zastavljeno vprašanje komandir omenjene postaje Vili Bezjak.

Lani 59, leto prej 71 prometnih nesreč

Na področju prometne varnosti so lani zabeležili ugodnejše kazalce kot leta 2019. Obravna-

prometne varnosti uspešnejše, razloge za to pa lahko pripisujemo tudi naši preventivni dejavnosti, izvajanju poostrenega nadzora ter ugotavljanju glavnih vzrokov za prometne nesreče.«

Manj kaznivih dejanj

V primerjavi z letom 2019 so lani obravnavali tudi manj kaznivih dejanj. Državnemu tožilstvu so poslali kazenske ovadbe in poročila o njihovi dopolnitvi

❱

Največ aktivnosti namenili varnosti prebivalcev in njihovega premoženja.

Vili Bezjak: »24 ur izvajamo vse tiste policijske naloge, s katerimi varujemo življenja ljudi, skrbimo za njihovo osebno varnost in varnost premoženja.«

vali so 59 prometnih nesreč (leto prej 71), v katerih je življenje izgubila ena oseba, dve sta bili huje telesno poškodovani (leto prej 9), 24 pa lažje poškodovanih (leta 2019 41). Še vedno je bila med vzroki za prometne nesreč hitrost. Sicer pa so lani zabeleži-

li 1988 kršitev cestnoprometnih predpisov (leto prej 2047). Preizkus alkoholiziranosti so opravili pri 2665 voznikih, od tega jih je 79 (leto prej 103) vozilo pod vplivom alkohola. Izrekli so še 562 opozoril, leto prej 530. » Lansko leto je bilo na področju

POLICIJSKA kronika Pazite na šolarje Otroci se spet vračajo v šolske klopi. Vse voznike zato policisti opozarjajo, naj bodo pri šolah in na mestih, kjer lahko pričakujejo otroke, še posebej pozorni. Zmanjšajte hitrost, ne uporabljajte mobilnih telefonov med vožnjo in bodite pozorni na dogajanje na cesti. Pričakujte nepričakovano in za volan ne sedajte razburjeni, utrujeni in pod vplivom kakršnih koli substanc, ki vplivajo na vašo zbranost. Policisti bodo v teh dneh poostreno izvajali kontrole psihofizičnega stanja voznikov in bodo še bolj strogi, do kršiteljev povratnikov in tistih, ki radi vozite hitreje.

Ogoljufali so ju za 3000 evrov Velenje, 9. aprila – Na policijsko postajo Velenje sta prišla mož in njegova žena, ki sta prijavila, da sta se s tremi osebami dogovorila za prodajo traktorja in kombajna, ti pa so ju ogoljufali tako, da so jima s prikazovanjem neresničnih okoliščin vzeli 3000 evrov gotovine. Policija je kmalu po prijavi pridržala enega od goljufov, kmalu za tem pa še enega. Po opravljenih preiskavah in zbranih obvestilih bo na tožilstvo poslana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije.

Prehitra kolesarka Šoštanj, 9. aprila – Iz Zdravstvenega doma Velenje so policiste obvestili, da so oskrbeli ob-

čanko, ki je padla s kolesom in se poškodovala. Zaradi neprilagojene hitrosti bo prekrškovni organ odločal o višini globe za prekršek.

Požar zaradi napake na električni napeljavi Velenje, 9. aprila – Malo po 21. uri so policisti v Vinski Gori ugotavljali, zakaj je prišlo do požara v kurilnici. Ugotovili so, da je bila kriva napaka na električni napeljavi na grelniku vode v kurilnici. Za požar so poskrbeli gasilci, nastalo pa je za okoli 5.000 evrov škode.

Našel več granat Velenje, 10. aprila – Na OKC je poklical občan, ki je povedal, da mu je neznanec pripeljal več granat, ki jih je našel pri pospravljanju stare hiše. Granate je predal zbiratelju starega orožja, ta pa jih je odnesel v gozd. Ko so policisti ugotovili, da gre za več granat z vžigalniki, so kraj zavarovali do prihoda strokovnjakov, ki so usposobljeni za ravnanje z nevarnimi predmeti te vrste. Policisti so ocenili, da gre za sum storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, saj bi tisti, ki je granate našel, moral te pustiti pri miru in takoj obvestiti policijo oziroma poklicati na številko 112. Zato opozarjajo, naj vsi, ki imate opravka s predmeti, ki bi lahko bili nevarni, te pustite pri miru in o tem takoj obvestite policijo ali pa pokličete na številko 112.

Iz POLICISTOVE beležke Napadla ga je občanka Velenje, 8. aprila – Starejša občanka je napadla prijavitelja, ker ji ni bilo všeč, da se je z avtomobilom vozil po njeni soseski. Policisti so napadalki izdali plačilni nalog zaradi kršitve določil Zakona o varstvu javnega reda in miru.

Pijan razgrajal Velenje, 8. aprila – Nekaj pred triindvajseto uro je na policijo poklical varnostnik iz Gorenja, kjer so imeli težave z delavcem, ki je v službi razgrajal pijan. Ker se je to dogajalo na delovnem mestu in so za vse poskrbeli varnostniki, ki so zaposlenega odstranili z delovnega mesta, so policisti dogodek le zabeležili.

Na prijavitelja vpil sosed Velenje, 9. aprila – Prijavitelj je poklical na velenjsko policijsko postajo in prijavil soseda, ki je prejšnji dan vpil nanj. Policisti so napisali izjavo prijavitelja, vse skupaj pa bodo predali prekrškovnemu organu.

Ukradla kavo Velenje, 9. aprila – Nekaj minut pred poldnevom je varnostnik iz trgovine na Štrbenkovi ulici v Velenju policijo obvestil o tatvini. Policisti so ugotovili, da je bila pri tatvini kave zalotena stranka, ki jo je varnostnik na kraju zadržal do prihoda policije. Sledi kazenska ovadba.

Grozila sta mu soseda Velenje, 9. aprila – Občan je prijavil, da sta mu soseda grozila, da ga bosta ponoči zaklala. Policisti so zbrali vsa obvestila in bodo s kazensko ovadbo o kaznivem dejanju grožnje obvestili državno tožilstvo.

Dvakrat prepoved približevanja Velenje, 11. aprila - Ukrep prepovedi približevanja so policisti izrekli sinu, ki se je grdo vedel do svoje mame, in partnerju, ki je bil nasilen do svoje partnerice.

Tudi kolesarji previdno Celje, Velenje – V prometu je sedaj že tudi vse več kolesarjev, nekaj jih je bilo že udeleženih v prometnih nesrečah. Kolesarji so v najhujših prometnih nesrečah v več kot polovici primerov tudi povzročitelji nesreče. Prometne nesreče najpogosteje povzročijo zaradi nepravilne strani in smeri vožnje (vozijo preblizu roba vozišča ali celo po nasprotni polovici), kar je pogosto povezano tudi z vožnjo pod vplivom alkohola, neupoštevanjem pravil o prednosti (največkrat na križiščih, saj pozabljajo, da tamkajšnji »stop« znak ali znak »križišče s prednostno cesto«

zaradi 106 kaznivih dejanj, leto prej 137. Kar za polovico manj so v primerjalnem obdobju (lani 13, leto prej 27) zabeležili različnih nasilnih kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. V 6 primerih je šlo za nasilje v družini (leto prej 14), v 5 primerih (leta 2019 v 13) za

Po sporu odšel od doma

velja tudi zanje, ne le za voznike motornih vozil), pogosto pa tudi hitrosti ne prilagodijo stanju in lastnostim ceste, še posebej na posameznih odsekih cest z večjim naklonom, ugotavljajo na Policijski upravi Celje. Kolesarji so v cestnem prometu manj varni kot drugi udeleženci. Predvsem so slabše vidni, njihova vidnost pa je obratno sorazmerna s hitrostjo vožnje – hitrejši so, slabše so opazni. Zato, kolesarji, vozite previdno in skrbite za lastno varnost, dodajajo. 🔲

mkp

Velenje, 12. aprila – Nekaj pred 10. uro je občanka prijavila, da pogreša moža, s katerim sta se prejšnji dan sprla, in je odšel od doma. Po enournem iskanju so policisti moža našli, mu nudili prvo pomoč, potem pa so ga oskrbeli reševalci. O dogajanju bodo obvestili državnega tožilca.

Dva poskusa vloma Velenje, 12. aprila – Policisti so obravnavali poskusa vloma v čebelnjak in brunarico.

Kraja hlodovine Florjan, 12. aprila – Neznani storilec je ukradel hlodovino, prav tako neznani storilec pa električno kolo iz sistema Bicy Mestne občine Velenje.

zanemarjenje mladoletne osebe in surovo ravnanje, v enem primeru pa za odvzem mladoletne osebe (leto prej takega primera niso obravnavali). Ukrep prepoved približevanja so izrekli v 6 primerih (leto prej v 12).

Problematika z opojnimi substancami res še ni skrb vzbujajoča, vendar …

Že vrsto let zaznavajo težave s prepovedanimi drogami in drugimi opojnimi substancami, predvsem pri mladih. »Statistično te težave na našem območju niso zaskrbljujoče, saj smo obravnavali le 4 kazniva dejanja in odkrili 9 prekrškov po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. A si pri tem ne smemo zatiskati oči, saj se zelo pogosto v ozadju skrivajo druga kazniva dejanja, kot so poškodovanje tuje lastnine, nasilje nad dijaki, izsiljevanje in vandalizem, ki je na našem območju pogost pojav. Vsi primeri dokazujejo, da je odvisnost od alkohola in drog med mladimi v Zgornji Savinjski dolini še kako prisotna. Predvsem pa se je treba zavedati,

353 kršitev javnega reda in mira

Glede na to, da lani veselic in drugih javnih prireditev praktično ni bilo, bi lahko nepoznavalci dela policistov sklepali, da na področju kršenja javnega reda in mira dela niso imeli. »To ne drži. Nasprotno,« je dejal Bezjak in pojasnil, da so na njihovem območju lani obravnavali 353 primerov kršitev na tem področju, leto prej le 129. V 74 je šlo za kršitev Zakona o javnem redu in miru (leto prej 64), 279 (leta 2019 64) pa je bilo kršitev drugih predpisov (Zakonov o nalezljivih boleznih, o javnem zbiranju, o nalogah in pooblastilih policije, o zaščiti živali …). Na vprašanje, kaj ga ob nadaljevanju ukrepov epidemije kot komandirja (to nalogo opravlja 15 let) najbolj skrbi, je Vili Bezjak odgovoril: »Glede na to, da epidemija traja več kot leto dni, smo na naši policijski postaji že zelo utečeni in kljub povečanemu obsegu del vse aktivnosti redno izvajamo. Ves čas je in bo tudi v prihodnje naše delo na terenu. Vsekakor si želimo, da epidemija čim prej mine in da se življenje vrne v stare tirnice. Do takrat pa bomo storili vse, da se bodo občani na našem območju počutili varne.« 🔲

Velenjska policista občanu rešila življenje Velenje, 13. aprila – Velenjski policisti so bili okoli desetih dopoldne obveščeni o pogrešanem 60-letnem občanu. Takoj po obvestilu so začeli iskanje. V iskalni akciji so sodelovali še policisti Postaje prometne policije Celje ter vodnika službenih psov. Policist Policijske postaje Velenje je pri pregledovanju gozdne poti na vzpetini proti cerkvi sv. Jakoba zaznal zdrs s poti v previsno steno, tam pa je v prepadu opazil negibnega moškega. Policist se v prostem času ukvarja s športnim plezanjem in se je po steni spustil do moškega, ki je bil v izjemno slabem stanju. Zaradi večje rane na zapestju je izgubil veliko krvi. Policist je nemudoma slekel del svoje uniforme ter s pomočjo palice in uniforme naredil kompresijsko obvezo in s tem preprečil nadaljnjo izgubo krvi. Moškemu je preverjal srčni utrip, ki je bil izjemno šibak, in ga s pogovorom ohranjal pri zavesti do prihoda reševalcev, ki jih je do poškodovanega usmeril drugi policist. Reševalci in policisti so poškodovanega po težko dostopnem terenu odnesli najprej do gasilcev, ki so prav tako prišli na kraj, nato pa so ga s skupnimi močmi odnesli do reševalnega vozila. 🔲

V naši okolici hlačajo medvedi Policisti in lovci so bili prejšnje dni obveščeni o gibanju več medvedov v našem bližnjem okolju. Na območju Radeč je medved v kokošnjaku pokončal in odnesel nekaj kokoši. Predstavniki Lovske družine Radeče medvedjo družino na tem območju spremljajo že nekaj časa, v sodelovanju s policisti pa na njeno prisotnost opozarjajo tudi občane in pohodnike. Medveda je sprehajalka opazila tudi na pešpoti ob Savinji na območju Petrovč. Najmanj dva medveda se od konca marca gibljeta tudi na Koroškem. Lovci iz Slovenj Gradca so potrdili, da sta na območju med Slovenj Gradcem in Uršljo goro trenutno kar dva kosmatinca, ocenjujejo pa, da je tretji medved na Peci. Kljub temu da je možnost srečanja z medvedom majhna, naj se na omenjenih območjih pohodniki čim manj zadržujejo, če pa že, naj bodo glasni, naj se med sabo pogovarjajo in s tem medveda opozorijo na svojo prisotnost. Medved se bo praviloma umaknil. Problem na sprehajalnih poteh lahko predstavljajo psi, ki niso na povodcu in napadejo medveda, ker želijo zaščititi lastnika. Pes se zapodi proti medvedu, medved pa se bo branil. Pes se bo prestrašil ali umaknil in pritekel nazaj k lastniku. Medved bo šel za njim in v tem primeru lahko napade tudi lastnika. Pse tudi zato imejte na povodcih. 🔲

Naš čas, 15. 4. 2021, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

15. aprila 2021

Začetna priprava je za varno vožnjo zelo pomembna Nanjo se pred vsako novo motoristično sezono pripravijo tudi policisti motoristi Milena Krstič - Planinc

Velenje, Celje – Sončni, topli in vedno daljši dnevi na ceste privabljajo tudi vse več motoristov. Ceste pa so še vedno polne zimskih pasti – mrežnih razpok, udarnih jam, peska, pa tudi telesna pripravljenost motoristov je po zimski sezoni občutno slabša. Ob vsakem začetku motoristične sezone se nanjo pripravijo tudi policisti motoristi. »Najprej s spretnostno vožnjo na poligonu, kjer se naučimo obvladovati motorno kolo

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Naredili ste po svoje, čeprav so vam vsi, ki vas imajo iskreno radi, to odsvetovali. Sedaj boste vi tisti, ki boste morali tiho prenašati, kar ste si sami skuhali. Dobra stran tega bo, da boste končno spregledali, kdo vam hoče slabo in kdo dobro. Prijatelju, ki vas še nikoli ni pustil na cedilu, ustrezite le, če vas bo prosil za pomoč. Čeprav veste, da je v krizi, mu ne skušajte pomagati sami od sebe. Tako vaša kot njegova situacija sta občutljivi, zato bi lahko marsikdo mešanje v tuje življenje razumel povsem narobe. Denarja ne zapravljajte nepremišljeno, ampak ga prihranite za tiste dni, ko ga boste bolj potrebovali. Žal so že na obzorju.

Na začetek motoristične sezone se pripravijo tudi policisti – skupina prometnih policistov se iz Velenja odpravlja na kondicijsko vožnjo.

s pospeševanjem in zaviranjem, potem pa z relacijsko kondicijsko vožnjo. Program, ki ga izvajamo policisti, da lahko varneje vozimo v cestnem prometu, priporočam vsem motoristom,« pravi komandir Postaje prometne policije Celje v Velenju Vinko Mlakar. Pri tem poudarja, da je prvi pogoj za brezhibno in varno vožnjo tehnično brezhiben motor. »Motoristom svetujem, da najprej dobro pregledajo svoje motorno kolo in ugotovijo, v kakšnem stanju je, preverijo naj pnevmatike, svetlobne naprave, smerokaze … Pozorni

Uničujejo prireditveni prostor

Bik, 21. 4. – 21. 5.

morajo biti tudi na to, če so vse stvari dobro pritrjene, da ne bi med vožnjo karkoli padlo z motorja. Obvladovanja motorja naj se potem najprej lotijo na poligonu in šele za tem postopno začnejo novo motoristično sezono v prometu.« Ljubiteljev motornih koles je vsako leto več, na žalost pa s tem narašča tudi število prometnih nesreč. Zato na agenciji za varnost prometa na začetku motoristične sezone opozarjajo: »Uživati je dovoljeno, a 🔲 uživajte odgovorno.«

Škodo še ocenjujejo

Velenje – Veliko Velenjčanov (pa tudi obiskovalcev) je z navdušenjem sprejelo nov prireditveni prostor, kjer se radi sprehajajo in tudi že težko čakajo čase, ko se bo tam kaj dogajalo. Vsi pa žal ne razmišljajo tako in tudi na tem območju uničujejo javno lastnino. Poškodba, ki jo vidimo na sliki, je gotovo rezultat naveličanosti takšnih. Velika škoda je, če se skupni vložek vseh občanov uničuje na takšen način, denar pa se namesto v boljši družbeni standard vlaga v odpravljanje posledic vandalizma. 🔲

Foto jš

Turn pri Velenju – Kmetijska zadruga Šaleška dolina sadje prideluje na 18 hektarjev velikih površinah na Turnu pri Velenju, od tega so 4 hektarji ekoloških sadovnjakov. Direktor zadruge Ivan Drev je povedal, da so nizke temperature v noči iz ponedeljka na torek prejšnji teden kljub nekaterim tehnološkim ukrepom povzročile veliko škode. »Na napovedano pozebo smo se pripravili tako, da smo v času pred njo sadno drevje dvakrat poškropili s fitofarmacevtskimi pripravki, zato morda škoda ne bo tako obsežna kot na Dolenjskem in Štajerskem, a bo za nas kljub vsemu velika. Natančnejši podatki bodo znani v roku 10 dni.« Je pa že jasno, da pridelka sliv, češenj, hrušk, breskev in tudi nekaterih vrst jabolk ne bo, dodaja. Pri tistih vrstah jabolk, ki se še niso povsem razcvetele, pa ostaja nekaj upanja na kakšen sadež. Po Drevovih besedah ukrep oroševanja sadnega drevja proti pozebi v njihovem sadovnjaku zaradi prevelikih potreb po vodi praktično ni mogoč. 🔲

Center za brezdomce bolj zaseden

🔲

Skozi tančice ženskega pogleda

Pogosta tema zadnjih let med ženskami je čas zase. Kako si ga vzeti in si to predvsem dovoliti. Ni mi prijetno, ko omenjam, da si moramo čas zase dovoliti, a ugotavljam, da tako nekako pravzaprav pri ženski gre. Želja po času zase je ena, vzeti si čas za to, pa povsem druga zgodba. Nekako globalno smo si to zakomplicirale, saj nam predhodnice verjetno niso bile vzgled pri tem, zelo dobro so nam pa pokazale, kako poskrbeti za dom in družino. Vse drugo damo na prvo mesto, čas zase pa prelagamo na drug termin. Verjetno mi bo še lep čas neznanka, zakaj to, verjetno podzavestno, počnemo, a se veselim tega raziskovanja, saj sama ves čas padam v isti začaran krog.

Kaj pa nam čas zase pravzaprav lahko prinese? Takole sem zapisala nekaj dni nazaj na družbenem omrežju: »Da lahko zbistriš misli, je dovolj že samo nekaj trenutkov tišine, da se lahko slišiš, le nekaj trenutkov miru, da si lahko ti, nekaj časa zase. Vse to pa se skriva v odločitvi in kotičku v naravi, ki da, kar potrebuješ. Če pa je ob tebi še dober prijatelj, imaš podporo na kvadrat.« Prejšnji teden pošljem sporočilo prijateljici, ali bi šli enkrat v naslednjih dneh na sprehod. Dogovoriva se za soboto ob 10. uri. Ko sva se srečali, sva obe z zavedanjem, da gre za poseben dogodek, planili v smeh ter rekli, da je treba ta dan zapisati v koledar in ob tem nazdraviti s šampanjcem. Zakaj poseben dan? Mamici v soboto dopoldne sami na sprehodu. Da gre za nek nenavaden pojav, so nama dajali vedeti tudi mimoidoči, ki so naju poznali. Nihče

ni rekel: »Zdravo, kako sta?« »Vesela sem, da te vidim,« »Kako ti gre …« Vsak je najprej vprašal: »Ja, kje pa imata otroke?« Seveda se je v vprašanju skrival ton začudenja. Na ta račun sva se pošteno smejali ves čas sprehoda, hkrati pa tudi razmišljali, zakaj je to v sodobnem svetu nekaj tako zelo nenavadnega. Ob tej temi bi se verjetno porajalo ogromno različnih mnenj, kar je tudi prav – eni bi se strinjali, mogoče bi kdo menil, da samo »jamramo« in da to le ni tako zakomplicirana situacija. Pomembno pa je, da se vsak zaveda, da gre za zelo aktualno temo, ki v teh časih prinaša dodatne obremenitve in ob tem stiske ter tako velikokrat utišane želje in potrebe. Bodimo pozorni nase in na druge, izbirajmo besede, ponudimo razumevanje in podporo. Naj prvi termin ne postane vedno drugi. 🔲

Želeli si boste eno, počeli pa nekaj čisto drugega. Vse zato, ker si boste želeli spet občutiti, kako je, ko ste ljubljeni. Skoraj vse boste naredili narobe, le to, da boste partnerja poskušali presenečati, vam bo dobro uspevalo. Ne bo mu čisto jasno, kaj se dogaja z vami, a nekaj presenečenj bo tudi zanj prijetnih. Ob tem vam bo počasi postajalo jasno, kje delate največje napake. Od tu naprej ne boste znali najti prave poti. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate, pri tem pa bodite povsem iskreni, saj vam sicer lahko da napačne nasvete. Težav z denarjem in zdravjem v naslednjih dneh ne boste imeli. To boste znali ceniti.

Dvojčka, 22. 5. – 21. 6.

Dobro obdobje je pred vami, na vaše počutje ne bodo vplivali ne vreme in ne zapleti, ki jih bodo povzročali ukrepi. Preprosto boste prekipevali od energije, dobre volje bo več kot slabe. Čim pogosteje se odpravite v naravo in premislite o vsem, kar se vam dogaja zadnje čase. Ob tem se zavedajte, da ste zadnje čase preveč občutljivi, kar vas lahko hitro popelje v nerealne vode in prevelika pričakovanja. Optimizem vam bo sicer prinesel nekaj lepih trenutkov, a vseeno boste kmalu padli na trdna tla. In takrat bo bolelo. Ne preostane vam nič drugega, kot da greste naprej. Že v nekaj dneh boste vedeli, ali ste na pravi poti.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Znašli se boste na razpotju. Če bi bili časi drugačni, bi že vedeli, kako naprej. V sedanjih negotovih časih pa odločitev ne bo lahka. Življenje vas je naučilo, da je prav, da na prvo mesto postavite sebe. Vendar pa tokrat tega ne boste mogli upoštevati, vaše odločitve bodo tokrat sprejete v dobro in korist drugih. Ne bo vam vseeno, a jasno vam bo, da ste se odločili prav. Odločitev pa se bo žal odrazila na vaših prihodkih. Zato ne zapravljajte preveč, saj se vam zna zgoditi, da boste kmalu brez prihrankov. Investicija, ki k sreči ni nujna, bo verjetno morala malo počakati. Nič pa ne bo čakalo vaše zdravje, zato poskrbite za bolj zdravo prehrano in več gibanja.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Vzemite se v roke. Kar nekaj življenjskih navad se je nabralo, ki vam načenjajo zdravje, zato ste se že začeli zavedati, da bi jih morali prekiniti. Nimate pa še odgovora, kako se tega lotiti, saj boste imeli težke, napete dneve, v katerih ne boste našli energije za spremembe. Stres bo vplival tudi na vaš ljubezenski odnos, zato si vzemite čas za partnerja, čas samo za vaju. V drugi polovici aprila se boste nekoliko umirili, zato se boste lažje posvetili tudi svojim napakam. Bodite potrpežljivi in ne silite z glavo skozi zid. Telo vam bo samo povedalo, kaj mu godi in kaj ne. Partner pa vas bo podpiral bolj kot doslej, kar vam bo godilo.

Devica, 24. 8. – 22. 9.

Skoraj vsi bodo že pozabili, kaj se vam je dogajalo v preteklih tednih, vi pa seveda ne boste. Vsakokrat, ko boste zaslutili, da bi lahko bilo kaj narobe, se vam bodo mračne misli kar same prikradle v glavo. Zato je prav, da se še bolj zaposlite, če se le da s stvarmi, ki vas razveseljujejo. Pri tem pa pazite, da ne boste pretiravali. Saj veste, kakšni ste. Mimogrede vas zanese in ne znate več uživati v majhnih stvareh, ampak hočete več in več. Partner bo imel oči le za vas. Vi pa boste rahlo v dvomih, saj se bo obnašal drugače kot sicer. Podvomili boste v njegovo iskrenost. Žal se bo izkazalo, da imate prav.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Znašli se boste v središču pozornosti, kar vas bo najprej zelo jezilo, že v nekaj dneh pa vam bo vseeno. Iskali boste svoj mir, družba vam ne bo godila, zato je tudi ne boste pogrešali. Tudi glede denarja ne boste imeli nobenih težav. Končno boste zadovoljni s tem, kar imate, saj ste spoznali, da je veliko bolj pomembno vaše zdravje. Zato boste, da se razveselite, v naslednjih dneh kupili tisto, kar si že dolgo želite. Vreme bo še spremenljivo, zato pazite, da se ne prehladite. Ne, ni vse koronavirus, a za vas je lahko trenutno zelo naporen že navaden prehlad. Prijateljica vam bo odprla oči in dala zeleno luč za dejanje, s katerim ste dolgo odlašali.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Velenje – Lani je bil velenjski center za brezdomne bolj zaseden kot običajno. Sprejeli so 21 različnih uporabnikov, kar je 30 odstotkov več kot leto prej. 10 oseb je prvič iskalo pomoč, med njimi je polovica brez doma ostala zaradi izrečenega ukrepa prepovedi približevanja. Center za brezdomne je lani v povprečju gostil 10 uporabnikov mesečno, starih od 22 do 66 let, vsi pa so moški. Sicer lahko Hiša sprejme 12 oseb.

Drug termin

Renata P. Knez (Društvo SŽM)

Pregled trenutnih finančnih zmožnosti vam bo povzročil precej skrbi. Niste se še navadili, da mesečno dobite manj, kot ste bili vajeni, zato svojih navad še niste uspeli prilagoditi skromnejšim prihodkom. Še huje bo, ko vas bo nekdo od vaših najbližjih prosil, da mu pomagate prav na finančnem področju. Zaradi ponosa mu ne boste priznali, da nimate več toliko, kot ste imeli, ampak boste preprosto odprli denarnico. Morali se boste bolj prilagoditi novi realnosti, saj trenutno preveč zapravljate za nesmiselne stvari. Zdravje vam ne bo delalo težav, kar vam bo tudi najbolj pomembno. Še naprej bodite previdni.

Strelec, 23. 11. – 22. 12.

Na čustvenem področju se vam obeta zelo zanimiv dogodek, če ga boste le znali izkoristiti. Neka oseba bo namreč vrgla oči prav na vas. Od vaše želje po spremembi in tudi samozavesti bo odvisno, kako se bodo zadeve odvijale. Če boste imeli dovolj poguma, se lahko iz flirtanja razvije več kot le to. Če ne, pa vam bo že to, da vas še opazijo in da ste nekomu zanimivi, pobožalo dušo. To bo v vas prebudilo novo kreativnost. Lotili se boste projekta, v katerem boste zelo uživali. Kot kaže, pa ga boste lahko tudi dobro prodali, če se boste le potrudili. Tokrat se boste, saj vam gre že krepko na živce, da se že eno leto nič ne premakne z mrtve točke.

Kozorog, 23. 12. – 20. 1.

Letos ne boste ušli pomladanski utrujenosti. Ta vas bo zajela takoj, ko bo slabo vreme, ki bo spet pokvarilo aprilske dni, minilo. Telo vam bo vsak dan sporočalo, da je skrajni čas, da se ustavite in več časa posvetite sebi in svojemu zdravju. Dobro je, da se zavedate, da živite precej stresno življenje. Zato ste na dobri poti k izhodu iz trenutne situacije, ki se vleče kot jara kača. Vaše misli bodo pogosto pri nekom, ki je trenutno za vas nedosegljiv. Ker vi nimate kaj izgubiti, nasprotna stran pa, je tisto, kar potrebujete, pogum, da stopite iz okvirov vsakdanjika. Ne bo ga lahko zbrati, a ko ga boste, boste veliko lažje zadihali.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Pred vami je nekaj precej nemirnih aprilskih dni. Čeprav ste bili prepričani, da bo vaša ljubezenska sreča trajala večno, ne da bi za to storili kaj posebnega, se bodo stvari zaostrile. Veliko boste razmišljali o svojih čustvih do partnerja, pri tem pa boste znali biti tudi samokritični. Čeprav veste, da dobite nazaj toliko, kot dajete, zadnje čase vi še dajete, partner pa nič. Priznajte si, da se zelo čudno obnaša. Ljubosumje bo najslabša možna rešitev, zato se ga nikar ne poslužujte. Bolje bo, če se končno odločite za iskren pogovor, pa četudi boste vi govorili več, ker partner ne bo pripravljen priznati, da je karkoli narobe. Dokažite mu, da bi znali živeti tudi brez njega. Morda ga bo to postavilo na realna tla in bo končno dal vse karte na mizo.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Čeprav ste po naravi precej prilagodljivi, boste v drugi polovici aprila tako naveličani, da se ne boste več pripravljeni prilagoditi čisto vsemu. Predvsem pa ne boste več pripravljeni delati več kot drugi. To boste jasno in glasno povedali, a žal bo odziv bolj negativen kot pozitiven. Pazite na svoje zdravje, saj bo dogajanje oslabilo vaš imunski sistem. Moči vas zapuščajo, kar že občutite. Zato bolj skrbno načrtujte delovne obveznosti za prihodnje dni, saj bo sicer najbolj trpelo vaše družinsko življenje. Partner nima več veliko živcev za to, da bi vam čisto vse odpustil. Predvsem pa ni več pripravljen prenašati vaše slabe volje.

Naš čas, 15. 4. 2021, barve: barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Petek, 16. aprila

Četrtek, 15. aprila 17. januarja

06.20 07.00 10.10 10.50 11.25 12.00 13.00 13.35 14.40 15.05 15.40 16.05 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 01.10 01.35 02.05 03.00

04.00 11.25 14.10 15.15 16.10 17.55 20.00 20.55 22.50 23.30 00.05 00.40

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 12.10 13.10 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.50 23.45 00.40 01.35 02.05

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.40 18.50 18.55 19.20 19.20 19.55 20.00 21.10 21.15 21.20 21.55 22.00 23.15 23.45

Kultura, Odmevi Dobro jutro Naravni parki Slovenije, dok. odd. Vrtičkarji, slov. nad. , 2. sezona Vem!, kviz Moje mnenje Prvi dnevnik, Šport, Vreme Severna obzorja (IV.), am. nad., 4. sezona Slovenci v Italiji Brez meja - Hatartalan Z kot Zofka, odd. za otroke Sobotni krompir Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost: Naš voh, odd. o znanosti Na kratko, Futurologija Dinotačke, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Anatomija izdajstva, češka nad. Ugriznimo znanost: Naš voh, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Dobro jutro Anka Tasmanka, dok. odd. Profil V petek zvečer Tisti, ki je zgradil šolo portret, učitelja, etnologa in politika Grenki sadeži Evrope, nemška dok. odd. Nogomet - evropska liga, Roma : Ajax, četrtfinale, povratna tekma, prenos iz Rima Ambienti Nogomet - evropska liga, vrhunci povratnih četrtfinalnih tekem Slovenska jazz scena: 19. Jazz Cerkno Videotrak

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro 10.10 Ugriznimo znanost: Naš voh, odd. o znanosti 10.55 Vrtičkarji, slov. nad., 2. sezona 11.30 Vem!, kviz 12.00 Globus, Točka preloma 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Severna obzorja (IV.), am. nad., 4. sezona 14.40 Prisluhnimo tišini: Vplivi hrupa na človeka, izob. odd. 15.10 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. 15.50 Danin dinosvet, kan. nan. 16.15 Osvežilna fronta, Možgani, odd. za mladostnike 16.40 Infodrom, tednik za mlade 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Slovenski magazin 17.55 Duhovni utrip, Onkraj materialističnega prepričanja 18.10 Bacek Jon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 V petek zvečer 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.10 Kinoteka: Moja noč pri Maud, francoski film 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.25 Napovedujemo

04.00 10.05 12.50 13.30 14.10 15.30 16.30 20.05 22.15 23.05 23.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Luna Petunijaris. Ruby Mavrica, ris. Maša in medved, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Viking Viki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 22. del Usodni diamanti, 1. sez., 23. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 56., 57. del Sveti Maik, 1. sez., 2. del TV prodaja Vrtičkanje Zdravo, Tereza! Policijska družina, 9. sez., 13. del Sveti Maik, 1. sez., 3. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 24. del Usodni diamanti, 1. sez., 25. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 34. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 14. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 6. del Slepa pega, 4. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

01.35

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. odd. Aktualno: O Nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Srečna hiška, gledališka predstava Vrtca Velenje Iz našega arhiva: Lahko noč, otroci! Izgubljena slonica Spoznajmo jih ... Tija Kovač, klarinet, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, oddaja o narodno-zabavni glasbi 13 Regionalne novice, inf. prog. Spoznajmo jih ... Tija Kovač, klarinet, GŠ Velenje Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 1. del Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

02.55 03.25

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 12.10 13.10 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.25 22.55 23.00 01.15

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.25 22.30 22.35 23.25 23.55

Info kanal Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd. Na vrtu, izob. odd. Kustosova soba Igor Zabel: kako narediti umetnost vidno?, dok. film Teater glasbe, dok. film o Iztoku Mlakarju Nogomet - državno prvenstvo, Aluminij : Maribor, 28. kolo, prenos iz Kidričevega Vsi vedo, koprodukcijski film Zadnja beseda! Apokalipsa - neskončna vojna: Vrnitev v pekel, dok. ser. Nogomet - državno prvenstvo, Aluminij : Maribor, 28. kolo, posnetek iz Ljubljane Videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Luna Petunijaris. Ruby Mavrica, ris. Maša in medved, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Viking Viki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 24. del Usodni diamanti, 1. sez., 25. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 58., 59. del Sveti Maik, 1. sez., 3. del TV prodaja Vrtičkanje Zdravo, Tereza! Policijska družina, 9. sez., 14. del Sveti Maik, 1. sez., 4. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 26. del Usodni diamanti, 1. sez., 27. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 35. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Jezne in zaljubljene, am. film Skrivnostno življenje Marilyn Monroe, ameriški film, 1/2 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. odd. Izbrano iz arhiva: Odprta tema, Zasvojenost, 2008 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Miš Maš, oddaja za otroke Spoznajmo jih ... Tinkara Krt, Maja Kedačič, klavir, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva, Popotniške razglednice: Kitajska, 2005 Regionalne novice, inf. prog. Izbrano iz arhiva: Pop corn: 6pack Čukur, Game Over, 2002 Spoznajmo jih ... Tinkara Krt, Maja Kedačič, klavir, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

15. 15. aprila aprila 2021 2021

Sobota, 17. aprila

06.10 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.20 08.45 09.15 09.55 10.00 10.40 10.55 11.35 12.40 13.00 13.25 14.05 14.55 15.55 16.30 17.00 17.20 17.45 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 21.25 22.25 22.50 00.30 00.55 01.50

04.00 07.00 09.00 11.30 12.35 13.40 16.10 17.20 20.05 22.05 23.05 00.40 01.35 03.05

Kultura, Odmevi To sem jaz, Freya Milan, risanka Malčki, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Rija in Krokodil, risanka Kalimero, risanka Žanov svet, risanka Nejko, risanka Z kot Zofka, odd. za otroke Studio Kriškraš, odd. za otroke Buck, belgijska nad. Sobotni krompir Športniki, risanka Male sive celice: OŠ Križevci in OŠ Frana Roša Celje Infodrom, tednik za mlade Holly Hobbie, kanadska nad. Tarča NaGlas! Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. Podjetno naprej: Mesi, visokotehnološko podjetje Voda neznana znanka, dok. odd. Slovenski vodni krog, dok. odd. Na vrtu, izob. odd. Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda! Ozare Vrtne prigode, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja? Hudičeve igre (I.), am.-it. nad. Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Utoya, 22. julija, norveški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Najboljše jutro Spomini, Tine Tomazin, 1. del Vrtičkarji, slov. nad., 2. sezona Nepoškodovane, dok. film Andrej Šifrer: 40 let norosti in Moj žulj, koncert Ptice jezer, njihova vrnitev, dok. film Rokomet (Ž): kvalifikacije za SP 2021 - Slovenija : Islandija, prenos iz Ljubljane Ljubezen na prvo bolezen, am. f. Zvezdana Vlado Kreslin - Pojezije, koncert Videotrak Rokomet (Ž): kvalifikacije za SP 2021 - Slovenija : Islandija, posnetek Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.15 08.30 08.45 09.15 09.35 10.00 10.15 11.50 12.45 13.00 15.25 15.40 16.55 17.55 18.25 18.50 18.55 20.00 21.00 21.30 23.25 01.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, risanka Leo in Tig, risanka Wissper – šepetalka živalim, ris. Tri mucke, risanka Kravica Liska, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Robojajčki, risanka Moj mali poni, risanka Peter Pan, risanka Power Players junaki, risanka Čebelica Maja, sinh. film Posel mojega življenja, am. ser. Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Delovna akcija Preverjeno Nasmeh zdravju Dom in vrt 24UR vreme 24UR Sanjski moški Vrtnice in vino Vse moje bivše, ameriški film Večna najstnica, ameriški film Skrivnostno življenje Marilyn Monroe, ameriški film, 2/2 03.00 Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.40 10.40 12.10 12.35 13.20 14.35 15.30 16.00 17.30 17.40 17.55 18.00 18.35 18.45 18.50 19.10 19.20 19.55 20.00 20.30 20.35 22.05 23.00

23.35 00.05

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš Maš, oddaja za otroke Poslanska pisarna: dr. Milan Brglez, poslanec Evropskega parlamenta, SD/S&D Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Izbrano iz arhiva: Informativni program 1 Izbrano iz arhiva: Lučka v očeh, 1. del dobrodelnega koncerta, Šentjur 2002 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Aleš Jakopič, harmonika, GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Srečna hiška, gledališka predstava Vrtca Velenje Iz našega arhiva: Lahko noč, otroci! Izgubljena slonica Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Darja Ovčjak, orgle, GŠ Velenje Dotiki gora: Olševa Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2841. VTV magazin, reg. inf. odd. Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Žuža Bajželj, harmonika, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva, Robert Goter Show z gosti, 2007, 1. del koncerta Izbrano iz arhiva, Popotniške razglednice: Kitajska Izbrano iz arhiva, Mali koncert iz GŠ Velenje: koncert komornega orkestra študentov akademije za glasbo, 1996, 1. del Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Nedelja, 18. aprila

07.00 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.20 08.35 08.45 08.50 09.00 09.10 09.20 09.35 10.00 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 14.50 15.30 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 20.00 21.20 22.10 22.35 23.30 23.40 00.05 01.00

Milan, risanka Tinka in Žverca, risanka Niko, risanka Malčki, risanka Mucika, risanka Ezopovo gledališče, risanka Svetovalka Hana, risanka Pujsa Pepa, risanka Mali Timotej, risanka Sovice, risanka Knjiga o džungli, risanka Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Dinotačke, risanka Nejko, risanka Vrtne prigode, risanka Bacek Jon, risanka Danin dinosvet, kanadska nan. Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice Ozare Obzorja duha: Pripadaj, išči in se odloči Ljudje in zemlja, izob. odd. #Zelena generacija: Eduard Prvi dnevnik, Šport, Vreme V petek zvečer Na lepše Oscar je kriv za vse, fr. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Šola za pošasti, risanka Frfra in Cufek, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Genialna prijateljica (II.), it. nad. Intervju Poročila, Šport, Vreme Jaz sem za nič, dok. film Za lahko noč: J. Strauss ml., Na lepi modri Donavi Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 05.55 Videotrak 06.40 Duhovni utrip: Onkraj materialističnega prepričanja 06.55 Koda 07.25 Ugriznimo znanost, Naš voh, odd. o znanosti 07.50 Glasbena matineja: Le plesat me pelji! 2018, posnetek iz Žalca 09.30 Vrtičkarji, slov. nad., 2. sezona 11.15 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, potopis 12.25 Ambienti 13.15 Raj 89, latvijski film 14.50 Šola po domače, hrv. dok. film 16.00 Odraščanje v digitalni dobi, francoska dok. odd. 17.25 Rokomet - liga NLB, Koper : Celje P. L., 23. kolo, prenos iz Kopra 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dinastije: Levi, kopr. dok. ser. 20.55 Rockfield - studio na kmetiji, britanski dok. film 22.30 Vikend paket 23.50 Zvezdana 00.40 Kaj dogaja?

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.15 08.30 08.45 09.15 09.35 09.50 10.45 11.40 12.40 12.55 14.40 14.55 16.40 17.30 18.00 18.50 18.55 20.00 21.10 21.40 22.30 00.45 02.25

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.20 12.50 13.40

16.55 17.30 17.55 18.00 18.15 18.30 18.35 19.35 19.55 20.00 21.10 21.15 22.45

23.05 23.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, risanka Leo in Tig, risanka Wissper – šepetalka živalim, ris. Tri mucke, risanka Kravica Liska, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Robojajčki, risanka Moj mali poni, risanka Power Players junaki, risanka Ljubezen po domače Ljubezen po domače Pavza! Vaše zdravje, naša skrb Skrivnostno življenje Marilyn Monroe, ameriški film, 1/2 Vaše zdravje, naša skrb Skrivnostno življenje Marilyn Monroe, ameriški film, 2/2 Takle mamo, 1. sez., 15. del Zadovoljna Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Sanjski moški Vrtnice in vino Mali šef Slovenije Ne brez moje hčere, am. film Mladostna napaka, kan. film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš Maš, oddaja za otroke 2840. VTV magazin, reg. inf. odd. Vrtnarski kotiček 2841. VTV magazin, reg. inf. odd. Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Kaj pomeni predčasno slovo od premoga za slovensko energetiko in šaleško socialo, posnetek okrogle mize Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo ROBO TV 14 Iz našega arhiva: Trije medvedi, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Tija Kovač, klarinet, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Odprta tema, Zasvojenost, 2008 Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, oddaja o narodno-zabavni glasbi 13 Spoznajmo jih ... Tinkara Krt, Maja Kedačič, klavir, GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 Izbrano iz arhiva, Mali koncert iz GŠ Velenje: koncert komornega orkestra študentov akademije za glasbo, 1996, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Ponedeljek, 19. aprila

06.30 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro 10.05 Obzorja duha: Pripadaj, išči in se odloči 11.00 Vrtičkarji, slov. nad., 2. sezona 11.30 Vem!, kviz 12.05 Intervju 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Severna obzorja (IV.), am. nad. 14.40 S-prehodi: Čezmejno zborovsko delovanje v pandemičnem obdobju 15.30 Dober dan, Koroška 16.00 TV-izložba 16.15 Milan, risanka 16.20 Šola za pošasti, risanka 16.25 Studio Kriškraš, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Podjetno naprej 18.00 Nejko, risanka 18.10 Simon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Opus, Rodbina Ipavec 23.30 Nova evropska pesmarica, Beethoven 2020, evrovizijska glasbena koprodukcija 23.35 Simfonični orkester RTV Slovenija, Stefan Milenković in Mihail Agafita 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.55 Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.45 Dobro jutro 13.30 Prisluhnimo tišini, Naj živi ljubezen, izob. odd. 14.00 Avstralija na slovenski način, potopis 14.50 Na lepše 15.30 Zadnja beseda! 16.40 Ljudje in zemlja, izob. odd. 17.30 #Zelena generacija, Eduard 17.55 Neskončne širine, dok. film 20.00 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, potopis 20.55 Dediščina Evrope: De Gaulle, fr. film 22.45 Podjetno naprej 23.15 Zmaj, kratki igrani film AGRFT 23.35 Rokomet - liga NLB, Koper : Celje P. L., 23. kolo, posnetek iz Kopra 01.00 Videotrak 02.05 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 12.10 13.05 13.20 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.30 00.25 01.20 01.50

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 13.45 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 21.40 21.45 22.30 22.35 23.25 23.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Luna Petunija, risanka Ruby Mavrica, risanka Maša in medved, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Viking Viki, risanka Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 26. del Usodni diamanti, 1. sez., 27. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 60., 61. del Sveti Maik, 1. sez., 4. del TV prodaja Preverjeno Šverc komerc, 2. sez., 51. del Sveti Maik, 1. sez., 5. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 28. del Usodni diamanti, 1. sez., 29. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 36. del Šverc komerc, 2. sez., 52. del 24UR zvečer Takle mamo, 1. sez., 16. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 7. del Slepa pega, 4. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. odd. 2841. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Izbrano iz arhiva: Informativni program 32 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 2. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Doroteja Meh, orgle, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje Regionalne novice, inf. prog. Izbrano iz arhiva: Informativni program 33 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Doroteja Meh, orgle, GŠ Velenje Izbrano iz arhiva: Ištar Antares, Človek iz vesolja, 1995 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Torek, 20. aprila

06.20 07.00 10.05 10.55 11.25 11.55 13.00 13.35 14.40 15.10 16.00 16.10 16.15 17.00 17.25 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 01.45 02.10 03.05

04.00 10.30 11.40 14.20 14.45 15.30 16.40 17.50 20.00 21.00 22.45 23.10 00.55 01.55

Kultura, Odmevi Dobro jutro Opus, Rodbina Ipavec Vrtičkarji, slov. nad., 2. sezona Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Severna obzorja (IV.), am. nad. Duhovni utrip: Onkraj materialističnega prepričanja Kanape - Kanape, odd. za mlade Milan, risanka Nejko, risanka Buck, belgijska otroška nad. Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Kalimero, risanka Bacek Jon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Bolnišnica dobre karme (II.), brit. nad., 2. sezona Rešeni pred izumrtjem, dok. odd. Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini, Tine Tomazin, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Dobro jutro Slovenski magazin Kaj dogaja? Med spoloma, dok. film Joker, kviz Hitlerjeva biblija, dok. film Japonska: domnevno kriv?, francoska dok. odd. Igram, sem, koprodukcijski film NaGlas! Rockfield - studio na kmetiji, britanski dok. film Videotrak Info kanal

Sreda, 21. aprila

06.20 07.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.35 14.30 15.05 15.20 15.40 16.10 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.50 00.30 00.55 01.50

04.00 08.30 09.25 10.00 11.10 13.50 14.40 16.30 19.50 20.30 21.35 23.20 00.20 02.00 03.00

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 12.10 13.10 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.35 01.30 02.00

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 13.40 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 20.30 20.45 21.05 22.35 22.40 22.45 23.35 0.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Luna Petunija, risanka Ruby Mavrica, risanka Maša in medved, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Viking Viki, risanka Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 28. del Usodni diamanti, 1. sez., 29. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 62., 63. del Sveti Maik, 1. sez., 5. del TV prodaja Vrtičkanje Zdravo, Tereza! Šverc komerc, 2. sez., 52. del Sveti Maik, 1. sez., 6. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 30. del Usodni diamanti, 1. sez., 31. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 37. del Šverc komerc, 2. sez., 53. del Preverjeno 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 6. sez., 8. del Slepa pega, 4. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. odd. Župan z vami: Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Izbrano iz arhiva: Informativni program 33 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Informativni program 34 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Jakob Rušnik, harmonika, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2842. VTV magazin, reg. inf. odd. Aktualno: Psoriatična bolezen Dotiki gora: Olševa Izbrano iz arhiva, Robert Goter Show z gosti, 2007, 1. del koncerta Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Jakob Rušnik, harmonika, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.40 07.55 08.10 09.05 10.10 12.10 13.10 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.20 01.50

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.25 11.50 12.20 13.10 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.20 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 20.55 21.00 22.15 22.20 22.25 23.15 23.45

Kultura, Odmevi Dobro jutro Koda Vrtičkarji, slov. nad., 2. sezona Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Severna obzorja (IV.), am. nad. Osmi dan TV-izložba Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Male sive celice: OŠ Križevci in OŠ Frana Roša Celje Poročila ob petih, Šport, Vreme Naravni parki Slovenije, dok. odd. Filmski poklic, Producent Slastne medvedje zgodbe, ris. Slastni medvedji recepti, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Ko me ne bo več, izraelski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet Naravni parki Slovenije, dok. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Kanape - Kanape, odd. za mlade Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice Dobro jutro Ambienti Vikend paket Nogomet - državno prvenstvo, Olimpija : Koper, 29. kolo, prenos iz Ljubljane Žrebanje Lota Moje mnenje Rokomet (Ž): kvalifikacije za SP 2021 - Islandija : Slovenija, prenos iz Reykjavika Ku'damm 56, nemška nad. Nogomet - državno prvenstvo, Olimpija : Koper, 29. kolo, posnetek iz Ljubljane Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Luna Petunija, risanka Ruby Mavrica, risanka Maša in medved, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Viking Viki, risanka Vaše zdravje, naša skrb Usodni diamanti, 1. sez., 30. del Usodni diamanti, 1. sez., 31. del Dekle z imenom Feriha, 1. sez., 64., 65. del Sveti Maik, 1. sez., 6. del TV prodaja Vrtičkanje Zdravo, Tereza! Šverc komerc, 2. sez., 53. del Sveti Maik, 1. sez., 7. del 24UR popoldne Usodni diamanti, 1. sez., 32. del Usodni diamanti, 1. sez., 33. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 3. sez., 38. del Šverc komerc, 2. sez., 54. del 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 15. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 9. del Slepa pega, 4. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. odd. 2842. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Izbrano iz arhiva: Informativni program 34 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. ROBO TV 15 Iz našega arhiva: Začarana Ela, gledališka predstava Vrtca Velenje, 2011 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Ajša Pavšek, tolkala, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Ustvarjalno o ustvarjalnosti, gost Goran Horvat, 2008 Regionalne novice, inf. prog. Izbrano iz arhiva: Pop corn: Šank Rock, 2003 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Ajša Pavšek, tolkala, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Naš čas, 15. 4. 2021, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE, POGOVOR

15. aprila 2021

»Tu stojim in drugače ne morem« POPIT BARBARA: Poklon Himalaji

od – odrasli 821-94 – Spomini

Dva popotnika v družbi legendarnega alpinista (Viki Grošelj) in zagretih pohodnikov v deželi, ki te pričaka s kulturnim šokom na eni ter nepopisno lepoto in mirom na drugi strani. Njihova skupna točka je ljubezen do gora. Dežela, ki te najprej šokira, potem odbija, nato pa neizmerno privlači, tako kot gore, ki so gospodarice tega dela sveta. S posebno energijo prežeta dežela, kjer sanje lahko postanejo resničnost. Zatorej poklon Himalaji, ki te s svojo neverjetno energijo privlači, odvrne ali pa sprejme v svoje domovanje. Povzeto po založbi 5KA.

Pesem sodobnega mornarja je stripovska priredba klasične romantične pesnitve Samuela Taylorja Coleridgea, aktualizirana za čase okoljske krize. V njej se v mejah fantastičnega in nezavednega potapljamo v nenavadno peripetijo, o kateri stari mornar pripoveduje naključnemu svatu. Hayesova aktualizacija že v izhodišču ubere drugačno pot, kajti za mornarjevega sogovornika postavi ločenca, in s tem napove zgodbo o razkroju in razvezi. To je seveda razveza človeka in narave ter ekološki, a hkrati tudi moralni razkroj. Ko naključni mornar, ki se na ocean odpravi v želji po hitrem zaslužku, po inerciji ustreli albatrosa, se namreč nad posadko zgrne prekletstvo človeškega odnosa do narave, ki dobiva demonično, na trenutke psihedelično in odrešiteljsko podobo. Povzeto po založbi V.B.Z.

POLES ROK: 110-krat o Šoštanju v enem odstavku od – odrasli 94".../..." – Splošna zgodovina

od – odrasli 084.11 – Stripi

Šoštanj letos praznuje 110 let, odkar je postal mesto. Njegova daljša (vendarle ne samo stoletna) zgodovina je ob tej priložnosti predstavljena v novi knjižici z naslovom Stodesetkrat o Šoštanju v enem odstavku. Z dopolnjeno in popravljeno izdajo knjige izpred petih let se šoštanjska občina tokrat predstavlja z izborom 110-tih ključnih identifikacijskih elementov zahodnega dela Šaleške doline, ki so prostor sooblikovali v preteklosti, nekateri pa so tudi del sedanjosti. V knjižici žepne velikosti so kratka besedila (dobesedno odstavki, kot jih napoveduje že sam naslov) ter živopisne ilustracije, ki bodo pritegnile tako otroke kot odrasle. Vir: www.sostanj.si 🔲

Kdaj • Kje • Kaj ne-dogodek Festivala Velenje ob polletnem zaprtju kulturnih ustanov

VELENJE 8.30

Spletni dogodek Društva NOVUS Znati reči NE, predavanje 8.30 Spletni dogodek Društva NOVUS Srečna družina – Smo to mi?, delavnica 19.00 Spletni filmski dogodek Festivala in Kina Velenje Sin, drama; ob 21. uri bo pogovor režiserke Ines Tanović in Gorana Vojnovića

Petek, 16. 4. 9.00

Spletni dogodek Društva NOVUS Kdo koga vzgaja: otroci nas ali mi njih?, delavnica 11.55 Pred Domom kulture Velenje Naslednjih 14 dni bo ključnih,

Lunine mene

20. aprila, ob 8:59, prvi krajec

co verskih izročil, domnevnih dogem in apostolsko nasledstvo ter razkrinkal zlorabe, ki jih je cerkveno vodstvo v tistem času prebrisano koristilo za molzenje denarja od naivnih praznovernih podložnikov. Dominikanec Tetzel je s svojo druščino prodajal odpustke za žive in mrtve z geslom 'ko zlatnik pade v škrinjo, rajna duša iz vic v nebesa odleti!' Šlo je za popačen evangelij, ki ga je Luther ostro obsodil! Lahko te njegove misli strnete v nekaj stavkov? Lahko jih strnem v štiri najpomembnejše točke: Lažnemu evan-

visoko temperaturo. Naslednja tri leta sem se šolal v malem semenišču laičnih Usmiljenih bratov a Romano, v kraju Bassano del Grappa, ki je bilo prizorišče bojev 1. svetovne vojne. Po 12-mesečnem noviciatu sem položil začasne redovniške zaobljube po Avguštinovem meniškem pravilniku, 10 let pozneje pa še večne. Starša in župniki so ves čas pihali na dušo meni in predstojnikom, naj grem za duhovnika, ti pa so me napotili na teološke študije. V strahu pred vojaščino sem zaprosil in dobil pogojni politični azil, potem pa odslužil 15-mesečni vojaški rok.

Sobota, 17. 4. x

Dom kulture Velenje, stranski stekleni vitrini nasproti galerije Haiga – podobe haikuja, razstava natečaja Festivala Velenje ob svetovnem dnevu haikuja Spletni dogodek Festivala Velenje Majhno težavo imam, nagradna spletna lutkovna predstava Gledališča Fru-Fru za mlajše abonente Festivala Velenje

Torek, 20. 4. x

Pri Domu kulture Velenje Bilo je aprila …, razstava Festivala Velenje o velikanih nekih davnih aprilov

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek BIO TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA; od 8.00 do 16.00 • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si, kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Da, bilo je to spomladi, pred šestdesetimi leti, ko sem v šoli prvič slišal za hrabrega meniha po imenu Martin Luther. Kot sin dolenjskega kmeta sem bil drugič pri očetovem švicarskem kolegu kmetijske prakse, ki sta jo skupaj začela pri Hofru v Basellandu. Po mojem polletnem »najstniškem pripravništvu« sta se dogovorila, da grem tja za leto dni v spremstvu mlajšega brata, potem pa se je moje bivanje podaljšalo na tri leta. Dve leti sva obiskovala lokalno osnovno šolo, od pomladi do pomladi, potem pa sosednjo, zahtevnejšo – Bezirgschule. Na šolskem urniku sva izpustila en predmet, in to prikrivala, dokler nista skrbnika tega odkrila. Tako sva se naslednjič morala udeležiti reformacijskega verouka skupaj z ostalimi sošolci, ki so naju pozorno opazovali. Kmalu je mojo pozornost pritegnilo ime Martin Luther – besedi, ki sta pri nas doma na kmetiji zveneli kot kletvica. In kaj vas je pri tem tako pritegnilo? Veroučitelj nas je popeljal štiri stoletja in pol nazaj, v nemško mesto Worms, kamor so na državni zbor poklicali avguštinskega meniha, ki ga je papež Leon X. izključil iz cerkve. Zboru nemških stanov je predsedoval mladi cesar Karel V., ki naj bi zaslišal in obsodil nepokornega redovnika, podobno kot sto let prej kralj Sigismund češkega reformatorja Jana Husa (pri čemer je prelomil obljubo o zaščiti). To bi mladi katoliški monarh gladko tudi storil, če ga ne bi zadržal nemški volilni knez Friderik Modri Saški, ki mu je cesar dolgoval kronanje, in je leta 1502 ustanovil Wittenberško univerzo. Omenjeno zasedanje bi po pomenu in veljavi danes lahko primerjali z zasedanjem parlamenta EU. Čemu taka gonja mogočnikov Svetega rimskega cesarstva in papeškega imperija proti avguštinskemu menihu? Sin podjetnega rudarja, preprosti 37-letni mož z začetniško pravno izobrazbo in dokaj dobro filozofsko podlago ter z biblično-teološkimi izkušnjami, je s svojimi vprašanji (95 tez) postavil na glavo vso cerkveno ureditev. S štirimi univerzalnimi ključi (sola scriptura, sola gratia, sola fide, solus Kristus) se je dokopal do bistvenih krščanskih vrednot ter z njimi spodkopal kopi-

In kaj ima Martin Luther z vami in predvsem z nami, Slovenci 21. stoletja? Brez njega bi jaz še danes verjetno živel v nekem samostanu. Brez njega zelo verjetno ne bi imeli niti Primoža Trubarja niti Jurija Dalmatina, niti Krelja niti Bohoriča in ne bi govorili slovensko v samostojni Sloveniji. Še naprej bi ostajali v mračnem srednjem veku ali pa sploh ne bi obstajali. Vse naše kraje bi poturčili Turki ali pa germanizirali drugi narodi. Verska izkušnja bi bila mistična, sakralni objekti bi bili malikovalska svetišča. Vendarle imamo Svetopisemsko družbo Slovenije, ki deluje interdenominacijsko. Sam Bog je izšolal Martina Luthra v puščavi samostana, kot nekoč Mojzesa v Madianski puščavi. Luther je odkril izhod iz srednjeveške babilonske sužnosti, kot nekoč Mojzes za Izraelce iz egiptovske. Kaj pomeni njegov neomajen nastop na zaslišanju državnega zbora v Wormsu pred 500 leti?

Ste se s protestantizmom srečali že kot mlad mož?

HAYES NICK: Pesem sodobnega mornarja

Četrtek, 15. 4.

Letos mineva 500 let od znamenitega dogodka, prihoda Martina Luthra na Državni zbor v Wormsu, na proces, kjer naj bi se pod kraljem Karlom V. in papeževimi odposlanci odpovedal svojim teološkim tezam. Državni zbor lahko po pomenu primerjamo z zasedanjem parlamenta EU v Strasburgu. 16. aprila bo 500. obletnica Lutrovega prihoda na Državni zbor, kjer se je zagovarjal dvakrat. Najprej 17. in 18. 4. pred zborom, nato pa še 23. in 24. 4. pred ožjo komisijo. V spomin na ta pomembni dogodek v zgodovini reformacije smo se pogovarjali z Janezom Borsejem, upokojenim pastoralnim delavecem pri Krščanski adventistični cerkvi v Republiki Sloveniji, ki živi v Letušu. Skozi njegova premišljanja in njegovo življenjsko zgodbo smo skušali nekoliko osvetliti vlogo reformacije, ki je posledično oblikovala tudi vsa naslednja obdobja in naše sedanje življenje.

geliju je Martin Luther energično oporekal na temelju Biblije, Božje besede. Njegov ugovor lahko povzamemo v nekaj točkah. Jezus Kristus je s svojo krvjo vse ljudi odkupil od greha in smrti, kazni Božjega zakona ter po svoji milosti odpušča vsakemu, ki se kesa in veruje vanj. Sveto pismo nikjer ne omenja vic. Odpustki so krivična simonija (kupoprodaja duhovnih dobrin za denar). Papež lahko osvobaja le od tistih kazni, ki si jih je izmislil sam. Baziliko Sv. Petra v Rimu naj papež gradi z lastnim bogastvom, namesto da pleni nemško plemstvo in ljudstvo. S temi in drugimi trditvami je hitro dobil podporo slednjih, z druge strani pa izzval jezo verskih veljakov. Papež Leon X. je naštel 41 domnevnih zmot in pod grožnjo izključitve zahteval, da se jim v roku 60 dni spokorno javno odpove, česar seveda ni storil. Ste se že takrat zavedali pomena teh besed?

Kratek kronološki pregled burnih dogodkov:

• 3. 1. 1521 je medičejski papež Leon X. izobčil 37-letnega Luthra, ker se mu v 60 dneh ni pokoril, temveč je sežgal njegovo bulo, potem pa še cerkveni kanonski kodeks; • 22. 2. 1521 je bila sprejeta odločitev, da Luthra pokličejo v Worms; • 16. 4. 1521, torej točno pred 500 leti, je Luther prispel v Worms; • 17. in 18. 4. 1521 je potekalo prvo zaslišanje Luthra pred zborom; • 23. in 24. 4. 1521so izpeljali drugo zaslišanje pred ožjo komisijo; • 26. 4. 1521 je Karl V. odpustil Luthra skladno z dano mu imuniteto, Friderik Modri Saški pa je uredil ugrabitev ter ga varno prepeljal v Wartburg. Luter je nadalje deloval v Wartburgu pod psevdonimom Junker Jörg; • 26. 5. 1521 je državni zbor obsodil Luthra v njegovi odsotnosti; • v decembru je Luter naglo obiskal Wittenberg ter začel prevajati Novo zavezo v nemščino; • 1. 3. 1522 se je Luther po enem letu vrnil v Wittenberg, kjer je septembra izdal Novo zavezo v nemškem jeziku.

Seveda moj novi katehet v Švici ni naštel vseh teh podrobnosti, niti se jaz nisem zavedal njihove pomembnosti. Tudi na misel mi tedaj ni prišlo, da bo ta prva reformatorska veroučna ura vplivala na moje življenjske odločitve.

(Bogu kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega).

Tudi vaša življenjska pot je zanimiva.

Kdaj vas je ponovno pritegnilo razmišljanje Martina Luthra?

Kmalu potem naju je z bratom obiskal najin oče ter naju naslednji dve nedelji popeljal s seboj v sosednji katoliški Dottikon k maši, potem pa izginil domov, ne da bi se zaposlil in zaslužil kakšen frank za kmetijske stroje. Tretjo nedeljo sva z bratom poskušala iti sama na skrivaj k maši, a naju je budna krušna mati prestregla in napotil s svojimi otroki vred na domači verouk. Že naslednji teden sem se očetu pritožil in dobil v glavo bumerang. Sporočil je, da pride njegov italijanski prijatelj, ki naju bo odpeljal v italijansko samostansko šolo v Gorico, kar je brat Mario Trampuš tudi storil, kmalu zatem pa umrl. Tu me je dohitelo še materino pismo s sporočilom, da me je kot dojenčka zaobljubila za duhovnika, če preživim uporno

V ateistični Jugo-armiji sem se znova srečal z reformatorjem Luthrom, in sicer najprej v osebah dveh kolegov, potem pa v življenjepisu tega nemškega reformatorja, kakor ga je zapisala E.G. White v knjigi Veliki boj (svetovni bestseler). Občasno sem dobival mesečna pisna duhovna sporočila iz slovenskega samostana, vendar sem raje posegal po Bibliji, nemški Novi zavezi in celotni italijanski. 25. decembra sem sklenil krstno zavezo z Bogom, zaokrožil teološki študij na Adventistični VTŠ Maruševec, kjer mi je poleg izobrazbe Bog podaril še ljubečo ženo Tončko, skrbno vgojiteljico najinih treh otrok. Z njo sem drugo polovico svojega življenja posvetil opravljanju evangeljsko-pastoralnega dela, od Kopra in Jesenic do Murske Sobote.

Prijatelji so odvračali in svarili Luthra pred peklensko silo, ki ga je v Božjem imenu preklela in hotela uničiti z začasnim ognjem, preden bi bil vržen v večni peklenski! A Luther? 'In bocca al Lupo!' 'V žrelo volka!' Neustrašno je branil svobodo vesti, razsvetljene po Svetem pismu in Duhu! Martin Luther se ni uklonil pritiskom, da se odpove: »Tu stojim in drugače ne morem! Bog mi pomagaj!«

In kaj je po 500 letih novega, drugačnega? Izkupiček 50-letnih ekumenskih barantanj je pripeljal do zanikanj reformatorskih dosežkov. S taktičnim prevzemom reformatorske dikcije je Rim v bistvu ostal isti, le z dodatnimi obremenilnimi dogmami, in pretental sogovornike k vrnitvi. Predstavniki razdrobljene reformatorske dediščine po100-letnih ženevskih ekumenskih posvetovanjih množično ubirajo pot prilagajanja in povratka v Rim pod zvenečim, vendar popustljivim geslom 'Od konflikta do skupnosti'. Njih prisrčno in vztrajno spodbujamo k boljši različici: 'Stati in obstati, v čisti veri napredovati'. Luthrov neomajno hraber zagovor pred cerkveno in državno gospodo je botroval, da so 19. 4. 1529 (8 let pozneje) luteranski princi za ceno življenja stali v obrambo svobode vesti in veroizpovedi, ves čas krčevite protireformacije pa še mnogi drugi. Z Božjo besedo prerojeni kristjani so dosegli ideal, ki ga duhovna pisateljica Velikega boja med Kristusom in Satanom, E. G. White, povzema z naslednjimi besedami: 'Svet danes najbolj potrebuje ljudi, ki jih ni mogoče ne kupiti niti prodati, so v globini svoje duše zvesti in pošteni, se greha ne bojijo imenovati s pravim imenom, je njihova vest zvesta dolžnosti kakor magnetna igla polu, in zagovarjajo pravičnost, četudi 🔲 mz bi se zrušilo nebo'. Martin Luther (pravo ime Martin Luder), nemški teolog in bivši avguštinski menih, začetnik reformacije, prevajalec, skladatelj in pesnik; Rojen 10. novembra 1483, Eisleben, Nemčija, umrl 18. februarja 1546, Eisleben, Nemčija. Leta 2017 je minilo 500 let, odkar je Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu nabil 95 tez, letos mineva prav toliko let od njegovega izjemnega zagovora, s katerim je upravičeval svoje reformne zahteve.

Naš čas, 15. 4. 2021, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

15. aprila 2021

Nagradna križanka »Galeb«

RADIO VELENJE Prodajalna Galeb - svet perila Galeb-trade, d. o. o. Tekstilna hiša Velenje Kidričeva 12 (v stari Nami) Tel.: 03/ 587 17 23

www.galeb.si

Nudimo Vam: kopalke perilo nogavice pižame bluze oblačila za prosti čas posteljnino, brisače Od vrhunskih kreacij do cenovno izredno ugodnih modelov. Galeb * Triumph * Lisca * Pounje * Snelly Prijazno vabljeni!

ČETRTEK, 15. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 16. aprila

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 17. aprila

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 26. aprila 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Galeb«. Izžrebali bomo 3 nagrade (3x darilni bon Galeb v vrednosti 20 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Google ponovno krši zasebnost uporabnikov Androida? Google ve o vas skoraj več kot vi sami, saj vaše osebne podatke pridobiva iz vseh mogočih virov. Njegov ključni vir podatkov je spletni iskalnik, ki si “zapisuje” prav vse, kar iščete in pregledujete na spletu. Dodatne zasebne informacije o vas podjetje črpa tudi prek pametnih mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov z operacijskim sistemom Android, in to tudi v primeru, ko

je lokacijska storitev izključena. Neprofitna organizacija za varstvo zasebnosti uporabnikov Noyb je zato vložila pritožbo na francoskega varuha zasebnosti, saj verjame, da podjetje Google krši evropsko zakonodajo glede uporabe »piškotov«. Kršitev naj bi se dogaja na nivoju uporabe tehnologije Android Advertising Identifier (AAID). Podjetje Google dejansko izdela enotno identifikacijsko številko telefona, ki jo uporabnik ne more izbrisati. Čeprav uporabnik identifikacijsko številko telefona lahko ponastavi, to na žalost ne izbriše zgodovine ali pa ustavi oglaševanja preko sledenja gibanju uporabnika. Google se bo po vsej verjetnosti moral za to zago-

varjati pred evropskim sodiščen, saj Evropska unija jemlje zasebnost uporabnikov zelo resno.

Microsoft Edge prehitel Firefox Uporabniki operacijskih sistemov Windows obožujejo spletni brskalnik Edge s pogonom Chromium, ki je iz dneva v dan bolj priljubljen, saj je po deležu uporabnikov prehitel celo nekdaj legendarni brskalnik Firefox. Ta namreč trenutno obvladuje kar 8,03 odstotkov svetovnega trga. Na spletni brskalnik Mozilla Firefox trenutno prisega le 7,95 odstotkov uporabnikov svetovnega spleta. Na prvem mestu med spletnimi brskalniki je Google Chrome. Ta trenutno obvladuje kar 67,14 odstotkov trga. Na drugem mestu najdemo Applov spletni brskalnik Safari. Nanj trenutno prisega okoli 10,11 odstotkov uporabnikov.

NEDELJA, 18. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 19. aprila

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Dijaška oddaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 20. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, SREDA, 21. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Reklamacije Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

www.radiovelenje.com

informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio.velenje@ nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 5. do 11. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 5. do 11. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 5. do 11. aprila (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Ker je zastareli spletni brskalnik Microsoft Edge brez pogona Chromium še vedno nameščen na številnih računalniških sistemih, so se pri računalniškem gigantu že pred časom odločili, da bo s pripravo popravkov za operacijski sitem Windows 10 zastareli spletni brskalnik Edge samodejno odstranjen. To se bo po trenutnih načrtih Microsofta zgodilo 13. aprila letos.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 18.00 Dijaška oddaja (pripravljajo jo dijaki Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 5. do 11. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 15. 4. 2021, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710

dam. Gsm: O41 692 995 ZIMSKE GUME Continental 225/50 R18, 4 kose, ugodno prodam. Gsm: O41 692 995

NUDIM

KUPIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

KUPIM zazidljivo parcelo ali hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča. Gsm: 031 878 200 KUPIM zazidljivo parcelo v centru Velenja oz. največ 2-3 km izven mesta, velikost okrog 1000 m2 ali več in z vso potrebno infrastrukturo. Gsm: O31 837 451

RAZNO DVOBRAZDNI PLUG in voz za konje ali za traktor (dvobrazdni), ugodno prodam. Gsm: 031 539 051. ŽGANJE, silažne bale in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874. ČISTA BUKOVA DRVA, prodam. Možen razred in prevoz. Gsm: 041 786 154 (nč-16) KOCKE SENA, prodam. Gsm: 070 284 419 ali tel. 03 891 12 70 S TROPNI LUČI koziol, grla E27, pro-

od 16. 4. do 22. 4. - 16. aprila 1927 se je v Podkraju pri Velenju rodil slovenski zgodovinar, profesor in muzealec dr. Milan Ževart, ki je umrl v Slovenj Gradcu 24. septembra 2006; - 16. aprila 1944 se je na Muti rodil novinar in literat Hinko Jerčič, doma iz Velenja. Štiriintrideset let je bil novinar podjetja Gorenje ter več let glavni urednik glasila Informator; - nacistični okupator je v skladu s svojim načrtom o priključitvi Spodnje Štajerske k Nemčiji in Hitlerjevim naročilom »Napravite mi to deželo nemško« takoj po okupaciji začel izvajati ostre ponemčevalne ukrepe, med katerimi so bili tudi izgoni Slovencev. Prve aretacije ljudi, predvidenih za izgon, so bile v Šaleški dolini 16. in 17. aprila leta 1941; - 16. aprila 1993 je Velenjčan Matej Krajcer s soplesalko Janjo Lesar na mladinskem svetovnem prvenstvu v športnih

NEPREMIČNINE SOBO ali garsonjero v okolici Velenja ali Šoštanja, najamem. Gsm: 031 776 606.

ŽIVALI KRAVO - brejo, pred porodom, prodam, po izbiri. Gsm: 03 589 32 79

Nagrajenci nagradne križanke Hiška zdravja, objavljene v tedniku Naš čas, 1. aprila 2020 so: • Minka Lepko, Kidričeva 55, 3320 Velenje • Jožica Muren, Tovarniška pot 2 c, 3325 Šoštanj • Neva Trampuš, Šaleška 19, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila s praktično nagrado prejeli po pošti. Rešitev križanke: ZDRAVA JETRA.

radio velenje com

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje Porok in smrti za objavo v preteklem tednu ni bilo.

DEŽURSTVA

OBVESTILO - Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

VETERINARSKA POSTAJA

Dr. Milan Ževart, Danica Ževart in dr. Tone Ferenc (Arhiv Muzeja Velenje)

lenjski župan, pa tudi član in tri leta načelnik šoštanjskega okrajnega zastopa. Velja za pobudnika ustanovitve Šaleške posojilnice in velenjskega Sokolskega društva; - 20. aprila 1981 se je rodila športnica in gledališka ustvarjalka Ajda Valcl. Deluje kot režiserka v različnih gledališčih, pri lutkovnih in radijskih igrah ter gledaliških predstavah, je tudi selektorica in mentorica v okviru Linhartovega srečanja (ljubiteljskih gledaliških skupin); - 20. aprila 2015 je oblikovalka Mateja Krašovec Pogorelčnik za kolekcijo kozarcev na podstavkih iz orehovega lesa in velenjskega ksilita prejela srebrno nagrado za izjemne oblikovalske dosežke ADesign Award. Nagrajeno kolekcijo je predstavila tudi v slovenskem

• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, PREŠERNOVA CESTA 22, 83,6 m2, zgrajeno l. 1974, 4/5 nad., ER: EI v izdelavi. Cena: 106.000 €.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 17. 4. in nedeljo, 18. 4. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 54 85 Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje - Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

plesih v angleškem Blackpoolu postal svetovni prvak v sambi in jiveu; - med prvimi duhovniki v Šaleški dolini, ki so jih aretirali Nemci, je bil 17. aprila 1941 aretiran in pregnan na Hrvaško šmihelski župnik Pavel Gril; - 18. aprila 1988, ko je Velenje obiskal novo izvoljenipredsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik, so delegati velenjske občinske skupščine Draga Šuleka ponovno imenovali za velenjskega župana za obdobje do leta 1990; - 19. aprila 1862 se je v Celju rodil vrsto let nadvse pomemben nadučitelj v Zavodnjah pri Šoštanju Ivan Smolnikar. Umrl je 11. februarja 1936 v Šoštanju; - 19. aprila 1999 je Katarina Srebotnik zmagala na uradnem turnirju združenja teniških profesionalk WTA v portugalskem Estorilu in tako za Mimo Jaušovec postala druga Slovenka, ki jo je to uspelo; - 20. aprila 1910 je v Velenju v devetinpetdesetem letu starosti umrl Vincenc Ježovnik, državni poslanec na Dunaju za okraj Radlje, Gornji Grad, Slovenj Gradec in Šoštanj. Bil je dolgoletni velenjski občinski odbornik, šest let ve-

Do 8 številk zastonj!

POROKE in SMRTI

107,8 MHz ZD VELENJE

OBVEŠČEVALEC

15. aprila 2021

paviljonu na največji svetovni razstavi Expo 2015 v Milanu; - 22. aprila 1994 so v Šmartnem ob Paki proslavili 160. obletnico osnovnega šolstva v kraju, isti dan je takratni direktor velenjskega premogovnika dr. Franc Žerdin svečano odprl prenovljen velenjski mestni stadion. Med uglednimi gosti na prireditvi je bil tudi takratni predsednik mednarodne atletske federacije dr. Primo Nebiolo iz Italije, v teku na 1000 metrov pa je s prvim državnim rekordom na novi stezi zmagala takrat članica AK Velenje Jolanda Steblovnik Čeplak; - 22. aprila 1999 so košarkarji in košarkarice velenjske osnovne šole Livada osvojili prvo mesto v slovenski Šolski košarkarski ligi. 🔲

Damijan Kljajič

Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. • Prodaja, hiša, samostojna: KAVČE, 251 m2, zgrajena l. 1996, 759 m2 zemljišča. ER: EI v izdelavi. Cena: 220.000 €.

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

lokalne novice

www.kp-velenje.si

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALA V SPOMIN

Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi

KRISTINA ZALEZNIK

LUDVIK GOLČMAN 14. 8. 1948 – 1. 4. 2021

iz Šoštanja

1907 – 1991

Bratje in sestre, podajmo si roke in jih sklenimo preko sveta, naš rod človeški bo le rešila bratska ljubezen in dobrota sveta! Dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni.

Živi vsak dan, kakor da je tvoj zadnji. Delaj dobro. Bodi hvaležen za svojo življenje vsako jutro, ko spet odpreš oči. Draga mama, hvaležna sem ti za vse dobro, kar si mi storila. Hčerka Silva

Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je …

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno pisno in ustno sožalje ter prejete darove. Zahvala tudi dekanu Ivanu Napretu za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi najdražji

Naš čas, 15. 4. 2021, barve: CMYK, stran 24

Samotestiranje dijakov se začne v petek V Velenju 36 novih stanovanj, Samotestiranje dijakov s hitrimi testi na okužbo z novim koronavirusom se v šolah začenja jutri, v petek, pred začetkom pouka, nato pa bodo testiranja ponavljali vsak ponedeljek. Učenci zadnje triade osnovnih šol se bodo začeli samotestirati po prvomajskih praznikih. Samotestiranje traja približno 15 minut. Če bo test pozitiven, bodo dijaka oz. učenca osamili, šola pa bo kontaktirala njegove starše, ki se bodo nato obrnili na izbranega zdravnika, da bo uredil testiranje s PCR testom. Učenci z negativnim testom bodo šli k pouku. Če bo PCR test negativen, se bo dijak vrnil k pouku. V nasprotnem primeru bo ostal doma, njegovi sošolci pa pa bodo pri pouku vseeno ostali. Osnovnošolci in mladoletni dijaki bodo potrebovali dovoljenje staršev za izvedbo

zasadili bodo več kot 20 dreves

testiranja. Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar, obstaja tudi možnost, da bo za tiste šolarje in dijake, ki se ne bodo 🔲 mz samotestirali, šola potekala na daljavo.

Med dijaki ŠCV skromno zanimanje za samotestiranje Samotestiranje in neobvezno testiranje naj dijaki opravijo doma – Namen testiranja je ustvariti varno okolje, da bo mogoče pouk do konca šolskega leta izpeljati v čim bolj normalni obliki Ravnatelji osnovnih in srednjih šol so pretekli teden od pristojnega ministrstva prejeli podatke o tem, kako bo videti samotestiranje med dijaki in osnovnošolci zadnjega triletja. Za zdaj je zanimanje med dijaki Šolskega centra Velenje majhno, okrog 25 -odstotno, si pa želijo z možnostjo prostovoljnega samotestiranja na domu omogočiti, da bi na tak način lahko šolanje v razredih ohranili do konca šolskega leta. Direktor Janko Pogorelčnik o samotestiranju na šoli pove, da je ključno zavedanje, da vsi, tako dijaki kot strokovni delavci, v šolo prihajajo zdravi. »Samotestiranje daje možnost, da vsakdo svoje stanje preveri, saj le tako ne bo prihajalo do nepričakovanih pri-

merov okužb in karanten. Namen testiranja pa je predvsem ustvariti varno okolje, da bo mogoče pouk do konca šolskega leta izpeljati v čim bolj normalni obliki,« razloži Pogorelčnik, ki poudari, da na šolskem centru pretiranih odklonilnih mnenj in upora od staršev in dijakov niso bili deležni, prejeli so tudi nekaj pozitivnih. Hkrati spodbujajo ministrstva, naj jasno povedo, kakšni so nameni in pozitivni učinki testiranja, saj se bo

❱

posledično tudi javno mnenje dijakov spremenilo. »Če želimo biti samozaščitni, se moramo zavedati, da lahko samo zdravi prihajamo v šolo. Ne gre za prisilo, bolj za samozaščito,« še pove direktor Šolskega centra Velenje, ki od dijakov, ki se ne bodo samotestirali, pričakuje, da bodo v šolo prihajali zdravi. Dijaki bodo s samotestiranjem začeli v petek, 16. aprila, s prihodnjim tednom pa naj bi testi🔲 jš ranje dokončno zaživelo.

Janko Pogorelčnik: »Gre za neinvazivne postopke samotestiranja. Da pa se ljudi prepriča, je potreben čas. Ne gre za obvezo in prisilo, temveč za zavest, da s samotestiranjem ščitimo sebe in druge.«

Cepili bodo kronične bolnike in kritično infrastrukturo Velenje - V Zdravstvenem domu Velenje, kjer so potem, ko je kar 700 občanov starih med 60 in 64 let odklonilo cepljenje s cepivom AstraZeneca, z NIJZ uskladili nadaljnjo strategijo. K cepljenju zato vabijo kronične bolnike in zaposlene

v kritični infrastrukturi. Poleg tega bodo ta teden cepili še 466 občanov starejših od 70 let z drugim odmerkom cepiva Phizer in 200 občanov s prvim odmerkom. 🔲

Podatki o številu cepljenih v ZD Velenje do 9. aprila Število prebivalcev pod okriljem ZD Velenje

CEPLJENI s 1. odmerkom do 9.4.2021 [1+2+3+4+5]

Podatki za Slovenijo

% zaščitenih s 1. % zaščitenih s 1. odmer- odmerkom v Sloveniji do kom v starostni skupini 9.4.2021*

85+

819

596

72,8

53,0

80-84

1.087

856

78,8

60,8

75-79

1.527

1.128

73,8

55,2

70-74

1.878

1.685

89,7

50,9

65-69

2.946

1.995

67,7

21,0

60-64

3.692

1.608

43,5

24,7

55-59

3.721

465

12,5

14,4

50-54

3.292

293

8,9

11,2

45-49

2.953

257

8,7

9,4

40-44

3.465

209

6,0

7,6

35-39

3.505

151

4,3

6,1

30-34

3.262

2,8

5,2

25-29

2.347

2,0

4,9

do 24

11.014

0,3

3,0

Skupaj

45.510

9.410

20,7

15,0

Velenje – Gradnja stanovanj na lokaciji med Jenkovo in Šercerjevo ulico (zelenica pri Abanki) je stekla. Najprej je bilo treba podreti nekaj dreves, kar je nekatere tamkajšnje prebivalce precej zmotilo, na Mestni občini Velenje pa zagotavljajo, da bo investitor posadil nova, teh bo vsaj 20 (javor, lipa, gaber, bukev …). »V Odloku o Ureditvenem načrtu za centralne predele mesta Velenje (UN) iz leta 1993 sta bila na navedeni lokaciji predvidena dva večstanovanjska objekta. Ker v Velenju že nekaj časa opažamo, da drastično primanjkuje stanovanj za mlade in mlade družine, je Mestna občina Velenje zasebnemu investitorju podala soglasje k izgradnji dveh novih objektov, v okviru katerih

bomo pridobili 36 novih stanovanj. Predvidena etažnost objekta je K+P+3, za nižji objekt pa K+P+2. Arhitektonsko oblikovanje je sodobno, streha je ravna. Barva fasade je na delih, kjer je predvidena kontaktna fasada, svetla, predvidoma pastelno rjavkasto bež, na preostalih delih pa bo iz fasadnih plošč v temnejšem barvnem odtenku, z namenom vizualnega združevanja okenskih odprtin,« pojasnjujejo na Mestni občini Velenje. Oba objekta sta na nivoju kletne etaže povezana v enovit objekt. V kletni etaži bodo parkirišča (25 jih bo, od tega 2 za invalide) in shrambe, v nadzemnih etažah pa 36 stanovanj različnih velikosti. Večji objekt ima dva ločena vhoda, manjši pa

enega. Vsak vhod bo opremljen s stopniščem in dvigalom, ki se ustavi v vsaki etaži. Med objektoma bo na nivoju pritlične etaže javno-zasebni »vrt« s senčnico (pergolo) in klopmi za sedenje. Na južni strani je po skoraj celotni dolžini objekta nad »dvoriščem« predvidena lahka jeklena konstrukcija s popenjalkami, ki ustvarjajo bolj zelen videz objekta. Med cesto in objektom bo pločnik, na meji med cestiščem in pločnikom pa je predviden ozek travnati pas, ki je poglobljen in zasajen z navadno robinjo ali nepravo akacijo (Umbraculifera), skupaj bo tam 21 dreves. 🔲

mz, foto: jš

Radarji na novih lokacijah že merijo Po napovedi Mestne občine Velenje, da bodo nameščene še nove omarice za radarske kamere za merjenje hitrosti vozil v naseljih, je zdaj to že storjeno. Premični radar zdaj »kroti« voznike, ki ne spoštujejo predpisanih omejitev, označenih s prometnimi znaki in tablami naselja (50 km/h). Namešča oz. prestavlja ga pristojna policijska postaja v Velenju. Tako so poleg že omenjenih in domačinom poznanim lokacijam pridružene nove še na cesti med krožiščem pri Skalci do Sela, na Goriški cesti, v Bevčah ter Ložnici v Šentilju. Minulo nedeljo smo preverili delovanje kamere, ki je merila hitrost iz smeri Vinske Gore proti Velenju v kraju Črnova, desno, tik pred semaforiziranim križiščem. Tako, zdaj vemo, pretežko nogo dajmo raje s pedala, jeza ob prejemu globe ali celo izgube točk ne zaležeta. 🔲

Omarica z merilcem hitrosti v križišču v Črnovi v smeri Velenja je v nedeljo utripala z rdečim laserskim žarkom

Jože Miklavc

Od danes naprej gaj znova odprt Mozirje – Od danes (četrtka) naprej je Mozirski gaj znova odprt. Njegova vrata bodo odprta od 9. do 19. ure vse dni v tednu, ne le ob vikendih. Če bodo to dopuščale epidemiološke razmere, bo tako vse do prve polovice oktobra. Upravljalci gaja – člani Ekološkega hortikulturnega društva Mozirje – zagotavljajo, da je park cvetja ob reki Savinji vreden ogleda. Letos načrtujejo štiri razstave, na prvo (razstavo tulipanov) vabijo konec tega meseca. Na 100 cvetličnih gredicah bo v mnogih spomladanskih barvah zacvetelo 200 tisoč tulipanov in 500 tisoč cvetov ostalega spomladanskega cvetja. 🔲