15-2011_avtopriloga by Naš čas, d.o.o.

Naš č as, 14. 4. 2011, barve: CMYK, s tran 1

Spremenljivo oblačno s popoldanskimi plohami bo. Še bo razmeroma hladno.

številka 15

četrtek, 14. aprila 2011

1,50 EVR

»Ne«, ki odmeva Bojana Špegel

V ponedeljek mi je trgovka v večjem marketu zaupala: »Danes je pri nas res pestro, prav vsaka stranka komentira včerajšnji referendum. Služba bo minila, kot bi mignil.« Ja, ponedeljek je bil dan za streznitev za vlado in dan za komentiranje tudi zame presenetljivega zelo visokega nasprotovanja Zakonu o malem delu. Tretjina volilcev, ki je odšla na volišča, je kar z 80-odstotnim odločnim »ne« jasno povedala, da nasprotujejo zakonu, morda pa še bolj vladi, ki vztrajno izgublja podporo. Čeprav je na volišča odšla tretjina volilcev, je tudi to, da dve tretjini tja ni odšla, zelo zgovorno dejstvo. Ljudje imajo vsega dovolj, demokracija pa je na močni preizkušnji.

Tako mislim

Nezaupanje v politiko in njihove odločitve je vsak dan večje. Vse več je tudi civilnih iniciativ, saj so ljudje spoznali moč civilne družbe. Te postajajo vladi zagotovo moteče, sploh ker je dovolj, da se zbere skupina istomislečih, se proglasi za civilno iniciativo ali družbo, ne da bi se uradno registrirala. Mene vse skupaj bolj spominja na združenja sosedov, ki nasprotujejo napovedanim spremembam, pa naj gre za hitro cesto, režim parkiranja ali gradnjo termoelektrarne. Stvari gredo že tako daleč, da civilne iniciative ustanavljajo politiki, ki imajo po definiciji moč, da spreminjajo stvari v družbi. Kje imajo v takem primeru opozicijo, je pravo nagradno vprašanje. To se dogaja prav pri umeščanju hitre ceste na tretji razvojni osi v prostor. Po burnih javnih razpravah, v katerih me je resno zaskrbelo za zdravje kar nekaj nasprotnikov izbrani trasi in umestitvi ceste na delu od Velenja do Slovenj Gradca, sicer razumem, da sta civilno iniciativo »za cesto« ustanovila Srečko Meh in Andreja Katič, ne razumem pa, da je niso ustanovili gospodarstveniki ali pa občani, ki se zavedajo, da smo vsak dan bolj odrezani od sveta. In da ni hitra cesta tista, ki bo v krajih, kjer naj bi tekla, onemogočila življenje in prihodnost »našim otrokom in vnukom«, kot so poudarjali razburjeni nasprotniki ceste, ampak jim bo to onemogočila sedanja slaba cestna povezava. Le kdo od mladih se bo po končanem študiju želel vrniti v Šaleško dolino ali na Koroško, če tu ceste in z njo razvoja ne bo? Podjetja, ki tu še živijo, odhajajo, novih ob taki cesti ne bo. Le poglejte, kako hitro rastejo tovarne ob avtocesti skozi Savinjsko dolino. Cena zemlje ob cesti je skokovito narasla, nepremičnine, tudi individualne hiše, so pridobile ceno. Bližina avtoceste je danes, ko je čas res denar, še kako pomembna. In zato bi pričakovala, da se bo v razprave o hitri cesti vključilo več mladih in manj tistih, ki so že upokojeni ali pa bodo kmalu, dobre ceste povezave pa bodo potrebovali le še tu in tam. Njihova eksistenca bo zagotovljena, aktivne generacije pa se bodo za njo borile iz dneva v dan. V teh dneh lahko pot do Ljubljane po cesti proti Arji vasi zaradi zastojev na slednji traja tudi dve uri in več. Pa čisto malo »flikajo«. Bomo kdaj dočakali, da do prestolnice pridemo v normalnem času? Ali bo tudi to ostalo rezervirano za naše otroke in vnuke?

Pevska pomlad Velenje, 12. aprila – Kot vsako leto so pomladi v pozdrav dva vikenda zapored v Velenju zapeli pevski zbori in vokalne skupine.

Da se za prihodnost zborovskega petja ni bati, pove podatek, da je na območni reviji nastopilo kar 1000 mladih pevcev in več kot 400 odraslih. Zborovsko petje v Šaleški dolini pa ni le množično, ampak tudi kakovostno, saj nekateri zbori segajo v sam državni in svetovni vrh. Pevci predšolske glasbene vzgoje velenjske glasbene šole (na sliki) so bili med nastopom nadvse razigrani. n bš, foto: Ksenija Mikor

Gorenje+ je nova prestižna blagovna znamka Gorenje vse bolj sega v višje cenovne razrede – Že več kot 90 odstotkov proizvodnje prodajo pod lastnimi blagovnimi znamkami Velenje - Gorenje sega vse višje. Pod lastnimi blagovnimi znamkami pa prodajo že devetdeset odstotkov svoje proizvodnje. Tudi odstotek višje cenovnih je vse višji. Dosedanjim prestižnim dodajajo v teh dneh Gorenje+. Gre za vrhunske izdelke tako tehnološko kot dizajnsko, z njimi pa seveda dosegajo tudi višjo dodano vrednost. »V teh plusih je predvsem inovativnost,« pravi član uprave Brane Apat. Pri njihovi predstavitvi je sodelovala vrhunska smučarka Petra Majdič, ki jo je Gorenje spremljalo skorajda vso njeno kariero. Rada se poistoveti z Gorenjem in njihovo znamko je tudi rada nosila. »Gorenje je poznano. Povsod, ker sem se pojavila, so ga poznali, še posebej ga visoko cenijo v Skandinaviji,« je dejala

Izbrali Primorje

Smučarska tekačica Petra Majdič in član uprave Gorenja Brane Apat med uradno »otvoritvijo« nove blagovne znamke

in se razveselila pečice nove blagovne znamke. Gre za pečico, ki sama zmore praktično vse. Vrhunska tehnologija omogoča, da uporabnik na sličici zgolj izbere, kaj bi rad pripravil, za vse ostalo pa poskrbi pečica sama. Direktor Gorenjevega marketinga Aleksander

Šaleška dolina hoče biti še naprej rudarska in energetska

Uranc je prepričan, da bo Gorenje+ kmalu uveljavljena vrhunska blagovna znamka, prodajali pa jo bodo v glavnem kot sestavni del vse bolj priljubljenih kuhinjskih studiev. n mz

Šoštanj, 8. aprila – Nadzorni svet TEŠ je potrdil izvajalca gradbenih del za nadomestni blok 6. 25 milijonov težak posel je dobilo Primorje, ki je opravilo tudi rušitve starih hladilnih stolpov. Pred izbiro izvajalca so pridobili tudi soglasje Evropske banke za obnovo in razvoj, ki jim je odobrila 200 milijonov kredita. Kot smo že poročali, imajo v TEŠ zdaj že tudi vsa potrebna dovoljenja in soglasja. Dela potekajo pospešeno, saj želijo nadoknaditi čas, ki so ga izgubili zaradi usklajevanja in čakanja na dovoljenja. Od 6. aprila imajo v TEŠ nov nadzorni svet (predsednik Janez Keržan, Dean Besednjak, Vladimir Malenković – vsi HSE, Aljoša Tomaž – KD banka, in Franc Rosec – predstavnik zaposlenih), tokrat se je v takšni zasedbi prvič sestal. Nadzorni svet so razširili, da bi tako zagotovili večjo preglednost naložbe bloka 6 in trošenja sredstev. n mz

Premogovnik energetsko učinkovit zmagovalec Portorož, 11. aprila – Na Dnevih energetike v Portorožu so v ponedeljek podelili nagrade za energetsko učinkovitost. Med velikimi podjetji je nagrado prejel Premogovnik Velenje, energetski menedžer leta pa je postal Rajko Pirnat iz Premogovnika Velenje. n mkp

Naš č as, 14. 4. 2011, barve: CMYK, s tran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

14. aprila 2011

Izrabljeno motorno vozilo v razgradnjo!

Razstava »Za metulji na potep« Velenje, Topolšica – V Inštitutu za ekološke raziskave ERICo Velenje so uresničili idejo tematske poti na območju Topolšice z naslovom »Za metulji na potep«. V projektu, ki je neprofiten in sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja preko Društva za razvoj podeželja Šaleške doline, sodelujejo še Naravno zdravilišče Topolšica ter Turistični društvi Topolšica in Topolšica-podeželje. Pot je krožna, lahko dostopna, skupne dolžine 15 kilometrov in opremljena z informativnimi tablami. V okviru projekta je nastajala tudi razstava fotografij metuljev. Otvoritev razstave, na kateri bodo predstavljene fotografije metuljev devetih avtorjev, zbirka metuljev in izdelki otrok podružnične šole Topolšica, ki so nastajali v sklopu ustvarjalnih delavnic, bo v torek, 19. aprila, ob 17. uri v PV Centru starejših Zimzelen. n mkp

Škofija fe(j)st dobro obiskan Celje - V Celju so prvo soboto v tem mesecu pripravili Škofija fe(j) st – festival druženja in prijateljske tekmovalnosti, namenjen mladim. Udeležilo se ga je preko 200 mladih v več kot 35 skupinah, med njimi so bili tudi predstavniki naše doline. Dogodek so začeli s sv. mašo, ki jo je daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. Sledil je tekmovalni del. Športniki so se pomerili v odbojki, košarki ali nogometu, tisti, ki so doma prebirali knjigo Pedra Opeke, pa v škofijskem kvizu na to temo. Udeleženci iz Šaleške doline so bili zelo uspešni. Fantovska ekipa iz Velenja je osvojila drugo mesto v nogometu, takoj za njimi so bili nogometaši iz Šoštanja. Ekipa deklet iz Šoštanja je bila tretja v odbojki. V kvizu je bila najboljša skupina iz župnije Sv. Martina Velenje, ekipa Belih Vod pa je bila tretja. Oboji bodo že to soboto zastopali barve škofije na metropolitankem kvizu v Mariboru, kamor n se je uvrstilo prvih pet ekip. Zmagovalke kviza

Za občane Velenja sta tako odvoz kot ekološka razgradnja zapuščenih in odsluženih vozil brezplačna Velenje – Čeprav je od decembra leta 2005 v Sloveniji razgradnja izrabljenih motornih vozil na prevzemnih mestih brezplačna, jih nekateri še vedno – kako priročno (?!) – puščajo povsod. Veliko so jih lani odstranili med aprilsko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Očitno pa so se spet pojavili novi. Podjetje Karbon, koncesionar za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, je ta mesec pričelo še eno akcijo zbiranja in prevzemanja zapuščenih in odsluženih vozil na območju mestne občine Velenje. Občani, ki imajo taka vozila ali podatke o njih in jih želijo oddati v brezplačno ekološko razgradnjo, se lahko o tem dogovorijo s predstavnikom podjetja Karbon, oseba za to področje pa je Peter Sever. Zapuščena in odslužena vozila bodo zbirali in prevzemali do konca maja. In kar je posebej pomembno, ne samo razgradnja, tudi odvoz takih vozil je za občane Velenja brezplačen. Zadnji lastnik odsluženega vozila bo ob predaji prejel potrdilo o razgradnji.

Ali ni bolje, da končajo tukaj kot v kakšni grapi ali na parkirišču?

n mkp

V soboto čistijo v Šoštanju Poudarek na mestu, ki letos praznuje 100-letnico pridobitve mestnih pravic Šoštanj - Občina Šoštanj bo letos organizirala očiščevalno akcijo na enak način, kot so te potekale od leta 2004. Drugače je bilo samo lani, ko so se tudi v Šoštanju pridružili vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu - kot smo to delali že v preteklih letih, vse od leta 2004. Udeleženci, sodelovanje je napovedalo veliko društev, vabljeni pa so seveda tudi posamezniki, se bodo v soboto, 16. aprila, ob 8. uri zbrali ob Ribiški koči pri Družmirskem jezeru. V krajevnih skupnostih bodo določena mesta, kjer bodo udeleženci čistilne akcije odlagali vrečke s smetmi, od tu pa jih bodo prepeljali v zbirni center v Velenje. Tam bodo odpadke prebrali in jih prepeljali na odlagališče v Celje. Akcija bo potekala po vseh krajevnih skupnostih, nekaj več poudarka pa bodo letos dali čiščenju mesta Šoštanj in s tem tudi ob tej priložnosti počastili 100. obletnico dodelitve mestnih pravic. Kot je že v navadi, bodo akcijo zaključili z golažem v ribiški koči ob Družmirskem jezeru. n mkp

Razvojna os se zvija od pripomb in predlogov Smo že kaj bliže začetku – Sosedje so peli in se veselili – V Nazarjah stari, v Celju novi »gozdar« - Laškemu županu »steklo« Vrtnarstvo – V Rogaški Slatini o vodah Savinjske regije So stvari, ki jim ni videti konca. Mnogi so pričakovali, da bo javna obravnava osnutka državnega prostorskega načrta hitre ceste tretje razvojne osi le še formalnost, ker da so vsa vprašanja in težave že rešili. Pa so se civilne iniciative pokazale kot zelo »zategel« organ. Naj bo to v Šaleški dolini ali Braslovčah. In ko se je pokazalo, da je najbolj sporen odsek, ki se je sprva mnogim zdel najmanj problematičen, to je med Velenjem in avtocesto Celje–Ljubljana, so se nato vrstile še pripombe, predvsem na rešitve na velenjskem koncu severnejšega dela. Pripomb je toliko, da komaj »gredo« na tako cesto. In ko so največji optimisti verjeli, da se bližamo koncu razprav, realisti zdaj pravijo, da se vse skupaj zdaj zares šele začenja. In ni jih malo, ki bi to cesto spet potisnili v dolino med Velenjem in Arjo vasjo. V skoraj sosednji občini Celje pa so zadnji teden veselo prepevali. Vendar resnici na ljubo ne zaradi težav, v kakršnih so se zaradi te ceste znašli Velenjčani. Čeprav je tudi res, da mnogi prav ne razumejo tudi njihovega potegovanja za to, da bi nova hitra cesta enostavno »povozila« sedanjo med Arjo Vasjo in Šaleško dolino. Ne – v Celju so veselo prepevali zaradi tradicionalnega mednarodnega pevskega festivala. In na njem so se, tudi tradicionalno dobro uveljavili zbori iz Šaleške doline. Mladinski zbor Šolskega centra je bil v svoji kategoriji najboljši. In ker je bil festival tik pred celjskim občinskim praznikom, so nekateri rekli, da je bil zaključni koncert združenih pevskih zborov na celjskem Starem gradu, zgornjem prebivališču Celjskih, najlepša čestitka Celjanom za praznik.

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti).

In ob prazniku je župan Bojan Šrot znova ponovil, da je v Celju lepo živeti. Nekateri zlobneži pripominjajo, da mnogim tudi težko; zaradi težkih kovin v zemlji in pridelkih. Tudi v Celju so, podobno kot v Nazarjah, s prvim aprilom dobili novega vodjo enote zavoda za gozdove Slovenije. Kot smo že poročali, tudi v tem mestu ni šlo brez zapletov. A se je razvil malo drugače kot v Nazarjah. Tam so dobili direktorja, ki je bil to že prej, v Celju je Mirana Orožima zamenjal Ivo Trošt. Ta je bil zadnja leta direktor, nazadnje pa v. d. direktorja Kozjanskega parka. Že prej pa je delal po več gozdarskih enotah po Sloveniji. V Kozjanskem parku ga je nadomestil Teo Hrvoje Oršanič iz Brežic. Tudi ta menjava je bila predvsem za župane Kozjanskega in Obsotelje precej »boleča«. Boleč dogodek se je v teh toplih pomladanskih dneh zgodil delavcem Vrtnarstva Celje. Družba, katere direktor je hkrati laški župan Franc Zdolšek, je šla v stečaj. Govorili so o več potencialnih rešiteljih, tudi o Velenjčanu Tomažu Ročniku in še nekaterih, pa iz vsega tega ni bilo nič. Vrtnarstvo je ovenelo, usoda delavcev je negotova. V podjetju, ki je v občini, ki jo vodi dosedanji direktor Vrtnarstva, v Pivovarni Laško pa se stvari še vedno močno penijo. Ne le zaradi pivovarne same, tudi zaradi prodaje najboljšega soseda. In odstopov nekaterih članov uprave in nadzornega sveta. Tako je odstopil tudi predsednik NS, direktor družbe Štore Steel Marjan Mačkošek. In ko eni govorijo o pivu, so na seji Razvojne agencije Savinjske regije v Rogaški Slatini govorili o vodi. Oziroma o vodah savinjske regije. V dobrem in slabem. O tem, da lahko na njih gradimo razvoj, pa seveda tudi, da jih je treba ukrotiti, da ne bodo več grozile s poplavami. Mislite, da je treba še kaj napisal o referendumu o malem delu? Morda to, da je ta »mali« referendum pri nekaterih povzročil velike težave. In obtožbe. Nekateri pravijo, da je »svojih pet minut« spet dočakal Erjavec, ki bi odstavil kar celo vlado. Na razpolago pa je dal tudi ministra iz svojih vrst Svetlika. Tako pač je to pri nas. Iz malega raste veliko – problemov. nk

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.

Tisk: Tiskarna SET d.d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš č as, 14. 4. 2011, barve: CMYK, s tran 3

AKTUALNO

14. aprila 2011

Šaleška dolina hoče biti še naprej rudarska in energetska V energetski strategiji Slovenije za prihodnje dvajsetletno obdobje je še vedno predstavljena varianta brez šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, čeprav je ta gradnja že stekla in ima tudi vsa potrebna dovoljenja - Rudarji in energetiki so na Delovi okrogli mizi jasno povedali, da »šestke« ne dajo, podpira pa jo tudi stroka - Nujen bo tudi drugi blok nuklearke

Razprava je bila burna, obiskovalci v dvorani pa so pogosto glasno izrazili svoja neodobravanja.

Mira Zakošek

Osrednji slovenski častnik Delo je tik pred pričetkom javne obravnave novega nacionalnega energetskega programa v Velenju pripravil okroglo mizo, ki je izzvenela predvsem v luči vprašanj ekonomske upravičenosti in ekološke sprejemljivosti šestega bloka. Ta vprašanja so v tem okolju že dolgo razjasnjena, v slovenski javnosti pa se še vedno odpirajo. Zato seveda ni čudno, da so številni udeleženci, ki so popolnoma napolnili dvorano Centra Nova, mnoge razlage in mnenja sprejemali z glasnim neodobravanjem. Teh je bil še posebej deležen direktor Direktorata za energetiko Janez Kopač, ki se je okrogle mize udeležil namesto ministrice Radičeve, ki jo je po mnenju mnogih rešila bolezen, da ji ni bilo treba stopiti pred Velenjčane. Ministrica si namreč ves čas

Star avto ni nikoli nov, četudi ga obnovimo, podobno pa velja tudi za termoenergetski blok z 270 tisoč obratovalnimi urami vročih razprav v zvezi s šestim blokom Termoelektrarne Šoštanj namreč še nikoli ni vzela časa, da bi se z zadevo seznanila neposredno na terenu in tudi prisluhnila tukajšnjim strokovnjakom. Veliko kritik in neodobravanja je bil deležen tudi Vili Kovačič, soustanovitelj CE DavkoPlačevalciSeNeDamo in velik kritik 6. bloka, še posebej v častniku Delo. Direktor TEŠ mag. Simon Tot je zbrane seznanil z deli v TEŠ, ki potekajo uspešno, potem ko so prido-

bili vsa potrebna dovoljenja. Čakajo le še na garancije države za pridobitev preostanka kreditov v višini 440 milijonov evrov. Gladko pa je zavrnil očitke, da civilnim iniciativam niso pripravljeni razkriti revizijskih poročil, kar mu je očital Kovačič, ki je ves čas poudarjal, da imajo »pravico izvedeti«. »Dokumentacije javno ne moremo objavljati, pri nas pa si jo lahko ogledate,« je bil konkreten Tot. Nesmiselnost morebitne revitalizacije četrtega in petega bloka (kljub že začeti gradnji šestega bloka jo nacionalni energetski program še vedno omenja) je ovrgel direktor HSE mag. Matjaž Janežič. S številnimi analizami so ugotovili, da bi bila ta investicija tako ekonomsko, okoljsko kot tehnološko nesprejemljiva. Zanjo bi zapravili ob upoštevanju že nastalih stroškov

šestega bloka skoraj toliko kot za to investicijo, težave pa rešili le za dvajset let. Pravilnost izbire šestega bloka je na nek način potrdil tudi Tomaž Orešič, direktor za srednjo in zahodno Evropo v EFT Group. Primerljive naložbe namreč izvajajo v Bosni, zainteresirani pa so tudi za sovlaganja v Sloveniji. Zbrani so lahko prvič prisluhnili predstavitvi nacionalnega energet-

Namesto šestega bloka bi potrebovali za 9 milijard investicij v obnovljive vire, za katere pa bi bilo treba letno namenjati milijardo dotacij

skega programa. Zanimivo, da od tu zbranih strokovnjakov nihče pri njem ni sodeloval, to velja tudi za nekdanjega direktorja Elektroinštituta Milana Vidmarja dr. Maksa Babuderja (institucije, ki združuje kakšnih 100 najvidnejših strokovnjakov energetike). V programu so zastavljeni cilji, ki naj bi Slovenijo pripeljali v nizkoogljično družbo (25 odstotkov energije naj bi proizvedli iz obnovljivih virov), po mnenju razpravljalcev pa je v njem premalo poudarka namenjenega racionalni rabi energije. Pri hlastanju za obnovljivimi viri energije pa pogosto tudi pozabljamo, kako drage so včasih takšne naložbe. Ob tem pozabljamo tudi, da HSE trenutno proizvede kar 80 odstotkov v Sloveniji pridobljene »obnovljive energije«. Program je po mnenju razpravljalcev tudi preveč usmerjen v prihodnost in v predvidevanja, kaj bo v zvezi s CO2 kvotami veljalo leta 2030 in premalo v bližnjem obdobju. Prepogosto je premalo pozornosti namenjene energetskim lokacijam, ki jih v Sloveniji ni na pretek. Zelo slikovit je bil tako dr. Franc Žerdin, nekdanji predsednik nadzornega sveta HSE, ki se je vprašal, kje bi denimo (če izvzamemo TEŠ 6) gradili v tem trenutku, če bi imeli za ta namen kup denarja. Mag. Janežič je k temu dodal, da je potrebno za pripravo na gradnjo npr. hidroelektrarne vsaj devet let, pa potem še dve leti za samo izgradnjo. Dr. Milan Medved je ob številnih podatkih, ki jih je nanizal Janez Kopač, opozoril, da z njimi znova manipulira in jih jemlje iz konteksta. To velja tako za zaloge premoga, njegovo kurilno vrednost in stroške morebitnega zapiranja. Seveda so govorili tudi o drugem bloku jedrske elektrarne Krško, ki pa bo investicijsko zelo velik zalo-

3 gaj, tako da si ga bo Slovenija sama težko privoščila, a večina je menila, da je le malo možnosti, da bi si zagotovili svetlo energetsko prihodnost tudi brez te naložbe.

Šesti blok se bo financiral iz cene elektrike, ki bo morala biti tržna in konkurenčna, in ne iz davkoplačevalskega denarja

Iz razprave Razpravljalci v dvorani so opozorili na to, da so najglasnejši »proti šestki« tisti, ki nimajo praktično nobenih izkušenj z gradnjo termoelektrarn. Drago Kolar je poudaril, da so velenjski rudarji odločeni, da svoje delo nadaljujejo tudi v prihodnje, in tega jim Kopač ne more preprečiti. Vprašal ga je, kdaj misli vrniti rudarsko uniformo. Župan Bojan Kontič je poudaril, da verjame slovenski rudarski energetski stroki, zato naročanje študij pri tujih strokovnjakih, ki so povezane tudi z velikimi stroški, zanj ni sprejemljivo. Sicer pa so ti tako ali tako potrdili, da imajo domači prav. Dodal pa je tudi, da bi bil največji prispevek k razvoju slovenske energetike, če bi Janeza Kopača zamenjali. Drago Kotnik pa je dodal, da bi bilo bolje zamenjati »Kopačevega šefa«. Preden je namreč prišla Radičeva, je bil Kopač za šesti blok, potem pa je mnenje spremenil. Pa ne le to, »poslala jim je tudi Jadranka Medaka«, ki bi bil šestko res skoraj ustavil. n

Študentsko delo ostaja Volilci zavrnili Zakon o malem delu Volilna udeležba 34-odstotna, proti jih je glasovalo 80 % – Volišče v velenjskem Šmartnem zaradi grožnje za dobri dve uri zaprli

Izbirajo izvajalce v skladu z zakonodajo

Milena Krstič - Planinc

V HSE in TEŠ znova poudarjajo, da niso zavezanci javnih naročil in ne kršijo zakonodaje Mira Zakošek

V Holdingu Slovenske elektrarne in Termoelektrarni Šoštanj so se ostro odzvali na kritike, da kršijo zakon o javnem naročanju. Sklicujejo se na pravna mnenja, da sta proizvodnja in trgovanje z

energijo tržni dejavnosti in zato nista podrejeni omenjenemu zakonu. Zato poudarjajo, da ravnajo po slovenski zakonodaji, kar je potrdilo več pravnih pisarn. Kljub temu pa pravijo, da vse postopke vodijo po enakih načelih in izbirajo ponudnike, ki izpolnjujejo vse razpisne pogoje in so najugodnejši. Tako so ravnali tudi pri izbiri izvajalca za izvedbo gradbenih del na nadomestnem bloku 6 TEŠ. »Naj še poudarimo, da se poslovna poročila HSE in TEŠ v skladu z veljavnimi predpisi revidirajo. V vseh letih veljavnosti Zakona revizijske hiše nikoli niso menile, da je bilo ravnanje revidiranih družb v tem delu v nasprotju z veljavno zakonodajo. Tudi lastnik HSE ima vedno možnost

zahtevati revizijo poslov in poslovanja, če tako želi«, pojasnjuje mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE, in dodaja: »Tako lahkotno zahtevanje ničnosti pogodb, kot se o njem javno polemizira v zadnjih mesecih, pomeni ustaviti in razveljaviti vse posle v zvezi z naložbami v slovensko energetiko od leta 2007 dalje, od hidroelektrarn na spodnji Savi, ki so praktično v sklepni fazi, do črpalne hidroelektrarne Avče, ki obratuje že eno leto. Zato čim prej uskladimo obstoječi zakon z direktivo EU in določimo jasna pravila ravnanja investitorja v prihodnje.«

saj bodo občani do priključitve na vodovodni sistem Velenje – Šoštanj vodo iz obstoječih vodnih zajetij Rečica ob Paki in Podgora še uporabljali. Po več kot uri razprave in pet minutnem odmoru za posvet svetniških skupin so zagato rešili. Župan Alojz Podgoršek je predlagal, da na osnovi razprave svetniki dajo soglasje k uredbi, o ukinitvi vodnih virov in vodovarstvenih območij pa bodo ponovno razpravljali po izgradnji povezovalnega voda vodovoda, s katerim bodo v občini Šmartno ob Paki dolgoročno rešili kakovostno oskrbo s pitno vodo.

Šaleška in Zgornja Savinjska dolina, 10. aprila – V nedeljo je v Sloveniji potekal referendum o Zakonu o malem delu, ki ga je predlagala vlada, a je ta na referendumu gladko padel. Volilna udeležba je bila 33,82-odsotna, proti zakonu je glasovalo 80,2 odstotka volilk in volilcev, za pa jih je bilo 19,8 odstotka. Tak izid pomeni, da malo delo vsaj še eno leto ne bo začelo veljati. Tako bodo študenti še naprej alhko računali na študentsko delo, ki je trenutno omejeno samo z zakonom o dohodnini in statusom; koncesijska dajatev bo še naprej razdeljena tako, da 4,5 odstotka prejme Študentska organizacija Slovenije, 4,5 odstotka posredniki del, 3 odstotki bodo šli za štipendije, 2 odstotka pa za študentske domove. Kakšna je bila udeležba in kako so glasovale volilke in volilci v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, ki sodijo v 6. (Mozirje), 7. (glavnina mestne občine Velenje) in 8. (del mestne občine Velenje – mestna četrt Desni breg ter občini Šoštanj in Šmartno ob Paki) okraj? V 6. volilnem okraju se je referenduma udeležilo 35,70 odstotka volilcev, proti zakonu jih je glasovalo 84,18 odstotka, za zakon 15,82 odstotkov; v 7. volilnem okraju je bila volilna udeležba 33,20-odstotna, proti zakonu jih je glasovalo 77,55 odstotka, za 22,45, v 8. volilnem okraju je bila udeležba 36,96-odstotna, proti zakonu jih je glasovalo 84,15 odstotka, za 15,85 odstotka. Za dobri dve uri pa so morali zaradi bojazni, da je v prostorih volišča v krajevni skupnosti Šmartno v Velenju podtaknjen eksploziv, zapreti volišče. Okoli 11. ure je neznanec na vrata volišča zataknil listek, na katerem je pisalo: »Vsega imamo dovolj, ob 12 h bo počilo.« Policisti so volišče pregledali, a niso našli ničesar. Zaradi dogodka so volilcem možnost glasovanja na tem volišču podaljšali do 20. ure. Spomnimo: zakon bi spremenil dosedanjo ureditev študentskega dela in širše posegel na trg dela. Sindikati in študenti, ki so mu nasprotovali, so za sklic referenduma zbrali potrebno število podpisov volilcev.

n tp

Polemično o vodnih virih in vodovarstvenih območjih Šmartno ob Paki, 12. aprila – Na 5. seji sveta Občine Šmartno ob Paki so se tamkajšnji svetniki med 11 točkami dnevnega reda najdlje zadržali pri obravnavi vladne uredbe glede vodovarstvenih območij in vodnih virov. Po zagotovilih župana Alojza Podgorška so točko uvrstili na dnevni red seje predvsem zaradi novosti, ki jih prinaša uredba tako za lokalno skupnost kot za lastnike zemljišč na teh območjih. Ker je zelo restriktivna, saj močno omejuje »dogajanje« na zemljiščih, občini pa nalaga dodatno precej visoko finančno breme, je občinska uprava na osnovi strokovnih stališč Komunalnega podjetja Velenje in Kmetij-

sko gozdarske zbornice Slovenije predlagala ukinitev obstoječih vodnih virov v Rečici ob Paki in Podgori po izgradnji povezovalnega voda vodovoda ter od takrat dalje tudi ukinitev obstoječih vodovarstvenih območij v občini. Predlog sklepa je naletel pri nekaterih svetnikih na različna mnenja. V civilni iniciativi, ki nasprotuje umestitvi hitre ceste tretje razvojne osi v občini in katere predstavniki so prisostvovali na seji, so ga razumeli kot možnost za pridobitev vodovarstvenega soglasja, ki ga snovalci hitre ceste še nimajo. V polemični razpravi so razpravljalci v ospredje postavljali predvsem vprašanje, zakaj je potrebno »na vrat na nos« sprejeti takšen sklep,

Naš č as, 14. 4. 2011, barve: CMYK, s tran 4

DOGODKI

O dobrem delu in težavah

Da bo narava lažje dihala

Po občnih zborih v vseh gasilskih društvih v Šaleški dolini so se predstavniki zbrali še na skupščini gasilske zveze Šaleške doline Velenje, 9. aprila - Lansko leto je bilo za gasilce in gasilke, združene v Gasilsko zvezo Šaleške doline, zelo delavno. Naj vam to potrdijo tudi številke: prostovoljna gasilska društva v dolini so lani izvedla 284 intervencij, v katerih je sodelovalo 2379 gasilcev, ki so vložili veliko truda, dela in prostega časa za pomoč ob nesrečah. Pogasili so 84 požarov, posredovali v 117 tehničnih intervencijah in 83 drugih intervencijah. »Ne le da smo lani res veliko naredili, dosegli smo plan, ki smo si ga zastavili. Vsako leto se spopadamo z novimi težavami, nekaj pa je že dobro znanih. Težave so pri financiranju, naši operativni člani še vedno

težko dobijo dopust, da bi lahko odšli na zelo potrebno izobraževanje na Igu. Zato skušamo tečaje organizirati takrat, ko jih ima največ že dogovorjen dopust,« nam je po tem, ko so po številnih občnih zborih po posameznih gasilskih društvih v Pesju izvedli še skupščino zveze, povedala predsednica Helena Brglez. Dodala je, da na zvezi prvo skrb namenjajo prav izobraževanju, ker so intervencije iz leta v leto bolj zahtevne, usposobljenost pa nujna. Žal status gasilcev še ni urejen tako, da bi tisti, ki zaposlujejo gasilce, dobili povrnjeno izgubo dohodka, če gasilec zaradi pomoči na terenu odide z dela. Druga skrb so najmlajši člani gasilskih društev, ki jih je še vedno

veliko. Da bo tako ostalo, se z njimi res veliko ukvarjajo. Za Šaleško dolino velja, da je v zadnjih letih vsako leto več intervencij, a med njimi je vse manj požarov. Najbolj v porastu so tehnične intervencije, žal pa skorajda ni več leta, da ne bi pomagali tudi, ko narava pokaže svojo moč. »Priznati moramo, da so župani v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki gasilcem naklonjeni, da sredstev ne zmanjšujejo. Zato je opremljenost društev dobra, upamo tudi, da bo v Šmartnem ob Paki akcija za nakup novega vozila, ki ga resnično potrebujejo, stekla,« je še dodala naša sogovornica. V letu 2011 imajo v zvezi veliko načrtov. Med drugim bo tudi leto-

Vrtec bo jeseni spet (pre)poln Zaradi velikega zanimanja tudi letos pohiteli z vpisom za novo šolsko leto – Enota Encibenci še ni odprta – Nov vrtec ne bo rešil prostorske stiske Velenje, 11. aprila – »Zadnja leta je interes za vpis v Vrtec Velenje tako velik, da smo se odločili, da vpis za novo šolsko leto pripravimo že v aprilu. Da lahko pravočasno zagotovimo oblikovanje dodatnih oddelkov, moramo z vpisom pohiteti; ti so potrebni zato, da uredimo in zagotovimo dodatne prostore,« nam je prejšnji teden, ko je že potekal vpis v Vrtce Velenje, povedala ravnateljica Metka Čas. In dodala, da bo verjetno jeseni vrata vrtca prestopilo še več otrok kot v tekočem letu. Sicer pa letošnji vpis, ki bo potekal do jutri, za razliko od prejšnjih let poteka v enoti Najdihojca v središču mesta in ne v Tinkari, kjer je uprava. Vsi starši, ki bodo prinesli vlogo za vpis, bodo imeli enake pogoje za vpis. »Zagotovo vemo, da vrtec zapušča okoli 250 šestletnikov, ki gredo v osnovno šolo. Zna se

zgoditi, da bo novo vpisanih otrok nekaj več. Ker smo imeli letos vse oddelke popolnoma polne, se lahko zgodi, da za vse morda ne bomo mogli zagotoviti prostora.« Prava prostorska stiska se je v vrtcu pokazala šele decembra lani – v večini slovenskih mest se z njo ubadajo že nekaj let – ko so zapolnili še zadnja prosta mesta. Trenutno kar 28 staršev in njihovih malčkov v starosti do enega leta in malo čez čaka na sprejem v vrtec. Gre za starše, ki se jim je porodniški dopust iztekel po novem letu. Po zakonu lahko v vrtec malčke vpišejo en mesec pred iztekom porodniškega dopusta, z manj kot 11 meseci starosti pa otroka ne morejo vključiti v vrtec. »Upali smo, da bomo 1. aprila odprli novo enoto Encibenci na Kardeljevi ploščadi. Žal se je spet zataknilo pri izdaji dovoljenja, a upamo, da bo to

v teh dneh urejeno in da bo enota prihodnji teden odprta. Skupaj z ustanoviteljico MO Velenje smo našli rešitev, da vključimo čakajoče malčke. Odločili smo se, da bodo tri skupine najstarejših otrok ostale na OŠ Livada do konca šolskega leta, ki se hitro bliža. V Encibenci bomo preselili tri oddelke tri- do štiriletnih otrok iz Lučke, tam pa uredili dva oddelka za najmlajše otroke, ki čakajo na vključitev.« Tehnični pregled enote Encibenci bo jutri.

Novogradnja hitro napreduje Pri Vrtiljaku raste nov prizidek vrtca. »Gradnja teče zelo hitro, zato upamo, da bomo 1. septembra nove prostore že odprli. Vendar bomo kljub temu verjetno morali obdržati vse začasne prostore, ki jih upora-

Največ čistilnih akcij bo to soboto – Kosovne odpadke zbirajo po objavljenem urniku

Helena Brglez: »Tudi letos bo velik poudarek na izobraževanju.«

šnje leto minevalo v znamenju izobraževanj, ki že tečejo. Poleg tega se že razpisujejo gasilska tekmovanja. Člansko državno tekmovanje bo naslednje leto v Velenju in to bo velik organizacijski zalogaj, ki mu bodo že med letom posvetili veliko pozornosti. n bš

bljamo že letos,« pravi Časova. In dodaja, da je v predšolski vzgoji zelo težko delati načrte za prihodnost, saj ne vedo, koliko otrok bo rojenih in koliko staršev se bo odločilo za vključitev otrok v vrtec. Dejstvo pa je, da je število poraslo iz treh razlogov; število rojstev zadnja leta tudi v Šaleški dolini narašča, nekaj je prispevala odločitev vlade, da je drugi otrok v vrtcu zastonj, zagotovo pa nekaj tudi kvalitetno pedagoško delo v vrtcu. Velenjski Vrtec je zelo velik; v njem je kar 72 oddelkov. In lahko se zgodi, da bo jeseni še večji. Kako bo čez nekaj let, nihče ne ve, zato bodo v MO Velenje poskušali še naprej iskati prostorske rešitve, ki so po svoje logične. »Če bo potrebno, bomo ohranili vse začasne igralnice, tri bivalnike in najeme prostorov. Če bo potrebno, bomo začasne prostore iskali tudi v osnovnih šolah, kjer je trenutno otrok manj, verjetno pa se bo situacija čez nekaj let spet obrnila in bo število otrok v vrtcih začelo upadati, v šolah pa rasti,« nam je še povedala Časova. V novem šolskem letu bodo zagotovo obdržali vse okoliške vrtce, vprašanje je le, kaj se bo dogajalo v Cirkovcah. Sploh, če bodo tam podružnično šolo zaprli. n Bojana Špegel

Jubilejna 10. salamijada Tokrat so na njej poleg pridelovalcev iz Šaleške doline sodelovali tudi pridelovalci iz okoliških občin – Najboljše salame pridelujejo v Podkraju, bunke pa v Silovi Šentilj pri Velenju – Ena od jubilejnih prireditev, ki jih pripravljajo v Turističnem društvu Šentilj, je Salamijada. V soboto zvečer so v domu krajanov pripravili jubilejno, 10. po vrsti, tokrat pa so prvič k sodelovanju povabili pridelovalce domačih salam in bunk iz okoliških krajev in ne le iz Šaleške doline. Strokovna komisija se je zbrala že v soboto dopoldne. V njej so bili Janez Šumah, Franci Uratnik in Janez Dernač, neodvisni ocenjevalci. Ocenjevali so 20 različnih salam v konkurenci in štiri zunaj nje, ocenjevali pa so videz, barvo prereza, teksturo, vonj in okus. Potem so oceni-

(Z leve proti desni) Mihael Miklavžin, Franc Vidmajer in Dani Ušen (foto: J. Kandolf)

li še domače bodjole, in sicer 4 vzorce v konkurenci in 2 zunaj nje. Strokovna komisija je ugotovila, da je kvaliteta salam kljub muhasti zimi, neugodni za naravno zorenje in sušenje salam, v primerjavi z lanskim letom še na višji ravni, za kar se je treba zahvaliti pridelovalcem. »Lahko rečemo, da je vseh 24 vzorcev po okusu dobrih. Ocenjevalna komisija na prireditvi v Šentilju sodeluje že od samega začetka, zato si dovolimo čestitati organizatorjem. Brez takšnih ljudi ne bi bilo družabnosti in popularizacije kraja,« so povedali člani komisije. In tega so bili v prizadevnem turističnem društvu, s Poldko Čas na čelu, zagotovo veseli, čeprav so si zvečer želeli, da bi

14. aprila 2011

na zaključno prireditev prišlo več obiskovalcev. In rezultati? Najboljšo salamo je pridelal Dani Ušen iz Podkraja, drugi je bil Jože Jelen iz Ponikve, tretji pa Vili Poznič starejši iz Pesja. Najboljšo budjolo je pridelala Angela Vidmajer iz Silove, drugo mesto je pripadlo Janezu Podborniku iz Kot, tretje pa Daniju Ušenu iz Podkraja. Zvečer je domače dobrote ocenjevalo tudi občinstvo, ki se je odločilo drugače kot strokovna komisija. Prvo mesto med salamami so prisodili Mihaelu Miklavzinu iz Silove, drugo in tretje pa sta enaka kot pri strokovni komisiji. n bš

Velenje, 11. aprila – Spomladanske čistilne akcije okolja potekajo tudi v mestni občini Velenje, in to že od 24. marca. Po tem, ko so središče mesta čistili taborniki Rodu jezerski zmaj, so čistilne akcije že izvedli v krajevnih skupnostih Vinska Gora, Šentilj in Plešivec. V vseh ostalih krajevnih skupnostih pa bodo organizirane akcije pripravili to soboto, 16. aprila. Že dan prej, torej jutri, 15. aprila, bo čistilno akcijo organiziralo tudi Planinsko društvo Velenje. Čistili bodo predvsem turistične poti na Kožlju. Velenjski župan Bojan Kontič nam je povedal, da so se letos v občini odločili za več čistilnih akcij zato, ker se je to v preteklih letih pokazalo kot dobra praksa. »Lansko leto, ko smo številni Slovenci sodelovali v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, se je v Velenju akcije udeležilo 3012 prostovoljcev. Uredili so 40 divjih odlagališč in zbrali kar 92 ton odpadkov,« je dodal k temu. V tem času na velenjski občini še zbirajo lokacije divjih odlagališč, saj jih je v borem letu dni po gozdovih in grapah »zraslo« kar nekaj, a te bodo očistili po koncu rednih očiščevalnih akcij. V teh pa bodo tudi letos krajani in člani različnih društev čistili predvsem predele ob lokalnih in državnih cestah, brežine rek in potokov ter sprehajalne poti in parke.

Kam s kosovnimi in nevarnimi odpadki? Podjetje za ravnanje z odpadki PUP-Saubermacher je marca izdalo brošuro o Pravilnem ravnanju z odpadki, ki so jo prejela vsa gospodinjstva v Šaleški dolini. V brošuri so objavljeni tudi urniki akcijskega zbiranja in odvoza kosovnih ter nevarnih odpadkov, saj spomladi večina dodobra očisti tudi svoj dom in okolico. Zato, da bo večina odpadkov končala v zbiralnicah in ne kje v naravi, bo zbirni center ob Škalskem jezeru vse do konca oktobra med tednom odprt od 7. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Zbirni center, ki so ga pred nedavnim uredili v bivšem skladišču gradbenega materiala Era ob Koroški cesti, pa je odprt vsako soboto od 8. do 12. ure. V Šoštanju bo zbirni center za gasilskim domom odprt vsako soboto od 10. 30 do 12. 30, v Šmartnem ob Paki, kjer so ga uredili ob pokopališču, pa je odprt vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 8. do 12. ure. Povsod lahko občani odpadek oddajo brezplačno. Odvoz biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada bo od aprila do konca oktobra potekal enkrat tedensko. Gospodinjstva imajo več možnosti za zbiranje bioloških odpadkov. Lahko se odločijo za rjav zabojnik ali za lasten kompostnik oziroma za kombinacijo obojega. Nespremenjen tudi v poletnem času ostaja urnik odvoza mešanih komunalnih odpadkov. V blokovni gradnji mešane komunalne odpadke odvažajo enkrat tedensko, v območjih individualne gradnje pa je odvoz organiziran vsakih štirinajst dni. n bš

Naš č as, 14. 4. 2011, barve: CMYK, s tran 5

POGOVOR

14. aprila 2011

Energetika pomembno prispeva k uspešnosti Novi župan Velenja Bojan Kontič postavlja v ospredje razvojne projekte, ki bodo dvignili dodano vrednost - Brez šestega bloka in hitre ceste si razvoja ne predstavlja – V občinskem proračunu potrebno varčevanje Mira Zakošek

Bojan Kontič, vsa leta ste bili desna roka župana Mestne občine Velenje, najprej kot sekretar izvršnega sveta in kasneje kot podžupan, zato vam delo v »vrhu občine« seveda ni bilo tuje. Pa je najbrž vseeno marsikaj drugače, ko človek prevzame ta položaj? »Ja, res sem bil najtesnejši sodelavec bivšega župana vse od začetka njegovega županovanja. Pravzaprav sva skupaj prišla na občino in zdaj je tega skoraj že dve desetletji. V teh letih se je v naši lokalni skupnosti izoblikovala ekipa, ki je v dobrobit tega okolja doslej vložila že veliko znanja in energije. Prepričan sem, da smo Mestno občino Velenje uspešno vodili vse od njene ustanovitve do danes. In seveda verjamem, da bomo pri tem delu uspešni tudi v bodoče. Res pa je, da je razlika, če si del ekipe ali pa kot župan ekipo vodiš. Predvsem gre za odgovornost. Ta je zdaj zame dosti večja, je individualna. Priznam, da sem ponosen, ker sem župan v (po mojem mnenju zagotovo in prepričan sem, da tudi po mnenju številnih drugih) najlepšem slovenskem mestu. Je pa težko. Tudi to priznam. Časi niso ravno enostavni – včasih imam občutek, kakor da so se ravno v tem letu nad nas zgrnile vse težave.«

Zavedati se moramo, da smo v službi občank in občanov Obljubili ste, da »bo občina čutila novo metlo«. Kaj ste predvsem imeli v mislih? »Obljubil nisem nič, sem pa seveda napovedal določene spremembe. Glede tega smo – po teh nekaj mesecih – še na začetku poti, in vendar smo nekaj sprememb že uvedli. Občinsko upravo smo reorganizirali. Od sodelavk in sodelavcev v upravi, pa tudi od tistih v javnih zavodih in javnih podjetjih, želim predvsem eno: da se ves čas zavedajo, da smo vsi mi v službi občank in občanov, da so davkoplačevalci naši delodajalci. In želim tudi, da se zavedajo, da je občinska uprava eno, celota. Da zaradi učinkovitosti sicer moramo biti organizirani v različne službe in urade, a organigrami in podobno uporabnikov naših storitev seveda ne zanimajo – zanimajo jih rezultati, učinek našega dela. Zato moramo temu ustrezno ravnati. Doslej je bilo kljub prizadevanjem bivšega župana žal marsikdaj drugače.« Na državni ravni veliko govorite o racionalizaciji javnega sektorja. Razmišljate o tem tudi na ravni občine? »Seveda govorimo o racionalizaciji javnega sektorja, saj se zavedamo, da lahko takšna organizacija javne uprave, kakršno imamo danes, državo dobesedno »potopi«. Naj ilustriram z zgovornim primerom. Občanke in občani se verjetno še spominjajo, kaj vse so pred leti urejali v stavbi na Titovem trgu 1: tam sta bili sedanja lokalna in državna uprava, torej občina in upravna enota, pa davčna uprava, inšpekcijske službe in še kaj. Danes je upravna enota v svoji stavbi, davčna uprava v svoji in občinska uprava v svoji. To dovolj nazorno pove, kako se je javna uprava dejansko razbohotila. To seveda stane. Res pa je tudi, da v javni upravi dobivamo vedno nove naloge, pristojnosti, ki zahtevajo več zaposlenih.

In seveda je pomembna tudi kvaliteta storitev. Menim, da bo v prihodnje nujno povezovati in združevati manjše občine, ne pa državo drobiti na 210 + 1 + 1 … občin. Ne oporekam sicer tistim, ki trdijo, da je ustanavljanje občin prispevalo k urejanju infrastrukture, toda zdaj so vsekakor na vrsti projekti, ki presegajo investicijske sposobnosti obstoječih lokalnih skupnosti.« Ste eden tistih županov, ki še vedno opravlja tudi poslansko funkcijo, čeprav menite, da ti funkciji v bodoče ne bosta združljivi. Prej ste o tem razmišljali bolj teoretično, zdaj tudi praktično. Ste mnenje kaj spremenili? »Tudi prej sem razmišljal praktično. In teorijo v praksi preizkušal predvsem v času, ko sem nadomeščal župana. Dejstvo je, da ista oseba ob istem času ne more biti na dveh različnih mestih. Po drugi strani pa vem, kako je, ko je potrebno o lokalnih vprašanjih govoriti na pristojnih državnih organih. Tu s(m)o župani–poslanci gotovo v prednosti. Imamo »lažji« dostop. To seveda ni pošteno, za občino pa je dobro. Tudi zato menim, da je nezdružljivost funkcij potrebno uzakoniti in s tem določiti pravila igre, ki bodo za vse enaka.«

Za kvaliteto življenja so potrebna tudi vlaganja, ki ne prinašajo dobička Župansko funkcijo ste prevzeli po obdobju, ko so mesto zaznamovale številna vlaganja, najbolj seveda trgovska. Pa tudi takšna, ki obremenjujejo proračun. Ker so tudi nekatera podjetja v krizi – vam še ostaja kaj razvojnih sredstev? »Res je. Veliko vlaganj je bilo izvedenih v zadnjem obdobju. Nekaj jih je vodila občinska uprava, nekaj so jih vodili zasebniki. In te je seveda treba ločiti. Pred leti so mnogi govorili o tem, da je v Velenju premalo trgovin, da nihče ne želi vlagati v Velenju. Potem so vlagatelji prišli in po moji oceni je trgovin v mestu dovolj. Morda nam manjka le še dobra trgovina s pohištvom. Zakaj je nimamo? Zato, ker smo tudi, ko smo jo imeli, kupovali drugje. Podjetja pa seveda želijo ustvarjati dobiček. Če ga ni, gredo drugam. Res smo izvedli tudi nekaj vlaganj, za katere bi lahko rekli, da obremenjujejo proračun. A so vsekakor pomembne in potrebne za kvaliteto življenja v lokalni skupnosti. Gre za kulturo, šport, izobraževanje … Tovrstna vlaganja vsekakor niso tista, ki bi v občinsko blagajno prinašala prihodke, a prepričan sem, da je ta področja potrebno stalno razvijati. Takšne vrste vlaganj, ki vložka ne povrnejo, so na primer tudi tista, s katerimi urejamo parkirišča in druge javne površine. Pa jih potrebujemo. Naj pa ob tem povem, da smo v zadnjih dveh letih uspešno podelili koncesiji za vzdrževanje cest in urejanje okolja. Koncesionarja sta pravzaprav »zamenjala« področji, a smo s tem bistveno zmanjšali stroške in pospešili obnovo dotrajanih cest.« Kakšne so prioritete, ki ste si jih na občini postvili v tem letu? »V tem letu želim v sodelovanju s članicami in člani sveta Mestne občine Velenje ter s proračunskimi uporabniki predvsem stabilizirati (morda bi celo lahko uporabil izraz sanirati) proračun. Verjetno bo potreben rebalans. Poskušali bomo čim realneje oceniti stanje in seveda omejiti porabo. Druge možnosti ni. Prihodki se žal ne povečujejo, torej je edina pot omejevanje odhodkov. Poravnati je potrebno nekaj računov

za nazaj, saj je za nami velik investicijski ciklus, pred nami pa je zato zahtevna naloga konsolidacije občinskih financ. Kljub temu bomo nadaljevali tudi vlaganja – dokončali bomo na primer prizidek k vrtcu Vrtiljak (v prihodnje bomo ob pomanjkanju prostora v vrtcu iskali rešitve v šolskih prostorih, kakor smo to za zdaj naredili v

sodelovanju z Osnovno šolo Livada), novo stavbo v okviru Šolskega centra Velenje Gaudeamus, kjer bomo pridobili tudi prostore za potrebe visokošolskega izobraževanja. Močno upam, da bomo kmalu pričeli tudi obnovo dotrajane Šaleške ceste. In seveda nadaljevali iskanje najboljše možne rešitve za nov objekt, namenjen dejavnosti doma za varstvo odraslih. Seveda ne smemo pozabiti na pravzaprav najpomembnejšo investicijo, ki jo pričenjamo letos, na tako imenovano kohezijo. Evropska komisija je izdala odločbo za projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini. Skupna vrednost tega projekta je 41,4 milijona evrov in bo v višini 23,9 milijona evrov sofinanciran iz sredstev evropskega kohezijskega sklada. Dogradili oziroma na novo zgradili bomo več kot 43 kilometrov cevovodov, obnovili in posodobili bomo čistilno napravo Grmov vrh in zgradili še dve novi. Več kot 1.700 prebivalcev Šaleške doline se bo po zaslugi tega projekta lahko priključilo na vodovod in kanalizacijo. In na tem mestu moramo pohvaliti Komunalno podjetje Velenje, da so uspeli na tem razpisu. Sicer bi morali tak projekt nekako financirati sami, zdaj bomo to naredili s pomočjo evropskih sredstev.«

»Vlagateljem odpiramo Trebušo« Radi se pohvalite s številnimi presežki, ki jih v občini ni malo. Najdete jih tudi v gospodarstvu, kjer pa vseeno ne moremo biti čisto zadovoljni, saj recimo po višini plač zaostajamo za slovenskim povprečjem. Nekoč ni bilo tako, kar dokazujejo tudi pokojnine, ki so še vedno nad povprečjem. »Plače res zaostajajo za povprečjem. Ne sicer veliko. Je pa pomemben kazalec tudi število delovnih mest, ki jih je pri nas – sploh primerjalno z drugimi območji – še vedno veliko. Zelo spodbuden je tudi podatek, da imamo pri nas dobro razmerje med industrijskim in storitvenim sektorjem, ki sta skoraj enakovredno zastopana. Torej pogosto slišani očitek, da smo v mesto pripeljali le trgovine, ne drži. Naša naloga je seveda, da zagotavljamo čim ugodnejše po-

goje za ustanavljanje novih podjetij. Upam, da bomo do poletja že uspeli objaviti javni razpis, s pomočjo katerega bomo v poslovno cono v Trebušo privabili nove vlagatelje in z njimi nova delovna mesta. Zanimanja bo, kot kaže zdaj, dovolj.« Že dolgo ugotavljamo, da potrebujemo več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, z bolj usposobljenimi kadri. Ob tem nas vsekakor mora skrbeti podatek, da se jih od 11 tisoč študentov, ki jih naštejemo v Savinjsko-šaleški regiji, vrača v to okolje manj kot desetina. Kaj boste storili, da bi jih vendarle prišlo več? Pa ne le prišlo. Da bi tu tudi našli delo. »Rešitev vidimo predvsem v zagotavljanju ugodnih prostorskih pogojev za razvoj podjetništva, v novih poslovnih conah, v tehnološkemu parku. Tako smo že leta 2007 podprli ustanovitev SAŠA inkubatorja, ki spodbuja nastajanje in razvoj inovativnih podjetij, ki bodo oziroma že nudijo kvalitetna delovna mesta. Sodelujemo pri pripravi projekta Gospodarsko središče SAŠA. V letu 2009 smo odprli Poslovno cono Rudarski dom, kjer so svoj prostor že našla mlada velenjska podjetja. Nadaljujemo širitev te poslovne cone – uredili bomo še dodatnih 1.300 kvadratnih metrov prostorov za mlada podjetja s proizvodno dejavnostjo. Urejamo prostorske pogoje za nastanek tehnološkega središča v Stari vasi na kar 20 hektarih ter za še dve poslovni coni: Poslovno cono Gorenje in Poslovno cono Pesje (skupaj 8 hektarov). Želimo si, da bi tukaj našla prostor nova ali obstoječa inovativna podjetja, ki svojo dejavnost širijo, in bodo s svojo rastjo in razvojem nudila vedno več kvalitetnih delovnih mest. Seveda se ob tem zavzemamo za čim hitrejšo izgradnjo hitre ceste, za čim boljše stanovanjske in druge bivalne pogoje, za dovolj prostora v vrtcih, za kvalitetne šole, športno, kulturno ponudbo … Vse to po mojem mnenju namreč ustvarja privlačno bivalno okolje za mlade. Ob tem želim dodati še, da Savinjsko-šaleška regija ni nikakršna izjema glede navedenega. Vse regije, razen osrednjeslovenske, se soočajo s temi vprašanji. Če se primerjamo z drugimi, pri nas niti ni najhuje. V bistvu je naša regija nekje na sredi – še imamo pozitiven naravni prirast in priseljevanje. Pa naj tu omenim še projekt Razvojni center Energija, za katerega je konzorcij, sestavljen iz vseh ključnih velenjskih gospodarskih družb, pridobil nepovratna sredstva v višini 11 milijonov evrov. V okviru projekta bomo v obdobju od leta 2011 do leta 2014 izvedli 17 razvojnoraziskovalnih projektov iz energetike, vlagali bomo v laboratorije in ustrezne prostore za dejavnosti pri raziskavh in razvoju. V okviru tega projekta je predvidenih vsaj 60 novih kvalitetnih delovnih mest za strokovnjake z ustreznih področij.«

Ustavitev Teša bi bila za Šaleško dolino katastrofa Ne glede na razplet ob gradnji TEŠ bo potrebno razmisliti, kako v dolino pripeljati ne le trgovine, ampak predvsem nove programe, ki bodo ponujali večjo dodano vrednost. Tudi občina lahko pri tem naredi marsikaj – recimo ponudi različne ugodnosti vlagateljem. »Razplet v zvezi s TEŠ je zelo pomemben. Če bi projekt slučajno ustavili, bi to bila za Šaleško dolina prava katastrofa. Energetika je vsekakor tisti del našega gospodarstva, ki z dodano vrednostjo in višino plač pomembno prispeva k naši uspešnosti. Prej ste opozorili na podatke

o višini povprečne plače. Si lahko predstavljate povprečno višino brez energetskega sektorja? Izjemno pomemben dejavnik za nas je čas, ki ga z investicijo v blok 6 pridobimo za uspešno prestrukturiranje gospodarstva. Slednje seveda teče že daljše obdobje. Vsi se še spomnimo obdobja, ko je premogovnik zaposloval 5 tisoč ljudi. In v tem je seveda skrivnost nadpovprečnih pokojnin. Danes Premogovnik Velenje zaposluje okoli 1.400 ljudi. In mnogo tistih, ki pomenijo razliko med nekoč in danes, je zaposlenih v hčerinskih podjetjih Premogovnika. Predvsem pa smo veseli podatkov, ki govore o eksterni realizaciji teh podjetij – torej o poslu, ki ni vezan na dejavnost Premogovnika. Ti skokovito naraščajo. Sicer pa: ja, vloga občine je, da ustvarja pogoje za razvoj podjetništva ter ga spodbuja z različnimi ukrepi. Mislim, da smo zadnja leta v Mestni občini Velenje zelo naklonjeni ustanavljanju novih podjetij in mladim podjetjem uspešno pomagamo, da dobijo poslovne prostore po zelo ugodni najemnini. Kot sem že povedal, urejamo tudi večje poslovne cone, v katerih bodo lahko ta podjetja, ki so sedaj v inkubatorju, prešla na svoje. In se jim seveda pridružila tudi druga. Intenzivneje bomo pomagali tudi tujim vlagateljem, na primer pri pridobivanju potrebnih dovoljenj za posege v prostor, saj se sami teže znajdejo v upravnih postopkih. Z vsakim vlagateljem se bomo pogovarjali ter realizirali vse možnosti, ki jih imamo na voljo, da jim bomo pomagali – na primer nižje komunalne prispevke za vlagateljje in podobno.« Kaj še lahko občina, v vašem primeru pa tudi država, še prispeva k prijaznejšemu gospodarskemu okolju? V našem primeru je to zagotovo tudi ustreznejša cestna povezava, o kateri govorimo že celo desetletje, vse pa kaže, da bomo še dolgo. Ob tem predstavniki obeh najpomembnejših izvozno usmerjenih podjetij grozijo z vsaj delnim odhodom, ki ga pravzaprav tudi izvajajo. »Prometna infrastruktura je seveda za nadaljnji razvoj naše doline izrednega pomena. Hitra cesta je hrbtenica tretje razvojne osi. Logistične težave našega največjega izvoznika, podjetja Gorenje, terjajo hitro in učinkovito ukrepanje. Še vedno upam, da bomo našli rešitev, ki bo sprejemljiva za veliko večino prebivalcev. Za vse ne bo nikoli. Ne predlagana in ne katera koli druga.« Naglo se bliža leto 2012, ko bo tudi Velenje eno od mest kulturne prestolnice Evrope. Bomo ustrezno pripravljeni na ta dogodek? »Bomo, v Velenju zagotovo. Program smo pripravili, projekte smo pripravili, čakamo pravzaprav le še odločitve. Res je, da je še precej nejasnosti. Še danes ne vemo natančno, kako bomo projekt sofinancirali. Ne z vidika vlaganj in ne glede programskega dela. Pa bi po mojem morali. Tako da moram reči, da sem do vodenja tega projekta vedno bolj kritičen. Seveda imam v mislih vodstvo v Mariboru. Vendar, kultura bo prihodnje leto gotovo tisto področje, na katerem bomo ustvarjali presežke. Se pa ob naših ambicioznejših načrtih srečujemo z različnimi težavami. Pa naj omenim le eno: gotovo se še vsi dobro spomnimo pred nekaj leti napovedanih velikih projektov in investicij za območje jezer. Pa od vseh teh napovedi ni bilo nič. Razen tega, da je takratno vodstvo Premogovnika Velenje prodalo velik kos zemljišča ob jezeru, vključno s čolnarno. Če imam prave podatke, po ceni 10 nemških mark za kvadratni meter. Zdaj nam lastnik to zemljišče, ki bi ga potrebovali za izvedbo prireditev, kakršni sta na primer Pikin festival in evropsko prvenstvo v krosu, ponuja po ceni nekaj manj kot 30 evrov za kvadratni meter. Brez tega zemljišča so naši načrti za večje prireditve, turizem in evropsko prestolnico kulture pod velikim vprašajem. V proračunu pa sredstev, s katerimi bi to zemljišče lahko kupili, seveda ni.« n

Naš č as, 14. 4. 2011, barve: CMYK, s tran 6

DOMA IN NA TUJEM

14. aprila 2011

Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 6. aprila Pred referendumom se je oglasil premier. »Če bodo malo delo, pokojninska reforma in zakon o preprečevanju dela na črno na referendumu padli, bodo bonitetne ocene Slovenije padle in znašli se bomo v dolžniški krizi,« je opozoril. Ministrstvo za kmetijstvo je pripravilo delovni osnutek kodeksa ravnanja v verigi preskrbe s hrano, ki naj bi zajezil dvigovanje trgovin-

V SDS in SNS predlagajo še referendum o delu na črno.

skih cen z rabati in količinskimi popusti. Poslanci SDS in SNS so vložili zahtevo za razpis referenduma o zakonu o preprečevanju dela na črno. Japonskim delavcem je uspelo ustaviti odtekanje radioaktivne vode v morje skozi razpoko v 2. reaktorju jedrske elektrarne Fukušima Daiči. Sile izvoljenega predsednika Slonokoščene obale Alassana Ouattaraja so silovito napadale bunker, kamor se je zatekel njegov nasprotnik Laurent Gbagbo, čigar sile so odbile napad. Nato je sporočil, da imajo njegovi piloti veliko težav z izvajanjem napadov v Libiji, saj se Gadafijeve sile skrivajo na gosto naseljenih območjih in uporabljajo civiliste za živi ščit. Sudan je obtožil Izrael, da je odgovoren za torkov napad v bližini pristaniškega mesta Port Sudan, v katerem sta umrla dva človeka.

Četrtek, 7. aprila Zavrelo je v piranskem pomorskem muzeju, kjer so direktorici Martini Gamboz očitali razsipavanje z denarjem pri obnovi solinarskega muzeja in samovoljno vodenje pomorskega muzeja.

Pogajanja z Avstrijci še niso končana.

Ministra Boštjan Žekš in Samuel Žbogar sta na pogovoru s predstavniki krovnih organizacij Slovencev na Koroškem poudarila, da pogajanja z Avstrijci še niso končana in da Slovenija ne bo sprejela kompromisa brez soglasja manjšin. Na odboru za delo so po več kot 60 urah končali drugo branje družinskega zakonika in ga potrdili. Natova letala so nadaljevala napade na cilje v Libiji in v bližini Adždabije pomotoma ubila 12 upornikov. Italija se je odločila, da bo beguncem, ki so v državi, dala »humanitarna« začasna dovoljenja za bivanje, s katerimi bodo lahko potovali v vse države schengenskega območja. V šolo v Riu de Janeiru v Braziliji je vstopil napadalec in začel streljati na otroke; ubil je 11 ljudi, nato pa si sodil sam.

Potem ko je protitankovska raketa, izstreljena s palestinskega območja, zadela avtobus v Izraelu, so izraelski tanki, letala in helikopterji napadli Gazo.

Čas, ki ga nimamo, in spremembe, ki jih nočemo

Petek, 8. aprila Na dan Romov smo slišali veliko tudi o njihovem položaju v Sloveniji. Minister za šolstvo je tako dejal, da je Slovenija za izboljšanje položaja Romov v zadnjih letih veliko storila in je ena redkih držav z visoko stopnjo njihove pravne zaščite. Ustavno sodišče je odločilo, da je prepoved objave javnomnenjskih raziskav en teden pred glasovanjem neustavna. Približno 40 predstavnikov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in nasprotnikov predlaganih vladnih reform se je zbralo pred vlado, kjer so s tihim protestom poskušali opozoriti, da niso »zgolj številke, ampak ljudje«.

Tjaša Zajc Erjavec meni, da bi moral premier po zaupnico v DZ.

nem središču v Alphen an den Rijn na Nizozemskem z avtomatskim orožjem streljal na nakupovalce in jih šest ubil, deset pa ranil. Na Poljskem in v Smolensku so potekale slovesnosti ob prvi obletnici letalske nesreče, v kateri je umrlo 96 ljudi, tudi poljski predsednik Lech Kaczynski.

Nedelja, 10. aprila Glasovali smo na referendumu o zakonu o malem delu. Neuradni izidi so pokazali (po 577.832 preštetih glasovih), da je proti zakonu glasovalo 80,15 odstotka volilcev, za pa 19,85 odstotka.

Zaznamovali smo dan Romov.

Potem ko smo slišali, da je za mednarodno finančno pomoč zaprosila Portugalska, je naš premier napovedal, da bomo državi pomagali tudi mi. »Drugim pomagamo zato, ker mi sami nismo v težavah, saj smo v zadnjih treh letih vodili politiko, ki nas je iz teh težav izvlekla,« je pojasnil. Novoizvoljeni predsednik Slonokoščene obale Alassane Ouattara je Evropsko unijo zaprosil, naj prekliče nekatere sankcije, ki jih je uvedla ob izbruhu krize v državi. Po vsej Siriji so potekali protesti proti predsedniku Bašarju Al Asadu. Na jugu države so varnostne sile streljale na protestnike in ubile najmanj 19 ljudi.

Sobota, 9. aprila Aleš Zalar je na skupščini odvetniške zbornice poudaril, da se poskuša ustvariti vtis, da imamo dve pravni državi, a da obstaja le ena pravna država, odvetniki pa so tu zato, da omogočijo njeno delovanje. V Narodnem svetu koroških Slovencev so zavrnili avstrijski kompromisni predlog glede dvojezičnih tabel in dejali, da bi bilo sprejemljivih 175 dvojezično označenih naselij. Republikanci in demokrati v ameriškem kongresu so sprejeli kompromis o proračunu, s katerim so se za las izognili zaprtju zvezne vlade.

Zakon o malem delu ni dobil (zadostne) podpore volilcev.

V občinah Trebnje, Mirna in Moravče so se ob referendumskem vprašanju odločali tudi o županih. Politična analitika Vlado Miheljak in Matevž Tomšič sta po objavi rezultatov dejala, da je bil izid referenduma pričakovan, napovedala pa tudi, da vlada ne bo mogla sprejeti nobene reforme več. Odzval se je tudi premier Pahor. Dejal je, da iz rezultatov, ki so, razume, da ljudje izkoristijo referendume, da povedo, da jim ta vlada ni všeč. »Tem ljudem pravim, da bodo imeli najkasneje prihodnje leto priložnost, da izvolijo novo vlado,« je še dejal Pahor. Generalni sekretar Združenih narodov je mirovnikom v Slonokoščeni obali ukazal uporabo vseh potrebnih sredstev za zaustavitev težkega orožja Laurenta Gbagboja. Izrael je sporočil, da je pripravljen na premirje v Gazi, če bo palestinsko gibanje Hamas prenehalo obstreljevati izraelske cilje. Volilci na Islandiji so na že drugem referendumu s 59 odstotki zavrnili dogovor o poplačilu dolgov propadle banke Icesave.

Ponedeljek, 11. aprila V središču pozornosti je bil Karel Erjavec, ki je dejal, da mora predsednik vlade, če želi vlada nov zagon, v državni zbor po zaupnico. Dodal je še, da izid referenduma o malem delu kaže, da vlada praktično nima podpore. Vlada se je med tem odločila, da bo šla svojo pot naprej in je načrtovala nacionalni reformni program in program stabilnosti. Janez Janša je ob tem dejal, da pokojninska reforma ni nujna za povečanje konkurenčnosti, premier Pahor pa je odvrnil, da samo zamenjava vlade ne bo rešila težav Slovenije. Iz Obrtne zbornice Slovenije so sporočili, da pripravljajo popolno zaporo Slovenije. Francoski specialci so v Abidžanu prijeli nekdanjega predsednika Slonokoščene obale Laurenta Gbagboja. Severovzhod Japonske je stresel nov močan potres z močjo 7,1 stopnje po Richterjevi lestvici.

Torek, 12. aprila Odbor za notranjo politiko je sprejel sklep, s katerim DZ-ju predlaga, da se zaveže, da bo z zakonom odprl dokumente o trgovini z orožjem. Državni zbor je za datum referenduma o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno potrdil 5. junij. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je v preiskavi razpisa ministrstva za šolstvo in šport za gradnjo stadiona Stožice, ki jo je zahtevala Evropska komisija, odkrila tri kršitve. Na okrogli mizi o krepitvi gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško so si bili udeleženci edini, da je sedanje sodelovanje dobro, a ga je potrebno še dodatno okrepiti, pri tem pa naj državi zagotovita še boljše pogoje za razvoj. Z udeleženci sta se srečala tudi predsednika Danilo Türk in Ivo Josipović. Japonska je povečala resnost jedrske krize v Fukušimi s pete na najvišjo, sedmo stopnjo, kar pomeni, da je stopnja nevarnosti enaka, kot je bila v najhujši jedrski nesreči v Černobilu leta 1986.

Iz dneva v dan je več zgodb o strelskih pohodih.

V napadih izraelskih letal na jugu Gaze so umrli štirje borci Hamasa. Napadi so odgovor na rakete, ki so v Izrael priletele iz Gaze. Moamer Gadafi se je po nekaj dneh premora znova pojavil v javnosti, ko je obiskal šolo v Tripolisu. Oborožen moški je v nakupoval-

„Ne glede na to, ali ste ljubiteljski ali profesionalni pek, boste ugotovili, da je ključna sestavina pri pripravi kruha – čas. Tako kot sir potrebuje čas, da dozori, vino leta, da se postara, tako kvas zahteva svoj mir, da dobro opravi nalogo v testu za kruh.“ Tako uvod v navodila za peko kruha začenjata Julia Child in Simone Beck v kuharski knjigi Mastering the Art of French cooking, ki jo lahko spoznate skozi holivudski film Julie and Julia. V nadaljevanju avtorici pišeta, da za dober kruh potrebujemo vsaj sedem ur od začetka do konca procesa: od mesenja in vzhajanja do peke in pokušine. Čeprav masa pri vzhajanju ne potrebuje našega budnega očesa in nadzora, saj lahko sama pridno in tiho sameva ter vzhaja, pa nam priprava kruha okupira misli, dokler ne ugriznemo v toplo, sveže pečeno skorjo v upanju, da se bo sredica stopila v ustih, da kruh ne bo pretrd, preveč suh ali preveč zbit. Za čim boljši rezultat torej potrebujemo vsaj sedem ur. A kdo si danes še vzame toliko časa za stvar, ki jo lahko v roku desetih minut hoje (ali dveh z avtomobilom …) dobimo v trgovini ali pekarni? Zakaj bi „zapravljali“ čas s takšnimi opravili, ko pa nam je v s hitrostjo natempiranem vsakdanjiku na voljo hitra rešitev, ki nam ne krade pomembnih trenutkov? Fraza 'nimam časa' se med izgovorjenimi besedami pri skoraj vsakemu posamezniku verjetno znajde večkrat na dan. Bodisi zaradi količine obveznosti, ki jih ima na urniku, ali preprosto kot izgovor, da mu ni treba na klepet s kakšnim kolegom, ki bi se rad pohvalil, zajokal ali cepetal nad vsakdanjimi težavami. Ker ogromno delamo in bi ob vseh obveznostih radi storili še kaj zase, veliko bolj kot nekdaj selekcioniramo, čemu bomo namenili svoje minute. Nenehno hitenje je samoumevnost, produktivnost norma, uspeh pa želja in pogon za nove podvige. In ko napoči konec tedna, nam včasih uspe postati, se zazreti v preteklost in razmisliti ali vsaj pomisliti, kam gremo in česa si želimo. Pogosto obžalujemo stvari, ki jih nismo naredili, spretnosti, ki se jih nismo naučili, knjige, ki jih nismo prebrali, proste ure, ki si jih nismo vzeli za najbližje. Starejši občudujejo mlajše, ki se zaletavo in brez pretiranega razmišljanja odločijo za nove podvige, daljna potovanja in velike življenjske spremembe. Je že tako, da je njihovo glavno vodilo, da so obžalovanja vredne stvari, ki jih ne naredimo. In si zanje pač vzamejo čas. Kako le ne bi, ko pa jim starejši venomer dopovedujejo, da nikoli v življenju ne bodo imeli toliko časa, kot ga imajo denimo med študijem. Da bi dočakali pokoj, pa se tako ali tako že dolgo ne prepričujemo več. Ne glede na starost smo razpeti med časom, ki nam je na voljo, in željami, kaj vse bi počeli, če bi bilo časa več. Je vredno začeti še en projekt? Kako se lotiti novega športa, ko pa že za tekoče obveznosti nimamo dovolj ur v dnevu? Bi morali delati drugače? Bi lahko delali manj? Glede na število brezposelnih in obremenjenost zaposlenih, so bile v javnosti že omenjene ideje o krajših delovnih časih, ki bi omogočili večje število delovnih mest in hkrati bolj zadovoljne že zaposlene. Ob takšni ureditvi bi torej delali dlje, do višje starosti, a bi delali manj. In imeli bi več časa. Sliši se lepo, vendar ta ideja ostaja zgolj to – ideja. Spomini na dni, ko so zaposleni iz službe prihajali ob dveh ali treh, ostajajo zgolj misli, ki nas včasih prešinejo. In nič ne kaže, da bi se to kakorkoli spremenilo. Spremembe so pri nas skoraj nemogoče. Padel je že drugi referendum te vlade, vprašanje je, kaj se bo zgodilo s prihajajočimi. Res je, da novi zakoni niso idealni. Res pa je tudi, da jim niti ne damo možnosti, da bi karkoli spremenili. Zato ne bo prostora za pritoževanje, ko bodo stvari šle še na slabše, kot so že. Zakoni vedno zahtevajo popravke in dopolnila. A trenutna naravnanost pri nas jim ne daje niti možnosti za uspeh. Bolj kot na predlagane izboljšave padamo na špekulacije, kaj gre lahko narobe. Z zakoni je pri nas podobno kot z ljudmi. Namesto da bi pogledali njihove spretnosti, smo pozorni in opazimo zgolj njihove pomanjkljivosti. Zato bomo še lep čas v obstoječem izkoriščevalskem okolju, za katerega nimamo lepih besed in ki nam ne dopušča, da bi imeli več časa za preproste stvari. Doma narejeno kosilo, ki se pripravlja več ur. Opazovanje listja, ki mavrično spreminja barvo jeseni, preden odpade z dreves. Opazovanje dogajanja okoli sebe in raziskovanje sveta, kot to počno otroci. Opazovanje kruha, ko po sedmih urah počasi dobiva končno obliko v pečici. Preproste stvari. A časa zanje ni. n

Japonska je povečala stopnjo jedrske krize na najvišjo.

Naš č as, 14. 4. 2011, barve: CMYK, s tran 7

GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO

14. aprila 2011

PV Invest je mlada, hitro rastoča družba Zimzelen je zagotovljenih 70 de-

lovnih mest, v SAŠA inkubatorju Pet let mineva, 3, nova delovna mesta se odpirajo odkar je PV Invest tudi v družbi Golte. Po splošni oceni in odzivu okolja bi lahko rekel, pogumno zastavil svojo samostojno pot da nam kar dobro uspeva.« - Obdobje prebijanja, Dobiček je le eno od meril dokazovanja in uspešnosti postavljanja ob Nekje ste enkrat že rekli, da meribok tistim, ki lo uspešnosti delovanja družbe PV so v naložbah, Invest ni dobiček, ampak nova delovna mesta. nepremičninah, »PV Invest je predvsem in najgeodeziji in prej investicijska družba. Njene gradbenem naložbe je treba skozi donosnost presojati v širšem kontekstu. Res inženiringu že ni merilo dobiček, ampak so to noutečeni igralci vi programi, nova delovna mesta. Milena Krstič - Planinc

Velenje - V relativno kratkem času je ta mlada družba izpeljala projekte, glede katerih prejema pohvale tudi od konkurence. SAŠA inkubator, Center starejših Zimzelen v Topolšici, vstop v lastniško strukturo družbe Golte in takoj nato nov investicijski cikel na Golteh, za začetek z izgradnjo hotela v času med dvema smučarskima sezonama, Razvojni center energija in še bi lahko naštevali. Vsekakor projekti, ki se jih ne bi sramovalo nobeno podjetje, tudi tisto z bistveno daljšim stažem ne. Pogovarjali smo se z direktorjem družbe PV Invest mag. Dragom Potočnikom. Kako vam uspeva, če kot merilo vzamemo delovna mesta? »Začeli smo z 20 sodelavci, danes nas je v družbi že 58. V PV

Osnovno poslanstvo družbe je povezati interese v okolju, jim poiskati sinergije in jih privesti do realizacije. Seveda pa to brez pozitivnega poslovnega rezultata ne bi šlo.«

Za letos je predviden začetek obnove Stare elektrarne. Je bil pozitiven? »Leto 2010 smo zaključili pozitivno. Realizirali smo večino načrtovanih nalog.«

PV Invest ima dve hčeri SAŠA Inkubator in Golte sta hčerinski družbi PV Investa? »V družbi Golte smo od lani,

različnih področij. Poleg strokovnih svetovanj, pomoči pri iskanju sredstev financiranja jim nudimo tudi opremljene poslovne in proizvodne prostore po subvencionirani ceni.« Družba Golte? Decembra ste na Golteh zgradili hotel. »Ima 120 ležišč, moderen wellnes, masažni salon, fitnes, kongresno dvorano, hotelsko restavracijo in restavracijo za dnevne goste, gorsko knjižnico in pomožne servisne prostore. Posebej smo ponosni, da smo ga uspeli zgraditi v predvidenem roku, ker smo »lovili sezono«. Glavni izvajalec del je bil Kograd IGEM Dravograd, ki je za izvajanje instalacijskih del, elektro in strojnih del vključil družbo HTZ Velenje. Celoten proMag. Drago Potočnik: »Skozi operacijo jekt pa je vodila in nadRazvojni center Energija načrtujemo zorovala naša družba.« vsaj 11 patentov z mednarodno Nova vlaganja na Golzaščito.« teh? »Najprej moramo za»Žal navdušenje Slovencev za ključiti dela na zunanji ureditvi podjetništvo naglo kopni, kar ka- hotela, ki jih zaradi snega ni bilo žejo tudi najnovejše objavljene raz- mogoče končati. Sicer pa letos naiskave. Število nastajajočih in no- črtujemo gradnjo osmih novih devih podjetnikov se je v Sloveniji pandans.« zmanjšalo kar za četrtino. K sreči je slika v regiji drugačna. Zanima- Začetek obnove nje za podjetništvo se povečuje. Stare elektrarne Pti tem mislim predvsem na inoše letos? vativne podjetniške ideje, take, ki Če še malo ostanemo pri »otipljilahko prispevajo k doseganju višje vih« projektih. Center športne dodane vrednosti in razvoju novih medicine? delovnim mest. Pod okriljem inku»SAŠA inkubator sem že omenil, batorja deluje 19 mladih podjetij z ko smo družbo dokapitalizirali, 61,24-odstotni lastnik, pred tem smo bili 50-odstotni, v SAŠA inkubatorju smo 60-odstotni lastnik.« SAŠA inkubator naj bi bil podpora podjetništvu, kako navdušeni pa smo zanj Slovenci?

potem je tukaj Center starejših Zimzelen v Topolšici, v Velenju Center športne medicine, z vstopom v lastniško strukturo družbe Golte smo prevzeli pobudo za posodobitev bivalnih zmogljivosti, vodimo aktivnosti pri oblikovanju Gospodarskega središča v regiji, pridobili smo gradbeno dovoljenje za objekt Stara elektrarna, skrbimo za urejenost pridobivalnega prostora in umirjenih površin, za stanovanjski fond ...«.

Nekaj prostora za mlade podjetnike za mirno proizvodnjo je še na voljo. Ko že omenjate Staro elektrarno. Kaj je z njo? »Stara elektrarna je delno povezana s projektom Razvojni center Energija. Del sredstev, ki smo jih dobili, je namenjenih obnovi objekta. Gre za objekt tehnične dediščine, za arhitekturni biser, ki pa je potreben temeljite obnove. Računamo, da jo bomo začeli še letos.«

Tik pred ustanovitijo podjetje »RCE« Razvojni center Energija? Zanj ste dobili znatna nepovratna sredstva. Kako teče? »Vrednost projektov je približno 23 milijonov evrov, ministrtvo za gospodarstvo nam je zanje namenilo nekaj manj kot 11 milijonov evrov. Konzorcij partnerjev je tik

pred ustanovitvijo podjetja »RCE«, ki bo udejanjilo 17 povsem konkretnih razvojno-raziskovalnih projektov. Te so opredelili nosilci sami. Podjetja prihajajo iz SAŠA regije, so pa s področja energetike, predelovalne industrije in okoljskih tehnologij ter avtomatizacije. Gre za projekte, ki bodo razvili produkte in tehnologije za izboljšanje učinkovite rabe energije, obstoječe tehnologije v energetiki, prispevali k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in drugih onesnažil. Usmerjeni so tudi v uporabo obnovljivih virov energije, projektiranje sodobnih energetskih sistemov, reševanje tehnoloških vprašanj v energetiki, v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in tako naprej.« S čim začenjate? »V prvih letih se bo podjetje aktivnosti usmerjalo v razvojno raziskovalno delo pri projektih, v izvedbo naložb v opremo in objekte. Načrtujemo vsaj 11 patentov z mednarodno zaščito in prav toliko novih podjetij, ki bodo v regijo prinesla kar precej kakovostnih delovnih mest, predvsem za strokovnjake s teh področjih.« Kakšna je pravzaprav vloga PV Investa pri zagonu Razvojnega centra Energija? »PV Invest je prevzel vlogo koordinatorja aktivnosti pri projektu.« Pa sam PV Invest letos? Je poleg že povedanega še kaj? »Letos se lotevamo gradnje šestih stanovanjskih hiš v zazdidavi Lipa, načrtujemo pa tudi začetek gradnje stanovanjskih blokov ob Upravnem centru v Mozirju, kjer naj bi v dveh letih zagotovili 63 stanovanjskih enot.« n

Izpolnili vse cilje Mlekarna Celeia iz Arje vasi lani odkupila 90 milijoni litrov mleka in ustvarila dobrih 51,5 milijonov evrov prihodkov – Nov stroj za nove izzive Tatjana Podgoršek

Zreče, 7. aprila – Druga največja slovenska mlekarna – mlekarna Celeia iz Arje vasi, je pred tednom dni pripravila 29. srečanje svojih proizvajalcev mleka. Tokrat na Rogli. »Na takšen način se mlečnim proizvajalcem in odkupovalkam mleka - zadrugam zahvalimo za zvestobo. Ocenjujemo, da nas srečanja povezujejo in krepijo zaupanje, stabilnost in dolgoročnost,« je povedal direktor celjske mlekarne Marjan Jakob. Kot je še dejal, je prav, če največji proizvajalci, ki so odvisni od prihodkov od prodaje mleka, čutijo, kako njihova mlekarna deluje, izvedo, kaj načrtuje, kakšna so njena pričakovanja … Čeprav se gospodarska kriza še ni umirila, so – po besedah Marjana Jakoba - lahko z lanskimi rezultati zelo zadovoljni, saj so v celoti izpolnili cilje v prodaji, prihodkih in naložbah. Odkupili so 90 milijonov litrov mleka in s prodajo izdelkov ustvarili 51,5 milijonov evrov prihodkov. Lani so odkupno ceno mleka povišali za 14,6 odstotka, s 1. marcem letos še za 4 odstotke. »Ta-

ko je slovenski standard 31 centov za liter mleka, proizvajalci z najbolj kakovostnim mlekom pa z zadnjo korekcijo dosegajo več kot 33 centov. Za Evropo zaostajamo približno za cent in pol, vendar pa moramo vedeti, da nimamo evropskih plač in da se moramo prilagajati tudi temu. Vsi bi si želeli višje cene, vemo pa, da smo odvisni od potrošnika. Krizo moramo prebroditi, ob tem pa vedeti, da predlani pri nas odkupna cena ni padla tako kot v Avstriji ali Italiji.« Po podatkih Gospodarskega interesnega združenja je kakovost mleka Mlekarne Celeia približno 10 odstotkov nad slovenskim povprečjem.

Novi izdelki in prenova blagovne znamke Med ukrepi, s katerimi so dosegli spodbudne kazalce gospodarjenja, je zagotovo potrebno omeniti nove proizvode in prenovo blagovne znamke Zelena dolina (lani so se v skladu s strateškimi smernicami odločili za prenovo celotne linije

Naziv mlečna kraljica Zelene doline Slovenije 2011 je pripadel študentki prava Vesni Črepinšek iz Savinjske doline.

izdelkov te blagovne znamke. Končali naj bi jo do konca leta. Prenovljeno celostno podobo blagovne znamke Zelene doline odlikuje nova ekološka embalaža proizvodov, ki so pridelani izključno iz slovenskega mleka). S tem je mlekarna povečala tržni delež: »Prvi smo pri navadnem probiotičnem LCA, kar je pomembno na slovenskem tržišču. Prav tako pomembno je, da smo kot eden pomembnejših slovenskih proizvajalcev sirov konec leta pridobili certifikat za višjo kakovost sirov. Z njim potrošnikom dokazujemo, da imamo kakovosten sir, proizveden brez konzervansov in dodatkov, razen za zorenje.« Za posodobitev v mlekarni namenjajo precejšnja sredstva. Letos načrtujejo še eno večjih naložb, in sicer nov polnilni stroj za ferment, ki bo omogočil daljši rok uporabe, kar je seveda pomembno za trgovce in

nenazadnje tudi potrošnike. Prijavljajo se še na en razpis, potem pa se bodo lahko s svojimi izdelki kosali na italijanskem trgu, kjer zahtevajo 45-dnevni rok uporabe. Jakob je še dejal, da poleg nemškega in italijanskega trga, kje še niso rekli zadnje besede, želijo tudi na avstrijsko Koroško in Madžarsko. Sicer pa ustvarijo na trgih bivše Jugoslavije, razen Srbije, 17 odstotkov prihodkov.

Najboljši proizvajalci, najboljše odkupovalke mleka Tako kot vedno doslej je tudi tokrat celjska mlekarna nagradila najboljše proizvajalce in odkupovalke mleka. Med 1289 proizvajalci je že četrtič zapored prvo mesto z 852.113 li-

Priznanje za kmetijo Rotnik iz Raven pri Šoštanju

tri prodanega mleka osvojila kmetija Haralda Konečnika iz Šentjanža, druga je bila tudi kmetija Jožice in Frančiška Rotnik iz Raven pri Šoštanju z več kot 553 tisoč litri mleka. Med 17 odkupovalkami mleka je prvo mesto zasedla Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga. Slednja je Mlekarni Celeia v lanskem letu prodala 25.401.644 litrov mleka, tretja je bila Kmetijska zadruga Šaleška dolina z dobrimi 10 milijoni litri mleka.

Mlečna kraljica za promocijo slovenskega mleka Na srečanju proizvajalcev je še posebej slavnostno minila razglasitev nove, četrte mlečne kraljice Zelene doline Slovenije 2011. Krono je od predhodnice Mateje Pavlič prevzela 22-letna študentka prava

Vesna Črepinšek iz Spodnjih Grušovelj pri Šempetru. Kot je povedala, ima z mlekarstvom kar nekaj izkušenj, saj imajo doma srednje veliko kmetijo s 15 kravami. »Mlečna kraljica ni zgolj še ena v vrsti lepotnih kraljic. Njena vloga je mnogo večja, saj je njen glavni cilj ozaveščati ljudi o pomenu zdravega načina prehranjevanja, ki vključuje tudi uživanje visoko kakovostnih mlečnih izdelkov. Še posebej, če so narejeni iz slovenskega mleka,« smo med drugim slišali v obrazložitvi. Kot pravi Vesna, se svoje odgovornosti dobro zaveda: »Slovenski potrošniki bi morali namesto tujih mlečnih proizvodov raje izbrati slovenske, ki niso le izjemno kakovostni in okusni, pač pa bi s tem tudi spodbujali in ohranjali slovensko mlekarstvo.« n

Naš č as, 14. 4. 2011, barve: CMYK, s tran 8

KULTURA

14. aprila 2011

Bomba na volišču Matjaž Šalej

Zbor šolskega centra srebrn Celje - Od 6. do 10. aprila je bil v Celju 29. mednarodni mladinski pevski festival, na katerem je sodelovalo 13 zborov iz Slovenije, Češke, Madžarske, Moldavije in Slovaške. Na festivalu

je sodeloval tudi mešani mladinski pevski zbor (MMPZ) Šolskega centra Velenje pod vodstvom Tee Plazl, ki se je v kategoriji mešanih mladinskih zborov predstavil z obvezno skladbo Jacoba

Gallusa Si voxestcanta, Rheinbergerjevo Salve Regina, Tadeje Vulc Laudate Domino in Mojce Prus Šürka je tisa. Mednarodna strokovna komisija je zboru dodelila 89 točk, srebrno priznanje in ga določila kot zmagovalca kategorije. Zbor je prejel tudi nagrado občinstva. n

Za prihodnost ni skrbi

Na drugem delu revije Pozdrav pomladi je skupaj pelo 21 odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin. (Foto: Matej Blagus)

Velenje, 9. aprila – Po tem, ko je v začetku aprila v dvorani doma kulture stekel prvi del letošnje območne revije Pozdrav pomladi, na katerem se je v dveh večerih na štirih koncertih predstavilo 22 otroških in

mladinskih zborov, se je revija nadaljevala minuli teden. Tokrat so na dveh večernih koncertih, v petek in soboto, zapeli odrasli pevski zbori in vokalne skupine. »Prvi del letošnje revije je spet do-

kazal, da imamo veliko podmladka in da se nam za prihodnost zborovskega petja v Šaleški dolini ni bati. Zapelo je več kot 1000 mladih pevcev, dvorana pa je bila na vseh štirih koncertih polna. Kar se obiska

tiče, to ne velja tudi za drugi del revije, kjer se je v dveh večerih v veliki dvorani glasbene šole Velenje predstavilo 21 odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin. Veseli smo, da se tradicionalno udeležujejo naših pevskih revij. Koncerta sta bila tudi letos odlična; prvi večer je zapelo 10 pevskih zborovskih in vokalnih skupin, drugi pa 11. Vsak večer je zapelo približno 200 pevcev,« nam je povedala Nina Mavec Krenker, vodja območne izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Obiskovalci koncertov so zagotovo tudi letos začutili, da imamo v Šaleški dolini ne le veliko odličnih zborov in vokalnih skupin, med njimi so tudi vrhunski, ki posegajo v sam vrh slovenskega, nekateri pa tudi evropskega zborovskega petja. Drugi del revije je strokovno spremljal Mitja Reichenberg, ki bo sedaj izbral tiste, ki se bodo predstavili na regijski pevski reviji. n bš

V Gorenju gostili velike slikarje Velenje, 6. aprila - V razstavišču Gorenja so prejšnji teden odprli razstavo grafik Lojzeta Logarja, akademskega slikarja iz Ljubljane; na ogled bo do 4. maja. To je še ena razstava grafika iz kroga prijateljev Zorana Kržišnika. Isti dan so namreč zaprli razstavo grafik, posvečeno dr. Zoranu Kržišniku (1920-2008), nekdanjemu ravnatelju Moderne galerije, pobudniku in vodji Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani ter direktorju Mednarodnega grafičnega centra do leta 2000. Ob tej priložnosti smo na otvoritev razstave grafik Lojzeta Logarja povabili velike slovenske slikarje in nekdanje razstavljalce v Gorenju: Jožeta Ciuho in Andreja Jemca, pridružila sta se jima Boris Jesih in Jana Vizjak. Kustosinja razstave je bila Maruša Stupica, dolgoletna vodja galerije Cankarjevega doma. Dr. Zoran Kržišnik je bil velik prijatelj Gorenja. Kot direktor Moderne galerije v Ljubljani je

Rdeča nit?

Šoštanj, 7. aprila - S prvo samostojno razstavo se je v Mestni galeriji Šoštanj minuli četrtek predstavila slikarka Romana Lah iz Velenja. Avtorica je svoj ustvarjalni opus zadnjih osemih let naslovila s pomenljivim naslovom Rdeča nit? s katerim želi gledalca predvsem izvati k razmisleku. Likovno kritiko za njeno razstavo je napisal akademski slikar Stojan Kneževič, ki je slikarki napovedal še veliko tovrstnih izzivov. Odprtje je pospremilo veliko število ljubiteljev likovne umetnosti in prijateljev, ki Lahovo spremljajo tako na poklicni kot na slikarski poti. Razstavljena dela

Sem eden tistih redkih »srečnežev« v naši pravni državi, ki mi je bilo letos onemogočeno voliti oz. odgovarjati na referendumsko vprašanje. Razlog, grožnje z bombo na mojemu volišču Šmartno v Velenju. Vse to samo zaradi listka na vratih volišča »Ob dvanajstih bo počilo«. To je bil seveda dovolj velik povod, da se za nekaj ur volišče zapre. In slučajno se je zaprlo, malo preden je bil moj dober namen izraziti stališče tiste dobre tretjine državljanov, ki so začutili podobno odgovornost, da je potrebno tokrat na referendum. Velika sprememba v delovni zakonodaji je seveda vprašanje, ki močno vpliva na ekonomijo družbe. Zato je kljub »instituciji« referenduma tokrat bilo vredno izkoristiti pravico in dolžnost, da pristaviš svoje skromno mnenje v volilni rezultat. Ena stran, nasprotniki uveljavljanja zakona, o katerem se je odločalo na referendumu, oz. tisti, ki bi jih sprememba zakonodaje najbolj prizadela, slavijo zmago pravne države, zavest ljudi in volilcev, ki so podprli še en iz množice referendumov v tej skupnosti. Druga vladna stran pa priznava poraz in kot enega od osnov zablode referenduma sporoča izkoriščeno referendumsko zakonodajo oz. izrabljanje pravno in zakonodajno referenduma kot razkazovanja političnih mišic. Dejstvo pa je, da so nekaj milijonov evrov poslanci, ki se ne znajo dogovoriti o referendumski zakonodaji, spet spustili v zrak in še jih bodo, kajti obetajo se novi referendumi … Pa vendar se zdi, da je bistvo tega referenduma spet v podatku o slabi volilni udeležbi in stanju duha v naši družbi. Ta kaže na to, da ljudi ne zanimajo stvari, ki so plod politične nezmožnosti konsenza o stvareh, ki bi se lahko odločile že v parlamentu. Zakaj mladi ne volijo, zakaj so vse bolj apolitični ali vsaj bistveno manj kot v drugih evropskih državah? To so vprašanja, ki nas morajo skrbeti. Ali pa v našem primeru, zakaj se je grožnja z bombo pojavila v Velenju? Če človek pomisli, kaj vse se je dogajalo v Šaleški dolini zadnji dve leti in kaj se še obeta, to morda ni čisto naključje. Gospodarsko-politične afere Vegrad, TEŠ, avtocesta 3. razvojne osi, dogodki z zemljišči, ki se šele odpirajo, ki jih je mnogo več, to so resnični problemi. So kompleksnejši kot tranzicijski problemi v drugih okoljih. Čeprav se je grožnja pojavila v netipični krajevni skupnosti, je po navadi tam, kjer je dim, tudi nekaj ognja ali pa vsaj nekaj tli. Zaprto volišče v Krajevni skupnosti Šmarno je bilo ravno ob priljubljenem lokalu, v katerega zaide tudi kakšen šaljivec, grožnja zato ni bila zelo realna, jo je pa treba skrajno resno jemati. Dejstvo pa ostaja, da večini tukajšnjih ljudi gredo politično gospodarske igrice na lokalni in državni ravni močno na živce. Odločanje o uveljavitvi Zakona o malem delu in grožnja na enem od volišč sta jasno simbolno sporočilo ter znak, da je Velenje in Šaleška dolina tisti politični poligon državne politike in hkrati lokalni ekonomski poligon, kako zgraditi čim več (praznih) nakupovalnih centrov, nakupiti čim več zemljišč (tudi od občine) in jih prodajati ter graditi na njih nerazumne projekte, hkrati pa zavoziti urbanistično zasnovo zdaj že nekdanjega lepo urejenega vrtnega mesta, si napolniti žepe na račun obubožanih delavcev. Ampak to so teme za okrogle mize, disertacije, analize o krizi vrednot in »duha« v politiki in ekonomiji …

V Gorenju se je zbralo veliko znanih slikarjev, ki so se udeležili zaprtja razstave Zorana Kržišnika in odprtja razstave Lojzeta Logarja.

tudi izbral slike, ki so danes del Zbirke sodobne umetnosti Gorenja. Odpiral je pot slovenskemu slikarstvu v svet in bil najboljši promotor sloven-

ske kulture v svetu. Bil je organizator in kustos razstav svetovno znanih umetnikov v Sloveniji. n

In če se vrnem na referendum? Če človek poskuša dvakrat obiskati svoje volišče in ne uspe (res da v najbolj kritičnem času), bo tretjič ob tako lepem sončnem dnevu hudo premislil o zadnjem poskusu obiska. Tudi podaljšanje volilnega časa na tem volišču ni dovolj velik razlog in motivacija, da si bil morda čisto zadnji državljan izmed tistih 33,8 %, ki so oddali glas in slišal klic duha. Ne, tega ni vredno! In ob tem se na koncu resnično počutim, da mi je bilo onemogočeno referendumsko odločanje. O stvareh, ki bi lahko odločale in ki nas »zadevajo«, izgubljam vero zaradi kredibilnosti politike in gospodarstva. Izkoristili so obdobje najhujše gospodarske krize zadnjega pol stoletja. Tako počasi izgubljam vero v državo, v okolje, ki mi ponuja manj v vrednostnem in kvalitativnem smislu, kot mi je pred dvajsetimi ali celo tridesetimi leti. n

bodo na ogled do konca aprila. Romana Lah je svojo dolgoletno željo po likovnem ustvarjanju začela uresničevati po letu 2002. S slikanjem se je spoznala preko prof. Račkija, Tajnikove, Stropnika in še nekaterih, v zadnjem obdobju pa sodeluje s prej omenjenim Kneževičem. Udeležuje se raznih delavnic in extemporov, za svoja dela pa je prejela tudi certifikate in priznanja. Ob razstavi je izšel manjši katalog njenih del. Motivika njenih slik jo predstavlja kot dobro opazovalko okolja in zanimivih krajev, po katerih rada potuje, hkrati pa nas nagovarja, da spoznamo ustvarjalkin intimni svet. n Milojka. B. Komprej, foto Oskar Sovinc

Naš čas, 14. 4. 2011, barve: CMYK, stran 9

107,8 MHz

4. aprila 2011

Gl asbene novi č ke

Vabimo vas na nepozaben izlet Pred nami so praznični dnevi. Nekateri jih boste izkoristili za krajše počitnice, v uredništvu pa teh ne bo. Naslednjo številko, 21. aprila, bomo izdali v povečanem obsegu, saj bo praznično obarvana. Nato se bosta zvrstila dva praznična dneva: velikonočni ponedeljek, in zaradi dneva upora proti okupatorju delovno prosta sreda. A seveda ne za vse. Tudi za nas ne. Čeprav bomo na tesnem s časom in bo manj zanimivih dogodkov, tudi v četrtek, 28. aprila, ne boste ostali brez časopisa. Naslednjo številko pa bomo že bolj normalno pripravljali, saj se prvi maj letos ujame z nedeljo in bomo delovno izgubili le ponedeljek. Prazniki pa so tudi čas za prijetna druženja. Radio Velenje, TD Maribor in Ribičija Maribor vas vabijo, da se v ponedeljek 2. maja, pridružite

na enodnevni zabavni dogodivščini, ki bo že od 10. ure dalje potekala v štajerski prestolnici. Z navihanimi splavarji boste zapluli po reki Dravi, ob okusni »flosarski južni« in rujni kapljici pa izmerili njeno širino in dolžino. Nato se boste povzdignili na Meljski hrib, kjer vas bodo sprejeli odlični gostitelji priznanega rekreacijsko turističnega centra in nočnega zabavišča Ribičije Maribor, kjer bo po kosilu nepozabna zabava, polna presenečenj in nagradnih iger. Da boste varno potovali, je organiziran avtobusni prevoz, zato se ni bati, da bi kdo ostal žejen. Cena izleta znaša 38 evrov na osebo. Za informacije in rezervacije pokličite 040 170 800 ali 051 717 765. n

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE THE TIDE Skupina pošilja na radijske valove že tretji single Letters From The Other Side z aktualnega albuma Kings Of The Hill. Album je skupina izdala unikatno. Na spletni strani www.thetide.si si lahko vsak poljubno oblikuje neomejeno število unikatnih albumov.

MAJA KEUC Pred nastopom na Eurosongu v Nemčiji se je uspešno predstavila v Amsterdamu, kmalu pa jo čakajo gostovanja v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Grčiji. Maja se bo s svojo novo zasedbo Soulcrew preizkusila tudi v svojevrstni interpretaciji jazz, soul, funky, blues in pop glasbe.

MIHA DEBEVC IN TOMAŽ ROŽANC Izšel je novi album harmonikarjev Mihe Debevca in Tomaža Rožanca z naslovom Izrazi harmonik. Lepo število skladb na njem je nastalo v sodelovanju z Galom Gjurinom. Zaenkrat najodmevnejša skladba z albuma pa je nevsakdanja obdelava težkometalne uspešnice Enter Sandman skupine Metallica.

BRO Bro je glasbeni projekt, za katerim stoji Mate Brodar in je nastajal, ko je bil še član dvojca Da Phenomena. Prvi album Serious Reggae Deviations je izšel leta 2009. S singlom Lunanai zdaj napoveduje že drugi studijski album, gre pa za preobleko starega hita skupine Siddharta.

METALCAMP Že osmo leto zapored bodo ljubitelji metala lahko uživali na Metalcampu. Tokrat bo to od 11. do 17. julija na Sotočju v Tolminu, uživali pa bodo ob najtrših glasbenih ritmih vrhunskih metalskih zasedb, kot so Slayer, Arch Enemy, Virgin Steele, Airbourne, Blind Guardian, Kreator, Accept, Wintersun, Mastodon in številne druge.

Bilbi z novo skladbo

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

1. ĆIRA vs. SKATER - Dodji/Pridi, da ti dam 2. MAŠA & TOMAŽ DOMICELJ - Slovenskega naroda sin 3. BRO feat. TRKAJ - Lunanai Samcy in Katja, združena v duetu Skater, sta v letošnjem letu dejavna kot že dolgo dne. Tokrat sta v sodelovanju s Ćirom posnela skladbo Dodji/Pridi da ti dam. Premiera skladbe je bila na televiziji Pink, kjer sta člana dua Skater nastopila v slovenski narodni noši, odmevi tako na nastop kot tudi na skladbo pa so bili odlični. Da je ljudem všeč, dokazuje tudi zmaga v tokratnem izboru pesmi tedna.

Katja ponuja noro noč Pevka Katja Fašink- Cat si je po zmagi na Slovenski popevki, na kateri sta z Rokom Ferengjo zapela pesem Nova pomlad, vzela kratek glasbeni predah. Mična blondinka pa ni povsem počivala, saj se je mudila v studiu, kjer je posnela novo pesem. Pri snemanju ji je pomagal Soul Greg, s katerim uspešno sodelujeta že dalj časa in je tudi avtor nove skladbe z naslovom Nora noč. Gre za nekoliko hitrejšo plesno skladbo, ki bo kot nalašč za letošnje poletje. Katjo pa so opazili tudi zunaj naših meja. Bolgarska TV Balkanika jo je namreč nominirala za glasbeno nagrado, ki velja za nekakšnega »balkanskega oskarja« in za katero glasovanje že poteka preko njihove uradne spletne strani.

Mančino žensko srce Manca Špik, ki skoraj vsako pomlad preseneti s poskočnimi ritmi, na radijske valove pošilja svojo novo pesem z naslovom Žensko srce. Temperamentna skladba predstavlja Mančino že drugo sodelovanje z Andrejem Babićem, hrvaškim avtorjem, ki stoji za

LESTVICA DOMAČE GLASBE

Vsak ponedeljek ob 21.30h! 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

MAJA KEUC - VANILIJA APRIL - LADADIDEJ CARO EMERALD - A NIGHT LIKE THIS CHATEAU - SOLZICE OMAR NABER - BISTVO SKRITO JE OČEM MAJA KEUC - NO ONE LADY GAGA - BORN THIS WAY JAN PLESTENJAK - PUNCA JESSIE J. feat. B.O.B. - PRICE TAG KATAYA - TO JE MOJ DAN PANDA - LJUBIMEC BREZ IMENA TABU - MOJE LUČI JAZZ STATION - NAGAJIV NASMEH

... več na: www.radio-alfa.si

Prvouvrščeno pesem lahko slišite vsak dan ob 8h, 11.40h, 16h in 20h na...

radio

alfa

103,2�&�107,8�MHz

vsak�dan�36�ur

vrsto evrovizijskih uspešnic, z dolgonogo pevko pa je prvič sodeloval na lanskoletni EMI z balado Tukaj sem doma. Pesem Žensko srce je pravzaprav nastala že pred dvema letoma, Manca pa jo je redno izvajala tudi na svojih nastopih. Ker je bila vedno dobro sprejeta, se je odločila, da jo izda tudi kot single. Pesem je aranžersko obdelal Branko Berković, besedilo pa je prispevala Saša Lendero.

»Nismo še rekli zadnje besede!« Tako je v nedeljo ljubiteljem narodnozabavne glasbe obljubil Robert Goličnik. Kje? Na tri ure trajajočem koncertu v večnamenski dvorani v Vinski Gori, ki ga je dolgoletni glasbenik pripravil ob 15. obletnici svojega orkestra. In ni malo tistih, ki bodo Robija zdaj držali za besedo. Dvorana je bila namreč že nekaj minut pred začetkom popolnoma zasedena, zato je bilo treba pri-

Maja Pihler – Bilbi po veliki uspešnici Hvala za vijolice predstavlja novi single z naslovom Kaj pa ti?. Skladbo spet zaznamujeta izvrstna interpretacija in spevna melodija, ki je nastala v sodelovanju s skladateljem Gregorjem Stermeckim. Skupaj s priljubljenimi vijolicami pesem pomeni tudi uvod v prvi album Maje Pihler, ki bo ponudil tako dinamične kot bolj umirjene pesmi. Kot soproducent je pri nastanku nove skladbe sodeloval Martin Bezjak, s katerim je Bilbi sodelovala že pri vijolicah, kot gost pa je se je Bilbi bendu, ki ga sestavljajo Bruno Domiter, Luka Gaiser, Marko Zaletel, Borut Mori in Dejan Štuhec, pridružil še trobentač Tomaž Gajšt.

nesti še kar nekaj stolov, da so lahko sedeli prav vsi. In potem se je lahko začelo. Praznovanje. Glasbeno in humorja polno praznovanje. Modrijani, Nuša Derenda, Slovenski zvoki, Ansambel bratov Avbreht, Navdih, Šepet, Slovenskih 6, Unikat, Franci in Lovro Stopar, Rene Črešnar in hudomušni voditelj Franci Podbrežnik Solčavski. To so gostje, ki so program še popestrili, glavni junaki celo-

1. Ansambel Štrk - Zavrti me 2. Ansambel Narcis - Noč pred poroko 3. Zlatko Dobrič - Marička 4. Ansambel Ceglar - Sem se odločil 5. Alfi Nipič - Se Pohorje vidi 6. Karavanke - Pomladni dan 7. Bobri - Zastonj pomlad se trudi 8. Slovenski muzikantje - Praznujte z nami vsi 9. Ansambel Špica - Na Menini 10. Minerali - Na Šmarni gori prej zvoni

... več na www.radiovelenje.com

tnega popoldneva pa so gotovo bili slavljenci: člani orkestra Roberta Goličnika. Ljubitelji domače glasbe, ki so ob tej priložnosti izdali že svojo četrto studijsko ploščo. »Na njej lahko najdete znane skladbe različnih avtorjev, dve pa sta tudi naši lastni,« novi projekt, ki so ga na koncertu tudi predstavili, pohvali Robert in izda delček recepta za svoj uspeh: »Gotovo so najpomembnejši naši otroci in njihovi starši, ki jih pridno vozijo na vaje in nastope. Brez njih in naših poslušalcev nam ne bi nikoli uspelo oziroma nas sploh ne bi

bilo. Potem so tu še veliki koncerti, ki so nas zaznamovali že v preteklosti, dobra promocija, nastopi, kvalitetna glasba in seveda druženje. Če te stvari človek združi, mu mora uspeti. Tako smo lani postavili celo nov rekord: imeli smo 101 nastop v enem letu, v vseh letih skupaj pa preko 1100.« Kakšen je nov načrt? »Mi gremo k novim rekordom in obletnicam naproti. S polno paro.« n Vesna Glinšek

Naš čas, 14. 4. 2011, barve: CMYK, stran 10

ŠPORT

Rokometaši Gorenja razočara(ni)li Cimos predvsem po zaslugi odličnega vratarja zasluženo do pokalne lovorike – Velenjčani sedaj v lov za državni naslov

Izid veselje proti razočaranju je bil po dvodnevnem sklepnem turnirju za slovenski pokal v celjski dvorani Zlatorog neodločen 2 : 2. Nepopisno je bilo veselje rokometašev Kopra ob tretji osvojitvi

naslova pokalnega prvaka. V finalni tekmi so z 22:20 premagali vodilno moštvo v domačem prvenstvu, Gorenje. Pred tem, v prvi polfinalni tekmi, so bili Koprčani z 29:27 boljši od Celjanov, aktualnih pokal-

nih prvakov. Veliko veselje je bilo tudi med rokometaši Rika hiše, presenečenjem letošnjega pokalnega tekmovanja. Najprej so se v polfinalni tekmi dobro upirali favoriziranim Velenjčanom, ki so zmagali

Stanić branil mogoče in nemogoče Branko Tamše po izgubljenem pokalu: »Menim, da so vse štiri ekipe prikazale všečen rokomet. V finalni tekmi smo dobro zastavili igro, dobro igrali, tudi prihajali do idealnih priložnosti za zadetek. Na svojo srečo so imeli Koprčani v vratih izjemnega Darka Staniča, ki je branil mogoče in nemogoče in s tem vlival samozavest soigralcem, ki so to znali izkoristiti. Mi smo dobro igrali v obrambi, prejeli smo le 22 zadetkov. Toda to, kar sicer v 80 odstotkih gre v mrežo, na tej tekmi nismo mogli zabiti. Kljub temu da smo zaostajali že za pet, šest zadetkov, se nismo v nobenem trenutku predali. Pred koncem smo prišli na gol zaostanka, začutili, da lahko povsem spreobrnemo izid. Žal spet nismo zadeli iz najbolj izdelanih položajev in bili kaznovani s porazom. Gremo naprej. Pred nami je še sedem krogov državnega prvenstva. Vsak krog bo pomemben, na vsaki tekmi moramo garati do konca in upati, da bomo uspeli.«

14. aprila 2011 šestdesetletni zgodovini kluba. Celjani so gotovo bili največje razočaranje turnirja. Slavje Koprčanov proti trenutno v prvenstvu vodilnemu Gorenju je bilo zasluženo, saj so imeli v glavnem vso tekmo prednost. V velenjski vrsti je po poškodbi znova zaigral Marko Bezjak, vendar tudi to ni bilo dovolj za osvojitev toliko želenega pokalnega naslova. Primorci so že v prvem polčasu imeli šest golov prednosti, predvsem po zaslugi svojega odličnega vratarja Darka Staniča, ki je na vsej tekmi zbral kar 19 obramb, velenjska pa sta jih imela skupaj le osem. Od tega Ivan Gajič sedem, Matevž Skok pa le eno. Ob polčasu so Velenjčani zaostajali le še za tri zadetke, toda dobrih deset minut pred koncem so jim Koprčani spet ušli za šest golov in obetale so se mirne minute do konca. Bilo pa je nasprotno. Rokometaši Gorenja so zaigrali odlično v obrambi, učinkoviti so bili tudi v napadu in v 58. minuti so se psihično izgubljenim Koprčanom približali na gol zaostanka. A preobrata niso zmogli. V odločilnih trenutkih je spet blestel srbski reprezentančni vratar in upov, da še drugič v zgodovini kluba osvojijo pokalni naslov, je bilo konec. Njihovi ljubitelji upajo, da bodo vendarle osvojili prvenstvo, pa čeprav se je njihova prednost pred Koprom v spomladanskem delu s petih točk stopila samo na eno.

le s 33 : 30, nato pa so v tekmi za tretje mesto s 26 : 25 premagali pivovarje in s tem dosegli največji uspeh v sedanji skoraj

n vos

zamenjali rudarje. Zanimivo, Ljubljančani so slavili z enakim izidom kot Velenjčani pred dvema krogoma, prav tako v gosteh. Torej bo v soboto na Rudarjevem igrišču ob jezeru derbi moštev, ki bosta gotovo z igro želela pokazati, da sodita v zgornjo polovico lestvice oziroma pod njen vrh. Rudarjev trener zatrjuje, da poraz ni omajal njihove samozavesti. Verjame fantom, da bodo tudi v soboto kar najbolj grizli in da

jih bo objel tisti kanček sreče, ki je po njegovem manjkal proti hitovcem. »Vemo, da je pred nami težka naloga. Posebne taktike ne bo. Verjamem v našo dobro igro, dobre navijače, za katere upam, da nam bodo tudi proti Olimpiji stali ob strani, tako kot so nam proti Novogoričanom. Storili bomo vse, da jih tokrat ne razočaramo«

Peršič zaustavil zmagoviti Pevnikov pohod V soboto (ob 20.15) ob jezeru že deset krogov nepremagana Olimpija – Bodo rudarji z učinkovito igro popravili slab vtis s prejšnje tekme? Vsega lepega je enkrat konec, pravimo. Tudi Rudarjevega niza štirih zaporednih zmag. Novogoričani so se domov vrnili z vsemi tremi točkami, saj so zmagali z 1 : 0. Trener David Peršič je svoje igralce motiviral na zanimiv način: »Če smo prvi premagali Maribor (v 21. krogu z 2 : 1 – op. p.) , zakaj ne bi mogli končati še Rudarjevega zmagovitega niza.« Na domači strani pa je vse verjelo v peto zaporedno zmago. Vodstvo kluba je gledalcem podarilo brezplačne vstopnice, po končani tekmi pa jih je čakal še brezplačen golaž. A je bila to slaba tolažba navijačem, ki pač prihajajo na tekme predvsem zaradi zadetkov. V nasprotnikovi mreži to sobotno popoldne niso videli nobenega, domači vratar Safet Jahič pa je moral enkrat pobirati žogo iz svoje mreže. Kar je bilo dovolj za slavje gostov. Največjo priložnost za zadetek, tako rekoč stoodstotno, so imeli rudarji v 55. minuti. A jo je Dragan Čadikovski zapravil. Mladi domači napadalec Elvis Bratanović mu je s podplatom podal žogo nazaj in

Je še upanje? V nedeljo (17.00) s Šenčurjem, neposrednim tekmecem za obstanek v 2. ligi, dokončni odgovor Na gostovanje v Prekmurje, na enega odločilnih srečanj za ohranitev drugoligaškega statusa so Šmarčani odšli precej optimistično razpoloženi. Žal so srečanje s tribun zgolj gledali trije igralci prve ekipe, še vedno poškodovana Matej Kolenc in Senad Jahić ter oboleli Anže Podgoršek. Moštvi sta prvih petnajst minut odigrali v visokem ritmu, z nekaj lepimi obojestranskimi priložnostmi. V 30. minuti pa so domači povedli z 1 : 0. V drugem polčasu je igra potekala večinoma po sredi igrišča. Domači so bili precej previdni, pri Šmarčanih pa, kot da se je nekaj igralcev

s tem presenetil gostujoče branilce, ki so gotovo pričakovali, da bo sam potegnil v kazenski prostor. Trenutno najboljši domači strelec se je znašel iz oči v oči z gostujočim vratarjem Vasjem Simčičem. Izbral je najslabšo rešitev. Namesto da bi žogo poslal v njegov levi ali desni kot, jo je poslal naravnost vanj. Simčič je odlično posredoval in z izbijanjem žoge preprečil domače vodstvo. Če bi zadel, najbrž rudarji na koncu ne bi ostali brez točk(e), pa tudi gledalcem bi golaž veliko bolj teknil. Če … Po nenapisanem uličnem pravilu, če ne daš, dobiš. Mat v treh potezah se je zgodil v 68. minuti. Najboljši igralec tekme Goran Galešić je z desne strani zavrnil žogo proti točki, ki označuje enajst metrov, do Danijela Rakuščka, ki je po njej udaril iz prve. Vratar Safet Jahič jo je odbil, na svojo nesrečo na desno do povsem nepokritega Sandija Arčona, ki jo je s treh metrov poslal v prazno mrežo ter s tem zagotovil svojemu moštvu drugo zaporedno zmago. Domači trener Robert Pevnik se je v nadaljevanju ustrašilo odgovornosti. Premalo so poizkušali, predvsem v fazi napada ni bilo zaključkov. Kljub temu se je v 63. minuti ponudila lepa priložnost Alemu Mujakoviću, ki pa je bil z glavo s 5 m nenatančen. V enem redkih obetavnejših napadov v 82. minuti so Šmarčani izsilili prosti strel s strani. V gneči pred vrati črno-belih se je najbolje znašel Matic Volk in poskrbel za izenačenje 1 : 1. Kanček upanja za preobrat. Toda le malo časa je trajalo in ponovilo se je znamenitih 5 zadnjih šmarških minut. Neprevidnost v vezni vrsti, izgubljena žoga, nepravočasna reakcija branilca in v 86. minuti so se domači veselili (ne)zasluženega vodstva ter zmage. To je bil nenazadnje že 15. zadetek v mreži Šmarčanov v zadnjih vzdihljajih srečanj. Zakaj je tako, bog ve, gotovo pa je,da bi s polovico manj teh zadetkov točkovna bera izgledala popolnoma drugače. Res je, ni še vse končano, saj upanje umira zadnje. In naslednje srečanje v nedeljo v domačem Šmartnem proti ekipi iz Šenčurja bo dalo dokončni odgovor. n AP

skušal s svežimi močmi dokopati vsaj do točke. Časa je bilo dovolj, toda to sobotno popoldne so Rudarjevi igralci spet zatajili v učinkovitosti. Po svojem prvem porazu je trener Robert Pevnik takole razmišljal: »Seveda sem nezadovoljen, ker sem verjel v novo zmago, toda takšen je pač nogomet. Nisem bil evforičen po sijajnem nizu z mag, a ne bom dramatiziral po tem porazu. Požrtvovalnost igralcev je bila na najvišji ravni, čeprav je bil za nami naporen ritem treh tekem v sedmih dneh. Ustvarili smo si veliko lepih priložnosti, manjkala pa sta le pika na i in kanček sreče.« V naslednjem krogu, v soboto, bo v Velenju gostovala vse boljša Olimpija, ki že deset krogov ne ve, kaj je to poraz. Ljubljančani so nazadnje izgubili v 17. krogu v Domžalah z 1 : 2. V 19. krogu sta se Olimpija in Rudar v Ljubljani razšla z neodločnim izidom (2 : 2), nato se je začel črni velenjski iz. V tem krogu so Ljubljančani kar s 4 : 1 zmagali v Kranju in na četrtem mestu

n vos

Strelci v Šoštanju dobro razpoloženi V soboto je v 17. krogu Štajerske nogometne lige v Šoštanju gostovala ekipa Boča Poljčan. Kljub temu da so gostje trikrat zadeli domačo mrežo, so Šoštanj zapuščali sklonjenih glav, saj so nogometaši Šoštanja za hrbtom gostujočega vratarja pustili kar pet žog. Končni rezultat 5 : 3 torej priča o tem, da so gledalci na stadionu pod vilo Široko tokrat prišli na

svoj račun. Mrežo gostov je v 11. minuti načel Umihanič, ki je v 24. povišal še na 2 : 0. Le dve minuti kasneje je Vejizovič zadel za 3 : 0, izid polčasa pa je v 29. minuti postavil gostujoči napadalec Jelovšek. Tudi v drugem delu so imeli šoštanjski nogometaši pobudo, na 4 : 1 je povišal Linič v 69. minuti. Zelo zanimive, pred-

Dekleta četrtič zapored V 14. krogu 1. SŽNL so 'rudarke' na igrišču z umetno travo ob jezeru gostile ekipo iz Beltincev in s stremi zadetki Moire Murič zmagale s 3 : 1. Vendar pa domača dekleta niso zmagala tako lahko, kot kaže končni izid. Čeprav so si v prvem polčasu priigrali veliko priložnosti, so pred njegovim koncem, v 43. minuti, povedle gostje. To jih ni zmedlo in v

nadaljevanju so poraz spremenile v novo zmago. V 60. minuti je po podaji Urše Žganec za 1 : 0 zadela Moira Murič. V 65. minuti je po globinski žogi Urše Žganec na 2 : 1 s svojim drugim zadetkom povišala Moira Murič. Kljub izključitvi v 79. minuti drugič porumenele Rahime Sadikaj so domačinke obdržale prevlado na igrišču. V 90. minuti je po odvzemu žoge

vsem pa učinkovite so bile še zadnje minute srečanja. Najprej je v 87. minuti za 5 : 1 zadel Softič, gostje pa so uspeli končno razliko nekoliko ublažiti z dvema zadetkoma v zaključku srečanja, ko je bil obakrat uspešen Šket. V soboto gostujejo varovanci Fajika Koce v Šmarju pri Jelšah. n

nasprotnicam Moira Murič z močnim in natančnim strelom z domače polovice presenetila gostujočo vratarko in z lobom zadela za 3 : 1. V nedeljo, 17. 4., bodo gostovale v Jevnici in napovedujejo peto zaporedno zmago. V Velenju, na igrišču z umetno travo, pa bo tega dne od 10. do 13. ure turnir NZS, na katerem bo velenjske barve zastopala selekcija U14. n

Naš čas, 14. 4. 2011, barve: CMYK, stran 11

ŠPORT IN REKREACIJA

4. aprila 2011

Elektra še naprej brez zmage V ligi Telemach, ligi za prvaka, ostaja samo še novomeška Krka brez poraza. V zadnjih dveh krogih so namreč košarkarji Uniona Olimpije kar dvakrat izgubili – v sredo proti Geoplinu Slovanu, nato pa v soboto še proti Zlatorogu. Enak izkupiček iz zadnjih dveh tekem, kot ga je dosegla Union Olimpija, so na žalost šoštanjskih ljubiteljev košarke dosegli tudi košarkarji Elektre. Minulo sredo so nekoliko presenetljivo izgubili v Mariboru z ekipo Messerja. Novinci v ligi so presenetili že z uvrstitvijo v ligo za prvaka, tu pa so bili prav proti šoštanjski Elektri prvič uspešni.

Košarkarji Elektre so nasprotniku ponovno že na začetku tekme dovolili, da se razigra, tako da so si gostitelji že v uvodnih minutah priigrali odločilno prednost, ki je do konca srečanja gostje iz Šoštanja niso več uspeli izničiti. Maribor Messer se je ob koncu veselil visoke zmage z 69 : 51. Dušan Hauptman, trener Elektre Šoštanja: »Tekmo smo izgubili praktično že v prvih petih minutah, ko smo kljub vsem opozorilom pred njo dovolili, da so se mariborski strelci razigrali, se sprostili, začeli zadevati in zasluženo naredili večjo razliko. To so spretno držali do konca srečanja, zato je

zmaga popolnoma zaslužena in upravičena.« Sinoči (v sredo) so košarkarji odigrali že šesti krog lige za prvaka. Šoštanjski košarkarji so gostovali pri še enem izredno razpoloženem nasprotniku – ekipi Zlatoroga v Treh lilijah v Laškem. Naslednja tekma pa bo v soboto, 23. aprila, v Šoštanju, ko se obeta pravi derbi, saj v goste k Elektri prihajajo sosedi s Polzele. Srečanja med Hopsi in Elektro so vedno izjemno zanimiva in napeta, poseben čar pa jim dajejo tudi polne tribune. Tokratni lokalni obračun v šoštanjski športni dvorani se bo n pričel ob 20. uri.

Po prvi tekmi prednost na strani Krke Odbojkarji Krke in Šoštanja Topolšice se borijo za vstop v prvo državno odbojkarsko ligo. Novomeščani kot predzadnja ekipa prve lige, Šoštanjčani pa kot drugouvrščena ekipa druge lige. Odbojkarji so si z dobro igro v obrambi in napadu hitro priigrali nekaj točk naskoka, ob koncu niza pa še z odličnim blokom povsem

onemogočili gostujoče napadalce. Šoštanjčani so zobe pokazali le na začetku drugega niza, a so jih domači na deseti točki že ujeli in nato z dobrimi servisi nagnili tehtnico na svojo stran. Po vodstvu Krke z 2 : 0 v nizih so gostje še naprej skušali presenetiti, a so pri tem naredili preveč napak, medtem ko so domači

odbojkarji Krke s potrpežljivo in konstantno igro nizali točko za točko. Do drugega tehničnega odmora so si priigrali že pet točk prednosti, nato pa z delnim izidom 3 : 0 dokončno zlomili odpor borbenih Šoštanjčanov. Zmaga s 3 : 0 je tako ostala v Novem mestu. Povratna tekma bo v soboto ob n 19. uri v Šoštanju.

Nastja Govejšek znova rekordno

Nina Drolc zmagovalka Velikonočnega mitinga

V soboto, 9. 4., in v nedeljo, 10. 4., je bil v srbskem mestu Kruševo prvi troboj plavalnih reprezentanc Slovenije, Hrvaške in Srbije. Zmagala je Slovenija s 695 točkami pred Hrvaško 656 točk in Srbijo 460 točk. V reprezentanci Slovenije so uspešno nastopili velenjski plavalci. Nastja Govejšek je med kadetinjami zmagala v disciplinah 50 m prosto, 100 m prosto, 50 m delfin in 100 m delfin. Žiga Cerkovnik je med mladinci osvojil drugo mesto na 50 m delfin in tretje mesto na 100 m delfin. Katarina Črepinšek, ki si je na obratu discipline 100 m delfin za mladinke izpahnila ramo, je kljub hudim bolečinam priplavala do cilja ter osvojila peto mesto. Odlični so bili tudi njihovi rezultati. Nastja Govejšek je dosegla državna rekorda za kadetinje na 50 m prosto (26,89) in 50 m delfin (28,91). V disciplini 50 m prosto je za 16 stotink sekunde popravila rekord Radovljičanke Tjaše Pintar, dosežen decembra 2010. V disciplini 50 m delfin pa je bila za 9 stotink sekunde hitrejša od svojega rekorda, ki ga je odplavala pred tednom dni na Ravnah. Državni rekord je postavila tudi štafeta kadetinj Slovenije 4 x 100 m mešano (4:24,72), v kateri je Nastja nastopila v delfinovem stilu. Rezultati Nastje Govejšek na 50 m delfin in 100 m delfin (1:03,80) ter rezultat Žige Cerkovnika na 100 m delfin (57,54) so tudi absolutni klubski rekordi.

V nedeljo, 9. 4., se je večja skupina plavalcev in plavalk Plavalnega kluba Velenje udeležila 16. Velikonočnega mitinga v Celju. Na letošnjem tekmovanju je nastopilo 340 plavalcev iz 19 klubov Hrvaške in Slovenije. Velenjski plavalci so bili med vsemi klubi najuspešnejši v najstarejši kategoriji (kadeti mladinci, člani). Skupno so osvojili 10 prvih, 6 drugih in 4 tretja mesta. V seštevku FINA točk iz štirih disciplin je bila med moškimi in ženskami najboljša Nina Drolc. Od organizatorjev je za ta uspeh prejela posebno nagrado. V posameznih disciplinah so zmagale Nina Drolc (50 m in 100 m prosto), Tamara Govejšek (50 m hrbtno, 50 m delfin), Kaja Breznik

(50 m prsno), Nuša Erjavec (100 m prsno) in Igor Đukanović (50 m in 100 m prsno). Med dobitnike medalj so se uvrstili še Kaja Vrhovnik, Urša Erjavec, Mario Dvoršek in deklica Pika Vrčkovnik.

Tjaša Plaskan državna prvakinja v 'freestilu' Konec minulega tedna je bilo pod okriljem Twirling zveze Slovenije v Slovenski Bistrici 15. državno prvenstvo v twirlingu. Udeležile so se ga tudi tri članice velenjskega twirling kluba. V tako imenovani kategoriji freestile je Tjaša Plaskan (spredaj) postala državna prvakinja, Maja Vrečar (levo) in Larisa Lesljak (desno) pa sta bili v paru deveti v C-solo junior.

Tako so igrali Pokal Pivovarne

Euromarkt d.o.o., Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana

finale:

VABLJENI NA VELIKONOČNO DOGAJANJE! LE KAM JE ZAJČEK SKRIL VELIKONOČNA JAJČKA? 5 x 3 velikonočna darila (16., 17., 21., 22. in 23.4.) Zajček bo po 17. uri na hodnikih Citycentra, vsakič znova, skril 3 velikonočna jajčka. Nagrado za najdeno velikonočno jajce lahko dvignete v informacijski pisarni v pritličju Citycentra.

OTROŠKE DELAVNICE Z BARVANJEM VELIKONOČNIH JAJČK Od sobote 16. do sobote 24. aprila!

POBARVALI BOMO NAJVEČJE VELIKONOČNO JAJCE! S tehniko kaširanja se bodo predstavili dijaki umetniške gimnazije Celje.

NAJDETE NAS NA FACEBOOKU

www.city-center.si

Cimos Koper - Gorenje Velenje 22:20 (10:7) Cimos Koper - Gorenje Velenje 22:20 (10:7) Cimos Koper: Podpečan, Vran, Stanić (19 obramb), Skoko, Dobelšek 1, Mirković, Brumen, Elezović 10 (2), Bombač 4, Poklar, Krivokapić 5, Skube 1, Mlakar, Konečnik, Rapotec 1. Gorenje Velenje: Gajić (7 obramb), Skok (1 obramba), Medved 1, Bezjak 5, Manojlović 5, Stanojević 1, Svetelšek, Rutar, Cehte 1, Miklavčič 4, Musa, Štefanič, Golčar 1, Gams, Bajram 1, Šimič 1. Sedemmetrovke: Cimos Koper 3 (2), Gorenje Velenje 3 (0). Izključitve: Cimos Koper 10 minut, Gorenje Velenje 8 minut. za tretje mesto:

Celje Pivovarna Laško : Ribnica Riko hiše 25:26 (12:12) polfinale:

Celje Pl - Cimos Koper 27:29 (13:15) Ribnica Riko hiše - Gorenje 30:33 (15:15) Ribnica Riko hiše - Gorenje Velenje 30:33 (15:15) Ribnica Riko hiše: Klarič, Torlo (15 obramb), Perovšek, Ljubanovič 3, Kovač 1, Duje 4, Ošlak 4, Batinič, Mikulin 2 (2), Lisjak, Bečirovič 3, Pucelj 5, Abrahamsberg 8 (4), Merhar, Andoljšek, Košmrlj. Gorenje Velenje: Gajić (10 obramb) , Skok (6 obramb), Medved 1, Bezjak 1, Manojlović, Stanojević, Svetelšek, Rutar, Cehte 9, Miklavčič 5, Musa 4, Štefanič 2 (2), Golčar 7 (1), Gams 2, Bajram, Šimič 2 (1). Sedemmetrovke: Ribnica Riko hiše 8 (6), Gorenje Velenje 8 (4). Izključitve: Ribnica Riko hiše 10 minut, Gorenje Velenje 6 minut. Rdeči karton: Bečirovič (47. minuta); Medved (47. minuta).

Liga Telemach, liga za prvaka, 4. krog Maribor Messer – Elektra Šoštanj 69 : 51 (56 : 40, 37 : 23, 21 : 9)

Elektra Šoštanj: Bukovič, Horvat 11 (2-2), Vidovič 3, Jeršin 3, Bilič 9 (3-4), Pajevič 1 (1-2), Lelič 2, Lekič, Miljkovič 5 (5-6), Nuhanovič 17 (3-7) 5. krog Elektra Šoštanj – Geoplin Slovan 60 : 78 (42 : 57, 26 : 38, 11 : 23) Elektra Šoštanj: Bukovič 7, Horvat 8 (2-2), Vidovič, Hasič, Jeršin 5 (1-1), Bilič , Pajevič 3, Lelič 8 (2-3), Lekič 12 (0-1), Miljković 6, Nuhanovič 11 (1-2). Vrstni red: 1. Krka 10, 2. Zlatorog 9, 3. Union Olimpija, 4. Helios Domžale oba po 8, 5. Hopsi Polzela, 6. Geoplin Slovan oba po 7, 7. Maribor 6, 8. Elektra Šoštanj 5.

Kvalifikacije za 1. DOL Krka – Šoštanj Topolšica 3 : 0 (17, 19, 20) Šoštanj Topolšica: Bevc, Globačnik, Žnider, Lipovac, Krajnc, Golob, Nastič, Boženk, Pavič, Menih, Ačimovič, Kugonič, Sečki.

PrvaLiga, 27. krog Rudar - HiT Gorica 0:1 (0:0)

Strelec: Sandi Arčon (68) Rudar: Jahić, Mujaković, Jeseničnik (od 74. Roj), Novaković, Cipot, Trifković, Čadikovski (od 74. Kelenc), Rotman (od 84. Grbić), Bratanović, Tolimir, Jelečević. Trener: Robert Pevnik. Drugi izidi: Primorje : CM Celje 0:1 (0:0), Luka Koper : Nafta 4:1 (2:1), Domžale : Maribor 2:2 (0:2). Vrstni red: Vrstni red: 1. Maribor (47:18) 56 točk, 2. Domžale (40:24) 49, 3. Luka Koper (45:34) 46., 4. Olimpija (41:30) 39, 5. Rudar (48:39) 37, 6. Hit Gorica (32:38) 37, 7. Nafta (36:47) 29, 8. CM Celje (33:44) 29., 9. Triglav 28 (27:49), 10. Primorje (30:56) 21. Druga liga, 20. krog Mura 05 - Šmartno 1928 2:1 (1:0) Strelci: Sprečo 29., Bohar 86.; Muja-

kovič 82. Šmartno 1928: Pusovnik, Veler, Omerović, Volk, Kramar, Babić, Jelen (od 86. Lenošek), Alen Majaković, Bizjak, Zamernik, Mahmutović (od 59. Podbrežnik). Trener: Stane Božičevič. Drugi izidi: Krško - Dravinja 1:0 (1:0), Garmin Šenčur - Interblock 1:2 (1:2), Labod Drava - Bela krajina 4:1 (2:0), Roltek Dob - Aluminij 1:1 (1:0), Stanko 35.; Medved 75. Vrstni red: 1. Interblock (golrazlika 31:18) 37 točk, 2. Aluminij 34 (35:18), 3. Dravinja Kostroj 31, 4. Labod Drava 29, 5. Mura 05 29, 6. Bela krajina 28, 7. Roltek Dob 26, 8. Krško 23, 9. Garmin Šenčur (31:39) 19, 10. Šmartno 1928 (25:44) 16

Štajerska nogometna liga, 17. krog Šoštanj – Boč Poljčane 5 : 3 (3 : 1)

Šoštanj: Mušič, Oblak (od 70. Softič), Gegič (od 83. Gajič), Vukančič (od 77. Mahmutovič), Koca, Filipovič, Linič, Vasič, Umihanič, Spasojevič, Vejizovič Strelci: 1:0 Umihanič (11), 2:0 Umihanič (24), 3:0 Vejizovič (26), 3:1 Jelovšek (29), 4:1 Linič (69), 5:1 Softič (87), 5:2 Šket (88), 5:3 Šket (90). Vrstni red: 1. Zavrč 49, 2. Šoštanj 40, 3. Tehnotim Pestnica 32, 4. Šmarje pri Jelšah 31, 5. Pohorje 28 …

1. SNL – ženske, 14. krog ŽNK Rudar Škale - ŽNK Pomurje Beltinci 3:1 (0:1)

Strelke: 0:1 Vrabel (43.), 1:1 Murič (60.), 2:1 Murič (65.) 3:1 Murič (90.). ŽNK Rudar Škale: Strassnig, Bric, Zagajšek (od 89. Blazinšek), Sadikaj, Marolt, Založnik, Levačič, Murič, Sevšek (od 88. Antolič), Žganec, Robnik (od 68. Wieser). Drugi izdi: ŽNK Jevnica - ŽNK Maribor - 5:2 (3:0), ŽNK Krka - Velesovo Kamen Jerič 14:0 (11:0), HV Tour Slovenj Gradec - ŽNK Dornava 11:1 (4:0). Vrstni red: 1. Krka 40 (77:3), 2. Rudar Škale 30 (45:13), 3. Jevnica 29 (48:22), 4. SG 27 (47:18), 5. Pomurje Beltinci 20 (50:29), 6. Maribor 10 (22:38), 7. Velesovo 4 (9:102), 8. Dornava 2 (10:83).

Naš čas, 14. 4. 2011, barve: CMYK, stran 12

12 Žalostni so bili velenjski rokometaši in njihovi navijači v nedeljo v celjskem Zlatorogu, ker so ostali brez pokalnega naslova. Koprski Cimos je bil pač boljši. Navijači upajo, da se jim bodo oddolžili z državnim naslovom, ki ima še večjo težo. Dobre volje pa je gotovo bil po finalni tekmi Velenjčan Jure Dobelšek, ki si rokometni kruh služi v Kopru, z njim, razumljivo, sta se veselila tudi njegova starša.

Malo in veliko

Pod streho

Za glavne akterje zadnjega referenduma verjetno ne bo veljalo tisto pregovorno reklo 'kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni.'

Večina občin je že spravila proračuna pod streho. To še ne pomeni, da so spravili pod streho tudi vse težave, ki tarejo občane.

Oddaljevanje

Nad zakoni

Cesta, še posebno hitra, naj bi še bolj zbliževala. Med Celjem in Velenjem ter Braslovčami in Šaleško dolino to gotovo ne velja.

Če bomo sprejeli »protisosedske zakone«, teh ljudje gotovo ne bodo spoštovali. Solidarnost in pristna sosedska pomoč sta pač nad zakoni.

Mi, Slovenci

Da ne bi česa pozabil, je Franci Kotnik, predsednik Šaleške gospodarske zbornice, nadel očala in prebral, kar si je v imenu gospodarstvenikov, ki močno podpirajo izgradnjo hitre ceste na tretji razvojni osi zapisal na list papirja. Ali je povedal vse, je preverjal tudi pedagog Albin Vrabič, ki je sedel ob njem. Ali se je strinjal ali ne, ne vemo, ker se ni oglasil. Franci pa je bil odločen in jasen.

BISERI maturantskega plesa

Veliko Slovencev je prizadetih zaradi alkohola. Problem je v tem, da mnogi prizadeti tega sploh ne čutijo. Čutijo tisti okoli njih.

Zbliževanje Cesta ne bo bliže, če si ne bodo bliže ljudje.

Zaradi potrebe

Prav neverjetno je, koliko talentov se skriva v navidez krhki Sanji Mlinar Marin. Je pianistka, profesorica glasbe, ki z veseljem znanje prenaša na novi rod. Je odlična pevka, ki jo k sodelovanju radi povabijo tudi orkestri in drugi glasbeniki. In je mama dveh simpatičnih malčkov. Le od kje ji energija, da usklajuje vse obveznosti? Morda ji jo daje prav glasba, ki jo ima iskreno rada.

14. aprila 2011

Otroci naj bi se učili še več tujih jezikov. Kot da bi dolgoročno predvidevali, da si bo vse več naših ljudi (spet) iskalo delo na tujem.

Pomembna razlika Med mladimi glasbeniki in politiki je velika razlika. Mladi glasbeniki lepo igrajo, politiki ga pa svirajo.

Po vodi Velenjska javna razprava o osnutku državnega lokacijskega načrta hitre ceste med Slovenj Gradcem in Velenjem je bila v hotelu Paka. Prav! Saj nekateri še vedno opozarjajo, da lahko ta projekt še vedno splava po vodi.

Ali so vam bile predstavljene finalistke in finalisti do sedaj všeč?

Kot ste opazili, smo na »Biserih maturantskega plesa 2011« iskali nova, zanimiva, izvirna in predvsem drugačna oblačila. Iščemo vihravost in mladostno razigranost … Tokrat so pred vami še zadnje finalistke in finalisti, ki jih je komisija 25. in 26. marca izbrala na maturantskem plesu v Rdeči dvorani. Poleg že znane glavne nagrade, ki jo podarja »Hiša idej Pann«, se je nagradam pridružil tudi Gorsko turistični center Golte, ki je letos prejel prestižno priznanje - 1. mesto na izboru za naj smučišče v kategoriji srednje velikih smučišč. Z nihalko bodo popeljali prvih šest finalistov in finalistk v raj na pragu Alp, ki je odprt vse dni v letu. Podarjajo prost vstop v Wellness center in fitnes, v svojem čudovitem, novem hotelu v osrčju neokrnjene Savinjske doline. Prepustili se boste trenutku in se potopili v svet vodnih kapljic in aromatičnih vonjav narave in uživali v popolni sprostitvi. Teniški center Jezero pa bo poskrbel za vašo fizično kondicijo pred poletjem, saj vam podarjajo vrednostne bone za ure tenisa in igranje odbojke na mivki, kjer boste združili prijetno s koristnim … Več o nagradah še prihodnjič.

Vseh 18 biserov maturantskega plesa si boste lahko še enkrat ogledali 28. aprila v NČ. Kupone sprejemamo do 3. maja, žrebanje bo 4. maja v prostorih uredništva Našega časa.

13. Žan 14. Anja 15. Zora 16. Klemen 17. Žanin 18. Vanja

Modni oblikovalki Jelena Stevančević in Petra Meh

Foto Zdene, Celje, Studio f4, Velenje

KUPON št. 3 Glasujem za: _______________________________________________________________ Ime, priimek in naslov: _________________________________________________________ Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri«.

Naš čas, 14. 4. 2011, barve: CMYK, stran 13

MODROBELA KRONIKA

4. aprila 2011

Prava paša za oči Dosedanji blagoslovi so »pomagali«, saj člani šmarškega motokluba doslej še niso imeli prometne nesreče ali kakšne resnejše poškodbe.

Šmartno ob Paki, 3. aprila – Pred tremi leti je skupina ljubiteljev motorjev v občini Šmartno ob Paki in njej sosednjih okolij ustanovila Motoklub Packenstein, ki postaja vse bolj prepoznaven na moto sceni. To med drugim dokazuje

udeležba na tretjem blagoslovu motorjev minulo nedeljo pri šmarški Hiši mladih. Z njo so odprli motoristično sezono v regiji Saša. Prireditev vsako leto privabi več obiskovalcev. »Vremenske napovedi so bile obetavne, a kljub temu

tolikšnega števila nismo pričakovali. Ocenjujemo, da se je dogodka udeležilo od 600 do 800 motoristov, precej radovednežev, obiskovalcev, za katere je bil pogled na takšne in drugačne konjičke na dveh kolesih prava paša za oči,«

Motorist padel

Iz odklenjenega avta je lahko

vega dejanja kakšno stvar »vzeli«, a bi se temu po domače kar lepo reklo »ukradli«. Poglejmo, kaj vse je zamenjalo lastnika v zadnjem tednu.V torek, prejšnji teden, je 72-letni gospe v trgovini Spar v Nakupovalnem centru neznanec oz torbice ukradel denarnico z vsebino. V četrtek je nepridiprav ukradel denarnico iz otroškega vozička na Cesti X v Velenju. V petek je tat iz odklenjenega avtomobila, parkiranega na dvorišču stanovanjske hiše, odnesel prenosni računalnik, moško jakno in nekaj sto evrov gotovine. Opoldan, istega dne, je bila na otroškem igrišču v Velenju ob žensko torbico 24-letna oškodovanka. V njej je imela ročno uro in mobilni telefon. Popoldan pa je brez mobilnega telefona ostal obiskovalec medicine dela v Zdravstvenem domu Velenje.

Šoštanj, 6. aprila – V sredo popoldan je v Lajšah padel voznik motorja. Pri tem se je lažje poškodoval. Zdravniško pomoč je iskal sam.

Otrok s kolesom pred avto Velenje, 6. aprila – Na parkirnem prostoru na Efenkovi cesti je v sredo otrok s kolesom nenadoma zapeljal pred voznico osebnega avtomobila, tako da je ta trčila vanj. Otroka so starši odpeljali v dežurno ambulanto. Utrpel je lahke telesne poškodbe.

Pa je šel izkupiček! Velenje, 8. aprila – V petek ponoči je neznanec vlomil v poslovne prostore prodajalne na Partizanski cesti in odnesel izkupiček zadnjih dni. Lastniku je povzročil za okoli 5.000 evrov škode.

Huje poškodovan kolesar Žalec, 8. aprila – Na lokalni cesti v Gotovljah je v petek popoldne okoli 16. ure prišlo do nesreče, v kateri se je huje poškodoval 71-letni kolesar, 15-letna voznica kolesa z motorjem pa se je lažje poškodovala.Do nesreče je prišlo, ko je kolesar z lokalne ceste zavil v trenutku, ko ga je pravilno pričela prehitevati mlada voznica kolesa z motorjem.

Kje je kolut s kablom? Velenje, 8. aprila – Neznanci so na območju Premogovnika na Preloški v petek ponoči ukradli kolut s 500 metri električnega kabla, vrednega okoli 2.500 evrov.

V Belih Vodah gorel travnik Šoštanj, 8. aprila – V petek je prišlo do travniškega požara v Belih Vodah. 60-letni domačin je na njivi zakuril vejevje, veter pa je ogenj razširil na travnik, nato pa skoraj že na rob gozda. Požar so pogasili gasilci, policisti pa bodo zoper 60-letnika podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti.

Velenje, 8. aprila – V petkovi noči je neznanec iz odklenjenega osebnega vozila, parkiranega na Graškogorski cesti, ukradel garmin napravo in vrtalni stroj. Iz odklenjenega volva v Šaleku pa je neznanec odnesel jakno z gotovino ter prenosni računalnik.

Ne puščajte neznancev skozi vhodna vrata! Žalec, 8. aprila – Okoli poldneva so v četrtek štirje neznanci z manjšim otrokom prišli do stanovanjske hiše na območju Žalca. Pod pretvezo, da popravljajo televizorje, so vanjo tudi vstopili. Medtem ko sta moška starejšo stanovalko zamotila s pogovorom, sta ženski prebrskali hišo in ukradli nekaj gotovine. Preden so odšli, so občanki odklopili telefon. Policisti znova opozarjajo, da neznanih oseb ne puščate v hiše ali stanovanja.

Traktorist se je prevrnil Velenje, 11. aprila – Na lokalni cesti v Škalskih Cirkovcah se je v ponedeljek zvečer ponesrečil traktorist. K sreči so bile poškodbe, ki jih je utrpel, lažje, so ugotovili v Bolnišnici Celje, kamor so ponesrečenega prepeljali z reševalnim vozilom. Vozil je neregistriran traktor in zaradi nepravilne strani vožnje zapeljal s ceste, kjer se je prevrnil po nabrežini navzdol. Policisti so ob obravnavi nesreče ugotovili, da ponesrečeni za vožnjo traktorja nima vozniškega dovoljenja.

Trčil v hišo Šoštanj, 11. aprila – V ponedeljek zvečer je voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti trčil v stanovanjsko hišo na Primorski cesti. V trčenju sta se voznik in sopotnik telesno poškodovala. Z reševalnim vozilom so ju odpeljali v Bolnišnico Celje, kjer so ugotovili, da sta v nesreči utrpela lažje telesne poškodbe.

Marsikaj so »vzeli« Velenje, 11. aprila – Policisti sicer pravijo, da so storilci kazni-

Na pločnik in v drog javne razsvetljave Žalec, 11. aprila – V ponedeljek nekaj čez 18. uro, se je na Aškerčevi ulici zgodila prometna nesreča, ki jo je povzročil 24-letni voznik osebnega avta. Vozil je iz smeri Savinjske ceste proti Šilihovi. Ker je vozil preblizu desnega roba vozišča, je zapeljal na pločnik in trčil v drog javne razsvetljave. V trčenju se je hudo telesno poškodovala 48-letna sopotnica.

Tatovi vse bolj nasilni in predrzni Velenje – V torek, 5. aprila, zvečer, je 44-letnemu Velenjčanu pred TUŠ-em na Cesti talcev 30-letni znanec, sicer tudi stari znanec policije, na drzen način iz rok izpulil šop bankovcev in skupaj z 31-letnikom odšel. Oba čaka kazenska ovadba. V četrtek, 7. aprila, popoldan, je prišlo do drzne tatvine na avtobusnem postajališču. Tat je prišel na avtobus v času, ko v njem ni bilo voznika, in vzel kaseto s kovanci. Voznik ga je zalotil, storilec pa ga je fizično napadel, odvrgel kaseto in zbežal. Zvečer istega dne je v hodniku stanovanjskega bloka na Jenkovi prišlo do poskusa ropa. Ropar se je, da bi prišel do denarnice, s silo lotil 61-letnega oškodovanca. Slednjemu se je med prerivanjem uspelo rešiti, a je pri tem padel in se telesno poškodoval, storilec pa n je zbežal.

je povedal predsednik kluba Peter Podgoršek. Motoristi so prišli iz vseh koncev in krajev Slovenije. Organizatorji so jim poleg blagoslova, ki ga je opravil šmarški župnik in dekan braslovške župnije Ivan Napret, pripravili še zanimive motoigre, panoramsko vožnjo in bogat kulturni program. Podgoršek je ob koncu dogodka povedal, da so kot organizatorji zadovoljni, glede na odzive pa so bili očotno zadovoljni tudi udeleženci. Še posebej pa jih veseli, da člani kluba v več kot 40 letih delovanja niso zabeležili kakšne prometne nesreče ali resnejših poškodb in da so se udeleženci letošnjega blagoslova v Šmartnem ob Paki srečno vrnili na svoje domove z motorjem ali brez njega. Tisti, ki so pregloboko pogledali v kozarec, so namreč svojega lepotca do naslednjega dne »parkirali« pri Hiši mladih. n Tp

Iz policijske beležke Grozila sta mu z nožem V torek, 5. aprila, je pred stanovanjskim blokom na Jenkovi v Velenju 31-letni znanec napadel 32-letnega znanca. »Napadalcu« se je pridružil 30-letni moški in skupaj sta napadenemu grozila z nožem. Policisti bodo zoper oba podali na državno tožilstvo ovadbo za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti z nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru.

Kuril ob robu gozda V sredo, 6. aprila zvečer, je v Paki pri Velenju domačin ob glavni cesti in robu gozda kuril vejevje. Ker je to prekršek, so mu policisti napisali plačilni nalog. A očitno prvi ni zalegel, kajti domačin je kuril tudi naslednji dan in spet dobil plačilni nalog po Zakonu o gozdovih.

Marihuana pi policistih V četrtek, 7. aprila, so policisti v centru Velenja pri postopku mlajšemu moškemu zasegli kovinsko škatlico z marihuano.

Žaljiv do mame V petek, 8. aprila, se je v stanovanjski hiši v Šaleku odrasli sin žaljivo in nesramno vedel do mame. Poravnati bo moral znesek, ki so ga policisti napisali na plačilni nalog.

Na tla ga je podrl večji pes V petek, 8. aprila zvečer, je na Cesti Simona Blatnika v Velenju občana na tla podrl večji pes in ga pri tem telesno poškodoval. Policisti bodo na lastnika psa naslovili odločbo o prekršku.

Glasna glasba Glasna glasba je v petek, 8. aprila, ponoči, odmevala iz avta, parkiranega pred vrtcem na Cesti talcev v Velenju. Glasbo so policisti utišali tako, da so vozniku napisali plačilni nalog. Še dva plačilna naloga pa so zaradi predvajanja glasne glasbe napisali moškemu in ženski v nedeljo, 10. aprila v jutranjih urah, na parkirišču Mercator centra.

Žalil, potem pa šel V nedeljo, 10. aprila popoldan, se je v stanovanju na Kersnikovi v Velenju med prepirom zunajzakonski partner žaljivo in nesramno vedel do zunajzakonske partnerke. Ker je pred prihodom policistov odšel, mu bodo ti plačilni nalog izdali naknadno.

Šest pijanih pridržanih V zadnjem tednu so velenjski policisti pridržali 6 vinjenih voznikov, dva v sredo in štiri v soboto.

Tiho in kruto nasilje Tragedija na Zaloški cesti v Ljubljani je izginila z naslovnic in prvih strani časopisov. Takšno je pač življenje. Tragični dogodek v medijih in javnosti zagotovo ne bi imel takšne odmevnosti, če 42-letni moški pred samomorilnim skokom ne bi skozi okno vrgel svoje petletne hčerke. Umorov in samomorov smo že vajeni, tudi znotraj stanovanj in hiš, kjer naj bi živeli ljudje, ki so se prostovoljno odločili skupaj živeti – v družini. Toda ta primer zaradi petletne žrtve in načina storitve izstopa iz kriminalno-nasilniškega povprečja. V letošnjem letu so policisti pred tem dogodkom obravnavali dva primera, ko sta moška po umoru partnerk sodila še sebi. V Šentjurju pri Celju je mož najprej zadavil ženo, potem pa se je obesil, na Otočcu pa je možakar ustrelil partnerko, nato pa še sebe. Kruto in tragično, da bolj ne more biti, saj so v vseh primerih ugašala življenja ljudi. Omenjeni primeri bodo sčasoma ostali zgolj številke v policijskih statističnih poročilih, podobno kot te dni lahko beremo letno poročilo Policije za leto 2010. In če se osredotočimo zgolj na nasilje v družini, so policisti v letu 2010 obravnavali 3.857 (leto 2009 – 4.000) prekrškov zaradi nasilja v družini in izrekli 1.080 (leto 2009 – 1.120) ukrepov prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi. Število kaznivih dejanj nasilja v družini se je v primerjavi z letom 2009 sicer zmanjšalo s 2.478 na 2.344 ali za 5,4 %. Obravnavanih je bilo tudi 6.081 (leto 2009 – 6.509) ali za 6,6 % manj kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. In če pogledamo le še dve kaznivi dejanji, lahko vidimo, da je še vedno veliko malih in mladih žrtev. Policisti so v lanskem letu obravnavali 244 kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajstih let, kar je za 45 več kot v letu 2009, ter 694 kaznivih dejanj zanemarjanja otrok in surovega ravnanja, ker je za 26 kaznivih dejanj manj kot leto prej, a še vseeno veliko preveč. Statistični podatki kažejo, da se v zadnjih desetih letih povečuje število kaznivih dejanj, povezanih z družino in nasiljem nad otroki. Povečano število teh kaznivih dejanj lahko razumemo kot skrajno resno opozorilo za vse nas. Lahko pa ga razumemo tudi kot rezultat bolj sistematičnega pristopa policije in ostalih institucij, prilagojene in žrtvam bolj prijazne zakonodaje. Promocija odločnega pristopa institucij je očitno opogumila številne ženske in tudi sosede, sorodnike in prijatelje, ki so vsi skupaj postali bolj ozaveščeni in predvsem bolj občutljivi, da vse pogosteje naznanjajo kazniva dejanja, tudi ko žrtve molčijo in si ne upajo. Obračanje žarometov na uslužbence Ministrstva za pravosodje, ki so odobrili pogojni izpust; centra za socialno delo, ki so nadzirali odnose med očetom in hčerko, ter policiste, ki so prispeli na kraj in poskušali rešiti nastalo situacijo, je tudi v tem primeru bilo le z namenom kritiziranja, iskanja napak, diskreditiranja in ustvarjanja nezaupanja v pristojne institucije in sistem. Daleč od tega, da bi vse bilo idealno ali da se v konkretnem primeru številnih okoliščin morda ne bi našla kakšna, ki bi jo lahko obravnavali drugače. Žal je zdaj prepozno tako za očeta, hčerkico kot mamo. Ni pa prepozno za vse ostale očete, mame, deklice in fantke, ki so v tem trenutku izpostavljeni nasilju, grožnjam in ustrahovanju. Ni prepozno niti za tiste, ki spremljajo področje družinskega življenja in problematiko, povezano z njo, niti za strokovnjake v zaporih, ki spremljajo in ocenjujejo zapornike, socialne delavce, ki imajo odgovorno delo z družinskimi člani, niti policiste, ki najbolj čutijo posledice okvarjenih družinskih vezi. Vsi mi pričakujemo strokovno delo, pravočasno in učinkovito ukrepanje vseh akterjev v primerih družinskega nasilja, čeprav redko pomislimo o akterjih in vzrokih. Kot da ne bi hoteli videti in vedeti, da so to vendarle le ljudje, polnoletni moški in ženske, ki pred očmi svojih otrok ustvarjajo negativne prizore, družinske drame in tragedije, ki jih potem spremljajo vse življenje. Seveda, če preživijo. Ljudje smo tisti, ki moramo biti odgovorni za svoje početje, ne glede na to, ali smo starši, policisti, razsodniki, sosedje …, ni pomembno. Bolj kot kritizirati se je bolj koristno vprašati: ''Kaj lahko storim, da bo nasilja manj?'' In čeprav večina med nami nasilja ne izvaja, se je vredno vprašati, ali lahko kaj storimo - že zaradi dote, ki jo bodo naši otroci odnesli s seboj v življenje. n Adil Huselja

Vredno pohvale V torek, 5. aprila, je Velenjčan policistom prinesel denarnico, ki jo je našel v mestu. Lastniku iz okolice Velenja so jo policisti že vrnili. Po zaslugi poštenega občana, ki je v sredo, 6. aprila zjutraj, policistom izročil mobilni telefon, ki ga je našel ob jezeru, pa svojemu lastniku danes že spet zvoni.

Naš čas, 14. 4. 2011, barve: CMYK, stran 14

SVET OKTANOV

Za vsakogar nekaj v današnji prilogi Svet oktanov: nova vozila, servisi, čiščenje in vzdrževanje, oprema, popravila, zavarovanje … Preverite ponudbo oglaševalcev, shranite prilogo, saj vam bodo naslovi in kontakti lahko že jutri v dragoceno pomoč. Za večjo varnost na cesti smo dodali še nekaj nasvetov in bonton. Na cestah vam želimo čimveč varnosti, sproščenosti, strpnosti in ne nazadnje tudi sreče. Slednjo utegnete še kako potrebovati!

14. aprila 2011

Otroški sedeži Seveda se vsak otrok najbolje počuti v maminem naročju. A nekaj so dobri občutki in prijeten dotik, drugo pa so sile ob prometnih nesrečah. Že pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, se naletna teža poveča več kot 30 krat. To dejstvo lahko predstavimo s praktičnim primerom: mamica, ki tehta 50 kg, ob trku pa ni pripeta z varnostnim pasom in drži otroka na prvem sedežu, stisne otroka ob armaturo z naletno težo okoli ene tone in pol. Verjetno bi nas veliko zatrjevalo, da se bomo pri hitrosti 50 km/h z lahkoto zadržali na sedežu ali na volanu, tudi če nismo pripeti. To isto, prevedeno v vprašanje pomeni, le kdo si upa skočiti v globino 14 metrov. Verjetno nihče. Odgovor je preprost. Raje si pripnimo varnostni pas, otroka pa že od prve vožnje iz porodnišnice navadimo na to, da je v avtu njegovo edino pravo in varno mesto v ustreznem varnostnem avtosedežu. Otroka vedno vozite pripetega v sedežu in tudi pri najkrajših vožnjah se prepričajte, da ste v avtu vsi pripeti z varnostnimi pasovi. Bodite zgled, saj gre za varnost vas samih in vaših najdražjih! In kakšne obveznosti nam nalaga zakon o varnosti cestnega prometa? Med vožnjo v dvoslednem motornem vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom mora biti otrok, mlajši od 12 let ali manjši od 150 cm, zavarovan z zadrževalnim sistemom, ki je primeren otrokovi telesni rasti in telesni masi. V osebnem avtomobilu, v katerem zaradi konstrukcijskih lastnosti avtomobila otroka ni mogoče zavarovati na tak način, sme sedeti tak otrok le na zadnjem sedežu. n vir: www.hiter.si

. ja i r . se m{zd{3 st

nano bo ž e sril Aduti o P p

in m{zd{6

Spoznajte izjemnost in izkoristite prihranek posebne serije Mirai. Mazde3 so dinamiËna

platišËa iz lahke litine 17'', πportni i - na odbijaËi, sprednje meglenke, zadnji streπni a m spojler in dovrπena notranjost. ir e M Izj

Mazdo6 odlikujejo stilska platiπËa iz lahke litine 17'', sprednje meglenke, πportna maska hladilnika, notranjost vrhunske kakovosti s πportnimi detajli, prefinjeno podvozje in bogata izbira visokotehnoloπkih motorjev.

Slogan ZOOM-ZOOM in Mazda AS Velenje sta Vam že najverjetneje zelo dobro poznana, saj smo za Vas že dvanajst let na isti lokaciji v neposredni bližini Velenjskega jezera. Mazda je leto 2011 pričela s popolnoma novim družinskim enoprostorcem Mazda 5, ki je s svojimi poudarjenimi bočnimi linijami in prečno postavljenimi zadnjimi lučmi dvignila veliko prahu med kritiki avtomobilskih revij, ki pa so bile predvsem pozitivne. Tudi ljubitelji ostalih Mazdinih modelov ne boste ostali praznih rok, saj prav v teh dneh pripravljamo prostor v salonu za dva Mazdina modela. To sta Mazda 6 in Mazda 3, ki bosta opremljena s posebno opremo in oznako MIRAI. To bo omejena serija vozil po posebno ugodni ceni.

Poseben prihranek:

3.300 EUR

3.950 EUR +

AS Avtomobili Skornšek d.o.o. Cesta Simona Blatnika 20, Velenje, tel: 03 891 90 77 MMS, d.o.o., Dolenjska cesta 242 C, Ljubljana | Mazda3: Uradna poraba goriva 5,6 do 8,1 l/100km, uradna emisija CO2 od 147 do 192 g/km. Mazda 6: Kombinirana poraba na strani je 4,4l do 6,3, uradna emisija CO2 od 138 do 186 g/km.

V prihodnosti pa Mazda pripravlja še nekaj novosti, ki bodo izhajale iz koncepta SHINARI, ter manjši brat Mazdinega SUV-a CX7, CX5 s popolnoma novimi motorji ter avtomatskim menjalnikom.

Po 12 letih dela z Mazdo smo se odločili, da razširimo našo ponudbo še z znamko KIA. V preteklih nekaj letih je Kia naredila zelo velik preboj na trg z modelom KIA cee'd in edinstveno 7 letno garancijo. V prodajno paleto so dodali še izredno zanimivega enoprostorca KIA Venga, ki s svojo značilno Kiino masko in izjemno prostornostjo ne bo pustila ravnodušnega niti lastnika kakšnega karavana. V letu 2010 je Kia predstavila še eno izjemno vozilo s še bolj izjemnimi zmogljivostmi, to je novi Kia Sportage s pametnim Dynamax pogonom na vsa štiri kolesa, proizvajalca Magna Powertrain. V letošnjem letu lahko pričakujemo še dva popolnoma prenovljena modela Kia Rio in najmanjši v družini, Kia Picanto. Za vse ki nimate predsodkov o znamkah vozil in prisegate na zanesljivost in kvaliteto, bo pri Kii letos na voljo zelo veliko novosti in ugodnosti. Poleg prodaje vozil Vam pri nas uredimo tudi ugodno financiranje in zavarovanje za Vaše novo ali rabljeno vozilo. Prav tako v naši delavnici poskrbimo za ličarska in kleparska dela kot tudi za avtoelektriko, optično nastavitev podvozja in seveda za servisiranje Vašega jeklenega konjiča. Vljudno Vas vabimo v naš salon in z veseljem bomo odgovorili na vsa Vaša vprašanja in Vam pomagali izbrati vozilo, ki bo najbolj ustrezalo Vašim potrebam in zahtevam.

Želimo Vam obilo varnih kilometrov in Vas prav lepo pozdravljamo.

AS Avtomobili Skornšek d.o.o., Cesta Simona Blatnika 20, Velenje Tel.: 03/ 891 90 77, www.as-velenje.com, e-mail: info@as-velenje.com

Naš čas, 14. 4. 2011, barve: CMYK, stran 15

4. aprila 2011

SVET OKTANOV

Avtocestni bonton

Vožnja po slovenskih avtocestah zna biti na trenutke izjemno stresna. Agresivni vozniki, ki menijo, da imajo s svojim vozilom na prehitevalnem pasu absolutno prednost, neučakanci, ki prehitevajo po odstavnem pasu, ter lovci na čim krajšo varnostno razdaljo predstavljajo izjemno nevarnost za ostale udeležence v prometu. Tveganje za nastanek prometne nesreče ni povezano zgolj z napakami agresivnih voznikov, pač pa ti s svojim nesprejemljivim vedenjem in ravnanjem povzročajo stresne situacije tudi pri ostalih, ki lahko zaradi tega napravijo usodno napako. Agresivne voznike bi zato lahko mirne vesti obtožili, da s svojim početjem terorizirajo druge udeležence v prometu, kar je enako ali še bolj nevzdržno kot nespoštovanje prometnih predpisov. Varnostna razdalja je na avtocestah ključnega pomena za preprečevanje prometnih nesreč. Zaradi visokih hitrosti mora biti ta daljša kot na ostalih cestah. Ob premajhni varnostni razdalji praktično nimamo možnosti, da bi se izognili napaki voznika pred sabo ali ohranili celo pločevino ob nenadnem zaviranju. V megli, dežju ali snegu mora biti varnostna razdalja še večja. Na mokrem vozišču je namreč zavorna pot dvakrat daljša, na poledenelem pa celo trikrat daljša kot običajno. Kratka varnostna razdalja predstavlja tudi stresno situacijo za spredaj vozečega. Ta mora spremljati promet pred seboj, hkrati pa biti vseskozi pozoren tudi na vozilo, prilepljeno na zadek svojega avtomobila. Tako imenovana "vožnja na izpušni cevi" zagotovo spada v kategorijo teroriziranja ostalih udeležencev v prometu, saj gre za izjemno nevarno vedenje. Če naletimo na voznika, ki "kampira" na prehitevalnem pasu, svoje namere, da bi želeli mimo njega, nikakor ne smemo izkazovati z "lepljenjem na odbijač". Uporabimo raje levi smernik, ki v večini evropskih držav velja kot znak, s katerim spredaj vozečemu sporočimo, da smo hitrejši od njega. Vključevanje na avtocesto je eden najnevarnejših manevrov, saj se pri tem srečujejo vozila z različnimi hitrostmi. Tisti, ki se vključuje na avtocesto, mora zato na pospeševalnem pasu čim prej doseči primerno hitrost, ki mu omogoča tekočo vključitev v promet. Vključevanje na avtocesto s 60 kilometri na uro, kar sicer ni redek pojav, spominja na samomorilsko ravnanje, ki je bilo že večkrat vzrok hudim verižnim trčenjem. Vozniški bonton hkrati narekuje, da se voznik, ki že pelje po avtocesti, pomakne na prehitevalni pas, če je ta prost, če vidi, da se na pospeševalnem pasu nahajajo vozila, ki se želijo vključiti na vozni pas. Uporaba svetlobnih in zvočnih znakov je ne le prepovedana, če ne gre za opozarjanje na nevarnost, pač pa tudi izjemno nekulturna. Poblisk z dolgimi lučmi je tako na avtocesti sprejemljiv le v izjemnih primerih, ko na primer nekdo v ogledalu spregleda naše vozilo in bi lahko prišlo do trčenja. Nikakor pa ni sprejemljivo svetlobno ali zvočno opozarjanje spredaj vozečih voznikov z namenom, da bi se ti umaknili s prehitevalnega pasu. Takšno ravnanje ni primerno in je v nekaterih evropskih državah celo strogo sankcionirano. Nekatere pa takšni posegi lahko spravijo tudi v izjemno stresno situacijo, v kateri mimogrede napravijo usodno napako. Uporaba zadnje meglenke je ob megli ali v močnem nalivu koristna, saj smo bolje vidni. A hkrati prinaša tudi nevarnost, saj so zaradi prižgane zadnje meglenke slabše vidne zavorne luči. Zato velja, da meglenko uporabljamo le ob bistveno zmanjšani vidljivosti in le toliko časa, dokler se za nami ne pojavi drugo vozilo. Tudi zakon določa, da sme imeti prižgano zadnjo meglenko le zadnje vozilo v koloni. Močna rdeča svetloba namreč slepi in zmanjšuje koncentracijo zadaj vozečega, zaradi česar ta zlahka spregleda zavorne luči. Podobno velja za prednje meglenke, ki so dejansko koristne le v izjemno gosti megli, v jasni noči ali ob dežju pa so izjemno moteče. Svetlobni snop meglenk se mnogo bolj odbija od mokre ceste in s tem povzroča slepljenje ostalih voznikov. Uporaba meglenk pri mlajših voznikih zaradi občutka večvrednosti pa je vredna še dodatne obsodbe, saj kaže le na egoizem in prepotentnost voznika. Uporaba dolgih luči je na avtocesti sicer zakonsko dovoljena, a večinoma nezaželena. Z dolgimi lučmi namreč motimo nasproti vozeče na drugi strani avtoceste, četudi je med enim in drugim smernim voziščem ograja. Pravilo zadrge narekuje, da ob zožitvi vsak voznik spusti predse vozilo z drugega voznega pasu. Za največjo pretočnost prometa morajo vozniki peljati do zapore in se šele tam vključiti na drug pas. Na slednjem morajo vozniki med seboj pustiti dovolj veliko razdaljo, da omogočijo vključitev po enega vozila z drugega pasu. Ob doslednem upoštevanju tega pravila bi bil marsikateri zastoj na slovenskih cestah bistveno krajši. Ob zastojih je treba upoštevati tudi pravilo pomaknitve na skrajni rob prometnega pasu. Na voznem pasu se je potrebno pomakniti ob skrajni desni rob, tik ob črto, ki označuje odstavni pas; na prehitevalnem pasu pa se je potrebno pomakniti skrajno levo, ob ločilno ograjo. S tem na dvopasovni avtocesti na sredini napravimo prostor za intervencijska vozila reševalcev, gasilcev in policije. Hkrati je ob zastojih najstrožje prepovedana vožnja po odstavnem pasu. Ta je nevarna in ovira pot intervencijskim vozilom, obenem pa tudi spodbuja nestrpnost čakajočih v koloni. V zahodnoevropskih državah velja vožnja po odstavnem pasu za eno najbolj obsojanja vrednih dejanj, ki jih voznik lahko stori na avtocesti. S tem namreč izkazuje svoje nespoštovanje do drugih udeležencev v prometu ter krade dragocene sekunde reševalcem. Prehitevalni pas je namenjen prehitevanju. Zato smemo po njem voziti le, ko prehitevamo počasnejše vozilo ali ob zastojih, ko oba pasova postaneta enakovredna. Na slovenskih avtocestah žal pogosto prevladuje mišljenje, da je prehitevalni pas rezerviran za najhitrejša vozila, ki lahko tam vozijo tudi ko je vozni pas prazen. Kar je seveda v nasprotju s predpisi. Najvišja dovoljena hitrost na slovenskih avtocestah znaša 130 kilometrov na uro. Čeprav jo sodobna vozila zlahka dosežejo in tudi presežejo, je takšno omejitev treba spoštovati. 130 km/h namreč zagotavlja še obvladljivo tveganje in udobno, tekočo vožnjo za vse udeležence v prometu, tudi tiste manj spretne in s počasnejšimi vozili. Višje hitrosti prinašajo tudi višjo porabo goriva in večji hrup. Oboje negativno vpliva n vir: www.hiter.si na okolje, prvo pa tudi na našo denarnico.

Naš čas, 14. 4. 2011, barve: CMYK, stran 16

SVET OKTANOV

14. aprila 2011

Naš čas, 14. 4. 2011, barve: CMYK, stran 17

SVET OKTANOV

4. aprila 2011

Ker vaš avto ni igraèa NOVO! O K S A K MOJ ICE MARIBOR VALN O R !* A E V J ZA E N CE % 0 4 DO lnicaM

ova .Zavar a www

*Veè n

aribor.

Samo pri Zavarovalnici Maribor.   Novo!

Do 40 odstotkov cenejša kasko zavarovanja. izplaèilo nematerialnih škod - Denar na roko   Brez poti ob škodi - vse uredi Zavarovalnica Maribor   Odkup bonusa ob prvi avtomobilski škodi   Eko popust - vozite manj, plaèajte do 15 % manj   Moj kasko - zavarovani in varni.

  Najhitrejše

www.ZavarovalnicaMaribor.si

Nova Opel Corsa. Popolna zabava v vožnji.

Nova Opel Corsa že za

8.970 €!

Nova Opel Corsa navdušuje! Je privlačna in polna idej. S standardnim elektronskim sistemom stabilnosti ESP, 4 zračnimi blazinami ter opremo: klima, CD radio in elektro paket, pa je dostopna v posebni seriji že za 8.970 €! Obiščite Avto center Celeia in se odpeljite na testno vožnjo!

www.ac-celeia.si Povprečna poraba goriva: od 3,5 do 6,3 l/100 km. Emisije CO2: od 94 do 147 g/km. Ponudba velja za posebno, omejeno serijo vozil ob začetku prodaje. Slika je simbolna.

Avto Center Celeia Avto Center Celeia, PE Jakopec Mariborska 107, Celje, tel.: 03 / 42 54 600 Kosovelova 16, Velenje www.ac-celeia.si tel.: 03 / 8971 460

080 19 

Rekordna poraba z Opel Astro ecoFLEX: 3,3 l/100km - V Celju smo dobili tretji finalni par v boju za najvarčnejšega voznika. - V finale se je z izjemno nizko povprečno porabo 3,3 litra uvrstil še par Gregor Muc in Nina Butala. - Obiskovalci v družbi Avtocentra Celeia Celje. Tretji krog tekmovanja Varčen voznik, ki ga skupaj prirejata Žurnal24 in Opel Slovenija, se je odvijal na cestah v Celju in njegovi okolici. Zmagovalni rezultat je daleč najboljši doslej, saj je voznik Gregor Muc ob pomoči navigatorke Nine Butala v povprečju z Opel Astro ecoFLEX porabil za 0,8 litra manj dizelskega goriva kot najboljši zmagovalec pred njim. V Celju je za bogat spremljevalni program poskrbel Avtocenter Celeia, ki je srečnežu podelil tudi brezplačno uporabo avtomobila Opel Insignia za en vikend, za animacijo in dobro glasbo je skrbel Radio Fantasy, obiskovalce pa je na varno vožnjo s svojimi napravami opozarjala tudi Agencija za varnost prometa (AVP) Republike Slovenije. Nižja poraba je bila zaradi dokaj ravninske trase pričakovana, ni pa bil pričakovan tako dober rezultat. Zmagovalni par je v povprečju porabil zgolj 3,3 litra dizla na sto prevoženih kilometrov.

Najbližja zasledovalca na skoraj 75 kilometrov dolgi trasi je Gregor Muc ugnal za 0,3 litra, svoj uspeh pa po razglasitvi rezultatov pojasnil: "Vsi prijatelji, ki me poznajo, lahko potrdijo, da sem varčen voznik že od prvega dne, ko sem kupil svoj avtomobil. Redno se trudim imeti čim nižjo porabo in jo tudi merim. Ko sem prišel v cilj, sem imel občutek, da bom med boljšimi. Moja strategija je bila, da poskušam s čim zmernejšo in čim počasnejšo vožnjo porabiti kar najmanj goriva. Težava je bila, ker sem moral vseskozi paziti, da nisem prekoračil predpisanega časa ure in 40 minut." Nad odličnim rezultatom je bil nekoliko presenečen celo inštruktor varne in varčne vožnje pri Akademiji dobre vožnje Tilen Holynski, ki je med drugim napovedal, da bo finale v Ljubljani po tem rezultatu še bolj napet. "S tem rezultatom lahko Muc vsekakor pomeša štrene zmagovalcema v prvih dveh krogih. Pričakoval sem, da bo poraba nizka, tako dobrega rezultata pa si glasno nisem upal napovedati. K temu je vplivalo tudi to, da ni bilo veliko vzponov." Med šestimi pari smo tudi tokrat gostili VIP par, ki ga je sestavljal rokometni dvojec. V varčni vožnji sta se preizkusila člana slovenskega rokometnega kluba z največ trofejami, Celja

Pivovarna Laško, Luka Žvižej in David Razgor. Med vsemi pari sta progo prevozila najhitreje, a tudi z najvišjo porabo. Kljub zadnjemu mestu sta se rokometaša izkazala z varčnostjo, saj sta v povprečju porabila le 4,3 litra na sto prevoženih kilometrov. Muc si je tako že priboril najmanj Garminovo navigacijsko napravo 1250 in je v igri, da si v velikem junijskem finalu v Ljubljani pribori glavno nagrado – Opel Astro ecoFLEX v trajno last. Če bi tudi vi radi sodelovali v igri Varčen voznik, spremljajte spletno stran zurnal24.si/varcen-voznik in časnik Žurnal24 ali pa se nam pridružite na Facebooku – http://www.facebook.com/varcenvoznik – in se izobražujte o varčni in varni vožnji. Naslednji krog Varčnega voznika bo že 9. aprila v Murski Soboti. Prijave bomo na spletnem portalu pobirali 14 dni prej.

Vrstni red druge tekme Varčen voznik:

1. Gregor Muc in Nina Butala, čas 1:36:25, poraba 3,3 l/100 km 2. Mitja Teršek in Tjaša Teršek, čas 1:33:06, poraba 3,6 l/100 km 3. Simon Berčič in David Ekar, čas 1:35:50, poraba 3,6 l/100 km 4. Silvo Žveplan in Mateja Gaber Žveplan, čas 1:30:30, poraba 3,9 l/100 km 5. Andrej Mele in Sonja Kovač, čas 1:32:15, poraba 4,2 l/100 km 6. Luka Žvižej in David Razgor, čas 1:25:41, poraba 4,3 l/100 km

Naš čas, 14. 4. 2011, barve: CMYK, stran 18

SVET OKTANOV

14. aprila 2011

Kaj storiti z odsluženim avtomobilom? www.citroen.si

LEPO JE IMETI DRUŽINO, A ŠE LEPŠE JE IMETI VELIKO DRUŽINO...

CITROËN GRAND C4 PICASSO

15.490 €

že za z upoštevanimi 500€ popusta v primeru financiranja in z možnostjo dodatnega družinskega bonusa 700€*

... saj ji pri Citroënu ob nakupu Berlinga, C3 Picassoja, C4 Picassoja ali Grand C4 Picassoja poleg 500¤ popusta v primeru financiranja Citroën dodamo še Citroënov družinski bonus*, ki lahko znaša kar do 700¤. Družine s tremi otroki ali več pa so poleg tega upravičene tudi do vračila davka na motorna vozila.

CITROËN BERLINGO

CITROËN C3 PICASSO

CITROËN C4 PICASSO

že za z upoštevanimi 500€ popusta v primeru financiranja in z možnostjo dodatnega družinskega bonusa 700€*

11.990 €

11.190 €

14.490 €

CRÉATIVE TECHNOLOGIE

Dve leti pogodbene garancije, Citroën Kredit & Leasing. *Možnost dodatnega popusta v obliki "družinskega bonusa" pripada vsaki družini, ki ima od enega do pet otrok. Višina bonusa narašča glede na število otrok, kar za družino z enimi otrokom pomeni 200 EUR, z dvema 400 EUR, s tremi 500 EUR, s štirimi 600 EUR in petimi otroki 700 EUR popusta.. Za podrobnosti obiščite www.citroen.si. Ugodna ponudba velja do 30. aprila 2011 za omejeno količino vozil oziroma do razprodaje zalog za fizične osebe pri pooblaščenih prodajalcih Citroënovih vozil v Sloveniji, ki sodelujejo v akciji. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga za vozilo Citroen C3 Picasso (Attraction Vti 95 BVM) – mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenimi popusti 11.190 EUR; DDV je obračunan v obrokih; mesečni obrok je 135,98 EUR pri 30% pologu in ročnosti 72 mesecev; EOM na dan 25.03.2011 znaša 7,91% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,40%; financirana vrednost 7.833 EUR; skupni znesek za plačilo 12.867,81 EUR. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Citroën. Poraba goriva predstavljenih modelov: kombinirana vožnja od 4,7 do 8,2 l/100 km. Emisija CO2: od 123 do 195 g/km. Slike so simbolične.

AVTO MURŠIČ d.o.o. • Žarova cesta 7 • 3320 Velenje • T: 03 898 54 80

Legendarni jugonostalgični štirikolesniki Še pred dobrimi petnajstimi leti jih je bilo mogoče srečati na vsakem koraku. Stoenka, katrca, fiček, pejek … - vsak je dobil svoj vzdevek. Seveda, avtomobil je bil v rajnki SFRJ skoraj kot družinski član. Danes je naštete štirikolesnike mogoče videti le še na starih družinskih fotografijah in v garažah ljubiteljev, ki so se v času socialističnega razcveta močno navezali na svoje jugoslovanske ljubljenčke, v zelo omejenem število pa krasijo tudi ceste na sončni strani Alp. Čeprav večina nekdanjega jugoslovanskega voznega parka ni slovela niti po lepoti niti po vzdržljivosti, kaj šele po moči ali udobju, so se vzhodnjaški zapravljivčki iz šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let marsikomu ohranili v trajnem spominu. Potovanje v Dubrovnik v avtomobilu tipa Zastava 750 (poznani kot »Fičo«) se nam zdi dandanes nekaj nepojmljivega, pred dvajsetimi leti pa tega ni nihče jemal kot kakšno pretirano kaskaderstvo. Morda je bilo res treba pustiti kakšen par čevljev in dodatno majico v domači omari, a avto je omogočal prihod iz točke A v točko B, kar je bilo najpomembnejše. V primeru okvare jo je bilo mogoče odpraviti kar na kraju samem, z nekaj improvizacije in osnovnim orodjem, ki je sodilo v prtljažnik vsaj tako nujno kot varnostni trikotnik in prva pomoč. Fiček in katrca sta pravgotovo najbolj zaznamovala motoriziranje slovenskega naroda. Za bogatejše oziroma iznajdljivejše predstavnike jugoslovanskega delovnega ljudstva so imeli v Sovjetski zvezi pripravljene tudi volge, ki pa so bile na jugoslovanskih cestah precejšnja redkost, bolj vsakdanji so bili vzhodnonemški primerki, predvsem tipa Wartburg 353, tu in tam pa je pod Alpe in dalje navzdol zašel tudi kakšen trabant. n vir: www.hiter.si

Imate še registrirano vozilo, pa se ga želite znebiti? Če ste lastnik odsluženega avtomobila, ki je še registriran in se ga želi te znebiti, je edina prava pot predaja tega avtomobila v pooblaščen center za razgradnjo. Slovenija je razdeljena na štiri geografska območja, v katerih v vsakem delu je en Center za razgradnjo odsluženih avtomobilov. Za področje upravnih enot širše savinjske regije in Koroške se ta center nahaja v Velenju v podjetju Karbon, vozila pa lahko odda te na njihovih prevzemnih mestih, ki so razpršena po koncesijskem območju. Ob oddaji vozila v razgradnjo morate na prevzemnem mestu dokazati lastništvo vozila z osebnim dokumentom in prometnim dovoljenjem. Na osnovi teh dokumentov vam bodo na prevzemnem mestu izdali potrdilo o razgradnji, s katerim boste na upravni enoti ali drugem prijavno-odjavnem mestu vaš odsluženi avtomobil odjavili iz prometa. Potrebno je poudariti, da je ta storitev za zadnjega lastnika brezplačna, seveda pa tudi obvez na. Kazen za oddajo odsluženih vozil nepooblaščenim zbiralcem je namreč visoka in znaša 250 evrov, zato Izjav o lokaciji vozila, s katero lahko prav tako odjavite avtomobil iz prometa, ni dobro izigravati. Sistem razgradnje vozil pa v Sloveniji, tako kot tudi v ostalih državah EU, ni bil vzpostavljen zaradi podjetništva, temveč zaradi ogromnih negativnih vplivov na okolje, ki jih lahko nepravilno skladiščeni in nerazgrajeni avtomobili povzročijo v naravi. V avtomobilu se namreč nahaja preko 40 kg nevarnih snovi (akumulator, olja, vse tekočine …), ki lahko z izluževanjem pronicajo v tla in naprej v podtalnico, en liter nevarne snovi pa lahko onesnaži preko 10.000 litrov podtalne vode. Zato s predajo odsluženih vozil v Centre za razgradnjo pozitivno vplivamo na naše okolje, v Centru za razgradnjo pa bodo poskrbeli, da bo 85 % sestavnih delov vašega odsluženega vozila ponovno predelanih oz. recikliranih v nove materiale in proizvode. Kaj pa z vozili, ki so odslužena, a niso več registrirana? Če se v vaši okolici nahaja odsluženo neregistrirano vozilo, ki ni več registrirano, lahko za njegovo odstranitev in naravi prijazno razgradnjo poskrbite tako, da pokliče te občinskega komunalnega inšpektorja ali drugo občinsko pristojno službo. Ti bodo vozila evidentirali, spiske pa posredovali v Center za razgradnjo vozil. V Karbonu bodo poskrbeli za prevoz teh vozil - od lokacij, kjer se vozila nahajajo, do Centra za razgradnjo - in poskrbeli, da bodo tudi iz teh vozil odstranjene nevarne snovi, vozila pa razgrajena na materiale, ki bodo reciklirani. n

Kam z odsluženim avtomobilom? KARBON d.o.o. Čiste tehnologije Partizanska 78 3320 Velenje

NA KARBON ZASTONJ!

Pripeljite vaš odsluženi avtomobil na eno od naših prevzemnih mest. Prejeli boste potrdilo o razgradnji - z njim boste lahko odsluženo vozilo brezplačno in naravi prijazno odjavili iz prometa. PREVZEMNA MESTA:

Informacije: tel.: 03 8982 129 info@karbon.si www.karbon.si

- VELENJE, Karbon d.o.o., Dinos d.d., Skladišče Velenje, HTZ Velenje, i.p. d.o.o. - CELJE, Avto Škorjanec, Dinos d.d., Skladišče Celje, - REČICA OB SAVINJI, A. M. Miklavc, Tehnični pregledi, d.o.o. - MENGEŠ, Avto Detr; DOMŽALE, Avtoodpad Agent - RUŠE, Kušar in Uršič, DRAVOGRAD, ADOS d.o.o. - SLOVENJ GRADEC, Komunalno podjetje Slovenj Gradec - SLOVENSKE KONJICE, Dinos d.d., skladišče Slovenske Konjice - LOČE, Avtoodpad Buser; GROBELNO, Mirko Mlakar, s.p. - SEVNICA, Avtosalon Prah, Orehovo; MESTINJE, Avtoodpad Sajko - BREŽICE, Dinos d.d., Skladišče Brežice; KRŠKO, Avto Volovec, Kapele

Naš č as, 14. 4. 2011, barve: CMYK, s tran 19

Nova spletna stran

Novosti na knjižnični polici? Mnoge naše bralke in bralci redno spremljajo, kaj v naši podalpski deželici novega izide na knjižnem področju. In kmalu po izidu knjige, še posebej, če je to uspešnica, po knjižnici že odmeva: A še nimate? Ja, kdaj boste pa dobili? In teh vprašanj je vedno več. In žal so tudi upravičena … Tukaj izgovor, da smo naročili in da založnik zamuja, ne zaleže, ker to enostavno ni res. Tudi knjižničark in knjižničarjev za to ne moremo kriviti, saj bi naročili, če bi nekdo naročilo podpisal. Ta nekdo bi naročilo podpisal, če bi bil denar … V letošnjih prvih treh mesecih novih knjig praktično nismo kupovali. Res je, naročila se žal ustavijo pri denarju. Očitno je gospodarska kriza zapoznelo prišla tudi na knjižnične police. V letu 2011 knjižnica za nabavo knjig ni prejela še niti tolarja, pravzaprav še za preteklo leto ne vsega, kar je bilo dogovorjeno. Pa tudi kaže, da bo denarja, ko bo prišel, še manj, kot ga je bilo lani, ko smo kupili le osem tisoč knjig, pa še to v glavnem le po en ali dva izvoda - manj, kot bi morali kupovati po standardih, a očitno več, kot ta trenutek naša skupnost zmore. Knjižnice so s svojim gradivom danes, ko ljudje nimajo za kruh, kaj šele za knjige, še posebej pomembne ustanove. Varčevati ali ne varčevati, je v tem trenutku povsem nepotrebno vprašanje. Seveda varčevati. A vendar, kje je meja, ko bomo rekli, da je varčevanje za vsako ceno dolgoročno le predrago, in ko se bomo vprašali, ali je breme varčevanja porazdeljeno enakomerno, pošteno med vse porabnike davkoplačevalskega denarja … Res je, da ta trenutek ni čisto svežih knjig. A na knjižnih policah v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki je okoli 161 000 knjig. Smo res prebrali že čisto vse? J Vlado Vrbič

Najbolj ustvarjalno obdobje Šaleškega biografskega leksikona V začetku letošnjega leta se je delo pri pripravi Šaleškega biografskega leksikona prevesilo v najbolj ustvarjalni del. Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov in številnih drugih virov so strokovni sodelavci začeli pisati gesla o posameznih osebah, ki bodo uvrščene v leksikon. K pisanju gesel smo pritegnili strokovne sodelavce iz velenjskega muzeja, galerije, knjižnice in nekaj drugih strokovnjakov. Glavnina gesel – kakšnih šesto - naj bi bila napisana do konca meseca maja, potem pa sledi obdobje redakcijskih popravkov in lektoriranja. Oblikovno je spletna podoba Šaleškega biografskega leksikona že pripravljena, in če bo šlo vse po načrtih, si bomo ob koncu leta leksikon v elektronski obliki že lahko ogledali na spletu. O tem, kdaj bo izšla še tiskana oblika leksikona, se bomo odločili potem, ko bo spletna oblika že dodobra preverjena. Še kar je nekaj zamudnikov, ki nam niso vrnili izpolnjenega vprašalnika – to še vedno lahko storijo. Vprašalnik v elektronski obliki je na voljo tudi na (poskusni) spletni strani www.saleskibiografskileksikon.si, kjer si lahko tudi kaj več preberete o projektu. Vlado Vrbič

V sodelovanju s podjetjem AV-studio smo 12. decembra 2010 objavili novo podobo naše spletne strani, na povsem novi lokaciji www.knjiznica-velenje.si. Minilo je natanko 10 let, odkar smo, takrat med prvimi knjižnicami v Sloveniji, postavili svojo spletno stran in jo priključili svetovnemu spletu. Vsa ta leta smo spletno stran spreminjali, popravljali, dodajali, ob obletnici pa je dobila povsem novo podobo. Za prenovitev spletne strani smo se odločili tudi zato, ker smo želeli izboljšati njeno informativnost, uporabnost in prijaznost do uporabnikov. Podoba strani ni nič novega, saj si osnovno šablono delimo še s tremi organizacijami v Velenju: MOV, Festivalom ter TIC-em. S tem smo osnovno navigacijo po spletnih straneh uporabnikom še približali in olajšali. Na novi spletni strani smo veliko prostora namenili prireditvam, ki potekajo v knjižnici in so namenjene vsem, ki jih v knjižnico pritegne še kaj več kot samo tiskane knjige. Ker pa je spletna stran namenjena predvsem »oddaljenemu delu«, predvsem od doma, smo izpostavili elektronske vire, ki so dostopni preko oddaljenega dostopa, kar pomeni, da za uporabo elektronskih podatkovnih baz ni potrebno v knjižnico. Vsem članom knjižnice Velenje ponujamo podatkovne baze s področja prava, davkov, financ (baza TaxFinLex), strokovne članke iz svetovno znanih publikacij (EbscoHost), poslovne informacije za slovenska podjetja (GVIN), arhiv časnika Večer, digitalno knjižnico Slovenije (dLib), Oxfordski slovar angleščine (Oxford English Dictionary), preko sto različnih enciklopedij in slovarjev (Oxford Reference), glasbeno podatkovno zbirko (Grove Music) in še druge. Spletna stran je strukturirana podobno kot prejšnja in je urejena po petih glavnih sklopih.

Prvi je knjižnica, v kateri najdete podatke, kot so zgodovina knjižnice, kdo in kje smo, navodila vsem, ki še niso naši člani in bi to radi postali, različne dokumente knjižnice (pravilnike, knjižnični red in etični kodeks),

ter predšolska bralna značka. Pri odraslih najdemo opise prireditev in različnih dogodkov, ki jih organiziramo v knjižnici, kot so bralna značka za odrasle, bralne urice in čajanke ter prostovoljno delo.

poročila in plane knjižnice ter opis posebnih servisov, ki jih knjižnica izvaja v okviru svojega dela (biblio24, medknjižnična izposoja, dostava gradiva na dom in spletni servis Vprašaj knjižničarja). Drugi večji sklop pokriva gradivo, ki ga knjižnica ponuja svojim uporabnikom: katalog COBISS/OPAC in spletni servis Moja knjižnica, navodila za uporabo kataloga, pregled mesečnih novosti, seznam knjig, ki so najbolj brane oz. največkrat izposojene, opis postavitve gradiva v naši knjižnici ter elektronski viri z že zgoraj naštetimi podatkovnimi bazami. V segmentu otroci in mladina lahko spoznamo dogajanja, ki so namenjena našim najmlajšim: pravljične ure, ki potekajo v treh različnih jezikih, otroške ustvarjalne delavnice, otroški kvizi, pogovori o knjigah (Cool knjiga, Branje je žur, reading is cool)

Domoznanstvo ja zadnji večji sklop, v katerem predstavljamo stvaritve domačih avtorjev ali dela, ki so bila ustvarjena v Šaleški dolini. Pohvalimo se lahko s faksimilirano zbirko Valvasorjevih grafik (Iconotheca Valvasoriana), pripravili smo digitalne zbirke filmskega in video gradiva, zbirko raziskovalnih nalog in zbirko raziskovalnih taborov, ki so dosegljive preko spleta. Posebno mesto pa so v Digitalni knjižnici Slovenije našli velenjski časopisi od leta 1953 dalje. Poleg tega skrbimo in za vas pripravljamo novice, da boste redno obveščeni o zanimivostih in dogodkih, ki jih redno pripravljamo v naši knjižnici. Vendar ne boste vedeli, dokler ne kliknete www.knjiznica-velenje.si. Lidija Črnko

Ne bi bilo prav, da gre 23. april, svetovni dan knjige, čisto mimo nas; opozorimo naj na prireditve v mestni knjižnici Velenje: v ponedeljek, 18. aprila, ob 19.19 literarni večer Drevo v slovenski literaturi (Ljubiteljsko gledališče Teharje in društvo za umetnost plesa Harlekin) v sredo, 20. aprila, ob 19. uri predstavljamo knjigo Ivana Grobelnika Iva 'Stari pisker, resnica in laži', v soboto, 23. aprila, pa lahko med 9. in 13. uro obiščete bolšji sejem s knjigami. Velenje

Šaleška 21 delovni čas časopisne čitalnice: ob delavnikih 8 - 19, ob sobotah 8 - 13 delovni čas izposoje in drugih čitalnic: ob delavnikih 10 - 19, ob sobotah 8 - 13 telefon: 03 898 25 50

e-pošta: postabralcev@vel.sik.si spletni naslov: www.knjiznica-velenje.si

dah in petkih 10 - 18, ob četrtkih 12 - 16

Šoštanj

Šmartno ob Paki 69 telefon: 031 821 613 delovni čas: ob torkih 12 - 18, ob četrtkih 12 - 16

Trg Jožeta Lampreta 3 (Dom kulture) telefon: 03 898 43 40 delovni čas: ob ponedeljkih, torkih, sre-

Šmartno ob Paki

Naš č as, 14. 4. 2011, barve: CMYK, s tran 20

Kaj smo (med drugim) počeli v letu 2010? Knjižnica Velenje si je materialno usodo delila z drugimi uporabniki proračunskih sredstev, kar pomeni, da je bilo sredstev manj in je bilo potrebno njihovo trošenje prilagoditi realnim zmožnostim. Kakšnih finančno zahtevnejših projektov ali investicij tudi sicer nismo načrtovali, smo pa zaradi omejenih sredstev nekatere akcije prestavili v letošnje leto. Poslovno leto smo končali z majhnim presežkom prihodkov nad odhodki. V šoštanjski občini smo sprožili akcijo za pridobitev novih prostorov in zaenkrat kaže, da je občina za rešitev prostorske stiske zelo zagreta. Lani smo kupili nekaj manj knjig kot prejšnje leto. Celotno zbirko smo v letu 2010 povečali za 9804 enote, od tega za 7958 knjig; kupili smo 8891 enot, drugo so darovi in zamenjave. Posamezne zbirke so se povečale takole: Velenje za 7068, Šoštanj za 2053 in Šmartno za 682 enot. Število naslovov - 5413 - je prav tako visoko in

pomeni, da smo v povprečju kupili manj kot dva izvoda istega naslova. Izločili smo 3701 enoto. V vseh treh občinah (Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki) je od 44.925 prebivalcev včlanjenih 10.413 bralcev, ki lahko posežejo po 161.500 knjigah in 12.500 cd-jih, dvd-jih, zemljevidih ipd. Čeprav se skupna številka na dom izposojenih enot že nekaj let giblje med 340.000 in 350.000 (lani 343.049), število izposojenih knjig kljub internetu še raste - lani je doseglo 299.440 izvodov.

Obiskovalci so zaradi izposoje lani prišli v knjižnico 138.279-krat: od tega jih je bilo v Velenju 115.060, v Šoštanju 17.586 ter 5.633 v Šmartnem ob Paki. Z medknjižnično izposojo – za bralca si knjižnica sposodi knjigo v drugi knjižnici – je v hišo prišlo 343 enot; servis je vzajemen, tako smo 32 enot posodili drugim knjižnicam. Nepopolni pregled nad e-obiski – spletna stran knjižnice, portal Moja knjižnica itd. – kaže za lansko leto slabih 47.000 obiskov. Organizacija usposabljanja za rabo knjižni-

V Velenju je 25,5 % prebivalcev članov knjižnice, v Šoštanju in Šmartnem pa okrog 17 %; razveseljivo je, da se v zadnjih letih občutno povečuje tudi delež članov v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Skozi vhodna vrata Mestne knjižnice v Velenju je lani stopilo 173.971 obiskovalcev; to povprečno pomeni v Velenju 591, v Šoštanju 108 in v Šmartnem 90 obiskovalcev dnevno. Pri izposoji najhitreje raste mestna knjižnica Šoštanj: leta 2000 so si Šoštanjčani izposodili 19.753 enot, lansko leto pa že 49.206 enot.

ce je v 82 skupinskih terminih zajela 6.941 bralcev, ki jim je bilo namenjenih tudi 383 prireditev. Vse tri knjižnice skupaj so bile za bralce odprte 5071 ur. Posebno skrb smo posvečali razno raznim oblikam dela za dvig bralne kulture. Začeli smo s pravljicami v angleškem in nemškem jeziku, pripravljali smo se na izposojo igrač, ki jo bomo pričeli v letošnjem letu, projektu Rastem s knjigo smo priključili še vse srednje šole. Ob Bralnih uricah v Domu za varstvo odraslih v Velenju smo uvedli še Bralne čajanke v Centru starejših Zimzelen v Topolšici, izredno dobro so sprejeta srečanja Branje je žur, reading is cool in Cool knjiga. Obiskovalce mesečno seznanjamo z najnovejšimi knjigami – razstave Moja najljubša knjiga in tedensko s prispevki v Našem času. Vsako zadnjo soboto v mesecu pripravljamo sejem rabljenih knjig, decembra smo pripravili tudi prvi sejem rabljenih igrač Klic iz omare – igrače smo zbirali tudi po šolah in vrtcih. Razstava v steklenih dvojčkih Bralec-bralka meseca je že stalnica, prav tako dobro obiskana potopisna predavanja. V Šmartnem ob Paki smo uvedli mesečne pogovore O Šmarčanih malo drugače, vodi jih Tatjana Vidmar, v Velenju pa nadaljevali pogovore, ki jih vodi Sonja Bercko. Za otroke poleg ur pravljic pripravljamo še igralne urice pod vodstvom naših knjižničark, ustvarjalne delavnice, razstave, Uganko meseca, Mega kviz, Bips (beri in se pogovarjaj z mano) – bibliopedagoška ura za starše in otroke. Poleg tega so se v knjižnici zgodili še mnogi drugi dogodki, ki smo jih pripravili sami

ali pa v sodelovanju z društvi, ustanovami, občani. Domoznanski oddelek je v lanskem letu nadaljeval zbiranje in obdelavo domoznanskega gradiva, največji dosežek pa je bila digitalizacija velenjskih časopisov (Rudar, Velenjski rudar in Naš čas) iz druge polovice prejšnjega stoletja. Časopisi so v digitalni obliki objavljeni na spletni strani dlib.si. V polnem teku je bila tudi priprava Šale-

Kdo in koliko? V Knjižnici Velenje imamo plačevanje članarin urejeno podobno kot v drugih slovenskih knjižnicah. Polno članarino, ki je trenutno 12,50 evrov, plačajo: zaposleni, samostojni obrtniki in podjetniki, kmetje in zaposleni v svobodnih poklicih. Znižano članarino, ki je trenutno 6 evrov, plačajo: upokojenci, gospodinje, tujci, vojaki, študenti, izredni študenti, študenti ob delu in dijaki nad 18 let starosti. Plačila članarine pa so v celoti oproščeni mlajši od 18 let, člani bibliotekarskih društev, zaposleni v matični ustanovi, člani društev invalidov, društev slepih in slabovidnih, društev gluhih in naglušnih in brezposelni. Pravne osebe plačajo članarino 25 evrov. škega biografskega leksikona, pripravljene in razposlane so bile ankete, pripravljen je bil računalniški program za vnašanje gesel. Pisanje gesel se je začelo v letu 2011.

Nova verzija programske opreme Odpiralni čas COBISS/OPAC, V6.0 v Mestni knjižnici Velenje Konec lanskega leta smo v velenjski Mestni knjižnici izvedli anketo o zadovoljstvu uporabnikov z odpiralnim časom. K anketi so nas spodbudile občasne pritožbe bralk in bralcev, da odpiralni čas velenjske Mestne knjižnice ni najbolj naklonjen bralcem (knjižnica je v času od septembra do julija odprta vsak dan od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure, julija in avgusta pa trikrat tedensko dopoldan in dvakrat tedensko popoldan). Na trinajst anketnih vprašanj je odgovorilo 200 anketirancev. Odgovori na bistveni vprašanji so: 8. Mestna knjižnica je v času od 1. septembra do 30. junija od ponedeljka do petka odprta vsak dan od 10. do 19. ure (čitalnica v preddverju od 8. ure dalje) ta delovni čas mi povsem ustreza

55.8 %

ta delovni čas mi deloma ustreza

21.8 %

ta delovni čas mi ne ustreza, a se mu uspem prilagajati

13.2 %

ta delovni čas mi sploh ne ustreza

9.1 %

12. V času od 1. julija do 31. avgusta ima Mestna knjižnica (tudi časopisna čitalnica v predverju) »poletni odpiralni čas«, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 15. ure in ob torkih ter četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah je zaprta. ta delovni čas mi povsem ustreza

59.8%

ta delovni čas mi deloma ustreza

14.9%

ta delovni čas mi ne ustreza, a se mu uspem prilagajati

11.9%

ta delovni čas mi sploh ne ustreza

13.4%

Iz odgovorov je razvidno, da z odpiralnim časom ni zadovoljnih le 9 do 13 odstotkov anketirancev. Svet zavoda je na osnovi razprave o rezultatih ankete ugotovil, da zaenkrat ni potrebe po spremembi odpiralnega časa med šolskim letom, da pa velja še razmišljati o željah, ki so sicer razvidne iz ankete. Bomo pa predvsem preverili kadrovske možnosti, da bi spremenili poletni delovni čas, tako da bi bila knjižnica odprta vsak dan dopoldan in dvakrat še popoldan. S tem bi predvsem otrokom in mladini omogočili bolj kakovostno preživljanje počitnic. Vlado Vrbič

OPAC (Online Public Access Catalog) ali preprosto knjižnični katalog je spletna podatkovna zbirka podatkov o gradivu, ki ga ima knjižnica ali skupina knjižnic. V Sloveniji podatke prispeva več kot 400 slovenskih knjižnic, v katerih je 100.000 povezav do e-virov, 2 milijona knjig, 1,3 milijona člankov, 90.000 revij, 75.000 CD-jev ter DVD-jev … Knjižnični katalog se uporablja predvsem za iskanje knjig ali drugega gradiva, ki se fizično nahaja v knjižnici. Ena najpomembnejših informacij je dostopnost želenih vsebin v fizični ali elektronski obliki in informacija o njihovi trenutni dostopnosti. OPAC je definiran kot tisti online javno dostopni računalniško podprti katalog knjižnice, ki je zgrajen tako, da lahko išče po njem tudi končni uporabnik brez pomoči knjižničnih delavcev – informatorjev. Sredi decembra lanskega leta je IZUM - Inštitut informacijskih znanosti, namestil novo verzijo programske opreme slovenskega bibliografskega servisa COBISS/OPAC, verzijo 6. Ustvarjalci novega uporabniškega vmesnika COBISS/ OPAC so želeli le-tega bolj prilagoditi heterogenosti uporabnikov ter poudariti, da ta spletni katalog ni namenjen samo knjižničarjem. Med novostmi opazimo izboljšanje vmesnika in navigacije ter možnost enovrstičnega (enostavnega) iskanja in prikaz relevantnosti rezultatov. To iskanje so pripravili po vzoru podobnih iskanj, ki jih ponujajo tudi drugi - npr. Google. V tem iskanju je dobro to, da lahko vpišete več iskalnih pojmov, ki se lahko nahajajo kjerkoli v nekem zapisu o gradivu, z uporabo narekovajev pa

bo seznam najdenih zapisov lahko dokaj natančen. Možnosti iskanja po več pojmih, kot so avtor, naslov, ključne besede itd., niso ukinili. Najdete jo, če v oknu 'Način iskanja' na desni strani monitorja kliknete 'Izbirno iskanje'. Možno je izbrati tudi »Ukazno iskanje«, ki pa je namenje-

ga s podatki o »statusu v izposoji« in o »statusu izvoda« na ravni lokalne baze podatkov ter večji transparentnosti podatkov o »dostopnosti zaloge«, o »statusu v izposoji« in o »statusu izvoda«. Spletni katalog uporabljamo predvsem za iskanje gradiva, za prever-

je, rezervirajo ali naročijo gradivo, naročijo gradivo v medknjižnični izposoji, pogledajo trenutno stanje dolgov in terjatev ter naročijo storitve elektronskega obveščanja. Glede na podatke iz COBISS-ove statistike so uporabniki naše knjižnice dostopali do OPAC-a vse dni

no predvsem knjižničarjem, ki dobro poznajo strukturo baze podatkov z zapisi o gradivu. Vključena je tudi možnost izbire ravni kataloga (npr. posamezne univerze) ter obširnejši izpis na ravni rezultatov iskanja (avtor, naslov, vrsta/vsebina) ter ločena prikaza za »dostopnost zaloge« in »e-vire«. Poseben poudarek pa so pri prenovi namenili skladnosti podatkov o »dostopnosti zaloge« na ravni vzajemnega katalo-

janje njegove dostopnosti, preden gremo v knjižnico, ali za iskanje bibliografskih podatkov za citiranje. Če ima knjižnica avtomatizirano izposojo gradiva s programsko opremo COBISS, zagotavlja COBISS/ OPAC online informacijo o dostopnosti posameznega izvoda (ali je gradivo prosto ali izposojeno, rok vrnitve). Uporabniki lahko tudi pogledajo, katero gradivo imajo izposojeno, lahko podaljšajo rok izposo-

v tednu in ob prav vseh urah. Najpogostejši obisk beležimo med zaposlenimi uporabniki (41,7 %) ob ponedeljkih okoli osme in desete ure dopoldan. Še vedno pa OPAC malo več uporabljamo v času, ko je tudi knjižnica odprta (56 %), kot v času, ko je zaprta. OPAC je vsekakor podaljšal čas dostopnosti knjižnice in marsikomu olajšal iskanje želenega gradiva med policami. Lidija Črnko

Naš č as, 14. 4. 2011, barve: CMYK, s tran 21

UTRIP

14. aprila 2011

Nagradna križanka 20 LET Butika GRAZIA Oven od 21.3. do 20.4.

Tokrat vam prav nihče ne bo zameril, ko boste rekli ne. Skoraj vedno ugodite vsem prošnjam, ko pa se zgodi, da čutite, da ste si na glavo nakopali preveč obveznosti, je prav, da ste pošteni do sebe in naravnost poveste, da kaj ne boste mogli narediti. Vseeno pa boste imeli slabo vest. Zato znate že v naslednjih dneh narediti napako in spet obljubiti nekaj, kar vas bo morilo še naslednjih nekaj dni. Očitno preveč mislite na druge in šele potem na sebe. Veliko veselja vam bo naredil bližnji družinski član, partner pa v teh dneh ne bo najbolj na vaši strani. Prepad med vama bo iz dneva v dan večji.

Butik spodnjega perila Kidričeva 2b, Velenje, tel: 03 8974137 www.grazia.si

Bik od 21.4. do 21.5.

Precej stvari v vašem življenju se je zadnje čase že, precej pa se jih bo še spremenilo. Nekoliko lažje vam bo, ker boste vse to pričakovali, zato ne boste mogli nič pomagati. Poslušajte svoj notranji glas, pa boste videli, da se bo vse izteklo tako, kot je prav. Četudi morda ne bo šlo zelo na hitro. Še najbolj zadovoljni boste z zdravjem. Medtem, ko se bodo vsi okoli vas pritoževali, se boste vi počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker boste zato naredili več kot v zimskih mesecih.. Spali sicer ne boste tako dobro, kot ste doslej, a bo vaša vest povsem mirna. Ulovili boste vse roke.

poned. - petek: 8h - 20h sobota: 8h - 15h MOŠKO, ŽENSKO, OTROŠKO spodnje perilo pižame kopalke in ženske nogavice

Dvojčka od 22.5 do 21.6.

Zaplet bo pravzaprav smešen, a posledice bodo kar nekaj dni zelo naporne za vas. Tako zelo, da si boste na trenutke na glas brili norca iz samega sebe. S humorjem boste poskušali rešiti, kar se bo rešiti dalo. Tega pa ne bo malo, kar bo pokazal šele čas. Ko se stvar zakuha, je vedno bolj vroča, kot takrat, ko je čas, da požanjete sadove. V resnici pa vas bo vse skupaj tako močno morilo, da se zna zgoditi, da vam jo bo zagodlo zdravje. Kaj, ko bi tudi vi raje malo popustili in si priznali, da ste pretiravali. Finančno stanje boste uspeli spraviti v okvire, ki vam bodo dali spati. Na čustvenem področju pa bo zmeda še trajala.

KVALITETA po dostopni ceni: - nedrčki že od 10,90 EVR - kopalke od 19,90 EVR

Rak od 22.6. do 22.7.

PRODAJNI HIT! »Čudežno« perilo za oblikovanje postave

Zelo verjetno je, da boste najprej silno jezni, sledilo bo razočaranje in potem celo velika žalost. Ker ste dovolj prepričani v svoj prav, boste kljub temu trmasto vztrajali pri svojih odločitvah. Dogodki preteklih tednov se bodo še vedno vlekli za vami. Iskali boste napake tako pri sebi kot pri vseh, s katerimi je zadeva povezana. Srce vas bo vleklo drugam kot vsi pričakujejo. Poguma vam bo sicer precej primanjkovalo, saj si ne želite popolnoma porušiti ugodja svojega življenja. Dobro pa veste, da se bo to zgodilo, če boste poslušali srce in mu sledili. Tudi, če tega ne naredite, bo partner vedel, kaj se dogaja z vami. In to za vajin odnos ne bo dobro. Kaj bo šele, ko pride maj?

Z vami že 20 LET - praznujmo skupaj (11. 4. - 23. 4.): nagradne igre, darila, vrednostni kuponi, akcijske cene

Lev od 23.7. do 22.8.

V teh dneh ste spet zelo zadovoljni sami s seboj in svojim življenjem. Dobra volja pa žal ne bo dolgo trajala. Čeprav si tega ne boste želeli, boste morali v naslednjih dneh prenašati ljudi, ki jih nimate radi. To bo seveda vplivalo tudi na vaše počutje. Žal boste svoje počutje in slabo voljo prenašali tudi v domače prostore, česar pa družina ne bo vesela. Zato lahko pride ob koncu tedna do krepkega besednega spopada, ki ne bo nikomur godil. Veliko boste razmišljali o spremembah, ki si jih želite v svojem življenju. Začnite skromno, po korakih, sicer iz lepih načrtov spet ne bo nič. Veselite se vsakega uspeha na poti do cilja.

Prijazno vabljeni in hvala za dolgoletno zaupanje! Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »BUTIK GRAZIA«, najkasneje do ponedeljka 25. aprila. Nagrade: 1. svilen ženski

korzet, 2. fantovska majica in spodnjice, 3. ženske 'capri' nogavice.

Devica od 23.8. do 22.9.

Čeprav se boste trudili, da svoje življenje spravite v red, vam bo začelo primanjkovati moči in volje. Zaostanek pri nekem delu, ki je vezano na rok, bo vsak dan večji, a kaj, ko si ne boste znali pomagati. Izkušnje so bile že doslej marsikdaj krute, zato se tega bolj zavedajte, ko boste delali plane za prihodnje tedne. Dobro opravljeno delo je sicer vedno v zadovoljstvo, v še večje pa je, če ob tem znate poskrbeti tudi zase in za svoje počutje. S partnerjem bosta uskladila tudi različna mnenja, ki so vaju zadnje čase kar malce razdvajala. In kaže, da si bosta spet znala vzeti čas za pogovor in drug za drugega.

Nagrajenci nagradne križanke »Terme Dobrna 13«, objavljene v tedniku Naš čas, 31. marca so: 1. nagrada: Iztok Petrič, Šercerjeva 13, 3320 Velenje, celodnevna vstopnica v Deželo savn za eno osebno. 2. nagrada: Hermina Jeraj, Kidričeva 6, 3320 Velenje, celodnevna vstopnica v Deželo savn za eno osebno. 3. nagrada: Jože Iglič, Partizanska 16, 1420 Trbovlje, celodnevna vstopnica v Deželo savn za eno osebno.Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ADAMOV DAN

Tehtnica od 23.9. do 22.10.

Ves čas govorite, da si želite drugačnega življenja, ko pa so spremembe na vidiku, se ponavadi umaknete. Strah je pač močan gospod, ni kaj, najlažje pa je skozi življenje iti tako, da ni treba preveč spreminjati sebe in svojih navad. Tudi v tem leži ključ do rešitve vaše trenutne življenjske situacije. Ko boste opravili s svojo slabo vestjo, ki jo imate že preden se je karkoli sploh zgodilo, bo sicer vsak dan boljše tudi vaše počutje. Čaka vas še nekaj dni, ko bodo misli zmedene, dejanja pa precej neučinkovita. Najbolje jih bodo prebrodili tisti, ki bodo prosti. Če imate možnost, za nekaj dni zbežite od doma.

Škorpijon od 23.10. do 22.11.

V teh dneh boste polni želja in načrtov. Zavedali se boste, da niso realni, a boste sanjali in upali še naprej. Dogodki bodo obrnili tok, ki bo šel na vaš mlin. Ko boste že skoraj obupali, se vam bo izpolnila velika želja. In to bo dalo vašemu življenju nov smisel in nov zagon. Končno boste spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi počutili se boste iz dneva v dan bolje. To, da ne boste več le čakali na boljše čase, ampak jih boste začeli tudi aktivno ustvarjati, pa vam bodo v dobro šteli tudi domači. Pri poslovnih odločitvah previdno, tu vam zvezde še nekaj dni ne bodo naklonjene. Predvsem pazite, kaj podpisujete. Droben tisk je zelo pomemben.

Strelec od 23.11. do 21.12.

Pred vami je velika obremenitev, ki se jo kar malo bojite. Čeprav ste naredili vse, da bi moralo biti vse dobro, vas bo prekleto strah. Ne skrbite, kajti izšlo se bo še bolje, kot si lahko želite. Vsi vas bodo trepljali po rami, le partner veselja ne bo delil z vami. Med vama je vsak dan večji prepad, dobro pa veste, da je večji del krivde na vaši strani. Mika vas, da se spustite v avanturo, hkrati pa v svojem življenju ne bi kaj veliko spreminjali. Tako pa ne bo šlo. Sploh, ker partner nima več jeklenih živcev in ni neumen. Imate srečo, da ima v teh dneh veliko dela, sicer bi že počilo. Časa, da se odločite, ali boste tvegali, nimate veliko.

Kozorog od 22.12. do 20.1.

Še nekaj dni ne boste v takšni kondiciji kot ste vajeni. Imeli boste občutek, da lahko zdaj, zdaj zbolite. Če se boste v to še dodatno prepričevali in zganjali paniko, tudi boste. Odrezavi in tečni boste, čeprav ne prav vsak dan. Najmanj lep dan v tednu bo torek, ko se bo na vas zgrnilo nekaj novih obveznosti, starih pa še ne boste opravili. Če se le da, si ta dan nikar ne dajte na urnih pomembnih sestankov in dogodkov. Počakajte, da mine, potem vam bodo zvezde spet bolj naklonjene. Če ne boste dobre volje, ko boste prejeli mamljivo vabilo za dneve med velikonočnimi prazniki, ne odgovarjajte nanj še isti dan. Raje počakajte.

Vodnar od 21.1. do 19.2.

Ta teden bo tako lep, da si ga boste še dolgo klicali v spomin. Po dolgem času vas čaka sreča na kvadrat, delili pa jo boste le s tistimi, ki jih imate resnično radi. Dogodek, ki vas bo tako razveselil, bo prav poseben, zato ne bo nič čudno, če bo sreča tako velika. Počutje bo še nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Razlog za vse to bo tudi ljubezen, ki bo vsak dan bolj trdna in sladka. Včasih vam bo tako lepo, da se boste kar ustrašili, kaj se bo sedaj zgodilo. Čer boste klicali slabo, ga boste tudi priklicali, zato prenehajte s takim početjem!

Ribi od 20.2. do 20.3.

Pomlad bo v teh dneh dvakrat pokazala svojo moč. Malo z vremenom, ki ne bo po vaših željah, še bolj za z vašim počutjem, ki bo prav tako kot vreme. Spremenljivo in to iz popolnega navdušenja do hude žalosti le v nekaj minutah. Na vprašanja, kaj bi bilo, če bi se stvari odvile drugače kot so se, odgovora ne boste našli. Ker ga ni mogoče najti. Zato raje pustite preteklost in se začnite bolj posvečati prihodnosti. Bo več koristi od tega. Največ težav boste v naslednjih dneh imeli zaradi pomanjkanja časa in zdravja. To pa bo posledica prvega, saj vam nenehen stres jemlje moči. Vzemite si več časa zase!

Zgodilo se je … od 15. do 21. aprila • v noči s 14. na 15. april 1895 je 14 potresnih sunkov prestrašilo tudi prebivalce Šaleške doline; v Slovenskem narodu so potres takole opisali: »Grozen strah in trepet. Ljudstvo se je v najboljšem spanju vzbudilo in večinoma šlo na prosto. Na večjih hišah podrli so se dimniki, rudokopske hiše zrušile so se toliko, da ni moč stanovati v njih. Obupano ljudstvo se boji iti v hiše. Na Škalski cerkvi poškodovan je stolp.«; • nacistični okupator je v skladu s svojim načrtom o priključitvi Spodnje Štajerske k Nemčiji in Hitlerjevim naročilom »Napravite mi to deželo nemško« takoj po okupaciji začel izvajati ostre ponemčevalne ukrepe, med katerimi so bili tudi izgoni

Slovencev; prve aretacije ljudi, predvidenih za izgon, so bile v Šaleški dolini 16. in 17. aprila 1941; • med prvimi duhovniki v Šaleški dolini, ki so jih Nemci aretirali leta 1941, je bil 17. aprila aretiran in pregnan na Hrvaško družmirski župnik Pavel Gril; • 17. aprila 1955 je v Velenju potekal slovenski kulturni festival rudarskih Delavsko prosvetnih društev Svobod; • 7. aprila 1993 se je predsednik Slovenije Milan Kučan v Velenju z vodstvom velenjske skupščine in izvršnim svetom pogovarjal o novi krajevni upravi. Zvečer pa je bil takratni slovenski predsednik Milan Kučan v Vinski Gori gost javne radijske oddaje Radia Velenje Trič trač in druge

Milan Kučan, ob njem sedanji velenjski podžupan Srečko Meh (arhiv Muzeja Velenje)

čveke, ki sta jo vrsto let zelo uspešno pripravljala in vodila Strašna Jožeta – dr. Jože Robida in Jože Krajnc; • 18. aprila leta 1988, ko je Velenje obiskal novo izvoljeni predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik, so delegati velenjske občinske skupščine Draga Šuleka ponovno imenovali za velenjskega župana za obdobje do leta 1990; • 19. aprila 1999 je Katarina

Srebotnik zmagala na uradnem turnirju združenja teniških profesionalk WTA v portugalskem Estorilu in tako za Mimo Jaušovec postala druga Slovenka, ki jo je to uspelo; • 20. malega travna 1910 je v Velenju v devetinpetdesetem letu starosti umrl Vinko Ježovnik, državni poslanec na Dunaju za okraj Gornji Grad, Slovenj Gradec in Šoštanj. n Pripravlja: Damijan Kljajič

Naš č as, 14. 4. 2011, barve: CMYK, s tran 22

TV SPORED

Četrtek, 14. aprila

06.15 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.15 11.40 13.00 13.20 14.25 15.00 15.10 15.45 15.55 16.05 16.20 17.00 17.25 18.25 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 20.00 21.30 22.00 23.0 23.30 00.40 01.10 01.45 02.10

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski Pod klobukom Sprehodi v naravo: Okrasne češnje Sveto in svet: Ne bojte se! Poročila, šport, vreme Studio city Moji, tvoji, najini, 27/35 Poročila Mostovi Prihaja Nodi, risanka Fifi in cvetličniki, risanka Novorojenček, igrani film Enajsta šola Novice, šport, vreme V 80 vrtovih okoli sveta: Severna Evropa, 4/5 Minute za jezik Žrebanje deteljice Kravica Katka, risanka Rjavi medvedek, ris. Vreme Dnevnik, šport, vreme Pogledi Slovenije Na lepše Odmevi, šport, vreme Platforma Antigona, gled. Celje Globus Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.00 07.45 08.30 10.00 12.30 14.10 15.05 15.30 16.00 16.30 17.00 17.25 18.00 18.25 19.00 19.55 20.00 20.30 23.15 00.05 00.35

Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Dobro jutro Glasbeni večer Ritz, dok. odd. Ugriznimo znanost, odd. o znan. Evropski magazin Lynx magazin, tv Koper Mostovi To bo moj poklic: Metalurg, 2. del Firma.tv Poleg postelje, nan. Večerna zabava, nan. Glasborola Ekola! Šport Nogomet, evrop. liga, prenos Restavracija Raw, 4/6 Nogomet, evrop. liga, povzetki Razgaljena zrcalna dvorana, dok. film 01.35 Zabavni infokanal

06.40 07.10 08.05 09.00 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.55 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.40 22.35 22.55 23.55 00.30 01.25 02.25

Tv prodaja Najlepša leta, nad. Nebrušeni dragulj, nad. Tv prodaja Grenko slovo, nad. Tv prodaja Ko se zaljubim, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica, nad. 24ur ob enih Oprah show, pog. odd. Nebrušeni dragulj, nad. Grenko slovo, nad. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Ko se zaljubim, nad. 24ur vreme 24ur Očka po sili, am. film Na kraju zločina, nan. 24ur zvečer Na robu znanosti, nan. Kaliforniciranje, nan. Skrivnostni otok, nan. 24ur, pon. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Premogovnik Velenje – referenčna točka v premogovništvu Zahodne Evrope 11.35 Pop corn, glasbena oddaja, gostje: Jacob 12.35 Vabimo k ogledu 12.40 Hrana in vino, svetovalna oddaja 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: ans. Vrt, ans. Popotniki 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Gospodarstveniki: Mirko Strašek, direktor KLS Ljubno 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

Petek, 15. aprila

06.15 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.25 10.35 10.50 11.25 11.50 12.20 12.40 13.00 13.15 14.05 14.25 15.00 15.10 15.45 16.00 16.10 16.30 17.00 17.25 18.00 18.20 18.30 18.35 19.00 19.50 20.00 22.00 23.05 00.20 00.40 00.55 01.30 01.50 07.00 07.45 08.30 10.00 12.30 13.00 13.30 14.15 14.40 16.00 16.25 16.55 17.25 19.30 20.00 20.30 21.20 22.10 23.10 00.45 06.40 07.10 08.05 09.00 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.55 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.30 22.50 23.45 00.45 02.25 03.25

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Bisergora: Uspavanko pojemo tiho, lutke Martina in ptičje strašilo: Afrika Novorojenček, igrani film Enajsta šola, odd. za radov. To bo moj poklic: Metalurg, 1. del To bo moj poklic: Metalurg, 2. del Ugriznimo znanost: Trening možganov Minute za jezik Poročila, šport, vreme Turbulenca ARS 360 Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Kaj govoriš=So vakeres? Larina zvezdica: Čarobni prah, ris. Iz popotne torbe: Skrb za živali Pasja patrulja: Pogrešamo psa Novice, šport, vreme Posebna ponudba Babilon.tv Risanka Danica in prijatelji, ris. Pri Slonovih, ris. Dnevnik, vreme, šport Ekoutrinki Slovenska polka in valček 2011 Odmevi, kultura, šport, vreme Polnočni klub Babilon.tv Duhovni utrip, ponov. Dnevnik, pon. Dnevnik slovencev v Italiji Infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Dobro jutro Glasnik, tv Maribor Evropski magazin, tv Maribor Z glavo na zabavo: Shyam Univerza Solisti, simf. rtvs in Pavle Dešpalj Circom regional, tv Maribor Primorski mozaik Migaj raje z nami!, odd. za razg. živ. Odbojka (Ž), 3. tekma finala končnice DP, prenos Na lepše Prava ideja, poslov. odd. Dežela z dvema obrazoma, 8/13 Oglaševalci, 7/13 Severna Evropa, 4/5 Izterjevalec, polj. film Zabavni infokanal Tv prodaja Oprah show, pog. odd. Nebrušeni dragulj, nad. Tv prodaja Grenko slovo, nad. Tv prodaja Ko se zaljubim, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica, nad. 24ur ob enih Oprah show, pog. odd. Nebrušeni dragulj, nad. Grenko slovo, nad. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Ko se zaljubim, nad. 24ur vreme 24ur Minute do zmage XXX – trojni X, am. film 24ur zvečer XXX – trojni X, nad. filma Dexter, nan. Prepovedan dotik, am. film 24ur, pon. Nočna panorama

Sobota, 16. aprila

06.05 06.15 07.00 07.20 sledi sledi sledi 09.00 10.40 11.55 13.00 13.20 14.15 15.55 16.00 16.10 16.20 16.35 16.35 17.00 17.15 sledi 17.40 17.55 18.20 18.25 18.35 18.40 19.00 20.00 21.40 22.10 22.55 23.40 00.10 00.35 01.00

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Skrb za živali Zgodbe o poluhcu, 8/12 Pepi vse ve o pisateljevanju, poučna odd. Potopljeni zaklad, nad. Kulturni brlog, Črtkova galerija Na lovu za čudeži, kanad. film Polnočni klub Tednik Poročila, šport, vreme Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Od srca do srca, franc. film Sobotno popoldne O živalih in ljudeh, tv Maribor Nagradna igra Zdravje Usoda Nasvet Poročila, vreme, šport Sobotno popoldne Na vrtu, tv Maribor (Ne)uresničeno, 1. del Z Damijanom (Ne)uresničeno, 2. del Ozare Primer za prijatelje, ris. Fifi in cvetličniki, ris. Dnevnik, vreme, šport Spet doma Godec, zaigraj na škant, da pokažemo nov gvant, dok. odd. Poročila, vreme, šport Sinovi anarhije, 8/13 Alpe, Donava, Jadran Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.30 Skozi čas 07.55 Formula 1, velika nagrada Kitajske, kvalif., prenos 09.05 Pogledi Slovenije 10.25 Posebna ponudba, potr. odd. 10.55 Circom regional, tv Maribor 11.25 Primorski mozaik 12.00 Tenis, pokal federacij, Slovenija – Kanada, prenos iz Kopra 15.20 Platforma 15.45 Dežela z dvema obrazoma, 8/13 16.35 Dnevnik zdravljenja: Moji dojki, dok. odd. 18.10 Poljub v Šanghaju, am. kit. film 20.00 Nogomet, prva liga, Rudar – Olimpija, prenos 22.15 Kovček denarja, am. film 23.50 Usodna nesreča, 10/13 00.40 Brane Rončel izza odra 02.15 Zabavni infokanal

07.30 08.00 08.25 08.40 08.55 09.05 09.30 09.55 10.20 10.30 11.30 12.05 13.05 14.00 15.40 16.10 17.05 18.55 19.00 20.00 21.55 00.15 02.55 03.55

Tv prodaja Winx klub, ris. ser. YooHoo in prijatelji, ris. ser. Radovedni Jaka, ris. ser. Medved Rupert, ris. Tuja sila, ris. ser. Nova generacija, ris. ser. Gnusologija, ris. ser. Tom in Jerry, ris. ser. Preverjeno, ponov. Osnove kuhanja doma, kuh. ser. Preobrazba doma, dok. odd. Žena za mojega očka, res. ser. Po krivem za rešetkami, kanad. f. 30 Rock, nan. Monk, nan. Pravica gre predaleč, am. film 24ur vreme 24ur Disturbia, am. film Krožna cesta, am. film Doors, am. film 24 ur, ponov. Nočna panorama

Nedelja, 17. aprila

07.00 Živ žav sledi Pajkolina in prijatelji s Prisoj, ris. nan. sledi Kljukec s strehe, ris. nan. 10.00 Animalija: Strašljiva zgodba, 32/40 10.25 Pustolovščina v gorah, 1. del 10.50 Sledi, tv Maribor 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Ponos, lepota, pogum: Lipica v Ljubljani 14.30 Slovenski magazin 15.00 NLP sledi Na naši zemlji 15.05 Profil tedna 15.30 Večno z Lorello Flego 15.35 Športni novice z Anžetom Bašljem 15.45 Športna retrovizija 15.50 Športni gost 16.00 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 16.10 Mega face s Tadejem Korenom Šmidom 16.20 Svetovno s Karmen Švegl 16.30 Naglas! 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 NLP 18.10 Prvi in drugi 18.35 Zakaj? Zato!, risanka 18.40 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Inverzni kanon, glasba ljubezni, koprod. film 21.45 Družinske zgodbe 22.40 Poročila, vreme, šport 23.20 Kipec iz dinastije Tang, 2/6 00.55 Dnevnik, ponov. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal

06.30 06.40 07.20 07.55 08.30 11.00 16.00 16.45 17.15 17.45 19.00 19.50 20.00 20.15 21.10 22.00 23.35 00.30

07.30 08.00 08.25 08.40 08.55 09.05 09.30 09.55 10.20 10.45 11.45 12.20 13.20 14.15 16.00 16.30 18.20 18.55 19.00 20.00 21.40 00.10 01.05 02.05 03.05

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: ans. Vrt, ans. Popotniki 11.50 Gospodarstveniki: Mirko Strašek, direktor KLS Ljubno 12.35 Hrana in vino, kuharski nasveti 13.00 Videospot dneva 13.05 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Vabimo k ogledu 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Zgornje Savinjske doline, informativna oddaja 20.45 Regionalne novice 3 20.50 Vabimo k ogledu 20.55 Videospot dneva 21.00 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje - Janko Melanšek 21.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.00 Mura Raba TV, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

09.00 09.40 09.45 10.25 10.30 11.45 12.10 12.15 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 20.25 20.30 21.35 22.35 23.40 00.05 00.10 00.15

Miš maš, otroška oddaja Vabimo k ogledu Brez panike, mladinska oddaja Videospot dneva Mladinski FENS 2010, ponovitev Hrana in vino, kuharski nasveti Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Mojca in medvedek Jaka: metuljčki, otroška oddaja za najmlajše Vabimo k ogledu To bo moj poklic: Čistilec objektov - 1. del, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1921 VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Gospodarstveniki: Mirko Strašek, direktor KLS Ljubno Arhivski zakladi: Kad bi bio Bijelo dugme, posnetek 2. dela koncerta Jutranji pogovori Mura Raba TV, informativna oddaja Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

Skozi čas Pod klobukom Globus Lynx magazin, tv Koper Formula 1, velika nagrada Kitajske, prenos Tenis, pokal federacij, Slovenija – Kanada, prenos Nogometni magazin NZS Slovenci po svetu: Rojaki v Avstraliji Ivan Hribar, župan za vse čase, dok. feljton Najemnina, tv prir. komedije Rozinteatra Tarok zgodovina, dok. film Žrebanje lota ARS 360 Razkošje z bogato tradicijo: Grand hotel Evropa Stebri zemlje, 4/8 Na utrip srca: Krajine duše, nem. film Restavracija Raw, 1/6 Zabavni infokanal

Tv prodaja Winx klub, ris. ser. YooHoo in prijatelji, ris. ser. Radovedni Jaka, ris. ser. Medved Rupert, ris. ser. Tuja sila, ris. ser. Nova generacija, ris. ser. Gnusologija, ris. ser. Poštar Peter, ris. ser. ŠKL Osnove kuhanja doma, kuh. ser. Preobrazba doma, dok. odd. Žena za mojega očka, resn. ser. Težave gospe Washington, am. film 30 Rock, nan. Počitnice družine Johnson, am. film Ljubezen skozi želodec, kuh. odd. 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent Prevzetnost in pristranost, ang. film Pločevinko, nan. Nora zabava v Hamptonu, dok. ser. 24ur, ponovitev Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1920. VTV magazin, regionalni informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.30 1921. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Župan z vami: Ljubo Žnidar, župan Občine Polzela 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: ans. Vrt, ans. Popotniki 13.20 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 14.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas – taborniki, otroška oddaja 18.40 Pop corn, glasbena oddaja, gostje: Jacob 19.40 Vabimo k ogledu 19.45 Jutranji pogovori 21.15 Arhivski zakladi: Kad bi bio Bijelo dugme, posnetek 2. dela koncerta 22.15 Premogovnik Velenje – referenčna točka v premogovništvu Zahodne Evrope 23.15 Videostrani, obvestila

Ponedeljek, 18. aprila

06.25 06.40 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.20 10.30 10.40 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 15.00 15.10 15.40 16.05 16.25 17.00 17.30 18.25 18.40 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.00 23.30 00.45 01.20 01.50

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Prihaja Nodi, ris. Fiti in cvetličniki, ris. Risanka Potplatopis, 8. odd. Šola Einstein, 49/52 Izganjalci vesoljcev, ris. nan. Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Pogledi Slovenije, ponov. Poročila Dober dan, Koroška Kljukec s strehe, 11/26 Bine – ptice pozimi, lutke Ribič Pepe Novice, šport, vreme Velika plima, 4/6 Žrebanje 3 x 3 plus 6 Poniji z zvezdnega griča, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, vreme, šport Globus Glasbeni večer Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.00 07.45 08.30 10.00 12.30 14.45 15.00 15.30 16.00 16.15 16.40 17.05 17.40 18.05 18.30 19.00 19.30 20.00

Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Dobro jutro Sobotno popoldne ARS 360 Platrofma – kodirana utopija Slovenci v Italiji Kaj govoriš?=So vakeres? Posebna ponudba, potroš. odd. To bo moj poklic: Urar, 1. del Odkar si odšla, 4/8 Slovenski magazin Prvi in drugi Firma.tv Z glavo na zabavo Univerza Dobrodelni koncert za Japonsko, prenos Apokalipsa: Zanka, 5/6 Knjiga mene briga Bleščica, odd. o modi Yella, nem. film Resnične zgodbe: Hiša groze Zabavni infokanal

21.00 21.55 22.15 22.50 00.15 01.05

06.45 07.15 08.10 09.05 09.20 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.55 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.50 23.10 00.10 00.45 01.40 02.40

Tv prodaja Oprah show, pog. odd. Nebrušeni dragulj, nad. Tv prodaja Grenko slovo, nad. Tv prodaja Ko se zaljubim, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica, nad. 24ur ob enih Oprah show, pog. odd. Nebrušeni dragulj, nad. Grenko slovo, nad. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Ko se zaljubim, nad. 24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan. Od deklice do bejbe, am. film 24ur zvečer Na robu znanosti, nan. Kaliforniciranje, nan. Skrivnostni otok, dok. odd. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov, Vrtnarski kotiček 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1921. VTV magazin, regionalni informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Gospodarstveniki: Mirko Strašek, direktor KLS Ljubno 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas – taborniki, mladinska oddaja 18.35 Vabimo k ogledu 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Lokalni utrip Zgornje Savinjske doline, informativna oddaja 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

14. aprila 2011

Torek, 19. aprila

06.15 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.15 10.35 10.55 11.15 12.00 13.00 13.20 14.00 14.20 15.00 15.10 15.45 16.10 16.25 17.00 17.30 18.00 18.20 18.25 18.35 18.40 18.45 19.00 20.00 20.25 21.00 22.00 23.00 23.30 00.25 00.50 01.20 01.55 02.20 07.00 07.45 08.30 10.00 12.00 14.45

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Zlati prah: O kraljici in kralju, pravljica za otroke Modri Zajec, Ela Peroci Bine, ptice pozimi, lutke Ribič pepe: Temperamentna Argentina Sinje nebo, 2/16 Družinske zgodbe: Družina Grilc Poročila, šport, vreme Globus Babilon.tv: Askeza Obzorja duha Poročila Mostovi Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 15/26 Zlatko Zakladko Na krilih pustolovščine, 6/25 Novice, šport, vreme Godec, zaigraj na škant, da pokažemo nov gvant, glas. odd. Ugriznimo znanost Minute za jezik Žrebanje Astra Toni in Boni, risanka Bacek Jon, ris. Pokukajmo na zemljo, ris. Dnevnik, vreme, šport Sodobna družina, 9/24 Osmi dan Tam, kjer se pasejo jeleni, dok. meseca Odmevi, šport, vreme Prava ideja!, posl. odd. Zanka, 5/6 Osmi dan Godec, zaigraj na škant, da pokažemo nov gvant, dok. odd. Dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

15.45 16.10 16.40 17.05 17.35 18.30 19.10 19.55 20.00 20.30 20.45 22.50 00.20 02.20

Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Dobro jutro NLP, ponovitev Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Na lepše Dober dan, Koroška Glasnik, tv Koper Mostovi Grand hotel Evropa, dok. odd. Muzikajeto: Terrafolk, mlad. odd. Tranzistor Ekola! Trikotnik Duhovni utrip Dobrodošli na Dunaju, 3/3 Brane Rončel izza odra Belo blago, koprod. film Zabavni infokanal

06.40 07.10 08.05 09.00 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.55 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.00 22.55 23.15 00.15 01.10 02.05 03.05

Tv prodaja Oprah show, pog. odd. Nebrušeni dragulj, nad. Tv prodaja Grenko slovo, nad. Tv prodaja Ko se zaljubim, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica 24ur ob enih Oprah show, pog. odd. Nebrušeni dragulj, nad. Grenko slovo, nad. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Ko se zaljubim, nad. 24ur vreme 24ur Preverjeno Castle, nan. Zaščitnik, nan. 24ur zvečer Na robu znanosti, nan. Skrivnostni otok, nan. Moj najhujši sovražnik, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami: mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur 11.35 Lokalni utrip Zgornje Savinjske doline, informativna oddaja 12.25 Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev 12.55 Videospot dneva 13.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Moj dežnik je lahko balon, gledališka predstava 18.30 Čudesa Kitajske, dokumentarni film, ponovitev 19.00 Hrana in vino, svetovalna oddaja 19.25 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1922. VTV magazin, regionalni informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 21.00 To bo moj poklic: Čistilec objektov - 2. del, izobraževalna oddaja 21.30 Jesen življenja: Janko Melanšek, oddaja za tretje življenjsko obdobje 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

Sreda, 20. aprila

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.45 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 14.10 15.00 15.10 15.45 15.50 15.55 16.05 17.00 17.30 18.25 18.30 18.35 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 00.15 01.05 01.45 02.10

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Kljukec s strehe, 8/26 Risanka Zlatko Zakladko Na krilih pustolovščine, 6/25 Sledi, tv Maribor Tam, kjer se pasejo jeleni, dok. meseca Poročila, šport, vreme Tednik Trikotnik Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan, risanka Kravica Katka, risanka Male sive celice, kviz Novice, šport, vreme Turbulenca Bojan, risanka Musti, risanka Vrtni palček Primož, risanka Dnevnik, vreme, šport Grbavica, bosan. film Kratki igrani film Odmevi, šport, vreme Omizje Turbulenca Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.00 07.45 08.30 10.00 13.00 14.50 15.25 16.00 16.25 16.50 17.05 17.35 17.55 18.45 19.45 19.55

Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Dobro jutro Spet doma Bležčica, odd. o modi Tranzistor Knjiga mene briga Osmi dan Duhovni utrip Mostovi Črno beli časi Velika plima, 4/6 Koncert Žrebanje lota Nogomet, polfinale pokala Hervis, Koper – Maribor, prenos 22.00 V svojem svetu, kanad. film 23.30 Slovenska jazz scena 00.15 Zabavni infokanal

06.40 07.10 08.05 09.00 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.55 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 22.10 22.30 23.25 00.25 01.20 02.15 03.15

Tv prodaja Oprah show, pog. odd. Nebrušeni dragulj, nad. Tv prodaja Grenko slovo, nad. Tv prodaja Ko se zaljubim, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica 24ur ob enih Oprah show, pog. odd. Nebrušeni dragulj, nad. Grenko slovo, nad. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Ko se zaljubim, nad. 24ur vreme 24ur Zdravnik s srcem, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Na robu znanosti, nan. Skrivnostni otok, nan. Moj najhujši sovražnik, nan. 24ur, pon. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1922. VTV magazin, regionalni informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.25 Vabimo k ogledu 11.30 Hrana in vino, svetovalna oddaja 11.55 Jesen življenja: Janko Melanšek, oddaja za tretje življenjsko obdobje 12.20 Videospot dneva 12.25 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Festival Fens, glavni večer 19.10 Regionalne novice 2 19.15 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno: Načrti Občine Šoštanj na področju komunalne infrastrukture 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja, miss Katana 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Vabimo k ogledu 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

Naš č as, 14. 4. 2011, barve: CMYK, s tran 23

Novo pri izposoji Med prijetne novosti na začetku leta sodi gotovo podaljšanje izposojnih rokov za več vrst gradiva. Daljši, 'normalni' rok 21 delovnih dni je že zdaj veljal za knjige, odslej pa velja tudi za zgoščenke. Še vedno je treba prej vračati filme, čeprav zdaj po sedmih dneh namesto po dveh; enako velja tudi za časopise. Za knjige, po katerih je veliko povpraševanje, npr. za obvezno branje, pa velja 14-dnevni izposojni rok. Sam postopek podaljšanja ostaja nespremenjen – podaljšamo lahko pri osebnem obisku, po telefonu, po bibliofonu ter po COBISS/ OPAC-u s servisom Moja knjižnica. Tudi v prihodnje ne bo mogoče podaljševati preko e-pošte. Naj spomnemo še, da podaljšanje ni mogoče, kadar za gradivo velja izposojni rok, krajši od 21 delovnih dni, pa ko je gradivu že potekel izposojni rok ali ko je gradivo rezervirano. Dostop do sicer plačljivih podatkovnih zbirk na internetu ostaja brezplačen, praktično do vseh je možen tudi dostop z računalnikov zunaj knjižnice. Poleg številke članske izkaznice za to potrebujemo še geslo, ki ga dobimo samo ob osebnem obisku.

Bologna, obljubljena dežela otroških knjig V marcu je v Bologni potekal eden najpomembnejših in največjih mednarodnih sejmov otroške in mladinske literature ter ilustracije. Sejem na kar 20.000 kvadratnih metrih je pomembna priložnost za predstavitev literarne produkcije za mlade na globalni ravni. Sejem je po vsem svetu prepoznan kot dogodek, ki ga organizatorji in izvajalci kulturnih vsebin za otroke in mlade ne smejo zamuditi. Namenjen je knjižničarjem, založnikom, avtorjem, ilustratorjem, prevajalcem, literarnim agentom in drugim. Za predstavitev Slovenije na sejmu je poskrbela Javna agencija za knjigo RS. Povabljene so bile tako rekoč vse slovenske založbe, ki delujejo na tem področju. Pogoji za predstavitev pa so bili, da so knjige vrhunske ali visoko kakovostne, da gre za najnovejšo produkcijo ali pa za dela leto poprej nagrajenih avtorjev.

Lado Planko

Oživljamo Šaleške razglede Pred leti si je zbirka zbornikov Šaleški razgledi pridobila precej bralcev, potem pa žalostno ugasnila. Letos jo nameravamo obuditi od mrtvih, čeprav ji čas finančno ni ravno naklonjen. Razlog za obuditev je občutek/domneva, da je v Velenju in širši okolici – ta vključuje tudi Ljubljano - dovolj razmišljajočih in pišočih, ki bi napolnili naslednji zvezek, pa prepričanje, da je takšna publikacija potrebna in koristna. Pisanje naj se vsaj dotika Šaleške doline, če ta že ni izrecno njegova tema. Za razliko od nekdanje humanistične zasnove bomo tokrat veseli tudi člankov z drugih področij. Z zaključevanjem redakcije bomo počakali nekako do julija, potem pa odprli torbo in pogledali, kaj se nam je nabralo in kako to objaviti. 'Zvezek' morda ne bo podoben zvezku, ampak prej kakšni spletni strani… Vabljeni vsi, ki imate kaj povedati; za dodatne informacije nam pišite na postabralcev@vel.sik.si. Lado Planko

Bralne čajanke in urice v domovih za starejše Tudi v letu 2011 Knjižnica Velenje nadaljuje z bralnimi čajankami in uricami, ki smo jih lani začeli izvajati v Domu za varstvo odraslih Velenje in v Centru starejših Zimzelen v Topolšici. Namen teh uric je omogočiti stanovalcem domov, ki iz zdravstvenih razlogov težko berejo, da prisluhnejo brani besedi. Tako smo preko branja odlomkov in pripovedovanja spoznali že veliko knjig domačih in tujih avtorjev. V Topolšici pa smo podrobno predstavili dela našega pisatelja Marjana Marinška, ki nam je s svojim obiskom polepšal dan in nam zaigral na citre, predstavili pa smo tudi pisateljico Tito Kovač Artemis, ki je stanovalka doma.

Na programu so se zvrstili številni pogovori, branja in drugi dogodki, podelili pa so tudi sejemske nagrade. Slovenijo je letos zastopalo 16 avtorjev: Miroslav Košuta, Lilijana Praprotnik Zupančič - Lila Prap, Dim Zupan, Bina Štampe Žmavc, Kostja Gatnik, Andrej Rozman Roza, Slavko Pregl, Matjaž Schmidt, Janja Vidmar, Damijan Stepančič, Tone Pavček, Ančka Gošnik Godec, Alenka Sottler, Miro Cerar, Izar Lunaček in Saša Vegri. Na stojnici Mladinske knjige je bilo letos prvič podeljeno tudi posebno priznanje Zlata hruška 2010 ameriškemu pisatelju in ilustratorju Brianu Selznicku za roman v besedi in sliki Hugo Cabret. Nagrajenca sta izbrali Pionirska knjižnica - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana ter Slovenska sekcija IBBY. Med Bele vrane, najboljše mladinske knjige po izboru Mednarodne mladinske knjižnice v Münchnu (IJB), so se uvrstile naslednje slovenske knjige: Modrost nilskih konjev Petra Svetine (DZS), Zgodba o sidru Damijana Stepančiča (Mladinska knjiga) ter Cesar in roža Bine Štampe Žmavc (Miš). Knjige so bile razstavljene tudi na stojnici slovenske Javne agencije za knjigo. V razstavnem prostoru IBBY pa je bila med knjigami za otroke s posebnimi potrebami razstavljena slikanica Aksinje Kermauner Žiga špaget gre v širni svet, ki je izšla pri založbi Miš. Posebne omembe je vredna tudi nominacija priznane slovenske ilustratorke Lile Prap za nagrado Astrid Lindgren, za katero so nominirani zgolj tisti ilustratorji, ki preko ilustracij izražajo nagajivega in razposajenega otroškega duha Pike Nogavičke. Metka Pivk Srdič in Marjetka Blatnik

Pravljice v angleškem in nemškem jeziku Lansko jesen smo pričeli izvajati novo obliko branja pravljic, in sicer s pravljicami v angleškem in nemškem jeziku. Otrokom nudimo priložnost, da s slušnim razumevanjem pridobijo posluh za tuj jezik. Otroci s pomočjo pravljice prepoznavajo in poimenujejo osnovne predmete, živali, števila, barve in besede iz okolja. Učijo se z vsemi čuti, ob poslušanju pravljic sledijo intonaciji in ritmu tujega jezika ter ga s tem osvajajo intuitivno. Vse torej poteka na ravni igre, pogovora, petja in zabavnega učenja, saj naš namen

Bralna značka za odrasle »Ko prvič preberem izvrstno knjigo, se mi zdi, da sem dobil novega prijatelja. Kadar pa se lotim že znane knjige, se mi zdi, da sem srečal starega prijatelja.« (Oliver Goldsmith) S to mislijo smo v lanskem letu povabili bralce k sodelovanju pri projektu Bralna značka za odrasle. V branje smo ponudili pester izbor knjig, med katerimi je bilo potrebno prebrati pet del po lastni izbiri in eno pesniško zbirko. Projekt bomo zaključili 23. aprila, ob svetovnem dnevu knjige. To je tudi datum, do katerega zbiramo izpolnjene zloženke z vašimi mislimi o prebranem. Bralna priznanja bomo podelili ob zaključni prireditvi 10. maja, ko bomo v goste povabili znano slovensko pesnico Nežo Maurer. Še vedno imate čas, da preberete katero od ponujenih knjig:

Jurij Hudolin: Pastorek Srhljivo realistična in hkrati sočna pripoved o intimni in družbeni tragediji, ki se vas bo zagotovo dotaknila.

Lila je krhka, senzibilna in inteligentna parfumerka, ki živi v Parizu in ima sicer uspešno, a dokaj dolgočasno življenje.

Angela Vode: Skriti spomin Rokopis, ki je bil napisan v 70-ih letih prejšnjega stoletja, je luč sveta v obliki dnevniških zapiskov ugledal šele pred nekaj leti, torej po avtoričini smrti.

Marjan Tomšič: Grenko morje Grenko morje je zgodovinski roman, posvečen vsem ženskam, ki so v drugi polovici 19. stoletja, še zlasti pa v obdobju fašizma, odhajale služit denar v Egipt.

Vesna Milek: Če Avtorica provokativno in z dovršenim slogom tokrat pod drobnogled preko junakov vzame naveličan in bogat zakonski par.

Eric-Emmanuel Schmitt: Oskar in gospa v rožnatem Zagotovo ena od knjig, ki nikogar ne pusti ravnodušnega.

Kako bi se počutili, če bi vam kdo od vaših bližnjih povedal, da bo čez dva meseca umrl?

Peter O'Connor: Prvi sončni žarek To je zgodba o dveh življenjih, Sarinem in dedkovem. Sara je celo življenje počela stvari, ki so jih drugi pričakovali od nje.

Anonima: Ženska v Berlinu Prvoosebna izpoved izobražene ženske je napisana v obliki dnevniških zapisov med aprilom in junijem 1945.

Z bralnimi uricami in čajankami, ki so zelo dobro obiskane, želimo tudi, da bi stanovalci obeh domov čim lepše in kvalitetnejše preživljali svoj prosti čas in ostali tudi miselno aktivni. Bralne urice izvajamo v Velenju vsak prvi četrtek v mesecu ob 13. uri, bralne čajanke v Topolšici pa vsako prvo in zadnjo sredo v mesecu ob 13 .uri. Bernarda Lukanc

Metka Pivk Srdič

Markiz de Sade: Incest Zgodba, ki vsakič znova šokira, saj je avtor eden najkontroverznejših pisateljev 18. stoletja.

Michael Cunningham: Ure Suptilen roman o treh ženskah, ena od njih je tudi Virginia Woolf, pisateljska ikona 20. stoletja, ki iščejo bolj izpolnjeno, smiselno življenje.

Chimamanda Ngozi Adichie: Polovica rumenega sonca Dogaja se v Nigeriji, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, v času državljanske vojne in genocida.

Ian McEwan: Pokora Izjemno delo, ki govori o nezmožnosti medsebojnega razumevanja. Pokaže nam, kako lahko nepoznavanje dejstev, napačna presoja in obtožba zaznamujejo človeka do konca življenja.

Bernhard Schlink: Bralec Brina Švigelj - Mérat (Brina Svit): Odveč srce

Priscilla Cogan: Stara pajkovka

ni zgolj spodbujanje zgodnjega učenja jezika, temveč predvsem narediti prvo srečanje s tujim jezikom zanimivo in pestro. Od otrok torej ne pričakujemo nobenega predznanja tujega jezika. Česar otroci ne razumejo, skušamo najprej ponazoriti z gibi, mimiko, lutkami in s tem spodbudimo otroke k razmišljanju in razvijanju domišljije. Pravljice v obeh tujih jezikih so se izredno dobro prijele. Pravljice v angleškem jeziku so še posebno dobro obiskane, zato razmišljamo, da bi jih v naslednji sezoni ponudili dvakrat mesečno. Pravljice v angleškem jeziku potekajo vsak prvi torek, v nemškem jeziku pa vsak drugi torek v mesecu, vsakič ob 17. uri v pravljični sobi. Namenjene so otrokom od dopolnjenega 5. leta starosti dalje.

duši za branje, ko njena psa zaideta v bibliobus, parkiran pred Buckinghamsko palačo.

Ena tistih knjig, ki se dotakne različnih ljudi vseh generacij in ponuja za vsakogar nekaj.

Robert Harris: Pompeji Zgodovinska drama s primesmi trilerja se dogaja pod vulkanov Vezuv, tik pred njegovim tragičnim izbruhom.

Goran Tribuson: Če ne bo hujšega Zabavno branje za vse jugonostalgike.

Carlos Ruiz Zafón: Igra angela Mladi pisatelj David proda dušo, zato da bi napisal nesmrtno knjigo.

Yann Martel: Pijevo življenje Na prvi pogled preprosta zgodba o najstniku, ki se po brodolomu znajde na čolnu sam z bengalskim tigrom, skriva v sebi mnogo več.

Neža Maurer: Na tvojo kožo pišem svoje verze Poezija Neže Maurer je prežeta s čustvi, neposredna in preprosta.

V tebi se razraščam: antologija slovenske erotične poezije V antologiji je zbranih okoli 200 pesmi, ki izpolnjujejo tri kriterije, dr. lit. ved Alojzije Zupan Sosič, ki je naredila izbor pesmi.

Tone Pavček: Pavček.doc Antologija prinaša izbor pesmi Toneta Pavčka, življenjepis in razmišljanja avtorja.

Hafis (Hafez): Zapleši z menoj Za milijone po svetu Hafisove pesmi niso 'klasična literatura' iz oddaljene preteklosti, temveč dragocena modrost in humor ljubega in tesnega prijatelja

Agota Kristof: Šolski zvezek Zgodba o odraščanju bratov dvojčkov, ki sta sredi vojne vihre na milost in nemilost prepuščena skopuški in zagrenjeni babici

Alan Bennett: Nenavadna bralka Bralka iz naslova res ni navadna, je nihče drug kot angleška kraljica, ki se čisto po naključju strastno nav-

Federico García Lorca: Ciganski romansero Ciganski romansero vsebuje pesmi s podobami Andaluzije.

Klasje francoske poezije Antologija zajema francosko poezijo od srednjega veka do 19. stoletja. Metka Pivk Srdič in Brina Zabukovnik Jerič

Naš č as, 14. 4. 2011, barve: CMYK, s tran 24

Zbirateljstvo kot strast in način življenja Pogovor z Janezom Osetičem Zbiratelj iz Vinske Gore, ljubitelj starih predmetov, knjig, zgodovine, likovne umetnosti in lepih žensk Janez Osetič, se s svojimi zbirkami uvršča med vidnejše slovenske zbiratelje starin. Pravzaprav, kot zatrjuje, je po količini in kakovosti zbranih starin na prvem mestu med slovenskimi zbiratelji srednje generacije. Nekoliko presenečen zastrižem z ušesi, ko uvodoma v isti sapi omeni lepotice in za nepoznavalca puščobne starine, vendar mi z velikim žarom, ki ne dopušča ugovarjanja, zatrdi, da sta ljubezen do anikvitet, še zlasti do lepih slik, in žensk, nerazdružljivi. Precej razglednic in fotografij iz njegove zbirke je bilo objavljenih v različnih monografijah in revijah ali pa so bile prikazane na raznih razstavah, kot je bila denimo razstava ob 90. obletnici smrti znanega Maistrovega borca Franja Malgaja v osrednji celjski knjižnici. Kaj človeka pripravi k temu, da postane strastni zbiralec starin, in kaj ga žene, da to postane njegov način življenja? Zbiratelj sem postal kot srednješolec, motiv pa je bilo dejstvo, da pod vplivom sodobnega načina življenja stari predmeti, z njimi pa tudi spomini na preteklost bliskovito izginjajo. Že od nekdaj sem rad prisluhnil starim ljudem in njihovim zgodbam iz minulih časov, vseskozi pa sem prebiral tudi knjige s področja zgodovine. Najprej sem pričel leta 1986 zbirati fotografije slovenskih vojakov iz Avstro-Ogrske monarhije in Maistrovih borcev, vendar sem, ko sem opazil, da ljudje starine raje mečejo v smeti, kot da bi jih prodali ali podarili, z zbirateljstvom prenehal. Vmes sem slikal, predvsem krajine, kar je kasneje vplivalo na to, da sem pričel zbirati tudi slike in proučevati likovno umetnost. Sosedu Darku Cviklu sem večkrat svetoval pri njegovem zbirateljstvu in tako sem leta 2000 tudi sam ponovno postal zbiratelj. Kmalu je potreba iztrgati predmete in z njimi povezane dogodke iz preteklosti postala strast, ki se med drugim kaže tako, da včasih, kadar imam naslednji dan ogled pri prodajalcu katere od starin, od velikega pričakovanja sploh ne morem zaspati. Kot pravite, danes zbirate vse vrste

starin. Ali ste jih razvrstili v posamezne zbirke? Pri mojem zbiranju je največji poudarek na knjigah, starih razglednicah in fotografijah, zbirkah vojaških uniform, medalj in oznak, sodobnega in cerkvenega slikarstva ter etnoloških predmetih, pri čemer prevladujejo stare tesarske sekire. Torej teh pet sklopov prevladuje pri mojem zbiranju. Katere predmete iz vaših zbirk bi izpostavili kot posebno pomembne in dragocene? Ko gre za knjige, naj izpo-

dnic in starih fotografij. Že leta so v vsaki številki Vojnozgovinskega zbornika, ki ga izdaja Vojni muzej iz Logatca in vsako leto izidejo štiri številke, objavljene fotografije iz moje zbirke. Sicer pa so fotografije Maistrovih borcev zelo redke, sam imam med drugim fotografije Maistrovih borcev iz Vinske Gore in Dobrne. Čeprav so zame vse razglednice dragocene, naj izpostavim izjemno redko razglednico mojega domačega kraja, zaselka Prelska pri Vin-

Tihožitje z golfom, vojaškimi čeladami in drugimi predmeti iz Osetičeve zbirke na bolšjem sejmu v Celju leta 2006.

V družbi z zbirateljskim prijateljem Janezom Švajncerjem, vojnim zgodovinarjem in vodjo Vojaškega muzeja v Logatcu.

da lahko kadarkoli pripravim večjo razstavo razglednic okoli dvajsetih slovenskih krajev. Imam pa tudi obsežno zbirko Gasparijevih razglednic. Kaj pa vojaški del vaše zbirke? Sestavljena je iz vojaški čelad in preostalih pokrival, uniform, medalj, delno tudi iz preostale vojaške opreme. Največ je predmetov nekdanje Jugoslovanske ljudske armade od leta 1954 Janez Osetič z monografijo o razglednicah Velenja, za katero je prispeval dalje, tem sledi oprema nemške vojske iz nekaj razglednic iz svoje bogate zbirke. obdobja tretjega rajha, nato starojugoslostavim svojo knjižno zbirko Mohorjeve ski Gori, iz prve polovice prejšnjega sto- vanske vojske iz časov kraljevine SHS ter družbe, ki letos praznuje 160-letnico. Imam letja. Sicer pa sem najprej pričel zbirati le avstroogrske vojske. Imam tudi nekaj prednamreč največjo zbirko te založbe v Slove- razglednice Vinske Gore, pred leti pa tudi metov drugih vojsk, denimo med predmeniji, sicer pa imam bogato zbirko starega ti- krajev iz Šaleške doline. Kasneje sem pričel ti vojske NDH imam zelo redko ustaško ska predvsem iz 19. stoletja in prve polovice zbirati še razglednice preostalih slovenskih čelado. Sicer pa strelnega orožja ne zbi20. stoletja. Najobsežnejša je zbirka razgle- krajev in trenutno je moja zbirka tolikšna, ram, imam le nekaj primerkov hladnega

orožja, kot so sablje in bajoneti avstroogrske vojske. Kolikšen je obseg vseh vaših zbirk? Knjig imam okoli 15 tisoč, razglednic in fotografij je 20 tisoč, sto vojaških uniform, tisoč medalj in vojaških znamenj ter petdeset starih tesarskih sekir »cimermank«. Kako pridobivate starine? Kupujem jih na bolšjih sejmih v Sloveniji in Avstriji ali pa starine izmenjujem z drugimi zbiratelji, stroške za mojo zbirateljsko dejavnost pa pokrijem s preprodajanjem starin. V Avstriji je ponudba starin veliko večja kot pri nas, kot zanimivost naj omenim, da je veliko slovenskih starin končalo v Avstriji in zdaj jih Slovenci od njih odkupujemo. Silvo Grmovšek

Nova pridobitev za domoznansko zbirko Domoznansko zbirko razglednic v naši knjižnici dopolnjujemo z nakupi v antikvariatih, od zasebnikov in tudi na sejmih zbirateljev. Na letošnjem petem mednarodnem sejmu Collecta v Ljubljani, ki se ga je udeležilo 139 zbirateljev in trgovcev iz šestnajstih evropskih držav, smo od dunajskega prodajalca kupili dve redki barvni

litografiji Šoštanja s konca 19. stoletja in črno belo fotografijo parka na Velenjskem gradu iz istega obdobja. Fotografija je zanimiva tudi zato, ker je sestavljena iz dveh identičnih posnetkov, v posebni optični pripravi pa jo je bilo mogoče že tedaj videti v treh dimenzijah. Avtor ene od litografij Šoštanja si je vzel precej umetniške svobo-

de, saj je glavni trg predstavil kot skorajda mondeno ulico, da bi bil prizor z damo v čolnu bolj prepričljiv, je strugo reke Pake razširil in poglobil, obrežje pa je predstavil kot mestno sprehajališče. Silvo Grmovšek

Priloga Našega časa, Velenje, april 2011 Glavni in odgovorni urednik: Vlado Vrbič Pripravili: Silvo Grmovšek, Lado Planko, Vlado Vrbič, Metka Pivk Srdič, Brina Zabukovnik Jerič, Marjetka Blatnik, Lidija Črnko, Bernarda Lukanc, Peter Groznik Peč Fotografije: arhiv Knjižnice Velenje; oblikovanje in prelom: Janja Košuta Špegel, Naš čas

Naš č as, 14. 4. 2011, barve: CMYK, s tran 25

OBJAVA

14. aprila 2011

Kdaj - kje - kaj VELENJE Četrtek, 14. aprila 18.00 Dom kulture Velenje Prireditev športnik leta Mestne občine Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Potopisno predavanje: Karibski otoki za vsakogar 19.30 Glasbena šola Velenje Letni koncert godalcev

Petek, 15. april 8.00 – 18.00 Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem 16.00 – 17.30 Knjižnica Velenje, pravljična soba: Igralne urice 17.00 Ribiški dom pri Mestnem stadionu Gobarski večer 18.00 Dom kulture Velenje Območna revija plesnih skupin, Velenjski plesni oder 18.00 Avla Mestne občine Velenje Odprtje slikarske razstave Matica Grašiča: Rojstvo 18.00 Mercator center Velenje – Butare, butare - ob zvokih citer in poznavalcem butar si izdelajte svojo butaro 21.00 eMCe plac: Klubski večer

Sobota, 16. aprila 8.00 – 13.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica: Velikonočne šege in navade 8.00 – 13.00 Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem 9.00 – 14.00 Sončni park Velenje Akcija: Ni nam vseeno 10.00 Mercator center Velenje Heroji za vse čase (Sašo Hribar) 8.00 - 13.00 Mercator center Velenje Ekološka tržnica 10.00 Velenjski grad Igriva arhitektura: Mestni kolaž?? (mestni golaž!!) 10.00 Središče Šentilj: Katarinin sejem 11.00 Glasbena šola Velenje Koncert violončelistov 10.30 Dom kulture Velenje Prva ponovitev lutkovne predstave: Petkrat Pika! 20.00 Restavracija Jezero Velenje Akademski ples 2011 20.00 Rdeča dvorana Velenje Koncert. Novi Fosili 21.00 eMCe plac (Rdeča dvorana) Klubski večer X Mestni stadion Velenje

Nogometna tekma 1. SNL NK Rudar : NK Olimpija

Nedelja, 17. april 10.00 Velenjski grad Nedeljska muzejska ustvarjalnica: Spoznajmo muzejske predmete 10.00 Mercator center Velenje Lumparije, Lumpi izdeluje pirhe 18.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma 1. SRL RK Gorenje : RK Maribor

Ponedeljek, 18. april 17.00 Vila Mojca Velenje Šola za starše: otroci so naše največje bogastvo 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Odprtje razstave krožka Digitalna fotografija za seniorje Pogled v digitalno temnico 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Literarni večer: Drevo v slovenski poeziji 19.30 Dom kulture Velenje Zborovski dogodek leta v Velenju Koncert pevskega zbora: University of the East Chorale, Manila, Filipini

Torek, 19. april 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Ustvarjalnice sveta: Nizozemska 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Karli Čretnik 19.00 Kulturnica: Dnevi knjige - Tomaž Pengov: Drevo in zvezda 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Delovno srečanje: Rodoslovci

Sreda, 20. april 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 18.00 Kulturnica: srečanje Literarnih društev RIS in Hotenja 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predstavitev knjige: Ivan Grobelnik Ivo. Stari pisker, resnica in laži 19.00 Dom kulture velenje Folklorni večer s Koledo 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert orglavcev, čembalistov in pevcev Od 19. do 23. aprila Mercator center Velikonočna tržnica

Koledar imen Sobota,16.aprila x

Okolica Šoštanja Črnivec – Menina – Gornji Grad (izlet, lahka pot) 8.00 Ribiška koča pri Družmirskem jezeru Očiščevalna akcija občine Šoštanj

Sreda, 20. aprila 19.00 Kulturni dom Šoštanj Letni koncert Glasbene šole

ŠMARNO OB PAKI Četrtek, 14. aprila 14.00 OŠ bratov Letonja Državno tekmovanje iz geografije 17.00 Nova dvorana CMT - Marof Otvoritev stalne razstave dogodkov osamosvojitvene vojne za Slovenijo

Petek, 15. aprila 15.00 Nova dvorana CMT – Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (starejša šolska skupina) 18.00 Gasilski dom v Šmartnem ob Paki Predavanje o kompostiranju 19.00 Hiša mladih: Pilates 20.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Gledališče pod kozolcem: komedija Charleyeva teta (premiera) 8.00 do 12.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih: Kmečka tržnica z delavnico izdelovanja snopov 19.00 Dom kulture Šmartno ob Paki Območno srečanje odraslih folklornih skupin; Le okol 20.00 Nova dvorana CMT - Marof Brucovanje KŠŠF

Nedelja, 17. aprila 17.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Gledališče pod kozolcem: komedija Charleyeva teta (prva ponovitev)

16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure

18.00 Hiša mladih: Joga

Drage ŠŠK-jevke in dragi ŠŠK-jevci, jutri, 15. aprila, vas od 21. ure dalje vabimo na Cuf bassnovanje. Tokrat se bosta predstavila Mak in DJ Alil. Morphine so bili Ameriška alternativna rock skupina, ki so jo ustanovili leta 1989 Mark Sandman (bass, vokal), Dana Colley (sax) in Jerome Deupree (tolkala) ter Massachusettsa. Njihova glasba je zelo specifična, saj za razliko od ostalih rock bendov ne vsebuje kitare, temveč je vlogo solo inštrumenta zamenjal saksofon. Njihov jazzy-laid-back način igranja vas odnese na potovanje v podzavest. Skupina je razpadala leta 1999, ko je Mark Sandman umrl na odru v Palestrini, Italija. Kasneje sta ostala dva člana naredila band Members of Morphine, ki igra še danes vsak četrtek v lokalnem pubu v Massachusetts, kjer so Morphine začeli svojo glasbeno pot davnega leta 1989, mi pa jim bomo namenili sobotni večer.

14. Četrtek - Valerij 15. Petek - Helena, Anastazija

16. Sobota - Bernarda, Benedikt

17. Nedelja - Rudolf 18. Ponedeljek -

Konrad, Apolonij

19. Torek - Leon, Ema 20. Sreda - Neža, Marcelij, Teodor

Lunine mene

18. april ob 4:44:

Polna Luna - Ščip

Ponedeljek, 18. aprila

Četrtek, 14. aprila

Cuf bassnovanje in Morphine night

April/mali traven

Sobota, 16. aprila

15.30 Nova dvorana CMT – Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (starejša šolska skupina) 16.30 Nova dvorana CMT – Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (predšolska skupina) 18.00 Nova dvorana CMT - Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (mlajša šolska skupina) 19.00 Nova dvorana CMT - Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (starejša šolska skupina)

ŠOŠTANJ

Torek, 19. aprila

Se vidimo v eMCe placu. Lepo vabljeni! Bliža se akademski ples. Gre za tradicionalen družabni dogodek, ki ga organizira Šaleški študentski klub in je eden prvih dogodkov v njegovi več kot 50-letni zgodovini. O tem smo podrobno pisali že v prejšnji številki. Prijazno torej vabljeni, da se nam pridružite v soboto, 16. aprila, ob 20. uri v restavraciji Jezero v Velenju. Naj še enkrat spomnim - Študentska organizacija Univerze v Mariboru za vse študente in prebivalce mesta Maribor pripravlja Mesec študentskih doživetij. V okviru tega bo v ponedeljek, 18. 4., potekal Dan varne vožnje na AMZS-jevem poligonu na Vranskem. Šaleški študentski klub kot partner projekta ponuja tečaj varne vožnje po subvencionirani ceni 30 evrov. Cena tečaja je drugače 162 evrov. Število mest je omejeno. Prijave zbiramo do zapolnitve mest na elektronski naslov zan.delopst@gmail.com.

CITYCENTER Celje Bio tržnica četrtek, 14. 4.

Simulator varne vožnje

četrtek, 14. 4. od 14.00 do 19.00 in petek, 15. 4. od 10.00 do 18.00

Mini modna revija petek, 15. 4. ob 17.30

Pravljične urice v Džungli nedelja, 17. 4. ob 11.00

Citycentrov karting na vrhnjem parkirišču

Pobarvali bomo največje velikonočno jajce sreda, 20. 4. od 9.00 do 13.30

Velikonočne delavnice

od 18. do 20. 4. od 17.00 do 20.00, sobota, nedelja tudi od 10.00 do 13.00

Razstava zajčkov od 20. do 23. 4.

Razstava velikonočnih simbolov od 20. do 24. 4.

n Nastja Stropnik Naveršnik

KINO VELENJE • SPORED KRALJEV GOVOR (The King's Speech) Zgodovinska drama, 118 minut Režija: Tom Hooper Igrajo: Colin Firth, Helena Bonham Carter, Geoffrey Rush, Guy Pearce, Derek Jacobi, Robert Portal, Richard Dixon, Paul Trussell, idr. Petek, 15. 4., ob 20.00 Sobota, 16. 4., ob 18.00 Nedelja, 17. 4., ob 20.15 Film leta, dobitnik štirih oskarjev 2011 (za film, režijo, scenarij in glavno moško vlogo)! S podporo Ministrstva za kulturo!

SKRIVNOST IZ KELLSA (The Secret of Kells) Animirana pustolovščina, 75 minut Režija: Tomm Moore

Glasovi: Evan Mc Guire, Mick Lally, Chritien Monney, Brendan Gleeson, Paul Young idr. Petek, 15. 4., ob 18.00 - mala dvorana Sobota, 16. 4., ob 18.30 - mala dvorana Nedelja, 17. 4., ob 16.00 – otroška matineja Dvanajstletni Brendan živi v opatiji, ki jo vodi njegov stric Cellach. Menihi dan za dnem gradijo visoko obzidje, ki naj bi jih ščitilo pred nenehnimi napadi Vikingov. Nekega dne pa se v opatijo zateče slavni iluminator Aiden, ki s seboj nosi skrivnostno in nedokončano knjigo modrosti. Mladi Brendan je navdušen nad čudovitimi iluminacijami in Aiden ga kljub negodovanju opata, Brendanovega strica, vzame za pomočnika. Brendan se uči mojstrstva slikarskega okraševanja rokopisa, toda za dokončanje knjige se mora podati za zidove opatije v začaran

gozd, poln skrivnostnih poti in mitoloških bitij. V gozdu ga spremlja maček Pangur Ban, spoznata pa tudi skrivnostno Aisling. Nominacija za oskarja za najboljši animirani film 2010! S podporo Ministrstva za kulturo!

PAUL (Paul) Znanstveno-fantastična komedija, 104 minute Režija: Greg Mottola Igrajo: Seth Rogen, Jane Lynch, Simon Pegg, Sigourney Weaver, Jason Bateman, Kristen Wiig, Bill Hader, Nick Frost, idr. Petek, 15. 4., ob 19.30 - mala dvorana Sobota, 16. 4., ob 20.15 Nedelja, 17. 4., ob 18.00 Ustvarjalci komedije Superhudo na srečanje tretje vrste pošljejo čuda-

ka Graema in Cliva. Ker prijatelja obožujeta znanstveno fantastiko, se odločita za obisk krajev, kjer naj bi pristali neznani leteči predmeti. Pot jima prekriža resnični Nezemljan Paul, ki je ušel iz dolgoletnega ujetništva in se želi vrniti domov. Za pomoč zaprosi prestrašeno dvojico, ki se na begu pred vojsko zaplete v številne nepozabne avanture. S podporo Ministrstva za kulturo! Naslednji vikend, od 22.4. do 24.4. 2011 napovedujemo: zf romanco USODNI, animirano pustolovščino ZLATOLASKA, romantično komično dramo KAKO VEŠ ter 27.4. dokumentarni film PESEM UPORA (o partizanski pesmi) Cene - redne predstave 4 evr - otroška matineja 3 evr

Naš č as, 14. 4. 2011, barve: CMYK, s tran 26

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka »Terme Dobrna« T: 03 78 08 110 www.terme-dobrna.si V Termah Dobrna že tretje leto zaporedoma izdajajo istoimensko revijo, ki bo v mesecu aprilu izšla že desetič. Revija izzide vsake 4 mesece, poleg aktualnih strokovnih člankov na temo zdravja, lepote in preventive, najdete tudi koledar prireditev, nasvete za kvalitetno preživljanje prostega časa, zanimive intervjuje, recepte, in seveda križanko in nagradne igre za odrasle in otroke. Že veste, da bo v Termah Dobrna tudi letos potekalo glasbeno poletje? Sploh veste, da vašega malčka v neokrnjenem naravnem okolju pričakuje njegov najboljši prijatelj, kostanjev škrat Vitko? Vam vsi pravijo, da romantike ni mogoče obuditi, vi pa potrebujete samo idejo? Se vam zdi, da vaše zdravstvene tegobe nimajo rešitve? Ste naveličani vedno istih krajev, kjer praznujete s prijatelji in družino in hočete čisto enostavno prirediti drugačno in nepozabno zabavo? Oglejte si revijo Terme Dobrna na www. terme-dobrna.si/revija_terme_dobrna. Naročite se nanjo, popolnoma brezplačno jo boste, ob vsakem novem izzidu, prejeli v vaš nabiralnik. Vaše ime, priimek in naslov nam pošljite na info@terme-dobrna.si, v zadevo vpišite: Revija Terme Dobrna. Posredovane podatke bodo obravnavali v skladu z veljavno zakonodajo in pravili RS o varovanju podatkov.

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 25. 4. 2011 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Terme Dobrna 15«. Izžrebali bomo 3 nagrade: celodnevne vstopnice za kopanje za 2 osebi.

14. aprila 2011

RADIO VELENJE

ČETRTEK, 14. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 15. aprila 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 16. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.. NEDELJA, 17. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 18. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 19. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Šolski radio Raček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 20. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje..

ONESNAŽENOST ZRAKA

Pred vami je oglasna rubrika, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravočasne informacije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in preženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite. Postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi uslugami. Info: 03 898 17 50

V tednu od 4. apr. 2011 do 10. apr. 2011 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 4. apr. 2011 do 10. apr. 2011 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš č as, 14. 4. 2011, barve: CMYK, s tran 27

OBVEŠČEVALEC

14. aprila 2011

mali OGLASI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. VARNO učinkovito alojino protirakavo zdravilo kot velikonočno darilo se daje k spremljanju terapije do ozdravitve. Gsm: 041 355 416

STIKI – POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse osamljene. Tel.: 03 57 26 319 Gsm: 031 836 378, 031 505 495, Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold PREPROST osamljen, komunikativen podjetnik z otrokom si želi zveste, prija-

zne punce. Gsm: 041 859 096, Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold OMOGOČAMO brezplačna spoznavanja ženskam do 48. leta, ostale plačajo 14 evrov, za neomejeno ponudb 2 leti. Gsm: 031 505 495, Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold PUNCE in gospe vseh starosti, poklicev, postav in pričakovanj od vsepovsod si želijo trajnih rezmerij. Tel: 090 62 86 (1,99 evra/min.), Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold PODJETNIKI, upokojenci, delavci, kmetje, študentje, intelektualci, vdovci in drugi zanimivi moški vas želijo spoznati. Tel.: 03 57 26 319, Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold

NEPREMIČNINE GARSONJERO v Šaleku prodamo. Gsm: 031 727 680 1-SOBNO stanovanje, na novo urejeno, kabelska, klima, centralna, 44 m2, pokrito garažno mesto, oddam. Gsm: 051 395 560

KUPIM

Prodamo parcelo z gradbenim dovoljenjem, na parceli so vsi priključki, gradnja možna takoj. Velikost parcele je 889 m2. Lokacija: Gorenje. Cena: 69.000 evr Prodam bivalni vikend na Trebeliškem v izmeri 60 m2, s parcelo velikosti 150 m2. Vikend se nahaja na mirni lokaciji z lepim razgledom. Cena 55.000 evr. 3-sobno stanovanje, Kardeljev trg, 2/4 nad., 77 m2, obnovljeno 2008, v manjšem bloku, mirna soseska, bližina vrtca. Cena 96.000 evr. 2-sobno stanovanje na Gorici v Velenju, ob vrtcu, 65 m2, 5/5 nad., l.1998,obnovljeno. Obsega dnevno sobo, kuhinjo z jedilnico, spalnico, kopalnico, balkon. Cena 73.000 evr.

KMETIJA – kupim ali vzamem v najem manjšo kmetijo. Gsm: 040 202 181

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZELO UGODNO prodamo hišo površine 105 m2, letnik 1983, zemljišče 2800 m2, od tega 1200 stavbnega, ostalo kmetijsko zemljišče (vrt, vinograd in sadovnjak), sončna lega, Gavce pri Šmartnem ob Paki Cena 79.000 EUR, ogled možen po dogovoru na 051-338-336. SAM D.O.O. DOMŽALE, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 RADOMLJE

PODARIM

ŽIVALI

TRI až panje brez čebel podarim. Tel: 03 58 68 077, gsm: 041 892 598 PODARIM dva mini zajčka (črna). Gsm: 070 875 544

OVNA prodam za pleme ali za meso. Tel.: 03 58 93 279

RAZNO OKRASNI kozolec za vaš vrt ali dvorišče prodam. Gsm: 041 525 410 RUSKE keglje, domačo slivovko in 4 kom 13 col platišča za opel ali lanos prodam. Gsm: 041 849 474 BUKOVA drva prodam. Tel.: 03 58 86 267, gsm: 041 577 305

PRIDELKI CIPRESE smaragd, 70 – 80 cm 5 evrov, možna dostava, prodam. Gsm: 040 578 587 KVALITETNO seno prodam. Tel: 03 58 93 336 HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883

OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

16. in 17. 4. – Vesna Pupič Gaberšek, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 61, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Dežurni veterinar – gsm 031 688 600. Delovni čas: ponedeljek petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

V SPOMIN 13. aprila je minilo 15 let, odkar je za vedno odšel moj dragi sin

GIBANJE PREBIVALSTVA

TONČI HREN Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. Odšel tiho si tja, kjer ni solza, ni trpljenja ne gorja. Ostala je le tvoja dobrina in v mojem srcu bolečina.

Upravna enota Velenje POROKE

Hvala tistim, ki niste pozabili.

Mirela Husić in Elvir Jahić, oba iz Šaleka 90, Velenje.

Mama

SMRTI

Martin Malgaj, roj. 1946, Gorica pri Slivnici 4, Šentjur; Franjo Golubić, roj. 1927, Topolšica 19, Šoštanj.

V SLOVO dragi mami, babici, prababici, sestri, teti, botri in tašči

OSMRTNICA

IVANKI HLIŠ

Ni te več ne vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.

Robidovi mami iz Gaberk pri Šoštanju 26. 8. 1917 – 6. 4. 2011

V 80. letu starosti je dosegla večni mir

Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali, ji lepšali dneve, ko je bila še med nami, darovali cvetje, sveče, svete maše, izrazili sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala g. župniku, pevcem, pevkam, govornikoma, trobentačema, Pogrebni službi Usar in Gasilskemu društvu PGD Gaberke. Posebna zahvala g. Smonkarju, dr. med., Katjuši Mravljak in g. Lazarju, dr. med., ter Bolnišnici Topolšica. Vsi njeni

JOŽICA GOLTNIK (Vertačnik) roj. 5. 2. 1932

Pogreb bo v soboto, 16. aprila, ob 15. uri na pokopališču Podkraj pri Velenju. Žalujoči: vsi njeni

ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, sina, brata, svaka, strica

ZAHVALA

RAJKA VAVHA

Mirno in tiho nas je v 71. letu za vedno zapustil naš dragi mož, ati, tast, dedi, brat, svak in stric

Trubarjeva 24, Velenje 26. 7. 1949 - 31. 3. 2011 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je…..

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje, sveče in svete maše. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Zahvalo izrekamo Premogovniku Velenje, KS Konovo, rudarski častni straži in godbi, pevskemu zboru, govorniku g. Dragu Kolarju za lepe poslovilne besede, izvajalcu Tišine, Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje in g. duhovniku za opravljen obred. Zelo ga bomo pogrešali … Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi

ANTON SITAR

Andraž nad Polzelo 29. 4. 1940 – 1. 4. 2011 Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante)

Iskrena zahvala naj se dotakne vseh, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, stali ob strani, darovali sveče, cvetje, darove in za svete maše ter ga skupaj z nami pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala vsem sodelujočim za pripravo in izvedbo pogrebne svečanosti. Hvala vsem, ki boste postali ob njegovem grobu in se ga spominjali.

Žalujoči: žena Jožica, sin Tone in hči Magda z družinama, hči Simona in ostalo sorodstvo

Naš čas, 14. 4. 2011, barve: CMYK, stran 28

Hitra cesta v dolino prihaja počasi Načrtovalci hitre ceste naj bi pregledali vse pripombe in upravičene tudi upoštevali – V Velenju želijo ponovno preverbo trase med jezeroma in podaljšan vkop do nekdanjega odlagališča, v Velunji pa bi raje gledali smrdokavre kot cesto Velenje, 6. aprila – Jutri bo 15. april, dan, ko se bo končala javna razgrnitev državnega prostorskega načrta za hitro cesto od priključka Velenje–jug do priključka Slovenj Gradec–jug. To bo tudi zadnji dan, ko lahko zainteresirana javnost poda svoje pripombe na predvideno traso. Veliko čustveno močno podprtih smo jih slišali prejšnjo sredo zvečer tudi v velenjskem Hotelu Paka, kjer je v skoraj polni dvorani potekala javna razprava o trasi. Nanjo so prišli tudi tisti, ki so jo popoldne spremljali že v občini Šoštanj, kar nekaj tistih, ki trasi najbolj nasprotujejo, pa se je javne razprave udeležilo tudi večer prej, ko je potekala v Slovenj Gradcu. V Velenje sta prišla tudi šoštanjski župan Darko Menih in slovenjgraški župan Matjaž Zanoškar, ki sta se v prvi vrsti pridružila velenjskemu županu Bojanu Kontiču, saj gre za projekt, ki se močno tiče vseh treh občin ob drugem delu trase. In v vseh treh občinah imajo močne nasprotnike in zagovornike trase. V dvorani pa je tokrat sedelo več tistih, ki izbrani trasi nasprotujejo, čeprav smo slišali tako mnenja »za« kot »proti«. Tisti, ki so zelo proti, pa so tudi tokrat izrazili mnenje, da v Šaleško dolino ni treba pripeljati nove hitre ceste, ampak bi bilo dovolj, da razširijo in obnovijo obstoječe, s čimer se gospodarstveniki, politiki in mnogi prebivalci ne strinjajo, saj menijo, da tako Velenje kot Koroška potrebujeta vsaj dve cesti, poleg stare tudi novo, sodobnejšo. Tudi to je bilo v javni razpravi, ki je trajala dolgo v noč, velikokrat poudarjeno.

»Želimo, da se cesta tudi zgodi« Razpravo je vodila Barbara Radovan z Ministrstva za okolje in prostor, ki je napovedala, da naj bi že v kratkem razgrnili tudi prvi del trase od Šentruperta do Velenja, saj računajo, da bo revizijska komisija, ki jo je imenoval minister za promet Patrick Vlačič, svoje delo opravila v nekaj tednih. Ker so zavrnili pobudo velenjskega župana Bojana Kontiča, ki je po sestanku s predstavniki najbolj prizadetih krajevnih skupnosti predlagal, da javne razgrnitve pripravijo tudi v teh krajevnih skupno-

stih, so predstavniki pripravljavcev trase zagotovili, da bodo v dvorani tako dolgo, da odgovorijo na vsa vprašanja. »Dobre prometne povezave so osnova za gospodarski razvoj države in ključni element za razvoj posameznih območij. Zato želimo, da se ta cesta ne le načrtuje, ampak tudi zgodi,« so poudarili. Potem so potek predvidene trase in vplive na okolje zaradi tega zagotovo grobega posega v prostor predstavili Darja Matjašec z Ministrstva za okolje in predstavnik podjetja, ki je traso načrtovalo Andrej Jan. Zanimiva je bila simulacija sicer dobrih 17 kilometrov dolge trase v helikopterskem preletu, saj so načrtovalci izrisali zelo natančno simulacijo v prostor že postavljene štiripasovnice. Preden so dali besedo javnosti je Radovanova poudarila, da želijo predstavniki države in načrtovalcev trase slišati čim več konkretnih predlogov in pripomb na predvideno traso. Zagotovila je, da bodo vse pregledali in proučili. Tiste, ki jih ne bodo upoštevali, naj bi tudi natančno pojasnili, zakaj.

povzročila trajno uničenje okolja. Po besedah Božidarja Repnika, predsednika sveta KS Škale Hrastovec, naj bi trasi nasprotovalo od 60 do 80 % tamkajšnjih krajanov. Ob tem se je vprašal, kako so lahko traso izbrali strokovno in pri tem varovali jabolka na turnskem hribu in ptiče v naravnem parku Škalske ugreznine, saj bi jo lahko po njegovem mnenju tako, da bi manj prizadeli tamkajšnje krajane. Zelo veseli, če cesta ne bi »šla«, kjer je predvidena, bi bili tudi v Pesju, je poudarila krajanka Dagmar Planko. Tam se prav tako bojijo, da se jim bo življenjsko okolje poslabšalo. V Stari vasi tudi niso navdušeni, kjer pa bi na traso pristali pod določeni-

prav bi bilo, da postopek zamrznete in po nepotrebnem ne vznemirjate ljudi ob trasi, ki jim s tem povzročate duševne bolečine,« je povedal predstavnikom države. Herman Arlič iz Škal je dodal, da kraju še niso povrnili vseh dolgov iz preteklosti in da se prihoda hitre ceste upravičeno bojijo.

»Kaj pa ljudje ob stari cesti?« Poleg mnenj proti smo slišali tudi mnenja za cesto in ob njih zahteve, da se postopki še pospešijo, saj prav zaradi slabih komunikacijskih poti zastaja tudi razvoj krajev ob tretji razvojni osi. Da hitro cesto nujno potrebujemo, je

tisti, ki živimo ob sedanji. Nove ceste se veselim, ker vem, da bo sedanja razbremenjena.« Veseliti bi se je morali tudi vsi, ki živijo v centru Velenje, ob preobremenjeni Šaleški cesti, po kateri vsak dan pelje več kot 21 tisoč vozil, promet pa se še povečuje, je poudaril velenjski podžupan Srečko Meh, predstavnik civilne iniciative »Za cesto«. »Kakšen zrak dihajo naši občani v centru?«, se je vprašal ob tem in nanizal vrsto podatkov o naraščajočem prometu po sedanjih cestah proti Velenju in v mestu samem. »Cesta je nujna in ne strinjam se, da bi šla med obema jezeroma, ker bi to po mojem ustavilo razvoj turistično-rekreativne dejavnosti ob

»So ptiči in jabolka pomembnejši od ljudi?« Velenjski župan Bojan Kontič je na dan javne razprave na Ministrstvo za okolje že naslovil zahtevo po ponovni proučitvi možnosti za umestitev trase med Velenjsko in Škalsko jezero, kar so zahtevali krajani Pesja, Stare vasi in Škal-Hrastovca – treh krajevnih skupnosti, po katerih teče trasa. Teh je bilo v dvorani tudi daleč največ. Najprej se je v razpravi oglasil predstavnik Civilne iniciative Šaleške doline Miran Ahtik. Ponovil je že večkrat predstavljena mnenja civilne iniciative – da je trasa izbrana politično in ne življenjsko, da bi bilo dovolj, če bi obnovili obstoječe ceste in jih razširili v štiripasovnice, kar velja tudi za cesto Velenje–Arja vas. Menil je, da se bo prebivalcem Škal in Hrastovca močno poslabšalo bivanjsko okolje in da bo v zraku več prašnih delcev in zdravju škodljivih snovi. Nanizal je še vrsto razlogov, zakaj je Civilna iniciativa proti predstavljeni trasi hitre ceste. Trasa naj bi ustvarjala socialni konflikt in

Dvorana velenjskega hotela Paka je bila polna, razprava pa vroča dolgo v noč.

mi pogoji, med katerimi je tudi podaljšanje pokritega vkopa do nekdanjega odlagališča odpadkov na Ležnju. Po sedanjih načrtih naj bi se namreč končal v neposredni bližini naselja, nasproti mestnega stadiona, s čimer se tam živeči ne strinjajo. Iz Šoštanja je v Velenje prišla tudi delegacija Civilne iniciative Velunjski graben. Pesnik Peter Rezman, ki v njem živi, je slikovito opisal jutranji pogled v nebo, ko je iz kuhinjskega okna občudoval eno najlepših ptic z imenom smrdokavra. »Nikoli več je ne bom videl, ko bo cesta zgrajena. Ko bom pogledal navzgor, bom videl le beton,« je dodal. In menil tudi, da ni prav, da država pelje postopek javne obravnave za drugi del trase na tretji razvojni osi, ko se na prvem precej zapleta in sploh ni jasno, ali bo sploh tekla iz Šentruperta proti Velenju. »Bolj

v imenu gospodarstvenikov poudaril predsednik Šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik, da ceste samo zaradi krajanov Škal zagotovo ne bi gradili, da pa na njo na drugi strani Graške gore zelo težko čakajo na Koroškem, je zatrdil še slovenjgraški župan Matjaž Zanoškar, ki je prosil za strpnost in opozoril, da je Koroška vsak dan bolj revna in da razvoja brez sodobne cestne povezave ne bo. »Beg možganov je velik, mi pa si želimo, da naši mladi po končanem študiju ne ostajajo v Ljubljani in Mariboru, ampak se vrnejo.« To je tudi eden od argumentov Šaleške doline, kjer se verjetno večina prebivalcev strinja, da hitro cesto nujno potrebujemo. Krajan, ki živi ob stari cesti proti Slovenj Gradcu, na Selu, je slikovito povedal: »Tisti, ki nove ceste nočete, se ne zavedate, kakšen zrak dihamo

jezerih,« je poudaril tudi Tone De Costa, staroselec, ki je poudaril, da se zaveda, kaj vse je ta dolina že dala za razvoj in oskrbo Slovenije z energijo. »Razširitev obstoječe ceste do Arje vasi prometnih in razvojnih težav ne bo rešila,« je še dodal.

Ob mnenjih konkretni predlogi Načrtovalci trase hitre ceste od Velenja-jug do Slovenj Gradca bodo po zagotovilih, ki so jih dali na velenjski javni obravnavi, še enkrat proučili možnost umestitve trase med Velenjsko in Škalsko jezero. Andrej Jan, ki je traso načrtoval, je povedal, da bi po vrhu nasipa tehnično to bilo izvedljivo, v vkopu pa verjetno ne, ker se tla še vedno premikajo. Proučili bodo tudi možnost podaljšanja pokrite-

ga vkopa do nekdanjega odlagališča odpadkov na Ležnju in prestavitev »deteljice«, kjer bo izvoz in uvoz na cesto. Sedaj je namreč umeščena na območju kozolcev ob Škalskem jezeru, prestavili pa naj bi jo bolj v bližino nasada jabolk. Tudi v velunjskem grabnu bodo proučili možnost, da cesto skrijejo očem krajanov. Prav na njihovo pobudo so jo že dvignili visoko v zrak, saj je po prvotnih načrtih tekla po dolini in trikrat prečkala potok Velunjo, zato je sedanja rešitev po mnenju šoštanjskega župana Darka Meniha že veliko boljša kot prva. To nam je povedal, ko je odhajal iz dvorane. »Traso v občini Šoštanj podpiramo,« je še dodal. Ob koncu javne razprave smo za mnenje prosili tudi velenjskega župana Bojana Kontiča. Povedal nam je: »Upam, da bo ta razprava pripravljalcem trase koristila. Nekatere pripombe so realne, nekatere pa so po moji oceni nerealne. Pričakujem, da bodo tiste, ki so realne, poskušali upoštevati in še enkrat odgovoriti, zakaj cesta med obema jezeroma ni sprejemljiva. Verjetno imajo zato argumente. Če pa je možna gradnja, bi se s tem izognili nasprotovanjem, ki so vezana na ta del doline, sploh preko nekdanjega odlagališča, Hrastovca in dela Škal. Nasprotovanju med krajani Stare vasi bi se izognili, če bo vkop ceste podaljšan do nekdanjega odlagališča odpadkov. V Pesju bodo verjetno imeli še nekaj pripomb in predlogov, saj bo ta kraj še razpravljal o cesti, ki teče na prvem delu trase, od Šentruperta do Velenja. Imam pa občutek, da so tam nekateri traso že sprejeli, sploh tisti, ki bodo morali stran.« Za konec pa le še to. Gradnja hitre ceste od Šentruperta do meje z Avstrijo naj bi bila zelo draga, ocenjujejo jo na okoli 2 milijardi evrov. Če bodo upoštevali veliko pripomb na traso, bo verjetno še dražja. Denarja pa ni. Kje ga bodo dobili? Predstavnik Ministrstva za promet je povedal, da viri še niso zagotovljeni. Ob reviziji prvega dela trase in vse bolj glasnemu nasprotovanju izbrane variante je veliko vprašanje, kdaj se bodo s tem sploh morali začeti ukvarjati. n Bojana Špegel

Javna obravnava (tudi) v Šoštanju Civilna iniciativa v Velunji predlaga tunel Milena Krstič - Planinc

Z javne obravnave v Šoštanju

Šoštanj, 6. aprila – Del predvidene trase državne ceste od priključka Velenje-jug do priključka Slovenj Gradec-jug poteka tudi po delu občine Šoštanj, zato so osnutek državnega prostorskega načrta 10. marca javno razgrnili tudi v prostorih Občine Šoštanj, jutri, 15. aprila, pa javno razgrnitev zaključujejo. Čas javne razgrnitve je čas za podajanje pripomb in sugestij, sestavni del razgrnitve

pa je vsakič tudi javna obravnava. V Šoštanju je bila v sredo, ko je ta potekala, sejna dvorana polna. Ob razlagalcih je vse, ki so prišli, najprej pozdravil župan Darko Menih: »To cesto potrebujemo, je okno v svet, gospodarstvo v Šaleški dolini se duši, cesto si želimo čim prej.« Med pripombami, ki jih je podala javnost, predvsem civilna iniciativa, je bil predlog za predor na območju Velunje. Po njihovem mnenju sedanja rešitev iz osnutka daje prednost ekonomskemu vidiku pred zdravjem in počutjem. Predstavniki ministrstva za okolje pa, da je predlagana trasa taka, da bo prebivalcem Velunje omogočeno normalno življenje, da pa je treba v zvezi s predori vedeti

tudi to, da koncentracije plinov iz predorov pridejo na dan. Pobude, mnenja in pripombe je možno dajati v času javne razgrnitve pisno v knjigo pripomb, ustno na javni obravnavi ter po elektronski pošti gp.mop@gov. si, obvezno s pripisom Velenje– Slovenj Gradec. Čas za to pa se, kot že rečeno, izteče jutri, 15. aprila. Kot je na javni obravnavi v Šoštanju poodarila predstavnica DARS-a, je ta faza – odziv javnosti – med najbolj zahtevnimi. Skupaj z ministrstvom za okolje in ministrstvom za promet pa bodo vse pripombe, tako pisne kot te, ki so bile podane na javni obravnavi, temeljito preučili. n