15-2012 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, stran 1

Začenja se bolj kisel teden. Deževno in oblačno bo. Temperature ponoči okoli 8° C, podnevi okoli 14° C.

številka 15

četrtek, 12. aprila 2012

1,80 EVR

Sneg pobelil pomlad

Črnogleda prihodnost? Bojana Špegel

Tako mislim

Med velikonočnimi prazniki nam je narava dokazala svojo moč. Če smo se lani na velikonočno nedeljo greli pri dobrih 20 stopinjah Celzija, nas je letos zeblo, med velikonočnim zajtrkom pa smo lahko opazovali snežne nevihte. Po hudi suši, značilni za letošnjo zimo, je udarila še pozeba. Pri nas ni prizanesla niti precej odpornim tulipanom, da o sadnem drevju, ki je že močno v cvetju, sploh ne govorimo. Pa je šel del samooskrbe k vragu, pri večjih pridelovalcih pa verjetno tudi lep del letošnjega dohodka. Časi so že tako hudi, strah pred prihodnostjo vsak dan večji, za povrhu pa nas »tepe« še narava.

Velikonočni vikend so mnogi načrtovali, da bodo več prostega časa preživeli v naravi. Nekaterim sta verjetno jutranji mraz in sneg na velikonočno nedeljo celo pokvarila kakšen izletniški načrt, drugi, sploh otroci, so se plesa snežink razveselili. Rekreativci pa so lahko opazovali pomlad v dolini in zimo po okoliških očakih. Čarobno!

TEŠ še ni prejel računa Vodstvo zavrača, da bi prejelo račun Alstoma za montažo opreme – O vrednosti teh del se še dogovarjajo Mira Zakošek

Vodstvo Termoelektrarne Šoštanj se je odzvalo na informacijo, zapisano prejšnji teden v Dnevniku, češ da je Alstom Termoelektrarni Šoštanj zaračunal konec prejšnjega meseca montažna dela v višini 200 milijonov evrov. To ni res, pravijo in

dodajajo, da so se montažna dela šele dobro začela in bi bilo tudi popolnoma nelogično in nesprejemljivo, da bi dobavitelj za montažna dela, ki bodo trajala vse do sredine leta 2015, izstavil račun, preden bodo znani vsi stroški, podpisane vse pogodbe in opravljena vsa dela. Dodajajo pa, da ta dela niso vključena v glavno pogodbo, ki je

bila sklenjena leta 2008. Ta pogodba določa, da je Alstom najprej dolžan posredovati Termoelektrarni Šoštanj oceno stroškov montažnih del in sicer v 25 mesecih po pričetku veljavnosti pogodbe. V zadnji reviziji investicijskega programa je ta strošek predviden v višini 100 milijonov evrov. To pa sta preverili dve tuji svetovalni družbi, med drugim tudi Poyry, ki je za Evropsko banko za obnovo in razvoj opravil revizijo projekta. Je pa verjetno, da takšna cena ne bo zdržala. Sicer pa se bo vodstvo TEŠ o predvideni vrednosti še pogajalo, predvsem pa bodo skušali čim več posameznih paketov montaže opraviti sami. n

Na UE upajo, da se bodo sporazumeli

Protestni shod na Titovem trgu v Velenju

Velenje, 10. marca – »Upamo, da se bodo sporazumeli in da stavka ne bo potrebna,« je v torek dopoldne, ko smo preverjali, kakšno je razpoloženje pred napovedano stavko javnega sektorja, dejala predsednica sindikata zaposlenih na UE Velenje Danica Pustatičnik. Vse aktivnosti v zvezi s pogajanji in stavko vodi Republiški odbor Sindikata državnih organov Slovenije, vodja pogajalske skupine je Drago Ščernjavič. Tako kot drugod, so zaposleni tudi v Upravni enoti Velenje večinsko s svojimi podpisi stavko podprli. »Zavedamo se, da je varčevanje potrebno, je pa v predlogu glede nas toliko anomalij, da se nam zdi to krivično do nas. Na upravni enoti smo varčevali že v preteklosti, veliko stvan mkp ri črtali,« pravi Pustatičnikova.

Območni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Velenje združuje več kot 1.600 članov iz 34 zavodov občin Velenje, Šoštanj, Žalec, Luče, Braslovče, Mozirje, Polzela, Šmartno ob Paki, Gornji Grad, Ljubno, Nazarje in Rečica ob Savinji. Kot so povedali na območnem odboru, se bodo stavki pridružili vsi. Nanjo se pripravljajo tako, kot da ta bo, ne glede na to, da pogajanja še potekajo. Obstaja sicer možnost, da bi jo dan pred 18. aprilom lahko odpovedali, vendar dosedanja poganja ne kažejo, da se bi to lahko zgodilo. Če bo do stavke prišlo, bodo zaprte šole in vrtci. »Pri slednjih naj povemo, da bomo prisluhnili staršem, ki otrokom ne bodo mogli zagotoviti varnega varstva. Tem bodo vrata vrtca odprta.« Sicer pa na območnem odboru sindikata še načrtujejo, da bodo 18. aprila pet minut pred 12. uro pripravili na Titovem trgu v Velenju protestni shod, kjer naj bi se jim pridružili še predstavniki ostalih sindikatov javnega sektorja.

? ! A K V STA

n tp

Mesto na dlani

Jutri in v soboto v Velenju dogodki ob mesecu krajinske arhitekture – Jutri zanimivo predavanje v Kunigundi, dopoldne pestro dogajanje na Cankarjevi ulici. Nadaljevanje na strani 9.

Za vsako selitev nadomestna delovna mesta!

Takoj po velikonočnih praznikih so spet stekla pogajanja vlade s socialnimi partnerji o varčevalnih ukrepih, ki naj bi iz državne blagajne letos »odnesli« dobrih 800 milijonov manj. Ki jih tako v njej sploh še nimamo. Drži, doslej je največje breme krize nosilo gospodarstvo. Zato je čas, da začnejo varčevati tudi v javni upravi, zrel. A mnogi napovedani ukrepi se zdijo nedomišljeni. Ali pa zelo domišljeni, saj bodo omogočili, da tisti, ki imajo denar, dobijo več privatnih šol, vrtcev, zdravstva, vsi ostali pa bodo z »državnimi« javnimi uslugami vse manj zadovoljni. Zato napovedani ukrepi povzročajo še večji strah in nezadovoljstvo med že tako nič kaj zadovoljnimi državljani in državljankami Slovenije. Po najnovejši raziskavi javnega mnenja Slovenski utrip, ki so jo objavili ta torek, večina Slovencev meni, da danes živi slabše kot pred štirimi leti. Črnogledo pričakujejo, da bodo čez štiri leta živeli še slabše. V nižji srednji razred se je uvrstila že več kot polovica vprašanih. V nižjem razredu najdemo največ žensk, starejših in nasprotnikov sedanje vlade. Stavko, napovedano za 18. april, podpira dobra polovica vprašanih, vladi pa nasprotujeta že dve tretjini. Zanimivo je, da so danes med bolj zadovoljnimi skupinami prebivalstva moški, vaščani, študenti, zaposleni v zasebnem sektorju in podporniki sedanje vlade. S starostjo se ocena zadovoljstva močno znižuje, zvišuje pa se z izobrazbo in dohodkom. Kar 61% vprašanih meni, da bi bilo javnim uslužbencem sicer treba znižati plače, vendar enim za večji odstotek kot drugim. Predlaganim vladnim ukrepom nasprotujeta kar dve tretjini vprašanih, najbolj mladi, študenti, brezposelni in zaposleni v javnem sektorju. Tako pravi raziskava, tudi brez nje pa je že vsem jasno, da optimizma v tej deželi že nekaj časa ni čutiti. S tem pa bledi tudi vsa lepota opevane deželice na sončni strani Alp. K samouničenju že tako nagnjen narod pa bo verjetno še več pil, še več bo nasilja v družinah, več kriminala. Razen, če se zgodi čudež. In tega si želi vse več ljudi. Tudi jaz, pa čeprav nikoli nisem verjela vanje. n

Nadaljevanje revije Pozdrav pomladi Velenje, 13. aprila – Po tem, ko so prav na prvi pomladni dan na območni pevski reviji Pozdrav pomladi 2012 zapeli otroški in mladinski pevski zbori in v dveh dneh na štirih koncertih navdušili, se bo revija nadaljevala še z nastopi odraslih pevskih zborov, malih vokalnih skupin in oktetov. V dveh večerih, jutri in v soboto, bo nastopilo več kot 20 vokalnih zasedb. Koncerti bodo tokrat v veliki dvorani velenjske glasbene šole. Na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, izpostavi v Velenju, ki skupaj z zvezo kulturnih društev Šaleške doline pripravlja letošnje revije Pozdrav pomladi 2012, so prepričani, da bo tudi drugi del revije prava poslastica za ljubitelje zborovskega petja. Vokalne zasedbe, ki delujejo na območju velenjske izpostave JSKD, se uvrščajo v sam vrh slovenske vokalne glasbe. V letu EPK pa bodo gostili tudi Komorni moški pevski zbor Ptuj. n bš

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

12. aprila 2012

Bo potrebna še ena mobilna enota?

Obrtna cona padla v vodo Šoštanj – Občina Šoštanj je vrsto let v Metlečah ob železniški progi načrtovala postavitev tehnološkega parka in obrtne cone. Hidrološka študija, ki jo je izdelal ARSO, pa je pokazala, da teren ni primeren. V Šoštanju bodo zato morali začeti iskati nove lokacije. n mkp

Novi prvi nadzornik Mercatorja dr. Lahovnik Ljubljana, Velenje, 10. aprila – Novi nadzorniki Mercatorja so na ustanovni seji v torek za predsednika imenovali dr. Mateja Lahovnika (predstavnik lastnikov). Njihova prva naslednja naloga bo imenovanje nove uprave. Zdajšnja, z Žigom Debeljakom na čelu, je namreč konec marca nepreklicno odstopila.

V Vrtcu Sonček v Šmartnem ob Paki pričakujejo podoben vpisa kot lani, 152 otrok na dveh lokacijah – Zaradi morebitne uvedbe subvencije za drugega otroka večjega izpisa ne pričakujejo

n Tatjana Podgoršek

Štirje specializirani sejmi Celje - Od danes, četrtka, 12., do nedelje, 15. aprila, bodo na celjskem sejmišču potekali bienalni specializirani sejmi avtomoto prevozniške dejavnosti. Na sejmih Avto in vzdrževanje, Moto boom, Logotrans in Gospodarska vozila si bo mogoče ogledati ponudbo več kot 130 direktnih razstavljalcev iz Slovenije in tujine (iz 15 držav), predstavili pa bodo več kot 300 najboljših blagovnih znamk. Organizatorji so pripravili tudi zanimiv, adrenalinsko in poučno obarvan spremljevalni program.

V Vrtcu Sonček v Šmartnem ob Paki, ki je organizacijska enota tamkajšnje osnovne šole, beležijo v zadnjih nekaj letih precejšen vpis otrok. Do jutri (v petek) zbirajo prijave za šolsko leto 2012/2013. Bojan Juras, ravnatelj tamkajšnje osnovne šole bratov Letonja, je po-

Bojan Juras: »Če bo vpis takšen kot lani, bomo morali zagotoviti prostor s še eno mobilno enoto.«

vedal, da pričakujejo podoben vpis kot lani, saj je bilo zanimanje za vpis v vrtec že pred začetkom zbiranja vlog precejšnje. V tem trenutku je v vrtcu 152 otrok, razporejeni pa

so v devetih oddelkih. Od tega trije (od 4 do 6 let in kombiniran od 3 do 6 let) delujejo v osnovni šoli, preostalih 6 v centralni enoti vrtca. »Razen v skupini skrajšanega programa, kjer sta prosti dve mesti, sta v ostalih skupinah po 2 otroka več, kot to določajo normativi.« Od 152 jih je 31 vpisanih v program osnovne šole za prihodnje šolsko leto. Večina otrok je iz občine Šmartno ob Paki, 33 pa jih ima naslov stalnega bivališča v drugih občinah. Zaradi tolikšnega vpisa so v zadnjih letih beležili prostorsko stisko. Reševali so jo s preureditvijo katere od učilnic na osnovni šoli. Če bo vpis za šolsko leto 2012/2013 podoben lanskemu, »... bomo morali poiskati prostor za deseti oddelek. Na razredni stopnji osnovne šole se nam prihodnje šolsko leto obeta en oddelek več. Na šoli ga nimamo več kam umestiti. Upam, da nam bo lokalna skupnost uspela zagotoviti še eno mobilno enoto pri centralni enoti.«

Bo ta še potrebna, če bodo starši morali plačati subvencijo za drugega otroka, ki je bil doslej upravičen do brezplačne predšolske vzgoje? Po zagotovilih Jurasa ob morebitni uvedbi tega ukrepa ne pričakujejo bistvenega zmanjšanja števila vključenih otrok. »V vrtcu imamo le 19 takih otrok in večina njihovih staršev plačujejo le 10 odstotkov oskrbnega dne, samo 3 oziroma 4 pa plačajo več kot polovico.« Bojan Juras je še povedal, da se po izdelanih projekcijah število prebivalcev in otrok v občini Šmartno ob Paki naj ne bi zmanjšalo. Glede na gradnjo in spremembe prostorskega načrta lahko pričakujejo povečanje. »Menim, da bi v lokalni skupnosti že morali razmišljati o izgradnji novega vrtca, v katerem bi vse otroke združili pod eno streho,« je še dejal Bojan Juras. n

n tp

Zdravo na poti Velenje, 7. aprila – Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, sta partnerja v projektu Zdravo na poti – Be Good velenjske Ere in OMV Slovenija – na osmih izbranih bencinskih servisih razvajala voznike in njihove sopotnike z zdravimi, ekološkimi lokalnimi prigrizki ter sokovi in jih tako ozaveščala o pomenu uživanja zdravih obrokov tudi med potjo. Po mnenju organizatorjev je bila premierna akcija uspešna. Še posebej pa jih veseli dejstvo, da so jo popotniki sprejeli za svojo. n tp

Iz občine Šmartno ob Paki Možnost daljinskega ogrevanja Ena od aktualnih tem, ki jih šmarški svetniki na sejah občinskega sveta izpostavljajo, je tudi možnost daljinskega ogrevanja v lokalni skupnosti. Svetnike je na zadnji seji med drugim zanimalo, ali obstaja možnost izgradnje toplovodnega omrežja od Termoelektrarne Šoštanj. Kot je povedal župan Alojz Podgoršek, po sedanjih tehnoloških in tehničnih znanjih ta možnost ne pride v poštev zaradi prevelike oddaljenosti od Teša. »Je pa v izdelavi naloga, na osnovi katere bomo ugotovili, koliko občanov bi se odločilo za daljinsko ogrevanje in katere rešitve predlagajo v zvezi s tem. Za ta namen smo ustanovili tudi komisijo, ki bo še letos podala končno poročilo,« zatrjuje Podgoršek.

Male čistilne naprave V občinah Velenje in Šoštanj so že sprejeli merila za izgradnjo malih čistilnih naprav, v občini Šmartno ob Paki, ki je po pokritosti s kanalizacijskim sistemom najslabše urejena, pa za zdaj še niso sprejeli ustreznih aktov. Na občinski upravi so povedali, da imajo pripravljenega nekaj gradiva, letos pa nameravajo nadaljevati postopke. Pričakujejo, da bodo sprejeli temeljne usmeritve, med katerimi so tudi enotna merila za izgradnjo malih čistilnih naprav in predvideli soudeležbo lokalne skupnosti na gospodinjstvo. »Storili bomo vse, da bi bila ta takšna, da bo

spodbudila zanimanje med občani za opremljanje individualnih stanovanjskih objektov s hišnimi čistilnimi napravami oziroma izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. To predvsem na gosteje poseljenih območjih, ki ne sodijo v obvezni program opremljanja z javno kanalizacijo. Torej tam, kjer javna kanalizacija ne bo zgrajena,« še poudarjajo na občinski upravi.

Turistična taksa V občini so že pred 9 leti sprejeli odlok o turistični taksi, vendar te doslej še niso zaračunavali. Poslej jo bodo. Na nedavni seji občinskega sveta so namreč svetniki sklenili, da znaša turistična taksa za letošnje leto 0,74 evra na osebo za eno nočitev. Sredstva, zbrana iz tega, bo občina namenila za dejavnost javnega zavoda Mladinski center in tudi za kmetije, ki bodo imele nočitvene zmogljivosti.

S cvetjem v pomlad in poletje Pri tukajšnjem turističnem društvu so že dalj časa razmišljali, kako bi spodbudili občane k še večji skrbi za lepo urejeno okolico, za čim več cvetja. Rezultat teh prizadevanj je akcija z naslovom S cvetjem v pomlad in poletje. Prvič jo bodo izvedli v okviru kmečke tržnice pri Hiši mladih v Šmartnem ob Paki 21. aprila. Na njej bodo 200 gospodinjstvom podarili bršljanko.

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.

Ustanavljajo odbor za pomoč občanom Občina Šoštanj namenja precej proračunskih sredstev za socialno varstvo prebivalcev Šoštanj – »Vsakodnevno se v občini Šoštanj soočamo s stiskami ljudi. Skušamo jim pomagati na različne načine. Letos bomo ustanovili odbor za pomoč občankam in občanom Šoštanja, ki bo pomagal

posameznikom. Tudi v proračunu namenjamo za to vprašanje precej sredstev,« pravi župan Šoštanja Darko Menih. Nanizal je nekaj podatkov iz lanskega proračuna. Staršem 96 novo-

rojenčkov je Občina namenila po 100 evrov pomoči, za pomoč družini na domu za 31 upravičencev so namenili 77.000 evrov, za domsko oskrbo svojih občanov, ki plačila ne zmorejo sami, 210.000 evrov,

javno delo v socialnem varstvu jih je stalo 7.200 evrov, pomoč invalidom 3.000 evrov, za dnevni center za otroke in mladostnike so namenili 1.000 evrov, za pisarno centra za socialno delo, ki deluje v občinskih prostorih, 700 evrov, individualnim denarnim pomočem 26.000 evrov, subvencioniranje najemnin jih je stalo 58.000 evrov, za delovanje humanitarnih organizacij pa so namenili 15.000 evrov. n mkp

Kaj vse je pred našimi vrati Grozijo nam stavke in cesta – Med zlatimi časi in zlatim pravilom – CC kontra CI in rešilni svet – Prisilna poravnava ali stečaj

tak kričeč primer z našega okolja je v Slovenskih Konjicah, kjer se obnova res zelo vleče, trgovci in ostali na tem območju pa tarnajo, kako jim je padel promet, in terjajo nadomestilo. Taka območja je pač težko obnavljati. V Celju vsaj izvajalec obljublja, da bo v kar največji meri upošteval pripombe in zahteve najemnikov in lastnikov lokalov in dela izvajal po posameznih odsekih, tako da bodo ti kar najmanj prizadeti.

Pravijo, da tudi za ureditev razmer pri nas velja, da dan zamujen ne vrne se noben. Ali, kot pravi naš, velenjski premier JJ, vsak izgubljeni dan nas veliko stane. In ko eni pravijo, da moramo odpreti vrata spremembam, ki nas bodo privedle v boljše čase, nas drugi vsak dan znova opozarjajo, kaj vse nas čaka pred vrati. Pred vrati – grozijo - so stavke, drugi grozijo, da so pred vrati odpuščanja učiteljev in vzgojiteljev in še koga. Celo policisti – grozijo – naj bi šli na cesto. Pa ne da bi pazili na red, ko bi drugi šli na cesto. Naša stvarnost naj bi bila pač taka, da se lahko marsikdo znajde na cesti, le tisti, ki naj bi jih obnavljali ali gradili, ne.

Ne zamerite mi, še malo bom ostal v Celju. To pa zato, ker naj bi si bila v tem predprazničnem času prišla malo bliže Cinkarna in Civilna iniciativa, ki opozarja na to, da ta družba še vedno onesnažuje okolje. Lahko bi nekako rekli, da sta si »segli v roke«. Soglašali sta, da za rešitev težav ustanovijo poseben arbitražni svet. Ta naj bi rešil težave, ki so na mizi. Seveda so v Celju tudi taki, ki opozarjajo, da bi to lahko pomenilo reševanje, kot ga je že pred davnimi leti opredelil eden od pomembnih mednarodnih politikov: če neke stvari ne želiš rešiti, ustanovi komisijo. Ali, kot v celjskem primeru, svet. Arbitražni svet. Vsaj nekaj je v primeru Cinkarne »svetlo« - izredno dobro poslovanje v lanskem letu. Rekordno!

In ko vse jasno kaže na to, da še zdaleč nimamo zlatih časov, bi radi nekaj zlatega spravili vsaj v našo ustavo. Zlato pravilo! To ne bo pomenilo, da se moramo vsi Slovenci lepo imeti in dobro živeti; tudi ne, da se moramo med seboj razumeti. Pomeni, da moramo biti bolj vzdržni. Ne Slovenci kot taki (tudi ne, da moramo biti bolj vzdržni v zakonskih zvezah), bolj drži, da mora biti bolj vzdržna država. Vzdržna pri zadolževanju in zapravljanju. In ko na državni ravni rešujejo »velike« težave, imajo svoje tudi območja po državi, seveda tudi občine. Celjani se kljub prazničnemu času, občinski praznik so slavili včeraj, še vedno ukvarjajo z vprašanjem, kako najbolje obnoviti mestno jedro. Denar zdaj naj ne bi bil več glavno vprašanje, celo pritožb na račun izbranega izvajalca ni, le občani, predvsem tisti, ki jih bo obnova prizadela, še vedno mislijo, da bo šlo na njihovo škodo. Ne le v Celju, povsod, kjer se lotevajo obnov strogih središč naselij, trčijo v interese najemnikov in lastnikov lokalov na teh območjih. Vsaka obnova namreč tudi prizadene njihovo poslovanje. Pa noben načrt obnove, naj bo še tako kakovostno pripravljen, tega ne more preprečiti. Zadnji

V Rimskih toplicah pa se še vedno nadaljuje »tragedija« z Rimskimi termami. Namesto da bi ta družba po odprtju lepo urejenih prostorov lepo delovala in si prizadevala le, kako bi zadovoljili potrebe čim večjemu številu gostov, bije bitko z lastniki in drugimi vpletenimi za razrešitev težav. Komaj so objekte odprli, že firmi grozi stečaj. Načrt poravnave se zatika, ker nekateri menijo, da ni realen, rešitev naj bi bilo finančno prestrukturiranje ali prihod strateškega partnerja. Vse je skratka močno zapleteno, stvar pa odpletajo že tudi na sodiščih. Vse te teme se zdijo nekaterim nekako pretežke za sedanji povelikonočni čas, ko imajo nekateri še vedno pretežke trebuhe za razmišljanje. Seveda so še na slabšem tisti, ki težko razmišljajo, ker jih moti kruljenje po želodcih in tankost denarnic. A vsi seveda ne mislijo, da je rešitev »v ulici«.Verjetno je v glavah. V treznosti. Trezen premislek in pravilna odločitev pogosto obveljata več kot pest ali pokanje! Česarkoli že. nk

n tp Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Boojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti).

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

12. aprila 2012

Velenje ima prireditveni prostor V skladu z lani sprejetimi varčevalnimi ukrepi zasedajo velenjski svetniki praviloma le na dva meseca, zato pa so seveda seje toliko bolj obsežne - Na torkovi so imeli kar 58 zadev Mira Zakošek

Velenje, 10. aprila – Svetniki so bili izjemno operativni, tako da so se prav o vseh zadevah tudi dogovorili, in to večinoma soglasno. Največ jih je bilo s področja kadrovskih zadev (imenovanj članov javnih zavodov), premoženjsko pravnih in prostorskih zadev. Imenovali so člane razvojnega sveta Savinjske regije, se seznanili s poročili o delu javnih zavodov, potrdili lanski zaključni račun in sprejeli rebalans letošnjega.

Kmalu stanovanjski razpis

Mestna občina Velenje bo objavila razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Gre za stanovanja, ki bodo izpraznjena in na novo zgrajena v letošnjem in prihodnjih dveh letih ter stanovanja na katerih bo občina od republiškega Stanovanjskega sklada pridobila razpolagalno pravico. Ob tem so svetniki potrdili tudi pravilnik prednostnih meril med katerimi je tudi kriterij bivanja v Mestni občini Velenje.

Rednjak in Sašo Oprešnik, v svet osnovne šole Gorica Bojana Škarjo, Draga Kremžarja in Dejana Ramšaka, osnovne šole Šalek Ilija Vasiljeviča, Franca Vodončnika in Sebastjana Apata, osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Bojana Voha, Branka Dvoršaka in Terezijo Jaklič, osnovne šole Gustava Šiliha Velenje Natašo Jevšnik, Francija Jošta in Alenko Gortan. V svet Vrtca Velenje so imenovali Dimitrija Amona, Viljemino Dremel in Tatjano Strgar, v svet Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega pa Vesno Vranješ Koprivnikar, Zofijo Šuligoj in Antona de Costo. V svetu javnega zavoda Festival Velenje bodo prihodnja štiri leta Erika Veršec, Nada Zavolovšek Hudarin in Petra Meh. V svetu Visoke šole za varstvo okolja bo Marko Primožič.

Mladinski center bo še naprej vodil Marko Ptritržnik

Potem ko so opravili vse razpisne postopke, je svet Mestne občine Velenje imenoval za direktorja Mladinskega centra Marka Pritržnika, ki je to nalogo opravljal že doslej.

Vodstvo gospodarilo racionalno

Lansko leto je bilo za občinsko vodstvo izjemno zahtevno, saj so se po besedah župana Bojana Kontiča srečevali z velikimi likvidnostnimi težavami, ki pa so jih uspešno premostili, in to tako, da so zagotavljali občinskim uporabnikom dostojno preživetje. Še vedno so namenili 36 odstotkov sredstev za investicije in leto tudi sklenili pozitivno. Meje zadolženosti niso presegali, se bodo pa zadolževali tudi letos. »Brez tega preprosto ne gre, saj investicij v stanovanja, šolstvo in podobne projekte, da ne govorim v izgradnjo vodovoda, 'težkega' kar 42 milijonov evrov in za katerega imamo zagotovljena kohezijska sredstva, ne bi zmogli,« pravi Kontič in dodaja, da bodo

Tatjana Strgar ni več svetnica

Bo zaradi varčevanja potrebno sprejemati tudi občinske rebalanse?

zadolženost občine kljub temu zmanjševali. Napoveduje pa še naprej varčevanje, še posebej, ker vseh načrtovanih proračunskih prihodkov ne bodo dosegli, zlasti pri načrtovani prodaji stanovanj. Ta je pod pričakovanji. Seveda pa tudi še ni jasno, ali bo zaradi sprememb državnega proračuna potrebno sprejemati tudi občinske rebalanse. Kontič upa, da bodo ostala vsaj sredstva za nujno obnovo Šaleške ceste. Svetniki so bili s poročilom o zaključnem računu lansko leto zadovoljni in tudi iz vrst opozicije (Franc Sever) so pohvalili občinsko vodstvo.

Za zemljišče ob Velenjskem jezeru 650 tisoč evrov

Pred leti je Premogovnik Velenje prodal zemljišče pri velenjskem jezeru BTC, ki naj bi tu zgradil vodno mesto. To se ni zgodilo, zemljišče je menjavalo lastnike, Mestna občina Velenje pa je imela velike težave z

uresničevanjem razvojnih načrtov in prireditvenih dejavnosti. Tudi utečene prireditve, kot je na primer Pikin festival, so težko organizirali, saj so morali vedno prositi za soglasja. Odslej ne bo več tako, saj so svetniki soglasno izglasovali sklep, s katerim dovoljujejo občinskemu vodstvu nakup tega zemljišča. Sprejeli so tudi že rebalans proračuna, ki jim bo to omogočil.

Kssena se sme zadolžiti

V ustanoviteljski pogodbi je določeno, da se sme zavod Kssena zadolževati samo ob soglasju ustanovitelja. Mestna občina jim ga je dala za višino 50 tisoč evrov, potrebovali pa jih bodo za uresničitev prostorskih projektov.

Spremenjena struktura cene v vrtcih

Ekonomska cena se v velenjskih vrtcih ne bo spremenila, kljub podražitvam je tudi po 1. aprilu nespremenjena, so pa svetni-

ki spremenili njeno strukturo. Plače predstavljajo le še 75 odstotkov (prej 82,82), materialni stroški so narasli z nekdanjih 11,63 odstotka na 18,46, prehrana pa s 4,5 na 6,18 odstotka, in to predvsem na račun dodatnega obroka, popoldanske malice, po katerem zaradi spremenjenih delovnih časov vse bolj posegajo.

Številni novi člani svetov zavodov

Svetniki so imenovali številne nove člane svetov javnih zavodov. Zaradi nezdružljivosti funkcij (Žerdin je tudi podžupan) so razrešili dr. Franca Žerdina članstva v upravnem odboru Visoke šole za varstvo okolja. V svet zavoda Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje so imenovali Iztoka Osredkarja, v svet doma za varstvo odraslih Gašperja Koprivnikarja, osnovne šole Antona Aškerca Gašperja Koprivnikarja, Darinko Barle in Cvetko Steinbacher, osnovne šole Livada Roberta Baha, Alenko

Tatjana Strgar (SDS) je podala odstopno izjavo na mesto svetnice, tako da bo njeno mesto prevzel naslednji z liste SDS. Svetniki pa so jo razrešili tudi članstva v komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.

Svetniki tudi hvalili

Točka vprašanj in pobud svetnikov je vedno obsežna in tudi tokrat je bila. A očitno v občini kakšnih zelo velikih težav ni več, saj svetniki opozarjajo predvsem na manjše lokalne zadeve. Kar nekaj je bilo tudi pohval, kako hitro so bile odpravljene posamezne pomanjkljivosti. Cvetka Jaklič (SDS) pa je pohvalila tudi, kako prijetno se je po Velenju sprehajati v teh pomladnih dneh, saj je res lepo urejeno, dodala je, da tako misli mnogo občanov. Franc Sever (SDS) tudi tokrat ni šel mimo Komunale, predlagal je, da z njenim poslovanjem seznanijo svetnike, Jožef Kavtičnik (Pozitivna Slovenija) pa je glede na napovedane varčevalne ukrepe v šolstvu in vzgoji menil, da bi bilo dobro pripraviti ustrezne analize, kaj pravzaprav pomenijo za to okolje, in jih posredovati ministrstvu.

TEŠ lepša sliko Dr. Cvetka Tinauer: »Če se ne odpravljamo v pokoj, bi nas moralo za vnuke še kako skrbeti« Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 5. aprila - Socialni demokrati Šoštanja (SD) so v sredo pripravili okroglo mizo, na kateri naj bi si odgovorili na vprašanje, kam Šoštanj? Povabili so kar nekaj sogovornikov, a so bolj kot o tem 'kam' govorili o tem, kje je zdaj Šoštanj. Vendar ne vsi. Dr. Cvetka Tinauer, predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, podjetnica in Šoštanjčanka, je bila jasna. »Številke o kondiciji šoštanjskega gospodarstva, če iz njega ni izvzet TEŠ, so lepe. Šoštanj premore celo najvišje plače med občinami SAŠA regije, 1.600 evrov bruto. Prekašamo celo Velenjčane, a na račun izkrivljene situacije. Šoštanjsko gospodarstvo - brez TEŠ – pa: »Če se odpravljamo v pokoj – kaj nas briga. Če nas skrbi za vnuke, bi nas pa moralo, in to močno,« je rekla, ko je nizala številke. Predlaga, da se Šoštanj »odlepi« od bloka 6 in se začne pogovarjati še o čem drugem. »Pogovarjaj-

mo se o tem, kako bi sem pritegnili dve hitro rastoči družbi. Kaj lahko naredimo za to, da ju pritegnemo?« S svojimi razmišljanji je izzivala in z njimi bi se pravzaprav lahko debata nadaljevala, a je prišla na vrsto bolj proti koncu. Se je pa njeno razmišljanje nakazovalo že prej, v besedah drugih povabljenih. Na Center za socialno delo Velenje so Šoštanjčani od preko 7.000 vlog za 13 socialnovarstvenih pravic prispevali kar 3.000 vlog, kot je povedala direktorica mag. Zlatka Srdoč Majer. »Skupaj z Občino Šoštanj, s katero dobro sodelujemo, pa ustanavljamo letos odbor za pomoč občankam in občanom.« Da sta v občini Šoštanj trenutno 502 osebi brez zaposlitve (evidenca brezposelnih), je povedal direktor Zavoda za zaposlovanje Robert Rajšer, od tega 261 žensk. »Brezposelnost je 12-odstotna, kar je pod poprečjem regije in pod poprečjem Slovenije.« Branko Meh, predsednik obrtno-podjetniške zbornice,

je znova poudaril, da so tukajšnji obrtniki videli svojo razvojno možnost v času krize tudi v gradnji bloka 6, a se vse bolj kaže, da so upali zaman. Okrogle mize se je na povabilo Socialnih demokratov kot gost udeležil tudi župan Šoštanja Darko Menih (SDS), ki je poudaril, da so v Občini odprti za vsak dober predlog, da pa je danes situacija taka, da ne omogoča drugega, kot da proračunska sredstva usmerjajo zgolj v nujne projekte. »Položaj je težak. Vedeti morate, da je Šoštanj

Udeleženci okrogle mize so bolj govorili, kje je Šoštanj, kot kam gre Šoštanj.

Poslanec Srečko Meh: »Ustvariti moramo podjetja, ki bodo nosilci prihodnjega razvoja.«

v zadnjih letih izgubil kar nekaj pomembnih gospodarskih družb, Gorenjevo Notranjo opremo, Patrijo, Vegrad ... To je težava, ki se v stiskah ljudi odraža tudi pri nas na občini.« Dodal je, da so s propadom teh podjetij delovna mesta izgubljali tudi obrtniki. Nekateri od njih pa so se preselili v druge občine, ki niso tako omejene s prostorom, kot je Šoštanj, in kjer so tudi denacionalizacijski postopki končani. Okrogle mize se je udeležil tudi poslanec SD Srečko Meh. Ta je potrdil, da je bistveno vprašanje ne samo za Šoštanj, ampak za celo Ša-

Dr. Cvetka Tinauer: »V Šoštanju je 105 gospodarskih družb s 1.195 zaposlenimi, kar predstavlja desetino gospodarskih družb v SAŠA regiji. V njih je zaposlenih 7,2 odstotka vseh zaposlenih v regiji. Dajmo zdaj stran TEŠ in 600 zaposlenih. Kaj dobimo? Povsem drugo sliko.« Darko Menih: »Alstom ne želi, da bi imela Občina nadzor nad nastanitvami delavcev. V Šoštanju imamo zanje 700 sob, Ljubljančani pa te delavce naseljujejo po drugih krajih.« Srečko Meh: »V aprilu je na dnevnem redu državnega zbora poroštvo za blok 6. Prepričan sem, da ga bomo potrdili.« Mag. Vilma Fece: »Razmisliti je treba, če ne bi vsaj v času gradnje bloka 6 podaljšali brezplačnega lokalca iz Velenja v Šoštanj in nazaj. Gneča na parkiriščih in cesti bi bila manjša.«

leško dolino, kaj in kako po bloku 6. »Najti moramo pot, da v dolini ustvarimo podjetja, ki bodo nosilci prihodnjega razvoja.« n

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

12. aprila 2012

Za vsako selitev nadomestna delovna mesta! Žan Zeba: »Strah zaposlenih pred izgubo zaposlitev v Gorenju je velik.«

Lidija Jerkič o govoricah, da bo Gorenje sedež preselilo na Dunaj: »O tem sem se pozanimala. Odgovor je bil, da so odprte vse možnosti. Mene to skrbi manj kot to, da Gorenje ni edino, ki razmišlja o selitvi sedeža drugam. Težava je v klimi, ki ob-

Milena Krstič - Planinc

Velenje, 4. aprila – Predvidena selitev dela proizvodnje na lokacije, kjer je delovna sila cenejša, že nekaj časa povzroča negotovost in strah pred izgubo zaposlitev v Gorenju v Velenju. V Gorenju načrtujejo optimizacijo proizvodnje dejavnosti, kar bi lahko pomenilo selitev v tujino, zaradi česar se zaposleni bojijo za svoje službe. Bojazen med zaposlenimi se je še povečala po odprtju tovarne v Zaječarju, kjer naj bi - kot so poročali nekateri srbski mediji - tamkajšnji minister za gospodarstvo napovedal, da bo Gorenje pri njih še odpiralo nova delovna mesta, in dodal, da je ponosen, ker bo Gorenjev obrat hladilnih aparatov pri njih edini tovrstni center v Evropi. »Strah delavcev Gorenja pred izgubo delovnih mest zaradi predvidenih selitev proizvodnje je velik, zato bo sindikat naredil vse, da bo zaščitil njihove interese,« je v sre-

delovnih mest v slovenskem delu Gorenja in delovnih mest, ki so neposredno ali posredno povezana s proizvodnjo v slovenskem delu Gorenja,« je sklep, ki so ga podpisali predstavniki sindikata, sveta delavcev in predstavniki delavcev v nadzornem svetu, sprejela pa ga je

Ocene koliko, kam, kdo ..., niso znane. Predstavniki SKEI so stališča predstavili na novinarski konferenci.

do po problemski konferenci, ki je potekala v Gorenju, dejal Žan Zeba, predsednik Konference poslovnega sistema SKEI Gorenje. »Naša naloga je, da se borimo za vsako delovno mesto v Velenju in Sloveniji. Uprava zatrjuje, da nobena odločitev o selitvah še ni sprejeta, in obljublja, da bo poskrbela za vsakega delavca, ki bi bil

odveč, z drugo zaposlitvijo.« Čeprav o premikih in selitvah proizvodnje na druge lokacije ni znanega nič konkretnega, so se v SKEI odločili, da problemsko konferenco na to temo skličejo prej, preden bodo odločitve sprejete. V zvezi s temi je za zdaj dejstvo le, da Gorenje junija seli proizvodnjo iz Finske na Češko.

»Opozarjamo in pozivamo upravo in nadzorni svet, da je pri odločanju o optimiranju proizvodnih lokacij treba upoštevati, da je vsaka nadaljnja selitev proizvodnje iz Velenja sprejemljiva samo, če bodo hkrati zagotovljeni delo in programi, ki bodo enakovredno nadomestili izdelke, ki se selijo, in da to ne bo povzročalo nadaljnje izgube

Jerkičeva je postregla s podatki o stroških dela na delavca v državah, v katerih poteka proizvodnja Gorenja: Švedska 3.800 evrov, Finska 3.232, Slovenija 1.414, Češka 936, Srbija 500 evrov.

staja za gospodarske subjekte v Sloveniji.« Žan Zeba o podpori države za ohranitev delovnim mest: »Ni pravično, da daje država subvencije za delovna mesta Revozu ali BSH Hišnim aparatom, Gorenje pa jih, ker je domače podjetje, ne more dobiti.«

tudi uprava. Ob tem Zeba poudarja, da je Gorenje v zadnjih petih letih zmanjšalo število zaposlenih za 2.000, kar je približno tretjina. Zaposleni zdaj pričakujejo, da se to ustavi. »Gorenje je bilo naše, šlo je že skozi več kriz, zaposleni so se odpovedovali in ga reševali. Brez velenjskega dela Gorenja ne bi bilo ne Aska, ne Moravie, Stare Pazove, Valjeva ... Zato pričakujemo, da moramo, če selitve že bodo, dobiti nadomestne programe in nikakor izgube delovnih mest.« Lidija Jerkič, predsednica SKEI Slovenije, je ocenila, da je pozitivno to, da se je uprava zavezala, da bo vsa ravnanja vodila skupaj s sindikati v socialnem dialogu. n

Trdno na drugem mestu Skrbi jih izpad proizvodnje Prejšnji teden v proizvodnjo vključili tretji odkop

Zavarovalnica Adriatic Slovenica lani obračunala za več kot 265 milijonov evrov premij in izplačala za dobrih 182 milijonov evrov škod – 20 let celjske poslovne enote zaznamovali s tednom odprtih vrat – Novosti v ponudbi Tatjana Podgoršek

Celje, 4. aprila – Zavarovalnica Adriatic Slovenica je druga največja slovenska zavarovalnica, ki vztrajno povečuje svoj tržni delež na domačem trgu. Lani je ta znašal 12,68 odstotka. Na novinarski konferenci je predsednik uprave zavarovalnice Gabrijel Škof med drugim povedal, da predstavljajo najobsežnejši delež premije premoženjska zavarovanja, sledijo jim zdravstvena in življenjska. Lani so obračunali za 265,6 milijona evrov premije in izplačali za 182,3 milijona evrov škod. V zavarovalnici je zaposlenih 998 delavcev. Tako kot krovna družba, raste po številu zavarovancev, zaposlenih in po širitvi prodajnih mest tudi njena poslovna enota v Celju, ki letos praznuje 20-letnico delovanja. Po zagotovilih njenega direktorja Srečka Dobelška so lani zbrali za 26 milijonov evrov zavarovalniških premij in izplačali za 19 milijonov evrov škod. Celjska je ena od 12 poslovnih enot zavarovalnice Adriatic Slovenica, zaposluje pa več kot 80 delavcev. Jubilej bodo zaznamovali s tednom odprtih vrat, v dneh od 10. do 14. aprila pa se vrsti veliko dogodkov v znamenju

zdravstvene ter prometne preventive, dodali pa so jim še dobrodelno noto. Član uprave, Nizozemec Jacob Westerlaken, ki kljub kratkemu bivanju v Sloveniji govori že dokaj dobro slovensko, je dejal, da gradijo strategijo nadaljnjega razvoja zavarovalnice na treh stebrih: proaktivno, pošteno in strastno. V središče delovanja postavlja zavarovalnica svoje stranke. Zanje nenehno posodabljajo zavarovanja ter razvijajo nove storitve. Ena takih je možnost sklenitve zavarovanja Tujina AS preko mobilnega telefona. Zavarovalnica jo je ponudila kot prva v Sloveniji. Dobrodošla novost pri prijavi škod pa je nov interaktivni portal, ki zavarovancem omogoča med postopkom reševanja škodnega primera dvosmerno komunikacijo. Ob koncu novinarske konference so predstavniki zavarovalnice Olgi Bezenšek Lalič, direktorici Centra za socialno delo Celje, izročili ček v vrednosti 3.000 evrov za nakup novega avtomobila za prevoz otrok iz rejniških družin in kriznih centrov. Z dejanjem so podkrepili trditev, da je celjska poslovna enota zavarovalnice družbeno odgovorna v okolju, v katerem deluje. n

Dobrodelnost so dokazali tudi s podelitvijo čeka celjskemu centru za socialno delo.

Velenje, 6. aprila – Dnevna proizvodnja v Premogovniku se je konec marca in v začetku aprila gibala okoli 15.000 ton dnevno. Kot pravi predsednik uprave dr. Milan Medved, je to količina, ki zadostuje dnevnim potrebam Termoelektrarne Šoštanj, nekaj premoga pa lahko odložijo tudi na deponijo. Na njej ga je bilo prejšnji teden 79.600 ton. »Prvi trije meseci letošnjega leta za nas niso posebej spodbudni. Najprej je prišlo do požara v podzemnem delu muzeja. Tega smo zdaj dokončno obvladali in postopno že zračimo ostale dele jamskega dela muzeja. Močno pa nas ta čas bre-

Premogovnik in HTZ Velenje uspešna na zunanji presoji Velenje, 30. marca – Konec marca je v Premogovniku in njegovem hčerinskem podjetju HTZ potekala zunanja presoja sistemov vodenja. Presoja, ki jo izvaja Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ, je zajela vsa glavna področja v obeh podjetjih. Presojevalci so si ogledali tudi jamska delovišča. Zunanji presojevalci pooblaščene inštitucije SIQ so preverjali skladnost sistemov vodenja s standardi in smernicami, ki so si jih v podjetju predpisali. Vodja presojevalcev mag. Dušan Zorc je na zaključnem sestanku dejal: »V Premogovniku sisteme jemljete resno in jih pri svojem delu uporabljate kot orodje – tako vodstvo kot

Težave, ki so se pojavile v začetku leta, uspešnega delovanja premogovnika ne bodo zavrle. (Foto: mb)

meni tudi izpad proizvodnje v jami Pesje,« pravi dr. Medved, ki je prepričan, da bodo rudarji premagali te težave in do konca leta izpolnili proizvodni načrt. Prejšnji teden, v ponedeljek, je v jami Pesje začel delovati tretji od-

kop, kota – 65 A. V prvih dneh je imel še nekaj težav, »uglasiti« je bilo potrebno vso opremo, a je najbrž do danes že prešel na polno proizvodnjo. n mkp

V Premogovniku so izvedli redno presojo sistema vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2008 ter sistema varnosti in zdravja pri delu po standardu BS OHSAS 18001:2007, obnovitveno presojo sistema ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001:2004 ter prvo redno presojo sistema upravljanja z energijo po standardu ISO 50001, ki so ga v pridobili lani decembra in s tem postali prvi premogovnik ter ena od prvih energetskih družb na svetu s tem standardom. V podjetju HTZ so izvedli obnovitveno presojo sistema vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2008, sistema varnosti in zdravja pri delu po standardu BS OHSAS 18001:2007 in sistema ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001:2004 ter prvo redno presojo sistema upravljanja z energijo po standardu ISO 50001. tudi zaposleni – in to dosledno. Trije sistemi, ki jih imate vpeljane že nekaj let, so prav na zavidljivi ravni in tudi zadnjega, ki ste ga pridobili lani za učinkovito ravnanje z energijo, dobro vpeljujete v svoj sistem.« Predsednik uprave dr. Milan Medved pa: »Z uspešno zaključeno zunanjo presojo znova dokazujemo, da je Premogovnik dobro organizirano podjetje, ki ima ustrezno urejeno poslovanje, trajnostno naravnan odnos do oko-

lja, v katerem veliko pozornosti posvečamo zdravju in varstvu pri delu ter učinkovitemu ravnanju z energijo. Izredno sem zadovoljen, da je tudi v HTZ, kjer smo sistem zunanje presoje vzpostavili šele konec leta 2009, letos že presojali po vseh štirih standardih. To je za vse nas poseben dosežek. V obeh družbah smo namreč aktivni v številnih skupnih projektih, ki jih brez dobrega sodelovanja strokovnjakov ne bi mogli izpeljati.« n

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO, IZOBRAŽEVANJE

12. aprila 2012

Največ dela za zidarje in strugarje V petih od šestih uradov za delo Območne službe zavoda za zaposlovanje Velenje se je februarja brezposelnost zmanjšala bolj v državi, ne pa tudi v ožjem delu občine Velenje – Od tod bodo brezposelne spodbujali k mobilnosti Milena Krstič – Planinc

Velenje, 29. marca – Na območju pristojnoti Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Velenje, v katero sodijo upravne enote Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Mozirje in Velenje, se je v letošnjem februarju glede na januar brezposelnost zmanjšala bolj kot na ravni države, zaposlilo pa se je 32 odstotkov več brezposelnih. Po podatkih, ki sta jih javnosti v četrtek predstavila direktor Robert Rajšter in pomočnica direktorja Sabina Tomlje, je bilo konec februarja registriranih 8.094 oseb, kar predstavlja 7 odstotkov brezposelnih v Sloveniji. Brezposelnost se je v primerjavi z januarjem 2011 zmanjšala za 3 odstotke, v primerjavi s februarjem 2011 pa za 8 odstotkov.

no presežnih delavcev in stečajnikov, starih 50 let in več, starih do 26 let, iskalcev prve zaposlitve in žensk, povečali pa so se deleži invalidov in dolgotrajno brezposelnih oseb.

Javno povabilo delodajalcem

Trenutno je odprto novo javno povabilo delodajalcem za usposabljanje brezposelnih na delovnem mestu. V Sloveniji je predvidena vključitev več kot 5.500 brezposelnih. V usposabljanje na delovnem mestu pri delodajalcih se lahko vključijo brezposelni, ki so najmanj tri mesece prijavljeni pri zavodu, hkrati

Potrebe in zaposlitve

Delodajalci so letos največ povpraševali po zidarjih (95 potreb), strugarjih (72), voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev (68), sledijo potrebe po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih in elektroinštalaterjih. Največ se je zaposlilo voznikov (52), strugarjev (45) in zidarjev (44).

Brezposelnost v Velenju skrbi! Napovedi nehvaležne

Robert Rajšter: »Delodajalci zelo previdno napovedujejo zaposlovanje.«

pa so iskalci prve zaposlitve, so izgubili zaposlitev zaradi stečaja oziroma iz poslovnih razlogov.

Previdni pri napovedih

Kot so povedali na novinarski konferenci, kažejo delodajalci na območju pv pristojnosti Območne službe Velenje precejšnjo mero

Sabina Tomlje: »Karierno središče je dobro obiskano.«

previdnosti pri napovedih zaposlovanja za letos. »Menimo, da bo zaposlovanje na Koroškem v precejšnji meri odvisno od izvoznih naročil v kovinskopredelovalni industriji, proizvodnji avtomobilskih delov in od zaposlovanja v sosednji Avstriji. V Savinjsko-šaleškem delu pa bo zaposlovanje odvisno od poslovanja velikih podjetij, pa tudi od njihovih odločitev v zvezi s povečevanjem ali zmanjševanjem proizvodnje na matičnih lokacijah,« ocenjuje Rajšter.

Karierno središče se je prijelo

Spremenila se je struktura

Lani oktobra so v Območni službi poskusno odprli dve Karierni središči, eno v Velenju in eno v Slovenj Gradcu, letošnjega januarja pa še v preostalih štirih uradih za delo. »Namenjena so brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, ki lahko individualno, na lastno pobudo, brez naročanja, glede na potrebe in dogovor, sprejet v zaposlitvenem načrtu, kadarkoli v času uradnih ur dobijo informacije in pomoč pri iskanju zaposlitve,« pravi Tomljetova. Namenjena pa so tudi delodajalcem, ki se lahko neposredno po-

V januarju in februarju se je iz evidence brezposelnih odjavilo 1.226 oseb, od tega se je 852 oseb zaposlilo. »Februarja je bilo prijavljenih 24 odstotkov manj prostih delovnih mest kot januarja in 14 odstotkov manj kot februarja 2011. Vseeno pa upamo, da bo povpraševanje delodajalcev v spomladanskim mesecih oživelo,« pravi Rajšter. Spremenila pa se je struktura brezposelnih glede na december 2011. Zmanjšali so se deleži traj-

Med vsemi občinami v pristojnosti Območne služba Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje Velenje je na tretjem mestu po številu brezposelnih mestna občina Velenje, njeno ožje območje, s kar 15,5-odstotno relativno brezposelnostjo. Pred njo sta samo še Podvelka in Ribnica na Pohorju z nekaj več kot 16-odstotno relativno brezposelnostjo. V Velenju je brezposelnost na taki ravni vztrajala celo lansko leto, kljub temu da se je brezposelnost v drugih občinah regije zmanjševala. To skrbi zlasti zato, ker bo tudi prihodnje zaposlovanje odvisno od poslovanja velikih podjetij, pa tudi od njihovih odločitev v zvezi s povečevanjem ali zmanjševanjem proizvodnje na matičnih lokacijah. Znano je, denimo, da Skupina Gorenje skladno s strateškim načrtom 2012-2015 nadaljuje optimiranje proizvodnih lokacij oziroma selitev z dražjih na cenejše. Prav to je bila tudi tema včerajšnje predstavitve Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI), ki so predstavili svoje poglede na problematiko tako imenovane »delokalizacije«, selitve proizvodnje v Gorenju »Brezposelnim bomo pomagali poiskati tudi priložnosti zaposlovanja v sosednjih regijah, predvsem na Koroškem, ki se zaradi zaposlovanja čez mejo že sooča s pomanjkanjem delavcev za posamezna poklicna področja, s spodbujanem brezposelnih v mobilnost. Novo zaposlovanje pri delodajalcih pa bomo pospeševali tudi z vključevanjem brezposelnih v različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja,« obljubljajo na uradu za delo v Velenju. V manjši meri je priložnost za tukajšnje brezposelne tudi blok 6. V Območni službi ocenjujejo, da bi se v času gradnje lahko pojavilo 200 do 300 delovnih mest, a ni rečeno, da ravno tukaj. Lahko tudi kje druge v Sloveniji, v podjetjih, ki bodo sodelovala. »Mi se ne glede na to lahko priključimo in naše brezposelne napotimo tja.«

vežejo z brezposelnimi in iskalci zaposlitve, predstavijo svoje podjetje in zahteve prostih delovnih mest. Kot kažejo izkušnje, so se karierna središča zelo dobro prijela. Posebna vrednost je v tem, da z njimi zavod vzpostavlja nov način dela, ki pomeni takojšnjo usmeritev nepo-

sredno zaposljivih iskalcev zaposlitve k aktivnemu iskanju zaposlitve ter dejavnejše sodelovanje z delodajalci, kar bo prispevalo k še večjemu zaposlovanju. n

Mladi raziskovalci želijo več kot njihovi vrstniki V 29. gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline manj nalog – Med avtorji najmlajša raziskovalka doslej in raziskovalka s posebnimi potrebami – Priložnost za lepšo prihodnost Tatjana Podgoršek

Danes (v četrtek) ob 17.30 bo v veliki dvorani velenjske glasbene šole svečanost, na kateri bodo podelili priznanja in nagrade avtorjem raziskovalnih nalog, izdelanih v 29. gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline ter njihovim mentorjem. Predsedniku programskega sveta gibanja mag. Marjanu Penšku smo ob tej priložnosti zastavili nekaj vprašanj, nanje pa je takole odgovoril: Katere so bile posebnosti letošnjega gibanja? »V letošnjem so mladi izdelali manj raziskovalnih nalog kot v lanskem. Lani jih je bilo 50, letos 42. Razloge pripisujemo precej bolj natrpanemu urniku za mlade raziskovalce in njihove mentorje. Avtorji so raziskovalne naloge že javno predstavili. Približno 40 odstotkov vseh oddanih nalog bo prejelo zlato, srebrno in bronasto priznanje, na državno srečanje pa se jih je

uvrstila približno polovica, kar je manj kot predhodno leto.« Mar to pomeni, da so naloge manj kakovostne? »Manj nalog bi lahko pomenilo večjo kakovost, a ni povsem tako. Naloge osnovnošolcev so kakovostnejše v primerjavi s srednješolskimi. Spodbudno je, da pri slednjih beležimo več nalog s tehničnega področja, a žal njihova kakovost ni takšna kot prejšnja leta. Je pa potrebno povedati, da te naloge sledijo razvoju tehnike, pri družboslovnih nalogah pa so v ospredju predvsem vsebine, ki so v tem trenutku najbolj aktualne za mlade.« Med avtorji nalog, ki so jih izdelali srednješolci, je zelo malo dijakov gimnazije, veliko več pa iz Elektro in računalniške šole velenjskega šolskega centra. »To ni samo letos. Že nekaj let opažamo upad nalog gimnazijcev na eni in porast števila mladih raziskovalcev Elektro in računalniške šole na drugi strani. Pozna se, kje spodbujajo gibanje vodstva šol ter profesorji oziroma mentorji.« Posebnost letošnjega gibanja sta najmlajša raziskovalka doslej ter učenka s posebnimi potrebami. »Gibanje je odprto za vse. Vsi imajo priložnost pokazati svoje znanje in sposobnosti. Mi smo veseli, če sta med mladimi raziskovalci najmlajša avtorica doslej in gluhonema devetošolka iz Šoštanja. Posebnost je tudi ta, da imamo na eni strani mlade raziskovalce, ki s pomočjo mentorjev izdelujejo raziskovalno nalogo, na drugi strani

pa so programski svet gibanja, ocenjevalna komisija in recenzenti, ki naloge ocenjujejo. Vedno obstajajo določena nasprotja, predlogi. Če tega ne bi bilo, se tudi gibanje ne bi razvijalo naprej. Kljub temu pa ne

Mag. Marjan Penšek: »Gibanje je priložnost za podjetja, za nabor njihovih kadrov. »

smemo pozabiti glavnega namena gibanja – spodbujati mlade k raziskovalnemu delu, da ti v svojem prostem času razvijajo svoje sposobnosti in se s tem bolje pripravljajo na svojo prihodnost kot pa njihovi vrstniki. Pomemben je tudi princip raziskovalnega dela. Ta je znan in naša naloga je, da mlade naučimo teh principov.«

Letošnje gibanje je že 29. po vrsti. V njem sodelujejo bolj ali manj eni in isti mentorji. Kakšen bi bil vaš napotek zanje in mlade raziskovalce? »Mladi raziskovalci so novi, drugačni, mentorji pa včasih pozabljajo, da nimajo znanj, ki bi jih za to morali imeti. Naslov naloge mora biti izbran premišljeno, mora odražati njeno vsebino. Prav tako premišljene morajo biti hipoteze. Naloga mora biti izdelana tako, da hipoteze potrdi ali ovrže na pravilen način. V času interneta je zelo enostavno pridobiti nekatere podatke iz spletnih virov, ki pa niso vedno verodostojni. Pri tem je potrebno biti pazljiv. Pri družboslovnih nalogah je anketa pogostokrat uporabljena kot metoda, a je lahko nevarna. Poudaril bi še pomembnost pravilne rabe slovenskega jezika. To, kako se mladi raziskovalci izražajo, precej vpliva na kakovost naloge. Zelo pomembno je citiranje virov. Ta priporočila ponavljamo mladim raziskovalcem in mentorjem, vendar jih nekateri enostavno spregledajo.« Ima gibanje še vedno podporo v okolju? »Kljub krizi so njegove ustanoviteljice – občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter tudi nekatere druge lokalne skupnosti iz Savinjske doline - prispevale finančna sredstva zanj. Prav tako podjetja. Se pa pozna, da je veliko slednjih v krizi.« Prihodnje šolsko leto bo jubilejno, 30. gibanje. »Želimo si vsaj takšno število oddanih raziskovalnih nalog, višjo kakovost slednjih ter upoštevanje prej omenjenih priporočil.

Predvsem pa si želimo, da mladi vidijo v tem pomen raziskovanega dela, zaznajo, da je to njihova priložnost za boljšo prihodnost. Glede na to, da so mladi raziskovalci tisti, ki nekako želijo več kot njihovi vrstniki, so taki kadri zelo pomembni za podjetja, za družbeno okolje, v katerem delujejo. Podjetja so to prepoznala, vsako leto dobijo podatke o mladih raziskovalcih. To je njihova priložnost za nabor novih kadrov.« n

V 29. gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline so mladi izdelali 42 nalog, od tega 25 osnovnošolci in 17 srednješolci. Pod osnovnošolske naloge se je podpisalo 35 avtorjev, ki jim je pri delu pomagalo 31 mentorjev. Pri srednješolskih nalogah pa je 35 mladim raziskovalcem pomagalo 19 mentorjev. Največ, kar 17 nalog, so izdelali dijaki Elektro in računalniške šole, po 1 nalogo so prispevali mladi iz gimnazije in Rudarske šole, 2 nalogi pa sta iz Šole za storitvene dejavnosti ŠCV. Naloge je strokovno ocenilo 31 recenzentov. Glede na področja je 17 nalog družboslovnih, prav toliko s področja tehnike ter aplikativnih inovacijskih predlogov in projektov, 8 nalog pa je naravoslovnih.

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN NA TUJEM

12. aprila 2012

Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 4. aprila

Predvideni varčevalni ukrepi vse bolj jezijo ljudi in sindikate. Vseh sedem sindikatov Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije je napovedalo sodelovanje v stavki proti varčevalnim ukrepom vlade. Predsednik SD Borut Pahor je vlado tudi opozoril, naj varčevalnih ukrepov ne pošlje v obravnavo v DZ, če jih prej ne bo uskladila s socialnimi partnerji. V SD so še potrdili, da se bodo za predsednika stranke na bližnjem kongresu potegovali trije kandidati: Borut Pahor, Patrick Vlačič in Igor Lukšič. Za našega zadnjega gradbenega velikana Primorje zaenkrat ni prave rešitve. Severnoprimorski župani so sicer znova pozvali vlado, naj vendar ukrepa v korist tega podjetja, pozvali so tudi banke upnice.

Petek, 6. aprila

Začeli so se praznični dnevi ob veliki noči. Papež Benedikt XVI. je na velik petek v rimskem Koloseju vodil križev pot. Slovesnosti so bile tudi v Jeruzalemu v baziliki Božjega groba, ki v skladu s prepričanjem stoji na mestu, kjer so križali in pokopali Jezusa Kristusa. Na komunistični Kubi je bil tokratni veliki petek prvič praznik.

V Sarajevu so se spomnili začetka obleganja mesta.

Več časnikov je objavilo pesem nemškega pisatelja Günterja Grassa, v kateri Izraelu očita, da s politiko do Irana in svojo nekontrolirano atomsko oborožitvijo ogroža svetovni mir. Izrael je Grassa označil za persono non grata in mu prepovedal vstop na njihovo ozemlje.

Ob 20. obletnici začetka obleganja Sarajeva so v središču mesta v spomin na 11.541 smrtnih žrtev tega skoraj štiriletnega obleganja na glavni Ulici maršala Tita postavili prav toliko praznih rdečih stolov. Toda nasilja po svetu je še vedno veliko. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je v petek zvečer v New Yorku ostro obsodil najnovejši razmah nasilja v Siriji. Uporniški Tuaregi v Maliju pa so na severu države razglasili neodvisnost. Svetovna javnost je zadržana. Na severu Pakistana je plaz v noči na soboto zasul vojašnico pakistanske vojske, pri tem pa je pod plazom ostalo ujetih najmanj 117 pakistanskih vojakov

Četrtek, 5. aprila

Sobota, 7. aprila

Pisatelj Günter Grass je razjezil Izrael.

Vlada je kljub pripombam opozicije in sindikatov sprejela in v državni zbor poslala (neusklajen s socialnimi partnerji) predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2012, s katerim naj bi omogočili znižanje proračunskega primanjkljaja na nekaj nad milijardo evrov oziroma na tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). To je skoraj 460 milijonov evrov manj kot lani. Večina sindikatov javnega sektorja se je zato odločila za skupno stavko. Ta bo 18. aprila. Obstaja sicer še kanček upanja, da do nje ne bo prišlo, saj usklajevanja še tečejo. So pa socialni partnerji vladne predloge ukrepov za povečanje proračunskih prihodkov na seji Ekonomsko-socialnega sveta večinoma označili za primerne in nujne. Menijo le, da je največja škoda, da takšni (ali podobni) ukrepi niso zaživeli že prej. Del poslancev načrtuje ukinitev državnega sveta.

Poslanci SDS, Liste Virant, NSi in DeSUS so se dogovorili, da bodo v prihodnjih tednih v parlamentarno proceduro vložile predlog spremembe ustave za ukinitev državnega sveta. Zavod RS za zaposlovanje je objavil, da je bilo marca prijavljenih 110.859 brezposelnih oseb, kar je 3,6 odstotka manj kot februarja. Državni statistični urad pa je objavil, da je v Sloveniji stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili leta 2011 znašala 8,2 odstotka, leta 2010 pa 7,3 odstotka. Ustanovitelj in predsednik Severne lige Umberto Bossi je odstopil po izbruhu korupcijske afere, v katero naj bi bili poleg njega vpleteni tudi člani njegove družine in več visokih predstavnikov stranke.

Na veliko soboto so se kristjani spominjali Jezusa v Božjem grobu, potekale so še zadnje priprave vernikov na veliko noč. Verniki so pripravili velikonočne jedi, med katerimi so poleg pirhov značilni tudi šunka, hren in potica. Z velikonočnimi vigilijami se je zvečer že začelo praznovanje največjega krščanskega praznika.

Predsednik Danilo Türk meni, da morajo biti predlagani varčevalni ukrepi pravičneje razporejeni.

Predsednik republike Danilo Türk je za Primorski dnevnik ocenil, da predlagani varčevalni ukrepi nalagajo preveliko breme socialno najšibkejšim in da je treba najti pravičnejšo razporeditev bremen. Tako meni, da je pri varčevalnih ukrepih treba najti konsenz, saj tako velikih nalog brez podpore sindikatov in opozicije ni mogoče uresničiti. Glavni dobavitelj opreme za šesti blok šoštanjske termoelektrarne Alstom naj bi poleg več kot 400 milijonov evrov visokega računa za izdelavo opreme Termoelektrarni Šoštanj izstavil še račun za montažna dela, ki po neuradnih informacijah znaša 200 milijonov evrov. V Elektrarni so te namige zavrnili.

Papež je pozval k strpnosti in miru v svetu.

in svetu. V nagovoru pred blagoslovom je Benedikt XVI. pozval k večji verski strpnosti ter k miru na kriznih žariščih, zlasti v Siriji. Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres pa je v nagovoru pri velikonočni maši povedal, da sta na svetu krivica in laž pogosto bolj uspešni kot resnica in poštenje. Romi po vsem svetu so praznovali svoj dan, ki je bil izbran na prvem svetovnem kongresu Romov leta 1971 v Londonu. Tudi pripadniki romske skupnosti v Sloveniji so ga zaznamovali s številnimi prireditvami, s katerimi želijo spomniti na ohranjanje svoje kulture in jezika. V Sloveniji živi nekaj manj kot 10.000 Romov, največ v Prekmurju, na Dolenjskem in v Beli Krajini. Prvič so se resneje organizirali leta 1995, ko so ustanovili Zvezo romskih društev. Ta se je leta 2000 preimenovala v Zvezo Romov Slovenije. Romi so v Sloveniji tradicionalno nastanjeni v 20 občinah. Bruto domači proizvod (BDP) v območju evra se bo letos skrčil za 0,5 odstotka, napovedujejo analitiki avstrijske banke Raiffeisen Bank International. Najnižjo točko krčenja gospodarske dejavnosti v območju skupne valute naj bi že dosegli, prihodnje leto pa v banki pričakujejo 1,1-odstotno gospodarsko rast. Ob tem opozarjajo, da so razlike med tako imenovanimi osrednjimi članicami območja evra, zbranimi okoli Nemčije, in perifernimi evrskimi državami še vedno velike. Predvsem članice na južnem obrobju (Španija, Italija, Portugalska in Grčija) bodo letos beležile precej večje upade gospodarske dejavnosti. Največji trgovci so v času pred velikonočnimi prazniki prodali več milijonov jajc, občutno večjo prodajo pa beležijo tudi pri drugih velikonočnih živilih. Sicer pa Slovenec v povprečju porabi za prehrano 10 kilogramov jajc letno. Po porabi na prebivalca Slovenija kljub povečanju v zadnjih letih še vedno precej zaostaja za povprečjem EU, kjer je ta številka okoli 13 kilogramov.

Ponedeljek, 9. aprila

Sneg je po Sloveniji padal do nižin, a se ni obdržal. Vlada in sindikati javnega sektorja bodo ta teden znova skušali zbližati stališča glede ostrih rezov v plače in druge prejemke javnih uslužbencev. Med vladnimi varčevalnimi ukrepi je množica zelo nepremišljenih, ki lahko povzročijo dolgoročno pomembno škodo in zmanjšajo kapaciteto države za iskanje kakovostnejšega izhoda iz krize, so prepričani v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz). Mednje po njihovem mnenju sodi predlog združevanja javnih zavodov v šolstvu.

Nedelja, 8. aprila

Papež Benedikt XVI. je na Trgu svetega Petra daroval slovesno velikonočno mašo, ki se je je udeležilo na desettisoče vernikov z vsega sveta. Po maši je papež z balkona bazilike v 65 jezikih, tudi v slovenščini, voščil vernikom in nato izrekel še svoj velikonočni blagoslov mestu

Američani spet razkazujejo mišice.

Naraščajo napetosti na meji med Sirijo in Turčijo. Sirske vladne sile so streljale na begunsko taborišče na turški strani meje, pri čemer je bilo ranjenih več ljudi. Tudi Američani vse bolj povečujejo svojo prisotnost v Perzijskem zalivu. Ameriška mornarica je sporočila, da je v Perzijski zaliv napotila še eno letalonosilko. ZDA imajo zdaj na območju poleg letalonosilke Abraham Lincoln še letalonosilko na jedrski pogon Enterprise. Medtem se menda na nov jedrski poskus pripravljajo v Severni Koreji. V Franciji se je uradno začela kampanja pred prvim krogom predsedniških volitev 22. aprila. Zadnje raziskave javnega mnenja za prvi krog napovedujejo zmago sedanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja.

Torek, 10. aprila

Sindikati javnega sektorja so zavrnili zadnji vladni predlog 13-odstotnega znižanja plač in dali dva protipredloga. Poleg odprave nesorazmerij predlagajo triodstotno znižanje oziroma zamrznitev plač. Člani ustavne komisije so potrdili sklep, da naj se na načelni ravni v ustavo vnese fiskalno pravilo o uravnoteženih javnih financah, ki naj omeji dolgoročno zadolženost države. Poslanci so o tem odločali včeraj na izredni seji.

Gibanje 150 počasi izgublja zagon.

Gibanje 150 očitno počasi izgublja zagon. Pripadniki gibanja so se odločili, da zaradi incidentov, do katerih je prihajalo, pospravijo približno 10 preostalih šotorov s ploščadi pred Ljubljansko borzo. Prebivalci Southamptona so se spomnili žrtev znamenite ladje Titanik, ki se je na današnji dan pred sto leti iz tega angleškega pristanišča odpravila na pot proti New Yorku. Iz Southamptona je bila več kot tretjina od okoli 1500 potnikov, ki so umrli v ledeno mrzlem morju. Avstrijski sindikat gradbeništva in lesarstva je pozval avstrijska javna in zasebna podjetja, naj pri razpisih za gradbena dela dajejo prednost avstrijskim podjetjem pred tujimi.

Sprehod skozi spomine Tjaša Zajc

Kdo bo pospravil posodo po kosilu? Jasno je, kdo je ne bo. Kdo bo danes peljal psa na sprehod? Vem, kdo ga ne bo nikoli več. Preučujem album fotografij. Ob strani je strgan. Nič čudnega, ko pa je star že več kot 25 let. Gledam fotografije nekega začetka življenja. Gledam vesela obraza očeta in matere. Dve svečki na torti. Dva meseca. Tri svečke. Trije meseci. Mala družinica. Gledam drug album. Otrok iz prejšnjega je star že dve leti. Naenkrat je zraven njega še eden, ravno rojen. Koliko dogodivščin in preizkušenj še čaka nasmejanega očeta in mater z milim pogledom, polnim naklonjenosti in brezpogojne ljubezni. *** Pred meseci sva z mamo v Cankarjevem domu poslušali kantavtorja Boštjana Narata in najbolj se mi je v spomin vtisnil citat »Konec sveta vedno pride nenapovedano«. Zdel se mi je tako preprost in tako resničen. Vsak dan se za veliko ljudi svet konča. Za tiste, ki ostanejo za njimi, se svet ustavi. Samo en telefonski klic je potreben, da naenkrat vse obveznosti izgubijo svoj smisel. Za začetnim šokom pride občutek nemoči in krivičnosti. Jeze o nepravičnosti sveta. Poskus razumevanja. Sprejemanje in žalovanje. Vsak dan zaradi vojnih strelov ugasne kakšno nedolžno življenje. Vsak dan kakšno iz naravnih razlogov. Se vsi počutijo enako, ko jih zapusti ljubljena oseba? Kakšna je razlika, če nekdo nepričakovano umre naravne smrti, nekdo drug zaradi dolgotrajne bolezni ali nekdo tretji zaradi nasilja oziroma vojne? Rezultat je enak. Nekoga ni več. Za njim ostanejo bližnji, ki jih je delček manj. Ni besed, ki bi potolažile. Ni kilometrov, ki bi jih lahko pretekel, da ubežiš temu, kar se je zgodilo. Ni dotika, objema, ki bi bil enak tistemu, ki ga nikoli več ne boš doživel. „Starši nam dajo življenje, dajo nam pa tudi smrt,“ je sestri dejal eden od kolegov. Ste kdaj na smrt gledali tako? Kot na nekaj, kar je vključeno v ceno. Smrt. Pravljice jo navadno prikazujejo kot hudobno, zlobno staro ženico ali duha in nič čudnega zato ni, da imajo ljudje, tudi ko odrastejo, do nje boječ odnos. Je beseda, ki te oblije kot hladen pot ob neprijetnih novicah. Še vedno je tabu tema. Najbrž je ne moremo neobremenjeno sprejemati, ker vemo, da prinese praznino. Izgubljenost. Bolečino. Obdobje žalosti. *** Ni zanimivo, ob kakšnih priložnostih človek brska po albumih? Po spominih preteklosti, ki naenkrat na obraz ne rišejo nasmeha, temveč solze. Niso le fotografije tiste, ki prikličejo spomine. Na vsakem koraku ostajajo ... Pesmi. Kotički mesta. Številka mobitela v telefonu, ki jo bo slej ko prej treba izbrisati. *** Konec sveta vedno pride nenapovedano. Vedno prehitro. A tisti, ki ostanejo, morajo gledati naprej. Kljub izgubi nam smrt nekoga, če le imamo to srečo, pove, da nismo sami. Da so okoli nas ljudje, na katere se lahko obrnemo. Kljub solzam, ki jim je nekaj časa nujno pustiti, da padajo po licih, prihajajo novi dnevi. Nove fotografije. Novi albumi in novi začetki ... n

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, stran 7

IZOBRAŽEVANJE

12. aprila 2012

Vse šole beležijo večji vpis

Športniki v programu trgovec

Na Šolskem centru Velenje manj zanimanja za okoljevarstvenega tehnika, za inštalaterja strojnih instalacij, še kakšen kandidat za umetniško gimnazijo – Rok za prenos prijav je 16. april Tatjana Podgoršek

Pred tednom dni je ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport na svojih spletnih straneh objavilo stanje prijav v slovenskih srednjih šolah. Na Šolskem centru Velenje (ŠCV) so za šolsko leto 2012/2013 razpisali 555 prostih mest v 21 srednješolskih izobraževalnih programih, prejeli pa so 407 prijav. Pričakujejo še kakšno, saj so skoraj v vseh programih še prosta mesta, rok za prenos prijav pa je do 16. aprila.

Na vseh šolah več kandidatov

»Z vpisom smo zelo zadovoljni, saj smo kljub manjšemu številu devetošolcev prejeli več prijav kot lani. Posebej smo veseli povečanega vpisa iz občin Šmartno ob Paki in Mislinja, kjer se je za nadaljevanje izobraževanja odločilo kar za 30 odstotkov več učencev v primerjavi z lanskim letom. Ob tem naj še

povem, da je zadnja leta veliko dijakov, ki so se vpisali drugam in se nato med šolskim letom prepisali k nam. Ugotovili so namreč, da so izobraževalni programi enaki tudi na tistih šolah, ki so pri promociji izpostavljale določene vsebine, kot je - na primer - evropski oddelek, ki ga že nekaj let ni več. Za prehod na šole centra so jih prepričale kakovostna oprema, bogat izbor obšolskih dejavnosti, projektno zasnovano delo, veliko medpredmetnih povezav, povezav s tujino in možnost opravljanja praktičnega dela v tujini. Pomemben dejavnik pa so tudi urejeni šolski prevozi,« je povedala Gabrijela Fidler, šolska svetovalna delavka. Na šolah ŠCV je po njenih besedah število prijav dokaj enakomerno razporejeno med programi, vse šole se lahko pohvalijo z večjim vpisom kot lani. Na Strojni šoli je zanimanje nekoliko večje za program strojnega tehnika, v katerem imajo razpisa-

no samo skupino, vendar bodo po zagotovilih ministrstva - lahko oblikovali oddelek, kar pomeni, da so v tem programu še prosta vpisna mesta. Zaradi manjšega števila prijav pa letos ne bodo izvajali programa inštalater strojnih instalacij. Dva kandidata, ki sta oddala prijavo za ta program, bodo povabili k vpisu v soroden program oblikovalec kovin. Tudi na Rudarski šoli je ponovno poraslo zanimanje za poklice v rudarstvu. Za 14 prostih mest za geotehnika so prejeli 17 prijav, vendar bodo vpisali vse kandidate, saj je ta program edini v Sloveniji. So pa zaznali manjši vpis v programu okoljevarstveni tehnik. Na Elektro in računalniški šoli je največ zanimanja za tehnika računalništva in elektrotehnika, veseli pa so tudi več prijav v triletnem programu elektrikar, kjer bodo sprejeli vse kandidate. Na Šoli za storitvene dejavnosti so z vpisom sicer zadovoljni, želeli

Gabrijela Fidler: »K odločitvi za nadaljnje izobraževanje na šolah Šolskega centra kandidate prepričajo kakovostni izobraževalni programi, vrhunska oprema, projektno zasnovano delo, nenazadnje tudi štipendije delodajalcev, ki ostajajo nepodeljene. »

Na Šoli za storitvene dejavnosti opažajo, da se v zadnjem času za vpis v program trgovec odloča vse več športnikov. Predvsem tisti, za katere je program športne gimnazije prezahteven in si želijo pridobiti osnovno poklicno izobrazbo, ostali čas pa nameniti športu. » Ker je takšnih dijakov vse več, smo se odločili, da bomo v prihodnje v oddelku programa trgovec dijakom v okviru statusa športnika omogočili več prilagoditev. Tudi urnik bomo naravnali tako, da bodo lahko pridobili zahtevana znanja programa in hkrati tudi trenirali. Zato sodelujemo s klubi in mentorji.«

pa bi si več prijav v obeh triletnih programih - trgovec in gastronom hotelir. Na gimnaziji je letos več zanimanja za splošni program gimnazije, v športnem oddelku imajo kandidatov za en poln oddelek, v umetniški gimnaziji pa so še prosta mesta. Na vprašanje, zakaj je potemtakem v objavi stanja prijav pri omenjenem programu zapisana 0, je Fidlerjeva odgovorila: »Številka 0 ne pomeni, da tega programa ne bomo izvajali. Prišlo je do napake zato, ker imamo en oddelek umetniške gimnazije, v katerem so dijaki obeh smeri, tako glasbene kot likovne. Število prostih mest pa računalniški program dopušča le pri eni smeri. Torej bomo vsekakor vpisali vse kandidate, ki so se prijavili, dobrodošli pa so vsi, ki morebiti še razmišljajo o prenosu prijave k nam.«

Prijave bodo enakovredne

Rok za prenos prijave je 16. april. Do tega datuma lahko osnovnošolci spremenijo svojo vpisno željo in prenesejo prijavo v drug program ali v enak program na drugo šolo. Prijave, ki jih bodo prejeli do 16. aprila, bodo povsem enakovredne prijavam, ki so jih prejeli do 23. marca. Po tem datumu prenos prijave ne bo več mogoč do zaključenih izbirnih postopkov v programih, kjer bo ministrstvo vpis omejilo. Stanje prijav po roku za prenos prijav bo pristojno ministrstvo objavilo na svojih spletnih straneh v petek, 20. aprila . n

Znanje da veljavo in pomen dejanjem Junaki so in bodo

Ljubljana – Velenje, 2. aprila – V ponedeljek so prostore slovenskega parlamenta napolnili mladi parlamentarci, ki so na nacionalnem otroškem parlamentu govorili o Junakih našega časa. Med mladimi parlamentarci iz vse Slovenije je bilo tudi 6 predstavnikov savinjske in šaleške regije, ki so se po besedah Tince Kovač iz medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, ki jih je spremljala, odlično odrezali. »Energija v dvorani je bila posebna, razprave o tem, kdo so junaki našega časa in zakaj, pa so bile izjemno dobre. Imamo zelo razmišljajočo generacijo osnovnošolcev, ki realno razmišljajo tako o sedanjosti, preteklosti kot prihodnosti. Njihovi junaki so zelo različni, pogosto jih najdejo v svojem okolju, med starši, športniki, umetniki, pa tudi »malimi« ljudmi. Ugotavljali so, da junaki so bili, so in bodo. Ponosna sem bila tudi na delovnega predsednika otroškega parlamenta; odlično ga je vodil osnovnošolec Klemen Petek iz Mozirja,« nam je povedala Kovačeva. Ob koncu so mladi izmed številnih ponujenih tem izbrali tudi temo otroškega parlamenta v letu 2013. Izbrali so odraščanje.

Na Višji strokovni šoli Šolskega centra Velenje podelili največ diplom doslej – Prakso višješolskega izobraževanja nadgraditi še z visoko strokovnim izobraževanjem Politehnike

n bš

430 mladih ve, da odpadek ni le odpadek Na letošnji podelitvi je bilo največ diplomantov doslej.

Tatjana Podgoršek

Velenje, 5. aprila - Na svečanosti v domu kulture v Velenju je Višja strokovna šola Šolskega centra Velenje (ŠCV) podelila diplome študentom, ki so končali izobraževanje v enem od njenih šestih programov. V koledarskem letu 2011 je študij na šoli končalo 148 diplomantov, kar je največ v vseh dosedanjih generacijah. Sicer pa so v 16 letih delovanja višje strokovne šole našteli že 1210 diplomantov. Srečko Zorman, ravnatelj šole, je na slovesnosti med drugim dejal, da so študenti z opravljenimi študijskimi obveznostmi dosegli pomemben cilj. Zaključeno obdobje pa jim prinaša nova pričakovanja in nove izzive. Na šoli so se jim trudili dati aktualna znanja, ki so dobra osnova za delo in nadaljnje izobraževanje. Po besedah podžupana Mestne občine Velenje dr. Franca Žerdina se na ŠCV zavedajo pomena kakovostnega izobraževalnega procesa in »... če kje, se na primeru ŠCV v

vsakdanji praksi najbolje dokazuje rek: »Znanje daje veljavo in pomen dejanjem.« V ponos mi je, da sem bil tudi sam pred več kot 40 leti dijak in kasneje nekaj let tudi učitelj na tej ugledni izobraževalni ustanovi.« Kot je še dejal, bodo morali prakso višješolskega izobraževanja nadgraditi še z visokošolskim strokovnim izobraževanjem, ki ga omogoča študij na Politehniki. Cilj snovalcev te je, da bi gospodarstvo dobilo strokovnjake, ki bodo po končanem študiju lahko postali nosilci zahtevnih procesov dela na tehničnem in tehnološkem področju.

Še povsod prosta mesta

Sicer pa nam je Zorman še povedal, da se v tem trenutku na Višji strokovni šoli ŠCV izobražuje 613 študentov, od tega 439 v petih programih rednega in 174 v programih izrednega študija. Po neuradnih podatkih je stanje prijav po prvem vpisnem roku za študijsko leto 2012/2013 v

mejah pričakovanega. Najbolj zadovoljni so s številom prijav (30) v programu informatika, v programih mehatronika ter gostinstvo je po 19 prijav, za elektronika 16, geotehnologija in rudarstvo 10. V tem trenutku imajo zasedenih manj kot polovico razpisanih prostih mest, »kar pomeni, da lahko v začetku septembra, ko bo drugi vpisni rok, znova pričakujemo pritisk študentov, ki nimajo resnih namer za študij, ampak jim gre le za pridobitev statusa študenMed 148 diplomanti jih je največ uspešno končalo študij v programu informatika (69), 24 v programu Komunala ter Varstvo okolja in komunala, 23 diplomantov je bilo v programu Mehatronika, 22 v programu Elektronika, 7 v programu Rudarstvo in Geotehnologija ter 3 v programu Gostinstvo in turizem.

ta. S tem vprašanjem se ukvarjamo zadnjih nekaj let, ker nam statusarji povzročajo nemalo težav. Poleg tega, da zasedejo mesta študentom, ki bi aktivno nadaljevali izobraževanje, nam povzročijo težave pri načrtovanju in izvajanju študijskega procesa. Vse prej kot zanemarljive so tudi finančne posledice. Ministrstvo nam namreč dodeli denar le na osnovi števila študentov, ki napredujejo v drugi letnik.« Pri izrednem študiju je položaj še slabši. Posledice gospodarske krize so še bolj očitne, vpis še skromnejši v primerjavi z lanskim. »Ponekod že danes izvajamo kombiniran pouk, s številom kandidatov pa mejno pokrivamo stroške izvajanja programa. Glede na to, da ministrstvo predvideva med varčevalnimi ukrepi oženje mreže šol, se bomo morali zelo potruditi, da bomo vsaj ohranili obstoječe programe,« je še dejal Srečko Zorman. n

Velenje, 5. aprila – Od ponedeljka do četrtka so prejšnji teden šesto- in sedmošolci vseh osnovnih šol iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki spoznavali, zakaj odpadek ni samo odpadek, ampak tudi snov, iz katere lahko naredimo številne nove uporabne predmete. V ekološki projekt, ki ga že od leta 1996 skupaj pripravljata Medobčinska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje in inštitut ERICo, so letos vključili kar 430 osnovnošolcev. Razdelili so jih v skupine, saj je prvi, teoretični del, potekal v domu krajanov Stara vas, kjer so jim raziskovalci Erica približali to aktualno ekološko temo, potem pa so se odpravili še na teren. Sprehodili so se do Velenjskega jezera, kjer so si ogledali tudi ugreznine, potem še nekdanje odlagališče komunalnih odpadkov na Ležnju, kjer je danes Zbirni center za odpadke. Sekretarka MZPM Tinca Kovač je dodala: »Tako pri teoretičnem delu kot na terenu veliko govorimo o odpadkih in pomenu ločenega zbiranja odpadkov, saj le tako lahko iz njih izdelamo nove dobrine. Da se tudi sami preizkusijo v tem, bodo sedaj iz odpadkov po šolah izdelovali uporabne izdelke in tako sami dokazali, da odpadek ni le odpadek.« Projekt bodo zaključili junija letos, na dan okoljevarstva, ko bodo najboljše izdelke iz odpadkov tudi predstavili in nagradili. n bš

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, stran 8

MED VAMI

12. aprila 2012

Bo kriza zamajala tudi ohranjanje življenja? Krvodajalstvo in prosti dan - Nadomestila za kri še ni – V Sloveniji so nekateri res strokovnjaki za ukinjanje dobrih praks Tatjana Podgoršek

Med ukrepi, ki naj bi pripomogli h krpanju »lukenj« na vseh področjih, se omenja tudi ukinitev prostega dneva krvodajalcem. Šaleška dolina je v Sloveniji že vrsto let povsem na vrhu po številu krvodajalcev glede na število prebivalcev. Lani so na 18 rednih in 2 izrednih krvodajalskih akcijah zabeležili 4632 odvzemov krvi občanov občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Ali lahko ta varčevalni ukrep ogrozi tradicijo krvodajalstva oziroma ali lahko kriza zamaja tudi ohranjanje življenja z darovano krvjo? Za kri namreč še vedno ni nadomestila.

čila v državni proračun. Takrat pa lahko pričakujemo, da bo slej ko prej uvrstila med varčevalne ukrepe tudi ukinitev prostega dne krvodajalcem. Pri RK smo absolutno proti ukinitvi tega. Za to imamo tehtne razloge.«

pomagal ohraniti zdravje, vzel dopust? Prost dan mora ostati, kajti če ne bo nadomestila, bo prišlo do usipa darovalcev krvi, kar pa bo potegnilo za sabo kup posledic.« Največja bo ta, da Slovenija ne bo več samozadostna na tem področju.

nam bo samo jemalo, nič pa dajalo. Kljub pripravljenosti naših prostovoljcev se brez nič ne da nič narediti. Upam, da bo prevladal razum. Moram priznati, da mi je vse manj jasno, zakaj pri stvari gre. Za nepotrebno afero, ki bo še dodatno

je zanju dodaten strošek. Že pred dvema letoma smo se na to temo sešli s predstavniki sveta delavcev in sindikata Gorenja ter Premogovnika in na pogovoru so nam zagotovili, da ostaja prost dan zapisan v kolektivni pogodbi. Za njegovo uki-

Jože Kožar

Slavica Stanišić

Jože Kaudik

Matjaž Tratnik

Če to ne bo, bo potrebno kri in krvne pripravke uvažati. »Smo prepričani, da bomo dobili zdravo kri in take pripravke, ki ne bomo okužili tistih, ki jim bo transfuzija potrebna?« se sprašuje Kožar. Da je krvodajalstvo eden od pomembnejših virov prihodka za delovanje območnega združenja, prav tako ni zanemarljivo dejstvo. Če bo zaradi usipa manj krvodajalcev, bo manj prihodkov, kar pomeni, da območno združenje ne bo moglo zagotavljati denarja za redno delovanje in tudi ne prispevalo denarja za nakup hrane za pomoči potrebne občane. »Ne vem, ali bomo potem zaprli »štacuno« tudi mi, ki naj bi pomagali ljudem? Vsepovsod se

razburila ljudi? V Sloveniji imamo očitno take, ki so strokovnjaki za ukinjanje dobrih praks tudi takrat, kadar gre za reševanje življenj. »

nitev mora biti dosežen sporazum med sindikatom in vodstvi obeh podjetij. Za zdaj torej ostaja tako, kot je,« je še dejal Jože Kožar.

Za zdaj ostaja tako, kot je

Prost dan si zaslužijo

Absolutno proti ukinitvi

»Sam bi bil glede tega zelo previden. Kolikor stvari poznam in menim, da jih dokaj dobro, se sedaj ne razpravlja o ukinitvi prostega dne krvodajalcem, ampak kdo naj bi tem plačal dela prost dan. Trenutno ga refundira Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije, ki pa trdi, da tega ni dolžan plačati, ker z odvzemom krvi darovalec ne utrpi nobenih posledic za svoje zdravje. Dolžan je plačati stroške, ki nastanejo v zvezi z zdravljenjem. Zato zavod predlaga, da naj bi bil dela prost dan strošek države. Vsem, ki delamo v krvodajalstvu, za katerega ima RK edini javno pooblastilo, je prav vseeno, kdo ga plača, pomembno je, da ga plača, « je poudaril predsednik Območnega združenja RK Velenje Jože Kožar in nadaljeval, »Če bo država res prevzela to breme na svoja pleča, pa obstaja bojazen, da ga bo vklju-

Bo krvodajalec za rešitev življenja nekomu dal svoj dopust?

Kot meni Kožar, prosti dan ni nagrada krvodajalcu, ampak mu takšen dan omogoča, da lahko daruje kri. Že danes se krvodajalec, ki daruje kri v katerem od transfuzijskih centrov v Ljubljani, Mariboru, Slovenj Gradcu, Celju, odpelje na odvzem na lastne stroške. Takih imajo skoraj polovico. Strokovnjaki priporočajo, da na dan, ko človek daruje kri, naj ne bi delal, vozil avtomobila. »Ne vem, ali ti, ki predlagajo in nato odločajo o tem, menijo, da bo krvodajalec zato, da bo nekomu z darovano krvjo rešil življenje ali mu

Krvodajalci – delavci Premogovnika in Gorenja iz Velenja, imajo eni redkih v Sloveniji za darovano kri še en prost dan, ki jim ga za njihovo humanost poklanjata omenjena sistema. Ali sta morda ta že izrazila pobudo za spremembo glede tega? Na vprašanje je Jože Kožar odgovoril: »Direktno še ne. Se je pa že dalo kaj slišati o tem, kar je po svoje razumljivo, saj ju posledice gospodarske krize niso zaobšle. To

Bivanje v domu čim bolj približati bivanju v domačem okolju V Domu za varstvo odraslih Velenje pripravljajo idejne projekte za preureditev v dom 4. generacije – Letos obnova pročelja in ureditev prezračevanja

generacije, urejen povsem po bolnišnično. Stroka pa narekuje, da je potrebno bivanje v domu čim bolj približati bivanju starostnika v domačem okolju. Zadali smo si zelo težko nalogo, vendar glede na pripravljenost vseh zaposlenih in strpnost naših stanovalcev verjamem, da nam bo uspelo,« je povedala direktorica velenjskega doma za varstvo odraslih Violeta Potočnik Krajnc.

Zmogljivosti doma za varstvo odraslih v Velenju so – po zagotovilih direktorice Violete Potočnik Krajnc - v tem trenutku povsem zasedene. Minuli petek je bilo v njem 194 stanovalcev, domska zmogljivost pa je 190 varovancev. Čakalna doba je odvisna od potrebe tistega, ki prosi za sprejem. »Lahko traja od danes na jutri ali pa celo več mesecev. Vse več je takih varovancev, ki prihajajo v dom iz bolnišnice. Velikokrat gre pri teh za bolnišnično okužbo, zato jih ne moremo namestiti ob stanovalce, ki te nimajo. Tudi pri tem moramo biti spretni, » še dodaja Potočnik - Krajnčeva.

Violeta Potočnik Krajnc: »Naš cilj je, da bi prenovili dom v 6, 7 letih.«

Tatjana Podgoršek

Poročali smo že, da je Mestna občina Velenje odstopila od namere o izgradnji doma 4. generacije. Trendom v skrbi za starejše, potrebne domskega varstva, bo poskušala zadovoljiti s preureditvijo obstoječega doma. »Ta odločitev je dozorela v našem domu, podprla pa sta jo tako ustanovitelj – ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kot lokalna skupnost. Glede na položaj, v katerem je država, je najbolj razumna. Odločili smo se tudi, da prenova ne bo klasična, ampak da bomo zadevo po normativih in standardih, ki jim moramo zadostiti, še strokovno prevetrili. Obstoječi dom je dom 3.

Dom zaseden do zadnjega kotička

Letos obnova pročelja, prezračevanje kuhinje …

Zadeva je – po njenih besedah – dokaj daleč. Pripravljajo idejne projekte za prenovo, nato se bodo lotili pridobivanja dokumentacije za izvedbo del. Pravzaprav so se obnove že lotili. Lani so namreč prenovili recepcijo, uredili molitve-

Slavica Stanišić, dr. med., specialistka transfuzijske medicine z Zavoda RS za transfuzijsko medicino Ljubljana, je povedala, da za zdaj glede prostega dne krvodajalcem ni sprememb. Nadomestilo refundira zdravstvena zavarovalnica in prav bi bilo, da bi tako tudi ostalo. »Kajti krvodajalci si prost dan zaslužijo, saj z darovano krvjo pomagajo sočloveku. Za to porabijo svoj prosti čas. Nad njihovim odzivom v Šaleški dolini smo zelo zadovolj-

ni. So izjemno ozaveščeni, prihajajo pripravljeni.« Jože Kaudik je daroval kri že več kot 30-krat. »Tega, da bi nam vzeli prost dan, pa res ne smejo narediti. Strokovnjaki pravijo, da na dan odvzema ne bi smeli delati, sami voziti in podobno. Z varčevalnimi ukrepi bi morali biti pri takih stvareh, kot je krvodajalstvo, bolj previdni in ne vsega gledati le skozi denar. Za življenja gre, za ohranitev zdravja sočloveka. Če se bo to zgodilo, bom sicer še krvodajalec, vendar bom daroval kri manjkrat na leto, kot jo darujem danes.« »Na krvodajalske akcije hodim z dobrim namenom,« je dejal Matjaž Tratnik, ki je prejšnji teden daroval kri 30-tič, in nadaljeval: »Iz primera v družini vem, kako pomembna je kri za tistega, ki jo potrebuje. V našem primeru je šlo za otroka. Menim, da se o ukinitvi prostega dne krvodajalcem ne bi smeli pogovarjati. Premogovnik Velenje nas dodatno spodbuja in podpira pri tej humanosti s še enim prostim dnevom, kar je za zgled drugim. To sicer ne preseneča, saj smo rudarji znani po svoji solidarnosti, pripravljenosti pomagati. Ukinitev prostega dne ni pravi varčevalni ukrep, zagotovo bi lahko država poiskala primernejšega kje drugje. Ker nisem krvodajalec zaradi prostega dne, bom ob morebitni ukinitvi tega še daroval kri. Le da jo bom namesto večkrat daroval le dvakrat na leto,« je povedal Matjaž Tratnik.

Letos naj bi obnovili pročelje doma in uredili prezračevanje kuhinje in pralnice.

ni prostor, sedaj se pripravljajo na poskusno obratovanje gospodinjske skupnosti (gre za skupino 10 do 12 ljudi, ki živijo tako kot doma: jedo, kadar želijo, vstanejo, kadar želijo, počnejo, kar želijo ….) S pomočjo članov stranke SD so pred nedavnim »dali v barve« oddelek za demenco, ki že danes ne izpolnjuje vseh normativov in standardov. Na ta oddelek bodo namestili vse tisto, kar bo potrebno za obratovanje prve gospodinjske skupnosti. Pred nedavnim pa so – po zagotovilih Potočnik- Krajnčeve – dobili projekte za obnovo pročelja in ureditev prezračevanja kuhinje ter pralnice, ki prav tako danes ne ustrezata zahtevanim predpisom in standardom. To bo njihov letošnji največji projekt. Prijavili so ga na evropski razpis za energetsko sanacijo domov in zanj pridobili 600 tisoč evrov, »kar pa pomeni, da bi projekt lahko v dobršni meri tudi izpeljali. Za letos smo predvideli še dvig podstrešja na enem delu doma, kjer bomo uredili prvo stanovanjsko skupnost.« Letos pa so v domu že uredili prostor

za paliativno oskrbo. Namenjen je vsem, ki potrebujejo tovrstno oskrbo, ne glede na to, ali izpolnjuje pogoje za sprejem v dom ali ne. »To nam sedaj daje dodano vrednost. «

Prenova v 6, 7 letih?

Kako bo potekala nadaljnja obnova, bo odvisno od denarja. Dejstvo je, da dom sam tega nima, od ustanovitelja – države – pa ga tudi ne more pričakovati. Zato bo potrebna fazna obnova, dom pa naj bi poleg lastnega denarja najel še kredit. Koliko bo obnova stala, bo pokazal idejni projekt, prav tako koliko časa naj bi jo izvajali. »Naš cilj je, da bi dom v celoti obnovili v naslednjih 6, 7 letih. Najkasneje do leta 2021 pa tako ali tako moramo izpolniti vse evropske normative in standarde na tem področju. » Dom četrte generacije naj bi bil dom, v katerem bodo sobe le z eno posteljo ali dvema, imel naj bi 2 ali 3 tako imenovane oaze, v eni oazi pa naj bi bivalo do 7 ljudi. n

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, stran 9

UTRIP

12. aprila 2012

Mesto na dlani

»Na izobraževanju ne bi smeli varčevati«

Mesec krajinske arhitekture v Velenju

Pogovarjali smo se s poslancem Pozitivne Slovenije iz Velenja Jožefom Kavtičnikom

Krajinska arhitektura je v Sloveniji še precej mlada stroka (študij letos praznuje 40-letnico obstoja), vendar pa se delo krajinskih arhitektov izraža na najrazličnejših področjih urejanja prostora in varstva okolja. Leta 1992 ustanovljeno Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) sodi v skupino manjših strokovnih združenj, saj ima komaj nekaj več kot 100 članov. Pa vendar je znano po organizaciji vrste domačih in mednarodnih konferenc in posvetov s pogledi na aktualna vprašanja urejanja prostora; teh se udeležuje tudi širša strokovna javnost. Društvo aktivno spremlja nastajanje prostorske, gradbene, okoljske in druge sektorske zakonodaje, dejavno sodeluje s stanovskimi društvi in Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Pomen in pozitivni rezultati našega delovanja so bili prepoznani tako pri strokovnjakih v tujini kot tudi doma. Člani so za svoja dela, pa tudi za uspešno udeležbo na mnogih natečajih, prejeli več vidnejših nagrad. Z že tradicionalnimi prireditvami v aprilu, ki se po celem svetu od leta 2006 praznuje kot mesec krajinske arhitekture, želijo člani društva prispevati k uveljavljanju in povečanju prepoznavnosti krajinske arhitekture v slovenskem prostoru. Tako prispevajo k izboljšanju razmer v urejanju in vzdrževanju javnih odprtih površin v slovenskih mestih in ozaveščanju javnosti in njenega vključevanja v iskanje primernih rešitev za zdravo in prijetno bivalno okolje ter za izboljšanje podobe slovenskih mest in krajin. Letos, ob 20. obletnici društva, je v teku še posebej bogat program z raznovrstnimi prireditvami po Sloveniji. Te so namenjene različnim strokovnjakom, ki se ukvarjajo z urbanističnim načrtovanjem, še zlasti z urejanjem in vzdrževanjem javnih odprtih površin, pa tudi širši javnosti, vključno z najmlajšimi. Doslej je bila v okviru meseca krajinske arhitekture že izvedena strokovna ekskurzija v Istro, odprt je leto dni trajajoči fotografski natečaj na temo krajine, v Novem mestu pa je bil v preteklih dneh organiziran posvet, ki je podrobneje osvetlil perečo problematiko in primere dobre prakse urejanja in vzdrževanja zelenih površin. V Ljubljani že potekajo predavanja z aktualnimi temami s področja krajinske arhitekture, s poudarkom na problematiki sodobnega krajinskega oblikovanja in urejanja javnih prostorov pri nas in v tujini. Mlajši publiki bo namenjena delavnica o mestnih parkih v Severnem mestnem parku v Ljubljani. Posebnost letošnjega aprila bo nekajdnevni dogodek najprej v Velenju, nato pa še v Mariboru, poimenovan Mesto na dlani, ki ga bo pripravila skupina Pazi!park skupaj s strokovnjaki za drevesa v urbanem okolju. Z njim želimo širšo javnost opozoriti na pomen zelenega odprtega prostora v urbanem okolju in na vlogo, ki jo ima vsak posameznik pri njegovem urejanju. Tako bo v Velenju v petek, 13. 4., in v soboto, 14. 4., od 10. do 18. ure na Cankarjevi ulici prikazan velik zračni posnetek mesta, študenti in člani društva pa bodo mimoidoče povabili k sodelovanju pri prepoznavanju mesta, njegovih kakovosti in pomanjkljivosti ter k razmisleku o možnih (pre)ureditvah. V soboto bo potekala tudi delavnica Promenada, na kateri bodo mladi iskali najustreznejše rešitve za ureditev te ulice. Prav tako v Velenju, v Kunigundi, bo 13. 4. ob 17. uri predavanje Velenjčanke, krajinske arhitektke dr. Andreje Zapušek Černe, na temo Prostor, namenjen tudi slepim in slabovidnim. O pestrem dogajanju v Velenju bodo v prihodnjih treh tednih v časopisu Naš čas izšli še trije članki. Prvi bo v naslednjem tednu osvetlil temo zelenih površin v mestu v mikro in makro merilu in bo govoril o pozitivnih učinkih zelenih površin na uporabnike. Prisrčno vabljeni k spremljanju dogodkov v okviru meseca krajinske arhitekture 2012! n Suzana Simič, predsednica DKAS

Jožef Kavtičnik je bil ob izvolitvi prepričan, da bo njihova stranka vodila vlado, zato je bilo razočaranje, ko so se stvari obrnile drugače in so pristali v opoziciji, veliko. To še toliko bolj, ker še vedno verjamejo, da bi Slovenijo uspešneje pripeljali iz krize. So pa, kot poudarja, konstruktivna opozicija, ki opozarja na vse, kar se jim ne zdi dobro. In to so v tem trenutku tudi ukrepi v vzgoji in izobraževanju, s katerimi se kot izkušen šolnik (preden je postal poslanec, je bil ravnatelj osnovne šole v Nazarjah, pred prvo izvolitvijo v državni zbor pa v Šaleku) ne strinja. To je bila tudi tema pogovora z njim. Tokrat ste poslanec že drugič, po duši pa vendar ostajate šolnik? »Izobraževanje in šport sta moji prepoznavni znački. Že ko sem se kot študent vpisal na Visoko šolo za telesno kulturo, sem vedel, da sem izbral poklic, ki mi ne bo le posel, ampak tudi hobi in tako ga tudi doživljam. Če imaš svoje delo tako zelo rad, tudi uspehi ne izostanejo. Veliko jih je bilo v zadnjih tridesetih letih.« Šolstvo postavljate v ospredje tudi pri svojem poslanskem delu. Med drugim ste podpredsednik odbora za izobraževanje, znanost, kulturo in šport? »Gre za »mega« odbor, vodi ga Branko Grims, ki ne spusti zadev iz rok in smo o vsem skupaj tudi bolj slabo informirani. Bolj aktiven sem lahko v naši poslanski skupini, v kateri to področje koordiniram.« V tem času ste dobesedno na nogah, saj se s predlaganimi vladnimi ukrepi ne strinjate? »Žalosten sem, čeprav se dobro zavedam, da bo potrebno zategovanje pasov. A znanje je tisto, v katerega moramo investirati tudi v času krize. Naj poudarim, da ukrepov nismo dobili od vlade, ampak iz druge roke od predstavnikov sindikatov in medijev. Poudarim pa naj, da nas bolj kot posegi v plače skrbijo napovedane sistemske spremembe. Tak poseg v šolski sistem tako na hitro se mi zdi nestrokoven in neodgovoren.« V javnosti se pogosto sliši, da so plače v šolstvu v primerjavi z gospodarstvom visoke? »Po moje je večina plač v Sloveniji prenizkih,

Poslanska pisarna v Velenju in Nazarjah

priznati pa je treba, da jih je tako imenovani Virantov zakon v javnem sektorju dodatno neuravnotežil. Plače so zamrznjene že nekaj časa, vzeli so napredovanje učiteljev … Toda o plačah niti ne bi razpravljal, to je stvar sindikatov in vseh udeležencev, da se o tem pogovorijo in pogodijo. Osebno me bolj skrbi že omenjen poseg v šolski sistem, v normativni del, ki so se ga lotili povsem nepripravljeni, brez analiz in vključevanja stroke.«

Jožef Kavtičnik

Na osnovi česa govorite, da ni vključena stroka? »Vedno sem bil ponosen, da imamo šolstvo dobro organizirano, da nad njim bdi nekaj inštitucij, med drugim Pedagoški inštitut in Zavod za šolstvo. Oni so tisti, ki pripravljajo analize in naj bi predlagali tudi ukrepe. Pa so jih obšli. V luči varčevanja napovedujejo spremembo normativov v vrtcih in šolah, ob tem pa ne upoštevajo, da smo v Sloveniji intergirali v osnovni šolski sistem tudi otroke s posebnimi potrebami in tudi zato znižali normative. Meni in mojim kolegom je to povsem nesprejemljivo in poudarjamo, da pri postavljanju normativov, koliko otrok bo v razredu in koliko v skupini v vrtcu, ne moremo upoštevati samo prostorskih kriterijev, ki so najpogosteje ustrezni, ampak tudi pedagoške. Bojim se, da bodo spremembe povečale agresivnost, zmanjšale učinkovitost in motivacijo.« O kakšnem povečanju pravzaprav govorite? »Gre za povečanje normativov v obeh starostnih kategorijah v vrtcih in zmanjšanje sočasne priso-

Jožef Kavtičnik želi biti s tem okoljem dobro povezan, zato je ostal tudi občinski svetnik. Odprl pa je že tudi poslansko pisarno, ki deluje vse ponedeljke razen prvega (ko je med 15. in 17. uro v Nazarjah med 17. in 19. uro v prostorih Ljudske univerze Velenje). Napovedujejo pa tudi ustanovitev odbora Pozitivne Slovenije.

tnosti vzgojiteljice in njene pomočnice. Ob tem je treba upoštevati, da je idealnih normativov že zdaj ne dosegamo, saj je treba nadomeščati bolniške izostanke. Ukrep bo po moje vplival na slabše počutje otrok v vrtcih. Podobno pa bo tudi v šolah, kjer bi se normativi povečali v prvem in šestem razredu (z 28 na 30 otrok), posledično pa seveda tudi v vseh ostalih. Zelo slabo se mi zdi tudi zmanjšanje normativov za svetovalne delavce, ki so bili dobra opora otrokom iz neurejenih družin.« Interesne dejavnosti pa bi ohranili? »Ne kot obvezno obliko dela, za katero se otroci samostojno odločajo in so bile nadgradnja šolskemu sistemu. Skoraj vsakemu otroku so omogočale, da se je z njimi dokazoval in si ustvaril tudi boljšo samopodobo, da je delal tisto, kar ima rad, in bil pri tem uspešen. Lahko se nam zgodi, da bo teh dejavnosti manj, da ne bodo tako kvalitetne in da bo prazen prostor izkoristil kdo drug, ki bo imel za to interes.« Šola naj tudi ne bi imele šolskih okolišev? »To poenotenje bi v večjih krajih lahko prineslo veliko težav, ki po moje lahko ogrozijo javno šolstvo. Ne znam si predstavljati, po kakšnih kriterijih bi v tem primeru vpisovali otroke v šolo, predvsem pa ne bi zagotavljali več tistega, kar določa naša ustava, da je treba zagotoviti vsem otrokom enake pogoje za izobraževanje.« Sami ugotavljate, da se zavedate, da je v krizi treba varčevati, kaj torej predlagate? »Za vse pripombe ima naša stranka tudi rešitve. Rešitev plačnih zagat vidim v skrajšanem delovnem času (in seveda sorazmerno manjšem plačilu) starejšega pedagoškega osebja in zaposlitvi mladih. S tem bi tudi kvalitetneje in uspešneje nadomeščali izpade zaradi bolniških, omogočili sprejemljivejše delo starejšim in zaposlitev mladim. Še pomembneje se mi zdi, da je treba debirokratizirati šolstvo. Številne naloge pedagoškega osebja bi lahko opravili na ravni ministrstev. Če omenim samo nekaj primerov, kakšna je logika, da vsaka šola mesečno plačuje samo za računalniški program za plače po 300 evrov, ko bi vendar to lahko opravili za vse na nacionalni ravni. Vsaka pripravlja svoje pravilnike iz varstva pri delu, požarne varnosti … Prihranki bi resnično lahko bili veliki, pedagoški delavci pa razbremenjeni in lahko bi se posvetili otrokom.«

Dolgovi so simptom gospodarskih in družbenih napak Poslanka SDS Janja Napast o aktualnih dogajanjih »Po dvajsetih letih demokracije in samostojne Slovenije se človek upravičeno vpraša, kje smo se na poti do uspeha izgubili, izkrivili, zameglili stik z realnostjo in padli v ritem stagnacije. Jasno je, da se država spopada z enormnimi izgubami, slabim financiranjem države in gospodarstva. Soočamo se tudi z moralno krizo, krizo vrednot in še bi lahko naštevala. Dolg, ki smo si ga nakopali, je simptom gospodarskih in družbenih napak, politiki pa se vse bolj poglobljeno posvečamo največjim izzivom Slovenije, novim slovenskim razvojnim modelom in se hkrati zavedamo, da je ideologija in slovenski politični prostor v prehodu. Kar Slovenci in Slovenke ne samo potrebujemo, ampak si tudi zaslužimo, je moralna, vzdržna, družbeno odgovorna in finančno stabilna država. Ob tolikšni zadolženo-

sti je normalno in realno, da vsak pričakuje varčevanje in nujen zagon gospodarstva. Ker se Slovenija oddaljuje od povprečne razvitosti v Evropski uniji, ker se znižuje razpoložljivi dohodek prebivalstva, v ozadju so tudi strukturne slabosti gospodarstva s premajhno usmerjenostjo v tehnološki napredek in inovativno aktivnost, so varčevalni ukrepi prej pravilo kot nujnost. Krčenje se bo nadaljevalo, prav tako bodo skozi sito do večje blaginje padale tudi gospodarske elite. Neracionalno bi bilo razmišljati, da teh sprememb ne potrebujemo oziroma bi jih lahko izvedli brez takšnih ukrepov. To bi bilo v nasprotju z zdravo politiko očiščenja in razdolževanjem. Gospodarska strategija vseh evropskih držav bo vključevala ukrepe za fiskalno stabilnost in fiskalno konsolidacijo na eni strani ter ukrepi za pospešeno rast, konku-

Janja Napast

renčnost in zaposlovanje na drugi. Edina rešitev, ki bi zahtevala večjo podjetnost naše države, je umestitev fiskalnega pravila v Ustavo republike Slovenije, kar bi pomenilo novo priložnost in zgodovinski korak za prihodnost naše države in prihodnjih generacij. Na tej vladi je, da vzpostavi model, ki bo Slo-

venijo popeljal do resnično pravne države in bo deloval vsaj desetletje ali dva. Uveljavljanje zakonov in drugih pravil je namreč bistveno za delovanje visokega tržnega gospodarstva, le takrat lahko zmagujejo najboljši. Pri vsem tem pa je najpomembneje, da spremenimo slovensko mentaliteto, ne izgubimo delavnosti in upanja na boljši jutri. Kljub negotovosti moramo prenehati pogledovati proti prihodnosti s plahimi očmi, saj s tem mladim in prihodnjim generacijam ne vnašamo zdravih vrednot. Čas je, da se znebimo vloge žrtve in preprečimo beg možganov v bolj svobodno tržno gospodarstvo, ki domačim intelektualcem (zaenkrat) še nudi boljše življenje in prihodnost. Pozabili smo na svojo domovino, njeno moč, moč naših prednikov in moč, ki jo imamo mi. Tukaj in zdaj. Vsak lahko v svoji skromnosti in veličini poda svoj prispevek. To se je posredno odrazilo tudi na referendumu o družinskem zakoniku, ki je kljub agresivnemu nagovarjanju in odobravanju nekaterih strokovnjakov pokazal, da smo se prenehali vrteti v krogu in nadaljujemo pot v skladu z velikim, vseprisotnim zakonom človeštva.« n

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, stran 10

ZANIMIVO

12. aprila 2012

Biseri maturantskega plesa Glasujte za svojega favorita ali favoritinjo Ta teden še vedno 9 kandidatov, prihodnji teden jih bo spet manj Glasovanje za Bisere maturanstkega plesa 2012 teče dalje. Ker ste imeli zaradi praznikov nekoliko manj časa, da nam pravočasno pošljete kupončke z vašimi glasovi, smo se odločili, da tudi ta teden pustimo na listi za glasovanje vseh 9 kandidatov in kandidatk, ki so prejšnji teden prejeli največ vaših glasov. Upoštevamo namreč le tiste, ki v uredništvo prispejo do torka do 15. ure, čeprav smo skrbno shranili tudi vse tiste kupončke, ki so v redakcijo prispeli do petka. Upoštevali jih bomo pri skupnem številu glasov za posameznega kandidata. Po prazničnem ponedeljku smo v torek spet prejeli veliko vaših glasov, a računamo, da bodo kupončki s številko 2 v uredništvo »prihajali« še nekaj dni. Zato imate tudi ta teden možnost, da do torka pošljete tretji kuponček in glasujete za enega od devetih polfinalistov, prihodnji teden pa bomo njihovo število spet zmanjšali. Odločali pa boste le vi in nihče drug. Letos maja, ko bomo pripravili zaključno prireditev, bomo ponovno podelili dva naziva: enega maturantki in enega maturantu. Čaka nas še nekaj krogov glasovanja, vsi, ki boste izrezali kupon in ga poslali v naše uredništvo, pa boste ob koncu glasovanja v bobnu sreče. Med vami bomo namreč izžrebali kar nekaj nagrajencev, ki bodo dobili lepe nagrade naših sponzorjev. Seveda pa bosta nagrajena tudi oba letošnja bisera. Vabljeni k glasovanju!

6. 7.

KUPON št. 3 Glasujem za: ________________________________________ Ime, priimek in naslov: __________________________________ Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri«. Izžrebanim glasovalcem bomo podelili Welness razvajanje v Topolšici in tri majice. Upoštevali bomo kupone, ki bodo v uredništvo prišli do torka, 17. aprila.

Modni kreatorki Jelena Stevančević in Petra Meh, foto »IZZIV« Roman Bor in F4 Edita Fric

3. 4.

9. Imena maturantov: 1. Matic Reberčnik 2. Sara Radulović 3. Nina Plešnik 4. Špela Grašič 5. Nac Visočnik 6. Zala Fendre 7. Črt Skornšek 8. Tajda Menih 9. Patricia Pantelič

Biseri maturantskega plesa *** Biseri maturantskega plesa *** Biseri maturantskega plesa *** Biseri maturantskega plesa *** Biseri maturantskega plesa

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, stran 11

MED VAMI

12. aprila 2012

Prepletamo nitke V okviru projekta Mavrica prijateljstva med generacijami, ki na šoli poteka že 3. leto, in ob Evropskem letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012 smo na OŠ Antona Aškerca pripravili ustvarjalno družabno popoldne Prepletamo nitke. K sodelovanju smo povabili Univerzo za III. življenjsko obdobje Velenje, Dom za varstvo odraslih Velenje ter babice in dedke naših učencev. V skupnem ustvarjanju smo želeli združiti dve generaciji, ki sta si po letih res najbolj oddaljeni, a lahko druga drugi zelo veliko podarita. Starejši so s svojim znanjem, spoznanji in izkušnjami za mlajše dragocena zakladnica znanja in pomoči, še posebej, ker so prav zaradi svojih življenjskih izkušenj in časovne perspektive oboroženi s tistim, kar prezaposlenim in v večnem hitenju živečim staršem pogosto primanjkuje – z obilico potrpežljivosti, strpnosti in časa za svoje vnuke. A ko se življenja krog začne upočasnjevati in se čas res zdi daljši in na ostajanje, se včasih v življenje naseli tudi nedobrodošel gost - osamljenost, pomanjkanje mladostne energije in radoživosti. Te pa imajo otroci in mladi v izobilju. Naše druženje je bila priložnost za izmenjavo vsega tistega, kar druga drugi lahko obe generaciji podarita, in izkušnja, kako lepo je, če ne le z besedami gradimo most med generacijami, ampak tudi stopimo po njem drug do drugega.

Šoštanjski vrtec krepi družine Starši vidijo napredek pri otroku, ki obiskuje vrtec, zato večjih sprememb ne bi smelo biti Milena Krstič – Planinc

Učenci od 1. do 5. razreda so urico in pol ustvarjali in se zabavali s svojimi ali za ta dan 'izposojenimi' babicami in dedki. Z babicami in veziljami Univerze za III. življenjsko obdobje so se navdušeno preizkusili v spretnosti šivanja in vezenja, med prepletanje nitk pa vpletli prijazen klepet dveh generacij. Prava športna borba se je razvnela na 1. antonijadi, na kateri so se pomerile ekipe dedkov in vnukinj ter vnukov. Po tekmovalni vnemi niso nič zaostajali varovanci Doma za varstvo odraslih, ki so se z učenci pomerili na Tončkovem turnirju v igranju Človek ne jezi se. Dinamične plesalke Univerze za III. življenjsko obdobje pa so hitro ujele korake z mlajšimi in starejšimi plesalkami naše šole. Kako ubrano lahko skupaj zaplešejo, so pokazale na zaključni prireditvi. Neko posebno vzdušje topline, medsebojne čustvene naklonjenosti in ustvarjalne energije,

ki se je čutilo v slehernem kotičku, kjer so potekale aktivnosti, se je še stopnjevalo na zaključni prireditvi, ko so se v glasbenih in plesnih točkah dobesedno prepletli glasovi in koraki obeh generacij, kar so gledalci - vidno ganjeni - nagradili z navdušenim aplavzom, pa tudi zapeli skupaj z nastopajočimi. Veliko število babic in dedkov, ki so se odzvali povabilu, nasmejani obrazi in mnoge pohvalne besede, predvsem pa skupna ocena obeh udeleženih generacij (pa tudi staršev), da so skupaj preživeli lep, bogat popoldan, je največja potrditev, da so takšna druženja pomembna in potrebna. Dedki in babice, še bomo skupaj ustvarjali in se zabavali - to je obljuba vaših vnukov, učencev naše šole. n

Šoštanj – Vrtec Šoštanj obiskuje danes 365 otrok. V zadnjem mesecu je prišlo vanj namreč tudi nekaj novincev. Za novo šolsko leto pa vpis že poteka. Ravnateljica Vrtca Šoštanj mag. Milena Brusnjak pravi, da je ta na sredini vpisa, zadovoljiv. »Upam, da zaradi predvidenih ukrepov, plačila vrtca za drugega otroka, ne bo prevelikega osipa. Od staršev prihajajo do nas v zvezi s tem različni odzivi, sploh zdaj, ko dobivajo nove odločbe centra za socialno delo za plačilo. Veseli me, da starši vidijo napredek pri otroku, ki obiskuje vrtec, pozitiven učinek, zato menim, da večjih sprememb ne bi smelo biti.« V zadnjih letih so v sodelovanju z Občino poskrbeli za dovolj prostorskih zmogljivosti. Znana je odločitev župana Darka Meniha, da bodo mesto v vrtcu zagotovili vsem otrokom, katerih starši bodo to želeli. Tega so se tudi držali. »Ustanoviteljica Občina Šoštanj se zelo trudi, da je mest za otroke, ki potrebujejo institucionalno vzgojo, dovolj. Prostori so sicer starejši, zato težko čakamo na nov vrtec. V veselje nam je, ko vidimo, da so bili v zvezi s tem v zadnjih dveh mesecih narejeni veliki premiki.« Preko celega šolskega leta so v Vrtcu Šoštanj izvajali projekt z naslovom Krepimo družine. Zaklju-

Mag. Milena Brusnjak: »Nekaj novincev je prišlo k nam tudi v zadnjem mesecu.«

ček in obenem uvod v nov projekt bo 12. maja s prireditvijo Šport špas. »Namen prireditve je medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje, babic, dedkov, staršev in otrok na različnih področjih in razmislek o tem, kako lahko drug drugemu pomagamo, se medsebojno bogatimo in s tem plemenitimo vsakdanjik,« pravi mag. Brusnjakova. V zaključnem delu projekta jim bomo pomagali številni, obenem pa bo zaključek predstavljal začetek novega z naslovom Kulturna dediščina našega kraja z vidika predšolskega otroka. »Pomembno je, da otrok najprej v domačem okolju spozna in vzljubi družino. To je njegova primarna ljubezen. Ko pride v vrtec, se seznanja z ožjo in širšo okolico, spoznava kulturno dediščino, znamenitosti in zanimivosti, pomembne objekte, pomembne osebnosti kraja, kulturno dogajanje. Namen projekta bo spoznavanje domačega mesta in spodbujanje ljubezni do domačega kraja.« n

Akademski ples

Kdo so moji predniki in od kod sem? V Knjižnici Velenje predstavljeni zanimivi rodovniki – Razstava odprta do 5. maja - Rodoslovna skupina Velenje se sestaja vsak tretji torek v mesecu Marija Skrt

Naša srečanja smo pričeli novembra leta 2006, s to razstavo pa smo zaokrožili svoje delo. Predstavljamo samo nekaj rodovnikov iz Šaleške doline. Pri izbiri in postavitvi nas ni vodil izbran kriterij. Rodovnike so lahko prispevali vsi, ki so želeli. Obiskovalcem prepuščamo spoznavanje, branje in razumevanje in na koncu morda odločitev, da se nam naslednjič pridružijo s predstavitvijo svojega rodovnika. Ljudje se ob različnih priložnostih srečujemo s svojimi sorodniki. To nas potem spodbudi k pisanju krajših ali morda daljših rodovni-

Morda vas bo ogled razstave navdušil, da tudi sami pripravite svoj rodovnik

kov, zbiranju slik sorodnikov, prednikov, potomcev … V velenjski Knjižnici in na velenjskem gradu se v knjigah najde mnogo gradiva, ki nam olajša rodoslovno delo. Za svoja srečanja smo izbrali Knjižnico; prav tako ni naključje, da vsako leto zaključimo

na Velenjskem gradu, da se vključujemo v Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo. Rodovnike na razstavi predstavljamo Franc in Alenka Avberšek, Ferdinand Rednak, Avgust Tanšek, Božena Tanšek, Tatjana Ferlin, Irena Guček, Slavka Kolmanič, Slavka

Mijoč, Mira Skaza, Bara Karničnik, Jože Karničnik, Pavlina Špeh, Tone Kumar, Valentina Verhovnik in Marija Skrt. n

Drage študentke in študenti, vsi akademiki! Zdaj pa je naš ples res pred vrati. Letos se bomo spet zavrteli v soboto, 14. aprila, ob 20.00 v restavraciji Jezero. Kot ste vajeni, bomo tudi tokrat uživali v dobri jedači in pijači, krstili bomo brucke in bruce, preverili bomo, v kakšni formi je častna tablica, kako jo bo letos obvladal Zeleni car, manjkalo ne bo plesne glasbe in prijetnega druženja. Svojo mizo lahko rezervirate z nakupom vstopnice v času uradnih ur ŠŠK-ja. Člani boste zanjo odšteli 20 evrov, ostali pa 25. Brez tebe akademski ples ne bo tako zabaven! Komaj čakamo, da se srečamo tudi z vami, ki ste utirali poti v Šaleški dolini, ŠŠK-ju in na fakultetah, da boste z nami delili svoje študijske in delovne izkušnje! Dan prej, v petek, 13. aprila, pa vas ob 21.00 vabimo v eMCe plac na koncert MITO & GERO z gosti. Mito se je kot MC rodil v mariborski rap familiji TekocheeKru, lani pa je izdal najsebičnejši solo prvenec »EGON«, ki je brezkompromisna in brezobzirna lirikalna svinja bradavičarka, rijoča po preveč umazanih Šuljoprodukcijah. Gero se je v začetku 90-ih let preko starejšega brata in krške tolpe K-Gangs prvič srečal s kasetami z rap glasbo in tudi sam začel pisati besedila. S pisanjem lirike je nadaljeval tudi potem, ko so K-Gangsi razpadli. Vstopnina za petkov koncert znaša 5 evrov, evro popusta pa si lahko zagotovite z rezervacijo na spletni strani www.emceplac.si. Če vam do sobote ne bo uspelo uskladiti plesnih čevljev, tesne obleke, obiskati frizerja in kozmetičarko, ali pa boste ostali brez spremstva, lahko tudi kar v trenerki pridete na Materazzi ples 2 poslušat De Viant DJ-a, ki bo v eMCe placu začel vrteti v soboto, 14. aprila, ob 21.00. Karkoli boste izbrali, ne pozabite na obvezno uvajanje v divji mesec maj in Dneve mladih in kulture. Ostanite mladi in žurajte z nami! n tf

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, stran 12

KULTURA

Frdamana pravljica bo razgibana Lutkovno gledališče Velenje bo v torek premierno uprizorilo pravljico, ki govori o pravi ljubezni – 20 likov, trije igralci Velenje, 17. aprila – Lutkovno gledališča Velenje deluje že deveto leto, od ustanovitve Festivala Velenje pa je pod njegovim okriljem. In prav vseh devet let so mladi lutkarji pod strokovnim vodstvom Alice Čop pripravili vsaj eno novo predstavo. Mnoge od njih so še vedno aktualne, še vedno jih igrajo. V teh dneh pa intenzivno va-

Pojoči grad Kaje Avberšek V Knjižnici Velenje so ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke, pripravili razstavo velenjske ustvarjalke Kaje Avberšek z naslovom Pojoči grad – zveneči stripi in sladki kolaži. Kaja Avberšek je diplomirana oblikovalka, ki se ukvarja z ilustracijo, stripom, grafičnim oblikovanjem ter ustvarjanjem lutk in scenografij. Za svojo diplomsko delo Zapiski in zariski z Azorskih otokov je prejela študentsko Prešernovo na-

V novi lutkovni predstavi bo kar 20 lutk, različno velikih in različno »prijaznih«. Zgodba pa je lepa in poučna.

dijo za premiero nove lutkovne predstave z naslovom Frdamana pravljica, ki nastaja po besedilu Alice Čop, ki jo tudi režira. »Frdamana pravljica je zgodba o tem, da lahko vsak najde pravo ljubezen. Je komična glasbena pravljica, v njej pa nastopajo pravi pravljični antijunaki. Princesa Margarita ni ravno suhica in ji štrlijo zobje, princ Pikec je zelo majhen, pa še kolerik povrhu, a se vseeno noro ljubita! Kralj Zmagoslav je lenoba in zato njegovo kraljestvo propada, saj v njem še za vojsko ni več denarja.

grado in celotni projekt leta 2006 izdala v knjigi Non Acores pri portugalski založbi. Sodelovala je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah ter prispevala stripe in ilustracije za različne zbirke stripov in publikacije. Za oblikovanje ovitka knjige Slovenski klasiki v stripu je leta 2009 prejela Brumnovo nagrado. Živela in ustvarjala je tudi na Portugalskem ter sodelovala z lutkovnim gledališčem v Lizboni. Kot avtorica likovne podobe je sodelovala tudi pri razstavi Petra Kusa Izgubljeni ton (2010) in razstavi izvirnih glasbenih instrumentov Evfonija – Pojoči grad na starem gradu v Celju leta 2009. Zveneči stripi in sladki kolaži, ki so na razstavi, so bili napravljeni za Pojoči grad, priročnik za

Ko se prikaže Velikan, se mora v bitko z njim odpraviti prestrašeni general Hrabro Mehkužec, ki ne prenese pogleda na kri. A za svojega kralja in Frdamance se je pripravljen žrtvovati. Izkaže se, da Velikan Duško le ni zloben – samo osamljen je in nesrečen, ker ga nobena ne ljubi. A princ in general mu bosta pomagala najti nevesto. Vsak od njih pa bo moral na tem potovanju premagovati lastne strahove in slabosti,« nam zgodbo pravljice predstavi avtorica Alice Čop. S predstavo želi ustvarjalna ekipa ne le nasmejati gledalce od štirih let naprej, ampak otrokom pokazati tudi, da ni treba biti popoln, da najdeš pravo ljubezen. »Pomembno je, da si dober in prijazen človek - do sebe in do drugih. In za to te bodo ljubili. Takšnega, kot si,« še doda Alice. Kar dvajset lutk bodo na odru vodile in upodobile Vanja Kretič, Maja Bukovnik in Nives Hudej. Lutke so izdelali v družini Čop, sodelovali so vsi, tudi oba otroka. Scenografijo je pripravil Kajetan Čop, glasbo Gorazd Planko, Sara Šmigoc pa je lutkarjem pomagali oblikovati koroški naglas. Premiera bo v dvorani Centra Nova v torek, 17. aprila, ob 17. uri. n bš

gradnjo izvirnih instrumentov v stripu, katerega avtorji so Kaja Avberšek, Peter Kus in Boštjan Gorenc – Pižama. Razigrani pojoči grad nas začara v čudoviti svet glasbe, ki jo slišimo narisano, in v podobe, ki zvenijo kakor sladka glasba. Skrivnostni Ušesni mož, ki sliši vse, kar vidi, nas popelje skozi labirint sličic, zvonkih besed in narisanih zvokov, kot je zapisal Milan Erič. Na koncu si lahko s pomočjo priročnika izdelamo še kak instrument, na primer bordunske citre, frizersko kalimbo ali piščal za en cent. Razstava bo na ogled še do konca meseca aprila, priročnik Pojoči grad pa je na voljo po ugodni ceni. n Bernarda Lukanc, foto: Hans

Pot, cesta, avtocesta Matjaž Šalej

V aprilu se mi je dvakrat zgodilo, da sem se peljal v prestolnico po stari cesti. Čez Braslovče, Vransko, Ločico in po stari rimski poti preko Trojan do Ljubljane. Kar veliko nostalgije je bilo prisotne v vožnji po stari Sloveniki, še posebej na tiste čase, ko smo se študenti vozili in štopali proti Ljubljani. In čeprav sem imel po prvih kilometrih kar nekaj pomislekov, koliko časa bom zapravil na poti, se mi je ta zdela nazadnje naravnost čudovita. Pred Lukovico sta mi cesto pri belem dnevu srečno prečkali tudi dve srni. Na srečo sem že po prvi ocenil, da verjetno ni sama, ter še pravi čas zmanjšal hitrost, da se ji je onkraj vozišča pridružila še druga. In tako je minila pot tja in nazaj v opazovanju, kako se je spremenila pokrajina, cesta v desetletju, kar me ni ta prometnica videla, saj jo je nadomestila avtocesta. Ob prijetni vožnji pa sem se ob vsakem cestnem podvozu pod avtocesto, opazovanju viaduktov, sofisticiranih deteljičastih priključkov, predorov spraševal, ali ni obstoječi avtocestni križ za Slovenijo že dovolj velik poseg v okolje? Sploh še potrebujemo kakšen nov odsek avtoceste, saj obstoječi križ zadošča za tranzit in glavne povezave. Kot okoljevarstveniku se mi je ves čas postavljalo ključno vprašanje oz. dejstvo, da na obremenjenih odsekih potrebujmo le še kakšen dodatni vozni pas. Planirane avtocestne odseke ob splošni finančni krizi lahko nadomestimo s hitrimi cestami – štiripasovnicami. Kar nekako si ne morem predstavljati, da bi preluknjali še Goro Oljko, Graško goro, če lahko za pol manj denarja (na pamet rečeno) ob obstoječi regionalki dogradimo še dva vozna pasova. Okoljske rane v obliki cestnih usekov, predorov, viaduktov, podvozov in nadvozov, nasutij, izropanih kamnolomov … bi bile bistveno manjše ob hitri cesti. Morda pa na ta račun posodobimo tudi dotrajane regionalke in magistralke. Razmišljanje na glas v takšnih stvareh po navadi ne prinese rezultatov. Dobra projektna ekipa lahko dandanes v težkih ekonomskih časih dokaj hitro pripravi ekonomsko in ekološko utemeljen projekt »Kako racionalizirati omrežje avtocest« vključno s tretjo razvojno osjo, ob kateri leži Velenje in še kakšno »manj« pomembnejše slovensko mesto, vsaj kar se prometne lege tiče. No, pa ni nič drugače tudi na lokalni ali še bolje na mikro lokalni ravni. Z mikro nivojem mislim na tiste poti, ki komaj še opravičujejo asfaltno prevleko, saj je njihova cena in ureditev dražja, kot je sama ekonomska upravičenost investicije. Imajo pa velik simbolni pomen. Takšna povezanost v smislu kolesarske poti je recimo projekt dolinske povezave med Velenjem in Topolšico. V tem pogledu Šoštanjčani odlično opravljajo glavnino dela z objezersko potjo in njenim nadaljevanjem mimo Metleč proti Topolšici. Velenje pa v svoji maniri le riše in piše, sklicuje okrogle mize za obstoječe kolesarske poti in transferzale, predstavlja tiskovine in projekte ter glasno o navezavi na odlično zastavljeno Mislinjsko kolesarsko pot. Že sama kolesarska pot do avtokampa ali pa še dlje pa je prava katastrofa.

Botečaj ima zmagovalca Na finalu natečaja Botečaj so nastopale štiri odlične zasedbe – Glavno nagrado so prejeli Kranjčani Applesauce Lorraine – Dobra praksa se bo nadaljevala Prejšnji teden se je zaključil natečaj za mlade neuveljavljene bende Botečaj, ki so ga priredili velenjski, slovenjegraški in krški mladinski center ter Šaleški študentski klub in MIK Murska Sobota. Letos se je prijavilo 32 glasbenih zasedb, kar je nekoliko manj kot lani, so pa igrale za toliko večje nagrade. V igri sta bili dve snemanji plošče, eno snemanje videospota ter nastopi na festivalih Kunigunda, Dnevi mladih in kulture, Generator, Proštok, Medkulturni dnevi Slovenj Gradec in v MIK Murska Sobota. Na predizborih, ki so potekali v Velenju, Krškem, Murski Soboti in Novem mestu, je bilo slišati veliko dobre in zanimive glasbe, je povedal član žirije Matej Voglar. Natečaj se vsako leto nekoliko nadgradi in poveže z več mladinskimi organizacijami ter je tako vedno bolj uspešen. Zato ni razloga, da ga ne bi nadaljevali tudi v prihodnjih letih. V petek so na finalu v eMCe placu nastopale zasedbe Sizzlin Cool iz Sv. Ane v Slovenskih goricah, Rond Noir iz Ljubljane, Applesauce Lor-

12. aprila 2012

Applesauce Lorraine (applesauce lorraine) so Črtomir Potočnik, Janez Sagadin in Jure Fortuna. Foto: Goran Petrašević

raine iz Kranja so tudi zmagali, Kyru iz Rovt, ki so pred dvema letoma že igrali na Kunigundi, pa so prejeli drugo nagrado. Prav nagrade so najbolj presenetile zmagovalce, saj ti niso pričakovali snemanja celotne plošče in videospota. Na Botečaj so se prijavili, ker so iskali priložnost za nastop, ne v tekmovalnem duhu. Naposled so nastopali dvakrat, zmagali in si poleg glavne nagrade zagotovili mesto na enemod festivalskih odrov. »Ko smo se odločili, da bomo bolj resno zastavili koncertno pot, smo naleteli na Botečaj, ki je bil priložnost, da se pokažemo. Ni važno, koliko je glasba dobra, če je nihče ne sliši. Potem nima vrednosti. Naš cilj je glasbo pokazati čim več ljudem in koncerti so najboljši način za to,« je po razglasitvi povedal kitarist Črtomir Potočnik. Enako so razmišljali drugouvrščeni Kyru, ki sicer pravkar snemajo prvo ploščo. »Povsod je težko dobiti špil. Na Botečaj smo se prijavili, da bi vsaj nekje igrali. Že zmaga

v Krškem je bila lepo presenečenje. Drugo mesto v tako hudi konkurenci pa je velika čast in priznanje,« je povedal kitarist Tomaž Kogovšek. Vsi dogodki Botečaja so bili dobro obiskani, kar je mladim neuveljavljenim bendom dalo še toliko večji zagon. »Ljudje, ki kot poslušalci obiskujejo natečaje, so zelo odprti, ker pridejo poslušat nekaj, česar sploh ne poznajo. Slišijo pa lahko marsikaj zanimivega in hkrati podpirajo mlade bende, ki se predstavljajo. Bilo nam je v užitek nastopati v polni dvorani in z odličnimi bendi,« je sklenil Potočnik. Applesauce Lorraine kot zvezde letošnjega Botečaja, ki jim je bil velika motivacija, ne bodo obmirovali, ampak zagrizli v snemanje prvenca in videospota, v prihodnjih mesecih pa jih čaka kar nekaj koncertov. Očitno jim je uspelo, Botečaj pa bo tudi drugo leto z dobro organizacijo odskočna deska za nov neuveljavljen, a odličen bend. n Tina Felicijan

Razmišljanja sosednjih občin bi morala biti vzor za rekreativna prizadevanja vsaj za prihodnost, ko se bo (morda) spet našel denar. Kajti v naši občini je pri odgovornih ali pa navadnih vratarjih že težko prepoznati, kdo je rekreativec, kolesar ali … in kdo vandal, pijanec, ki hodi popivat na industrijsko cesto. S kolesarskimi specialkami, malimi otrock na kolesih, rolerjih je danes nemogoče varno in enostavno priti na drugi konec doline, ker ti premogovniški vratarji po pravilih službe ne smejo odpreti rampe. Sicer pa se tisti, ki po navadi projektirajo takšne poti, ne vozijo pogosto, imajo kolo bolj zato, da ga imajo, ali pa enostavno ne razmišljajo pragmatično. Prisegajo na tehniko in podrejanje narave, se raje ukvarjajo s fiziko kot metafiziko in jim predstavljata v družbeni nadstavbi domet in cilj (prometna) politika, malo manj znanost, še manj kultura ali celo ideologija … Samo, da so avtoceste! Ker tisti, ki tečejo, kolesarijo, ti morajo tako ali tako poskrbeti sami zase. n

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, stran 13

107,8 MHz

12. aprila 2012

Gl asbene novi č ke

Reklama povečuje prodajo Tole prijazno vest smo pač morali zapisati na začetek mozaika, kajti ne zgodi se več prav pogosto, da bi kdo opazil in s kakšnim priznanjem nagradil bolj lokalnega novinarja. To se je spet po doooolgih letih zgodilo uredniku Našega časa ter vnetemu spremljevalcev nekaterih športnih dogodkov v Šaleški dolini Stanetu Vovku. Pred dvema dnevoma je prejel priznanje Športne zveze Velenje. Uredniku seveda iskreno čestitamo tudi sodelavci. Ni jih malo, ki menijo, da je kriza izziv. Treba pa je priznati,

da tudi zelo dobrim v teh časih zmanjkuje idej in priložnosti za zmanjšanje njenega vpliva. V uredništvih Radia Velenje in tednika Naš čas smo kljub temu še vedno prepričani, da je ena od takih priložnosti oglaševanje. Čas pred prvomajskimi prazniki je zagotovo eden primernejših terminov za to. Možnosti je več, naša marketinška služba pa je pripravila za prihajajoče praznike poseben paket oglaševanja po prazničnih cenah. »Čestitka ali pokroviteljstvo posameznih rubrik na Radiu Velenje,

Žgečkljive lisičke

katerega frekvenca pokrije tretjino Slovenije, zagotovo ne ostanejo prezrti. Zaradi tega naj bo sodelovanje z radiem že danes ena od vaših priložnosti, » še dodajajo Nina, Jure in Bernarda. V uredništvu Našega časa pa nastajata praznični številki, ki sta tudi zaradi obsega med najbolj branimi. Zato praznični oglas ali čestitka tistih, ki dajo nekaj nase, ne smeta manjkati.  tp

LESTVICA DOMAČE GLASBE SLOVENSKA POLKA IN VALČEK Jutri ob 20. uri se bo v velenjskem kulturnem domu začel 18. festival Slovenska polka in valček. Festival, na katerem se bo predstavilo dvanajst izvajalcev, bosta povezovala Natalija Verboten in Andrej Hofer. V spremljevalnem programu bodo nastopili Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Rudarski oktet, harmonikarski orkester Barbara, Robert Goter ter ansambel Spev.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. ČUKI-Z nogo ob tla 2. GAME OVER-Zdaj grem naprej 3. KLAPA SOL-Mediteraneo Z nogo ob tla je nova skladba skupine Čuki. Dinamična skladba v country stilu bo poslušalce spravila v dobro voljo in gibanje v ritmu kavbojskih škornjev, kitar in violine, ki jo je v pesmi odigrala simpatična violinistka Barbara Žerjav. Čuke smo sicer v podobnem slogu slišali že v uspešnicah Ta vlak (1992) in Kavbojci in Indijanci (1996), ki smo si ju zapomnili po odličnih videospotih. Kmalu bomo tudi tokratno zmagovalko Pesmi tedna na Radiu Velenje lahko občudovali v video podobi.

STEREOTIPI Skupina Stereotipi predstavlja svoj novi single z naslovom Raztrgaj me nežno. Skladbo so posneli skupaj z Laščanko Manuelo Brečko, ki smo si jo zapomnili po nastopu v televizijski oddaji Misija Evrovizija.

DANILO KOCJANČIČ & FRIENDS Zasedba Danilo Kocjančič & friends (Danilo Kocjančič – vokal in kitara, Ladi Mljač – vokal in bobni, Matjaž Sterže - kitara, Matjaž Švagelj - bas) se je v marcu odpravila v studio Parametrik, kjer je s producentom Gabrom Radojevičem posnela prvi single Nisi prva, nisi zadnja. Upamo, da ni tudi zadnji.

GAL GJURIN Gal Gjurin, ki trenutno v studiu končuje svojo ploščo Duša in telo, z albuma predstavlja skladbo, posvečeno Facebooku. Kako se je tega socialnega omrežja lotil Gal, lahko slišite v njegovi skladbi Knjiga obrazov.

HEAVENIX Po uspešnem singlu in spotu Adrenalin se primorska zasedba v prvih pomladnih dneh predstavlja z novim glasbenim izdelkom. Pod novo pesem z naslovom Nov nor čas se tokrat podpisuje Rok Golob, za single pa bodo fantje posneli tudi videospot.

Po dveh uspešnih singlih Energija in Ustavi se za hip osvežene in pomlajene foxyce predstavljajo z novo skladbo. Tretji single s prihajajoče druge plošče dekliške skupine Foxy Teens nosi naslov Gor in dol. Punce tudi tokrat predstavljajo značilno foxy energijo, pravi plesni ritem ter nalezljiv refren Gor in dol s pomenljivim in žgečkljivim sporočilom, ki bo v ušesih odzvanjal celo poletje. V pripravi je tudi že videospot, ki ga bo moč kmalu videti. Punce se v tem trenutku poleg glasbe intenzivno posvečajo predvsem šoli in se pripravljajo na maturo.

LeeLooJamais predstavljajo nov spot

pripravil zanimiv projekt, vezan na letne olimpijske igre, ki bodo letos potekale v Londonu. Več o

napovedanih), za katere so prodali že več kot milijon vstopnic, narasla pa je tudi prodaja njihovih albumov, ki je že presegla 70 milijonov. Med turnejo je zasedba posnela tudi nov album z naslovom Travelling, ki je izjemna glasbena razglednica s petnajstimi odličnimi skladbami. Večina je povsem novih, nekaj pa je tudi prenovljenih klasik. It's Possible je prvi single s tega albuma, ki prikazuje eno od mnogih plati zasedbe Roxette v letu 2012.

Madonna si še vedno upa

tem projektu bo znanega v naslednjih tednih.

Duo Roxette spet vroč Tri leta po vrnitvi na glasbeno sceno je švedski pop duet Roxette vroč kot ob vrhuncu kariere v začetku devetdesetih. Svetovna turneja je v polnem zagonu. Doslej je duet odigral že 85 koncertov (od 150

Pop zvezda Madonna je v marcu izdala svoj 12. studijski album z naslovom MDNA. Že prva pesem Girl Gone Wild skupaj s provokativnim videospotom kaže, da si Madonna kljub letom še vedno upa. Album, pri nastanku katerega so Madonni pomagali izkušeni producenti, kakršna sta William Orbit in Martin Solveig, v običajni izdaji prinaša ducat pesmi in že podira rekorde. 53-letna Madonna po več kot tridesetih letih kariere še vedno lahko kaj ponudi. Število njenih prodanih albumov se je približalo tristotim milijonom, z uspehom novega pa ta cifra vztrajno raste. V Veliki Britaniji je

Skupina LeeLooJamais bo prav danes,12. aprila, predstavila novi single in videospot za skladbo z naslovom Get To Know Me, pesem z njihovega aktualnega albuma Excuse My Imagination, s katerega so že znane skladbe Still I Try, Night Phone, Slovenka in Show Show. Album so LeeLooJamais izdali 13. oktobra lani, ko so nastopili v Kinu Šiška. Koncert so v celoti posnele tudi kamere pod vodstvom Dejana Baboska, iz posnetkov pa so pripravili videospot za najnovejši

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Gadi - Malo, malo še 2. Modrijani - Tri lepe stvari 3. Ansambel Rosa - Dober dan, lep pozdrav 4. Ansambel Erazem - Orglice 5. Novi spomini - Na veselici 6. Domen Kumer in Vesele Štajerke - Daj pir na hladno 7. Franc Flere s pevko Ana Marijo - Vsa cvetoča je pomlad 8. Vitezi Celjski - Ta svet je prelep 9. Jodel Express - Do ušes zaljubljena 10. Ansambel Zakrajšek - Pomlad na gorskih stezah

MDNA njen dvanajsti album, ki je dosegel prvo mesto lestvic, s čimer je prehitela Elvisa Presleyja. Pred njo so tako samo še Beatli, ki vodijo s petnajstimi albumi na prvem mestu britanske lestvice.

... več na www.radiovelenje.com single. Za režijo in produkcijo sta poskrbela Samo Kapljič in Gregor Kocijančič, ki ustvarjata pod imenom Chakra. Energijo, ki jo oddajajo LeeLooJamais na odru in odzive občinstva, jima je uspelo predstaviti v video izdelku.

Veteran napoveduje nov album Veteran slovenske popularne glasbe Aleksander Mežek, ki je dobršen del svojega življenja in tudi glasbene kariere preživel v Londonu, kjer je deloval pod imenom Alexander John, v radijski eter pošilja novo skladbo z naslovom It´ll Redeem. 63-letni glasbenik s to skladbo napoveduje nov album, ki ga bo v celoti posnel v angleškem jeziku, izšel pa bo predvidoma septembra letos. Še prej pa bo slovenski kantavtor

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, stran 14

PAGINA

 Dr. Cvetka Tinauer, predsednica Savinjske-šaleške gospodarske zbornice, in Robert Rajšter, direktor Območne služne Zavoda za zaposlovanje, sta v Velenju »soseda«. Zbornica in zavod delujeta v isti zgradbi. »Nisi vedel, da sem Šoštanjčanka? Sem in na to sem ponosna,« je Tinaurjeva hitela razlagati Rajštru, s katerim sta bila povabljena na okroglo mizo v Šoštanj. »Jaz pa sem Korošec. Si to vedela? In tudi jaz sem na to ponosen,« ji je vrnil.

 Bojan Rakun, gasilec, nogometni funkcionar, velik gurman (prvi z leve), upokojenec, gostilničar, vinogradnik Franc Malus, na nasprotni strani mize pa Ivan Rakun - bivši šmarški župan, zagnan vinogradnik, prav tako gasilec, podpredsednik Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje (prvi z desne), ter njegova žena Štefka so »žlahtniki«, ki jo vsaj enkrat na leto mahnejo na skupen izlet. Običajno vinogradniškega. Posnetek, ki je nastal na lanskem v Metliki, je zgovoren: »No, takega vinogradniškega izleta pa še ne. V vinski kleti prazni kozarci in kruh na mizi. Marsikaj vemo, tega, da so tudi v Metliki tako »škrt« kot Gorenjci in Zgornjesavinjčani, pa nismo vedeli. Ne pravijo zaman, da se človek uči celo življenje.«

12. aprila 2012

Barvanje Čas barvanja jajc je minil. Čas farbanja ljudi še kar ostaja.

Vroče gorenje V Gorenju je precej zagreto. Pri tem še njihove hladilne naprave ne pomagajo, bolj tople besede.

Res je hudo Hudo tistim, ki morajo zategovati pas do zadnjih lukenj, pa nimajo denarja za naramnice.

Mirovanje

Tinca Kovač je nenehno obdana z otroki. Kadar ni, pa planira, kaj bodo v Vili Mojca še pripravili, da bo otrokom pri njih lepo, otroštvo pa še bolj brezskrbno. Tudi, kadar sešteva prispevke dobrih ljudi, ki želijo pomagati otrokom, nima malo dela. Njena največja želja pa je, da ga prav na tem področju ne bi zmanjkalo.

V naši širši okolici je zavladal mir. Seveda, saj so pretežki časi, da bi kdo razpravljal o trasi hitre ceste tretje razvojne osi.

Delo je Ko ni dela, imajo na zavodih za zaposlovanje polne roke dela. Večina iskalcev za zaposlitve pa od njih odhaja praznih rok.

Belo na črnem Po delovanju naše regijske mlekarne Celeia bi kdo sklepal, da se vsem pridelovalcem belega mleka le ne piše črno.

Socialna država

Tretjina britanskih novorojenčkov bo dočakala 100 let

Prek spleta do virtualnega obiska Premogovnika Velenje

Študija, ki so jo izvedli na britanskem statističnem uradu, je pokazala, da bo vsaj tretjina otrok rojenih v letu 2012, dočakalo starost 100 let. Strokovnjaki so pojasnili, da napovedi temeljijo na trenutnih in bodoči trendih preživetja. Število stoletnikov v Veliki Britaniji že desetletja močno raste. Medtem, ko je bilo leta 1961 v Veliki Britaniji 600 stoletnikov, jih je bilo leta 2010 že okoli 13.000, letošnje leto pa naj bi številka presegla 14.500.

V kolikor so napovedi pravilne, bi to pomenilo tudi, da lahko več kot 95.000 ljudi, ki bodo letos dopolnili 65 let pričakuje, da bodo leta 1947 upihnili stoto svečko. Večina izmed njih bo žensk.

Na Miss Univerze po novem tudi transseksualke Lepotno tekmovanje Miss Universe spreminja svoja pravila in po novem dovoljuje, da se z letom

Kdo pravi, da Slovenija ni socialna država. Saj vse več državljanov životari od socialne pomoči.

Kaj pa trta Akcijo sajenja sadnih dreves naj bi nadaljevali na martinovo. Nekateri želijo, da bi ob tem tudi vinsko trto spoznali za sadno drevo.

Premogovnik Velenje je obogatil rubriko Virtualna predstavitev. Poleg interaktivnega vpogleda v dogajanje na podzemnih deloviščih obiskovalcem omogočajo tudi vpogled

V spomin Odkrit predel možganov odgovoren za strah

2013 tekmovanja udeležijo tudi transseksualke. Odločitev je sledila po odmevnem primeru 23-letne kanadske tekmovalke Jenne Talackove, ki se je rodila kot deček. Ko so odkrili, da si je spremenila spol, so jo po uvrstitvi v finale na izboru za Miss Universe v Kanadi naprej izključili, nato pa sklenili, da se vendarle lahko poteguje za laskavi naziv. Ameriški znanstveniki so opravili zanimivo raziskavo in ugotovili, da ljudje, ki sovražijo homoseksualce ali pa se jih celo bojijo (homofobi), naskrivaj občutijo privlačnost do oseb istega spola.

Interaktivna 3D-slika omogoča ogled v vseh smereh

na zunanja delovišča. Pred letom dni je premogovnik na spletni strani www.rlv.si prvi na svetu virtualno predstavil podzemno pridobivanje premoga. Z virtualno predstavitvijo premogovnik omogoča vsem obiskovalcem spletne strani interaktivni vpogled v dogajanje v jami, po novem pa tudi na površini.

Virtualno predstavitev Premogovnika Velenje si lahko ogledate na spletnih povezavah: http://www.rlv.si/si/deponija/ uvod.html in http://www.rlv.si/si/ VRRLV/nacrt.html

Na trg prihaja prvo letalo avtomobil Predvidoma prihodnje leto boste lahko za nekaj več kot 210.000 evrov kupili hibrid letala in avtomobila. Vozilo je v bistvu dvosedežno letalo, ki pa ga je dovoljeno voziti po cestah in ga poganja neosvinčeni bencin. Krila vozil se zložijo oziroma razprejo, s čimer je to 1,8 metra visoko, 2,3 metra široko in 5,8 metra dolgo vozilo mogoče voziti bodisi po zemlji bodisi po zraku. Za izdelek že 100 naročil.

Skupina izraelskih znanstvenikov je odkrila predel možganov, ki kontrolira in uravnava strah. Znanstveniki upajo, da bodo z odkritjem omogočili proizvodnjo zdravila, ki bo uspešen pri zdravljenju številnih fobij. Raziskovalci so preučeval možganske reakcije na ofidiofobijo, oz. strah pred kačami. Prostovoljcem, ki trpijo za omenjeno fobijo, so med opazovanjem plišastega medvedka in premikanjem kač skenirali možgane. Predel možganov, oz. cingularni korteks, ki kontrolira čustva, je ob približevanju kač postal svetlejši. Znanstveniki upajo, da bo odkritje omogočilo proizvodnjo zdravil proti številnimi fobijami, ki vplivajo na kakovost življenja številnih ljudi. Toda znanstvenike je tudi strah, da bo njihovo odkritje zlorabljeno, npr. za brisanje strahu med vojaki.

Časi so taki, da si bodo nekateri poskušali obložene mize ob zadnjih velikonočnih praznikih dolgo vtisniti v spomin.

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, s tran 15

SVET OKTANOV

12. aprila 2012

Poskrbite za varno vožnjo in pripravite vaše vozilo na prijetna potepanja. Zamenjajte pnevmatike, opravite notranje in zunanje čiščenje, preglejte brisalce, kontrolirajte klimatsko napravo in prezračevalne filtre, preglejte svetila in optiko podvozja ter akumulator in izpušni sitem. Ko vse to opravite, se lahko brezskrbno podate na vaša potepanja. Z rednim vzdrževanjem ohranjamo vrednost vozila! Za vsakogar nekaj v današnji prilogi Svet oktanov: nova vozila, oprema za motoriste, servisi, čiščenje, vzdrževanje, oprema, popravila, zavarovanje … Na cestah vam želimo čimveč varnosti, sproščenosti, strpnosti in ne nazadnje tudi sreče.

Nadomestni deli: originalni, neoriginalni? Kratici OE ali OEM sta pri nadomestnih delih pogostokrat uporabljeni, žal pa velikokrat tudi napačno interpretirani. Poleg njiju se redkeje uporabljata izraza OES in »aftermarket« Tomaž Geršak

OE pomeni »original equipment«, - originalne rezervne dele, ki jih lahko kupimo le pri pooblaščenem prodajalcu oz. servisu. So 100-odstotno ustrezni in zanesljivi, izdelani po strogih specifikacijah proizvajalca avtomobilov. V veliki večini imajo vtisnjen tudi logotip proizvajalca. Dobro znana špekulacija je tudi ta, da naj bi prvovgradni deli bili imeli za 30 % daljšo življenjsko dobo. OEM pomeni »original equipment manufacturer«. To so deli istih proizvajalcev, ki proizvajajo originalne dele, pri katerih je prišlo do napak v proizvodnji, v obdelavi ali sestavi materiala ali pa so namensko narejeni iz cenejšega materiala, saj ni potrebe po ustreznosti kakovosti. Dobijo se v prosti prodaji, avtotrgovinah in posrednikih, kjer prav gotovo vsak doda pribitek k ceni, a so ti deli vseeno cenejši od OE delov. Navadno nimajo proizvajalčevega logotipa in ni nujno, da v celoti ustrezajo specifikacijam in standardom, predpisanih v tovarni. Četudi gre za enake proizvajalce, lahko kakovost zelo variira. Lahko gre za popolnoma enako OE kakovost ali pa za bistveno slabši (ali celo fizično rahlo drugačen) del. OES kratico navadno zasledimo redkeje. Gre za »original equipment supplier«. Predstavlja rezervne dele proizvajalcev, ki nimajo nujno pogodbe z avtomobilsko tovarno, a lahko izdelke prodajajo pod drugimi blagovnimi znamkami. Na primer, podjetje TRW je pogodbeni (OEM) proizvajalec zavornih sistemov za Audi. Na prvovgradnih zavornih oblogah najdemo napis TRW, čeprav ta zavornih oblog ne izdeluje. Za njih jih izdeluje podjetje Ferodo, ki zaradi tega sodi med OES proizvajalce. Tovrstni deli lah-

ko imajo v prosti prodaji proizvajalčev logotip in kataloško številko, a je to bolj izjema kot pravilo. Navadno v avtotrgovinah zasledimo dele z odstranjenimi logotipi. Za kakovost verjetno velja podobno kot pri OEM delih - lahko gre za OE kakovost ali pa za slabše dele, saj ne poznamo kriterijev, po katerih bi ugotovili, katere dele vgrajujejo v nova vozila in katere namenijo prosti prodaji. Nekateri OES proizvajalci trdijo, da je kakovost delov v prosti prodaji, prvotno namenjenih prvovgradnji, enaka OE delom, saj naj bi pri pooblaščeni vgradnji tovarniška garancija ostala veljavna. OES ali včasih tudi OEA (Original Equipment Aftermarket) proizvajalci ne sodijo med OE/OEM proizvajalce. Aftermarket deli so nadomestni deli drugih proizvajalcev, pri katerih sta kakovost in ustreznost zaradi povratnega inženiringa lahko še bolj vprašljivi. Navadno so precej cenejši od OE/OEM delov, za kar skoraj verjetno obstaja dober razlog. Ti deli niso vedno v celoti izdelani po specifikacijah proizvajalca, in če so sumljivo poceni, imajo navadno krajšo življenjsko dobo oz. lahko funkcijo opravljajo opazno slabše. Vsi Aftermarket deli pa niso nujno slabši, saj lahko gre za vrhunske nadomestke za nekoliko ožjo ciljno skupino. Nekateri proizvajalci v veliko primerih proizvajajo prvovgradne dele, ki ustrezajo normativom proizvajalca, poleg tega pa ponujajo tudi druge izdelke (npr. športna podvozja, zmogljivejše zavorne komplete, izpušne sisteme, platišča ...), ki so zaradi specifičnosti uporabe ustreznejši oz. zmogljivejši. V takšnih primerih je seveda cena ustrezno višja in velikokrat presega ceno OE delov. n

www.citroen.si

PONUDBA, OB KATERI OSTANETE BREZ BESED!

CITROËN C3 PICASSO

CITROËN C4 PICASSO

CITROËN BERLINGO

3.650 ¤

4.900 ¤

4.445 ¤

panoramska steklena streha avtomatska klimatska naprava avdio sistem z MP3 predvajalnikom skupni prihranek do z upoštevanimi 500 ¤ popusta v primeru financiranja

panoramska steklena streha avtomatska klimatska naprava sistem za pomoč pri parkiranju zadaj skupni prihranek do z upoštevanimi 1.000 ¤ popusta v primeru financiranja

drsna vrata klimatska naprava avdio sistem z MP3 predvajalnikom skupni prihranek do z upoštevanimi 500 ¤ popusta v primeru financiranja

Za vas vassmo smopripravili pripraviliposebno posebno ponudbo bogato opremljenih družinskih vozil, kateri boste ostalibrez povsem ponudbo bogato opremljenih družinskih vozil, ob kateriobboste ostali povsem besed.brez besed. V aprilu marcutako takoobobnakupu nakupu vozila Citroën Berlingo, Citroën C3 Picasso ali Citroën C4 Picasso lahko prihranite kar ¤. do 4.900 ¤. vozila Citroën Berlingo, Citroën C3 Picasso ali Citroën C4 Picasso lahko prihranite kar do 4.900

Dve garancije. Citroën Financiranje. Primer Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Citroën Financiranje vozilo CitroënzaC4 Picasso (Collection Hdi 110(Collection BVM) – mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDVmaloprodajna in vključenimi popusti DDV je popusti obračunan v obrokih; mesečni je 211 EURv pri 30% pologu in ročnosti mesecev; Dveleti letipogodbene pogodbene garancije. Citroën Financiranje. informativnega izračuna finančnega leasinga CitroënzaFinanciranje vozilo Citroën C4 Picasso Hdi 110 BVM) – mesečno odplačevanje; cena z19.000 DDV inEUR; vključenimi 19.000 EUR; DDVobrok je obračunan obrokih; mesečni obrok 84 je 211 EOM na 30% dan 27.02.2012 znaša 8,8% in se spremeni, se spremenijo elementi izračuna; izračunintemelji na osnovičeindeksa obresti - 3elementi mesečni EURIBOR skupno letno obrestno meroindeksa 7,4%; financirana EUR;sskupni znesek plačilo 22.920 sklenitvi avtomobilskega zavarovanja Citroën Financiranje do 50% popust. Za podrobnosti EUR pri pologu in ročnosti 84 mesecev; EOMčena dan 27.02.2012 znaša 8,8% se spremeni, se spremenijo izračuna;sizračun temelji na osnovi obresti - 3vrednost mesečni13.300 EURIBOR skupno letnozaobrestno mero EUR; 7,4%;prifinancirana vrednost 13.300 EUR; skupni znesek zaomogoča plačilo 22.920 EUR; pri sklenitvi 2012 zaovozila iz zaloge pri pooblaščenih Citroënovih vozil v Ugodna Sloveniji, kiponudba sodelujejovelja v akciji. simbolične. Večvozila na www.citroen.si. oavtomobilskega ponudbi se obrnite na vašega Citroën prodajalcaFinanciranje vozil Citroën.omogoča Ugodna ponudba do 31. zavarovanja do 50%velja popust. Zamarca podrobnosti ponudbi se obrnite na vašegaprodajalcih prodajalca vozil Citroën. do Slike 30. so aprila 2012 za iz zaloge pri pooblaščenih prodajalcih Citroënovih vozil v Sloveniji, ki sodelujejo v akciji. Slike so simbolične. Več na www.citroen.si.

Poraba goriva predstavljenih modelov: kombinirana vožnja od 4,2 do 7,3 l/100 km. Emisija CO2: od 109 do 175 g/km.

AVTO MURŠIČ, d.o.o., Žarova cesta 7, 3320 Velenje, tel.: 898 54 80 Smo družinsko podjetje z 45 letno tradicijo, saj se ukvarjamo z avtomobilizmom že od leta 1967. Najprej smo imeli samo kleparsko in ličarsko delavnico za vse vrste avtomobilov. Leta 1992 pa smo postali še pooblaščeni prodajalec in serviser vozil CITROEN. Največja prednost naše koncesije je ta, da imamo vse dejavnosti od prodaje pa do popravila (kleparstvo-ličarstvo-servis-rabljena vozila-menjava in prodaja gum) vozil na enem mestu v lastni hiši. Kleparska in ličarska popravila izvajamo za vse vrste vozil.

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, s tran 16

SVET OKTANOV

12. aprila 2012

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, s tran 17

SVET OKTANOV

12. aprila 2012

YOGI MOTO CENTER d.o.o.

Prelska 21 b, 3320 Velenje Telefon: 891 00 09 | internet: http://www.yogi.si | e-pošta: info@yogi.si V prodajalni YOGI MOTO CENTER ter v spletni trgovini www.yogi.si vam je na voljo celotna ponudba, ki je predstavljena v POLO katalogu. To pomeni, da lahko izbirate med približno 50.000 izdelki različnih cenovnih razredov. Oblačila, obutev, čelade, očala, kovčki, dodatna oprema, motorji in nadomestni deli so le glavne kategorije izdelkov, med katerimi boste gotovo našli nekaj zase. Smo specializirana motoristična trgovina in prisotni na slovenskem trgu že več kot petnajst let. Naša osnovna dejavnost je prodaja in servisiranje motornih koles, prodaja dodatne opreme in rezervnih delov za motorje ter opreme za motoriste. YOGI MOTO CENTER je serviser in prodajalec originalnih nadomestnih delov za znamke: • YAMAHA • YAMAHA - skuter program • YAMAHA ATV • HONDA • KAWASAKI Kot pooblaščeni serviser vam nudimo pestro izbiro originalnih rezervnih delov, na zalogi pa imamo tudi široko paleto osnovnega potrošnega materiala.

NAŠE SERVISNE STORITVE ZAJEMAJO: • servisiranje motornih koles; • popravila poškodovanih motornih koles (zavarovalnica ali samoplačnik); • vzdrževanje motornih koles in skuterjev; • prodaja, menjava in centriranje pnevmatik; • prodaja originalnih nadomestnih delov; • nameščanje dodatne opreme (kovčki, dodatki za motorje…); • menjave vitalnih sklopov motorja.

REDNO SERVISIRANJE

motornega kolesa, kot ga narekuje servisna knjižica, vam zagota-

vlja dolgo in brezhibno delovanje motorja, varnost, zanesljivost, ohranjanje njegove vrednosti in uveljavljanje garancije. Zagotavljamo vam hitro odzivnost in visoko kakovost popravil z originalnimi nadomestnimi deli.

Ker vaš avto ni igraèa NOVO! O K S A K MOJ ICE MARIBOR ALN V O R A E!* J ZAV E N E C % 0 4 DO

VULKANIZERSTVO

Sem sodijo tudi demontaža, montaža in centriranje moto plaščev.

POSEBNE STORITVE

Pri okvari, prometni nesreči ali v zimskem času pridemo iskat vaše motorno kolo na kraj dogodka ali k vam domov.

ibor.si icaMar

ovaln .Zavar a www

*Veè n

Prodajalno YOGI MOTO CENTER najdete na spletnem naslovu: http://www.yogi.si/t-yogi-motocenter-lokacija.aspx

Samo pri Zavarovalnici Maribor. Za vas smo odprli novo cenilno mesto v Velenju, Koroška cesta 64 b, 3320 Velenje. Delovni èas: ponedeljek 9.00 - 12.00, sreda 12.00 - 16.00, petek 9.00 - 12.00 www.ZavarovalnicaMaribor.si

080 19 

Življenje je prelepo, da bi vozili dolgočasne avtomobile Astra GTC bo naredila vtis z vsem, kar šteje. Po obliki spominja na vitko in mišičasto sprinterko z izklesanimi rameni in nizko, široko držo. Karoserijo energično postavi v startni položaj in se odrine s svojimi velikimi 20-palčnimi platišči iz lahkih kovin. Na svoj športni namen kaže tudi z dinamično oblikovanimi kromiranimi lučmi - s sijočo mešanico biksenonskih žarometov in dnevnih luči LED v obliki kril. Celotno podobo pa zaokrožujejo zadnje luči LED.

boste spremenili celotno vozno dinamiko. FlexRide z izpopolnjenim stalnim nadzorom blaženja samodejno prilagodi blažilnike in vam tako pomaga zagotavljati najboljši pogon. V načinu “Tour” optimizira nastavitve za prijetnejšo vožnjo naravnost, v načinu “Sport” pa FlexRide takoj izostri odzivnost servoojačanja krmiljenja glede na hitrost, stopalke za plin in avtomatskega menjalnika (če je vgrajen). V načinu “Sport” celo spremeni barvo osvetlitve instrumentov - iz sproščene bele v dinamično rdečo.

Prebudite svoje čute

Karkoli si boste ogledali na Astri GTC, boste vedno želeli še več. Tako v modelu Enjoy kot v modelu Šport boste našli tesno prilegajoče se sedeže in drzne linije, ki zaokrožajo športno obliko zunanjosti. GTC je kljub temu še vedno petsedežni coupe s prostorno in vsestransko notranjostjo, namenjen vsakodnevni vožnji. Za večje udobje lahko izberete med premium dodatno opremo, kot so prvovrstni zvočni sistem Infinity, ortopedsko zasnovani športni sedeži, ogrevan volan in luksuzno usnjeno oblazinjenje.

Predajte se strastem

Oblika karoserije Astre GTC ni samo okras, je tudi vizualni prikaz izrazito športnega podvozja, zasnovanega in proizvedenega v Nemčiji za ljudi, ki jih vožnja resnično navdušuje. Vzmetenje prihaja naravnost z dirkalne steze. Za najboljši možni oprijem s skoraj neznatnim vplivom navora na krmiljenje je spredaj vgrajeno visoko zmogljivo vzmetenje HiPerStrut; torej funkcijo, ki jo je predtem imela samo večkrat nagrajena in najsodobnejša Insignia OPC. Na zadnjem delu VVattov člen preprečuje bočno premikanje. Rezultat je novo merilo za vožnjo in krmiljenje. Če ima vaša GTC prilagodljivo podvozje FlexRide, lahko vozne lastnosti samodejno nastavite tako, da bodo ustrezale vašemu slogu vožnje. S preprostim pritiskom gumba

Prestavite v višjo prestavo

Astra GTC je izjemno vozilo. Zaradi izbranih močnih motorjev z nizko porabo goriva, privlačnih platišč in napredne dodatne opreme je to vozilo tako, kot si ga želite. Izbirate lahko med motorji, od katerih imajo skoraj vsi Oplovo tehnologijo Start/Stop, ki varčuje z gorivom tako, da samodejno zaustavi motor, kadar ga ne potrebujete, na primer ko čakate na semaforju.

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, s tran 18

SVET OKTANOV

A V T O M O B I L S K E

N O V I Č K E

Red dot znova v Kiine roke

na šest, saj so bili že prej nagrajeni urbani križanec Soul (2009), manjši enoprostorec Venga (2010), športni terenec Sportage (2011) in limuzina Optima (2011). Poleg tega je bila Optima še razglašena za ‘najboljše od najboljšega’ v letu 2011, kar je največja možna red dot nagrada za izjemen dizajn, ki jo v vsaki posamezni kategoriji lahko osvoji le en izdelek. Red dot nagrade, ki jih v Nemčiji podeljujejo od leta 1955, sodijo med svetovno najbolj priznane nagrade v oblikovanju. Letošnja priznanja bodo podelili 2. julija na slovesnosti v operni hiši v nemškem Essnu.

Kia je na letošnjem oblikovalskem tekmovanju red dot prejela prestižni nagradi za modela Picanto in Rio. 5-vratni različici malčka Picanta in novinca Ria sta zmagovalca v kategoriji ‘Oblikovanje izdelka’ (‘Product Design’),v kateri se je za nagrade potegovalo več kot 4.500 izdelkov in 1.800 proizvajalcev iz 58 držav. Žirija, ki jo sestavljajo mednarodni strokovnjaki s področja oblikovanja, ocenjuje izdelke glede na njihovo stopnjo inovativnosti, uporabnosti, ergonomije, vzdržljivosti, okoljske prijaznosti in enostavnosti rokovanja. Nagrade red dot prejmejo le tisti izdelki, ki dosegajo najvišje oblikovalske standarde. Z zadnjima nagradama se je število Kiinih nagrajenih modelov povzpelo

Fordov vstopni MPV Ford je na avtosalonu v Ženevi predstavila povsem nov model B-Max, ki je nastal na osnovi približno eno leto stare študije. B-Max bo pri modrem ovalu od druge polovice letošnjega leta naprej, ko bo stekla njegova prodaja, predstavljal vstopni model v razredu majhnih MPV vozil. B-Max v dolžino meri 4013 milimetrov, kar je le 11 centimetrov več od 5-vratne Fieste, na osnovi katerega je nastal, hkrati pa je krajši za 32

Nov delovni čas: - mešalnica avtolakov DeBeer in PPG Ponedeljek - petek: od 8.00 do 17.00 - mešalnica industrijskih barv NOVO! Sobota: od 8.00 do 12.00 - širok izbor sredstev za montažo in vzdrževanje Silco, d.o.o. Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko Tel. trgovina: 03 703 31 85, Fax: 03 703 31 80 www.silco-automotive.com, silco@silco-automotive.com

12. aprila 2012

- vse za nego in čiščenje vašega avtomobila - profesionalna orodja RUPES - prodaja A/C nadomestnih rezervnih delov

centimetrov od večjega brata C-Maxa. Najbolj izstopajoča lastnost predstavljenega modela je ta, da avto nima B stebrička, poleg tega pa so tu še drsna zadnja vrata. Poleg standardnih bencinskih in dizelskih TDCi motorjev pa bo za pogon skrbel 1,0-litrski trivaljni EcoBoost turbobencinski motor, ki bo na voljo s 100 oziroma 125 konjskimi močmi, na 100 prevoženih kilometrov pa naj bi porabil zgolj 4,9 litra goriva.

Mercedes A povsem na novo Pred nekaj manj kot enim letom je Mercedes-Benz na avtosalonu v Shanghaiju predstavil študijo novega razreda A, z razkritjem slik iz evropske patentne pisarne pa že od lanskega maja vemo, kakšna bo podoba serijske različice. V Ženevi so tako postavili na ogled prodajno izvedenko novega razreda A, ki ni oblikovan v slogu majhnih enoprostorcev kot doslej, ampak je bolj kupejevskega-kombilimuzinskega videza z nizko strešno linijo in dolgim motornim pokrovom. Novi A je postavljen na novo platformo MFA, v dolžino meri 4292 mm, v širino 1780 mm, visok pa je 1433 mm, to pa pomeni, da je 32 mm krajši, 15 mm širši in 12 mm višji od glavnega konkurenta, BMW-jeve serije 1. Mercedes A ima za razliko od tekmeca pogon na sprednjem kolesnem paru.

Že od začetka prodaje, ki bo stekla v mesecu septembru, bo Mercedes ponudil pestro izbiro bencinskih in dizelskih motorjev: A180 (90 kW/122 KM), A200 (115 kW/156 KM), A250 (155 kW/211 KM), A180 CDI (80 kW/109 KM), A200 CDI (100 kW/136 KM), A220 CDI (125 kW/170 KM). Za prestavljanje skrbi 6-stopenjski ročni ali 7-stopenjski 7G-DCT samodejni menjalnik, Nemci pa imajo v načrtu še AMG različico s štirivaljnim turbobencinskim motorjem z več kot 300 konjskimi močmi.

Vrača se klasičen Toledo SEAT na avtomobilskem salonu v Ženevi predstavlja naslednjo fazo svoje produktne ofenzive – predserijsko študijo Toledo Concept, ki združuje proporce klasične limuzine z elegantno športnim, skoraj kupejevskim dizajnom. Novi Toledo z dolžino 4,48 m ponuja obilo prostora za pet oseb. Prostornina prtljažnika znaša več kot 500 l, njegovo uporabno vrednost pa povečujeta tudi velik pokrov prtljažnika in zložljiva zadnja sedežna klop. Prihodnjemu Toledu je uspelo do popolnosti združiti navidez nezdružljivo – skoraj kupejevski profil s funkcionalnostjo karavana. Sodobne, izrazite linije zunanjosti se odražajo tudi v notranjosti, ki je svetla in prostorna. Armaturo odlikuje prečiščena, ergonomska zasnova. Svetle barve notranjosti, prefinjeno šivane usnjene sedežne prevleke in usnjene obloge armaturne plošče in vrat poudarjajo prestižni značaj študije Toledo Concept. n

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, s tran 19

SVET OKTANOV

12. aprila 2012

Kaj storiti z odsluženim avtomobilom? Če ste lastnik odsluženega avtomobila, ki je še registriran in se ga želi te znebiti, je edina prava pot predaja tega avtomobila v pooblaščeni center za razgradnjo. Od 1. aprila 2012 so obveznosti za razgradnjo izrabljenih vozil od države prevzeli uvozniki in proizvajalci osebnih vozil. Ti so za izpolnjevanje svojih obveznosti sklenili pogodbo z družbo Ekomobil, ki je v Sloveniji zadolžena za okolju prijazen način razgradnje izrabljenih vozil in v svojo mrežo vključuje več centrov za obdelavo vozil. Za območje upravnih enot širše savinjske regije in Koroške se ta center nahaja v Velenju v podjetju Karbon, vozila pa lahko oddate na njihovih prevzemnih mestih. Ob

oddaji vozila v razgradnjo morate na prevzemnem mestu dokazati lastništvo vozila z osebnim dokumentom in prometnim dovoljenjem. Na osnovi teh dokumentov vam bodo na prevzemnem mestu izdali potrdilo o razgradnji, s katerim boste na upravni enoti ali drugem prijavno-odjavnem mestu svoj odsluženi avtomobil odjavili iz prometa. Potrebno je poudariti, da je ta storitev za zadnjega lastnika brezplačna, seveda pa tudi obvezna. Kazen za oddajo odsluženih vozil nepooblaščenim zbiralcem je namreč visoka, zato Izjav o lokaciji vozila, s katero lahko prav tako odjavite avtomobil iz prometa, ni dobro izigravati. Sistem razgradnje vozil pa v Sloveniji, tako kot tudi v

ostalih državah EU, ni bil vzpostavljen zaradi podjetništva, temveč zaradi ogromnih negativnih vplivov na okolje, ki jih lahko nepravilno skladiščeni in nerazgrajeni avtomobili povzročijo v naravi. V avtomobilu se namreč nahaja preko 40 kg nevarnih snovi (akumulator, olja, vse tekočine …), ki lahko z izluževanjem pronicajo v tla in naprej v podtalnico, en liter nevarne snovi pa lahko onesnaži preko 10.000 litrov podtalne vode. Zato s predajo odsluženih vozil v Centre za razgradnjo pozitivno vplivamo na svoje okolje, v Centru za razgradnjo pa bodo poskrbeli, da bo 85 % sestavnih delov vašega odsluženega vozila ponovno predelanih oz. recikliranih v nove materiale in proizvode.

Kaj pa z vozili, ki so odslužena, a niso več registrirana? Če se v vaši okolici nahaja odsluženo neregistrirano vozilo, ki ni več registrirano, lahko za njegovo odstranitev in naravi prijazno razgradnjo poskrbite tako, da pokliče te občinskega komunalnega inšpektorja ali drugo občinsko pristojno službo. Ti bodo vozila evidentirali, spiske pa posredovali v Center za razgradnjo vozil. V Karbonu bodo poskrbeli za prevoz teh vozil - od lokacij, kjer se vozila nahajajo, do Centra za razgradnjo in poskrbeli, da bodo tudi iz teh vozil odstranjene nevarne snovi, vozila pa razgrajena na materiale, ki bodo reciklirani. n

Varčen način vožnje V zadnjem desetletju beležimo izreden razvoj avtomobilskih motorjev, ki omogočajo nov, varčen, okolju prijaznejši in varen način vožnje. Voznik pri takšnem - varčnem načinu vožnje vozi z manj kot 2.500 obrati na minuto, menja v višjo prestavo pri 2.000 obratih pri avtomobilih z bencinskim motorjem in pri 1.500 obratih z dizelskim motorjem, pospešuje in

zavira postopno, pozneje menja v nižjo prestavo ter po nepotrebnem ne zavira in ne menja prestav. Z varčnim načinom vožnje lahko za 10 do 15 odstotkov zmanjšamo porabo goriva in emisije ogljikovega dioksida, za 10 do 25 odstotkov zmanjšamo število nesreč, pomembno zmanjšamo hrup, zmanjšamo stroške vzdrževanja vozila zaradi manjše obrabe in povečamo udobje vožnje. Kljub temu pridemo na cilj v istem času, kot če bi vozili agresivno. Varčna vožnja zahteva tudi stalno skrb za pravilen tlak v pnevmatikah, poleg tega pa moramo z vozila odstraniti odvečni tovor. S takšnim načinom vožnje lahko - če upoštevamo povprečen avto in prevoženih 1.200 km - prihranimo mesečno od 10 do 20 litrov goriva. Pomemben dejavnik porabe goriva je zračni upor. Strokovnjaki so s poskusi ugotovili, da lahko voznik, ki vozi s hitrostjo 85 km/h 50 m za tovornim avtomobilom, prihrani 6 do 12 odstotkov goriva. Morda je to podatek, ki bo prepričal vsaj del voznikov, da se kdaj splača voziti v varnem in varčnem zavetrju za tovornim vozilom, še zlasti takrat, ko je alternativa nevarno prehitevan nje.

Vpliv zdravil na vozniške sposobnosti Zdravila so vseživljenjski spremljevalec človeka, saj nas spremljajo od rojstva do smrti. Ene bolj, druge manj, a vendarle v sodobni družbi ni človeka, ki ne bi vsaj enkrat zaužil zdravila, ki ga je kupil sam ali mu ga je predpisal zdravnik. Tudi če smo zdravi, nas močan oglaševalski stroj farmacevtskih družb nenehno bombardira z obvestili o smotrnosti nakupa njihovih izdelkov, da si okrepimo imunski sistem, povečamo gibljivost sklepov, da lahko zaplešemo ali da brcamo žogo z otroki ali vnuki … Na koncu oglasa pa je vedno tisti del, ki nas opozarja, da se moramo o stranskih učinkih pred uporabo posvetovati s farmacevtom ali zdravnikom. Ta del oglasa hitro izgine s TV zaslona, radijski oglaševalci ga tako hitro preberejo, da ga stežka razumemo, v tiskanih medijih pa je včasih napisan z drobnim tiskom, da ga niti ne vidimo. Ne glede na to, da so opozorila na stranske ali škodljive vplive zdravil »potisnjena« v »ozadje« oglasov, se jih moramo zavedati, pa če jih kupujemo sami ali nam jih predpisuje zdravnik. Neželeni učinki zdravil se pri posameznikih kažejo različno, saj je vsak od nas zgodba zase – unikum, hkrati pa na učinkovanje zdravil vplivajo številni dejavniki, kot so starost, spol, telesna teža, metabolizem, fizična kondicija, bolezenska stanja, sočasno uživanje drugih zdravil, psihoaktivnih substanc ali alkohola. Če smo zaradi bolezni v bolniški postelji in počivamo, nismo izpostavljeni nevarnim okoliščinam, ki nas lahko doletijo, če ob uživanju zdravil tudi delamo z aparati, stroji ali celo upravljamo motorno vozilo. To še posebej velja ob uživanju zdravil, ki zmanjšujejo psihofizične sposobnosti. In kako prepoznamo takšna zdravila? Poleg opozorila zdravnika ob predpisovanju ali farmacevta ob izdaji takšnega zdravila lahko ta zdravila prepoznamo po trikotnikih na embalaži. Kadar na embalaži zdravila opazimo ∆ – prazen trikotnik v barvi teksta, to pomeni relativno prepoved upravljanja vozil, ∆ – poln trikotnik v rdeči barvi pa pomeni strogo prepoved upravljanja vozil. Pri tem se moramo tudi zavedati, da lahko nekatera zdravila, ki nimajo takšnih oznak, vplivajo na zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti. Zdravila, ki zmanjšujejo sposobnost upravljanja motornih vozil in strojev, so ponavadi razdeljena v tri skupine, in sicer: 1. zdravila, ki delujejo na osrednje živčevje: pomirjevala (anksiolitiki); uspavala (hipnotiki), antidepresivi, antipsihotiki, antiepileptiki, zdravila proti bolečinam (kombinirani ali močnejši analgetiki), nekateri antihistaminiki, psihostimulansi … 2. druga zdravila: za zniževanje zvišanega krvnega pritiska (še posebej na začetku zdravljenja), kapljice in mazila za oči, ki vplivajo na vid ali povečajo občutljivost oči na svetlobo, nekatera zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, ki lahko povzročijo hiter padec glukoze v krvi in tako vplivajo na sposobnost koncentracije, nekateri antibiotiki; 3. zdravila brez recepta: zdravila proti potovalni bolezni, nekatera zdravila za zdravljenje alergij in celo nekatera zdravila rastlinskega izvora. Med najbolj pogostimi stranskimi in neželeni učinki zdravil so zmanjšana pozornost in nadzor dogajanja, upočasnjena hitrost odziva in ustreznost reakcije, zaspanost, vrtoglavica, motnje vida, slabost in celo nenadna agresivnost. Sicer pa je vpliv zdravila odvisen od vrste zdravila, odmerka in časa po zaužitju. Vsakemu zdravilu je priloženo navodilo za uporabo zdravila, ki poleg osnovnih informacij o sestavinah, učinku in odmerkih vsebuje tudi opozorila. Poleg upoštevanja navodila je pomembno tudi prilagajanje na zdravilo in njegov učinek, še zlasti na začetku, ko je prisotno večje tveganje, čeprav je treba biti pozoren tudi ob spremembah odmerkov ter končanju zdravljenja oziroma uživanja zdravila. Tako zdravniki kot farmacevti pogostokrat opozarjajo na nevarnosti hkratnega uživanja zdravil in alkohola, saj alkohol dodatno vpliva na zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti človeka. Sicer pa poleg izogibanja sočasnemu uživanju alkohola in zdravil moramo biti pozorni tudi na uživanje več zdravil hkrati, ne glede na to, ali jih dobimo na recept ali jih kupimo sami, uživanje premajhnih ali prevelikih odmerkov, uživanje zdravil, ki so bila predpisana drugi osebi in še bi lahko naštevali, kajti v vseh primerih povečujemo tveganje in nevarnost, da pride do škodljivih posledic, ki lahko poslabšajo naše psihofizične sposobnosti in vplivajo na sposobnost zaznave dogajanja in okolice, kar je na cesti življenjskega pomena. Zato tudi z zdravili po pameti. Srečno! n Adil Huselja

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, s tran 20

ŠPORT

12. aprila 2012

Niz gostovanj sklenili s petardo Pomembna točka Šmartno 1928 z Aluminijem 0 : 0

Na treh gostovanjih priigrali pet točk – V desetih dneh trikrat z Mariborom Na treh zaporednih gostovanjih so si nogometaši Rudarja priigrali pet točk. Veliko ali premalo (?). Nekateri so namreč upali, da jih bodo sedem glede na to, da so to bili nasprotniki, ki so na lestvici za njimi. Ker pa so bile tekme z Nafto (1 : 1), Domžalami (1 : 1) in Triglavom (5 : 1) tako rekoč derbiji moštev iz druge polovice lestvice, je ta bera vsekakor zadovoljiva. Spodbudno pa je bilo predvsem dvoje: po porazu v 25. krogu z vse boljšim Koprom (1 : 3) v nasle-

tekme pokazal še enkrat na belo točko v njihovo korist. Odgovornost je prevzel trenutno najboljši Rudarjev strelec Luka Majcen, ki je v igro vstopil šele v drugem polčasu, in zadel. Na tretjem gostovanju v Kranju pa se jim je končno odprlo. Navdušili so z domišljeno igro, ki so jo zabelili kar s petimi žogami v mreži domačega vratarja, za hrbtom njihovega Bobana Savića pa se je znašala samo ena, in to šele po vodstvu s 5 : 0, ko jim je zbranost nekoliko popustila.

nih priložnosti, v Kranju pa smo pokazali pravo igro skozi celotno srečanje. Naše akcije so bile res prave, plod taktično zelo dobre igre in na koncu smo zasluženo visoko zmagali. Ni mačji kašelj doseči petardo, pa čeprav je nasprotnik zadnji na lestvici. Zadnje igre so vsekakor zelo spodbudne. Čeprav je Maribor v letošnjem prvenstvu poglavje zase, veliko pričakujemo od treh obračunov z njim. Pred nami je velika priložnost, da prek pokalnih tekem dosežemo spet igranje v Evropi v

smo nekajkrat igrali dobro, ni pa bilo ustreznega rezultata. Proti Triglavu pa je bilo vse v soglasju: dobra in domiselna igra ter izjemna učinkovitost. Sedaj je pred mojimi priložnost, da morda presežejo sami sebe. Trdo smo vadili, garali, verjel sem, da bomo začeli ubirati sadove. Prav to se je začelo dogajati na zadnjih nekaj tekmah. Prav zato z optimizmom pričakujemo tekme z Mariborom. Poskušali bomo pokazati najboljšo igro v tem prvenstvu. Posledica dobre igre pa ne more biti

Na velikonočno soboto sta se v Šmartnem »udarila« vodilni Aluminij in domači, ki so še kako krvavo potrebovali točke za preživetje v 2. SNL. Stari znanci so v zadnjih letih imeli že kar nekaj zanimivih »bližnjih srečanj« v tem rangu tekmovanja. Precej številni gledalci so upravičeno pričakovali dobro nogometno predstavo. Tudi letos se niso izneverili tradiciji. V zelo odprti igri od samega začetka so res najprej narekovali tempo gostje. Z nekaj nevarnimi akcijami so povzročali precej skrbi domačim. Predvsem njihova leva stran in izkušeni Marko Kmetec so bili tisti, ki so prisilili zanesljivega vratarja Tadeja Pusovnika in njegove

pomočnike v obrambnih vrstah na polno koncentracijo. Zelo borbena igra celotne domače ekipe je kmalu prinesla ravnotežje na terenu in tudi nekaj zelo obetavnih situacij za morebitno spremembo rezultata. V drugem polčasu je sledila precej drugačna slika. Šmarčani so z res zavzeto in še bolj borbeno igro popolnoma zasenčili goste. Škoda, da so bili pri marsikateri akciji preveč zaletavi in bi lahko iztržili kaj več, saj so ves drugi del suvereno vladali na igrišču. Tako tokrat zelo gledljive in poštene igre niso materializirali z zmago. Še kako pa je vidno, da v domači ekipi trenutno ni strelca, ki bi zadeval v serijah. Zato morajo biti zadovoljni tudi s točko proti letos odličnim Kidričanom in dobro formo zadržati do pomembnih srečanj, ki jih čakajo v naslednjih krogih. n AP

Polovičen izkupiček Nocoj v Tivoliju, v sredo s Heliosom – Še v igri za končnico dnjih štirih krogih niso nobenkrat odhajali z igrišča sklonjenih glav. Če bi štele priložnosti, bi gotovo imeli še kakšno točko več. Toda smolo so imeli, da so proti Lendavčanom kot tudi proti Domžalam domači dokaj hitro povedli, (šele) nato pa so rudarji povsem prevzeli pobudo, žal pa svojega lepega umetniškega vtisa niso znali in mogli kronati z več kot z enim zadetkom - v obeh primeri v izdihljajih tekme. Na tekmi v Domžalah so celo dvakrat zadeli okvir vrat, za nameček pa zastreljali (Luka Žinko) še enajstmetrovko. Na njihovo srečo je sodnik že v svojem podaljšku

Teh pet oziroma osem točk, ki so jih osvojili na treh zaporednih gostovanjih in pred tem še na domači tekmi z Novogoričani, so jim vsekakor okrepile samozavest v pravem trenutku. V soboto bodo gostili vodilni Maribor. Z njim se bodo pomerili v desetih dneh kar trikrat. Dvakrat v polfinalu slovenskega pokala (prva tekma je bila že včeraj), v soboto v prvenstveni tekmi 30. kroga prav tako ob jezeru, v sredo pa bodo v povratni pokalni tekmi gostovali v Ljudskem vrtu. Luka Žinko: »Že proti Domžalam, pa tudi proti Nafti smo si zaslužili zmago. Žal nismo izkoristili števil-

novi tekmovalni sezoni. V soboto pa bomo poskušali nadaljevati prvenstveni niz brez poraza. Skratka, če v pokalu nadaljujemo tekmovanje, pa v prvenstveni tekmi izgubimo, podpišem takoj,« je dejal Luka Žinko po tekmi v Kranju. Trener Milan Djuričić, ki je bil upravičeno zadovoljen nad veliko učinkovitostjo svojih fantov v Kranju, je o treh tekmah z Mariborom takole razmišljal: »Maribor je že novi državni prvak, prvi favorit tudi v pokalu. Pred mojimi fanti je velik izziv, da pokažejo, da lahko še bolje igrajo, kot so doslej. To so sicer potrdili že v Kranju. Že pred tem

slab rezultat. Ob tem pa moramo biti trdno na tleh, realni. Maribor je vendarle naša daleč najboljša ekipa in vsekakor tudi ni sramota izgubiti s takšnim nasprotnikom.« Pa še nekaj je omenil trener ob razmišljanju o spopadu z Mariborom: »Najlepše priznanje mojim fantom za zadnje dobre nastope bi bila velika podpora s tribune. Zavedamo se, da nogometaši živimo za gledalce, in upam, da bodo tudi oni za nas. Torej pričakujem, da bo to naša skupna predstava proti enemu, kot sem že omenil, velikemu Mariboru.« n S. Vovk

Rudarke do zmage šele v drugem polčasu

Košarkarji Elektre so še naprej najprijetnejše presenečenje letošnje lige Telemach. Morda se je kdo bal, da v ligi za prvaka ne bodo konkurenčni, vendar jih nobena ekipa do sedaj ni nadigrala, z odličnimi predstavami pa imajo še vedno dobre možnosti za nastope v končnici tega tekmovanja. Minulo sredo je v Šoštanju gostoval Zlatorog.

»Od junakov do bedakov« Elektra je imela večji del srečanja pobudo, sredi tretje četrtine je vodila že s 15 točkami (52 : 37) in slabi dve minuti pred koncem še devet točk (63 : 54). Niti to vodstvo pa ni bilo dovolj za zmago Šoštanjčanov,

Vodilna trojica do novih ročk v gosteh – Za naslov najbrž le še Pomurke, Slovenjgradčanke in velenjsko-škalske igralke Tekmovanje v prvi ženski nogometni ligi bo, kot vse kaže, zanimivo vse do konca, s tem pa tudi, katera ekipa bo nova državna prvakinja. Vodilna trojica Pomurje, Slo-

venj Gradec in Rudar-Škale je tudi v tem krogu prepričljivo zmagala, in to vse tri ekipe v gosteh. Nogometašice Krke pa imajo po hudem domačem porazu v derbiju kroga s

Pomurkami na svojem igrišču vse manj možnosti da ubranijo naslov. Rudarke so na velikonočni ponedeljek pod vodstvom kapetanke Polone Govek zbrano odigrale vseh

90 minut in se na koncu zasluženo veselile zmage s 4 : 0. Zmago pa so si zagotovile šele v drugem polčasu, v prvem gledalci niso videli nobenega zadetka. Gostje so imele

v prvem polčasu žogo več v posesti, toda pri strelih proti domačim vratom niso bile dovolj natančne. V nadaljevanju pa so dobri igri dodale še zbranost in na koncu zasluženo

visoko slavile. V nedeljo (15. 4.) bodo na ob jezeru ob 17.30 gostile četrtouvrščeno Krko. Rudarke so seveda favoritinje. Zaigrati pa bodo morale znova zelo zavzeto

in odgovorno ne glede na to, da so Novomeščanke v tem krogu visoko, kar z 0 : 4, izgubile z vodilnimi Pomurkami. Jeseni je bilo v Novem mestu 0 : 0, na nedavni prvi polfi-

nalni tekmi slovenskega pokala pa so bile rudarke veliko boljše in zmagale s 6 : 2. Nogometašice upajo, da bodo imele veliko podporo tudi na tribuni. n

saj so košarkarji Zlatoroga uspeli izsiliti podaljšek. Pri Laščanih se je v zadnjih minutah razigral mladi 18-letni Miha Lapornik, ki je v zadnjih petih minutah rednega dela tekme in v podaljšku dosegel 16 od svojih 18 točk. Tri sekunde pred koncem je Elektra še vodila s 65 : 62, s trojko je nato Nejc Strnad izsilil podaljšek, ki je bil zelo napet in izenačen. Laščani so na krilih mladega 192 centimetrov visokega branilca Mihe Lapornika ob koncu zasluženo zmagali s 77 : 75. Pri Elektri se je z novim dvojnim dvojčkom izkazal Salih Nuhanovič (17 točk in 12 skokov), po 13 točk pa so dosegli Julevič, Lelič in Bajramlič. Gašper Potočnik, trener Elektre,

je bil po srečanju zelo razočaran: »Izgubili smo tekmo, ki je ne moreš izgubiti niti v najbolj črnem scenariju in smo šli od junakov do bedakov. Fantje so imeli tekmo povsem dobljeno, kar pa ni bilo dovolj in vso odgovornost za poraz prevzamem nase. Upam, da nam to ne bo pustilo prevelikih posledic in da bomo še naprej kazali igre, ki smo jih doslej.«

V Šentjurju opravili popravni izpit Bojazen šoštanjskega stratega Potočnika, da bo poraz pustil posledice na igralcih, je bila očitno odveč, saj so se Šoštanjčani po težkem porazu proti Zlatorogu hitro pobrali in v Šentjurju slavili s 85 : 83. Elektra je imela večji del srečanja prednost, največ je vodila z enajstimi točkami naskoka v 26. minuti (56 : 45). Bojeviti gostitelji se niso vdali, uspeli so se približati, v napeti in izenačeni končnici pa Šoštanjčani tokrat niso ponovili napake s tekme proti Zlatorogu in uspeli zadržati majhno prednost. Odlično so zaigrali Lelič, Zagorc in Bajramlič, tudi vsi ostali pa so prispevali pomemben delež k drugi zmagi Elektre v ligi za prvaka. Za Šentjur je bil to še peti poraz. Potočnik je bil po tej tekmi veliko bolj zadovoljen: »Vse čestitke fantom, ki so ne glede na vse težave uspeli stisniti zobe in zaigrali na tej tekmi in se po bolečem in praktično neverjetnem porazu proti Zlatorogu psihično pobrali in vso svojo jezo ter razočaranje obrnili sebi v prid ter dobili ta težek dvoboj s Šentjurjem, ta boj je za nas zelo pomemben. Tekmo smo imeli večino časa pod kontrolo, a smo z nekaj napakami na koncu Šentjurju dovolili, da se vrne v igro, in odigrali negotovo končnico, v kateri smo tokrat potegnili srečen konec. Mislim, da je bila naša zmaga povsem zaslužena.« V ligi za prvaka ni več neporažene ekipe, saj je Krka v Novem mestu premagala Union Olimpijo. Danes gostuje Elektra v Ljubljani pri Unionu Olimpiji, srečanje bo ob 19. uri v Tivoliju. V sredo, 18. aprila, čaka Šoštanjčane še eno težko gostovanje, in sicer v Domžalah pri Heliosu. n Tjaša Rehar

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, s tran 21

ŠPORT IN REKREACIJA

12. aprila 2012

Nastop na olimpijskem stadionu izjemno doživetje

V Limbušu delitev točk Nogometaši Šoštanja so v Limbušu z ekipo Marles hiše odigrali neodločeno 2 : 2, čeprav so imeli zmago praktično že v žepu

Velenjska atleta Tomaž Pliberšek in Klara Štravs sta med prvimi preizkusila nov olimpijski stadion v Londonu – Pliberška je doletela čast, da se je po izvrstnem nastopu rokoval z vnukinjo kraljice Elizabete London, Velenje, 31. marca – Zadnji dan marca je potekal prvi uradni dogodek v novem Olimpijskem parku v Londonu. Britanska nacionalna loterija je organizirala tek, ki se je po 8,2 kilometra končal s 300-metrskim zaključnim tekom na atletski stezi stadiona, kjer bodo letos potekala otvoritev in zaključek olimpijskih iger ter tekmovanja v atletiki. Tomaž Pliberšek iz Velenja in Klara Štavs iz Vinske Gore sta bila med 5.000 srečneži, ki so med 43.000

prijavljenimi dobili priložnost, da na uradnem tekmovanju pred otvoritvijo iger tečeta na novem stadionu. Vsak udeleženec je imel možnost s seboj povabiti dva prijatelja in tako je tek spremljalo več kot 12.000 gledalcev, ki so navijali in se zabavali ob nastopih glasbenih izvajalcev. Dogodka se je udeležilo tudi nekaj slavnih osebnosti iz sveta športa in angleške javnosti, pokale pa je podelila princesa Beatrice, ki se je teka udeležila tudi sama. Klara Štravs je prehitela polovico

uvrščenih, Tomaž Pliberšek pa je na stadionu pustil velik pečat, ciljno črto je pretekel kot drugi. Želeti si je, da je Pliberšek z odličnim tekom nakazal uspešen nastop svojemu sotekmovalcu iz Atletskega kluba Velenje Boštjanu Buču, ki bo na olimpijskih igrah nastopil v teku na 3.000 metrov z zaprekami ter prispeval dodatnemu zagonu klubski sotekmovalki Nini Kokot, ki ima cilj doseči normo v skoku v daljino in nastopiti v Londonu.

Prvi so povedli gostitelji – v 40. minuti je zadel Brusar, z avtogolom Krtnjaka so pet minut kasneje Šoštanjčani uspeli priti do izenačenja. Od 76. minute dalje so gostitelji igrali z igralcem manj, saj je moral predčasno v slačilnico zaradi nešportnega obnašanja strelec prvega zadetka Brusar. To so nogometaši Šoštanja hitro kaznovali in v 79.

Tomaž Pliberšek: »Predolimpijsko pričakovanje v Londonu je na vrhuncu, Olimpijski park pa izjemen. Vsa prizorišča so si blizu. Čeprav morajo še dokončati ureditev okolice, sem bil ob pogledu na vse, kar je tam zraslo,

Poleg tega sem imel priložnost pogledati – in se izteči – tudi v tako imenovani »call room«. V mislih sem imel naše atlete, ki bodo tu kmalu čakali, da jih pokličejo na stadion, da gredo v lov za medalje.« n

Tako so igrali PrvaLiga, 28. krog Domžale - Rudar Velenje 1:1 (1:0)

Rudar Velenje: Savić, Dedić (od 64. Bizjak), Novaković, Stojnić, Rotman, Tolimir, Žinko, Rošer, Klinar (od 70. Podlogar), Trifković, Črnčič (od 70. Majcen). Trener: Milan Djuričić. Strelca: Osmanaj (7), Majcen (90+, 11 m). Drugi izidi: Nafta - Triglav 1:2 (0:1), Celje - Olimpija 1:2 (0:2), Luka Koper - Mura 05 3:1 (2:0), HiT Gorica - Maribor 0:0 . Vrstni red: 1. Maribor 63, 2. Olimpija 49, 3. HIT Gorica 44, 4. Mura 05 44, 5. Koper 41, 6. Rudar Velenje 36 … PrvaLiga, 29. krog Triglav Kranj - Rudar Velenje 1:5 (0:2) Strelci: 0:1 Črnčič (38.), 0:2 Dedić (43.), 0:3 Klinar (62.), 0:4 Črnčič (65.), 0:5 Žinko (68., 11-m), 1:5 Jelar (83.). Rudar Velenje: Savić, Novaković, Rošer, Trifković (od 64. Purišić), Črnčič (od 68. Majcen), Rotman, Žinko, Tolimir, Klinar, Dedić (od 70. Krefl), Stojnić. Trener: Milan Djuričić. Drugi izidi: Celje - Domžale 0:2 (0:1), Mura 05 - HIT Gorica 0:1 (0:1), Olimpija - Luka Koper 0:1 (0:0), Maribor - Nafta 6:0 (3:0). Vrstni red 1 . Maribor (67:30) 66, 2. Olimpija (47:32) 49 , 3. HIT Gorica (42:29) 47 , 4 Koper (41:32) 44, 5. Mura 05 (38:39) 44., 6. Rudar Velenje (48:40) 39 , 7. Domžale (35:44) 36 , 8. Celje (36:45) 31 , 9. Nafta (30:54) 24, 10. Triglav (14:53) 20.

2. SNL, 20. krog Šmartno 1928 – Aluminij 0:0 (0:0)

Šmartno 1928: Pusovnik, Hankić, Jaka Bizjak Matevž Lenošek (od 46. Lazić), Kolenc, Elez (od 66. Podbrežnik), Čirić (od 85. Lovro Bizjak), Prašnikar, Bizjak, Omerovič. Trener: Marjan Marjanovič. Drugi izidi: Kalcer Radomlje - Dravinja Kostroj 8:2 (4:1), Bravo 1 Interblock – Krško 2:1 (2:0), Bela krajina - Garmin Šenčur 2:2 (1:0), Šampion Celje – Roltek Dob …. Vrstni red: 1. Aluminij 49 (41:8), 2. Roltek Dob 34 (28:21), 3. Garmin Šenčur 33 (35:24), 4. Bravo 1 Interblock 27 (22:22), 5. Kalcer Radomlje 26 (27:27), 6. Krško 26 (17:17), 7. Bela krajina 22 (26:29), 8. Šmartno 1928 20 (32:42). Šampion Celje 19 (27:29), 10. Dravinja Kostroj 13 (13:40).

Liga Telemach – Liga za prvaka, 4. krog Elektra Šoštanj – Zlatorog 75 : 77 (65 : 65, 52 : 46, 31 : 33, 22 : 15) – po podaljšku

Elektra Šoštanj: Rizman, Zagorc 7 (1-2), Julevič 13 (4-6), Lelič 13 (1-2), Nuhanovič 17 (3-3), Bajramlič 13 (3-3), Bukovič, Pajevič 3, Horvat 9 (3-4). 5. krog

Šentjur – Elektra Šoštanj 83 : 85 (63 : 65, 38 : 47, 20 : 25)

Elektra Šoštanj: Šlutej, Rizman 5, Zagorc 17 (4-5), Julevič 11 (1-2), Lelič 19 (6-6), Nuhanovič 6 (0-2), Bajramlič 17 (3-5), Bukovič, Pajevič, Horvat 10 (2-2) Vrstni red: 1. Union Olimpija, 2. Helios Domžale oba 9, 3. Krka 8, 4. Elektra Šoštanj, 5. Zlatorog oba 7, 6. Šentjur 5.

n tr

Tomaž Pliberšek na zmagovalnem odru (fotografiji: osebni arhiv T. P. in K. Š.)

dobesedno osupel. Prejeti pokal iz rok princese Beatrice, se rokovati z nekom iz britanske kraljeve družine, še posebej z vnukinjo kraljice Elizabete, ki bo tudi odprla olimpijske igre, je posebna čast. To so mi razložili angleški prijatelji, saj se tega sprva sploh nisem zavedal.

minuti preko Mešiča povedli z 2 : 1. Kljub igralcu več pa prednosti niso uspeli zadržati do konca srečanja, saj je v 90. minuti na 2 : 2 izenačil Turjak. Ta vikend so Šoštanjčani prosti, saj je ekipa Krškega po trinajstih krogih izstopila iz lige.

Končana računalniška lestvica NTZ Slovenije

V Ajdovščini se je minulo soboto, 31. marca, med seboj pomerilo okrog sto ljubiteljev namiznega tenisa iz vse Slovenije, ki so letos sodelovali na tako imenovani računalniški lestvici Namiznoteniške zveze Slovenije. Pred tem so bili turnirji še v Ljutomeru, Velikih Laščah, Dobovi, Petrovčah, Ravnah na Koroškem in v Novi Gorici. Tekmovanje je namenjeno rekreativcem in namiznoteniškim veteranom. Tudi iz Šaleške doline so se tekmovanja udeleževali posamezniki in člani Kluba upokojencev Gorenje ter namiznoteniškega kluba Spin Šoštanj. Najboljši uspeh sta dosegla Matevž Žgank kot posameznik, ki si je

Klara Štravs proti cilju

Štajerska nogometna liga, 17. krog

namiznoteniške izkušnje utrjeval ob ponedeljkovih turnirjih Društva za športno rekreacijo Gorenje v Rdeči dvorani, ter Tone Leber, vodja namiznoteniške sekcije pri Klubu upokojencev Gorenje. Oba sta dosegla drugi mesti, prvi v konkurenci tekmovalcev do 39 let, Tone pa v kategoriji moških od 70 do 75 let. Članice Spin Mirjana Ramšak in Andreja Kričaj sta se uvrstili na tretje mesto in bili ob koncu poleg kolajn izžrebani še za glavni nagradi. Naslednje večje tekmovanje bo državno prvenstvo 21. aprila na Jesenicah.

Zlata Ostrčeva

Šoštanj, Schladming - Na tekmovanju glasbenikov, ki je bilo v soboto 24. marca v Schladmingu, je Špela Osterc iz Šoštanja osvojila zlato medaljo v ženskem veleslalomu. Zmage ni pričakovala, saj že nekaj let ne smuča aktivno, a je očitno še v dobri formi. Vstopnico za svetovno prvenstvo si je prismučala na tekmovanju glasbenikov, ki je bilo v februarju na Golteh. Špela Osterc je pred leti sicer aktivno smučala v Smučarskem klubu Velenje. V istem obdobju je bila uspešna tudi v mednarodni konkurenci, dosegla je 9. mesto v slalomu in veleslalomu v Italiji in kasneje še 6. v mednarodnem pokalu Loka. Kasneje je aktivno smučanje sicer opustila in se v tem času bolj posveča glasbi, zato je prvo mesto lepa nagrada in n M. B. K. morda spodbuda za vrnitev na bele strmine.

1. ŽNK, 12. krog Jevnica - Rudar Škale 0:0 (0:4)

Jevnica: Vamberger, gaber, Grad, Kavčič, Zaletelj, Femec, Petrač (od 68. Batanjski), Andročec, Močnik, Vehar, Jerina. Strelke: 0:1 Nagy (68), 0:2 Govek (80), 0:3 Žganec (87), 0:4 Murič (89). Drugi izidi: Velesovo Kamen Jerič - Slovenj Gradec 2:8 (0:5), Krka - Teleing Pomurje 0:4 (0:1), Maribor - Dornava 3:1 (2:0). Vrstni red: Pomurje 28 (65:23), 2. Slovenj Gradec 26 (57:17), 3. Rudar Škale 26 (41:11), 4. Krka 21 (29:23), 5. Jevnica 20 (37:25), 6. Maribor 10 (19:37), 7. Velesovo 4 (19:78), 8. Dornava 2 (13:66).

Volilna skupščina SZŠ preložena Šoštanj, 5. aprila – Volilno skupščino Športne zveze Šoštanj, ta bi morala potekati v četrtek, so prekinili. Nadaljevali bodo 10. maja. Razlog za prekinitev pa gradivo. Tega bodisi ni bilo bodisi ni bilo pripravljeno tako, kot so člani skupščine želeli. n mkp

Marles hiše – Šoštanj 2 : 2 (1 : 1)

Strelci: 1 : 0 Brusar (40'), 1 : 1 Krtanjek (45' – AG), 1 : 2 Mešič (79'), 2 : 2 Turjak (90') Šoštanj: Mušič, Mahmutovič, Gegič, Koca, Glavina, Bulajič, Muratovič (od 85' Pavič), Ibrahimovič (od 88' Mijatovič), Mešič, Vasič, Jamnikar Vrstni red: 1. Šmarje pri Jelšah, 2. Tehnotim Pesnica oba 39, 3. Pohorje 34, 4. Podvinci Betonarna Kuhar 32, 5. Drava Ptuj 31, 6. Marles hiše, 7. Peca oba 26, 8. Kovinar Tezno 22, 9. Šoštanj 17, 10. Šentjur 16, 11. Krško B 13, 12. Koroške gradnje 12, 13. Carrera Optyl Ormož 10 in 14. Boč Poljčane 9.

n Hinko Jerčič

Popotniško veselje Topolšica, 31. marca - Zbrali smo se pred hotelom Vesna. Dan je bil kot nalašč za pohode in začetek poti, ki se je vzpenjala, nas je lepo ogrela, tako da smo se ohladili v zanimivi grapi, imenovani Strmina. To je ena od treh dolin, v katerih leži Topolšica. Posebnost te doline je, da sonce prihaja zelo redko do njenega dna. Zato je potovati po njej še posebno prijetno v poletni vročini. Pot nas je ves čas vodila ob potoku Strmina, kjer je bilo včasih kar 32 mlinov, danes pa smo si lahko ogledali le ostanke zidov enega. Kmetje s planote Lom in sosednje vzpetine so imeli vsak svoj mlin. Mlini so bili majhni in

so imeli le eno kolo. Pozimi, ko je potok zamrznil, v njih niso mleli, ampak so nosili žito v dolino, kjer so bili sicer le štirje, a večji mlini. Voda ni tam nikoli zmrznila, ker je vanjo pritekala termalna voda naših toplic. Za popestritev dogajanja na poti smo pri vhodu v Ciglerjevo jamo iskali skriti zaklad. Čas je prav primeren, da so velikonočni zajčki nastavili skromna darilca, ki so jih bili še posebno veseli otroci. Tukaj smo zvedeli marsikaj tudi o zgodovini mlinov in zanimivosti o Ciglerjevi jami, ki predstavlja biser podzemnega sveta, žal pa je zelo težko dostopna. Je kraška jama z izjemno lepimi kapniki - od snežno belih do čokoladno rjavih. Pred veliko nočjo smo obiskali kmetijo Mazejevih, kjer smo spo-

znali, kako se pripravi različne vrste kruha. Družina je poskrbela za izjemno domače vzdušje. Z degustacijo različnih vrst kruhov in domačih mesnih dobrot so prekosili vsa pričakovanja. Gospodinja Ivica je poskrbela za prav vse – bilo nas je 46, se z vsakim pogovorila in skrbela, da ni ostal nihče žejen in lačen, hči Viktorija pa je s svojim prelestnim glasom orosila marsikatero oko. Da pa nismo samo jedli in pili, je poskrbelo turistično društvo, ki je pripravilo nekaj zabavnih, a starih iger: zbijanje jajca, zabijanje žebljev, metanje vrbovih obročev na količek … Najboljši v vsaki igri so bili nagrajeni s hlebcem kruha po izbiri. Prijetno utrujeni, a polni vtisov, smo se vračali na začetno destinacijo in komaj čakamo, da potujemo zopet. Pridite tudi vi, ne bo vam žal. n J. K.

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, s tran 22

MODROBELA KRONIKA

Zloraba delovnopravne zakonodaje Kriminalisti zaradi suma storitve več kaznivih dejanj, povezanih s pravicami iz delovnega razmerja ter organiziranja nezakonitega prehajanja državne meje, ovadili Velenjčana Celje, 10. aprila – Gre za 63-letnika, doma iz okolice Velenja, ki ga sumijo storitve petih kaznivih dejanj kršitev temeljnih pravic delavcev po I. odstavku 196. člena Kazenskega zakonika - 1, petih kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja državne meje ali ozemlja države po členu 308/VI Kazenskega zakonika – 1 in kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po I. odstavku 197. člena Kazenskega zakonika – 1. Kot so pojasnili v Oddelku za gospodarsko kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije PU Celje, je osumljeni kazniva dejanja izvrševal tako, da je kot odgovorna oseba direktor več gospodarskih družb

v gradbeništvu, v obdobju od leta 2006 do leta 2011, dejansko ali navidezno zaposloval nove delavce, državljane z območja držav bivše Jugoslavije. Ti delavci so na različnih gradbiščih v Sloveniji opravljali gradbena dela ali pa so na osnovi lažnih listin in navidezno sklenjenih delovnih razmerij opravljali različna dela in opravila na črno in se navidezno zakonito gibali na območju Evropske unije. Delavcem, ki so v njegovih družbah na območju Republike Slovenije opravljali gradbena dela, ni plačeval prispevkov, plač in drugih prejemkov, ki jih je po zakonu dolžan plačevati. Zaradi nespoštovanja delovnopravne zakonodaje

je osumljeni najmanj osemnajst delavcev oškodoval za najmanj 35.000 evrov. 63-letnik je osumljen tudi, da je v obdobju od leta 2008 do 2010 z najmanj petimi delavci ravnal ponižujoče in neenakopravno. To je počel tako, da je zaposlene delavce puščal brez osnovnih sredstev za preživljanje, jim onemogočal dostop do osnovnih življenjskih dobrin ter jih spravljal v ponižujoč in neenakopraven položaj in jim celo grozil oziroma jih izsiljeval. V zvezi z navideznim zaposlovanjem delavcev zaradi pridobitve delovnih in drugih dovoljenj so kriminalisti ugotovili, da je osumljenec predvsem v letu 2009

navidezno zaposlil najmanj 40 tujcev z območja držav bivše Jugoslavije. Zanje je pri pristojnih organih prikazoval lažne potrebe po delavcih ter za plačilo zanje pridobil ustrezne listine, ki so delavcem omogočile zakonit vstop na območje Republike Slovenije in Evrospke unije. Ti delavci niso nikoli opravljali del, za katera so jim bila izdana dovoljenja. Osumljeni je dovoljenja pridobil izključno z namenom, da jim omogoči gibanje znotraj Evrospke unije. Osumljeni si je s temi dejanji pridobil najmanj 40.000 evrov premoženjske koristi. n

Vdori v informacijske sisteme gospodarskih družb Celje - Kriminalisti Policijskih uprav Koper, Nova Gorica, Kranj in Celje od lanskega septembra obravnavajo šest primerov vdorov v informacijske sisteme različnih gospodarskih družb na območju Slovenije. Storilci, organizirani v kriminalne aktivnosti, so s pomočjo tako imenovanega socialnega inženiringa in ustreznih programskih orodij vstopali v informacijske sisteme gospodarskih družb. Glavni namen vstopov v informacijske sisteme je bil vstop v sistem elektronskega bančništva »napadene« gospodarske družbe ter nato prikrito nakazilo finančnih sredstev s transakcijskega računa družbe na račun za ta namen ustanovljene ali drugače pripravljene gospodarske družbe. Storilci so tako v dveh primerih v preteklih mesecih uspešno odtujili 210.000 evrov. Po 105.000 EUR so iz dveh oškodovanih gospodarskih družb najprej nakazali na povezani družbi, od tam naprej pa v manjših zneskih na različne račune fizičnih ali pravnih

oseb. Sredstva so nato gotovinsko dvignili in z njimi prosto razpolagali. V štirih primerih storilcem, kljub vdoru v informacijski sistem, sredstev iz različnih razlogov ni uspelo nakazati in so dejanja ostala pri poskusu.

Kako so delovali? V omenjenih primerih so storilci telefonsko oziroma preko elektronskih sporočil kontaktirali z uslužbenci gospodarske družbe, pooblašče-

ki je v družbi dejansko izvajala vzdrževanje programske in podobne opreme. Storilci so v nadaljevanju na različne načine uslužbence prepričali, da so sami oziroma z njihovo pomočjo na računalnike namestili določeno programsko opremo. S pomočjo te so si omogočili dostop do informacijskega sistema te družbe in v nadaljevanju dostop do elektronskega bančništva ter s tem prost dostop do finančnih sredstev družbe na transakcijskem računu.

Štirim odvzeta prostost

ne za ravnanje z elektronskim bančništvom, ter se lažno predstavljali kot predstavniki partnerja družbe,

Zaradi suma storitve kaznivih dejanj (velike tatvine, napada na informacijski sistem ter dveh kaznivih dejanj pranja denarja) so kriminalisti obravnavali deset osumljencev, stanujočih na širšem območju Celja, Velenja in Šentjurja, ter štirim od teh zaradi izvedbe preiskovalnih dejanj odvzeli prostost. Na različnih lokacijah na območju Celja in

Ljubljane so opravili tudi številne hišne preiskave.V preiskavi, ki še ni zaključena, sodelujejo tudi drugi državni organi, med drugim predstavniki Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja.

Policija opozarja na samozaščitno ravnanje Previdnost je potrebna v vseh primerih, ko se od posameznikov oziroma gospodarskih družb pričakuje kakršenkoli poseg v njihov informacijski sistem ali posredovanje podatkov na osnovi kontakta na daljavo, preko telefonske komunikacije ali elektronske pošte, ki jo poskuša izvesti oseba, katere dejanska identiteta ne more biti preverjena. Ob zaznavi sumljivih okoliščin svetujejo, da napadenemu računalniku z dostopom do elektronskega bančništva takoj prekinejo povezavo do svetovnega spleta in o tem nemudoma obvestijo policijo in prav tako banko, ki zanj opravlja storitev elektronskega bančništva. n

Iz policijske beležke Prepir podkrepil s pestmi Velenje, 3. aprila – V torek popoldan sta se v lokalu Carlos na Cesti Simona Blatnika sprla gosta. V prepiru je starejši mlajšega udaril. Poškodovani je zdravniško pomoč iskal v dežurni ambulanti, nato pa bolnišnici, kjer so ugotovili, da so poškodbe lažje.

Otrok z nožem porezal sošolca Velenje, 3. aprila – V torek popoldan so policisti posredovali na trim stezi na Gorici, kjer se je otrok sprl s sovrstniki in pri tem z manjšim nožem porezal mladoletnega sošolca, dvema vrstnicama pa z nožem grozil. Po dogodku so vsi trije pred njim zbežali, pri tem pa je ena od deklic padla in utrpela lažje poškodbe. O ravnanju otroka bodo delavci SKP Celje podali poročilo na državno tožilstvo.

Pri babici nesramen do hčere Velenje, 5. aprila – V četrtek zvečer se je v lokalu Pri babici v Starem trgu

najemnik žaljivo in nesramno vedel do natakarice, sicer hčerke. Policisti so mu napisali plačilni nalog.

V M baru preglasno Šoštanj, 5. aprila – V četrtek ponoči so policisti zaradi predvajanja glasne glasbe posredovali v lokalu M bar. Policisti so jo utišali s plačilnim nalogom odgovorni osebi.

Udaril ga je pred lokalom Šoštanj, 6. aprila – V petek zvečer je pred lokalom Rocky bar gost udaril drugega gosta. Po udarcu je s kraja odšel, tako da bo plačilni nalog prejel po pošti.

Pred Pit stopom sta ga napadla Velenje, 7. aprila – v soboto dopoldan so policisti obravnavali prijavo mlajšega oškodovanca, ki sta ga ponoči pred lokalom Pit stop fizično napadla dva moška in mu povzročila telesno poškodbo. O kaznivem dejanju policisti še zbirajo obvestila.

Razkazoval se je otrokom Šoštanj, 9. aprila – V ponedeljek okoli poldneva se je na otroškem igrišču na Cankarjevi cesti neznani moški srednjih let, temnih las s svetlimi prameni, razkazoval pred otroki. Potem se je s kolesom odpeljal po peš poti proti Velenju. Za kršiteljem policisti poizvedujejo.

Stanovalca sta se stepla Velenje, 9. aprila – V ponedeljek zvečer sta se pred stanovanjskim blokom na Vojkovi cesti najprej sprla, potem pa stepla stanovalca. Policisti so enemu napisali plačilni nalog za tri prekrške, drugemu pa za en prekršek.

Trije pijani pridržani V zadnjem tednu so policisti pridržali tri pijane voznike, enega v torek, enega v četrtek in enega v ponedeljek.

Zasegli dva avtomobila V zadnjem tednu so policisti zaradi kršitev predpisov zasegli dva osebna avtomobila, enega v sredo in enega v petek.

Vredno pohvale Velenjčanka je v torek, 3. aprila, policistom izročila moško denarnico z vsebino, ki jo je našla pri Merkurju. Policisti so jo lastniku že vrnili. V sredo, 6. aprila, je Velenjčan policistom izročil žensko denarnico z vsebino, ki jo je našel pri delovišču rušenja stare tržnice na Cankarjevi v Velenju. Policisti so ugotovili, da je bila denarnica lastnici ukradena že leta 2009. Po odobritvi državnega tožilca jo bodo lastnici vrnili. Istega dne je občan policistom izročil osebne dokumente, ki jih je dan pred tem našel na Kidričevi cesti v Velenju. Policisti jih bodo lastniku – iz okolice Celja – vrnili. Pohvalo si zasluži tudi Velenjčanka, ki je v nedeljo, 8. aprila, zjutraj, policistom izročila žensko denarnico z osebnimi dokumenti in 390 evri, ki jih je našla v mestu. Policisti so jo lastnici iz Velenja že vrnili. Si predstavljate, kako srečna je morala biti?

Varna mobilnost starejših voznic in voznikov Danes in jutri tudi v Velenju praktična vožnja s svetovanjem v prometu Milena Krstič - Planinc

Ljubljana, Velenje – Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa je v sodelovanju z Izpitnimi centri za opravljanje vozniških izpitov, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije – Sekcijo avtošol in posameznimi avtošolami, ki so pripravljene narediti družbeno odgovorno delo, ter Mercatorjem pripravila niz preventivnih dogodkov za večjo varnost in mobilnost starejših voznic in voznikov.

Starejši voznik je voznik, ki je starejši od 65 let.

Kriminalisti preiskujejo šest primerov – Policija opozarja na samozaščitno ravnanje

12. aprila 2012

Akciji, potekala bo na šestnajstih lokacijah v Sloveniji, so se pridružili tudi v Velenju. Starejši vozniki bodo imeli možnost brezplačno preizkusiti teoretično in praktično poznavanje cestnoprometnih predpisov. Kot je povedal Karel Drago Seme, predsednik Medobčinske zveze društev upokojencev Šaleške doline, je teoretični del v Velenju potekal že včeraj (11. aprila) z obnovitvi-

Prekratka razdalja Velenje, 3. aprila – V torek popoldne je počilo na Tomšičevi. Voznica osebnega avtomobila je zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v pred seboj vozečega voznika osebnega avtomobila. Pri trčenju je udeleženčeva sopotnica utrpela lahke telesne poškodbe. Velenje, 4. aprila – V četrtek pa je bila prekratka varnostna razdalja razlog za novo prometno nesrečo, ki se je zgodila na glavni cesti v Spodnji Črnovi, ko je voznica trčila v voznika, ki je vozil pred njo. V trčenju sta oba voznika utrpela lahke telesne poškodbe.

Vlomilec v Termah in telovadnici Topolšica, Velenje, 8. aprila – V nedeljo zvečer so policisti obravnavali vlom v garderobi bazena v Termah Topolšica. Vlomilec se je lotil dveh omaric. Iz ene je vzel žensko denarnico z vsebino in mobilni telefon znamke Nokia, iz druge pa nahrbtnik z moškimi oblačili. Po vlomu je denarnico in nahrbtnik odvrgel, še prej pa pobral ven vrednejše stvari. Že prej, v torek, 3. aprila, pa je bila garderoba telovadnice Osnovne šole Antona Aškerca v Velenju priložnost za neznanega tata. Iz odklenjene garderobe je odnesel črno športno torbo, v kateri je imela oškodovanka oblačila, mobilni telefon znake Samsung, ključ osebnega avtomobila in vozniško dovoljenje.

jo nekaterih tem, udeleženci pa so dobili za domov tudi izpitne pole. Danes (12. aprila) in jutri pa bo potekal praktični del oziroma preizkus vožnje. »Dobimo se pri Mercator Centru. Člani izpitne komisije

Praktični del 12. in 13. aprila od 10. do 13. ure. in predstavniki avtošol bodo prišli s svojimi vozili, voznik ali voznica pa s svojim. Pred praktičnim delom bodo udeleženci izpolni majhen test, a brez imen in posebnega preverjanja. Udeleženec in inštruktor bosta potem sedla v vozilo, opravila krog vožnje in se vrnila. Inštruktor bo na koncu vsakemu vljudno svetoval, katere napake bi bilo kljub dolgoletni vožnji potrebno popraviti. Tako želimo osvestiti starejše, da je potrebno svoje znanje v prometu obnavljati in preverjati. Glede na to, da je pri nekaterih minilo že 40 ali celo 50 let od takrat, ko so delali vozniške izpite, se mi zdi akcija zelo na mestu,« pravi Seme. n

Na železniški ukradel kolo Šmartno ob Paki, 3. aprila – V torek popoldan je lastnik gorskega kolesa znamke Nevada 2.0 Le Lady, bele barve, policistom prijavil, da mu je tega nekdo podnevi dneva ukradel na železniški postaji v Šmartnem ob Paki. Kolo je imel zaklenjeno.

Trčil in pobegnil Velenje, 4. aprila – V sredo zvečer je neznani voznik osebnega avtomobila (registrske oznake so policiji znane) na parkirnem prostoru na cesti Borisa Kraigherja zaradi nepravilnega premika trčil v parkiran avto in po trčenju odpeljal s kraja. Povzročitelju bodo poslali plačilni nalog za dva prekrška.

Tatvina pod parkom Velenje, 5. aprila – Sredi belega dne, okoli poldneva, je bila kolesarka, ki se je peljala po Cesti pod parkom do Koroške ceste, žrtev drznega tatu. Ko je s kolesom ustavila, je do nje stopil neznani moški, star okoli 25 let, visok kakšnih 180 centimetrov, temnejše polti in las, in ji iz torbice vzel denarnico z vsebino ter zbežal. Policisti za njim poizvedujejo.

Kaj so mu naredile klopi? Velenje, 7. aprila – Na peš poti, ki vodi mimo avtokampa in kinološkega društva, je neznanec v soboto poškodoval več klopi. Zakaj neki se je znesel nad njimi?

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, s tran 23

UTRIP

12. aprila 2012

Nagradna križanka Renault Servis Levec Paketne cene servisov že od 65,20 EUR dalje

Oven - od 21. marca do 20. aprila Kot vsako leto se boste v teh aprilskih dneh začeli zavedati svoje pojave, predvsem postave. Ni dvakrat za reči, da se boste lotili diete, ki je že preizkušena. Še več zase pa boste naredili, če boste po zimskem spanju, ki ste si ga letos privoščili dobesedno, več v naravi in v gibanju. Finančno stanje bo po dolgem času odlično, čeprav tega ne boste pokazali in povedali nikomur. Strah vas je prihodnosti, zato boste pridno zlagali na kupček. Sploh, ker že dobro veste, kaj si želite in kaj si boste privoščili, ko bo čas zrel.

Bik - od 21. aprila do 21. maja

Sami si izračunajte ceno servisnega posega na www.rsl.si Na našem servisu nudimo: • Kleparska in mehanična popravila vozil • Nadomestno vozilo za čas servisnega posega • Posebni popusti na servisu za starejša vozila • Letne pnevmatike – do 40% popusta • Kontrola pred rednim tehničnim pregledom • Polnjenje klimatskih naprav v vozilu • Menjava brisalcev in popravila vetrobranskih stekel • Zunanje in notranje čiščenje vozila • Vgradnjo plinskih naprav v vozila • Dodatna oprema (prtljažniki, vlečne naprave, strešni kovčki, avtopreproge, prevleke…) Delovni čas: Ponedeljek – petek: 8.00 do 17.00 Sobota: 8.00 do 12.00 03/425-45-36 03/425-45-52 www.rsl.si

Zgodilo se je … od 13. do 19. aprila - 13. malega travna 1919 ob 4. uri popoldne je Pevsko in bralno društvo »ŠALEŠKI ZVON« iz Velenja v gledališki dvorani hotela gospe Vasle v Šoštanju v prid Sokolskega doma v Šoštanju zadnjič ponovilo nadvse uspelo ljudsko igro s petjem v štirih dejanjih »Naša kri«, ki jo je napisal Fran Saleški Finžgar; - leta 1995 je 13. aprila v Šoštanju izšla prva številka Šoštanjskega lista; - po trčenju z ledeno goro je 14. aprila 1912 na svoji prvi plovbi na severnem Atlantiku potonila za tiste čase najlepša, najmodernejša in najhitrejša potniška ladja Titanic. Ladja je zelo naglo potonila, zato je v nesreči umrlo preko 1500 potnikov, le nekaj sto pa se jih je uspelo rešiti; leta

1985 so v globini okoli 4000 m končno odkrili potopljeni Titanic; - v času deklaracijskega gibanja je prišlo tudi do raznih incidentov; 14. aprila 1918 je skupina slovenskih fantov in deklet pred odhodom vlaka iz Šoštanja proti Celju zapela pesem »Hej, Slovani« in še nekaj slovenskih pesmi, kar je razburilo skupino nasprotnikov Slovencev; po besednem spopadu so Nemci in nemčurji s kamenjem obmetavali vlak, ko je ta že odhajal s šoštanjskega kolodvora, ter razbili več šip in eno potnico ranili; - 14. aprila 1982 so novoizvoljeni delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine za novega predsednika skupščine izvolili Janeza Basleta, za pred-

sednika izvršnega sveta pa Boža Lednika; - v noči s 14. na 15. april 1895 je 14 potresnih sunkov prestrašilo tudi prebivalce Šaleške doline; v Slovenskem narodu so potres takole opisali: »Grozen strah in trepet. Ljudstvo se je v najboljšem spanju vzbudilo in večinoma šlo na prosto. Na večjih hišah podrli so se dimniki, rudokopske hiše zrušile so se toliko, da ni moč stanovati v njih. Obupano ljudstvo se boji iti v Pavel Gril (arhiv Muzeja Velenje) hiše. Na Škalski cerkvi poškodovan je stolp«; - nacistični okupator je v skladu predvidenih za izgon, so bile v s svojim načrtom o priključitvi Šaleški dolini 16. in 17. aprila Spodnje Štajerske k Nemčiji in leta 1941; Hitlerjevim naročilom »Napra- - med prvimi duhovniki v Šaleški vite mi to deželo spet nemško« dolini, ki so jih Nemci aretirali takoj po okupaciji začel izvajaleta 1941, je bil 17. aprila areti ostre ponemčevalne ukrepe, tiran in pregnan na Hrvaško med katerimi so bili tudi izgoni šmihelski župnik Pavel Gril. Pripravlja: Damijan Kljajič Slovencev. Prve aretacije ljudi,

Ko pride v deželo pomlad, dobesedno ponovno oživite. Tudi tokrat boste polni novih načrtov, predvsem zaradi ljubezni, ki je tokrat res prava. Rekli si boste, da je bil že čas, a ne? Pravzaprav ste sami krivi, da se ni zgodilo že prej, razlog pa je v tem, da še niste bili pripravljeni. Sedaj ste, vprašanje ali je oseba prava, pa bo še nekaj časa na meniju. Trenutno ste srečni kot še nikoli in zato ste pripravljeni narediti več kot sicer. Tudi neumnosti, saj je vaš pogled preveč usmerjen naravnost, pasti in čeri pa kar nočete videti. Uraden dopis bo sporočal odlične novice.

Dvojčka - od 22. maja do 21. junija Prizadelo vas bo bolj, kot ste si lahko kdajkoli predstavljali. Vendar boste tudi tokrat dokazali, da ste mojster sprenevedanja. Čeprav bo v vas vse kričalo, se boste smejali in to na ves glas. Ljudje se bodo čudili, odkod vam toliko optimizma, izkazalo pa se bo, da je ta le zaigran. A le redki vas bodo spregledali. Njim pa bo hudo. Bolje se boste počutili šele v začetku naslednjega tedna, tudi zato, ker bo do vas prišla zelo dobra novica. Boljša, kot ste jo pričakovali. Nebo bo naenkrat spet svetlo.

Rak - od 22. junija do 22. julija Nekaj časa boste še tiho, potem pa ne boste več mogli preko sebe. Zdelo se vam bo, da je prišel čas, da na glas poveste, kaj si mislite o zadevi, ki vas muči že nekaj mesecev. To pa ni dobro za vaše duševno zdravje in počutje, česar se boste v teh dneh vedno bolj zavedali. Ko boste nekomu, ki ga imate zelo radi, povedali svoje, vam bo po eni strani odleglo, po drugi pa vam bo žal, da boste povzročili velik vihar. Zvezde vam priporočajo, da se še nekaj dni izogibajte ljudi, ki so nagnjeni k spletkarjenju, da se ne boste znašli sredi zgodb, s katerimi v resnici nimate čisto nič. Zdravje? Občutljivi boste.

Lev - od 23. julija do 23. avgusta Uživali boste vsak prosti trenutek, saj jih v naslednjih dneh ne bo prav veliko. Zato boste znali uživati v vsakem sončnem žarku, na zraku in v naravi, pa tudi v družbi vam dragih oseb, ki bodo pozornosti zelo vesele. Čutili boste, da se v vas spet prebuja želja po ustvarjalnosti in zna se zgoditi, da se boste lotili marsičesa, česar se sicer ne bi. Iskali boste notranje ravnovesje in iskali ga boste na pravi način. Še vaši najbližji bodo presenečeni, ko bodo odkrili vaše nove talente. Četudi od njih ne boste imeli drugega kot dobro počutje, ste prav to potrebovali, kajne? Vse ostalo ste že imeli.

Devica - od 24. avgusta do 22. septembra Končno ste spoznali, da se morate imeti bolj radi. In brez da bi vas kdo preganjal, ste si vzeli nekaj časa le zase in si res napolnili baterije. Verjemite, da ste to potrebovali, sicer pa se bo to še nekaj dni poznalo na vašem počutju. Prvi naslednji z delom povezan projekt bo naporen, ker ste si v glavo zapičili, da boste v nekaj dneh nadoknadili čas, ko ste lenarili. Ne hitite preveč, saj boste začeli delati napake. Teh si res ne smete privoščiti. Lahko pa si privoščite več časa v prijetni, sproščeni družbi. Kdaj ste se nazadnje iskreno nasmejali nedolžnim šalam?

Tehtnica - od 23. septembra do 23. oktobra Letos se ji boste težko izognili. Spomladanski utrujenosti, ki je dolga leta sploh niste poznali. Zato ne pretiravajte s količino dela, saj si nikakor ne boste znali obnoviti moči. Pa tudi slaba volja se vas bo lotila in kar5 ne bo hotela popustiti. Dobro veste, da greste včasih še sebi na živce, kadar postanete malenkostno tečni. In v teh dneh ste na dobri poti, da se vam to zgodi. Ob koncu tedna si privoščite vsaj kratek izlet, boste videli, kako bo godilo. Kar se ljubezni tiče, boste imeli vse, kar si želite. Morda celo še več kot ste upali sanjati.

Škorpijon - od 24. oktobra do 22. novembra Skoraj vsi bodo že pozabili kaj se vam je dogajalo, vi pa seveda ne boste. Vsakokrat, ko boste zaslutili, da bi lahko bilo kaj narobe, se vam bodo mračne misli kar same kradel v glavo. Zato je prav, da se še bolj zaposlite. Pri tem pa pazite, da ne boste pretiravali. Saj veste kakšni ste. Mimogrede vas zanese in ne znate več uživati v majhnih stvareh. Zdravje bo stabilno, čeprav boste, kot vsako pomlad, začutili simptome, ki vas vedno opozorijo, da morate upočasniti tempo. In se spet bolj posvetiti sebi. Najmlajši v družini vas bo v teh dneh res razveselil.

Strelec - od 23. novembra do 22. decembra Ne bo vam vseeno, ker boste izgubili posel, ki je za vas pomenil predvsem varnost. Slabe volje boste, kar bo občutil tudi partner, ki že tako nekaj časa komaj prenaša, kako se obnašate doma. To ne bo dobro. Če boste upoštevali nasvet zvezd, boste več časa posvetili vajinemu skupnemu druženju, saj sta se precej odtujila. Težavam namreč še ni videti konca, saj jih ima še nekdo od vaših bližnjih. A le še nekaj časa, kot kaže, se bo spet izkazalo, da je v vsakem slabem nekaj dobrega. Priložnost bo tako očitna, da je ne boste mogli spregledati.

Kozorog - od 23. decembra do 20. januarja Mirni dnevi so zagotovo preteklost. Pripravite se, kajti prihaja res razburljivo obdobje v vašem življenju. Iz dneva v dan se bodo dogajale nove stvari, ene razveseljive, druge vas bodo spravile v slabo voljo. A dolg čas vam v naslednjih dneh zagotovo ne bo. Zato pa boste en dan od same sreče v oblakih, naslednji pa bo bolj mračen in pust. Tisto, kar bo na prvi pogled izgledalo kot najboljše, se bo na koncu izkazalo za najslabše. Kar nekaj načrtov boste morali spremeniti, vendar vam tokrat ne bo težko. Ker jih boste spreminjali na bolje. In ker bodo v večini tudi uresničeni.

Vodnar - od 21. januarja do 18. februarja Ugotavljali boste, da april za vas ni čas za velike premike in spremembe. Projekt, ki ste se ga lotili že pred meseci, se v tem mesecu ne bo premaknil iz mrtve točke. Tokrat res čisto nič po vaši krivdi, saj bodo zatajili tisti, od katerih ste odvisni. Jezilo vas bo, a kaj več ne boste mogli in ne znali narediti. Vseeno ne vrzite puške v koruzo, postorite še kaj od tistega, kar naj bi drugi, pa se bo vendarle začelo premikati. Načrti za prvomajske počitnice bodo preprosti, a vam bodo veliko pomenili. Ker jih boste snuli skupaj z nekom, ki vam pomeni največ na svetu.

Ribi - od 19. februarja do 20. marca Ko se vam bo že zdelo, da ste iz najhujšega, se bo na vas zgrnil nov problem. Povezan bo z ljubeznijo, pravzaprav z vašim partnerstvom, saj je vprašanje, koliko je v njem še ljubezni. Sploh z nasprotne strani, za vašo je jasno, da je še. Precej raztreseno boste delovali, ker taki tudi boste. Bali se boste namreč prihodnosti, ki se bo v teh dneh izkazala kot povsem negotova in nedorečena. Poleg tega se vas bo lotila še utrujenost in brezvoljnost. Nikar ne krivite le pomladi, vaš najhujši sovražnik v teh dneh je stres. Poskrbite za sprostitev in vsak dan naredite vsaj kaj malega le zase!

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, stran 24

TV SPORED

Četrtek,

12. aprila

Petek, 13. aprila

Sobota, 14. aprila

Nedelja, 15. aprila

07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Metka in Zverinko Zver, 6/26 10.30 Karli, ris. 10.35 Aleks v živalskem kraljestvu, ris. 10.40 Polžjegrajske zgodbe, ris. 10.50 Male sive celice, kviz 11.35 Je šesteroprsti tvoj prijatelj? , igrani film 12.00 Poročila 12.10 Slovenski vodni krog: Tolminka 12.35 Ugriznimo znanost: Vidim, slišim, vozim 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Odkrito 14.25 V ritmu volovske vprege, dok. feljton 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Turbulenca: Ko dobiš odpoved, izob. odd. 16.20 Prava ideja!, poslov. odd. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Babilon.tv: Nebo 17.50 Začnimo znova: Ukaželjni Toni 18.15 Minute za jezik 18.25 Tinček, ris. 18.30 Pokec, ris. 18.40 Svetovalka Hana, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum 00.25 Branja, dok. ser. 00.35 Dnevnik, pon. 01.05 Slovenska kronika 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Teo, ris. 10.15 Kuhanje? Otročje lahko!, ris. 10.25 Toni in Boni, ris. 10.30 Martina in ptičje strašilo, otr. odd. 10.40 Nočko, , otr. serija 10.50 Buba Guba, 2/10 11.15 Tekma v vozičku, igrani film 11.30 Sejalci besed: Josip Jurčič 12.00 Poročila 12.05 Panoptikum, ponov. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Kaj govoriš?=So vakeres? 15.55 Slovenci v Italiji 16.30 Babilon.tv: Nebo 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Šport 17.25 Posebna ponudba, potr. odd. 17.50 Začnimo znova, nan. 18.25 Pokec, ris. 18.30 Karli, ris. 18.35 Bali, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenska polka in valček 2012 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Polnočni klub: Biti, postati, pripadati 00.15 Branja, dok. ser. 00.20 Posebna ponudba, potro. odd. 00.45 Dnevnik, ponov. 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal

06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.25 Iz popotne torbe: Vse je enkrat prvič 07.45 Bine, lutk. nan. 08.05 Studio Kriškraš, lutke 08.50 Palček David, ris. 09.15 Male sive celice, kviz 10.05 Črna ovca, igrani film 10.20 2012, leto nič: Vlomilci, 2/12 10.50 Polnočni klub: Biti, postati, pripadati 12.00 Mednarodna obzorja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Bilo je … 13.55 Gospodar prstanov, am. anim. film 16.05 O živalih in ljudeh, tv Maribor 16.25 Na vrtu, tv Maribor 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Sobotno popoldne 18.30 Ozare 18.40 Olivija, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Moja Slovenija 21.30 Severna stena Eigerja, nem. film 23.35 Poročila, šport, vreme 00.10 Maribor 2012, Evropska pres. kulture 00.25 Branja, dok. ser. 00.30 Ozare 00.40 Dnevnik, ponov. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal

06.30 Maribor 2012, Evropska pres. kulture 07.00 Pokec, ris. 07.05 Pingu, ris. 07.10 Pokec, ris. 07.15 Kanopki, ris. 07.20 Veterinar Joc, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Franček, ris. 07.50 Svetovalka Hana, ris. 08.00 Palček David, ris. 08.25 Olivija, ris. 08.40 Zoran in Žarko, ris. 08.50 Štiri ušesa sredi lesa, ris. 08.55 Krtek, ris. 09.25 Bali, ris. 09.35 Bacek Jon, ris. 09.45 Gozdna druščina, ris. 09.55 Kuhanje? Otročje lahko! 10.05 Piščalkarjeva Amina, ris. 10.20 Dedek v mojem žepu: Načrt princese, 5/66 10.35 Dedek v mojem žepu: Obisk gospoda Godrnjavca, 6/66 10.50 Na obisku, tv Koper 11.20 Obzorja duha: Strah 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Slovenska polka in valček 2012 15.10 Prvi in drugi 15.30 Alpe, Donava, Jadran 16.00 Nova urbana Indija, dok. odd. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Ugani, kdo pride na večerjo? 18.40 Gregor in dinozavri, ris. 18.50 Ozi Bu, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Prva damska detektivska agencija, 1/7 22.00 Družinske zgodbe 22.50 Poročila, šport, vreme 23.20 ARS 360 23.35 Branja, dok. ser. 23.40 Alpe, Donava, Jadran 00.05 Dnevnik, ponov. 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Infokanal

07.00 Infokanal 07.45 Otroški infokanal 08.30 Zabavni infokanal 11.10 Dobro jutro 14.20 Ugani, kdo pride na večerjo? 16.05 Glasba naj živi 16.55 Klopstockov jutranji spev za praznik stvarjenja 17.25 Mostovi 18.00 Evropski magazin 18.15 Univerza 18.15 Žrebanje deteljice 18.55 Košarka (M), liga telemach, Zlatorog : Krka, dp, prenos iz Laškega 20.40 Ne vidimo ovir, dok. film 22.25 Restavracija Raw (III), 5/6 23.20 Kraj zločina, 1/2 00.55 Zabavni infokanal

07.00 Infokanal 07.45 Otroški infokanal 08.30 Zabavni infokanal 11.10 Dobro jutro 14.50 Glasnik, tv Maribor 15.30 Evropski magazin 16.05 Osmi dan 16.35 Mostovi 17.10 Sinovi dveh narodov, dok. odd. 17.40 Circom regional 18.15 Črno beli časi 18.30 Knjiga mene briga 18.55 Ameriška krpanka, glas. dok. 20.00 Severna Koreja, dok. odd. 20.40 Prezgodaj dva metra spodaj, igrani film 21.00 Sodobna družina (II.), nad. 21.25 Kennedyjevi, 1/8 22.10 Hitri zaslužek, šved. film 00.10 Zabavni infokanal

06.30 Tv prodaja 07.00 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.55 Pola, nad. 08.55 Tv prodaja 09.10 Čista hiša, res. ser. 10.05 Tv prodaja 10.35 Moji dve ljubezni, nad. 11.30 Tv prodaja 12.00 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki, zab. ser. 14.35 Moji dve ljubezni, nad. 15.35 Eva Luna, nad. 16.40 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.45 Larina izbira, nad. 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Trčeni profesor, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 Na kraju zločina, nan. 23.20 Zdravnikova vest, nan. 00.15 Tudorji, nan. 01.20 24ur, pon. 02.20 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Internet in otroci – razlog za skrb? 11.35 Pop corn, glasbena oddaja 12.35 Hrana in vino, svetovalna oddaja 13.00 Videospot dneva 13.05 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek jaka: žaba, žabica 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Hrana in vino, svetovalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo - ans. Krajcarji, ans. Domači veseljaki, Iskrice 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila

06.30 Tv prodaja 07.00 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.55 Eva Luna, nad. 08.55 Tv prodaja 09.10 Čista hiša, res. šov 10.05 Tv prodaja 10.35 Moji dve ljubezni, nad. 11.30 Tv prodaja 12.00 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.35 Moji dve ljubezni, nad. 15.35 Eva Luna, nad. 16.40 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.45 Larina izbira, nad. 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Minuta do zmage 21.00 Jurski park 2, am. film 22.00 24ur zvečer 22.30 Jurski park 2, nad. filma 23.00 Eurojackpot 23.05 Jurski park 2, nad. filma 00.00 Čas nežnosti, am. film 02.30 24ur, ponov. 03.30 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo - ans. Krajcarji, ans. Domači veseljaki, Iskrice 11.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Vabimo k ogledu 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Butan 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Ujemi sanje, razvedrilna oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Mura Raba TV, informativna oddaja 00.05 Vabimo k ogledu 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila

07.40 Skozi čas 07.55 Formula 1, velika nagr. Kitajske, kvalif., prenos 09.05 Pogledi Slovenije 10.25 Posebna ponudba, potr. odd. 10.50 Slovenci v Italiji 11.20 Sinovi dveh narodov, dok. odd. 12.10 Circom regional, tv Maribor 12.40 Knjiga mene briga 13.05 Vzhod – zahod, simf. rtv Slovenija 14.45 Boris Kobal: Afrika ali Na svoji zemlji, tv predstava SSG Trst 14.10 Vodnar, dok. portret 18.05 Formula 1, velika nagr. Kitajske, kvalif., posn. 19.15 Londonski vrtiljak 19.55 Nogome, prva liga, Gorica : Olimpija, prenos 21.55 Na lepše 22.20 33/45, sobotna glas. noč, Tabu 23.50 Brane Rončel izza odra 01.25 Zabavni infokanal 06.30 Tv prodaja 07.00 Lupdidu, ris. ser. 07.05 Mumu, ris. ser. 07.15 Zojina omara, ris. ser. 07.25 Žabec in prijatelji, ris. ser. 07.35 Mojster Miha, ris. ser. 07.45 Kaja,ris. ser. 08.00 Mumu, ris. ser. 08.05 Yoohoo in prijatelji, ris. ser. 08.20 Kopalčki, ris. 08.35 Moji žepni ljubljenčki, ris. ser. 08.50 Neobičajna šola, ris. ser. 09.00 Sabrinino skrivno življenje, ris. s. 09.25 Lego Ninjago, ris. ser. 09.50 Jekleni mojstri, ris. ser. 10.15 Hitri prstki, izob. ser. 10.30 Radovedni George, ris. ser. 10.45 Vzgoja po pasje, res. ser. 11.10 Zasebna klinika, nan. 12.00 Razočarane gospodinje, nan. 12.55 Ženino maščevanje, am. film 14.40 Nova ameriška restavracija, res. ser. 15.40 Opremljevalci vrtov v zasedi, res. ser. 16.10 Kamp razvajencev – ZDA, res. ser. 17.05 Druga priložnost, kanad. film 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Past, am. film 22.05 Čas za ubijanje, am. film 01.00 Kamp razvajencev – ZDA, res. s. 01.55 24ur, ponov. 02.55 Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja - Kaj je ribogojnica? 09.40 Ustvarjalne iskrice (14) 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Ujemi sanje, razvedrilna oddaja 11.10 Videospot dneva 11.15 Prodajno TV okno 11.30 Videostrani, obvestila 17.00 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka: žaba, žabica 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Mura Raba TV, informativna oddaja, ponovitev 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2015. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.15 Kultura, informativna oddaja 20.20 Vabimo k ogledu 20.25 Dražen Zečič, posnetek koncerta 21.30 Bog je zvest: br. Toni Brinjovc, praznični pogovor 22.30 Videospot dneva 22.35 Jutranji pogovori 23.50 Prodajno TV okno 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

07.35 Skozi čas 07.45 Globus 08.20 31. srečanje tamburaških in mandolinskih skupin, 1/5 08.55 Formula 1, velika nagr. Kitajske, prenos 10.55 Superbrat, dan. film 12.25 Turbulenca: Ko dobiš odpoved 12.55 Univerza 13.40 Šola za žene, sng drama 15.00 Ponovno rojstvo Bolšoj teatra 16.55 Rokomet (Ž), pokal Slovenije, finale, prenos 18.30 Slov. olim. stoletje, 6/11 19.20 Športni izziv 19.50 Žrebanje lota 20.00 Zbogom, Basra, dok. odd. 20.55 Silence, glasbenika s konca sveta, dok. feljton 21.30 Onesnaženi raj, dok. odd. 22.40 Pavle, igrani film 23.00 V temi, igrani film 23.20 Zabavni infokanall 06.30 Tv prodaja 07.00 Lupdidu, ris. ser. 07.05 Mumu, ris. ser. 07.15 Zojina omara, ris. ser. 07.25 Žabec in prijatelji, ris. ser. 07.35 Mojster Miha, ris. ser. 07.45 Kaja, ris. ser. 08.00 Drobižki, ris. ser. 08.10 Jaka na Luni, ris. ser. 08.20 Balonar Oskar, ris. ser. 08.35 Moji žepni ljubljenčki,ris. ser. 08.50 Neobičajna šola, ris. ser. 09.00 Dežela konjičkov, ris. ser. 09.25 Lego Ninjago, ris. ser. 09.50 Jekleni mojstri, ris. ser. 10.15 Hitri prstki, ris. ser. 10.35 Vzgoja po pasje, res. ser. 11.00 Zasebna klinika, nan. 11.55 Razočarane gospodinje, nan. 12.45 Guvernerjeva žena, am. film 14.20 Nova ameriška restavracija, res. ser. 15.20 Opremljevalci vrtov v zasedi, res. ser. 15.45 Kamp razvajencev, res. ser. 16.45 Sestrstvo potujočih hlač, am. f. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 X Factor 21.40 Dobre mrhe, am. film 23.45 Madeino družinsko srečanje, am. film 01.50 Kamp razvajencev – ZDA, res. s. 02.50 24ur, ponovitev 03.50 Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja - Kaj je ribogojnica? 09.40 2014. VTV magazin 09.55 Kultura, informativna oddaja 10.00 Športni torek, športna oddaja 10.10 Vabimo k ogledu 10.15 2015. VTV magazin 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Šport 2011 v Občini Žalec, posnetek prireditve 12.25 Vabimo k ogledu 12.30 Naj viža, - ans. Krajcarji, ans. Domači veseljaki, Iskrice 13.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, tedenski izbor 14.35 Prodajno TV okno 14.50 Videostrani, obvestila 17.00 Prodajno TV okno 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Ustvarjalne iskrice (13) 18.25 Modri Jan: Ločujmo odpadke 18.45 Pop corn, glasbena oddaja 19.45 Jutranji pogovori 21.15 AKTUALNO, pogovor v studiu 22.15 Dražen Zečič, posn. koncerta 23.20 Prodajno TV okno 23.35 Videostrani, obvestila

Ponedeljek, 16. aprila

06.10 Ars 360 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Mihec in Maja 10.15 Iz popotne torbe 10.40 Notkoti, 1/10 11.00 Ali me poznaš: Jaz sem regrat 11.05 Dedek v mojem žepu: Načrt princese Škrlatovne, 5/66 11.20 Dedek v mojem žepu: Obisk gospoda Godrnjvca, 6/66 11.30 Sprehodi v naravo: Narcise 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Polnočni klub 14.40 Maribor 2012, evrop. prestolnica 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Bali, ris. 15.55 Vrtni palček Primož, ris. 16.05 Bacek Jon: Zebrasti rački, ris. 16.15 Rodil se je genij, 1/4 16.25 Deželica Pimpan, ris. 16.30 Ribič Pepe 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Duhovni utrip 17.45 Pogled na … 17.55 Začnimo znova, 19/20 18.30 Pokec, ris. 18.35 Janezek in Samuel, ris. 18.45 Kanopki, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Poročila, šport, vreme 23.05 Umetnost igre 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Branja 00.05 Slovenska jazz scena 00.40 Duhovni utrip 00.55 Dnevnik, ponov. 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal 07.00 Pingu, ris. 07.05 Danica in prijatelji, ris. 07.10 Čarovnik, ris. 07.15 Kravica Katka, ris. 07.20 Veterinar Joc, ris. 07.30 Medvedek, ris. 07.40 Gregor in dinozavri, ris. 07.50 Mojster Miha, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.45 Zabavni infokanal 11.30 Dobro jutro 14.15 Na lepše 14.55 Družinske zgodbe 15.45 Kaj govoriš?=So vakeres? 16.00 Nova urbana Indija, dok. odd. 16.50 Prvi in drugi 17.05 Dober dan, Koroška 17.40 Pomladna praznovanja, dok. odd. 18.25 Prava ideja!, posl. odd. 19.00 Aritmija 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Na utrip srca: Slovenski izbor za tekm. Evroviz. mladi glasbeniki 2012, zaključni večer, posn. 21.30 Dediščina Evrope: Mannovi, 2/3 23.15 Slepota, koprod. film 01.10 Aritmija 02.00 Zabavni infokanal 06.30 Tv prodaja 07.00 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.55 Eva Luna, nad. 08.55 Tv prodaja 09.10 Čista hiša, ris. ser. 10.05 Tv prodaja 10.35 Moji dve ljubezni, nad. 11.30 Tv prodaja 12.00 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki, zab. ser. 14.35 Moji dve ljubezni, nad. 15.35 Eva Luna, nad. 16.40 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.45 Larina izbira, nad. 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Lak za lase, ang. film 22.00 24ur zvečer 22.30 Nepremagljivi dvojec, nan. 23.25 Zdravnikova vest, nan. 00.20 Tudorji, nan. 01.20 24ur, ponov. 02.20 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna odd. 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2015. VTV magazin 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Hrana in vino, kuharski nasveti, tedenski izbor 11.50 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani, obvestila 17.00 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Neverjetne ledvice! ponovitev 19.00 Regionalne novice 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Butan 21.00 Regionalne novice 21.05 Dober večer, gospod predsednik gost: Janez Janša, predsednik vlade RS 22.05 Videospot dneva 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

Torek, 17. aprila

07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Studi Kriškraš, lutke 10.55 Ribič Pepe 11.10 Mozart, 1/4 11.25 Zgodbe iz školjke 11.35 Slika, igrani film 12.00 Poročila 12.05 ARS 360 12.15 Umetnost igre 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha: Strah 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Barni, ris. 15.45 Pingu, ris. 15.50 Metka in Zverinko Zver, ris. 16.00 Aleks v živalskem kraljestvu, ris. 16.05 Teo, ris. 16.10 Bine, ris. 16.35 Maček Sammy, igrani film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Ugriznimo znanost 17.50 Začnimo znova, 20/20 18.25 Minute za jezik 18.35 Karli, ris. 18.40 Timi gre, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Odkrito 21.00 Nova zemlja, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Globus 23.35 Mora v obljubljeni deželi, dok. odd. 00.20 Ugriznimo znanost 00.35 Dnevnik, ponov. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal 07.00 Pingu, ris. 07.05 Danica in prijatelji, ris. 07.10 Kosilnica, ris. 07.15 Kravica Katka, ris. 07.20 Veterinar Joc, ris. 07.30 Medvedek, ris. 07.40 Gregor in dinozavri, ris. 07.50 Mojster Miha, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.45 Zabavni infokanal 11.45 Dobro jutro 14.30 Aritmija 15.20 Moja Slovenija, družinski kviz 16.55 Silence, glasb. s konca sveta, dok. feljton 17.25 Mostovi 17.55 Glasnik 18.25 Posebna ponudba 18.50 Koroška pesem, ti družica moja, dok. odd. 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Očetje in sinovi, 1/4 20.45 Muzikajeto, klavirski trio 21.25 Vrnitev, ruski film 23.00 Brane Rončel izza odra 00.35 Zabavni infokanal 06.30 Tv prodaja 07.00 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.55 Eva Luna, nad. 08.55 Tv prodaja 09.10 Čista hiša, res. šov 10.05 Tv prodaja 10.35 Moji dve ljubezni, nad. 11.30 Tv prodaja 12.00 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki, zab. ser. 14.35 Moji dve ljubezni, nad. 15.35 Eva Luna, nad. 16.40 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.45 Larina izbira, nad. 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Precej legalno, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Lov na osumljenca, nan. 23.30 Zdravnikova vest, nan. 00.25 Tudorji, nan. 01.30 24ur, ponov. 02.30 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Dober večer, gospod predsednik gost: JANEZ JANŠA, predsednik vlade RS 11.35 Videospot dneva 11.40 Hrana in vino, kuharski nasveti 12.05 prodajno TV okno 12.35 Videostrani, obvestila 17.00 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas – tabornike! 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2016. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.15 Kultura, informativna oddaja 20.20 Športni torek, športna informativna oddaja 20.30 To bo moj poklic: Oblikovalec kovin – 2. del, izobraževalna oddaja 20.55 Videospot dneva 21.00 Pogovor v studiu 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

12. aprila 2012 Sreda, 18. aprila

06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Sladkosned, nan. 10.35 Hiša eksperimentov 11.00 Zlatko Zakladko 11.20 Habib, 7/8 12.00 Poročila 12.05 Nova zemlja, dok. film 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Roli Poli Oli 15.50 Polžjegrajske zgodbe: Prekletstvo Frankenpolža, ris. 16.00 Male sive celice,kviz 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Šport 17.30 Turbulenca 18.00 Začnimo znova 18.35 Pingu, ris. 18.40 Kuhanje? Otročje lahko, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Ni vse zlato, franc. film 21.40 Smeti, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Prava ideja, poslov. odd. 23.35 27. slov. glas. dnevi 01.00 Turbulenca: Ko dobiš odpoved 01.30 Dnevnik, ponov. 02.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.45 Infokanal 07.00 Pingu, ris. 07.05 Danica in prijatelji, ris. 07.10 Počena struna, ris. 07.15 Kravica Katka, ris. 07.20 Veterinar Joc, ris. 07.30 Medvedek, ris. 07.40 Gregor in dinozavri, ris. 07.50 Mojster Miha, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.45 Zabavni infokanal 11.10 Dobro jutro 14.00 Sobotno popoldne 15.10 Duhovni utrip 15.40 Na vrtu 16.05 Ugriznimo znanost 16.20 Glasnik 16.45 Evropski magazin 17.00 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture 17.25 Nogomet: Pokal Hervis, Maribor : Rudar, prenos 19.50 Žrebanje lota 20.00 Londonski vrtiljak 20.30 Športni izziv 21.00 Slovensko olimpijsko stoletje, 7/11 21.55 Bleščica, odd. o modi 22.25 Zapeljivi bleščeči tenor, portret Jurija Reje 23.20 Zabavni infokanal 06.30 Tv prodaja 07.00 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.55 Eva Luna, nad. 08.55 Tv prodaja 09.10 Čista hiša, res. šov 10.05 Tv prodaja 10.35 Moji dve ljubezni, nad. 11.30 Tv prodaja 12.00 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki, zab. ser. 14.35 Moji dve ljubezni, nad. 15.35 Eva Luna, nad. 16.35 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 17.50 Larina izbira 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Jake, Brian in Anna, am. film 22.25 24ur zvečer 22.55 Na kraju zločina, nan. 23.55 Zdravnikova vest, nan. 00.50 Tudorji, nan. 01.50 24ur, pon. 02.50 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2014. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek, športna informativna oddaja 11.10 Pogovor v studiu 12.10 Hrana in vino, svetovalna oddaja 12.35 Videospot dneva 12.40 Prodajno TV okno 12.55 Videostrani, obvestila 17.00 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalne iskrice (15) 18.20 Lahko noč, otroci! 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: mag. Tomaž Rožen, župan Občine Ravne na Koroškem 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pop corn, glasbena oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, s tran 25

PRIREDITVE

12. aprila 2012

Knjižne novosti Nöstlinger, Christine: Bavbrdav Janži je zelo bojazljiv fant. Jezi in žalosti ga, ker se njegova mlajša sestrica Mica nikogar in ničesar ne boji, povrhu vsega pa ga pogosto zmerja s strahopetnim zajcem. Janži se odloči, da ji bo tokrat on pokazal, kako je hudo, če se res bojiš. Začel je izdelovati grozljivo srhljivega duha, ki bo sestrici nagnal strah v kosti.

k njej po pomoč in so jo imeli radi. Hiši, v katero se z veseljem vseli, je ime Trnovka. Gilly se zdi Trnovka zelo lepa in precej zapuščena, obdaja oziroma zapira in ščiti pa jo živa meja z rjastim trnjem. Uživa pri urejanju hiše, gospodinjenju, v naravi in sprehodih. Domačini vidijo Gilly kot naslednico sestrične v vseh pogledih. Kmalu najde še svojo sorodno dušo, zaljubi se v Christophera Johna. To je preprosta ljubezenska zgodba, v kateri prav nič ni prepuščeno naklučju.

Hill, David: Korak pred plameni

Pri lepljenju volnenih koščkov, ki bi naj bili lasje duha, se je hudo razjezil trikrat zatulil: »Prdobavpukbrdav!« In duh je oživel in spregovoril. Tako mora Janži malega bavbrdava skrivati, ga hraniti in nanj paziti, ko je doma. Mali bavbrdav je namreč še dojenček, brez mamice. Vsak dan, ko je dopoldne bavbrdav sam doma, kaj ušpiči. Sestrica Mici duhca kmalu odkrije in sklene pomagati Janžiju in malemu bavbrdavu. Skupaj ustvarita bavbrdavovo mamico, ki zna edina poskrbeti, da bo mali bavbrdav odraščal med sebi enakimi in da bo iz njega še kaj! Na začetku in koncu knjige poiščite še navodilo, kako narediti svojega bavbrdava.

Stepančič, Lucija in Damijan: Kako so videli svet Pri založbi Miš je izšla zelo poučna leposlovna knjiga. V njej nam avtorja v besedi in sliki skozi kratke in duhovito obarvane zgodbe razkrijeta, kako so svet videli mornarji, trgovci, kartografi, pirati, raziskovalci, vladarji, pustolovci, znanstveniki, politiki, filozofi, pesniki, umetniki in astronavti. V knjigi dobimo odgovore na mnoga vprašanja o Zemlji in vesolju, potovanjih, pomembnih zgodovinskih osebnostih, znanih (slavnih) krajih, pa tudi o izumih in odkritjih, in sicer od začetkov do današnjih časov.

Stewart, Mary: Trnovka Gilly po smrti svojih staršev ostane čisto sama in brez strehe nad glavo. Kmalu za tem dobi od odvetnikov pismo mamine sestrične Geillis, ki se ji zdi kot božji dar. V pismu ji sporočajo, da je sestrična nepričakovano umrla za pljučnico in da ji, kot njeni edini dedinji, zapušča hišo v Wiltshireu. S sestrično sta se videli samo dvakrat ali trikrat v življenju. Se je pa v njenem življenju pojavila vedno, kadar jo je Gilly najbolj potrebovala, takrat ko je bila osamljena, nesrečna. Kmalu Gilly izve, da se Trnovke drži sloves čarovniške hiše, sestrična Geillis pa je bila znana kot dobra vražarica, čarovnica, zeliščarica. V okolici Trnovke je gojila zelišča in iz njih izdelovala napitke, mazila in drugo. Vse to je uporabljala za zdravljenje in pomoč živalim, otrokom in nasploh ljudem, ki so se radi zatekali

Gary, Danny, Him in Kelsey so ena izmed skupin najstnikov, ki obrezuje in redči mlada drevesa v gozdu. Njihov vodja je Max, ki ima več izkušenj. Vsako drevo pomeni za najstnike korak bliže h končnemu šolskemu izletu na Fidži. Nekega dne njihovo že utečeno delo zmotita dva motorista. Dirkata vzdolž roba neočiščenega grmičevja in praprotja. Preden zbežita iz gozda eden od motoristov nesrečno pade in obleži na tleh, ne more vstati. Njegov motor pa obleži v grmovju in povzroči tlenje ognja. Mladostniki hočejo z lopatami polnimi ognja zatreti ogenj. Pri tem početju se jim pridruži tudi padli motorist, a jim ne uspe. Ogenj se hitro širi, veter pa ga še podpihuje. Iščejo pomoč drugih skupin, ki tudi delajo v gozdu, a nikogar ne najdejo. Umikati se morajo ognju, ki jim je ves čas in vedno bolj za petami. Znajdejo se daleč od mesta, od drugih ljudi in brez mobilnega telefona. Kmalu ugotovijo, da so ujeti v gozdu, prepuščeni samim sebi in svojemu znanju oziroma iznajdljivosti. Vedno bolj jih je strah, kaj bo z njimi, počutijo se nemočne. Vendar do zadnjega drug drugega spodbujajo in si pomagajo v boju za preživetje. Pred nami je še ena napeta najstniška zgodba priljubljenega pisatelja Davida Hilla, ki je izšla v Zbirki Zorenja.

Koritnik, Ana: Mala siva miška Malo sivo miško prijatelji kličejo Tinka. Živi daleč stran od mesta na koncu velike njive v majhni luknjici. Njena največja želja je, da obišče in si ogleda vas. Slišala je namreč, da imajo ljudje v vasi veliko dobrot, ki jih menda celo v smetnjake mečejo, ker jih imajo preveč. Tako si Tinka nekega jutra oprta svoj modri nahrbtnik, pozabi na Sončeve prijateljske nasvete in jo mahne po potki v vas. Na poti sreča mravljo Špelo, ki jo svari naj pazi nase, saj je v vasi polno mačkov. Ko pride v vas, si za svoj obisk izbere veliko hišo na sredi vasi. Res komaj, za las, uspe pobegniti mačku Smrku. V hiši naleti tudi na ogromen kos zlatorumenega sira z velikimi luknjami, s katerim se dodobra nasiti. Pa ne samo to, s sirom si napolni tudi svoj nahrbtnik in še oba žepa na obleki. Tako se zatopi, da pozabi na nevarnost in zadnji hip pobegne iz hiše. Vso pot teče, da bi bila čimprej doma, na varnem. A njenih težav še ni konec. Vsa upehana naleti na starega mišona, ki ji z zvijačo, da si bo pri njem spočila preden odide domov, izprazni nahrbtnik in oba žepa na oblekici, polna sira. Lačna in zelo žalostna se je odpravila domov. Doma pa so jo Sonce in ostali prijatelji pomagali, da je spoznala, kako varno in lepo je doma in da so stari prijatelji najboljše, kar ima. Pripravila: Edita Prah Šincek

Kdaj - kje - kaj VELENJE

Četrtek, 12. aprila 10.00-13.00 Mercator center Velenje Samostojna in varna mobilnost starejših voznic in voznikov – ohranimo starejše ljudi mobilne in varne 17.30 Glasbena šola Velenje Mladi raziskovalci – Svečana razglasitev in podelitev priznanj 19.00 Glasbena šola Velenje Razstava umetniških del in koncert – Večer U2 19.19 Knjižnica Velenje Potopisno predavanje S kolesom po Afriki

Petek, 13. aprila 10.00-13.00 Mercator center Velenje Samostojna in varna mobilnost starejših voznic in voznikov – ohranimo starejše ljudi mobilne in varne 16.00 Knjižnica Velenje Igralne urice 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga – bralni krožek za najstnike 19.00 Glasbena šola Velenje Območna revija odraslih pevskih zborov, malih vokalnih skupin in oktetov – Pozdrav pomladi 2012 20.00 Dom kulture Velenje Slovenska polka in valček 2012 21.00 eMCe plac Koncert Mito & Gero z gosti

Sobota, 14. aprila 8.00 8.00 8.30

Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica Multimedijski center Kunigunda Kreativne delavnice: Promenada – urbana revitalizacija 10.00 Mercator center Velenje Pozdrav pomladi z nastopom pevskega zbora Gorenje 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma 1. SRL – moški / RK Gorenje : RK Krško 19.00 Glasbena šola Velenje Območna revija odraslih pevskih

Koledar imen

zborov, malih vokalnih skupin in oktetov – Pozdrav pomladi 2012 19.00 Dom krajanov Šentilj Salamiada 20.00 Restavracija Jezero Akademski ples 21.00 eMCe plac Materazzi ples 2

ŠOŠTANJ

Nedelja, 15. aprila

09.00 Občina Šoštanj – vhod Sprehod za zdravje

8.30 Multimedijski center Kunigunda Kreativne delavnice: Promenada – urbana revitalizacija (drugi dan) 10.00-12.00 Ustvarjalna delavnica s pravljico – Okrasni magnetki 17.00 in 19.00 Dom kulture Velenje Komedija Tašča.com 2

Ponedeljek, 16. aprila 10.00 16.00

Knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle 50+ Knjižnica Velenje Otroška ustvarjalna delavnica Pisani dežniki 17.00 Vila Mojca Velenje Šola za starše / predavanje Naš cilj – zdrav in srečen otrok 19.30 Dom kulture Velenje Komedija Nežka se moži (Beli abonma in izven) 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: biografska drama Nevarna metoda

Torek, 17. aprila 17.00 Dvorana Centra Nova Premiera lutkovne predstave Lutkovnega gledališča Velenje Frdamana pravljica 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku 19.19 Knjižnica Velenje Srečanje rodoslovcev 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert harmonikarjev

Sreda, 18. aprila 17.00 19.19

Knjižnica Velenje Ura pravljic Knjižnica Velenje Slovenci od drugod – pogovor s Tatio Wilandri

četrtek , 12. aprila 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure

Ponedeljek, 16. aprila Sreda, 18. aprila 16.00 Okolica Šoštanj Orientacija

ŠMARTNO OB PAKI Petek, 13.aprila

April/mali traven

12. Četrtek Lazar

13. Petek - Ida 14. Sobota Valerij

15. Nedelja Helena

16. Ponedeljek Bernarda

16.30 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica (mlajša šolska skupina) 17.30 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica (predšolska skupina) 18.30 Dvorana Marof Pilates

17. Torek -

Sobota, 14. aprila

Lunine mene

10.30 Hiša mladih Ustvarjalna delavnica 11.00 Kulturni dom v Šmartnem ob Paki Princ Božo in čarobna krogla – gledališka skupina Do zvezd KD Letuš (predstava v okviru otroškega abonmaja)

Ponedeljek, 16. aprila 17.00 Dvorana Marof – sejna soba Poslanska pisarna Srečka Meha

Torek, 17. aprila 18.00 Dvorana Marof Joga

Sreda, 18. aprila 16.30 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica (mlajša šolska skupina) 18.00 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica (starejša šolska skupina)

Rudi

18. Sreda -

Konrad

13.

aprila, ob 12:50, zadnji krajec

CITYCENTER Celje

• četrtek,12.4. od 14.00-19.00, Biotržnica • do 15.4. Predstavimo se ….Citycenter in Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna • nedelja, 15.4., 11.00 pravljične urice v Džungli

KINO VELENJE • SPORED ŽELEZNA LADY (The Iron Lady) Biografska drama, 105 minut. Režija: Phyllida Lloyd Igrajo: Meryl Streep, Jim Broadbent, Iain Glen, Harry Lloyd, Anthony Head, Richard E. Grant, idr.. Petek, 13. 4., ob 20.15 Sobota 14. 4., ob 18.00 Nedelja, 15. 4., ob 20.15 Ponedeljek, 16. 4., ob 18.00 Režiserka uspešnega mjuzikla Mamma Mia predstavlja navdihujočo biografsko zgodbo prve britanske premierke Margaret Thatcher. Po vstopu v politiko skuša Margaret podreti družbene in politične stereotipe, vendar med strankarskimi kolegi ne najde razumevanja. S pomočjo neizmernega osebnega odpovedovanja in stoične drže se ji uspe prebiti na čelo stranke in na volitvah prevzame vodenje države. Toda srhljivo obdobje hladne vojne in grožnja spopada za Falklandsko otočje, jo pripeljeta pred vedno večje politične in osebne preizkušnje. Meryl Streep – oskar in zlati globus za najboljšo žensko vlogo. S podporo Ministrstva za kulturo!

POTOMCI (The Descendants) Komična drama, 115 minut. Režija: Alexander Payne Igrajo: George Clooney, Shailene Woodley, Amara Miller, Nick Krause, Patricia Hastie, Grace A. Cruz, Kim Gennaula, Karen Kuioka Hironage, idr. Petek, 13. 4., ob 18.00 Sobota 14. 4., ob 20.15 Nedelja, 15. 4., ob 18.00 Po tragični ženini nesreči se skuša nepremičninski magnat Matt znova zbližati z odtujenima hčerkama. Ker je vedno skrbel predvsem za finance je starševstvo zanj povsem nova izkušnja. Kljub temu se skuša vživeti v razburkano življenje nadobudnih najstnic in s skrajnimi napori ohranja potrpljenje ob nenavadnem obnašanju prijatelja starejše hčerke. Za dodatno razburjenje poskrbi razkritje, da je imela Mattova žena ljubimca, zato se v iskanju odgovorov na številna vprašanja

vsi skupaj odpravijo na nepozabno zabavno popotovanje. Oskar 2012 za prirejeni scenarij!

KRONIKA (Chronicle) Drama, ZF, 85 minut Režija: Josh Trank. Igrajo: Dane DeHaan, Alex Russell, Michael B. Jordan Michael Kelly, Ashley Hinshaw, idr. Petek, 13. 4., ob 19.00 - m. dvorana Sobota 14. 4., ob 20.30 - m. dvor. Nedelja, 15. 4., ob 19.00 - m. dvor. Trije najstniki odkrijejo skrivnostni krater, kjer prejmejo nadnaravne moči. Sprva jih uporabljajo zgolj za zabavo, toda ko pričnejo odkrivati nenadejane razsežnosti svojih novih sposobnosti, se morajo soočiti s temno platjo lastne maščevalnosti in težo odločitev odgovornega ravnanja. Ko začne eden od prijateljev izrabljati svojo moč, ga skušata druga dva ustaviti, kar v vrtincu uničevalnega kaosa na preizkušnjo postavi vse njihove vezi in čustva. S podporo Ministrstva za kulturo!

HIŠA PRAVLJIC (Kérity la maison des contes) - sinhronizirana. Celovečerni animirani film za najmlajše, 80 minut Režija: Dominique Monféry Slovenski glasovi: Dino Lalić, Ana Pepelnik, Ana Ličina, Matjaž Štirn, Zala Vidali, Ivan Cepanec, Rok Kušlan, Robert Vrtovšek – Maček, Igor Krasnik, Polona Torkar, Matija Drobne, Katja Preša, Urša Červ,idr. Sobota 14. 4., ob 18.15 - mala dvorana Nedelja, 15. 4., ob 16.00 – otroška matineja

NEVARNA METODA (The Dangerous Method) Biografska drama, triler, 99 minut. Režija: David Cronenberg. Igrajo: Michael Fassbender, Keira Knightley, Viggo Mortensen, Sarah Gadon, Vincent Cassel, idr.

Ponedeljek, 16. 4., ob 20.00 – filmsko gledališče Zürich na začetku prejšnjega stoletja. Mladi Carl Jung se odloči, da bo preizkusil Freudovo kontroverzno metodo 'zdravljenja s pogovorom' na primeru Sabine Spielrein, mlade in izobražene ruske emigrantke s hudimi simptomi histerije. Prek dopisovanja o napredovanju zdravljenja se Jung spoprijatelji s Freudom in razkrije spolno ozadje Sabinine bolezni. Ta kmalu okreva in se z Jungovo spodbudo tudi sama loti študija psihiatrije. Razmerje med mladim in ambicioznim psihiatrom, njegovim mentorjem ter lepo in nadarjeno Sabino postaja vse bolj zapleteno. Festivali: Benetke 2011. Toronto 2011. New York 2011. LIFFE 2011. Nomina-

cija za zlati globus za najboljšo stransko moško vlogo (Viggo Mortensen). Nagrada filmskih kritikov Los Angelesa 2011 za najboljšega glavnega igralca (Michael Fassbender). S podporo Ministrstva za kulturo!

Naslednj i vikend, od 20. 4. do 23. 4. napovedujemo: romantično dramo UMETNIK (film leta - 5 oskarjev), družinsko komično dramo KUPILI SMO ŽIVALSKI VRT, komedijo ODKLOP, ter v filmskem gledališču eksperimentalni igrani igrani film ARCHEO (2 vesni 2011- za najboljši film in za režijo) ter pogovor z režiserjem filma Janom Cvitkovičem.

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, s tran 26

OBVEŠČEVALEC

12. aprila 2012

RADIO VELENJE ČETRTEK, 12. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Pred vami je oglasna rubrika, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravočasne informacije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in preženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi.

PETEK, 13. aprila

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 14. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 15. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 16. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 17. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 18. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Zgodilo se je; 7.00 Horoskop; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi uslugami. Info: 03 898 17 50

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 2. aprila 2012 do 8. aprila 2012 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 2. aprila 2012 do 8. aprila 2012 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO. NAS CAS ZT NAGRAJUJE VARNOST 185x90.indd 9. 03. 12 09:15 STRAN 1

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, s tran 27

OBVEŠČEVALEC

Super ugodni dnevi v Telekomovem centru Velenje od 2. do 21. aprila 2012

20pu% st po

ega Na redno ceno ﬁksn a on ali mobilnega telef v le me re in dodatne op i. dn nih od ug r času supe

Telekom Slovenije, d. d., 1546 Ljubljana

12. aprila 2012

Obiščite Telekomov center Velenje, kjer vas v času

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

od 2. do 21. aprila 2012 poleg akcijske ponudbe

Lekarna Center Velenje, Vodnikova

1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

14. in 15. 4. – JERNEJ DOBELŠEK, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure).

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Dežurni veterinar – gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

mobilnih telefonov čaka 20-odstotni popust na redno

GIBANJE PREBIVALSTVA

ceno ﬁksnega ali mobilnega telefona in dodatne opreme.

Upravna enota Velenje POROKE

Promocijsko darilo ob nakupu. Vabljeni!

Porok ni bilo.

SMRTI

Pavel Poglajen, roj. 1930, Cerovica 14, Šmartno pri Litiji; Marija Kompoš, roj. 1930, Ul. Antona Janše 13 c, Slovenske Konjice; Ana Gračner, roj. 1936, Velike Grahovše 9, Laško; Ivan Pilih,

mali OGLASI NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold Gsm: 031 836 378

NEPREMIČNINE V ŠENTILJU pri Velenju kupim večjo zazidljivo ali delno zazidljivo parcelo oz. hišo. Gsm: 041 726 415 ODDAM ali prodam delavnico v Šoštanju, 50 m2, primerno za obrtno dejavnost ali skladišče. Gsm: 041 647 847

RAZNO MOTORNO kolo BMW, 650, l. 82, v zelo dobrem stanju prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 051 626 788 MOPED, 50 kubični, star 1 leto, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 051 626 788 ŠTIRI letne gume na alu platiščih, za bmw, dim. 225/45/17«, prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 051 626 788 STAREJŠI Fiat Tipo 1.400, v voznem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 051 626 788

PASJI BOKS, žičnati, sestavljiv, cca. 4,5 x 3,5m prodam in podarim veliko leseno pasjo hišo. Gsm: 041 430 990 SAMONAKLADALKO steyr plus 17, cilinder, kardan, prodam. Cena: 300 evrov. Gsm: 041 858 306 PODARIM tv aparat, še dela. Tel.: 03 58 63 252

PRIDELKI TRI bale sena prodam. Gsm: 040 865 819 SEKANCE za vrt, v vrečah, prodam. Gsm: 041 936 919 JABOLČNO vino, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883

KUPIM TELICO, težko okoli 300 kg ali kravo za jesenski zakol, kupim. Tel.: 03 58 83 054 14 DNI starega telička, mesne pasme, kupim. Gsm: 031 628 417

• 3-etažno hišo v Paški vasi, 225 m2, 733 m2 zemljišča, adaptirano 2010. Cena 145.000 evr • nedokončano hišo v Florjanu, 170 m2, adaptirano 1980. Cena 50.000 evr.

roj. 1925, Trnoveljska cesta 75, Celje; Ekrem Nuhanović, roj. 1960, Zidanškova cesta 2, Velenje; Janez Lešek, roj. 1939, Kajuhova ulica 9, Celje; Rozina Vodušek, roj. 1929, Vegova ulica 9, Rogaška Slatina; Marija Kores, roj. 1940, Gavce 53 b, Šmartno ob Paki; Ivana Ajnik, roj. 1930, Šmarška cesta 9, Velenje; Branko Mernik, roj. 1941, Kocbekova cesta 1, Ljubečna.

Nagrajenci križanke »Pomaranča«, objavljene v tedniku Naš čas dne 29.3.2012, so: Dragica Dobrovolec, Cesta na vrtače 6, 3320 Velenje; Igor Habjan, Foitova 8, 3323 Velenje; Jasna Štimac, Efenkova 27, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za vnovčenje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: POMARANČA VELENJE

• 2-sobno stanovanje Velenje, levi breg, 3/11 nad., l. 1975, 54 m2. Cena 63.000 evr.

ZAHVALA

• hišo v Velenju, v Stari vasi na odlični lokaciji,

Zapustil nas je dragi sin, brat, stric in boter

• popolnoma adaptirano l. 2010, velikosti 330 m2 in 600 m 2 parcela. Cena 280.000 evr.

BOJAN STRITIH

• 3-sobno stanovanje v Šoštanju, 74 m2, 1/2 nad., adaptirano l. 2006. Cena 80.000 evr.

s Šercerjeve 23 v Velenju

4. 3. 1954 – 26. 3. 2012 Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljim ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Žalojoči: mama Marija, brat Branko z družino, nečakinji Katja s Stanetom in Maja s Simonom

ZAHVALA

V SPOMIN

DANILA ZAJCA

9. aprila je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, brat in svak

V petek se je zanj svet končal, za nas pa tiho in nepričakovano ustavil.

JOŽEF LUKANC

Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu ... (T. Pavček)

Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta

1954 – 2012

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem in prijateljem, ki ste v težkih trenutkih našli tolažilno besedo za nas in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej bi se radi zahvalili Premogovniku Velenje za vso pozornost, pomoč in izkazano spoštovanje. Hvala govornikoma g. Kolarju in g. Janežiču za izrečene iskrene besede ter Rudarskemu oktetu in rudarski godbi. Prav tako se zahvaljujemo tudi vsem njegovim poslovnim partnerjem, ki so počastili njegov spomin.

Ni res, da je odšel – nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini.

1934 – 2011

Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njegovi

Tanja, Tamara, Tjaša

Naš čas, 12. 4. 2012, barve: CMYK, s tran 28

Največje gradbišče v državi rešeno? Gradnja poslovno-stanovanjskega kompleksa z veliko garažno hišo na Gorici bo v nekaj dneh aktivna - Soinvestitor uspel rešiti likvidnostne težave - Objekti naj bi bili kljub zastojem končani do konca leta 2013 Velenje, 6. aprila - Kot je znano, so dela na velikem gradbišču na Gorici, za katerega na Mestni občini Velenje pravijo, da je trenutno največje v državi, pred časom obstalo. Podjetje Igem, d. o. o., izvajalec in soinvestitor kar 24 milijonov evrov vredne investicije, je kljub ogromni odprti gradbeni jami dela ustavil zaradi likvidnostnih težav. Kot kaže, jih je prebrodil, saj naj bi podjetje pridobilo kredit, gradbišče pa naj bi bilo ponovno aktivno v nekaj dneh. Prejšnji teden nam je velenjski župan Bojan Kontič povedal, da se skupaj s soinvestorjem trudijo najti rešitev, da gradnjo čim prej nadaljujejo in veliko jamo čim prej zaprejo. Najslabše pa bi bilo, če bi

bili prisiljeni gradnjo čisto ustaviti. Kljub garancijam občine in Stanovanjskega sklada RS, ki bodo v objekte na Gorici skupaj vložili 12 milijonov evrov, pa danes to na mnogih bankah ni več dovolj. Blaženka Čujež, strokovna delavka iz občinskega Urada za razvoj in investicije, nam je prejšnji četrtek, ko smo preverjali, kaj se dogaja po že iztečenem roku, ki ga je izvajalcem določila občina, povedala: »Našli smo skupno rešitev, da bodo dela pri gradnji poslovno-stanovanjskega objekta na Gorici v nekaj dneh spet zelo aktivna. To je pomembno, saj je gradbena jama že predolgo odprta. Soinvestitor je namreč uspešno pridobil likvidnostno posojilo, da bo lahko sofinanciral gradnjo dveh

etaž podzemnih garaž, za eno etažo pa je sredstva že zagotovila MO Velenje.« Ob tem poudari, da bo občina financirala gradnjo 128 pokritih parkirnih mest in 132 neprofitnih stanovanj, Stanovanjski sklad bo od tega od občine odkupil 68 stanovanj in pripadajoča parkirna mesta. Kupoprodajna pogodba je že sklenjena, zato sklad že zagotavlja sredstva za gradnjo teh stanovanj. PodjeBlaženka Čujež: »Upamo, da tje Igem, d. o. o., pa bodo zapleti pri gradnji le še operativne narave.« bo poleg dveh etaž

garažne hiše financiralo gradnjo 15 tržnih stanovanj, dveh poslovnih prostorov in trgovskega dela objekta s pripadajočimi 62 zunanjimi

Preplet plesa, glasbe in različnih kultur Mladinska ambasada medkulturnega dialoga Velenje - V dveurni zgodbi se je predstavilo 196 nastopajočih – Zbirali denar za narodne noše Bošnjaškega mladinskega društva Velenje Vesna Glinšek

»Današnjo prireditev smo poimenovali 'S plesom in glasbo skozi kulturo' in to so vsi obiskovalci danes tudi lahko doživeli. Zato sem še posebej vesela, ker smo jim ponudili prav poseben kulturni miks. Tako lep, tako zelo bogat in tako drugačen. In končno se je pokazalo, da drugačnost vendarle ni

»Nič nisem delal nezakonito« Tako pravi Zahid Babajić, ki naj bi s posegom v prostor razburil »sokrajane Škal in Hrastovca« – Trdi, da je nasprotnikov urejanja športnega igrišča, ki ga financira sam, le nekaj Velenje, 6. aprila – Po tem, ko smo poročali o domnevnem razburjenju med krajani Hrastovca in Škal zaradi poseka večjega gozda v Hrastovcu, gradnje mostu čez Lepeno in urejanja športno-rekreativnega centra, se je Zahid Babajić, ki naj bi »razburjenje« povzročil, oglasil v našem uredništvu. Predstavil nam je še svojo zgodbo o gradnji igrišča, pa tudi o gradnji mostu, ki po njegovih besedah še ni most. »Zelo sem bil prizadet, ko sem za zbor krajanov, na katerem so obravnavali tudi ta poseg, izvedel od soseda. Nihče me ni povabil nanj, še več, nihče me ni obvestil, da bo točka dnevnega reda tudi t. i. primer 'Babajić',« nam je povedal v uvodu. Povedal je tudi, da je na zbor krajanov seveda šel z vso dokumentacijo, ki po njegovem dokazuje, da doslej ni naredil nič narobe. »Z močjo argumentov in dovoljenj, ki sem jih pridobil na ustreznih inštitucijah, sem na zboru krajanov želel dokazati, da mnogi očitki, ki krožijo po kraju, niso resnični. Obtožbe, da delam protizakonito, prav tako. Ne morem se strinjati tudi z naslovom vašega članka, saj sem prepričan, da nisem razburil vseh krajanov

Hrastovca in Škal, ampak le pet ali šest tistih, ki nasprotujejo gradnji in posegu v prostor. V javnosti pa so skušali prikazati, kot da so vsi proti. Mislim, da so na zboru kra-

Zahid Babajić: »Za vse posege v prostor imam dovoljenja.«

janov moji sokrajani spoznali, da mnoge njihove trditve ne držijo,« je ob dogajanju v kraju, kjer z družino živi že 12 let, povedal Zahid Babajić. Krajanom je razložil tudi, da gradi športno-rekreativni center, del

bi uredil v otroško igrišče, ki ga kraj nima, pripravljen pa ga je sam financirati. »Vendar le, če se bodo krajani s tem strinjali. Parcelo bom po poseku dreves uredil tako, da bo okolju prijazna. In če ne bo nasprotovanj, bom s svojim denarjem uredil igrišče, sicer pač ne,« je še dodal. Potem nam je pokazal dokument za dokumentom. Najprej najemno pogodbo za 99 let, ki jo je sklenil s Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina. Na osnovi te pogodbe so mu dovolili tudi posege v prostor. Ker so že pred 24 leti v občinskih prostorskih načrtih na tem območju dovolili gradnjo športnega igrišča, so mu gozdarji izdali dovoljenje za posek dreves. »Vsa so bila označena pred podiranjem, dovolili so mi posekati 70 kubikov na 3600 m2, pa nisem odstranil vseh označenih dreves. Odstranil sem za dobrih 60 kubikov lesa, da sem dobil dovolj velik prostor za športno in otroško igrišče,« doda. In to dokaže tudi z originalnimi dovoljenji.

Most še ni most Kaj pa most čez Lepeno, ima zanj vsa dovoljenja? »To sploh še

ni most. Leta 2010 sem postavil ob potoku betonske stene. Gradbena inšpektorica je po prijavi takoj prišla pogledat, kaj sem postavil. Izdala je odločbo, da moram steni odstraniti ali pa ju prekriti z naravnim kamnom ali lesom, saj se beton ni smel videti. Ko sem to uredil – stene sem obdal z bruni, mi je izdala sklep, da je sedaj vse v skladu z zakonom.« In pokaže tudi ta dva dokumenta, ki dokazujeta njegove besede. »Čez Lepeno zaenkrat stoji le začasna platforma, ki je montažna in jo lahko takoj odstranim. To še ni most, po zakonu pa moram

parkirišči. Nov terminski in finančni plan gradnje objektov na Gorici naj bi bil pripravljen do jutri, nov bo tudi operativni načrt. »Upamo, da se bomo do dokončanja objekta ukvarjali le še s težavami v operativi,« doda naša sogovornica. Kljub vsem dosedanjim zastojem pri gradnji ocenjujejo, da bo projekt končan ob koncu leta 2013, prej so načrtovali dva do tri mesece manj. »Drži pa

tudi, da je moralo podjetje Igem opraviti kar nekaj dodatnih del, ki jih nismo načrtovali; zgraditi je bilo treba oporni zid pod graščino Lipa, nadomestno cesto do OŠ Gorica, novo toplovodno kineto, prestaviti kanalizacijo, odstraniti stare in ojačati nove pilote ob gradbeni jami,« še doda Čuježeva. Vse to pa je gradnjo seveda že podražilo.

nekaj, kar bi nas moglo razdvajati, temveč nam mora pokazati, kako lepi smo v vsej tej svoji različnosti.« Takole je dveurno zgodbo, v kateri smo se lahko srečali z različnimi kulturami, ki živijo v našem okolju, a jih včasih niti ne opazimo, povzela predsednica enega glavnih organizatorjev, Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva Velenje, Jasmina Imširović. Organizaciji dogodka sta se pridružila tudi velenjsko romsko društvo Romano vozo in Mladinski center Velenje. Poleg teh so se s plesom in glasbo predstavili članice in člani Arabskega društva za kulturo, razumevanje in dialog Rozana Maribor, Kulturno-umetniškega društva Sandľak Medvode, Kulturno-umetniškega društva Sevdah Ljubljana, Društva bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva »Lji-

ljan« Ljubljana, Srbskega društva dr. Mladen Stojanović Velenje, Kulturnega društva Međimurje Velenje in Šaleškega folklornega društva Koleda. »Žal pa vse ni šlo kot po maslu. Na odru so manjkali naši prijatelji iz Makedonije, ki do nas niso uspeli prispeti zaradi prometne nesreče,« dodaja Jasmina, ki je o spoštovanju in razumevanju drug drugega še povedala: »Na majhnem slovenskem prostoru živi tako zelo veliko kultur, ki sobivajo, se razvijajo, skupaj dihajo in ni s tem nič narobe. Učiti se in biti del medkulturnega dialoga. To je naš cilj - da začnemo spoštovati drug drugega. Prepričana sem, da nam je danes to uspelo. Da smo vsi skupaj, brez zadržkov začutili utrip različnih kultur.«

imeti dostop do svoje zemlje, saj služi izvozu odvečne zemlje ob urejanju parcele,« doda naš sogovornik. Pove, da je že naročil protipoplavno študijo za potok Lepena, ki je prvi dpogoj, da mu Ministrstvo za okolje in prostor (ARSO) izda dovoljenje za postavitev pravega mostu čez Lepeno. ARSO mu je že sporočil, kaj vse mora pridobiti in kaj urediti, da bo to dovoljenje dobil. Najel je strokovnjake, ki pripravljajo dokumentacijo. »Imam že zrisan projekt, ko dobim vse potrebno, bom na ARSO zaprosil za dovoljenje za gradnjo mostu,« še

doda. In ob koncu še enkrat zatrdi, da doslej ni naredil nič nezakonitega in da je pripravljen vsem, ki to želijo, predvsem pa sokrajanom, pokazati vso dokumentacijo. »Ne iščem razlogov, zakaj je prišlo do tako hudega razburjenja ob mojem posegu v prostor. Bolijo pa me medčloveški odnosi in način. Če sem kogarkoli osebno prizadel, naj pride do mene. Če mi dokaže, da sem kaj naredil narobe, sem pripravljen tudi plačati,« konča Zahid Babajić.

»Najprej je naredil, potem iskal soglasja« »Svet KS Škale-Hrastovec predhodno ni bil seznanjen z nameravano izgradnjo športno rekreativnih objektov in predvideno izgradnjo mostu preko potoka Lepena,« še vedno poudarjajo v svetu krajevne skupnosti. Na zadnjem zboru krajanov niso sprejeli nobenega sklepa, še vedno pa vztrajajo, da mora Babajić urediti porečje Lepene tako, kot mu je lani avgusta naložila Agencija RS za okolje (ARSO), Oddelek območja Savinje. Po besedah predsednika sveta KS Boža Repnika tega še ni storil. ARSO je v sklepu zapisal tudi, da je bil Babajićev poseg v prostor vodotoka Lepena izveden brez vednosti upravljalca vodotoka oz. njihovih predhodnih soglasij. Poudarjajo, da mora biti zaščitni pas priobalnega zemljišča 5 metrov, da je Lepena potok, ki ob vodnih ujmah pogosto poplavlja, zlasti so takrat ogrožene lokalna cesta ter objekti naselja na desnem bregu Lepene. Neustrezni posegi v potok pa lahko stanje še poslabšajo. Zato so Babajiću naložili, da neustrezno izvedeni izravnalni plato, ki sega na rob vodnega zemljišča, odstrani v obsegu nasutja

n bš

n Bojana Špegel

(v večjem obsegu ali celoti), saj posega v 5 metrski zaščitni pas priobalnega zemljišča. »Svet KS Škale-Hrastovec načeloma nima nobenega razloga, da bi krajanu preprečeval izgradnjo športno-rekreativnih objektov in nameravano izgradnjo mostu za te namene. Poudarjamo pa, da je Lepena izrazito hudourniške narave, in bo v takšnem stanju ob vsakem večjem nalivu voda prestopila bregove, zato se v celoti strinjamo, da mora investitor izpolniti pogoje, ki mu jih je navedel ARSO.« Opozarjajo pa še na en vidik, ki se bo pojavil pri začetku koriščenja športno rekreativnih objektov; to je spoštovanje javnega reda in miru. »Glede na bližino stanovanjskih hiš bo verjetno obilo pripomb na koriščenje objektov za potrebe piknikov in uporabe teh objektov s strani bližnjih krajanov. Zato smo mnenja, da bi investitor moral pridobiti pred pričetkom izgradnje soglasje okoliških krajanov za nameravano izgradnjo,« še pravijo v svetu KS. Pri tem še vedno vztrajajo, čeprav investitor v uradnem postopku teh soglasij ne potrebuje. Njihov glavni očitek investitorju je, da je najprej posegel v potok Lepena in šele potem iskal soglasja.