15 2015

NaĹĄ ­Ä?as, 16. 4. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (10/20 0C) preteĹžno oblaÄ?no, soboto (7/11 0C) deĹževno, v nedeljo (2/15 0C) delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 16. aprila 2015â€

ĹĄtevilka 15 | leto 62â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

Ĺ e dva dni za lepĹĄe okolje Ekonomska

logika in mraz Mira ZakoĹĄek

Nas bo v prihodnje v Ĺ aleĹĄki dolini, kjer smo bili zgled odliÄ?ne reĹĄitve ogrevanja Ĺže pred desetletji, v prihodnje zeblo? To vpraĹĄanje se je mnogim porodilo na velikonoÄ?ni ponedeljek, ko je Ĺže drugiÄ? v zelo kratkem Ä?asu izpadlo toplovodno ogrevanje.

Napaka, ki se je zgodila, je bila po besedah vodstva Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj povsem objektivne narave (iz omreĹžja je izpadel blok 5, ki je ta dan tudi edini obratoval). Napaka torej, ki se lahko zgodi, a ob njej se kar samo po sebi poraja vpraĹĄanje, ali so bodoÄ?e reĹĄitve po zaÄ?etku obratovanja bloka ĹĄest res takĹĄne, da bomo imeli v Ĺ aleĹĄki dolini nemoteno in tudi zanesljivo toplovodno oskrbo?

Velenje, 17. aprila – Jutri popoldne in v soboto dopoldne se bo nadaljevala in konÄ?ala mesec dni trajajoÄ?a akcija spomladanskega Ä?iĹĄÄ?enja okolja. Minuli vikend je bil res delaven. UdeleĹžba prostovoljcev je presegla lansko, koliÄ?ina zbranih odpadkov đ&#x;”˛ bĹĄ tudi. VeÄ? na strani 15. â€

PoÄ?asi le do hitre ceste

ProuÄ?ene variante na severnem delu 3. razvojne osi na odseku od avtoceste A1 do Slovenj Gradca

Velenje, 10. aprila – V petek so se Ĺžupani savinjsko-ĹĄaleĹĄkih obÄ?in sreÄ?ali s predstavniki Ministrstva za okolje, ki so jim predstavili rokovnike pri umeĹĄÄ?anju hitre ceste v prostor.

Kot je znano, je sedaj spet aktualna trasa F2-2 od Ĺ entruperta do Velenja. Kje naj bi tekla cesta in kdaj bodo zasadili prvo lopato, pređ&#x;”˛ bĹĄ berite na strani 3.â€

Obravnava otroka je bila korektna 18 Gorenje in Elan najbolj prepoznavni slovenski znamki

Trasa F2-2 se sicer umika na obronke Gore Oljke, a bo vseeno ÂťpovozilaÂŤ nekaj kmetijskih zemljiĹĄÄ?. Ta bodo, kot kaĹže, spet dvigala prah.

Predlog najustreznejťe variante Velenje–Sl. Gradec (sprejet DPN avg. 2013)

Predlog najustreznejťe variante Šentrupert– Velenje – F2 (okt. 2007)

Ljubljana, 13. aprila - Gorenje in Elan sta po oceni potroĹĄnikov in raziskavi Interstara najbolj prepoznavni slovenski blagovni znamki. Kot najbolj prepoznavni znamki ju je spontano navedlo okoli 40 odstotkov vpraĹĄanih. Sledili so Fructal, Barcaffe, Radenska, Krka in Argeta.

Podatki kaĹžejo tudi, da se potroĹĄnja izdelkov slovenskih blagovnih znamk v zadnjem desetletju zmanjĹĄuje.

Izdelki slovenskih blagovnih znamk v koĹĄarici slovenskega potroĹĄnika namreÄ? predstavljajo samo ĹĄe polovico vseh opravljenih nakupov. Pred desetimi leti so bile razmere drugaÄ?ne.

Skoraj 60 odstotkov anketiranih je navedlo, da so takrat kupovali veÄ?ji deleĹž izdelkov slovenskih blagovnih znamk v primerjavi s tujimi, le tretjina vpraĹĄanih pa pravi, da so Ĺže takrat v pribliĹžno enakem obsegu kupovali tako izdelke slovenskih kot tujih blagovnih znamk. đ&#x;”˛

mz

Optimiziran predlog najustreznejťe variante Šentrupert– Velenje – F2-2 (mar. 2008)

ÂťNikakor ne Ĺželim biti Ĺžaljiv do Ĺ aleĹĄke doline, a v teh Ä?asih bo morala tudi na podroÄ?ju toplotne oskrbe prevladati ekonomska logika. Zgolj zanesljiva toplotna oskrba ne more biti dovolj velik argument za ohranitev kakĹĄnega bloka. Razumeti je treba gospodarski interes HSE. Seveda se o tem poglobljeni pogovarjamo z vsemi udeleĹženimi,ÂŤ mi je prejĹĄnji teden na to temo odgovoril generalni direktor Holdinga slovenske elektrarne BlaĹž KoĹĄorok. OÄ?itno torej zanesljivo ogrevanje Ĺ aleĹĄke doline ne bo veÄ? kar samo po sebi umevno in odgovorni so vsekakor na potezi, da se to dogovorijo. Odprtih vpraĹĄanj je namreÄ? veliko. Kaj se bo zgodilo, Ä?e bo obratoval zgolj ĹĄesti blok, pa bo ta sredi zelo hude zime izpadel iz omreĹžja. In kaj se bo zgodilo, Ä?e bo hidrologija ugodna in se bodo v slovenskem elektroenergetskem sistemu odloÄ?ili, da ne potrebujejo proizvodnje termoenergije iz ĹĄestega bloka?

Pa tudi o ceni bo oÄ?itno treba kakĹĄno reÄ?i. Eni menijo, da je prenizka, za nas potroĹĄnike bo gotovo vsako viĹĄanje teĹžko sprejemljivo. Zavedam se, da smo v Ä?asih, ko je v ospredju ekonomska logika, zato pa bo v njej ĹĄe bolj morala biti zajeta tudi kakĹĄna ÂťodĹĄkodninaÂŤ v obliki prijaznejĹĄe cene glede na sobivanje z velikimi bloki? Vsekakor priÄ?akujemo trda, a do prebivalcev Ĺ aleĹĄke doline uspeĹĄna pogajanja. đ&#x;”˛

Pomladanski koncert velenjskih godbenikov Deveto abonmajsko sezono bodo velenjski godbeniki pod taktirko MatjaĹža EmerĹĄiÄ?a konÄ?ali s ĹĄe enim navdihujoÄ?im glasbenim veÄ?erom. Njihov Ĺže tradicionalni Spomladanski koncert, ki bo v soboto, 18. aprila, ob 19.30 v veliki dvorani glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje, kar kliÄ?e po lahkotno obarvanih skladbah in napoveduje novo zgodbo v zgodovini njihovih uspehov. Svojo glasbeno energijo bodo oddajali skupaj z zanimiđ&#x;”˛ vim gostom, izjemnim vokalistom Tomijem Baaronom.â€

Marina MĂĽrtensson

petek, 17. april ob 20.00

i koreninami

z Slovenskim Ĺ vedska vokalistka

si PoluĹĄajte in oglejte

ube!

njen video na Yout

v Kavarni Lucifer

Rezervacije:

041 745304

WINE

BAR

C H O C O LA T E

NaĹĄ ­Ä?as, 16. 4. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Velenje - Tako kot je bilo predvideno, bo v prihodnjem tednu stekla obnova nekdanjega Standarda v PodjetniĹĄki center, ki ga financira Mestna obÄ?ina Velenje. Zanj je pridobila dober milijon 300 tisoÄ? evrov nepovratnih evropskih sredstev, celotna naloĹžba pa bo veljala milijon 700 tisoÄ? evrov. Dela bodo izvajali Esotech, Elektro Jezernik in podjetje Krevzel instalacije, center pa naj bi odprli konec septembra. Tu bo tudi sedeĹž SaĹĄa inkubatorja. mz

Dogovor o ureditvi zdravstvene postaje Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki ter Velenje, Lekarna Velenje in javni zavod Zdravstveni dom Velenje so pred nedavnim dosegli dogovor o preureditvi zdravstvene postaje v Ĺ martnem ob Paki.

Preureditve naj bi se lotili ĹĄe letos in naloĹžbo tudi konÄ?ali. Ĺ marĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar je povedal, da nameravajo prostore bivĹĄe poĹĄte, ki jih je kupila lokalna skupnost, urediti za potrebe lekarne, v njenih obstojeÄ?ih pa pediatriÄ?no ambulanto. Po dogovoru naj bi polovico potrebnega denarja za naloĹžbo prispevala lokalna skupnost, stroĹĄke preselitve lekarne naj bi krila Lekarna Velenje, opremo za pediatriÄ?no ambulanto pa naj bi zagotovil velenjski zavod Zdravstveni dom.

Projekt je po projektantskih cenah vreden blizu 140 tisoÄ? evrov, vendar so prepriÄ?ani, da je precenjen in ga bo moĹžno uresniÄ?iti z manj denarja. đ&#x;”˛

tp

30 vlog za nekaj manj kot 16 tisoÄ? evrov Ĺ martno ob Paki – Na razpis za sofinanciranje dejavnosti in programov druĹĄtev v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki za letos je prispelo 30 vlog.

Pregledali so jih Ä?lani odbora za negospodarstvo in javne sluĹžbe druĹžbenih dejavnosti, pripravili predlog za razdelitev denarja, o njem pa bodo svoje rekli ĹĄe ĹĄmarĹĄki svetniki na seji v ponedeljek.

V letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu je za ta namen predvidenih slabih 16 tisoÄ? evrov, od tega 60 odstotkov za delovanje kulturnih druĹĄtev in turistiÄ?nega druĹĄtva, preostalih 40 odstotkov pa za ostala druĹĄtva v lokalni skupnosti. Vseh je 27. đ&#x;”˛

16. aprila 2015

PriÄ?akovali boljĹĄi vpis

Obnova PodjetniĹĄkega centra bo stekla

đ&#x;”˛

Lani v tem Ä?asu 450, letos 388 prijav – Omejitev vpisa priÄ?akujejo v ĹĄportnem oddelku gimnazije - Prenos prijav moĹžen do 24. aprila Tatjana PodgorĹĄek

Pred tednom dni je ministrstvo za ĹĄolstvo, znanost in ĹĄport na svojih spletnih straneh objavilo rezultate prvega kroga vpisa v srednjeĹĄolske programe za ĹĄolsko leto 2015/ 2016. V tem ĹĄolskem letu zakljuÄ?uje osnovnoĹĄolsko izobraĹževanje 17.971 otrok (lani 17.280), vpiĹĄejo pa se lahko na 23.648 prostih mest (lani 23.160). V Ĺ aleĹĄki dolini je devetoĹĄolcev 420, lani jih je bilo 456.

jeve jih veseli poveÄ?an vpis dijakov iz okoliĹĄkih krajev.

NajveÄ?ji upad na rudarski in elektroraÄ?unalniĹĄki ĹĄoli Bistveno manjĹĄe zanimanje glede na razpisano ĹĄtevilo prostih mest so zabeleĹžili v programih rudarske in elektro-raÄ?unalniĹĄke ĹĄole. ÂťVodstvo

v naslednjem ĹĄolskem letu podelili ĹĄtipendije v dvakratni viĹĄini.ÂŤ Na Elektro-raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli pa bi Ĺželeli ĹĄe kakĹĄno prijavo veÄ? v programu tehnik raÄ?unalniĹĄtva.

Na Strojni ĹĄoli so veseli veÄ?jega zanimanja bodoÄ?ih dijakov za srednje poklicno izobraĹževanje, zaznali pa so manj prijav za izobraĹževanje v programu strojni tehnik.

Za 662 mest za novince 388 prijav Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV) so glede na obisk na februarskih informativnih dnevih kljub manjĹĄemu ĹĄtevilo devetoĹĄolcev z optimizmom priÄ?akovali dober vpis, a je ta le delno zadovoljil priÄ?akovanja. ÂťV skoraj vseh programih so ĹĄe prosta mesta, ponekod bi si Ĺželeli ĹĄe kakĹĄno prijavo veÄ? tudi zato, da nam ne bi bilo potrebno zdruĹževati dijakov v posameznih programih. NaĹĄ Ĺ CV velja za dober ĹĄolski center, saj je pri marsikaterem projektu pilotna ĹĄola in tako model za ostale ĹĄole,ÂŤ je povedala Gabrijela Fidler, ĹĄolska svetovalka na Gimnaziji Velenje. Ĺ CV je razpisal 662 prostih mest za novince, nanje pa je v prvem krogu prejel 388 prijav ali 62 manj kot lani v tem Ä?asu (450). Po besedah Fidler-

â?ą

Ĺ olski center Velenje je razpisal 662 prostih mest za novince, nanje pa je v prvem krogu prejel 388 prijav ali 62 manj kot lani v tem Ä?asu (450).

Premogovnika Velenje se je odloÄ?ilo, da bo kljub teĹžkim razmeram ĹĄe naprej spodbujalo poklice v rudarstvu, zato bodo novincem v programih geotehnik in geostrojnik rudar

Manj zanimanja v primerjavi z lani je na Ĺ oli za storitvene dejavnosti za poklice v gastronomiji. Tudi za programe gimnazije so prejeli manj prijav v primerjavi z lani, a

so prijave dokaj enakomerno razporejene. Nekaj veÄ? prijav, kot je bilo razpisanih prostih mest, je le za ĹĄportni oddelek, v katerem priÄ?akujejo omejitev vpisa. ÂťNa ĹĄolah Ĺ CV imamo v veÄ?ini programov ĹĄe prosta mesta, zato vabimo vse, ki ĹĄe oklevajo, da se nam pridruĹžijo. Nagovarjamo predvsem devetoĹĄolce, ki so se morda odloÄ?ili za nadaljevanje izobraĹževanja zunaj domaÄ?ega kraja, naj pretehtajo svojo odloÄ?itev. Strokovni uÄ?itelji, kakovostna oprema, povezanost ĹĄol z delodajalci, predvsem pa moĹžnosti povezovanja izobraĹževanja na Ĺ CV z mnogimi izvenĹĄolskimi dejavnostmi so gotovo naĹĄe prednosti.ÂŤ Mednje je sogovornica uvrstila ĹĄe enostavno prehajanje dijakov iz enega v drug program, Ä?e ugotovijo, da so ÂťzgreĹĄiliÂŤ, enoizmenski pouk, zelo dobro urejene ĹĄolske prevoze, prehrano v sodobnih restavracijah, moĹžnost opravljanja prakse v tujini ‌ Fidlerjeva pravi, da bodo vsem uÄ?encem, ki se Ĺželijo izobraĹževati na njihovih ĹĄolah, to moĹžnost tudi zagotovili.

Kandidati, ki bodo svojo prvotno odloÄ?itev spremenili, imajo Ä?as za prenos prijav, v dogovoru s starĹĄi, do 24. aprila. Po tem roku pa jo bodo lahko prenesli le v programe, v katerih bodo ĹĄe prosta mesta. đ&#x;”˛

Tp

Priznanja druĹžinskim oskrbovalcem Velenje, 13. aprila – PrejĹĄnji ponedeljek je velenjska podĹžupanja Breda Kolar prvim udeleĹžencem teÄ?aja za druĹžinske oskrbovalce svojcev podelila priznanja za uspeĹĄno opravljeno izobraĹževanje. Mestna obÄ?ina Velenje je v letoĹĄnjem letu v okviru projekta ÂťVelenje, starosti prijazno mestoÂŤ namreÄ? financirala teÄ?aj za druĹžinske oskrbovalce svojcev.

Izvedli so ga strokovno usposobljeni delavci Doma za varstvo odraslih Velenje. Zanj je obÄ?ina namenila 2.700 evrov, 20-urnega brezplaÄ?nega teÄ?aja pa se je v dveh skupinah udeleĹžilo 47 obÄ?ank in obÄ?anov, ki so pridobili informacije o tem, kako lahko pomagajo druĹžinskemu Ä?lanu ob prehodu iz domaÄ?ega okolja v dom za varstvo odraslih oziroma kako lahko olajĹĄajo bivanje starostnikov v domaÄ?em okolju.

Pivovarska zgodba naj bi se nehala peniti Pogled 25 let nazaj – Imamo reformni program! – Celjski praznik v senci – Nizozemski LaĹĄÄ?ani

đ&#x;”˛

Namesto Rakunove podĹžupan Ĺ peh Ljubno – Ĺ˝upan ObÄ?ine Ljubno Franjo NaraloÄ?nik je na nedavni seji obÄ?inskega sveta seznanil tamkajĹĄnje svetnike, da je za podĹžupana imenoval Antona Ĺ peha iz MeliĹĄ. Ĺ peh je samostojni podjetnik, Ä?lan obÄ?inskega sveta pa je Ĺže tretji mandat. Zanj se je odloÄ?il zato, ker uĹživa zaupanje Ä?lanov sveta, odborov veÄ? delovnih teles, v katerih deluje, z njegovim imenovanjem pa je zagotovljena tudi teritorialna pokritost lokalne skupnosti.

V prejĹĄnjem mandatu je dolĹžnost podĹžupanje opravljala Anka Rakun, ki pa je pred tokratnim imenovanjem menila, da mora to mesto prepustiti komu drugemu. đ&#x;”˛

Tp

Dva popravka Pri predstavitvi mladega pianista Roka Tadeja BrunĹĄka sem pomotoma napisala, da je uÄ?enec osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje. Rok je uÄ?enec osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca Velenje. Za napako se opraviÄ?ujem. đ&#x;”˛

Tp

V prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa smo na naslovnici objavili sliko rudarjev pod katero je bil pomotoma, kot avtor zapisan Miran BeĹĄkovnik, avtor pa je Aleksander KavÄ?nik. Za napako, ki sicer ni nastala pri nas, se opraviÄ?ujemo. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

NiÄ? novega se ni zgodilo! Tudi ko smo se spominjali 25-letnice prvih demokratiÄ?nih volitev, so bila mnenja o tem, kaj smo po njih dosegli, deljena. Kaj pa smo drugega od naĹĄe moÄ?no razdeljene deĹželice tudi priÄ?akovali. Kot nekateri tudi napovedujejo razdeljenost ob obravnavi vladinega reformnega programa. Tega nujno potrebujemo: ne le zaradi nas, tudi zaradi Bruslja. Vlada ga je Ĺže sprejela, nekateri so se Ĺže oglasili, da to ni prav, saj naj bi bila obljubila, da ga bodo sestavili skupaj. Vladin program predvideva gospodarsko rast in vzdrĹžnost javnih financ, kaj natanko to pomeni, pa bomo ĹĄele izvedeli. In seveda bo najpomembneje, kaj bodo o predlogu porekli socialni partnerji. Vsaj nekateri starejĹĄi so zadovoljni vsaj z napovedmi in premierovimi zagotovili, da je Ĺže priĹĄel Ä?as tudi za spremembe pokojnin in nekaterih socialnih dajatev oziroma prejemkov. Tokrat te spremembe vendarle pomenijo poviĹĄanje. Med delavci je seveda tudi prepriÄ?anje, da je nastopil Ä?as tudi za viĹĄje plaÄ?e. A prevelike radodarnosti ni priÄ?akovati, saj mora biti ta naĹĄ program vĹĄeÄ?en ne le nam, tudi ÂťEvropiÂŤ.

Kot smo sliĹĄali, pa ni niÄ? kaj vĹĄeÄ?en naĹĄi najveÄ?ji opozicijski stranki. Pa saj Ä?esa drugega tako

nismo mogli priÄ?akovati. Kot ni bilo priÄ?akovati, da bi na predlog te stranke dobili vlado v senci.

Novi Sloveniji paÄ? ni do tega, da bi pri tem stopila v ĹĄpanovijo s Slovensko demokratsko stranko.

Prvak slednje stranke se je na to Ĺže ÂťnegativnoÂŤ odzval. Pa menda ne bo niÄ? pomagalo.

So pa v nekakĹĄni senci praznovali v Celju: v senci razprav o obÄ?inski ÂťkrajiÂŤ denarja celjskemu zdravstvenemu domu, ki ĹĄe niso pojenjale. In vse bolj kaĹže, da bo pri tem tudi ostalo, saj tudi ÂťzdravstvenaÂŤ stran ni povsem enotna. Praznovanje obÄ?inskega praznika je bilo tudi v senci ĹĄe ne konÄ?anih razprav o onesnaĹženosti zemljin in celjskega okolja nasploh. Celjani pa so za praznik, ki pada tudi v obdobje zaÄ?etka vrtnarjenja, dobili tudi priporoÄ?ila in ukrepe za varno vrtnarjenje na tako onesnaĹženi zemlji. Za to sezono si bodo z njimi teĹžko pomagali, saj priporoÄ?ila ne obsegajo tudi podatkov o tem, kako obremenjena so razna obmoÄ?ja v Celju. ObÄ?ani morajo tako najprej sami naroÄ?iti analizo svoje zemlje.

Se je pa menda Ĺže dokonÄ?no razpletla usoda v nekdanji druĹžbi brata celjskega Ĺžupana. Pivovarna LaĹĄko je priĹĄla v roke nizozemskega Heinekena. Ta je premagal tri sklade, saj verjame,

da sta obe slovenski pivovarski druĹžbi dobri in vredni denarja, ki so ga pripravljeni odĹĄteti. In bodo odĹĄteli najveÄ?. Pri nas bi bili pripravljeni variti tudi pivo ĹĄe drugih znamk, saj so v obeh pivovarnah ĹĄe na voljo ustrezne zmogljivosti.

Kako bo ĹĄlo naprej, ne zanima le zaposlenih v slovenski pivovarski industriji, ampak tudi ĹĄportnike, ki jim laĹĄka in ljubljanska pivovarna namenjata precej denarja. ÄŒe veljajo napovedi nekaterih pri nizozemskih pivovarjih, se tudi pri tem naj ne bi veliko spremenilo.

Nikakor pa ĹĄe ni znana usoda celjske Cinkarne, ĹĄe ene od druĹžb, ki so na spisku za prodajo.

Pisali smo Şe o tem, da tudi v samem Celju – ne le v Cinkarni – mnogi prodaji nasprotujejo.

Nazadnje so se te dni proti prodaji izrekli v celjskem mestnem odboru SDS. Terjajo izpolnitev vseh zahtev, ki so jih sprejeli na seji sveta MOC. DrĹžava mora zavarovati interese Celjanov. Pred prodajo pa mora drĹžava sprejeti potrebne predpise za sanacijo Celjske kotline. In to doloÄ?no zavezujoÄ?e. Tako da se morebitni tuji kupec ne bi mogel izogniti reĹĄevanju okoljske problematike.

Pa ĹĄe to: v obÄ?ini Dobje imajo resne vrtiÄ?karsko-knjiĹžniÄ?ne teĹžave. ÄŒeprav gre v bistvu le za prostorske teĹžave. Te ima tamkajĹĄnji vrtec, obÄ?ina pa reĹĄitev vidi v tem, da bi za en oddelek vrtca odĹĄÄ?ipnila en prostor knjiĹžnici. Kot je paÄ? obiÄ?ajno Ĺže tudi na drĹžavni ravni, so eni za, drugi proti. Nekateri v tem vidijo tudi dobjansko-ĹĄentjurski spor, a le tisti, ki paÄ? osnove za spor iĹĄÄ?ejo.

SedeĹž matiÄ?ne knjiĹžnice je paÄ? v Ĺ entjurju! In prostora v Dobju ne bi kar tako dali, saj ga potrebujejo tudi oni. đ&#x;”˛

k

UredniĹĄtvo

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 16. 4. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

16. aprila 2015

ÂťÄŒas ni naĹĄ zaveznikÂŤ Trditev velenjskega Ĺžupana drĹži kot pribita – ZaÄ?etek gradnje hitre ceste od Ĺ entruperta do Velenja morda leta 2019 – Ker bo to volilno leto, bi bilo dobro postopke pospeĹĄiti Bojana Ĺ pegel

Velenje, 10. aprila – Na pobudo Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a in podpredsednice DrĹžavnega zbora RS Andreje KatiÄ? (ki je na sreÄ?anju zaradi obveznosti v drĹžavnem zboru ni bilo) so v petek dopoldne v velenjski vili Bianci pripravili sreÄ?anje z Ĺžupani ter poslankami s tega obmoÄ?ja in predstavniki Ministrstva za okolje in prostor kot predstavniki strokovne javnosti na temo tretje razvojne osi. Nazadnje so se na podobnem sreÄ?anju zbrali novembra, tudi takrat v istem prostoru. Dogovorili so se, da se bodo sreÄ?evali pogosteje, da bodo lahko sledili dogodkom pri umeĹĄÄ?anju hitre ceste od avtocestnega kriĹža do Velenja in naprej proti KoroĹĄki v prostor. Vmes je vlada 18. marca letos sprejela sklep, da preneha pripravljati prostorski naÄ?rt za traso od Velenja do Podloga (F3b), aktualna pa je spet postala optimizirana trasa Velenje–Šentrupert, tako imenovana trasa F2-2, ki so jo iz doline umaknili na obronke Gore Oljke Ĺže leta 2008, da bi tako cesta ÂťpovozilaÂŤ Ä?im manj rodovitne zemlje. A nasprotovanje tej trasi, ki se pojavlja tudi sedaj, je takrat sproĹžilo odloÄ?itev, da jo opustijo in ĹĄe enkrat preuÄ?ijo ostalih pet moĹžnih tras, za katero je Ĺže izdelan osnutek drĹžavnega prostorskega naÄ?rta.

Iz dolge zgodbe o gradnji prepotrebne hitre ceste naj omenimo samo, da so med letoma 2011 in 2012 naÄ?rtovalci najveÄ? napora vloĹžili v pripravo prostorskih naÄ?rtov za traso Velenje–Podlog. Ker je ta moÄ?no posegla v varovano podroÄ?je Nature 2000, strokovne podlage pa so potrdile, da bi bila gradnja zaradi tega zelo oteĹžena in trasa ni sprejemljiva, je vlada marca ponovno izbrala traso F2-2. Tega so veseli vsi Ĺžupani obÄ?in na obmoÄ?ju Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije, ĹĄe vedno pa

3

AKTUALNO

ji odloÄ?no nasprotujejo v BraslovÄ?ah. Traso podpira tudi tukajĹĄnje gospodarstvo.

Kje bo ĹĄla hitra cesta?

Trasa drĹžavne hitre ceste, za katero bodo skuĹĄali do konca tega leta,

potoka in Podgore, kjer poteka v strmem zahodnem poboÄ?ju Gore Oljke. Za viaduktom Gora Oljka se cesta pribliĹža naselju Ĺ martno ob Paki, v nadaljevanju pa naselju Podgora, kjer je prikljuÄ?ek Podgora. Dalje poteka predvidena cesta

lahko zasadila prva lopata.ÂŤ Ob tem je poudarila, da se na ministrstvu zavedajo, da vsi, ki se jih ta prometna povezava kakorkoli tiÄ?e, komaj Ä?akajo, da postopki steÄ?ejo in bi bila cesta Ä?im prej zgrajena. Potrdila pa je, da se Ĺže pojavljajo nasprotovanja

ta cesta zgradi, saj je nujno potrebna,ÂŤ je poudarila Stebernakova. Izvedeli smo ĹĄe, da je stroka varianto F6 (Velenje–Arja vas) odsvetovala zato, ker bi bil promet na sedanji povezovalni cesti 3 do 4 leta, kolikor bi trajala gradnja hitre ceste ob njej, moÄ?no moten, reĹĄila pa tudi ne bi prometnega vpraĹĄanja samega mesta Velenje in gospodarstva v njem.

Javni interes pred zasebnimi?

Velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? je ob zaÄ?etku posveta poudaril, da gredo zadeve konÄ?no v pravo smer. ÂťPovezava od Ĺ entruperta do KoroĹĄke je z odloÄ?itvijo, da je ta cesta

Posvet je bil dobro obiskan, na njem pa so predstavniki strokovne javnosti sliĹĄali tudi pomisleke Ĺžupanov savinjsko-ĹĄaleĹĄkega obmoÄ?ja.

najpozneje pa v zaÄ?etku leta 2016, izdelati drĹžavni prostorski naÄ?rt do te mere, da ga bo lahko obravnavala vlada, se zaÄ?ne na juĹžnem delu Velenja, zahodno od tovarne Gorenje (pri Hartlu), kjer se proti severu na-

â?ą

Traso F2-2 so iz doline umaknili na obronke Gore Oljke Ĺže leta 2008.

vezuje na naÄ?rtovano cesto od Velenja do Slovenj Gradca, za katero pa je Ĺže sprejet drĹžavni prostorski naÄ?rt. Trasa poteka mimo pokopaliĹĄÄ?a, se dviguje med Podkrajem in TajnĹĄkovim hribom ter preÄ?ka dolino Brunskega grabna. V nadaljevanju s predorom Podkraj prebije BrunĹĄki hrib, se preko viadukta in skozi predor AndraĹž vzpenja proti Velikemu Vrhu, ki ga prebije s predorom Veliki Vrh. Trasa se v nadaljevanju spusti v dolino Hudega

proti jugu vzporedno z ĹželezniĹĄko progo Celje–Velenje, ki jo v nadaljevanju preÄ?ka z nadvozom preko ĹželezniĹĄke proge Celje–Velenje, nadaljuje se proti jugozahodu, preÄ?ka reko Savinjo ter se juĹžno od BraslovÄ? pribliĹža naselju PariĹžlje. Tu je na mestu kriĹžanja drĹžavne ceste z regionalno cesto R1 – 225 Ĺ entrupert–LetuĹĄ prikljuÄ?ek PariĹžlje. DrĹžavna cesta od prikljuÄ?ka PariĹžlje po vkopu in pokritem vkopu juĹžno od naselja Topovlje poteka do prikljuÄ?ka Ĺ entrupert na avtocesti A1 Ĺ entilj–Koper.

Prva lopata 2019?

DrĹžavna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak je na vpraĹĄanje, kdaj bo na trasi hitre ceste zapiÄ?ena prva lopata, odgovorila: ÂťTo je ĹĄe teĹžko reÄ?i, ker smo ĹĄele v fazi priprave drĹžavnega prostorskega naÄ?rta. Ĺ ele ko bo ta sprejet, se bodo lahko zaÄ?eli postopki za izdajo gradbenega dovoljenja. Ko bo to pravnomoÄ?no, se bo

Tudi letos projekt ÂťÄŒisto moje VelenjeÂŤ Velenje, 10. aprila – Mestna obÄ?ina Velenje bo v letu 2015 Ĺže trinajstiÄ? izvedla projekt ÄŒisto moje Velenje, s katerim dijakom omogoÄ?ajo opravljanje poÄ?itniĹĄkega dela. Projekt bo potekal med poletnimi ĹĄolskimi poÄ?itnicami, in sicer od 29. junija do 28. avgusta. Ker Ĺželijo delo omogoÄ?iti Ä?im veÄ?jemu ĹĄtevilu mladih, lahko posameznik letos opravi najveÄ? 38 ur oziroma 5 delovnih dni. PoÄ?itniĹĄko delo bo plaÄ?ano 4,5 evra bruto na uro.

Prijave za poÄ?itniĹĄko delo bodo sprejemali do 10. junija.

Prijavijo se lahko vsi dijaki, ki imajo stalno prebivaliĹĄÄ?e

v mestni obÄ?ini Velenje in so rojeni pred letom 2000.

Delo bo po naĹĄih predvidevanjih lahko opravljalo okrog 170 dijakov. Mladi bodo urejali okolico v krajevnih skupnostih, okolico ĹĄol in javnih zavodov, pomagali varovancem Doma za varstvo odraslih Velenje. Prav tako bodo pomagali pri izvedbi tradicionalnega taborjenja v Ribnem in delavnic MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje, pomagali gasilcem, v TIC-u in Mladinskem hotelu Velenje. đ&#x;”˛

Prva ponovitev Diaspore Velenje, 20 aprila – Glasbena ĹĄola GVIDO in Ĺ olski center Velenje po uspehu in veÄ? kot 25 ponovitvah predstave JUKEBOX.app nadaljujeta sodelovanje. Letos sta pripravila plesno-glasbeno predstavo z naslovom Diaspora. Premiera je bila v Ä?etrtek, 9. aprila, v velenjskem domu kulture, prva ponovitev pa bo v ponedeljek, 20. aprila, ob 19. uri, prav tako v domu kulture. Na odru se bo pod mentorstvom ĹĄestih uÄ?iteljev predstavilo 36 dijakov Ĺ olskega centra Velenje in uÄ?encev Glasbene ĹĄole GVIDO, ki je zopet poskrbela za izvedbo glasbe v Ĺživo. Tematika nove predstave je zanimiva, hkrati pa tudi obÄ?utljiva. Govori namreÄ? o medkulturnosti in sprejemanju drugaÄ?nosti. Diaspora je na premieri navduĹĄila. đ&#x;”˛

trasi F2-2. ÂťOdzivi kmetijske stroke so znani; dejstvo je, da na vseh predvidenih trasah obstajajo stvari, ki so za nekatere nesprejemljive. Vedno je treba tehtati slabosti in prednosti.

Po tem tehtanju smo tudi ugotovili, da je to trasa, ki je po oceni veÄ?ine stroke, lokalnih skupnosti in gospodarstva najprimernejĹĄa. Pri optimizaciji prve trase iz leta 2006 smo se Ĺže izognili ĹĄtevilnim kmetijskim zemljiĹĄÄ?em, v celoti pa se jim nismo mogli. V javnem interesu je, da se

v javnem interesu, sporoÄ?ila, da je potrebno odmisliti dileme, ki so bile doslej zavora temu projektu. Govorim o pomislekih Kmetijskega ministrstva glede kvalitete zemljiĹĄÄ?a. Ko je doloÄ?en javni interes, tudi ministrstvo nima veÄ? vzvodov, ki jih je imelo v preteklosti,ÂŤ je poudaril. K temu je dodal: ÂťÄŒas ni naĹĄ zaveznik. Vse to predolgo traja.

PrepreÄ?iti moramo pomislek, da se ta trasa prestavlja iz ene na drugo varianto samo zato, da se niÄ? ne

zgodi.ÂŤ Ob tem je dodal, da se nam bo, Ä?e se bo cesta ĹĄe kar odmikala, zgodilo to, kar nam s plebiscitom ni uspelo. KoroĹĄko bomo popolnoma ÂťodrezaliÂŤ. S tem se je v razpravi strinjala tudi veÄ?ina Ĺžupanov.

Vincenc Jeraj, Ĺžupan ReÄ?ice ob Sa-

â?ą

Slovenci smo paÄ? takĹĄni, vsi smo za, dokler gre po sosedovem.

vinji, je poudaril, da smo Slovenci paÄ? takĹĄni, da smo vsi za, dokler gre po sosedovem. Ko gre po naĹĄem, smo pa proti. In da upa, da bo ĹĄe imel vozniĹĄki izpit, ko bo cesta konÄ?ana. Velenjska podĹžupanja Breda Kolar je poudarila. ÂťGlavna ovira pri gradnji ne bi smela biti kmetijska zemljiĹĄÄ?a. Kot dobri sosedje bi nas v BraslovÄ?ah morali razumeti, saj gre pri cesti za viĹĄji interes. ZemljiĹĄÄ?a pa bi jim lahko nadomestili z zemljiĹĄÄ?i iz drĹžavnega sklada, ki bi jih lahko tudi oplemenitili. Ĺ marski Ĺžupan Janko KopuĹĄar pa je opozoril, da trasa F2-2 moÄ?no posega na zemljiĹĄÄ?a v njihovi obÄ?ini, na njih pa so Ĺže nekaj let plombe, kar onemogoÄ?a razvoj. Vse, kar ve o gradnji hitre ceste, pa izve iz medijev. Lastniki zemljiĹĄÄ? pod plombami so Ĺže priÄ?akovali, da bodo te odstranjene, in so se Ĺže dogovarjali za nove pravne posle. ÂťTo povzroÄ?a pri obÄ?anih veliko nejevolje, zato Ĺželim, da vlada in ministrstva pridejo na teren in ljudem pojasnijo, kaj se dogaja,ÂŤ je dodal. ÄŒe ne prej, smo sliĹĄali, se bo to zgodilo ob javni razgrnitvi trase in javni razpravi ob njej. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 16. 4. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

TeĹžave spreminjali v izzive Lanske odkupne cene se ĹĄe dolgo ne bodo ponovile – Cilj: tujina in Ä?im veÄ? novosti Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 10. aprila – ÂťZa mlekarno Celeia iz Arje vasi je ĹĄe eno pozitivno leto. Za to je bilo potrebno veliko naporov, a smo teĹžave uspeĹĄno spreminjali v izzive,ÂŤ je med drugim na 33. sreÄ?anju mlekarjev omenjene mlekarne dejal njen direktor Marjan Jakob. SreÄ?anje je bilo tokrat v restavraciji Pod Jakcem v Velenju.

Cena mleka ne bo kmalu zrasla Mlekarna je lani odkupila 89,7 milijona litrov mleka (ali 28 odstotkov vse slovenske proizvodnje), kar je malo veÄ? kot predhodno leto, a za te koliÄ?ine odĹĄtela 3,6 milijona evrov veÄ?. ÂťPredelujemo samo slovensko mleko in zanj smo plaÄ?ali

lani v povpreÄ?ju najveÄ?, celo bolje kot v Evropi. Odkupna cena za liter mleka je presegla 38 centov. Menim, da se takĹĄna cena ĹĄe dolgo ne bo veÄ? ponovila. Cena, stroĹĄkovno ĹĄe sprejemljiva za kmeta, je med 32 in 33 centi za liter. To je naĹĄa usmeritev in skrb, poskuĹĄali jo bomo zagotavljati s prodajo izdelkov z viĹĄjo dodano vrednostjo.ÂŤ Zdaj je njihova odkupna cena ĹĄe nekaj nad 33 centi, v Sloveniji pa je povpreÄ?na 29,22 centa za liter. Razlog za njen padec je Jakob pripisal odpravi mleÄ?nih kvot, Ä?eprav vseh posledic ukrepa v praksi ĹĄe ni Ä?utiti, in bojkotu Rusije, ki ne kupuje veÄ? evropskih mleÄ?nih izdelkov. ÄŒeprav so se druge drĹžave v EU na padec mleÄ?nih kvot pripravile bistveno bolje kot Slovenija, razen niĹžjih odkupnih cen drugih

veÄ?jih teĹžav zaradi tega ne priÄ?akuje. ÂťMnogi so priÄ?akovali, da bo 1. aprila mleko kar pljusknilo Ä?ez mejo, a se to ni zgodilo.ÂŤ Mlekarna Celeia 80 odstotkov izdelkov proda na domaÄ?em trgu, na katerem Ĺže ĹĄtiri leta pada prodaja jogurtov, najbolj probiotiÄ?nih, ki jih ne smejo oglaĹĄevati kot probiotike.

Pri tem je zmagala farmacija, pravi Jakob. So pa lani doma prodali veÄ? sira, saj so po prenehanju delovanja mlekarne v KoÄ?evju, ki je proizvajala sir za Ljubljanske mlekarne, ostali edini veÄ?ji proizvajalec sira v drĹžavi.

Ä?anje prodaje na tujih trgih. Ponosni so na prodajo v Italiji, kjer trĹžijo izdelke le pod svojo blagovno znamko Zelena dolina. V zaÄ?etku leta so zaÄ?eli sodelovati z novim kupcem v NemÄ?iji, vstopili so na srbski trg,

Pridelano brez gensko spremenjenih organizmov, ki so ga januarja letos podaljĹĄali, ter MleÄ?na cesta, s katero zagotavlja popolno sledljivost. PotroĹĄnik namreÄ? lahko vsak trenutek z aplikacijo preko pametnega telefona preveri, kje so mleko pridelali.

8. mleÄ?na kraljica je Maja SirĹĄe Pot do potroĹĄnikov si mlekarna zadnji Ä?as utira tudi s pomoÄ?jo mleÄ?ne kraljice. Na prireditvi v Ve-

16. aprila 2015 ska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina z dobrimi 10 milijoni litrov mleka.

Kmetija KoneÄ?nik iz Ĺ entjanĹža veÄ? kot milijon litrov Poleg odkupovalk je mlekarna na sreÄ?anju nagradila tudi svoje prve tri najveÄ?je proizvajalce mleka. Ĺ˝e enajstiÄ? zapored je prvo mesto pripadlo kmetiji Harolda KoneÄ?nika iz Ĺ entjanĹža, kjer so proizvedli rekordnih skoraj 1,1 milijona litrov mleka. Drugo mesto je pripadlo kmetiji

Kitajska je izziv Med letoĹĄnjimi prednostnimi cilji mlekarjev je Ä?im veÄ? novosti v ponudbi izdelkov, predvsem pa pove-

8. mleÄ?na kraljica Maja SirĹĄe v druĹžbi lanske mleÄ?ne kraljice Natalije DeÄ?man ter predsednika Nadzornega sveta mlekarne Antona PuĹĄnika in direktorja Marjana Jakoba (prvi z desne)

veliko si obetajo od povabila Spar Avstrija, ki ima podruĹžnice na HrvaĹĄkem, MadĹžarskem, v Italiji ter Bosni in Hercegovini. Izziv je tudi Kitajska. V mlekarni so Ĺže gostili kitajski delegaciji, ki sta bili z njihovimi izdelki in vsem ostalim zelo zadovoljni. Odkup mleka namerava letos v primerjavi z lani poveÄ?ati za 6 milijonov litrov.

Sledljivost vsak trenutek NajveÄ?ji proizvajalci mleka mlekarne v Arji vasi iz Ĺ aleĹĄke doline. Z zvoncem Franci Rotnik.

V mlekarni, ki je najveÄ?ja mlekarna v slovenski lasti, so ponosni tudi na dva projekta: na certifikat

lenju so okronali osmo zapored. Tokrat si je krono nadela 24-letna ĹĄtudentka Maja SirĹĄe iz Tabora v Savinjski dolini.

Prve tri najveÄ?je odkupovalke mleka Surovo mleko odkupuje mlekarna od 17 kmetijskih zadrug. NajveÄ? mleka je zanjo tudi lani odkupila KoroĹĄka kmetijsko-gozdarska zadruga (dobrih 24 milijonov litrov), druga je bila Kmetijska zadruga Ĺ marje pri JelĹĄah s slabimi 12,3 milijona litri, tretja pa Kmetij-

Petra PopiÄ?a iz Podgorja pri Slovenj Gradcu, ta je lani oddala mlekarni 536 tisoÄ? 800 litrov mleka, na tretji zmagovalni stopniÄ?ki pa je bila kmetija Francija in JoĹžice Kotnik iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju. Lani je oddala nekaj veÄ? kot 485 tisoÄ? litrov mleka.

Harold KoneÄ?nik je povedal, da so lani poveÄ?ali Ä?redo za 10 molznic. Tako jih imajo sedaj 140, celotna Ä?reda pa ĹĄteje 280 glav govedi.

PoveÄ?ane koliÄ?ine oddanega mleka je pripisal predvsem boljĹĄemu menedĹžmentu. đ&#x;”˛

Picadilly je zgodba o (druĹžinskem) uspehu V dveh desetletjih so spekli ogromno pic in nahranili neĹĄteto gostov – Ponudbo nenehno ĹĄirijo – Stavijo na sveĹže in domaÄ?e Bojana Ĺ pegel

Velenje, 13. aprila – V ponedeljek bo minilo 20 let, odkar je v Starem Velenju, v takrat povsem novem objektu, vrata odprl Picadilly. ÄŒeprav ima ĹĄe vedno napis ÂťpizzerijaÂŤ, je lokal postal veliko veÄ?. Tudi zato, ker so vsi Ä?lani druĹžine AnderliÄ?, skupaj z zaposlenimi, v lokal Ĺže zdavnaj vdahnili duĹĄo. In zato se gostje vraÄ?ajo k njim, mnogi so jim zvesti celi dve desetletji. Prihajajo pa novi in novi, saj dober glas ĹĄe vedno seĹže v deveto vas.

Zgodba se je zaÄ?ela pet let pred odprtjem lokala. Anica AnderliÄ?, takrat komercialistka v podjetju za prodajo avtomobilov, se je Ĺže pred upokojitvijo odloÄ?ila, da ne bo sedela doma. ÂťVsa leta sem bila v 'biznisu', rada sem hodila v sluĹžbo.

Zato sem Ĺželela ostati aktivna tudi naprej.ÂŤ MoĹž Martin, ki ga vsi kliÄ?ejo Cic, je ravno v tistem Ä?asu podedoval premoĹženje v Angliji, kjer je Ĺživela njegova mama. Takrat je Anica Ĺže vedela, kam ga bodo vloĹžili. ÂťNe bomo kupili avta, iz njega bomo nekaj naredili,ÂŤ si je rekla. In so. V novem poslovnem objektu so se Ĺže leta 1990 dogovorili za odkup majhnega lokala. Vrata je odprl 20.

Kolektiv Picadillyja je iz leta v leto veÄ?ji, saj se ĹĄiri tudi njihova ponudba. Gostje se k njim radi vraÄ?ajo tudi zaradi njih!

aprila 1995. ÂťKer je denar priĹĄel iz Anglije, smo ga poimenovali Picadilly. Vsa leta je to druĹžinsko podjetje, vsi smo vpeti v delo v njem.

Sama sem vedno rada kuhala in pekla, kar ĹĄe vedno rada poÄ?nem. Tudi to je rodilo odloÄ?itev, da odpremo lokal. Zadovoljne stranke pa so za nas najveÄ?je plaÄ?ilo, sploh, ker vsi delamo z veseljem, zadovoljstvom,ÂŤ ĹĄe izvemo.

Jedilnik je vsak dan bogatejĹĄi Danes je v Picadillyju Ĺže 8 redno zaposlenih, obÄ?asno jim pomagajo tudi ĹĄtudentke. ÂťStavim na redno zaposlene. Ko smo zaÄ?eli, smo najprej delali sami, najveÄ? jaz in hÄ?i Mojca. Picopek Ĺ tefan je z nami Ĺže dobrih 18 let, Lea se je kot natakarica prikljuÄ?ila skoraj istoÄ?asno. ÄŒeprav sem sprva Ĺželela, da bi imeli

majhen lokal, se je kmalu izkazalo, da je premajhen. Dokupili smo lokal ob njem in uredili ĹĄe eno jedilnico. Potem smo potrebovali tudi veÄ? pridnih rok. Kmalu je bila kuhinja premajhna, pa smo odkupili ĹĄe en lokal. In tako smo danes Ĺže pravo malo podjetje, naĹĄa ponudba pa se je moÄ?no poveÄ?ala,ÂŤ pripoveduje Anica AnderliÄ?. Zaposleni se pri njih dobro poÄ?utijo, odliÄ?en odnos

imajo tudi z gosti. Anica ve, da se tudi zato radi vraÄ?ajo. Kot ve tudi, da nikoli ne smejo zaspati, da se morajo ves Ä?as prilagajati gostom in njihovim Ĺželjam. ÂťLahko sicer reÄ?em, da so bili doslej vzponi in padci. A ravno zato, ker znamo prisluhniti gostom, ker skrbimo, da je naĹĄa ponudba zanimiva in ji dodajamo vedno kaj novega, nas kriza ni prizadela. Ko smo zaÄ?eli, smo res pekli le pice. Kmalu so gostje Ĺželeli ĹĄe kaj drugega. Najprej smo dodali solate, ki jih oboĹžujem tudi sama, potem pa ĹĄe druge dobrote iz kruĹĄne peÄ?i, predvsem testenine.

Dodali smo sladice, ki jih vsa leta pripravljam sama, kmalu pa tudi razliÄ?ne zrezke. Zagotovo je bil zadetek v polno ÂťPicaddilly lojtraÂŤ, peÄ?ene rebrce, ki gredo za med,ÂŤ pripoveduje Anica, ki danes ni veÄ? veliko v kuhinji. Tam imajo sedaj izuÄ?ene kuharje, sama pa ĹĄe vedno doma speÄ?e peÄ?enko za ĹĄtruÄ?ke in pripravi vse sladice. Danes je njihova ponudba veÄ? kot bogata, stalno pa ji dodajajo kaj sezonsko atraktivnega, novega. Na jedilniku je 29 vrst pic, ki jih lahko gostje po Ĺželji ĹĄe preoblikujejo. Vsem ustreĹžejo.

Ponujajo 22 hiĹĄnih specialitet, 20 razliÄ?nih solat in jedi iz kruĹĄne peÄ?i pa razliÄ?ne narezke, juhe ‌ Anica, ki skupaj s hÄ?erko Mojco BavdaĹž dnevno nakupuje vse sestavine za njihove specialitete, ima ra-

zlog za to. Želim, da je vse sveĹže, da ÂťhrustaÂŤ, zato veliko nakupujem pri lokalnih pridelovalcih.ÂŤ Ĺ e vedno ureja tudi Âťvse papirjeÂŤ, Cic opravlja ÂťmoĹĄkaÂŤ dela, kot je priprava drv za kruĹĄno peÄ?, pomaga pri Ä?iĹĄÄ?enju, Mojca pa je zagotovo motor lokala, saj je v njem vsak delovni dan, vedno v stiku z gosti. Tudi prte pereta in likata sami. Dela ni malo, a v njem vsi uĹživajo.

Picadilly je odprt od ponedeljka do sobote, ob nedeljah in praznikih pa ne. ÂťZelo dober gostinec mi je nekoÄ? dejal: ÂťLokal se mora spoÄ?iti, kot tudi zaposleni v njem. Prav je, da imate nedelje in praznike proste. Tudi s tem skrbite, da ima vaĹĄ lokal duĹĄo,ÂŤ nam pove Anica. Da, Piccadilly jo zagotovo ima. Ne bodo ga veÄ? ĹĄirili, vsaj prostorsko ne. Kar se ponudbe tiÄ?e, pa omejitev tudi v prihodnje ne bo. Rojstni dan bodo proslavili prihodnjo soboto, ko se bodo skupaj z rednimi gosti in poslovnimi partnerji spraĹĄevali, koliko pic so spekli v dveh desetletjih, koliko Ĺživljenjskih zgodb so spremljali za ĹĄankom in koliko otrok, ki so danes odrasli in so ĹĄe vedno njihovi gostje, so spremljali med odraĹĄÄ?anjem. Anekdot ne bo manjkalo, dobre volje tudi ne. Okroglo obletnico bodo proslavili ponosno, saj je Picadilly zgodba o uspehu! đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 16. 4. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

16. aprila 2015

5

GOSPODARSTVO

Inovacije – gibalo napredka in trajnostnega razvoja V 15 letih v regiji SaĹĄa blizu 300 inovativnih projektov s 1450 avtorji – Inovativna dejavnost del vsakdanjih aktivnosti v podjetju naÄ?eloma: sodelovanju z dobavitelji, kupci, s komplementarnimi podjetji, raziskovalnimi organizacijami, izobraĹževalnimi ustanovami, tudi konkurenti. Drugo pa so vla-

ram in z naĹĄim projektom razĹĄiriti zavedanja pomena inovativnosti tudi v ĹĄirĹĄi javnosti. Zato zadnja tri leta podeljujemo priznanja za inovacije po mnenju javnosti. PiĹĄemo

O pomenu inovacijske dejavnosti za konkurenÄ?nost gospodarstva so na novinarski konferenci spregovorili (od leve proti desni) Franci Kotnik, BoĹĄtjan PeÄ?nik, UroĹĄ Semeja in Simona Rataj.

iz malih in mikro podjetij ter inovacij, ki niso samo tehnoloĹĄke narave.

VeÄ? kot 5000 inovatorjev in preko 2000 inovacij ÂťInovacije so gibalo napredka in trajnostnega razvoja gospodarstva, prispevajo k pospeĹĄevanju podjetniĹĄtva. Njihov pomen je izjemen za dolgoroÄ?no preĹživetje in uspeh slovenskega gospodarstva,ÂŤ je dejala Simona Rataj, vodja podroÄ?ja TehnoloĹĄki razvoj in inovativnost pri GZS, in dodala, da je pri tem potrebno slediti dvema glavnima

ganja v inovativnost in inovacije v razvoj novih trĹžno zanimivih, okolju prijaznih in druĹžbeno odgovornih produktov, procesov, poslovnih modelov. Podpornega okolja za vse to je veliko. GZS izvaja projekt promocije inovacij, podpore prenosa dobrih praks ter spodbuja sodelovanje med razliÄ?nimi javnostmi na tem podroÄ?ju Ĺže 19 let. Doslej je sodelovalo preko 6000 inovatorjev z veÄ? kot 2000 inovacijami. Od leta 2008 spodbujajo tudi netehnoloĹĄke inovacije. ÂťPoskuĹĄamo se razvijati in prilagoditi novim trĹžnim razme-

S konopljo do zasluŞka Industrijska konoplja je rastlina prihodnosti – Pestre etikete, pestra vsebina – Nerazumna zakonodaja Tatjana Podgorťek

Spodbudnih zgodb je v danaĹĄnjih Ä?asih malo. Se pa najdejo.

Eno takĹĄnih piĹĄeta Anja Pukart in Boris Valte z Ljubnega ob Savinji.

Iskanje priloĹžnosti za boljĹĄi kos kruha je brezposelno Anjo pred ĹĄtirimi leti pripeljalo do pridelave in predelave industrijske konoplje kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. S partnerjem Borisom sta bila prva v Zgornji Savinjski dolini, ki sta njivo namesto s koruzo posejala s konopljo.

Dovoljenje za predelavo semena in stebla

konopljino olje. Tudi to je vsestransko uporabno, mimogrede – tudi za pogon vozil.

Po zagotovilih Borisa ima Slovenija za pridelavo konoplje izjemno

FinanÄ?ni uÄ?inki kot uspeh na trgu Tovarna BSH HiĹĄni aparati Nazarje je edina, ki je sodelovala na vseh 15 razpisih SĹ GZ. Prijavila je 49 inovacij, izdelalo jih je 276 inovatorjev. Med njimi je UroĹĄ Semeja, eden najveÄ?krat nagrajenih inovatorjev v regiji SaĹĄa. Ta je povedal, da je inovativna dejavnost sestavni del Âťdnevnega redaÂŤ v podjetju. Je

ker Ĺželita rastlino gojiti in predelati roÄ?no. Konoplja je sicer nezahtevna, pravi Anja. Ne potrebuje gnojenja ne zalivanja, tudi suĹĄa je ne moti. S hitro rastjo zatre ves plevel, zato se je v preteklosti uveljavil znan slovenski rek: raste kot konoplja.

Je pa zahtevnejĹĄe njeno spravilo.

Uporaba sodobnih strojev in drugih pripomoÄ?kov je pri ekoloĹĄki rastlini bolj izjema kot pravilo.

Poslanci sprejeli recept za nesreÄ?o

Z najveÄ? inovacijskimi predlogi (51) je v regiji v 15 letih sodelovalo velenjsko Gorenje, izdelalo pa jih je rekordnih 431 inovatorjev. Tako kot v BSH-ju je inovacijska dejavnost sestavni del vsakodnevnih aktivnosti v podjetju, je zagotovil BoĹĄtjan PeÄ?nik, vodja razvoja v Gorenju.

Za ÂťmasovnoÂŤ inovativnost za male izboljĹĄave je vsem zaposlenim od leta 2000 na voljo sistem Iskrice. S profesionalnimi inovacijami, kate-

Ponudba precejĹĄnja, a marsikatera vpraĹĄljiva V Sloveniji se ukvarja z gojenjem industrijske konoplje veÄ? kot 300 kmetov. Njihov pridelek ĹĄe zdaleÄ? ne zadoĹĄÄ?a za slovenske potrebe.

Na naĹĄe mnenje, da je ponudba konopljinega olja in tudi drugih izdelkov vendar Ĺže precejĹĄna, pa sta Anja in Boris odgovorila. ÂťRes je ponudba izjemno pestra, toda mnogi izkoriĹĄÄ?ajo naivnost ljudi. Pestre so predvsem etikete na stekleniÄ?kah, ÂťpestraÂŤ je tudi njihova vsebina. Na deklaraciji lahko preberemo, da je bilo konopljino seme predelano v EU, izvor rastline pa ni znan. Pri tem pa je treba biti zelo previden.

Kupcem bi svetoval, da kupijo konopljino olje le od tistega proizvajalca, ki ga poznajo. Sam ga ne bi kupil niti od ponudnika z drugega konca Slovenije, kaj ĹĄele iz druge drĹžave. S transportom olje izgublja zdravilne uÄ?inke, kakovost. Najbolje je, Ä?e je sproti stiskano, hranjeno v temni steklenici. Se je Ĺže zgodilo,

â?ą

Z najveÄ? inovacijskimi predlogi (51) je v regiji SaĹĄa v 15 letih sodelovalo velenjsko Gorenje; pri izdelavi je sodelovalo rekordnih 431 inovatorjev.

razvoj 34 milijonov evrov, lani 30 milijonov evrov ali 3 odstotke prihodkov, kar je za slovenske razmere veliko, za svetovne pa ne.

SĹ GZ je prejĹĄnji mesec objavila 16. razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v SAĹ A regiji za leto 2014/2015.

Rok za oddajo prijave se izteÄ?e jutri (10. aprila). đ&#x;”˛

da je kdo namesto konopljine smole kupil globin za Ä?evlje.ÂŤ Po naĹĄih informacijah kmetje namesto hmelja, ki je bratranec konoplje, sedaj Ĺže marsikje gojijo konopljo. Sogovornika temu pritrdita, vendar, dodaja Anja, bo moralo preteÄ?i veÄ? desetletij, da bo konoplja oÄ?istila zemljo pesticidov in drugih ĹĄkropiv, s katerimi so ťpricaliÂŤ hmelj.

Znanje v tujini Anja in Boris sta potrebno znanje o vzgoji in predelavi konoplje pridobila predvsem v tujini. UdeleĹžujeta se raznih seminarjev in drugih izobraĹževalnih oblik. ÂťKonoplja je odprto polje. VeÄ? ko veĹĄ, manj veĹĄ, ugotavljava.ÂŤ Znanje sta pripravljena, zagotavljata, deliti z vsemi, ki bi se jima Ĺželeli pri gojitvi in predelavi konoplje pridruĹžiti. Sama vidita moĹžnost nadaljnjega razvoja pri povezovanju z veÄ?jimi obrati, v katerih predelujejo rastlino. đ&#x;”˛

PREDSTAVITEV ROKODELCEV

IN DOMaciH OBRTNIKOV

iz CELE SLOVENIJE O

DE

K

ÂťPrihodek ni velik, nekaj pa ga je,ÂŤ dodaja Boris. ÄŒe bi predelovali le seme, je na majhnih povrĹĄinah raÄ?unica negativna. ÄŒe pa bi lahko predelali celotno rastlino, je to velika priloĹžnost tudi za manjĹĄe kmete. Zato mnogi Ä?akajo na spremembo zakonodaje. Do te bo moralo priti, menita sogovornika, saj se v drugih drĹžavah v zvezi s konopljo dogajajo velike spremembe. ÂťVemo, da se ljudje vse bolj zatekajo k zdravilnim pripravkom iz naravnih sestavin. EteriÄ?no olje konoplje Anja Pukart in Boris Valte: ÂťV svetu se dogajajo v zvezi s konopljo velike je oÄ?itno tudi vir zdravja in vsaj spremembe in Ĺželiva si, da bi tudi v Sloveniji ljudje lahko naĹĄli pomoÄ? za za nekatere uspeĹĄno zdravilo svoje zdravljenje v naravnih rastlinah, kot je konoplja.ÂŤ za razne bolezni. Ne razumem, zakaj je njeno pridobivanje pri lirala v kocke. Te bosta sedaj oddala lego. V severnih predelih Evrope nas prepovedano, saj je dokazljivo v nadaljnjo predelavo v Konopljar- so za predelavo primerna le stebla, bolj uspeĹĄno in zdravo kot zloglasni no na Vranskem. Od tam pa ‌ ÂťJe v juĹžnih bolj semena, pri nas pa je izolirani THC, ki ga drĹžava (omezelo uporabna za tekstilne, papirne uporabna celotna rastlina. jeno) dovoljuje. V konoplji je okoli izdelke, za izolacijski material, vrvi, 400 vrst kanabinoidov in uÄ?inkokonopljinega semena varijo kono- Vse roÄ?no vin (znanstveniki poznajo uÄ?inke Prva njiva, ki sta jo zasadila, je le petih), omenjeni pa je le eden od pljino pivo ‌ Semena (nobena rastlinska hrana se ne more primerjati bila velika blizu 25 arov, danes ob- njih. THC ima zaradi manj kanabiz njimi zaradi njihove enkratne be- delujeta pribliĹžno pol hektarja. Za noidov slabĹĄe in predvsem blaĹžilne ljakovinske sestave) stiskata sama v zdaj ĹĄiritve posevkov ne naÄ?rtujeta, uÄ?inke.ÂŤ

51 inovacij, 431 inovatorjev

RO

ÂťZanesljivo je bila to dobra ideja,ÂŤ sta dejala ob obisku in nadaljevala: Še enkrat bi se tako odloÄ?ila. Doma imamo ekoloĹĄko kmetijo, konoplja pa sodi med najbolj ekoloĹĄke rastline. Sama Ä?isti zemljo, hkrati pa je zelo uporabna – od korenin do vrĹĄiÄ?kov. Je rastlina prihodnosti, a Ĺžal jo drĹžava kot take ne prepoznava. S togo zakonodajo zavira njeno pridelavo, predelavo in ne vidi z njo povezanih priloĹžnosti ter moĹžnosti za razvoj tudi malih kmetov ter novih delovnih mest. Ĺ koda.

Znova nas bodo morali drugi prehiteti, da bodo odgovorni priĹĄli do tega spoznanja.ÂŤ

Za pridelavo industrijske konoplje morata vloĹžiti vlogo vsako leto. Na odloÄ?bi jasno piĹĄe, da smeta predelovati le semena in stebla. Prav pred nedavnim sta poĹžela slamo in jo ba-

dobre zgodbe z dobitniki priznanj, saj so slednja ena od referenc za pridobivanje tujih partnerjev.ÂŤ

lahko pohvalijo, da so po ĹĄtevilu prijavljenih patentov na drugem mestu v Sloveniji, visoko so tudi v evropskem merilu. ÂťKonec koncev imamo finanÄ?ne uÄ?inke, ki se kaĹžejo kot uspeh na trgu, v poveÄ?anju dobiÄ?ka, dodano vrednost predstavlja denar, ki ga dobimo od konkurentov z odkupom doloÄ?enih reĹĄitev.ÂŤ Semeja je ĹĄe povedal, da imajo v tovarni portal, ki omogoÄ?a vsakemu zaposlenemu vnos svojih idej in predlogov za izboljĹĄave.

A

V 15 letih blizu 300 inovativnih projektov Direktor zbornice Franci Kotnik se je ob tej priloĹžnosti ozrl na zaÄ?etke spodbujanja inovativne dejavnosti v regiji SaĹĄa in med drugim povedal, da so na prvi razpis prispele prijave ĹĄtirih podjetij, prijavila pa so 10 inovacijskih projektov. Ĺ tevilo teh se je v 15 letih nabralo pribliĹžno 300, pod nje pa se je podpisalo 1450 inovatorjev. Ĺ e bolj kot ĹĄtevilo sodelujoÄ?ih v tem gibanju je spodbudna kakovost inovativnih predlogov. Ta se je v obravnavanem obdobju izjemno dvignila, kar med drugim dokazuje ĹĄtevilo podeljenih priznanj: 73 zlatih, 96 srebrnih in 77 bronastih, poleg tega pa ĹĄe 38 diplom in 14 posebnih priznanj. Prav tako dobivajo inovacijski predlogi iz regije predvsem zlata in srebrna priznanja na nacionalni ravni. ÂťZa naĹĄo regijo je specifiÄ?no, da so inovacijski projekti izjemno kompleksni z veÄ?jim ĹĄtevilom inovatorjev. Ĺ e posebej velja to za projekte podjetij

â?ą

Tovarna BSH HiĹĄni aparati Nazarje je v 15 letih prijavila 49 inovacij, izdelalo jih je 276 inovatorjev.

rih osnovna naloga je zagotavljanje konkurenÄ?nosti izdelkov in storitev na svetovnem trgu, se v Skupini Gorenje z raziskavami in razvojem ukvarja – po njegovih besedah – 350 razvojnikov (od tega na lokaciji v Velenju 250), hkrati poteka pribliĹžno 80 razvojnih projektov. Vanje so poleg razvojnikov vkljuÄ?eni tudi delavci, ki sodelujejo v procesu kreiranja novih izdelkov. Po mnenju PeÄ?nika so pri tovrstni dejavnosti pomembni jasno postavljeni cilji.

Te imajo v Gorenju postavljene za 7 let vnaprej. V zadnjih treh letih so ĹĄtevilo zaposlenih v raziskavah in razvoju poveÄ?ali za 20 odstotkov, za toliko so se poveÄ?ala tudi vlaganja. V letoĹĄnjem naÄ?rtu je Skupina Gorenje predvidela za raziskave in

IC

Velenje, 2. aprila – Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica (SĹ GZ) je ob 15-letnici zbiranja in ocenjevanja inovacij v regiji SaĹĄa izdala katalog inovacij in inovatorjev. Predstavila ga je na novinarski konferenci, na kateri so spregovorili ĹĄe o pomenu inovacijske dejavnosti za konkurenÄ?nost gospodarstva in predstavili dva primera dobre prakse – Gorenje Velenje in BSH HiĹĄni aparati Nazarje.

Gorenje Velenje in BSH HiĹĄni aparati Nazarje, ki v tem prednjaÄ?ita.ÂŤ V prihodnje si na SĹ GZ Ĺželijo ĹĄe veÄ? prijav nepoklicnih inovatorjev, samostojnih inovatorjev, inovacij

LSKA TR

STA

ĂŚ

N

Tatjana PodgorĹĄek

del razvojne strategije, kakrĹĄno zahteva tudi trg. ÂťÄŒe hoÄ?emo na njem z naĹĄimi izdelki ostati, nadaljevati uspeĹĄno zgodbo preko razvojnega oddelka, kompetenÄ?nega centra v Nazarjah, ohraniti proizvodnjo, moramo nenehno izboljĹĄevati, iskati nove niĹĄe v procesih, produktih in na trĹžiĹĄÄ?u.ÂŤ Po njegovih besedah se

RO VELENJE

staro velenje

NaĹĄ ­Ä?as, 16. 4. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka â€

Sreda, 8. aprila Ob svetovnem dnevu Romov je predsednik DZ Milan Brglez dejal, da je v Sloveniji Romom priznan poseben poloĹžaj in imajo posebne pravice, a opozoril, da te niso vedno realizirane.

Predsednica NSi Ljudmila Novak je na povabilo stranke SDS za sestavo vlade v senci odgovorila, da bo NSi ohranila samostojnost.

Porota v Bostonu je soglasno odloÄ?ila, da je DĹžohar Carnajev kriv teroristiÄ?nega napada na bostonskem maratonu leta 2013, v katerem so umrli trije ljudje.

Kanadski znanstveniki so v vzorcu, odvzetem v bliĹžini kanadske zahodne obale, naĹĄli sledi radioaktivnosti, ki izvira iz japonske jedrske elektrarne v FukuĹĄimi.

Mojca Ĺ truc

V Franciji je potekala stavka kontrolorjev zraÄ?nega prometa, ki so nasprotovali spremembam v organizaciji dela in zahtevali niĹžjo upokojitveno starost.

Mednarodno sodiĹĄÄ?e za vojne zloÄ?ine na obmoÄ?ju nekdanje Jugoslavije je Zdravku Tolimirju potrdilo dosmrtno zaporno kazen.

GrĹĄki premier Aleksis Cipras je zaÄ?el dvodnevni obisk v Moskvi, kjer se je sreÄ?al z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

ÄŒetrtek, 9. aprila DrĹžavni zbor je razreĹĄil obrambnega ministra Janka Vebra. Kot so sporoÄ?ili, ga bo na ministrskem mestu za zdaj nadomestil kmetijski minister Dejan Ĺ˝idan, ki je povedal, da bo predsedstvu SD priporoÄ?il, da stranka ostane v koaliciji.

Sprava

MoĹĄki, ki naj bi bil na milanskem sodiĹĄÄ?u na sojenju zaradi steÄ?ajnega postopka, je ubil sodnika, odvetnika in priÄ?o, umrla pa je tudi Ä?etrta oseba.

Petek, 10. aprila Minister za infrastrukturo Peter GaĹĄperĹĄiÄ? je dejal, da je strateĹĄka energetska prenova stavb kljuÄ?en vladni projekt, ki bo Slovenijo popeljal iz gospodarske krize. Kot je povedal, bo investicije sofinancirala EU.

Med drugim se obeta razbremenitev stroĹĄkov dela.

Tretjina poletov je bila odpovedana.

KPK je ugotovila, da sta generalni drĹžavni toĹžilec Zvonko FiĹĄer in takratni pravosodni minister AleĹĄ Zalar pri nadzoru imenovanja BoĹĄtjana Ĺ krleca za generalnega direktorja vrhovnega drĹžavnega toĹžilstva ravnala koruptivno.

Ekonomsko socialni svet je podprl celovit naÄ?rt davÄ?nih projektov, ki vsebuje obseĹžen sveĹženj predlogov; v okviru njega se obetajo razbremenitev stroĹĄkov dela, prerazporeditev davÄ?nih bremen in uvedba davÄ?nih blagajn.

Pakistan je proti varĹĄÄ?ini iz zapora izpustil domnevnega organizatorja teroristiÄ?nih napadov v Mumbaju leta 2008, ko je umrlo 166 ljudi. Indija je obsodila izpustitev in izrazila razoÄ?aranje.

Generalni sekretar ZdruĹženih narodov Ban Ki Mun je opozoril, da ima lahko vojna v Jemnu dolgotrajne posledice v regiji.

Sobota, 11. aprila Da bi Ukrajina dokonÄ?no obraÄ?unala s sovjetsko preteklostjo, je prepovedala komunistiÄ?na imena, simbole in tudi pesmi. Rusija je prepoved sovjetskih simbolov oznaÄ?ila za totalitarno.

Na t. i. vrhu Amerik sta si tudi uradno segla v roke ameriĹĄki in kubanski predsednik Obama in Ca-

Ĺ pela KoĹžar

Nedelja, 12. aprila

Dejan Zavec je postal svetovni prvak v supervelterski kategoriji (do 69,85 kg) po verziji WBF.

Nekaj dni po obletnici prvikrat izobeĹĄene slovenske zastave je evropski poslanec Franc BogoviÄ? pozval h kulturi spoĹĄtovanja drĹžavnih simbolov.

dajo zavezujoÄ?ih ponudb za nakup triÄ?etrtinskega deleĹža podjetja.

Posli pa so se sklepali tudi drugod.

Konzorcij prodajalcev 51,11-odstotnega deleĹža Pivovarne LaĹĄko je po odpiranju ponudb petih zainteresiranih kupcev sprejel odloÄ?itev, da ga proda Heinekenu.

NajveÄ?ja korupcijska afera v Braziliji, ki bi lahko spodnesla predsednico Rousseffovo, je na ulice pognala veÄ? kot sto tisoÄ? ljudi, ki so imeli dovolj korupcijskih ĹĄkandalov v politiÄ?nih vrstah.

Libijsko prestolnico sta pretresla napada na veleposlaniĹĄtvi Maroka in JuĹžne Koreje. Odgovornost za napad je prevzela skrajna islamska skupina Islamska drĹžava.

Rusija je odpravila prepoved prodaje sodobnega sistema protiletalske obrambe S-300 Iranu.

Ker je papeĹž poboj Armencev oznaÄ?il za genocid, je TurÄ?ija vatikanskega veleposlanika poklicala na zagovor.

Nekdanja prva dama in zunanja ministrica ZDA Hillary Clinton je leto in pol pred volitvami sporoÄ?ila, da se bo potegovala za demokratsko predsedniĹĄko nominacijo.

TurÄ?ija je na zagovor pozvala apostolskega nuncija, saj je papeĹž FranÄ?iĹĄek ob 100. obletnici mnoĹžiÄ?nih pobojev Armencev, ki so jih izvedli otomanski Turki, te oznaÄ?il za genocid.

Potem ko je Iran Savdsko Arabijo Ĺže veÄ?krat pozval h konÄ?anju zraÄ?nih napadov v Jemnu, je Riad Teheranu odgovoril, naj se ne vmeĹĄava v konflikt.

Islamska drĹžava je objavila videoposnetek, na katerem je razvidno, kako njeni pripadniki s kladivi in eksplozivom uniÄ?ujejo ostanke starodavnega mesta Nimrud.

stro. Ob tem je Obama napovedal konec vmeĹĄavanja ZDA v politiko drĹžav Latinske Amerike.

V bliĹžini zahodnega krila sedeĹža ameriĹĄkega kongresa je odjeknilo streljanje. Mediji so poroÄ?ali, da je policija onesposobila napadalca, ki naj ne bi bil povezan s teroristi.

Torek, 14. aprila Predsednik republike Borut Pahor je na okrogli mizi o spravi pozval ljudi, naj poskuĹĄajo Ĺživeti z neko mero tolerance. ÂťVseh krivic ne bo mogoÄ?e popraviti, se pa da Ĺžalovati, oprostiti in Ĺživeti dalje,ÂŤ je dejal.

Veliko se je vrtelo okrog Telekoma, saj je ta dan potekel rok za od-

Sama Fakina (zaenkrat) podpira le SD.

Zgodovinski stisk rok

Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin je v iskanju podpore obiskal poslance SDS, ki pa so mu povedali, da se ĹĄe niso odloÄ?ili. NeodloÄ?nost so izkazali tudi v ZaAB, ZL in DeSUS, medtem ko sta stranki SMC in NSi Ĺže povedali, da kandidata ne podpirata.

Veliko vpraĹĄajev se je postavljalo okrog podjetja Deutsche Telekom, ki je veljal za glavnega favorita pri nakupu Telekoma Slovenije, a ni oddal ponudbe. V podjetju dogajanja niso Ĺželeli komentirati.

Blizu italijanske obale je v nesreÄ?i Ä?olna s 550 prebeĹžniki, ki so bili na poti iz Libije, umrlo okoli 400 prebeĹžnikov.

AmeriĹĄki predsednik Barack Obama je v kongresu napovedal, da naÄ?rtuje umik Kube s seznama drĹžav podpornic terorizma, s Ä?imer bo umaknjena glavna ovira za obnovo diplomatskih odnosov.

Lastniki Pivovarne LaĹĄko so postali Nizozemci.

Borut Pahor se je odloÄ?il za zgodovinsko dejanje, vsaj tako ga je sam poimenoval, ko je pred dvema dnevoma zaÄ?el z moderiranjem pogovora med predstavnikoma Nove slovenske zaveze in Zveze zdruĹženj borcev za vrednote NOB-ja, med Petrom SuĹĄnikom in Mitjem Klavoro. A idejo za njegovo zgodovinsko dejanje so ÂťdaliÂŤ dijaki ĹĄkofijske gimnazije. In dijakom je predsednik – moderator dopustil le dve vpraĹĄanji.

Naj izpostavim pogovor z dijakinjo:

NIKA, dijakinja: Kdo bo zaÄ?el spravo, Ä?e ne mi? Tastari se sam kregajo. Od mojega dedka sestriÄ?na, stara je 93 let, ne ve, a je zokne gor dala al ni, sam pove, kako je sosedov Janez prĹĄu leta ‚45 iz gmajne. In s tem nas obremenjujejo do potankosti in nas vleÄ?ejo al v eno al v drugo skrajnost.

BORUT, predsednik: Se pogovarjate med seboj o teh dejanjih?

NIKA, dijakinja: Ja, s soĹĄolci se velikrat, mene politika zanima in zmer pridemo do tega vpraĹĄanja. 2. sv vojne, zmer!

BORUT, predsednik: A res? Jaz sem pa mislil, da pridete do zmenka, hahaha ...

Ali predsednik sploh razume, kaj je moderiral? Zakaj je to poÄ?el, je seveda oÄ?itno, kaj je Ĺželel s tem doseÄ?i, pa veliko manj. A danes so se zavoljo sprave sestali Ĺže vsi ĹĄtirje predsedniki – in da ne bi predsedniku delali (zgolj) krivice, ideja o tem sreÄ?anju je bila njegova!

Peter SuĹĄnik je dijakom dejal, da je bila domobranska prisega eno najtemnejĹĄih dejanj, a v naslednjem vdihu hitel razlagati, da nobeden od domobrancev ni vzel prostovoljno puĹĄke v roke. So jih v to prisilili partizani? Tudi rdeÄ?a zvezda se je pojavila na dnevnem redu in po njegovem bi bilo spravno, Ä?e bi njeno uporabo regulirali. Kdo pa bi bil regulator – tisti, katerih starĹĄi so prisegali na svastiko, sami pa zdaj prisegajo na belega panterja?

Sprava bo, ko se bomo vsi zaÄ?eli zavedati, da bi lahko na tem ozemlju govorili nemĹĄko, ko bomo dojeli, da so partizani ubijali zavoljo slovenstva, domobranci pa zavoljo nekoga drugega. Ali, kot je po tem zgodovinskem dogodku zapisal nekdo na enem izmed spletnih forumov: Treba je naprej priznati kolaboracijo.

Predsednik bi torej moral spravo najprej najti med politiki. Ali pa jo vsaj zaÄ?eti iskati. A kako jih bo spravil nekdo, ki celo na tehtno vpraĹĄanje dijakinje odgovori le (sebi)vĹĄeÄ?no?

Nenehno iskanje podpore pripadnika levega bloka pri vodji desnice ni spravno dejanje. Kot ni spravno, Ä?e kot predsednik vseh drĹžavljanov javno ne obsodiĹĄ napadov na partizane. Napadi pa se Ĺže leta vrstijo. In z njimi izkrivljanje zgodovinskih dejstev, ki jih ĹĄe dodatno podĹžiga televizijska oddaja PriÄ?evalci JoĹžeta MoĹžine. PrejĹĄnji teden je neka gledalka nacionalne televizije naslovila odprto pismo programski direktorici Ljerki Bizilj v Ä?asopisu Delu. V njem je med drugim poudarila, da medij, ki bi moral skrbeti za vzgojo naroda s takimi vsebinami ĹĄe dodatno razdvaja slovensko druĹžbo. Novi zgodovinski korak predsednika republike na poti sprave bi se torej moral nadaljevati na RTV. Morda bi koga laĹžje prepriÄ?ali, Ä?e bi napisali: Gotovo bi bila to prva novica v Dnevniku in prva tema v Odmevih!

Je pa tudi res, da je sprava pravzaprav politiÄ?en pojem. Politika namreÄ? temelji na ideoloĹĄkem boju in slednji ne more brez politiÄ?ne arene.

Zato sprave v politiki ne more biti, lahko pa se zgodi v glavah vsakega izmed nas. Za kaj takega pa politikov ne potrebujemo. In ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne politiÄ?ne velesile namesto globalizacijske sprave odpirajo nova in nova vojna ĹžariĹĄÄ?a ...

Ponedeljek, 13. aprila

Janko Veber se je moral posloviti od ministrskega stolÄ?ka.

Vlada se je ukvarjala s podroÄ?jem ĹĄportnih iger in sklenila, da si Ĺželi, da denar od stav ostane v Sloveniji.

Po tem, ko se je Iran strinjal z naÄ?elnim dogovorom o jedrskem programu, je predsednik Rohani dejal, da dokonÄ?nega sporazuma ne bodo podpisali, Ä?e proti Iranu ne bodo odpravljene vse gospodarske sankcije.

GrÄ?ija je pravoÄ?asno poplaÄ?ala 460 milijonov evrov dolga do Mednarodnega denarnega sklada. Francoska televizijska mreĹža TV5 Monde je sporoÄ?ila, da so domnevni privrĹženci skrajne Islamske drĹžave vdrli v njen raÄ?unalniĹĄki sistem in dobili dostop do njenih televizijskih programov.

16. aprila 2015

Sprava ne more biti zapuĹĄÄ?ina nekega predsednika – moderatorja, ne glede na njegovo odloÄ?itev, da opravlja zgodovinsko poslanstvo. Lahko pa je zapuĹĄÄ?ina naĹĄe generacije. Za naslednjo, torej za tiste dijake. In nato za njihove otroke.

V kateri koli vojni je eden zmagovalec in drugi poraĹženec, oba pa trpita in marsikaj izgubita. đ&#x;”˛

Heineken prevzel Pivovarno LaĹĄko Konzorcij prodajalcev nekaj veÄ? kot 51-odstotnega deleĹža je po odpiranju ponudbe petih zainteresiranih kupcev sprejel odloÄ?itev, da veÄ?inski deleĹž Pivovarne LaĹĄko proda Heinekenu. V bitki s skladi KKR, CVC Capital in Mid Europa Partners naj bi oddal najboljĹĄo ponudbo v viĹĄini 25,5 evra na delnico. đ&#x;”˛

Tudi Aera ni veÄ?

SteÄ?ajna upraviteljica Aera Alenka Gril (ki vodi tudi steÄ?aj Vegrada) je v ponedeljek delavcem tega, nekoÄ? pomembnega in uveljavljenega celjskega podjetja razdelila odpovedi pogodb o zaposlitvi. Brez dela je ostalo 155 delavcev. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 16. 4. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

16. aprila 2015

7

POLITIKA

Trenutno poteka veÄ? kot 100 razliÄ?nih projektov Uprava Mestne obÄ?ine Velenje je pravzaprav veliko podjetje – Skrbi za 42 milijonov teĹžak obÄ?inski proraÄ?un – OmogoÄ?ajo delovanje ĹĄtevilnih javnih zavodov in institucij ter dejavnosti na razliÄ?nih podroÄ?jih Mira ZakoĹĄek

Velenjsko obÄ?insko upravo vodi direktor mag. Iztok Mori, ki je svojo dosedanjo poklicno kariero preĹživel na policiji, od tega veÄ? kot deset let na vodstvenih in vodilnih poloĹžajih, zadnji dve leti je bil komandir Policijske postaje Velenje. Je magister civilnega in gospodarskega prava, kar mu koristi na novem delovnem mestu, saj je ena od njegovih pomembnejĹĄih nalog tudi skrb za to, da je vse, kar poĹĄljejo iz obÄ?inske hiĹĄe, in vse, kar naredijo, opravljeno strokovno in v skladu z zakonodajo, tako drĹžavno kot obÄ?insko. ÂťV novem okolju se odliÄ?no poÄ?utim. Moji sodelavci so strokovno zelo dobro usposobljeni. Na zaÄ?etku so mi pomagali spoznati celotno

podroÄ?je dela obÄ?inske uprave, ki je zelo ĹĄiroko,ÂŤ pravi direktor Mori. Da je delo res obseĹžno, pove podatek, da se v tem Ä?asu ukvarjajo z veÄ? kot 100 razliÄ?nimi projekti.

â?ą

ObÄ?inska uprava je servis obÄ?anom, do njih Ĺželimo biti prijazni in odprti.

Vedno so vabljeni, da nas obiĹĄÄ?ejo, Ä?e imajo kakrĹĄna koli vpraĹĄanja.

Seveda tiste manjĹĄe prepuĹĄÄ?a svojim sodelavcem, z vsemi veÄ?jimi pa se osebno poglobljeno ukvarja. Ĺ e posebej seveda s tistimi, ob katerih

nastanejo kakrĹĄne koli teĹžave. Teh je bilo ĹĄe posebej veliko pri gradnji stanovanjsko-poslovnega centra na Gorici. Kot projekt, ki zelo dobro poteka, pa je izpostavil prenovo Galerije. Zelo se veseli ĹĄe ene veÄ?je naloĹžbe, to bo prenova nekdanjega Standarda, v katerem bodo uredili PodjetniĹĄki center, ki bo zagotovo ÂťprineselÂŤ tudi kakĹĄno novo delovno mesto, ki si jih v Ĺ aleĹĄki dolini ĹĄe kako Ĺželimo.

Mori je odgovoren, da je delo obÄ?inske uprave, ki jo sestavlja pet uradov in kabinet Ĺžupana, usklajeno z zakonodajo. To zahteva precej usklajevanja z vodji uradov in seveda z Ĺžupanom in podĹžupani. Ob tem je treba poznati ne le republiĹĄke, ampak tudi obÄ?inske akte, zaÄ?rtati trenutne in dolgoroÄ?ne aktivno-

Spremlja ĹĄe podroÄ?je sociale, ki je tudi obseĹžno in zahtevno. Ob tem pogosto naleti na podatke, ob katerih je tudi sam preseneÄ?en. Na primer Mestna obÄ?ina Velenje doplaÄ?uje za oskrbo otrok (razlika med ekonomsko ceno in ceno, ki jo po veljavnih lestvicah subvencioniranja

â?ą

PritoĹžb obÄ?anov je malo, je pa veliko razliÄ?nih vpraĹĄanj, na katera skuĹĄamo vedno najti odgovore

Mag. Iztok Mori, direktor Uprave Mestne obÄ?ine Velenje: ÂťVse mora biti skladno z zakonodajo.ÂŤ

sti in seveda poskrbeti za ustrezen nadzor. Dobro sodelovanje vseh bistveno olajĹĄa poti in postopke.

Delno je odgovoren tudi za delovanje obÄ?inske inĹĄpekcije ter redarstvo in varstvo okolja. ÂťSeveda

Novi metri vodovoda in sanirani plazovi Velenje, 14. aprila – S pomladjo so po vsej dolini ponovno zaÄ?eli graditi. Letos bo kar nekaj zaselkov v MO Velenje dobilo nove metre vodovoda in kanalizacije, lepe dneve pa bodo izkoristili tudi s sanacijo plazov iz preteklih let.

Gradnjo vodovoda nadaljujejo v Ĺ kalah. KonÄ?ali naj bi ga julija, zanj bodo odĹĄteli 100 tisoÄ? evrov. Nov vodovod bodo dobili tudi v Podkra-

ju, do Jankca. Vrednost del bo 250 tisoÄ? evrov, zgrajen pa naj bi bil junija. V BevÄ?ah bodo maja zaÄ?eli graditi kanalizacijo. Z deli bodo konÄ?ana v avgustu, za letos zgrajene metre pa bo obÄ?ina odĹĄtela 100 tisoÄ? evrov. NajveÄ?ji zalogaj bo gradnja vodovoda v Vinski Gori, ki ga gradijo po fazah. Letos naj bi ga potegnili ĹĄe na dveh odsekih, zanj pa odĹĄteli 690 tisoÄ? evrov.

V obÄ?ini so ĹĄe trije veÄ?ji plazovi, ki naj bi jih odpravili do poletja; pod cesto Zgornje Laze – spodnje Laze, pod cesto pri odcepu Nanojca in pod cesto Juvan – Juvanov vrh. ObÄ?ino bodo dela stala 150 tisoÄ? evrov. bĹĄ

si Ĺželim, da delo vsi opravimo dobro, da so obÄ?ani z nami Ä?im bolj zadovoljni. ÄŒe se zgodi, da niso, pa so jim vrata za pogovor, pripombe, Ĺželje ali pa pritoĹžbe vedno odprta,ÂŤ pravi Mori.

plaÄ?ujejo starĹĄi) v vrtcih letno kar 4 milijone evrov. ÂťTo so na eni strani pravzaprav razveseljivi podatki, Ä?loveka pa stisne pri srcu, ko vidi, da se ĹĄtevilo obÄ?anov, ki so potrebni raznih pomoÄ?i, poveÄ?uje. Na sreÄ?o velikemu ĹĄtevilu lahko vsaj delno pomagamo, saj Mestna obÄ?ina Velenje za to namenja precej sredstev. đ&#x;”˛

V pogodbeni poĹĄti vse bolj Ĺživahno ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in PoĹĄta Slovenije sta v TopolĹĄici zdruĹžili poĹĄtno in turistiÄ?no dejavnost Milena KrstiÄ? - Planinc

Kje so razlogi za slab odziv?

Na voljo malo denarja, a ťe tega podjetniki in obrtniki niso izkoristili – Lokalna skupnost si bo ťe naprej prizadevala ustvarjati prijazno okolje Tatjana Podgorťek

Ĺ martno ob Paki, 8. aprila – Komisija za razvoj malega gospodarstva – podjetniĹĄtva, in ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki sta minulo sredo v tamkajĹĄnji dvorani Marof pripravila drugo sreÄ?anje obrtnikov in podjetnikov s sedeĹžem oziroma poslovalnico v lokalni skupnosti. Namenila sta ga izmenjavi staliĹĄÄ?, mnenj o pogledih na razvoj obÄ?ine, prostorskim moĹžnostim za razvoj podjetniĹĄtva, vpraĹĄanju v kakĹĄni obliki in s kakĹĄnimi finanÄ?nimi sredstvi lahko obÄ?ina pomaga podjetnikom ter za katere namene lahko ti denar uporabijo. Za sreÄ?anje so poslali 140 vabil, odziv je bil zelo skromen.

ÂťBilo mi je in mi je nerodnoÂŤ Predsednica komisije Martina OmladiÄ? je ob tej priloĹžnosti povedala, da so bili pred letom dni, ko so ustanovili komisijo, optimisti in so priÄ?akovali veÄ?ji odziv oziroma da

bodo podjetniki in obrtniki v lokalni skupnosti izkoristili ponujene sicer skromne moĹžnosti. Imeli so dober namen, a se je ta najbolj obrestoval pri vkljuÄ?evanju v regijsko ĹĄtipendijsko shemo, v katero jim je poleg obstojeÄ?ega ĹĄtipendista in podjetnika uspelo privabiti ĹĄe tri. ÂťPred letom dni mi je bilo nerodno, ker sem povedala, da imamo na voljo za pospeĹĄevanje malega gospodarstva in podjetniĹĄtva 4000 evrov proraÄ?unskega denarja. Danes mi je znova nerodno, ker tudi tega, tisti, ki jim je bil namenjen, niso izkoristili v celoti.

Po eni strani imamo slabo vest, ker nam podjetnikov ni uspelo zvabiti, po drugi pa ne, saj smo opravili kar nekaj aktivnosti.ÂŤ OmladiÄ?eva razloge za tako skromen odziv pripisuje premajhni vsoti odmerjenega denarja, so pa najbrĹž med podjetniki, obrtniki tudi taki, ki ne spremljajo dogajanja v obÄ?ini in informacija ni

priĹĄla do njih. OmladiÄ?eva je ob tem opozorila, da denar, ki ga ima komisija, ni namenjen nakupu osnovnih sredstev in veÄ?jim vlaganjem, ampak sofinanciranju sodelovanja na sejmih, razstavah, strokovnemu izobraĹževanju, oblikam spremljanja novosti obrtnikov, podjetnikov na njihovem podroÄ?ju.

ÂťPoskuĹĄamo Ä?im bolj prisluhniti Ĺželjam, potrebamÂŤ Po besedah ĹĄmarĹĄkega Ĺžupana Janka KopuĹĄarja v lokalni skupnosti poskuĹĄajo potrebam, Ĺželjam podjetnikov, obrtnikov Ä?im bolj prisluhniti. Gradijo komunalno infrastrukturo, omogoÄ?ajo ugodnosti pri plaÄ?ilu komunalnega prispevka, prav tako pri stavbnih zemljiĹĄÄ?ih. PoskuĹĄajo biti odzivni tudi na drugih podroÄ?jih. Pri javnem naroÄ?anju so pozorni na ponudbe domaÄ?inov.

ÂťTo ni obveznost lokalnih skupnosti, saj so ustanovljene iz drugih razlogov. Se pa zavedamo pomembnosti ustvarjanja novih delovnih mest, novih vrednosti, prijaznega okolja. Delamo v okvirjih dovoljenega in po svojih zmoĹžnostih.ÂŤ Ĺ˝elijo si veÄ? sodelovanja z malim gospodarstvom, po drugi strani pa razumejo obÄ?ane, ki imajo svoja delovna mesta zunaj lokalne skupnosti in imajo v bivalnem okolju drugaÄ?ne interese. ÂťStremljenja enih in drugih moramo upoĹĄtevati in jih tudi bomo.ÂŤ KopuĹĄar je izrazil upanje, da bodo naĹĄli skupen jezik na kakĹĄnih drugih toÄ?kah.

Ne glede na skromen odziv bosta komisija in lokalna skupnost nadaljevali zastavljene aktivnosti. Letos je na voljo za pospeĹĄevanje malega gospodarstva 8400 evrov, od tega polovico za plaÄ?evanje obveznosti đ&#x;”˛ v regijski ĹĄtipendijski shemi. â€

TopolĹĄica – PoĹĄta je lani zaradi optimizacije poslovanja v pogodbene poĹĄte v Sloveniji preoblikovala nekaj deset poĹĄt, 1. januarja letos tudi poĹĄto v TopolĹĄici. Pogodbena poĹĄta pomeni, da PoĹĄta Slovenije dejavnost podeli izbranemu pogodbeniku, ki se v nekem kraju Ĺže ukvarja s kakĹĄno drugo dejavnostjo (trgovine, turistiÄ?ni, krajevni uradi, trafike in podobno). PoĹĄta tako zniĹžuje stroĹĄke poslovanja, pogodbeni partner pa poĹĄtno dejavnost opravlja v Ĺže obstojeÄ?ih prostorih s svojimi zaposlenimi.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj jo je uredila v prostorih TuristiÄ?noinformacijskega centra v TopolĹĄici, ki je v tamkajĹĄnjem veÄ?namenskem domu, in tako stopila naproti krajanom, ki poĹĄtne storitve potrebujejo, ter turistom in drugim, ki jih prav tako. ÂťV pogodbeni poĹĄti zdruĹžujemo dve V pogodbeno poĹĄto prihajajo tamkajĹĄnji storitvi, poĹĄtno in stanovalci, obiskovalci in turisti. turistiÄ?no. Obisk v njej je iz meseca v mesec veÄ?ji, kar kaRoman Simoniti iz TopolĹĄice: Ĺže, da je bila odloÂťZelo smo zadovoljni. To je Ä?itev prava,ÂŤ pripovelika pridobitev za kraj. Veste, veduje podĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Vihoteli so nam jo vzeti, a smo se ki Drev, sicer tudi zanjo borili.ÂŤ krajan TopolĹĄice.

V tem zdraviliĹĄkem kraju so pred tem poĹĄto sicer imeli (v trgovini v kmetijski zadrugi), a bi jo PoĹĄta Slovenije zaradi racionalizacije svojega poslovanja, Ä?e ObÄ?ina ne bi stopila ljudem naproti, gotovo ukinila. Anita Menih, ki v njej dela to, da se je poĹĄta prijela, potrjuje. Živahno je. Prihajajo krajani in turisti, ki jih je v TopolĹĄici veliko. Tukaj napiĹĄejo kakĹĄno razglednico, poklepetajo, se pozanimajo o Ä?em. Redni obiskovalci so tudi stanovalci centra starejĹĄih,ÂŤ pravi.

TuristiÄ?noinformacijski center bodo v prihodnje ĹĄe dopolnili in ga dopolnili z lokalno ponudbo izdelkov in storitev. ÂťPoleg poĹĄtnih in turistiÄ?nih storitev bomo tukaj promovirali kraj, obÄ?ino in vso dolino,ÂŤ pravijo.

â?ą

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 16. 4. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

MED VAMI

Preventiva daje rezultate MedobÄ?inska LAS za boj proti drogam lani ponovno izvedla raziskavo med mladimi – Letos pozornost gostincem, ki mladoletnim toÄ?ijo alkohol Bojana Ĺ pegel

Velenje – V Ĺ aleĹĄki dolini Ĺže veÄ? kot 10 let deluje MedobÄ?inska lokalna akcijska skupina (LAS) Velenje za prepreÄ?evanje zasvojenosti z drogami. Deluje na obmoÄ?ju vseh treh obÄ?in v Ĺ aleĹĄki dolini. Vanjo se vkljuÄ?ujejo ĹĄtevilne institucije, od Centra za socialno delo, javnih zavodov, do vrtcev, ĹĄol in nevladnih organizacij, ki delajo z otroki in druĹžinami. Vsi v LAS delujejo kot prostovoljci. Kmalu po tem, ko so zaÄ?eli delovati, so pripravili prvo raziskavo med mladimi v Ĺ aleĹĄki dolini in z njo preverili, kako pogosto mladi posegajo po dovoljenih in nedovoljenih drogah. Lani so raziskavo ponovili, primerjava podatkov pa je spodbudna. OÄ?itno preventiva deluje, a Ĺžal ĹĄe ne na vseh podroÄ?jih.

Rezultati so namreÄ? boljĹĄi v vseh segmentih, razen v alkoholu, ki je oÄ?itno mladim prelahko dostopen.

Marko PritrĹžnik, predsednik MedobÄ?inske LAS za boj proti drogam, pravi: ÂťDelujemo povezovalno, nastali pa smo v Ä?asu, ko je v Sloveniji ĹĄe deloval Urad za droge.

Danes smo eni od tistih, ki delujejo tudi po tem, ko je bil urad ukinjen, saj se zavedamo, da je naĹĄe delo pomembno. Preventivno dejavnost in informiranje usmerjamo predvsem na osnovnoĹĄolsko in srednjeĹĄolsko

mladino, letno pa dobimo za to 15 tisoÄ? evrov, ki nam jih nameni mestni proraÄ?un.ÂŤ V dobrem desetletju so pripravili ĹĄtevilne preventivne akcije, v katerih so mlade informirali o ĹĄkodljivosti drog. Pri tem so se povezali z razliÄ?nimi organizacijami, nekaterim pa so njihove programe pomagali izvajati tudi s finanÄ?no podporo.

Nekateri naÄ?ini njihovega delovanja so res simpatiÄ?ni. Ĺ˝e nekaj let v sodelovanju z Vrtcem Velenje sodelujejo s tako imenovano LAS telovadbo, v kateri straĹĄi in otroci ÂťmigajoÂŤ skupaj. ÂťTako poskuĹĄamo med njimi vzpostaviti vez, ki bo delovala tudi med odraĹĄÄ?anjem otrok. ÄŒe bodo druĹžine povezane, bo to otroke odmikalo od drog,ÂŤ je prepriÄ?an naĹĄ sogovornik. Tako je nastal tudi Tek oÄ?kov, ki so ga v Velenju doslej izvedli ĹĄtirikrat, vedno na Titovem trgu. To prieditev bodo nadaljevali, saj ima vsako leto veÄ? udeleĹžencev.

Glasno o zmotah in resnicah V MedobÄ?inski LAS za boj proti drogam Velenje so pred 10 leti pripravili zgibanko, ki so jo kot preventivno gradivo poslali v vsa gospodinjstva v Ĺ aleĹĄki dolini. V njej so predstavili rezultate raziskave med mladimi o razĹĄirjenosti dovoljenih

in nedovoljenih drog. Lani so raziskavo ponovili, vanjo pa so zajeli tudi osnovnoťolce. Že kmalu bodo izdali novo zgibanko z rezultati

Marko PritrĹžnik: ÂťMed mladimi so prisotne vse nedovoljene droge, a po njih posegajo manj kot pred 10 leti.ÂŤ

raziskave. Po besedah Marka PritrĹžnika so veseli, ker ugotavljajo, da je ĹĄtevilo kadilcev in uporabnikov nedovoljenih drog v Ĺ aleĹĄki dolini v zadnjih desetih letih v upadanju.

Pa bodimo ĹĄe bolj natanÄ?ni. Ko so prostovoljci Mladinskega centra Velenje v raÄ?unalnike vnesli vse odgovore iz lanske ankete, so jih namreÄ? obdelali in naredili tudi primerjavo z rezultati iz leta 2004. ÂťKo smo se lotili lanske raziskave, smo za hipo-

Pomagajo premagovati zasvojenost Lani 6 uporabnikov in 12 njihovih kljuÄ?nih oseb – Poleg mamil, alkohola, zdravil tudi motnje hranjenja

DruĹĄtvo Projekt ÄŒlovek je nevladna, humanitarna in neprofitna organizacija, ki Ĺže od leta 1994 kot najveÄ?ja organizacija za podroÄ?je zasvojenosti nudi podporo v obliki terapije, psihosocialne rehabilitacije in uÄ?enja za samopomoÄ? osebam, ki imajo teĹžave z razliÄ?nimi oblikami zasvojenosti.

Tatjana PodgorĹĄek

Septembra 2013 se je v aktivnosti nevladne, humanitarne in neprofitne organizacije DruĹĄtvo Projekt ÄŒlovek vkljuÄ?ila tudi Mestna obÄ?ina Velenje. Osrednja dejavnost druĹĄtva je pomoÄ? ljudem pri premagovanju razliÄ?nih oblik zasvojenosti. Enkrat na teden v popoldanskem Ä?asu prihaja v prostore Centra za socialno delo Velenje strokovnjakinja Mateja Ĺ vab iz Regijskega sprejemnega centra KoroĹĄke. Ĺ vabova je povedala, da se je program za samopomoÄ?, terapijo in socialno rehabilitacijo z razliÄ?nimi oblikami zasvojenosti v tukajĹĄnjem okolju ÂťprijelÂŤ. Zanimanje za svetovanje in druge oblike pomoÄ?i pri tem so precejĹĄnje tudi iz Ĺ aleĹĄki dolini bliĹžnjih okolij. Lani je prihajalo v velenjsko svetovalnico 6 zasvojencev

Mateja Ĺ vab: ÂťTudi v prihodnje se bomo trudili vkljuÄ?iti v program Ä?im veÄ? ljudi, ki se Ĺželijo reĹĄiti zasvojenosti.

in 12 zanje najpomembnejĹĄih oseb, prihajali pa so zaradi zasvojenosti z mamili, tabletami, alkoholom, igrami na sreÄ?o in zaradi motenj hranjenja. ÂťKer gre za zahtevne in kar dolgotrajne procese, ne moremo uspehov meriti v tako kratkem Ä?asu v ĹĄtevilkah. Lahko pa povem, da smo pomagali zasvojencu, ki smo ga napotili na zdravljenje v klasiÄ?ni program v terapevtsko skupnost v Ĺ kofji Loki (tu imamo tudi terapevtsko skupnost za starĹĄe) in tudi aktualni uporabniki napredujejo v prizadevanjih za ozdravitev. Pravzaprav danes

Ministrica za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti Anja KopaÄ? Mrak je socialnovarstveni program Projekt ÄŒlovek uvrstila med enega najveÄ?jih in najuspeĹĄnejĹĄih programov, ki deluje v prepreÄ?evanju zasvojenosti. Za njegovo delovanje, predvsem za plaÄ?e zaposlenih, je ministrstvo lani namenilo dobrih 800 tisoÄ? evrov.

tezo imeli staliĹĄÄ?e, da mladi danes zaÄ?nejo z drogami eksperimentirati prej, kot so pred 10 leti. Tudi zato smo tokrat vkljuÄ?ili tudi osnovno-

prihajajo bolj za to, ker ĹĄe potrebujejo podporo, obliko nadgradnje urejanja zasvojenosti.ÂŤ Jim samo svetujejo ali jim pomagajo tudi z drugimi konkretnimi oblikami? Oboje, je zagotovila Ĺ vabova. Z razliÄ?nimi motivacijskimi metodami jih spodbujajo h kakovostnejĹĄemu preĹživljanju prostega Ä?asa, jih usmerjajo k aktivnemu iskanju zaposlitve, nadaljevanju izobraĹževanja, jim pomagajo pri pridobivanju potrebnih informacij. ÄŒe ugotovijo, da to komu ne bo pomagalo, ga napotijo po pomoÄ? v ustrezno zdravstveno ali v druge strokovne ustanove. Tudi takih primerov je bilo lani nekaj.

V 80 odstotkih program druĹĄtva sofinancira Ministrstvo za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti, preostalih 20 odstotkov prispevajo lokalne skupnosti, v katerih svetovalnice delujejo, donatorji ter uporabniki, ki jih vkljuÄ?ijo v terapevtsko skupnost. Njihov prispevek je enak viĹĄini socialno denarne pomoÄ?i. Na osnovi potrebnih dokazil đ&#x;”˛ je ta lahko tudi niĹžji. â€

ĹĄolce, prviÄ? pa smo vkljuÄ?ili le dijake prvih in tretjih letnikov. Pokazalo se je, da hipoteza ne drĹži. In zato smo prepriÄ?ani, da preventiva deluje, saj imajo mladi danes veÄ? razumevanja in znanja o ĹĄkodljivosti drog, zato se starostna doba, ko jo poskusijo prviÄ?, celo viĹĄa.ÂŤ Zanimiv je bil tudi odgovor na vpraĹĄanje, zakaj so mladi poskusili prvo drogo.

Pred 10 leti so to najpogosteje poÄ?eli iz radovednosti. Lani se je odsto-

tek tistih, ki so odgovorili, da je bil to glavni vzrok, prepolovil.

Manj kadilcev, manj ÂťzadetihÂŤ Izvedeli smo ĹĄe nekaj konkretnih dejstev. VeÄ?ina mladih je za prvo dovoljeno drogo, s katero so se sreÄ?ali v Ĺživljenju, izpostavila alkohol.

Kar 56 % mladostnikov je tako odgovorilo pred desetletjem in lani. Je pa leta 2004 11,2 % mladih odgovorilo, da ĹĄe nikoli niso poskusili dovoljenje droge. Lani se je ta odstotek dvignil na dobrih 25 %, torej na kar Ä?etrtino vpraĹĄanih. V letu 2004 je 23,5 % vpraĹĄanih za prvo dovoljeno drogo omenilo tobak. Ta odstotek je v 10 letih padel na 14,1 %. ÂťTo nas res veseli, vedeti pa moramo, da se je v tem Ä?asu uveljavil protikadilski zakon. To dokazuje, kako lahko zakonodaja v sodelovanju s preventivo da dobre rezultate. Ĺ˝al pa to ne velja za alkohol, Ä?eprav imamo Ĺže veÄ? let zakon o prepovedi toÄ?enja in prodaje alkohola mladoletnim,ÂŤ doda naĹĄ sogovornik. Kot tudi, da je pred 10 leti mladim prvo dovoljeno drogo ponudil prijatelj ali sovrstnik, kar je bilo na prvem mestu tudi lani.

MoÄ?no je porasel odstotek tistih, ki so odgovorili, da jim je prvo drogo ponudil nekdo od starĹĄev. ÂťKar 14 % mladih je odgovorilo tako. Predvidevamo, da gre za alkohol, kar je dokaz veÄ?, da je alkohol preveÄ? sprejemljiv in toleriran v naĹĄi druĹžbi.ÂŤ In ker so ugotovili, da mladi prelahko pridejo do alkohola tudi v gostinskih lokalih, bodo letos veÄ? pozornosti posvetili osveĹĄÄ?anju gostincev, da tega ne poÄ?nejo veÄ?. ÄŒe bo treba, bodo vkljuÄ?ili tudi inĹĄpekcijo in policijo, da se bodo gostinci bolj drĹžali zakona.

16. aprila 2015 Mladi po dovoljenih drogah po 10 letih tudi ne posegajo veÄ? tako pogosto iz radovednosti, kar je bil najpogostejĹĄi odgovor v prvi raziskavi.

Sedaj je na prvem mestu odgovor, da Âťzaradi praznovanjaÂŤ. Kar 10 % manj jih je odgovorilo, da jih je k temu vodila radovednost. ÂťSklepamo, da je tudi to posledica informiranosti mladih, ki se veliko bolj zavedajo, v kaj se podajajo.ÂŤ Zelo malo jih je odgovorilo, da so po drogah posegli zato, ker niso hoteli biti drugaÄ?ni od sovrstnikov. Tudi to je dober znak.

Kot tudi dejstvo, da je leta 2004 kar 70,4 % mladih odgovorilo, da so Ĺže kadili tobak, lani pa se je ta odstotek skoraj prepolovil, saj si je cigareto Ĺže priĹžgalo 48,8 % anketiranih, ostali pa nikoli. Starost mladostnikov, ko prviÄ? priĹžgejo cigareto, se je iz 12,9 let dvignila na 13,7.

Preverili so tudi, ali so mladi Ĺže kdaj poskusili katero od nedovoljenih drog, pri Ä?emer so jih vpraĹĄali tudi, katero. NaĹĄteli so vse, tudi nove kemiÄ?ne droge, ki nenehno prihajajo na trĹžiĹĄÄ?e. NajveÄ? mladih, ki so Ĺže poskusili katero od nedovoljenih drog, je odgovorilo, da so poskusili kanabis (travo). Tako je lani odgovorilo 20 % vpraĹĄanih. Pred desetletjem je bilo takih 30 %. Vse ostale droge, tudi heroin, kokain in amfetamine, pa je po lanski raziskavi poskusilo zelo malo vpraĹĄanih. ÂťA dejstvo je, da se v Ĺ aleĹĄki dolini pojavljajo vse droge, zato tega vpraĹĄanja ne smemo zanemariti,ÂŤ doda ob tem PritrĹžnik. Dober znak pa je, da se je povpreÄ?na starost mladih pri prvi uporabi nedovoljenih dog poveÄ?ala za dobro leto, na 15,8 let. đ&#x;”˛

Mesec krajinske arhitekture O drevesu pod drevesom V soboto, 11. aprila, je na zelenici poleg Kulturnega doma pod drevesi potekal eden od prvih velenjskih dogodkov v mesecu krajinske arhitekture 'O drevesu pod drevesom'. Dogodek smo organizirali krajinski arhitekti iz Velenja v sodelovanju z DruĹĄtvom krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS), Mestno obÄ?ino Velenje, KnjiĹžnico Ĺ olskega centra Velenje in Visoko ĹĄolo za varstvo okolja. Za njihovo pomoÄ? se zahvaljujemo. Namen dogodka je bil opozoriti ljudi na pomemben element urbane krajine, drevo.

Organizatorji smo Ĺželeli pribliĹžati pomen dreves, njihovo funkcionalno, bioloĹĄko in estetsko vlogo tako odraslim kot otrokom. MimoidoÄ?i so se lahko sprostili in druĹžili na leĹžalnikih v zavetju kroĹĄenj starih dreves in ob tem prebirali raznovrstne knjige na izbrano temo, od leposlovja s primeri pravljic, proze in poezije do bolj strokovne literature. Raznovrstno Ä?tivo kaĹže, kako pomembno in vseskozi prisotno je v naĹĄi zavesti drevo in njegova veÄ?plastna funkcija, zlasti v urbanem okolju. Dogodek je popestrilo sobotno dogajanje v centru mesta in ponudilo idejo nove rabe zelenic v mestu, saj so bili obiskovalci zadovoljni s programom in idejo dogodka. V dogajanje so bili dejavno vkljuÄ?eni tudi najmlajĹĄi, ki so bili najĹĄtevilnejĹĄi obiskovalci, saj so bile za njih pripravljene otroĹĄke delavnice. Ustvarjali so lahko v delavnici risanja dreves, delavnici risanja z naravnimi barvami z uporabo vej ali oglja in izraĹžali svojo domiĹĄljijo in kreativnost na papirju velikih dimenzij. Preizkusili so se lahko v roÄ?nih spretnostih rezanja in barvanja listov izbra-

nih dreves in se tako spoznali s pogostimi drevesnimi vrstami v naĹĄem mestu. KonÄ?ne izdelke so lahko razstavili na razstavni vrvici, razpeti med drevesoma.

S takĹĄnimi dogodki v mestu skuĹĄamo krajinski arhitekti spodbujati prebivalce k uporabi zelenih povrĹĄin, opozarjati na moĹžne nove rabe in izkoristiti njihov veliki potencial za socialno mreĹženje in krepitev socialnih vezi med prebivalci mesta. Prav tako pa skuĹĄamo ljudi opozoriti, da je drevo kot del zelenih

povrĹĄin obÄ?utljiv organizem, ki pomembno prispeva k poveÄ?ani kakovosti bivanja v mestih in da je iz takĹĄnih razlogov potrebno nanje paziti in ustrezno z njimi ravnati pri prostorskih posegih.

V sklopu meseca krajinske arhitekture pa v Velenju sledita ĹĄe dva dogodka, predavanje norveĹĄkega arhitekta in profesorja Chrisa Buttersa v predavalnici Gaudeaumus na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja ta Ä?etrtek ob 18. uri in fotografska razstava Krajina z otvoritvijo, ki bo jutri, v petek, popoldne ob 18. uri v ÄŒrni garderobi Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije na KoroĹĄki cesti. đ&#x;”˛ Davor DuĹĄanić, ĹĄtudent krajinske arhitekture

NaĹĄ ­Ä?as, 16. 4. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

16. aprila 2015

KULTURA

V Vili Mayer imajo kaj praznovati LetoĹĄnja tema Dnevov evropske kulturne dediĹĄÄ?ine Praznovanja – Porodila se je ob dejstvu, da bodo letoĹĄnji Ĺže petindvajseti Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 9. aprila – Zavod za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine Slovenije (ZVKDS) bo v pomladnih mesecih pripravil deset regionalnih sreÄ?anj s predstavitvami praktiÄ?nih primerov, kako kulturno dediĹĄÄ?ino pribliĹžati vsem starostnim skupinam, od najmlajĹĄih vrtÄ?evskih otrok, osnovnoĹĄolcev in srednjeĹĄolcev ter radovednih odraslih in ĹĄolajoÄ?ih se upokojencev. K sodelovanju so povabljene institucije s podroÄ?ja varstva in promocije kulturne ter naravne dediĹĄÄ?ine, lastnike in druge upravljalce de-

â?ą

Vila Mayer je vedno bolj prepoznavna.

diĹĄÄ?ine, galerije, knjiĹžnice, obmoÄ?ne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti, nevladne organizacije, lokalne in krajevne skupnosti, turistiÄ?ne organizacije in zavzete posameznike, ki si prizadevajo za ohranjanje in promocijo kulturne dediĹĄÄ?ine.

Vabilu se je odzvala Vila Mayer v Ĺ oĹĄtanju, v kateri je regijsko sreÄ?anje potekalo prejĹĄnji Ä?etrtek. Na njem je NataĹĄa Gorenc z ZVKD predstavila prireditvi Dnevi Evro-

Regijsko sreÄ?anje so pripravili kje drugje kot v Vili Mayer. Med udeleĹženci je bil Ĺžupan Darko Menih, ponosen na ta biser lokalne kulturne dediĹĄÄ?ine.

pske kulturne dediĹĄÄ?ine in Teden kulturne dediĹĄÄ?ine, ki bodo potekali med 25. septembrom in 3. oktobrom letos, ter moĹžnost sodelovanja na otvoritvenih dogodkih.

Dnevi evropske kulturne dediĹĄÄ?ine predstavljajo najbolj prepoznavno akcijo pod pokroviteljstvom Sveta Evrope in Evropske unije na podroÄ?ju kulture. Sodeluje 50 drĹžav, 6.000 mest, 30.000 kulturnih spomenikov, obiĹĄÄ?e jih veÄ? kot 20 milijonov obiskovalcev.

LetoĹĄnja tema Dnevov evropske kulturne dediĹĄÄ?ine ima naslov Pra-

znovanja in apliciranje te teme v vrtÄ?evske kurikule in ĹĄolske uÄ?ne procese, primere dobrih praks iz

UdeleĹženci regionalnega sreÄ?anja so si ogledali stalne zbirke v Vili Mayer, ki je bila zgrajena na prelomu iz 19. v 20. stoletje in obnovljena kot odliÄ?en primer meĹĄÄ?anske vile. Danes je zavarovana kot kulturni spomenik lokalnega pomena.

V njej so kiparska zbirka Ivana Napotnika, izbor likovnih del Napotnikove galerije, hortikulturna zbirka vrtnarskega mojstra Alojza Kojca, del zasebne domoznanske zbirke zbiratelja Zvoneta A. ÄŒebula, v njej pa je tudi spominska soba druĹžine Mayer, igralnica z mini lutkovnim odrom in poroÄ?ni salon.

Kot naroÄ?en za naĹĄ prostor in Ä?as Ĺ marĹĄki gledaliĹĄÄ?niki pred premiero ĹĄe vedno aktualne satiriÄ?ne komedije – Obetajo si veÄ? gostovanj Tatjana PodgorĹĄek

Na odru kulturnega doma v Ĺ martnem ob Paki bodo Ä?lani tamkajĹĄnjega gledaliĹĄÄ?a pod kozolcem v soboto, 18. aprila, ob 19.30 premierno zaigrali Gogoljevega Revizorja. PetiÄ? zapored so ustvarjali pod reĹžijskim vodstvom prav tako

znanega ĹĄmarĹĄkega ÂťkozolÄ?anaÂŤ JoĹžeta Krajnca.

Ta nam je povedal, da so zaradi Ĺžalostnega dogodka, ki se je zgodil gledaliĹĄkemu ansamblu na gostovanju v minuli sezoni, morali novo odrsko delo postaviti na oder prej, kot so naÄ?rtovali. ÂťNa hitro smo se odloÄ?ili za novo delo, Gogoljevega

Revizorja pa izbrali iz veÄ? razlogov.

To je sicer ena najbolj Ĺžlahtnih komedij iz bogate odrske zakladnice, ki je kot naroÄ?ena za naĹĄ prostor in Ä?as. Ĺ˝al tudi aktualna bolj kot kdajkoli prej. OdliÄ?na satiriÄ?na komedija namreÄ? neprizanesljivo biÄ?a niÄ?evost, pritlehnost, podkupljivost in pokvarjenost politiÄ?ne klike Go-

Pridna roka gladko nit prepleta Ĺ martno ob Paki, od 10. do 12. aprila – TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki ter tamkajĹĄnja druĹĄtvo upokojencev in javni zavod Mladinski center so konec minulega tedna pripravili razstavo vezenin in kvaÄ?kanih izdelkov vezilj iz domaÄ?ega okolja ter uÄ?encev ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole. Naslovili so jo 'V veÄ?eru tihem pridna roka neĹžno gladko nit prepleta'.

V prostorih HiĹĄe mladih so bile na ogled prave umetnine, ki so med obiskovalci otvoritvene slovesnosti poĹžele navduĹĄenje. SkvaÄ?kani, vezeni in s pleteno Ä?ipko izdelani prti, prtiÄ?ki ‌ so zgovorno potrdili, da je vsem izdelovalkam skupna ljubezen do tradicionalnih roÄ?nih

preteklih let in nekaj vsebin, ki jih ponuja lokalna dediĹĄÄ?ina. Na evropski ravni pa dneve povezuje skupna

spretnosti, s katerimi si najpogosteje krajĹĄajo proste veÄ?erne urice. ÂťUpamo, da bomo tudi tako spodbudili mlade k podrobnejĹĄemu spoznavanju umetnosti roÄ?nih del in ga ohranili za bodoÄ?e rodove,ÂŤ je med drugim dejala predsednica TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki BoĹža Polak.

V Ä?asu razstave sta potekali tudi brezplaÄ?ni delavnici vezenja in kvaÄ?kanja za otroke in odrasle. đ&#x;”˛

Tp

Z otvoritve razstave roÄ?nih spretnosti

goljevega Ä?asa, za potrebe te uprizoritve pa je preslikana na danaĹĄnji Ä?as in v naĹĄe domaÄ?e razmere.ÂŤ Poleg aktualne vsebine sta k izbiri, je ĹĄe pojasnil Krajnc, pripomogli dve okrogli obletnici: rojstvo Gogolja in nastanek teksta.

Na odru bo nastopilo 17 ljubiteljskih gledaliĹĄÄ?nikov, ki predstavljajo bolj ali manj jedro GledaliĹĄÄ?a pod kozolcem. Krajnca pa veseli tudi, da so poleg starih Âťodrskih maÄ?kovÂŤ obdrĹžali nekaj mlajĹĄih odrskih obrazov, ki jim jih je uspelo pritegniti k sodelovanju v zadnjih dveh, treh letih. ÂťPoskuĹĄamo pomlajevati naĹĄe vrste.ÂŤ Premiero novega odrskega dela so ĹĄmarĹĄki kozolÄ?ani naÄ?rtovali precej prej, a so jim te namere prepreÄ?ile bolezenske teĹžave igralcev in tudi reĹžiserja. ÄŒeprav premiero postavljajo na konec sezone 2014/ 15, upajo na veÄ? povabil. Nekaj zaradi aktualnosti in atraktivnosti besedila satiriÄ?ne komedije, ĹĄe veÄ? pa zaradi uteÄ?enih stikov, ki jih ima gledaliĹĄka skupina z mnogimi drugimi nepoklicnimi odrskimi skupinami po Sloveniji.

Predstavo Revizor bodo zaigrali tudi dan po premieri, v nedeljo, ob 18. uri prav tako na odru domaÄ?e đ&#x;”˛ dvorane.â€

9

tema Industrijska in tehniĹĄka dediĹĄÄ?ina. ÂťV okviru Dnevov evropske kulturne dediĹĄÄ?ine se za teden dni v pestrem dogajanju poveĹže tudi velika mnoĹžica slovenskih mest, krajev in vasi. DediĹĄÄ?ina v teh dneh oĹživi, povsod se Ä?uti povezovalna energija. Ti dogodki so veÄ?inoma pripravljeni z zelo malo denarja. ÄŒuti pa se, da jih pripravljajo posamezniki, druĹĄtva, ĹĄole, institucije za varovanje dediĹĄÄ?ine ... z ljubeznijo in pozitivno energijo. Skupna Ĺželja je, da bi se dediĹĄÄ?ina v naĹĄih krajih ohranila

sreÄ?anj v Sloveniji. UdeleĹžencem so predstavili vsebine in dejavnosti, ki iz njih izhajajo, in ÂťsvojaÂŤ praznovanja. ÂťLetos mineva peto leto, kar je bila vila prenovljena in s svojimi zbirkami odprta za ogled javnosti.

Ob Dnevih evropske kulturne dediĹĄÄ?ine pripravljamo posebno priloĹžnostno razstavo, n kateri bomo prikazali ĹĄe nekatere neznane fotografije Mayerjev in nekaj pohiĹĄtva.

Letos pa praznuje 70-letnico tudi ĹĄoĹĄtanjski zbiratelj Zvone A. ÄŒebul, ki ima pri nas stalno zbirko, in tudi temu bomo posvetili pozornost.ÂŤ Sicer pa je Vila Mayer vedno bolj prepoznavna. ÂťAktivno ustvarjamo vsebine s podroÄ?ja kulturne dediĹĄÄ?ine in se trudimo, da z razliÄ?nimi vsebinami privabimo obiskovalce,ÂŤ pravi NataĹĄa Gorenc: ÂťZelo Ĺ pela Poles: ÂťNaĹĄa Polesova.

Pri mnoĹžici vseme veseli, da je Ĺ oĹĄtanj praznovanja? Zbiratelj bin, ki jih ponuja, sam dal pobudo, da se Zvone A. ÄŒebul eno od sreÄ?anj pripravi praznuje 70-letnico.ÂŤ ne gre spregledati enega od pedagotukaj.ÂŤ ĹĄkih programov. in Ĺživela naprej. Le tako lahko lju- Namenjen je osnovnoĹĄolcem, vebezen in spoĹĄtovanje do dediĹĄÄ?ine zan pa je na Napotnikov relief, ki je prenesemo na mlajĹĄe rodove,ÂŤ pravi na ogled v vili, PreĹĄeren in Netka. V NataĹĄa Gorenc. sklopu programa, ki traja pribliĹžno ÂťNamen tega sreÄ?anja je pretok dve ĹĄolski uri, uÄ?enci prepoznavajo idej in spodbujanje sodelovanja v kiparske zgodbe skulptur akademTednu evropske kulturne dediĹĄÄ?ine skega kiparja Ivana Napotnika in se in promocija lokalne kulturne dedi- seznanijo z Valvasorjevim zapisom ĹĄÄ?ine in dejavnosti institucij,ÂŤ pa je o povodnem moĹžu in PreĹĄernovo povedala Ĺ pela Poles iz Vile Mayer, balado Povodni moĹž. đ&#x;”˛ v kateri so gostili eno od regijskih

ÂťO Ĺ marÄ?anih malo drugaÄ?eÂŤ spet jeseni Ĺ martno ob Paki, 13. aprila – PrejĹĄnji teden so v ĹĄmarĹĄki knjiĹžnici zakljuÄ?ili cikel pogovorov, ki so ga poimenovali ÂťO Ĺ marÄ?anih malo drugaÄ?eÂŤ.

Pravzaprav so pogovori o znanih Ĺ marÄ?anih postali Ĺže tradicionalni, saj jih v knjiĹžnici organizirajo Ĺže pet let. VeÄ?eri, ki so praviloma zelo dobro obiskani in med (so)vaĹĄÄ?ani izredno lepo sprejeti, potekajo pribliĹžno ĹĄtirikrat v sezoni. Pogovore zaÄ?nejo novembra in zakljuÄ?ijo aprila. V tej sezoni so tako gostili: optimistiÄ?nega, nasmejanega, zapriseĹženega tabornika, kulturnika in ĹĄportnika Franca KaÄ?iÄ?nika – Antija; enega najmlajĹĄih mednarodnih nogometnih sodnikov Mateja Juga; eno najbolj zvestih Ä?lanic GledaliĹĄÄ?a po kozolcem, pevko, tabornico, ĹĄportnico in dolgoletno tajnico ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole Marijo (Mijo) Ĺ˝erjav, prejĹĄnji torek pa so sezono zakljuÄ?ili s hudomuĹĄnim in iskrivim veÄ?erom. Gost Tatjane Vidmar je bil tokrat Vinko Klinar – Cena, ki se je na veselje obiskovalcev na glas spominjal svojih prvih zaÄ?etkov v tovarni Gorenje, udarniĹĄkega dela v Velenju in ubranega petja v zboru. Pogovore ÂťO Ĺ marÄ?anih malo drugaÄ?eÂŤ bodo predvidoma nadaljevali đ&#x;”˛ jeseni.†Aprila je s Tatjano Vidmar spomine obujal Ĺ marÄ?an Vinko Klinar – Cena.

NaĹĄ ­Ä?as, 16. 4. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

16. aprila 2015

“Ko zmanjka kruha, presedlajmo na potico�

Tako pravijo Ä?lani skupine Laibach, ki bodo v soboto zveÄ?er sproĹĄÄ?ali Velenje – Vsak koncert je drugaÄ?en – Ĺ˝viĹžgaÄ?i so jih Ĺže registrirali, ĹžviĹžga tudi publika Bojana Ĺ pegel

Velenje, 18. aprila – Po lanskem (maja) razprodanem koncertu v ljubljanskih KriĹžankah in seriji uspeĹĄno izvedenih koncertov doma in v tujini skupina Laibach ob izidu njihovega hvaljenega, lani izdanega albuma Spectre, nadaljuje tudi turnejo po Âťglavnih mestih SlovenijeÂŤ. Ta poteka pod geslom ÂťNapravimo to deĹželo spet sproĹĄÄ?eno!ÂŤ. Mednarodno priznana in v svetu najbolj prepoznavna slovenska glasbena skupina, ki deluje od leta 1980, je med Âťglavna mestaÂŤ umestila tudi Velenje. V domu kulture bodo ŞviĹžgaliÂŤ to soboto ob 19.30. Skupina se je pred nekaj dnevi vrnila z uspeĹĄne turneje po Evropi, med katero smo jih z nekaj vpraĹĄanji zmotili tudi mi.

Po mnenju britanskega tiska ste bili nekoÄ? najnevarnejĹĄa skupina na svetu. Ste ĹĄe?

Seveda smo; tudi drĹžave ukinjamo in ustanavljamo, Ä?e je treba.

Po vaĹĄem nastopu v velenjskem Muzeju PremogovniĹĄtva – globoko pod Zemljo – se je v Premogovniku zaÄ?ela podirati zgodba o uspehu. Ste imeli kaj pri tem?

Prav mogoÄ?e; Laibach je odliÄ?en indikator resniÄ?nega stanja in to, da smo potencialno botrovali podiranju zgodbe o uspehu, ki to ni bila, smatramo za uspeh.

V jamskem jaĹĄku ste izvedli Âťsimfonijo hrupaÂŤ.

Sedaj prihajate v velenjski kulturni dom, ki je, vsaj kar se odliÄ?ne arhitekture tiÄ?e, lahko skupini Laibach tudi navdih. Vam bo?

Definitvno, gre za eno lepĹĄih modernistiÄ?nih arhitekturnih mojstrovin v Sloveniji in naĹĄa izrecna Ĺželja je bila, da nastopamo prav tu.

Kako bo na vas vplivalo dejstvo, da boste album Spectre predstavljali le nekaj metrov stran od najveÄ?jega spomenika Tita na svetu, v mestu, kjer so manjĹĄine v veÄ?ini, kot je Ĺželel marĹĄal? Se ne bojite, da bi vaĹĄa subverzivna energija podrla

temelje ĹĄe vedno dokaj socialistiÄ?nega mesta?

Tega straha nimamo; Ä?e je mesto res socialistiÄ?no, potem se ne bo kar tako podrlo. Ĺ˝e nekaj Ä?asa ste na svetovni turneji, ki jo boste po koncertu v Velenju nadaljevali po Ameriki, Kanadi in Mehiki. Z vaĹĄim ĹžviĹžgaÄ?em (The Whistleblowers), posveÄ?enim sodobnim ĹžviĹžgaÄ?em, ste Ĺže ĹžviĹžgali v veÄ?ini evropskih prestolnic.

KakĹĄen je odmev? Se vam javlja kaj ĹžviĹžgaÄ?ev?

Odmev je dober, ĹžviĹžgaÄ?i so nas registrirali, publika pa si skladbo poĹžviĹžgava tudi po koncertu.

V skladbi Eurovision pojete, da Evropa razpada. Bo torej res razpadla? Kako vidite njeno razpadanje vi?

po slovenskih gledaliĹĄÄ?ih in kulturnih domovih?

Vsak nastop je v principu drugaÄ?en in upamo, da bo enak v drugaÄ?nosti tudi velenjski veÄ?er.

V sklepni skladbi na albumu Spectre (Koran) zasanjan vokal Mine Ĺ piler poje: ÂťVerjamem v boljĹĄi svetÂŤ. Gre za ironijo?, ali skupina Laibach res verjame vanj? Brez Evrope?

Verjamemo – sicer tega ne bi poÄ?eli, kar paÄ? poÄ?nemo. Verjamemo tudi v boga (Ä?eprav je znano, da mu ne zaupamo).

Usoda vaĹĄim rdeÄ?im revirjem zadnja leta ni naklonjena, nekaj podobnega zna doleteti tudi knapovsko Ĺ aleĹĄko dolino. Smo si krivi sami ali nam kdo drug reĹže tanjĹĄo rezino kruha?

Skupina Laibach verjame tudi v boga. ÄŒeprav je znano, da mu ne zaupa. (Foto: Luka KaĹĄe)

Evropa kot pojem razpada Ĺže, odkar obstaja, in oÄ?itno je to njen naravni tok funkcioniranja. Bolj kot razpada, bolj se konstituira, obnavlja sama v sebi. Mi ji Ĺželimo veliko sreÄ?e, upamo pa, da se bo konÄ?no vzpostavila v neki socialno in politiÄ?no praviÄ?nejĹĄi, solidarnejĹĄi in modrejĹĄi konstelaciji.

Kaj lahko priÄ?akujemo od vaĹĄega velenjskega veÄ?era sproĹĄÄ?enosti? Bo drugaÄ?en od tistih, ki ste jih v duhu sproĹĄÄ?anja Slovencev Ĺže opravili

Ni bistveno, vaĹžna je strategija preĹživetja; ko bo zmanjkalo kruha, presedlajmo na potico.

Letos boste praznovali 35-letnico obstoja skupine, ki je upornost Ä?rpala v revirjih, ime in ĹĄe kaj pa v naĹĄi prestolnici. Nasprotje interesov, bi lahko rekli, in dobra priloĹžnost za ustrezno praznovanje. Ga lahko priÄ?akujemo?

Seveda! 4. julija v Trbovljah in na Kumu.

Vpeta v slovenski umetniťki prostor Slikarka Urťka Mazej se v Muzeju premogovniťtva Velenje predstavlja z diplomskimi deli – V njih raziskuje odnos med zunanjim in notranjim svetom posameznika Bojana Špegel

Velenje, 9. aprila – V Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije so prejĹĄnji Ä?etrtek odprli razstavo mlade slikarke UrĹĄke Mazej. Z njo so se njene tretje samostojne razstave veselili ĹĄtevilni mladi Ĺ aleÄ?ani, saj je UrĹĄka zelo aktivna v KUD-u Koncentrat, ki deluje v Stari pekarni, pogosto pa sodeluje tudi v projektih Mladinskega centra Velenje. Razstavljena dela so, kot je ob odprtju povedala kustosinja razstave mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek, njena diplomska dela, saj ji na ljubljanski akademiji za likovno umetnost manjka le ĹĄe diploma, ki pa bo kmalu v njenem Ĺžepu. Kljub temu pa je UrĹĄka Ĺže prepoznavna umetnica, ki jo radovednost in ustvarjalni duh vodita tudi v druge zvrsti umetnosti. MoÄ?no se namreÄ? uveljavlja tudi kot scenografinja v filmskem svetu.

Prvo samostojno razstavo je UrĹĄka, ki prihaja iz Zgornje Savinjske

Urťka Mazej pred eno od svojih velikih slik na razstavi Intra – Inter, ki bo na ogled do 22. maja.

doline, pripravila v okviru Dnevov mladih in kulture leta 2013 na Velenjskem gradu. Poimenovala jo je Raz-res. Z razstavo KolaĹž se je lani predstavila na Ptuju, zelo vesela pa je, da ji je Galerija Velenje letos dala priloĹžnost, da se predstavi v mestu, v katerem je obiskovala likovno gimnazijo in kjer veliko ustvarja. ÂťVsa leta ĹĄtudija sem sodelovala tudi na ĹĄtevilnih skupinskih razstavah, tako v Sloveniji kot tujini. Ja, veliko delam,ÂŤ doda UrĹĄka. Tokratno razstavo, ki bo na ogled do 22. maja, je poimenovala Intra – inter. Zakaj? ÂťUf, ni lahko razloĹžiti. Raziskujem prostore, v katerih se gibamo, domujemo, Ĺživimo. Vedno odsevajo naĹĄo notranjost. Vsak dom je drugaÄ?en, nosi specifiko in razkriva stanovalca. S to serijo slik raziskujem

prav te odnose med zunanjim prostorom in tistim, ki je v nas samih.ÂŤ

Scenografija je nov izziv V teh dneh je v postprodukciji film ÂťPsi brezÄ?asjaÂŤ, ki so ga po knjiĹžni predlogi Zorana BenÄ?iÄ?a snemali v Velenju. V njem se je UrĹĄka prviÄ? sooÄ?ila s scenografijo. ÂťPrav delo v tem projektu je pripeljalo do te razstave. Ko ustvarjaĹĄ scenografijo, si sooÄ?en s problemom, kako prikazati filmski lik v nekem prostoru. In zato sem veliko razmiĹĄljala o tem, kako prostor odraĹža lik v filmu. VĹĄeÄ? mi je, da en vidik mojega dela oplemeniti drugega. To gre res z roko v roki.ÂŤ Da je delo opravila dobro, pove podatek, da bo letos poleti spet scenografinja pri novem slovenskem filmu, a nam kaj

Vseprisotnost Iliade MatjaĹž Ĺ alej

Iliada, praep in temeljno delo evropske literature, ki je pustilo zgodovinska priÄ?evanja v rezcvetelih kulturah tako v Mali Aziji (Ilion/ Troja) kot v grĹĄkih antiÄ?nih centrih, je globoko sled pustilo tudi v letoĹĄnji nacionalni gledaliĹĄki produkciji. Kljub zniĹževanju sredstev za kulturo se je ob primernem avtorskem izboru in likovno zelo prepriÄ?ljivem umetniĹĄkem promocijskem prijemu prepoznavnih glavnih igralcev zgodilo to, da je Iliada postala eden najbolj uspelih kulturnih projektov in hkrati preseĹžkov te sezone. Ogledalo si jo je Ĺže skoraj 23.000 ljudi, obiskalo izjemno veliko ĹĄol, z organiziranimi obiski tudi vsi pomembni regionalni kulturni centri. Maja je v Cankarjevem domu na vidiku dodatna predstava, kakĹĄna ponovitev se obeta tudi ĹĄe jeseni. O Ilijadi se toliko piĹĄe kot Ĺže dolgo ne o kakĹĄni predstavi.

ReĹžiser Jernej Lorenci, kritiĹĄko najuspeĹĄnejĹĄi reĹžiser zadnjih nekaj let, je okoli sebe zbral ustvarjalno igralsko in produkcijsko ekipo dveh velikih gledaliĹĄÄ? (SNG Drama, MGL) in posameznikov, ki so nadgrajevali njegov pogled na teater. Ta se udejanja predvsem v duhu literarnih in dramskih izvirnikov in se ne podreja vĹĄeÄ?nosti na prvi pogled. Je nakakĹĄen antipod tipu ÂťPandurjevega gledaliĹĄÄ?aÂŤ izpred desetletja ali dveh. Jedro predstave gradi na avtentiÄ?nosti besedila, izÄ?iĹĄÄ?eni dramski besedi in igri, komorni glasbi kot dramatiÄ?nem in liriÄ?nem dopolnilu govorjene besede. ÂťV prizadevanju, da se z reĹžijsko avtonomijo razgradi determinizem kultnega Homerjevega besedila in se ga izpostavli z izvirnimi, nepriÄ?akovanimi (kubistiÄ?nimi) postopki interpretaciije, nas reĹžiser z refleksijo usmerja k originalu – Homerjevemu tekstu.ÂŤ (V. Jukić BuÄ?a)

đ&#x;”˛

veÄ? o projektu ĹĄe ni smela izdati.

Prav zato je v zadnjih mesecih razpeta med domom, Ljubljano in Velenjem. Poleti ima namreÄ? atelje v Stari Pekarni, sedaj si je manjĹĄega uredila tudi v Ljubljani. Prizna, da jo zanima ĹĄe marsikaj, a ji trenutno slikarstvo in scenografija vzameta toliko Ä?asa, da tistega, ki ji ostane, posveÄ?a le ĹĄe delu v KUD Koncentrat, obÄ?asno pa sodeluje z Galerijo Velenje tudi pri izvedbi pedagoĹĄkih vsebin za malÄ?ke iz velenjskih vrtcev. Prav v minulih dveh dneh je skupaj z njimi ustvarjala v Muzeju PremogovniĹĄtva ob svoji razstavi.

Zelo vesela je, da so razstavo pripravili prav v muzejskih prostorih. ÂťKer galerijo obnavljajo, je bil prav ta prostor moja prva izbira za razstavo. Res sem vesela, da se je uresniÄ?ila, saj je prostor fenomenalen za moja dela,ÂŤ ĹĄe doda UrĹĄka, ki ob koncu zatrdi: ÂťRada sem v Velenju, rada ustvarjam tukaj, zato se bom ĹĄe vraÄ?alaÂŤ.

Na aktualni razstavi se predstavlja tako z zelo velikimi kot majhnimi deli v stilu barvitih kolaĹžev. UrĹĄka je drugaÄ?na, njen slog je Ĺže prepoznaven. In vĹĄeÄ?en. S tem se strinja tudi kustosinja razstave mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek. Povedala nam je: ÂťUrĹĄko spremljam Ĺže nekaj let. Tudi kot naĹĄa sodelavka je resna, skrbna in zelo inovativna. Tokrat sva Ĺželeli predstaviti dela zadnjih dveh let.

Njena tehnika izhaja iz kolaĹža, ki ga razvija v razliÄ?ne smeri. Vidno je, da ni le slikarka, ampak da deluje tudi na scenskem podroÄ?ju; te slike so kot scene iz filma. V slikah je vrsta drobnih zaznamkov v eni podobi, izhaja pa iz njej tako ljubega, lahko bi rekli kar Âťosebnega kolaĹžaÂŤ.ÂŤ đ&#x;”˛

Zakaj je Lorencijeva Iliada brezÄ?asna predstava, odrsko delo, ki se ne pozabi? Zato ker z osnovnimi gledaliĹĄkimi sredstvi, kot so govor, gib, emocije, glasba in ĹĄe kaj, dosega to, Ä?emur pravimo Ä?isto gledaliĹĄÄ?e. Otreseno je balasta vizualne lepote. Iliada je po avtorjevem pomembnem Âťmini esejuÂŤ nekakĹĄen pratekst. Ravno v tem je veliÄ?ina te gledalike postavitve. Iz Âťpra-tekstaÂŤ, Âťpra–literarneÂŤ mojstrovine to svojo velikost udejanjiti na velikem odru z osnovnimi, a uÄ?inkovitimi gledaliĹĄkimi sredstvi. ÂťIliada ne odgovarja prav nobenemu literarnemu modelu, ki smo ga skuĹĄali Evropejci doslej na nekakĹĄen naÄ?in kodificirati. ÄŒe danes berete evropske literarne kĂĄnone, temeljna (zgodnja), renesanÄ?na, baroÄ?na dela, se ji niti eden ne pribliĹža. To je enkratno in izjemno kompleksno besedilo, iz katerega ĹĄe vedno lahko delamo nove in nove modele, vendar niti eden ne bo pojasnil, kaj Iliada pravzaprav je. Ima izjemno dramaturgijo, psihologijo, opise, dialoge in zgodbe, obenem pa tudi zapleteno ritualno ozadje ter ogromno podatkov, ki se nanaĹĄajo na vojni in navadni vsakdanjik antiÄ?ne oddaljene preteklosti.ÂŤ (S. SlapĹĄak) Sam sem mnenja, da je potrebno gledati in se navduĹĄevati nad antiÄ?no dramatiko, litaraturo, tudi v kontekstu zgodovinske resniÄ?nost in pomembnosti. Kajti doĹživljati grĹĄko literaturo in dramatiko v kontekstu prepoznavanja grĹĄke zgodovine, kulture in ne nazadnje tudi aktualnih politiÄ?nih vpraĹĄanj, je Ä?isto drugaÄ?e, kot je spoznavati izÄ?iĹĄÄ?eno gledaliĹĄko, ĹĄolsko ali, Ä?e hoÄ?ete, evroskeptiÄ?no, hlapÄ?evsko deterministiÄ?no – v politiÄ?nem kontekstu. Tudi dandanes Grki in GrÄ?ija niso opustili svojih svobodoljubnih intenc in namer kot v antiÄ?nih in turĹĄkih Ä?asih, kljub temu da jih je preĹživela domaÄ?a politika (stara) oropala in Evropa ekonomsko podjarmila. Duh svobodomiselnosti in nekopromisnosti grĹĄkega ponosa je ĹĄe Ĺživ in hkrati vseprisoten, tako v Iliadi kot aktualnih politiÄ?nih dogajanjih.

Lorencijeva Iliada je potrdilo, da je lahko predstava uspeĹĄna z minimalnimi tehniÄ?nimi posegi v scensko postavitev. Predstava, ki bi lahko nastala in bila uprizorjena tudi na katerem drugem nacionalnem gledaliĹĄkem odru (tudi v Velenju), po svoje prav sodi v Cankarjev dom zaradi vsebinske in programske veliÄ?ine. Svetlana SlapĹĄak, morda celo najveÄ?ja poznavalka antike in antiÄ?ne umetnosti in kulture pri nas, izpraznjeno sceno Iliade razume kot morsko obalo, pesek, nebo, morje, skratka kot nekakĹĄen velik prazen prostor. V njem stoji dramatiÄ?na osebnost, igralec, junak, sveÄ?enik, ki glasno preklinja in zahteva maĹĄÄ?evanje od svojega boga. Na tem pove vse, kar je treba povedati, izjemno dramatiÄ?no in popolno. Iliada seveda pusti moÄ?an vtis, a ne takĹĄnega kot pri veÄ?ini dramskih uprizorjenih uspeĹĄnicah. Mnogo pomembneje pa je, da ĹĄe dolgo prihaja za gledalcem in odzvanjana na svojstven naÄ?in v njegovi glavi. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 16. 4. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

16. aprila 2015

11

107,8 MHz dno stremi k temu, da se ne ponavlja. ÂťVesel sem vsakega stika, vpraĹĄanja in z veseljem pomagam, Ä?e le vem.ÂŤ Tisti, ki smo ga Ĺže kdaj kaj vpraĹĄali v povezavi z rastlinami, vemo, da je tega veliko. Znanje o rastlinah, notranjem in zunanjem urejanju bivalnega okolja – pravi – je pridobil v 20-letnih izkuĹĄnjah, Evropska asociacija, katere Ä?lan je, ter druge ustanove v EU pa mu omogoÄ?ajo dostop do informacij, kar je danes zelo pomembno.

In kakĹĄne so letoĹĄnje novosti pri zasaditvi teras, cvetliÄ?nih lonÄ?kov, gredic? Kot pravi Simon vsakemu, ki ga o tem povpraĹĄa, svetuje, naj se drĹži preizkuĹĄenih prijemov iz slednjih let, z novitetami in posebnostmi pa naj ÂťeksperimentirajoÂŤ v kakĹĄnem lonÄ?ku, koritu, ki ga postavijo bodisi pred vhod, kjer jim bo vsak dan na oÄ?eh, ali na kakĹĄno drugo podobno mesto. ÄŒe se jim bo ÂťobnesloÂŤ, pa naj takĹĄno zasaditev upoĹĄtevajo naslednje leto. ÂťVedno je kaj novega. Kot zanimivost pa naj povem, da so aktualne jedilne cvetlice. Mnoge so tudi med balkonskim cvetjem. Tako lahko Ĺžametnice, begonije, diĹĄeÄ?e pelargonije ‌ najdejo svoje mesto na kroĹžniku kot dodana vrednost, kot popestritev hrane,ÂŤ je ĹĄe povedal Simon Ogrizek: Simon Ogrizek. ÂťLjudje raje, kot pokliÄ?ejo v oddajo, poĹĄljejo

Moji nasveti so odgovori na vpraĹĄanja

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

ÂťS prebujanjem narave zaÄ?ne vse brsteti, cveteti. Za dobro poÄ?utje cvetlic, grmovnic, zelenjave se poveÄ?a skrb za dobro poÄ?utje in zahteve rastlin, kar pomeni, da se odpro ĹĄtevilna vpraĹĄanja, na katere je treba odgovoriti.

To pa so moji nasveti, ki jih delim posluĹĄalcem Radia Velenje vsak drugi torkov dopoldan v mesecu,ÂŤ pravi naĹĄ sodelavec Simon Ogrizek iz podjetja PUP Velenje.

V oddaji poskuĹĄa k sodelovanju privabiti Ä?im veÄ? posluĹĄalcev in posluĹĄalk, da mu ti zastavljajo vpraĹĄanja po telefonu, a ti se raje kot za klic v oddajo odloÄ?ijo za drugaÄ?no obliko komuniciranja: pridno mu poĹĄiljajo vpraĹĄanja po elektronski poĹĄti, s pomoÄ?jo mobilnih telefonov, ga ustavljajo na cesti ‌ Je pa resnica tudi ta, da je pri podajanju informacij, nasvetov temeljit in ve-

Navihani Gorenjc, radijski moderator, pevec in sodelujoÄ?i v letoĹĄnji izdaji oddaje Znan obraz ima svoj glas, se je po uspeĹĄnem sodelovanju z zasedbo 3ÄŒelos pred nekaj meseci predstavil s svojo skladbo Na pomoÄ?.

Zanj jo je napisal Rusko Richie, in sicer glasbo in besedilo, medtem ko je za aranĹžma poskrbel ĹĄankrokovec Cveto Polak.

vpraťanje po elektronski poťti, sms-u ‌

đ&#x;”˛

Tp

1. KLEMEN BUNDERLA – Na pomoÄ?

2. OLLY MURS feat. DEMI LOVATO - Up 3. IVAN ZAK – Jedan u nizu

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

GLASBENE novice

Grajski kvintet - Dajmo Peter Skupina Nevihta - JoÄ?em Juhej - Mala moja Popotniki - Si rekla Mladika - Ko sem zaljubljena Ansambel Tonija Verderberja - VraÄ?am se domov Ĺ ok kvintet - Ta punca naĹĄa Tik tak - Tik tak polka Veseli Dolenjci - VenÄ?ek domoljubnih PajdaĹĄi - KoĹĄÄ?ek sreÄ?e

www.radiovelenje.com

Demolitiona Group napovedujejo Zlagano sonce DomaÄ?a rock zasedba Demolition Group je nedavno zakljuÄ?ila delo pri novem albumu Zlagano sonce, ki bo izĹĄel 14. maja. Izid albuma bodo pospremili s koncertom, v teh dneh pa Ĺže predstavljajo prvi singel Kaplja. Album, ki so ga pripravljali v drugi polovici lanskega leta, so tudi tokrat posneli v studiu Podmornica v sosednjem Samoboru, kjer je nastal tudi njihov zadnji album Planet Starcev. Kot trdijo Ä?lani zasedbe, gre pri novem albumu prav za nadaljevanje in nadgradnjo slednjega. ZvoÄ?na podoba ostaja prepoznavna, skupina pa zvesta izrazu progresivnega rocka, od garaĹžnega zvoka do prefinjenih balad, s katerimi tudi na novem materialu dokazujejo svoje mojstrstvo. Zasedba z izidom novega albuma naznanja tudi zaÄ?etek praznovanja 33-letnice delovanja, saj bo po njegvoem izidu sredi maja takoj priÄ?ela koncertirati pa Sloveniji in sosednji HrvaĹĄki.

Junija bo izĹĄel zadnji album Franka Zappe V zaÄ?etku junija bo izĹĄel verjetno zadnji album kultne osebnosti ameriĹĄkega rock undergrounda Franka Zappe (1940-1993), ki je nastal tik pred njegovo smrtjo. Album z naslovom Dance Me This sledi ĹĄtevilnim Zappinim albumom, glasbenik pa ga je ustvarjal z mislijo, da bi bil

uporaben za moderne plesne skupine. Frank Zappa je leta 1993 umrl v starosti 52 let za posledicami raka na prostati. Po njegovi smrti je izĹĄla vrsta posthumnih albumov.

ga bo to reĹžijski prvenec. Za izbor glasbe bo poskrbel kar Legend, ki je letos prejel oskarja za izvirno pesem Glory. Legend, ki pri projektu sodeluje ĹĄe z drugimi producenti, se z Miguelom ĹĄe dogovarja o igranju v filmu. Upodobiti bi moral nekdanjega glasbenika, ki se ponovno zaljubi v glasbo, ko ga najamejo za uÄ?itelja pevke pri pripravah na avdicijo pevskega tekmovanja. Za Miguela, ki je leta 2013 prejel grammyja, bi bila to prva filmska vloga.

1,2 milijona dolarjev za besedilo pesmi American Pie Zappa, ki je bil znan po ustvarjanju slogovno raznolike glasbe, je leta 1964 ustanovil skupino Mothers of Invention, v naslednjih letih pa se je razvil v kontroverznega umetnika underground rocka. V svoji glasbi je zdruĹževal elemente jazza, R&B-ja, Ä?rnske duhovne glasbe, folka, countryja, klasike in elektronike.

V 30 letih delovanja je posnel 60 albumov, med drugim tudi album Sheik Yerbouti (1979), na katerem je ena njegovih najbolj znanih pesmi Bobby Brown.

John Legend bo posnel muzikal Pevec in tekstopisec John Legend bo producent ĹĄe neimenovanega muzikala, v katerem naj bi med drugim zaigral tudi z grammyjem nagrajeni glasbenik Miguel. Film bodo zaÄ?eli snemati jeseni v Filadelfiji, po scenariju Taylor Cohena pa ga bo reĹžiral Nabil Elderkin, za katere-

Pevec in avtor Don McLean je originalno besedilo svoje uspeĹĄnice American Pie na draĹžbi prodal za 1,2 milijona dolarjev. Po navedbah draĹžbene hiĹĄe Christie's je to tretja najviĹĄja cena, ki je bila na draĹžbi iztrĹžena za literarni rokopis. Kdo je besedilo kupil, ostaja neznanka.

69-letni McLean je besedilo napisal leta 1970 na 16 straneh. Pesem, ki se zaÄ?ne z besedami Bye, Bye, American Pie, velja za poslovilno pesem velikanom rock'n'rolla, kakrĹĄen je bil Buddy Holly, in melanholiÄ?en

NEISHA odziv na 50. in 60. leta minulega stoletja. McLean je pesem posnel leta 1971 in kmalu je zavzela ameriĹĄke glasbene lestvice. Tudi po veÄ? kot 40 letih je skladba ĹĄe vedno precej posluĹĄana, eno od priredb pa je pred leti posnela tudi Madonna.

ZakloniĹĄÄ?e prepeva na temni strani ljubezni Ljubav na poslednji pogled je Ä?etrti singel novogoriĹĄke zasedba ZakloniĹĄÄ?a prepeva z njihove ploĹĄÄ?e Samo da proÄ‘e demokratija. PloĹĄÄ?a se ob revolucionarni in himniÄ?ni naslovni skladbi, ki je doĹživela odliÄ?en odziv tudi na tujem, ponaĹĄa predvsem z ljubezensko motiviko. Ljubav na poslednji pogled predstavlja njeno temno stran. Je skladba za dekleta, ki ljubijo barabe. Brez prstanov in roĹž, brez kosil pri mamah in brez sonca, ki ne prodira tja, kjer sta ne delu prvinska strast in ekstaza. Pod skladbo se ob tekstopiscu Vanji AliÄ?u prviÄ? kot avtor glasbe podpisuje klaviaturist in saksofonist Peter BaroĹĄ.

Neisha predstavlja povsem sveĹž single z naslovom We Can Die Young. Tokrat je moÄ?i zdruĹžila s ĹĄvicarskim producentskim dvojcem Empirical Brothers, ki je v njen glasbeni izraz vnesel povsem nov pridih. Skladbo, ki vsebuje elemente trapa in hip-hopa, spremlja tudi zanimiv video.

Ĺ ANK ROCK Ĺ ank rock se pripravljajo na veliki koncert v ljubljanskih KriĹžankah, ki se nezadrĹžno bliĹža, v teh dneh pa predstavljajo tudi nekatere svoje nove skladbe. Ljubljanski koncert 5. maja bo hkrati tudi prvi na njihovi Zlatorogovi turneji ponosa.

LAIBACH V soboto, 18. aprila, bo v okviru turneje Naredimo to turnejo spet sproĹĄÄ?eno skupina Laibach nastopila v domu kulture Velenje. To bo njihov prvi koncert v

velenjskem hramu kulture, potem ko so pred leti nastopili v podzemnem Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije in ĹĄe pred veÄ? leti v velenjski RdeÄ?i dvorani.

SAN DI EGO Fantje iz skupine San Di Ego, ki so se pred Ä?asom lotili priredbe znane uspeĹĄnice Stayin' Alive, predstavljajo predelavo ĹĄe ene znane skladbe. Nekoliko presenetljivo so se tokrat lotili balade Julija slovenskega kantavtorja Aleksandra MeĹžka.

VIKTORJI V soboto, 18. aprila, bodo podelili viktorje - nagrade za izjemne medijske doseĹžke v letu 2014 v Sloveniji.

Za viktorja popularnosti za najboljťega glasbenega izvajalca po izboru bralcev, posluťalcev in tv gledalcev se bodo potegovali Jan Plestenjak, Modrijani in Tanja Žagar.

Naš ­čas, 16. 4. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

frkanje

⏪

Velenjska podžupanja Breda Kolar se, kot priznava sama, še uči, kako poteka protokol. Ne nazadnje je novinka v politiki, v kateri pa ji poznavanje davščin in financ zagotovo prav pride. A ko mora kot podžupanja sprejemati goste in jih tudi nagovoriti, ji še vedno ni lahko. A ji gre zelo dobro. »Kadar sprejemam ženske, je lažje,« je priznala predstavnici muslimank v Sloveniji Evi Porić. In pogovor je takoj stekel. Potem je bilo podžupanji zagotovo lažje stopiti tudi pred občinstvo in ga nagovoriti.

» Levo & desno «

Črni petek Po velikem petku so celjski nogometaši doživeli črni petek. Na njihovem igrišču so jih premagali igralci črnega zlata iz Velenja. To za Celjane ni bil le navaden težak poraz, predvsem boleč poraz.

Slaba obramba Obrambni minister je padel. Obramba, da bi se obdržal, je bila prešibka!

⏫

Zakaj so staknile glave skupaj upokojenke Katica Lamuth, Amalija Oven in Marija Crnjac (od leve proti desni), Čvek seveda ve. Ker so pridne vezilje in kvačkarice, so tudi tokrat nekaj spletale. Pa ni bilo slabo, ampak dobro in lepo kot njihovi izdelki.

Le nasprotni spol tokrat niso hotele zraven.

Menda so tudi njemu odmerile kakšen vez.

⏪

Poslanka Andreja Katič je v soboto čistila. Skupaj z nekdanjimi sodelavci in strankarskimi kolegi se je smeti lotila z rdečimi rokavicami na rokah. Da se ve. V stilu njene stranke. Čeprav sta tudi Alenka Rednjak in Bojana Žnidar pri »ta rdečih«, tega njune rokavice tokrat niso potrjevale. Smeti so padale v isto vrečo, kakšne barve so bile te, pa čveku ni uspelo ugotoviti. Pa saj ni važno, konec koncev ni vse v barvi, kajne? Veliko več je v dobri volji. To pa Čvek že ve.

Živalski vrt iz Savske Arabije bi moral v teh dneh sprejeti štiri pritlikave opice, vrste marmozetke – a jih tam še ni, saj ne smejo na ozemlje države. Tako je zaradi diplomatskega spora med državama, ki je izbruhnil pred mesecem dni, ko je Savsko Arabijo zmotil govor šved-

si povprečni državljani ne moremo niti predstavljati: mladoporočenca sta nosila z diamanti okrašeni zlati obleki, nevesta je opravo popestrila še z ogromno diamantno smaragdno ogrlico, diamantno tiaro, ki so jo krasili smaragdi v obliki solze, smaragdno broško, čevlji prestižne

čenje zakoncev, ki se je odvilo na pozlačenem prestolu palače Istana Nural Iman.

Poročena kar z osmimi.

Hkrati.

V New Yorku je policija pred kratkim ujela 39-letno Liano Barrientos, ki se je od leta 1999 poročila kar desetkrat, od tega šestkrat v enem letu

vare. 39-letnica se je izrekla za nedolžno, čeprav ima tožilstvo dokaze, da je trenutno poročena s štirimi, nekoč pa je imela istočasno osem soprogov.

Zanimivo; vsi so bili tujci. Če jo spoznajo za krivo, grozi Barrientosovi do štiri leta zapora.

Po 14 letih dobil izgubljeno denarnico. Z več denarja.

Da, tudi blizu nas se dogajajo lepe stvari. Na Hrvaškem je Ivica Jerković pred 14 leti izgubil denarni-

ske zunanje ministrice, v katerem je kritizirala stanje človekovih pravic v Savdski Arabiji. Švedska je zaključila vojaško sodelovanje z arabsko državo, Riad pa je odpoklical svojega veleposlanika v Stockholmu in med drugim prenehal izdajati poslovne vize. »Je nekoliko komično. Morali bomo počakati, da švedskim poslovnežem spet začnejo izdajati vizume.

Mogoče pa tudi opice potrebujejo vizume,« se je pošalil eden od predstavnikov švedskega živalskega vrta, kjer so se mlade opice skotile.

blagovne znamke, posuti z diamanti, manjkal pa ni niti šopek iz draguljev. 31-letni princ Abdul Malik in 22-letna Dayangku Raabi‘atul ‚Adawiyyah Pengiran Haji Bolkiah sta zaobljube izmenjala na osupljivo prestižnem poročnem slavju. Obred je potekal pred množico prijateljev, družino, plemstvom in tujimi dostojanstveniki. Vrhunec poročnega slavja je bilo tradicionalno ustoli-

Najslabše najboljši Zadnje leto je bilo za Golte najslabše doslej. V zadnji zimski sezoni pa so bili kljub temu v svoji kategoriji najboljši. Kot že nekaj let doslej.

Po Galilejevo Nekateri upajo, da za traso hitre ceste med Velenjem in avtocesto le velja Galilejevo reklo Eppur si muove. Da se res nekaj vrti oziroma premika.

Nič čudnega Skoraj vsa šiviljska dejavnost propada. Pa zato ni nič čudnega, če pri nas na različnih področjih vse poka po šivih.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

V Savdski Zares razkošna Arabiji ne poroka Pred kratkim se je poročil sin brusprejmejo opic nejskega sultana. In sicer tako, kot

16. aprila 2015

(leta 2002). Čeprav je že to dovolj nenavadno, je vendarle možno – a ne, če je več zakonskih zvez sklenjenih hkrati. Pri Liani pa je bilo res tako. Do konca leta 2002 se je poročila devetkrat, nato pa se je »ustalila« za osem let. Ko je marca 2010 sklepala poroko z najnovejšim soprogom, pa je storila usodno napako – ob prijavi je namreč zatrdila, da ni bila še nikoli poročena. In tako so jo obtožili pre-

co – kolikor se spominja, je imel v njej okrog 2000 takratnih nemških mark, ki jih je dvignil z bačnega računa, da bi poplačal popravilo strehe svoje hiše. Domneva, da se je denarnica izgubila, ko se je s prijatelji udeležil zabave na lokalnem ribniku

ali ko je moral enega od njih zaradi zdravstvenih težav nato odpeljati v bolnišnico. Skratka: od takrat denarnice ni bilo več. Zdaj pa jo je dobil nazaj. Skupaj z vsemi dokumenti in 1500 švicarskimi franki. »Sprva sem mislil, da se nekdo šali na moj račun, in sem šel v Našice preverit, ali je denar pravi,« je povedal Jerković.

Pa ni bil hec. Čeprav se je pošiljatelj paketa podpisal le kot Srećko Veselica, je denar še kako pravi.

Nov rekord v hitrosti traktorske vožnje Štirikratni svetovni prvak v reliju Juha Kankkunen je tokrat postavil nov svetovni rekord – a ne z avtomobilom, temveč z najhitrejšim traktorjem na svetu. Gre za traktor

Valtra T234, ki je opremljen s posebnimi pnevmatikami Nokian, s katerimi je voznik dosegel hitrost preko 130 km/h. Dirkač je pojasnil, da je bil največji izziv vožnja v ovinek. Dosežek bo zapisan tudi v Guinnessovi knjigi rekordov.

Enakost Pravijo, da se tudi cena premoga za toplotno energijo mora ravnati po merilih ekonomičnosti in – logično – ne sme biti nižje od tiste za elektriko.

Torej – logično– višja! No, bo pa zato ljudi vsaj cena bolj pogrela.

(Raz)rešitve Eni vidijo rešitve vse do razrešitve. Ne do razrešitve težav, ampak njih samih.

Od besed … Že kar nekaj časa na vseh ravneh govorimo, da moramo les, edino surovino, ki je imamo pri nas dovolj, bolje izrabiti in ga doma predelati do končnih izdelkov. A smo očitno pri tem preveč »leseni«.

Brez podružnic Podružnične šole izginjajo ena za drugo. Enim je zanje težko, drugim » vse ravn«.

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2015, barve: CMYK, stran 13

13

INTERVJU

16. aprila 2015

Vila Herberstein v soju Michelinove zvezdice Andrej Kuhar napoveduje ťtevilne novosti, zdravo in vrhunsko hrano po sprejemljivih cenah – Restavracijo bodo bolj odprli druŞinam, med drugim napovedujejo sobotna druŞinska kosila Mira Zakoťek

Kulinarika je bila v Gorenjevi Vili Herberstein vedno na zavidljivi ravni, zdaj, ko je kuhalnico tam zaÄ?el vrteti eden naĹĄih najboljĹĄih kuharjev Andrej Kuhar, edini Slovenec, ki si je 6 let zaporedoma prikuhal v NemÄ?iji Michelinovo zvezdico, pa dobiva povsem nove dimenzije. Hrano, pripravljeno pod njegovo taktirko, Ĺže lahko preizkuĹĄamo, smo jo pa lahko tudi v Ä?asu tedna restavracij, ko je bila Vila Herberstein povsem razprodana, ocene pa odliÄ?ne.

Andreja sem zmotila zjutraj v novo opremljeni kuhinji (seveda z Gorenjevimi aparati, za katere pravi, da so odliÄ?ni) na Herbersteinu.

se bodo po njej dobro poÄ?utili, da bo ta vplivala na njihovo razpoloĹženje in da jo bodo tudi dobro prebavili ‌,ÂŤ pripoveduje Andrej Kuhar, ki ima vse natanÄ?no naĹĄtudirano in ne dovoljuje napak. ÂťV kuhinji niso pomembne minute, ampak sekunde, zato od vsakega kuharja zahtevam popolno natanÄ?nost,ÂŤ poudarja. Sam se je tega nauÄ?il na zahtevnem nemĹĄkem trĹžiĹĄÄ?u, kamor ga je Ĺživljenjska pot zanesla iz rodnega Prekmurja, kjer je najprej kuhal v menzah, a ves Ä?as spremljal dogajanje v svetovni kulinariki, ĹĄe zlasti francoski. Najbolj ga je prevzel Paul Bocuse z Âťnouvelle cusineÂŤ. Naredil je mojstrski izpit v poznani frankfurtski ĹĄoli, potem pa se je njegova kuharska pot

draga. Na drugi strani pa na primer skuham juho iz sveĹžega mesa ali pa sveĹže zelenjave, lepo poÄ?asi, po strogih pravilih, da bo res takĹĄna,

Pa najde v Sloveniji vse, kar potrebuje? ÂťDa, veliko kakovostne hrane je na voljo, predvsem pa se ta zelo izboljĹĄuje. Ko sem se pred leti vrnil

Ĺ˝elim si, da bi Ä?im veÄ? robe dobili iz neposrednega okolja, da je bolj sveĹža, seveda pa zahtevam kvaliteto. PredvÄ?erajĹĄnjim je priĹĄel k meni en gospod iz Konjic, ki mi je prinesel fantastiÄ?no kreĹĄo, s katero bom obogatil naĹĄe jedilnike, dostavljal mi jo bo dvakrat tedensko. Zelo rad bi dobil tudi domaÄ? mali korenÄ?ek, upam, da se bo kdo odloÄ?il, da ga

â?ą

ÂťVila je neverjeten ambient, kaj takĹĄnega teĹžko vidiĹĄ, teĹžko najdeĹĄ ‌ Kolektiv je prijazen in uÄ?ljiv, skupaj bomo veliko dosegli,ÂŤ je prepriÄ?an Kuhar.

Kuhal je obaro za malico upravi Gorenja. ÂťEnolonÄ?nice so odliÄ?na hrana, meni zelo ljuba. Pripravljam jih enako skrbno kot vse ostalo in prav tako skrbno izbiram tudi vse sestavine,ÂŤ mi je zaÄ?el pripovedovati, ob tem pa ves Ä?as bdel nad tem, da je bila temperatura v loncu ravno prava.

O pripravljanju hrane govori z neverjetnim zanosom, vse utemelji ‌ na prvo mesto pa postavlja zdrav naÄ?in prehranjevanja (brez moke v omakah in maĹĄÄ?ob) zlasti pa poudarja, da se vse skupaj zaÄ?ne z nabavo. ÂťVsak kuhar bi moral zelo dobro poznati sestavo vsakega Ĺživila, vedeti mora, kakĹĄno je njegovo poreklo. Osebno stavim na kakovost, pa naj gre za zelenjavo, meso ali ribe ‌ Na tem podroÄ?ju imamo veliko priloĹžnosti, saj se naĹĄi gostje tega vse bolj zavedajo in zahtevajo zdravo hrano, takĹĄno, da

strmo vzpenjala in pri 28 letih je dobil prvo Michelinovo zvezdico, ki je v kulinariki pojem kakovosti in zagotovo magnet za kulinariÄ?ne sladokusce. ÂťPot do te zvezdice je seveda zahtevna, ĹĄe bolj teĹžko jo je ohraniti, saj si vedno pod budnim oÄ?esom strokovnjakov in javnosti,ÂŤ pravi. Ko ga Ä?lovek posluĹĄa, pa mu je veÄ? kot jasno, da si ne bi zlahka dovolil, da bi jo izgubil. Ĺ˝e samo pripovedovanje je preĹžeto s tako neverjetnim zanosom, s toliko topline in ljubezni do pripravljanja hrane, da sem ga verjetno posluĹĄala z odprtimi usti, da o tem, da sem v njih kar Ä?utila hrano, o kateri je govoril, niti ne govorim.

In kaj pravi o cenah? ÂťTe so zelo relativne in ljudje so pri tem pogosto zavedeni. Kar poglejte na primer juho, ki je skuhana iz kocke in ĹĄe kaj malega dodatnega in jo plaÄ?ate dva evra, vsaj evro in pol je pre-

â?ą

Na Herbersteinu opremljajo tudi Âťshow roomÂŤ, v kateri bodo potekali tudi kuharski teÄ?aji.

kot mora biti. Res bo treba zanjo odĹĄteti tri evre in pol, a ne bo preplaÄ?ana. V danaĹĄnjih Ä?asih je naĹĄla ÂťvreÄ?kaÂŤ svoje mesto tudi v nekaterih restavracijah, a v takĹĄnih, kot je Vila Herberstein, se kuha ĹĄe vedno brez pripomoÄ?kov industrije,ÂŤ je rekel odloÄ?no Andrej.

Andrej Kuhar v novo opremljeni kuhinji Herbersteina

v Slovenijo, sem imel s tem precej teĹžav, predvsem pa moji sodelavci niso bili dovolj odloÄ?ni pri svojih zahtevah. ÄŒe na primer naroÄ?im peterĹĄilj, ki mora imeti tudi koren, se nikakor ne bom zadovoljil s cenejĹĄim pastinakom, saj potem juha ne bo pravega okusa. To pa velja tudi za vse druge sestavine. Ĺ e veÄ?ja dĹžungla je meso. Veste, mesarji so zelo kreativni, a z mano imajo veliko teĹžav, saj jim, kadar ne dobim tistega, kar naroÄ?im, vse zavrnem.

Seveda mi je pri tem v veliko pomoÄ? moj brat; po poklicu je mesar, vsa leta pa je moj tesen sodelavec.

VideÄ?nik v Mozirju o starem Mozirju TrĹĄke pravice le s purgersko prisego ÄŒlan Ĺ aleĹĄkega muzejskega in zgodovinskega druĹĄtva, zgodovinar, neutruden publicist, pisatelj in ĹĄegavi pripovedovalec o preprostih ljudeh (ki jih tako izjemno spoĹĄtuje, da jih ĹĄe vedno, kljub vstopu v 95-leto pogosto obiskuje!), ima v tiskarski pripravi Ĺže 33 knjiĹžno delo. Poleg tega domala ni tedna, ko ne bi opravil kakĹĄnega predavanja, domoznanskega sreÄ?anja ali druge javne razprave, s katero odpira oÄ?i in uĹĄesa ĹĄtevilnim ljubiteljem zgodovinskih odkritij, dogodkov in iz pajÄ?evine otetih zgodb, ki v njegovi reciklaĹži dobijo novo, etnografsko Ĺžlahtno vrednost.

Ko bo 11. decembra letos zaokroĹžil 95-letnico klenega Ĺživljenja, se ne bo veÄ? ukvarjal z dejstvom, da je pred desetletji premagal smrtonosno bolezen, zanimalo ga bo le ĹĄe to, kaj vse ima ĹĄe za storiti v prihodnjem desetletju. ÂťMorda mi ljudje ne verjamejo, a povem, da ni starost najteĹžja stvar v mojih letih. Osamljenost, ki me vÄ?asih Ä?rviÄ?i, je vrag, ki se ga reĹĄim le z delom, z vrtanjem v spomine in raziskovanjem podrobnosti o ljudeh in dogodkih, ki veÄ?ini niso mar,ÂŤ mi je dejal pred Ä?asom. Ne le da Aleksander preganja dolgoÄ?asje tako, da se kratkoÄ?asi z raziskavami, zdaj predvsem novega Ĺživljenjskega prostora med Celovcem, Celjem in Ljubljano, s poudarkom na Ĺživljenju ljudi v hribovskem svetu Zgornje Savinjske doline (odkar se je leta 1977 iz Celja priselil v novi dom v Mozirje), Sandi (za prijatelje) je dobesedno zasvojen z osvetljevanjem zgodovinskih dejstev, dogodkov in malih ljudi. O politiki se (po PreĹĄernu) ne ravsa rad, a ga zagotovo zelo muÄ?i, kar pove le v zasebnem druĹženju in ob posebnih obÄ?utjih. ÂťZa tega hudiÄ?a (naĹĄo politiko) pa res nimam

ponudi. TakĹĄnega smo kupovali v Franciji ali Holandiji, tu ga ĹĄe nisem naĹĄel ‌,ÂŤ pripoveduje imetnik Michelinove zvezdice, ki ima za prav vsako surovino natanÄ?no izdelane kriterije in zahteve, ki pa jih seveda prilagaja tudi cenam. Tako recimo pravi, da so jadranske ribe sicer zelo dobre, a se ustrezne dobijo teĹžko na trgu in imajo tudi temu primerno ceno, zato raje kupuje ribe iz severnih morij. Tukaj misli na divje ribe, ki so redno na jedilniku Vile Herberstein. TrĹžiĹĄÄ?e je seveda dobro zaloĹženo z gojenimi ribami, ki pa jih ne bo na jedilniku. Ĺ e vedno

iĹĄÄ?e tudi dovolj kakovostne sladkovodne ribe, posebej postrvi in smuÄ?e, ki jih zelo ceni. Upa, da bo naĹĄel kakĹĄnega primernega dobavitelja.

In kakĹĄna bo v prihodnje ponudba Vile Herberstein? ÂťOd tradicionalne ponudbe Vile Herberstein bo ostalo vse, kar je dobro in skla-

â?ą

Skupaj z Gorenjem pripravljajo tudi knjiĹžico Kuharjevih receptov, ki jo bodo priloĹžili ĹĄtedilnikom in peÄ?icam.

dno s sodobno pripravo. Posebna pozornost bo usmerjena ne samo na izdelavo jedil s Ä?im manj maĹĄÄ?obe, temveÄ? na estetsko pripravljene kroĹžnike in njihovo postreĹžbo,ÂŤ dodaja Andrej, ki bo kmalu uvedel tudi presenetljivo novost.

Med svoje izjemno pomembne goste namreÄ? uvrĹĄÄ?a druĹžine z otroki. Zanje bo pripravljal vrhunska sobotna kosila, takĹĄna po njihovi meri, seveda pa tudi cenovno sprejemljiva. ÂťZa kuharski poklic me je namreÄ? navduĹĄila kuharica iz Radencev, ki sem ji kot otrok prinaĹĄal mleko, pa me je razvajala s kakĹĄno sladko malenkostjo. Tudi otroci se bodo kasneje, ko odrastejo, radi vraÄ?ali v ta lokal, Ä?e bodo imeli nanj lepe spomine. Pa tudi babice, ki se morda doslej niso odloÄ?ale, da bi priĹĄle sem, bodo zagotovo navduĹĄene in se bodo ÂťvpisaleÂŤ med naĹĄe redne goste,ÂŤ je prepriÄ?an Andrej, ki napoveduje, skupaj s kolektivom, ki ga zelo ceni, ĹĄe ĹĄtevilne druge novosti. Tako, kot se je na prvi pogled ÂťzaljubilÂŤ v Vilo Herberstein, se je tudi v Velenje, kamor se je naselil pred dobrim mesecem. ÂťTu je vse tako urejeno in Ä?isto, vse je blizu. Ljudje so prijazni, urejeni, Ĺženske so zelo lepo obleÄ?ene ‌ povsem drugaÄ?e je kot v velikih mestih,ÂŤ pravi novi VelenjÄ?an. đ&#x;”˛

stnico idr. ÂťPurgerskaÂŤ prisega je poleg izpolnjevanja pogojev za pridobitev trĹĄkih pravic pomenila javni dogodek, ko je kandidat opravil zagovor (preizkuĹĄnjo) pred posebnim odborom trĹĄkih oblastnikov. ÂťPrisegoÂŤ je v originalnem tedanjem nareÄ?nem jeziku (ter slovenskem prevodu) predstavila Mateja UgovĹĄek Lever iz mozirske knjiĹžnice. Aleksander VideÄ?nik pa je me drugim prisotnim predstavil tudi Zlato knjigo Mozirskih trĹžanov iz leta 1740, ki je ohranjena kot verodostojen dokument zgodovine starega Mozirja. Ob predstavitvi ĹĄe nekaterih drugih listin in dejstev se je VideÄ?nik zelo razgrel, kot da bi se znaĹĄel sredi tistih Ä?asov in dol na SejmiĹĄÄ?u pripovedoval gospodi in radovednim meĹĄetarjem, kaj je bilo za razvoj Mozirja tako kljuÄ?no in tako znamenito, da se je Ĺ˝ovneĹĄki gospod zelo naklonjeno in pogosto oziral na ta izjemni kraj pod Dobrovljami in Mozirskimi planinami ter celinami in Sotesko, kjer se kot krajevni biser Zgornje savinjske doline diÄ?i ĹĄe dan danaĹĄnji.

veÄ? ne volje ne Ä?asaÂŤ, je Ĺže pred nekaj Ä?asa izjavil zasebno. Zadnji VideÄ?nikovi mali domoznanski podvigi so se dotaknili Ä?rnih bukev slovenskega podeĹželja (v nazarskem Vrbovcu) ter 25. aprila v VideÄ?nikovi stalni zbirki v Mozirju, o starem Mozirju in Mozirjanih. Razgovor so pripravili sodelavci Osrednje knjiĹžnice Mozirje tako rekoÄ? sredi obseĹžne dokumentacije o kraju in zakladnice starih predmetov, slik, dokumentov in muzejske zapuĹĄÄ?ine Mozirju. V uvodnem nagovoru je Matija BlagojeviÄ? poudaril, da so imele trĹĄke pravice, ki jih je kraj imel Ĺže leta 1581, v fevdalnem Ä?asu velik pomen za Ĺživljenje in razvoj kraja. VideÄ?nik, ki je temeljito prouÄ?eval zgodovino svojega domovanja, je ob predavanju o starem kraju Mozirje prikazal tedanje razmere, nastajajoÄ?i kraj ob ÂťjezeruÂŤ ter v tistem Ä?asu najpomembnejĹĄe pridobitve; taborno cerkev, uboĹžno hiĹĄo Aleksander VideÄ?nik se ob svojih ÂťzgodovinarskihÂŤ razglabljanjih dodobra poglobi in (zavetiĹĄÄ?e za najrevrazvname. (Foto: JoĹže Miklavc) nejĹĄe), sejmiĹĄÄ?e, ko-

đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

MED VAMI

16. aprila 2015

Narejenega veliko, a ťe vedno premalo Konference priloŞnost za spoznavanje dobrih projektov – Povezanost, mreŞenje, prepletanje projektov ‌ – Prihodnje leto znova mednarodna konferenca?

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 9. in 10. aprila – InĹĄtitut Integra Velenje in Mestna obÄ?ina Velenje (MOV) sta minuli Ä?etrtek in petek pripravila 3. slovensko konferenco Skupnost po meri invalidov. LetoĹĄnja je bila posveÄ?ena slepim in slabovidnim, njeno kratko sporoÄ?ilo pa Videti in uvideti.

Prvi dan konference so se udeleĹženci v vili Bianca s pomoÄ?jo referatov seznanili z nekaterimi vpraĹĄanji slepih in slabovidnih v vsakdanjem Ĺživljenju: kako je s tehniÄ?nimi pripomoÄ?ki za slepe, o dostopnosti informacij, s ponudbo knjiĹžnice za slepe in slabovidne, z motnjami branja in pisanja ter prostovoljstvom v skupnosti. IzkuĹĄnje v slednjem so predstavili predstavniki DruĹĄtva invalidov Konovo, projekta BontonÄ?ek ter Udarnika Mladinskega centra Velenje.

Aktivnosti prvega dne so sklenili z izkustvenim doĹživetjem Ä?util v ÄŒrnem baru pred vilo Bianca, preĹživeli nekaj minut v popolni temi in se tudi tako vĹživeli v vlogo slepega. Naslednji dan so si ogledali nekatere primere dobrih praks v mestu Velenje, povezanih z hendikepiranimi osebami, se seznanili z Zaposlitvenim centrom Gea v hotelu RazgorĹĄek, konferenco pa

sklenili s senzoriÄ?nim pohodom po mestu Velenje.

Priznanje in hkrati zaveza

potrebno plaÄ?ati.ÂŤ KontiÄ? je zagotovil, da bodo ĹĄe naprej skupaj z invalidi odpravljali ovire, ki jim pomenijo kakovostnejĹĄe Ĺživljenje v lokalni skupnosti. Predsednik MedobÄ?inskega druĹĄtva invalidov Ĺ aleĹĄke doline Velenje in predsednik sveta za invalide pri MOV Valter Golob je

PoskuĹĄajo opominjati, preverjati, pomagati Pokroviteljica konference – varuhinja Ä?lovekovih pravic Vlasta Nussdorfer – je med drugim povedala, da na uradu namenjajo invalidom veliko pozornosti. ÂťTistim, ki potrkajo na naĹĄa vrata, poskuĹĄamo po-

Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je naziv, ki ga je prejela lokalna skupnost pred 10 leti ObÄ?ina po meri invalidov, oznaÄ?il za priznanje in hkrati zavezo.

V omenjenem desetletju je ĹĄe marsikaj postorila v prid invalidov. Letos bodo tako opremili ĹĄe zadnje semaforje s signali, ki omogoÄ?ajo slepim in slabovidnim varen prehod, poskrbeli bodo za to, da bo ovir za gibalno ovirane osebe Ä?im manj. Poleg plenarnega dela v vili Bianci so se udeleĹženci seznanili tudi z nekaterimi primeri Še so ovire , ki dobrih praks v skupnosti. jih bo potrebno odpraviti, saj se zavedamo, kako po- pritrdil besedam Ĺžupana, da se je magati pri odpravljanju teĹžav, ki jih membno je pribliĹžati Ĺživljenje zdra- v zadnjih letih za invalide marsikaj izpostavijo. PoskuĹĄamo opominjavih invalidom in njihovo zadovolj- spremenilo na bolje. ÂťNimam kaj ti drĹžavo na njene naloge, preverstvo v skupnosti. Dejavnosti, kot sta slabega reÄ?i.ÂŤ Pohvalil je prizade- jamo na terenu, kaj se je izboljĹĄalo kopanje premoga in proizvodnja be- vanja obÄ?in Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob za invalide.ÂŤ K varuhu prihajajo najpogosteje zaradi prepozno odkritih le tehnike, zahtevata davek, ki ga je Paki na tem podroÄ?ju.

teĹžav in zaradi pripomoÄ?kov. Ti morajo biti, je poudarila Nussdorferjeva, enako dostopni vsem.

razmiĹĄljajo, da bi po vzoru prve prihodnje leto znova pripravili mednarodno konferenco.

Konferenca priloĹžnost za spoznavanje dobrih praks

Viki VertaÄ?nik: ÂťPotrebno nam je dati veÄ? priloĹžnostiÂŤ

InĹĄtitut Integra Velenje je prvo konferenco, povezano s temami ranljivih skupin, pripravil leta 2012. Temo tretje so – pravi direktorica InĹĄtituta Integra Velenje Sonja Bercko Eisenreich – narekovala vpraĹĄanja, s katerimi se sreÄ?ujejo Ĺže dalj Ä?asa znotraj rehabilitacije. ÂťVeliko se je naredilo za invalide v zadnjih 10 letih, a ĹĄe vedno premalo.

Ne poznam broĹĄure, letaka za slepe in slabovidne. Zelo malo je spletnih strani zanje, ni obrazcev, ki jih je potrebno izpolniti na uradih. To so stvari, na katere je potrebno vedno opozarjati.ÂŤ Po njenem mnenju so konference odliÄ?na priloĹžnost za spoznavanje dobrih projektov, ljudi, ki stojijo za njimi, in razmiĹĄljanj, kako lahko dobre stvari prenesejo od drugod v tukajĹĄnje okolje oziroma kaj je tisto, kar lahko tukajĹĄnje okolje ponudi slovenskemu prostoru. Konferenca se je izkazala tudi kot odliÄ?no izhodiĹĄÄ?e za nadgradnjo aktivnosti, za povezovanje z lokalnimi skupnostmi, Âťhkrati pa je znova opozorila na teĹžave, s katerimi se sreÄ?ujejo Ĺže dalj Ä?asa: ni povezanosti, mreĹže, prepletanja projektov, prenosov primerov dobrih praks ‌ Tudi zaradi zapisanega v InĹĄtitutu Integra

Viki VertaÄ?nik iz TopolĹĄice, danes z druĹžino Ĺživi in dela v Ljubljani, je slep od rojstva. Po uspeĹĄno konÄ?anem ĹĄtudiju zgodovine in etnologije je nekaj let pouÄ?eval na osnovni in srednji ĹĄoli. PoloĹžaj slepih in slabovidnih v danaĹĄnji druĹžbi ocenjuje za boljĹĄi v primerjavi z minulimi leti.

Precej veÄ? je pripomoÄ?kov, zelo pomembna je veÄ?ja osveĹĄÄ?enost ljudi. ÂťVeliko stvari pa je ĹĄe odprtih in jih je treba odpraviti. Pomembno pa je, da obstaja volja, pripravljenost, potem se tudi poti najdejo.ÂŤ Med velika odprta vpraĹĄanja je uvrstil brezposelnost. Ta, pravi, ne pomeni le, da nimaĹĄ denarja za preĹživljanje. Za slepe in slabovidne pomeni poleg socialne ĹĄe druĹžbeno izkljuÄ?enost. Že s tem, ko ne vidiĹĄ ljudi okoli sebe, je stikov manj. ÄŒe pa nimaĹĄ sluĹžbe, v mnogih primerih nimaĹĄ razloga, da bi ĹĄel od doma.

To je velik izziv za vse. Temu sledijo ĹĄe mnogi drugi, kot so dostopnost do informacij ‌ Denar je pomemben, dodaja, vendar si ga lahko vsi hendikepirani zasluĹžijo s svojim delom. ÂťTreba nam je dati veÄ? priloĹžnosti. Sicer pa bolj, ko bodo ljudje vedeli, kaj potrebujemo, laĹžje bo za vse, laĹžje bo tudi naĹĄe sobivanje,ÂŤ je đ&#x;”˛ ĹĄe menil Viki VertaÄ?nik.

50. akademskega plesa ne bo

Slovo najstarejĹĄe VinskogorÄ?anke

Se ob jubileju tudi dokonÄ?no poslavlja tradicija?

Vinska Gora, 9. aprila – Zbiratelj Janez OsetiÄ? iz Vinske Gore pogosto spremlja, kaj se dogaja z ljudmi, ki jim ima v zbirki svojih starih fotografij. V njej je ogromno fotografij ljudi iz Vinske Gore, pa tudi zgodovinskih fotografij zaselkov. Ko je v minulih dneh umrla Robanova Trezika, ki je bila po njegovih podatkih najstarejĹĄa VinskogorÄ?anka, saj bi septembra praznovala 100-letnico, se je oglasil v uredniĹĄtvu.

S seboj je prinesel fotografijo, na kateri je Trezika s soĹĄolkama in sosedama. Na njeni levi je Antonova Mici, na njeni desni pa BoÄ?eva NeĹžika. Obe sta umrli leta 2003, vse tri pa so bile rojene leta 2015. ÂťTrezika se je uradno pisala ViMici, Trezika in NeĹžika. Bile so demĹĄek, poroÄ?ila pa se je v Maprijateljice in soĹĄolke. ribor, v druĹžino Ĺ oĹĄtariÄ?. Tam je tudi umrla. Doma je bila iz Prelske, kot tudi Mici in NeĹžika. Kako je izgledala vas Prelska v zaÄ?etku 30. let prej- kastaÂŤ,ÂŤ nam je ĹĄe povedal OsetiÄ? ob ogledu ĹĄnjega stoletja, si lahko dobro predstavljamo fotografij, ki jih delimo udi z vami. đ&#x;”˛ bĹĄ ob fotografiji iz nekdanjega Ä?asa. Trezikina rojstna hiĹĄa je na njej skrajno desno, tista Âťbel-

Velenje, 10. aprila – Ob koncu minulega tedna so se v Ĺ aleĹĄkem ĹĄtudentskem klubu (Ĺ Ĺ K) odloÄ?ili, na njihovo veliko Ĺžalost, da jubilejnega Akademskega plesa ne bo. OdloÄ?itev ni bila lahka, nam pove predsednik Ĺ Ĺ K JanĹž Krofel. Povedal nam je: ÂťAkademski ples je naĹĄa najstarejĹĄa akcija, saj so ga naĹĄi predhodniki prviÄ? pripravili leta 1965. Ĺ˝al smo morali 50., torej jubilejni ples, ki smo ga tokrat Ĺželeli pripraviti v restavraciji Jezero, odpovedati. Razlogov je verjetno veÄ?, tudi mi prevzemamo del krivde. StarejĹĄi so se ga Ĺže v preteklih letih preneha-

Nos habebit humus Naj zapiĹĄem nekaj besed, zakaj sem odpovedal akademski ples, najstarejĹĄo prireditev Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba. Dovolite mi orisati sploĹĄni pregled situacije, kot jo vidim sam. Academia v svojem ĹĄirĹĄem pomenu predstavlja znanje, kulturo znanja, ki ga ima danaĹĄnji evropski Ä?lovek.

Od tega, da smo se v Sloveniji odmaknili od sistema Âťstarega ĹĄtudijaÂŤ, ki je predstavljal dolgo in temeljito uÄ?enje, do Ä?asov, ko smo v Sloveniji preoblikovali ĹĄtudij v nekaj, kar je na trgu. To je prineslo posledice v vse pore Ĺživljenja. NajveÄ?je posledice zasledim pri razumevanju vloge znanja v druĹžbi. Le redki ĹĄtudenti s svojimi kolegi razmiĹĄljajo o znanju, veliko njih odnos do znanja omalovaĹžuje. Kdo smo, Ä?e pozabimo kot skupnost, kje smo bili, kje smo in kam gremo?

Dajanje pomena nekemu dogodku zahteva znanje, ki presega zdravorazumsko argumentacijo. Ĺ˝e res, da mnogi politiki (tudi lokalni) vidijo Ĺživljenje v izrazu ÂťkmeÄ?ka logikaÂŤ. Diskurz na ravni kmeÄ?ke logike bi pomenil, da Slovenci in Slovenke ĹĄe danes ne bi imeli PreĹĄerna, ÄŒopa in drugih, ki so videli svet dlje od preprostosti ÂťkmeÄ?ke logikeÂŤ. Ravno ti izobraĹženci so bili temelj, da je iz njihovih druĹženj in znanja, pridobljenega v tujini, na naĹĄih tleh vzklila univerza v

li udeleĹževati, s tem pa je verjetno izgubljal pomen. Tudi status ĹĄtudenta je razvrednoten, zato sprejem brucev med ĹĄtudente nima veÄ? prave teĹže. Povezanosti med ĹĄtudenti je Ĺžal vse manj.

Lahko pa razmiĹĄljamo tudi v smeri, da v Velenju 'primanjkuje akademikov', da ti niso veÄ? tako aktivni in kritiÄ?ni, kot so bili.ÂŤ Ali bodo akademski ples povsem opustili, se bodo ĹĄe odloÄ?ili, skupaj z Zelenim carjem.

Sicer pa se v Ĺ Ĺ K-ju v teh dneh zavzeto pripravljajo na ĹĄe en jubilej. V maju bodo izvedli 25. festival Dnevi mladih in kulture.

Ta bo sicer krajĹĄi kot prejĹĄnja leta, dogodki bodo osredotoÄ?eni na zadnja dva vikenda v maju. Preddogodek pa bo 9. maja, ko bodo na strehi lokala Mladost pripravili koncert ÂťNa mladostÂŤ.

Ljubljani. Lahko si predstavljam Franceta PreĹĄerna, ki Ĺživi na Kardeljevem trgu in se Ĺželi ob vinu pogovoriti o pomenu jezika ter poeziji. Ta France bi danes bil osamljen in pregnan iz druĹžabnega Ĺživljenja. Rekli bi mu: ÂťFrance, nehaj filozofirati, koga brigajo te teĹžke debate, ki jih imaĹĄ s ÄŒopom o poeziji.ÂŤ. Gradnja nacionalnega jezika?

Ja, lepo te prosim, popij nekaj, da boĹĄ manj zategel. Ĺ˝e res, da mnogi ta opis PreĹĄerna vidijo tudi v Ä?asu njegovega Ĺživljenja. To je daleÄ? od resnice, kmeÄ?ka logika o pijancu je oĹĄkodovala pravi prispevek PreĹĄerna Slovencem. Pomen akademskega plesa, ki ga je organiziral Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub, je izpuhtel, kot je izpuhtelo spoĹĄtovanje skupnosti do znanja. V zadnjem Ä?asu je bilo na njem vse manj akademikov in vse veÄ? ťankerjevÂŤ. Naj bo ekskluziva, naj bo Ĺžur, naj bo hrana, naj bo vino. Pozabljeno pa je bilo znanje. ZdruĹževanja ĹĄtudentov v kroĹžke, druĹĄtva ali druge oblike druĹženja, na katerih je tekel pogovor o znanju, je skoraj izginil. KakĹĄen je pomen akademskega plesa, Ä?e je najveÄ? udeleĹženih ĹĄtudentov tistih, ki jih ob misli na pogovor o ĹĄtudiju zmrazi.

Akademskemu plesu so se postopoma odpovedali tudi moji varovanci, akademiki, ki bi mladcem morali pokazati, kakĹĄen naj bo odnos do skupnosti znanja. Vsako leto je bilo veÄ? odpovedi, ĹĄe malo, pa bi stare

đ&#x;”˛

bĹĄ

bajte morale postati tiste lutke iz H&M, na katere prodajalke obesijo obleko. Z Ĺžalostjo sem spremljal zadnje akademske plese, zato sem se odloÄ?il, da to tradicijo prekinem, Ä?e je nihÄ?e razen mene ne Ĺželi spoĹĄtovati.

Vsakdo naj sam razmisli o svoji odgovornosti. PrepriÄ?an sem, da se bliĹžajo Ä?asi, ko bo znanje dobilo pomen, celo takĹĄen, da se bodo ljudje ponovno zdruĹževali zaradi njega. MogoÄ?e bo to takrat, ko bo napoÄ?il Ä?as velikih kriz, ki jih ne bomo mogli pojasniti s ĹĄtevilkami, ko bo potrebno analitiÄ?no razmiĹĄljanje o dogodkih. Naj se do tistega Ä?asa poslovim.

Velevam, da se akademski ples, ki je bil prviÄ? organiziran leta 1965, ukine. Ukinjam ga, ker oÄ?itno nikomur ni veÄ? potreben, je le breme. Zeleni car pa nobenemu ne Ĺželi dodeljevati bremena. Zahvaljujem se vsem, ki so to tradicijo skozi desetletja negovali, tudi tistim, ki pri tem niste uspeli.

Pozdravljam vse stare bajte, ki ste ob razvoju teh dogodkov zaskrbljene. Pozdravljam vse ĹĄtudente, ki ĹĄe cenijo svoje profesorje, knjige in akademstvo. Veselim se dneva, ko bo ta prostor v tedniku NaĹĄ Ä?as namenjen oklicu, da je akademski ples ponovno potreben. Do takrat pa naj nas Zemlja ima, kakrĹĄne smo. Nasvidenje! đ&#x;”˛

Zeleni car

ÄŒlovek posadi, Ä?ebela opraĹĄi Ĺ martno ob Paki, 10. aprila - ÂťÄŒlovek posadi, Ä?ebela opraĹĄiÂŤ je naslov vseslovenske akcije, ki jo skupaj z Medexom izvaja ÄŒebelarska zveza Slovenije. Njen namen je zasaditi na javnih povrĹĄinah Ä?im veÄ? medovitih rastlin, ĹĄe posebej avtohtonih, ki bodo privabile Ä?ebele. Te imajo v naravi pomembno vlogo, saj opraĹĄijo mnoge ĹžuĹžkocvetne rastline, zato nedvomno pomembno vpliva tudi na

pridelavo hrane.

V akcijo se je vkljuÄ?ila tudi ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki, ki je podarjeno lipo minuli petek posadila v parku pri tamkajĹĄnji osnovni ĹĄoli.

Poleg Ĺžupana Janka KopuĹĄarja in ravnatelja ĹĄole Bojana Jurasa so na akciji sodelovali ĹĄe predstavniki ĹĄmarĹĄkega Ä?ebelarskega druĹĄtva. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2015, barve: CMYK, stran 15

REPORTAŽA

16. aprila 2015

15

Naravo olajĹĄali za veÄ? kot 11 ton smeti Zelenega odreza vsaj ĹĄe enkrat toliko – Doslej v oÄ?iĹĄÄ?evalnih akcijah sodelovalo preko 1600 prostovoljcev Bojana Ĺ pegel

Velenje, 10. aprila – V mestni obÄ?ini Velenje je bil minuli sonÄ?ni vikend Ĺže tretji po vrsti namenjen Ä?iĹĄÄ?enju okolja. Doslej tudi ÂťnajmoÄ?nejĹĄiÂŤ, saj je bilo prostovoljcev in pobranih smeti ogromno, kar delno lahko pripiĹĄemo tudi lepemu vremenu, ki je bilo kot nalaĹĄÄ? za to vsakoletno spomladansko opravilo. Na vseh treh akcijah v MO Velenje so naĹĄteli Ĺže 1.600 prostovoljcev, kar je bistveno veÄ? kot lani. Tudi koliÄ?ine zbranih odpadkov so bile velike;

krajevnih skupnostih Gorica, v soboto pa v Starem Velenju, Cirkovcah, Ĺ entilju, MÄŒ Levi breg - vzhod, KavÄ?ah, Podkraju, na Konovem in v Stari vasi.

Pele so tudi Ĺžage Minuli vikend je bilo delovno Ĺže v petek popoldne. V KS Ĺ martno je v akciji sodelovalo 20 prostovoljcev, v KS Pesje

Celje pobiralo kar 127 krajanov in krajank. Tudi v KS Ĺ kale – Hrastovec so bili mnoĹžiÄ?ni, saj je Ä?istilo 100 prostovoljcev. V obeh KS so Ĺže v preteklih letih dokazali, da znajo stopiti skupaj. V TrebuĹĄi je Ä?istilo 65 zaposlenih v obÄ?inski upravi, ki so se jim pridruĹžili Ä?lani nekaterih politiÄ?nih strank in krajani zaselka StraĹža. Bojan PrelovĹĄek, koordinator oÄ?iĹĄÄ?evalnih akcij na MO Velenje, nam je pol ure po zaÄ?etku akcije povedal: ÂťV TrebuĹĄi bomo v tem dopoldnevu poskrbeli za pretoÄ?nost potoka TrebuĹĄa, ki ob veÄ?jih vodah

Takole polnih zabojnikov je bilo v petek in soboto po vsej obÄ?ini veliko. Tega so v dobrih dveh urah napolnili velenjski ribiÄ?i, sprehod okoli jezer pa bo sedaj tudi zaradi njihovega truda ĹĄe lepĹĄi.

uri. Do 10. ure je bil keson, ki jim ga je pripeljal Premogovnik, Ĺže nabito poln, smeti so v vreÄ?kah zlagali kar ob njem. Predsednik velenjske RibiĹĄke druĹžine JoĹže Ĺ umah nam je povedal: ÂťÄŒlani druĹžine se zberemo vsako soboto, a danes delamo ĹĄe veÄ? kot ponavadi. OÄ?istili smo okolico in obalo Ĺ kalskega in

TrebuĹĄa ob vsakem veÄ?jem deĹževju rada povzroÄ?a teĹžave. Prostovoljci so jo v soboto oÄ?istili smeti, tudi ob cesti Velenje – Vinska Gora, in odveÄ?ne podrasti ob potoku.

saj so jih zbrali in odpeljali 11 ton in pol, ogromno pa je tudi zelenega odreza, ki so ga minuli vikend zbrali predvsem v TrebuĹĄi in okolici jezer. Akcije ĹĄe niso konÄ?ane; svojo okolico bodo jutri oÄ?istili ĹĄe v

30, v BevÄ?ah 10, okolico ĹĄol je Ä?istilo 300 dijakov Ĺ ole za storitvene dejavnosti. V soboto se je delo zaÄ?elo okoli 9. ure. Rekorderji po udeleĹžbi so bili spet v Vinski Gori, kjer je smeti po kraju in ob cesti Velenje–

OÄ?iĹĄÄ?evalna akcija tudi v Ĺ oĹĄtanju Ĺ oĹĄtanj – V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj bo spomladanska oÄ?iĹĄÄ?evalna akcija potekala v soboto, 18. aprila, od 8. do 12. ure. Organizatorji ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, krajevne skupnosti in druĹĄtva si Ĺželijo mnoĹžiÄ?no udeleĹžbo, takĹĄno, kot je bila Ĺže na dosedanjih enajstih akcijah.

Zbirnih mest je veÄ?: dom ribiÄ?ev Ĺ oĹĄtanj, gasilski dom TopolĹĄica, pri Martincu v LajĹĄah (tukaj zbor ob 9. uri), Hept v Belih Vodah, dom krajanov Lokovica, LoÄ?anov most v Ravnah, obraÄ?aliĹĄÄ?i KoneÄ?nik in KonovĹĄek v Ravnah, dom krajanov v Zavodnjah, gasilski dom v Gaberkah, Andrejev dom na Slemenu, dom krajanov Skorno – Florjan in igriĹĄÄ?e Skorno.

rad povzroÄ?a teĹžave. Zato danes pojejo tudi Ĺžage, saj bomo odstranili tudi grmovje in drevje, ki se zajeda v breĹžine. Zato imamo ekipo okrepljeno z ljudmi, ki znajo ravnati z motornimi Ĺžagami; pomagajo nam tudi gasilci PGD Velenje, ĹĄe posebej pa bi rad pohvalil fante iz Cirkovc. Jani Dvorjak in Dani Avbreht nam na pomoÄ? priskoÄ?ita ob vsaki veÄ?ji akciji. Hiap pa upravlja podjetje SoviÄ?,ÂŤ smo izvedeli. Medtem ko so fantje Ĺžagali in vlaÄ?ili veje, so Ĺženske pobirale smeti. Teh pa je bilo ogromno, od majhnih do veÄ?jih, med njimi je bilo najveÄ? razliÄ?nih pnevmatik.

Pospravljali za ÂťpackiÂŤ Nato smo se oglasili ĹĄe pri ribiÄ?ih, ki so v soboto zaÄ?eli Ä?istiti Ĺže ob 8.

Teklo 800 osnovnoĹĄolcev Velenje, 13. aprila – Na stadionu v Velenju je potekalo medobÄ?insko tekmovanje v krosu za uÄ?ence in uÄ?enke osnovnih ĹĄol iz Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki.

Tekmovali so posamiÄ?no deklice in deÄ?ki od prvega do devetega razreda ter ekipno mlajĹĄi deÄ?ki in deklice od prvega do petega razreda ter starejĹĄi deÄ?ki in deklice od ĹĄestega do devetega razreda. V mlajĹĄi ekipni razvrstitvi so bili najboljĹĄi uÄ?enci in uÄ?enke OĹ Livada, dru-

gi so bili iz OĹ Ĺ alek in tretji iz OĹ Gustava Ĺ iliha. V ekipni razvrstitvi starejĹĄih uÄ?encev in uÄ?enk pa so najbolje odtekli uÄ?enci in uÄ?enke OĹ Ĺ alek, drugo mesto so si prisluĹžili uÄ?enci OĹ Livada, na tretjem mestu pa so pristali uÄ?enci OĹ Gustava Ĺ iliha.

Vsi, ki so pritekli skozi cilj, so zmagovalci in teh je bilo natanÄ?no 800. đ&#x;”˛

dela Velenjskega jezera, sploh gozd med njima in Ĺ kalski del tega jezera. Dela nas 34. Danes bomo popravili tudi obalo izpraznjenega ribnika, ki nam ga je zajedla erozija, pa tudi obraĹĄÄ?en je preveÄ?. Vodo smo iz njega izpustili pred dvema tednoma, ob tem pa smo bili zelo preseneÄ?eni, saj nismo priÄ?akovali tako velikih rib. Vanj smo pred dobrima dvema letoma vloĹžili 250 smuÄ?ev,

zraven pa se je pojavila ĹĄÄ?uka, ki je verjetno priĹĄla iz Ĺ kalskega jezera.

Bila je ÂťkapitalnaÂŤ, tehtala je 12 kilogramov. Ob njej sta plavali ĹĄe 9in 10-kilogramska. Spustili smo jih v Ĺ kalsko jezero,ÂŤ izvemo. Poleg tega so drugi ribnik, v katerem so Ĺže mlade ribice, zaĹĄÄ?itili z rdeÄ?imi trakci, ki preganjajo kormorane. Ko se ustavimo ĹĄe na zbirnem mestu, so nam ribiÄ?i pokazali, kaj vse so naĹĄli. ÂťNi, da ni,ÂŤ je komentiral eden od njih, pokazal nam je od polomljenih stolov do kolesa, gum, steklenic in veliko plastiÄ?nih vreÄ?k in embalaĹže. Izvedeli smo ĹĄe, da se bodo ribiÄ?i posebej lotili ĹĄe poreÄ?ja reke Pake, v katerem se Ä?ez zimo vedno nabere veliko smeti. Kdaj, ĹĄe ne vedo, saj trenutno tam ne smejo preveÄ? motiti ptiÄ?kov, ki gnezdijo.

V soboto dopoldne so Ä?istili tudi potapljaÄ?i in Ä?lani Kluba vodnih ĹĄportov, a so dan izkoristili tudi za Ä?iĹĄÄ?enje svojih prostorov in ne le okolice in obale Velenjske plaĹže.

Naravo so polepĹĄali ĹĄe v Paki, kjer je sodelovalo 50 prostovoljcev, PleĹĄivcu, kjer se jih je zbralo 20, Ä?istili pa so tudi uÄ?enci OĹ MPT, ki so se jim pridruĹžili starĹĄi. Bilo jih je 55. đ&#x;”˛

Malo udeleĹžencev, malo odpadkov Ĺ martno ob Paki, 11. aprila – Med obÄ?inami, ki so minulo soboto organizirale spomladansko Ä?istilno akcijo, je bila tudi ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki. ZaÄ?eli so jo ob 8. in sklenili ob 12. uri z golaĹžem pri ĹĄmarĹĄki HiĹĄi mladih. UdeleĹžilo se je je blizu 100 obÄ?anov, najmanj (3) iz najveÄ?je vaĹĄke skupnosti Ĺ martno ob Paki, najveÄ? iz vaĹĄke skupnosti Gavce – Veliki Vrh (26). ÂťSmo zadovoljni z udeleĹžbo,ÂŤ so povedali na obÄ?inski upravi. Kot so ĹĄe dejali, je treba upoĹĄtevati, da je bilo vreme lepo in da so imeli ljudje tudi doma veliko dela. UdeleĹženci so zbrali za dva zabojnika odpadkov, Ä?istili pa so le obreĹžja rek in potokov ter poti. SoglaĹĄali pa so z ugotovitvami nekaterih na terenu, da bi bil uÄ?inek Ä?iĹĄÄ?enja zagotovo boljĹĄi, Ä?e bi v akciji sodelovali tudi uÄ?enci tamkaj-

Najmanj udeleĹžencev je bilo na Ä?istilni akciji iz najveÄ?je vaĹĄke skupnosti Ĺ martno ob Paki.

ĹĄnje ĹĄole. Namesto krajĹĄega pouka bi se pridruĹžili udeleĹžencem akcije

in tako opravili poleg koristnega tuđ&#x;”˛ Tp di vzgojno delo.

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

16. aprila 2015

Iz prepada do zmage Gorenje v prvi Ä?etrtfinalni tekmi EHF premagalo danski Holstebro z golom razlike, zaostajalo Ĺže za pet golov RokometaĹĄi Gorenja so naredili pomemben korak za nastop na sklepnem turnirju ĹĄtirih najboljĹĄih moĹĄtev pokala Evropske rokometne zveze (EHF) 16. in 17. maja v nemĹĄkem glavnem mestu. V prvi Ä?etrtfinalni tekmi so zmagali z 28 : 27, Ä?e bo to dovolj, da pridejo iz dveh dvobojev kot skupni zmagovalec, pa bo seveda znano v nedeljo

kar nekajkrat zadeli okvir vrat. Ob tem ĹĄe njihov najboljĹĄi igralec StaĹĄ Skube ni imel najboljĹĄega dne, blestel pa je Benjamin BuriÄ?, ki je zbral ĹĄestnajst obramb, dve veÄ? kot gostujoÄ?i Rasmus Lind. Prvi polÄ?as so konÄ?ali z izkljuÄ?enim Skubetom, drugi polÄ?as pa so imeli gostje ĹĄe dobro minuto igralca veÄ?. Tudi na zaÄ?etku tega dela tekme so gostje

zgodaj popoldne. ZaÄ?etek povratne tekme na Danskem bo za VelenjÄ?ane vsekakor ob nenavadnem Ä?asu, ob 13. uri. Tekma je bila zelo zanimiva, v izdihljajih pa tudi zelo napeta in razburljiva.

Dance je takoj, ko so kot prvi krenili s sredine igriĹĄÄ?a, njihov najboljĹĄi igralec na tej tekmi – ĹĄvedski reprezentant Magnus Bramming – popeljal v vodstvo. Enako hitro je izenaÄ?il Senjamin Burić. Ĺ˝e v 6. minuti so Danci prviÄ? povedli z dvema goloma razlike, (4 : 2), takĹĄno prednost so v prvem polÄ?asu ponovili ĹĄe trikrat, po prvem polÄ?asu pa so imeli prednost enega zadetka. Edino vodstvo v tem delu igre so si domaÄ?i priigrali v 23. minuti (11 : 10).

RokometaĹĄi Gorenja v prvem delu tekme niso bili pravi. V njihovi igri je bilo veliko napak, slabih podaj, kar nekaj zapravljenih Ä?istih strelov, v rokometnem jeziku znanih ÂťzicerjevÂŤ, bilo pa je tudi veliko smole, med vso tekmo so tudi

imeli pobudo. Dvakrat so spet uĹĄli domaÄ?im za dva gola. V 40. minuti so se jim gostitelji z golom Marka DujmoviÄ?a po uspeĹĄno izvedeni najstroĹžji kazni spet pribliĹžali samo na gol zaostanka (18 : 19). PriÄ?akovati je bilo, da bodo ÂťoseÂŤ konÄ?no zaigrale brez krÄ?a, ki je bil do tedaj opazen v njihovi igri. MoÄ?no podporo so imele tudi v navijaÄ?ih, ki resda niso napolnili dvorano do zadnjega kotiÄ?ka (blizu tisoÄ?), saj so vseskozi huronsko navijali in jih spodbujali. Zgodilo pa se je nasprotno od priÄ?akovanega. Pri strelih niso bili dovolj natanÄ?ni, izkazal se je tudi gostujoÄ?i vratar in v 43. minuti, po delnem izidu 5 : 1, so imeli Skandinavci prviÄ? prednost kar petih golov (24 : 19). Je ĹĄe moĹžen nastop na finalnem turnirju, so se najbrĹž vpraĹĄali mnogi. TolikĹĄno razliko bi na povratni tekmi teĹžko nadoknadili, Ä?etudi bi igrali najbolje, kot znajo. Zgodilo pa se je tisto, kar se je Ĺže zdelo nemogoÄ?e in Ä?esar doslej

TAKO so igrali Prva Liga Telekom Slovenije, 27. krog Celje - Rudar 1 : 3 (1 : 2) Strelci: 0:1 Bolha (5), 1:1 VerbiÄ? (20), 1:2 BabiÄ?

(33), 1:3 BabiÄ? (47).

Rudar Velenje: Rozman, Krefl, DĹžiniÄ? , Klinar, KnezoviÄ? (od 17. KaĹĄnik), Babić (od 89.Tolimir), Radujko, Firer, TrifkoviÄ?, Bolha, Jelić (od 77.

KoviÄ?).

Drugi rezultati: Celje – Rudar Velenje 1:3 (1:2), ZavrÄ? - Gorica 0:0, Luka Koper - Maribor 1:4 (0:3) DomĹžale - Olimpija 0:1 (0:1), Krka - Kalcer Radomlje 1:1 (1:1). Zaostala tekma 3. kroga: Olimpija – Maribor 0:0.

Vrstni red: 1. Maribor 59 (42:24), 2 DomĹžale 52 (32:14), 3. Celje 51 (40:17), 4. Olimpija 50 (46:19), 5. ZavrÄ? 39 (26:37), 6. Rudar 33 (32:30), 7. Koper 32 (28:45), 7. 8. Gorica 24 (25:36), 9.

Krka 24 (28:42), 10. Radomlje 13 (14:59).

2. SNL, 20. krog Ankaran Hrvatini – Ĺ martno 1928 3 : 1 (2 : 1) Strelci: Vodeb (15), Pahor (25), BukeliÄ? (77), LenoĹĄek Mar. 31-11m Ĺ martno 1928: TetitkoviÄ?, Kompan, BukĹĄek, Mar. LenoĹĄek, GaÄ?nik, Ĺ koflek, DjokiÄ? (od 68.

Mat. LenoĹĄek), Zamernik, Maze, KureĹž, KoroĹĄec

(od 71. KoroĹĄec) Drugi rezultati: Ĺ enÄ?ur – Aluminij 0:3 (0:2), TKK Tolmin – Roltek Dob 1:3 (1:2), Ankaran Hrvatini – Ĺ martno 1928 3:1 (2:1), Farmtech VerĹžej – Triglav Kranj 2:1 (1:0), Dravinja Kostroj – KrĹĄko 4:2 (1:1).

Vrstni red: 1. KrĹĄko 40 (42:23), 2. Aluminij 37 (35:14), 3. Dob 35 (33:17), 4. Ankaran-Hrvatini 33 (29:22), 5. Triglav 31 (34:28), 6. VerĹžej 28 (27:33), 7. Tolmin 26 (32:32), 8. Ĺ enÄ?ur 24 (20:33), 9. Dravinja 18 (31:36), 10. Ĺ martno 1928 8 (15:60).

MNZ Celje, 12. krog Ĺ oĹĄtanj - Vojnik 6 : 1 (3 : 1) Strelci za Ĺ oĹĄtanj: Semir AgiÄ? (11, 19, 88., 91), Tilen Celcer (25 – 11 m), Dragan VasiÄ? (78); za Vojnik: Behart Memaj (14 – 11 m); Drugi rezultati: RogaĹĄka - Kovinar Ĺ tore 2:4 (1:3), BreĹžice 1919 - ZreÄ?e 2:0 (0:0), Vransko - Mozirje 0:2 (0:2) - strelca za Mozirje: Jure Ĺ migoc (8), Izak Lipnik (17), Odred Kozje - Ĺ˝alec 0:2 (0:1).

Vrstni red: 1. BreĹžice 30 (39:15), 2. ZreÄ?e 28 (55:10), 3. Ĺ˝alec 26 (30:11), 4. Mozirje 23 (36:13), 5. Kovinar 21 (30:22), 6. Ĺ oĹĄtanj 18 (31:23), 7.

RogaĹĄka 12 (21:19), 8. Vojnik 9 (22:42), 9. Kozje 9 (19:49), 10. Vransko 0 (11:90).

13. krog (18. 4.): Mozirje – BreŞice (17.00), Kozje – Šoťtanj

nismo bili vajeni. Vratar Benjamin BuriÄ? je v naslednjih slabih desetih minuta zadrĹžal kar ĹĄtiri nevarne Ĺžoge, njegovi soigralci pa so se mu zahvaljevali z zadetki. Po delnem izidu 6 : 1 je bilo v 54. minuti na semaforju 25 : 25, izenaÄ?ujoÄ?i gol pa je dosegel Michal Szyba. Z izenaÄ?enjem je bila za ose bitka sicer Ĺže dobljena, a vojna ĹĄe ne. TakĹĄen razplet je Dance precej pretresel, saj so postali v obrambi preveÄ? agresivni. ZasluĹžili so si dve izkljuÄ?itvi.

Med 55. in 57. minuto so imeli 45 sekund dva igralca manj na parketu.

V zadnjih zelo razburljivih minutah so gostje znova povedli za gol (26 : 25), toda VelenjÄ?ani so z goli Senjamina BuriÄ?a, StaĹĄa Skubeta (sedemmetrovka) in Maria Ĺ oĹĄtariÄ?a znova preobrnili rezultat in povedli z 28 : 26. Dobre pol minute pred koncem sta grĹĄka sodnika izkljuÄ?ila Janeza Gamsa, v zadnji sekundi pa piskali ĹĄe najstroĹžjo kazen (sedemmetrovko) za goste. Ĺ ved Jonas Larholm (edini tujec pri Dancih) pa je z natanÄ?nim strelom zadel in ublaĹžil poraz na najmanjĹĄo moĹžno razliko.

Po dveh prvenstvenih zmagah je trener Gregor CvijiÄ? uspeĹĄno preĹživel tudi prvo mednarodno preizkuĹĄnjo z novim moĹĄtvom: ÂťNajpomembneje je, da je RdeÄ?a dvorana ostala nepremagana. Ĺ˝elim si in upam, da bo tako vsakiÄ?. Danci so potrdili, da so zelo kakovostno moĹĄtvo. Vsakega spoĹĄtujem, a toda nobenega se ne bojim. Fantom Ä?estitam predvsem za zadnjih petnajst minut oziroma tudi za igro v celotni tekmi. Borili so se, niso se predali in to je najbolj pomembno.

Sicer pa smo dobili preveÄ? golov, v napadu pa preveÄ? greĹĄili. Upam, da bodo fantje do nedelje naravnali svoje roke in ne bodo toliko ciljali okvirja vrat, pa tudi da jim Ĺžoge ne bodo tako padale iz rok, kot so jim na tej tekmi. Gotovo imajo Danci doloÄ?eno rezervo, toda mi imamo ĹĄe veÄ?jo.ÂŤ Povratna tekma bo v nedeljo ob 13. uri, vÄ?eraj pa so na prvenstveni tekmi gostili celjske rokometaĹĄe. đ&#x;”˛

S. Vovk

SĹ˝NL, 13. krog Rudar Ĺ kale – Maribor 4 : 0 (0 : 0) Strelke: Moira MuriÄ? (68), Tina Marolt (69), Amela FetahoviÄ? (74), MaruĹĄa SevĹĄek (92).

Rudar Ĺ kale: Zilić, Gomboc, Nagy, Berdnik (od 76. ZagajĹĄek), Bric, JevtiÄ?, SevĹĄek, Marolt (od 80. AberĹĄek), FetahoviÄ?, MuriÄ?, Lukek (od 87.

FrankoviÄ?). Trener: DuĹĄan UrĹĄnik.

Drugi rezultati: Jevnica – AjdovĹĄÄ?ina 8:1 (3:1), PreĹĄa S. Gradec - Ankaran Hrvatini 1:3 (1:2), Teleing Pomurje Beltinci - Rudar Ĺ kale 4:0 (2:0), Radomlje - Velesovo 5:0 (2:0); proste Radomlje.

Vrstni red: 1. Pomurje 12 tekem 36 toÄ?k (148:5), 2. Rudar Ĺ kale 13 – 30 (71:15), 3. Radomlje 12 – 24 (45:18), 4. Maribor 12 - 21 (29:34), 5. Slovenj Gradec 13 – 18 (47:38), 6. Velesovo 12 – 15 (51:40), 7. Ankaran-Hrvatini 12 – 15 (20:33), 8. Jevnica 13 – 6 (11:63), 9. AjdovĹĄÄ?ina 13 – 3 (9:185).

1. NLB Leasing liga, 23. krog Riko Ribnica - Gorenje Velenje 22 : 30 (9 : 18) Gorenje: BoĹžović, Cehte 3, Medved, S. Burić 3, B. BuriÄ?, Szyba 7, Skube 7 (2), GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ? 4, DobelĹĄek, Gams 1, ZaponĹĄek, Nosan 3, DujmoviÄ? 3, BeÄ?iri.

Sedemmetrovke: Ribnica 6 (4), Gorenje 2 (2); izkljuÄ?itve: Ribnica 6 minut, Gorenje 8 minut.

Drugi rezultati: Slovan - Slovenj Gradec 28:29

KonÄ?no prva letoĹĄnja Rudarjeva zmaga Na Areni Petrol velenjski nogometaĹĄi niso izgubili Ĺže ĹĄtiri leta – V soboto ob jezeru aktualni prvak in vodilni Maribor (ob 20.05) V 27. prvenstvenem krogu so se najbrĹž najbolj veselili nogometaĹĄi Rudarja. V prejĹĄnjem krogu so ob jezeru dosegli proti Kopru, kjer so medtem Alena Ĺ ulca zamenjali z nekdanjim trenerjem Italijanom Rodolfom Vanolijem, prva letoĹĄnja gola. Bilo je 2 : 2 in vlili upanje, da bo priĹĄla tudi prva zmaga. To so si priigrali Ĺže v tem krogu. Njihova Ĺžrtev so bili v svoji Areni Petrol v savinjsko-ĹĄaleĹĄkem derbiju nogometaĹĄi Celja, ki oÄ?itno gojijo do ÂťrudarjevÂŤ pred vsakim dvobojem veliko spoĹĄtovanje. Po ĹĄestih poskusih v nadaljevanju je v sedmem trener Jernej Javornik s svojimi igralci z zmago s 3 : 1 eno Rudarjevo tradicijo prekinil, drugo pa ohranil. Celjani so nazadnje namreÄ? premagali VelenjÄ?ane na svojem igriĹĄÄ?u v sezoni 2010/11, in ĹĄe to z avtogolom tedanjega Rudarjevega nogometaĹĄa Dragana ÄŒadikovskega. Ta poraz je bil njihov Ä?etrti v tem prvenstvu. Toliko jih ima tudi aktualni prvak Maribor, vsa druga moĹĄtva pa so veÄ?krat odhajala sklonjenih glav z igriĹĄÄ?a.

Tokrat je bila Rudarjeva igra najboljĹĄa v spomladanskem delu. Vseh devetdeset minut so igrali zelo samozavestno in nadvse podjetno.

ZaÄ?eli so zelo odloÄ?no in Ĺže v peti minuti so nevarno napadli. Klemen Bolha je pobegnil domaÄ?im branilcem v kazenski prostor in se v bliĹžini toÄ?ke, ki oznaÄ?uje enajstmetrovko, odloÄ?il za strel. DomaÄ?i vratar Matic Kotnik je medtem zapustil vrata, se mu vrgel pred noge in njegovo Ĺžogo kratko odbil v desno. Bolha je stekel za njo ter jo mimo dveh igralcev spretno poslal v mreĹžo za prvo vodstvo. Ĺ˝e v nasle-

(17:13), Celje Pivovarna LaĹĄko - Krka 36:24 (17:14), Sevnica - Trimo Trebnje 23:30 (10:15), SviĹĄ IvanÄ?na Gorica - KrĹĄko 31:30 (13:15), Urbanscape Loka - Jeruzalem OrmoĹž 21:26 (11:14), Maribor Branik - Istrabenz Plini Izola 28:25 (13:14).

Vrstni red: 1. Celje 23 tekem - 46 toÄ?k, 2. Gorenje 23 – 44, 3. Maribor 23 – 39, 4. Trimo 23 – 31, 5. Riko Ribnica 23 – 29, 6. Loka 23 – 21, 7. Krka 23 – 20, 8. Jeruzalem OrmoĹž 23 – 20, 9.

Slovan 23 – 18, 10. Slovenj Gradec 2011 23 – 18, 11. Izola 23 – 13, 12. Sevnica 23 – 11, 13. Sviť 23 – 10, 14. Krťko 23 – 2.

Pokal EHF, prva Ä?etrtfinalna tekma Gorenje Velenje - Team Tvis Holstebro 28 : 27 (13 : 14) Gorenje: B. BuriÄ? (16 obramb), ZaponĹĄek (0); BoĹžović, Cehte 1, Medved, S. BuriÄ? 5, Szyba 4, Skube 5 (3), GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ? 6, KleÄ?, DobelĹĄek, Gams, Nosan 4, DujmoviÄ? 3 (1), BeÄ?iri.

Trener: Gregor CvijiÄ?.

Holstebro: Lind (12 obramb), Gade; Hansen 3, Larsen 3, Larholm 4 (2), Nielsen 5, SĂśrensen 1, Bramming 5, Bomholt, Madsen, Noerager, Oechsler, Jensen 1, Christensen 4, JĂśrgensen 1.

Sedemmetrovke: Gorenje 5 (4), Holstebro 2 (2). IzkljuÄ?itve: Gorenje 12, Holstebro 6 minut.

Druga rezultata: Skjern (Danska) - Melsungen (NemÄ?ija) 25:20 (12:12), Eskilstun Guif (Ĺ vedska) - Hamburg (Nem.) 29:26 (12:13).

dnjem napadu je imel priloĹžnost, da rudarjem preĹžene skrbi glede konÄ?nega rezultata. Ĺ e bliĹže, kakĹĄnih sedem metrov od domaÄ?ega vratarja, je prejel Ĺžogo, vendar jo je povsem neoviran, nezbrano poslal visoko Ä?ez gol. Nato so se VelenjÄ?ani povlekli nazaj in prepustili pobudo domaÄ?im. V 17. minuti je poĹĄkodovanega kapetana Ivana KnezoviÄ?a zamenjal David KaĹĄnik. Njihovo zadovoljstvo ob vodstvu je trajalo le do 20. mi-

podal Ĺžogo na levo do AljaĹža Krefla, ta jo je poslal pred vratarja Kotnika, kjer je kot veter pritekel strelec drugega zadetka Babić in jo zabil za konÄ?no veselje.

Jernej Javornik, trener Rudarja, po prvi letoĹĄnji zmagi: ÂťTudi doslej smo igrali dobro, vendar zaradi razliÄ?nih razlogov nismo dosegli zmage. VaĹžno je, da nam je konÄ?no uspelo. Dokazali smo, da zmoremo. Ĺ˝e prejĹĄnji krog je nakazal, da

nute. Ivanu Firerju je meter, dva v kazenskem prostoru spodrsnilo na Ĺžogi. S skrajnim naporom jo je ĹĄe odbil, vendar na nogo Benjaminu VerbiÄ?u, ki je z MariborÄ?anom Marcosom Moralesom trenutno drugi najboljĹĄi strelec lige. Ta je z moÄ?nim udarcem izenaÄ?il s pribliĹžno devetnajstih metrov. OdloÄ?enost gostov, da morajo zmagati, pa ni popustila. Nadaljevali so napadalno in po dobre pol ure je Mario BabiÄ? z mojstrskim strelom Ä?ez domaÄ?i Ĺživi zid Ĺžogo poslal v desni zgornji kot nemoÄ?nega vratarja Kotnika. Prvo letoĹĄnjo zmago pa so potrdili Ĺže po nekaj minutah igre v drugem delu.

Po hitri akciji je Damjan TrifkoviÄ?

znamo zadeti. Gotovo se nam bo po tej prvi letoĹĄnji zmagi ĹĄe dvignila samozavest. Forma je vse boljĹĄa in v soboto bomo celjsko igro skuĹĄali ponoviti tudi proti Mariboru, ki bo v Velenje seveda priĹĄel kot veliki favorit.ÂŤ Simon RoĹžman, celjski trener, pa je s teĹžkim srcem moral priznati: ÂťVelenjÄ?ani so zasluĹženo zmagali.

To je bila v tej sezoni naĹĄa najslabĹĄa predstava. Poraz ne boli toliko kot sama igra. Poznala se je odsotnost BlaĹža Vrhovca in Marka Krajcerja v zadnji vrsti, vendar to ni opraviÄ?ilo za naĹĄ poraz. Bili smo paÄ? neprepoznavni in slabĹĄi nasprotnik.ÂŤ

Liga Telemach, liga za obstanek, 4. krog Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba – Elektra Ĺ oĹĄtanj 78 : 86 (57 : 60, 38 : 39, 17 : 18) Elektra Ĺ oĹĄtanj: Kosi 3, ÄŒebaĹĄek 19 (5-10), Cohn 32 (7-8), Zagorc 14 (5-5), Malus 2, LekiÄ?

6 (0-1), Fifolt 9 (1-4), U. BukoviÄ?, Bajramlić 1 (1-2), BrÄ?ina 5. krog

Elektra Ĺ oĹĄtanj – Maribor Nova KBM 20 : 0 Vrstni red: 1. PortoroĹž, 2. Helios Suns oba 25 3. Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba 24, 4. Hopsi Polzela 23, 5. Maribor Nova KBM, 6. Elektra Ĺ oĹĄtanj oba 18 MedobÄ?inska Ä?lanska liga Golgeter, 12. krog

Ĺ oĹĄtanj – Vojnik 6 : 1 (3 : 1) Ĺ oĹĄtanj: A. Ĺ lutej, Gegić, Stropnik, Bulajić, Petković (od 73' Cafuta), Glavina, Muratoović, Vasić, Ĺ abanoviÄ? (od 24' Duraković), Agić, Celcer (od 52' U. Ĺ lutej) Strelci: 1 : 0 Agić (11'), 1 : 1 Behar (14' – 11m), 2 : 1 Agić (19'), 3 : 1 Celcer (25' – 11 m), 4 : 1 Vasić (78'), 5 : 1 Agić (88'), 6 : 1 Agić (91') Vrstni red: 1. BreĹžice 1919 30, 2. ZreÄ?e 28, 3. Ĺ˝alec 26, 4. Mozirje 23, 5. Kovinar Ĺ tore 21, 6. Ĺ oĹĄtanj 18, 7. RogaĹĄka 12, 8. Vojnik, 9. KNK Odred Kozje oba 9, 10. Vransko 0

đ&#x;”˛

Stane Vovk

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani nadigrali Vojnik NogometaĹĄi Ĺ oĹĄtanja so v soboto navduĹĄili domaÄ?e navijaÄ?e. V tekmi, na kateri je bil zmagovalec hitro znan, so domaÄ?i navijaÄ?i priĹĄli na svoj raÄ?un, saj so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani dodobra napolnili mreĹžo gostov. Ĺ oĹĄtanj je namreÄ? premagal Vojnik s 6 : 1. Izjemen je bil Samir Agić, ki je dosegel kar ĹĄtiri zadetke (enega z enajstih metrov), po enkrat sta bila uspeĹĄna Celcer in Vasić.

V soboto bodo morali dobro formo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani potrditi na gostovanju pri predzadnjem moĹĄtvu KNK Odred Kozje.

V klubu dobro delajo tudi z mlajĹĄimi selekcijami, mladi se vraÄ?ajo na ĹĄoĹĄtanjski stadion, tako da je ob popoldnevih ponovno uĹžitek pogledati na polno igriĹĄÄ?e nogometaĹĄev razliÄ?nih selekcij kluba. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2015, barve: CMYK, stran 17

Ĺ PORT

16. aprila 2015

ÂťRudarkeÂŤ so se dolgo muÄ?ile

Elektra v kvalifikacijah KoĹĄarkarji Elektre so v Ä?etrtem krogu lige za obstanek presenetljivo, a povsem zasluĹženo premagali ekipo Ĺ enÄ?urja, Gorenjske gradbene druĹžbe

Odpor MariborÄ?ank so zlomile ĹĄele sredi drugega polÄ?asa NogometaĹĄice Rudarja Ĺ kal so se zelo namuÄ?ile v 14. prvenstvenem krogu, preden so na svojem igriĹĄÄ?u strle odpor MariborÄ?ank in zmagale s 4 : 0. Gostje so s taktiÄ?no zelo dobro igro ohranile svojo mreĹžo nedotaknjeno do sredine drugega polÄ?asa. Tedaj pa je njihova vratarka SaĹĄa

PeruĹĄa, ki je bila najprej igralka in je po sili razmer pred novim prvenstvom prevzela to vlogo, naredila nepremiĹĄljeno napako. Soigralka ji je z nogo vrnila Ĺžogo. Vratarka jo je prijela z rokama, kar ne bi smela, in sodnica, tekmo je sodila Ĺženska, je upraviÄ?eno dosodila posreden udarec za domaÄ?e. Maja JevtiÄ? je

kratko podala Ĺžogo Moiri MuriÄ?, ki je kljub temu, da so bile vse gostujoÄ?e igralke na golovi Ä?rti, naĹĄla njeno pot v mreĹžo. Takoj ko so MariborÄ?anke krenile s sredine igriĹĄÄ?a, so jim rudarke odvzele Ĺžogo in po hitri akciji je Tina Marolt po samostojnem prodoru podvojila vodstvo.

Gostje so nato povsem popustile in Amela FehatoviÄ? je pet minut zatem dosegla tretji gol, v sodniÄ?inem dodatku pa je gostujoÄ?o vratarko premagala ĹĄe MaruĹĄa SevĹĄek.

DuĹĄan UrĹĄnik, trener rudark: ÂťPo porazu v prejĹĄnjem krogu z aktualnimi prvakinjami Pomurkami si igralke dolgo niso opomogle. TeĹž-

ko se je pobrati po tekmi, v katerih upaĹĄ na uspeh, nato pa doĹživiĹĄ boleÄ? poraz (0 : 4). V prvem polÄ?asu so bila dekleta ĹĄe vedno v krÄ?u.

Ni bilo prave agresivnosti, duelov.

Skratka, niso pokazale veliko. Ĺ ele v nadaljevanju so zaigrale, kot se od njih priÄ?akuje. Dolgo smo potrebovali za prvi zadetek. Potem se nam je odprlo.ÂŤ BoĹĄtjan KamĹĄek, trener MariborÄ?ank: ÂťDolgo smo zdrĹžali.

Seveda smo upali, da bomo mreĹžo ohranili nedotaknjeno do konca. Po veliki napaki vratarke so domaÄ?e igralke priĹĄle do lahkega zadetka. Po njem jim je povsem padla volja, domaÄ?e so se dvignile in posledica tega so bile ĹĄe tri Ĺžoge v naĹĄi mreĹži. Zdaj se za nas zaÄ?enjajo tekme, na katerih moramo zmagovati, Ä?e Ĺželimo osvojiti tretje mesto; to bi bil za naĹĄ klub najveÄ?ji uspeh doslej.ÂŤ V 15. krogu bodo VelenjÄ?anke proste, nato jih Ä?aka (26. aprila) lahka tekma v AjdovĹĄÄ?ini. Ĺ ele v 17. krogu (3. maja) bodo spet igrale na svojem igriĹĄÄ?u. Nasprotnice bodo AnkaranÄ?anke. đ&#x;”˛

S. Vovk

Spodbudna igra Ĺ marÄ?anov

Balinanje Nekaj zanimivih bojev Pretekli teden je bilo odigrano drugo kolo v Ĺ tajerski ligi upokojencev v balinanju.

Tudi v tem kolu ni bilo lahkih sreÄ?anj, ĹĄe posebej v zahodni skupini, v kateri sta se med sabo najprej pomerili ekipi Premogovnika in TopolĹĄice. Po srditem dvoboju se je sreÄ?anje z zadnjim metom igralca Premogovnika (Zlatka) konÄ?alo neodloÄ?eno 4 : 4.

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so na krilih izjemnega Cohna, ki se je vrnil po poĹĄkodbi, v zanimivi in napeti tekmi v zadnjih minutah strli odpor gostiteljev. Rezultat je bil enajstkrat poravnan, ekipi pa sta se kar sedemnajstkrat izmenjali v vodstvu.

Ob koncu so bili varovanci trenerja Kuharja bolj zbrani in zasluĹženo slavili z 78 : 86. Izjemni Cohn je sicer imel dobro pomoÄ? soigralcev, sam pa je dosegel 32 toÄ?k, deset skokov, tri podaje in ukradel pet Ĺžog. StatistiÄ?no uÄ?inkovitost je imel kar 44.

BoĹĄtjan Kuhar, trener Elektre Ĺ oĹĄtanj, je bil po sreÄ?anju zelo zadovoljen: ÂťVerjetno nas je ekipa Ĺ enÄ?urja nekoliko podcenjevala, kljub temu pa ji Ä?estitam za ĹĄportno igro, naĹĄim fantom pa za borbenost. Tekmo smo odigrali na krilih Travisa Cohna, ki je odigral res neverjetno tekmo, medtem ko je prispevek ostalih koĹĄarkarjev tudi oÄ?iten. Z odhodom centra Aarona Moora nismo niÄ? izgubili, temveÄ? kot ekipa le pridobili.ÂŤ

SreÄ?anje s Ĺ enÄ?urjem je bilo sredi prejĹĄnjega tedna, v soboto pa bi moral v Ĺ oĹĄtanju gostovati Maribor, vendar je upravni odbor izglasoval steÄ?aj kluba. Zaradi steÄ?aja so vse ekipe Maribora Nove KBM izstopile iz tekmovanj pod okriljem KoĹĄarkarske zveze Slovenije. Vse tekme mariborskega kluba bodo tako do konca prvenstva registrirane z rezultatom 20 : 0.

Zaradi Ĺžalostne usode mariborskega kluba se je Elektra Ĺže uvrstila v dodatne kvalifikacije za obstanek med najboljĹĄimi slovenskimi ekipami.

Kadeti Elektre 3. v Sloveniji Izjemno sezono so z visoko zmago na zakljuÄ?nem turnirju nad Unionom Olimpijo kronali kadeti Elektre. Mladi ĹĄoĹĄtanjski koĹĄarkarji so Ĺže z uvrstitvijo na zakljuÄ?ni turnir dosegli izjemen uspeh, v tekmi za tretje mesto pa so povsem nadigrali koĹĄarkarje Uniona Olimpije, ki jih vodi Ĺ oĹĄtanjÄ?an Ĺ˝iga Mravljak, v

toÄ?ke, aktualni prvak Dob na tretjem pa za pet. Dobljani so v gosteh s 3 : 1 premagali Tolmin.

Nov poraz so doĹživeli nogometaĹĄi Ĺ martna 1928. Gostovali so v Ankaranu in izgubili z 1 : 3. Z veliko poĹžrtvovalnostjo pa so se domaÄ?im dobro upirali. Kljub temu so morali prviÄ? Ĺže po pribliĹžno Ä?etrt ure pobirati Ĺžogo iz svoje mreĹže, drugiÄ? pa v 25. minuti. Ko je nekaj minut zatem Martin LenovĹĄek zniĹžal domaÄ?o prednost, so si gostje prizadevali, da bi po dolgem Ä?asu osvojili vsaj toÄ?ko. Toda slabih petnajst mi-

nut pred koncem, ko so prejeli tretji zadetek, so se morali sprijazniti z novim porazom. Po tem krogu za predzadnjo Dravinjo, ki bo v nedeljo gostovala pri njih – zaostajajo Ĺže za deset toÄ?k, za predpredzadnjim Ĺ enÄ?urjem pa za 16. Znova je razoÄ?aral nekdanji prvoligaĹĄ Triglav. Na gostovanju v VerĹžeju je izgubil z 1 : 3 in padel na peto mesto z devetimi toÄ?kami zaostanka za vodilnimi KrÄ?ani. To je bil Ĺže Ä?etrtin poraz KranjÄ?anov zapored.

Igralci Premogovnika so bili z razpletom zadovoljni, saj so tako kot novinci v ligi osvojili svojo prvo toÄ?ko, ki pa gotovo ne bo zadnja. Ĺ˝e popoldne pa se je nekaj podobnega dogajalo na Gorici, kjer sta med sabo nastopili ekipi Gorice in KavÄ?. Tukaj je z malo veÄ? sreÄ?e zmagala nekoliko oslabljena ekipa KavÄ?. Rezultat pa je bil tesen, Gorica – KavÄ?e 3 : 5 Ekipa Gorenja je v tem kolu nastopila en dan prej kot gost v TopolĹĄici proti domaÄ?inu Ĺ martnemu ob Paki. Tudi tu ni bilo lahko, Ä?eprav je bil rezultat prepriÄ?ljiv, Ĺ martno ob Paki – Gorenje 2 : 6. Ekipa Vinske

Gore je bila v tem kolu prosta.

Po dveh odigranih kolih sta v vodstvu zahodne lige Gorenje in KavÄ?e, ki imata po ĹĄtiri toÄ?ke, tretja pa je TopolĹĄica s tremi toÄ?kami itd.

Tudi v vzhodni skupini se je dogajalo podobno, saj sta se tam kar dve sreÄ?anji konÄ?ali z neodloÄ?enim izidom, in sicer Ĺ entjur – Prebold 4 : 4 in Slovenska Bistrica – Slovenske Konjice 4 : 4. S toÄ?ko razlike pa je zmagala ekipa Bistrice.

Ostali dve tekmi sta se konÄ?ali bolj prepriÄ?ljivo za domaÄ?e, in sicer Polzela – Vrbno, vrbica 6 : 2 in Dobrna – Gorica pri Slivnici 6 : 2.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

tr

Bolezen je morda prepreÄ?ila ĹĄe kakĹĄno Ĺžlahtno kovino okoli vratu – Ĺ˝e prihodnji mesec zaÄ?etek nove sezone

Anja Drev, dijakinja velenjske gimnazije in Ä?lanica Gornjesavinjskega smuÄ?arskega kluba Mozirje, je bila edini slovenski up na nedavnih zimskih olimpijskih igrah za gluhe v ruskem Hanti Mansijsku. Z osvojitvijo tretjega mesta v smuku, v katerem je bila krepko najmlajĹĄa med nastopajoÄ?imi, je poskrbela, da je Slovenija po 12 letih znova priĹĄla do olimpijske medalje na igrah glu-

Na igrah so bili v slovenski delegaciji med drugim ĹĄe Anjin trener Drago Drev iz Ĺ martnega ob Paki, pomoÄ?nik Rajko Ĺ amĹĄal, v spremljevalni ekipi pa mama Sonja.

vos

T. F.

preteklosti tudi igralec in kondicijski trener Ä?lanske Elektrine ekipe. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so sicer vodili Ĺže s 30 toÄ?kami naskoka, ob koncu pa so zmagali z 78 : 68 in se veselili tretjega mesta v drĹžavi.

Domen OmladiÄ? je bil izbran tudi v najboljĹĄo peterko zakljuÄ?nega turnirja. DrĹžavni prvaki so postali koĹĄarkarji Heliosa, pred Triglavom, Elektro in Unionom Olimpijo.

Trener Elektre DuĹĄko MaliÄ?eviÄ? ni skrival zadovoljstva: ÂťKo so mi avgusta ponudili treniranje te ekipe, sem bil ponosen. Dobro smo zaÄ?eli, spremljala nas je uprava, ki nam je dala dobre pogoje, ne nazadnje smo bili tudi pet dni v Beogradu, kjer se je ustvarila prepotrebna kemija za to starostno skupino in kjer smo igrali teĹžke tekme, po katerih so fantje jokali. Dejal sem jim, naj ne joÄ?ejo, saj bodo gostovanja pri Slovanu ali Unionu Olimpiji ĹĄe hujĹĄa. V nadaljevanju sezone smo se sooÄ?ali s teĹžavami, a smo jih skupaj prebrodili, kljub temu da v drugem delu nismo dosegli niti zmage, saj smo ostali brez ĹĄtirih igralcev.

Ko je bilo najpomembneje, so fantje stopili skupaj in mislim, da je za uspeh, kar to 3. mesto je, prevladal ta ekipni duh.ÂŤ

Želela sem si jo in jo osvojila Tatjana Podgorťek

V nedeljo (ob 16.30) v Ĺ martnem ob Paki lokalni derbi med predzadnjo Dravinjo in zadnjim domaÄ?im moĹĄtvom V drugi slovenski nogometni so v 20. krogu znova za veliko preseneÄ?enje poskrbeli ĹĄe vedno predzadnji nogometaĹĄi Dravinje. V prejĹĄnjem krogu so v KidriÄ?evem osvojili toÄ?ko, v tem pa so gostili vodilno KrĹĄko in ga premagali s 4 : 2, pa Ä?eprav so gostje dvakrat vodili. Kljub temu so KrÄ?ani zadrĹžali prvo mesto. Toda po tem njihovem Ĺže drugem porazu v spomladanskem delu postaja prvenstvo oziroma boj za prvo mesto vse bolj zanimiv. Vodilni Aluminij po zmagi s 3 : 0 v Ĺ enÄ?urju za njimi zaostaja le ĹĄe za tri

17

hih. Morda bi osvojila ĹĄe kakĹĄno odliÄ?je, Ä?e med igrami ne bi zbolela. Kljub temu je vknjiĹžila ĹĄe dve peti mesti (v superveleslalomu in kombinaciji), v slalomu je odstopila, nastop v veleslalomu pa je zaradi bolezni odpovedala. ÂťKot vsak smuÄ?ar sem tudi jaz sa-

Atletika ZaÄ?ela se je tekaĹĄka sezona

Drugi istrski maraton je bil minuli konec tedna v Izoli. UdeleĹžilo se ga je okrog tri tisoÄ? tekaÄ?ev iz 17 drĹžav. Maratona se je udeleĹžilo veÄ? tekaÄ?ev velenjske tekaĹĄke skupine

njala o kakĹĄni medalji. Glede na to, da so bile to moje prve olimpijske igre, si nisem postavljala visokih priÄ?akovanj, da ne bi bila na koncu razoÄ?arana. Medaljo imam, sem je zelo vesela, sem pa bila dobro pripravljena za vse discipline,ÂŤ je povedala Anja, ki je teden dni po prihodu z olimpijskih iger ĹĄe vedno zdravila posledice bolezni.

Durasport. VidnejĹĄi uvrstitvi sta dosegli Sanja Brglez, ki je bila absolutno tretja s Ä?asom 3:20:40, in BoĹža MeĹža, ki je s Ä?asom 3:34:29 dosegla deveto mesto. Obe sta postali tudi zmagovalki v svoji starostni skupini na maratonski razdalji 42 km in 195 m. đ&#x;”˛

H.J.

Na olimpijske igre se je to sezono ĹĄe posebej veliko pripravljala, in sicer na ledenikih v Avstriji, vsak dan je izvajala treninge za fiziÄ?no pripravljenost.

Prav tako je med sezono vsak dan trenirala na Golteh, velikokrat je opravila tudi po dva treninga na dan – dopoldan smuÄ?arskega, popoldan kondicijska. ÂťTo sezono sem opravila 115 sneĹžnih treningov. Seveda pa sezona ĹĄe ni konÄ?ana.ÂŤ StroĹĄke nastopa na igrah je v veliki meri pokrila Zveza za ĹĄport invalidov Slovenije, nekaj malega je primaknila zveza gluhih, iskali pa so tudi donatorje.

Poleg sodelovanja na zimskih olimpijskih igrah za gluhe in osvojene medalje je Anja v sezoni 2014/ 15 zabeleĹžila ĹĄe nekaj odmevnih rezultatov v ostalih preizkuĹĄnjah.

Kot pravi je s sezono zadovoljna.

Predvsem zaradi napredka tako v smuÄ?anju kot fiziÄ?ni pripravljenosti. ÂťManj pa sem zadovoljna z rezultati, saj mi ni povsem uspelo pokazati, kaj znam.ÂŤ Ker je Anja zelo vztrajna in odloÄ?na, verjamemo, da bo imela za to ĹĄe veliko priloĹžnosti.

Za tekoÄ?o sezono ĹĄe ni postavila smuÄ?i v kot. Še naprej se bom posvetila treningom in izkoristila sneg, dokler je ĹĄe, potem pa bo treba poÄ?asi ĹĄe v ĹĄolo. Ĺ˝e maja pa se zame zaÄ?enja nova sezona in s tem novi treningi na ledenikih v Avstriji,ÂŤ je đ&#x;”˛ ĹĄe povedala Anja Drev.

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

16. aprila 2015

Kriminalisti ovrgli sum malomarnega zdravljenja

VojaĹĄka vaja v LajĹĄah Pehota in letalstvo Slovenske vojske na letaliĹĄÄ?u v LajĹĄah – TaktiÄ?na demo vaja helikopterskega desanta in medicinske evakuacije LajĹĄe, 11. aprila – Vojaki 72. brigade 20. pehotnega polka Slovenske vojske so z vojaĹĄkim vozilom hummer – to se zaradi dobre protioklepne in protiminske zaĹĄÄ?ite uporablja predvsem v tujini na mirovnih misijah – pregledovali teren, ko

je ostrostrelec ranil pripadnika enote. Vojaki so z dimno zaveso zakrili vozilo za varnejĹĄi umik ranjenca, ki so ga nato pripravili na medicinsko evakuacijo. Umik z obmoÄ?ja je omogoÄ?il 15. polk vojaĹĄkega letalstva 151. helikopterske eskadrilje z

Poostreno nad hitrost Velenje – V veÄ? evropskih drĹžavah bo ta teden potekal nadzor hitrosti voznikov. PrviÄ? bodo na maratonu nadzora hitrosti sodelovali slovenski policisti, tudi velenjski, in dosledno ukrepali zoper vse, ki imajo preteĹžko nogo.

Policisti bodo v nadzor vkljuÄ?ili vse razpoloĹžljive kadrovske in tehniÄ?ne vire.

Neprilagojena hitrost je eeden najpogostejĹĄih vzrokov za prometne nesreÄ?e v Sloveniji.

VeÄ? prometnih dogodkov Velenje, 8. aprila – V zadnjem tednu se je na obmoÄ?ju Policijske postaje Velenje zgodilo veÄ? prometnih dogodkov, k sreÄ?i se jih je veÄ?ina konÄ?ala zgolj z materialno ĹĄkodo.

V sredo je neznani voznik, najverjetneje s tovornim vozilom, zlomil viĹĄinsko zapornico pri Lidlu. Dan za tem, v Ä?etrtek, malo pred 21. uro, sta policista vozniku zasegla avto. Vozil je brez vozniĹĄkega dovoljenja. O tem, ali se bo s tem avtom ĹĄe vozil ali ne, bo odloÄ?ilo sodiĹĄÄ?e.

V soboto, 11. aprila, sta v kriĹžiĹĄÄ?u KidriÄ?eve in PreĹĄernove trÄ?ili voznici. Vzrok je bil izsiljevanje prednosti. Ena od voznic se je v nesreÄ?i laĹžje telesno poĹĄkodovala.

Ukradli yetija Velenje, 8. aprila – V sredo je bil na KoŞeljskega ulici ukraden osebni avto ťkoda yeti sive barve. Policisti pozivajo vse, ki bi o kraji karko-

AS-532 AL cougarjem, ki se uporablja tudi na kosovski mirovni misiji.

Helikopter je po izvedeni operaciji nadzoroval obmoÄ?je na viĹĄini 500 metrov zunaj dosega sovraĹžnikovega ognja. ÂťVaja je bila del rednega usposa-

li vedeli, da jih o tem obvestijo. PokliÄ?ejo lahko na ĹĄtevilko 113 ali anonimno ĹĄtevilko 080 1200.

Klic je brezplaÄ?en.

Pozabljen denar hranijo policisti

bljanja vojakov, ki odhajajo na mirovne misije v tujino, saj se danes prikazan primer na terenu res lahko zgodi, zato morajo vojaki dobro poznati postopke,ÂŤ je pojasnil brigadir Martin Jugovec. ÂťS prikazi vojaĹĄkih vaj seznanjamo drĹžavljane z aktivnostmi vojske in tako krepimo povezavo med civilno druĹžbo in Slovensko vojsko ter zaupanje vanjo,ÂŤ je ĹĄe dodal generalni sekretar Zveze slovenskih Ä?astnikov, ki pravi, da je letaliĹĄÄ?e v LajĹĄah z ustrezno infrastrukturo idealno okolje za izvajanje takĹĄnih vaj in usposabljanj. đ&#x;”˛

tf

Brez Ĺžlebov Mozirje, 9. aprila – V Ä?etrtek je s strehe objekta na ReÄ?ici ob Savinji izginilo dobrih 30 metrov bakrenih Ĺžlebov.

Je bankovec ponarejen?

Velenje, 8. aprila – Tisti, ki je v sredo na bankomatu v Mercator centru pozabil 40 evrov, se lahko oglasi pri velenjskih policistih, kjer bo na podlagi dokazila dobil denar nazaj.

Velenje, 10. aprila – V petek so pri ťtetju denarja v banki naťli bankovec za 50 evrov, za katerega sumijo, da je ponarejen. Analizirali ga bodo v Banki Slovenije.

Ugotavljali okoliĹĄÄ?ine nezgode

DomaÄ?i mojster jim je znan

Velenje, 9. aprila – V Ä?etrtek so policisti ugotavljali okoliĹĄÄ?ine poĹĄkodbe pri delu na Premogovniku. Rudar se je poĹĄkodoval, ko je vstopal v dvigalo. Za zdaj elementov kaznivega dejanja niso ugotovili.

OblaÄ?il se je v policista Velenje, 9. aprila – V Ä?etrtek so policisti pri VelenjÄ?anu opravili hiĹĄno preiskavo zaradi suma, da poseduje oroĹžje, za katerega nima dovoljenja, in policijsko uniformo, ki jo uporablja v nasprotju z zakonskimi doloÄ?ili.

Zasegli so mu hladno oroĹžje in veÄ? delov uniforme slovenske policije, ki jo je, kot pravi 41. Ä?len Zakona o organiziranosti in delu v policiji, prepovedano uporabljati.

Velenje, Celje, 10. aprila – Celjski kriminalisti so ovrgli sum opustitve zdravstvene pomoÄ?i bolnemu dojenÄ?ku v Zdravstvenem domu Velenje. Zbiranje informacij in preverjanje razlogov za sum so zaÄ?eli po prijavi starĹĄev bolnega otroka konec januarja.

Dogodek je v javnosti vzbudil veliko zanimanja, zaradi Ä?esar so v Zdravstvenem domu v zaÄ?etku februarja sklicali novinarsko konferenco in na njej pojasnili vse okoliĹĄÄ?ine. Zatrdili so, da so otroka obravnavali skladno s strokovnimi smernicami, takĹĄni pa so bili tudi vsi nadaljnji postopki. đ&#x;”˛

mkp

Ĺ˝upan sprejel lokoviĹĄke gasilce ÄŒestital jim je za izvrsten rezultat na drĹžavnem tekmovanju v kvizu Ĺ oĹĄtanj – ÄŒlani vseh ĹĄtirih ĹĄoĹĄtanjskih gasilskih druĹĄtev odliÄ?no delajo z mladimi. Veliko uspehov na gasilskih tekmovanjih mladine v zadnjih letih dosegajo v Prostovoljnem gasilskem druĹĄtvu Lokovica.

Konec marca je na Osnovni ĹĄoli Franceta PreĹĄerna v Kranju potekal drĹžavni kviz za gasilsko mladino, na katerem so mladinci PGD Lokovica osvojili izvrstno tretje mesto. LetoĹĄnje tekmovanje sta zaznamovali dve novosti: kviz se je iz pozne jeseni na predlog veÄ?ine regij prestavil na spomladanski Ä?as, pri praktiÄ?nem delu pa so bile osnovane nove vaje, ki so mladim ponudile pridobivanja gasilskih spretnosti.

Na tekmovanju je sodelovalo 39 pionirskih, 38 mladinskih in 31 pripravniĹĄkih ekip. Ekipa mladincev PGD Lokovica v sestavi Viktorija HriberĹĄek, Timotej Dobrila in Ĺ˝iga KugoniÄ? pod mentorstvom BlaĹža Dreva je prikazala veliko znanja in dosegla tretje mesto.

Mlade lokoviĹĄke gasilce je sprejel in jim Ä?estital Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih ter jim dal priloĹžnostna darila.

Dejstvo je, da bodo vsaj nekateri od teh mladincev Ä?ez nekaj let operativni Ä?lani in pripravljeni pomagati soÄ?loveku, ki bo to potreboval. Tudi sicer je udejstvovanje v kateremkoli druĹĄtvu za mlade izjemno koristno, saj jih usmerja v kakovostno, pestro in zanimivo preĹživljanje prostega Ä?asa v druĹžbi vrstnikov s podobnimi interesi, je ĹĄe dodal Ĺžupan. đ&#x;”˛

Velenje, 11. aprila – V soboto si je policistom znani zmikavt zaĹželel roÄ?no orodje. Pri kraji v trgovini Jager pa ga je zalotila prodajalka. Policisti bodo o dejanjih domaÄ?ega mojstra obvestili drĹžavno toĹžilstvo.

Spet vlomi v stanovanja Velenje, 11. aprila – V soboto je bilo vlomljeno v stanovanje v Ĺ aleku. Storilec je ukradel veÄ? kosov zlatnine in nekaj gotovine, lastnika pa oĹĄkodoval za vsaj 4.000 evrov.

V ponedeljek pa je bilo vlomljeno v stanovanje na PreĹĄernovi. Storilec je odnesel sef z denarjem in zlatnino. Lastnik je oĹĄkodovan za okoli 2.000 evrov.

Nekateri od teh mladincev bodo Ä?ez nekaj let operativni Ä?lani druĹĄtva.

Iz POLICIJSKE beleĹžke V stanovanje stopa z umazanimi Ä?evlji Velenje, 8. aprila – V sredo je policiste poklical obÄ?an, ki bo moral nekaj dni, dokler ne nabavi novega predpraĹžnika, v stanovanje vstopati z umazanimi Ä?evlji.

Njegov predpraĹžnik po novem uporablja neznani kradljivec.

Trgovca sta se sprla Velenje, 9. aprila – V Ä?etrtek sta se v enem od nakupovalnih centrov v Velenju sprla lastnika dveh trgovin. V prepiru je eden od njiju drugemu prevrnil polico s

prodajnimi izdelki. Spor bo obravnaval prekrĹĄkovni organ, ki bo doloÄ?il tudi viĹĄino globe.

Dva na enega psa Velenje, 9. aprila – V soboto sta psa (za lastnikoma ĹĄe poizvedujejo) v Velenju napadla psa, ki ga je na sprehod peljala obÄ?anka.

Sosedi ni bilo prijetno Velenje, 11. aprila – Na Gorici se je sosed neprimerno obnaĹĄal do 14-letne sosede. Dekletu ni bilo prijetno, sosed bo zato moral poravnati plaÄ?ilni nalog.

Prireditev je bila vroÄ?a

Ĺ e ptiÄ?ki niso dolgo spali

Velenje, 11. aprila – Vinjen vroÄ?ekrvneĹž je v soboto razgrajal na javni prireditvi, ki je bila v Vinski Gori. Vpil je, odveÄ?no energijo pa stresal nad prometnimi znaki, ki jih je skuĹĄal izruvati. Ker se nikakor ni mogel ali hotel umiriti, so ga policisti pridrĹžali do streznitve. Seznam njegovih prekrĹĄkov je dolg, poslediÄ?no bo dolg tudi raÄ?un, ki ga bo prejel s plaÄ?ilnim nalogom.

Na prireditvi pa je bilo izgubljenih in najdenih kar nekaj stvari. Hranijo jih na Policijski postaji Velenje, kjer jih lahko lastniki dvignejo.

Velenje, 12. aprila – V nedeljo zjutraj, ko je spanje najslajĹĄe, okoli pol petih, je stanovalka na Ĺ ercerjevi vrtela glasbo tako naglas, da so se ĹĄe ptiÄ?ki prebudili prej kot obiÄ?ajno. Policisti so ji napisali plaÄ?ilni nalog.

Vredno pohvale Policistom je v soboto, 11. aprila, vesten najditelj prinesel naboje, ki jih je naĹĄel pri RdeÄ?i dvorani. Njegovo dejanje je vredno pohvale, a policisti svetujejo, da v primeru, ko najdete nevarne stvari, o tem raje obvestite njih in se jih ne dotikate. Policisti bodo kraj najdbe zavarovali in poskrbeli za predmete.

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

NaroÄ?niki imate 50 odstotni popust.

Oddaja: KidriÄ?eva 2 a, Velenje - ponedeljek med 7.00 in 16.00, od torka do petka med 7.00 in 14.30.

maliI

OGL A

S

03 898 17 50 • nadja@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Skiro inĹženiring d.o.o.

www.skiro.si info@skiro.si

Zelo ugodne in konkurenène cene letnih pnevmatik!

Brezplaèna dostava gum za traktorje kamorkoli po Sloveniji.

Latkova vas 214 a, 3312 Prebold

telefon 03/703 1 220

Že od leta 1938 Socka 33, 3203 Nova Cerkev 03 78 18 180, 041 382 935 www.sesko.si

vleÄ?ne naprave znamk Ĺ eĹĄko in Westfalia nosilci za kolesa • prikolice • kovani izdelki oprema za konje • storitve

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2015, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

16. aprila 2015

Delo in druĹženje

Koleda je nastopila s postavitvijo Roka Vovka Pust je spet tu.

Ĺ martno ob Paki, 11. aprila – ObmoÄ?ne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje, Celje in Slovenske Konjice ter Kulturno druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki so bile organizatorji ObmoÄ?nega sreÄ?anja odraslih folklornih skupin z naslovom ÂťLe okol ‌.

Bilo je minulo soboto v dvorani

ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma, pred maloĹĄtevilnim obÄ?instvom pa je na njem nastopilo pet folklornih skupin.

Katera od nastopajoÄ?ih bo sodelovala na regijskem in nato ĹĄe na drĹžavnem tekmovanju, se strokovni spremljevalec Marko Rus ĹĄe ni odloÄ?il. Predvidoma se bo do

konca tega meseca, ko si bo ogledal posnetke vseh nastopajoÄ?ih.

Vsaka skupina je – po njegovem mnenju – prispevala nekaj svojega, plesale so razliÄ?ne plese, ki jih je teĹžko primerjati med sabo. ÂťMi je pa bil veÄ?er vĹĄeÄ?. Znova sem se lahko prepriÄ?al, da se skupine res trudijo in so zelo inovativne pri

svojih odrskih postavitvah. Moram pa ob tem reÄ?i, da bi se kakĹĄna postavitev bolje odrezala na veÄ?jem odru, kot je v Ĺ martnem ob Paki. Na veÄ?jih lahko nastopi veÄ? plesnih parov in pridejo nekateri segmenti bolj do izraza. Tudi plesalci so na veÄ?jem odru bolj sproĹĄÄ?eni,ÂŤ je ugotavljal Rus. Po besedah sogovornika je folklorna dejavnost v Sloveniji ĹĄe aktualna. Na nekaterih obmoÄ?jih bolj, na drugih manj. Nemalokrat odvisno od tega, kako starejĹĄi uspejo ÂťokuĹžitiÂŤ mlajĹĄe, kako uspeĹĄni so pri prenosu znanja. ÂťMoje sporoÄ?ilo folklornim skupinam je, naj ĹĄe naprej pridno delajo in se na ta naÄ?in druĹžijo. S postavitvijo na oder pa dajejo nekaj drugim in sebi. Za to pa potrebujejo Ä?as, energijo, ogromno srca in ljubezni. Verjamem, da so ti, ki so nastopili na odru, tudi prijatelji med sabo,ÂŤ nam je ĹĄe dejal Marko Rus. đ&#x;”˛

Tp

19

HOROSKOP Oven od 21. 3. do 21. 4.

Ne boste se najbolje poÄ?utili v svoji koĹži, ker veste, da se sedaj res pribliĹžuje poletje. Zadnji lepi dnevi so dokaz za to, pa tudi lanska oblaÄ?ila sodijo mednje. Malo ozka so, kajne?

Zato se boste odloÄ?ili, da se resno lotite diete ali Ä?iĹĄÄ?enja telesa, saj si niste veÄ? vĹĄeÄ?. NiÄ? novega, saj se podobno odloÄ?ite vsako pomlad. To bo od vas zahtevalo precej napora, saj se premalo gibljete. Lakota pa ne bo reĹĄila vaĹĄih teĹžav. PoiĹĄÄ?ite koga, ki se vam bo pridruĹžil pri rekreaciji in jo zaÄ?nite pogosteje vkljuÄ?evati v vaĹĄ vsakdanjik. Ne bo lahko, ker bodo tudi v sluĹžbi v teh dneh od vas priÄ?akovali zelo veliko. Delavniki bodo verjetno ĹĄe daljĹĄi kot po navadi. Utrujenost bo temu in toplemu vremenu primerna. Da, tudi pomladanska utrujenost bo del teĹžave. Omilili jo boste prav z gibanjem po sveĹžem zraku.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Slabo obdobje, ko ste spet postajali brezvoljni, je preteklost. Spet se veselite prihodnosti, saj veste, da ste na poti do cilja vse bliĹže uresniÄ?itvi velike Ĺželje. Ker dnevi ĹĄe ne bodo tako polno zasedeni, kot ste vajeni, boste naĹĄli Ä?as tudi za majhne in velike radosti.

Predajali se boste sanjarjenju, a boste pri tem pazili, da vam poÄ?etje ne uide iz vajeti.

Dobro veste, da se morate Ä?im prej sooÄ?iti z resniÄ?nostjo. In da boste tokrat veliko napora na poti do cilja morali vloĹžiti tudi sami. PreveÄ? se ne zanaĹĄajte na pomoÄ? sorodnika, ki sicer vedno pomaga, a ni vsemogoÄ?en. VÄ?asih od njega zahtevate preveÄ?, vrnete pa mu premalo. Obrnite razmerje, pa se bo ĹĄe bolj potrudil. Ljubezen? NiÄ? novega na tem podroÄ?ju. A ne bo veÄ? dolgo tako. Ĺ˝e ob koncu tega tedna boste spoznali nekoga, ki bi kmalu lahko postal nekaj veÄ?.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Ĺ˝ivljenje vas v zadnjih dneh spet postavlja na preizkuĹĄnjo. Zdelo se vam bo, da vas premetava kot ladjo ob Ä?eri, zato boste iskali vzroke za razburkane dneve povsod okoli sebe. Tudi v poloĹžaju planetov. A ti res ne morejo biti krivi za vse, kar se vam dogaja.

Zato si priznajte pravi vzrok. TiÄ?i v vsak dan veÄ?ji odtujenosti med vami in partnerjem.

To vam jemlje energijo in voljo, kar se Ĺžal Ĺže pozna tudi pri vaĹĄem delu. NiÄ? kaj uÄ?inkoviti niste, kar opaĹžajo tudi vaĹĄi sodelavci in nadrejeni. Poleg tega se ne boste dobro poÄ?utili, kar bo kot olje na ogenj. Le ĹĄe nekaj dni imate, da se vzamete v roke. ÄŒe tega ne boste storili, bodo v sluĹžbi ukrepali. Dobro veste, da si tega ne morete in ne smete privoĹĄÄ?iti. Sprememb se lotite po korakih, saj dobro veste, da morate sedaj Ĺživeti iz dneva v dan.

Za veÄ?je naÄ?rte bo Ä?as, ko se stvari uredijo.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Gimnazijski VeÄ?er jezikov v kjiĹžnici ÂťVeÄ? jezikov znaĹĄ, veÄ? veljaĹĄÂŤ je stari slovenski pregovor, ki vodi velenjske gimnazijce k uÄ?enju tujih jezikov.

V Mestni knjiĹžnici Velenje so pripravili prireditev VeÄ?er jezikov, na katerem so velenjski gimnazijci predstavili toÄ?ke v tujih jezikih: v angleĹĄÄ?ini, francoĹĄÄ?ini, ruĹĄÄ?ini, nemĹĄÄ?ini in ĹĄpanĹĄÄ?ini. Vsebina programa je bila res raznovrstna; dogodek je odprla ĹĄolska skupina ÂťOccasional School bandÂŤ s pesmijo ÂťThe House of the Rising SunÂŤ skupine the Animals.

Voditeljici sta v angleĹĄÄ?ini sproĹĄÄ?eno povezovali toÄ?ke s kanÄ?kom humorja. Skupna tema je bila ÂťLjubezen je v zrakuÂŤ ali ÂťLove is in the AirÂŤ; ljubezen je seveda lahko navdihujoÄ?e Ä?ustvo, ki ga opeva glasba, tako klasiÄ?na kot popularna. Tako smo lahko sliĹĄali arijo iz Bizetejeve Carmen kot tudi zvoke sodobne pop glasbe ali pa Straussove skladbe.

Ljubezen je lahko tudi pogubna, prikazana z odlomki iz romana Veliki Gatsby ali The Great Gatsby ameriĹĄkega pisatelja Fitzgeralda. Tudi pravljice vsebujejo veliko ljubezenskih elementov, npr. SneguljÄ?ica in njen princ, ki imata kasneje v izvenpravljiÄ?nem Ĺživljenju teĹžave in potre-

bujeta terapevta. Francoska poezija in francoski ĹĄanson sta seveda moÄ?no prisotna v francoski kulturi; dijaki so zelo izvirno prikazali dramatizacijo poezije, govorjene in zapete. RuĹĄÄ?ino si lahko dijaki izberejo kot izbirni jezik in mala skupina ÂťruskihÂŤ dijakov se je predstavila v ru-

skih oblaÄ?ilih in z vpraĹĄanji v ruĹĄÄ?ini preverila, kako dobro obiskovalci razumejo ruske besede. ÂťThe Republic of HappinessÂŤ, sicer drama sodobnega angleĹĄkega pisatelja Martina Crimpa, kritizira sodobno narcisoidno druĹžbo; dijaki so izbrane odlomke o samoljubju in pomanjkanju

empatije tako neÄ?ustveno tudi prikazali. Poleg pete in govorjene besede je ples vedno tisto moÄ?no izrazno sredstvo, ki pritegne gledalce; plesna vloĹžka tango in charleston v izvirnih kostumih sta bila paĹĄa za oÄ?i in uho, koreografija in kostumi so delo MaĹĄe KolĹĄek.

UÄ?enje tujega jezika je na gimnaziji obogateno s sodelovanjem naravnega govorca Bena Asha iz Velike Britanije. Na prireditvi je sodeloval pri kvizu ÂťLost with TranslationÂŤ, v katerem je dve tekmujoÄ?i skupini ocenil v izvirnosti in seveda jezikovni pravilnosti; v pogovoru z voditeljicama pa je obÄ?instvu razloĹžil, kaj mu je v Sloveniji vĹĄeÄ? in kaj ga moti.

Dogodek je zakljuÄ?ila rock skupina s pesmijo Pink Floydov ÂťAnother Brick in the WallÂŤ legendarne skupine Pink Floyd s sporoÄ?ilom Âťpustite nam veÄ? svobodeÂŤ, predvsem ustvarjalne. In vsakemu zakljuÄ?ku je treba pripeti ĹĄe piko, to pa je sproĹĄÄ?en klepet starĹĄev, dijakov in uÄ?iteljev ob okusnem pecivu, ki je tudi delo naĹĄih dijakov in njihovih mam. đ&#x;”˛

Darja Joger AvberĹĄek, Gimnazija Velenje

Predali se boste drobnim uĹžitkom, ki ste jih dolgo le sanjali in naÄ?rtovali. Sedaj boste imeli vsega dosti, zato boste konÄ?no postavili sebe na prvo mesto. Vsak dan boste izkoristili od jutra do poznega veÄ?era, vreme pa vam bo v teh dneh v veliko pomoÄ?. Celo nekaj barve boste dobili na soncu, kar vam bo vrnilo bolj zdrav videz. Ĺ˝al pa prihaja obdobje, v katerem ne boste dovolj spali. Zato, ker kljub trudu ne boste mogli. PreveÄ? skrbi? Da, tudi to je eden od razlogov, ĹĄe poglavitnejĹĄi je ta, da se preveÄ? obremenjujete s teĹžavami drugih. Kljub temu, da ste zaÄ?eli bolje skrbeti zase, se tega ĹĄe ne boste znali otresti. Odpirale se vam bodo ĹĄtevilne nove moĹžnosti, ki bodo od vas zahtevale ĹĄe veÄ? energije. Zato se poskuĹĄajte ĹĄe bolj vzeti v roke. Zdravje bo sicer solidno, finance tudi. S partnerjem vam bo lepo, zato boste v teh dneh najraje v njegovi druĹžbi.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Prav sedaj so se vam zaÄ?ele dogajati zelo pomembne stvari, zaradi katerih si na oddih in lenarjenje sploh pomisliti ne boste upali. VaĹĄ svet se bo vrtel hitro, dogodki se bodo vrstili, vi pa boste enostavno uĹživali. In to zato, ker boste v teh dneh Ĺživeli svoje sanje. Vse, kar ste si Ĺželeli, se bo uresniÄ?ilo le v nekaj dneh. Res pa je, da ste na to Ä?akali nekaj dolgih mesecev. LetoĹĄnji april bo ĹĄe dolgo ostal v vaĹĄem spominu, tistem dobrem, seveda. Zvezde vam priporoÄ?ajo previdnost le pri izbiri druĹžbe. PreveÄ? zaupljivi ste, vsi pa vaĹĄim uspehom ne bodo ploskali. Tudi tisti, ki vam bodo Ä?estitali, ne bodo vsi iskreni. NevoĹĄÄ?ljivost lahko naredi veliko ĹĄkode, zato se zavarujte, preden do nje pride. Tudi vsi vaĹĄi sorodniki niso vredni zaupanja. V tem trenutku vaĹĄ najhujĹĄi sovraĹžnik se skriva prav med njimi.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

V teh dneh se boste za razliko od preteklih tednov obnaĹĄali bolj odgovorno. Predvsem pa boste bolj optimistiÄ?no zrli v prihodnost. K sreÄ?i se bo Ĺže v nekaj dneh izkazalo, da slabo poÄ?utje, ki vas je muÄ?ilo kar nekaj tednov, ni posledica kakĹĄne bolezni. PoÄ?utje bo boljĹĄe, a takĹĄno, kot si Ĺželite, bo ĹĄele, ko se boste odloÄ?ili, da je priĹĄel Ä?as, da konÄ?no dokaĹžete, koliko ste vredni. ÄŒe boste ĹĄe naprej le tiho in marljivo opravljali vse, kar vam bodo naloĹžili, nihÄ?e veÄ? ne bo opazil, koliko v resnici naredite. Spoznali pa boste, kdo so vaĹĄi resniÄ?ni prijatelji, saj je bilo v minulih dneh na preizkuĹĄnji tudi prijateljstvo. Tisti, ki vas imajo iskreno radi, so vam stali ob strani, drugi pa so bili Ä?isto preveÄ? zaposleni, kajne? UpoĹĄtevajte to novo spoznanje, ko vas bodo spet prosili za pomoÄ?. VraÄ?ajte toliko, kolikor dobite.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

ÄŒeprav ste se pri poslih s Ä?lovekom, ki vam bo v teh dneh spet prekriĹžal poslovno pot Ĺže opekli, vse kaĹže, da vas to ni izuÄ?ilo. Ali pa upate, da bo tokrat ĹĄlo bolje. Res je, da Ä?asi niso naklonjeni temu, da bi se branili novih poslov, a ne za vsako ceno. Zvezde vam svetujejo veliko previdnost, saj se za vsakim prijaznim in nasmejanim obrazom ne skriva dobra oseba. Tega se boste zaÄ?eli zavedati Ĺže prihodnji teden. Zaradi vaĹĄe prijaznosti boste oĹĄkodovani. In to ne malo. Jezilo vas bo, a boste ĹĄe modro molÄ?ali. Niti partnerju ne boste povedali vsega, kar se vam bo dogajalo.

Strah vas bo, ker je tokrat imel prav on in ne vi. Velikokrat se taktika Âťz glavo skozi zidÂŤ obnese, a tokrat se vam ne bo. Zato jo raje za nekaj Ä?asa potisnite v pesek in poÄ?akajte, da vihar mine.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

UĹživali boste v pomladi, kot Ĺže dolgo ne. V teh dneh se bodo pokazali tudi prvi rezultati vaĹĄih prizadevanj in dela v preteklih tednih. Ne boste ĹĄe Ä?isto zadovoljni, a dobro veste, da ste tokrat na tankem ledu. ReĹĄiti se morate vaĹĄega poslovnega pesimizma, ki je, resnici na ljubo, tudi posledica slabih izkuĹĄenj. A to ĹĄe ni razlog, da sedaj dvomite o vsakem predlogu, ki ga dobite na mizo. In skoraj v vsakega Ä?loveka, ki ga ne poznate prav dobro. DruĹžina se tokrat ne bo hotela vmeĹĄavati, pustili vas bodo samega. Dobro vedo, da bi bili, Ä?e se spet zalomi, oni krivi. Predobro vas poznajo. ÄŒe se vendarle ne boste mogli odloÄ?iti sami, poiĹĄÄ?ite strokovni nasvet tretje osebe, ki ni vpletena v dogajanje.

Doma pa ĹĄe naprej uĹživajte v druĹžbi vaĹĄih najbliĹžjih, ki so najbolj zadovoljni, Ä?e poslovne skrbi pustite v sluĹžbi.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

od 17. 4. do 23. 4.

- 17. aprila 1955 je v Velenju potekal slovenski kulturni festival rudarskih Delavskoprosvetnih druĹĄtev Svobod; - 17. aprila 1993 se je predsednik Slovenije Milan KuÄ?an v Velenju z vodstvom velenjske skupĹĄÄ?ine in izvrĹĄnim svetom pogovarjal o novi krajevni upravi; zveÄ?er pa je bil takratni slovenski predsednik Milan KuÄ?an v Vinski Gori gost javne radijske oddaje Radia Velenje TriÄ? traÄ? in druge Ä?veke, ki sta jo vrsto let zelo uspeĹĄno pripravljala in vodila StraĹĄna JoĹžeta – dr. JoĹže Robida in JoĹže Krajnc; - 18. aprila 1988, ko je Velenje

obiskal novo izvoljeni predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik, so delegati velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine Draga Ĺ uleka ponovno imenovali za velenjskega Ĺžupana za obdobje do leta 1990; - 19. aprila 1999 je Katarina Srebotnik zmagala na uradnem turnirju zdruĹženja teniĹĄkih profesionalk WTA v portugalskem Estorilu in tako za Mimo JauĹĄovec postala druga Slovenka, ki ji je to uspelo; - 20. malega travna 1910 je v Velenju v devetinpetdesetem letu starosti umrl Vinko JeĹžovnik, drĹžavni poslanec na Dunaju za okraj Gornji Grad, Slovenj Gradec in Ĺ oĹĄtanj; - 21. aprila 1997 je v prostorih velenjskega Doma borcev in mladine veleposlanik ruske federacije v Sloveniji Aleksej Nikiforov enajstim veteranom 2. svetovne vojne, ki so se borili v Rusiji, izroÄ?il spominske me-

Vinko JeĹžovnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

dalje ÂťMarĹĄala Ĺ˝ukovaÂŤ in spominske medalje ob 50-letnici zmage nad faĹĄizmom; - 22. aprila 1994 so v Ĺ martnem ob Paki proslavili 160. obletnico osnovnega ĹĄolstva v kraju, isti dan pa je direktor velenjskega premogovnika dr. Franc Ĺ˝erdin sveÄ?ano odprl prenovljen velenjski mestni stadion.

Med uglednimi gosti na prire-

ditvi je bil tudi takratni predsednik mednarodne atletske federacije dr. Primo Nebiolo iz Italije, v teku na 1000 metrov pa je s prvim drĹžavnim rekordom na novi stezi zmagala Ä?lanica AK Velenje Jolanda Batagelj; - 22. aprila 1999 so koĹĄarkarji in koĹĄarkarice velenjske osnovne ĹĄole Livada osvojili prvo mesto v slovenski Ĺ olski koĹĄarkarski ligi; - 23. aprila 1963 so uÄ?enci prviÄ? sedli v klopi nove velenjske osnovne ĹĄole, ki je dobila ime po naĹĄem rojaku, pedagogu in pisatelju Gustavu Ĺ ilihu; - 23. aprila 1969 je bil za predsednika skupĹĄÄ?ine obÄ?ine Velenje izvoljen Nestl Ĺ˝gank; - 23. aprila 1976 so poleg osnovne ĹĄole Karla Destovnika - Kajuha v Ĺ oĹĄtanju oprli novo telovadnico. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

Letos vam niÄ? ne gre po naÄ?rtih. Iz tedna v teden v svoj urnik dodajate nove dogodke, kar vas sicer veseli. A Ĺžal ruĹĄi naÄ?rte, ki sta si jih zadala s partnerjem. Ĺ e nekajkrat jih bosta morala spremeniti, zato se kar pripravite. LetoĹĄnje leto bo paÄ? leto sprememb, hkrati pa leto uspehov. Dobro obdobje na ustvarjalnem in poslovnem podroÄ?ju Ĺže teÄ?e, zato ga dobro izkoristite. Sedaj nimate Ä?asa za spanje, sedaj morate delati z dvojno hitrostjo. Ob tem boste poskuĹĄali pomagati ĹĄe sorodniku, saj vas njegova sreÄ?a osreÄ?uje bolj kot vaĹĄa lastna. Dober nasvet ga bo reĹĄil teĹžav, vi pa boste ponosni nase. Partner bo vse, kar se bo dogajalo v naslednjih dneh, kot po navadi prenaĹĄal izredno potrpeĹžljivo. Vseeno pa priÄ?akuje, da boste naĹĄli Ä?as tudi zanj.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Zadnje Ä?ase niste najbolj prepriÄ?ani vase. PriloĹžnost, da se vam uresniÄ?ijo skoraj vse sanje, ki pravzaprav sploh niso velike, se vam bo ponudila Ĺže v prvih dneh prihodnjega tedna. ÄŒutili boste, da bi bilo dobro, da jo zagrabite z obema rokama, a vam bo zmanjkalo poguma. Naredite veÄ?, da se vam povrne. Premalo se namreÄ? zavedate, da lahko hitro izgubite vse, ker bo nekdo drug vskoÄ?il na mesto, ki je sicer namenjeno vam. ÄŒe vas skrbi, kaj bo na vse rekel partner, preverite. NajslabĹĄe je, da Ä?akate in molÄ?ite. Zamujene priloĹžnosti so v teh Ä?asih pravi greh, vi pa ste na dobri poti, da se vam zgodi prav to. Partner vas zna pozitivno presenetiti, saj ve veÄ? kot si mislite. Podprl vas bo, pomagal pa verjetno ne bo. A ne, ker ne bi hotel. Zato, ker tokrat res ne bo znal.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Ĺ˝eleli si boste mirnih dni, dobre volje in veÄ? denarja. ZaÄ?uda se vam bo uresniÄ?ilo Ä?isto vse. Naslednji dnevi bodo tako mirni, da vas bo zaÄ?elo skrbeti, kaj bo sledilo. ÄŒe boste bolj pozitivni do sebe in vaĹĄih najbliĹžjih, bo skrb skopnela do torka. Dobre volje boste zato, ker boste veÄ? kot sicer obdani z veselimi ljudmi. Med njimi bodo tudi neznanci, a oÄ?itno bo lepo pomladno vreme vplivalo na vse. VeÄ? boste tudi v naravi, vrnili se boste k rekreaciji. Poleg tega boste dobili nakazilo, ki so ga sicer Ĺže nekaj Ä?asa napovedovali, vi pa niste Ä?isto verjeli, da bo uresniÄ?eno.

Denar dajte na stran, nikar ga ne zapravite takoj. Pred Ä?asom ste namreÄ? Ĺže naÄ?eli rezerve, sedaj pa je Ä?as, da jih spet obnovite. Poleti bo izdatkov veÄ? kot sicer, denarja pa ne bo dovolj za vse, kar boste hoteli doĹživeti.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Slabo obdobje bo konÄ?no za vami. ÄŒutili boste, da se vse spreminja, a verjeli ĹĄe ne boste. Prvi resen dokaz, da bo ĹĄlo sedaj le ĹĄe navzgor, boste dobili v ponedeljek. LaĹžje boste zadihali, laĹžje boste tudi spali. Iz ramen vam bo padel velik kamen, olajĹĄanje pa se bo kmalu poznalo tudi v vaĹĄem poÄ?utju in razpoloĹženju. Spet boste bolj zgovorni in druĹžabni. Spet si boste Ĺželeli veÄ? druĹžbe. In spet si boste Ĺželeli veÄ? vloĹžiti v vaĹĄ videz. Tudi to je tokrat res dober znak, saj ste se zadnje Ä?ase Ä?isto premalo brigali zanj. Tisti, ki imate otroke, boste imeli ĹĄe nekaj skrbi z njimi. A le zato, ker si njihovo Ĺživljenje Ä?isto preveÄ? Ĺženete k srcu. Spustite jih iz gnezda, pa bodo postali bolj odgovorni. Dokler vedo, da jim boste vedno pomagali, se to ne bo zgodilo.

Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

16. aprila

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 12.00 12.25 12.40 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 16.15 17.00 17.15 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.25 18.50 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35 00.30 00.55 01.50 02.10

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.50 09.00 09.50 10.15 12.50 13.45 14.20 15.20 15.50 16.20 17.10 19.05 19.45 19.55 21.00 22.50 23.20 00.05

06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 09.00 10.00 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.20 22.25 23.00 23.55 00.45 01.35 02.10

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.20 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Mi se mamo radi, 9/13 Turbulenca: Še vedno samski Kaj govoriš?=So vakeres?

Evropski magazin Dnevnik, vreme, šport Odkrito Slovenski utrinki Poročila Mostovi Hidak Pim in Pom, ris.

V boju s časom (II.), 8/13 Točka preloma: Viator & Vektor tri leta po stečaju Poročila ob petih Šport Ugriznimo znanost Novice Infodrom Nuki in prijatelji, ris.

Tinka in Žverca, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja!

Odmevi, vreme, šport Osmi dan Panoptikum: Samo zaposleni v kulturi?

Ugriznimo znanost, ponov.

Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Maksipes Fik, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Male sive celice, tv kviz Infodrom Odprta knjiga Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Bleščica, odd. o modi Osmani proti kristjanom – bitka za Sredozemlje, 3/3 Glasnik, izob. odd.

Mostovi Hidak Gudurica, Evropa v malem, dok. film Pričevalci: Marko Kos Točka, glasb. odd. Žrebanje Deteljice Odsev zmage, dok. film o Iztoku Čopu Nogomet, evr. Liga, četrtfinale, Dinamo – Fiorentina, prenos iz Kijeva Avtomobilnost Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mufki, ris.

Princeska Lili, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

MasterChef, ponov.

Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur, vreme 24ur MasterChef Epilog 24ur zvečer Na kraju zločina, am. nan.

Težki zločini, nan.

Na robu znanosti, nan.

24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Pop Corn: King Foo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: ans. Frančič Regionalne novice Na obisku pri… Karlu Dragu Semetu, ponovitev 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

16. aprila 2015

Sobota,

17. aprila

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.05 11.55 13.00 13.30 15.00 15.10 15.45 15.50 16.00 16.10 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.25 18.50 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.20 01.15 01.35

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.15 08.30 08.35 09.30 10.15 12.40 13.20 14.00

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Mi se mamo radi, 10/13 Panoptikum: Samo zaposleni v kulturi Dnevnik, vreme, šport Tarča, ponov.

Poročila Mostovi Hidak Leni in Čivka, ris.

Mala kraljična, ris.

Pri Slonovih, ris.

Lajko, ris.

Osmi dan Poročila, vreme, šport Kdo si pa ti?, 9/10 Novice Infodrom Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, zab. odd.

Na lepše Odmevi, vreme, šport Polnočni klub: Klub za srce Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

21.00 21.30 22.15 00.20 01.10

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo,ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Maksipes Fik, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Vetrnica: Badmintoneleznica Bukvožer, ponov.

Aktivatorji, ponov.

Infodrom, ponov.

Moja soba: Maša in Urša Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Avtomobilnost Gimnastika, ep, mnogoboj (Ž), prenos iz Montpelliera Nogomet, vrhunci evr. lige Šport Gimnastika, ep, mnogoboj (M), prenos iz Montpelliera Osiveli prijatelji, 3/6 Popravljena krivica, 6/10 Železni križec, am. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 09.00 10.00 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 22.25 23.00 23.15 23.20 01.10 03.00 03.35

24ur, ponov.

Mufki, ris.

Princeska Lili, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

MasterChef, ponov.

Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur, vreme 24ur Insajder, am. film 24ur zvečer 007 – Dr. No, ang. film Eurojackpot 007 – Dr. No, nad. filma Moja čudna punca, am. film 24ur zvečer Zvoki noči

16.00 16.25 18.30

18. aprila

06.10 07.00 07.20 07.25 07.50 08.15 08.40 08.55 09.35 10.00 10.20 10.55 11.55 13.00 13.25 13.50 14.20 15.15 15.55 17.00 17.20 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.55 23.40 00.10 01.00 01.05 02.00 02.20

08.00 10.00 10.30 11.00 12.15 13.25 13.55 14.30 16.50 18.10 20.00 21.55 22.50 23.50 00.25

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Naj viža: ans. Frančič Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 20 let Veselih Štajerk, posnetek 1. dela koncerta 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

Odmevi Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe Vetrnica: Streha pušča Timotej hodi v šolo, ris.

Tabaluga, ris. nan.

Studio Kriškraš: I-ha-ha, konjiček Bine, nan.

Male sive celice, kviz V boju s časom (II.), 9/13 Infodrom Kdo pa si ti?, 9/10 Jelenk, sveta gora starovercev, dok. film Tednik Dnevnik, vreme, šport Na vrtu, izob. odd.

O živalih in ljudeh, izob. odd.

Paradiž (I.), 3/8 Na poti z dr. Nado Praprotnik, 1/3 Neokrnjeni kotički sveta: Azori, 1/6 Poročila, vreme, šport Vikend paket Ozare Peter Zajec, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Viktorji 2014, prenos iz Sng Maribor Bombardiranje, film Poročila, vreme, šport Scott in Bailey, 4/8 Ozare, ponov.

Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Najboljše jutro City folk: Maribor Na lepše Polnočni klub: Klub za srce Z Montyjem Donom po franc. vrtovih, 2/3 Rad igram nogomet Nogomet, vrhunci evr. lige Gimnastika, ep, orodja, prenos iz Mintpelliera Formula 1, velika nagrada Bahrajna, kvalif., prenos iz Šakirja Košarka, dp, Krka – Union Olimpija, prenos iz Novega Mesta Nogomet – dp, Rudar – Maribor, prenos iz Velenja Mafijski raj – Kuba pred revolucijo leta 1959 Aritmija Bleščica, oddaja o modi Zabavni kanal

19. aprila

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.40 07.45 07.50 07.55 08.05 08.15 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.15 09.25 09.50 09.55 10.20 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.210 17.00 17.20 18.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.00 21.50 22.25 22.50 23.55 00.20 01.10 01.40

08.00 08.25 08.50 09.40 10.15 11.15 12.15

Živ žav Nanigu, ris.

Svet živali, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Viki Vijak, ris. Žanov svet, ris. Živalski čira čara, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Zajček Belko, ris.

Vesela kmetija, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Olivija, ris.

Mucika, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Muk, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Peter Zajec, ris.

Timotej hodi v šolo, ris. nan.

Tinka in Žverca, ris.

Tabaluga, ris. nan.

Danov Dinosvet, 24/26 Sledi: Energija – ime ti je ženska Ozare, ponov.

Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Na svidenje jutri, franc. film Poročila, vreme, šport Točno popoldne Z vrta na mizo Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Zadnji tango v Halifaxu (II.), 4/6 Intervju: Matjaž Gams Na poti s Hermanom Gardjančičem, 2/3 Poročila, vreme, šport Oblast (I.), 10/10 Alpe, Donava, Jadran Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

21.00 21.05 22.35 23.55 01.00

Posebna ponudba Ugriznimo znanost Turbulenca: Še vedno samski Rad igram nogomet Glasbena matineja Mozartine, pevski zbori Oči in ušesa boga – videonadzor Sudana, dok. film 2. Istrski maraton, reportaža Gimnastika, ep, orodja, prenos iz Montpelliera Formula 1, velika nagrada Bahrajna, prenos iz Šakirja Odbojka, dp, Ach Voley – Calcit Kamnik, finale (M), 3. Tekma, prenos iz Ljubljane Žrebanje Lota Umori na podeželju, 3/5 Nikjer doma, dok. odd.

Aritmija, pon.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

OTO čira čara Mifi, ris.

Angelina balerina, ris.

Hobonavti, ris.

Maša in medved, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.

Ninja želve, ris.

B-Daman anime, ris.

Hitri prstki, ang. ser.

Anubisova hiša, ang. nan.

Tv prodaja Posel mojega življenja, am. ser.

Beverly Hills 90210, am. nan.

Tv prodaja Popolna poroka Glasovi z druge strani, am. film Lassie, am. film Vrtičkanje 24ur vreme 24ur Znan obraz ima svoj glas Nespodobno povabilo, am. film Steklena hiša, am. film Zvoki noči

14.00 14.30 16.50 19.00

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.50 08.05 08.10 08.40 09.05 09.30 09.35 10.00 10.05 10.20 10.35 11.30 12.25 12.40 15.20 17.10 18.55 19.00 20.00 22.00 00.15 02.40

24ur, ponov.

OTO čira čara Mifi, ris.

Angelina balerina, ris.

Hobonavti, ris.

Maša in medved, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Trgovinica za živali, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Ninja želve, ris.

Smetarčki, ris.

B-Daman anime, ris.

Smetarčki, ris.

Anubisova hiša, ang. nan.

Tv prodaja Posel mojega življenja, am. ser.

Beverly Hills 90210, am. nan.

Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas, ponov.

To je moje življenje, am. film Koča, am. film 24ur, vreme 24ur Popolna poroka 40-letni devičnik, am. film Volk, am. film Zvoki noči

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.50 08.05 08.15 08.40 09.05 09.30 09.55 10.10 10.25 10.40 11.35 12.30 12.45 14.45 16.30 18.20 18.55 19.00 20.00 22.40 00.55 02.55

08.40 08.55 09.00 09.40

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Ustvarjalne iskrice (114), Formula Oglasi Iz arhiva VTV, 50 zvezd za otroke (2) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, oddaja za najmlajše Dotiki gora: Legendarne poti Toneta Škarje Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2290. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Mojih prvih 60, posnetek 2. dela koncerta Jutranji pogovori Župan z vami: dr. Tomaž Rožen, župan Občine Ravne na Koroškem Videostrani, obvestila

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 2289. VTV magazin, regionalni informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2290. VTV magazin, regionalni informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Ob prazniku MO Celje, gost Bojan Šrot, Župan MO Celje 11.45 20 let Veselih Štajerk, posnetek 1. dela koncerta 12.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.40 S kolesom v preteklost 13.50 Prodajno TV okno 14.05 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (113), Zapestnica s čipko 18.20 Mladi za Veleje: Mladi Velenjčani na podeželju 19.00 Pop Corn: King Foo 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Frančič 21.20 Napovedujemo 21.25 Jutranji pogovori 22.55 Aktualno: Nova strategija razvoja glavnega prometnega omrežja na Koroškem 23.55 Videostrani, obvestila

10.00 10.05 08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05

Nedelja,

11.20 11.40 12.00 11.55 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.10 20.00 20.20 20.25 20.30 21.30 23.00 00.00

Ponedeljek,

Torek,

20. aprila

06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 12.00 13.00 13.35 15.00 15.10 15.40 15.50 16.15 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 23.35 00.25 00.40 01.35 02.00

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Mi se imamo radi, 11/13 Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub: Klub za srce Poročila Dober dan, Koroška Maks in Rubi, ris.

Studio Kriškraš: I-ha-ha, konjiček Duhovni utrip Odprta knjiga Poročila, vreme, šport Slovenski magazin Novice Infodrom Čarli in Lola, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Slovenska jazz scena Duhovni utrip Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.25 08.45 09.50 10.15 12.45 13.30 13.55 14.40 15.00 15.53 16.00

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov Kruher Maksipes Fik, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Mikroskopski Mitja Profesor Pustolovec, nan.

Studio Kriškraš: Skrivalnice Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Na lepše Obzorja duha Projekt Na deželi, 8/8 O živalih in ljudeh Prava ideja!

To bo moj poklic: Kemijski tehnik, 13/30 Dober dan, Koroška Vikend paket Moldavija – Med svetovi, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Dom za Vincenta van Gogha, 1/2 Kraj zločina, 3/3 Življenje v hipu, am. film Odprta knjiga, ponov.

Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

16.30 17.00 18.15 19.05 20.00 21.30 23.00 00.25 00.45 01.35

06.00 07.00 07.10 07.20 07.40 08.05 08.20 09.00 10.00 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.50 23.25 00.20 01.15 02.05 02.40

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.00 11.05 12.00 12.15 12.20 17.40 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

24ur, ponov.

Mufki, ris.

Princeska Lili, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Nespodobno povabilo, am. film Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Dan najlepših sanj Grda resnica, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Težki zločini, nan.

Na robu znanosti, nan.

24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi 2290. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo To bo moj poklic, Veterinarski tehnik, veterinar Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Poslanska pisarna: Nada Brinovšek, poslanka SDS v DZ RS Regionalne novice 3 Mojih prvih 60, posnetek 2. dela koncerta Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

21. aprila

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 12.05 12.20 13.00 13.30 14.20 14.35 15.00 15.10 15.40 15.50 16.10 16.40 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 01.00 01.25 02.20 02.40

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.30 08.35 09.00 10.15 12.35 13.30 14.50 15.15 15.40 16.10 18.05 19.00 19.50 20.00 20.50 21.20 23.00 23.45 00.30

06.00 07.00 07.10 07.25 07.50 08.20 08.35 09.15 10.15 10.30 11.25 11.40 12.35 12.50 13.45 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.10 22.05 22.40 23.45 00.40 01.30 02.05

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Mi se mamo radi, 12/13 Duhovni utrip Sledi: Energija – ime ti je ženska Poročila, vreme, šport Studio city, ponov.

NaGlas!

Evropski magazin Poročila Mostovi Hidak Viki Vijak, ponov.

Bine: Cvetje Opus Eko utrinki: Recikliranje gradbenih odpadkov Poročila, vreme, šport Posebna ponudba, izob. odd.

Novice Infodrom Olivija, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Pokličite babico (III.), 9/10 Tehnika ljudstvu, dok. film Odmevi, vreme, šport Globus, ponov.

Pričevalci: Branko Dobravc Posebna ponudba Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Maksipes Fik, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Vetrnica: Frizer Studio Kriškraš: I-ha-ha, konjiček Vetrnica: Bager Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe Infodrom Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Slovenski pozdrav, zab. odd.

Na vrtu City folk: Daka Mostovi Hidak Viktorji 2014 Neokrnjei kotički sveta: Azori, 1/6 Točka, glasb. odd. Žrebanje Astra Odkrito Avtomobilnost Napad, film Plesni večer Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mufki, ris.

Princeska Lili, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

Epilog, ponov.

Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur Preverjeno Mentalist, nan.

24ur zvečer Hiša iz kart, am. nan.

Težki zločini, nan.

Na robu znanosti, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi Poslanska pisarna: Nada Brinovšek, poslanka SDS v DZ RS 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani obvestila 16.40 Števila povedo vse, kontaktna oddaja 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 O polžu, ki je kupoval hišo, predstava Vrtca Velenje 18.20 Program za otroke 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2291. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna informativna oddaja 20.35 Dotiki gora: Legendarne poti Toneta Škarje 20.55 Koristna gibalno-športna aktivnost, ponovitev 21.55 Dobro jutro, ponovitev 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila

22. aprila

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 12.00 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.25 18.50 19.00 20.05 21.35 22.00 23.05 23.35 00.05 01.00 01.20

06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.25

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Mi se mamo radi, 13/13 Tehnika ljudstvu, dok.film Poročila, vreme, šport Intervju: Matjaž Gams Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Globus, ponov.

Poročila, šport, vreme Turbulenca, svet. odd.

Novice Infodrom Oblakov kruhek Minuta v muzeju Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Kavlež Ifla, ang. film Vsak pravi pesnik, dok. portret Tomaža Šalamuna Odmevi, vreme, šport Točka preloma Turbulenca Dnevnik, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

21.50 22.25 00.00 00.50

Otroški kanal Nanigugu, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Penelopa, ris.

Jani Nani, ris. Čarli in Lola, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Maksipes Fik, ris.

Svetovalka Hana, ris.

Mikroskopski Mitja, ris.

Vetrnica: Šah Bine: Cvetje Vetrnica: Zgodba o Frediju in Sofiji Zgodbe iz školjke Ali me poznaš: Jaz sem mladica v gozdu Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd.

Posebna ponudba Točno popoldne Z vrta na mizo Mostovi Hidak To bo moj poklic: Arhitekt, inženir gradbeništva, 14/30 Rad igram nogomet Nogomet, pokal Slovenije, polfinale, povratna tekma, prenos iz Maribora Žrebanje Lota Športni izziv Gimnastika, ep, izbor nastopov, posn. iz Montpelliera Bleščica, odd. o modi Tisoč stvari, šved. film Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.25 07.45 08.10 08.25 09.05 10.05 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.45 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.20 22.25 22.50 23.50 00.45 01.35 02.10

24ur, ponov.

Mufki, ris.

Princeska Lili, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Knjiga čarovnij, ris.

Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan.

Preverjeno Dubrovniška zora, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan.

Moje srce je tvoje, nan.

24ur vreme 24ur MasterChef Gasilci v Chicagu, nan.

24ur zvečer Hiša iz kart, nan.

Težki zločini, nan.

Na robu znanosti, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi 2291. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (115) Otroški in mladinski program Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Ob svetovnem dnevu Zemlje Regionalne novice 3 Pop Corn: Šank rock Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.30 08.40 08.50 09.00 10.15 12.50 13.55 14.30 15.25 15.50 16.20 16.50 17.25 19.50 20.00 20.30

10.55 11.00 11.10 11.35 11.50 11.55 17.40 17.55 18.00 18.20 18.40 19.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 16. 4. 2015, barve: CMYK, stran 21

PRAPROTNIK, Jasmina Kozina: Bela dama: Ĺživljenje tekaÄ?ice Helene Ĺ˝igon od – Odrasli / 821-94 – Spomini Briljantno napisana romaneskna biografija zagotovo najbolj znane slovenske tekaÄ?ice, 86-letne Helene Ĺ˝igon, postreĹže z njenim Ĺživljenjem v 42 tisoÄ? korakih oz. z maratonsko poloviÄ?ko. Avtorica Jasmina Kozina Praprotnik, tudi sama izjemna tekaÄ?ica, ter glavna junakinja, imenovana Bela dama, sta se pisanja lotili na izjemno zanimiv naÄ?in. Helena se namreÄ? na svoj 86. rojstni dan odpravi na istrski polmaraton. Med tekom 21 kilometrov z nami deli vse svoje Ĺživljenje, ki se pred naĹĄimi oÄ?mi odvija z vsakim preteÄ?enim kilometrom. V intimni izpovedi se spominja teĹžkega otroĹĄtva, ki ga je preĹživela brez matere, ki jo je zapustila ĹĄe kot dojenÄ?ico, pa o izpolnjujoÄ?em Ĺživljenju z moĹžem Stanetom in obema hÄ?erkama. Vseskozi pa seveda poudarja, da ji aktivno Ĺživljenje resniÄ?no veliko pomeni in da ji je predvsem tek pomagal prebroditi marsikatero teĹžavo in preboleti marsikatero boleÄ?o izkuĹĄnjo. Tudi hudo bolezen in smrt moĹža. In da brez gibanja, kajti poleg teka je Helena uĹživala tudi v kolesarjenju, planinstvu in plesu, zagotovo ne bi tako dolgo in sreÄ?no Ĺživela.

SHRIVER, Lionel: Pogovoriti se morava o Kevinu od – Odrasli / 821-311.2 – DruŞbeni romani

mnoĹžiÄ?nem poboju otrok na srednji ĹĄoli Columbine. Preko pisem, ki jih Eva piĹĄe moĹžu Franklinu, spoznamo Ĺživljenje njihove druĹžine in Ĺželjo mame po katarziÄ?nem oÄ?iĹĄÄ?enju Krivde, da je pri vzgoji sina zagotovo naredila nekaj hudo narobe. Nenehno zatiskanje oÄ?i pred asocialnim vedenjem sina Kevina, ki v najstniĹĄkih letih zagreĹĄi nepredstavljivo grozljiv zloÄ?in, zagotovo ne obrodi sadov. Breme krivde pa postaja iz dneva v dan veÄ?je. Napetost drame se torej poÄ?asi stopnjuje in z grozo preĹžame bralca.

CAVE, Roderick in Sara Ayad: Zgodovina knjige skozi knjige

VELENJE 8.00 9.00 14.00 15.00

18.00 18.00 18.00 18.00

18.00 19.00 19.30 20.30

od – Odrasli / 02 – KnjiĹžniÄ?arstvo

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Ĺ aleĹĄka planinska pot VI DruĹĄtvo NOVUS, Trg mladosti 6 PomoÄ? pri iskanju zaposlitve Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat Svetovalnega srediĹĄÄ?a Dom kulture Velenje Velenjski plesni oder – 1. nastop KnjiĹžnica Velenje Odprtje razstave Svet drugaÄ?nih obÄ?utij Kulturnica Velenje Pogovori o knjigah. Preberi. Podeli: O knjigi JoĹžeta Felca Osamelci Velenjski grad Odprtje razstave Pripovedi velenjskih kriĹžev in kapel Gaudeamus, predavalnica Visoke ĹĄole za varstvo okolja Predavanje norveĹĄkega arhitekta Chrisa Buttersa Sinergije med mestom in podeĹželjem GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir Dom kulture Velenje Velenjski plesni oder – 2. nastop Glasbena ĹĄola Velenje, orgelska dvorana Letni koncert harmonikarjev Max klub GaĹĄper Bertoncelj Trio feat. Lew Tabackin (Max Klub jazz festival – 7. koncert)

Celovit pregled razvoja besede in knjige se zaÄ?ne takole: ÂťIzvor knjige je teĹžko doloÄ?iti kot izvor jezika samega. To poglavje pokriva veÄ? sto stoletij (od prazgodovine do pribliĹžno leta 1000 pr. n. ĹĄt.) in prikazuje, kako so znotraj veÄ? civilizacij razliÄ?ne kulture razvile naÄ?ine, da so zajele in ohranile znanje in podatke.ÂŤ Pregledno izpisana in bogato ilustrirana zgodovina knjige postavlja ta medij na piedestal, kot si ga nedvomno zasluĹži.

Petek, 17. april

Ganeri, Anita: Zemlja v 30 sekundah

19.00

đ&#x;”˛

8.00 14.00 18.00 18.00

19.30

Zanimiva meĹĄanica opisov dogajanja na zemlji najbrĹž vse pojasni Ĺže kar s podnaslovom, ki se glasi: 30 najveÄ?jih zanimivosti o Zemlji za mlade raziskovalce, pojasnjenih v pol minute. Vse skupaj je popestreno ĹĄe z zabavnimi nalogami in preizkusi za mlade radovedneĹže. V isti zbirki je izĹĄla tudi knjiga Znanost v 30 sekundah (Mike Goldsmith), ki pa pojasni 30 najpomembnejĹĄih teorij in dognanj za mlade genije, kot so kemijske reakcije, gibanje, atomi, energija, evolucija, gensko spreminjanje ... Vse pa je seveda razloĹženo na zanimiv, zabaven in otrokom primeren naÄ?in.

Metka Pivk Srdić

Ĺ oĹĄtanj v znamenju lutk Ĺ oĹĄtanj, 21. aprila – V torek bo ĹĄoĹĄtanjski kulturni dom v znamenju otroĹĄkih lutkovnih skupin. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – OI Velenje, v sodelovanju z Zavodom za kulturo Ĺ oĹĄtanj pripravlja regijsko sreÄ?anje otroĹĄkih lutkovnih skupin. Jelena Sitar Cvetko, ki je strokovno spremljala in ocenjevala otroĹĄko lutkovno produkcijo na celjskem obmoÄ?ju, je za regijsko sreÄ?anje izbrala ĹĄtiri skupine. Vsi ljubitelji lutk si bodo tako lahko ogledali naslednje lutkovne predstave: Svinjskega pastirja v izvedbi Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje, Kravo na mesecu, ki jo bo odigrala lutkovna skupina Zverinice iz OĹ PetrovÄ?e, ter predstavi Ups, jaz pa sem zelen, v izvedbi Lutkovnih mulcev iz OĹ Ĺ marje, lutkovna skupina Dravinjska Ĺžupca iz OĹ Ob Dravinji iz Slovenskih Konjic pa bo odigrala predstavo O orlu, ki je mislil, da je kokoĹĄ. Predstave bo strokovno spremljal in ocenjeval MatevĹž GregoriÄ?. đ&#x;”˛

Velenjski plesni oder Velenje, 16. aprila – V nizu obmoÄ?nih revij ljubiteljskih ustvarjalcev, ki jih pripravlja velenjska Izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, bo danes v velenjskem domu kulture obmoÄ?na plesna revija Velenjski plesni oder. Ker se je letos prijavilo veliko plesnih skupin iz Ĺ aleĹĄke doline, bo revija razdeljena na dva dela. Prvi se bo priÄ?el ob 16.30, drugi pa ob 19. uri.

Plesne nastope bo spremljal strokovni spremljevalec Igor Sviderski, ki bo med 19 plesnimi miniaturami izbral udeleĹžence za regijsko plesno revijo. đ&#x;”˛

bĹĄ

8.00

ÄŒetrtek, 16. april

17.00

ml – mladina / 55 – Geologija

Prefinjena drama, napisana v pismih, zagotovo ĹĄokira. Eden od kritikov je zanjo celo napisal, da je to drama, ki si je Evripid ni upal napisati. Lahko pa bi tudi rekli, da je to drama, ki opisuje ĹĄe kako aktualno tematiko, saj jo je pisateljica napisala leta 2003, torej ĹĄtiri leta po tragiÄ?nem

21

PRIREDITVE

16. aprila 2015

21.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Galerija eMCe plac Odprtje razstave eMCekature KnjiĹžnica Velenje Cool knjiga, bralni kroĹžek za najstnike RazstaviĹĄÄ?e Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije Odprtje razstave Kulturna krajina in strukture v krajini Dom kulture Velenje, mala dvorana Zgodbe neke hiĹĄe, pogovor z mag.

Ivanom Marinom ob 55-letnici Doma kulture Velenje Glasbena ĹĄola Velenje, orgelska dvorana Koncert Barbare Spital (flavta) eMCe plac Koncert Balkanska kitarijada – TOC ZajeÄ?ar

Sobota, 18. april 7.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Koťenjak nad

8.00 8.00 9.00 10.00 19.30

19.30 20.00 21.00

Dravogradom Odhod z avtobusne postaje Velenje IzobraĹževanje za zaÄ?etnike – Uvod v ferate (B / C) PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Staro Velenje Rokodelska trĹžnica UMstvarjalnica, Trg mladosti 6 Mladi popotnik – Titov trg Dom kulture Velenje Koncert skupine Laibach: Napravimo to deĹželo spet sproĹĄÄ?eno!

Glasbena ĹĄola Velenje Spomladanski koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Restavracija jezero Akademski ples eMCe plac Klubski veÄ?er Powerpuff Girls

Nedelja, 19. april 6.00 10.00 10.00

17.00 17.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Menina planina Velenjski grad Odprtje razstave Herman Lisjak na Velenjskem gradu Velenjski grad Mladi muzealci Herman lisjak na Velenjskem gradu, nedeljska muzejska ustvarjalnica Dom kulture Velenje, velika dvorana Komedija SreÄ?en zakon KAC, Efenkova 61 b Stezosledci, meseÄ?no sreÄ?anje

Ponedeljek, 20. april 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic v srbskem jeziku 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Diaspora*, plesno glasbena predstava 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Predavanje Marijana PuĹĄnika Z japonskimi pregovori do motivacije 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: drama Mamica

Torek, 21. april 9.00 14.00 15.00 17.00 17.00

DruĹĄtvo Novus, Trg mladosti 6 Pogovorna skupina za starĹĄe Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice Vila Mojca Velenje Program za otroke Bodi vesel Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v RdeÄ?o dvorano) Atrium arhitekturni kotiÄ?ek – AVI KnjiĹžnica Velenje

Vodena vadba Koronarnega kluba 19.30 Dvorana Marof Pilates

Ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 19.19 KnjiĹžnica Velenje Rodoslovno sreÄ?anje

Sreda, 22. april

Petek, 17. april

10.30 Dvorana centra Nova ZakljuÄ?ek projekta Varujmo in ohranimo Ĺ aleĹĄko dolino 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 DruĹžinski center Harmonija, Trg mladosti 6 Ustvarjalna delavnica: Peresnice in drĹžala za pisala 16.00 DPM Levi breg Velenje, Foitova 2 Dan odprtih vrat DPM Levi breg Velenje 17.00 Galerija na prostem, peĹĄpot med poĹĄto in Kardeljevim trgom Odprtje razstave Mateja VraniÄ?a NaĹĄi dnevni in noÄ?ni sostanovalci 17.00 KnjiĹžnica Velenje PravljiÄ?na joga 18.00 Dom kulture Velenje Obrazi mladosti 19.19 KnjiĹžnica Velenje Predavanje Tatjane Ĺ uha Ĺ˝iveti do konca

Ĺ OĹ TANJ 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic (Sean Taylor: Vzleteli smo! | Pripoveduje Marjetka Blatnik)

Petek, 17. april 20.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj KD Tohinj - Avdicija

10.00 HiĹĄa mladih Bukvarnica; menjava knjig 19.30 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki GledaliĹĄÄ?e pod kozolcem; REVIZOR (premiera) (reĹžija: JoĹže Krajnc)

Nedelja, 19. april 18.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki GledaliĹĄÄ?e pod kozolcem REVIZOR (ponovitev) (reĹžija: JoĹže Krajnc)

Ponedeljek, 20. april 16.00 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (ĹĄolska in predĹĄolska skup.)

20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba 12.00 Hiťa mladih Bukvarnica; menjava knjig 14.00 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola GVIDO – kitara 16.30 Dvorana Marof Plesna ťola Superstar – Hip Hop 18.00 Marof – zgornja dvorana Joga

Sreda, 22. april

Sobota, 18. april Terme Topolťica Sejem urbanega vrtnarjenja Kali – moj vrt moj stil

Ponedeljek, 20. april 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Sreda, 22. april 19.00 Ĺ portna dvorana Ĺ oĹĄtanj Liga Telemach: Elektra Ĺ oĹĄtanjPortoroĹž

12.00 HiĹĄa mladih Bukvarnica; menjava knjig zakljuÄ?ek 16.30 HiĹĄa mladih - dile Plesna ĹĄola Spin 20.00 Dvorana Marof Aleksandra Bellian in Klemen Belavić; film Kaos sveta (svetovni dan zemlje)

Lunine mene

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 16. april 12.00 HiĹĄa mladih Bukvarnica; menjava knjig zaÄ?etek 17.00 HiĹĄa mladih – sejna soba Glasbena ĹĄola GVIDO – klaviature, solo petje 18. 00 Dvorana Marof

18. aprila, ob 20:58

prazna luna - mlaj

CITY CENTER Celje

Prvi gost bo mag. Ivan Marin Velenje, 17. aprila – Jutri ob 19. uri se bo v mali dvorani doma kulture Velenje zaÄ?el ciklus pogovorov ob 55-letnici te stavbe, ki ima pestro zgodovino. Prvi gost, s katerim se bo pogovarjala Tatjana Vidmar, bo mag. Ivan Marin, ena najvidnejĹĄih osebnosti glasbenega ustvarjanja v Sloveniji in prejemnik ĹĄtevilnih nagrad. Kot ravnatelj glasbene ĹĄole, ki je imela svoje prve prostore v kulturnem domu, bo v pogovoru obudil zanimive zgodbe in razmiĹĄljanja o velenjskem kulturnem hramu. Or-

Sobota, 18. april

Torek, 21. april

ÄŒetrtek, 16. april

8.00

12.00 HiĹĄa mladih Bukvarnica; menjava knjig 18.00 Dvorana Marof TD Ĺ martno ob Paki; Predavanje o agrohomeopatiji (predava: Simona Ĺ eĹĄko)

ganizatorja, Festival Velenje in Javni sklad za kulturne dejavnosti – OI Velenje, bosta na ciklusu veÄ?ernih pogovorov, ki bodo potekali enkrat meseÄ?no, gostila osebe, ki so bile v preteklosti ali pa so ĹĄe danes tesno povezane s hiĹĄo na Titovem trgu ĹĄtevilka 4. V ciklusu pogovorov se bomo sreÄ?evali z osebami, ki so s svojim delom, vnemo, predanostjo ter pogumnim pogledom v prihodnost naredili velenjski dom kulture znan po vsej Sloveniji. đ&#x;”˛

bĹĄ

• ÄŒetrtek, 16.4., 14.00-19.00 BiotrĹžnica • Petek, 17.4, 14.00 KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 19.4. 11.00 PravljiÄ?ne urice, KokoĹĄja ĹĄola • do 19. 4. Fotografska razstava Barvitost Ĺživljenja, druĹĄtvo fotografov Svit • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki

KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka ZAKAJ (NI)SEM POHRUSTAL SVOJEGA OÄŒETA Pourquoi j'ai pas mangĂŠ mon père (Francija) Animirana pustolovĹĄÄ?ina sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 95 minut ReĹžija: Jamel Debbouze Slovenski glasovi: Petek, 17. 4., ob 18.00 Sobota, 18. 4., ob 18.00 Nedelja, 19. 4., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

NOÄŒNI LOV Run All Night (ZDA) Akcijski film, kriminalka, drama, 114 min.

ReĹžija: Jaume Collet-Serra Igrajo: Liam Neeson, Genesis Rodriguez, Joel Kinnaman, Boyd Holbrook, Ed Harris idr.

Petek, 17. 4., ob 20.00 Sobota, 18. 4., ob 20.00 Ponedeljek, 20. 4., ob 18.00

ÄŒAS ZA IMPROVIZACIJO (Slovenija) Filmski ciklus: Ljubim Jazz Dokumentarec, 86 minut ReĹžija: Tina LesniÄ?ar, Janez Stucin Nastopajo: Katarina Marko ÄŒrnÄ?ec, Kaja Draksler, Igor Lumpert, Igor Matković, Nikola MatoĹĄić, Jani Moder, Jure Pukl, Cene Resnik, Ĺ˝an TetiÄ?koviÄ?, Vijay Iyer, Doug Hammond, Jason Moran, Damion Reid, Joe Sanders, idr.

Petek, 17. 4., ob 20.30 v mali dvorani – po filmu razgovor z reĹžiserko filma Tino LesniÄ?ar.

Nedelja, 19. 4., ob 19.00 – mala dvor.

Ponedeljek, 20. 4., ob 19.00 – mala dvorana

LJUBEZEN NA PRVI PRETEP

Nedelja, 19. 4., ob 17.00 – mala dvor.

Les combattants (Francija) RomantiÄ?na komedija, 98 minut ReĹžija: Thomas Cailley Igrajo: Adele Haenel, Kevin Azais, Antoine Laurent, Brigitte RoĂźan, William Lebghil, Thibaut Berducat, Nicolas Wanczycki idr.

Petek, 17. 4., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 18. 4., ob 20.30 – mala dvor.

Nedelja, 12. 4., ob 18.00

Fifty Shades of Gray (ZDA) RomantiÄ?na drama, 125 minut / ZDA ReĹžija: Sam Taylor-Johnson Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Jennifer Ehle, Luke Grimes, Marcia Gay Harden, Max Martini, idr.

Nedelja, 19. 4., ob 20.00

CITIZENFOUR Citizenfour (ZDA) Filmski ciklus: Odstiranje pogledov Dokumentarni film, 114 minut ReĹžija: Laura Poitras Nastopajo: Edward Snowden, Glenn Greenwald, William Binney, Jacob Appelbaum, Julian Assange idr.

Sobota, 18. 4., ob 18.30 – mala dvor.

PETDESET ODTENKOV SIVE

MAMICA Mommy (Kanada) Drama, 138 minut ReĹžija: Xavier Dolan Igrajo: Karidja TourĂŠ, Assa Sylla, Lindsay Karamoh, Marietou TourĂŠ, Idrissa Diabate idr.

Ponedeljek, 20. 4., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

16. aprila 2015

Nagradna križanka Jeruzalem Ormož

RADIO VELENJE

www.jeruzalem-ormoz.com Traminec je polnejšega telesa z značilnimi razkošnimi notami po vrtnici, ličiju in vijolici ter z nežno pikantno noto. Ponudimo ga k zmerno sladkimsladicam, azijskim jedem ali kot samostojno poslastico.

Prlekija je znana po gostoljubnosti domačinov, pristni prleški kulinariki ter vrhunskih vinih. Vinorodni podokoliš Ljutomer-Ormož nudi idealne pogoje za pridelavo belih vin, ki slovijo po svoji odličnosti.

Vina Jeruzalem Ormož so sveža, sadna in poživljajoča. Grozdje iz naših edinstvenih vinogradov pridelujemo na naravi prijazen način in ga še vedno obiramo ročno. S pomočjo najsodobnejše tehnologije, s katero je opremljena naša vinska klet, ustvarjamo vina, v katerih ohranjamo najboljše iz narave. Vina jeruzalem Ormož so za vse vas, ki se radi sprostite in uživate ob kozarcu dobrega vina v družbi prijateljev ali družine. Zatorej, odkrijte naša vina in okusite življenje! Slovimo tudi po odličnih peninah, ki skupaj tvorijo živopisano paleto barv in okusov. Pridelane so po charmat metodi in očarajo s svojo lahkotnostjo in svežino. Polsuha penina SAUVIGNON prevzame s svojo značilno aromo po kosmuljah, ROSE odlikuje intenzivna cvetica po rdečem jagodičevju, BRUT je suha penina pridelana iz sort beli pinot in chardonnay, polsladka MUŠKATNA PENINA je pridelana iz sorte mušat ottonel, ki ji daje značilno muškatno cvetico, SEC pa je polsuha penina, pridelana iz sort chardonnay in beli pinot in očara s svežino, eleganco in šarmom. Želimo, da bi čim več ljudi uživalo in doživelo naša vina. Najboljših stvari konec koncev ne zadržujemo zase, ampak jih delimo z drugimi.

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!

Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom “Jeruzalem Ormož” najkasneje do 28. aprila. Izžrebali bomo 3x paket Jeruzalem Ormož.

Nagrajenci nagradne križanke Jeruzalem Ormož, objavljene v tedniku Naš čas, 2. aprila 2015 so: •

Zdenka Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje • Lada Jelen, p.p. 531, 3323 Velenje • Jožica Kmetec, Starše 28, 2205 Starše Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Nagrade prevzamejo v info pisarni tednika Naš čas, Kidričeva 2a, Velenje.

ČETRTEK, 16. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 17. aprila

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 18. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 19. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 20. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 21. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 22. aprila

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

. GOZDARSKI VITLI . GOZDARSKE KLEŠČE . CEPILNIKI DRV . KROŽNE ŽAGE . OVIJALCI DRV

Prodaja, servis, rezervni deli!

KAKOVOSTNE SADIKE

ČEBULICE:

SOLATA, ČEBULA, PETERŠILJ, ZELJE, POR, DIŠAVNICE, JAGODE,CVETJE

BEGONIJE, GLADIOLE, DALIJE, LILIJE ... že od 1,70 .

T: +386 3 777 14 10 T: +386 3 777 14 23 E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si

VELIKA IZBIRA KOS NA LAKS PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE TUDI PO SISTEMU STARO ZA NOVO!

(HUSQVARNA, KAWASAKI, STIHL ...)

Informacije: 041 813 949

Z vami in za vas!

www.radiovelenje.com

88,9 Mhz 107,8 Mhz

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 6. do 12. aprila niso niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 6. do 12. aprila niso (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

16. aprila 2015

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

PODARIM LESENO ograjo, okoli 30 m, visoka 60 cm, izdelava Imont Otiški vrh, podarim.

Gsm: 051 626 788

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI – POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

NEPREMIČNINE

PRIDELKI

NA sončnem pobočju v Vinski gori, nad gasilskem domu prodam zazidljivo parcelo, 3000 m2, cena: 7,00 evrov/m2 in 5700 m2 kmetijskega zemljišča, cena: 4,00 evre/m2. Gsm: 041 776 161 MANJŠO hišo na relaciji Šoštanj – Šmartno ob Paki prodamo. Cena po dogovoru. Gsm: 041 814 087

SENO prodam. Gsm: 041 349 481 SENO v kockah prodam.

Gsm: 051 388 874 OKROGLE silažne bale prodam.

Gsm: 041 942 898 KONJSKI gnoj, jabolčnik, race, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

RAZNO

ŽIVALI

V AVTO kampu Koversada Vrsar prodam prikolico. Gsm: 041 551 527 STEKLO, dim. 100 x 90,5 cm širine in 80 x 50,5 cm širine, prodam.

Gsm: 051 388 874 NOVO, še nerabljeno žensko kolo in kovinske stole Alpos prodam po ugodni ceni. Tel.: 03 5869 068, gsm: 070 350 364 OSEBNI računalnik HP, komplet z monitorjem, miško in slovenskimi Windowsi, prodam. Gsm: 041 692 995

KUPIM mlado kravo, ne brejo, za kasnejši zakol. Gsm: 031 727 606 PRODAJA nesnic v nedeljo, 19. 4. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 OVNA za zakol prodam.

Tel.: 03 5893 279 PUJSKE, težke od 25 do 40 kg, prodam.

Gsm: 041 445 315 BIKCE, čb pasme, prodamo.

Gsm: 041 693 313

DEŽURSTVA ZD VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

18. in 19. 4. – Jernej Dobelšek, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o.

• 3-sobno stanovanje na Jenkovi v Velenju, 89 m2, adaptirano 2011, 1/5 nad. ER: F ( 150210 kWh/m2a).

Cena 87.000 evr.

Koroška cesta 37/b 3320 Velenje

S 1. APRILOM 2015 NIŽJA CENA ZEMELJSKEGA PLINA Skladno z gibanjem cen zemeljskega plina na tržišču smo uspeli doseči ugodnejšo dobavno ceno le-tega, zato Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., kot vaš dobavitelj tega energenta na območju mestne občine Velenje in občine Šoštanj, s 1. 4. 2015 znižuje neto ceno zemeljskega plina s sedanje cene 0,3539 EUR/Sm3 na 0,3311 EUR/Sm3.

• 3-sobno stanovanje v Velenju na Tomšičevi, 63 m2, zgrajeno 1961, 2/10 nad. Čudovit razgled na promenado. ER: E (105-150 mWh/m2a).

Cena 75.000 evr.

Nov cenik je veljaven za vse odjemalce prodajnih skupin in bo upoštevan že pri računih, izdanih za dobavo zemeljskega plina od 1. aprila 2015 dalje.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

Z znižanjem cene zemeljskega plina želimo še nadalje zagotavljati konkurenčno in zanesljivo oskrbo svojim uporabnikom.

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI Filipčič Slavko, roj. 1951, Šoštanj, Ravne 42a; Slivar Stjepan, roj.

1941, Žalec , Cankarjeva ulica 3; Deželak Ciril, roj. 1956, Vojnik Vizore 19; Bolić Robin, roj. 1966, Velenje, Cesta IX/16; Jakob Angela, roj.

1946, Vitanje, Stenica 41a; Ževart Helena, roj. 1914, Velenje, Kidričeva cesta 33.

T: 03 896 11 00 F: 03 896 11 27 E: kpv@kp-velenje.si

mali OGLASI

Nov cenik ZP je objavljen na spletni strani www.kp-velenje.si v zavihku »Ceniki«.

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

V SPOMIN

KRISTINA ZALEZNIK iz Šoštanja

27. 1. 1907 – 19. 4. 1991 S hvaležnostjo se te spominjamo.

Ostala nam boš v lepem spominu.

Oh kak' vendar hitro mine našega življenja čas! Kakor dim pod nebom zgine, prejde, ko zvonoven glas. Kratek je življenja god, tukaj sim nam kaže pot.

A. M. Slomšek

Hvala za vsako misel nanjo in prižgano svečko.

Njeni najdražji

ZAHVALA

ZAHVALA Z bolečino sporočamo, da nas je zapustil oče in dedek

V 102. letu nas je zapustila draga mama

IVAN BASTL

HELENA ŽEVART

Prešernova cesta 22 e, Velenje

4. 4. 1914 – 8. 4. 2015

V življenju nimamo ničesar, kar bi bilo naša last.

Vse nam je samo dano za določen čas, tudi ljudje, ki jih imamo radi.

(M. Klevišar)

19. 7. 1932 – 26. 3. 2015

Zahvaljujemo se zdravniku dr. Pavlu Grošlju, patronažni službi ZD Velenje, Društvu upokojencev Velenje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni

Tiho tekla so leta življenja, prehitro odšla so nedoživeta hrepenenja, skromen odšel si za vedno od nas, takšen veljal si v svetu ves čas.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Posebna zahvala vsem zaposlenim v Domu za varstvo odraslih Velenje – enota Hrast, za oskrbo in Pogrebni službi Usar.

Vsi njegovi

NaĹĄ ­Ä?as, 16. 4. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 24

Pozornost, ki daje motivacijo Tako pravijo najboljĹĄi velenjski ĹĄportniki in ĹĄportnice ob prejemu naziva ÂťNaj ĹĄportnikÂŤ leta v MO Velenje Bojana Ĺ pegel

Velenje, 13. aprila – Lani se je doma in v tujini zgodilo ogromno ĹĄportnih dogodkov, ki so jih sooblikovali tudi Ä?lani velenjskih ĹĄportnih klubov. In to pomembno. Njihovi uspehi v prvi vrsti zagotovo veselijo njih, niÄ? manj njihove trenerje, klube in ne nazadnje navijaÄ?e, ki jih ima zagotovo vsakdo med njimi. Tisti, ki so se v lanskem letu po strogih kriterijih komisije Ĺ portne zveze Velenje odrezali najbolje, so postali Âťnaj ĹĄportnikiÂŤ MO Velenje za leto 2014.

ska ĹĄportnica leta, podrla Ĺže 100. drĹžavni rekord, je sijala od sreÄ?e. ÂťKar nekajkrat sem Ĺže osvojila ta naziv. PrejĹĄnji teden sem prviÄ? postala tudi ĹĄportnica leta v Ĺ˝alcu.

Oba naziva mi veliko pomenita, saj se ob njih tudi sama ozrem nazaj in se spomnim svojih uspehov. To je zame tudi motivacija za treninge in pripravo na nova pomembna tekmovanja. Sedaj vse sile in energijo usmerjam v pripravo na svetovno plavalno prvenstvo v Kazanu. Glede na to, da sem se na veliki tekmi

olimpijskih igrah. Ta uspeh je botroval temu, da sem tudi letos postal ĹĄportnik leta MO Velenje. Vsako leto znova v Velenju s to prireditvijo poskrbite, da se ĹĄportniki poÄ?utimo dobro sprejete, da se zavemo, da nas ljudje spremljajo, zato bi se rad zahvalil MO Velenje in tukajĹĄnji ĹĄportni zvezi. Vsa Ä?ast jima, niso povsod tako pozorni,ÂŤ nam je povedal. Dodal je, da je bil v zadnji sezoni dobro motiviran in da ima

bo vse odloÄ?alo v zadnjem mesecu prvenstva. Upamo, da naslov pripeljemo nazaj v Velenje.ÂŤ Kaj v tem napetem Ä?asu za rokometaĹĄe pomeni zamenjava trenerja? ÂťZ novim trenerjem ĹĄe nismo veliko delali, je pa dejstvo, da vsak trener prinese nove stvari. Upam, da se bo poteza zamenjave trenerja izkazala za pravilno in da bomo dobili naslov,ÂŤ je

timalno in tako dosegel Ä?im boljĹĄi rezultat.ÂŤ Med Mladinci kadeti je drugiÄ? zapovrstjo slavil smuÄ?arski kombinatorec Vid Vrhovnik. ÄŒlan smuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje je sedaj dijak ĹĄportne gimnazije v Kranju, kjer ima dobre pogoje za trening. Lani je osvojil naslov drĹžavnega prvaka v kategoriji nordijske kombinacije od 16 do 18 let. Vid nam je iskreno povedal: ÂťLetos naziva nisem priÄ?akoval. Predvsem zato, ker se nisem zelo dobro odrezal na mednarodnih prvenstvih. Lani poleti sem imel zelo dobre rezultate, Ĺžal pa se zima ni izĹĄla po naÄ?rtih, tudi zaradi poĹĄkodb. Kljub temu sem z rezul-

movalci, ki tekmujejo le na drĹžavnem prvenstvu in v raznih ligah.

VeÄ?inoma treniramo na steni v telovadnici Ĺ CV. Z reprezentanti pa veliko hodimo na priprave tudi v tujino, saj imamo pri nas slabĹĄo infrastrukturo.ÂŤ Jure PrimoĹžiÄ? ve, da je priznanje dobil predvsem zaradi uspehov plavalcev in plavalk velenjskega kluba. ÂťTrudimo se, dobro delamo, imamo vrsto dobrih plavalcev. Dva sta trenutno tudi na ĹĄtudiju v Ameriki.

Po uspehih zagotovo izstopa moja varovanka Nastja GovejĹĄek, a ima-

Jure PrimoĹžiÄ?

Vid Verhovnik FranÄ?ek Gorazd TirĹĄek Niko Medved Rok MarguÄ?

Nastja GovejĹĄek

PrejĹĄnji teden smo Ĺže pisali o sami prireditvi. Po njej smo najboljĹĄe v posameznih kategorijah povabili na kratek klepet. Bili so ĹĄe polni vtisov, vsem pa je bilo skupno dejstvo, da jim naziv najboljĹĄega ĹĄportnika v MO Velenje veliko pomeni. Je ĹĄe en kamenÄ?ek v mozaiku spominov in nagrada za njihov trud, ki v nobenem ĹĄportu ni majhen.

PoÄ?itek nikoli ni dolg Plavalka velenjskega plavalnega kluba Nastja GovejĹĄek, ki je prav v tednu, ko je ponovno postala velenj-

na Nizozemskem dobro odrezala, sploh v disciplini 50 metrov delfin, sem bliĹžje svojemu letoĹĄnjemu cilju.

To pa je, da ta uspeh prenesem na 100-metrsko razdaljo in jo poskuĹĄam Ä?im bolje odplavati.ÂŤ Deskar Rok MarguÄ?, ki tako kot Nastja ne Ĺživi v Velenju, Ĺže dolga leta pa tekmuje za velenjski klub, si je naziv prisluĹžil predvsem z uspehom, ki ga je osebno sicer malo razoÄ?aral. ÂťKot ĹĄportnik, ki gre na olimpijske igre po medaljo, dobiĹĄ pa samo peto mesto, doĹživiĹĄ razoÄ?aranje. Potem sem si rekel, da to vseeno ni slab rezultat, ni veliko Slovencev, ki so dosegli podobnega na

tudi zato dobre rezultate. ÂťDobro je, da imam sedaj Ĺže doma konkurenco. Ta mora biti, saj me vedno Ĺžene naprej.ÂŤ

Bo leto 2015 ĹĄe bolj uspeĹĄno?

RokometaĹĄi Gorenja so na podelitev priĹĄli v velikem ĹĄtevilu, kar je eden od dokazov, da jim naziv ekipe leta, ki ga osvajajo Ĺže vrsto let, veliko pomeni. Kapetan Niko Medved nam je povedal: ÂťIskreno povedano smo naziv ekipe leta priÄ?akovali tudi letos. Vedno smo je veseli, ponosni smo na naziv. Lani smo v konÄ?nici drĹžavnega prvenstva Ĺžal zapravili prednost in izgubili naslov.

Letos je tekmovalni sistem spremenjen, toÄ?ke se ne prenaĹĄajo, zato se

dodal Medved.

Strelec FranÄ?ek Gorazd TirĹĄek, Ä?lan velenjskega MroĹža, je ponovno postal najboljĹĄi ĹĄportnik invalid. Z nami je najprej delil veselje, da je nominacijo delil z dvema mladima ĹĄportnikoma, ki sta bila tokrat nominirana prviÄ?. Tako Miha Ĺ tefanec kot TjaĹĄa Lenko v svojih disciplinah dosegata odliÄ?ne rezultate.

O ÂťsvojemÂŤ letu 2014 pa nam je povedal: ÂťLani sem kot prvi Slovenec na svetovnem prvenstvu v NemÄ?iji osvojil kvoto za paraolimpijske igre, ki bodo leta 2016 v Riu. Zame je to velik motiv za treninge; dobro mi gre, zato upam, da bodo rezultati temu primerni. Konkurenca bo ogromna, gre za res veliko tekmovanje. Ĺ˝elim si, da bi mi zdravje sluĹžilo, da bom lahko na njem nastopil op-

Notranjost dobiva podobo V nekdanjem vrtcu LuÄ?ka bodo na 600 kvadratnih metrih imela prostore ĹĄtiri ĹĄoĹĄtanjska druĹĄtva – Urejajo jih udarniĹĄko – ObÄ?ino bo vse skupaj stalo borih 60.000 evrov Milena KrstiÄ? - Planinc

oprema, luÄ?i, pohiĹĄtvena oprema, paneli in podobne stvari pa bodo reciklirani.ÂŤ Nejc Ĺ inkar iz Mladinskega centra je bil ob obisku kratek: ÂťTole bo dobro izpadlo. Dovolj je bilo selitev sem in tja, zdaj bomo imeli prosto-

â?ą

Vsak je dobrodoĹĄel.

ureditev zunanjega dela, predvsem velikega vrta pred hiĹĄo in fasada.

Slednje prostovoljci ne bodo mogli obnoviti sami, za to bodo poskrbeli profesionalci,ÂŤ pravi velenjski ar-

Ĺ oĹĄtanj, 9. april – Natanko mesec pred napovedano otvoritvijo ÂťrecikliranihÂŤ prostorov nekdanjega vrtca LuÄ?ka v Ĺ oĹĄtanju, to je tam, kjer je bila pred selitvijo v nov vrtec tudi uprava, smo ĹĄli preverit, kako ambiciozno zastavljena prenova napreduje.

In bili preseneÄ?eni. Prva ugotovitev – opravili so izjemno delo, druga – prostori bodo fantastiÄ?ni, in tretja – Ĺžupanu Darku Menihu se res lahko smeji. Za izjemno reĹĄitev prostorske stiske ĹĄtirih ĹĄoĹĄtanjskih druĹĄtev bo Jurij Drev in Darko ÄŒepelnik sta pri urejanju obÄ?inska blagajna laĹžprostorov prebila toliko ur, da jih sploh ne ja le za borih 60.000 beleĹžita veÄ?. evrov.

Delati so zaÄ?eli sredi januarja. V hitekt Gregor Gojević, ki je zanoval tem Ä?asu so opravili izjemno delo. projekt prenove.

Skorajda ga ni, ki bi dvomil o tem, Ĺ tiri kar ĹĄtevilna druĹĄtva bodo da bo notranjost za otvoritev v pr- imela v tem izpraznjenem in za vem tednu maja gotova. ÂťSledila bo novo namembnost preurejenem

tati bolj zadovoljen kot s prejĹĄnjimi. Do maja si bom privoĹĄÄ?il malo oddiha, saj v tem Ä?asu treniramo le toliko, da ostajamo v ritmu. Potem pa spet zaÄ?nem na polno. Imam namreÄ? visoke osebne cilje.ÂŤ Med ĹĄportnimi pedagogi in trenerji sta leto 2014 najbolj zaznamovala trenerja Jure PrimoĹžiÄ? in Gorazd Hren. Prvi ne prviÄ?, drugi pa je bil vesel, da je komisija tokrat opazila tudi njegovo delo v Ĺ aleĹĄkem alpinistiÄ?nem odseku. ÂťGre namreÄ? za neolimpijsko zvrst ĹĄporta, zato smo morda bolj v senci,ÂŤ doda trener ĹĄportnega plezanja, ki je tudi trener slovenske mladinske reprezentance. Športno plezanje se v Sloveniji zelo razvija. Sam delam predvsem s tekmovalci, ki tekmujejo tudi v evropskem in svetovnem pokalu. Takih varovancev imam 9, ukvarjam pa se tudi z mlajĹĄimi tek-

Gorazd Hren

mo ĹĄe celo kopico tekmovalcev, ki so tudi zelo prizadevni na treningih, Ĺžal pa ne dosegajo tako dobrih rezultatov. Vesel sem, ker imamo ogromno podmladka, upam le, da bodo ĹĄe naprej pripravljeni delati.ÂŤ đ&#x;”˛

veÄ? ur smo preĹživeli tukaj, da bi se ĹĄe doma ukvarjali s tem.ÂŤ Pri Darko ÄŒepelniku smo imeli obÄ?utek, da mu je govorjenje brez dela kar malo odveÄ?. Zna pa poprijeti za skoraj vsako. ÂťZaÄ?eli smo s podiranjem, zdaj pa Ĺže belimo.ÂŤ Jurij Drev pa je ÂťpriznalÂŤ, kako zelo se planinci veselijo novih prostorov.

Zato jim ni Ĺžal nobenega popoldneva, ki so ga prebili in ga ĹĄe bodo pri urejanju. ÂťTudi planinci smo se nekaj let selili sem in tja po Ĺ oĹĄtanju, zdaj pa bomo imeli stalne prostođ&#x;”˛ re.ÂŤ

Ĺ tirje mednarodni industrijski sejmi Gregor Gojević je dosleden. Nejc Ĺ inkar in Edin HodĹžiÄ? pravita, da je tako tudi prav.

â?ą

Županu se lahko smeji.

objektu svoje prostore: planinci, alpinisti, taborniki in mladinci. Nekaj bo skupnih. Denimo predavalnica oziroma veÄ?ja sejna soba, prireditveni prostor, bar, galerija, atelje za zunanje sodelujoÄ?e in manjĹĄi hostel.

Prostore v LuÄ?ki ureja okoli sto ljudi, kakĹĄnih trideset, petintrideset

jih je sreÄ?evati pogosteje. ÂťDela so razliÄ?na, vkljuÄ?en je niz profilov, od tistih, ki prenaĹĄajo stvari, ruĹĄijo, Ä?istijo, brusijo, in mojstrov, ki so naredili elektro instalacije, kanalizacijo, opravili beljenje, barvanje ...Vsak je bil dobrodoĹĄel in ĹĄe vedno je, vsake roke pomagajo. Ni se mu treba bati, Ä?e Ä?esa ne bo znal, se bo priuÄ?il,ÂŤ pravi Gojević. ÂťNamen projekta je bil, da recikliramo prostore, materiale in opremo. Kupujemo predvsem barve, kite, malto ... Sanitarna

Janez KugoniÄ? se ni pustil motiti.

re, in to kakĹĄne!ÂŤ Edin HodĹžić je dodal, da se v delo redno vkljuÄ?uje polovica njihovih Ä?lanov. ÂťSicer pa si pomagamo med seboj, naloge so porazdeljene, orodje pa tudi.ÂŤ Janez KugoniÄ? iz Planinskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj je tako vneto brusil strop, da smo ga komaj spravili z lestve. Planinci so paÄ? bolj kot drugi zazrti v vrhove. ÂťNa zaÄ?etku smo si ure ĹĄe pisali, potem pa ne veÄ?. Pre-

Celje – Od torka, 21. do jutri (petka) se bodo na sejmiĹĄÄ?u v Celju odvijali ĹĄtirje mednarodni industrijski sejmi: orodjarstva Forma tool, plastike, gume in kemije Plagkem, grafike in pakiranja Gaf&Pack ter sejem Varjenje in livarstvo. Na njih se bo predstavilo veÄ? kot 650 razstavljavcev in zastopnikov, od tega dobrih 300 direktno. Organizator sejma – druĹžba Celjski sejem – obljublja pestro sejemsko dogajanje.

Prav tako zagotavlja, da bo na industrijskem Ä?etvorÄ?ku daleÄ? najveÄ?ja ponudba te industrije v zadnjih letih. V primerjavi s predhodnimi sejmi so razstavne povrĹĄine poveÄ?ali za dve sejemski dvorani. Skupaj s partnerji pripravljajo ĹĄe aktualen strokovni program, prilagojen potrebi industrije. đ&#x;”˛ tp